SLOVLIT: CELOTEN ARHIV IZ OBDOBJA 2000--2013 From Tomaz.Erjavec na ijs.si Tue Feb 1 16:59:00 2000 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Tue, 1 Feb 2000 16:59:00 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Prvo sporocilo Message-ID: <200002011559.QAA26672@obelix.ijs.si> Miran, kot vidis je seznam sedaj vspostavljen. Po najboljsih moceh, in kolikor se to pac da, sem tudi prevedel krovno stran seznama http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Ko bos imel cas si malo poglej, in mi nato prosim sporoci kako naprej. lp, Tomaz From Marko.Juvan na guest.arnes.si Thu Feb 3 02:22:51 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 02 Feb 2000 17:22:51 -0800 Subject: [SlovLit] Prijava Message-ID: <3898D86B.411B@guest.arnes.si> From Koro?.Jan na guest.neticom.si Wed Feb 2 23:08:20 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Wed, 2 Feb 2000 23:08:20 +0100 Subject: [SlovLit] =poštni_naslov Message-ID: <01bf6dca$03adb3c0$86744dc1@zoltanj.neticom.si> Naročeno, storjeno. moj e-naslov: Zoltan.Jan na guest.neticom.si Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000202/f899674a/attachment.html From stermole na chass.utoronto.ca Tue Feb 8 00:06:33 2000 From: stermole na chass.utoronto.ca (David F. Stermole) Date: Mon, 07 Feb 2000 23:06:33 +0000 Subject: [SlovLit] 1900 trilingual book on the Web Message-ID: <389F4FF9.CB703130@chass.utoronto.ca> Dragi kolegi, This message is being posted to announce the publishing of the fifth edition of Giuseppe Premru's Dialoghi-Gespraeche-Pogovori on the Net. This book was published almost exactly 100 years ago in Gorica. So far I have typed in about sixty pages. It can be found at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ This is my second attempt at making an old multilingual book available on the Web. The first was the 1744 edition of the Megiser dictionary Dictionarium quatuor linguarum. The whole of the dictionary portion of Megiser's book is accessible at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/searchmeg6.html My work on these books is a result of the marriage of my two main areas of expertise -- linguistics and computers. You may be wondering why I have chosen to put Premru and Megiser on the Web instead of other publications. Both books were given to me while I was doing my doctoral research in Koroška. Having worked in that bilingual context, I was intrigued by the prospects and technical difficulties of making the information in multilingual books available on the computer. Both books contain material which crosses over the Latin-1/Latin-2 boundary. I look forward any comments you might have, but especially about the value of my endeavors and the ease of use provided by my manner of presentation on the Web. Since I never expect to make any money from this kind of work, I need some encouragement to continue along this line -- I realize that the audience for this sort of material is quite small. Typing in the material (it cannot be scanned for a number of reasons) is arduous and time-consuming, and my time may be better spent on other projects. Finally, I would ask a favor: since I do not have access to the libraries in Slovenia, if anyone has information about Giuseppe Premru's life or can obtain a picture of him, I would greatly appreciate it you could pass them along to me. A little background about me: I am linguist with expertise in computers. While I have a Ph.D. in linguistics, I have been programming since I took a course in high school in 1964. Having taught linguistics, anthropology, and English at various universities, I currently teach computer programming in a high school in Toronto, Canada. I continue my association with academia by participating in the Society for Slovene Studies. If you are interested in my other activities, you can view my curriculum vitae at: http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/CVL2.html It contains links to numerous other web sites I have created. lp David -- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ David F. Stermole voice: (416) 297-1927 25 Hoseyhill Crescent e-mail: stermole na chass.utoronto.ca Scarborough, Ontario Canada M1S 2X3 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000208/f7306654/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 17 14:58:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Feb 2000 14:58:32 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <01bf794f$13b0e2c0$3303f9c2@hladnik> Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000217/d99bd95f/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Feb 18 00:36:49 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Fri, 18 Feb 2000 00:36:49 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Message-ID: <001f01bf799f$ffb3d600$8107f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Nisem še prebral Dela, na splošno pa o znanstvenosti filologije tole: Koga misliš z "mi"? Ta "mi" je večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. Ko slavist rešuje še nerešene problem stroke, naj jih rešuje po splošno sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so še vedno precej jasna, kljub temu, da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let razširilo poenostavljeno relativiziranje pojmov "znanstvena resnica", "dokaz" ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovništvom, mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na to temo bivša Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto "Sokal hoax" ali "S. affair" in dobili boste goro linkov na to temo - originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideoloških predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih: svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično (resničnov ožjem smislu, tj. latinski "verum" (znanost)). Resnica seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira naše spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž bolj retorično vprašanje, čeprav verjetno obstajajo neskončno optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka pravila, ki nam omogočajo, da je naše spoznavno delovanje ekonomično (šparamo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno (omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo. Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto, trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v takih primerih se po mojem pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in šamanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih raziskav. Tretjič - slavist učitelj: ta je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju znanstvenika. Ni dvoma, da sta popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. Študentje hočejo zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli še več o tistih svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova. Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela. Skušnjava razgledanega učitelja je, da skuša ugoditi publiki in jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir znanosti. Tu seveda nastopi njegova moralna odgovornost. (Ne vem, ali naj bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno skušnjavo.) Moj sklep torej je, da je "preseganje" znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo. Naše šole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do bioenergetikov. Kao što narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno štalo. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit@ijs.si Datum: 17. februar 2000 15:07 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice feb_1 Naslovi Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine. Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak. Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo. Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal. Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo. Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji. Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Znanost vs. "znanost" Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo? Merjenje znanosti Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status. Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah. MZT: SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki ostale neindeksirane revije -- 1 točka UL: SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk. To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki. Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk. "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe. Selitev Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/3a0346b1/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 18 09:31:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Feb 2000 09:31:52 +0100 Subject: [SlovLit] Re: "Merjenje znanosti" Message-ID: <01bf79ea$9b5c7860$2503f9c2@hladnik> Spoštovani! Diskusija kako "Meriti znanost" poteka že kar nekaj časa. Najprej bi rad omenil, da naslov ni morda najbolj posrečen in spominja na Kardeljevo tezo "da se da vsako delo izmeriti". 1.) Dejansko gre za t.i. "bibliometrične podatke", ki se v svetu uporabljajo za najrazličnejše namene: - določanje vrstnega reda prosilcev za projekte, - izbor kandidatov za dolečene funklcije - kot vstopni kriterij za napredovanja (habilitacije) - kot kriterij za podeljevanje štipendijskih mest, - kot prioritetni kriterij za dodelitev raziskovalne opreme, - za oceno položajev, ki jih zasedajo posamezne skupine, laboratoriji, inštitucije ali celo države na posameznih raziskovalnih področjih - in podobno. Vsi omenjeni nameni so očitno naravnani določitvi relativnih položajev med več (na nek način) "tekmujočimi" za določene ugodnosti. Vendar se za vsak namen uporabljajo nekoliko drugače. Če iščemo vrstni red kandidatov za opremo ali programe, so pomembni recimo dosežki zadnjih nekaj let, pri habilitacijah pa so pomebni vsi dosežki. Cobiss daje samo numerične podatke - kako pa jih bo neka komisija uporabila, je povsem njena stvar. Na MZT so se v skladu z zakonom (ki je bil v DELU citiran) pri dolčanju kriterijev za nosilca naloge, odločili samo za določitev minimalnega kriterija 5 točk. Če pa neka komisija na katerikoli fakulteti določi lastne kriterije, jih lahko iz Cobissovih podatkov vedno izračuna. Zastonj pa je misliti, da bo nek računalniški sistem brez muke in težav za komisje naredil idelane odločitve v vseh primerih. 2. Z bibliometričnimi kazalci (ki jih je seveda veliko, a o tem pozneje) se ne meri kvaliteta znanosti ali objav, ampak njihova odmevnost v znanstvneih krogih. Kvaliteta se mora (in tudi se) lahko meri le s tako imenovanim "peer review" torej z oceno strokvnjakov. Tako ocenjevanje je še danes najbolj razširjeno v svetu, vendar pa se je zaradi zelo pogostih kritk tega načina (vse kritike seveda niso neupravičene - prosim ne zgražajte se zaradi dvojne nikalnice) uveljavila bibliometrija kot indikator (kazalec) odmevnosti, ki naj bi bil "koreliran" s kvaliteto. Poudarek je na besedi korelacija, ki (statistično gledano) lahko zavzame vsako vrednost med -1 preko ničle do +1. Enica pomeni popolno (funkcijsko) odvisnost, ničla pa povsem nepovezanost (nekoreliranost) dveh spremenljivk. S primerjavo ali izračunom korelacije med "peer review" ocenami in bibilometričnimi kazalci se skuša "stabilizirati" ali, če hočete "umeriti" (kalibrirati) oba načina. Bibliometrični kazalci segajo od najrazličnejših relativnih in absolutnih citacij, preko podatkov o "pomembnosti" revij ("impakt faktorji"), do "dolžine publikacij na avtorja" (ta, zadnji kriterij res malo spominja na Kardelja!). Ponovno poudarjam, da se bibliometrični kriteriji redno uporabljajo a) kot razmejitveni kriteriji, b) kot relativno - primerjalni kriteriji in sevda c) v kombinacijah z drugimi kriteriji). Ko smo lani (1999) jeseni primerjali (beri izračunali korelacijske koeficiente) med vrstnim redom, ki so jih dali recenzenti programom in vrstnim redom, ki je bil določen s sistemom Cobiss smo dobili zelo mešane rezultate (pri vseh vedah, ne samo pri humanistiki ali pri družboslovju). Razlagi sta dve:ali Cobissovi podatki niso relevantni ali pa recenzenti niso zelo pravični. Menim, da je vsakega nekaj. Cilj pa je jasen: oba sistema (Cobiss in recenzenti) se morata počasi približevati drug drugemu). V razpravah, ki so bile objavljene v tujini, se ocenjuje (zainteresirani lahko dobe bolj nantančne podatke), da je v bibliometriji signifikanten podatek, ko korelacijski koeficient preseže absolutno vrednost 0,5. (Za primerjavo: pri analitskih meritvah zdravil godrnjajo, če so so korelacisjki faktorji pod 0,98!). Najprimerneje bi bilo, ko bi vsaka veda in področje pripravili lastne kriterije (osnovane na bibilometričnih podatkih) in po njih res primerjalo kandidate. Žal se pri izbirah teh kriterijev odražajo "korelacije" z interesi, ki so vse prej kot pa "znanstvena kvaliteta". Lep pozdrav vsem! Jure Zupan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/8098556d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 20 22:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 20 Feb 2000 22:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] O znanosti in metodah Message-ID: <01bf7be8$a05c5ce0$LocalHost@hladnik> 1. Tehnični napotek 2. Spletka 3. Znanost : "znanost" 4. Metode in programi književnega pouka ====================== 1. Tehnični napotek Ko odgovarjate na sporočila z ukazom odgovori/reply, se v vašem odgovoru pojavi tudi pismo, na katerega ste želeli odgovoriti. Izbrišite iz tega vse, kar ni neobhodno potrebno za razumevanje odgovora; v nasprotnem postanejo sporočila predolga in nepregledna. 2. Spletka Iskanje po slovenskem zgodovinskem romanu se je preselilo na naslov http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/zgrom.html. Zbirko počasi čistim -- pripombe zaželene. 3. Znanost : "znanost" Odgovarjam Alešu Bjelčeviču, ki je diskutiral na temo znanosti in "znanosti". Sam se seveda ne prištevam med tiste literarne zgodovinarje, ki svoje poslanstvo izpolnjujejo z odkritjem iracionalnega jedra besedila, vidim pa, da literna veda ni edina stroka, kjer je tak pogled vsakdanja možna praksa: v predzadnji in zadnji številki revije fnm (Filozofija na maturi) je mogoče prebirati podobno soočanje med racionalno nastrojenimi učitelji filozofije in kolegom, ki je deklarira "zavezanost neizrekljivemu" in zagovarja iskreno patetičen, prizadet, pričevanjski, skorajda religiozni odnos do svojega predmeta. Menda se ne motim preveč, če tej drži med literarnimi zgodovinarji pripišem tudi poudarjeno zahtevo po poučevanju in utrjevanju literarnega kanona. V religioznem sistemu bi bila zahtevi po kanonu primerljiva zahteva po ortodoksnosti. Fiksacija pouka književnosti na književne korifeje pričakuje od dijaka občudovalni odnos in tako hromi njegovo lastno interpretativno dejavnost. Učitelj se znajde v vlogi poznavalca nedosežnih literarnih vrednot in uspe za sabo potegniti le pičle nadarjene in podobno ekskluzivistično naravnane posameznike, razred pa se bo medtem zabaval po svoje. To pa je za današnji čas nesprejemljiv položaj, ki nas ne straši samo v primeru, če si vzamemo za vzor obnašanje svetopisemskega pastirja, ki je bil zaradi ene ovce pripravljen zapustiti celo čredo. 4. Metode in programi književnega pouka Na posvetovanju o metodah in programih književnega pouka, ki je bilo v petek v prostorih FF v organizaciji Društva za primerjalno književnost, so imeli glavno besedo šolniki, osrednja tema pa je bila, po mojem občutku, do katere mere naj se literarne teme v šoli prilagodijo interesom mladine, koliko pa od dijakov terjati obvladovanja zahtevnejših vsebin. Zdi se, da bo resnica in s tem uspešnost pouka nekje vmes. Naj izkoristim tole priložnost še za kritično refleksijo dveh diskusijskih nastavkov. Zelo mimogrede je bilo ujeti tezo, da bi bilo treba povečati delež evropskih vsebin zaradi našega vključevanja v Evropsko skupnost. Seveda take zahteve Evropa ne more izreči, ne da bi pri tem pozabila na temeljna določila svoje eksistence, ki je prav v kulturnem pluralizmu. Zato je treba s takim argumentom za zmanjšanje deleža slovenskih avtorjev v korist tujih kar hitro v koš, spominjajoč se pri tem neslavno propadlih "skupnih jeder" v ranjki Jugoslaviji. K streznjenju naj prispeva tudi pogled v učne programe v gimnazijah držav Evropske skupnosti, da ameriške nerazgledanosti po tujih literaturah ne omenjamo. Kolegi so prepričljivo zavrnili tudi pomisel, da bi dijakom zbudili zanimanje za književnost, če bi jim namesto tradicionalnih slovenskih "ruralnih" tem ponudili "urbane" teme. Ni čisto jasno, ali bi to pomenilo namesto Jurčičevega Sosedovega sinu dati za domače berilo njegovo Hčer mestnega sodnika, ali bi to pomenilo zamenjati vse slovenske avtorje s tujimi, ker je s stališča kakšne francoske svetovljanske literature pač vsa slovenska literatura ruralna, ali pa morda vsebine bolj kmečkega 19. stoletja nadomestiti z vsebinami bolj meščanskega 20. stol. Kakor koli že: dijaki bodo imeli več od tistih besedil, ki jih bodo razumeli -- glede razumljivosti pa niso abstraktni mojstri 20. stoletja nič na boljšem kot jezikovno in problemsko odmaknjeni mojstri 19. stoletja. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000220/32604436/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 21 18:52:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Feb 2000 18:52:00 +0100 Subject: [SlovLit] MS vs. SI -:) Message-ID: <01bf7c94$5ac7a2a0$4703f9c2@hladnik> From: Primoz Peterlin To: Miran Hladnik Date: 21. februar 2000 11:20 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice feb_1 On Thu, 17 Feb 2000, Miran Hladnik wrote: > Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine > izbranih 24 jezikov -- začetek konca? Slovenščine ali Microsofta? :) Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin email: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Inštitut za biofiziko MF, Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Fax: +386-61-1315127 WWW: http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000221/77d87ca5/attachment.html From Zoltan.Jan na guest.neticom.si Fri Feb 25 09:18:16 2000 From: Zoltan.Jan na guest.neticom.si (Zoltan Jan) Date: Fri, 25 Feb 2000 09:18:16 +0100 Subject: [SlovLit] =o_programih_in_metodah_književnega_pouka Message-ID: <01bf7f68$de072600$86744dc1@zoltanj.neticom.si> O programih in metodah književnega pouka Na posvetu o programih in metodah književnega pouka, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za primerjalno književnost 18. 2. 2000 (prim. sporočilo Mirana Hladnika 20. t. m.) je ob številnih zanimivih pogledih morda premalo jasno izstopalo spoznanje, da je literarnozgodovinsko vedenje domala povsem izgnano iz naših srednjih šol (vprašljivo pa je tudi, če študentom obeh smeri posredujemo pregledno temeljno znanje). Maturant ima možnost, da za vse literarnovedno znanje (ki je že tako krepko skrčeno v primerjavi z nekdanjimi programi) dobi največ 10 odstotkov ocene pri slovenščini, maturo pa opravlja iz petih predmetov. Ob tako smešno manjhnem vplivu na uspeh pri maturi je čas bolje izkoristiti za učenje drugih vsebin. Morda ne bo odveč upoštevati, da obiskuje gimnazijske programe manj kot 30 odstotkov srednješolske populacije (ki seveda še vedno ne vključuje vseh otrok). Komu in čemu razpravljamo o globokih spoznanjih, kako napraviti pouk literature boljši, če smo dovolili, da je izginil (ali bo pravkar poniknil) celo iz gimnazijskih programov? Lepe pozdrave Zoltan JAN -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000225/606718c2/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 10:39:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 10:39:50 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <003f01bf829a$acac2300$5f03f9c2@hladnik> Česar nismo storili učitelji, to je uspelo študentom: Na naslovu http://vstudent.fmf.uni-lj.si/ je poskrbljeno za zagon virtualne univerze. Učitelji smo dobili zgoščenke s programom, ki omogoča enostavno objavo študijskega gradiva, izpitnih vprašanj, učbenikov, člankov, obvestil o predavanjih ipd. Jaz sem poskusil in sem navdušen. V spletu objavljena predavanja, skripta in razprave bodo študentom nudila najhitrejšo pot do informacije, tako da bodo lahko ure predavanj v živo postopoma postale prostor, kjer bo učitelj le pojasnjeval posamezna bolj zapletena poglavja, in prostor sproščenega strokovnega druženja ter izmenjave mnenj. ==================== Slovenistično brucovanje bo danes, v torek, 29. februarja, ob 21.00 v Starem Gleju na Poljanski cesti. Četrti letniki vabijo s pesmijo, iz katere navajamo le eno kitico: bruci cveto veselo le ob času let'ne mlade, leto pošlje izpite, strelo, lepo perje jim odpade. ==================== Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000229/dfc46e1d/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 29 20:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Feb 2000 20:40:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002701bf82ec$d5757280$2703f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: Tuesday, February 29, 2000 7:06 PM Subject: RE: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Zanimivo vprašanje, vendar se mi zdi, da je postavljeno napačno oziroma nepopolno. Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Lep pozdrav Jure Zupan From zevnikov na email.si Wed Mar 1 04:09:23 2000 From: zevnikov na email.si (Primoz Zevnik) Date: Wed, 1 Mar 2000 04:09:23 +0100 Subject: [SlovLit] Brucovanje! Message-ID: Brucovanje je bilo enkratno. Zvezda vecera pa je bil gotovo dr. Marko Stabej s svojo skupino. Rokenrol, zabava, forma in neverjetna energija. Lepe brucke, plesoca telesa, dobro vzdusje. To je mozno samo na slavisticnih zabavah. Se posebne zahvale pa seveda Melanholikom in Marku. Igrali so nepretrgoma od 23 h do treh zjutraj. Vecno naj ostanejo v nasih spominih. Slavistom "vodnikom" pa samo v poduk. Naslednjic naj kot obvezen inventar vseh slavisticnih srecanj nastopajo Melanholiki s svojim neverjetnim obcutkom za dobro glasbo! Primoz From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 1 08:29:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 1 Mar 2000 08:29:57 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <001d01bf8350$10752c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blazic To: Miran Hladnik Sent: 29. februar 2000 22:41 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > Mali avtorji se vedno lotevajo velikih tem, veliki jih narede. > Jani > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik > Za: SLOVLIT > Datum: 29 February 2000 20:38 > Zadeva: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o > >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > rezultate > >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 2 08:52:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Mar 2000 08:52:39 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 Message-ID: <002801bf841c$49688300$6403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Wednesday, March 01, 2000 3:21 PM Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > -----Original Message----- > From: Hladnik Miran > To: slovlit > Date: 1. marec 2000 8:47 > Subject: Fw: [SlovLit] Spletne novice februar_2 > > > >> >Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost > >> >literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje > >o > >> >Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene > >> rezultate > >> >kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške > lige. > > > > > Nekaj improviziranih misli: > Danes je že kar "znanstveno korektna" predpostavka, da izbor predmeta > obravnave ne pogojuje njene znanstvene veljave. Vseeno naj bi bilo, ali se > lotiš Prešerna ali Žemlje, v obeh primerih se lahko dokažeš kot dober/beden > strokovnjak. Važna je postavitev hipoteze, eksplicitnost izhodišč, > koherentnost metode, preverljivost rezultatov itn. Ta logika pa po mojem > drži le delno. Poglejmo malo k eksaktnim znanostim, dandanes vzornicam > marsikaterega humanista! Ukvarjanje s tem, kaj pomeni dotično besedilo J. > Žemlje, bi lahko primerjali - oprostite pretiravanju - z reševanjem računa > 2+2=X, analizo Prešernove semantike pa z zapleteno problematiko, ki se začne > na ravni "višje matematike". Gotovo zahteva Prešeren, če ga hočemo > znanstveno kvalitetno razložiti, večji vložek kot Žemlja. Zato izbira > Prešerna za predmet raziskave prej vodi v nevarnost slabših znanstvenih > dosežkov, kot pa da bi a priori tlakovala pot na literarnovedni Panteon. > Poleg tega kanonizirani avtorji vežejo nase ogromen balast sekundarne > literature, do katere se je treba opredeliti in onstran nje najti kakšen še > zanimiv problem. Pisanje o kanoniziranih avtorjih je prav zaradi njihovega > splošnega prestiža tudi bolj na očeh kritične znanstvene javnosti: če ga > lomiš ob Prešernu, se bo hitreje razvedelo (blamaža bo večja), kot če > streljaš mimo Žemlje, ki ga danes skoraj nihče ne povoha. > > Marko Juvan > > > >_______________________________________________ > >SlovLit mailing list > >SlovLit na ijs.si > >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 17:36:42 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 Mar 2000 17:36:42 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_1 Message-ID: <006101bf852e$ab7dc740$1903f9c2@hladnik> 1. Spletni naslovi 2. Kritika Slodnjakovega zbornika 3. Odcepitev slovenistike =========== 1. Spletni naslovi Http://ota.ahds.ac.uk/documents/creating/ -- spletna knjiga o ustvarjanju elektronskih besedil. Http://literarysearch.com -- tudi spletne strani o slovenski književnosti so vključene v sezname teh literarnih dveri. Http://www.knjizara.com ali http://www.knjizara.co.yu sta naslova, kjer lahko naročite jugoslovanske publikacije. Po listkovnem katalogu avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju lahko brskamo s strani http://euler.onb.ac.at/. Kataloge drugih knjižnic po svetu bomo prelistali z naslova http://portico.bl.uk/gabriel/en/countries/. Na naslovu http://www.eknjiga.si/izdelki naročite računalniški program SloBes za učenje slovenske slovnice, pri katerem so sodelovale naše kolegice. ============ 2. Kritika Slodnjakovega zbornika V celovškem Zvonu je izšla ocena Franceta Pibernika, ki ni zadovoljen s Slodnjakovim zbornikom, ki ga je izdal Oddelek za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani, ker se oddelek ob tej priložnosti ni opravičil svojemu pokojnemu učitelju in ker referenti menda niso ustrezno umestili Slodnjakove literarnozgodovinske metode. Kot eden od avtorjev in kot sourednik zbornika se z očitki ne morem strinjati. Zakaj bi se oddelek opravičeval Slodnjaku, ko pa je bil v času pogroma večinoma na njegovi strani? Z veseljem pa lahko poročam, da so ocene knjige Vladimirja Osolnika Istorija književnosti o Petru II Petroviću Njegošu ugodne, prim. Vijesti, 25. 9. 1999. ============ 3. Odcepitev slovenistike Na zadnjem senatu FF 1. marca je dekan zagovarjal tezo, naj Filozofska fakulteta kljub predimenzioniranosti (skupaj z MF nas je za pol UL!) ostane skupaj, dokler nimamo rešenih prostorskih problemov in ker bi cepitev prinesla težave študijskim kombinacijam. Na vprašanje, ali ti argumenti veljajo tudi za cepitev oddelkov na manjše enote, je dekan odgovoril, da ne. Ponovil pa je, da si novih prostorov ali novih sistemizacij od cepitve našega oddelka na slovenistiko in slavistiko ne smemo obetati. miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000303/f5e8762d/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Mar 7 07:54:55 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?B?QWxlxaEgQmplbMSNZXZpxI0=?=) Date: Tue, 7 Mar 2000 07:54:55 +0100 Subject: [SlovLit] spletne novice februar_2 Message-ID: <004601bf8802$3b981d00$0501f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Ali je ukvarjanje s Prešernom znanstveno relevantnejše od ukvarjanja s tretjo ligo? Najprej si moram prevesti Miranovo besedo relevanten: najbr? je mišljeno "prispeva novo, netrivialno znanje o predmetu". Govorimo torej o razpravah, ki hočejo biti raziskovalne, inovativne, tistih, ki so namenjene ožjemu krogu strokovnjakov. Ne govorimo o uvodnih, preglednih razpravah za širšo ali laično publiko. Če gre namreč za razprave za laično publiko, so verjetno bolj privlačne velike teme, v literarnem primeru velika imena. (Jaz kot literat raje preberem razpavo o črnih luknjah, prapoku itd. kot pa razpravo o tem, kako se gibljejo molekule helija pri -40 stopinjah.) O inovativnih razpravah govori Jure Zupan. Če ga prav razumem: razprava je potencialno relevantna, ko smo postavili hipotezo in jo potrdili (oz. pokazali, da je ni mogoče ovreči; to ponavadi vzame več časa). Šele verificirane hipoteze gredo na tehtnico. Ta ugotovitev je važna, ker gre nekaterim humanističnim razpravam predvsem za postavljanje, ne pa za potrditev hipotez (potrjevanje hipotez je za črnce, ne za modre glave). Poleg tega je humanistični stil včasih tako nejasen, da hipoteze pogosto sploh ne moreš uzreti - posledica tega, da razprava ni sad dolgotrajnega dela, ampak se zgolj beleži trenutni tok razpravljalčeve misli. Ampak tudi slabe razprave o velikih imenih niso predmet naše diskusije. Predmet naše razprave so samo dobre razprave o velikih vs. malih literatih. Katere so bolj relevantne? Gre po mojem za to, da imamo v humanistiki opraviti z velikim številom ti. znanstvenih paradigem. Paradigma sestoji iz teorije (= aksiomi, pravila izpeljave ..., rešeni in nerešeni problemi), delujočih raziskovalcev in bolj pasivnih odjemalcev znanja. Posamezni znanstvenik pripada eni paradigmi (v vsem življenju morda večim, v konkretnem trenutku pa le eni). Zanj kot za delujočega raziskovalca so relevantne razprave, ki pripomorejo pri reševanju njegovih problemov. Ostalo spada na področje "zanimivosti". Področja njegovega "zanimanja" pa so lahko različna. In tu velja spet isto: ko ga "zanima" področje A, so važne razprave z A itd. Ta področja ima v danem času verjetno tudi hierarhizirana. Mene kot literarnega zgodovinarja recimo trenutno najbolj zanima zgodovina slovenskega verza, sledijo zgodovina nabožne literature, potem vprašanja estetskosti in literarnosti literature, ljudska epika itd. Zato raziskujem, berem, kupujem in vrednotim v tem zaporedju. Mislim, da tudi pri tistih, ki so pretežno bralci in manj proizvajalci razprav, ni dosti drugače. Tudi oni se navdušujejo za teorijo X bolj kot za teorijo Y. Morda velja podobno tudi za cele generacije: v generaciji 60-ih se jih je več navduševalo za interpretacijo kot za kaj drugega, danes pa za, kaj vem, sociološke raziskave literature. Mislim, da nasplošno - neodvisno od časa in zunaj paradigem - težko govorimo o tem, kaj ima večjo težo. Težko je primerjati vrednost razprav iz različnih paradigem, ker so paradigme do neke mere verjetno nekompatibilne. Težko je reči, ali je na splošno interpretacija Krsta pri Savici važnejša od sociološke razlage fenomena Koseski. (Zanimiva bi bila zgodovinska statistika, koliko je posamezno obdobje produciralo razprav o velikih in malih avtorjih.) Dejstvo, da nekdo (tudi jaz pred leti) raje poseže po razpravi o Kosovelu kot o Francu Oniču, bi verjetno pričalo ne o tem, da je ta razprava zaradi Kosovela apriori pomembnejša, ampak da se dotični bralec navdušuje za paradigmo, ki ji rečemo literarna interpretacija. Ta je imela predzadnjih 20-30 let največ vpliva in se je prenesla tudi v šole. Aleš Bjelčevič ********************************************************* "Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige." Miran Hladnik "Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo, da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse ostalo le kavarniški pogovor. Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega (nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo soditi. Jure Zupan" -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/c07546c6/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 09:43:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 Mar 2000 09:43:27 +0100 Subject: [SlovLit] =Denarji_za_študij_in_raziskave Message-ID: <003e01bf8811$36e71a40$6803f9c2@hladnik> Kdor se zanima za štipendije (podiplomske, podoktorske in druge), naj se naroči na informacije SrcInfo. Prijavite se s pismom na listserv na soros.si in v prvo vrstico pisma napišite subscribe srcinfo Tule je glava srcinfovih sporočil: ******************************************************************* SRCINFO 125. stevilka 3. marec 2000 Glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe ******************************************************************* SRCINFO je tedensko glasilo, ki predstavlja nove publikacije in drugo gradivo, dosegljivo v Studentskih informacijskih centrih SRCe, tuje univerze in studijske programe, razpise za stipendije,... Informacije so prvenstveno namenjene studentom in profesorjem ter vsem ostalim, ki so zainteresirani za studij ali kaksno drugo obliko izpopolnjevanja v tujini. Vsakogar od prejemnikov tega glasila, kakor tudi druge, ki bi zeleli postati njegovi redni narocniki, vabimo, da se aktivno vkljucite v oblikovanje tega glasila. Svoja vprasanja, na katere bi zeleli prejeti odgovor v tem glasilu, lahko posljete na naslov: sonja.dular na uni-lj.si Ce se zelite odjaviti, posljite sporocilo na listserv na soros.si in v prvi vrstici napisite: UNSUBSCRIBE srcinfo. Vljudno vas tudi vabimo, da obiscete nase strani na internetu: http://www.ljudmila.org/srce ===================================================================== V tej stevilki predstavljamo: 1. AMERICAN COLLEGE of MANAGEMENT & TECHNOLOGY DUBROVNIK 2. HELSINKI SUMMER SCHOOL 2000 3. 3rd INTERNATIONAL SUMMER UNIVERSITY AT FREIE UNIVERSITAET BERLIN, FUBiS 2000 4. STIPENDIJE RONA BROWNA ZA MAGISTRSKI STUDIJ 5. RAZPIS FULBRIGHTOVIH STIPENDIJ V STUDIJSKEM LETU 2001/2002 6. RAZPIS SOFINANCIRANJA STROSKOV PODIPLOMSKEGA STUDIJA V TUJINI 7. RAZNA OBVESTILA ====== lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/a3f2ba2a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 10 15:56:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Mar 2000 15:56:05 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <001d01bf8aa1$9020ce20$6a03f9c2@hladnik> Izšel je nov zvezek Slave (198/99, št. 1), ki jo je uredil Aleš Bjelčevič. Iz vsebine: štirje Nartnikovi članki (o zvezdah in svetnikih v slovenski ljudski pesmi, o igri števil v Prešernovi Zdravljici ter o času v Pregljevi noveli Runje), pet študentskih referatov, članek Nataše Maslennikove o motivu sv. Jurija, Bjelčevičeva razprava o verzu posvetnih pesmi pred Pisanicami s ponatisi obravnavanih (tudi kosmatih) tekstov in Grdinovi pesemski prevodi. Stalni naročniki jo boste dobili po pošti, drugi pa lahko pridete ponjo v knjižnico oddelka za slovanske jezike in književnosti, kjer jo boste dobili zastonj ali za prostovoljni prispevek. Marku Juvanu čestitke ob izidu knjige Intertekstualnost. Denis Poniž je v Delu (9. marca 2000) poročal o Slodnjakovem zborniku. Http://members.xoom.com/ursaspoems/ursa.htm -- Uršine pesmi? Http://www.lovrenc.si/galerija/pesmi_olga.htm -- Olga Kasjak, Včasih sem breza (pesmi) Http://www.feedmag.com/book/halpern_essay.html -- Dan Halpern, The Ironic Curtain. Esej o specifiki srednjeevropske literature: rasla naj bi iz zavesti, kako lahko je človek zamenljiv z drugim, navajena je ne povedati tega, kar misli, je ironična, ima poseben odnos do forme in je razpeta med vzhod in zahod. Http://www.feedmag.com/document/do291lofi.html -- Robert Coover, Literary Hypertext: The Passing of the Golden Age. Esej o tem, kako je zlata doba hiperteksta že za nami. Zdaj je doba spleta, večpredstavnosti (multimedijev), abecedo je nadomestila ikona. Avtor z obžalovanjem govori o umiranju besedilne kulture. Od literarnih zvrsti je novi način komunikacije najbolj naklonjen liriki -- zgled je kinetična poezija. Vredno berila! Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000310/0667f49b/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 13:43:31 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Mar 2000 13:43:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Message-ID: <000d01bf8ce9$bf066840$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 13. januar 2000 9:30 Subject: Re: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Kdo zasluži (vec)? Strinjam se z vprašanjem: Ali ne bi izredni in podiplomski studenti morali - za svoj denar! - dobiti vec? (Miran vprasuje, ob clanku v Delu 9.3.2K, ali dobijo izredni tudi na FF le "improviziran predavanjski servis", morda podobno tudi podiplomci.) Dodajam: Ali ne bi tudi redni studenti morali za nas, davkoplacevalski denar (in za svoj), dobiti vec? Predlagam pa, da se taksna in drugacna vprasanja in mnenja o kakovosti studija na FF posredujejo fakultetni komisiji za spremljanje kakovosti (v njej so doc.dr. -S.Kump, V.Zabukovec, T.Virk, M.Babic in prof.dr. M.Kersevan. Naj vprasajo (vprasajte) o tem tudi studente, ne le izredne in podiplomske, tudi redne, tudi na sl-a-o-v-en-istiki! Pozdrav! B.Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/0ba7da61/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Mar 13 22:27:08 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Mon, 13 Mar 2000 22:27:08 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Message-ID: <005101bf8d32$e3821ea0$2b01f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Mislim, da na slovenistiki ne dobijo improviziranih predavanj. Res pa jih dobijo manj od rednih študentov: 15 ur namesto rednih 60. In res je, da jih dobijo v bloku po tri in štiri ure skupaj - v petek popoldne in soboto dopoldne - zaradi česar je efekt nedvomno manjši. Prvi problem je mogoče rešiti takole: izredni študentje bi načeloma lahko imeli predavanja tudi v soboto popoldne in nenazadnje tudi v nedeljo (tako je na Poljskem) - vpršanje pa je, če bi na predavanja hodili. Z drugim pa je tako: trenutno so bloki predavanj taki, da poslušajo dva zaporedna vikenda le enega profesorja (verjetno usluga učitelju, da ni treba več mesecev zapored predavati še v petek popoldne in v soboto). Te bloke bi lahko popestrili tako, da bi v istem dnevu predavalo več učiteljev. Mogoče je torej pomnožiti ure in jih popestriti tako, da na en dan poslušajo vsaj dva predavatelja. S tem pa verjetno ubijemo še tretjo muho: dogaja se, da me prvi petek posluša kakih osem od 15 vpisanih izrednih študentov, v soboto obvezno dva manj, naslednji petek toliko kot prejšnjo soboto, zadnjo soboto pa samo še štiri. Če bo na isti dan več predavateljev, bo po mojem tudi obisk stalnešji. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 10. marec 2000 16:02 Zadeva: [SlovLit] Spletne novice marec_2 Profesor pravi, da zasluži preveč: Izredni študij vir univerzitetnega izkoriščanja (Delo 9. 3. 2000, str. 6). Ali drži, da tudi na FF dobijo izredni študentje za velike denarje le improviziran predavanjski servis? Ni nekaj podobnega tudi pri podiplomskem študiju? lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000313/865ec40a/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 09:43:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Mar 2000 09:43:10 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <003a01bf8d91$99a401e0$1c03f9c2@hladnik> Spletno leposlovje Izredni študij Spletni zbirki ========= Spletno leposlovje Zgodba o Perkmandeljcu Jožeta Ovnika je na naslovu http://www.trbovlje.si/perkmandeljc/Zgodba_o_Perkmandeljcu/zgodba_o_perkmandeljcu.html. Iredni študij V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. Spletni zbirki Poleg zbirke slovenskega zgodovinskega romana (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/), ki jo sestavlja popis 309 besedil, je zdaj na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ na voljo tudi zbirka 235 slovenskih kmečkih povesti; obe je v spletno obliko postavil Primož Jakopin. Popis vsebuje bibliografske podatke in marsikje tudi podatke o zgodbi, motivih, sporočilu, času, prostoru pripovedi itd. Obe zbirki sta še v delu, torej prosim za pripombe. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000314/488fcd33/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 06:47:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 06:47:25 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <001301bf8e41$f29913c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 14. januar 2000 10:55 Subject: Re: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 (Izredni) studij in kakovost Zacetno vprasanje je bilo, ali dobijo (izredni, tudi podiplomci) za svoj denar dovolj, najbrz kaj vec kot moznost poslusati improvizirana predavanja. Vprasanje sem razsiril na redne, ali dobijo za davkoplacevalski in svoj denar dovolj kakovostno moznost studija (sem sodijo tudi: stud.literatura, vaje, konsultacije, nenazadnje izpiti in diploma in se kaj.). Zdaj pa Miran pise, da moti tiste "prave, zaposlene" izredne st. le visina solnine, onih drugih "samoplacnikov" pa niti to ne, saj upajo na lazji prehod po "obvoznici" na redni studij. Ali tako sploh koga moti dejstvo, da del studentov "poslusa" v 1.letniku precej manj ur predavanj, da imajo manj stika z ucitelji in ostalimi studenti, da ne govorimo o verjetno slabsem predznanju (izmerjeno z maturitetnimi tockami)? Studenti dobijo moznost, fax denar, ucitelji za naporno dodatno delo honorar, kaj je sploh narobe? Tudi na podiplomskem je izgleda podobno. Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me njegovo/njeno mnenje. Tudi storkovno drustvo in bodoci delodajalci bi lahko pokazali kaj interesa za kakovost studija, tudi izrednega, ne le tistega v katerega so vkljuceni zaposleni ucitelji/uciteljice. B.Mihevc V debato o izrednem študiju naj prispevam domnevo, da so proti mastni šolnini v glavnem tisti izredni študentje, ki res študirajo ob delu; vsi drugi, to je tisti, ki so jih starši vpisali tako zato, ker niso izpolnili pogojev za redni vpis, pa tiho pristajajo nanjo, ker jo razumejo kot plačilo (hitre) obvoznice do rednega študija v naslednjih letnikih. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000315/6a634594/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 14:31:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 15 Mar 2000 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Izredni_študij Message-ID: <003101bf8e82$c28bd5a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Ekorist ; Miran Hladnik Cc: Sent: 15. januar 2000 14:12 Subject: Re: POLEMIKA S HLADNIKOM > O kakovosti in ceni studija > > Sovlitu gre zasluga, da je povezal razmisljanje uciteljev s treh, razlicnih, > fakultet UL (pomorske, filozofske, ekonomske), in se moje, sem namrec z > rektorata. Kronologija "tekstnih dogodkov" po teh treh faxih: > 1 Na prvi - FPP- meni (po Delu) Ostan da zasluzi prevec, > 2 na drugi -FF- Miran razsiri na vprasanje ali dobijo za svoj denar dovolj > tudi redni in podiplomski, > 4 jaz temu pritrdim in poskusam pritegniti pozornost komisij za kakovost, > 3 njegov kolega pravi da kar dobro predavajo in predlaga da predvata v > petek/soboto po dva, > 6 na tretji - EF- pravi Joze, da se tudi potrudi, (kljub "usivem" honorarju > v primerjavi s FPP, pripravil je z "mednarodno" pomocjo ucbenik za "na > daljavo", dobro ocenjuje "freh" "attitude" "mladih samoplacnikov" in > "motiviranost" starejsih, najbrz zaposlenih, izrednih studentov. Sprasuje > koliko slabsih smo pripravljeni vpisati (po obvoznici mimo vpisne selekcije > rednih, BM) za l.kruhek in s.mir, > 5 Miran spet zozi stvar in pravi, da se tatimi/mamini "samoplacniki" ne > pritozujejo nad solnino/cestnino za obvoznico do rednega studija, > 7 danes v "Delu"15.3.2K dekan prve pravi: > "Predavatelji pri nas ne zasluzijo prevec" in pravi, da za placilo ucitelji > izrednih poleg predavanj oz. primernega podajanja snovi, "porabi kar nekaj > ur za konzultacije, ki jih je dolzan ponuditi studentom, dodatne ure za > seminarje, ocenjevanje seminarskih nalog, projektov in študijskih primerov > /.../ vsaj 7x se mora peljati v C. /.../ imeti mora vsaj 3 izpitne roke > /...in.../ se 2 leti sprejemati studente na izpite /.../" > 8 Se vedno ostaja zacetno vprasanje: ali dobijo izredni za svoj denar > dovolj, in (dodatna vprasanja) > ali dobijo (za svoj in davkoplacevalski denar) dovolj tudi redni in > podiplomski > ("valueformoney" ali kot recemo mi, SLOvneti "kakozelenajemojadolina" > in koga to (namrec kakovost) sploh skrbi, > ter nenazadnje, kaj naj Univerza (vkljucno z senatom in rektoratom) stori > sprico vsega tega in tistega kar se pride?! > > Pa-zdrav-i-Ostan-ite! dr.B.Mihevc > > ----- Original Message ----- > From: Ekorist > To: > Sent: Wednesday, March 15, 2000 8:25 AM > Subject: POLEMIKA S HLADNIKOM > > > Spoštovani sotrudnik! > > Kot bralec "slovlit" (o razlogih zdaj ne bi) in kot nekdo, ki se ravno muči > s 350 izrednimi študenti, moram reči, da je po mojem mnenju začetek zgodbe v > njenem koncu: ali dobimo enako kakovosten ("kakovosten"?) output kot z > rednega študija? Uspelo mi je, da imajo pri Poslovni matematiki vsaj 45 ur > predavanj in vaj (na rednem študiju jih objektivno realiziramo kakih 80-84 > ur) in dovolj spodobno literaturo, ki sem jo pretežno razvil v okviru Phare > projekta za študij na daljavo in jo zdaj nekoliko predelano uporabljam za > vse študente. > > Ostaja dejstvo, da bi z največjim veseljem nagnal približno polovico > omenjene populacije, ki jo sestavljajo "obvozničarji", ki so jim ati in mame > plačali šolnino. Tako freh generacije že dolgo nisem videl. Motivacija za > študij je signifikantno (O.K., wild guess) večja pri nekoliko starejših, ki > so sami izluščili cekine. Kombinacija "ne preveč zarjavel" + "motiviran" > daje rezultate, ki so kljub manjšemu številu ur (očitno na račun bolj > poglobljenega individualnega dela) celo boljši kot pri rednih študentih, > zato mislim, da manjše število ur ni tako problematično, kot se morda zdi na > prvi pogled, ali vsaj da slabo pojasnjuje razlike v (povprečni) izhodni > kakovosti. Resničen problem je v vprašanju, koliko sigem v levo smo > pripravljeni zajeti za ljubi kruhek (z vidika faksa kot celote) in socialni > mir. > > Lep pozdrav, Jože A. Čibej > > P.S.: Honorar za to delo je ušiv, vsaj v primerjavi s cenami, ki jih lahko > dosegam na trgu, če tarif, ki jih navaja Iztok Ostan za dekanice in podobne > oseb(k)e, sploh ne omenjam. > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 09:28:17 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 09:28:17 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_3 Message-ID: <009101bf8f21$94511de0$5b4602c1@ff.unilj.si> 1. ECTS 2. Merjenje znanosti ============================= 1. ECTS. Prodekanka Neva Šlibar je pripravila predlog točkovanja študijskih programov v kreditnem sistemu in ga razposlala vsem, ki imajo na ff e-naslov. Če ga kdo od slovlitjanov želi, mu ga lahko pošljem. Povzemam in komentiram bistveno: a.. Tečaji naj bi bili v strnjenih enosemestrskih terminih, tako da bi lahko učitelj naslednji semester porabil za raziskovalno delo. b.. Temeljni minimalni program, ki zagotavlja diplomo določene smeri, torej matični predmeti, po mojem razumevanju obsegajo do 60 % vseh študentovih obveznosti. Ker sodijo v to količino pri pedagoški usmeritvi tudi pedagoški predmeti (210 ur), celota ur v štirih letih pa ne sme preseči 3000, pomeni to pribl. 1600 ur za matične predmete. Izračun velja za enopredmetni študij. Dvopredmetni študij, kjer je treba ure deliti z 2, je torej nesmiseln, ker najbrž ni stroke, ki bi hotela podeliti diplomo na osnovi pičlih 800 ur matičnih predmetov -- toliko je v najboljšem primeru ur v enem letu. c.. Izbirnosti mora biti vsaj 30 %. d.. Predmetov v letu sme biti od 8 do 10, kar pomeni, da mora imeti predmet povprečno več ur kot zdaj, to je od 75 do 90 ali povprečno tri tedenske ure v letu ali 6 tedenskih ur, če je omejen na en semester. e.. Vsaj 10 % ur naj bi bilo zunaj smeri oz. oddelka. f.. Učitelj naj bi eno tretjino svoje obveznosti namenil izbirnim predmetom. g.. 60-urni predavanjski tečaj skupaj z izpitom da ob prevodu v kreditni sistem okroglo 5 točk, vaje dvakrat manj. 2. Merjenje znanosti. Zanimivo dopolnjuje našo debato o točkovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov bibliometrična analiza Jezika in slovstva, ki jo je skupina avtorjev objavila v zadnji številki JiS-a. Številka bo kmalu tudi na spletu (http://www.ff.uni-lj.si/jis/). Tako bi bilo koristno pregledati še druge strokovne revije s področja in na podlagi primerjave določiti njihovo pomembnost. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000316/6b4db398/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 10:40:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 16 Mar 2000 10:40:41 +0100 Subject: [SlovLit] =Re:_Kakovost_študija Message-ID: <000901bf8f2b$b38a1540$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 16. marec 2000 10:08 Po mojem skromnem mnenju je za boljšo kakovost (rednega, izrednega...) študija treba profesorje drugače motivirati, namreč tako, da bo pedagoško delo primerneje ovrednoteno tako pri napredovanju v naziv kakor finančno. Zdaj je eno in drugo bolj švoh, profesorju se marsikaj bolj "splača" kakor delo s študenti, tako da se jih tudi manjše koriferje od S. Žižka izogibajo "kot kuge". Zase lahko rečem, da npr. naše podplomantke stažistke na Oddelku zanesljivo dobijo od mene več kakor jaz od inštitucije, saj zanje ne dobim nič. Pa moji kolegi tudi ne. Tudi plačilo dela z zunanjimi podiplomci poteka po požje, da ne govorimo o študentih zamejcih s posebnim statusom. Če bi si npr. izmislila za našo stroko zelo potreben specialistični študij, bi sredstev zanj pri tej fleskibilnosti najbrž ne dočakala do penziona. To so morda banalne reči, ampak banalnostije več vrst, tudi v big science, zaradi katere poznam nekaj pedagoško kakovostnih učiteljev, ki imajo težave z napredovanjem. In se, če ne prej, vprašajo, če se jim to splača. Boža Krakar From mateja.gomboc na guest.arnes.si Thu Mar 16 12:38:11 2000 From: mateja.gomboc na guest.arnes.si (Mateja Gomboc) Date: Thu, 16 Mar 2000 12:38:11 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Tri_regratove_lučke Message-ID: <001001bf8f3c$1c906ca0$cf04f9c2@o5v1f4> Dragi prijatelji, prav rada prebiram tožbe in hvale od tod in drugod zavzetih in nade budečih slovitjanov. Zato še od mene nekaj misli iz goriškega zaledja: - do- in podiplomskim studentom, bodimo odkriti, so bila vedno ponujena tudi kaksna predavanja, ki niso nujno ponujala znanje in vedenje za izpit ali nadaljnje pedagosko delo. In kaj zato: so pa opozarjala na pluralnost intelekta, ko zmore preseci inertnost in ujetost aksioma! Da se lociti pleve od semena, gnoj od zlata. Lepo je tudi, da iscemo dobro in ne slabega, kajne? - okrog delitve literature in jezika: pred dnevi sem v Rimu (med vecerjo) govorila o tem s prijatelji Italijani, ki poucujejo italijanski jezik ('lettere'). Njihovo obcutje: njihovi nadebudni dijaki nimajo nobenega besednega zaklada. Prav tako tudi niso sposobni nikakrsne korelacije s knjizevnostjo, ki jo jemljejo kot podnajemnico zgodovine, ne jezika. Njihovi dijaki (po njihovem mnenju sodec) berejo manj kot nasi, jezika se ne ucijo od Manzonija, pac pa Berlusconija. Debata je bila dobra, vecerja slastna. - kako pa je goriskemu profesorju? Tudi malo zalostno. Jutri moramo biti za solskim katedrom, pa bi sla raje na srecanje ob pocastitvi 90-letnice pesnice Ljubke Sorli, ki se bo zacela ob 10. uri na gradu Kromberk. Velicastno bo. Pridite vsaj vi, ce ze mi ne moremo. Lepo bodite, Mateja Gomboc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 22 08:15:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 22 Mar 2000 08:15:34 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novice marec_5 Message-ID: <000701bf93ce$6c4572e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletna poezija Avtorske pravice Predlog kreditnega točkovanja ================== Spletna poezija Http://www.geocities.com/matija_kocevar/zgodbe.html - Matija Kočevar, zgodbe. Http://www.geocities.com/matija_kocevar/pesmi.html - Matija Kočevar, pesmi. Http://www.batcave.net/poezija/barbara.htm - Barbara Kozak, poezija. Http://www.s-pgm.mb.edus.si/users/2g/josipa_pavlinic/VERZ.HTM - Josipa Pavlinič, Narkomanka. Avtorske pravice Kdor se je sprehodil po slovenskem leposlovju v spletni obliki (http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2), ve, da je od Alojza Gradnika lahko dobil samo seznam naslovov pesemskih knjig (http://www.ijs.si/lit/grad_toc.html-l2). Prijatelj z računalnikom je sina Alojza Gradnika opozoril na pozabljeno spletno povezavo na zbirko Večni studenci, ki sem jo pred časom začel elektronsko redigirati, vas pa prosil za pripombe k redakciji; povezavo je našel najbrž v moji osebni bibliografiji. Ker dedič avtorskih pravic spletni objavi nasprotuje, sem v izogib nepotrebnim pravnim zapletom povezavo in dokument ročno zbrisal; strokovne pripombe k elektronskemu Gradniku bom zbral pač na drugačen način. Kreditne točke Odzivam se na povpraševanje in s spodbudo prodekanke Neve Šlibar pošiljam v branje njen Predlog kreditnega točkovanja na FF, glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/krediti.doc. Konstruktivne pripombe seveda zaželene. lp miran From klemenl na hotmail.com Wed Mar 22 13:04:59 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Wed, 22 Mar 2000 13:04:59 CET Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000322120459.53857.qmail@hotmail.com> >Morda bere tole tudi kak (izredni, redni, podiplomski) student, zanima me >njegovo/njeno mnenje. Zame kot podiplomske študenta vprašanje predavanj ni aktualno. Izkušnje z dodiplomskega študija mi govorijo, da so predavanja večinoma enosmeren in reduciran vir informacij, ki jih je moč v obilnejši in izčrpnejši v istem času dobiti v knjižnici, beroč zahtevano študijsko literaturo (priznam, zelo pragmatičen vidik). Le redko predavanja poživljajo profesorji z novimi dognanji oz svežimi pogledi na staro gradivo. Za takšna predavanja smo krivi tudi pregovorno anemični študenti, ki nam je vsaj v začetnih letnikih profesorjeva avtoriteta in strah pred osmešenjem pretrd oreh. Konzultacijski način se mi zategadelj zdi primernejši, ekonomičnejšim, in nenazadnje, bližje pojmu samostojnega pristopa k študiju). Toda, da ne bi zašel (problem predavanj je sam zase dovolj obsežen), problematičnejša se mi zdi višina enoletne šolnine za magistrski študij (približno 4oo.ooo Sit), ob vpisu na katerega je že tako treba zadostiti številnim zahtevam. Za primerjavo: celoletna vsota Zoisove stipendije za študenta z odličnim povprečjem znaša 330.000 Sit. Nesorazmerje je dovolj zgovorno samo zase. > > ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Mon Jan 24 10:04:17 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Mon, 24 Jan 2000 10:04:17 +0100 Subject: [SlovLit] studij, izredni, podiplomski Message-ID: <000a01bf664a$01455fc0$506802c1@tu.unilj.si> Pozdravljeni? Slovlit slovlit na ijs.si ni edino glasilo, ki se trenutno ukvarja s studijem, izrednim in podiplomskim ter s solninami se posebej. Poleg posameznih uciteljev in "slovlitovcev" se oglasajo novinarji, tudi dekani in rektor Univ.v L.. "Ljubljanski" Dnevnik ima 20.3.2K takele (pod)naslove: IZREDNI STUDIJ KOT ZLATA JAMA - PA NE ZNANJA. Kdo sluzi s solninami za i.st., kaksna je kakobost i.st.?Na fakultetah in visokih solah zaracunavajo solnine po nerazvidnih merilih. Solnine za i.st.: od 80K do 468K tolarjev za letnik. Honorar za neopravljene izpite. Rektorja Mencingerja navaja novinarka (Ranka Ivelja, pod podnaslovoma: Izredni studij ustreza vsem. Ostanov honorar le povprecen.) takole: "Zdajsnje vodstvo univ. si mocno prizadeva, da bi i.st. omejili na razumno mero, cez noc pa to ne gre. Dejstvo je namrec, da izredni studij ustreza tako drzavi kot clanicam univ., prvi zato, da ni treba financirati solanja za toliko tisoc mladih, clanicam zato ker lahko kaj zasluzijo /.../ "po 10.cl.zakona o vis.s"/....npr./ "za gradnjo objektov /.../ skratka svoje dodatne dejavnosti avtonomno zaracunajo in denar avtonomno porabljajo"./.../ "Dohodki clanic so njihova stvar, univerzo mora zanimati le kakovost studija."/.../ "Tudi sam ne morem pet ali sest ur koncentrirano poslusati predavanja, kako je potemtakem to mogoce pricakovati od studentov? "Menim, da nasploh prevec predavamo, mnoge druge obliekprenasanja znanja so ucinkovitejse, toda k temu nas sili sistem financiranja.Preprican sem, da iz.st. ovira napredek clanice, ker ljudje, ki se kot kaksni kaplani vozijo od ene do druge podruznice, ne morejo delati raziskovalno, kar je pogoj za kakovostno univerzo." Dnevnik v cetrtek 23.3.2K pa pise pod naslovom: ZACETI IN NE ODNEHATI (dc), da se je napotil mag Iztok Ostan, vis.predavatelj Fakultete za pomorstvo in promet UL (z njegovo izjavo o placilu za iz.st. se je zacelo pisanje o tem v Slovlitu) po svojih stevilnih neuspelih protestih pes v Ljubljano "bolj z mislijo na studente kot na oblastnike". Tam namerava, v ponedeljek med 14 in 15 uro, "v parlamentu izrociti podpise 1090 obcanov pod civilno pobudo za zakonitost visokosolskega pedagoskega procesa", da se "pri uresnicevanju visokosolskega studija zagotovi redni nadzor nad upostevanjem zakonov". "Nekaj studentov me je ze prosilo, da bi sli z menoj." Ostan je preprican (po Dnevniku):" da se nasim studentom slabo pise, saj so diplome na zbirokratiziranem slovenskem trgu zelo cenjene, znanje pa ne in zato tezko dobijo zaposlitev. Ker je vse znanje zbrano na univerzi, mora ta nujno opraviti svoje poslanstvo, sicer nas caka narodna katastrofa." Torej se nas rektor skoraj strinja s protestnikom in nekaterimi Slovlitovci. Seveda, saj ga veze Poslanstvo ljubljanske univerze (sprejel ga je Senat UL 7.5.1996, glej izgubljeni Vestnik UL, letnik 1996), v katerem pise, da "Univerza /.../ svoje /.../ delovanje /.../ utemeljuje na nacelih - profesionalne odlicnosti oziroma zagotavljanja cim visje kakovosti" /.../. In kaj menim jaz? Ponudba studija za "netradicionalne", zlasti starejse studente, tudi podiplomce, sodi vedno bolj v sodobni model univerze. Seveda je treba zagotoviti kakovost za vlozen denar, nas in njihov. Predavanja tudi za redne studente ze zdavnaj niso edina pomembna stvar. Ce ze ne posnemamo dobrih tujih univerz, pa dajmo vsaj naso Ekonomsko fakulteto, ki izvaja izredni studij "na daljavo" z dobrimi ucbeniki, komunikacijskimi povezavami (npr.e-posta), strokovnimi tutorji v enotah izven Ljubljane in enako zahtevnimi kriterij kot na rednem studiju. Ponovno pozivam se kakega (bivsega?) izrednega studenta (slavista?) da se oglasi. Tudi predlagam, da se s temi sttvarmi soocijo clani komisij za spremljanje kaokakovosti na FF in druge. Se par odzivov pocakam, potem bi pa po predlogu Mirana H. povzel razpravo v Slovlitu v kratkem clanku v Vestniku UL. Ostan'te zdrav'! dr. B. Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000324/79c4b860/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 27 19:53:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Mar 2000 19:53:27 +0200 Subject: [SlovLit] =Zoltan_Jan_pošilja_... Message-ID: <000901bf9815$5c2188e0$2d03f9c2@hladnik> From: Zoltan Jan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, March 23, 2000 11:37 PM Subject: prošnja za pomoč Živijo Miran, ne vem zakaj mi ne uspe poslati spodnje vabilo. Prosim te, da bi ga slovitljanom posredoval Ti. ================== Izkoristite priložnost, da poveste svoje mnenje o financiranju znanosti. Lepe pozdrave Zoltan JAN DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE V A B I L O N A P O S V E T akademik, profesor dr. Veljko Rus in profesor dr. Franc Vodopivec pripravljata posvet z naslovom ZASNOVA PREDLOGA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI Posvet bo v sredo, 29. marca ob 10. uri v mali dvorani državnega sveta, v prostorih Parlamenta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. Na posvetu bomo razpravljali o treh sklopih vprašanj, ki naj bi bila temelj zakonodajne ureditve na področju javnega financiranja ReR . 1.. Je javno raziskovanje v Sloveniji danes javna služba? Če je, kakšne so dolžnosti in finance raziskovalcev in kaj lahko javnost od njih zahteva? 2.. Dejavnosti in interesi raziskovalcev so zelo široke. Razlaga relevantnosti dela, kriteriji kakovosti, ciljna naravnanost, mesto v državi in družbi so zelo raznoliki. Je mogoče vso različnost in raznolikost racionalno povezati v eni agenciji za znanstveno raziskovanje? Bo sistem učinkovit, bo imel ustvarjalno vlogo v mejitvi in rasti vseh elementov države in polno odgovoren za nadzor javnega denarja? 3.. Kakšno naj bo razmerje regulacije in samo regulacije na področju znanstvene dejavnosti? Vabimo Vas, da se udeležite posveta in z vprašanji sodelujete v razpravi. Prosimo, da svojo prisotnost potrdite na tel. št. 061 1262 133. -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000327/2ff4fe54/attachment.html From klemenl na hotmail.com Tue Mar 28 14:15:48 2000 From: klemenl na hotmail.com (Klemen Lah) Date: Tue, 28 Mar 2000 14:15:48 CEST Subject: Fw: [SlovLit] studij in kakovost Spletne novice marec_3 Message-ID: <20000328121548.95813.qmail@hotmail.com> >Glede Vaših pripomb menim naslednje: slabe izkušnje na predavanjih ne >izključujejo možnosti, ki jih nudijo kontaktne oblike posredovanja znanja v >skupini, saj je treba kvaliteto spremeniti, torej zvišati in to je naš >cilj. >Kako lahko sodite o kvaliteta nečesa, česar doslej še ni (namreč >organizirane oblike podiplomskega študija na nekaterih programih)? O ničemer nisem sodil, še najmanj o kvaliteti nečesa, česar še ni in in o čemer nimam nobene izkušnje. Moje mnenje, in ne (ob)sodba, se je nanašalo na štiriletne dodiplomske izkušnje s predavanji (kar je jasno poudarjeno) in prav te izkušnje to mnenje, čeprav študentsko, upam, tudi legitimirajo. Želel sem opozoriti, da z mojega, "konzumentskega vidika" problem predavanj ni toliko v št. ur, tedenskem terminu, izenačenosti z rednim študijem ipd., temveč kvaliteti in obliki predavanj. Naj konkretiziram. S prijatelji, večinoma računalniškimi strokovnjaki, študenti računalništva, smo v okviru kontaktne e-grupe Omega pred kratkim polemizirali o upravičenosti oz. neupravičenosti stavke učiteljev. Med (mnogimi) razlogi, ki naj stavke oz., bolje rečeno, povišanja plač ne utemeljevali, je bilo navedeno tudi počasno spreminjanje temeljnih dognanj v nekaterih vedah (omenjena je bila tudi slovenščina) v primerjavi z računalništvom. Tako naj bi npr. učitelji slovenščine za lahkoto ostajali strokovnjaki v svoji vedi tudi še z znanjem, ki so si ga pridobili na fakulteti oz. zgolj z občasnim spremljanjem strokovne literature. Vsa moja prepričevanja, da tudi na področju literarne in jezikovne vede kvantiteta (pa tudi kvaliteta) zgolj enoletne produkcije presega zmožnost normalnega spremljanja brez močnega selektivnega aparata, so bila zaman. Razloga za njihovo omaloževalen odnos do produkcije (hitrega spreminjanja) na ostalih strokovnih področjih seveda ni potrebno iskati daleč: vtis o "nespremenljivosti" in zacementiranosti znanja pri slovenščini (če za žrtveno jagnje vzamemo njo) je moč dobiti kot učenec, dijak ali študent, saj posredovalcev znanja (učitelja, profesorja) slovenščine za razliko od profesorja računalništva k spremljanju sprememb (ki jih je - tudi zaradi računalništva - ogromno), inovacijskim rešitvam, svežim pogledom, ne sili nič, razen spreminjanja učnih programov (grobo posploševanje naj se mi prosim zaradi časovne stiske oprosti). Vse kaj drugega kot neizprosno tržišče računalništva, v katerem bi strokovnjak, ki bi se opiral le na znanje, dobljeno na fakulteti, kmalu ogrozil svojo eksistenco. Razlika je torej majhna, a bistvena: razlike v hitrosti spreminjanja ved (zame) ne obstaja, obstaja le varovalni mehanizem pri nekaterih vedah (pri računalništvu mdr. tržišče), ki nespremljanje sprememb hitro in ostro kaznuje. Pomanjkanje tega varovalnega mehanizma, ki bi moral biti vgrajen sistemsko, pa govori, da bi do podobnih negativnih izkušenj prišlo tudi pri podiplomskem predavanj. Kako je namreč mogoče, da sem se tekom štiriletnega študiranja srečeval s predavanji, baziranimi na strokovni literaturi, s katere letnico izida bi se lahko bahala le arhivska vina, porumeneli listi, ki so profesorju služili, pa bi privilegirano mesto lahko našli kot predmet starejše slovenske književnosti? Kako se (je)lahko posamezne izpite naredilo tudi z deset in več let starimi zapiski? Da se vnaprej izognemo nesporazumu: vsi profesorji seveda niso bili takšni, razmere so se v zadnjih letih mojega študija dramatično izboljševale. Nenazadnje - prav zaradi strokovnih in osebnostnih kvalitet, pedagoške usposobljenosti nekaterih profesorjev, ki so me okužili z veseljem do študija sl. književnosti, sem se vpisal v nadaljni študij (izjemno lepe spomine imam tudi na nekatere srednješolske profesorje slovenščine). Vseeno pa se mi zdi, da so tovrstne pozitivne izkušnje bolj posledica zanesenjaštva (še vedno motivacija z največ oktani) kot sistemska rešitev, ki bi za preverjanje strokovne kompetetnosti profesorja poleg števila bibilografskih enot, indeksa objavljanja itd. upoštevala tudi kvaliteto predavanj. In mojem mnenje samo o podiplomskem sistemu predavanj. Kontaktnih oblik poučevanja nisem izključeval, nasprotno, mislim, le, da to nikakor ne bi smela biti v obliki rednih (vsakotedenskih) predavanj, saj bi onemogočala individualiziran, samostojen pristop k študiju ter medfakultetne in mednarodne povezave. "Alternativnih" organiziranih kontaktnih oblik (gostujoča predavanja, predavanja, objavljena na internetu in razpravljanje na njem s profesorjem ter ostalimi kolegi, konzlutacije itd.) pa bi se zelo razveselil. Lep pozdrav, Klemen ______________________________________________________ Get Your Private, Free Email at http://www.hotmail.com From Marko na alpha.zrc-sazu.si Fri Mar 31 14:59:50 2000 From: Marko na alpha.zrc-sazu.si (MS1) Date: Fri, 31 Mar 2000 12:59:50 +0000 Subject: [SlovLit] (Fwd) The 2000 egg school Message-ID: <008783857101f30ZRCS@zrc-sazu.si> Morda bo koga zanimalo tole, za kar me je kolega Starke prosil, naj posredujem zainteresiranim: Dear Marko Snoj, we kindly ask you to help us disseminate the information about our 7th free Eastern Generative Grammar school. The relevant information is in the annoucement below, and the most complete and up-to-date information about the school will always be found at: http://coolschool.auf.net/ Thank you for your help! Michal Starke starke na uni2a.unige.ch 7th Central European Summer School in Generative Grammar Blagoevgrad - Bulgaria 31 July - 11 August 2000 http://coolschool.auf.net/ This is the summer school previously held in Olomouc-Debrecen-Plovdiv. As always it is entirely free, with very inexpensive lodging, it has very high level teachers discussing the results of the latest research, offers two weeks of intensive intellectual work, and is hosted in a small and charming city. This year we have a particularly enticing roster of teachers: David Pesetsky (MIT), Orin Percus (Milano), Michal Starke (Geneva), Irina Sekerina (Rutgers), Stephen Neale (Rutgers), Peter Ludlow (Suny), Winfried Lechner (Tubingen), Jeffrey King (UCDavis), Katarina Hartman (UFrankfurt), Gienek Cyran (Lublin), Michael Brody (UCL/Budapest), Daniel Buring (UCSantaCruz), Cedric Boeckx (UConn), Klaus Abels (UConn) The school will be separated into two distinct tracks: * an intro-track, with 11 topical introductions (covering syntax, semantics, phonology, philosophy of language, psycholinguistics, see class listing at the end), * an advanced-track with 12 seminars + daily intensive discussion-sessions (see class listing at the end)). Up-to-date info, forms for applications, news, etc. will always be at: http://coolschool.auf.net/ (If you need more info, you can contact: starke na uni2a.unige.ch) Here are some keypoints: -> Blagoevgrad is a small and charming university-town in Bulgaria, easily reachable, just 1h south of Sofia. -> There is a sizeable amount of grants available to cover travel and hotel charges of people from Central/Eastern Europe. -> Hotel costs is low: 3,60$/night. -> the registration deadline is: 15 May 2000, with the registration form at: http://coolschool.auf.net/apply.html -> the school has a tradition of great fun on top of intensive intellectual life. And we intend to maintain that this year ;-) Acknowledgements: The egg school is organised by the Blue Twin Society + GLEE, and it is most greatful to the American University of Blagoevgrad (AUBG) and other sponsors for their financial support. Classes in the Intro Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Introduction to Minimalism, its precursors and alternatives Michal Starke (Geneva) The Basics of Generative Syntax Winfried Lechner (Tubingen) Introduction to Binding Theory Katarina Hartman (UFrankfurt) Introduction to the Syntax of Coordination Cedric Boeckx (UConn) Introduction to Case (and the EPP) Klaus Abels (UConn) Introduction to Locality Daniel Buring (UCSantaCruz) The Basics of Formal Semantics Peter Ludlow (Suny) + Stephen Neale (Rutgers) + Jeff King (UCDavis) Introduction to Philosophy of Language and Linguistics Orin Percus (Milano) Introduction to Logical Form: the motivation for variables Gienek Cyran (Lublin) Introduction to the Structure and Content of Syllables Irina Sekerina (Rutgers) Introduction to Psycholinguistics Classes in the Advanced Track: -------------------------- David Pesetsky (MIT) Case, Tense and the Typology of Clauses Michal Starke (Geneva) Morphology, the Lexicon and Other Embarassing Appendices Winfried Lechner (Tubingen) Syntactic Phrase Structure Paradoxes Katarina Hartman (UFrankfurt) + Daniel Buring (UCSantaCruz) Reconstruction Michael Brody (UCL/Budapest) Developments in Elegant Syntax Cedric Boeckx (UConn) Movement and theta-positions Jeffrey King (UCDavis) The Syntax and Semantics of Day Designators Peter Ludlow (Suny) Directional Entailingness and NPIs Stephen Neale (Rutgers) Quantifiers and Necessity Orin Percus (Milano) Locality conditions on variable binding Gienek Cyran (Lublin) Syllable Markedness and Typology Irina Sekerina (Rutgers) Experimental Methods Marko Snoj Institut za slovenski jezik ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 61 12 56 068 Faks: +386 61 12 55 253 E-Mail: Marko na zrc-sazu.si From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:19:12 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] kakovost studija, predavanja Message-ID: <001701bf6e1f$5cc1a7a0$506802c1@tu.unilj.si> K nasi diskusiji o kakovosti /izrednega, rednega, podiplomskega studija/ se primer, kako studirajo ekonomijo v ZDA (Babson College) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/5b1f27e5/attachment.html From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Thu Feb 3 09:42:36 2000 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Thu, 03 Feb 2000 09:42:36 +0100 Subject: [SlovLit] studij, predavanja Message-ID: <002601bf6e22$9f8ca000$506802c1@tu.unilj.si> K diskusiji o kakovosti studija /izrednega,rednega,podiplomskega/ dodajam nekaj vtisov o studiju ekonomije na Babson Collegeu v ZDA Tanje K.Jukic, nase studentke na izmenjavi (iz: Gea novice, januar 2000): "Opremljenost predavalnic in tekmovalnost studentov se neda primerjati z nasimi prerdavalnicami in znanimi studenti. Predvalnice so /prostornejse/, mnogo bolj opremljene (LCD projektorji, dotopo do interneta ter interni telefon). Vsak slusatelj ima m oznost prikljucitve na elektricno omrezje, tako, da si lahko studentje pri svojem delu pomagajo z "note-book". Tekmovalnost in odlocnaost ameriskih studentov sem obcudovala. kritike (pozitivne in negativne) so jim dajale energijo oz. motivacijo zato, da so se trudili biti se boljsi. Ob tem sem se velikokrat spomnila na besede prof.Zizka:"Live hard, play hard." Moja zelja po spoznavanju studentov, njihovih zelja in preferenc ter tistega, kar jih motivira, je bila se vecja, ko sem dobila delo pri prof.L.Godtfrendsenovi kot "research assistant". /.../Moram povedati, da je to prav neverjeten obcutek, stati pred studenti in jim razkrivati vse smeri, ki so jim na voljo, biti njihov "coach". Vsak ki stopi pred studente in se ne vprasa, kaj lahko da studentom in kaksne so lahko posledice tega, je milo receno norec." Res lep primer pristopa k studiju, ki mu pravijo "student centered"! Ameriski (in tudi tuji) studenti seveda nekaj placajo in se skupaj s profesorji in asistenti trudijo za bolj kakovosten studij. (Kot vidite uporabljamo tuje besede za take stvari, ki so pri nas se bolj redke, a zazeljene. A tako smo presadili v slovens'no tudi "krompir", "avto" in se kaj.) Ostan-te-zdrav! dr. Bogomir Mihevc -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000403/daa39422/attachment.html From mojca.cepic na ijs.si Tue Apr 4 09:42:08 2000 From: mojca.cepic na ijs.si (Mojca Cepic) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:42:08 +0200 Subject: [SlovLit] Uporaba s ali z Message-ID: <000701bf9e09$48045140$c90602c1@ganymede.ijs.si> Najprej se opravičujem, ker vdiram v vašo debatno skupino z vprašanjem, ki ne sodi na področje literature. Po poklicu sem fizik (fizičarka). Fiziki v slovenskih besedilih pogosto uporabljamo besedno zvezo z S označimo .... ali morda s S označimo..... V gornji zvezi se S prebere kot ES. Kaj torej stoji pred S? Ali moram napisati s in ga izgovarjati kot z (z ES), ali lahko napišem ... z S označimo ...? Lep pozdrav Mojca Čepič +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Dr. Mojca Čepič Jožef Stefan Institute Jamova 39 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 17 73 471 fax.: +386 61 17 73 716 e-mail: mojca.cepic na ijs.si or Doc. dr. Mojca Čepič Faculty of Education Kardeljeva pl. 16 1000 Ljubljana Slovenia tel.: +386 61 18 92 200 fax.: +386 61 18 92 233 -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/785e2965/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 4 09:59:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 4 Apr 2000 09:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS 17 (195 KB) Message-ID: <004601bf9e0b$be7daf40$4503f9c2@hladnik> Strežnik, s katerega pošilja sporočila predsednik SDS Zoltan Jan, je bil po čudnem slučaju uvrščen med smetilce elektronskega okolja in je zato ekološko ozaveščeni slovlitjanski strežnik ogorčeno zavrnil njegovo neposredno pošiljko zadnje Kronike. Dokler pri Janovih ne počedijo, naj gre torej Kronika v svet z mojega naslova. Lp miran -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Kronika17PWa (1).rtf Vrsta: application/msword Velikost: 199010 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/80fb3b35/attachment.dot From matija.majcenovic na siol.net Tue Apr 4 13:24:58 2000 From: matija.majcenovic na siol.net (Helena_Majcenovič?=) Date: Tue, 4 Apr 2000 13:24:58 +0200 Subject: [SlovLit] Predlog z/s Message-ID: <003601bf9e28$69aa1d60$7304fad5@majcen81.siol.net> Spostovana gospa Mojca Cepic, v primerih, kot je omenjeni, se ravnamo po Slovenskem pravopisu 1 -- Pravila (§ 685), ki predvideva pisavo: z Zoisom, s Hugojem in s SKD ter izgovor [s cojzom], [z igojem] in [z eskadejem]. (Izgovor je zapisan v oglatem oklepaju.) V vašem primeru gre za razliko: s S [s sjem] -- izgovor s polglasnikom in s S [z esom]. Torej pišemo drugače kot izgovarjamo. Lepo pozdravljeni Helena Majcenovič Helena.Majcenovic na Guest.arnes.si -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000404/ff7eba9f/attachment.html From Marko.Juvan na guest.arnes.si Wed Apr 5 12:12:58 2000 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Wed, 5 Apr 2000 12:12:58 +0200 Subject: [SlovLit] Obdobja 19 Message-ID: <001d01bf9ee7$8498bea0$580b02c1@marko.zrc-sazu.si> Drage kolegice/kolegi, ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html Lep pozdrav! Marko Juvan -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000405/a234f4de/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 15:07:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Apr 2000 15:07:01 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_1 Message-ID: <007f01bf9eff$d6abdde0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletni naslovi Navodila za pošiljanje sporočil Količina ur pri predmetih ========== Spletni naslovi Http://metalab.unc.edu/bosak/ -- Shakespeare v XML-obliki . Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mudfaq-p1.html -- vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) -- kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja --; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit.edu/jhmurray/www/HOH.html -- Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http://curricula.mit.edu/eliza/ -- oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/lit/slovlit.html-l2. =========== Navodila za pošiljanje sporočil Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiranjem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. =========== Količina ur pri predmetih Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanja in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. --- Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. --- Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 17 18:23:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Apr 2000 18:23:39 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne novice april_2 Message-ID: <000701bfa889$4b31bd00$0c03f9c2@hladnik> Dobro, o naših ustaljenih zahtevah po večjem številu predavanjskih ur za lastni predmet noče govoriti nihče, torej zamenjajmo temo. Taras Kermauner je te dni praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše! Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras.html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http://www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm -- ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html -- zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 28 11:53:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Apr 2000 11:53:23 +0200 Subject: [SlovLit] Zadnje aprilske spletne novice Message-ID: <000701bfb0f7$b02fda40$2403f9c2@hladnik> 1. Spletki 2. Slovenščina v globalni vasi 3. Veneti naši predniki ===================== 1. Spletki. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 -- Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- Vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu Znanstveniki in kulturni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. ------------------ 2. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.] . Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. --------------------- 3. Veneti naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Transcription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen vklesanega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA MAGOUREI GIAoYA Transkripcija 1: LOJIČKA MA GOJREI GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA NA GOREJ; GEE, AH? OJ, JA! Prevod: "There is a Lojička on the hill: 'Gee, ah? Oh, yeah!'" Razlaga: JE -- "is, there is" LOJIČKA -- "little suetty girl" -- from LOJ -- "suet" -- IČKA, diminutive (MA) NA -- "on" -- MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ -- "mountain, hill" -- metathesis of today's form -- fem. sg. -- locative with an archaic GOREJ case ending for today's GORI (GIA) GJA -- "gee, ah?" -- in the sense of :Gee, I don't know" OJA -- "oh, yes" -- later response ------------------------- Marc Greenberg spomladanskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [Vpije ona:] "Ja, o, ja!" ==================== Še naprej lepe počitnice želim vsem slovlitjanom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 5 15:56:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 5 May 2000 15:56:13 +0200 Subject: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <002b01bfb69b$466e8ee0$7003f9c2@hladnik> 1. Podiplomski študij na FF 2. Jezikovni kotiček 3. O knjigi in literaturi na splošno 1. Podiplomski študij na FF Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. Metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. 2. Jezikovni kotiček Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem "v 50.-ih letih", ampak vedno "v "50. letih", ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. "vsakega 5.-ega, 10.-ega in 15.-ega v mesecu", ali "s 5-imi tolarji v žepu", ali "z 2-ma človekoma" ("z 2-ema človekoma"), kar ne gre. Poučite me prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. 3. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 9 09:40:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 May 2000 09:40:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Majske spletne novice Message-ID: <000f01bfb989$e29d9720$4e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, May 08, 2000 11:27 PM Subject: Re: [SlovLit] Majske spletne novice > Sobotne priloge in Johna Brockmana nisem bral. Citirani stavek "Znanost je > polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne" mi ni všeč iz dveh razlogov: > ker znanost ni vedno polna idej, literatura pa ne vedno prazna idej. Po > mojem je večina znanstvenega dela reševanje drobnih problemov z več ali manj > predvidljivim izidom (pomislimona vse seminarske in diplomske naloge in na > vsemogoče članke v vseh mogočih revijah). Teoretskih/idejnih inovacij je > relativno malo (razen če stvar jemljemo vrednostno in rezerviramo naziv > "znanost" smo za nobelovske dosežke). > > Na Miranovo pripombo, da smo bili mnenja, da je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj, znanosti pa v dajanju odgovorov: ločevanje znanosti > in humanistike je ozko ameriška navada in nam Evropejcem tuja. Literarna > zgodovina je znanost in kemija je znanost in fizika je znanost, vendar z > različno stopnjo teoretske razvitosti (v naštetem vrstnem redu). Ta > razvitost (izraz ni vrednosten) je odvisna od narave predmeta: fiziko je > možno stlačiti v zakone, ki zmorejo pojasniti vsako vedenje fizikalnega > sistema, v kemiji imajo poleg teoretskih zakonov še kup empiričnih pravil, > ki jih ni mogoče pojasniti z znanimi zakoni, literati pa operiramo večinoma > z empiričnimi in redko zakonitimi pravili. Ali je bistvo humanistike v > postavljanju vprašanj? Po mojem toliko kot v znanosti. Oboji imajo opravka s > praktičnimi problemi in s filozofiranjem; slednjega je pri obojih malo. Po > mojih izkušnjah se recimo slovenisti enako malo zanimajo za "filozofijo > literarne vede" kot fiziki za filozofijo fizike. > > Brockmanov očitek, da humanisti nimajo pojma o naravoslovju, tehnologiji in > ekonomiji (mislim, da je to troje za Američane znanost), ne drži. Mislim, da > je celo obratno: naravoslovci se manj ukvarjajo z literarno zgodovino, > filozofijo, lingvistiko ipd. (sem ne štejem laičnega prebiranja leposlovja). > Če nič drugega, so samo filozofi o fiziki, kemiji, biologiji, umetni > inteligenci povedali več lot vsi naravoslovci skupaj o ti. humanistiki. > > Kot Evropejcu mi je tuja tudi ideja o nekem kobajagi neprijateljstvu med > humanistiko in narovoslovjem - za kaj sploh gre? Kako in kje se to kaže pri > nas? (Seveda sem že poslušal ameriške predavatelje literature, ob katerih > smo se zabavali tako Nemci kot Rusi, Slovenci itd., ampak to je specifično > ameriški problem.) > > Kaj pomeni, da se humanistika sklicuje na preteklost in nima vizij? Če > recimo prav razumem svoje delo, se literarni zgodovinar po definiciji > ukvarja s preteklostjo, ne pa da se nanjo sklicuje. In kaj pomeni > vizionarstvo - recimo v biologiji in matematiki? Napovedati rešitev nekega > problema najbrž ne, ker je to po definiciji nemogoče - kaj pa potem? > > Tudi če Miran ne bi povedal, da je tale Brockman ameriški humanist, bi glede > na njegove izjave to takoj uganil. > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 13:34:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 16 May 2000 13:34:23 +0200 Subject: [SlovLit] Druga novica v maju Message-ID: <001201bfbf2a$b0d5da80$5b4602c1@ff.unilj.si> Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 15:13:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 17 May 2000 15:13:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci in Slovani Message-ID: <002901bfc001$c0b5bf60$5b4602c1@ff.unilj.si> > > >Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, > > >napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem > > >zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. lp miran > ================== > ----- Original Message ----- > From: Vladimir Osolnik > To: Hladnik Miran > Sent: 16. maj 2000 16:55 > Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > > > > Dragi Miran, > > z zanimanjem sem bral Tvoj prispevek, tudi bogate opombe, in izpis iz > > Katoliške angleške enciklopedije, ki popisuje Slovane in nas Slovence. Ali > > ne bi mogel Ti, ki si duša virtualnih diskusijskih obravnav, sprožiti tudi > > novo razpravo v širšem krogu o imenu Slovani, Slovenci, njih zgodovina, > > jezik, pisava in književnost? > > > > Namreč, ponatisnjeni Lenardov prispevek je nastal leta 1912, od takrat pa > so > > se razmere in spoznanja zgodovinarjev, jezikoslovcev in slavistov močno > > razmahnila. Tudi ni nujno, da bi zadevno pisanje spreminjali, vendar pa ga > > moramo sami Slovenci spoznati, analizirati in kritično ovrednotiti. Zdelo > se > > mi je namreč zelo površno in celo tendenciozno, čeprav korespondira z > > nekaterimi uveljavljenimi predsodki. > > Pozdrav Vladimir Osolnik > > -----Izvorno sporočilo----- > > Od: Hladnik Miran > > Za: slovlit > > Datum: 16. maj 2000 13:30 > > Zadeva: [SlovLit] Druga novica v maju > > ================= ----- Original Message ----- From: Hladnik Miran To: Vladimir Osolnik Sent: 17. maj 2000 6:27 Subject: Re: [SlovLit] Druga novica v maju > dragi mirko, lenarda sem dal noter zato, ker je edini tak v spletu dostopen > vir. seveda je zelo moteče avtorjevo odvzemanje samostojnega statusa > slovenščini in še marsikaj (na stara leta je postal radikalen jugoslovan), > vendar po drugi strani pomeni primerno protiutež venetologom, ki postavljajo > slovence v srednji evropi tja daleč nazaj pred naše štetje. ali lahko tvojo > pripombo dam na slovlit? lp miran ============= Dragi Miran, želel sem dati novo pobudo v delovni krog slavistov in slovenistov. Veseli me, da si jo tako hitro prebral. Seveda jo lahko posreduješ naprej - vsak odziv bo koristen. Lep pozdrav. Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 20 18:13:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 20 May 2000 18:13:15 +0200 Subject: [SlovLit] Druge majske spletne novice Message-ID: <000701bfc276$7a2a8680$1503f9c2@hladnik> 1. Spletke 2. Zgodovina 1. Spletke Http://members.aol.com/jesenovec -- genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freebordello.com/smesko/ -- zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ -- nemščina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm -- Gregor Rozman, Soneti in balade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ -- ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. 2. Zgodovina Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 21:38:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 23 May 2000 21:38:19 +0200 Subject: [SlovLit] Spletnice Message-ID: <005201bfc4ee$739a0f00$5303f9c2@hladnik> Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg . Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in vsakomur! Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 24 21:11:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 May 2000 21:11:52 +0200 Subject: [SlovLit] =Kronika_Slavističnega_društva_Slovenije_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <002b01bfc5b3$eebaca60$3903f9c2@hladnik> Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 25. 5. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 18 ?Vedno hujša je zadrega, / sonce že do dna nam sega, / jojmene, / kaj bo iz tega! / Kum, kum, / le pogum, / slišal sem od juga šum!? Proč s spomladansko utrujenostjo, pogumno zrimo v svetle zarje počitnic, ki so vse bližje. Vse aktualnejši postaja tudi zakon o slovenskem jeziku, ki ga morda uspemo uvrstiti v parlamentarni postopek še v tem sklicu državnega zbora. Morda ne bo odveč vabilo, da čim prej poravnate letno članarino, brez katere ne moremo uresničiti delovnega programa Slavističnega društva Slovenije. Ko je treba plačati poštnino, se ne moreš sklicevati na pomen naše dejavnosti, na to, da tudi mi delamo brezplačno ? Za nameček pa še voščila ob spominu na dan mladosti: Če že me morete ostati večno mladi, ostanite vsaj mladostni! 3. 4. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: ? V Kamniku in Šmartnem v Tuhinju je članica SD, prof. Marjeta Humar, pripravila bogat dvodnevni simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679?1759). Srečanje, na katerem so sodelovali tudi člani našega društva, je potekalo 16. in 17. marca, pa žal zanj nismo pravočasno izvedeli. ? Članica SD, dr. Marija Stanonik, je že pred tremi leti v intervjuju (Družina 2. 3. 1997, št. 9, str. 16) izrazila isto misel o mučeništvu Lojzeta Bratuža, kot so jo primorski slavisti zbrani na simpoziju o Ljubki Šorli (prim. Kroniko 17. 3. 2000). ? Dr. Janez Dular sporoča: Tako vsebina kakor tudi slog vsega tistega, kar dr. Peter Weiss v 17. številki Kronike (31. 3. 2000) pripisuje k mojemu odgovoru na njegovo ?poročilo? o dogajanju v Komisiji za pripravo slovarskega dela Slovenskega pravopisa, samo potrjujeta ustreznost in tudi zadostnost mojega omenjenega odgovora, zato ostajam pri njem. Če pa se Vam zdi zaradi poudarjene uredniške objektivnosti in korektnosti potrebno (za preprečitev morebitnih očitkov, da mi niste dali priložnosti za drugi odgovor), lahko ponatisnete zadnji odstavek mojega prvega odgovora, objavljenega v 16. številki Kronike. Iz njega je razvidno, da sem se drugemu odgovoru oziroma nadaljnjemu pranju polpsihiatričnega perila sam odpovedal. Hvala za razumevanje. ? Zoltan Jan: Mislim, da ponatis vendarle ni potreben, saj je javno objavljen. ? Ko so nekateri brali o proslavljanju srebrne poroke na Kanarskih otokih, so pripomnili: ?Še dobro, da ni ravnal kot tisti, ki je tja peljal ženo za srebrno poroko in jo prišel iskat za zlato.? VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 17, ki smo jo skušali poslati Poloni Virant in Matildi Kirali. Kdor ju pozna, naj ju opozori ali nam sporoči njuna naslova. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 17. številke Kronike: 187.127,50 SIT, poštnina: 64.719,50 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Draja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik, Marjetka Zorzut. ** * Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 10. novembra 1999 do 1. februarja 2000 diplomirali: Petra Blagšič, Ivan Kos, Karmen Kovač, Manica Mihelič. * * * Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 3. 4. 2000 Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 29. marca Melita Zemljak uspešno obranila magistrsko nalogo Govor Zabukovja nad Sevnico. Vsak tak dosežek je pohvale vreden, za našo kolegico pa to velja še bolj, ker je ob vsem svojem delu še vestno vodila po novi zakonodaji vse bolj zapletene blagajniške posle Slavističnega društva Maribor. Iskreno čestitamo! 4. 4. 2000 Najzanimivejši del nove številke revije Škrat, ki jo na Opčinah izdaja sklad Mitje Čuka, je drugi del intervjuja Položaj slovenščine danes, ki ga je s predsednikom Slavističnega društva Slovenije pripravila Vida Valenčič. (V številki 3/4 je gospod Koritnik, protestiral, ker je "znani gospod, politik in strokovnjak za slovenski jezik" uporabil izraz našega štetja namesto po Kristusu). Vera Tuta Ban nadaljuje z objavljanjem didaktičnega gradiva Igrice za boljši jezik in tokrat ponuja možnost, kako predstaviti zvočno in pisno podobo besede. V reviji je pričela izhajati zgodovina slovenske književnosti v stripu (piše Jelka Cvelbar, riše Milan Lavrenčič). Dodatna pojasnila in naročila: Sklad Mitje Čuka, Narodna ul. 126, Opčine, Italija, tel. 039 040 21 22 89, faks 039 040 21 59 308, http://www.geocities.com/skladmc. 5. 4. 2000 Predsednik Slavističnega društva Slovenije je v nočni oddaji Radia Glas Ljubljane skušal predstaviti delo in pooblastila Državnega sveta Republike Slovenije, vendar je poslušalce bolj zanimala vzgojna problematika pobitih mačk. 5. 4. 2000 Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je izdal knjigo doc. dr. Simone Kranjc Razvoj govora predšolskih otrok. Delo so predstavili na tiskovni konferenci. Prim. Delo 5. 4. 2000, št. 80, str. 9. ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo poslati še kopije virmana ter sporočiti imen in naslovov kolegic ali kolegov, za katere je članarina plačana. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 5. 4. 2000 Dr. Marko Juvan sporoča: Ob 200. obletnici Prešernovega rojstva prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij. html. 6. 4. 2000 Nekatere kolegice in kolegi, ki nam te dni pridno vračajo korekture svojih prispevkov za zbornik Slavističnega društva Slovenije (v njem bodo objavljeni prispevki z lanskega kongresa/zborovanja v Celju), ne vedo, da imamo v Sloveniji najboljšo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo priporočeno. Drugi ne vedo, da imamo najdražjo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo premalo frankirana, tako da moramo za vsak manjkajoči tolar plačati 37 tolarjev. Skupni imenovalec v obeh primerih: dostava se zavleče za nekaj dni in treba je tekati na drugi konec (sicer ne prevelikega) mesta ter osebno dvigovati pisma. STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Ista prošnja velja za naročanje zbornika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, kjer bodo objavljeni tudi seznami tekmovalcev in mentorjev, kar velja kot dokazilo za napredovanje. Obe publikaciji sodita v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa sta tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 6. 4. 2000 Minister za šolstvo in šport je objavil spremembe pravilnika o sofinanciranju asistentov stažistov (UL RS 31/2000). 6. 4. 2000 Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo bo 13. t. m. ob 10. uri kolokvij o umetniškem govoru. Pripravila ga je mag. Katarina Podbevšek, sodelovali pa bodo Barbara Pušić, Marko Stabej, Mojca Kreft, Kristjan Muck, Gordana Varošanec-Škarić, Aleš Valič, Aleš Jan, Igor Koršič, Ivo Škarić, Tatjana Stanič, Jože Faganel, Tone Kuntner, Majda Grbac, Katja Podbevšek, Emica Antončič, Primož Vitez, Rudenka Nabergoj. 7. 4. 2000 Katoliška knjigarna v Gorici je pripravila predstavitev knjige Obzorja slovenske književnosti. Zbirko literarnovednih študij častnega člana SD, akad. prof. dr. Franceta Bernika, je predstavil Janez Povše. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Novi glas 6. 4. 2000, št. 13, str. 6; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 6. 9. 4. 2000 Medtem ko sta bila prejšnji teden objavljena poročilo in fotografija s predstavitve Modrovega stvarnega in imenskega kazala k Škrabčevim zbranim spisom v Novi Gorici (Družina 2. 4. 2000, št. 14, str. 11), je v današnji Družini (št. 15, str. 9) Jože Zadravec objavil celostranski pogovor s častnim članom SD, prof. Jankom Modrom. Fotografija v ?slovenskem katoliškem tedniku? je zbudila toliko pozornosti, kot da bi udeležence pokazali po televiziji. 10. 4. 2000 Revija Literatura je v svoji knjižni zbirki Pristopi izdala peto knjigo dr. Marka Juvana Vezi besedila, dr. Tomo Virk in dr. Matevž Kos, nova docenta na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, pa sta ugledala izid svojih dveh knjig. Tomo Virk je napisal Strah pred naivnostjo, Matevž Kos pa zbirko 121 člankov Kritike in refleksija. Četrta knjiga je delo Vanese Matajc Osvetljave. 10. 4. 2000 Slovensko društvo za primerjalno književnost je pripravilo predavanji iz cikla avtorskih poetik. Ivo Svetina bo v torek, 11. t. m., govoril o svoji poetiki od Šeherezade do Ojdipa, Andrej Medved pa je svoje predavanje, ki ga bo imel 20. t. m., naslovil Avtopoetika kot zagovor Poezije. Obe srečanji bosta v mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. 11. 4. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 3, str. 8?9) je prof. dr. Miran Hladnik predstavil diskusijsko skupino Slovlit. Lepo, da ni pozabil omeniti tudi Kronike in njene spletne različice. Naš kolega, sicer pa tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic, je prispeval članek o vladni plačni politiki (str. 18?19). S TUJEGA ZELNIKA * * * Bolje je imeti v torbi kot pa živeti od upanja. Prazen želodec ne prebavlja upanja. Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Kdor živi od upanja, umre od lakote. * * * Kdor ne upa, se ničesar ne boji. Kdor ničesar ne upa, ni nikoli razočaran. Kdor ne upa na dobro, se ne boji slabega. Kdor lovi upanje, ulovi meglo. Treba je upati na dobro, slabo pride samo. Deževno jutro se lahko spremeni v sončen dan. * * * Pregovori in rekla o upanju. 11. 4. 2000 Novomeška območna skupnost Društva katoliških pedagogov je gostila častno članico SD, prof. Berto Golob, ki je predavala o poslanstvu vernega učitelja. Povedala je, naj učitelj vzgaja sproti, pri vzgoji naj bo vztrajen, dosleden, odnos do otroka naj bo pristen, krivica, storjena otroku, se ne odpušča in je smrtni greh. Za manj razgledane, pa radovedne bi bila verjetno zanimiva objava molitve Tomaža Akvinskega, ki ji je pomagala na poklicni poti. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 19. 12. 4. 2000 Pošta Slovenije nam je vljudno odgovorila, da je komisija proučila naš predlog za izdajo priložnostnih znamk (prim. Kroniko 13. 2. 2000), vendar bodo v letu 2001 v seriji Znameniti Slovenci izdali znamke z motivi Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Ivana Tavčarja (ne pa Valvasorja in Trubarja). 13. 4. 2000 Historični seminar je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pripravil predavanje dr. Darka Dolinarja Ljubljanska univerza in problem Franceta Kidriča (1919?1920). 13. 4. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 87, str. 15) je častni član SD, dr. Aleksander Skaza, dopolnil članek Branka Sobana o ruskem filologu J. Etkindu, ki je izšel v prejšnji številki KL. 13. 4. 2000 Opozorimo naj na oddajo III. programa Radia Slovenija Trojna spirala, v kateri so predstavili projekt, ki je potekal od 1995 do 1998. Pod vodstvom Goranke Kreačič in Marte Merkun so učenci na OŠ Preserje (pod Krimom) zbirali domača hišna imena v krajevnih skupnostih Podpeč-Preserje in Rakitna. Ista ekipa dela zdaj na še širšem projektu, tj. na spoznavanju ostankov poznoantičnih utrdb (claustra), ki se začenjajo na Reki in prek Notranjske in alpskih pobočij segajo celo do avstrijske Koroške. Naloga bo povezala tudi otroke iz Kanalske doline in Koroške. Česa vse se Slovenci ne spomnimo! Raziskovalna naloga je želela na preprost, poljuden način pojasniti pomen hišnih imen, in če je bilo mogoče tudi nastanek oziroma izvor. Ob tem so upoštevali tudi mnenja strokovnjakov za jezikoslovje. Natančna znanstvena analiza posameznih besed, razlaga besedotvorja, ugotavljanje različnih osnov in vplivov ? vse to je stvar jezikoslovcev in sodi na posebno znanstveno področje. Pripravili so tudi razstavno gradivo, ki so ga predstavili na razstavah v šolskem Epicentru pri DZS v Ljubljani, na Dnevih slovenskega izobraževanja, v domu krajanov v Vnanjih Goricah in Polhovem Gradcu ter na razstavi Podeželje se predstavi. Raziskovalna naloga je po odzivu krajanov, ki so prispevali pojasnila in dopolnila, doživela že drugo, popravljeno izdajo. Danes obsega tudi vrsto fotografij zanimivih starih domačij v celoti ali le njihovih posebnosti (vhodna vrata, poslikave na pročeljih hiš ...). LJUDSKO IZROČILO * * * Marja Boršnik je doživela eno svojih najhujših travm, ko je morala oceniti neko disertacijo o rodu in mladosti Ivana Tavčarja. V obsežni tezi, ki je nastajala celo večnost, je kandidat nesporno dokazal, da je bil pisatelj spočet, ko zakonskega očeta dalj časa ni bilo doma, in pisatelj sploh ni mogel biti njegov sin. Vseeno pa je kandidat v svojem navdušenju raziskal korenine in značajske poteze neresničnega očetovega rodu daleč v pretekla stoletja, čeprav ta rod s pisateljevimi podedovanimi lastnostmi nima nič skupnega. Disertacija je bila vseeno uspešno ubranjena. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 13. 4. 2000 Naša tajnica Jana Zemljarič Miklavčič ponovno teka po Centru za strokovno spopolnjevanje in dopolnjuje naše vloge, da bi jesenski kongres in drugi seminarji Slavističnega društva Slovenije prišli v katalog in kolegom prinesli točke za napredovanje. Tokrat hočejo imeti kar naš celoten statut, da bodo preverili, če smo si med naloge društva zapisali tudi izpopolnjevanje članov. 14. 4. 2000 Tridnevni primorski slovenistični dnevi so bili tudi letos bogati in zanimivi. Obravnavali so primorsko kratko pripovedno prozo: Zoran Božič je spregovoril o simboliki vode pri Kosmaču, Preglju in Prešernu, Vera Tuta Ban je prikazala Pregljevo delo, Janez Dolenc je poročal o urejanju Pregljevega zbranega dela, Zoltan Jan je osvetlil Bogomira Magajno, Adrijan Pahor je razčlenil raznovrstnost Rebulove novelistike, Silvo Fatur pa analiziral Kosmačev Pomladni dan. Sodobne primorske pisatelje so obravnavale Marija Cenda (Borisa Pangerca), Jasna Čebron (Marjana Tomšiča) in Alferija Bržan (Edelmana Jurinčiča). Na okrogli mizi so obravnavali metodična vprašanja pouka slovenskega jezika: Marija Mercina je podala zanimivo analizo napak v pisnih izdelkih gimnazijcev, Ksenija Černigoj je poročala o raziskovalni nalogi slenga osnovnošolcev, Silvija Mislej je spregovorila o vplivu prvega jezika na slovenski knjižni jezik osnovnošolcev, Majda Kaučič-Baša je tudi tokrat predstavila sociolingvistična vprašanja v obmejnem prostoru. Na potepu po bošteranski Istri so se imeli lepo, saj so spoznavali tisti del cvetoče Istre, kjer uspeva najboljši refošk. Prim. Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Primorski dnevnik 13. 4. 2000, št. 85, str. 10; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 13; Primorske novice 18. 4. 2000, št. 31, str. 15. 15. 4. 2000 Revija 2000 (št. 127?128) je objavila prispevke s simpozija ob 150-letnici našega prvega političnega programa Zedinjena Slovenija. Sodelovali so tudi člani našega društva: Ciril Zlobec je v imenu SAZU pozdravil udeležence, Matjaž Kmecl je prikazal slovenski duhovni okvir marčne revolucije, Boris Paternu je določil Prešernovo mesto v dozorevanju narodne zavesti, Taras Kermauner je označil odmev narodne prebuje v slovenski dramatiki. 16. 4. 2000 Po dolgih letih je ponovno izšla Revija o knjigi, ki so jo včasih brezplačno prejemali vsi ljubitelji slovenske knjige. V današnjih časih je treba za revijo nekaj malega plačati, prinaša pa množico koristnih informacij o knjižnih novostih; pogrešamo le naslove založb, saj marsikdo naroči knjigo neposredno pri izdajatelju, ki pa jih je dandanes nepregledno število, pa še naslove dokaj pogosto spreminjajo. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 16. 4. 2000 Ko sta nam tudi zadnji avtorici končno poslali svoje korekture, smo lahko zaključili urejanje desetega Zbornika Slavističnega društva Slovenije, ki bo vseboval gradivo s celjskega kongresa. 17. 4. 2000 V tretji številki Jezika in slovstva lahko preberete obvestila in razpise Slavističnega društva Slovenije, predvsem pa vrsto zanimivih strokovno-znanstvenih prispevkov. Metka Kordigel piše o svojih izkušnjah poučevanja literarne teorije v drugem triletju OŠ; Pavao Tekavčić poroča, kako Željka Čorak v memoarsko-lirski knjigi Črepinje opisuje Slovenijo; Alenka Kepic Mohar primerja tri kafkovske romaneskne svetove (Jančarjevega Galjota, Lainščkovega Starega pila in Proces Vlada Žabota); Gregor Kocijan se spominja jubileja bibliografa Jožeta Munde; objavljeni pa sta tudi dve poljski oceni slovensko-poljskega slovarja 17. 4. 2000 Komisija za slovenščino na tujih univerzah, ki deluje pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripravlja dvodnevno strokovno srečanje lektorjev slovenščine kot tujega jezika. Načrtujejo tudi okroglo mizo o položaju slovenščine na tujih univerzah. 18. 4. 2000 Podpisali smo pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport za sofinanciranje tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Letos so nam namenili 140.000 SIT manj kot lani, tako da razpolaga Slavistično društvo Slovenije za tekmovanje 9252 tekmovalcev s 610.000 SIT, ki jih bo razdelilo pokrajinskim Slavističnim društvom. 19. 4. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Maribor je za svoje tekmovalce v znanju materinščine pripravilo svečano podelitev Cankarjevih priznanj. Na njej je bilo podeljenih 182 srebrnih in 37 zlatih priznanj. Izjemno uspeli kulturni program z naslovom Ta svet je pesmi vreden je pripravila skupina študentov s slavističnega oddelka Pedagoške fakultete pod mentorstvom mag. Draga Unuka. Pomisel: ker so s slovesnostjo tako pohiteli, bi lahko prišlo do katastrofe, ker podpisane listine priznanj skora da ne bi bile pravočasno v Mariboru. 19. 4. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je dobil pooblastilo za pripravo vsega, kar je potrebno, da bi Državni svet RS lahko sprožil zakonodajni postopek za sprejem zakona o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika. Odgovor ministra za kulturo, ki ga je svet prejel 11. t. m., kaže, da se sedanjemu ministru (pa tudi ministrskemu kandidatu) ureditev tega vprašanja ne zdi potrebna. VABILO * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo čimprej. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. * * * 20. 4. 2000 Z današnje naslovnice Dela se poredno smehlja doc. dr. Marko Stabej, ki so mu v Književnih listih (str. 15) objavili obsežen intervju Zavzemanje za jezik še ni jezikovna politika. Na isti strani častna članica SD, prof. dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Pasji Tango Aleša Čara. 21. 4. 2000 Na fotografiji ob podpisu kolektivne pogodbe za področje vzgoje in izobraževanja, ki obeta vsaj malo višje plače v šolstvu, je v današnjem Delu (št. 94, str. 3) ovekovečen tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic. 22. 4.2000 Ministrstvo za šolstvo in šport RS je objavilo rezultate vpisa za akademsko leto 2000/2001. Razveseljivo je, da se je na obeh univerzah prijavilo več kandidatov za študij slovenščine, kot je zanje razpisanih mest. Dvopredmetni študij slovenščine v Ljubljani ima po dolgih letih spet omejitev vpisa. VISOKOŠOLSKI ZAVOD REDNI IZREDNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RAZPIS PRIJAVE RAZPIS PRIJAVE FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 40 65 10 1 Primerjalna književnost 20 29 3 0 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik 80 127 20 5 Hrvaški, srbski in makedonski jezik 60 18 5 3 Ruski jezik 40 48 5 2 Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 4 5 1 Primerjalno jezikoslovje 50 4 ? ? Splošno jezikoslovje 50 5 ? ? Primerjalna književnost 40 71 3 2 PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo 60 64 15 6 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI Slovenski jezik s književnostjo in ... 90 64 15 4 22. 4. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 92, str. 23?24) član SD, prof. Mihael Bregant, v članku z nadnaslovom Naš bilingvizem in druge možnosti objavlja zanimiva opažanja, kako ravnajo dvojezični otroci v različnih okoliščinah sporazumevanja. 23. 4. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik v velikonočni številki Družine (št. 16?17, str. 19) Janez Gradišnik opozarja, da pri prevzemanju tujih jezikovnih prvin v slovenščino deluje tudi estetski kriterij, to je splošno priznani občutek, kaj je lepo in kaj grdo zveni. Temu dejavniku pripisuje zasluge, da domala nihče več ne uporablja besede ajzenponar, šraufcigar itd. Tudi tokrat se pokaže, kako potreben bi bil zakon o rabi slovenskega jezika. 25. 4.2000 V Delovi prilogi Šolstvo (št. 96, str. 10) je v intervjuju Otroke učim pripovedovati pravljice predstavljeno plodno delo naše kolegice prof. Vike Slabe. 27. 4. 2000 Te dni so naročniki Slavistične revije prejeli zaključno, četrto številko lanskega, 47. letnika. Iz bogate vsebine: Tomo Korošec piše o prvem slovenskem oglaševalnem besedilu, Marko Juvan o medbesedilnosti, Ina Ferbežar o merljivosti jezika, Aleksander Bjelčević o cezuri v slovenskem in srbohrvaškem verzu, Metka Furlan o rezijanski besedi za ovna, István Lukács obravnava simboliko imen pri Krleži in Cankarju, Fedora Ferluga Petronio predstavlja poetiko Momčila Nastasijevića. Številko zaključujejo štiri recenzije, ki jih je napisalo osem kolegic in kolegov. 28. 4. 2000 Vlada RS je poleg drugih imenovala tudi akad. prof dr. Janka Kosa za člana sveta za kulturo. Prim. Delo 28. 4. 2000, št. 98, str. 6. 30. 4. 2000 Častni član SD, akad. prof. dr. Jože Toporišič, ne bi ?nič žaloval, če bi se potujčevalci naše države preselili v domovanja tujih jezikov, ki so jim tako pri srcu?. V intervjuju, ki ga je prof. Jože Zadravec objavil v Družini (št. 18, str. 9), izvemo marsikaj zanimivega o delu našega profesorja, vendar ničesar o spoštovanju pravopisnih pravil v cerkvenih krogih. 3. 5. 2000 Velikonočni, državni, delavski in partizanski prazniki so med soncem in dežjem minili brez večjih pretresov (nič beljenja, nobenega popotovanja, le nekaj razveseljujočih obiskov, predvsem pisanje obljubljenih člankov in izpolnjevanje dolgov). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Ko so neko gospo vprašali, če je res, da se ločuje, je odgovorila: ?Sploh ne: ko se je sesul naš računalnik, sem ugotovila, da je moj mož prav prijazen in zanimiv sogovornik.? * * * (Ob pomanjkanju slovenističnih anekdot se ravnamo po stari ugotovitvi, da v sili hudič še muhe žre (namesto duš), in objavljamo malce aktualizirani dovtip.) * * * Vsako slovenistično anekdoto bomo nagradili s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovita. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 3. 5. 2000 Znanstvenoraziskovalni center SAZU zbira predloge za svoje častne člane, kandidate za zlati znak ZRC itd. Razpis je objavljen v Delu 3. 5. 2000, št. 100, str. 15. 4. 5. 2000 Andragoški center RS je v današnjem Delu (št. 101, str. 2) objavil razpis za podelitev andragoških priznanj. Do 3. junija pričakujejo tudi vaše predloge. 4. 5. 2000 Petomajsko priznanje, ki ga podeljuje občina Ajdovščina v spomin na razglasitev prve slovenske vlade, je prejela naša kolegica Irena Šinkovec. Prim. Primorske novice 28. 4. 2000, št. 34, str. 6. 4. 5. 2000 Pred kratkim je izšel bogat in obsežen zbornik 24 referatov z lanskega mednarodnega simpozija Prešernovi dnevi v Kranju (prim. Kroniko 2. 2. 1999). Zbornik je izdala Mestna občina Kranj, uredil pa uredniški odbor, v katerem so delovali Boris Paternu, Nace Šumi, Franc Drolc (tudi jezikovni pregled) in Mira Starc. 5. 5. 2000 Članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, iz Celovca nas je povabila v Gostiče Lausegger v Podnu na Koroškem, kjer je župan boroveljske občine odprl razstavo Od zrnja do kruha iz črne kuhinje. Člane SD naj spomnimo na njen videofilm Kruh iz črne kuhinje. Dodatna pojasnila pri avtorici dr. Herti Maurer-Lausegger, tel. 00 43 (0)664 / 1315102. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Na tisoč neumnih pride en pameten in trije, ki se za take imajo. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. SD Novo mesto je imelo zaključno slovesnost v Metliki, SD Nova Gorica pa je podelilo srebrna in zlata Cankarjeva priznanja na prijazni prireditvi 12. maja v novi stavbi Goriške knjižnice Franceta Bevka. V Celju so nagrajence počastili 15. 5. 2000 v Veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik Slavističnega društva Slovenije obžaluje, da se ni mogel odzvati vsem vabilom. Posebno med tednom je težko vedno znova ?špricati šolo?. Podatki o letošnjem tekmovanju so dostopni na spletni strani Zavoda za šolstvo, objavljeni pa tudi v Šolskih razgledih 13. 5. 2000, št. 9, str. 7. Kot vedno bo celotno poročilo izšlo v posebnem zborniku. 5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Ljubljana je tudi letos pripravilo svečanost na Vrhniki. Častni gost slovesnosti, akad. prof. dr. Boris Paternu, je povedal, da zavida vsem mentorjem letošnjega tekmovanja, ker so imeli privilegij, da spoznajo, kako današnja genera-cija bere Prešerna. Vrhniški župan, Vinko Tomšič, je izrazil željo, da bi Slavistično društvo in občina podpisala poseben sporazum o sodelovanju pri vsakoletnem tekmovanju v znanju materinščine. Na Vrhniki bi bilo možno pripravljati tudi vsakoletne seminarje mentorjev za to tekmovanja. Upamo, da bodo ljubljanski kolegi izkoristili naklonjenost. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Hčerka gostilničarke Marije Sadnikar, Ivana Wohlmuth - Sadnikar, pripoveduje, kako je njena mati Franceta Prešerna nekoč vprašala, zakaj tako rad in pogosto hodi na Šmarno goro. Odgovoril ji je: ?Šmarna gora je moja teta.? ?Kako to,? se je začudila. ?Ker ima mojega strica.? Pesnikov stric, župnik Jakob Prešeren, ki je bil vrsto let na Šmarni gori, pod stricem pa je teta. Janez Mušič: Sila spomina, Ljubljana 1986, str. 185. Spomin smo si osvežili na letošnji vrhniški podelitvi Cankarjevih priznanj. 6. 5. 2000 Za simpozij ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, ki je bil organiziran v Domu prosvete v Tinjah na Koroškem, je pripravil predavanje Prešeren v evropskem pesniškem izročilu častni član SD, prof. dr. Matjaž Kmecl, ki pa ga na sami prireditvi ni bilo. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 11. 11. 5. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je pred začetkom zakonodajnega postopka želel preveriti, koliko strokovna javnost podpira zakon o rabi slovenskega jezika, in povabil predstavnike najvišjih ustanov, ki se poklicno ukvarjajo s slovenščino. Ker ni želel ponovitve blokade lanske seje Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec (prim. Kroniko 4. 9. 1999, 27. 10. 1999 itd.), na javno sejo ni osebno povabil tistih dveh članov tega telesa, ki zakonu nasprotujeta, pa se mu je namen ponesrečil, ker so častno članico SD o seji vestno obvestili njeni informatorji. In tako smo imeli še eno reprizo že povedanega, ne da bi kdo zardel, ker že več kot štiri leta ovira vse, pri čemer ni sodeloval, sam pa ne dela drugega kot brani lastne institucionalne pozicije, da jih drugi ne bi prevzeli. Za zdaj je vendarle dogovorjeno, da se blokada obide in da dr. Janez Dular pregleda ter po lastni presoji upošteva dosedanje pripombe k zakonskemu osnutku in do 25. maja pripravi novo različico. Prim. Delo 12. 5. 2000, št. 108, str. 7. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI "Leta 1990 ni hotelo vodstvo novega parlamenta dati strehe niti Jezikovnemu razsodišču (to je dotlej delovalo pod okriljem SZDL). [...] Zakonski osnutek [o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku RS], kakršen se je oblikoval do januarja 1997, se že tri leta valja in trohni v predalu omenjene skupine [Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec]. Tja ga je ?odložil? sedanji minister za kulturo [Jože Školč] in ga prepustil ?delovnemu ritmu? skupine. Ta si je osnutek prvič ogledala pred več kakor dvema letoma, in ker člani niso bili enotnega mnenja, so sklenili, da bodo do naslednje seje pripravili svoja pisna mnenja. Ta, naslednja seja se je zgodila čez eno leto in pol, tj. novembra 1999. Na njej se je izkazalo, da večina članov odločno podpira predlog za izdajo zakona ter da imajo obravnavani osnutek za ustrezno podlago, ki bi jo bilo mogoče v nadaljevanju zakonodajnega postopka seveda še dopolniti in izboljšati. Vzporedno s tem pa je v ozadju očitno tekel neki drug postopek: minister za kulturo se je ? najbrž zaradi pritiska javnosti (pisma bralcev, izjava Slavističnega društva Slovenije ipd.) ? pozanimal, kako napreduje presoja omenjenega zakonskega osnutka v delovni skupini, in že februarja 1999 (devet mesecev pred omenjeno novembrsko sejo, ki je osnutku večinsko izrekla načelno podporo) na televiziji razglašal, da je osnutek po presoji delovne skupine popolnoma neuporaben oziroma nezrel za nadaljnjo obravnavo. Kdo mu je (v imenu delovne skupine?) sporočil tako mnenje, in to celo v času, ko skupina zaradi bolezni predsednice sploh ni delovala? No, če bi bil osnutek res ?popolnoma neuporaben?, bi pravni in jezikoslovni strokovnjaki to že zdavnaj lahko ugotovili ter v tem času izdelali boljšega ? če bi bila politična volja za dosego dobre in potrebne reči močnejša od pehanja za osebnim ali političnim prestižem ?Zgodovina slovenske slovenistike bo nekoč morala odgovoriti na vprašanje, ali je šlo za nezmožnost, ali za malomarnost, ali za kulturnopolitično sabotažo." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 12. 5. 2000 V Padovi se je zbrala skupina častnih članov Slavističnega društva Slovenije. Častna članica prof. Lojzka Bratuž je predstavila v italijanščino prevedeno monografijo častnega člana, akad. prof. dr. Borisa Paternuja, o Francetu Prešernu, ki jo je izdala goriška Mohorjeva družba, vsaj ena častna članica pa je bila med publiko. Prim. Primorski dnevnik 12. 5. 2000, št. 109, str. 12; Novi glas 11. 5. 2000, št. 17, str. 6; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 12. 5. 2000 Društvo slovenskih pisateljev je Ignaciji J. Fridl slovesno podelilo nagrado Josipa Stritarja, ki je namenjena mladim kritikom. Prim. Delo 13. 5. 2000, št. 109, str. 7. 13. 5. 2000 Na povabilo profesorja za slovensko književnost in jezik na videnski univerzi, prof. Nikolaja Mikhajlova, je častni član SD, prof. Pavle Merk?, predaval o narečjih Beneške Slovenije in posebno pozornost namenil terskemu. Po načelu domačijske bližine je predavanje zaključil s starim terskim receptom za pripravo polente s čebulo. (Naš tržaški prijatelj kot Ramovšev učenec zagovarja pisavo Viden namesto Videm, zato je zapis videnska univerza zavesten.) Prim. Primorski dnevnik 13. 5. 2000, št. 110, str. 3; Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6. 13. 5. 2000 Kdor goji iluzije, da bi postal ravnatelj brez strankarske podpore, si lahko v današnjih Šolskih razgledih ogleda pogoje za vpis v šolo ravnateljev in številne ravnateljske razpise. V naslednjih številkah bodo objavljeni razpisi prostih delovnih mest, ki prav pridejo tistim, ki ne želijo spremembe dela, pač pa le novo okolje. 14. 5. 2000 Koprsko družinsko podjetje za založništvo in knjigarnarstvo Libris je izdalo letošnjo drugo knjigo prof. Silva Faturja Prešeren ? Kam? Kot je njen pisec razložil v letošnji prvi številki revije Slovenščina v šoli, je lanske najboljše maturante povprašal, katere Prešernove pesmi se po njihovem mnenju zdijo najbolj primerne za srednješolsko rabo. Tako je nastal izbor petnajstih pesmi po izboru 23 maturantov. 14. 5. 2000 V letošnji drugi številki revije Slavjanovedenie, ki jo izdaja Ruska akademija znanosti, N. B. Metkovska poroča o mednarodnem simpoziju o Svetem pismu, ki je bil v Ljubljani 1996, oziroma o zborniku Interpretacija Svetega pisma. 17. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Pedagoške fakultete v Mariboru je dobil novo doktorico znanosti. Naziv si je pridobila dr. Dragica Haramija z uspešnim zagovorom disertacije z naslovom Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Iskrene čestitke! 17. 5. 2000 Arhiv republike Slovenije je v sodelovanju z ruskimi ustanovami pripravil razstavo Žiga Herberstein, odkritelj Rusije. V Narodni galeriji si jo je mogoče ogledati do 18. junija. 17. 5. 2000 V današnjem Magu (št. 20, str. 4 in 43) naš kolega prof. Jože Horvat komentira sestanek predstavnikov strokovne javnosti v državnem svetu in dogajanja okrog zakonskega osnutka o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Zanimive podrobnosti o nastopih častne članice SD, prof. dr. Brede Pogorelec, ki je med drugim vsem navzočim očitala zabitost in dodala, da bomo že dobili zakon o slovenščini, vendar takšnega, kakršnega bo sama napravila. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Mislim, da nas ne ogroža angleščina,ogrožamo se mi sami, saj ne storimo ničesar, da bi svojemu jeziku zagotovili položaj, ki mu gre." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 19. 5. 2000 Zaključno dvodnevno poučno popotovanje po Bogomilinih in Črtomirovih poteh, ki so ga za dvajset najuspešnejših (ne zlatih, pač pa kar diamantnih) tekmovalcev za Cankarjevo priznanje pripravili svetovalci za slovenski jezik Zavoda RS za šolstvo. Prvi dan so si skozi oči naših dedov ogledali Bled in Blejski otok, Ajdovski gradec in Bohinj jim je v dežju razkazal domačin in častni član SD, dr. Joža Mahnič, med branjem odlomkov iz Krsta pri Savici so se ?sprehodili? do slapa Savice, drugi dan pa so obiskali Kranj in Prešernovo rojstno hišo, ki je bila odkupljena in preurejena v kulturni spomenik s prostovoljnimi prispevki slovenske mladine. Na slovesni večerji so jih pozdravili prof. Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Zoltan Jan, predsednik SD, in prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja, ki je vodil slovesnost in se med nagovorom ni mogel spomniti priimka svojega ?šefa? (očitno ga med nočnimi morami njegova podoba ne preganja tako zelo kot skrbi zaradi tekmovanja). Večer je popestrila dramska igralka Jerica Mrzel, ki je pela Prešernove poezije. (Pripravljena je priti tudi na šole; tel. 041 72 82 27.) Tekmovalka Karmen Bukvič iz Osnovne šole Videm pri Ptuju je vsem prisotnim poklonila prijazno predstavitveno mapo njihovega kraja in naravoslovne učne poti, na katero vabijo vse bralce Kronike, ki bodo pripravili kako poučno popotovanje po Dravskem polju in Halozah, krajinskem parku Šturmovci itd. Dodatna pojasnila in pomoč dobite na OŠ Videm (tel. 062 764 12 31; http://www2.arnes.si/~ovidempriptujmb/). Diamantnik Črto Kreft s ptujske gimnazije je moral že v soboto zjutraj tekmovati v znanju kemije, zato ga je predsednik peljal v Ljubljano. Ker ima sopotnik zlata priznanja na vseh mogočih področjih, ga je predsednik med potjo zasliševal, kako je med zlatniki drugih tekmovanj. Pravi, da se je imel na Cankarjevem poučnem popotovanju najbolje, le tabor mladih matematikov v Plemljevi hiši na Bledu se mu je zdel zanimivejši, ker so imeli ves teden izpolnjen s praktičnimi in konkretnimi vsebinami. Morda ne bi bilo slabo, če bi pripravili tudi slovenistični tabor? 19. 5. 2000 Izšel je tudi zbornik o letošnjem vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Kot vedno prinaša vse naloge objektivnega tipa, rezultate tekmovanja (kar velja kot dokazilo pri postopkih za napredovanje učiteljev), izbor najboljših esejev, pravilnik o tekmovanju, dodan pa je tudi zgodovinski pregled razvoja tekmovanja, ki ga je skrbno pripravil prof. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja. NAROČILNICA Naslov naročnika: . Ulica: . Kraj: Poštna številka: . NAROČAMO: IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v Celju, Ljubljana 2000; IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana 2000. Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa. Datum: Žig: Podpis: Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov: Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica. 19. 5. 2000 Tajnica SD, Jana Zemljarič Miklvčič, je zbrala vse kilograme papirja in odposlala celotno dokumentacijo, ki je potrebna, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. 19. 5. 2000 V letošnji drugi številki Zvona (str. 81?82) organizatorji literarnovednega simpozija o Antonu Slodnjaku s slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani odgovorjajo prof. Francetu Piberniku, ki jim je v polemični ?glosi? Kdo se bo opravičil (Zvon 2000, št. 1, str. 78?80) očital, da dolg do odstavljenega profesorja ni poravnan (prim. Kroniko 9. 3. 2000). Jasno je povedano, da je pri profesorjevi upokojitvi imel največjo vlogo Dušan Pirjevec, kar ni všeč mnogim, ki prikazujejo njegov pomen le v nasprotovanju komunistični oblasti. 19. 5. 2000 V televizijski oddaji Polnočni klub (TV SLO 1) so se o zakonskem osnutku o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika z voditeljico Alenko Zor Simoniti pogovarjali dr. Janez Dular, dr. Boris A. Novak, dr. Marko Stabej in dr. Zoltan Jan. Zanimiv enourni pogovor je pokazal, da zakon o slovenščini ni nobena prisila in da ne ogroža nobenega stolčka ali obstoječe ustanove, ampak ponuja možnost za širše in učinkovitejše delovanje za jezikovno kulturo. Ponovitev oddaje v ponedeljek, 22. maja. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Posebne zakone o varstvu domačega jezika poznajo tudi nekatere druge države, npr. Francija, skandinavske države, Poljska. Če pregledamo tujo zakonodajo, se nam razkrije zakonitost, da rabo jezika zakonsko predpisujejo skoraj povsod, kjer ni (zadosti) samoumevna. [...] ko je na nekaterih območjih ZDA močno narasel delež špansko govorečega prebivalstva, se je tam začelo govoriti o ogroženosti angleščine in o potrebnosti njenega zakonskega predpisovanja. Raba angleščine je zakonsko močno zavarovana v Kanadi (Quebec!) in sploh po državah, kjer ni samoumevna, vštevši britanske kolonije." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 20. 5. 2000 O izkušnjah z nivojskim poukom pri slovenščini na Osnovni šoli Polzela poroča v današnjem Delu (št. 115, str. 3) Andreja Žibret, ki se ni pozabila spotakniti ob teze kandidata za ministra za šolstvo. 21. 5. 2000 Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren, ki je uspešno postavilo spomenik pesniku, čigar ime nosi, pripravlja postavitev spomenika našemu rojaku Žigi Herbersteinu v Moskvi in izid dvojezične knjige Žiga Herberstein ? vojščak, diplomat, državnik in mirotvorec. Doprsni kip bo stal v atriju moskovske Vsezvezne knjižnice tuje literature. Zbirajo prostovoljne prispevke, da bi lahko uresničili projekt, ki je ocenjen na več kot 20.000 dolarjev. Vse prisrčno pozdravljata Just Rugel in Milan Smolej (V.P.O. Box 17, 103104 Moscow, RF, tel. 7 095 202 2724, faks 7 095 200 1237, e-naslov drpreseren na bigfoot.com). SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "[...] kazni niso predvidene za kršilce jezikovne norme (tj. za tiste, ki bi naredili kako slovnično ali pravopisno napako, uporabili kako nepotrebno prevzeto besedo ipd.), temveč za tiste, ki bi pri javnem sporazumevanju uporabljali namesto slovenščine tuji jezik. [...] Kaznovano bi bilo npr. podjetje (in njegov direktor), ki bi nas sredi Ljubljane posiljeval s plakati European Fashion Designing by Mura [...]" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 22. 5. 2000 Izšla je letošnja druga številka Slovenščine v šoli, v kateri Lidija Venko piše o povezovanju jezikovne likovne vzgoje s pomočjo stripa, prispevka o obravnavi neumetnostnega besedila v OŠ sta napisali Olga Koplan in Irena Ornik, o novih načinih preverjanja znanja nas seznanjajo Marta Gaber, Vida Cajner in Vlasta Črešnik, v rubriki prenova pouka slovenščine sodelujejo Nada Majcen, Milena Kerndl, Nevenka Janež in Bojana Verdinek, prispevke k srednješolski metodiki so pripravile Marjana Ivančič, Sonja Žilavec, Vesna Celarc in Andreja Gumezej. Boža Krakar Vogel se je povrnila k vprašanju, kako poučevati književnost, Andreja Žele pa je ocenila lanskoletni zvezek Klasja Slovenska slovstvena folklora. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Pred nekaj dnevi [konec marca] se je v državnem zboru iztekla prva obravnava Zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah, vlada je že sprejela sugestijo diplomatov, češ da je treba zaradi zahtev bruseljskih pogajalcev črtati tisto zakonsko določilo, ki v gospodarskih družbah zahteva sporazumevanje v slovenščini (ne samo slovenskih temeljnih aktov, temveč tudi npr. prošnjo za dopust ali navodilo za varstvo pri delu pa tudi spekter govornega sporazumevanja). Ne zadošča jim črtanje omejitve tujega državljanstva, ne zadošča jim, da bodo tu lahko dobro zaslužili in odnašali dobiček, kamor bodo hoteli, oni se baje čutijo diskriminirane, ker bi se morali s slovenskim sodelavcem sporazumevati po slovensko." * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. 23. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je organiziral strokovno poučno popotovanje v Porabje in Radgonski kot. Ekskurzije, ki so jo vodili prof. dr. Ludvik Olas (geografski del), prof. dr. Zinka Zorko, doc. dr. Mihaela Koletnik (jezikovni del) in asist. mag. Jožica Čeh (literanozgodovinski del), se je udeležilo 50 študentov in predavateljev. Ustavili so se v Monoštru na uredništvu časopisa Porabje in v Gornjem Seniku na tamkajšnji osnovni šoli. Pot jih je nato vodila mimo Jennersdorfa v Radgonski kot in v Potrni (Laafeld) so se udeležili predstavitve videofilmov, ki prikazujejo ljudsko izročilo dvojezične Koroške v Avstriji in jih je posnela dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * "Ko so imeli pred letom ali dvema stavko v Elanu, se je direktor z delavci, zbranimi na tovarniškem dvorišču, pogajal (in jim posredno grozil z ?drugimi ukrepi?) v hrvaščini. (V katerem drugem podjetju bi se lahko v nemščini.) In ko je Svetovni slovenski kongres pisno pozval kranjskega državnega tožilca, naj ukrepa zoper kršilca ustavne kategorije, je ta ovadbo zavrnil, češ da naša zakonodaja za take primere ne predvideva nobene sankcije. (Neverjetno: res je ne predvideva!)" * * * Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon 2000, št. 2, str. 62?71. * * * 24. 5. 2000 Ker smo/bomo šolniki dva delovna dneva ?pomladanskih očitnic? nadomestili, se sprašujemo, kaj počnejo naši sindikati, ki dovoljujejo šolskim birokratom, da večajo število dni pouka in tako prispevajo k razvrednotenju našega dela (več dni dela za enako plačilo pomeni slabše plačano delo). Spomnimo naj, da ima v zdravstvu, sodstvu itd. vsak drugi delavec dopust po štirideset delovnih dni (brez sobot). Nam pa kradejo tako imenovane počitnice, čeprav je bilo do letos, kljub prerazporeditvi, komajda toliko prostih dni kot v socialistični Jugoslaviji, da o novih in novih ? neplačanih ? nalogah ne govorimo in niti ne omenjamo, da so ostali delavci prešli z 42-urnega delavnika na 40-urnega. 24. 5. 2000 Pospešeno tečejo priprave in zbiranje prijav za Celoletno šolo slovenskega jezika 2000/2001. Dodatna pojasnila: Jana Zemljarič Miklavčič, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Aškerčeva 2, p. p. 580, 1001 Ljubljana; e-pošta: center-slo na ff.uni-lj.si. 24. 5. 2000 Šola retorike vabi k vpisu v poletno šolo retorike, ki bo kot 80-urni program potekala v Piranu. Maja in junija bo imel vrsto predavanj o veščini javnega govorjenja in nastopanja dipl. režiser Zdravko Zupančič. Dodatna pojasnila: Šola retorike, Tržaška 2, 1000 Ljubljana; tel. 061 126 57 85, faks 061 125 77 88, e-pošta sola_retorike na siol.net. 24. 5. 2000 Oddelek za strokovno spopolnjevanje Zavoda RS za šolstvo nas je obvestil, da bodo naši seminarji (slovenski slavistični kongres v Portorožu in seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje) uvrščeni v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja in tako vključeni v sistem strokovnega izpopolnjevanja (ter udeležencem prinesli točke za napredovanje v nazive in plačilne razrede). 25. 5. 2000 Revija Primorska srečanja je v 229. številki objavila referate s simpozija o Ljubki Šorli, ki ga je pripravil meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev (glej Kroniko17. 3. 2000 ). S TUJEGA ZELNIKA * * * Prejšnji predsednik SD Celje, prof. Anton Šepetavc, ki poleg vsega ostalega vodi tudi skupino za preprečevanje in pomoč odvisnikom na 1. gimnaziji v Celju, je sodeloval tudi pri knjižici Karla Gržana V svetu omame (Ljubljana: Družina 1999, zbirka Razpotja življenja). Med drugim pove: * * * Treba je živeti z mladostjo svojega časa in ne s časom svoje mladosti. * * * Spomni nas tudi na Nietzschejevega Zaratrusto, kjer najdemo tudi to mesto: "Ali se vas učenci bojijo?" "Ne, saj se tudi jaz ne njih!" 25. 5. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika: Taras Kermauner je te dni (13. aprila) praznoval sedemdeseti rojstni dan. Vse najboljše (čeprav je izstopil iz Slavističnega društva Slovenije). Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras. html. Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/ zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini), stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite še sami. Http:// www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm ? ocena nove knjige o literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532. Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html ? zakaj nas prihodnost ne potrebuje? Članek iz revije Wired. Http://metalab.unc.edu/bosak/ ? Shakespeare v XML-obliki. Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mud faq-p1.html ? vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) ? kako pravzaprav prevajamo ta način obnašanja; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako tudi Hamlet: http://web.mit. edu/jhmurra y/www/HOH.html ? Hamlet v holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http: file://curricula.mit.edu/eliza/ ? oblikuješ lastnosti osebe in se z njo potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu http://www.ff.uni.lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/ lit/slovlit.html-l2. Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 ? Hladnikov referat o razmerju med jezikom in literaturo. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ ? vabilo za sodelovanje v mednarodnem projektu znanstveniki in kul-turni nacionalizem, ki predvideva tudi razpravljanje o Kopitarju. Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna (24.--30. april) so bili objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.]. Ameriški politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev, iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje, da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj in uspeh. Miha Bregant (gl. Kroniko 22. 4. 2000) pa popisuje različno jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči. Veneti, naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu to Brittany (A Trans-cription and Translation of Venetic Passages and Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen klesa-nega napisa, najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse. Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA / MAGOUREI / GIAoYA / Transkripcija 1: LOJIČKA / MA GOJREI / GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA/ NA GOREJ; / GEE, AH? OJ, JA! / Prevod: ?There is a Lojička on the hill: ?Gee, ah? Oh, yeah!?? Razlaga: JE ? ?is, there is? LOJIČKA ? ?little suetty girl? ? from LOJ ? ?suet? ? IČKA, diminutive (MA) NA ? ?on? ? MA may at one time have been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however, no problem identifying it. GOREJ ? ?mountain, hill? ? metathesis of today?s form ? fem. sg. ? locative with an archaic GOREJ case ending for today?s GORI (GIA) GJA ? ?gee, ah?? ? in the sense of ?Gee, I don?t know? OJA ? ?oh, yes? ? later response. Marc Greenberg spomla-danskemu prebujenju narave primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička! Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [vpije ona:] ?Ja, o, ? Jezikovni kotiček. Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem ?v 50.-ih letih?, ampak vedno ?v 50. letih?, ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. ?vsakega 5.-ega, 10.- ga in 15.-ega v mesecu?, ali ?s 5-imi tolarji v žepu?, ali ?z 2-ma človekoma? (?z 2-ema človekoma?), kar ne gre. Poučite me, prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu. Količina ur pri predmetih. Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanj a in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v predavateljski hierarhiji. ? Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. ? Kreditni normativi bodo marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako. Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa. Podiplomski študij na FF. Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. metodologija literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija) ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved (španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih filologij. Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil, napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2. Spletke. Http://members.aol.com/jesenovec ? genealogija, ne literarna, ampak slovenska. Http://www.freeb ordello.com/smesko/ ? zbirka slovenskih šal. Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ ? nemš-čina na daljavo. Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm ? Gregor Rozman, Soneti in ba-lade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil), http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive, 440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ ? ruski prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Zgodovina. Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/, Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji raziskovalnega predmeta. O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700 prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem [sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim idejam. Bomo kaj komentirali? Navodila za pošiljanje sporočil. Da bi se izognili težavam, ki jih imajo nekateri slovlitjani s prebiran-jem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo pa bolj univerzalno berljivo. SlovLit mailing list SlovLit na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit lp miran PRIJAVNICA/PRISTOPNA IZJAVA ZA KOLEGE, KI BI ŽELELI BITI/POSTATI ČLANI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE, PA ŠE NISO SPOROČILI SVOJEGA NASLOVA ALI PA SO SE PRESELILI. KER JIH NIMAMO V NOVI EVIDENCI, JIH NE MOREMO OBVEŠČATI IN JIM POŠILJATI ČLANSKEGA GRADIVA. IME IN PRIIMEK: . TOČEN ZASEBNI NASLOV (S POŠTNO ŠTEVILKO): . . IZOBRAZBA: . DELOVNO MESTO: . ČLANARINO ZA LETO 2000 (3000 SIT) PORAVNATE S POLOŽNICO. PRIJAVNICO Z ŽELJO, DA SE ŽELITE VČLANITI V SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, POŠLJITE NA NASLOV: DR. ZOLTAN JAN, CANKARJEVA 84, 5000 NOVA GORICA. Številka: 001-08/92-1/46 Ljubljana, 19. 5. 2000 V skladu s sklepom 34. seje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za družbene dejavnosti z dne 17. 4. 2000 in delovnega sestanka z dne 11. 5. 2000 Vas vabim na javno predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika, ki bo v ponedeljek, dne 5. 6. 2000, ob 12. uri v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Delovno gradivo zakonskega predloga o rabi slovenščine kot uradnega jezika bo predstavil dr. Janez Dular. V želji, da bi omogočili kakovostno obravnavo, Vas prosimo, da s svojimi mnenji in predlogi sodelujete v razpravi in s tem sooblikujete predlog zakona. Delovno gradivo bo kasneje objavljeno v reviji Jezik in slovstvo, že zdaj pa je na voljo pri službi Državnega sveta. Na Vašo željo Vam ga bo posredovala: Sonja Uršič (tel. 061 176 13 69). Vljudno vabljeni! Državni svetnik dr. Zoltan Jan Slavistično društvo Slovenije P O Š T N I N A P L A Č A N A PO POGODBI ŠT. 1/1-H/29-15-1/00 PRI POŠTI 5001 NOVA GORICA TISKOVINA Pošilja: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Člani Slavističnega društva prejemajo glasilo Kronik brezplačno. Izdelek sodi se ne prodaja. Naklada tokratne številke Kronike Slavističnega društva Slovenije je 2200 izvodov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 07:23:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 29 May 2000 07:23:35 +0200 Subject: [SlovLit] =Od_Bože_Krakar-Vogel Message-ID: <001301bfc92e$0bb8c400$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar-Vogel To: Sent: 28. maj 2000 20:31 Subject: slovlit Za Kroniko slavist. društva imam nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april- maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center 2000). 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 4 21:49:13 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Jun 2000 21:49:13 +0200 Subject: [SlovLit] Junijske spletke Message-ID: <005c01bfce5e$628208c0$7103f9c2@hladnik> Spletke. Http://www.geocities.com/roxdegabba/crtice.html -- črtice avtorja, ki si je nadel psevdonim Rox de Gabba. Http://alja.hypermart.net/TEST1.htm -- Alja Furlan sprejema naročila za pesmi, voščila, vabila, izvirna posvetila, besedila, reklamna sporočila. Http://bos.zrc-sazu.si/beseda.html -- novo mesto in novo ime za slovensko besedilno zbirko Cortes, ki jo ureja Primož Jakopin; zanimalo bi nas, zakaj se je zbirki strežnik filozofske fakultete zameril. Http://members.xoom.com/ThePI/autofol.htm -- Roman Savković obvešča o novem naslovu svoje "avtofolske poezije". Poleg članka Marka Juvana je bil v zadnji številki spletne revije Comparative Literature and Culture zame zanimiv še prispevek Johana F. Hoorna How is Genre Created na naslovu http://www.arts.ualberta.ca/clcwebjournal/clcweb00-2/hoornl-00.html. Drugo. Niku Ježu iskrene čestitke ob podelitvi Sovretove prevajalske nagrade! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 28 11:53:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 28 Jun 2000 11:53:59 +0200 Subject: [SlovLit] =Po_Kekčevih_sledeh Message-ID: <004501bfe0e6$ca2cd960$5b4602c1@ff.unilj.si> V soboto in nedeljo (1. in 2. julija) bo tradicionalno planinsko(-literarno) popotovanje po Kekčevih poteh. Aleš Bjelčevič nas bo tokrat peljal na Pogačnikov dom na Kriških podih. Zbor v soboto ob 10.00 pred FF, posaditev v prisotne avtomobile (pripeljite jih čim več!), vožnja do Aljaževega doma v Vratih. Vzpon skozi Sovatno bo vzel dve do tri ure, tam bomo spali na skupnih ležiščih po ceni 1500 sit na peršono, za tiste s planinsko izkaznico po polovični ceni. Naslednji dan gredo zahtevni na Razor (okoli 2600 m), manj zahtevni pa na Križ (okoli 2400 m). Sledi vrnitev v dolino in domov. Prijave se zbirajo na plakatu, ki je obešen v drugem nadstropju FF na Aškerčevi 2, lahko pa tudi na moj ali Alešev e-naslov: miran.hladnik@guest.arnes.si; aleksander.bjelcevic na ff.uni-lj.si. Ker je to visokogorska tura, se primerno oblecite in opremite in založite s pijačo in jedačo. Vremenska napoved je dobra. s planinskim pozdravom miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 07:27:51 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 29 Jun 2000 07:27:51 +0200 Subject: [SlovLit] Bubamara Message-ID: <000901bfe18a$ebd1e0c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Avtor Klemen Lah sporoča: Lutkovna skupina Bubamara vas v nedeljo, 2. julija, ob 11-ih (pred gostilno Maček|LJ) in 19:30 (Ribji trg|LJ) vabi na otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstava bo odigrana v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. Traja približno petindvajset minut in je namenjena otrokom od petega do stotega leta. Natančnejše informacije o predstavi so na volji v sponki [priponko sem pobrisal, ker jih nekateri brkljalniki ne znajo prebrati, mh]. Veselimo se vašega aplavza. On Sunday the 2nd of July the puppet teather Bubamara invites you to a puppet show for children titled Elizabeth Squeak. This performance will be a part of the street theater festival Ana Desetnica. The show starts at 11 o'clock by the pub Maček and at 19:30 on Ribji trg. It lasts approximately twenty five minutes and is suitable for children aged five to one hundred. We are looking forward for your applause. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 5 10:58:59 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 5 Jul 2000 10:58:59 +0200 Subject: [SlovLit] Julijske spletnoliterarne spodube Message-ID: <000701bfe65f$428d47a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Kako naj avtor sporoči bralcu, da je pametnejši in všečnejši od pripovedovalca? Planinskoliterarna ali literarnoplaninska ekskurzija Po Kekčevih poteh je uspela. Zbralo se je 26 trmastih in vzdržljivih študentov in nekaj personala z ljubljanske in mariborske slavistike (slednjo je pripeljal Miran Štuhec). V megli smo se povzpeli na Križ in posončili na Rušju pri bivaku IV. Spokojno planinsko vzdušje je tistim, ki so bili slučajno kje v bližini, občasno motilo glasno Hladnikovo razmišljanje ob knjigi, ki mu ni dala v miru prespati prejšnje noči. Ob novem romanu Matjaža Podlogarja Nuna in funkcionar se je nebogljeno spraševal, ali je za pravično oceno dela res treba poznati podrobnosti iz avtorjeve biografije. Če ima zgodba namreč avtobiografsko podlago, potem mu ne bi bila nič posebnega, če pa si je avtor zavestno postavil v vlogo naivnega pripovedovalca, potem bi se mu zdelo besedilo zelo posrečeno. Ali je za oceno nujno poznati avtorjevo intenco? Pri romanu Zvenenje v glavi vemo, da gre za zavestno izbiro naivnega pripovednega načina, ker ga je pač napisal profesionalec Drago Jančar, pri Matjažu Podlogarju pa tega podatka ni in se ne znamo odločiti. Pomagajte, prosim, zdvomljenemu bralcu! Knjigo bom kmalu vrnil v oddelčno knjižnico, k branju pa naj spodbudi oznaka, da je to roman s privlačno kontrolorškrobarsko kombinacijo erotike in politike. Promocija slovenske kulture na tujem Pred tedni je lončarka in pesnica Ifigenija Simonović v Delu izrekla dokaj ostrih besed na račun nacionalnih kulturnih predstavništev v tujih državah. Celo pri Nemcih in Francozih, kadar ti tržijo svojo kulturo v tujini, je kljub izvrstni organizaciji in visokem renomeju nastopajočih odziv publike skromen in ne upravičuje državnih investicij. Slovenci smo še posebej občutljivi na to, kaj mislijo o nas drugi, in nas zanima vse, kar izrekajo o nas. Včasih se zdi, da je naša identiteta v veliki meri odvisna prav od tega. Vprašanje pa je, koliko sploh druge naša (literarna in kulturna) specifika zanima: od slovenskih besedil, prevedenih v tuje jezike, je bilo do zdaj namreč najuspešnejše tisto, ki o nas samih sploh ne govori, tj. Bartolov zgodovinski roman o muslimanski sekti izmailcev Alamut. Ali ni torej skrb za lastno podobo v tujih očeh vsaj na literarnem področju (s prizadevanjem biti preveden in predstavljen tujcem) pretirana in neekonomična? Spletki Http://www.stoa.org/hippo/ -- Komentirana elektronska izdaja Izpovedi sv. Avguština. Http://culturemachine.tees.ac.uk/frm_f1.htm -- Culture Machine -- omrežni časopis z zelo zanimivimi članki o literaturi, njenem razmerju do filozofije, hipertekstu itd. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 6 15:17:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 6 Jul 2000 15:17:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Štiri_slike_s_Kekčevih_poti_in_še_kaj Message-ID: <005e01bfe74c$9280ab60$5b4602c1@ff.unilj.si> Jakove posnetke s Kekčevih poti glej na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. -------------- Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! -------------- Novice z zadnjega senata FF: Študentje, ki so vpisali podiplomski študij leta 1993/94, naj zaključijo z magistrskim delom do konca 2000. Starejšim kandidatom študij preneha in se morajo vpisati ponovno, če ga hočejo dokončati. Na dodiplomski stopnji traja študij po programu, ki je veljal ob vpisu, lahko največ osem let; po tem času mora študent študij dokončati po novih, tedaj veljavnih študijskih programih. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 8 08:05:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jul 2000 08:05:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_ki_nam_jo_pošilja_Zoltan_Jan;_z_opravičili_ker_smo_jo_oskubili_in_ni_tako_lepo_oblikovana_kot_na_papirju Message-ID: <001a01bfe8a2$7f446d00$2803f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 5. 7. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 19 Vsem pozvanja v ušesih poletna popevka: ?To so časi, ki prihajajo in izginjajo v snu ... Vsako leto spet so tu!? Živele počitnice! Učitelji bomo sicer imeli malo krajše počitnice, kot bo dopust sodnikov, zdravnikov ?, toda ne pustimo, da bi nam zavist zmotila ?vonj poletja, ki omamlja?. In ne pozabite, kar svetuje Ježek: ?Vandrat sam najbolj lepo je, počivat pa je lepše v dvoje!? 3. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17: Vodja predmetne skupine za slovenščino, prof. Milena Ivšek, nas je opozorila: Veseli nas, da Kronika obvešča svoje bralce o poteku tekmovanja za Cankarjevo priznanje, saj je to zahtevna skupna naloga Slavističnega društva Slovenije in Zavoda RS za šolstvo. Naloge za tekmovanje pripravljajo Zavodovi svetovalci za slovenski jezik, prav tako imamo aktivno vlogo pri izvedbi in vrednotenju tekmovalnih nalog, že vsa leta pa zbornik ureja prof. Vlada Eržen, ki je uredila tudi letošnjega. [Naj dodamo, da pripravljajo tudi imenitna poučna popotovanja in spremno dogajanje za najboljše med najboljšimi tekmovalci, pa še kaj bi bilo treba našteti. Z. Jan] Ker to ni bilo razvidno iz obvestila, Vas vljudno prosim, da to dodatno osvetlite v naslednjih obvestilih. Opozorila bi še na to, da to ni zbornik o vseslovenskem tekmovanju, ampak zbornik o celotnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, saj so v njem tudi podatki o šolskem tekmovanju. Prijazen pozdrav Vam in vsem kolegom. Prejeli smo popravek ljudskega izročila. Dr. Branko Berčič pojasnjuje, da prof. dr. Marja Boršnik ni doživljala posebnih duševnih pretresov ob ocenjevanju disertacije o mladosti pisatelja Ivana Tavčarja, ki je nastajala v letih 1962?1964, in ne posebno dolgo, kot je bilo zapisano. Vprašanje o biološkem in zakonskem očetu pisatelja se ne omenja v oceni teze in se je postavilo šele na koncu zagovora. Pisateljev oče Janez Tavčar je s krajšimi presledki med devetletim služenjem cesarju večkrat prihajal domov na dopust, se kot dopustnik poročil in bil doma tudi proti koncu leta 1850. Nihče med sorodniki in rojaki ni nikoli dvomil o njegovem očetovstvu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 18, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Vlasta Bolka-Cegnar, Metka Horvat, Renata Hrovatič, Barbara Iskra, Nataša Jakop, Andreja Javornik, Simona Kepic, Marija Kolenc, Tone Perčič, Tina Potrata, Simona Robnik, Simona Slavec, Neva Šlibar in Irena Zuljan. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 3. 4. 2000 Tisk 18. številke Kronike: 218.579,20 SIT, poštnina: 71.419,00 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali: Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Darja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik in Marjetka Zorzut. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije. 25. 5. 2000 V današnjih Književnih listih Dela (št. 119, str. 16) je objavljen izčrpen članek dr. Matjaža Kmecla Prešeren skupaj s Puškinom v Moskvi. Poroča o vseh dogodkih, ki so se zvrstili ob tridnevnem mednarodnem simpoziju: razstava v moskovski državni knjižnici, kjer je 2500 zaposlenih in poldrugi milijon obiskovalcev letno, razstava in sprejem na slovenskem veleposlaništvu, zaključna slovesnost v dvorani z dvesto naslanjači v Časnikarskem domu, kjer je ljubljanska županja recitirala Zdravljico, prispevek ljubljanskega Društva Slovenija?Rusija, kako dobro znajo mnogi Rusi slovensko itd., nič pa o moskovskem Društvu za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France Prešeren in starih peripetijah (prim. Kroniko 18. 2. 2000). Na simpoziju, kjer se je med drugim pokazala potreba po novem prevodu Prešernovih Poezij, se je zvrstilo približno 35 referatov, od tega 10 slovenskih. ?Slovenski udeleženci so vsi imeli malo bolj svetle oči kot navadno.? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ob izbiri pesmi, ki bi prišle v poštev za vaš izbor, sem tudi sam občutil razdvojenost, vam gotovo še bolj poznano kot meni [?]. Iskreno povedano, menim, da njegove pesmi večinoma ne vsebujejo tem, ki bi bile današnjemu mlademu človeku posebej blizu. Njegov odnos do ljubezni je prestaromoden, predplatonski.? * * * ?Priznati moram, da Prešeren ni moj najljubši pesnik (sem štejem Kosovela, Koviča in Menarta), zato bo moj izbor zelo ,stanadarden? [?]. Naj povem še, da je izbor res težak in zato pesmi niso urejene od najljubše do malo manj ljube ...? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77, 79. 25. 5. 2000 Pri tržaški založbi Mladika je izšla v italijanščini napisana študija Martina Breclja o filozofski misli Dušana Pirjevca, častnega člana SD. 350 strani obsegajoče delo temelji na disertaciji, ki jo je avtor zagovarjal na tržaški filozofski fakulteti. Na predstavitvah v različnih krajih je sodelovala tudi častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, zanimivo recenzijo je objavila tudi lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič. Prim. Primorski dnevnik 25. 5. 2000, št. 120, str. 8; Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 5; Primorski dnevnik 13. 6. 2000, št. 135, str. 16. 25. 5. 2000 Pred nekaj dnevi je članica SD, mag. Emica Antončič, pri mariborski založbi Obzorja (zbirka Znamenja) izdala svojo knjigo Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 26. 5. 2000 V okviru Dnevov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je zbudilo posebno pozornost delo članice SD, dr. Nade Šabec, Half pa pu, ki je predstavljeno tudi v 6. zborniku Slavističnega društva Slovenije, obravnava pa govorico slovenskih izseljencev v Ameriki. Avtorica pripravlja novo knjigo o slovenščini med kanadskimi Slovenci, namerava pa raziskati tudi govorico izseljencev v Avstraliji. Prim. Primorski dnevnik 26. 5. 2000, št. 121, str. 14. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Vsak dan počitka je dan nesmrtnosti. * * * Po šestih dneh je še Bog počival. 26. 5. 2000 Marko Juvan sporoča: ?Kogar to zanima, si lahko ogleda novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o literarnosti, v prevodu M. Pirnat-Greenberg (http://www.arts.ualberta.ca/clcweb journal/). Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav vsem in komur!? 26. 5. 2000 V Kopru se je prvič sestal ožji pripravljalni odbor za pripravo letošnjega jesenskega slovenskega slavističnega kongresa, ki najverjetneje ne bo portoroški, kot je bilo napovedano, ampak koprski, ker so nas iz avditorija in gledališča Tartini izrinili zlati oglaševalci, ki so se spomnili imeti svoj zlati boben prav na tradicionalen datum naših zborovanj (prvi četrtek, petek in sobota v oktobru). Načrtov in zamisli je polno,energije tudi, le tremo je treba premagati, pa bo. 27. 5. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 121, str. 4?5) je izšel obsežen pogovor z doc. dr. Vero Smole o slovenskih narečjih, njihovem današnjem položaju in raziskovanju tega pomembnega področja. VABILO K SODELOVANJU * * * Društvo za uporabno jezikoslovje pripravlja konferenco Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000. * * * Prijave in povzetke pričakujejo do 30. aprila t. l. Naslov društva: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e- naslov: info.navŽsiol.net. * * * 27. 5. 2000 V odprtem pismu maturitetni komisiji prof. Breda Kramar predlaga, da bi imeli isti sklop po več let, tako kot pri angleščini in nekaterih drugih predmetih. Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 8. 27. 5. 2000 O seminarju Pouk slovenščine v 2. triletju natančno poroča Zlatka Perne, učiteljica Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani (ki še ni članica našega društva). Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 11. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Če je v tvojem življenju vse temno, preveri, če niso vsa tvoja okna zaprta. 27. 5. 2000 V Bistici na Zilji je v okviru Zablatnikovega dne potekal simpozij o Urbanu Jarniku. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9. 27. 5. 2000 Kot poroča nečlan SD, prof. Jože Peternel, praznuje letos desetletnico svojega delovanja Kopitarjevo kulturno-izobraževalno društvo, ki bog ve zakaj ignorira Slavistično društvo Slovenije. Prim. Šolski razg ledi 27. 5. 200, št. 10, str. 15. 27. 5. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, sporoča: Na sestanku razširjene predmetne skupine za SJK pri Zavodu RS za šolstvo sem posredoval možne (teme mladinska književnost, znanstvena fantastika), ki bi prišle v poštev za Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2001. Niso me podprli, ampak je bil sprejet predlog, da se v Obvestila šolam zapiše širši naslov sklopa ? da bo tekmovanje v šolskem letu 2000/2001 posvečeno evropskemu letu jezikov. Seveda se mora s tem strinjati tudi Slavistično društvo Slovenije oziroma povedati svoje mnenje. Moje mnenje: Bojim se, da bi poudarili predvsem jezikovno plat kakršne koli tematike in da sklop ne bi bil tako zanimiv. Ali lahko še kaj predlagamo? Sugestije so večkrat dragocene. Mogoče zamejci? Lojze Kovačič? Trubar? Misliti moramo tudi na seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje, ki se je ?prijel?. Kaj jim bomo lahko ponudili? Jaz nisem jezikoslovec. Prvi komentar pisca Kronike: Najprej sem bil presenečen, potem pa sem videl, da pravzaprav ni napačno. V slovenski književnosti je dovolj del s to tematiko in bi lahko vezali posamezne pisatelje na posamezne stopnje, dodali pa morebiti tudi bolj jezikoslovna razmišljanja. V poštev bi prišli od Bevka (Čedermac, čeprav ga osnovnošolci ne marajo), Kosmač ima tudi nekaj motivov (Medvejke), Messner, Prežih, Pahor (esejistika), Župančič, Cankar ... do Trubarjevega odnosa do jezika pri 4. stopnji (imelo bi lahko tudi malo raziskovalnega značaja). Marsikaj smo zvedeli na jesenskem simpoziju o materinščini v Portorožu, v knjigi Silva Faturja Zapisi o materinščini in njenih mojstrih itd. Mislim, da bi šlo. Kot vedno je odločujoča dobra volja. LEJ, STVARNICA VSE TI PONUDI, IZ ROK JI PREJEMAT NE MUDI! * * * Vse, ki želijo, da o njihovih prireditvah, pobudah, publikacijah ipd. obvestimo tudi člane Slavističnega društva Slovenije na naši domači spletni strani http://www.neticom.si/kronika, prosimo, da obvestila in vabila, zapisana v elektronski obliki, pošljejo dovolj zgodaj. Objava dan ali dva pred predavanjem ni učinkovita in pomeni le nepotreben strošek. * * * 28. 5. 2000 V reviji Primorska srečanja (št. 230, str. 459?464) objavlja kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini, izbor družinskih pisem Kosovelovih, ki jih je obdelal ob pripravah za obnovitev tomajske hiše Kosovelovih v spominski objekt. V isti številki so izšli tudi nekateri referati s simpozija ob 90. obletnici rojstva Ljubke Šorli. Prim. Kroniko 17. 3. 2000. 29. 5. 2000 Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije ima dr. Boža Krakar Vogel nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu: Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj dodajam: 1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov. književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel (asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na Šolskem centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem branju za dijake z zaključnim izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža Krakar Vogel. 2. Matura (april?maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi književnost na maturi. Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc. (Državni izpitni center, 2000.) 23. 5. 2000: Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane Šimenc in Jožko Budin smo se v radijski oddaji Intelekta kulturno ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri poslušalci zaznali bolj kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli, in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si povedali, kaj mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire). 3. Obletnice: Sporočam, da sem [da ne bo pomote: to je dr. Boža Krakar Vogel s svojim soustvarjalcem svetega zakona] konec aprila dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi občasno oblačni. Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih tovrstnih obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija. 30. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru je v sodelovanju z mariborsko univerzo in Slavističnim društvom Maribor pripravil Miklošičev dan. Simpozijski del je oblikovalo enajst referentov (dr. Stanislav Hafner, dr. Katja Sturm- Schnabl, dr. Martina Orožen, dr. Zinka Zorko, dr. Marko Jesenšek, dr. Vlado Nartnik, dr. Mihaela Koletnik, dr. Irena Stramljič Breznik, mag. Jožica Čeh, mag. Vlado Unuk in mag. Majda Potrata), popoldne pa je bil posvečen svečanemu odkritju doprsnega kipa Frana Miklošiča na Univerzi v Mariboru ob navzočnosti rektorja dunajske univerze. Ta je namreč tudi omogočil izdelavo odlitka Miklošičevega kipa, ki je v atriju dunajske univerze med najznamenitejšimi profesorji. 30. 5. 2000 Ta dan je bil za mariborsko slavistiko ne samo izjemno delaven, ampak tudi uspešen. Kadrovsko se je okrepil še za eno doktorico znanosti. Disertacijo Metaforiko v Cankarjevi kratki pripovedni prozi je tega dne v Ljubljani uspešno obranila Jožica Čeh, medtem ko je njen simpozijski prispevek v Mariboru brala kolegica z oddelka. 30. 5. 2000 Po dveh letih garanja številnih sotrudnikov so danes svečano otvorili 10,5 km dolgo Kosmačevo učno pot, ki vodi od pisateljeve rojstne hiše v Slapu ob Idrijci do Mosta na Soči, ki jo je pripravila osnovna šola Most na Soči. Projekt, ki ga je Zavod RS za šolstvo ocenil za najboljšega med 64 sorodnimi predlogi, je vodila Nevenka Janež s sodelavci Marjano Barbič, Matejo Pogačar, Vidom Miklavčičem, Zorko Pavlin in drugimi. Pisateljeva hčerka Nanča Kosmač je oblikovala brošuro. Avtorji projekta si želijo, da bi pohod po Kosmačevi poti postal tradicionalen. Prim. Delo 30. 5. 2000, št. 123, str. 7; Primorske novice 6. 6. 2000, št. 45, str. 13. 31. 5. 2000 Zbornik o Janezu Svetokriškem, ki prinaša prispevke z lanskoletnega simpozija v Vipavskem Križu, sta nam prijazno poslala na ogled urednika prof. Jože Faganel in dr. Jože Pogačnik. Na 527 straneh objavlja 25 avtorjev temeljite analize o Janezu Svetokriškem in njegovo bibliografijo ter obravnava tudi širša vprašanja, povezana z njegovim delom in časom. 1. 6. 2000 Koprska knjigarna in založba Libris je danes izdala knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam?. Gre za izbor in komentar najpriljubljenejših Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Mogoče bi morali Prešerna mlademu bralcu prikazati bolj svobodno, mu dovoliti, da sam začuti, interpretira pesem, da v njej najde lepoto. Potem pa bi mu dali možnost, da svojo razlago primerja z uradno slavistično.? * * * ?V izbor sem uvrstila nekaj pesmi, ki so tako motivno kot slogovno enostavnejše ter hkrati izražajo tudi nek vesel, igriv ton [?]. Prepričana pa sem tudi, da večina gimnazijcev gleda na Prešerna precej drugače že pred maturo [?] in v zrelejših letih ugotovi, da lahko končno razume, kaj so mu pred leti hoteli dopovedati profesorji in literarni teoretiki.? Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77. 1. 6. 2000 Čeprav je videti, da člani SD niso bogve kako navdušeni kjigokupovalci, jih opozarjamo, da sta tik pred izidom zanimivi deli: Bogu Jakopiču bo založba Salve v Ljubljani izdala knjigo Marija Pomagaj v slovenski književnosti, Dragica Haramija pa bo v samozaložbi izdala delo Slovenska realistična avanturistična mladinska proza. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 V svoji rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar duhovito piše o napakah pri rabi rodilnika nedoločnega zaimka nič. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi). 1. 6. 2000 Namesto 8. smo prejeli šele 4. letošnjo številko Jezika in slovstva, v kateri Irena Novak-Popov predstavi slovensko poezijo devetdesetih let; Katja Mihurko-Poniž piše o pripovednicah, sodobnicah Zofke Kveder; Dragica Haramija obravnava tipologijo slovenske mladinske realistične avanturistične proze; ob visokem jubileju profesorice in leksikografke Marije Janežič označi njeno ustvarjanje Ivana Černelič; polemiko s Tatjano Srebot Rejec o zvočniškem sklopu nadaljuje Peter Jurgec; Mojca Stritar analizira besedilne zgradbe in poante šal (nekateri primeri so prav kruti, toda takšni, kakršne si pripoveduje in se jim smeje naša mladež); Andreja Žéle pa ocenjuje delo Marije Stanonik Slovenska slovstvena folklora, ki je izšlo v zbirki Klasje. Polovica tokratnih sodelavcev revije, ki je last Slavističnega društva Slovenije, ne čuti potrebe, da bi bili njegovi člani, čeprav ga potrebujejo za objavljanje svojih spoznanj. OPOZORILO IN OPRAVIČILO Pri pošiljanju položnic za plačilo naročnine na Jezik in slovstvo ter Slavistično revijo je ponekod prišlo do napak. Nekateri člani so prejeli položnice/račun za polno naročnino brez članskega popusta. Ti naj izpolnijo novo položnico in nakažejo nižji znesek (objavljen je v kolofonu obeh revij). Najbolj vestni, ki so že nakazali previsoko naročnino, naj nam sporočijo, da jim preplačilo upoštevamo pri članarini. (Kdor je naročen na eno revijo, prihrani pol članarine; kdor je naročen na obe reviji, ima s članskim popustom praktično paravnano članarino, če pa je naročen še na Slovenščino v šoli, ima večji popust, kot je letna članarina). V tolažbo se spomnimo: Na napakah se učimo. Nekoč, v svetli bodočnosti, bo vse brezhibno ? 2. 6. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Med drugim dogovorjeno: Letošnji nagradi Slavističnega društva Slovenije za življenjske uspehe pri poučevanju slovenskega jezika na slovenskih osnovnih in srednjih šolah prejmeta prof. Vinko Omerzel in prof. Marija Končina. Nagrado za posebno uspešen podiplomski študij prejme dr. Mihaela Koletnik. Nagrado za posebno uspešen študij slovenščine na tujih univerzah prejme dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk, ki je dosegla slovenistični doktorat na Šlezijski univerzi v Sosnovcu. Pooblasti se izvršilni odbor, da ugotovi, ali predlagani kandidatki za posebno uspešen študij na Univerzi v Ljubljani izpolnjujeta razpisne pogoje. Drugih predlogov, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje, SD ni prejelo. Občnemu zboru se predlaga, da za častne člane Slavističnega društva Slovenije razglasi: akad. dr. Janka Kosa, dr. Zinko Zorko, prof. Silva Faturja in prof. Janeza Gradišnika. Pomoči za tiskanje znanstvene monografije v knjižni zbirki Slavistična knjižnica se dodelita mag. Alenki Gložančev in dr. Zoltanu Janu. Recenzent dela Alenke Gložančev je prof. dr. Tomo Korošec, delo Zoltana Jana Poznavanje slovenske literature v Italiji pa so pozitivno ocenili Ciril Zlobec, Arnaldo Bressan in Joža Mahnič. (Zoltan Jan je kandidiral, ker je do izteka javnega razpisa prispela le ena prijava.) Če avtorja zagotovita dodatna sredstva, se preostanek podpore lahko izplača kot avtorski honorar. Če s sponzorskimi sredstvi in pomočjo SD del ni mogoče izdati, se pogodbi ne skleneta. Avtorja prejmeta vsak po 50 avtorskih izvodov, ki jih ne smeta prodajati. Za podpis pogodbe se pooblašča tajnica društva, predsednik naj skuša pridobiti soizdajatelja in/ali so založnika. Jesenski slovenski slavistični kongres, ki bo združen z občim zborom Slavističnega društva Slovenije, bo po tradiciji potekal prvi oktobrski četrtek, petek in soboto, to je od 5. do 7. oktobra 2000 v Kopru in ne v Portorožu, kot je bilo prvotno najavljeno, ko se še ni vedelo, da nas bo iz portoroškega avditorija in piranskega Gledališča Tartini izrinil Zlati boben, ki ima več zlata kot naše društvo. Predsednik SD je pooblaščen, da pripravi program kongresa in določi, kateri referati bodo predstavljeni. Organizacijo kongresa je prevzelo SD Koper, ki ga vodi prof. Jasna Čebron. Organizatorji naj zagotovijo, da se bodo kongresa udeležili le tisti prijavljeni kolegi, ki bodo poravnali kotizacijo. Ker poteka letos Prešernovo leto, naj se v program vključi tudi predavanje prof. Borisa Paternuja o Prešernu, čeprav tema ni razpisana. Upravni odbor SD predlaga občnemu zboru, da za člane izvršilnega odbora izvoli dr. Marka Jesenška za predsednika, Jano Zemljarič Miklavčič, dipl. sl., za tajnico in Leonora Nardoni Grah za blagajničarko. Vodje sekcij naj načeloma ostanejo isti, izvršilni odbor lahko predlaga nove člane, pripravi tudi predlog članov nadzornega odbora, častnega razsodišča in delovnega predsedstva. Uredništvo revije Jezik in slovstvo mora predsednik SD pozvati, da do 5. septembra pripravi poročilo o delu, v katerem naj tudi predstavi, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje. Če predlog ne bo ustrezen in ne bo jamčil, da se bodo težave odpravile, bo izvršilni odbor Slavističnega društva Slovenije predlagal občemu zboru zamenjavo uredništva. Opravljena je bila vrsta formalnih in neformalnih pogovorov, da bi se odpravile težave (neredno izhajanje in veliki zaostanki, upadanje naklade in števila naročnikov, premajhna skrbnost pri kandidiranju na javne razpise, skrajna neurejenost pri upravljanju s sredstvi, ki se kaže v izplačevanju honorarjev in pobiranju naročnine ter vrsti kršitev objektivnih predpisov, za katere so zagrožene milijonske kazni itd.). Izvršilni odbor je zadolžen, da uresniči sklep in morebiti pripravi predlog novega uredništva za izvolitev na občem zboru. Scenarij občnega zbora pripravi dosedanji predsednik, ki tudi predlaga organe zbora. Stari in novi predsednik si predata dolžnosti konec tekočega leta, tako da dosedanji predsednik do takrat opravlja svoje dolžnosti in uvaja novega predsednika. Predlog prof. Vike Slabe, da bi kolegico A. K. predlagali za državno nagrado na področju šolstva, ni bil podprt. Slavistično društvo Slovenije bo predlagalo dr. Božo Krakar Vogel, utemeljitev pa naj oblikuje doc. dr. Irena Novak-Popov. Slavistično društvo Slovenije bo tudi formalno podprlo predlog, da se prof. dr. Helgi Glušič podeli državna nagrada na področju šolstva. UO je potrdil pogodbo za opravljanje računovodskih poslov in delitev stroškov. Potrdijo se izdatki za izdajo društvenega zbornika (Slovenski slavistični kongres v Celju) in avtorjem izplačajo honorarji, kot bo določil predsednik. V prihodnje bo najverjetneje moralo prevzeti celotno izdajo zbornika Slavistično društvo Slovenije brez sodelovanja založbe. Tajnica društva, Jana Zemljarič Miklavčič, uspešno vodi zapletene postopke, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem interesu. UO je sprejel na znanje posamezne pobude in informacijo o delovanju Slavističnega društva Slovenije, ki jo je podal predsednik in o njej sproti poročal v Kroniki. Njegova prizadevanje je UO podprl, potrdil in pohvalil. 2. 6. 2000 Letošnjo Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo književnih prevajalcev Slovenije, je prejel mag. Niko Jež za svoje dvajsetletno prevajanje iz poljščine. Našemu članu iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 1. 6. 2000, št. 125, str. 10; Delo 2. 6. 2000, št. 126, str. 1 + 6 itd. 3. 6. 2000 Državni svet Republike Slovenije je v parlamentu pripravil javno predstavitev mnenj o osnutku zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika. Posvet je vodil drž. svetnik, dr. Zoltan Jan, zakonski osnutek pa je polni dvorani udeležencev predstavil avtor dr. Janez Dular. Razen dveh razpravljalcev (dr. Breda Pogorelec in prof. Ludvik Kaluža) so vsi podprli zakonski osnutek in prispevali tudi določene predloge, ki jih bo avtor upošteval pri pripravi dokončnega besedila. Predstavljena mnenja bodo objavljena v posebni publikaciji. Prim. Delo 6. 6. 2000, št. 129, str. 9; Primorski dnevnik 6. 6. 2000, št. 129, str. 3; Primorske novice 23. 6. 2000, št. 50, str. 28 (7. val); Mag 21. 6. 2000, št. 25, str. 56?57; Mladina 3. 7. 2000, št. 27, str. 22?23; Prava praksa 29. 6. 2000, št. 18-19, str. 6-7 ? IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Eden od aktualnih nesmislov je, da naša država financira izdajanje nizkonakladnih strokovnih revij v angleščini: izhajajo v Sloveniji, vanjo pišejo Slovenci in tudi njihovi bralci so praviloma strokovnjaki iz Slovenije. Da pišejo Slovenci Slovencem v angleškem jeziku, pa je ,zasluga? nadvse čudnega točkovnega sistema pri vrednotenju strokovnih razprav, ki dodatno nagrajuje objave v tujih jezikih. Pogosto gre pri tem za čisti blef, saj tak članek v angleščini prebere le nekaj deset avtorjevih najbližjih kolegov, naročnikov v veniji.? [Dodajamo: ali se s tem ne postavljamo v čase, ko nismo imeli slovenske univerze in so naši strokovnjaki študirali in ustvarjali strokovno literaturo v tujih jezikih?] Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 3. 6. 2000 Zaseda Komisija za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sejo je vodila jo predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha. 4. 6. 2000 Založba Rokus je izdala priročnik za učitelje izbirnega predmeta gledališki klub Igra videza: teoretična izhodišča branja dramskih besedil, ki ga je pripravila dr. Vida Medved-Udovič. 5. 6. 2000 V najnovejši številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 10?11) je dr. Tomaž Sajovic predstavil desetletno delovanje Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, kateremu predseduje. Spremembe kolektivne pogodbe (z novimi dodatki h plačam) so objavljeni v Uradnem listu RS št. 39, s tr. 4694?4696. 5. 6. 2000 V isti številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 23) beremo, da je 28. marca rektor slovesno promoviral Gizelo Polanc Podpečan, ki je postala doktorica literarnih znanosti s tezo Slovenska sodobna dramatika in problem ontološke diference (mentorica dr. Helga Glušič). Zakasnele, a prisrčne čestitke! 5. 6. 2000 Zbornik Prešernovi dnevi v Kranju, o katerem smo že poročali v Kroniki 4. 5. 2000, ocenjuje v Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 33) urednik tega lista, dr. Gregor Kocijan. 7. 6. 2000 Z izvolitvijo nove vlade smo dobili novega ministra za šolstvo in šport, prof. dr. Lovra Šturma, nekdanjega ustavnega sodnika in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Slavistično društvo v nekdanjem klubu poslancev praznovalo obletnico Marje Boršnik, se je slavljenka razburjala, da ji nočejo natisniti drugega dela monografije o Tavčarju. Nato jo s svojim gromkim glasom vpraša Anton Slodnjak: Marja, a si ti to že napisala? Boršnikova: Še ne. Slodnjak: Ko jo boš imela končano, ti bomo do natisa pomagali. Sicer pa vedi: ?Jajca so dobra, jajca, toda kaj ko je bil petelin liberalec?! Po kom je prof. Slodnjak povzel to rečenico, pa skušajte sami ugotoviti, pravi prof. Cene Omerzel, ki nam je prijazno priskočil na pomoč ob suši anekdot. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 7. 6. 2000 Ob petinšestdeseti obletnici ustanovitve Slavističnega društva Slovenije je predsednik republike Slovenije, Milan Kučan v protokolarni vili Podrožnik sprejel častne člane SD in člane upravnega odbora. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili tudi v. d. ministra za kulturo Jože Školč državni sekretar za visoko šolstvo, dr. Zoran Medveš, in predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. V zanimivem govoru je predsednik države označil pomen društva za reševanje aktualnih vprašanj ohranjanja slovenske identitete, slovenskega jezika in razvoj slovenističnih strok. Predsednik SD mu je izročil simbolični darili. Knjiga Silva Faturja France Prešeren ? Kam? odraža vse bogastvo prizadevanj, ki jih SD namenja šoli in učnemu predmetu slovenski jezik s književnostjo. Poklonjeni Zbornik SD pa prinaša razprave s slovenskega slavističnega kongresa v Murski Soboti in tako ponazarja strokovno-znanstvena vrvenja, ki jih spodbuja društvo. S poklonjeno antologijo upodobitev Gorice v slovenski književnosti je njena avtorica, častna članica, prof. Lojzka Bratuž, nevsiljivo opozorila, da deluje Slavistično društvo Slovenije na celotnem slovenskem nacionalnem ozemlju. Priložnost smo izkoristili, da smo častnim članom, ki jih še niso prejeli, izročili listine o razglasitvi (na ročno izdelanem papirju jih je v stilizaciji stiškega rokopisa izpisal akad. slikar Lucijan Bratuž). Podatke je dolgo in skrbno zbiral dr. France Novak, ki je imel pri tem veliko težav, kakšna nejasnost pa je še ostala. Tako smo ugotovili, da dr. Vilko Novak ni le častni, pač pa tudi edini živeči ustanovni član društva, nejasno pa je ostalo, zakaj med častnimi člani ni akademik Ciril Zlobec, ki mu je menda bila izročena posebna listina ob znani aferi o ?jedrih?. Če je ostalo še kaj spornega, prosimo, da nas obvestite, prizadetim pa se iskreno opravičujemo. Zaradi protokola so častni člani stali v vrti po abecednem redu svojih priimkov ? in ne boste verjeli: tudi častna članica, dr. Breda Pogorelec, je vzdržala v vrsti na svojem mestu. Akad. dr. Francetu Berniku se je ob prejemu listine v imenu vseh zahvalil za izkazano pozornost. Častna članica, prof. Berta Golob, je prejela kar dve listini, eno z malo spackanim predsednikovim podpisom in narobe odtisnjenim suhim žigom, drugo pa z dostojnim podpisom, a brez odtisa žiga. Njene neusahljive dobre volje nismo skalili, ker kot učiteljica zna brati tudi takšne čačke. Nekateri so se srečali po dolgih letih in si imeli mnogo povedati, tako da smo se po kozarčku razšli dobre volje. Čeprav so tajnici SD ravno tega dne razbili steklo ?glanc? novega avta in ukradli radio in čeprav še pol ure pred začetkom sprejema še vedno ni bilo v vili knjig, ki naj bi jih podarili, je bila še najbolj zadovoljna, saj je tako zaključila tokratno naporno sodelovanje in usklajevanje s protokolom. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 7. 6. 2000 V Historičnem seminarju, nizu predavanj, ki jih organizira Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, sta dr. Han Steenwijk in mag. Roberto Dapit pod naslovom Širjenje pisne rezijanščine govorila o prizadevanju za oblikovanje rezijanskega knjižnega (standardnega) jezika in za ohranitev rezijanskega narečja sploh. BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES * * * Nekoč, med neko ostro debato je Marja Boršnik srepo pogledala svojega zelenega asistentka in izrekla sentenco: ?Boris, a veš, v tebi je komaj desetina Kidriča!? Menda tedanjemu asistentku Borisu Paternuju, ki je v kavarni hotela Slon vse dneve šele pisal svojo disertacijo, ni zamerila, čeprav jo je skoraj kap, ko ji je zabrusil: ?Upam, da ga bo v meni kmalu še manj.? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 8. 6. 2000 V znamenje sprave nam je častna članica SD, prof. Berta Golob, poslala kaseto, na kateri je posnet njen literarni večer o Francetu Prešernu, ki ga je 4. aprila letos predvajal Radio Slovenija 1. Spretno je podala podobo njegovih življenjskih dogodkov, nato pa z izborom poezij poustvarila notranji doživljajski svet, ki je prepoznaven v manj pogosto ponatisnjenih pesnikovih umetninah. Njen duhovit slog ohranja znana mnenja, motive, metafore, pa vendar prepričljivo podaja njeno osebno branje. 8. 6. 2000 Svoje poglede na prevajanje in na lastno delo je podal letošnji prejemnik Sovretove nagrade, mag. Niko Jež. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131, str. 2. 8. 6. 2000 V Koprski knjigarni Libris so predstavili knjigo prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam. Gre za izbor in komentar najbolj priljubljenih Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Primorske novice 9. 6. 2000, št. 46, str. 23. 8. 6. 2000 Tudi Evropska unija bo razglasila leto 2001 za evropsko leto jezikov, so sklenili ministri za šolstvo držav članic EU. Prim. Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 19. 9. 6. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Osnovni šoli Villanuova (San Giorgio di Nogaro) pripravila posebno učno uro o narodnih manjšinah v Furlaniji-Julijski krajini. Prim. Primorski dnevnik 9. 6. 2000, št. 132, str. 4. 9. 6. 2000 Povzetek malo bolj dinamičnega predsednikovega desetdnevja: 26. 5. sestanek pripravljalnega odbora za slovenski slavistični kongres v Kopru; 29. 5. redno predavanje v Trstu; 30. 5. pozdrav simpozija o Franu Miklošiču v Mariboru; 2. 6. seja upravnega odbora SD v Ljubljani; otvoritev Kosmačeve učne poti v Slapu ob Idrijci; 5. 6. javna predstavitev mnenj o zakonskem osnutku o rabi slovenščine kot uradnega jezika v Ljubljani; sprejem pri predsedniku republike ob 65-letnici SD; 8. 6. izpiti v Trstu; 9. 6. obisk delegacije županijskega sveta Republike Hrvaške v Ljubljani. Do začetka poletja bo še nekaj podobno razgibanih tednov. [Mme Jan, ki Kroniko prebere, še preden izide, komentira, da sem nekaj podobnega že pisal lani, vendar nisem kriv, če se življenje vrti v krogih na kolesih.] 10. 6. 2000 Te dni je izšla druga številka Revije o knjigi, ki prinaša kratka poročila večine slovenskih založb o knjižnih novostih, nekaj bolj poglobljenih člankov in intervjujev ter sprotno mesečno bibliografijo. Kdor želi, lahko prejme brezplačni ogledni izvod. Dodatna pojasnila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061 146 11 60, faks 061 146 11 65. 10. 6. 2000 Po e-pošti je prispela tale vest: Od 19. do 28. maja 2000 je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze s svojim dialektološko-etnološkim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju sodelova v okviru avstrijskega znanstvenega tedna ScienceWeek na Austria 2000. Filmske predstavite so bile na Koroškem (Celovec, Borovlje, Železna Kapla, Treffen pri Beljaku, Irschen), na Štajerskem (Laafeld/Potrna pri Radgoni), Tirolskem (Innsbruck) in v Spodnji Avstriji (Horn). Hkrati je šlo za tekmovanje projektov, v katerem je sodelovalo 424 prireditev. Predstaviti je bilo treba znanost na preprost in zabaven način kar se da širokemu krogu ljudi. Konec junija 2000 bodo najboljši projekti na Dunaju prejeli priznanja. Akcijo podpira avstrijsko Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 2) je Jana Zemljarič Miklavčič predstavila Celoletno in poletno šolo slovenskega jezika, metode dela, programe, udeležence in spremne prireditve. 10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 11) založba DZS napoveduje izid: ? berila in učbenika za prvi letnik gimnazij Branja, ki poleg obveznih besedil po učnem načrtu so dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar; ? Prešernovih pesmi in pisem v izboru akad. dr. Borisa Paternuja (zbirka Klasje). 10. 6. 2000 Anonimnemu duhovitežu, ki se je v skušal ponorčevati o potrebnosti zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, kljub vsemu ne privoščimo, da bi ? tako kot nekatere prodajalke ? prejel odločbo o prerazporeditvi na slabše delovno mesto, ki bi bila skupno s pravnim podukom vred napisana v tujem jeziku. Bralci so proti takšnemu odnosu protestirali. Prim. Delo 10. 6. 2000, št. 132, str. 3; 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Že zdaj se dogaja v podjetjih, ki so v tuji lasti, da vodstva kršijo pravice zaposlenih, ki so se doslej zdele povsem samoumevne (npr. raba slovenščine pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja). Doslej je bilo normalno, da je delavec po slovensko prosil za letni delovni dopust, v nekaterih podjetjih pa to nenadoma ni več samoumevno.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 11. 6. 2000 Ob domnevnem Trubarjevem rojstnem dnevu (9. 6.(?) 1508) so na Raščici pripravili osrednjo slovesnost ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige. Slavnostni govornik, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Evald Flisar, je poudaril sodobne pojave, ki zahtevajo, da se skrb za slovenski jezik okrepi tudi v današnjem času. Med drugim je postavil tudi vprašanje: ali nas do izida zadnje slovenske knjige loči manj let, kot jih je minilo od izida prve? Menil je, da je slovenščina vse manj podobna slovenskemu jeziku in vse bolj angleščini, tako da se Angleži vse bolj počutijo doma pri nas in mi pri njih. Prim. Primorski dnevnik 10. 6. 2000, št. 133, str. 3; Delo 12. 6. 2000, št. 134, str. 1. 13. 6. 2000 Šolsko leto zaključujejo mnoge šole tudi z izidom svojih publikacij. Marsikatera kolegica jo pošlje na ogled tudi našemu društvu. Že pred nekaj tedni smo z Osnovne šole Ivana Cankarja (Vrhnika) prejeli njihovo glasilo Enajsta šola, ki je v celoti posvečeno Prešernu. V njem nam med drugim spregovori Rozamunda, pa Ostrovrhar, Urška, beremo pesmi o Vrbi in prevod njihovega učenca v srbski oziroma hrvaški jezik, učenci so pisali v bohoričici in skušali ujeti slovenski jezik 19. stoletja. Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne (Divača) je izdala dve knjigi, ki sta ju napisali njihovi učenki. Ines Fakin je napisala prvi Majin dnevnik Srček na dlani, Sanja Smiljanić pa kratek roman Ko začutiš, da živiš. Ilustriranima knjigama so dodane predstavitve drugih literarnih nastopov obeh učenk, recenziji članice SD, mag. Milene Blažič, in posvetili ravnateljice šole. Seveda je v ozadju skrbna mentorica Jožica Planinc. Prim. Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 10. 14. 6. 2000 Osnutek zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika doživlja podporo tudi v Delovih pismih bralcev. Prim. Delo 13. 6. 2000, št. 135, str. 6; Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 7; Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 30 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Vrh vzdiguje oljka v Tribanu svoj v oblake, v hladu hrama, zbor sedi slavistov, ker Alferija spet gostuje člane pripravljalnega odbora jesenskega slavističnega kongresa. Dogovori o programu, oblikovanje spiskov žrtev, ki bodo naprošene za pomoč pri organizaciji in fehtanju sredstev, krasna domača malvazija in čudoviti divji šparglji, ki jih je sredi svojih ljubih istrskih kamnov nabrala in pripravila prof. Alferija Bržan. Na dvorišču domačije v Trbanu imajo poleg zbirke kamnov tudi kamnito mizo, toda zavzeli so jo domorodni študenti, tako da so pokvarili travestijo (ta stari so po sili razmer sejali v taverni in se odrekli čudovitemu razgledu po Vanganelski dolini). IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. Slovenski pregovor 15. 6. 2000 Devetdesetletnico dr. Vilka Novaka, med drugim je tudi edini še živeči ustanovni član Slavističnega društva Slovenije, so nasledniki njegovega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani počastili z bogatim zbornikom Kolesar s Filozofske. Tak naslov zbornika, četrti zvezek Župančičeve knjižnice, so izbrali zato, ker se je jubilant vedno vozil s kolesom. Bibliografija jubilanta obsega 52 strani. 15. 6. 2000 Mednarodna raziskava Pismenost in udeležba odraslih v izobraževanju kaže, da smo Slovenci na dnu med 20 državami, ki so sodelovale pri projektu. Pismenost je razdeljena na pet ravni. Prva in druga raven pomenita, da odrasli nimajo dovolj spretnosti pri razumevanju in uporabi podatkov v različnih dokumentih in obrazcih. In teh je pri nas od 65 do 70 odstotkov. Težave imajo, ko na voznem redu iščejo, kdaj v soboto zvečer pripelje zadnji avtobus iz določnega kraja, težko presodijo, katera izmed štirih filmskih kritik je bila najugodnejša, itd. Raziskavo je Andragoški center Slovenije zaključil jeseni 1998, zdaj pa so na razpolago tudi mednarodno primerljive vzporednice. Sodelovanje slovenistov ni znano. Prim. Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 3; 1. 7. 2000, št. 151, str. 31; Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 3. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Za ta področja [kjer se mora uporabljati slovenščina kot uradni jezik] res že veljajo posamezni členi v že veljavnih 40 do 50 zakonih, ki se bolj ali manj dotikajo tudi rabe jezika. To je za nadzor zelo nepregledno, poleg tega pa nekateri zakoni, za katere bi tudi pričakovali, da bodo govorili o jeziku (denimo zakon o društvih, zavodih itd.), o njem ne povedo nič. Tudi že zapisano o jeziku je v mnogih primerih pomanjkljivo, saj ni določeno, kdo je odgovoren za izvrševanje teh določil in kaj je treba storiti v primerih kršitev.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 15. 6. 2000 Intertransport, gospodarsko interesno združenje prevoznikov, je Slavističnemu društvu Slovenije poslalo v vednost svoje pismo ministru za kulturo, ki ga opozarjajo, da je treba sprejeti zakon o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 17. 6. 2000 V današnji Sobotni prilogi Dela (št. 139, str. 20?21) je izšel intervju Slavka Pezdirja z dr. Janezom Dularjem, ki je spregovoril o poskusih, da se prepreči sprejemanje zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 18. 6. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik (Družina, št. 25, str. 11) prof. Janez Gradišnik povzema postaje na križevem potu zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Povzemamo in delno dopolnjujemo: 1979 Slovenščina v javnosti (to zborovanje v Portorožu je s sodelavci pripravila dr. Breda Pogorelec); 1980 prične delovati Jezikovno razsodišče; 1991 preneha z delom Jezikovno razsodišče (izbruh demokracije); javna skrb za jezikovno kulturo se po osamosvojitvi zreducira na jezikovne kotičke; 1993 je sprejet zakon o gospodarskih družbah, vendar sodišča ne upoštevajo določila o slovenskih poimenovanjih ?firm?; na zborovanju slavistov 1993 je sprejeta izjava, da slovenščina naenkrat ni ogrožena in je vse lepo in prav; 1995 dr. Janez Orešnik izda pri SAZU študijo Uradi za jezik v Skandinaviji, Francija ima svoj zakon, Poljska ga pripravlja, [Makedonija ga ima,] sprejemajo ga nekatere države v ZDA; 1996 je dr. Janez Dular kot minister za kulturo napisal zakonski osnutek o rabi slovenščine kot uradnega jezika; 1997 je osnutek predstavljen na okrogli mizi zborovanja SD v Kranju; nato za tri leta obleži v predalih Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec; 1998 je na zborovanju slavistov v Murski Soboti sprejeta izjava o slovenščini kot učnem jeziku, maja 2000, ko minister za kulturo v odgovoru na vprašanje državnega svetnika Zoltana Jan da vedeti, da zakona ne misli dati v parlamentarni postopek, Državni svet prične pripravljalne postopke za zakonodajno pobudo. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE ?Ne ta delovna skupina [za jezikovno načrtovanje pri enem izmed odborov državnega zbora], ne SAZU, ne obe univerzi pa ne odvezujejo države od dejavnega opravljanja nalog na področju jezika. In te naloge in pristojnosti mora za državo izvajati njena izvršilna oblast. Gre predvsem za upravne zadeve, ki jih ne morejo opravljati akademija, fakultete ipd.? Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. Dr. Janez Dular o pritiskih na slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga). 18. 6. 2000 Članica SD, prof. Majda Strašek-Januš, je strnila nekaj vtisov s popravljanja letošnjih maturitetnih esejev. Pohvalila je [kdo bi si mislil, da lahko kdo javno hvali maturitetno komisijo] maturitetni sklop (Tavčarjev ?Amandus?, Pregljeva ?Matkova Tina? in Kocbekova Črna orhideja) in potožila zaradi nerodnosti, ki se pokažejo, ko morajo maturanti pisati o verskih stvareh. Pišejo o spopadih med katoličani in kristjani, nekomu se zapiše svečenica Marija, ne ločijo Cerkve od cerkve, vere od celibata itd. [Na uho: dilema Bog ? bog ima primernejšo vzporednico v dvojici Alah ? Kristus, pri čemer tudi neverni nikoli ne nihajo, kako zapisati začetnico.] Prim. Družina 18. 6. 2000, št. 25, str. 23. 19. 6. 2000 Nova slovenska vlada je pred kratkim potrdila imenovanje novih državnih sekretarjev ministrstva za šolstvo in šport, ki so: Aleks Leo Vest, Metka Zevnik in Angelca Likovič. Novi minister, dr. Lovro Šturm, je s svojo okrožnico o načinu proslavljanja zaključka šolskega leta razburil marsikateri kolektiv, nekaterim ravnateljem pa so dvignila adrenalin vabila krajevnih odborov Socialdemokratske stranke na sestanke. Škoda, da novi štab ne opazi, da počitnice učiteljev krajše kot dopusti sodnikov. [Čeprav se samo v mlinu dvakrat pove, ponavljamo, ker ni nevarnosti, da bi nas kdo slišal.] 20. 6. 2000 Slavistično društvo Nova Gorica je pripravilo koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica (tu domuje tudi organizacijski odbor Škrabčevih dnevov). S tem se zaokroža počastitev 90. obletnice rojstva pesnice, ki je dosegla vrh s simpozijem o njenem delu (prim. Kroniko 17. 3. 2000). Prispevki s simpozija so izšli v 229. in 230. številki revije Primorska srečanja. 20. 6. 2000 Rektor ljubljanske univerze je slovesno promoviral Suzano Pertot, ki je doktorirala s tezo Psihološki vidiki med slovenskim in italijanskim jezikovnim sistemom pri dvojezičnih dijakih slovenskih šol v Italiji. Prim. Delo 21. 6. 2000, št. 142, str. 18. Tržačanki iskrene čestitke! 21. 6. 2000 Za vse, ki so okuženi z bralnim virusom, so člani bralnega krožka Beremo z Manco Košir pripravili pravljični literarni večer z Bino Štampe-Žmavc. Ker je donator nagrad Tobačna tovarna, se je dogodil v Tobačnem muzeju v Ljubljani, pripravila pa ga je mentorica krožka Mojca Potočnik. 23. 6. 2000 Na dvorišču Kraške hiše v Repnu sta ob kresnem večeru nastopila Bogdana Herman in Marko Kravos. Ponovila sta večer ljudskih in Kravosovih pesmi Ljubezen je v zraku, ki sta ga aprila imela v Slovenskem etnografskem muzeju. Prim. Primorski dnevnik 23. 6. 2000, št. 144, str. 10; Primorski dnevnik 25. 6. 2000, št. 146, str. 5. 24. 6. 2000 Učitelji, ki jih zanimajo vaje za sprostitev pri pouku in ustvarjanje prijetnega ozračja v razredu, lahko obiščejo nemške spletne strani www.kbibk2.ac.at/ergonomie/turnen/ueb01.htm. Več v rubriki Še tole pritisnem v Šolskih razgledih 24. 6. 200, št. 12, str. 7. 26. 6. 2000 V okviru tiskovne konference na Tehnični univerzi na Dunaju je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s Celovca prejela odličje za sodelovanje v okviru ScienceWeek na Austria 2000. To priznanje je prejelo 19 avstrijskih projektov. Kot rezultat tega sodelovanja je navezava prvih stikov z japonsko filmsko producentko, ki je našo kolegico obiskala v začetku junija v Celovcu. Prevzela bo njihovo metodo avdiovizualnega dokumentiranja narečij. 26. 6. 2000 Drugi dan strokovnega srečanja za lektorje slovenščine na tujih univerzah, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, je potekala tako živahna okrogla miza o aktualnih vprašanjih slovenistike na tujih univerzah, da bi lahko nastal vtis o slovenščini kot vesoljnem jeziku, ki bo tekmoval z latinščino. Na kosilu so udeleženci predsednici Komisije za slovenščino na tujih univerzah, prof. dr. Adi Vidovič Muhi podarili šopek cvetja in povedali veliko stvari o tem, kako jim je pomagala v različnih težavah. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali: dr. Primož Vitez, dr. Simona Kranjc, Mladen Pavičić, Mojca Smolej, Hotimir Tivadar, mag. Mojca Schlamberger Brezar, Mihaela Knez, dr. Marko Stabej in mag. Vojko Gorjanc. 27. 6. 2000 Prejeli smo Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja 2000/2001. Programa Slavističnega društva Slovenije sta objavljena na str. 89. Tudi letos prinašata točke za napredovanje Kongres/zborovanje v Kopru (objavljena je še stara informacija, da se bomo srečali v Portorožu!) in Seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. LJUDSKO IZROČILO * * * Ko je Marja Boršnik na višku svoje kariere ?obogatela?, si je kupila košček planinskega sveta nad Jezerskim, si tam po Finžgarjevem zgledu postavila barako in vanjo pridno vabile vse, kar je bilo živega v slavistiki. Kmalu je postala ena hiška premalo in postavila je še drugo, pa menda še tretjo. Najbolj zvesto so jo obiskovali polhi, ki so se nato tudi dokončno naselili in se počutili tako prijetno, da jim še na misel ni prišlo, da bi razumeli namige o zlorabljanju gostoljubja. Ko je lastnica že povsem obupala in ji nobeno znanje nobenega znanca ni več pomagalo (Finžgarjeva izkušnja s sirotko in utopljeno polhico se je izkazala za zelo naivno), je Marja Boršnik odkrila Mljet. Obogatena z literarnozgodovinskim znanjem in lastnimi izkušnjami si je tudi tam kupila košček sveta, ki ga Tito tedaj še ni odkril in razglasil za narodni park. Potem je polhom podrla streho nad glavo in barako v poštnih paketih poslala na Mljet in jo tam sestavila. In spet so se vrstile horde slavistov, le da ni nihče verjel, da so vsi pri njej brezplačno in da ne morejo od lastnice terjati, da odpre obrtno ?djelatnost?. Tam se je neke jeseni med plavanjem izteklo njeno bogato življenje. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 28. 6. 2000 V rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar pri vikanju priporoča iti do konca ? napol vikanje na način ?Gospa, a ste vi čisto slepa?!? je, kot piše, zgled nižjega pogovornega jezika. Prim. Delo 28. 6. 2000, št. 149, str. 17 (Književni listi). ČLANARINA Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo sporočiti imen in naslovov kolegov, za katere je nakazilo. Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske ugodnosti. Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale! 30. 6. 2000 Kar ni uspelo našemu kolegu prof. Borisu Jukiću s kresnikom (s svojim romanom je ostal med finalisti), se je posrečilo prof. Mateji Gomboc. Spet je bila uspešna, tokrat na anonimnem literarnem natečaju Radia Slovenija. Med 344 besedili je njena novela Aleksandrija, sanjsko mesto prejela tretjo nagrado. (Širijo se govorice, da ima največ najboljših navdihov, ko je treba kuhati in pomivati posodo.) Čestitke obema! 1. 7. 2000 Tudi prva letošnja številka revije Primerjalna književnost, ki jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost, posnema najnovejšo modo in z denarjem slovenskih davkoplačevalcev za Slovence objavlja prispevek v angleščini ter nas tako tlači v položaj, ko nismo imeli slovenskih znanstvenih ustanov in smo študirali in pisali v tujih jezikih. Utemeljitelj slovenske komparativistike, prof. Anton Ocvirk, kljub svojemu svetovljanstvu in študiju v tujini, tega ne bi odobraval. V zaostalem jeziku dekel in hlapcev, to je v slovenščini, pišejo Vladimir Biti, Nadežda Starikova, Janez Vrečko, Miha Pintarič, recenziji pa sta prispevala Jelka Kernev Štrajn in Tomo Virk. LJUDSKO IZROČILO * * * V časih druge generacije univerzitetnih profesorjev so bila tradicionalna poučna popotovanja seveda peš pohodi (ob pomanjkljivi hrani, za katero tako ali tako ni bilo nikoli časa, če je bil poleg Anton Slodnjak). Ob zaključku nekega akademskega leta so se odpravili na Vrsno, v Gregorčičev svet. Vasja Ocvirk je nosil v nahrbtniku čevlje Antonu Ocvirku, ki je imel na vrhu tako otečene noge, da jih ni mogel obuti in jih je moral nadebudni pisatelj (in eden izmed številnih Bevkovih nezakonskih otrok) nesti še nazaj. Med vzponom proti vasici v oblakih je Marja Boršnik vodila poglobljeno debato o tedanji polemiki med Vidmarjem in Ziherlom o realizmu in fantastiki v umetnosti. Ko je bilo vsega le preveč, jo nekdo sopihajoč prekine: ?Veš kaj, Marja, jaz pa bi bil zdaj le raje v oblakih kot pa na tej realni zemlji!? * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 2. 7. 2000 Za planinsko manj navdušene in manj mazohistične je lutkovna skupina Bubamara pred gostilno Maček v Ljubljani pripravila otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstavo, ki je namenjena otrokom od petega do stotega leta so odigrali v sklopu gledališkega uličnega festivala Ana Desetnica. 2. 7. 2000 Na letošnjem srečanju izseljencev je na gradu Bogenšperk častni član SD, akademik prof. dr. Boris Paternu, govoril o Prešernu in njegovem pomenu za narodov obstoj. Naslednji dan je o Prešernu predaval tudi na otvoritvi 36. seminarja slovenkega jezika, literature in kulture, vendar ga tu ni poslušalo 1100, pač pa le 180 duš. Prim. Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 1; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 3. 3. 7. 2000 Slovesnosti ob otvoritvi 36. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter 19. poletne šole slovenskega jezika, ki jo letos obiskuje 190 udeležencev iz 29 držav. Žal se seminar ne širi, čeprav so potrebe vedno večje, ker se ga želi udeležiti vedno več tujcev, ki študirajo slovenistiko na tujih univerzah. Predavanja, ki so letos ubrana na temo Čas v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, bodo ravnokar izšla v zborniku. Letošnja predsednica SSJLK je dr. Irena Orel, strokovna tajnica pa prof. Tatjana Balažic, sodeluje pa množica lektorjev (vodi jih prof. Simona Kranjc) in predavateljev, ki se bodo znojili zaradi delovne vneme in zaradi tradicionalne vročine (prof. Janez Zor, ki se je doslej udeležil v različnih svojstvih vseh SSJLK, ne pomni, da bi ga kdaj zeblo). Seminaristi bodo odšli na poučno popotovanje po Gorenjski, šolarji na Dolenjsko, oboje pa vabijo tudi na vrsto popoldanskih in večernih prireditev. Otvoritve SSJLK sta se poleg rektorja, prodekanice in drugih gostov udeležila kar dva sveže izvoljena ministra, začetka Poletne šole med drugimi tudi Štefka Kučan. Prim. Delo 1. 7. 2000, št. 151, str. 8 in 11; Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 2; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 4, itd. 3. 7. 2000 V Delovih Pismih bralcev (št. 152, str. 5) je Miha Lukšič (ni član SD) opozoril na nepovezanost znotraj predmetnih skupin pri maturi. ?Na pragu smešnega se mi zdi, da izmed sedemdesetih besedil, predpisanih za ustni del izpita, nisem zasledil niti enega izmed šestih predpisanih za pisni del.? STANOVSKA SOLIDARNOST Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Publikacija sodi v vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa je tudi primerno darilo kolegici ali kolegu. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika! 4. 7. 2000 Iz Krakowa je slovenskemu slavističnemu občestvu poslal razglednico s pozdravi Niko Jež, ki je tam daleč na severu 29. t. m. uspešno zagovarjal svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke! (Neuradni) komentar gospe mag. Jež: ?Zdaj imam v hiši že tretjega varuško/varuha z doktoratom.? 4. 7. 2000 Današnje Delo (št. 154. str. 10) prinaša obsežen članek o letošnji 19. poletni šoli slovenskega jezika. Poleg nekaterih udeležencev so objavljene tudi fotogenični portreti predsednika tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, doc. dr. marka Stabeja ter strokovne tajnice Šole, Jane Zemljarič Miklavčič. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE Dober počitek je pol dela. * * * Lok, ki je neprestano napet, se zlomi. Vsem kolegicam in kolegom želimo kar največ razkošja počitnic! Resna strokovna raziskava v Kölnu je pokazala, da so počitnice za mnoge Nemce težka preizkušnja. Vsak tretji zahtevek za ločitev vložijo po ponesrečenih počitnicah. Razlog: potem ko vse leto tekajo naokrog in se pehajo za ljubi kruhek, ne prenesejo šoka, da se naenkrat znajdejo v brezdelju sami z zakoncem, s katerim ne vedo, kaj početi, in s katerim se ne znajo pogovarjati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 12:52:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 10 Jul 2000 12:52:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovlitu_od_poletne_vročine_pojema_sapa Message-ID: <005701bfea5d$019a22c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Samohvala Vprašanje ====================== Spletke Dodatne slike s Kekčevih poti si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri12.html. Http://www.rolan.si/profel/poezija/ -- Tanja Želj s fakultete za šport objavlja pesmi iz svoje pesniške knjige z naslovom Življenje cveta. Http://www.homestead.com/gluvic/kazimir.html -- Goran Gluvić dodaja na splet nova leposlovna besedila, med njimi tudi monoigro Asfaltiranje Blejskega jezera. ========= Samohvala Veselite se z mano, ker je organizacija Links2Go (http://www.links2go.com/topic/Slovenia) spletno stran s slovenščino za popotnike (http://www.ijs.si/lit/slovene.html) uvrstila med 50 ključnih virov za Slovenijo. ========= Vprašanje za vsakega od 160 in več slovlitjanov: Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Lep pozdrav miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 12 08:56:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 12 Jul 2000 08:56:30 +0200 Subject: [SlovLit] = O_angleščini_kot_jeziku_poučevanja_na_slovenski_univerzi Message-ID: <001301bfebce$504a4c20$5b4602c1@ff.unilj.si> Profesor na ekonomski fakulteti Andrej Jože Čibej je za Slovlit popisal dileme v zvezi z angleščino kot jezikom poučevanja na slovenski univerzi. Do zdaj je šel najin pogovor takole: > Veselim se z Vami [v zvezi z uspehom moje spletne strani Slovene for Travelers, op. m. h.]. > Stran sem tudi sam (u)porabil pri predavanju o Sloveniji > (za mlade Hrvate, Črnogorce in Makedonce) v okviru "Summer School" na > Ekonomski fakulteti. (Tako je, govorili smo angleško, ko je zmanjkalo > angleščine, sem dodal kako "kratko domačo". Iz onih časov.) > > Zanimiva izkušnja, skoraj tako kot izkušnja kolegov z matematike, ki so pred > 25 leti razbesneli Beograjčane z govorom v angleščini, ko jim ni bilo dano > govoriti slovensko ... > Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: Ekorist Poslano: 11. julij 2000 7:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa > Hvala! Najbrž bi slovlitjane vaša izkušnja z angleščino kot jezikom > poučevanja na slovenski univerzi natančneje zanimala. Bi popisali? prav lp > miran ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 11. julij 2000 22:16 Subject: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa Hja, lahko ... čeprav delo ni lahko. Vsekakor imajo te zgodbe več plasti in jih omejevanje na eno od njih hitro pokvari. Takorekoč sfiži. Moja usoda je nihanje med načelnostjo ("Ameriko Amerikancem ... nam pa slovenščino v Sloveniji!") in pragmatičnostjo razumevanja za odnos do dejstva, da novoveška (-i) "lingua franca" obstaja ("Govori, bre, engleski ... ") in da mu noben purizem na splošni fronti ne more več škodovati. Najbolj škodljivo je po mojem - skromnem in vsaj v formalnem pogledu povsem laičnem - mnenju neekonomično razsipanje "sil in sredstev" (če je dovoljeno takole ponašenje jezika nekdanje armade). Ekonomska fakulteta je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini (ICPE = "International Centre for Public Enterprises", kratica je bila kasneje zelo spretno predelana v "International Centre for Promotion of Enterprises") - vulgo "Zumba centrom" - izobraževala tuje študente, kakopak v angleščini. Sam sem začel sodelovati leta 1980 na namibijskem programu, iz katerega se je potem preko nekih "šnelziderkursov" razvil MBA program. V njem so med študenti dolga leta prevladovali Indijci, Pakistanci in angleško govoreči Afričani, zato o jeziku, v katerem teče pouk, ni bilo dileme. V zadnjih nekaj letih se težišče pomika v tranzicijske države, pomemben delež imajo slovanski narodi, vedno pa so vmes tudi študenti iz Albanije ali Romunije, kar v kali zatre misel na komunikacije v kateremkoli drugem jeziku razen angleščine. Podoben položaj je tudi pri rednem MBA študiju na fakulteti, kjer pa so vzrok predvsem številni predavatelji iz Zahodne Evrope ali ZDA. Še tretji program je, pri katerem je bila uporaba angleščine neizogibna, namreč program za študente z Indiana University, ki so prihajali k nam na izmenjavo. Ostalo sodi v očitno vsem tako ljubo "internacionalizacijo". Tu pa imam nekoliko trše stališče: prepričan sem, da imamo Slovenci pravico do neokrnjenega izobraževanja v svojem jeziku, če tako želimo, vsaj na dodiplomskem študiju, če si na podiplomskih tečaj dostikrat moramo pomagati s tujimi predavatelji. Mednarodne programe, izmenjavo študentov in mobilnost predavateljev vsekakor podpiram, vendar načelno kot vzporedne procese, nikakor pa kot nadomestilo za slovenski program. To še posebej velja, dokler porabim kot mentor pri diplomah več časa za osnovno opismenjevanje študentov kot za samo vsebino. Problem bo postal (še) res/e/n(ejši), če se bodo na programih v tujem jeziku koncentrirali boljši predavatelji. O razlogih, ki bi lahko do tega dokaj hitro pripeljali, pa v tej srenji najbrž ni treba na dolgo razpravljati ... Lep pozdrav, Jože From kramberger na uni-mb.si Wed Jul 12 22:33:26 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 12 Jul 2000 22:33:26 +0200 Subject: [SlovLit] odgovor na vprasanje Message-ID: Miran, zdravo: sprasujes: > Zakaj moram sam objavljati e-naslove in diskusijske domislice? Forum Slovlit > je vendar namenjen diskusiji, ne pa okrožnicam! Ker je to takoooo udobno in ker si nas razvadil v casu, ko si pisal izcrpna porocila o dogajanju na slavistiki in deloma na FF -- predstavljaj si bralca, ki sicer z*di pred zaslonom v Kamniku, a bere z notranjim ocesom (saj imas rad taksne duhovnozgodovinske oz. hermenevticne prispodobe ali ne? v predavanju o metodi se jim nisi odrekel na povsem prepricljiv nacin) Stajerca, ki je prezet z mariborsko perspektivo obcutenja in presojanja. Naj dodam malce samohvale: Staronemsko berilo, skupna izdaja PeF in FF, je slednjic v tisku -- in izboru ocenasev v razlicnih nemskih srednjeveskih dialektih je na koncu dodana se najstarejsa ohranjena slovenska verzija iz Rateskega rokopisa. V duhu usihanja v tvojem naslovu sporocam, da do zadnje dekade v avgustu teh novic niti bral ne bom. Vsem lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 08:37:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 08:37:26 +0200 Subject: [SlovLit] Dva naslova Message-ID: <005101bfed5d$fb9bdae0$6d03f9c2@hladnik> Http://www.verygoodnetart.org/slo/index.html -- na tem je kazalo spletnih umetnin Jaka Železnikarja. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- na tem pa so prosojnice k Hladnikovemu predavanju o Času v slovenskem zgodovinskem romanu. Od tule naprej pa je prostor, na katerem lahko naredite nekaj reklame še za svoje reči. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 14 16:39:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jul 2000 16:39:54 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo v literarno delavnico Message-ID: <002a01bfeda1$ecf59be0$4103f9c2@hladnik> Franc Kattnig (urednik celovške MD) in pisatelj Vinko Ošlak prosita, da razširim naslednje vabilo: vabita nas k udeležbi v literarni delavnici v soboto, 16. septembra 2000, v galeriji Falk v Libučah pri Pliberku. Ocenjevala in nagrajevala se bo poleg tekstov tudi starinskost s seboj prinesenega pisalnega stroja, predvidenih pa je tudi precej vesele družabnosti. Prispevki bodo takoj objavljeni v zborniku. Prijave na Katoliško mladino, Literarno delavnico Libuče, Viktringer Ring 26, AT-9020 Celovec. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:00:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:00:04 +0200 Subject: [SlovLit] Slovlit ob koncu julija Message-ID: <001401bff93b$ef832800$4503f9c2@hladnik> Strokovne spletke Leposlovne spletke Spet jezikovne težave ========================= Strokovne spletke Predrag Stanojević, urednik jezikoslovnih in literarnih okrožnic na naslovu nov@knjiga (knjizara na eunet.yu) jedrnato poroča o novih knjigah Aleksandra Belića, Radosava Boškovića (Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika), Svenke Savić in drugih (za več glej http://www.knjizara.com/ponude/lingvistika.html). Med romanesknimi novostmi so poročila o Adrijani Krajnović, Danilu Mariću, Finžgarjevem Pod svobodnim soncem in več drugih (cel seznam glej na http://www.knjizara.com/ponude/romani.html). Na srbske jezikoslovne in literarnovedne novice nov na knjiga se naročite s pismom na naslov smix na eunet.yu. Http://www.geocities.com/locutio/razpisi7-00.htm -- literarni razpisi revije Locutio. Http://www.angelfire.com/oh4/slovenian/ -- Slovenske ameriške strani s povezavami na internetne radijske postaje v slovenščini. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- Genealoško društvo v ZDA. Http://www.zdruzenje-sim.si/ -- Slovenska izseljenska matica končno na spletu. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/casvzgr/index.htm -- Prosojnice k mojemu predavanju na letošnjem SSJLK o času v slovenskem zgodovinskem romanu. ============== Leposlovne spletke Http://jadore.homestead.com/poezija.html -- Izgubljena poezija, avtor neznan. Http://www.telesnicuvaj.com -- Miha Mazzini zapeljivo ponuja vzorčne strani svojega novega romana Telesni čuvaj. Http://www.t2studio.si/strip/ -- Brane Mejač, Antropogeneza Rock&Roll Banda, strip. ==================== Spet jezikovne težave V Delu je zadnjič nekdo dražil slaviste s prevodom novodobne kratice WAP, ki jo poznajo stremljivejši uporabniki popularnih žepnih igračk z imenom mobi (hendi, GSM, džiesem, celularni telefon, mobilni telefon). Gre za wireless application protocol, kar je pisec namenoma nerodno prevedel v brezvodni mehčinski dogovor in s tem namignil, da je prevod nepotreben. Ker ne gre za reč, ki bi bila zanimva le ozkemu krogu strokovnjakov, ampak zna postati tako kot internet, televizija in radio kmalu del vsakdanjika stotisočev, je treba o primernem slovenskem izrazu premisliti: wap?, vap/vep?, bup (brezžični uporabn(ostn)i protokol)? Na pomoč! V počitniškem pomanjkanju pametnejših žurnalističnih idej se je nekomu drugemu zazdelo primerno poživiti lenobno poletno sceno z obujanjem ljudskih protijezikoslovnih in protitoporišičevskih nagonov. Na dan je privlekel že nekaj let počivajočo polemiko o izrazu zgoščenka. Kako sem se tedaj v polemiko vključil in se junaško boril za našo stvar, dokler niso nasprotniki obmolknili, si lahko ogledate v treh člankih, začenši na http://www.ijs.si/lit/zgoscen1.html. Lep počitniški pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 29 11:14:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 Jul 2000 11:14:05 +0200 Subject: [SlovLit] Alenka Zbogar pise iz Bloomingtona Message-ID: <004801bff93d$594cf440$4503f9c2@hladnik> Spostovane kolegice in kolegi, oglasam se vam iz Bloomingtona (Indiana, ZDA), kamor sem pripotovala 6. junija. Tukajsni oddelek za slovanske in vzhodnoevropske studije (Department for Slavic and East European Studies) vsako leto - letos praznujejo 50. obletnico - organizira dvomesecne delavnice tujih jezikov, med katerimi se je po 3-letnem zatisju ponovno pojavila tudi delavnica slovenscine. Delavnico obiskujeta dva redna in en izredni student, slednji ni prisoten na vseh ucnih urah, pac pa le na urah konverzacije. Poleg jutranjih lektoratov so v vecernih urah organizirana predavanja, koncerti, gledaliske, obcasno tudi filmske predstave, predvajajo predvsem sodobne ruske filme. Za izvedbo enega izmed vecernih predavanj - 18. julija - sem bila zadolzena tudi sama. Priblizno uro in pol trajajoce predstavitve slovenske kulture in zgodovine se je udelezilo presenetljivo veliko poslusalcev, kar okoli 25 (na ostalih predavanjih se je stevilo sukalo pod deset). Na zacetku predavanja Slovene culture and history sem predvajala odlomek z video kasete z naslovom Zdravljica, za katero sta scenarij napisala Boris Paternu in Matjaž Kmecl, ki prikazuje spust jugoslovanske in dvig slovenske zastave pred slovenskim parlamentom. Razlagi korakov, ki so vodili do slovenske osamosvojitve, je sledil kratek pregled prelomnejsih dogodkov v slovenski zgodovini, pri cemer sem se - v skladu z naravnanostjo programa poletnih delavnic - osredotocila predvsem na zgodovino jezika in knjizevnosti. S pomocjo racunalniske animacije sem ob sliki knezjega kamna poudarila pomen Karantanije v 7. stoletju, nato pokristjanjevanje karantanskih knezov v 8. stoletju, ob tem omenila Presernov Krst pri Savici in zbirko Presernova pot v svet, za katero je angleski prevod prispeval tukajsni predavatelj in predstojnik oddelka Henry Cooper. Zahvaljujoc izredni bloomingtonski knjiznici sem poslusalcem lahko pokazala nekatere izdaje faksimil in prevodov v tuje jezike, npr. izdajo Brizinskih spomenikov, Pisanic, Kranjske Cbelice in Presernovih Poezij. Iz obdobja od 12. do 14. stoletja sem navedla omembe prvih slovenskih mest (Ljubljane, Ptuja, Maribora in Kranja). Mesta sem pokazala na zemljevidu Slovenskih narecij, s pomocjo racunalniske animacije pokazala njihove posnetke ter navedla danasnje stevilo prebivalcev in njihovo velikost. Na simboliko slovenskega grba sem opozorila ob omembi Celjskih grofov (1333-1456), k njej pa sem se ponovno vrnila ob razlagi dogodkov iz 18. stoletja, saj je bil Triglav prvic osvojen 26. avgusta 1778. V obdobju humanizma in protestantske reformacije sem izpostavila pomen Primoza Trubarja, Jurija Dalmatina (ob tem pokazala naslovnico Biblije iz l. 1584) in Adama Bohorica. Ob posnetku Cerkniskega jezera sem opozorila na Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske in njegovo clanstvo v britanski Kraljevi akademiji znanosti. V 18. stoletju sem se poleg Pisanic in Lublanskih novic dotaknila Vodnikovih Pesem za pokusino, Linhartove Zupanove Micke in Maticka, Pohlinove Kranjske gramatike ter Zoisovega prispevka, ob posnetku NUK-a pa povedala, da je bila prva javna knjiznica v Ljubljani odprta leta 1701. Poudarila sem, da sta 19. stoletje zaznamovala konservativni (Jernej Kopitar, Anton Martin Slomsek, Jovan Vesel Koseski, Janez Bleiweis) in liberalni (France Preseren, Andrej Smole, Matija Cop) krog intelektualcev. Nakazala sem vprasanje ilirizma, program Zedinjene Slovenije, Kopitarjevo prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika ter njegovo ostro kritiko "mestnega kranjskega jezika". Ob izrocku s 7. kitico Zdravljice v slovenscini in anglescini (Janko Lavrin, A Selection of Poems by France Preseren, Basil Blackwell, Oxford 1954) pa posebej izpostavila Presernov pomen. Dogajanje v 20. stoletju sem osredinila okoli konca 1. svetovne vojne, oblikovanja Kraljevine SHS v decembru 1918 (ter preimenovanja v Jugoslavijo leta 1929), ustanovitve univerze leta 1919, pri cemer sem posebej izpostavila dejstvo, da je odtlej celotni izobrazevalni sistem potekal v slovenskem jeziku. Karta Slovenskih narecij mi je sluzila pri razlagi narecne razclenjenosti slovenskega jezika na 46 dialektov, povezanih v 7 glavnih narecij. Posamezno narecje sem pospremila s slikovnim gradivom, tako gorenjsko narecje s posnetkom Bleda, Bohinja in kozolca (toplarja), dolenjsko s posnetkom Novega mesta, stajersko s posnetkom Ptujskega gradu in predvajanjem narodne pesmi Pojdem na Stajersko, panonsko narecje s posnetkom cimprane hise in mlina na Muri, korosko z opozorilom na knezji kamen, rovtarsko s dvema posnetkoma idrijske cipke ter primorsko s posnetkom Pirana in Postojnske jame. Opozorila sem na stevilne okoliscine, ki so vplivale na narecno razclenjenost Slovenije, tako npr. geografske, ekonomske, socialne, politicne, kulturne in civilizacijske razloge. Poleg znamenite slovenske dvojine in zvrstnosti slovenskega jezika sem opozorila tudi na Breznikovo slovnico (1934) ter Slovenski pravopis (Breznik-Ramovs, 1935) ter oblikovanje knjizne norme. Predstavitev sem zakljucila z letosnjo Presernovo nagrajenko Svetlano Makarovic. Ob predvajanju Kresne noci z zgoscenke Tisti cas, sem izpostavila pesnicino izredno ustvarjalno in umetnisko moc, ki se med drugim kaze tudi v transformaciji ljudskih motivov, npr. desetnice, jurjevanja, kresovanja, koledovanja in zalik zene. Navedene motive sem na kratko tudi razlozila. Predavanje se je izteklo s priblizno enourno diskusijo, v katero se je vkljucila vecina poslusalcev, pogovor pa se je vil od vprasanja 10-dnevne slovenske vojne, Krskega, slovenske sodobne literature, osebnih izkusenj posameznikov, ki so bili v Sloveniji po sluzbeni dolznosti, do slovenskih manjsin v Italiji in Avstriji ter italijanske in madzarske manjsine v Sloveniji. Razsli smo se v upanju, da se ob podobni priloznosti ponovno srecamo. V pricakovanju skorajsnje vrnitve v Slovenijo vas lepo pozdravljam! Alenka Zbogar ________________________________________________________________________ Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 2 10:46:44 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Aug 2000 10:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <000c01bffc5e$5838b520$6b03f9c2@hladnik> Je z ljudstvom, tem slovenskim, nekaj narobe? Jamramo, torej smo Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit ==================== Zaupati ljudstvu ali ne Junak Rebulovega romana Jutri čez Jordan ob prozorni pripovedovalčevi asistenci vsaj na začetku zgodbe vedno znova izraža neazupanje v ljudstvo. Gre za Izraelce v 13. stol. pred našim štetjem, ker pa smo zgodovinske romane navajeni brati tako, da jih priličimo lastni nacionalni usodi in tudi tako, da pripovedovalca poenačimo z avtorjem, lahko domnevam, da je Alojz Rebula v romanu mimogrede izrazil nezaupanje v slovensko ljudstvo. Z Izraelci in z njihovimi voditelji je bilo narobe to, da niso imeli dovolj vere, zaradi česar so bili kaznovani z dolgoletnim čakanjem na obljubljeno deželo Kanaan na bregu reke Jordan. S Slovenci bi bilo po opisani enačbi narobe to, da vztrajno volimo napačne predstavnike na oblast in bomo zato kasneje, kot bi bilo treba, postali del evropske, tj. krščanske omike. Situacija seveda nikakor ni nepopravljiva. Z odločnim posegom, s trdo roko, s prosvetljenim absolutističnim ravnanjem se da ljudstvo v doglednem času spraviti k pameti. --- V kmečki povesti sem se pustil podučiti, da je za konzervativne pisatelje značilna simpatija do ljudstva, za liberalne pa distanca in nezaupanje. V zadnjih desetletjih se je razmerje očitno obrnilo: zdaj konzervativci ljudstvu ne zaupajo preveč in zahtevajo zanj trde zakone, liberalce pa navdaja neskončna vera, da je ljudstvo pametnejše, kot je videti, in da se bo nazadnje vse obrnilo v pravo smer -- politika laissez faire. Vprašanje "primernosti ljudstva" se vsak dan sproti kaže v političnih diskusijah, v naši stroki pa je prišlo zlasti do izraza ob načrtu zakona o slovenščini. Vprašanje je veliko bolj nazorske kot pa strokovne narave. Zanima koga, kako se do njega opredeljujem? V načelu sem liberalen (torej zaupam ljudstvu :-), zato bi se rad zakonu odpovedal. Kar je uzakonjeno, Slovenci ne ljubimo več, začenši z literarnimi klasiki v obveznem šolskem berilu. Vitalnost jezika in naroda se mora izkazati sama, brez zakonske prisile, ker sicer ni verodostojna; prisilno vztrajanje pri samostojnem jeziku bi bilo neplodno. V praksi pa sem bolj konzervativen. Konec tedna sva na Velem Polju s sinom zavzeto praskala s skale nemški del smerokaza na planino, kjer so ob slovenskem mleku in siru ponujali tudi Milch in Käse -- veliko raje bi videl, ko bi ta posel namesto nesimpatično gorečnih državljanov najinega kova profesionalno, to je z oglobljenjem po zakonu, opravilo državno uradništvo. Saj menda ne želimo, da bi ob razmahu turizma tako kot na hrvaški obali tudi na slovenskih gostilnah pisalo samo še Gasthaus. Kaj se je zgodilo z romantičnim mitom o ljudstvu, ki ima na koncu vedno prav in je humus nacije? Bi želel še kdo ob literarnih ali jezikovnih temah diskutirati o razmerju med ljudstvom in njegovimi predstavniki (oblastniki, intelektualci)? =================== Jamranje kot humanistov prepoznavni modus Z zamudo prebiram Samoevalvacijsko poročilo FF. Dokument je bil oblikovan na hitro bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih inštitucij kot iz lastne potrebe, zato pa toliko bolj prostodušno razkriva specifične poteze, domnevam, slovenske humanistike. Ob številnih koristnih statističnih podatkih padejo v analitičnem delu v oči stavki pritoževalne narave (začenjajo se z nimamo ali manjka nam), ki naj nagovorijo državo k obilnejšemu financiranju: ko nam boste zagotovili ustrezne pogoje za delo, lahko šele računate z visoko kvaliteto naših rezultatov. V dejavnostih, ki niso proračunsko financirane, je taka strategija neobičajna, ker država prispeva svoj delež praviloma tedaj, ko je dejavnost že pokazala zmožnost samostojnega preživetja. Čeprav se tudi naša država na jamranje praviloma ne odziva, ostajajo kritika, nerganje, pritoževanje, zanikovanje, polemiziranje ipd. prepoznavne oblike intelektualske (humanistične, razumniške) drže. Zakaj? Ker se običajno zavzemamo za stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj in ne naprej? Kar preverimo: smo zaupljivi do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": genskega spreminjanja človeka, računalniškega krmiljenja sveta (npr. tudi strojnega prevajanja), nadomeščanja knjige z novimi mediji? ==================== Evropejstvo kontra slovenska nacionalna bit Kdo že v nedavnem intervjuju v Delu pravi, da bomo kot Slovenci obstajali toliko časa, dokler bomo uspeli ohraniti (obraniti) lastno kulturo? To bi lahko storili samo tako, da se odpovemo potrošniškim blagodatim Zahoda in pademo na raven polkolonialne države s poceni delovno silo in postanemo smetišče Evrope. V nasprotnem primeru se bo slovenstvo zreduciralo na folklorne dejavnosti, na ocvirke, žgance, potico, polko. Evropeizacija mu pomeni torej nasprotje slovenski nacionalni biti. S tem se nikakor ne strinjam, saj že od vsega začetka v 19. stol. Slovenci svojo nacionalno identiteto gradimo na temelju evropejstva, ne pa v opoziciji z njim. Se želi kdo pridružiti mojemu optimističnemu pogledu? Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 3 10:44:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Aug 2000 10:44:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Dva_odziva_na_=22zaupanje_ljudstvu=22_evropejskost_Slovencev_in_borbo_za_kleno_slovenščino Message-ID: <003501bffd27$00a92460$5203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Wednesday, August 02, 2000 5:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > > >Zaupati ljudstvu ali ne > > > Glede prvega dela samo kratek preblisk nekega sl. politika (ime, s katerim > bi šarmiral go. Verodostojnost, je žal poniknilo v kraševskih tleh mojih > možganov). Rekel je, da bi se ljudstvo v referendumu v davkih, gotovo > izreklo proti njim. Toliko o zaupanju ljudstvu (tu sem seveda, v nasprotju z > mojo običajno polit. držo, po tvoji teoriji izpadel kot desni pol naše > politične sfere). Žal ne vem, pri katerem polit. dogajanju si zaključil, da > prek zakonodajne ohlapnosti/rigidnosti politiki kažejo zaupanje oz. > nezaupanje do ljudstva: še v poslednjem mesecu npr. levi blok ni mogel > prikriti globokega zaupanja do ljudstva ob sprejemanju zakona o zdravljenju > neplodnosti, precej bolj rezerviran pa je bil, ko se je postavljalo > vprašanje pristojnosti ljudske volje pri odločanju o volilnem sistemu (desni > blok obratno). Vse to, po mojem priča, da je tudi zaupanje oz. nezaupanje le > del vsakokratne polit. igre, ne pa relativno trajna lastnost določenega > polit. bloka > Za praskanje nem. napisov pa čestitam. Ob morebitnih poškodbah pri nadaljnih > podobnih akcijah prispevam za pedikerja. > > Glede naše evropejskosti: že dolgo smo Evropejci, vprašanje je samo, kdaj si > bodo Evropejci priznali, da so tudi oni "Slovenci" oz. - če sem še malo bolj > mladostniško radikalen - Balkanci (če hočejo biti vsaj približno blizu pojma > Evropejci, kot nam ga vsak dan servirajo javna občila). > Klemnovski pozdrav. > > ________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com ================= ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Wednesday, August 02, 2000 12:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem Zanimivo razmišljanje o gospodu Rebuli, katerega "nezaupanje" zadnje čase nekoliko spremljam tudi v spletni Družini. Tisto "praskanje" mi pa ne gre čisto vštric z liberalnostjo, jaz bi raje vzel "penzl" in bi po Ljubljani malo "dopisoval". Sicer pa imam po mnenju današnjega MAG-a IQ na ravni sobne temperature in se zato omenjenemu dejstvu ne kaže čuditi. Lep pozdrav, J. A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:37:54 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:37:54 +0200 Subject: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c0003a$061f6d80$5b4602c1@ff.unilj.si> >From sebastijan.macek na flashmail.com Mon Aug 7 01:20:43 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Na zacetku bi pozdravil vaso pobudo za prevod te kratice. Preden pa podam svoj prevod je potrebno pojasniti za kaj sploh gre. Najbolj preprosto receno je WAP (wireless application protocol) protokol (standardiziran nabor pravil in ukazov, ki dolocajo obliko komunikacije med racunalniki in raznimi drugimi napravami), ki napravam kot so mobilni telefoni in dlancniki nove generacije omogoca brskanje po spletu na posebej za to prilagojenih straneh. Sedaj pa k stvari: pri svoji razlicici slovenskega izraza sem se naslonil na izraz, ki ga uporabljajo v racunalniski reviji PC & mediji, kjer sem ze veckrat zasledil prevode raznih izrazov s podrocja racunalnistva in novih tehnologij. Tako sem naletel tudi na prevod kratice WAP, ki se glasi "mobilni spletni protokol". Ne morem sicer reci, da se s tem prevodom strinjam, ker je nekoliko zavajujoc; protokol sam namrec ni mobilen, mobilne so naprave, ki ta protokol uporabljajo za dostop do spleta. Zato predlagam dva izraza: "spletni protokol za mobilne naprave" ali "spletni protokol za prenosne naprave". Zavedam se, = da ta izraz se zdalec ni tako prijazen usesu kot WAP, moc pa bi ga bilo = uporabljati kot pojasnilo h kratici. Upam da sem s tem ponudil vsaj priblizno dobro izhodisce za nadaljnje razprave o tem izrazu in nestrpno cakam na vase odgovore. Sebastijan Macek From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 7 08:45:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 7 Aug 2000 08:45:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re: O Evropi Message-ID: <003701c0003b$0c49af80$5b4602c1@ff.unilj.si> O Slovencih in Evropi Opomba urednika ================= O Slovencih in Evropi >From anton.gosar na guest.arnes.si Sun Aug 6 20:51:20 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Dragi kolega iz II. in se nekaterih nadstropij! ("Dragi Miran" nocem napisati, odkar je "Dragi Lojze" postal stil nagovora med politiki - bi rekel "kolegi"). Preko neke tretje osebe (ki Te je priporocila v branje) sem prisel do Tvojih novic. Zares so me Tvoja razmisljanja razveselila, zabavala in vzbudila tek, da bi na kaksne teme tudi sam napisal kaj podobnega. Ne bom se odzval na kocljive teme o ljudstvu, konzervativizmu in liberalizmu ("konzervativizem" ponavadi pripisujemo necemu kar dolgo traja!), ampak bi Ti dal povsem prav glede ozkosti slovenskega intelektualca. Ponavadi se novosti bojimo ali pa jo dajemo v nic. Primera sta Evropa (ki nas bo "pozrla") in elektronsko prevajanje. Slovenci smo pac iz neke podalpske doline (zaprti sistem) in vsakega, ki pride cez prelaz k nam ze sumnicimo, da nam hoce slabo ali pa, da nas hoce z robo pretentati. Pravkar sem napisal osnutek za predavanje na Poletni univerzi v Bovcu (Moritsch & Co.) in Ti ga posiljam kot dopolnilo Tvojih vedenj (in morda v zastonjsko lektoriranje). Lep pozdrav Anton =========== Opomba urednika Kolegom se opravičujem, ker prihajajo njihova sporočila na Slovlit pod mojim e-naslovom. Ker imajo nekateri naročniki Slovlita težave s pošto v html-obliki, moram namreč njihova pisma v tem formatu pred objavo očediti neberljivih znamenj. Dragi slovlitjani, preden odpošljete, izberite prosim opcijo golo besedilo ali plain text. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 09:50:23 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 14 Aug 2000 09:50:23 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] wap Message-ID: <003101c005c4$4d393ea0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Hladnik Miran Sent: 13. avgust 2000 14:20 Subject: Re: [SlovLit] wap > Dragi Miran, > > (ne glede na okoliscine z uporabo "Dragi ..." v politiki) - pri prevodu > WAP bi bilo morda bolje vztrajati pri teh besedah: moj predlog je, da > prevod, ki ga uporabljajo pri reviji PC in mediji skrajsamo v > "mobi spletni protokol". Ker je izraz mobi ze povsem udomacen, ne bo > dvoumnosti - slovnicno boljsi "spletni protokol za mobi" je pa malo daljsi. > > Lep pozdrav > Primoz > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 14 20:21:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Aug 2000 20:21:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Sredi_vročega_avgusta Message-ID: <000701c0061c$88b52e00$7c03f9c2@hladnik> Spletke Umetnine imajo dušo Krpan čisto navaden tihotapec ============ Spletke Http://nuk.uni-lj.si/uporaba/viri/streznik/index.html -- nukov strežnik za cederome (za literarno vedo in jezikoslovje je zanimiva zlasti bibliografija MLA); geslo za dostop ffjevcev je pri Matjažu Rebolju na zgodovini, drugi se obrnite na naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. Http://www2.arnes.si/~mvrabe2/pesmi.html; http://www2.arnes.si/~mvrabe2/tebi.html -- poezija Marka in Uroša Vrablja. Ne vem, ali je ob strogem zavračanju neonacističnih idej, ki ga po poročilih Damijana Slabeta prakticirajo v Nemčiji, prav opozarjati na slovenske verze z nacistično vsebino, kakor so npr. tile na http://sus.iwarp.com/7.html -- avtor se je podpisal s psevdonimom Schimmler; svetujte mi, ali naj povezavo nanjo uvrstim med druge slovenske amaterske spletne verzifikacije na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html ali naj bom špeckahla in zahtevam, da jo snamejo s kazala na materi kurji? Kako sem se imel julija in avgusta, preverite na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri13.html. ============ Umetnine imajo dušo Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi (http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. ============= Krpan čisto navaden tihotapec Nikolaj Pečenko (sicer urednik revije PC in mediji) je v Delovih Pismih bralcev prepričljivo ohladil tisto interpretacijsko podjetnost, ki bi hotela v Krpanovem tihotapskem artiklu angleški soli videti kaj več kot kuhinjsko sol, recimo sestavino za smodnik ali bognedaj odvajalo. Pa ne bi za vsak slučaj kdo od slovlitcev ali slovlitk, ki so blizu gradivu za SSKJ in drugim kataloškim virom na ZRC SAZU (recimo Helenca :-), na listkih preveril, če je bila kdaj na Slovenskem angleška sol še kaj drugega kot "sol iz Anglije"? lap (lep avgustovski pozdrav) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 15 11:15:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 15 Aug 2000 11:15:38 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ad: Schimmler Message-ID: <001101c00699$62f59b00$6103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Monday, August 14, 2000 9:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Sredi vročega avgusta Zanimiv podatek: ************************************************************** Magnifico je peder in Uzi tut, Uzi je židovski bruc, Uzi nima jajc da bi fuku, Uzi ma penis da bi snufu. Uzi mi na kurac gre, ko hormoni ga jebejo, Uzi je peder, peder, Uzi ni kakor feder. Uzi je nor kakor bivol, Uzi ma ušesa namesto rog, Uzitu dol visi, ženske ga jebejo kakor (tudi) mi! *Uzi je moj sošolec iz SESŠ Kranj 2.Rb, letnik 1999/2000, generacija 1983. 3.4.2000 schimmler **************************************************************************** ****** Do tega trenutka sem še verjel, da avtorja meče pubertetna prenapetost. Glede osnovne dileme nimam jasnega mnenja, izločitev ne koristi, ker se ga ne da sesuti z neta nasploh (idealno bi bilo, če bi se mu vsakič prilepil "banner" tipa "Pazi, kje hodiš - govno!"), prej kak dober komentar. Bi pa res rad videl, kako bi se dečko pod psevdonimom lotil tožbe zaradi zlorabe avtorskih pravic. LP, Jože A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 19 18:05:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 19 Aug 2000 18:05:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5DNa_drugega_avgusta_nekaj_nacionalno_težkih_tem Message-ID: <001701c009f7$47d09d00$2f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Cc: Sonja KUMP Sent: Thursday, August 17, 2000 2:34 PM Subject: Re: [SlovLit]Na drugega avgusta nekaj nacionalno težkih tem > Spostovani kolega Miran, > > ko sem se drugega avgusta potil po Trdinovih stopinjah, > si se ti lotil tezskih tem, tudi domnevnega jamranja humanistov na FF. > Pogledal sem v dostopno samoevalvacijsko porocilo FF, > pravzaprav v moj izvlecek z idejami, kaj naj bi na FF predvsem izboljsali > in ugotovil, da imajo vsake oci svojega malarja. > Tokrat se izjemoma ne strinjam s tabo, ker: > > 1. Porocilo ni nastalo "bolj zaradi pričakovanja evropskih akademskih > inštitucij kot iz lastne potrebe" kot pravis, ampak ker ga je zahtevalo > vodstvo univerze ljubljanske, in ker je nekaj kolegic in kolegic zrtvovalo > svoj cas, ker zelijo kaj premakniti na FF. > > 2. Vsaj v zakljucnih ugotovitvah in predlogih porocila ni cutiti jamranja > in klicanja drzave na pomoc; se vec, kar nekaj stvari je korajzno nastetih, > ki jih bodo morali ucitelji in studenti FF postoriti sami, tudi na ravni > odelkov. In daj bog, da jim pri tem drzava (in univerza) ne bi pri tem > prevec nagajala! > (Ce ze osiras "humaniste"-kar vse po vrsti- in namigujes na posebno > subkulturo njihovo, kaj ne izgleda kot da so "tehnicni inteligenti" boljsi, > manj nacionalno samoagresivni, samozavestnejsi, odvisni od lastne mosnje? > Nisi bral, a ti pravim, da je v samoevalvacijskih porocilih nekaterih > tehniskih fakultet vec jamranja, in ga je na FF celo manj kot na univerzi > gledano pocez. Gre torej za potezo akademske kulture, ne za "humanisticni > genom"?). > 3. Kje si videl, da se pisci tozadevnih porocil (npr. na FF) "zavzemamo za > stare vrednote, se branimo novosti, se postavljamo v vlogo hraniteljev > preteklega, ker je naš pogled usmerjen nazaj". Kar preverimo: smo zaupljivi > do kakšne od svetovnih novosti, ki nam "groze": > - delo studentov v manjsih skupinah, > - racunalnisko krmiljenje izpitne evidence, > - novi prostori za studij prevajalstva, > - nadomescanje knjige z novimi mediji > - ... > O tem kako je z zaupanjem (v) narod(a) tesko kaj recem, > a tudi z nezaupanjem v kolege in kolegice na FF ne bomo prisli dalec. > > Morda pa nekateri raje sedijo ob reki ali pred vrati... > > Lep dopustniski pozdrav! Bogomir Mihevc > > Priloge: > Izvlecek iz porocila FF o kakovosti > Teme mnenja in predlogi v porocilih clanic UL o kakovosti /B.M., avg.2000/ [Prilog zaradi težav, ki jih povzročajo nekaterim strežnikom, žal nisem vključil. Z opravičili miran hladnik] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 21 16:18:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 21 Aug 2000 16:18:27 +0200 Subject: [SlovLit] Tule se ponuja en citat in ena misel. Ampak mrzlo pivo bi bilo v tem casu boljsa izbira. Message-ID: <000701c00b7a$ee3d8a20$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki O jamranju, nadaljevanje ============= Spletki Http://hajlendr.tripod.com/ Slovenski in angleški verzi avtorja, ki si je nadel psevdonim Hajlendr. Http://www.myfreehost.com/samomori/ Ali je to leposlovje ali ne, naj presodi bralec sam. ============== O jamranju Drugega avgusta sem jamranje označil kot prepoznavno potezo slovenskega intelektualstva. Po kritiki Bogomirja Mihevca priznavam, da je bila trditev izrečena po občutku in brez empirične primerjalne analize. Zato dopuščam možnost, da nezadovoljnost ni kakšna humanistična posebnost, ampak velja za Slovence v celoti, tako kot je to znal leta 1836 v prvi slovenski povesti Sreča v nesreči (http://www.ijs.si/lit/cigler.html-l2) utemeljiti že Janez Cigler, slove:
Prijazno skupaj pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta danes v cerkvi slišala. Medtem vpraša France svojo ženo in prijazno reče: "Ljuba, dobra moja Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli vesela, kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in pa večkrat te slišim zdihovati. Kaj ti je vendar? Le povej mi, vse rad storim, karkoli želiš da boš le vesela." Neža mu na to milo odgovori: "Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli vesela, toda ne zavoljo pomanjkanja ali zavoljo dela, skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega in pridnega moža, kakor si ti! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče zadele in hude nadloge čez naju prišle; in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve." France odgovori: "Nikar se tega ne boj, če naju tudi kaj hudega zadene, bova vse prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo je Bog za naju do zdaj skrbel; tudi za naprej naju ne bo zapustil." Potem poklekneta in večerno molitev opravita in gresta k pokoju. Prav res je, da na tem svetu ni prave resnične sreče; to je dobro spoznala Neža Svetinka [pred zakonom se je pomenljivo pisala Trpinc, op. m. h.], zato ni bila nikoli vesela.
Med naglavne grehe humanistov štejem tudi strastno nagnjenje do pripovedovanja lepih zgodb. Da bi bila zgodba lepa, je treba včasih kakšno dejstvo izpustiti, kakšnega drugega pa poudariti. Ena od zgodb, ki jih sam rad pripovedujem, je ta o prepirljivih humanistih, ki s svojim nerganjem dajo do izraza narodovemu značaju. Če bi Janez Cigler pred poldrugim stoletjem o Slovencih zastavil drugače, bi najbrž tudi jaz v Samoevalvacijskem poročilu FF opazil kaj drugega kot to, v kar sem se zapičil. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 12:16:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 12:16:25 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000f01c00db4$a49e8360$6b03f9c2@hladnik> Spletke ... in vsakdo se ohladiti hoče =========== Spletke Http://www.geocities.com/locutio/LOCUTIO8/lo8mihaelahojnik.htm -- Mihaela Hojnik, slovenska pesnica na Švedskem, objavlja pesmi pod skupnim naslovom Mačke. Http://www.kazalo.net -- nov slovenski iskalnik. Zadnjič sem na tem mestu zastavil vprašanje, ali naj objavim povezavo na stran s slovenskimi nacističnimi verzi ali ne. Medtem je avtor Schimmler, ki mu je Peter Weiss že odkril tudi pravo ime, svojo stran umaknil, zato bodo vaši nadaljnji premisleki glede odgovora na moje vprašanje le še načelne narave. =========== ... in vsakdo se ohladiti hoče Pri Pogačnikih doma se je za tisto kad ali bazen, v katerem brbotajo mehurčki (ker je reč fina in nobel, se na Slovenskem zanjo uporablja izvirno ime jaccuzzi ali swirlpool -- besed v starejših angleških slovarjih ni, zato nisem prepričan, ali sem ju prav zapisal), prijel izraz brbotalnik. Če bi ga hoteli uveljaviti, bi morali spodbudno pismo nasloviti na vse slovenske uprave hotelov in bazenov in na trgovine, kjer jih prodajajo. To najbrž ni naloga slov-litovcev. Čigava potem? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 24 18:09:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Aug 2000 18:09:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_SlovLit_..._in_vsakdo_se_ohladiti_hoče Message-ID: <000701c00de5$b2264be0$0b03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 1:10 PM Subject: Re: [SlovLit] ... in vsakdo se ohladiti hoče > Ker sem za seriozno diskusijo temporalno hendikepiran, pa še recentne > atmosferske okoliščine nevtralizirajo moje mentalne kapacitete, a bi vendar > rad dal signal, da še eksistiram in celo recipiram/procesiram slovlitske > informacije - zato interferiram v puristični diskurz z nekolikanj > retardiranim humorističnim prispevkom, ki pa je skoraj prost ptujih leksemov > in vrhu tega - vsaj potencialno - še stimulira ekspanzijo uzusa novega > prevedka za džakuzi: > > > Gorenjski brbotalnik: pojej pločevinko fižola, počakaj nekaj ur, sedi v kad, > natoči vodo do pasu in čakaj - spoščujoča masaža zagotovljena! > > :) Marko From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:37:50 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:37:50 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: brbotalnik Message-ID: <008701c00eb2$d10e0b60$7303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: SLOVLIT Sent: Friday, August 25, 2000 6:33 PM Subject: Fw: brbotalnik ----- Original Message ----- From: Marc L. Greenberg To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 6:54 PM Subject: brbotalnik Dragi pajdas, samo toliko, da te opozorim na pravilno obliko za ustreznici brbotalnika v anglescini in njuno domnevno etimologijo: jacuzzi (samo eden c) in whirlpool (bath). Domnevam, da je jacuzzi nekaksna skorumpirana angleska inacica prvotnega francoskega izraza j'accuse oz. j'accuse-y. V primitivnih kadih so namrec, kakor je Marko Juvan razlagal, povzrocali mehurje s pomocjo crevesnega plina. Na zacetku je bil "krivec" obtozen zaradi prdenja v skupni kadi, dokler niso ugotovili zdravilne/pomirjajoce posledice mehurjev. Nato je nastal evfemizem 'whirlpool bath'. Za zgodovino brbotalnika zato predlagam obtozevalnik in vrtinska kad. Marko Zelenogorec [priložene slike brbotalnika z golo žensko vsebino iz znanih razlogov slovlitu žal nisem mogel podtakniti -- m. h.] ===================== ----- Original Message ----- From: Mateja Gomboc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, August 24, 2000 9:48 PM Subject: Brbotalnik? V opremljanju lastnega stanovanja se prav nič slavistično tudi sama preganjam med mnogo neslovensko notranjo opremo. Zato z navdušenjem sprejmem brbotajoč predlog. Samo mičken dvom: zakaj moški spol? Namreč: brbota v banji ali kadi. Morda bi se pa moški in ženske raje vdajali mehurčkom v brbotalnici? Da pa ni morda ta tvorjenka že rezervirana za kaj drugega, morda sopomenka za politične spletke? Lepo v jutri, Mateja From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:38:52 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 18:38:52 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Message-ID: <009001c00eb2$f458c600$7303f9c2@hladnik> Čeprav morda ni bilo mišljeno za v slovlitovski eter, dajem gor, ker je dobro povedano. m. h. ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Sent: Thursday, August 24, 2000 7:53 PM Subject: *Simler -- od na*sega *Simeljna (belega konja) furman Dragi Miran, figo so ga vrgli dol: v Materi Kurji poi*s*ce*s Schimmler in si pri njem: poslal sem ti dve strani, na katerih se "mojster" razkriva tudi kot avtor predloga za novo slovensko zastavo, in sicer zadnjega in predpredpredzadnjega primer, kjer je naravnost podpisan kot Simon Dolenec. Torej je stvar *se aktualna. Danes je na Polikliniki en tip dr*zal predavanje upokojencem, ki so negibno *cakali na pregled: "Kdo pa, mislite, pla*cuje za va*se penzije? (Vmes nisem sli*sal.) V*casih so zaposlovali ju*znjake, zdaj imamo pa kriminal!" Stopil sem tja in upokojencem rekel: "Res, *ce se samo spomnite, od kod je Metod Trobec." Se je pa tisti tudi zbrihtal: "No, od kje je?" In sem *sel. (Zik!) Mislim, da ne bi bilo slabo, *ce bi Simona malce ukinili. Ko se komu zgodi kaj hudega, ne bo odgovarjal, saj je pod*zigal le z besedno umetnostjo. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 19:18:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Aug 2000 19:18:19 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, st. 20 (58 KB obsega) Message-ID: <00d101c00eb9$4384f720$7303f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije Izdaja Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan Ljubljana, 20. 8. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 20 Kostanji postajajo vse bolj zlati, sončni žarki se daljšajo. Kmalu bodo zažuboreli šolski razredi, zaiskrile se bodo predavalnice. Srečali bomo nove obraze, videli, koliko so zrasli naši fantje, kako so dozorela dekleta ? Vsem kolegicam in kolegom želimo lep začetek in uspešno nadaljevanje porajajočega se šolskega leta! 5. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 19: --- Častnega člana SD in predsednika Slovenske matice, dr. Joža Mahniča, pri naših anekdotah marsikaj moti in ocenjuje, da je boljša ?suša? kot človeško neprimeren in žaljiv humor, ki naj bi se pojavljal npr. v anekdotah o častni članici SD, dr. Marji Boršnik (Kronika št. 19, str. 67, 66, 71). ?Ljudsko izročilo? (sic!) dopolnjuje s podatkom, da si častna članica SD ni postavila hiške na Jezerskem, pač pa na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju), ki jo je občina Kranj odstopila Slavističnemu društvu in so si na njej poleg Boršnikove postavili strehice nad glavo tudi profesorja Jurančič in Smolej ter dr. Taras Kermauner. Meni tudi, da starejših profesorjev ni mogoče označevati za znanstvene ničle, čeprav so jih nekateri mlajši strokovnjaki presegli. Opozarja, da je Kidrič vendarle ustvaril dokumentarno podlago za preučevanje Prešerna; Marja Boršnik pa je morda ostala pri prvi knjigi monografije o Tavčarju zaradi vprašljive teze o istem modelu za njegove ljubezenske novele in zaradi preširoko zastavljene obdelave pisatelja, ni pa mogoče prezreti njenih monografij o Aškercu in Celestinu. Pomisel pisca Kronike: Anekdote so to, kar sporoča naslov rubrike v vseh svojih pomenskih razsežnostih ? ljudsko izročilo ? in veseli smo vsakega dopolnila, ki ga dosledno tudi objavimo. Prav zato, ker vsak resen slovenist občuduje in ceni delo starejših generacij univerzitetnih učiteljev, si je mogoče privoščiti tudi kakšno anekdoto o njih (pripetljajem povprečnežev se je težko nasmehniti, ker nimamo o njih ustaljene podobe). Zato smo zadovoljni, ker se naš kritik strinja, da je pozitivno, ker skuša Kronika poleg koristnega obveščanja člane tudi razvedriti. Ker je to komaj drugo kritično opozorilo, smo zadovoljni tudi zato, ker se večina Slovencev kljub vsemu zna posmejati na svoj račun in na rovaš bližnjih. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Tisk 19. številke Kronike: 165.784,32 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 19, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Boža Brence, Majda Erlač, Barbara Jarh, Andreja Javornik, Irena Justin, Anica Plazar in Jana Zadobovšek. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 6. 7. 2000 Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke! 6. 7. 2000 O okrogli mizi Slovenščina na tujih univerzah poroča Igor Bratuž (prim. Kroniko 26. 6. 2000). V polkrepkem tisku je uredništvo Književnih listov objavilo izvleček iz pisma prof. Srečka Renka, ki opozarja na svoje zasluge za razvoj in ohranitev slovenščine na rimski univerzi La Sapienza. Žal bi bilo treba dopolniti tudi marsikatero slabo razumljeno navedbo v poročilu o okrogli mizi. Prim. Delo 6. 7. 2000, št. 155, str. 14 (Književni listi). NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. aprila do 20. junija 2000 diplomirali: Polonca Bergant, Andreja Breznik, Nada Đukić, Simoneta Gazvoda, Martina Golob, Nataša Hribar, Lidija Janeš, Simona Jerčič, Tatjana Kamenšek, Maja Kosmač, Petra Kotnik, Katarina Kozole, Jasna Levačič, Alenka Lotrič, Bojan Maričič, Urška Mehle, Neda Milos, Tanja Nadu, Špela Omahen, Bernarda Pavlovec, Janja Peterlin, Eva Pezdiček, Breda Pivk, Simona Planinc, Katja Pobega, Karmen Podlesnik, Nuška Podobnik, Darja Pogačnik, Teodora Pogačnik, Tjaša Poljšak, Andreja Ponikvar, Darja Rakušček, Maja Skubic, Magda Stražišar, Nina Šoba, Mojca Šorli Ahačič, Simona Šoštar, Petra Tomažin, Alenka Tratnik, Mateja Traven, Tatjana Vučajnk in Vesna Žnidar Kadunc. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22. maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 6. 7. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je na tiskovni konferenci povedal: ?V devetdesetih letih je bilo na šolskem področju opravljeno zelo veliko dela, sem in tja je prišlo tudi do spodrsljajev in pomanjkljivosti, ki jih moramo zdaj odpraviti. Naša naloga je zagotoviti nemoteno delovanje sistema, trudili se bomo za učinkovito in prijazno šolo, nove reforme pa ne gre pričakovati.? Skupaj z državnimi sekretarji je predstavil položaj, usmeritve in najpomembnejše naloge šolskega področja. Popravek pravilnika za napredovanje učiteljev v nazive oziroma poenostavitev postopka bo ena od prednostnih nalog, je povedal minister. Predstavniki šolskih sindikatov so ga namreč opozorili, da so roki za podeljevanje nazivov odločno predolgi, saj trajajo tudi do devet mesecev. Do konca tega meseca naj bi na ministrstvu ustanovili tako imenovan strateški svet, ki bo imel več podsvetov. Eden izmed strateških (pod)svetov bo skrbel za preventivno dejavnost na področju drog ? tobaka, alkohola in psihogenih drog ? in v ta namen pripravil dokument o nacionalnem preventivnem programu proti zlorabi drog. Komisija za pregled dela pri prenovi šolstva, ki sta jo vodila dr. Janez Bečaj in dr. Tatjana Vrčkovnik, je v svoje poročilu vladi zapisala, da se šolski zakoni ne izvajajo dosledno. To velja tudi za spremljanje poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole, ki ne poteka tako, kot zahteva 20. člen zakona o organizaciji in financiranju šolstva. Poleg tega komisija ugotavlja, da kurikularni svet ni pripravil izhodišč za kurikularno prenovo programov, učbenikov in drugega za otroke s posebnimi potrebami, da še vedno ni prenovljena tretjina programov poklicnega izobraževanja v šolski organizaciji, prav tako niso prenovljeni nekateri programi v izobraževanju odraslih. Na področju visokega šolstva bo glavna naloga ustanovitev tretje slovenske univerze na Primorskem. Prednostna naloga bo zadevala tudi izboljšanje pismenosti odraslih, o konkretnih ukrepih za to včeraj še ni bilo govora. Na vprašanje, ali bo kakšna novost zadevala verouk v javni šoli, je minister odgovoril, da v zvezi s tem ne gre pričakovati sprememb. Sicer pa, je dejal, pri tem ni odločilno njegovo mnenje, ampak mnenje stroke. Glede bojazni šolskih sindikatov, da utegne imenovanje osnovnošolskih ravnateljev znova postati pristojnost lokalnih skupnosti, je dr. Lovro Šturm odgovoril, da tega zakonskega predloga ni vložila vlada, temveč poslanec SDS. 7. 7. 2000 Predsednica letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, dr. Irena Orel, je predstavila razvoj in letošnje razsežnosti mednarodnega uveljavljanja slovenistike. Prim. Delo 7. 7. 2000, št. 156, str. 8. 8. 7. 2000 Iz Celovca je prispela tale vest: Na zaključni tiskovni konferenci 1. avstrijskega festivala znanosti ScienceWeek na Austria 2000 (19.?28. 5. 2000), ki je bila 27. junija t. l. na Tehniški univerzi na Dunaju, je bila med prejemniki priznanj tudi članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, s celovške slavistike. Sodelovala je s svojim filmskim projektom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju. Priznanje je prejelo 10 znanstvenih in 9 šolskih projektov. Na tekmovanju se je predstavilo skupno 424 prireditev, ki so potekale po vseh avstrijskih zveznih deželah. Projekti dr. Herte Maurer- Lausegger so naleteli na dober odmev v najširši javnosti. Od 21. do 31. oktobra 2001 bo s serijo strokovnih predavanj in filmskih predstavitev gostovala na Japonskem (Tokio, Osaka). 8. 7. 2000 Bolgarska revija za kontrastivno jezikoslovje, ki jo izdaja sofijska univerzitetna založba Sv. Klimenta Ohridskega, v svoji lanski številki 3?4 prinaša razpravo Desislave Tabakove o glagolu vrveti v hrvaškem oziroma srbskem etimološkem slovarju Petra Skoka, v kateri je upoštevana tudi slovenščina. Kot vse strokovne publikacije, ki jih prejema Slavistično društvo Slovenije, tudi to revijo poklanjamo oddelčni slavistični knjižnici na Filozofski fakulteti v Ljubljani. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Sredi noči, ko se še ne prične sobotna rana ura, zlata ura, so na seminarju: dva doktorja, en profesor in en asistent. Koliko peršon je to?? Zelenjad, ki še ni imela dostopa na Paternujeve sobotne jutranje seminarje za višje letnike, seveda ni vedela, da je nedavno doktoriranemu Matjažu Kmeclu zaradi tipkarskih napak pri prepisu bibliografije spodletel prvi poskus habilitacije za docenta, je kot iz stopa izstrelila, da so to štirje mučitelji. Nakar se Zeleno carstvo zavzame: ?Kakšna predrznost, zelenjad ne verjame v moč troedinega profesorja! To sta ja dve peršoni, profesor in asistent, oba z doktoratom, le da ga eden še ni unovčil!? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kakšna je razlika med Zorom in o?? Zelenjad ni vedela ali si ni upala izustiti, da zora zjutraj pride, Zor odide. 8. 7. 2000 Ker imamo polne kufre vsega, gremo na morje! 9. 7. 2000 V letošnji peti številki Jezika in slovstva je kot uvodnik objavljen nagovor predsednika RS, Milana Kučana, s katerim je pozdravil udeležence sprejema v čast 65-letnice SD (prim. Kroniko 7. 6. 2000). O povezanosti narodne in jezikovne zavesti piše Vesna Gomezel Mikolič; komunikološko izrazje analizira Monika Kalin Golob, Mateja Pezdirc Bartol obravnava vlogo bralca v literarnih smereh 20. stoletja, Zoltan Jan je predstavil razvoj slovenskih slavističnih revij (SR, JiS in Slovenščina v šoli), Anka Sollner Perdih pa je prispevala članek ob jubileju bibliotekarja Marka Kranjca, častnega člana SD, ki mu vsi želimo še mnogo ustvarjalnega poleta. 10. 7. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je, tik preden je pobegnil na počitnice, sestavil osnutek razpisa za prihajajoče šolsko leto. V evropskem letu jezikov bo to skupni imenovalec letošnjega tekmovanja. Več na seminarju mentorjev tekmovanja v Novi Gorici (novembra) in na spomladanskem posvetu na Vrhniki. Prosimo, da se na seminar prijavljate šele po kongresu v Kopru, da ne bo zmešnjav v kupih prijavnic! 11. 7. 2000 Prejeli smo zadnje tri lanske in prvo letošnjo številko bolgarske revije, ki ima z rednim izhajanjem podobne težave kot naš Jezik in slovstvo. Vrsta zanimivih člankov o metodiki literarnega izobraževanja. Revija je na razpolago v oddelčni knjižnici ljubljanske slavistike. 13. 7. 2000 Na dan, ko so pred 80 leti fašisti požgali Narodni dom v Trstu, je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji (da bi bil veljaven, ga mora potrditi še senat). Po spominski slovesnosti je v Trstu častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, v obnovljeni stavbi, v kateri sedaj deluje visoka šola za prevajalce in tolmače tržaške univerze, predstavila zbornik Narodni dom ? Balkan ob 80-letnici požiga. Prim. Primorski dnevnik 13. 7. 2000, št. 161, str. 2; Primorski dnevnik 14. 7. 2000, št. 162, str. 5; Novi glas 20. 7. 2000, št. 27, str. 9. Založba Rokus PRIPRAVLJA SIMPOZIJ SKRIVNI DNEVNIKI BRANJA ali KAKO POVEČATI PRILJUBLJENOST BRANJA V OSNOVNI ŠOLI Založba Rokus se trudi povečati priljubljenost branja med učenci in dijaki v osnovni in srednji šoli. V ta namen pripravljajo jeseni poseben simpozij. Pripraviti želijo srečanje, ki bo namenjeno učiteljem in bo zasnovano strokovno, tako teoretično kot praktično. Na njem bodo nastopili najuglednejši strokovnjaki s področja književnosti, slovenskega jezika, bibliotekarstva in vseh, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevate k širjenju bralnih navad osnovnošolske populacije. Simpozij bo potekal 10. in 11. novembra v Portorožu. Za kotizacijo 4990 SIT (+ DDV) prejme vsak udeleženec 7 knjig iz tele izbire: ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 1?4 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade, ? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 5?8 s priročnikoma in Skrivne bralne zaklade. Prijave bodo zbirali po prvem septembru, ko bodo poslali na šole tudi program simpozija in prijavnice. Za vse informacije in prijave so na voljo na naslovu: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99,faks 01 540 02 77, e-pošta: seminarji na rokus.com. Oseba za stike: Lilijana Miklavčič. Prepričani so, da bo simpozij pripomogel k širjenju bralne kulture med mlajšimi bralci in da bo prerasel v odmevno srečanje. 14. 7. 2000 Uspeli smo skup spraviti in nakazati simbolične avtorske honorarje večini sodelavcev novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo z lanskega slovenskega slavističnega kongresa v Celju. 15. 7. 2000 Za 133 udeležencev (ter za vse kolege lektorje in predavatelje) se je zaključil 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tudi letošnja predsednica, dr. Irena Orel, je začutila, da bi moral SSJLK napraviti nov korak v razvoju, in na to potrebo javno opozorila. V zborniku Skripta 4, ki ga je kot priročnik za učitelje slovenščine na tujih univerzah izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Ada Vidovič Muha navaja, da slovenščino na 41 tujih univerzah študira blizu tisoč študentov, v celoletno šolo slovenščine se vsako leto vpiše okrog 70 slušateljev, poletno šolo pa obiskuje zadnja leta več kot 300 udeležencev. Prim. Delo 12. 7. 2000, št. 165, str. 8. 15. 7. 2000 Konec kratkega, a intenzivnega lenarjenja v Starem gradu na Hvaru. Ker je Mme Jan nežno skrbela za srebrnega soproga, se ni pripetilo nič pretresljivega (npr. opekline v senci, prehlad ob 34 oC ...), pa tudi vrli Dalmatinci so prijazno prihranili ohladitev (v tem času je na Hvaru drugič deževalo med letošnjo sezono). Žal so tako kot tiste kapljice skupaj s samoupravnim socializmom poniknili tudi nekdanji popusti za deževne in snežne dni. Tako smo se vrnili z nekaj fosili (tiste največje smo pustili za kolege, ki nam bodo sledili) in enim zanimivim kamnom. 15. 7. 2000 Na Oglati mizi revije Sodobnost (št. 6), ki je bila posvečena Slovencem in njihovemu skupnemu prostoru, je častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, razkril, kako se je kot kulturni minister s svojo stoenko vozil preko jugoslovanskih meja in kakšne posledice ima zaton ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru in policentričnem kulturnem razvoju. Na dan je potegnil Vrazovo pismo Prešernu, v katerem se ta naš uskok na svoj način zaveda, da je za obstoj naroda pomemben vsak Slovenec, ker je naš narod tako majhen: Nikoli [ne bo toliko slovenskih kupcev], da bi bilo mogoče kriti stroške za tisk. Še najmanj pa, da bi slovenski pisatelj mogel pošteno živeti od prihodkov svojih del. Dokler literati takšnega jezika ne morejo gojiti, niti takega upanja, tako dolgo ne more biti take književnosti. Kultura vsakega jezika, ki bi želela kaj pomeniti v svetu, se mora opirati na vsaj pet- do šestmilijonsko ljudsko množico. Madžari imajo tri do štiri milijone prebivalcev in vendar glede na svoje veliko bogastvo in največje žrtve bogatinov, to se pravi mecenov, ne morejo doseči nikakršnega pomena. V razdelku recenzij ocenjujejo zbirko Cirila Zlobca Samo ta dan imam Jože Pogačnik in Miran Košuta, Jukićev roman Pardon, madame pa Lucija Stepančič. Član SD, Marko Kravos, sodeluje v anketi o predobletnici zadnje slovenske knjige (prim. Kroniko 11. 6. 2000) ter v prispevku Drevo in krošnja opozarja: V vsakem človeku je namreč še druga dimenzija, ne samo idilično drevo z jabolki. Postojnske jame namreč. Kot veste, so nastali ti davni čudeži v milijonih let. In so strašne posode teme in praznine. Trdo kamenino, ki je sublimirani sprimek školjk iz davnih morij, raztaplja voda. Voda kot tok časa, kot zgodovina. In kamen kot tla, v katera so vraščeni ljudje. Zdaj se, ko jih kot turisti gledamo s pomočjo umetne luči in vodnika, tem votlinam čudimo. Kakšna fantastična ekshibicija strasti in fobij v podzemlju naše duhovne hiše! ? Naročila: Revija Sodobnost, Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana. 19. 7. 2000 Letošnja šesta številka Jezika in slovstva prinaša vsega pet prispevkov. Tomaž Sajovic objavlja razpravo Umetnostno besedilo in jezikoslovje, ki jo je v glavnih obrisih predstavil na letošnjem celjskem slavističnem kongresu, Darinka Soban analizira prevode Prešernovih pesmi v švedščino, Mateja Pezdirc Bartol zaključuje svoj prispevek o vlogi bralca v literarnih smereh 20. stoletja, recenziji sta prispevali Darija Jakše in Katerina Veljanovska. Do zaključka letnika 1999/2000 bosta izšli še dve številki. 20. 7. 2000 Delo poroča, da so se v Novem mestu prejšnji teden končale 12. jezikovne počitnice 45 osnovnošolcev s Koroške. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 12. 20. 7. 2000 Enajst najvidnejših literarnih kritikov (domala vsi so člani SD) je v današnjih Književnih listih izpovedalo svoj kritiški kredo. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 14 (Književni listi). 21. 7. 2000 Iz Dravograda prihaja razveseljiva vest, da je junija t. l. uspešno prestala habilitacijo na mariborski univerzi in postala izredna univerzitetna profesorica dr. Silvija Borovnik. Iskrene čestitke za nazaj in najboljše želje za naprej! 22. 7. 2000 V dvojni, poletni številki revije Primorska srečanja (št. 231/232, str. 587?597) častni član SD, Milko Matičetov, nadaljuje ofenzivo za sveto pravico, da bi nam v poletni sredozemski vročini peli škržadi in ne kranjski škržati, saj je znan le en primer, da jim je nekoč, v Vodnikovih časih, enkrat zapel en, na Vrhniki izgubljeni tovrstni muhec. Poleg tega Bojan Bratina ocenjuje najnovejšo zbirko častnega člana SD, Cirila Zlobca, Samo ta dan imam; drugi član SD, Mihael Bregant, analizira zbirko tržaško-sežanskega pesnika Ivana Tavčarja; Zdenka Lovec predstavlja našo simpatizerko Jolko Milič; Borut Koloini dopolnjuje svoje prejšnje objave iz korespondence Kosovelovih; Zoltan Jan je prispeval obsežen prispevek o trojni spirali literarnega ustvarjanja Bogomira Magajne; častni član SD, Janez Dolenc, piše o dvestoti knjigi Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, devetem zvezku Aškerčevega Zbranega dela. Kogar zanimajo še drugi, za slaviste zanimivi prispevki (npr. o Goriških grofih, o gostoljubju v antični Grčiji itd.), lahko naroči revijo pri Kulturnem društvu Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. * * * Razlagalno pripovedko o nastanku Cankarjeve založbe, Cankarjevih nogavicah in njegovi materi si preberite v reviji. Goran Arh: Ena leva, ena desna, Primorska srečanja 2000, št. 231/232, str. 601?603 23. 7. 2000 Iz deževno obarvane zlate Prage prihaja vest, da se je zaključilo večletno garanje dr. Jasne Honzak Jahič, ki je na ljubljanski Filozofski fakulteti 26. maja t. l. uspešno zagovarjala svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke in srečno roko pri izbiri delovnega mesta (za univerzitetno učiteljico jo hočeta imeti kar dve univerzi)! To je enajsti uspešno zaključeni podiplomski študij in deseti doktorat letnika, ki je bil matrikuliran v akademskem letu 1967/68 in mu je bil mentor tedanji asistent Jože Koruza. Vsi ?podiplomci? so ta del študija opravili po ovinkih ob delu, le dva so povabili na ljubljansko filozofsko fakulteto, pa še to ne na slovenistiko. 24. 7. 2000 Medtem ko nekateri užitkarijo na morju, je tajnica SD zbrala podatke o kolegih, ki so pred zaključkom akademskega leta uspešno zaključili podiplomski študij na Univerzi v Ljubljani: 26. maja je Jasna Honzak Jahič doktorirala s tezo Slovensko strokovno izrazje 19. stoletja s poudarkom na čeških vplivih; 1. junija je Jožica Narat doktorirala s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja; 18. junija je Elizabeta Bernjak doktorirala s tezo Jezikovnosistematski razlogi primanjkljaja v slovensko- madžarskem stiku; 20. junija je Andreja Žele doktorirala s tezo Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku; 6. julija je Alenka Jenstrle-Doležal doktorirala s tezo Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Vsem iskrene čestitke in vso srečo pri nadaljevanju poklicne poti! 24. 7. 2000 Na Osnovni šoli Domžale se pričenja deveta poletna šola slovenskega jezika za 61 otrok iz 15 držav. 28. 7. 2000 Tudi kolegica in kolegi na poletni šoli slovenskega jezika, ki jo je pripravil in izvedel Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so si oddahnili. Lepega poletnega večera so izdali Pošopis in zaključili garanje na sklepni slovesnosti pred Dijaškim domom Poljane v Ljubljani. 27. 7. 2000 V obsežnem članku Besedilo kot ?mozaik atov? Jelka Kernev Štrajn razmišlja o najnovejših knjigah dr. Marka Juvana Intertekstualnost in Vezi besedila. V današnjih Književnih listih najdemo tudi oceno Jukićeve knjige Pardon, madame (Igor Bratož) ter napoved izida Kmeclovega in Šömnovega scenarija za televizijski film o Prešernu, ki ga bomo gledali jeseni. Prim. Delo 27. 7. 2000, št. 173, str. 13, 14 (Književni listi). 29. 7. 2000 V Pismih bralcev se je spet oglasil Ivan Tomažič in poučil dr. Vero Smole, ujetnico ?zmotne predstave o nastanku slovanskih jezikov šele okoli 1. stoletja po Kr.?, da je skrajni čas, ?da se otresemo zlagane označbe pritepencev pod pritiskom Avarov? in seveda sprejmemo njegovo trditev o Venetih, davnih prednikih Slovencev. Prim. Delo 29. 7. 2000, št. 175, str. 30 (Sobotna priloga). Kasneje ga je zgodovinar Željko Kumar malo okrcal. 24. 7. 2000 Rezultati prvega roka izbirnega postopka za vpis v prvi letnik v letu 2000/2001 29 .7. 2000 V Večeru Jasna Snežič poroča, da je letos 770 kandidatov vložilo zahtevo za vpogled v izpitne pole pri enem ali več maturitetnih predmetih. Mladi so najbolj nezaupljivi do objektivnosti ocenjevanja pri materinščini, matematiki in angleščini. Lani je vpogled zahtevalo 90 maturantov pri slovenskem jeziku, 57 pri matematiki in 35 pri angleškem jeziku. Skupaj se je lani pritožilo 138 kandidatov, v letu 1995 le 28 k andidatov. Letos je pričakovati skupaj okoli tisoč pritožb. Vsa sredstva javnega obveščanja trdovratno molčijo, da so ocenjevalci ob začetku počitnic dobili obračune za krvavo prislužene honorarje in skopo obvestilo, da jih bodo prejeli enkrat jeseni, zato naj si ne delajo iluzij, da ga bodo zapravili na počitnicah. 30. 7. 2000 Konec potepanja po Danski, kjer so vse spomenike zgradili v 10. stoletju, pa so potem do danes nekajkrat pogoreli. Vseeno smo videli Kronborg, ki ga Shakespeare ni. 1. 8. 2000 S slovesnostjo v križnem hodniku frančiškanskega samostana se je v Kopru včeraj pričela 7. poletna šola slovenščine Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki se je letos udeležuje 36 slušateljev iz 12 držav. Prim. Delo 1. 8. 2000, št. 177, str. 6; Primorski dnevnik 2. 8. 2000, št. 178, str. 10; Primorske novice 4. 8. 2000, št. 62, str. 9. 3. 8. 2000 Fotokopiranje ne škodi le knjigi, pač pa je tudi kaznivo dejanje in kršenje avtorskih pravic, ki jih sankcionira zakon. Tudi šole bi/bodo morale plačevati posebne dajatve za kopiranje iz delovnih zvezkov in drugega gradiva. Prim. Delo 3. 8. 2000, št. 179, str. 3. 4. 8. 2000 Pravilo, da so upokojenci najbolj zaposleni ljudje, potrjuje član SD, dr. Milan Dolgan, ki nas obvešča, da je za Enciklopedijo Slovenije zaključil geselski članek o učbenikih slovenskega jezika, ocenil novi srednješolski učbenik Na pragu besedila in napisal razpravi Prešernov sonet Marskteri romar ter Dva tipa Prešernovih sonetov. Drugo zakonitost, da upokojenci nikoli nimajo časa, pa dr. Milan Dolgan potrjuje kot izjema, saj pravi, da je pripravljen gostovati na šolah, aktivih ali v pokrajinskih društvih in predstaviti svoje poglede ter svetovati iz svoje bogate prakse. Naslov: dr. Milan Dolgan, Melikova 84, 1000 Ljubljana, tel. (061) 127 33 17. ČLANARINA Članice in člane, ki sami s položnico poravnajo članarino, prosimo, da od bančnega ali poštnega blagajnika zahtevajo vpis svojega imena v blagajniško evidenco, sicer ne vemo, kdo je poravnal članarino, ker nam sporočijo le šifro nakazila, poizvedovanje pa stane več, kot znaša članarina. NEKATERE POŠTE NISO OPREMLJENE ZA VNOS IMENA PLAČNIKA, KAR ZAHTEVA OKENCE ?SKLIC NA ŠTEVILKO? V SPODNJEM DELU POLOŽNICE, V KATERO SMO ZAPISALI ŠIFRO 88. NA BANKAH NI TEŽAV, JE PA DOBRO ZAHTEVATI VNOS VAŠEGA IMENA, SICER PRIHAJA DO NAPAK PRI EVIDENCI VPLAČIL. Za leto 2000 znaša članarina že četrto leto 3000 SIT, socialno ogrožene pa lahko oprostimo plačila, vendar naj nas s svojim položajem seznanijo. Društvena pravila v 16. členu predvidevajo prenehanje članstva za tiste, ki ne plačujejo članarine. Tudi sicer se ne moremo strinjati s tistimi kolegi, ki pričakujejo, da jim bodo drugi kolegi krili stroške, ki jih njihovo članstvo vendarle povzroča. Kdor meni, da je društvo premalo dejavno in učinkovito, naj se pridruži peščici delavnih in prispeva k boljšemu izpolnjevanju naših nalog in doseganju skupnih ciljev. (Kakšno usodo so zaradi osamljenosti dvakrat doživeli delujoči v Akademiji operosorum, vemo!) Članarina spada po našem mnenju med olajšave za dohodnino, zato na položnico napišite, da gre za prostovoljni prispevek nepridobitnemu društvu. Seveda zaenkrat ni nobene ovire, da članarine ne bi poravnale šole oziroma ustanove, kjer so kolegice in kolegi zaposleni, vendar naj ne pozabijo poslati še kopije virmana in sporočiti imen članov, za katere je članarina plačana. Če članarino poravnate sami, lahko poveste, koliko ste prihranili šoli pri kotizaciji za seminar, ki se ga želite udeležiti, in gotovo boste imeli prednost. Če vam članarino plača šola, jih lahko prepričate, naj ne mečejo stran denarja, ko vam ne bi dovolili udeležbe na seminarjih našega društva z znižano kotizacijo. Kopijo položnice shranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, popuste pri nakupu knjig, kotizacijah ... Podatki o višini članarine in računu so na koncu glasila v okvirčku: Prijavnica za nove člane. Hvala vsem, ki so članarino že poravnali! 5. 8. 2000 V današnjem Večeru poročajo o reviji Literatura (št. 109?110, julij ? avgust 2000): Srž uvodnika Andreja Koritnika je natančno povzeta v naslovu: Odločilni trenutek slovenistike. Avtor meni, da kriza slovenistike nedvomno obstaja in da bi se morali tako veda kot družba bolj zanimati za njen položaj. Intervjuvanec Mateja Bogataja je Vinko Möderndorfer. Končata: ?... verjamem, da človek za srečo ne rabi veliko, miren kot, kapljo alkohola in pa dobro knjigo, in ne nazadnje, verjamem, da je Komunistični manifest knjiga prihodnosti. To je edina knjiga, ki ji je uspelo spremeniti svet (vsaj začasno), in vsi, ki ustvarjamo, si najbrž želimo isto: da bi naše sanje spremenenile svet.? V Refleksiji objavlja Janez Vrečko članek Inspiracija, dionizično in apolinično. Razmišlja o dveh grških načinih razumevanja inspiracije, o imaginativnem in intelektualnem navdihu. Andrej Koritnik ocenjuje knjigo Intertekstualnost Marka Juvana. 7. 8. 2000 Ob prazniku občine Sežana bodo v Tomaju 25. in 26. avgusta otvoritvene slovesnosti ob prenovljeni domačiji Kosovelovih in ureditvi spominske zbirke. V petek bosta dr. Marija Pirjevec in dr. Janez Vrečko predstavila dvojezično antologijo Srečka Kosovela Ves svet je kakor ..., ki jo je prevedla in uredila Jolka Milič. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2. Iz Večera (18. 8. 2000) povzemamo nekaj o postavitvi spominske zbirke: Spominska zbirka, posvečena celi družini Kosovel in njihovim prijateljem, je predstavljena in postavljena kot vozlišče in zbirališče. Zaradi razporeditve prostorov je zbirka v spodnjih sobah hiše, in sicer bo prvi sprejemni prostor namenjen družinskim prijateljem in znancem, s katerimi so Kosovelovi vzdrževali stike, drugi prostor, bivša kuhinja, pa bo namenjen družini. V zbirki bodo razstavljeni družinski predmeti, dokumenti in fotografije, ki pričajo o življenju Kosovelovih. Med drugim bodo predstavljena objavljena dela Srečka in Stana Kosovela; knjižna zbirka bo razstavljena v spodnjih prostorih in na stopnišču, saj je zaradi obsežnosti ne morejo zbrati v enem prostoru. Ohranjena je v celoti, saj le takšna lahko priča o široki izobrazbi, razgledanosti in kulturnem dometu njenega ustvarjalca oziroma lastnika v času nastajanja. Velikost zbirke (ta obsega nad 2800 bibliografskih enot) ne nazadnje priča tudi o tem, kako veliko denarja je bila družina Kosovel pripravljena dati za knjige. Te bodo zložene v omare oziroma na posebej prirejenih knjižnih policah, ki so bile pred kratkim izdelane v ta namen in se zapirajo s steklenimi vrati, da ščitijo knjige pred prahom in nepooblaščenim brskanjem. Dragocenejše knjige so zbrane v prvem spodnjem prostoru. V obnovljeni domačiji Kosovelovih so na ogled tudi slike, ki so predvsem dela moža Karmele Kosovel Alfonza Graberja (med njimi pa sta tudi dve deli Vena Pilona). Slike so prej visele po stenah vseh prostorov hiše ? tako bo tudi zdaj, saj jih je preveč, da bi jih lahko obesili le v pritličju. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj- vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj. Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kaj se zgodi, če se spečata družbena in subjektivna identiteta?? Zelenjad, ki še ni preštudirala poglavja o liriki v delu Slovenska književnost 1945?1965, s katerim se je strokovni javnosti drugič kolektivno predstavila ekipa literarnih zgodovinarjev na ljubljanski slavistiki, seveda ni vedela za partizanske pesmi Borisa Paternuja in za pravilen odgovor: ?Tedaj literarni zgodovinar napiše prvo intimistično liriko v obdobju .? Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Kateri je najpomembnejši terminus technicus na serb okroatistiki?? Ker se nebogljena zelenjad še ni pripravljala na delni diplomski izpit iz jugoslovanskih književnosti, ni vedela, da je to beseda jeli, pogosto mašilo prof. Štamparja. 7. 8. 2000 Član SD, dr. Lado Kralj, v Delovi rubriki XX. stoletje nadaljuje z objavljanjem gledaliških portretov. Prim. Delo 7. 8. 2000, št. 182, str. 5. 9. 8. 2000 Današnji Dnevnik prinaša daljši članek o elektronskih izdajah slovarjev: Za elektronske izdaje slovarjev na CD-ROM-ih skrbi pri nas le založba DZS, edina izjema je Evropski slovar (slovensko- angleško-nemško-francosko-italijansko-španski), ki ga je že leta 1994 izdala Mladinska knjiga. DZS jih je doslej izdala šest, Slovar slovenskega knjižnega jezika in pet slovarjev za tuje jezike: Veliki angleško-slovenski slovar, Slovensko-angleški slovar, Veliki nemško-slovenski slovar, Veliki slovensko- nemški slovar in Veliki italijansko-slovenski slovar. Huda pomanjkljivost je, da na CD-ROM-ih niso odpravljene napake knjižnih izdaj . 10 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 13) častna članica SD, dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Mihe Mazzinija Telesni čuvaj, ki ga je izdala Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina. 10. 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 14) častni član SD, prof. Janko Moder, opisuje svoje doživetje na ljubljanski Pleteršnikovi ulici, kjer je nekoč stanoval Franc S. Finžgar, ki mu je kot izžrebancu revije Mladika izročil nagrado, po katero je prišel iz Dola pri Ljubljani peš in premočen kot cucek. 11. 8. 2000 Tudi z lekcijami iz slovenščine lahko zaslužite, pravi v današnjem Večeru Američan Brinton Timothy Newland, ki je dve leti kot mormonski misijonar preživel v Sloveniji in se je ponovno vrnil k nam. ?Slovenščina je kar težek jezik. Največje probleme imam z izgovorjavo črke r. Tudi ž ni preprost. Všeč pa mi je, da en glas ponavadi predstavlja le ena črka, tako da večkrat besede pišete, kot jih ovorite,? pravi 21-letni mladenič iz ameriške države Utah. In v tekoči slovenščini dodaja: ?Ko sem se vrnil iz Slovenije v ZDA, sem v centru za misijonarje poučeval slovenščino. Zaslužil sem devet dolarjev na uro (pribl. 2000 tolarjev, op. p.).? Slovensko govori tudi doma, se pošali, predvsem v pogovoru z bivšimi misijonarji, ko dekleta ne smejo slišati njihovih skrivnosti. 11. 8. 2000 Na novinarski konferenci je dr. Darja Piciga med drugim povedala, da se bo strateški svet za vzgojo in izobraževanje, posvetovalni organ ministra za šolstvo in šport, katerega predsednica je, v naslednjih mesecih ukvarjal predvsem s sistemskimi rešitvami in prenovo predšolske vzgoje, osnovne in srednje, z učenci s posebnimi potrebami, funkcionalno pismenostjo mladine in odraslih ter z nekaterimi drugimi področji, med njimi z razvojem visokega šolstva. ?Že od leta 1992 naprej so številni strokovnjaki, starši in učitelji kritizirali novosti v osnovni šoli ? zunanjo diferenciacijo v 8. in 9. razredu, obvezno zaključno preverjanje znanja ob koncu osnovne šole, ko lahko učenec, ki je vseh devet razredov izdelal pozitivno, pa mu pri ,mali maturi? pač spodleti, ostane brez priznane osnove šole. Ne gre torej za vprašanje devetletka ? da ali ne, ampak za dileme, ali ima model devetletne osnovne šole, ki se poskusno izvaja, dovolj podpore med strokovnjaki, starši in učitelji, da ga bo mogoče uspešno uvesti v vse šole.? Ponovila je stališče, da sedemnajstčlanska nacionalna komisija za spremljanje uvajanja devetletke v letu in pol kljub velikim porabljenim sredstvom ministrstvu ni oddala niti enega stavka poročila, torej svoje naloge ne izvaja v skladu z zakoni. Tako ni na voljo kakovostnih podatkov o poteku prenove. Dr. Piciga pa je opozorila na neusklajenost pri zakonskih in podzakonskih aktih o pristojnostih, pa tudi na terminološke nejasnosti o tem, kako ocenjevati prenovo. V naslednjem šolskem letu naj bi bilo mogoče predlagati nujne popravke programov strokovnemu svetu in po potrebi tudi nujne popravke šolske zakonodaje državn emu zboru. Prim. Delo 12. 8. 2000, št. 187, str. 2; Dnevnik 12. 8. 2000 itd. 12. 8. 2000 Potepanje od Planine Razor mimo pašnev planink do Globokega, kjer smo pokukali s tolminske na bohinjsko stran. En fosil se je izkazal za konglomerat, ostali so bili po mnenju Mme Jan (tokrat v vlogi šerpe) nepripravni za pot v dolino in se je uprla, da bi jih pretovorila v nahrbtniku, ki ga je nosila. Po 9 letih je ponovno izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja SLOVENSKE SLOVNICE dr. Jožeta Toporišiča. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Prepričani smo, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki naj-različnejših strok. Dr. Jože Toporišič: ?Svoji slovnici bi zaželel, da bi jo rod za nami v novem stoletju in tisočletju nadgrajeval in nadgradil tako, kakor se je naš rod trudil biti vreden nadaljevalec slovenskega jezikoslovnega dela pred seboj, naj je šlo za slovar, slovnico ali pravopis.? Veklikost: 17 x 24 cm, obseg: 924 strani, cena z DDV 11.500 SIT, za člane Slavističnega društva Slovenije 10.000 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Dodatna pojasnila in naročila: Založba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (ložba obzorja, Partizanska 3-5, p. p. 157, 2000 Maribor (tel. 02 228 31 21 in 02 228 31 22, faks 02 223 213, elektronska pošta prodaja na zalozba-obzorja.si.) 12. 8. 2000 V Večeru poročajo, da je pri Založbi Obzorja je v začetku julija izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja znanstvene slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča, častnega člana SD. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega raziskovanja. Pri založbi so prepričani, da je bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in znanstveniki najrazličnejših strok. 12. 8. 2000 Na stotine italijanskih univerz in tisoči univerzitetnih sodelavcev z grozo pričakuje, kaj bo prinesel sklep ministrstva za visoko šolstvo, ki je odločil, da se z letom 2001/2002 spet enkrat reformirajo univerze. V imenu Evrope bodo uvedli model anglosaškega študija (diplomo prve stopnje po triletnem študiju in specialistično po nadaljnjih dveh letih). Veljal bo kreditni študij, ki bo poleg izpitov upošteval tudi vaje, laboratorijsko delo, delovno prakso itd. Študent bo za vsak letnik potreboval 60 točk. Na koncu prvega triletja in drugega dvoletja bo možen vpis za dodatno izpopolnjevanje (master), za nekatere poklice je predvidena tudi podiplomska specializacija in znanstveni doktorat (podiplomski študij je v Italiji šele v povojih). Prim. Primorski dnevnik 12. 8. 2000, št. 187, str. 5; www.univ.trieste.it/dida ttica/riforma. 13. 8. 2000 Moskovsko Društvo dr. France Prešeren nam je poslalo dvojezično knjigo (v ruščini in slovenščini) Pavla Tulajeva Veneti, predniki Slovanov. Zanimiv dodatek o dejavnosti društva. * * * Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967 (mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad: ?Kako se, ne po topoumni, pač pa po Topijevi metodi pride iz povedi 'Andrej opazuje martinčka in čebelice' do gaganja?? Zelenjad, ki še ni imela eksistencialne izkušnje ene izmed kolegic na izpitu SKJ I, seveda ni vedela, da se najprej vprašaš po prvem stavku: ?Si ga videl?? potem pa ti profesor pomaga: ?No, kolegica, ste ga? No, ste ga, ste ga, ga?? Nakar dobiš peruti in odletiš iz kabineta, sfrči pa ti še nekaj kolegov, ki so na vrsti neposredno za tabo, dokler čakajoči s skupnimi močmi ne zbezajo pravilnega odgovora v srednješolskih učbenikih SKJ I, SKJ II, SKJ III ali zapiskih višjih letnikov, čeprav naj bi bila za izpit SKJ I neuradno in z namigi predpisana le SKJ I in II (Slovenska slovnica še ni izšla, na obzorju se je šele kazal SKJ IV). * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi dodatno vprašanje: ?Ali se v slavističnih vojnah še vedno uporablja težko orožje?? Ker zelenjad ni vedela za izjavo v seminarju, da tedaj nihče ni delal diplomske naloge iz jezika le zato, ker so profesoričini kolegi delali nelojalno konkurenco in ker ni imela pojma o polemiki med Paternujem in Pogačnikom ob izidu prvega zvezka literarne zgodovine slednjega, se ni domislila pravilnega odgovora: ?Ne, ker Breda ne sodeluje v nelojalni konkurenci literarnih zgodovinarjev.? * * * Zeleno carstvo je bilo gnade polno in ni hotelo posnemati Topija, zato je postavilo zelenjadi rešilno vprašanje: ?Ali je Breda farbenblind?? Zeleno ni nikoli zrelo, zato zelenjad ni vedela za odgovor: ?Je, ker vidi povsod rdečo nit.? * * * Tako so Zeleno carstvo skozi prerez historiata s primerjavo zapopadkov Liepsa, Cassirerja in Ingardna konstatirali implicite vsebovano relevantno sekundarno semantično polje, da novo generacijo brucov lahko brez škode vključijo med nadaljevalce svetle tradicije slavistike, in so nazdravili SKJ-u, JiS-usu, SR-anju in vsem generacijam starih bajt. * * * Bruci so v nadaljevanju nazdravljanja prehiteli stare bajte in jim prevzeli vsa prenočišča v bližnji okolici črnuškega kampa in tamkajšnje gostilne, kjer je bilo brucovanje, kar je bilo v tistih časih, ko noben študent ni imel avta, usodno. Tako so, potem ko je zmanjkalo vina in denarja ter so jih dokončno postavili pred vrata, po Murnovem zgledu peš pospremili vozače do kolodvorske restavracije (slin niso cedili, ker so se že kazali znaki mačka in izsušenosti), nato pa so se v lepem pomladnem jutru odmajali v študentsko naselje. 15. 8. 2000 Malomeščanski vzpon na Male Golake (ki so višji od Velikih Golakov in sploh niso goli), za konec pa še mimo mogočnega javorja (iz njegove rogovile 6 metrov od tal raste skoraj 2 metra visoka smreka) do Paradane, ledenice, iz katere so vozili led s Trnovskega gozda do Trsta in od tod celo do Egipta, kjer je bil še vedno uporaben. 15. 8. 2000 O prevajanju Prešerna v italijanščino in o pesnikovi poti v italijanski svet sta spregovorila častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec, in prevajalec Giorgio Depangher. Intervju za Primorski dnevnik je pripravila predsednica Skupine ?85 Patrizia Vascotto. Prim. Primorski dnevnik 15. 8. 2000, št. 189, str. 9. 16. 8. 2000 V 49. številki revije Otrok in knjiga med drugim objavlja Marjana Kobe razpravo o sodobni pravljici, častna članica SD Alenka Glazer obravnava perspektivo v zgodnjih Župančičevih otroških pesmih, Tatjana Hodalin piše o listu Zvonček (1900?1939), objavljajo pa tudi prispevke s četrtega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI O javni predstavitvi mnenj o zakonski ureditvi slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije so med drugimi poročali: Delo 6. 6. 2000 in 17. 6. 2000; Dnevnik 6. 6. 2000, Večer 6. 6. 2000, Primorske novice 23. 6. 2000; Mag 21. 6. 2000; Parlamentarec junija 2000. Zbornik s prispevki z javne predstavitve mnenj in odmevi v javnosti bo izšel konec avgusta in bo na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta RS (Šubičeva 4, 1000 Ljubljana). Iz analize Marjete Verbič o poročanju tiskanih medijev o delu Državnega sveta RS za junij 2000. 17. 8. 2000 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) med drugim pričakuje, da bo minister za šolstvo in šport popravil pravilnik o napredovanju v plačilne razrede in omogočil napredovanje v peti plačilni razred tudi tistim z višjo izobrazbo. Poenostavljen naj bi bil tudi postopek za napredovanje v strokovne nazive. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 17. 8. 2000 Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm povedal, da na j bi ministrstvo privarčevalo okrog 353 milijonov tolarjev. Poudaril je, da bodo plače pedagoških delavcev zagotovljene v celoti. Znano je, da gre za plače učiteljev vsako leto okoli 87 odstotkov proračuna, ki je lani znašal približno 166 milijard tolarjev. Na vprašanje, kje bodo varčevali, je minister odgovoril, da bodo iskali rezerve in sproti poročali o prihrankih. Eden od takšnih prihrankov je tudi ukinitev avtorskih honorarjev članom nacionalne evalvacijske komisije (NK), ki jo vodi dr. Janez Justin. Denar pa naj bi privarčevali tudi iz raznih postavk, za katere so predstavniki javnih zavodov na posebnem sestanku povedali, da jih ne bodo uresničili. Prim. Delo 17. 8. 2000, št. 190, str. 2. 18. 8. 2000 Potrditev tistega, kar vsi vemo: še vedno smo slabo plačani ? ali pa čedalje slabše. Povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji je bila junija 187.817 tolarjev ali za 0,1 odstotka manj kot mesec prej oziroma za 9,5 odstotka več kot pred letom dni. Realno so se bruto plače junija glede na maj znižale za 0,7 odstotka, glede na lanski junij pa za 0,2 odstotka. V letošnjih prvih šestih mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 115.798 tolarjev neto plače, kar je za 9,2 odstotka več od povprečne plače v istem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je v tem primerjalnem obdobju zvišala za 9,2 odstotka, in sicer na 183.343 tolarjev. 18. 8. 2000 Ljubitelji leposlovja so se zvečer hladili na Kettejevem molu San Carlo v Trstu in uživali v poslušanju del Igorja Škamperleta, Borisa Pangerca, Dušana Jelinčiča, Marka Kravosa, Marka Sosiča, Miroslava Košute. Posedli so vseh sto sedežev, robnike pomola (danes je preimenovan v Audace), priveznike, stopničke, ki vodijo v morje. Večer Slovenski književniki na tržaškem sidrišču je eden izmed serije literarnih večerov, ki jih je ob podpori tržaške obline pripravila ljudska knjižnica Quarantotti Gambini, pomagala pa ji je tudi Narodna in študijska knjižnica ter Skupina '85. Predsednica skupine, Patrizia Vascotto je vodila večer, na katerem so sodelovali tudi glasbeniki: oktet Odmevi, pianist Carlo Moser ... Prim. Primorski dnevnik 19. 8. 2000, št. 192, str. 1, 5. 19. 8. 2000 V 233. številki Primorskih srečanj sta objavljena referata Silva Faturja (Kratkozgodbena zgradba Kosmačevega romana Pomladni dan) in Zorana Božiča (Sreča se je ustavila v Podselu), ki sta bila predstavljena na spomladanskih Primorskih slovenističnih dnevih, Maša Šipič piše o italijanski kulturni politiki v Ljubljanski pokrajini, Gizela Polanc- Podpečan razmišlja o strahu, grozi in tesnobi v poeziji Srečka Kosovela, Borut Koloini nadaljuje z objavljanjem korespondence Kosovelovih. Knjigo Silva Faturja Zapiski o materinščini in njenih mojstrih ocenjuje kolegica Lidija Božac iz postojnske knjižnice, ki ni članica SD. Naročila: Kulturno društvo Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica. 19. 8. 2000 V razpravo o zamenjavi Robbovega vodnjaka s kopijo se je vključil tudi dr. Peter Weiss in spomnil, kako je izvirnik sredi ljubljanskega Mestnega trga branila pred nepridipravi ga. Tatjana Jakac, vdova Božidarja Jakca. Pijandure, ki so se ponoči vesili po kamnitih podobah, je oblivala z vodo in obmetava z jajci. Čeprav za sveto stvar ni izbirala hujših predmetov kot jajca, bi bilo treba izvirnik zaščititi tako pred brezvestneži kot pred brambovci. Prim. Delo 19. 8. 2000, št. 192, str. 29 (Sobotna priloga). 19. 8. 2000 Letošnji najbolj vroči dan je zaznamoval vzpon Blegoš. Toliko muh na kupu je mogoče videti le še v Egiptu. Tulmun z Jero je nekam poniknil. Nobenega kamna za dolino. 20. 8. 2000 Žal nismo prejeli veliko počitniških pozdravov. Tisti, ki so kot dr. Peter Weiss preživeli počitnice ob računalniku, nimajo veliko pisati, kdor je računalniško pismen, je ? tako kot dr. Miran Hladnik ? svoje dogodivščine na ogled postavil na spletu, druge kolegice in drugi kolegi pa so se tako sprostili, da so povsem ?odštekali? poklicne razsežnosti svoje eksistence. Najbolj presunljiva je bila iz Nove Gorice poslana razglednica Trente: prijateljica predsednice SD Nova Gorica si je že prvi dan, še v dolini, grdo zlomila nogo in potepa po hribih je bilo konec, še preden se je začel. Sodobna slovenska narečna poezija Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES V KOPRU 5.?7. oktober 2000 ČETRTEK, 5. 10. 2000 KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER 9.00?10.00 Prihod udeležencev, prijavljanje, prevzemanje gradiv IN VSTOPNIC. 10.00 OBČNI ZBOR SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Otvoritev in izvolitev organov zbora. Poročila o delu in poslovanju. Razrešitev dosedanjih in volitve novih organov društva. Razno. KRATEK ODMOR 12.00 ZAČETEK SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER Slovesni začetek: kulturni program, pozdravi gostov, razglasitev častnih članov in podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije. 12.30 Akad. prof. dr. Boris Paternu: Moji pogledi na Prešerna 13.00?15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL: CIRIL KOSMAČ IN RAZVOJ POVOJNE SLOVENSKE PROZE KOPRSKO GLEDALIŠČE Silvo Fatur, prof.: Kosmačeva romaneskna pripoved kot reka Jasna Čebron, prof.: Kosmačevi božji otroci in ?bužci? v novelah Marjana Tomšiča Mag. Jožica Čeh: Metafora in simbol v Kosmačevi kratki prozi Dr. Silvija Borovnik: Kosmačevi ženski liki Mag. Alenka Jensterle-Doležal: Lik norca v slovenski prozi: Tilka in Tantadruj Marija Mercina, prof.: Razlitje reke: Medbesedilno branje Pomladnega dne Dr. Niko Jež: Avtorska strategija v Kosmačevem romanu Pomladni dan Zoran Božič, prof.: Vprašanje zmage in poraza v Kosmačevi Baladi DOPOLNILNI PROGRAM ? ČETRTEK PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KNJIGARNI LIBRIS, POGOVOR O FATURJEVEM PREŠERNU SREČANJA S POEZIJO ALFERIJE BRŽAN V STAVBI SKUPNOSTI ITALIJANOV 20.00 DRUŽABNI VEČER V HOTELU JADRAN; OBLJUBLJAJO, DA BO ISTRSKO OBARVAN PETEK, 6. 10. 2000 10.00 STROKOVNI DEL: SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Akad. prof. dr. Jože Pogačnik: Narečna književnost: pojem in razsežnosti Akad. prof. dr. Franc Zadravec: Roman in narečje Dr. Jožica Škofic: Od krajevnega govora h knjižnemu jeziku Mag. Maja Đukanović: Narečna književnost v prevodih Dr. Marija Stanonik: Sodobna slovenska narečna poezija Prof. dr. Zinka Zorko: Sodobna prekmurska narečna književnost: Jezikovne značilnosti Mag. Julija Balint - Čeh: Literarne značilnosti sodobne prekmurske narečne književnosti 10.00 OKROGLA MIZA TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORNA Vodi Vlado Pirc, prof. 10.00 OKROGLA MIZA DVESTO ZVEZKOV ZBRANIH DEL SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi Jože Faganel, prof. 13.00-15.30 ODMOR 15.30 STROKOVNI DEL SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA(vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE Prof. dr. Marija Pirjevec Paternu: Vprašanje narečne poezije ob primeru Benečije in Rezije Michele Obit: Novejše narečno ustvarjanje v Beneški Sloveniji Prof. dr. Lojzka Bratuž: Poezija Ludvika Zorzuta Karmen Kenda-Jež, prof.: Narečnost v besedilih Iztoka Mlakarja Doc. dr. Rada Cossutta: Istrsko narečje v Čisti vodi Alferije Bržan Milan Rakovac: Istrsko narečno ustvarjanje Prof. dr. Zvonko Kovač: Sodobno proučevanje hrvaškega kajkavskega narečnega slovstva 15.30 PREDSTAVITEV STROKOVNIH PUBLIKACIJ (vzporedno delo) KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORANA Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana 2000 (dr. Zoltan Jan) Prešernovi dnevi v Kranju, Kranj 2000 (akad. dr. Boris Paternu) Zbornik Annales, Koper 1999 (Vesna Gomezel Mikolič) Silvija Borovnik: Študije in drobiž, Ravne na Koroškem 1999 (dr. Silvija Borovnik) Jože Toporišič: Slovenska slovnica, četrta, prenovljena in razširjena izdaja (akad. dr. Jože Toporišič) Silvo Fatur: Zapisi o materinščini in njenih mojstrih, Nova Gorica 2000 (Silvo Fatur) Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje (mag. Alenka Gložančev) Emil Tokarz: Pułapki leksykalne, Słownik aproksymatów polsko-słoweńskich, Katovice 2000 (dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk) Simona Kranjc: Razvoj govora predšolskih otrok, Ljubljana 2000 (dr. Simona Kranjc) V tem delu program še ni dokončen, ker najave še prihajajo. 15.30 OKROGLA MIZA SLOVENSKI ŠOLSKI SLOVAR (vzporedno delo) OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Vodi dr. Peter Weiss; uvodničarji DOPOLNILNI PROGRAM PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ 16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK 18.00 SREČANJE V KOSMAČEVI HIŠI V PIRANU (ZBIRALIŠČE PRED HOTELOM STARI PALACE) 18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSPU: Tone Partljič: Gospa poslančeva, izvedba KD Domovina 20.00 LITERARNO BRANJE V GALERIJI LOŽA SOBOTA, 7. 10. 1999 STROKOVNA POPOTOVANJA 8.00 K vodam, kamnom in besedam slovenske Istre pod Kraškim robom. Vodita: Alferija Bržan, prof., Sonja Tončetič, prof. Sodelujeta Marijan Tomšič in Zvona Ciglič. Odhod izpred avtobusne postaje ob 9. uri. Ogled Ospa, Črnega Kala, Podpeči, Hrastovska dolina, Hrastovlje, Zanigrad, kubeljski Grad, mimo Gradišča po Movraški vali do Smokvice in Movraža. Vmes kosilo. Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Kosovelov Kras. Vodijo: Mirna Udovič Šuman, prof., Jelka Hodalin, prof. in Pavle Škrinjar, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Ogled kraške jame Vilenica, Sežane (Kosovelova soba, botanični vrt, Černigojev grob), Tomaja (Kosovelova hiša, pesnikov grob), Coljave (kosilo na turistični kmetiji), Štanjela (arhitekturne znamenitosti, Spacalova galerija), povratek mimo Ponikev in Avberja (če bo čas, krajša postanka). Vrnitev v Koper ob 18. uri. 8.00 Trst z okolico. Vodita: Vera Tutta Ban, prof., in Olga Lupinc, prof. Odhod izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Kosilo. Vrnitev v Koper ob 17. uri. Program bo objavljen naknadno. * * * Strokovno posvetovanje so s svojim razumevanjem, strokovnim in prostovoljnim delom omogočili predavatelji, poleg tega pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Podprli so nas tudi Mestna občina Koper in obalne občine ter drugi sponzorji, ki so znali prisluhniti našim prizadevanjem. Organizatorji izvedbe zborovanja so člani Slavističnega društva Koper, ki so se tudi tokrat izkazali z znano gostoljubnostjo.Vsem se zahvaljujemo. ORGANIZACIJSKI NAPOTKI Prijavite se pisno (obrazec 1,201 ali dopis s potrebnimi podatki udeleženca in plačnika kotizacije). Kotizacija (za člane SDS 15.000 SIT, za nečlane 18.000 SIT) se plača po prejemu računa na tekoči račun Slavističnega društva Slovenije 50100-678-45265. Kdor uveljavlja članski popust, prijavnici priloži tudi kopijo položnice o plačani članarini. Kotizacija se ne vrača, ker je zaradi Zakona o davku na dodano vrednost to praktično nemogoče. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Prijav in spremne dokumentacije ne pošiljajte po faksu ali e- pošti in ne s priporočeno pošiljko, ker nastajajo pri dostavi nepotrebni ovinki. Prijavnice naj bodo izpolnjene čitljivo. Rok za prijavo: 10. september 2000. Če je prijav preveč, se odklanjajo po zaporedju prijav, prednost pa imajo člani Slavističnega društva Slovenije. Prenočišče je možno rezervirati: Hotel Koper, Pristaniška 3, 6000 Koper; tel. 066 210 05 00, faks 066 210 05 94; e-pošta: h.koper na terme-catez.si. Enoposteljna soba 9.200 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.900 SIT; Hotel Pristan, Ferrarska 30, 6000 Koper; tel. 05 614 40 00; faks 05 614 40 40; e-pošta: hotel na luka-kp.si; internet: www.pristan.si. Enoposteljna soba 10.000 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.000 SIT; Hotel Vodišek, Kolodvorska cesta, 6000 Koper; tel. 05 639 24 68; faks: 066 39 36 68; GSM: 041 63 48 77; enoposteljna soba 8.480 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 6.676 SIT; troposteljna za eno osebo 5.930 SIT. Ob prijavi se sklicujte na skupinsko rezervacijo hotelskih sob za udeležence kongresa slavistov v Kopru. Obljubljajo popust za tiste, ki se prijavijo do 20. 9. 2000. Hotel Adria Convent, Jadranska 25, 6280 Ankaran, (približno 10 km od Kopra, lastni prevoz); tel. 05 652 84 43, faks 05 652 83 20; enoposteljna soba 4.500 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 3.900 SIT; bungalovi 11.000 SIT. * * * V četrtek popoldne in v petek bo delo potekalo po skupinah vzporedno v dveh oziroma treh dvoranah. Začetek kongresa v koprskem Hotelu Koper, preostalo delo pa bo potekalo v koprskem gledališču in deloma tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja in v Hotelu Koper. * * * Napredovanje. Zborovanje nam je uspelo uvrstiti v Katalog stalnega strokovnega izobraževanja in bo tudi ovrednoteno s 3,5 točke v skladu s splošnimi pravili. Pogoji in način prijave so objavljeni v letošnjem Katalogu oziroma so priloženi v mapi z gradivom. Kdor želi pridobiti za napredovanje točke, ki so navedene v Katalogu, mora izpolniti predpisane pogoje in natančno upoštevati navodila (nismo si jih izmislili v društvu). Poskrbi naj, da potrdi udeležbo (podpisi na seznamu udeležencev) in odda seminarsko nalogo (navodila so na posebnem listu). V recepciji zborovanja oddajte izpolnjene evalvacijske vprašalnike. Upoštevajte, da vse to opravljamo v prostem času. Veliko nam boste pomagali, če boste upoštevali navodila in ne boste ustvarjali nepotrebnih ovinkov in bližnjic, ki zaradi naše množičnosti hitro narastejo v neobvladljivo pestrost. V recepciji se čim prej prijavite in dvignite gradivo in priponko. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa! Če se boste udeležili družabnega večera, ekskurzije in/ali si ogledali gledališko predstavo, se tudi čim prej prijavite, da bo čim manj zapletov z organizacijo. V ceno za udeležbo na družabnem večeru je poleg programa vključena večerja, v ceno ekskurzije vstopnine, krajevno vodstvo, avtobusni prevoz pa tudi kosilo. Če bo zanimanje za določeno ekskurzijo nesorazmerno, bomo sprejemali prijave le do zasedbe predvidenih mest. Na posebnih listih oddajte tudi svoje kritične pripombe in predloge za poživitev društvenega delovanja, predvsem pa predloge za seminarje, zborovanje itd. Kaka pohvala poleg kritik tudi ne bo odveč. Prispevki z letošnjega zborovanja bodo objavljeni v Zborniku Slavističnega društva Slovenije 11. Na razpolago je 400 strani obsegajoč zbornik s celjskega kongresa, ki prinaša pregled današnjega stanja v slovenističnem jezikoslovju. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31 02 67. * * * Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar najlepše. Zoltan Jan From tomlozar na email.msn.com Sat Aug 26 02:49:44 2000 From: tomlozar na email.msn.com (tom) Date: Fri, 25 Aug 2000 20:49:44 -0400 Subject: [SlovLit] just the facts Message-ID: <001101c00ef7$88140be0$ceeec28e@tomlozar> I haven't been following all that closely, but Jacuzzi is, of course, a brand name, a trademark. As is Whirlpool, by now, but not for whirlpools.Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Aug 27 21:56:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 27 Aug 2000 21:56:33 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo Message-ID: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Peter Jurgec To: Sent: Friday, August 25, 2000 9:26 PM Subject: Pocitniski pozdrav in vabilo > [ ...] opozoriti na svojo novo (iskreno > povedano tudi prvo po vrsti --> nameravam pa jo > redno vzdrzevati) internetno stran na naslovu: > http://www.geocities.com/pjurgec/ > Stran, kjer med drugim objavljam tudi zapiske > (upam, da to s stalisca avtorskega prava ni > sporno; ce je, mi, prosim, sporoci), je morda > zanimiva tudi za sirso slovenisticno (internetno > zainteresirano) javnost (mene osebno najbolj > zanimajo odzivi na projekte, kar bi znalo biti > nadvse koristno!). [...] Prosim tudi za > kakrsno koli pripombo v zvezi s stranjo. > Sicer pa zelim uspesen popocitniski zacetek. [...] Peter Jurgec > > P. S. > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno > citiras internetni naslov na koncu opombe (enako > tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > samostojno)? Na koncu SR je sicer pika (a to se > mi ne zdi dobro). Jaz sem v recenziji, ki jo (kar > predolgo) pripravljam, to resil z navajanjem v > narekovajih, kar je spet sporno, a vseeno bolje, > kot s piko na koncu. Hvala za odgovor ze vnaprej. [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej optimistično obdržal.] > > ===== > Pri pisanju pricujocega besedila je zaradi tehnicnih razlogov upostevano nacelo Stresice pa postavite sami. > Obstaja teznja po jezikovni pravilnosti (prim. Slovenski pravopis 1, 1997), vendar pa je udejanjanje odvisno od > trenutnega razpolozenja Petra Jurgca. Kakor koli ze, napake vseh vrst so mozne. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 08:34:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 28 Aug 2000 08:34:41 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pika na koncu citiranih spletnih naslovov Message-ID: <004201c010ba$0d97fd80$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: 27. avgust 2000 22:52 Subject: MOJE MNENJE SICER NI POMEMBNO, ... ... a naj se ve: tudi sam podpiram piko na koncu spletnih naslovov in sem optimist. Takšno prakso uvajam tudi kot urednik v PIRS-u. Presledek med naslovom in piko bi bil seveda greh, namen pa dober. LP, Jože A. Čibej From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Mon Aug 28 10:41:16 2000 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Mon, 28 Aug 2000 10:41:16 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo In-Reply-To: <009801c01065$dc1244e0$0d03f9c2@hladnik> Message-ID: On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > spletnih navedkov res nerodna reč, ker zavaja bralca, da je del spletnega > naslova, čeprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostejšo rabo spletnih > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno naučil, da > se spletni naslovi ne končajo s piko in pravilno interpretiral piko v > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > optimistično obdržal.] Še inženirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splošnem obliko način_dostopa://[uporabnik na ]računalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] Uporabnik pri nekaterih načinih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je treba podati samo, če se razlikujejo od privzetih za navedeni način dostopa. Splošnost ne bo trpela prehude škode, če se omejimo na naslove vrste http://računalnik/ http://računalnik/imenik/ http://računalnik/imenik/datoteka V prvem in drugem primeru pika na koncu ni škodljiva. Zakaj? V teh primerih smo navedli samo imenik, zato nam strežnik avtomatično postreže z datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), če ta obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga pošlje. Pika je v večini pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in pomeni "trenutni imenik". Če torej postavimo za naslovom piko, še enkrat zahtevamo datoteko index.html, čisto zares in za prmejš iz tega imenika. Kar je odveč, ni pa narobe. Če uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja vzorček ./, dokler se bodisi ne naveliča, bodisi ne preseže največje dolžine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) Za zadnji primer, http://računalnik/imenik/datoteka, žal povedano ne velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. Lep pozdrav, Primož Peterlin -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Mon Aug 28 13:00:25 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:00:25 +0200 Subject: [SlovLit] pisanje URLs Message-ID: Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: application/pgp-signature Velikost: 294 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000828/22c4690f/attachment.bin From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Aug 28 13:25:31 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 28 Aug 2000 13:25:31 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pocitniski pozdrav in vabilo References: Message-ID: <39AA4C2B.2D6B553D@mail.ljudmila.org> lep pozdrav vsem, ne vem sier kako sem se znašel na tej listi, vidim pa, da zna bit zanimivo eto še jaz o piki na koncu url-ja: sem popolnoma proti - url ni stavek, pika pa lahko pomeni drug URL naslov + kaj je potem z veliko zacetnico (ali vejico)? upam da ne bo ideje o veliki zacetnici URLja sem priti ze takoj zdaj. O vejici ne bom zgubljal besed :) lp, Jaka Http://www.verygoodnetart.org/. ali pa: Http://www.stran,kijefajn.si. ?! Primoz Peterlin wrote: > > On Sun, 27 Aug 2000, Miran Hladnik wrote: > > > [miran.hladnik na guest.arnes.si nemudoma odgovarjam, da je pika na koncu > > spletnih navedkov res nerodna re?, ker zavaja bralca, da je del spletnega > > naslova, ?eprav je le znak konca povedi. Z vedno pogostej?o rabo spletnih > > lokacij bodo taki nesporazumi odpravljeni: bralec se bo enostavno nau?il, da > > se spletni naslovi ne kon?ajo s piko in pravilno interpretiral piko v > > navedku spletnega naslova kot skladenjsko dejstvo. Jaz bi piko torej > > optimisti?no obdr?al.] > > ?e in?enirski pogled na stvari. :) Spletni naslovi imajo v splo?nem obliko > > na?in_dostopa://[uporabnik na ]ra?unalnik[:vrata]/[imenik[/imenik]/datoteka] > > Uporabnik pri nekaterih na?inih dostopa (npr. HTTP) ni smiseln, vrata je > treba podati samo, ?e se razlikujejo od privzetih za navedeni na?in > dostopa. Splo?nost ne bo trpela prehude ?kode, ?e se omejimo na naslove > vrste > > http://ra?unalnik/ > http://ra?unalnik/imenik/ > http://ra?unalnik/imenik/datoteka > > V prvem in drugem primeru pika na koncu ni ?kodljiva. Zakaj? V teh > primerih smo navedli samo imenik, zato nam stre?nik avtomati?no postre?e z > datoteko index.html (ali index.htm pri Microsoftovih sistemih), ?e ta > obstaja, sicer pa sam ustvari kazalo in nam ga po?lje. Pika je v ve?ini > pogosteje uporabljanih operacijskih sistemov veljavno ime datoteke in > pomeni "trenutni imenik". > > ?e torej postavimo za naslovom piko, ?e enkrat zahtevamo datoteko > index.html, ?isto zares in za prmej? iz tega imenika. Kar je odve?, ni pa > narobe. ?e uporabim kar primer iz izvirnega dopisa: > http://www.geocities.com/pjurgec/././././. nas pripelje na isto stran kot > naslov http://www.geocities.com/pjurgec/. Za vajo lahko vsak dodaja > vzor?ek ./, dokler se bodisi ne naveli?a, bodisi ne prese?e najve?je > dol?ine niza, ki je v brskalniku namenjen spletnemu naslovu. :) > > Za zadnji primer, http://ra?unalnik/imenik/datoteka, ?al povedano ne > velja. Navedena datoteka je dejansko ime datoteke, na primer spis.html, in > pika na koncu pomeni drugo ime datoteke. > > Lep pozdrav, > Primo? Peterlin > > -- > Primo? Peterlin, In?titut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani > Lipi?eva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si > Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > SlovLit na ijs.si > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 20:55:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Aug 2000 20:55:48 +0200 Subject: [SlovLit] Pika in spletni naslovi Message-ID: <00aa01c01121$952e3400$6c03f9c2@hladnik> Pozdravljeni, prebral sem opis naslednje zadrege: > > Tehnicno vprasanje: kako za SR (ali SRL) pravilno >> citiras internetni naslov na koncu opombe (enako >> tudi v primerih pred locilom, na zacetku, > > samostojno)? Zadeva je preprosta, ce se navadimo na *pravilno* pisanje URLs, kar pomeni, da jih vstavimo v konicaste oklepaje: etc. To potem tudi olajsa prehajanje med programi: URL najdemo, denimo, v e-sporocilu, a s klikom nanj sprozimo program, ki podpira protokol, naveden na levi, torej na zacetku kazalca. No, domnevam, da clani te dopisovalne skupine (mailing list) niso prevec mazohisticno nastrojeni in da torej uporabljajo majhne, specializirane programe za posamezne protokole namesto behemotov, ki naj bi bili zgolj brkljalniki. Vsem zelim uspesno deskanje. -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Aug 31 10:27:22 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Thu, 31 Aug 2000 10:27:22 +0200 Subject: [SlovLit] Sakralna in profana umetnost. Message-ID: <001201c01325$67503000$3508f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran je pred tedni zapisal: >Milček Komelj je ob diskusiji o primernosti nadomestitve Robbovega vodnjaka >pred ljubljanskim rotovžem z repliko zapisal tudi tole: "Odstranitev >izvirnika v bistvu pomeni evakuacijo duha in njegovo nadomestitev z >brezdušnim surogatom." Izjava predpostavlja, da imajo umetnine dušo in >pričuje o sakralnemu, mogoče celo mističnem dojemanju umetnosti. Da obstaja >tudi tako dojemanje literature v literarni vedi, sem pred časom nakazal v >uvodu predavanja z naslovom Kako je ime metodi >(http://www.ijs.si/lit/kakojeim.html). Izzivam k nadaljnjemu glasnemu >razmišljanju na to temo. V tem vročem avgustu. V predavanju Kako je ime metodi je Miran kot lit. zgodovinar pod vprašaj postavil sakralno pojmovanje umetnosti. To se mi zdi problematično iz treh razlogov: 1) Zgodovinarjevo osebno pojmovnje literature je pomembno pri odločitvi, s katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Potem pa nič več. Ko je področje izbral, njegovo pojmovnje ne vpliva na rezultate njegovih raziskav. Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature vendar enake raziskovalne rezultate. Zgodovinarja (kot vsakega raziskovalca) zavezujejo konkretna pravila raziskovanja (tudi splošna, seveda), ki jih razvije vsako razisk. področje posebej (pravila verzologije, naratologije, biografike, obče zgodovine, imanentne interpretacije, imagologije itd.). Kdor ta pravila krši, naredi napako. Ne obstajajo pa pravila, ki določajo izbiro raziskovalnega področja. Če izberem imanentno interpretacijo namesto biografike, ne zagrešim napake. Seveda pa je res, da se ljudje bolj obešajo na ta izbor kot pa na kršenje pravil znotraj raziskovalnega področja. Miran se v članku Kako je ime metodi brani prav pred očitki, da dela(mo) napačno literarno zgodovino. Potem pa po mojem zagreši isti očitek - izpostavi svoje pojmovanje literature kot tako, ki v splošnem omogoča bolj znanstvene rezultate. Ne "boljše" ampak "bolj znanstvene" (to bolj izrecno poudarja v treh drugih člankih). To je po mojem narobe - izbor razisk. področja je vrednostne narave in tu ni jasnih pravil. Truditi se moramo za boljše rezultate znotraj razisk. področja, katero področje pa je bolj znanstveno, pa je kočljivo vprašanje (skoraj se mi zdi, da je nesmiselno). 2) Miranov pojem "skralnega dojemanja umetnosti" mi ni jasen - iz članka lahko razberem, da ga razume kot "prostor ritualno vzvišenega", v katerem je besedilo "nedorečeno, večpomensko, skrivnostno". V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski) pa sveta besedila po mojem nimajo teh atributov (upam, da pravilno razumem krščanstvo!): res so nekako vzvišena (pravilno: sveta), niso pa nedorečena; božja beseda ni nedorečena, čeprav Bog človeku še nenehno govori. Niso večpomenska (to je blasfemija - Bog bi v tem primeru človeka varal), ker je njihov pomen jasen: pripeljati človeka na pot odrešenja. Ne vem, kaj pomeni "skrivnostna": Nova zaveza res razkriva božji načrt, ki je bil do prihoda Odrešenika ne popolnoma (prepo)znan; drugače pa ničesar ne skriva. Tudi krščanski rituali po drugem vatikankem koncilu za vernike niso več nejasni, nedorečeni itd. Krščanske resnice so jasno formulirane, niso pa enostavne za razumeti, tudi zato, ker razumeti navsezadnje pomeni pravilno delovati (Marx je 11. tezo o Feuerbachu, da so filozofi svet samo različno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo, moral prevzeti prav iz krščanstva in potem kontra krščanstvu). 3) Tudi nesakralni pojem literature ("sistem, ki oblikuje fiktivne svetove, da bi preko teh modelov laže obvladovali realni svet") se mi zdi nekoliko preohlapen (čeprav je sicer odlično formuliran, sam nisem nikoli tako jasno mislil), ker po mojem obsega tudi sakralnega; če pa ne obsega sakralnega, pa je preozek. Če namreč "realni svet" pomeni samo materialnost, vsakdanjost, praktičnost itd., potem smo izključili vse leposlovje, ki ima tudi verski namen (pri nas je tega sicer manj kot recimo pri Poljakih in Hrvatih; največ tega je med obema vojnama). Sklep: Miran govori o dveh konceptih umetnosti oz. dveh dojemanjih umetnosti (profano insakralno) - verjetno s tem misli funkcijo/vlogo umetnosti. Vloga pa pomeni "vloga za ljudi". Ker obstajajo ljudje (tako umetniki kot publika), za katere ima umetnost sakralno vlogo, potem je ena od vlog umetnosti tudi sakralna (celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih človeških rečeh.). Ali se bo literarni zgodovinar ukvarjal s sakralno vlogo umetnosti, pa je odvisno od raziskovalnega področja, ki si ga je izbral. Miran nadalje sprašuje, če prav razumem, ali lahko literarni (umetnostni) zgodovinar javno propagira tezo, da je umetnost ena od poti k "Resnici" ipd? Mislim da ja, da jo je celo dolžan, kadar se te umetniške funkcije zaveda in zna o njej kaj povedati. In da zna to umetniško funkcijo predstaviti kot eno od mnogih funkcij umetnosti. (Problem pa nastane, če zagovornik sakralnega ignorira popularno umetnost ali jo obravnava kot nelegitimno, kot zlorabo ipd. In obratno - zadnja desetletja smo celo bolj pogosto priča ciničnemu odnosu do visoke umetnosti. (To je mogoče posledica zelo radikalno demokratičnega pogleda na družbo - priznavanje visoke umetnosti bi pomenilo pristajanje na družbeni elitizem, kar se mogoče zdi nekaterim politično nekorektno.) Noben ekskluzivizem pa nam ne da realne podobe o funkcioniranju umetnosti.) Več na to temo lahko preberemo v tematski številki revije Literatura 1995. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 4 17:30:15 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 4 Sep 2000 17:30:15 +0200 Subject: [SlovLit] = ..._o_bistvenih_človeških_rečeh Message-ID: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Tradicionalisti in tehnokrati Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost O radikalnosti ================= Tradicionalisti in tehnokrati V Književnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva počitniška prispevka literarne narave. Ifigenija Simonović odkriva prednosti pisanja z roko pred tistim na računalnik in razvija idejo o literarnem natečaju, na katerem bo pisanje na računalnik prepovedano. Zorko Simčič pa razlaga, zakaj se ne bo naročil na internetni priključek. Zato, ker mu internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Prešernu tlelo v očeh, ko je govoril verze "Tukaj počiva Prešeren, nejeveren in vendar veren," v katerih Prešeren nedvoumno priznava svojo vernost. In še zato, ker mu internet gotovo ne bi ponudil jasnega potrdila za domnevo, da je bilo Župančiču žal, ker je v drugi svetovni vojni deloval na partizanski strani. --- Ko je o teh rečeh Simčič povprašal mladega literarnega zgodovinarja, ga je njegov odgovor globoko razočaral, kar ga je pripeljalo do izjave, da v prihodnje od mladih literarnih znanstvenikov ne smemo kaj preveč pričakovati. --- Nas slovlitjane lahko tolaži Simčičev podatek, da dotični mladi literarni zgodovinar o računalnikih ni vedel dosti, torej že ne more biti eden iz naše slovlitovske družbe. Ker na straneh KL 1. septembra ob naštetih dveh ni bilo nobenega članka, ki bi bil računalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje prepričanje, o katerem je v Slovlitu že tekla beseda, da literarna scena sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v nedavnem intervjuju Slavoj Žižek označil z izrazi tradicionalizem in tehnokracija. =========== Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost 1. Najprej replike na Aleševe komentarje, ki jih je zapisal ob mojem razmišljanju o Robbi in Komelju. Saj se spomnite, šlo je za Komeljevo izjavo, da imajo umetnine dušo. Aleš je zadel, trdeč, da sem v članku Kako je ime metodi? postavil pod vprašaj sakralno pojmovanje umetnosti. Tega sicer nisem hotel storiti izrecno, je pa med vrsticami gotovo pribodlo na plan. >Zgodovinarjevo osebno pojmovanje literature je pomembno pri odločitvi, s >katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal. Najbrž bi bilo ustrezneje reči: "pri odločitvi, katero metodo bo uporabljal". >Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature, vendar enake >raziskovalne rezultate. Sami rezultati (npr. statistična dejstva) v naši stroki običajno ne zadoščajo in njihovi razgrnitvi sledi obvezno poglavje Interpretacija. Tu pa spet pridejo do izraza razlike v pojmovanju umetnosti, tj. umetnostni nazor, zato zgodovinarjev literarni nazor nikakor ni brez vpliva na njegovo razpravljanje. >V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski To, kar sem imel pri citatu Komeljeve izjave v mislih, je okvir nove duhovnosti, ki se je ne da zvesti zgolj na krščansko tradicijo. Na neskladnost "novodobnih" izrazov skrivnostno, nedoumljivo, nejasnost, nedorečenost s sodobnim krščanstvom Aleš celo sam opozarja. --- O krščanskem dojemanju sveta imam jaz precej zastarele predstave, oblikovale pa so jih pripovedne knjige 19. stoletja; tam je čisto običajno tudi poučevanje o skrivnostnosti in nedoumljivosti božjih odločitev, kot npr. v povesti s pomenljivim naslovom Čudne poti božje vsigamogočnosti ali skrivne sodbe srednjih časov, 1863. 2. Zdaj pa še k jedrnemu problemu. >Celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v >smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih >človeških rečeh. Če je pomen izjave, da ima umetnina dušo, res tak, potem se z Alešem lahko samo strinjam. Sumim pa, da gre Komeljevo razumevanje preko tega pomena in razume dušo umetniškega dela na podoben način, kot npr. Marko Pogačnik razume dušo pokrajine: obnaša se tako kot človek, lahko zboli, se da zdraviti ..., skratka v smislu duhovnostnih gibanj. Ne poznam literarnozgodovinskih orodij, ki bi bila združljiva s takim naziranjem. Bolje rečeno: tako naziranje najbrž ne potrebuje za oporo nobene znanstvene metode. ============== O radikalnosti Ker je pismo že do semle dovolj dolgo, o radikalnosti v literaturi, kritiki in literarni vedi prihodnjič. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 15:17:26 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 5 Sep 2000 15:17:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Skrajno_radikalno_prelomno_nevzdržno_dokončno_... Message-ID: <000701c0173b$a60aaa40$5b4602c1@ff.unilj.si> Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Kras in Bohinj v ameriškem romanu Spletke ============ Radikalnost kot vrednostna kategorija v literarni vedi Spet eno vprašanje nazorske narave. Pobuda za tole pomisel je opazno pogosta raba izraza skrajen (radikalen) v tistem delu literarnovednega opusa Borisa Paternuja, ki se ukvarja s slovenskimi literarnimi vrhovi. Pridružiti mu je treba še sorodne izraze zadnji, ključen, temeljni, usoden, odločen, prelomen, nevzdržen, dokončen, izrazit, krizen, docela ipd., ki se pojavljajo v njegovi soseščini in prispevajo k sugestivnosti podob. Iz zasebnega življenja vemo, da skrajnostne drže običajno niso produktivne, pa tudi v javnem življenju, v politiki, se radikalizem obnese le v vojnih in podobnih situacijah, sicer pa je pravilo obnašanja zlata sredina, kompromisnost, iskanje najmanjšega skupnega imenovalca. Vse to omogoča kolikor toliko znosno preživetje, medtem ko radikalizem tira v ekskluzivizem in izolacijo. Manjšinski, stremljivi del besedne umetnosti pogosto tematizira povprečnemu življenju nasprotne, alternativne modele obnašanja, oni del umetnosti, ki mu rečemo lahka književnost, pa želi ostati del instrumentarija, s pomočjo katerega si človek prizadeva za urejeno in trajno eksistenco. Tako tudi vsi sodobnejši mediji. Literarna veda, ki je izšla iz občudovanja velikih del, prevzema od njih tudi sistem vrednot, med katerimi je artikulacija skrajnih položajev na visokem mestu. Naj si drznem banalno vprašanje, na katerega pa sam ne vem prepričljivega odgovora: kako gre to skupaj s človekovim prizadevanjem za kvalitetno in trajno eksistenco? In še nastavek za enega od možnih odgovorov, ki se je porodil v današnji debati z Alešem: ali kvalitetno eksistenco še vedno povezujemo s trpljenjem, ki ga povzročajo radikalne drže? Je za tako naziranje odgovorno krščanstvo? Ima kakšno perspektivo v naši civilizaciji, ki večino energij porabi za to, da bi napravila življenje še bolj udobno? ============ Kras in Bohinj v ameriškem romanu Dobil sem pismo študentke Tanje Pajevic (tpajevic na indiana.edu) z univerze v Indiani, ZDA, ki bo nekaj svojega študijskega časa preživela v Sloveniji; tu se namreč dogaja zadnja tretjina romana, ki ga piše kot diplomsko delo na tamkajšnjem oddelku za angleščino. Vpisala se bo v jezikovni tečaj, zraven pa bi želela še intenzivnejših jezikovnih, literarnih in kulturnih informacij; v zameno bi se pogovarjala o sodobni ameriški fikciji in o kreativnem pisanju, ki je pomemben del njenega študijskega programa, in pmagala navezati stike s svojima profesorjema Alyce Miller in Tonyjem Ardizzonejem. Natančnejše informacije pri meni ali kar neposredno pri kolegici Pajevic. ============= Spletke Http://www.rrz.uni-hamburg.de/narratologie/ -- naratološko spletišče Jana Christopha Meistra z Univerze v Hambrugu. Http://www-ceci.mit.edu/projects/Eliza/ -- naratološki projekt Eliza, menda sem nekoč že opozarjal nanj. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- kje vse smo bili poleti. Ali ni to žalostno, kako hitro se je letos končalo poletje? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 22:40:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Sep 2000 22:40:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Boža_Krakar-Vogel:_Na_kratko_o_dolgi_poti_prek_treh_četrtin_Zemlje Message-ID: <001b01c01779$87dd8fe0$4503f9c2@hladnik> Uf, tole je pa daleč, je upravičeno prva misel človeka, ki se po približno 30 urah letenja z vmesnimi postanki v Los Angelesu in Sydneyu znajde nad valovito zeleno novozelandsko pokrajino. Cilj popotnikov, bolje rečeno popotnic, ki so se letošnjega ne preveč mrzlega zimskega julija zbirale v sodobnem velemestnem Aucklandu sredi nje, sicer ni bil turistični ogled, ampak svetovni kongres organizacije IRA (International Reading Organization - njena podružnica pri nas je Bralno društvo Slovenije, včlani se lahko vsakdo, ki se ukvarja s pospeševanjem branja in funkcionalne pismenosti). Kljub temu pa je bila na delu ne le želja po novih strokovnih spoznanjih, pač pa tudi turistična zvedavost, ki se je pasla ob slikovitih vulkanskih jezerih, gejzirih žveplene vode, ob običajih prvotnih maorskih prebivalcev in ob modrozelenem pacifiškem morskem razkošju, ki najbrž pogosto pritegne tudi misli in poglede šolarjev v števlnih aucklandskih šolah ?s pogledom na morje?. Obkongresne vtise so seveda dopolnjevali tisti s same prireditve. IRA ima svetovne kongrese na dve leti. Na letošnjem se je zbralo okrog 1300 udeležencev iz približno 35 dežel. Največ je bilo, razumljivo, domačinov, sledili pa so jim udeleženci iz ZDA -- ti so po navadi najštevilčnejši na vseh tovrstnih shodih. Iz daljnje Evrope nas je bilo precej manj, pa vseeno smo prišli iz dokajšnjega števila držav, od Velike Britanije, Finske, Nemčije do Slovenije (mimogrede: za našo državo so številni udeleženci že slišali, čeprav so jo tu in tam še postavljali v bivšo Sovjetsko zvezo ali pa so imeli kako drugače nedoločne predstave o njeni legi -- obe Slovenki sva bili pri odstiranju teh meglic prizadevni slovenski ambasadorki). Živahne kongresne dejavnosti so potekale na več prizoriščih hkrati. Cele dneve so bila sekcijska predavanja, referati, delavnice in predstavitve, tako da je bila včasih izbira kar težavna. Teme so bile vse povezane z učenjem in poučevanjem različnih vrst branja, znotraj tega pa dokaj pisane po vsebini, kakovosti in številu poslušalcev. Poleg tem in dilem o učnih načrtih in eksternem preverjanju, ki ima tudi na tem koncu sveta zagovornike in nasprotnike, so mene zlasti zanimali prispevki o branju literature. Bilo jih je precej, večina o motivaciji za branje otroške oz. mladinske literature. Predavatelji z različnih koncev sveta so poudarjali, da se branje knjig začne doma, v družini. Tema družinskega branja ima na teh kongresih že nekaj let pomembno mesto. Ob družinskem so številni poudarjali tudi šolsko glasno branje in spodbujali učitelje, naj otrokom veliko berejo, zlasti npr. težje začetke zgodb, zgodbe s tujimi imeni in z zapleteno skladnjo. Branje literature v šoli veliko povezujejo tudi z ustvarjalnim pisanjem in z medijskim komuniciranjem. Tako so finske udeleženke predstavile organizacijo videokonference o literaturi, ki poteka med posameznimi razredi različnih šol, spodbujanje dopisovanja med učenci o prebranih knjigah po elektronski pošti pa je že razširjena praksa. Videti je bilo mogoče tudi različne didaktične predstavitve avtorjev in del na spletnih straneh, srečati nekaj novozelandskih mladinskih pisateljev, si ogledati bogato razstavo knjig za otroke in še kaj. O srednješolskem literarnem pouku ni bilo dosti prispevkov. O branju na literature na tej stopnji pravzaprav (razen mojega) nobenega. Moja sekcijska kolegica iz Montane (ZDA) je predstavila svojo izkušnjo, kako je mogoče po zelo enostavnem metodičnem modelu spodbujati dijake k pisanju izvirnih kratkih zgodb, nek drug profesor pa svoje izkušnje s poukom ustvarjalnega pisanja poezije. Sama sem nastopila z referatom o priljubljenosti, poznavanju in razumevanju Prešerna med slovenskimi osnovno-, srednje- in visokošolci in s tem v zvezi postavila načelno vprašanje o smiselnosti uvrščanja literarne klasike v srednješolski kurikulum (o tem več kdaj kasneje). Poslušalci z različnih koncev sveta so mi ob koncu dejali, da se tudi pri njih srečujejo z vprašanji, kako predstavljati klasično literaturo mladim in da so dobili idejo, kako je mogoče empirično preverjati bralčevo odzivanje na to zvrst besedne umetnosti. Meni pa se je zdelo dobro, da sem imela priložnost tovrstni mednarodni javnosti predstaviti Prešerna v Prešernovem letu. (Zanimiv prispevek o vlogi knjižnic pri spodbujajnju bralne pismenosti med našimi Romi je predstavila druga Slovenka, dr. Silva Novljan.) Med zanimivimi prispevki naj za konec omenim le še predavanje profesorice Marjorie Hannock iz Kansasa, učenke znamenite Louise Rosenblatt, sokreatorice teorije bralčevega odziva.. Prof. Hannockova je govorila o najbolj aktualnih smereh raziskovanja v okviru teorije bralčevega odziva in literarne didaktike v ZDA. To so naslednje: - bralčev odziv na multikulturno literaturo (nekoliko poenostavljeno bi ta izraz pojasnili kot literaturo nebelih etničnih skupin), - vloga učitelja pri spodbujanju učenčevega branja, - učenčev odziv na neumetniško (stvarno) literaturo, otrok in knjiga, - ustvarjalno odzivanje na literaturo (slikanje, uglasbljanje, ustvarjalno pisanje), - spodbujanje učencev z bralnimi težavami, - razmerje med bralčevim odzivom in izborom literature, - učitelj kot raziskovalec bralčevega odziva, - učenje literature kot del učenja tujega jezika, - tehnologija in bralčev odziv (pogovori o prebranih knjigah po elektronski pošti). Profesorica je za vsa ta tematska področja navedla obsežno literaturo. Seznam je na voljo pri meni. Obisk takih kongresov je spodbuden iz več razlogov. Človek se na njih ne le nauči marsičesa novega, ampak tudi primerja in potrdi svoje izkušnje. Tokratno poglavitno spoznanje je bilo, da o večini obravnavanih vprašanj razmišljamo tudi pri nas, da smo v teoriji in praksi marsikdaj celo korak naprej, saj smo marsikaj od tega, kar ponekod predstavljajo kot napredne alternative nacionalnim kurikulom pri nas uveljavili na nacionalni ravni (upoštevanje raznovrstnih kognicij pri bralčevem stiku z literaturo, individualizacija, ustvarjalno branje in pisanje, preverjanje na zahtevnejših taksonomskih ravninah). Po drugi strani pa moramo, podobno kot so poudarjali kongresni referenti za svoja okolja, tudi mi še marsikaj raziskovalno razviti in praktično uresničiti (npr.spodbujanje bralčevega odziva s sodobnimi tehnološkimi možnostmi). Zato popotnik (popotnica) odhaja iz novozelandske zime v kislo slovensko julijsko poletje s filozofsko zrelativiziranim pogledom na začetni vtis o daljavi: tudi tam daleč ljudje podobnih poklicev razmišljajo o podobnih temah na podoben način. Daleč je pravzaprav blizu -- bliže kakor razvpiti Hollywood, ki sva ga s kolegico Novljanovo obiskali na povratku in razočarano strmeli v klavrni glamour predpremiernega dogajanja pred enim od Spielbergovih filmov. Boža Krakar Vogel From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Sep 5 22:34:32 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 05 Sep 2000 22:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] ... o bistvenih človeških=20rečeh References: <012801c01685$088577c0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <39B558D8.5DE05030@mila.ljudmila.org> Hladnik Miran wrote: > V Knji?evnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva > po?itni?ka prispevka literarne narave. Ifigenija Simonovi? odkriva prednosti > pisanja z roko pred tistim na ra?unalnik in razvija idejo o literarnem > nate?aju, na katerem bo pisanje na ra?unalnik prepovedano. zanimivo, predlagam še nate?aj, kjer je poezijo potem tudi prepovedano natisnit (v knjigi, reviji...) ali pa naj prepovejo vsaj uporabo rac. programov za prelom > Zorko Sim?i? pa > razlaga, zakaj se ne bo naro?il na internetni priklju?ek. Zato, ker mu > internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Pre?ernu tlelo v o?eh, ko je internet ni nadomestek mozganov, in ce le teh nimaš, ti tudi ostali viri informacij ne pomagajo knjiga(tisk)=dobro, iskreno, globoko, doziveto, resnicno racunalnik=slabo, hladno, neclovesko zanikam > Ker na straneh KL 1. septembra ob na?tetih dveh ni bilo nobenega ?lanka, ki > bi bil ra?unalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje > prepri?anje, o katerem je v Slovlitu ?e tekla beseda, da literarna scena > sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v > nedavnem intervjuju Slavoj ?i?ek ozna?il z izrazi tradicionalizem in > tehnokracija. obstaja sicer nekaj kot spletna litaratura ali nekaj takega, je pa res, da ji v Slo bolj slabo kaze, tudi kar se KL tice... klik, jaka + upam, da ni zamere na moj neakademski + nepravopisni nacin pisanja, e-pisanja :) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 07:27:25 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 07:27:25 +0200 Subject: [SlovLit] Septembrske literarne spletke Message-ID: <003101c01d43$5347c280$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.n2h2.com/KOVACS/S0086.html -- seznam literarnih diskusijskih skupin po svetu. Http://tabla.streznik.com/tabla.htm -- slovenski šolski portal, bolj za šoloobvezne in srednješolce, pa vendar. Http://www.naklancu.si/ -- podjetje za trgovanje z nepremičninami; kako je z avtorskimi pravicami za uporabo naslova znanega literarnega dela :)? Http://www.geocities.com/ostuda/OSTUDA.html -- ostudni verzi in zgodbe. Http://members.spree.com/education/kajdogaja/dumaca.htm -- nekaj za dialektologe, morda tudi za psihologe in politologe. =========== Od 14. do 26. sept. gre Slovlit na oddih; v tem času bo z zamudo dosegljiv le na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si. Lep pozdrav Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 08:36:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 13 Sep 2000 08:36:28 +0200 Subject: [SlovLit] Plonkanje Message-ID: <004501c01d4c$f2ba75c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. september 2000 7:22 Subject: Re: [SlovLit] Septembrske literarne spletke > Pogledal sem Http://tabla.streznik.com/tabla.htm slovesnki solski portal. > Tam se lahko dobi eseje in podobne stvari za solo. Vas zanimajo tudi nasveti > in pripomocki za preganjanje spletnega plonkanja, tudi na univerzi? > Priporocam spletno revijo, namenjeno kriticni obravnavi solskih vprasanj, > kjer je prispevek o tem: > http://www.webtools.city.edu.hk/news/newslett/plagiarism.htm > Pozdrav! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 20:22:55 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Sep 2000 20:22:55 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <000301c01db5$54640120$7803f9c2@hladnik> Domet slovenske izvirne književnosti Spletke ============== Domet slovenske izvirne književnosti Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne slovenske -- priložnost za razmislek. =========== Spletke Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s hvaležnostjo. ========== Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: View --> Encoding --> Central European (ISO). Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran From kramberger na uni-mb.si Sun Sep 17 23:49:22 2000 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 17 Sep 2000 23:49:22 +0200 Subject: [SlovLit] Re: spletke o dr. Joycu Message-ID: Dober vec*er vsem, prebral sem Hladnikovo predavanje o Presernu -- ni tako dramaticno kot Prijateljevo na predvecer odkritja Presernovega spomenika v Ljubljani, a je vendarle kratkocasno. Pa tudi pomembno za slavisticno stroko, saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. Verjetno bi bilo mozno identificirati s*e kaksne plasti, odtenke ali plati, a to prepuscam drugim. Predavanje je treba prebrati v obeh jezikih, ker se besedili ponekod ne ujemata -- in nekateri zasuki, podtoni, ki ji vsebuje slovenska verzija, zal celo manjkajo v prevodu (ce zanemarimo tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Moji spletni dodatki pa so naslednji: 1. Poznam zelo preproste ljudi (oznaka z vidika kaksnih socioloskih in javnomnenjskih raziskovalcev), ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med slavisti). Ne verjamem, da vse natise Preserna pokupijo ucenci, dijaki in studenti oziroma bibliofili in zbiratelji izdaj Preserna (ko sem proti koncu svojega studija selil knjiznico taksne osebe, je bilo to dozivetje, na podlagi katerega sem leta 1984 pripravil v UKM razstavo o izdajah Presernovih pesmi). Ker s*e nisem nasel donatorja ali sponzorja, ki bi mi kupil zadnjo izdajo Preserna v zalozbi Nove revije, ne morem nicesar zapisati o njeni uredniski zasnovi in izvedbi, a ce to zanemarim, lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren s*e neresena zadeva -- ceprav si je vrhunskih izdaj najpomembnejsih nasih klasikov, ki jih bo pripravljala nasa najvisja znanstvena ustanova, zelel Ivan Prijatelj ze leta 1917 (v clanku, objavljenem v prilogi LZ) oziroma 1919 (v nastopnem predavanju na ljubljanski univerzi). 2. Leta 1800, ko se je Preseren rodil, se Napoleon s*e ni umikal pred avstrijskimi (in drugimi) silami. Res pa je, da je Preseren odrascal in studiral v casu, ko so bile konzervativne sile znova trdno na polozaju. To je bil cas, ko so v nemskem kulturnem prostoru zaceli nihati mnogi intelektualci -- in zgodovinarji oziroma historicni sociologi so si neenotni samo glede tega, katera plat tega nihanja je bila usodnejsa za poznejso zgodovino Nemcije. V tem kontekstu se mi zdi, da bi moral biti prikaz razmerja med Presernom in Vrazom, ki je dober in zelo blizu tistemu, kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav, dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. To bi tudi dobro dodatno obarvalo razlago Krsta pri Savici. 3. V kratki verziji zivljenjepisa, ki je pravzaprav uvod v razclenitev oseb in postaj v Presernovem zivljenju, bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. Ce danes obiscemo Presernovo rojstno hiso, nam pokazejo sef v steni, povedo, da je del opreme posledica relativnega blagostanja, in pripomnijo, ko se povzpnemo po ozkih stopnicah, da smo v hiso pravzaprav vstopili pri zadnjih vratih. Nekdaj je namrec cesta vodila severno, med hiso in Karavankami. Proti Ljubljani oziroma v goljfivi svet si odsel tako, da si moral mimo cerkvice sv. Marka. Torej obstaja med prometno ureditvijo, ocetovo dejavnostjo in spominskim vtisom, ki ga je zapustila cerkvica, tesna in hkrati razumljiva povezava. 4. Ko razmisljam, kateri kraj je v meni zapustil lepse (dragocenejse, pomembnejse) spomine, se ne morem prav odlociti med Ljubljano in Zagrebom. Zgodba pa je naslednja: v 80-tih sem se iz Maribora vozil v Ljubljano na seminarje in simpozije, kjer sem se sreceval s prijatelji in znanci, med njimi pa je bil obcasno tudi kaksen tujec. Tudi prenoceval sem pri prijateljih ali pa se z zadnjim vlakom ze vrnil na Stajersko. V Zagrebu sem zmeraj vsaj eno noc prespal v hotelu International in na simpozijih sem spoznaval same nove osebe, predvsem pa stevilne tujce: med drugim sem govoril s Habermasom, Negtom in vdovo Ernsta Blocha. In vzdusje je bilo velemestno, duhovna spodbuda neprimerno vecja. Ko bom v kratkem po zaslugi Telekoma nadomestil knjizico s telefonskimi stevilkami, staro najmanj 15 let, z novo, si stevilke tega hotela ne bom prepisal, a pogled nanjo je v meni prebudil sentimentalnost. Vendar, disertacijo sem zagovarjal v Ljubljani. Zagovoru pa je predsedoval akademik, ki je zivel in predaval dolga leta v Zagrebu in Osijeku, kar je na dan zagovora vzbudilo veliko zacudenje pri zdaj ze upokojeni slavistki-jezikoslovki, ko ga je zagledala na hodniku Filozofske fakultete. 5. Naj koncam s predlogom in zeljo. Obnovil sem si v mislih, katere Presernove pesmi so omenjene v predavanju: satiricni epigrami in soneti, sonetni venec -- Dekelcam, Pevec in Krst, Zdravljica; pa se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. A o tem, kaksen je Hladnikov odnos do Preserna, bomo brali v neki njegovi prihodnji studiji ali monografiji, takrat bomo izvedeli, ali sem prav ugibal. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:12:18 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:12:18 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Iz de*zele javorovega lista Message-ID: <01JUK6U4DYM4001PW3@Uni-Lj.si> Trije slovlitjani, Tom Priestly, Henry Cooper in jaz, smo vceraj in predvcerajsnjim sodelovali pri kanadskih pocastitvah Presernove dvestoletnice. Na univerzi v Edmontonu se je simpozij odvijal okviru obseznega festivala srednjeevropskih narodov, ki ga je organiziral predstojnik edmontonskega instituta za avstrijske in srednjeevropske studije Franz Szabo. Za uvod sem povzel zacetne in zakljucne dele predavanja, ki sem ga pred 14 dnevi ponudil tudi v slovlitjansko presojo (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/presren.html), nadaljevala sta kolega Priestly in Cooper z referatoma o prevodnih tezavah s Krstom in Sonetnim vencem, vmes pa smo recitirali Preserna v slovenski in angleski izvedbi. V diskusiji je nastopila Bozena Tokarz, ki je bila z mozem Emilom slucajno prav v teh tednih tu na obisku; njene besede je v anglescino sproti spretno prelival Jacek Kristof Kozak, ki na albertinski univerzi dokoncuje podiplomski studij -- kakih 20 poslusalcev je zbrano sledilo izvajanjem. --- Vceraj, v soboto, pa je kanadsko-slovensko drustvo pripravilo simpaticno proslavo v svojem domu na severnem robu mesta. Nastopil je pevski zbor, zabavali smo se ob igranih prizorih iz Presernovega zivljenja in celo sami nekaj sodelovali pri tem, na koncu pa so nam pripravili okusno domaco vecerjo s slovenskim vinom. Da se je po vecerji pri mizah tudi prepevalo, se razume samo po sebi. ---- Na obeh dogodkih, na univerzi in v slovenskem domu, je spregovoril slovenski veleposlanik v Kanadi Bozo Cerar. Zal pa mu ni bilo mogoce priloznosti izkoristiti za to, da bi Tomu Priestlyju slovesno izrocil drzavno odlikovanje, s katerim ga je za promocijo slovenske literature in kulture v tujini odlikoval predsednik republike -- posiljka se je nekje na poti med Torontom in Edmontonom zacasno izgubila (da, tudi na zahodu se dogajajo take reci). Teden pred edmontonskimi dogodki sem v stiri ure leta oddaljenem Torontu o Presernu pripovedoval zbranim Slovencem v kleti ene od dveh slovenskih cerkva v mestu. Poslusalo je kakih 40 ljudi in nekateri so tudi zivo sodelovali v diskusiji. Potem so naju z zeno peljali na ogled slovenske sole, druge slovenske cerkve in slovenskega doma za upokojence. Pod streho naju je v Torontu prijazno vzel slovlitjan David Stermole. Tele vrstice za Slovlit pisem iz racunalniske sobe finega hotela Crowne Plaza Chateau Lacombe v Edmontonu, kamor nas je velikodusno nastanil Franz Szabo. Jutri gremo domov; ko razvijejo se slike s prijetne kanadske turneje, vam jih postavim na ogled. O dejanju in nehanju Slovencev po svetu pa bi bilo potrebno napisati samostojen prispevek. Lp miran From Miran.Hladnik na uni-lj.si Sun Sep 24 19:46:59 2000 From: Miran.Hladnik na uni-lj.si (MIRAN) Date: Sun, 24 Sep 2000 18:46:59 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Odmevi Message-ID: <01JUK822RFGY001PW3@Uni-Lj.si> Ena obnovljena spletka, preden pozabim, http://mila.ljudmila.org/srce/ so sveze strani studentskega informacijskega centra. ---------------- V zadnjem sporocilu sem pozabil cestitati Tomu Priestyju za drzavno odlikovanje: Tom, z vso iskrenostjo! ---------------- Vesel sem Krambergerjevega komentarja mojega presernovskega predavanja. Igor, hvala za branje in modre razmisleke. Tule nekaj mojih replik: >a je vendarle kratkocasno. Predavanje je moralo biti kratkocasno, ker je bilo namenjeno popularni rabi. >saj gre za poseg nekoga, ki se ukvarja predvsem s trivialno literaturo, na podrocje najbolj elitnega leposlovja. No ja, med zgodovinskimi romani in kmeckimi povestmi sem ze prej naletel tudi na kaksnega Cankarja pa Preziha pa Bartola ... >tehnicno napako pri prevajanju zneska, ki ga dobijo slovenski verzifikatorji za posamezni verz). Popravljeno. >Poznam zelo preproste ljudi [...] ki imajo dobesedno na nocni omarici Presernove Poezije -- >in znajo vec njegovih pesmi na izust kot jaz (najbrz pa potolcejo tudi marsikoga med >slavisti). Drzi, tudi tukaj v Kanadi je eden takih prepricljivo zrecitiral Uvod, ce pa bi imeli cas, bi lahko predstavil cel Krst. >lahko ugotovim, da je tekstnokriticno Preseren se neresena zadeva Se strinjam. >kar je nekoc kot nekaksno rehabilitacijo Vraza napisal Marko Terseglav Poglavje o Vrazu je tukajsnje stajerske Slovence zivo zanimalo! Presernov odklonilni odnos do Vrazovih pobud za sprejetje nekaterih stajerskih idiomov v slovenski literarni jezik morda res ni bil najbolj moder. >dopolnjen z omembo tistega dela Presernovega opusa, ki je napisan v nemscini. O tem so v Avstriji lani in letos izdali dve knjigi. Presernovo nemsko poezijo sem v koncni verziji predavanja izpustil, imas pa prav, da bi utegnilo biti za Slovence po svetu, ki slovenscine ne uporabljajo vec, prav to poglavje sila zanimivo. Bom poskusal dopolniti. >bi bilo morda bolje "kmecke starse" nadomestiti z omembo, da se je oce ukvarjal s prevoznistvom. To je bilo povedano. >se mi zazdi, da bi bilo morda mogoce Preserna bolj natanko ujeti s hkratnim branjem gazel in glose. Poeticnega dela Preserna sem se nalasc dotaknil bolj ob robu. Kljub temu hvala za predlog in spodbudo. Lp se vedno iz Kanade (kjer na tipkovnici ni stresic) miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 19:45:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Sep 2000 19:45:40 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Message-ID: <017d01c027ed$0e003180$6f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Miran Hladnik Sent: Sunday, September 17, 2000 9:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Paberkujemo PO SPLETNIH PREDSTAVITVAH KANDIDATOV Spoštovani, začele so rasti strupene gobe spletnih predstavitev polpismenih kandidatov za poslance. Dva vzorčka "na prvo žogo": http://milanrobic.up.to/ (posebej "Predstavitev", "Ko je leta 1997 dobil posebno vizijo ter edinstveni načrt je fenomenalno idejo kako postati predsednik države in strategijo Nobelove nagrade vključil v seminarsko nalogo ter opravil pionirsko, inovativno tiskovno konferenco, katere know how so prenašali vsi relevantni mediji. ") http://www2.arnes.si/~sopmjarc/program.htm "Zato velika evforija in sitnarjenje okrog evropskih inštitucij po sprejemanju, Sloveniji samo znižuje ceno. V EZ bomo sprejeti takrat, ko bo to ocenila Evropa za primerno. Dokler EZ ne bo rešila svojih nekaterih notranjih nasprotij se to ne bo zgodilo. Zato, ponos in glavo pokonci. ... Kot mestni svetnik sem neposredno soočen, z urejanjem teh problemom, na nivoju mestnega sveta kot zakonodajnega organa mesta. " Spremljajmo, protestirajmo, zahtevajmo izpit iz slovenščine za poslance ... tisti, ki ste za to strokovno usposobljeni (nekaj "Slovlitjanov" nas je tudi iz drugih cehov), ponudite lektorsko pomoč ... LP, Jože A. Čibej From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Sep 30 09:48:51 2000 From: mira.gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 30 Sep 2000 09:48:51 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko = izobraževalno=20omrežje Message-ID: <39D59AE3.93E2CB75@guest.arnes.si> Spoštovane kolegice in kolegi! Če imate karkoli zanimivega za slovensko izobraževanje, še posebno pa za naše področje, vas prosim, da dodate na spletno stran Slovenskega izobraževalnega omrežja: http://sio.edus.si/. Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Oct 1 19:35:13 2000 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sun, 1 Oct 2000 19:35:13 +0200 Subject: [SlovLit] Paberkujemo Message-ID: <004801c02bcd$f59d7140$1f08f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Med študentkami prvega letnika slovenščine (fantov je nekako 5 od 150) sem dvakrat naredil podobno anketo. Ne berejo poezije in ne berejo slovenske literature. Večinoma berejo tuje romane in popularne psihološke priročnike. -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 13. september 2000 21:15 Zadeva: [SlovLit] Paberkujemo >Domet slovenske izvirne književnosti >Spletke > >============== > >Domet slovenske izvirne književnosti > >Kranjska knjižnica je pripravila seznam največkrat izposojenih knjig v prvi >polovici leta 2000. Na seznamu so med prvimi tridesetimi v glavnem tuja >dela, med njimi precej znanstvene fantastike in kriminalk. Od slovenskih so >tu Enciklopedija Slovenije, angleški slovar, in Horvatova Razvojna >psihologija. Od slovenske izvirne literature le Desa Muck z mladinskim delom >Lažniva Suzi. Slovenskega romana nič. Drame nič. Poezije nič, ne tuje ne >slovenske -- priložnost za razmislek. > >=========== > >Spletke > >Http://www.majdaarh.com/glasba.html -- Majda Arh, besedila popevk. > >Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html -- predavanje o Prešernu v >angleščini in slovenščini za popularno rabo -- kritične pripombe sprejemam s >hvaležnostjo. > >========== > >Če nočeš imeti težav s šumevci, nastavi svoj poštni program nekako takole: >View --> Encoding --> Central European (ISO). >Naslednjih 14 dni sem občasno dosegljiv samo na naslovu >miran.hladnik na ff.uni-lj.si; prosim za razumevanje in lp miran > > > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >SlovLit na ijs.si >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 13:35:56 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 2 Oct 2000 13:35:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <00be01c02c64$f5c5b320$5b4602c1@ff.unilj.si> > From: nada na s-gimb.lj.edus.si > Subject: kar tako mimogrede Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka absolventka. Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 06:20:03 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 06:20:03 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <000f01c02cf1$341f9780$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 02. oktober 2000 18:58 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Nesrečna kolegica je bila vendarle dovolj samokritična, da je ne le spoznala > svojo omejenost, pač pa tudi spremenila logičen sklep v dejanje in odšla. > Sicer pa takšnih cvetk, kakršna je ta o rabi gotice pri Slovencih, ima na > zalogi vsak, ki spremlja delo kolegov, vendar tudi njegovi kolegi vedo > povedati kaj zanimivega o njegovih izjavah. Mirno lahko zagotovim, da pri > drugih predmetih, pa tudi v drugih državah ni nič drugače. Lahko pa tudi > zatrdim, da zdravniki, sodniki in še nekateri strokovnjaki tega nikoli ne > obešajo na veliki zvon, zlobno se takšnim spodrsljajim posmehujejo le med > seboj, nikoli pa ne izven klana. Imajo zato nekoliko drugačen položaj v naši > družbi kot mi? Sta zato to praktično edina poklica, ki ju lahko opravlja le > strokovnjak z diplomo medicine oziroma prava in pravosodnim izpitom? > Slovenščino, pa tudi tuje jezike, matematiko, fiziko lahko uči kdorkoli, > inijekcijo lahko v določen del telesa zapiči le ustrezno usposobljen > strokovnjak in nihče drug, pa čeprav je tega sposoben tudi vsak narkoman. > Tožb zdravnikov je ničkoliko, toda malokatera se konča z njihovo obsodbo, > ker je sodni izvedenec vedno zdravnik. > Priporočam, da bi se pri odnosih do dela kolegov, kaj naučili pri njih, > čeprav se oddaljujem od oživljene teme. > > K obravnavani temi pa vprašanje: s katerim sodobnejšim pripovednim delom > (pustimo visoki Parnas poezije ob strani!) sodobne slovenske književnosti > naj razvijem zanimanje za branje pri 60% slovenskih srednješolcev na > poklicnih šolah, kjer marsikdo tako slabo bere, da ima težave z razumevanjem > besedila. In prosim, prizanesite mi z nasveti, da naj jim ponudim kakšne > Leteče mačke, ker imajo v tem delu prikazane vrednote ze zelo živo razvite. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 2. oktober 2000 13:43 > Zadeva: [SlovLit] Kar tako mimogrede > > > >> From: nada na s-gimb.lj.edus.si > >> Subject: kar tako mimogrede > > > >Berem razočaranja o znanju in interesih bruck, pa te imajo vsaj čas > >do diplome. Na srednji šoli čez cesto od filofaksa pa je moj > >vrli prvošolec pri pouku zvedel, da smo imeli Slovenci gotico do 1846, > >pa še par takih. Učila jih je in po treh tednih - obupala neka > >absolventka. > > > >Nada Barbarič, mama&slavistka na GIMB From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 08:25:33 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 08:25:33 +0200 Subject: [SlovLit] Oktobrsko spletanje Message-ID: <008701c02d02$bc977180$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Http://www.verygoodnetart.org/2000/sem/ -- Jaka Železnikar, Am I net artist? Http://portal.carantania.com -- Novi slovenski portal za vstop v splet. Http://wwwc.oead.ac.at/CEEPUSPublic/ -- Ceepus ponuja možnosti študijskega bivanja v državah Srednje in Južne Evrope. Če se hočeš naročiti na komparativistično diskusijo, napiši pošto brez nasova z naslednjo vsebino: subscribe clcweb svoj-elektronski-naslov in jo pošlji na majordomo na purdue.edu. Http://petrusa25.bizland.com/ -- pesmi Petre Divjak, ki sicer piše bolj sama zase . Http://www.slowenien.at/fefo/LEKTORIRANJE.htm -- cenik za lektoriranje, tipkanje ipd. Http://www.angelfire.com/wa2/SGSIpnw/ -- sem usmerite znance iz Amerike, ki želijo raziskati svoje korenine. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 13:49:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 3 Oct 2000 13:49:16 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <001c01c02d2f$f740b620$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Alenka Hladnik To: Sent: 03. oktober 2000 13:29 Subject: [SlovLit] Kar tako mimogrede Kaj pa če kolegica sploh ni bila nesrečna, ampak je srečno pravočasno usla, pa ne, kot implicitno sledi iz povedanega, zaradi pomanjkljivega znanja, marveč zato, ker ga v razpuščenosti pouka se pokazati ni mogla. Saj vemo, da slovenščina in podobni nekoristni predmeti ne vzbujajo kaj prida strahospoštovanja. In če večini učencev/dijakov vednost ni ne cilj ne vrlina, potem jo je res najbolje podurhati iz prosvete. Pametna absolventka, torej, nikar ne udrihajte po njej. Pa še nekaj. Lepo vas prosim, informacijo o gotici in Slovencih lahko vendar dobite na internetu, saj ni, da bi s takšnimi nepomembnimi podatki obremenjevali glave naših ljubkih šolarjev, ki tako neznansko trpijo v naši neprijazni šoli. Alenka Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 16:23:04 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 4 Oct 2000 16:23:04 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kar tako mimogrede Message-ID: <002801c02e0e$9c00eca0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: ksenija fanrich To: Sent: 04. oktober 2000 16:02 Subject: Re: [SlovLit] Kar tako mimogrede > Pozdravljeni, če sem slučajno tista "prof. absolventka" jaz (na imenovani > soli sem ucila le septembra t. l.,in sicer na gimnaziji), potem odgovarjam > na pisanje mame slavistke: > o gotici se je pri uri res govorilo v okviru zastavljene teme Nastanek > pisave in črkopisa. Tudi o njunem razvoju na Slovenskem. In povedali smo, da > je že Trubar v drugem tiskanju uporabljal lat. In tudi to, da je na voljo > veliko podatkov o pisavah in crkopisih, ki so jasno in pregledno zapisani. > In navedli smo ucbenik Na pragu besedila 1 kot literaturo, ki je ne samo > obvezna, ampak tudi primerna za utrditev v soli povedanega, in ki nazorno > razloži snov, tudi tistim, ki jim pri uri kaj ni bilo povsem jasno. In > dodali še zbirko Mejniki, kjer je v eni izmed drobnih knjižic zapisano > skoraj vse na zgornjo temo. > Zgražanje je dopustno, kadar je upravičeno. Tokrat ni. > > > Lep pozdrav, > Ksenija Fanrich, univ. dipl. sloven. > > > _________________________________________________________________________ > Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com. > > Share information about yourself, create your own public profile at > http://profiles.msn.com. > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 7 11:06:18 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 7 Oct 2000 11:06:18 +0200 Subject: [SlovLit] Iz oktobrskega spletnega cvetnika Message-ID: <007001c0303e$1c03f1a0$2703f9c2@hladnik> Http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/ -- David (Stermole), saj ne boš hud, da vabim na ogled tvojega slovarskega iskalnika. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html -- obnovljene strani Society for Slovene Studies. Http://www.studentski-servis.com/izobrazevanje.html -- štipendije za dodiplomski in podiplomski študij. Http://www.britishcouncil.si/english/ielts.htm in http://www.ielts.org -- International English Language Testing System -- preizkus znanja anleščine, za tiste, ki bi radi šli študirat ven. Http://www.supertomi.bizland.com/ -- priročnik o tem, kako se delajo spletni dokumenti. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 07:58:57 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 07:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <004a01c03348$582a4140$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Obvestilo iz NUK-a ======== Spletke Http://www.elsevier.com/locate/poetic/ -- kazalo in povzetki člankov revije Poetics v založbi Elsevier. Http://www.elsevier.com/locate/ruslit/ -- kazalo in povzetki revije Russian literature pri isti založbi. Http://www3.oup.co.uk/litlin/contents/ -- kazala in povzetki revije Literary and linguistics computing. Http://tejas.serc.iisc.ernet.in/~currsci/sep102000/602.pdf -- članek v indijski reviji Current Science o merjenju znanstvenosti. Http://www.ijs.si/lit/zagovor.html -- Jakob Alešovec, Zagovornik, Iz sodnijskega življenja (preskeniral Zoran Triglav). Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v14/0300.html -- v diskusijski skupini Humanist poteka debata o razmerju med omrežnim in razrednim poučevanjem. Spodbudil jo je Noam Chomski. ========= Obvestilo iz NUK-a V petek, 13. oktobra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in telefon do zasedbe prostih mest. [...] Gorazd Vodeb, NUK, gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. ========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 16:35:00 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 16:35:00 +0200 Subject: [SlovLit] Znanstvene paradigme -- Kuhn vs. Laudanov Message-ID: <001b01c03390$7227ebe0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletki Thomas S. Kuhn ========== Spletki Http://www.antika.si/ -- antikvariat knjig. Http://cupavi.iscool.net/ -- poezija glasbenika, ki se podpisuje Čupavi. ========== Thomas S. Kuhn Tole informacijo sem poslal Alešu (aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si): >Title: Kuhn, Thomas S.: The Road since Structure >Publisher: University of Chicago Press > >The fullest record we have of the new direction Kuhn was taking during >the last two decades of his life. The first part consists of essays in >which Kuhn refines the basic concepts set forth in Structure--paradigm >shifts, incommensurability, and the nature of scientific progress. In >part II, Kuhn replies to many of the criticisms of his earlier work. >The third part is the transcript of a remarkable autobiographical >interview conducted in Athens in 1995. > >For more information, see the book synopsis at > ============= Tole je pa Alešev odgovor, ki bo morebiti zanimal še koga: Nekaj od tega je bilo prevedeno v slovenščino in srbohrvaščino, intervju pa je nekaj novega, ampak ne bom bral, tenks. Nad Kuhnom sem se navduševal kot študent. Zadnjih deset let sem v principu anti-kuhnovski (v smislu, da verjamem, da je do resnice mogoče priti, vendar počasi in z mnogo napakami), nekaj tradicionalnega filozofskega nezaupanja do znanosti pa vcepijo v vsakega študenta. Zdaj je "in" Lary Laudanov model sprememb in razvoja v znanostih:gre za srednjo pot med Popprovim in Kuhnovim modelom. U čemu je rječ? Med znanstveniki obstaja tako strinjanje kot nestrinjanje glede tega, katere teorije, metode, tehnike bodo uporabljali. Po Poppru je strinjanje posledica sprejemanja istih splošnih metod, nestrinjanje pa posledica napak ipd. Kuhn pa razlaga nestrinjanje kot posledico delovanja v različnih paradigmah. Toda zgodi se, da se tudi ljudje iz različnih paradigem razumejo, do česar v bistvu ne bi smelo priti (če so paradigme res različne). Po Poppru je nerazumevanje v bistvu neracionalno, po Kuhnu pa racionalno. Laudan predlaga sintezo obojega. Po Laudanu imamo v znanostih opravka s tremi tipi izjav: a) o tem, kakšen je svet (ne gre le za materialna dejstva, ampak tudi neopazljiva - ha, (ne)opazljivke, ki si jih že enkrat komentiral)., b) metodološka pravila, c) kognitivne vrednosti, tj. cilji znanstvenega dela, ki jim mora delo ustrezati, da mu v določenem času in okolju rečemo "prava/dobra znanost". Nekaj takega, no. Ampak tega nisem povedal na pamet, to sem od nekod prepisal. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 17:38:07 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 11 Oct 2000 17:38:07 +0200 Subject: [SlovLit] Nova jezikoslovna knjiga Message-ID: <004001c03399$43177ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Danes novosti noče biti konec. Najprej ena poetična reč zastonj (http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/ -- Marina Bahovec, painter and writer), potem pa še ena, ki sicer ni ravno literarna in tudi ni zastonj, pa je zato neprimerno bolj vredna: Zgodovinska fonologija slovenskega jezika. Marc, čestitke za knjigo! lp miran =================== ORDER FORM Marc L. Greenberg. A Historical Phonology of the Slovene Language (Historical Phonology of the Slavic Languages, vol. XIII). Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000. ISBN 3-8253-1097-3 Soft-cover, 199 pp.; DM 58 Order from: Universitätsverlag C. Winter Hans-Bunte-Str. 18, 69123 Heidelberg Germany Tel.: 06221/77 02 - 60 E-mail: a.fischer na winter-verlag-hd.de Credit card number: _________________ Expiration date: _____________________ Address: __________________________ __________________________ __________________________ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:53 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Spletje v jeseni Message-ID: <000e01c034ee$179e8760$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Hladnik Miran Sent: 13. oktober 2000 8:57 Subject: Re: [SlovLit] Spletje v jeseni > Spostovani slovlit spletajoci kolega! > > Poglej na domaco stran domace univerze. Na zacetku je nekaj novega, namrec > poslanstvo UL in poglavje "Kakovost univerze-nasa skupna skrb", (se v delu). > Nacrtujemo tudi konferencno stran o kakovosti, kjer bo tekla razprava, > upam, kot na slovlitu. > Kot izkusenega spletalca te prosim za pripombe in priporocila. In za > sodelovanje v spletkarjenju seveda. > Pozdrav! > B.Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 10:17:58 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 13 Oct 2000 10:17:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Spet_v_šoli Message-ID: <000f01c034ee$18cca720$5b4602c1@ff.unilj.si> Spet v šoli FF in podiplomski študij So vse znanstvene revije enakovredne? Izbirni predmeti v kreditnem sistemu Je obiskovanje predavanja obvezno? Kombinirane diplomske naloge Bohumil Hrabal Spletke =============== Spet v šoli Iz letnega poročila o podiplomskem študiju na FF Na magistrski študij se letno vpiše okrog 150 študentov, magisterij pa jih zagovarja pol manj. Podobno je tudi razmerje pri doktoratih (78 vpisanih : 44 dokončanih). Slavisti pri magisterijih nismo ravno uspešni, saj se je vpisalo 37 študentov, zaključilo pa študij le 9, tj. ena četrtina. Tudi v tem letu bo država sofinancirala okrog 150 podipomskih študentov. ------------------------ So vse revije enakovredne? Neposredni prehod z magistrskega na doktorski študij je bil odobren 15 kandidatom na FF. Ovira pri odobritvah je bil dvom, da je kandidat objavljal v znanstvenih publikacijah, ki imajo za stroko osrednji pomen in mednarodno relevanco. Kot je znano, na FF nismo oblikovali jasne hierarhije med revijami, ker je prevladalo zavzemanje za to, da bi kvalitetne znanstvene prispevke brez škode za točkovanje objavljali na najrazličnejših mestih. Ministrstvo nasprotno po tujih zgledih želi dvigniti kvaliteto objav tako, da odmeri večje število točk samo objavam v eni od revij s področja. Sem bi zato avtorji pogosteje pošiljali prispevke, kar bi spodbujalo strožjo selekcijo in prispevalo h kvaliteti. Za literarno vedo in jezikoslovje rangiranje revij pravzaprav nima usodnih posledic, ker smo navajeni stroki razdrobiti na nacionalne filologije: germanistika, slavistika, slovenistika, primerjalna književnost itd., vsaka od teh disciplin ima po eno in edino revijo in se konkurenčnega boja med njimi ni bati. Sicer pa je v slovenski znanstveni in kulturni sferi vsaj na načelni ravni z razumevanjem sprejeto sklicevanje na permanentno ogroženost slovenskega jezika in literature in se zdi nekako samoumevno, da za objave na teh dveh področjih zahtevamo poseben položaj, torej ukinitev selekcijskih kriterijev. Kaj bo potem zagotavljalo slavističnim objavam odličnost, če se izognemo tekmovalnosti? Ob neposrednem prehodu z magistrskega na doktorski študij bi rad opozoril na problem, ki ga začuda ni nihče izpostavil, namreč da je na to možnost potrebno misliti že pri koncipiranju magistrske naloge, ki mora biti gradivsko in metodološko tako prožno opredeljena, da jo je mogoče prekvalificirati v zahtevnejšo in obsežnejšo disertacijo. ----------------------- Izbirni predmeti v kreditnem sistemu (primer primerjalne književnosti) Za zgled pri preoblikovanju slovenističnega študijskega programa naj bo prenovljeni študijski program Oddelka za primerjalno književnost. Število študentskih ur so povečali samo za 60 in v seštevku niso presegli zapovedanih 750 letnih ur, ob tem pa so spretno uresničili princip kreditne izbirnosti, ki študentu omogoča v vsakem letniku izbirati med dvema ali celo več predmeti; taka izbirnost je bila na slovenistiki do zdaj le v diplomskih seminarjih v zadnjem letniku ali dveh študija. Ker gre za izbirne ure med predmeti znotraj stroke, pomeni to optimalne zaposlitvene možnosti za učitelje na domačem oddelku. Oddelek je ubral pravo pot, ker ne izgublja časa s spraševanjem načrtovalcev kreditnega sistema, kakšno naj bo razmerje med predmetnimi stebri, koliko izbirnosti bodo plačali in podobno, ampak je podjetno ponudil svoj predlog. Zastopstvo slovenščine je v primerjalskem programu nespremenjeno: dvopredmetniki je nimajo, enopredmetniki pa v prvem letniku 2 uri jezika, književnosti pa 2 uri v prvem in 2 uri v drugem letniku. Predmete zunaj stroke, torej tudi slovenistične ure, so ovrednotili z manj kreditnimi točkami kot matične predmete (60 matičnih ur je vredno 6 točk, 60 nematičnih ur pa 5 točk). --------------------- So predavanja obvezna? V statutu UL piše, da je obisk vaj in seminarjev za vpisane študente obvezen. Ob preštevilnih kombinacija študijskih smeri se vaje pogosto križajo in temu določilu enostavno ni mogoče ugoditi. Po drugi strani pa so predavanja javna in je njihov obisk prostovoljen. Učitelji, ki imamo navado na predavanjih dajati v podpisovanje prisotnostni seznam, počnemo to torej zato, da dokumentiramo svoje izvajanje pedagoškega procesa. --------------------- Kombinirane diplomske naloge V mojem diplomskem seminarju je v zadnjem času postala popularna izbira kombinirane diplomske naloge, s katero kandidat naenkrat ustreže obema študijskima smerema dvopredmetnega študija. Zagovor je po dogovoru obeh mentorjev v enem od seminarjev, kjer je naloga nastajala; interdisiciplinarna izkušnja je prijetna in dragocena. Le to še ni jasno, kako tako nalogo pravilno vpisati v diplomsko dokumentacijo. ============ Bohumil Hrabal Češko veleposlaništvo in NUK vabita na otvoritev razstave o življenju in delu pisatelja Bohumila Hrabala; otvoritev bo v torek, 17. oktobra, ob 13.00 v NUK. ============== Spletke Http://www.eliterature.org/ -- o besedilih v elektronski obliki. Http://tabla.streznik.com/ -- slovenski šolski portal. Http://www.imenik.net -- eden od slovenskih iskalnikov. Http://www.emka.si -- spletna prodaja knjigarne Mladinska knjiga. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Mežka_do_avatarjev Message-ID: <001e01c0381f$e3b670e0$0103f9c2@hladnik> Spletke Vabili ============= Spletke Http://www.zvab.de -- nemški antikvariat, Alešev podatek. Http://www.aleksandermezek.com/besedila.htm -- Aleksander Mežek, Besedila popevk. Http://miha77.tripod.com/zbirka/ -- Iz samopredstavitve: "Pesniška zbirka mladega avtorja, o katerem do sedaj ni bilo veliko slišati, ker želijo komunisti in klerikalci obdržati Slovenijo v popolnem barbarstvu; zbirka bo kmalu izšla v samozaložbi; preberite si sami, če je potrebna cenzura." --- Poleg Integralov je naslov enega od razdelkov Logaritmi --zanimal bo vse, ki se ukvarjajo s števično vrednostjo verzov. Http://www2.arnes.si/~ljsekolg3/ff/ -- študentska filozofska revija Iluzija. Http://www2.arnes.si/~zgarde/default.htm -- punk na Slovenskem; besedila in glasba ansamblov Pankrti in Niet v mp3-formatu. Http://bos.zrc-sazu.si/ -- besedilna zbirka Primoža Jakopina. Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ ali http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/ -- iskalnik po diskusijski skupini Humanist. Http://www.onchat.com ali http://www.cybertown.com -- sta dva izmed naslovov klepetalnic (prepisal sem ju iz domače revije Internet), kjer klepetalci nastopajo pod krinko avatarja (navidezne podobe) v fiktivnem prostoru, ki je tako realistično oblikovan, da deluje podobno prepričljivo kot literarni prostor. In res: klepetalci si lahko za svoje sprehode izberejo tudi literarni svet (npr. tistega iz romana Snow Crash Neala Stephensona, 1993) -- računalniške igrice in klepetalnice hodijo v zelje knjižnim literarnim zgodbam prav na polju fiktivnega. Iztok Stržinar poroča, da privlačna tehnologija klepetalnic že zanima tudi spletne prodajalce. ========== Vabili Artur Štern vabi v Caso del Papa, kjer bo 19.10.ob 19 uri prijeten literarni dogodek Igra za življenje; pesmi Neže Maurer bosta pripovedovali Alenka Bole -Vrabec in Eva Škofič-Maurer. Vabilo je prišlo tudi iz novoodprte Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 za Bežigradom. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 11:50:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Oct 2000 11:50:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._21_=2892_KB=29_pošilja_Zoltan_Jan Message-ID: <001f01c0381f$e550e700$0103f9c2@hladnik> Http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 21; Pošilja dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica Ptice selivke so odletele v tople kraje, študentje odfrčali v visoke šole, mir, ah, lega na zemljo. Kalijo ga šolske naloge, kampanje šolskih oblasti, papirnate vojne, kongresi in zborovanja, nove knjige in študije ... Preživeli smo volitve, državnozborske in slavistične, tako da imamo poleg novih poslancev tudi novega predsednika Slavističnega društva Slovenije, ki pa bo prevzel vsa pooblastila in dolžnosti 1. januarja 2001 in tako postal 22. predsednik v zgodovini našega društva ter prvi v novem tisočletju. Novemu predsedniku, dr. Marku Jesenšku, tajnici Jani Zemljarič Miklavčič, blagajničarki Leonori Grah Nardoni in vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno ter ustvarjalno delo! 25. 9. 2000 Odmevi na Kroniko št. 20: Častna članica SD, dr. Alenka Glazer, dopolnjuje pojasnilo častnega člana SD, dr. Joža Mahniča, o hišici dr. Marje Boršnik na parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju). Zemljišče si je dr. Marja Boršnik kupila od nekega kmeta še pred drugo svetovno vojno za dediščino po sorodniku duhovniku, s honorarjem za monografijo o Aškercu pa si je nato postavila hišico. Ker je vedno rada pomagala in ker si je želela primerne družbe, je po vojni brezplačno odstopila del svojega prostora dr. Dušanu Kermaunerju, da si je na njem postavil montažno hišico. Ko je bila prvotna kmetija nacionalizirana, je dosegla, da je del tega zemljišča občina Kranj dala na razpolago Slavističnemu društvu za 99 let, in nato sta si tam postavila svoji hišici še profesorja Janko Jurančič in Viktor Smolej. Dopolnitev je zanimiva, ker kaže značajske poteze častne članice in dolgoletne predsednice SD, dr. Marje Boršnik. Vedno je skušala okrog sebe oblikovati kolektiv in je združevala moči slavistov, neprestano je spodbujala skupinsko delo, kakor se vidi iz Prežihovega zbornika, ki je nastal v njenem seminarju. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 20, ki smo jo skušali poslati temle kolegom: Martina Belšak, Andrejka Flis, Simoneta Gazvoda, Metka Kordigel, Jure Korstnik, Andreja Lavrič, Marija Novak, Sanja Pirc in Tina Potrata. Iščemo tudi kolege: Fani Medved iz Škofljice, Lilijano Kokalj iz Murske Sobote in Matijo (?) Majcenovič iz Kamnika, ki so nakazali članarino, vendar niso sporočili naslova, tako da jih nimamo na seznamu članov in jim ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. 5. 7. 2000 Tisk 20. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 68.096,95 SIT. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 20. junija do 30. septembra 2000 diplomirali: Bernarda Boh, Romana Debeljak, Nataša Domadenik, Barbara Draksler, Martina Grmek, Suzana Guček, Katarina Hafner Blatnik, Petra Kodre, Špela Kok, Tina Rupnik, Miriam Svete, Karmen Šemrl, Andrej Šurla, Irena Vičič Brišnik. V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost. Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 20. 8. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 21. 8. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nedomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. Tudi tu novičarstvo nadomešča kritiško misel, internet žurnalizem pa pomanjkanje razmisleka s poplavo neselektivnih informacij. S tem se izgublja sposobnost širšega, bolj globalnega in s tem daljnoročnejšega -- da ne rečem civilizacijskega -- vpogleda, vrednotenja ni več, okus večine pa spet odloča o preživetju neke izraznosti. Pa smo spet pri logiki trga. Prihodnjič se bom posvetil daljnoročnim posledicam takšnega odnosa do ustvarjalnosti. 23. 8. 2000 Iz današnjega Večera povzemamo: Danes se bo končal četrti mednarodni Vebrov simpozij, ki se je pričel v soboto, 19. avgusta. Dr. Matjaž Potrč, predsednik Slovenskega filozofskega društva, je opazil kritičnost tujih udeležencev kongresa do Vebrove filozofije: "Kar se tiče ostrosti misli, Veber ni tako pomemben kot njegov učitelj Meinong. Moram pa reči, da je izjemno jasen mislec. [...] Sedaj mogoče ni več tako popularna, je pa gotovo še zmeraj najboljša filozofija, ki je bila napisana v slovenskem jeziku. [...] Izhajal je iz psiholoških doživljajev in mislil, da ima vsak od nas tako etične, estetične, in -- ne glede na to, ali je veren ali ne -- tudi religiozne doživljaje. Za vsako izmed teh bistvenih psiholoških podlag je napisal eno knjigo." LJUDSKO IZROČILO * * * "Bil sem zopet profesor ljubljanske univerze. V družabnem življenju se ni veliko spremenilo, saj sem preprosto ostal sredi istih ljudi kakor poprej. Na fakulteti ni bilo novih, ker so bila vsa mesta zasedena s starimi znanci. Filozof France Veber je -- kakor prejšnje čase -- enkrat na leto izdajal debelo filozofsko delo, njegova žena pa ga je prav tako obdarovala z enim novim otrokom. In kakor prejšnja leta sta bila velika prijatelja z Nahtigalom, na to pa je bila Nahtigalova žena zelo ljubosumna." Vojeslav Mole: Iz knjige spominov, Ljubljana, Slovenska matica, 1970, str. 484 * * * 23. 8. 2000 Ker je član SD, Silvo Torkar, v Enciklopediji Slovenije opazil napake pri navajanju podatkov o prvem znanem pismu v slovenščini, je brezplačno poinštruiral svoje znanstvene kolege. (Matija Perdon je prosil za pomoč arhidiakona Napokoja 1615. leta, ker je bil obtožen in obsojen zaradi konkubizma.) Prim. Delo 23. 8. 2000, št. 195, str. 12 (Znanost). 24. 8. 2000 Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je včeraj srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenkner. Tema pogovora je bilo sodelovanje med državama tako na ravni ministrstev kot na ravni neposrednega sodelovanja med vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, še posebej visokošolskimi. Ob tem je veleposlanica poudarila tudi pomen izmenjave študentov in visokošolskih profesorjev, minister dr. Šturm pa je izrazil željo, da bo Nemčija v prihodnosti omogočila ustanovitev lektorata za slovenski jezik na eni od nemških univerz. Iz poročila Jasne Snežič v Večeru. 24. 8. 2000 V kavarni Muzeja novejše zgodovine v Celju so predstavili knjigo dr. Marije Stanonik Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami. Knjiga je zbirka pesmi, ki so jih napisali slovenski prisilni mobiliziranci v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA K enotni podobi slovenskega slavističnega kongresa v Kopru so prispevali tudi prijazni dijaki, ki so, oblečeni v prikupne majice oranžne barve, hitro dobili vzdevek naranče. Razporejeni so bili po vsem mestu in udeležencem (ti so bili prepoznavni zaradi vrečk knjigarne Libris, v katerih je bilo gradivo in zavojček kave) dajali pojasnila in jih usmerjali na različna prizorišča. Domačini so "naranče" večkrat spraševali, za katero stranko delajo propagando. "Slavistično," so jim odgovarjale pomaranče. In mnogi Koprčani so jim ponujali denarno podporo. 25. 8. 2000 Zgodovinarji ruske književnosti razlikujejo nekaj značilnih obdobij. Zlato obdobje jim pomeni čas Tolstoja, Dostojevskega, Turgenjeva in Čehova, srebrni vek pa pisatelji, kot so Andrejev, Kuprin, Merežkovski in Bunin. Iz Stalinovega časa (torej tako imenovanega jeklenega obdobja) omenjajo dela Vladimirja Majakovskega, Mihaila Bulgakova, Danila Harmsa in Aleksandra Vavedenskega. Čas perestrojke Mihaila Gorbačova, vključno z Jelcinovim časom, pa zanje velja za železni vek ruske književnosti. Prav to obdobje je "fokusiral" prevajalec Novica Antić za knjigo Železni vek, antologijo sodobne ruske drame, ki je izšla v zbirki Ogledalo pri beograjski založbi Zepter Book World. Antićeva antologija vsebuje petnajst dram železnega veka ruske dramaturgije. Sodobni ruski dramatiki na najboljši možni način zrcalijo travme prehoda družbe iz socialistične v kapitalistično ureditev. Žrtve tega zgodovinskega procesa so -- kakor po navadi -- mali ljudje ali pa pozabljeni velikani. Milan Madjarev v Dnevniku 25. 8. 2000. 25. 8. 2000 V Uradnem listu (št. 77, str. 9486) je objavljena Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Za učitelje slovenščine ni sprememb. 25. 8. 2000 Na predstavitvi dvojezičnega izbora Kosovelove poezije v zelo domiselni opremi Cvete Stepančič in Milojke Žalik Huzjan v Tomaju sta poleg enkratne prevajalke Jolke Milič sodelovala tudi dr. Janez Vrečko in dr. Marija Pirjevec-Paternu. Žlahtna beseda pod orehi pred cerkvico Britof, živahen pogovor in žlahtna kapljica na dvorišču pred domačijo Kosovelovih. Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj: poudarek je na vitalistični poeziji, polni svetlih barv, kar spodbija teze o pesniku smrti temačnih barv; dodala je italijanske odmeve, ki spodbijajo trditev Arnalda Bressana, da pesnik na italijanski strani ni prestopil bregov Soče; popravila je kak napačen prepis Antona Ocvirka itd. Kot je povedala Jolka Milič, Kosovelova dvojezična antologijska zbirka stane 2000 tolarjev, torej je za eno pesem v izvirniku in prevodu treba odšteti pol manj kot za poštnino standardnega pisma (ta znaša 20 SIT, ena pesem pa le 10 SIT), ena pesem, predgovor Janeza Vrečka, izbor fotografij, nekaj likovnih prilog in citati odmevov pa so za povrh. Naročila in pojasnila: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). Pojasnila za obiske domačije pri oskrbnici Dragici Sosič, tel. 05 76 41 854. Prim. Primorski dnevnik 26. 8. 2000, št. 198, str. 1--2; Novi glas 7. 9. 2000, št. 32, str. 6, itd. 26. 8. 2000 V Tomaju otvoritev prenovljene domačije Kosovelovih in spominske zbirke. Slavnostni govornik je bil častni član SD, akad. Ciril Zlobec, ki je ob prazniku občine Sežana postal tudi častni občan občine, kjer je njegova rojstna hiša. Iskrene čestitke. Prim. Primorski dnevnik 11. 8. 2000, št. 186, str. 2, in 27. 8. 2000, št. 199, str. 1--2; PrimN 29. 8. 2000, št. 69, str. 9; Kraški obzornik avg. 2000, št. 3 (praznične strani), itd. 26. 8. 2000 Tisti, ki še niso pozabili na počitnice, naj preberejo nasvete "Ace" v Večeru: 1. Ta naloga je, dragi moji, najtežja. Najprej moraš pospraviti vse počitniške fotografije, saj obstaja nevarnost, da si jih boš neprestano ogledoval/-a in jokal/-a. 2. Organiziraj si dan, ki ga imenuj Zadnja večerja s spomini na počitnice. Najprej si pripravi slano kopel: v kopalno kad nasuj morsko sol in čofotaj. Naslednji korak sicer ni sončenje, je pa poležavanje. Za to priložnost si lahko natakneš tudi kopalke. Zadnja in najpomembnejša pa je večerja -- naj bo obilna, saj bo ta dan zadnji, ko boš užival dopust. 3. Spomni se vseh grdih, nesramnih, ponižujočih, razočaranih trenutkov, ki si jih doživel na morju. Prav gotovo bodo pregnali tvojo otožnost. Če pa letos nisi doživel nič slabega, se vrni leto nazaj -- se bo že kaj našlo. 4. Na koledarčku si označi počitnice, proste dneve, sobote in nedelje -- imel/-a se boš česa veseliti, pa tudi videti bo, kot da šolskih dni sploh ni veliko. 5. In še zadnji nasvet: Ne vem, zakaj bi se sploh trudili pozabiti na počitnice, ker to tako ni mogoče! 27. 8. 2000 V visokem poletju slavi svoj življenjski jubilej, osemdesetletnico, soustanoviteljica in predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru, dolgoletna predsednica mariborskega Slavističnega društva in kulturna delavka, profesorica Mira Medved. Čestitka se pridružujemo vsi člani SD in vsi, ki jim je pomagala na njihovi poklicni poti. Več o ustvarjalnem delu častne članice SD v članku dr. Zinke Zorko, ki je izšel v Večeru 24. 8. 2000. 28. 8. 2000 V današnjem Večeru poroča Martina Budal: Po statističnih podatkih smo Slovenci vedno bolj izobraženi, študij pa je zmeraj daljši. Ob popisu iz prebivalstva leta 1961 je imelo v Sloveniji višješolsko in univerzitetno izobrazbo 1,8 odstotka Slovencev, deset let kasneje 3,3 odstotka, leta 1981 5,9 odstotka, po popisu leta 1991 pa že 8,8 odstotka. Po podatkih Statističnega letopisa Republike Slovenije 1999 se je v šolskem letu 1974/75 vpisalo skoraj 27.000 študentov, desetletje kasneje pa le slabih tisoč več. Velik porast vpisov je zaznamoval devetdeseta leta, saj se je v šolskem letu 1997/98 na fakultete vpisalo kar 67.000 študentov. V letih 1974/75 je diplomiralo 4110 študentov, v osemdesetih letih pa nekaj manj kot 5900. Povečan vpis na fakultete v devetdesetih letih se je pokazal šele po letu 1995, ko je število diplomantov poskočilo na več kot 8000. Na žalost podatka o tem, koliko študentov, vpisanih v prvi letnik, v enem šolskem letu študij dejansko konča, za zdaj še ni, ker urad za statistiko še ni končal analize. Povečuje se tudi vpis na podiplomski študij. Med letoma 1945 in 1994 je v Sloveniji pridobilo naziv doktor znanosti 2960 ljudi, v letih 1995--98 pa 935. Podobno velja za magistrski in specialistični študij. V letih 1962--94 je ta naziv doseglo 6608 ljudi, v letih 1995--98 pa kar 2579. Po besedah Brede Ložar univerzitetni študij traja povprečno pet do šest let, višjo šolo pa študenti končajo v povprečju v štirih ali petih letih. Študenti na podiplomskih programih končajo magistrski in specialistični študij večinoma v treh do štirih letih, doktorat znanosti pa več kot polovica opravi v enem šolskem letu. 28. 8. 2000 Delovo rubriko XX. stoletje -- slovenska književnost je prevzel član SD, akad. prof. dr. Janko Kos, in najprej na ogled postavil Ivana Tavčarja. 28. 8. 2000 V Delovi prilogi Šolstvo lahko preberemo o trajnem natečaju za mlade novinarje Mlada peresa. 28. 8. 2000 Z založbo Rokus smo podpisali pogodbo o sodelovanju pri izdajanju knjižne zbirke Slavistična knjižnica, ki jo skušamo obuditi. Letos bodo izšli dve deli v treh zvezkih, ki sta prispeli na razpis Slavističnega društva Slovenije za pomoč pri izdaji znanstvene monografije (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Obljubljajo, da bo knjiga mag. Alenki Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje izšla do slovenskega knjižnega sejma. Avtorica jo bo predstavila na koprskem slavističnem kongresu. 29. 8. 2000 Član SD Slavko Pezdir v današnjem Delu (št. 200, str. 14) poroča, da so sinoči v celjskem Narodnem domu četrtič razglasili dobitnika Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je letos prvič sklenila nagrado (600 tisoč tolarjev in plaketo mestne občine Celje) enakovredno razdeliti dvema pesnikoma: Marjanu Strojanu za zbirko Parniki v dežju in Cirilu Zlobcu za zbirko Samo ta dan imam. Kot je žirija zapisala, je prebrala več kot 80 pesniških zbirk (izdanih od lanskega do letošnjega junija). V priložnostni izjavi je častni član SD Ciril Zlobec med drugim povedal: "Ko sem se po ,psihološkem šoku' ob svoji sedemdesetletnici strastno, v dobesednem smislu iz neke notranje nuje, zagrizel v spominsko ekspertizo vsega svojega življenja in je v treh letih in pol nastal že kar zajeten avtobiografski roman, Spomin kot zgodba, mi je bilo, kot da sem si med pisanjem fizično in psihično izpraskal dušo do živega, do krvi. V takšnem razpoloženju so se mi ob pisanju romana zapisovale tudi pesmi, ki jih zdaj bralec lahko prebere v zbirki Samo ta dan imam (tudi ta naslov je metaforičen!). Približno polovica jih je iz tistega časa. Potem sem nadaljeval po tej poti, samo da sem se ves prevesil iz proze v poezijo. Zato je razumljivo, da so v zbirko dovolj enakopravno zajeti vsi moji že znani tematski krogi, ki pa celote, upam, ne sekajo na posamezne cikle, nasprotno: sam jo imam za eno svojih izpovedno najbolj zgoščenih zbirk." Obe deli sta izšli pri Prešernovi družbi. Tako je Ciril Zlobec po petdesetih letih prejel svojo drugo Veroniko (njegova zvesta življenjska spremljevalka se tudi imenuje Veronika). 29. 8. 2000 Na jesenskem roku državne mature 1491 kandidatov piše naloge iz slovenskega jezika. (Čeprav ima največjo težo šolski esej iz književnosti, se je iz uradnega naziva našega predmeta književnost preprosto izgubila.) Kolegom zunanjim ocenjevalcem mnogo moči! 30. 8. 2000 Dočakali smo izid 10. zbornika Slavističnega društva Slovenije, Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ki na 344 straneh prinaša referate z lanskega celjskega slavističnega kongresa. Dr. Majda Kaučič Baša nas je ob tem opozorila na svoje zapleteno delovno razmerje in na napako, ki se je prikradla pod njeno ime. Redno je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, honorarno pa se trudi na Filozofski fakulteti v Trstu. Žal smo upoštevali le slednje. Upajmo, da bo zbornik kljub temu v hipu razprodan in da bo založba Zavoda RS za šolstvo prihodnje leto še voljna, da ga sprejme v svoj program. 31. 8. 2000 Na pragu tisočletnice prve omembe Gorice je izšla knjiga Goriško podnebje -- Clima Goritiense Antona Muznika. V njej je dr. Marjan Dolgan objavil tudi študijo o Pregljevih upodobitvah tega imenitnega zdravnika, izvirnik pa je umestil v čas in prostor dr. Branko Marušič. 31. 8. 2000 Na Ministrstvu za šolstvo in šport so vsi kilogrami papirjev, s katerimi je dr. Irena Novak Popov utemeljila slavistične predloge za letošnjo nagrado RS za področje šolstva. Upamo, da bo setev klas pognala. Prim. Kronika 29. 5. 2000, št. 19. 1. 9. 2000 Ustanovljeno je društvo Učiteljska zbornica, ki naj bi prerasla v pravo zbornico. Prim. Delo 1. 9. 2000, št. 203, str. 2, in 6. 9. 2000, št. 207, str. 6. 1. 9. 2000 V Kopru se je sestala armada kolegic, ki pripravljajo slovenski slavistični kongres, ki ga bodo gostili v začetku oktobra. Danes večina dam sicer ne nosi kril, a verjamemo, da bodo dobila krila, na katerih bo vsa organizacija poletela do vrtoglavih višin. 1. 9. 2000 Založba Rokus je v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani (ob imenitni višnjevi torti in penini) predstavila učbeniški komplet Na pragu besedila (učbenik delovni zvezek, priročnik za učitelje, rešitve vaj in videokaseta). Avtorice, dr. Marja Bešter, dr. Martina Križaj Ortar, prof. Marija Končina, prof. Mojca Poznanovič in prof. Mojca Bavdek so opravile obsežno in zahtevno delo, ki sodi v zvrst najbolj nehvaležnih, saj jih pregleda in večkrat preštudira na stotine kolegov in na tisoče učencev. Založbi Rokus smo predlagali, da s pokrajinskimi slavističnimi društvi pripravi pogovore med avtoricami in kolegi, saj si marsikdo ne zaupa ob novem načinu dela, kot je pojasnila SIBILA v Družini 10. 9. 2000, št. 37, str. 10. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 2. 9. 2000 Novo številko Šolskih razgledov je uredil novi odgovorni urednik prof. Tine Logar, član SD, in dokaj prenovil podobo tega štirinajstdnevnika za "prosvetne delavce" (pred tem je časopis imel naslov Prosvetni delavec, njegov predhodnik pa je bil Učiteljski tovariš). Dosedanji osrednji ustvarjalec, član SD, mag. Stanko Šimenc, se postopoma poslavlja od uspešno opravljenega dela, čeprav bo njegova sled še dolgo vidna. Med novimi rubrikami opozarjamo na Odmeve stroke: književni pouk, ki jo piše članica SD, dr. Boža Krakar Vogel. Med knjižnimi novostmi naših strok Šolski razgledi navajajo monografijo članice SD, mag. Emice Antončič Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti, ki je izšla v zbirki Znamenja pri založbi Obzorja. Prim. Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 30 (Književni listi). 2. 9. 2000 O letošnji najnovejši številki revije Dialogi (št. 5/6) piše v današnjem Večeru Nataša Jenuš: Z akademskim slikarjem Markom Jakšetom se je pogovarjala Aleksandra Kostič, in ker sta prijatelja, se v njunem pogovoru vsekakor čuti, da se poznata malce bolj. "Marko redno pošilja v Maribor in tudi še kam drugam razglednice, vizualno-tekstovne poštne umetnine z nabritimi in poetičnimi komentarji. Poleg slikarstva je namreč njegova ljubezen tudi jezik ..." O vrednotenju in literarni vedi ob prelomu tisočletja pa v Dialogih razpravlja tudi Marijan Dovič. O delavstvu in prazniku objavlja prispevek Peter Simonič, Franc Križnar pa piše o glasbi v Prešernovem času in prostoru in Prešernovi poeziji v luči glasbe. Pod zaznamkom Branje tokratna številka Dialogov ponuja Šalo Milana Vincetiča, odlomek iz romana Trik z vrvjo (Roman o stepski melanhoniji) Ferija Lainščka, Poskuse o empirizmu Jurija Hudolina, Ribje speve Ivana Dobnika, Zapik, in čakaš Andreja Lutmana ter monokomedijo Vesne Furlančič Valentinčič E ja! Dnevniški zapisi, ki so prav tako vedno zanimivo branje v Dialogih, so v tej številki izpod peresa Brede Varl -- bralec jih pod naslovom Pa naj mi še kdo črhne kakšno o sivini najde na zadnjih straneh revije. 2. 9. 2000 V polemiko o vlogi novoustanovljenega strateškega sveta za vzgojo in izobraževanja ter stare komisije za vrednotenje prenove šolstva se je vključila tudi članica SD, dr. Olga Kunst Gnamuš, ki je odprla vrsto nerešenih vprašanj, ki so nastala s potezo novega ministra za šolstvo. Prim. Delo 2. 9. 2000, št. 203, str. 30 (Sobotna priloga) + nadaljevanja. 3. 9. 2000 V stresnem položaju pred pričetkom pouka, ko vsi učitelji zbiramo zamisli za delo v razredu, listamo novo berilo in učbenik za prvi letnik gimnazij in drugih štiriletnih srednjih šol Branja, kjer so poleg obveznih besedil po učnem načrtu dodani še odlomki drugih temeljnih del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Dodatna pojasnila in naročila: Izobraževalno založništvo DZS, Šmartinska c. 152 -- BTC, Hala VII, 158 Ljubljana; tel. 061 140 22 92, faks 061 185 17 30. 4. 9. 2000 Po poročanju današnjega Večera današnja šola ni več vsem poslušna in podrejena resornemu ministrstvu, ravnatelji pa očitno ne več vdani uslužbenci države. Ravnatelji šol, ki so lani vpeljale devetletko, so menda na sestanku v Kranju 1. septembra uprizorili upor ministru, državni sekretarki in predsednici ministrovega svetovalnega telesa. Ob koncu prvega leta devetletke so slišali oceno, da je prvi razred zgodba o uspehu. In v petek, ko naj bi bil na posvetu Zavod RS za šolstvo, ki je njihovo delo spremljal, le-tega predstavil, se zgodi, da se državna sekretarka odloči drugače; Zavodove ugotovitve naj bi ravnatelji slišali na enem prihodnjih posvetov, v petek pa prisluhnili dr. Darji Piciga. Strateški svet, ki mu predseduje, naj bi bil namreč prišel do šokantnih ugotovitev pri uvajanju in spremljanju devetletke: za sedmi razred naj bi se namreč od 57 šol, ki bodo devetletni program vpeljevale v tem šolskem letu, odločilo le 8 šol, prihodnje leto pa od 73 prijavljenih le še 6. Zato se zdi strateškemu svetu smiselno razmisliti o vsaj enoletnem predahu pri uvajanju, tako da v prihodnjem šolskem letu devetletke v 7. razredu sploh ne bi bilo. In odločitev o morebitnem predahu bi morala biti sprejeta v naslednjih desetih dneh. Še pred volitvami torej. 4. 9. 2000 V Trstu se je pričel seminar za slovenske šolnike, h kateremu so tudi letos veliko prispevali slovenisti. Program je oblikovala članica SD, prof. Andreja Duhovnik Antoni, svetovalka Zavoda RS za šolstvo, uvodno predavanje je imel dr. Marko Stabej, pa tudi prof. Milena Ivšek, prof. Darinka Rosc Leskovec, prof. Berta Kogoj, prof. Marija Sivec, prof. Milan Čotar in drugi. Pomen in dogajanje na seminarju je v obsežnem intervjuju (s čudovitim portretom) predstavila prof. Andreja Duhovnik. Prim. Primorski dnevnik 2. 9. 2000, št. 204, str. 7; 15. 9. 2000, št. 215, itd. 5. 9. 2000 Državni svet RS je izdal zbornik prispevkov junijske javne predstavitve mnenj o zakonski ureditvi rabe slovenščine kot uradnega jezika. Prim. Kronika 3. 6. 2000, št. 19. 5. 9. 2000 V Večeru poroča Petra Zemljič, da bo letošnjo nagrado Vilenica prejel Slavko Mihalić. Letošnja Vilenica bo tako kot po navadi trajala štiri dni, od 6. do 9. septembra, in se je bo udeležilo okoli 100 gostov iz 27 držav. Po besedah Iztoka Osojnika, direktorja Vilenice, bo celotno mednarodno srečanje pisatelje stalo okoli 37 milijonov tolarjev, od tega jih je 11 zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo pa sponzorji. 5. 9. 2000 V novem šolskem letu prihaja v roke slovenskih učencev in dijakov novo dopolnilno didaktično sredstvo v obliki dveh izdaj koledarskega kompleta, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol: dvainpetdeset strani obsegajoč stenski koledar Moji šolski tedni (obešen doma) in učenčev dnevniški zvezek-rokovnik Moji dnevi (ki ga bodo uporabniki občasno nosili s seboj v šolo in spet domov). Avtor projekta Viktor Konjar takole povzema pomen obeh koledarskih izdaj: opravljali bosta precej več kot zgolj dekorativno koledarsko-rokovniško funkcijo, spodbujali naj bi učence k rednemu programiranju obveznosti in k hkratnemu vsakodnevnemu zapisovanju vsega, kar doživljajo; jih kar se da neposredno opozarjali na značilnosti, lepote in posebnosti slovenske domovine (ta je na koledarju celovito predstavljena); promovirali v njihovih očeh -- za zgled in spodbudo -- najbolj dejavne, prodorne in uspešne vrstnike ter njihove dosežke; prispevali k občutju in zavesti smiselnosti vsega, kar je povezano z rastjo posameznikove individualnosti; tesneje in z večjo mero vzajemnosti povezovali dom in šolo. Prim. članek Petre Vidali v Večeru 5. 9. 2000. 5. 9. 2000 Na univerzi Chiba na Japonskem je bila 5. septembra 2000 premiera videofilma Bread from the black kitchen dr. Herte Maurer- Lausegger s celovške slavistike. Videodokumentacija je opremljena z angleškimi podnaslovi. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Na družabnem večeru je bilo najbolj zapleteno razporediti k skupni mizi referente in goste predsednika SD (ki je ostal brez stola in so ga naknadno vštulili k mizi), ker eni niso hoteli sedeti pri drugih, tretji so se izogibali četrtih. Ob okusnih dobrotah istrske kuhinje (kuharskega mojstra je inštruirala članica organizacijskega odbora, prof. Alferija Bržan) se je potem vse srečno izteklo v zgodnje jutranje ure, saj so najbolj vztrajni razneženo obujali slavistične pripetljaje do treh, ko je zmanjkalo pijače in cigaret ter so bile pogrnjene mize za zajtrk. 4. 9. 2000 Uredništvo revije Jezik in slovstvo je v skladu s sklepom upravnega odbora SD poslalo poročilo o delu, v katerem je predstavilo, kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno stanje (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Žal vsebuje vrsto netočnosti, vendar ne mislimo polemizirati, ker je pomembnejše, da bo revija ponovno dobila vzgon in mesto, ki ga je imela. Predsednik je uredniku predlagal, da poročilo predstavi na občnem zboru SD v Kopru. Brali ga bomo torej tudi v Zborniku SD št. 11, ki bo prinašal gradivo s koprskega kongresa. 6. 9. 2000 Dočakali smo tudi prvo letošnjo številko Slavistične revije, ki se je pridružila številnim publikacijam, ki se kot jesenske jate ptic selivk zbirajo na naših mizah. Ker svoje spletne strani po 7. maju 1996 še niso obnovili (e-naslov http://www.ijs.si/lit/sr.html [pa so jo!, op. m. h.]), naj peš prepišemo del kazala -- Monika Kalin Golob: Razvoj slicevalnih avtomatizmov v prvem slovenskem dnevniku; Zvonko Kovač: Secesija v hrvaški kajkavski poeziji; Tatjana Srebot Rejec: Še o fonemu /v/ in njegovih alofonih; Mihaela Jeriček: Modeli interpretacije pri Tarasu Kermaunerju (upajmo, da je vsaj ona prebrala večino Kermaunerjevega opusa, namreč 95 knjig in 1260 objav v periodiki, saj menda svojih del tudi sam ne bere in tudi korekture prepušča drugim; mimogrede: Mladinska revija ni izhajala leta 1964 -- se je pač zatipkala letnica 1946); Vladimir B. Katajev: A. I. Solženicin o A. P. Čehovu. V rubriki Ocene, zapiski, poročila, gradivo objavljajo Aleksander Skaza, Marijan Dović, Matjaž Zaplotnik in Peter Svetina. Ob šestdesetletnici dr. Ade Vidovič Muha je Anka Sollner Perdih izdala njeno osebno bibliografijo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi -- malo pozno, pa toliko bolj iskreno. Naročila in dodatna pojasnila: Slavistično društvo Slovenije, Uredništvo Slavistične revije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Člani Slavističnega društva imajo pri celoletni naročnini 30- odstotni popust. 6. 9. 2000 Letošnja četrta številka revije Slovenščina v šoli vsebuje vrsto zanimivih prispevkov, za likovno prilogo pa so izbrali kolaže bralnega kluba Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani, ki ga vodi Mojca Honzak. Iz vsebine: Boža Krakar Vogel piše o obeh učbeniških kompletih Branja (gl. Kronika 1. 9. 2000), o pouku branja razpravljajo Tatjana Jenko, Marjanca Starc in Vida Cajner, objavljeni so prispevki Lidije Golc in Leonide Močivnik o govornih nastopih; predstavljeni so nekateri projekti (Lilijana Vovk, Andreja Čuk, Mojca Osvald, Sonja Štembergar, Bernarda Đekovski, Simona Napast), Ivana Potočnik piše o možnem delu pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo, Miha Mohor razčlenjuje pomen šolskih tiskov, Vera Šeško pa razmišlja o samovrednotenju učiteljevega dela. Ker ustanovitelj in dosedanji urednik revije, prof. Silvo Fatur, še ni obupal v svojih prizadevanjih, da bi spokojno užival svojo pokojnino, je postala nova urednica prof. Sonja Starc. Škoda, da spletkarji za našo predmetno skupino že dolgo ne posodabljajo tudi strani te revije. Naročila: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061 300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 7. 9. 2000 Danes so člani Slavističnega društva Slovenije prejeli osebno ponudbo za nakup četrte, prenovljene in razširjene izdaje Slovenske slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča. Prihranek pri tem naročilu znaša pol letne članarine. 8. 9. 2000 Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je včeraj napovedal, da bo po končani javni razpravi spremenil postopek za prehod iz osnovne v srednjo šolo in ukinil točkovanje. Isti razlog je botroval tudi odprtju javne razprave o sedanjem modelu mature, saj naj bi se mladi učili preveč na pamet. Po ministrovih pojasnilih naj bi v razpravi, ki bo potekala do konca meseca, prisluhnili predlogom področnih javnih zavodov, strokovnega sveta, učiteljev in staršev. Burne polemike. Iz poročila Maje Čepin v Dnevniku 9. 9. 2000. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Čast razpravljavcev je reševal častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, ki se je po uradni statistiki najpogosteje oglaševal in je tudi z dolžino predstavitve svoje Slovenske slovnice (oziroma polemiko s "srednješolkami", to je avtoricami srednješolskega učbenika učbenika Na pragu besedila) prekosil pregovorno najbolj ekstenzivno častno članico SD, dr. Bredo Pogorelec. 8. 9. 2000 V Slomškovem domu v Celovcu je bila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike, sponzor Franz-Josef Kurpicz, poslovodja podjetja Economic- Team GmbH iz Windhagna v Nemčiji, ter celovška Mohorjeva založba predstavili spletne strani http://kwfilm.uni-klu.ac.at, videofilm Bread from the black kitchen (slovensko verzijo z angleškimi podnaslovi) ter besedilno prilogo z enakim naslovom. Podjetje Economic-Team GmbH je na 96 trojezičnih spletnih straneh omogočilo predstavitev filmskih projektov dr. Herte Maurer-Lausegger in njenega raziskovalnega dela. V program je vključena tudi njena etnografska razstava v Podnu z naslovom Od zrna do kruha iz črne kuhinje. Videofilme o mlinih, žagah in ovčereji ter starem kmečkem orodju, saneh in peki kruha je odslej mogoče naročiti tudi po internetu. Avtorja z veseljem pričakujeta odmeve in vse prav lepo pozdravljata. 9. 9. 2000 Konec prvega tedna "ta pravega pouka" lahko v Večerovi rubriki Najstniška scena preberemo pet Mininih drznih nasvetov z naslovom Kako se lahko veselimo šole [prepisujemo, ker morda učinkuje tudi za tiste tik pred drugo puberteto]: 1. Spomnimo se sošolcev in učiteljev, ki smo jih pogrešali in se jih tako razveselili, ko smo jih zagledali. 2. Veselimo se, da smo leto dni starejši [po mojih izkušnjah je to uporabno za tiste, ki niso mladi le po srcu, pač pa tudi po letih; sicer pa velja "Vse je mogoče", kot bi rekel prof. Ocvirk]. 3. Če smo prvo leto na šoli, se veselimo novih spoznanj, novih prijateljstev. 4. Veselimo se okusnih sendvičev iz kantine, "špricanja", simpatije iz višjega letnika, najljubšega predmeta (recimo kemije!) ... 5. Toliko je stvari, ki se jih lahko veselimo, in če se jih, je tudi šola takoj bolj zanimiva. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) "Tudi tistim, ki so bili v šoli neuspešni, lahko pozneje v življenju uspe." Dr. Janez Bečaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Dnevnik 4. 9. 2000 9. 9. 2000 V današnjem Večeru Vanja Alič poroča o poletni številki Nove revije (julij--avgust): Uvajata jo eseja filozofa, teologa in slikarja dr. Marka Ivana Rupnika, letošnjega Prešernovega nagrajenca, in dr. Franceta Bučarja. Blok poezije napolnjujejo Tomaž Šalamun, Jože Snoj, Ciril Bergles in Danica Križanič Müller, prozo objavljata Nedeljka Pirjevec in -- z odlomkom iz romana Trik z vrvjo, ki pravkar izhaja v Večerovem podlistku -- Feri Lainšček. Osrednji intervjuvanec je Dean Komel. Posebna tematska bloka sta si zaslužila Jannis Ritsos in Susan Sontag. Spis Oblikovanje političnega prostora in političnih elit na Slovenskem je napisal Matevž Tomšič. V tokratnem bloku Forum so objavljeni prispevki Deana Komela, Clausa Leggewieja, Dietra Kramerja in Joerna Ruesna -- veže jih kultura v razmerah globalizacije. Rubriko Iz korespondence zapolnjuje Vladimir Majakovski. 9. 9. 2000 Išče se lektor ali lektorica, ki bi pogumno zastavil svojo poklicno pot v Vilni (Litva), pa pazi naj, da ne bo ostal vse življenje lektor kot pisec Kronike. Razpis je izšel v današnjem Delu, str. 9. 11. 9. 2000 Iz založbe Obzorja nam urednica in članica SD, prof. Alenka Valh Lopert, sporoča, da uspešno potekajo priprave za izdajo učbenika književnosti Svet književnosti II, saj se je akademiku dr. Janku Kosu pridružil tudi dr. Tomo Virk. Knjiga bo izšla spomladi, predstavljena bo na dveh seminarjih (gl. www.zalozba-obzorja.si -- Izobraževaje) ali Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, pripravljena bo torej za šolsko leto 2001/2002. Slovenska slovnica dr. Jožeta Toporišiča bo ob začetku akademskega leta predstavljena na Slovenskem slavističnem kongresu v Kopru v petek, 6. 10. 2000; v okviru Slavističnega društva Maribor na Pedagoški fakulteti konec oktobra; na Slovenskem knjižnem sejmu 29. 11. -- 3. 12. (Ljubljana, Cankarjev dom, dan še ni določen). Z motivom naslovnice tega dela so izdali tudi posebno razglednico (in jih zajetno količino poklonili tudi našemu društvu, da bomo nanje pisali kratka sporočila vesoljni slavistiki). Žal nam je, da država ni imela posluha pri prošnji za sofinanciranje projekta ... SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Rudi Šeligo: [...] že sedaj več zakonov govori o jeziku, ni pa sankcij. Po drugi strani tukaj nekaj ni v redu: prej nismo imeli svoje države, a nismo potrebovali zakona o slovenščini, zdaj ko imamo nacionalno državo, pa ga potrebujemo. Tanja Lesničar-Pučko: Očitno se stanje zaradi globalizacije tako spreminja, da se je porodila tudi potreba po takšnem zakonu; navsezadnje se z zaščito jezika ukvarjajo celo Angleži. Rudi Šeligo: Prav, tudi to je argument, toda zdaj gre verjetno za tehtanje, kako to zaščito doseči. Ena možnost je, da bi pri vladi ustanovili urad za slovenski jezik, ki bi na ravni vlade preverjal izvajanje obstoječih zakonov in ukrepal s sankcijami. Če bi do tega prišlo, morda ne bi potrebovali dodatnega zakona. Ta urad si predstavljam kot zelo operativno telo, ne tako kot skupino, ki dela v državnem zboru in katere rezultati so bolj pičli. Nedavno sem govoril s predstavniki ZRC in povedali so mi, da imajo zelo veliko dela na področju jezikovnega svetovanja [...]. * * * Intervju Tanje Lesničar--Pučko z ministrom za kulturo Rudijem Šeligom, Dnevnik 2. 9. 2000, str. 21 (Zelena pika). 11. 9. 2000 Na tiskovni konferenci je državni svetnik dr. Zoltan Jan predstavil Zbornik prispevkov iz javne predstavitve mnenj o zakonskem predlogu za ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika Republike Slovenije. Zbornik je na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, ki ga je izdala. Poleg diskusijskih prispevkov in besedila zakonskega osnutka so zbrani tudi odmevi iz dnevnega tiska, ki kažejo, da slovenska javnost takšen zakon pričakuje in ga podpira. Naslednjega dne množica naklonjenih poročil v dnevnem tisku, radiu in celo v Dnevniku TV Slovenije 1. * * * Ko je neki nadobudnež pričel tečnariti, ker so v neki celjski točilnici imeli na ceniku Sprajt, Smajl, Džek Denijels in Balantajn, v drugem pa pljeskavico z čebulo in kavo z smetano, spet drugje pa šveps, ga je natakarica zavrnila: "Pa kaj me zezate, saj ste v gostilni, ne v knjižnici!" Tako sta se odločila, da bosta raje brala oglase in izbirala med prodajo tepihov na obroke in poceni gips ploščami. * * * NeDelo, 10. 9. 2000, št. 10, str. 2. 12. 9. 2000 Založba Rokus predstavlja plodove lanskoletnega dela -- 23 novih učbenikov, med katerimi je tudi Slovenščina za vsakdan in za vsak dan (8. razred). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02 7. 13. 9. 2000 Pri odpiranju škofjeloškega pisma nam je padel na nogo eden izmed štirih kamnov, ki nam jih pošilja na novo včlanjeni kolega. Še dobro, da je tokratna kamenina delček mozaika in ne kakšen masivnejši korpus (pred dvema letoma, ko je bila članica SD le njegova soproga T. K., nam je poslal kamnito strelo -- gl. Kronika 19. 11. 1998, št. 9). Sicer pa je pismo vsebovalo lepo oblikovan zbornik otroških pisem in odgovorov znanih pisateljev, ki so nastala v okviru projektnega dela (prim. Miha Mohor: O šolskih tiskih: Izročilo za prihodnost, Slovenščina v šoli 2000, št. 4, str. 52). Učenci so si izbrali svojega najljubšega pisatelja in ga v pismu prosili, da naj jim zaupa kaj značilnega o svojem delu, življenju ... Odgovorili so tudi številni člani SD, ki so se uveljavili tudi kot pisatelji ali pesniki. Ko je prejel bogve katero pismo s te šole, je častni član SD Ciril Zlobec enega izmed mladih nadobudnežev vprašal, če so na njihovi šoli dobili virus Zlobec, drugega pa, če se njihova tovarišica posebej zanima za njegovo poezijo. 11. 9. 2000 V obsežnem Mladininem intervjuju je Predrag Matvejević, profesor na rimski univerzi La Sapienza, podal svoje videnje ohranjanja slovenščine po upokojitvi prof. Srečka Renka, ki pa ima svoje poglede na takratno dogajanje (prim. Delo 16. 8. 1996, št. 188, str. 12 (Književni listi); Kronika 9. 2. 2000, št. 17). Kakor koli, pomembno je, da se je slovenčina ohranila, da imamo tam profesorja slovenista in da je bila javno pohvaljena lektorica prof. Rada Lečič, ki je poskrbela za recitacije Prešernovih poezij v "prelepi slovenščini". Prim. Mladina 11. 9. 2000, št. 37, str. 34. 13. 9. 2000 V Magu (št. 37, str. 3) ne ločijo med častnim članom SD, pokojnim dr. Dušanom Pirjevcem, in tržaškim zgodovinarjem dr. Jožetom Pirjevcem, saj slednjemu pripisujejo partizanske zasluge (gl. Kronika št. 6), čeprav so njegovemu očetu nacionalizirali premoženje v Sežani, tako da se je moral izseliti v Trst. V isti številki (str. 9) navajajo tudi besede častne članice SD, prof. Berte Golob, ki je kot članica sveta RTV Slovenija menila, da bi morala biti naša televizija glede na majhnost naše države tudi okno v svet, ne pa le lastno ogledalo, pri tem pa se čudijo, kako da to ogledalo še ni počilo. 14. 9. 2000 Med bleščečim proslavljanjem jubileja mariborske univerze, katere prorektorica je članica SD, dr. Zinka Zorko, je prejel častni doktorat tudi predsednik SAZU in častni član SD, dr. France Bernik. 14. 9. 2000 V raziskovalnih inštitutih, ki so včlanjeni v SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), je potekala enourna prekinitev dela, ki je hotela opozoriti na kritične razmere v tej dejavnosti, ki je včasih veljala za dejavnost posebnega družbenega pomena. Minister dr. Lojze Marinček je na seji Vlade RS zahteval razširitev dnevnega reda, vendar zaenkrat ni znano, kaj je iztržil, čeprav je predčasno odvihral z otvoritve mednarodne konference Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. Naslednje dni so v dnevnem časopisju izšli številni zapisi. 14. 9. 2000 V Ljubljani se je pričela mednarodna konferenca Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki jo je pripravilo bratsko Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. V treh dneh se je zvrstilo 53 referentov, med katerimi so bili tudi člani našega društva. Buren odziv je doživela tema zakon o slovenščini, na katero se je vezal referat dr. Janeza Dularja. Zbornik predavanj je že izšel. Dodatna pojasnila in naročila: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. Prim. poročilo lanskoletne nagrajenke SD, Matejke Grgič v Primorskem dnevniku 15. 9. 2000, št. 215, str. 5. 14. 9. 2000 Ob začetku pouka na italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom je Majda Artač Sturman med drugim zapisala: "[...] v današnji dobi šola ni nekakšen srečen otok, kot morda mislijo nekateri naivneži, ki vzgojiteljem zavidajo ,krajši delovni urnik, dolge počitnice'. Šolska stvarnost je kompleksna in raznolika, prej dinamična kot statična, v nenehnem spreminjanju. Marsikdo se verjetno ne zaveda dejanskih razmer, v katerih morajo šolniki opravljati svojo službo [...]. Ali ste kdaj pomislili, da v šolnikov delovni urnik poleg običajnega popoldanskega dela (priprava, popravljanje nalog itd.) sodi tudi ,nevidno' in nepriznano strokovno izpopolnjevanje [...]?" Prim. Novi glas 14. 9. 2000, št. 33, str. 2, 6. 14. 9. 2000 Kaj vse "nudijo" v naših gostilnah in drugih ustanovah je povedala Julijana Bavčar v svoji občasni rubriki Imam jo na koncu jezika (Delo 14. 9. 2000, št. 214, str. 17), ki izhaja v Književnih listih. Član SD, prof. Janez Gradišnik, je sicer ne pozna, vseeno pa ga je spodbudila, da je v svoji rubriki Za boljši jezik (Družina 10. 9. 2000, št. 37, str. 11) razmišljal o polovičnem vikanju in nasprotoval dr. Viktorju Majdiču, ki je zagovarjal takšno rabo v določenih položajih. 15. 9. 2000 S Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pripotovala fotografija dveh predsednikov, na kateri se predsednik SD rokuje s predsednikom države, ko je ta sprejel udeležence letošnjega simpozija obdobja. Pomisel slovenističnega objekta: ni, da bi postal narcisoiden, dobro de pa nečimrnosti; komentar Mme Jan: "A je dandanes pametno hraniti takšne fotografije?" 15. 9. 2000 V obsežnem "ilustriranem" intervjuju je član SD, dr. Miran Hladnik, spregovoril o množici vprašanj, o današnji literarni zgodovini in literaturi, dogajanju na sodobnih univerzah, vlogi računalnikov in svoji spletni strani (http://www.ijs.si/lit/), procesih sporazumevanja itd. (V kabinetu ima poleg slike Slodnjaka, tudi Tita in Kardelja. Tita so mu skušali odtujiti med beljenjem FF, pa ga je hotel -- in dobil -- nazaj, ker ga spominja na leta mladosti, ker "se ne ozira na politični sistem".) Prim. Primorske novice 15. 9. 2000, št. 74, str. 9 (Sedmi val). 16. 9. 2000 O osebnih izkušnjah in videnjih odnosa Slovencev do tujcev se je razpisal član SD, prof. Mihael Bregant, ki ima za soprogo Poljakinjo, njun šestleten sinek pa je dvojezičen (gl. tudi Kronika 22. 4. 2000, št. 18). Tokrat je med drugim opisal lekcijo albanskega branjevca, ki je gospo podučil, da se reče "dve kile pomaranč". Prim. Delo 16. 9. 2000, št. 216, str. 22--23 (Sobotna priloga). 16. 9. 2000 Vsako toliko še vedno naletimo na kakšno ustvarjalno kolegico, ki še ni članica Slavističnega društva Slovenije. V današnjih Šolskih razgledih (št. 14, str. 12) beremo, da je Mira Kramarič pri tržiški založbi Diferent izdala knjigi Vaje za pridobivanje besedišča -- zbirka vaj za učence in Zanimivo, poučno in zabavno do novih besed -- zbirka vaj za učence, slavistka Jana Krajnc pa je pri Mariborski literarni družbi doživela pesniški prvenec Zemlja. 17. 9. 2000 Ko je tajnica SD s pomočjo kolegic uspela urediti sezname prijavljenih na slovenski slavistični kongres v Kopru, smo z grozo ugotovili, da imamo prijavljenih bistveno več udeležencev, kot je razpoložljivih sedežev v dvorani. Tako smo morali pričeti zavračati prijavnice. Članom Slavističnega društva Slovenije, ki so že poravnali članarino, smo do sedaj lahko spregledali zamujeni rok, sedaj pa to ne bo več mogoče. 18. 9. 2000 V prijateljskem vzdušju je potekala seja nadzornega odbora Slavističnega društva Slovenije, ki je preverjal delo izvršilnega odbora v iztekajočem se mandatu. Žal je bila ena tretjina članov pri zobozdravniku. 18. 9. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora RS (št. 80, str. 43 -- 51) je izšel Predlog zakona o prosvetni zbornici Slovenije, ki poleg drugega grozi, da bomo poleg članarine Slavističnega društva Slovenije plačevali še članarino za bolj ali manj obvezno članstvo v prosvetni zbornici. 19. 9. 2000 S slovesno sejo akademskega zbora so po treh letih garanja v Kopru ustanovili Fakulteto za humanistične študije, ki pomeni korak k ustanovitvi Univerze na Primorskem. Fakulteta je za zdaj še brez študentov, saj so zaradi dolgotrajnih postopkov vrednotenja programov, ki jih opravlja Svet za visoko šolstvo pri Vladi RS, zamudili februarski rok za razpis študija. V Kopru upajo, da bo fakulteta resnično zaživela v študijskem letu 2001/02. Študenti bodo lahko izbirali med tremi dodiplomskimi študiji in enim podiplomskim. Po predvidevanjih naj bi se prvo leto v dodiplomski študij vpisalo 135 študentov, največ 30 pa še v magistrskega. Za poučevanje so pridobili soglasja 80 visokošolskih učiteljev. Prvi dve ali tri leta bodo predavanja potekala v prostorih pošte, pozneje pa bodo za delovanje fakultete uredili del prostorov v Foresteriji. Prim. Primorske novice 22. 9. 2000, št. 76. 19. 9. 2000 Z dvodnevno zamudo je izšla javna čestitka Lada Kralja Evaldu Korenu za njegovo sedemdesetletnico. Ko se spominjamo daljnih študentskih let, se pojavlja vonj po ravno pravšnjem prepečencu in odličnem tatarcu, ki smo ga uživali kot njegovi gosti (v začetku sedemdesetih še ni bil odkrit znameniti tiramisu). Z željo, da bi se v jubilantovi strokovni knjižnici našlo še kaj prostora, se pridružujemo čestitkam. Prim. Delo 19. 9. 2000, št. 219, str. 9. 19. 9. 2000 V današnjem Dnevniku poročajo, da se je v Veliki Britaniji v obdobju 1998--1999 ponovno zmanjšalo število učencev, ki so jih trajno izključili iz šol. Tako so v šolskem letu 1997/98 iz britanskih šol izključili 12.300 šolarjev, v šolskem letu 1998/99 pa le še 10.500 učencev, kar je trinajstodstotni padec. Število izključitev se je začelo naglo povečevati v začetku devetdesetih let. Tako so v šolskem letu 1990/91 izključili vsega 3000 šolarjev, v obdobju 1996/97 pa, ko je ta tendenca dosegla vrhunec, že 12.700 učencev. 20. 9. 2000 Kar 2319 kandidatk in kandidatov (lani 2168) se je prijavilo na letošnji jesenski rok mature, udeležilo se je je 1882 (lani 1767) dijakov. Izpite so opravljali iz 34 predmetov. Uspešnih je bilo 998 kandidatov (lani 894) oziroma 53,03 odstotka (lani 50,59). Letošnjo maturo je v spomladanskem in jesen-skem roku uspešno opravilo 8831 kandidatk in kandidatov od 9967 oziroma 88,60 odstotka, kar je malo boljše kot lani, ko je bilo uspešnih 8501 kandidatk in kandidatov od 9652 oziroma 88,06 odstotka. 20. 9. 2000 Komisije za družbene dejavnosti državnega sveta RS je soglasno podprla osnutek Zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. 20. 9. 2000 V obsežnem članku o učbeniškem kompletu Branja 1 je v imenu avtorjev (Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan- Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan, Marjan Štrancar) spregovorila Boža Krakar-Vogel, ki jo je presenetilo, da je bila prva naklada (8000 izvodov) v trenutku razprodana, čeprav so v uporabi tudi drugi učbeniki. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 30 (Književni listi). 20. 9. 2000 Videti je, da noben predsednik SD Jesenice ne zdrži prav dolgo na svojem položaju. Dosedanja predsednica Jelka Kusterle nas je obvestila, da je njeno dolžnost prevzela kolegica Meta Rešček z osnovne šole v Žirovnici. Veliko zagnanosti! 20. 9. 2000 Aktualna ekipa ministrstva za šolstvo in šport je očitno pozabila na goljufije, ki so se pri vpisu v ljubljanske srednje šole pojavile v času ministrovanja dr. Petra Venclja, drugače ne bi s takšno lahkoto obljubljale novosti že pri naslednjem vpisu. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 3; 25. 9. 2000, št. 223, str. 9 (Šolstvo), in polemiko Genialna mladina slovenska ali česa nismo povedali ob letošnjih zapletih pri vpisu v ljubljanske gimnazije (Prosvetni delavec 10. 9. 1990, št. 12, str. 3, 5). Izjave treh nekdanjih šolskih ministrov v predvolilnih soočanjih na zanimiv način dopolnjujejo sliko, saj se dr. Peter Vencelj le medlo spominja nekakšnih testov, čeprav so zunanje preverjanje uvedli med njegovim ministrovanjem med demosovo vlado. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 4. 21. 9. 2000 V Kopru se je ponovno sestal organizacijski odbor za pripravo slovenskega slavističnega kongresa. Ugotavljamo, da bodo prostori pretesni za vse, ki bi želeli sodelovati, pa tudi program se je spet preveč razlezel. Še marsikaj je treba postoriti, vendar zagnane kolegice preveva optimizem in prepričane so, da bo župan plačal vse, kar je obljubil. Če bo prvi oktobrski vikend tako lepo vreme kot danes, bomo imeli čudovito strokovno srečanje. Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije po mobiju izvedela, da ne bo ujela sejanja, je zavila v Trst in ogrozila družinski proračun. 22. 9. 2000 Ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar poskrbelo, da je za dva avtobusa Slovencev prisostvovalo odkritju dveh spominskih plošč. Ena je v cerkvi Svetega duha v Rothenburgu nad Taubero, kjer je Trubar tedaj bival, druga na poslopju nekdanje Merhartove tiskarne v Tübingenu. Prim. Delo 21. 9. 2000, št. 220, str. 11; Primorski dnevnik 26. 9. 2000, št. 222, str. 14; Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 29 (Književni listi). 22. 9. 2000 Kdor si bo sredi avgusta 2002 lahko privoščil izlet v Bangkok, lahko pri dr. Meti Grosman ali Slovenskem bralnem društvu dobi razpis kongresnih tem Mednarodne zveze za moderne jezike in književnosti (FILLM) in združi prijetno s koristnim. Osrednja tema: Re- imagining Language and literature for 21st Century. 23. 9. 2000 V zbirki Šolska ure z ... je izšla knjižica Mete Grosman in Veronike Rot Gabrovec, ki predstavlja številne možnosti, kako dijakom približati Fitzgeraldov roman Veliki Gatsby. Številni metodični nasveti so lahko izhodišče tudi za razmišljanje slovenista. 23. 9. 2000 V knjižnici Nova vas na Cesti proletarskih brigad 61/a v Mariboru je na ogled razstava srednješolskih časopisov, glasil in biltenov. Razstavo so pripravili učenci mariborskih srednjih šol v sodelovanju z informacijskim centrom za mlade Infočuk. Prim. Večer 23. 9. 2000. 24. 9. 2000 Častni član SD, dr. Anton Vratuša, je na Mašunu odkril spominsko ploščo borcem NOB 16. rabske brigade, ki so jo pretežno sestavljali interniranci italijanskega taborišča na Rabu. Prim. Delo 25. 9. 2000, št. 223, str. 2. 25. 9. 2000 Naporen delovni sestanek z oblikovalcem založbe Rokusa, s katerim sva s kolegico mag. Alenko Gložančev skušala sooblikovati prvi zvezek Slavistične knjižnice. Pred avtorico je še množica dogovorov, korektur ... 26. 9. 2000 V današnjem Večeru je Blaž Vrhnjak objavil članek Slovenščina -- jezik, ki umira? Povzemamo: Sprehodil sem se po mariborski tržnici in se nekajkrat prav nasmejal. Napisi, kot so puter fižola, ohroft, malancani in paprika za pečt, so krasili stojnice in kazali na (ne?)pismenost prodajalcev. Ali morda jajčevcev (ali melancan po tuje), če bi jih zahteval, sploh ne bi dobil? [...] Redkokdo izmed javnih osebnosti se potrudi in ohranja visoko raven jezikovne kulture. Govori politikov so včasih prava jezikovna polomija. Voditelji raznih oddaj, ki vsemu vesoljnemu svetu prav ponosno kažejo, da znajo govoriti v tem ali onem narečju, so na žalost pogostejši od tistih, ki se zavedajo, da ni vsa Slovenija Ljubljana. Ali Maribor. Me prav zanima, kako bi se odzvali na konkurenco koga, ki bi govoril tako (po krivici) zaničevano in zasmehovano prleško narečje. Verjetno bi ga kamenjali in raztrgali kot podivjani psi. Vredno premisleka. [...] Pred mariborsko Umetnostno galerijo, trdnjavo kulture, sem našel kaj čuden napis: "Pozor pogrezljiv konfin." Najprej mi je v oči padla odsotnost ločila za besedo pozor, takoj zatem sem se začel ukvarjati z besedo konfin, ki je latinskega izvora in pomeni mejo, mejnik ali celo obcestni kamen. Malo sem se razgledal, ker se mi je v mislih izrisala podoba valja, ki se dviga iz tal, pa sem našel samo verigo med dvema stebričkoma. Če se dviga in spušča ta, potem je to le veriga in ne konfin. Morda pa sem kaj spregledal? [...] Čez cesto pri Umetnostni galeriji je trgovina s pripomočki za spolne igrice. (Sama lega dosti pove o odnosu Slovencev do kulture, kajne?) Radovednost me je gnala, da jezikovno raziščem tudi to čudo. Trgovina je imela angleško ime -- kot mnogo drugih; to spet govori o odnosu ljudi do materinega jezika. Presunilo me je, ko sem videl napis, kot je "asian girls". Azijska dekleta po tuje torej zbudijo večjo slo po nakupu revij in kaset z žgečkljivo vsebino? Kdo bi vedel. Za stopnjo bolj razočaran in zmeden sem odšel naprej v upanju, da se ne srečam več z jezikovnimi napakami takšne in drugačne narave, pa so me dotolkli. V Slovenski ulici me je pred neko prodajalno pozdravil velik rožnat plakat, ki je oznanjal: "Zaradi opustitve znamk A in B po nabavnih cenah". Poigraval sem se z mislijo, kaj dobim tam po nabavnih cenah. Znamki oblačil A in B ne bi bili moja prva izbira. Vseeno pa nisem izgubil upanja, da bo nekoč bolje in da bomo nekoč znali ceniti to, kar imamo. Nekoč. Morda? 27. 9. 2000 Državni svet RS je sprejel sklep, da vloži v zakonodajni postopek Zakon o slovenščini kot uradnem jeziku, ki ga je pripravil dr. Janez Dular. Z državnim svetnikom dr. Zoltanom Janom sta bila v dolgotrajni razpravi dovolj prepričljiva, da je Državni svet sprejel sklep skorajda enoglasno, saj sta se le dva državna svetnika vzdržala, nihče pa ni glasoval proti. V naslednjih dneh vrsta odmevov v dnevnem tisku in tudi med volilno kampanjo. 27. 9. 2000 Na Posvetu o slovenskem jeziku v turizmu so menili, da bi morali izdelati model dodatnega izobraževanja za turistične delavce in ga vpeljati v turistične visoke šole. Osnovni namen okrogle mize je bil po besedah Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS), ugotoviti, kako uveljavljamo slovenski jezik v turizmu, zlasti pri promociji, izbiri turističnih gesel, imen turističnih agencij in gostinskih lokalov, pri kakovosti jezikovnih sporočil in jasnosti sporočil turistične ponudbe. Osnovna misel je bila, da je treba razmišljati o takem jezikovnem izobraževanju turističnih delavcev, da se bodo lahko naučili, kako pisno in govorno sporočati vsebine, da bi učinkoviteje dosegli turiste. Vesna Gomezel Mikolič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper je predstavila ugotovitve analize 105 turističnih letakov. O vsebini letakov je bil kritičen tudi predstavnik slovenske turistične organizacije v Milanu Boris Bajželj. Liljana Vavpotič iz Kompasa Turizem se je spraševala, katere besede lahko in katerih ne smejo uporabljati v jeziku med poslovanjem. Marko Stabej je povedal, da število tujih imen za gostinske lokale in turistične agencije upada. Po njegovem mnenju je to predimenzioniran problem; s tem je odgovoril na številne ocene, da so tuja imena še vedno največji problem. Za višjo jezikovno raven turističnih delavcev bi jim bilo treba omogočiti dodatno učenje slovenskega jezika. Predlagal je, da bi turistične agencije za kakovostno komunikativno zanje jezika turističnih delavcev uvedle sistem certifikatov. Razmišljati je mogoče tudi o terminološki komisiji pri turistični zvezi, a za to bo treba vložiti nekaj denarja. Vojko Gorjanc je povedal, da država tega ne bo financirala, ampak bo moralo take in podobne oblike jezikovnih terminoloških komisij podpreti gospodarstvo. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Nadaljuje se ofenziva škržadov, ki nočejo biti po kranjski maniri škržati in jo vodi častni član SD, akad. dr. Milko Matičetov. Razdelek, ki je bil objavljen v reviji Primorska srečanja v čast njegove 80-letnice (prim. Kroniko 26. 2. 2000, št. 17; 6. 1. 2000, št. 16, in 5. 11. 1999, št. 15 ) je dopolnil in preoblikoval v separatni odtis, ki je sedaj na razpolago krajnščni celi v zaščito nedolžnih živalic, ki si želijo po primorsko cvrčati. 27. 9. 2000 V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se jutri začne na Bledu dvodnevna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta. Njen naslov je Poti znanosti k edinosti Slovencev. Okoli sto znanstvenikov bo razpravljalo v štirih tematskih sklopih: pregled slovenskega potenciala v svetu, vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini, prioritete razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije, organizacija znanstvenoraziskovalnega dela za tretje tisočletje (povezava univerz, znanstvenih institucij in industrije). Udeležbo na srečanju so že potrdili znanstveniki iz uglednih ustanov po svetu, kot so dr. Joseph Straus z Inštituta Max Planck v Nemčiji, dr. Dušan Petrač iz Nase, dr. Boris Pleskovič in dr. Milan Vodopivec iz Svetovne banke v Washingtonu, dr. Lojze Arko iz Nacionalnega laboratorija Los Almos, dr. Anton Mavretič z Advanced Energy Industries v Bostonu in drugi. Prim. Večer 27. 9. 2000. 27. 9. 2000 Mladinska knjiga je predstavila nove knjige iz zbirke Kondor, med katerimi je tudi roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža s spremno študijo dr. Silvije Borovnik Politologija slovenske vasi, nasilje verske skupnosti in arheologija slovenske besede. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Dinamika in zdrav duh strokovnih izmenjav je na kongresu bil tako močan, da v vsej družini edino predsednica SD Koper in njena hčerka -- naranča nista zboleli. Trema je omilila tudi viruse častne članice SD, Alenke Glazer, ki se je s šestim telefonskim pogovorom v torek ob 23. najprej odrekla udeležbi, nato pa se je v petek pripeljala z vlakom in temeljito prek časa referirala. Zdravilni učinki koprskega kongresa pa imajo omejen rok trajanja, saj je ena izmed organizatork že v petek zvečer dobila povsem ta pravi žolčni napad. 29. 9. 2000 V današnjem Večeru Nataša Gider poroča, da poteka v Moravskih toplicah dvodnevni seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške. Danes dopoldne bodo potekale hospitacije in razgovori z učitelji na Dvojezični osnovni šoli I ter na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, od 14. ure dalje pa bo v Moravskih toplicah potekal strokovno-teoretični del. Začel se bo s predavanjem Marije Pisnjak o sistemu dvojezičnega izobraževanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja ter o položaju madžarskega jezika v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ivanka Bratkovič bo govorila o vlogi slovenskega jezika v sistemu dvojezičnega izobraževanja, Živana Safran pa o jezikovnem projektu na osnovni šoli Kapela. O javni rabi narodnostnih materinščin na narodnostno mešanih območjih Prekmurja in Porabja bo spregovorila Valerija Perger, po razpravi pa bo sledil literarno-zgodovinski ekskurz Francija Justa po Prekmurju, s poudarkom na temeljnih značilnostih in avtorjih prekmurske književnosti. V soboto se bodo udeleženci seminarja odpravili na ekskurzijo po Prekmurju in delu Prlekije. 29. 9. 2000 Bratsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki ga SD redno obvešča o svojih podvigih -- oni pa nas ne --, organizira v Zrečah od danes do 1. oktobra 26. delovno srečanje na temi Prevajanje pravljic za otroke in odrasle in Prešeren v prevodih. Prvi dan srečanja bodo predstavili tudi nov, 25. prevajalski zbornik z razpravami o Goetheju ob lanski 250. obletnici njegovega rojstva. Sobota bo namenjena predvsem Prešernu; z referati na temo V tujem jeziku napisal sem knjigo ... bodo Prešerna in njegovo ustvarjanje med drugimi približali tudi Boris Paternu, Marija Pirjevec Paternu, Vladimir Pogačnik, Janko Moder in Peter Svetina. Članici SD dr. Martina Ožbolt in dr. Dragica Haramija sta obravnavali slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo. V nedeljo se bodo zbrani podali tudi na strokovno ekskurzijo. Prim. Delo 4. 10. 2000 in 11. 10. 2000 (Književni listi). IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Koprski kongres ne bo zgodovinski, ker častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, ni padla v nobeno vodo (tovrstne nezgode ohranja ljudsko izročilo izza Portoroža, Bleda in udarniške gradnje 1. bloka v študentskem naselju). 30. 9. 2000 V samozaložbi je kolegica Blanka Erhatič, ki ni članica SD, izdala priročnik za srednješolce Književnost v srednji šoli. Prim. Šolski razgledi 30. 9. 200, št. 15, str. 12. 30. 9. 2000 V obsežnem pogovoru z Matijo Grahom je dr. Janko Kos, edini akademik, ki si redno ogleda vse filmske predstave, podal svoje poglede na aktualne pojave. Prim. Delo 30. 9. 2000, št. 228, str. 4--6 (Sobotna priloga), in nekaj odmevov v naslednjih Sobotnih prilogah. 30. 9. 2000 Znani so rezultati razpisa za sofinanciranje podiplomskega študija. Sodelovali so visokošolski zavodi, ki so izpolnjevali standardne pogoje: javnoveljavni študijski program, povezovanje in sodelovanje z drugimi fakultetami in raziskovalnimi organizacijami, mednarodno sodelovanje in seveda šolnina, ki tudi letos ne sme višja kot 400 tisoč tolarjev za letnik magistrskega študija in 200 tisoč tolarjev za letnik doktorskega. Letos bo na 10 fakultetah prvič sofinanciranih 109 študentov 3. letnika, ki so se v 1. letnik podiplomskega študija vpisali v študijskem letu 1998/99 ter v skladu z določbami statuta oziroma programa ne bodo magistrirali, temveč nadaljujejo študij za pridobitev doktorata znanosti. Tako bodo predvidoma letos sofinancirali študij 1933 študentom prvega, 1046 študentom drugega in 109 študentom 3. letnika. Skupaj jih je torej 3088, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani (1743). Osnovno sofinanciranje, ki ga zagotavlja MŠŠ, je za vse študente enako, za 1. in 2. letnik po 160 tisoč tolarjev, za 3. letnik pa 80 tisoč tolarjev. Tudi MZT bo za dodatno sofinanciranje namenilo prav toliko. Natančni podatki so objavljeni na spletni strani MŠŠ (www.mss.edus.si). 1. 10. 2000 V Uradnem listu Evropske skupnosti je 16. 9. 2000 izšel razpis za sofinanciranje projektov, ki so namenjeni promociji in zaščiti manjšinskih jezikov in kultur. Prim. Primorski dnevnik 1. 10. 2000, št. 227, str. 20. 2. 10. 2000 Očitno so nekatere kolegice in kolegi spregledali, da se članarino lahko poravna pri pokrajinskem društvu ali neposredno pri (Zvezi društev) Slavističnem društvu Slovenije. Ni treba dvakrat plačevati članarine. Zamudnike prosimo, da članarino čim prej poravnajo, da ne bo bodo vestni kolegi krili stroškov, ki jih članstvo vsakega izmed nas povzroča (znamke, papir, toner, računski servis, kopiranje, tisk Kronike itd. je pač treba plačati, ker nečlani SD ne delajo brezplačno). 3. 10. 2000 Založba DZS je predstavila novi srednješolski učbenik in berilo Branja I, ki so ga pripravili Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan-Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Menda so 8000 izvodov že razprodali. 4. 10. 2000 Danes praznuje osemdesetletnico častni član SD, akad. Dušan Moravec, ki je samo z gledališkega področja napisal kakih dvajset knjig, pravkar pa je v tisku monografija o igralcu Hinku Nušiču. Več v javni čestitki Vasje Predana, ki se ji iskreno pridružujemo! Prim. Delo 6. 10. 2000, št. 233, str. 8. 4. 10. 2000 Članu SD, prof. Janezu Gradišniku se zdi potrebno dodatno osvetliti sodbo Jurija Hudolina o odnosu Josipa Vidmarja do Antona Podbevška. Prim. Delo 27. 9. 2000, 4. 10. 2000, 11. 10. 2000 (Književni listi). 4. 10. 2000 Članice organizacijskega odbora v Kopru -- brez dijaških pomočnikov jih je za soliden razred in bodo poimensko navedene v zborniku -- mrzlično hitijo z zadnjimi pripravami na slovenski slavistični kongres. Med pisanjem napisov, zlaganjem gradiva, pripravljanju obrazcev, dogovori, usklajevanji itd. diši kava. Vsakemu udeležencu je Droga Portorož poklonila 10 dag kave, predsednica SD Koper, prof. Jasna Čebron, pa je razočarana, ker so ji obljubili tisto, ki ima okus po lešnikih, pa je zaloga pošla. Čudno, da si poleg lešnikov, vseh mogočih županovih daril itd. niso izgovorili tudi kakšnega Mojceja ("Bod' moja, bod' moja, / t' bom lešnikov dal; / boš tiste potolkla, / bom drugih nabral"). Predsednik SD Slovenije jim konstruktivno sekundira, pa brez kakšnega posebnega haska, poleg tega pa je zamudil bistvo: kako je kolegica Alferija Bržan inštuirala hotelskega kuharskega mojstra, kje se dobijo prave sestavine in kako se okusno pripravijo tradicionalne istrske jedi, ki jih bodo ponudili na družabnem večeru. Današnja novinarska konferenca ni izzvala ravno množične udeležbe, tako da smo si ne glede na našo pregovorno množičnost lahko privoščili razkošje individualizirane obravnave edinega prisotnega novinarja -- dopisnika Dela --, ki pa so mu prispevek objavili na krajevni strani, tako da je dostopen le domačim slavistom, ki že tako vejo več o kongresu kot mi. Kljub temu je kongres imel številne odmeve v javnih glasilih. 5. 10. -- 7. 10. 2000 Slovenski slavistični kongres v Kopru je imel za uverturo občni zbor Slavističnega društva Slovenije s tradicionalno brezbrižnostjo večine članic in članov (udeležil se ga je približno vsak štirideseti član, vsi drugi so bili kaznovani in niso bili deležni penine in kruhkov, s katerimi je udeležence počastil koprski župan). Poročila in zapisnik bomo brali v 11. zborniku Slavističnega društva Slovenije, zato naj zadostuje: --- Volitve novih organov Slavističnemu društvu Slovenije. Ker društvena pravila izrecno prepovedujejo, da bi kdorkoli vodil društvo več kot dva mandata, je bil enoglasno izvoljen novi, 22. predsednik Slavističnega društva Slovenije, dr. Marko Jesenšek, ki bo prevzel pooblastila 1. 1. 2001. Enoglasno sta bili izvoljeni tudi tajnica Jana Zemljarič Miklavčič in blagajničarka Leonora Grah Nardoni. Da bo novo vodstvo lažje prevzelo vajeti, je dosedanji predsednik postal podpredsednik. Po društvenih pravilih sestavljajo upravni odbor Slavističnega društva Slovenije predsedniki pokrajinskih SD, predstavniki za slovenistiko pomembnih ustanov, vodje sekcij, uredniki obeh revij, ki jih izdaja SD, in urednik Slovenščine v šoli. --- Člani novega upravnega odbora so: predsedniki SD Celje: prof. Juana Robida; SD Jesenice: Meta Rešček; SD Koper: prof. Jasna Čebron; SD Koroške: prof. Erika Rejec; SD Kranj: prof. Ana Jesenovec; SD Ljubljana: prof. Mojca Marn (po položaju je istočasno pod-predsednica SDS); SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik (po položaju je istočasno podpredsednica SDS); SD Nova Gorica: prof. Marija Mercina; SD Novo mesto: prof. Milvana Bizjan; SD Pomurje in Prlekija: prof. Miran Korošec; SD Posavje: prof. Jelka Slukan; SD Trst-Gorica-Videm: dr. Majda Kaučič Baša; SD Koroške: dr. Miha Vrbinc; predstav-niki ustanov: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta: doc. dr. Irena Novak Popov; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU: dr. Andreja Žele; Inštitut za slovensko literaturo in literarno teorijo ZRC SAZU svojega predstavnika ni predlagal; Pedagoška fakulteta v Mariboru: dr. Bernard Rajh; Pedagoška fakulteta v Ljubljani: dr. Viktor Majdič; Zavod RS za šolstvo: prof. Mojca Poznanovič; vodje sekcij in področij: Slovenski slavistični komite: prof. dr. Alenka Šivic-Dular; tekmovanja za Cankarjevo priznanje: prof. Vlado Pirc; sekcija SD za lektorje: dr. Viktor Majdič; sekcija SD za leksiko: dr. France Novak; sekcija SD slovenščina v javnosti: prof. dr. Breda Pogorelec; sekcija SD za ohranjanje slovenistične dediščine: prof. Božena Orožen; sekcija SD za metodiko pouka slovenščine: dr. Vida Medved Vidovič; gibanje znanost mladini: dr. Tomaž Sajvic; uredniki revij: glavni in odgovorni urednik JiS: dr. Tomaž Sajovic in dosedanje uredništvo revije, odgovorni urednik SR: dr. Tomo Korošec, dr. Ada Vidovič-Muha, glavna urednica SR za jezikoslovje, dr. Aleksander Skaza, glavni urednik SR za literarne vede, mag. Vojko Gorjanc, tehnični urednik; revijo Slovenščina v šoli predstavlja prof. Sonja Starc. Novi nadzorni odbor: prof. Božena Orožen, predsednica, prof. Vinko Omerzel, član, prof. Marija Končina, članica. Častno razsodišče, ki se še ni sestalo, ker ni imelo nobenega dela, ostane v dosedanji sestavi: predsednik aka-demik prof. dr. Franc Zadravec, častni član SDS, dr. France Novak, Janez Dolenc, častni član SDS. Vsem izvoljenim članom upravnega odbora uspešno in ustvarjalno delo! --- Z aklamacijo so bili razglašeni novi častni člani Slavističnega društva Slovenije: prof. Janez Gradišnik, akad. prof. dr. Janko Kos, prof. Silvo Fatur in prof. dr. Zinka Zorko. Utemeljitve bodo objavljene v Zborniku SD. --- Po sklepu upravnega odbora so letošnje nagrade Slavističnega društva Slovenije prejeli: prof. Vinko Omerzel za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, prof. Marija Končina za izjemne uspehe pri poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, dr. Mihaela Koletnik za posebno uspešen doktorski študij, prof. Magda Stražišar za posebno uspešen dodiplomski študij in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk za posebno uspešen študij slovenščine na univerzah v tujini. --- Listine je na ročno izdelanem papirju v stilizaciji Stiškega rokopisa izpisal akademski slikar Lucijan Bratuž. --- Programskim usmeritvam občni zbor ni namenil pretirano veliko časa, več si ga je vzel za hvalo dosedanjega predsednika, ki ga je poleg drugih pohvalila tudi častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, kar pa je drugi dan ni oviralo pri glasnem vpitju nanj zaradi zakona o slovenščini. Ljubeznivi organizatorji so obdarili vse tri člane dosedanjega izvršilnega odbora (predsednika, tajnico in blagajničarko) s sončnicami, ki so jim sijale še dolgo po končanem kongresu, predsedniku, ki mora vedno poskrbeti zase, pa so podarili še odlitek prijazne koze, simbol Kopra. PRAVLJICA ZA DANAŠNJE DNI Na neki obali so se nekoč zbrali na občnem zboru nekega društva trije od stopetdesetih članov: VSAKDO, NEKDO in NEKOČ. Kljub skromni udeležbi članstva so imeli nekaj dobrih zamisli, ki bi jih bilo dobro uresničiti. Sprejeli so potrebne sklepe, ko pa je bilo treba prijeti zadelo je VSAKDO mislil, da jih bo že NEKDO uresničil, toda ta je vse preložil na kolego NEKOČ. In tako to društvo še vedno čaka, da bo dobre zamisli NEKOČ uresničene, če med tem ni propadlo. Program slovenskega slavističnega kongresa je bil tako obsežen, da se nam spet obeta preobsežen zbornik SD. Če ne upoštevamo uvodničarjev in razpravljalcev, je sodelovalo 48 referentov, med katerimi je bilo 8 častnih članov, 23 doktorjev znanosti, 5 magistrov, 3 akademiki, prišli so s petih univerz in dveh znanstvenih inštitutov. Na kongresu smo obdelali dve temi: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze ter Sodobna slovenska narečna poezija. Predstavili smo najnovejše strokovne in znanstvena publikacije naših strok, na treh okroglih mizah smo obravnavali Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, Dvesto zvezkov zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev in Slovenski šolski slovar. Strokovna popotovanja so imela zgovorne naslove K vodam, kamnom in besedam slovenskih istrskih vasic pod Kraškim robom, Kosovelov Kras in Trst z okolico. Niti burja in dež nista mogla skaziti dobrega razpoloženja popotnikov, ki so jih domačini povsod gostoljubno sprejeli. Vse kongresno dogajanje je spremljal bogat, skrbno pripravljen in izveden spremni program gostitelja -- SD Koper, tako da je vsakdo lahko našel kaj za svojo osebno in strokovno rast. IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA Prof. Helena Majcenovič, zaposlena na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovša, se je udeležila okrogle mize na temo šolski slovar, na kateri je bila izražena želja po javni objavi naslova internetne strani, na kateri se nahajajo slovarske in besedilne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jih ureja dr. Primož Jakopin. Brez odlašanja je izpolnila željo in sporoča, da je zbirka (zanimiva in uporabna je zlasti Nova beseda z 48 milijoni besed) dostopna na strani http://bos.zrc-sazu.si/. 8. 10. 2000 Podpredsednik Društva Dr. France Prešeren -- Moskva, Milan V. Smolej, sporočam, da bo slavnostno odkritje doprsnega spomenika Žigi Herbersteinu v Moskvi 31. oktobra letos. Postavitev kipa in izdajo knjige je organiziralo naše Društvo, finančno pa omogočilo 50 sponzorjev. Dogodek bo edinstvena promocija Slovenije v Rusiji. Spomenik stoji v atriju Vsezvezne knjižnice tuje literature v Moskvi. Po odkritju bo kratek priložnostni kulturni program, kjer bo ruski javnosti med drugim uradno predstavljena tudi naša dvojezična knjiga o Žigi Herbersteinu. 9. 10. 2000 Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je kot predsednik odbora za podelitev nagrad RS na področju šolstva podelil ta najvišja državna priznanja, vendar noben slavistični predlog ni prodrl. 10. 10. 2000 Častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, je prejela papeško odlikovanje "Pro ecclesia et potifice" za velik prispevek na kulturnem področju v vlogi profesorice in raziskovalke ter dolgoletno delovanje v korist goriške katoliške skupnosti. Pridružujemo se iskrenim čestitkam! Prim. Primorski dnevnik 10. 10. 2000, št. 234, str. 20; Novi glas 12. 10. 2000, št. 37, str. 6, itd. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Ob predstavitvi nacionalnega programa za kulturo je minister za kulturo Rudi Šeligo napovedal, da bo vlada v najkrajšem času sama ustanovila Urad za slovenski jezik. * * * Ker so pobuda in vsi akti nastali povsem brez sodelovanja slovenistov, postaja očitno, da nikomur ni potrebna in kakšno vlogo ima v razvoju slovenistike tako imenovana stroka, ki jo pooseblja dr. Breda Pogorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 8. 10. 10. 2000 Na drugem programu Radia Slovenija je ob 21. uri prof. Jasna Čebron eno uro pripovedovala o koprskem kongresu. Med oddajo Uganite gosta je veliko pojasnjevala o Kosmaču, o narečju, gosta pa ni uganil nihče. 11. 10. 2000 Radio Ognjišče je ob 16. uri pripravil polurni pogovor o Cirilu Kosmaču z prof. Jasno Čebron z osrednjim vprašanjem: tema smrti v Kosmačevih novelah. 11. 10. 2000 O uspehih in zapletih slovenistike na zagrebški univerzi piše član SD, dr. Zvonko Kovač. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 30 (Književni listi). 12. 10. 2000 Križi in težave s tekmovanjem v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje ilustrira naslednji drobec in iz obsežne predsednikove korespondence: "Spoštovani gospod Jan! Nisem prepričana, ali je vaš naslov pravi za tole moje pisanje, morda pa le. Zanima me predvsem dvoje. Kako se je lahko pri letošnjem razpisu za tekmovanje za CP zgodilo, da je gradivo za dijake na 2. stopnji tako obširno in za naše dijake gotovo neobvladljivo? Že nekaj let poučujem na poklicni šoli in v tem času se na našo šolo vpisujejo dijaki z zadostnim uspehom iz OŠ, z dobrim kvečjemu po dva na oddelek. To pomeni, da pravzaprav nimamo dijakov, ki bi bili posebej nadarjeni ali uspešni, kaj šele vztrajni. Motivacija za kakršno koli tekmovanje je v teh programih zelo težka, še težja pa postane, ko jim je treba predstaviti, kaj bodo morali za sodelovanje na tekmovanju predelati, prebrati, še zlasti letos. Že v prejšnjih letih dijaki na 2. stopnji tekmovanja niso dosegali bleščečih rezultatov, menim celo, da nista bila podeljena niti tista 2 % zlatih in niti 10 % srebrnih priznanj. Potrebovala bi resen nasvet, kako naj letos pripravim dijake za sodelovanje na tekmovanju. Moje drugo vprašanje pa zadeva seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. Lansko leto sem se ga udeležila, vendar od njega nisem dobila ničesar koristnega za svoje dijake (predstavitev tematskega sklopa veste, kakšna je bila, delavnica pa je odpadla). Zanima me, ali bo letos program za 2. stopnjo izpeljan tako kot za vse ostale in tako, kot je zapisano v katalogu. Že vnaprej hvala in lep pozdrav V. V." Spoštovana kolegica, deloma Vam lahko odgovorim s pojasnilom, da imamo velikanske težave pri pridobivanju sodelavcev, zato prihaja do zapletov, na katere opozarjate. Vedno se dogodi, da kdo ne drži besede (pa celo podpisane pogodbe) in odpove sodelovanje zadnji hip, potem pa "uskok" napravi veliko uslugo, da sploh prevzame vodenje, predavanja in sestavljanje nalog, zato ga ni mogoče kritizirati ... Oba pa veva, kako nehvaležno je izven drugih rednih delovnih obveznosti početi nekaj, kar bo najnatančneje pregledalo poleg 9000 tekmovalcev še 800 nasršenih kolegic. Če bi bili Vi ali še kakšen kolega pripravljeni stvari vzeti v svoje roke, bom samo vesel. Izprsite se na seminarju v Novi Gorici ali na posvetu mentorjev na Vrhniki. Spomnim naj Vas in ostale kolege, da smo uvedli tekmovanje za 2. stopnjo, v katero se vključujejo učenci poklicnih šol na mojo pobudo, ker tudi sam (kot edini dr.) učim na takšni šoli. Kolegice in kolegi z Zavoda RS za šolstvo (večinoma imajo skromne izkušnje s poučevanjem na poklicnih šolah), ki so pripravljali letošnji program, so podpisani na razpisu. Skušali pa bomo uvesti podoben premičen prag za dosego priznanja, kot ga imamo na 1. stopnji, in bomo tako ublažili morebitno prezahtevnost preizkusa znanja, čeprav se samo z zniževanjem kriterijev ničesar ne doseže. Uvedli bomo nekaj novosti tudi pri ocenjevanju tekmovalcev negimnazijskih programov na 3. in 4. stopnji, ki so jih predlagali kolegi na okrogli mizi koprskega kongresa, in upam, da bomo tako napravili nov korak k izboljšanju tekmovanja, hitreje pa bomo napredovali, če se nam bo pridružilo več sodelavcev in ne le predlagateljev. Predloge pač mora nekdo oživiti, kako težko je to, pa vemo iz svetih knjig. Vas in najine kolege vabim k aktivnejšemu uresničevanju naših zamisli za izboljšanje našega tekmovanja v znanju materinščine! Zoltan Jan SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Dne, 12. 10. 2000 je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Urada za slovenski jezik. Po našem vedenju je celotna zasnova ustanove, njena pooblastila, organizacija dela itd. nastal povsem brez sodelovanja strokovne javnosti. Prim. Delo 13. 10. 2000, št. 239, str. 2. 12. 10. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika [m. h. tegale prispevka v Slovlit začuda ne najdem]: Peter Weiss: V zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko potožim, da so za veliko večino slovenistov celo besedila, zapisana v bohoričici, "zaklenjena", saj je ne znajo brati. Škoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali v začetnih (v bohoričici pisanih, pa tudi poznejših) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hiše s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo še opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, poleg tega pa naj bi bilo še povito z blagom ali slamo. --- O tem, da smo tudi v stroki lahko omejeni, pa bi se dalo povprašati, recimo takole: na katerem materialu so zapisani Brižinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...? Zanimivo bi bilo videti rezultate. -------------------- Vabilo k sodelovanju na seminarju Slavističnega društva Slovenije seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje Nova Gorica, 16.--17. novembra 2000 In Nova Gorica, 23.--24. novembra 2000 Izpopolnjevalni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje je uvrščen v Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja in je ovrednoten z dvema in pol točkama. Predvideni sta le izvedbi v Novi Gorici. Prva bo za mentorje tekmovanja na vseh stopnjah, druga izvedba je namenjena le kolegicam in kolegom z osnovnih šol. V Dijaškem domu v Novi Gorici (Streliška pot 7) se bomo zbrali po 9.15 in pričeli z delom ob 10. uri. Rok za prijavo je podaljšan do zapolnitve prostih mest, ker zaradi kongresa Slavističnega društva nismo uspeli pravočasno izdati Kronike in opozoriti članov društva. Prednost imajo člani Slavističnega društva, ki lahko uveljavijo tudi popust pri kotizaciji. Kotizacija: za člane Slavističnega društva Slovenije 15.000 SIT, za druge (in za kolege, ki niso poravnali članarine) 18.000 SIT. Prijavi na obrazcu 1.201 priložite kopijo položnice o plačani članarini, da ne bo nesporazumov glede višine kotizacije, ki jo bodo šole poravnale po seminarju, ko bodo prejele račune. Letošnji predavatelji: 1. stopnja: Vlado Pirc (pomočnica pri vajah, vsaj pri 2. izvedbi -- Lidija Koceli); 2. stopnja Marija Sivec ali Darinka Leskovec-Rosc; 3. stopnja Valentina Kobal ali Sonja Starc; 4. stopnja Miriam Podsedenšek. Razpis letošnjega tekmovanja so šole prejele že septembra. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Tue Oct 17 20:12:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Tue, 17 Oct 2000 20:12:03 +0200 Subject: [Fwd: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ...] Message-ID: <39EC9673.CB581AD4@guest.arnes.si> -------------- naslednji del -------------- Vdelano sporočilo je bilo prečiščeno... Od: Vladimir Batagelj Zadeva: Re: [Fwd: RE: [SlovLit] Slovensko ... Datum: Tue, 17 Oct 2000 04:34:03 +0200 Velikost: 4177 Url: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20001017/d3111aa5/attachment.mht From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 06:45:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Wed, 18 Oct 2000 06:45:16 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na dvoje predavanj Message-ID: <004501c038be$b8752300$5b4602c1@ff.unilj.si> Primož Jakopin bo nastopil s preizkusnim predavanjem ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij. Naslov predavanja je Gradnja in uporaba besedilnih zbirk (četrtek, 19. 10., ob 10.00 v sejni sobi FF v 5. nadstropju). Ivan Pospišil in Miloš Zelenko s Češke bosta istega dne ob 16.20 v predavalnici 116 (prvo nadstropje FF) govorila o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 14:11:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Thu, 19 Oct 2000 14:11:21 +0200 Subject: [SlovLit] = O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <000901c039c5$b1a38c80$5b4602c1@ff.unilj.si> Vabila Spletki Pristni človeški stiki ============= Vabila 26. in 27. oktobra bo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti srečanje makedonskih in slovenskih slavistov. Za program konference pišite na oddelčno tajništvo (leonora.nardoni-grah na ff.uni-lj.si). Ob 120-letnici rojstva bo UMB 27. in 28. oktobra (v soboto in nedeljo) v Rogaški Slatini priredila mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju Francetu Kidriču. Nastopili bodo F. Bernik, J. Lipnik (glavni organizator), M. Hladnik, A. Ožinger, F. Bister, E. M. Hüttl-Hubert, J. Vodušek-Starič, K. Sturm-Schnabl, D. Dolinar, G. Kocijan, M. Potrata, A. Jembrih in S. Pulko. Vabljeni. 26. okt. ob 18.00 bo na primerjalni književnosti predavala Anne Ubersfeld: Methodes d'analyse des textes de theatre; dan kasneje pa ob 10.30 v Slovenskem gledališkem muzeju o tendencah v frc. gledališču. ============== Spletki Http://www.cultivate-int.org/ -- omrežna revija Cultivate Interactive z zanimivimi članki s področja humanistike. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri14.html -- nekaj jpg-jev slavistov v Kanadi. =========== Pristni človeški stiki Diskutant Dan Price v forumu Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 20 08:37:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Oct 2000 08:37:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_O_pristnih_človeških_stikih Message-ID: <003a01c03a60$2f839d80$6303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Ekorist To: Hladnik Miran Sent: Thursday, October 19, 2000 4:15 PM Subject: Re: [SlovLit] O pristnih človeških stikih Spoštovani! V splošnem dopuščam možnost, da je mogoče gojiti "resnične medčloveške stike" tudi po elektronski poti. Zagotovo pa za zdaj elektronska pot onemogoča "najplemenitejše medčloveške odnose" (v smislu P. Zidarja in napisa, ki ga je neki Kemperle /če me spomin ne vara/ prispeval na šolsko klop). Zato naj nam elektronsko sporazumevanje ne vzame preveč časa ... Lep pozdrav, J. A. Čibej ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Hladnik Miran Za: slovlit Poslano: 19. oktober 2000 13:11 Zadeva: [SlovLit] O pristnih človeških stikih > Pristni človeški stiki > > Diskutant Dan Price v forumu Humanist > (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist) protestira proti trditvi > Noama Chomskega in še koga, da omrežna komunikacija človeku jemlje čas za > "resnične medčloveške stike". Računalniška komunikacija po njegovem samo > nadomešča nekdanjo pisemsko in revijalno komunikacijo. Pravzaprav bi morali, > če bi bili dosledni, nasprotniki elektronsko posredovanih načinov > komunikacije, ki nastopajo z zahtevo po "živih človeških stikih", tudi > običajno knjižno branje razumeti kot način odtujevanja in grožnjo > socializaciji. Ali ni Don Kihot zgled te nevarnosti? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 22 11:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 22 Oct 2000 11:00:36 +0200 Subject: [SlovLit] Dodatek o gotici Message-ID: <004f01c03c06$8ceebb60$4903f9c2@hladnik> Iz medomrežnih labirintov, kamor se je potočil in se za 14 dni založil, je kapnil v Slovlit še naslednji odmev Petra Weissa na slovlitovsko diskusijo o gotici v srednji šoli: Spo*stovani gospod doktor Jan, ker ste iz stroke, vam v zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri Slovencih lahko poto*zim, da so za veliko ve*cino celo slovenistov besedila, zapisana v bohori*cici, zaklenjena, saj je ne znajo brati. *Skoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali pa v za*cetnih (v bohori*cici pisanih, pa tudi poznej*sih) letnikih Bleiweisovih Novic veliko zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hi*se s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo *se opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, ob tem pa *se povito z blagom ali slamo. O tem, da smo tudi slavisti lahko omejeni, pa bi se dalo povpra*sati, recimo takole: na kateri material so zapisani Bri*zinski spomeniki: papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...; zanimivo bi bilo videti rezultate. (Na filozofski fakulteti v Ljubljani se je neko*c ve*cina brucev odlo*cila za kamen. Spomeniki in kamen, to menda gre skupaj. Podvpra*sanje bi lahko bilo: ali apnenec ali marmor?) Na dialektolo*skem predavanju kolegice Smoletove je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Na arheolo*skem predavanju kolega Ciglene*ckega je bil glede slovenetskih korenin zelo glasen gospod venetolog Toma*zi*c. Jutri bo *cisto zares na ZRC-ju predavanje o dinozavrih, na katerem bo glede slovenetskih korenin zelo glasen ... To tako, za vmes, da si malo popraviva slab ob*cutek ob tem sivem vremenu. Kljub njemu naj vam bo prijetno in prijazno. Peter From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 23 08:23:22 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 23 Oct 2000 08:23:22 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <002f01c03cb9$dcb15780$5b4602c1@ff.unilj.si> Prvo: naš predstojnik Vladimir Osolnik (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si) opozarja na razpis delovnega mesta rednega profesorja na celovški slavistiki (nasledstvo prof. dr. R. Neuhäuserja); kandidati morajo biti strokovnjaki za rusko, bosansko/hrvaško/srbsko in slovensko literaturo. Prijave sprejemajo do 31. oktobra, besedilo razpisa je v oddelčni pisarni. Drugo: Katarina Puc (Katarina.Puc na drustvo-informatika.si) pošilja vabilo k sodelovanju v jezikovni sekciji pri slovenskem Društvu za informatiko. Jezikoslovci zaželeni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 27 10:44:19 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 27 Oct 2000 10:44:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Makedonska_i_slovenečka_literatura Message-ID: <001d01c03ff2$1d702c20$7903f9c2@hladnik> Z Makedonci Spleteničenje =========== Z Makedonci Dogodki se prehitevajo, zato šele zdaj poročam o slovensko-makedonski konferenci z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah, ki se je začela včeraj, 26. oktobra, na slavistiki Filozofske fakultete. Od literatov so nastopili Dragi Stefanija, Nada Petkovska, Vladimir Osolnik, Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Saksida, Jadranka Vladova in Naume Radičeski, danes pa pridejo na vrsto še Aleš Bjelčevič, Peter Svetina, Marija Stanonik, Nina Anastasova-Škrinjarić, Alojzija Zupan-Sosič, Stojka Bojkovska, Boža Krakar-Vogel, Aleksandar Prokopiev in Irena Novak-Popov. Kako prav je, da nas kdaj kdo obišče in nas tako spravi skupaj v predavalnico -- sicer bi le bolj od daleč vedeli, kaj počnejo naši kolegi iz sosednjih kabinetov in kako to počnejo. Osebno me je razveselila izjava Marka Juvana, da ga pri literaturi najbolj zanimajo zveze med besedili. Če pogledam na svoje delo, lahko rečem nekaj podobnega. Le da mene bolj zanimajo tiste vezi, ki jih ustvarja sporočilo, oseba avtorja, časopis ali zbirka, v kateri so objavljena, snovne in motivne sorodnosti, Markota pa najbrž bolj tiste, ki se tičejo forme. Čeprav se lotevava različnih besedil, bi lahko, kaj Marko?, dali tej usmeritvi skupno ime, ustanovili svojo "šolo"? :-) Igor Saksida je v nastopu blestel s tipologijo mladinske literature in najbolj podrobno obdelal tisti del pojava, ki ga določa avtorska perspektiva. Igor, bi prenos težišča k bralcu kaj olajšal prizadevanje za splošno sprejemljivo definicijo? Jadranki Vladovi: Naše težave z definicijami (kaj je mladinska literatura, kaj je povest, kaj je trivialna literatura) izvirajo iz hotenja, zajeti bistvo pojava, kakor je izraženo v besedilu. Sam se zavzemam za definicije, ki izhajajo iz statistično raziskanih funkcij pojava, torej iz ugotovitev, iz kakšnih pobud in s kakšnim učinkom bralec konzumira naštete vrste besedil. Kjer take raziskave niso mogoče, naj obvelja dogovor, kaj pojmi natančno pomenijo (v stilu "postavimo, da ?"). Čisti strokovni pojmi so namreč samo pogoj in orodje za raziskave, ne pa njihov cilj. --- Bistrica Mirkulovska žal ni mogla priti v Ljubljano, Igor Grdina pa se je nastopu odpovedal, ker so ga v program uvrstili za kolega z nižjim akademskim nazivom. ============ Spleteničenje V Nuku vabijo k uporabi zgoščenke Bookfind Premier; zbirka služi za iskanje knjig v angleškem jeziku na tržišču. V diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) poteka debata o samoarhiviranju razprav, ki tako postanejo globalno dostopne strokovni javnosti (prim. tudi http://www.dlib.org/dlib/october00/10inbrief.html#HARNAD). Eno tako mesto, kjer lahko naložimo svoje članke, je menda http://www.cogsci.soton.ac.uk/~harnad/amlet.html. Http://www.nusaderenda.com/slo/besedila/neklicime.html -- M. Vlašič, Nuša Derenda, Ne kliči me, Boginja in Čez dvajset let (tri popevkarska besedila). Http://citeseer.nj.nec.com/cs?q=hypertext&submit=Search+Citations&cs=1 -- iskalnik humanističnih publikacij v spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 09:21:16 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Oct 2000 09:21:16 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Makedonsko-slovenska konferenca, od Vladimirja Osolnika Message-ID: <008601c04181$384b00c0$6003f9c2@hladnik> Miran, še enkrat hvala za ažurno poročanje o makedonsko-slovenski mednarodni znanstveni konferenci z mnogimi kakovostnimi prispevki tako gostov kot naših cenjenih kolegov. Dodal bi še besedo o kolegialnem oz. prijateljskem vzdušju, ki je dopolnjevalo delovno in konstruktivno dogajanje v predavalnicah. Kar zadeva udeležbo našega kolega I. Grdine, ki je bil napovedan v natisnjenem programu, ter nato ustno takoj za Tvojim referatom, mi še niso znani razlogi, ki so ga bili zadržali, da ni mogel priti. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vsem, cenjenim gostom iz Makedonije in vsem Vam, spoštovanim kolegom, članom našega Oddelka, ki ste se tega srečanja udeležili, prispevali k njegovi znanstveni tehtnosti, posebej vsem predavateljem in pripravljalni ekipi, zlasti Ireni Novak Popov, nato naši knjižnici, tajnicama, in študentkam, in vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Prisrčen pozdrav in hvala. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 31 22:27:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 31 Oct 2000 22:27:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <004301c04381$6a5b89c0$5c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v Rogaški Slatini) Analiza se dotika, zavedam se, hudo občutljivih reči, zato prosim za trezne pripombe. Http://www.toast2peace.com/ -- Gianni Rijavec in njegova priredba Prešernove Zdravljice. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 15:06:30 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Nov 2000 15:06:30 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje V. Bitija Message-ID: <002c01c044d6$1aae6220$7903f9c2@hladnik> Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na predavanje. V sredo, 8. novembra 2000, bo ob 15.30 v predavalnici št. 2, v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, nastopil prof. dr. Vladimir Biti s Filozofske fakultete v Zagrebu, pisec niza knjig s področja literarne teorije (mdr. Pojmovnik suvremene književne teorije, Zagreb 1997, Strano tijelo pri/povijesti, Zagreb 2000), s temo Granica pri/povijesti. Predavanje, problemsko navezano na Bitijevo najnovejšo knjigo, bo v hrvaščini. Marko Juvan Prilagam povzetek predavanja (moj prevod). Vladimir Biti: Meja zgodbe/zgodovine Razprave o predstavljanju holokavsta so v zadnjem času zaostrile vprašanje o verodostojnosti zgodovinskega besedila. Vprašanje pa je bilo s svojimi daljnosežnimi posledicami vred postavljeno že tedaj, ko je R. Barthes v Diskurzu zgodovine (1967) resničnosti spodbijal pravico do položaja ?neizprosnega jamstva? takšne verodostojnosti. Heglovski aksiom o skladnosti historičnega predstavljanja z zgodovinsko resničnostjo je namreč zgodovinopisju za dolgo zagotovil privilegiran položaj med humanističnimi in družboslovnimi vedami, saj mu je omogočil postavljati brezpogojni dejstveni okvir za njihove pogojne interpretacije. Barthes se sprašuje, zakaj bi bila edino zgodovinska resničnost brezpogojna norma, druge vrste stvarnosti pa zgolj odkloni od nje? Ali ni tudi ona prav tako proizvod določenega načina predstavljanja, takšnega, ki mu je v nasprotju z drugimi načini uspelo prikriti razmere svoje proizvodnje in tako postati nekaj samoumevnega? S tem je bila teoretska pozornost s predstavljanja stvarnosti prestavljena na mehanizme, s katerimi zgodovinopisni diskurz pri adresatu uresničuje svojo prepričljivost. Zgodovinopisni tekst se je iz konstativa spremenil v performativ, zato se je interes za njegovo predstavitveno resničnost premaknil k preučevanju pogojev za njegovo komunikacijsko verodostojnost. To se izrecno razlaga kot reakcija na spremembo žarišča, ki jo je v tedanji zgodovinopisni praksi izzvala t. i. šola nove zgodovine. Tudi nje ni več zanimalo opisovanje tega, kakšna je bila stvarnost, ampak razčlemba vprašanja, zakaj so jo kot takšno predstavljali. Podoben obrat je v tedaj sodobni literarni praksi diagnosticiral G. Genette (Meje pripovednega teksta, 1966); ugotovil je, da je umetniški roman prepustil zgodbo svojim trivialnim nadomestkom, sam pa se je obrnil k prisluškovanju ?mrmranja svojega lastnega diskurza?. Naratologi skratka legitimirajo svojo analitično obravnavo ?pogojev omogočanja? pripovednega besedila tako, da njegov predstavitveno-predočitveni modus označujejo kot preseženo ?stvar preteklosti?. Zgodba/zgodovina (pri/povijest) pa še naprej išče neosveščene žrtve med tistimi avtorji in bralci, ki ji, zapeljani od njenih retoričnih mehanizmov, spontano pripisujejo resničnostno težo ? gre ravno zato, da je ene in druge treba ?razsvetliti?. V predavanju bom skušal slediti zaporednim in trdoživim teoretskim prizadevanjem, da bi zgodbo/zgodovino osvobodili od ?naivne? resničnostne teže, kot fazi nekakšne ?dekontaminacije?, ki se je začela z opisano naratološko razmejitvijo. Ta je vodila k večkratni transformaciji pojma diskurz oziroma performativ, ki se je kot nova legitimizacijska opora za verodostojnost vztrajno skušal rešiti svojega ?tujka? (?stranog tijela?) ? dokler ga nazadnje ni neopazno utelesil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 4 19:00:47 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 4 Nov 2000 19:00:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_se_bliža Message-ID: <000b01c04689$2e911da0$6803f9c2@hladnik> Hatetepejke Litija-Čatež ========= Hatetepejke Http://www-jime.open.ac.uk/00/ingraham/ingraham-t.html -- Esej Bruca Ingrahama o hipertekstu. Http://www.parc.xerox.com/spl/members/trigg/thesis/ -- Randall Triggs o hipertekstu. Naslove spletnih iskalnikov prepisujem iz zadnjega Mazzinijevega članka v Delu: http://www.oingo.com, http://search.twirlix.com, http://ragingsearch.altavista.com, http://www.alltheweb.com, http://www.google.com, http://www.ixquick.com, http://www.backflip.com/login.html. ========== Litija--Čatež Aleš Bjelčevič oznanja, da bo slavistično popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 16. novembra. Iz Ljubljane imamo vlak ob 6.50, v Litiji bomo ob 7.22; kjer počakamo mariborske udeležence (ti gredo iz Mb ob 5.50, v Litijo pa pridejo ob 7.32). Ljubljančani se bomo na železniški postaji v Ljubljani dobili ob 6.35. Nazaj potujemo po drugi, dolenjski progi. Ponavadi se vračamo s tistim ob 18.39 iz Velike Loke pod Čatežem. Komur ni do popivanja v Čatežu, lahko ujame vlak ob 16.32. V Ljubljani bomo ob 19.40 oz. 17.42. V Veliki Loki ne prodajajo vozovnic, zato je treba povratno vozovnico kupiti doma. Za skupine nad 6 je popust. Do Čateža je cca. 6 ur lagodne hoje z veliko postanki. Od Čateža do vlaka je slabo uro in pol. Poleg običajne pohodniške opreme (čevlji, marela in flaša za vino) prav pride svetilka za sestop s Čateža v Loko. =========== lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 06:22:43 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 06:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_literarne_večere Message-ID: <001c01c047b1$996524e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Lep pozdrav, v jeseni 2000 začenjamo z literarnimi večeri v knjigarni-kavarni Geonavtik (Kongresni trg 1, Ljubljana, bivša knjigarna Kazina, poleg mastne hamburgernice Rio na Dunajski c.). Prvi literarni večer bo ta torek, 7. 11. 2000, ob 21.00. Predstavila bova slovenskega pesnika in prevajalca mlade generacije, Primoža Reparja, predsednika društva Apokalipsa in glavnega urednika revije Apokalipsa. Poleg tega, da bo Repar bral svoje pesmi, ga bomo zapletli tudi v pogovor o njegovi poeziji, o poeziji nasplošno, o konceptu haikuja in še o čem splošno zanimivem za poslušalce. Poglejte si našo stran z imenom GEOLIT.SI, kjer boste zvedeli še kaj več o dogajanju, lahko postanete člani skupnosti, počvekate z drugimi člani in še kaj: http://communities.msn.com/GEOLITSI Če pa sami tudi pišete, ali pa poznate koga, ki piše in bi želel nastopiti kot predstavljajoči se pesnik/ca, pisatelj/ica, dramatik/inja ali celo pravljičar/ka na najinih literarnih večerih v kavarni Geonavtik, nama pišite na e-naslov: geolit na hotmail.com [...] Pravljičarka in pesnik: MAJA ŽORGA & GAL GJURIN From glavna.koza na email.si Mon Nov 6 09:23:45 2000 From: glavna.koza na email.si (glavna.koza na email.si) Date: Mon, 06 Nov 2000 09:23:45 +0100 Subject: [SlovLit] Zapiski! Message-ID: <973499024.3a066a9104a53@www.email.si> Končno stran, ki bo vrnila nasmeh na obraze študentkam in študentom slovenščine in/ali primerjalne književnosti (upamo pa, da ne bo onesrečila profesorjev :-)). Na Kozjih stezicah FFaksa lahko dobite preizkušene zapiske za večino predmetov, lahko pa pomagate še izboljšati skupno zbirko. Zakaj bi tratili denar za fotokopiranje, raje pojdite na http://kozjestezice.bizland.com! ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 09:56:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 6 Nov 2000 09:56:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaj_za_iskanje_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <00b601c047cf$6eae6860$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: ULTRANET mailing lista Sent: 06. november 2000 8:24 Subject: Tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih > Pozdravljeni ! > > V petek, 10. novembra ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje > po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za > cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal > bo v računalniški učilnici v kleti NUK. Vsebina tečaja: predstavitev > informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. > > Ker je še nekaj prostih mest, vas prosim, da obvestite vaše kolege in > študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se > lahko prijavijo. Prijave sprejemam na spodnji elektronski naslov in > telefon do zasedbe prostih mest. > > Lep pozdrav, > Gorazd Vodeb > -- > Gorazd Vodeb > National & University Library > Reference Dept. tel +386 1 20 01 198 > Turjaska 1, POB 259 fax +386 1 42 55 007 > SI-1000 Ljubljana > Slovenia e-mail gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 06:19:48 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 06:19:48 +0100 Subject: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <000901c04d31$58060660$5b4602c1@ff.unilj.si> >From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sun Nov 12 23:40:48 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič ======= Spoštovani! Sem učiteljica slovenščine v osnovni šoli. Imam nečaka na Dunaju. Zelo je navezan na Slovenijo -- Prekmurje, od koder je doma njegova mama. Kot otrok je preživljal počitnice pri meni v Prlekiji. Sistematičnega učenja slovenščine ni bil deležen, ujel je pa nekaj prleščine in prekmurščine. Sedaj, kot odrasel človek, bi se rad naučil "prave" slovenščine.Učil bi se sam-delno s pomočjo mame. Katere pripomočke bi mu lahko ponudila za začetno učenje slovenščine -predvsem pogovor in branje? Upam, da mi boste Vi kaj svetovali; zanima me, ali obstajajo kakšni priročniki, kasete, zgoščenke, računalniški programi in kje bi to dobila. PS Stran o učenju slovenščine za OŠ na internetu zelo rada obiščem in sem dobila tudi že mnogo idej za svoje delo. Čestitam vsem, ki se trudite pri tem! Prisrčen pozdrav iz sončne, a vetrovne Prlekije! Tončka Lovrenčec ======= Jaz poznam samo gradiva na http://www.matkurja.com/slo/country/visiting/language-learning.html in še nekaj dodatnega na http://www.ijs.si/lit/learn.html. Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 09:03:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 09:03:37 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <001801c04d48$3c4f7c00$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Hladnik Miran Sent: 13. november 2000 8:44 Subject: Re: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Spoštovana kolegica, na Filozofski fakulteti deluje Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Včasih pozabljamo na delo kolegov ... Lepe pozdrave Zoltan JAN > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Hladnik Miran > Za: slovlit > Datum: ponedeljek, 13. november 2000 06:17 > Zadeva: [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo > > > >From Mira.Gregl na guest.arnes.si > >Sun Nov 12 23:40:48 2000 > >Return-Path: > >Delivered-To: slovlit na mailman.ijs. > > > >Dragi slovlitovci! Prosim, če preberete pripeto pismo naše kolegice iz > >Prlekije in mi pomagate oblikovati seznam učnih pripomočkov za učenje > >slovenščine (za začetnike). Lep pozdrav, Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 10:27:08 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 10:27:08 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <003201c04d53$e6ea1a20$5b4602c1@ff.unilj.si> >From meta.lokar na ff.uni-lj.si Mon Nov 13 10:05:02 2000 Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si To: slovlit na ijs.si Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Date: Mon, 13 Nov 2000 10:00:03 +0100 Spoštovani, na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Z lepimi pozdravi Meta Lokar ____________________________________ Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Tel.: (0)1 241 13 24 Faks: (0)1 425 70 55 http://www.ff.uni-lj.si/center-slo From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 14:00:36 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Mon, 13 Nov 2000 14:00:36 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002901c04d71$b9958140$5b4602c1@ff.unilj.si> Meta Lokar (meta.lokar na ff.uni-lj.si) informaciji iz prejšnjega sporočila dodaja še naslednji seznam. Od: Lokar Meta Poslano: 13. november 2000 13:46 Za: slovlit na ijs.si U Č B E N I K I I N P R I R O Č N I K I Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Metka Čuk: Za začetek. Učimo se slovenščino. Ljubljana, 1999; četrta, popravljena in dopolnjena izdaja. Cena: 2.000,00 SIT Andreja Markovič: Učimo se slovenščino II. Ljubljana, 2000; ponatis prve izdaje. Cena: 2.000,00 SIT Mojca Schlamberger Brezar: Učimo se slovenščino III. Ljubljana, 1996; ponatis. Cena: 2.000,00 SIT Trije učbeniki predstavljajo zaokroženo celoto za delo v začetniških in nadaljevalnih skupinah. Zasnovani so na podlagi Standardov znanj slovenščine kot drugega jezika. Primerni so predvsem za pouk z učiteljem/mentorjem. Nataša Pirih: Slovenščina na koncu jezika. Ljubljana, 1999; ponatis prve izdaje. cena: 3.000,00 SIT Učbenik je zasnovan kot delovni zvezek in ne vsebuje slovničnih preglednic. Namenjen je nadaljevalcem na krajših tečajih. Učbenik je namenjen samo učenju z učiteljem/mentorjem. Metka Čuk, Marjanca Mihelič, Gita Vuga: Odkrivajmo slovenščino. Ljubljana 1995; ponatis. cena: 2.500,00 SIT Učbenik je primeren predvsem za tujce, ki slovenskega jezika še ne znajo. Razdeljen je na 10 lekcij, od katerih vsaka zajema svoj tematski sklop (npr. prosti čas, nakupovanje, predstavljanje idr.), poleg tega pa še teoretično razlago slovnice in praktične vaje. Hermina Jug Kranjec: Slovenščina za tujce. Ljubljana 1999; 10. natis. cena: 3.600,00 SIT Učbenik je namenjen pouku slovenščine kot tujega jezika na začetni in prvi nadaljevalni stopnji, primeren pa je tudi za samostojno učenje brez učitelja. Obsega 12 lekcij. Vsaka se začne z besedilom, praviloma v obliki dvogovora, ki obravnava tipične situacije iz vsakdanjega življenja. Hkrati pa zajema slovnično razlago povedne, stavčne in frazne zgradbe besedila ter veliko vaj. Ljubica Črnivec: Slikovno gradivo za slovensko besedo v živo. Ljubljana, 1995; ponatis. cena: 1.200,00 SIT Učbenik je namenjen predvsem pouku v začetniških skupinah. Tematsko je sistematiziran na podlagi dolgoletnih izkušenj dela z začetniki. Slikovno gradivo je uporabno kot osnovno gradivo in kot dopolnilo drugega učnega gradiva. Učbenik je primeren izključno za pouk z učiteljem/mentorjem. Andreja Markovič et. al.: Slovenska beseda v živo. Ljubljana, 1998. cena: 3.800,00 SIT Slovenska beseda v živo je učbenik, namenjen začetni ali nadaljevalnim stopnjam učenja slovenščine kot tujega jezika. Nastal je kot rezultat večletnega timskega dela lektorjev Celoletne šole slovenskega jezika. Učbenik je zasnovan na komunikacijskem pristopu, posamezne lekcije pa spremljajo posebej za to narejene fotografije in stripi. Marja Bešter in Ljubica Črnivec (ur.): Povej naprej. Ljubljana. 1996. cena: 1.500,00 SIT Povej naprej je priročnik metodičnih dejavnosti za pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika. Razdeljen je v tri sklope, glede na stopnjo uporabnikov, s svojimi vajami pa spodbuja komunikativni način učenja. Pri nastajanju učbenika so s svojimi prispevki sodelovali lektorji, ki poučujejo slovenščino kot tuji ali drugi jezik v Sloveniji ali v tujini. Marja Bešter (ur.): Skripta 1. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1997. cena: 1.000,00 SIT Priročnik je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika. Štirje prispevki posegajo v področje didaktike, in sicer Leopoldina Plut Pregelj poudarja pomen poslušanja kot temeljne in najbolj pogoste sporazumevalne dejavnosti, Katja Podbevšek predstavlja sestavine govorne kulture učitelja, Sonja Pečjak prikazuje različne načine preverjanja ravni razumevanja prebranega besedila, v prispevku Bože Krakar Vogel pa so mnogi predlogi, kako drugače obravnavati umetnostno besedilo. Marja Bešter (ur.): Skripta 2. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1998. cena: 1.000,00 SIT V drugi številki priročnika so prispevki Irene Novak Popov o književnosti, Erike Kržišnik o frazeologiji, Marje Bešter o preverjanju razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila, Darije Skubic o dialogu, seveda vse pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika, ter Ine Ferbežar o testiranju jezikovnih zmožnosti. Marja Bešter (ur.): Skripta 3. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 1999. cena: 2.000,00 SIT Tretji zbornik Skripta vsebuje devet člankov, namenjenih izpopolnjevanju učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika, predvsem na didaktičnem področju. V tretji številki so prispevki Ade Vidovič Muha: Imenska zveza v slovenščini, Vesne Mildner: Odpravljanje izgovornih napak v maternem in tujem jeziku, Mojce Jesenovec: Pravorečje in pravopis v učbenikih slovenščine za tujce, Mateje Pezdirc: Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot drugega jezika, Chikako Shigemori Bučar: Kako sem se učila slovenščino, Ljubice Černivec: Organizacija dela v razredu in Vesne Požgaj Hadži ter Mirjane Benjak: Nekonvencionalne oblike pouka. Ada Vidovič Muha (ur.): Skripta 4. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana, 2000. cena: 2.000,00 SIT Četrti zbornik Skripta vsebuje šest prispevkov z okrogle mize o Učbenikih in učnih pripomočkih za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki jo je decembra 1999 pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Erika Kržišnik piše o posredovanju slovničnega znanja v učbenikih slovenščine kot drugega/tujega jezika, Jana Zemljarič Miklavčič o Centrovih učbenikih za slovenščino kot drugi/tuji jezik in njihovi aplikaciji na obstoječo (in predvidljivo) mrežo naslovnikov, Marko Stabej o Centrovi informacijski banki učnih gradiv za slovenščino kot drugi/tuji jezik (CIBUGS), Jasmina Šuler Galos o posebnostih poučevanja slovenščine na univerzah v tujini, Nataša Pirih Svetina o poteh nastajanja učbeniškega gradiva za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, Jasna Honzak Jahić pa o lektorjevem videnju nastajanja učbeniške zasnove. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 14:47:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 14:47:01 +0100 Subject: Re [SlovLit] Ucenje slovenscine na daljavo Message-ID: <002b01c04e41$635aa6e0$0203f9c2@hladnik> >From Mojca.Vucajnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 16:28:58 2000 Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: ucbenik Date: Sun, 29 Oct 2000 09:18:34 +0100 Spostovana Toncka Lovrencec! Vem, da obstaja ucbenik za ucenje slovenscine, ki ga je izdala Mohorjeva druzba. Mislim, da bi bil bil ustrezen, ker je vsa razlaga slovenscine v nemskem jeziku. Zal popolnega naslova ne vem, mislim pa da je Sprachkurs Slowenisch; obstaja tudi kaseta; gradivo je precej zanimivo, sploh ce gre za nemsko govorecega. Mojca Vucajnk ========= Mojca, hvala za informacijo. Iz Cobissa dodajam še nekaj naslovov, ki utegnejo priti prav. Naslov Mohorjeve iz Celovca, kjer se knjige da naročiti, je http://www.mohorjeva.at/index.html. Lp miran WIESLER, Alois Überlebenskenntnisse in Slowenisch [Zvočni posnetek] : Slowenisch Sprachkurs / Alois Wiesler. - Klagenfurt : Norea, cop. 2000. - 2 CD (90 min, 30 sek) ; 12 cm ISBN 3-85312-017-2 811.163.6(072) COBISS-ID 441812 KRIŠTOF, Emil "Zdravo!" : Koroška vadi pogovor = "Seit wann?" : Kärnten übt sprechen : ein UNIKUM-Sprachkurs in vier Lektionen / [Autoren, avtorji Emil Krištof, Gerhard Pilgram, Helga Rabenstein ; Mitarbeit, sodelovanje Marija Smolić]. - Klagenfurt : Universitätskulturzentrum UNIKUM, [1998]. - [16] str. ; 15 cm Avtorji navedeni v kolofonu 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Pilgram, Gerhard [avtor] 4. Rabenstein, Helga [avtor] 811.163.6'374.82=112.2 COBISS-ID 227796 VRBINC, Miha Pozdravljeni! [Zvočni posnetek] : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 1 zvočna kaseta (ca. 25 min.) Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Na kaseti so besedila lekcij I do IV iz knjige "Pozdravljeni" --> hrbtna str. ovoja. - Audio adaptacija in režija, Audio Adaptierung und Regie Jože Vozny. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael. - Pripovedujejo, es erzählen: Dolenc, Nataša; Sever, Maja; Velše, Igor; Hribar, Zvone. - Vaditi pomagajo, es üben: Kernjak, Majda; Pitschko, Magdalena; Vrbinc, Mihael 811.163.6-07(075.3)(086.74) 086.74:811.163.6-07 COBISS-ID 93396 VRBINC, Miha Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch / Miha Vrbinc ; [Illustration Walter Grudina]. - Celovec = Klagenfurt ; Ljubljana ; Wien : Hermagoras = Mohorjeva založba, cop. 1997. - 269 str. : ilustr. ; 30 cm Hrbt. stv. nasl.: Grundkurs Slowenisch. - Podnasl. naveden na ov. - - Pozdravljeni! : osnovni tečaj slovenščine = Grundkurs Slowenisch. - 1 zvočna kaseta ISBN 3-85013-507-1 811.163.6(075.4) 811.163.6(075.4)(086.742) COBISS-ID 39892 (378 +198 ats) SLOWENISCH / [Bearbeiter Anton Schellander und Marija Smolić]. - 6. Aufl. - München : Polyglott-Verlag, 1996. - 48 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Polyglott-Sprachführer ; 131) Kazalo ISBN 3-493-61131-5 1. Schellander, Anton [urednik] 2. Smolić, Marija [urednik] 811.163.6(035) COBISS-ID 219860 WIESLER, Alois Slowenisch [Dva medija], Wort für Wort / Alois Wiesler. - 2. Aufl. - Bielefeld : P. Rump, 1995 144 str. : ilustr. ; 15 cm 1 zvočna kaseta (Kauderwelsch ; Bd 69) ISBN 3-89416-259-7 (broš.) 808.63-07 COBISS-ID 40863233 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 15:54:35 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 Nov 2000 15:54:35 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <002a01c04e4a$cef234a0$3b03f9c2@hladnik> Na strani http://www.gov.si/mk/slo/kajsedogaja/novice/nacion~1.htm lahko preberemo predlog slovenskega kulturnega programa, ki ga je nastal v času ministra Rudija Šeliga. Javna razprava o njem bo v Cankarjevem domu, Štihova dvorana, 27. novembra 2000 ob 17. uri. Svojo morebitno udeležbo sporočite na naslov organizatorja, revije Maska maska na mail.ljudmila.org. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 15 21:39:32 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Nov 2000 21:39:32 +0100 Subject: [SlovLit] NKP Message-ID: <003301c04f44$29491640$7603f9c2@hladnik> >From: Vladimir Osolnik >To: Miran Hladnik >Sent: 14. november 2000 20:44 >Subject: Re: [SlovLit] NKP >> Dragi Miran, >> hvala za obvestilo o NKP. >> Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na >> srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor >> še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se >> želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright >> foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s >> Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi >> smotrno. >> V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se >> rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. >> Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so >> vsi drugi zasužnjeni. >> Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), >> kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. >> O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega >> sistema organizacije. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 08:29:41 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Sat, 18 Nov 2000 08:29:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=5BSlovlit=5D:_NKP_in_slovenščina_na_daljavo Message-ID: <002e01c05131$6f528420$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: Miran Hladnik Sent: 14. november 2000 20:44 Subject: Re: [SlovLit] NKP Dragi Miran, hvala za obvestilo o NKP. Prebral z zanimanjem kot lep seznam želja. Naslov Trubarjevega zavoda na srečo ne prinaša toliko ideološkega naboja kot kakšen drug, je pa vsekakor še vedno močno določen z verskim ozadjem, ki ga v naslovih, s katerimi se želi primerjati, npr. British Council ali Goethe institut ali Fulbright foundation ni. Vsak slavist bi bil verjetno bolj navdušen nad ustanovo s Prešernovim imenom. Ob praznovanju obletnice rojstva bi bilo to tudi smotrno. V točki 9 je že v naslovu zapisan nesmisel: SVOBODNI UMETNIKI. Človek se rodi svoboden, v poklicu pa je lahko zaposlen ali pa ne, oz. SAMOSTOJEN. Če je slovenski umetnik po definiciji države lahko svoboden, potem (smo) so vsi drugi zasužnjeni. Druga beseda, ki jo je treba povsod v besedilu nadomestiti je: NAJ (...), kajti vsaka stvar BO, ali pa je ne bo. O ostalem še ne morem govoriti, ker ne poznam finančnega ozadja in novega sistema organizacije. V. Osolnik ========= ----- Original Message ----- From: MGH To: Miran Hladnik Sent: 17. november 2000 19:27 Subject: Učenje na daljavo Spoštova gospa Mira! Prejela sem veliko uporabnih naslovov. Prisrčna hvala Vam in vsem Vašim sodelavkam in sodelavcem. Res sem vesela, da ste mi vsi tako izčrpno in hitro pomagali! Lep pozdrav Tončka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 21 13:01:12 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Nov 2000 13:01:12 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS, ki jo posilja Zoltan Jan Message-ID: <009c01c053b2$c3182f00$1603f9c2@hladnik> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 14. 11. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 22 Za mrzle deževne dne bi bila možna teza, da vesoljna slovenska slavistika nima kaj drugega početi kot brati nove strokovne publikacije, zato smo pohiteli s pošiljanjem še toplega izbora novih pogruntavščin, da ne bi kdo bogu po nemarnem kradel časa, kot se je reklo včasih, ko še ni bilo seminarskih nalog in referatov, seminarjev, napredovanj vseh mogočih oblik ... 2. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 21: Ko se nam je častna članica SD, prof. Mira Medved, zahvalila za čestitke ob njenem življenjskem jubileju, nam je prijazno poslala notni zapis uglasbitve besedila slavistične himne, o kateri je v 11. številki Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, dodala pa je tudi kopijo brucovske diplome. Besedilo himne smo objavili v 12. številki Kronike (upajmo, da se bodo letošnji bruci poleg novih besedil naučili na pamet tudi to). Podatke o brucovski diplomi objavljamo v Mali šoli ustvarjalnega pisanja, izvirnike pa ohranjamo v društvenem arhivu. VABILO K SODELOVANJU Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti. 5. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 21, ki smo jo skušali poslati temle kolegicam: Mateja Bensa, Magda Pevc in Miriam Svete. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 10. 10. 2000 Tisk 21. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina: 73.702 SIT. 11. 10. 2000 Na strokovnem srečanju je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podelila svoja najvišja priznanja za razvoj knjižničarstva, Čopove diplome. Prejela jo je tudi naša članica, vodja Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prof. Alenka Logar Pleško. Iskrene čestitke! 13. 10. 2000 Katedra za odrski govor in umetniško besedo na AGRFT je izdala zbornik predavanj z aprilskega kolokvija o umetniškem govoru. Sedemnajst udeležencev (igralci, dramaturgi, režiserji, teoretiki, fonetiki, pedagogi, gledališki lektorji) je razkrilo težave ter predlagalo možnosti znanstvenih raziskav te vrste govora. Zbornik zaključuje anketa o odnosu igralcev do lektorjev. Publikacija je brezplačno na razpolago v knjižnici AGRFT (Nazorjeva 3, Ljubljana), sporoča naša članica, mag. Katja Podbevšek. 14. 10. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju. 14. 10. 2000 V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nadomestilo kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar zanemarljiva izjema. 14. 10. 2000 Od oktobra so na spletnem naslovu: www.solski-razgledi.com dosegljivi tudi Šolski razgledi. 15. 10. 2000 Založba Zavoda RS za šolstvo je izdala novo delo mag. Milene Blažič Modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ker avtorico, članico SD, poznamo kot strokovnjakinjo za pouk ustvarjalnega pisanja in branja, ki vodi tudi številne seminarje in delavnice za učitelje, se obeta zanimivo delo. Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 01 30 05 113, faks 01 30 05 199, e-pošta: maja.hribar na guest.arnes.si. NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so do 30. septembra 2000 diplomirale: Mateja Bensa, Katja Bogovič, Sabine Bračko, Zdenka Brumen, Andreja Ferko, Nives Grčar, Tanja Horvat, Judita Klamar, Zlata Kastelic, Ana Klemenčič, Nataša Knez, Natalija Kopčič, Darja Krajnc, Darja Ledinek, Danica Lorber, Andreja Malek, Irena Matko, Boža Ojsteršek, Tadej Ornik, Nadja Popović, Darinka Rojko, Andreja Rozman, Barbara Škorc, Tanja Tomšič, Bernardka Zalokar in Marija Zmagaj. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja na dekanatih do zamud, tako da se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. 16. 10. 2000 Vljudno diskretno je prispela novica, da je po izteku mandata dr. Irene Novak Popov prevzel vodstvo Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vladimir Osolnik. Mnogo uspehov! 17. 10. 2000 Slovanska knjižnica se je z Gosposke zatekla v Einspielerjevo ulico 1 za Bežigradom. Čeprav Slavističnega društva Slovenije, ki ima vidno mesto v njenem življenju, ni nihče obvestil o otvoritvi novih prostorov, upamo, da se tudi sedanje generacije počutijo v njenem objemu tako lepo, kot smo se mi, ko smo trepetali pred ravnateljem dr. Francetom Dobrovoljcem, pa smo vseeno vedno imeli toplo čitalnico in vse, kar smo potrebovali, na enem mestu. V Ljubljani, glasilu Mestne občine Ljubljana (oktober 2000, št. 4., str. 30), je izšel zanimiv članek o ureditvi novih prostorov. 17. 10. 2000 Članici Slavističnega društva Slovenije in novoizvoljeni poslanki, mag. Majdi Potrata, želimo kar največ uspehov pri izpolnjevanju njenih novih dolžnosti, ki jim bo gotovo enako dobro kos kot vsem dosedanjim. Sicer pa v odgovoru na čestitko pravi, da z odhodom v poslanske klopi ne zapušča vrst bojevnikov za "slovenšč?no celo" in da bo skupaj s kolegi/cami, ki jih je v parlamentu iz šolske sfere največ doslej, storila bistveno več kot v prejšnji vlogi. S šolo, ki se ji je posvečala tri polna desetletja, ne misli pretrgati niti strokovnih niti osebnih stikov. 17. 10. 2000 Rektor Univerze v Ljubljani je slovesno promoviral tudi dve naši kolegici. Jožica Čeh je doktorirala s tezo Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi, Jožica Narat pa s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja. Obema iskrene čestitke! 17. 10. 2000 Ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih tehnologij je dr. Primož Jakopin imel preizkusno predavanje z naslovom Gradnja in uporaba besedilnih zbirk. Glede na obseg inštrukcij, ki jih je slavistični srenji delil že doslej, ne dvomimo, da je svoje pedagoške sposobnosti odlično na ogled postavil. Ko mu iskreno čestitamo, izkoriščamo priložnost in ga javno vabimo v naše društvo. 18. 10. 2000 Ker smo izdajatelju Revije o knjigi poslali nekaj naslovov kolegov, ki bi jih utegnila zanimati obujena revija (vsi so prej pristali, da dobijo neobvezujoč ogledni izvod), smo sodelovali v žrebanju in bili izžrebani. Za nagrado smo danes prejeli knjigo prof. Andrijana Laha (ne Adrijana!) Vse strani sveta, v kateri obravnava slovensko potopisje od Knobleharja do današnjih dni. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 19. 10. 2000 Založbi Rokus smo oddali rokopis četrtega zvezka obnovljene Slavistične knjižnice, v kateri bodo letos izšla tri dela (Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, Zoltan Jan: Poznavanje slovenske literature v Italiji in Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih). Kolegica Alenka Gložančev je te dni pregledala tudi ozalide svoje knjige. MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA * * * Častna članica SD, prof. Mira Medved je našla besedilo slavistične himne, o kateri je v 11. št. Kronike poročal častni član SD, akad. Dušan Moravec, pozneje pa nam ga je poslal avtor, sedaj že pokojni častni član SD, prof. Jože Dular, in smo ga objavili v 11. številki. Tokrat objavljamo besedilo brucovske diplome, ki so jo prejeli bruci leta 1938. Risbo, v kateri bi lahko prepoznali odsev legende o Ateni, ki je Zevsu skočila iz glave (prva stran diplome prikazuje, kako iz brucovskega odela skoči zrel študent), je napravil Maks Jeza, ki je padel v partizanih na Gorenjskem. Komisijo so sestavljali Boris Misja, zeleni car, Jože Dular, prvi prisklednik, in Ivan Rob, drugi prisklednik, ki so ga kot partizana ustrelili Italijani. * * * My, Seleni zar sa urejdno ?posnamo, de to ?merdejzno bruzu?ko unó Miro Womer u na?ho krokar?ko dru?hno gori usamemo ino de od ?ih mall ta negraushni bruzu?h neima vezh ?uje selene farbe naprej perns?hati ino ?e more s vinam ino ojgjam ker?titi. * * * Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo duhovit. Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. 20. 10 2000 Lansko akademsko leto se je dokončno zaključilo, saj je izšla tudi zadnja lanska številka Jezika in slovstva, v kateri so poleg utemeljitve predlogov za razglasitev častnih članov in za podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije objavljeni tudi tile članki: Horst Dippong piše o tehniki oziralne zveze in oziralnih zaimkih, Bojana Stojanović- Pantović obravnava proučevanje srbskega ekspresionizma, Aleksander Bjelčevič protestantski silabizem, Mojca Hočevar analizira angleška zemljepisna imena v slovenskem prevodu vodnika po Londonu, metodične izkušnje pri pripravah literarnih večerov na srednjih šolah podaja Melita Furlan, Mateja Pezdirc Bartol pa poroča o raziskavi bralnih navad Slovencev. Še posebej smo veseli prijaznega članka Toneta Smoleja ob jubileju Evalda Korena. Po glasovih iz zakulisja se zdi, da je naslednja številka že v tiskarni. Člani Slavističnega društva imajo pri naročnini 30-odstotni popust. Naročila prejema uredništvo revije, ki ima sedež na Aškerčevi 2 v Ljubljani. 23. 10. 2000 Ob vstopu tolminskega projekta za ureditev rojstne hiše Cirila Kosmača v program evropske skupnosti Genius Loci je predstavil pomen pisateljeve dediščine častni član SD, prof. Janez Dolenc. 25. 10. 2000 Na ljubljanski slavistiki sta Ivan Pospišil in Miloš Zelenko iz Češke predavala o Tradiciji srednjeevropske literarne vede. 25. 10. 2000 Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je od spontanih začetkov doživljalo vzpone in padce, vendar se zadnja leta ponovno razvija in širi, s tem pa so povezane nujne vsebinske in organizacijske izboljšave. Z letošnjo temo Odločitev za jezik želimo ob evropskem letu jezikov poudariti pomen jezika v današnjem medkulturno in komunikacijsko vse bolj prepletenem svetu ter njegovo pomembno vlogo na vseh področjih posameznikovega in narodovega življenja. Naslov tekmovanja omogoča razmišljanje: -- o pomenu jezikovne samobitnosti pa tudi jezikovne raznovrstnosti, -- o potrebi spoznavanja različnih socialnih in funkcijskih zvrsti materinščine za posameznikov in narodov razvoj, -- o nujnosti kulturnega sobivanja materinščine v družbi s sosedskimi in svetovnimi jeziki. Novosti v zadnjih letih. Od šolskega leta 1997/98 se vključujejo v tekmovanje tudi dijaki srednjih poklicnih šol. Poskrbeli smo za dodatno seminarsko izobraževanje. Seminar za mentorje Cankarjevega tekmovanja v Novi Gorici, ki ga organizira Slavistično društvo Slovenije; tematska predavanja nadgrajuje z delom v delavnicah. V šolskem letu 1999/2000 smo prvič izvedli seminar za ocenjevalce spisov v višjih razredih osnovne šole in poskušali dodelati merila vrednotenja in ocenjevanja za prvo stopnjo. Revija Slovenščina v šoli pred tekmovanjem objavlja strokovne prispevke, ki dodatno pojasnjujejo vsakoletno razpisano tematiko. Vsakoletni posvet mentorjev na Vrhniki razkriva mnenje slovenistov o tekmovanju; organizatorji upoštevamo uresničljive pripombe. V lanskem šolskem letu smo uvedli menjavo esejev za 2., 3. in 4. stopnjo med posameznimi slavističnimi društvi in tako skušali zagotoviti večjo objektivnost. To poskušamo doseči tudi z dvakratnim ocenjevanjem esejev in oblikovanjem ocenjevalnih obrazcev ter natančnejšimi navodili za vrednotenje pisnih izdelkov. Poskrbeli smo tudi za sorazmerno hitro in natančno obveščanje o tekmo-vanju, na spletni strani Zavoda RS za šolstvo pa razen razpisa, pravilnika in rezultatov objavljamo tudi dodatno študijsko gradivo za posamezne stopnje. Sorazmerno hitro je pripravljen Zbornik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da je aktualen. V njem so predstavljene tudi naloge vseh stopenj in prinaša izbrane odlomke iz ustvarjalnosti tekmovalcev, vendar ne zbuja pričakovanega zanimanja, čeprav je primerno študijsko gradivo za učitelje in učence. Za najboljše tekmovalce ("diamantnike") in njihove mentorje Zavod RS za šolstvo organizira dvodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Na okrogli mizi na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru 6. oktobra 2000 sem kot koordinator tekmo-vanja opozoril na težave, ki se pojavljajo pri organizaciji in izvedbi. Številni razpravljalci so navajali svoje izkušnje in predlagali konkretne predloge, da bi tekmovanje postalo še kakovostnejše. Določeni problemi so težko rešljivi. Zavedamo se finančne neustreznosti v zvezi z (ne)nagrajevanjem mentorjev, vendar smo vezani na skromna sredstva. Sestavljalci nalog bodo poskrbeli za dostopnost razpisane literature in natančne točkovnike. Predlagano je bilo, naj se skrajša čas med šolskim in vseslovenskim tekmovanjem, vendar je to zaradi številnih tekmovanj iz znanja težko upoštevati, saj bi morali spreminjati ustaljeno koledarsko razporeditev. Tekmovanje se ne more širiti, saj je na meji obvladljivosti. Morebitne spremembe so zaenkrat mogoče znotraj ustaljenega sistema. Na predlog številnih mentoric, ki učijo v nematuritetnih programih oz. štiriletnih strokovnih šolah in so opozorile na različne razmere, ki vplivajo na uspeh tekmovalcev (manjše število ur slovenščine v teh programih štiriletnih srednjih šol), bodo organizatorji razmislili o čimprejšnji razdelitvi tretje in četrte stopnje na gimnazijske in negimnazijske programe; merilo naj bi bilo število ur slovenščine v štirih letih. S tem se povezuje sprememba Pravilnika, saj bo potrebno za vse stopnje uvesti premični prag, rezultati pa bodo morali biti objavljeni istočasno. Pravilnik lahko spremenita organizatorja (upravni odbor Slavističnega društva Slovenije in organi Zavoda RS za šolstvo). Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije bo na redni decembrski seji obravnaval predlagane spremembe. Udeleženci okrogle mize so potrdili upravičenost in smiselnost našega tekmovanja in z dobronamernimi predlogi konstruktivno prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju, poroča koordinator tekmovanja in vodja okrogle mize Vlado Pirc. 25. 10. 2000 V reviji Glas bralnega društva Slovenije se člani lahko poučijo, kako potekajo priprave na posvet o različnih strategijah branja, ki bo 4. in 5. aprila prihodnje leto. Sedež Bralnega društva je v NUK-u. 26. 10. 2000 V sklopu priredivev ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana je častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, v Goriškem muzeju predavala o rokopisnem gradivu v slovenščini od 16. do 19. stoletja. Prim. Marjan Drobež: Pričevanja o slovenskem jeziku v Gorici, Novi glas 2. 11. 2000, št. 40, str. 6. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik 1. člen Ustanovi se Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik (v nadaljevanju: urad) in organizira kot vladna služba z delovnim področjem, določenim s tem sklepom z namenom, da povezuje nosilce političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje ter pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore, ki se nanašajo na jezikovna vprašanja. 2. člen Urad opravlja predvsem naslednje naloge: - sodeluje z znanstvenimi, izobraževalnimi ter drugimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji; - sodeluje s pristojnimi ministrstvi pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika; - spremlja uresničevanje zakonskih določb, ki se nanašajo na slovenski jezik in o tem vsaj dvakrat letno poroča vladi; - opozarja pristojne organe na neuresničevanje zakonskih določil, ki se nanašajo na slovenski jezik in predlaga ukrepe za izboljšanje stanja; - skrbi za vključevanje jezikovne politike v nacionalne programe; - spremlja uresničevanje nacionalnih programov v delih, kjer se nanašajo na slovenski jezik; - (so)financira programe in projekte, ki so namenjeni uveljavljanju, promociji in razvoju slovenskega jezika, - daje fizičnim in pravnim osebam pojasnila o slovenski knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih, o možnostih jezikovnega izpopolnjevanja odraslih ter o jezikovnih pravicah državljanov Republike Slovenije in tujcev na območju Slovenije; - obravnava pripombe in pritožbe pravnih oseb in državljanov v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika; - izdaja lepake, zgibanke in drugo propagandno gradivo o slovenščini; - obvešča javnost o usmeritvah in odprtih vprašanjih jezikovne politike; - sodeluje s sebi podobnimi organizacijami iz drugih držav; - opravlja druge strokovne naloge, za katere ga pooblasti vlada. 3. člen Urad vodi direktor. Direktorja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Direktor je za delo urada odgovoren Vladi Republike Slovenije oziroma njenemu generalnemu sekretarju. 4. člen Urad ima svet, ki je njegovo posvetovalno telo. Svet je sestavljen iz članov, ki jih imenuje direktor urada izmed predlogov, ki jih dobi od fakultet s področja dela urada, vsake od univerz in raziskovalnih inštitutov za slovenski jezik. 5. člen Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu izda na predlog direktorja urada generalni sekretar Vlade Republike Slovenije v tridesetih dneh po uveljavitvi tega sklepa. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. * * * (Uradni list RS, št. 97-4110/2000. Objavljeno 20. 10. 2000, velja od 21. 10. 2000. Objavljamo izvirno in torej nelektorirano besedilo, zato nismo dodali manjkajoče vejice in izboljšali še česa) 25. 10. 2000 V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije (št. 92, str. 3--16) je v nakladi nekaj tisoč izvodov izšel Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet na predlog dr. Zoltana Jana, ki je pooblaščen, da predstavlja predlagatelja. 25. 10. 2000 Na inštitutu za slavistiko dunajske univerze so odkrili bronasti relief Franceta Prešerna, nekdanjega dunajskega študenta prava. Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je govoril o Prešernovih sedmih letih študija na Dunaju med letoma 1821 in 1828, svoje nemške prevode Prešernovih pesmi je bral Klaus Detlef Olof, Ervin Koestler pa je prikazal slovensko književno dogajanje po pesnikovi smrti. Vili Vuk v Večeru (25. 10. 2000) med drugim komentira: Namesto da bi bilo domače kulturno občinstvo že po malem utrujeno od Prešerna [?], je zdaj Prešernovo leto v fazi mrzlice: mrzlično denacionalizirajo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in hišo njegove smrti v Kranju, spomeniške službe iščejo rešitve, da bi zavarovale stavbno izvirnost na obeh objektih, Prešernov gaj išče izvajalce za prenovo, Prešernov muzej čaka zidarje... Ni dvoma, da se je velika pričakovanost ob Prešernovem letu dodobra sesula. "Ruševina" je še bolj boleča, če ne pozabimo še na dvoje let, ki bi ju letošnji koledar lahko vpisal v svoj čas: 2000 je tudi Slomškovo leto in je prav tako Trubarjevo leto zaradi Katekizma in Abecedarija, Slovencem danih leta 1550. 26. 10. 2000 Na Oddelku za primerjalno književnost v Ljubljani je Slovensko društvo za primerjalno književnost gostilo Anne Ubersfeld, ki je predavala o metodah analize gledaliških besedil. Dan kasneje pa je v Slovenskem gledališkem muzeju spregovorila o tendencah v francoskem gledališču. Upamo, da so ne glede na usodo zakona o slovenščini poskrbeli za kako slovensko besedo. Zagnano pripravljajo tudi novembrski predavanji. Dr. Boris A. Novak bo govoril o simbolizmu v liriki, dr. Andrej Blatnik pa bo govoril o kratki zgodbi. SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI * * * Kolegica Alenka Šalej iz Velenja bo najverjetneje pripravila tečaj alternativnega učenja uradnega jezika RS za 30 odstotkov prebivalstva, ki jim slovenščina ni materni jezik in se tako prizadevno trudijo s tem jezikom, da na vrata svoje "radionice" napišejo PRIDEM NENADOMA! 26. 10. 2000 V okviru 35. Borštnikovega srečanja se je včeraj popoldan na Malem odru SNG Maribor pričel simpozij Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Simpozij je bil zamišljen kot poseben dogodek, ki naj obeleži jubilej, 35-letnico Borštnikovega srečanja, hkrati pa sovpada z milenaričnimi in findesieclovskimi "obračuni" na vseh področjih. Prispevki udeležencev simpozija so že izšli v posebnem zborniku. Kermaunerjevemu prispevku sledijo: Primož Jesenko (Vzgibi komičnosti v predstavah Vita Tauferja -- fragmenti iz študije o Tauferjevi režiserski poetiki), Saša Helbel (Življenjska in umetniška pot Dušana Jovanoviča), Mojca Kreft (Zakaj razmišljam o slovenski dramatiki in o gledališču ali nedokončana zgodba o Antigoni), Nenad Prokič (Slovenski konkvistadorji, seznam slovenskih udeležb na BITEF-u), Vinko Möderndorfer (Gledališče in slovenska dramatika v II. polovici 20. stoletja), Denis Poniž (Popisovanje slovenske dramatike in njene usode v letu gospodovem 2000), Heinz Klunker (Tuj pogled na slovensko gledališče), Draga Ahačič (Neposrednost igre in pomenska polnost govornega izraza kot idejnoestetska zamisel Gledališča ad hoc) in Dušan Moravec (Novi repertoarni tokovi v prvem desetletju Mestnega gledališča ljubljanskega). Simpozij, ki ga moderira Ivo Svetina, je ubral drugačen vrstni red. Uvodni je bil prispevek Heinza Klunkerja, sledili so Tomaž Toporišič, Denis Poniž in Mojca Kreft. Prvi simpozijski dan -- udeležil se ga je tudi minister za kulturo Rudi Šeligo -- se je zavlekel v večer, večina dela pa je ostala za današnji drugi del pogovora. Iz članka Petre Vidali (Večer, 26. 10. 2000). 27. 10. 2000 Ob 120. obletnici rojstva Univerze v Mariboru poteka danes in jutri v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini mednarodni znanstveni simpozij o literarnem zgodovinarju in nekdanjem predsedniku SD, Francetu Kidriču, ki ga je organiziral predstojnik mariborske slavistike, dr. Jože Lipnik. Nastopili so France Bernik, Jože Lipnik, Miran Hladnik, Anton Ožinger, Feliks Bister, Eva Marija Hüttl-Hubert, Jera Vodušek-Starič, Katja Sturm-Schnabl, Darko Dolinar, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Alojz Jembrih in Simona Pulko. Med udeleženci simpozija je bila tudi vnukinja Franceta Kidriča in hči Borisa Kidriča Marjetka. Rojstna hiša na Knežcu nedaleč od Rogaške Slatine, kjer je ustvarjal svoja znanstvena dela, je bila pred leti preurejena v muzej (tudi o Borisu Kidriču in NOB na Kozjanskem) in je zdaj že precej let zaprta. Številni članki v dnevnem časopisju. LJUDSKO IZROČILO * * * Skorajda vsi pomembni možje v zgodovini slovenskega naroda so bili tudi strastni gobarji. In tak je bil tudi prof. dr. France Bezlaj. Ko je bil že akademik, je vsako gobarsko sezono okupiral počitniško vilo SAZU na Bledu in vneto gobaril. Ko so akademiki občudovali njegove trofeje, je na vprašanje, kje je našel tako čudovite gobe, odgovarjal: "Ah, tam daleč za Jelovico. Ko pridete do planinske koče, hodite še kakšne tri četrt ure po malo slabo uhojeni stezi in najdete čudovite borovnice." "Že, že, toda jurčki?" "Ja, oprostite, potem pa je treba še naprej in za tretjim ovinkom na jasi levo rastejo dišeče maline." Po tretjem ali četrtem dodatnem pojasnilu, med katero je vpletel tudi kakšno etimologijo, so se nadležni radovedneži navadno le spomnili, da gobar nikoli ne izda svojega gobišča, če hoče tam še kdaj nabrati gobe. Profesorjeva soproga je vsako vrsto gob pripravila po posebnem receptu in vedno poudarjala, da ima vsaka goba svojo jed. * * * 28. 10. 2000 Na Premu so se dostojno oddolžili spominu na rojaka, pesnika, prevajalca, esejista in kritika Bogomila Faturja, ki je bil rojen 28. oktobra 1914, umrl pa v Ljubljani pred desetimi leti. Na rojstni hiši na Premu je pesnikova hči Lea Fatur odkrila spominsko ploščo. Slavnostni govornik, pesnik in akademik Ciril Zlobec je na literarnem večeru v daljšem in imenitnem nagovoru spregovoril o Faturjevem pesniškem in drugem literarnem delu. Prevedel je več kot sto del iz francoskega, nemškega, italijanskega, srbohrvaškega in češkega jezika. Ko mu je bilo komaj 19 let, ga je Josip Vidmar leta 1933 uvrstil v antologijo Slovenska sodobna lirika, vendar je na svojo prvo pesniško zbirko moral čakati vse do leta 1947, potem pa je po več kot 25 letih izdal v kratkem času kar tri zbirke in veliko pesmi v Sodobnosti, ki jo je tedaj urejal Ciril Zlobec. Faturjeva družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano, ko je bilo Bogomilu šele devet let, vendar so mu rodni Brkini vtisnili svojevrsten pečat. Knjižnica Makse Samsa iz Ilirske Bistrice je leta 1986 izdala bibliografijo Faturjevega pesniškega, prevajalskega in esejističnega opusa. Prim. Primorske novice 30. 10. 2000, št. 87, str. 48. 2. 11. 2000 Zgrinjajo se seminarske naloge kolegic in kolegov, ki so se udeležili slovenskega slavističnega kongresa v Kopru. Še vedno se najde kdo, ki ni prebral navodil za izdelavo naloge in ne priloži podatkov, ki so potrebni, da se izda potrdilo za napredovanje v strokovne nazive, večina pa čuti potrebo, da pohvali osrednji slavistični dogodek letošnjega leta. Dve kolegici sta poslali tudi dva šaljiva utrinka, mnogi izdelki bi zaslužili objavo ? 2. 11. 2000 Letos večina referentov na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru spoštuje rok za oddajo rokopisov, tako da bo Zbornik lahko kmalu izšel. Kolegica Maja Đukanović iz Beograda se opravičuje za zamudo, ki jo je zakrivila elektrika in z njo povezana elektronika: "Vem, da zveni neverjetno, toda zamujam zaradi elektrike. Nimamo je tudi po 10 ur na dan, potem pa zmanjka časa za vse opravke, ker gre nekako vse na elektriko." 2. 11. 2000 Ob okrogli mizi se je sestal izvršilni odbor SD z novim in starim predsednikom med damama in vneto pretresal, kako si predati dediščino in nadaljevati delo. Vsak čas se bodo poleg že objavljenih pričeli pojavljati še novi razpisi za dejavnost v letu 2001, tako da je treba že zdaj oblikovati program za prihodnji slavistični kongres, izbrati kraj, vsebino, predavatelje itd. Kroniko je treba nadaljevati, pa naj stane, kar hoče. Stari predsednik je obljubil, da bo še nekaj časa skušal iste stvari povedati z drugimi besedami, vendar prav dosti več kot napovedati izid knjige na 160 načinov tudi on ne zna. Bilo je sicer malce negotovosti pred vso grmado prihajajočih obveznosti, toda tudi množica novih zamisli, tako da so vsi pozabili na družinske obveznosti tistega popoldneva (otroci niso mogli k telovadbi, Mme Jan je vlažna prezebala v avtu, neka mamica in očka sta zaman čakala sinčka, neka skripta so ležala neodprta ...). BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES ALI DUHOVNA SORODNOST STAREGA IN NOVEGA PREDSEDNIKA SD * * * Na neko vabilo, da se oba predsednika udeležita sestanka, ki naj bi se zaokrožil s kulinariko, je stari predsednik SD potrdil udeležbo lakonično in lapidarno: "Doslej nisem zamudil še nobene hrane." Novi predsednik je bil bolj izčrpen v svoji potrditvi: "Na Miklošičevo prinašam velik, prazen in žejen trebuh -- še nikoli me ni razočaral, do sedaj je našel vse gostilne." * * * Čas, ki ga pred obedom navadno zapolnimo z neobvezujočim kramljanjem, sta predsednika namenila izmenjavi gobarskih izkušenj. Oba uživata ob uživanju jurčkov (pa tudi drugih gob se ne branita). Novi predsednik SD jih uspešno nabira in najde vse, kar raste od Maribora do Goriškega. Stari pa še nobenega gobana ni našel sam, tudi tedaj ne, ko so drugi hodili mimo njega z zvrhanimi košarami. * * * 3. 11. 2000 Dnevno časopisje povzema predlog zakona o slovenščini kot uradnem jeziku RS, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet RS na predlog drž. svetnika, dr. Zoltana Jana. Prim. Z zakonom predpisana slovenščina: Predlog svetnika Zoltana Jana, Primorski dnevnik 2. 11. 2000, št. 254, str. 5; Slovenščina "uzakonjena", Primorske novice 3. 11. 2000, št. 88, str. 2; več člankov in komentarjev je objavljenih tudi v Škratu, št. 7--8. 4. 11. 2000 Naše ladje v tujini. Ker Komisija za slovenščino na tujih univerzah konec letošnjega poletja ni organizirala poslovilnega kosila, preden so lastovice/lektorji odleteli v mrzle kraje, smo toliko bolj veseli, da se je prof. Andrej Šurla oglasil iz Sosnovca, pomembnega torišča slovenistike v Poljski, ki ima občasno več študentov slovenščine kot oba slavistična oddelka v Sloveniji skupaj. Sporoča, da jih bo 12. novembra obiskal Tomaž Šalamun. Z letošnjo nagrajenko SD, dr. Agnieszko Będkowsko-Kopczyk, ki je tudi predsednica Društva poljsko- slovenskega prijateljstva, pripravljata tradicionalni večer, na katerem se zbere in zabava večina katoviških študentov slavistike, ki jih je treba naučiti peti slovenske ljudske pesmi. Pri učenju slovenščine je kot uspešno metodično sredstvo uporaben tudi nogomet ter slovenski upi in obupi na prvenstvu. Mladega kolega bomo pogrešali pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje in pri oštevanju uredništev športnih časopisov zaradi jezikovnih malomarnosti, vendar želimo njemu in še ostalim petdesetim lektorjem slovenščine na univerzah v tujini uspešno akademsko leto. 4. 11. 2000 Uvodnik v novo številko revije Literatura (št. 111/112, september--oktober 2000) sta prispevala Aleš Debeljak in Andrew Wachtel, predstojnik katedre za slovanske jezike in književnost na Northwestern University v Chicagu. Naslovila sta ga Kako pisatelj ostane pomemben po koncu komunizma, gre pa za "provizorično skico" projekta, ki ga avtorja skupaj pripravljata. Andrew Wachtel je tudi intervjuvanec revije, spraševala ga je Tanja Lesničar Pučko. Poezijo objavljata Marjan Strojan (Fantazijska pokrajina) in Lucija Stupica (Pesmi). Proza: Evald Flisar: Tri zgodbe s poti, Andrej Blatnik: Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, Nina Kokelj: odlomek iz romana Sviloprejka in Hodnik. Ameriški filozof Richard Rorty je predstavljen z dvema esejema, Pragmatizem brez metode ter Naključnost sebstva. V Refleksiji Barbara Pogačnik razmišlja o Odtisih Nika Grafenauerja, Nataša Velikonja pa o Djuni Barnes. Druge celine predstavlja pravkar pri Alephu knjižno izšli Jacek Podsiadlo, zadnja izmena je Američan Andre Dubus. V Kritiki so pod drobnogledom Peter Semolič s Krogi na vodi, Uroš Zupan s Pesem ostaja ista: življenje v glasbi, Brina Svit s Smrtjo slovenske primadone, Uta Ranke Heinemann z Ne in amen: napotilo za verski dvom ter Thomas Pynchon z Mavrico težnosti. Prim. Večer 4. 11. 2000. IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE * * * Umetnost je državi nevarna. Država je umetnosti nevarna. * * * Zemlja izraža svojo lepoto v rožah, človek v umetnosti. * * * Misli Srečka Kosovela v izboru Jolke Milič Naročila in pojasnila o dvojezičnem izboru Kosovelove poezije Ves svet je kakor - Tutto il mondo e come: Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119). 8. 11. 2000 Zdi se, da bo letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru dosegel enega temeljnih ciljev in spodbudil večje strokovno zanimanje za avtorsko narečno leposlovje. V današnjih Delovih Književnih listih (št. 259, str. 28) so predstavili svoje poglede letošnji referenti Jože Pogačnik, Marija Stanonik, Marija Pirjevec Paternu, Miha Obit, pa tudi Marko Terseglav in Marjan Tomšič. 8. 11. 2000 Slovenski PEN klub je ob 15. obletnici smrti Mire Mihelič pripravil simpozij, NUK pa razstavo o njenem delu Ure mojih dni. Med svojim predsedovanjem je uredila, da je 37 slovenskih pisateljev dobilo stanovanja. 9. 11. 2000 Zaključila se je epopeja tajnice SD, ki je po pol leta različnih opravkov in kilogramih papirjev dosegla, da je Slavističnemu društvu Slovenije priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. S tem smo tudi uradno upravičeni do javnih sredstev (če si jih bomo znali izboriti in izmoledovati). 10. 11. 2000 Tone Pavček je nekoč izjavil: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo." In tako je Založba Rokus v portoroških hotelih Morje pripravila dvodnevni simpozij (Skrivni) dnevnik ustvarjalnega branja ali kako povečati priljubljenost branja v osnovni šoli, katerega sporočilo je dr. Igor Saksida zaokrožil z besedami: "Noben otrok naj ne bi bral za kazen." Seminar je pokazal možnosti za uporabo učbeniških kompletov Skrivni dnevnik ustvarjalnega branja ter Skrivne bralne zaklade za vse razrede osnovne šole. Založba je poskrbela tudi, da so vse obravnavane knjige na razpolago pri njihovi prodajni službi, in se dogo-vorila tudi za ponatise. Ker se je prijavilo več kot 300 kolegic in nekaj kolegov za povrh, kaže, da ga bodo še ponovili. V katalogu Založbe Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, najdemo skorajda pol Slavističnega društva Slovenije. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 259, str. 29 (Književni listi); Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2 itd. 10. 11. 2000 Na radiu Ars je članica SD Alenka Kraigher Gregorc gostila častnega člana SD, akad. dr. Jožeta Toporišiča. 10. 11. 2000 Grmada dela z zaključevanjem priprav na seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki bo v prihodnjih tednih dvakrat izveden v Novi Gorici, udeležilo pa se ga bo nad 150 kolegov in kolegic. 10. 11. 2000 NUK je pripravila krajši brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo, sporoča Gorazd Vodeb. IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) Med ustvarjanjem svoje naloge o mestu narečja pri pouku slovenščine je kolegica Lilijana Fijavž iz Križevcev svojo pedagoško prakso razširila tudi na lastni naraščaj in skušala petletnemu prleškemu sineku razširiti življenjske razsežnosti s polglasnikom. Ko mu je nekega večera namenjala premalo pozornosti, se je pohvalil: "Mama, jaz pa vem, kako se pravilno po slovensko reče pé:s!" "No, kako?" "P?s." Ker je bila mami navdušena nad čistim polglasnikom, nadobudnež nadaljuje: "Mama, jaz vem tudi, kako se reče samici od psa." "Res?" "Ja, reče se küsa," in seveda v narečnem izrazu za psico uporabi pristni prleški dolgi u s preglasom. 11. 11. 2000 Skorajda 15.000 zadovoljnih obrazov se je videlo na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža. Med triurnim pohodom so imeli vmesne postojanke, kjer so pokušali domače dobrote in seveda pravkar dozoreli cviček. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2. 12. 11. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 8, str. 14--17) piše dr. Jože Ciperle o petem rektorju Univerze v Ljubljani, dr. Francetu Kidriču. Ko se je s prava prepisal na slavistiko, je v Jagićevem seminarju že takoj prvi teden dobil referat o Rybnikove izdaje ruskih bylin. Leta 1948 se je razočaran umaknil z Univerze, ki je po njegovem mnenju "postala boljša srednja šola". 12. 11. 2000 Brambovci za francoščino so razglasili največje jezikovne prestopnike. Prvo mesto pri uvajanju frangleščine je osvojil obrambni minister, ker je od svojih vojakov zahteval, da izboljšajo angleščino, ker jo bodo potrebovali pri sodelovanju z Natom. Na drugo stopničko so postavili predsednika upravnega odbora letalske družbe, ki je zahteval, da se piloti s svojimi rojaki v kontrolnih stolpih pogovarjajo v angleščini. Na tretji sramotilni steber so pribili kmetijskega ministra, ker je spletna stran ministrstva za kmetijstvo v angleščini. Za slovenske razmere je vse to že utečeno in samoumevno, le sramotilnih stebrov nimamo, ker menda sploh ni nič narobe z javno rabo slovenščine. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 15. 13. 11. 2000 Prva dama vesoljne slavistike, dr. Alenka Šivic Dular, je sklicala šesto sejo Organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega komiteja za pripravo 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani. Obravnavali so poročilo o zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja (Zagreb, 16.--18. oktober 2000), trenutno stanje organizacijskih priprav, poročilo o finančnih vprašanjih, se dogovorili o nalogah v letih 2000 in 2001. 13. 11. 2000 Do 11. decembra 2000 bo v Celovcu predbožična razstava treh dežel -- Koroške, Slovenije in Italije. Iz vsake naj bi sodelovalo vsaj pet razstavljavcev. Težišče razstave so predmeti ljudske umetnosti, ki so povezani z božično in zimsko tematiko, sodelovali pa bodo med drugim npr. tudi akademski kipar Kojedic iz Kranja in vrhunski koroški slikar Bernad Svetnik. Pri organizaciji prireditve je pomagala dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike. 14. 11. 2000 Založba Rokus, ki je tudi založnica Slavistične knjižnice, je izdala delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo v zadnjem triletju devetletke Naš časopis, Pripravili so ga Miha Mohor, ki je strnil svoje bogate izkušnje pri ustvarjanju šolskih časopisov, Manca Košir, ki ni članica SD, in Marija Stanonik, ki je ustvarila drugi del zvezka, v katerem je prikupno podala osnovno znanje in praktične napotke pri zbiranju slovenskega izročila. Ker se zbiranje ljudskega izročila vedno bolj širi, je zapolnila vedno bolj zevajočo vrzel. Pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. From Mira.Gregl na guest.arnes.si Thu Nov 23 19:29:03 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Thu, 23 Nov 2000 19:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] eKnjiga d.o.o. Message-ID: <3A1D61EF.9B92C15B@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Pošiljam naslov eKnjige d.o.o., kjer je kar nekaj reči z našega področja: SloBes - računalniški izobraževalni program za slovenski jezik, EPIS - priročnik pravil slovenskega pravopisa v knjižni in elektronski obliki, dopisovalnica, klepetalnica in drugo. Morda to že poznate, meni je novost. http://www.kazalo.net/ Lep pozdrav, Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:11:49 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Hladnik Miran) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:11:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletičnin_svet Message-ID: <002501c055dd$70731ee0$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletke Litija--Čatež Nova knjiga ================ Spletke Http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/slo/idxslo.html -- mariborska slavistika se predstavi. Http://www.velenika-stropnik.si/ -- Ivo Stropnik in njegova Velenika: poezija, založništvo, lektoriranje in še marsikaj drugega. Http://www.rtvslo.si/tomazevsvet/ -- oddaja TV Slovenije Tomažev svet, slovenščina za najmlajše. Http://www.solski-razgledi.com -- Šolski razgledi. Http://wos.isitrial.com/ -- servis Web of Science omogoča dostop do baz podatkov z indeksi citiranosti v Science Citation Index Expanded, Social Sciences Citation Index in Arts & Humanities. Iz Aleševe pošte: "A ti poznaš iskalec po knjigarnah in antikvariatih www.bookfinder.com? Dobra stvar, zajema antikvariate angleško, nizozemsko in nemško govorečih dežel. Odkril sem ga včeraj, pa me je že koštal 600 šilingov." ============ Litija--Čatež 16. novembra 2000. Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka lahko nagnal šele sprevodnik v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. ============ Nova knjiga Anka Sollner-Perdih sporoča, da je Elena Tomova prinesla iz Sofije 1027 strani obsežni Starob"lgarski rečnik 1 (A--N), ki je tam izšel lansko leto, in ga izročila oddelčni knjižnici. Darovala ga je doc. dr. Julija Bautova, direktorica Inštituta za bolgarski jezik pri Bolgarski akademiji znanosti. lp miran From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Nov 24 07:43:00 2000 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 24 Nov 2000 07:43:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Še?= enkrat Message-ID: <3A1E0DF4.733FE0BD@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Še enkrat pošiljam pravi naslov eKnjige, kjer najdete že omenjene vsebine. http://www.eknjiga.si/ Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 12:15:05 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 12:15:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_spletičine Message-ID: <005f01c0592c$78c54080$2b03f9c2@hladnik> Http://www2.arnes.si/%7Eksmmazz/gradisnik/zgodba.html -- Branko Gradišnik, Neobjavljena zgodba (iz Mistifikcij). Http://www.preseren.net -- "uradna" Prešernova stran založbe Pasadena. Http://www.lii.org -- Librarian index to the Internet. Http://www2.arnes.si/~jignja/pesmi/ver2/ -- ene nove pesmi. Http://www.poljub.com/knjiznica/verzi/index.shtml -- verzi o ljubezni ini poljubljanju. Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- ljubezenske poezije v obilici. Http://www.megusar.bizland.com/ -- zgodbica Zgodbica o potovanju in uživanciji "loških pirovcev. Http://sicris.izum.si -- nove spletne strani znanstvenih projektov in bibliografij pri MZT. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 20:16:37 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Nov 2000 20:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Dve_prešernoslovski_hatetepejki Message-ID: <000f01c0596f$bb2b6880$7503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: miran stuhec To: Miran Hladnik Sent: Monday, November 27, 2000 4:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > Spoštovani kolega > > Žal mi je, da nisem mogel poslušati tvojega predavanja. Očitno pa se mi je > ponudila priložnost, da o temi povem nekaj besed. > Prepričan sem, da so za literarno ZGODOVINO potrebni tudi podatki, ki kažejo > na različne okoliščine, v katerih je določen literarni opus nastajal. Nočem > jim sicer pripisovati prevelikega pomena, a dejstvo je, da s posebnega > vidika opozarjajo na stanje stvari. (Tudi sam se jim pri svojem delu ne > morem izogniti.) Zato se prav nič ne čudim tvoji ugotovitvi o citiranosti > Franceta Kidriča. To po moje ne kaže na nikakršne retro procese v slovenski > literarni vedi, ampak opozarja, da imajo njegove po večini zanesljive > ugotovitve vrednost tudi danes. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, > na kakšen način in v koliki meri jih bo vključil v svoje raziskovanje. To > velja seveda tudi za "novodobni pozitivizem". Ali ne govorimo o pluralizmu v > literarni vedi? > Mislim torej, da ni dobro zavzemati apriorna stališča in da nam tudi > pretekli vidiki in metode pa tudi terinologija lahko pri našem delu > koristijo. Konec koncev, ali nista na primer tudi pojma fabula in siže že iz > "pradavnine" pa ju lahko še vedno s pridom uporabljamo. In takih primerov je > seveda še cela vrsta. Pomembno je, da je vsak posamezen raziskovalni koncept > pregleden, notranje usklajen in trden ter da odpira nove možnosti in vodi do > novih spoznanj. > Bodi dovolj. Slišim, da ste bili na Popotovanju veseli kljub dežju, da se > tudi tekoče omame niste branili in da ste živi in menda tdi zdravi prišli do > konca. No, to me pa veseli. > Lep pozdrav. > Miran > ----- Izvorno sporočilo ----- > Od: "Miran Hladnik" > Za: "SLOVLIT" > Poslano: 31. oktober 2000 22:27 > Zadeva: [SlovLit] Dve prešernoslovski hatetepejki > > > Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kidric.html -- Koliko je danes vreden > > pozitivist France Kidrič? (referat z nedavnega Kidričevega simpozija v > > Rogaški Slatini) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 29 13:28:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 29 Nov 2000 13:28:29 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenska besedila en gros Message-ID: <004101c059ff$e18b28e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.laramusic.com/slo/besedila.htm -- Lara Baruca, besedila glasbenih komadov. Http://www.ijs.si/lit/sedem.html-l2 -- Jožef Žemlja (Prešernov rojak), Sedem sinov, "povest u pesmi" (1843). Http://www.ijs.si/lit/janez2.html-l2 -- Ferdo Kočevar (iz Žalca), Mlinarjev Janez ali Uplemenitenje Teharjanov (1892, ponatis knjige, ki je najprej izšla leta 1859). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 08:37:20 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 08:37:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Vse_za_Prešerna Message-ID: <001a01c05aa0$69c59ec0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rkc.si/slomsek/ -- Anton Martin Slomšek: Basni in zgodbe, pesmi, pridiga, pregovori. Gregor Strniša, To je živa čarovnija. Pod tem naslovom bosta 7. decembra 2000 ob 18. uri na OŠ Prežihoveg Voranca na Prežihovi ulici 8 v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar pripravila večer Strniševe poezije, posvečen 70-letnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku bo pogovor o pesniku. Danes ob 9.00 se na SAZU začenja dvodnevni Prešernov simpozij. Zanj smo izvedeli iz javnih občil in v roki nimamo programa. Pač pa si lahko ogledamo program mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-prijavljeni.html in http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-zacasniprogram.html. Vabi na njegov slovesni začetek v ponedeljek, 4. dec., ob 9.00 v Okrogli dvorani stolpnice na Trgu republike 3. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 18:21:53 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2000 18:21:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_romantični_pesnitvi_še_enkrat Message-ID: <002201c05af2$2e9b77a0$1903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Hladnik Miran Sent: Thursday, November 30, 2000 3:03 PM Subject: Simpozij na spletu Miran, ali niso fajn obnovljene spletne strani našga simpozjona!! Imamo celo [kompleten program, obvestilo medijem in] vse povzetke: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html. M. From Jelena.Konickaja na flf.vu.lt Sat Dec 2 14:45:52 2000 From: Jelena.Konickaja na flf.vu.lt (Jelena Konickaja) Date: Sat, 2 Dec 2000 15:45:52 +0200 (EET) Subject: [SlovLit] slo.leposlovje In-Reply-To: <200010211205.OAA09097@voruta.vu.lt> Message-ID: Dragi kolegi! Imam eno vprasanje: ali je mogoce najti spletne sezname knjig iz slovenskega leposlovja, literarne vede in slo. jezikoslovja, ki so zdaj v knjigarnah Ljubljane (recimo)? Ker me zanima: sem v Litvi, rada bi kaj nasla, ko sem poskusila, naletela sem samo na sezname angleskih knjig. Lepo pozdravljam, Jelena Konickaja, univerza v Vilni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 2 18:29:10 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Dec 2000 18:29:10 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: asciidarij Message-ID: <002901c05c85$63ea9e60$1303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Jaka Zeleznikar To: Simon Krek Sent: Saturday, December 02, 2000 1:41 PM Subject: asciidarij > > > novo delo spletne umetnosti > ASCIIDARIJ > Slovenska, radikalno nadgrajena različica Typescape-a, > > bo na ogled na razstavi (in trenutno zgolj na razstavi) > > Pevec, > ne bogat > al sloveč. > > Narodni Muzej Slovenije, Ljubljana 3.12.2000 - 8.2.2001. > > Razstava je v osnovi posvečena dr. Francetu Prešernu, > otvoritev bo to nedeljo, 3.12 (presenetljivo, kaj ne?) > ob 19h. > Slavnostni govornik bo Milan Kučan. > > Pisno vabilo za vstop ni potrebno, > > vabljeni! > > klik, > jaka > http://www.verygoodnetart.org > http://www.verygoodnetart.org > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 07:23:24 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 07:23:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešeren_brez_meja Message-ID: <002c01c05dba$b6a76da0$5b4602c1@ff.unilj.si> Iz pariškega pisma Mateje Pezdirc Bartol sem izrezal (kar brez dovoljenja, Mateja, oprosti) naslednjo prešernovsko notico: > Tudi v Parizu nismo pozabili na Presernovo obletnico, vceraj namrec je > bila v organizaciji slovenskega in bosansko-hercegovskega veleposlanistva na > madzarskem institutu predstavitev novega prevoda Presernovih Poezij v > francoscino. Prevod je delo Kolje Mićevića, bosenskega prevajalca,ki je v > francoscino prevedel tudi Dantejevo Bozansko komedijo. Ob tej priloznosti je > spregovoril o svojem videnju pesnika in njegovih evropskih razseznostih (te > sta v uvodnih govorih poudarila tudi oba veleposlanika). Zbralo se nas je > kaksnih sto castilcev Presernove besede, v njegovem duhu je potekala tudi > krajsa pogostitev ob slovenski kapljici. Tri zanimivosti: prevajalec je > Preserna po kakovosti uvrstil med Baudelaira in Mallarmeja; v prevodu > magistralnega soneta je ohranjen akrostih, ki pa se, ker Francozi ne poznajo > sklonov, glasi PRIMICOVA JULJA; avtor spremne besede je nas predstojnik, > prof. Vladimir Osolnik. > > LP iz francoske prestolnice > Mateja ======== Http://www.pesminagajivke.f2s.com/ -- zbirka pesmi o češplah, tičkih in drugih tuzemskih rečeh. Http://www.emka.si/emka/More_Articles_By_sale.asp?Action_ID=36 -- Ponujajo zastonj Prešernove Poezije! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:24:34 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:24:34 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <001101c05e27$d5b02440$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 20:33:27 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2000 20:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] Klemen Pisk, Visoko in nagubano prapocelo Message-ID: <003b01c05e29$135ff620$5b4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Received: from mail.siol.net (odin.siol.net [193.189.160.10]) for ; Mon, 4 Dec 2000 19:22:28 +0100 (MET) Moja druga pesniska zbirka Visoko in nagubano prapocelo, ki je pred enim tednom izsla pri novomeski zalozbi Goga, je dobila svojo predstavitveno stran - pet pesmi iz zbirke, spremna studija Primoza Zevnika in se kaj na naslovu: http://www.angelfire.com/pa/pisk/vavo.html Klemen Pisk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 7 17:56:28 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Dec 2000 17:56:28 +0100 Subject: [SlovLit] Nekaj berila za konec tedna Message-ID: <000701c0606e$a6c56fc0$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.press.umich.edu/jep/06-02/bjork.html -- empirična študija o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti. Http://ilex.cc.kcl.ac.uk/wlm/essays/achallc2000/hyperbib.html -- raziskave hiperteksta. Http://kark.uib.no/engelsk/index.htm -- sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu. Http://www.eon.si/utopija/besedila.asp -- besedila ansambla Utopija. Http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=12391 Tule je knjiga Nikole Miloševića o antični poetiki, v okolici pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič. lpmh From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 8 14:49:01 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Dec 2000 14:49:01 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <002701c0611d$9f44b580$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: JURE To: 'Miran Hladnik' Sent: 08. december 2000 10:03 Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Spoštovani kolegi Informacija o besednih zakladih. Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na precej vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije OECD o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal zaprepaščujoče slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: a) njihov besedni zaklad majhen in b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo povezovati v smiselne enote. Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, stran 13) se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali v povprečju nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih besed ob dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah pričelo zaostajati za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni pretirano domnevati, da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad povprečnega slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad pišočega profesionalnega novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, lahko dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega novinarja). Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni beseda obvlada. Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav verjetno pretirana. Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali definicije ali razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je podatek povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v vseh petih volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, Webstrov slovar ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 gesel. Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za faktor 10 previsok. Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 besed med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh Prešernovih samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). Groba ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je precej pod 10,000; skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo današnji maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih jezikoslovcev, še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive študije, tudi z doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če bi se problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki so za take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem pri računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega gesla za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do tri možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave zanimale, sem pripravljen pomagati. Lep pozdrav vsem Jure Zupan ----- Original Message ----- From: Branko Gradišnik To: Miran Hladnik Sent: 04. december 2000 16:22 Subject: besedni zaklad slov. maturantov > Miran, > pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant > obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi > bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj > približen podatek? (In kolišen torej je...?) > Hvala > > Lep pozdrav, B.G. > Branko.Gradisnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 10:01:29 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 10:01:29 +0100 Subject: [SlovLit] = V_tednu_okrevanja_od_praznovanj_obletnice_rojstva_našega_največjega_... Message-ID: <002401c0641a$240e0600$2703f9c2@hladnik> Dvakrat hatetepe Re: Besedni zaklad naših dijakov ======= Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ -- National learning: Scholars and cultural nationalism in the nineteenth century, mednarodni in interdisciplinarni projekt, ki ga je ob nedavnem simpoziju predstavil njegov vodja Joep Leerssen. Http://www.drobtinice.com -- Miha Mazzini, Drobtinice, "kultni roman" osemdesetih. =========== Besedni zaklad naših dijakov Date: Fri, 08 Dec 2000 15:23:53 +0100 From: Jaka Zeleznikar Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov [?] sicer pa, če nekdo govori o 80.000 besedah to še ne pomeni veliko kaj pomeni beseda? ali je hiša in hiše ena beseda ali sta dve? in tako naprej in nazaj po slovnici + kvaliteto izrečenega/napisanega verjetno težko merimo (zgolj) po številu različnih uporabljenih besed, kaj ne? klik, jaka ========= lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 17:40:14 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Dec 2000 17:40:14 +0100 Subject: [SlovLit] Novi CLCWeb - tudi o slovenski primerjalni knjizevnosti Message-ID: <001101c0645a$366cad20$7103f9c2@hladnik> From: "Marko Juvan" To: "slovlit" Pravkar je na spletnih straneh univerze Purdue (ZDA) izšla 4. letošnja številka spletne revije CLCWB: Comparative literature and Culture - A WWWeb Journal http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb00-4/contents00-4.html. V tematskem bloku, posvečenem Zgodovinam in koncepcijam primerjalne književnosti, sodelujejo nekateri zelo ugledni pisci (npr. Dev, Kushner, Tatlow idr.), pa tudi naša Jola Škulj in Krištof Jacek Kozak. Kozak. Širšo literarnovedno javnost seznanja z zgodovino in dosežki slovenske primerjalne književnosti. V isti številki recenzira še Juvanovo monografijo Intertekstualnost. M. Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 13 07:20:38 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Dec 2000 07:20:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_osvaja_spet Message-ID: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenščina osvaja splet Slovenščina osvaja svet ========= Slovenščina osvaja splet Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi v slovenščini! Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači iskalnik. ========= Slovenščina osvaja svet From: Olena Dzyuba To: Miran Hladnik Sent: Monday, December 11, 2000 4:37 PM Iz pisma: "Zaporozski pedagoski univerzitet je doneo odluku o pocetku nastave slovenackog jezika i literature (to je prvi put u Ukrajini, a mi ovde u Kijevu cemo se potruditi da isto tako pokrenemo kod nas slovenistiku); imaju vec nekoga ko ce im predavati jezik, a za knjizevnost spremaju jednu devojku koja ce ove godine pisati diplomski, a kasnije i kandidatski rad, o O. Zupancicu i knjizevnosti moderne u poredenju sa ukrajinskim modernom." ========= lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Dec 13 14:56:34 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 13 Dec 2000 14:56:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina?= osvaja spet References: <000701c064cc$cfff60a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A378012.1C8CAC77@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > > Slovenščina osvaja splet > Slovenščina osvaja svet > > ========= > > Slovenščina osvaja splet > > Http://www.matkurja.com -- prva začetna slovenska spletna stran končno tudi > v slovenščini! > > Http://www.najdi.si -- od zdaj naprej bom uporabljal samo še tale domači > iskalnik. najdi.si ni domač, je uvožen in poslovenjen opendirectory project, kar se tega tiče, je Kura bolj "naša" klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 08:15:09 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 08:15:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št._23_pošilja_Zoltan_Jan_=2885_KB=29 Message-ID: <001d01c06a54$98a32640$5b4602c1@ff.unilj.si> Kronika Slavističnega društva Slovenije urednik dr. Zoltan Jan Ljubljana, 22. 12. 2000 http://www.neticom.si/kronika Letnik 4, št. 23 Ker sta tajnica in blagajničarka Slavističnega društva Slovenije preveč pridni, so ostali dobri možici, ki nas obiskujejo v teh prazničnih dneh (Miklavž, Božiček, dedek Mraz), brez darov za člane SD. Kongresniki in udeleženci novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje so že prejeli potrdila s točkami, pozabljivcem pa je hudiček prinesel opomine za plačilo članarine. Ostanejo pa drugačna pričakovanja. Mnogo nepozabnih doživetij in prazničnih radosti, ki jih boste pomagali ustvariti! 14. 11. 2000 Odmevi na Kroniko št. 22: -- Članica SD, prof. dr. Meta Grosman, je zadnjo številko Kronike prebrala tako natančno, da je opazila drobno napakico (in nanjo opozorila): sedež Bralnega društva Slovenije že dolgo ni več v NUK-u (Turjaška 1), ampak na Zavodu RS za šolstvo (Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana), kjer domuje predsednica njegovega upravnega odbora (in članica SD), prof. Milena Ivšek. Verjamemo, da se bodo naše kolegice in kolegi pogosto obračali na društvo in z njim sodelovali, saj jim lahko veliko pomaga pri privzgajanju bralne kulture. -- Naša redna bralka Jolka Milič se boji, da bi prišlo do nesporazuma in da bi morda kdo lahko razumel, da se samo trideset let ukvarja s prevajanjem Kosovela. Več kot trideset let je namreč minilo od objave prvih prevodov. Pomisel: glede na njeno energijo in na njeno letošnjo bero samostojnih knjižnih objav se zdi strah odveč, če neobremenjeno preberemo: "Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset let) je mimogrede postorila marsikaj [...]." (Prim. Kroniko 25. 8. 2000, št. 21, str. 101.) 14. 11. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 22, ki smo jo skušali poslati Irmi Vrečko in Jožici Dolinar. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki. 14. 10. 2000 Tisk 22. številke Kronike: 160.114,30 SIT, poštnina: 73.702 SIT. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost za poštne storitve hoče Pošta Slovenije od nas dodatnih 144.991,10 SIT. ---------------------------------- NOVE POKLICNE KOLEGICE Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. septembra do 23. novembra 2000 diplomirali: Suzana Adžič, Ana Kolenc, Rebeka Koncilija, Irena Kristan, Tatjana Kuhar, Marjeta Luživec, Jasmina Pečovnik, Tomaž Peternel, Kristina Pritekelj, Miha Rubin, Andreja Štefe, Varja Tavčar, Jonatan Vinkler, Klara Zidanšek in Helena Žabkar. P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam diplomantov prihaja do zamud, zato se občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti. Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi prisrčno vabilo, da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva Slovenije, pridružijo. ----------------------- 14. 11. 2000 V letošnji deseti številki revije Sodobnost (str. 1481) je Jolka Milič začinila svoje poročilo o mestu slovenske književnosti v novi izdaji Garzantijeve Literarne enciklopedije (Milan 1999) in obelodanila svoj novi kviz: "I piu significativi za poezijo (poudarjam: najpomembnejša za poezijo) pa je ta peterica: Kovič, Menart, Zlobec, Pavček in ... uganite, kdo še -- literarni kviz! -- Kdor ugane, dobi štiri MAXI sladolede in enega JEŽKA (velike sladolede za pesnike iz slovite pesniške štirice, ježka za zadnjega "signifikativnega pesnika". 14. 11. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah koprskega slovenskega slavističnega kongresa. Prejeli smo petdeset nalog, med katerimi so nekatere zrele za objavo in dodatno osvetljujejo obravnavano tematiko, veliko je izvirnih didaktičnih pristopov in bogatih šolskih izkušenj, še posebej so zanimive ocene novih učbenikov, ki bi avtorjem prišle prav pri oblikovanju popravljenih in dopolnjenih ponatisov. Žal smo morali tri naloge zavrniti, ker so bile preveč na hitro "skup spravljene" in so vsebovale tudi pravopisne napake; nekaj je podtaknjenih del, ki so bila očitno že unovčena, šest kolegic kljub pisnim navodilom, ki so jih prejele v kongresnem gradivu, ni poslalo vseh za izdajo potrdila potrebnih podatkov; dve sta dvakrat poslali enaki nalogi (očitno se jima zdi en izvod premalo za pridobitev točk); nekaj spodrsljajev sem zagrešil tudi sam, a se hvala bogu ni nobena prizadeta preveč hudovala. Nekateri mislijo, da želimo pisemske ovojnice z izpisanim naslovom prejemnika potrdila zato, da imamo manj stroškov, ne vedo pa, da enega naslova ni težko napisati, če pa prepisuješ na ducate naslovov, napraviš kar nekaj napak in porabiš veliko časa. Tiste, ki so poslale premajhne ali prevelike pisemske ovojnice (najprimernejše so velikosti A5), bodo prejele pač pomečkana potrdila. Kljub vsemu je bilo letos razmeroma malo nesporazumov, povsem popoln pa niti elektronski stroj ni. Ko bo tajnica SD zbrala pogum (potrdila na predpisanih obrazcih je zelo zoprno izpisovati), bomo razposlali okrog dvesto točk, ki se upoštevajo pri napredovanju v strokovne nazive, vsi udeleženci kongresa pa so lahko dobili potrdila za napredovanje v plačilne razrede. Še nekaj poročil in kakšen kilogram obrazcev in za kongresom bomo pospravili, če se kdo iz ustanov za nadzor ne bo domislil še česa. Seveda je do dotacij še dolga pot, in če ne bi imeli lastnih sredstev, ne bi bilo mogoče poravnati vseh zajetnih računov. 14. 11. 2000 V včerajšnji Mladini (št. 46, str. 64) prof. Mihael Bregant ocenjuje knjigo Bohinjske pravljice, ki jo je pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov izdala prof. Marija Cvetek, dolgoletna knjižničarka na ljubljanski slavistiki. Kot se za založnika spodobi, je zbirko bohinjskih anekdot, šal in drugih zgodb bogato ilustriralo osem slikarjev. Prepričani smo, da bo tako kot njena prva knjiga Naš voča so včas zapodval (1993) zbudila veliko pozornost. Čeprav je treba ta besedila slišati v živo, kot smo jih na zborovanju v Bohinjski Bistrici, upamo, da kolegica pošlje kakšno smešnico za pokušino tudi v Kroniko. 14. 11. 2000 Po številnih in nenavadnih zapletih sta Janez Stergar, predsednik glavnega odbora SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti), in dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo, v petek, 3. 11. 2000, podpisala Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Spremembe, ki nimajo posebej določenih datumov uveljavitve, bodo začele veljati takoj po objavi v Uradnem listu RS. Z njimi se raziskovalci in drugi zaposleni v tej dejavnosti izenačujejo s povišanji plač, ki so jih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju podpisali aprila letos. SVIZ je po zadnjih povišanjih plač v zdravstvu že pripravil nove zahteve in jih bo v prihodnjih dneh poslal vladi. 14. 11. 2000 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je v Zagrebu 13. in 14. novembra priredila deveto znanstveno zborovanje o hrvaških narečjih. Na njem so sodelovali tudi trije sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani: Danila Zuljan-Kumar je nastopila s prispevkom Pomensko-skladenjski premiki v beneškoslovenskih govorih, dr. Peter Weiss in Karmen Kenda-Jež pa s prispevkom Skladenjski podatki v (slovenskem) narečnem slovarju. 15. 11. 2000 Delovi Književni listi (št. 265, str. 31) nadaljujejo objavljanje izvlečkov iz referatov o slovenski narečni književnosti, ki so bili predstavljeni na koprskem slovenskem slavističnem kongresu. Pozornost so pritegnili Júlia Bálint Čeh, Maja Đukanović, Karmen Kenda-Jež in Martina Piko Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (ni članica Slavističnega društva Slovenije). 15. 11. 2000 V obsežnem intervjuju je častni član SD, akad. dr. France Bernik, spregovoril o aktualnih dilemah SAZU in v odgovor na očitke Svetovnega slovenskega kongresa (oktobrski posvet o slovenski znanosti na Bledu), da Slovencev iz tujine med člani SAZU skorajda ni, pojasnil, da jih pač ni nihče predlagal za člane. Prim. Delo 15. 11. 2000, št. 265, str. 26 (Znanost). 16. 11. 2000 Tradicionalni, ekskuzivni pohod Od Litije do Čateža. Čeprav dr. Alešu Bjelčeviću ni član Slavističnega društva Slovenije, povzemamo njegovo poročilo iz Hladnikovega SlovLita: Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20 osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s FF) se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih podatkov ne navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno debato, da so se odpeljale mimo Litije in jih je z vlaka nagnal sprevodnik šele v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so zabrenkali na kitaro in prepevali, vino po zidanicah je bilo letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil cviček teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik ljubljanske slavistike Osolnik se je tradicionalne ekskurzije udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje leto. 16. 11. 2000 Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center- slo/tecaji/publikacije.html je seznam učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). 16. 11. 2000 V Novem glasu (št. 42, str. 3, 6) je izšel celostranski pogovor s prof. Andrejo Duhovnik - Antoni, svetovalko za italijanske državne šole s slovenskim učnim jezikom. 16. 11. 2000 V 18. številki revije Svobodna misel (naslednica TV15, glasila Zveze združenj borcev NOV) je Milenko Strašek opisal zanimive raziskave in razlage napisa na Jurijevi kapelici na Svetih gorah, ki sta jih opravila tudi člana SD, dr. Jurij Rojs in dr. Vlado Nartnik. Naslov uredništva: TV15 -- Svobodna misel, Dvoržakova 12, p. p. 1707, 1000 Ljubljana. 16. 11. 2000 Še preden se je častna članica SD, prof. Božena Orožen, oddahnila po predavanju Prešeren in štajerski Slovenci, ki ga je 6. t. m. pripravila v okviru celjske univerze za tretje življenjsko obdobje, je napisala spremno besedilo za literarno-glasbeni večer Prešeren in njegovi pesniški slovanski sodobniki, ki sta ga izvedli Osrednja knjižnica in Glasbena šola v Celju. In ker je ravno bila pri pisalnem stroju, je natipkala še seznam "slovenističnih" obletnic v letu 2001, ki bo gotovo spodbudil katero izmed pokrajinskih SD, da poživi svoje delovanje. 17. 11. 2000 V petek, 3. novembra 2000, je Koroška dežela v Beljaku podeljevala avstrijsko koroškim gospodarskim podjetnikom nagrade in priznanja ARTECO 2000. Za sponzorstvo v kulturi ga je prejelo tudi dvojezično Gostišče -- penzijon Lausegger iz Podna. Podprlo je etnografske razstave Kmečko orodje za zimo (1999) in Od zrna do kruha iz črne kuhinje (2000). Razstavi sta bili uresničeni v sklopu filmskega projekta z naslovom Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju, ki ga vodi slavistka celovške univerze in članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger (http://www.kwfilm.at). 17. 11. 2000 V Murski Soboti se je pričelo dvodnevno, že peto nacionalno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2000. Revija Otrok in knjiga je popoldne pripravila simpozij na temo Etika v mladinski književnosti, ob 20. uri pa so slavnostno podelili nagrado večernica 2000, katere pokrovitelj je ČZP Večer. Letos jo je prejela pisateljica Polonca Kovač za knjigo Kaja in njena družina. Pokrajinska in študijska knjižnica je pripravila tudi priložnostno razstavo vseh 65 mladinskih literarnih del, ki so se letos potegovala za nagrado večernica. 18. novembra je po srečanju izšel tudi zbornik, v katerega so pisatelji in drugi udeleženci prispevali še svoje besedilo na dogovorjeno temo, ki jo določijo na samem srečanju. 17. 11. 2000 SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti) je še pred volitvami zavrnil predlagane spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ker ministrstvo ni upoštevalo nobene naše zahteve po zmanjšanju zahtevnosti napredovanja. Na sestanku 20. 10. 2000 je dr. Lovro Šturm sprejel argumente za olajšanje napredovanja v naziv svetovalec. Za pridobitev tega naziva bo namesto sedanjih 5 let treba imeti naziv mentor le 4 leta, število točk iz strokovnega izobraževanja za pridobitev naziva svetovalec se bo znižalo s 7 na 5. Postopek napredovanja v naziv svetovalec bo po uveljavitvi sprememb poenostavljen in enak kot postopek za napredovanje v naziv mentor. Spremembe so objavljene v UL RS 6. 11. 2000, št. 101, stran 10743. Minister je na sestanku glavnemu tajniku SVIZ zagotovil, da bo po vzorcu šolskega pravilnika popravil tudi pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih. 17. 11. 2000 V Novi Gorici se je srečno zaključil dvodnevni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je že četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije. Tokrat na sončnem Goriškem ni snežilo, je pa obilno deževalo in zemeljski plaz se je k sreči utrgal v sosednjem Šempetru (ne tako velik kot pod Mangartom). Resnici na ljubo je treba povedati, da smo na kolegice malce vplivali, vendar so na evalvacijske vprašalnike, kjer je možna ocena od 1 do 6, kolegice in kolegi zapisali, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,43), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,07) in predavatelji (najbolje sta bila ocenjena prof. Valentina Kante s povprečno oceno 5,69 in prof. Vlado Pirc s povprečno oceno 5,32, nihče izpod 5,09). -------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) V Pastirčku (št. 3, str. 76), ki ga izdaja za slovenske osnovnošolske otroke Mohorjeva družba v Gorici (nekateri udeleženci novogoriškega seminarja so jo obiskali med dopolnilnim programom in dobili v dar več knjig), najdemo tudi tale vzorček "napak in spak", ki jih ustvarjajo mali nadobudneži v italijanskih osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom: "Ko je jesen pride autunno1. Folje2 na drevesih ratajo3 rumene in ruse3. Pole3 padejo dol iz ramotov4. Giornate2 se vsak dan škurtirajo5. Lastovke in rondini1 žvolirajo5 proč preden se kongelirajo5. Kmetje vendemirajo3 grozdje in ga fino štrukirajo5, da bo ratalo3 vino. Na koncu roštirajo5 še kaštanje3 in brindirajo5 z rebulico." ------------------ 1. Italijanska beseda z enakim pomenom kot ga ima uporabljena slovenska. 2. Italijanska beseda: folje -- listje. 3. Narečno. 4. It. beseda sklanjana po slovensko (ramo -- veja). 5. It. popačenke, oblikoslovno in fonetično prilagojene slovenščini (škurtirajo -- iz it. scuro = temno, mračno, mrak, iz tega je po slovenskem vzorcu napravljen glagol; žvolirajo -- it. volare = leteti, dodana predpona v narečni fonetiki, torej zleteti; kongelirajo -- it. congelare = zmrzniti; štrukirajo -- it. strozzare = daviti, mečkati, odirati; roštirajo -- it. rostire = peči, cvreti; brindirajo -- it. brindare = napiti, nazdraviti. ---------------------- 18. 11. 2000 V nedavnem pogovoru z rektorjem ljubljanske univerze prof. dr. Jožetom Mencin-gerjem je Jasna Kontler - Salamon načela eno najbolj bolečih točk našega visokošolskega sistema -- sistemsko in siceršnjo neurejenost izrednega študija. Na ljubljanski univerzi študira izredno vsak četrti študent, na mariborski vsak tretji, predavajo pa večinoma utrujeni predavatelji, ki so že opravili redna predavanja, v prepolnih predavalnicah, ki večinoma niso niti ustrezno opremljene. Pred tem problemom si zatiskamo oči vsi: fakultete, ker na ta način pridobivajo znatna finančna sredstva, predavatelji, ker si tako večajo osebne dohodke, študenti, ki so si na ta način zagotovili visokošolski študij, in država, ker tako lahko prikazuje statistično prijaznejše rezultate, hkrati pa ima manj stroškov. Pri tem najbolj bode v oči vztrajno padanje kakovosti znanja (izrednih) študentov, kar pa je najlaže pripisati njim samim. Problematiko tega dobičkonosnega podjetja z napako na svoj način osvetljuje zaplet z mag. Iztokom Ostanom s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Prim. Šolski razgledi 18. 11. 2000, št. 18, str. 2. 18. 11. 2000 O letnem delovnem zasedanju Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvistične-ga atlasa, ki je potekalo od 6. do 10. novembra v Strunjanu, nam je prijazno poslala poročilo dr. Vera Smole. Med 25 uglednimi tujimi jezikoslovci, ki so se ga udeležili, so bili predstavniki nacionalnih komisij za vse slovanske jezike razen bolgarskega (ti so leta 1982 izstopili zaradi političnih razlogov). V Sloveniji je bilo to zasedanje prvič leta 1977 v Portorožu v organizaciji SAZU, letošnje pa je organiziral Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko nacionalno komisijo OLA (kratica OLA izhaja iz ruskega naslova atlasa Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas) trenutno sestavljata dr. Vera Smole (letošnja predsednica organizacijskega odbora) in Karmen Kenda-Jež, več kot tri desetletja pa jo je vodil akad. prof. dr. Tine Logar, ki se je srečanja udeležil kot častni gost. Zasedanja so se udeležili tudi člani dialektološke sekcije: dr. Vladimir Nartnik, dr. Jožica Škofic, dr. Peter Weiss in Tjaša Jakop; udeležence pa sta prišla pozdravit dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in dr. Varja Cvetko Orešnik, predstojnica inštituta. V okviru zasedanja so v četrtek priredili še srečanje slovenskih dialektologov s slovanskimi; udeležili so se ga dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik, dr. Bernard Rajh in mag. Melita Zemljak iz Maribora, dr. Rada Cossutta iz Trsta ter mag. Francka Benedik (pred upokojitvijo članica delovne skupine OLA). Slovenske elektronske besedilne zbirke je udeležencem predstavil dr. Primož Jakopin, ki je nato udeležence tudi slikal (pri delu in na ekskurziji) -- izbor teh slik najdete na spletnem naslovu: http://fflj.ff.uni-lj.si/~jakopin/slike. Letošnje zasedanje je bilo uspešno z več vidikov: udeležili so se ga predstavniki vseh sodelujočih nacionalnih komisij (razen ukrajinskega, s katerim pa so intenzivno komunicirali po elektronski pošti in bo celo organizator naslednjega zasedanja); tik pred zasedanjem sta izšla kar dva že dolgo pričakovana leksična zvezka; sprejeta je bila odločitev, da se bo zaradi nesodelovanja bolgarske nacionalne komisije kar največ gradiva za bolgarska narečja izpisalo iz obstoječe literature; ustanovljena je bila računalniška podkomisija, ki naj bi organizirala poenotenje programov za fonetični zapis gradiva in uvedla računalniško kartografiranje od samega začetka (ne šele v tiskarni) ter postavila internetno stran OLA; določene so bile teme in redaktorji naslednjih zvezkov OLA; prišlo je vsaj do zbližanja, če še ne do pravega sodelovanja med hrvaško in srbsko nacionalno komisijo, ki sta tik pred vojno dobili v redakcijo vsaka svoj del istega fonetičnega zvezka, zato je njuno sodelovanje nujno; počasi se ustvarjajo ponovni zametki nekdaj zelo uspešne južnoslovanske komisije, pri tem pa najlažje posredujeta makedonska in slovenska nacionalna komisija. Poleg teh načelnih vprašanj je bilo rešenih še mnogo drobnih strokovnih in tehničnih problemov, vseh se niti ne da našteti. V obliki zvezkov so doslej izšli štirje iz glasoslovno- oblikoslovne serije, ki prikazujejo današnje reflekse (odraze, kontinuante) praslovanskih samoglasnikov jat, nosnikov en in on ter zveze polglasnikov z r in l med dvema soglasnikoma, ter trije zvezki atlasa iz leksično-besedotvorne serije -- v prvem so poimenovanja za divje živali, v drugem za domače živali, v tretjem pa za rastlinstvo v slovanskih narečjih. 20. 11. 2000 Na Plitviških jezerih je častni član SD, akad. Ciril Zlobec, dopolnil svojo zbirko dvajsetih nagrad. Na mednarodnem festivalu S poezijo v novo tisočletje, ki je potekal v različnih hrvaških mestih od 16. do 19. t. m., so našemu dopisnemu članu HAZU podelili zlato odličje. Prim. Delo 20. 11. 2000, št. 269, str. 24. 20. 11. 2000 Državni svet RS je podprl nekaj let staro pobudo, da se ob desetletnici naše države, tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450. obletnici izida prve slovenske knjige in 200. obletnici Prešernovega rojstva ter prehodu v novo tisočletje postavi pomnik slovenstvu Rastoča knjiga. Takoj so se pojavili glasovi, da bi bilo bolje kot kakšen kip dokončati NUK, CTK ali izdati zbrana dela slovenskih protestantskih piscev. Morda pa bo novoustanovljeno društvo uspelo uresničiti vse to in še kaj za povrh. Poročilo o petkovi predstavitvi zamisli v televizijski oddaji TVS 1 je objavila Bogi Pretnar v Delu 12. 12. 2000, št. 288, str. 25. 22. 11. 2000 V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili stripovsko delavnico, ki bi prav prišla tudi šolnikom pri obravnavi metodične enote o stripih v poklicnih šolah. 22. 11. 2000 V ljubljanskem slavističnem društvu so gostili dramskega igralca Jurija Součka, ki jim je predstavil svojo zanimivo priredbo in izvedbo Cankarjevega Kurenta. Vsem, ki se vabilu niso odzvali, je gotovo žal, ko poslušajo komentarje o zanimivem večeru. 22. 11. 2000 Sedaj, ko so pridelki v kašči in vino v kleti, je Slovensko etnografsko društvo podelilo svoje najvišje priznanje, letošnjo Murkovo nagrado, naši članici dr. Mariji Stanonik, ki vsako leto aktivno sodeluje tudi na kongresih SD, ima pa skorajda že tolikšno bibliografijo kot dobri stari Murko (nekateri pravijo, da je to v svetu najbolj znani slavist, bolj kot Miklošič in Toporišič). V Delovi prilogi Ona (5. 12. 2000, št. 46, str. 17--19) je izšel obsežen članek o njenem delu. Iskreno se veselimo priznanja, ki ga je prejela za svoje vsestransko delo. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 24; Primorski dnevnik 22. 11. 2000, št. 271, str. 10 itd. 22. 11. 2000 Nekatere izjave nekaterih najvplivnejših slovenskih pravnikov o "zakonski zaščiti slovenskega jezika". Podali so jih na okrogli mizi, ki jo je danes organiziral IUS- INFO v sejni dvorani ljubljanske Borze. Tone Jerovšek je postregel s podatkom, da vsak dan "izumreta" dve slovenski besedi. Zato je po njegovem mnenju treba storiti vse za zaščito našega jezika. Tudi Barbara Brezigar je za zaščito, bodisi v krovnem zakonu bodisi v področnih. Prepustiti zadevo kulturni zavesti ljudi se ji zdi premalo. France Bučar nasprotno meni, da lahko z zakonom rešimo le manjši del problema. Pomisel: Zdi se, da nihče ni prebral zakonskega predloga, ki je v parlamentarnem postopku. 22. 11. 2000 Na polemični članek dr. Petra Glaviča zoper pravopisno normo pisanja merskih enot in veličin se je poleg strokovnjaka za nuklearno medicino, dr. Janeza Šuštaršiča, odzvala tudi članica SD, prof. Marta Kocjan - Barle. Pokazala je, da pri obtožbah stališč Tehniške komisije Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša gre bolj kot za nenavadne spomenike znanstvenikom za jezikovne zakonitosti. Ker poznamo oba protagonista, se nam dozdeva, da bomo o teh pravopisnih oreščkih še kaj brali. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 266, str. 31; 22. 11. 2000, št. 271, str. 31 (Priloga Znanost). --------------------- IDEJICA ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE) * * * Mednarodna raziskava, ki je zajela 38 držav z vsega sveta, je pokazala, da so učenci slovenskih osnovnih šol po številu ur pouka in trajanju domačega dela med vsemi najmanj obremenjeni. (To si velja zapomniti za tedaj, ko bomo spet poslušali o storilnostni naravnanosti naše osemletke.) * * * Odnos naših učencev do znanja: 91 odstotkov jih meni, da je pomembno biti dober matematik (mednarodno povprečje: 96 odstotkov); 92 odstotkov jih meni, da je pomembno imeti dobro znanje materinščine (mednarodno povprečje 96 odstotkov; smo na 6. mestu od spodaj navzgor); 97 odstotkov jih meni, da je pomembna zabava (mednarodno povprečje 92 odstotkov; 13. mesto od zgoraj navzdol). * * * Andreja Žibret: Raziskava o znanju matematike in naravoslovja: Po obremenjenosti šolarjev smo med zadnjimi, Delo, 8. 12. 2000, št. 285, str. 3; podobno Breda Senčar v Šolski razgledi 16. 12. 2000, št. 20, str. 3. Polemični odziv v Pismih bralcev, Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5 (interpretacijo rezultatov naj podajo učitelji, ne pa filozofi, čeprav so na plačilnem seznamu pedagoškega inštituta). ------------------------ 22. 11. 2000 Tiskarski stroji premlevajo knjigo dr. Irene Novak - Popov o Kajetanu Koviču, ki izide v zbirki Interpretacije pri Novi reviji. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 30 (Književni listi). 22. 11. 2000 V zbirki Gledališke monografije Slovenskega gledališkega muzeja je izšla knjiga častnega člana SD, akad. prof. Dušana Moravca, o dramskem igralcu Hinku Nučiču. Pred tem sta poleg številnih knjižnih objav o slovenskem gledališču izšli njegovi monografiji o Ignaciju Borštniku (1985) in Antonu Jerovšku (1993). Prim. Delo 23. 11. 2000, št. 272, str. 5. 22. 11. 2000 Pozabljenemu povzetku svojega referata, ki ga je pripravila za 11. zbornik Slavističnega društva Slovenije (koprski kongres), je dr. Silvija Borovnik dodala še vest: 29. oktobra je na 22. srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, v Slovenj Gradcu predavala o tujejezičnosti v nacionalni literaturi. Na simpoziju o Miri Mihelič pa je podala referat Tri ženske v prozi Mire Mihelič. (Tudi drugi referenti niso bili poimensko navedeni, prim. Kroniko 8. 11. 2000, št. 22.) 23. 11. 2000 Hrvaški generalni konzul v Trstu je počastil jubilej Marka Marulića in ob tej priložnosti izročil mednarodno nagrado Davidas članici SD, dr. Fedori Ferlugi Petronio, za njeno knjigo Fonti greco latine nel teatro di Junije Palmotić (Reka 1999). Čez nekaj dni, 27. t. m., je v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev predstavila svojo novo knjigo Il mondo cosmico di Nikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa). Redni profesorici na videmski univerzi iskrene čestitke! Prim. Primorski dnevnik 23. 11. 2000, št. 272, str. 11; 25. 11. 2000, št. 274, str. 10; 29. 11. 2000, št. 277, str. 7. 23. 11. 2000 Slavistično društvo Maribor je gostilo dr. Petra Weissa, ki je spregovoril o aktualnih pravopisnih vprašanjih, strnjenih v naslov Ni miru za pravila Slovenskega pravopisa. Po enournem predavanju so vprašanja kar deževala. Zaradi časovne stiske na vsa ni bilo mogoče odgovoriti, zato bo nanje odgovarjal kar po elektronski pošti (Peter.Weiss na guest.arnes.si). Predavanju je sledil občni zbor, na katerem je bilo ugotovljeno, da društvo dobro in uspešno deluje, in tako je bilo dosedanje vodstvo ponovno potrjeno. 23. 11. 2000 Založba Modrijan nas obvešča, da so izdali monografijo dr. Jožeta Kastelica o Prešernovih srečanjih z antiko Umreti ni mogla stara Sibila. Avtor -- arheolog, klasični filolog, antični zgodovinar, umetnostni in literarni kritik, pesnik, esejist, urednik, prevajalec in učitelj -- predstavlja Prešernova srečevanja z grško in rimsko antiko ter ugotavlja odseve teh spoznanj v njegovem delu: "S Prešernom je v romantiki vstala v slovenski poeziji nova, drugačna antika in z njo drugačna in svetovni literaturi enakovredna poezija -- kakor [...] vstane ves od novih svetlob ožarjeni Feniks." Knjiga, ki jo je avtor obogatil s pretanjenim izborom slikovnega gradiva, je razdeljena v pet poglavij, v katerih so najprej podrobno predstavljena Prešernova srečevanja z antiko v šolah, ki jih je obiskoval, nato pa pregledno opisani pesnikovi stiki z antiko v posameznih skupinah njegovih pesmi. Na koncu so dodana pojasnila, krajšave, literatura, viri ilustracij, seznam slik in indeks (imensko kazalo ter kazalo citatov pesniških in literarnih del). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel. 01 426 24 90. 24. 11. 2000 Prvo številko revije Slovenščina v šoli v letošnjem šolskem letu je uredila nova odgovorna urednica, prof. Sonja Starc, ki se je pred kratkim preselila z Državnega izpitnega centra na Zavod RS za šolstvo in zamenjala ustanovitelja in dosedanjega urednika, častnega člana SD, prof. Silva Faturja. S to številko vpeljujejo novo rubriko, in sicer anketo, s katero želijo izvedeti naša mnenja in mnenja učencev o različnih metodičnih prijemih pri pouku slovenščine. Predvsem učencem je namenjen razpis za najboljšo fotografijo z izvirnim naslovom ali podnaslovom, komentarjem, toda ta naj bo slovenski pregovor, reklo ali rečenica, verz, citat iz leposlovja, lahko tudi (ne)spodbudne besede učitelja slovenščine ... V tokratni številki Metka Kordigel piše o literarnoestetsko spodbudnem okolju in o dvotirnem modelu književne vzgoje v devetletki. Lilijana Rijavec in Anita Štrancar sta prikazali svojo izkušnjo z obravnavo pesmi Vrata Daneta Zajca. Tanja Jelenko prikaže svoj način obravnave frazeologije ob prevodu viteškega romana Tristan in Izolda. Alenka Šet poda obravnavo Trubarjeve pesmi, ki je vključena v učbenik Janka Kosa Svet književnosti 1. Breda Tekavec prikaže rezultate ankete o besedilih za domače branje in predloge za oblike ocenjevanja znanja iz književnosti na zaključnem izpitu v triletnih poklicnih šolah. Katja Lasbaher razmišlja o govornih nastopih in referatih pri urah SJK v 4-letnih strokovnih in tehniških šolah. Članek Jelke Lamut in Vide Vidovič predstavlja naloge za zaključni izpit iz slovenščine v srednji poklicni šoli -- dualni sistem. Neva Brce in Miranda Novak obravnavata projekt uvajanja otrok v 1. razred devetletne OŠ, ki ga je v šolskem letu 1999/2000 izvajala OŠ Srečka Kosovela v Sežani. Ker se iz leta v leto srečuje s podobnimi težavami pri popravah, je Valerija Lebar k temu pristopila tako, da otroci aktivno sodelujejo pri popravljanju in nastajanju seznama t. i. nagajivk. Alenka Žbogar ocenjuje delovni zvezek in priročnik za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol Stezice do besedne umetnosti 3 (Založba Rokus) avtorice Vladimire Korošec. Miha Mohor analizira vzorce razvijanja literarnega in novinarskega mentorstva šolskim glasilom. Vlado Pirc utemeljuje naslov letošnjega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Odločitev za jezik. Majda Potrata, predsednica RPK za SJK in novoizvoljena poslanka v Državnem zboru, pojasnjuje zahteve, ki jih maturitetna komisija postavlja ob letošnjem šolskem eseju in temah za ustni izpit iz književnosti in jezika na maturi 2001. Tudi nova urednica vabi učitelje k sodelovanju. Pričakujejo prispevke o izkušnjah, sporočila o pobudah za obravnavo tem, o katerih obstaja želja, da se izve kaj več, pričakujejo tudi kritična opozorila o reviji, strokovne odzive na objavljene prispevke ... Naročila na revijo Slovenščina v šoli: Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 01 300 51 13, faks 01 300 51 13. Celoletna naročnina: 5400 SIT, za pravne osebe 9200 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini 20-odstotni popust. 23. 11. 2000 Vlada RS je na današnji seji imenovala za predstojnika Urada RS za slovenski jezik dr. Janeza Dularja. Iskreno mu čestitamo in držimo pesti, da njegov odstop, ki ga je dolžan ponuditi novi vladi, zaradi politične kombinatorike ne bo sprejet. 24. 11. 2000 Zaključena je tudi druga izvedba dvodnevnega seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Novi Gorici. Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado Pirc, je tako blestel, da ga je vse občudovalo, delavnice, ki sta jih vodila s prof. Lidijo Koceli, pa so potekale sproščeno in ustvarjalno. Ko sem se vrnil domov, mi je poštar že prinesel prvo seminarsko nalogo, ki je nastala po prvi izvedbi. Večerni deževni sprehodi po Gorici so našli odmev tudi v tedniku Novi glas 30. 11. 2000, št. 44, str. 6. Na evalvacijskih vprašalnikih, kjer je možna ocena od 1 do 6, so kolegice in kolegi menili, da je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,89), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,44) in predavatelji (prof. Vlado Pirc je dobil povprečno oceno 5,87, delavnice 5,89). 24. 11. 2000 Posvetovanje ob 450. obletnici izida Trubarjevega Catechisma in Abecedaria sta organizirala Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Na simpoziju bodo na Trubarja in protestantizem vsak s svojega strokovnega kota pogledali Geza Filo, Vekoslav Grmič, Stanko Jambrek, Marko Kerševan, Franc Kuzmič , Mihael Kuzmič, Jože Pirjevec, Janez Rotar, Božidar Debenjak, France Novak in Majda Merše. 24. 11. 2000 V Uradnem listu RS, št. 105-4385/2000, je objavljen Pravilnik o programu posebnega strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev in o načinu ugotavljanja znanja slovenskega jezika, ki v 32. členu določa, kako se ugotavlja znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za opravljanje geodetskih storitev. 24. 11. 2000 V Delovih pismih bralcev (št. 273, str. 9) Boštjan Metličar, absolvent slavistike v Mariboru, prijazno opozarja, da ima četrta izdaja Slovenske slovnice dr. Jožeta Toporišiča tudi tiskarske napake, ki študente motijo ali celo zapeljujejo pri guljenju svežega znanja. 24. 11. 2000 Na tiskovni konferenci Zavoda RS za šolstvo je nova direktorica, prof. Metka Zevnik, predstavila organizacijske novosti v ustanovi in tridelno raziskavo Vpliv mature na pouk. Dr. Barica Marentič je preverjala trajnost znanja, ki naj bi ga pridobili študentje, ki so pred dvema letoma maturirali. Le vsak peti je vedel kar koli povedati o razsvetljenstvu na Slovenskem (pač ni bilo v maturitetnem sklopu)! Prim. Šolski razgledi 2. 12. 2000, št. 19, str. 3. 26. 11. 2000 Predsednica SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik, poroča, da je njihovo društvo skupno z Založbo Obzorja, ki letos praznuje pol stoletja obstoja, povabilo častnega člana SD, akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, da je v do zadnjega kotička polnem Amfiteatru Pedagoške fakultete predstavil novo izdajo Slovenske slovnice. Predstavitev je zbudila tudi veliko medijsko pozornost. Moderatorki prireditve sta bili dr. Irena Stramljič Breznik kot predsednica društva in prof. Alenka Valh Lopert kot urednica. Med pogovorom z Melito Forstnerič Hajnšek (objava v Večeru 28. 10. 2000, str. 36-37) je akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča povedal vrsto zanimivih podatkov o svoji poklicni poti in strokovni rasti. 26. 11. 2000 Kolegica Nada Fajdiga, nam je poslala programsko knjižico zaključnih prireditev v prizadevanjih tamkajšnjih osnovnih šol, da se ob 200. obletnici Prešernovega rojstva poveča zanimanje pohodnikov za Šmarno goro. Svoj izvod lahko naročite na Osnovni šoli Vodice, Ob šoli 2, 1217 Vodice, tel. 01 832 41 95, faks 01 832 42 66. 26. 11. 2000 Osemdesetletnico dr. Stanka Janežiča so v Mariboru počastili z razstavo v preddverju teološke knjižnice, ki jo je pripravila Fanika Krajnc Vrečko, na literarnem večeru 6. t. m. pa sta ga predstavila dr. Denis Poniž in prof. Janko Čar. Prim. Družina 26. 11. 2000, št. 48, str. 11. 27. 11. 2000 Danes je najsrečnejši človek naša kolegica, mag. Alenka Gložančev, ker ima v rokah še svežo, po tiskarski barvi dehtečo knjigo Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, ki je te dni izšla pri Založbi Rokus kot 3. zvezek zbirke Slavistična knjižnica. Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com. 28. 11. 2000 Slovenščina je eden tako imenovanih deficitarnih jezikov v Evropski uniji, za katere primanjkuje prevajalcev, ugotavlja Danuša Škapin v 23. številki Evrobiltena (str. 23) in opisuje, kako pridne so kolegice na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg še nekaterih ustanov so organizirale vrsto tečajev za prevajalce Evropske unije. 28. 11. 2000 Vedno znova pozabim, kakšno hudičevo delo je izpisovanje opominov in položnic. Cela hiša je zaštrenana, pa še ne bo konca te more. Upajmo, da bodo položnice dosegle svoj namen in da jih bomo lahko plačali in poravnali stroške za poštnino, papir, toner, pisemske ovojnice ... 29. 11. 2000 Slavica Kresnik (tel. 03 543 32 05, faks 03 541 91 64, e-naslov: slavica.kresnik na ce-sejem.si) obvešča, da se zavzeto pripravljajo na spomladanski sejem Vse za otroke v Celju. Želijo, da bi sejem, ki bo potekal od 10. do 13. aprila 2001, prerasel v festival vzgoje in izobraževanja, zato vabijo vse, ki bi se želeli predstaviti, da se oglasijo organizatorici. 29. 11. 2000 Predsednica Slavističnega društva Kranj, prof. Ana Jesenovec, poroča, da so danes gostili Matjaža Pikala in njegov spremljevalni ansambel, ki ga poleg njega sestavljajo še nekateri člani znane ljubljansko-škofjeloške rodbine Hawlina. Tako so tekmovalci II. stopnje imeli priložnost, da so se "v živo" srečali s "predpisanim" pisateljem za Cankarjevo tekmovanje, drugi pa so lahko spoznali enega izmed ustvarjalcev nastajajoče sodobne slovenske literature. A, glej ga zlomka, obiskovalcev tega večera je bilo točno 15 (!!); nekateri(e) učitelji(ce) iz osnovnih šol so izjavili(e), da Pikalo zanje ni zanimiv, ker ga ni v učnem načrtu. Matjaž Pikalo je ob glasbeni spremljavi predstavil svojo poezijo, nato pa je kot pravi igralec interpretiral del svojega romana Modri e. Sledil je intervju s pisateljem Pikalom, ki ga je vodil dijak Gimnazije Kranj Miha Zor. Tako so tisti dijaki, ki se pripravljajo na Cankarjevo tekmovanje, doživeli zanimivo predstavitev te literarne umetnine in tudi vsi drugi smo nepopisno uživali in se zabavali. Prireditev smo izpeljali v prostorih Gimnazije Kranj in pohvaliti je treba ravnatelja Francija Rozmana, ker je našemu društvu res naklonjen. Pripravljamo januarsko srečanje s člani Alpinističnega kluba Kranj, ki so zelo dobro poznali Nejca Zaplotnika in so pripravljeni pripovedovati o njem in prikazati diapozitive s kratke, a bogate Zaplotnikove alpinistične poti. Upamo, da bo takrat več obiskovalcev! 29. 11. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 277, str. 29) je izšlo prijazno poročilo Igorja Bratoža o Slavistični knjižnici, v kateri je Založba Rokus ravnokar izdala delo Alenke Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. 29. 11. 2000 Lektorsko društvo Slovenije je v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo predavanje dr. Toma Korošca Ki stavki kot restriktivni in nerestriktivni stavčni prilastki. 29. 11. 2000 Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce tržaške univerze so pod vodstvom častne članice SD, dr. Marije Pirjevec Paternu, pripravili srečanje o vprašanjih Rezije. Sodelovali so tudi Roberto Dapit, Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum, in Silvana Paletti, pesnica, ki ima ključno vlogo pri širjenju rezijanskega govora in kulture. Prim. Primorski dnevnik 2. 12. 2000, št. 278, str. 8. 29. 11. 2000 Članica SD, dr. Martina Ožbot, nam je poslala posebni odtis svojega prispevka Slovenska literatura v italijanskih prevodih, ki je izšel v angleškem zborniku Translation into Non-Mother Tongues in Professional Practice and Training (Prevajanje v nematerne jezike v profesionalni praksi in prizadevanjih). Sourednica zbornika je tudi članica SD, dr. Meta Grosman, izdala pa ga je založba Stauffenburg v Tübingenu. 29. 11. 2000 Opozorimo naj le na dve izmed številnih prireditev, ki so potekale v okviru 16. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Dopoldne je dr. Jože Toporišič predstavil četrto izdajo svoje Slovenske slovnice, ki so jo izdala mariborska Založba Obzorja (zvečer je pogovoru namenila pozornost tudi televizija, prim. tudi Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7; Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 12, itd.). Popoldne je bila tudi okrogla miza Naš Prešeren -- nekoč in danes, ki jo je vodila urednica pri Izobraževalnem založništvu DZS, prof. Majda Degan-Kapus, udeležili pa so se je dr. Boris Paternu, dr. Janko Kos, dr. Gregor Kocijan, dr. Boža Krakar - Vogel, Nada Barbarič in Tine Logar. ----------------------- MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA Med bežnim srečanjem na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu nam je častni član SD, akad. dr. Jože Toporišič, povedal, da so na nekem brucovanju Zeleno carstvo postavili tudi naslednje vprašanje: "Zakaj Topijeva slovnica tako smrdi?" Zelenjad seveda ni imela pojma o pravilnem odgovoru: "Zato, ker je nastala poleg stranišča." (Profesor je imel vrsto let svoj kabinet oziroma fonetični laboratorij tik ob toaletnih prostorih v pritličju filofaksa in si je šele čez desetletja izboril svoj prostor v višjih nadstropjih, a da bi prišel v drugo, slavistiki posvečeno nadstropje, je bil sen onkraj sanj. Kdor je hotel vstopiti v Toporišičev posvečeni kabinet poleg intimnih prostorov, ni smel nič packati, stopiti je moral na posebne krpe in drsati po vzorno zglancanem parketu, ki ga v tistih časih še niso lakirali.) ------------------------- 30. 11. 2000 O študiju slovenščine na moskovski univerzi je napisal zanimiv članek Branko Soban. Ker lahko sprejmejo nove študente šele tedaj, ko stari končajo študij, imajo sedaj vpisano sedmo generacijo, ki jo bo letos vodila nova lektorica (ni članica SD), diplomiralo pa je že okrog 60 slušateljev. Prim. Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7. 30. 11. 2000 Z novo vlado smo dobili tudi novo ministrico za šolstvo in šport, dr. Lucijo Čok, ki ji obljubljajo, da bo v kratkem dobila še vse radosti in težave ministrstva za znanost, a brez tehnologije, ki se seli v gospodarstvo (kjer je več denarja). Nova ministrica je sredozemskega izvora: v Kopru je vrsto let delala na Zavodu za šolstvo, vodila Pedagoško fakulteto, se borila za primorsko univerzo in vodila Znanstveno- raziskovalni center. Njegovo publicistično dejavnost je predstavila kolegica Vesna Gomezel Mikolič na koprskem kongresu, na katerem nas je pozdravila tudi sedanja ministrica. Tako iskreno, kot je ona nam zaželela veliko uspehov pri našem delu na kongresu, ji tudi mi želimo veliko sreče pri reševanju naših težav. 30. 11. 2000 Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta organizirala dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren -- kultura -- Evropa, na katerem je z referati, razmišljanji in diskusijami sodelovalo več kot dvajset znanstvenikov iz Slovenije in tujine. Dr. France Bernik, je med drugim dejal, da so želeli definirati in redefinirati Prešernov odnos do srednjeveške, renesančne ali romantične književnosti. In niso zanemarili niti standardnih tem prešernoslovja, kot so Prešernova erotika, prevajanje njegovih del ali notranja in zunanja oblika pesmi, svet in nekakšen ekvivalent njegovi čustveni ambivalenci: up in strah. Kot se za družbo nesmrtnih spodobi, so bili vabljeni le izbranci, tako da vabila ni prejel niti Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tudi vsi akademiki ne, zato vest povzemamo po članku Uroša Smaska, dopisnika Večera. 1. 12. 2000 Državni svet Republike Slovenije, ki v zakonodajni veji oblasti edini predstavlja interese zaposlenih na različnih družbenih področjih, je izdal knjigo Svetniške pisarne, v kateri so opisane pristojnosti. Naš predstavnik interesov na področju vzgoje in izobraževanja, dr. Zoltan Jan, je podal svoje poglede na poslanstvo državnega sveta. Knjiga je brezplačno na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana (domače strani: http://www.sigov.si/dsvet/). 2. 12. 2000 Hitimo, da ne bi zamudili roka, in zaključujemo urejanje prvega dela dokumentacije o novogoriških seminarjih. Za vsakega je treba zbrati 0,38 kg papirjev. Potem sledi še pregledovanje nalog, zoprno pisanje potrdil na posebnih obrazcih in drugi del dokumentacije, za kar nam bodo nekoč nakazali dotacijo v višini 176.368,03 SIT, nekoč, ko bodo imeli denar. Bodo pa članice in člani SD lažje napredovali v nazive. 3. 12. 2000 Ko smo utrujeni in nas nadrejeni izkoriščajo za pisanje slavnostnih nagovorov, nam utegne priti prav kakšen navdih (ali zajetna knjiga, da jim jo vržemo v glavo). Založba Oziris (Savska 10, 4248 Lesce, tel. 04 531 88 48, faks 530 20 40) ponuja drugo izdajo knjige Govori za vse priložnosti, ki vsebuje kratek pregled govorništva, praktične napotke in 130 govorov na 496 papirnatih straneh ter na CD, da ne bo treba prepisovati predloge. 3. 12. 2000 Med dnevom odprtih vrat so v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili odlomke iz knjig založnika in člana SD, prof. Janeza Mušiča, o Prešernovem zasebnem življenju. 3. 12. 2000 Prešerniana na razstavi Pévec ne bogat al sloveč v Narodnem muzeju Slovenije (razstava je na ogled od 3. decembra do 8. februarja 2001). Prešerniana ima v Narodnem muzeju Slovenije dolgo zgodovino. Hranijo časopise, kot sta Illyrisches Blatt, Novice, ki so že za pesnikovega življenja prinašali posamezne pesmi, tu je almanah Krajnska čbelica ter prva natisa Krsta in Poezij. V zbirke nekdanjega Deželnega muzeja sta po pesnikovi smrti prišla tudi rokopis Krsta pri Savici (1836) in pesniške zbirke Poezije (1847), ki sta tudi po objavi ostala v cenzurnem uradu. Jurij Paušak, zadnji knjižni revizor v Ljubljani, ju je vzel iz arhiva te ustanove, ko je bila leta 1848 ukinjena. Po Paušakovi smrti je dragocena rokopisa hranil Franc Ksaver Metelko, iz njegove zapuščine pa sta med letoma 1860 in 1862 prišla v muzejske zbirke. Tomo Zupan (1839--1937), daljni pes-nikov sorodnik, je vse življenje zbiral gradivo o njegovem rodu, življenju in delu. Tudi iz njegove zbirke je nekaj Prešernovih osebnih predmetov in pohištva. Za dediča dela rokopisnega gradiva, ki ga je zbral, je v oporoki določil Narodni muzej. Tako so v ta fond prišli predvsem dokumenti iz pesnikove mladosti -- latinska šolska naloga (1818/19), šolska spričevala, pismo staršem z Dunaja (1824), njegovi odvetniški akti ter rokopisi nekaterih pesmi, npr. Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori, Romarska. Literarni zgodovinar in bibliotekar Avgust Žigon je ustanovi v svoji oporoki zapustil tudi dvoje Prešernovih pisem iz svoje privatne zbirke, eno je bilo naslovljeno na tiskarja Jožefa Blaznika (1847). --- Leta 1913 je prišla v današnji Narodni muzej Slovenije tudi Prešernova doktorska diploma, ki jo je hranil pesnikov sorodnik Janez Prešeren, notar v Radovljici. Po njegovi smrti jo je prevzel okrajni tajnik g. Schorl in jo nameraval zapustiti tedanjemu Deželnemu muzeju Rudolfinumu. Pozneje jo je odkupil Deželni odbor Vojvodine Kranjske in jo zaupal v varstvo muzeju. To je le nekaj poglavitnih poti, po katerih so prišli v Narodni muzej Prešernovi rokopisi in dokumenti o njegovem življenju, ki jih imamo le redkokdaj priložnost videti. 3. 12. 2000 Prešernova ofenziva je dosegla vrhunec in mnogi kolegi, ki so se uspešno trudili pri vseh številnih podvigih, naj nam ne zamerijo, ker ne moremo našteti vseh prireditev, ki so se zvrstile te dni od Trsta, kjer je potekala dvojezična predstava Pevcu -- Al poeta (pri pripravah je sodeloval tudi Miran Košuta), prek Vrbe (slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl), Kranja (Bogomila Kravos), Pariza (Mateja Pezdirc Bartol), Tokia (Jelislava Dobovšek Sethna), Sankt Peterburga (Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr. France Prešeren), Neaplja (Aleksandra Žabjek), Rima (Miran Košuta) in Vatikana (veleposlanik Karlo Bonuti) pa do Narodnega muzeja Slovenije in Cankarjevega doma v Ljubljani. Prim. pregledni članek častne članice SD, prof. Lojzke Bratuž, v Novem glasu 7. 12. 2000, št. 45, str. 1. Pomisel: preveč še s kruhom ni dobro. Pa vendar, ali ne bi bilo dobro, da bi kdo, pa čeprav študent bibliotekarstva in slavistike, ob tem in podobnih jubilejih napravil temeljito bibliografijo vsega, kar je bilo objavljeno ob takšni priložnosti. Kdo zna danes našteti, kaj je izšlo okrog Trubarjevega jubileja leta 1986, pa tudi lani o Prešernu? 3. 12. 2000 Na prvo adventno nedeljo je častni član SD, prof. Janez Gradišnik, objavil članek o pričakovanju slovarskega dela Slovenskega pravopisa, ki naj bi bil sedaj pa res prav zares tiskan še pred koncem leta. Prim. Družina 3. 12. 2000, št. 48, str. 11. 4. 12. 2000 Na spletnih straneh http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html si lahko ogledamo celoten program, obvestilo medijem in vse povzetke mednarodnega slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je pripravil dr. Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani in je potekal do 6. t. m. Letošnja 19. izvedba Obdobij kaže očitna znamenja oživljanja in boljšega zdravja. Očitno so se kolegi pričeli zavedati velikih možnosti in širokih obzorij, ki jih takšna dediščina nudi. Med skoraj šestdesetimi referenti je bilo mnogo že znanih sodelavcev, pojavilo se je tudi precej novih, a uveljavljenih znanstvenikov (slovenistov, slavistov, literarnih komparativistov, anglistov, hungaristov in hispanistov), ki so več kot očitno prispevali k večji prepoznavnosti Prešerna ne le v slovenski, temveč tudi znotraj tujih nacionalnih literarnih ved. V okviru spremljevalnega programa je predsednik države Milan Kučan odlikoval ameriškega raziskovalca Prešerna Toma Priestlyja. Zbornik povzetkov referatov je že natisnjen in je na razpolago pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana). Prim. Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 1; 6. 12. 2000, št. 283, str. 1; 8. 12. 2000, št. 285, str. 7; 11. 12. 2000, št. 287, str. 5, itd. ----------------------- LJUDSKO IZROČILO Predsednik SAZU, akad. Josip Vidmar je zelo cenil častnega člana SD, akad. Franceta Bezlaja, nekoč pa je nastal neprijeten zaplet in prof. Bezlaj je ukazal Francetu Novaku, ki je bil takrat na začetku svoje poklicne poti: "Tu se usedite in napišite mu pismo," nakar narekuje bodočemu predsedniku SD: "Dragi Jozo." Kolega Novak se upre: "Ne, tega pa jaz ne morem napisati tovarišu predsedniku, jaz že ne." Bezlaj pa: "Napišite, kar vam pravim." In tako dalje, pol ure, eden ja, drugi ne. Zmagala je seveda avtoriteta starejše veličine in pismo je bilo napisano, vendar je France Novak, načelen mož, dodal spremno pismo, da cenjenemu predsedniku pošilja, kar in kakor so mu narekovali. Naslednje jutro sta se na stopnišču srečala Novak in Vidmar, ki je tedaj rosnemu mladeniču namesto običajnega pozdrava pomahal: "Živijo," se zarotniško posmehnil in oddal plašč tajnici, ki ga je spoštljivo čakala na vratih. ------------------------ 5. 12. 2000 Izšla je prva slovenska (brezplačna) e-knjiga: www.drobtinice.com, ki jo je pred leti napisal Miha Mazzini in je sedaj razprodana, svoj čas pa je bila uspšnica (menda je natisnjenih 54.000 izvodov). Skupaj s knjigo Microsoft Slovenija ponuja tudi programsko opremo za branje. Prim. Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 13 itd. 7. 12. 2000 V Delu (št. 284, str. 3) prof. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ki še ni poravnal letošnje članarine) odgovarja na pismo bralcev z dne 29. novembra in utemeljuje, zakaj je pravilna pisava Mangart in ne Mangrt. 7. 12. 2000 Pod naslovom Gregor Strniša, to je živa čarovnija sta na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani Andrijan Lah in Katarina Stegnar izvedla večer Strniševe poezije, posvečen 70. obletnici pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku je bil pogovor o pesniku. 7. 12. 2000 Med slovesnostmi ob dnevu Univerze v Ljubljani so slovesno razglasili tudi 40 novih rednih profesorjev, med katerimi je blestela tudi prva dama slavistike, predsednica slovenskega in mednarodnega slavističnega komiteja, prof. dr. Alenka Šivic-Dular. Iskrene čestitke! 8. 12. 2000 V Uradnem listu RS št. 133 sta danes objavljeni Odredba o izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce in Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v tem izobraževalnem. Program Slovenščina za tujce so z muko pripravili in še težje spravili v uradni list na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani ( glavni avtorici sta prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina) in so ga že predstavili na različnih seminarjih. 8. 12. 2000 Slovenska televizija je pokazala prvega od petih delov o Prešernu. Scenarista Branko Šömen in častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, ki je s tem podvigom spet zablestel kot medijska zvezda, sta Prešerna in njegov čas očitno zgostila v pet jedrnih biografskih položajev, ki jih -- po kronološkem redu -- označujejo bistvene osebe iz pesnikove bližine. Prvo mesto pripada seveda Andreju Smoletu -- tudi zato, ker je bilo skupaj z njegovim ljubljanskim vetrnjaštvom še mogoče uloviti zadnje ostanke Prešernove mladeniške dobe: gostilno Pekel, nočna pohodništva, erotično sceno. Prim. članek Petra Kolška v Delu 9. 12. 2000, št. 286, str. 6. 8. 12. 2000 V St. Peterburgu, v prostorih knjižnice ruske Akademije znanosti so odprli veliko razstavo Slovenska knjiga 1678--1930 in predstavili prvi katalog slovenskih knjig iz fonda te knjižnice. Nosilci projekta so razen knjižnice Ruske akademije znanosti še novoustanovljeno Društvo za krepitev in razširitev stikov s Slovenijo "Ljubljana" iz St. Peterburga, sanktpeterburška Vzhodnoevropska mednarod-na univerza in Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren" iz Moskve, ki je dalo pobudo za projekt in ga tudi finančno podprlo. Med pripravami za razstavo in katalog so našli tudi doslej neznani in neevidentirani izvod Krsta z dedikacijo Ismailu Ivanoviču Sreznjevskemu (1812--1880), sodobniku in prijatelju našega J. Kopitarja. Leta 1841 se je na svojem študijskem potovanju po slovanskih deželah dlje časa mudil tudi v Ljubljani, velja pa za utemeljitelja ruske slavistike, je prvi doktor slavističnih znanosti in prvi predstojnik leta 1847 ustanovljene ruske slavistične katedre v St. Peterburgu. Med njegove velike zasluge lahko štejemo med drugim tudi prvo študijo o slovenskih dialektih, ki jo je pozneje uspešno nadaljeval njegov učenec Jan Baudouin de Courtenay, katerega Slovar rezijanskega jezika bo izšel pri SAZU. Hkrati s katalogom so na slovesnosti predstavili tudi dvojezično knjigo Žiga Herberstein, kar je že tretja predstavitev te uspešnice -- po Moskvi in Samari (pred božičem bodo nanjo opozorili še v Smolensku). 8. 12. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Udeleženci niso imeli pripomb k delu izvršilnega odbora med obema sejama in porabi sredstev. Še posebej so pohvalili kolegice, članice SD Koper, ki so organizacijsko pripravile letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru: vsi smo bili zadovoljni in cenimo čas, napore in ustvarjalnost, ki so jih vložile v to obsežno in zahtevno delo (poimenski seznam bo objavljen v Zborniku). Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da bodo po dolgih letih še v tem koledarskem letu izšle tri od osmih številk Jezika in slovstva, ki se bo tako izognil zaostankom. Poleg tega smo se dogovorili: -- Spremeni se 19. člen pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako da se uvede premični prag za vse stopnje. S tem se bomo izognili nesorazmernemu številu priznanj (lani nihče na drugi stopnji ni prejel zlatega priznanja). Naloge tekmovalcev, učencev na srednjih šolah, ki imajo v programih manj ur pouka slovenščine kot na gimnazijskih, bodo nekoliko manj strogo ocenjene. Treba bo uvesti tudi evidenco izdanih potrdil in pred tekmovanjem pridobiti izjave staršev, da dovolijo objavo rezultatov. Koordinator tekmovanja, prof. Vlado Pirc, bo poskrbel, da bo nova različica pravilnika čim prej objavljena na spletni strani Zavoda RS za šolstvo. -- Šole, katerih učenci bodo sodelovali na tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, plačajo prijavnino v višini 2200 SIT za tekmovalca pokrajinskemu društvu, ki z zbrano vsoto pripravi tekmovanje in zaključne prireditve. Treba je izdati račune in obračunati davek na dodano vrednost. -- Vrhniški posvet mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje pripravi novi predsednik SD, dr. Marko Jesenšek, ki bo s podpredsednico SD, prof. Mojco Marn, čim prej obiskal vrhniškega župana in se skušal dogovoriti, da bi novogoriški seminar prenesli v Cankarjev rojstni kraj. -- Kraja za slovenski slavistični kongres 2001 še ni mogoče dokončno določiti, zato je UO pooblastil predsednika dr. Marka Jesenška, da se dogovori s pokrajinskim društvom Jesenice ali Nova Gorica za izvedbo tega najpomembnejšega strokovnega srečanja. Prenovili bomo tudi program srečanja, tako da bi skrčili število predavateljev, ki bi imeli več časa za nastop. Zbornik s tega srečanja naj bi izšel že med kongresom. Ohrani se tradicionalni termin kongresa, to je od prvega četrtka do sobote v oktobru. Letošnja osrednja tema: slovensko slovaropisje. Osvetlili bi različne vidike te stroke in obdelali tudi vprašanja šolskega slovarja slovenskega jezika. Ob plenarnih zasedanjih bi potekale še vzporedne dejavnosti -- okrogle mize, predstavitve strokovnih publikacij, dopolnilni program ... -- Prihodnje šolsko leto bi dr. Zoltan Jan skušal pripraviti seminar Učiteljev kompas po šolskih predpisih, pravilnikih in zakonih. Naše delo je vedno bolj omejeno s formalnimi predpisi, njihove člene pa je vedno težje prevesti v jezik vsakdanjega šolskega življenja. Seminar bomo izvedli, če bo uvrščen v katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in če bo dovolj prijavljenih. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi razpis za pomoč pri objavi dveh znanstvenih monografij v Slavistični knjižici. Višina podpore za objavo dveh do treh zvezkov je 1.500.000 SIT. Pravila ostanejo enaka letošnjim, za pregled prispelih predlogov pa se pooblastijo predsednik SD, dr. Marko Jesenšk, dr. Ireno Stramljič Breznik, dosedanji urednik zbirke dr. Zoltan Jan in dr. Miran Hladnik. Če slednji ne bi sprejel naloge, bo izvršilni odbor poiskal drugega kompetentnega literarnega zgodovinarja. O predlogih bo dokončno odločal UO SD na junijski seji. -- V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi tudi razpis za nagrade Slavističnega društva Slovenije. Propozicije ostanejo iste kot letos, skupni znesek za vseh pet vrst nagrad (za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine v srednjih in osnovnih šolah, za posebno uspešen dodiplomski ter magistrski in doktorski študij slovenističnih in sorodnih ved ter za študij slovenščine na tujih univerzah) znaša 2.500.000 SIT. Če bi bilo društvo v finančnih težavah, se znesek prilagodi njegovim zmožnostim. -- Društveno glasilo Kroniko bo še naprej pisal in urejal dr. Zoltan Jan, vendar UO vabi vse člane, da ga seznanjajo z dogodki, ki so pomembni za našo obveščenost. Le tako bo list prav društvena kronika, ki nas obvešča o dejavnosti društva in njenih članov. Predsednika SD, dr. Marka Jesenška, UO pooblašča, da se dogovori s sodelavci o pogojih in nagradi za opravljanje tega dokaj obsežnega in kar zahtevnega dela. Bolj živa naj postane tudi spletna stran, na kateri bodo objavljena sprotna obvestila, če bodo prihajala pravočasno. -- Slavistično društvo Slovenije bo prihodnje leto izdalo v knjižni obliki ponatis prvih štirih letnikov Kronike in pooblašča predsednika SD, dr. Marka Jesenška, da poskrbi za izvedbo te naloge in sklene potrebne pogodbe. Ponatis naj ohrani sedanje izvirno besedilo, izpuščene naj bodo le zaključne strani, popravijo naj se zgolj tipkarski spodrsljaji. Pričakujemo, da bodo kolegi naročili dovolj izvodov, da bomo pokrili stroške, saj ima besedilo poleg zabavne plati tudi določeno informativno vrednost. -- Za tisk Zbornika koprskega slovenskega slavističnega kongresa bomo preverili, ali je mogoče publikacijo izdati samostojno. Zaključuje se jezikovni pregled in prevod povzetkov, sodelavci bodo kmalu prejeli prve odtise v korekturo. Sodelavcem se izplača honorarje, kot so bili uveljavljeni do sedaj. Tudi oblikovna podoba Zbornika ostane enaka. Če bodo kolegi tako kot letos poskrbeli, da ustanove, kjer so zaposleni, kupijo vsaj po en izvod, bi lahko pokrili stroške, če pa bi po en izvod kupili še zase, bi kakšen sold celo ostal za društveno dejavnost. -- Članarina za leto 2001 znaša 3400 SIT, čeprav je nižja kot pri sorodnih društvih (članarina pri Društvu psihologov znaša npr. 7000 SIT), najverjetneje bo treba plačati tudi davek na dodano vrednost. Člani lahko poravnajo članarin preko pokrajinskega društva, ki mu v tem primeru ostane polovica denarja za lastne potrebe, ali neposredno Slavističnemu društvu Slovenije (plača se samo enkrat!). V obeh primerih imajo enake članske ugodnosti, vendar mora pokrajinsko društvo sporočiti zasebne naslove članov, ki so pri njih poravnali članarino, da jim bomo lahko pošiljali člansko gradivo in jih obveščali. Potrdilo položnice je treba hraniti, ker z njim uveljavljamo članske ugodnosti. Tistemu, ki mu ni vseeno, kakšna je njegova osebna strokovna rast, se članarina praktično povrne z znižano naročnino na slavistične strokovne revije, za nakup strokovne literature in z znižano kotizacijo za en ali drug strokovni seminar, vsi pa poleg tega prejemajo brezplačno društveno glasilo Kronika, v katerem sproti obveščamo o dogajanju v stroki ter na društvenem in stanovskem polju. Člane, ki so v materialni stiski, lahko predsednik na njihov predlog oprosti plačila članarine. Kopijo položnice skrbno hranite, ker boste z njo uveljavljali članske ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, znižano kotizacijo za udeležbo na seminarjih SD, ugodnejši nakup določenih strokovnih knjig, člani imajo tudi možnosti za hitrejše napredovanje v nazive in plačilne razrede, po našem mnenju pa velja tudi kot olajšava pri napovedi dohodnine. Nekatera pokrajinska društva poskrbijo še za dodatne ugodnosti članov: popuste v krajevnih knjigarnah, vključitev v sezname vabljenih na različne prireditve, popuste pri abonmajih itd. Kolegice in kolege, ki ne poravnajo članarine, se črta iz članstva. -- Na ustanove, kjer je zaposlenih več slavistov, bomo še enkrat poslali vabilo in opozorilo, da se kolegi naših strok lahko včlanijo v Slavistično društvo Slovenije. -- Sejo je vodil zastareli predsednik, novi pa je trdno (ne trdo) prevzemal vajeti v svoje roke. Ob zaključku seje so dosedanjega predsednika presenetili z ogromnim šopkom in razkošno aranžiranim dari-lom -- najnovejšim popolnim reprintom Trubarjevega Katekizma (z zanimivima spremnima študijama Matjaža Kmecla in Martina Žnideršiča). Najbolj vestni so nato sejo podaljšali in jo zaključili pri Mraku, tako da so se šele pozno v noč podali na pot proti domu (predsednik v odhajanju je mimogrede plačal še kazen zaradi prehitre vožnje). Hvala vsem, ki ste čutili potrebo, da ste mi ob izteku mandata še posebej rekli prijazno besedo o skupno poopravljenem delu. Tudi meni je bilo lepo v naši druščini. 12. 12. 2000 Društvo slovenskih književnih prevajalcev je organiziralo predavanje o pregibanju tujih lastnih imen v slovenskih besedilih, ki ga je pripravila članice SD, prof. Marta Kocjan Barle. 12. 12. 2000 Tisti, ki jim je hudiček prinesel opomine zaradi neplačane članarine, dokaj prizadevno poravnavajo svoje dolgove. Kjer ima hudič prste ves, je tudi kaj narobe in tako je bila nekaterim (približno petnajstim) storjena krivica, ki pa so jo potrpežljivo sporočili krivcu. Nekaterim je članarino poravnala šola, pa niso sporočili, za koga, nekaj kolegic nas ni obvestilo, da imamo napačno zapisan njihov priimek ali da so dvakrat vpisane (le kaj so počele z dvojnikom Kronike?), in bi lahko navedli še kakšen primer, ki dokazuje, kako pestro je življenje. Kaj hujšega pa se ni pripetilo, nič ni grmelo, treskalo in se podiralo. Ko bomo s seznama črtali tiste, ki ne poravnajo članarine, bo bolje. "Bolje sam kot v slabi družbi." 12. 12. 2000 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je Prešernovo leto sklenila z razstavo, na kateri prvič predstavlja vsa znana oziroma ohranjena Prešernova pisma, razen onih, ki so trenutno na ogled na razstavi v Narodnem muzeju. Ob tej priložnosti je založba Rokus izdala bibliofilski faksimile (v 300 izvodih) dveh Prešernovih pisem s spremnim esejem dr. Jožeta Kastelica, o čemer med drugim poroča Marijan Zlobec. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 9. ----------------------- SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI Izbor pisem bralcev, ki protestirajo zaradi različnih jezikovnih malomarnosti in napak: Jakob Jadiga protestira, ker oglaševalska agencija Metropolis piše rastavišče (Delo 4. 12. 2000, št. 281, str. 4). * * * O polomijah v knjigi Carso -- due lingue, un altipiano (Kras -- dva jezika, ena planota) piše Igor Tuta (Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 5). * * * Ob Unicefovi proslavi v Cankarjevem domu, na kateri so bili nastopi v slovenščini redke izjeme, se Milan Detela sprašuje, kaj bo s slovenščino, nekaj dni kasneje pa mu odgovarja Blaž Habjan (Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 7; 12. 12. 2000, št. 288, str. 7). * * * 291 ljubiteljev slovenščine protestira zaradi javnega napisa v italijanščini, ki se je pojavil na novogoriški trgovini, protest, ki so ga poslali tudi odgovornim upravnim organom, sta sestavili prof. Sonja Caharija in prof. Marija Jelen, članica SD. (Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5; 13. 12. 2000, št. 289, str. 7; Primorske novice 15. 12. 2000, št. 100, str. 31). Lastnik trgovine se je javno opravičil someščanom, saj gre za ljudi, med katerimi so mnogi doživeli prepoved javne rabe slovenščine pod fašizmom, nekaj korakov stran, onstran meje pa se še danes borijo za vsak javni napis v slovenščini (Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 4; itd.). ------------------------ 13. 12. 2000 "Ker zaključujete zadnjo letošnjo številko Kronike, Vam pošiljam še najbolj svežo novico: izšla je šesta številka Jezikoslovnih zapiskov, glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki jih bomo predstavili šele po praznikih. V njih je osemnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev, ki tokrat niso samo z inštituta. Prispevki so razvrščeni v tri razdelke: Iz zgodovine Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (en prispevek), Razprave in članki (devet prispevkov), Gradivo, ocene, poročila (osem prispevkov). V 4. razdelku, namenjenem za pisma, pobude in kritike, ki se nanašajo na vsebino in obliko glasila ter na delo uredniškega odbora, tokrat ni nobenega prispevka. Lep pozdrav, Janez Keber, urednik." Iz vsebine: Milena Hajnšek Holz se je spomnila jubilantke Marije Janežič, Ljudmila Bokal piše o leksikografski obravnavi prvega slovenskega pravopisa, Peter Weiss analizira označevanje v slovenskih narečnih slovarjih, Irena Stramljič Breznik razčlenjuje besedno družino 'besede', Andreja Žele piše o tipologiji poved(kov)ne rabe v SSKJ, Nataša Jakop obravnava vezanost poudarnih členkov na določeno besedno vrsto oziroma stavčni člen, Janez Keber se je poglobil v sedanje stanje raziskovanja slovenske frazeologije in predstavlja zasnovo frazeološkega slovarja, Jakob Müller je prispeval članek Slovenska poimenovanja za svetopisemskega tetrarha, Jožica Škofic fonološki opis kraja Lom pod Storžičem, Mihaela Koletnik, letošnja nagrajenka SD, pa fonološki opis govora v Radencih. Ocene, poročila in gradivo so prispevali Aleksandra Bizjak, Alenka Gložančev, Janez Keber, Majda Merše, Vlado Nartnik, France Novak, Silvo Torkar in Nastja Vojnovič. 13. 12. 2000 Planinski spisi Henrika Tume (Založba Tuma, Ljubljana 2000, 414 str.) odpirajo vpogled tudi v njegove imenoslovne zapiske (Julijske Alpe), ki jih je predstavil dr. Dušan Čop, najdemo pa tudi seznam manj rabljenih ali izgubljenih gorniških izrazov. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8; Primorski dnevnik 13. 12. 2000, št. 286, str. 14, itd. 13. 12. 2000 Včeraj so se iztekli Slovenski večeri, ki jih je od 5. do 12. t. m. pripravljal inštitut za slovenski jezik na dunajski univerzi (na katerem trenutno študira slovenščino 40 študentov). V prepolni predavalnici je član SD, prof. Jože Šifrer, podal občuten, domačen, skrbno negovan kulturni potopis po "visoki" Gorenjski. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 8. 13. 12. 2000 Dobršen del druge številke drugega letnika revije Keria, ki jo izdaja Društvo za antične in humanistične študije, je posvečen septembrskemu posvetovanju o prevajanju antičnih in humanističnih besedil. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 27 (Književni listi). 14. 12. 2000 Na inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu je dr. Peter Weiss (z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani) imel predavanje z naslovom Novo v novem Slovenskem pravopisu. -- Kot poroča dr. Ludvik Karničar iz Gradca, je bila zvečer na istem inštitutu božičnica, na kateri so se zbrali mnogi Slovenci, predvsem koroški. Peli so (po slovensko), uživali na licu mesta profesionalno blagoslovljeno vino in prigrizovali, na koncu pa poslušali pretresljive spomine akad. Stanislava Hafnerja, ki je imel dan prej 84. rojstni dan. Za višek je dr. Bernard Rajh iz Maribora, ki uči na tem inštitutu, potegnil še harmoniko. Prepozno je seveda žal vsem, ki nismo bili zraven. 14. 12. 2000 Na največji italijanski univerzi La Sapienza v Rimu je 13. in 14. decembra potekal dvodnevni simpozij Dalla lira di France Prešeren: armonie letterarie e culturali tra Slovenia, Italia ed Europa (Iz Prešernove lire: literarne harmonije med Slovenijo, Italijo in Evropo), ki ga je organiziral Miran Košuta. Na simpoziju, ki ga je podprla tudi slovenska ambasada, so poleg Borisa Paternuja in Marije Pirjevec Paternu sodelovali tudi Mario Capaldo, Boris A. Novak, Ivan Verč, Atilij Rakar, Jana Jerkov, Predrag Matvejević in Miran Košuta. Med drugim so pokazali Prešernovo evropeizacijo slovenske poezije, njegove vezi s petrarkizmom in romanskimi pesniškimi oblikami, njegovo usodo v Italiji, prikazali pa so tudi eno epizodo iz nove slovenske televizijske nadaljevanke o pesnikovem življenju. Tik pred tem simpozijem (5. decembra) je tudi slovenski konzul pri svetem sedežu v Rimu, Karel Bonutti, v okviru praznovanj 200. obletnice Prešernovega rojstva pripravil zanimiv kulturni večer v ugledni rimski palači Palazzo Massimo di Pirro, ki so se ga udeležili številni ugledni gostje in diplomatski zbor. V tem času je v Neaplju tudi Aleksandra Žabjek pomagala pripraviti simpozij o romanticističnih idejah na Poljskem, Slovenskem in Madžarskem oziroma pri Mickiewiczu, Prešernu in Vörösmartyju. Prim. Lojzka Bratuž: Dvestoletnica rojstva Franceta Prešerna, Novi glas 7. 12. 2000, št. 45, str. 1; Delo 14. 12. 2000, št. 290, str. 20; Delo 16. 12. 2000, št. 292, str. 7. 15. 12. 2000 Nekaj vrstic iz uvodnika dr. Tomaža Sajovica, glavnega urednika revije Jezik in slovstvo. O prvi dvojni številki letošnjega 46. letnika med drugim pravi: Že iz kazala je mogoče razbrati osnovno vsebinsko usmeritev revije in nekatere posebne poudarke, ki jih bo v letošnjem letniku skušalo z avtorji ter bralkami in bralci uresničiti uredništvo revije. Katja Mihurko Poniž v članku Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki opozarja na prepričljivost slikanja materinstva v Samorastnikih. Z objavo članka Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku književnosti v gimnazijah na Hrvaškem skuša uredništvo omogočiti seznanitev s stanjem in perspektivami pouka književnosti v sosednji državi, hkrati pa tudi spodbuditi k razmišljanju o pouku književnosti pri nas. Podiplomski študent jezikoslovja Robert Cazinkić s člankom Oziralni prilastkovi odvisniki vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih Horsta Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika revije. Uredništvo revije si bo tudi letos prizadevalo, da bi objavilo čim več ocen o objavljenih strokovnih in znanstvenih delih s slovenističnega in slavističnega področja, tudi tistih del, ki so jih naši raziskovalci objavili v tujini. Tako v tej številki objavljamo recenzijo Radomirja V. Ivanovića o doktorski disertaciji Vladimirja Osolnika z naslovom Zgodovina književnosti o Petru II. Petroviću Njegošu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Omeniti je treba tudi poročilo predsednika Slavističnega društva Slovenije Zoltana Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil na občnem zboru v Kopru oktobra letos. Dosedanji predsednik društva pa je pustil za seboj še eno pomembno sled. Jeseni letos je namreč Državni svet Republike Slovenije predvsem po njegovi zaslugi poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular. Uredništvo se je odločilo, da Predlog zakona objavi v celoti in tako omogoči bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o njem -- širšo in poglobljenejšo, kot je bila do sedaj. Tehtnejši odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni. 16. 12. 2000 Kolegica prof. Vesna Gomezel Mikolič poroča, da sta Znanstveno raziskovalno središče RS Koper in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko izdali dve različni, pa vendar tudi z vidika slovenistike zanimivi deli: Acta Histriae VIII -- zbornik prispevkov z mednarodne konference o Peteru Pavlu Vergeriju, in monografsko študijo Toponimi Koprskega primorja dr. Julija Titla. Ob prvi publikaciji je bil izpostavljen predvsem do sedaj večkrat zanemarjen vpliv sicer kontroverznega koprskega škofa Petra Pavla Vergerija ml. na delovanje Primoža Trubarja (o tem predvsem prispevki Franceta M. Dolinarja, Francke Premk, Jožeta Pogačnika, Alojza Jembriha, Mihaela Glavana in Salvatorja Žitka), ob drugi, ki pomeni logično nadaljevanje in poglobitev Titlovega prejšnjega dela Geografska imena v severozahodni Istri (1998), pa se je vnela zanimiva razprava o razmerju med narečjem in knjižnim jezikom v krajevnih in ledinskih imenih ter o možnostih sodelovanja prebivalcev nekega področja s strokovnjaki v okviru pristojnih teles za standardizacijo zemljepisnih imen. Prim. Primorske novice 8. 12. 2000, str. 18 itd. 18. 12. 2000 Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki so jih kolegi pripravili ob temah novogoriških seminarjev mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Prejeli smo osemdeset nalog, med katerimi so nekatere zanimive in bodo morda inspirirale koordinatorje, da podobne zamisli uporabijo pri oblikovanju preizkusov znanja. Žal tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Nekaj kolegic ni poslalo osebnih podatkov, ki jih je treba napisati na potrdilo, nekatere šole po krivdi SD niso pravočasno prejele računov ... Najbolj neprijetno je bilo zavračati naloge, ki so bile povsem enake. Naloge so namreč individualno in ne skupinsko delo. Sedaj je treba napraviti vse evidence, dodatna poročila in izpisati potrdila (slednje delo tajnice je najbolj zoprno, ker se vsako drugo iznakazi med tiskanjem na obrazce). 19. 12. 2000 Mariborska Založba Obzorja pripravlja priročnik za medkulturno sporazumevanje Across Cultures Slovene- British-American Intercultural Communication. Napisala sta ga Slovenka dr. Nada Šabec, anglistka in strokovnjakinja za sociolingvistiko, in mag. David Limon, Anglež, a hkrati tudi dober poznavalec slovenščine in Slovenije. Po mnenju članice SD, dr. Mete Grosman, avtorja omogočata spoznavanje sociokulturnih razlik in različnih sporazumevalnih težav in nesporazumov, ki se lahko pojavijo pri medkulturnem sporazumevanju med rojenimi govorci slovenščine in angleščine. Pojasnila in naročila: Založba Obzorja, d. d., Maribor, Služba prodaje knjig, Gosposka 3, tel. 02 228 31 16, 228 31 21, faks 02 223 213; e-naslova: www.zalozba-obzorja.si, prodaja na zalozba-obzorja.si. 19. 12. 2000 Prihajajo prve voščilnice. Hvala vsem, ki ste si v tem predprazničnem vrvenju vzeli trenutek in se spomnili stanovskih kolegov. 20. 12. 2000 Slavistično društvo Ljubljana je v svojo sredo povabilo prof. Vido Gomivnik Thumo, da je spregovorila o učnem jeziku pri pripravi na strokovni izpit. 21. 12. 2000 Iz urednikovega uvodnika v tretjo številko revije Jezik in slovstvo: Številko začenja razprava Mihaele Koletnik o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem središčnem naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj kot desetina prebivalcev kmetov, večina pa jih je zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba opozoriti na avtoričino raziskovanje skladenjskih značilnosti govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil različnih govorov. Sledi krajši literarnozgodovinski članek Zorana Božiča, ki na privlačen, svež, esejistični način razmišlja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi Tini, Kosmačevi Sreči in Prešernovem Krstu pri Savici. Rubriko Razprave in članki zaključuje prispevek Zoltana Jana o percepciji goriško-tolminske pesnice Ljubke Šorli v italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost članka je piščevo opozarjanje na intim-no doživljanje pesničine lirike pri tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srečali med sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici. Rubriko Metodične izkušnje tokrat predstavlja zanimiv prispevek Tine Rupar o literarnih klasikih v srednješolskih berilih pri nas in v Evropi, ki kritično opozarja tudi na pomanjkljivosti obravnave klasične literature pri nas. Posebej je treba opozoriti na raziskavo Irene Marinč z naslovom Jezikovna kompetenca drugošolcev v uporabi glagolov ter samostal-niških in pridevniških besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila opravljena na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, ki jo obiskujejo v glavnem otroci iz okoliških vasi, torej iz okolja z nizko povprečno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi zelo pomembno področje, ki bi ga bilo treba projektno raziskati. Številko končuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedični način seznanja bralke in bralce z učbeniki slovenskega jezika danes in nekoč. Uvodnik zaključujem, kot se ob prihajajočih praznikih spodobi: v svojem in uredniškem imenu bi rad vsem zvestim bralkam in bralcem zaželel srečo, zadovoljstvo in veliko ustvarjalnosti v novem letu -- Tomaž Sajovic, glavni urednik revije Jezik in slovstvo. 21. 12. 2000 Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, a tudi letos ni izostalo tradicionalno kosilo za učitelje slovenščine na tujih univerzah, ki ga z rahlim zamikom prireja predsednica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ada Vidovič Muha. Dilema: so naši lektorji na tujih univerzah ptice selivke ali oznanjevalci izvoljenega jezika? 22. 12. 2000 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je pripravil imeniten seminar in delavnice za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (prim. zapis v Kroniki 8. 12. 2000). Članici SD, prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina, predstavljata nov izobraževalni program Slovenščina za tujce in nove izpite za certifikat znanja slovenskega jezika. Točno opoldan (vrh dneva) je v Vili Podrožnik nova ministrica za šolstvo in šport (z znanostjo kot pritiklino) pripravila tradicionalni sprejem za naše lektorje na tujih univerzah in za lektorje tujih jezikov pri nas. Za zaključek je v programu predvideno testiranje znanja slovenščine v Casa del Papa na Klagenfurtstrasse in Laibach, kjer tako kot v Ziljski dolini na Koroškem menda strežejo v pristni srbščini. 22. 12. 2000 Z novim letom prevzema dolžnosti predsednice komisije za slovenščino na tujih univerzah doc. dr. Simona Kranjc, ki ji želimo enako zavzeto, uspešno in učinkovito delo, kot ga je opravila dosedanja predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha, od katere smo se poslovili s spominskim darilom, pa tudi z mislijo, kaj vse je postorila za vsakega izmed nas in za našo stroko v svetovnem merilu. Verjamemo, da bo enako uspešna tudi kot direktorica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 22. 12. 2000 V tej številki je zmanjkalo prostora za Mme Jan, ker je izjavila, da ona že ne bo brala tako dolgih klobas in da jih bo treba skrajšati. --------------------------- In tako se počasi izteka neki mandat, pravzaprav neko življenjsko obdobje, ne posebno dolgo, vendar posejano z množico dogodkov, srečanj, kakšno zamerico in neuspelim poskusom, a dinamično, lepo. Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli s svojim sodelovanjem. Zoltan Jan ------------------------------- STANOVSKA ZAVZETOST Kolegice in kolege vabimo, da naročijo knjižni ponatis Kronike, glasila Slavističnega društva Slovenije, letnik I--IV, ki ga bo naše društvo izdalo prihodnje leto. Dobrodošlo bo tudi, če poskrbite, da bodo knjižnice ustanov, kjer so zaposleni, naročile kakšen izvod naše publikacije. Predlogi za ponatis Kronike so prišli iz vrst nekaterih članov, ki so se v društvo vključili naknadno in nimajo celotne zbirke našega lista, marsikdo ga tudi ni hranil, a se je pozneje zavedel, da vsebuje množico sprotnih informacij o dogajanju v slovenističnih in sorodnih slavističnih strokah na Slovenskem. Potrebujejo jo kot referenco in pri citiranju, pa tudi kot spomin na dogodke, v katere so bili vpleteni. Ne nazadnje Kronika ohranja zapisano ljudsko izročilo o pomembnih slavistih, ki so povezani z našo poklicno potjo. Razen prodaje žal ne najdemo drugih virov za kritje stroškov, ki pa ne bi smeli preseči 3500 SIT za izvod, čeprav se obeta debela, več kot 300 strani obsegajoča knjiga. Od vaših naročil je torej odvisno, če bomo zmogli stroške za tisk, kajti obljubljamo, da ne bomo nič spreminjali. Izpuščene bodo le zadnje strani posameznih številk, ponavljajoča se obvestila in nekaj pisnih spodrsljajev. Nekoliko bo treba poenotiti le zunanje oblikovanje besedila, dodati kakšno vejico in odpraviti kakšno tipkarsko napako, jamčimo pa, da bo vsebina ostala nespremenjena z vsemi spodrsljaji vred (domala vsi so sproti omenjeni v rubriki Odmevi na ... številko). Pojasnila in naročila: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 302 25 56, faks 05 300 27 33, Zoltan.Jan na guest.neticom.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 11:06:21 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 11:06:21 +0100 Subject: [SlovLit] Vladimir Osolnik o obisku pri srbskih slavistih Message-ID: <000701c06a6c$83e1cf00$5b4602c1@ff.unilj.si> -----Izvorno sporočilo----- Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 19. december 2000 19:26 Za: Hladnik Miran Zadeva: poročilo o predavanju v novem sadu in v beogradu Dragi Miran, po dveletnem oklevanju in izgovarjanju sem končno le zbral pogum in sprejel večkrat izrečeno povabilo kolegov z univerz v Novem Sadu in v Beogradu, ter se 10.12. odpravil predavat njihovim študentom o južnoslovanskem literarnem dogajanju in o slovenskem literarnozgodovinskem pogledu nanj: v ponedeljek, 11.12., sem v Novem Sadu na katedri za slavistiko pri Filozofski fakulteti začel kar pri Konstantinu -Cirilu in Metodu, njuni jezikovni in literarno-prevodni dejavnosti na današnjem slovenskem ozemlju, ter končal pri Moderni. Največ časa sem porabil za obdobje romantike, kjer sem imel pripravljenega tudi veliko novega gradiva: delno sem ga predstavil na slovensko-makedonskem srečanju /Prešeren-Prličev/ in na naših Obdobjih, posvečenih Prešernu in junaški pesnitvi /Prešeren-Njegoš-Prličev/ v preteklih dneh. Dne 12. decembra sem imel v Beogradu javno predavanje o pesniku Njegošu in "odprtih vprašanjih njegošologije" /Formulacija gostitelja, direktorja Kolarčeve univerze, dr. Dobroslava Smiljanića/, kjer se je prav tako zbralo veliko poslušalcev. Moj nastop so spremljali pozorno in naklonjeno, številni univerzitetni kolegi pa so izražali zadovoljstvo, da se je po večletnem presledku "obnovilo sodelovnje s slovensko univerzo in s slovenskimi kolegi". Vsi po vrsti so izražali pripravljenost, da bi v bodoče sodelovali v poljubni obliki delovnih medsebojnih stikov. Obiskal sem tudi Filološko fakulteto, Oddelek za srbski jezik in književnost, ter Mednarodni slavistični center, ki ga vodi dr. Zlata Bojović. S predstojnico Oddelka dr. Nado Milošević Djordjević sva obiskala dekana Filološke fakultete, g. dr. Radeta Božovića;s številnimi slavisti sva se udeležila mednarodnega simpozija o pesniku Vojislavu Iliću in sodelovala v različnih diskusijah o predavanjih ak. Zorana Konstantinovića, Save Damjanova, Marte Frajnd, Bojane Stojanović Pantović, ak. Milana Medakovića, Miodraga Matickega, Slobodanke Peković idr. Posebej omenjam prijazna obiska pri predsedniku Matice srpske v Novem Sadu, g. Božidarju Kovačeku, in pri upravniku Vukove zadužbine, Desanki Latković. Oba sta izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi sorodnimi ustanovami, Matica pa je pripravila celo dar - več novejših izdaj za Seminarsko knjižnico našega Oddelka. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 12:29:39 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2000 12:29:39 +0100 Subject: [SlovLit] Med prazniki preberimo Message-ID: <000d01c06a78$24098f80$5b4602c1@ff.unilj.si> Http://www.dsu.edu/~johnsone/webprof.html -- Eric Johnson, The World Wide Web, Computers, and Teaching Literature. Miha Mazzini in Branko Gradišnik vabita k branju svojih elektronskih knjig v dveh novih formatih, glej http://www.drobtinice.com. Http://enchanter.infinity.wox.org/ -- slovenska in angleška poezija (s posebnim poudarkom na odah) in kratke zgodbe (ena o srečanju Ojdipa in Martina Krpana) anonimnega 18-letnega avtorja iz Radovljice, ki piše pod psevdonimom Enchanter. Http://www.smarnagora.com/france -- ministrstvo za kulturo je financiralo strani o Šmarni gori, ki so povezane s Prešernom; tu najdete tudi kupon za brezplačni čaj na vrhu. Http://kroselj.siol.net/ -- poezija Brede Krošelj, RGL. Http://www.mo-rs.si/mors/slo_win/tipicnadnevnik.htm -- dnevnik vojaka Roka. Vso srečo v novem letu, dragi slovlitjani, miran From zoltan.jan na guest.neticom.si Mon Dec 25 01:28:21 2000 From: zoltan.jan na guest.neticom.si ( Zoltan Jan) Date: Sun, 24 Dec 2000 16:28:21 PST Subject: [SlovLit] Tiny Tree - from Zoltan Jan Message-ID: <20001225002823.0B2E948023@Tink.ijs.si> Hello! Zoltan Jan has just sent you a greeting card from Bluemountain.com. You can pick up your personal message here: http://www5.bluemountain.com/cards/boxe223568r1/82sbdyavky6bu5.html Your card will be available for the next 90 days This service is 100% FREE! :) Have a good day and have fun! ________________________________________________________________________ Accessing your card indicates agreement with Blue Mountain's Website Rules: http://www.bluemountain.com/home/WebsiteRules.html Send FREE Blue Mountain cards to friends and family (and attach gifts too!) http://www.bluemountain.com From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Mon Dec 25 01:40:19 2000 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 25 Dec 2000 01:40:19 +0100 Subject: [SlovLit] _jaka Message-ID: <3A469773.21F3FBA8@mila.ljudmila.org> ::In včasih kliknejo besedo vmes:: Dane Zajc (Si videl, Za prevali trohni božje oko) . :.:: Najlepše želje ob prehodu v novo tisočletje! . :.:: Namesto raznih e-čestitk.com vas vabim, da si ogledate . :.:: Pesmi (novo!") http://www.verygoodnetart.org/2000/pesmi/koraki/korak1.html . :.:: zadnji osebni umetniški izziv tega tisočletja in hrabri korak v novo tisočletje novih drznih pesniških revolucij . :.:: Sicer pa, kot se spodobi, še pregled takorekoč že minulega leta: . :.:: Statistics from 10 July 2000, 10:30 Compiled on 25 December 2000, 00:02 Total number of pageviews: 1280. Top day so far: 20 July 2000 with 78 pageviews Europe 46.41 % None (.net, .org) 9.92 % North-America 5.39 % Asia 1.25 % South America 0.78 % Australia 0.31 % Central America 0.31 % Africa 0.08 % Unknown 35.55 % . :.:: Pageviews per domain 1. Slovenia 444 34.69 % 2. Network 82 6.41 % 3. Non-Profit Organization 45 3.52 % 4. US Commercial 45 3.52 % 5. Germany 21 1.64 % 6. US Educational 18 1.41 % 7. Austria 17 1.33 % 8. France 15 1.17 % 9. United Kingdom 14 1.09 % 10. Netherlands 12 0.94 % 11. Croatia (Hrvatska) 12 0.94 % 12. Saudi Arabia 11 0.86 % 13. Finland 10 0.78 % 14. Spain 9 0.7 % 15. Russian Federation 8 0.63 % 16. Brazil 7 0.55 % 17. Canada 6 0.47 % 18. Italy 5 0.39 % 19. Mexico 4 0.31 % 20. Belgium 4 0.31 % 21. Israel 4 0.31 % 22. Australia 4 0.31 % 23. Yugoslavia 3 0.23 % 24. Switzerland 3 0.23 % 25. Czech Republic 3 0.23 % 26. Hungary 2 0.16 % 27. Ukraine 2 0.16 % 28. Greece 2 0.16 % 29. Denmark 1 0.08 % 30. Hong Kong 1 0.08 % 31. South Africa 1 0.08 % 32. Belarus 1 0.08 % 33. Poland 1 0.08 % 34. Latvia 1 0.08 % 35. Portugal 1 0.08 % 36. Estonia 1 0.08 % 37. Chile 1 0.08 % 38. Colombia 1 0.08 % 39. Argentina 1 0.08 % 40. Sweden 1 0.08 % 41. Macedonia 1 0.08 % Unknown 455 35.55 % (brez obiskov mojih strani na raznih festivalih/razstavah) . :.:: 1 nagrada (hrvaška) 8 mednarodnih festivalov 3 razstave (tudi v Narodnem muzeju, na razstavi posvečeni Prešernu, http://www.narmuz-lj.si/slo/RAZ/razstave%20NMS/preseren.htm ) . :.:: več na: http://www.verygoodnetart.org . :.:: bivša naslova: http://www.kiss.uni-lj.si/~k4ff0047/ http://193.2.52.206/~jaka/ trenutni naslov: http://www.verygoodnetart.org/ Ljudmila, hvala. . :.:: Letošnji projekti: - Pesmi (december) - Eliza-beta (konec novembra) - Asciidarij (konec novembra - obisk možen zgolj na razstavi v Narodnem muzeju) - Manta (z Aleksandro Globokar, Oktober) - Typescape Quick (avgust) - Pesmi za Aleksandro Globokar (april) - Typescape! (januar) . :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org . :.:: klik, Jaka Zeleznikar . :.:: . :.::. :.::.:.::. :.::.:.::.:.::.:.::. :.::. :.::. :.::.:.::. :.:: http://www.verygoodnetart.org http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 28 15:47:40 2000 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Dec 2000 15:47:40 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8tivo_za_silvestrske_dni Message-ID: <007801c070dd$2153d780$4e03f9c2@hladnik> V zadnji številki CLCWeb (http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/) so tudi naslednje objave: Comparative Literature and Cultural Identity (Jola Škulj), Comparative Literature in Slovenia (Krištof Jacek Kozak) in Kozakova ocena Juvanove nove knjige Intertekstualnost. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/jantarina.htm -- Marko Simčič, roman Jantarina iz mitičnega obdobja slovanske preteklosti. Na naslovu http://www.omnibus.se/beseda/ je Franko Luin s Švedske postavil 16 besedil slovenskih klasikov v format pdf; o dogodku je poročala STA. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kanala.html -- Ena jezna čez Kanal A. Http://www.myfreehost.com/pticka/ -- Anita Lorbek, še nekaj ljubezenskih pesmi. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 07:52:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 07:52:14 +0100 Subject: [SlovLit] S pesmijo v novo leto Message-ID: <002301c07ad1$dd9d4900$5b4602c1@ff.unilj.si> Spletk obilo Razpoznavnost ----------------- Spletk obilo Http://valentin-cundric.s5.net/ -- Valentin Cundrič, začetna stran pesnika. Http://www.jpdesign.net/sonja/ -- Sonja Koranter, začetna stran pesnice. Http://www2.arnes.si/~celuzal4/ -- Ludi Budi literarne stvaritve. Http://www.ijs.si/lit/bohinceka.html-l2 -- Poštena Bohinčeka v Benetkah, daljša anonimna povest iz leta 1858. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/avtorjem.htm -- Povabilo k pisanju učbenika. Http://www.narmuz-lj.si/pres-tmp/slo/razstava/index.html-l2 -- Prešernova Zdravljica v številnih tujih jezikih in font na razpolago, v katerem je bila postavljena Zdravljica (z razstave v Narodnem muzeju. Http://udoli.tripod.com/personal/id4.html -- Dolijeva lasta poezija, in spe (v pričakovanju). Http://www.ijs.si/lit/oddel.html-l2 -- osvežene povezave na strani Oddelka za slovanske jezike in književnosti. In namesto vekopomnih literarnozgodovinskih razprav še nekaj zimskih posnetkov na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html. ----------------- Razpoznavnost Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 19:52:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2001 19:52:44 +0100 Subject: [SlovLit] Grammar Check Message-ID: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> From: "Tom Lozar" To: Subject: Grammar Check Date: Wed, 10 Jan 2001 09:40:13 -0500 Me, in English again, oprostite. I am getting conflicting information from MSN Slovenija, MSN Canada, and Alki in Seattle about whether there is or is not a "Grammar Check" component for the Slovenian version of Office, 97 or 2000. Alki tells me that Word 97 has a Slovenian spelling checker, but my problems in Slovenian need a lot more than that. Alki says that neither 97 nor 2000 has a grammar checker. MSN Slovenija says that there IS a grammar checker for 2000. MSN Canada also says there is. When I go back to Alki, they tell me that all my info from MSN is wrong. Vem, da vi profesorji tega ne potrebujete, mi samouki pa se kako. Could someone give me a definitive answer? Is there or is there not a grammar checker somewhere for Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Hvala, oprostite, da Vam pisem v barbarscini. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:33:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:33:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju Message-ID: <001301c07bba$0a4fa860$5b4602c1@ff.unilj.si> Cenjeni slovlitovci, tule objavljam dve pismi s spodbudo, da se debata nadaljuje v našem forumu. lpm ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Bogomir Mihevc Sent: Tuesday, January 09, 2001 11:41 AM Subject: D-študij > Dragi kolega, ali obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, > smiselnosti, nujnosti D-študija? Do zdaj smo se sklicevali na potrebe šolske > prakse, vendar zaposleni po šolah danes večinoma učijo samo enega od > predmetov, ki so jih študirali. Ali se morda motim? Kolikor vem, FF > pričakuje od UL odgovor na vprašanja o problematiki tega študija. Po moji > pameti ga v kreditnem sistemu ne bi moglo več biti, če bi se ta študij hotel > še naprej ponašati z eno svojih temeljnih pridobitev, to je z izbirnostjo, > saj D-študij z izbiro drugega predmeta z eno potezo izbirnost pohrusta. Smem > odgovor objaviti v Slovlit? Lep pozdrav miran ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 11. januar 2001 8:59 Subject: Re: D-študij Spostovani kolega Miran, sprasujes o usodi dvopredmetnega študija na Filozoski f. Univ.v Lj., o posledicah uvajanja izbirnega/kreditvega sistema zanj in o potrebah sol po diplomantih takega studija. Posiljam nekaj mnenj in predlogov. Posebne analize teh vprasanj ne poznam. (Pred leti je to nacela raziskava "Analiza študijskih smeri" nekdanjega Centra za razvoj univerze. Kaj se o tem in podobnem v okviru Univ. pise danes, se prebere na www.uni-lj.si , na zacetku, poglavje o kakovosti). S tabo upam, da bomo skupaj z drugimi slovlitovci prispevali k razjasnjevanju, da bodo odgovorni na Univ/FF nasli boljse resitve. 1 Dvopredmetni studij /vcasih je bil A+B, nekdaj cel+C/ je bil uveden zaradi potreb zaposlovanja diplomantov v srednjih in osnovnih solah. V zadnjih letih se uveljavlja t.i. samostojni "enopredmetnih" studij, tudi zato, ker so se stroke razvile in je vedno vec uciteljev "izvajalcev" na FF/oddelku. Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v srednji soli. Morda ima kako analizo o tem ustrezni oddelek ministrstva za solstvo itd. Ucitelje je statisticno analizirala Tatjana Plevnik MSS, na Pedagoskem institutu pa dr. Sh/Semetova. 2 Ideja izbirnosti predpostavlja, da student sodeluje pri dolocanju svojega programa studija. Ze zdaj na FF lahko izbere kombinacijo dveh "predmetov"/oddelkov, po novem pa bo lahko del programa (nekaj predmetov) lahko izbral tudi na drugih oddelkih, fakultetah UL in tudi v tujini. Menim, da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese zaposlovalcev in izvajalcev. 3 Ze dalj casa predlagam, da bi na FF student namesto drugega predmeta izbral svoj nabor predmetov. Resiti bo treba le vprasanje, kaksen naziv dobi diplomant. Ucitelji FF/oddelka bodo najbrz proti temu,da dobi isti naziv kot na enopredmetnem. 4 Diplomantu takega "izbirno-enopredmetega" studija bi lahko omogocili, da bi se zaposlil, cez cas pa se vrnil na Univ. oz. FF in koncal se studij "drugega predmeta", ki bi ga rabil v svoji soli, po njenih potrebah. (Podobno se dobi "pedagosko-andragosko izobrazbo" po diplomi.) Takrat bi mu lahko upostevali nekatere prej sicer "odvecne" izbirne predmete. Tak "zaporedni model", bi lahko obogatili ze dodatnim pedagoskim predmetom, pri katerem bi student-ka (ucitelj-ica) razmislil o svoji solski praksi. 5 Ni nujno, da izbira drugega predmeta "izbornost pohrusta". Studentu bi naj po mojem dopustili, da izbere kot doslej dva "predmeta" (npr. dva jezika na FF) in ustrezen, pac manjsi del ur za izbirne predmete. Seveda bi morali skrciti obseg "obveznih" predmetov, ki pripeljejo do "dvopredmetnega" naziva. Saj bo tudi pri samostojnem/"enopredmetnem" studiju treba zmanjsati obseg "obveznih" predmetov. 6 Sploh pa bi morali obseg programov /stevilo predmetov, ur, izpitov/ na Univ.FF odd. zmanjsati, in omogociti koncati studij v realnih 5 letih (4+abs.). Zdaj se vlece 6-7 let celo pri boljsih, da ne omenjamo, kako malo jih pride iz prvega letnika v drugi in do diplome! "Evropa" (deklaracija ministrov iz Bologne, 1999) priporoca, naj bo dodiplomski studij najmanj 3 leta (lahko je tudi 4), sledi bolj mnozicen podiplomaki studij ("master" oz. specializacija ali magisterij in doktorat). 7 Pri uvajanju izbirnosti/ECTS ne sodelujem neposredno, a slisim, da je npr. na .FF tezko preracunati ure vseh predmetov in vseh obveznosti (tudi npr. praksa, diplomske naloge, dipomski izpiti) tako, da bo primerljivo s tujino. Pri nekaterih "dvopredmetnih" povezavah imajo studenti najbrz preveliko obremenitev. 8 Razlogi za tako obsezne programe Univ.FF.odd. so predvsem: nacin drzavnega financiranja, ki je spodbujal vecanje obsega ur, predmetov ipd. tako, da so si univ.ucitelji FF.odd. lahko zagotovili predpisano obremenitev. Ce se nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. 9 Vem, da se "preigravanje scenarijev" pri uvajanju ECTS/izbirnosti na Univ.FF dogaja ze nekaj casa. Nisem preprican, da obstaja genialni obrazec, ki bi v celoti uposteval vse potrebe sol, studentov in univ. uciteljev. Pri odlocanju bi pomagalo: -ce bi narocili analize potreb sol/zaposlovalcev po poklicih, ki jih daje FF, -ce bi anketirali studente kaj pravzaprav zelijo, tudi diplomante kako je z eno/dvopredmetnostjo v praksi, -ce bi vprasali podobno univ.ucitelje, kaj zelijo, kaj ne, cesa se bojijo in kaj predlagajo, - ce bi samoevalvirali/ocenili vsak studijski program, tudi z izvedenci iz tujine in upostevanjem domacih in tujih izkusenj. Na podlagi teh analiz bi se potem odgovorni /organi FF, Univ., pa tudi financerja-drzave/ laze odlocili. Ni denarja, casa za take analize? Kaj pa ure in ure, in leta, ki jih potrosijo univ.ucitelji za razprave o tem, koliko to stane, na cigav racun? Lahko bi namenili za to delcek tistega, kar gre za reforme, projekte in evalvacije v osnovnem in srednjem solstvu, za drzavne uradnike... Morda se dobi denar od Euro-programov tudi za take stvari? 10 Miran, vem, vprasal si me, ce "obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti, smiselnosti, nujnosti D-študija". Ne vem zanje, imam pa se dosti dobrih idej o tem, kaksne bi morali imeti! Morda lahko drugi bolje povedo, kaksni so razlogi, da smo prisli na Univ.FF. v tak polozaj in kaj naj bi kdo storil da pridemo na bolje. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 11:53:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Jan 2001 11:53:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Prepoznavnost_razpoznavnost_enkratnost_specifičnost_... Message-ID: <003901c07bbc$ce670520$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: J. A. Cibej To: Miran Hladnik Sent: 10. januar 2001 21:28 Subject: RE: [SlovLit] S pesmijo v novo leto > Na prvo žogo. Svoje študente včasih tolažim z znamenitim rekom: "Če že ne > morete biti svetli zgledi, ste še vedno lahko vsaj svarilni primeri." V obeh > primerih imate zagotovljeno "razpoznavnost". Vsi ostali se izgubljamo nekje > vmes. Velja po večini kriterijev tudi za Slovenijo. Problem > "nerazpoznavnosti" je mogoče po balkansko stlačiti tudi v škatlo z napisom > "Nit' miriše, nit' smrdi." > > LP, Jože =============== >> Razpoznavnost >> >> Že dolgo nismo v tej diskusijski skupini rekli nič pametnega. Mene mika npr. >> razmislek o danes pogosto uporabljanem izrazu razpoznavnost, saj vemo: >> Slovenija je premalo razpoznavna v svetu, slovenistika je premalo >> razpoznavna v razmerju do slavistike, vsak literarni avtor mora poskrbeti za >> svojo razpoznavnost, če hoče biti uspešen. Prispevajte utrinke, misli, >> definicije, refleksije, polemiko, gesla, aforizme ... >> >> lp miran From peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Thu Jan 11 12:14:54 2001 From: peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Thu, 11 Jan 2001 12:14:54 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Grammar Check In-Reply-To: <002f01c07b36$863bf2a0$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: On Wed, 10 Jan 2001, Miran Hladnik wrote: > From: "Tom Lozar" > ... Is there or is there not a grammar checker somewhere for > Slovenian. I would even settle for one for "Slovene." Kolikor vem, je še vedno največji dosežek v tej smeri BesAna, . Amebis se zadnjih 8 ali kaj takega let z razvojem izdelka ni ukvarjal, na voljo je le različica za MS-DOS (še pomnite, tovariši?). Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From kramberger na uni-mb.si Thu Jan 11 21:05:13 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 11 Jan 2001 22:05:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: = Dvopredmetnost_v_humanističnem_študiju (Miran Hladnik) Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober vecer vsem, prebral sem zapis s komentarji, prebliski in domislicami Bogomirja Mihevca. Zal jih ne morem spodbijati, lahko se samo strinjam. >Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem >predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v >srednji soli. Ja, ce je sola vecja ali v Ljubljani; drugje pa je zazeleno, da lahko predava dva predmeta. Nastejemo lahko argumente v prid enemu in drugemu. >Menim, >da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot interese >zaposlovalcev in izvajalcev. Na Pedagoski fakulteti v Mariboru imamo precej enopredmetnih slavistk kot posledico tega, da enkrat ali dvakrat izpolnjujejo vpisne pogoje za en oddelek, ne pa za drugega -- potem se temu tveganju izognejo z vpisom na enopredmetni studij, ki jih ne zanima prevec. Pri nas so enopredmetni studenti v povprecju slabsi, manj zagnani od dvopredmetnih. V studijskem letu 2000/2001 imamo vpisanih nekaj cez 4.900 rednih in izrednih dodiplomskih studentov. Ko sem pregledoval vpisne kombinacije, me je kar zabolela glava -- imamo tudi kar izrazito skupino, ki ima vpisane povsem odtrgane povezave (tudi: matematika -- slovenscina, biologija -- sociologija), pa ne vemo, ali bi bili na to ponosni ali ne (bo to mogoce, ce se od PeF odcepi FF v MB? ;-) ). >Ce se >nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez >zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa >najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost. Natanko tako, tu se zacne in konca vsakrsna razprava na to temo. Stvar gre s*e dlje: ker predavam na treh oddelkih, veljam za malce prismojenega -- prvi bom izgubil ure na obeh gostujocih oddelkih, ce jih bodo potrebovali za svoje, ne glede na vsebino ali mojo lastno zadrego pri zagotavljanju polne urne obveze. Zapreti se velja v lasten oddelek, da imas ponoci miren spanec. Moralo pa bi biti tako: predmet "Socioloska analiza" bi morala ponujati najmanj dva izvajalca, eden bolj empiricne metode, drugi bolj Webra in Simmla, denimo. Torej presezna ponudba pri predmetu, ki je obvezen z vidika nabiranja znanja in kreditnih tock. Ampak to zveni ze kar malce utopicno. Naj koncam z zgodbo, ki je seveda cista zgodovina. Moja stara mama je studirala na FF v LJ v drugi polovici 20-tih let, torej pred 80 leti. Seznam poslusanih predmetov obsega vec kot 100 enot v 9 semestrih. A med dokumenti smo nasli: 18 kolokvijskih spriceval, 1 seminarsko spricevalo in 1 diplomsko spricevalo, da je koncala A, B in C studij. Poslusala je marsikaj, a iz vsega ocitno ni opravljala preizkusa znanja. Tretji letnik je prezivela v Parizu s stipendijo, ki so ji jo zagotovili profesorji na FF. Ohranjen je francoski indeks z vpisanimi predavanji. Ta predavanja so lepo vkljucena v seznam s 100 enotami, ki so ga natipkali na FF. Dekan FF pa je na stran z uradnimi zabelezkami v indeksu zgolj zapisal: FF v LJ studentki M. Sch. priznava 3. letnik. No, njeni profesorji so bili I. Prijatelj, Fr. Kidric, K. Os*tir, Fr. Veber itd. Dekan pa Izidor Cankar. Morda je treba pojasnilo za enostavnost resitve iskati v tej vrstici. Lep pozdrav, Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis je tezko berljiv, a je res moj. iQA/AwUBOl4SJTmB2MCalO5JEQIB2ACfa+DMlWDuq6tZ2GvzPJbJvBN3bdQAoIX1 1IjClVhP4klMEysofXPxit7+ =Vb3a -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 12 07:37:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 12 Jan 2001 07:37:33 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenia, we read you Message-ID: <004b01c07c62$2b2ecae0$5b4602c1@ff.unilj.si> Pesem še ne bo zamrla Slovenia goes forward ============= Pesem še ne bo zamrla Http://nba.telebasket.com/SLV/mostranews.asp?id=56223 -- Esad Babačič tokrat ne dela verzov, ampak komentira košarko. Http://www.aaunique.com/vici/ -- skoraj 1000 šal v slovenščini. Http://www.zrc-sazu.si/oko/ -- UDK je od mrtvih vstal v zrc-jevem spletnem katalogu -- o njem smo brali v sredini znanstveni prilogi Dela. Za nas še neuporabno, ker slovenske književnosti ne pozna pa tudi šumevcev ne obvlada. Http://partija.nainternetu.com/ -- besedilo udarnega rock ansambla Partija. Http://home.amis.net/zeus/17.htm -- besedila rock skupine Zeus. Trubarjev antikvariat vabi k obisku; "veliko strokovne literature s področja literarne teorije, lingvistike, raznih gramatični del v ruskem jeziku [...] prvo nadstropje Trubarjevega antikvariata, pon.-pet. od 11.00 do 16.00." Http://www.klub-kms.si/sskj.html -- Slovar štajerskega knjižnega jezika, delo mariborskih študentov. ============ Slovenia goes forward Spet en podatek, ki utegne podaljšati mit o literarni naciji z imenom Slovenci. Iz uredništva omrežne revije Big City Lit (http://nycBigCityLit.com -- revija se je pred časom odcepila od New York City Poetry) me obveščajo, da so začudeni nad neverjetnim številom zadetkov (tj. bralcev) iz Slovenije. Sprašujejo se, ali je morda v slovenskih šolah angleška omrežna literatura v tej reviji nadomestila branje do sedaj obveznega Marka Twaina? Poročilo o izjemnih bralskih interesih Slovencev je objavljeno pod naslovom Slovenia, We Read You. Zdaj se urednica Maureen Holm zanima za urednika slovenskega dela revije, ki bi bil dvojezičen in bi o avtorjih in številu objav samostojno odločal -- obvestite interesente, jaz žal ne morem prevzeti tega prestižnega in odgovornega mesta. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Jan 12 12:03:19 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Fri, 12 Jan 2001 12:03:19 +0100 Subject: [SlovLit] Za dvopredmetni studij Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD4B4@ffs1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Nekaj misli k razpravi o dvopredmetnem študiju na FF in ob zelo izčrpni predstavitvi g. Mihevca: 1.) Dvopredmetni študij na FF se mi zdi predvsem prednost in ne obremenitev. Pospešuje interdisciplinarnost in omogoča študentu dovolj podrobno in poglobljeno spoznati vsaj dve izmed številnih strok na FF. Izključno enopredmetni študij bo proizvajal diplomante, ki bodo sicer vedeli vse o svojem področju, a zelo malo o čemer koli drugem. Morda se bodo taki diplomanti prej kot diplomanti dvopredmetnega študija nagibali k precenjevanju lastne stroke in podcenjevanju drugih. 2.) Resda večina diplomantov poučuje samo en predmet, a upal bi si trditi, da tudi tistih, ki počujejo oba predmeta, ki so ju študirali, ni ravno zanemarljivo malo. Resda je dovolj dela na večjih šolah v Ljubljani, a čisto drugače je na manjših šolah zunaj Ljubljane. Sedanja rešitev je med drugim koristna za pouk "manjših" predmetov, predvsem klasičnih jezikov, ruščine, nemara ponekod tudi španščine ali celo francoščine. Če na FF ukinemo dvopredmetni študij, bodo našli diplomanti teh smeri učiteljsko mesto samo v Ljubljani in morda Mariboru, saj bo drugod zanje premalo ur. Tako - recimo - na gimnaziji v Trbovljah ali Slovenj Gradcu nikoli ne bo učitelja za ruščino, ker bi bilo treba imeti za celo urno obveznost najmanj dve paralelki skozi vsa štiri leta. Pri tem prav nič ne pomaga, da je ruščina maturitetni predmet. Dodatna dobra stran dvopredmetnega diplomanta bo prišla do izraza v (ne tako daljni) prihodnosti, ko bo dijakov manj in ko se gimnazije ne bodo tako otepale kandidatov za vpis, kot se jih danes. Takrat se bo, ko se bo zmanjšalo število dijakov in razredov, gotovo moralo zmanjšati tudi število učiteljev. Najbrž se bodo laže obdržali tisti, ki bodo usposobljeni za poučevanje več predmetov in bodo lahko v stiski prevzeli tudi uro ali dve česa drugega. 3.) Rešitev, ki jo g. Mihevc navaja pod točko 3, je gotovo mikavna, a je žal neizvedljiva iz več razlogov: - Na FF bi bilo možnih kombinacij na tisoče, gotovo ne bi bile vse enakovredne in bi jih bilo treba ovrednotiti vsako posebej. Resda je na FF zastopanih veliko strok, a te so organizirane v oddelke, ki imajo vsak svoje posebnosti in vsak zase usposobljene učitelje. - Težko si je predstavljati, da bi lahko študent namesto druge smeri nabiral predmete kar vsevprek po FF (malo starejše kitajske književnosti, malo zgodovine slovenske etnologije, malo psihologije dela, malo angleškega jezika, malo zgodovine novejše svetovne glasbe ipd.). Ti predmeti so namreč vsak zase del premišljenih in notranje strukturiranih programov in se izvajajo za študente določenega oddelka, zato zahtevajo določen interes in določeno predznanje. Brez tega bi študent od predavanja odnesel bistveno manj kot s predznanjem. Pri predmetu, recimo (dajem primer s svojega oddelka, a tudi na drugih ni nič drugače), ki se izvaja za študente 3. letnika smeri Latinski jezik in književnost, se predpostavlja, da študentje, ki ga obiskujejo, znajo latinsko in da so že prebrali nekaj del iz rimske književnosti (in o njej) po predpisanem programu. Za študente, ki bi se tega predavanja udeležili z drugega oddelka, bi bila raven predavanja previsoka in bi jo bilo treba znižati, če naj bi predmet namenili vsem. - Če bi sprejeli tako rešitev, bi morali najbrž imenovati komisijo, ki bi pripravila možne kombinacije, jih ovrednotila in ji določila nazive. Brez dvoma bi se vse skupaj izteklo tako, da bi skupina že tako preobremenjenih učiteljev FF poleg vsega dobila še to nalogo, ne da bi bili člani za to silno zahtevno delo posebej plačani ali da bi bili spričo tega oproščeni katere koli izmed svojih siceršnjih obveznosti. 4.) Kar zadeva dokončanje študija "drugega predmeta" potem, ko bi se diplomant že zaposlil, dvomim, da bi bilo tako nadaljevanje študija ob službi (morda tudi z dvema otrokoma in sitnim možem) enakovredno rednemu študiju, zlasti ker si je težko predstavljati, da bi se potem kar 'upoštevala' predavanja in seminarji, od katerih je minilo že osmem let ali še več. 5.) Podaljševanje študija na šest let in več je zares težava, a morda študijski programi niso edini razlog zanjo. Študij se npr. podaljšuje tudi na našem oddelku, čeprav se študijski program ni bistveno spremenil. Vsekakor je študijski priogram hiša iz kart, ki jo je lahko podreti, a teže postaviti, zato bi morali biti ob krčenju trdno prepričani, da bomo z njim res kaj dosegli. S spoštovanjem, Matjaž Babič From simona_klemencic na hotmail.com Tue Jan 16 11:01:28 2001 From: simona_klemencic na hotmail.com (Simona Klemencic) Date: Tue, 16 Jan 2001 10:01:28 -0000 Subject: [SlovLit] Dvopredmetnost v humanisticnem studiju Message-ID: HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010116/2f2b9e51/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 17 08:01:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Jan 2001 08:01:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_spletni_viri_in_drugo Message-ID: <006e01c08053$4619a2e0$5b4602c1@ff.unilj.si> Slovenija osvaja splet O razpoznavnosti in dvopredmetnosti skupaj ========== Slovenija osvaja splet Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/ -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/learningL2.html -- osvežen seznam pripomočkov za učenje slovenščine. Http://www.sigov.si/slovar.html -- saj že poznate, pa vendar: slovenska stran s slovarji. Http://www.thezaurus.com -- Institute for Slovenian Studies of Victoria, avstralski slovenistični vir, ki napoveduje tudi arhiv oz. spletno antologijo slovenskega leposlovja pod naslom Literator; avtorjem je v spodbudo pri postavljanju teh strani slavna venetska preteklost Slovencev. Http://www.google.com -- iskalnik s trenutno največjim indeksom spletnih strani. Če hočete postaviti spletno oglasno desko (stenčas), jo dobite zastonj na naslovu http://www.monokibo.com/deskarija/. Prepisujem iz revije Internet. Če hočete najti, kolikokrat je v spletu citirana vaša stran, vtipkajte njen naslov v iskalnik http://www.altavista.com. Ko sem tako storil s stranjo slovenskega leposlovja (link:www.ijs.si/lit/leposl.html), se je pokazalo, da jo navaja 78 spletnih lokacij; Slovene for Travelers (www.ijs.si/lit/slovene.html) je navedena 64-krat, začetna stran slovenske književnosti (www.ijs.si/lit/literat.html) 33-krat in stran Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF v Ljubljani 18-krat. Iz Hladnikove nepapirnate beline: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html. ========= O razpoznavnosti in dvopredmetnosti na enem mestu Osnutek statutarnega paragrafa o poslanstvu Filozofske fakultete, ki smo ga nedavno dobili v presojo, v drugem odstavku omenja pomembnost naših disciplin za nacionalno samobitnost in razpoznavnost Slovenije v svetu. V četrtem odstavku pa je med pomembnimi elementi FF (ki skrbijo za razpoznavnost naše inštitucije) naveden dvopredmetni študij; ustrezal naj bi zahtevam v sodobni akademski znanosti in študiju: interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti in izbirnosti. Moja pomisel ob postulatu razpoznavnost, ki mu morata slediti tako posameznik kot inštitucije in cela nacionalna skupnost. Kako naj bo nekdo osebnostno razpoznaven, če mora obenem skrbeti za razpoznavnost skupnosti, ki ji pripada, torej podrediti svoje posebnosti skupnim ciljem? Problem je podoben tistemu, ki se je zastavil ob geslu akademske avtonomnosti, namreč ali je avtonomna univerza v razmerju do države ali pa je s tem mišljena tudi avtonomnost fakultet v razmerju do univerze (in kateder v razmerju do oddelkov). Z drugimi besedami: kje so meje in pasti všečnih nam gesel razpoznavnost, samobitnost, avtonomnost? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 21 11:20:12 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Jan 2001 11:20:12 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Bi si dali implantirati, recimo, slovar? ========= Pravi umetnik je vzvišen nad družbo Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč pred svojim časom", če hoče imeti na Šentflorjanskem status pravega umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, ampak za naslednje generacije? ========== Bi si dali implantirati, recimo, slovar? V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? ========== lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Jan 21 18:07:10 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 21 Jan 2001 18:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <000b01c08393$bf60d7c0$4103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A6B173E.83D3AFC9@mila.ljudmila.org> Miran Hladnik wrote: > ========= > > Pravi umetnik je vzvi?en nad dru?bo > > Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega > ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki > prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovi?eva ... Ali mora biti > ustvarjalec res v konfliktu z dru?bo ali "nerazumljen od dru?be" ali "dale? > pred svojim ?asom", ?e ho?e imeti na ?entflorjanskem status pravega > umetnika? Zivemu umetniku bolj koristi, ?e zleze v rit ustreznim osebkom (kritiki, kustosi, mediji...). > Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, > re?iserka video filmov, ki bo dobila leto?njo Pre?ernovo nagrado za kulturne > dose?ke. ?e se ?e spomnite, je pred kak?nim letom ali dvema poskrbela za > medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem > intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne > zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji dr?avo stal okrog 20 > milijonov sit. Prav dosti kulturno ozave??enih domorodcev njenega dela ni > videlo ali pa nisem spra?eval pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 > slovlitjanov si je ?e kdaj ogledal film bodo?e nagrajenke?) jaz sem, ve? njih, pa še kako predstavo/performance povrh > Moje vpra?anje > se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkopla?evalci", "dr?avljani" ali > "narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Pre?ernovih nagrajencev ali v > njem celo u?iva? ne, naj gleda kdor ga zanima [kako kdo in zakaj pa kdo kje in kako vzbuja zanimanje pa je druga stvar] > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj ?as, > ampak za naslednje generacije? umetniki delajo v svojem casu za svoj cas. zares jih razume malo ljudi [isto kot v znanosti], mase pa dolocene zamisli sprejmejo šele zelo posredno, to se meni ne zdi nic cudnega, da taksna pot vzame veliko casa. > ========== > > Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > > V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futuristi?nega ?lanka Jarona > Lanier [...] tranili > sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? Humanisti?no vprašanje v tem primeru verjetno ne bi bilo: - vgraditi slovar ali ne? ampak: - naj si vgradim komercialni slovar (ala Microsoft) ali raje takega 'open source'? hm... - naj si dodam spisek anarhisti?nih besed/konceptov tega jezika? Ali ne? - psovke? - modul za pravopis? ali: - ali me zares zanima 'upgrade' angleš?ine, ki ima sedaj tudi dvojino? - ali naj si vgradim modul slovenscine brez dvojine (zazeljeno zaradi vecje kompaktibilnosti z Evropsko skupnostjo?) in pa recimo: - naj si vgradim modul dialekta kriminalnih zdruzb, saj vem, da ni legalen, a me zanima? - naj uporabim ilegalno kopijo legalnega modula jezika ali naj si kupim licenco? itd klik, jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 11:41:06 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 11:41:06 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <002301c0845f$d37825c0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: 22. januar 2001 10:42 Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Najbrz je edini pravi dokaz, da neka umetniška stvaritev ni pred svojim > casom, drzavna nagrada, podeljena neposredno ob/po nastanku dela. > Bi pa za nekatere umetniške stvaritve, ki so tako pred časom, da bo potrebno > izumiti najmanj časovni stroj, če jih bomo želeli kdaj ujeti ob njihovem > sprintu v prihodnost, po spominu navedel komentar Vojca Pušnika, poklicnega > šoferja, lika iz romana Porkasvet Zorana HOčevarja, ki mu je spontano ušel > ob pogledu na slike svojega zeta, slikarja Rudla: "Jebešmumater, včasih > človeka prime, da bi se tudi sam usral in kaj naredil za slovensko > kulturo!". > lp, Klemen > > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > > Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, > >ampak za naslednje generacije? > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 12:04:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Jan 2001 12:04:07 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] dvopredmetost in drugo Message-ID: <003401c08463$0aab4880$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 22. januar 2001 10:03 Subject: Re: [SlovLit] dvopredmetost in drugo > O dvopredmetnosti in z njo povezanih predmetih razprave > > Razpravo je sprožila bojazen, da lahko večja izbirnost predmetov (na FF) > "pohrusta" dvopredmetnost. Vecina razpravljalcev je za ohranitev > dvopredmetnosti, tako zaradi potreb zaposlitve v (zlasi manjsih) solah, kot > zaradi obstoja strok na fakulteti. > Zdi se, da je glavna nevarnost mimo, a "somov vojska pod vodo ne mine".... > FF je "uradno", v svojem poslanstvu, zagotovila obstoj dvopredmetnosti. Tudi > (novi) statut Univ. v Lj. (v 184.čl., objavljen (!) je na www.uni-lj.si) > določa možnost dvopredmetnega študija na eni ali več članicah Univ.v Lj. > > Ostala pa so vprasanja, ki so se sprozila v razpravi: > 1 motivacija/interes studentov, vpisna izbira, uspesnost studija/prehodnost, > 2 študijsko svetovanje, > 3 avtonomija (predmetov, strok, fakultet, univerze) in večdisciplinarnost. > 4 nadaljevanje študija in razbremenitev dodiplomskega št. > > 1 Za študij in za stroke ni dobro, ce studenti izbirajo program, npr. "drugi > predmet" kar tako, da se nekam vpisejo. Brez prave volje ni uspeha, s takimi > študenti je težko uspešno delati, najbrz vecina takih le pohlevno prenaša > predavanja in se "pifla" za izpite. Po diplomi pa v šolah svojo nejevoljo > prenašajo naprej na mladi rod, mu po "visokošolsko" predavajo in zahtevajo > od njega reprodukcijo slabo recklirane ucne snovi. Izbirnost bo morda > prisilila fakultetne ucitelje, da se bodo bolj potrudili za predstavitev > stroke, za predavanja, ki zbudijo zanimanje, za individualno delo s > študenti. V tujini k temu sili tudi konkurenčnost, pri nas pa so nekatere > stroke v monopolnem položaju. > Sploh pa bi morali "numerus clausus" obdržati le na res najbolj obleganih > št.programih in tako preprečiti vpisno "taktiziranje" študentov. Odpreti bi > morali možnosti za redni in izredni študij, pa tudi za izbiranje predmetov. > Učitelji smeri/predmetov, ki dobivajo pretežno "B-jevske" študente, bi se > morali zamisliti in ne zanašati le na "vezano ponudbo" v okviru > dvopredmetnosti. > > 2 Novincem in študentom bi morali pomagati pri izbiri s študijskim > svetovanjem, kot ga poznajo na mnogih tujih univerzah. Čeprav pravila izbire > lahko preprečijo poljubne kombinacije, pa naj bi se študent o izboru > predmetov (dodatnih, poleg osnovnih) imel možnost z nekom pogovoriti. Prav > tako naj bi imel podporo pri menjavah smeri, pri študijskih težavah, pa tudi > pri "usmerjanju" v zaposlitev. Tudi danes "merodajno" trgovanje > predpostavlja določene omejitve in obveščenega potrošnika ter svetovalno > vlogo prodajalca . > > 3 Ustavno in zakonsko je zagotovljena le avtonomija Univerze, ki naj bi > delovala po načelu "avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in > cerkva" (poslanstvo UL je na www.uni-lj.si). Znotraj Univ. pa naj bi veljala > enakovrednost strok in akademska svoboda. > Stroke/discipline/programi/predmeti se povezujejo, da lahko ponudijo dobre > možnosti študija. Dvopredmetnost je primer tradicionalne > "multidisciplinarnosti", nekateri novi "interdisciplinarni" programi > odražajo nastajanje novih sintez med starimi strokami, izbirnost, ki je npr. > v ameriškem modelu bolj izražena, pa nakazujejo možnosti individualizacije > študija. > Toga in omejena dvopredmetnost in tudi enopredmetnost je oblika zapiranje > strok/predmetov, poskus, da preživimo vsak v svojem čolničku, pod zaščito > (državne, fakultetne) administracije. Zapiranje morda omogoča preživetje, ne > pa razvoja, kakovosti. Namesto "mehaničnega" kombiniranja "predmetov" > znotraj fakultete, Univerze bo treba ponuditi nove, "večdisciplinarne" > programe študija, ki bodo bolje ustregli potrebam zaposlitve. Študentom bi > lahko namesto posameznih predmetov ali celotnega števila predmetov "drugega > predmeta" ponudili študijske "module" (manjše skupine predmetov), ki bi jih > pripeljali do - tudi za zaposlitev - smiselnih kombinacij. (Primer so npr. > "pedagoški predmeti". FF bi lahko ponudila študentom drugih fakultet učenje > tujega jezika, književnosti in kulture nekega naroda, npr. "kitajski > modul"). Podobno se povezujejo stroke tudi pri raziskovanju in razvojnem > delu. > > 4 Izpopolnjevanje po zaposlitvi, tudi diplomi je danes običajna stvar, ne le > za papirje in napredovanje. Kar nekaj študentov gre v šole že pred diplomo, > nato pa končajo študij, kljub temu, da delajo, imajo možove/žene, otroke. > Mislim, da bi bilo manjše zlo, če bi študent, namesto da študira manj > zanimiv "drugi predmet", izbral ob svetovalni pomoči, k predmetom "prvega > predmeta" še izbirne predmete, ki bi ga veselili. Če bi se odločal > "strateško" bi kasneje dopolnil študij še z drugim strokovnim naslovom, tudi > po potrebah zapolsitve/šole. > Ne vem, kako se je na FF izteklo preštevanje ur in prevajanje v ECTS točke, > a prepričan sem, da bi morali obseg programov in tudi obveznosti krčiti. > (Npr. ponavljanje opravljenih izpitov na diplomskem izpitu, obseg 2 > diplomskih nalog.) "Evropa" terja krajšanje dodiplomskega študija, vedno > več diplomantov naj bi se vpisovalo na podiplomski študij (spec., mag., > dr.). Zaradi zahtevnejšega dela bo morda treba povečati izobrazbene zahteve > za učitelje (npr. spec., mag, ali celo dr., nekateri gimnazijski učitelji > so ga imeli že pred desetletji.) Ob širitvi podiplomskega študija bo tudi > več kruha za univ. učitelje, a ne samo za tiste na domačih fakultetah... > > O teh predmetih razprave ne bo kmalu konec. > > Bogomir Mihevc From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 23 11:49:39 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Tue, 23 Jan 2001 11:49:39 +0100 Subject: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za človeško. "Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z gondolo, ali pa greš gori peš. Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s človeškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, etično reflektirati in brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krščanski nauk to dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. Poučen je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni čimbolj gol. Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=človeku) namen. Res pa je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: SLOVLIT Datum: 21. januar 2001 11:24 Zadeva: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >========= > >Pravi umetnik je vzvišen nad družbo > >Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega >ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki >prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti >ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč >pred svojim časom", če hoče imeti na ?entflorjanskem status pravega >umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler, >režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne >dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za >medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem >intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne >zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20 >milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni >videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230 >slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje >se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali >"narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v >njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas, >ampak za naslednje generacije? > >========== > >Bi si dali implantirati, recimo, slovar? > >V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona >Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel >na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša >tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem >odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje >robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v >prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih >možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi >humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost", >karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani? >Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole: >bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja >kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo >dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja? >Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili >sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani? > >========== > >lp miran > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Wed Jan 24 00:02:14 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 24 Jan 2001 00:02:14 +0100 Subject: eR [SlovLit] Dve berili in misli ob njih References: <004201c0852a$6f7604e0$bc0af9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A6E0D76.E60237E8@mila.ljudmila.org> Aleš Bjel?evi? wrote: > > O implantiranju slovarja: ne gre za civilizacijsko hendikepiranost, ampak za > ?loveško. "Oni" bodo ?loveško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal > ?loveški, pa ?eprav glup. clovesko = ne tehnolosko = romanticno ? > Gre za to, ali se na Veliko planino pripelješ z > gondolo, ali pa greš gori peš. cilj = pot ? > Civilizacijskost je pogosto v konfliktu s > ?loveškostjo, zato jo je vedno treba filozofsko, eti?no reflektirati in > brzdati. Tu se etika bori proti kapitalu, ki civilizacijskost pospešuje. Saj > poznano frazo, da se ne sme narediti vse, kar se more. Krš?anski nauk to > dobro ve, ko te stvari imenuje napuh. > Pou?en je v teh stvareh alpinizem. Civilizacija omogo?a, da prideš ?ez steno > kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v steni ?imbolj gol. > Alpinizem pa lahko ta ideal ohranja zato, ker je plezanje samo sebi namen. > Podobno je s humanistiko: v nasprotju s tehniko naj bi bil njen smisel le v > pridobivanju znanja in modrosti, ki sta sama sebi (=?loveku) namen. Res pa > je zato v stalni nevarnosti, da se spridi. humanistika != (ni enako) tehnika - kaj, ko bi humanisti enkrat za spremembo sodelovali z tako drugacnimi naravoslovci (ki so se, mimogrede, izmislili e-pošto, ki koristi tudi druzboslovni izmenjavi mnenj), mislim, da bi se lahko drug od drugega marsikaj naucili + implementacija slovarja ali televizor v dnevni sobi - kje je razlika? > Aleš Bjel?evi? upam, da ni zamere, klik, jaka http://www.verygoodnetart.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 11:10:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 11:10:02 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih Message-ID: <001501c086b6$ff473340$1d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Klemen Lah To: Sent: Thursday, January 25, 2001 10:54 AM Subject: Re: [SlovLit] Dve berili in misli ob njih > Kot tehnolosko okosteneli humanist moram izraziti nekaj zdravokmečkih in > bogabojecih pomislekov glede implantacije slovarjev ipd. Slovar, ki bo > vsajen, bo, ce prav razumem, umetno ustvarjen program. S programi pa imam, > zalibog, grenke izkusnje ze od prvega filperja naprej, zato naslednja > vprasanja. > Kaj se bo zgodilo v primeru "hrosca": bo "slovar vsadek" mozganom sporocil, > naj se ponovno zazenejo? Bomo v primeru popolnega sesutja morali imeti > rezervne diskete? > KAj storiti v primeru virusa? Si bo potrebno vsako jutro posebej naloziti > nov antivirusni program? IN ce ga pozabimo naloziti in nas okuzi > racunalniski bse-virus: se bomo slinili naokoli, dokler nam ne nekdo ne > poklice Prve racunalniske pomoci (posebna sluzba v okviru urgence) ali pa > nas bo v mozganih samo razsvetlil napis, npr. MIchelangelo, nato pa - mrk. > Ce bomo dobili vsak isti slovar, v katerem bodo imele besede vedno isto > razlago, kje bodo vse tiste zlahtne asociacije, svojski pomeni, ki jih > pridobivamo v vsakdanjem ucenju, v posebnem okolju? IN umetniki: ali bodo se > imeli "magdalence", priklic besede le zaradi vonja, npr.? > > Ce pa stvar resnicno zazivi, ima za sirno slovenstvo predlog. Predlagam, da > vsem prebivalcem Zemlje ("pa i sire) ponudimo zastonjsko verzijo slovenskega > slovarja (oz. celotnega program za govorjenje slovenskega jezika). V program > pretihotapimo virus, ki se bo, po doloceni inkubacijski dobi, reaktiviral in > uporabniku poslal informacijo, da je slovenscina njegova materni jezik. > Ergo: trajna resitev za slovensko vprasanje.Vse nadaljnje razprave o > ogrozenosti slovenskega jezika bodo le se nostalgicno obujanje na pravek, ki > je potekal pred implantacijo slovarjev. > > Lep pozdrav, Veselin Samorad From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 12:38:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jan 2001 12:38:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Kadar_se_ravno_ne_smučamo Message-ID: <001b01c086c3$53876220$1d03f9c2@hladnik> Spleteničenje Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? O znanstvenih spletnih objavah Re: o implantacijah ============= Spleteničenje Današnji moto je iz pesmi skupine Platin: Napišiva ljudem nocoj še en grafit jaz bom tvoj svet, ti moj poet. (Diana Lečnik in Simon Gomilšek, http://www.platin-life.com/) Http://communities.msn.com/GEOLITSI&naventryid=100 -- Geolit.si, klub ljubiteljev besednih umetnosti. Http://netfinity.saop.si//poezija/ -- stran s poezijo pri Geolitu. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- haiku v reviji Apokalipsa. Obenem je prispelo tole: Vabimo vas, da se udeležite tedna revije in društva Apokalipsa v knjigarni Konzorcij od ponedeljka 22. 1. Do petka 26. 1. Program poteka vsak dan od 18h naprej. Navoljo tudi knjige in revije po znižanih cenah. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm -- Janko Moder, sonet Pisunu kmečkih povesti. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- spletni časopis znanstvene fantastike. Http://koma.lisjak.com/ -- besedila rock skupine Koma. Http://www.geocities.com/akordus/slo.html -- prostor, kamor lahko odložite besedilo svojega glasbenega komada. Http://www.homestead.com/GrosekUrban/EMINEM.html -- nekoč bodo na tej strani skupine Eminem tudi besedila. Http://nimfomanke.00server.com/besedila.htm -- besedila rock skupine Nimfomanke. Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/ -- omrežni The Journal of Digital Information prinaša tematsko številko o hipertekstu; zastonj na ogled. ============ Kaj naj uči univerza: védenja ali spretnosti? V sporočilu 14.0611 v diskusijski skupini Humanists (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) piše Tim Reuter o strašnem redukcionizmu univerz na severnoameriškem zahodu; univerze podeljujejo diplome na osnovi študijskih programov, ki zahtevajo le obvladovanje strokovnih spretnosti, primernih za določene službe (employability-related skills). Drugi diskutant Osher Doctorow potoži, da so ga praviloma slabo ocenjevali ravno tisti študentje, ki so do univerze pričakovali praktičnih znanj, ne pa široke univerzitetne razgledanosti, ki jim jo je ponujal sam. Lažje se je namreč naučiti receptov kot mišljenja. =========== O znanstvenih spletnih objavah ? ? govari prof. Paul Brians v intervjuju na strani http://chronicle.com/free/2001/01/2001012301t.htm. Prednost spletnega objavljanja vidi v dejstvu, da dobi na spletne objave veliko odzivov, medtem ko objave v strokovni reviji praviloma ne odmevajo in dvomi, da jih sploh kdo prebere. Razlika je tudi v načinu branja: revijalnih objav se lotevajo znanstveni kolegi z namenom najti napako, torej iz tekmovalnih pobud, objave na internetu pa gredo ljudje brat praviloma le tedaj, če jih res zanimajo; zato je internet za Briansa veliko bolj spodbudno okolje za objavljanje kot znanstvene revije. ========== Re: o implantacijah >Aleš: >Civilizacija omogoča, da prideš čez steno kar se da lahko, toda bistvo alpinizma je, da si v >steni čimbolj gol. Aleš je sicer že dobil kritični odgovor, pa naj vendar dodam še svojega. Lojze Ihan je nekje učil, da je v znanstvenem svetu dokazovanje s primerjavami nedopustno; ker v temle primeru ne gre za znanost, si po Aleševi alpinistični prispodobi smem tudi sam privoščiti eno. Dosledno vztrajanje pri etiki izbire te ozke, zavite inu strme poti namesto široke in uglajene ceste bi v tvojem primeru, Aleš, pomenila, da bi moral tudi verze računati peš brez pomoči kalkulatorja. Pa tega ne počneš, tako kot se tudi do stene alpinist pripelje z avtom, kolikor visoko se le da. Vloga tehnologije (tudi bodočih implantiranih slovarjev) je po mojem v lajšanju tistih življenjskih opravkov, ki jih dojemamo kot mučno raboto; tako nam prihrani čas za reševanje bolj kompleksnih problemov. >Aleš: >"Oni" bodo človeško hendikepirani, jaz pa ne, ker bom ostal človeški, pa čeprav glup. Kaj je človeško in kaj ne, bodo v prihodnje, tako kot so so zdaj, določali višje razviti, to je tisti z različnimi tehnološkimi implantati. Definicije so pač v domeni zmagovalcev. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Thu Jan 25 16:52:58 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Thu, 25 Jan 2001 16:52:58 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar v glavo! Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772126849@ffs1.ff.uni-lj.si> Kakšna podatkovna baza bi mi v možganih gotovo prav prišla, a bi me bilo vsakie strah. Nekje sem bral, da eloveški možgani od vseh podatkov, ki jim jih posredujejo eutila, zavestno obdelajo samo 30 milijonink (še grozljiveje je videti s številko: 0,00003). Vse ostalo se obdeluje in usklajuje zunaj zavesti. Nalaganje dodatnih podatkovnih zbirk samo po sebi najbrž ne bi bilo neizvedljivo, a vprašanje je, kaj bi možgani poeeli z njimi in ali bi jih zmogli obdelati. Po domaee povedano: kdor si da nadgraditi raeunalnik, zahteva ob veejem pomnilniku tudi zmogljivejši procesor. Ko bi si dal v glavo zbasati slovar, bi mi morali hkrati vgraditi tudi hitrejše možgane (in ne kar pustiti tega vraga starega, ki ga imam zdaj!). Težko je verjeti, da bi nevrologom in kibernetikom od tega manjkalo samo še dvajset let. Lep pozdrav, Matjaž Babie From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jan 30 08:24:46 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 30 Jan 2001 08:24:46 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo Message-ID: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Če gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega računalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva etičnega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoščil, komu boš že v genih določil, da bo genij in komu, da bo pometač? Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda etični problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babič. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohično navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna srčna zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenščine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehničnih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. Verjetno smo vsi trije načeli širši, naslednji problem: kdaj zgoraj naštete civilizacijske pridobitve človečnost povečujejo, kdaj pa zmanjšujejo?. Verjetno nerešljivo vprašanje, saj ne vemo, kakšen bi bil svet, ko bi šel po drugi poti - in četudi bi vedeli, morda nebi posedovali nevtralnega stališča za primerjavo. Problem lahko formuliram tudi takole (ker smo ravno omenili Ihana - ta pa je lani izdal knjigo Deset zapovedi): Človečnost je morda najbolje opredeljena v živih religijah. Ker poznam samo krščansko, bom ostal pri njej in pri njenih zapovedih. Ali civilizacijske pridobitve (v znanosti, pravu, tehniki, medicini itd.) povečujejo našo ljubezen do soljudi in do Boga, ali manj ubijamo, manj krademo, si manj želimo, kar ima sosed, manj prešuštvujemo itd.? Ali je s tehnično civilizacijo ukinjena potreba po odrešitvi, ki jo izražajo krščanstvo, budizem, hinduizem, islam itd? Naj formuliram še drugače: ali bo naša, zahodna civilizacija splošna in večna (dokler se ne bo sonce ohladilo)? Če bo, bo odgovor pozitiven, sicer negativen. Jaz sem pesimist in si zaradi pretekle balkanske vojne, trenutnega divjega kapitalizma, ekološke krize (neuspela svetovna ekološka konferenca), prihajajoče krize liberalnega zahodnega kapitalizma, naraščajočega ateizma, smrti socializma itd. odgovarjam z ne. Na kratko k Jakatovim replikam: Romantik: da. Cilj=pot: ne, toda ne pelje vsaka pot k cilju. Sodelovanje z naravoslovjem: da, toda nisem govoril o njem ampak o tehniki - razlika je bistvena. Simpatiziram z znanostjo, katere namen je znanje in ne uporabnost. Pravzaprav nisem problematiziral odnosa tehnika-humanistika, kjer bi bil jaz na eni od strani, ampak znanost-humanost - kjer pa sem hkrati na obeh, kot je dobro opozoril Miran. (Pri meni osebno je tako navdušenje za naravoslovje že mimo in replika je odraz spoznanja, da smo skoraj vsi strokovnjaki zaplankani v smislu, da "samo opravljamo svoj posel", kot pravijo v amer. filmih, in se za posledice ne brigamo.) PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre čas na ta račun) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? Hajd Aleš Bjelčevič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20010130/94c76d63/attachment.html From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Tue Jan 30 12:15:11 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 30 Jan 2001 12:15:11 +0100 Subject: [SlovLit] Se o dvopredmetnosti Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC17724CD870@ffs1.ff.uni-lj.si> Da razprave o dvopredmetnem študiju še dolgo ne bo konec, kaže med drugim tudi pricujoci prispevek o odgovoru, v katerem dr. Mihevc podaja zanimive predloge za rešitev bistvenih vprašanj. 1.) Motivacija: tisti, ki učimo na oddelkih, na katere se veliko študentov vpisuje, ker ne morejo tja, kamor bi radi, imamo to vprašanje ves čas pred očmi. Vemo, da je tako stanje samo začasno. Takih študentov takrat, ko se bo bistveno zmanjšal vpis tudi na naši fakulteti, ne bo več, zato se zavedamo, da nima nobenega smisla graditi prihodnost oddelka na vpisu po sili. Po drugi strani bi lahko izkazali (straho)spoštovanje tistim študentom, ki se skozi študij prepiflajo. Kdor se vpiše na staro grščino, ker se ne more drugam, in študij konča, čeprav ga stara grščina ne zanima in čeprav mu ne bo čisto nič pomagala pri iskanju službe (upanje na dobro službo kot - dodatna ali nadomestna - motivacija tukaj torej odpade), je pokazal izjemno vztrajnost in odločnost, ki si zaslužita pohvalo. Kolikor vem, so prav učitelji na manjših oddelkih zelo trudijo za popularizacijo stroke, zanimiva. predavanja in individualno delo s študenti. 2.) Študijsko svetovanje bi bila zelo dobra rešitev, če bo le dovolj usposobljenih ljudi (gl. tudi točko 3). 3.) Ukinitev dvopredmetnosti in enopredmetnosti v današnjem smislu bi bila načeloma sicer možna, a bi zahtevala globinsko prestrukturiranje, takorekoč (programsko in kadrovsko) rekonfiguracijo fakultete, vendar za to v danih razmerah ni ne prostorskih ne kadrovskih ne finančnih možnosti in, kot je videti, še kar nekaj let ne bo nič bolje. Kar zadeva zaposlitev in kombinacijo predmetov, smo postali na FF precej nezaupljivi. Kaj je danes v Sloveniji, državi na pragu evropske skupnosti, bolj potrebno in kdo ima več možnosti za zaposlitev kot prevajalci? In vendar država meni, da ji ni treba denarno podpirati študija na Oddelku za prevajalstvo FF, češ da se za to "ni nihče pismeno obvezal". Veseli bi bili, ko bi nam kdo v Sloveniji lahko karseda natančno povedal npr: - kakšne bodo kadrovske potrebe šolstva v naslednjih desetih letih (programov ne moremo predelovati, če se bo čez tri ali štiri leta morda že vse drugače); - kakšno bo zaposlovanje v državni upravi v naslednjih desetih letih, zlasti glede na pričakovani vstop v EU; - kakšni naj bi bili diplomanti in kaj naj bi znali, da bodo lahko dobili službo v slovenskih večjih in srednjih podjetjih v naslednjih desetih letih, t. j. kakšni so strateški načrti za razvoj gospodarstva v Sloveniji po vstopu v EU. Nam lahko kdo v Sloveniji to pove? Če ne, bomo sestavljali module samo po tem, kar sami trenutno vemo ali po tem, kar se nam zdi, da bi lahko bilo v naslednjih letih. Vse te podatke bi nujno potrebovali tudi tisti, ki bi bili na FF zadolženi za študijsko svetovanje in usmerjanje pri vpisu. 4.) Res se precej študentov FF zaposli že pred diplomo. To je pač posledica trenutne kadrovske stiske v šolah in trenutne konkurence med njimi. Resda nekateri (ne vsi) izmed njih diplomirajo, a s slabšim uspehom, kot bi ga dosegli, ko bi se ukvarjali samo s študijem. Da mora študent na dvopredmetni smeri izdelati dve diplomski nalogi, res ni prav. Uradno se tukaj najbrž ne da narediti nič, ker morat biti smeri enakovredni v vseh ozirih. Še najsprejemljivejša rešitev je usmerjanje v skupno diplomsko nalogo, ki velja za obe smeri. Vedno se sicer ne da, a v večini primerov se kaj najde, če sta pripravljeni obe strani. Lep pozdrav, Matjaž Babič From Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at Tue Jan 30 13:55:20 2001 From: Fabjan.Hafner na uni-klu.ac.at (Fabjan Hafner) Date: Tue, 30 Jan 2001 13:55:20 +0100 Subject: [SlovLit] =Prosim, črtajte me s seznama naročnikov Message-ID: Spo*tovani kolegi, srce mi krvavi, toda druge obveznosti mi ne pu*?ajo ve? dovolj ?asa, da bi utegnil prebirati Va*e zanimive razprave. Vso sre?o vsem! Mag. Fabjan Hafner _________________________________________ Robert Musil-Institut für Literaturforschung der Universität Klagenfurt/ Kärntner Literaturarchiv Bahnhofstraße 50/I A - 9020 Klagenfurt Tel.: 0463 - 2700 - 2913 Fax: 0463 - 2700 - 2999 fabjan.hafner na uni-klu.ac.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 10:17:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 10:17:44 +0100 Subject: [SlovLit] Osma skodelica kave Message-ID: <004b01c08d04$7669ba80$3903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/tarasu.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/odtarasa.html -- eno dolgo pismo Tarasa Kermaunerja Miranu Hladniku in slednjega odgovor, skupaj s slovarčkom kratic, ki jih v svojih 60 knjigah o slovenski dramatiki uporablja T. K. Komentarji nadvse zaželeni. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/prim_nov.html -- še en intervju za Primorske novice iz miznice Slovlitinega moderatorja; v naslednjih dnevih se prezrcali s ff.uni-lj.si na ijs.si. Http://www.geocities.com/majaenaa/teksti_si.html -- Maja Koren, Osma skodelica kave [hej, je nekdo bral Cankarja, ali pa znabiti Petra Stoparja alias Jurija Zalokarja roman Kave, kavice, kofetki? op. m. h.]. Http://www.geocities.com/kaseljc/ -- Lukna online: čudne zgodbe, še teže berljive. Pošteni literarni delavci na privilegiranih položajih v teh dneh uživajo na snegu; o tem pričajo posnetki na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html in http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri18.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 2 15:31:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Feb 2001 15:31:01 +0100 Subject: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <007201c08d25$295c6000$3903f9c2@hladnik> Jezikoslovci help Umetnik : družba ============= Jezikoslovci help Preprosti ljudje si pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis. Jezikoslovec naj bi znal povedati, kako se reče prav in kaj je s kakšnim stavkom narobe. Nekaj goriva takim pričakovanjem daje tudi stroka sama, kadar izjavlja, da je določena forma v skladu z jezikovno strukturo, kakšna druga pa ne. Tista, ki ustreza duhu ali naravi jezika, je pravilna, tisto, ki ni skladna z imanentno logiko jezikovnega razvoja, pa je treba preganjati. Moje težave nastopijo z vprašanjem, kako ločevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravičenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napačnimi", zunanjimi vplivi, ki "pačijo" jezik. Ali ni to, kar imamo danes za pristno, domače, slovensko in pravo, za normalno ali vsaj normirano, nastalo kot posledica tujih vplivov, npr. kralj iz Karel ipd.? --- Pri maskulinizaciji (pomoštvenju?) ženskih samostalnikov (prim. copati namesto copate) menda ne gre za zle tuje vplive -- ali je potem čisto vseeno, če se zgražamo nad že prevladujočo moško obliko, ker bomo že jutri rekli tudi cigareti namesto cigarete, v ednini pa copat in cigaret? Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. ========== Umetnik : družba O razmerju med umetnikom in družbo, ki je bilo ena od prejšnjih tem v Slovlitu, govori izrecno Cankar v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. Leta 1951 je v reviji Novi svet besedilo vzel pod kritično lupo Taras Kermauner. Ker teksta nisem poznal, mi ga je priporočil v branje in ubogal sem ga. Povzemam K. izjavo, da je bil Cankar ustvarjalec, ki je še potreboval publiko in njeno priznanje in je bil nad obojim hudo razočaran. Zato se je v Pohujšanju skozi umetnika Petra oprijel fantastične iluzije, da lahko živi brez priznanja domovine in občinstva oz. da ju lahko celo terorizira, češ, v grešni uri in v lahkomiselnosti ste dopustili rojstvo umetnosti (kulture), zdaj pa jo kar vzdržujte. Peter se v koncu Pohujšanja takemu izsiljevanju naroda odpove in pobegne, ker ga razmerje ustvarjalno ne navdihuje. Moje vprašanje se glasi: ali je ta odpoved usmerjevalna in zavezujoča še danes? Nam med vrsticami sporoča, da je inštitucija državnih kulturnih subvencij in nagrad smiselna samo do trenutka, ko kulturna komunikacija vključuje vse tri elemente sistema: avtorja, delo in sprejemnika, vprašljiva pa postane, kadar avtor postane edini konzument svojega dela (oziroma kadar je publika samo iz kolegov ustvarjalcev). Nemci rečejo delom v takem zaprtem sistemu Literatenliteratur, Cankar pa je s Petrom v Pohujšanju potožil takole: Nekoč sem bil umetnik in življenje je bilo moj model in moja snov, sodnik in publikum. Zdaj sem umetnik in publikum obenem. Blagor meni! Pijača sem, ki se opaja sama, in sonce sem, ki sije samo sebi, in ogenj sem, ki sebi sam gori. Nikomur na veselje, ne na žalost! lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Fri Feb 2 19:23:28 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Fri, 02 Feb 2001 19:23:28 +0100 Subject: [SlovLit] spletna umetnost Message-ID: <3A7AFB20.AD098D88@mila.ljudmila.org> spodaj je povezava na dober clanek o spletni umetnosti: http://www.ciac.ca/magazine/en/dossier.html lp.jaka From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Feb 3 08:21:01 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sat, 3 Feb 2001 08:21:01 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov Message-ID: <000a01c08db1$fca3e0a0$0909f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Pred kakim tednom je izšla knjiga Jureta Zupana s Prešernovimi konkordancami ("Kaj je Prešeren rekel o --- : konkordance samostalnikov v Prešernovih poezijah"). Čestitam in obenem izkoriščam za repliko k njegovemu decemberskemu prispevku o besednih zakladih (tekst je spodaj pod mojim). Če ga prav razumem, je nizek besedni zaklad nekaj slabega. Po mojem pa ni važno, koliko govoriš, ampak kaj poveš. (Zupan omenja še dva druga članka, ki govorita o stavkih in večjih besedilih, ne le o besedah. Pomembne reči se res dogajajo šele na tem nivoju. Žal teh sestavkov nisem bral, zato bom govoril le o besedah.) Pri merjenju besednih zakladov in pri interpretaciji teh rezultatov se mi zdijo pomembne tele reči: 1. Razlikovati je treba med besedami, ki jih poznaš oz. razumeš (branje tujih besedil, pasivno) in med besedami ki jih uporabljaš (ustvarjanje svojih besedil, aktivno). Razmerje je menda 11:1. 2. Število različnih besed (leksemov) je odvisno od velikosti besedila. Z večanjem besedila je prirastek novih leksemov manjši (na grafu nimamo ravne črte, ampak krivuljo, ki pada). Obstaja razlika med žanri: strokovno besedilo ima relativno manj leksemov kot leposlovno. 3. Kvaliteta besedila ni odvisna od števila uporabljenih leksemov, naše znanje pa ne od števila besed, ki jih razumemo. 4. Nikoli ne moremo meriti vsega besednega zaklada. Pri aktivnem lahko merimo le trenutnega, ki je spremenljiv. Pred desetimi leti sem kot športni novinar uporabljal vsaj sto leksemov, ki jih zadnja leta ne rabim več. In nasprotno. V enem mescu pa uporabim manj leksemov kot v desetih letih. ad 2) Razpolagam z omejenimi meritvami (slovaškimi, Suhadolnikovimi in mojimi), pa vendar: V besedilu s 7000 besedami (Zupanova kvota) bo od 1000 do 2000 leksemov (naši novinarji s 1900 so se torej dobro odrezali); količnik med besedami B in leksemi L je torej med 7 in 3.5; nižji količniki so bolj pogosti. Ta količnik pove, kolikokrat se ena beseda ponovi (v povprečju, seveda). Besedilo z ok. 40 000 besedami pa ima približno 4000 do 6000 leksemov. Količnik približno med 6 in 11. V večjih besedilih je količnik večji, kar pomeni, da se v večjem besedilu ista beseda ponovi večkrat. Primerjajo se torej le enako veliki teksti in le teksti iste vrste (ne moremo primerjati recimo strokovnega z leposlovnim). V poeziji, kjer imamo opravka s kratkimi teksti, bomo imeli na splošno manjši količnik (manj ponovitev), kot v dolgih romanih: v Prešernovih Poezijah je količnik 6, v enako velikem Cankarjevem Potepuhu Marku pa 13. Pri strokovnih besedilih je več ponavljanj leksemov, pri umetnostnih manj. Enako velik korpus z enako dolgimi teksti je dal količnika 7.5 in 5.6 (slovaški rezultati). (Še nekaj k opazki o novinarjih: Zupan pravi, da je pri njih prirastek leksemov po 3000 uporabljenih besedah začel padati. Jaz sem meril Stritarjeev eseje in tega upada pri njem res ni bilo. Imam pa premalo rezultatov da bi vedel, kje se krivulja začne spuščati.) ad 3) Znotraj besedila se posamezne besede ponovijo različnokrat. Vezniki, predlogi in druge nepolnopomenske besede se ponovijo 100-krat, 200-krat, nekatere pa nastopajo pa le po enkrat. Teh, ki se ponovijo malokrat, je več (krivulja ima kratko glavo in zelo dolg rep). Ravno ti so tisti, ki prispevajo h bogastvu zaklada. V praksi pa so zaradi majhne frekvence verjetno manj relevantni (nerelevantni so seveda tudi tisti z zelo visoko frekvenco). To je prvi argument zoper to, da bi besedni zaklad pričal o kvaliteti besedila. Za drugi argument še nekaj podatkov: Sveto pismo nove zaveze je, zgodovinsko gledano, najpomembnejše besedilo na Zahodu v zadnjih 2000 letih. V grškem originalu je med 137 000 besedami 5400 leksemov; v enkrat večjem korpusu francoskih besedil pa 8000 leksemov. Prešeren ima v Poezijah 2200 leksemov (v celotnem delu po mojem ne več kot 4000, raje manj, vendar podatkov nimam), Tavčar v manj pomembnem romanu Janez Sonce 4100 leksemov. Čeprav so besedila različno velika in jih ne smem primerjati, je vendarle jasno, da kvaliteta povedanega ni odvisna od števila besed. Prešeren je z dva tisoč besedami zaznamoval Slovence, Nova zaveza pa s 5400 vso našo civilizacijo. Oba imata, zgleda, manj besed od ameriškega maturanta (strinjam se z Zupanom, da je številka 8000 verjetno previsoka, napačna številka). Do enakega sklepa je prišel Zupan. (Seveda so tudi izjeme; po glavi se mi mota podatek, da ima Puškinov korpus, ki obsega nekaj sto tisoč besed, 21.000 leksemov.) Pri merjenju besednega zaklada novinarjev, znanstvenikov ipd. bi mene zanimal predvsem podatek, kako je zaklad povezan s strokovno učinkovitostjo in etičnostjo. Vsakdanja izkušnja s časopisi in revijami mi kaže, da so spisi, v katerih se bohotijo vse mogoče besede, pogosto bolj plehki od člankov, ki so bolj skromni. Po drugi strani je nabor leksemov v člankih nekega strokovnjaka zelo odvisen od tipa strokovnega besedila. V preglednem strokovnem članku bo verjetno več leksemov, v originalni razpravi pa manj. Verjetno bi se izkazalo, da imajo recimo Einsteinove ali Bohrove ali Bellove razprave manj leksemov od učbenika Fizika 1-4! Zato mislim, da skromen besedni zaklad ni stvar, ki naj bi zanimala šolske oblasti. Besedni zaklad ni merilo znanja in modrosti. >----- Original Message ----- >From: JURE >To: 'Miran Hladnik' >Sent: 08. december 2000 10:03 >Subject: RE: [SlovLit] Fw: besedni zaklad slov. maturantov > > >Spoštovani kolegi > >Informacija o besednih zakladih. > >Bogastvo besednega zaklada posameznih skupin slovenskega prebivlastva je, >vsaj po mojem mnenju, eden temeljnih podatkov, ki bi lahko odgovoril na >precej >vprašanj, ki so se z vso resnostjo pokazala ob objavi rezulktatov študije >OECD >o funkcionalni nepismenosti v 23 državah. Slovenija se je odrezal >zaprepaščujoče >slabo (o tem sem pisal v Delu, Znanje, oktober 2000). Prav nizka besedilna >pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) pri vseh kategorijah >Slovencev (posredno) kaže na dejstvo, da je: > >a) njihov besedni zaklad majhen in >b) da tudi tistih besed, ki jih posamezniki obvladajo in razumejo, ne znajo >povezovati v smiselne enote. > >Ob študiji besednega zaklada slovenskih novinarjev (Delo, 30. januar 1997, >stran 13) >se je pokazalo, da so v tekstih, ki so obsegali cca 7000 besed, uporabljali >v povprečju >nekaj več kot 1900 različnih. Pri tem je pomembno, da je število različnih >besed ob >dodajanju novih tekstov pri vseh šestih novinarjih že po 3000 besedah >pričelo zaostajati >za številom vseh besed (krivulja je kazala znake >nasičenja<). Zato ni >pretirano domnevati, >da bi bil, ob še tako velikem številu pregledanih besedil, besedni zaklad >povprečnega >slovenskega novinarja verjetno pod 10,000 različnih besed. > >Za ZDA bi si upal s precejšnjo gotovostjo trditi, da je besedni zaklad >pišočega profesionalnega >novinarja večji kot besedni zaklad njihovega maturanta (če sem malo hudoben, >lahko >dodam, da o tem nisem povsem preprican za povprecnega slovenskega >novinarja). >Zato je najbolj bistven del vprašanja gospoda Gradišnika ("pri prevajanju >sem prišel do >podatka, da ameriški gimnazijski maturant obvlada 80.000 besed"), kaj pomeni >beseda obvlada. >Če pomeni razumevanje besede, je številka 80,000 morebiti smiselna, čeprav >verjetno pretirana. >Število bi se prav gotovo vsaj prepolovilo, če bi od maturantov zahtevali >definicije ali >razlage besed. Če pa beseda "obvlada" pomeni aktivno uporabo besede, je >podatek >povsem zanesljivo pretiran. Za primerjavo je treba vedeti, da ima SSKJ v >vseh petih >volumnih (oziroma v integralni obliki) skupaj(!) okrog 121,000 gesel, >Webstrov slovar >ameriškega jezika pa z vsemi dodatki na skoraj 2000 straneh okrog 160,000 >gesel. >Zato se mi zdi podatek o 80,000 uporabljanih besedah pri maturantih vsaj za >faktor >10 previsok. > >Prešeren je, npr., v vseh svojih poezijah in pesmih uporabil skupno 25,600 >besed >med katerimi je bilo nekaj čez 7000 samostalnikov. Od vseh 7000 uporabljenih > >samostalnikov je bilo le nekaj čez 1000 razlicnih. (Moje konkordance vseh >Prešernovih >samostalnikov bodo izšle pri Mladinski knjigi čez kakšen mesec ali dva). >Groba >ocena različnih besed, ki jih je Prešeren v vsem svojem delu uporabil, je >precej pod 10,000; >skeptična ocena bi se lahko gibala do okrog 5000. Kljub >silnemu napredku< >informacijske tehnolgije, bi bil zelo previden pri sklepanju, da uporabljajo >današnji >maturantje kaj več različnih besed kot Prešeren. > >Problem besednega zakalad bi prav gotovo zaslužil vso pozornost slovenskih >jezikoslovcev, >še posebej pa šolskih oblasti. Verjetno bi se dale narediti zelo zanimive >študije, tudi z >doktorskimi tezami in mednarodnmi publikacijami kot koncnim rezultatom, če >bi se >problema lotili resno. Precjšen del računalniških programov in slovarjev, ki >so za >take raziskave potrebni, že obstaja obstaja. Trenutno edini večji problem >pri >računalniški obdelavi velikih količin besedil je avtomatičen izbor besednega >gesla >za vsako besed, ker računalnik pri vsaki besedi v povprečju(!) navede dve do >tri >možnosti, ki jih je treba >ročno< razrešiti. Če bi koga take raziskave >zanimale, >sem pripravljen pomagati. > >Lep pozdrav vsem > >Jure Zupan > >----- Original Message ----- >From: Branko Gradišnik >To: Miran Hladnik >Sent: 04. december 2000 16:22 >Subject: besedni zaklad slov. maturantov > >> Miran, >> pri prevajanju sem prišel do podatka, da ameriški gimnazijski maturant >> obvlada 80.000 besed (kar sicer dvomim). V opombo bi vnesel, kakšno naj bi >> bilo maturantsko besedišče pri nas -- ali morda slavisti imate vsaj >> približen podatek? (In kolišen torej je...?) >> Hvala >> >> Lep pozdrav, B.G. >> Branko.Gradisnik na guest.arnes.si > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 4 19:07:31 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 04 Feb 2001 19:07:31 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Slovar v glavo References: <001d01c08a8d$bdf8e0c0$1309f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Message-ID: <3A7D9A63.3FDB6AB9@mila.ljudmila.org> > Aleš Bjelčevič wrote: > > ?e gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega ra?unalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor. > Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva eti?nega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoš?il, komu boš že v genih dolo?il, da bo genij in komu, da bo pometa?? mislim, da problem ni v tehnologiji, pa? pa v njeni uporabi, problem dosopnosti v povezavi z novo razporeditvijo denarja/moci pa tako ali tako ze obstaja - okrog 95 % svetovne populacije je premanentno of-line, zametki kapitala ki lahko, ce ne bo nadziran, v prihodnosti dejansko odlo?a o dostopnosti bio-tehnologij, ki bodo osnova kapitala, dejansko ze obstaja - ali si bomo kdaj v glavo dejansko vgrajevali kakšne bio-slovarje ali ne, bomo videli, problem uporabe korporacijske verzije sveta/programske opreme/avtorskih pravic... ali pa katere druge (recimo www.gnu.org) pa so za marsikoga ze danes vsakdanja moralna vprasanja > Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda eti?ni problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babi?. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah. jaz bi rekel znanstveno-eticni problem, znanost bo sla prek etike, kot vedno, a po drugi strani je bilo tudi okroglost in ploscatos zemlje mozno videti kot eticni problem, zakaj pa ne? > Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohi?no navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna sr?na zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenš?ine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehni?nih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim. jaz tudi > PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre ?as na ta ra?un) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija? izmenjava mnenj z ljudmi istih interesov, ki jih brez mreze ne bi bilo? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 5 07:04:54 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Feb 2001 07:04:54 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) Message-ID: <002901c08f39$90f8b4a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran Hladnik Sent: 04. februar 2001 4:05 Subject: Re: [SlovLit] Zdaj sem umetnik in publikum obenem (Ivan Cankar) > Miran, Miran, > > napisal si: "Ali sem prehud relativist, če rečem, da je razlikovanje med > pravilnimi in nepravilnimi oblikami nepotrebno in da je merodajna večinska > raba, ki naj po dogovoru postane norma." > > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa rešiti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss From kramberger na uni-mb.si Mon Feb 5 12:59:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 5 Feb 2001 12:59:41 +0100 Subject: [SlovLit] pravopis Message-ID: Dober dan vsem, pravkar sem prebral naslednje (no, ne vem, ali je prav 'prav kar' ali 'pravkar'): > In to ravno v letu, ko kani slovarski del Slovenskega pravopisa z > akademijskega Olimpa re'iti vse jezikovne zadrege! Le kdo stoji za teboj? > Saj ne more biti drugega! > > Peter Weiss Ali res? Leta 1980 je izsel osnutek pravil za novi pravois, deset let kasneje so izsla nova veljavna pravila, ki so potem dozivljala nedokumentirane -- vsaj neobjavljene-- drobne in tudi neumne spremembe ob vsakem ponatisu, dodatnih enajst let pozneje pa bomo ze dobili slovarski del pravopisa -- 40 let po zadnji novi / predelani izdaji slovarskega dela (1962). Ker je SSKj v enem zvezku tako ze postal pravopisni prirocnik za vsakogar, ki je normalen, obicajen, povprecen uporabnik slovenscine, upam, da se bo ta pravopisni slovar osredotocil na pisanje osebnih in zemljepisnih imen, na pisanje izvedenih oblik besed pri stopnjevanjih, sklanjanjih in spreganjih in da bo na primernem, najdljivem mestu pokazal, kako pisemo znak za stopinje, procente -- levosticno ali levonesticno; in tako naprej -- skratka, da bo prakticen vsaj pol tako kot The Chicago Manual of Style. Kajti: zelja, da bi bilo dosezenih 50 % preglednosti tega prirocnika, je po izkusnjah s pravili za pravopis in zlasti njegovim registrom skoraj utopicna zelja. Lep pozdrav onim na Olimpu slovenskega jezikoslovja in vsem drugim, ki to berejo, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Mon Feb 5 20:14:38 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Mon, 5 Feb 2001 20:14:38 +0100 Subject: [SlovLit] Pravopis in racunalnik Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC177212684D@ffs1.ff.uni-lj.si> V dokaz, da so se o sprejemanju oblik in besed v knjižni jezik prepirali že Rimljani, bi si dovolil citirati rimskega ueitelja govorništva Kvintilijana (Govorniška vzgoja, I, 6, 43-45): "Smešno bi bilo, ee bi imeli jezik, ki so ga ljudje govorili, raje kakor jezik, ki ga ljudje govorijo zdaj. In kaj je konec koncev stari jezik drugega kakor stara govorna raba? Toda tudi tukaj ne gre brez razsodnosti: najprej je treba sploh ugotoviti, kaj je tisto, eemur pravimo govorna raba. Ee ima podlago zgolj v tem, kar poene veeina, bo to slaba šola ne samo za govor, ampak tudi - to je še pomembneje - za življenje. /.../ Zato: kakor puljenje dlak, stopnieaste prieeske in pijaneevanje po kopališeih, najsi se je še tako razpaslo po Rimu, nikdar ne bo sprejemljivo obnašanje, ker je vse to graje vredno (eeprav imamo sicer navado umivati se, striei se in hoditi na veeerje), tako tudi v govorjenju tistega, kar se je napaeno ustalilo v množici, ne bomo sprejeli za jezikovno pravilo. /.../ Zato bom imenoval 'govorna raba' tisto, o eemer soglašajo izobraženci, podobno kot je v življenju soglasje poštenih." K pravopisu: kako lepo bi bilo, ko bi kdo pripravil izvleeek najpomembnejših pravopisnih pravil (na kakšnih šestih ali sedmih straneh), da bi jih lahko tiskali v rokovnikih podobno, kot se tiskajo datumi državnih praznikov, izbruhov vulkanov ipd. ali navodila za prvo pomoe! Taki napotki bi bili sicer nepopolni in ne bi zajemali vseh možnih napak, a morda bi jih (za razliko od bolj ali manj poklicnih pisateljev, lektorjev in ueiteljev) uporabljali tudi tisti, ki jim sicer ni eisto vseeno, kako pišejo, a se jim zdi cela knjiga malo prevee za iskanje pravopisnih pravil. In za konec še okrog raeunalnikov. Lani poleti je bila v Frankfurter allgemeine Zeitung objavljena naslednja pesem: Paint the Paint the sun the type of perfection the type of depressed moods the type of teacup tapping the type of soft pillows type of water of force of light soft parade of trees contempt for a burn, a sod of life Kar dobra, ne? Baje jo je zložil neki raeunalniški program po vnaprej pripravljenem algoritmu. Lep pozdrav, Matjaž Babie From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 07:12:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 07:12:05 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: za slovlitovce Message-ID: <000a01c0925f$3a155980$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Erika Kržišnik To: Miran Hladnik Sent: 08. februar 2001 19:13 Subject: za slovlitovce Dragi Miran (ki me ne pustiš vsaj vcasih malo polenariti) in drugi slovlitovci (pisem z malo zacetnico, ker ste pripadniki vrste, ne naroda, celo ne plemena!), sej ne de bi zdej prov zlo teoretizirala, ampak to, de si ludje "pod jezikoslovjem predstavljajo pravopis" (citiram tebe, Miran!), je pa že hudo. Ke bi vsaj reku, de si predstavlajo slovnico, kar tud si. Pa kaj bi zdej rad, de rečem? De je jezikoslovje cel svet al kaj? Al pa, de je še manj kot pravopis? Men se zdi, de bi ti, mislem Miran Hladnik, rad hladno vojno (de ne rečem kakšno drugo) z jezikoslovci/-kami. Dej se mal umir, al kuker bi rekel naš otroc, skulirej. Sploh pa maš diplomo smeri slovenski jezik in književnost in si ne moreš pervošet, de ne ločeš med normo in kodifikacijo, de se provzaprov delaš, kuker de neč ne veš o vzrokih, razlogih in posledica purizma in (sevede tud) antipurizma, včasih in dones. - Mimgrede, jest naprimer si neb pervošla na slovlit vprašat, koko, hudiča, nej človk loč med avtorjem in lirskim subjektom v eni lirski pesmi, če pesnika zlo dober pozna, mislem, res zlo dober. Al pa kej druzga, lahko tud bolj banalenga, npr. kakšna je definicija književne vrste in zvrsti, če iste stvari različen imenujejo iste vrste strokovnaki v različnih knigah? Al pa, kako se v literaturi kvantiteta spreminja v kvaliteto - če en interpet šteje stavke pa besede pa zloge al pa ženske pa moške karkoli že. De ne rečem kej o tem, kako se aktualizira Preseren, če se slovenski igralci (jasen, de dober plačani) za ta glavno proslavo slabo naučijo njegovih besedil - jest pa sedim (trapa!) doma, poslušam in išem rdečo nit novodobenga sporočila; se čudem, de sem tolk trapasta, de ga ne najdem. Pol pa, ke enkrat eden (tud dober plačan iz dnarja davkoplačevalcev, kerih del sem tud jest) reče (v Uvodu h Krstu ...) "le majhen (... ne vem kaj) je tje do goščave, to noč nam jo DOČAKAT je mogoče" (namest: DOSEČI), se mi pa le zazdi pretrapast, de bi človk čaku goščavo, de pride k njemu, če se hoče tepst, al pa če hoče zbežat - in verjamem, de stvar ni v aktualizirani interpretaciji, ampak v tem, de ludje preprost Prešerna ne znajo na pamet. Boh ve, če mam prov, al pa spet narobe mislem, koker so mi že velikrat povedal. --- Dala sem si duška - in zdaj k stvari. Torej, ne le, da je treba ločevati med normo (mislim seveda jezikovno normo, kajti v jezikoslovju se sicer lahko govori tudi o normi širše, v pragmatiki ali tudi sociolingvistiki npr. o normi v jezikovnem vedenju /s širokim drugim e-jem/) in kodifikacijo (tj. zapisano, ali če hočete, predpisano normo knjižnega jezika). Kodificirano normo potrebujemo, da se sploh razumemo na določeni ravni in razmeroma konstantno - gre za t. i. stabilno (ali ustaljeno - mimogrede, sem proti izrazu: stanovitno) prožnost, pri čemer je v zvezi z normo in kodifikacijo poudarek na "ustaljeno". Bom povedala zelo banalen in zelo zelo čist slovnični zgled: Pred dobrim tednom sedimo v neki kuhinji in premišljujemo, kaj bomo čez vikend jedli (bilo je, preden smo šli v trgovino). V eni od mnogih kuharic (knjig) preberemo naslov "Bržola z lečo". O, super, bomo jedli bržolo. Pa vpraša eden: "Kaj pa je leča?" Ženske, kar nas je bilo okrog (se pravi, bili sva dve), brž pokonci planemo in prinesemo primerke leče (ena /ženska namreč/ "in natura", druga pa na sliki). Človek (mislim: moški) gleda oboje in ne razume: "Saj tukaj v receptu sploh ni leče!" - Kako je to mogoče? Kar nekaj časa in iskanja je trajalo, da smo ugotovili, da je prevajalec in lektor preprosto naredil slovnično (hkrati normirano in kodificirano) napako. Ni namreč šlo za lečo (ene vrste fižolček, stročnico), ampak za jed (prilogo ali nekaj podobnega) "lečo" (srednjega spola, torej sklanjano: lečo -a -u ...), predvidevam, da madžarsko, ker se v originalu piše "lecso". Pravi naslov bi bil "Bržola z lečom". Evo, nismo se razumeli. (Tudi bržole potem nismo jedli.) A tisto, kar sem hotela še povedati, je, da je med normo in kodifikacijo še ena stvar - ki se ji reče jezikovna kultura. - Če dobro premislim, še nisem povedala, da je norm v slovenskem (in sploh vsakem)jeziku več, samo ena med njimi je norma knjižnega jezika, le-ta (edina) je tudi kodificirana. Norme (kateregakoli) narečja niti ni treba kodificirati, saj te sogovorec, pripadnik (tega istega) narečja debelo pogleda (ali pa - če je bolj zadržan - si samo svoje misli), če rečeš kaj, kar ne gre v njegovo narečnojezikovno normo. Pomislimo vsi skupaj na kruto otroško izločanje kakega prišleka iz drugega jezikovnega področja, ni treba drugega jezika, dovolj je iz bližnjega zaselka - kako prav je prišel drugačen naglas, glas ali intonacija. Kršenje knjižnojezikovne norme ni niti približno tako kruto kaznovano, a ne? Skratka, norma je - o tem ne more biti dvoma. Druga stvar je, kako jo čutimo in kaj v njenem imenu počenjamo. Hudo pa je, če začnejo/začnemo jezikoslovci (če pustim ob strani vse druge) pozabljati, da se norma spreminja (normalno in razumljivo je, da se spreminja hitreje kot kodifikacija). V izpostavljenih časih/položajih (nisem prepričana, da se take vrste čas ne bliža z nadzvočno hitrostjo ali pa je sploh že tukaj) se od jezikoslovca naravnost pričakuje, da bo stopil na barikade v bran kodifikaciji - in če tega ne stori, ga razglasijo za ignoranta, brezbrižneža, nestrokovnjaka itd. Če to stori, ga pa zmerjajo s puristom. Pred kratkim (sredi januarja) sem bila na uvodni konferenci ob evropskem letu jezikov. Zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da je bilo prisotnih največ ljudi, ki se ukvarjajo s tujimi jeziki v Sloveniji, in zelo malo tistih, ki se ukvarjajo z državnim jezikom v Sloveniji, se pravi - s slovenščino. Par ljudi mi je celo zagotovilo, da so veseli, da sem povedala nekaj o slovenističnem prizadevanju v Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Sami so bili začudeni, da na konferenci, posvečeni jezikom, niso pričakovali govora o svojem lastnem jeziku. - Fantje, jaz mislim, da je z nami nekaj hudo narobe. Se opravičujem za dolg nastop. Saj ne bom več. Lep pozdrav vsem Erika (Kržišnik) From kozmaahacic na netscape.net Thu Feb 8 17:15:52 2001 From: kozmaahacic na netscape.net (ko ah) Date: Thu, 08 Feb 2001 11:15:52 -0500 Subject: [SlovLit] O pravilnem, nepravilnem ter rabi Message-ID: <6F900C5A.482D883C.4EAA641F@netscape.net> O PRAVILNEM, NEPRAVILNEM TER RABI Z vprasanjem Mirana Hladnika, kako locevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali strukturno upravicenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napacnimi", zunanjimi vplivi, ki "pacijo" jezik, so se na veliko ukvarjali tudi v antiki. Le da si niso bili vsi edini, da je tista oblika, ki je v skladu s 'strukturo' jezika, tudi primernejsa, kot tista, ki ni. Ce bi bil Miran Hladnik anticni slovnicar, bi bil gotovo anomalist. Sprasuje, ce je prehud relativist, ko pravi, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami v jeziku nepotrebno in da je merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma. Ce lahko verjamemo rimskemu slovnicarju Marku Terenciju Varonu, sta se v grskem jezikoslovju izoblikovali dve stranki: 1. Analogisti so izhajali predvsem iz pravilnih oblik, ki jih lahko dobimo z opazovanjem oblikoslovja, oblikoslovje pa lahko opazujemo samo v okviru posameznih kategorij. Opazanja analogistov so tako ustvarila predpogoj za odkritje paradigem in pisanje slovnic v danasnjem pomenu besede. Hkrati pa so si analogisti prizadevali iskati pravilne oblike v jeziku in so vcasih tudi prevec na silo odstranjevali iz jezika nepravilne oblike, ki pa so bile v rabi. 2. Anomalisti so obenem obravnavali danasnji dve vrsti pregibanja: oblikoslovje in besedotvorje. Anomalisti so opozarjali na mesta, kjer je v jeziku prihajalo do odstopanj, na razlicen razvoj podobnih besed in celo na razlicne pomene iste besede v razlicnem okolju. Anomalisticni pogled na jezik je bil manj strogo slovnicarski in bolj filozofski. Mark Terencij Varon si je v svojem delu O latinskem jeziku (iz 1. stol. pr. Kr.) prizadeval najti nekaksen kompromis med obema strankama (nekateri zlobno trdijo, da si je opozicijo kar sam izmislil, a se verjetno motijo). Tako je postavil nekaj tez, ki nam morda lahko dajo tudi odgovor na vprasanje o dvoboju med dobrim in zlim v jeziku. 1. Jezik je zasnovan na analogijah, torej na razmerjih, ki stojijo v pravilnih razmerjih z drugimi razmerji, seveda v okviru posameznih besednih vrst. - PO DOMACE: Jezik je struktura, kjer predvidevamo pravilne vzorce. 2. Da bi lahko analogije v jeziku dejansko zazivele, pa jih moramo rabiti. - PO DOMACE: "Dobro" v jeziku nam nic ne pomaga, ce ga ne rabimo. Ce cez nekaj let nihce ne bo rekel vec cigareta, ampak vsi cigaret, in nihce copata, ampak vsi copat, mu ne bodo nic pomagale pravilne oblike cigareta in copata, ker jih ne bomo rabili. - Raba (usus, consuetudo) je torej za Varona visji princip kot analogija (pravilnost v jeziku). 3. Mark Terencij Varon bi tako gotovo pritrdil Miranu Hladniku v tezi, da je "merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma". Vendar pa zgolj na nacelni ravni! Brez jezikovne politike tudi v antiki ni slo - in verjetno je tako kar prav. Varon tako razlikuje dve vrsti "napacnih" oblik v jeziku. Prva vrsta napacnih oblik so oblike, ki so bile napak sprejete v rabo, torej oblike, ki jih rabimo, vendar so napacne - niso v pravilnem razmerju z drugimi oblikami. Druga vrsta napacnih oblik so oblike, ki se niso bile sprejete v rabo in so napacne. Varon meni (9, 16), da moramo napacne oblike v jeziku popraviti, vendar mora biti proces postopen. Locevati moramo oblike, ki so zasidrane v jeziku (prva vrsta napacnih oblik), od oblik, ki jih lahko zlahka izlocimo iz jezika (druga vrsta napacnih oblik). Pri tistih, ki so ze zasidrane v jeziku, se moramo rabi izogibati. Ce bomo namesto napacne oblike uporabljali drugo, ki bo pravilna, bomo napacno postopoma prenehali rabiti in prevladala bo pravilna. Velik vpliv na prodor novih besed v jezik pa imajo po Varonovem mnenju (9, 17) prav dobri pesniki (boni poetae), se posebej dramatiki (scaenici), ki morajo doseci, da nova, pravilna oblika preide v splosno rabo (consuetudo). Raba (consuetudo) se namrec vseskozi spreminja. Nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali pravilno, danes rabimo napacno in nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali napacno, danes rabimo pravilno. Kako bi torej Varon pokomentiral zagato "copat, cigaret"? 1. Obliki copata, cigareta sta pravilni v analogiji s podobnimi samostalniki, ki se jih prav tako lahko nepravilno maskulinizira. 2. Ce bi bili besedi "copat, cigaret" ze zasidrani v jeziku, bi se s tem sprijaznili - bi pa seveda vsakic, ko bi imeli priloznost, raje rabili pravilno obliko "copata, cigareta". 3. Ce pa bi bili besedi "copat, cigaret" v taki poziciji, kot sta naprimer dandanes, bi Varon naredil vse, da jih ne bi rabili. Saj jih - zaradi pravilnejsih ustreznic - zlahka izlocimo iz jezika. Lep pozdrav Kozma Ahacic __________________________________________________________________ Get your own FREE, personal Netscape Webmail account today at http://webmail.netscape.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 23:02:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Feb 2001 23:02:25 +0100 Subject: [SlovLit] "A nej pobijem jih vse, a nej k'r sebe ustrelim," Message-ID: <000701c092e4$02ea9260$0203f9c2@hladnik> Http://www.kulturkultbum.homestead.com/naslovindex.html -- stran za pesnike. Http://www.radyoyo.si/5min/artists/02-gottschee-2.html -- repovska besedila iz Kočevja. Http://www.sebastijan-pregelj.sweet-sorrow.com/text/oss.html -- Sebastjan Pregelj se predstavlja z dvema novelama. Zanima koga, kako primerjam Jožefa Žemljo in Prešerna in podajam novo interpretacijo Krpana? Naj bere http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html in mi sporoči pripombe; prispevek sem pripravil za Juvanov simpozijski zbornik o romantični pesnitvi. lpm From kramberger na uni-mb.si Wed Feb 14 13:55:58 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Wed, 14 Feb 2001 14:55:58 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan, Erika -- pozdrav vsem drugim: posrecilo se mi je prebrati prvi del tvojega sporocila; ko sem prebral celoto, sta se mi utrnila dva komentarja. 1. zapis pogovornega / narecnega jezika Erika se je zelo potrudila, a tezav pri branju nisem imel samo zato, ker spadam jezikovno drugam, temvec tudi zato, ker na svojem zaslonu ne vidim niti slovenskih treh znakov: c*, s* in z*, manjkali pa so seveda tudi vsi tisti, ki jih sicer jezikoslovci uporabljajo za zapis pogovornega in zlasti narecnega jezika -- tega pac ni mogoce narediti v e-pismu iz povsem tehnicnih ozirov. Torej se je morala Erika omejiti na knjizne pisne znake, predvidene zadnjih 150 in nekaj let v teh krajih za zapisovanje slovenscine. Morda lahko ze s te tocke ugotovimo, zakaj potrebujemo tako opisni kot pravopisni slovar (in s*e kaksnega -- no, pa na to temo raje ne bom zapisal nicesar). 2. norme in pravopis Res smo v teh krajih mahnjeni na podrobnosti in razlikovanja -- in za izobcitev verjetno res zadosca, da si iz sosednje vasi (Bog ne daj, da si z Juznega Timorja). A zdi se mi, da opozorilo na taksne in druge pragmaticne vidike, na razlicne prepoznavnosti norme in razlicne nacine njenega "uveljavljanja" dopusca predvsem en sklep -- prav v tem kontekstu je toliko bolj v oci bijoce dejstvo, da slovarskega dela pravopisa nimamo aktualiziranega ze 40 let. Za pisni knjizni jezik in njegovo normo je pac znacilno prav to, da je na razpolago prirocnik, kamor lahko pogleda vsak pisoci, kadar je v zadregi. In s*e vec -- ce ta norma ni vzpostavljena v polni in dovolj odlocni meri, to vpliva tudi na nekatere druge norme in jezikovne rabe, ker je pac tezje vzpostaviti plasti, razlike in kriterije. Iz casov, ko sem obiskoval srednjo solo, se spominjam, da sem se za trsico ucil tistih 100 izjem pri sklanjatvah (to je bilo pred Toporisicevo reparadigmatizacijo sklanjatev sredi 70-tih let), zase pa sem v tistih istih stirih knjigah "Slovenski *knjizni* jezik" z zanimanjem prebiral poglavja o zgodovini in razvoju slovenscine. Novejsega tovrstnega izdelka za slovenscino zal ne poznam. Zato pac berem s toliko vecjim veseljem Deutsche Sprachgeschichte -- 3 obsezne knjige, ki jih je napisal jezikoslovec bolj pragmaticne orientacije Peter von Polenz. 3. sklep Zelo bom vesel, ce mi bodo slovenisticni jezikoslovci ponudili v rabo slovarski del pravopisa; z zanimanjem pa bom prebral tudi izcrpno zgodovino slovenskega jezika -- po moznosti ne samo knjiznega v ozjem pomenu. Hvala in lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Thu Feb 15 17:06:45 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 15 Feb 2001 18:06:45 +0200 Subject: [SlovLit] norme in pravopis Message-ID: Dober dan vsem, po manjsem ovinku posiljam v vednost vsem prijavljenim dve Erikini sporocili. Nimam kaj dosti za dodati. Zal sem prelen, da bi pobrskal po Internetu in se kje drugje, da bi izvedel, na katerem oddelku je Erika zaposlena -- kajti, ce je jezikoslovka-slovenistka, jo bom takoj okrcal zaradi ene zadeve: pricakuje od mene, ki nisem jezikoslovec, ah, s*e slavist nisem, da se bom za krajsi cas preselil v Slovansko knjiznico ali oddelcno slavisticno knjiznico in poiskal celo resto publikacij in si ustvaril celovitejso, temeljitejso podobo o zgodovini slovenskega jezika. Lepo bi bilo, ce bi Erika ali kdorkoli drug s primernim znanjem strnil vse te razprave v enovito povedano zgodbo-zgodovino, jih morda na nacin, kakrsnega uporabljajo v Forschungsberichte, predstavil in ovrednotil. Ko smo ze pri zeljah: pravopisnemu slovarju naj sledi slovar sinonimnih besed in fraz z antonimi, pa slovar slovenskih protestantskih piscev, ki nastaja s*e malce pocasneje, kot sta nekoc SBL ali SSKJ, pa historicni slovar Presernovega jezika, ki je bil doslej dvakrat napovedan, a nikoli uresnicen, pa --- papa vsem skupaj. Igor --- begin forwarded text Date: Thu, 15 Feb 2001 10:10:19 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljeni, ker ne vem, ali sem odgovorila samo vam ali na slovlit - nimam pojma, kako deluje, zadnjic je moj mejl v obtok poslal Miran -, vas prosim, da da tokrat nadomestite Mirana. Ce pa gre avtomaticno v slovlit, se opravicujem za nadlegovanje. Pozdrav Erika (Krzisnik) Date: Thu, 15 Feb 2001 10:05:24 +0100 From: = Kržišnik_Erika?= Subject: RE: [SlovLit] norme in pravopis To: Igor Kramberger MIME-version: 1.0 Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Pozdravljen Igor - in seveda vsi drugi, pravzaprav je Igor o normi in njeni realnosti povedal vse. To da nimamo "sredstev" za zapis pogovornega jezika, ni nic posebno slovenskega. Nimamo ga namrec iz vec razlogov, gotovo je prvi med njimi dejstvo, da ga skoraj ne zapisujemo (preprosto ni v navadi, da bi tako pisali, ?e manj je bilo v navadi v preteklosti). Dejstvo, da nareËij v njihovi fonetiËni podobi ne moremo zapisovati na mejlu, ni nic hudega (tudi anglescine najbrz foneticno, pa mislim zares foneticno, ne moremo zapisati) - foneticni zapis je znanstvena obdelava, ne pa bolj ali manj zavezujoce dopisovanje. Sploh je - po moje - za zapis pogovornega jezika edino smiselno porabiti "knjizne pisne znake" (ce se le da), saj jih pravzaprav enako beremo (skupaj s premenami in variantami itd.), kakor ce beremo pac zapis zbornega knjiznega jezika - pomanjkljivost mojega mimogrednega zapisa v prejsnjem mejlu so zlasti nekatere nedoslednosti, sem jih takoj ugotovila. Je pa smiselno prebrati razmisljanje V. Gjurina v uvodu (morda predgovoru ali kakor ze hocete) v Gradisnikovo knjigo Nekdo drug - dobra in zanimiva stvar. Da je imel Igor tezave pri branju mojega neknjiznega zapisa, ni nic cudnega, saj (kot pravi) je iz drugega govornega podrocja - to je pac samo se en dokaz vec o potrebnosti skupne (povezovalne in predstavitvene) knjizne norme. Tudi o "izobcenju" koga zaradi drugacnega govorjenja je treba reci kako besedo - prepricana sem, da nikakor (nikakor!) ni kaka posebna slovenska lastnost. Poleg tega stvar (v normalnih razmerah) seveda ni tako ekstremna, samo opazna in vcasih "obcutna". In seveda potrjuje zavest o normi v jeziku (na katerikoli ravnini, v katerikoli zvrsti itd.). Slovarski del slovenskega pravopisa tudi jaz nestrpno cakam, ceprav ... no, ja. O zgodovini slov. jezika je pred par leti (2 ali 3 - cas tako bezi, da nisem vec relevantna) izsla knjiga zbranih clankov prof. Oroznove, izsla so tudi in se vedno izhajajo Obdobja, v seriji knjig je veliko iz zgodovine, tudi jezika. Svetujem! Pa verjetno se kaj (vedno je kaj tudi v zbornikih SSJLK, novejsa zgodovina jezika je v zborniku Jezik in cas). Aha, se nekaj - v casu od zadnjega mejla sem premisljevala o Miranovem nacelu: ce dovolj ljudi napako dovolj dolgo ponavlja, postane pravilo. To nacelo v taki preprostosti seveda ne vzdrzi niti kvantitativnega pomisleka, namrec: koliko je dovolj ljudi? in koliko je dovolj casa? Je pa tudi res nekaj drugega: namrec to, da "napaka", ce ni v skladu s sistemom danega jezika, ne more prevladati, ne zaradi kodificirane norme, temvec zaradi norme same. Ce pa je "napaka" (ali odstop od trenutno prevladujoce ali kodificirane) "v skladu z", ce torej ima oporo v sistemu, se bo prej ali slej uveljavila (kdo doloci kdaj, je vprasanje, na katerega ne vem odgovora) vsaj kot variantna moznost. Po mojem je najstarejsi primer, povezan s tovrstnim problemom, Ërka l : ker smo Slovenci zapis ocitno dobili prezgodaj (zacetek 16. st.), prehod trdega l-a v u, w ... (oz. neke vrste dvoglasni?ki u) se ni bil koncan. Ker je od tedaj dalje nazaj na govor vplivala kodifikacija, prehod se do danes ni koncan in ni poenoten. Morda stvar ni tako preprosta in je vmes se kaka glasoslovnorazvojna zadeva (ne bi zdaj o tem!), a gotovo je problem v tem primeru tudi kodifikacijskonormativne narave. Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem "knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) - kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev - plevel) in pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega ...'). Primerov je gotovo se veliko npr. tudi dvomiti v kaj namesto dvomiti o cem, ce pomislimo na verjeti/verovati v kaj). Kakorkoli ze, stvari niso tako crno-belo preproste. Kako sem se spet razpisala - kriv pa je Igor, ker me je izzval. Lep pozdrav zato Igorju in vsem ostalim. Erika --- end forwarded text From vsonkine na wanadoo.nl Sun Feb 18 18:54:11 2001 From: vsonkine na wanadoo.nl (Victor Sonkin) Date: Sun, 18 Feb 2001 18:54:11 +0100 Subject: [SlovLit] Vprasanja Message-ID: <002d01c099d3$ce938f20$c80011d5@hkyxztrz> Spostovani kolegi Se opravicujem za "lurking" in skorajsno odsutstvo prispevkov, toda zdaj res potrebujem vaso pomoc; namrec lektoriram svoj clanek o slovenski medvojni knizevnosti, ki sem ga pisal pred dvema letoma, ce ne vec; zdaj pa sem v drugi sredini, brez slovarjev, brez svojih belezek itn. Trebajo mi neki splosni podatki, in namrec: Datumi rojstva in smrti Bratka Krefta in Slavka Majcena; Datumi objave (za neka dela zdaj imam samo ruski prevod, oprostite za napake): - "Slucaj v mestu Gogi" "Umirajoci bog Triglav" "Kaplan Martin Cedermac" I.Brncic, "Balada" "Med stiri zidi" (??) I.Potrc, "Sin" A.Ingolic, "Lukarji" Hvala vnaprej! Kakor moje vprasanje verjetno ni od splosnega interesa, lepo vas prosim pisati na moj naslov - vsonkine na wanadoo.nl Viktor From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 08:10:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Feb 2001 08:10:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Dežurni_krivci Message-ID: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> Re: O jezikovni zakonodaji Za splet ============= O jezikovni zakonodaji >Ali /.../ je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi >oblikami nepotrebno in /.../ je merodajna večinska raba Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na kompetentno manjšino, to je na tiste, ki o jeziku nekaj vejo ali imajo vsaj razvit t. i. jezikovni čut. Zakaj, recimo, slovenskega pravopisa ne sprejema parlament oz. zakaj nikomur ne pride na misel, da bi o jezikovnih dilemah razpisal referendum? Samo zato, ker so jezikovna vprašanja manj pomembna od strankarskih, ekonomskih, lokalnointeresnih? Položaj ni nič drugačen v literaturi in umetnosti. Drago Jančar pravi, da je tem sistemom demokracija tuja in da se bolje počutijo v razmerah fevdalizma in absolutizma. Po branju članka z naslovom Vrenje v jezikovnem morju (Delo 10. 2. 2001), ki so ga prevedli iz Süddeutsche Zeitung, lahko sklepamo, da bo vsaj pri jezikih v ekspanziji skrb za njihovo pravilnost in čistost izginila in bo jezikovna izobrazba postala nepotrebna, saj bodo kompetentne manjšine (jezikoslovci, literati, kulturniki), ki skozi zahtevo po obvladovanju zapletenega sistema jezikovnih pravil vzdržujejo svoj ekskluzivni položaj, izgubile oblast nad jezikom. ========== Za splet Http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fs0691/ -- besedila idrijske pank skupine The Blu Blu. Http://www.volaric.com/haiku/haikuz1.htm -- haikuji Zlate Volarič. Http://www.tinkara.com -- besedila pesmi, ki jih prepeva Tinkara Kovač. Http://www.geocities.com/krivci/vse.html -- besedila rokovske skupine Dežurni krivci. Http://www.geocities.com/pregovor/Slovenska/glavna.htm -- še poezija. Http://www.geocities.com/pregovor/ -- zbirka pregovorov. Mirko S. Marković: Oblici i pojave u književnosti za decu, 2000 (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=15516) je samo ena od knjig, ki jih ponujajo na naslovu http://www.knjizara.com. Http://www.hcu.ox.ac.uk/about.htm -- HCU (The Humanities Computing Unit) v Oxfordu se predstavlja. Http://info.ox.ac.uk/ctitext/subject/literature.html -- literarni viri, tudi o kritičnih izdajah, spet v Oxfordu. Http://www.yourdictionary.com/ -- zbirka spletnih slovarjev. Http://freeskills.efront.com/listcourses/cobrand/freeskills -- spletni tečaji računalniških spretnosti. Http://www.kerbango.com/ -- radijski program preko modema. Http://www.zdnet.com/downloads/ -- nič literarnega, pa morda vendar koristno: različna računalniška orodja na spletu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:09:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:09:05 +0100 Subject: [SlovLit] De+urni krivci References: <001a01c09a43$06952d60$5b4602c1@ff.unilj.si> <3A906227.524B5197@uni-lj.si> Message-ID: <002a01c09b1c$c7a8ec60$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleksandra Derganc To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 1:00 AM Subject: Re: [SlovLit] De+urni krivci > Dragi Miran, > > vprasanje jezikovne kodifikacije je strokovno vprasanje, ki ga resujejo strokovnjaki (kar seveda ne izkljucuje razlicnih pogledov ali konfliktov med njimi). Ali si lahko predstavljas, > da bi na referendumu ali v parlamentu odlocali o tehnicnih podrobnostih potresno varne gradnje ali o nacinu zdravljenja pljucnice? Lp Sasa > Draga Sasa, vojaski radarji na Menini planini so nedvomno zelo zelo strokoven problem, ki pa ga je demokraticno in po svoje razresila volja nestrokovnega ljudstva v tamkajsnji okolici. V Kansasu so pred kratkim zacasno demokraticno odlocili, da se evolucijskega nauka v soli ne bodo ucili (tako nekako, kajne, Marc?), ceprav gre spet za izrecne strokovne reci. Vidis, ze jutri se z vecino glasov odlocimo tudi, kako nam bodo zdravili pljucnico :-) Le zakaj naj bi bil torej jezik izjema? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 10:11:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Feb 2001 10:11:31 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?Q?Fw:_=5BSlovLit=5D_Dežurni_krivci Message-ID: <003701c09b1d$1ea41300$2103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Monday, February 19, 2001 10:53 AM Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci > Samo asociacija - ne na demokracijo v pravopisu ampak v literaturi (ker si > ti pri analogijah, bom še jaz): tudi v znanosti, filozofiji, veri in morali > ni demokracije, čeprav so to stvari javnega interesa. Ne moreš z > referendumom odločati o rešitvah znanstvenih vprašanj (demokracija v > znanosti sicer obstaja, toda vključena je zgolj posvečena elita - sicer bi > že izglasovali venetsko teorijo), ne moreš v parlamentu sprožiti vprašanja, > kaj je resnica, ali Bog obstaja, ali je kraja dovoljena. To bi pomenilo, da > dopuščamo, v principu, tudi takle rezultat glasovanja (poudarjam: v > principu, verjetnost je seveda neskončno majhna): Boga ni (ker to, recimo, > sledi iz dejstva, da imamo elektriko, avte in poznamo kemijsko formulo za > vodo), da je resnica relativna in da sta kraja in poboj dovoljena? > > Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 24 16:35:08 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 24 Feb 2001 16:35:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Ena_jezna_pesem_o_učiteljici_slovenščine Message-ID: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Danes samo tri spletke Shopping & kultura Ad: Jezik & demokracija ========== Spletke Http://www.gimnazija-poljane.com/gimpol/splosno/Himna_BesediloNadNami.asp -- himna poljanske gimnazije, ki jo je sestavil Kozma Ahačič. Http://www.myfreehost.com/tajos/poet.htm -- zlobne pesmi o učiteljih. Http://www.sejo.f2s.com/pesem.htm -- pesem neke punce o Damjanu Muhiču. ========== Shopping & kultura Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret se razočaran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje odšli na razprodajo v štacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno smešiti, ali gre le za selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem središču v nakupovalno meko na obrobju. S tem dobiva kultura seveda drugačen status, kot ga je imela v mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na površje njena plebejska rekreativna razsežnost. Komentar? ============ Ad: Jezik & demokracija Opravičujem se vsem, ki ste še prispevali replike na to temo v moj poštni predal, ker jih nisem poslal naprej na slovlit na ijs.si -- domneval sem, da so bile napisane bolj za osebni dialog kot za javno rabo. K odprtju teme me je spodbudila praksa ljudskega (demokratičnega) nezaupanja v t. i. strokovne rešitve, ne glede na to, za katero strokovno področje gre. Ljudje jim ne verjamejo in raje prisegajo enkrat na svojo zdravo pamet drugič na svojo nespamet in predsodke, ker izhajajo iz izkušnje, da so za premnogimi strokovnimi argumenti vedno tudi taki ali drugačni interesi, politika in nazori. Pravopisna vprašanja in literarne ocene seveda niso pri tem nobena izjema, zato bo v teh dveh disciplinah, v jeziku in literaturi, kjer se je vedno gojil pojem izbranosti (elitnosti, tj. kompetence omikane manjšine), še prihajalo do nesporazumov -- če se bo le ljudstvo odločilo vzeti demokracijo zares. lp miran From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Sun Feb 25 12:07:53 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 25 Feb 2001 12:07:53 +0100 Subject: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine References: <002601c09e78$3befa880$3103f9c2@hladnik> Message-ID: <3A98E789.BD2FC993@mila.ljudmila.org> > Shopping & kultura > > Na TV je zanimiva reklama za Interspar. Vase zaverovani znameniti interpret > se razo?aran znajde pred prazno dvorano v kulturnem hramu, ker so vsi ljudje > od?li na razprodajo v ?tacuno. Je obisk kulturnih prireditev res taka > konkurenca trgovcem, da se jim jo zdi potrebno sme?iti, ali gre le za > selitev kulturne ponudbe iz rezervata v mestnem sredi??u v nakupovalno meko > na obrobju. S tem dobiva kultura seveda druga?en status, kot ga je imela v > mestnih jedrih do zdaj: namesto elitne avtonomnosti in ritualnosti stopa na > povr?je njena plebejska rekreativna razse?nost. Komentar? tipicen slovenec = avto tipicen slovenec = nagravžna hiša tipicen slovenec = interšpar & mercator & leclerc == gurman ?! tipicen slovenec = idiot tipicen slovenec = poceni neizobrazena delovna sila za EU tipicen slovenec = ima rad take reklame ++ so mu domace, se strinja ++ se identificira == uspešna, dobra reklama kapital != kultura kapital = ne mara kultura kapital = mara tipicen slovenec ++ > plebejska rekreativna razse?nost != kultura != [ni].jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 06:44:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Feb 2001 06:44:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Ena_jezna_pesem_o_ueiteljici_slovenšeine Message-ID: <002801c09fb7$2f08a0a0$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Babič Matjaž To: 'Miran Hladnik ' Sent: 25. februar 2001 16:21 Subject: RE: [SlovLit] Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine >Shopping & kultura >Na TV je zanimiva reklama za Interspar [...] Najbrž ni, da bi si človek razbijal glavo s tem, kako si razlagati reklamo. V reklamni agenciji so si najbrž samo izmislili nekaj, s čimer so izkoristili razburjenje, ki je nekaj časa vladalo okrog nadaljevanke o Prešernu. O pomenu te reklame bi se lahko spraševali zgolj, če bi predpostavili, da ima reklama pomen (v smislu prenašanja miselne vsebine) in da sporoča kakršna koli reklama kar koli drugega kakor KUPIKUPIKUPIKUPI. In tudi če bi kaj bilo - ali bi bilo umetniku res žal tistih ljudi, ki gredo raje v trgovino, kakor da bi bili na njegovi prireditvi? Lep pozdrav, Matjaž Babič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 27 08:58:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Feb 2001 08:58:07 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> -Izvorno sporočilo----- Od: Miran Hladnik Za: slovlit Datum: 19. februar 2001 8:59 Zadeva: [SlovLit] Dežurni krivci >Vprašanje, ki sem ga zastavil, pravzaprav ni bilo jezikoslovno. Zanimalo me >je namreč, kako to, da odločanje v politiki in drugem javnem življenju >prisega na t. i. demokratične principe, ki temeljijo na pravilu, da ima vsak >človek svoj glas, ne glede na njegovo pamet, v jezikovnih rečeh, ki so tudi >javnega in dogovornega značaja, pa se pri odločitvah sklicujemo na >kompetentno manjšino ----- Original Message ----- From: marijan hladnik To: Miran Hladnik Sent: 26. februar 2001 14:54 Subject: Re: [SlovLit] Dežurni krivci Iz postavljenega vprašanja je razvidno, da vidiš razliko med sprejemanjem odločitev v politiki in npr. v jezikoslovju. Povsod odloča le kompetentna manjšina, tudi v politiki. Kako postaneš član take skupine, je različno. Lahko je to specialistično znanje, izbrušen talent v umetnosti, demokratične volitve, revolucije itd. Ko si enkrat v taki skupini, odločaš o vsem pomembnem na interesnem področju te skupine. Zakonitosti, ki veljajo npr. v umetnosti, sigurno niso genetsko pogojene. Svoj čas je bil pojem ženske lepote miloška Venera, "nekoliko" kasneje pa Twiggy. Vpolitiki je demokracije bore malo. Kdo bo v kompetentni skupini politikov, odloča skupina ljudi, ki je najštevilnejša, ne pa najbolj razgledana, pametna. Ta najštevilnejši del populacije pa je najlažje demagoško prepričati, kaj je v politiki prav in kdo naj jo vodi. [...] In tako je skoro na vseh področjih, ki so pomembna za življene človeštva. Zakaj naj bi bil jezik izjema? Vedno in povsod bo širši del občinstva izpostavljen večji ali manjši manipulaciji "kompetentnih skupin". [...] Ne zameri, če sem se spustil v debato, četudi nisem v "kompetentni skupini". Marijan ========= Brž komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manjšine", nočemo priznati, da je velik del naše "strokovne" argumetnacije manipulativne narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kakšna manipulacija, če bi jo javno priznali? miran.hladnik na uni-lj.si From zeleznikarj na mila.ljudmila.org Tue Feb 27 14:31:21 2001 From: zeleznikarj na mila.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 27 Feb 2001 14:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] Re: jezik & politka References: <002801c0a093$07255e20$5b4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3A9BAC29.2CDB491E@mila.ljudmila.org> > Br? komentiram: S povedanim se lahko samo strinjam, vendar me tudi izziva k > moraliziranju: moti me, da si mi, tj. "kompetentne manj?ine", no?emo > priznati, da je velik del na?e "strokovne" argumetnacije manipulativne > narave. Sicer pa, ali bi bila potem to sploh kak?na manipulacija, ?e bi jo > javno priznali? znanost = manipulacija objektivna resnica = iluzija znanstveni pravopis = politika je mo? interpretacije ve?ja, ?e zakrije svoje vzvode? [j] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 28 09:20:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Feb 2001 09:20:32 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: jezik & politka Message-ID: <005901c0a15f$70310640$5b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Milena Blažič To: Miran Hladnik Sent: 27. februar 2001 22:40 Subject: Re: [SlovLit] Re: jezik & politka > Miran! > Vse te težave je Platon "razrešil" v državi z vladarji, ki morajo biti > filozofi (VI. poglavje Politike). > Lahko pa se lotiš zadeve s "tehnokracijo". Kaj pa je 2400 let? Spor > specialnost ali vsesplošna razgledanost, bi bilo pravo vprašanje. > Demokracija pa običajno postavlja vprašanja pragmatično (kar pa pomeni hude > težave z resnico) in občo preverljivostjo (kar pa je tudi zahteva > demokracije). Temu se reče - protislovje. Jezik ni JAZ ampak MI. E!? > Jani > p.s. Se vidi, da imam počitnice, pa se lotevam tudi takihle vozlov. [...] > v četrtek v KUD-a na 8. marec (20.30) [...] bo večer > Leonarda Cohena "na slovenačkom". Srečno! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 1 13:29:09 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 1 Mar 2001 13:29:09 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Spletke O pogrebcih prave umetnosti ============ Spletke Http://geocities.com/music_howitzer/besedila.htm -- besedila glasbene skupine Howitzer. Http://mila.ljudmila.org/litcenter/ -- Svetlana Makarovič, Prekleti kadilci. Http://www.racunalnistvo-mp.si/narodne/ -- slovenske "narodne" pesmi. ============ O pogrebcih prave umetnosti V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: "Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v skrito resnico sveta. Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Mar 1 17:26:10 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 01 Mar 2001 17:26:10 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci References: <004b01c0a24b$382a0a20$7603f9c2@hladnik> Message-ID: <3A9E7822.7DE27176@mail.ljudmila.org> > Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj pore?ete ustvarjalci dana?nji? [jaka.zeleznikar] vsak dan lo?uje visoko in nizko umetnost [jaka.zeleznikar] se ne bo prepiral s Heglom. Hegel je mrtev. [jaka.zeleznikar] trpi vsak dan [jaka.zeleznikar] trpe?e iš?e kritika, da mu pove ali je nizek ali visok umetnost = trpljenje trplenje != nujno umetnost // [!=] ni ------------------------------------- trplenje je ve?je kot umetnost [jaka.zeleznikar] ??: Je umetnost dosezena s trplenjem sploh umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Katero tpljenje vsebuje umetnost? [jaka.zeleznikar] ??: Je kritika brez trplenja prava kritika? [jaka.zeleznikar] ??: Je teorija brez trpenja " teorija? [jaka.zeleznikar] ??: ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:49:22 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Mar 2001 15:49:22 +0100 Subject: [SlovLit] S prašičem v steno, jest rab'm denar / za pivo, dekleta, do jutra bom car. To sta dva verza iz besedil jeseniške rock skupine Sleepwalkers na naslovu http://www.sleepwalkers-band.com/. Http://www.edvart.com/kosovel/ -- 100 pesmi Srečka Kosovela v slovenščini in nemških prevodih J. Strutza. Http://www.kibla.org/zamisel/ -- družboslovna in humanistična knjigarna v Mariboru. Http://wos.izum.si/ -- od zdaj na spletu dostopna naša dva citatna indeksa (AHCI in SSCI), menda samo z inštitucionalnih strojev -- zelo zanimivo! Oglejte si še http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/ za mednarodno sodelovanje z univerzo v Bochumu. Prijetno deskanje vam želim miran. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 3 17:53:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Mar 2001 17:53:55 +0100 Subject: [SlovLit] Spoznavajmo svet in domovino Message-ID: <001c01c0a402$89c8c520$0803f9c2@hladnik> Na delo v London Podiplomci v Bochum Tujci v Slovenijo ========= V London From: Michaela To: "'tomaz.erjavec@ijs.si'" Subject: Slovene tuition Date: Thu, 1 Mar 2001 12:19:06 -0000 Dear Tomaz We are a language agency based near London and we are looking for a professional Slovene language tutor to do a 500 hour course for us. Do you know anyone in or around London who would like to teach for us? Please help if you can. It is extremely difficult to find a tutor for Slovene. Many thanks Michaela =========== Podiplomci v Bochum Zadnjič sem med spletkami navedel samo naslov povabila z Univerze v Bochumu: http://www.ruhr-uni-bochum.de/ost-west/. Danes informacijo dopolnjujem s podatkom, da je vabilo namenjeno humanističnim in družboslovnim doktorandom, ki bi želeli svoje doktorske teze vključiti v okvirno temo Kultura--(državna) oblast--družba. V naslednjih dveh letih študija bodo 30 kandidatom financirali 4 enomesečna bivanja na svoji univerzi, kjer bodo na kolegijih izmenjavali svoje izkušnje -- v nemščini, angleščini, ruščini ali francoščini. V drugem turnusu v letih 2003--2005 bodo sprejeli do 50 udeležencev, okvirna tema pa bo tedaj Nacionalno določeno mišljenje in kulturni pojavi 19. in 20. stol. ter njihovo mednarodno preseženje. Sklad prispeva po 1250 DM na bivanje, krije prevozne stroške in stroške nakupa strokovne literature. Prijave do 31. marca, prvi kolegij bo od 6. do 31. avgusta 2001. Podiplomske študente zavzeto spodbujam k prijavi! ======= Slovene for Travelers Slovenščine za popotnike (Slovene for Travelers) je zdaj v celoti v delovni verziji dostopna na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- menda prva taka spletna knjiga pri nas. Vabljeni k ogledu in kritični presoji. Od klika na stavek do zvoka mine pri meni doma 6--13 sekund. Poročajte mi prosim o svojih izkušnjah: se vam je kdaj stran sesula ali ste imeli težave s šumevci? Začetna stran bo še deležna estetske obdelave. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 5 14:46:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Mar 2001 14:46:55 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pres*eren v Kidric*evi redakciji Message-ID: <006b01c0a57a$c314fe60$5b4602c1@ff.unilj.si> From: Igor Kramberger > Dragi vsi, > > pred dobrim tednom sem dokoncal studijo z naslovom "Pres*eren v > Kidric*evi redakciji", ki je namenjena zborniku, posvecenem Francetu > Kidricu -- objave v zbornikih habilitacijsko ne pomenijo sicer nic, a > drugam ta studija po svoji vsebini in zgradbi, "zal", ne spada (in > tudi ce bi izsla v Slavisticni reviji, ki ima najvisji znanstveni > rang, bi mi "sociolog vasi in mesta" priznal kvecjemu pol tocke). > > Ko je France Kidric leta 1925 objavil v reviji Ljubljanski zvon > prispevek z naslovom "Iz delavnice za komentar Preserna", se je to > zdelo kot napoved serije prispevkov, ki bo dosegla vrhunec z izidom > druge knjige popolne izdaje Preserna, za katero je Kidric predvidel > izcrpen komentar. > > Kidric je v naslednjih letih sicer izdal vrsto studij o Presernu, a > ne pod obetavnim skupnim naslovom, hkrati pa po vsebini posvecenim > tako razlicnim temam, da se je moralo zastaviti vprasanje, kako bi > izpeljal knjigo s komentarji. No, izdaja je ostala nedokoncana in > komentar ni nikdar izsel. V koliksni meri pa je bil pripravljen > (izpisan), mi ni znano. > > Upam, da se mi bo posrecilo napisati vec prispevkov -- in da se bo v > naslovih spreminjal samo priimek urednika. Izcrpnejsa obdelava > "presernoslovja" je deziderat v slovenistiki vsaj od Kidricevega > intervjuja, objavljenega leta 1927 v reviji Ljubljanski zvon. Povedal > je, da pregleda presernoslovja v izdajo ne bo vkljucil, ker bi > postala preobsezna. > > Studija "Pres*eren v Kidric*evi redakciji" je sicer krajsa od > ampelografske studije -- po stevilu znakov gre samo za dve tretjini > obsega oziroma za 41.000 znakov, a se mi kljub temu zdi predolga za > posiljanje v e-pismu. Kdor bo zelel, bo prejel kopijo studije, ce mi > bo poslal vsaj eno vrstico dolgo prosnjo. > > Lep pozdrav, > - -- > Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 11:17:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 8 Mar 2001 11:17:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Našli_so_me_na_internetu_torej_sem. Message-ID: <005e01c0a7bd$b1e1d9c0$4e03f9c2@hladnik> Http://www.lovrenc.si/galerija/vecernica/ -- Staša Pernat -- Večernica, pesnica iz Lovrenca na Pohorju. Http://www.revija-delta.net/delta.htm -- Delta, revija za ženske študije. Http://www.flegmatiki.com/besedila.html -- besedila glasbene skupine Flegmatiki. Http://www.revijasrp.si -- revija Srp. Http://www.geocities.com/marjetka_jersek/ -- Marjetka Jeršek, vendar tokrat ne z literaturo. Http://www.envy.nu/aag/beseda/izborb.htm -- stran, na kateri se spočenja seznam spletno dostopne poezije; npr. pesmi A. Goloba: http://www.envy.nu/aag/beseda/pesmib.htm. Http://www.alfainomega.com/ -- erotične in pornografske zgodbe. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html -- nove reči na straneh simpozija o romantični pesnitvi. Kako so odkrili, da svetovnega prvenstva v računalništvu, na katerem je zmagal Matjaž Rogelj, ni bilo? Ker ni bilo o njem na internetu nič najti. Ponuja se logičen sklep: če te ni na internetu, ne obstajaš. Marsičesa še nismo postavili na internet -- bi nas moralo zaskrbeti? lpm From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Mar 10 10:37:51 2001 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Sat, 10 Mar 2001 10:37:51 +0100 Subject: [SlovLit] Prekleti kadilci Message-ID: <00a101c0a946$4d876e60$2a02f9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Slovlit berem z zamudo, zato šele zdaj reagiram na Kosovo kolumno (Miranova replika je spodaj): Kosa razumem, kot da odpira temeljni problem funkcije in cilja umetnosti skozi problem ločevanja dobre in slabe umetnosti: Umetniška dela lahko razporedimo v mrežo štirih kvadratov, kjer sta na eni osi lahka in težka, na drugi pa dobra in slaba dela. Kako pri težkih delih vem, ali sem nesposoben jaz kot bralec ali je morda nesposoben ustvarjalec? In kako v lahkih izločim kič? Načelen odgovor je pogosto citiran: dobra umetnost krepi bralčevo duhovno rast. Kaj pa v praksi? Kako vem, kdaj "duhovno rastem"? Ko imam tak občutek? Ko ga nimam, pa ne rastem? Kakšni pa so objektivni znaki duhovne rasti in kaj sploh je duhovna rast? Ali je to sposobnost, ločevati pozitivno od negativnega (moralno od nemoralnega, lepo od nelepega)? Ali obstaja ideološko nevtralni vrednostni sistem, da bi z njegovega stališča lahko meril to sposobnost in to rast? In ali nismo potem, ko smo duhovno dovolj odrasli, zavezani tudi k neki akciji, to pa bo ideološka akcija? Potemtakem umetnost ni nekakšna brezinteresna kontemplacija? Drugi problem: 1. Ali je visoka umetnost, ki jo konzumira elita ("happy few", pravi Kos), že zasnovana samo zato, da bo dostopna le eliti? 2. Ali pa je elitnost le neželeno dejstvo - morda posledica slabe kulturne vzgoje in lenobe potrošnikov? (Kje in kako potem vzgajati?) 1. Če prvo, potem taka stvar ni najboljša umetnost. Umetnost po definiciji namreč prinaša nekaj dobrega. Če to dobro nekomu odtegujem, delam nekaj slabega, nemoralnega. Nemoralno dejanje pa po predpostavki ni umetniško. (Nekaj, kar je po definiciji dobro, ne more biti obenem slabo.) Proizvod, ki vsebuje dóbro, in je obenem narejen tako, da bo dostopen kar najširši množici, je torej boljši od opisanega (ki je proizveden zgolj za elito) - ker je enostaven in ker množi dóbro. Torej moramo iskati pravo umetnost ne med proizvodi, ki so komplicirani, da bi bili očitno elitni, ampak med bolj preprostimi proizvodi, ki so namenjeni vsem. (Stara resnica, da je med dvema podobnima rečema boljša tista, ki je enostavna.) Ločevanje med dobrim in slabim pa je v tem primeru (ko je dobro narejeno za maso) veliko težje kot tedaj, ko je dobro le to, kar je za elito. Ločevanje dobrega od slabega je s te perspektive potrebno in plemenito opravilo (tega nisem rekel ironično). To delo opravlja vsak sam, obenem pa upamo, da znajo nekateri to bolje (ker so kvalificirani) - od njih pričakujemo pouk in nasvet. Tu se že navezujem na Mirana. Katera je tista institucija, ki opravlja to delo? Njeno ime nam je sicer znano - literarna kritika. Tisto, kar nas vse bega, pa je, kako ona funkcionira, kje se kritik uči svojega poklica? (Ne poklica v ameriškem smislu, ampak v smislu poklicanosti k dobremu delu.) Kje naj si pridobi moralne in estetske kompetence, če naj se na univerzi načeloma predava znanost, ki z moralo in estetiko noče imeti nobene zveze? Čemu služi takšno znanje? Uporabnosti? Zakaj samo uporabnosti? Zakaj se marsikomu od nas zdi samoumevno, v oklepaj postavljati moralno komponento znanja in umetnosti? 2. Da ne bo pomote: ne zagovarjam hedonistične umetnosti, ki streže lenobi. Za to, da bo umetnost na nas delovala dobro, se moramo njeni uporabniki truditi: izobraževati, brati, gledati, poslušati (drugo vprašanje iz uvoda). Tu ni nič drugače kot pri športu, morali, znanju itd. S tem postanemo dovzetni za nove umetnostne poti k dobremu. Gre mi za vprašanje ločevanja in za to, kako si pridobimo sposobnosti ločevanja. Ta sposobnost je po mojem ideološko vezana, hkrati pa je ni mogoče zajeti v nek algoritem (ki bi ga lahko vključili v univerzitetni kurikulum), ampak je vsaj v določeni meri stvar intuicije. Torej intuicija, ki služi kakšni od ideologij - pa smo pri pojmu kritiško znanstvene elite, ki gre Miranu (in ne le njemu) tako na živce. Aleš Bjelčevič PS: Juretu Zupanu sem še dolžan odgovor, nisem pozabil. >O pogrebcih prave umetnosti > >V ponedeljovi kulturni kolumni v Delu (26. 2.) je Janko Kos pod naslovom >Umetnost danes in nikdar več ponovno vzel v misel nekdaj zelo premlevano >Heglovo tezo o koncu umetnosti, ki da se morda uresničuje prav zdaj, saj se >umetnostna raven ob vse večji umetnostni produkciji znižuje in torej ne >ustreza več najvišjim potrebam duha. Med pogrebci umetnosti Kos našteva >skeptične relativiste, ki jim je vse eno in ne ločijo med Prešernom in >Koseskim, ideologe umetnostnega nihilizma in njihove anarhistične >simpatizerje, postmoderno, ki ni pripravljena razlikovati med kičem in pravo >umetnostjo, in teorijo transmodernizma, ki je zvesta demokratičnemu >izenačevanju vsega. Janko Kos se od demokracije, ki je naredila umetnosti >táko škodo, obrne v elitizem, ko pravi, da je bila prava umetnost narejena >največkrat le za "happy few" -- ta bo preživela. > >Tudi jaz ne dvomim, da bo elitna umetnost preživela, le plačevati si jo bo >morala elita v prihodnjih strašnih časih demokracije sama. Bolj kot skrb za >umetnost mi daje pri Kosovem prispevku misliti njegov pogled na vlogo >umetnostnih ved in literarne še posebej. Osnovni opravek teh strok je po >prebranem ločevanje med visokim in nizkim, pravim in lažnim, umetnostjo in >šundom. S tem se Kos navezuje na tiste poglede na literaturo, ki jih je v >Pirjevčevi slogovni maniri leta 1971 formuliral Andrej Inkret takole: >"Vprašanje o poetičnem /.../ je vprašanje o razliki med 'pravim' pesniškim >tekstom in 'kvazi' pesniškim besedilom" (Jovan Vesel Koseski: Vprašanje >literarne zgodovine, str. 72). Vrednotenje naj bi bila prva naloga >literarnih strokovnjakov; vodijo naj lestvico najboljših avtorjev in del in >sproti izločajo slabe. Razumem zadoščenje ob moči in vplivu, ki ga táko >avtoritativno delo nudi. Ali pa je ta hierarhični in športno tekmovalni >pogled na literaturo res tako zelo simpatična alternativa demokratičnemu >izenačevanju del in funkcionalni presoji njihovega namena in vloge? > >Ko sem že pri Inkretu. V omenjeni knjigi se je dotaknil naše nedavne >diskusijske teme o umetniku geniju. Na strani 68 stoji tale razlaga >nepesnika Koseskega: "Pesnik torej ni izvoljena oseba, ki je posvečena v >višje, skrite resnice sveta, in poezija ni sakralna dejavnost, ki bi v >ustvarjalni muki in trpljenju izrekala to višjo, skrito resnico. Nasprotno, >izdelovanje poezije je le naporna služba narodni stvari". Pravi umetnik >torej je izvoljena oseba, ki ji je skozi ustvarjalno muko dan vpogled v >skrito resnico sveta. > >Da brez trpljenja ni prave umetnosti? Kaj porečete ustvarjalci današnji? > >lp miran > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 13 07:24:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Mar 2001 07:24:15 +0100 Subject: [SlovLit] Vabili ekspres Message-ID: <004001c0ab86$7904d0e0$5e4602c1@ff.unilj.si> Dve literarni disertaciji Danes, 13. marca, bo ob 11.00 v sejni sobi FF zagovarjal disertacijo Peter Svetina, v ponedeljek, 19. marca, pa jo bo ob 10.30 v istem prostoru zagovarjala Milena Blažić. =========== Trije leposlovni naslovi Http://www.omnibus.se/beseda/ -- spet novi slovenski klasiki s Švedskega v pdf-formatu. Http://www.kenyonreview.com/2001winter.pdf -- prevod Jančarjevega Joyceovega učenca v angleščino. Http://www.myfreehost.com/intro/ -- besedila rock skupine Intro. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 14 12:32:44 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Mar 2001 12:32:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_mestno_nagrado_Slovanski_knjižnici! Message-ID: <007801c0ac7a$944f81c0$5e4602c1@ff.unilj.si> Slovlitjani, podprite prosim pobudo za podelitev nagrade glavnega mesta Ljubljana Slovanski knjižnici. Koncipiral jo je Zoltan Jan v imenu Slavističnega društva Slovenije, podprete pa jo lahko s samostojno tvorjeno enostavčno povedjo v pismu na naslov Komisija za priznanja Mestnega sveta Mestna občina Ljubljana Adamič Lundrovo nabrežje 2 Kopijo podpornega stavka pošljite Zoltanu Janu (Zoltan.Jan na guest.neticom.si). Tule je koncept utemeljitve: ==================== POBUDO ZA PODELITEV NAGRADE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA V skladu z javnim razpisom priznanj Mestne občine Ljubljana za leto 2001Slavistično društvo Slovenije, predlaga, da se ena izmed nagrad glavnega mesta Ljubljane podeli Slovanski knjižnici, ki letos praznuje stoletnico delovanja in petinpetdesetletnico sedanjega poimenovanja ter je centralna specialna humanistična knjižnica v Ljubljani in Sloveniji. PODATKI, KI JIH ZAHTEVA RAZPIS Kandidat: Slovanska knjižnica. Naslov: Ljubljana, Einspielerjeva ulica 1. Vrsta priznanja: nagrada glavnega mesta Ljubljana. Predlagatelj: Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2 , p. p. 580, 1001 Ljubljana. Predstavnik predlagatelja - oseba za stike: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica, tel. 05 30 22 556; faks 05 30 02 733; e-pošta: Zoltan.Jan na guest.neticom.si UTEMELJITEV Slovanska knjižnica je neposredna naslednica nekdanje Mestne knjižnice, ki je nastala 1901. leta na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja in je najprej delovala v okviru mestnega arhiva, tako da so po županovem naročilu iz različnih uradov spravili knjige v posebno sobo na starem magistratu. Vsakokratni mestni arhivar je opravljal tudi naloge knjižničarja. Tako je bil prvi knjižničar Anton Aškerc, nato Oton Župančič, za njima pa so v Slovanski knjižnici zavzeto delovali številni pomembni ustvarjalci, med katerimi velja spomniti vsaj na dolgoletnega ravnatelja dr. Franceta Dobrovoljca, na Franceta Vurnika, na dr. Jožo Mahniča, ki so daleč presegli neposredne dolžnosti knjižničnih delavcev in se zapisali v kulturno zgodovino Ljubljane in celotnega slovenskega naroda. Ustanova se je uspešno razvijala in prevzemala vse pomembnejšo vlogo, ker uslužbenci svojih dolžnosti niso jemali kot nepotrebno dodatno breme, istočasno pa svojega dela niso opravljali le kot knjižničarji. Zavedali so se, da je za uspešno opravljanje tega poklicnega poslanstva potrebna temeljita strokovna podkovanost in široka razgledanost, kar jim je omogočilo, da so se uveljavili tudi kot literarni zgodovinarji, kritiki in publicisti, bibliografi, leksikografi itd. Že 1904 je Anton Aškerc po nasvetu dr. Janka Šlebingerja zaprosil uredništva vseh slovenskih časnikov, da so knjižnici pošiljali po en brezplačen izvod svojih izdaj. Ker je tedaj licejska knjižnica, predhodnica današnjega NUK-a, kot dolžnostne izvode prejemala le tiske s Kranjske, je bila današnja Slovanska knjižnica celo najpomembnejše nahajališče slovenskih časnikov in drugih publikacij, ki so izhajale na Koroškem, Štajerskem, med izseljenci . Gradivo se je bogatilo predvsem z darovi, knjižnica pa je hranila tudi vse več dragocenega gradiva, med katerim naj opozorimo na dragocene unikatne librete italijanskih oper iz 18. in začetka 19. stoletja. Ko se je 1919. leta ustanovila ljubljanska univerza je knjižnica odstopila del svojega gradiva slavističnemu seminarju, ki je bi povsem brez knjig in mu tako omogočila izpolnjevanje nalog. Leta 1935 so knjižnico reorganizirali, iz nje so izločili juridične knjige in jih prenesli v Strokovno knjižnico, ostale pa v Turjaški dvorec (Gosposki 15). Čez dve leti je že nastala zamisel, da bi se Mestna knjižnica preimenovala v Slovansko in se ločila od arhiva, vendar do uresničitve tedaj še ni prišlo. Po nacistični zasedbi Češkoslovaške 1939. leta je ing. S. Minovský, konzul v Ljubljani, knjižnici podaril 2100 enot čeških, slovaških in lužiškosrbskih knjig iz tako imenovane Masarykove knjižnice diplomatskega predstavništva v Ljubljani, ki so imele enotno vezavo. Fond se je bogatil tudi s knjižničnim gradivom raznih šol, ki so bile ukinjene. Dodatno poslanstvo je knjižnica dobila, ko je strmoglavljeno letalo 1944. poškodovalo NUK in je Slovanska knjižnica prevzela skrb za dolžnostne izvode. 1. marca 1946. je ministrstvo za prosveto LRS s posebnim odlokom ustanovo preimenovalo v Slovansko knjižnico, ki naj deluje kot okrožna študijska knjižnica za mesto Ljubljana s posebno nalogo, da zbira predvsem knjige in periodiko v slovanskih jezikih ter posreduje znanje o slovanskih narodih in njihovem življenju. V drugi polovici šestdesetih let, ko je nastal sistem splošnoizobraževalnih knjižnic, Slovanska knjižnica v njem ni našla ustreznega mesta in je preživljala eno najhujših kriz. Razmišljalo se je celo, da bi naloge ustanovitelja prevzelo Slavistično društvo Slovenije, tako da bi jo odtujili ustanovitelju, mestu Ljubljana, in jo spremenili v društveno knjižnico. Finančne, kadrovske in prostorske težave so vseskozi ovirale razmah ustanove in njene dejavnosti, v določenih letih so celo ogrožali sam obstoj. Z letošnjo preselitvijo v nove prostore na Einspielerjevi ulici se je razpletla prostorska kriza, ne pa tudi statusne zagate te pomembne kulturne ustanove, ki se je na tej točki svojega razvoja znašla pred novimi izzivi. Na stari lokaciji so bili uporabniki knjižničnih uslug poleg številnih pomembnih ljubljanskih kulturnih ustvarjalcev predvsem študentje slovenističnih in sorodnih slavističnih strok, ki so se počutili v njenih prostorih tako domače, da so jih izkoriščali tudi za krajše obiske v "luknjah" med enim in drugim predavanjem, da so preverili kakšen podatek, prelistali dnevne časopise ali pa se srečali in pogovorili s kolegi. Ob tem je v Slovanski knjižnici, s pomočjo njenega gradiva in s pomočjo njenih delavcev, ki so marsikdaj presegli dolžnosti knjižničarjev in se približali vlogi mentorjev, nastalo ogromno neprecenljivih del, brez katerih si težko predstavljamo današnjo kulturno, strokovno in znanstveno podobo Ljubljane in širšega slovenskega prostora. Mnogi uveljavljeni in ugledni kulturni in znanstveni ustvarjalci so si oblikovali svoj duhovni profil s pomočjo te ustanove. Temu svojemu poslanstvu, ki ga je mogoče izpolnjevati zaradi bogastva knjižničnega gradiva Slovanske knjižnice in delovnega programa, ki ga uresničujejo zavzeti strokovni delavci, bo gotovo ostala zvesta tudi v naslednjih sto letih. Slovanski knjižnici, ki se je s selitvijo v nove prostore in ob hitrem razvoju bibliotekarstva znašla na pomembni prelomnici svojega razvoja in pred novimi izzivi, bo Nagrada glavnega mesta Ljubljane pomenila zavezo za iskanje novih razsežnosti prihodnjega delovanja, istočasno pa bo pomenila tudi priznanje njene vloge in pomena, ki ga je imela v stoletni rasti, me katero je večkrat nudila odločilno oporo tudi najpomembnejšim slovenskim nacionalnim ustanovam. ZA SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE dr. Zoltan JAN PRILOGE: - Priporočilo Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; - Priporočila uporabnikov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 15 09:13:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Mar 2001 09:13:43 +0100 Subject: [SlovLit] Razno Message-ID: <003e01c0ad27$e85099a0$5e4602c1@ff.unilj.si> Http://www2.arnes.si/~mpogor2/zgodbe.html -- erotične zgodbice Maria Pogorelčnika. Http://www.transparentstore.com/dr/v2/ec_MAIN.Entry10?SP=10024&PN=16&V1=3327 0&xid=21430&DSP=&CUR=840&CACHE_ID=0 -- 101 Languages of the World, cedejka za učenje jezikov: vmes je tudi slovenščina. Če imate danes, v četrtek, 15. marca, ob 11.00 čas, pridite na Inštitut za narodnostna vprašanja na Erjavčevo 26, kjer se bom z Ireno Šumi in njenimi kolegi pogovarjal o "nacionalni substanci"; za prigrizke in pijačo bo, pravijo, poskrbljeno. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Sun Mar 18 23:24:53 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 18 Mar 2001 23:24:53 +0100 Subject: [SlovLit] Asciidarij Message-ID: <3AB535B5.48FE402F@mail.ljudmila.org> . Asciidarij [Ime angleške razli?ice Asciidarija je Typescape.2] . december 2000 . http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html . Zahteve: IE 5.5+ . Priporo?eno: lo?ljivost: 1024X768 ali ve?, PC, WinNT4+ . 2,60 MB, 144 datotek, 10 direktorijev. Dhtml. Perl. http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html http://www.verygoodnetart.org/2001/typescape2/asciidarij.html From wlad na ares.fils.us.edu.pl Thu Mar 22 09:44:20 2001 From: wlad na ares.fils.us.edu.pl (wlad na ares.fils.us.edu.pl) Date: Thu, 22 Mar 2001 08:44:20 +0000 Subject: [SlovLit] Dva vprashanja Message-ID: <200103220744.IAA12244@ares.fils.us.edu.pl> Dragi slovlitovci, Oprostite mi predvsem mojo slovenshchino in tudi pisavo, ker ne vem, kaj o njej mislite. Zanimajo me dve stvari in rad bi spoznal vashe mnenje o tem: 1. Prihodnost slovenskega jezika. Nekateri Slovenci menijo da je ogrozhena. Takshno mnenje izrazha tudi Tone Pavchek u intervjuju (Revija o knjigi, november 2000, sprashevala Ingrid Mager),citiram: "Slovenshchina bo zhal krnela, nenadoma jo bomo nashli le she v beletriji in sholskih knjigah, medtem ko bodo bolj kompleksne znanosti uporabljale samo tujo literaturo" in she: "...gresh po stari Trubarjevi cesti v Ljubljani in ne najdesh vech enega lokala s slovenskim napisom" Meni se zdi, da gre za vsesploshno in svetovno ekspanzijo angleshchine, povezano z globalizacjo in tudi skoraj vsak dan hitrejshim elektronskim sporazumevanjem. Menim , da poljshchina ni ogrozhena. Zanima me kako Vi vidite Slovenijo, slovenshchino in slovensko kulturo v bodochi Evropi oziroma EU. 2. Kakshna bo sodba slovenskih manjshin v Italiji in Avstriji. Spet bi citiral en stavek iz predgovora knjige Mitje Skubca "Romanske prvine na zahodni slovenski jezikovni meji", Ljubljana 1997: "Etnishka in jezikovna manjshina zmeraj bije boj na pozhiralniku". Lepo pozdravljam Wladek Kryzia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 10:21:21 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Mar 2001 10:21:21 +0100 Subject: [SlovLit] Kri mi zavre Message-ID: <003601c0b2b1$76e74f40$ad03f9c2@hladnik> Izjava tedna Spletke ============== Izjava tedna "Iliada in Odiseja sta moji berili, dve knjigi, ki ju vedno vzamem na letni dopust in vsako leto znova prebiram." (Andreja Rihter, ministrica za kulturo, Revija o knjigi, februar 2001, 5). ============== Spletke Http://magius.avtotehna.si/podgurc.htm -- - Jst sm Podgurc -- Za vašo zabavo! Anton aus tirol s podgurskim besedilom! Http://www.sebastian-xxx.com/ -- Kri mi zavre in druga besedila pevca Sebastiana. Http://zyphir.dzs.si -- angleško-slovenski slovar za prvo silo. Http://www.parlo.com -- spletno učenje raznih jezikov. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 23 14:07:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Mar 2001 14:07:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <001301c0b39a$42c64740$5e4602c1@ff.unilj.si> Posredujem vprašanje: ==================== > kolegica, ki je Anglezinja, isce clanke v anglescini o > besednem redu v slovenscini in dovrsnih in nedovrsnih glagolih prav > tako v slovenscini. > Ali lahko pomagate? > > Hvala in lep pozdrav > > Dusan Grajfoner > D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk > Department of Psychology > University of Edinburgh > 7 George Square > Edinburgh EH8 9JZ > Scotland > UK > Tel. 0131 650 3339 > Fax 0131 650 3461 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 08:32:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Mar 2001 08:32:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_vzhodu_žari Message-ID: <002501c0b5be$7c4feb80$5e4602c1@ff.unilj.si> 1. S katedre za slovansko filologijo filološke fakultete v Sankt Peterburgu je prišlo vabilo na 3. slavistično konferenco, posvečeno spominu prof. P. A. Safronova, ki bo od 11. do 15. septembra 2001. Referati na literarne (po možnosti komparativne), jezikoslovne ali lektorske teme so lahko v slovenščini, kotizacija je za Slovane 20 $, za neslovane pa 100 $. Prijave do 1. aprila 2001. Prijavni formular dobite v oddelčni pisarni. 2. Pobuda za sodelovanje s slavisti je prišla s "Kijevskega inštituta 'Slovanske univerze'". Interesenti naj sporočijo svoje predloge predstojniku ljubljanske fakultetne slavistike Vladimirju Osolniku (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 19:29:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Mar 2001 19:29:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenski_besedni_red_v_angleščini Message-ID: <00ba01c0b6e3$732e00c0$ad03f9c2@hladnik> Na vprašanje o besednem redu v slovenščini je Matjaž Babič Dušanu Grajfonerju svetoval ogled bibliografije Margaret Davis, obsežnejša pa sta bila naslednja dva odgovora. Ker reč morda zanima še koga, ju objavljam skupaj. lpm ============== ----- Original Message ----- From: Tomaz Erjavec To: Cc: ; ; Sent: Friday, March 23, 2001 5:54 PM Subject: [SlovLit] Slovenski besedni red v angleščini > Zdravo, > > osnovne informacije o slovenskem jeziku so na > http://www.ukans.edu/~slavic/slovene.htm > > vsaj nekaj o besednem redu je pisal Sandi Kodric: > http://citeseer.nj.nec.com/124957.html > > in David Bennet: > http://www.soas.ac.uk/Linguistics/db.htm > (mogoce bi bil on dober vir nadaljnih informacij?) > > Se pa vprasanje besednega reda dotika naslonk in Wackernageljevega > polozaja, o tem je bilo pa precej napisanega. Mogoce najbolj enostavno > iti na www.google.com in tam vnesti primerne kljucne besede? > > O glagolskem vidu vem zal se manj referenc > mogoce knjiga Stephena M. Dickeya > Parameters of Slavic Aspect: A Cognitive Approach > http://csli-publications.stanford.edu/site/1575862360.html > > Nasel sem se zanimivo bibliografijo na > http://www.scar.utoronto.ca/~binnick/TENSE/AONPFASP.html > > Upam, da vam bo gornje v pomoc! > Pozdrav, > Tomaž ========= Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si From: "Marc L. Greenberg" To: D.Grajfoner na sms.ed.ac.uk Date: Tue, 27 Mar 2001 08:51:33 -0600 Subject: Slovenski besedni red v anglescini Spostovani kolega, ne vem, ce so Vam ze odgovorili na vprasanje o clankih o besednem redu in glagolskem vidu v slovenscini, saj dobivam prispevke v formatu "digest", tj. le enkrat na dan. V vsakem primeru lahko predlagam Vasi kolegici nekaj relevantnega ctiva za zacetek. Gotovo obstaja se kaj, ceprav o tem ni veliko napisanega v anglescini. Ce ima se kaj vprasanj, se lahko tudi obrne name neposredno . Bennett, David C. 1986. Towards an Explanation of Word-Order Differences between Slovene and Serbo-Croat. _The Slavonic and East European Review_ 64: 1-24. Bennett, David C. 1987. Word-Order Change in Progress: the Case of Slovene and Serbo-Croat and its Relevance for Germanic. _Journal of Linguistics_ 23: 269-287. Franks, Steven and Tracy Holloway King. _A Handbook of Slavic Clitics_ (= _Oxford Studies in Comparative Syntax_). New York/Oxford: O. U. Press, 2000. [Str. 31--48 o slovenscini.] Herrity, Peter. _Slovene. A Comprehensive Grammar_. London: Routledge, 2000. Oresnik, Janez. _Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica/Slovene Verbal Aspect and Universal Grammar_. Ljubljana: SAZU, 1994. [Povzetek je v anglescini.] Lep pozdrav, Marc L. Greenberg ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 17:14:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 17:14:55 +0200 Subject: [SlovLit] getWork? getWork! Message-ID: <000901c0b799$da836f60$634602c1@ff.unilj.si> Alenka Žbogar, mlada raziskovalka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, je 20. marca nastopila v Cankarjevem domu na sejmu zaposlitvenih priložnosti getWork. Na izobraževalno sejemski prireditvi, namenjeni predvsem študentom in dijakom, se je predstavilo 42 slovenskih podjetij, vzporedno pa je potekalo 45 ur predavanj, ki so ponujala širok spekter obštudijskih dejavnosti. V predavanju Izdelava in predstavitev seminarske naloge je opisala dejavnosti tvorca seminarske naloge, tj. prenosniške (branje, pisanje, govorjenje, poslušanje) in spoznavno-sprejemne (doživljanje, razumevanje z analizo, vrednotenje s sintezo ter dokazovanje in uporaba znanja), ter postopke, ki zvišujejo njihovo učinkovitost. Predstavljena sta bila povzetek in sinopsis, razložene pa značilnosti strokovnega pisanja, s posebnim poudarkom na opombah, citiranju in navajanju seznama literature -- opirala se je na Praktični spisovnik. Predstavitev seminarske naloge je zajemala opis priprav na govorni nastop, konkretiziralo pa predavanje, na katerem so bila uporabljena sodobna tehnična sredstva. Pripomba: predavateljico je presenetilo število poslušalcev -- v predavalnici E3 se jih je nagnetlo okoli 300 -- in ni imela pripravljenih dovolj izročkov, vendar jih je zainteresiranim pripravljena poslati po elektronski pošti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 28 20:00:52 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Mar 2001 20:00:52 +0200 Subject: [SlovLit] ZZB in leposlovje Message-ID: <003f01c0b7b1$07be99c0$8703f9c2@hladnik> V zadnjem pismu sem pozabil navesti naslov poročevalke Alenke Žbogar, ki ji boste pisali za izroček predavanja s sejma getWork: alenka.zbogar na ff.uni-lj.si. Tule pa je že naslednje njeno poročilo. Z opravičili mh. ========= ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Tuesday, March 27, 2001 7:58 PM Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana je v letošnjem šolskem letu organizirala tekmovanje v ustvarjanju na področju svobodoljubja in uporništva za ljubljanske osnovne in srednje šole. Na razpis, ki je bil objavljen lani aprila, se je sicer prijavilo osem srednjih in sedem osnovnih šol, vendar pa je bil dejanski odziv slab. Na tekmovanju so sodelovale tri srednje in sedem osnovnih šol. Osnovnošolci so sodelovali predvsem z raziskovalnimi nalogami in literarnimi spisi, srednješolci pa z raziskovalnimi nalogami, izjema je bil en literarni spis. Nobenega prispevka ni bilo na temo stripa (prijavljenih devet šol) in fotografije (prijavljenih deset šol). Skupno je na naslov žirije tekmovanja (Tone Štefanec, predsednik žirije in urednik publikacije Svoboda, Janez Kos, ocena zgodovinske verodostojnosti, Alenka Žbogar, vsebinska ocena literarnih in novinarskih prispevkov, raziskovalnih nalog in šolskih glasil, Jerica Vogel, jezikovna ocena omenjenih prispevkov, Ferdo Šerbelj, ocena likovnih izdelkov, stripov in fotografij) prispelo 72 prispevkov. Omeniti velja, da je bilo pravih novinarskih in izrazito literarnih izdelkov malo. Večina ni presegla povprečja, na izredno nizki ravni pa so bili srednješolski izdelki. Kljub temu lahko rečemo, da je bilo tekmovanje glede na število udeležencev uspešno. Podeljene so bile tri nagrade. Nagrado za najboljše uvrščeno šolo prejme Zavod za usposabljanje Janeza Levca: izdelali so šolsko glasilo Črni murni, pri katerem je ustvarjalno sodelovalo kar 54 učencev. Nagrado za mentorstvo prejme Sonja Nagode (OŠ Sostro), nagrado za najboljši izdelek pa Kristina Bitenc (OŠ Sostro) za raziskovalno nalogo Spomini so grenki. Za vse udeležence tekmovanja bo organiziran izlet v Bolnico Franjo in rudnik Idrija, zaključna prireditev s podelitvijo nagrad pa bo pod režijskim vodstvom Branke Bezeljak Glaser potekala v Šentjakobskem gledališču. Najboljši prispevki bodo objavljeni v posebni publikaciji Svoboda. Tekmovanje bo v prihodnjem šolskem letu potekalo pod podobnimi razpisnimi pogoji na vseslovenski ravni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 10:57:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 29 Mar 2001 10:57:59 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj je to katedra? Message-ID: <004501c0b82e$5c899220$634602c1@ff.unilj.si> 1. Kaj je to katedra 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope ============= 1. Kaj je to katedra? Pri predlogu novega statuta Filozofske fakultete se mi zdi najbolj papirnato tisto poglavje, ki našteva katedre. Teh je na naši ustanovi, reci in piši, 111 ali dobrih pet na oddelek oziroma skoraj štiri na študijsko smer. Rednih profesorjev je na FF 55, kar bi po starem razumevanju katedre kot akademske organizacijske oblike z ordinarijem na čelu pomenilo, da vsak redni profesor obvladuje kar dve katedri naenkrat. To seveda ni res, ker redni profesorji pač že dolgo nimajo privilegiranega statusa predstojnikov in so na čelu kateder tudi učitelji nižjega ranga. Da bi ugotovili, kako velika organizacijska enota je katedra na FF, delimo število vseh učiteljev (152) s številom kateder (111): naša statistična katedra je torej sestavljena iz 1,4 učitelja. Ni nam treba k predavanjem na Organizacijo dela, da bi doumeli nesmiselnost take razdrobljenosti. Na slovenščini je šest ali sedem kateder (zaradi stalnih napak v seznamu natančnega števila sploh ni mogoče citirati) in med njimi je taka z več učitelji samo ena. Druge so iz enega ali največ dveh učiteljev. Svojega arhiva zapisnikov nimajo -- znano je namreč, da sam s sabo človek bolj redko organizira delovne sestanke. Sestanke sklicuje v praksi vedno več kateder, "ki spadajo skupaj", čeprav za tako združevanje ni nobene formalne podlage in spodbude. Če bi statut FF želel ustrezati dejanskemu stanju, bi samo registriral obstoječe oblike strokovnega dogovarjanja in slovenisti bi bili odpravljeni z dvema katedrama; podobno bi se verjetno razumno skrčilo tudi število kateder na drugih oddelkih. Do pragmatičnega krčenja kateder ne pride zato, ker statutov inštitucij ne razumemo kot dokumente, ki artikulirajo in utrjujejo preizkuzšena pravila igre, ampak jih beremo kot razvojne programe. Nismo namreč navajeni, da bi organizacija rasla od spodaj navzgor, ampak pričakujemo, da jo bodo spodbujali programski papirji. Od tod večno odstopanje zapisanega od dejanskega. Važnejši nam je program kot realnost. Veliko število kateder vzbuja prijetno iluzijo diferenciranosti in razvitosti stroke, ob čemer pozabljamo, da marsikatera katedra nima niti enega učitelja. Take prazne katedre, katedre "in spe" (med njimi se znajdejo celo stremljivi lektorati) se prepisujejo iz enega statuta v drug statut in dolga leta ohranjajo upanje, da jih bo nekoč mogoče zasesti z učiteljem. Tudi če se pričakovanje nekoč uresniči, se izkaže, da so čakale samo na enega prebivalca. Za naslednjega učiteljskega aspiranta bo treba priskrbeti novo lokacijsko dovoljenje in vpisati novo vrstico v seznam kateder. Razdrobljena organizacijska struktura strok ne spodbuja k sodelovanju in vzajemnemu prilagajanju, ampak podpira individualno in parcialno ter navidez avtonomno obnašanje učiteljev. Ko asistent postane učitelj, se lahko zapre v vrtiček svoje katedre in je tam srečen in samozadosten v svojem malem gospodarstvu, skratka, ni se mu več treba ozirati na druge. Neučinkovitost in nevplivnost humanističnih strok je v veliki meri mogoče pripisati prav dejstvu, da se tu veliko teže kot v drugih strokah ljudje dogovarjajo za skupne projekte. Na neživljenjskost obstoječega seznama kateder sem že večkrat opozarjal, vendar ni prišlo do nobenih sprememb. Tudi za naprej se sprememb ni nadejati, saj nam je pomembnejša iluzija samostojnosti kot pa kooperativnost. Če naj ima statut tudi programsko dimenzijo, bi jo želel videti v takem racionalnem popisu osnovnih organizacijskih oblik, ki sodelovanje in dogovarjanje spodbujajo, ne pa hromijo. mh ========== 2. Nemška finančna podpora organizaciji mednarodnih strokovnih srečanj v prostoru jugovzhodne Evrope Humanistične ali družboslovne strokovne konference, ki jih organizirajo humboldtovci, lahko zaprosijo Nemce za izdatno finančno podporo v višini 40.000 DEM. Večina udeležencev mora biti iz Albanije, Bosne, Bolgarije, Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije, Romunije in Madžarske. Natančnejše informacije na naslovu http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/thyssen.htm. Kot nekdanji humboldtovec ponujam svoj servis in prosim za predloge. mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 16:54:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Apr 2001 16:54:04 +0200 Subject: [SlovLit] KULTURNE RAZGLEDNICE IZ PARIZA Message-ID: <007901c0bc6c$ee85a640$ad03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: mateja&andrej bartol To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Monday, April 02, 2001 10:53 PM Subject: Kulturne razglednice iz Pariza Marec je bil mesec, ki je v francoski prestolnici ponujal najrazličnejše dogodke, povezane s slovensko literaturo in kulturo. V začetku meseca je v francoščini izšel novi roman slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat z naslovom Smrt slovenske primadone. Knjigo je prevedla Zdenka Štimac, izšla pa je pri ugledni francoski založbi Gallimard, ki je izdala tudi njen roman Con brio. Predstavitev knjige je potekala v galeriji Le Lys, v kateri je istočasno razstavljal svoje slike Jože Ciuha. V sproščenem pogovoru je avtorica predstavila nekaj zanimivosti o knjigi, publika pa je izražala svoje vtise in postavljala vprašanja, zlasti jih je zanimal zapleten odnos med materjo in hčerjo ter temačna podoba Ljubljane. Knjiga je doživela precej odmevnosti in kritiške pozornosti, o njej je pisal pariški časopis Le Figaro in belgijski Le Soir, avtorica pa je knjigo predstavila tudi na pariškem literarnem salonu. Marca je izšla literarna revija Remanences številka 10-11, ki je bila v celoti posvečena slovenski literaturi, in sicer je zastopana proza, poezija, dramatika in esejistika različnih avtorjev in različnih obdobij. Besedila je izbrala Antonija Bernard, redna profesorica in predstojnica katedre za slovenski jezik na INALCO (Institut national des langues et civilisations orientales), ki je januarja za svoje delo na področju ohranjanja in širjenja slovenskega jezika in kulture v Franciji prejela državno odlikovanje, častni znak svobode Republike Slovenije. Na predstavitvi revije so sodelovali nekateri avtorji izbranih besedil, to so Boris A. Novak, Boris Pahor, Evgen Bavčar, 180 strani obsegajočo revijo pa dopolnjujejo ilustracije Jožeta Ciuhe. Za dva prijetna literarna večera sta poskrbela Dane Zajc in Janez Škof: prvi je recitiral svoje pesmi, drugi je uglasbitve avtorjevih pesmi zaigral na harmoniko in zapel, nekatere pesmi pa je v francoskem prevodu prebral dramski igralec Jean Phillippe Raymond. V letošnjem študijskem letu se slovenščino v Parizu uči več kot petdeset učencev. Od tega je na študij slovenščine na INALCO vpisanih 21 študentov v štirih letnikih. Za njihovo strokovno izpopolnjevanje skrbita red. prof. dr. Antonija Bernard in lektor mag. Andrej Bartol. Poleg njih pa se slovenščino uči še okrog 30 otrok in odraslih slovenskega porekla, ki so glede na starost in stopnjo znanja razvrščeni v šest skupin, od katerih sama poučujem dve. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (Služba za mednarodno sodelovanje) sem v marcu pripravila strokovno izpopolnjevanje za učiteljice slovenskega jezika in kulture v Parizu v obliki hospitacij ter predavanja. Kulturna srečanja pa se nadaljujejo tudi v aprilu. V petek se pripravlja že tretje srečanje v čast Francetu Prešernu (prvo je bilo decembra lani ob obletnici rojstva, ko so izšle Poezije v francoskem prevodu Kolje Mićevića, drugo srečanje pa je bilo februarja ob kulturnem prazniku, to je tudi vsakoletno najbolj množično srečanje Slovencev v Parizu). Dogodek nosi pomenljiv naslov Pesnik med cerkvijo in gostilno, med zgodovino in legendo, zato bo tudi večer, ki ga organizirata slovensko in bosansko veleposlaništvo, v skladu z naslovom potekal sprva v eni od pariških cerkva in se nato nadaljeval v bližnjem bistroju. Vsem slovlitovcem lep pozdrav iz Pariza Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 8 20:51:50 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 8 Apr 2001 20:51:50 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj dogaja? Message-ID: <00f501c0c06c$a8840840$8203f9c2@hladnik> Dogodek, ki je že mimo: Drugo slovensko-hrvaško slavistično srečanje, tokrat v Šmarjeških Toplicah, 5. in 6. aprila. Organizirala ga je odlično, tako kot smo navajeni, Vesna Požgaj-Hadži, posvečeno je bilo Vatroslavu Kaleniću, novim funkcijam naših filologij ter vplivu novih medijev nanje, udeležencev je bilo toliko, da so se morali referenti omejiti na 10 minut in je zmanjkalo časa za užitek topliških kapacitet. Proslavili izid dveh zbornikov: Izbranih študij V. Kalenića in zbornika referatov s prevega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Dogodka, ki še bosta: v torek, 10. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Mateja Pezdirc Bartol zagovarjala magistrsko nalogo Recepcija sodobne slovenske proze glede na tip bralca; v torek, 17. aprila, bo ob 11.00 v sejni sobi FF Alojzija Zupan-Sosič zagovarjala doktorsko delo Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Vabljeni! So tudi še drugi strokovni dogodki, ki ste pri njih udeleženi, in na vas je, dragi slovlitniki, da jih tule oznanite. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 06:53:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 06:53:28 +0200 Subject: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <001a01c0c30c$85b30620$634602c1@ff.unilj.si> Dodiplomski študij 3 leta? Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Hatetepejke ============ Dodiplomski študij 3 leta? Kaj bomo rekli na načrt evropsko primerljivega diplomskega in podiplomskega študija, po katerem bi dodiplomski študij trajal tri leta, podiplomski pa dve leti? Bogomir Mihevc v zadnjem Vestniku UL piše, da nacionalni program razvoja naše univerze o tem sploh ne govori. Upam, da s svojim glasnim mnenjem ne bom blokiral debate, kot se je to zgodilo pri temi katedre: meni se zdi načrt celo sprejemljiv, pod pogojem, da dvoletni podiplomski študij postane standardni podaljšek dodiplomskega. Večina naših diplomantov bi na koncu petletnega študija dobila naziv magistra. =========== Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? Pri srbski Knjižari (http://www.knjizara.com:60000/knj.php?sta=1&kid=14066) delajo reklamo za prevod romana Charlesa Nodierja (Sarl Nodije) Jovan Zbogar. "Francuzi ovaj roman sada tretiraju kao prvorazredno knjizevno delo, a Nodijea kao prvorazredno knjizevno otkrice. Apetit domaceg citaoca za ovo delo podstaci cemo samo jednim podatkom: Jovan Zbogar, glavni lik po kome je roman i dobio ime, dalmatinski je hajduk." Nas so učili, da je Ivan Žbogar slovenske gore list, zato naj nam Alenka Žbogar pove, od kod prihajajo njeni predniki, in nam razblini dvome. ============ Hatetepejke Http://www2.arnes.si/~ssdpmihe/TEKSTI/babilon.html -- besedila skupine Babilon. Http://www2.arnes.si/~tstajn2/ -- besedila petih pesmi. Obilico slik s slovensko-hrvaškega srečanja v Šmarjeških Toplicah si lahko ogledate na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/smarj/album1.html in naslednjih. Naložijo se počasi -- za hitrejši dostop bi bilo treba vložiti še nekaj dela; vendar naj najprej Vesna Požgaj-Hadži opremi slike s podnapisi. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 10:28:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Apr 2001 10:28:28 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Message-ID: <00e201c0c32a$8ce90ca0$634602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 12. april 2001 7:02 Subject: Re: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? > Dodiplomski študij 3leta?? > > "Evropske smernice" iz Bologne in Salamance priporočajo dve stopnji študija: > tri- do štiriletni dodiplomski študij t.j. 180-240 ECTS kreditnih točk in > podiplomski študij specialističnega značaja (master) ter doktorat. Diplomant > 1.stopnje (po 3 letih "bachelor", po 4 letih "advanced bachelor") naj bi bil > sposoben prijeti za delo, doma ali kje drugje v Evropi, in bi se lahko - ne > nujno vsak in takoj - vpisal na 2.stopnjo (za magisterij/doktorat). > > Z radikalnimi preurejanji študijskih programov imamo nekaj izkušenj iz > šestdesetih let z uvajanjem trostopenjskega študija. Tudi takrat so se > sklicevali na "evropske smernice" in na potrebe "prakse" in širjenje > možnosti za podiplomski študij. > > Za naše razmere predlagam realnejše ("Bodimo realni, ... ... !") > skrajšanje (!) dodiplomskega študija na 4 (štiri!) leta tako da bi študent > lahko izdelal diplomsko in vsaj še par izpitov že v 4.letniku. Strokovni > naslovi lahko ostanejo ("univ.dipl....."="advanced bachelor"). Podiplomski > študij ("magisterij/master") bi "specialistično" prilagodili na 2 leti, > doktorat pa pustili tak kot je, le da ne bi bil nujen predhodni magisterij. > Če bi še z drugimi ukrepi skrajšali dodiplomski študij s sedanjih > "povprečnih" 6-7 let na 5-6 let in če bi dobivali magistre=specialiste po > 2-3 letih, ne pa tako kot sedaj, bi bil to lep dosežek. Da o bolj > organiziranem, množičnem in krajšem doktorskem študiju niti ne govorimo. > > Če "evropske smernice" prav razumem, ni mišljeno, da "dvoletni podiplomski > študij postane standardni podaljšek dodiplomskega" (kot predlaga/upa > M.Hladnik), saj naj bi bil diplomant usposobljen za delo. Tudi ni > pričakovati, da bi država/Evropa omogočila tak podiplomski študij vsem, saj > je eden od razlogov za skrajševanje dodipl. študija prav množičnost in > finance. Verjetnejše je pobiranje šolnine od vseh študentov (na podiplomskem > študiju). > > Na www.uni-lj.si/kakovost lahko spremljate evropsko in domačo razpravo o teh > zadevah ter preberete dokumente, vključno s pogosto napačno in zoženo > interpretirano "bolonjsko deklaracijo". > Danes, v četrtek 12.4. ob 20 uri bo na Radiu študent okrogla miza o > vsklajevanju visokega šolstva z "Evropo", z rektorjem, drzavnim sekretarjem, > studentskimi prestavniki in podpisanim - > > dr. Bogomir Mihevc From Mira.Gregl na guest.arnes.si Fri Apr 13 15:32:32 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Fri, 13 Apr 2001 15:32:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Teoretični?= oris slovstvene folklore Message-ID: <3AD6FFEF.BB62C9DD@guest.arnes.si> Kolegice, kolegi, v prostorih ZRC SAZU je, kot najbrž že veste, 10. aprila ob 10.30 predstavila svoje kar življenjsko delo - Teoretični oris slovstvene folklore - kolegica dr. Marija Stanonik. Sama je v Uvodni besedi o tem delu zapisala: /.../ Kot teoretično jemljem to delo v smislu sistematike, izčiščevanja terminologije, ureditve snovi, opredelitve predmeta in metod raziskovanja. Prvi slovenski poskus samostojnega sistematičnega dela o slovstveni folklori je posvečen tistim njenim pojavom, ki jo notranje integrirajo in navzven diferencirajo. To pomeni, da gre za vprašanje njene identitete in avtonomije. /.../ To delo gotovo velja prebrati s posebno pozornostjo, da bi nam odprlo oči za sodobne metode raziskovanja slovstvene folklore in njene estetske vrednote. Mira Gregl-Hrstič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 21:31:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Apr 2001 21:31:34 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Message-ID: <002a01c0c450$5b4bdca0$2503f9c2@hladnik> > Jovan Zbogar dalmatinski hajduk? ----- Original Message ----- From: Žbogar Alenka To: Sent: Thursday, April 12, 2001 7:58 PM Subject: RE: [SlovLit] Jean Zbogar Dalmatinec Spoštovani, odgovarjam na vprašanje Mirana Hladnika o mojem družinskem poreklu, ki ga je 12. 4. zastavil v slovlitu. Natančnejših podatkov na žalost nimam, vendar je gotovo, da družina izhaja soškega konca. Po pripovedovanjih starih staršev izhaja Žbogarjev rod iz vasi Banjščice blizu Kanala ob Soči. V Banjščicah naj bi se s tem priimkom ponašala skoraj vsaka hiša. Moj praded Ivan Žbogar je pribežal iz soške fronte v okolico Ljubljane okoli leta 1915, ko je bil star približno 20 let. Naselil se je v Valburgi (Smlednik), se poročil z Angelo Lenardič in se zaposlil kot starojugoslovanski žandar. V Valburgi se je rodil moj ded Janez Žbogar. Družina se je v skladu z službenimi zahtevami žandarja pogosto selila. Dlje časa so živeli v Gorjah na Gorenjskem, nato pa se leta 1925 preselili v Kranj. Zanimivo je, da se je moj ded Janez poročil z Jožico Gorejev, hčerko Vasilija Gorejeva, ki je prav tako pribežal v Slovenijo okoli leta 1915, in sicer iz vasi Sarajevka (blizu Kurska v Rusiji). Rodila sta se jima dva sinova (Iztok in Bojan), prvi, tj. moj oče, se je priženil v Naklo (otroci Alenka, Matjaž in Tomaž), drugi pa v Škofjo Loko (otroka Aljaž in Katarina). Upam, da je opis družinskega porekla pomagal razjasniti izvorno vprašanje, ali se je Jean Žbogar (Jovan, Ivan) naselil v Dalmaciji ali na Primorskem. Kakor koli: zdi se, da imamo Žbogarji nekaj selitvenega nemira že v krvi. Pa lep pozdrav! Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 22:01:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Apr 2001 22:01:01 +0200 Subject: Fw: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? in Jean Zbogar Message-ID: <004b01c0c779$664bfc80$4903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ToniaBER na aol.com To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, April 15, 2001 6:55 PM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Dodipl.studij 3 leta? Spostovani kolegi Sicer nimam casa, da bi podrobno pisala o evropskih direktivah za diplomski in podiplomski studij. Tudi v Franciji se ubadamo s temi direktivami in ze dolgo "usklajujemo". Cudno se mi zdi le to, da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih! ====== [...] Veseli me, da bo izsel Jean Sbogar tudi v hrvascini. Je ta junak Slovenec ali Dalmatinec? To je res tezko reci in tudi Charles Nodier po mojem ne bi mogel odgovoriti na tako komplicirano vprasanje. Tu in tam sicer omenja Dalmacijo, besede Slovenec pa ne uporablja, znani so mu samo "Vendes", "Carniolais" (Kranjci) in predvsem "Illyriens". Sem ravno v Bretanji, moj Zbogar pa je v Parizu. Ko se vrnem, bom pogledala, ce je kaj tocnega o njegovi narodnosti, vendar dvomim. [...] Lep pozdrav z zahodne obale Evrope Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:31:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:31:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_EVROPSKE_=22DIREKTIVE=22_ZA_ŠTUDIJ Message-ID: <003f01c0c8b3$7b15c7a0$6d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: Thursday, April 19, 2001 7:07 AM Subject: EVROPSKE "DIREKTIVE" ZA ŠTUDIJ Spoštovane kolegice, kolegi! V razpravi o "evropskem" skrajševanju programov dodiplomskega študija (na 3 leta?) se Antoniji Bernard - s francoske perspektive - zdi čudno, "da so na prvi pogled Vase "direktive" drugacne od nasih!" Bralci Slovlita bodo morda lazje (po)iskali odgovor, ko bodo prebrali tri osnovne "evropske" dokumente, ki v zadnjem času najbolj vplivajo na vsklajevanje visokega šolstva, bolj drugod, kot pri nas: Prva dva dobite, ce pobrskate po www.uni-lj.si/kakovost , v slovenskem prevodu, s komentarji: Magna Charta evropskih univerz (Bologna 1988) Evropski visokošolski prostor ("bolonjska deklaracija", Bologna, 1999). Tretjega, "sorbonsko deklaracijo" (v angleškem prevodu Sorbonne Joint Declaration , Pariz, 1998) poiscite na www.esib.org/prague (documents). Poglejte predvsem kaj pise, ce pise, o trajanju dodiplomskega (najmanj 3, 3/4) in podiplomskega (1-2, 2) studija. Pozdravljeni! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 19 11:42:34 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Apr 2001 11:42:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Ste_napisali_uspešnico=3F Message-ID: <005101c0c8b5$109c7a20$6d03f9c2@hladnik> Http://sexotica.sillyteen.com/ -- erotične zgodbice. Http://www.biblija.net/biblija.cgi -- Slovensko sveto pismo končno na internetu, tudi iskanje po njem, izdelek Slovenske biblične družbe. Http://kranj1.skavt.net/mrudolf/knj/ -- izpiski za študente primerjalne književnosti. Kdor je med vami avtor, bo vedel, da se te človeške pasme naše založbe raje bojijo kot kaj drugega. Zato se zdi toliko bolj čudno pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih predalčkih te dni, ki pod naslovom Have you written a best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) vabi, da jim pošljemo svoje rokopise: "Experts say that everyone can write at least one good book". Če bi Miha Mazzini še bral Slovlit, bi nam lahko hitro pojasnil, kaj tiči za čudnim vabilom ... lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu Apr 19 15:35:32 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 19 Apr 2001 15:35:32 +0200 Subject: [SlovLit] ||.povezava Message-ID: <3ADEE9A4.920D2A86@mail.ljudmila.org> http://www.eliterature.org/ naslov je samoopisen, kajne: gre za e-literaturo, v sloveniji takorekoc neznan pojav, no imamo pa tedne in dneve knjig, tudi v redu po svoje, klik, jaka From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Wed Apr 25 01:29:17 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 25 Apr 2001 01:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] _Vabilo Message-ID: <3AE60C4D.E232F98C@mail.ljudmila.org> Vabim te na otvoritev razstave OKO IN NJEGOVA RESNICA - Spektakel in resnicnost v slovenski umetnosti 1984 – 2001, ki bo v cetrtek, 26. aprila ob 20.00 v zgornjih prostorih Moderne galerije. (Vstop je prost) Umetniki na mreži: Vuk ?osi?, Sre?o Dragan, Luka Frelih, Teo Spiller, Igor Štromajer, Jaka Železnikar. Umetniki na razstavi: Jože Barši, Emerik Bernard, Goran Bertok, Mirko Bratuša, Vuk ?osi?, Božidar Dolenc, Eclipse, Bojan Gorenec, Tomaž Gregori?, Marjan Gumilar, Alan Hranitelj, Irwin, Jurij Kalan, Bogoslav Kalaš, Sergej Kapus, Žiga Kariž, Igor Kebel, Keller (Andrej Lupinc), Marko Kova?i?, Metka Krašovec, Darij Kreuh & Davide Grassi, Zmago Lenardi?, Maja Licul, Roman Makše, Ivo Mršnik, Vito Oražem, Dimitry Orlac, Alen Ožbolt, Marko Peljhan, Alenka Pirman, Tadej Poga?ar, Marko Poga?nik, Marjetica Potr?, Lilijana Praprotnik Zupan?i?, Marija Mojca Punger?ar, Franc Purg, Rene Rusjan, Sadar Vuga arhitekti, Jože Slak – ?oka, Zora Stan?i?, Stripcore & Stripburger, Katja Šoltes & Emir Jelki?, Nika Špan, Jane Štravs, Apolonija Šušterši?, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Lujo Vodopivec, Sašo Vrabi?, V.S.S.D.:, Dragan Živadinov & Dunja Zupan?i?, Antonio Živkovi?, Janja Žvegelj. Videoprojekcije v Informacijskem centru: Zemira Alajbegovi? & Neven Korda, Marina Gržini? & Aina Šmid, Marko Kova?i?, Retrovizija (Peter Vezjak), Miha Vipotnik. Kustos: Igor Zabel. Razstava bo odprta do 27. maja 2001. http://www.mg-lj.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 26 09:03:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 26 Apr 2001 09:03:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_Srednjeevropska_šola_generativne_slovnice_v_Niš Message-ID: <002601c0ce1e$f54d52c0$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Nicole Kuplenik To: [slovlit na ijs.si] Sent: 25. april 2001 18:54 Subject: Fw: 01 Egg: Nis Spoštovani! Na vas se obračam s prošnjo, da študetom in ostalim zainteresiranim posredujete obvestilo o srednjeevropski poletni šoli generativne slovnice, ki bo julija v Nišu. Letos so organizatorji poskrbeli za zastonjsko nastanitev, pa tudi Niš ni tako daleč, zato je to za Slovence še toliko bolj zanimivo. Hvala za uslugo in lep pozdrav Nicole Kuplenik ========== The 8th Central European Summer School in Generative Linguistics (CESSGL) Nis 01 23 July - 03 August http://egg.auf.net/ Announcing the 8th free summerschool: as every year: we are organising a summerschool in Generative Grammar in Central/Eastern Europe, which has both excellent researchers as teachers and is entirely free (no enrollement fees). This summer, the accomodation (hostel) is even free for everybody. Additionally, there are grants available to cover the travel costs of Eastern European students. To register, simply fill in the form at: http://egg.auf.net/register.html The deadline for registration is the 15th May. The school will be held in Nis (Yugoslavia), during two weeks (23 July to 3 August), and is separated into two parallel teaching tracks: * one introduction track for people with little background in (generative) linguistics * one medium/advanced track for people who already know the basics and want to get into research topics. The school offers two weeks of intensive intellectual work in syntax, semantics and phonology (this summer has a strong morpho-phonological component), with the following teacher lineup: Finally, an important aspect of this school is that it tries hard to keep a balance between intellectual life and fun, providing not only hard-working classes, but also hard-partying parties. People who register will be automatically subscribed to a discussion list about the school, where all further information will be sent. This allows you to keep up with the latest development in the region (e.g. security issues), with the potential changes in the programme, and to ask any question you might have. To learn more about the school, visit < http://egg.auf.net/ > or contact the organisers: Tobias.Scheer na unice.fr and Michal.Starke na lettres.unige.ch. Hope to see you soon! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 29 20:26:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 29 Apr 2001 20:26:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Kje_je_zdaj_romantika_proč_je_šla_vsa_brez_solza_=28Nagelj_izpod_Kamniških=29 Message-ID: <002201c0d0d9$dace2ec0$5c03f9c2@hladnik> Alternativni naslov tegale sporočila: Vidi se, da si / najboljši, / kot Orfej, / lepši (Ks!ht) Besedila Ste napisali uspešnico? ============ Besedila Http://ksyht.wehid.com/ -- besedila ljubljanske alter rok skupine Ks!ht. Http://www.ff.uni-lj.si/sft/ -- tako, zdaj je Slovenian for Travelers primerna za javni ogled in komentrar. Http://www.sonjakoranter.com/index.php?pokusina -- Sonja Koranter, nekaj pesmi za pokušino. Http://sloscena.akcija.net/nagelj/ -- besedila ansambla Nagelj izpod Kamniških planin, seveda narodnozabavnega. Http://www.ff.uni-lj.si/dnsk/ -- seznam diplomskih nalog iz slovenske književnosti, osvežen in dopolnjen do signature številka 1546. lp miran ========= Ad: Ali ste napisali uspešnico? ----- Original Message ----- From: zoltan jan To: Miran Hladnik Sent: Sunday, April 29, 2001 5:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Ste napisali uspešnico? > Glede čudnega pismo nekega Geralda Hamerja, ki se je znašlo v poštnih > predalčkih Mirana Hladnika 19. aprila in pod naslovom Have you written a > best seller? v imenu založbe Plane Tree (www.planetree.com) > vabi, da jim pošljemo svoje rokopise je dobro prebrati članek Roka > Kvaternika v zadnji številki revije Knjiga. Če plačaš določenim založbam > določeno pristojbino, poskrbijo za zapis publikacije v kataloge in za nekaj > izvodov publikacije na papirju. Po potrebi pa knjige dotiskajo, kolikor ti > jih uspe prodati. > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 5 10:58:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 5 May 2001 10:58:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Nedelja_je_lep_dan_in_zunaj_je_toplo_/_mama_kuha_južino_in_ptiči_..._=28Zablujena_generacija=29 Message-ID: <001401c0d541$979e5320$5203f9c2@hladnik> Http://www.poljub.com/knjiznica/poezija/index.shtml -- spletni časopis Poljub z romantičnimi zgodbami in verzi. Http://www.geocities.com/Athens/Ithaca/5612/barjanskavila.htm -- Marko Simčič, Barjanska vila, mitološka povest v verzih. Gregor Strniša, To je bil Tiger -- menda objavljeno na http://nycBigCityLit.com, vendar ne najdem; pomagajte! Http://www.zablujena.com/besedila/besedila.htm -- besedila skupine Zablujena generacija. Http://www.kamniskaveronika.net/e_knjiga_fs.html -- Veronika z Malega gradu in druge kamniške pravljice. Http://www.drustvo-dns.si/info/zgodba-2001-05.htm -- Študentska zgodbica. lpm From lozhar na videotron.ca Sat May 5 13:17:43 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Sat, 5 May 2001 07:17:43 -0400 Subject: [SlovLit] Tiger Message-ID: <000901c0d555$012c70c0$2abdca18@videotron.ca> Miran, I've been negotiating for some time to have "Tiger" (the original and my translation) appear in said mag, and, I guess, it was supposed to happen this time, but then there must have been a glitch. I can't find it either. A poem that beautiful could have simply been kidnapped somewhere in the ether. Lep pozdrav, Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 7 07:13:14 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 May 2001 07:13:14 +0200 Subject: [SlovLit] Vsaka pot je le megla ... Message-ID: <005d01c0d6b4$6b67dc80$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.geocities.com/Heartland/Bluffs/1395/pesmi.html -- Regina, pesmi. Http://www.caspis.si/expo/balerina/ -- Miša Gams, pesmi. Http://www.geocities.com/marina_bahovec_painter_writer/vsebina_literatura.ht ml -- Marina Bahovec, slikarka in pesnica. Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/galerija/index.html -- literarna skupina Žarek iz sivine. Http://www.sodobnost.com/ -- revija Sodobnost. Http://www.revijasrp.si/ -- revija Srp. Http://www2.arnes.si/~ljapokal1/ -- revija Apokalipsa. Povezave so s pesniške strani http://www.envy.nu/penamed/naslov.htm Andreja A. Goloba iz Nove Gorice; se opravičujem, če kakšno ponavljam. Http://www.whet.s5.com/nasikomadi.html -- glasbena skupina Whet; besedila so še slovenska. Za zdaj. =========== V sredo, 9. maja 2001, bo ob 19. uri v Društvu pisateljev okrogla miza na temo Med ljubiteljstvom in zaslužkarstvom. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:27:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:27:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Tokrat_samo_troje_reči Message-ID: <000701c0d7db$ce44d100$9c03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- pardon, zadnjič sem navedel napačen naslov za katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF. Http://www.art.ualberta.ca/~ljubljan/bulletin/ -- oglasna deska Society for Slovene Studies; to in sosednje strani ureja David Stermole. Književna smortra, hrvaški časopis za svetovno književnost, vabi k sodelovanju v posebni številki Literature in Transition, ki bo obravnavala spremembe v literarnem življenju v našem prostoru ob koncu tisočletja. Teme so literatura ekzila, vzhod--zahod, trg in kultura itd. Rok za oddajo znanstvenih člankov v obsegu do 30 strani je 31. okt. 2001. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 18:36:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2001 18:36:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_poročilo_o_Prešernovih_dnevih_v_Bosni_Banja_Luka_25._in_26._april_01 Message-ID: <002201c0d7dd$00cc30e0$9c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, May 08, 2001 4:12 PM Dragi Miran, kot verjetno veš, sem po povabilu Univerze v Banja Luki in na prošnjo slovenskega pisateljskega društva konec prejšnjega meseca prebil v Bosni, kjer sem predaval na FF UNI v Banja Luki slušateljem srbistike in slavistike o Prešernevem življenju in delu, ter nato spregovoril na javni slavnostni prireditvi, posvečeni 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, v dvorani kulturnega doma. Govoril sem delno v slovenščini, delno v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini. V Banja Luki namreč živi večje število Slovencev, zbranih v slovenskem združenju, ki se je zavzelo za spoštljiv spomin na velikega slovenskega pesnika: njihovo društvo in pevski zbor ter domači izobraženci, profesorji, pesniki in glasbeniki so pripravili izbran program, pri katerem sem iz Slovenije (žal) sodeloval le jaz in, seveda, zastopniki veleposlaništva RS v Sarajevu. Slavnostni Prešernov večer se je začel z otvoritvijo razstave različnih likovnih del slovenskih slikarjev, svečani literarni večer pa z Zdravljico (zapel jo je slovenski zbor v slovenščini) in recitalom Prešernovih prevedenih pesmi, ki jih je deklamirala njihova znana gledališka igralka; sledile so besede predsednika slovenskega društva, nato pisatelja, filozofa in dekana Filozofske fakultete, sodobno uglasbljena izvedba IV. in V. soneta iz Sonetnega venca v slovenščini (ansambl E. Tahirovića iz Sarajeva jo je posnel na disk v slovenski in srbski jezikovni izvedbi), literarni nastopi oz. recital petih bosenskih pesnikov in ene pesnikinje, ki so vsi posvetili po eno svojo pesem velikemu slovenskemu pesniku, kratka predstavitev nastanka in vsebine knjige prevodov Prešernove poezije v slovensko-srbsko-francoski izdaji izpod peresa pesnika in prevajalca Kolje Mićevića iz Pariza, pozdravne besede odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Bosni ter moje besede o velikem rojaku, njegovem življenju in delu. Dvorana je bila nabito polna; kulturno prireditev, ki je potekala v slovenščini in v srbohrvaščini/hrvaškosrbščini oz. srbščini so spremljali številni novinarji in kamere. Povsod je bilo videti plakate s Prešernovo podobo s podnapisi Prešernovi dani, Banja Luka 25 in 26 april 2001 (v latinici in cirilici); mnogi domači in slovenski sogovorniki so izkazovali svojo naklonjenost Sloveniji in spoštovanje pesniku Prešernu. Veliko zanimanje za Prešernovo pesniško delo se je pokazalo tudi v času mojega enodnevnega obiska na banjaluški univerzi oz. njeni FF: sprejela sta me rektor in dekan, predstojnika slavističnega in srbističnega Oddelka; velika predavalnica je bila nabito polna: v prvih dveh vrstah so sedeli tamkajšnji profesorji in univerzitetni učitelji. Po kratki predstavitvi in nato mojem predavanju je sledil pogovor o znanih Prešernovih pesmih in izbranih stihih ter o prevajalskih dilemah, ki se ob tako bogatem opusu kažejo vedno znova. V živahni izmenjavi mnenj so sodelovali Kolja Mićević, Miodrag Živanović in drugi, razprava pa je potrdila natančno poznavanje življenja in dela slovenskega pesnika. Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 10 18:59:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 May 2001 18:59:32 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski visokosolski prostor - srecanje SDVD in gradiva Message-ID: <003501c0d972$98618180$2a03f9c2@hladnik> Spostovana kolegica, spostovani kolega! Vabim te/vaju/vas na večerno srečanje Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko na temo Premiki v evropskem visokem šolstvu in razvoj naše univerze, z gostom rektorjem J.Mencingerjem, v ponedeljek 21.5.2001 ob 18 uri na (novi) Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, predvalnica S1. Prilagam (prevod) dveh novejsih gradiv s srecanja evropskih univerz v Salamanci. Te in druge dokumente, analize in komentarje s srecanj v Bologni, Salamanci in s sestanka šolskih ministrov v Pragi (18.-19.5.2001) lahko najhitreje dobite na: www.esib.org/prague/documents www.unige.ch/eua http://europa.eu.int/comm/education/higher.html tudi v slovenscini pa na: www.mss.edus.si/eurydice in v "novi članki, analize","v tujini", "evropski visokošolski prostor" ter "POVEZAVE" na www.uni-lj.si/kakovost Vesel bom vasih vprasanj in komentarjev, se zlasti ce jih bom dobil v prihodnjem tednu! Lep pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 09:37:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 09:37:03 +0200 Subject: [SlovLit] = You_murmur_absently:_There_was_a_tiger_here_=28G._Strniša=29 Message-ID: <005401c0dddb$0051a1a0$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://home.kksonline.com/pungartm/ -- Marjan Pungartnik, pesmi, pravljice itd. Http://www2.arnes.si/~mhohkr1/pesmi/ -- besedila rock skupine Sara. Http://nycbigcitylit.com/contents/BridgeLjubljana.html -- Strniševa pesem Tu je bil tiger s prevodom Toma Ložarja. Urednica spletne literarne revije BigCityLit vabi tudi k objavi druge slovenske poezije, lahko tudi z vzporednim prevodom v angleščino. Http://www.ljudmila.org/lenardic/ -- Mart Lenardič, Še večji Gatsby (Celovec, 1994) in druge zgodbe. Http://www.ljudmila.org/lenardic/smetnjak.html -- še druge reči od Lenardiča. Http://www.itri.brighton.ac.uk/~Adam.Kilgarriff/publications.html#199 - Adam Kilgarriff, Which words are particularly characteristic of a text . Članek o kvantitativnih stilističnih analizah. Besedilo je v formatu ps -- kje dobimo čitalnik zanj? Http://www.plausiblefuture.com/text/moral2.html -- John H. Campbell, The Moral Imperative of Our Future Evolution. Članek sicer ne govori ne o literaturi ne o jeziku, o slovenskem še celo ne, pa je z napovedjo nove vrste, ki se bo v naslednjih 10 generacijah razvila iz človeka, za humanistiko še kako relevanten: bo humanistika tedaj le eno izmed poglavij biologije? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 17:51:24 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 May 2001 17:51:24 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: <00cb01c0de20$115e8220$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.rafband.com/glasba.html -- besedila ansambla RafBand. Http://www.neizdano.net/janikovacic/download.html -- Jani Kovačič za naložit. Http://members.langoo.com/igabiba/ -- "Ime mi je Ziga Valetic, med izdelovanjem teh strani dozivljam 28. pomlad. Sem rojen pesnik" (Buh dej! -- ogromno izvirne poezije, pravljic in prevodov). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri20.html -- Marko Juvan in druge podobe. Http://pesmarica.rutka.net/besedila.html -- taborniška pesmarica, 1. Http://pesmarica.rutka.net/pesmarice.html -- taborniška pesmarica, 2. Včeraj sem spraševal po bralniku ps-dokumentov. Na pomoč je priskočil Tomaž Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na straneh pristasev Unixa in LaTeXa, je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". lpm From lozhar na videotron.ca Wed May 16 21:26:30 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Wed, 16 May 2001 15:26:30 -0400 Subject: [SlovLit] Kje je Tiger? Message-ID: <001601c0de3e$1c4079a0$161ac918@videotron.ca> Dragi, razen ce se motim, ali me racunalnik vara, Tigra v prevodu v nycbigcitylit ni. Cetudi je bil crno na belem obljubljen. Pravzaprav, everybody keeps saying it is there, so maybe I am hallucinating when I do not see it. I mean, I know I am racunalnisko nepismen, but I don't see it. If it is there, can somebody point it out to me? If, as I fear is the case, the whole translation is not there, all you get is a taste, a grizljaj, of my translation, with alternating lines. The purpose of all this was to make Strnisa's poem known v anglescini. The purpose was not okrancljati their page with undergraduate cleverness. Mimogrede, the alternating-lines trick only works with the whole poem. My idea is to do it this way: 1) slovenska verzija v celoti, followed by 2) a version with Slovenian and English lines alternating, starting with a Slovenian line, followed by 3) a version with the Slovenian and English lines alternating, starting with an English line, followed by 4) the English version. THAT would be a performance and a performans. All that remains to be said o tako fletni nycbigcitylit page is that they don't even know their bridges. Bogati cevljarji! Se to: ze lepo, da je pesem v originalu tam, ampak tudi mislim, da Strnisa ne bi bil zadovoljen z obliko. Saj poznate njegove kitice. Yours in the struggle, Tom From lozhar na videotron.ca Thu May 17 14:39:48 2001 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Thu, 17 May 2001 08:39:48 -0400 Subject: [SlovLit] vec o tigru Message-ID: <001501c0dece$75ca5f00$161ac918@videotron.ca> Upam, da je anglescina dovoljena v nasem forumu. I'm grateful for Matjaž Babic's interpretation of the original. Slovenscina ni moje podrocje. I did try several variations of the title. English articles are things of such beauty and complexity, however, that all their glory cannot fit into e-mails. Take this scene, for instance. You have a cat, whose name is Benjamin. It is a very definite cat, but you cannot find it in the apartment, and you and a child are playfully looking for Benjamin. At a certain point, you see just a tail go by. You turn to the child and say, "There was a cat here just a moment ago." The cat is very definite, it is Benjamin, but it is being addressed momentarily as an anonymous cat. To call it "the cat" would, indeed, be impolite or unfriendly. Strnisa's poem is a "child's poem" the way Gulliver's Travels is a child's book. In other words, "a" can be "the," depending on the voicing. To put this differently again, when I try "The tiger was here," it doesn't work rhythmically. Besides, one of the words--which one?--would have to be italicized. Kot ze receno nekje, pesem je tako lepa, da ne bom nikoli zadovoljen s prevodom. Pri naslednjem poskusu, bom se enkrat premislil o nasvetu g. Babica. Lep pozdrav, Tom Lozar From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Thu May 17 15:12:03 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 17 May 2001 15:12:03 +0200 Subject: [SlovLit] _ vdor/break21 Message-ID: <3B03CE23.944629DC@mail.ljudmila.org> Vabljeni! *Petek/Friday 18. 5. 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21 *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma klik, Jaka *Program festivala: *Petek/Friday 18. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 20.00 KUD-FP: Otvoritev razstave stripa/Opening of comics exhibition 21.00 Metelkova mesto, Metelkova 6 OTVORITEV FESTIVALA VDOR 21/OPENING OF FESTIVAL BREAK 21 Otvoritev razstave vizualnih umetnosti/Opening of visual art exhibition Isak Anderssen Upper Rooms (koncert elektronske glasbe/electronic music concert) & Raketa 8 1+1=1 (vizualno-glasbeni performans/visual-music performance) *Sobota/Saturday 19. 5. 18.00 Metropol: Otvoritev in predstavitev projektov spletne umetnosti in/ali spletnega aktivizma/Opening and representation of Net Art and/or Net Activism 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* *Nedelja/Sunday 20. 5. 15.00 KUD-FP: jam session in okrogla miza o stripu/jam session and discussion on comics 18.00 in/and 20.00 off program, Slovenska Kinoteka: Break off 20.00 Mednarodni grafieni likovni center, Grad Tivoli: Modna revija/Fashion show, glasba/music Romildo Kumar 22.00 Klub K4: Zabava/Party 23.00 Klub K4: Predstava/Performance Sedma uvertira: Brod ?ipak kazali1te 00.00 Klub K4: Koncert/Concert Harlem Underground Romildo Kumar (Ale1 Valentineie - kitara/guitar) *Ponedeljek/Monday 21. 5. 18.00 in/and 22.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Divadlo erre que erre *Torek/Tuesday 22. 5. 18.00 Slovenska kinoteka: Premiere filmov/The film premiere* 21.00 PTL (Plesni teater Ljubljana): Plesna predstava/Dance performance Remoted Ivana Müller *Razstava vizualnih umetnosti odprta/Visual art exhibition open 18. 5. - 1. 6. Razstava stripa odprta/Comics exhibition open 19. 5. - 5. 6. Animateka - selekcija najbolj zanimivih in ostrih animiranih filmov 5. festivala Vdor/Break 21 (Slovenska kinoteka, torek 22. maj ob 18.00) From kramberger na uni-mb.si Sun May 20 18:18:07 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 20 May 2001 18:18:07 +0200 Subject: [SlovLit] Sem rojen pesnik Message-ID: Dober dan vsem, Miran je zapisal: > V?eraj sem spra'eval po bralniku ps-dokumentov. Na pomo? je prisko?il Toma? > Erjavec z naslednjim napotkom: "Postscript, ki se ga najde predvsem na > straneh pristasev Unixa in LaTeXa, > je predhodnik formata PDF. Gledalnik (?) za PDF je Acrobat reader, za > Postscript pa Ghostview oz. GSview za Windows. Skupaj z interpreterjem > Ghostscript se dobi na http://www.cs.wisc.edu/~ghost/". To je sicer vse res, a odgovor je najbolj uporaben za tiste, ki s*e zmeraj uporabljajo LaTeX in poznajo vse pripomocke za to delovno okolje (ga toplo priporocam) -- namrec CTAN streznike. Ne verjamem pa, da je PostScript (ps-zapisi) preprosto *predhodnik* Portable Document Format (pdf-zapisi) , je prej njegova tehnoloska podlaga (nastala casovno dosti prej). Marsikdaj moramo s*e zmeraj dokument, ki je kot zapis (file) tehnicno zahteven: ne nujno matematicne formule, vcasih so trsi oreh kombinacije pisav (fonts), opomb in kazalk, najprej shraniti v PostScript formatu, iz katerega ga Acrobat Distiller predela v pdf-format. Danes je na razpolago veliko konverterjev iz razlicnih formatov v pdf-format, nekateri so celo dostopni na javnih streznikih, ki to opravijo za vas. Tako PDF postaja "skupni imenovalec", oblika prenasanja dokumentov in izpodriva nekdanja formata v ta namen PS in DVI, ki so ga znali ceniti uporabniki (La)TeX-a. Upam, da ne sprejemate dokumentov, shranjenih v Wordu, kot skupni format -- razlike v formatih zapisa med posameznimi verzijami Worda to preprosto onemogocajo (to je oblika pritiska, da kupujejo uporabniki nenehno najnovejso verzijo), prav tako ne vemo, ali ima prejemnik zapisa vse pisave, uporabljene v dokumentu (denimo, da ste svoje besedilo v slovenscini in anglescini obogatili ali zabelili z navedki v aramejscini ali arabscini). Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 22 11:20:11 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 May 2001 11:20:11 +0200 Subject: [SlovLit] Troje obvestil Message-ID: <006a01c0e2a0$6acdf0a0$8d03f9c2@hladnik> Iz obvestila Gorazda Vodeba (NUK): Katalog Bookfind Online je dostopen na spletu http://www.bookfind-online.com (Premiere service) z lokacij Univerze v Ljubljani za 3 hkratne uporabnike. Najdete ga tudi preko Mrežnika (http://www.nuk.uni-lj.si > Informacijski viri). V katalogu najdemo podatke za vse knjige v angleškem jeziku, ki so na tržišču (2,75 milijona). Približno 40% zapisov vključuje tudi opis ter kazalo vsebine knjige. Iz obvestila Študentskega informacijskega centra Srce: Slovenski znanstveni institut na Dunaju (SZI) razpisuje financna sredstva za raziskovalne projekte z avstrijskimi in slovenskimi partnerji v skupni visini 180.000 ATS ter tri stipendije za poletne tecaje slovenskega jezika v Sloveniji v visini 24.000 ATS. Rok za prijavo je 28. maj 2001. Drugi podatki o razpisu so dosegljivi na: www.szi-dunaj.at in www.bmbf.gv.at/service/board. V petek je na FF športni dan. Za planinsko razpoložene je cilj Kepa, vodi Iztok Belehar. Natančnejše informacije na oglasni deski na FF in v študentskem bifeju, udeležnina 1000 sit. Na dozdajšnjih planinskih pohodih FF je bilo zelo prijetno, torej ... lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 07:57:27 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 07:57:27 +0200 Subject: [SlovLit] Troje Message-ID: <004e01c0e4df$944a2160$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/elta/ -- Elta, encoded literary text analysis. Skupina, ki se predstavlja tule, skrbi za razvoj programske opreme za analizo besedil, pripravljenih po standardih SGML, XML in TEI. V torek, 29. 5. 2001, bo ob 9.40 v predavalnici 209A na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Alojzija Zupan Sosič izvedla preizkusno predavanje, predvideno v postopku izvolitve za docentko, z naslovom Ljubezenska zgodba v Krstu pri Savici. Vabljeni. Zna kdo razložiti, zakaj je še potrebno učiteljevo podpisovanje v indeks ob koncu semestra v rubriko frekvenca, ko pa obiskovanje predavanj po statutu ni obvezno? Saj se študentu, ki frekvence nima, uradno ne more zgoditi nič usodnega? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 25 11:13:49 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 May 2001 11:13:49 +0200 Subject: [SlovLit] Re: frekvence idr. Message-ID: <00e401c0e4fb$04631360$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: sabina mihelj To: Miran Hladnik Sent: 25. maj 2001 10:31 Subject: podpisovanje v indeks Heh, podpisovanje v indeks ob koncu semestra je namenjeno izkljucno vzdrzevanju kontrole nad studenti & obcutka varnosti pri profesorjih/icah (strah je vedno hrbtna stran varnosti, ne?). In ni malo profesorjev/ic, ki pred izpitom se vedno poskilijo v indeks, preverijo, ce frekvenca je, in glede na to izberejo strategijo sprasevanja. No, pa tudi take bizarnosti, ki so ze nameji znanstvene fantastike, se najdejo: namrec profesorji (za profesorice ne vem), ki so izumili razlicne nacine podpisovanja v okence "frekvenca" - in lahko nato po razlicici svojega podpisa takoj vedo, kako pogosto je nekdo bil na predavanjih ... Seveda take strategije, ki nimajo utemeljitve v statutu, ampak zgolj v nikoli reflektiranih (in zato samoumevnoi dobrih) navadah, ne vzdrzujejo le strahu med studenti in studentkami, ampak tudi formalne distance med studentsko in profesorsko srenjo. Pri tem ne gre za strah, da bi z izbrisom formalnih distanc studentje/ke izgubili spostljivost in bi se izgubila vsaka vrednostna hierarhija; vecji problem je v tem, da bi bilo po izbirisu formalnih distanc in hierarhij spostovanje utemeljeno na stvareh, ki jih je bistveno tezje vzdrzevati kot podpise v indeksih: na samostojnem misljenju in vedenju, recimo - znanju torej, ki ne potrebuje opore kilometrov referenc in podobnih bizarnosti fevdalne ureditve. No, in tega se vsi, ki mirno spijo v zavetju frekvenc - tako profesorji/ce kot studentje/ce, da ne bo pomote! -, po tihem zavedajo. Studentje in studentke tako raje potrpijo in se tistih zadnjih nekaj tednov potrudijo iti na predavanja, na katerih jih sicer nikoli ni, profesorji in profesorice pa raje mirno podpisujejo in se po malem tu in tam usajajo nad neumnostjo sistema. Kakrsnokoli drugacno ravnanje pa bi bilo prezahtevno in se ze vnaprej kaze kot boj za mlini na veter. :) Sabina ======== Http://www.sweb.cz/CentrEvropy -- to je naslov časopisa Slavica Electronica Pragensia, ki bo dvakrat letno izhajal na zgoščenkah in ga med drugim ureja naš nekdanji gostujoči profesor Miroslav Kvápil; vabljeni k sodelovanju. lpm From Mira.Gregl na guest.arnes.si Sat May 26 23:30:03 2001 From: Mira.Gregl na guest.arnes.si (MGH) Date: Sat, 26 May 2001 23:30:03 +0200 Subject: [SlovLit] Pripovedovali so jih mati moja Message-ID: <3B10205B.20668890@guest.arnes.si> Pozdravljeni! Sporočam vam, da sem se v petek, 25. maja 2001, udeležila svečanega dogodka ob izidu knjige PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah. Ob prisotnosti svetovalk Zavoda RS za šolstvo, Darinke Rosc in Marije Sivec, številnih naših kolegic in kolegov s Koroške, predstavnice Bralne značke Slovenije Darje Tancer Kajnih, župana občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, in drugih gostov sta knjigo predstavila ravnatelj OŠ Prevalje in naša kolegica Iva Potočnik. Založnik in izdajatelj zbirke je OŠ Prevalje, kar je vse hvale vredno. Knjiga PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA je knjiga pripovedi, ki so jih obnovili in zapisali učenci prevaljske šole od 1959 do 2001. Kolegica Iva Potočnik je iz vseh številk šolskega glasila Vigred zbrala to slovstveno folklorno gradivo in ga strokovno uredila ter tako zaorala na šolskih tleh še eno brazdo v širšem prizadevanju, da bi tudi slovstvena folklora - umetnost narečij! - dobila med slovensko mladino tisto ceno, ki ji gre. Ta dogodek sta strokovno obogatili dr. Marija Stanonik, ki je poudarila željo in potrebo po samostojni strokovni reviji slovstvene folkloristike, tega zaenkrat še zapostavljenega področja besedne umetnosti v naših šolah, in dr. Zinka Zorko, ki je predstavila govor znanega turističnega kraja, Šentanela. Naše srečanje je oplemenitil kulturni program, šolsko zasnovan in sporočilno bogat. Občuteno peti pesmi Tam kjer teče bistra Zila in Kje so tiste stezice, predstavitev šentanelskega narečja v razmerju do knjižnega jezika sedmošolke Alenke iz prevaljske šole, igriv otroški dialog v šentanelskem narečju in povedke iz domačega okolja so res primerno pospremile na pot omenjeno knjigo. Primerno bi bilo, da bi knjigo PRIPOVEDOVALI SO JIH MATI MOJA imela vsaka slovenska šola. Knjiga je na voljo na OŠ Prevalje. Rojstni kraj gibanja za bralno značko so Prevalje in letos slavi to gibanje častitljivo štiridesetletnico. Gotovo pomeni ta dogodek na Prevaljah še eno lepo darilo bralni znački za rojstni dan. Mira Gregl-Hrstič From joze.stucin na guest.arnes.si Tue May 29 19:11:27 2001 From: joze.stucin na guest.arnes.si Date: Tue, 29 May 2001 19:11:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, Message-ID: ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? Jože Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 13:54:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 May 2001 13:54:23 +0200 Subject: [SlovLit] 13. mednarodni slavistični kongres, ki se bo pod vodstvom Alenke Šivic-Dular (alenka.sivic na guest.arnes.si) dogajal leta 2003 v Ljubljani, ima že svoj spletni prostor na http://www.ff.uni-lj.si/msk/. Ker tam trenutno ni še nič, sem konec tedna za neučakane interesente postavil najnujnejše informacije na improviziranem začasnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. lp miran From Miro.Mihevc na Uni-Lj.si Fri Jun 1 12:33:21 2001 From: Miro.Mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Fri, 01 Jun 2001 12:33:21 +0200 Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, References: Message-ID: <002401c0ea86$47dda840$506802c1@tu.unilj.si> Spostovani kolega Jože Štucin, slovlitovci! K razjasnjevanju besede: ČEFUR (v Lj. na prelomu 20. in 21.stol. se izgovarja tudi "ČIFUR") /morda iz/ SEFARD, pripadnik Judov, izgnaih v 15.stol. iz Španije in Portugalske na Nizozemsko, S.Afriko, Turčijo (npr. Sarajevo); imajo svoje narečje "španjolščina", lepe pesmi ob spremljavi kitare (po: Veliki splošni leksikon, DZS, Lj.1998) ČIFUT, žid, goljuf, oderuh (zaničljivo); Č.-i ptič (Župančič) (Po: Slovenski pravopis, SAZU, DZS, Lj. 1950 ("Posvečeno spominu O.Župančiča") /torej/ ČIFUR, ČEFUR, južnjak, priseljenec, prišlek (zaničljivo, Lj. konec 20.st., zastarelo) /ali/ ČIFUR, pripadnik mladinske subkulture, s posebno obleko, obutvijo in frizuro ter načinom obnašanja (zaničljivo, Lj. konec 20. in začetek 21. stol., mladinski govor) Dodatna vira: - Glasba in pesmi sefardskih Židov, Venček Dolenc in soproga, mislim da ansambel Sedmina - neka pesem, avtor besedila in interpret Magnifico. Upam da sem prispeval k dokončni rešitvi (Endlosung) čefurskega vprasanja! Bogomir Mihevc ----- Original Message ----- From: Jože Štucin To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 7:11 PM Subject: [SlovLit] Pozdravljeni, > ali mi lahko kdo posreduje natančno etimologijo besed ČEFUR? > Jože Štucin > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 10:43:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 10:43:42 +0200 Subject: [SlovLit] Slike in plameni Message-ID: <007001c0eb40$21a0e240$3003f9c2@hladnik> Slovenski dnevi na Dunaju Polemika o "spletni umetnosti" ============ V sredo in četrtek so bili na Dunaju slovenski dnevi, ki jih je že drugič organizirala Elizabeta Jenko. Kratek opis programa, v katerem je sodeloval tudi podpisani, in fotografsko dokumentacijo je na naslov http://members.aon.at/~etesarte/ postavila Eva Tesar Terseglav. Vabljeni k ogledu. miran ============= Iz polemike o "spletni umetnosti" ----- Original Message ----- From: "Jaka Zeleznikar" To: Sent: Tuesday, May 29, 2001 3:02 PM Subject: http://www.netart.ws/ > Lep pozdrav, > > iz imena vaše domene in napisov na vaši strani je razvidno, da > uporabljate nazive > (net art, spletni umetnik), ki sodijo v domeno spletne umetnosti (net > art-a) in nikakor > v komercialne vode. Protestiram proti taki zlorabi. > > Ali pa se besno motim in gre za umetniški projekt? > > > Jaka Zeleznikar -------------- -------- Original Message -------- Subject: Re: http://www.netart.ws/ Date: Tue, 29 May 2001 15:59:02 +0200 From: "Marko Vide" To: "Jaka Zeleznikar" References: <3B139DE1.EF7EE282 na mail.ljudmila.org> Ne, ne gre za umetniski projekt. NetArt, Turk & Co. je izkljucno profitna organizacija, vendar pa se ukvarjamo tudi z (brezplacnim) razvojem in gostovanjem spletnih projektov s katerimi se cutimo povezane. Skupna vrednost vseh teh se kljub relativni mladosti podjetja (2 meseca) ze giblje preko 600.000 SIT. Se pa kot ljudje znotraj podjetja, cutimo bolj kot 'umetnike' in ne toliko kot 'poslovneze'. Ceprav gre tudi pri poslovanju podjetja, vodenju projektov, organizaciji in razvoju spletnih strani za umetnost. Kar pocnemo seveda pocnemo zaradi denarja, vendar ne izkljucno zaradi njega. Z nasim delom se cutimo povezane in v vsak projekt, ki ga ustvarimo vlozimo del sebe. Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. Marko Vide, NetArt -------------- Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Date: Wed, 30 May 2001 19:34:43 +0200 From: Jaka Zeleznikar To: Marko Vide Subject: Re: http://www.netart.ws/ Marko Vide wrote: > Ne strinjam se z mnenjem, da gre pri tem za zlorabo imena ali domene ali > cesarkoli. NetArt ime smo izbrali po dolgem razmisljanju, ker nam je sedlo > in smo se z njim identificirali. Imamo se za umetnike. Za spletne umetnike > in stvari, ki jih ustvarjamo so umetnosti. Ce jih drugi ljudje dojemajo na > tak nacin ali pa ne, je pac v njihova stvar in vanjo ne mislimo vtikati. > > Marko Vide, > NetArt glede na to, da ne vem kaj delate, oziroma URL naslovov strani, ki ste jih razvili za druge ni na vaši strani, pač ne morem soditi o umetniškosti pristopa, je pa tako, da netart /net art /NetArt /net.art ... označuje določeno polje znotraj umetnosti (in ne oblikovanja/vzdrževanja spletnih strani) mislim, da bolj neposrecenega imena ne bi mogli izbrati. to je nekako tako, kot bi si na VPK-ju rekli video umetniki ali kot bi si grfični oblikovalec nadal ime slikar - pac butasto Mimogrede izraz spletna umetnost / spletni umetnik je moj 'izum' - seveda si ne morem in ne bom lastil besednih zvez, mislim pa da imam moralno pravico, da vas opozorim na neprimernost vašega poimenovanja - izraza imata pač svoj določen pomenski naboj, v katerega komercialno delo, ne glede na to, kako kreativno je, ne sodi vem, da vas tole ne bo prepricalo v neprimernost imena netart za komercialno rabo, a tudi prav, škoda je na vaši strani + ker so včasih reference pomembnejše od argumentov, predlagam da v kakšen svetovni spletni iskalec vtipkate jaka zeleznikar jaka z. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 13:47:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Jun 2001 13:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] = V_petek_zvečer_nimam_nobenih_skrbi_/_v_petek_zvečer_mi_noben_ne_teži._=28Niet=29 Message-ID: <000701c0eb59$d50ba220$a803f9c2@hladnik> Http://home.amis.net/skidrow/Prehojena%20pot.htm -- Danijel Bedrač, Prehojena pot (pesniška zbirka alpinista). Http://www.geocities.com/video18si/jurij.html -- Jurij Rustja, Šaljive pesmi. Http://www.geocities.com/slovenskipunk/pesmI.html -- vsa besedila od Nietov. Http://www.myfreehost.com/nuska/stran3.htm -- Ni mi žal by Nuša Derenda. lpm From batagelj na tutopia.com Sun Jun 3 18:54:58 2001 From: batagelj na tutopia.com (Miriam in Gregor Batagelj) Date: Sun, 3 Jun 2001 13:54:58 -0300 Subject: [SlovLit] RE: SlovLit digest, Vol 1 #172 - 2 msgs References: <20010602100103.7E75447FDD@Tink.ijs.si> Message-ID: <001701c0ec4d$f031b400$be833dc8@pentium> Dragi vsi udelezenci tega foruma! Ker imam to sreco, da bom mogla potovati v Slovenijo z mozem in otrokoma, se oglasam. Naneslo je, da sem bila vabljena na Seminar slov. jezika, knjizevnosti in kulture. ceprav me izredno zanima, se ga ne bom mogla udeleziti. Moz pa je vabljen na srecanje casnikarjev. Njegovo povabilo vkljucuje tudi letalsko vozovnico in zato je oprijemljivejse. Torej: odpotovali bomo 28. ali 29. avgusta in bomo v Sloveniji do 24. septembra. Preje me se caka govor ob petdesetletnici Balanticeve sole(25. avgusta), moz pa naj bi govoril tudi na Dragi mladih. Po poklicu sem profesorica spanskega jezika in knjizevnosti. Nekaj sem se ukvarjala tudi s prevajanjem v obe smeri. Dr. Capuder me je prosil za prevod romana Iskanje drugega, ki je sedaj tudi v spanscini, Dragu Jancarju sem prevedla esej ob njegovi predstavitvi na Mednarodnem knjiznem sejmu v Buenos Airesu,... Vprasujem vas, bi se mogla udeleziti v tem casu kaksnega zanimivega srecanja? V nacrtu imamo biti najprej nekaj dni v Devinu, kjer ima moz sorodnike, udeleziti se Drage, potem ima moz srecanje v Ljubljani ( mi bi stanovali v Gradu, Cerklje na Gor., kjer so sorodniki mojega oceta) in nato nam ostaneta se dva tedna. Z mozem, Gregorjem, imava dva otroka -13letnega Maksija in 11letno Jasno-. Slovenscina pa je materinscina vseh stirih in nas pogovorni jezik. Srcna hvala za morebitne predloge in nasvete! Lep pozdrav Miriam Jereb Batagelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 5 17:14:25 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Jun 2001 17:14:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_slovanski_večer_na_Filozofski_fakulteti_ Message-ID: <006e01c0edd2$3edf23a0$6803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Vladimir Osolnik To: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sent: Tuesday, June 05, 2001 1:09 PM Subject: slovanski večer na Filozofski fakulteti Dragi Miran, morda bodo slovlitovci in bralci slavistične kronike veseli kratkega sporočila o prijaznem in vedrem kulturnem dogodku z naslovom Slovanski večer, ki so ga dne 30. maja 01 ob 17.00 pripravili učitelji in študentje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Javnosti in zbranim so se namreč predstavili slušatelji vseh študijskih smeri in naših slovanskih lektoratov oz. številni mladi recitatorji, pevci in plesalci, ki so v nabito polno predavalnico prinesli zven ljudskih pesmi, poljskih, ruskih, čeških, srbskih, makedonskih, bolgarskih, slovenskih, ter sedanjih in tudi nekoliko starejših glasbenih uspešnic iz Hrvaške, predvsem Dubrovnika, iz Bosne, iz Črne gore, skratka iz domala vseh pokrajin brezbrežnega slovanskega sveta. Ker je bil ta dan posvečen slovanskim kulturam in hkrati spominu na slovanska blagovestnika, sveta brata Cirila in Metoda, je bilo o njima, njunem delu, sodelavcih in dosežkih izrečeno nekaj svečanih besed v duhu spoštovanja in hvaležnosti, ki niso preveč obremenile izvirno bogastvo izvrstnega glasbenega programa: ubrani pevski glasovi mladih kolegic in kolegov, učiteljev in predvsem učiteljic, so napolnili predavalnico, avlo in naš srca. Lep pozdrav Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 6 10:58:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Jun 2001 10:58:32 +0200 Subject: [SlovLit] Skuta ali kajmak Message-ID: <004f01c0ee66$dd36b9c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Ejjih, 30. junija in 1. julija (sobota in nedelja) bodo Kekčeve poti. Predloga sta dva: na Skuto ali na Mangart. 1) Na Skuto gremo lahko okoli poldneva, ker je do bivaka pod Skuto, kjer bomo prenočili, le 3-4 ure hoje. Kdor bo hotel, bo šel lahko še isti dan na Tursko goro (1 ura). Naslednji dan na Skuto (1 ura), dol na Kokrško sedlo (ok. 2 uri) in v Kamniško Bistrico (2 uri). 2) Na Mangart bi šli zjutraj ok. 9.00. Na ta način si v Kobaridu lahko ogledamo muzej in morda še kaj. Od Predela do koče na Mangartskem sedlu je nato ta dan ok. 3 ure hoje. Naslednji dan gremo na Mangart (po ta lahki poti, 2 uri) in potem po isti poti nazaj v dolino. V dolini lahko vržemo oko na obe trdnjavi. Glasujte za enega od predlogov, v ponedeljek, 11. junija pa bom v šoli že izobesil ustrezen plakat. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 11:05:20 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 11:05:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Nekaj_berila_za_čez_konec_tedna Message-ID: <003c01c0effa$26daa660$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.pisateljstvo.com/index.php?skodelica_kave -- Ladislav Črnologar, Skodelica kave. Http://www.kakanien.ac.at -- Kakanien revisited: strani projekta za srednje- in vzhodnoevropske študije na dunajski univerzi; ponuja možnosti publiciranja (Kakanija < K&K monarhija). Ali je Krpan tovoril orožje? Ne, tovoril je metaforo; glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/parnas.html. Cankar je na napisal Križ na gori, jaz pa sem šel gor na Križ; glej http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri21.html. Pretekli vseslavistični kongresi so bolehali na velikem izpadu prijavljenih referentov v sekcijah. Kako preprečiti, da bi se to ponovilo v Ljubljani leta 2003? Moj predlog je, da se od udeležencev dosledno zahteva vnaprejšnje plačilo kotizacije in se tako zavežejo k udeležbi. Na natisnjeni program kongresa bi bili uvrščeni samo tisti referenti, ki so že polno poravnali svoje obveznosti. Izkušene simpozijce prosim za komentar in nasvete. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 8 21:10:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 8 Jun 2001 21:10:43 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis in vabilo Ena občutljiva reč ======= Razpis in vabilo Univerza v Trstu razpisuje dve raziskovalni štipendiji za diplomante, mlajše od 35 let. O pogojih se poučite pri Katji Cerjak v Službi za mednarodno sodelovanje na UL. Revija Otrok in knjiga vabi na posvetovanje Iskanje mitskega v sodobni mladinski književnosti, ki bo 31. maja 2001. Prijave in druge informacije pri urednici Darki Tancer-Kajnih (darka na mb.sik.si) do 30. julija 2001. ======= Ena občutljiva reč Obiskovanje predavanj, kakor vemo, študentom ni obvezno. Kljub temu študentje na predavanja zahajajo, večinoma zato, ker jih razumejo kot bližnjico za pridobivanje zanja (ker so zapiski s predavanj pač krajši in bolj obvladljivi od razprav in knjig, ki so predavanjem podlaga in so navedene med obveznim berilom), in zato, ker je marsikaj, kar se na izpitu sprašuje, mogoče slišati samo na predavanjih. Učitelj, ki poskrbi za učbenik in po njem sprašuje, predavanja pa uporabi v humboldtovskem smislu za prostor sveže strokovne komunikacije (ki pa ni take narave, da bi jo želel povzeti v izpitna vprašanja ali jo priporočiti za obravnavo v srednji šoli), bo na predavanjih ob tisto večino poslušalstva, ki ji je glavni cilj čim krajša pot do diplome. Ali naj si učitelji prizadeva, da ga bodo hodili poslušat tudi manj stremljivi ali le v obvladovanje poklicno uporabne tematike usmerjeni študentje? Če ja, kako naj to stori? Meni so rekli, da na začetku leta ne bi smel ponuditi seznama izpitnih vprašanj in postaviti na internet literature, ki jo je treba prebrati za uspešno odgovarjanje, potem pa bi bolj redno hodili na predavanja. Študentje transparentnost izpitnih zahtev in široko dostopnost literature cenijo in tudi meni se zdi fino, da mi je preglednost uspelo doseči, zato bom pri tej praksi vztrajal kljub nevarnosti, da jih pride na predavanja samo manjšina. To kar počnem, mi je všeč, in zdi se mi, da mi grejo predavanja včasih kar dobro od rok, zato bi si seveda želel več poslušalcev; množica spodbuja k boljši predstavi. Kadar sva skupaj nastopala, je imel Tone Pretnar v skrbi za poslušalstvo navado reči, da bo on zapel, jaz pa bom zaplesal, če ga drugače ne bova znala pritegniti. Tega nama tedaj na srečo ni bilo treba početi. Pa bomo morali menda začeti, potem ko bo v prihodnje študent s plačano šolnino upravičeno zahteval, da se program odvija po njegovih željah in všeči. Varianta zgornjega problema: Sveža slovenistka prvo leto v službi v šoli izjavi, da bi bilo najbolje, ko bi na vso znanost, s katero so jo trapili zadnjih pet let, na hitro pozabila, ker ji pri pouku čisto nič ne pride prav -- študij na filozofski fakulteti je bil očitno usmerjen bolj v tešenje splošne znanstvene radovednosti kot k obvladovanju konkretnih znanj, potrebnih v poklicu. Tradicionalni humboldtovski cilji univerzitetnih študij se vsaj pri tistih smereh, ki proizvajajo učitelje, nedvomno zelo razlikujejo od današnjih študentskih pričakovanj in poklicnih potreb. Recimo, da hočemo uskladiti univerzitetno tradicjo in večinska študentska pričakovanja, ki jim gre za šolsko uporabna znanja. Če se prilagodimo univerzitetni učitelji, se v najboljšem primeru izenačimo in spojimo s Pedagoško fakulteto. Druga možnost je, da začnemo večino populacije, ki se vpisuje pri nas, preusmerjati na Pedagoško fakulteto. Tretja možnost je, da študente prepričamo, da sprejmejo tradicionalna izhodišča in cilje univerzitetnega humanističnega študija, ki pač ni take narave, da bi imel ves čas v mislih srednješolca in potrebe njegove izobrazbe. Saj počnemo to slednje, kajne? Ali pa se motim? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 13 22:16:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Jun 2001 22:16:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Vplemitenje_Teharčanov Message-ID: <000b01c0f446$0e470f80$3b03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- spet dopolnjeni in počiščeni seznam literarnih diplomskih nalog na slovenistiki. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html -- osveženi seznam povezav na spletne strani slovenskih poetov. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/intervju.html -- kaj sem povedal Francetu Piberniku na temo slovenske literarne zgodovine. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/janez1.html -- Ferdo Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov, po narodni pripovedki iz srede petnajstoga stoletja (Zagreb, 1859). Z Mangartom ne bo konec meseca nič, ker je tam zgoraj še preveč snega, izmisliti si bomo morali kakšen pohlevnejši vrh. Dan prej, 29. junija, je planinski pohod FF na Košutnikov Turn. Odhod iz Ljubljane ob 6h, piknik na planini Pungrat in kopanje v tržiškem bazenu na koncu. Prijave pri študentih v bifeju. V sredo, 20. junija, bo ob 12.00 v predavalnici 209 na FF Aleksandra Belšak zagovarjala magistrsko nalogo Žanrski sistem slovenske proze po 1945; vabljeni. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jun 18 09:06:23 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 18 Jun 2001 09:06:23 +0200 Subject: [SlovLit] razpis Message-ID: <3B2DA86F.C3CD4F20@mail.ljudmila.org> CONFERENCE ANNOUNCEMENT THE SECOND EUROPEAN CONFERENCE OF THE INTERNATIONAL SOCIETY FOR LITERATURE AND SCIENCE: EXPERIMENTING ARTS AND SCIENCES May 8-12, 2002. FIRST CALL FOR PAPERS AND WORKSHOPS The second European conference of the International Society for Literature and Science (SLS) will take place at University of Aarhus, Denmark, May 8-12, 2002. The conference will gather scholars from human, social, medical, technical and natural sciences as well as artists, who are interested in inter- and transdisciplinary approaches and linkages between the study of culture, literature, visual arts and technoscience, and between science and the arts. Culture and technoscience used to be regarded as disparate activities and fields of study that referred to separate spheres of society, and to different epistemologies, methodologies and practices. But in recent years, a growing number of scholars from many disciplines have forged transversal lines and links between the study of culture/literature/visual arts and technoscience, exploring issues such as for example * links between fact and fiction * transversal lines between science and story-telling * links between cultural imaginaries and scientific practices * semiotic-material practices * how metaphors matter and matter performs metaphorically * intersections and incommensurabilities between visual arts, literature, culture and technoscience * translations between physical and virtual spaces * cyborg identities and cyborg bodies * feminist and postcolonial perspectives in technoscience studies The conference will be a forum for exchange of ideas between senior and junior researchers committed to the exploration of such issues and to experiments with transgression of boundaries between the formerly disparate fields of culture/literature/visual arts and technoscience. In particular, the conference will give space to scholars who want to compare notes cross-nationally and cross-Atlantically. Many European scholars seem to be committed to the study of the new interdisciplinary field of culture & technoscience studies without knowing about the International Society for Literature and Science that originally was started by US-colleagues. The first European conference of the society, held in Brussels in April 2000, initiated a much needed cross-Atlantic dialogue. The idea is that the second conference in May 2002 shall take this process important steps further. Proposals for papers and workshops are invited from both senior and junior scholars from all disciplines who are interested in the links and border transgressions between the study of culture, literature, visual arts and technoscience. Abstracts for papers and workshops (2-300 words) should be sent to SLS na imv.au.dk before Oct. 1, 2001. SLS c/o: Randi Markussen, Associate Professor, Ph.D. Dept. of Information and Media Studies University of Aarhus Niels Juels Gade 84 8200 Aarhus N Denmark Phone (switchboard) +45 89 42 11 11 Phone (direct) +45 89 42 19 66 Telefax +45 89 42 19 52 Conference website from September 1: http: //imv.au.dk/SLS-Europe The City of Aarhus can be visited 'virtually' at http://www.aarhus-tourist.dk/index.htm and University of Aarhus at http://www.au.dk/en/ SLS HISTORY Literature and science has existed as a field of study in the US since the 1920s, when the Modern Language Association established a division of that name. Its practitioners were almost solely literary scholars, and its reigning paradigm was the "influence" model that focused on the one-way interaction from science to literature. By the 1980s there was a strong desire to open the field to a greater number of disciplines and approaches. Discussions among a small group of scholars, envisioned a new Society for Literature and Science (SLS) where scholars from a broad range of fields, and particularly the sciences, would feel welcome, and where the discursive arena would belong to no single discipline or group of disciplines. SLS was officially launched in 1985 and held the first of its annual meetings in 1987. The Society's deliberate refusal to delimit "literature and science" encouraged the participation of scholars from many fields whose common commitment was the investigation of the representations of rhetoric or the practice of science. Thus, SLS meetings began to attract those interested in visual and aural as well as textual representations of science. An important stage in the Society's development was the establishment of its journal, Configurations that first appeared in 1993. Although a small number of European colleagues have attended annual meetings in the US, their numerous contributions to Configurations reflect the much larger number who share interests among themselves and with their American colleagues. In order to provide a forum for these European scholars to interact, the first European SLS conference took place in Brussels in April 2000. Its success provided the momentum for the second European conference that will take place in Aarhus, Denmark, in May 2002. Here, the establishment of a European SLS branch will also be discussed. From mlg na ku.edu Tue Jun 19 13:09:44 2001 From: mlg na ku.edu (Marc L. Greenberg) Date: Tue, 19 Jun 2001 06:09:44 -0500 Subject: [SlovLit] =izšla_je_3._št._Slovenskega_jezika/Slovene_Linguistics_Studies Message-ID: <3B2EECA8.15458.8D443@localhost> I am pleased to announce the publication of the third issue of Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. If you are interested, please have a look at the contents (below) or the abstracts on the web- page http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/izvlecki01.htm Full abstracts are published in Slovene and English for each article. Subscriptions can be arranged in North America by contacting me (address below) or in Europe/Asia by contacting Dr. Marko Snoj . A small number of back issues are available. Best regards, Marc L. Greenberg Slovenski jezik-Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Vsebina - Contents 1. Janez Orešnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Naturalness: Some Slovenian (Morpho)syntactic Examples 2. Nike Kocijancic Pokorn, Rastislav Šuštaršic (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Slovensko-angleška protistavna analiza nedolocnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega dolocila 3. Ksenija Leban (Filozofska fakulteta, Ljubljana): A Survey of Internationalisms between Slovene and English 4. Lara Burazer (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Glagolska referenca (nanašanje) kot oblika ustvarjanja kohezije 5. Andreja Žele (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju 6. Henry Leeming (London): Early Slovene Pioneers of Comparative Slavonic Philology 7. Han Steenwijk (Sorbisches Institut/Serbski institut Cottbus/Chosebuz): The Contribution of Oroslav Caf to Resian Lexicography Cafov prispevek k rezijanski leksikografiji 8. Jožica Škofic (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana): O pticjem lovu in pticarstvu po kroparsko 9. Grant H. Lundberg (Brigham Young University): Typology of Tone Loss in Haloze, Slovenia: An Acoustic and Autosegmental Analysis 10. Aleksandr D. Duli?enko (Tartu ülikool): Slovenica of the 16--19th Centuries in the Collection of the University of Tartu Library (A Bibliographical Presentation) ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Marc L. Greenberg Chair and Professor of Slavic Languages & Literatures Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134 Lawrence, KS 66045-7590 USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298 (write ATTN: Marc L. Greenberg, Slavic Dept.) E-mail: mlg na ku.edu ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 20:01:59 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Jun 2001 20:01:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Ko_bom_prišla_na_Bled Message-ID: <005d01c0f8e9$f1a402e0$5203f9c2@hladnik> 1. Štipendije 2. Ko bom prišla na Bled 3. Ad: Ena občutljiva reč =========== 1. Štipendije Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/rh.htm -- razpis štipendij v dolžini od 6 do 12 mesecev iz sklada Romana Herzoga (Alexander von Humboldt Stiftung) za kandidate iz srednje in jugovzhodne Evrope; starostna omejitev 35 let (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/rh.htm -- isto v angleščini). Http://www.humboldt-foundation.de/de/programme/stip_aus/europa.htm -- še durge nemške štipendije za interesente iz nekdanje Jugoslavije (http://www.humboldt-foundation.de/en/programme/stip_aus/sonder_stabi_01.htm -- isto v angleščini). ======== 2. Ko bom prišla na Bled Http://www.kazalo.com/ -- besedila pesmi, za zdaj ena od Avsenikov in Ko bom prišla na Bled, bom tvoja punčka spet, F. Milčinskega. Http://kotlicek.myfreehost.com/ -- literarni kotliček. Http://www.pesminagajivke.f2s.com/preseren2.pl -- randomizacija Sonetnega venca by Aci Čuk. Http://inkjetmedia.wwwa.com/templates.htm -- Wordovi vzorci za letake, brošure in podobno. ======= 3. Ad: Ena občutljiva reč Spoštovani prof. Hladnik; za vprašanja, ki so za NSK 2 res kar pregrešno razkrita, smo Vam študentje iskreno hvaležni. Da je literatura dostopna prek interneta je sploh velik fenomen, celo ne samo za našo fakulteto. Praktični spisovnik je edina od naših knjig, na kateri se prah sploh ne utegne nabirati (ko rečem edina, mislim edina, vsej ostali literaturi navkljub). Lahko, da imate slabo vest, ker ne sledite splošnim smernicam predavanj filozofske fakultete, kjer vse bolj ali manj visi v zraku (ali pa je kje v drobnem tisku), omogočate pa nam, da študiramo, kadar želimo in kakor želimo, kar je vredno pohvale in ne graje. Za neobiskanost Vaših predavanj seveda obstaja marsikatera rešitev. Lahko bi poskusili kar s kako preverjeno strategijo; za začetek Vam predlagam, da uvedete kolokvij ali dva, pisni izpit in seminar. Za dostop do ustnega izpita bi študent moral opraviti vse našteto, npr. z minimalno 80% uspešnostjo. Seminar, ki bi bil obvezen, bi Vam dal možnost nastopanja pred veliko publiko, kolokvij pa bi vplival tudi na udeležbo na predavanjih. Za povečanje redne udeležbe predlagam tudi, naj na enem roku nikakor ne opravi izpita več kot 10% prijavljenih. Na kakšnem od rokov spustite ta procent, da pokažete, kako resno mislite. Zelo grdo glejte in loputajte z vrati. Ni dvoma, kateri od sistemov, Vaš ali opisani, omogoča študentu, da razvije kritično mišljenje in pogleda na snov širše. Kljub temu, da jih ni na predavanja, študentje namreč precej časa posvetijo Vašim predmetom (sploh NSK 2 slovi po obsežnosti, skripta namreč ni preveč kvalitetna). Koliko jim bo preštudirana (ne naučena) snov koristila v bodočem poklicu, je drugo vprašanje. Ne poznam srednješolskega profesorja, ki bi učil po zapiskih s faksa; ostanejo le splošni vtisi o profesorjih in njihovih smereh. Kar se mene tiče, je to dovolj. Za bodočega učitelja je pomembneje, da dobi širši pregled nad snovjo, ki jo bo učil; prioritete si kasneje določi vsak sam, s pomočjo učbenikov, leksikonov in predpisanega programa. Sicer pa imamo fin predmet Psihologija za učitelje. Očitno nisem podala nobene konkretne rešitve, upam pa, da bo to prijazno študentsko mnenje pripomoglo k temu, da ne boste preveč posegali v sistem, ki ga imate. Že tako se o preveč predavateljih po hodnikih grdo govori. Lp Špela From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 27 10:39:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Jun 2001 10:39:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Pojdi_z_menoj_v_toplice_/_boma_lepa_boma_fit_/_jes_bom_dobo_močne_roke_/_ti_pa_malo_manjšo_rit_=28Mi2=29 Message-ID: <007801c0fee4$a5678f40$6a4602c1@ff.unilj.si> Spletične Po Kekčevih sledeh ========== Spletične Http://www.robertkreslin.com/800x600/800x600.html -- Robert Kreslin, uradna stran pop glasbenika. Http://www.zupca.net/podstresje/arhiv/arhiv.htm#ods3b -- strani pesnikov in pesnic. Http://www2.arnes.si/~pvrtac/pesem/intro1.html -- Peter Vrtačnik, njegove in vaše pesmi. Http://www.mi2band.com/nosilci/index.html-- besedila skupine Mi2. Http://www.zemljevid.com -- nov slovenski portal. =========== Po Kekčevih sledeh Aleš je poizvedel, da je Mala Pišnica, kjer je speljana izvirna Kekčeva pot, prehodna, zato gremo letos spet tja, menda že tretjič po vrsti, odkar gojimo vandotovsko popotno tradicijo. Plakat in list za podpise visita v drugem nadstropju FF. Štart je ob 7.00 izpred FF, kdor pride naravnost v Kranjsko Goro, pa ga do 9.00 čakamo pred Jasno. Priporočeni so dobra obutev in planinska oblačila, plastenka za vodo, brašno, Vandotova zbrana dela in volja doseči cilj. Ta leži 1000 m više, kar bo za 3 ure hoda, in se imenuje Sleme. S Slemena (tod je stojišče fotografov za tiste klasične kičaste razglednice "najlepše slovenske gore" Jalovca z mlakami, ki so na sliki videti kot jezerca) se bomo spustili na Vršič in jo ob cesti mahnili nazaj v Kranjsko Goro (recimo dve uri hoje). Pot ni zahtevna in na njej ni skal in klinov, le na vstopu v grapo, kjer je zima odnesla dva metra poti, bomo poskrbeli za profesionalno varstvo. lp miran From zeleznikarj na mail.ljudmila.org Mon Jul 2 00:11:59 2001 From: zeleznikarj na mail.ljudmila.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 02 Jul 2001 00:11:59 +0200 Subject: [SlovLit] _nov URL | Jaka Zeleznikar Message-ID: <3B3FA02F.F8291B6F@mail.ljudmila.org> NOV URL verygoodnetart.org - bo nehal delovati: 2001-07-03 11:21:53 Moja NOVA domena je jaka.org, http://www.jaka.org Na http://www.jaka.org so moja dela spletne umetnosti, od leta 1997 do danes. Ce imate na svoji strani povezavo na mojo stran, vas prosim, da popravite URL naslov. Hvala. klik, Jaka Zeleznikar http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 2 17:34:32 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 2 Jul 2001 17:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Zebe_me_je_rekla_=28L._Jurjevič=29 Message-ID: <005c01c1030c$7dd0a080$6a4602c1@ff.unilj.si> Http://www.angelfire.com/art/jurjevic/ -- psevdonimni avtor Luka Jurjevič, pesmi in zgodbe. Http://www.mss.edus.si/solstvo/mednarodno/tj_asistenti.asp -- razpis za tujerodne asistente pri pouku tujih jezikov. Http://albums.photopoint.com/j/AlbumList?u=1533972 -- Jaka Ortar je že razvil slike s sobotne Kekčeve ture na Sleme; za ogled klikni zaporedno številko 16. Sleme 30. junija 2001 (29 photos) Open in album viewer -- zgražanja nad nekaterimi manj spodobnimi motivi ne bomo tolerirali. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 18:27:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Jul 2001 18:27:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Nas_pa_bodo_preživeli_drugi_Slovenci Message-ID: <004e01c103dd$13f58dc0$2703f9c2@hladnik> Troje naslovov Saj ni res pa je =============== Http://www.katice.com/ -- besedila vokalne skupine. Http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum3/pogum3.htm -- Lev Detela, Starosvetni spevi. Http://www.justbooks.de -- nemški knjižni antikvariat. Http://www.slatkine.com -- založba, ki je izdala npr. tudi zbornik Commencements du roman. ================ Utrinki iz poletnega berila ali Saj ni res pa je Slovenstvo je povsod, kjer se ustvarja po naši meri, to je "za naše manjše, vendar ne premajhne razsežnosti, včasih z zamudo, pogosto poenostavljeno". Po slovenski meri so bili Trubar, Linhart, Prešeren, Slomšek, Cankar, Pirjevec, Bleiweis, Krek, presegali pa so jo s svojo radikalnostjo in s tem vodili k zanikanju slovenstva Klement Jug, Anton Mahnič, Edvard Kardelj in Edvard Kocbek. (Janko Kos v Delu, 27. junija 2001) Pomenska razširitev besede "deskanje" za surfanje po internetu je sprejemljiva, pomenska razširitev besede "rahlo" za zveze kot "bila je rahlo prehitra" pa je manj primerna, ker je "rahlo veliko bolj rahla beseda, zato jo kaže uporabljati -- z več rahločutnosti". (Julijana Bavčar v isti števliki Dela). "Vsi zaposleni na univerzi vemo (lahko pa se seveda sprenevedamo, da ni tako), da je prenapihnjenost študijskih programov in tudi uvajanje novih, ki so dejansko le podvajanje starih v novi preobleki z večinoma istimi učitelji, le sredstvo za doseganje polne pedagoške obremenitve na podlagi veljavnih normativov, ki posamezniku zagotavljajo plačo, včasih tudi sad ambicij in uveljavljanaj primata na določenem znanstvenem področju. Žal je podobno tudi s številnimi in zelo obsežnimi podiplomskimi programi." (Tom Turk, Delo, 26. junija 2001). Ali ste vedeli, da imamo na slavistiki (vsaj na papirju) kar 27 podiplomskih študijskih smeri? (op. m. h.) lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 08:01:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 08:01:58 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest Message-ID: <001101c1044e$d83e3440$6a4602c1@ff.unilj.si> From: "Marko Terseglav" To: Subject: en rahel protest Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 Pregledujem program Seminarja slov. jezika, literature in kulture, ki se je vceraj pricel na FF v Ljubljani. Ostajam malce presenecen, ker polje folkloristike, etnologije in kulturne antropologije "pokriva" referat ljubiteljice in custvene gospe Dusice Kunaver. In si postavljam vprasanja: Je bil spregled strokovnih institucij iz tega podrocja in njihovih raziskovalcev nameren in zakaj? Ali pa morda vodstvo Seminarja vse te vede se vedno pojmuje kot ljubiteljske in zato povabi tudi ljubiteljskega predavatelja? Morda pa vodstvo Seminarja pojmuje udelezence kot malce prismuknjene eksote, za katere je dovolj malo custvene jamrarije custvene gospe- in je folklora s tem pod streho? Ali pa je morda se vedno v veljavi superiorno videnje folkloristike in etnologije ter folklore kot nekaj, kar nam ni vec potrebno, odkar smo dobili velikega Preserna in t.i. visoko kulturo? Na vsa ta vprasanja sam odgovarjam z ne, zato pa sprasujem, zakaj potem je tako kot je. Mi kdo od "slovlitovcev" lahko pri tem pomaga? Sam si namrec ne znam odgovoriti, kakor tudi ne na vprasanje, zakaj ima med vsemi nacionalnimi slavisticnimi komiteji le slovenski najbolj macehovski odnos do folklore in folkloristike (en primer glej zgoraj). Ob seminarju me tolazi le to, da je vsaj ena jutranjih neobveznih tem dana folkloristiki in prepuscena strokovnjakinji. Ampak ne gre za uzaljenost, ker s to si nimam(o) kaj pomagati, gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji pa ceprav globoko v srcu nosijo z zlatom obrobljen lipov list, mogoce pa se majoliko ali pa "narodno noso." Marko Terseglav, izredni profesor za folkloristiko na Odelku EIKA FF v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 4 13:00:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Jul 2001 13:00:03 +0200 Subject: [SlovLit] en rahel protest References: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772144CBC@ffs1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <001301c10478$7c670f00$6a4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Orel Irena To: 'Miran Hladnik' Sent: 04. julij 2001 11:26 [...] Glede etnologije pa je zgodba taka: udeleženci so si želeli predstavitev slovenskih ljudskih šeg in običajev in ne konkretno ljudskih pesmi: povabili smo prof. dr. Bogataja, pa nam je v začetku aprila povedal, da ne bo mogel, ko je izvedel za poletni urnik obveznosti, nato se je odločala nekaj časa dr. Helena Ložar Podlogar iz ZRC SAZU, na katero sem se obrnila, a zaradi časovne stiske ni mogla sprejeti, tako da smo se sredi aprila spomnili prof. Dušice Kunaver, ki je bila pripravljena v kratkem času napisati prispevek. Če je dr. Terseglav želel sodelovati, mu ne bi bilo treba nič drugega kot sporočiti; vse, ki so bili sami pripravljeni sodelovati, smo vključili v program. [...] Lep pozdrav Irena > From: "Marko Terseglav" > To: > Subject: en rahel protest > Date: Tue, 3 Jul 2001 18:05:37 +0200 [...] > gre le bolj za blamazo Seminarja, ki mu vrednost in > strokovnost zmanjsujejo ljubiteljski predavatelji From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 5 08:38:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 5 Jul 2001 08:38:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Veje_vrbe_k_tlom_/_grčavo_deblo_vije_/_prijazna_senca_=28Z._Levstek=29 Message-ID: <005401c1051d$19febd40$6a4602c1@ff.unilj.si> 1. SSJLK 2, HTTP 3. Iz Rusije ========= 1. SSJLK Na letošnjem seminarju SJLK, ki poteka teh 14 dni na FF v Ljubljani, so naslednja literarna predavanja: Lojzka Bratuž, Literarna podoba Gorice, mesta ob zahodni slovenski meji (včeraj), Miran Hladnik, Ne, na parnas pa že ne! (danes ob 12.30), Alojzija Zupan Sosič, Drugačne skrivnosti (podeželje in mesto v sodobnem slovenskem romanu, jutri ob 13.20), Janja Žitnik, Slovenski izseljenski pisci in literarno povratništvo in Andrej Blatnik, Kdo mori slovenske žanrske pisce, videoprojekcija (oboje v sredo, 11. julija), Matjaž Birk, Središčnost obrobnega (o odnosu med nemško in slovensko kulturo v časopisu Illyrisches Blatt, četrtek, 12. julija). ========= 2. HTTP Http://poezija.s5.com/zlatka.HTM -- Zlatka Levstek, Poezija. Http://www.revijasrp.si -- literatura v novi številki revije Srp. Http://www.geocities.com/blodnjak1/ -- Blodnjak, e-revija za znanstveno fantastiko. ========== 3. Iz Rusije To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: "MARTIN KRPAN", "SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" 13. julija gre v tisk tu v Rusiji ruska izdaja znamenite slovenske povesti Frana Levstika MARTIN KRPAN. Se pred nekaj casa nam je MLADINSKA KNJIGA velikodusno odstopila pravice za ruski natis, prav tako pa je poskrbela za dovoljenje za uporabo cudovitih slik zlahtnega slovenskega slikarja Toneta Kralja, tako da bo 'ruski' Martin Krpan izsel zelo podobno, kot je izsel v zalozbi Mladinska knjiga leta 1991. Naklada bo 2.000, papir premazni, format pa 205x260. Knjiga Martin Krpan bo nasa sedma knjiga v dobrem letu, vse tako ali drugace promovirajo Slovenijo v Rusiji. [...] Izid knjige SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej" se je malce zavlekel. V 'naskoku' nam jo ni uspelo zmaketirati. Vendar, knjiga ni hot dog, cez nekaj casa nobeden no bo vedel kdaj je knjiga izsla, kaksna pa je bila pa se dolgo. Kakor pri Krpanu, so stvarni stroski precej presegli predvidene. Skupni stroski nase dejavnosti (pred devi je izsel nas (ilustrirani) Slovensko-ruski almanah, izvedli smo predstavitvi Almanaha v Moskvi in Peterburgu (skupaj preko 200) so veliki, sevedoma se bo scasoma vlozek delno povrnil, vendar to bo trajalo in priliv bo po kapljicah. Tu bi rad omenil farmacevticno podjetje LEK, ki nam gre zelo na roko, med ostalim je odkupilo del naklade Almanaha in Slovenije skozi stoletja (Naklada bo 2.000,, papir premazni, format 205x260). [...] Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 (095) 202-27-24, fax.: 7 (095) 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija From mira.gregl na guest.arnes.si Sat Jul 7 10:48:09 2001 From: mira.gregl na guest.arnes.si (mira.gregl na guest.arnes.si) Date: Sat, 7 Jul 2001 10:48:09 +0200 Subject: [SlovLit] =Ruščina Message-ID: <3B46E8E9.31756.B57E78@localhost> Pozdravljeni! Mi lahko morda kdo pove, kje bi se lahko dobil učni načrt za fakultativno poučevanje ruščine v osnovni šoli. Na Ministrstvu sem našla le načrte za gimnazije. Zanima me tudi, kateri učbenik bi bil za fakultativni pouk v osnovni šoli najprimernejši. Mira Gregl-Hrstič ---------------------------------------------------------- Mira Gregl-Hrstic OS Hinka Smrekarja Gorazdova 16 1000 Ljubljana tel.:(00386)01 5057882 e-mail:mira.gregl na guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~osljhism1/Index.htm ------------------------------------------------------------------------ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 17 10:04:15 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jul 2001 10:04:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Šla_bom_skozi_vse_pajčevine_ Message-ID: <001101c10e98$b155e9a0$3103f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri22.html -- posnetki z letošnjih Kekčevih poti po Mali Pišnici in Slemenu. Http://www.estoritve.net/ -- Manda Carli-Goga, Med brezami in večnostjo. Http://www.palegra.si/volk/verzi.htm -- Petra, ljubezenski verzi. Http://med.over.net/molji/ -- Knjižni molj, strani za ljubitelje knjige. Http://www.andrejpogorelec.com/index-si.htm -- ljubezenski, kriminanovohunski in znanstvenofantastični roman Primer Kozmos ter zgodbe Andreja Pogorelca na cedejki. Http://www.geocities.com/turksl/verzi.htm -- verzi Roka Turniškega. Http://www.idealbend.com/idealbesedila.html -- besedila skupine Ideal iz Krškega. Za vzorec samo en verz: Ti si levinja mojega srca. Http://www.o-s-t.net/mp3.htm -- besedila skupine O. S. T. Zgled verza: Me razjeda, sem tako nadomestljiv. Http://avsenik.gajba.net/ -- Avsenikova muzika; besedila samo v zvočni obliki. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:05:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:05:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Študij_slovenščine_na_dunajski_univerzi Message-ID: <003b01c11029$97b96de0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 18. julij 2001 14:12 Za: Slovlit Zapis o pogovoru o študiju slovenščine na dunajski univerzi (Ministrstvo za šolstvo, 12.7.2001, ob 15.00) Po poblastilu dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti sem se kot zastopnik Fakultete udeležil uradnega pogovora o univerzitetnem študiju in statusu slovenskega jezika in književnosti v Republiki Avstriji, predvsem na osrednji avstrijski Univerzi na Dunaju. Sestanek je sklical prof. dr. Stanislav Pejovnik, državni sekretar MŠZŠ, ob obisku vodje sektorja za visoko šolstvo na Zveznem Ministrstvu, prof. dr. Sigurda Hoelingerja, v Ljubljani. (G. Sigurda Hoelligerja v stikih med slavisti z našega Oddelka in Inštitutom za slavistiko pri dunajski univerzi oz. med Filozofsko fakulteto in njeno dunajsko partnerico Geisteswissenschaftliche Fakultat doslej nisem srečal). Sestanka se je (ob predstavnikih MŠZŠ) udeležila tudi članica našega Oddelka, ga. dr. Simona Kranjc, predsednica Komisije za slovenščino na tujih univerzah. V pogovoru o odprtih vprašanjih medsebojnega multilateralnega in bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki da je zgledno, se je gost posebej dotaknil sodelovanja med univerzama v Ljubljani in na Dunaju. Ker na Dunaju nimajo že nekaj deset let samostojnega rednega profesorskega učiteljskega mesta za slovenski jezik in književnost je ponovno uradno ponudil podaljšanje izrednega financiranja gostujočega profesorja slovenske književnosti na dunajski univerzi za dobo enega leta s strani avstrijskega zunanjega ministrstva. Ob tem je napovedal, da bo po preteku tega leta študij slovenske književnosti oz. slovenščine na Dunaju ugasnil: prestavljen da bo v Celovec in Gradec (kot verjetno tudi druge južne slavistike). Tako je gost naglas povedal to, kar so politiki v tej sosednji državi potihoma že dolgo načrtno pripravljali, to je nadaljnje zmanjšanje možnosti za študij slovenščine na dodiplomski ravni in onemogočanje njene kakršnekoli uveljavitve na akademski ravni /doktorati, projekti, izmenjave/, izrivanje slovenščine iz avstrijske prestolnice in s temi ukrepi enostransko revizijo recipročnih slovensko-avstrijskih meddržavnih in meduniverzitetnih dunajsko-ljubljanskih ter medfakultetnih oz. medslavističnih stikov. Proti temu sem v imenu Fakultete in Oddelka ostro protestiral; spomnil sem gosta na zgodovino slavistike na Dunaju, na potek dosedanjih pogovorov o tem vprašanju, ter poudaril, da smo pričakovali, da bo iz začasnega mesta gostujočega profesorja slovenske književnosti Inštitut za slavistiko na Dunaju izpeljal/ustanovil oz. obnovil redno profesorsko mesto za slovenski jezik in književnost, ki bi ustrezalo uveljavljenim recipročnim ukrepom na slovenski strani. Gost se je skliceval na avtonomijo (dunajske) univerze in njene lastne prioritete, v katere njegova država ne more posegati, jaz pa sem poudarjal -- ob določilih meddržavnih sporazumov -- tudi določila avstrijske ustave, ki določajo pravice avstrijskih Slovencev do šolanja v materinščini na vseh ravneh. Tu se je gost zelo razvnel in odločno (glasno) zavrnil kakršnokoli obveznost Univerze na Dunaju do Slovencev po avstrijski ustavi; pojasnjeval je tudi neke druge nepomembne podrobnosti, vendar je bilo vsem prisotnim že jasno, da so stvari na avstrijski strani odločene. Očitno je politično mešetarjenje med slovenskimi in avstrijskimi strankarskimi politiki dobro pripravilo teren, in po avstrijski oceni je napočil trenutek za dokončno ukinitev navideznega profesorskega mesta za slovenščino na Dunaju, ki jo bo gospod Hoellinger po Haiderjevem naročilu tudi izvedel. Nam slavistom na slovenski strani ostane le, da uradno protestiramo, tako na ravni Oddelka za slovanske jezike in književnosti, dekana Filozofske fakultete kot tudi rektorja, in da pripravimo recipročne ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani. V Ljubljani, 17.7.01 Poslano: Dekanu Filozofske fakultete, dr. Ludviku Horvatu Rektorju Univerze v Ljubljani dr. Jožetu Mencingerju Ministrstvu za zunanje zadeve, podsekretarki Tanji Orel Šturm Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, državnemu sekretarju dr. Stanislavu Pejovniku From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:09:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:09:04 +0200 Subject: [SlovLit] 37. SSJLK Message-ID: <005301c1102a$21fa30c0$6a4602c1@ff.unilj.si> Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 17. julij 2001 18:58 Za: Slovlit Zadeva: Zapis o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture Dragi Miran, nekaj besed o 37. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki je letos potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom Osredje in obrobje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi od 2. 7. do 14. 7. 01. Vodila ga je izr. prof. dr. Irena Orel, ob sodelovanju članov Oddelka za slovanske jezike in književnsoti, Centra za slovenščino in več kot 25 predavateljev iz cele Slovenije ter 14 lektorjev in številnih drugih sodelavcev. Te največje vsakoletne mednarodne prireditve Oddelka, Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani se je tokrat udeležilo 124 slušateljev iz 31 držav: v dopoldanskih urah so v prostorih Filozofske fakultete poslušali svoje učitelje razvrščeni po skupinah, opoldan pa skupno poslušali predavatelje o slovenskem knjižnem jeziku /Ada Vidović Muha/, o slovenski neodvisnosti /Božo Repe/, o literarni podobi Gorice ob zahodni slovenski meji /Lojzka Bratuž/, o slovenskem parnasu /Miran Hladnik/, o materialni dediščini alpskih Slovanov /Paola Korošec/, o geografski podobi Slovenije /Jurij Kunaver/, o podeželju in mestu v slovenskem romanu /Alojzija Zupan Sosič/, o slovenski Istri /Vesna Gomezel Mikolič/, o slovenskih ljujdskih šegah /Dušica Kunaver/, o slovenskih izseljenskih piscih /Janja Žitnik/, o odnosu med slovensko in nemško kulturo v prvi polovici XIX. stoletja /Matjaž Birk/, o volji kot prvobitni sili /Cvetka Toth/, o sintezi slovenskega govora /Jerneja Gros/, o slovenski likovni umetnosti /Milček Komelj/ in o zgodovini slovenskega jezika /Irena Orel/. Organizirani sta bili odmevni okrogli mizi o slovenščini v Evropi /Marko Stabej/ in o obrobju v jezikoslovju /Vera Smole/ ter posebni tečaji: o parodiji /Marko Juvan/, o rabi slovenskih glagolskih oblik /Tjaša MIklič/, o slovstveni folklori /Marija Stanonik/, o slovenščini med slovanskimi jeziki /Vanda Babič/, o računalniških orodjih za jezikoslovce /Špela Vintar/ in o slovenskih homonimih /Katjuša Zakrajšek/. Seminar so spremljali literarnozgodovinski, umetnostnozgodovinski in kulturnozgodovinski sprehodi po Ljubljani, obiska Narodne in univerzitetne ter Semeniške knjižnice, številne delavnice: petje /Dušica Kunaver/, računalništvo /Vojko Gorjanc/, elektronski slovarji /Marko Stabej/, predstavitev videov o koroških običajih - peka kruha /Herta Lausegger Maurer/, literarnoglasbeni večer Ogenj v ustih /Dane Zajc in Janez Škof/, ogled slovenskega filma, pogovori o študentski problematiki, koncert Mie Žnidarič, celodnevna ekskurzija /Koper, Portorož, Sečoveljske soline, Krkavče/ in večerni sprejem v Cekinovem gradu. Izbrani predavatelji, zavzeti in kompetetni lektorji, razgibane okogle mize, kakovosten in ličen Zbornik predavanj, izbrano okolje in izvrstna organizacija so po besedah slušateljev in udeležencev 37. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Sloveniji vzpostavili izjemne standarde, ki zaslužijo visoko priznanje. Pridružujem se tem besedam priznanja in besedam predsednice 37. Seminarja dr. Irene Orel, izrečenim na zaključni slovesnosti Seminarja slovenskega jezika literature in kulture dne 14.julija, ter se njej in vsem sodelujočim, Fakulteti, Univerzi, Mestu in sofinancerjem iskreno zahvaljujem. Obenem ponavljam, da besede priznanja člane Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter vse sodelujoče v zahtevnem in odgovornem delu pri Seminarju zavezujejo tudi v prihodnje. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 19 10:17:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Jul 2001 10:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] = =28S=29poročilo_o_maturi Message-ID: <006601c1102b$47586ca0$6a4602c1@ff.unilj.si> From: Boza Krakar To: Slovlit Sent: 18. julij 2001 19:24 Subject: (S)poročilo o maturi Zadnji nastopi zaskrbljenih varuhov lepe slovenske besede me žal niso prepričali o sublimnem poslanstvu zapletenega literarnoestetskega fenomena oz. Literature z veliko začetnico, niti ne o načinih njenega branja, in še manj poučevanja -- pri katerem, kot najbrž vsaj dr. Ihan dobro ve, se poleg občutka za čisti prvobitni užitek vzgaja tudi zmožnost njegovega poimenovanja in argumentiranja (za ekološko kulturo nemara tudi ne zadostuje naivno občudovanje naravnih lepot?) Skoraj prepričali pa so me ti nastopi o nečem drugem: Esej pri slovenščini (pustimo vnemar to, da se esej piše tudi pri drugih predmetih, kdo se meni za te podrobnosti!) se v dobri (da ne rečem boljši) polovici slovenske javnosti ni "prijel". To ima po mojem bolj malo opraviti z njegovimi (varuhom manj znanimi) cilji ali z njegovo zasnovo, ki izvira iz določenega spoznavnega procesa in iz zatečenega stanja v praksi. Pomemben razlog je bržkone bolj ta, da so ob uvedbi eseja o književnosti nagnali ogorčen trušč nekateri vplivni razlagalci literature in eseja na Slovenskem, ki so se jim po svoje pridružili še nekateri drugi oblikovalci mnenja o šolskih zadevah, njihovo početje pa se je srečno ujelo z odpori bolj ali manj obveščenih, predvsem mnogih učiteljev. Takih, ki so se zbali, kako bodo, za to neusposobljeni, zdaj učili literaturo namesto o njej, takih, ki so pri svojem pedagoškem početju imeli subjektivne raziskovalne ali pisateljske ambicije bolj izrazite kakor pedagoške, ali še kaj. Ti odpori so pri mnogih od njih doslej splahneli, slab sloves eseja pri slovenščini pa je ostal stalnica slovenskega družbenega (oz. družabnega) življenja, dežurni simbol pedagoškega mračnjaštva. Tega, priznajmo s kančkom resignacije, pač zlepa ne bo mogoče izbrisati, pa naj bo poslej eseja prijaznost sama in naj v njem žarijo literarno estetski organizmi v vsej svoji zapleteni celovitosti. -- Odveč je zdaj (ponovno) pripovedovati, da je prav uvedba eseja pri slovenščini sprožila branje literature v šoli, ne le poučevanje o njej. Pa da je bilo zaradi nepoučenosti dijakov o načinih pisanja potrebno dati navodila, ki so preprečevala zgolj razčustvovano moraliziranje, stereotipno obnavljanje (ne)prebrane vsebine, ali ponavljanje slabo razumljenih vnaprej izdelanih interpretacij, ki jih tudi nekateri doktorji znanosti, deklarirano drugačnega prepričanja, še pišejo za založniške satelite maturitetnih dogajanj. Pa da ima tudi način ocenjevanja svojo logiko, rešujoč kvadraturo kroga med zbirokratiziranimi zahtevami po nezmotljivem točkovanju ter naravno pravico do ocenjevalčeve subjektivne interpretacije tovrstnega pisanja. Prav res, vse to razkladanje je odveč. Prav ima Jože Toporišič: nenaklonjenega naslovnika pač ni mogoče prepričati. Maturitetni komisiji v prid prijaznosti mature, ki se bo jeseni znašla pred posvečenimi in od tovrstnih mnenj poučenimi predstavniki davkoplačevalcev, zato predlagam gordijsko rešitev: ukinimo maturitetni esej pri slovenščini. Ukinimo zanj potrebno opazovanje literature, ki skruni čisto radost njenega dojemanja. Naj se z vsem tem mukotrpnim spoznavanjem raznovrstnega sprejemanja umetnosti ukvarjajo pri glasbeni in likovni vzgoji, če že ne uvidijo škodljivosti tega početja. Naj se bodoči izobraženci učijo (najbolje kar angleške) terminologije pri biologiji in kemiji, kjer je to vendar samoumevno, interpretirajo pa naj kuharske bukve (priporočam tudi kakšen naravoslovni učbenik, vsekakor pa je treba paziti, da med priporočeno literaturo ne zaide Kuharica Uharica S. Makarovič!). Literatura z velikim L pa naj enkrat za vselej dobi mesto, kjer ji gre - med občutljivimi in posvečenimi sladokusci rerum litterarum, ki bo v njihovo druščino z veseljem vstopalo slovensko dijaštvo. Bralna kultura bo ob tej kakovostni spremembi v šolskem sistemu zatorej zanesljivo skokovito naraščala, srednješolski učitelji bodo spričo motivacije in ustvarjalnosti svojih gojencev lahko dvignili svojo pedagoško kreativnost nad univerzitetno raven! Nič ne de, če se bo to idilično sproščeno uživanje sčasoma preselilo v cvetoča bralna društva, krožke in klube. -- V šoli, bodo slejkoprej rekli v Evropo hiteči davkoplačevalci, se je treba učiti resne reči, take, ki so za maturo! Iz šole izgnanim literarnim navdušencem bo namreč ne glede na to ostalo zadoščenje, da so rešili svoj predmet pred piflanjem in seciranjem, kakršno straši med maturitetnimi predmeti, pri katerih je treba zadevno predmetnost razčlenjevati, se učiti imen in definicij, poznati včasih njen razvoj, se do nje znati kritično opredeljevati. In, pomislite, pri nekaterih predmetih o vsem tem pisati celo esej! Ja, kaj takega! Dr. Boža Krakar Vogel Ljubljana, Rozmanova 7 From eva.tesar na aon.at Fri Jul 20 15:01:37 2001 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar) Date: Fri, 20 Jul 2001 15:01:37 +0200 Subject: [SlovLit] slovenscina_na_Dunaju Message-ID: <001301c1111c$1ca4bf80$8c00000a@qsseyngq> Spostovani! Upam, da je ob porocilu Vladimirja Osolnika vsem slavistom zavrela kri v zilah! Macehovsko ravnanje z dunajsko slovenistiko je ze zelo stara zgodba. Novica, da jo nameravajo povsem ukiniti, pa me je vceraj zelo pretresla. Vprasanje je, ce se upraviceno jezimo na g. Hoellingerja, saj sam o ostavri ocitno ni dovolj informiran. Sklicuje se na avtonomnost dunajske univerze in njene prioritete, kar je sicer lepo in prav, vendar pa sem mnenja, da gre bolj za osebne prioritete nekaterih ljudi na Institutu za slavistiko na Dunaju, kot pa za prioritete Univerze. Gre za bolgarscino in ukrajinscino, ki naj bi zrasli na sveze pokosenem travniku slovenistike. Znani so mi argumenti, zakaj je treba tako majhno smer kot je slovenscina ukiniti. Najpomembnejsi je (pre)majhno stevilo studentov. Nihce pa se ne vprasa, zakaj je temu tako. Ce se kdo zanima za studij slovenscine na Dunaju, mu studijski svetovalec toplo priporoci kaksno bolj perspektivno smer (npr. ruscino). Pescici entuzijastov, ki pri slovenscini vendarle vztrajamo, pa ostane skromen izbor predavanj in tako slabo zalozena knjiznica, da je studij brez dobrih povezav v Sloveniji skorajda neizvedljiv. Prepricana sem, da dan pogovora, ki se ga je udelezil G. Osolnik, ni bil nakljucno izbran v casu, ko so se dopusti v glavnem ze zaceli. Zakaj pri pogovoru ni bil navzoc noben clan Insituta za slavistiko na Dunaju ali pa dr. Silvija Borovnik, ki je s tem semestrom zakljucila gostujoco profesuro za slov. knjizevnost na Dunaju in dobro pozna razmere na institutu? Podpiram mnenje g. Osolnika, da je treba pripraviti ukrepe v okviru Univerze v Ljubljani, vendar pa se bojim, da to ne bo dovolj. Upam, da se bo ob tej avstrijski klofuti koncno zdramila tudi slovenska politika in intervenirala na najvisji ravni. Eva Tesar Terseglav From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 28 17:35:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 Aug 2001 17:35:58 +0200 Subject: [SlovLit] = za_kongres_že_voda_v_grlo_teče Message-ID: <002301c12fd7$4dc7d320$7803f9c2@hladnik> Malo smo si privoščili literarnovednega miru, kajne? Saj je bilo prevroče za resno in odgovorno delo. Ker pa je treba do 1. oktobra, torej v enem samem mesecu, zbrati prijave za tematske bloke za vseslavistični 13. kongres, ki bo čez dobro leto v Ljubljani, prekinjam slovlitovski dopustniški molk z budilniškim pozivom: prijavite omizne teme! Formular za prijavo se nahaja na kongresnih spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/msk/). Predlagatelj mora sam zbrati od 3 do 5 referentov iz treh različnih dežel in potrditi naslov teme pri nacionalnem komiteju. Druga možnost je tradicionalna prijava samostojnega referata za eno od razpisanih sekcij, vendar mora tudi ta prispeti do organizatorja (alenka.sivic na guest.arnes.si) do 1. oktobra. Bomo nastopali vsak s svojim pokažikajznaš ali bi se morda raje odločili za organizacijo sklenjenih omizij? Pozdravljeni v septembru Miran From kramberger na uni-mb.si Thu Aug 30 20:44:41 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 30 Aug 2001 20:44:41 +0200 Subject: [SlovLit] prebliski Message-ID: Spostovani, c*ez dva dni se bo zac*elo novo s*olsko leto, c*ez dober mesec se bo zac*elo novo s*tudijsko leto in prej kot v treh mesecih bomo lahko uporabljali slovarski del novega pravopisa -- vse skupaj je konstelacija, ko je vredno zapisati utrinjajoc*e se misli. 1. Kupci Doslej sem prejel z*e s*tiri vabila za narocilo novega pravopisa. Tri so bila enaka po vsebini in obliki, le naslov ni bil enak: enkrat je bila uporabljena adrema Slovenskega etnolos*kega drustva, drugic* Slavistic*nega drus*tva Slovenije in tretjic* Univerze v Mariboru. Zanimivo jih je bilo prepoznati po napakah. Najbolj zgovorno pa je c*etrto povabilo. Manjka mu naroc*ilnica zalozbe ZRC, zato pa je priloz*eno pismo Metke Zver, ki ga je podpisala v imenu firme "Mladinska knjiga Trgovina". Bojim se sicer, da si sama ne bo mogla pomagati z novim pravopisom, kvec*jemu bi ji lepote in pravila pisanja v slovens*c*ini lahko razkril dober lektor. A mojo pozornost je pritegnil njen ogovor: "Vsem, ki pise*jo!" Res je, pravopis bodo kupili vsi, ki z*e pis*ejo in objavljajo -- malce bodo vzdihnili ob njegovi ceni in poravnali znesek. Vendar je pravopis priroc*nik, ki ga potrebuje vec* ljudi kot splos*ni razlagalni slovar, torej SSKJ -- in prodati bi ga morali s*e v vecji meri tistim, ki s*ele bodo pisali oziroma komaj zac*enjajo resno pisati -- predvsem gimnazijcem in dijakom / dijakinjam administrativnih, trgovskih in srednjih ekonomskih s*ol, vsem, ki so vpisani/-e v vsemogoce tec*aje za poslovne sekretarje / tajnice ali za naziv MBA in ob tem s*e s*tudentom vseh vrst fakultet, a zlasti medicine, farmacije, strojnis*tva, rac*unalnis*tva (denimo, da je nakup samoumeven za vse, vpisane na druz*boslovne in humanistic*ne s*ole). Priroc*nik, ki ga potrebujejo tako raznoliki ljudje in v toliks*nem s*tevilu, pac* ne sme stati toliko, kot stane knjiga brez slik in z eno-, kvecjemu dvobarvnim tiskom. 2. Skrb V prospektu je zapisano, da gre za moderni normativni priroc*nik in da so njegovi sestavljalci postavili smernice za rabo prevzetih besed in za njihovo naravno prilagoditev slovenskim jezikovnim zakonom na treh ravneh. Ti procesi niso nikdar samo lingvistic*no doloc*ljivi, s*e manj so predvidljivi; najbolj pa se spreminja norma za "naravnost" pri prilagajanju. Ko berem v knjigi Petra von Polenza, Deutsche Sprachgeschichte (Berlin / New York 1994), kako so v nems*c*ino prevzemali besede iz italijans*c*ine, s*pans*c*ine, francos*c*ine in angles*c*ine v casu od renesanse do konca 18. stoletja, (poglavja 5.3 do 5.5), opazim, da so bili jezikoslovci in c*lani jezikovnih drus*tev pomembni, a ne odloc*ilni -- in pogosto pa so zagovarjali prijeme in pravila, ki se niso prijela / uveljavila. Izkazalo se je, da prepoznanih pravil ni mogoce prenesti na vse prevzete besede, ki so jezikovno sicer sorodne. Upam, da ta pravopis ne bo postal Toporis*c*ev pravopis, ker bodo prevec* dosledno in udarno uveljavljeni njegovi pogledi na prevzemanje besed iz drugih jezikov -- SP 1962 je bil po tej plati nevtralno, kolektivno delo, za katerim je stala ustanova, ne posameznik. 3. Z*elje a. Upam, da bo verzija na CD-ROMu delovala na najmanj treh operacijskih sistemih (Linux, Mac in eni od verzij Win) -- in se ne bo ponovila neumnost s SSKJ, ki deluje samo na enem operacijskem sistemu (vse tri verzije so lahko mirno na *istem* CD-ROMu, kar olajs*a prodajo). b. Upam, da bodo na vidnem mestu, na zacetku ali koncu, dokumentirane vse drobne spremembe pravil od izdaje do izdaje od leta 1990 naprej. c. Upam, da bo (stvarno) kazalo kot dopolnilo k pravilom bolj uporabno od verzij v dosedanjih izdajah prvega dela, ko nikdar ni bilo mogoc*e najti iskane zadeve. Denimo, ali se pis*e znak za (temperaturno) stopinjo levostic*no ali ne. V SSKJ najdemo na dveh mestih dve postavitvi: domnevam, da je pravilna tista z zac*etka slovarja, ki je bil prvotno postavljen s*e v c*asih pravega svinc*enega stavka, in ne tista s konca. d. Srcno upam, da bo znova vzpostavljena pravilna oblika pisanja dveh priimkov oziroma priimka in vzdevka: sticno z vezajem, kakor to velja v vseh resnih tipografskih tradicijah. Za konec pa upanje, da se bomo vsi zlahka in z veseljem drzali tega, kar nam bo nemo zapovedal novi slovarski del pravopisa. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From info na see-educoop.net Fri Sep 14 14:58:51 2001 From: info na see-educoop.net (SEE-ECN/SouthEastEuropeanEducationalCooperationNetwork) Date: Fri, 14 Sep 2001 14:58:51 +0200 Subject: [SlovLit] Calendar of Educational Events (SEE-ECN Newsletter) Message-ID: SEE ECN Newsletter The South East European Educational Cooperation Network (SEE ECN) is an international information platform for educational projects in and with South East Europe. --------------------------------- CALENDAR OF EDUCATIONAL EVENTS --------------------------------- For further links and information, please visit the EVENTS Section of http://www.see-educoop.net * 2001 September 01st - October 31st (Kosovska Mitrovica) Hope For The Future - Multiethnic Peace Art Project On The Bridge Of Mitrovice/A * 2001 September 13th - 16th (Strasbourg, France) NGO Training on the Council of Europe's Framework Convention for the Protection of National Minorities * 2001 September 14th - 16th (Budapest, Hungary) New paths in Social and Health provision in Central and Eastern Europe * 2001 September 16th - 18th (Cluj-Napoca, Romania) South-Eastern Europe and EU Enlargement * 2001 September 20th - 22nd (Gjirokastër, Albania) Womens work an inter-Balkan workshop * 2001 September 20th - 23rd (Bled, Slovenia) The 10th conference of the ENIRDEM on Leading schools for learning * 2001 September 20th - 23rd (Timisoara , Romania) second edition of the Regional NGO Fair * 2001 September 20th - 28th (Graz, Austria) Summer University: "Europe South-East: Cultural and religious diversity: Major burden or unique asset?" * 2001 September 21st - 23rd (location to be announced) Interdisciplinary Seminar "Traditions of Liberty in the Balkans" * 2001 September 25th - October 1st (Sijarinjska Banja, Serbia) Multiethnic Youth Parliament * 2001 October 1st - 5th (Dubrovnik, Croatia) ETC-IUC Seminar in Dubrovnik"Implementation of Human Rights in South East Europe" * 2001 October 1st - 7th (Moldova) ISHA-seminar "The Youth Involvment In The European Heritage Protection" * 2001 October 1st - 11th (Dubrovnik, Croatia) Summer School "Human Rights School For Future Decision Makers" * 2001 October 4th - 6th (Ljubljana, Slovenia) Seminar: Xenophobia and Post Socialism * 2001 October 4th - 6th (Maribor, Slovenia) International Conference: "Science for Peace and Development" * 2001 October 05th - 10th (Bulgaria) Balkan Parliament Meeting in Bulgaria * 2001 October 08th - 12th (Tutzing, Germany) "Remembering wars - coming to term with wars" Cultural forms of dealing with the experience of war in southeast-european societies * 2001 October 13th - 14th (Skopje, Macedonia) State Policies Toward The Roma In Macedonia * 2001 October 18th - 20th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) Communications: Keys to Development * 2001 October 25th - 29th (Sarajevo, Bosnia and Herzegovina) International Student Conference Against the Landmines * 2001 October 26th - 27th (Konstanz, Germany and Romanshorm, Switzerland) Conference - Promoting Nonviolence and Protecting Human Rights: The Role of Civilian Third Party Initiatives in Conflict Areas * 2001 November 03rd - 06th (the University of Wales Gregynog) A conference on archaeology and heritage in the Balkans and Anatolia * 2001 November 03rd - 08th (Sofia, Bulgaria) International youth seminar "Youth identity in modernity" Application is due to September 20th. * 2001 November 04th - 07th (Belgrade, Federal Republic of Yugoslavia) Twelfth Annual Conference: Transforming Higher Education and Civil Society * 2001 November 15th - 16th (Sofia, Bulgaria) Eleventh International Scientific Conference "Tempt 2001 Transport Of The 21St Century" * 2001 November 20th - November 27th (Novi Sad, FR Yugoslavia) Promotion of Tolerant Inter-Ethnic Relations between Youth of different ethnic origins from Bosnia & Herzegovina, Croatia and FR Yugoslavia based on respect of human and minority rights * 2001 November 21st - December 02nd (Budapest, Hungary) Participation and Citizenship - Training Course on Empowerment of Minority Youth in Europe : Evaluation-Seminar * 2002 January 20th - 27th (Andalo, Trento - Italy) South-Eastern Europe: Internal Dynamics And External Intervention * 2002 February 01st - 03rd (Budapest, Hungary) Conference of Labour History and Anthropology * 2002 February 08th - 09th 4th Annual Kokkalis Graduate Student Workshop on Southeastern and East-Central Europe Deadline for submission is November 2, 2001 * 2002 May 20th - 25th (Dubrovnik, Croatia) Gender And Nation, Tradition And Transition * 2002 May 23rd - 25th (Berlin, Germany) The Presence of the Past Transformation and Dealing with the Past in Eastern and Central Europe * 2002 June 04th - 09th (Forleť, Italy) Special Convention: Nationalism Identities and Regional Cooperation: Compatibilities and Incompatibilities * 2002 June 29th - July 02nd (Tampere, Finland) "Crossroads In Cultural Studies" Fourth International Conference * 2002 June - September HESP Summer Schools Program Program must be submitted to HESP by 28 September 2001 * 2002 July 22nd - July 27th (Aberystwyth, Wales) International Society for the Study of European Ideas (VIII. International Conference) Deadline: December 1 2001 * 2003 August 15nd - 21st (Ljubljana, Slovenia) The 13th International Congress of Slavicists The deadline for submitting proposals for papers is October 1, 2001 -- -------------------------------------------------- South East European Educational Co-operation Network http://www.see-educoop.net A co-operation between the University of Ljubljana CEPS and KulturKontakt Austria under the Umbrella of the Task Force Education and Youth, Stability Pact, Working Table I. Supported by the Austrian Federal Ministry of Education, Science and Culture and the Open Society Institute. Contact: mailto:info na see-educoop.net for Newsletter, Homepage-Updates in News, Projects, Links and Information according the Enhanced Graz Process mailto:ljubljana na see-educoop.net for updating Events, Experts, Members, Donors and Educational Documents for SEE in the multilingual sections "Library" and "Education in..." From jaka na jaka.org Sun Sep 16 12:04:47 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Sun, 16 Sep 2001 12:04:47 +0200 Subject: [SlovLit] [_Obvescevalec_] - propaganda Message-ID: <3BA4793F.8D497BFD@jaka.org> Vablje-[n/a] da se >>pridruziš ++ listi [_Obvescevalec_] ^^^^^^^^^^^^^^^^ na jaka.org (spletna umetnost) 1. kaj je to? ^^^^^^^^^^^^^ [_Obvescevalec_] je lista, ki vas max. 2x / mesec obvesti kaj je novega na jaka.org ++ ascii ++ ... ++ klik: http://www.jaka.org/podstrani/lista-slo-info.html 2. kje se ++ prijavim? ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ na: http://www.jaka.org/slo.html v temu namenjeno in jasno razvidno polje vpišeš svoj e-mail naslov ++ klik == dobrodoš-[el/la] 3. iz vsebine zadnjega [_Obvescevalec_]-a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ SSKJ:: drkati -am nedov. (r) zastar. veckrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po celu drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat jaka -a in -e stil. -ta m (a) ekspr. neiznajdljiv, neroden clovek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti ekspr. hoceš me na ta nacin preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje ++ [...]_[go.click::]: http://www.jaka.org/prog/lista/arhiv-slo/2001-08-15---16-52-03----sskj-ascii.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 18:49:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 18:49:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_Bože_z_ljubeznijo_iz_Irske Message-ID: <004001c14518$fda0f3c0$2a03f9c2@hladnik> From: Krakar Vogel Boža To: Sent: Monday, September 24, 2001 5:46 PM Konferenca IRA na Irskem Ob vstopanju na irsko ozemlje sem obmejnemu policistu na vprašanje, kam sem namenjena, spontano odgovorila, da se bom udeležila mednarodne konference IRA. Ko sem se zavedela možnosti interpretacije, ki jo lahko spodbudi moja izjava, me je možak sicer s kislim nasmeškom, a džentlmensko, že spustil dalje. Njegovo lakonično ravnanje je skoraj najbolj zagotovo spodbudil moj neteroristični videz zmedene profesorice, saj je težko verjeti, da tak uradnik pozna vsebino in namen omenjene organizacije (International Reading Association), ki je prav nasproten tistemu od njene bolj razvpite kratične enakozvočnice. Po tem srečno prestanem anekdotičnem pripetljaju ni bilo več nobenih ovir za resno in zbrano udeležbo na 12. evropski konferenci o branju, ki jo je tokrat organizirala Irska bralna zveza, in je potekala v univerzitetnem kampusu Dublin City University med 1. in 4. julijem 2001. Izkušnje z nekajkratno udeležbo na podobnih srečanjih potrjujejo moj tokratni vtis, da je taka konferenca ogromen stroj, ki melje in pretaka misli in besede več stotin udeležencev -- če sem si prav zapomnila, jih je bilo tokrat prek 450 (lani na svetovnem kongresu v Aucklandu pa celo več kot 600). Kaka tretjina je vsakokrat domačinov, drugi prihajajo s celega sveta. Tudi letos so bili, celo iz Avstralije in Koreje. Ker je potovanje kam v Evropo cenejše kakor v čezmorske dežele, je na evropskih konferencah po navadi tudi več udeležencev iz Vzhodne Evrope, od Romunije, Madžarske do Litve in Estonije. Iz Slovenije (ki jo iz leta v leto vsaj po imenu pozna čedalje več udeležencev) smo bile štiri, poleg mene še mag. Tilka Jamnik, mag. Tanja Jelenko in dr. Silva Novljan. Kakor po navadi pa je tudi letos najštevilčnejše zastopstvo prišlo iz ZDA, pa naj gre za predavatelje (teh je bilo med pribl. 160 okrog 70) ali za poslušalce (konference se, kot sem izvedela, številni učitelji udeležujejo tako, da sami prispevajo del denarja in tudi svoj dopust). Močno ameriško zastopstvo daje tem srečanjem svojevrsten ameriški pečat, pa naj gre za vsebino, organizacijo ali pa zaznavne posebnosti v vzdušju prireditev. Po vsebinski plati so te konference osredotočene na spodbujanje vseh vrst branja z različnih zornih kotov -- psihološkega, pedagoškega, knjižničarskega, lingvističnega, literarnovednega in specialnodidaktičnega. Tak interdisciplinarni pristop k osrednji problematiki je bil zaznaven tudi tokrat. Prispevki so torej vsi našli svoj prostor v okviru krovne teme Različnost jezikov in dojemanja. Med množico vsebinsko povprečnih (čeprav v izvedbi skrbnih) predstavitev posameznih uspelih metodičnih izkušenj, npr. kako je mogoče spodbuditi branje in pisanje otrok ob prisrčni tematiki mačk, kako učiteljevo preverjanje vzvratno vpliva na poučevanje ipd. je bila tudi vrsta zanimivih, razvojno naravnanih in poučnih prispevkov (npr. eno od plenarnih predavanj Američanke Donne Ogle o izzivih in perspektivah bralne pismenosti v 21. stoletju -- presenetljivo slabo je med šolarji branje grafov in slik, kot kažejo raziskave; ali impresivno sklepno predavanje Unescovega funkcionarja Vincenta Greanyja o katastrofalnem položaju izobraževanja v deželah tretjega sveta). Daleč najmarkantnejše je bilo, ne le za literarne poznavalce (za katere velja vtis, da so se letos v literarno bogati Irski zbrali v dosti večjem številu kot običajno) uvodno plenarno predavanje irskega pisatelja in visokošolskega profesorja literature Declana Kiberda o razvoju in antropološko duhovnih temeljih irske literature. Ne le, da je prepričljivo utemeljeval glavno tezo o nacionalni simboličnosti, ironični perspektivi in zagonetni večpomenskosti irske literature kot obrambni drži pred angleškim "velikim bratom", vse to je počel s tolikšno mero iskrive duhovitosti in spontane sugestivnosti, da je bila ob koncu vsa dvorana na nogah v navdušenem skandiranju. Literarni didaktik v meni pa je zavzdihnil: "Taki bi morali biti ne le osnovno- in srednješolski, ampak tudi in predvsem visokošolski predavatelji, učitelji učiteljev!" - Tudi sicer je bilo po dokaj razdrobljenih sekcijskih predavanjih kar nekaj govora o branju in poučevanju literature, ne le mladinske, ampak tudi "odrasle". Tako je npr. Jadwiga Kolodziejska s Poljske pripovedovala o slabem položaju predragih knjig v sedanji Poljski, o težavah z redno obnovo knjižničnih fondov in o zapostavljanju klasične literature, ki za založnike ni več zanimiva, čeprav je po njenem mnenju ta literatura srž kolektivnega nacionalnega kulturnega spomina. Angelina Ferreira Rodrigues je predstavila portugalski učni načrt in čitanke za pouk književnosti v gimnazijah (snov je podobno kot pri nas razporejena literarnozgodovinsko, večji poudarek je na nacionalnih avtorjih in na starejši književnosti), Irec Michael O Connor pa je predstavil svoje strategije literarnega pouka v collegeu (prvo leto je poudarek na ljudskem slovstvu, drugo je na sporedu predvsem irska umetna književnost, tretje pa prevodi; spodbuja branje, dialog, je bolj koordinator kot predavatelj, kaže svoje navdušenje za literaturo -- in -- učencev se ne dotika, razen če v znak odobravanja koga potreplja po ramenih!). Sama sem govorila o prenovi pouka literature v naših poklicnih šolah, kolegica Jelenkova pa o bralnih interesih mladih ob prehodu v srednjo šolo in o vlogi družine pri spodbujanju bralne motivacije. Tilka Jamnik se je posvetila vlogi knjižnice, ki je poleg šole in Bralne značke pomemben dejavnik pri dolgoročni motivaciji za branje literature, Siva Novljan pa je poročala o tem, kako pri nas v knjižničnih središčih skrbimo za bralno opismenjevanje Romov. Vse predstavitve so naletele na spodbuden odmev, zlasti pri obeh knjižničarskih kolegicah pa se je razvila tudi živahna razprava, najbrž zato, ker je bila sekcija zasnovana bolj kot okrogla miza z več udeleženci s primerljivo vsebino prispevkov. V organizacijskem pogledu se kot največja slabost na vseh konferencah kaže prav prevelika razdrobljenost posameznih sekcijskih predstavitev. Tako v posameznem "bloku" pogosto nastopata le dva, včasih tematsko raznorodna predavatelja, ki ju neredko sliši premalo poslušalcev -- saj istočasno poteka vsaj še nekaj sekcij. Ob večji strnjenosti sekcij z več posluha za podobno problematiko bi imeli predavatelji ne samo več občinstva, ampak tudi več možnosti medsebojne komunikacije (moj referat bi npr. sodil skupaj s prej omenjenimi o pouku književnosti na srednješolski ravni, ne pa v sekcijo o otroški literaturi -- to je bilo mogoče videti iz vnaprej poslanih povzetkov). To poleg količinske preobremenjenosti velikokrat škodi velikim organizacijskim naporom vsakoletnih organizatorjev, ki so tokrat sicer poskrbeli za solidno izvedbo, tudi v spremljevalnem programu (sprejem na dublinskem gradu, večerja v hotelu Malahide) in z osnovnimi turističnimi informacijami. Na začetku sem omenila poseben pečat, ki ga vsakokratnemu razpoloženju daje koncentrirana prisotnost udeležencev iz ZDA. Naj na koncu pojasnim: včasih je vtis, da to povzroča nihanje v kakovosti in inertno organizacijsko razdrobljenost, ki je posledica demokratičnega principa, da morajo dobiti priložnost vsi zainteresirani. Vendar ta prisotnost povzroča tudi obilico naklonjenosti, ki jo prav poslušalci iz ZDA izražajo vsakokratnemu predavatelju, napolni ozračje z energijo in pozitivnim mišljenjem, s katerim Evropejci med seboj kar preveč skoparimo. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 24 19:20:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Sep 2001 19:20:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Gugelj_in_kako_naj_narod_izkaže_svojo_hvaležnost Message-ID: <005301c1451d$28cbd660$2a03f9c2@hladnik> 1. Podoktorske štipendije za NY 2. Gugl v slovenščini 3. Slovenska literatura na internetu ======== 1. Podoktorske štipendije za NY The Society for the Humanities (Cornell University) expects to appoint six to ten Fellows for the 2002/2003 academic year. Each Fellow will receive $34,000 for the year. Fellows spend most of their time at Cornell in research and writing but are encouraged to offer an informal seminar related to their research. Society Fellows include scholars from other universities and members of the Cornell faculty released from regular duties. The fellowships are held for one year. Fellows are invited to conduct a seminar during one semester. The choice of topic and the mode and level of instruction are at the pleasure of the Fellow, but the seminars are generally informal, related to the Fellow's research, and open to graduate students, suitably qualified undergraduates, and faculty members. Fellows are encouraged to explore topics they would not normally teach and, in general, to experiment freely with both the content and the method of their courses. Eligibility: Fellows should be working on topics related to the year's theme. Their approach to the humanities should be broad enough to appeal to students and scholars in several humanistic disciplines. Applicants must have completed the Ph.D. degree by the time of their application. They must have one or more years of college teaching experience, which may include teaching as a graduate student. Application Procedures: Candidates should inform the Society of their intention to apply by printing and returning the application form immediately. The following application materials must be postmarked on or before October 21, 2001: printable application form curriculum vitae copies of two or three papers or scholarly publications that are no more than twenty pages long each. Do not submit books. Applicants who wish their materials returned should enclose a stamped, self-addressed evelope. one-page abstract in addition to a detailed statement of the research project the applicant would like to pursue during the term of the fellowship (1,000-3,000 words) brief (two-page) proposal for a seminar related to the applicant's research. Seminars meet two hours per week for one semester (fourteen weeks) and enrollment is limited to fifteen graduate and qualified undergraduate students. three letters of recommendation from senior colleagues, to whom candidates should send their research proposal and teaching proposal. A letter of recommendation should include an evaluation of the candidates proposed research and teaching statements. Please ask referees to send their letters directly to the Society. Letters must be postmarked on or before October 21, 2001. 2002/2003 Focal Theme: The Idea of a University. For information about the Society for the Humanities Postdoctoral Fellowship Program, the Mellon Postdoctoral Fellowship program, and the School of Criticism & Theory, or to report problems with or suggestions for this website, please contact Lisa Patti, Program Administrator, at 607-255-9274 or humctr-mailbox na cornell.edu. To contact the Director of the Society for the Humanities, please contact Mary Ahl, Assistant to the Director, at 607-255-4086 or mea4 na cornell.edu. Cornell University Society for the Humanities A.D. White House 27 East Avenue Ithaca, NY 14853-1101 ========= 2. Gugelj v slovenščini Http://www.google.com. Kdor s tem iskalnikom hoče elegantno do slik, naj odtipka raje: http://images.google.com. =========== 3. Http://www.literator.net/ -- Institute for Slovenian Studies of Victoria v Avstraliji napoveduje slovensko literarno spletišče v angleščini že eno leto, nedavna reklama zanj po časopisih in po TV je bila vseobsežna in odmevna, videti pa ni na tem naslovu pravzaprav še nič, ker pobudniki čakajo na državo (našo), da jim načrt požrtvovalnega prizadevanja za narodov blagor vnaprej nagradi -- pač po pravilu, da se bomo šli slovenske kulturne zavednosti le pod pogojem, da nam jo plačajo. Ali jim bodo Veneti njihovi predniki pri tem kaj pomagali ali ne, se še ne ve, vsekakor pa jim najprej velja priporočiti temeljito lektoriranje tega, kar lahko preberemo na zgornjem naslovu. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 25 16:19:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Sep 2001 16:19:51 +0200 Subject: [SlovLit] Ad: Slovenska literatura na internetu ali Kdo bo placal Message-ID: <001b01c145cd$32116ea0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 25. september 2001 11:21 Subject: re: kdo bo placal > Spostovani, > > V odgovor na vas komentar glede na Literator.net bi rekla samo, da delamo na celotnem projektu Thezaurus brezplacno ze tri leta. Za projekt Literator.net pa je bistven nadaljni razvoj zamisli ter financna podpora za vzdrzevanje na Internetu in honorarje za urednisko in literarno-kriticno delo. Mislim, da ni neupraviceno pricakovati, da slovenska drzava osvoji projekt, iz katerega si lahko obetamo toliko koristi za poznavanje slovenske kulture v svetu in za nase potomce, financno podpre in s tem omogoci njegov razvoj. > > Po vasih komentarjih je ocividno, da naceloma odklanjate venetsko teorijo, kar je vasa polna pravica. Jaz stojim na drugacnem staliscu. Predstavila sem v nekaj kratkih clankih nekaj poglavitnih elementov iz predstavitve te teorije, pustim pa bralcem, da si ustvarijo svoje mnenje. > > Lep pozdrav, > > Sasha Ceferin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 2 17:59:01 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Oct 2001 17:59:01 +0200 Subject: [SlovLit] Morebiti pa koga zanima Message-ID: <001101c14b65$b5c5be20$1903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/rsz/ -- na spletnih strane referata za študentske zadeve se zve marsikaj o postopkih na dodiplomskem in podiplomskem študiju na FF. Http://zakonodaja.gov.si/ -- Zakon o visokem šolstvu, številke Uradnih listov z mednarodnimi pogodbami, zakoni, uredbe ipd. o raziskovalni dejavnosti, knjižnicah itd. Tudi Uradni list RS se postopoma odpira prostemu spletnemu pristopu. Srcinfo, glasilo mreze Studentskega informacijskega centra SRCe v 183. številki objavlja razpis za dodelitev štipendij (dodiplomske, podiplomske) in študijskih pomoči za študijsko leto 2001/2002. Prijava mora biti vložena na prijavnem obrazcu, ki je dostopen na www.studentski-servis.com/izobrazevanje in na Študentskem servisu v Domžalah ter Kamniku. Informacije povezane s prijavo na razpis so na voljo na www.studentski-servis.com/izobrazevanje/ v rubriki pogosto zastavljena vprašanja. Call for papers: IGEL: The International Society for the Empirical Study of Literature and Media will hold its 8th Biennial Conference at the Janus Pannonius University in Pecs, Hungary, 21-24 August 2002. For more information on IGEL, please visit http://www.arts.ualberta.ca/igel/. Deadline for the submission of paper abstracts (to a maximum of 300 words) is 31 December 2001. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Oct 9 07:25:06 2001 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Oct 2001 07:25:06 +0200 Subject: [SlovLit] Ob 80-letnici Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC177217040E@ffs1.ff.uni-lj.si> Prof. Franc Jakopin piše: Sodelavkam in sodelavcem Oddelka za slovanske jezike in književnosti FF prisrcna hvala za cestitke ob moji 80-letnici. Pogosto in z veseljem se spominjam dogajanj na Oddelku, katerega clan sem bil vec kot tri desetletja, v letih 1976--80 tudi njegov predstojnik. Želim Vam veliko uspeha pri znanstvenem in pedagoškem oblikovanju novih slovenisticnih in slavisticnih rodov. Prav lepo Vas pozdravlja F. Jakopin ======= Pridružujemo se cestitkam profesorju ob njegovem jubileju. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 9 21:40:54 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Oct 2001 21:40:54 +0200 Subject: [SlovLit] Doktor piska Message-ID: <003301c150fa$50ef7140$8b03f9c2@hladnik> From: "Klemen Pisk" To: Subject: Date: Tue, 9 Oct 2001 17:06:39 +0200 Vabim vas, da se udelezite literarno-glasbenega kabareta z Zabjak triom in Klemenom Piskom. Prireditev se imenuje Doktor piska pocasni sving in bo na sporedu 13. oktobra (to soboto) ob 20h v Klubu Cankarjevega doma. To bo predvsem predstavitev sansonov z nove zgoscenke Zabjak tria, hkrati pa tudi z literaturo in humorjem obarvan vecer. Lep pozdrav, Klemen Pisk From hrast na dataforce.net Wed Oct 10 16:56:04 2001 From: hrast na dataforce.net (Just Rugel) Date: Wed, 10 Oct 2001 18:56:04 +0400 Subject: [SlovLit] sporocilo in vprasanje iz Moskve Message-ID: <5.1.0.14.2.20011010182119.00a36970@127.0.0.1> Spostovani, Pridruzujemo se cestitkam ob 80-letnici Prof. Franca Jakopina. Mogoce vas bo zanimalo, da se v mestu Kalac Voronezske oblasti nahaja ulica, ki nosi ime brata prof. F.Jakopina - Jakoba Zaka Jakopina (1897-1993). Idealizem je Zaka Jakopina prignal iz Francije, kjer je bil zaposlen v raziskovalnem odelku koncerna Citroen, v Rusijo l. 1932. V Rusiji se je uveljavil kot iznajditelj kmetijskih strojev in je avtor stevilnih patentov. Na jesen svojega dolgega, tezkega in kjub temu zelo ustvarjalnega zivljenja se je spoznal z domacinom, zasluzenim umetnikom Ruke federacije Aleksandrom Kozininom, ki je izredno cenil nasega rojaka. On se je izboril za poimenovanje ulice in mu na grobu postavil doprsni kip, ki ga je tudi sam naredil. Za nas letosnji Almanah, o izidu katerega smo ze porocali, je A.Kozinin napisal krajsi prispevek o J.Jakopinu in ga ponaslovil "Naivni genij". Na naslovni strani omenjenega Almanaha je reprodukcija hipoteticenga srecanja dveh velikih sodobnikov - Puskina in Preserna, avtor slike A.Kozinin. A. Kozinin je pred leti na povabilo Prof. Jakopina obiskal Slovenijo in je pravi slovenski ambasador v Voronezski oblasti. Pred kratkim smo ga obiskali v mestu Kalac, z njegovo pomocjo izvedli predstavitev drustva in podarili lokalni centralni knjiznici pianino. Nase drustvo je ze zacelo z pripravo 2. SLOVENSKO-RUSKEGA ALMANAHA, ki bo predvidoma izsel decembra 2002. Ce je bil 1. Almanah zelo pester, ker je bila njegova naloga ponuditi ruskemu bralcu nekaksno mini-enciklopedijo o RS in nepretrgani drzavnosti slovenskega naroda in tako vsaj delno zapolniti ogromno vrzel, ki je zijala v poznavanju Slovenije v Rusiji bo 2. Almanah predvsem leposloven s poudarkom na slovensko sodobno kratko prozo. Zato smo si ze nabavili dve knjigi in sicer Cas kratke zgodbe - antologija slo. kratke pripovedne proze, SOU, LJ. 1998 (knj. zb. Beletrina); gre za izbor napisane in objavljene kratke pripoved. proze v zadnjih 20 letih. To nalogo je opravil Tomo Virk (priznan strokovnjak s podrocja literature, tudi pisatelj in literarni teoretik) in Slovenska kratka proza, Karantanija, Lj.,1996 (zb. Orfej); gre za zbirko nasih "starih" pisateljev in je tudi lepo urejena. Obsega novele avtorjev: J. Trdine, S. Jenka, J. Mencingerja, J. Jurcica, J. Kersnika, I. Tavcarja in spremno besedo k vsakemu. Ce kombiniramo ti dve zbirki, dobimo kar nekaksno casovno sledje oz. razvoj te zvrsti na Slovenskem. Obracam se vsem s prosnjo da mi posljete svoje predloge kaj bi po vasem veljalo objaviti v prihodnjem almanahu. Predvsem me zanimajo res dobre kratke zgodbe slovenskih avtorjev. Za urejevanje in pripravo Almanaha za tisk je dal soglasje o sodelovanju dr. Aleksandr Romanenko (Aleksander Danilovic Romanenko (27.04.1932), prevajalec, literarni kritik in zgodovinar, najpomembnejsi ruski posrednik slovenske knizevnosti iz obdobja ZSSR. Prevedel je med ostalim dela Finzgarja, Voranca, Kosmaca, Ingolica, Potrca, Cankarja, Zupancica, Zlobca, Kovica, Tauferja. Pripravil je najpomembnejso rusko izdajo slov. poezije (Moskva, 1989), s sodelovanjem T. Pavcka. Prevedel je tudi slovensko ljudsko povest Martin Krpan, ki jo je zalozilo in izdalo drustvo "Dr. France Preseren" in 23.09.2001 svecano predstavilo v Moskvi. G. Romanenko bo za Almanah tudi prispeval vec svojih clankov. Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 095 202-27-24 fax.: 7 095 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija Povezave: http://www.niagara.com/~jezovnik (tukaj najdete precej o delovanju DFP, tudi obilico slik) http://www.prah.net/slovenia (o Sloveniji, Slovencih, slovenski etnogenezi) http://forums.delphi.com/veneti/start (Slovenski mednarodni forum)) http://members.nbci.com/si_dspp (o Plovni poti Donava - Jadran) http://www.glasslovenije.com.au (Slovenci v Avstraliji) http://www.geocities.com/ausslokon (Slovenci v Avstraliji) http://www.gazeta.ru/english/, http://allnews.ru/ , http://www.russianobserver.com/, http://yandex.ru/index_engl.html (tekoce novice o Rusiji v anglescini) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20011010/9762dd4c/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 15 06:38:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Oct 2001 06:38:42 +0200 Subject: [SlovLit] Nove knjige Message-ID: <000801c15533$448144a0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 14. oktober 2001 12:14 Subject: Re: bukle > Založba Rokus sporoča: > > 4. in 5. zvezek Slavistične knjižnice sta knjigi dr. Zoltana Jana Poznavanje > slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 ter Cankar, Kosovel, Zlobec in > Ljubka Šorli pri Italianih. > > Ljubljana, 9. oktobra 2001: Založba Rokus je v sodelovanju s Slavističnim > društvom Slovenije v ponovo oživljeni zbirki Slavistična knjižnica izdala 4. > in 5. zvezek. Knjigi literarnega zgodovinarja dr. Zoltana Jana se ukvarjata > s po-znavanjem slovenske književnosti v Italiji. Prva se osredotoča na > poznavanje slovenske književnosti po letu 1945, druga pa raziskuje recepcijo > štirih sloven-skih avtorjev (Ivana Cankarja, Srečka Kosovela, Cirila Zlobca > in Ljubke Šorli), vsebuje pa tudi izčrpno bibliografijo vseh objav o > slovenski književnosti v Ita-liji po drugi svetovni vojni. > > Knjigi povzemata obsežno raziskavo, s katero je dr. Zoltan Jan želel > ugotovi-ti, katera slovenska leposlovna dela so med polstoletnim obdobjem po > drugi svetovni vojni imela v Italiji določen odmev. Upošteva, kako jih je > tamkajšnja publika razumela in kako je slovenska javnost dojemala njeno > zanimanje, kar zaradi različnosti obeh narodov, njune kulturne in duhovne > podobe odpira po-membne problemske sklope. > > Izčrpen pregled dosedanjih obravnav slovenske književnosti v Italiji je > razdel-jen na tri dele: poleg strokovnih poročil o odmevih slovenske > književnosti v Italiji vključuje tudi publicistične članke in ter > predstavitev tamkaj nastalih slovenističnih študij. Zgodovinski pregled je > izhodišče za vprašanja, na katera skuša odgovoriti analiza obsežnega > literarnozgodovinskega gradiva, ki poleg samostojnih knjižnih objav prevodov > obsega množico delnih prikazov sloven-ske književnosti, ki je > sistematizirano v treh temeljnih kategorijah. V prvo so vključeni prevodi > leposlovja za mlade bralce, ki izgubljajo značilnosti nacio-nalne > književnosti, ko jih na prostem tržišču prodajajo s pričakovanimi > knjigo-trškimi uspehi tudi velike italijanske založbe. V drugi skupini so > predstavljene različne antologije, izdane zaradi prepričanja, da je > slovenska književnost v Ita-liji premalo ali pa sploh ni poznana. Tretja > skupina je večja, kot se običajno misli, in vključuje samostojne knjižne > objave posameznih slovenskih pesnikov in pisateljev, medtem ko dramatiki > domala niso prisotni. Presenečajo v Slove-niji dokaj marginalni ustvarjalci > in odsotnost nekaterih, za katere bi pričakovali zanimanje italijanske > publike. > > Uveljavljanju najprodornejšim ustvarjalcem - Ivanu Cankarju, Srečku > Kosove-lu, Cirilu Zlobcu in Ljubki Šorli - je namenjena še dodatna > pozornost v anali-zah, ki so objavljena v drugi knjigi, kjer najdemo tudi > izčrpen bibliografski pregled italijanskega gradiva o slovenski > književnosti. > > Cene knjig in kompleta: > Zoltan Jan: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 > 4.968,00 tolarjev, > Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih ter > bibliografski dodatek 4.968,00 tolarjev in > Komplet 4. in 5. zvezek Slavistične knjižnice knjig (Zoltan Jan: Poznavanje > sloven-ske književnosti v Italiji po letu 1945 in Zoltan Jan: Cankar, > Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih ter bibliografski dodatek) > 8.560,00 tolarjev. Za člane SD obljubljamo popust in obročno plačevanje. > Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 > Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov rokus na rokus.com. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 16 06:51:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Oct 2001 06:51:31 +0200 Subject: [SlovLit] Slava in Message-ID: <000701c155fe$3b7286a0$9b4602c1@ff.unilj.si> Po daljšem oddihu je izšel debatni list Slava (letnik 12, 1998/99, št. 2, in letnik 13, 1999/2000, št. 1). Uredil in za njen natis je poskrbel Aleš Bjelčevič. Vanjo so pisali jubilant Vlado Nartnik (Pregibanje spregalnoosebnih zaimkov pogovorne slovenščine med nemščino in italijanščino, Tedni in mesci dni starih Slovanov, Prepis k besedilnemu razboru Pregljeve novele Runje), skupina študentov o novi slovenski kriminalki, Vladimir Osolnik o pesništvu Kolje Mičevića, Tomasz Czapik o slovanskih mitih, Peter Svetina je ob 60-letnici Vlada Nartnika napisal akrostišni sonet (Vlado, tudi vsi drugi slavjani ti kličemo še na mnoga leta!), Alenka Gložančev Kratek pregled slovenskega pravopisja od konca devetnajstega do konca dvajsetega stoletja, prevodne verze so objavili Igor Grdina, Robert Grošelj in Anka Polajnar, o poeziji na internetu Alenka Januš. V zameno za prostovoljni prispevek je revija na voljo v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). 12. oktobra so v Gradcu slovesno obhajali 190-letnico tamkajšnje slavistike in slovenistike. Zraven je bila tudi ljubljanska delegacija in kratko poročilo sledi v kratkem. Bo kdo kaj rekel o nedavnem slavističnem kongresu v Novi Gorici? lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 17 14:44:09 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Oct 2001 14:44:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Zapis_o_proslavi_190-letnice_graške_slovenstike__ Message-ID: <004601c15709$6ca10a60$9b4602c1@ff.unilj.si> -----Izvorno sporočilo----- Od: Osolnik Vladimir Poslano: 12. oktober 2001 20:34 Za: Nardoni-Grah Leonora Zadeva: zapis o proslavi 190-letnice graške slovenstike V petek, dne 12.10.01, je bila v Gradcu v Avstriji odmevna proslava 190-letnice obstoja prve stolice slovenskega jezika, ki je v duhu tedanjega časa, naklonjenega humanističnim temam in demokratičnim tokovom, vzpostavila študij slovenskega jezika na takratnem graškem liceju: predaval je Janez Nepomuk Primic.Dvojezično vabilo so poslali univerzama v Ljubljani in v Mariboru; ob prisotnosti številnih visokih gostov, predstavnikov štajerske dežele, mesta Gradec (župan Alfred Stingl), univerze Karla Franca (prorektorica Roberta Maierhofer), Filozofske fakultete (dekan Walter Hoflechner), Inštituta za slavistiko v Gradcu (predstojnik Wolfgang Eismann), veleposlanika Slovenije v Avstriji, prorektoric univerz v Ljubljani (Katja Breskvar) in Mariboru (Zinka Zorko) ter predstavnikov in članov slovenističnih oddelkov obeh slovenskih univerz je program v slovenščini in nemščini povezoval dr. doc. Ludvik Karničar, slovenist na graški slavistiki. O stolici, slovenščini in delu J. Primica so s spoštovanjem in naklonjenostjo govorili domači in vabljeni govorniki: najprej predstojnik graške slavistike dr.Eissmann, graška prorektorica, nato obe slovenski prorektorici, dr. Janez Šumrada, župana Gradca in Škofljice /rojstnega Primicovega kraja/, ak.dr. Stanislav Hafner ter predstavnik dežele Štajerske. Program je spremljala slovenska koroška pesem. Po svečanem uvodnem delu je bila na poslopju stare univrze v Gradcu, Burgergasse 2, odkrita lepa, kamnita spominska plošča z dvojezičnim nemškim in slovenskim napisom v spomin na prvo stolico slovenskega jezika in na profesorja Janeza Nepomuka Primica, delo slovenskih umetnikov in dar občine Škofljica. Pomembna proslava, ki je obudila spomin na slovensko slavistiko v Gradcu in v Avstriji, je izzvenela v prijetnem in prijateljskem vzdušju obojestranskega spoštovanja in pripravljenosti za medsebojno sodelovanje na vseh ravneh. Zlasti spodbudne so bile za slovensko stran izbrane besede dr. Eissmana, prorektorice graške univerze in ak. dr. S. Hafnerja: vsi so opozorili za pomemben in nenadomestljiv delež slovenskih profesorjev in študentov na univerzah v Gradcu in na Dunaju ter zagotavljali, da slovensitika, ki danes v Avstriji domuje na treh univerzah /tretja je celovška/, ne bo zamrla. V imenu Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani sem izročil g. predstojniku graške slavistike ob tej izjemni priložnosti knjižni dar, Zbornik FF; njemu, prorektorici univerze v Gradcu, dekanu graške FF, ak. Hafnerju, doc. dr. Karničarju, dr. Pfandlu, dr. Steinengerju in dr. Prunču pa sem v imenu članov našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti izrekel besede priznanja in zahvale. Nekaj besed sem spregovoril tudi s predstavniki dežele in mesta, slovenskim veleposlanikom g. Vajglom, prorektorico ljubljanske univerze dr. Breskvarjevo, in dr. Rajšpom, ravnateljem slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, zlasti glede položaja slovenistike v Avstriji, o možnih ukrepih na avstrijski strani in o dejavnostih našega Oddelka; pogovarjal pa sem se studi s predstavnikom dunajskega inštituta za slavistiko, profesorjem bolgarščine, ki je potrdil pripravljenost učiteljev na Inštitutu, da bi slovenščino v okviru pete skupine študija, ki povezuje študij vseh južnoslovanskih jezikov in ki ga vodita le dva habilitirana univrzitetska učitelja, na Dunaju okrepili: zaviralni element da so le finančna sredstva, ki jih mora Inštitutu za slavistiko odobriti vsako leto rektor dunajske univerze osebno. Veleposlanik Vajgl me je izrecno opozoril, da so na potezi slovenski slovenisti, ki da pred leti niso ponudili kvalitetnih kadrov za mesto predstojnika Inštituta za slavistiko na Dunaju, ne letos uveljavljenih učiteljev za pouk slovenskega jezika in književnosti, ki bi se lahko uveljavili v Avstriji oz. izpolnili normalne avstrijske oz. standardne razpisne pogoje. Slavnosti ob 190-letnici prve stolice za slovenski jezik na graškem liceju sva se z Oddelka za slovanske jezike in književnosti udeležila red. prof. dr. Miran Hladnik, vodja literarne zgodovine, in izr. prof. dr. Vladimir Osolnik, predstojnik Oddelka, ter iz Zrc Sazu izr. prof. dr. Marija Stanonik. v.o. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:14:00 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:14:00 +0200 Subject: [SlovLit] Vpliv Puskina na slovensko literaturo Message-ID: <001a01c15a19$1b7ddc40$3403f9c2@hladnik> Date: Sat, 20 Oct 2001 07:21:54 +0400 To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: vpliv Puskina na slovensko literaturo in konkretno njeno poezijo Organizatorji skorajsnje moskovske znanstvene konference o Puskinu so me prosili, da jim po moznosti posredujem informacijo o vplivu puskina na slovensko literaturo in konkretno njeno poezijo. Mogoce bi le to lahko pridobil s pomocjo vasega foruma. Lep pozdrav, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" tel.: 7 095 202-27-24 fax.: 7 095 200-12-37 e-mail: drpreseren na bigfoot.com Internet: www.niagara.com/~jezovnik p.p. 17, 103104 Moskva, Rusija From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:36:48 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:36:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Dve_štipendiji_in_ena_mala_senzacija Message-ID: <005901c15a1c$980f2cc0$3403f9c2@hladnik> 1. Dve štipendiji 2. Ena mala senzacija ================ 1. Dve štipendiji a) International Fellows in Philanthropy Program 2002-2003 The Johns Hopkins Institute for Policy Studies, Center for Civil Society Studies is pleased to announce a call for applications for the International Fellows in Philanthropy Program for the 2002-2003 academic year. This program based in Baltimore, Maryland, USA, affords an opportunity for advanced study, research, and training for up to eight participants each year who are involved in studying or managing private nonprofit, or philanthropic organizations outside of the United States, or working as NGO liaisons in the public or commercial sectors. Fellowships, which can be an academic year or semester, are available at both the Junior and Senior level. [...] Več inoformacij na www.jhu.edu/~philfellow. b) Štipendije nemške akademske službe za izmenjavo (DAAD) 2002-2003 Nemška akademska služba za izmenjavo (DAAD) nudi po naročilu Zvezne republike Nemčije za leto 2002 oz. za študijsko leto 2002/2003 naslednje štipendije: - letne štipendije (nekvotirano) - kratkotrajne raziskovalne štipendije za mlade znanstvenike (nekvotirano) - semestrske štipendije za študente germanistike (nekvotirano) - kratkotrajne štipendije (do 3 mesecev) za študente germanistike/nemščine kot tujega jezika za izdelavo zaključnih nalog (nekvotirano) - visokošolske štipendije za poletne tečaje (do 12) - študijska bivanja za tuje znanstvenike (nekvotirano) - kratkotrajna bivanja visokošolskih učiteljev (nekvotirano) - študijska potovanja tujih študentskih skupin v Nemčijo (nekvotirano) - posredovanje praktikantov preko IAESTE (nekvotirano) - ERP - posebni program: letne štipendije za študente ekonomskih ved (nekvotirano) Rok prijave: 15. november 2001 (Izjema: Prošnje za visokošolske štipendije za poletne tečaje morajo biti veleposlaništvu predložene šele do 15. januarja 2002.) Prijavnice in ostale informacije na voljo na naslovu: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (Služba za mednarodno sodelovanje, Sektor za mednarodno sodelovanje na področju šolstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, kontaktna oseba: Andrej Kotnik) oz. na Nemškem veleposlaništvu (Prešernova 27, 1000 Ljubljana). =========== 2. Majhna senzacija iz velike Rusije Date: Sat, 20 Oct 2001 07:07:31 +0400 To: slovlit na ijs.si From: Just Rugel Subject: Puskin, nas rojak!? Gospod Sergej Afanasjev, redni clan Vseruskega Heraldicnega Drustva, je v zacetku tega leta objavil clanek v katerem dokazuje da je rod Puskinih delno iz slovenskih krajev. V zadnjem odstavku pise: V spodnji polovici scita, ki je razdeljen na dva dela sta emblemi, ki kazeta na poreklo rodu Puskinih. Roka s sabljo je nekoliko spremenjen grb starodavne hrvaske drzave Raska (v originalu Rami) a nebesno modri orel v zlatem polju je podoben grbu knezevine Kranjske (danes Slovenija). Po ustnem izrocilu je ravno iz teh dezel odpotoval v srednjevesko Rusijo slovan Radssa (Racca) s katerim se je zacel rod Puskinih. Slovenski heraldik Dr. Jozko Savli se je prijazno odzval na naso prosnjo podati komentar navajanja g. Afanasjeva: "Sergej Afanasjev navaja, da se v sestavljenem grbu rodine Puskin nahaja tudi grb dezele Kranjske. To bi kazalo na zacetnika omenjene rodine po imenu Radsa (Raca), ki naj bi po izrocilu prisel s Kranjske oziroma Slovenije, in bil zacetnik Puskinov." Grb Puskinov je, heraldicno gledano, prerazan in v spodnjem delu preklan. Spodaj na (heraldicno) levi strani je grb Kranjske: plavi orel na zlatem polju, ki drzi v desnem kramplju se nek predmet, ki ga izviren kranjski orel nima. Prav tako spodaj na desni je na plavem polju roka, ki drzi sabljo. Ta grb ustreza grbu rodine Alapy, ki je od priblizno 1550 dalje imela v lasti grad Metlika. Njen grb je imel prav tako roka s sabljo, le da na rdecem polju. Najbolj zanimiv je nedvomno klobuk na hermelinu, v gornjem delu grba Puskinov. Predpostavljamo lahko z veliko verjetnostjo, da gre v tem primeru izvirno za grb Slovenske krajine (Dolenjske), ki je bila ze v 14. stol. zdruzena z vojvodino Kranjsko, in je imela svoje sredisce prav v Metliki. V njenem grbu je bil znacilen Slovenski klobuk, kmecki, ljudski, katerega so uporabljali tudi pri ustolicevanju vojvodov Karantanije (Slovenije). Iz tega klobuka je bil izveden tudi poznejsi Vojvodski klobuk, ki je danes shranjem v muzeju Joaneum v Gradcu (Stajerska, Avstrija). Ta je prvic izprican na pecatu vojvode Rudolfa IV. Ustanovnika iz leta 1358. Prav mogoce je, da je bil klobuk Slovenske krajine v Rusiji, kjer njegovega izvora niso poznali, prerisan v knezji klobuk. Na vsak nacin, vse tri sestavine grba rodine Puskin imajo svoje vzporedje v grbih Slovenije, oziroma v grbih prvotne Slovenske krajine in Kranjske. Dr. Jozko Savli, FAS, KdB, FSAI, Gorica, Italija Lep pozdrav, Just Rugel, Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren", Moskva From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 12:47:43 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Oct 2001 12:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] V Benetke na Academia Europaea workshop, kjer vas cakata zastonj hotel in oskrba Message-ID: <007001c15a1d$d1a9c480$3403f9c2@hladnik> Ce se kdo namerava prijaviti, naj me prosim obvesti. lp miran =========== ----- Original Message ----- From: Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty ) To: Humanist Discussion Group Sent: Sunday, October 21, 2001 9:07 AM Subject: 15.322 Academia Europaea workshop > > Humanist Discussion Group, Vol. 15, No. 322. > Centre for Computing in the Humanities, King's College London > > > > Date: Sun, 21 Oct 2001 08:03:14 +0100 > From: Prof I Butterworth > Subject: Workshop on 'Virtuality: the social impacts of virtual > information' > > Some time ago the Academia Europaea announced a small targeted workshop on > 'Virtuality: the social impacts of virtual information'. I confirm that > the workshop will be taking at place at the Istituto Veneto di Scienze, > Lettere ed Arti, Venice ( see http://www.istitutoveneto.it) 16th,17th and > 18th November 2001. Participation is by invitation only - but there are a > very small number of places still available. > > Contact should be made by e-mail to the Executive Secretary of the > Academia Europaea at: > > acadeuro na compuserve.com > > The workshop will start at 14.30 on Friday 16th November and end at lunch > time on Sunday 18th November. We are able to provide free hotel > accommodation for the two nights of 16-17th and 17-18th and meals at the > workshop, but unfortunately our budget will not stretch to paying for air > or train fares. We have block booked hotel accommodation. > > It is intended that the workshop will operate primarily through > 'brainstorming' round tables of some 10 people, reporting back to plenary > meetings of the full workshop. In this way all participants will be > expected to contribute. Each roundtable will be led by a facilitator and > a rapporteur will record discussion. > > Given below is a draft programme with suggestions for the various issues > that the Workshop might address. It is unlikely that we can discuss all > of them; subjects on which to concentrate will depend on the final list > of participants. > > The announced programme is given below - but we will now obviously also > address the role of communications in abetting or fighting terrorism, > the balance between law enforcement and free speech and related issues. > > Draft Programme > > Friday 16th November > > 2 p.m. Registration > > 2.30 Welcome > > 2.45 Introduction and opening presentation > > 3.15 First Breakout Session: e-Commerce > > A.1 Relation of e-commerce to the 'old economy' > New businesses and new ways of doing business > Lessons from the first dot.coms > Business Models > Hidden and real costs of e-commerce > e-money. Micro-payments. > > A.2 Perceptions: The Public, Business and Financial Institutions > The dangers of 'hype' and of 'complacency' > Security in connection with e-commerce. > Electronic crime. > > A.3 The arrival of new service providers, dangers and opportunities: > Amazon vs. bookstores > Commercial e-universitie > > 5.00 First Plenary and Agreed Recommendations > > Dinner > > Saturday 17th November > > 9.30 a.m. Introduction > > 9.45 Second Breakout Session: Economic Issues > > B.1 Fundamental shifts in economic thinking. > How to account knowledge and other intangible assets. > ICT is changing boundaries between 'public' and 'private' > Open access to formerly closed areas. > Virtual technologies seem to be open to abuse to monopolies > > B. 2 The Quality of virtual material. > Standards and who should maintain them. > The role of government, academia, media > > B.3 The skills gap in ICT in Europe > Professional ICT workers. Import and export of skilled ICT workers. > Lack of ICT skills and understanding in commerce/industry > Absence of ICT skills in the general public > Need for user-friendly ICT > > 1. Break > > 11.30 Second Plenary and Agreed Recommendations > > 13.00 Lunch > > 1. Introduction > > 15.00 Third Breakout Session : Social Impacts > C1. The digital divide between social groups > The digital divide between regions and countries > > C2. The dangers (and merits) of communication technologies disturbing > social norms > Does greater use of the virtual de-humanise social relations? > The use of virtuality to enrich the lives of the lonely, isolated or > disadvantaged. > Use of ICT for community building. > e-Government > > C3. How do we deal with the fact that electronic communications link > societies > with very different beliefs or norms? > Is such linking a good thing or disorientating? > The technology can support illegal or anti-social material but can be > used to suppress such material. > Censorship and Freedom of Speech. > The role of national courts and international agreements in controlling > global communications > > 16.30 Break > > 17.00 Third Plenary and Agreed Recommendations > > Sunday 18th November > > 9.30 Introduction > > 9.45 Fourth Breakout Session: Sociology, Psychology and Philosophy of > Virtuality > > D1. The sociology and psychology of information overflow > Have we too much information? > How many e-mail messages can we process per day? > How many hours surfing? > Hundreds of TV channels: Blessing or curse? Improved choice or worsening > content? > > D2. Philosophical issues > The distinctions between virtuality and reality > Can virtuality act as experimental philosophy > The dangers when children and adults have difficulty of distinguishing > between the virtul and the real. > > D3. Ethical issues > > Privacy. > Use of ICT to track a persons's interests and beliefs. Use of such > information for commercial use. > Availability of medical information about individuals and groups. > Electronic gambling. > Electronic and networked games which simulate, and possibly stimulate, > violent situations. > Pornography. (70% of e-commerce ?) Where are the boundaries? > > 11.15 Break > > 11. 45 Fourth Plenary and Agreed Recommendations > > 1. Final Workshop Synthesis > > 13.00 Workshop ends and lunch > > =============================================== > Professor Ian Butterworth CBE FRS > Vice-President Academia Europaea > > Senior Research Fellow > The Blackett Laboratory > Imperial College > Prince Consort Road > London SW7 2BW > UK > > Tel: +44 (0)20 7594 7525 > Fax: +44 (0)20 7823 8830 > E-Mail: i.butterworth na ic.ac.uk From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 22 09:36:18 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Oct 2001 09:36:18 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Urbanu Jarniku Message-ID: <006301c15acc$3f0c8d60$9b4602c1@ff.unilj.si> Kdaj in kje: petek, 26. 10. 2001 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pritličje, predavalnica #2 Kdo: 9.40 E. Prunč (Jarnik kot pesnik), K. Sturm-Schnabl (Pojmovanje svobode pri Jarniku in Prešernu), A. Bjelčevič (Jarnikov verz) 11.40 T. Domej (Jarnikov odnos do minljivosti), L. Karničar (Jarnik: začetki slovenskega koroškega narečjeslovja), M. Stanonik (Jarnik slovstveni folklorist) 15.00 W. Baum (Kärnten im Zeitalter von U. Jarnik), H. Ložar-Podlogar (Jarnikov kritični pogled na poročila o ziljskih šegah), M. Makarovič (U. Jarnik o ziljski noši) Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 10:10:46 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 10:10:46 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <003e01c15ebe$e27685a0$3103f9c2@hladnik> 1. Slava 2. V Bosni so pridni ========= 1. Vabilo Dragi slovlitjani, ki ste mnogi bili včasih slavjani in ste upajoč, da Slava ne zamre, to še zdaj, sprašujem vas, ali ni prepozno vabilo, če vam zdajle predlagam srečanje v ponedeljek, 29. oktobra, na ljubljanski slavistiki, najbrž v # 209 v 2. nadstropju? Pobuda je Božina, izgovor je Vladotova 60-letnica, povod izid dveh številk Slave po dolgem času, ki jih je uredil Aleš, razlog predolgo odlašanje in zanemarjanje slavjanske tradicije druženja. Bi Vlado na kratko povzel in približal neposvečenim to, kar je nazadnje njegovega v Slavi objavljeno, bi kaj prigriznili in popili, izvode Slave razdelili onim, ki je še nimajo, se z novimi člani rokovali in se spomnili starih dobrih časov. Če do ponedeljka ne dobite preklica, Slavino srečanje bo. Vabljeni. ========= 2. Novo iz Bosne Http://www.aleksasantic.com/ -- Zrano delo Alekse Šantića v zavidljivo privlačni elektronski obliki. Urednik Denis Böhm opozarja tudi na druge lepe literarne povezave, od katerih za danes samo dve: http://alas.matf.bg.ac.yu/~mn95059/rnr/djole/SLOVENSK.CRD -- Djordje Balašević, Slovenska; http://www.kitabhana.net -- KITABHANA, "riznica najljepših djela naše književnosti, gdje uz provjerene književne veličine zatičete i djela autora koji dolaze". lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 21:39:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 21:39:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Nihče_ne_ve_kdaj_pride_njegova_... Message-ID: <002201c15f1f$131d5980$2003f9c2@hladnik> From: "Maja Zorga" To: slovlit na ijs.si Subject: Re: SlovLit digest, Vol 1 #204 - 1 msg Date: Sat, 27 Oct 2001 12:10:31 +0000 Zakaj obvestilom o srečanjih kronično manjkajo ure srečanj? [...] From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Date: Sat, 27 Oct 2001 10:10:46 +0200 Organization: Subject: [SlovLit] Dvoje 1. Vabilo Dragi slovlitjani, ki ste mnogi bili včasih slavjani in ste upajoč, da Slava ne zamre, to še zdaj, sprašujem vas, ali ni prepozno vabilo, če vam zdajle predlagam srečanje v ponedeljek, 29. oktobra, na ljubljanski slavistiki, najbrž v # 209 v 2. nadstropju? Pobuda je Božina, izgovor je Vladotova 60-letnica, povod izid dveh številk Slave po dolgem času, ki jih je uredil Aleš, razlog predolgo odlašanje in zanemarjanje slavjanske tradicije druženja. Bi Vlado na kratko povzel in približal neposvečenim to, kar je nazadnje njegovega v Slavi objavljeno, bi kaj prigriznili in popili, izvode Slave razdelili onim, ki je še nimajo, se z novimi člani rokovali in se spomnili starih dobrih časov. Če do ponedeljka ne dobite preklica, Slavino srečanje bo. Vabljeni. ======= ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: Saturday, October 27, 2001 2:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Dvoje > Pridemo, ampak ob kateri uri? > > Aleš ======== Hvala za pravočasno opozorilo: ob 17.00! lpm p. s. Res, le zakaj nisem zapisal ure; ve to mogoče gospod frojd? Ali pa sem to storil zato, da informacijo lahko ponovim? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 22:05:19 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Oct 2001 22:05:19 +0200 Subject: [SlovLit] Psevdonimi Message-ID: <005901c15f22$b473cfa0$2003f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ZUPANČIČ Robert To: miran.hladnik na Uni-Lj.si Sent: Saturday, October 27, 2001 5:45 PM Subject: Psevdonimi Spoštovani! Pišem vam v zvezi z nevsakdanjim vprašanjem, ki vam ga bi rad zastavil. V okviru razpravne deske študentov FDV teče razprava na temo uporabe psevdonimov oziroma zakaj jih nekateri ljudje tako radi uporabljajo. Znano je, da je psevdonim uporabljal tudi Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Vam je kot strokovnjaku za knijževnost morda znano, zakaj je nosil ta psevdonim oziroma od kje izvira? [...] Robert ZUPANČIČ študent FDV-sociologija (družboslovna informatika) ======= Zanimivo vprašanje. Ukradel ga bom in ga uvrstil na seznam tem za diplomske naloge v svojem seminarju. V NUK-u imajo obsežen katalog šifer in psevdonimov (delo Jožeta Munde), ki bi bil primerno izhodišče za raziskavo. Za Prežihovega Voranca je odgovor enostaven: kot agent kominterne ni smel razkrivati svoje prave identitete. (Voranc je narečno za Lovrenc oz. Lovro, Prežih pa je ime domačije.) Avtorji trivialnih besedil, ki jim je bilo veliko do vpisa v literarno zgodovino, so svoja "manj ugledna besedila" podpisali s psevdonimom, npr. Miroslav Malovrh, Narte Velikonja in Izidor Cankar pa Ivo Šorli itd. Bi kdo v slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) rekel še kaj več iz glave ali stresel iz rokava? Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 29 15:55:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 Oct 2001 15:55:02 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Psevdonimi Message-ID: <003901c16089$b28792e0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: 'Miran Hladnik' Sent: 29. oktober 2001 11:43 Subject: RE: [SlovLit] Psevdonimi Miran, psevdonimi so prav zanimiva reč. Takole na hitro Ti lahko odgovorim, da pisatelji s svojimi neponovljivimi, razpoznavnimi privzetimi imeni komunicirajo z izbranim krogom prijateljev, se izogibajo tistim, ki jih resnično poznajo, zavajajo sebe, policijo in javnost, izzivajo, zakrivajo svojo večkrat najglobjo osebno misel ali čustvo, ki njihovo osebnost determinira, se spuščajo v igro besed, duha in domišljije, sporočajo svoje poglede na življenje, svojo usodo, tok umetnosti in stanje v družbi. Eni so duhoviti, kot npr. Mark Twain, klic, ki označuje najpogostejšo globino Mississipija in se je razlegal med tamkajšnjimi ladjarji iz ust mladega mornarja, merilca globine na kljunu ladje, poznejšega pisatelja; drugi so si iz mladostne lenobe krajšali dolgo, resno ime in bohemsko izbirali prepoznavne, značilne črke za nov nomen, ki je tudi omen, kot srbski modernist Vladislav Petković - Dis; tretji so izražali svoje literarne simpatije in morda tudi politična stremljenja, kot naši slovenski, v slovanski svet in nova obzorja usmerjeni modernisti: Cankar - Saveljev, Župančič - Nikolajev, Kette - Mihajlov, Murn - Aleksandrov ... Res bi kazalo tej temi posvetiti več pozornosti. lp Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 30 19:31:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Oct 2001 19:31:28 +0100 Subject: [SlovLit] Jarnik in ... Message-ID: <009601c16171$181c6f80$6803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Tuesday, October 30, 2001 9:31 AM Subject: poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o Urbanu Jarniku Dragi Miran, morda bo naše kolege in slovlitovce zanimala notica o našem skupnem znanstvenem mednarodnem simpoziju o življenju in delu slovenskega pesnika, jezikoslovca, narodopisca in zgodovinarja Urbana Jarnika, ki ga je na pobudo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in ob pomoči oz. sodelovanju Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju - izpostava v Ljubljani dne 26.10.01 pripravil Oddelek za slovanske jezike in književnsoti na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Življenje in delo zavednega koroškega rojaka, duhovnika in znanstvenika, je - po uvodnih besedah predstavnika Filozofske fakultete in Oddelka za slovanske jezike in književnosti dr. Vladimirja Osolnika, dr. Pavla Apovnika, predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu, dr. Miroslava Polzerja, vodje Ljubljanske izpostave avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo pod prijaznim vodstvom mag. Martine Piko, predstojnice Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, osvetlilo osem znanstvenih prispevkov, razdeljenih v tri vsebinske sklope, literarnega, jezikoslovnega in narodopisnega. V prvem so nastopili dr. Erik Prunč z univerze v Gradcu, dr. Katja Sturm Schnabl z univerze na Dunaju in dr. Aleš Bjelčevič z univerze v Ljubljani ter predstavili svoje referate: Urban Jarnik kot pesnik, Pojmovanje svobode pri Urbanu Jarniku in Francetu Prešernu in Jarnikov verz; v drugem sklopu sta dr. Teodor Domej z univerze v Celovcu in dr. Ludvik Karničar z univerze v Gradcu v izčrpnih referatih Jarnikov odnos do minljivosti in Urban Jarnik - začetnik koroškega slovenskega narečjeslovja predstavila njegovo inovativno raziskovalno jezikoslovno in dialektološko vlogo na Slovenskem. V tretjem sklopu so dr. Marija Stanonik, dr. Helena Ložar-Podlogar in dr. Marija Makarovič z univerze v Ljubljani predstavile prispevke: Urban Jarnik v vlogi slovstvenega folklorista, Jarnikov kritični pogled na poročila o ziljskih šegah in Urban Jarnik o ziljski noši. Žal se simpozija ni mogel udeležiti ddr. Wilhelm Baum z univerze v Celovcu, i je poslal svoj nemško napisan referat Karnten im Zeitalter von Urban Jarnik tudi v slovenskem prevodu: strokovna javnost se bo z njegovo vsebino in drugimi referati lahko seznanila po izidu načrtovanega Jarnikovega zbornika. Referati so spodbudili veliko zanimanje in tudi živahno razpravo; filmski trak, na katerega je dr. Naško Križnar posnel kraje oz. postaje Jarnikovega ustvarjalnega življenja, pa je nazorno prinesel pred nas podobo Jarnikove rojstne pokrajine in dodatno osvetlil njegovo pomembno delo. Vladimir Osolnik ======== Date: Mon, 29 Oct 2001 22:46:51 +0100 From: Jaka Zeleznikar To: slovlit Subject: _call Subject: > call for papers: science as culture > Date: > Wed, 24 Oct 2001 15:21:29 +0100 > From: > "Robin Hamman" > > > > 'Science as Culture' is planning a special issue on the Net. If you have > anything which you'd like to have considered for publishing in this > academic journal, please email it to: . -- , lp, j,aka , http://www.jaka.org/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 1 10:15:22 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 1 Nov 2001 10:15:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Sluzba_za_človeka_in_služba_narodu Message-ID: <00bd01c162b5$bd7ef020$6703f9c2@hladnik> ... za človeka -------- Original Message -------- From: "Ursula Doleschal" Subject: Fw: bitte To: "mojca" a.o.Univ.-Prof. Dr. Ursula Doleschal Inst. f. Slawische Sprachen, WU Wien Rossauer Laende 23, A-1090 Wien Tel.: ++43-1-31336-4115, Fax: 744 http://www.wu-wien.ac.at/wwwu/institute/slawisch/doleschal.htm Gesucht: Slowenisch sprechende(n) StudentIn, der/die eine Diplomarbeit mit dem Thema Der Einsatz von HLT (Human Language Technology) im e-commerce von Slowenien übernehmen möchte. Diese Arbeit soll sich mit dem HLT-Einsatz im e-commerce in Slowenien - mit besonderem Focus auf Vermarktung und Anwendung dieser Technologien - auseinandersetzen. Ausgehend von einem wirtschaftlichen Überblick über Slowenien soll der e-commerce Markt im Besonderen dargestellt werden. In weiterer Folge ist detailliert auf den HLT Einsatz und seine Möglichkeiten einzugehen, wobei die unterschiedlichen Perspektiven von Wissenschaft, Vermarktern (Unternehmen) und Usern aufgezeigt werden sollen. Der Schwerpunkt hat jedenfalls auf der Markt- und nicht auf der Technologiekomponente zu liegen. Eine Musterarbeit für ein anderes Land existiert bereits. Die Arbeit soll in englischer Sprache abgefasst werden. Bis März 2002 sind Teilergebnisse vorzulegen (Country fact sheet), zwischen April und November 2002 muss die Arbeit fertiggestellt werden. Kontakt: Mag. Karin Medved e-mail: Karin.Medved na wu-wien.ac.at Tel.: 31336/4403a.o.Univ.-Prof. Dr. Ursula Doleschal Inst. f. Slawische Sprachen, WU Wien Rossauer Laende 23, A-1090 Wien Tel.: ++43-1-31336-4115, Fax: 744 http://www.wu-wien.ac.at/wwwu/institute/slawisch/doleschal.htm =========== ... narodu Date: Wed, 31 Oct 2001 06:53:16 +0300 To: (Recipient list suppressed) From: Just Rugel Subject: NA DANASNJI DAN PRED NATANCNO ENIM LETOM Na danasnji dan pred enim letom, 31. 10. 2000 je bil v Moskvi svecano odkrit prvi (in doslej edini) spomenik nasemu znamenitemu rojaku Zigi Herbersteinu Na spomeniku je v slovenscini in ruscini vklesan sledeci tekst: ZIGA HERBERSTEIN Vipava 1486--1566 Dunaj Potomec znamenitega rodu iz slovenske Karantanije, vojscak, drzavnik, diplomat in mirotvorec. V Moskovskih zapiskih odkril Rusijo Evropi. Leta 2000. Ob 10. obletnici razglasitve suverenosti REPUBLIKE SLOVENIJE. V dar bratskim ruskim narodom od slovenskega naroda. Avtor doprsnega knjiga je priznani moskovski kipar Grigorij Potocki. Ob tej priliki smo o Zigi Herbersteinu izdali in na isti dan svecano predstavili tudi bogato ilustrirano dvojezicno knjigo avtorjev Andreja Lenarcica, Anne Horoskevic in Jozka Savlija, ki je na voljo v knjigarnah Mladinske knjige in pri nas. Knjiznici tuje literature, pred katero na udarnem mestu stoji spomenik, smo podarili miniaturni kipec nasega moskovskega spomenika Preserna, ki odsihmah krasi Slovensko knjizno omaro v temu kulturnemu hramu ter luksuzno izdajo Krsta pri Savici, ki jo je v ruscini izdala zalozba Humar. Na svecani prireditvi ob predstavitvi knjige je zbor moskovske Glasbene akademije stevilnim gostom predstavil nekaj del Jacoba Gallusa. Pokazali smo tudi umetnisko sliko "Herberstein in njegova zivljenjska pot" in miniaturni bronasti kipec Zige Herbersteina. [...] Lepo Vas pozdravljam, Just Rugel Drustvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Preseren" From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 3 10:29:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Nov 2001 10:29:47 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <002701c1644a$162d2760$2403f9c2@hladnik> Zakaj se ne bi ob izidu novega slovenskega pravopisa malo ortografsko razmigali tudi slovlitjani? Torej: ----- Original Message ----- From: To: Miran Hladnik Sent: Friday, November 02, 2001 12:37 PM Subject: spet ne znam! > In sicer naslednjega: proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? V > Delu povsod pišejo odstotka, ampak zakaj? Najbrž zaradi cifre za vejico, ki > predstavlja 0,3, po moje zopet odstotke. Kaj pa 12,7 odstotkov/odstotka? > Groza. > Manica > > ------------------- > http://www.email.si > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 3 10:33:51 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Nov 2001 10:33:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Bo_torej_Nova_Gorica_dvojezična=3F Message-ID: <003701c1644a$a683d660$2403f9c2@hladnik> Date: Fri, 02 Nov 2001 14:18:49 +0100 From: "Mojca M. Hocevar" To: slovlit na ijs.si Subject: Bo torej Nova Gorica dvojezična? Dragi kolegi, drage kolegice, zanima me, če morda kdo pozna go. Majdo Baša Kaučič. Rada bi se z njo povezala v zvezi z izsledki raziskave o čezmejnem sodelovanju, ki jo je za Evropsko unijo izvedla skupina slovenskih in italijanskih raziskovalcev. Na slavističnem kongresu v Novi Gorici žal nisem prisostvovala njeni predstavitvi, nas pa je njeno poročilo tudi v pogovorih na družabnem večeru prav malo pretreslo. Kot je tudi v Delu, 12. oktobra, objavil Milan Vogel, je povedala, kakšno predstavo imajo povprečni "lokalni politiki" tega območja. Ko bo Slovenija vstopila v EU, bo (citiram Vogla) "Gorica italijanska, Nova Gorica dvojezična in prav tako tudi napisi." Da bi ohranjali slovensko identiteto, bodo šole v Novi Gorici sicer slovenske, kakšna "boljša" pa bo italijanska! Lp, Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 09:11:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 09:11:23 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <003201c16508$4c5ea7a0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Mojca M. Hocevar To: Miran Hladnik Sent: Saturday, November 03, 2001 3:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Manica sprašuje: > Kaj je prav in zakaj? > > Proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? > > Odgovor: > Nisem slovenistka, tako da so tudi mene poučili, da je pri številu z decimalko prav "odstotka". Upoštevajo namreč izpust "desetinke, stotinke itd.". > > Stavek brez izpusta se namreč glasi: > Proizvodnja se je povečala za 12,3 (desetinke) odstotka. > > Lp, Mojca > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 09:58:40 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 09:58:40 +0100 Subject: [SlovLit] Od drugod Message-ID: <001001c1651f$514432a0$1703f9c2@hladnik> 1. Http://www.kakanien.ac.at/home -- interdisciplinarno raziskovanje na področju Srednje in Vzhodne oziroma Centralne Evrope; začetna stran je tudi v slovenščini. 2. Ubogajmo Miho Mazzinija in iščimo po spletu z iskalniki, ki jih priporoča: http://www.google.com -- obvladuje več kot 18 mio strani in jih tudi prevede za vas, http://www.teoma.com -- Ask Jeeves, http://www.wisenut.com, http://www.najdi.si -- tu klikni možnost voyeur, kjer se pokaže, kaj vse iščejo drugi, http://www.mulitmeta.com -- metaiskalnik. 3. Od bratov Sorbov The present battle to protect Sorbian schools for the future of Sorbian children goes on! We must not stand by helplessly but must do what we can to counteract the German Government's decision to close Sorbian schools. We must protest the wrongful path taken by this Government by continuing to support the "Witaj-project"(Sorbian language immersion program http://www.witaj.de) which promotes the teaching of the Sorbian language in kindergartens and schools. Regrettably, the program operates on minimal government support, therefore this appeal is sent out to organizations and private individuals to aid in developing contacts or provide assistance to those Sorbian schools so very much in need. 4. Web of Science Spoštovani, obveščam Vas, da bo dopolnjena verzija baze ISI Web of Science, ki je bila predstavljena v petek, 26. oktobra 2001 v IZUM-u v Mariboru, na voljo uporabnikom (raziskovalcem, študentom) od srede novembra za tri tedne s posredovanjem IZUM-a na elektronskem naslovu: WOS.ISITRIAL.COM/SALES ali WOSPROCEEDINGS.ISIRIAL.COM/SALES User: isiedubt Password: scolaire (z malimi črkami) Potem pa prosijo, da jim sporočite svoje pripombe in komentarje, ki jih lahko pošljete na e-naslov: cobisservis na izum.si. Izkoristite možnost, ki se nam ponuja, in preverite, ali so v tej bazi zajete tudi revije, ki Vas zanimajo. Lep pozdrav Alenka Logar Pleško, vodja OHK [p. s. Od doma ne gre, poskusite s strojev, ki so v univerzitetnem omrežju, lp miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 15:25:45 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 Nov 2001 15:25:45 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Message-ID: <000901c1653c$9846bb60$3903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Mihael Bregant To: Miran Hladnik Sent: Sunday, November 04, 2001 12:52 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Spoštovani! > Problem z odstotka/odstotkov je kaj preprost, saj pri "števkah" tako ali > tako pride v poštev vedno samo zadnja (recimo 102 človeka in ne 102 ljudi). > Če je pa cifra necela, se upošteva to, da je 0,3 recimo 30 % plus tega > števila. LP, Miha Bregant From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 5 12:17:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Nov 2001 12:17:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_vedno_v_znamenju_slovnice_in_slovničarjev Message-ID: <001801c165eb$69adc3c0$9b4602c1@ff.unilj.si> 1. RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! 2. Breznik 120 let ============= 1. RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! ----- Original Message ----- From: Psihološka knjižnica To: 'Miran Hladnik' Sent: 05. november 2001 11:17 Subject: RE: [SlovLit] Fw: spet ne znam! Ampak potem bi se moralo glasiti tudi 14 odstotka, ker cel stavek se vendar glasi 14,0 (desetinke) odstotka! In tako naprej, npr. Otrok je star 2 leta (dve celi, nič dvanajstin, pardon dvanajstine let). Plačali so mu dvojno tarife (dvojno enote, nič desetine). Ali je v pravopisu kakšno pravilo, da lahko izpeljuješ tako smešne sklepe, ali se je to kar tako razpaslo - mene to že dolgo zelo moti in zabava. Lep pozdrav, Meta Longyka -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Sunday, November 04, 2001 9:11 AM To: SLOVLIT Subject: Fw: [SlovLit] Fw: spet ne znam! ----- Original Message ----- From: Mojca M. Hocevar To: Miran Hladnik Sent: Saturday, November 03, 2001 3:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: spet ne znam! > Manica sprašuje: > Kaj je prav in zakaj? > > Proizvodnja se je povečala za 12,3 odstotke/odstotka? > > Odgovor: > Nisem slovenistka, tako da so tudi mene poučili, da je pri številu z decimalko prav "odstotka". Upoštevajo namreč izpust "desetinke, stotinke itd.". > > Stavek brez izpusta se namreč glasi: > Proizvodnja se je povečala za 12,3 (desetinke) odstotka. > > Lp, Mojca ====================== 2. Vabilo -----Izvorno sporočilo----- Od: Brane Šimenc [SMTP:Brane.Simenc na guest.arnes.si] Poslano: 04. november 2001 11:57 Za: miran.hladnik na ff.uni-lj.si Zadeva: Vabilo V Ihanu bomo proslavili 120. obletnico rojstva rojaka in velikega jezikoslovca dr. Antona Breznika. Vabimo vas na proslavo, ki bo 19. novembra ob 19. uri v kulturni dvorani gasilnega doma v Ihanu. Program pripravljamo skupaj s Škofijsko klasično gimnazijo, kjer je bil dolga leta učitelj in od leta 1937 do dolgoletne prekinitve dela 1941 tudi ravnatelj. Brane Šimenc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 08:26:17 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Nov 2001 08:26:17 +0100 Subject: [SlovLit] 13. in 15. novembra (ne pa 13-ega in 15-ega novembra!) pa 13,1 odstotka (ne pa 13,1 odstotkov!) Message-ID: <002101c1675d$7d6b7ba0$9b4602c1@ff.unilj.si> 13. novembra 15. novembra 13,1 odstotka ====== 13. novembra V torek, 13. novembra, bo Marjan Lamovšek zagovarjal magistrsko delo z naslovom Motiv odrešenja v slovenski prozi. Dogodek bo ob 11.00 v sejni sobi v 5. nadstropju FF, Aškerčeva 2, Ljubljana. Vabljeni. ======= 15. novembra Dokaj ljudi se zanima za letošnje vseslavistično popotovanje iz Litije do Čateža. Vršilo se bo nekaj dni za uradnim vseslovenskim, na četrtek, 15. novembra, ob vsakem vremenu. Odhod vlaka z ljubljanske železniške postaje je ob 6.50, vozovnico kupite sami dovolj minut prej, da vlaka ne zamudite. Zahtevajte povratno Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (nazaj po dolenjski železnici!), ker je to ceneje kot enosmerna. Če se vas zbere več in imate pri sebi študentske izkaznice, dobite menda dodatni popust, vendar se morate tudi nazaj grede potem držati skupaj. Že nekaj let se pogovarjamo, da bi na pot z naslednjim vlakom krenila tudi posebna biciklistična sekcija, ki bi se s pešadijo srečala na Čatežu, potem pa odbiciklirala ali nazaj v Litijo ali (bolj verjetno, ker je ta čas prekmalu noč) v Veliko Loko. Priznajmo si, da je tradicionalna popotvanjska trasa kar najprimernejša za kolesarsko turo. Moti naslednje: vlak najbrž nima posebnega vagona za naše bicikle, vsi nimajo biciklov, bicikel pa Levstik za slavistični fundamentalizem ni ravno spodobna kombinacija, v dveh skupinah popotovati ni družabno in utegne roditi dolgotrajne in usodne spore med skupinama. Sodelujte prosim z mnenji in nasveti. Popotovanje je odprto za vse slavistične in slovenistične zagrizence z osnovno fizično kondicijo, ki sme biti v obratnem sorazmerju z duhovno zagnanostjo. Čevlji naj bojo mehki in udobni in nepremočljivi, brašno po individualnih potrebah, nekaj novcev za vroče okrepčilo in za kozarec rujnega (hej, etimologi, ali prihaja beseda rujen od istrskega in kraškega ruja?). Iz Litije krenemo ob 7.21, v gostilni na Čatežu smo nekako ob dveh, do vlaka je od tod še dobro uro hoda, ta pa odpelje s postaje ob 16.32, 17.45, 18.39 in 21.53 . Tisti ob 18.39, ki ga običajno okupiramo, prispe v Ljubljano ob 19.43. Predavanja zaradi izleta ne odpadejo, pač pa bodo predavatelji z razumevanjem sprejeli odsotnost tistih, ki se bodo šli v imenu stroke vicat po Levstikovih hribih. Tudi letos mariborski in koprski študentje in drugi zainteresirani toplo vabljeni zraven. ======= 13,1 odstotka Z otožnostjo ugotavljam, da jezikoslovne teme neprimerno bolj kot literarne razgrejejo sloveniste. Ker pa imamo v Slvlitu jezikoslovne teme le za občasno poživitev običajnega literarnega diskusijskega mrtvila in ker nas je strah pred strastnim razplamtevanjem slovenske ortografske duše, si dovoljujemo debato o sklanjanju necelih števil prekiniti, preden pride do neljubega nam slovenističnega ravsanja. Z opravičili vsem, ki ste se že odzvali ali ste se nameravali še odzvati na to temo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 14:27:48 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Nov 2001 14:27:48 +0100 Subject: [SlovLit] Rusi v Sloveniji Message-ID: <002001c16790$004d44e0$9b4602c1@ff.unilj.si> From: "saska" To: Subject: Rusi v Sloveniji Date: Wed, 7 Nov 2001 14:05:13 +0100 Spostovani! Za pomoc me je prosila ruska lektorica v Tübingenu, ki isce slovenske sodelavce revije Rusija v tujini. Revija ima sodelavce v vecini evropskih drzav in sodelavka zeli, da bi se jim pridruzila tudi Slovenija. Prosim, da tisti, ki bi zeleli pisati o Rusih v Sloveniji (zazeleno v ruscini), pisejo na spodnja elektronska naslova: moskvin.lib na mtu.net.ru (Tatjana Korolkova) in ekoudrjavtseva na yahoo.com (Ekaterina Koudrjavtseva, lektorica v Tübingenu). V imenu lektorice se Vam zahvaljujem za pomoc pri posredovanju, Saska Stumberger, slovenska lektorica v Tübingenu From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 11 12:18:10 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 11 Nov 2001 12:18:10 +0100 Subject: [SlovLit] Brez kazala Message-ID: <006401c16aa2$e7ee87e0$3b03f9c2@hladnik> 8. novembra je Djurdja Strsoglavec uspešno zagovorila doktorsko delo Pripovedne tehnike v sodobni srbski in hrvaški književnosti (na primeru proze Danila Kiša, Milorada Pavića in Pavla Pvličića). Čestitamo! V Nemčiji sodi študij germanistike (ki bi ustrezal študiju slovenistike pri nas) med študije z majhnim deležem zaključnih diplom, vendar s stabilnim delovnim trgom. Tudi druga velika filologija anglistika ima velik izpad: kar 80 % študentov ne zaključi študija, čeprav je povpraševanje po anglistih veliko. Enako slabo se piše zgodovinarjem, le da po teh niti na trgu služb ni povpraševanja, in pedagogom. Kdor želi dobro službo, bo šel študirat elektrotehniko, fiziko, strojništvo itd. (iz oktobrske/novembrske številke revije Deutschland). Spomin na poletje in jesen v slikah in brez odvečnih besed: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri24.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 13 07:17:07 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Nov 2001 07:17:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Perspektivnost_študija Message-ID: <005401c16c0a$d2883860$9b4602c1@ff.unilj.si> From: Burja Rok To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Brez kazala Date: 12. november 2001 6:50 Pozdravljeni! Pri nas je situacija nekoliko drugačna: medtem ko se na filozofski in podobnih ustanovah tare študentk in študentov, je kemijska fakulteta rahlo zapuščena. Naravoslovne vede niso v modi, možnosti za zaposlitev pa je veliko. Vendar ravno ti naravoslovci in naravoslovke s pomočjo industrije ustvarjajo kapital, pri katerem črpajo družboslovci in družboslovke. Zato bi bilo tudi pri nas potrebno popularizirati naravoslovje, brez dobrega tehnološkega kadra ta ekonomija ne bo preživela. Konec koncev se tudi kot naravoslovec ali naravoslovka lahko ob delu posvetiš študiju filozofskih in družboslovnih ved. Lep pozdrav! Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 13 09:45:55 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 13 Nov 2001 09:45:55 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Strsoglavec Message-ID: <000501c16c1f$9c1e4520$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: 'Miran Hladnik' Sent: 13. november 2001 9:31 Subject: RE: [SlovLit] Brez kazala Dragi Miran, k Tvoji ažurni informaciji o uspešnem zagovoru doktorata dodajam, da je ga. dr. Strsoglavčeva s tem izpolnila pogodbeno obveznost do ministrstva za šolstvo: iz asistentke stažistke je dne 9.11.01 postala redna asistentka na FF in članica našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti.Čestitam! Na novem/starem delovnem mestu ji želim veliko uspehov. [...] Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 14 07:06:11 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Nov 2001 07:06:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabili_=28samostalnik_v_imenovalniku_dvojine_natančneje:_Dve_vabili=29 Message-ID: <005301c16cd2$777e9180$9b4602c1@ff.unilj.si> V torek, 20. nov. 2001, bo v # 5 na FF med 18.00 in 19.30 predavanje doc. dr. Lubomíra Machale z univerze v Olomucu. Naslov je obetaven: Ženska v sodobni češki prozi. Drugi del predavanja bo v četrtek, 22. nov., 14.40--16.10 v # 209a. Lingvistični krožek vabi na predavanje dr. Simona Dobriška (FE) Samodejno razpoznavanje enot govorjenega slovenskega jezika z računalnikom. Ponedeljek, 19. nov. 2001, 17.30 v #526 na FF. Vabljeni. From jaka na jaka.org Wed Nov 14 11:02:13 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 14 Nov 2001 11:02:13 +0100 Subject: [SlovLit] Poem for Echelon Message-ID: <3BF24125.CD125572@jaka.org> S poezijo proti tajnim obveš?evalnim službam Novo spletno delo Jake Železnikarja, 'Poem for Echelon' opozarja na stalno prisotno možnost, da tajne obveš?evalne službe spremljajo vašo, tudi najbolj osebno elektronsko komunikacijo. Pesem 'Poem for Echelon' se nahaja na naslovu , dostopna je brezpla?no. Deluje tako, da iz vnaprej pripravljene ve?je koli?ine besedil s pomo?jo naklju?ja sestavlja razli?na besedila. Ta oblikuje v obliko pesmi, v vnaprej ozna?ene dele besedila pa vnese naklju?no izbrane klju?ne besede, katerih izbor je izvedla zainteresirana spletna skupnost, najverjetneje pa prav takšne besede lovi Echelon, obveš?evalni sistem ZDA in njej prijateljske tajne agencije, ki prestreza raznovrstne komunikacije. Poleg pozitivnih vidikov takšnega po?etja obveš?evalnih agencij obstaja vrsta resnih pomislekov in dvomov o upravi?enosti tovrstnega poseganja v osebno komunikacijo. Namen 'Poem for Echelon'-a je opozoriti na tovrstna vprašanja in na sam obstoj takšnih sistemov kot je Echelon. V znak protesta lahko vsakdo pošlje eno izmed generiranih razli?ic pesmi komurkoli, lahko tudi sebi - obstaja možnost, da Echelon s tem dobi nepotrebno dodatno delo - tak na?in protesta je nekakšna elektronska razli?ica nenasilne 'zasedbe' uradnega prostora neke vladne službe, s ?imer se ji oteži delo. Besedila sama, ki nastanejo v 'Poem for Echelon' so namenjena stroju, ne ?loveku. Zato pa je ?loveku namenjena vizaulna in konceptualna plat dela - estetika in pomenski del pesmi se nanašata na tradicijo vizualne poezije, konceptualne in ascii umetnosti (tvorba slik s pomo?jo ?rk, znotraj ra?unalniškega medija). Našteti koncepti pa so razširjeni še s koncepti vezanimi za spletni medij. 'Poem for Echelon' je eno redkih del Jake Železnikarja, ki je zgolj v angleškem jeziku, razlog temur je, da je delo namenjeno mednarodni javnosti na internetu. Jaka Železnikar je kot spletni umetnik aktiven od leta 1997, kar ga uvrš?a med pionirje tovrstne umetnosti. Redno sodeluje na mednarodnih festivalih sodobne umetnosti, med institucijami kjer je predstavljal svoje delo so tudi Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija), Narodni muzej Slovenije (Ljubljana, Slovenija) in ZKM (Karlsruhe, Nem?ija). Za svoje spletno delo je lani prejel 'mi2.web.award', nagrado za najboljše mednarodno delo spletne umetnosti, ki mu jo je podelila žirija v sestavi: Vuk Ćosić, Alexei Shulgin, Blaženko Karešin Karo, za delo 'Typescape' (sedaj dopolnjeno v 'Asciidarij/Typescape.2'). Ve? informacij o avtorju in vsa njegova spletna dela so dosegljiva na , naslov 'Poem for Echelon' je . From miran.hladnik na Uni-Lj.si Wed Nov 14 18:35:53 2001 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Nov 2001 18:35:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_PROŠNJA Message-ID: <004701c16d32$d03f8260$0a03f9c2@hladnik> 1. Glasujemo? 2. Kdo je mar? ======== 1. Glasujemo? Oba pišeta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. Prvi jih izda v knjižici v 500 izvodih, drugi na zgoščenki v 130.000 izvodih. Prvi jih razdeli zastonj svojim prijateljem, drugemu jih pokupijo. Prvi se tolaži z mislijo, da književnost ne bo izumrla, dokler bo živ en sam bralec, drugi si z usodo književnosti ne beli glave, ker od nje (brez subvencij) dobro živi. --- Opozicija med njima se je vzpostavila v diplomskem seminarju, kjer letos obravnavamo slovensko književnost na netradicionalnih nosilcih (cedejke, kasete, video, splet ipd.), in z njo vprašanje, ali smemo književnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da v artističnem smislu ni vredna. Glasujemo? miran ============ 2. Kdo je mar? ----- Original Message ----- From: Milan Čepin To: 'miran.hladnik@uni-lj.si' Sent: Wednesday, November 14, 2001 1:20 PM Subject: PROŠNJA PROSIM VAS ZA KAKRŠNO KOLI SUGESTIJO ALI USMERITEV; IŠČEM NAMREČ IME SLOVENSKEGA PESNIKA, KATEREGA JE PESEM RES? RES ZALJUBIL BI SE, PA ME JE LJUBICE SRAM, BI POVEDAL JI PRETEŽKO KAKO DA RAD JO IMAM, RES OŽENIL BI SE, PA ME JE SVATOV SRAM, BI POVEŠAL MED NJIMI GLAVO, DA ZATO SE SKESAM IN RES ZATO NAJ ŽIVIM KAKOR PTIČ POD GORO, DOBRA VOLJA PA ŽENKA DO SMRTI MI BO. VNAPREJ NAJLEPŠA HVALA SAŠA PUNCER- SMEH From jaka na jaka.org Wed Nov 14 19:50:19 2001 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 14 Nov 2001 19:50:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: PROŠNJA References: <004701c16d32$d03f8260$0a03f9c2@hladnik> Message-ID: <3BF2BCEB.3DA6B47E@jaka.org> Miran Hladnik wrote: > 1. Glasujemo? > > Oba pi?eta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. Prvi jih izda v > knji?ici v 500 izvodih, drugi na zgo??enki v 130.000 izvodih. Prvi jih > razdeli zastonj svojim prijateljem, drugemu jih pokupijo. Prvi se tola?i z > mislijo, da knji?evnost ne bo izumrla, dokler bo ?iv en sam bralec, drugi si > z usodo knji?evnosti ne beli glave, ker od nje (brez subvencij) dobro > ?ivi. --- Opozicija med njima se je vzpostavila v diplomskem seminarju, kjer > letos obravnavamo slovensko knji?evnost na netradicionalnih nosilcih > (cedejke, kasete, video, splet ipd.), in z njo vpra?anje, ali smemo > knji?evnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da v > artisti?nem smislu ni vredna. Glasujemo? > > miran Nekaj misli torej na temo medij-vsebina sam ne vidim nobenega razloga, da bi lahko trdil, da je kvaliteta vsebine odvisna od medija; prej bi veljalo, da je kvaliteta vsebine (ne glede na medij) odvisna od zelje avtorja/ev po množi?nosti, kjer je takoreko? dejstvo, da s prilagajanjem vsebine mnozicnosti, kvaliteta le te pada bolj zanimiv se mi zdi odnos med medijem in vsebino v tem, v koliksni meri je prilagojenost vsebine mediju odlocilna za kvaliteto vsebine in ali lahko in kako medsebojno primerjamo kvaliteto vsebin na razli?nih medijih? jaka http://www.jaka.org/ From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 15 11:17:48 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 15 Nov 2001 11:17:48 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pravopis Message-ID: Danes zjutraj sem se vracal iz delikatesne trgovine, da si doma pripravim zajtrk. Ura je bila pol devet in knjigarno MK, kjer desetletja kupujem knjige, odprejo sele ob devetih. Vendar je bila prodajalka prijazna in mi je odprla vrata, da mi je izrocila dva izvoda Slovenskega pravopisa, tokrat pravila in slovar v eni sami ogromni knjigi. Doma sem komaj zacel prelistavati pravila, ko me je poklical prijatelj in sodelavec -- galerist, knjigotrzec in zaloznik Primoz Premzl, ki mu Zalozba ZRC noce prodati izvoda pravopisa s knjigotrskim rabatom -- prosil me je za pravopisni nasvet. Izvrstna priloznost za preizkus nove knjige. V stvarnem kazalu sem poiskal iztocnico 'datum' in dobil dve stevilki: 252 in 299. Prvi odstavek govori o rabi pike, drugi pa o 2. posebnosti pri rabi vejice (tu sem izvedel, da je odslej mogoce pisati dan in datum v nizu brez vejic -- ocitno se bomo tako resili grozote, ko je vedno znova uporabljena samo ena vejica). Jasno je, da odgovora *nisem* nasel. Kar pa me je znova zmotilo, je, da so naslovi in mednaslovi *odstavki*, ki jih stejemo (kriterija, po katerem so eni podnaslovi steti in drugi ne, nisem prepoznal) . Morda je res za racunalniske programe odstavek definiran z obstojem vracalke na koncu vrstice, ampak tega res ne moremo prenesti v oblikovanje knjige (in program bi bil doslednejsi, ce ga niso prelisicili z znakom za 'novo vrstico'). Ker se stetje razlikuje tudi po tej plati od stetij v prejsnjih izdajah pravopisa 90, bi clovek pricakoval vsaj konkordancno tabelo za 1. in najnovejso izdajo pravil (njeno stetje se ujema s 4. izdajo, dodano SSKJ). No, moje vprasanje vsem prejemnikom tega sporocila pa se glasi: Kaj je bolje ali pravilno: V Mariboru, 15. novembra 2001; Maribor, 15. november 2001; Maribor, 15. novembra 2001; cetrtek, 15. novembra 2001; cetrtek, 15. november 2001; na dokumentu je zapisan datum 15. november 2001 / 15. novembra 2001. Na dokumentu za prijavo dohodnine ima datum obliko: 2001-11-15, lahko pisemo torej tudi: 2001-november-15? Vprasanje ima tudi svojo racunalnisko razseznost (ne vem, ce tudi strojepisno, ceprav obstaja poglavje o tipkanju, ne pa tudi poglavje o uporabi urejevalnika besedil oz. navadnega editorja), ker imamo v mnogih programih spremenljivko za datum, ki bi jo morali pouciti o slovenskih sklonskih oblikah. ***** Ko sem obupal nad tem, da je mogoce najti odgovor na zastavljeno vprasanjer, sem si ogledal slovar kot tak. Presenetilo me je, ko sem zagledal naslovno stran. Cesa podobnega s*e nisem videl. Zato pa nisem bil vec presenecen, ko sem ugotovil, da je zlasti drugi uvod posvecen predvsem zdravju, boleznim in smrtim clanov pravopisne komisije. Niti besedice pa nisem nasel o spremembah pravil, ki so se dogajale od natisa do natisa, kaj sele, da bi nasel preglednico sprememb. In zal sta stvarno in razclenjeno kazalo izgubljena nekje sredi knjige, kot da bi si zeleli, da jih uporabniki pravopisa ne uporabljajo prepogosto. V tiskarni bi zagotovo znali ustrezne pole vezati tudi drugje. Samo primer doslednosti, ki je iz izdaje v izdajo prispevala k jasnosti in razumljivosti pravil. 1. izdaja, Ljubljana 1990: 390. clen: Karel Destovnik-Kajuh (sticni pomisljaj, ceprav bi moral biti vezaj) 4., pregledana izdaja (s stvarnim kazalom): 428. clen: Karel Destovnik - Kajuh (nesticni vezaj) 6., ponovno pregledana izdaja 428. clen: Karel Destovnik - Kajuh, torej enako kot v 4. izdaji. Dodana pa je posebnost pri tujih imenih: Rimski-Korsakov (slednjic pravilno s sticnim vezajem), a se to ukine, brz ko zacnemo oba priimka sklanjati. Tudi ce sem dobronameren, se tako nedvoumnih in jasnih pravil preprosto ne znam drzati. In ko geslo postane kar slovarski sestavek, se podnaslov k pravopisu na naslovni strani spremeni pac v roman. Lep pozdrav, From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 07:09:03 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 07:09:03 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Message-ID: <007c01c16e65$32b8ab00$9b4602c1@ff.unilj.si> > ali smemo književnost na alternativnih nosilcih na hitro odpraviti z argumentom, da > v artističnem smislu ni vredna. Glasujemo? > > miran ----- Original Message ----- From: Barbara Suša To: Miran Hladnik Sent: 15. november 2001 10:23 Subject: Re: [SlovLit] Fw: PROŠNJA > Kdor razmišlja, da literarno ustvarjanje na netradicionalnih nosilcih nima > estetske vrednosti , se moti. Zakaj izraz netradicionalni, saj je vendar > plošča , vinilna, stvar s tradicijo. Besedila popularne glasbe , pa so > vedno pisali tako priznani tekstopisci kot totalni amaterji. Svetlana > Makarovič, Gregor Strniša, Elza Budau, Zoran Predin, Vlado Kreslin, Pero > Lovšin etc. so artisti, ki (so) znajo (znali) z besedo ojačati sporočilnost > glasbe in obratno. Video, splet, vse to je danes del sodobne kulture. Kaj pa > je beneški bienale kot za oko in telo pa recimo tudi za dušo prirejen > spektakel bizarnih instalacij, ki odslikavajo kaotično , a prijetno > bizarnost današnjega sveta. > Podoba nerazumljenega umetnika, ki vzvišen nad potrošniškim svetom ždi v > ozkem krogu posvečenih somišljenikov in jim deli s subvencijo natisnjene > izvode pesniške zbirke, je preživeta. > Dober umetnik se mora znati tudi dobro prodati. Sloveeenija gre naprej! > ========== ----- Original Message ----- From: Milan Čepin To: 'Miran Hladnik' Sent: 15. november 2001 6:59 Subject: RE: PROŠNJA VSEKAKOR ZAGOVARJAM KAKOVOST. TODA: TAKO KOT VSEPOVSOD JE TODI TU POTREBNO S ČASOM V KORAK . VSE SE SPREMINJA - POGLEJMO SAMO EVOLUCIJSKI PROCES ( KJERKOLI; V NARAVI, ŽIVLJENJU, GOSPODARSTVU... )! VOLONTERIZEM JE KVANTITATIVNO OMEJEN BOLJ KOT IZDELAN TRŽNI PRISTOP ; ČE SMO ŽE USMERJANI K ZAHODU . . . NAJPOMEMBNEJE JE - KAJ HOČEMO DOSEČI ALI OHRANITI ; POTEM SE IZDELA STRATEGIJA - KORAKI DO TJA . OSTALO PA JE SAMO: NE ODNEHATI! S SPOŠTOVANJEM SAŠA From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 07:10:33 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 07:10:33 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slowenische Lesung Message-ID: <009001c16e65$669cf840$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Katja Sturm-Schnabl Sent: 15. november 2001 13:15 Subject: Slowenische Lesung > Am 20. November um 19 Uhr wird in der ALTEN SCHMIEDE Schönlaterngasse > das Buch > Nekropolis des slowenischen Autors Boris Pahor aus Triest vorgestellt. > Der Autor wird selbst anwesend sein. > > Boris Pahor , geboren 1913 in Triest hat den Faschismus in all seinen > Facetten erlebt, und schließlich das KZ überlebt > Dieses Buch gehört zu den zentralen Texten der literarischen Aufarbeitung > des Holocoust. > > Nachdem es ins Englische und Französische übersetzt worden war > (französisch erfuhr bereits eine Taschenbuchausgabe) > erschien es nunmehr (2001) in deutscher Übersetzung. > Pahor ist nicht nur ein hervorragender Schriftsteller, er ist auch ein > lebhafter und geistreicher Erzähler, der in den Diskussionen immer bereit > ist aus seinen reichen Lebenserfahrungen zu berichten. Sein besonderes > Anliegen sind die europäischen Minderheiten und ihr Recht auf > Individualität. > > Ich habe die Moderation des Abends übernommen, und wünsche, daß möglichst > viel Menschen dieses Buch und diesen wunderbaren Autor und Menschen erleben > . > Mit freundlichen Grüßen > Katja Sturm-Schnabl From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 09:34:50 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 09:34:50 +0100 Subject: [SlovLit] Popotovanje Message-ID: <002701c16e79$904dcac0$9b4602c1@ff.unilj.si> Popotovanja iz Litije do Čateža se je včeraj kljub prelepemu vremenu udeležilo skromno število pohodnikov. 25 slavistično zagrizenih duš si je zato lahko privoščilo nekaj več izgubljanja kot ponavadi in pot se je s šestih ur podaljšala na osem. Danes so udi še malo otrpli in grla hripava, vendar spomin na trpinčenje telesa že bledi v spominu, vse drugo lepodoživeto pa raste v legendo. Do Litije smo se zategnili z novim vlakom, se ustavili najprej pri Plečnikovi "partizanski kapelici" iz leta 1949 ter se potrudili z obnovo Kurentove gematrične interpretacije njenih skrivnih sporočil, si v Šmartnem privoščili čaja in peciva, s prstom pokazali na Grumovo spominsko ploščo, na Libergi pri sv. Mohorju in Fortunatu smo posedli po prisojnem travniku in pomodrovali o Levstiku in njegovem značaju pa ženskah, o Martinu Krpanu in o Popotovanju, o Slodnjaku, o Ocvirku in drugih slavističnih ocvirkih. Se pod Grmado odločili kreniti po novi, po slavistični nogi še neuhojeni poti, se na osamljeni kmetiji oskrbeli z dobrim in krepčilnim vinom, se spustili v strmo globel, da bi prečkali dolg ovinek, se po še bolj strmem brezpotju povzpeli na drugo stran, skoraj dosegli bioenergetsko območje nekdanjega čudodelnika Jurija Humarja na Primskovem, spet zašli in obupavali ob pogledu na moravško dolino tam globoko spodaj, zagazili na blatno traso lokalnega vodovoda proti Čateški Gori in od zadaj, izza Zaplaza končno vdrli v gostilno pri Tončku na Čatežu. Tu so imeli za nas pripravljeno izvrstno joto in potico. Čez Roje je bilo že po temi do železniške postaje v Veliki Loki le še uro hoda. Pred prihodom vlaka nam je Aleš krajšal čas z Levstikovim berilom. Alkoholni konzum je bil minimalen, tudi drugih ekscesov lokalni kronisti niso zabeležili. Študentom, ki so tvegali odsotnost pri četrtkovih predavanjih in se udeležili napornega letošnjega popotovanja, je bil obljubljen popust pri izpitih prisotnih učiteljev. Ker si je modro vodstvo (Bjelčevič, Hladnik, Zupan-Sosič, obe knjižničarski Anki) v svesti občega prida takih neravnonajboljkurikularnih strokovnih dogodkov, kot je vsakoletno popotovanje iz Litije do Čateža, za utrjevanje strokovne in stanovske zavesti, nagovarja kolege, ki jih včeraj ni bilo zraven, da naslednjič pridejo in, za čisto vest, opravijo del svojega pedagoško-izobraževalnega procesa v terenski obliki. Nadaljnje vseslavistične poti gredo na naslednje konce: v soboto, 24. novembra (po novem pravopisu brez vejic okoli datuma!), "po Metinih stezicah" (imenovanih po Presečnikovi Meti iz Cvetja v jeseni) na Ratitovec, sankanje (od doma pod Storžičem ali pod Golico ali nad Ljubeljem -- če bo sneg), o Štanjela čez Kosovelov Tomaj do Sežane (če bo pozimi suho in nesneženo vreme, sicer enkrat spomladi), po Kekčevih poteh (kot vsako leto konec julija oz. prve dni julija). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 16 12:21:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Nov 2001 12:21:02 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Message-ID: <001601c16e90$c878f200$9b4602c1@ff.unilj.si> > Oba pišeta verze: pesnik slovenski in kantavtor slovenski. ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: Miran Hladnik Sent: 16. november 2001 11:14 Subject: Re: [SlovLit] Ad: Glasujemo? Vprašanje je, ali gre za istovrstna besedila: ali so motivi, nameni, recepcija, način obstajanja enaki. Če bi bili enaki, potem je to, da pisec X izdaja plošče, zgolj biografski slučaj: človek je pesnik, obenem pa tudi glasbenik. Če ne bi imel benda, bi tudi pesnil in bo tudi še pesnil, ko bo nehal igrati. Tudi pri publiki gre za biografsko pogojenost: vsa publika, ki posluša glasbo, bere tudi poezijo. To pa seveda ni res; po daljši in zelo zapleteni poti bi to lahko ugotavljali s primerjanjem besedil in njihove recepcije pri avtorjih, ki so obenem pesniki in skladatelji - toda ali sploh je kateri, ki bi oboje počel v enaki meri? To po mojem pomeni, da gre za bistveno različne stvari: ni mogoče vse papirne poezije uglasbiti in niso vsa uglasbljena besedila za na papir. Prvo je sicer težko ugotavljati (bendi praviloma pišejo lastna besedila in ne uglasbljajo tujih), drugo pa lažje: če izvzamemo natis besedila na plošči, se pop in rock itd. besedila redko pojavljajo v knjigi (Predin, Bora Čorba) in prepričan sem, da ta besedila kupujejo le ljudje, ki že poznajo njihovo glasbo. Rock besedila torej zunaj uglasbitve na nek način sploh ne obstajajo, obenem pa so vsaj za del publike v podrejenem odnosu do glasbe. Po mojem gre nekako za dve različni vrsti umetnosti (ali vsaj dve ločeni podmnožici poezije): ko ju primerjamo, primerjamo dve umetnosti. (Zanimivo bi bilo raziskati zgodvino tiste poezije, ki je bila uglasbljena. Hrvatje so ravnokar izdali eno tako knjigo.) Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 18 08:45:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Nov 2001 08:45:47 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Message-ID: <001b01c17005$1c13eda0$0903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, November 18, 2001 4:05 AM Subject: Slovenski pavopis 2001 Če sem pred tremi dnevi, ko smo še bili v pravopisnem medvladju, mislil, da kolikor toliko obvladam pravopisno normo, pa danes (tri dni po tistem, ko sem dobil v roke knjigo z naslovom Slovenski pravopis 2001) močno dvomim, da se da ravnati po predpisih in v skladu s primeri iz te knjige. Zapovedano je pisati kupo-prodaja in kupo-prodajna pogodba, bogo-človek ter arterio-venski, po starem, torej brez vezaja, pa večino drugih istovrstnih primerov, kot so avdiovizualen, jugovzhod ali knezoškof, čeprav gre v vseh primerih za vezalne zloženke, katerih posebnost je to, da njihov prvi del nima pridevniške končnice, za katero se vezaj piše: psihofizičen nasproti psihično-fizičen ali telesno-duševen, kardiovaskularen nasproti srčno-žilen; brez vezajev se piše seveda tudi otorinolaringolog(ija), v katerem so tri priredne sestavine. (Več takih primerov je naštetih v Zborniku SDS, t. i. celjskem zborniku, ki je izšel leta 2000, na str. 190.) Po novem se piše Rimski-Korsakov in Saltikov-Ščedrin stično v imenovalniku ednine, v vseh stranskih sklonih pa nestično, kar je omejeno na tuja lastna imena (§ 428), kot je opazil že gospod Igor Kramberger. Potem pa najdemo v slovarskem delu še ime Joliot - Curie, ki je tuje žensko ime (dva priimka), zapisano v imenovalniku ednine, pa vendar zapisano z nestičnim vezajem, torej v nasprotju s pravilom iz prvega dela pravopisa. Zakaj bi bilo treba priimek fizičarke (Ir?ne) Joliot-Curie, kakor bi ga bilo treba pisati celo po pravopisu 2001 in po pameti, od rodilnika naprej pisati z nestičnim vezajem, če pa od rodilnika naprej nima nikakršnih posebnosti glede na rodilnik? (No ja, povsod ima same neglasovne končnice, toda ti sta v imenovalniku ednine tudi v imenu Saltikov-Ščedrin.) Poleg tega npr. primera (tako bi ju morali pisati po pravopisnem predpisu) Pavel Remic - Weiss in Karel Destovnik - Kajuh nista istovrstna: iz prvega lahko naredimo pridevnik Remic-Weissov (Remic - Weissov?) in iz drugega samo Destovnikov ali samo Kajuhov. (Med priimkom in vzdevkom bi bilo zato bolje pisati nestični pomišljaj, kot pišejo npr. v Enciklopediji Slovenije. Pravopis oboje kratko in malo meša.) V § 961 nas pravopis uči, da je iz imena (Janko) Šolar Brilej treba narediti svojilni pridevnik Šolarbrilejev, medtem ko o dveh ženskih priimkih, če med njima ni vezaja, ne pove nič. Gospa Šolar Brilejeva (kar se mi zdi edina prava možnost, in sicer tudi za dva moška priimka, pisana brez vezaja) ali Šolarbrilejeva je Šolarbrilejeva žena. Če je to treba pisati stično (torej gospa Šolarbrilejeva), potem pravopis ravna pri vezaju med dvema priimkoma povsem drugače, saj najdemo v § 849 nestični primer Zofka Kveder - Jelovškova. Kaj je sploh tuje lastno ime? Moj priimek, ki je drugi priimek mojega sina Pavla Remica-Weissa, ali recimo ime naše kolegice Herte Maurer-Lausegger s Koroške? (Po pravopisu 2001, ki je ravno tu spet odločen, čeprav posredno, ko priporoča edinole rabo zveze na Koroškem, bi moralo biti s Koroškega. Pa iz Koroške? O tem pravopis modro molči.) Gospod sourednik pravopisa Janez Dular je na predavanju članom ljubljanskega slavističnega društva sredi aprila 1999 pripovedoval, da bi nestičnost vezaja uveljavljali pri priimkih tistih, ki so bili poročeni v Sloveniji, stičnost pa puščali pri onih, ki so bili poročeni v tujini. Ali bo mogoče uporabnik hodil gledat v poročni list vsakokratnega nosilca imena? (Ni nujno, da je ravno ženska, pa tudi ne, da nosilec dobi dva priimka s poroko. K § 428: "Nestični vezaj pišemo [..] med prvotnim in privzetim priimkom": nekateri se z obema rodijo in enega potem pišejo pred drugim, ker drugače pač ne gre.) Na avstrijskem Koroškem imajo mestno občino Šmohor-Preseško jezero (po nemško Hermagor-Pressegger See -- oboje piše tako Pavel Zdovc v knjigi Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem iz leta 1993) -- ali je sicer slovensko ime v Avstriji za nas domače ali tuje ime? Če pravopis tega ne (po)ve, ne more nihče pričakovati, da bodo znali ločevati uporabniki. Zato je določilo o drugačnem obravnavanju vezaja v tujih imenih tipa Saltikov-Ščedrin v primerjavi z domačimi, ki naj bi bila tipa Remic - Weiss, škodljivo, nepotrebno in zgrešeno: med vsemi takimi priimki, pa naj jih sklanjamo s takimi ali drugačnimi končnicami, bi moral stati stični vezaj, če se že piše, torej tako, kot ga pišejo v vseh drugih jezikih, celo v hrvaščini, srbščini, slovaščini, češčini, poljščini in ruščini, če omenim le nekatere slovanske jezike. Tak način naj bi se ohranil tudi v svojilnem pridevniku. (Že zdaj je v pravopisu mogoče brati Breznik-Ramovš (§ 503), v Breznik-Ramovšu (§ 415) in Breznik-Ramovšev (§ 504, v slovarju).) Z eksplicitnim nerazlikovanjem med Jean-Paul (Sartre), Saltikov-Ščedrin, Toulouse-Lautrec in Saint-Simon (ter Jean-Paul, ki ga v pravopisnem slovarju ni) sestavljalci in popravljalci pravopisa 2001 priznavajo, da je bila uvedba domisleka z nestičnim vezajem (pred njim je bil še t. i. vezajni pomišljaj) leta 1990, ki naj bi naredila red, pravzaprav zabloda in avantura, ki je povzročila zmedo, te pa se ni bilo mogoče otresti niti v vseh do zdaj pregledanih izdajah. Kljub opozorilom na nelogičnosti (npr. v Slavi 1993/94, št. 2, str. 120--122) tudi v zadnjem pravopisu ostajajo celo iste (s stališča pravopisnih naukov) napake, recimo Irena Orel-Pogačnik (str. VI) in Ch. Shigemori-Bučar (str. 144) -- ali pa nam pravopis namiguje, da ve, kje da sta bili poročeni, namreč v tujini? Ostaja tudi nestično Baden - W:urttemberg (str. 198), kar je bilo narobe že v prejšnjih izdajah, v slovarju pa je stično Baden-W:urttemberg. Poleg podeželski (kar je prav) sta v slovarskem delu tudi pridevnika obsoteljski in posoteljski, kar je zelo osnovnošolska napaka: če bi bili osnovi za tvorjenje pridevnikov res obsotelj- in posotelj-, bi morale biti tudi pri drugih istovrstnih primerih osnove posavj-, posočj- in podravj- in pridevniki torej posavijski, posočijski in prekmurijski, pa so v slovarskem delu vendarle prave oblike (posavski itd.). Pridevniki iz rečnih imen s predponami po-, ob-, za- (zasavski) ipd. so tvorjeni iz prvotne imenske podstave, predpona pa se doda na koncu (torej savski > posavski). Na to sem uredniški odbor opozoril v posebnem dopisu, ko sta urednika Toporišič in Dular pred leti neustrezno zlektorirala geslovnik, ki sem ga pripravil v pravopisni komisiji, pa očitno ni nič pomagalo. Te izjemnosti pač ni mogoče zagovarjati in ne verjamem, da se jo da učiti v šoli, ker preveč odstopa od vseh drugih primerov. Napak in napačnih naukov je v Slovenskem pravopisu 2001 preveč; tu sem navedel le nekatere. Pričakoval bi, da se bo vsaj pravopis držal pravil, ki jih postavlja, pa mu zelo slabo uspeva. Veliko podatkov v njem je veljavnih, na marsikaterem mestu, kjer se hočem poučiti o ustrezni rabi, pa (še naprej, kot zadnje dobro desetletje) ostajam brez pomoči in po novem najdem tudi nerazjasnjene dvojnice, dvoumnosti in očitne napake. Zato svarim pred tem, da bi ga uporabljali (ali da bi se ga celo naučili, prim. Delo 15. nov. 2001, str. 1) nekritično, brez dvomov o njem in brez uporabe pameti, pri nesmiselnih pravilih glede nestičnega vezaja med dvema priimkoma ali imenoma pa mu sploh ne bo dobro slediti. Po izkušnjah iz preteklosti si težko predstavljam, da bo nejasnosti in nedorečenosti uredniški odbor pravopisa 2001 pojasnil ali da se bo odrekel kakemu določilu, pa naj je še tako napačno in nedosledno. Molče morda vendarle kaj sprejme (v tej izdaji ni več neokusnih pridevnikov tipa Vangoghov (§ 115), ampak van Goghov), vendar po dolgih letih in potem ko po preizkusu v slovarskem delu očitno ni šlo na stari način. Morda pa je cena pravopisa tako neznansko visoka zato, ker bo moral dobiti še seznam popravkov, ki bodo potrebni, da se ga bo na težavnih mestih sploh dalo uporabljati? Ali pa bo na popravo res treba počakati do nove, popravljene izdaje? [Peter Weiss] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 18 21:46:42 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Nov 2001 21:46:42 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Message-ID: <001901c17072$21de8b60$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: ToniaBER na aol.com To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Sunday, November 18, 2001 3:40 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenski pavopis 2001 Spostovani kolegi Kar strah me je, ko berem vasa porocila o novem slovenskem pravopisu. Ojoj in prejoj! Le kdo si bo se upal pisati v slovenscini? Zato vam priporocam, da se cimprej naucite francoscine, kajti od sedemnajstega stoletja se je manj spremenila kot pa nas prljubljeni jezik od enega pravopisa do drugega. Antonija Bernard From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Mon Nov 19 12:03:33 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Mon, 19 Nov 2001 12:03:33 +0100 Subject: [SlovLit] Antika in 3. tisocletje Message-ID: <000d01c170e9$d46a1f20$024602c1@ff.unilj.si> Spoštovani bralci, Vabimo vas na posvetovanje Antika v tretjem tisočletju, ki ga bosta skupaj priredila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Institutum studiorum humanitatis (ISH). Posvetovanje bo v četrtek, 29.11., v predavalnici Inštituta za humanistične študije v Ljubljani, Breg 12. Začetek je predviden za 9h. Predvidoma bo potekalo v dveh delih: 9h - okrog 13h in 14.30 - okrog 19h. Natančen program je objavljen na spletni strani DAHŠ (www.ff.uni-lj.si/klasfilol/Dahs/posvetovanje.htm). Matjaž Babič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 20 07:30:39 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Nov 2001 07:30:39 +0100 Subject: [SlovLit] Do PS 2001 in naprej Message-ID: <004101c1718c$e00b94a0$7303f9c2@hladnik> Medtem ko Igor Kramberger čaka odgovorov na pripombe, ki jih je poslal na naslov novega slovenskega pravopisa pravopis-isj na zrc-sazu.si (le kdo je pooblaščen za ta nehvaležni posel?), pregleduje debelo knjigo naprej in si beleži: "In imam seveda tudi ze novo vprasanje -- za zdaj ga posredujem zgolj tebi, ki ga lahko razsiris po slovenisticnih jezikoslovnih in slovaropisnih krogih. Ali vsebuje SP2001 izboljsave / predelave razlag iz SSKJ? Kaj naj naredi uporabnik, ki v obeh prirocnikih najde razlicno razlago -- kje naj poisce nedvoumno pojasnilo o pomenu? Na strani 224 najdemo v tocki 1224 na koncu prvega odstavka: "Zapisi v pokoncnem oklepaju so splosne narave in ne nadomescajo pomenskih opisov v specialnih slovarjih in leksikonih." Vendar SSKJ ni specialni slovar -- in zato bi verjetno morali pojasniti razmerje med razlagami v SSKJ in SP (ce odmislim dejstvo, da smo Slovenci doslej samo nekatera podrocja pokrili s specialnimi terminoloskimi slovarji in da je prav na filozofskem s*e marsikaj odprto in nedoroceno, malce tudi zaradi narave snovi same). Primer: SP2001 hilo.. prvi del podr. zloz. |snov| hilomorfizem, hiloteizem, holozoizem Prvi in tretji primer sta v nadaljevanju predstavljena s samostojnim sestavkom, hilomorfizem brez razlage, zgolj z oznako, da gre za filozofski izraz; pri hilozoizmu pa izvemo naslednje: |veda o povezanosti zivljenjskih pojavov s snovjo| SSKJ filoz. nauk grskih filozofov, da je zivljenje lastnost materije In mimogrede: V 'Slovarcku jezikoslovnih izrazov' najdemo na str. 198 slovarski sestavek 'dvojno ime', kjer sta Smarje - Sap in Baden - Wuerttemberg napisana z nesticnim vezajem, ceprav je drugo ime tuje in bi verjetno moralo biti pisano enako kot Rimski-Korsakov (sticni vezaj), kakor so dvojna imena nemskih dezel zapisana tudi v sobotni prilogi Dela ta vikend: in vsaj Delovi lektorji imajo visoko samozavest in so znani po tem, da se drzijo SP kot klop. Morda so slovarcek sestavili, preden so razsirili tocko 428, pa so pozabili obe mesti uskladiti. Slednjic odkrijemo na koncu navodil terminolosko nenavadno stran z naslovom: 'III. Vrste tiska' (str. 231). V tem poglavju seveda ni govora o globokem, visokem ali ploskem (ofsetnem) tisku, temvec o pomenu uporabljenih *pisav*. In pisave pac locimo na linearne in s serifi; najbolj preprosto pa bi bilo, ce bi bili navedeni imeni dejansko uporabljenih pisav. Razen tega je tudi res, da so uporabljene zgolj razlicice izbranih pisav: in sicer *polkrepka* in kurzivna (italic), ne pa krepka (extra bold ali heavy, odvisno od stevila rzlicic in proizvajalca) oziroma lezeca (slanted). Ker se morda komu po mojem dosedanjem pisanju zdi, da samo kritiziram, dodajam, da mi je zelo vsec dvoje v slovarju: predstavitev zgradbe gesla na sprednjem in zadnjem knjigoveskem listu in oznacitev obmocij posameznih crk ob obrezu. Skoda samo, da niso pri predstavitvi dodane stevilke, kjer je pojasnjen pomen posameznih obmocij." [Priobčil z dovoljenjem Igorja Krambergerja mh.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 21 06:53:02 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Nov 2001 06:53:02 +0100 Subject: [SlovLit] 1. Univerza ali visoka strokovna šola 2. Racionalizacija 3. Poodmevanje 4. Predavanje Lingvističnega krožka ========== 1. Univerza ali visoka strokovna šola V časopisu smo te dni prebrali, da je bilo v razpravi o evropskem univerzitetnem sistemu v Portorožu (ali morda v Kopru?) največ polemike v zvezi z načrti triletnega diplomskega študija z dodatnima dvema letoma za magisterij. Nezadovoljstvo z obstoječim slovenskim študijskim sistemom pa je neženirano izrazila študentska predstavnica, ki od univerze zahteva, naj že vendar začne usposabljati diplomante za opravljanje poklica. Saj smo o tem že pisali, pa vendar še enkrat: za vse tiste oddelke na filozofski fakulteti, ki večinom proizvajajo srednješolske učitelje, bi to pomenilo, da sprejmejo programe pedagoške fakultete. Postavlja se tudi vprašanje, ali je takó izrazito poklicno usmerjen študij sploh združljiv s klasičnimi univerzitetnimi cilji in programi. Veliko bliže so mu namreč programi visokih strokovnih šol. Če bodo študentske želje po hitrem poklicnem usposabljanju prevladale, grozi filozofski fakulteti recesija. 2. Racionalizacija V časopisu smo lahko tudi prebrali, kako zelo lahko podjetja povečajo svojo storilnost s primerno reorganizacijo in z notranjimi rezervami. Iz lastne izkušnje lahko potrdim, da ima tudi naša filozofska fakulteta še veliko rezerv. Na primer učilnice: nedavno mi je kar 15 ur uspelo izvesti v prostorih, ki so sicer na papirju zasedeni z drugimi predavanji. Domnevam, da bi se takih neizkoriščenih prostorov našlo na FF še nekaj. Sicer pa: ali nam je kdo ukazal, naj delamo red? Ali red sploh hočemo? 3. Poodmevanje Z zamudo dajemo priznanje Petru Svetini za udeležbo na štartu pohoda iz Litije do Čateža; glede na naše nadaljnje tavanje in upoštevajoč Petrove težave s hrbtenjačo je dodatnega priznanja vredna njegova odločitev za predčasno vrnitev v civilizacijo in požrtvovalno spremljanje usode pohodnikov po mobiju. 4. Predavanje Lingvističnega krožka Sonja Pečjak, Kako lahko znanje psihologije branja pomaga jezikoslovcu. Ponedeljek 26. nov. ob 17.30 v # 526 na FF v Ljubljani. Vabljeni. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 21 19:17:47 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Nov 2001 19:17:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_=C8etvero_reči Message-ID: <002901c172b8$d3137060$2903f9c2@hladnik> > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: slovlit > Sent: Wednesday, November 21, 2001 6:53 AM > Subject: [SlovLit] Četvero reči > > magisterij. Nezadovoljstvo z obstoječim slovenskim študijskim sistemom pa > je > > neženirano izrazila študentska predstavnica, ki od univerze zahteva, naj > že > > vendar začne usposabljati diplomante za opravljanje poklica. Saj smo o tem > > že pisali, pa vendar še enkrat: za vse tiste oddelke na filozofski > > fakulteti, ki večinom proizvajajo srednješolske učitelje, bi to pomenilo, > da > > sprejmejo programe pedagoške fakultete. Postavlja se tudi vprašanje, ali > je > > takó izrazito poklicno usmerjen študij sploh združljiv s klasičnimi > > univerzitetnimi cilji in programi. Veliko bliže so mu namreč programi > > visokih strokovnih šol. Če bodo študentske želje po hitrem poklicnem > > usposabljanju prevladale, grozi filozofski fakulteti recesija. > > - Original Message ----- From: Boza Krakar To: Miran Hladnik Sent: Wednesday, November 21, 2001 10:45 AM Subject: Re: [SlovLit] Četvero reči > Študentkino zahtevo, naj univerza usposablja za opravljanje poklica, razumem > malo drugače - ne kot zahtevo, naj prevzamemo programe pedagoške fakultete - > tudi tam ne opravljajo tako "konkurenčno" te funkcije, kar včasih celo > beremo v kakšni kritični literaturi - ampak to zahtevo razumem kot morda > slabo artikulirano željo, naj ponuja univerza po vsebini in kakovsoti bolj > življenjsko oz. sodobno znanje, ki je podpora vsakršnemu profesionalnemu > mišljenju - pa naj bo raziskovalno, prevajalsko ali učiteljsko. Kot željo po > krepitvi t.i. višjih kategorij znanja, ki so bolj rezultat > transformacijskega kakor pa transmisijskega učenja, kažejo pa se kot uporaba > v novi situaciji in kot refleksija o koristnosti in okoliščinah rabe > določenega znanja. Podobno o tem razmišlajo tudi študenti na našem oddelku - > gl. samoevalvacijsko poročilo, str. 5 npr. > > Za slaviste (učitelje, kritike, raziskovalce....) to npr. pomeni ne le > metaznanje o literaturi, zgodovini in metodah raziskovanja, ampak tudi > znanje branja literature, sistematičen trening medbesedilne izkušenosti in > rabe instrumentarija (ob uporabi različnih metod), torej tudi "praktično" > literarno znanje (tega se, kot pravijo teorije in naše izkušnje, študent ne > more naučiti sam).Pomeni tudi ne le poslušati in reproducirati terminološko > zahtevne teorije o jezikovni rabi, ampak jezik dejansko tudi kakovostno > uporabljati - pisno, govorno, lektorsko, redaktorsko, različne zvrsti v > različnih okoliščinah.Koliko je oblik študija, ki dajejo tako znanje? In > kako so izkoriščene? Kako bo študent to uporabil pri lastnem delu? (O tem > tudi samoevalvacijsko poročilo, str.9) - Če pogledamo rezultate raziskave M. > Pezdirc Bartol, ki pravi, da v 4. letniku študentje ne berejo bolje kot v > prvem (ne opazijo več literarnosti), se ta moja domneva potrdi.- Podpisana > sem bila nekoč na nekem usposabljanju za literarno branje v Nottinghamu, > kjer nam je priznani profesor literature nastavljal vse mogoče bralne zanke, > in udeležencem - univezitetnim učiteljem z vsega sveta - ni bilo nič pod > čast reševati jih, vse prej kot briljantno! > > T.i. ožje poklicno znanje (didaktično - cenjeno pri nas bolj za slovenščino > kot tuji jezik kakor za slovenščino kot materinščino!- gl. izobraževalne > prireditve Oddelka, projekte, ki jih podpira ministrstvo), ki ga najhitreje > razumemo kot usposabljanje za poklic, je seveda tudi potrebno. Vendar je le > ena od treh razsežnosti za opravljanje učiteljskega poklica - sem štejem > temeljno strokovno, splošno pedagoško in specialno didaktično znanje. Vse > tri razsežnosti so komplementarne, pri čemer je jasno, da se brez > kakovostnega temeljnega znanja profesionalci ne delajo. In tudi didaktično > znanje ni le treniranje gibalnih ali govornih "poklicnih" veščin. Je > znanje o tem, kaj naj dela učitelj, da bo učil učence misliti o določenem > predmetu. > > O vsem tem se pri nas že razmišlja in govori, npr. v Društvu za visokošolsko > didaktiko, ki ima redna srečanja in predavanja in kjer je priložnost za > pogovor o teh vprašanjih med različnimi visokošolskimi učitelji. A kaj ko > slavisti v nasprotju z medicinci, pravniki, gozdarji, germanisti... tja ne > zaidemo. > [Boža Krakar Vogel] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 09:01:31 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Nov 2001 09:01:31 +0100 Subject: [SlovLit] Slavisti pohajajo! Message-ID: <004901c1732b$e8f2d1a0$9b4602c1@ff.unilj.si> Metine stezice v nedeljo 25. novembra 2001: odhod izpred FF ob 8.00, iz Železnikov ob 9.00. Pridite z avtom. Cilj: Ratitovec. Pogoji: topla obleka in zimska obutev, palice. Koča je odprta. Dodatne informacije anka.polajnar@ff.uni-lj.si ali janka.sustar na ff.uni-lj.si (ki je bila svoje čase tudi kuharica v koči na Ratitovcu). Prve slike s popotovanja iz Litije do Čateža na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri25.html. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 10:17:30 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 22 Nov 2001 10:17:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Kakovost_študija Message-ID: <005801c17336$82f977e0$9b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 22. november 2001 8:34 Subject: Re: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Četvero reči Spostovani slovlitovci, spostovane slovlitovke! Preberite (se enkrat) prispevek kolegice Bože Krakar Vogel o študiju (slavistike, na FF, pedagoskih smeri...) pri nas! Popolnoma se strinjam z njo! Zadnji čas je že, da kakovost študija pride med prve štiri najpomembnejše reči na univerzi, fakulteti, oddelku! (Katere so že ostale tri?) In če vas zanimajo ta vprašanja, pridite kdaj na pogovore Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko. Prva priloznost bo letni zbor clanov drustva, v četrtek 29.11.2001 ob 18 uri na Pedagoški fakulteti Lj. Tema: Študij po "bolonjskih" receptih. Preberite kako publikacijo tega društva in/ali Centra za pedagoško izobraževanje FF in poglejte malo na www.uni-lj.si/kakovost ! Rad bi prebral porocilo o samoevalvaciji, o kateri/katerem govori kolegica. Ce je za interno rabo, naj bo samo za vas, rabite ga z glavo! Ce ni, ga objavite! Naj, prosim, Slovlit pokaze skrito stezico do njega. Pa zdravi ostan'te! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 23 12:43:13 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Nov 2001 12:43:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Samoevalvacijsko_pročilo_ Message-ID: <000901c17414$08e86360$9b4602c1@ff.unilj.si> Samoevalvacijsko pročilo FF je objavljeno na strani http://www.ff.uni-lj.si/www/splosno.html. Matjaž Babič ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: slovlit Sent: Thursday, November 22, 2001 10:17 AM Subject: [SlovLit] Ad: Kakovost študija > Rad bi prebral porocilo o samoevalvaciji, o kateri/katerem govori kolegica. > Ce je za interno rabo, naj bo samo za vas, rabite ga z glavo! Ce ni, ga > objavite! Naj, prosim, Slovlit pokaze skrito stezico do njega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 26 08:47:37 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Nov 2001 08:47:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Metine_stezice_poročilo Message-ID: <002601c1764e$9e22ec20$9b4602c1@ff.unilj.si> Po Metinih stezicah na Ratitovec so v nedeljo zastavili svoj korak loška domačinka Anka Polajnar in selška Janka Šuštar, z ljubeznijo je z vrha pogledoval v svoje rojstne kraje pod Starim vrhom Drago Bajt, ki se je popotnikom pridružil z Marto Kocjan-Barle in njenim možem Tadejem. Študentsko čast je reševala Reno, asistentsko Alenka Žbogar, otroci so imeli predstavnico v pogumni Bjelčevičevi Emi, ženske zakonce je zastopala Hladnikova Mira, za splošni red in disciplino pa sta skrbela Aleš in Miran p. s. Neslavističnih ljudi se je v koči kar trlo (ta narod še ne bo izumrl), stregli so s čajem, žganjem, joto in ričetom, razgledi so se odpirali na vse strani in z malo domišljije smo videli celo morje. Naslednjič, smo rekli: sankanje. From klemen.pisk na siol.net Wed Nov 28 09:22:24 2001 From: klemen.pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Wed, 28 Nov 2001 09:22:24 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEabjak_trio References: <20011128061002.8A07347F81@Tink.ijs.si> Message-ID: <002601c177e5$d5225e20$4408fad5@arwenvecernica> Spoštovani! Obveščam vas, da je odslej mogoče brskati tudi po spletni strani http://www.jazzinty.com/zabjaktrio glasbene skupine Žabjak trio (Klemen Pisk, Marijan Dović, Rok Svetlič), ki je pred kratkim pri založbi Goga izdala prvo zgoščenko avtorskih jazz-šansonov Doktor piska počasni sving. Na strani lahko ob fotografijah in poslušanju mp3-jev izveste vse o tej skupini in njenem ustvarjanju. A to še ni vse! Obnovljena in predelana je tudi moja domača stran na naslovu http://www.angelfire.com/pa/pisk/poet1.html Lep pozdrav, Klemen Pisk From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 29 08:46:23 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 29 Nov 2001 08:46:23 +0100 Subject: [SlovLit] pojmi in umevanje Message-ID: Vsem dober dan, pred dnevi me je prijateljica v e-pisemcu vprasala, ce s*e zmeraj brskam po SP 2001, odpisal sem ji, da ne, ker imam prevec drugega dela. A vceraj mi je druga prijateljica poslala vprasanje in prosnjo, zaradi katerih sem ponoci znova brskal po SP 1962, SSKJ in SP 2001. Ker so bile najdbe zame dovolj presenetljive, jih posredujem v sirso vednost -- morda mi celo kdo odgovori. Ko sem takoj po izidu pravopisa napisal komentar k poglavju o 'Vrstah tiska', sem se posvetoval glede izrazja s prijateljico, ki je letos oktobra na Filozofski fakulteti zagovarjala disertacijo s temo 'zgodovinski razvoj knjizne tipografije'. Vceraj me je obvestila, da naj nje ne sprasujem vec za pojasnila o tipografskih resitvah in razlagah v SP 2001, ker se reva med njimi ne znajde najbolje. 1. Ogledala si je poglavje, ki ga v SP 1962 s*e ni, pojavilo pa se je prvic v pravilih za SP '90 in dozivelo pregled z razsiritvami za sesto izdajo v SP 2001: 'Priprava tipkanega besedila za tisk'. Uvrstitev poglavja, kako oznacimo tipkopis za stavca v tiskarni, se je zgodila v najbolj primernem trenutku -- takrat, ko so zaceli pisalni stroji izginjati. V predgovoru k svoji magistrski nalogi sem leta 1990 zapisal, da sem jo natipkal s svojim malce cudeznim pisalnim strojem; v predgovoru k disertaciji pa sem leta 1993 zapisal, da si ne predstavljam vec, kako bi jo napisal brez racunalnika. Kar lepo potrjuje dejstvo, da pravopis neizogibno konservira malce preteklo stanje. Prijateljico je v tem poglavju (tocka 1137 na straneh 209 in 210) zbodla preglednica za oznacevanje, v kateri najdemo 'petit' in 'manjsi petit'. Zanjo je pac petit natancno dolocen velikost crk (pisave), zato ne ve, kaj bi bil 'manjsi petit'. 'Petit' je 8 pik, 'manjsi petit' bi torej lahko pomenilo: kolonel, nonpareille, perl (7, 6, 5 pik). SSKJ namrec 'petit' razlozi izjemno zanimivo: "tiskarska crka, po velikosti med kolonelom in borgisom". Vendar mislim, da je treba celoto razumeti povsem drugace -- kot trcenje dveh izkustev. Odstavek pred tabelco je namrec zgovoren. V njem se med dvem pomisljajema pojavi sintagma 'program za tiskalnik'. In res je bil prvo nadomestilo za pisalni stroj pred uveljavitvijo osebnih racunalnikov 'IBM Composer', pisalni stroj za krmiljenje izpisa, shranjenega na magnetnih karticah. Dvomim pa, da so sestavljalci SP 2001 sedeli pred teletype terminali, ko so vnasali gradivo z listicev v racunalnik -- Jakopinovi sedanji programi tega pac ne predvidevajo vec kot orodje (hardware). Zato sem preprican, da je s 'petit' in 'manjsi' petit' misljeno dejstvo, da urejevalniki avtomaticno prilagajajo velikost crk in vrstice v opombah glede na osnovno besedilo -- gre za privzete vrednosti, o katerih uporabniki niti ne razmisljajo. Nekoc, v casih, ko moja prijateljica zaradi svoje mladosti s*e ni pisala, smo pac s 'petit' in 'kompres' ozacevali v tipkopisu tiste dele besedila, ki naj bi bili postavljeni z manjsimi crkami in bolj zbitimi vrsticami. 2. V povsem drugo smer razmisljanja me je prijateljica spravila z vprasanjem, kaj pomeni okrajsava 'neobc*'. Tocka 3 na straneh XII--XV vsebuje v abecednem zaporedju 'Krajsave in slovarske oznake', kjer izvemo, da 'neobc*' pomeni 'knjizno neobcevalno': obstaja torej jezikovna prvina, ki je ne uporabljamo za sporazumevanje (obcevanje), kar je sicer primarna funkcija jezika. No, *nekatere* krajsave so razlozene s*e na enem mestu v pravilih -- skoda, da niso nekako oznacene v tej splosni preglednici: v tockah 1060--1066. V teh tockah krajsave niso vec razporejene po abecedi, temvec po hierarhicnem, morda celo vrednostnem zaporedju. V tocki 1060 na str. 129 izvemo: "'neobc*' -- prvina knjiznega jezika, ki je ne uporabljamo v navadnem sporocanju, ampak zivi bolj iz izrocila knjiznega jezika". Tocka 1060 je del poglavja 'Oznake za zvrsti, stil in drugo' (tocka 1059), zato sem si ogledal razlagalne tocke, v katerih je opisan knjizni jezik (tocke 1046 do 1054), vendar v njih pojma 'neobcevalen' nisem nasel. Zgolj v tocki 1047, ki je posvecena 'knjizni zborni zvrsti', sem nasel kot del povedi za podpicjem naslednje: "zive prvine zbornosti lahko spremljajo tudi prvine knjiznojezikovnega izrocila". Kar pomeni, da lahko poglavje o pripravi tipkanega besedila za tisk razumemo kot izrocilo, ki ni namenjeno obcevanju. 3. Pri mnogih geslih pa se pojavlja s*e ena krajsava 'pojm.', ki pomeni 'pojmovno', kar je nenavaden izraz, ki bi lahko pomenil 'kategorijo' ali 'terminus technicus' ali pa tudi karkoli tretjega. Znova sem pregledal poglavje 'Oznake za zvrsti, stil in drugo' -- in to dvakrat, da ne bi krajsave spregledal, ko niso abecedno razporejene --, vendar brez haska. Zato pa sem nasel nekaj drugega. Na strani 128 v uvodu k pojasnitvi oznak najdemo naslednje pojasnilo: "Sopomenke (sinonimi) brez oklepaja, dodane posameznim besedam, [...], nakazujejo nevtralno ali navadnejso moznost, ce pa je sopomenka v oklepaju, kaze samo enakovredno ali manj navadno domaco vzporednico prevzeti besedi". Kadar naletim na krajsavo 'neobc*' in je geselski besedi dodana sopomenka brez oklepaja v kurzivi, se moram torej zdrzniti in vprasati, ali smem uporabiti neobcevalni izraz ali ne -- predvsem se vprasam, kaj bo na tem mestu naredil lektor, ki bo bral besedilo za menoj. Kajti krajsava 'neobc*' pomeni, da je "beseda [...] stilno ali zvrstno [...] zaznamovana". Ker je zaporedje krajsav hierarhicno in je 'neobc*' sele na cetrtem mestu, za 'privzdignjeno', 'knjizno pogovorno', in 'ljudsko', bo ta krajsava gotovo vzbudila sum pri vsakem vestnem lektorju. A kaj naj naredim v primeru, ko je geselski besedi dodana krajsava 'pojm.', ki ji prav tako sledi sopomenka brez oklepaja v kurzivi? Ali so pojmi, kategorije, termini technici kar po vrsti in samoumevno stilno zaznamovani? SP 1962 je zapisal: kurziva -- lezeca, posevna, nagnjena pisava (te tri besede so v kurzivi, kar pomeni po navodilih na strani 6: razlago) SP 2001 ima zapisano: kurziva pojm. lezeci tisk, lezeca pisava (ti dve dvojici sta v kurzivi, ki ima v tem pravopisu poseben pomen, strozji kot v SP 1962) Kar je najbolj zabavno, pa je, da so v svincenih casih tiskarstva poznali *tri* slovenske izraze za kurzivo, v racunalniski dobi pa poznajo samo enega, ceprav bi lahko razlikovali lezeco pisavo (italic) in nagnjeno pisavo (slanted), ki bi bili obe zajeti s pojmom 'kurziva', kar bi tudi upravicevalo krajsavo 'pojm.' -- in bilo v skladu s tehnicnimi zmoznostmi in (tudi tipografskim barbarstvom). Vendar se zdi, da so pri pripravi pravopisnega slovarja sodelovali ljudje, ki o nekaterih stvareh pac nimajo razciscenih pojmov -- pri SSKJ je bil vsaj dodan seznam terminoloskih svetovalcev, ki ga pri SP 2001 pogresam. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 29 08:49:59 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 29 Nov 2001 08:49:59 +0100 Subject: [SlovLit] odgovor Message-ID: Zgolj v vednost ***** Date: Thu, 29 Nov 2001 07:35:41 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Obvestilo To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spostovani, zahvaljujemo se Vam za Vasa vprasanja in se opravicujemo za zamudo pri odgovoru. Posredovali smo jih uredniskemu odboru pravopisne komisije, ki se bo sestala v decembru. Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ***** Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 30 08:53:23 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Nov 2001 08:53:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaj_za_iskanje_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <003201c17974$56e37900$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: Mreznik mailing lista Sent: 30. november 2001 8:16 Subject: Tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih > Pozdravljeni ! > > V ponedeljek, 10. decembra ob 12.30 uri prirejamo brezplačni tečaj za > iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku > za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v > računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev > informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. > > Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z > informacijsko ponudbo NUK, da se lahko udeležijo tečaja. > > Prijave zbira g. Srečko Bončina na elektronskem naslovu > srecko.boncina na nuk.uni-lj.si, tel 2001 197 do zasedbe prostih mest. > > Lep pozdrav, > Gorazd Vodeb > > Gorazd Vodeb > Narodna in univerzitetna knjižnica > Informacijski in referalni center > Turjaška 1, pp 259 > 1000 Ljubljana > tel (01) 200 11 98 fax (01) 42 55 007 > e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si > > From kramberger na uni-mb.si Sun Dec 2 15:29:49 2001 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 2 Dec 2001 15:29:49 +0100 Subject: [SlovLit] predlog Message-ID: Spotovani, zaceli smo uporabljati SP 2001 in zaceli dvomiti v njegovo uporabnost, ker smo vsi naleteli na svojo mnozico nedoslednosti in nedorecenosti. Za izhod iz te nesrecne situacije, ki naj tudi olajsa komunikacijo med avtorji, uredniki in lektorji, predlagam naslednje: 0. Uvod Insitut za slovenski jezik naj oblikuje posebno spletno stran z naslednjo clenitvijo: -- odgovori na pogosta vprasanja, -- sprejeti popravki nedoslednosti in dvoumnosti, -- pobude za popravke in / ali spremembe z argumentacijo, -- konkordanca ostevilcenja tock med 1. in 6. izdajo pravil, -- opozorila na (bistvene) razlike med SP 1962, SSKJ in SP 2001, -- pregled vseh srednjesolskih ucbenikov in prirocnikov, ki tvorijo korpus predpostavljenega znanja; -- ... 1. Utemeljitev Odprtost za pobude in sprotno objavljanje odgovorov bosta zagotovila prepricljivost prirocnika in hkrati gradivo za pripravo naslednje, izboljsane izdaje. Na ta nacin se bomo tudi v najvecji mozni meri izognili temu, da bodo potencialni uporabniki pravopisa raje zamahnili z roko, ces da gre zgolj za Toporisicev evangelij (kakor je bilo zapisano na prvi strani Dela) ali spomenik, kakor pravijo mnogi drugi, namesto da bi ga uporabljali. 2. Predlogi a. Premestitve V predelani drugi izdaji naj bo tocka 24 s korekturnimi znamenji in vzorcem korigiranega besedila prestavljena k predelanemu poglavju o pripravi besedila (zdaj tocka 1136 -- Dodatek): tako se bomo tudi izognili razlicnemu pomenu za iste oznake. To poglavje naj bo predelano in razsirjeno v skladu s prevladujoco sodobno tehnologijo, uporabljano pri pisanju in oblikovanju besedil. Razsiriti je treba zlasti odlomek o navajanju literature, kjer niso razlikovane objave v reviji in v zborniku; sploh pa niso vkljuceni primeri navajanja elektronskih virov (glej Joseph Gibaldi, MLA Handbook for Writers of Research Papers. Fifth Edition. New York 1999). Ob tem je treba poudariti, da predlagana oblika navajanja literature pride v postev v humanistiki, medtem ko so na drugih podrocjih, zlasti v naravoslovju, v rabi nekoliko drugacne oblike -- nekatere revije zahtevajo posebej prilagojen format bibliografskega opisa (prim. formate, ki so del programa EndNote Plus, ali navodila zdruzenj AMS in APA). Na konec pravopisa bi bilo smiselno v pravi Dodatek prestaviti: navodila za pisanje, navodila za transliteracije iz tujih pisav, alfabetov in jezikov in stvarno kazalo (gre za naslednje strani v pravilih: 7--8, 135--196, 209--210 in 233--270). Analiticno kazalo (sedanje str. 271--301) pa na zacetek, *pred* pravila. Tako bi dobila pravila preglednejsi obseg in bi bile razlicne prvine prirocnika bolj smiselno razporejene znotraj knjige (med platnicami). Prav tako bi bilo smiselno slovaropisna pojasnila postaviti na zacetek slovarja, torej jih lociti s praznim listom od pravil -- in oznaciti s crno crto na obrezu v vsej visini strani. Ugotoviti bi tudi veljalo, v koliksni meri se pravila in pojasnila prekrivajo in bi veljalo nekatere stvari iz pojasnil prestaviti na ustrezno mesto v pravilih. Slovarcek jezikoslovnih izrazov bi bil v tem primeru logicni zakljucek pravil. b. Razsiritve V tocki 1141 na strani 211 je zapisano, da so "[v]se enote [...] nekako iz obzorja absolventa srednjih sol in nekoliko cez". Ta 'nekoliko cez' se verjetno veze na nekatere prirocnike, nastete pred tem v isti tocki, ki veljajo za specializirane leksikone in slovarje. Predlagam, da se zadeva razsiri in da se vkljuci v seznam tudi vse srednjesolske prirocnike in ucbenike, kolikor so bili uporabljeni (ali pa jih je smiselno uporabiti). Nisem primerjal nastetih leksikonov in slovarjev, a domnevam, da se razlage izrazov med njimi razlikujejo, saj sem ze med SSKJ in SP 2001 odkril nekaj zelo razlicnih razlag pomenov. Za avtorje slovarja to verjetno pomeni precejsnjo zadrego. Toda na to problematiko lahko gledamo tudi drugace: kam se govorec najprej obrne po pomoc, po pojasnilo, kaj pricakuje od razlicnih prirocnikov (pravopisa, slovarja, leksikona, enciklopedije). Ali isce v pravopisu pomensko razlago ali predvsem pravopisno oporo? Oznaka 'pojmovno', pojasnila med navpicnimi crtami in stilno ali zvrstno nevtralni ali nezaznamovani sinonimi so tri ravni, za katere se mi zdi, da niso najbolj jasno razmejene -- in da bi jih lahko bilo manj, ce bi uporabnike nedvoumno in v sirsem obsegu napotili drugam. Z drugimi besedami: pri pravilih *ne bi smeli* postaviti v manjsem tisku tistega, kar je posebnost, kar je treba pomniti. Saj prav zaradi tistega sploh sezemo po pravopisu. In slovarski del pravopisa mora temeljiti prav na besediscu, ki se veze na vsa ta odstopanja, zabelezena pod 'pomni', ker nam prihrani ugibanje, kako naj po zgledu ravnamo z besedo, ki jo zelimo uporabiti. S*e zlasti to velja za izbor krajevnih in osebnih imen. Pravopis mora predvsem vkljuciti v slovar tiste besede, ki povzrocajo tezave pri pisanju, v manjsi meri pa tudi pri pravorecju. Razlaga naj bo vkljucena samo, kadar gre za novost ali spremenjeno razlago glede na SP 1962 in SSKJ. Prav tako bi veljalo navesti, kateri prirocnik je bil odlocilen za upostevanje v primeru razlicnih razlag -- kar se verjetno razlikuje od podrocja do podrocja. Ko gre za stilne in zvrstne oznake in za navajanje sinonimov, bi moralo biti v pojasnilih k slovarskemu delu navedeno, kdaj sme v besedilo posegati lektor, kdaj pa samo recenzent in urednik v dogovoru z avtorjem. Primer V SP 1962 je 'tipograf' = tiskar, v SSKJ je postal knjigotiskar, kar je tudi v SP 2001. Morda je res mogoce izenaciti tiskarja in tipografa, ce obvladamo italijanscino (kar najbrz velja za velik del ljudi na Primorskem). Biografije oseb, kakrsne so bili, denimo, Aldus, Bodoni, Baskerville, Walbaum in Tschichold, bi pokazalee, da gre za veliko pestrost in da so pri teh osebah vcasih bolj razlikovane, vcasih pa manj naslednje vrste delovanja: oblikovalec in izdelovalec pisave, stavec, tiskar, pa tudi urednik in zaloznik. Nekateri pa so se v zgodovino trajno zapisali predvsem kot oblikovalci pisav (= tipografi v sodobnem pomenu). Za nekoga, ki se s tipografijo ukvarja kot racunalnicar in ki ne pozna zgodovine tiskarstva pred pojavitvijo namiznega zaloznistva, pa je zgodba povem drugacna -- in tudi pomen besede tipograf. Prijateljica, ki je obranila doktorsko disertacijo na temo knjizne tipografije, ni in noce biti tiskar ali knjigotiskar. Prijateljice, pri katerih desetletja kupujem knjige, pa nocejo biti 'knjigarnarice', temvec kvecjemu* 'knjigarke' ali *'knjigarnarke'. Ko se spomnim na prevode v slikanici Moj prvi slovar, pomislim, da je morda za nekatere resitve bolj odgovoren Janko Moder kot Joze Toporisic. 3. Popravki a. V tocki 3 je treba, denimo s kurzivo ali z navedbo stevilke tocke, oznaciti tiste krajsave, ki so v pravilih ali pojasnilih posebej razlozene. b. V tockah 14 ali 15 bi veljalo omeniti tudi narekovaje; predvsem pa uskladiti primere z narekovaji v tockah 459 do 467 -- domnevam, da gre za napako pri primeru v tocki 467. c. Stetje tock, ki ga ne moremo primerjati ne s pravnim stetjem paragrafov ne z logiko v navodilih pri SSKJ, je treba popraviti in narediti uporabno (dober zgled glede na obseg in za vecjo uporabnost stvarnega kazala bi lahko bila oblika stetja, kakrsno najdemo v The Chicago Manual of Style). d. Vrsto nedoslednosti sem nastel ze v svojih prejsnjih zapisih; nekatere pa so omenili drugi uporabniki. Tako, 'utripac' [to je s*e ne povsem uveljavljena slovenska ustreznica za prevzeto besedo: kurzor] mi kaze, da je to sporocilo ze dovolj dolgo -- zato samo s*e en, retoricno obvezen del: 4. Sklep Toporisic v intervjujih vehementno odpravlja vse vrste kritikov. Upam, da me dobrohotni bralci ne bodo uvrstili v nobeno kategorijo iz njegovega seznama neupravicenih kritikov. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Tue Dec 4 14:20:39 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 4 Dec 2001 14:20:39 +0100 Subject: [SlovLit] Kolokvij Antika in 3.tisocletje Message-ID: <3E0FB99E20D3D31189EE00A0C9EC1772754C95@ffs1.ff.uni-lj.si> Spoštovani sodelavci diskusijske skupine, Pošiljam vam poročilo o posvetovanju antika in 3. tisočletje, ki ga je napisala organizatorica Maja sunčič, podiplomska študentka na ISH. KOLOKVIJ ANTIKA IN 3. TISOČLETJE, Ljubljana, 29. novembra 2001 ANTIKA KOT TEŽAVNA LJUBEZEN Dediščina antičnih študij je doživela dolgo tradicijo ideoloških manipulacij tako levih kot desnih totalitarizmov. Slovenija je v zadnjih desetih letih po osamosvojitvi sprejela zahodni kapitalizem, kjer je od padca berlinskega zidu leta 1989 prevladujoča ideologija potrošništvo. S pohodom globalizacije v 90. letih 20. stoletja se identiteta določa s pomočjo gesla "kupujem, torej sem", kjer se prebivalci Slovenije v obnorelosti od potrošništva lahko merimo z najrazvitejšimi državami. V takšnih razmerah se zdi ljubezen do antike težavna, saj razen priročne simbolne dodane vrednosti avtoritete ali magičnosti imena ne more več uspešno služiti novi ideologiji instantne gratifikacije in takojšnjega materialnega dobička. Organizacije kolokvija sem se lotila, da bi ugotovila, kakšno mnenje imajo o vedi in samih sebi raziskovalci antike v Sloveniji, saj se večina razprav suče okoli pomanjkanja denarja. Zato sem povabljenim predavateljem predlagala, naj svoje raziskovalno področje predstavijo v kontekstu sodobnega časa in prostora. Takšen pristop se mi je zdel produktiven in privlačen za širok spekter strokovanjakov za antiko. Kljub domnevam, da je preučevanje antike stvar preteklosti, je srečanje strokovnjakov za privabilo veliko število poslušalcev. Kolokvija so se udeležili tudi ugledni gostje, kot so akademik dr. Primož Simoniti s klasične filologije, dr. Vladimir Simič s pravne fakultete, dr. Slobodan Čače z Univerze v Zadru, dr. Bojan Djurič z arheologije, dr. Stanko Kokole, dr. Lev Kreft s sociologije, dr. Nada Pagon, urednica Studie humanitatis, dr. Katja Škrubej s pravne fakultete, dr. Milan Lovenjak z arheologije ter študentje, magistranti, doktoranti in mladi raziskovalci z različnih študijskih smeri. Ker strokovnjaki za antiko kljub visoki izobrazbi in strokovni usposobljenosti v sodobnem svetu predstavljamo marginalno skupino, si tega dejstva ni nujno razlagati kot negativnega ali pesimističnega. Ljubezen do antike je namreč na kolokviju združila strokovnjake, ki se v primeru bolj izrazite vloge antike v sodobni družbi verjetno ne bi srečali. Kot so pokazali seminarji predavateljev, marginalizacija spodbuja k vedno novem izpraševanju in preverjanju zastavljenih ciljev in metod ter odpira nekatere možnosti raziskovanja, ki doslej še niso bile dovolj izkoriščene. Poglejmo si teme, ki so bile predstavljene na kolokviju. Dr. Svetlana Slapšak, ki je s predavanjem "Težavna dediščina ali študij antike kot tekoče zrcalo: o lahkotnih primerjavah, avtonomnosti vede in bastardni epistemologiji" odprla kolokvij, je sebi in poslušalcem postavila vprašanje o položaju antičnih ved. Ali lahko sprejmemo model interpretacije, v katerem antika predstavlja tekoče zrcalo sodobnega človeka in ali je bastardna epistemologija odgovor na vulgarizacijo antike v popularni kulturi? Svetlana Slapšak je predlagala nomadizem kot epistemološki model, saj danes tradicionalna zavezanost eni teoriji in eni disciplini ne more več nuditi zadovoljivih odgovorov. Dr. Matjaž Babič je predstavil temo "Razvozlava linearja B in klasične študije nove dobe, kjer je poudaril, da je študente in raziskovalce izredno težko navdušiti nad mikenologijo, nad katero se je tudi sam težko navdušil, saj je daleč od lepih in vzvišenih mislih, s katerimi se mnogokrat želimo identificirati tisti, ki se ukvarjamo z antiko. Za razliko od egiptologije, kjer se strokovnjak ravno tako sooča s težavno pisavo, mikenščina ni nikoli dosegla mističnega statusa in mesta v miselnih predstavah splošne javnosti, kar lahko spremljamo npr. v poljudnih oddajah na televizijah National Geographic ali Discovery Channel. Dr. Marjeta Šašel Kos je v temi "Zlatorog in volkulja" predstavila svoje poglede na mesto in bodočnost antike v sodobnem svetu, kjer je še posebej poudarila pomen kvalitetnega raziskovalnega dela in sprotnega objavljanja v znanstveni periodiki, katalogiziranja rimskih najdb na slovenskih tleh in čimboljšega ažuriranja knjižničnega gradiva, ki predstavlja ključno sredstvo za komuniciranje v znanstveni skupnosti. Dr. Božidar Slapšak je v temi "Antične krajine 3. tisočletja" predstavil svoje poglede in izpostavil ključne razlike med antičnimi krajinami 2. in 3. tisočletja ter pokazal možnosti uporabe novih tehnologij v arheologiji. Martin Žužek je v svoji temi "So določeni vzorci manipulacije z antično kulturo epistemološka kostanta ne glede na čas, kulturo in institucijo?" izpostavil zanimive poglede, v katerih je poskušal pokazati, da manipulacija z antiko ni novodobna iznajdba in da se z njo soočamo že od nekdaj. Namesto nostalgije je predlagal natančno analizo manipulacij in morebitno ugotavljanje ponavljajočih se vzorcev. Popoldanski del je odprl dr. Marko Marinčič s temo "Interpretacija antične poezije: historicizem, intertekstualnost in njihove meje", kjer je predstavil v bistvu radikalno obraten pogled kot Svetlana Slapšak, saj je zavrnil teoretizacijo in pozval k izhajanju iz antičnega besedila, namesto da bi se zgubljali med neštetimi sekundarnimi viri. Kljub temu da po njegovem mnenju klasični filolog kot figura 19. stoletja ne obstaja več, pa ravno tako ne sprejema postmodernističnega mešanja različnih metod in teorij, ki ga Svetlana Slapšak imenuje bastardna epistemologija. Najbolj živahnega odziva je bila deležna tema "Antika pred izginotjem" ("Antika pred nestankom"), ki jo je predstavil dr. Dubravko Škiljan. Nanizal je dejstva, ki kažejo, da je preučevanje antike v stagnaciji in da je vedno manj tistih, ki posedujejo konkretno znanje o antiki. Ker je antika v predstavitvah in v zavesti sodobnega človeka le še izkrivljeni odsev tistega, kar si pod antiko predstavljamo strokovanjaki, je po njegovem mnenju antika obsojena na izginotje. Tako lahko na internetu pod geslom "Cezar" najdemo hkrati Gaja Julija Cezarja, priljubljeno znamko pasje hrane z istim imenom ali vinjak Cezar. Potrošnik mnogokrat več ne bo vedel, kateri Cezar je "pravi", ampak se bo odločil za tistega, ki mu bolj ugaja. Predavanju je sledila burna debata, v kateri so vsi po vrsti izražali svoj vtis, da so prve tri minute predavanja mislili, da predavatelj nikakor ne more misliti resno. Dr. Babič je izrazil prepričanje, da nikakor ne more verjeti v tako pesimistično napoved, saj v svoje delo, saj je med drugim glavni urednik revije Keria in predsednik Društva za antične in humanistične študije Slovenije, vlaga ogromno ljubezni in energije. Če bi namreč verjel pesimističnim projekcijam, bi se svojemu delu moral odpovedati. Podobne ugovore so izrazili tudi urednica Studie humanitatis Nada Pagon, študentje oddelka za klasično filologijo Aleš Maver, Jera Ivanc in David Movrin ter drugi poslušalci Mag. Matej Hriberšek je v temi "Slovaropisje klasičnih jezikov v 3. tisočletju: dosedanji dosežki in perspektiva" predstavil izredno pomembno področje antičnih študijev, ki ima ključno vlogo v pedagoškem procesu in pri prevajalskem delu. Slovaropisje predstavlja pomemben in dolgotrajen projekt, ki zaradi svoje obsežnosti zahteva tudi velika finančna sredstva. Kljub temu je za slovenske antične študije izvedba projektov ključnega pomena, saj doslej še ne posedujemo slovarskega korpusa, ki bi bil primerljiv z slovarji v velikih svetovnih jezikih. Maja Sunčič je v temi "Antika v imaginariju, imaginarij antike" predstavila medijske predstavitve in uporabe antičnih imen in simbolov. Čeprav v slovenskem medijskem prostoru ne zasledimo tako barvitih in komercialnih uporab kot v razvitih zahodnih državah, so slovenski primeri izredno zanimivi. Osredotočila se je predvsem na primere, kjer lahko opazujemo pomanjkljivo znanje avtorjev novinarskih ali reklamih besedil, ki pri poznavalcih izzivajo salve smeha, saj je učinek uporabe antičnega znaka pogosto nasproten od zaželjenega in pričakovanega. Takšne zmote nimajo večjega odmeva, saj jih potrošniki in avtorji ne zaznavajo, vendar predstavljajo koristno sredstvo za ugotavljanje predstave o antiki v imaginariju. Kolokvij se je zaključil v nadvse optimističnem vzdušju in v upanju, da srečanje obeta nadaljnje sodelovanje in iskanje odgovorov na vprašanja, ki so se izoblikovala na srečanju. Organiziranje strokovne skupnosti pa hkrati odpira možnosti za predstavitev širši javnosti, kjer so ključnega pomena konstanto delovanje in pojavljanje v javnosti. Slednje sicer ne zagotavlja premika z obrobja proti središču, vendar upočasnjuje še hitrejšo marginalizacijo, zato upamo, da bo naslednje strokovno srečanje v bližnji prihodnosti. Maja Sunčič ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.F-Secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 5 07:42:28 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Dec 2001 07:42:28 +0100 Subject: [SlovLit] ... v sliki in besedi Message-ID: <000701c17d58$020a2d60$444602c1@ff.unilj.si> Slike z Metinih stezic po Ratitovcu so na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri25.html. Povabiti sem sicer pozabil, pa naj zadošča poročilo. Na Prešernov r. d. sva z Janijem Kovačičem nastopila v KUD-u France Prešeren. On s kvartetom France in prostopoprešernovimi, jaz s šolsko uro, naslovljeno Kako Je Prešeren Žemljo Pojedel. Publika ni pobegnila. lp miran From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Thu Dec 6 10:42:24 2001 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Thu, 6 Dec 2001 10:42:24 +0100 Subject: [SlovLit] Dve predavanji Message-ID: <001901c17e3a$4f55a3a0$024602c1@ff.unilj.si> Spoštovani člani diskusijske skupine Slovlit, Sporočamo, da bosta v decembru dve nikakor ne nezanimivi predavanji: 1.) v SREDO, 12. 12. ob 18h, bo imela dr. KATJA ŠKRUBEJ, asistentka na Katedri za pravnozgodovinske znanosti Pravne fakultete v Ljubljani, predavanje z naslovom Pravotvornost najstarejših prednikov Slovencev in njihova zapušcina danes. PRAVOTVORNOST NAJSTAREJŠIH PREDNIKOV SLOVENCEV IN NJIHOVA ZAPUŠČINA DANES Predavateljica bo v prvem delu predavanja predstavila bistvene ugotovitve svoje disertacije z naslovom Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah (poskus rekonstrukcije na podlagi jezikovnega gradiva), v drugem pa bo izpostavila nekaj izhodisc za razpravo. Predavanje je organizirano v okviru Svobodne katedre in bo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2 (vijolična predavalnica). 2.) v TOREK, 18. 12., ob 18h bo imel akademik dr. PRIMOŽ SIMONITI predavanje z naslovom LATINSKA LIRIKA SREDNJEGA VEKA Predavanje bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Prisrčno vabljeni na obe predavanji. Matjaž Babič From nusa.mastnak na guest.arnes.si Mon Dec 10 17:57:45 2001 From: nusa.mastnak na guest.arnes.si (= Nuša_Mastnak?=) Date: Mon, 10 Dec 2001 17:57:45 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <001501c1819b$e2870ce0$03000004@pleiades> LEKTORSKO DRUSTVO SLOVENIJE sporoca, da bo akademik prof. Joze Toporisic v sredo, 12. decembra 2001, ob 17. uri v prostorih Drustva slovenskih pisateljev (Tomsiceva ulica 12) predstavil Slovenski pravopis 2001. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 11 11:48:58 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 11 Dec 2001 11:48:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Nekaj_povezav_potem_pa_še_dve_vabili Message-ID: <004701c18231$71d24aa0$0c03f9c2@hladnik> Najprej povezave ... Http://www.borut.com -- povezave na besedila slovanskih literatur. Http://www.acm.org/ubiquity/ -- Ubiquity, e-časopis in e-forum o računalništvu in družbi. Ljubosumnostna čustva vzbujajo preprosto, jasno, izčrpno in lepo urejene informacije o mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani 2003, ki so jih postavili na splet ameriški slavisti: http://www.fas.harvard.edu/~slavic/acs/. Naj bodo za zgled. Povezava na informacije o Ljubljani je še prazna. ======== ... in potem še vabili. Peter Svetina bo v ponedeljek 17. 12. 2001 ob 10.30 v predavalnici # 2 na FF izvedel preizkusno predavanje z naslovom Trubarjeva katehetična verzifikacija. Monja Pust bo zagovarjala magistrsko nalogo o Govekarjevi naturalistični prozi v sredo 20. dec. 2001 ob 9.40 v istem prostoru. Na oboje vabljeni. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 16 11:35:38 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 16 Dec 2001 11:35:38 +0100 Subject: [SlovLit] Visoko odlikovanje S. Hafnerju Message-ID: <006c01c1861d$6a5c6c20$3503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Friday, December 14, 2001 4:52 PM Subject: visoko odlikovanje S. Hafnerju, Dunaj 13.12.01 Miran, kratko poročam o slavnosti v dvorani Oratorium dunajske nacionalne knjižnice, kjer je veleposlanik Republike Slovenije izročil visoko državno odlikovanje ak. dr. Stanislavu Hafnerju, starosti avstrijskih slavistov prav na njegov 85. rojstni dan.Ob glasbenem programu in ob navzočnosti predstavnikov graške, celovške, dunajske in ljubljanske univerze ter predsednika SAZU, dr. F. Bernika, ob kolegih, prijateljih in mnogih uglednih slovenskih in avstrijskih osebnostih sta o slavljencu spregovorila dr. Neweklowsky /Dunaj/ in dr. Eisman /Gradec/, na izrecno povabilo slovenskega veleposlanika g. Vajgla pa tudi podpisani, kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter v imenu slovenskih slavistov. Uglednega profesorja in zavednega Slovenca je priznanje razveselilo; tople besede in vzdušje spoštovanja in naklonjenosti pa ga je ganilo. Izrečene so bile tudi besede o sodelovanju slovenistov in slavistov: poudaril sem, da se v samostojni Sloveniji zavzemamo za enakopravno in recipročno sodelovanje z vsemi univerzami, zlasti s tistimi v državah, v katerih živijo pripadniki našega naroda, in da smo pripravljeni takšno sodelovanje ohranjati in razvijati tudi z dunajsko univerzo, kjer so delovali tudi številni slovenski znanstveniki in slavisti ter tako izdatno prispevali v svetovno zakladnico znanosti in kulture. Sicer pa je bilo v četrtek na Dunaju res lepo biti Slovenec. Pozdrav Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 17 07:07:04 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Dec 2001 07:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Mateja_in_Andrej_Bartol_iz_Pariza_poročata Message-ID: <001401c186c1$0ca785c0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: mateja&andrej bartol To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 16. december 2001 22:45 Subject: Prispevek za slovlit V soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra, sva bila v Toursu, to je mesto 250 km južno od Pariza, tam je potekal dvodnevni festival jezikov in kultur sveta, na katerem sva predstavljala Slovenijo in slovenski jezik. Slovenija se je na tem festivalu predstavila šestič. Festival poteka v dvorani kongresnega centra Vinci (Leonardo je namreč nedaleč stran, v Amboisu, preživel zadnja leta in je tam tudi pokopan), in sicer se približno 70 jezikov in kultur predstavlja na stojnicah z različnimi prospekti, spominki, tipično hrano, knjigami, ves dan pa vzporedno potekajo tudi predavanja o posameznih deželah in tudi jezikovne delavnice. Zanimivo je, da se festivala ne udeležujejo samo t.i. veliki jeziki, ampak tudi npr. kreolščina, kurdščina, romščina, wolof ..., pa tudi esperanto, morsejeva abeceda, tam-tam ... Andrej je pripravil enourno predavanje o Sloveniji, njeni kulturi, zgodovini ..., popoldne pa še nekaj teorije o slovenskem jeziku, sama pa sem pripravila mini tečaj najosnovnejših slovenskih fraz. Festivala se udeleži najrazličnejša publika, na predavanje pa so prišli tudi nekateri profesorji s tamkajšnje univerze, pa tudi nekaj dijakov iz Lycée Balzac, ki je pobratena z Gimnazijo Poljane. Dijaki se maja odpravljajo na obisk v Slovenijo, zato so bili še posebej zagnani za učenje novih slovenskih besed. Zanimivo je tudi, da bo januarja Tours obiskal Boris Pahor (nekaj dni prej se bo mudil tudi v Parizu) in predstavil svojo knjigo Zatemnitve, ki je ravnokar izšla v francoskem prevodu (Les jours obscurs). Člani društva slovensko-francoskega prijateljstva (med njimi je velika večina Francozov) v Toursu že pridno kupujejo in berejo navedeno knjigo, da bodo lahko sodelovali v pogovoru s pisateljem. Zagnano, ni kaj. V nedeljo, 16. decembra, je v pariški Bibliotheque nationale de France potekal Salon literarnih nagrad, ki so ga organizirali >književni isti< časnika Figaro. Na salonu so se predstavili pisatelji, ki so v tem letu prejeli kakšno od literarnih nagrad, ki jih v Franciji podelijo preko 70: od najprestižnejše Prix Goncourt (okrog letošnjega nagrajenca Jean-Christopha Rufina je bila tudi največja gneča) do manj znanih. Pisatelji so svoja dela podpisovali, nagrajene knjige pa je bilo možno tudi kupiti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 19 13:20:26 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Dec 2001 13:20:26 +0100 Subject: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita Message-ID: <003101c18887$8b035b20$444602c1@ff.unilj.si> 1. Naslovi Http://www.uapress.ua.edu/authors/Glazie01.html -- Digital Poetics, The Making of E-Poetries; naslov, ki ga je priporočil Jaka Železnikar. Http://www.ulrichsweb.com -- dostop do baze 250.000 revij iz računalniškega omrežja UL. Popravek: Monja Pust bo zagovarjala magistrsko nalogo o Govekarjevem naturalizmu v četrtek 20. decembra ob 9.40 v # 5 na FF. Http://www.press.umich.edu/jep/07-02/bailey.html -- članek o elektronskem publiciranju. 2. Dva akademska mita Tole sem hotel vtakniti v 6. izdajo Praktičnega spisovnika, pa bi bila nazadnje knjiga preobsežna in še nič kaj učbeniškega značaja nista tale dva odstavka, zato ju raje dajem v prednovoletno slovlitovsko branje in komentar. Lp miran ========== Dva akademska mita Univerzitetno sceno prepoznamo po nekaterih ključnih temah, ki se vedno znova rinejo v ospredje njenih diskusij. Najbrž je prva med njimi avtonomnost. Mišljena je neodvisnost univerze od države, ideoloških in političnih interesov, pa tudi od ekonomije oz. tržnih zahtev. Univerza se rada vidi kot država znotraj države, kot rezervat, v katerem je mogoče slediti zgolj plemenitim ciljem znanstvene radovednosti in kjer veljajo posebna pravila obnašanja ter določeni privilegiji. Da gre za poseben svet, se najbolj očitno in navzven kaže pri tistih univerzah po svetu, ki so zgrajene kot kampus, kot mesto v mestu, zamejen kompleks univerzitetnih poslopij s precej samostojno upravo. Govoriti o avtonomiji univerze kot o akademskem mitu si lahko dovolimo zato, ker pri najpomembnejši stvari, financiranju, univerza nikakor ni avtonomna, ampak je odvisna od uspešnosti nacionalne ekonomije in odločitev državnih organov, kolikšen odstotek bruto produkta bodo namenili univerzi. Prave neodvisnosti ni niti na naslednji stopnji, ko se odloča o razporeditvi odobrenih denarjev. V praksi se fakultete še kako znajo prilagajati potrebam in pričakovanjem okolja in so pripravljene za dober zaslužek hitro odpovedati se temu ali onemu avtonomističnemu načelu. V vsakdanjiku posegamo univerzitetni ljudje po argumentu avtonomije najpogosteje takrat, kadar nam gre za uveljavljanje posebnosti in tradicije svoje fakultete v razmerju do univerze in kadar želimo ohraniti ali zagotoviti poseben status svoji panogi oz. fakulteti. Slovenisti se npr. sklicujemo na dejstvo, da v svetu nimamo konkurence in da smo edini strokovnjaki za slovenski jezik in literaturo, zato za nas ne morejo veljati enaka pravila kot za druge univerzitetne študije, ki se gojijo še na številnih drugih univerzah. Tudi literarnim zgodovinarjem pride prav sklicevanje na našo narodnokonstitutivno in državotvorno vlogo, ki naj ji država dá priznanje v obliki bolj širokogrudnega financiranja. Táko razumevanje univerzitetne avtonomije je seveda daleč od izvirnega. Tradicija angleške univerze se zdi manj zavezana abstraktnim načelom tešenja znanstvene radovednosti kot take in bolj povezana s socialno realnostjo okolja. Priznava svoj privilegiran status, ki ji ga je podelil vladar s koncesijo za izdajanje diplom za opravljanje nekaterih udobnih in donosnih poklicev. Od tod izvira tudi njen bolj pragmatičen odnos do študija in samoumevnost pričakovanj, da univerzitetni študij služi pridobivanju spretnosti za opravljanje poklica. Nekaj več občutka za realne potrebe družbe tudi našim literarnim študijskim programom ne bi škodovalo. Osebnostne ravni se tiče trdoživi akademski mit požrtvovalnosti akademskega učitelja. Raziskovalna strast in pedagoški eros ga tirata v samoodpovedovanje. Profesorji so predani svoji stroki in poklicnemu poslanstvu tako zelo, da zaradi tega trpi neznanstvena plat njihovega življenja: sledeč visokim moralnim načelom naj bi bili vsakdanjih rečeh nepraktični in nezainteresirani za denar in zaslužek. Radi poudarjamo, kako žrtvujemo rekreativno tretjino dnevnega časa znanosti, kako delamo preko vse mere in zanemarjamo svoje zasebno življenje na račun stroke. Čisto neprimerno se nam zdi razmišljati o samo osemurnem delavniku, namesto besede poklic uporabljamo besedo poklicanost, namesto opravljanja službenih nalog je govor o raziskovalni in pedagoški strasti. V marsičem se taka podoba učitelja pokriva s tipom donkihotskega literarnega junaka, ki nastopa sam proti umazanemu svetu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 21 07:09:05 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Dec 2001 07:09:05 +0100 Subject: [SlovLit] ... in dva akademska mita References: Message-ID: <002601c189e7$55219740$444602c1@ff.unilj.si> > ----- Original Message ----- > From: Osolnik Vladimir > To: 'Miran Hladnik' > Sent: 19. december 2001 16:37 > Subject: RE: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita > > > Dragi Miran, [...] > K Tvojima mitoma le vprašanje: ali ni na našem Oddelku pri najinih kolegih > tovrstno angažiranje delovna praksa večine in ne nadaljevanje namišljenega > profesorovanja? > Pozdrav Mirko > ========== ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Osolnik Vladimir Sent: 20. december 2001 7:31 Subject: Re: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita > Mirko, res je, tudi sam [...] [s svojim dnevnim tlakovanjem] > mit realiziram. Moja kritika gre v smer nenavadne > kombinacije naše trpljenjske in uživaške drže, na račun našega mazohizma: ni > nam prav, da garamo, še huje pa bi nam bilo, ko bi nam to možnost pretiravanja > odvzeli. In pa: mitologiziranje te drže po mojem prepričanju ni produktivno. [Vse > preveč spominja na manekenke ali filmske igralke, ki tudi ob vsaki priložnosti > poudarjajo, kako naporen je njihov posel. Kot da ne bi verjeli :)] > lp miran > ========== ----- Original Message ----- From: Ignac Polajnar To: Miran Hladnik Sent: 20. december 2001 14:23 Subject: RE: [SlovLit] Nekaj naslovov in dva akademska mita Dragi Miran, ne vem, kaj poreko tvoji kolegi na demitizacijo, ki je dobrodošla; kakor povsod, kjer se okrog človeške reve razraste mit o nenadomestljivosti, strokovnosti, predanosti, ponižnosti. Pa gre vendarle pri vsakem najprej za prostor pod soncem, kar je prav, zdravo in za prihodnost človeka nujno, pa še dobri Bog nima nič proti temu. Težava pa res nastane, če človek misli, da mora biti njegovega prostora več, kot ga je sposoben obvladovati. Edina avtonomija, ki jo doživim in kar naprej doživljam, pa je biti s tistimi, ki so mi blizu, četudi kdaj sam s seboj, in bivati s polnimi pljuči v svoji koži. Vse druge avtonomije pa so zamejene s človeško zamejenostjo in drugimi (ne)nedanostmi. In vse dobro v prazničnih dneh ter novem letu! Nace Polajnar ========== Vsem slovlitjanom veliko sreče; čisto vse pa vendar ne, ker jo mora tudi za druge še kaj ostati. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 28 20:58:46 2001 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Dec 2001 20:58:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_simpozij_2001 Message-ID: <000001c18fdd$a45eb8a0$6703f9c2@hladnik> Kratko poročilo o jubilejnem mednarodnem znanstvenem simpoziju Obdobja 20, Slovenski knjižni jezik, aktualna vprašanja in zgodovinske izkušne (ob 450. letnici izida prve slovenske knjige), ki ga je priredil Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v okviru Evropskega leta jezikov v denh od 5. do 7. 12.2001 v Okrogli dvorani TR3. Slovesni začetek te 20. mednarodne znanstvene prireditve, največje znanstvene mednarodne manifestacije Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete in Oddelka za slovanske jezike in književnsoti, je vodila predsednica simpozija, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha; pozdravne besede sta nato spregovorila dekan Filozofske fakutete in predstojnik Oddelka za slvonaske jezike in književnsoti, ob prisotnosti ministrice za šolstvo in znanost, ministrice za kulturo in ministra za zunanje zadeve. Na plenarnih sejah in pri delu obeh jezikoslovnih sekcij je sodelovalo 68 znanstvenikov, od tega 37 iz tujine, s češkega, poljskega, slovaškega, iz Italije, Nizozemske, Makedonije, nemčije, Romunije, Rusije, Ukrajine, Vel. Britnije in ZDA. Predavanja so potekala v delovnem in tolerantnem vzdušju, v slovenščini, ruščini in angleščini, ob simultanem prevajanju: spremljale so jih poglobljene, živahne diskusije in koristna izmenjave mnenj, pripomb ali pojasnil. Vsi ti znanstveni prispevki bodo, kot je to uveljavljena praksa doslej, objavljeni v jubilejnem tematskem zborniku, ki je že v pripravi. Ob tem uspešnem mednarodnem simpoziju, ki je potekal na visoki znanstveni ravni, ki pomeni nujen stik s svetovnimi dogajanji na znanstvenem področju slavistike in nov korak na področju raziskovanja ter uveljavitve slovenistike in slavistike, se želim zahvaliti vsem referentom, diskutantom, sodelujočim, še posebej pa predsednici dr. Adi Vidovič Muha za izvrstno vodenje in visoko strokovno raven Simpozija, in njenim sodelavkam pri tradicionalno odlični organizaciji tega mednarodnega srečanaja. Zahvala gre tudi Filozofski fakulteti, ki nam nudi streho in omogoča delo našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, in, seveda, ministrstu za znanost in šport, ki naše programe sofinancira. Vladimir Osolnik, predstojnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 07:32:31 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 07:32:31 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] ... in dva akademska mita Message-ID: <002101c19745$15f993e0$444602c1@ff.unilj.si> Žal je zelo res, da je kritično (polemično, tudi sovražno) soočanje v humanistiki tista oblika, ki nam je bolj domača od sodelovanja. Zadnje množične kritiške akcije okoli nove literarne zgodovine (Slovenska književnost 3) so lep zgled te humanistične folklore. O njej pišem v članku Evropa in Amerika pa slovenska literarna veda (http://www.ijs.si/lit/humanist.html-l2): "Empirično literarno vedo moti staro humanistično prizadevanje, naj bi vsaka razprava predstavila popolnoma novo, svežo, drugačno interpretacijo pojavov; to je samo odmev romantičnega estetskega postulata izvirnosti, ki je naloženo literarnim besedilom, in priča o odvisnosti literarnih študij od njihovega predmeta. Nove humanistične teorije ne rastejo iz predhodnih, ampak nastajajo polemično proti predhodnim teorijam ter z novim pogledom na staro predmetnost le profilirajo eno ali drugo socialno gibanje, skupino ali šolo. Tipično humanistične definicije so zato kratke veljavnosti (Fokkema 1990). Za znanstveni pristop je bolj kot izrekanje resnic značilna empirična metoda odpravljanja napak." Tudi glede sreče imaš čisto prav. lp miran ----- Original Message ----- From: Bogomir Mihevc To: Miran Hladnik Sent: 04. januar 2002 12:14 Subject: Re: [SlovLit] ... in dva akademska mita > Kolega Miran, > dovoli pripombo na tvoje voščilo - > sreče je več, če jo delimo z drugimi, ne manj! > Spada k našim mitom tudi to, da pri sreči, avtonomiji in poklicnem delu > vidimo druge preveč kot nasprotnike, ne pa kot soustvarjalce, partnerje, > sodelavce? > Bogomir Mihevc > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "slovlit" > Sent: Friday, December 21, 2001 7:09 AM > Subject: Re: [SlovLit] ... in dva akademska mita [...] > > Vsem slovlitjanom veliko sreče; čisto vse pa vendar ne, ker je mora tudi > > za druge še kaj ostati. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 07:41:57 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 07:41:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <003701c19746$6768a260$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Boza Krakar To: Hladnik Miran Sent: 05. januar 2002 18:46 Subject: slovenščina s komunikacijo Utegne se zgoditi, da bomo v pravični akademski jezi nad vsem, kar je v našem šolstvu narobe s slovenščino, spregledali, da se nam pred nosom oz. za zaveso, mahajočo pred našimi očmi, dogajajo ne le napake najnevrednejših med slovenisti, ampak minimaliziranje njenega pomena, če že ne kar ukinjanje predmeta sploh od drugih mojstrov slovenske edukacije. Nekaj let po vsesplošni prenovi šolstva se bo namreč zgodila nova reforma poklicnega izobraževanja, ki zajema enak ali večji del slovenske mladine kakor maturitetni programi.In v tej novi reformi se pouku slovenščine obetata dve >evropski< spremembi: (pre)imenovanje predmeta, ki bo nosil naziv slovenščina s komunikacijo, krčenje števila ur - sedaj 210 v triletnih šolah, po novem predlogu 180. (O obojem kritično pripoveduje v intrevjuju Janko Muršak - Šolski razgledi, 5.1. 2002, nekaj namiguje sicer drugače poantiran članek Z. Jana v šolskem Delu pred novim letom). Ena in druga novost pomenita, da se bo bodoče slovensko obrtništvo poslej učilo pri tem predmetu le še nekaj >veščin< praktičnega sporazumevanja, pisati npr. prošnje delodajalcem (za ta namen bodo imeli tudi predmet komunikacija v angleščini), brati SMS sporočilca, izpolnjevati obrazce (vprašanje, če vse, ki si jih izmišljujejo v tem pogledu zelo produktivni evrobirokrati in njih slovenski odvodi in ki včasih tudi mene prepričajo, da sem funkcionalno nepismena). Kaj se pri tem ustvarjalnem ubesedovanju po pravilih piše z veliko ali z malo začetnico, pa že vprašanje, če bo del snovi, saj se bognedaj ne bodo učili zapletene >faktografije< oz. >teorijepraktični< poklic ne potrebujejo, bodo porekli snovalci te učencem prijazne reforme. In kajpak še manj potrebujejo podatek, kdo je bil Prešeren in koga smo Slovenci imeli v časih G. Washingtona ali W. Shakespeara. Dosti bo, če se bodo znali vljudno podrediti (je to sporazumeti?) morebiti celo slovensko govorečemu delodajalcu iz Bank Austria ali Interbrew, jih bo že on poučil, kaj da je bilo v kulturni preteklosti in kaj velja v liberalni sedanjosti. In seveda pri tem ne gre, da bi že v šoli izgubljali čas z nepraktičnim prebiranjem izmišljotin, kot so zgodbe ali poezija, tega v življenju pač ne bodo potrebovali. Ne gre torej, da bi slavistke trpinčile to ciljno populacijo s tovrstno od izkušenj odtrgano robo, če že morajo, naj jim tu in tam preberejo kak strip ali krimič v >njihovem< jeziku. Meni se ob tem >kurikulu< zastavlja nekaj strokovnih in kakšno ideološko vprašanje. Kaj dolgoročno pomeni izbris vsakršnega sistematičnega (>teoretičnega<) znanja, ki ga implicira nov obseg in ime predmeta (pa s tem znanjem ne mislim na kakšno zahtevno teorijo, le na nekaj sistematično urejenih znanj o jeziku, denimo o pravopisu, in tudi o literarni oz. kulturni dediščini, denimo o Trubarju ali Prešernu)?- Ali kot pravi Muršak, ki je tudi kritičen do tega modela: >Kompetenc ne razvijamo samo na podlagi izkušenj, marveč tudi s pomočjo sistematično pridobljenega znanja.< Ponekod ugotavljajo (in ta znanja ponovno uvajajo), da so posledica tega zgolj >komunikacijskega< šolanja pravzaprav omejene komunikacijske zmožnosti. Te so na prvi pogled zadovoljive, retorika je primerna, vendar se pri podrobnejšem vpogledu pokažejo predvsem kot (gospodarjem všečne)zmožnosti gibanja/proizvajanja znotraj določenih okvirov, ne pa tudi kot zmožnosti zahtevnejšega komuniciranja, kakršno je npr. utemeljevanje lastnih pogledov ali upiranje manipulaciji. Za to je namreč treba tudi več dolgoročnega, sistematičnega znanja, Slovencem v bodoči Evropi npr. o tem, da smo tudi mi imeli ustvarjalce in nosilce nacionalnosti že v časih Shakespeara ali Washingotona, da imamo jezik, ki je kljub komplicirani slovnici enako poveden kot angleščina. Pa da je mogoče kaj povedati tudi po ovinkih, ne naravnost, in je včasih kaj treba tako tudi razumeti. - Res da se bodoči kuharji, avtokleparji, šivilje. tega nikdar niso radi učili, pa jim je zato treba kar odvzeti možnost, da bi s pomočjo minimalnega znanja, ki bi ga ob priložnosti potegnili iz dolgoročnega spomina, spregledali kakšno manipulacijo? In še: si pri dveh milijonih lahko privoščimo tako akulturne >neposredne proizvajalce< in tolikšen delež prebivalstva brez takih vednosti? Bomo s krnjenjem (zanemarjanjem) tega, kar je naše, res bolj vredni Evrope ali Nata? - Moramo za to res gospodarstvo razprodati, šolstvo pa osvoboditi spoznavanja >preživele< vloge književnosti in v pouku jezika ohraniti le nekaj zarotitvenih obrazcev (po možnosti brez pravil o vejicah in pikah v njih)? Spremembe se šele načrtujejo. Koristno bi bilo, da bi jih slovenisti ne ignorirali in na svoj vidik opozorili. Inštitucionalno. V svojem društvu in drugje. Poleg tistega, kar je po mnenju nekaterih s slovenščino v šolstvu narobe (in po mnenju drugih prav), bo morda najbolj narobe (ali nemara prav) tisto, česar sploh ne bo. Boža Krakar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 08:45:17 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 08:45:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Troje_povezav_in_ena_pobožna_želja Message-ID: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> Povezave Http://school.discovery.com/schrockguide/arts/artlit.html -- Seznam literarno- in jezikovnodidaktičnih spletnih mest. Bibliotehque national de France simpatično predstavlja nacionalno kulturno (ne samo literarno) dediščino. Na http://www.bnf.fr/pages/expos/brouillons/explorees/index.htm so med drugim na ogled rokopisi Vale'ryja, Hugoja, Zolaja, Flauberta, Sartra, Pereca in drugih, na http://www.bnf.fr/proust/ pa so strani Marcela Prousta. ============ Pobožna želja Slovlit ni literarnovedna kronika, kot je bila tista med leti 1996 in 1998. Urednik ima v diskusijskem forumu Slovlit le vlogo moderatorja, ki objavlja prispevke članov, ne pa vloge novičarja. Naj se vam torej ne zdi nevredno poročati o svojem delu in o strokovnih dogodkih, ki ste jim bili priča (o izidih knjig, konferencah, ekskurzijah ...). Pošljite na naslov slovlit na ijs.si. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 09:21:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 09:21:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <00bf01c19754$52547bc0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Marko Juvan To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 8:43 Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Kar je zapisala Boža Krakar-Vogel o razmišljanjih preobrazbe slovenskega jezika s književnostjo v poklicnem izobraževnaju, je pa v resnici videti alarmantno. V smer, ki jo zdaj kanijo izpeljati med širokimi krogi mladega prebivalstva in jo privesti do absurda, je sicer po mojem nekoliko zanašalo že gimnazijske kurikule, a to, kar se obeta naši družbi v tem primeru, je brez primere in presega vse meje! Zato v celoti in z vso slovenistično gorečnostjo podpiram Božino argumentacijo in poziv, da slovenisti združimo vrste in se odločno ter pravočasno upremo očitnemu poskusu popolnega izbrisa kulturno-literarne in zgodovinske zavesti med širšimi krogi manj izobraženega prebivalstva. To namreč vodi v osamitev humanističnih elit (te so že tako vedno šibkejše in slabše izobražene, potisnjene na obrobje), s tem pa tudi v popolno marginalizacijo naših poklicev. Ker so ravno izobraženske elite filološko-humanističnega profila že od 18. in 19. stol. naprej tradicionalni proizvajalec in širitelj narodne identitete, se s tovrstnimi šolskimi podvigi na široko odpirajo vrata za kolonizacijo Slovenije. Če se temu ne bomo uprli, smo vredni, da izginemo s prizorišča tudi mi (tj. slovenisti, kjer koli že delujemo). Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 10:22:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 10:22:58 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje predavanj Message-ID: <00f001c1975d$03df40c0$444602c1@ff.unilj.si> Vlado Nartnik sporoča, da bo jutri 8. januarja ob 11.00 v Historičnem seminarju ZRC SAZU prof. dr. Milan Nosić predaval o hrvaškem jezikoslovcu slovenskega rodu Josipu Završniku (1796--1843). Ste vedeli zanj? Vabljeni! From klemnov na email.si Mon Jan 7 11:13:35 2002 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Mon, 07 Jan 2002 11:13:35 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] = Re:_pobožna_želja In-Reply-To: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> References: <00a301c1974f$b180bfa0$444602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <1010398415.3c3974cf99d10@193.77.122.12> V čtrtek, 10. 1. ob 10. uri, bo založba Mladinska knjiga v knjigarni Konzorcij uradno predstavila Leksikon slovenskih literarnih junakov (avtorja Klemen Lah in mag. Andreja Inkret, urednik Drago Bajt). Vse, ki vas literarni liki zanimajo, bodisi strokovno bodisi ljubiteljsko, vabim na srečanje. Lep pozdrav, Klemen Lah P.S Malo za šalo malo za res: vse tiste, ki jih literarni liki ne zanimajo ne strokovno ne ljubiteljsko, sem vseeno dolžan opozoriti na možnost hitrega in lahkega zaslužka. Leksikon namreč ponuja do zdaj najširši in najbolj pester izbor literarnih likov: ni vrag, da se ne bi poistovetili oz. prepoznali vsaj v enem (priporočam negativce, npr. Pehto, Brdavsa, Bedanca, Cefizlja) in na sodišču iztržili primerno odškodnino za pretrpele duševne muke in bolečine (če tožbo izgubite, se sklicujte na primer romana Modri e). :) ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 12:48:28 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 12:48:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <001801c19771$3961e4a0$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 11:26 Subject: Re: [SlovLit] Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Prenova poklicnega izobraževanja in uničenje predmeta "slovenščina" je napredovalo že zelo daleč in če želimo preprečiti katastrofo, bi morali kar energično poseči. Pred meseci sem o tem pisal predsedniku SD, dr. Marku Jesenšku, vendar ne vem, če je pobudo upošteval, oziroma, kaj je napravil. Morda bi ga bilo dobro še enkrat spomniti na pomen in razsežnosti prizadevanj, pri katerih po mojem vedenju slovenistična stroka ni sodelovala. Vsekakor so avtorji zelo samozavestni in vehementno utrjujejo pozicije (srečanja z ravnatelji, predstavitve v Portorožu, srečevanje v mednarodnih okvirh - program Mocca, profiliranje širše javnosti, ki je poneumljanju naklonjena, itd.). Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 13:06:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 13:06:25 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <003d01c19773$f2b3fe00$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan (mailto:zoltan.jan na guest.neticom.si) To: Miran Hladnik Sent: 07. januar 2002 11:03 Subject: Fw: vabila Dragi Miran, vesel bom, če mi boš napravil malo reklame in slovlitovce obvestil s priloženim vabilom (brez italijanske verzije). Kolegi, ki želijo redno prejemati obvestila o delu Inštituta za italijansko kulturo v Ljubljani po e-pošti, se ji lahko javijo in to sporočijo na e-naslov : Istituto Italiano di Cultura (mailto:italcult na s5.net). [...] Lepe pozdrave in še lepše jadranje po novem letu Zoltan JAN ======== Uresničujem Zoltanovo naročilo z naslednjim povzetkom: Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vabi na predstavitev knjig Zoltana Jana Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 in Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih, ki sta izšli pri založbi Rokus. Pogovor z avtorjem knjig bo vodil pesnik in akademik Ciril Zlobec. Četrtek, 10. januarja 2002, ob 18. uri v prostorih Inštituta, Kongresni trg 13, Ljubljana. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 14:39:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2002 14:39:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Re:_=5BSlovLit=5D_Slovenščina_s_komunikacijo Message-ID: <000901c19780$c6dd8960$444602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: DARJA BUTINA To: 'Miran Hladnik' Sent: 07. januar 2002 13:34 Subject: RE: [SlovLit] Re: [SlovLit] Slovenščina s komunikacijo Ali je kdo že slišal tudi za "bilingvizem" (ta ko so to menda poimenovali avtorji pobude), ki naj bi ga začeli uvajati v (srednjih?) šolah? Če sem prav razbrala govorice, naj bi to pomenilo, naj bi nekatere predmete poučevali v angleškem jeziku (zemljepis, zgodovina). Nisem pa zmogla ugotoviti, ali bi iste predmete sploh še poučevali v slovenščini, ali zgolj v angleščini. Imata obe "akciji" kaj skupnega? Kaj o tem pravijo stroka in ustrezne ustanove (oddelek na FF, SAZU, SD ...)? Kot rečeno, slišala sem samo govorice, nič bolj določnega. Vesela bom vsakega pojasnila. Lep pozdrav, Darja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 10 12:15:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Jan 2002 12:15:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Ali_imajo_naši_vedno_prav=3F Message-ID: <001e01c199c8$171beea0$a903f9c2@hladnik> Včerajšnja vroča senatna diskusija o nepravičnosti habilitacijskih postopkov za naše kandidate me je spodbudila v naslednji premislek. Nobenega dvoma ni, da imajo "naši" pri nogometu vedno prav: takrat kadar dajo čisti gol in takrat kadar poškodujejo nasprotnika. Razlogov za solidarnost je tudi v drugem primeru na ostajanje: je bila pač groba igra, tako je to v športu, so že zaslužili itd. Če sodnik našega diskvalificira, mu je bil krivičen, saj so nasprotniki počeli enako, pa tega ni hotel videti ... Tako je tudi v družini (za svojega človeka se bomo pa ja zavzeli), v vojski (normalno), v razmerju državljana do policije (res da sem naredil prekršek, ampak ustavili so samo mene, drugih pa ne), pri nacionalnih zadevah (je kje kdo, ki bi si upal trditi, da Slovenci nimamo pravice do Piranskega zaliva ali da so evropski in globalizacijski interesi nad nacionalnimi?), v literaturi (če ni naš, o njem niti pisali ne bomo) in v akademski sferi. Na filozofski fakulteti smo "naši" humanisti, oni drugi pa so tehniki in naravoslovci. Jasno je ko beli dan, da se humanistom v tej združbi godi huda krivica, ker smo v manjšini in ker nihče noče upoštevati naše "specifike". Kadar smo v položaju, ko se moramo izreči, katera stran v konfliktu ima prav, se običajno odločimo, da imajo prav naši, to je skupine, ki so nam bližje po rodu ali po interesih ali posamezniki, ki jih imamo preprosto radi. Šele potem se bomo potrudili poiskati "objektivne" argumente, s katerimi bomo podkrepili našo odločitev in jo napravili prepričljivo tudi za druge, saj bi bil argument, da imajo prav zato, ker so naši ali ker jih imamo radi, naiven in nezaslišan. Sami pri sebi natančno vemo, da v civilizirani družbi tako ne gre, in zato sestavljamo pravila, ki naj bi našemu opredeljevanju odvzela status pristranskosti. Težava pravil je v tem, da jih komponiramo z mislijo na bodoče situacije ali iz spomina na konkretne primere in vanje tako vpisujemo svoje predstave in želje, kako naj strežejo našemu interesu. Če pa pravila pišejo skupine z različnimi interesi, se rodijo tako ohlapne in nejasne formulacije, da omogočajo različne interpretacije in ponovni spopad interesov. Ali je od takih nejasnih pravil sploh kakšen hasek? Je: pri uveljavljanju lastnega interesa ali zavzemanju za svoj prav se lahko sklicujemo nanje in si utrjujemo iluzijo, da ravnamo objektivno in po pravici. Preveč jasnih pravil ne maramo, ker nam po izkušnji v polovici primerov povzročajo škodo (in nasprotni strani korist). Zato se jih trudimo oblikovati tako, da nam kasneje omogočajo ravnanje "v duhu" in ne "po črki", oz. po domače rečeno, uveljavljanje lastnega interesa. Samo besedico "praviloma" vnesemo v člene, pa bomo že lahko pri prvem in vseh nadaljnjih primerih ravnali tako, kot nam paše: formulacija "praviloma traja mandat dve leti" v praksi pomeni, da bodo vsi naši mandati daljši od dveh leti. V želji po taki prožni, "človeški" obravnavi se je gnetla in interpretirala npr. tudi kategorija pogojnega izpita, to je tistega, brez katerega ni napredovanja v naslednji letnik. Popust se je najprej zgodil skozi nesmiselni izum "spregledljivega pogojnega izpita" (po domače: pogoj, ki ni pogoj!), potem pa še z interpretacijo, za koliko časa se pogoj lahko spregleda. Kadar zmaguje nasprotna intepretacija, pravilom, ki so omogočila uveljavitev nasprotnikove argumentacije, nejasnost začnemo očitati. Vendar nam to ne brani, da ne bi izrekli nezaupnice tudi zelo jasnim pravilom, kadar imamo s takimi slučajno opraviti in se znajdemo v situaciji, ko se reči ne iztekajo v našo korist. Očitamo jim, da so mehanična in da ne vidijo živega človeka, ki je njihov predmet in njihova žrtev. Dovolj redko smo si sposobni priznati, da nimamo vedno mi prav in da "naši" fantje niso vedno na pravi strani. Ko se posameznik odloči to razložiti svetu, ga ta čudno pogleda in si reče: spet eden tistih, ki [...] v lastno skledo. Ko se to odloči razložiti "našim", ga ti odpravijo z izdajalcem. Družba se zaveda kočljivosti dileme in je našla način, kako se izogniti zoprni situaciji, ko bi morali dati prav interpretaciji/interesu drugega in se sprijazniti z izgubo prijateljev ali celo z izobčenjem iz skupine "naših". Tak je mehanizem več inštanc odločanja. "Našemu" človeku bomo napisali pozitivno recenzijo in tako izkazali dobro voljo, lojalnost, prijateljstvo in pripadnost (saj vendar nismo umazani), objektivno presojo pa bomo odrinili višjim, bolj odmaknjenim inštancam, ki se jim ni več treba bati zamere, saj prosilca ne poznajo, pripadajo drugi stroki in še navajeni so ravnati tako "birokratsko". Mentor priporoči študenta, ki prosi že za drugi, po pravilih nemogoči ponovni vpis, in prepusti objektivno in kruto odločitev ustreznemu fakultetnemu ali univerzitetnemu telesu, tako počnemo pri prošnjah za podaljšanje bivanja v študentskih domovih, za štipendije, za nagrade, za subvencije, za službe, za študijski dopust, pri revijalnih objavah, pri raziskovalnih projektih, pri habilitacijah itd. Ali je zaupanje v sposobnost korektnega opredeljevanja, kadar gre za "naše", potem fantastično? Mislim, da obstaja pot do priznavanja in uveljavljanja objektivnih kriterijev pri opisanih odločitvah, in to je čim pogostejša izkušnja sprejemanja odločitev, ki se naših interesov ne tičejo neposredno. Seveda lahko tudi take situacije izrabimo za krepitev svojega položaja razsodnika, svojega "ugleda", svoje "avtoritete" in kar je še podobnih čednosti. Vendar nas obenem nuja odločanja vadi v odgovornosti in nas odpira za manj pristransko držo. Recept je torej prevzemanje funkcij v družbi in odgovornosti na svoja ramena. Ta, ki se danes razburja zaradi brezdušnosti in odtujenosti kakega univerzitetnega organa, bo leto in dan po tem, ko ga bodo izvolili za predsednika tega organa, po vsej verjetnosti ravnal enako kot predhodniki. Če mu seveda ne bo šlo samo za uveljavljanje interesa "naših". Še en pogoj za korektno odločanje je, da namreč odločitve, tudi v primeru, ko se odločanje ne izteče v našo korist, niso usodne za našo eksistenco. Nepristransko odločanje si lahko privoščimo torej samo v položaju relativnega blagostanja. Hvala bogu, da imajo "naši" vsaj v 50 odstotkih res prav in da jih tedaj ni težko zagovarjati pred višjimi inštancami. Za moj distanciran (pa vendar upam da konstruktiven) odnos do "našega" je krivo (ali zaslužno) dejstvo, da sem kar nekaj časa preživel v tujini, od koder se "naše" samoumevnosti pokažejo v čisto drugačni luči. Kako modelno se artikulira razmerje naše : tuje v slovenski literaturi, mi je odprla oči knjiga Henryja Cooperja o Francetu Prešernu (glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html), kako pa se v distanci do akademskih strasti utrjujem od tedna do tedna, živijo dokazi na drugi polovici strani http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri26.html (na prvi polovici strani so posnetki s praznovanja 190-letnice slavistike na graški univerzi, ki bi se jih končno tudi dalo povezati z zgornjim razpravljanjem, pa bo vendarle za danes dovolj). lp miran From surla na ares.fils.us.edu.pl Fri Jan 11 17:47:03 2002 From: surla na ares.fils.us.edu.pl (Surla) Date: Fri, 11 Jan 2002 17:47:03 +0100 Subject: [SlovLit] Novoletno voscilo (in nekaj drobcene samohvale) iz Katovic Message-ID: <200201111647.RAA25542@ares.fils.us.edu.pl> Malce zapoznela, pa vendar iskrena novoletna voscila od katoviskih slovenistov! Tukaj trenutno za vrocino skrbimo samo predavatelji in lektorji, ki pricenjamo z razporejanjem izpitnih terminov, in novodobni narodni junak Adam Malysz, cigar nekoliko slabsa pripravljenost je glavna tema vecine pogovorov (tudi v resnejsih medijih). Se je pa zato precej zanimivega dogajalo v tednih zadnjih zdihljajev leta, od katerega smo se poslovili. Na tukajsnjem Institutu za slovansko jezikoslovje, kot se imenuje slavistika na Slezijski univerzi, je ze dolga leta navada, da se pred odhodom na bozicno-novoletne pocitnice pripravi Vecer bozicnih pesmi. Sredisce letosnjega srecanja je bila praznicna miza. Vsaka skupina je nanjo prinesla eno "svojo" tradicionalno jed. Slovenisti smo seveda prispevali potico. Predstavnik vsake izmed sestih jezikovnih skupin je ob tem povedal tudi nekaj besed o obhajanju teh lepih praznikov. "Slovenci" smo za to castno nalogo izbrali Agnieszko iz drugega letnika (ki ji je izvrstno uspel tudi eksperiment prvega poskusa peke potice!) Se pred tem pa smo (na pobudo samih studentov) izvedli tudi vecer slovenske poezije. Skupina "drugosolcev" je, drzec se povsem osebnih vrdnostnih meril, pripravila in doziveto predstavila izbor iz ustvarjanja slovenskih pesnikov dvajsetega stoletja. Z zvoki avtorske (in na vsebino pesmi navezujoce se) glasbe so se prepletli verzi Srecka Kosovela, Antona Vodnika, Tomaza Salamuna, Borisa A. Novaka, Janka Ferka in Primoza Cucnika. Ker pa smo prireditev posvetili pokojnemu profesorju Tonetu Pretnarju, ki je pred desetletjem prav pri nas sklenil svojo zivljenjsko pot, smo v program uvrstili tudi enega njegovih prevodov Mickiewicza. Imeli pa smo tudi posebno gostjo: s slovenskimi prevodi nekaj svojih pesmi o Sloveniji je nastopila sestnajstletna Klaudija, ki se je na potovanjih skozi naso dezelo navdusila nad njenimi lepotami in jih ovekovecila v pesniski govorici. V svoje domove smo se vracali z zadovoljnim obcutkom dozivetja necesa polnega in lepega, da je bilo vse skupaj se prijetneje, pa so poskrbela dekleta (in nekatere mame), ki so nam omogocila uzivanje ob produktih svojega aktivnega spoznavanja skrivnosti poticnih receptov. (Zadovoljni lektor pa je v enem stevilnih hipermarketov izbrskal se nekaj steklenic pristne slovenske grozdne kapljice). Posebna zahvala gre tudi gospe Katji z veleposlanistva, ki se je podala na dolgo pot iz Varsave kljub zelo neprijetnim vremenskim razmeram. Ker smo bili delezni kar nekaj cestitk, zdaj sanjarimo o se kaksnem podobnem podjetju. Studentje bi se radi lotili slovenske dramatike... Z najlepsimi pozdravi lektor Andrej Surla From kramberger na uni-mb.si Sat Jan 12 10:30:50 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 12 Jan 2002 10:30:50 +0100 Subject: [SlovLit] bilingivizem Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober dan vsem, Darja Butina sprasuje, ce je ze kdo slisal za zamisel o uvedbi bilingvizma pri nekaterih predmetih v (srednjih) solah. O tem sam ne vem nicesar, rad pa bi dodal nacelno pripombo. Iz njenega pisanja veje ton, da jo to skrbi -- in da si tega ne zeli. Najbrz niti sama ne ve, v kaksni zmoti zivi. Kajti skrajnji cas je prisel, da uvedemo bilingvizem -- ne samo pri zemljepisu in zgodovini, temvec tudi pri pouku materinega jezika. Samo v tem primeru bodo lahko ucenci, dijaki in studenti s*e brali objave svojih profesorjev -- glede na habilitacijska pravila, katere objave stejejo, namrec preostaja samo s*e objavljanje v ameriskih revijah, ki ne izhajajo v spanskem jeziku. Samo neumnez je s*e pripravljen napisati resno razpravo za kaksno slovensko kulturno in / ali znanstveno revijo. Obstajajo celo posamezniki, ki so ponosni, ker so zaradi teh in takih pravil zatolkli *znanstveno* revije ene od nasih fakultet. In SP 2001 pravi, da obstajata samo zvezdoslovje (ne pa tudi astronomija: Zvezdoslovno-geofizikalni observatorij na Golovcu bo baje v kratkem zamenjal tablo pri vhodu) in bajeslovje (ne pa tudi mitologija -- Herkul je zato po novem bajeslovni lik) -- zanimivo je opazovati odnos do "starih" uveljavljenih tujk ali prevzetih besed in do novih, anglicizmov: zdi se, da je bilingivzem ze bolj zakoreninjen v teh krajih, kot smo si pripravljeni priznati. Zato iskreno upam, da ne gre za govorico, temvec resno namero pristojnega ministrstva, pozegnano v Beogradu, ... ah ... pri Potocniku in v Bruslju. [Dopolnilo tega pisanja je najnovejse Miranovo razmisljanje -- to mislim na povsem drugi ravni resnosti, kakor je napisano besedilo izven oklepajev.] Lep pozdrav, Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis ni najbolj berljiv, a je res moj! iQA/AwUBPEACbjmB2MCalO5JEQJdHgCfZfEy2qiOBxQPXqHmITmkyFMcuGUAoLDA c6XAhAj1oujrzvQE/vjrhyw5 =YTWi -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 13 19:54:00 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 13 Jan 2002 19:54:00 +0100 Subject: [SlovLit] Opozorili so nas na naslednje vire Message-ID: <006b01c19c63$ade2c5a0$6b03f9c2@hladnik> Http://www.humbul.ac.uk/ -- Humbul, viri za humaniste: slaviste, druge filologe, komparativiste. Http://www.lii.org -- knjižničarski viri. Http://www.vts.rdn.ac.uk/ -- učbeniki in drugi priročniki v omrežju. Http://www.keithstanger.com/ineteval.htm -- kriteriji za vrednotenje spletnih mest. Za naslednje zbirke, dosegljive v ljubljanskem univerzitetnem omrežju, je izhodišče Mrežnik v NUK-u (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.html): Contemporary authors, informacije o 110.000 avtorjih 20. stoletja, pomembnih za angleško kulturo; Deutsche Biographische Enzyklopädie & Deutscher Biographischer Index -- oba skupaj preko pol mio biografskih podatkov, relevantnih za nemško kulturo; http://dictionary.oed.com/ -- Oxford Dictionary Online (231.000 gesel). Kaj napravi v internetnem brskalniku (IExplorer) pritisk na F11? Okno razširi na cel zaslon. In kako pridemo nazaj do menijev? Spet s F11. lp miran From kramberger na uni-mb.si Mon Jan 14 12:14:50 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 14 Jan 2002 12:14:50 +0100 Subject: [SlovLit] uvaz*anje Message-ID: Dober dan, Miran Hladnik nas vsake toliko izbeza iz nasih kotickov, v katere smo se zavlekli v zimsko spanje. Zato imate zdaj na zaslonu nekoliko daljse razmisljanje kot odziv ne samo na njegov zapis, poslan vsem clanom 'slovlit' dopisovalne skupin, temvec tudi na njegov clanek, h katermu nas je napotil proti koncu svojega pisanja. ***** 1. Morda je v svojem razmisljanju o odlocanju vendarle naredil napako -- na eni strani imamo salomonsko resitev z besedico "naceloma", na drugi pa imamo pravila, ki so v resnici veljavna na podrocju kemije, z njimi pa skusamo meriti ucinkovitost znotraj humanistike. In dokler bomo povelicevali nekaj, kar pocne privatna firma iz ZDA z imenom ISI, ki zase mirno trdi, da izbira revije zgolj z dolocenih geografskih podrocij in prvenstveno v angleskem jeziku, bomo samo ponavljali naso sicersnjo prodanost neki drugi firmi na nekem drugem podrocju. Rezultat tega je, da imam po uradni evidenci za obdobje 1998--2001: nic objav in nic tock. Ukvarjal pa sem se kar nekaj let s srednjevesko nemscino, rezultat je bilo berilo s studijo, in kar nekaj casa z zgodovino ampelografije, rezultat je bila obsezna slikovna monografija s studijo [manjsih stvari tu ne bom omenjal]. Zato trdim, da je nekaj narobe z merili in nacini evidentiranja. In tudi trdim, da je zaradi te logike bila zatrta revija, katere ustanovitelji so v ime vstavili besedico "znanstvena": tam so objavljali zgolj bedaki, ki niso razmisljali o habilitacijskih tockah. Zato s*e enkrat trdim, da so pravila butasta -- in s*e bolj so butasti tisti, ki po njih mirno presojajo in vplivajo na eksistence tistih, o katerih odlocajo. Na sreco nisem znanstvenik, temvec zgolj ljubiteljsko oblikujem vednost v oblike, ki jih je mogoce posredovati drugim -- zato na vse skupaj gledam od zunaj (in z distanco). Pa vendar ni mogoce mesati prosenj za ponovni vpis in habilitacijskih meril, kakrsna smo uveljavili v teh krajih. In dokler v Slavisticni reviji, ki velja za najbolj znanstveno, odkrivam enake tipkarske napake, kakrsne dela avtorji tudi v osebnih e-sporocilih, tako dolgo je po svoje upraviceno omalovazujoce gledanje na domace revije in domace urednisko delo. Vlecenje doslednih konsekvenc iz tega pa ravni ne bo dvignilo, temvec bo stvar razresilo zgolj z dokoncno zadusitvijo domacega objavljanja. *** 2. V skladu s predlogom sem poiskal Hladnikov clanek o Presernovem Krstu in Zemljevih Sedmih sinovih. Ja, Cooprova novost je verjetno v tem, da prestavi pozornost od pisateljev na literarne like -- prevzemanje, uvazanje in adaptiranje smo doslej cenili, ceprav praviloma s precejsnjim zamikom, pri pisateljih -- zlasti v zvezi s Trubarjem in Presernom in Cankarjem (pravzaprav zanimivo vprasanje: smo bili na to pozorni samo pri teh treh, pri drugih pa dosti manj -- ce je bil literarno nacitan Zemlja, so bili najbrz s*e mnogi drugi, a smo bili pri njih morda manj pozorni na prelomen pomen prevzemanja in uvazanja). Morda bi bila zato bera bogatejsa, ce bi namesto pisateljev bolj sistematicno opazovali like v njihovih delih: a sonet Vrba spodbuja uvazanje ali ne, je vprasanje, ki si ga lahko zastavimo ob pesmi nekoga, ki je bil sin tovornika. Ampak, kljucna se mi zdi v tej zvezi beseda 'prilagoditev': torej ne gre samo za to, kaj je bilo prevzeto, temvec bolj, kako -- kako poteka prilagajanje, s cim iz tradicije, domacega okolja je prevzeto povezano. Stritarja niso marali, ker je bil prevec velemestna oseba in "odmaknjen", ker ni bil v stiku s tukajsnjimi, slovenskimi sodobnimi estetskimi in literarnimi nazori (in je bival v predmestju skupne prestolnice, med Dunajem in Ljubljano pa je takrat ze vozil vlak) -- sredi 60-tih let povzroca viharje v teh krajih, ze v 70-tih, in pozneje [Dunajska pisma] s*e bolj, pa velja za nekoga, ki ne razume domacih krajev, ki mu manjka stik z njimi, da bi lahko pravilno presojal in dajal uporabne predloge. Morda bi veljalo znova premisliti njegov stik z velemestno kulturo in evropskimi tokovi -- ce ze njegovi predlogi niso bili uporabni v slovenskih krajih, ali so bili vsaj moderni, v korak z evropskimi? In v Prijateljevem zborniku, izdanem pri SM ob stoletnici njegovega rojstva, najdemo v enem od prispevkov nedatirano njegovo pismo (morda je avtor prispevka namenoma izpustil datum), v katerem izraza obcudovanje do tistih, ki so vztrajali v teh krajih in izpeljevali spremembe, niso zgolj od zunaj in od dalec kritizirali, dajali predlogov, ne da bi se ubadali s tezavami izvedbe. Kar si lahko privosci 200-milijonski narod, tega si ne more na enak nacin privosciti 2-milijonski: za dolocene vrste stavb preprosto ni prostora, ni sredstev in ni tehnicnih, organizacijskih izkusenj. Pritisk na ameriske univerze je toliksen, da je kljub visokim kriterijem zmeraj mogoce dobiti dovolj oseb za izvajanje predavanj in raziskav -- pri nas pa celo po vseh letih projekta "mladi raziskovalci" nimamo pokritih vseh podrocij (obenem pa nam na nekaterih ljudje uhajajo, ker ni sistematiziranih mest ne znotraj obeh univerz in ne po raziskovalnih / muzejskih in drugih primernih ustanovah). V tujini lahko postavijo zahtevo, da mora biti mentor aktiven na podrocju, s katerim se ukvarja varovanec, pri nas to pomeni nevarno zozitev tem, ki si jih morejo mladi izbrati, ce naj ne odidejo ze prvi hip v tujino -- mi vsakega tujca, ki v okviru projekta Erasmus pride (zaide) k nam, pokazemo po televiziji, v ZDA bi morali uvesti poseben kanal, ce bi hoteli vsakemu nameniti 3 minute. Eni trdijo, da prevec prevajanja skodi domaci ustvarjalnosti, drugi smo veseli, da obstaja prevajanje, in smo prepricani, da je lahko nasa odlika in prednost strokovni bilingvizem (ali celo vec) -- prevajanje konceptov / pojmov med dvema jezikoma je lahko izjemno uporaben in natancen nacin preverjanja prepricljivosti, uporabnosti, smiselnosti misli: torej bi morali predvsem dvigniti raven domacega urejanja revij in knjig, kar bi nas tudi usposobilo za pisanje prispevkov, sprejemljivih za tuje revije. Ko obiscem prijatelja v Erfurtu, dobim zmeraj velik polet, narocim si z njegovo pomocjo najnovejse knjige in si med pogovori v kuhinji z njim zamislim, kako bi lahko stvari izboljsal, spremenil na svoji fakulteti ali znotraj "svoje" univerze. Ko se vrnem, ugotovim, da bi moral vsaj eno od knjig prevesti, ker je sicer neuporabna za tri cetrtine studentk in studentov, predvsem pa opazim, da je prevec specializirana in da zahteva dokajsnje predznanje (kategorialno, kontekstualno), ki ga ne morem pricakovati / zahtevati od svojih studentk in studentov. Vsi kolegi mi ob prvih besedah, kaj bi bilo smiselno, dobro narediti, hitijo razlagati, zakaj to ni mozno, ni izvedljivo, katere vse igrice in osebne konstelacije naj upostevam kot nepremagljive ovire -- prijatelju v Nemciji se zdijo te konstelacije izziv, razlog, da se necesa lotis, pri nas pa so oblika, kako samega sebe pokopljes. Opozarjajo me, da moram objavljati v revijah, ki jih pokrivajo SCI, SSCI in HCI -- a svojo magistrsko nalogo in disertacijo sem napisal z *ogromno* literature, ki sem jo nasel po povsem drugi poti (tudi tisto, ki je v anglescini) -- pozneje sem se ukvarjal in se ukvarjam s stvarmi, ki so povsem drugacne narave, zato so postala iskanja v taksnih indeksih s*e manj zanimiva, ceprav o njihovi uporabi vsako leto znova predavam v 1. letniku; za povrh je tudi tako, da me objave v tujini, kolikor me zanimajo, mikajo v revijah, ki se v glavnem "izmikajo" obdelavi v teh indeksih. In tako naprej v zacaranem krogu. Na, toliko. Clanek o Presernu in Zemlji je zanimiv; kaj je vzbudil v meni, sem zapisal -- spodbuja razmisljanje in vzbuja upanje, da se bo nasel Krpanov naslednik, ki bo slovenskim krajem okrog Vrha pod Sveto trojico prinesel sreco, ker si bo pridobil zasluge v Bruslju. Kajti ni jasno, ali je Krpan s svojim uvazanjem soli res povecal blagostanje v svojem okolju. Po Maxu Webru je moderno kapitalisticno pridobitnistvo drugacno od drugih pridobitnistev prav po tem, da skusa moderni kapitalist s poslom, ki ga bogati, poskrbeti za druzbeni napredek okolja, v katerem bogati. To je zagotovilo racionalnosti bogatenja, ker gre za dolgorocnost, po kateri se razlikuje od ropanja ali izcrpavanja. (Mimogrede in za konec: Medijsko pokrivanje sodobnih slovenskih misijonarjev pa je morda treba razumeti res kot konsekvenco Crtomirovih opevanih dejanj po prekrstitvi.) Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 18:51:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jan 2002 18:51:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Ad:_Ali_imajo_naši_vedno_prav=3F_=28tretjič=29_in_eno_vabilo Message-ID: <001501c19f7f$eead91e0$1103f9c2@hladnik> 1. Ad: Ali imajo naši vedno prav? (tretjič) 2. Vabilo ======= 1. Ad: Ali imajo naši vedno prav? (tretjič) Igorjev komentar mojega prispevka Ali imajo naši vedno prav? me je opozoril na potrebo, da nekatere izjave natančneje pojasnim, sicer bi se kdo utegnil vprašati, kaj počnem na humanistični fakulteti, ko pa bi bil očitno bolj primeren za tečnega državnega uradnika. V tako službo me nič ne mika, zato razlagam dalje, omejujoč se na najbolj občutljivo točko zadnjjičnega razmišljanja (razmišljanja od zadnjič), to je na habilitacijska pravila. Ker egoistično uživam srečo privilegija, da mi ni več treba plezati po akademski lestvici in si razbijati zob ob členih habilitacijskega pravilnika, sem spregledal, da so v preštevilnih primerih osebne izkušnje prijateljev in kolegov s habilitacijskimi postopki zelo zoprne in postavljajo pod vprašaj mojo izhodiščno domnevo, da so propozicije v grobem v redu in krivične le v posameznostih. Dopuščam možnost, da sem do obstoječih pravil preveč prostodušno razpoložen in da so v praksi slabša, kot se mi kažejo. Kljub temu vztrajam pri načelnem razmišljanju in trdim, da so tudi slabe propozicije boljše od nikakršnih. V nasprotnem primeru bi obveljalo, da je vsakršno merjenje naše primernosti in učinkovitosti nepotrebno, saj je vse, kar naredimo, enako dobro, to je odlično, torej lahko počnemo vse, kar se nam kot najbolj kompetentnim v našem segmentu stroke zdi prav. Anarhistični plati moje narave bi tako rezoniranje celo ustrezalo, pa kaj, ko je svet hierarhično urejen in na vsakem koraku zahteva od nas vaganje in primerjanje. Da so pravila oblikovali tehniki in naravoslovci, se očituje v vsaki njihovi točki, ne morem pa pritrditi, da vedno v našo škodo. Če kdo, potem humanisti zelo hitro dosežemo minimalne znanstvene točke, neredko pa zahtevano število točk dvakrat ali trikrat presežemo. Prav nam pride praksa individualnega avtorstva. V drugih disciplinah se število točk na objavo razdeli med številne soavtorje in ti se potem zlepa ne prekobalijo preko zahtevanega pra ga. Samo strinjam se lahko s kritiko, ki jo je Igor izrekel na račun AHCI-ja in drugih anglocentričnih citatnih indeksov. Od slavističnih publikacij so v Arts & Humanities Citation Index vključene revije Slavic and East European Journal, Wiener slavistisches Jahrbuch, Welt der Slaven, Zeitschrift für slavische Philologie, Slavonic and East European Review, Russkaja Literatura, občasno se kaj slovenskega pojavi tudi v World Literature Today. Od slovenskih revij je notri samo Filozofski vestnik. Ni opaziti, da bi se na članke o slovenski književnosti, registrirane v AHCI, kdo kdaj skliceval. So dokazano neodmevni, pa vendar štejejo več kot tisti v domačih publikacijah. V sveži izdaji Praktičnega spisovnika, ki sem ga dobil iz tiskarne včeraj, sem si privoščil na račun AHCI-ja tele stavke: "Komur od slavistov gre za globalno slavo ali vsaj za točke, ki mu bodo pomagale plezati po akademski lestvici, bo objavljal v naštetih revijah. Za slovenskega literarnega zgodovinarja sta indeksa [mišljen je poleg AHCI še SSCI] zaradi svoje anglocentričnosti komaj uporabna: v AHCI je med skupno 1100 upoštevanimi revijami 63 % iz severne Amerike, 24 % iz zahodne Evrope in le 3 % iz vzhodne Evrope. Razprav o slovanskih literaturah posebej ne ponuja nobena od zbirk." Kdaj že je mednarodni slavistični komite sklenil postaviti svoj lastni citatni indeks, pa iz načrtov ni bilo nič. Ne zato ker bi nam ameriška konkurenca metala polena pod noge, ampak ker se ne znamo organizirati in ker po takih indeksih očitno nimamo dovolj velike potrebe. (Kaj pa če slovenisti in slavisti res kvalitativno preraščamo okvire t. i. "normalne znanosti", ki jemlje citatne točke zares in tako demonstrira svojo omejenost? :-) Z angleščino in mednarodnostjo je na Slovenskem tako: načeloma zavračamo samoumevnost, s katero so v tujem jeziku ali v tujini objavljene reči več vredne kot domače, v praksi pa vedno zelo naglas kažemo na vsako mednarodno referenco in tujce a priori jemljemo kot ustreznejše razsodnike. Ljudje, ki prihajajo od zunaj, so ponavadi res lahko ustreznejši razsodniki. Primer: pred dvema dnevoma sem po televiziji poslušal pogovor avstrijskih sodnikov z razvpitim deželnim glavarjem Haiderjem: edini med diskutanti, ki je od zunaj neobremenjeno in objektivno presodil nezdrave domače koroške razmere, je bil povabljeni švicarski publicist. --- Nič drugačen ni odnos do tujega jezika v umetnosti, celo v tisti umetnosti, ki zunaj domačih meja in domačih konzumentov pravzaprav nima pravih možnosti za preživetje in ki bi se brez težav lahko poudarjeno sklicevala na svojo nacionalno ekskluzivnost. Zelo zrasteta ugled in cena vsakemu, ki si je znal najti prevajalca v angleščino. Poudarja se, da je umetnik dobil nagrado v Benetkah, pomislite, v Benetkah, zelo lepo se sliši, če je zapisano, da je nekdo študiral v Pragi ali v Moskvi ali na Dunaju ali v Rimu namesto v Ljubljani. Ni čudno, da si avtorji tako prizadevajo za mednarodno priznanje, saj kar je tuje, pred tem ima Slovenec spoštovanje. Kaj bom storil najprej kot organizator prihodnjega slovenističnega simpozija? Skušal bom nagovoriti ugledne tujce za članstvo v mednarodnem organizacijskem odboru, ker to pač nekaj šteje. (Saj mi ne zamerite teh odkritih besed, dragi bodoči člani odbora, ki tole berete?) Točkovanja in ocenjevanja verjetno ne bi potrebovali, če bi živeli v taki bogati državi, ki bi lahko preživljala vse narojene znanstvenike in humaniste, jim objavila vse članke in financirala vse projekte. Ker takih držav na svetu še ni in Slovenija gotovo ne bo prva, ko bo do njih prišlo, so si oblasti izmislile selekcijske postopke. Več ko je prosilcev in manj ko je služb in denarja, strožji bodo postopki. Tu so tudi razlogi za vedno nove, strožje interpretacije pravil. Ko denarja zmanjka, uradniki zaklenejo vrata in naročijo čakajočim, naj še enkrat stopijo v vrsto drugo leto. Morda bo naslednje zvenelo kruto, pa vendar ni provokacija: krivičnost selekcije bi se v enem kontingentu lahko ugotavljala le ob primerjanju kvalifikacij tistih, ki so jim bili odobreni projekti ali jim je bil odobren višji naziv, s tistimi, ki so ostali pred vrati. Bi želeli s prstom pokazati na kolega srečneža, ki so se za njim zaprla vrata, in zahtevati zamenjavo? Pred tedni je po fakulteti krožil papir s predlogom za razširitev seznama revij, ki bi objava v njih prinašala maksimalno število točk. Bil sem proti zato, ker že sedaj lahko objavljamo v več visoko točkovanih revijah: SR, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost, Linguistica, Acta neophilologica in še kaj. Ob predlogih dolgih seznamov relevantnih publikacij se vzbuja sum, da selekcije pravzaprav nočemo in da nam je ljubši sistem, v katerem se bomo vsi znašli v prvem razredu. (Nič ne de, če bo za prvi razred nekam preobljudeno.) Tudi prav in za vsakdanjo plat življenja celo bolje. V tako izravnanem svetu ne bi bilo priložnosti za zamere ljudem, ki smo jih imeli za prijatelje, dokler nam niso napisali negativne ocene, in izkoreninjeno bi bilo neugledno čustvo zavisti, po katerem nas prepoznavajo v svetu. Zdaj pa zares. Če je objava v Slavistični reviji točkovana osemkrat bolje kot npr. objava v Zborniku seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, čeprav sta enako dolgi in je morebiti druga po naši vsebinski presoji celo tehtnejša, podatek ne more biti argument za trditev o zagamanosti točkovnega sistema, ker je bil sklep o višjem točkovanju SR posledica drugačnega razmisleka, namreč da se z izbiro ene take revije poveča kvaliteta objav v disciplini: da bi si pridobili točke, stremljivi avtorji zasujejo izbrano revijo s prispevki, uredništvo je primorano k večji selektivnosti in s tem zagotovi reviji odličnost. Naj zaključim s primerom iz zasebnega pisma Igorju. Na cesti Ljubljana-Kranj je sredi ravnine na lepem znak 70, kjer policaji merijo hitrost. Omejitev po mojem nima pametnega razloga, pa bom vendarle pritisnil na zavoro in tega ne bom interpretiral kot zmago kolektivne represije nad posameznikovo svobodo ali zmago neumnosti nad zdravo pametjo, ampak kot napako v sistemu, ki je v principu ustrezen in je naklonjen tudi odpravi napake. Morda sem res oportunist in nepoboljšljiv optimist, pa kaj naj bom drugega, če hočem ohraniti čas in moči za resnejše delo. (Nikakor ne smem zamolčati komentarja ene od kolegic, ki sem jih zadnji teden moril s tole temo: omejitev na 70 na omenjenem odseku ceste Kranj-Ljubljana se ji zdi pametna omejitev. In če natanko premislim ...) Lp miran ======== 2. Vabilo V sredo 23. januarja ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronski časopisi), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 19:06:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jan 2002 19:06:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanja_podiplomskih_študentov Message-ID: <004301c19f81$c1110440$1103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Alenka Zbogar To: [...] Sent: Thursday, January 17, 2002 1:58 PM Subject: Podiplomci Obveščam vas, da smo se včeraj prvič sestali s podiplomskimi študenti slovenske književnosti in jim razložili okvirni načrt študijskega leta 2001/02. Do letošnjega junija se bomo z njimi sestajali predvidoma enkrat mesečno. Učitelji slovenske književnosti naj bi srečanje vodili enkrat. Prvo bo 5. 2. 2002 od 17.00 do 19.30 v predavalnici 209 (doc. dr. Igor Saksida). Drugo bo potekalo pod vodstvom izr. prof. dr. Bože Krakar Vogel 13. 3. 2002 od 17.00 dalje v predstojnikovi pisarni, predstavile se bodo referentke Mojca Poznanovič, Zdenka Blažko in Nataša Špolad. 27. 3. 2002 bo predaval red. prof. dr. Miran Hladnik (od 17.00 do 19.30). V začetku aprila bo srečanje vodila doc. dr. Irena Novak Popov, referentke bodo Meta Lokar, Katja Lah in Mateja Jankovič. Peto srečanje bo najbrž 25. 4. 2002 (doc. dr. Marko Juvan), šesto pa pod vodstvom doc. dr. Aleša Bjelčeviča verjetno 15. 5. 2002 (referentke Silva Belšak, Mateja Medvešek, Maruša Stoklasa). Zaključno srečanje bo v začetku junija (piknik). Opisani okvirni načrt je bil zasnovan na željo in predlog naših podiplomcev. Študente bomo obveščali tudi o predavanjih gostujočih profesorjev in zagovorih magisterijev ter doktoratov. Za sodelovanje in morebitne pripombe ali predloge se vsem iskreno zahvaljujem. [...] S prisrčnimi pozdravi, Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 25 08:39:27 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Jan 2002 08:39:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Analiza_vpisa_na_slovenščino_v_lanskem_letu Message-ID: <000901c1a573$72af55c0$4b03f9c2@hladnik> 1. Analiza vpisa na slovenščino v lanskem letu 2. Dve obvestili ======== 1. Analiza vpisa na slovenščino v lanskem letu (www.vpis.uni-lj.si) Na slovenščino se je v zadnjih treh letih vpisalo po 80 dvopredmetnih in 40 enopredmetnih slovenistov, prijavilo pa se jih je več: pri enopredmetnikih manj kot pri dvopredmetnikih, kjer je interes za tretjino presegal razpisana mesta. Pri E ni bilo omejitve razpisa, pri D pa je prag iz leta v leto višji, kar je razveseljivo; trenutno znaša 67 točk. Razpisana mesta pri E so se zapolnila z 2. in 3. željo, kjer je bil minimum 84,75 točk. Potrjuje se že znana resnica, da so bili D-študentje precej boljši dijaki od enopredmetnikov: D so zbrali povprečno 79 točk, E pa 64,5 in so vsako leto slabši. Ne razumem prav natančno vpisne aritmetike, ki da na koncu v prvem letniku 68 vpisanih E in 110 vpisanih D, zelo jasno pa se vidi, da je med E skoraj polovica ponavljalcev in med D skoraj ena četrtina. Fantov se vpisuje vsako leto manj, v zadnjem letniku jih je med E samo desetina, med D pa samo 5 %. Vpis na E je ziheraški, saj so vpisani skoraj vsi, ki so slovenščino kot E navedli kot prvo željo. Pri D je ta odstotek 85 %. Izrednih študentov je malo (25 D in 10 E). Opazni so naslednji trendi: rast interesa za D, naraščanje moških (se bliža četrtini), vedno višje povprečje srednješolskih točk pri D (69,5) in žal vedno manjše pri E (57). Pokukajmo še h konkurenci, k bratskemu komparativističnemu oddelku, ki razpisuje 20 E in 40 D. Tudi tam so E po srednješolskem uspehu slabši od D in celo slabši kot na slovenistiki (60 točk), so pa zato toliko boljši pri D (89,5 točk); pri D je vpis omejen s pragom 77 točk (ki pa rahlo pada). Ponavljanja je precej manj kot pri nas, skoraj enako pa jih pesti pomanjkanje moških. Pred časom, ko se je pripravljal kreditni študij, je vse kazalo, da bo našo dvopredmetnost nadomestila izbirnost. Zdaj ko so kreditni programi oddani, se je izkazalo, da se duhu kreditnega sistema (žal, op. mh) nismo prilagodili in ostajamo pri starem. Stremljivi študentje se bodo tako še naprej pogumneje odločali za tvegane kombinacije dvopredmetnega študija, slabši in manj stremljivi pa za enopredmetne smeri, če bo izbira med D in E obstajala. 2002/03 bo na slovenščini razpisano 60 E- in 60 D-mest. Kaj to pomeni glede na zgornje številke? Prosim za komentar. ======= 2. Dve obvestili Na www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ je osvežen seznam 1500 in več diplomskih nalog iz slovenske književnosti in prečiščen geslovnik za iskanje po zbirki; delo je opravila absolventka Andreja Musar. Hvalim se s 6. izdajo Praktičnega spisovnika. Okrepil se je po straneh (311) in žal tudi po ceni (4000). Njegova spletna verzija še ni pripravljena, na naslovu www.ijs.si/lit/spisovn.html je še vedno izdaja iz leta 1997. lp mh From spela_arhar na email.si Tue Jan 29 00:36:15 2002 From: spela_arhar na email.si (Email.si) Date: Tue, 29 Jan 2002 00:36:15 +0100 Subject: [SlovLit] = O_številkah Message-ID: <001501c1a854$9e957a00$a14648d9@arnes.si> Res je, da se lahko na E študij vpiše vsakdo; to nekoliko zniža vsoto točk povprečnega enopredmetnika, ki se (za zdaj) niti ni nujno šolal na gimnaziji. Ni pa res, da je slednji posledično manj stremljiv, pogumen, aktiven, inteligenten, marljiv, uren in kar je podobnih kvalitet. Do takšnih sklepov prihajajo profesorji sami (izkušnje so izkušnje, vendar se prilagajajo predsodkom in izkrivljenim povprečjem) in prav radi jih prenašajo tudi na študente. Če si slab - jasno, enopredmetna, najbolje, da kar opustite študij. Če si dober - no, saj je kar bilo, za enopredmetnika, mislim. Tak odnos ne bo nikoli privabil dobrih študentov, točke se ne bodo zvišale in število diplom tudi ne. Poglejte drugače. Izbira enopredmetne smeri je zgolj specializacija. Študent te smeri ve, kaj želi v življenju početi in pripravljen je usmeriti svojo nedeljeno pozornost in energijo proti temu cilju. Zanaša se na oddelek, da mu bo omogočil kvalitetna predavanja in da bo s tem dobil (preprosto rečeno) dvakrat toliko slovenističnega znanja kot dvopredmetni - ali pa poglobil že naštudirano. Urnik mu omogoča, da redneje obiskuje vaša predavanja; z njim se srečate tudi v manjši skupini, kjer je delo prijetnejše in pridejo na dan tudi vaše mentorske sposobnosti; enopredmetna je torej celo izvrsten potencial za formiranje vaše šole. Enopredmetnik seminarje izdeluje kot po tekočem traku in jih tudi predstavlja, kar je za dvopredmetne prej izjema kot pravilo. Uri se torej v znanstvenem pisanju in govornem nastopu. Enopredmetnik dobiva na izpitih dodatna vprašanja, kar vam - če ne drugega - vsaj malo razbije delovno rutino. Enopredmetnik izdeluje slovenistiko bolj sproti. Ko bo prišla generacija s spremenjenim programom do absolventa, bomo morda videli tudi, da enopredmetnik prej diplomira. Morda. Brez heca, čas je, da se začnejo poudarjati dobre strani E študija (to, da je luftarski, je dobra stran za tiste študente, ki jih nočete) in E študentov. To bo dobra osnova za čase, ko bosta smeri, vsaj številčno, enakovredni. Lep pozdrav, Špela From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 11:28:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Jan 2002 11:28:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Iščemo_skupnega_sovražnika Message-ID: <001c01c1a8af$bfa09580$8d03f9c2@hladnik> 1. Ste brali 2. Brižinci 3. Drobna protivirusna spretnost 4. En magisterij 5. Tudi Američani ... ======= 1. Ste brali kulturne in šolske strani v Delu na začetku tedna? Jaz sem si izpisal naslednje: "V slovenščini ne srečuješ rojakov, temveč poklicane in nepoklicane, usposobljene, še raje pa neusposobljene jezikovne revizorje, ki ti neprestano skušajo dopovedati, da si bedak in da ne znaš lastnega jezika. Slovenec je Slovencu -- [...] slavist." (V. Ošlak) Za zgled nam avtor daje permisivno in zato uspešno angleško jezikovno politiko. Potem je bilo tu razmišljanje dijakinje, ki zavrača prizadevanje družboslovno usmerjenih sošolcev, da bi matematiko izrinili iz mature, protest geografov (J. Kunaver) proti zmanjševanju geografije v poklicnih šolah, protest humanista (M. Javornik) proti amerikanizaciji izobraževanja, ki je kriva, da dijaki ne poznajo osnovnih kulturnih faktov, in protest slovenistke (B. Krakar) proti "evropeizaciji" šolskih programov, ki v poklicnih šolah izrinjajo slovenščino, zlasti literaturo. Moje vprašanje: če vsi samo izgubljamo (literati, slovenisti, matematiki, geografi), kdo potem pridobiva? Kdo ima koristi? Imamo vsi skupnega skritega velikega sovražnika, ki se izogiba javnemu soočenju, in kako mu je ime? Demokracija, dekadenca, globalizacija, evropeizacija, pragmatizem, nihilizem, ateizem, potrošništvo? Ali pa skupnega velikega sovražnika in manipulatorja ni in se le med sabo spopadamo za svoj kos pozornosti in vpliva? ======== 2. Brižinci Kortlandtov prepis Brižinskih spomenikov se je znašel na novem mestu spletnem mestu na nizozemskem strežniku: http://www.kortlandt.nl/editions/freis.html. Milan V. Smolej s Finske, ki me je opozoril na spremembo lokacije, se v zasebnem pismu zgroženo sprašuje, kako lahko "uradna Slovenija" tako zatajuje BS in jih sama ne zna postaviti na splet. ======== 3. Drobna protivirusna spretnost Morda se tudi kdo od slovlitjanov spopada z navalom viroznih datotek, ki prihajajo na njegov naslov s kužnih strojev računalniško manj pismenih, temu primerno manj samozaščitno ozaveščenih in nič hudega slutečih uporabnikov. Virus, ki moti naše delo, se imenuje BadTrans in prihaja v obliki pisma s priponko, v katerem je namesto naslova le besedica Re: Takoj ko se s kazalcem odpravimo nanj, da bi ga zbrisali, se že sproži predvajalnik zvočne datoteke in obenem namesti zoprno datoteko z imenom kernel32.exe v direktorij C:/Windows/System, ki jo lahko zbrišemo samo potem, ko zaženemo stroj v DOS-u. Odkril sem, da lahko uspešno zbrišem táko kužno pismo, če le z ustrezno spretnostjo udarim na brisalko (tipko Delete), tj. ne prehitro in ne prepočasi, recimo na mojem stroju v četrt sekunde. Vadimo torej! ======== 4. En magisterij Sonja Čokl bo zagovarjala magisterij z naslovom Merila ocenjevanja pri maturitetnih esejih v sredo 30. januarja 2002 ob 11.00 v sejni sobi FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani. ========= 5. Tudi Američani ... ... skušajo zbuditi dijakov interes za poezijo. Na strani Kongresne knjižnice v Washingtonu http://www.loc.gov/poetry/180 je poet lavreat Billy Collins postavil 180 pesmi sodobnih ameriških pesnikov (za vsak dan pouka po eno, brez kakšnega literarnozgodovinskega ali -teoretičnega reda), ki naj jih dijaki berejo naglas, ne da bi jih morali tudi analizirati. Spletna lokacija prepričuje dijake, da je poezija lahko razumljiv, nemučen in oči odpirajoči del njihove vsakdanje izkušnje. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 12:26:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 29 Jan 2002 12:26:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_O_številkah References: <001501c1a854$9e957a00$a14648d9@arnes.si> Message-ID: <005901c1a8b7$d5e32800$8d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Email.si" To: Sent: Tuesday, January 29, 2002 12:36 AM Subject: [SlovLit] O številkah > Res je, da se lahko na E študij vpiše vsakdo; to nekoliko zniža vsoto točk > povprečnega enopredmetnika, ki se (za zdaj) niti ni nujno šolal na > gimnaziji. Ni pa res, da je slednji posledično manj stremljiv, pogumen, > aktiven, inteligenten, marljiv, uren in kar je podobnih kvalitet. Statistični enopredmetnik je žal tak, kot ga kažejo številke. Učiteljska izkušnja z E pa je zelo raznolika: po eni strani slaba (zadnjič na izpitu npr. nisem mogel dobiti podatka, kdaj je trajala prva svetovna vojna), po drugi strani pa so (ste) med enopredmetniki nadpovprečno stremljivi, sposobni in uspešni študentje, ki vas je človek lahko samo vesel. > Do takšnih > sklepov prihajajo profesorji sami (izkušnje so izkušnje, vendar se > prilagajajo predsodkom in izkrivljenim povprečjem) in prav radi jih > prenašajo tudi na študente. Nihče od učiteljev seveda ni imun za stereotipiziranje, vendar ne poznam nikogar, ki bi ocene zapisoval samo na osnovi svojih predsodkov do E. > enopredmetna je torej celo izvrsten > potencial za formiranje vaše šole. vaše šole ali raje naše šole? > Enopredmetnik seminarje izdeluje kot po > tekočem traku in jih tudi predstavlja, kar je za dvopredmetne prej izjema > kot pravilo. Se popolnoma strinjam, da ima E-študij prednosti pred D-študijem. Saj o tem v Slovlitu pogosto pišemo in tudi letošnjega že drugega ali celo tretjega povečanja razpisnih mest za E na račun D-mest ni mogoče pripisati samo učiteljski egoistični želji, da bo taka vpisna aritmetika laže garantirala kadrovsko širitev v stroki, ampak tudi zaupanju v intelektualni potencial enopredmetnih študentov. Naj ponovim, da je še lani kazalo, kako bo v kreditnem študiju sploh lahko obstala samo enopredmetna slovenščina in da je bil zato enopredmetni študijski program vreden naše prve pozornosti. Žal (spet žal) smo ga premalo odprli nematičnim izbirnim vsebinam. Naj torej neugledni statistični podatki ne omrtvičijo enopredmetnikovega elana, ampak naj ga raje še spodbudijo. Enopredmetniki, jaz vas podpiram! lp miran From rok.burja na lek.si Wed Jan 30 07:49:45 2002 From: rok.burja na lek.si (Burja Rok) Date: Wed, 30 Jan 2002 07:49:45 +0100 Subject: [SlovLit] =o_enopredmetnem_in_izrednem_študiju Message-ID: Pozdravljeni! Strinjam se s Špelo Arhar, enopredmetni študentje nis(m)o manj spodobni in kar je še podobnega. Tisti, ki pa študiramo npr. slovenščino kot enopredmetni študij, pa smo ali bogati ali pa nori, saj moramo za en letnik odšteti pol milijona SIT. In prosim, ne preveč filozofirati o tem, da je to naložba za prihodnost: ob taki nataliteti profesorji slovenščine v prihodnosti ne bodo imeli koga poučevati. Ampak to je pa že druga zgodba. S spoštovanjem, Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 30 16:49:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 Jan 2002 16:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Enopredmetniki Message-ID: <001501c1a9a5$b0c6c880$d34602c1@ff.unilj.si> From: To: Subject: Enopredmetni samorastniki Date: Wed, 30 Jan 2002 12:14:54 +0100 Strinjam se s spoštovanim kolegom Rokom Burjo, s katerim se prebijava = skozi E-študij slovenščine tudi tako, da se nama ne mudi preveč. = Zakaj? Iz "banalnega" dejstva, da se je po končanih obveznostih = potrebno ponovno vpisati v višji letnik in se s tem znebiti zavidljive = količine cekinov. Vsekakor je E-študij v vseh pogledih sprejemljiv, = zanimiv, raznovrsten, kakovosten sicer bolj po zaslugi lastne = iznajdljivosti ... le predrag. Cena študija ob delu je zagotovo nekaj = takega, s čimer se ni moč boriti na formalni ravni, saj po vseh = poizvedovanjih do bistva problema (beri: praštevila pol milijona SIT) = nikakor ni mogoče priti. Reče se pač, da je cena tako postavljena = na temeljih neke finančne konstrukcije (bog daj, da bi se sesedla!), = ti pa, plačaj ali pusti, študiraj ali ostani (slovenistično) neuk = itd. Je pa po drugi strani tudi res, da je končna odločitev le tvoja = in (očitno) tudi samo tvoj interes. Nacionalni? Pha, ništrc, prazne = marnje, nič od tega, dragi moji, zgolj osebna odločitev in želja = po znanju. Vendar je potrebno povedati, da tako solistično = študiranje (na predavanja z rednimi študenti pač ni mogoče = hoditi zaradi obveznosti v službi, posebnih predavanj za izredne = študente v višjih letnikih pa tako ali tako ni, ker nas je najbrž = premalo) zahteva od človeka veliko samoiniciativnosti, iznajdljivosti = in spopadanja s snovmi na popolnoma golih temeljih, ki jih občasno = omilijo le kakšni zapiski rednih študentov ali drugače pridobljeno = gradivo. Velika večina profesorjev je iz prave snovi in so dostopni za = vsakršno individualno pomoč, to pa je največkrat tudi vse, kar = "kupimo" s šolnino. Debata o E- in D- študiju se mi sicer zdi = zanimiva, je pa "zanimiv" tudi vidik I-študija (=3D izrednega), ki = sploh ni obravnavan kot neka relevantna možnost, temveč le kot = privatno šivanje fakultativne malhe, iz katere se skotrlja več = denarja, kot ga pa vanjo pride. Za tako krpanje očitno pridejo prav = tudi čudaki, slovenistični samorastniki, znanja željni = posamezniki, ki se na poti do željenega cilja podajo tudi po izredni = poti. Se opravičujem morebitnim bralcem. Malo sem udaril mimo koncepta = predhodne diskusije, a mi je ležalo na duši. Pozdrav, Jože = Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 31 11:30:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 31 Jan 2002 11:30:29 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Enopredmetniki Message-ID: <006b01c1aa42$4f488240$1c03f9c2@hladnik> Pismo kolega Štucina pošiljam še enkrat, tokrat s šumevci v pravem kodnem razporedu. Z opravičili Miran Hladnik. ============= Strinjam se s spoštovanim kolegom Rokom Burjo, s katerim se prebijava skozi E-študij slovenščine tudi tako, da se nama ne mudi preveč. Zakaj? Iz "banalnega" dejstva, da se je po končanih obveznostih potrebno ponovno vpisati v višji letnik in se s tem znebiti zavidljive količine cekinov. Vsekakor je E-študij v vseh pogledih sprejemljiv, zanimiv, raznovrsten, kakovosten sicer bolj po zaslugi lastne iznajdljivosti ... le predrag. Cena študija ob delu je zagotovo nekaj takega, s čimer se ni moč boriti na formalni ravni, saj po vseh poizvedovanjih do bistva problema (beri: praštevila pol milijona SIT) nikakor ni mogoče priti. Reče se pač, da je cena tako postavljena na temeljih neke finančne konstrukcije (bog daj, da bi se sesedla!), ti pa, plačaj ali pusti, študiraj ali ostani (slovenistično) neuk itd. Je pa po drugi strani tudi res, da je končna odločitev le tvoja in (očitno) tudi samo tvoj interes. Nacionalni? Pha, ništrc, prazne marnje, nič od tega, dragi moji, zgolj osebna odločitev in želja po znanju. Vendar je potrebno povedati, da tako solistično študiranje (na predavanja z rednimi študenti pač ni mogoče hoditi zaradi obveznosti v službi, posebnih predavanj za izredne študente v višjih letnikih pa tako ali tako ni, ker nas je najbrž premalo) zahteva od človeka veliko samoiniciativnosti, iznajdljivosti in spopadanja s snovmi na popolnoma golih temeljih, ki jih občasno omilijo le kakšni zapiski rednih študentov ali drugače pridobljeno gradivo. Velika večina profesorjev je iz prave snovi in so dostopni za vsakršno individualno pomoč, to pa je največkrat tudi vse, kar "kupimo" s šolnino. Debata o E- in D- študiju se mi sicer zdi zanimiva, je pa "zanimiv" tudi vidik I-študija (=3D izrednega), ki sploh ni obravnavan kot neka relevantna možnost, temveč le kot privatno šivanje fakultativne malhe, iz katere se skotrlja več denarja, kot ga pa vanjo pride. Za tako krpanje očitno pridejo prav tudi čudaki, slovenistični samorastniki, znanja željni posamezniki, ki se na poti do željenega cilja podajo tudi po izredni poti. Se opravičujem morebitnim bralcem. Malo sem udaril mimo koncepta predhodne diskusije, a mi je ležalo na duši. Pozdrav, Jože Štucin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 5 16:02:35 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Feb 2002 16:02:35 +0100 Subject: [SlovLit] Kakovost univerze Message-ID: <001501c1ae56$26133ce0$7803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: Tuesday, February 05, 2002 7:07 AM Na začetni strani ljubljanske univerze www.uni-lj.si/kakovost so prispevki o vprašanjih visokega šolstva, posebej o skrbi za kakovost univerze in povezave na organizacije in posameznike, ki se s tem ukvarjajo. Pozdrav! B. Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 11 14:50:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Feb 2002 14:50:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Petero_reči Message-ID: <002501c1b303$0f3fd580$d34602c1@ff.unilj.si> 1. Interaktivna poezija 2. Štipendije 3. Kulturni praznik 4. Konkordance in besedilni korpusi 5. Mednarodni slavistični kongres 2003 =========== 1. Interaktivna poezija. Na naslovu http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. Prosim za ogled in komentar. 2. Štipendije. Pogovor predstavnikov Fulbrightove fondacije ter nemških DAAD in Humboldtove fondacije o možnostih štipendiranega doktorskega in podoktorskega študija v tujini bo v sredo 20. februarja med13. in 14. uro na naslovu http://www.avh.de/avh/chat.htm -- za spremljanje pogovora se je potrebno prej prijaviti. 3. Kulturni praznik. Poročajte, kako ste proslavljali prešerca. Jaz sem bil v Budimpešti s temo Pesnik na bankovcu ali Prešeren in slovenska kultura, kar se seveda ne da primerjati z Alešem Bjelčevičem, ki je šel na kulturno-športni prireditvi v Tivoliju v čast mrtvega pesnika skočit s padalom! Dogodek je slikovno dokumentiran v Nedelu 10. 2. 2002. 4. Konkordance in besedilni korpusi. Na naslovu http://www.rjcw.freeserve.co.uk/ je preizkusna kopija angleškega programa Concordance, ki jo lahko zastonj uporabljamo 30 dni. Nemški besedilni korpus z 1736 mio besedami se nahaja na http://www.ids-mannheim.de/kt/corpora.shtml -- za uporabo se je treba prijaviti. Rabo slovenskega besedja lahko brez predhodne prijave preverjamo v Jakopinovem 48 mio obsežnem besedilnem korpusu na http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html. Tja sem šel gledat, kako v Delu zapisujejo žensko dekansko funkcijo in našel naslednje: dekanke, ki jo pozna SSJLK samo kot slastno okroglo hruško, novi SP pa jo hoče tudi za žensko obliko dekana, skorajda nihče ne uporablja (samo po en primer za vsak pomen), dekanico so zapisali 21-krat, dekanjo pa 17-krat, skoraj vedno le ob osebi Marije Bogataj. V neskladju med pravopisno zapovedjo in živo rabo ter ob dejstvu, da se ženske oblike dekana nihče ni spomnil pravno fiksirati, se je Neva Šlibar odločila, da se bo podpisovala kot dekanja. 5. Mednarodni slavistični kongres 2003. Pred dnevi sem dobil zapisnik seje predsedstva mednarodnega slavističnega komiteja, ki je bila v Ružomberku na Slovaškem v začetku decembra lani. Kot koordinator tematskih blokov sem predsedstvu predlagal samo sprejem 12 korektno prijavljenih tematskih blokov od skupno 31, za preostale prijave, ki niso ustrezale propozicijam, pa sem predlagal sprejem pod pogojem, da se prej propozicijam podredijo. MSK z Alenko Šivic-Dular na čelu je potrdil vse korektno sestavljene predloge z izjemo tistega, ki sem ga prijavil jaz (z referenti Petrom Scherberjem, Vladimirjem Bitijem, Alešem Bjelčevičem in Markom Juvanom), ostale moje organizacijske predloge pa je ignoriral, česar ni mogoče razumeti drugače kot poziv k mojemu odstopu. Sledim torej koraku Erike Kržišnik, ki je že pred časom odstopila s funkcije tajnice slovenskega organizacijskega komiteja. Odstop mi pomeni pravzaprav olajšanje, saj nočem biti soodgovoren za organizacijske napake, na katere sem ves čas opozarjal: improvizirano in samovoljno odločanje, neodgovarjanje na vprašanja, zamujanje, pomanjkljiv pretok informacij in blokiranje konstruktivnih predlogov, ki so želeli vnesti nekaj reda. Slovenistika zdaj v organizacijskem komiteju spet nima nobenega predstavnika, kar je vredno posebnega komentarja. Spletne strani (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html), ki sem jih pripravil v času, ko drugih javno dostopnih informacij o kongresu ni bilo, in so tudi kasneje dopolnjevale skopo in "skupo" uradno spletno stran MSK-ja, ukinjam in prosim vse, ki bi radi izvedeli kaj več (ali drugače), da svoja vprašanja naslovite na alenka.sivic na guest.arnes.si. V Slovlitu in v širši javnosti bom o zadevah okrog MSK-ja seveda še natančneje poročal. miran hladnik From jaka na jaka.org Wed Feb 13 00:01:11 2002 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Wed, 13 Feb 2002 00:01:11 +0100 Subject: [SlovLit] Petero = reči References: <002501c1b303$0f3fd580$d34602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <3C699EB7.F3E02B38@jaka.org> Miran Hladnik wrote: > 1. Interaktivna poezija. Na naslovu > http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka > Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. > Prosim za ogled in komentar. Sam sem si zadevo ogledal z velikim zanimanjem, saj se sam že več let ukvarjam prav s tem - interaktivnimi (računalniški) umetniškimi besedili (pesmimi, če želite). In sem skeptičen do avtorjevega prispevka (a tudi pozitiven po svoje). Najprej me odbija 'new age' estetika (vidno) in patetika (berljivo) same predstavitvene strani. No, najprej me zmoti trditev o _prvi_ slovenski interaktivni pesmi. Avtor nikjer ne navaja letnice nastanka svojega dela (delo tudi ni dostopno, dostopen je nekakšen demo, ah, da; delo samo tudi - za zgolj 10001 SIT ?! - torej dela samega nisem videl, varčujem :) Koncept _prvega_ v umetnosti je že sam po sebi zelo sporen. Zgodovina umetniške rabe jezika je polna _interaktivne_ rabe jezika, sami ste večji teoretični strokovnjaki glede dotičnega, tako, da ne bom navajal imen. In če _poezija_ izhaja že iz časov pred _tiskom_, velja omeniti interaktivne elemente v različnih 'pesniških dvobojih'. Če gremo res globoko nazaj - pa tudi v mediju tiska/knjige obstajajo eksplicitno interaktivna dela (60 - 70-ta prejšnjega tisočletja npr. ali pa enciklopedije (npr.2)). No, nazaj k neomenjenemu (morda spregledanemu, a dvomim) datumu avtorjevega prispevka. Če seštejem, da sem sam svoje (NE splošne) prve interaktivno-računalniška besedila delal 1997 in da volja.net (kjer avtor gostuje) obstaja manj časa, bi rekel, da ni ravno prvi. (No da, avtorja sem kontaktiral, če se izkaže, da je bilo prej, javim.). Sicer pa bi o interaktivnosti (tudi eksplicitni) veljalo pogledati, pri nas, verjetno že k OHO-ju ali celo k Podbevšku. Ali vsaj kasneje k avtorjem vizualne/konkretne poezije. A to niti ni tako zelo pomembno. Naj se s _prvimi_ deli ukvarja kdo drug, če mu je kaj do te olimpijske discipline :) Avtor vsekakor kaže zanimivo igro besed in prepletanj pomenov ob minimalnih formalnih spremembah. Vprašanje je, ali je to dovolj za _poezijo_ in predvsem kaj to prinaša vanjo? Sam nimam odgovora, zgolj slutnje. Sam v svojih delih zelo upoštevam tradicijo konceptualne umetnosti, a sem do svojih del zelo preizprašujoč njihovo relevantnost (s tem, da menim, da pri večini interktivnih besedil ni mogoče spregledati konceptualne tradicije - pri dotičnem avtorju pa sem glede tega v nedefiniranem). Kje je meja med tehnološko omogočeno igro in neopisljivim presežkom velikih besedil jezikovne umetnosti? gre za ista merila kot jih uporabljamo za tiskana besedila? Kaj je z govorjeno besedo? Kaj je z besedo v večmedijskih, na jeziku temelječih izrazih? In še je teh vprašanj. Isto najdem v dotičnem delu, kolikor ga je pač mogoče videti. pomislek je tudi zakaj bi interaktivno besedilo bolj razkrivalo 'božje/transcendentalno itd... ' kot klasično besedilo tiska? Hm. Je _bog_ interaktiven :) ? No, napletel sem nekaj misli v nekakšni grobi skici, od avtorja bi z veseljem želel videti še kakšno, morda naslednje delo - soditi o neki zadevi na podlagi ene same 'izjave' je zelo težko, lažje je, ko se pokaže nek razvoji tok - bi pa bil zelo zainteresiran, tudi izven liste (moj naslov: jaka@jaka.org, mailto:jaka na jaka.org ) izmenjati kakšno menenje o tem. [+ se opravičujem za pravopis, zavedam se se nekakšne sproščeno-akademske narave liste, a se mi res ne da iti čez besedilo in popravljat formalnosti] jaka, http://www.jaka.org/ [prenovljen] http://www.jaka.org/ From Rajko_TM na email.si Thu Feb 14 14:19:23 2002 From: Rajko_TM na email.si (Rajko Jerama) Date: Thu, 14 Feb 2002 14:19:23 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] = Odgovor_g._=8Ee?=leznikarju Message-ID: <1013692763.3c6bb95b57f06@193.77.122.12> Lep pozdrav g. Jaka Železnikar Z veseljem sem si prebral vašo oceno interaktivne pesmi Ljubezen je Bog je Ljubezen, saj je vsakršna presoja vedno dobrodošla. Časovna umeščenost mojega dela bi sicer lahko postala stvar debate, sploh ker je uporabljen izraz PRVA. No, rešitev je docela enostavna. Kogar zbode umestnost besede PRVA glede na leto nastanka (2001), si lahko to besedo namesto kot števnik razlaga kot pridevnik (uživajmo v igri besed, pa brez zamere; važno je sodelovati, ne zmagati). Moj namen ni bil odstopati od neke konceptualne umetnosti na račun tehnicističnega pristopa, ki ga omogoča računalnik. Treba se je zavedati, da so vsi napisani verzi in pesmi kot celota plod ustvarjalnega uma in notranjega navdiha. Tudi pri določanju tega, kateri verzi si smiselno sledijo, tako da tvorijo neko vsebinsko celoto, sem se moral zanesti na svoj občutek za poezijo. Seveda se strinjam z vašim dvomov v to, ali tehnološko omogočena igro lahko kdaj koli nadomesti neopisljive presežke velikih besedil. Odgovor je ne more. Navsezadnje je človek zasnoval in sprogramiral računalnike in tako ni razloga, da bi bil računalnik bolj "navdahnjen" od človeka. Pri mojem delu vsekakor velja naslednje: tehnološka igra je zasnovana na podlagi predhodnega klasičnega konceptualnega pristopa k pesnikovanju. Vsi programski ključi, po katerih interaktivna pesem izbira iz množice možnih verzov, so zgolj približek tistemu, kar lahko pesnik poveže v sebi in izlije na papir. Seveda pa je treba priznati, da je takšen poskus vendarle nekaj novega in zanimivega, dobrodošlega, pa tudi dokaj zahtevna naloga. Kar zadeva interaktivnosti Boga (tega pišem z veliko začetnico) pa samo tole: Če za nobeno drugo obliko obstoja ne bi mogli trditi, da je interaktivna, potem to zagotovo lahko rečemo za Boga. Zakaj? Lastnost samozavedanja je že po naravi interaktivna. Nekaj je v stalni interakciji s samim seboj. Nekdo (Bog) se nenehno zaveda samega sebe - samozavest. Vendar je brezplodno o tem premlevati na intelektualni ravni, to vedenje je lahko le rezultat neposredne izkušnje, samospoznanja, samouresničitve. Sicer pa ni razloga, da bi interaktivnost kaj bolje razrivala transcendentno, božje, ali pač. Ker je neomejeno obilje prisotno le na ravni Absoluta, je včasih v praktičnem življenju dejansko potrebno varčevati. Vsakdo sam določa in odloča, čemu bo namenil svoj papirni kapital. Svoje celotno delo in vložene ure sem pač ovrednotil s ceno 10001 Sit (kar bo vključevalo CD ploščo z interaktivno pesmijo in ko bom našel primernega založnika tudi lično knjižico, v kateri bo 108 izbranih pesmi). Upam, da to ni nepremostljiva ovira za resničnega ljubitelja poezije, kakšni ste gotovo tudi vi. s spoštovanjem Rajko Jerama PS: še naprej sem odprt za kakršna koli mnenja in pogovor o interaktivni poeziji jaka na jaka.org> To: "slovlit" Sent: Wednesday, February 13, 2002 12:01 AM Subject: Re: [SlovLit] Petero reči Miran Hladnik wrote: > 1. Interaktivna poezija. Na naslovu > http://users.volja.net/iskanje/index.html je interaktivna poezija Rajka > Jerame, ki je po avtorjevem mnenju pripravna tudi za didaktične svrhe. > Prosim za ogled in komentar. Sam sem si zadevo ogledal z velikim zanimanjem, saj se sam že več let ukvarjam prav s tem - interaktivnimi (računalniški) umetniškimi besedili (pesmimi, če želite). In sem skeptičen do avtorjevega prispevka (a tudi pozitiven po svoje). Najprej me odbija 'new age' estetika (vidno) in patetika (berljivo) same predstavitvene strani. No, najprej me zmoti trditev o _prvi_ slovenski interaktivni pesmi. Avtor nikjer ne navaja letnice nastanka svojega dela (delo tudi ni dostopno, dostopen je nekakšen demo, ah, da; delo samo tudi - za zgolj 10001 SIT ?! - torej dela samega nisem videl, varčujem :) Koncept _prvega_ v umetnosti je že sam po sebi zelo sporen. Zgodovina umetniške rabe jezika je polna _interaktivne_ rabe jezika, sami ste večji teoretični strokovnjaki glede dotičnega, tako, da ne bom navajal imen. In če _poezija_ izhaja že iz časov pred _tiskom_, velja omeniti interaktivne elemente v različnih 'pesniških dvobojih'. Če gremo res globoko nazaj - pa tudi v mediju tiska/knjige obstajajo eksplicitno interaktivna dela (60 - 70-ta prejšnjega tisočletja npr. ali pa enciklopedije (npr.2)). No, nazaj k neomenjenemu (morda spregledanemu, a dvomim) datumu avtorjevega prispevka. Če seštejem, da sem sam svoje (NE splošne) prve interaktivno-računalniška besedila delal 1997 in da volja.net (kjer avtor gostuje) obstaja manj časa, bi rekel, da ni ravno prvi. (No da, avtorja sem kontaktiral, če se izkaže, da je bilo prej, javim.). Sicer pa bi o interaktivnosti (tudi eksplicitni) veljalo pogledati, pri nas, verjetno že k OHO-ju ali celo k Podbevšku. Ali vsaj kasneje k avtorjem vizualne/konkretne poezije. A to niti ni tako zelo pomembno. Naj se s _prvimi_ deli ukvarja kdo drug, če mu je kaj do te olimpijske discipline :) Avtor vsekakor kaže zanimivo igro besed in prepletanj pomenov ob minimalnih formalnih spremembah. Vprašanje je, ali je to dovolj za _poezijo_ in predvsem kaj to prinaša vanjo? Sam nimam odgovora, zgolj slutnje. Sam v svojih delih zelo upoštevam tradicijo konceptualne umetnosti, a sem do svojih del zelo preizprašujoč njihovo relevantnost (s tem, da menim, da pri večini interktivnih besedil ni mogoče spregledati konceptualne tradicije - pri dotičnem avtorju pa sem glede tega v nedefiniranem). Kje je meja med tehnološko omogočeno igro in neopisljivim presežkom velikih besedil jezikovne umetnosti? gre za ista merila kot jih uporabljamo za tiskana besedila? Kaj je z govorjeno besedo? Kaj je z besedo v večmedijskih, na jeziku temelječih izrazih? In še je teh vprašanj. Isto najdem v dotičnem delu, kolikor ga je pač mogoče videti. pomislek je tudi zakaj bi interaktivno besedilo bolj razkrivalo 'božje/transcendentalno itd... ' kot klasično besedilo tiska? Hm. Je _bog_ interaktiven :) ? No, napletel sem nekaj misli v nekakšni grobi skici, od avtorja bi z veseljem želel videti še kakšno, morda naslednje delo - soditi o neki zadevi na podlagi ene same 'izjave' je zelo težko, lažje je, ko se pokaže nek razvoji tok - bi pa bil zelo zainteresiran, tudi izven liste (moj naslov: jaka@jaka.org, mailto:jaka na jaka.org ) izmenjati kakšno menenje o tem. [+ se opravičujem za pravopis, zavedam se se nekakšne sproščeno-akademske narave liste, a se mi res ne da iti čez besedilo in popravljat formalnosti] jaka, http://www.jaka.org/ [prenovljen] http://www.jaka.org/ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). ------------------- http://www.email.si From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Thu Feb 14 16:18:49 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Thu, 14 Feb 2002 16:18:49 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovni doktorati Message-ID: <003d01c1b56b$17942f00$310cf9c2@b9t6w0> Pozdravljeni! Posredujem razpis za podiplomski jezikoslovni studij na leidenski univerzi. Lep pozdrav Nicole Kuplenik > > Subject: 3 PhD positions > > ULCL invites applications for 3 PhD positions of > > maximally 4 years. > > > > The text below will appear in one of the national > > newspapers at the > > end of February 2002. It also appears on the > > Internet at > > http://www.let.leidenuniv.nl/ulcl/ad02.html > > > > Deadline of applications will be three weeks from > > the date of > > publication. This date, as well as the application > > number and any > > further relevant details, will be provided as soon > > as possible. > > > > > **************************************************************** > > > > ULCL invites applications for 3 PhD positions > > Linguistic research (3 PhD positions) > > Application number : > > > > These positions will be embedded within the research > > institute > > Universiteit Leiden Centre for Linguistics (ULCL), > > which encompasses > > generative/formal, cognitive/functional/phonetic and > > variationist/typological/historical research. > > Candidates are invited > > to apply by submitting a brief proposal for a > > research project (for > > details, see below). All linguistic projects will be > > considered. PhD > > students will carry out their research project > > within the framework of > > the Landelijke Onderzoekschool Taalwetenschap (LOT, > > National Research > > School of Linguistics) and will take part in the > > training programme of > > ULCL. > > > > Further information: Prof. dr. V.J.J.P. van Heuven, > > director of ULCL, > > tel.: (+31) 71 527 23 19 / e-mail: > > V.J.J.P.van.Heuven na let.leidenuniv.nl or dr. J.M. van > > de Weijer, > > coordinator of ULCL, tel.: (+31) 71 527 21 25 / > > e-mail: > > J.M.van.de.Weijer na let.leidenuniv.nl. > > > > > > > > For these positions, the following criteria apply: > > > > a. The project should result in a doctoral thesis > > defence at the > > Leiden Faculty of Arts; > > > > b. A Full Professor from the Faculty should be > > promotor ('primary > > supervisor') of the project; > > > > c. Candidates should have a Master's degree in an > > Arts department or a > > comparable degree that qualifies them for graduate > > research. This > > degree should have been obtained no longer than five > > years ago. The > > undergraduate diploma was preferably awarded a > > qualification of > > excellence. The Master's thesis was awarded a high > > grade (8 or more on > > a scale of 10). > > > > d. The research proposal should be within the > > research interests of > > the research institute. > > > > e. The research project should be of excellent > > quality; innovative > > proposals are preferred. > > > > f. Candidates should have a clear interest in and > > proven > > qualifications for doing research. This should be > > evident from the > > Master's thesis as well as from the course load > > taken during the BA/MA > > training period. > > > > g. Candidates should be able to finish the research > > project within a > > period of four years (or five years in the case of a > > part-time > > position). > > > > > > The selection of graduate students takes place in > > two phases. In the > > first phase, the candidate offers the following > > dossier to the > > Faculty: > > > > - a letter of application; > > > > - an outline of the proposed PhD research project. > > This should > > contain: (i) name of the applicant, (ii) name of the > > prospective > > promotor and any other supervisors, if any, (iii) a > > summary of the > > proposed project (maximally one page); > > > > - a statement of a Full Professor in the institute > > indicating that, if > > the proposal is selected, the Professor is willing > > to supervise the > > further elaboration of the project. This statement > > implies that this > > professor is willing to act as a promotor should the > > candidate > > eventually be elected for the position; > > > > - a curriculum vitae. This should minimally contain > > information on the > > undergraduate training of the candidate (with copies > > of the diploma > > and an accompanying dossier of courses that have > > been attended), > > relevant professional experience in the area of > > education and research > > and a list of publications, if any. In case a > > candidate has not (yet) > > formally acquired his or her Master's diploma, they > > should provide the > > committee with (i) a list of validated results in > > the undergraduate > > programme so far, (ii) a written assessment of the > > undergraduate > > thesis and (iii) a time schedule for the period > > leading to graduation. > > > > Please note that incomplete applications will not be > > considered! > > > > On the basis of this file a number of the applicants > > will receive an > > invitation to submit an elaborated research proposal > > to the Faculty. > > With the invitation, additional information will be > > supplied about > > the documents to be submitted in the second phase. > > The second > > research proposal should be submitted to the Faculty > > within one > > month. An interview by the selection committee may > > be part of the > > second phase of the procedure. > > > > Appointments are temporary positions, full-time as a > > rule, for a > > period of maximally four years. A 0.8 PhD position > > (for five years) is > > also possible. Candidates with post-Master's > > experience may apply for > > a three or even two-year contract; ceteris paribus > > such candidates > > will be given priority. > > > > As a rule, around 85 per cent of a PhD student's > > time is reserved for > > research and training, the rest of the time is > > reserved for teaching. > > The candidate's willingness and capacity to teach > > courses, both in the > > projected research area as well as in a broader > > scientific area, plays > > a role in the selection procedure. At the time of > > appointment, a > > training and supervision plan will be drawn up. > > > > The salary for PhD students is paid according to the > > salary scale for > > PhD student). > > > > Applications should be submitted to the following > > address, before xx > > February/March. Please note the application number > > on all materials! > > > > Faculty of Arts > > Personnel Department > > Mrs. M.J.P. Okker, Head > > Cleveringaplaats 1 > > Postbus 9515 > > 2300 RA Leiden > > The Netherlands > > > > Leiden University encourages women to apply. > > > > > **************************************************************** > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 21 20:31:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Feb 2002 20:31:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Objavljajo_vse_te_nenormalno_dolge_članke Message-ID: <003101c1bb0e$99c8e260$7103f9c2@hladnik> 1. Danes en sam spletni naslov 2. Kaj nam je ves čas na jeziku 3. Slovenci in Angleži 4. Šolniki alergični na sodobnost =========== 1. Danes en sam spletni naslov: http://www.pala.lancs.ac.uk/ -- Poetics and Linguistics Association. 2. Kaj nam je ves čas na jeziku Jakopinov korpus slovenskih besedil (http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html) kaže, da so v publicistiki najpogostejše polnopomenske besede (izpisujem površno z združevanjem različnih pregibnih oblik): leto, ljubljana, tolar(jev), veliko, zelo, vedno, predvsem, seveda, prvi, danes, predsednik, delo, stran, dobro, ljudi, odstotkov itd. V leposlovnih besedilih so to: rekel (reči), oči, dobro, imel, dan, glava, roka, gospod, oče, videl, prišel, človek. 3. Slovenci in Angleži "[T]akoj ko jih nagovorim v angleščini, [so] tako obremenjeni, da bodo naredili kakšno napako, da kar otrpnejo". "Izobraževanje pri nas pomeni, naučiti se 'kako', tukaj in recimo v Nemčiji ... pa 'kdo, kje, kdaj'." "Prepričan sem, da bi me študentje v Angliji klicali David, tukaj pa me nagovarjajo z gospod profesor." "[V] Britaniji ima beseda intelektualec celo nekoliko pejorativen prizvok, intelektualci se zdijo ljudem sumljivi. V Sloveniji pa lahko v časopisih objavljajo vse te nenormalno dolge članke". (David Limon v Književnih listih 18. feb. 2002, 6.) 4. Šolniki alergični na sodobnost Ste brali intervju s Prešernovim nagrajencem Vinkom Globokarjem, ki svojo glasbeno dejavnost razume kot kritiko družbe in ne kot zabavo? Ena njegovih izjav se nanaša tudi na šolnike, katerih večina da je alergična na sodobnost. Bi se strinjali? Jaz se. Globokar je nedvomno član t. i. visoke kulture, ki je je po statističnih raziskavah na Slovenskem zanemarljivo malo (Karina Cunder, intervju z Bredo Luthar pod naslovom Eni po vampe, drugi po škampe, sobotna priloga Dela 16. 2. 2002, 5) --konzumentov visoke kulture v reprezentativnem vzorcu preprosto niso odkrili. Anketiranci se v zadregi spomnijo le obveznih šolskih klasikov, posegajo pa po proizvodih lokalne ali globalne popularne kulture. Je torej šola geto (rezervat, nekropola?) visoke kulture? Bomo kaj komentirali? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 21 19:41:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Feb 2002 19:41:12 +0100 Subject: [SlovLit] HBDP = Hvala bogu, da je petek Message-ID: <003001c1bb0e$98e70de0$7103f9c2@hladnik> Mala šola SMS-novoreka (www.pinkponk.com/smskratice.asp); kakšna krajšava utegne priti prav tudi pri pogovorih o literarnih rečeh :) :/ dvom :-& brez besed :& dolgčas =) faca si :D širok nasmeh :e razočaran :I smrtno resno :o šokiran :o) ( ) smejko s trebuščkom :o} smeh do ušes :p kažem jezik \_/0 a greš na kavo? \o/ eureka! ˘_˘ podočnjaki =. zamočil sem >:) zlobni nasmeh >X večkrat 8-) nosim očala ASTSŠŽ a si ti sploh še živ? bzh bogu za hrbtom čst čestitam dsi dobro se imej GLP grozn lep pozdrav gt gate trga HBDP hvala bogu, da je petek ====== nadaljevanje čez dan ali dva, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 22 18:56:49 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 22 Feb 2002 18:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Mala_šola_SMS-novoreka_2._del Message-ID: <001301c1bbca$6c8f40c0$2d03f9c2@hladnik> hv hvala izp izpit jjp jutri je party ju3 jutri jz jaz kkk kakorkoli KKsP kdaj končaš s poukom? kl kul kn kr neki ks kako si KS5D končno spet doma ksk kako si kaj? KTM kaj te moti? LP+L lep pozdrav + lupčka LP+* isto lsi lepo se imej mmg mimogrede naxko na kratko NI.SI nisem v Sloveniji NKS ne komentiram sploh NLP najlepši pozdrav nr ne razumem ===== lp do prihodnjič miran From jaka na jaka.org Tue Feb 26 11:31:34 2002 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Tue, 26 Feb 2002 11:31:34 +0100 Subject: [SlovLit] > The Media Explores the Message Message-ID: <3C7B6406.DC8A026F@jaka.org> The Media Explores the Message: In person and online workshop The annual hypertext literature workshop has expanded to incorporate new media and other creative electronic fields. Please join in either in person or online to to see new techniques, discuss ways to examine new media, and gain insights into the impetus and implications behind new media writing. This 6th Hypertext Literature Workshop is part of the Hypertext 02 conference June 13 -16 . You can get more information at WHEN AND WHERE The physcial workshop will be all day June 12, 2002 at the University of Maryland. We will have an online workshop from 11:30 - 1:30 Eastern Standard Time. lp, jaka http://www.jaka.org/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 27 08:32:26 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Feb 2002 08:32:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Mobi-novoreka_tretji_del_in_Nevarne_bližnjice Message-ID: <005801c1bf60$e76c88e0$d34602c1@ff.unilj.si> 1. Mala šola mobi-novoreka, 3 2. Nevarne bližnjice ========= 1. Mala šola SMS nrs ni res nrx ne razumem nič nss ne morem se sprijazniti P&P pozdrav in poljub pdi polno dela imam PK pokliči kej pklč pokliči PKSTČN!? pa kaj si ti čist nor!? PLP prav lep pozdrav plz prosim pr8 prosim pmn pojma nimam PNBK princ na belem konju pop primerno ohlajeno pivo pp0 pol pa nič prf profesor psnmv pa saj ne morem verjeti psp pusti se presenetiti psz: pouk se začne ob PTnZ pridem takoj na zvarek qv-gy kva dugaja re spet s5 spet sb se beremo sdjdp sreča, da je danes petek se : se vidiva sv se vidimo SEVŠO sem v šoli SUŠL sem u šoli SK slabo kaže SNL srečno novo leto šnld še naprej lep dan srz sem razočaran ss se slišimo ssmlv sploh se mi ne ljubi več švč še vedno čakam SVJ se vidiva jutri svk se vidimo kasneje svs sem v službi SZS si za stvar? TCQT ti si kjut tsb ti si butl tyt take your time = vzemi si čas VNRD vse najboljše za rojstni dan vse1 vseeno vsvn vi ste vsi nori vv v vednost xek kratek z>er zvečer z7sm zaseden sem Zn zakaj ne? zo5 zopet zzz spanje ========= 2. Nevarne bližnjice Denis Poniž se odziva na članek Nevarne bližnjice za pripravo na pisanje maturitetnega eseja (Delo, ponedeljek, 25. 2. 2002, rubrika Šolstvo) in na slovlitovski forum naslavlja naslednje vprašanje: "Virk trdi, da uporabljam "ugotovitve in podatke, ki nasprotujejo splošno sprejetim ("splošno sprejetim" podčrtala moja malenkost!) dognanjem stroke. Zanima me, kje in kdaj se je stroka, (katera stroka?) poenotila in o čem se je poenotila. Kolikor je meni znano, se je moderna literarna stroka poenotila samo o tem, da se ne more o ničemer poenotiti in da je to njen edini raison." lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 2 11:50:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 2 Mar 2002 11:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižni_dar_iz_Beograda Message-ID: <003401c1c1d8$0a7dd540$3603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Friday, March 01, 2002 5:24 PM Subject: knjižni dar iz Beograda Nacionalna knjižnica Srbije iz Beograda je januarja 2002 poslala na naslov dr. Vladimirja Osolnika, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, že 4. brezplačno pošiljko novih knjig o srbskem jeziku, literaturi in kulturi iz svojega bogatega knjižnega fonda; prispelo je 26 knjig, izdanih leta 1997, in bodo interesentom na razpolago v oddelčni knjižnici (kot tudi knjige, ki so bile podarjene v preteklih letih). Dne 20.2.2002 je Nacionalna knjižnica Srbije poslala na oddelek novo ponudbo za naslove, izdane v letu 1998: med približno 400 naslovi jih je okoli 48 s področja srbske filologije. Tiste,za katere sem pisno zaprosil, in ki so še na razpolago, nam bodo prav tako brezplačno poslali po pošti. S tem zapisom bi se rad zahvalil srbski nacionalni knjižnici za lep, neprecenljiv dar, ki je v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Ljubljani izoblikoval kakovostno in razmeroma veliko zbirko knjig o srbskem jeziku, književnosti in kulturi ter omogočil študentom vpogled v sodobne jugoslovanske oz. srbske literane tokove, učiteljem pa izpopolnitev njihovega znanja. Mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 4 06:32:17 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Mar 2002 06:32:17 +0100 Subject: [SlovLit] Preko Zoltana Jana za Slovlit Message-ID: <000e01c1c33d$f2c67bc0$084602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 03. marec 2002 21:24 Subject: obvestila so morda zanimiva za slovlitovce 26 2. 2002 Oglašam se v z zvezi z načrti, ki smo si jih zastavili na zadnjem lektorskem srečanju Komisije slovenščine na tujih univerzah v Ljubljani, 3. in 4. januarja. Kot veste, je tekla beseda o nastajanju učbeniškega gradiva za potrebe lektoratov v tujini. Na srečanju je t. i. germanska skupina izoblikovala stališče, da se ji zdi potrebno pripraviti gradivo za nadaljevalno stopnjo učenja slovenščine. Pripravila je tudi okvirni (vsebinski) načrt. Gradivo, ki bi nastalo, ne bi bilo vezano samo na t. i. germanske lektorate, pač pa na vse, zato želimo k sodelovanju pritegniti čim več zainteresiranih lektorjev. Ker želimo oblikovati ožjo delovno skupino, s katero si bomo v prihodnje konkretno zastavili naloge, vas prosim, če mi lahko čim prej sporočite (nekateri le potrdite), ali ste pripravljeni sodelovati pri nastajanju učbenika za nadaljevalce (lahko kot soavtorji, svetovalci ali kako drugače). V prihodnje bo elektronska komunikacija glede tega projekta potekala med zainteresiranimi lektorji. V pričakovanju vašega odziva vam vsem skupaj pošiljam prav lep pozdrav iz sončno-deževnega Nottinghama. -- Andreja Ponikvar. 2. 3. 2002 V Delu (str. 24) je izšel razpis prostih mest lektorjev slovenščine na tujih univerzah. 7. 2. 2002 Združenje raziskovalcev Slovenije vabi raziskovalce na področju družboslovja in humanistike na današnji forum Položaj družboslovje in humanistike v Sloveniji (Prešernova dvorana SAZU v Ljubljani ob 9. uri). Srečanje predstavlja obliko skupnega aktivnega pristopa znanstveno raziskovalne, politične sfere in širše javnosti k reševanju položaja teh disciplin v Sloveniji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 4 20:57:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Mar 2002 20:57:08 +0100 Subject: [SlovLit] Jelenkor Message-ID: <001d01c1c3b6$c8434300$7603f9c2@hladnik> Pravkar berem v Književnih listih, vendar ne bo narobe, če navedem tudi iz Urškinega pisma. lp miran ============ ----- Original Message ----- From: "Orsolya Gallos" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Monday, March 04, 2002 7:12 PM Jelenkor, prestižna literarna revija na Madžarskem, ki izhaja prav tako v mestu Pécs kot knjige slovenskih avtorjev pri istoimenski založbi, je za Prešernov dan svojo februarsko številko posvetila Sloveniji. Poglavitna tema številke je desetletna mlada država -- devetdeseta leta. V njej so avtorji objavili bogat izbor sodobne slovenske literature ter predstavili potek družbenega, zgodovinskega, gospodarskega osamosvajanja slovenske države. Številko je uredila prevajalka, Orsolya Gallos, lektorica za madžarski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pesništvo sosedov zastopajo avtorji različnih generacij, kot Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Veno Taufer, Dane Zajc, Boris A. Novak, Josip Osti prav tako kot Peter Semolič, Aleš Debeljak, Aleš Šteger. Mitja Čander v svoji študiji Kronske priče predstavi mlado slovensko prozo devetdesetih; knjiga je tik pred izidom pri založbi Jelenkor. Iz tega dajejo izbor madžarskemu bralcu novele avtorjev Jani Virk, Mohor Hudej, Dušan Čater, Mart Lenardič, Andrej Blatnik. O konceptu mednarodnega literarnega srečanja se je Orsolya Gállos pogovarjala z direktorjem Vilenice, Iztokom Osojnikom; dobitnik kristala Vilenice, Endre Kukorelly pa v svojem eseju opisuje Slovenijo v času spremembe sistema. Zgodovinar, politolog Imre Szilágyi predstavlja prvo desetletje samostojne države iz družbenozgodovinskih vidikov, Aleš Debeljak v eseju, Republikanski ideal in nacionalna varnost opisuje srednje-evropski republikanski program. Imre Szijártó madžarski lektor Mariborske univerze v svojem študiju analizira regionalne značilnosti slovenske literature, ki je nastala v geografski in duhovni okolici reke Mure, med drugimi tudi prozo Milana Vincetiča, od katerega madžarski bralec najde tudi zanimivo novelo. Zoltán Medve A. publicira zanimivo in poglobljeno oceno o romanu Draga Jančarja, Zvenenje v glavi, ki je lani izšla pri Založbi Jelenkor v madžarskem prevodu Orsolye Gállos. Gregor Podnar predstavi razstavo Galerije ŠKUC pod naslovom VULGATA o sodobni slovenski likovni umetnosti, ki je bila na ogled lani novembra tudi v Budimpešti. Dela umetnikov programa VULGATE ilustrirajo februarsko številko Jelenkora, ki jo zaključuje budimpeštanski dnevnik Aleša Debeljaka, o zadnjem slovensko-madžarskem literarnem srečanju lani oktobra. Svečana predstavitev številke je bila 21. februarja v Budimpešti, v razstavni palači Mücsarnok pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Slovenske Republike v madžarski prestolnici, v prisotnosti veleposlanice Ide Močivnik, ki je na začetku literarnega večera pozdravila tovrstno predstavitev države. Poudarjala je, da poleg političnih, gospodarskih in diplomatskih uspehov je zelo aktualna naloga obojestranske predstavitve obeh literatur, in da na tem področju imamo še veliko za narediti. Literarnega večera so se udeležili avtorji Mitja Čander, Mohor Hudej in Boris A. Novak, urednica številke, prevajalka Orsolya Gállos in glavni urednik Jelenkora Zoltan Agoston, ki se je pogovarjal z avtorji o slovenski kulturi danes. Pri branju so sodelovali sami avtorji, izmed prevodov je bral madžarski igralec Peter Vallai. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 6 18:56:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Mar 2002 18:56:44 +0100 Subject: [SlovLit] = I_merely_transcribe_life_=28verz_M._Kušar_v_prevodu_E._Flisarja=29 Message-ID: <000e01c1c538$4a164b20$1903f9c2@hladnik> Spletnice Kaj menijo študentje o učiteljih Štipendija Minuta kulturnega molka ===== Spletnice Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, center za tehnologijo poučevanja na univerzi v Severni Karolini. Http://www.slope.org -- januarska številka spletne revije Slope je posvečena slovenski poeziji. ====== Kaj menijo študentje o učiteljih Spet se je zgodilo, da baterija naših učiteljev in asistentov pred elekcijo oz. reelekcijo ni dobila zahtevanega študentskega mnenja o kvaliteti pedagoškega izvajanja in zato njihovi habilitacijski papirji niso mogli naprej na univerzo. Na slavistiki je razlog menda v tem, ker nekaj časa sploh ni bilo študentskega predstavnika, ki bi bil zadolžen za te reči. V izogib podobnim zapletom v prihodnje je bil podan predlog, naj se spremeni habilitacijski pravilnik tako, da izrekanje mnenja o učiteljih ne bi bilo študentska obveza, ampak pravica, in da bi bil rok za oblikovanje mnenja največ 3 mesece. Za mnenje o predlogu sem zaprosil Bogomirja Mihevca s Centra za razvoj univerze, ki dvomi v uresničljivost predloga, pač pa fakulteti priporoča, da končno uveljavi evaluacijo učiteljev, kakršna po drugih fakultetah že nekaj časa poteka. Dokler rednega anketiranja študentov o kvaliteti pedagoškega procesa ne bo, pa naj učitelji posežejo po individualni anketi "3x3", ki jo najdete na spletnih straneh univerze http://www.uni-lj.si/Kakovost/ pod poglavjem Kakovost, kaj priporočajo izvedenci > Anketa o pedagoškem delu učiteljev in asistentov, anketa 3x3. ======= Prestižne podoktorske štipendije Na naslovu http://www.humboldt-foundation.de so popisane podrobnosti o letošnjih štipendijah Romana Herzoga, ki jih razpisuje Humboldtova ustanova za države Srednje, Južne in Vzhodne Evrope. Osnovni pogoji: < 35 let, doktorat, znanstvene objave, vabilo profesorja iz Nemčije, znanje nemščine. Dobrote: 6--12 mesecev bivanja v Nemčiji z možnim polletnim podaljškom, 1500--2000 EUR mesečno, razni drugi finančni dodatki in plačan 2- do 4-mesečni tečaj nemščine. ======== Minuta kulturnega molka ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, March 06, 2002 7:57 PM Subject: Slava Dragi Miran, dovoli, da Te spomnim na ledene dni v zacetku brezna leta 1987. Takrat smo bili mlajsi 15 let, bilo nas je vec in smo si bili po svoje blizji. Nismo se dali slavokazom in v sredo, 11. 3. 1987 je izsla prva stevilka prvega letnika Slave. Ce ze ne z besedo in dejanjem, pocastimo v ponedeljek spomin na ta dogodek z minuto kulturnega molka. Lep pozdrav Vlado ========= lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 7 09:58:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Mar 2002 09:58:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenisti_in_mednarodni_slavistični_kongres Message-ID: <000901c1c5b6$491de420$5a03f9c2@hladnik> Nedavno sem v Slovlitu užaljeno poročal, kako mi je predsedstvo Mednarodnega slavističnega komiteja (MSK) z Alenko Šivic-Dular na čelu na seji na Slovaškem decembra 2001 brez komentarja zavrnilo prijavo tematskega bloka za 13. mednarodni slavistični kongres, ki bo v Ljubljani leta 2003. Ker sem bil kot koordinator tematskih blokov tudi sam član mednarodnega predsedstva MSK-ja, sem sprejel odločitev kot znak nezaupanja in sem slovenski del MSK-ja obvestil o svojem odstopu. Obenem sem obljubil natančnejše poročilo o neprijetnem dogodku in tule je zdaj obljubljeni komentar. Poskusil bom odmisliti malenkostne zasebne razloge, ki prepogosto usmerjajo tudi naše strokovne odločitve in dejanja, in potrudil se bom najti zapletu objektivnejšo utemeljitev. Izločitev tematskega bloka o problemih pisanja literarne zgodovine (udeleženci bi bili Vladimir Biti, Peter Scherber, Aleš Bjelčevič, Marko Juvan in jaz; s podobno temo vabi Marko Juvan na simpozij, ki ga pripravlja na ZRC SAZU) je bila premišljena, saj je v zapisniku poudarjeno, da je MSK predloge tematskih blokov "skrbno pretehtal". Besede zvenijo tehtno, dejanje pa je bilo bolj lahkotne narave, ker so lahko tehtali samo to, kar sem jim kot koordinator na šestih straneh dal v roke, to pa so bili naslovi 30 prijavljenih tem z imeni prijaviteljev in referentov ter z mojimi opombami, ki so opozarjale na nepravilne ali nepopolne prijave. Predsedstvu sem predlagal, naj sprejme zaenkrat samo označenih 12 brezhibnih prijav, druge (do celotnega dogovorjenega števila 20) pa potem, ko jih bodo prijavitelji popravili. Častitljivi gremij mi je v prvi točki verjel na besedo in sprejel vse brezhibne prijave, z izjemo ene, to je moje, potem pa se mu je začelo muditi in sprejel je še 9 pomanjkljivih predlogov ter tako na hitro zaprl seznam. Ko je dan po seji v mojem poštnem predalčku pristala še ena prijava, ki je bila sicer oddana pravočasno, vendar so jo toliko časa pošiljali na napačne naslove, da je prispela po roku, se je znašla pred zaklenjenimi vrati. V zapisniku, ki ga je poleg Jana Dorul'e podpisala predsednica MSK-ja, ni poročila o kakšnem njenem drugačnem stališču. Če bi se hotela zavzeti za prijavo iz svoje lastne dežele, bi ji to brez dvoma uspelo, saj je končno predsednica MSK-ja, in ji niti ne bi bilo treba opomniti jih, da se ne spodobi zavračati prijave, ki jo je podpisal njihov kolega koordinator tematskih blokov, ki obenem zastopa literarno vedo države gostiteljice kongresa. Zavrnitev prijave razumem kot usklajen odgovor na kritične pripombe na organizacijo mednarodnega slavističnega kongresa, ki sem jih zapisal na več mestih, nazadnje v gradivu za decembrsko sejo v slovaškem Ružomberku. Nanašale so se na slabe izkušnje predhodnih kongresov in na pomanjkljivosti pri organizaciji sedanjega. Ljubljanski MSK bi bil zame že tretji povrsti. Po zanimivi anekdoti mi pride najprej na misel kijevski v 80. letih. Profesorju, ki je bil tedaj zadolžen za organizacijo slovenske slavistične reprezentance, ni uspelo pridobiti nikogar, ki bi ji kril potne stroške, zato so v Kijev odpotovali samo referati, od članov slovenske delegacije pa nihče. Bratislavskega kongresa leta 1993 sem se tudi sam udeležil. Čeprav je bila pri prijavljanju velika gneča, se nas je Slovencev zbralo na Slovaškem malo, pa še ti samo za en polčas. Nič v primerjavi s Srbi, ki so za svojo delegacijo najeli cel vagon. Situacija se je ponovila v Krakovu leta 1998. Vsakič se je o slovenski abstinenci na slavističnih kongresih zaskrbljeno spraševalo v časnikih. Osebno mi je bilo na kongresih najbolj neprijetno, da so bile sekcije sestavljene iz tako raznorodnih referatov, da niso mogle računati na skupno publiko. Referent je pripeljal v sekcijo svojo publiko (svoje rojake) in skupaj z njo takoj po nastopu odšel. Cela vrsta napovedanih referentov je manjkala in sekcije so se sesuvale vase. Socialno neprijetno je delovalo ločevanje na zahod in vzhod: zahodnjaki so plačali drage ugledne hotele, vzhodnjaki so prebivali zastonj v študentskih sobah. Plačevanje kotizacij je bilo neurejeno. Kongresni sklepi se niso uresničevali. V spominu imam odločitev iz leta 1993, da MSK poskrbi za ustanovitev bibliografskega servisa, ki bo alternativa ameriškima citatnima indeksoma, AHCI-ju in SSCI-ju, zaradi njune diskriminatornosti do slovanskih študij: iz vsega tega ni bilo nič. Na sejah predsedstva MSK-ja je prihajalo do polemičnih soočenj zahodnih in vzhodnih predstav o nadaljnji organizaciji, pri čemer je vedno zmagala vzhodnjaška tradicija. Kongresi so bolehali na razdrobljenosti in nemodernosti. Ko so za organizacijo naslednjega kongresa predlagali Ljubljano, sem kot tedanji predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti zagledal priložnost za uveljavitev organizacijskih sprememb. Ko sem bil povabljen v organizacijski odbor, sem predlagal vrsto izboljšav in jih postavil kot pogoj svojemu sodelovanju: dosledno vnaprejšnje plačilo kotizacije, ki naj prijavljene zaveže k udeležbi, zmanjšanje števila referentov na obvladljivo število, zahodni način prijavljanja referatov, kjer sekcije oblikujejo prijavitelji sami, in -- najpomembnejše -- programski prostor za posamezne nacionalne filologije, seveda v prvi vrsti za slovensko. Simpatična možnost bi bila, tako po vsebinski kot tehnični plati, ko bi vsakoletni slovenistični simpozij za to priložnost postal osrednje tematsko poglavje kongresa. Ker nobeden od predlogov ni bil sprejet, nisem hotel prevzeti soodgovornosti za še eno organizacijsko polomijo in sem sodelovanje v organizacijskem odboru zavrnil. Razloge sem pojasnjeval v več pismih predsednici in odboru. Slovenski organizacijski odbor je imel težave tudi s pritegnitvijo drugih slovenistov. Potem ko je Erika Kržišnik odstopila kot tajnica kongresa, sem postal občutljiv na dejstvo, da slovenistika nima pri organizaciji nobene besede, in sprejel funkcijo koordinatorja tematskih blokov, ki je vsaj do neke mere ustrezala moji zahtevi po modernizaciji kongresa. V tej vlogi sem predsednici pomagal pri razširjanju informacij o kongresu v spletu in v omrežnih diskusijskih skupinah (Seelangs, Humanist, Slovlit), ji posredoval vprašanja zainteresiranih in jo opominjal na neizpolnjene nujne naloge. V gradivu za zadnjo sejo v Ružomberku sem kritične pripombe strnil: poročal sem o nejevolji prijaviteljev, ker vodje nacionalnih komitejev ne odgovarjajo na njihove dopise, opozoril na pomanjkanje izčrpnih in enoumnih informacij o kongresu, na to, da je MSK pozabil najti primerno mesto potrjenim komisijam, da komisijskih zasedanj ni mogoče podtakniti tematskim blokom in še kaj. Glede na to, kako je MSK do zdaj zavračal vse predloge za posodobitev, se njegovi zadnji reakciji pravzaprav ne bi smel čuditi. Moj kratki stik z MSK-jem ima poleg opisanega še eno razsežnost. Za nazaj premišljam, da je bila za dosedanjo dolgoletno slovensko zadržanost do slavističnega kongresa (ki se kaže tudi v tokratnem omahovanju jezikoslovcev in literatov glede skupnega nastopa na kongresu) krivo neskladje med domačo nacionalnofilološko prakso in slovanskofilološkim profilom kongresa. Slovenska sestava na kongresu je bila v prvi vrsti iz slovenistov in tudi predsedoval ji je povečini slovenist, ker smo pač slovenistiko razumeli kot del slavistike, in to, vsaj za nas, najpomembnejši del. Res se je za kongresno priložnost vsak nastopajoči slovenist spomnil svoje vzporedne slovanske izobrazbe in se komparativno nekoliko razgledal še po drugih slovanskih jezikih ali literaturah, vendar je jedro njegovega interesa ostalo slovenistično. Tudi nastopil je v slovenščini, kar je bilo razumljivo in zanimivo le ožjemu krogu slovenistov. Od tod tudi moj predlog slovenističnega segmenta na kongresu, ki bi združil slovenistične interesente in obenem ponudil prostor organizirani predstavi slovenske slovenistike. Zdaj v predsedstvu MSK-ja ni nobenega slovenista, ki bi z zahtevo po izpostavljenem mestu za slovenistiko v programu motil vseslovanski načrt kongresa. Čeprav bodo priprave zato morda tekle bolj nemoteno, pa se je treba soočiti z neprijetno platjo izrinjanja nacionalne filologije iz kongresnega programa. Financiranje kongresa s strani slovenske države je v v eliki meri odvisno od vere politikov, da je mednarodni slavistični kongres priložnost za promocijo slovenistike, ali z besedami predsednice: "element za dodatno utemeljitev prošnje za pridobitev finančnih sredstev na MŠŠ". Financiranje MSK-ja bo po mojem precej odvisno od popularnega enačenja slavistike s slovenistiko. V javnosti se v splošnem slabo razlikuje med slovenistiko in slavistiko. Ljudem, ki učijo slovenski jezik in literaturo in najbrž ne poznajo kaj dosti drugih slovanskih jezikov in razmer, pravimo lepo po domače slavisti, osrednje slovenistično glasilo se imenuje Slavistična revija, stanovsko društvo je za diplomante slovenščine, ruščine in srbohrvaščine eno in isto in se kljub večinskemu deležu slovenistov imenuje Slavistično društvo itd. Genetsko in strukturno je slovenistika res del slavistike, inštitucionalno pa je položaj ravno obraten, saj je slavistika (z izjemo samostojnih rusistike in južnoslovanske filologije) na naši univerzi vključena v slovenistični študijski program in od slovenistike močno odvisna. Ta, ki ima v naši državi v roki mošnjo, jo nerad razvezuje za humanistične potrebe. Če imamo srečo, se bo omehčal, ko ga bomo spomnili na slovenski nacionalni interes. S stisnjenimi zobmi bo spustil cekin tudi zahodu, ki za vključitev v klub privilegiranih zahteva to in ono, prav nič pa ne bo razpoložen do zahtev z vzhoda, zlasti če bo tudi tu opazil enako neobčutljivost za slovenski interes. Slovenskemu jeziku, literaturi in kulturi ni na 13. mednarodnem slavističnem kongresu določeno nobeno vidno samostojno mesto. Slovenisti se bodo razpršili po sekcijah tako, kot je bilo to na drugih kongresih doslej, ali pa se bo zanje naknadno našla vtihotapljena improvizirana sekcija, kjer bodo nastopali "zunaj konkurence". Tak načrt kongresa je za Slovenijo kot gostiteljico žaljiv in daleč od želje, da bi se ob tej priložnosti slovenistika organizirano predstavila slavističnemu svetu. K razrešitvi trenutne zoprne situacije lahko pripomore le predsednica kongresa, ki ki naj v predsedstvu MSK-ja odločneje zastavi svojo besedo in svojo vlogo za to, da slovenistika dobi status osrednje ali krovne kongresne teme. Ker je Slovenija gostiteljica, se zdi ta predlog samoumeven in neproblematičen. V nasprotnem primeru bo organizator težko prepričal državo o potrebnosti njene finančne pomoči. miran hladnik From Zoran.Triglav na guest.arnes.si Thu Mar 7 10:50:41 2002 From: Zoran.Triglav na guest.arnes.si (Zoran Triglav) Date: Thu, 7 Mar 2002 10:50:41 +0100 Subject: [SlovLit] BRUCOVANJE SLOVENISTOV Message-ID: <000901c1c5bd$8c2c5150$aa52fea9@domau5fi5jlpyi> Spoštovani! BRUCOVILJENJE SLOVENISTOV BO! V STAREM GLEJI GODEJO MELANHOLIKI. To je 20. meseca po Marsu. V sredo. * Prosimo priti v slavnostni obliki. * LISTKI PO 500 din, ako se jih vnaprej kupi, drugače 800 din. ZAČETEK OB DEVETIH ZVEČER, KONČETEK OB DVEH. KASA SE ODPRE OB POLI DEVETIH. Brucaktiv četrtega letnika From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 7 18:03:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Mar 2002 18:03:45 +0100 Subject: [SlovLit] Res ni vse o literaturi, kar me buri Message-ID: <003701c1c5fa$0cb3f260$7003f9c2@hladnik> 1. Iz enega sonetnega venca 2. Spletnice ====== 1. Iz sontenega venca Zgodovinski čas, ki ga je napisal gimnazijec Klemen Brumec: Književnost vsem ostala je prelepa, je muza svojo milost izkazala, ko toliko umetnikov nam dala, kot travnih bilk ima prostrana stepa. Na tem področju Ivan bil je glavni, saj pisal je o hlapcih in o kavi, nazadnje o Jerneja plati pravni. ====== 2. Spletnice Http://andrejgolob.net/penamed -- literarna stran Andreja Goloba. Http://www.evropska-unija.si -- slovenske strani o Evropski zvezi (za navijače in morda tudi za kritike). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/telekom.html -- res ni vse o literaturi, kar me buri; lp miran From kramberger na uni-mb.si Sat Mar 9 15:12:48 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 9 Mar 2002 15:12:48 +0100 Subject: [SlovLit] elektronski odziv Message-ID: Dober dan, soncno sobotno popoldne se za'cenja, po lepem sprehodu do hrib'cka, ki mu v Kamniku pravijo Jama, ker gre za zasuto smeti's'ce, in okrog njega nazaj po sredini polja domov sem primerno razpolo'zen za komentiranje obse'znega 'clanka, ki je bil objavljen 4. marca 2002 v Delovi prilogi Knji'zevni listi. Na straneh 8 in 9 je Jo'ze Topori'si'c z bibliografsko skrbnostjo predstavil javne odzive na izid Slovenskega pravopisa 2001. K pisanju me spodbuja tudi v'ceraj'snje in dana'snje branje knjige, ki sem jo dobil v roke z zamudo. Prej'snji teden sem med pospravljanjem delovne sobe odkril neodprto kuverto in v njej ponudbo, da bi lahko do 15. oktobra lani kupil knjigo "'SUSS 1998--2000" z 20 % popustom . Zdaj sem pla'cal sicer polno ceno, a mi nikakor ni 'zal -- ob'zalujem zgolj to, da tega projekta nisem opazil 'ze prej in ga priporo'cil vsem, ki odgovorno uporabljajo pri svojem delu slovenski jezik, a niso slovenisti po izobrazbi. 'Studentska zalo'zba, Ljubljana, ISBN 961-6356-40-2 Topori'si'c se na koncu 'clanka ni samo podpisal, temve'c je navedel tudi svojo funkcijo pri pravopisu. 'Ce primerjamo ta podatek z naslovno stranjo v pravopisu, opazimo, da je pri 'clanku zo'zil svoje podro'cje vodenja in odgovornosti zgolj na slovarski del pravopisa. Kljub vsemu pa je s tem dopolnilom nakazal, da niso zapisana zgolj osebna stali's'ca avtorja 'clanka. 'Ceprav je vsebina raz'clenjena z dvema mednaslovoma, se mi zdi za komentiranje nujna bolj natan'cna delitev vsebine. Utrnili so se mi naslednji komentarji. 1. Odzivi Na za'cetku so z bibliografsko pedantnostjo popisani 'casopisni odzivi na izid pravopisa, omenjena pa sta tudi dva televizijska nastopa. Zato presene'ca, da ni omenjen zapis Marka Jesen'ska, ki se je v 'Solskih razgledih podpisal kot predsednik Slavisti'cnega dru'stva Slovenije: (Pre)dragi Slovenski pravopis. 'Solski razgledi, 8. 12. 2001, 'st. 19, str. 5. V isti 'stevilki je bila objavljena 'se kratka anketa s 3 izjavami. Prav pogre'sam v seznamu tudi navedbo, da so v januarski 'stevilki slovenske izdaje Playboya uvrstili Topori'si'ca med mo'ske, ki so v teh krajih zaznamovali leto 2001 -- on s pravopisom. Prav posebej pa pogre'sam v seznamu odzivov vse elektronske prispevke, vsaj tiste, ki so bili raz'sirjeni v dopisovalni skupini SlovLit in deloma posredovani pravopisni komisiji. Glede na e-pismo, ki sem ga prejel, namre'c domnevam, da Topori'si'c vsaj pozna moja vpra'sanja in predloge: ***** Date: Thu, 29 Nov 2001 07:35:41 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Obvestilo To: kramberger na uni-mb.si MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spostovani, zahvaljujemo se Vam za Vasa vprasanja in se opravicujemo za zamudo pri odgovoru. Posredovali smo jih uredniskemu odboru pravopisne komisije, ki se bo sestala v decembru. Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ***** Podrobneje se je avtor analize javnih odzivov posvetil anketi, ki je bila objavljena v Delu. -- a omenja samo prva dva dela od *treh*: Delo, sreda, 12. 12. 2001, str. 8, petek, 14. 12. 2001, str. 8 in sobota, 15. 12. 2001, str. 7, ko je bilo objavljenih 'se 5 odgovorov, torej skupaj 17. Ne vem, ali avtor ni razumel odgovora A. Bergerja ali pa se spreneveda, a Bergerjev odgovor ravno tako kot Kovi'cev jasno izra'za tako veselje, da slednji'c imamo nov pravopis, kot spo'stovanje do izdelovalcev pa tudi modro zadr'zanost pogostega uporabnika, ko gre za upo'stevanje. 2. Priimki in urbanost 'Ceprav so bili do uvrstitve 'zenskih oblik priimkov kriti'cni zelo razli'cni avtorji, je Topori'si'c nepopustljiv v zagovarjanju tega dejanja. In v 2. pojasnilu J. Bav'carjevi je zapisana klju'cna trditev: s pomo'cjo 'zenskih oblik priimkov je v pravopis zajet "del'cek tistega jezikovnega bogastva, ki je danes bolj 'zivo na pode'zelju, vendar ga ni mogo'ce kar po'cez imeti za nare'cno". Na eni strani naj bi bilo s tem dose'zeno uravnove'senje s slengizmi iz mestnega okolja; na drugi strani se zdi, da gre za podoben pojav, kakor je mu'cil urednike zbranih del slovenskih klasikov: kaj narediti z arhaizmi in dialektizmi v njihovih besedilih -- s'casoma so postali posebna vrednota, katere pomen je urednik pojasnil v svojih opombah. Obenem pa je stilna oznaka *ljud.* dobila s Topori'si'cevimi poudarki posebno vrednost, ki morda pojasni tudi zaporedje socialnozvrstnih oznak v to'cki 1060 v pravilih: privzdig., knj. pog., ljud., neob'c., neknj. pog., neknj. ljud. Oznako *neob'c* namre'c najpogosteje najdemo pri pojmih -- in ker oznake vzbujajo ob'cutek, da z rabo tak'sne besede odstopamo od knji'zne norme, imajo mnogi pisci in bralci slovenskih strokovnih / znanstvenih besedil slab ob'cutek, ker v tolik'sni meri uporabljajo besede, ki niso ob'cevalne. Konec koncev zaporedje oznak dopu's'ca sklep, da so samo prvi trije primeri variacije znotraj zbornega ali knji'znega jezika. Medtem ko za pojme, ki so vsekakor del urbanosti ravno toliko kot slengizmi iz mestnega okolja, to o'citno ne velja -- 'ceprav se za urbanost zdi prav ob'cevanje izrazita zna'cilnost. 3. Iz'crpna odgovora Dvema odzivoma se je Topori'si'c posebej skrbno posvetil: zapisu I. Geistra in zlasti intervjuju z M. Stabejem. Zakaj je deset besed, ki jih je omenil I. Geister, tako podrobno analiziral po besedotvorni plati, mi ni jasno. Polovico besed najdemo v SSKJ ali neposredno ali z zelo sorodnimi besedami. Torej bi lahko bil odgovor kratek in preprost: kolikor gre za zajemanje besed, za dokumentiranje poimenovalnih zmo'znosti sloven's'cine, naj Geister predlaga dopolnitve za 2., predelano in raz'sirjeno izdajo SSKJ; kolikor pa gre za *pravopisno* zahtevne (vklju'cno s pravore'cjem) izraze, potem pa seveda ni na mestu njihovo besedotvorno raz'clenjevanje, temve'c zgolj pojasnilo, kako ravnati z njimi v te'zavnih sklonskih oblikah. Pripomnim lahko, da je implicitno, torej z obliko odgovora uporabnikom sloven's'cine pripisana (in dopu's'cena) precej'snja zmo'znost (in pravica): da namre'c sami s pomo'cjo zgledov in pravil prihajajo do re'sitev v primerih, ki niso zajeti v slovarskem delu pravopisa. 'Se manj pa mi je jasno, zakaj je posvetil stolpec in 'cetrt svojega odgovora nekomu, ki ga kara, ker se kot mlad docent ne udele'zuje znanstvenih sre'canj. 'Ce gre za zagovor knji'znosti kot sredi's'cne norme, potem bi bilo dobro, da bi Stabeju predlagal ogled gledali'ske predstave Pigmaliona -- namesto ogleda filma. Sam pa sem si danes ogledal naslovne strani treh priro'cnikov, ki so po svoji namembnosti podobni SP 2001: Duden. Die deutsche Rechtschreibung. 21. izdaja iz leta 1996; The Chicago Manual of Style. 14. izdaja iz leta 1993 in MLA Handbook for Writers of Research Papers. 5. izdaja iz leta 1999. Samo v tretjem primeru je avtor naveden na sami naslovni strani, a zgolj z imenom in priimkom -- in s precej bolj zadr'zano tipografijo kot v SP2001. V Dudnu je na levi, torej na raz'sirjeni naslovni strani najprej naveden znanstveni svet Dudnove redakcije, sledijo imena 'stirih klju'cnih oseb. Znano je, da je v Nem'ciji dokaj sporno to razmerje med zasebno zalo'zni'sko in jezikoslovno ustanovo in njeno vlogo pri dolo'canju knji'zne oz. jezikovne norme (prim. von Polenz, Die deutsche Sprachgeschichte. III. del). V ameri'skem priro'cniku, po katerem pisci pose'zejo, ko jim zmanjka vsakr'sna druga "pravopisna" opora, je "managing editor" naveden 'sele na deveti strani kot avtor predgovora. Zato pa je v predgovoru poudarjeno, kako 'ze sto let v zalo'zbi University of Chicago Press zbirajo gradivo in re'sitve, s 'cimer je za'cel mlad korektor. Spreminjanje izdaj pa odseva spreminjanje uporabljanih tehnologij in modrost nabranih izku'senj. 4. Umestnost pripomb Nekaj manj'sih predlogov, zapisanih v javnih odzivih, je Topori'si'c pripravljen sprejeti v prvo naslednjo popravljeno izdajo. A temeljni ton njegovih odgovorov je mogo'ce strniti v o'citek, da kritiki preve'c lahkotno, s preslabo podprtostjo svojih trditev ali iz nevednosti izrekajo o'citke na ra'cun novega pravopisa. Pri svojih odgovorih pogosto primerja novi pravopis s prej'snjimi, kar je zagotovo najbolj'si del njegovega 'clanka. A vendar se spra'sujem, 'ce sta zadnja dva stolpca (od 'sestih) res smiselno izrabljena. Zdi se mi, da bi lahko na to mesto vklju'cil odgovore tistim, ki so / smo se potrudili in smo svoja vpra'sanja podprli s primerjavami in navedbami primerov. Prav tako se mi zdi, da obstaja zrno resnice v o'citku, da so bila ra'cunalni'ska orodja premalo ali preslabo izkori's'cena -- in da obitje vseh javnih elektronskih odzivov to tudi potrjuje. Zmagoslavni sklep, da so morali po 14 dnevih za'ceti dotiskovati naslednjih 10.000 izvodov, pa je avtorjeva nekak'sna Pirova zmaga. Kajti dvomim, da bodo v ta dotis vnesli kakr'senkoli popravek. Jasno je, da je mogo'ce prodati priro'cnik, kakr'sen je pravopis, v izjemni nakladi -- saj so klasi'cne slovenske pisatelje v zbirki Na'sa beseda ali pred leti roman Pesem ptic trnovk prodajali v nakladah med 30.000 in 40.000 izvodov, sicer'snje slovenske naklade pa se -- z izjemo kuharskih knjig -- gibljejo med 600 in 2.000 izvodi. Kar me moti, je cena izvoda. Topori'si'c izrecno zagotavlja, da nih'ce ni bil dvakrat pla'can. Ker je bila kon'cna verzija pravopisa verjetno izro'cena zalo'zbi na disketi (v prenesenem pomenu, upam, da je bil v resnici pravopis zape'cen na CD-ROM) in ker gre za eno samo barvo tiska in ker ni bil uporabljen biblijski ali kak'sen poseben papir (v kolofonu ni navedeno niti to, da je bil uporabljen trajen papir brez kislin, kar je na meji sprejemljivosti), se zdi, da je prodajna cena precej vi'sja od proizvodne. Redko je mogo'ce v teh krajih fiksne (in v tem primeru relativno nizke) tiskarske stro'ske deliti s tolik'snim 'stevilom izvodov. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Date: Thu, 28 Feb 2002 09:56:38 -0800 (PST) From: AnchorDesk Subject: Hey, desktop Linux fans: Buy a Mac... or just go away (ANCHORDESK) _____________________DAVID COURSEY_____________________ HEY, DESKTOP LINUX FANS: BUY A MAC... OR JUST GO AWAY A small group of AnchorDesk readers moan at decibel levels way in excess of their importance. They're Linux-on-the-desktop fans. I've never understood why they hate me so much. So today I'm giving them a real reason to despise me, while suggesting an alternative we could both support. http://clickthru.online.com/Click?q=66-kDo_IyW0FsQfSOxsWoiwXbxYERRR _____________________YOUR TALKBACK_____________________ David Morgenstern WOULD YOU EVER TRY A MAC? DON'T COUNT ON IT Some of you Windows users want nothing to do with a Mac, while others appreciate the differences between the platforms. All in all, Coursey's month-long Mac examination is getting to you. David rounds up your responses. http://clickthru.online.com/Click?q=bb-yT44QYZWRtv6TFQR4U1gNLqVW9RR From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 11 14:46:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Mar 2002 14:46:10 +0100 Subject: [SlovLit] slava Message-ID: <005f01c1c903$1a5138e0$d44602c1@ff.unilj.si> Komur ni za slavo, imel pa je rad Slavo, bodi na Mirkotovo in Vladotovo pobudo vabljen na jubilejno srečanje ob 15-letnici izhajanja. V sredo, nalašč 13. marca, ob 14.00 v 2. nadstropju, začenši pri meni v kabinetu # 218 v 2. nadstropju. lp miran ============== ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, March 06, 2002 7:57 PM Subject: Slava Dragi Miran, dovoli, da Te spomnim na ledene dni v zacetku brezna leta 1987. Takrat smo bili mlajsi 15 let, bilo nas je vec in smo si bili po svoje blizji. Nismo se dali slavokazom in v sredo, 11. 3. 1987 je izsla prva stevilka prvega letnika Slave. Ce ze ne z besedo in dejanjem, pocastimo v ponedeljek spomin na ta dogodek z minuto kulturnega molka. Lep pozdrav Vlado From miran.hladnik na Uni-Lj.si Tue Mar 12 10:23:04 2002 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 10:23:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Danes_slavistično Message-ID: <004a01c1c9a7$8b842820$2603f9c2@hladnik> 1. Slovio 2. MSK ========= 1. Slovio ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, March 11, 2002 10:51 PM Subject: Vse-slaviansk jazika. LadDear Mr Hladnik. We seek people in Slovenia to join our project of the creation of a simplified all-Slavic language "slovio". If you or some of your colleagues are interested please write us back. More information on SLOVIO you can find here: http://www.slovio.com Sincerely Mark Hucko info na slovio.com ========= 2. MSK Alenka Šivic-Dular je 7. 2. v Kroniki SDS (VI/ 31) poročala, da sta bila na zasedanju predsedstva MSK v Ružomberku sprejeta tudi dva slovenska predloga, 1. da število slovenskih referatov ne bo omejeno s kvoto in 2. da bo eno izmed treh plenarnih predavanj dodeljeno slovenskemu slavistu. Sklepa sta očitno zelo konspirativne narave, saj ju uradni zapisnik zasedanja 18. 1. 2002, ki ga je podpisala predsednica, ne navaja (za nas še vedno našteva kvoto 10 mest). To potrjuje moj sum, da se bosta morali slovenska slavistika in slovenistika v program ljubjanskega kongresa šele pritihotapiti oziroma nastopati zunaj konkurence. Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 12 10:50:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 10:50:09 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje iz Nuka, ki ga obiskujemo Message-ID: <006901c1c9ab$4d76b3a0$2603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Gorazd Vodeb To: Mrežnik Sent: Tuesday, March 12, 2002 10:01 AM Subject: Nova vira: DUDEN in International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings Spoštovani! Obveščamo vas, da je NUK nabavila dva nova vira za uporabnike Univerze v Ljubljani: to sta nemški enojezični slovar DUDEN - največji slovar nemškega jezika in International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings. Elektronska oblika DUDNA (v 10 zvezkih) je nameščena na strežniku za cederome NUK-CD. Dostopna je z lokacij Univerze v Ljubljani za enega hkratnega uporabnika. Obsega približno 200 000 gesel s primeri uporabe itn. Zahtevno iskanje omogoča uporabo različnih kriterijev, operatorjev in omejitev itn. International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings je pravtako nameščena na strežniku za cederome NUK-CD in dostopna z lokacij Univerze v Ljubljani za enega hkratnega uporabnika. Obsega bibliografske podatke o skupno 1,3 milijona glasbenih tiskov (703 000), rokopisov (31 000) in zvočnih posnetkov (530 000) z vsega sveta od 15. do konca 20. stoletja. Vključuje vse glasbene zvrsti, tudi zabavno glasbo in jazz. Podatki so prevzeti iz kataloga Research Libraries Group (RLG) iz ZDA. Iskanje je možno po 29 kriterijih: avtorju, naslovu, založniku, letu in kraju izdaje, glasbeni obliki (simfonija, opera, jazz...), zasedbi (glas, klavir, simfonični orkester, računalnik...), po zvrsti besedila itn. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb =========== V četrtek, 21. marca ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 12 18:12:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 12 Mar 2002 18:12:54 +0100 Subject: [SlovLit] Slovlit vs. virusi Message-ID: <002401c1c9e9$276555c0$5e03f9c2@hladnik> Ah, te spomladanske viroze -- En teden je star virus, pa je že potrkal na vrata s prijaznim nagovorom: "Microsoft Customer, this is the latest version of security update [...]" in s pozivom: "Run attached file q216309.exe." Ne ubogajte ga. Na http://www.symantec.com/avcenter/venc/data/w32.gibe na mm.html namreč lepo piše, da gre za virus, zato priponke ne odpirajte, ampak pošto brez škode vrzite v smeti. Še en naslov s koristnimi informacijami za oblikovanje spletnih strani in borbo z virusi: http://portal.carantania.com/pomoc/pomocnovice.php. Saj zadnje čase samó še stražimo to naše ljubo vsakdanje orodje računalnik pred škodljivci, namesto da bi nas ono sámo varovalo pred neprijetnostmi in zlobami tega sveta. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 16 19:12:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 16 Mar 2002 19:12:44 +0100 Subject: [SlovLit] S spletkami in vabili v nov dan Message-ID: <003601c1cd16$2c49e760$4103f9c2@hladnik> Http://www.acronymfinder.com/ -- rudnik angleških in mednarodnih akronimov. Http://www.e-books.com.mk in http://www.blesok.com.mk/main/blesok.html -- makedonska poezija v privlačni obliki, tudi v angleškem prevodu; prezentacijo domače književnosti tam podpira ministrstvo. Na naslovu http://212.236.121.166/pk/liste.asp je Lista za Koroško, ki jo podpišite, če vam je kaj mar usoda rojakov onkraj trenutne šengenske šrange. Http:///www.ljudmila.org/litcenter/ -- kjer se predstavlja slovenska književnost, žal brez celotnih besedil. V torek 19. 3. bo ob 11.00 v Prešernovi dvorani na SAZU Marija Mitrović predstavila svojo slovensko literarno zgodovino (Geschichte der slowenischen Literatur: Von den Anfängen bis zur Gegenwart), ki je lani izšla v nemškem prevodu Katje Sturm-Schnabl pri celovški Mohorjevi. V četrtek 21. 3. bo ob 11.00 v sejni sobi FF v 5. nadstropju Klemen Lah zagovarjal magistrsko delo z naslovom Tipologija literarnih junakov v slovenskem šolskem berilu. lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Mar 19 00:44:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 19 Mar 2002 00:44:39 +0100 Subject: [SlovLit] zanimivo obvestilo Message-ID: Dober dan vsem, ker sem pred dobrim tednom dni pripomnil, da se je Jo'ze Topori'si'c v svojem odzivu na 'clanke o SP2001 povsem izognil elektronsko zastavljenim vpra'sanjem in pobudam, je razveseljivo, da sem v'ceraj prejel naslednje obvestilo, ki bo morda uporabno 'se za koga. ***** X-Confirm-reading-to: pravopis.isj na zrc-sazu.si X-PMrqc: 1 Date: Mon, 18 Mar 2002 15:30:20 +0100 From: pravopis.isj na zrc-sazu.si Subject: Odgovori To: kramberger@uni-mb.si, mojca@rfr.si, peter.strukelj na siol.net, Alenka.Trop@nlb.si, elnomis@volja.net, anze.perne na siol.net, marjan.poljanec@moj.net, milan.sustar na dz-rs.si, maksimiljan.gulic@radiostudent.si, lm.veritas@siol.net, mkozelj na siol.net MIME-version: 1.0 Priority: normal Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si Spoštovani, odgovor na mnenje, vprašanje ali predlog, ki ste ga naslovili na elektronski naslov { HYPERLINK "mailto:pravopis.isj na zrc-sazu.si" }pravopis.isj na zrc-sazu.si, lahko najdete na spletni strani Slovenskega pravopisa 2001: { HYPERLINK "http://www.zrc-sazu.si/pravopis" }www.zrc-sazu.si/pravopis v rubriki Odgovori na odzive. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 19 14:42:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Mar 2002 14:42:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Nekaj_didaktično_nekaj_pa_malo_manj_didaktično Message-ID: <008101c1cf4b$f9247f20$7c03f9c2@hladnik> Didaktično Spostovana kolegica, spostovani kolega! Prilagam vabilo za srecanje Slovenskega drustva za visokosolsko didaktiko o ucinkovitosti studija generacije 1991, v četrtek 28.3.2002 ob 18 uri na Pedagoski fakulteti v Ljubljani. Dr.Milena Bevc bo predstavila rezultate nedavno končane analize. Vabljeni ste tudi v ponedeljek 25. marca 2002 ob 13. uri na Andragoški center RS(Šmartinska 134a, Lj., v stavbi Gradisa). Mag. Margerita Zagmajster bo predstavila moznosti sodelovanja v mednarodnih projektih o študiju na daljavo in izobraževanju odraslih na univerzah (MISSION, NetCampus, THENUCE+, ALPINE). Več o tem in drugem s podrocja izborazevanja pri nas (in v Evropi) lahko preberete na Najbrz ste opazili, da prenavljamo in dopolnjujemo www.uni-lj.si/kakovost. Hvalezen vam bom za vasa mnenja, kritike in priporocila. Lep pozdrav! dr.Bogomir Mihevc Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html -- kako smo preživeli zimo ali kdo bo pa delal. Članek o slovenistih in mednarodnem slavističnem kongresu je zdaj dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. ======== Manj didaktično Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html -- kako smo preživeli zimo ali kdo bo pa delal. Članek o slovenistih in mednarodnem slavističnem kongresu je zdaj dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Mar 19 21:46:53 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 19 Mar 2002 21:46:53 +0100 Subject: [SlovLit] ogled Message-ID: Dober ve'cer, danes sem si ogledal spletno stran, na katero so me v'ceraj opozorili v imenu In'stituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU Prvi vtis je, da gre za bogate strani, vredne ogleda. Pohvalno je tudi, da nisem imel te'zav s slovenskimi znaki, 'ceprav uporabljam poseben in v teh krajih skoraj neznan brkljalnik. Malce me je presenetilo, da sta dve zadevi dostopni zgolj v Acrobatovem pdf formatu. Prenesti si ju moramo na svoj ra'cunalnik in odpreti z ustreznim programom -- ni ju mogo'ce odpreti s PDF plug-in dopolnilom v brkljalnikovem oknu. Za sklicevanje in navajanje bi bila neposredna spletna oblika v html ali xml formatu bolj primerna, 'ceprav so izbiro pdf formata najbr'z narekovale nekatere tehni'cne zahteve, opazne v obeh besedilih. Odgovore je podpisal Jo'ze Topori'si'c. Odgovoril je 18 osebam -- pri vsaki je zdru'zil vsa vpra'sanja, 'ce se je oglasila ve'ckrat. Upo'steval je vpra'sanja, prispela do 14. januarja 2002. Pri meni je navedel samo dve sporo'cili, poslani novembra 2001. Izpustil je tretje, poslano 2. decembra -- a postavitev ogledanih spletnih strani razumem kot pozitiven, pritrdilen odgovor na to tretje sporo'cilo: in upam, da bodo vse to'cke iz predloga postopoma uresni'cene. > V komisiji za SP 1 Pravila je zťe > bilo sklenjeno, da se nesticťni vezaj vpelje namesto sticťnega, ker > se obe sestavini sklanjata, In na ra'cun tega pravila opustimo / pozabimo na vso tipografsko tradicijo, v rabi po svetu in doma. No, ve'c o tej tradiciji v nadaljevanju. > V drugem dopisu Krambergerjevo pisanje po nepotrebnem zahaja v > ironiziranje, vendar bomo ta ton odmislili in odgovarjali samo na stvarne > pripombe. Znova sem prebral obe svoji sporo'cili, ki ju komentira Topori'si'c, in sem globoko prepri'can, da je bilo v prvem veliko ironije, v drugem pa skoraj ni'c. Bolj me 'zalosti dejstvo, koliko stvari in argumentacij je bilo preprosto spregledanih oz. nanje nisem prejel odgovora. > Krambergerju tudi ne ugaja oznaka pojm. To sploh ni res, ker ne govorim o tem, kaj mi ugaja ali ne, temve'c zgolj ugotavljam, da se med razli'cnimi lingivisti'cnimi in / ali tipografskimi oznakami za podobne stvari preprosto ne znajdem, ker jih med seboj ne morem razlikovati. In ko mi redni profesor po'slje e-sporo'cilo z obupanim vpra'sanjem, kako naj kot mentor popravlja magistrsko nalogo, da ne bo v njej mrgolelo *neob'cevalnih* izrazov, potem je to zame potrdilo, da sem postavil upravi'ceno vpra'sanje, ki ga ne pote'si niti sladkobna zgodba o tem, kako nastane slovarski sestavek, ki jo najdemo na spletni strani v rubriki "Slovarska delavnica". > kljub temu pa > danasťnjemu navadnemu bralcu izraz petit vecť pove. V slovarju bi > ga bilo treba > sťe lep cťas ohraniti, cťeprav bi bil v sodobnem tiskarstvu zťe > popolnoma opusťcťen; > vsega, kar je nekocť obstajalo kot del vsakdanjosti, danes pa ne > vecť (npr. sulica, > monokel, goldinar, onikanje), vendar ni mogocťe kar cťez nocť > prezreti ali zatajiti. Oh, kak'sno sprenevedanje -- *jaz* sploh nisem proti starim poimenovanjem, pa 'ce jih 'se sploh kdo pozna ali ne; vendar je petit lahko zgolj petit in ne more biti nikdar mali petit. A bom raje na tem mestu vklju'cil zgodbo o tiskarski bajki, ki sem jo v dveh delih, 2. in 10. decembra 2001, poslal prijateljici, ki ima klasi'cno izobrazbo stavca, meterja in tiskarja. ***** Zapisala si: > Velikost crk se meri v enotah, ce ze ne tipografskih enotah. Meni znana > prevoda iz anglescine (point) in nemscine (punkt) sta tocka in ne > "pika". Mozno, a to *ni* moja izkusnja -- meni je pika znana iz casov, ko me je tehnolog Stefan Martinjak v tiskarni Mariborski tisk seznanil z rocnim in strojnim knjiznim stavkom. Ko mi je kazal slepi material v velikosti ene pike, je pripomnil, da na piki stoji celotna umetnost postavitve strani, ce naj bodo vrstice pravilno sprte. Danes sem pogledal v SSKJ gesli 'pika' in 'tocka' in si ob primerih potrdil svoji izkusnjo. Postaviti zadnjo piko, s*e pika na i -- ali ni to povsem v skladu s pisarsko in stavsko tradicijo; tri pike pa pomenijo izpust besedila. Tocka po definiciji nima razseznosti, pika pa jo ima. Seveda lahko angleski in nemski izraz prevedes kot piko in kot tocko -- na sreco imamo Slovenci v tem primeru na voljo dva izraza; vsaj meni je potem pika kot locilo in kot tiskarska enota mere blize kot geometrijska ali geodetska tocka. [...] > Moram pa povedati, da morda kdaj bom tipograf/tipografinja, ne bom > pa "obcevalno" nikoli knjigotiskarka. Prosim oglej si razlago > iztocnice "tipograf" (str. 1567). Kar je zanimivo, je, da je to pojasnilo prevzeto iz SSKJ, medtem ko je v SP 1962 tipograf 'tiskar' (tipografski zavod = tiskarski zavod). Za SSKJ sta tiskarske izraze pomagala pomensko dolociti Ivan Maticic in Joze Paradiz (ta z nedokoncanim gradivom) -- morda sta ti ta gospoda kakorkoli znana in ju lahko povprasas za podrobnosti. Ko bi bil vsaj v SP 1962 tipograf povezan s stavcem in ne s tiskarjem, pa bi bilo vse skupaj bolj razumljivo in razlozljivo. A kljub vsemu bi bilo treba zadeve razlikovati kot razlicne paradigme v zgodovinskem loku od Gutenberga [stavljenja s premicnimi crkami] do racunalnikov. > Pri branju in razumevanju gesel me je vodila razlaga s str. 211, > paragraf 1141: ... Vse enote so nekako iz obzorja absolventa > srednjih sol in nekoliko cez. To je fraza, ki jo najdes v najrazlicnejsih knjigah -- in nekoc sem na nekem zagovoru magistrske naloge nacel to temo: kaj je 'obzorje pricakovanja' (Jaußova kategorija) uporabnikov prirocnikov in kaj je *predstava* avtorjev in urednikov o tem 'obzorju pricakovanja' pri njihovih bralcih. Po svoje najbolj uporabno izhodisce bi bila analiza *vseh* pri ministrstvu oz. zavodu za solstvo potrjenih srednjesolskih ucbenikov in prirocnikov: katere pojme vse najdemo v njih skupaj z razlago. Z drugimi besedami: ko gre za izraze s podrocja oblikovanja, sodobnega preloma in tiska, *ne* potrebujejo razlage vsi tisti, ki so obdelani v ustreznih ucbenikih za sole graficne in oblikovalske, morda s*e aranzerske stroke. Razlago, da gre za pojem, potrebujejo bolj specializirani izrazi -- a v tem primeru bi morale biti razlage postavljene s pokoncno pisavo in vmescene med navpicni crtici, ne pa da postanejo pojmi stilno ali zvrstno zaznamovani. Sicer pa se mi je med branjem tvojih pripomb utrnilo, kako bi bilo mogoce zagrabiti zadrege s pravopisom. A najprej znova tehnicna opomba. Omenjas izdajo pravil iz leta 1996, to je verjetno 5. izdaja. Sam nenehno pregledujem SP 1962, SSKJ (v eni knjigi: menda so nekatere stvari popravili glede na izdajo v 5 zvezkih), pravila, 1. izdaja iz leta 1990 in 4. izdaja iz leta 1994 (prilozena SSKJ v eni knjigi in prvic s stvarnim kazalom), in SP 2001. Prva in cetrta izdaja pravil sta pac zaradi okoliscin izida najbolj razsirjeni; vsekakor pa velja glede podrobnosti primerjati vseh pet izdaj pravil -- s sesto, znova pregledano izdajo. Kajti 'pregled' v teh krajih ne pomeni zgolj odstranjevanja tiskarskih skratov in morebitnih nedoslednosti, temvec tudi rahla modificiranja samih pravil. Prva skupina zadreg je povezana z nedoslednostjo oziroma neenotnostjo. Tak primer sta oznaki krepko in polkrepko. Na trenutke se zdi, da je nedoslednost najpogosteje posledica spremenjenih izkusenj zaradi uporabe drugacnih tehnologij. O ucinkih teh izkusenj, ki so opazne nato tudi v jeziku, pa niso razmisljali strokovno usposobljeni ljudje, temvec doloceni sodelavci pri SP 2001, ki so jih resevali z veliko prizadevnostjo in naivnostjo hkrati. Druga skupina zadreg nastaja verjetno zaradi prevzemanja resitev iz starejsih prirocnikov, v katerih so uporabljali drugacne tipografske dogovore. Razen tega se je lahko v teh desetletjih pomen nekaterih izrazov tudi spremenil. Slovenec s Primorske morebiti res s 'tipografom' razume tiskarja, ker pac obvlada italijanscino -- in slisi pri tej besedi italijansko besedo 'tippografico'. Nekdo drug, ki ni s Primorske, se pa ukvarja z racunalniskim prelomom, bo razumel nekaj povsem drugega ob tem izrazu; najbrz pa ne bo poznal tradicije in tehnoloskih sprememb v zgodovini tiskarstva, zlasti pripravljanja pisav, stavljenja besedila in postavljanja strani s prelomom -- kar pomeni, da dolg niz postavljenih svincenih vrstic (galley), s katerih odtiskujemo krtacne odtise za korekturno branje, prelomimo na dele z enakim stevilom vrstic, kakor je pac predvideno glede na format tiskarskega izdelka. > O skladenjski rabi narekovaja, ki ga predstavljata dve znamenji za > sekunde (to je razlozeno na str, 4, paragraf 15) in o tem, zakaj > enojni narekovaj pri neskladenjski rabi spremeni obliko v dva > zadnja angleska narekovaja (to je zopet videnje -- obcevalno -- > knjigotiskarke), pa menda ne morem pisati, ker tega sploh ne > razumem. No, na strani 4 o narekovajih sploh ni govora, temvec sele na strani 51 n. (tocke 459 do 467; ne uporabljam besede paragraf, ker se v pravnh knjigah stevilke paragrafov ne postavljajo tako neumno in nedosledno kot v pravilih SP), kjer si potem nasla tudi vse tisto, kar si navedla v nadaljevanju -- in je znova lepa nedoslednost, verjetno posledica prehoda od stavca, ki stavi tipkopis, k lastnemu vnosu besedila z racunalnikom. Tako nekako za prvo silo. *** Razlog za pisanje je primerjava dveh slovarskih pojasnil. Ogledal sem si pojasnila o tisku v 1. knjigi SSKJ, *postavljeni* in natisnjeni v tiskarni Ljudska pravica do leta 1970 (to besedilo je prevzeto v SSKJ v enem zvezku iz leta 1994), in v Odzadnjem slovarju slovenskega jezika (zakaj imajo tam vse nepredlozne besede veliko zacetnico na ovitku in na naslovnem listu, ne vem), ki je bil racunalnisko postavljen do leta 1996 (v uvodu pise, da v letih 1995 in 1996). V SSKJ imamo poglavje Tisk, ki je po uvodu razdeljeno na tri dele: Crke, Locila in Posebnosti. Zaradi preglednosti so v slovarju uporabili vec vrst tiska. Navadni znaki in locila imajo tudi posebno funkcijo, uporabili pa so tudi nekaj posebnih znakov. Uvodu sledi poglavje Crke, kjer izvemo, da so gesla tiskana v navadnem grotesku, podgesla v navadnem polkrepkem petitu. Dopolnila kvalifikatorskih pojasnil so natisnjena v polkrepkem nonpareju, sami kvalifikatorji pa v navadnem nonpareju; v navadnem petitu ilustrativno gradivo, v lezecem petitu pa glavne razlage, medtem ko so stranske natisnjene v lezecem nonpareju. Ne poznajo torej 'pisave', samo 'crke'; besedilo ni 'postavljeno', temvec zgolj 'tiskano'; poznajo 'grotesk', za prevladujoco obliko uporabljenih crk (pisave) pa poimenovanje preprosto ni uporabljeno, temvec je nadomesceno z oznakami za velikost v pikah [tockah] in za slog ali razlicice: 'navadno', 'polkrepko' in 'lezece'. Opozicija med 'navadni grotesk' in 'navadni polkrepki petit' je najbolj nenavadna -- saj je videti natisnjeni primer za navadni grotesk vecji in izrazitejsi kot za navadni *polkrepki* petit, predvsem pa so atributi vzeti iz razlicnih ravni. Ceprav so ze SSKJ v enem zvezku naredili z vecjo racunalnisko podporo -- po opravljenem skeniranju so imeli tezave, ker kupljeni program Lecturus ni znal prepoznavati kompleksnega tiska, zato je bil za razpoznavanje ustrezno dopolnjen program Eva Primoza Jakopina, s katerim so slovar tudi uredili --, se je bistvena novost zgodila sele v pojasnilih k naslednjemu slovarju, ki je izsel dve leti pozneje. Predgovor k SSKJ v enem zvezku nam razkrije samo delcek opravljenega dela, opisan je en sam problem, ki so ga resili. V odstavku, kjer je omenjeno, da je bilo pri prenosu tako obseznega in zahtevnega besedila v racunalnisko obliko opravljeno za slovenske razmere pionirsko delo, izvemo za resitev ene same od tezav, na katere so naleteli. Potrebovali so vec kot 256 znakov, kolikor jih dopuscajo sedanji racunalniski standardi. "S 16-bitnim naborom smo lahko uvedli tudi diakriticne znake za naglasno mesto in tonemski naglas ter grske crke." Na koncu uvoda je tabela vseh uporabljenih znakov, ki obsega 282 znakov, torej 26 znakov vec -- med drugim samo del grske abecede. Podoben, zgolj nekoliko razsirjen standardni nabor imajo ze URW pisave in ga vidis v programu Fontographer, ne pa pri vsakdanjem delu s pripomocki, kakrsen je na Macu PopChar Pro. Ni jasno, ali so se pri tem navezali na nastajajoci Unicode standard ali ne. Vsekakor so na spletnih straneh projekta Titus navedli nabor znakov, uporabljen v SSKJ, kot eno od slovanskih pisav, ki jo podpirajo pri svojem zajemanju besedil za jezikoslovne raziskave. Prav tako bi bilo zanimivo izvedeti, kaj vse je zajela racunalniska obdelava gradiva -- in ce so vsa gesla tagirali v skladu s standardom SGML ali ne. Odzadnji slovar slovenskeg jezika temelji na SSKJ, izsel je leta 1996. Domnevamo lahko, da je bil narejen s pomocjo racunalniske obdelave, opravljene pri pripravi SSKJ v enem zvezku, kajti na strani VII je povedano, da je SSKJ v eni knjigi "izsel na osnovi racunalniske predloge petih knjig SSKJ". Na strani VIII in naslednji je zabelezeno: "Pri pripravi slovarja in koncni ureditvi za tisk je bil uporabljen urejevalnik EVA Primoza Jakopina, z ustreznimi dopolnitvami, predvsem za odbiranje podgesel in dvojnic." Nic ni povedano o tem, kako so prisli do gradiva, ki je predstavljeno v 40 tabelah in 7 slikah (misljeni so grafi) -- a saj tudi nic ni povedano o vsebini teh tabel in grafov. Morda vsebuje vec podatkov prispevek Petra Weissa 'Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika', objavljen leta 1991 v Jezikoslovnih zapiskih 1. V kontekstu tega zapisa je zanimiv odstavek o tisku. Avtorja pravita: "V slovarju sva uporabila stiri vrste tiska, podobno kot v SSKJ." Tam je sicer navedenih sedem vrst tiska, a nekaterih podatkov njun slovar ne vsebuje, zato je najbrz tudi manj vrst tiska. Gre pa za te stiri vrste: -- krepek brezserifni tisk (Helvetica); -- krepek serifni tisk (Times Roman); -- navaden serifni tisk (Times Roman) in -- droben serifni tisk (Times Roman). Ocitno so spremembe posledica rabe racunalnika. 'Grotesk' se je spremenil v 'brezserifni tisk', ki ima nedvoumno nasprotje v 'serifnem' tisku. Ob 'krepkem', ki je povsem izpodrinil nekdanjo oznako 'polkrepki' (slog ali razlicica), in 'navadnem' imamo tudi 'droben' tisk, ki je borni ostanek nekdanje rabe oznak za velikosti crk. Iz podatkov v kolofonu ni jasno, koliksno vlogo je imela oblikovalka Milojka Zalik Huzjan pri dolocanju podobe strani, kajti v nadaljevanju je navedeno s*e, da je za tehnicno ureditev in prelom poskrbel kar Primoz Jakopin. In pri tem je moralo na Institutu za slovenski jezik prihajati do razlicnih resitev, morda tudi razhajanj glede tega, kdaj je racunalnik uporaben in kdaj ne. Za potrditev tega obcutka zadosca primerjava navedenih podatkov iz kolofona v Odzadnjemu slovarju slovenskega jezika (Ljubljana 1996) s kolofonom v Besediscu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (Ljubljana 1998), kjer imamo skupino oseb, ki je oskrbela oblikoslovno obdelavo, in Primoza Jakopina, ki je prevzel strojno generiranje oblikoslovnih podatkov. Kam so zapisovali rezultate oblikoslovne obdelave? Kaj zajema oznaka 'strojno generiranje': zgolj obliko vnasanja rezultatov ali tudi kaksne obdelave vnesenega gradiva skupaj z obdelavami? Zdi se, da velja podatek o prenosu v racunalnisko obliko, kar je opravila Karmen Nemec, samo za statisticni opis v preglednicah, ki sta jih oskrbela avtorja Odzadnjega slovarja -- a je to morda tudi napacen vtis. Manj jasno je, kaj je zajel 'vnos dopolnil', ki sta ga opravili dve osebi: zgolj popravke in pregled strojno generiranih oblikoslovnih podatkov ali tudi s*e kaj drugega. Nekaj pojasnil o opravljenem delu najdemo v Uvodu. Besedisce namrec ni povsem nov prirocnik, prvic je izsel v skromnejsem obsegu ze leta 1987. To interno objavo v dveh delih, 525 in 633 strani (doma imam zal zgolj makulaturni izvod), so v letu 1994 z bralnikom slike (verjetno scanner) in programom EVA prenesli v racunalnisko obliko in dopolnili z gradivom, zbranim v letih 1987--91. "Z racunalniskim programom so bile tem besedam dodane najbolj podobne besede iz SSKJ in ustrezno upostevani podatki za besedno vrsto, naglasno mesto in drugo osnovno obliko: rodilnik pri samostalniku, oblike spola pri pridevniski besedi, sedanjik pri glagolu [...]. Tako pripravljeno gradivo je bilo pregledano in oblikoslovno sistematizirano v skladu z naceli SSKJ." (Uvod, str. 5) Tipografsko je Besedisce bolj skromno in trokolonsko postavljeno besedilo je natisnjeno zgolj z dvema vrstama tiska: "Geslo (iztocnica) v krepkem tisku; druga osnovna oblika in besednovrstna oznaka v drobnem tisku." (Uvod, str. 6) 'Krepek' in 'droben' tisk razmejujeta dve ravnini podatkov -- in ce je besedisce ali vokabularij pri Paulu Luni izhodisce zgodbe o tipografskih resitvah v slovarjih od prvih tiskanih, ki se navezujejo na rokopisno izrocilo vokabularijev, potem lahko zdaj preneham z zbiranjem gradiva, s poskusom, da bi razumel vsaj v obrisih in od zunaj zgodbo o tipografskih resitvah v sodobnih slovenskih enojezicnih slovarjih. Dopusten se zdi sklep, da je iz izkustvenih prelomov, kolikor sem jih lahko rekonstruiral, nastalo besedilo o tisku oziroma pisavah in njihovih razlicicah, ki ga najdemo v "uvodnem" delu novega Slovenskega pravopisa. Ta se po tipografski kompleksnosti navezuje na SSKJ, po poimenovanju uporabljenih sredstev pa na novejse racunalniske izkusnje, ki pa niso dovolj domisljene oziroma so prevec poenostavljeno poimenovane -- deloma kot dobesedni prevodi izrazov, na katere naletimo v programskih menujih ali navodilih. Mimogrede in kot nekaksen pripis:, pogledal sem v Mihalkovo (v Kebrovem Leksikonu imen obstaja ime Otmar, ni pa imena Mihalek, torej sklepam, da je pomotoma na prvem mestu natisnjen priimek) knjigo Stavec in njegovo delo iz leta 1945. Pozna 'svetle', 'polkrepke' in 'kurzivne' (na enem mestu tudi 'lezece') crke, vendar nisem nasel *skupne* oznake za razlicice crk, ki jih v vecjem ali manjsem obsegu najdemo pri vseh pisavah. Oznaka 'zvrst' crk, uporabljena pri pravilih za postavitev tabel, mi ni povsem razumljiva. A je mogoce po navedbah na drugih mestih sklepati, da so 'serifne' ali 'antikva' pisave zanj hkrati tudi pisave, primerne za knjizni stavek, groteskne in posebne crke pa bolj za vse druge vrste stavka, zlasti pa za plakatni in akcidencni -- ali so zanj zvrsti te skupine ali pa zgolj razlicice posamezne pisave, ostaja odprto. Na koncu omenja, da se je pri izrazju oprl na Savinskov Slovar strokovnih izrazov, ki ga zal ne poznam, tudi v seznamu literature v tvoji disertaciji ga ni (bom pogledal v UKM). Pozna pa tocko -- in nima pike; pravi, da je Savinsek uveljavil izraze, na katere se bo treba sele navaditi, vendar bodo nadomestili pokvarjene nemske izraze. S cimer se je mogoce strinjati, ceprav izraz 'pika' ne spada v to vrsto. No, verjetno je bolj merodajen Blejcev prirocnik, ki je obseznejsi in ki je nastal v nekoliko bolj umirjenem casu, obenem pa tik pred zatonom rocnega stavka. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 06:40:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 06:40:43 +0100 Subject: [SlovLit] Vladota Nartnika Spomin na predvigred leta 1987 Message-ID: <000701c1cfd1$c70829c0$d44602c1@ff.unilj.si> Torek, deseti brezen Severni in vzhodni vetrovi še kar naprej brijejo zlasti ponoči, vendar je za spoznanje bolj toplo. Včeraj zjutraj je bilo deset stopinj pod ničlo, davi pa po snežnem poprhu na kopnačah samo pet. Pri čaju oziroma kavi smo se včeraj pogovarjali o novem listu, ki ima izit. Profesor Jakopin je pripominjal k starosti novega lista mladih, pa sem opozoril na še starejša klana, ki držita v krempljih Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo in ne pustita za spoznanje mlajših blizu. Tudi jezik Slavistične revije je grozen, saj avtorji sploh ne prepoznajo svojih besedil. To me je za ves dan spravilo v slabo voljo. Četrtek, dvanajsti brezen Včerajšnji dan je bil prelomen. Po komisiji, kjer smo obravnavali naglase tipa trirog in trizob ter tresti in treskati, sem krenil na tiskovno konferenco na Filozofski fakulteti. Izšla je namreč prva številka prvega letnika debatnega lista Slava, v njem pa sta bila tudi dva moja prispevka: H govorni gradnji Cankarjevega Ponesrečenega feljtona in Herman de Carinthia. To je izjemno spodbudno glede na to, da mi lani ni izšla nobena od oddanih štirih reči in da tudi letošnja zadnja, svečanova številka Jezika in slovstva nadaljuje to brezvestno početje. Malo pred malico sem šel dol in med pogovorom ujel, da je bil novi list med sodelavci lepo sprejet. Marija mi je v slovo čestitala in pomirjen sem se vrnil v svojo sobico. Malo pred dvanajsto pa mi je prišel Miran povedat, da imam zeleno luč tudi za tipkanje članka Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu. Od Kocijana, ki se je vrnil iz bolnice, je naposled zvedel, da je omenjeni članek zavrnil Skaza, pomisleke pa je imela tudi Hermina. Kocijan -- Bog bodi z njim dober -- me je tudi povabil, da polenom navkljub poskusim še kaj napisat za njegovo revijo, ki ji sicer vlada Skaza. Miran je še pripomnil, da je Skaza zadržal tudi članke, ki so nastali ob analizi Cankarjevega Ponesrečenega feljtona, da so bili skratka zavrnjeni in morda je ravno iz tega izšel novi list. "Najboljši odgovor na te packarije bo delo," sem pripomnil Miranu, ko sva odhajala od Marjana Dolgana. Čas je stekel! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 06:50:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 06:50:40 +0100 Subject: [SlovLit] Malo tega, se vec onega Message-ID: <001301c1cfd3$2a9a7820$d44602c1@ff.unilj.si> From: "Nicole Kuplenik" To: "slovlit" Subject: Malo tega, se vec onega Date: Tue, 19 Mar 2002 19:48:40 +0100 Po Miranovem zgledu najprej stvarno kazalo [Miranova opomba: Naslednjič, Nicole, pošlji prosim v plain- in ne v html-formatu, pa bo šlo pod tvojim imenom v Slovlit.] 1. ena doktorska v Leipzigu 2. seminar jezika serbskega ino kulture Lep pozdrav Nicole Kuplenik ______________________________________________ 1. Ena doktorska > Subject: One phD position open in Leipzig > > /.../ there is still one phD position open in Leipzig. Applications should be sent as soon as possible to the address > below. More information under: > > http://www.uni-leipzig.de/~gksprach > > ************************************************* > > Graduiertenkolleg "Universaltit=E4t und Diversit=E4t: > Sprachliche > Strukturen und Prozesse" > > Advertising:Free Positions > > The Graduate Research Program "Universality and Diversity: Linguistic > Structures and Processes" funded by the Deutsche Forschungsgemeinschaft (German Research Foundation) > and by the federal state of Saxony is accepting applications for doctoral scholarships. > > The length of the scholarship is two years, with the possibility of an > extension for a third year. The program focuses on aspects of > theoretical linguistics (language specific or typological), > psycholinguistics, and of neuropsychology of language. Applications > should include the usual documents and two references. Please send applications to: > > zybatow na rz.uni-leipzig.de > > Prof. Dr. Gerhild Zybatow > Universitaet Leipzig > Graduiertenkolleg > Institut fuer Slavistik > Bruehl 34--50 > D-04109 Leipzig _________________________________________________________ 2. Dear friends and noble linguists, Allow me to inform you about the project "The School of Serbian Language and Culture" in Valjevo. It is scheduled in August 2002. For some more information, please check out the address www.srpskijezik.narod.ru For extra details please write to us e-mails or usual letters. We expect you to apply, but we also hope that you will spread the news about us among your friends and colleges who may also be interested. Thank you in advance. With best wishes :) Skola Srpskog Jezika i Kulture Valjevo From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 20 07:21:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Mar 2002 07:21:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_o_pravopisu_ki_žal_še_nima_lastnega_foruma Message-ID: <006301c1cfd7$86d663c0$d44602c1@ff.unilj.si> Se opravičujem dopisnikoma, ker ju nisem vprašal za dovoljenje, vendar se mi zdi, da je reč take narave, da jo lahko v imenu "javnega interesa" dam naprej v Slovlit. lp miran =========== ----- Original Message ----- From: "Miha Rus" To: "'Miran Hladnik'" Sent: 18. marec 2002 10:51 Subject: RE: Lep pozdrav Pozdravljen, Miran. Po dolgem času se spet oglašam - seveda spet s prošnjo za napotilo oz. referenco. Iščem koga, ki bi mi vedel svetovati, kje v pravopisu dobiti nedvoumno pravilo za sklanjanje samostalnikov tipa Netware, Netwara - našim tehnicistom, ki sledijo svoji nikoli izpolnjeni želji po dokočni enoumnosti, rodilnik ni všeč, češ da se izpremeni izgovor. [...] Lp, Miha ======== ----- Original Message ----- From: Peter Weiss To: MihaR na iolar.com Cc: Miran Hladnik Sent: 20. marec 2002 2:19 Subject: Netware Spoštovani, Miran mi je posredoval vaše pismo, jaz pa sem šel pogledat v SP 2001 in v paragrafu 772 Pravil našel: "Pri samo pisnem krajšanju na koncu osnove izginja nemi samoglasnik, ki ne odloča o izgovoru pred njim stoječih črk za glasove č ž š dž in s (pisanega s c): Wilde Wilda, Corneille Corneilla, Laforgue Laforgua (prim. še Kaye Kaya) proti Wallace Wallacea, George Georgea (e za c oz. g namreč varuje izgovor črke c kot s oz. g kot dž." Primeri so torej le za osebna lastna imena; sorazmerno pogost primer druge vrste bi bil Office (z rod. ed. Officea). V angleščini končni -e res lahko odloča o izgovoru samoglasnika v osnovi, vendar mislim, da bi se z upoštevanjem še tega pravila slovensko pisanje kar precej zapletlo. Zato pravopisnemu pravilu nese le do soglasnika pred njim, ne pa še bolj v levo. V francoščini je tak primer Lamartine [lamartIn] z rod. Lamartina -- torej ne Lamartinea -- v primerjavi z Martin [martEn] z rod. Martina. Marsikdaj iz oblike npr. angleškega imena ne moremo vedeti, kakšen je imenovalnik ednine, ampak to je pogosto težava tudi v slovenščini (Kranjca, Krivca ipd. -- ??). -- V tem pravilu ali takoj za njim bi tudi moralo pisati, da se v stranskih sklonih nemi -e, ki sledi samoglasniku, vedno piše: Poe -ja, Cowie -ja itd. (kar je sicer zapisano v paragrafu 781, spada pa sem). Lepo pomlad in veliko pravopisnih dvomov vam želim. Peter Weiss [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 21 09:27:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Mar 2002 09:27:34 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje od Vladimirja Osolnika Message-ID: <000f01c1d0b2$40c20de0$d44602c1@ff.unilj.si> > -----Original Message----- > From: Osolnik Vladimir > Sent: Tuesday, March 19, 2002 4:45 PM > To: Hladnik Miran > Subject: drugi dokotrat člana našega Oddelka, ddr. Igorja Grdine > > Miran, > prosim Te da posreduješ slovlitjanom in dr. Zoltanu Janu še zapis in čestitko ob drugi promociji za doktorja znanosti izr. prof. Igorja Grdine, člana Oddelka za slovanske jezike in književnosti in predavatelja za predmet starejša slovenska književnost, ki se je zgodila na današnji dan. > Iskrene čestitke nadarjenemu in marljivemu kolegu! Vladimir Osolnik ========= ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: Sent: 20. marec 2002 9:19 Subject: FW: predstavitev Pregleda slovenske književnosti Marije Mitrović v nemškem prevodu, SAZU > -----Original Message----- > From: Osolnik Vladimir > Sent: Tuesday, March 19, 2002 4:24 PM > To: Hladnik Miran > Subject: predstavitev Pregleda slovenske književnosti Marije Mitrović v nemškem prevodu, SAZU > > Danes je bila v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani svečana predstavitev nemškega prevoda obsežne literarnozgodovinske študije Pregled slovenske književnosti prof. dr. Marije Mitrović, dolgoletne profesorice slovenske književnosti na Univerzi v Beogradu in od leta 1995 profesorice srbske in hrvaške književnosti v Italiji (univerzi v Trstu in Benetkah), ki ga je za nemško govorno področje pri Mohorjevi družbi v Celovcu pripravila prof. dr. Katja Šturm Schnabl. Ob prisotnosti avtorice in prevajalke je predsednik SAZU, dr. F. Bernik, pozdravil prisotne in visoko ocenil pomen natisnjene knjige za nemško in slovensko študentsko in učiteljsko ter drugo bralstvo. > > Avtorica je predstavila svoja literarnoteoretična izhodišča pri pisanju zahtevne in obsežne knjige o tuji, tj. slovenski nacionalni književnosti za specifičnega srbohrvaško govorečega bralca, prevajalka pa je pojasnila potrebo po dodatnih opombah in pojasnilih, nujnih za razumevanje slovenskih specifik pri večinoma neinformiranem nemško govorečem bralcu, ki je ciljni subjekt te koristne in potrebne novitete: nemško pisana zgodovina slovenske književnosti prof. A. Slodnjaka (1958) je namreč praznovala že 40 rojstni dan. Prof. O. Kronsteiner z solnograjske univerze je kot recenzent v nemščini in delno slovenščini poudaril visoko starost slovenske književnosti in slovenskega jezika ter njuno mesto v evropski kulturi, v razpravi pa sta nato sodelovala prof. J. Rotar in dr. D. Dolinar, ki sta oba poudarila pomen pričujoče izdaje, znanja in truda avtorice in prevajalke, in izrekla zahvalo tudi drugim udeleženim v tem za slovensko literarno zgodovino in kulturo pomembnem podjetju. > Izrečenim čestitkam, besedam spoštovanja in zahvale se pridružujem. Vladimir Osolnik From kramberger na uni-mb.si Thu Mar 21 23:41:00 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 21 Mar 2002 23:41:00 +0100 Subject: [SlovLit] opozorilo Message-ID: Dober ve'cer, ker je za'zelena 'cim 'sir'sa in ustrezno strokovno podkovana in argumentirano zastavljena razprava o SP2001, opozarjam vse zainteresirane, da je iz'sel v reviji Grafi'car, 'stevilka 1/2002, distribuirani pred dobrim tednom dni, na straneh 6 do 14 'clanek Klementine Mo'zina z naslovom "Grafi'cni izrazi v novem slovenskem pravopisu". 'Clanek je po vsebini in naravnanosti bolj komplementaren kot prekrivajo'c se z mojimi tipografskimi zgodbicami, razposlanimi pred dnevi. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 23 19:39:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 23 Mar 2002 19:39:13 +0100 Subject: [SlovLit] Popravek in 'se eno opozorilo Message-ID: <004601c1d29a$09607f00$5303f9c2@hladnik> To: slovlit@ijs.si, pravopis.isj na zrc-sazu.si From: Igor Kramberger Subject: 'se eno opozorilo Dober dan, prejel sem prijazno e-pisemce z opozorilom na nadvse zanimiv 'clanek. 'Zal popolnega URL-ja ne morem navesti, ker ga spletna stran ne ka'ze. Toda z za'cetne strani ne bo te'zko priti do 'clanka SImona Lenar'ci'ca, "'Ceri v slovenskem pravopisnem morju", ki ga toplo priporo'cam v branje. Gre za prispevek, objavljen tudi v januarski 'stevilki revije Sodobnost. [...] ====== Opozorilo, pravilna oblika URL-ja je: Lep pozdrav, Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 25 07:37:32 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 25 Mar 2002 07:37:32 +0100 Subject: [SlovLit] Gal Gjurin vabi Message-ID: <003501c1d3c7$8acb0c80$d44602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Gal Gjurin To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 24. marec 2002 21:57 Subject: lep pozdrav Knjigarna Rimljanka, Rimska c. 11 (za FF), v torek 26. 3. 2002, ob 19.00: literarno-glasbeni večer z mano, G. G., ki predstavljam svoj pravkar izdani prvenec Mesto (zal. Mondena, 2002). Moderator večera bo Gregor Moder, za glasbeno plat ob recitalu pa bodo poskrbeli Žiga Golob - kontrabas, Boštjan Gombač - piščali in druga zvočila, Lenart Krečič - saksofoni. Seveda bo možno kupiti tudi kakšen izvod Mesta, po promocijski ceni 2002 SIT (še dobro, da se ne šteje leto 5000:). KUD France Prešeren, v četrtek 28. 3. 2002, ob 21.00 Projekt MESTO: literarno-glasbeni večer, predstavitev prvenca Mesto in drugih pesmi, zmes mestne lirike in improviziranega jazza. Zasedba bo večja, program bo tudi daljši, v dveh setih: Gal Gjurin - govorjena beseda Nikola Matošič - kontrabas Gašper Peršl - bobni Dejan Lapanja - kitara Lenart Krečič - saksofoni Tudi V KUD-u se bo mogoče obogatiti s knjigo Mesto, po ceni 2002 SIT. VLJUDNO VABLJENI! === Gal, čestitke za knjigo! Reklamo zanjo smo že delali in v Delu je p. k. o njej zapisal besede nežnega občudovanja. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 26 15:22:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Mar 2002 15:22:45 +0100 Subject: [SlovLit] Spet samo dvoje Message-ID: <002501c1d4d1$b4a12e80$3903f9c2@hladnik> From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Subject: Preizkusno obdobje za servis Oxford Reference Online Date: 22. marec 2002 12:46 Začelo se je preizkusno obdobje za servis Oxford Reference, ki bo trajalo do 15. maja. Servis najdete na naslovu http://www.oxfordreference.com, dostop je možen z lokacij Univerze v Ljubljani. Servis Oxford Reference Online je zbirka več kot sto slovarjev založbe Oxford University Press. Vse slovarje je moč preiskati v enem zamahu, lahko pa se omejite na posamezno področje ali slovar. Vključeni so slovarji večine znanstvenih disciplin, poleg tega tudi slovarji s področja književnosti in umetnosti, slovarji citatov, biografski slovarji ter slovarji angleškega (kratice, idiomi, slovnica, tujke, raba...), francoskega, italijanskega, nemškega in španskega jezika. Predlogi, pripombe in komentarji so dobrodošli. Pošljite jih na moj elektronski naslov: gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si =========== From: Jaka Zeleznikar Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: _Vabilo [Zlata ptica za leto 2001 ] V sredo 27. marca ob 18.00 bo v Menzi pri koritu (Metelkova mesto) slavnostna podelitev nagrad Zlata ptica za umetniško ustvarjanje v lanskem letu. Nagrajenci so: Lucija Stupica (Zlata ptica za pesniško ustvarjanje), Tao G. Vrhovec Sambolec (Zlata ptica za zvočno-vizualne instalacije) Jure Engelsberger (Zlata ptica za oblikovanje), Peter Musevski (Zlata ptica za filmsko igro), Eclipse (Zlata ptica za likovno ustvarjanje). Nagrado Zlata ptica je bila prvič podeljena leta 1975. Od leta 1994 jo podeljuje Liberalna akademija. Člani letošnje žirije so bili: Ignacija J. Fridl, Zora Stančič, Maja Jančič, Jaka =Železnikar, Andrej Jaklič, Drago Ivanuša, Aleš Doktorič in Zdravko Duša (predsednik). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 27 07:02:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Mar 2002 07:02:45 +0100 Subject: [SlovLit] Moja opera na spletu* Message-ID: <002001c1d555$03cd30c0$174602c1@ff.unilj.si> *[opera = pl. od opus] Študentka, katere imena v strahu, da mi jo kdo ukrade, ne izdam, je preskenirala in htlmizirala moje starejše objave (končnica -l2 se bere el dva in ne dvanajst!), sam pa sem jih postavil na naslednje naslove: http://www.ijs.si/lit/vandot.html-l2 Shema im značilnosti Vandotove planinske pripovedke, 1980 http://www.ijs.si/lit/zenskir.html-l2 Slovenski ženski roman v 19. stoletju, 1980 http://www.ijs.si/lit/komunist.html-l2 Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška, verzifikacija, 1981/82 http://www.ijs.si/lit/mohproza.html-l2 Mohorjanska pripovedna proza, 1982 http://www.ijs.si/lit/mladini.html-l2 "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo": Poljudna mladinska literatura 19. stoletja v slovenščini, 1982 http://www.ijs.si/lit/humorist.html-l2 Dolga humoristična proza za "čas kratenje Slovencom", 1982 http://www.ijs.si/lit/tipi_tl.html-l2 Tipi slovenske trivialne proze na začetku 20. stoletja, 1983 http://www.ijs.si/lit/hlapci.html-l2 Ivan Cankar, Hlapci, 1983/84 http://www.ijs.si/lit/preg_moh.html-l2 Pregljeva mohorjanska literatura, 1984 http://www.ijs.si/lit/emigr_novels.html-l2 Slovene Popular Novels about Emigration in the 19th Century, 1985 http://www.ijs.si/lit/kons5.html-l2 Srečko Kosovel, Kons 5, 1986/87 http://www.ijs.si/lit/planin.html-l2 Planinska povest, 1987 http://www.ijs.si/lit/srednjiv.html-l2 Srednji vek v slovenski zgodovinski povesti, 1989 http://www.ijs.si/lit/mohorj.html-l2 Mohorjeva in njeno leposlovje, 1993 Pospletil sem tudi že prvi dve razpravi za Sodobnost Pa začnimo pri Krpanu in Druge vas junake; spletna naslova sporočim naslednjič. Na članke se da še z moje bibliografije na http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2; marsikaterega sem vključil tudi med literaturo na seznam vprašanj za izpit iz Novejše slovenske književnosti 2 na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/izpitinsk99.htm. Za preverjanje sintakse html-dokumentov mi je Mark Martinec z ijs-ja svetoval html validator http://validator.w3.org/ in orodje se je izkazalo odlično. Zdaj vem, da bo treba po dokumentih še marsikaj počediti, obrezati, ostrgati, pograbiti. Pomlad skratka kliče k spletnemu trebljenju! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 28 16:55:22 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Mar 2002 16:55:22 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila so rada v dvoje Message-ID: <000f01c1d670$f8fd0fe0$6603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: Thursday, March 28, 2002 4:59 PM Subject: za slovlit [...] Hans-Georg Gadamer in njegovo delo: okrogla miza V sredo, 3. aprila 2002, ob 12. uri vabi Slovensko društvo za primerjalno književnost v Malo dvorano Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana). Ob slovenskem prevodu Resnice in metode (2001) prireja okroglo mizo Hans-Georg Gadamer in njegovo delo, na kateri bodo s prispevki sodelovali dr. Darko Dolinar, dr. Valentin Kalan, dr. Dean Komel in dr. Nike Kocijančič. Pogovor bo vodil dr. Tomo Virk. Z okroglo mizo bomo tudi počastili spomin na tega nedavno umrlega filozofa. Lojze Kovačič: Avtobiografija ni življenjepis V sredo, 10. aprila 2002, pa vas Slovensko društvo za primerjalno književnost ob 11. uri vabi na novo predavanje iz cikla avtopoetik slovenskih pisateljev. V Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II) v Ljubljani bo govoril Lojze Kovačič. From kramberger na uni-mb.si Fri Mar 29 08:13:59 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Fri, 29 Mar 2002 08:13:59 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo Message-ID: Dober dan, 27. in 28. oktobra 2000 je bil v Roga'ski Slatini izveden mednarodni znanstveni simpozij z naslovom "Dr. France Kidri'c -- slovenski literarni zgodovinar". Zdaj je iz'sel zbornik s prispevki s tega simpozija in z nekaterimi drugimi. Vabljeni na predstavitev, ki bo v sredo, 10. aprila 2002, ob 17. uri v Kulturnem domu v Roga'ski Slatini, Celjska cesta 3 a. Vsem 'zelim prijetne praznike! Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 29 20:15:15 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 29 Mar 2002 20:15:15 +0100 Subject: [SlovLit] Razvpito Message-ID: <001501c1d756$0fdebf20$0803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, March 29, 2002 10:15 AM > Strokovni svet za splošno izobraževanje je na svoji se 14. 3. 2002 razgreto > razpravljal o sedaj že razvpitih Izhodiščih za pripravo izobraževalnih > programov za nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Seznanil se je > tudi s protesti matematikov, zgodovinarjev, geografov, sociologov, fizikov, > kemikov in biologov, ki so krčenje njihovih predmetov tako zaostrili, da so > odklonili sodelovanje pri pripravi učnih načrtov in učbenikov. Žal ni znano, > če smo učitelji slovenščine in naše stanovske organizacije napravili še kaj > poleg tistih nekaj razpravic po spletni mreži slovlit in nekaj osamljenih > člankov. Bomo mirno prenesli, da nam različni "pedagoški strokovnjaki", > kakršen je npr. mag. Janez Gorenc, ravnatelj Gimnazije Novo mesto? Prim. > Šolski razgledi 23. 3. 2002, št. 6, str. 3; Delo 25. 3. 2002, št. 69, str. 6 > (Šolstvo). > > Zoltan Jan From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Sat Mar 30 15:14:40 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Sat, 30 Mar 2002 15:14:40 +0100 Subject: [SlovLit] Slo-sluzba cisto na hitro Message-ID: <002601c1d7f5$5b8e5b20$d20cf9c2@b9t6w0> Če bi kdo čisto na hitro zelel najti prosvetiteljsko službo: na OŠ Dobrova (nekaj malega vožnje iz Ljubljane) od torka dalje potrebujejo nekoga za slovenščino od petega do osmega razreda. Služba do junija in potem še eno šolsko leto. Razpisi so sicer že zunaj in roki kratki, vendar pravijo, da lahko interesenti tudi pokličejo, ker se jim mudi. Upam, da bo tole komu prav prišlo. Lep pomladni pozdrav Nicole Kuplenik PS: Miran, upam, da sem tole prav oblikovala, da ne bom povzročala zadrege s html-ji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 3 07:40:51 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 3 Apr 2002 07:40:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_o_novem_slovenskem/Slovenskem_pravopisu Message-ID: <007301c1dad2$1d8dbca0$874602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "slovlit" Sent: 03. april 2002 7:30 Subject: Še o novem slovenskem/Slovenskem pravopisu Ker se je o SP 2001 v Slovlitu prelilo že kar nekaj bitov in ker je Peter Weiss naš zvesti član, dajem naprej tole vabilo: From: "lingvistični krožek" LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 727. sestanek v ponedeljek, 8. aprila 2002 ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana. Tema predavanja: Križkraž po slovenskem pravopisu 2001 Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: doc. dr. Marina Zorman From lozhar na videotron.ca Wed Apr 3 15:24:33 2002 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Wed, 3 Apr 2002 08:24:33 -0500 Subject: [SlovLit] jazbec in cuk Message-ID: <002101c1db12$e48b1920$6cc5c918@videotron.ca> Dragi, v s*e kar zimskem Montrealu prevajam Murnovo "Zimo" in ne razumem zakaj zima pribije jazbeca in c*uka na pod. Mi lahko kdo to s*ego razloz*i. Hvala in lep pozdrav, Tom Loz*ar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 4 09:37:44 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 Apr 2002 09:37:44 +0200 Subject: [SlovLit] Baje Message-ID: <002901c1dbab$9cfb73e0$5903f9c2@hladnik> Utrinek iz spomladanskega slavističnega študijskega dopisovanja, ki je obležalo v eni od predavalnic. Če dopisovalca dovolita, damo v forum še tisto, kar sem odrezal spredaj in zadaj. lp miran ============ "[...] baje, da je čist kul. kao 10 min (10 vprašanj - kratki odgovori - ena beseda). po moje se kr splača it. ok, grem!!!! tok si pripričljiva, da bi po moje mogla kr u politko it ... a, a, a, a,? ja, sj verjetn tud zgledam zelo odločno - tkole v roza puloverju, z blond punčkasto čupo. direkt za u parlament ... :) a se še kej splača it pisat? ne da bi vedla. jst mam namen it maja delat stcsl, skj, ... ? prvi roki, ker nikol ne veš, kok časa boš delu te [...] predmete. jaja js tut grem stcsl, skj pa tut ta drugo eriko ... pa bjelčeviča valda ... pučas, pučas, pa bomo mogoče še kam prlezl. učit treba se je! [...]" From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 4 17:09:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 Apr 2002 17:09:42 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Baje Message-ID: <005e01c1dbea$c00a1140$4303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, April 04, 2002 10:42 AM Subject: RE: [SlovLit] Baje > Pučas, pučas... > > Drobec iz dopisovanja (slovlit, Thursday, April 4, 2002, spomladi) > pove marsikaj o studentih in o nacinu studija na ljubljanski slavistiki. > Morda bomo cez leta izvedeli koliko casa sta studirala nadebudna > dopisovalca. > Vemo pa, > kako ucinkovito in koliko casa so studirali/e studenti/ke, vpisane na > slavistiko > leta 1991: > > Od 160 vpisanih (redno)leta 1991 > jih je po osmih letih in pol prislo do diplome 43,8% > (kjerkoli v Sloveniji, ne le na slavistiki!), > od tega > višje (1.) stopnje 2,5% (povprecno v 4,8 letih) > in visoke (univ.) stopnje 36,9% (povprecno v 6,6 letih) > za 4,4% stopnja dipl. ni znana, > 3,1% pa jih je bilo leta 1999 se vpisanih. > Zaradi tezav s podatki (EMSO) je mozno, da je diplomiralo nekaj vec > studetnov, kot je navedeno. > > Neuspesnih je bilo 53,1% (niso prisli do diplome > Kje se jim je najpogosteje zataknilo? > Prvi letnik je ponavljalo oz. se prepisalo 41,9%, drugi 11,9%, tretji 3,1%, > cetrti 2,5%. > > (Ne)učinkovitost studentov-k slavistov-k je podobna kot pri celi generaciji > 91, > trajanje studija do diplome pa nekoliko daljse. > > > Bo cez sedem let kaj drugace? > > > Vir: Ekonomska ucinkovitost in pravicnost izobraževanja v Sloveniji in > potrebne informacijske podlage za njuno kvantifikacijo. Zakljucno porocilo. > (Vodja projekta Milena Bevc) Institut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, > 2001. > Povzetek raziskave je na http://www.pef.uni-lj.si/ceps/bevc1.pdf > Glej tudi Samoevalvacijsko poročilo Filozofske fakultete > www.ff.uni-lj.si/www/splosno.html > in porocilo Univerze v Ljubljani na www.uni.lj.si/kakovost > > > lpp Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 8 07:39:22 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Apr 2002 07:39:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_slovenskem_romanu_in_še_kaj Message-ID: <00d001c1debf$bc6a7de0$874602c1@ff.unilj.si> 21. simpozij: Slovenski roman Digitalna revitalizacija =========== 21. simpozij: Slovenski roman Vabilo na 21. slovenistični simpozij z naslovom Slovenski roman, ki se bo dogajal 5. do 7. decembra 2002, je zdaj na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-21.html. Vabim k pravočasni prijavi referata. ============ Digitalna revitalizacija Literatura Prvih majnikov (iz JiS 1979) -- http://www.ijs.si/lit/majniki.html-l2 Esejček o eseju za maturitetno rabo iz Delovih Književnih listov prejšnjega tedna -- http://www.ijs.si/lit/esejcek.html-l2. O spremenjeni vlogi literature, literarne vede in literarne vzgoje (referat za Humboldtov simpozij Wissenschaftsdialog in Südosteuropa: Forschunginitiativen in den Geistes- und Sozialwissenschaften, ki bo v Bukarešti 12.--14. aprila 2002) -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/bukar_slo.html-l2. Ista reč še v nemščini pod naslovom Zur veränderten Rolle von Literatur, Literaturforschung und Literaturstudium -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/bukar_nem.html. Besedila Tomaža Domicelja -- http://www.geocities.com/TheTropics/3148/p_Tomaz_Domicelj.htm. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 10:58:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 10:58:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Koliko_pesniških_zbirk_izide_na_Slovenskem_letno=3F Message-ID: <009e01c1dfa4$c86e7fc0$0303f9c2@hladnik> 1. Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno 2. Spletke 3. Povej, kje objavljaš, in povem ti, kdo si 4. Sodniki bodo knjigo prebrali še enkrat 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar ========== 1. Kako dobimo vse izvirne pesniške zbirke, ki so izšle leta 2000, ali pa dramska besedila ali pa prozne knjige? V Cobiss (http://cobiss.izum.si, ukazno iskanje) vtipkamo naslednje ukaze: dc=821.163.6-1 and py=2000 and la=slv (za poezijo) dc=821.163.6-2 and py=2000 and la=slv (za dramo) dc=821.163.6-32 and py=2000 and la=slv (za prozo) Anki Sollner-Perdih hvala za poduk! ======== 2. Spletke Http://www.eliterature.org/index2.html -- Electronic Literature Organization. Http://www.germa.unibas.ch/Mediaevistik/Parzival/Projekt/ -- projekt Parzival, načrt e-edicije nemškega srednjeveškega epa. Jure Dimec vabi k branju članka Medjezično iskanje (Cross-language information retrieval): http://www.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/medjezicno-iskanje-dokumentov.pdf. Priporočam. Http://ro.zrsss.si/ -- projekt računalniškega opismenjevanja pri Zavodu za šolstvo. ========= 3. Povej, kje objavljaš, in povem ti, kdo si Boris Kryštufek v Delovi prilogi Znanost primerja slovensko akademsko sfero s športom. V športu bi bilo prismuknjeno, če bi tekmovalci kar sami merili svoje dosežke, v domačem akademskem objavljanju pa je sprejeto, da raziskovalec sam določi, da so domače revije, v katerih objavlja, vrhunske, in se s tem kvalificira za zveneč akademski naziv ter se uvrsti med porabnike davkoplačevalskega denarja. "Kdor koli nam je že ustoličil nacionalna merila, nam je začel za drag denar šivati cesarjeva nova oblačila. [...] In pri vsem te ni otroka, da bi vzkliknil: 'Cesar je gol!'" ====== 4. Sodniki bodo knjigo prebrali še enkrat Ob sklepu višjega sodišča, da knjiga Brede Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze, krši 35. člen ustave o nedotakljivosti človekove zasebnosti: "Če se človeku, prepoznavnem v umetniškem delu, nadenejo lastnosti, ki so plod literarne fikcije, to dejstvo samo po sebi ne more legitimirati kršitelja z utemeljitvijo, da zato ne gre za opis tega človeka." (ponedeljkovo Delo) ====== 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz izobraževanja slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega šolstva, namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. aprila 2002) lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 16:09:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 16:09:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Z_včerajšnjega_križkraža_po_SP_2001_ Message-ID: <001d01c1dfd0$3de69dc0$1303f9c2@hladnik> Moji vtisi z včerajšnjega križkraža po SP 2001 Na ponedeljkovem lingvističnem krožku sem doživela šok in veliko razočaranje. Pretreslo me je dejstvo, da ljudje, ki tlakujejo pot slovenskemu jeziku, ne premorejo osnovnih manir. Predavatelj Peter Weiss je želel korektno predstaviti svoje poglede na novi SP, pa skorajda ni prišel do besede. Nevljudnostim ni bilo ne konca ne kraja. Stalno prekinjanje predavanja, neposredno obtoževanje in prelaganje namišljene krivde na tuja ramena. Nisem dobila občutka, da želi predavatelj kogarkoli obtoževati. Kot stvar vidim jaz, je hotel le kritično ovrednotiti veliko delo. S svojim pristopom pa je dalje predstavil svoje videnje, kako bi bilo mogoče naslednjo izdajo še izboljšati in jo približati uporabniku. Razžalostilo me je, da slovenistična srenja ni zmožna reči ne glasni in neolikani "kukavici z oglatimi oklepaji." Kje je razlog, da ljudje tiho prenašajo očitno poniževanje pred kolegi? In zakaj so norme za naš jezik knjige, v katerih mrgoli besed, ki jih človek ne najde v nobei izdaji SSKJ-ja? Človek se res začne spraševati, kaj pravzaprav študira! Dvomeča študentka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 9 22:15:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Apr 2002 22:15:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_O_bodočih_intelektualcih_ki_ne_vedo_kdo_je_Stritar Message-ID: <001b01c1e003$4f9568c0$6f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, April 09, 2002 9:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno? > Samo en skromni pomislek o bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je > Stritar: Rekla bi, da se imajo gimnazijci dovolj možnosti o tem poučiti. > Toje zajeto v učni načrt oz. v obravnavo določenega literarnozgodovinskega > obdobja v srednji šoli (štejem si v zaslugo, da sem uspela prepričati > prenovitelje, da se ohrani tudi literarna zgodovina, seveda pa faktografsko > reducirana (glej 40 let pisanja o preveč podatkarski srednješolski literarni > zgodovini v JIS) in bolj v povezavi z dejavnim branjem literature kot prej - > s tem sem si prislužila tudi sloves "antiprenovitelja" v najbolj udarnem > delu prenoviteljskih vrst). Veliko literarne zgodovine je nadlje v novi zelo > uspešni šolski antologiji Branja - in zraven seveda tudi mnogo bralnih > spodbud, kar vse zahteva tudi učiteljevo znanje o ravnanju s tovrstnim > gradivom (dobi se na mojih predavanjih). Tudi pri ustnem delu mature je > literarna zgodovina, res pa "prinaša" le 20% ocene, a če dijak nič ne zna, > ne dobi nič točk pri ustnem delu. To je vse, kar je bilo mogoče "iztržiti" > za ustni del mature, ki je za vse predmete, ki ga imajo, 20% ocene. > > Meni se zdi še bolj špasno, da izobražujemo tudi učitelje taistih > intelektualcev, ki so med nastopi pred dijaki našteli nekaj takih: Tavčar se > je rodil v zelo zelo revni kmečki koči v Škofji Loki, Jenko je pripadal > krožku vajevcev, ki so imeli literarni program (o rokopisnem listu pa nič, > še manj o njegovem imenu), Prešeren se je začel ukvarjati z resno poezijo, > ko se je z Vrbe preselil v Ljubljano, kjer je študiral in se zaposlil ..., > Sonetov nesreče je menda sedem, eden gor ali dol, kakšenga Shakespeara > poznamo še iz gimnazije, z Baudelairom je težje, Turgenjev pa ni bil za > izpit! - Ste prepriačni, da vedo, kdo je Stritar? > > Zelo nas skrbi za srednješolce - pardon, za gimnazijce. Glede drugih, ki se > jim književnost potaplja kot prijazna zabavna neuporabna in marginalna > komunikacija v nek obskuren predmet, ne reče nihče skoraj nič (jaz sem vsaj > napisala kak člančič, pričakovali bi kak esej od upravnega odbora SDS). > Bodoči učitelji pa tako imajo znati! [Boža Krakar-Vogel] > > 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar > > > > Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz > izobraževanja > > slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih > > spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili > > situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega šolstva, > > namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, > > ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. > aprila > > 2002) From zoltan.jan na guest.neticom.si Tue Apr 9 23:58:37 2002 From: zoltan.jan na guest.neticom.si (Jan Zoltan) Date: Tue, 9 Apr 2002 23:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Re:_=5BSlovLit=5D_O_bodočih_intelektualcih_ki_ne_vedo_kdo_je_Stritar References: <001b01c1e003$4f9568c0$6f03f9c2@hladnik> Message-ID: <007301c1e011$b4b967c0$c25dfea9@neticom.si> Spoštovana kolegica Boža Krakar-Vogel Čudne občutke imam vedno, ko se spotikamo ob spodrsljaje kolegov, kar ob naši množičnosti ni posebno zahtevno opravilo, čeprav je morda sproščujoče. V drugih strokah pacienta raje pustijo umreti, kot da bi pljuvali v lastno skledo. Vseeno: če pri spodaj navedenih ocvirkih nisi izvzela "svojih proizvodov izobraževanja učiteljev", zelo cenim tvojo samokritičnost do lastnega dolgoletnega izobraževanja učiteljev slovenščine (s književnostjo). Moja navedba, ki je zbudila tvoj pomislek v intervjuju z mano (Delo 8. aprila 2002, priloga Znanost, str. 10), je le z drugim primerom povedala tisto, kar je tvoj kolega Miha Javornik z oddelka objavil v dveh nadaljevanjih konec lanskega in v začetku letošnjega leta v Delovi prilogi Šolstvo, pa ni prebudilo takega odziva kot glasek s podeželja, ki je odgovarjal predvsem na vprašanja z drugih področji. Ne glede na to, da nobenega nisem etiketiral, naj naju spomnim, da pri učenju problemov ne povzroča dostopnost do informacij, pač pa motiviranost, da si jih pridobimo in prisvojimo, čeprav to od nas zahteva napor. (To ignorirajo tudi načrtovalci prenove poklicnega izobraževanja.) Merila, kaj sodi v priročni kovček, ki ga mora vedno in povsod nositi s seboj vsakdo, so vedno težko določljiva do takrat, ko postane spisek prtljage absurden zaradi preobsežnosti ali preskromosti. Oboje v veliki meri določa tudi sistem preverjanja znanja in seveda tudi takšna matura, kakršno imamo in ne glede na to, kdo jo je ustvaril in če je kdo komu znal prisluhniti še med nastajanjem (npr. na zborovanjih slavistov v Celju, Brežicah, na okroglih mizah v Ljubljani itd.). In za konec: ko smo jezni na vse lenuhe, ki nas ovirajo pri razvijanju in udejanjanju lastnih konceptov, se včasih morda le velja spomniti na lastna leta poučevanja v predfakultetnih razredih. Morda pa se velja spomniti tudi na resnice, da vsi ne bodo nikoli zadovoljni, da so za rast in razvoj koristnejši tisti, ki imajo pomisleke, kot kimavci. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, April 09, 2002 10:15 PM Subject: [SlovLit] Re: [SlovLit] O bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je Stritar > > ----- Original Message ----- > From: "Boza Krakar" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Tuesday, April 09, 2002 9:34 PM > Subject: Re: [SlovLit] Koliko pesniških zbirk izide na Slovenskem letno? > > > > Samo en skromni pomislek o bodočih intelektualcih, ki ne vedo, kdo je > > Stritar: Rekla bi, da se imajo gimnazijci dovolj možnosti o tem poučiti. > > Toje zajeto v učni načrt oz. v obravnavo določenega literarnozgodovinskega > > obdobja v srednji šoli (štejem si v zaslugo, da sem uspela prepričati > > prenovitelje, da se ohrani tudi literarna zgodovina, seveda pa > faktografsko > > reducirana (glej 40 let pisanja o preveč podatkarski srednješolski > literarni > > zgodovini v JIS) in bolj v povezavi z dejavnim branjem literature kot > prej - > > s tem sem si prislužila tudi sloves "antiprenovitelja" v najbolj udarnem > > delu prenoviteljskih vrst). Veliko literarne zgodovine je nadlje v novi > zelo > > uspešni šolski antologiji Branja - in zraven seveda tudi mnogo bralnih > > spodbud, kar vse zahteva tudi učiteljevo znanje o ravnanju s tovrstnim > > gradivom (dobi se na mojih predavanjih). Tudi pri ustnem delu mature je > > literarna zgodovina, res pa "prinaša" le 20% ocene, a če dijak nič ne zna, > > ne dobi nič točk pri ustnem delu. To je vse, kar je bilo mogoče "iztržiti" > > za ustni del mature, ki je za vse predmete, ki ga imajo, 20% ocene. > > > > Meni se zdi še bolj špasno, da izobražujemo tudi učitelje taistih > > intelektualcev, ki so med nastopi pred dijaki našteli nekaj takih: Tavčar > se > > je rodil v zelo zelo revni kmečki koči v Škofji Loki, Jenko je pripadal > > krožku vajevcev, ki so imeli literarni program (o rokopisnem listu pa nič, > > še manj o njegovem imenu), Prešeren se je začel ukvarjati z resno poezijo, > > ko se je z Vrbe preselil v Ljubljano, kjer je študiral in se zaposlil ..., > > Sonetov nesreče je menda sedem, eden gor ali dol, kakšenga Shakespeara > > poznamo še iz gimnazije, z Baudelairom je težje, Turgenjev pa ni bil za > > izpit! - Ste prepriačni, da vedo, kdo je Stritar? > > > > Zelo nas skrbi za srednješolce - pardon, za gimnazijce. Glede drugih, ki > se > > jim književnost potaplja kot prijazna zabavna neuporabna in marginalna > > komunikacija v nek obskuren predmet, ne reče nihče skoraj nič (jaz sem > vsaj > > napisala kak člančič, pričakovali bi kak esej od upravnega odbora SDS). > > Bodoči učitelji pa tako imajo znati! > > [Boža Krakar-Vogel] > > > > > 5. Danes izobražujemo intelektualce, ki ne vedo več, kdo je Stritar > > > > > > Literarna zgodovina je večinoma, če že ne povsem, izginila iz > > izobraževanja > > > slovenskih maturantov. Gimnazijsko izobraževanje se je v zadnjih letih > > > spremenilo predvsem v pripravo na maturo. "Kot kaže, smo ustvarili > > > situacijo, ko bo moralo visoko šolstvo sprejeti naloge srednjega > šolstva, > > > namesto da bi gimnazija dajala neko splošno izobrazbo, odprtost, širino, > > > ozaveščenost." (Zoltan Jan v intervjuju v Znanstveni prilogi Dela 8. > > aprila > > > 2002) > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 10 08:59:02 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Apr 2002 08:59:02 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Polemiki na rob Message-ID: <000701c1e05d$32ef2bc0$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "DARJA BUTINA" To: Sent: 10. april 2002 8:23 Subject: Polemiki na rob Dragi Miran! Pri prebiranju Božine in Janove "besedne vojne" sem pomislila, da bi bilo morda ilustrativno tole besedilo, ki smo ga dobili na naš spletni naslov. Razkriva še eno "cvetko iz domačih logov". Kdo je kriv, da je stanje znanja med učenci (tokrat osnovnošolci) takšno, kakršno je? Verjetno skupek vsega, kar so za slovlit povedali Boža, Jan, Dvomeča študentka in še kdo. Naj opozorim, da je navedeno besedilo poslala osmošolka, ki je zbrala na dveh izbirnih tekmovanjih dovolj točk, da se bo lahko uvrstila na državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole (zahtevamo 80%, to je 32 od 40 možnih točk). "Ojla! Vem, da odpiram malce nenavadno temo, pa vendar. Vse, ki to berete vas prosim, da me nimate za nekakšno "piflarko" ali karkoli podobnega, ker sem do prihajajočega spoznanja prišla po naključju. Pri uri slovenskega jezika. Vsi vemo za števila v slovenskem jeziku: ednina, dvojina in množina. Pa vendar! Slovenci nimamo le ene množine. Dajmo za primer samostalnik LIPA. Ena lipa, dve lipi, tri lipe. Tako gre v šoli. Kaj pa naprej? 5, 6, 7, 8 ...2653597856 lip. V slovenščini očitno nimamo le ene množine, temveč 2: tisto za 3 in 4 ter tiste nad 4 (5 in več). Zakaj torej v šoli poslušamo predavanje o nečem, kar sploh ne drži?? jenny " Pripominjam, da sporočila nisem lektorirala ali kako drugače spreminjala. Pozdrav vsem slovlitovcem, Darja From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Wed Apr 10 10:40:20 2002 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Wed, 10 Apr 2002 10:40:20 +0200 Subject: [SlovLit] O Stritarju in ostalih Message-ID: <000b01c1e06b$59607260$4f4602c1@ff.unilj.si> Spoštovani člani diskusijske skupine, O tem, da vedo bodoči izobraženci premalo, se pri nas veliko govori in piše. Prava pot za iskanje rešitve najbrž ni naštevanje tistega, kar piše v učnih načrtih in maturitetnih katalogih. Tam piše marsikaj in vse to se pri pouku zares obdela, a težava je, da večina znanja izpuhti takoj po maturi. Dovolil bi si opozoriti na članek prof. Požarnikove o zunanjem preverjanju, ki je izšel lani v reviji Sodobna pedagogika (3/2001, 52-74). Vsebuje ugotovitve, ob katerih se bralcu ježijo lasje: npr. stavek 'Starši so se z otroci pri tabornemu ognju navduševali nad dvemi pesmimi' je znalo pravilno popraviti 14% anketiranih študentov naravoslovnih in 12% anketiranih študentov družboslovnih fakultet. Gotovo so se tega učili - na samo v srednji, tudi v osnovni šoli - a so vse zelo hitro pozabili. Ne skrbi nas, da so se premalo učili; skrbi nas, da premalo znajo. Matjaž Babič From klemnov na email.si Wed Apr 10 12:59:35 2002 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Wed, 10 Apr 2002 12:59:35 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] = O_bodočih_int?=elektualcih in have a nice day Message-ID: <1018436375.3cb41b17e273e@193.77.122.12> Lep pozdrav! Moj prispevek bo žal jedrnato površen, saj si moram kot gimnazijski profesor čas za tole pisanje dobesedno "odtrgati od ust". G. Jana in Javornika lahko potolažim, da del tega časa namenjam tudi omembi J. Stritarja in ruskih književnikov. Hkrati ju vabim, da si vzameta kakšno urico ali dve in se oglasita na gimnaziji Jožeta Plečnika (ali pa kateri drugi, po volji) in v miru pokramljata z gimnazijci in gimnazijkami tako o Stritarju kot o ruskih književnih velikanih (še posebej vabljena na referat o Oblomovu, ki sem ga "moral" v - že tako ali tako nabasani načrt - uvrstiti na željo/zahtevo dijaka. Da o Ani Karenini ne govorim ...). Verjamem, da bosta prijetno presenečena in da hitropotezne ankete ne bodo edino merilo tega, kar počnemo v srednjem šolstvu. Predlagam pa, da pohitita, kajti v prihodnosti, kot se slika v pravkar potekajočem srečanju z blestečim nazivom MODEL EUROPEAN PARLIAMENT (Ljubljana, Slovenia 2002,6.-14. April), bo slovenščina tako odveč. Mladi slovenski parlamentarci se namreč na srečanju, ki poteka v Sloveniji (!?) pogovarjajo menda le še v angleščini. In zakaj se ne bi, ko pa so vsi programi, pozdravni govori, vso spremno gradivo, ki sem ga dobil prek šole, v angleščini. "Young people are the future and a guarantee for development" bi nabjrž še dodala "Mayoress of Ljubljana". Ob takih stvareh je omenjanje Stritarja pač anahronizem. ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 10 15:17:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Apr 2002 15:17:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Kaj_pa_bodoči_učitelji_teh_izobražencev=3F Message-ID: <001b01c1e092$1a936980$dc4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: To: "SlovLit" Date: Wed, 10 Apr 2002 14:14:15 +0200 Kaj pa bodoči učitelji teh izobražencev? (Dober dan vsem skupaj.) Pravijo, da fakulteta ni obvezna, da predavanja niso obvezna, da se je treba samostojno potruditi do splošne in podrobne vednosti (splošno znanje pa da smo tako prinesli že iz gimnazije), da je poleg absurno obsežnih spiskov primarne in sekundarne literature seveda potrebno prebirati še dnevno časopisje, spremljati poročila in malce podrobneje spremljati literarne in jezikovne članke pomembnejših slovenskih revij. Kvaliteta znanja pri toliki kvantiteti nujno odpade. Kdo pa si zapomni za več kot dva tedna, lepo vas prosim, samostalniško sklanjatev ženskega a-jevskega debla z vsemi izjemami in razvojem v narečjih, letnice izhajanja slovenskih književnih del vse do Trubarja, da ne omenjam še pravil in izjem (ki jih je verjetno precej več kot pravil) Slovenskega pravopisa v zadnji izdaji, ki je, kakor je pri nas še vselej bil, zelo demokratičen. Pa ne nameravam se spuščati v razpravo o tem, da bi moral pravopis, če že izhajamo iz njegovega namena in imena, pravila jasno določati, ker taka razprava tu očitno nima nobenega smisla, saj verjetno nisem odkrila tople vode, a smo Slovenci pač takšni, da ne moremo reči z gotovostjo, tako naj bo in nič drugače. (Dober primer za določanje S-strukture, kaj?) Da se vrnem na rdečo nit svojega pisanja, znanje učencev v osnovnih in srednjih šolah je (v glavnem) obupno neuporabno. Morda za maturo že znajo določiti S-strukturo moje 9-stavčne povedi, a to prav kmalu pozabijo, če jih že pot ne zavede na slavistiko. Tam pa so seveda bridko razočarani, saj kmalu ugotovijo, da ne bodo dobili tega, kar so od študija pričakovali, proti koncu študija, ko se vržejo z vso navdušenostjo mladega učitelja v kak razred, pa jim prepozno in z vso silovitostjo butne v obraz spoznanje, da si s svojim znanjem tam nimajo kaj početi. Ampak - a nismo tega ugotovili vsi? A ni tako, da se vzorec neugnano ponavlja? A ni še nikomur padlo na pamet, da bi morali spreminjati šolstvo na vrhu, torej pri bodočih učiteljih, potem pri sedanjih učiteljih in šele nato spremembe uvesti v šole?! Ne pa da z vsem (sicer že na pol pozabljenim) znanjem literarne teorije in zgodovine ugotoviš, da se ti ne sanja o tem, kako interpretirati nek odlomek ali kar cel roman, kakor je letos zastavljen pisni del književnosti na maturi, ker ...? So (ste) to pozabili vključiti v študijski program? Je ob obilici zgodovine jezika zmanjkalo prostora za uporabne reči? Hvala usodi, da mi je naklonila v srednji šoli odlično učiteljico, ki me je tega naučila (in me s tem navdušila za študij slovenščine, toliko o usodi in moji hvaležnosti do nje), še preden sem prestopila prag fakultete. Ne me narobe razumeti, čeprav vem, da bo interpretacij tega besedila, kolikor bo interpretov. Nikakor ne mislim le slabih reči o programu slavistike. Vendar gre za pedagoški program in zadeva bi seveda morala biti usklajena s programom srednjih in osnovnih šol. Pa ni. Še zdaleč ne. V glavnem je tako, da ti fakulteta pusti neko osnovno znanje in predvsem razumevanje snovi, poleg tega pa še polno omaro zapiskov, kopij, izpiskov in knjig, kjer znaš podatke vsaj poiskati. No, vsaj nekaj, bomo rekli Slovenci. Če ste že načeli razpravo o tem, kdo je kriv za nikakršno znanje srednješolcev (in osnovnošolcev), sem pomislila, da bi bilo lepo slišati še stran tistih, ki bomo dejansko to zakrivljali še naprej. A nas je kdo naučil drugače? Lep pozdrav slovlitovcem, Mojca Tomišič From eva.tesar na aon.at Thu Apr 11 19:01:51 2002 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar) Date: Thu, 11 Apr 2002 19:01:51 +0200 Subject: [SlovLit] glasbeni koticek Message-ID: <000d01c1e17a$934029c0$8c00000a@hpvectra> Slovlitovcem priporocam eno glasbeno spletno stran, ker sem bila prijetno presenecena, da se njen sestavljalec zavzema za slovenski jezik na mrezi. Poleg tega pa sprasuje, kako bi se reklo po slovensko "Pulse Width Modulation". Mu lahko kdo od glasbeno podkovanih slavistov pomaga? www.matejhrovat.go.to Lepe pozdrave, Eva Tesar Terseglav From lozhar na videotron.ca Tue Apr 16 02:39:21 2002 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Mon, 15 Apr 2002 20:39:21 -0400 Subject: [SlovLit] hvala Message-ID: <001d01c1e4df$26731240$6cc5c918@videotron.ca> Dragi, ne vem kaksen je bonton na teh straneh, ampak Vladimir Osolnik mi je tako ljubeznivo in temeljito pomagal ob mojem vprasanju o jazbecu in cuku, da se res moram zahvaliti. Lep pozdrav, Tom Lozar iz Montreala. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 12:42:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 12:42:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Novičice Message-ID: <00a201c1e533$783f6d40$7803f9c2@hladnik> Http://www.spacesofidentity.net -- prva številka mednarodnega spletnega časopisa Space of Identity, ki govori o Srednji Evropi. O spolu, politiki, religiji ... v literaturi, umetnosti itd. ======= "V četrtek, 25. aprila ob 10. uri prirejamo brezplačni tečaj za iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov na strežniku za cederome, elektronske revije), ki bo trajal približno 3 ure. Potekal bo v računalniški učilnici NUK (klet). Vsebina tečaja: predstavitev informacijskih virov, tehnike iskanja in praktično delo. [...] Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest." ======== 7. seminar "Renewing South-Eastern European ways to approach national histories and understand the creation of a united Europe" in Timisoara in the period 5-8 of July 2002. O nacionalnih zgodovinah, narodnih manjšinah itd. Za študente na diplomski in podiplomski stopnji. Več na naslovih http://www.HouseofEurope.ro in http://www.fime.org/-/eurolink-bucarest. ========= "Dragi kolegi s slovlita! za predstavlitev specialne diddaktike na srečanju FF v Novi Gorici sem pripravila priloženi tekst. Če hočete, ga preberite [na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/spec didaktika.doc]. B. Krakar Vogel" ========= Na strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/konges.html je pod povezavo OdogovorHladnik.doc pismo Alenke Šivic-Dular kot odgovor na to, kar je Hladnik pisal o razmerju med slovenisti in slavisti in 13. mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani. ========= Še tri nove slike na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri27.html. ======= > Dragi, ne vem kaksen je bonton na teh straneh, ampak Vladimir Osolnik mi je > tako ljubeznivo in temeljito pomagal ob mojem vprasanju o jazbecu in cuku, > da se res moram zahvaliti. Lep pozdrav, Tom Lozar iz Montreala. Ali lahko tudi drugi slovlitovci izvemo kaj več o jazbecih in čukih? lp miran From kramberger na uni-mb.si Tue Apr 16 14:18:01 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 16 Apr 2002 14:18:01 +0200 Subject: [SlovLit] France Kidri'c Message-ID: Dober ve'cer vsem, prej'snji teden v sredo, 10. aprila, sem se zgodaj opoldne odpeljal iz obla'cnega in sivega Kamnika -- ni bilo jasno, ali je zgolj megla tako zelo vla'zna ali pr'si ali pa se bo vsak hip kar vlilo. V Dramljah sem zavil z avtoceste in se prek 'Sentjurja pripeljal v Roga'sko Slatino. V kraju sem sledil tablam: hotel ta in oni, center, zdravili's'ce, ob'cina -- samo kulturnega doma nisem na'sel, dokler se na drugem koncu kraja nisem obrnil in povpra'sal na bencinski 'crpalki, kam naj grem. Namesto v Maribor sem se odpeljal v Roga'sko Slatino, da bi se udele'zil tiskovne konference ob izidu Kidri'cevega zbornika. Simpozij ob 120-letnici rojstva in 50-letnici smrti akademika Franceta Kidri'ca je bil v Roga'ski Slatini izveden 27. in 28. oktobra 2000. Zbornik, ki vsebuje 10 prispevkov, predstavljenih na simpoziju, en pozneje nastali prispevek in tri obse'zne priloge k prispevkom Jo'zeta Lipnika, Katje Sturm-Schnabl in Alojza Jembriha na straneh 115 do 202, je iz'sel kot 16. knjiga v zbirki Zora, ki jo izdaja Slavisti'cno dru'stvo v Mariboru (ISBN 961-6320-14-9). Dobrih dvajset minut pred peto uro so samo napisi na obeh straneh kulturnega doma, ki je 'se v gradnji, saj je v sredini predvidena kongresno-prireditvena dvorana, opozarjali na tiskovno konferenco, sejna soba, kjer naj bi bila prireditev, je bila 'se zaklenjena. Vrnil sem se do avta po jabolko in kos 'crnega kruha. Kdor pozna socialnorealisti'cno slovensko literaturo, pozna tudi moderne priporo'cene na'cine zdravega prehranjevanja. Nekaj minut po peti je bila sejna soba polna. Na vabilu sta bila podpisana Jo'ze Lipnik in Ludvik Toplak, a je namesto njega pri'sla prorektorica Zinka Zorko. Prisotni sta bili tudi vnukinji Franceta Kidri'ca, predstavnika ob'cine Roga'ska Slatina in krajevne skupnosti, v katero spada tudi obmo'cje Kne'zec, tri asistentke ali mlade raziskovalke na oddelku za slovanske jezike in knji'zevnosti na Pedago'ski fakulteti v Mariboru in predsednik SAZU France Bernik s spremljevalko, glavni gost in govorec. Pri'sli so 'stirje novinarji in ena novinarka, 'ce sem pravilno 'stel in razumel, kdo je bil kdo -- ena oseba je bil menda lastnik firme Mesnine 'Zerak iz Roga'ske Slatine. V predstavitvenem govoru se je France Bernik kratko pomudil pri zborniku, ve'c pozornosti pa je posvetil knjigi, ki je iz'sla v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev: pisma Franceta Kidri'ca Franu Ramov'su. Prav zaradi skoraj hkratnega izida te knjige sem bil presene'cen, da se tiskovne konference ni udele'zil njen urednik Darko Dolinar, ki je v svojem simpozijskem prispevku 'ze omenjal to dopisovanje. Bernik se ni spu's'cal v vsebinske podrobnosti pisem, temve'c je poudaril razse'znosti prijateljstva, ki vejejo iz njih; zanj je to odlika medosebnih odnosov, ki je redka in posebej dragocena, kadar se razvije v polni 'zlahtnosti. Jo'ze Lipnik je poudaril, da so zbornik raz'sirili in obogatili s tremi prilogami. Od drugih avtorjev pa sva bila prisotna samo dva: Simona Pulko in jaz. Oba prispevka se posve'cata izseku Kidri'cevega delovanja oz. raziskovalne pozornosti in spadata v kontekst 'sir'se zastavljenega interesa za zgodovino 'solstva / pou'cevanja oz. uredni'skega ukvarjanja s slovensko literaturo. Potem se je pogovor zasukal v druge smeri. Novinarja Toneta Petelin'ska z Radia Maribor je zanimal odnos SAZU do znanstvenikov oz. profesorjev na mariborski univerzi in sploh odnos do pomembnih kulturnih oseb, ki delujejo izven Ljubljane. Bernik je odgovoril, da dele'z 'Stajercev med akademiki sploh ni majhen. Pripomnil je tudi, da zelo zagovarja ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru -- in je v tem duhu tudi napisal pismo dekanu ljubljanske medicinske fakultete. Zadnji del tiskovne konference je bil posve'cen usodi hi'se na Kne'zcu, v kateri je pred II. svetovno vojno France Kidri'c prebival v 'casu po'citnic. V hi'si je bil po II. svetovni vojni urejen tridelni muzej: o Francetu Kidri'cu, o Borisu Kidri'cu in o okupaciji oz. narodnoosvobodilnem boju. Hi'sa zadnja leta propada, muzej je zaprt. Ko smo vstopili, je bilo mogo'ce pri'zgati razsvetljavo. Predstavnik krajevne skupnosti je povedal, da so hi'so malce pometli v 'casu simpozija o Francetu Kidri'cu. Vsi resnej'si posegi pa so onemogo'ceni, ker ni dore'cena usoda stavbe, saj se denacionalizacijski postopek ne premakne z mrtve to'cke. Hi'si grozi, da bo nanjo padel del posu'sene lipe, ki stoji tik pred vhodnimi stopnicami -- in tudi za posek te lipe ni mogo'ce dobiti dovoljenja. Kne'zec je sredi pobo'cja, dvignjen nad sredi's'cni, zdravili'ski del Roga'ske Slatine. Nad njim je pokopali's'ce s cerkvijo. Mimo njega bi morala voditi ena od sprehajalnih ali kolesarskih poti. Lahko bi bil del kulturnozgodovinske ponudbe kraja. Predstavnik krajevne skupnosti je zdaj odvetnik, neko'c pa je bil zaposlen kot pravnik v zdravili's'cu -- mirno, trezno, a vendar z jasno 'zeljo po spreminjanju stanja mi je med vo'znjo nazaj v dolino pripovedoval o propadu zdravili'skega kompleksa sredi 90-tih let, o spreminjanju miselnosti in lastni'stev, o tem, kdo ima smisel za obnovo kraja, pa tudi o razpr'senosti interesov, ki jih vodstvo ob'cine ne zmore povezati, usmeriti v hitrej'so prenovo in razvoj kraja. Prenovljeno staro termalno kopali's'ce Tempel je primer zanimive zamenjave lastnika in novega zagona -- izvedel ga je lastnik firme Mesnine 'Zerak. Pred vrnitvijo sem se oziral po dolini, nad katero so viseli te'zki sivi oblaki. A moje razpolo'zenje je bilo 'ze povsem druga'cno kot ob odhodu iz Kamnika -- iz oto'znosti se je spremenilo v spokojnost. Ko sem opazil, da nekateri zbirajo podpise prisotnih, sem prosil za podpis v izvod zbornika obe vnukinji. Asistentke oz. mlade raziskovalke sem vpra'sal, ali bi hotele na takem kraju, 'ce bi bil prenovljen, dokon'cevati svoje 'studijske obveze ali pisati monografije. Spomnil sem se, da je Primo'z Premzl zapisal v prispevku o zgodovini razglednic, da je dopisnica s podobo Roga'ske Slatine najstarej'sa ohranjena predhodnica razglednice. Skupaj z Dobrno in Rimskimi Toplicami spada med kraje z imenitnimi vedutami. Mondenost med sprehodi in odmaknjenost med pisanjem -- to dvoje bi se lahko znova prepletalo v 'studijsko urejeni hi'sici na tistem pobo'cju. De'zevna sivina se je 'ze spreminjala v mrak, ko sem se odpeljal proti Mariboru. Lep podrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 17:58:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 17:58:16 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodno Message-ID: <00b201c1e55f$cc3406a0$1203f9c2@hladnik> V oceni knjige Marije Mitrović Geschichte der slowenischen Literatur, ki jo je v Kleine Zeitung podpisal Otto Kronsteiner, stoji želja, da bi kolikor mogoče kmalu kakšen Slovenec napisal en velik lep roman in dobil zanj Nobelovo nagrado. Pred tem stoji ugotovitev, da so imeli Slovenci svoj knjižni jezik že v 8. stoletju, to je zdavnaj pred Cirilom in Metodom. Trditev, da je ta nemško pisana slovenska literarna zgodovina prva, ki je namenjena širšemu prostoru, pozablja na Antona Slodnjaka, toliko bolj zanimiv pa je Kronsteinerjev dvom v pojem avstrijska literatura, saj večina pisateljev z avstrijskim potnim listom živi zunaj Avstrije, objavlja pri nemških založbah in doseže nemško govoreče bralce zunaj avstrijskih meja. Avtor se zavzema za literarno zgodovino dvojezičnih avtorjev. 18. in 19. aprila se bo na ljubljanski germanistiki dogajal literarnovedni simpozij z udeleženci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Nizozemske. Program na http://forum-germanistika.web.siol.com/Symposium/program.htm. V kansaškem časopisu Lawrence Journal World (http://www.ljworld.com/section/citynews/story/89718) Marc Greenberg govori o ameriški potrebi odpraviti primanjkljaj v poznavanju tujih jezikov: "Če ne tržiš jezika zunaj univerze -- na srednjih šolah in v spletu -- potem se ti ni nadejati študentov." Na kansaški univerzi poučujejo naslednjih 21 jezikov: špansko (2367 študentov), francosko (882), nemško (433), italijansko (363), japonsko (271), latinsko (192), slovaško (144), rusko (116), kitajsko (79), hebrejsko (65), korejsko (60), grško (35), arabsko (29), poljsko (16), haitsko (13), nizozemsko (12), srbohrvaško (10), kisvahili? (10), dansko (3), ukrajinsko (2), senegalski jezik volof (2). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 16 19:24:03 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Apr 2002 19:24:03 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] jazbec in cuk Message-ID: <009301c1e56b$81f0fc40$0e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, April 16, 2002 5:08 PM Subject: FW: [SlovLit] jazbec in cuk -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir Sent: Thursday, April 04, 2002 4:37 PM To: 'Tom Lozar' Subject: RE: [SlovLit] jazbec in cuk Spostovani kolega, zadeva je karseda preprosta. Pesnik je realisticno opisal to, kar je veckrat videl na lastne oci. "Pod" je namrec nekdanje vecje leseno gospodarsko poslopje in nenadomestljiv del pri vsaki slovenski urejeni kmecki domaciji, kjer so nekoc na gladkih lesenih tleh s cepci mlatili snopje zitaric, pometali in odnasali zrnje, spravljali in shranjevali omlateno slamo in tudi seno (en del v notranjosti "poda" se imenuje "s' nica"). Ker je ponavadi nekoliko odmaknjen od hise, stale in tudi kozolca, in ker ima velike ravne lesene stene pod slamnato streho, ki sega nad prostor okoli poslopja (tam ponavadi stoji kmecki voz), je veckratno primeren za susenje odrte jazbecove koze ali cukovega trupla oz. perja na svezem zraku. Ob starodavnih, se poganskih simbolnih konotacijah vezanih na slovenske predstave o obeh nocnih zivalih, o pozresni zverini - jazbec steje za hudega in trdozivega poljskega skodljivca, in o glasniku smrti - cuk steje za roparskega nocnega lovca, ki s svojim ukanjem priklice, prinese smrt v hiso, je tu povsem ocitno sporocilo: odlocnost in budnost pri varovanju doma in njegovih prebivalcev pred zlom, ki so ga tu vsem ocitno premagali; domaci s tem dejanjem uspesno svarijo potencialnega nevidnega ali stvarnega ogrozevalca ("Poglej, kaj te caka!"), podnevi in ponoci odganjajo prikazni, divje zivali ali ptice od svoje domacije, stanovalcev in hkrati domacih zivali ter pridelkov, ki se susijo oz. hranijo na tem posestvu, v hisi ali drugod. Zivalska koza in pticje perje izpolnjujeta tako neko varovalno funkcijo in sta nekaksna zascitnika domacije, susenje pa ima tudi prakticno vrednost. Morda Vas bo tole skromno pojasnilo, ki je le eno izmed mnogih moznih, pripeljalo do prave in celovite razlage pesnikove sintagme in metafore. Sicer pa je Josip Murn Aleksandrov eden najvecjih evropskih lirikov. Lep pozdrav V. Osolnik -----Original Message----- From: Tom Lozar [mailto:lozhar na videotron.ca] Sent: Wednesday, April 03, 2002 3:25 PM To: slovlit na ijs.si Subject: [SlovLit] jazbec in cuk Dragi, v s*e kar zimskem Montrealu prevajam Murnovo "Zimo" in ne razumem zakaj zima pribije jazbeca in c*uka na pod. Mi lahko kdo to s*ego razloz*i. Hvala in lep pozdrav, Tom Loz*ar. _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 17 13:45:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Apr 2002 13:45:40 +0200 Subject: [SlovLit] Dvoje od Zoltana Jana Message-ID: <003c01c1e605$65fa1e00$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Jan Zoltan To: Miran Hladnik Sent: 17. april 2002 10:07 Subject: slovlit Ob 100-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu in prve gledališke uprizoritve v slovenskem jeziku bo v sredo, 24.aprila Slovenski gledališki muzej v Ljubljani (Mestni trg 7) ob 10.30 pripravil javno predstavitev monografije mag. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu 1945 -- 1965, popoldne -- ob 17. uri pa bo ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla razstavo tej temi. ============ Vabilo na 4. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca S Slavističnim društvom Slovenije letos organiziramo 4. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Dvodnevni simpozij bo v Novi Gorici v četrtek in petek 10. in 11. oktobra 2002 pod strokovnim vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Splošna tema četrtega simpozija je: Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih. Svoje sodelovanje na simpoziju nam čimprej pisno sporočite na enega naslednjih naslovov: Frančiškanski samostan Kostanjevica, Škrabčeva ul. 1, p. p. 303, 5001 Nova Gorica, Slovenija ali pa po e-pošti anica.licen na siol.net. Če želite, Vam pošljemo tudi seznam predlaganih tem, ki ga je pripravil dr. Jože Toporišič. Za koordinacijo skrbi mag. Anica Ličen, ulica Marija Kogoja 1/d, 5000 Nova Gorica, Slovenija, tel. (++) 386 5 302 29 86 ali e-pošta anica.licen na siol.net. Do srede maja 2002 Vam bomo sprejeto temo pisno potrdili in Vas povabili, da nam do konca maja 2002 pošljete teze svojega referata (30 vrstic). Teze bomo razmnožili za udeležence simpozija in javnost. Udeležencem, ki so do sedaj sodelovali na simpozijih z referatom, smo krili stroške bivanja v Novi Gorici, in sicer kosilo, večerjo in prenočišče prvi dan simpozija ter zajtrk in kosilo drugi dan simpozija. Prizadevali si bomo, da bi tudi letos zagotovili enake možnosti. Potne stroške za udeležbo na simpoziju nosi povabljenec. Če se simpozija iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogli udeležiti, Vas prosimo, da nam pošljete svoj referat, ki bo prebran na simpoziju. Prizadevali si bomo tudi, da bi po zaključku simpozija, v soboto 17. oktobra 2002, za udeležence simpozija organizirali brezplačno strokovno ekskurzijo. Objavljene prispevke v strokovnem zborniku bomo krili v višini razpoložljivih sredstev, ki jih bomo prejeli od sofinancerjev (Mestna občina Nova Gorica in Ministrstvo za kulturo RS). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 18 18:18:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 18 Apr 2002 18:18:52 +0200 Subject: [SlovLit] Nacija knjige internet jezik kongres Message-ID: <000901c1e6f6$764bb1a0$6703f9c2@hladnik> Nacija Knjige Internet Jezik Kongres ========== Nacija "Govoriti o 'slovenskem nacionalnem interesu' ne pomeni nič drugega, kakor misliti na to, kakšen dobiček bom imel od tega, če tolčem po koži, napeti na boben slovenskega nacionalnega vprašanja ali kar nacionalizma samega" (Vinko Ošlak v Delu 25. marca). =========== Knjige Televizijo gledamo povprečno več kot tri ure dnevno. Torej bi načelno lahko nekaj tega časa porabili tudi za knjige. Le zakaj ga ne? Http://www.audiobook4free.com -- avdioknjige, res je, ne še slovenske. Knjige pri Mladinski knjigi (www.emka.si) se že lahko kupi kar direktno izza zaslona preko Klika Ljubljanske banke. ========== Internet Internetna pošta je v Veliki Britaniji že dvakratno presegla količino običajne pošte. Rast podatkov na internetu je 150 % letno. --- Trajnost spletnih dokumentov je 4 leta in pol, potem pa izginejo ali se preselijo na drugo lokacijo. Iz skrbi, da se tako ne bi izgubile dragocene zgodovinske informacije o razvoju interneta, se je rodilo internetno arhiviranje. Vsaka dva meseca napravijo posnetek aktualnega stanja izbranih strani in so tako do zdaj shranili 10 milijard dokumentov (kar naj bi ustrezalo 1,5 mio cedejkam) in vzpostavili najobsežnejšo podatkovno zbirko na svetu. Kje? Seveda v ZDA. Od kod informacija? Iz časopisa Die Zeit 15. 4., ki sem ga bral na avionu iz Bukarešte v München. ========= Jezik V aprilski reviji PC & mediji je branja vreden članek Kako smo prevajali Okna XP Janeza Orla. Pomagali so si z orodjem Translator's WorkBench; podrobnosti bi nam lahko pojasnil kolega slovenist, ki se nam zdi, da smo ga prepoznali na eni od slik v članku. Nemški jezikoslovec Rudolf Hoberg ob skrbi nekaterih, da bodo anglicizmi, ki jih uporablja mladina, izrinili stare dobre domače besede, trdi, da na svetu ni take reči kot odvečne besede, in citira, kako so se starejši že leta 1899 pritoževali nad razvado mladih, ki "iz pretiranega spoštovanja vsega tujega, zaradi pomanjkanja samozavesti in nespoštovanja lastnega jezika" posegajo po tujh angleških besedah. Ker je purizem neproduktiven, predlaga pozitivni ideal jezikovne raznolikosti. (Iz Frankfurter Allgemeine Zeitung, spet na avionu.) Iz vabila na predstavitev knjige o slovenskem gledališču v Trstu 1945--65 Bogomile Kravos v Slovenskem gledališkem muzeju 24. aprila 2002: udeležili se ga bodo "tudi nekateri še živeči ustvarjalci iz prvih dveh povojnih desetletij" [mrtvih očitno ne bo, op. p.]. V novi številki Slavistične revije, ki je posvečena 80-letnici akademika Franca Jakopina, bosta vsaj dva članka zanimiva tudi zunaj jezikoslovnih strokovnih krogov: Toma Priestlyja Vandali, Veneti, Vindišarji in Sorina Palige Oris zgodovine Slovanov. ======== Kongres V naslovu kongres.html sem pomotoma izpustil eno črko, pa že povezava na pismo Alenke Šivic-Dular v enem zadnjih slovlitovskih sporočil ni delovala. Tule je popravek: nanj skočite s strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kongres.html. Njenemu pozivu k sestavljanju novega koncepta se ne bom odzval, saj sem ga že zdavnaj pripravil, pa je bil zavrnjen oziroma preslišan, tako kot tudi moj predlog, da bi bilo racionalno, ko bi se leta 2003 slovenistični simpozij odvijal v okviru kongresa. Glede zavrnjenega tematskega bloka, katerega naslov naj bi bil neprepričljiv, naj dodam, da pa gnilega zahoda za razliko od sumničavih članov MSK-ja prav nič ne skrbi za mojo strokovno resnost in kompetenco, pa so zato pripravljeni načrt srečanja na podobno temo interkulturne literarne zgodovine celo finančno podpreti. Kaj sem sam pisal o bratislavskem kongresu (Mednarodni slavistični kongres v Bratislavi in Slovenci na njem, Delo -- KL 7. okt. 1993, 14--15), ponudim o priliki tudi na spletu. Predsedničin namen je očitno ohraniti kongres tak, kot je, in še enkrat ponoviti njegove stare napake, potrebne spremembe pa preložiti na ramena bodočih organizatorjev. S tem se jaz ne morem strinjati. Njen zaključni očitek o moji getoizaciji slovenistike ni vreden resnega pretresa, saj je že samo tale tri leta star forum dokaz njene odprtosti k vsem drugim strokam in na vse konce sveta -- ponujeni slavistični patronat problematičnega kongresnega tipa slovenistiki lahko samo škoduje. lp miran From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Thu Apr 18 20:32:41 2002 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz Peterlin) Date: Thu, 18 Apr 2002 20:32:41 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Nacija knjige internet jezik kongres In-Reply-To: <000901c1e6f6$764bb1a0$6703f9c2@hladnik> Message-ID: On Thu, 18 Apr 2002, Miran Hladnik wrote: > ... --- Trajnost > spletnih dokumentov je 4 leta in pol, potem pa izginejo ali se preselijo na > drugo lokacijo. Iz skrbi, da se tako ne bi izgubile dragocene zgodovinske > informacije o razvoju interneta, se je rodilo internetno arhiviranje. Vsaka > dva meseca napravijo posnetek aktualnega stanja izbranih strani in so tako > do zdaj shranili 10 milijard dokumentov (kar naj bi ustrezalo 1,5 mio > cedejkam) in vzpostavili najobsežnejšo podatkovno zbirko na svetu. Kje? > Seveda v ZDA. ... Za tiste, ki bi si radi zadevo ogledali: . Menda nekaj več kot 100 terabajtov podatkov. Lahko si ogledate, kako je vaša priljubljena spletna stran izgledala leta 1996, 1997, 1998... Lep pozdrav, Primož -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Apr 19 12:22:49 2002 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Fri, 19 Apr 2002 12:22:49 +0200 Subject: [SlovLit] Vstopnine ni! Message-ID: <002301c1e78c$27ffd580$5c4602c1@ff.unilj.si> V sredo, 24. 4. 2002, bo na povabilo Oddelka za klasično filologijo in Društva za antične in humanistične študije Ljubljano obiskal GIANPIERO ROSATI, redni profesor za latinsko književnost na Univerzi v Vidmu. Ob tej priložnosti bo imel na Filozofski fakulteti predavanje z naslovom: ISTOVETNOST IN PREOBRAZBA V APULEJEVIH METAMORFOZAH Predavanje bo v sredo, 24. 4. 2002, ob 17h v predavalnici 232 (2. nadstropje). Za lažje spremljanje predavanja (ki bo v italijanščini) bodo udeleženci prejeli povzetek v slovenščini ter izroček z vsemi obravnavanimi besedili v izvirniku in v slovenščini. Gianpiero Rosati prihaja iz Firenc in je mednarodno priznan strokovnjak za rimsko poezijo avgustejske in cesarske dobe ter rimski roman. Objavil je odmevno monografijo Narciso e Pigmalione: illusione e spettacolo nelle Metamorfosi di Ovidio (Firenze : Sansoni 1983), kritično izdajo in komentar k Ovidijevim Heroidam XVIII-XIX (Firenze : F. Le Monnier, 1996) ter komentirane dvojezične izdaje Ovidijevih Metamofoz, Pisem junakinj, Kozmetike za ženske in Stacijeve Ahileide. V uglednih revijah in zbornikih v Italiji in drugod objavlja prispevke, v katerih tradicionalne metode tekstne interpretacije povezuje s sodobnimi naratološkimi teorijami. Je član uredniškega odbora revije Materiali e discussioni per l'analisi dei testi classici (Pisa). Matjaž Babič From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Fri Apr 19 19:28:21 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Fri, 19 Apr 2002 19:28:21 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev Message-ID: <005101c1e7c7$9bff6a00$d40ef9c2@b9t6w0> Dobila od ljubiteljice poezije in spostljivo posiljam dalje ... LP Nicole Kuplenik http://web.wanadoo.be/tempslibres/hcs.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hcs/letni/dhomecdr.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hasee/en/regpub/tnb1.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/hasee/en/regpub/pond1.html http://web.wanadoo.be/tempslibres/alenka.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 20 15:34:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 20 Apr 2002 15:34:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Humanistika_in_družboslovje_v_Jugovzhodni_Evropi_in_kaj_imamo_pri_tem_Slovenci Message-ID: <000901c1e870$289c5600$ae03f9c2@hladnik> Nihče nas ni vprašal za čustva, kar v Jugovzhodno Evropo so nas vtaknili, ne vedoč, da nam srce utripa za Srednjo Evropo in da nam ob imenu Jugovzhodna Evropa (oziroma Balkan) rado postane nelagodno. Kot del Jugoslavije smo od leta 1918 dalje pripadali tudi tej regiji, vendar bi zdaj radi to zgodovinsko poglavje čim prej dokončno zaprli in balkansko avanturo po možnosti pozabili; večina prebivalcev na južnih pobočjih Alp je namreč prepričana, da to za nas ni dovolj ugledna družba in da jo v vseh pogledih prekašamo. Tudi sicer sta se Jugovzhodna Evropa in Balkan uveljavila kot pojem politične in drugačne problematičnosti. Humboldtovi ustanovi, ki je sredi aprila svoje bivše štipendiste pozvala na drugo jugovzhodnoevropsko srečanje na univerzo v Bukarešti, slovenske zadrege z regionalno identiteto in naš sram zaradi čudnih sorodnikov na jugu očitno niso bili v zavesti in bi se jim najbrž tudi čudila, če bi z njimi skušali utemeljiti svojo odsotnost na srečanju, saj so v opreki s pozitivnim načinom političnega in kulturnega premišljanja. Srečanje pod naslovom Znanstveni dialog v Jugovzhodni Evropi: Raziskovalne pobude v humanistiki in družboslovju je organizirala z namenom spet povezati med seboj humboldtovce te regije, osvežiti njihove zveze z Nemčijo ter jim pomagati pri skrbi za znanstveni podmladek. V zadnjem desetletju so se ob spremembah družbenih režimov in v vojni pretrgali marsikateri prej plodni osebni in inštitucionalni stiki znotraj znanstvene in univerzitetne elite, stiki, ki jih je vredno obnoviti. Ustanova se imenuje po Alexandru von Humboldtu (1769--1859), vsestranskem naravoslovcu in raziskovalcu Srednje in Južne Amerike, ki je bil zgled znanstvenika svojega časa (tudi njegov brat Wilhelm je bil znan filozof in jezikoslovec ter je dal ime univerzi v Berlinu). Štipendija je sicer že iz 19. stoletja, v današnji obliki pa vse od leta 1953 krepi mednarodno znanstveno sodelovanje po svetu in kulturne stike, ki pri tem nastanejo. V ta namen podeli vsako leto mladim tujim doktorjem znanosti 600 zelo spodobnih štipendij in jim omogoči eno leto bivanja v Nemčiji. Z njimi tudi po izteku štipendije ohranja stike ter jim pomaga pri delu. Do zdaj je tako oskrbela že 20.000 znanstvenikov iz 130 držav; iz Jugovzhodne Evrope jih je bilo 1600, med njimi ena četrtina humanistov in družboslovcev. Srečanja v Bukarešti je drugo v okviru posebnega programa Jugovzhodna Evropa. Tretje, na katerega bodo povabili tehnične strokovnjake, bo še letos v Zagrebu. V romunsko prestolnico je pripotovalo preko 80 bivših štipendistov iz Romunije, Madžarske, Bolgarije, Srbije in Črne Gore, Hrvaške, Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine in Makedonije; starejši člani "Humboldtove družine" so danes zvečine univerzitetni profesorji ali pa zasedajo ustrezno visoke položaje na raziskovalnih inštitutih, če se že niso odločili za prestop v politiko. Pogrešali smo kolege iz Grčije, ki jih Nemci niso povabili, čeprav je Grčija po vseh kriterijih neizogibni del jugovzhodne Evrope. Kot razlog za odsotnost Grkov so navedli dejstvo, da je Grčija kot članica evropske skupnosti že tako močno priklopljena na razne spodbujevalne finančne vire, da ne bi bilo smiselno, ko bi črpala še iz sredstev, namenjenih znanstveni obnovi Jugovzhodne Evrope. Kaj vse bomo šteli v okvir Jugovzhodne Evrope, je pač odvisno od tega, kateremu povezovalnemu elementu bomo dali poudarek, zato en zemljevid tega konca sveta ni enak drugemu: na nekaterih manjkata Slovenija in Madžarska, na drugih Grčija. Če se pustimo zapeljati vedri atmosferi na srečanju in za trenutek potlačimo našo balkansko preganjavico, potem smemo tvegati presojo, da ni šlo za kakšne zlohotne načrte vračanja Slovenije na Balkan in cementiranja neljubega balkanskega objema, ampak za plemeniti cilj krepitve razumevanja med različnimi in občasno tudi sprtimi kulturami. S tem ko Slovenija prizna, da je del njene zgodovinske identitete tudi balkanski, nikakor ne ogroženi alternativnih povezovalnih ciljev: mediteranskega, alpskega, panonskega, srednjeevropskega ... Poročila kolegov o tem, kako se vključujejo v najrazličnejše evropske in zunajevropske projekte, so potrdila, da enako fleksibilno razumejo svojo regionalno identiteto tudi druge države v regiji. Ne v poudarjanju regionalnih meja, ampak v njihovem preseganju je naša perspektiva. Najštevilneje so se povabilu v Bukarešto odzvali zgodovinarji, sledili so germanisti, filozofi, pravniki, jezikoslovci, slavisti, arheologi in drugi. Mimo težav, specifičnih za ta konec sveta, so prišle do izraza še težave, ki tarejo celotno disciplino. Udeleženci so si bili enotni v presoji, da se humanistika v razmerju do drugih panog marginalizira. Tema predavanj in debate je bila tudi nacionalna zamejenost humanističnih strok: če je humanist zgolj osmišljevalec nacionalne skupnosti, se izpostavlja nevarnosti, da iz znanstvenika postane politik ali prerok. Matični prostor humanistike so univerze, ki so agencije racionalne socializacije, zato je treba vlogo univerze v družbi stalno in odgovorno preverjati. Brez predsodkov je bila izrečena pobuda za premislek, koliko sploh še veljajo humboldtovski ideali tradicionalne kontinentalne univerze, ki je enakopravno združevala znanstveno raziskovanje in poučevanje. Predsednik ustanove Wolfgang Frühwald, sicer profesor nemške filologije, je v uvodnem nagovoru pojasnil, da so humanistika in družbene vede tisto mesto, kjer še najlaže pride do premisleka o načinih, kako v razsutih državah evropskega jugozahoda spet vzpostaviti sodelovanje in duh razumevanja, v imenu katerega se danes združuje cela Evropa. Za pojem združevanja uporabljajo Nemci isti težko prevedljivi izraz Zusammenwachsen ('skupajzraščanje'), ki je bil geslo pred dobrimi desetimi leti ob podrtju zidu med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Smisel evropskega združevanja je vzpostaviti družbo, ki se bo v uspešnosti lahko merila z Ameriko in ki bo lahko uveljavila tisti združevalni pogoj, ki ga Amerika ne upošteva, to je pluralizem regionalnih identitet. Ena izmed ključnih besed srečanja brain draining (beg možganov) je izrecno kazala na nevarnost enosmernega Ameriškega dojemanja znanstvenega "sodelovanja": 60 % inženirskih doktorandov v ZDA so tujci; od štirih nemških štipendistov v Ameriki pride nazaj samo eden. Druga ključna beseda srečanja je bila mednarodni znanstveni jezik, lingua franca znanosti. Vodja filološke debatne skupine Jörg Roche, ki sicer predava o jezikoslovni obdelavi podatkov na univerzi v Münchnu, je posvaril pred slabimi platmi uporabe popreproščene angleščine v znanosti. Če že v trdih znanostih lahko shajajo samo s formulami in jih naravni jezik celo moti, je v humanistiki takrat, kadar gre za kompleksne in izrazno zahtevne vsebine, natančen jezik neobhodno potreben in poenostavljena angleščina lahko pripelje samo do nesporazumov. Seveda je enaki nevarnosti izpostavljena tudi nemščina, kadar sama postane jezik mednarodnega sporazumevanja -- tako vologo je imela tudi na tem srečanju. Rešitev je v izogibanju monolingvizmu (enojezičnosti) in v paralelni kompetenti rabi več jezikov. Kako zdravilno deluje ob stremljenjih omejiti slovenščino v korist velikih jezikov na ljubljanski univerzi spoznanje nemškega jezikoslovca, da preklop na mednarodno znanstveno angleščino nujno pomeni ošibitev lastnega jezika! K prijetni atmosferi na srečanju je prav gotovo prispevalo to, da odgovorov na zastavljena vprašanja organizatorji niso prinesli že kar s sabo iz Berlina, Münchna in Bonna, ampak so se sproti oblikovali v debati. Iz sklepnih besed smo razbrali, da se vračajo bogatejši za izkušnje in spoznanja, ki jih je prispevala naša neposredna mnenjska izmenjava. Kot že velikokrat prej se je potrdila uveljavljena politika inštitucije, ki daje prednost osebnim stikom med znanstveniki pred vzpostavljanjem uradnih stikov med znanstvenimi inštitucijami. Srečanja zato ni mogoče vtakniti v matrico neenakopravnih odnosov med bogatim evropskim zahodom in obubožanim vzhodom, ki se neprijetno in vedno znova razmnožuje ob arogantnih, pokroviteljskih in kulturno ignorantskih obiskih uradnikov Evropske skupnosti v državah kandidatkah. Nasprotno: taka akademdska srečanja krepijo samozavest, moč in kompetenco podrejenih partnerjev v odnosih z evropsko birokracijo, do katere tudi Humboldtova ustanova goji kritično distanco. Strokovno srečanje na temo Znanstvenega dialoga v Jugovzhodni Evropi je pomagalo zakrpati posamezne odnose, natrgane med vojnami zadnjega desetletja. Udeleženci so dali vrsto pobud za organizacijo srečanj in za sodelovanje med državami regije, bogati "striček Alex" iz Bonna pa je obljubil poskrbeti za sodobni informacijski servis in seveda za finančno podporo projektom regionalnega in medregionalnega značaja. Pozornosti je bilo deležno obvestilo o ustanovitvi univerzitetnega programa srednjeevropskih študij, po vzoru že uveljavljenega programa evropskih študij. Predavanja bodo potekala v angleščini in nemščini, kar bo sicer zmanjšalo mednarodni monopol angleščine, vendar -- naj dodam svoj pomislek -- k emancipaciji manjših jezikov ne bo moglo prispevati. Predstavniki fondacije so zadnjega dne predstavili številne vabljive možnosti štipendiranja (http://www.humboldt-foundation.de), ki jih Nemci ponujajo doktorandom, mladim znanstvenikom, akademskim učiteljem in njihovemu podmladku. Poudarili so, da štipendije nimajo namena za stalno zvabiti tuje pameti iz revnih delov sveta na udobni zahod, ampak da je njihov namen vzpostavljanje kvalitetne in zanesljive znanosti v deželah, iz katerih štipendisti prihajajo, kar je na daljši rok blagodejno tako za državo gostiteljico kot za celo civilizacijo. Ker je pravica za prijavo na večino štipendij po svetu omejena s 30 do 35 leti, ni odveč opozorilo, da se pri načrtovanju bodočega univerzitetnega študija v Sloveniji zvesto držimo evropske formule treh let dodiplomskega študija, dodatnih dveh let za magisterij in potem takoj doktorskega študija; vsakršno vztrajanje pri obstoječem režimu dolgotrajnega dodiplomskega študija pomeni le omejevanje priložnosti slovenskim študentom pri potegovanju za ugodne tuje podiplomske in podoktorske štipendije. Ob žurnalističnih poročilih o političnih, gospodarskih in kulturnih brezobzirnostih, ki dajejo barvo našemu prostoru in trenutku, človek kar pozabi, da obstajajo na svetu tudi pomirljivi in plemeniti družbeni načrti in predstave. Humboldtova ustanova je prav gotovo njihov pomemben generator in zatočišče. Osebno mi je zelo ugajalo mnenje, da je delitev Evrope na zahod in vzhod, ki je identično delitvi na center in periferijo, neproduktivno. Specifika in prednost Evrope je njena raznolikost in ta kapital se moramo šele naučiti ceniti. Tako univerzalizacija (globalizacija) kot nacionalizem sta nasprotnika raznolikosti, njena garancija pa je multikulturna družba. Od tod tudi prizadevanje Evrope za osvežitev večjezičnih in multikulturnih regionalnih identitet, ki so jih v 19. stoletju povozile enonacionalne države. Zgodovinar Holm Sundhausen je problematiziral v naših krajih priljubljeno geslo Nazaj v Evropo. Kot da ne bi bili že zdaj del Evrope! Problematično je zato, ker predpostavlja, da je prava Evropa samo na Zahodu (menda naj bi ime kontinenta izviralo iz feničanske besede ereb 'sončni zahod') in da je identična s prostim trgom in demokracijo. Ta ekskluzivni, izključevalni pojem Evrope, tudi omejevanje Evrope na antično-krščansko izročilo, pomeni njeno redukcijo in odpoved tistemu, kar je v razmerju do Amerike za Evropo specifično in bistveno, to je odpoved njeni raznolikosti. Z drugimi besedami: tudi večstoletna otomanska okupacija in obdobje komunističnih režimov sta del evropske zgodovine in identitete. Če hočemo aktualno geslo spopad med kulturami nadomesti z geslom dialog med kulturami (takega prizadevanja je na Nemškem neprimerno več kot v naših ponosnih in samozadostnih krajih), bi bilo koristno, ko bi po vzorcu tiste polemične definicije Srednje Evrope, ki trdi, da je to le meteorološki pojem, tudi pri razumevanju celotne Evrope izhajali iz njenega geografskega okvira. Tako imenovana corporate identity, ki jo določajo enakopravno sodelovanje, spoštovanje drugačnih kultur in življenjskih oblik in usmerjenost k univerzalnim človeškim pravicam, je namreč garancija naše nadaljnje skupne eksistence. Se opravčuje, ker je članek za slovlitovske navade skoraj predolg, Miran Hladnik From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Sun Apr 21 12:08:41 2002 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Sun, 21 Apr 2002 12:08:41 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev References: <005101c1e7c7$9bff6a00$d40ef9c2@b9t6w0> Message-ID: <005001c1e91c$8370ac00$4d01a8c0@tamtam> Pozdravljeni! Samo kratko vprašanje: a ni bistvo haikuja (seveda poleg vsebinske skoposti, jedrnatosti in nečustvenosti) njegova zunanja zgradba? Namreč 5-7-5 zlogov? Zakaj Nejaponci to v glavnem zavračate? Res je, da v japonščini zlog pove veliko več kot recimo v slovenščini, pa vendar mislim, da bi se morali držati zahtev oblike, če že prevzemamo od drugih. Zasnova haikuja je namreč ravno v tem, da se oklesti vse tisto, kar je odveč. LP, Mojca Tomišić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 07:07:30 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 07:07:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Študijske_reforme_in_spletni_dodatek Message-ID: <00a501c1e9bb$9ac76700$dc4602c1@ff.unilj.si> Študijske reforme Naslednje ponavljam iz poročila z zadnjega senata FF 17. 4., ki sem ga poslal članom ljubljanskega slavističnega oddelka, ker zna biti zanimivo tudi za koga drugega. Na D-slovenščino se je prijavilo 37 % preveč kandidatov (82 na 60 razpisanih mest) in bo vpis omejen, na E-slovenščino 5 % več (tudi na 60 razpisanih mest), na ruščino 10 % več, na srh. 48 % od razpisane kvote in na primerjalno slovansko jezikoslovje samo 13 % (E) od razpisanega števila mest. Največ povpraševanja je na FF za študij pedagogike (čez 300 %), preko 200-odstotni interes beležijo tudi anglisti, psihologi in etnologi, povpraševanja pa ni pri helenistih, muzikologih, splošnih in primerjalnih jezikoslovcih. Jeseni verjetno začnemo s predavanji po novem kreditnem sistemu, na obzorju pa so že nove spremembe po smernicah bolonjske deklaracije. Naj nedavni seji dodiplomske komisije na FF so se zavzeli za šestletni študij po formuli 4 + 2, ki da je kompatibilna z bolonjsko 3 + 2 (tri leta dodiplomskega študija plus dve leti za magisterij). Po mojem mnenju dodiplomskega študija v nobenem primeru ni dobro podaljševati preko minimalne dolžine, kot jo bodo uveljavile druge evropske univerze. Vsako leto več dodiplomskega študija pomeni toliko manjše možnosti pri prijavljanju na številne zelo ugodne podiplomske štipendije, ki jih razpisujejo po svetu. Pri večini tujih štipendij je starostna meja nekaj čez 30 let in prizadevati bi si morali, da se stremljivi študentje po končanem magisteriju (po vsega petih letih študija) takoj vpišejo na podiplomski študij, katerega del bi potekal v tujini. Zato navijam za tako skrčenje izpitnih obveznosti, da jih bo študent lahko opravil sproti, in za tako preureditev študija, kjer bo zahtevnostno jedro v podiplomski sferi. Servis Srcinfo redno obvešča o vabljivih možnostih štipendiranja v tujini, ki ga po mojem študentje vse premalo izkoriščajo. ======= Spletne reči Slovenska kmečka povest (1991) je po zaslugi Andreje Musar zdaj cela dostopna na spletu (http://www.ijs.si/lit/skmpov.html-l2), povezave nanjo pa so tudi med izpitnimi vprašanji (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/izpitinsk99.htm); slike še manjkajo, ampak pridejo kmalu. Druge pospletene starine sta dva nemška članka na http://www.ijs.si/lit/biling.html-l2 in http://www.ijs.si/lit/hermagor.html-l2: o bilingvizmu na slovenski literarni sceni 19. stoletja in o Mohorjevi družbi. Günther Mühlberger, ki sem ga pred leti citiral kot avtorja podatkovne nemškega zgodovinskega romana, ureja zdaj avstrijski literarni arhiv http://www.literature.at/ -- do zdaj 500 preskeniranih dokumentov. Za nas sta zanimiva zlasti digitalizirana revija Carinthia in zbrano delo Anastazija Grüna, med drugim tudi njegove Volkslieder aus Krain -- zgledno. Spet ena reč, po katero ne bo treba v knjižnico! Http://media.nis.sdu.dk/elsnet/ -- predvanja na praški poletni šoli ELSNET (European language and speech communication) na videu in prosojnicah. V univerzitetnem omrežju, verjetno pa tudi preko ISDN-ja, ADSL-ja ali kabelske povezave zelo vredno ogleda in zgledovanja, po navadni telefonski liniji pa žal neuporabno. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 07:43:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 07:43:29 +0200 Subject: [SlovLit] Popravek Message-ID: <00bb01c1e9c0$a1649240$dc4602c1@ff.unilj.si> Najbrž se zmotim v naslovu samo zato, da informacijo lahko v popravku ponovim :) Pravi naslov Slovenske kmečke povesti je http://www.ijs.si/lit/skp1.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 22 09:42:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Apr 2002 09:42:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Študijske_reforme_in_spletni_dodatek Message-ID: <004701c1e9d1$52cd2fa0$dc4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: 22. april 2002 9:36 Subject: RE: [SlovLit] Študijske reforme in spletni dodatek > Spostovani kolega Hladnik! > > Razmišljanje o študijskih reformah na FF gre v pravo smer, dodiplomski > študij je potrebno skrajšati. > > Pri sklicevanju na "evropske formule" pa je treba ločiti tisto, kar piše v > dokumentih od tistega, kar kroži v ustnem izročilu. V bolonjski deklaraciji > evropskih šolskih ministrov iz leta 1999 piše, naj bo študij v dveh > stopnjah, dodiplomski in podiplomski, nič pa o tem, koliko časa naj traja. V > nekaterih drugih dokumentih (npr. Zveze evropskih univerz) se priporoča, naj > dodiplomski študij obsega 180 do 240 kreditnih točk (ECTS), z diplomsko > nalogo in prakso vred, kar je 3 do 4 leta. Podiplomski študij ("master") naj > bi bil podoben naši dosedanji specializaciji in naj bi trajal 1 do 2 leti. > Oblika podiplomskega študija je tudi študij za doktorat, a ni določeno, kaj > je mora kandidat končati prej in koliko naj traja. Cilj je, da se > dodiplomski študij izboljša, skrajša in poceni. Na obeh stopnjah naj bi > študij pripravljal na zaposlitev, doma ali kje drugje v Evropi. > > V univerzitetni javnosti (tuji in domači) se najpogosteje pojavlja "formula > 3+2", redkeje "4+1". Ker je stvar povezana s financiranjem povejmo, da pri > nas na dodiplomskem rednem študiju ni možno pobirati šolnin, na podiplomskem > pa lahko. Najbrž ni verjetno, da bi bila država pripravljena plačevati več > kot doslej, tudi ne bolj množičnega podiplomskega študija > ("master"oz.specializacijo). > > Že pred časom sem v Slovlitu priporočal skrajšanje dodiplomskega > (univerzitetnega) študija na 4 leta. Študent naj bi v tem času opravi poleg > večine izpitov tudi diplomsko nalogo, ne tako kot sedaj, v absolventskem > stažu. Iz dodiplomskega študija bi prenesli na podiplomski > ("master"/specializacija) predmete sedanjih ožjih smeri. Na obeh stopnjah pa > bi s kreditnim (nabirnim) sistemom omogočili več možnosti izbire predmetov. > Sedanji študijski program "znanstvenega" magisterija bi postopno odpravili > oz. prenesli v začetni del doktorskega študija, ki naj bi ga študenti > končali prej kot doslej, večina npr. do 30 leta. Študij naj bi po možnosti > potekal delno tudi v tujini. > > Za tako "formulo 4+1+dr." ni treba dosti spreminjati predpisov, še več, > sedanji visokošolski zakon omogoča in zahteva prav tako trajanje. S krčenjem > programa bi prispevali k večji učinkovitosti študija. Z bolj razvejanim in > množičnim podiplomskim študijem bi ga približali potrebam zaposlitve, in > zbrali več denarja od študentov. Vprašanje je, če bodo sicer preobremenjeni > univerzitetni učitelji podprli tako krčenje ur in večjo izbirnost (svojih) > predmetov ter večjo odvisnost od povpraševanja s strani študentov. Za to bi > morali urediti način financiranja in v predpisano obremenitev šteti vse ure, > na dodiplomskem in podiplomskem študiju, na domači in drugih fakultetah. > Vprašanje je tudi, ali npr. v šolah potrebujemo profesorje s podiplomsko > specializacijo, tako kot npr. v bolnicah zdravnike specialiste. In seveda - > posebnost FF in pedagoških fakultet - kako to izpeljati na dvopredmetnem > študiju. > Res je prav, da se je pričela o tem temeljitejša razprava. > > Pozdrav! dr.Bogomir Mihevc From surla na ares.fils.us.edu.pl Mon Apr 22 17:05:06 2002 From: surla na ares.fils.us.edu.pl (Surla) Date: Mon, 22 Apr 2002 17:05:06 +0200 Subject: [SlovLit] SLOVENSKI NAJ NAJ! (Prosnja katoviskih studentov) Message-ID: <200204221505.RAA20131@ares.fils.us.edu.pl> Spostovani slovlitovci! Katoviske studente slovenscine zanima, kaj imamo Slovenci najraje. Malo za salo, malo pa tudi zares so sestavili skromen vprasalnik, s katerim bi radi preverili, kaj na soncni strani Alp zares najraje jemo, s cim to poplaknemo, pa se kaj jih zanima. Ce imate nekaj minutk casa, si ga - prosim - utrgajte za nas, vprasalnik izpolnite in mi ga izpolnjenega posljite nazaj. Rezultate bomo (v odstotnih delezih) umestili na internetno stran nasega oddelka. Prosimo, da na prvo mesto napisete tisto, kar po vasem osebnem mnenju sodi na vrh, nato pa dodajte se drugo in naslednja mesta. Tako bomo koncno zares ugotovili, ce je cvicek res boljsi od drugih vrst zlahtne kapljice (pisec teh vrstic kot pristen Dolenjec iskreno upa na ravno taksen rezultat :) ), ce bolj uzivamo v hladu kraskih jam ali v pisu morskih vetrov, za katere sporte nam najbolj bije srce,... A) NARAVNE ZNAMENITOSTI / ATRAKCIJE SLOVENIJE 1. 2. 3. 4. 5. B) KULTURNO-ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI 1. 2. 3. 4. 5. C) NACIONALNE VRLINE 1. 2. 3. 4. 5. D) NACIONALNE NAPAKE 1. 2. 3. 4. 5. E) NAJLJUBSE PIJACE 1. 2. 3. 4. 5. F) NAJLJUBSE VINO 1. 2. 3. 4. 5. G) NAJLJUBSA HRANA 1. 2. 3. 4. 5. H) NAJLEPSI SLOVENSKI SPOMINEK 1. 2. 3. 4. 5. I) NAJLJUBSI SPORT 1. 2. 3. 4. 5. J) NAJLJUBSI SPORTNIK 1. 2. 3. 4. 5. K) NAJZNAMENITEJSI SLOVENEC (NA KOGA STE NAJBOLJ PONOSNI) 1. 2. 3. 4. 5. L) SLOVENIJO SO OBISKALI (na cigav obisk ste najbolj ponosni) 1. 2. 3. 4. 5. M) NAJLJUBSI SLOVENSKI GLASBENIK (iz vseh krogov popularne glasbe) 1. 2. 3. 4. 5. CE SE VAM ZDI POTREBNA SE KAKSNA KATEGORIJO, JO DODAJTE!!! Vnaprej najlepsa hvala! Upam, da se boste ob izpolnjevanju tega vprasalnika tudi vsaj malo zabavali. S spostovanjem, Andrej Surla From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 06:55:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 06:55:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Vladimir_Osolnik_o_novi_slovenski_slovnici_v_srbščini Message-ID: <002c01c1eb4c$38d1cd00$dc4602c1@ff.unilj.si> Dragi Miran, včeraj sta prispela na naslov našega Oddelka za slovanske jezike in književnosti dva izvoda slovenske slovnice OSNOVI GRAMATIKE SLOVENAČKOG JEZIKA magistre Maje Djukanović, lektorice slovenskega jezika na filološki fakulteti univerze v Beogradu in na Filozofski fakulteti univerze v Novem Sadu, in mag. Željka Markovića, natisnjene letos v Beogradu z letnico 2001. V njej je, kot sem se prepričal, ob večletnem raziskovalno-pedagoškem trudu mag. Djukanoviće, zajeto bogato strokovno znanje obeh avtorjev in drugih eminentnih poznavalcev slovenskega knjižnega jezika, pozorno in spoštljivo pa je v uvodu omenjen znanstveni prispevek naše kolegice redne prof. dr. Ade Vidovič Muha, ki si je za to izdajo že dalj časa prizadevala. Dejstvo, da je to prva slovnica slovenska jezika, natisnjena v Srbiji, in ena redkih priročniških izdaj na celotnem srbsko-hrvaškem jezikovnem področju, dodaja nove razsežnosti k njenemu pedagoškemu poslanstvu in znanstveno-raziskovalnemu pomenu: omogočala bo pasivno ali aktivno spoznavanje slovenskega jezika na univerzitetni ravni in šolski ravni: našo slovensko besedo pa bo približala tudi širšemu krogu bralcev. V imenu Oddelka sem se ob tej strokovno bogati in lepo oblikovani izdaji univerzitetnega učbenika slovenskega jezika avtorjema iskreno zahvalil in jima zaželel novih slovenističnih uspehov. mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 07:52:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 07:52:13 +0200 Subject: [SlovLit] Pozno povabilo Message-ID: <004a01c1eb54$2e8a99a0$dc4602c1@ff.unilj.si> Danes, 24. aprila, se v Mariboru na Pedagoški fakulteti dogaja kolokvij z naslovom Filozofija umetnosti med institucionalnim, estetskim, etičnim in interpretativnim. Spodbudil ga je izid knjige Filozofija umetnosti Božidarja Kanteta. Na seznamu sodelujočih so tudi slovlitovci Igor Kramberger, ki bo govoril o zbranih delih pisateljev, Jožef Muhovič bo razpravljal o postmoderni garderobi umetnin in Janez Vrečko o poeziji ko posnemanju. Muhovičev članek s podobnim nemških naslovom Kunst und ihre neuen Kleider je dostopen tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/muhovic.doc. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 24 19:18:39 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Apr 2002 19:18:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Tri_plus_dva_..._plus_še_eden Message-ID: <006101c1ebb4$13f5c8c0$1103f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, April 24, 2002 3:53 PM Subject: RE: [SlovLit] Študijske reforme in spletni dodatek Dejansko so spremembe evropskih študijskih programov nujne: vse bodoče novosprejete države v EU so jih načeloma že sprejele, kljub oklevanju Francije, Britanije in Nemčije da bi sprejele to PRIPOROČILO. Odločiti se bodo morali o različicah 3 + 2 ali 4 + 1; v vsakem primeru pa se le-te z našim sedanjim in kakovostnim sistemom razhajajo: njihov 3 + 2 je ekvivalent našemu dodiplomskemu študiju. Torej gre v našem primeru za odločilno preusmeritev v pragmatičost, ki jo narekujejo kompatibilnost s tujino in politična ponižnost nekaterih. V vsakem primeru se bomo o tem morali izreči na LU, ki bo tudi določila merila in način (postopnega?) usklajevanja ter financiranja. Razprava in dogovor sta torej nujna na vseh oddelkih FF in pri nas na Oddelku: storili bi veliko napako, če bi znova kot prvi temelj programa in razmisleka zastavili študentove ure, ne pa vsebine znanj in razmerij med njimi, tako v luči oblikovanja slavista kot slovenista. Nedvomno bo enosmerna študijska specializacija doživela dopolnitve, saj bo multijezikovnost in multikulturnost postala dejstvo. lp mirko ====== V četrtek 25. 4. 2002 bo Gerhard Neweklowsky predaval O južnoslovanskih jezikih danes. Predavanje v hrvaščini bo ob 11.20 v predavalnici 209 A na Filozofski fakulteti. Vabljeni. lp miran From kramberger na uni-mb.si Fri Apr 26 00:17:23 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Fri, 26 Apr 2002 00:17:23 +0200 Subject: [SlovLit] odmev in poodmev Message-ID: Dober ve'cer ali dobro jutro vsem, Bogomir Mihevc mi je predlagal, da najino zasebno dopisovanje posredujem vsem v vednost in presojo. ***** Date: Thu, 25 Apr 2002 10:28:00 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: RE: slovlit, studijska reforma, Knezec To: Igor Kramberger Igor, pozdravljen! [...] Predlagam, da tole najino dopisovanje spravi Miran v Slovlit (kot odmev na tvoje pismo o F.Kidricu in na temo "Studijska refroma"), [...] **** Date: Wed, 24 Apr 2002 14:36:14 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: = slovlitova_pisanja_Knežec To: kramberger na uni-mb.si Spostovani kolega dr.Kramberger! Vcasih se po srecava na e-kranih Slovlita , poznava se najbrz ne. Pisem vam, da vas opozorim na zanimive prispevke Slovlitovcev o studiju, vasih, mojih in drugih, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na . Dodal sem se vase (otozno) pisanje s tiskovke o F.Kidricu, nekdanjem rektorju nase univerze; zelel sem opozoriti na usodo rektorjev, njihovega dela in njihovih his. Ce se prav spomnim, je ljubljanska univerza pred leti dala nekaj denarja za urejanje Kidricťeve hisťe na Knezťcu pri Rogaski Slatini. Morda bi o tej hisi kaj rekla rektorja obeh univerz, ko se bosta sestala v obliki rektorske konference. Dobra je vasa nakazana ideja, da bi imeli v tej hisi studijska srecanja, strokovne sestanke, tudi oblike podiplomskega studija. Na potezi so poleg rektorjev tudi slavisti, da se skupaj izkazejo, koliko so podjetni pri ohranjanju preteklosti in ce se bo "dezevna sivina" (nad Knezcem in tudi sirse) kdaj "Kranjcem" zjasnila. Danes se za take stvari zbira donacijske prispevke, a nekdo bi moral nabirko organizirati. Ce menite (ali pa spletni urednik Slovlita M.Hladnik), da vasih prispevkov ni treba na domaci strani (ljubljanske univerze) povejte, bom zbrisal. Vesel bo tudi vasih mnenj o drugih, univerzitetnih /, zadevah. Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc *** Date: 00:32 2002-04-25 +0200 To: Bogomir Mihevc From: Igor Kramberger Subject: Re: slovlitova pisanja, Knezťec Bogomir, zdravo: [...] > Pisem vam, da vas opozorim na zanimive prispevke Slovlitovcev o studiju, > vasih, mojih in drugih, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na > wwww.uni-lj.si/kakovost. Hvala za opozorilo, 'ceprav se sprasujem, kje in kdaj sem sam kaj zapisal o kakovosti 'studija. Meni bi se zdelo v resnici za *na'so* fakulteto (Pedago'ska v MB) smiselno uvesti 4+1 'studij, 'ce bi tako lahko prestavili vso pedago'sko-didakti'cno dejavnost v 5. letnik za tiste, ki ho'cejo postati "profesorji" (u'citelji). Morda bi jim dodatno leto dvignilo ugled glede na zdravnike, ko bi primerjali pla'ce. Vsekakor bi pri'slo do razbremenitve sedanjega stanja, ko v 3. in 4. letniku 'studentke in 'studenti uradno samo 14 dni opravljajo pedago'sko prakso -- najprej na osnovni 'soli, potem pa naslednje leto na srednji. Vsi se vedemo, kot da pouk normalno poteka, a v resnici so miselno odsotni vsaj dva tedna prej in tri pozneje zaradi priprav, pisanja dnevnika in zbiranja podpisov. Razen tega bi lahko v 5. letu ponujali ne samo pedago'sko-didakti'cne vsebine, temve'c tudi organizacijsko-psiholo'ske, kar bi bilo uporabno za prevajalce, osebe, ki bodo od'sle v gospodarstvo, in podobne, ki no'cejo u'citi v 'soli. [...] Prepri'can sem, da na PeF ne znamo ceniti in izkoristiti tega, kar ponujamo, ko dopu's'camo povezovanje izjemno raznorodnih 'studijskih smeri (biologija--angle's'cina; matematika--sociologija itd.). Tu se skriva na'sa prednost pred FF, saj ne bomo nikdar imeli prave arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine, romanistike, muzikologije itd., torej tistih smeri, ki dajejo 'zlahtnost FF-ju. Razen tega smo manj'si od FF, a se zmeraj poudarja 'stevilo vpisanih oseb. 'Ce bi pri ministrstvu sprostili na nekaterih smereh kriterij za minimalno velikost skupine (likovniki so imeli v'casih 20 vpisanih, kar je povsem zado's'calo, zdaj zaradi predpisa vpisujejo 30 oseb) in 'ce bi uvideli, da je treba z dodatnim zaposlovanjem omogo'citi izbiro predmetov (dva ponudnika enakovredne "sociologije kulture", vendar z zelo razli'cno vsebino, razli'cnim seznamom literature, 'ce omenim samo svoj glavni predmet), potem bi lahko zahtevali od 'studentk in 'studentov ne samo ve'cjo zainteresiranost, temve'c bi odpadlo marsikatero prekrivanje urnikov, zna'cilno za dvopredmeten 'studij, kjer ni izrazite povezave, kar velja, denimo, za na's oddelek -- s tremi, 'stirimi oddelki, kak'sno leto celo s petimi ne more's uskladiti urnika. > Dodal sem se vase (otozno) pisanje s tiskovke o F.Kidricu, nekdanjem > rektorju nase univerze; zelel sem opozoriti na usodo rektorjev, njihovega > dela in njihovih his. Neverjetno, koliko lepih odzivov sem prejel na ra'cun tega zapisa. Po'ca's'cen sem s tvojo odlo'citvijo -- 'se bolj z razlogom. [...] > Na potezi so poleg rektorjev tudi slavisti, da se skupaj izkazejo, > koliko so podjetni pri ohranjanju preteklosti Dobro, da si to poslal tudi Miranu [...] > ce se bo "dezevna sivina" > (nad Knezcem in tudi sirse) kdaj "Kranjcem" zjasnila Ja, ampak oto'zno je bilo v Kamniku, kjer se ni videlo gora; v Roga'ski je pod sivino oblakov kar sijala z vlago prepojena zelenost tal in misel na mondenost toplic je porodila spokojnost, v kateri je nastal predlog. Trenutno je v hi'si muzej, za katerega je menda odgovoren krajinski park Kozjansko. Ministrstvo za kulturo ne re'ce nobene o statusu ustanove, tako se je denacionalizacija zataknila 'ze pri prvem koraku. Seminarsko-'studijska hi'sa kot nekak'sna depandansa na'sega doma podiplomcev in gostujo'cih profesorjev pa bi bila lahko res v ponos slovenski akademski sferi (manj'se, a v duhu tistega, kar imamo na Dunaju). > Ce menite (ali pa spletni urednik Slovlita M.Hladnik), da vasih prispevkov > ni treba na domaci strani (ljubljanske univerze) povejte, bom zbrisal. Miran bo vedel, 'ce sploh obstaja arhiv, kjer so dostopni prispevki za SlovLit. A ne glede na odgovor je meni prav, 'ce se kak'sne razprave strnejo in naredijo dostopne na enem mestu. > Vesel bom tudi vasih mnenj o drugih, univerzitetnih /, zadevah. Ponudil si prst, pa sem 'ze tokrat zagrabil za dlan. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 28 17:36:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 28 Apr 2002 17:36:07 +0200 Subject: [SlovLit] = O_črnih_luknjah_informacijske_civilizacije_in_še_o_čem Message-ID: <000901c1eeca$744d1de0$1403f9c2@hladnik> Sem in tja dopisi v Slovlit spodbudijo nadaljevanje v obliki osebnega dopisovanja med člani foruma, ki se želijo natančneje pogovoriti o javno odprtih problemih. To je razveseljivo, saj forum tako pomaga združevati energije in spodbujati k njihovemu reševanju. Značilnost civilizacije, ki ji pripadamo, je prav intenzivna izmenjava informacij. Vedno večji del našega zasebnega in profesionalnega časa je namenjen komunikaciji. Odzivajo se nam celo od tam, kjer odziva niti ne pričakujemo: ko sem pred časom poslal v Belo hišo neko protestno pismo, se je v imenu predsednikovega kabineta vljudno odzval vsaj avtomat in se zahvalil za poslano. Zato se toliko bolj čudimo posameznikom, ki pri tem nočejo sodelovati in se pri njih informacija ustavi. Mislim na ljudi, ki se odločimo, da npr. ne bomo uporabljali mobija ali gledali televizije. Nekateri ne odgovarjajo na pisma in morda pisem celo ne odpirajo, drugi se na široko izogibajo samo elektronski pošti. Dokler se tako izoliramo le v zasebnem življenju, še ni nič narobe, težko pa je doumeti, kadar se iz komunikacije izklopijo ljudje, ki so po svoji osnovni službeni dolžnosti posredniki informacij. V zadnjem času sem se takim čudil dvakrat: najprej gospe, ki je ravnateljica Goriškega muzeja, potem pa še gospodu, ki je referent na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport -- nobeden se ne odziva ne na elektronsko pošto ne na tisto, ki je opremljena z znamko in jo poštempljano prinese v hišo poštar. In čeprav je bila napisana v prijaznem tonu in ni prosila za denar. Ali je mogoče, da ne samo pri ljudstvu, ampak tudi pri delu izobražencev obstaja alergija na pisno, to je dokumentirano komunikacijo? Ali je mogoče, da pri nas nekateri svoje službeno pozicijo, ki naj bi bila pravzaprav servis drugim državljanom, še vedno razumejo kot pozicijo oblasti, oblast pa kot prostor, ki informacije sicer rade volje vsrka, vendar jih ne posreduje naprej, ker je le v njihovem ekskluzivnem posedovanju (ne pa posredovanju!) prava moč? Ve kdo od 370-glave slovlitovske množice za odgovor? Ali vsaj za tolažbo? Samo še jezik zna vzbuditi v temle forumu, ki je sicer namenjen literaturi, toliko odziva kot pedagoške teme. Moje pedagoško vprašanje se tiče izpraševanja. Povejte mi prosim ekzaminatorji in tisti, ki se pustite izpraševati, kaj storiti z razvado nenajavljenega manjkanja na izpitu. Na prijavnico se v takem primeru napiše "ni opravil", kar ni boleče in je tudi vse, kar se po veljavnem izpitnem redu lahko stori. Nekdaj je veljalo, da taki izgubijo pravico prijave na naslednji rok, ampak tega določila ni več. Sicer mi je všeč, če je kandidatov manj, kot se jih je prijavilo, pa vendar ... Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ima nove spletne strani na http://www.mszs.si/. Dokumentov o mladih raziskovalcih in asistentih stažistih tam za enkrat še ni ali pa jih ne znam najti. Med 24. in 28. julijem se bo v Tübingenu dogajala mednarodna konferenca Združenja za literarno in jezikoslovno računalništvo (ALLC) in Združenja za računalnike v humanistiki (ACH). Med referati je nekaj zelo zanimivih -- o avstrijskem akademijskem korpusu, kritičnih izdajah, retoriki hiperteksta, virtualnih rokopisnih arhivih, statistični stilistiki in prepoznavanju avtorstva (authorship attribution, forensic linguistics), računalniški filologiji --, zato mi je žal, da nisem zanj pravočasno napravil reklame; pa celo štipendije za udeležence iz naših koncev so ponujali. Samo do jutri je še čas za prijavo. Za več glej http://www.uni-tuebingen.de/allcach2002/. Do arhiva slovlitovskih sporočil (po želji tudi v enem kosu za posamezno leto) se dokopljete s klikom na povezavo v dnu vsakega sporočila (tudi tegale), potem pa s klikom na povezavo arhiv. lp miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Apr 29 11:03:46 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?QWxlmiBCamVs6GV2aeg=?=) Date: Mon, 29 Apr 2002 11:03:46 +0200 Subject: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev Message-ID: <000e01c1ef5c$edeac3e0$580ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran, menda pisma v slovlit ne morem napisati v Wordu? Se pravi, da ga moram shranitiv rtf (?) in oddati kot prilogo? O obliki haikujev: Enako se dogaja tudi z drugimi pesniškimi in verznimi oblikamo oblikami, npr.: slovenski, slovaški, angleški idr. soneti so že od začetka lahko tudi drugačni kot italijanski (Vraz in Gradnik sta jih pisala v trohejih, Kette v amfibrahih, Kosovel v naglasnem verzu, povojni pesniki v svobodnem verzu), sapfična kitica ima pri Nemcih vsaj štiri oblike, Mickiewiczewe 13-erce smo prevajali celo kot svobodne verze. Itd. (Pred leti je bil natečaj za prevajanje pesmi "Obmyslam swiat" W. Szymborske, izvirniku pa je bil oblikovno zvest en sam prevod, od Petra Svetine. Med ocenjevanjem prevodov pa je komisija mdr. ugotovila - da Svetinov prevod ni oblikovno ustrezen!) Ne gre za zavračanje Japoncev, Grkov, Italijanov, Poljakov, ampak za prilagajanje; prevod je pač kompromis. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič -----Izvorno sporočilo----- Od: Mojca Tomišić Za: SlovLit Datum: 22. april 2002 6:57 Zadeva: Re: [SlovLit] Za ljubitelje haikujev >Pozdravljeni! >Samo kratko vprašanje: a ni bistvo haikuja (seveda poleg vsebinske skoposti, >jedrnatosti in nečustvenosti) njegova zunanja zgradba? Namreč 5-7-5 zlogov? >Zakaj Nejaponci to v glavnem zavračate? Res je, da v japonščini zlog pove >veliko več kot recimo v slovenščini, pa vendar mislim, da bi se morali >držati zahtev oblike, če že prevzemamo od drugih. Zasnova haikuja je namreč >ravno v tem, da se oklesti vse tisto, kar je odveč. > >LP, >Mojca Tomišić > > > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 30 12:08:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Apr 2002 12:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Re: e-bonton in e-format Message-ID: <004301c1f02e$f03d5e00$2303f9c2@hladnik> From: "PROHART PETRA" To: Subject: jezik Date: Mon, 29 Apr 2002 14:33:29 +0200 Odzivam se na vase mnenje o odpiranju in prebiranju jezikovnih sporocil. Strinjam se z vami, da je nase pisanje velikokrat zapravljanje casa in truda, saj se na nase pisanje nihce ne odzove (predvsem kakšna ministrstva ali druge podobne ustanove). Poleg tega pa...kdo bi se trudil s pisanjem, ko lahko dobimo kratek prirocni slovar SMS sporocil, v katerem so navedene superkratke besede (jaz jih se danes ne razumem)?! Zato pa - se sreca, da imamo elektronsko dopisovanje. Vsaj nekaj nas se pise in bere. LP Petra ====== V Slovlitu so nam priponke odsvetovali objavljati, zato prosim, da besedila, ki jih napišete z urejevalnikom, preprosto prekopirate v poštno sporočilo, takole: v urejevalniku ctrl + a (s tem se besedilo označi), ctrl + c (s tem se spravi v spomin), hitra selitev v poštni program, odpiranje novega sporočila in ctrl + v (tako se odloži besedilo v pismo). Samo ne v html, prosim! lp miran From Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si Tue May 7 08:29:17 2002 From: Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si (Pritekelj Kristina) Date: Tue, 7 May 2002 08:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Dvojnice_v_knjižnici_Oddelka_za_slovenske_jezike_in_književnosti Message-ID: V knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti se je nabral lep kupček dvojnic diplomskih nalog. Zaradi stiske s prostorom, ki vlada pri nas, bi avtorje prosila, če pridejo ponje. Kristina Pritekelj SEZNAM AVTORJEV, KATERIH DUPLIKATI DIPLOMSKIH NALOG SE NAHAJAJO V KNJIŽNICI: Androjna, Irena Arčon, Majda Avguštin, Marjetka Bandelj, Jožica Bertok, Ester Bizjak-Merzel, Karmen Blažič, Ernest Božič, Branka Bulovec, Štefka Butina, Darja Čadež-Vizjak, Martina Čebular, Marisa Čermak, Božena (2 izvoda) Černigoj, Dejan Črnigoj, Sonja Dular-Bregač, Špela Đukić, Aleksander Erklavec, Janez Erklavec-Osterman, Milena Eržen, Kristina Eržen, Marjeta Fischer, Ferdo Fišer-Perič, Marija Frantar, Vladimir Gliha, Nadja Goršin, Magdalena Gostiša, Ana Grafenauer, Mojca Grahek, Sabina Gričar, Monja Guček, Brigita Ivelja, Ranka Jakopič, Bogo Jakše, Darja Jamnik, Terezija Jelaska-lozič, Anuška Jereb-Rode, Jožica Jerič, Jože Jocić-Ambrož, Darinka Jukić, Boris Juran, Mateja Jureš Debevec, Tatjana Kališnik, Gregor Kavčič, Mihaela Keber, Melita Kemperle, Kristina Kenda, Albina Keržan, Dorijan (2 izvoda) Klaus, Vlasta Knol, Natalija Kobal, Mojca Koderman, Darinka Kolenik, Mojca Kolman, Božena Koren, Marija Košir, Benjamina Kovačič, Lucija Krapež, Marjeta Križnar, Helena Kuret, Barbara Kustec, Aleksander Lavrenčič, Darja Lavrenčič-Lapajne, Milena Lavrič, Vlasta Leskovic, Nataša Likar, Frančiška Lulik, Marija (2 izvoda) Malešič, Alenka Markočič, Andrejka Medveš, Bogomila Mercina, Marija Mezgec, Nastja Mihelič, Mojca (2 izvoda) Milenković, Marija Militarev, Irena Mlakar, Lucija Možina-Božič, Tatjana Mrdavšič, Janez Mršnik, Sonja Nahtigal, Mojca Navinšek, Emil (2 izvoda) Novak, Marija Pahor, Vojko Pandel, Mateja Petrinja, Jasna Pipuš, Mihaela Pivec, Polona Pižent, Bojana (2 izvoda) Potocco, Margerita Požin, Ljudmila Rajnar, Suzana Ramovš, Bogomir Rauter, Irena Rebec, Mateja Rigler, Katarina Rudolf, Patricija Rudolf, Zdenka (2 izvoda) Sadikov, Aleksander Santoro, Irena Schmidt, Malina Seražin, Nadja Skok, Tanja (2 izvoda) Skrt, Nataša Smodiš, Natali (naslov v diplomi) Srebotnjak, Pepca Stenovec, Bernarda Stopar, Nataša Stražišar, Simona Svetel, Boris Šalehar-Vovk, Liljana Šedlbauer-Janova, Vladimira Škapin, Danuša Škof, Emil Škrab-Draškovič, Marija Škufca, Jože Šorli, Sergeja Šprager, Eva Štekar Košuta, Marija Štimac, Vesna Švencbir, Suzana Tomšič, Alenka Tomšič, Nevenka Trglavčnik, Erna Trunkelj, Beti Umek, Evelina Urbanec, Irena Valjavec-Oblak, Snežna Veber, Tjaša Velikanje, Zorko Velušček-Medved, Nadja Verdnik, Majda Vertot, Joža Vračko, Božidar Vrbinc, Ivana Zajamšek, Erna Zajc, Lucija Zalesjak, Majda Zalokar-Oražem, Cveta Zibelnik, Marjeta Zrnić-Klašnja,Tanja Zupan, Mojca Žibert, Ksenija Žohar, Alenka Žumer, Irena From kramberger na uni-mb.si Tue May 7 12:39:40 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 7 May 2002 12:39:40 +0200 Subject: [SlovLit] reforma 'studija Message-ID: Dober dan vsem, Bogomir Mihevc in Miran Hladnik sta me prosila, da pripravim Bogomirjev odgovor na moje razmi'sljanje o reformi univerzitetnega 'studija za razpo'siljanje celotni SlovLit dopisovalni skupini. Moji posegi so bili omejeni na vstavljanje oblik 'c, 's in 'z in odpravo nekaterih (najbr'z pa ne vseh) tipkarskih napak. Svoj komentar bom zaradi preglednosti poslal lo'ceno. ***** Date: Mon, 06 May 2002 09:37:18 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: RE: posipanje s pepelom To: Igor Kramberger , Miran Hladnik 'Se o 'studijskih programih po bolonjsko Med prispevki Slovlitovcev o 'studiju, ki sem jih postavil na ogled spletni javnosti na , jih je kar nekaj o 'studijskih programih. 'Se nekaj o tem, da bo jasneje, kaj pi'se v "bolonjski deklaraciji" (glej navedeno doma'co stran) in kaj menim jaz. Dve 'studijski stopnji: Osnovna ideja "bolonjskega recepta" je sistem "z dvema glavnima ''studijskima stopnjama" (B.deklaracija, 1999), ki jo nekateri opi'sejo z "3+2" ali "4+1". Prva stopnja naj bi obsegala 180 do 240 ECTS to'ck, t.j. 3 ali 4 leta, po priporo'cilih EUA, Zveze evropskih univerz. Tisti "3 ali 4 leta" pomeni trajanje dodiplomskega 'studija "bachelor"), s prakso in diplomo vred, (citiram B.deklaracijo: "/.../ta traja najmanj 3 leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije". Tisti +1 ali +2 pa je podiplomski studij ("master"), t.j. specializacija. Cit. B.d.:"Dostop v drugo stopnjo zahteva uspe'sno dokon'canje prve." Oblika podipl.'studija je tudi doktorat znanosti, odpade pa na's sedanji "magisterij znanosti", oz. je vklju'cen v program dr.'studija.. Praksa in pedagoski predmeti: O prenosu prakse in pedago'skih predmetov v dodaten 9.semester se je 'ze dosti govorilo na FF. To ne gre, ne po sedanji zakonodaji, ne po "bolonjskih receptih". Zaradi omejitve sedanjega trajanja na 4 leta po moje 'ze zdaj kr'simo zakon s prenosom diplome v absolventski sta'z, pa tudi navodila za ECTS, 'ce dodajamo npr. 30 to'ck k 240 to'ckam za 4 letnike! Po "bolonjsko" pa naj bi dosegli poklicno usposobitev 'ze v prvi stopnji, kar pomeni tudi prakso in pedago'ske predmete. Saj ne moremo spustiti diplomanta med otroke le z obvladanjem stroke (stroka 1), ne da bi poznal vsaj osnove svojega strokovnega dela (pedago'skega, stroka 2)! In brez prakse, tako kot 'ce bi zdravnik pri'sel med bolnike naravnost s predavanj, a nikoli prej ni bil v bolnici, razen kot bolnik! (Kak'sna primerjava? U'cenec kot bolnik?!) Zaradi (pomembnosti ...) in zahtevnosti nekaterih poklicev (v katerih imajo za'cetniki tudi vi'sjo pla'co...) bodo izjeme od gornje "bolonjske formule", in bo 'studij medicine slej ko prej neprekinjeno trajal vsaj 5,6...let. Za tako podalj'sanje izobra'zevanja za u'citelje (kaj pomeni predlog 3+2, ali 4+1, kot ga ti opisuje's) bi morali pri nas spremeniti zakon, podalj'sati dejansko programe za 1 leto in za to dobiti dodatni dr'zavni denar. Ali pa pobirati 'solnine za ta dodatni letnik, dva. 'ce bi to uspelo, bi bilo za pedago'ske fakultete finan'cno ugodno, a vpra'sanje, kaj bo rekel kr'cmar... 'Ze tako dolg 'studij bi se 'se podalj'sal, kar je bila doslej glavna poteza sprememb programov na pedago'skih akademijah/fakultetah. Po diplomi ne bi bilo ve'c prostora za specializacijo, edina oblika podipl. 'studija bi bil doktorat. Seveda poleg nabiranja papir'ckov po seminarjih... Re'sitev? Menim, da bi bil za nas najprimernej'si model 4+1, vendar ga razumem druga'ce kot nekateri. Dodiplomski 'studij bi morali skr'citi (v 'stevilu obveznih predmetov in v urah, ki jih ima 'student). Znotraj njega bi morali 'studenta pripravljati za delo (bodo'ce u'citelje s pedago'skimi predmeti in prakso, ostale z drugimi predmeti, tudi z drugih fakultet, univerz). Dopustiti bi morali mo'znost enopredmetnega 'studija, z dodatnimi izbirnimi predmeti. Po diplomi in nekaj letih dela naj bi se ve'cina 'studentov vpisala na (1 letni) podiplomski, specialisti'cni 'studij. Po diplomi naj bi imeli diplomanti mo'znost v posebnem "modulu" (tudi kot del specialisti'cnega 'studija) kon'cati 'se drugi predmet. Profesorje v srednjih 'solah bi morali spodbujati k doktorskemu 'studiju, to je stara tradicija. Za tako ureditev ni treba spreminjati zakonov (mimogrede, pobudo za spremembo, ki bi dopus'cala tudi 3 letni dodiplomski 'studij je 'ze dal P. Zgaga s PeLj.), pa'c pa sedanje 'studijske programe. Saj niso dobri, u'cinkovitost 'studija je nizka (o tem je pisalo v Ve'ceru 30.3.2002, priloga, Delu 8.3.2002, glej www.uni-lj.si/kakovost), diplomanti ne znajo vsi delati, da o pedago'skih metodah in o vzgoji niti ne govorimo. Pri tem si lahko pomagamo z izku'snjami, samoevalvacijami in z Zeleno knjigo o izobra'zevanju u'citeljev. In z razpravo v strokovnih drustvih, med univ. u'citelji, s star'si... Dvopredmetnost: Dvopredmetne povezave so oblika ve'cje izbirnosti v programu, ki naj omogo'ci prilagoditev interesa 'studenta in kasnej'semu delu v 'solah. 'ce temu ne slu'zi, 'ce naj le napolni predavalnice, potem u'cinki niso predvidljivi. Zaradi obse'znosti dveh predmetov je te'zje skraj'sevati 'studij, vedno kdo zgubi ure. Za pedago'ski poklic so pomembni skupni (pedago'ski) predmeti, ki pa bi se tvojem predlogu kar prenesli v podiplomski 'studij. Sedanje uvajanje ECTS in ve'cje izbirnosti ponuja 'se druge mo'znosti. 'Ze davno sem predlagal, da bi 'student na FF ali PeF namesto drugega predmeta lahko izbral razli'cne predmete na svoji in drugih fakultetah (tudi v tujini). Primera sta 'studij gospodarskega in'zenirstva na UM in sodelovanje FF in Teoloske f. v Lj. Po tem predlogu bi dobil sicer z diplomo PeF poklicno kvalifikacijo le za pou'cevanje enega predmeta, ki bi ga pou'ceval na za'cetku kariere. Kasneje bi lahko dopolnil 'studij 'se z manjkajo'cimi predmeti in diplomo drugega "predmeta" (programa). Velikost skupin: O najmanj'si velikosti skupin 'studentov (20 namesto 30) bo najbr'z vedno bolj odlo'cala univerza sama, saj se financiranje prena'sa nanjo. Nasploh bo treba z denarjem (v univerzi) pametneje gospodariti, se truditi za bolj'si 'studij in ve'c 'studentov, konkurenca bo vedno huj'sa, mladine pa vedno manj, vsi poklici ne bodo nikoli enako privla'cni. Urnike bi pa la'zje sestavljali, 'ce bi bilo predmetov manj, 'ce bi bil program bolj pro'zen in 'ce bi (z ve'cjo izbirnostjo, s 'studijem na daljavo...) prepustili 'studentu, da si uredi svoj 'cas. Pozdrav! Bogomir Mihevc ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From kramberger na uni-mb.si Tue May 7 14:52:55 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 7 May 2002 14:52:55 +0200 Subject: [SlovLit] javno posipanje s pepelom Message-ID: Dober dan vsem, Bogomirju sem na njegov obse'zen odgovor najprej poslal osebno sporo'cilce, v katerem sem se posipal s pepelom, ker sem se pustil zapeljati v razpravo o prenovi univerzitetnega 'studija. S takimi stvarmi se no'cem ve'c ukvarjati, ker so 'zal predvsem izguba energije in volje. Ko sem se prvi'c, sredi 80-tih let, spustil v podrobno, utemeljeno pripravo predloga, so se mi tako reko'c v obraz posmehovali (od tistih, ki bi jih zadeva prizadela kot u'citelje, do rektorja), a je vsaj ostala serija 'clankov. Ko sem se drugi'c posvetil temu, bolj interno in z omejenim obsegom u'cinkov, torej na lastnem oddelku, ni bilo niti posmeha niti objav -- zgolj popisani papirji so oble'zali v predalu in za spomin se je ohranil 'se huj'si ob'cutek nemo'ci in tratenja 'casa. Zato sem pripravljen samo 'se pripovedovati zgodbice iz vsakdanjika na fakulteti in fantazirati domislice, ki bi lahko stanje spremenile. Drugi, bolj pristojni, denimo izvedenci za prenovo ali vodstvene osebe od predstojnikov oddelkov do rektorja, pa naj iz zgodbic in domislic potegnejo re'sitve, usklajene s predpisi in deklaracijami. Ali pa ugotovijo, da je treba kak'sen predpis / zakon tudi spremeniti. Bogomirjev iz'crpen odgovor je porodil naslednje fantazijske misli (morda moram omeniti, da je pisatelj E. T. A Hoffmann dajal svojim zgodbam naslove Fantasie- oz. Nachtstücke, vendar je v njih zelo natan'cno in stvarno opisoval takratno tehni'cno in socialno sodobnost). 1. Samoumevno je, da zdravnik ne more zdraviti po 'stirih letih 'studija, zato je 'studij medicine dalj'si dve leti. Pravzaprav traja celotno usposabljanje s sta'ziranjem in specializacijo 10 do 12 let. Ne dvomim, da upravi'ceno. Toda zakonsko je onemogo'ceno, da bi se bodo'ci u'citelj usposabljal dlje kot 'stiri leta -- in po novem celo samo tri (srednje'solske pa bi zgolj spodbujali, da bi se izobra'zevali pet let). Res je, neko'c je zadostovalo za pou'cevanje v ljudski 'soli obiskovanje u'citelji's'ca -- in vsi, ki smo zaposleni v pedago'ski sferi, omahujemo zgolj med dvema likoma za svoj vzor: jepr'skim u'citeljem in Martinom Ka'curjem. 2. Organiziranost fakultete si je najbolje predstavljati kot tisto igrico s plo's'cicami, kjer moramo vrednosti posameznih plo's'cic razporediti tako, da dobimo navpi'cno in vodoravno enak se'stevek. 'Student mora dobiti dolo'ceno 'stevilo ur predavanj, seminarjev itd. Iz tega sledi, koliko ur si lahko razporedimo za zaposlitev u'citeljev, ko upo'stevamo 'se obvezne velikosti skupin za posamezne oblike pedago'skega dela in obvezno 'stevilo ur za polno zaposlitev posameznih izvajalcev (od laboranta in asistenta do rednega profesorja). Zato obti'cijo v pesku vse misli o zmanj'sevanju obremenitev 'studentov in o ve'cji izbirnosti predmetov -- in se zdi samoumevno, da bomo zaradi skraj'sanja 'studija za eno leto (zdi se, da so bili za'cetki "univerzitetnega" 'studija v Mariboru skoraj vizionarski s svojo zasnovo stopnjevanja: najprej vi'sje'solski, 'sele nato visoko'solski 'studij) morda potrebovali 'se manj pedago'skega kadra. 'Ze zdaj je zabavno, kako radi pla'cujemo 10 mesecev dodatne ure, ki bi pravzaprav marsikdaj zadostovale za *polno* zaposlitev dodatnih dveh ali celo treh oseb. Pravzaprav vsako leto samo na za'cetku avgusta in septembra ob izpla'cilu gole, osnovne pla'ce izvemo, koliko smo v resnici pla'cani za svojo zgolj 100 % zaposlitev. 3. Dvopredmetnost na filozofski in pedago'ski fakulteti: nuja za vsakogar, ki 'zeli postati u'citelj -- prvi slavist in prvi matematik bosta morda nabrala dovolj ur za enopredmetno zaposlitev v popolni (devetletni) osnovni 'soli, a nih'ce drug. Pravzaprav so najbolj perspektivne rahlo odtrgane kombinacije na pedago'ski fakulteti, da bo diplomant z zaposlitvijo na dveh 'solah celo zbral potrebnih 20 do 22 ur tedensko. Vsi ne bodo mogli dobiti zaposlitve v varstvu, tudi 'ce bo podalj'sano kot v vrtcih do 'cetrte ali pete ure popoldne. 4. Zamislimo si 'studij, pri katerem bi 'student prvi dve leti na uro prisotnosti v 'soli (predavalnici, seminarski sobi) delal dve uri samostojno (v knji'znici ali pred ra'cunalnikom z Internetno povezavo), tretje leto in naslednji dve leti pa tri ure na eno uro v 'soli. Potem bi bilo smiselno, da predavanjem in seminarjem dodamo predvsem tutorske ure. Upo'stevajmo 45 urni delovni teden namesto 40 urnega, da bo ra'cunanje bolj nazorno -- dobimo, da pre'zivi 'student pred profesorjem tedensko 15 oz. 11 ur. Mu lahko pripi'semo, da je pripravljen 'studirati 60 ur na teden, ker je 'studij vendarle nekaj drugega kot slu'zba? Dobimo: 20 oz. 15 ur. Potem spremenimo zasnovo 'studijskega programa: 8 predmetov po dve uri nam da natanko 16 ur, ker pa je pri dvopredmetnem 'studiju vsaj eden od teh predmetov tisti nesre'cni skupni pedago'ski predmet (Bogomir daje skupnim predmetom veliko te'zo, moj ob'cutek je, da so zanimivi predvsem za pedagoge / psihologe-izvajalce in da so specialne didaktike s hospitacjami in nastopi dosti bolj koristne, predvsem pa funkcionalne v smislu funkcionalnega u'cenja [slovenskega] jezika v sodobni osnovni 'soli), se skoraj izide matematika: 15 ur prisotnosti v 'soli -- 16 ur predavanj in seminarjev (verjetno se zadeva glede dveh, treh ur samostojnega dela spremeni tam, kjer je nujno laboratorijsko ali prakti'cno delo -- kemijska analiza, anatomija, fizikalne meritve, matemati'cne vaje, fonolaboratorij). A klju'cno bi bilo, da bi morali za teh 16 ur ponujati vsaj 32, morda pa celo 48 ur predavanj in seminarjev, kjer bi bila dva, bi bili trije predmeti enakovredni glede kreditnih to'ck in uporabnosti za vpis predmetov v naslednjih letnikih (in bi se ob tem dvojem tudi tutorske ure lahko 'stele med *pedago'sko* obvezo). Tako bi dobili ure za zaposlitev u'citeljev, ki ne bi bila ve'c tako togo vezana na 'stevilo 'studentov in njihove urne obremenitve. 5. V Delu je pred 'casom pisalo, da na najbolj'sih evropskih univerzah 'student tedensko predela 150 strani 'studijske literature. 'Ce to delim z 8 predmeti, dobim slabih 20 strani po predmetu. 'Ce ima predmet na razpolago 30 tednov po 2 uri, je to pribli'zno 600 strani (naj mi matematiki med bralci tega besedila oprostijo pribli'zke, to ni elementarna, temve'c funkcionalna matematika). Ne vem, ali naj sem 'stejem tudi branje leposlovnih del pri 'studiju jezika s knji'zevnostjo ali zgolj branje literarnozgodovinskih priro'cnikov / pregledov in dodatnih znanstvenih razprav. Vsekakor so bili moji 'studenti rahlo jezni ob tej matematiki, ko sem jim z njo utemeljil seznam literature -- in pri predmetih, kjer je obseg predpisane literature zmanj'san na 'cetrtino, zahtevam za to bolj zavzet close reading, pa tudi niso navdu'seni. In ob tem moram pripomniti, da vsak standardni (ameri'ski) u'cbenik za biokemijo (ali gravitacijo) obsega okrog 1.200 strani, ki naj bi jih predelali (tako je zmeraj zapisano v predgovoru) v 2 semestrih. Ali berejo v ZDA enkrat hitreje kot v Evropi? Ali pa je to razliko treba in mogo'ce pojasniti kako druga'ce? 6. In zdaj bom za konec pokroviteljski in hierarhi'cen, kar mi sicer ni ljubo -- predlog je celo v nasprotju z izku'snjami glede zavzetosti: -- za vzgojiteljico pred'solskih otrok morda zado's'cajo 3 leta 'studija, -- za u'citeljico v prvih 6 razredih osnovne 'sole bo zado's'calo 5 let 'studija (zadnji 2 leti didakti'cno-pedago'ski), -- za profesorico v zadnjih 3 razredih osnovne 'sole in v srednji 'soli pa bi moralo biti nujno izpopolnjevanje *po* 5 letih 'studija -- nekaj podobnega kot sta'ziranje pri zdravnikih (s poudarkom na sociologiji, psihologiji, pedagogiki, didaktiki), ker bi 5 let pridobivala *strokovna* znanja. To naj bodo zahteve za dr'zavne izobra'zevalne ustanove oz. za ustanove z dr'zavno koncesijo. Drugje, v tako imenovanem gospodarstvu, pa naj po lastni presoji zaposljujejo ljudi z zgolj 3 leti 'studija ali pa tudi s 5 leti ali celo s specializacijo -- in premo's'cajo razliko med splo'snim izobra'zevanjem in posebnimi zahtevami z internim usposabljanjem, morda celo s priznanimi izobra'zevanji za o'zjo specializacijo in vertikalno kariero v bran'zi. 'Ce se to zdi komurkoli utopi'cno, se naj vpra'sa, zakaj se mu zdi utopi'cno. Kar se mene ti'ce, sem svoje povedal -- in bom sku'sal naslednji dve leti, morda tri pisati o povsem drugih stvareh (France, Josip, Fran, Avgust, Boris, Janko, pozdravljeni v va'sem / svojem svetu!). Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 3 18:42:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 May 2002 18:42:19 +0200 Subject: [SlovLit] Naj praznike popestri tudi tole pismo Message-ID: <005c01c1f2c1$7fa34160$2403f9c2@hladnik> Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, mesečni elektronski servis CIT (Center for Instructional Technology, tj. Centra za poučevalno tehnologijo na University of North Carolina, Chapel Hill). Trije naslovi elektronske knjižnice: http://www.oclc.org -- Online computer library center http://www.netlibrary.com http://www.metatext.com Http://www.textarc.org -- zelo zanimiva nelinearna predstavitev besedil. Http://www.ef.uni-lj.si/terminoloskislovar/ -- terminološki slovar Društva za informatiko. Http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/renderingL2.html -- slovensko jezikoslovje na spletu, kakor ga promovira David Stermole. Zgledno iskanje po reviji Slovene Studies in po večjezičnem frazeološkem priročniku: http://lobrcs.com/SSS/ http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/biblio.html http://www.chass.utoronto.ca/~stermole/Premru/searchpog4.html lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 7 17:44:04 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 May 2002 17:44:04 +0200 Subject: [SlovLit] Nekateri pa znajo Message-ID: <003d01c1f5de$070382e0$3200f9c2@hladnik> Zadnje dni je imel poštni strežnik, ki upravlja Slovlit, težave, zato nekaj zamude pri sporočilih. V okviru Evropskih sred in španskega dne v Centru Evropa vabijo 8. maja ob 16. uri na predavanje Romarske poti v Santiago de Compostelo -- prve evropske kulturne povezave; predaval bo Ivan Reymondes-Fernandes, lektor za španski jezik na FF. ========== 32. številko Kronike Slavističnega društva Slovenije lahko preberete tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika32.doc -- v njej precej o zadnjem brucovanju na FF. ========== Nekateri pa znajo Še niste bili na Havajih? Zdaj je priložnost, da turizem povežete z znanostjo in se prijavite na Hawaii International Conference on Arts and Humanities (12.--15. januar 2003, Sheraton Waikiki Hotel, Honolulu). Datum prijave je 21. avgust 2002. Da je kotizacija (registracija) pri pravočasni prijavi pičlih 390 $, sicer pa 440 $, piše med natančnejšimi informacijami na http://www.hichumanities.org/reg_artshumanities.htm. Avion in hotel vam plača naše ministrstvo; seveda le če imate ustrezne zveze (niso mišljene letalske zveze :) lpmiran From robertito na email.si Wed May 8 00:13:00 2002 From: robertito na email.si (robertito na email.si) Date: Wed, 08 May 2002 00:13:00 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] renesansa Message-ID: <1020809580.3cd8516c0753c@193.77.122.12> Spoštovani! V slovenski beletristiki sem poskušal odkriti romane z renesančno tematiko (a tudi tematiko s področja kozmologije, hermetizma, astrologije, novoplatonizma, alkimije, neslovanske mitologije), vendar nisem bil preveč uspešen. Iskanje po cobissu za ta namen ni učinkovito, saj se izpiše strokovna literatura (ključne besede, naslov dela). Škamperletova Kraljeva hči, Pregljev Plebanus Joannes in Zeleno izgnanstvo Alojza Rebule zagotovo so dela, ki posegajo tudi po tematiki renesanse. Zanima me, če morda kdo pozna še kakšna dela z zgoraj navedenimi temami. Hvala za pomoč. Lep pozdrav Robert Jereb ------------------- http://www.email.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 8 11:01:39 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 8 May 2002 11:01:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarno-družabni_dogodek Message-ID: <000701c1f66e$f70dd980$e24602c1@ff.unilj.si> Vabim Vas na literarno-družabni dogodek, ki bo v torek, 14. 5. 2002, ob 18. uri v predavalnici 4. V literarnem delu se bodo predstavili študentje prvega letnika, ki so pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti z nastopi, ugotovitvami, gradivom . najbolj navdušili. V družabnem delu pa bomo nazdravili bližajočemu se koncu študijskega leta ter poklepetali o literarnih novostih. Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 10 16:03:06 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 May 2002 16:03:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Re:_=5BSlovLit=5D_Bo_torej_Nova_Gorica_dvojezična=3F Message-ID: <008101c1f82e$0d8b46a0$7500f9c2@hladnik> Pobuda za tale prispevek je bila v Slovlitu dana že pred časom pod naslovom Bo nova Gorica dvojezična?, glej Slovlit: > Date: Fri, 02 Nov 2001 14:18:49 +0100 > From: "Mojca M. Hocevar" > To: slovlit na ijs.si > Subject: Bo torej Nova Gorica dvojezična? Zdaj je tule, lp miran ----- Original Message ----- From: Majda Kaucic Basa To: Miran Hladnik Sent: Friday, May 10, 2002 3:51 AM Subject: Re: [SlovLit] Bo torej Nova Gorica dvojezična? JEZIK V OBMEJNEM PASU SLOVENIJE IN SLOVENSKO PRIBLIŽEVANJE EVROPSKI UNIJI Prispevek na okrogli mizi Položaj slovenskega jezika v novi državi, ki jo je vodila Breda Pogorelec Tokrat ne bom razmišljala o položaju slovenskega jezika v zamejstvu, ampak bom skušala (tudi z zornega kota človeka, ki zamejstvo pozna) zastaviti nekaj vprašanj o jeziku na slovenski strani državne meje z Italijo. Ker smo zbrani v Novi Gorici in Gorici, se bom osredotočila na to, novogoriško področje. Hkratni pogled na Slovenijo in zamejstvo v slovenistiki seveda ni nov, nove pa so razmere, ki tak način gledanja na obmejni prostor danes od nas zahtevajo. Mislim na proces evropske integracije, ki je ob mejah Slovenije z Evropsko unijo že v teku. V teku so številni prekomejni projekti, ki spodbujajo povezovanje inštitucij in ljudi z obeh strani meje. Ti projekti pomenijo po eni strani nove možnosti za stike med Slovenijo in slovenskimi manjšinami, saj omogočajo povezovanje različnim državam pripadajočega slovenskega avtohtonega prebivalstva in ozemlja -- in v prihodnosti bo tega lahko še več. Seveda pa bo prekomejno povezovanje omogočalo tudi sosednji državi, da bo širila svoj vpliv v obmejnih krajih Slovenije. Gospodarsko močnejša, po številu prebivalstva pa skoraj 30-krat večja Italija ima seveda veliko več možnosti vplivanja na Slovenijo kot pa Slovenija nanjo; ta vpliv ne bo samo gospodarski, ampak tudi kulturni -- tudi jezikovni. Posamezne znake italijanskega jezikovnega vpliva lahko v obmejnem pasu Slovenije že opazimo. Na narodnostno homogenem slovenskem ozemlju -- ne govorim namreč o področju z italijansko manjšino na Obali in v Istri -- se pojavljajo dvojezični ali celo samo italijanski plakati, dvojezične položnice agencije za plačilni promet, novogoriška televizijska postaja Primorka pa oddaja tudi italijanske programe. Na to in na še marsikaj drugega opozarjajo tudi pisma bralcev v slovenskih časopisih. Če bo italijanščine na slovenski strani meje sčasoma še več, če se bodo zaradi tega spremenile govorne navade Slovencev ob meji, če bo prišlo do sprememb tudi v njihovi identiteti, pa je, seveda, odvisno od ljudi samih, predvsem pa od jezikovne politike Slovenije. V tem prispevku želim opozoriti na jezikovnopolitično vizijo, ki kaže, kako radikalno bi se utegnil položaj slovenščine na slovenski strani meje spremeniti. Z vizijo jezikovnega razvoja Nove Gorice sem se srečala pri delu v okviru evropske raziskave , katere predmet je identiteta ljudi ob mejah Evropske unije, in sicer na obeh straneh meje med Nemčijo in Poljsko, Nemčijo in Češko, Avstrijo in Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo, Italijo in Slovenijo in ob nekdanji meji med obema Nemčijama. Raziskava naj bi med drugim omogočila vpogled v morebitne konflikte na izbranih področjih in pokazala, ali obstajajo možnosti zanje. Bruselj raziskavo skrbno nadzira, izvaja pa jo 6 raziskovalnih skupin z univerz iz Anglije, Nemčije, Švice, identiteto ob avstrijsko-slovenski meji raziskujejo kolegi s celovške univerze, na obeh straneh italijansko-slovenske meje pa dela naša skupina z univerze v Trstu. Kraji raziskovanja so nam bili določeni vnaprej; ob italijansko-slovenski meji sta to mesti Gorica in Nova Gorica. Raziskava je potekala tako, da smo na vsaki strani meje poiskali določeno število družin, katerih stari starši, starši in otroci živijo na raziskovanem področju in so bili tu tudi rojeni. S člani vseh treh generacij smo se pogovarjali (naša skupina je opravila 80 pogovorov in na ta način zbrala 150 ur zvočnega gradiva; transkripcije pogovorov so skupaj s prevodom v angleščino dostopne javnosti na spletnih straneh Evropske unije), nato pa smo z analizo diskurza skušali ugotoviti, kako se ljudje spominjajo preteklosti (na primer obdobja fašizma, druge svetovne vojne, povojnega časa), kako doživljajo sedanjost, kako si predstavljajo prihodnost; kakšna je njihova podoba o lastni skupnosti in kako gledajo na sosede na drugi strani meje. Primerjava tega doživljanja po generacijah nam je pokazala, koliko se bolečine in zamere staršev prenašajo na otroke in vnuke in katere vrednote se prenašajo iz roda v rod. Seveda daje raziskava tudi vpogled v to, kako doživljajo ljudje evropski integracijski proces. V vsakdanjem življenju Novogoričanov evropska integracija ni približevanje Slovenije Bruslju, ampak integracija z Italijo. Tako doživljanje se popolnoma sklada s pogledi italijanskih politikov z druge strani meje, ki o širitvi Evropske unije v Slovenijo govorijo kot o "naši širitvi". Vsi intervjuvanci srednje generacije, ki govorijo o Evropski uniji, pa tudi nekateri starejši predstavniki mlade generacije, gledajo na vključitev Slovenije v Unijo kot na "kaj nam je pa tega treba, saj nam je dobro, saj nam ničesar ne manjka", vendar pa hkrati tudi kot na nujno zlo, "nekaj, čemur se ni mogoče izogniti". Nekateri to svojo naravnanost tudi razložijo: bojijo se, da bi se v obmejnih krajih Slovenije močno razširila italijanska kultura, in da bi se z njimi zgodilo to, kar se je dogaja s Slovenci v Gorici: da bi se narodnostno asimilirali. Večina predstavnikov starejše generacije te teme ne načenja, tisti, ki o evropski integraciji govorijo, pa ne pristajajo na kompromise: "za Evropo je prezgodaj, nanjo še nismo pripravljeni, nismo še zreli", in sicer ne materialno ("ob vstopu v Evropo bi propadlo naše kmetijstvo, zapreti bi morali nekatere tovarne") in ne duhovno ("prevzeli bi italijansko kulturo"). Iz celotne novogoriške skupine izstopa intervjuvanec, ki ga delovno poimenujem "lokalni politik", čeprav ni ne župan in ne poslanec. Njegova vizija Nove Gorice je izdelana do podrobnosti: Gorica in Nova Gorica bosta kmalu eno mesto; Nova Gorica bo dvojezična; dvojezičen ne bo samo terciarni sektor, ampak tudi javni uradi; kar bo samo slovensko, bodo šole, "da bomo lahko ohranjali identiteto"; a poleg slovenskih šol bo tudi kaka italijanska. Ko sem prvič slišala ta posnetek, sem imela občutek, da analize ne bom mogla nadaljevati, ker se od raziskovalca se pričakuje distanca in tako imenovana nevtralnost. A s stvarjo še vedno ukvarjam, ker sem mnenja, da raziskovalec, ki misli, da ve, kaj je prav, pa tega ne pove drugim, gotovo ni nevtralen, utegne pa biti škodljiv. Predlagam, da bi o viziji Nove Gorice, ki sem jo predstavila, tudi vi razmišljali in razpravljali. K tej razpravi naj prispevam le nekaj izhodiščnih misli. Najprej misel, da jezik ni samo zunanji znak etnične identitete, ampak je tudi pogoj za to, da se identiteta razvije. Načrtovanje rabe jezika je zato, o tem ni dvoma, tudi načrtovanje identitete. (To je spoznanje, ki ga dobro pozna in uporablja politika, tudi italijanska v odnosu do slovenske manjšine: nikakor ni naključje, da avtohtona slovenska manjšina tu v Gorici, v Trstu in drugod v Italiji ne more javno uporabljati slovenščine.) Nisem proti učenju jezikov; sama jih, kolikor jih znam, s pridom uporabljam. Mislim pa, da bi človek, ki bi se rodil in živel v dvojezični Novi Gorici, drugače doživljal svojo pripadnost skupnosti kot sedanji Novogoričan in da bi se čutil bliže Italijanu iz Gorice ali iz Tržiča kot Dolenjcu ali Štajercu. Moja druga misel je, da je načrtovanje rabe jezika tudi načrtovanje migracij in naseljevanja ljudi. Na italijanski strani meje so večja mesta, razen Gorice seveda Trst, na slovenski strani je kraško podeželje. Zlasti Trst je prenaseljen, Kras v Sloveniji pa ni le redko poseljen, ampak je tudi lep in po italijanskih merilih poceni. Tudi misel, ki smo jo slišali na današnji okrogli mizi, da je prihodnost slovenskega jezika odvisna od Slovencev kot posameznikov, je družbeno koristna, kolikor uspe v ljudeh zbuditi osebno odgovornost za lastno jezikovno vedenje. Kolikor pa daje vedeti, da država nima nič pri tem, kaže seveda na pomanjkanje smisla za narodno in državno skupnost in je v času približevanja Evropski uniji še posebej škodljiva. [Majda Kaučič-Baša] From kramberger na uni-mb.si Sat May 11 15:42:05 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sat, 11 May 2002 15:42:05 +0200 Subject: [SlovLit] veliki slovar tujk Message-ID: Dober dan vsem, v petek sem v svoji knjigarni naro'cil dva izvoda "Velikega slovarja tujk", ki bo predvidoma iz'sel 20. septembra letos. Razloga za to dejanje: v nabiralniku sem na'sel A3-zlo'zenko, kjer sem izvedel, kdo so sodelavci pri slovarju, in v knjigarni so mi dali vzorec slovarja z nekaj gesli pod 'crko Z. Ker je v dopisovalno skupino SlovLit v'clanjena tudi glavna urednica slovarja, upam, da bomo lahko dobili kak'sno pojasnilo kar iz prve roke. 1. Seznam sodelavcev pri slovarju sem primerjal s seznamom v SP2001 -- ena sama oseba je navedena pri obeh projektih: Milena Hajn'sek-Holz kot redaktor-lektor. Nisem opravil podrobne primerjave s seznami, ki so del SSKJ, 'ceprav je v prospektu za slovar tujk omenjeno dolgoletno delo, kar dopu's'ca predvidevanje, da bi se lahko prekrivali terminolo'ski svetovalci za SSKJ s sodelavci pri slovarju tujk. Kako je v resnici s tem? 2. V vzorcu slovarja so omenjena nekatera podro'cja vednosti, ki so jim posvetili posebno skrb -- in ki se ne ujemajo s seznamom podro'cij v SP2001, v nekaterih primerih pa gre verjetno za druga'cno razmejitev strok. Je bila izbira podro'cij hote drug'acna? Kako je utemeljena? 3. V vzorcu najdemo predstavitev zgradbe geselskega 'clanka. Opazimo, da se sestavine 'clanka ne ujemajo ne z zgradbo v SSKJ ne v SP2001, kar je do neke mere razumljivo. Slovar tujk vsebuje razlago izvora besed, v'casih tudi njihovo 'casovno /krajevno vme's'cenost; razen tega je poudarek na opisu pomenov, ni pa primerov rabe v zvezah. Kar je presenetljivo, je, da so istovrstne sestavine geselskega 'clanka deloma poimenovane druga'ce kot v SP2001. Zakaj? 4. Besede, ki so v vzorcu navedene kot gesla pri 'crki Z, sem sku'sal najti v SP2001, v SSKJ (v enem zvezku, Ljubljana 1994) in v Besedi's'cu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (Ljubljana 1998). Prekrivanje je bilo pri prvih treh straneh minimalno. Ker bo imel slovar skoraj 1.300 strani, torej samo dobrih 100 strani manj kot *slovarski* del pravopisa SP2001, se mi je zastavilo vpra'sanje, ali je to slovar, ki na poseben na'cin obdeluje v sloven's'cini *uporabljane* tujke, ki bi jih vsaj pravopis moral prav tako vsebovati, vsaj v delu od crke 'Na' naprej, ali pa gre za *komplementaren* priro'cnik s svojim besedi's'cem. Primerjava sodobnih leksikonov in slovarjev tujk je v vzorcu navedena kot bistvena oblika zbiranja in izbiranja besed. A meni se je po treh straneh primerjave zdelo, kot da gre prete'zno za priro'cnik, namenjen ugankarjem, ali za posebno, jezikoslovno prirejeno verzijo "sove", torej Leksikona CZ. Po katerih kriterijih so bile torej izbrane besede (besedne zveze), uporabljene za gesla in podgesla? Kolik'sna rabnost v sloven's'cini je morala biti ugotovljena / potrjena? 5. V primerih, ko sem na'sel geslo v vzorcu in v SSKJ, sem opazil, da sega ujemanje razlag od komplementarnosti, na primer pri geslu 'zeta', do razhajanj, ki vzbudijo nelagodje z vpra'sanjem, katera razlaga je pravilnej'sa / ustreznej'sa (zahteva manj predznanja ali druga'cno): 'zar' ali 'zeolit'. Kako so nastajale razlage? Kateri naj bolj verjamemo, kadar se v dveh priro'cnikih razhajata? 6. V precej primerih je na koncu geselskega 'clanka dodana oznaka podro'cja, na katerem se geslo predvsem uporablja kot pojem (SP2001 bi najbr'z dodal oznako: knji'zno neob'cevalno)-- oznaka je natisnjena s kapitelkami. Ponekod pa je podro'cje navedeno v oklepaju z navadnim slogom pisave. V 'cem je razlika? Ali gre zgolj za nedokon'cane korekture pri vzorcu? Vsekakor me zelo zanima seznam kratic -- verjetno pa bo na za'cetku tudi lo'cen seznam okraj'sav in podro'cij. 7. Kako so pripravljalci slovarja tujk do'ziveli / razumeli dosedanjo razpravo o SP2001? Pri'cakujejo podobne pripombe? Ali pa so njihove zadrege druga'cne vrste? Za konec: V knjigarni so mi povedali, da slovar tujk po 'stevilu prednaro'cil 'ze lovi za rep 'stevilo pri SP2001, kar velja za precej'snje presene'cenje. Moja skromna, v veliki meri naklju'cna primerjava pa ka'ze, da zna biti slovar tujk predvsem komplementaren priro'cnik, torej v manj'si meri prese'cen, kot bi se lahko marsikomu zdelo. Kar seveda upravi'cuje pravo'casno naro'cilo. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 11 14:26:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 11 May 2002 14:26:53 +0200 Subject: [SlovLit] Al' bode zred'lo veje Message-ID: <00b301c1f8f1$fce72ca0$7100f9c2@hladnik> Http://www.ljudmila.org/mailman/listinfo/srcinfo -- razpis podiplomskih štipendij za tujino v zadnji številki e-glasila Srcinfo. Živadinov se bo izstrelil v vesolje, Hladnik pa se digitalizira (novi naslovi pospletenih študij): http://www.ijs.si/lit/regional.html-l2 Regionalism in Slovene rural prose (1991) http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html-l2 Regionalizem in slovenska književnost (1998) http://www.ijs.si/lit/jaklic.html-l2 Fran Jaklič v slovenski literarni zgodovini (1991) http://www.ijs.si/lit/budal.html-l2 Zgodovinska povest o verskih bojih na Slovenskem (o Budalovem Križevem potu Petra Kupljenika, 1994) http://www.ijs.si/lit/malovrh2.html-l2 Z romanom po strankarskem nasprotniku (o zgodovinskem romanu Miroslava Malovrha, 1991) http://www.ijs.si/lit/sivec2.html-l2 Krvava grajska svatba -- Sivčeva "povest iz turških časov" (1992) http://www.ijs.si/lit/hermagor.html-l2 Der Verlag populärer Literatur "St. Hermagoras" (1993) http://www.ijs.si/lit/zgp19.html-l2 Slovenska zgodovinska povest v 19. stoletju (1994) http://www.ijs.si/lit/biling.html-l2 -- Der Einfluss des Bilinguismus auf die Auswahl der zu übersetzenden narrativen Gattungen (Am Beispiel slowenischer Literatur, 1993) http://www.ijs.si/lit/krpan.html-l2 -- Pa začnimo pri Krpanu (o Krpanovi soli malo drugače, 2002) http://www.ijs.si/lit/mlinar.html-l2 -- Druge vas junake (o slovenskih alternativnih junakih, 2002) http://www.ijs.si/lit/skp3.html-l2 -- Slovenska kmečka povest ilustrirana, zlasti tole poglavje (1990) Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri28.html -- nad Vologo in krnska pobočja (nove fotografije) lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 13 20:43:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 13 May 2002 20:43:54 +0200 Subject: [SlovLit] Samo to? Samo to. Message-ID: <00dd01c1faae$21ecb8e0$e24602c1@ff.unilj.si> V torek 14. maja bo ob 11.20 v predavalnici št. 1 na FF Marija Mitrović iz Trsta predavala o pripovednih strategijah pri Danilu Kišu. Če iščete članke, v katerih je tudi portret človeka, o katerem se piše, potem vtipkajte v ukaznem načinu v cobissu IC=C/art. Žal bo zadetkov komaj kaj, ker vpisovalci podatek o portretu vnašajao najpogosteje v neko polje v bibliografskem zapisu, po katerem se ne da iskati (v 215$c namesto v 105$a). Naj se popravijo. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 14 09:52:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 14 May 2002 09:52:50 +0200 Subject: [SlovLit] Slovanka vabi Message-ID: <003d01c1fb1c$591096c0$3a00f9c2@hladnik> Knjižničarji Slovanske knjižnice vas prijazno vabimo na pogovor o življenju v nekdanji Ljubljani ter njenih bolj ali manj znanih meščanih. Jurij Primožič se bo pogovarjal z dr. Marijo Stanonik, avtorico knjige Bela Ljubljana, in njenimi sodelavci pri tej zanimivi izdaji. Vabljeni v četrtek, 16. maja 2002, ob 19. uri v dvorano Slovanske knjižnice. From kramberger na uni-mb.si Tue May 14 22:57:15 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 14 May 2002 22:57:15 +0200 Subject: [SlovLit] veliki slovar tujk -- odgovor Message-ID: Dober dan vsem, prejel sem kratek, a zelo informativen odgovor 'Zive Vidmar o velikem slovarju tujk. Posredujem ga v vednost vsem, ki so prejeli moja vpra'sanja v zvezi s tem slovarjem. ***** Temeljni namen VST-ja je, da bo tretja temeljna knjiga na Slovenskem (poleg SSKJ in SP). Ker SP temelji na SSKJ, ne vsebuje pa besed zadnjih deset let, smo se pri izbiri naslonili "se na LDZS, Sovo ter na vse strokovne (zlasti avtorske) slovarje in leksikone. Teh pomo"znih knjig je "cez 200, torej razlage slonijo na slovenskih virih. Jasno pa je, da je osnova ostala star Verbinc, z njim pa tudi staro oblikovanje slovarja. Slovar ima ob"sirnejše razlage kot SP in kraj"se, kot so obi"cajne v leksikonih (saj je le slovar). Slovenske variante tujk so kurzivne, prevzete tuje zveze so modre (podgesla). P.S.: [...] Da pa bo 20. septembra iz"sel, pa prvi"c sli"sim. Ampak septembra bo. ***** Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 15 07:09:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 May 2002 07:09:54 +0200 Subject: [SlovLit] Prvi letnik se predstavi in Vabilo na seminar Message-ID: <006c01c1fbce$c0595800$e24602c1@ff.unilj.si> Včerajšnja revija prvega letnika, ki jo je pripravila Mateja Pezdirc Bartol, je bila zares simpatična. Poslušalce je prepričala, da gre za dobro generacijo, in morda koga, ki je bil potihem zdvomljen nad usodo slovenske književnosti, spet navdala z vedrimi upanji. =========== Vabijo na seminar o hranjenju in možni uporabi družboslovnih podatkov: "Uporaba programa Nesstar za sprotno pregledovanje podatkov". Seminar bodo v torek, 4. junija 2002 ob 11. uri v računalniški učilnici NUK izvedli sodelavci Arhiva družboslovnih podatkov, ki deluje pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več informacij na http://www.nuk.uni-lj.si/izobrazevalni/seminarFDV.rtf. Prijave do četrtka, 30. maja na naslov eva.pohar-susnik na nuk.uni-lj.si. lpm From david.pahor na amis.net Tue May 21 11:19:34 2002 From: david.pahor na amis.net (David Pahor) Date: Tue, 21 May 2002 11:19:34 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza o racunalniskem izrazju, 22.5.2002 Message-ID: <5.1.0.14.0.20020521111847.04b88948@pop3.amis.net> (V imenu Simone Kompolsek iz zalozbe Pasadena - simona na pasadena.si)) Spoštovani! Pomen slovenskega jezika na podro?ju ra?unalništva in informatike je vse ve?ji. Prava poplava novih izdelkov in storitev vnaša potrebo po njihovem poimenovanju. Premajhno zanimanje naše strokovne javnosti za slovensko strokovno terminologijo botruje poplavi angleških imen in gesel. Kaj narediti? Prav zato vas vabimo, da se udeležite okrogle mize z naslovom Razvoj ra?unalniškega izrazja po izidu Leksikona ra?unalništva in informatike. Priredili jo bomo v sredo, 22. maja 2002, ob 12. uri v knjigarni Konzorcij. Pokrovitelja sre?anja bosta Založba Pasadena ter Leksikon ra?unalništva in informatike. Pogovor med sogovorniki, ki lahko vplivajo in bi morali vplivati na lep in pravilen slovenski jezik, bo potekal na podlagi petih izhodiš?: 1. Ocena trenutnega stanja v slovenskem ra?unalniškem izrazju. 2. Raz?lenitev izboljšav za drugo izdajo Leksikona. 3. Prou?itev možnosti za spletno zbiranje in objavljanje gesel. 4. Pogovor o posameznih slabih strokovnih izrazih. 5. Izmenjava mnenj o iskanju novih slovenskih izrazov. Sledili bodo odgovori na vprašanja ob?instva. Na okrogli mizi bodo sodelovali: x David Pahor, x dr. Matjaž Gams, x dr. Katarina Puc, x Katja Benevol ? Gabrijel?i?, x Primož Gabrijel?i? x dr. Peter Weiss Veseli bomo vaše udeležbe. Lep pozdrav! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 21 11:31:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 May 2002 11:31:56 +0200 Subject: [SlovLit] Biznis, erotika, plonkanje in slaba vest Message-ID: <008901c200b2$6ad1aca0$1c03f9c2@hladnik> 1. Looking for a linguist for Slovenian Proofing Tools evaluation 2. Ena cedejka, ena spletna stran in eno predavanje ========= 1. Looking for a linguist for Slovenian Proofing Tools evaluation Sinead Mooney iz Microsofta piše: "Our team is receiving a new version of Slovenian Proofing Tools in a few weeks time and we are currently looking for suitable candidates to carry out a linguistic assessment of these tools. This work is scheduled to happen over the month of July, with the final stage of the work happening in mid September. The tools that need to be evaluated are a Slovenian Speller and Hyphenator and a Slovenian Thesaurus. We are looking for an independent linguist, who is familiar with Proofing Tools, has his/her own test PC and is knowledgeable about Microsoft applications and software installation procedures. It is very important that any candidate for this work has a spare PC (one which can be formatted before the evaluation), to which they have unrestricted access. The evaluation involves (1) the gathering of corpora, (2) full linguistic testing of the tool and (3) a final review of the new tool once it has been updated by our vendor. The overall process could take a few months from beginning to end (more detail is available on this if required). We provide the Proofing Tools files and any other software that is required for the work. We also provide linguistic criteria and template documents. Due to lack of resources, we provide only limited support for technical/software installation issues. We pay a flat rate fee of USD$2,000 for the Speller and Hyphenator evaluation and USD$1,500 for the Thesaurus evaluation. Payment is issued only after all stages of the work have been completed and will be made by US Dollar cheque." Podrobnejše informacije izbrskam za morebitne interesente. miran ======== 2. Ena cedejka, ena spletna stran in eno predavanje Ker je to menda res prva zgoščenka s slovensko radijsko igro, je vredna posebnega opozorila: Milan Kleč, Porno (štiri kratke erotične radijske igre). Predstavitev v klubu Gajo 22. maja 2002 ob 10.30. Http://www.plagiarism.org/ -- stran z informacijami, ki naj preprečijo internetno plonkanje. Obstajajo orodja, ki omogočajo učitelju hitro ugotoviti, če študentje plonkajo med sabo ali kopirajo referate kar z interneta. Moj napotek v izogib plonkanju je preprostejši: referati naj se ne ukvarjajo s kanoniziranimi in stokrat prežvečenimi avtorji ter besedili, ampak naj učitelji dajo na seznam neznana in prej še nikoli obdelana besedila. Prav zdajle, ko pišem tole prepozno sporočilo, predava na FF Zvonko Kovač o sodobni hrvaški poeziji. Z opravičili, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 22 07:44:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 May 2002 07:44:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kam pa kam Kekec Message-ID: <002301c20153$cdde3380$e24602c1@ff.unilj.si> Aleš Bjelčevič mi pošilja predloge za letošnjo slavistično planinsko popotovanje "po Kekčevih sledeh", naj jih dam na glasovanje: A) ROMBON: Kluže - vrh, 6 ur; vrh - bivak, 2 uri; šlafen. V nedeljo: sestop 4 ure in potem kobariski muzej. B) POT SAŠKEGA KRALJA IN VIŠ: do koče Corsi pod Višem, 5-6 ur; kdor hoče na Viš, naj gre. Nedelja: sestop po dolini Belega potoka, vmes pa ali "Pot stoletnice" čez prvovojskine rove ali skok na Lepo glavo; 3+2 uri. C) MANGART s Predela: prvi dan do Mangartskega sedla, drugi dan na vrh: junaki po diretisimi iz Italije ali po Slovenski, ljudje po Italijanski. D) Mišeljski vrh, Mišeljski konec ipd. Tu si ti lokalc, dopolni podatke. [Dopolnjujem: Mišeljski vrh bi bil primeren za nevrtoglave, ker ostri vršni greben ni zavarovan, hoje z Voj ali s Pokljuke vsaj pet ur gor in dve uri dol do spanja v Vodnikovi koči; s spalkami lahko tudi kje drugje. miran] E) Bivak pod Skuto, Skuta, (Dolgi hrbet), Kokrsko sedlo. Spimo na Bivaku, do tja je 4 ure, naslednji dan ok. 6 ur, odvisno od variant. Izleti so naštimani tako, da se v soboto 29. junija dobimo dopoldne ok. 10-ih pred šolo in ta dan hodimo 4 do 6 ur; v hribih tudi prespimo. Vzponi na vrhove so predvideni za nedeljo (razen Rombona). Jazd se najbolj navdušujem za Saškega kralja in Viš. Daj na slovlit na glasovanje. [Tudi mene mika predlog B. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 28 11:16:54 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 May 2002 11:16:54 +0200 Subject: [SlovLit] Bili smo v Szombathelyju Message-ID: <006c01c20628$69c87ac0$9701f9c2@hladnik> 24. in 25. maja je bil na slavistiki visoke šole v Szombathelyju 7. mednarodni slavistični simpozij, ki ga je organiziral prof. Karol Gadanyji s pomočjo Elizabete Bernjak. Zbralo se je čez 80 udeležencev in razporejeni smo bili v dve slovenistični in dve hrvatistični sekciji, dve sekciji z drugimi slovanskimi jeziki in literaturami in eno madžarsko sekcijo. Slovenističnih 18 referatov sta moderirala Jože Lipnik in Miran Hladnik. Najštevilneje je bila zastopana mariborska slovenistika (Zorko s plenarnim referatom, Pogačnik, Lipnik, Stramljič-Breznik, Čeh, Križman, Borovnik, Jesenšek, Koletnik, Štuhec, Bošnjak), manj pa domačini (Doncsecz, Bernjak, Embersics), zamejci (Ferluga-Petronio, Maurer-Lausegger), Ljubljančani (Orel, Hladnik) in sazujevci (Narat). Nekateri slovenisti (Tokarz, Lukács, Nemec), nekatere slovenistične teme (Varga, Bokor, Szíjártó, Nyomárkay) in nekateri Ljubljančani (Stefanija, Požgaj-Hadži, Strsoglavec) so bili tudi v drugih sekcijah. Teme referatov so bile v splošnem bolj jezikoslovne narave in so obravnavale vprašanja vzhodne slovenščine, jezikovnih stikov in dialektov. V veselje mi je bilo videti, kako lepo se da organizirati slavistično srečanje, katerega sestavni deli so nacionalne filologije, slavistični simpozij torej, na katerem udeleženci pokažejo, kaj tudi sicer počno v okviru svojih služb, ne da bi se jim bilo treba na silo prilagajati zastarelemu historičnemu oziroma panslovanskemu konceptu prireditev. Sam sem pod naslovom Slovenistika in slavistika na ljubljanskem primeru pripovedoval o načrtih cepitve oddelka, o novih študijskih programih in o problematični tradiciji udeležbe slovenistov na mednarodnih slavističnih kongresih, o čemer bomo v Slovlitu in drugje lahko še brali. Organizatorji so nas nastanili v en teden novem hotelu s štirimi zvezdicami in bili z nami zelo zelo prijazni, za kar se jim tudi po tejle poti lepo zahvaljujemo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 28 18:51:49 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 28 May 2002 18:51:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Sveže_pospleteno_še Message-ID: <004101c20667$f5c32400$ec4602c1@ff.unilj.si> Sveže pospleteno Podiplomske štipendije Dvoje =========== Sveže pospleteno iz Hladnikove literarnozgodovinske delavnice Http://www.ijs.si/lit/zgproza.html-l2 -- Pot slovenske zgodovinske pripovedne proze v 20. stoletje (1983) http://www.ijs.si/lit/prevedeni.html-l2 -- "Svobodno po nemškem poslovenjeno": Popularni prevedeni žanri 19. stoletja (1985) http://www.ijs.si/lit/butkovic.html-l2 -- Peter Butkovič in njegova črtica (1988) http://www.ijs.si/lit/majcen.html-l2 -- Majcnov avtobiografski fragment med spomini in podoživljanjem: Poskus transformacijske literarne analize (1989) http://www.ijs.si/lit/popobrt.html-l2 -- Pisanje kot popoldanska obrt ali Napake slovenskega žanrskega pisanja (1990) http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html-l2 -- Regionalizem in slovenska književnost (1998) -- z dodanimi ilustracijami Drobni članki za Enciklopedije Slovenije (v avtorsko pogodbo sem vključil dovoljenje za paralelno spletno objavo!) -- Matjaž Kmecl, Matija Malešič, Ivan Matičič, Alojz Gradnik itd. -- so dostopni iz bibliografije na http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2 Na straneh Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/beitr) so v prelepi pdf-obliki tri moje nemške reči: Der Verlag populärer Literatur "St. Hermagoras" (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik1.pdf/show_pdf), Prežihov Voranc - ein Genreautor? (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik2.pdf/show_pdf) Zur veränderten Rolle von Literatur, Literaturforschung und Literaturstudium (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik3.pdf/show_pdf) ========= Štipendija za podiplomce Ad futura (Dunajska 58, 1000 Ljubljana) razpisuje ŠTIPENDIJE ZA DODIPLOMSKI IN PODIPLOMSKI ŠTUDIJ V TUJINI V LETU 2002 v skupnem znesku 232.356.000 sit. Čas bivanja v tujini ne sme biti krajši od 12 mesecev. Najvišji zgornji znesek odobrene štipendije za študijsko leto znaša 4.500.000 SIT. Prijavo na ta razpis kandidati pošljejo na obrazcu prijavnice (www.ad-futura.si) skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Nujne informacije je možno dobiti na info na ad-futura.si. ======== Dvoje Http://digitalpageauthor.com/ -- Digital Page Author, program za oblikovanje tekstov, ki se na zaslonu listajo kot klasična knjiga. Za pokušino zastonj, zares pa za 105 $. 28. maja dr je od 16.00 do 17.30 na Gospodarski zbornici Slovenije dogajala okrogla miza o univerzitetni digitalni knjižnici. Več informacij na http://www.ctk.uni-lj.si/dogodki/posvet2002/; tam je reklamo za svoje e-spise delal tudi podpisani miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 5 21:21:40 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jun 2002 21:21:40 +0200 Subject: [SlovLit] Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki Message-ID: <005101c20cc6$38e3b420$7503f9c2@hladnik> Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki O blagodatih študijskega bivanja v tujini ============ Zgodovinsko na ljubljanski slavistiki Predvčerajšnja seja na ljubljanski slavistiki je bila take narave, da je o njej vredno poročati tudi širši javnosti. Člani Oddelka za slovanske jezike in književnosti smo namreč vnovič soglasno potrdili svojo odločitev za ločitev slovenistike in slavistike in stekel je uradni postopek, da bi z novim študijskim letom, tj. z letošnjo jesenjo, zaživel novi Oddelek za slovenistiko. Prvič smo se dogovorili o delitvi oddelka leta 1997 (glej http://www.ijs.si/lit/novice.html-l2), fakultetni senat pa je pred dvema letoma podprl preureditvene načrte, saj so se v vseh drugih državah slovanskega sveta nacionalne filologije (bohemistika, polonistika, kroatistika ...) že zdavnaj inštitucionalno ločile od matične slavistike. Ker se prav zdaj spreminja tudi fakultetni statut, bo nova organizacijska oblika lahko takoj vnesena v njegov čistopis. Knjižnica in tajništvo bosta ostala v skupni lasti; slovenisti pa smo še naprej zainteresirani za sodelovanje kolegov slavistov pri nekaterih slovenističnih projektih in programih. Ko smo že pri oddelčnih rečeh: kratko poročilo zasluži tudi nedavno personalno dogajanje na literarni slovenistiki: Nataša Pirih Svetina, ki je bila asistentka stažistka pri književni didaktiki, se je odločila za delovno mesto na Centru za slovenščino, Peter Svetina, ki ga je Igor Grdina pripravljal za prevzem starejše književnosti, pa se je po daljšem premišljanju odločil za drugo službo zunaj fakultete, potem ko mu je mentor pisno odstopil ta predmet in tako dodal ure, ki so Svetini še manjkale do polne asistentske obremenitve. Nova moč je docentka Alojzija Zupan Sosič, ki je revitalizirala učiteljsko mesto in predmete Helge Glušič, nova redna asistentka pa je Alenka Žbogar. Ker stavimo na javno in transparentno delovanje (zato pa smo tudi priklicali v življenje forum Slovlit, ki ga vzdržujemo v potu svojega obraza že tri leta) in z njim pobijamo opravljivo in zdraharsko ustno izročilo, bo podrobnejša dokumentacija o naštetih zadevah postavjena na splet in na ogled vsem zainteresiranim. ========= O blagodatih študijskega bivanja v tujini Pred dobrim desetletjem sem bil Humboldtov štipendist in se tistega obdobja nostalgično spominjam. Fondacija ponuja različne prestižne raziskovalne štipendije tudi danes: http://www.humboldt-foundation.de/ Starostna meja za kandidate je pri nekaterih štipendijah 35, pri drugih 40 let. Prijavo toplo priporočam in sem na voljo za natančnejša pojasnila in za pomoč pri vzpostavljanju stikov z mentorji v Nemčiji. Lp Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 6 08:57:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jun 2002 08:57:08 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski citatni indeks za humanistiko Message-ID: <000901c20d27$6166ae00$1a03f9c2@hladnik> Splošno je sprejeto mnenje, da je ameriški citatni indeks za humanistiko (AHCI) nezadosten in da ne more biti merilo relevantnosti humanističnih objav ter faktor raziskovalne politike. Prednostno namreč upošteva ameriške revije, druge pa samo, če so v angleščini, in od tistih redkih, ki niso v angleščini, samo neznanstvene revije. Kljub običajnim humanstičnim pomislekom na račun veljavnosti kvantitativnih meril je komite za humanistiko pri ESF (European Science Foundation) junija 2001 v Budimpešti oblikoval delovno skupino, ki naj pripravi tak evropski citatni indeks za humanistiko, da bo lahko splošno mednarodno referenčno orodje. Sodelovalo je 17 držav (Slovenije med njimi ni bilo, od slovanskih pa samo Češka in Poljska), ki zdaj sestavljajo sezname svojih relevantnih revij po posameznih humanističnih strokah; zbirka bo vključevala tudi sklice v humanstičnih knjigah in sklice na druge knjige. Opisani bibliometrični projekt je samo prvi korak na poti k objektivnejšemu vrednotenju humanistične produkcije; v drugem koraku naj bi bili upoštevani tudi kvalitativni kriteriji. Moje vprašanje je, ali kdo od slovenskih humanistov ve kaj več o tem evropskem projektu in kako nameravamo v njem sodelovati. Pohvalno je, da so ov zbirko pritegnili tudi monografije, ki so privilegirana oblika humanističnega publiciranja (sem sodijo menda tudi različni zborniki), skrbi pa me preširoka definicija humanistike, ki poleg znanstvenih disciplin po ameriškem vzorcu vključuje tudi umetnostno produkcijo in njeno kritiko. (Povzeto iz publikacije ESF, na katero me je prijazno opozoril biolog Boris Kryštufek, glej tudi http://www.esf.org/generic/758/item07.pdf; http://www.esf.org/esf_genericpage.php?section=2&domain=4&language=0&generic page=758) From rok.burja na lek.si Thu Jun 6 10:49:31 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Thu, 6 Jun 2002 10:49:31 +0200 Subject: [SlovLit] = šala_za_vse_slaviste_in_sloveniste Message-ID: Se prepirata dva slovenista. Prvi trdi, da se pravilno reče "dežuje", drugi pa, da "dež pada". To traja toliko časa, da začne v resnici deževati. In oba prepirljivca hkrati ugotovita: "Mater, kako ščije!" Pozdrav od Roka ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 6 18:18:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jun 2002 18:18:16 +0200 Subject: [SlovLit] Pokukajmo po svetu Message-ID: <006a01c20d75$c489dfe0$ab01f9c2@hladnik> Http://www.niska.hr/ -- Nacijonalni informacijski sastav knjižnica Hrvatske, projekt hrvaške digitalne knjižnice. Http://www.qualitative-research.net/fqs/fqs-eng.htm -- 8. številka časopisa FQS -- "Using Technology in the Qualitative Research Process". Http://firstmonday.org/issues/issue7_6/ -- junijska številka časopisa First Monday -- zanimivi članki o digitalni kulturi, podatkovnih zbirkah ipd. Izvod zadnjega prevajalskega zbornika čaka pri meni na recenzenta, ki bi se o knjigi razpisal za Slavistično ali katero drugo revijo -- prosim, javite se. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 7 23:09:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 7 Jun 2002 23:09:53 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz Slovenskega vestnika v Celovcu) Message-ID: <004901c20e67$ab9feb80$0903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Katja Sturm-Schnabl" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, June 07, 2002 2:40 PM Subject: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz Slovenskega vestnika v Celovcu) Dragi Miran, prosim razpošlji ta mail na SLOVLIT po e-mailu. Hvala. Lep pozdrav Katja -------------------- Spoštovani, dragi Slov-Lit-ovci, v prilogi vam pošiljam članek o Simpoziju o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru iz Slovenskega vestnika, Celovec, 6.6.2002, str. 5. Simpozij o pisateljici Berti Bojetu PRIZNANJE ZA DUNAJSKO SLOVENISTIKO IN ZALOŽBO WIESER Pred kratkim je bil organiziran v prastari Mariborski sinagogi simpozij o zanimivi slovensko-judovski pisateljici Berti Bojetu (1946-1997). Koroškim Slovencem že dlje poznana po njenih dveh romanih "Filio ni doma" in Ptičja hiša", ki sta izšla pri založbi Wieser v Celovcu. Bojetu je v slovenskem slovstvu zelo zanimiv lik, saj je nekako zasnovala specifično zvrst t.i. ženskega romana, v katerem z izredno močnim jezikom obdeluje travme in zatiranja, ki jih je posredno ali neposredno doživljala na raznih ravneh: Po očetu je bila Judinja, česar se je sčasoma vedno bolj zavedala, po materi pa je bila Slovenka iz Maribora. Za časa nacizma in fašizma sta oba naroda bila obsojena na smrt. Dodatno pa se je še borila proti zaničevanju in izsiljevanju žensk v moškem svetu, ki ženskam ni priznal ne popolne politične integracije, ne spolne samobitnosti. In prav to izvirnost tem v slovenski literaturi je založnik Lojze Wieser kot prvi spoznal, medtem ko takrat v Sloveniji še ni bilo razumevanja za to novo literaturo. Simpozij so organizirali prof.dr. Katja Sturm-Schnabl s dunajske Univerze, dr. Miro Polzer za Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Izpostava Ljubljana in Matija Ravitz za Judovsko skupnost Slovenije ter Marjan Toš s Mariborskega pokrajinskega muzeja, kulturni center Sinagoga. Združilo se je število strokovnjakov iz Slovenije, s Koroške in z Dunaja: Matija Ravitz, Alenka Puhar, znana sociologinja iz Slovenije, Boris A. Novak, pisatelj in prijatelj avtorice ter z dunajske slovenistike poleg prof. Sturm-Schnabl še Barabra Weiss, Irena Kodrič, Vida Obid. Pester program je prvič, nekako kot impulz za slovensko znanost, predstavil življenje in delo Berte Bojetu na široki ravni: od zgodovine judovstva v Sloveniji (Matija Ravitz), do položaja žensk v socializmu (Alenka Puhar), pa od poezije B. Bojetu (Boris A. Novak) do primerjalne študije s japonsko pisateljico Murasaki Shikibu iz 11. stoletja ter odsev zatiranja žensk v literaturi (Sturm-Schnabl), pa tudi povezanost B. Bojetu s Koroško in paralele h manjšinski situaciji (Vida Obid) ter tekstovne analize obeh romanov (Barbara Weiss) in odsev avtobiografičnosti v njih (Irena Kodrič). V zborniku bodo izšle tudi še neobjavljane pesmi Berte Bojetu. Mnogoletna prizadevanja dunajske slovenistike so obrodila bogato žetev mladih in perspektivnih znanstvenic in znanstvenikov. Tako je npr. Irena Kodrič napisala pri prof. Sturm-Schnabl prvo monografsko magistrsko delo o Berti Bojetu. Barbara Weiss pa se je v raznih seminarjih začela zanimati za žensko literaturo pri Slovencih (po rodu je sama Dunajčanka) in je napisala magistrsko delo o Marici Strnad, eni prvih slovenskih avtoric. Široka in množična publika je v restavrirani mariborski Sinagogi pozorno sledila zanimivemu nizu predavanj in izkazalo se je, da izredno uspešna dunajska slovenistika pod vodstvom univ. prof. dr. Katje Sturm-Schnabl lahko svobodno stopi v enakopraven dialog s slovenskimi strokovnimi ustanovami - še več, lahko daje važne in zanimive impulze za nadaljnja raziskovanja ter vzpostavlja nove stike. Je pravi ambasador slovenske ustvarjalnosti v znanstvenem svetu izven Slovenije. Bojan-Ilija Šnabl > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 8 12:30:04 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jun 2002 12:30:04 +0200 Subject: [SlovLit] Katedre itd. Message-ID: <004601c20ed7$74f3fde0$ad03f9c2@hladnik> Katedre Učinkovitost univerzitetnega študija Saj ni res pa je Predlog novega fakultetnega statuta imenuje katedro za osnovno orgranizacijsko enoto na fakulteti. Sestavljali naj bi jo vsaj trije ljudje, ki bi na štiri leta volili njenega predstojnika. V resničnem življenju je veliko kateder samo na papirju, saj so iz enega samega predmeta in človeka, nimajo natančno določene vsebine in se njihovi člani nikoli ne sestanejo. Habilitacijski nazivi pogosto niso umerjeni po imenih kateder in redki so primeri, ko je učitelj član samo ene katedre. Za vrsto predmetov se niti ne ve, pod katero katedro sodijo. Tudi kadrovska obnova je zaradi premajhnega števila ur za asistenta nemogoča znotraj ene same katedre. Zato je nesmiselno poudarjanje samostojnosti in avtonomnosti kateder, ampak bi se morali učitelji zavedati nujnosti sodelovanja kateder v interesu stroke, ki ji pripadajo. Duh kooperativnosti bi moral biti izpostavljen tudi v fakultetnem statutu. Iz zadnjega Vestnika UL prepisujem, da so redni študentje uspešnejši od izrednih, ženske uspešnejše od moških, mlajši uspešnejši od starejših, oni s srednjih strokovnih šol uspešnejši od onih z gimnazije, tisti iz študentskega naselja uspešnejši od tistih, ki prebivajo doma. V splošnem pa je učinkovitost slaba, saj diplomira komaj vsak drugi od vpisanih. Vprašanje v testu pri Uvodu v študij slovenske književnosti se je glasilo: "Z naštevanjem njegovih knjig ste se želeli podobrikati sestavljalcu tegale testa, za kar boste dobili dve (2) točki. (Praktični spisovnik ne šteje.)" Eden od odgovorov se je glasil "Izganjalec hudiča". Morda pa je celo res in bi zaslužil obe točki. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 8 12:36:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 8 Jun 2002 12:36:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Herbersteinsko_književniško_omizje Message-ID: <004e01c20ed8$5254a900$ad03f9c2@hladnik> From: "KPLZA Velenika" To: Cc: Subject: pv hssk Date: Sat, 8 Jun 2002 03:30:47 +0200 Organization: VELENIKA Društvo slovenskih pisateljev in Velenjska knjižna fundacija organizirata in vabita na HERBERSTEINSKO SREČANJE SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Vila Herberstein, Velenje, 13.-16. junij 2002 PROGRAM Četrtek, 13. junija 2002 * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Petrolov "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Ivo Svetina, Veno Taufer, Feri Lainšček, Maja Vidmar, Goran Gluvič in Aleš Šteger Glasbeni gostje: pevka šansonjerka Melita Osojnik s klavirskim triom Petek, 14. junija 2002 * 9.30-12.30 na vrtu Vile Herberstein Prvo herbersteinsko književniško omizje: Slovenska poezija zadnjega desetletja Diskusijska izhodišča: Denis Poniž, Darja Pavlič, Aleš Debeljak, Urban Vovk idr. * 15.30-17.30 v muzejski "slovenski gostilnici" na Velenjskem gradu Drugo herbersteinsko književniško omizje: Slovenska proza zadnjega desetletja Diskusijska izhodišča: Silvija Borovnik, Mitja Čander, Lenart Zajc idr. * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Gorenjev "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Andrej Brvar, Milan Dekleva, Aleš Debeljak, Marko Kravos, Dušan Merc in Bina Štampe Žmavc Glasbena gosta: pevka šansonjerka Uršula Ramoveš in pianist Joži Šalej Sobota, 15. junija 2002 * 9.30-12.45 na vrtu Vile Herberstein Tretje herbersteinsko književniško omizje: Socialne, politične in kulturne spremembe v okolju, v katerem se je uveljavljala slovenska literatura v zadnjih desetih letih Diskusijska izhodišča: Tone Peršak, Zdravko Duša, Matej Bogataj, Peter Kolšek, Veno Taufer, Slavko Pregelj idr. * 15.00-17.00 na Kavčnikovi domačiji v Zavodnju Nadaljevanje tretjega herbersteinskega književniškega omizja * ob 20. uri na vrtu Vile Herberstein Tretji "Herbersteinski večer s slovenskimi književniki" Literarna branja: Barbara Korun, Milan Vincetič, Dane Zajc, Vlado Žabot, Nina Kokelj in Ivo Stropnik Glasbeni gostji: pevka sopranistka Gordana Hleb in pianistka Jerneja Grebenšek Herbersteinska diskusijska omizja in književniški večeri so odprti za javnost! -- V primeru slabega vremena bodo herbersteinska diskusijska omizja in književniški večeri ob istih urah v Hotelu Paka. Informacije: 041-502-751. Glavna pokrovitelja srečanja: GORENJE, d. d. in PETROL, d. d. Srečanje so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Velenje, Asociacija Velenika, Gorenje Gostinstvo in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Fri Jun 7 23:49:42 2002 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Fri, 7 Jun 2002 23:49:42 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New Mexico Message-ID: <003f01c20eea$82f92f60$7614f9c2@b9t6w0> 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New MexicoZ lepimi vecernimi pozdravi vsem slovlitovcem posredujem spodnjo novicko. Nicole Kuplenik ----- Original Message ----- From: James MacFarlane To: SLLING-L na ADMIN.HUMBERC.ON.CA Sent: Friday, June 07, 2002 5:55 AM Subject: 5th Annual High Desert Linguistics Conference - University of New Mexico University of New Mexico, Albuquerque, NM November 1 - 2, 2002. (http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/index.htm) Keynote speakers: Ronald Langacker, University of California, San Diego Barbara King, College of William & Mary We invite the submission of proposals for 20-minute talks with 10 minute discussion sessions in any area of linguistics from any theoretical perspective. Papers in the following areas are especially welcome: Evolution of language, Language change & variation, Grammaticization, Applied linguistics, Sociolinguistics, Researching Metaphor & Metonymy, Signed languages, Native American languages, and Computational linguistics. The Call for Papers can be found at http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/call.htm In addition, the guidelines for abstracts can be found at http://www.unm.edu/~hdls/conf/2002/abstract.htm The deadline for submitting abstracts is August 2nd, 2002 and the acceptance & notification date will be August 19th, 2002 If you have any questions or need for further information please contact either Christopher Shank (chrc@unm.edu) or Gabe Waters at (watersg na unm.edu) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 10 07:28:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jun 2002 07:28:34 +0200 Subject: [SlovLit] Society for Slovene Studies: Ocene Message-ID: <002201c2103f$aa4c33e0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Donald F. Reindl" To: "Miran Hladnik" Sent: 09. junij 2002 8:39 Subject: Society for Slovene Studies: Ocene Spostovani, dragi Slov-Lit-ovci, Spletna stran ameriske druzbe Society for Slovene Studies vsebuje novo sestavino, in sicer stran za ocene. Ta stran se nahaja pri: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviewsL2.html Na tej strani boste nasli sledece ocene: Irena Gantar Godina, ed. 1999. Intelektualci v disapori/Intellectuals in diaspora. (Donald F. Reindl) James Gow & Cathie Carmichael. 2000. Slovenia and the Slovenes: A small state in the new Europe. (Carole Rogel) Viktor Meier. 1999. Yugoslavia: A History of Its Demise. (Carole Rogel) Pavle Merku. 1999. Slovenska krajevna imena v Italiji. Prirocnik/Toponimi sloveni in Italia. (Donald F. Reindl) Heinz Dieter Pohl. 2000. Kärnten - deutsche und slowenische Namen. Koroska - slovenska in nemska imena. Aus Anlass der 80. Wiederkehr der Kärntner Volksabstimmung vom 10. Oktober 1920. Kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewässernamen. (Tom Priestly) Sabrina P. Ramet. 1999. Balkan Babel: the Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the War for Kosovo. (Carole Rogel) Emil Vlajki. 1999. The New Totalitarian Society and the Destruction of Yugoslavia. (Tom Lozar) Eduard Winkler. 2000. Wahlrechtsreformen und Wahlen in Triest 1905 - 1909. Eine Analyse der politischen Partizipation in einer multinationalen Stadtregion der Habsburgermonarchie. (Christian Nielsen) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 1: Evropa, Azija, Australija. (Alenka Zbogar) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 2: Severna Amerika. (Mateja Pezdirc Bartol) Janja Zitnik & Helga Glusic (eds.). 1999. Slovenska izseljenska knjizevnost 3: Juzna Amerika. (Alojzija Zupan Sosic) Jernej Zupancic. 1999. The Slovenes in Austria. Geographica Slovenica 32. (Christian Promitzer) Na strani se bodo scasoma pojavile se druge ocene (tako ze objavljene kot nove). Lep pozdrav, Donald F. Reindl Redaktor ocen, Society for Slovene Studies From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 13 08:25:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Jun 2002 08:25:48 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEenske_in_moški Message-ID: <000a01c212a3$6265c080$f505f9c2@hladnik> Ženske in moški V tujino ====== Ženske in moški Podatki so iz revije Deutschland: maturo napravi 27 % deklet in 21 % fantov. V prvem letniku faksa je delež žensk 49 %, med vsemi študenti 46 %, med absolventi 45 %, med doktorskimi promocijami dobro tretjino (34 %), med habilitiranimi 18 %, pri profesurah samo še dobrih 10 % in med rednimi profesorji komaj 6,5 %. Imamo primerljive številke za Slovenijo? Na včerajšnjem fakultetnem senatu ni prodrl provokativni predlog, da bi se v Diplomskem redu nerodne dubletne formulacije (študenti/študentke, vpisali/vpisale ...) poenostavile v korist ženskega spola. Proti so se izrekle ženske same. Http://www.lettres.net/ -- francoska literarna veda; tu tudi slovarček literarnoteoretičnih definicij s primeri. ========= V tujino Miha Mazzini piše: "ko sem pred leti za Sobotno prilogo pisal članek Slovenska kulturniška laž (ponatisnjen je v knjigi Dostava na dom, založba Goga (http://www.zalozba-goga.si/) oziroma ga lahko preberete na spletu, http://www2.arnes.si/~ksmmazz/slonadom/dom23.htm ) sem se vprašal, je mar mogoče knjigo izdati v Ameriki tudi brez plačevanja založnikom in podobnih bližnjic -- torej preko agencijskega sistema, ki izbere samo 2 % ponujenih rokopisov, jih zastopa in posreduje založnikom, ki spet izberejo določen odstotek (bojda okoli 30 %) ponujenih rokopisov in nato vanje vložijo svoj čas in denar. Še dodatno vprašanje: je mogoče, da bi skozi agencijski sistem prišel tuj avtor, ki je nihče in sam, saj je znano, da ameriški založniki tiskajo samo 2 % prevodne literature, kljub temu, da za temi avtorji stojijo ogromne evropske založbe? Odgovor: je mogoče. Za podrobnosti poglejte na http://www.scalahousepress.com/ -- prvi, novinarski, izvod knjige pa držim v rokah in občutek je fajn. :)))) Uradna izdaja naj bi prišla na plano oktobra letos. Aja, Guarding Hanna je angleški prevod romana Telesni čuvaj, ki je predlani izšel pri Beletrini (www.beletrina.com). Prevedla je Maja Visenjak-Limon, prevod je financiralo Ministrstvo za kulturo, roman pa za Kresnika ni bil niti nominiran." lp miran From miran.hladnik na Uni-Lj.si Thu Jun 13 09:14:28 2002 From: miran.hladnik na Uni-Lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Jun 2002 09:14:28 +0200 Subject: [SlovLit] Brez komentarja, lp miran Message-ID: <005e01c212a9$f640a580$f505f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- To: Cc: ; ; Sent: Thursday, June 13, 2002 9:07 PM Subject: BACHELORS,MBA,DOCTORATE,PHD > U N I V E R S I T Y D I P L O M A S > > Bachelors, Masters, MBA, and Doctorate (PhD) > > Obtain a prosperous future, money earning power, > and the Admiration of all. > > Diplomas from prestigious non-accredited > universities based on your present knowledge > and life experience. > > No required tests, classes, books, or interviews. > > Bachelors, Masters, MBA, and Doctorate (PhD) > diplomas available in the field of your choice. > > No one is turned down. > > Confidentiality assured. > > CALL NOW to receive YOUR Diploma > > within days!!! > > 1-212-465-3129 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 17 11:05:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jun 2002 11:05:07 +0200 Subject: [SlovLit] Zajc Message-ID: <003d01c215de$141d9040$ec4602c1@ff.unilj.si> From: "Tomaz Kramzar" To: Subject: Dane Zajc Date: Mon, 17 Jun 2002 00:24:33 +0200 Pozdravljeni! Nekje me je enkrat za vedno prevzel naslednji Zajčev verz: "...na vprašanje: kaj je smrt kaplja kri iz smrtne rane pravkar rojenega..." Zanima me iz katere pesmi oz. zbirke je, saj mi nikakor ne gre iz glave in čutim potrebo, da ga umestim v širšo sliko oz. okvir. Hvala za pomoč! Tomaž. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 17 13:09:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jun 2002 13:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Kakowwwost Message-ID: <00d801c215ef$6b921ce0$ec4602c1@ff.unilj.si> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Spostovane kolegice,kolegi! Vas zanima, kaj pisejo slovenski dnevniki o visokem solstvu, studiju in raziskovanju? Bi radi vedeli, kaj se dogaja na podrocju skrbi za kakovost, za razvoj univerz, znanosti in izobrazevanja pri nas in v tujini? Potrebujete podatke o univerzah, o organizacijah ter o posameznikih, ki se s temi vprasanji ukvarjajo? Zelite dobiti vogled v strokovno literaturo na tem podrocju, izvedeti za analize, projekte, strokovne revije, e-revije? Spremljate problematiko izobraževanja na daljavo? Poglejte na domaco stran ljubljanske univerze v poglavje: Kakovost Univerze - naša stalna skupna skrb www.uni-lj.si/kakovost Rad bom prebral vase odzive, mnenje in predloge o ureditvi in uporabnosti teh informacij, pa tudi o skrbi za izboljsanje kakovosti studija, pedagoskega, raziskovalnega in drugega dela. Lep pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 19 07:32:11 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jun 2002 07:32:11 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mladi slovenski avtorji Message-ID: <006301c21752$a9431c60$ec4602c1@ff.unilj.si> Mladi slovenski avtorji, zeljni mednarodne slave, javite se Saski Stumberger! ----- Original Message ----- From: Siskovic Nidorfer Mojca To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: 18. junij 2002 10:36 Subject: FW: Mladi slovenski avtorji Bi bilo tole za slovlit? Mojca -----Original Message----- From: Saska Stumberger [mailto:saska.stumberger na uni-tuebingen.de] Sent: Tuesday, June 11, 2002 3:41 PM To: Bernarda Rovtar; tina.verovnik na guest.arnes.si; Surla; pavicic na freemail.hu; Andreja Ponikvar; David Movrin; domen.podnar; zvones na gmx.de; Natasa Komac; Mojca Lotric; Siskovi? Nidorfer Mojca Subject: Mladi slovenski avtorji Lepo pozdravljeni! Ker baje poznam vse slovenske pesnike, mi je prof. Berger poslal sporocilo stuttgartske zalozbe, ki isce mlade slovenske avtorje. Ce vas sodelovanje zanima ali ce koga poznate, se mi prosim oglasite. Lep pozdrav, Saska Stumberger -------- Original Message -------- Subject: Anfrage Date: Tue, 11 Jun 2002 09:29:29 +0200 From: Tilman Berger To: Saska.Stumberger na uni-tuebingen.de Liebe Frau Stumberger, mich hat ein Stuttgarter Verlagslektor angeschrieben, der Kontakte mit jungen slovenischen Autoren sucht. Darf ich dieses E-Mail an Sie weiterleiten und ihn gleichzeitig auf Sie verweisen? Da ich das Mail leider zu Hause habe, kann das frühestens morgen geschehen, aber ich will ohnehin erst die Nachricht von Ihnen abwarten. Herzliche Grüße Tilman Berger -- Tilman Berger Slavisches Seminar Wilhelmstr. 50 D-72074 Tuebingen Tel. +7071/2976733 (Universitaet) Tel. +7071/63365 (privat) Fax +7071/295924 E-Mail tberger na uni-tuebingen.de WWW http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger From rok.burja na lek.si Thu Jun 20 12:10:24 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Thu, 20 Jun 2002 12:10:24 +0200 Subject: [SlovLit] statuti = knjižnic_in_njihovi_pravilniki Message-ID: Spoštovani! Bi mi lahko kdo sporočil, če obstajajo kakšna splošna knjižnična pravila (in kje so najlaže dostopna), ki bi veljala za vse knjižnice v Sloveniji. V knjižnici na ISH si očitno jemljejo pravico sprotnega odločanja o pošiljanju in računanju opominov ter zamudnine do vsake stranke posebej in to tudi prostodušno priznajo. Mar ne obstaja nobena zakonska podlaga za enotno delovanje knjižnic v Sloveniji? Lep pozdrav! Rok Burja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 20 14:16:46 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Jun 2002 14:16:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendiji Message-ID: <002601c21854$58ec5d00$ec4602c1@ff.unilj.si> Konzorcij za mednarodni razvoj Univerze v Trstu razpisuje dve letni vabljivi študijski štipendiji za slovenistične raziskave v Trstu. Upajmo, da bodo kandidati s prijavami kar zasuli štipenditorje, ki so vendarle napravili prijazno gesto. Dodatna pojasnila: Miran Košuta, tel. 00 39 040 220 364, e-naslov: mirankosuta na kata mail.com. Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 20 19:07:03 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Jun 2002 19:07:03 +0200 Subject: [SlovLit] = V_dekanovi_koži Message-ID: <002701c2188e$a8a1e4c0$dc05f9c2@hladnik> V aprilski številki Sodobnosti Klemen Pisk objavlja zgodbo z naslovom Dekan. V njej nastopajo dekan Frane Zorman pa njegovi profesorji Pokveka, Kmitic, komparativist Evald Kavelj, psiholog Vid Divjak in drugi. Vsaka podobnost z učiteljsko garnituro na Filozofski fakulteti je zgolj naključna. Samó: spominjam se, da je pred leti neki heker resnično pošiljal naokrog e-pisma v imenu bivšega dekana, kar je le-tega neznansko jezilo. Ali je nespodobno in deplasirano, če nam zgodba vzbudi zanimanje, kako je bilo res s tem? Klemen? (Če boste že kupili Sodobnost, lahko preberete tudi nadaljevanje moje literarnozgodovinske serije, ki tokrat govori o literarnih junakinjah.) Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/Articles/v02/i04/editorial -- o interaktivnosti v digitalni knjižnici iz Journal of Digital Information. lp miran From rok.burja na lek.si Wed Jun 26 07:01:50 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 26 Jun 2002 07:01:50 +0200 Subject: [SlovLit] Re: = Knjižnična_pravila Message-ID: Pozdravljeni! V zvezi s knjižnico na ISH moram priznati, da sem reagiral preveč agresivno. V telefonskem pogovoru z gospo Simono Perpar Grilc sem kasneje razčistil stvari, ki so me težile. Zato sem vsem prizadetim opravičujem in upam, da bodo svoje poslanstvo še naprej opravljali v taki pozitivni luči kot do sedaj. S spoštovanjem, Rok Burja "simona " To: cc: 21.06.2002 12:59 Subject: Knjižnična pravila Spoštovani! Eno uro po najinem telefonskem pogovoru sem prejela pošto, ki ste jo poslali na slovlit. Stvari se vsekakor dajo rešiti drugače, kot ste opazili ob najinem telefonskem pogovoru. Moja sodelavka je vaši soprogi predlagala, naj se oglasi pri meni kot vodji knjižnice oziroma pri direktorici ISH Dragici Bac. Od naju bi lahko dobila več informacij oziroma pravilne informacije. O opominih in zamudninah se nikakor ne odločamo sprotno niti tega prostodušno ne priznavamo, kot ste zapisali v svojem pismu, temveč imamo drugačen sistem kot v drugih knjižnicah. Glede na to, da smo knjižnica v privatni instituciji, se trudimo, da bi bil ta do študentov in študentk čim blažji in fleksibilnejši. Zamudnine smo začeli zaračunavati šele novembra 2001, to pa smo objavili celo na oglasni deski fakultete. Zamudnikov/zamudnic v naši knjižnici ni veliko, zato opominov ne pošiljamo mesečno. Pregledamo stanje in se na podlagi tega odločimo, ali jih bomo poslali po treh mesecih ali še kasneje. Opomin se namreč zaračunava, to pa pomeni večje stroške in večje finančno breme za študenta/študentko oziroma člana/članico knjižnice. Zelo me žalosti, da ste našo knjižnico, ki je vedno poslovala brez težav in se trudila biti študentom/študentkam prijazna (kar mnogi/mnoge izmed njih ob obisku tudi izrazijo) prikazali v slabi luči. Pričakujem, da boste to vzeli nase in poskušali popraviti, kar se še da. Čudi me, da ste problem spravili v javnost pred pogovorom z odgovornima osebama. Za naš spodrsljaj, namreč neprijaznost mlajše sodelavke, sem se vam v njenem in svojem imenu opravičila, vsekakor pa bi mi to morali povedati takoj naslednji dan. Le tako bi se problem rešil hitreje in manj boleče. Obžalujem, da je prišlo do takšne težave ravno v naši knjižnici, ki mnogim študentom/študentkam malone izpolnjuje želje glede nabave knjig, ki jih potrebujejo za študij, in pričakujem, da bo neprijetnost, ki nam je bila s tem povzročena, na nek način popravljena. S spoštovanjem, Simona P. Grilc, Vodja Knjižnice ISH ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From Tomaz.Erjavec na ijs.si Thu Jun 27 08:24:39 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 27 Jun 2002 08:24:39 +0200 (METDST) Subject: [SlovLit] Obvestilo o TEI P4 Message-ID: <200206270624.IAA13644@obelix.ijs.si> NOVA XML IZDAJA NAVODIL ZA ZAPIS BESEDIL TEI Konzorcij "Text Encoding Initiative", TEI (www.tei-c.org) je objavil novo, popravljeno izdajo svojih "Navodil za zapis in izmenjavo elektronskih besedil" (Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange), imenovanih tudi P4. Konzorcij, sedaj v svojem drugem letu obstoja, je mednarodna neprofitna korporacija, ustanovljena z namenom, da vzdržuje in razvija sistem TEI, ki je od svoje prve izdaje 1994. postal de facto standard za znanstveno delo z digitalnimi besedili. Nova izdaja Navodil TEI, v celoti skladnih s standardom XML, je velik korak, ki postavlja TEI v središče teženj razvoja digitalnih knjižnic in svetovnega spleta. Izdaja P4 je že nekaj mesecev dostopna na spletu, tiskana različica, ki jo je sedaj mogoče naročiti preko "University of Virginia Press" (http://www.upress.virginia.edu/books/tei.html) pa predstavlja nov mejnik na poti razvoja znanstvene komunikacije in mednarodnega sodelovanja. Če poenostavimo, Navodila TEI definirajo jezik za opis zgradbe besedil in predlagajo imena za njihove gradnike. Preko definicije standardne množice imen omogočajo kombiniranje različnih računalniških predstavitev besedil v velike podatkovne baze, hkrati pa tudi ponujajo skupen jezik znanstvenikom, ki si želijo medsebojno sodelovati. Industrijski svet pozna veliko število takšnih standardiziranih besednjakov, npr. v bančništvu, pri vzdrževanju letal ali molekularnem modeliranju. Dosežek TEI je bil, da je to naredil za besedilne in jezikoslovne podatke -- tako za tiste znanstvenike, ki se ukvarjajo s pisno kulturo preteklosti, kot za one, ki preučujejo razvoj samega jezika. Število članov Konzorcija TEI se je v prvem letu obstoja stalno povečevalo; maja 2002 je imel 56 članov po vsem svetu, od majhnih raziskovalnih projektov na univerzah do velikih akademskih knjižnic in ustanov. Konzorcij ponuja članom vrsto ugodnosti, med drugim udeležbo pri volitvah TEI, poseben dostop do šolanja, konzultacije pri izdelavi predlogov projektov in brezplačno ali po znižani ceni Navodila TEI. Konzorcij še išče nove člane in z veseljem sprejema poizvedbe na info na tei-c.org. Konzorcij pripravlja svoje drugo letno srečanje članov, ki bo potekalo v knjižnici Newberry v Chicagu 11. in 12. oktobra 2002. Na letnem srečanju imajo člani priložnost, da se seznanijo z dosedanjim razvojem in prihodnjimi načrti za Navodila TEI, izmenjajo rezultate raziskav z drugimi člani in se udeležijo posebnih tečajev. Letni sestanek vključuje tudi volitve v izvršni odbor TEI, ki nadzoruje strateško in finančno načrtovanje TEI, in v svet TEI, ki vodi strokovno delo TEI. Člani se udeležijo sestanka brezplačno, nečlani pa plačajo kotizacijo 50 USD. Podrobne informacije o P4 in Konzorciju TEI so dostopne na spletni strani http://www.tei-c.org/. Urednika Priporočil sta Lou Burnard (University of Oxford, lou.burnard na oucs.ox.ac.uk, tel. +44 1865 273 221) in Syd Bauman (Brown University, syd_bauman na brown.edu, tel. +1 401 863 3835). OPOMBE 1. Cena izvoda Navodil P4, ki jih je možno naročiti preko "University of Virginia Press" (oz. preko spletne strani TEI, http://www.tei-c.org/Services/), je 90 USD. Člani Konzorcija TEI bodo prejeli brezplačni izvod, dodatne izvode pa lahko naročijo po znižani ceni 60 USD. Tudi naročniki TEI lahko kupijo Navodila po znižani ceni. Posamezna poglavja Navodil so za člane in naročnike dostopna brezplačno v formatu PDF preko spletne strani TEI. 2. Konzorcij TEI ima sedež v mestu Bergen na Norveškem, gostuje pa na štirih univerzah: "University of Bergen", "Brown University", "Oxford University" in "University of Virginia". Konzorcij upravlja izvršni odbor, strokovno delo pa nadzoruje voljeni svet TEI. Delo izvajajo majhne skupine zainteresiranih strokovnjakov po svetu in dva urednika, eden iz Severne Amerike, drugi iz Evrope. 3. TEI je začel z delom 1988. pod pokroviteljstvom treh vodilnih strokovnih združenj na področju knjižnih in jezikoslovnih aplikacij računalništva s pomočjo znatne finančne podpore "National Endowment for the Humanities" Združenih držav Amerike, "Language Engineering Directorate" Evropske unije, "Social Science and Humanities Research Council" Kanade in "Mellon Foundation". 4. S pomočjo skoraj 200-tih strokovnih in znanstvenih ekspertov širom po svetu je TEI izoblikoval priporočila za učinkovito računalniško predstavitev skoraj vseh zvrsti besedilnih virov, neodvisno od jezika, kulture ali računalniškega sistema. Prvotno so bila ta priporočila izražena z uporabo računalniškega standarda SGML, pred kratkim pa je TEI usvojil novi jezik svetovnega spleta XML. 5. TEI je imel močan vpliv na več področij: na razvoj digitalne knjižnice, jezikovnih tehnologij in svetovnega spleta. Mnogi, ki so odgovorni za razvoj XML, med drugim eden od urednikov tega standarda, so tudi neposredno povezani z razvojem TEI. 6. Ko postaja digitalna komunikacija norma, se veča potreba po standardih, ki so manj kratkotrajni kot današnji računalniški sistemi. Z definicijo standardov za izmenjavo besedilnih podatkov, ki so neodvisni od današnjih računalniških sistemov, zagotavlja TEI prihodnost za digitalno zapuščino, ki jo gradimo povsod okoli nas. Od tod tudi njegov slogan: "Včerajšnja informacija jutri". -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Institute "Jozef Stefan" www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 27 10:42:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Jun 2002 10:42:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Številke_in_naslovi Message-ID: <003901c21dd5$58bcc140$d605f9c2@hladnik> Razna statistika Knjige, članki, programi =========== Razna statistika (iz junijske in julijske revije Deutschland) V zadnjih treh letih se je število tujih študentov na nemških univerzah povečalo za 21 %: zdaj jih je že 126.000, največ na račun Kitajcev. V ZDA je odstotek še večji. Ve kdo za slovenske podatke? Nemčija je za Anglijo in Kitajsko na 3. mestu po proizvodnji knjig: novih naslovov je 83.000 letno, knjižni trga pa je velik 9,4 milijarde evrov. Slovenska knjižna produkcija (celotna) je 4000 naslovov letno (razmerje 1 : 28; torej smo procentualno bolj knjižna kultura od Nemcev!), obrne pa se skozi knjigo, če se prav spomnim, pri nas 18 milijard sit ali 80 mio evrov, kar ni več tako zelo ugodna primerjava, saj je razmerje 1 : 117. V Nemčiji imajo samohranilske družine v povprečju več otrok kot zveze dveh partnerjev. (Le kakšno ima to zvezo z literaturo? [samoopomba]) ========= Knjige, članki, programi Http://www.acm.org/ubiquity/views/a_tripathi_3.html -- članek iz junijske številke revije Digital Resources in Education o tem, kako tehnologija vpliva na učenje in poučevanje. Http://www.knjiga.org -- stare knjige v slovenščini na prodaj; in prostor, kjer se lahko znebimo svojih. Http://jodi.ecs.soton.ac.uk/Articles/v02/i04/editorial -- o interaktivnosti v digitalni knjižnici iz Journal of Digital Information. Http://www.agexplorer.com -- Document Explorer 6.0, program za analizo besedil, ki vključuje 800 besedil literarne klasikov ipd. Če bo kdo naročil in preizkusil, naj poroča. NUK je nabavila nov informacijski vir, Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur -- KLG. Dostopen je z lokacij Univerze v Ljubljani na spletnem naslovu http://www.klgonline.de. Obsega članke o skoraj 650 avtorjih, katerih poglavitna dela so izšla po letu 1945. Vsak prikaz besedila članka se posebej zaračuna, zato vas prosimo, da odpirate samo tiste članke, ki jih res potrebujete. Gorazd Vodeb (gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si). Na straneh Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/search) pod imenom Hladnik, ko ga vtipkate v iskalno polje, dobite pet mojih razprav v angleščini in nemščini v pdf-formatu, šesta pa še prihaja. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 13:42:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 13:42:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Po_Kekčevih_poteh Message-ID: <005201c221bd$93fc0d60$ec4602c1@ff.unilj.si> 29. in 30. junija se je Kekčevih poti udeležilo deset hribolaznih zanesenjakov. Pod Aleševim vodstvom so študentje Barbara, Nataša, Karmen, Alenka in Žiga ter prosvetni delavci Anka, Kristina, Mira in Miran prvi dan hodili 9 ur in drugi dan pet ur. Bilo je naporno, toda zveličavno. Začeli smo na Nevejskem sedlu (1190 m), mimo planine Cregnedul (Krajni dol?) na sedlo z grdim imenom Scalini, potem na Škrbino Prednje špranje, Koštrunove špice (2500 m), Škrbino Zadnje špranje in na Viš (2666 m). Prespali smo na koči Corsi (1854 m), kjer so bili z nami tako prijazni, da smo jih brez upiranja ubogali, ko so nas razigrane ob pol enajstih pozvali k miru in tišini. Drugega dne smo se po daljši jutranji toaleti ženskega dela ekspedicije povzpeli na sedlo Forca del Vallone in potem po zelo zahtevni poti Sentiera dell Centenario (tako nekako) -- s čelnimi svetilkami skozi kaverne in čez prepadne škrbine ob pomoči Aleševe vrvne tehnike -- pod Visoko Belo špico, od koder smo se spustili na bivak Gorica in v dolino Bele vode nad Rabeljskim jezerom. Prve slike si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri29.html, druge, ki dokumentirajo našo plezalsko dramo, še pridejo. Vandotov Kekec po teh krajih sicer ni hodil, je pa zato za literarno ozadje ekskurzije poskrbelo Kugyjevo planinsko berilo. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 21:58:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 21:58:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5DPo_Kekčevih_poteh Message-ID: <003901c22202$e3927360$7403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, July 02, 2002 8:47 PM Subject: Re: [SlovLit]Po Kekčevih poteh > Res je. V soboto in nedeljo smo se potepali po hribih in bilo je prekrasno. > Pohvaliti moram organizatorja in vodjo Aleša, ker je izbral zares lepo in na > trenutke tudi nekoliko težjo planinsko pot, kar je vse skupaj še bolj > popestrilo. Vse kar je Miran napisal, je res. Dodal bi le, da so nas v koči > morali miriti in spravljati v postelje vsaj trikrat in da sta kraval zganjala > predvsem in verjetno tudi samo dva člana naše odprave, ki ju tu ne bi imenoval. > Še enkrat hvala lepa za lep izlet in lep pozdrav Žiga. > > ------------------- > http://www.email.si > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 2 21:49:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Jul 2002 21:49:09 +0200 Subject: [SlovLit] TEKMA V GOVORJENI POEZIJI Message-ID: <001f01c22201$8921ca80$7403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Marijan Pušavec To: miran hladnik Sent: Tuesday, July 02, 2002 2:48 PM Subject: od prašiča in poetov Za zaključek spomladanskih BESEDNIC Vas vabimo na TEKMO V GOVORJENI POEZIJI Splošna pravila: 1. tekmuje lahko vsakdo, ki se prijavi na licu mesta 2. vsak tekmovalec/tekmovalka bere/govori svoje avtorsko delo 3. pri nastopu lahko uporablja samo svoj glas in, po želji, mikrofon 4. vsakdo ima na razpolago tri minute 5. z ocenami od 1-10 ocenjuje pet naključno izbranih iz poslušalstva Nagrade: 1. Kompasov aranžma za eno osebo 2. Gledališki abonma za sezono 2002/2003 SLG Celje 3. Letna vpisnina v Osrednji knjižnici Celje Tekmo bosta vodila Zoran Pevec (Celjsko literarno društvo) in Marijan Pušavec (Osrednja knjižnica Celje), za prijetnejše razpoloženje bosta poskrbela Mohorjev (ex Zamorc) glasbeni izbor in osvežilne pijače za telo in duha. Pesem in prostor v sebi zanjo prinesite s seboj. V petek, 5. julija ob 20.30 v lapidariju na prostem ob Savinjskem nabrežju. Če bo vreme slabo, bo tekma v notranjih prostorih lapidarija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 15 13:37:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Jul 2002 13:37:38 +0200 Subject: [SlovLit] Novo s severovzhoda Message-ID: <00b701c22bf4$05f43420$ec4602c1@ff.unilj.si> Obvestilo Drustva dr. Franceta Preserna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo PRED IZIDOM STA DVE NOVI SLOVENSKI KNJIGI V RUSHCHINI Sposhtovani! 1. Roman "Hisha Marije pomochnice" je davnega leta 1909 izshel v rushchini v Sankt Peterburgu v reviji "Slavjanski mir" v prevodu Janka Lavrina. Revijo je soustanovil in urejeval prav Lavrin. Ruska slovenistka iz Sankt Peterburga Maja Ilinishna Ryzhova je prakticno znova prevedla ves roman, kajti zaradi pomanjkanja chasa, so mozhnosti Janka Lavrina, ki je takrat shele pred kratkim prishel v Rusijo, bile omejene. Dodatno je Maja Ryzhova prevedla she tri Cankarjeve zgodbe in odlomek iz romana, prispevala pa je tudi spremno besedo. Pri oblikovanju knjige smo uporabili ilustracije slikarke in soproge Janka Lavrina Nore Lavrin. Na naslovni strani bo odtis umetnishke slike "Cankar na Dunaju", ki jo je posebaj za to knjigo naslikal Aleksandr Kozinin. Knjiga gre v tisk predvidoma avgusta letos oziroma, ko bo zbrano dovolj sredstev . 2. Knjiga "Veneti, nashi davni predniki" je razen v slovenshchini izshla she v nemshchini, italjanshchini in angleshchini. Zdaj je prishla na vrsto ruska izdaja. Ker je ruska inachica knjige zajetnejsha od vseh prejshnjih (vsebuje tudi tekste, ki niso bili v prvotni knjigi) smo se jo odlochili izdati v dveh delih. Prvi del te znanstvene izdaje je zdaj gotov in bo shel v tisk predvidoma avgusta letos oziroma, ko bo zbrano dovolj sredstev. Drugi, obsezhnejshi del she prevaja, izid je predviden za 8. februar 2003. [...] 2. Na spletni strani http://www.omnibus.se/beseda (Virtualna slovenska knjigarna) si lahko nalozhite v formatu PDF tri nove eKnjige. Izdaje je pripravil Franko Luin (franko na omnibus.se). Te knjige so: - Slovenija skozi stoletja. Ilustrirani esej. (NA SPLETU V KRATKEM) V knjizhni obliki izshla lani v rushchini, v pripravi angleshka inachica. Avtor Andrej Lenarchich. - Zhiga Herberstein, vojshchak, drzhavnik, diplomat in mirotvorec. (NA SPLETU V KRATKEM) V knjizhni obliki izshla predlani dvojezichno, v slovenshchini in rushchini. Avtorji Anna Horoshkevich, Andrej Lenarchich, Jozhko Shavli, France Buchar, Valentin Janin. - Zakaj Rusija ni Amerika. (ZHE NA SPLETU) Prevod iz rushchine obsezhnega osrednjega poglavja iz zelo popularne knjige Andreja Parsheva z istim naslovom. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 16 14:31:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Jul 2002 14:31:25 +0200 Subject: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice Message-ID: <002101c22cc4$b5467160$6003f9c2@hladnik> From: "Tinkara" To: Subject: Zmerljivke in kletvice Lep pozdrav vsem! Pred nekaj meseci sem na internetu našla (ne vem, kako) nekakšen svetovni slovar zmerljivk in kletvic, ki je vseboval tudi kar zgledno število slovenskih ustreznic. Če morda kdorkoli ve, kje bi to (spet) našla, bom res hvaležna. Pozdrav, Tinkara From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 17 10:47:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Jul 2002 10:47:45 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice Message-ID: <002401c22d6e$9f3ca740$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "J. A. Cibej" To: "Miran Hladnik" Sent: 16. julij 2002 15:56 Subject: RE: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice > En kos tega je na > http://www.notam02.no/~hcholm/altlang/stat.html > LP, Joze Andrej Cibej > > -----Izvorno sporočilo----- > Od: slovlit-admin@ijs.si [mailto:slovlit-admin na ijs.si]Namesto Miran Hladnik > Poslano: 16. julij 2002 14:31 > Za: SLOVLIT > Zadeva: [SlovLit] Zmerljivke in kletvice > > From: "Tinkara" > To: > Subject: Zmerljivke in kletvice > > Lep pozdrav vsem! > > Pred nekaj meseci sem na internetu našla (ne vem, kako) nekakšen svetovni > slovar zmerljivk in kletvic, ki je vseboval tudi kar zgledno število > slovenskih ustreznic. Če morda kdorkoli ve, kje bi to (spet) našla, bom res > hvaležna. > > Pozdrav, > Tinkara > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 21 15:18:23 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Jul 2002 15:18:23 +0200 Subject: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <002201c230b9$182ed2c0$5103f9c2@hladnik> Jezikoslovje vs. biogenetika Priložnost za zaslužek ======= Jezikoslovje : biogenetika Biogenetsko so od jezikovnih Slovanov najbolj slovanski Poljaki s 56 % balto-slovanskega genetskega tipa Eu19. Slovenci smo genetsko Slovani 37-odstotno, najmanj pa Bolgari z 12 %. Od vseh Slovanov imamo Slovenci največ (21 %) zahodno-prakeltskega genetskega ozadja, k naši genetski zmešanosti pa prispevajo še altajsko-anatolski s 27 % (ta sicer daje v večji meri genetsko prepoznavnost Srbom in Bolgarom), afro-hamitski s 7 %, dinarsko-vedoarijski s 6 % in avarsko-mongoloidni z 2 %. Rusi izstopajo s 14 % finsko-uralskega gena, ki ga imajo drugi Slovani le v sledeh. (Vse skupaj prevzeto iz ne najbolj zanesljivega vira.) Kaj lahko s temi podatki počne jezikoslovje? Si lahko obeta vsaj to, da bo manj kot do zdaj služilo raznim nacionalnim mitologijam oziroma da bo manj zlorabljeno v te namene, ker se bodo prave bitke za utrjevanje nacionalnega ponosa preselile na področje biogenetike? ========= Priložnost za zaslužek Gospod in gospa iz Münchna sta pripravljena plačati prevod pesmi Trnova pot spomina, ki jih je njun prijatelj Slavko Pučko objavil v 10. številki revije Dom in svet (ISSN 0353-7234) leta 1997, v nemščino. Pesmi se nahajajo na straneh 86 do 92. Avtor je pred dvema letoma napravil samomor. Interesenti naj se sami dogovorijo z naročnikoma (vesel bom poročila o tem, kako je potekalo delo): Susanne und Walter Elsner Hilblestr. 48 a D-80636 München Mail: swelsner na t-online.de lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:43:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:43:12 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kdo smo Message-ID: <003201c233fa$5e78a280$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Monday, July 22, 2002 10:06 AM Subject: Re: Kdo smo > Dragi Miran, > > Jezikoslovje (ali lingvistika) je od (rasoslovja ali) biogenetike zelo > dalec, ker je jezikoslovje najprej del sirse znanosti, imenovane > znakoslovje (ali semiotika). Jezikoslovno pa je slovenscina najprej > balto-slovanski, nato pa srednjeevropski in sredozemski jezik. > Precej podobno sliko bi verjetno dal sirsi znakoslovni vidik. > > V zvezi s slovenskimi kletvicami, ki so bile prav tako tema Slovlita, > pa bi opozoril, da Mencingerjev Cmokavzar in Usperna nastejeta > nase kletvice od A do Z. > > Lep pozdrav > > Vlado > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:48:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:48:09 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <004b01c233fb$0ffad5a0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Aleš Bjelčevič" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, July 22, 2002 5:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > O nacionalnosti: > V zadnji številki revije Analiza (http://www.daf-drustvo.si/analiza.htm, > vendar tega članka še ni na spletu) je Miščevićev članek "Namišljene > skupnosti > in njihov moralni položaj: primer nacije" (pred cca. 2 letoma je pri St. > Humanitatis izšla knjiga B. Andersonova Namišljene skupnosti): ukvarja se z > vprašanjem, ali > mora pripadnost iluzorni skupnosti njene člane moralno zavezovati. > Iluzornost takih skupnosti izhaja iz dejstva, da je težko našteti objektivne > kvalitete, lastnosti, ki jih taka skupnost oz. njeni člani imajo. Dve do > najbolj pogostih > lastnosti, ki jih nacionalisti poudarjajo, sta skupni rod in čista kultura, > ki pa sta po mojem obe zelo nezanesljivi, kar kažejo tudi Miranovi > "nezanesljivi podatki", t.j. nima jih večina pripadnikov danega naroda. > (Zato > ni tako enostavno utemeljiti, zakaj ima država do manjšin več dolžnosti kot > do priseljencev, npr. Avstrija do koroških Slovencev ali Slovenija do > Madžarov in Italijanov vs. Slovenija do svojih Albancev, Bosancev itd. - to > nam je najprej samoumevno, šele potem razmišljamo o razlogih.) Ob > nezanesljivosti objektivnih kriterijev pripadnosti se nekateri ogrevajo za > subjektivne: "nacionalna identiteta /.../ ni zadeva objektivnih značilnosti > /.../ temveč zadeva njihovih skupnih prepričanj", ki so mdr.: prepričanje, > da naravno pripadamo taki skupnosti, da skupnost ni prehodna, da ni > instrumentalna, da imajo člani posebne lastnosti in da so zvesti skupnosti > itd. > > Tu je povzetek Miščevičevega članka: > Če je pripadnost iluzorna, potem ne more nikogar zavezovati. Pripadnost > "namišljeni" skupnosti je odvisna od prepričanj o zmotni, "prikrito > izmišljeni" sliki svoje družbe. Do mere, v kateri je tudi nacija taka > prikrito izmišljena skupnost, so domnevne dolžnosti do nje iluzorne in > nične. Dokazujemo, da zmotna prepričanja o moralni dolžnosti vodijo k > moralno vprašljivi praksi in nam vsiljujejo napačen red prioritet nasploh in > napačno izbiro dosega naše dolžnosti. Dalje, dejstvo, da smo rojeni in > socializirani v (od drugih) izmišljeno identiteto z malo možnosti izhoda, ne > pelje niti k dostojanstvu niti k avtonomiji. Glede na neprijetni značaj > utemeljujočih nacionalnih mitov kulturna in politična pomembnost prikrite > konstrukcije lahko in pogosto tudi res naposled vodi k nevarnim izbruhom. > Namišljeni značaj nacionalne skupnosti ima torej resne moralne posledice, ki > delujejo proti pronacionalističnim stališčem. Ta sklep je v očitnem > nasprotju z domnevami v sedanji "liberalno nacionalni" literaturi > (Tamirjeva, Miller, McCormick), ki ne le ugotavlja, da je "namišljena" > pripadnost neškodljiva, temveč tudi moralno privlačna, in za katero, kot > pravi Tamirjeva, "življenje v skupnosti, kjer njeni člani delijo > 'namišljeni' čut za skupnost, vzbudi vzajemno odgovornost". > > Aleš Bjelčevič > > -----Izvorno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik > Za: SLOVLIT > Datum: 21. julij 2002 15:20 > Zadeva: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > >Jezikoslovje vs. biogenetika > >Priložnost za zaslužek > > > >======= > > > >Jezikoslovje : biogenetika > > > >Biogenetsko so od jezikovnih Slovanov najbolj slovanski Poljaki s 56 % > >balto-slovanskega genetskega tipa Eu19. Slovenci smo genetsko Slovani > >37-odstotno, najmanj pa Bolgari z 12 %. Od vseh Slovanov imamo Slovenci > >največ (21 %) zahodno-prakeltskega genetskega ozadja, k naši genetski > >zmešanosti pa prispevajo še altajsko-anatolski s 27 % (ta sicer daje v > večji > >meri genetsko prepoznavnost Srbom in Bolgarom), afro-hamitski s 7 %, > >dinarsko-vedoarijski s 6 % in avarsko-mongoloidni z 2 %. Rusi izstopajo s > 14 > >% finsko-uralskega gena, ki ga imajo drugi Slovani le v sledeh. (Vse skupaj > >prevzeto iz ne najbolj zanesljivega vira.) Kaj lahko s temi podatki počne > >jezikoslovje? Si lahko obeta vsaj to, da bo manj kot do zdaj služilo raznim > >nacionalnim mitologijam oziroma da bo manj zlorabljeno v te namene, ker se > >bodo prave bitke za utrjevanje nacionalnega ponosa preselile na področje > >biogenetike? From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:49:53 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:49:53 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <006201c233fb$4f863ac0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, July 22, 2002 11:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > Dragi Miran, > > podatki, ki jih navajas o biogenetski sestavi nekaterih slovanskih > narodov, so iz neke amerisko-evropske genetske raziskave, so pa > vsekakor samo vzorcni. Ali bodo ti podatki manj kot doslej sluzili > nacionalnim mitologijam, se sprasujes. Poglejmo za primer, kako > so to raziskavo razumeli nekateri na Hrvaskem: " ...sada slavistima > neumoljivo nailazi sudnji dan, jer je ideoloski mit juznoslavenstva > na rubu nepovratne propasti: na slavizmu izrasla Jugoslavija > raspala se od 1990., a nove biogenetske analize i arheonalazi > zadali su konacne smrtne udarce juznoslavenskoj ideji." Po > vzorcnih analizah ima le 29% Hrvatov t.i. baltoslovanski genotip > Eu19, iz cesar hrvaski nacionalisti delajo daljnosezni sklep, da > Hrvati sploh niso Slovani. Pri tem seveda pazljivo zamolcijo, da ima > v tej raziskavi kar 60% Madzarov batoslovanski genotip. Pa > razlozimo zdaj Madzarom, naj se nehajo slepiti s svojim > madzarstvom in naj pokleknejo pred dejstvom, da so v resnici > Slovani. Odgovor na zgornje vprasanje je torej jasen: ne, saj se > problem skriva v manipulaciji in ne v podatkih samih. > Sicer pa je o tej vsekakor zanimivi raziskavi mogoce prebrati kaj > vec v reviji Science, zvezek 290, 10. november 2000. > Lep pozdrav, > Silvo T. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 25 18:59:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Jul 2002 18:59:09 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Message-ID: <009801c233fc$98a328c0$1503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, July 24, 2002 10:59 AM Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? Navedeni odstotki lahko bolj razburijo pristaše venetske teorije, tako da so ti podatki mogoče namenjeni zgodovinarjem. Lep dan! Rok Burja From saska.stumberger na uni-tuebingen.de Fri Jul 26 16:26:07 2002 From: saska.stumberger na uni-tuebingen.de (Saska Stumberger) Date: Fri, 26 Jul 2002 16:26:07 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna nagrada Message-ID: <3D415BFF.3070901@uni-tuebingen.de> Pozdravljeni, fundacija Roberta Boscha razpisuje literarno nagrado za tuje avtorje, ki pišejo v nemščini. Želijo si tudi slovenskega zastopstva, zato vas prosim, da obvestilo posredujete naprej. Prispevke naj avtorji pošljejo g. Dornerju na založbo Klett-Cotta. Lep pozdrav iz Tübingena, Saška Štumberger Klett-Cotta Maximilian Dorner Lektor Literatur Postfach 10 60 16 D-70049 Stuttgart Tel. 0711-6672-1772 Fax 0711-6672-2030 Elektronski naslov: m.dorner na klett-cotta.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 27 10:56:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Jul 2002 10:56:19 +0200 Subject: [SlovLit] Stari in novi Hladnik Message-ID: <008b01c2354b$7c2f7720$3103f9c2@hladnik> Stari Hladnik v novi spletni obleki ... ... in novi članki še pred objavo na papirju ======== Stari Hladnik v novi spletni obleki ... Http://www.ijs.si/lit/trivlit1.html-l2 -- Trivialna literatura. Ljubljana: DZS, 1983 (Literarni leksikon, 21). Http://www.ijs.si/lit/povest1.html-l2 -- Povest. Ljubljana: DZS, 1991 (Literarni leksikon, 36). Http://www.ijs.si/lit/bravnicar.html-l2 -- Bravničarjevi posegi v besedilo Cankarjevega Pohujšanja. SR XXIV/3 (1986): 315--19 (skupaj s Tonetom Pretnarjem); vse digitalizirala Andreja Musar. Http://www.ijs.si/lit/slov_kme.html-l2 -- Kmečka povest in slovenstvo. 24. SSJLK 24. Ljubljana, 1988, 127--39. ======== ... in novi članki še pred objavo na papirju: Http://www.ijs.si/lit/szomb.html-l2 -- Razmerje med slavistiko in slovenistiko na ljubljanskem primeru. Pripravljeno za zbornik Slovanskih dnevov v Szombathelyju 2002. Http://www.ijs.si/lit/nitakeje.html-l2 -- Ni take je [o ženskah]. Sodobnost. 66/4 (2002). Http://www.ijs.si/lit/stomilj.html-l2 -- Sto milj do domačije [o tujem]. Pripravljeno za Sodobnost. 66/5 (2002). Http://www.ijs.si/lit/vitezi.html-l2 -- Dela vitezov junaške [o junakih]. Pripravljeno za Sodobnost. 66/6 (2002). Http://www.ijs.si/lit/troje.html-l2 -- Troje podob domačega in tujega [novi oddelek za slovenistiko, Alamut in Krpan]. Pripravljeno za Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2002. Http://www.ijs.si/lit/jve.html-l2 -- Humanistika in družboslovje v Jugovzhodni Evropi in kaj imamo pri tem Slovenci. Pripravljeno za Vestnik UL. Za druge drobne članke glej http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 27 22:54:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 27 Jul 2002 22:54:55 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Nekaj za slovlit Message-ID: <000f01c235af$de1719c0$0f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Petra Korsic" To: Sent: Saturday, July 27, 2002 9:29 PM Subject: Nekaj za slovlit > Pozdravljeni! > > Junija se je zanetila razprava okoli "z ali brez zaimkov", kot se glasi > podnaslov h knjigi Namestitve pesnice Nicole Brossard (v prevodu Braneta > Mozetiča; Zbirka Lambda). Po objavi članka pisca Da. P. v Sobotni prilogi > Dela (15. 6.), ki je skušal diskreditirati B. Mozetiča kot pisca in > prevajalca, češ da je še v podnaslovu naredil "osnovnošolsko" slovnično > napako, se je pri "upokojenem" Šussu pojavilo vprašanje, "ali je Mozetičeva > zveza res take vrste, da ga kot prevajalca povsem diskreditira". > Obsežno neformalno debato in tekst Roka Žaucerja za Pisma bralcev sem > zasledila na naslovu: > http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/vvo/predlogi.html > > Presodite, če je tema primerna za slovlitovce. Meni se debata zdi zanimiva > tako za (bodoče) lektorje in prevajalce kot tudi vse nadebudne sloveniste. > > Lep pozdrav, > > Petra Koršič [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 12 10:38:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Aug 2002 10:38:16 +0200 Subject: [SlovLit] Message-ID: <00b201c241db$9a523fc0$144602c1@ff.unilj.si> V nemščini 1. Re: [SlovLit] Literarna nagrada 2. Še štirje članki v zbirki Kakanien revisited ========== 1. Re: [SlovLit] Literarna nagrada Karl Klemme (From: KKlemme na t-online.de (Karlklaus Klemme), To: slovlit na ijs.si, Subject: opomba, Date: Mon, 5 Aug 2002 17:37:21 +0200) sporoča, da je v telefonskem pogovoru z založnikom Maximilianom Dornerjem izvedel, da pri razpisu Chamissove nagrade za zbriko zgodb, za katero je Slovlit delal reklamo 26. julija (glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000500.html), niso nagovorjeni tuji avtorji, ki pišejo v svojem jeziku, ampak le tisti, ki pišejo v nemščini. Prevodov v nemščino ne bodo upoštevali. 2. Še štirje članki v zbirki Kakanien revisited (http://www.kakanien.ac.at/beitr) Der Einfluss des Bilinguismus auf die Auswahl der zu übersetzenden narrativen Gattungen (am Beispiel slowenischer Literatur) http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik4.pdf Slovene Popular Novels about Emigration in the Nineteenth Century http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/MHladnik5.pdf The Study of Literature in its European and American Settings with Reference to Slovene Fiction http://www.kakanien.ac.at/beitr/theorie/MHladnik1.pdf Regionalism in Slovene Rural Prose bo ali med teoretičnimi prispevki (http://www.kakanien.ac.at/beitr/theorie/MHladnik1.pdf) ali pa med zgodovinskimi študijami (http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/Mhladnik6.pdf ) Lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 3 15:12:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Sep 2002 15:12:19 +0200 Subject: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <003b01c2534b$8d7e1c20$0f03f9c2@hladnik> Urednikove spletne novosti Razmnoževanje slovenistike ======== Urednikove spletne novosti Http://www.ijs.si/lit/klasikov.html-l2 -- Biti v kranjskih klasikov števili [o Kersnikovi Jari gospodi za Sodobnost]. Http://www.ijs.si/lit/troje.html-l2 -- Troje podob domačega in tujega [o slavistiki, o Alamutu in Martinu Krpanu za oktobrsko slavistično zborovanje]. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri30.html -- Poletne fotografije. Http://www.soncek.com/crna_luknja/linki/knjige/knjige.html -- Črna luknja, ocene slovenskih knjig na spletu; zbirko slovenskega leposlovja (www.ijs.si/lit/leposl.html-l2) so zmerno pohvalili. ======== Razmnoževanje slovenistike Pred dnevi smo brali v Delu o ustanovitvi slovenskih študij na goriški politehniki. Že včeraj bi morali oddati načrte za predmete nove slovenistike na koprski humanistiki. Kaj se bo zgodilo z ljubljansko in mariborsko slovenistiko, če se bomo vsi tukajšnji učitelji angažirali na Primorskem? Resno: ali imamo kakšno stališče do razmnoževanja univerz na Slovenskem in do razmnoževanja naših strok? Bomo ljubosumni in rivalsko razpoloženi, ker nam bodo nove šole odtegnile študente in omejile kadrovski razvoj, ali bomo dopuščajoči in kooperativni, dokler vidimo priložnost za dodatni zaslužek (ali morebiti zaradi naklonjenosti diferenciaciji), ali nam je vseeno? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 3 21:32:29 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Sep 2002 21:32:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Zanima_koga_tale_služba=3F Message-ID: <00cf01c25380$a74a9f40$d205f9c2@hladnik> http://www.ssees.ac.uk/sclect.htm lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 12:21:08 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 12:21:08 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <007201c253fc$c8f57a30$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Tivadar Hotimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 04, 2002 9:12 AM Subject: RE: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Kratek slovenistični pozdrav! Prav gotovo pretirano razmnoževanje ni v redu - postavlja se vprašanje kakovosti študija (saj je habilitiranih slovenistov že sedaj premalo, ali ne?). Kolikor sem razumel razna poročila in obvestila ter komentarje v slovenskih medijih, pa naj bi bila slovenska primorska univerza (univerze, upam, da ne!) neke vrste protiutež italijanskim, torej v nekem narodnoobrambnem smislu. Glede na nogometno dogajanje v Trstu in razne politično motivirane izjave ter spore okrog rabe slovenskega jezika je tam še vedno precej napetosti (saj je Trst vedno bil naš!?). Vsekakor "ekspanzija" ne sme iti v smer nekakovosti - o tem pa bodo, boste, bomo kaj (do)rekli tudi v okviru ljubljanskega slovenističnega oddelka. Lep pozdrav Hotimir > Razmnoževanje slovenistike > > Pred dnevi smo brali v Delu o ustanovitvi slovenskih študij na goriški > politehniki. Že včeraj bi morali oddati načrte za predmete nove slovenistike > na koprski humanistiki. Kaj se bo zgodilo z ljubljansko in mariborsko > slovenistiko, če se bomo vsi tukajšnji učitelji angažirali na Primorskem? > Resno: ali imamo kakšno stališče do razmnoževanja univerz na Slovenskem in > do razmnoževanja naših strok? Bomo ljubosumni in rivalsko razpoloženi, ker > nam bodo nove šole odtegnile študente in omejile kadrovski razvoj, ali bomo > dopuščajoči in kooperativni, dokler vidimo priložnost za dodatni zaslužek > (ali morebiti zaradi naklonjenosti diferenciaciji), ali nam je vseeno? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 12:50:28 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 12:50:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_1._sept._2002_št._34 Message-ID: <009301c25400$e654b740$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, September 03, 2002 8:00 PM Subject: Re: kronika Kronika Slavističnega društva Slovenije 1. sept. 2002, št. 34 Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika34pw.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 4 14:33:05 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Sep 2002 14:33:05 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike Message-ID: <00bd01c2540f$37f08f30$3b4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 04, 2002 1:41 PM Subject: RE: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike > Za ekspanzijo kakovosti slovenistike! > > Pri vsakrsnem razmnozevanju ni najpomembnejse stevilo, pac pa kakovost. Tudi > pri razmnozevanju slovenistike, o cemer piseta Miran in Hotimir. > Za univerze nekaj konkurence ne skoduje, a je potreben tudi nadzor. > Pri zrelih strokah se ta opravlja s samoevalvacijo, rednim kriticnim > ocenjevanjem lastnega dela, > ki se dopolnjuje z zunanjim ocenjevanjem (npr.s strokovnjaki podobnih > institucij iz tujine). Poleg uradne potrditve (akreditacije) programa > študija ali institucije seveda. > > Predlagam, > da slovenisti (odd. v Ljubljani in v Mariboru) najprej ocenite sebe (in drug > drugega), po dogovorjenih vidikih, nato pa skupaj postavite > kriterije/zahteve, po katerih se bodo ocenjevali tudi novorojeni oddelki (v > Novi Gorici, Kopru). > Npr: > Koliko redno zaposlenih habilitiranih učiteljev ima slovenisticni oddelek? > Koliko vseh zaposlenih, asistentov ipd.? > Koliko knjig, učbenikov, revij, stolov v čitalnici, računalnikov je na voljo > študentom? > Kakšen je raziskovalni program oddelka, v koliko domačih in mednarodnih > projektih sodeluje? > Na kaksen nacin se preverja, ce studenti "obvladajo" znanja, vescine itd., > ki jih predpisuje program? > V kolikšnem času večina študentov dejansko konča študij? > Kaj delajo diplomanti? Koliko je nezaposlenih ali zaposlenih izven stroke? > Kako se ugotavljajo in upostevajo mnenja, predlogi studentov, diplomantov, > zaposlovalcev o studiju? > > Povabite kolege iz slavisticnih odd. iz tujine, da ocenijo slovenisticne > studije v SLO (v Lj, Ma, cez par let v NG, KP). In se sami se povabite na > ocenjevanje oddelkov v dezelah vzhodno in zahodno od tam, kjer je > slovenistika najboljsa in doma. Pa ne pozabite naslednje leto pogledati, ce > ste (so)kaj izboljsali! > > EPP: O teh stvareh lahko preberete kaj vec na www.uni-lj.si/kakovost > > LP! Bogomir > > -----Original Message----- > From: slovlit-admin@ijs.si [mailto:slovlit-admin na ijs.si]On Behalf Of > Miran Hladnik > Sent: Wednesday, September 04, 2002 12:21 PM > To: slovlit > Subject: Fw: [SlovLit] Ekspanzija slovenistike From miro.mihevc na Uni-Lj.si Fri Sep 6 12:14:40 2002 From: miro.mihevc na Uni-Lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Fri, 06 Sep 2002 12:14:40 +0200 Subject: [SlovLit] kakowwwost univerze, novosti Message-ID: Spoštovana kolegica, spoštovani kolega! Med poletjem se je nabralo kar nekaj novosti o univerzah in visokem šolstvu, doma in v tujini. Poglejte na http://www.uni-lj.si/kakovost/ kjer najdete tudi povezave na glasila, organizacije, konference in avtorje ter izbrane domace strani s tega področja. Novosti, prevsem povzetke člankov iz slovenskih dnevnikov in zadeve povezane s skrbjo za kakovost, bomo dodajali priblizno vsakih 14 dni. Vesel bom vasega odziva, mnenj in predlogov! Starejši prispevki so razvrščeni po poglavjih: Univerze, visokošolske inštitucije v Sloveniji (posebej Ljubljana, Maribor, Primorska); Evropski, svetovni visokošolski prostor ; Poročila o kakovosti UL in članic (tam so tudi poročila Univerze v Ljubljajni za 2000 in 2001) Kakovost, kaj priporočajo izvedenci ; Pedagoška, didaktična vprašanja ; Študenti ; Učitelji in drugo osebje ; Izredni študij, vseživljenjsko učenje,študij na daljavo, ICT ; Podiplomski študij, mag., spec., dr. ; Znanost, raziskovanje, strokovna in umetniška dejavnost ; Knjižnice. Poglejte kdaj pa kdaj na domaco stran Univerze v Ljubljani http://www.uni-lj.si/ kjer lahko dobite povezave na članice UL, knjižnice, društva in informacije za študente, ter posebna poglavja: Aktualno: Poslanstvo, kodeks, zgodovina, kakovost (Kakovost Univerze - naša stalna skupna skrb!) Statut, pravilniki, zapisniki; Uprava Univerze v Ljubljani; Neodvisni sindikat delavcev Univerze; Dodiplomski, podiplomski študij; Šport na UL; Publikacije UL: Obvestila; Arhiv. Lep pozdrav in uspešen začetek študijskega leta! dr.Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 12 18:22:41 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Sep 2002 18:22:41 +0200 Subject: [SlovLit] Nobeden se ni izgubil Message-ID: <002701c25a78$a03b2040$ef05f9c2@hladnik> Štipendije Zagovor Nobeden se ni izgubil, vsi so ostali in so bili povzdignjeni v omrežno eksistenco ================== Štipendije Še eno opozorilo na ugodne nemške štipendije in podpore se najde na http://www.humboldt-foundation.de, ki jih tamkajšnje ministrstvo za izobraževanje in znanost ponuja v okviru akcije z lepim in pomenljivim naslovom Go East. Iz tega naslova krijejo potne stroške nemškim znanstvenikom, ki ste jih povabili predavat, in mladim nemškim znanstvenikom, ki so prišli k nam raziskovat, prispevajo za partnerstva med inštituti in podobno. ================== Zagovor disertacije Barbare Pregelj-Balog z naslovom Trivialno v postmoderni slovenski književnosti bo v sredo 18. septembra ob 11.00 v sejni sobi FF (526). Vabljeni. ================== Noben članek se ni izgubil, vsi so se ohranili in so zdaj povzdignjeni v omrežno eksistenco (s prizadevno pomočjo Andreje Musar): Http://www.ijs.si/lit/prestev.html-l2 -- Preštevna določila slovenske povesti (1993) Http://www.ijs.si/lit/prevodsl.html-l2 -- Vloga prevoda v nemško-slovenski literarni tekmi (1992) Http://www.ijs.si/lit/szombath.html-l2 -- Slovenska povest v mednarodnem kontekstu (1991) Http://www.ijs.si/lit/prezih.html-l2 -- Prežih žanrski pisatelj (1993) Http://www.ijs.si/lit/mici.html-l2 -- Slovenska humoristična povest [o Milčinskega Gospodični Mici] (1993) Http://www.ijs.si/lit/mladabreda.html-l2 -- Ivan Pregelj v službi Mohorjeve [o Pregljevi Mladi Bredi] (1993) Http://www.ijs.si/lit/pesemnj.html-l2 -- 20 let kmečke povesti Ivana Sivca [o Sivčevi povesti Pesem njenih zvonov] (1992) Http://www.ijs.si/lit/campa.html-l2 -- Čampova idilična povest [o povesti Mlin v grapi] (1994) Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- Osvežena zbirka literarnih slovenističnih diplomskih nalog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 16 08:55:30 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Sep 2002 08:55:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Job opening: Asst. Prof., ten. track Message-ID: <00e001c25d4e$0be403c0$474602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Greenberg, Marc L" To: "Slavic & East European Languages and Literature list (E-mail)" Sent: Friday, September 13, 2002 9:37 PM Subject: Job opening: Asst. Prof., ten. track Department of Slavic Languages and Literatures, University of Kansas. Assistant Professor of Slavic Languages & Literatures, tenure track, specialist in Bosnian or Croatian standard language and Slavic linguistics, to begin August 18, 2003. Duties include: Coordinate curriculum and teach Bosnian and/or Croatian standard language at all levels; supervise curriculum in Bosnian/Croatian language; teach Russian and/or Slavic synchronic linguistics/language-structure courses at undergraduate and graduate levels as needed (total of 5 courses/year); maintain research program in Slavic linguistics (specialization open); provide service to department, university, and field as appropriate to rank; administer the Department?s summer program in Zagreb/Dubrovnik. Required qualifications: Ph.D. in Slavic Languages and Literatures, specialization in linguistics; native or near-native command of Bosnian or Croatian standard language; native or near-native command of English; experience teaching at an English-speaking university; specialization in and experience in teaching Bosnian or Croatian standard; research and teaching interest in linguistics and/or applied linguistics. Preferred qualifications: Ability to teach survey courses in South Slavic literature and culture; strong spoken and written proficiency in Russian language and ability to teach Russian linguistics/language-structure courses at undergraduate and graduate levels; experience with and interest in ethnic and multicultural issues of successor state to the former Yugoslavia. Salary range: $40,000-42,000. Position contingent upon funding. Application materials include a letter of application, curriculum vitae, samples of recent publications and teaching evaluations, and three current letters of recommendation. Initial review of applications begins November 30, 2002 and continues until the position is filled. Send materials to: Professor Marc L. Greenberg, Chair, Dept. of Slavic Languages & Literatures, University of Kansas, 1445 Jayhawk Blvd., Room 2134, Lawrence, KS 66045-7590; e-mail: mlg@ku.edu ; phone: (785) 864-2349. EO/AA Employer. -------------------------------------------------------- Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 12:41:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 12:41:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo Message-ID: <004301c25fc9$16f95760$5e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jure Zupan" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > Dragi slavisti in slavistke! > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > "dvodimenzionalen", (npr.: > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > Moznosti, ki jih vidim so: > > 2D NMR (angleska varainta) > 2-dimenzionana JMR > dvo-dimenzionalna JMR > dve-dimenzionalna JMR > 2D JMR > 2d JMR > 2-d JMR > 2-D JMR > ali kaj drugega. > > Potrebujem cim krajso kratico! > > Lep pozdrav in hvala vnaprej > > Jure Zupan > From david.pahor na amis.net Thu Sep 19 13:11:39 2002 From: david.pahor na amis.net (David Pahor) Date: Thu, 19 Sep 2002 13:11:39 +0200 Subject: [SlovLit] Krajsajmo JMR, ii. In-Reply-To: <004301c25fc9$16f95760$5e03f9c2@hladnik> Message-ID: <5.1.0.14.0.20020919130800.03df1eb0@pop3.amis.net> Zivio, vsem! At 12:41 19.9.2002, Miran Hladnik wrote: >----- Original Message ----- >From: "Jure Zupan" >To: "'Miran Hladnik'" >Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM >Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > 2D NMR (angleska varainta) dvorazsezna jedrska magnetna rsonanca, dvorazsezna JMR, jedrska magnetna resonanca 2D in, seveda, najkrajse ;-) 2D-JMR. Vezaj mora biti, ker imamo levi prilastek :-) -------------------------------------------------------- Omnia mea mecum porto. http://ripley.pobuda.si/osebna/Latin_quote.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 18:38:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 18:38:19 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Message-ID: <002301c25ffa$f72d5080$de05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "MARTA KOCJAN" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, September 19, 2002 3:47 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Mogoče kar 2-d JMR, kolikor d fiziku pomeni kaj v zvezi z dimenzijo. Pravilno je sicer 2-dimenzionalna JMR ali dvodimenzinalna JMR. Lep pozdrav Marta Kocjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 19 18:51:19 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 19 Sep 2002 18:51:19 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje Davida Crystala Message-ID: <004301c25ffc$c77f4800$de05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, September 19, 2002 1:41 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo Dragi Miran v cetrtek 26. t. m. bo ob 10.30 (predavalnica FF 030) predaval David Crystal (avtor knige Language Death, mislim da 1998) o smrti in umiranju jezika/ov. Obvesti zainteresirane, se zlasti tiste, ki jih take moznosti/nevarnosti skrbijo. Lp meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 20 10:49:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Sep 2002 10:49:25 +0200 Subject: [SlovLit] Nova knjiga Message-ID: <001901c26082$ebb02600$4103f9c2@hladnik> From: "Franc Kattnig" To: "Slovenska literatura" Subject: Nova knjiga Date: Fri, 20 Sep 2002 08:48:45 +0200 Drage slavistke, dragi slavisti! Naj Vas opozorimo na povsem zanimivo biografije "velikega narodnjaka", ki je izshla te dni pri MOHORJEVi zalozhbi v Celovcu: Andrej Rahten Pozabljeni slovenski premier. Politichna biografija dr. Janka Brejca (1869-1934) 344 strani, 21.- evrov Knjigo dobite pri nashem zastopstvu v Ljubljani, Poljanska 97, Tel. 23 01 097, v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji in v zamejstvu, narochite jo pa lahko neposrendo pri nas v Celovcu (office na mohorjeva.at, tel. 0043 463 56 515 20). Prisrchno pozdravlja in zheli lep konec tedna vdani Franc Kattnig vodja zalozhbe From matej_krajnc na email.si Fri Sep 20 13:35:11 2002 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Fri, 20 Sep 2002 13:35:11 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit digest, Vol 1 #331 - 5 msgs References: <20020920100254.AEE7247FE4@Tink.ijs.si> Message-ID: <005201c26099$c8fafd30$81441ed4@kud92fs1k44hvt> Spoštovani, že dlje časa spremljam SlovLit digest. Sem prevajalec in pisec iz Celja z opusom osmih knjig, ena izmed njih je tudi knjiga prevodov besedil ameriškega pesnika/glasbenika Bruca Springsteena. Ker je Springsteen kot pesnik izjemno večdimenzionalen, pester in barvit in njegovo delo zunaj glasbenih okvirov naša javnost precej premalo pozna, me zanima, ali bi bilo mogoče organizirati kakšno predavanje na to temo. Opažam namreč, da se pesniške razsežnosti besedil nekaterih umetnikov, ki so svoje izpovedi oblekli v zven električne kitare, pti nas precej daje v nič in podcenjuje, pri čemer velja opozoriti, da njihova dela večinoma precej presegajo pesniške dosežke takoimenovanih "pravih" pesnikov današnjega časa (ki jih sicer ni veliko, še posebej v Sloveniji ne). Podobno knjigo pripravljam tudi o Tomu Waitsu. Lep pozdrav, Matej Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, September 20, 2002 12:02 PM Subject: SlovLit digest, Vol 1 #331 - 5 msgs > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-admin na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo?= (Miran Hladnik) > 2. Krajsajmo JMR, ii. (David Pahor) > 3. Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo (Miran Hladnik) > 4. Predavanje Davida Crystala (Miran Hladnik) > 5. Nova knjiga (Miran Hladnik) > > --__--__-- > > Message: 1 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Thu, 19 Sep 2002 12:41:18 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw:_=5BSlovLit=5D_Krajsajmo > > ----- Original Message ----- > From: "Jure Zupan" > To: "'Miran Hladnik'" > Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM > Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > 2D NMR (angleska varainta) > > 2-dimenzionana JMR > > dvo-dimenzionalna JMR > > dve-dimenzionalna JMR > > 2D JMR > > 2d JMR > > 2-d JMR > > 2-D JMR > > ali kaj drugega. > > > > Potrebujem cim krajso kratico! > > > > Lep pozdrav in hvala vnaprej > > > > Jure Zupan > > > > > --__--__-- > > Message: 2 > Date: Thu, 19 Sep 2002 13:11:39 +0200 > To: "Miran Hladnik" , > "SLOVLIT" > From: David Pahor > Subject: [SlovLit] Krajsajmo JMR, ii. > > Zivio, vsem! > > At 12:41 19.9.2002, Miran Hladnik wrote: > >----- Original Message ----- > >From: "Jure Zupan" > >To: "'Miran Hladnik'" > >Sent: Thursday, September 19, 2002 9:24 AM > >Subject: RE: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo? > > > > > Dragi slavisti in slavistke! > > > > > > Prosim, pomagajte fiziku, ki ima zelo preprosto > > > vprasanje (ne vem, ce je preprost tudi odgovor!): > > > > > > Kako naj v tekstu krajsam besedno zvezo > > > "dvodimenzionalen", (npr.: > > > dvodimenzionalna jedrska magnetna rsonanca). > > > Moznosti, ki jih vidim so: > > > > > > 2D NMR (angleska varainta) > > dvorazsezna jedrska magnetna rsonanca, > dvorazsezna JMR, > jedrska magnetna resonanca 2D > > in, seveda, najkrajse ;-) > > 2D-JMR. > > Vezaj mora biti, ker imamo levi prilastek :-) > > > > -------------------------------------------------------- > Omnia mea mecum porto. > http://ripley.pobuda.si/osebna/Latin_quote.htm > > > --__--__-- > > Message: 3 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > Date: Thu, 19 Sep 2002 18:38:19 +0200 > > ----- Original Message ----- > From: "MARTA KOCJAN" > To: "'Miran Hladnik'" > Sent: Thursday, September 19, 2002 3:47 PM > Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > > > Mogoče kar 2-d JMR, kolikor d fiziku pomeni kaj v zvezi z dimenzijo. > Pravilno je sicer 2-dimenzionalna JMR ali dvodimenzinalna JMR. > Lep pozdrav > > Marta Kocjan > > > > > --__--__-- > > Message: 4 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Thu, 19 Sep 2002 18:51:19 +0200 > Subject: [SlovLit] Predavanje Davida Crystala > > ----- Original Message ----- > From: "Grosman Meta" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Thursday, September 19, 2002 1:41 PM > Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Krajsajmo > > > Dragi Miran > v cetrtek 26. t. m. bo ob 10.30 (predavalnica FF 030) predaval David Crystal > (avtor knige Language Death, mislim da 1998) o smrti in umiranju jezika/ov. > Obvesti zainteresirane, se zlasti tiste, ki jih take moznosti/nevarnosti > skrbijo. Lp meta > > > > > --__--__-- > > Message: 5 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Fri, 20 Sep 2002 10:49:25 +0200 > Subject: [SlovLit] Nova knjiga > > From: "Franc Kattnig" > To: "Slovenska literatura" > Subject: Nova knjiga > Date: Fri, 20 Sep 2002 08:48:45 +0200 > > Drage slavistke, dragi slavisti! > > Naj Vas opozorimo na povsem zanimivo biografije "velikega narodnjaka", ki je > izshla te dni pri MOHORJEVi zalozhbi v Celovcu: > > Andrej Rahten > Pozabljeni slovenski premier. > Politichna biografija dr. Janka Brejca (1869-1934) > 344 strani, 21.- evrov > > Knjigo dobite pri nashem zastopstvu v Ljubljani, Poljanska 97, Tel. 23 01 > 097, v vseh slovenskih knjigarnah v Sloveniji in v zamejstvu, narochite jo > pa lahko neposrendo pri nas v Celovcu (office na mohorjeva.at, tel. 0043 463 56 > 515 20). > > Prisrchno pozdravlja in zheli lep konec tedna > > vdani Franc Kattnig > vodja zalozhbe > > > > --__--__-- > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest From robertito na email.si Mon Sep 30 12:51:40 2002 From: robertito na email.si (robertito na email.si) Date: Mon, 30 Sep 2002 12:51:40 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] ars magna Message-ID: <1033383100.3d982cbc7a12e@www.email.si> Spoštovani Čeprav zadeva ni literarna, utegne koga zanimati. Nenazadnje se dotika vidikov vzpostavitve nekaterih znanstvenih praks ob hkratni redukciji njenega širšega zgodovinskega, simbolnega, alegoričnega psihičnega, mitološkega ozadja. Premislek je aktualen tako za naravoslovne discipline kot tudi za humanistične vede. Lep pozdrav Robert Jereb ARS MAGNA ALEGORIČNA TRADICIJA ALKIMIJE MED MITOM IN ZNANOSTJO Idrija in živo srebro Simpozij o alkimiji Idrija, grad Gewerkenegg, dvorana Glasbene šole sobota 12. oktober 9.00 pričetek srečanja 9.30 Janez Kavčič: V znamenju Merkurja 10.00 Sandi Sitar: Alkimija skozi čas 10.30 Igor Škamperle: Psihološka razlaga alkimije in njeni simbolni pomeni Razprava 11.30 Snježana Paušek - Baždar: Alhemija u djelima istarskih lječnika Petra Buona i Ivana Brattija Kopranina 12.00 Anja Zalta: Alkimija in arhetipi Razprava 13.00 Odmor 15.00 Ivica Kavčič: Živo srebro in cinober v alkimiji in v proizvodnih postopkih v Idriji 15.30 Ivan Mohorič: Alkimistična zmota - napačna interpretacija tekstov Razprava 16.30 Tina Ban: Alkimistični eksperiment kot ritual 17.00 Matjaž Lazar: Enogijanska magika Johna Deeja (1527-1608) Razprava 18.00 Zaključek ------------------- http://www.email.si From kramberger na uni-mb.si Mon Sep 30 23:33:17 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Mon, 30 Sep 2002 23:33:17 +0200 Subject: [SlovLit] popravki in preklici Message-ID: Dober ve'cer vsem, minule tedne sem kot urednik izvajal posege v avtorjevo besedilo. Danes pa sem izvedel za enega od lektorjevih posegov v uredni'sko popravljeno / spremenjeno verzijo avtorjevega besedila. Lektor je preklical urednikove popravke in znova uveljavil avtorjevo obliko pisanja krajevnih imen. Seveda so bili moji popravki sprva zgolj posledica mojega 'cuta za jezik, mojega delnega, osebnega, pristranskega ob'cutka, kaj je bolj knji'zno -- in kaj je pokrajinsko, morda nare'cno obarvano. Toda preden sem za'cel uporabljati funkcijo "zamenjaj vse", sem pogledal v priro'cnik, ki se mi je zdel za ta namen najbolj verodostojen. Morda je verodostojen, a mu tega sestavljalci SP2001 niso priznali. Tako se zdaj urednik sklicuje na en priro'cnik, lektor pa na drugega. Zdi se, da imava nekako oba prav -- in upanje je na moji strani, da bo zalo'znik prej pritegnil uredniku kot lektorju. A prav ta pozicija mo'ci / premo'ci mi vzbuja nelagodje, ker ka'ze, da do re'sitve, do dogovora ni mogo'ce priti z zdravo pametjo in s 's'cepcem soli. V 2., popravljeni izdaji Velikega atlasa sveta (Ljubljana: DZS, 1996) je dr. Milan Oro'zen Adami'c v predgovoru na'stel vse tehtne slovenske ustanove, ki so sodelovale pri pripravi atlasa -- med njimi deli SAZU in FF. Posebej pa je poudaril skrb za pravilna poimenovanje obmo'cij in krajev. Po imenih, zapisanih na ustrezni karti 'stevilka 10 (str. 144/145), imamo v Avstriji Zgornjo in Spodnjo Avstrijo kot zvezni de'zeli. V SP2001 pa imamo Gornjo in Spodnjo, pa tudi Dolnjo Avstrijo (ali sta Dolnja in Spodnja dve razli'cni zvezni de'zeli ali ne, ni pojasnjeno), nimamo pa Zgornje, 'ceprav je ta oblika uporabljena pri nekaterih krajih. Ker ni nobenih stilnih kvalifikatorjev, se zdi, da je izbira med dvojicama poljubna. A morda se motim in nepopolnost vzorca sili k sklepu, da SP2001 favorizira obliki po vzorcu Dolenjska / Gorenjska -- torej Dolnja in Gornja Avstrija (Hans Juergen Heringer, Lesen lehren lernen. Eine rezeptive Grammatik des Deutschen. 2. izd. Tuebingen 2001). Ali je lahko Veliki atlas sveta v takih in tem primeru priro'cnik, ki je zanesljiv, katerega raba je odlo'cilna, ko gre za odstranjevanje nihanja pri pisanju, vsaj za zagotavljanje koherentnosti znotraj enega samega in istega besedila? In kateri priro'cniki so zanesljivi, uporabni, odlo'cilni pri drugih podro'cjih? Zaradi pridevni'skih oblik in pisanja razli'cnega predloga s/z je zadeva v resnici daljnose'znej'sa, kot je pripravljen pomisliti nekdo, ki viha nos nad mojim pikolovstvom. Morda se samo meni dozdeva, da gre tudi v tem primeru za 2-d JMR. Lep pozdrav, Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Vlado na zrc-sazu.si Wed Oct 2 16:50:43 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Wed, 2 Oct 2002 16:50:43 +0200 Subject: [SlovLit] popravki in preklici Message-ID: <3D9B23E3.7361.55F010@localhost> Spostovani slovlitjani, Gospod urednik Igor je odprl zanimivo vprasanje izbiranja med osebnim cutom ali obcutkom in predpisom, ki se bere v jezikovnih prirocnikih. S tega vidika tudi izbira med Zgornjo ali Gornjo in spodnjo ali Dolnjo Avstrijo, menec, da je SP01 obliki Gornja in Dolnja Avstrija naredil po Gorenjski in Gorenjski. Primerjava pridevnikov gornjeavstrijski in gornjestajerski - spodnjeavstrijski in spodnjestajerski v SP62 pa govori drugace. V najstarejsih imenih, kakor sta Gorenjska in Dolenjska, je se ohranjen par gorenji in dolenji. Mlajsi je premik naglasa na o, ki ga belezi Pletersnik, in s tem krajsanje v gornji in dolnji. Najmlajsa pa so imena tipa Zgornji in Spodnji Kaselj. Tu se pokriva tudi slovensko-nemsko variiranje Dolnja Avstrija - Niederoesterreich in Spodnja Stajerska - Untersteiermark. V zvezi s predlozno rabo pridevniskih oblik bi veljalo opozoriti, da je bolj ustrezno zaporedje z/s in ne s/z, saj za to govori raba pred imeni z vzglasnim vokalom tipa z Iga (in ne s Iga). Lep dan zelim, Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 2 19:08:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Oct 2002 19:08:14 +0200 Subject: [SlovLit] Kako pisati literarno zgodovino danes? Message-ID: <006b01c26a36$4cc125e0$7503f9c2@hladnik> Return-Path: Delivered-To: slovlit na mailman.ijs.si Subject: Simpozij o literarni zgodovini: 14. in 15. oktober Date: Wed, 2 Oct 2002 15:17:00 +0200 Kako pisati literarno zgodovino danes? S tem vprašanjem se bo spopadel mednarodni simpozij z istim naslovom. Na spletnih straneh društva SDPK so že povzetki in program simpozija: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/index.htm - vabljeni k ogledu (na strani so sicer na ogled informacije o dejavnostih društva SDPK, o reviji Primerjalna književnost in o komparativistiki pri nas). Simpozija se bo udeležilo 20 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Češke, Slovaške in Nemčije. Prireditev bo v Ljubljani, v prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU na Novem trgu 4/II, v ponedeljek in torek, 14. in 15. oktobra 2002, od 10. do 14. in od 16. do 19. ure. Med jeziki referatov bo prevladovala slovenščina, dalo pa se bo dobiti tudi posebno brošuro s povzetki v slovenščini in tujih jezikih. Več o zasnovi simpozija je v priponki. Vljudno vabljeni! * Simpozij sta pripravila Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU in Slovensko društvo za primerjalno književnost Izr. prof. dr. Darko Dolinar (Predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) Izr. prof. dr. Marko Juvan (Predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost) From kramberger na uni-mb.si Thu Oct 3 17:38:55 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 3 Oct 2002 17:38:55 +0200 Subject: [SlovLit] zanimivo Message-ID: Vlado, zdravo: hvala za odziv. Zapisal si nekaj, kar mi je dalo zelo misliti. Dvojica Nieder- in Unter-: kako je z Niedersachsen, ki je v SP2001 zabele'ena samo kot Spodnja Sa'ska, kar spodnese tvoj predlog, da bi razliko ohranjali v sloven's'cini kot Dolnja in Spodnja. In 'se to: poanta mojega pisanja ni bila, da niham med osebnim 'cutom in predpisom, temve'c v tem, kje naj preverim osebni 'cut, ko gre za geografska imena: v Velikem atlasu sveta ali v SP2001, ki me s svojo (ne)doslednostjo pa'c ne prepri'ca. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 7 13:32:25 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Oct 2002 13:32:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <013c01c26df5$363a9820$8e4602c1@ff.unilj.si> From: "Petra Prohart" To: Subject: Slovenski slavistični kongres Date: Sun, 6 Oct 2002 11:59:15 +0200 Lepo pozdravljeni! Se s svezimi obcutki s Slovenskega slavisticnega kongresa sem se usedla za racunalnik, da izlijem v e-posto vse tisto, kar mi je bilo vsec in kar me je motilo. V prvi vrsti se sprasujem, komu je sploh namenjeno zgoraj omenjeno srecanje. Za nas, ki ucimo v OS ali SS, pravzaprav ni pripravljenega nic konkretnega. Res smo lahko prisluhnili nekaterim izrednim referatom (izstopal je referat dr. Zinke ZORKO, ki nas je ponovno ocarala), a kaj prakticno koristnega za nas - preproste - ni bilo. Omenim naj le pestro ponudbo knjig, prirocnikov in ucbenikov; tu smo se lahko napasli in se kaj kupilli. In kaj nas je se motilo? Visoka kotizacija (24 000sit) ne prinasa s seboj nikakrsnih popustov, saj je bilo potrebno za druzabni vecer odsteti kar 5 000sit, za gledalisko predstavo (ki je bila cudovita) 1 600sit in za ekskurzije cca. 4 000sit. Pogresamo tudi referate uciteljev (profesorjev) praktikov (SS ali OS), ki morda res ne bi bili toliko zanimivi za akademike, a za veliko vecino uciteljev, ki prihajamo na kongres, bi taksni referati pomenili tesnejsi stik s stroko. Vseeno pa je kongres cas in mesto za druženje slavistov, za izmenjavo izkusenj, za seznanjanje z novo literaturo. Se se bom udelezevala kongresov, a upam, da bodo organizatorji v prihodnje upostevali nase pripombe. LP Petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 10 09:50:59 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Oct 2002 09:50:59 +0200 Subject: [SlovLit] Novi oddelek za slovenistiko na FF Message-ID: <003001c27031$c701fd60$c705f9c2@hladnik> V ponedeljek 14. oktobra bo ob 9.00 v predavalnici št. 2 na Filozofski fakulteti prva seja novega Oddelka za slovenistiko, ki ga bo vodila predstojnica Ada Vidovič-Muha. Vabljeni. ===== V času jesenske računalniške viroze ne bo odveč kazalka na stran s protivirusnimi nasveti in programi: http://www.kabi.si/si21/fsav/. lpmiran From Polona.Novak na ijs.si Fri Oct 11 09:54:19 2002 From: Polona.Novak na ijs.si (Polona Novak) Date: Fri, 11 Oct 2002 09:54:19 +0200 Subject: [SlovLit] Zenske in moski Message-ID: <01KNJ8N1R0JM001NVR@CATHY.IJS.SI> > Podatki so iz revije Deutschland: maturo napravi 27 % deklet in 21 % > fantov. > V prvem letniku faksa je delež žensk 49 %, med vsemi študenti 46 %, med > absolventi 45 %, med doktorskimi promocijami dobro tretjino (34 %), med > habilitiranimi 18 %, pri profesurah samo še dobrih 10 % in med rednimi > profesorji komaj 6,5 %. Imamo primerljive številke za Slovenijo? Z zamudo posredujem nekaj stevilk za Slovenijo: Vir: knjizica Zenske in moski v Sloveniji, 2000, izdal SURS Delez (%) zensk moskih --------------------------------------------------- vpis v osnovnosolsko izobrazevanje 1997/98 49 51 zakljuci izobrazevanje solsko leto 1997/98 49 51 vpis v srednjesolsko izobrazevanje 1997/98 50 50 zakljuci izobrazevanje solsko leto 1997/98 52 48 vpis v dodiplomsko izobrazevanje 1998/99 56 44 diplomirali v 1999 58 42 vpis v podiplomsko izobrazevanje 1998/99 49 51 diplomirali v 1999 46 54 Nekaj podatkov o zenskah v znanosti na evropskem nivoju je na strani: http://www.cordis.lu/rtd2002/science-society/women.htm LP Polona From rangus na email.si Wed Oct 16 10:12:52 2002 From: rangus na email.si (rangus na email.si) Date: Wed, 16 Oct 2002 10:12:52 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] slovenistika Message-ID: <1034755972.3dad1f844e21d@www.email.si> Spoštovani! V ponedeljek sem se, kot eden redkih študentov slovenistike, udeležil slavnostnege sestanka, ki je potekal ob razdružitvi slavistike in slovenistike. Dejanje pozdravljam in ga smatram kot pozitivno. Na govorniškem odru se je zvrstilo kar nekaj avtoritet slovenistike, ki sem jih z veseljem poslušal. Beseda je tekla o nastanku, razvoju, težavah naših predhodnikov, nekoliko pa so se govorniki zazrli tudi v prihodnost. Zanimivo pa se mi zdi, da nihče od govornikov ni omenil študentov, kar me je nekoliko zmotilo. Zanimivo je tudi, da nas je bilo na sestanku vsega skupaj le kakšnih trideset, pa še mi smo prišli zato, ker nas je tja povabila profesorica, pri kateri smo imeli ravno takrat predavanja. To se pravi, če ne bi bilo nas, bi sestanek potekal brez študentov, kar pa po mojem mnenju ni v redu. Mislim, da je slovenščina na dobri poti, kar kaže tudi nedavni dogodek, obenem pa se mi zdi, da bi morali profesorji in študentje ob takih in podobnih dogodkih bolje sodelovati. Lep pozdrav, Žiga Rangus. ------------------- http://www.email.si From rok.burja na lek.si Wed Oct 16 10:29:59 2002 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 16 Oct 2002 10:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] = knjižnica_kapucinskega_samostana Message-ID: V Škofji Loki si lahko dne 19. 10. 2002 brezplačno ogledate knjižnico kapucinskega samostana. Ogledi bodo vodeni, odprto bo od 8-12 ure. Dodatne informacije so na voljo pri gospe Meti Gartner, 04/512-0970. Pa lep dan še naprej! Rok Burja ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From MihaR na iolar.com Wed Oct 16 15:13:43 2002 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Wed, 16 Oct 2002 15:13:43 +0200 Subject: [SlovLit] slovenistika Message-ID: <61092F1745C6D2119E0C00805F38AE5F7B8CC5@NTSLO> My heart is in the coffin there with Caesar ... Miha Rus, slovenist in slovanski jezikoslovec :-( -----Original Message----- From: rangus@email.si [mailto:rangus na email.si] Sent: Wednesday, October 16, 2002 10:13 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] slovenistika Spoštovani! V ponedeljek sem se, kot eden redkih študentov slovenistike, udeležil slavnostnege sestanka, ki je potekal ob razdružitvi slavistike in slovenistike. Dejanje pozdravljam in ga smatram kot pozitivno. Na govorniškem odru se je zvrstilo kar nekaj avtoritet slovenistike, ki sem jih z veseljem poslušal. Beseda je tekla o nastanku, razvoju, težavah naših predhodnikov, nekoliko pa so se govorniki zazrli tudi v prihodnost. Zanimivo pa se mi zdi, da nihče od govornikov ni omenil študentov, kar me je nekoliko zmotilo. Zanimivo je tudi, da nas je bilo na sestanku vsega skupaj le kakšnih trideset, pa še mi smo prišli zato, ker nas je tja povabila profesorica, pri kateri smo imeli ravno takrat predavanja. To se pravi, če ne bi bilo nas, bi sestanek potekal brez študentov, kar pa po mojem mnenju ni v redu. Mislim, da je slovenščina na dobri poti, kar kaže tudi nedavni dogodek, obenem pa se mi zdi, da bi morali profesorji in študentje ob takih in podobnih dogodkih bolje sodelovati. Lep pozdrav, Žiga Rangus. ------------------- http://www.email.si _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 16 15:43:00 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 Oct 2002 15:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <00ae01c27519$f1c9c680$8e4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "prof. Katarina Balažic" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, October 16, 2002 2:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > Pa saj nismo vsi slavisti zaposleni v tem zaguljenem šolstvu. Na vsak > seminar, kamor pridem, samo vsi jamrajo in stokajo in si ne v OŠ in ne v SŠ > ne znajo pomagati, vsi bi radi konkretne ne vem, kaj! Pa saj je vsaka šola > drugačna, vsak razred in vsak dijak! Meni pa je bilo všeč, da ni bilo samo > ubogih učiteljev, ki jih tlačijo z vseh strani, od zgoraj, od spodaj in od > strani. > Če je res taka groza v tem šolstvu, da vsi potrebujete ves čas neke > praktične nasvete, zamenjajte službo ali pa pojdite k psihiatru in delajte > na svoji samopodobi. Ko ste končali faks, ste dobili papir, da ste dovolj > znali, zdaj pa to znanje konkretno uporabite v praksi in življenju. Pa saj > malo pa se vendar lahko znajdete in improvizirate, v življenju je že itak > preveč kalupov, mi pa kot roboti delamo po nekih pravilih, ki si jih je > izmislil nekdo, ki je ravno tako "butast" kot mi, samo da ima "jajca" in si > sam o sebi misli, da je pameten. Pameten je vsaj toliko, da to, kar mi > mislimo, pobere skupaj in napiše, potem pa prodaja kot korenje s svojega > zelnika. > > UH, ubogi mi učitelji! > > Sem pa res čudo od optimistov. > > > Pa vseeno LEPE pozdrave > > Katka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 18:22:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 18:22:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw:_=5BSlovLit=5D_Fw:_=5BSlovLit=5D_Slavistično_zborovanje_v_Mb Message-ID: <002801c275f9$e785b040$cc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ignac Polajnar" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 17, 2002 8:36 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb Hvala, spoštovana Katarina za te besede; sam tudi nekaj poučujem, in sicer odrasle, pa sem tudi ugotovil, da se mora človek zanesti nase, če hoče, da učeče spravi v dobro voljo, ko jih seznanja s sloveščino. Včasih me je že imelo, da bi prišel do dna vprašanju, zakaj nam snovalci programov ponujajo prav ta in ta tekst, in ne drugega, pa sem se raje prepričal, da je mogoče ponuditi tudi kaj drugega. Nace Polajnar > ---------- > From: Miran Hladnik[SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: 16. oktober 2002 15:43 > To: slovlit > Subject: [SlovLit] Fw: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > > ----- Original Message ----- > From: "prof. Katarina Balažic" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Wednesday, October 16, 2002 2:08 PM > Subject: Re: [SlovLit] Slavistično zborovanje v Mb > > > > Pa saj nismo vsi slavisti zaposleni v tem zaguljenem šolstvu. Na vsak > > seminar, kamor pridem, samo vsi jamrajo in stokajo in si ne v OŠ in ne v > SŠ > > ne znajo pomagati, vsi bi radi konkretne ne vem, kaj! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 18:40:34 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 18:40:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Možnosti_družboslovcev_in_humanistov_za_raziskovanje_v_Nemčiji Message-ID: <005b01c275fb$eea61ca0$cc05f9c2@hladnik> 21. oktobra 2002 bo ob 17.00 uri v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana) javna predstavitev o možnostih raziskovalnega izpopolnjevanja v Nemčiji za mlade doktorje humanistike, ki jih ponuja Humboldtova fondacija -- Alexander von Humboldt Stiftung (http://www.humboldt-institut.org). Predavanje dr. Gerrita Limberga bo v angleščini in ima naslov Možnosti družboslovcev in humanistov za raziskovanje v Nemčiji. Vabljeni! lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 17 19:00:14 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Oct 2002 19:00:14 +0200 Subject: [SlovLit] Bobnanje Message-ID: <009701c275fe$ac9e6580$cc05f9c2@hladnik> From: "Marko Juvan" To: "slovlit" Subject: bobnanje Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 Začelo je bobneti "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. Toda po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem tuje napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz umetnega gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu v drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak preziram. Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. o zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se je zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. Marko Juvan From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 18 09:01:12 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Oct 2002 09:01:12 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Bobnanje Message-ID: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Kržišnik Erika" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, October 18, 2002 8:58 AM Subject: RE: [SlovLit] Bobnanje Dragi Marko, ali si tole sporočilo poslal tudi na Urad za jezik, ki deluje - če prav vem - pri Vladi RS. Če nisi, svetujem, da pošlješ - kar na ime direktorja (ali kakršenkoli že naziv je) dr. Janeza Dularja. Če je nekdo uradno (pravno, sodno) dosegel prepoved rabe slovenščine kjerkoli v Sloveniji, je to treba tudi dalje urejati uradno in pravno in sodno. Za to pa je prvi poklican in (predvidevam) pristojen Urad za jezik. Dalje oz. vzporedno pa bi bila dobrodošla tudi novica o tem v Delu. Pozdrav Erika > -----Original Message----- > From: Miran Hladnik [SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: 17. oktober 2002 19:00 > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Bobnanje > > From: "Marko Juvan" > To: "slovlit" > Subject: bobnanje > Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 > > Začelo je bobneti > > "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru > parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. Toda > po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem tuje > napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot > del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz umetnega > gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in > trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje > okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj > Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu v > drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave > rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak preziram. > Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu > sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja > ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na > razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: > prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo > angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike > transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo > politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi > pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno > prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe > slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. o > zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se je > zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba > slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega > imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na > slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. > > Marko Juvan > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From Tomaz.Erjavec na ijs.si Fri Oct 18 17:01:21 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 18 Oct 2002 17:01:21 +0200 (METDST) Subject: Fw: [SlovLit] Bobnanje In-Reply-To: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> References: <000b01c27674$24a82b40$8e4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <200210181501.RAA07113@obelix.ijs.si> Naj dodam malce podoben primer; prijatelj, ki je bil urednik pri eni od zalozb, ki prevajajo in izdajajo tuje stripe za otroke, je imel probleme z japonskim "Pokemon" (pa ne vem ce res prav ta), saj lastnikom blagovne znamke ni bilo vsec, da so v prevedenem besedilu videli "Pokemona", "Pokemonu" itd. Prepovedati je mozno torej tudi morfeme, ne samo besed ali besednih zvez... Sicer sem tudi sam eden od tistih (puhloglavcev:), ki mislijo, da nima smisla scititi slovenscine z zakoni, da pa bi bilo krasno videti oster clanek v Delu, se pa povsem strinjam! lp, Tomaz > ----- Original Message ----- > From: "Kržišnik Erika" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Friday, October 18, 2002 8:58 AM > Subject: RE: [SlovLit] Bobnanje > > > Dragi Marko, > ali si tole sporočilo poslal tudi na Urad za jezik, ki deluje - če prav > vem - pri Vladi RS. Če nisi, svetujem, da pošlješ - kar na ime direktorja > (ali kakršenkoli že naziv je) dr. Janeza Dularja. Če je nekdo uradno > (pravno, sodno) dosegel prepoved rabe slovenščine kjerkoli v Sloveniji, je > to treba tudi dalje urejati uradno in pravno in sodno. Za to pa je prvi > poklican in (predvidevam) pristojen Urad za jezik. Dalje oz. vzporedno pa bi > bila dobrodošla tudi novica o tem v Delu. > Pozdrav > Erika > > > -----Original Message----- > > From: Miran Hladnik [SMTP:miran.hladnik na guest.arnes.si] > > Sent: 17. oktober 2002 19:00 > > To: SLOVLIT > > Subject: [SlovLit] Bobnanje > > > > From: "Marko Juvan" > > To: "slovlit" > > Subject: bobnanje > > Date: Thu, 17 Oct 2002 11:20:59 +0200 > > > > Začelo je bobneti > > > > "Dularjev" zakon o zaščiti slovenščine propada nekje na stranskem tiru > > parlamentarnih procedur, nanj je bil pritisnjen pečat ksenofobičnosti. > Toda > > po drugih tirih v javni prostor prihaja "slovenofobičnost". Čeprav sem > tuje > > napise na trgovinah in lokalčkih v naši prestolnici začel sprejemati kot > > del naravnega življenjskega okolja (kot floro, ki se pač bohoti iz > umetnega > > gnoja mentalitete, ki ji smisel življenja kroži okrog prodaje in > > trošenja), me je, priznam, pred dnevi zmotilo, ko so oglaševalske panoje > > okupirali plakati za mednarodni oglaševalski festival Golden drum (nekdaj > > Zlati boben), na katerih je morda kakšna besedica v slovenščini kvečjemu > v > > drobnem tisku. Dobro, sem si rekel, kaj bi se vzemirjal zaradi puhloglave > > rabe angleščine v javnosti, saj to počne kasta ljudi, ki jo itak > preziram. > > Na stvar sem pozabil. Do danes zjutraj, ko me je vrglo iz tira: po radiu > > sem pri jutranjih poročilih slišal, da so prireditelji tega semnja > > ničevosti dosegli prepoved uporabe slovenskega jezika - resda samo na > > razmeroma majhnem področju, področju ene same besedne zveze, pa vendarle: > > prepovedano je uporabljanje imena festivala Zlati boben, dovoljen je samo > > angleški Golden drum!!! In takoj se mi je naslikal črni scenarij: velike > > transnacionalne korporacije - te tako ali tako po vsem svetu spreminjajo > > politični razred v svoje marionete - bodo s svojimi bogato plačanimi > > pravniki in ustrežljivo slovensko administracijo, sto deset odstotno > > prilagojeno evro-atlantskim integracijam, lahko dosegle omejevanje rabe > > slovenščine v javnosti, in to v imenu členov gospodarske zakonodaje (npr. > o > > zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk in kdo ve česa še). To, kar se > je > > zgodilo v Portorožu, je precedens: prvič je prepovedana javna raba > > slovenščine, četudi samo v drugorazrednem položaju - položaju vzporednega > > imena za sicer angleško poimenovanje mednarodnega festivala, ki poteka na > > slovenskih tleh in tudi pred slovensko javnostjo. > > > > Marko Juvan From kramberger na uni-mb.si Sun Oct 20 10:58:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 20 Oct 2002 10:58:39 +0200 Subject: [SlovLit] kaj pa mi? Message-ID: -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Hash: SHA1 Dober dan, vsem: vsaj na na'si fakulteti (PeF v MB) nara's'ca 'stevilo izrednih 'studentk in 'studentov. Na ravni univerze imamo celo center za 'studij na daljavo, ki pa vzbuja bolj ob'cutek 'ciste forme in zagotavlja predvsem zaposlenim socialni mir (v vseoh pomenskih odtenkih). Seveda na'se daljave niso primerljive z avstralskimi, a se v'casih zdi, da je te'ze premagati razdaljo med Lendavo in Piranom kot priti z enega konca Avstralije na drugega. Kakorkoli 'ze obrnemo, ob neuresni'cljivi zamisli, da se izvajanje programov (ne samo predmetov znotraj posameznega programa v letniku) ne bo prekrivalo v tedenskem urniku, da bodo prihajale izredne 'studentke in 'studenti samo do trikrat tedensko na fakulteto za najve'c 6 ur, ki naj ne bi bile posve'cene enemu samemu predmetu, in da bomo s tretjinskim obsegom izvajanja predmetov zagotovili enakovredno kakovost kot rednim 'studentkam in 'studentom (seveda, 'ce je vpisanih ve'c kot 12 ali 15 oseb v letnik, ker se sicer to finan'cno ne izpla'ca in se zadovoljimo s konsultacijami), se seveda zamislim -- in vpra'sam, kaj nas pri tem po'cetju 'se vodi in navdihuje ob nedvomno prijetnem zagotavljanju neprora'cunskih sredstev, s katerimi lahko nastavljamo osebe malce v upravi in malce med pedago'skim kadrom, ki nam jih sicer ministrstvo ne bi odobrilo (in torej morda vendarle tudi izbolj'sujemo kakovost pedago'skega in / ali raziskovalnega dela). Morda bi z dobro organizacijo in dokaj zavzetim delom lahko tudi v Sloveniji za'celi uporabljati nekatera elektronska pedago'ska orodja, ki bi dopolnjevala ali pripravljala -- po moji presoji -- vendarle neizogibna osebna sre'canja. Za za'cetek bi morali seveda vsakomur hkrati z vpisom zagotoviti e-naslov (po uvedbi elektronskega prijavljanja na izpite se mi je to zdel neizogiben in nujen naslednji korak, ki sem ga pri'cakoval z leto'snjim septembrom -- no, to je seveda nekaj, kar presega 'ra'cunalni'sko opismenjevanje', je verjetno 'ze malce nad ravnijo 'funkcionalne pismenosti'). Potem pripraviti spletne strani s predstavitvijo snovi in programa in s sproti aktualiziranimi obvestili. Nadaljevali bi lahko z objavljanjem "nalog" in izmenjavo re'sitev -- tudi z objavljanjem lastnih izdelkov, zaradi mene s 'tiskanjem na zahtevo' (print on demand -- da bo 'se Marko Juvan vedel, za kaj gre), kar bi bilo treba tudi minimalno pla'cati. No, zadeve lahko gredo tudi dlje -- in o tem vas 'zelim obvestiti: ***** Date: Sun, 20 Oct 2002 07:31:59 +0100 From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" Subject: 16.281 Technology Source Author Forums 22/10 Sender: Humanist Discussion Group Humanist Discussion Group, Vol. 16, No. 281. Centre for Computing in the Humanities, King's College London www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ Submit to: humanist na princeton.edu Date: Sun, 20 Oct 2002 07:17:35 +0100 From: "James L. Morrison" Subject: October 22 Technology Source Author Forums The October Technology Source Author Forums are offered in collaboration with ULiveandLearn, an e-learning company that uses the HorizonLive platform to allow participants to interact directly with authors about their articles in the current issue via their desktops. You may participate in any of these free webcasts by going to http://ts.mivu.org/default.asp?show=webchats&issue=185 and clicking on the SIGN UP NOW button. All Forums are this coming Tuesday, October 22 11:00-11:45 AM EDT. Carl Berger, one of the pioneers in using information technology tools in education, discusses the next killer app in education. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=995 1:00-1:45 PM EDT. Gene Abrams and Jeremy Haefner, University of Colorado at Colorado Springs mathematics professors, discuss their MathOnline system, which allows university instructors to combine traditional and online methods in teaching regular math courses. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=970 3:00-3:45 PM EDT. Carol Stroud and Brenda Stutsky discuss how they tapped community resources to develop a much needs distance education program. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=939 4:00-4:45 PM EDT. Peter Suber, a leader in the free online scholarship movement, and James Morrison, discuss the main advantages and barriers to free online publishing, assesses its current status in the academy, and discusses its future development. See http://ts.mivu.org/default.asp?show=article&id=1025 If you are unable to join us, the forms will be accessible via the "webcast" icon in the Interact! Options menu within each article. Many thanks. Jim - ---- James L. Morrison Editor-in-Chief The Technology Source http://ts.mivu.org Home Page: http://horizon.unc.edu - -- You are currently subscribed to the Technology Source mailing list as willard.mccarty na kcl.ac.uk. If you wish to remove yourself from this mailing list, please visit http://ts.mivu.org/default.asp?show=mailing. ***** Lep pozdrav, - -- Igor - ----- kramberger na uni-mb.si -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: PGPfreeware 6.5.1 for non-commercial use Comment: Moj podpis ni najbolj berljiv, a je res moj! iQA/AwUBPbJwmjmB2MCalO5JEQLrRgCcDjL7QjYn7/74nbVIVYzdzwv3g+8AnijV IRo8zaCeM0h07iT+tdGNHWVV =LjOp -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 20 09:57:32 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 20 Oct 2002 09:57:32 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <002c01c2780e$59f81120$3a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Saturday, October 19, 2002 8:04 PM Subject: slovlit Ker vidim, da je protest Marka Juvana doživel odmev vsaj med slavisti (včeraj je o tem razpravljal tudi upravni odbor Slavističnega društva), naj pristavim spodnje pojasnilo k neutemeljenim pričakovanjem: Urad Vlade RS za slovenski jezik lahko zaenkrat piše le podobne proteste, kakršnega je napisal kolega Marko Juvan ali kdorkoli, ker nima zakonske podlage za ukrepanje. V ustavi sicer imamo določilo o uradnem jeziku, vendar ni nikjer predviden noben ukrep, s katerim bi se preprečilo nespoštovanje te pravice. In vendar nekateri menijo, da je zakon o slovenščini nepotreben. -- Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 21 13:58:43 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Oct 2002 13:58:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001a01c278f9$34231760$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: 21. oktober 2002 9:59 Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > K razpravljanju o zakonu o zaščiti slovenščine > > Morda bom koga presenetil, toda odločno zagovarjam stališče, da moramo na > Slovenskem sprejeti zakon, ki bi zaščitil javno rabo slovenščine. Vem, da že > sama ideja zakona, ki omejuje in uravnava načelo posameznikove svobode > govora, deluje nesimpatično, 'konservativno', in da mnogim zaudarja po > preživelem nacionalizmu 19. stoletja. Toda poglejmo že enkrat na problem z > drugega zornega kota! Tak zakon je treba zasnovati s stališč postmoderne in > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike: > povsod po svetu se 'progresivni' (če naj pogojno uporabim pojmovni par > 'konservativno' / 'progresivno') teoretiki diskurza etično angažirano > upirajo kulturno-politični hegemoniji in skušajo s kritiko diskurza > kolonialne moči (uveljavlja se prek globalizacijskih strategij > transnacionalnih korporacij) zavarovati lokalne jezikovne in kulturne > identitete. In prav v tej funkciji bi moral biti tudi zakon, ki bi zaščitil > slovenščino kot lokalni jezik in medij lokalne kulture. Zakon bi bil sprejet > po demokratični proceduri, ta pa je kot zastopniška uveljavitev 'volje > ljudstva' edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki > kolonializirajo naše mišljenje in govor, in to začenši s pranjem možganov > našim otrokom prek risank in računalniških igric. > > Marko Juvan > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 09:42:55 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 09:42:55 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001d01c2799e$a38b3c40$e605f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ada Vidovič Muha" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, October 21, 2002 9:44 PM Subject: RE: [SlovLit] Zlati boben > Marko, kaj res misliš, da bi zakon lahko bil "edina učinkovita protiutež > govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše mišljenje in govor"? > Kateri zakon? Ki ga "je treba zasnovati s stališč postmoderne in > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike"? Se > strinjam - vendar, kot sem zapisala, trenutno vidim > - /p/redlagani zakon o jeziku /kot/ osamljeno dejanje jezikovne politike, > /ki/za svoje uresničevanje ne potrebuje širše strategije države v zvezi s > položajem slovenščine, saj v nobenem svojem členu niti v preambuli ne > predvideva nujnosti oblikovanja nacionalnega programa, ki bi odseval potrebe > jezikovne rabe sedanjega trenutka, generacije ki je danes in bo jutri jedro > slovenske politike, znanosti, kulture; ne predvideva torej obveznosti > ustreznih državnih ustanov za izvajanje mednarodno ovrednotenih aktualnemu > času ustreznih temeljnih slovenističnih raziskav - >navzdol<, k uporabnikom > jezika, je usmerjen celo s kaznovalno politiko. Od ustreznih vladnih ustanov > zakon skromno pričakuje samo zagonska sredstva za ustanovitev nadzornega > urada za jezik, ki se bo sčasoma z razvito inšpekcijsko službo in ustreznimi > sankcijami lahko tudi sam vzdrževal. > - Sklicevanje na jezikovne zakone v drugih državah, npr. v Franciji, na > Poljskem, brez upoštevanja različnosti jezikovnih položajev pomeni > zavajanje. Avtorji zakona dokazujejo, da ne poznajo ali nočejo poznati > bogate raznovrstnosti jezikovnokulturne in s tem tudi jezikovnopolitične > ponudbe v teh državah /!/; verjetno ne poznajo s slovenščino neprimerljivega > jezikoslovnega prostora, ki sooblikuje jezikovni položaj; neprimerljiva je > tudi njihova zgodovinska izkušnja, saj je v nosilce teh jezikov, se pravi v > njihov lastni jezik vgradila temeljni kocbekovski pogoj svobode oz. > demokracije - jezikovno samozavedanje in iz njega izvirajočo samoumevnost > rabe lastnega jezika. - Pri sklicevanju na jezikovne zakone v drugih državah > bi bila seveda nujna informacija o vplivu sprejetih zakonov na jezikovno > vedenje. > > Menim torej, da se s predlaganim jezikovnim zakonom v slovenskem prostoru > utrjuje jezikovna politika, ki je zaznamovana s konservativnim > ekskluzivizmom, zasnovno neprilagojena ali slabo prilagojena aktualnim > družbenim in političnim okoliščinam v širšem evropskem okolju, ki se nam > obeta tudi na formalni ravni. Zaznamuje jo pomanjkanje pripravljenosti > (mentalno) izstopiti iz varnih okvirov razmeroma preproste > (knjižno)jezikovne normativistike in oblikovati svojo zasnovo primerno > tektonskim premikom sodobne družbe. > > Predlagani zakon je torej dokument časa, s katerim je še vedno mogoče > graditi vplivno jezikovno politiko na vprašljivem razumevanja pojma jezik ob > hkratni vsaj dvomljivi pripravljenosti pristojnih državnih ustanov razumeti > bistvo slovenske jezikovne zgodbe, ko se v ustvarjalnem stiku moči različnih > kultur preureja svet. > > Naj povzamem: smisel zakona o jeziku, če bi bil vgrajen v širšo strategijo > države v zvezi z jezikovnimi vprašanji, vidim v problemski omejitvi na > izbiro javne besede, se pravi na preverjanje uresničevanja ustavnega > določila. Sam zakon, brez širše državotvorne akcije, ima po mojem lahko le > kratkoročne rezultate, brez temeljnega kakovostnega premika razumevanja > jezika in jezikovne identitete - se pravi pojmov, ki so bistvo uspeha dolge > (dolgoročne) in zato tudi manj atraktivne zgodbe o jeziku. > > > Oprosti, ker sem ponovila nekaj že objavljenih mislih v zvezi s predlaganim > (!) zakonom - vendar sem res prepričana, da je nujno poleg zakona v > naslednjih štirih, petih letih aktualizirati bazične jezikovne priročnike, > marsikaj na novo napisati - tudi za literarno vedo - se Ti ne zdi? Koliko > ljudi imamo možnost zaposliti na še tako strokovno preverjenem programu - > sploh pa koliko usposobljenih ljudi? - Z zakonom zaščititi slovenščino - pa > se jo da z zakonom razvijati? Saj je verjetno nočemo fosilizirane?! Hočemo > takšno, ki bo našla svoje mesto tudi v tako stisnjenem času, kakršnega v > zgodovini še ni bilo. Zato je ob zakonu nujna od ustreznih državnih > inštitucij podprta programska akcija - sicer bo bobnanje gluho. > > Lep pozdrav, Ada > > From oslak na katoliska-akcija.at Tue Oct 22 11:08:01 2002 From: oslak na katoliska-akcija.at (vinko oslak) Date: Tue, 22 Oct 2002 11:08:01 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben References: <004701c2799d$3647d9a0$0b010c0a@kattnig> Message-ID: <005901c279aa$871bea30$0703010a@dpuka.lokal> ----- Original Message ----- From: Franc Kattnig To: vinko oslak Sent: Tuesday, October 22, 2002 9:32 AM Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > gvishno Te tole zanima...Pa jim naopishi kaj lushtnega... > Franc > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "slovlit" > Sent: Monday, October 21, 2002 1:58 PM > Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > > > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Marko Juvan" > > To: "Miran Hladnik" > > Sent: 21. oktober 2002 9:59 > > Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > > > > > > > K razpravljanju o zakonu o zaščiti slovenščine > > > > > > Morda bom koga presenetil, toda odločno zagovarjam stališče, da moramo > na > > > Slovenskem sprejeti zakon, ki bi zaščitil javno rabo slovenščine. Vem, > da > > že > > > sama ideja zakona, ki omejuje in uravnava načelo posameznikove svobode > > > govora, deluje nesimpatično, 'konservativno', in da mnogim zaudarja po > > > preživelem nacionalizmu 19. stoletja. Toda poglejmo že enkrat na problem > z > > > drugega zornega kota! Tak zakon je treba zasnovati s stališč postmoderne > > in > > > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike: > > > povsod po svetu se 'progresivni' (če naj pogojno uporabim pojmovni par > > > 'konservativno' / 'progresivno') teoretiki diskurza etično angažirano > > > upirajo kulturno-politični hegemoniji in skušajo s kritiko diskurza > > > kolonialne moči (uveljavlja se prek globalizacijskih strategij > > > transnacionalnih korporacij) zavarovati lokalne jezikovne in kulturne > > > identitete. In prav v tej funkciji bi moral biti tudi zakon, ki bi > > zaščitil > > > slovenščino kot lokalni jezik in medij lokalne kulture. Zakon bi bil > > sprejet > > > po demokratični proceduri, ta pa je kot zastopniška uveljavitev 'volje > > > ljudstva' edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki > > > kolonializirajo naše mišljenje in govor, in to začenši s pranjem > možganov > > > našim otrokom prek risank in računalniških igric. > > > > > > Marko Juvan > > > > > > Predlog g. Marka Juvana o zakonskem varovanju slovenščine je gotovo dobro mišljen, a ne tudi dobro premišljen! Gledano politično: po Napoleonu so bile vse trdnjave neusmiljeno porušene, njihovi branilci pa pobiti. To ne velja le za nesrečne slovenske branilce Gračarice in drugih domobranskih utrdb, temveč v prenesenem pomenu tudi za branilce utrdb, ki naj bi varovale jezik, kulturo, vero, moralo ipd. Gledano socio-lingvistično: varovanje jezika z zakoni je zanesljiv znak umiranja takega jezika. Francoski zgled je v tem smislu nadvse poučen in nikakor ne more biti spodbuden zgled za Slovence. Gledano zgodovinsko: Kakor vsaka resnična vrednota se tudi jezik najbolje "počuti" v okoliščinah rahlega zatiranja. Zato je bila klasična doba in vrh slovenske kulture in literature druga polovica 19. in prva polovica 20. stoletja, ko je bila slovenščina (izvzemši čas fašističnega in nacističnega nasilja nad jezikom) rahlo nezaželena in ovirana. Nasprotno, največjo dekadenco doživlja slovenščina prav zdaj, v času, ko uživa status dravnega jezika. S tem pač deli status državne vere, državnega nazora, državne filozofije ipd. Čemu pa naj bi sploh še varovali slovenščino, če pa jo sami ponižujemo na raven "lokalnega" jezika? Sam razumem slovenščino kot enega svetovnih jezikov, lokalni značaj pa pripisujem narečjem. Zakaj imam slovenščino za svetovni jezik? Prvič, ker sodi med 5 % jezikov na svetu, ki jih govori več kakor milijon ljudi. Drugič, ker je to kultiviran knjižni jezik, ki lahko izrazi vse univerzalne občečloveške pojme in njihove zveze, kakor vsi drugi kulturno najvišje razviti jeziki. Tretjič, ker se je knjižna slovenščina jezikovno in literarno razvija na osnovi grško-rimske kulture, ki je nesporno osnova ne le evropske, temveč tudi svetovne kulture. Jezik po načelu (kakor tudi vera, nazor ipd.) ne more biti predmet "obrambe", pač pa rabe in kultiviranja. Noben jezik ne preživi zaradi zakonskega "varovanja", pač pa zaradi vztrajanja njegovih govorcev v rabi in kultiviranju. Jezik kakega naroda pa ima bistveno večje možnosti, da njegovi nosilci pri njem vztrajajo, če jim za stike z drugimi narodi ni treba rabiti njihovega socialno močnejšega jezika (recimo angleščine), ampak imajo na voljo nevtralno jezikovno izrazilo, ki nikogar ne protežira in nikogar ne pomanjšuje, kakor je bila to nekoč latinščina in je danes lahko to esperanto. Univerzalna vertikalna trojezičnost: narečje - narodni knjižni jezik - mednarodni jezik je najboljše zagotovilo narodne in jezikovne enakopravnosti in motivacije za vztrajanje v lastnem maternem jeziku. Vinko Ošlak, Celovec> From Vlado na zrc-sazu.si Tue Oct 22 14:00:51 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 14:00:51 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Zlati boben Message-ID: <3DB55A13.32098.378357@localhost> K razpravljanju o zakonu o zasciti slovenscine Marko zasluzi vso pohvalo, ker je odprl tako pereco in odmevno temo. V razpravljanje pa se je vneslo tudi nekaj znanstveno- politicne plaze. Tako bi zelel opozorit na dvoumno rabo in zlorabo besede nacionalizem. Ne vem, ali se pisoci po dobrem desetletju res ne spominjajo vec znacilnega protistavljanja jugoslovanskega patriotizma republiskim nacionalizmom. Slo je skratka za to, da se je z nacionalizmom poimenoval patriotizem manjsih narodov. Pravzaprav je tako se naprej: kadar hoce vecji narod s peto kolono vred odrekati suverenost manjsemu narodu, mu zacne ocitat nacionalizem. Zalostno pa je, da temu nasedajo pisoci, ki naj bi bili razledani. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 15:27:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 15:27:13 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) Message-ID: <004d01c279ce$bc2a2e20$5203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Surla" To: Sent: Tuesday, October 22, 2002 2:26 PM Subject: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav > Lepo pozdravljeni! > > O pocenem bobnanju slovenskega reklamotvorstva, tega (menda) bisera > slovenske umetnostne produkcije, berem na neslovenskih tleh - kot > ucitelj slovenscine na Poljskem. S kako izjemno modrostjo se sicer ne > morem pohvaliti, ocitno pa sem se tisto malo pameti, kar mi je je bilo > vcepljeno v nemarno betico, zaplankal s slaboumno nazadnjaskostjo > nekaksne navezanosti na ubogo slovenscino. S pepelom se posipam, ker > sem si dovolil postati malo zalosten. > > Na eni strani se slovenscina prepoveduje, na drugi pa se (samo v > Katovicah) v prvi letnik studija tega istega jezika vpise > sedemindvajset studentov... In vceraj zvecer me je poiskal se nekdo,ki > se zeli nasega jezika nauciti zato, ker nas caka vstop v Evropsko > unijo... Bi bilo najbolje, ce bi mu to ambicijo hitro iztepel iz > idealisticne glave? > > > Kar se tice silnih debat o (ne)demokraticnosti zelje po zakonski > ureditvi statusa slovenscine, pa se bojim, da nas ne bodo pripeljale > dalec. Nekako ne vem, ce se nam je res treba tako na vse kriplje > opravicevati, ce zelimo biti v neangleskem kraju javno nagovarjani po > slovensko oz. v skladu z ustavnimi dolocili (torej tudi v manjsinskih > jezikih). > Bojim se, da se za zadnjo in njej podobnimi neumnostmi skrivajo > predvsem kompleksi. Upam, da samo osebni, personalni. Skoda bi bilo, da > bi na njih gradili tudi uradni, drzavni odnos do slovenscine. > > Ko se bo znocilo, bom sam se vedno poskusal ujeti signal (ceprav sibek > in prekinjan) slovenskega radia... > > Andrej Surla > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 18:41:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 18:41:38 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001801c279e9$e6c1da00$ee05f9c2@hladnik> From: = Mojca_Tomiši=E6?= To: "SlovLit" Subject: Slovenscina Date: Tue, 22 Oct 2002 18:03:21 +0200 Lep pozdrav vsem! Samo tole: popolnoma se strinjam z g. Oslakom. Ce nas bodo zatirali, se bomo vsaj spet enkrat zavedeli, kaj imamo, in morda se bomo celo nehali prodajati za drobiz. Slovenscina ne bo izumrla, brez skrbi. Tisti, ki se prodajajo v tujem jeziku, se ne zavedajo, da s tem izgubijo vsaj pol cene. Kako naj nas spostujejo tuji poslovnezi, ce se sami ne? Cas je, da tudi gospodarstveniki pocasi to ugotovijo ... Do takrat pa ima slovenscina dovolj privrzencev, ki jo spostujejo in negujejo. LP, Mojca =============== ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, October 22, 2002 3:59 PM Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku > > Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim izreči > tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem drugače > se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. v slovlitu pa naj > deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni mi > treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v > dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki nastajata > v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. > Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot in > s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in > vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, > priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve > besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina > učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše > mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame (parlamentarna) > demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. > Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno > utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da podpiram > zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na > različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest govorcev, > na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi v > primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na > prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki > današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med > razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si > lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). > In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega > jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da noben > jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz > različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi > 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega > ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, > komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek jezika. > Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot > sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, > pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, ki > se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s svojo > zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. > > Marko Juvan > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 22 18:35:45 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Oct 2002 18:35:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja Message-ID: <000c01c279e9$12af1480$ee05f9c2@hladnik> predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Tuesday, October 22, 2002 6:08 PM Subject: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja Miran, morda bi tudi druge slovlitjane zanimalo, kako je potekala predstavitev Zbornika mednarodnega simpozija PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA, dne 22.10.02 v sejni sobi FF ob 11. uri. Ali lahko posreduješ informacijo tudi dr. Janu za njegovo KRONIKO? Hvala. Zbornik PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA , ki prinaša 22 različnih prispevkov, je nastal v sodelovanju med Mariborsko, Videmsko in Ljubljansko univerzo ter njihovih oddelkov za slavistiko. Prinaša razprave slovenskih, hrvaških in italijanskih avtorjev, ki so se kot učitelji na različnih evropskih univerzah /Berlin, Zagreb, Mostar, Praga, Videm/Udine, Maribor in Ljubljana/ udeležili mednarodnih tečajev na navedeno temo pri Mednarodnem unniverzitetnem centru/International University Centre v Dubrovniku v letih 1998, 1999 in 2000. Med njimi so (po vrstnem redu natisa) V. Orioles, V. Osolnik, M. Jesenšek, I. Orel, Dj. Strsoglavec, Lj. Marks, S. Vulić, P. Knezović, A. Pavešković, L. Sočanac, S. Stojan, M. Bricko, V. Čučić, V. Milović Perić, G. Cifolettti, S. Paušek Baždar, Ž. Muljačić in F. Ferluga Petronio, ki je Zbornik tudi uredila. Njihovi prispevki so natisnjeni v italijanskem ali angleškem jeziku, s sinopsisi in povzetki v slovenščini; slovenski delež se nanaša na večjezikovnost v dejavnostih Zoisovega razsvetljenskega kroga in v Vodnikovem literarnem delu, na tuje jezikoslovne vplive v slovenskih prevodih cerkvenih besedil iz obdobja reformacije in v slovenskem slovaropisju, na opis Pohlinovih jezikoslovnih prizadevanj, na vplive staroslovanskih predlog v cerkvenih spisih v prekmurščini in na večjezičnost v spisih Bernarda Mariborskega. Zbornik so zbranim natančneje predstavili avtorji: urednica dr. F. Ferluga Petronio, Univerza v Vidmu, dr. Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, dr. Irena Orel, dr. Djurdja Strsoglavec, dr. Francka Premk in dr. Vladimir Osolnik z Univerze v Ljubljani. Poudarili so pomembnost slovenskega deleža v evropski plurilingvistični stvarnosti nekoč in danes ter odmevnost predstavljenih slovenskih znanstvenih prispevkov v širšem mednarodnem prostoru. Obsežno monografijo (350 strani) je natisnilo Slavistično društvo Maribor (september 2002) v zbirki Zora (št. knjige 17). From matej_krajnc na email.si Wed Oct 23 13:36:27 2002 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Wed, 23 Oct 2002 13:36:27 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit digest, Vol 1 #343 - 4 msgs References: <20021023100139.D7AAD4803D@Tink.ijs.si> Message-ID: <001401c27a88$6e554c60$7910fea9@luigi> 12. 12. 2002 izide pri KUD-u Štempihar Ljubljana ciklostilna knjižica Pesmi Elvisa Presleya izpod prevodnega peresa pošiljatelja te e-pošte. To bo razen prevodov Tomaža Domicelja, objavljenih na plošči Ota Pestnerja Spomini na Elvisa, prva resna retrospektiva njegovih pesmi v slovenskem jeziku z opombami. Poleg tega je to prva literarna retrospektiva besedil Elvisovih pesmi. Očitki o trivialnosti takšnih besedil, ki jih slavisti tako radi očitate, se bodo seveda vedno pojavljali, vendar se mi osebno zdi marsikatera sodobna pesniška zbirka izpod peresa novodobnih priznanih "pesnikov" z redkimi, a cenjenimi izjemami, precej bolj trivialna. To je seveda moje osebno mnenje. Vendar ne pišem zato, da bi diskutiral ali s komer koli razglabljal o tem, kaj je trivialno in kaj ni, opozoriti želim tudi na to, da je neizogibno in pomembno, da Slovenci v svojem jeziku dobimo tudi besedila velikih svetovnih glasbenikov. Vemo namreč, da so besedila kakšnega Boba Dylana svoj čas v veliki meri vplivala tudi na pristop "uradnih" pesnikov do svojega dela. Ob tem poudarjam, da Elvis Presley v tej luči seveda ni konkurenčen izpovedim, kot so jih pisali velikani glasbene poezije (Dylan, Springsteen, Cohen, Waits...), saj tudi sam ni pisal, vendar so njegova besedila dovolj zanimiva že kot svojevrstni kulturni fenomen. Vesel bi bil, če bi se o teh stvareh več govorilo tudi na fakultetah. V tujini imajo to že urejeno. Pozdrav, M. Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Wednesday, October 23, 2002 12:01 PM Subject: SlovLit digest, Vol 1 #343 - 4 msgs > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-admin na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Re: Zlati boben (Vlado Nartnik) > 2. Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) (Miran Hladnik) > 3. Fw: [SlovLit] Zlati boben (Miran Hladnik) > 4. Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja (Miran Hladnik) > > --__--__-- > > Message: 1 > From: "Vlado Nartnik" > To: slovlit na ijs.si > Date: Tue, 22 Oct 2002 14:00:51 +0200 > Reply-To: Vlado na zrc-sazu.si > Subject: [SlovLit] Re: Zlati boben > > K razpravljanju o zakonu o zasciti slovenscine > > Marko zasluzi vso pohvalo, ker je odprl tako pereco in odmevno > temo. V razpravljanje pa se je vneslo tudi nekaj znanstveno- > politicne plaze. Tako bi zelel opozorit na dvoumno rabo in zlorabo > besede nacionalizem. Ne vem, ali se pisoci po dobrem desetletju > res ne spominjajo vec znacilnega protistavljanja jugoslovanskega > patriotizma republiskim nacionalizmom. Slo je skratka za to, da se > je z nacionalizmom poimenoval patriotizem manjsih narodov. > Pravzaprav je tako se naprej: kadar hoce vecji narod s peto kolono > vred odrekati suverenost manjsemu narodu, mu zacne ocitat > nacionalizem. Zalostno pa je, da temu nasedajo pisoci, ki naj bi bili > razledani. > > Vlado > > --__--__-- > > Message: 2 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Tue, 22 Oct 2002 15:27:13 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav (Re: Zlati boben) > > ----- Original Message ----- > From: "Surla" > To: > Sent: Tuesday, October 22, 2002 2:26 PM > Subject: Katoviski - danes malo zalosten - pozdrav > > > > Lepo pozdravljeni! > > > > O pocenem bobnanju slovenskega reklamotvorstva, tega (menda) bisera > > slovenske umetnostne produkcije, berem na neslovenskih tleh - kot > > ucitelj slovenscine na Poljskem. S kako izjemno modrostjo se sicer ne > > morem pohvaliti, ocitno pa sem se tisto malo pameti, kar mi je je bilo > > vcepljeno v nemarno betico, zaplankal s slaboumno nazadnjaskostjo > > nekaksne navezanosti na ubogo slovenscino. S pepelom se posipam, ker > > sem si dovolil postati malo zalosten. > > > > Na eni strani se slovenscina prepoveduje, na drugi pa se (samo v > > Katovicah) v prvi letnik studija tega istega jezika vpise > > sedemindvajset studentov... In vceraj zvecer me je poiskal se nekdo,ki > > se zeli nasega jezika nauciti zato, ker nas caka vstop v Evropsko > > unijo... Bi bilo najbolje, ce bi mu to ambicijo hitro iztepel iz > > idealisticne glave? > > > > > > Kar se tice silnih debat o (ne)demokraticnosti zelje po zakonski > > ureditvi statusa slovenscine, pa se bojim, da nas ne bodo pripeljale > > dalec. Nekako ne vem, ce se nam je res treba tako na vse kriplje > > opravicevati, ce zelimo biti v neangleskem kraju javno nagovarjani po > > slovensko oz. v skladu z ustavnimi dolocili (torej tudi v manjsinskih > > jezikih). > > Bojim se, da se za zadnjo in njej podobnimi neumnostmi skrivajo > > predvsem kompleksi. Upam, da samo osebni, personalni. Skoda bi bilo, da > > bi na njih gradili tudi uradni, drzavni odnos do slovenscine. > > > > Ko se bo znocilo, bom sam se vedno poskusal ujeti signal (ceprav sibek > > in prekinjan) slovenskega radia... > > > > Andrej Surla > > > > > > > > > --__--__-- > > Message: 3 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:41:38 +0200 > > From: = Mojca_Tomiši=E6?= > To: "SlovLit" > Subject: Slovenscina > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:03:21 +0200 > > Lep pozdrav vsem! > > Samo tole: popolnoma se strinjam z g. Oslakom. Ce nas bodo zatirali, se > bomo vsaj spet enkrat zavedeli, kaj imamo, in morda se bomo celo nehali > prodajati za drobiz. Slovenscina ne bo izumrla, brez skrbi. Tisti, ki se > prodajajo v tujem jeziku, se ne zavedajo, da s tem izgubijo vsaj pol > cene. Kako naj nas spostujejo tuji poslovnezi, ce se sami ne? Cas je, da > tudi gospodarstveniki pocasi to ugotovijo ... Do takrat pa ima > slovenscina dovolj privrzencev, ki jo spostujejo in negujejo. > > LP, > Mojca > > =============== > > ----- Original Message ----- > From: "Marko Juvan" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Tuesday, October 22, 2002 3:59 PM > Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben > > > > Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku > > > > Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim > izreči > > tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem > drugače > > se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. v slovlitu pa naj > > deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni > mi > > treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v > > dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki > nastajata > > v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. > > Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot > in > > s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in > > vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, > > priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve > > besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina > > učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše > > mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame > (parlamentarna) > > demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. > > Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno > > utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da > podpiram > > zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na > > različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest > govorcev, > > na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi > v > > primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na > > prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki > > današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med > > razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si > > lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). > > In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega > > jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da > noben > > jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz > > različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi > > 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega > > ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, > > komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek > jezika. > > Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot > > sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, > > pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, > ki > > se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s > svojo > > zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. > > > > Marko Juvan > > > > > > > > > > > --__--__-- > > Message: 4 > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Date: Tue, 22 Oct 2002 18:35:45 +0200 > Subject: [SlovLit] Fw: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja > > predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja----- Original > Message ----- > From: Osolnik Vladimir > To: Hladnik Miran > Sent: Tuesday, October 22, 2002 6:08 PM > Subject: predstavitev Zbornika Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja > > Miran, > morda bi tudi druge slovlitjane zanimalo, kako je potekala predstavitev > Zbornika mednarodnega simpozija PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA, dne > 22.10.02 v sejni sobi FF ob 11. uri. Ali lahko posreduješ informacijo tudi > dr. Janu za njegovo KRONIKO? Hvala. > > Zbornik PLURILINGVIZEM V EVROPI 18. STOLETJA , ki prinaša 22 različnih > prispevkov, je nastal v sodelovanju med Mariborsko, Videmsko in Ljubljansko > univerzo ter njihovih oddelkov za slavistiko. Prinaša razprave slovenskih, > hrvaških in italijanskih avtorjev, ki so se kot učitelji na različnih > evropskih univerzah /Berlin, Zagreb, Mostar, Praga, Videm/Udine, Maribor in > Ljubljana/ udeležili mednarodnih tečajev na navedeno temo pri Mednarodnem > unniverzitetnem centru/International University Centre v Dubrovniku v letih > 1998, 1999 in 2000. > > Med njimi so (po vrstnem redu natisa) V. Orioles, V. Osolnik, M. Jesenšek, > I. Orel, Dj. Strsoglavec, Lj. Marks, S. Vulić, P. Knezović, A. Pavešković, > L. Sočanac, S. Stojan, M. Bricko, V. Čučić, V. Milović Perić, G. Cifolettti, > S. Paušek Baždar, Ž. Muljačić in F. Ferluga Petronio, ki je Zbornik tudi > uredila. > > Njihovi prispevki so natisnjeni v italijanskem ali angleškem jeziku, s > sinopsisi in povzetki v slovenščini; slovenski delež se nanaša na > večjezikovnost v dejavnostih Zoisovega razsvetljenskega kroga in v > Vodnikovem literarnem delu, na tuje jezikoslovne vplive v slovenskih > prevodih cerkvenih besedil iz obdobja reformacije in v slovenskem > slovaropisju, na opis Pohlinovih jezikoslovnih prizadevanj, na vplive > staroslovanskih predlog v cerkvenih spisih v prekmurščini in na večjezičnost > v spisih Bernarda Mariborskega. > > Zbornik so zbranim natančneje predstavili avtorji: urednica dr. F. Ferluga > Petronio, Univerza v Vidmu, dr. Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, dr. > Irena Orel, dr. Djurdja Strsoglavec, dr. Francka Premk in dr. Vladimir > Osolnik z Univerze v Ljubljani. Poudarili so pomembnost slovenskega deleža v > evropski plurilingvistični stvarnosti nekoč in danes ter odmevnost > predstavljenih slovenskih znanstvenih prispevkov v širšem mednarodnem > prostoru. > > Obsežno monografijo (350 strani) je natisnilo Slavistično društvo Maribor > (september 2002) v zbirki Zora (št. knjige 17). > > > > --__--__-- > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 23 14:09:50 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Oct 2002 14:09:50 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <002301c27a8d$1ffdcf60$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Kržišnik Erika" To: "Miran Hladnik" Sent: 23. oktober 2002 13:04 Subject: RE: [SlovLit] Zlati boben Marsikaj pametnega in premišljenega je bilo v zvezi z zakonom o jeziku do danes že povedanega ob tako vnebovpijoči bedariji, kot je Golden Drum, a zgoditi se ne more nič (?). Mislim, da ima Urad za jezik - če že obstaja taka institucija - na voljo dovolj drugih zakonov, na katere bi se lahko skliceval, če bi hotel reagirati ("Saj mogoče hoče, a ni seznanjen?" reče oseba A. - In oseba B se čudi: "Pa kako si lahko tak urad privošči, da s tem ni seznanjen?"). Skratka, še vedno mislim, kar sem že napisala: poti sta dve, ena uradna (=Uradova), druga javni medij (časopis). Marko, vsaj za časopis napiši - ti imaš v tem trenutku največ podatkov o stvari. Lep pozdrav Erika From Janez.Dular na gov.si Wed Oct 23 22:44:20 2002 From: Janez.Dular na gov.si (Janez Dular) Date: Wed, 23 Oct 2002 22:44:20 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: V zvezi z odmevi na prispevka dr. Marka Juvana zaradi neslovenskega imena oglaševalskega festivala v Portorožu želim sporočiti troje: 1. Urav Vlade RS za slovenski jezik se strinja z večino Juvanovih stališč (pomislek ima npr. glede mogoče dvoumnosti pri rabi izrazov "lokalni jezik") in bi njihovo objavo v množičnih občilih razumel kot podporo svojemu prizadevanju za uveljavljanje in razvoj slovenščine v javnosti. 2. Odmev dr. Ade Vidovič Muha je deloma povzetek, deloma pa dobesedno navajanje odlomkov iz njenih prispevkov, objavljenih v Delu 6. in 19. junija 2002 pod naslovom Zakaj ne predlaganemu zakonu o jeziku. Čeprav so bili njeni vsebinski očitki v mojem odgovoru (Delo 11. junija - tu gl. priponko) zavrnjeni kot neupravičeni, jih zdaj ponavlja (npr. da naj bi se po zakonu ustanovljeni jezikovni urad "sčasoma z razvito inšpekcijsko službo in ustreznimi sankcijami lahko tudi sam vzdrževal"; "Sklicevanje na jezikovne zakone v drugih državah /.../ brez upoštevanja različnosti jezikovnih položajev pomeni zavajanje"; "jezikovna politika, ki je zaznamovana s konservativnim ekskluzivizmom"; "pomanjkanje pripravljenosti /mentalno/ izstopiti iz varnih okvirov razmeroma preproste /knjižno/jezikovne normativistike" ipd.). Z veseljem bi sicer pritegnili njeni trditvi, da "Sam zakon, brez širše državotvorne akcije, ima lahko /.../ le kratkoročne rezultate", vendar zakona in "državotvorne akcije" ne bi smeli pojmovati kot alternativ. Sprejem jezikovnega zakona in ustanovitev jezikovnega urada sta lahko (konkretna) dela take akcije, ne pa njena konkurenta. (See attached file: Zakaj ne.doc) 3. V odmevih dr. Erike Kržišnik se omenjata Urad za slovenski jezik in njegov direktor, ker da v zadevi Golden drum ne ukrepata po zakonu ali pa morda zanjo sploh ne vesta. Nekako nestrpni ton njenega pisanja si razlagam kot posledico nepoučenosti o sedanji zakonodaji ter o položaju in možnostih vladnega jezikovnega urada, ustanovljenega kot začasna in zasilna premostitev jezikovnopolitičnega primanjkljaja (ko še nimamo zakona o jeziku). Urad sam nima nobene upravne pristojnosti oziroma izvršilne oblasti, v primerih kršenja veljavnih predpisov o rabi slovenščine lahko samo opozarja pristojne organe (inšpekcijo) in poroča vladi (to dvoje tudi počne). Inšpekcija pa sme ukrepati samo, če ima za to trdno zakonsko podlago, tj., če je popolnoma jasno, kateri zakonski predpis je prekršen in kateri ukrep je zoper tak prekršek predpisan. Žal nisem popolnoma prepričan, ali se bo inšpekcija pri zadevi Golden drum odločila za ukrepanje, kajti slovenski področni zakoni so v teh rečeh hudo luknjičavi (to je eden izmed razlogov za sprejem "krovnega" zakona o jeziku) in se prav zadnja leta še bolj votlijo: določbe o obveznem znanju oziroma rabi slovenščine so bile v celi vrsti področnih zakonov opuščene ali "razrahljane" v imenu slabo domišljenega usklajevanja s pravnim redom Evropske zveze. Nasprotno pa je že v Juvanovem prispevku omenjeno, da se zlati bobnarji pri omejevanju rabe slovenščine lahko sklicujejo na zakonske člene o zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk idr. Med splošnimi nalogami Urada za slovenski jezik je tudi to, da "sodeluje /.../ pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika" (Ur. list 97/2000, str. 10585) in v tem smislu si prizadevamo za pripravo in sprejem učinkovitega zakona o jeziku (v predlogu je zapisana tudi ustrezna določba o slovenskem poimenovanju javnih prireditev). Nasprotnikov in zasmehovalcev ne manjka. Janez Dular -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Zakaj ne.doc Vrsta: application/msword Velikost: 37376 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021023/f5dacea5/attachment.doc From Marko.Juvan na guest.arnes.si Fri Oct 25 10:36:33 2002 From: Marko.Juvan na guest.arnes.si (Marko Juvan) Date: Fri, 25 Oct 2002 10:36:33 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: <001b01c27c01$9fd45720$540b02c1@zrcsazu.si> Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku (napisanih že 22. 10., a v slovlitu malce založenih) Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim izreči tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem drugače se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. V slovlitu pa naj deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni mi treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki nastajata v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami. Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot in s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato, priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame (parlamentarna) demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla. Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da podpiram zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest govorcev, na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi v primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si lahko privoščim še en niz nepremišljenih epitetonov). In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da noben jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza, komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek jezika. Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete, pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč, ki se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s svojo zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti. Marko Juvan From Janez.Dular na gov.si Fri Oct 25 15:15:08 2002 From: Janez.Dular na gov.si (Janez Dular) Date: Fri, 25 Oct 2002 15:15:08 +0200 Subject: [SlovLit] Zlati boben Message-ID: V svojem pojasnilu sem si "nekako nestrpni ton njenega pisanja" razlagal kot posledico nepoučenosti o zadevah in žal si moram podobno razlagati tudi vsebino novega odziva dr. Erike Kržišnik, saj svoje trditve o domnevnem nereagiranju Urada za slovenski jezik (oziroma o vzroku za domnevno nereagiranje) ne utemeljuje s preverljivimi podatki, temveč jo postavlja v nezavezujoč naklonski okvir, ubeseden z izrazom "kolikor se mi zdi". Vladni urad si take akademske svobode v odzivanju na nevšečne pojave ne more privoščiti. V svojem prvem sporočilu nisem zapisal, da urad "ne more ničesar storiti". Na kršitve lahko reagira tako, da poroča vladi in opozarja inšpekcijo; "to tudi počne", protestiranja v javnih medijih pa ni med njegovimi pristojnostmi (te so po mnenju nasprotnikov zakona in urada že tako -- preširoke). Možnost protestiranja je rezervirana za pripadnike civilne družbe, zato sem se pozitivno izrazil o Juvanovem pismu. Njegova objava v Delu bi bila posebno pomenljiva tudi zato, ker portoroško bobnanje ni potekalo popolnoma brez sodelovanja predsednika Delove uprave. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 27 21:29:58 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 27 Oct 2002 21:29:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Ameriški_bobni_drugače Message-ID: <005301c27df7$a17fda20$1003f9c2@hladnik> Intervju, ki ga je opravila Melita Forstnerič Hajnšek z Marcom Greenbergom ob izidu slovenskega prevoda njegovega Zgodovinskega glasoslovja slovenskega jezika pod naslovom Dobro, da kongresniki ne znajo jezikov, si lahko preberemo v spletnem Večeru (http://www.vecer.si/vecer2003/default.asp?kaj=6&id=2002102600389768). Marcu iskrene čestitke! lpmiran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 1 19:17:50 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 1 Nov 2002 19:17:50 +0100 Subject: [SlovLit] slava Message-ID: <000701c281d2$fe6f0880$540ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Miran, bi dal tole na slovlit, zdaj ko je Vlado potrdil svoje sodelovanje: "Dragi slavjani, v sredo 13. novembra ob 18. uri bi organizirali eno Slavo v spomin na Toneta Pretnarja. Vse nekdanje in sedanje sodelavce Slave vabim, da povejo kakšno anekdoto in napišejo kak spominski ali strokovni prispevek za novo številko Slave, ki bo posvečena Tonetovemu spominu. Da pa bo srečanj potekalo tudi v strokovnem duhu, kakršnega je imelo v svojem začetku, ko so ga spočeli prav Tone Pretnar, Vlado Nartnik, Miran Hladnik in še kdo, bo Vlado Nartnik predstavil Prešernovo Pod oknam kot igro števil." Aleš From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 1 19:18:30 2002 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 1 Nov 2002 19:18:30 +0100 Subject: [SlovLit] Message-ID: <000b01c281d3$15adf600$540ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> V ponedeljek, 11. novembra ste vsi slavisti vabljeni na tradicionalno popotovanje iz Litije do Čateža. Zberemo se ob 6.40 v avli želežniške postaje v Ljubljani. Vlak proti Litiji odpelje ob 7.00. Nazaj bomo potovali po drugi, dolenjski progi in sicer ob 18.39 iz Velike Loke. Kupimo si povratno vozovnico, ker šalter v Veliki Loki ne dela. Iz Litije do Čateža je ok. 5 do 6 ur hoje, iz Čateža do postaje v Veliki Loki pa še ena ura. Na Čatežu bomo ok. 15. ure (na poti nas bomo uprizorili Kdo se boji črnega moža in Ali je kaj trden most ter poskušnjo vina po zidanicah). Na Čatežu si bomo za kakšno uro oddahnili v Tončkovem domu, naročili joto, potem pa v mraku sestopili do vlaka. Doma bomo malo pred 20. uro. Komur se hudo mudi, lahko lovi tudi vlak ob 16.32. Za pot rabimo udobne čevlje, dežnik, če bo kaj rosilo (in kakšno svetilko za zadnji del poti); pa Levstika, seveda, študentje pa indekse. Kdor ne popotuje, ni slavist! Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 3 22:40:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 03 Nov 2002 22:40:18 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: FASL 12 Message-ID: <008801c28381$9b667c40$3803f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "rok zaucer" Sent: Saturday, November 02, 2002 7:20 PM Subject: FASL 12 > > Pozdravljeni, > na Linguist List (http://www.linguistlist.org/) je bil pravkar objavljen > razglas 12. konference "Formal Approaches to Slavic Linguistics", ki si > ga lahko preberete spodaj. [...] Prosim, da sporocilo razposljete s pomocjo svoje > interne oddelcne e-postne liste. Lep pozdrav, > Rok Zaucer > > ------------------------------------ > Formal Approaches to Slavic Linguistics (FASL) 12 > Twelfth Workshop on Formal Approaches to Slavic Linguistics > University of Ottawa, Ottawa, Canada > May 9-11, 2003 > > CALL FOR PAPERS > > Invited Speakers: Robert D. Borsley, John F. Bailyn, Helen Goodluck > > Papers on all topics dealing with formal aspects of any area of > theoretical Slavic linguistics (synchronic or diachronic) are > welcome. Presentations will take twenty minutes, with an additional > ten minute discussion. Abstracts should be anonymous and no longer > than one page, (an additional page for references and examples can be > also included), with margins of at least 1 inch, letter size > 12. Submissions are limited to a maximum of one individual and one > joint abstract per author. Abstracts should be sent by e-mail as a > Word or RTF file, or by regular mail (6 copies). Attach a separate > file containing: title, author's name and address, affiliation and > e-mail address. Abstracts should be sent to: fasl12 na aix1.uottawa.ca > Deadline for receipt of abstracts: February 21, 2003 We hope to make a > program available by March 30, 2003. Mailing address: FASL-12 > Organizing Committee > > Web-site: http://aix1.uottawa.ca/~fasl12 > Organizing Committee: Maria-Luisa Rivero (University of Ottawa), Olga > Arnaudova (University of Ottawa), Danijela Stojanovic (University of > Ottawa/McGill), Wayles Browne (Cornell University). > > SPECIAL SESSION ON SLAVIC PSYCHOLINGUISTICS > As a one-time event, there will be a special poster session at FASL-12 > on Slavic Psycholinguistics, including but not limited to first and > second language acquisition, language attrition, processing, language > disorders, and neurolinguistics. Abstracts for the special session > will be refereed separately from the abstracts submitted to the > general session. Same specifications as for general session FASL > abstract submission apply. You may submit the same abstract to both > the regular FASL-12 program and to the special poster session; in that > case, you must indicate on the top of your abstract which venue would > be your first choice, if both are accepted. Papers from this session > will be published in a special edition of Cahiers Linguistiques > d'Ottawa. For further information on special session on Slavic > psycholinguistics: shorts na uottawa.ca From kramberger na uni-mb.si Thu Nov 7 09:51:45 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Thu, 7 Nov 2002 09:51:45 +0100 Subject: [SlovLit] votlo bobnanje Message-ID: Dober dan vsem, z muzanjem sem prebiral vsa sporo'cila na temo 'Zlati boben / Golden Drum', dokler me ni neki pripetljaj pripravil do tega, da se je muzanje spremenilo v osuplost. In to so seveda trenutki, ko za'cnemo intenzivneje razmi'sljati. O tem nekaj vrstic. Najprej sem se vpra'sal, zakaj je bil v za'cetnem Juvanovem zapisu uporabljen ton vzvi'senosti na ra'cun ogla'sevalske dejavnosti -- zdi se mi, da gre za posel, pri katerem nastane procentualno enako 'stevilo dobrih reklam glede na vse, kot to velja tudi za nova objavljena literarna dela. In 'ze Raymond Williams je zapisal nekaj pomenljivih misli o razmerju med ogla'sevanjem in produkcijo kulture, kar si je mo'c prebrati tudi v slovenskem prevodu. No, a to samo za uvod in torej mimogrede. V vsej polemiki je umanjkalo spoznanje, da je sloven's'cina pravzaprav izjemno zakonsko za's'citena. Organizatorji pomembnega mednarodnega festivala so angle'sko ime morali uporabljati prav zaradi za's'citenosti slovenskih besed v sintagmi 'zlati boben'. Nekdanji soorganizator, portoro'ski Avditorij, je namre'c za's'citil slovenski del imena festivala -- in organizatorju zaradi kontinuitete ni preostalo ni'c drugega, kot da se je oprl na tisti del imena, ki ni za's'citen (in angle's'cina o'citno pri nas ni za's'citena). Pravzaprav moramo biti veseli, da Micro$oft ni dovolil prevoda imena svojega operacijskega sistema, saj bi potem sploh ne smeli ve'c uporabljati besede Polkna, temve'c bi morali Primorci v 'casu burje zapirati Windowse. In sloven's'cina je zavarovana vsaj na Okro'znem sodi's'cu v Mariboru, no, ne povsem. Na tem sodi's'cu lahko registrirate novo firmo samo, 'ce ima lepo zvene'ce slovensko ime, ki ima prepoznavno sporo'cilno noto. Vendar je dopu's'cenih nekaj stranskih izhodov: ime firme je lahko tudi v (stari) hebrej's'cini, (stari) gri's'cini ali v latin's'cini. V tem primeru mora odvetnik, ki zastopa firmo, predlo'ziti kopijo ustreznih strani iz slovarja. Prav to pa se mi je zgodilo: da me je odvetnik prosil za kopijo strani iz latinsko-slovenskega ali hrva'skega slovarja. Odvetnik se je pri tem sicer jezil, da veljajo tako neumna pravila samo na mariborskem sodi's'cu. A mi, ki si o tem dopisujemo kot ljudje z akademskim vrti'ckom, bomo seveda poto'zili, o 'skoda, da je samo tam tako. Nauk: tujih jezikov se bojimo tako, da pri tem produciramo 'se ve'cje neumnosti. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From Tomaz.Erjavec na ijs.si Thu Nov 7 15:01:51 2002 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 7 Nov 2002 15:01:51 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] CFP: EACL Workshop on Morphological Processing of Slavic Languages Message-ID: <200211071401.PAA26857@obelix.ijs.si> [Apologies to those of you who receive this more than once] ** CALL FOR PAPERS ** Morphological Processing of Slavic Languages A workshop to be held at EACL-03 the 11th Conference of the European Chapter of the Association for Computational Linguistics Budapest, 13 April 2003 http://www.conferences.hu/EACL03/ http://nl.ijs.si/mpsl03/ TOPIC AND MOTIVATION: The problems of morphological analysis of Slavic languages in natural language processing are more often that not approached independently for different languages in spite of their structural similarities. Different approaches to modelling morphological structure, to lexical and corpus annotation and to processing of morphological information have been developed, and some of them for more than one language. Yet annotation schemes, morphological analysers, part-of-speech taggers or language resources that encompass all - or even a larger number - of the Slavic languages are rare. At the same time, a systematic review of existing approaches to morphological processing of Slavic languages and their relations does not yet exist. The topic of the workshop is the morphological computational analysis and annotation of Slavic languages, encountered on both the inflective and the derivational levels. The workshop will try to reveal lexical structures necessary for morphological analysis and will discuss standardisation efforts in the field that can, for instance, enable transfer of applied methods from one language to the other or inform the annotation of morphological information in corpora. Other areas of interest are the connection of morphological analysis for Slavic languages to word-level syntactic tagging, collocation and term extraction, integration into semantic networks, and the transfer of morphological information between aligned corpora. Submissions are invited on all aspects of morphological processing applicable to Slavic languages, including, but not limited to: * multilingual annotation schemes and lexical databases * word and sentence level tagged corpora (treebanks) * morphology in semantic annotation * term variability * resources and methods for machine learning * knowledge transfer between related languages * methods for annotation and disambiguation * derivational analysis of unknown words * compound analysis * recognition of composite tenses * constraints on agreement WORKSHOP CHAIRS Tomaz Erjavec, Jozef Stefan Institute, Ljubljana Dusko Vitas, University of Belgrade PROGRAMME COMMITTEE Frantisek Cermak, Charles University, Czech Republic Greville G. Corbett, University of Surrey, UK Tomaz Erjavec, Jozef Stefan Institute, Slovenia Roger Evans, University of Brighton, UK Karel Pala, Masaryk University, Czech Republic Vladimir Petkevic, Charles University, Czech Republic Vladimir Plungian, Russian Academy of Sciences, Russia Max Silberstein, Universite de Franche-Comte, France Kiril Simov, Bulgarian Academy of Sciences, Bulgaria Marko Tadic, University of Zagreb, Croatia Dusko Vitas, University of Belgrade, Yugoslavia SUBMISSIONS Papers describing work in all areas of morphological processing of Slavic languages, in particular related to the workshop topics above, should be submitted electronically. Papers should be 4-8 pages long in PDF format following the guidelines at the EACL site http://ufal.ms.mff.cuni.cz/~hajic/eacl03/submission.html Send your submission to Tomaz Erjavec (tomaz.erjavec na ijs.si). IMPORTANT DATES Paper submissions: 7 January 2003 Notification of acceptance: 28 January 2003 Camera-ready copies due: 13 February 2003 Registration deadline: as ACL Workshop dates: 13 April 2003 REGISTRATION The registration fees include attendance of the workshop and a copy of workshop proceedings. Follow the registration instructions at the EACL site (http://www.conferences.hu/EACL03) and indicate that you would like to attend the workshop. -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From Sonja.Likar na delo.si Fri Nov 8 12:14:32 2002 From: Sonja.Likar na delo.si (Sonja Likar) Date: Fri, 8 Nov 2002 12:14:32 +0100 Subject: [SlovLit] Golden Drum Message-ID: <200211081214.32199.Sonja.Likar@delo.si> K polemiki o Zlatem bobnu/Golden Drumu Ugotovitev, da organizator festivala ne sme več uporabljati slovenskega imena, je točna. Da bo stvar jasnejša, naj malo osvetlim ozadje. Festival je uradno nastal leta 1993 na pobudo g. Jureta Apiha. Pred letom 1991 je namreč imel domicil v portoroškem Avditoriju Jugoslovanski festival tržnih komunikacij. Po razpadu skupne države je razpadel tudi festival, razpadla pa so tudi vsa združenja in društva, ki so ga organizirala. Leta 1992 so se tako v Portorožu zbrali samo Slovenci in poskusili oživiti festival, tokrat pač v okviru nove države. Jasno, bilo jih je le za peščico, a ravno dovolj, da so se lahko tudi na novo organizirali. Nastala sta Društvo za marketing Slovenije in Slovensko oglaševalsko združenje, ki je pozneje preraslo v zbornico. Ta je skupaj s časopisom tudi prevzela soorganizacijo novega festivala. Ideja g. Apiha je bila, da bi k tekmovanju na slovenskem festivalu, ki je dobil ime Zlati boben, pritegnili države, ki so nastale po razpadu vzhodnega bloka in so imele kar nekaj skupnih značilnosti, med njimi tudi to, da njihovo komaj dobro nastajajoče oglaševanje ni imelo možnosti primerjanja. Tako sta bila leta 1993 pravzaprav dva festivala hkrati (slovenski in novoevropski) Zlati boben/Golden Drum. Ker je bilo treba ime festivala uradno registrirati, stroka pa ni imela organizacije, ki bi to lahko storila, je Zlati boben (samo slovenso ime!) registriral portoroški Avditorij, ki se je pridružil organizatorjem. S širitvijo festivala se je pokazala potreba, da domače oglaševanje potrebuje svoj festival, in Zlati boben je ostal samo mednaroden. Uradni jezik festivala je angleščina; prva leta je organizator poskrbel za simultane prevode predavanj v ruščino, pri drugih slovanskih jezikih so pomagali sami udeleženci, potem pa za to pravzaprav ni bilo več potrebe. V slovenskem prostoru smo festival vse do lani dosledno imenovali in oglaševali Zlati boben, v tujini smo ga oglaševali z Golden Drum,/Zlati boben. Širitev festivala je seveda zahtevala tudi širitev infrastrukture, česar pa Avditorij ni bil sposoben ali pa pripravljen storiti navkljub ustnim obljubam. Tako so si organizatorji poiskali drugo lokacijo, Avditorij, ki je nenadoma spoznal, da je izgubil kuro, ki mu je nesla zlata jajca, pa na sodišče. Ker organizatorji festivala niso bili pripravljeni plačati nerazumljivo visoke odškodnine za uporabo imena, morajo upoštevati sodno prepoved. To je vsa zgodba. Utopični scenarij: ob prvi objavi o potezi Avditorija v sredstvih javnega obveščanja se oglasijo slovenisti in urad za jezik in zahtevajo, da organizatorju ostane pravica do slovenskega imena, zaradi pritiska javnosti se Avditorij odpove tožbi. Komentar bržkone ni potreben. Sonja Likar, MM - Marketing magazin From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Fri Nov 8 14:27:08 2002 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz PETERLIN) Date: Fri, 8 Nov 2002 14:27:08 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Golden Drum In-Reply-To: <200211081214.32199.Sonja.Likar@delo.si> Message-ID: On Fri, 8 Nov 2002, Sonja Likar wrote: [...] > Utopični scenarij: ob prvi objavi o potezi Avditorija v sredstvih javnega > obveščanja se oglasijo slovenisti in urad za jezik in zahtevajo, da > organizatorju ostane pravica do slovenskega imena, zaradi pritiska javnosti > se Avditorij odpove tožbi. Komentar bržkone ni potreben. Utopični je po mojem premila beseda za opisani scenarij. Da je Avditorij speljal oglaševalcem blagovno znamko, je res precejšnja nerodnost, posebej za branžo, ki se pravzaprav ukvarja z - če že ne "izdelavo", pa vsaj promocijo - blagovnih znamk. Za dejstvom, da je ob začetku festivala ni registriral časopis Delo, ki je bil njegov pobudnik, se verjetno tudi skrivajo kaki razlogi, ki jih ne poznam. Ampak od prvega festivala je minilo približno deset let, kar se mi zdi dovolj časa za sporazum med Oglaševalsko zbornico in Avditorijem. Zato pričakovanje, da bodo oglaševalcem v trenutku, ko se ti razidejo z Avditorjim, priskočili na pomoč slovenisti in Uraz za slovenski jezik z nekakšno moralno utemeljeno zahtevo o tem, komu naj bi pripadla kakšna blagovna znamka, ni utopično, ampak kvečjemu absurdno. Lep pozdrav, Primož Peterlin -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From petra_likar na hotmail.com Fri Nov 8 16:43:49 2002 From: petra_likar na hotmail.com (petra_likar na hotmail.com) Date: Fri, 8 Nov 2002 16:43:49 +0100 Subject: [SlovLit] Slavica Message-ID: Pozdravljeni! Sem novopečena študentka slovenistike, ki si želi, da bi Slavica (študentski zbornik za slovansko filologijo in kulturo) spet zaživela, zato vabim vse, ki so istega mnenja, da se javijo na moj elektronski naslov: petra_likar na hotmail.com. Petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 13 12:40:09 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Nov 2002 12:40:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža_v_ponedeljek_11._11. Message-ID: <006401c28b09$6b96b2c0$ec4602c1@ff.unilj.si> Bilo nas je 100 in eden in psi ob poti so se nam na široko izogibali. Ljudstvo po zidanicah je domačo kislico ponujalo po 750 sit liter, pa smo se skušnjavi uprli in ga raje kupimo doma po 200. Padla ni niti ena kaplja dežja in obsijal nas je več kot en sončni žarek. Iz oficialne smeri smo tokrat zašli manj kot kilometer, sicer pa zvesto sledili steptani sledi, po kateri so dva dni prej utrjevali svoje slovenstvo desettisoči. Brucom se je na Čatežu udeležba zabeležila v indeks in predstojnica nam je poravnala zapitek pri Rostanu. Morda prihodnje leto zares ustanovimo kolesarsko sekcijo. lpmiran From Vlado na zrc-sazu.si Fri Nov 15 13:45:37 2002 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 15 Nov 2002 13:45:37 +0100 Subject: [SlovLit] Frenkfrt po Frankfurtu Message-ID: <3DD4FA81.3410.18AEBC@localhost> V zadnji stevilki Maga zasluzi pozornost zapis o prodajni razstavi tuje literature Frankfurt po Frankfurtu, ki v Cankarjevem domu v Ljubljani ze sestnajstic ponuja izbor domnevno najboljsih del, predstavljenih na velikem knjiznem sejmu v Frankfurtu. Zapis Irene Staudohar z naslovom Prebirati Frankfurt pa da misliti s pripombo, da je kar 80 odstotkov ponujanih knjig z angleskega govornega podrocja, sledijo nemske, francoske, spanske in italijanske. Glede na nenadni prodor v anglescine kot jezika visoke politike tudi v Srednjo Evropo bi bilo morda se dopustno razmerje 50 odstotkov knjig v anglescini nasproti 50 odstotkom knjig v vseh drugih evropskih jezikih skupaj. Tako bi se namrec lahko marsikaj izvedelo bolj neposredno, iz prve roke, iz nase sosescine in iz nase celine, ki nikakor ni brez zgodovine in omike. Ker so v zadnjih letih mediji spesnili tudi edninsko zvezo globalni jezik, je primerno navesti podatke o miljonih govorcev nekaterih bolj razsirjenih jezikov v Evropi in po svetu. Evropa: 101 ruscina, 92 nemscina, 59 anglescina, 55 francoscina, 53 italijanscina, 35 ukrajinscina, 34 poljscina, 29.4 spanscina, 22 romunscina, 19 nizozemscina, 17 srbscina-hrvascina, 14 madzarscina, 10 portugalscina, 9.8 bolgarscina, 9.7 cescina, 9.5 grscina, 8.5 svedscina, 7.3 katalonscina ... Svet: 1110 kitajscina, 355 anglescina, 305 spanscina, 220 arabscina, 160 ruscina, 160 portugalscina, 124 francoscina, 121 nemscina, 66 italijanscina ... Lep pozdrav Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 14 09:47:38 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Nov 2002 09:47:38 +0100 Subject: [SlovLit] = BOBEN_ni_več_ZLAT_sedaj_je_GOLDEN_in_je_DRUM Message-ID: <001e01c28bba$7e757500$3c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Nada Kozina To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Saturday, November 16, 2002 8:52 PM Subject: zlati boben Spostovani, posiljam vam clanek, objavljen v lokalnem casopisu Portorozan. Kot delavka v Avditoriju, kulturnem, kongresnem in promocijskem centru v Portorozu, ki tozi Oglasevalsko zbornico, zelim, da razumete, da namen Avditorija ni bil potujciti ime festivala, ampak braniti svoje zakonske pravice in se boriti za zasluzek, s katerim financiramo kulturne prireditve. Zasluzek od festivala smo namrec vsa leta prelivali v kulturo, na racun tega festivala in se nekaj kongresov dobivamo namrec od ustanoviteljice - Občine Piran nizjo dotacijo. Prisrcen pozdrav, Nada Kozina ========= BOBEN ni več ZLAT, sedaj je GOLDEN in je DRUM Festival je preimenoval Milan Apih, predsednik mednarodnega oglaševalskega festivala, sicer pa direktor osrednjega slovenskega časopisa DELO. Imena Zlati boben ne sme uporabljati, ker je festival preselil iz Avditorija v hotel Bernardin. Avditorij, kulturni, kongresni in promocijski center v Portorožu, je zaščitil blagovno znamko 5. januarja 1994 na Uradu RS za varstvo industrijske lastnine pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Jacques Seguela, pomemben oglaševalski strokovnjak, je na letošnjem festivalu rekel, da smo zanimivi za svet le, če ostanemo Slovenci. Ne vem, če pozna piranski odlok, po katerem morajo biti javna obvestila zapisana v dveh jezikih -- v slovenskem in italijanskem. Angleški jezik v odloku ni omenjen. Avditorij je vložil v festival neizmerno veliko znanja, časa, denarja, ljubezni, ustvarjalne in delovne moči. Razvijal se je skladno z rastjo festivala tako kadrovsko, prostorsko, tehnološko in poslovno. Za investicijo na letnem prizorišču se je odločil predvsem na zahtevo partnerja Slovenskega oglaševalskega združenja. Lokalna oblast sprejela festival kot glavni promocijski dogodek in ga finančno podprla. Prav gotovo sta za veliki uspeh festivala zelo zaslužna tudi Jure Apih in Slovensko oglaševalsko združenje. Vendarle festival ne bi bil tak, če bi se razvijal v hotelski hiši. Avditorij je bil odločujoč dejavnik za uspeh, ker je javni zavod, promocijsko središče, usmerjen v spletanje vezi in mrež med nosilci dejavnosti na različnih področjih, tako kapitalnih kot ustvarjalnih, političnih in kulturnih. Oglaševalski festival je eden od najpomembnejših projektov, katerega je razvijal v ta namen. Prispeval je k poznavanju Pirana kot dragocene kulturne dediščine, okrepil je zavest občanov, da živijo v izjemnem kraju, v kraj je vnesel duh svetovljanstva. Podaljšal je turistično sezono, sprožil je močno investicijsko dejavnost v hotelih, privabil ljudi iz novih držav in s tem sprožil dotok novih turistov čez vse leto, spodbudil je dvig kakovosti gostinske ponudbe, skrb za čisto in urejeno okolje, vključil je nosilce vrste dejavnosti (zdravstvene, kulturne, športne, zabavne?), privabil je strokovnjake in ustvarjalce z vsega sveta, bogate poslovneže -- naročnike oglasov in sponzorje, odprl dotok novega denarja iz državnega proračuna v piransko občino in novih sponzorskih sredstev od močnih slovenskih in tujih podjetij in navezal stike z organizatorji največjih oglaševalskih festivalov na svetu (Cannes, Holywood, Frankfurt, Dublin?). Razvoj festivala Oglaševalci so se zbirali v Avditoriju 30 let. Junija leta 1973 so se prvič predstavili v Avditoriju na 7. festivalu JRT v okviru sekcije komercialnih filmov. Februarja leta 1974 je Društvo ekonomskih propagandistov Slovenije organiziralo mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov in prvi jugoslovanski festival ekonomske propagande. Pri izvedbi je sodeloval Centroturist iz Beograda. Leta 1975 je bilo mednarodno posvetovanje o turistični propagandi, leta 1980 pa 7. Srečanje propagandistov Jugoslavije. Leta 1984 so se začeli Jugoslovanski festivali tržnih komunikacij (JFTK), zadnji je bil leta 1990. Glavni partner iz oglaševalske stroke je bil Savez udruženja ekonomskih propagandista Jugoslavije. Leto 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, je prišlo v Portorožu malo turistov, kongresnih gostov v Avditoriju pa je bilo le 10 % manj. Izkazalo se je, da je poslovni turizem najbolj trdoživa zvrst, da nanj najmanj vplivajo politične in vojne zdrahe, pa tudi da so kongresni gostje zelo dobri potrošniki. Priprave na jugoslovanski festival leta 1991 v Portorožu so potekale kot običajno, malo pred festivalom pa se je partner iz Beograda odločil, da festival prestavi v Bar. Slovenski oglaševalci so se odločili, da tam ne bojo sodelovali, tedanja direktorica Avditorija Fanči Kuhar pa, da ne prekine tradicije. Prepričala je Jureta Apiha, da se je odločil za nadaljevanje v Avditoriju. Imeli smo prvi slovenski oglaševalski festival in začrtali razvoj novega mednarodnega festivala. Oktobra leta 1992 je bil 2. portoroški marketinški festival Zlati boben, 1993 smo imeli dva festivala -- mednarodnega in slovenskega, leta 1994 je nastal Zlati boben -- oglaševalski festival nove Evrope. To ime je obdržal do lani. POMEN ZLATEGA BOBNA ZA AVDITORIJ IN ZA OBČINO PIRAN V množici kongresov, ki so v teh 30 letih potekali v Avditoriju, je le oglaševalski festival izdelek Avditorija, doslej največji izziv in najvišje postavljeni cilj, ki je sprožil vrsto gibanj, pobud, zamisli in povezav. Avditorij je vlagal v festival od leta 1973. Vložek se je začel vračati zadnja leta. Pri oceni škode, ki je nastala z izgubo festivala, moramo upoštevati vrednost znanja, vrednost dela festivala, ki je rezultat navezave stikov z ljudmi v številnih političnih, poslovnih in novinarskih krogih, vrednost naložb zaradi festivala od leta 1973 do 2000, izgubo zaslužka od leta 2001, ko je Avditorij izgubil festival in vrednost investicij v tehnično opremo, nakupljeno zaradi festivala. Občina Piran je lastnica Avditorija. Del občinske subvencije Avditoriju je bil namenjen tudi za razvoj festivala. Vložek se je pomnožen vrnil v občinsko blagajno. Festival je s selitvijo na Bernardin sicer ostal v kraju, vendar se je s tem spremenil njegov pomen. Za hotelsko hišo, ki gosti kongres, je ključni motiv dobiček. Za Avditorij kot občinsko javno ustanovo, ki gosti kongres, so motivi veliko širši in bolj dolgoročni: spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja občine Piran. Hotel si v iskanju zaslužka prizadeva zadržati udeležence kongresa v svojih prostorih in od njih čimveč iztržiti. Avditorij si kot pospeševalec razvoja prizadeva vključiti v kongresno ponudbo čim širši krog, ustvariti nove priložnosti za zaslužek ljudi v kraju, gostu predstaviti kraj z več zornih kotov, javnost seznanja o svoji dejavnosti in utrjuje podobo kraja. S selitvijo festivala je izgubila tudi Občina. Več let je vlagala v festival, tako v promocijo in izvedbo kot na investicijskem področju, saj je vložila znatna sredstva v pokritje letnega prizorišča in pomagala pridobiti denar iz državnega proračuna. Odgovorna je za razumno delitev proračunskega denarja in za nadzor nad gospodarjenjem z razdeljenimi sredstvi. Avditorij kot občinska ustanova predstavlja podaljšano roko pri uresničevanju razvojnih vizij občine, zato mu mora Občina nuditi oporo in poskrbeti, da se naložbe v Avditorij vračajo. Moč denarja bo počasi oslabela, pravijo modreci. Srce bo spet gospodovalo trebuhu. Nada Kozina From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 14 10:01:18 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Nov 2002 10:01:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Petero_reči_povečini_v_številkah Message-ID: <006001c28bbc$66743700$3c03f9c2@hladnik> 1. Slovenski roman in simpozijske finance 2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja 3. Podiplomski študij 4. Pa pravijo, da nismo (za) številke 5. Spletke ======= 1. Slovenski roman Bliža se mednarodni slovenistični simpozij z naslovom Slovenski roman (5.--7. 12.). Njegov program z 90 nastopajočimi v 26 sekcijah je na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html. Ministrstvo za šolstvo se je pred časom odločilo, da mednarodnega slovenističnega simpozija ne bo več financiralo iz rezervirane postavke za mednarodno sodelovanje in nas je (brez dote!) odstopilo sektorju za organizacijo mednarodnih znanstvenih sestankov. Tam razpolagajo s 93 mio denarja, od katerega je v preteklosti pripadlo humanistiki 20 mio. Ker so na to vsoto usmerili tudi Mednarodni slavistični kongres (ta je 2002 od države že dobil 9,5 mio; 2,8 mio samo za zasedanje mednarodnega slavističnega komiteja v Mariboru), katerega letošnji proračun presega celotno humanistično vsoto, je jasno, da bodoči mednarodni slovenistični simpoziji iz tega naslova ne bodo mogli poskrbeti za svojo eksistenco. Ministrstvo smo zaprosili za ponovno, bolj premišljeno in bolj naklonjeno presojo naše prireditve. ======= 2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja S sredino Slavo v predavalnici 209 na FF so se začeli dnevi Toneta Pretnarja. V torek 19. novembra bo njegov večer v tržiški knjižnici, konec tedna, v soboto 23. novembra pa simpozij na FF. V sredo je v okviru Slave Vlado Nartnik predaval - tako, kot zna samo on - o nastanku Prešernove pesmi Luna sije. Poslušalci so se medtem ogrevali s prinesenimi prigrizki in napitki in se ob koncu razživeli v debati. Bila sta potešena duh in telo, največ pa je profitiral podpisani, ki tudi tokrat ni prispeval nič za skupno zabavo, na koncu pa je v svoj hladilnik spravil vse, kar je od pojedine ostalo. Če do ponedeljka ne splesni, bo na ponujo vsem Tončkovim slavilcem. ======== 3. Podiplomski študij Gradivo za senatno sejo na FF izpred meseca dni vsebuje polno odobritev doktorskih tem in ocen doktoratov, le slovenističnih ni med njimi. Res je letos na slovenistiki več prijav za podiplomski študij kot prejšnja leta, vendar smo še vedno daleč za drugimi podjetnimi študijskimi smermi; na FF je prijavljeno vsega blizu 400 podiplomskih študentov. Kako to, da je ob velikem številu dodiplomskih študentov interes za podiplomski študij na slovenščini relativno majhen? Ali moti to, da nimamo vsaj deloma fiksiranega in za vse vpisane enotnega programa? Ali ga premalo oglašamo? Se premalo angažiramo pri sestavljanju individualnih programov? Smo preveč izbirčni pri sprejemanju prijav? Je večina potencialnih kandidatov v napornih in izčrpujočih službah in jim za podiplomski študij ne ostane več energij? ======= 4. Pa pravijo, da nismo (za) številke Na straneh Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (www.mszs.si/slo/znanost/) so objavljeni rezulati razpisov temeljnih raziskovalnih projektov. Humanisti smo s 4400 urami (tj. 4 projekti po 1100 ur, med njimi seveda ni nobenega slovenističnega) drobiž. Podobno droben delež imata tudi biotehnika in družboslovje. Druge discipline so se odrezale bolje: medicina 35.000 ur, tehnične vede 20.000 ur, naravoslovje 9600 ur. Tam je najti tudi seznam sofinanciranih revij, ki se napajajo iz skupaj slabih 200 mio sit. Naravoslovje dobi za 20 revij 36 mio, tehnika za enako število revij 45 mio (najdražja revija stane državo 6,5 mio), medicina za 8 revij za 17 mio, biotehnika za 4 revije 7 mio, družbene vede za 27 revij 38 mio, humanistika za 34 revij za 50 mio, to je po 1,5 mio na revijo; Slavistična revija ima med njimi najvišjo subvencijo. Od kod razlike v deležu subvencije med humanistiko in družboslovjem na eni strani, kjer pride na revijo povprečno po 1,5 mio, in tehniko, kjer država prispeva dobra 2 mio na revijo: ali so uredništva v humanistiki v splošnem bolj šlampasta in se ne držijo znanstvenih standardov, ali se humanistične revije vzdržuje še iz drugih virov, ali gre za različno vrednotenje disciplin? V predzadnji sobotni številki Dela piše ekonomist Dušan Mramor o finančnem položaju UL: - 2-krat premalo prostora na študenta, - več kot 2-krat manj učiteljev na študenta kot v EU, - za univerzo neugodno razmerje med denarjem, ki ga država namenja visokemu šolstvu na eni strani in osnovnemu, srednjemu in vseživljenjskemu izobraževanju na drugi strani. ======== 5. Spletke Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, e-časopis s članki o računalništvu v šoli, o kritičnih izdajah, o zlati dobi knjige, ki še kar traja ... Http://newark.rutgers.edu/~ehrlich/poesites.html -- E. A. Poe v omrežju. Http://web.uvic.ca/hrd/graves/ -- vzor(č)na in zavidanja vredna spletna kritična izdaja dnevnika Roberta Gravesa, v formatu xml. Http://www.arnes.si/si-cert/obvestila/2002-06.html -- še ena zaščita pred virusi. Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/allc/archive/hcim/hcim-021009.htm -- eden od študijskih programov računalništva za humaniste. Http://www.fabula.org/actualites/article3802.php -- vabilo na simpozij o slovenskem romanu iz druge roke. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 18 09:40:42 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 18 Nov 2002 09:40:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <002301c28ede$2e7b1f60$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 18. november 2002 8:46 Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V petek, 29. novembra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Prosim, navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica Informacijski in referalni center Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 19 08:50:16 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Nov 2002 08:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] Pesnisko-glasbeni festival 69 Message-ID: <006901c28fa0$53b36400$1403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: Gal Gjurin To: miran.hladnik na guest.arnes.si Sent: Tuesday, November 19, 2002 2:33 AM Lepe pozdrave! No, tole je poskus vzpostavitve "plain texta" (obstaja kakšen golobesedilski prevedek?) po navodilih, ki mi jih daje wordova Sponka Pomagačka ... če mi ni uspelo, bi prosil za inštrukcije, da bom to končno znal. Obljubim, da bom širil znanje okrog. Gal. >>Gal, golobesedilno ni uspelo, zato pošiljam naprej kar sam, tebe pa naročam na inštrukcije. lp >>miran =========== Pesniško-glasbeni festival "69" --- v teatru Gromka --- (Metelkova) TOREK, 19. NOVEMBRA 2002 -- akustični večer ob 22.00 KLEMEN PISK in Žabjak trio na kratko nadaljujejo gostje večera: Katja Plut, Alja Adam, Stanka Hrastelj, za povrh še gost iz Avstralije ob 24.00 pa GAL GJURIN in projekt Mesto & Mesto (sledi džezovsko-bluzovski marmeladni se?en) SREDA, 20. NOVEMBRA 2002 -- vštekani večer ob 22.00 TONE ŠKRJANEC in Jani Mujič ob 23.30 JURE NOVAK in Epski kabaret Soteska (sledi vštekana glasbena panorama (Virus)) ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 2002 -- e-večer ob 22.00 GREGOR PODLOGAR, PRIMOŽ ČUČNIK in B Menu (ob zaključku festivala sledi zabavno druženje z B Menu, DJ Podlogarjem, še preostalimi pesniki in gostujočimi glasbeniki) --- Vstopnina 300 SIT z letakom, (500 SIT brez, tridnevna karta 800 SIT.) --- From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 19 14:00:11 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Nov 2002 14:00:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Primerjalno_književnost_ukinjajo_mar_ne_ Message-ID: <000d01c28fcb$9bf5b760$7503f9c2@hladnik> Primerjalno književnost ukinjajo, mar ne Spletka ======= Primerjalno književnost ukinjajo, mar ne Na CLCWeb (http://www.bcla.org/clcwebjournal) sporočajo, da Oddelek za primerjalno književnost na univerzi v Alberti, Kanada, ne bo več eksistiral kot samostojen oddelek (http://www.humanities.ualberta.ca/arts/news/CLRFMS_Faculty.html). Odločitev razlagajo brez bolečine kot logični korak, ki bo junija 2003 pomagal učiteljem k bolj rednim stikom in dialogu s kolegi v sorodnih strokah, okrepil interdisciplinarnost in bolj smotrno izrabljal fakultetne materialne vire. Iz starega oddelka za primerjalno književnost bo v nadaljnjih treh štirih letih nastal oddelek za moderne jezike in kulturne študije. Vanj bodo vključeni tudi študij arabščine, perzijščine in drugih manj pogosto poučevanih jezikov, z željo prerasti evrocentričnost dosedanjega študija. O podobnih odločitvah na univerzah po svetu premišlja tudi Tomo Virk v 2. številki lanske Primerjalni književnosti (gl. povzetek na http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1350272977614783&rec=28&s id=3). ======== Spletka Http://www.ijs.si/lit/alamut2.html-l2 -- še o Alamutu kot romanu, ki govori o slovenskih teroristih. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 08:16:37 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 08:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Oddelke ukinjajo Message-ID: <001701c29064$c40cd5a0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: 19. november 2002 19:51 Subject: Oddelke ukinjajo > Pozdravljeni! > > No, ja, nekatere oddelke ukinjajo, nekje pa lahko nekateri > ponujajo vse, pa ceprav tega se zdalec ne obvladajo. Danes > me je na primer povsem presenetila izjava, da lahko v > Münchnu na LMU (Institut für Slavistik) vsak profesor > izprasuje studente za vse jezike, ker je vsak profesor > slavist. > > Za slovenscino to konkretno pomeni, da sama kot lektorica > niti slucajno ne smem imeti prstov vmes pri izpitih iz > slovenscine, ampak jih pripravi profesor. V mojem primeru > niti ne Prof. Rehder, ki naj bi bil vsaj za slovenscino > zadolzen, ampak Prof. Schweier, ki se ukvarja z drugimi > jeziki. Ob mojem vidnem vznemirjenju so mi pojasnili, da > je to drug sistem kot v Sloveniji. > > Lep pozdrav > > Mateja Jemec > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 13:52:48 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 13:52:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo - Trubadurji Message-ID: <00ae01c29093$baf054e0$ec4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Slovanska knjižnica To: Slovanska knjižnica Sent: 20. november 2002 9:15 Subject: Vabilo - Trubadurji Knjižničarji Slovanske knjižnice vas vljudno vabimo na večer poezije in predstavitev knjige Trubadurji. Njen avtor Miha Pintarič bo spregovoril o poetiki trubadurjev, Tone Smolej pa o recepciji trubadurske lirike na Slovenskem. Pogovor z avtorjem bo vodila Kristina Košič Humar. Literarni večer bo v četrtek, 21. novembra 2002, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 v Ljubljani. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 20 14:19:31 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Nov 2002 14:19:31 +0100 Subject: [SlovLit] Program Pretnarjevega simpozija Message-ID: <010101c29097$764526a0$ec4602c1@ff.unilj.si> Sobota 23. 11. Filozofska fakulteta Predavalnica št. 2, pritličje 10.45 -12.00 Irena Novak - Popov, Grafomanije Toneta Pretnarja Niko Jež, Tonetova izpopolnitev prevodnega repertoarja iz poljske književnosti Emil Tokarz, Tone Pretnar in poljska slovenistika Vlado Nartnik, Tonetov delež pri protistavljanju slovenščine s poljščino Bożena Ostromęcka - Fršczak, Polonika dr Tonego Pretnara 12.45-14.00 Breda Pogorelec, Življenje ječa, čas v nji - rabelj hudi Rozka Štefan, Poljski aleksandrinec v verzoloških raziskavah in pesniških prevodih Toneta Pretnarja Tomaž Sajovic, Edina beseda (Ivan Cankar) Marija Stanonik, Oda Tržiču Miran Hladnik, Najin Gradnik Namita Subiotto, Prispevek Toneta Pretnarja k makedonistiki 15.30-16.30 Iwona Nowakowska - Kępna, Metaforika prijateljstva Aleksander Bjelčević, Oblika in liturgična vloga Ta stare velikonočne pesmi iz 1440 Dragi Stefanija, Iz pozabljenih zapiskov Agnieszka Będkowska, Med didaktiko in prevodom. Kognitivni pristop. Marek Baniowski, Słowenia w europejskiej federacji kultur SPREMNA PRIREDITEV: Avla Filozofske fakultete Razstava del dr. Toneta Pretnarja (pripravila Anka Sollner Perdih) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 21 12:23:27 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Nov 2002 12:23:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanje_na_temo_kulture_kakovosti_na_UL Message-ID: <001d01c29155$34d64320$3c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, November 21, 2002 10:34 AM Subject: Še enkrat Spostovana kolegica, spostovani kolega! Prilagam vabilo za srečanje na temo: UVELJAVLJANJE KULTURE KAKOVOSTI NA UNIVERZI V LJUBLJANI? ki bo 26.novembra 2002 ob 17.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Gradivo dobite na www.uni-lj.si/kakovost. Dodajam preglednico s primerjavo ocen in priporocil iz let 2000 in 2002. Vesel bom vasih mnenj in predlogov o teh stvareh, pred srecanjem, na srecanju in po njem. Lep pozdrav! Dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 30 09:32:10 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 30 Nov 2002 09:32:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw:_kratko_poročilo_o_mednarodnem_znanstvenem_simpoziju_o_življenju_in_delu_dr._Toneta_Pretnarja Message-ID: <002301c2984a$fa5a02c0$7403f9c2@hladnik> kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr. Toneta Pretnarja----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Friday, November 29, 2002 5:41 PM Subject: kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr. Toneta Pretnarja Dne 23. novembra 2002 je v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti potekal mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu literarnega zgodovinarja, polonista, prevajalca in pesnika dr. Toneta Pretnarja . Pripravili so ga Oddelek za slovenistiko, Oddelek za slavistiko, Znanstveni inštitut FF in društvo Poljsko-slovenskega prijateljstva. Vodila ga je zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec, ki je bila somentorica Pretnarjeve doktorske disertacije; v predsedstvu simpozija, ki je potekal od 10 do 17. ure, so se zvrstili njegovi dolgoletni kolegi in prijatelji, prof. dr. Ada Vidovič Muha, dr. Miran Hladnik, dr. Irena Novak Popov, dr. Niko Jež, dr. Iwona Nowakowska-Kepna, dr. Emil Tokarz, dr. Vlado Nartnik, dr. Tomaž Sajovic in dr. Vadimir Osolnik. Program simpozija je vklučeval pozdravne besede dr. B. Pogorelec, predsedujoče, dr. a. Vidovič Muha, predstojnice Oddelka za slovenistiko, dr. Vladimirja Osolnika, predstojnika Oddelka za slavistiko, dr. T. Virka, prodekana FF, dr. I. Nowakowske Kepne, dekanje univerze v Bielsko-Biali, dr. J. Klima, predsednika Poljsko slovenskega društva, ki so obudili spomin na znanstvenika, pedagoga in pesnika dr. Toneta Pretnarja, in nato strnjene nastope dr. Irene Novak Popov, ki je predstavila Pretnarjeve objavljene pesmi; dr. Nika Ježa, ki je predstavil obsežen Pretnarjev prevajalski opus, dr. Emila Tokarza, ki je orisal pomebno vlogo Toneta Pretnarja v razvoju poljske slovenistike; dr. Vlada Nartnika, ki je predstavil nenadomestljiv Tonetov delež pri protistavljenju slovenščine s poljščino; dr. Božene Ostromecke Fraczak, ki je predstavila sistematično nastajanje polonike dr. Pretnarja; dr. Brede Podgorelec, ki je povezala Pretnarjevo delo s slovensko poezijo; dr. Rozke Štefan, ki je predstavila Tonetove poglobljene in odmevne verzološke raziskave; dr. Tomaža Sajovica, ki je spregovoril o žlahtnem pomenu besede pri Ivanu Cankarju in Tonetu Pretnarju; dr. Marije Stanonik, ki je predstavila Pretnarjeve pesmi o Tržiču iz monografije V sotočju Bistrice in Mošenika; dr. Mirana Hladnika, ki je predstavil Pretnarjevo in svoje delo pri preučevanju poezije Alojza Gradnika za natise v zbirki Dela slovenskih pesnikov in pisateljev; dr. Namite Subiotto, ki je predstavila prispevek dr. Pretnarja k makedonistiki; dr. Iwone Nowakowske Kepna, ki je pregovorila o polonistično slovenističnih stikih in pomembnem deležu Toneta Pretnarja; dr. Aleksandra Bjelčeviča, ki je spregovoril o verzoloških značilnostih Ta stare velikonočne pesmi in Pretnarjevih verzoloških izhodiščih; dr. Dragija Stefanije, ki je obnovil nekatere pozabljene stare zapiske, oz. besede, značilne za slovanske jezike; dr. Agnieszke Bedkovske in dr. Mareka Baniowskega, ki sta opisala Kognitivni pristop v lingvistiki in slovenski delež v evropski federaciji kultur. Simpozija, ki je potekal ob obletnici smrti docenta dr. Toneta Pretnarja, se je, ob številnih spoštovalcih in prijateljih dr. Pretnarja, udeležila tudi njegova sestra prof. Zvonka Pretnar, spremljala pa ga je pregledna in lična razstava njegovih objavljenih znanstvenih del, ki jo je pripravila Anka Sollner Perdih, vodja naše slovenistično-slavistične knjižnice. Vsebine referatov in prispevkov kolegov iz drugih unverzitetnih središč, ki se simpozija osebno niso mogli udeležiti /npr. kolegi iz Zagreba, dr. Aleksander Flaker, dr. Zvonko Kovač, dr. Dunja Fališevac/ bodo natisnjene v Zborniku simpozija, ki ga pripravljajo kolegi z Oddelka za slovenistiko in z Oddelka za slavistiko FF univerze v Ljubljani; izid načrtujemo v naslednjem letu. Vsem udeležencem simpozija, zlasti referentom, se njegovi kolegi z nekdanjega Pretnarjevega oddelka za slovanske jezike in književnosti iskreno zahvaljujemo. V. Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 30 09:42:56 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 30 Nov 2002 09:42:56 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o slovenskem romanu na spletu Message-ID: <006101c2984c$7c90dc40$7403f9c2@hladnik> Na spletni strani 21. slovenističnega simpozija o slovenskem romanu (5.--7. 12. 2002) http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=51&L4_ID=15 so zdaj tudi že izvlečki predstavljenih referatov, urejeni po abecedi avtorjev. Http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/MHladnik1.pdf/abstract -- povzetek simpozija o Slovenskem romanu na oglasnih straneh spletišča Kakanien. Http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/MHladnik1.pdf -- program simpozija Slovenski roman na oglasnih straneh spletišča Kakanien. Http://www.gov.si/evroterm/ -- večjezični slovar izrazov Evropske unije. Pa še en nesimpozijska povezeva : http://www.narratology.net -- naratologija na univerzi v Hamburgu. lpmiran From jaka na jaka.org Sat Nov 30 11:31:15 2002 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Sat, 30 Nov 2002 11:31:15 +0100 Subject: [SlovLit] Narratology beyond Literary Criticism Message-ID: <3DE89373.3060206@jaka.org> Call for Papers: 'Narratology beyond Literary Criticism' Second International Colloquium of the Narratology Research Group Hamburg University, Germany, 21-22 November 2003 This conference will focus on the application of narratological categories and theories in non-literary studies centred contexts. The organizers would therefore particularly like to invite contributions from scholars interested in discussing the methodological relevance of narratological concepts in - not necessarily text-orientated - Humanities Computing projects. For further information please consult http://www.narrport.uni-hamburg.de From kramberger na uni-mb.si Sun Dec 1 12:34:39 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Sun, 1 Dec 2002 12:34:39 +0100 Subject: [SlovLit] VST CZ in popravljena verzija SP2001 Message-ID: Dober dan vsem: v'ceraj (sobota) sem bil na Slovenskem knji'znem sejmu v CD. Izvedel sem, da so za'celi v petek razpo'siljati (pred)naro'cnikom Veliki slovar tujk, ki ga je izdala Cankarjeva zalo'zba S to izdajo, ki pomeni po ve'c desetletjih povsem predelano in izjemno raz'sirjeno nadomestilo za zaslu'znega in v'casih tudi pomensko zavajajo'cega "Verbinca"., so vzbudili interes po dveh plateh: glede definicije, kaj je tujka, in glede razmerja do novega pravopisa. O nobeni od teh dveh plati ta hip ne morem zapisati 'se ni'c podrobnega ali zanesljivega (svoj izvod bom dvignil 'sele jutri). Tokrat samo omenjam izid in opozarjam na nenavadne podatke v predgovoru. Na eni strani gre za nadomestilo po ve'c desetletjih, na drugi strani imamo navedene sodelavce, ki so prenehali sodelovati oktobra 2002, in druge, ki so pomagali urejati 'se v prvi tretjini novembra 2002. 'Ze intervju, ki sem ga pred kak'snim mesecem in pol prebral z dvema urednikoma, je nakazal, da je do zamika pri izidu slovarja (napovedan je bil za september in prednaro'cniki so dobili nenavadno vljudno pismo s pro'snjo za razumevanje zaradi zamika pri izidu) o'citno pri'slo zaradi konceptualnih ali vsebinskih premikov ali sprememb na obeh ravneh. Ne predstavljam si najbolje, kaj je lahko nekdo prispeval tako bistvenega v slabih dveh tednih v novembru, da je poudarjena razlika v dobi sodelovanja, ki ne presega nekaj tednov. In se bojim, da se je znalo v tako kratkem 'casu zgoditi tudi marsikaj nepredvidenega, neusklajenega ali celo nedomi'sljenega. Upam, da so moji strahovi preveliki in neupravi'ceni; a tudi upam, 'ce se bo izkazalo druga'ce, da bomo 'stevilni prednaro'cniki dobili nadgradnjo ali popravke brezpla'cno. Vsekakor bi bil hvale'zen za kak'sno dovolj podrobno pojasnitev. Zaradi mene tudi v obliki "roman a clef". Vsekakor moram pohvaliti eno zadevo, ki jo je bilo mogo'ce opaziti 'ze pri hitrem listanju: seznam priro'cnikov oz. strokovne literature, iz katere so prevzete definicije oz. dolo'citve pomenskih obsegov. ***** In mimogrede, 'ceprav povezano s tem: Na sejmu sem poklepetal z Jo'zetom Topori'si'cem -- seveda tudi o pravopisu (ob tem 'se o izdajanju Fin'zgarja in Preglja v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). Povedal mi je, da je bila dogovorjena mehko vezana in zato cenovno dostopnej'sa izdaja SP2001. Izid naj bi sofinanciralo Delo z namenom, da bi postal dostopen prav vsem. In izdaja naj ne bi bila goli ponatis, temve'c naj bi vanjo vklju'cili tudi vse (s)prejete popravke. Ni pa vedel, zakaj ni pri'slo do izvedbe tega dogovora. Nedvomno so doslej prodali 'ze toliko izvodov trdo vezane izdaje, da po tej plati izid mehko vezane izdaje ne bi smel biti vpra'sljiv -- morda ostane vpra'sanje, kak'sen bi lahko bil papir za knji'zni blok, ker je pa'c bil v prvi izdaji uporabljen preve'c cenen. Povsem druga'cne narave pa je dejstvo, da bi dobili znova spremenjeno izdajo, kjer bi spremembe pomenile bistveno ve'c kot odpravljanje zatipkanih mest. -- Kaj bi to pomenilo za kupce trdo vezane izdaje? Bi bila ta izdaja znova brez CD-ROMa? Bo CD-ROM kompatibilen za razli'cne operacijske sisteme (Linux, Mac, Polkna)? Bosta izdaja in CD-ROM slednji'c vsebovala podroben seznam razlik v pravilih in zgledih od 1. izdaje naprej? Bo pojasnjeno, kaj se je zgodilo pri zajemannju oz. obdelavi gadiva od 'crke 'Na' naprej? Toliko pred nedeljskim kosilom. Pi's'canec je lepo zape'cen. Jaz pa dodam samo 'se piko. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 3 10:12:52 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Dec 2002 10:12:52 +0100 Subject: [SlovLit] Dve novici Message-ID: <004b01c29aac$289b8b50$1a4602c1@ff.unilj.si> 1. Elvis 2. Politehnika ========== 1. Elvis From: "Matej Krajnc" To: Subject: Re: SlovLit digest, Vol 1 #364 - 1 msg Date: Tue, 3 Dec 2002 00:19:17 +0100 Izšla je zbirka prevodov besedil pesmi Elvisa Presleya. Prevodi in spremne opombe so izpod peresa pošiljatelja tega sporočila. Izid zbirke naj vzpodbudi tudi razmišljanje o pomenu rockovskih besedil za splošno jezikovno kulturo in kulturo nasploh (ali ta pomen obstaja ali ne) in posebej o tem, kako je s tem bilo (in je) pri nas. Nekateri pisci pesmi (ali kantavtorji, kot jim popularno pravimo pri nas) in tudi tisti, ki sami niso pisali, so pomembno vplivali na jezik in razširili njegov spekter uporabe. Zavedati se moramo namreč, da velika večina besedišča ni bila nikoli uporabljena v nobeni vezani ali nevezani besedi ali pa le redkokdaj. Za Slovenijo to še posebej velja. Pozdrav, Matej Krajnc =========== 2. Politehnika From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Tuesday, December 03, 2002 9:04 AM Subject: slovlit Na gradu Kromberk blizu Nove Gorice so 26. 11. 2002 predstavili knjižno objavo predloga univerzitetnega podiplomskega programa študija slovenistike, ki je nastal v okviru Politehnike Nova Gorica. Sodelovali so: akademik prof. dr. Boštjan Žekš, prof. dr. Matjaž Kmecl, izr. član SAZU, in doc. dr. Zoltan Jan. Predstavitev, ki je imela precejšen odmev v javnosti, je bila tudi priložnost za srečanje s sodelavci, ki so pripravljali program. Predstojnik Urada Vlade RS za slovenski jezik dr. Janez Dular je na srečanju izrazil zadovoljstvo, da se slovenistika uvaja prav na Politehniki, ki je bila ena prvih šol, ki je izvajala podiplomski študij domala izključno v angleščini. Tudi tokrat ni šlo brez prepira o primorski univerzi in kje je takšen program najbolj smiseln. Mnenje Kronista: Če se lahko študira ekonomske predmete na ducatu različnih slovenskih visokošolskih ustanov, morala obstajati možnost, da se slovenistika študira na petih mestih. Interes stroke je tu nedvomen in ni naloga slovenistov, da sami sebi omejujemo prostor za razvoj strok, ki smo se jim zapisali s svojo poklicno izbiro. Svet za visoko šolstvo je 29. 11. 2002 >prižgal zeleno luč novogoriški Politehniki za izvajanje programov krasoslovje in slovenistika, medtem ko koprski Humanistiki še ni dovolil nadaljevanja postopka za uvedbo programa slovenistika.< Prim. Delo 30. 11. 2002, str. 4. From kramberger na uni-mb.si Tue Dec 3 16:32:20 2002 From: kramberger na uni-mb.si (Igor Kramberger) Date: Tue, 3 Dec 2002 16:32:20 +0100 Subject: [SlovLit] VST CZ -- prvi vtis Message-ID: Dober dan vsem: 0. pa smo ga do'cakali. Napovedan je bil za september in je iz'sel konec novembra. Kljub uspe'snemu zbiranju prednaro'cnikov smo zdaj dele'zni telefonskih klicev zavzetih prodajalcev po sejemsko zni'zani ceni. Prvi vtis pomeni, da sem prebral uvodna, pojasnjevalna besedila in da sem polistal po slovarskem delu, kjer sem iskal pojasnila o izrazih z enega samega podro'cja: tisk in pisave. O tem sem pa'c pisal 'ze pri analizi SP2001. 1. Slovar je nastajal 'stiri leta, je zapisano v Uvodu (str. VIII), a je dobil sedanjo podobo, kot je mogo'ce sklepati iz namiga v Uvodu in podatkov v kolofonu, v dveh tretjinah (8 mesecih) leto'snjega leta. Zadnjih 11 dni nastajanja je bil brez glavnega "urednika-redaktorja". V kolofonu je namre'c na vrhu zapisano, da je bil Milo's Tavzes "urednik-redaktor" od marca do oktobra 2002; na dnu pa pi'se, da je bila redakcija kon'cana 11. novembra 2002. Neizbe'zno nastane vtis, da so posamezne kose slovarja sproti po'siljali v tiskarno v osvetljevanje -- in ko je bilo zbranih 16 strani, so natisnili polo in jo shranili do vezave. Obdelanih je 18 podro'cij od predvidenih 240 (str. VIII), vendar ni jasno, ali bo sledil 'se ducat podobnih zvezkov ali ne (222 deljeno z 18). Ve'cino podro'cij so obdelali 'studenti, ki so jim svetovali njihovi profesorji in drugi strokovni sodelavci. Pomagali pa so si s skoraj vsemi strokovnimi priro'cniki, dostopnimi v sloven's'cini -- branje tega seznama na straneh XIII--XVI je zelo pou'cno. Med drugim so uporabili tudi slovenski knjigi o golfu in baseballu; niso spregledali raznih prilo'znostnih 'solskih izdaj (Glasbene tujke je, denimo, izdala gimnazija in srednja kemijska 'sola v Ru'sah; Slovenski slikovni letalski leksikon obstaja kot skripta, dobili pa so v uporabo recenzijski izvod). 'Skoda, da knjig niso razvrstili po abecedi podro'cij, zdaj so namre'c pome'sane avtorske knjige s kolektivnimi v abecedno zaporedje priimkov in stvarnih naslovov. Prav tako bi lahko izbrali nekoliko bolj sofisticirano obliko bibliografske zabele'zbe, 'ceprav je res, da je uporabljena oblika dosledno izpeljana. Ra'cunalni'stvo, ki je danes podlaga tiskarstvu, je obdelano s pomo'cjo dveh priro'cnikov: -- Pahor, David; Drobni'c, Matija: Leksikon ra'cunalni'stva in informatike. Ljubljana 2002. -- 'Ziljak, Vilko: Ra'cunalni'ski fotostavek. Ljubljana 1988. Za tiskarstvo ni navedena nobena specializirana knjiga, zato pa je ta: -- Georges, Jean: Pisava, spomin 'clove'stva. Ljubljana 1994. Gesla 'roman a clef' ni v VST -- a ni ga niti v "sovi" Literatura; prav vse "sove" skupaj z veliko so bile ob "Verbincu" osnova za oblikovanje besedi's'ca (str. XII). 2. Izid SP2001 je pomenil za sodelavce o'citno velik izziv. Vendar je bilo prevzemanje izrazov za opis lastnega dela premalo domi'sljeno, zato je pri'slo do napak oz. preskakovanja med ustaljenimi izrazi in novostmi, uvedenimi s SP2001. Medtem ko najdemo v pravopisu 'slovarske sestavke', ki so razdeljeni na 'izto'cni'cne' in 'podizto'cni'cne sestavke', so v VST enoto poimenovali 'geslo'. Kar je v SP 'oglavje', je v VST razdeljeno na 'geselsko glavo, tj. izto'cnico' in 'zaglavje'. Kar je v SP 'razlaga', je v VST 'geselski 'clanek'. (str. X) Zmeda je 'se ve'cja pri naslovu II. poglavja Navodil za rabo: Glava in oglavje. V SP je 'oglavje' 'clenjeno na 'glavo' in 'zaglavje', ki je v VST preme's'ceno v III. poglavje. Razli'cno je tudi razdeljena vsebina tega dela gesla (slovarskega sestavka). Kar je v SP predstavljeno v 'zaglavju', je v VST uvr's'ceno v 'oglavje', zato pa je v 'zaglavje' ob izgovoru uvr's'cena 'se etimologija izto'cnice. Zakaj je nato etimologija opisana podrobneje 'sele v V. poglavju, torej po IV. poglavju s pojasnili, kako je zgrajen 'geselski 'clanek' ('razlaga'), ni jasno. Za konec 'se majhna 'cutna primerjava: Papir je debelej'si kot v SP2001, na otip se zdi satiniran -- bomo videli, kateri bo bolje prenesel stalno prijemanje in drgnjenje. Slovar ima 500 strani manj kot SP2001, 'ceprav je debelina knji'znega bloka skoraj enaka. 3. *Serif* je najbr'z prej okrasna 'crtica ob zaklju'cku glavnih linij 'crke in ne zgolj pre'cna 'crtica na zgornjem in spodnjem robu 'crke (pri 'grotesknih' ali 'egiptovskih' oblikah pisav zagotovo ni samo pre'cna, pri renesan'cnih, baro'cnih in klasicisti'cnih pa je zelo razli'cno zaobljena). *Ligatura 3.* je res povezava, zdru'zitev dveh (tudi treh) 'crk, vendar ne na eni tipki. Kolikor gre za ra'cunalni'ski vnos, je za posebne in redkeje uporabljane znake treba praviloma uporabljati kombinacijo ve'c tipk (praviloma dvakrat po dve), pri LaTeXu pa vnesti niz ukaznih in oblikovnih znakov, iz katerih nastane potrebovan posebni znak za izpis (prikaz). Sicer pa so ligature vpeljali 'ze pisarji, saj so z njimi lahko zagotovili ujetje besedila v za'crtano zrcalo na strani. *Kurzor 2.* je prej mesto, kjer bo na zaslonu viden vnos naslednjega znaka ali ukaza, kot pa mesto naslednje operacije. *Kurziva* je opisana kot le'ze'ce tiskane 'crke, podobne pisanim; vendar bi bila glede na neko drugo mesto v slovarju primernej'sa oznaka po'sevni / le'ze'ci slog pisave / 'crk. V Navodilih za rabo je raba neenotna: na str. X je navedeno, kaj vse je postavljeno v 'le'ze'ci pisavi', na str. XI pa je zapisano: IV.4 'kurzivni zapis podgesla'. *Font* je hkrati pisava in nabor znakov, ki so ob tem enake velikosti, sloga in oblike. Izraz je povezan zgolj z ra'cunalni'stvom, ne pa tudi s tiskarstvom. Najbr'z je to zgolj pisava enake oblike. Vsaka pisava tvori dru'zino z razli'cnimi slogi (kurziva, polkrepko, mastno, ...). Tehni'cno so PostScript in TrueType pisave vektorske pisave, ki jih je mogo'ce uporabljati v poljubni velikosti. Slednji'c nabori znakov nimajo ni'c skupnega s pisavami, 'ceprav je pogosto res, da dobimo pisave, ki ne vsebujejo znakov, potrebnih za pisanje slovanskih jezikov (to sem zapisal s povsem lokalne perspektive). Neko'c so res obstajale tako imenovane bitmap verzije pisav, ki so bile narejene za vsako velikost posebej ('se danes so del vsake distribucije LaTeXa), a 'Computer Modern' je ena sama pisava, ki obstaja v zelo razli'cnih velikostih. Nabori znakov so bili posledica omejitev, da so znali programi uporabljati zgolj 256 mest v naboru znakov. In razli'cni nabori so nastajali glede na to, kako so zapolnili decimalna mesta od 128 do 255. Font ali pisava kot zdru'zitev dolo'cenega nabora in sloga v enoto obstaja kot tr'zni predmet: tako se pisave ali fonte prodaja. P. Jakopin je za program Eva oz. za izdelavo slovenski slovarjev (jezikovnih priro'cnikov) pripravil posebni verziji dveh pisav s precej ve'c kot 256 znaki. Unicode pa na povsem novi podlagi dolo'ca, kaj so nabori znakov. Morda je 8 mesecev res prekratko obdobje, da bi se lahko posamezni uredniki poglobili v svojo tvarino, pregledali obstoje'ce priro'cnike, povpra'sali izvedence in redaktorsko pripravili geslo ali slovarski sestavek (kaj pomeni kombinacija: urednik-redaktor v primeru VST, bi kljub temu rad izvedel). Upajmo, da bo ducat naslednjih zvezkov po tej plati bolj prepri'cljiv. Lep pozdrav, -- Igor ----- kramberger na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 9 13:52:24 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 9 Dec 2002 13:52:24 +0100 Subject: [SlovLit] O kartuziji Message-ID: <005301c29f81$d259c010$1a4602c1@ff.unilj.si> From: "Ziva Vidmar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, December 09, 2002 1:19 PM Subject: Re: VST&comp. Živa Vidmar: Kartuzija v SP in VST Ali se prav naglašuje kartúzija ali kartuzíja se sprašujeta v svojih sestavkih Marta Kocjan-Barle in Jože Toporišič. Pa poglejmo, kar je bistvenega, najprej v SP: kartuzíja - kartuziján - kartuzijánski (samostan, menih, red) Žíčka kartúzija (kraj) in nato v VST: kartuzíja [po vasi Chartousse v pokrajini Duphiné, kjer je bil ustanovljen prvi samostan] samostan kartuzijanskega reda kartuziján [nlat. cartusianus] 1. pripadnik strogega katoliškega reda ustanovljenega 1084 rel. 2. učenec v kartuzijski šoli kartuzijánka evropska kratkodlaka mačka kartuzijánski ki se nanaša na kartuzijo in kartuzijane (~a mačka, ~i liker) Najprej naglas. Jasno je, da se je VST strogo ravnal po SP (SP pa verjetno po Verbincu), zato je v obeh nesporen naglas: kartuzíja. In v obeh je narobe. Namreč izvor besede je po francoski vasi, ki jasno nakazuje, da je naglas na drugem zlogu (prebrali bi šartús, sodobna francoska izpeljava pa je chartreux /šártr/ - žal za staro vasi nad Grenoblom nimamo podatkov. Izpeljavo izgovora kartúzija nam dokazujeta najprej Žička kartuzija in tradicija starejših osrednjeslovenskih kulturnikov (France Stele, Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Ivan Levar itd.), ki so naglaševali kartúzija, pa naj je šlo za Žičko ali Pletersko. Verjetno je tako naglaševal Stendhalovo Parmsko kartuzijo tudi slovenski prevajalec, vsekakor pa so izgovarjali Pléterska kartúzija vsi prijatelji priorja Edgarja Leopolda. Naglas Žíčka kartúzija vsekakor ni neka lokalna posebnost (Toporišič), ampak je strokovni izraz iz umetnostne zgodovine in literarnega sveta. Na podlagi tega trdim, da je naglas kartuzíja prej lokalnega izvora, ki je pač po (recimo) štajerskih sestavljalcih premagal v SP in zatem v VST (atonemski narečni naglas je premagal osrednje tonemsko naglaševanje) ali pa zgrešena dediščina Verbinca, ki je izhajal iz naglasa -íja iz nlat. Cartusia. Izpeljave iz kartuzije in kartuzijanov. V prvi redakciji črke k v VST (ki sem jo opravila sama), sem se izognila pridevniškim oblikam kartuzijanski in kartuzijski, ker sem se zavedala, da pridevniški obliki izhajata vsaka iz svojega samostalnika, obe pa iz novolatinščine (Ordo Cartusiensis, OCart., 1086) in ne iz francoščine in novolatinščine. Vedela sem, da se kartuzijanski nanaša samo na izpeljavo iz kartuzijanec (~ meniški red). Vsi ostali pridevniki, pa se nanašajo na kartuzijo, tj. kartuzijski: kartuzijska mačka = kartuzijanka (v katalogih mačjih razstav bomo dobili prej izraz kartuzijska mačka, skoraj nikoli kartuzijanka) ter kartuzijski liker, ki ga poznajo Francozi in mi pod imenom chartreuse [/šartröz/ fr. kartuzij(k)a; kartuzijska] kartuzij(an)ski zeliščni liker (zeleni, rjavi ~) . =============== Za pokušino je tale prispevek v formatu html. Slovlitjani, prosim poročajte, če vam poštni program teksta ne bo prebral prav. lpmiran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021209/a3740999/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 10 18:57:13 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Dec 2002 18:57:13 +0100 Subject: [SlovLit] O simpoziju Obdobja in drugem Message-ID: <00c801c2a075$92f458a0$6903f9c2@hladnik> 1. Decembrske spletke 2. Išče se ne Urša Plut, ampak internetni strokovnjak 3. Konferenca v Nitri 4. Simpozij Obdobja ========== 1. Spletke Http://www.ijs.si/lit/alamut3.html-l2 -- ali bomo zaradi Alamuta ostali zunaj Nata? Http://www.ijs.si/lit/smarjeske.html-l2 -- slovenska literatura in literarna veda na internetu. Http://www.ijs.si/lit/starikav.html-l2 -- o starikavem novorojencu slovenistiki. Http://home.izum.si//COBISS/bibliografije/Tipologija-21.11.2002.doc -- nova natančnejša tipologija dokumentov v Cobissu naj bi odpravila precenjevanje nekaterih avtorjev, ki so za svoje objave želeli dobiti več točk. Najbolj sporno je bilo kategoriziranje objav v zbornikih kot delov monografije. Natančneje je določeno tudi geslo v leksikonu in izvedena dela. Točkovanja zdaj pri izpisih raziskovalnih bibliografij ni več, možnih pa bo več vrednotenj za različne potrebe preko SICRIS-a. Http://www.vecer.si/vecer2002/Preslikava/BOB/7dni2002/defaultXasp-12047dni-0 07/KAJ0100KK01- -- omrežni prevajalnik pri časopisu Večer. =========== 2. Internetni strokovnjak Iz Kakanije sporočajo: "Kakanien revistied ist momentan auf der Suche nach mittel-ost-europäischen Netz-/Internet-Spezialisten aus dem technischen, organisatorischen u künstlerischen Bereich." Interesente povežem z odgovorno osebo Miran. =========== 3. Simpozij v Nitri Na naslov pkoprda na ff.ukf.sk se lahko prijavite na konferenco Literatúry ako súčas» medziliterárnych spoločenstiev, ki bo 3. do 5. marca 2003 v Nitri; registracija 30 EUR. =========== 4. Simpozij Obdobja Simpozij Obdobja srečno za nami. Posnetki, ki jih je napravil Peter Scherber, so na straneh http://www.gwdg.de/~pscherb/ljubljana.htm/ in http://www.gwdg.de/~pscherb/ljubljana.htm/Seite1.html. Http://www.vecer.com/e/Prikaz_clanka/Prikaz_clanka_vecer.asp?id=398305&ImeTa bele=Vecer2001&vzorec=simpozij%20roman -- poročilo o simpoziju v Večeru. Http://bob.czp-vecer.si/VECER2000/20021206/DAT-2002-12-06%20STR-11-11%20IZD- 01-02-03-04-05-06%20PAG-KULTURA.PDF -- isto v formatu pdf. Http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=38005 -- o simpoziju v Dnevniku. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 13 18:31:07 2002 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Dec 2002 18:31:07 +0100 Subject: [SlovLit] Samo dva teksta Message-ID: <007e01c2a2cd$6c1c8900$4903f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gledal.html -- Taras Kermauner, Slovenska dramatika in gledališče. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nagovor.html -- moj nagovor na otvoritvi 21. simpozija Obdobja 5. 12. 2002. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:37:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 18:37:43 -0000 Subject: [SlovLit] Vabilo slovlitovcem Message-ID: <005e01c2a5ba$6afa8be0$6f03f9c2@hladnik> From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Monday, December 16, 2002 6:28 PM Subject: vabilo slovlitovcem Lektorsko društvo Slovenije vabi na predavanje častnega člana SD, akad. dr. Jožeta Toporišiča, ki bo v sredo, 18. decembra t. l. ob 17. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 2, Ljubljana). Naslov predavanja: Slovenski jezik pred vstopom v Evropsko zvezo. From rok.burja na lek.si Wed Jan 8 14:40:40 2003 From: rok.burja na lek.si (rok.burja na lek.si) Date: Wed, 08 Jan 2003 13:40:40 -0000 Subject: [SlovLit] posnetki dram Message-ID: Pozdravljeni! Zanima me, če in kje bi se dalo dobiti posnetke drame Ujetniki svobode in Kopitove drame Oh, očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo ... Za vse informacije se že vnaprej zahvaljujem! Lep pozdrav, Rok Burja ---------------------------------------------------------------------------- To elektronsko sporocilo in vse morebitne priloge so zaupne narave in namenjene izkljucno naslovniku. V primeru, da ste sporocilo prejeli po pomoti, vas prosimo, da obvestite posiljatelja, sporocilo pa takoj unicite. Hkrati je ta noga sporocila potrdilo, da je bilo sporocilo pregledano s programom za odkrivanje racunalniskih virusov z uporabo najnovejsih protivirusnih vzorcev. ------------------------------------------------------------------------------ This e-mail and any files transmitted with it are confidential and intended solely for the use of the individual or entity to whom they are addressed. If you have received this email in error please notify the sender and delete it immediately. This footnote also confirms that this e-mail message and its attached file(s) have been swept for your security by our antivirus software using the latest virus signatures. ------------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:50:04 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:50:04 +0100 Subject: [SlovLit] Analiza vpisa na slovenistiko Message-ID: <001a01c2c310$4457e820$d503f9c2@hladnik> Jožef Štefan Analiza vpisa na slovenistiko Spletka Voščila ========= Jožef Štefan Novičarski strežnik se je levil od konca decembra do danes. Mark Martinec je novičarski program zdaj usposobil in Slovlit je spet odprt za novice in debato. ========= Analiza vpisa na slovenistiko Na spletnih straneh univerze (www.uni-lj.si) se nahaja analiza letošnjega vpisa. Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo razpisanih 80 mest dvopredmetne slovenščine, jih je bilo v letu 2002 na voljo 60. Ustrezno manjše je bilo zato število prijav (84) in razpoložljiva mesta so bila zapolnjena brez omejitve že s prvo željo. Srednješolski uspeh vpisanih je nekaj nižji (76,5) kot prejšnja leta (79). Oddelek investira v enopredmetni študij slovenščine. Teh mest je bilo razpisano 60 (prejšnja leta 40). Zanimanja je bilo malenkost več od mest. Tudi tu omejitve ni bilo in sprejeto je bilo 61 študentov. Čeprav je bil minimum pri tistih, ki so ta študij napisali na 2. ali 3. mesto, precej nižji od lani (lani 85, letos 61), se profil študentov glede na uspešnost v srednji šoli ni spremenil: dosegli so povprečno 64 točk. Vsako leto več je na enopredmetni slovenščini takih, ki so najprej hoteli študirati kaj drugega, pa jim je tam spodletelo (21 %). Še vedno sta enopredmetna in dvopredmetna slovenščina ženski študij (fantov samo 6--8 %). Med skupaj 98 (D) in 91 (E) vpisanimi v 1. letnik je skoraj tretjina ponavljačev. Za izredni študij slovenščine ni bilo veliko zanimanja (5 študentov na D in E skupaj), zato bi veljalo visoke razpisne številke uskladiti. Srednješolski uspeh teh študentov je vsako leto nižji (63 oz. 48 točk); ponavljanja je 50 % ali več, tako da je skupno število vpisanih v 1. letnik 17. Opazen je upad zanimanja za enopredmetno primerjalno književnost, ki je manj ženski študij (25 % fantov), srednješolski uspeh brucov se je popravil na 67 točk, ponavljačev je dobra četrtina. Več je bilo zanimanja za dvopredmetni študij komparativistike, tako da so bila mesta zapolnjena že s prvo željo, vendar je to prineslo tudi upad stremljivih študentov (srednješolski uspeh brucov je z lanskih 89 točk padel na 78). Skupaj je v 1. letniku primerjalne književnosti vpisano 32 (E) in 70 (D) študentov, število izrednih pa je zanemarljivo. ========= Spletka Http://www.ctk.uni-lj.si/Eva/Knjiznica -- bibliotekarska revija Knjižnica na spletu. =========== Na naslov slovlit na ijs.si je prišlo kar nekaj božičnih in novoletnih voščilnic. Torej: s Slovlitom v srečno novo leto -- pa res, že četrto po vrsti! miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:56:33 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:56:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_kupa_starih_sporočil Message-ID: <003001c2c311$271f0580$d503f9c2@hladnik> Iz kupa zastalih sporočil Gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si sporoča, da se v ponedeljek, 3. februarja začne brezplačni tečaj iskanja po elektronskih informacijskih virih: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju bodo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Mojca Jenko z Dunaja (elizabeta.jenko na univie.ac.at) išče študenta/študentko ali absolventa/absolventko slovenistike iz Slovenije, ki bi hotel/a izkoristiti štipendijo za Dunaj. Na razpolago je zdaj ali v poletnem semestru za 1--3 mesece, približno 900 evrov na mesec. Razpis štipendij Erasmus za štud. l. 2003/04: Videm Dunaj, Würzburg, Tübingen, Gent, Gradec, Berlin. Prijavijo se lahko študentje od 2. letnika dalje pri Vojku Gorjancu (vojko.gorjanc na guest.arnes.si) do petka 21. 2. 2003. Več na spletnih straneh FF. Http://www.esf.org/generic/758/item07.pdf -- evropski humanistični citatni indeks (ECIH). O njegovem ustanavljanju piše slovenski predstavnik v ESF Jože Krašovec v Znanosti (Delo 13. 1. 2003). Http://www.spletna.net/demo/tinci -- pesnica Tina Gams se predstavi. Http://www.rosetta.helsinki.fi/tutkimus/symposium.htm -- International Conference on the Translation of Dialects and Dialect in Multimedia, University of Helsinki, Kouvola, 2. in 3. maja 2003. Http://www.jacketmagazine.com/17/ -- Ali lahko kritiki razlikujejo resno poezijo od nonsensa, ki se kaže kot poezija. Potegavščina "Ern Malley" trdi, da ne. Kritika poezije da je podobna branju horoskopov: če dovolj vztrajno poskuša, bo našla očitno globoko sporočilo v prav vsakem blebetanju. Http://www.f-secure.com/download-purchase/ -- preizkusna verzija protivirusnega programa, 30 dni zastonj. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=51&L4_ID=25 -- Iz pisem udeležencev 21. simpozija Obdobja. V bližini tudi drugi odmevi. Http://groups.msn.com/FALLABEN/verbavolantbibliografia.msnw -- bibliografija prevodov slovenskih avtorjev v italijanščino, izpod peresa Enrica Lenaza. Http://www2.arnes.si/~ksmmazz/an_telesni_review.html -- ocene prevoda Mazzinijevega romana Telesni čuvaj v angleščini. Http://www.parasite-pogacar.si/P74/ inhttp://www.jaka.org -- Asciidarij Jaka Železnikarja je interaktivno jezikovno delo, ki omogoča so-pisanje besedil, kar sproža različne, logično povezane animacije, vizualne in zvočne dogodke. Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana. Otvoritev 22. januarja 2003 ob 20. uri, odprto 22. januar -- 10. februar 2003. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 23 19:59:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Jan 2003 19:59:03 +0100 Subject: [SlovLit] Teksti in slike Message-ID: <004801c2c311$81c61d20$d503f9c2@hladnik> Http://www.ijs.si/lit/spisovn.html-l2 -- 6. izdaja Praktičnega spisovnika iz leta 2002. Http://www.ijs.si/lit/troje1.html-l2 -- Ivan Cankar, Zgodba o dveh mladih ljudeh. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri31.html -- nova stran v urednikovem fotoalbumu. Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- osvežena zbirka literarnih diplomskih nalog na slovenistiki. Http://www.gwdg.de/~pscherb/lj2000.htm/ -- Peter Scherber je poskrbel tudi za fotografije z Juvanovega simpozija o romantični pesnitvi pred dvema letoma. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 26 19:22:33 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 26 Jan 2003 19:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofi o Alamutu Message-ID: <006201c2c571$880991a0$2503f9c2@hladnik> From: "Alenka Hladnik" To: Sent: Saturday, January 25, 2003 5:36 PM Subject: za slovlit Dragi slovlitjani in slovlitjanke! Medpredmetna povezava je v našem šolstvu največkrat le črka na kurikularnem papirju. Filozofi smo se letos odločili, da bomo v duhu revolucionarne nastrojenosti 19. in 20. stoletja stanje spremenili in povezovanje predmetov vzeli zares. Odločitvi so sledila dejanja. (Da ne bi kdo mislil, kako filozofi zgolj plavamo v miselnih meglicah, ne, tudi spreminjamo svet v spomin na pokojnega Marxa, pa čeprav samo v medpredmetnih povezavah.) Ne smem pozabiti zaslug maturitetne predmetne komisije za slovenščino, ki je z izbiro tako rekoč filozofskih romanov Alamuta ter Zločina in kazni za vsebino letošnjega izpita dala naši odločitvi materialno podlago. Oba romana podobno kakor naša odločitev za povezovanje rasteta iz revolucionarnega humusa, iz osebnega angažmaja Dostojevskega ali preprosto iz duha časa, ujetega v Alamutu. Seveda tudi zaslug urednika Slovlita ne gre zametovati, spodaj podpisana je namreč brala, kar je objavil na teh straneh, in ga v dokaz naše resnosti povabila zraven. Prvo dejanje V lanski FNM, filozofski reviji za učitelje, dijake in študente je izšla obsežna rubrika o etičnih in epistemoloških idejah Alamuta in nekaj manj Zločina in kazni. Ker je rubrika namenjena širšemu krogu bralstva kot običajno, smo Andreju Adamu (Alamut), Antoniji Verovnik (Moralna vprašanja v Alamutu, Nietzschejeva filozofija in Alamut), Janezu Vodičarju (Relativizem in odgovornost) in Jožetu Ručigaju (Med Dostojevskim in Nietzschejem) zaukazali pisati v jasnem in tudi laikom razumljivem jeziku, ne pa v naši filozofščini, sodelujočemu slovlitjanu nismo nič ukazovali, kot gost je imel pri razglabljanju o Alamutu in slovenskem nacionalnem interesu popolno svobodo. Če koga zanima, kako smo se lotili obeh del, mi lahko pošlje e-mail, pa mu izdam, kako priti do primerka revije FNM. Morda pa ga odkrije tudi v Konzorciju. Alenka.hladnik na guest.arnes.si Drugo dejanje Neutrudni kolega Andrej Adam z ruške gimnazije po pisanju prispevka ni odnehal in prijavil inovacijski projekt Državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja na temo: Etični in epistemološki problemi v Alamutu. Ne boste verjeli, uspel je, skopuška država je razvezala mošnjo. Tekmovanje bo 12. aprila v Rušah. Namenjeno le gimnazijskim in učiteljem in učiteljicam: prijavite se, če imate med svojimi dijaki knjigo- in filoljubce, ki radi pišejo. Vse informacije dobite na naslovu Andrej.adam na guest.arnes.si Lep pozdrav vsem Alenka Hladnik P. s.: Po šolskih hodnikih se zadnje čase slišijo govorice, češ da zgoraj omenjena komisija ne bo dovolila, da bi dijaki na letošnji maturi kaj razpredali o filozofiji. Ali bodo dobili kazenske točke za filozofsko analizo slavne povedi 'Nič ni resnično, vse je dovoljeno'? No, zdaj si razbijam glavo s paradoksom: kako naj pišejo o etičnih problemih, če se jih ne smejo lotiti (tudi) filozofsko. Joj, bo tudi naša revolucija le mrtva črka na kurikularnem papirju? Bomo potrebovali kakšnega šolskega Žižka, da nam bo psihoanalitsko razložil, kje smo kiksnili v revolucionarnem zanosu prenašanja besed v dejanja. From jaka na jaka.org Tue Jan 28 20:25:05 2003 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Tue, 28 Jan 2003 20:25:05 +0100 Subject: [SlovLit] razpis za eseje Message-ID: <3E36D911.3010403@jaka.org> v angleščini sicer, a jezik ni preveč tuj konec koncev :) j. >>> New Media Literacies: Theory, Practice and Activism. This is a CFP for a book collection of original essays that will appear in a series of books published by Reconstructions http://www.reconstruction.ws/readers.htm The reader will be organized around several orienting questions/research: Exploration/contestation of key terms/concepts. =20= Changing requirements of active literacy in the 21st century. What does it mean to be media literate? Why is media literacy important? What is the impact of new media technologies? What are the political=20= potentials of new media? What are the problems/dangers associated with=20= new media technologies? We are particularly interested in essays that integrate practice and activism with theory. Please feel free to explore and experiment=97both in form and in content. The deadline for submission is July 1, 2003. To submit an essay, send 2 paper copies and one disk copy to: Michael Benton English Department University of Kentucky 1215 Patterson Office Tower Lexington, KY 40506 Proposal queries should be addressed to: mdbent3 na uky.edu International submissions can be submitted electronically to the same=20= address=97please contact for more information. Possible topics: Changing requirements of =93literacy=94 Defining/complicating ambiguous =93terms=94 or =93concepts=94 Culture/Community in New Media environments Collective Memory/Individual Interpretation =93Living Museum=94 (Mikhail Epstein/Ellen Berry) The Archive in the 21st century Independent Media Performative Interventions Design Theories Role of the Internet Situationist Tactics Classroom Experiments Public Art Intertexuality Pla(y)giarism Critifiction Community Activism Need for K-12 Critical Media Education Paraliterature Information vs Knowledge Data Overload Manifestos Global Media Future of New Media Theory Postliterary Poetics Political Use of New Media Citizen vs Consumer Media Literacy for Active Democratic Citizens Transformation of Reading/Writing Ethnographic Studies Moments/Events =96 Sites/Locations Critical Theory of the Informational Society Online Communities People=92s Histories on the Net New Media Transformations of Present/Past Media Attention/Distraction Censorship Corporate Control of Media Technology New Theories of Design Radical Software Small Worlds, Complexity, or Chaos Theories Social Movements and Media Mapping (spatial, cognitive, informational) Representations of Space/Place Alternative Histories Collaborative Creativity New Media Aesthetics Open Source Movement Posthuman Theory New Media Music Theory Online Activism Public Sphere(s) Global Media and Democracy Education and New Media Digital Divide(s) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 30 14:35:11 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Jan 2003 14:35:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Išče_se_=2E=2E=2E Message-ID: <011701c2c864$6c013b20$e405f9c2@hladnik> ... literarna delavnica, v kateri bi nekdo, ki že piše, mogel "izpiliti" svoje pisanje. ======== Iščemo študenta 4. letnika, ki bi želel po diplomi študirati nemško književnost (za naziv M. A.). Obstaja možnost, da bi vpisal prvo leto v Salzburgu (http://www.bgsu.edu/departments/greal/AYA-Salzburg.html), drugo pa v Bowling Greenu v Ohiu, s pomočjo štipendije v višini 6500 $. Če se ne bi potegoval za naziv magistra, pa bi lahko odpotoval v Bowling Green kot gost in tam delal za revijo Slovene Studies 15 ur tedensko. Interesenti naj se za več informacij povežejo s profesorjem Timom Pogačarjem (pogacar na bgnet.bgsu.edu). ======== V priponki je vabilo na znanstveno konferenco PRVA SVETOVNA VOJNA V LITERATURI IN KULTURI ZAHODNIH IN JUŽNIH SLOVANOV. Konferenca bo v Moskvi in je posvečena je 90-letnici začetka 1. svetovne vojne. Datum: 25.--26. novembra. Delovni jeziki so vsi slovanski jeziki. Članki bodo objavljeni. Do 15. marca je treba prijaviti temo, do 1. maja pa izvlečke prispevkov (do 3 strani). Prijave pošljite na naslov Julije Sozine (juliasozina na mail.ru). -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Povabilo v Moskvo.rtf Vrsta: application/msword Velikost: 13312 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20030130/f354a8e3/attachment.dot From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 2 21:45:04 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Feb 2003 21:45:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Nagradna_igra_OŠ_Preska Message-ID: <009701c2cafb$f735dea0$1703f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Petra Tomse" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, February 01, 2003 11:43 AM Subject: Nagradna igra OŠ Preska Vabim vas in slovlitovce, da si ogledate našo spletno stran in sodelujete v nagradni igri. Najdete jo na naši šolski strani na naslovu: http://www2.arnes.si/~opreskalj/tekst/zabava/igrajan03.htm Vabljeni! From mlg na ku.edu Fri Feb 7 16:42:59 2003 From: mlg na ku.edu (Greenberg, Marc L) Date: Fri, 7 Feb 2003 09:42:59 -0600 Subject: [SlovLit] FW: urgent request Message-ID: I am forwarding this to the list on behalf of my colleague, Tom Priestly, at the University of Alberta. Best regards, Marc L. Greenberg ----------------------- HUNGER-STRIKE FOR SLOVENE MINORITY LANGUAGE RIGHTS Since 26th October 1998 the Austrian national radio/TV corporation, ORF, has funded a Slovene-language service for the Slovene-speaking minority in Austria, based in the provincial capital, Klagenfurt/Celovec. From 9th July 2001, they provided a full-day service. This programme, "Radio Dva," was terminated on 31st December 2002. The provision of a minority-language programme is based on an internal statute (ORF-Gesetz, para. 5) and is in concord with the European Framework Convention for the Protection of National Minorities (signed by Austria on 1 Feb. 1995, ratified 31 Mar. 1998) and the Charter for Regional or Minority Languages, (signed by Austria on 5 May 1992, ratified 28 Jun. 2001). Towards the end of last year a petition, signed by 8,600 people, was forwarded to the Austrian Chancellor, demanding funding for the radio programme. Since the 1st January the radio staff have been working unpaid. Now, since 1st February, four staffers have been on hunger strike: Natalja Pinter, Marica Stern-Kus^ej, Marjan Pipp and Bojan Wakounig. This is a tense time in world affairs and the provision of language rights is hardly as important as wars and the threat of wars. However, what I encourage you to do will only take a few minutes: if you support the idea of an established linguistic minority being permanently provided with a radio programme in its own language, and wish to encourage the hunger strikers in their ordeal, you can register your comments on web-page http://www.radio-dva.at. You may also wish to send your comments to the Office of the Austrian Chancellor, Wolfgang Schüssel, see http://www.austria.gv.at/e/mail/mail.htm. I suggest that you also send copies of your messages to your Austrian Embassy and/or local Austrian Consulate: see http://www.austria.org/austriaintheus.shtml#5 for those in the U.S.A., http://www.bmaa.gv.at/botschaften/index.html.en elsewhere. If there is anyone you know who might support this initiative, please forward this message to them! With my thanks, Tom Priestly PS: If I have sent this to you more than once, I apologize! ============================================ Tom Priestly 9215-69 Street Edmonton AB Canada T6B 1V8 phone 780-469-2920 fax 780-492-9106 e-mail: tom.priestly na ualberta.ca ============================================ -------------------------------------------------------- Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 14 12:29:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Feb 2003 12:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Nič_več_težav_s_prevajanjem=3F Message-ID: <003001c2d41c$46da9c60$114602c1@ff.unilj.si> V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na Inštitutu Jožef Štefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz slovenščine v angleščine. Preizkus v živo na http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. lpm From matjaz.babic na ff.uni-lj.si Fri Feb 14 14:13:34 2003 From: matjaz.babic na ff.uni-lj.si (babicm) Date: Fri, 14 Feb 2003 14:13:34 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje Message-ID: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. Slovenski stavek: "Včeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo v šahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on Bled begin Europeanly championship in chess." Hm. Matjaž Babič From tomaz.erjavec na ijs.si Sat Feb 15 17:52:08 2003 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Sat, 15 Feb 2003 17:52:08 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje In-Reply-To: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> References: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <15950.28728.723425.859817@gargle.gargle.HOWL> Miran Hladnik writes: > V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na In-Bštitutu Jožef-A > -BŠtefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz-A > sloven-Bščine v angleščine. Preizkus v živo na-A > http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. babicm writes: > Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. > Slovenski stavek: "V-Bčeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo-A > v -Bšahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on-A > Bled begin Europeanly championship in chess." > Hm. > > Matja-Bž Babič-A Pa saj prevod sploh ni slab; ok, seveda ni sintakticno pravilen, vseeno pa prevede pomen - ce je nekoga zanimalo kdaj se je zacelo prvenstvo, pa ne zna slovensko, je to zvedel. Popolno (karkoli to ze pomeni) prevajane odprtega besedila je izziv tudi za fr-en in podobne pare, kjer so v razvoj vlozili ze ogromno. Tu pa program le orje ledino.. lp, Tomaz -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From ekorist na siol.net Sun Feb 16 21:13:45 2003 From: ekorist na siol.net (= Jože_Andrej_=C8ibej?=) Date: Sun, 16 Feb 2003 21:13:45 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajanje References: <000901c2d42a$e1a691a0$354602c1@ff.unilj.si> <15950.28728.723425.859817@gargle.gargle.HOWL> Message-ID: <001f01c2d5f7$e8a4fb80$c863fea9@ekoristh7lhjyu> Vsi ti "hm" so se porodili tudi meni, ko sem si nabavil "lahko različico" tega programa. Pa sem na koncu pristal pri misli, da so pač ene stvari "za na vile", druge pa "za na lopato". In se strinjam, da je treba fantom za "vile" kar takoj čestitati, zraven pa povedati, da je "lopata" še daleč, pa bi bilo koristno, če bi bila bliže in sploh ne bi bilo narobe, če bi naša mlada država ... in sploh ... in oh. LP vsem, Jože ----- Original Message ----- From: "Tomaz Erjavec" To: Cc: Sent: Saturday, February 15, 2003 5:52 PM Subject: [SlovLit] Prevajanje Miran Hladnik writes: > V torek 18. 2. 2003 bo ob 13:00 v veliki predavalnici na In-Bštitutu Jožef-A > -BŠtefan Miro Romih predstavil prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz-A > sloven-Bščine v angleščine. Preizkus v živo na-A > http://presis.amebis.si/pokazi_prevod.asp. babicm writes: > Pravkar sem preizkusil prevajalski program Presis. > Slovenski stavek: "V-Bčeraj popoldne se je na Bledu začelo evropsko prvenstvo-A > v -Bšahu." je prevedel v angleščino kot: "Yesterday in the afternoon is on-A > Bled begin Europeanly championship in chess." > Hm. > > Matja-Bž Babič-A Pa saj prevod sploh ni slab; ok, seveda ni sintakticno pravilen, vseeno pa prevede pomen - ce je nekoga zanimalo kdaj se je zacelo prvenstvo, pa ne zna slovensko, je to zvedel. Popolno (karkoli to ze pomeni) prevajane odprtega besedila je izziv tudi za fr-en in podobne pare, kjer so v razvoj vlozili ze ogromno. Tu pa program le orje ledino.. lp, Tomaz -- Tomaž Erjavec | Dept. of Intelligent Systems E-8 email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 17 12:42:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Feb 2003 12:42:26 +0100 Subject: [SlovLit] Objektivnost in znanstvenost .... Message-ID: <003a01c2d679$a5275380$114602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Denis Poniž" To: "Miran Hladnik" Sent: 17. februar 2003 7:24 Subject: Objektivnost in znanstvenost.... Ne bi se več oglašal, če mi ne bi v roke prišel, čisto po naključju, eden od letošnjih priročnikov, kar nekaj sotrudnikov ga je ustvarilo, izdal pa Gyrus. Pa me zanima samo tale malenkost: bo tudi letos famozna Maturitetna komisija za slovenski jezik izdala "mnenje" o priročniku (kih) ali pa je so) priročnik(i) tako bleščeč proizvod slovenskega lirterarnovednega uma, da to ni potrebno? Ko se bodo gospe in gospodje iz famozne komisije "izjasnili", če se seveda bodo, bom pa postavil še nekaj vprašanj z mesti v tem priročniku, ki so zelo interesantna, za dijake pa jako koristna. lp Denis Poniž From info na inventio.si Mon Feb 17 20:07:05 2003 From: info na inventio.si (Bojan IVANCIC) Date: Mon, 17 Feb 2003 20:07:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje Message-ID: <200302172007.05447.info@inventio.si> Pozdrav vsem! Ali lahko kdo pomaga? Kdaj napisati posamezen in kdaj posamičen? Moj primer: naprava sestoji iz posameznih (ali posamičnih) podsklopov. Hvala in LP Bojan -- ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ INVENTIO d.o.o. Slovenian IP Attorneys European Patent Attorneys P.O. Box 2410 SI-1001 Ljubljana SLOVENIA Tel.: (+386) 01 4211360 Fax.: (+386) 01 4211361 E-Mail: info na inventio.si http://www.inventio.si From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Feb 18 21:08:42 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 18 Feb 2003 21:08:42 +0100 Subject: [SlovLit] objektivnost Message-ID: <002001c2d789$8986cf00$7c0ef9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Za kaj pa gre? Ali za knjigo o eseju (Bartol in Dostojevski) od Rajka Korošca, Vinka Cudermana, Borisa Paternuja idr? So kakšne velike napake? Jaz sem bral le Koroščev članek, ki se mi zdi izjemno dober. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 27 13:11:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Feb 2003 13:11:53 +0100 Subject: [SlovLit] Erasmus, NUK, humor Message-ID: <000e01c2de59$6bb6e880$fc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorjanc Vojko" To: "slovenistika" Sent: Thursday, February 27, 2003 12:38 PM Subject: Erasmus Pozdravljeni, za štipendije Erasmus se je do predvidenega roka prijavilo 9 študentov, kar je glede na lansko leto 300 %-na rast. Kljub vsemu je ostalo še nekaj prostih mest. Prosim vas, če o možnostih obvestite svoje študente, tudi podiplomske. Prijavo lahko oddajo pri meni do 3. 3. 2003. Razpoložljiva mesta: Univerza na Dunaju 4 meseci Univerza v Würzburgu 6 mesecev Univerza v Tübingenu 9 mesecev Univerza v Gradcu 9 mesecev Univerza v Ghentu 2*5 mesecev Lep pozdrav, Vojko ===== From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Date: 17. februar 2003 9:35 Pozdravljeni ! V ponedeljek, 3. marca prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb ====== Da ne bodo po epo(š)ti prihajali samo vici, je tule troje naslovov za raziskave humorja: http://www.indstate.edu/nurs/mary/humor.htm http://www.amst.umd.edu/humorcenter/links.html http://www.degruyter.de/journals/humor/humor15_4.html lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 27 20:45:58 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 Feb 2003 20:45:58 +0100 Subject: [SlovLit] Zajtrk z Lucie! Message-ID: <002e01c2de98$daaf1de0$c105f9c2@hladnik> V počastitev pisateljevega 60. rojstnega dne smo poslovenili njegovo knjigo Lucie im Wald mit den Dingsda, v počastitev mednarodnega Dneva žena Vas hočemo ob skupnem zajtrku seznaniti z njo, z Lucie, oziroma njeno slovensko knjigo Lucie v gozdu z oneti! (prevod: Zdenka Hafner-Čelan, spremna beseda: Fabajan Hafner) KRAJ: kavarna PAVLVS v Celovcu, c. 10. oktobra 19 ČAS: četrtek, 6. marca 2003 ob 10.00 LUCIE bo predstavil Fabjan Hafner Prisrčno vabljeni! vdani Franc Kattnig PS: PAVLVS (lastna definicija): Zbirališče prijetnih ljudi, ki jim ne manjka humorja in kritičnega duha. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 2 13:47:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Mar 2003 13:47:54 +0100 Subject: [SlovLit] Fran Levec in drugo Message-ID: <000901c2e0b9$f2c58e00$1803f9c2@hladnik> Http://knjige.org/index.asp -- prodaja starih knjig. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/levec.html -- Fran Levec, Slovensko slovstvo (1871/72); prepis rokopisne literarne zgodovine. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri31.html -- ob koncu tedna literatura počiva (novi posnetki v fotoalbumu). lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 11 20:14:02 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 11 Mar 2003 20:14:02 +0100 Subject: [SlovLit] Dve jezikoslovni Message-ID: <00cc01c2e802$632d7fa0$0f03f9c2@hladnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/marek.pdf -- Marc L. Greenberg, Common Slavic: Progress or Crisis in its Reconstruction? Notes on recent archaeological challenges to historical linguistics (da, tudi o venetski teoriji). Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 751. sestanek v ponedeljek 17. marca 2003 ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo Primož Jakopin, Slovenska leposlovna besedila z vidika teorije informacij. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 17 15:46:31 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (RCUL) Date: Mon, 17 Mar 2003 15:46:31 +0100 Subject: [SlovLit] Cankar na klik Message-ID: <00a401c2ec93$ff8a5a40$f94602c1@ff.unilj.si> Troje povesti (1911) Ivana Cankarja: Http://www.ijs.si/lit/troje1.html-l2 -- Zgodba o dveh mladih ljudeh Http://www.ijs.si/lit/troje2.html-l2 -- Krčmar Elija Http://www.ijs.si/lit/troje3.html-l2 -- Zgodba o Šimnu Sirotniku lpmiran --- Outgoing mail is certified Virus Free. Checked by AVG anti-virus system (http://www.grisoft.com). Version: 6.0.461 / Virus Database: 260 - Release Date: 10. 03. 03 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 22 10:34:03 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 22 Mar 2003 10:34:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_venetološka_dejstva Message-ID: <002901c2f057$c1476da0$2f03f9c2@hladnik> V ameriškem spletnem časopisu Variety.com je nedavno izšel intervju (podpisal ga je neki M. Zelensky), ki lingvistično utemeljuje genetske zveze med severnoameriškimi Indijanci in srednjeevropskimi Veneti (winnetou < *v6netou6). Prebrati ga je mogoče na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/winnetou.pdf. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 2 13:42:17 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (RCUL) Date: Wed, 02 Apr 2003 13:42:17 +0200 Subject: [SlovLit] Ena zahodna in ena vzhodna Message-ID: <007501c2f90c$e9e1ac40$046802c1@ff.unilj.si> Http://www2.arnes.si/~ssmsle8/ -- Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/op_grad1.html -- o nastajanju in sprejemu Gradnikovih pesniških zbirk od Večnih studencev (1938) do Harfe v vetru (1954). lpmiran --- Outgoing mail is certified Virus Free. Checked by AVG anti-virus system (http://www.grisoft.com). Version: 6.0.465 / Virus Database: 263 - Release Date: 25. 03. 03 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 6 18:08:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 6 Apr 2003 18:08:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Štiri_predavanja_=2E=2E=2E Message-ID: <00af01c2fc72$a0dffba0$3303f9c2@hladnik> ... bo imel Ivan Dorovsky iz Brna ta teden (7. aprila do 10. aprila) na Filozofski fakulteti: O bilingvizmu, biliterarnosti in inverzni dvodomnosti (ponedeljek 10.30--12.00, # 2) Medliterarni centrizmi v balkanskih literaturah (torek 11.20--13.00, # 1) Češka slavistika prve polovice 20. stol. in mesto Josefa Pate v njej (sreda 13.50--15.30, # 2) Delo A. S. Puškina in južni Slovani (četrtek 11.20--13.00, # 209A) Vabljeni, lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 9 15:57:24 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 9 Apr 2003 15:57:24 +0200 (MEST) Subject: [SlovLit] Re: gostovanje Ivana Dorovskega iz Brna Message-ID: <20030409135724.BC79C399440@razor.arnes.si> ----- Original Message ----- From: Osolnik Vladimir To: Hladnik Miran Sent: Wednesday, April 09, 2003 1:28 PM Subject: gostovanje Ivana Dorovskega iz Brna Miran, morda bi v informacijo slovlitovski družbi zapisali besedo- dve o gostu dr. Ivanu Dorovskemu, ki je redni profesor na slavističnem inštitutu Masarikove univerze v Brnu, na katedri za slovanske književnosti: je tudi pesnik in prevajalec; napisal je 51 knjig (od tega je 16 prevodov iz različnih slovanskih jezikov) in ima bibliografijo okoli 3000 enot. Veliko se je ukvarjal s slovanskimi študijami in v njih poudarjal tesno navezanost južnoslovanskih književnosti na antično izročilo in na duhovno ustvarjalnost Mediterana. Lep pozdrav mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 10 13:04:15 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Apr 2003 13:04:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Ena_konferenčna_ena_povez avna_in_ena_revolucionarna Message-ID: <00ff01c2ff50$ee088ec0$3a03f9c2@hladnik> 1. Ena konferenčna Urad Avstrijske znanstvenoraziskovalne zveze v Budimpešti in Kakanien revisited (internetna platforma za srednje- in vzhodnoevropske študije -- http://www.kakanien.ac.at/home) organizirata med 10. in 13. decembrom 2003 v Budimpešti mednarodno konferenco z naslovom NetzKulturWissenschaft/NetCultureScience. Referati bodo na teme izgradnje omrežij (kdo so iniciatorji, kakšna je trajnost forumov ipd.), uporabo omrežij (dostopnost, način pretoka informacij) in odločanje v njih (vloga moderatorjev ipd.). Referati bodo dolgi 15--20 minut, izvlečke v obsegu 300 besed je treba poslati na naslov redaktion na kakanien.ac.at do 1. julija. Več pri meni ali na naslovu http://www.kakanien.ac.at/beitr/materialien/Kakanien_revisited2.pdf/abstract . ======== 2. Ena povezavna Http://www.ef.uni-lj.si/terminoloskislovar/index.asp -- slovenski terminološki slovar. ======== 3. Ena revolucionarna Hello Miran! I'm from sweden and have some questions. My father is slovenian. I have find some old slovenian words and I don´t understand why Slovenia don't use them. Bukve = knjiga = book Croatians says knjiga and other slavic language but no country in the world says bukve. From bukve comes bukvarnica = library and bukvarna = bookstore. Every word that have knjiga need to change. Take away knjiga. Other words is vrata = door. You can still have vrata in slovenian but it should mean gate, gateway (porto, big door). Door should be duri in slovenian. Zaprite duri, prosim! Honey = med. Med comes from viking word mjöd that is a warm drink with honey, a kind of beer. You can have med, medica = mead and honey = strd. Take away med and do it = mead. Air should be luft and not zrak as in croatian. This is old words used by slovenians. I can't believe why you don't use them. You must change this in dictionarys. This makes slovenian more unique and stronger. I mean no other languages use this words so take away the so called croatian words. Specially word similiar to croatian. You can not take back every old word, there is new words today that is unique for slovenian (like all unique word) and I am happy that slovenian still look the same as it was many hundred years ago. Only need a small,small, small, small change. I have attached a file with more proposals. You can take this discussion maybe with politicians. And if you want, you can mail me back and give a comment. MAKE SLOVENIAN STRONGER! Lep podrav ANDREAS Holmersson fat_dancer na hotmail.com ========== Lp miran From blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si Sun Apr 13 11:38:15 2003 From: blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si (Blaz_Podlesnik?=) Date: Sun, 13 Apr 2003 11:38:15 +0200 Subject: [SlovLit] Oddelek za slavistiko FF - nova podoba spletne strani Message-ID: <000b01c301a0$68726b30$c834f9c2@ff8110565bff74> Oddelek za slavistiko FF je 12. 4. 2003 prenovil svoje "ospletje". Novo podobo (in vsebine) si lahko ogledate na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slavistika LP Blaz From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 18 22:05:56 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 18 Apr 2003 22:05:56 +0200 Subject: [SlovLit] Cankar z bankovca Message-ID: <006801c305e5$ef4f30e0$3203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Polajnar Anka" To: Cc: "Hladnik Miran" Sent: Friday, April 18, 2003 1:49 PM Subject: cankar z bankovca [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je natisnjeno na denarju [...] Anka ======== V četrtek 17. aprila je Alenka Žbogar uspešno zagovarjala doktorat z naslovom Sodobna slovenska kratka zgodba in novela v literarni vedi in šolski praksi, pa smo v Slovlitu pozabili povabiti na dogodek. Čestitke! ======== Zadnja kronika SDS (št. 37) se dobi tudi na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika37.rtf. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 09:11:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Apr 2003 09:11:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Cankar z bankovca Message-ID: <01a401c3089e$5a4915e0$4503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Helena" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, April 18, 2003 11:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca Dragi Miran, na tole vprasanje: > > [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, > ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se > drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo > "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je > natisnjeno na denarju [...] Anka > nam pomaga odgovoriti besedilni korpus Nova beseda (bos.zrc- sazu.si), ki je bil v zadnjem tednu razširjen na 93 milijonov besed. (Ob kliku na rubriko "polni izbor" je mogoče videti oz. izbrati vsa besedila, vključena v korpus.) Gre za 558. poved v Cankarjevem besedilu Bela krizantema. Lp, Helena Citat: Kam je letelo vse hrepenenje, komu je bila darovana najboljša moč srca in razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa radost in bolest? -- Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeškobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev! Moje delo je knjiga ljubezni -- odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! ========== ----- Original Message ----- From: To: "miran.hladnik" Sent: Friday, April 18, 2003 11:06 PM Subject: Re:[SlovLit] Cankar z bankovca [...] kako bi se najhitreje naslo, v katerem Cankarjevem delu je odstavek, ki se zacne z "Resnicno, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drzi matere za krilo" [...] Vprasanje je iz Banke Slovenije, ki bo "ponatisnila" bankovec za deset jurjev, pa hocejo preveriti besedilo, ki je natisnjeno na denarju [...] Anka To je v Beli Krizantemi, v reprintu ob petdesetletnici Cankarjeve zalozbe (ki je enak originalu), GP Pomurski tisk Murska Sobota 1995, je na str. 57, 4. odstavek, od pete vrstice dalje. LP, Matteo Dimai ========= ----- Original Message ----- From: "JOZICA CEH" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, April 19, 2003 10:12 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca > Spoštovani, > > odgovarjam na vprašanje iz Banke Slovenije o izvoru Cankarjevega stavka > "Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere > za krilo" > To je citat iz Cankarjeve Bele krizanteme. Preverila sem v: Ivan Cankar: > Zbrano delo. Štiriindvajseta knjiga. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS, 1976. > Citat je v tej knjigi na strani 279. > Lep pozdrav > Jožica Čeh > > ======== ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, April 19, 2003 11:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankar z bankovca > Dragi Miran, > > v novi razlicici Nove besede so tudi Cankarjeva zbrana dela pa je na tisto > vprasanje iz Banke zelo lahko odgovoriti - je iz Bele krizanteme. > Je tudi (skoraj) ves Jancar. > > Lep pozdrav > Primoz > ======== ----- Original Message ----- From: "Anka Polajnar" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, April 20, 2003 11:53 AM Subject: Re: cankar z bankovca > > Hoj, > hvala za pomoc, besedilo sem nasla v spletni knjigarni Beseda (v sluzbi > ga nisem mogla prebrati, ker nimam "bralca akrobata"), takoj pa je > prisel odgovor tudi s slovlita. Se pravi, da ni res, da slovenisti > bliskovito reagirajo samo na jezikoslovne zadeve. Lp, Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 09:16:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 22 Apr 2003 09:16:19 +0200 Subject: [SlovLit] Cankar, tokrat s Hiso Marije Pomocnice Message-ID: <01ca01c3089f$13e98840$4503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "anaj grcar" To: Sent: Monday, April 21, 2003 6:51 PM Subject: lep pozdrav! > Sem dijakinja tretjega letnika Srednje sole za oblikovanje in fotografijo in delam seminarsko nalogo knjige Ivana Cankarja: Hisa Marije Pomocnice.Zanima me, kje bi lahko dobila ozadje nastanka dela in odgovor na vprasanje, zakaj se je avtor ponekod tako "brutalno" izraza in opisuje tudi tisto, kar naj ne bi oz. je bilo takrat nemoralno. Knjiga mi je ponekod zelo nejasno napisana, saj avtor stalno menjava realnost in iluzijo oz. onostranstvo.Ze vnaprej se Vam najlepse zahvaljujem za odgovor! Lepo pozdravljeni!Anja Grcar > > > --------------------------------- > Do you Yahoo!? > The New Yahoo! Search - Faster. Easier. Bingo. From petra_likar na hotmail.com Thu Apr 24 20:33:58 2003 From: petra_likar na hotmail.com (petra_likar na hotmail.com) Date: Thu, 24 Apr 2003 20:33:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Izšla_je_revija_Literarna_zrna Message-ID: Pozdravljeni! V četrtek, 24. 4. 2003, je izšla prva številka revije Literarna zrna (zbornik študentov slovenistike in komparativistike), ki je nastala kot naslednica revije Slavica. V prvi številki revije, ki obsega 52 strani formata A5, si lahko preberete razpravo Petra Jurgca Tro- in veččlenski samoglasniški nizi v knjižni slovenščini, intervjuje z Ervinom Fritzom, Zoranom Pevcem in Anito Šefer Mihelič, pesmi Marjane Dolšine, Neje Morato, D. P. in Eve Primožič, prozna besedila Urške Južnič, Zsolta Lukacsa in Jožka Štucina, kratko poročilo Ane Hlebanja o absolventskem izletu 2002 ter seznam del, ki jih priporočajo v branje študentje komparativističnega in slovenističnega oddelka. Prvo kal je torej seme pognalo, naslednja številka revije pa bo izšla predvidoma v novembru. Vsi, ki bi želeli sodelovati pri nastajanju nove številke revije Literarna zrna, se lahko oglasite preko elektronskih naslovov literarna_zrna@hotmail.com in petra_likar na hotmail.com ter preko telefonske številke 041 555 187. Lep pozdrav! Petra Likar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 24 21:40:48 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Apr 2003 21:40:48 +0200 Subject: [SlovLit] Slovitov arhiv Message-ID: <00f701c30a99$6c1cb2c0$4d03f9c2@hladnik> Slovlitov arhiv od leta 2000 dalje je spet dostopen na naslovu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/. Iz njega nekaj rastoče statistike: 2000: 159 sporočil 2001: 189 sporočil 2002: 227 sporočil Za leto 1999 je arhiv na naslovu http://groups.yahoo.com/group/slovlit/ Predhodnica Slovlita (oddelčne novice) za leta 1996--1998 pa je na naslovu http://www.ijs.si/lit/novice.html-l2. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 21:12:40 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 May 2003 21:12:40 +0200 Subject: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <001d01c31271$23a49960$da05f9c2@hladnik> From: "Borut Omerzel" To: Subject: Balkanska antologija_prevajanje iz albanscine in turscine v slovenscino Date: Sun, 4 May 2003 18:28:17 +0200 Dragi Miran, prof. Asterios Argyriou iz Strasbourga isce prevajalca za Balkanski cvetober oziroma antologijo (Balkanian Anthology), in sicer za prevod esejisticnih in leposlovnih besedil iz albanscine in turscine v slovenscino. Ce koga zanima, naj se javi profesorju na naslov: argyriou.seen na wanadoo.fr. Njegov postni naslov je: Prof. Asterios ARGYRIOU 6, rue de Touraine 67100 STRASBOURG FRANCIJA lep pozdrav borut From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 21:28:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 4 May 2003 21:28:32 +0200 Subject: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <01b601c31273$5a357e20$da05f9c2@hladnik> Nič ne vprašam za dovoljenje, kar naprej v forum pošiljam, take narave je pač, lp miran ========= ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 02, 2003 9:55 PM Subject: Kaj sploh delamo lektorji v tujini? > Lep pozdrav iz Münchna! > > Pred kratkim smo ustanovili v Münchnu ziveci Slovenci > organizacijo SEN, ki naj bi povezovala Slovence po Evropi > in z Evropo. V torek smo imeli tudi sestanek upravnega > odbora in ena od novih clanic, sicer predstavnica Kompasa > v Münchnu, na moje zatrjevanje, da mora nas delovni jezik > ostati slovenscina - s tem vred pa tudi dokumenti - vsaj v > dvojniku, ce ze ne samo v slovenscini - da je to popolnoma > nesmiselno, da je slovenscina pac premajhna, da bi se jo > ucili, prav tako je pretezka in vsa ponosna je povedala, > da se oni z domacim podjetjem v Sloveniji - torej Slovenci > s Slovenci pogovarjajo izkljucno anglesko ali nemsko - ker > sta to pac svetovna jezika. > > Ja, povedala sem ji, da se zanimanje za slovenscino tukaj > povecuje, ampak na vse argumente je odgovorila bolj z > nekaksnim posmehom, da slovenscina pridobiva patino. > > No, clovek se res vprasa, da kako naj pricakujemo od > drugih, da bodo nas jezik spostovali, ce ga sami ne. > > Lep pozdrav > Mateja Jemec > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:47:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:47:51 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski kulturni trikotnik Message-ID: <010e01c31400$01ca5a60$7a03f9c2@hladnik> From: "Janez Vrecko" To: Subject: slovenski kulturni trikotnik Date: Tue, 6 May 2003 15:44:05 +0200 Za raziskovalko v tujini potrebujemo čim več informacij v zvezi s "slovenskim kulturnim trikotnikom". Italjanske, slovanske in nemške komponente v slovenski kulturi: - v običajih - v ljudski pesmi - v pravljicah in basnih - v nošnji - v književnosti - v jeziku - v arhitekturi Kako te komponente izgubljajo izvornost in postajajo nosilke slovenskosti? V katerih literarnih delih je videti elemente, ki izvirajo iz romanske, germanske in slovanske inspiracije? Multikulturalizem kot vrednota slovenske kulture? V katerih delih je to posebej vidno? Hvala vsem za pomoč! Lp Janez Vrečko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:50:14 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: V A B I L O Message-ID: <012401c31400$551c9d40$7a03f9c2@hladnik> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Bogomir Mihevc Za: Poslano: 6. maj 2003 9:06 Zadeva: FW: V A B I L O Spostovani, posredujem vam vabilo na mednarodno delavnico o vlogi zunanjih ocenjevalcev pri evalvaciji v visokem solstvu, 14.5.2003 10-17 na Univerzi v Mariboru. Na delavnici bo predstavljeno porocilo nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva v RS (2002). Kotizacije ni. Povabite kolege in kolegice! Na www.uni-lj.si/kakovost lahko dobite novice in prispevke o skrbi za kakovost in o visokem solstvu, porocila UL in povezave na ustrezne organizacije Lepo pozdravljeni! Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:52:52 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:52:52 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Turki pa Albanci Message-ID: <012c01c31400$b3fc0760$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Tom Lozar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, May 05, 2003 1:54 AM Subject: Re: [SlovLit] Turki pa Albanci > Kot profesor anglescine sem bolj zaskrbljen za anglescino kot za slovenscino. > To, da razni tipi, ki MISLIJO, da obvladajo anglescino, uporabljajo > anglescino, me posteno moti. Z veseljem bi lektoriral in se krohotal > ob anglescini Kompasove osebe v Munchnu. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 20:53:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 20:53:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elekt ronskih_informacijskih_virih Message-ID: <013401c31400$d6b8d9e0$7a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, May 05, 2003 10:45 AM Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V ponedeljek, 12. maja prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 22:29:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 May 2003 22:29:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <01f101c31417$9f7a46a0$7a03f9c2@hladnik> Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi prilogi Znanost apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem samostojno vpisovanje bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, saj so stroški za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na članek. Apel naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale prilagoditi novemu načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj z založniki postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi stremljivejše knjižnice lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih revij, za kar že obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove predloge? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 9 12:39:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Fri, 9 May 2003 12:39:54 +0200 (MEST) Subject: Fw: Re:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <20030509103954.DEB933994C2@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Fri, 9 May 2003 01:20:25 +0200 From: = Jože_Andrej_Čibej?= To: "Miran Hladnik" Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem? Če se zdi smiselno -- lahko, seveda. Čeprav odpirava Pandorino skrinjico. LP, Jože ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "Jože Andrej Čibej" Sent: Thursday, May 08, 2003 10:32 AM Subject: Re: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > Jože, smem dati to naprej na Slovlit? lp miran > > ----- Original Message ----- > From: "Jože Andrej Čibej" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Wednesday, May 07, 2003 4:37 PM > Subject: Re: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > > > > Trenutno težko, ker sem zelo pristranski. Brskam po "svojem > > COBISS-u", gledam in se čudim. In razmišljam, da bi morda > > sam res še najlaže pospravil in bi potem o meni brati Hrvati > > peli z rekcijami tipa "instrumental brez predloga" v slogu, > > ki ga je začrtal Šenoa: "... i svi ga zvaše Herkulom." > > Skratka, Avgijev hlev, preden preveč naložim. Pa vendar: za > > nekatere hlevarje več in bolje, kot bodo kadar koli sami .. > > ne, ne "sposobni", nikakor, pač pa -- "voljni" in > > "disciplinirani" storiti. Zato težko sodim, ali ni za dobro > > pokritje boljši "veliki brat" v smislu avtomatične > > zabeležke, ki jo je dolžan preskrbeti založnik na osnovi > > poenotene predloge, ki bi vsebovala enolične idente: davčno > > številko avtorja (ja, ko bo imel DURS spodobno urejeno > > bazo!) in -- če obstaja -- šifro raziskovalca, ISSN revije > > in druge podatke o bibliografski enoti, predlog razvrstitve > > po vsebini (UDK, ...) in zvrsteh (slavna "1.1 ZNANOST (z > > veliko)" in navzdol, ... , avtor pa bi prispeval svoj "se > > strinjam" (ali pa tudi ne). > > > > LP, Jože > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Miran Hladnik" > > To: "SLOVLIT" > > Sent: Tuesday, May 06, 2003 10:29 PM > > Subject: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem > > > > > > Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi > > prilogi Znanost > > apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem > > samostojno vpisovanje > > bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, > > saj so stroški > > za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na > > članek. Apel > > naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale > > prilagoditi novemu > > načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj > > z založniki > > postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi > > stremljivejše knjižnice > > lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih > > revij, za kar že > > obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove > > predloge? > > > > lp miran > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> > > Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na > > zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European > > (ISO). > > > > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 11 20:38:41 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 11 May 2003 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] Vsakdanjost Message-ID: <01ce01c317ec$8c71e120$6b03f9c2@hladnik> From: "Matej Krajnc" To: Subject: Re: SlovLit Digest, Vol 13, Issue 3 Date: Sat, 10 May 2003 15:47:15 +0200 > Spostovani, > > vljudno vabim na predstavitev svojih novih knjig: zbirke kratkih zgodb > ZGODBE IZ PRVE ROKE in zbirke sonetov/sonetnih vencev VSAKDANJOST (oboje > izslo pri zalozbi KUD Stempihar, Celje) v > knjigarno Konzorcij, 22. 5. 2003 ob 18h. > > Pozdrav, > > Matej Krajnc > > Matej Krajnc > Celje > http://freeweb.siol.net/krajnc75 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 07:06:10 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 May 2003 07:06:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_načitane Message-ID: <002b01c31b69$0bbc1f20$d505f9c2@hladnik> Bi kdo vedel, od kod je princ Kutazen? Našel sem ga v naslednjih Gradnikovih verzih: In komaj na isti postaji poklon izmenjala sva princ Kutázen, k odhodu zapiskal je že postiljon in naju razpihal narazen. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 18 08:42:54 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 May 2003 08:42:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_38 Message-ID: <013901c31d08$b82b5fa0$e905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 16, 2003 9:38 AM Subject: Kronika Miran, pripel sem Kroniko 38, da bi jo lahko na ogled postavil. Že vnaprej hvala. Zoltan Jan ======= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kronika38.doc. Dolgo! lpmiran From krena19 na email.si Tue May 20 11:17:21 2003 From: krena19 na email.si (xxx xxx) Date: Tue, 20 May 2003 11:17:21 +0200 Subject: [SlovLit] matura Message-ID: <20030520091721.7D2948E65E@www.email.si> Kako to, da bo drugo leto na maturi iz slovenskega jezika za esej zopet Alamut? Kar dve leti zaporedoma?!? Hvala za odgovor in lep pozdrav, Anja Kren ____________________ http://www.email.si/ From Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si Tue May 27 08:50:02 2003 From: Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si (Hladnik Miran) Date: Tue, 27 May 2003 08:50:02 +0200 Subject: [SlovLit] Publikacije raziskav na FF Message-ID: Drage kolegice in kolegi, Vabimo vas na 20. razstavo z naslovom >Publikacije in predstavitev izsledkov znanstveno-raziskovalnega dela Filozofske fakultete za leto 2002<, ki bo odprta do 14. 6. 2003, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure, v Kulturno informacijskem centru Mestnega muzeja na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani. Odprtje razstave bo v cetrtek, 29. 5. 2003 ob 12. uri. Alenka Logar Pleško, vodja OHK FF From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 27 21:16:22 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 May 2003 21:16:22 +0200 Subject: [SlovLit] = 22=2E_slovenistični_simpozij Message-ID: <00f901c32484$76eafae0$5303f9c2@hladnik> Spoštovana slovenistična srenja, leto je naokrog in tu je vabilo na 22. mednarodni slovenistični simpozij z naslovom Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem (Členitev jezikovne resničnosti), ki se bo pod vodstvom Erike Kržišnik dogajal 27. in 28. novembra. Več na straneh http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=81 in http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij-22-prijavnica1.asp lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 28 17:18:31 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 May 2003 17:18:31 +0200 Subject: [SlovLit] Bolonja Message-ID: <001901c3252c$6c0d3720$2b6802c1@ff.unilj.si> Date: Wed, 28 May 2003 15:02:47 +0200 From: Bogomir Mihevc Subject: FW: VABILO! Sposotovani, spostovana, Posredujem vabilo na delavnico 4.6.2003 na Pravni f. v Lj. o modelih študija v "bolonjskem procesu" vsklajevanja evropskega visokega šolstva. Ce bi radi o teh stvareh prebrali kaj vec, poglejte na domaco stran www.uni-lj.si/kakovost npr. ARHIV: "Evropski, svetovni..." in "Studijski programi". Prilagam kratek pregled stopenj studija "po bolonjsko", z mojo oceno primernosti posameznih modelov za razlicne razmere clanic UL glede na (moje!) predpostavke. Zanima me vas komentar o o prilozenem pregledu, pa tudi o domaci strani. Pozdrav! B.Mihevc -----Original Message----- From: NA Slovenia Erasmus [mailto:neza.pajnic na cpi.si] Sent: Friday, May 23, 2003 12:29 PM To: 'Bogomir Mihevc' Subject: VABILO! Importance: High Spostovani dr. Mihevc, vljudno vas prosim, da prilozeno vabilo, ki ga posiljam tudi vam, razsirite vasemu seznamu naslovnikov. Veliko je sicer oseb, ki smo jih ze neposredno povabili, vseeno menim, da je tematika zelo zelo aktualna in bi bilo zanimivo za marsikoga.Hvala in lep pozdrav, Neza Pajnic _________________________________________________ Neža Pajnič Nacionalna koordinatorka Erasmus National Erasmus coordinator Služba za programe EU - EU Programmes Agency www.cpi.si/speu neza.pajnic na cpi.si Ob železnici 16 SI - 1000 Ljubljana Tel.: +386.1.5864-233 Fax: +386.1.5864-231 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 10 16:51:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Jun 2003 16:51:53 +0200 Subject: [SlovLit] arhibald Message-ID: <004001c32f71$02990ae0$f905f9c2@hladnik> Poizvedovanje po princu Kutazenu zadnjič ni obrodilo sadu, mogoče pa bo kdo vedel, na katerega dramskega Arhibalda je mislil Gradnik v naslednjih verzih: Ko duša se mi vrača v galerijo spominov, ki jo čas je izgradil: Gorico vidim ... oder -- vsem žarijo obrazi -- a na odru, ko da živ zares je sredi vitezov in halj blestečih, Arhibald, dveh kraljev kralj. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 12 09:59:39 2003 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 09:59:39 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec Message-ID: <016f01c330b8$9403d260$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Bjelčevič Aleksander" To: "Miran Stuhec" ; "Hladnik Miran" Sent: Wednesday, June 11, 2003 2:33 PM Subject: Kekec Draga Mirana [Štuhec in Hladnik, op. mh], Kekčeve poti na Mangart bodo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija. Zbor ob 8.30 zjutraj v Ljubljani pred FF, da se boste Mariborčani lahko pripeljali. Gremo z avtomobili, gremo čez mejo v Italijo (dokumenti!) do Mangartskih jezer, od tam na Mangartsko sedlo (4 ure hoje), s sedla je do vrha še 1.5 ure. Gremo po lahki, Italijanski poti. Sestopimo nazaj do koče na sedlu, kjer bomo prespali (ok. 1500 SIT). Prvi dan bomo hodili ok 8 ur. Vroče bo: kratke hlače, očala, veliko vode ipd. Imejte ustrezne čevlje, rezervno perilo, vsaj 2-3 litre vode, obliže, malico, denar, dokumente - ja, pa rjuhe, da bo spanje v koči cenejše! V nedeljo sestop k jezerom, potem si bomo pa že kaj zmislili. Miran, ali daš tole na SLOVLIT! Miran, prosim, nujno dopiši: na Kekca gremo z osebnimi avti; kdor ga ima, naj ga prinese s seboj. [Aleš, op. mh] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 09:53:17 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 09:53:17 +0200 Subject: [SlovLit] Izobraževalni_seminar_za_učitelje_slo venščine_kot_drugega_ali_tujega_jezika Message-ID: <014901c330b7$afd49980$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zemljarič Jana" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 12, 2003 9:05 AM Subject: Dvodnevni izobraževalni seminar učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika četrtek, 26. junij, predavalnica: 1A, računalniška 04 9.00--9.30 Začetek seminarja -- Kam gre Center? 9.30--10.15 Marko Stabej: Strah in pogum: vprašanje praga jezikovne inovativnosti 10.15--11.00 Brane Mozetič: Center za slovensko književnost -- predstavitveno predavanje 11.00--11.30 odmor 11.30--12.15 Vojko Gorjanc: Leksikalne funkcije -- slovar in korpus, predavanje 12.15--13.00 Jana Zemljarič Miklavčič in drugi: Slovenščina na daljavo; predstavitev 13.00--15.00 odmor 15.00--16.30 16.30--18.00 Vojko Gorjanc: Leksikalne funkcije -- slovar in korpus, delavnica v dveh skupinah 15.00--16.30 16.30--18.00 Ina Ferbežar in drugi: Slovenščina na daljavo; delavnica v dveh skupinah petek, 27. junij predavalnica: 15, 04 10.00--10.45 Igor Grdina: Književnost in kulturna zgodovina; predavanje 10.45--12.00 Ljuba Črnivec: Lektor kot človek in strokovnjak; predavanje z delavnico 12.00--12.30 odmor 12.30--13.15 Marko Stabej in Ina Ferbežar: Alternativne tehnike preverjanja znanja 13.15--14.45 Predstavitev novih gradiv za učenje slovenščine kot J2/JT: - Andreja Ponikvar, Nataša Pirih Svetina: A, B, C ? 1, 2, 3 gremo - Ljuba Črnivec: Slovnične preglednice - Mateja Pezdirc Bartol: Umetnostna besedila na tečaju slovenščine; priročnik 14.45--15.15 evalvacija seminarja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 10:00:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 10:00:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: "Gogina podoknica" v Novem mestu! Message-ID: <017901c330b8$ba2f8ce0$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovič" To: Sent: Wednesday, June 11, 2003 2:14 PM Subject: "Gogina podoknica" v Novem mestu! > Prisrčno vabljeni - ne bo vam žal! > Marijan > > > Gogina podoknica > zvočno-prostorska interpretacija poezije > > (retrospektiva lirike pri Literarni zbirki Goga, 2000-2003) > > Novo mesto, Knjigarna Goga, sobota, 14. junij 2003, 21.00 > > Snovanje: Marijan Dović (zvoki), Tomaž Koncilija (beseda) > Dramatični učinki: Marko Kralj, Boštjan Pucelj, Mitja Ličen, Tina Dović > > Posadka > Branko Jordan, Tomaž Koncilija: umetniška beseda > Tadej Božič, saksofon > Marijan Dović, violina > Gregor Iskra, pozavna > Anja Rebolj, violončelo > Miro Tomšič, tolkala > > Gogina podoknica v polni meri izkorišča specifične izrazne možnosti, ki jih > ponujajo konfiguracija terena (atrij z okni v prvem nadstropju) in akustika > prostora. Temelji na vrhunski igralski interpretaciji, izdelani sceni in > kombiniranim kompozicijsko-improvizacijskim pristopom h glasbi, ki jo izvaja > popolnoma nekonvencionalna zasedba. Glasba ni le ilustrativni "privesek" > poeziji, temveč v sozvočju z njo ustvarja novo organično celoto, skupaj z > njo pa stremi k umetniškemu presežku seštevka obojega, ki se zmore udejaniti > le v čisto konkretnih okoliščinah neke poletne noči, nekega prostora in neke > specifične publike. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 15:25:59 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Jun 2003 15:25:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_DOPOLNILO=3A_Izobraž evalni_seminar_za_učite lje_slovenščine_kot_drugega_ali_tujega_jezika Message-ID: <026a01c330e6$2ac571e0$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zemljarič Jana" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 12, 2003 12:17 PM Subject: DOPOLNILO: Izobraževalni seminar za učitelje slovenščine kot drugega ali tujega jezika > Spoštovani kolegi in ostali zainteresirani, > izpadel je pomemben podatek: dvodnevni izobraževalni seminar za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika bo 26. in 27. junija, seveda na Filozofski fakulteti, v učilnicah, kot so objavljene v programu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 20 16:28:21 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 20 Jun 2003 16:28:21 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kekec Message-ID: <00db01c33738$342a75c0$ef05f9c2@hladnik> Če še ni prepozno: da bi spali še ceneje, vzemite na Kekčevo pot potrjeno planinsko izkaznico in svojo rjuho. Za poskočno popotnico smo kekčevci dobili naslednjo poezijo: ----- Original Message ----- From: "Barbara Suša" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 19, 2003 8:32 AM Subject: Re: [SlovLit] Kekec > ODA > > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > Vzpnem se nežno na Turnc > in spet ! omamljen od višine > spolzim v njene vlažne globeli. > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > Znova in znova zanosno znojim se, > zdihujem in ritam , > vrhunec v Sedlu prihaja ! > O, poljubljam vaju > vrhova Šmarne gore ! > O, da! Ljubim se s tabo narava ! > Edina si, dražestna nevesta, > ki z mano zvesta do groba ostaja ! > > [...] > > > > Kekčeve poti na Mangart bodo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija. Zbor > ob > > 8.30 zjutraj v Ljubljani pred FF, da se boste Mariborčani lahko > pripeljali. > > Gremo z avtomobili, gremo čez mejo v Italijo (dokumenti!) do Mangartskih > > jezer, od tam na Mangartsko sedlo (4 ure hoje), s sedla je do vrha še 1.5 > > ure. Gremo po lahki, Italijanski poti. Sestopimo nazaj do koče na sedlu, > > kjer bomo prespali (ok. 1500 SIT). Prvi dan bomo hodili ok 8 ur. Vroče bo: > > kratke hlače, očala, veliko vode ipd. Imejte ustrezne čevlje, rezervno > > perilo, vsaj 2-3 litre vode, obliže, malico, denar, dokumente - ja, pa > > rjuhe, da bo spanje v koči cenejše! V nedeljo sestop k jezerom, potem si > > bomo pa že kaj zmislili. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 23 19:42:30 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jun 2003 19:42:30 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Kutazen, Arhibald in Kekec Message-ID: <002a01c339b8$71a96b40$da05f9c2@hladnik> Na moja poizvedovanja o trdih orehih v Gradnikovih neobjavljenih verzih so se z nasveti prijazno odzvali Breda Pogorelec, Denis Poniž, Peter Weiss, Vlado Nartnik in Chikako Shigemori Bučar. Arhibalda je našel Denis Poniž v drugem delu Shakespearjeve drame Henrik IV (bolj je znan pod imenom Earl of Douglas), medtem ko princ Kutazen ostaja uganka: čeprav ima ena od japonskih spletnih strani v naslovu izraz kutasen, najbrž ne gre za japonsko besedo. Kaj pa Kekec? Ta je bil patron nevemžekaterega planinskega pohoda slavistov. Tokrat (21. in 22. junija) je imel za cilj naš tretji najvišji vrh Mangart. Kekčevci (Aleš B. kot vodja, Jaka O. kot njegova desna roka in uradni snemalec, Herman kot Kristinin varuh in skupinin govornik, Jože U. kot predstavnik drugih oddelkov in celokupne fakultete, Miran H. kot kronist) ter Mojčevke (Tanja in Monika, ki sta zastopali vse, ki prej še nikoli niso bili v hribih, Katja, ki je imela poln nahrbtnik dobrot, od asistentov Alenka Ž., iz knjižnice Kristina P. in od kronista Mira H.) so napadli goro kar od Belopeških jezer, jo zavzeli od desne v enem nonšalantnem zamahu (z vmesno plezalno predstavo izbranih članov ekspedicije v ferati Via Italia), na vrhu občudovali glorijo ali obstret, prespali kot absolutni višek na podstrehi koče na Mangartskem sedlu in se naslednji dan po hudo razdrti poti čez Plazje vrnili v civilizacijo. Nezadovoljneža ni bilo med ohranjevalci plemenite kekčevske tradicije: po 2000 m vzpona in prav toliko spusta so njihovi obrazi sicer kazali rahle sledi utrujenosti, čeznje pa so se malali izrazi zadovoljstva in ponosa vsled premaganih težkoč. Ko bo fotodokumentacija urejena in na splet postavljena, pokažemo nanjo. lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Mon Jun 23 21:24:46 2003 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jun 2003 21:24:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Še_en_odmev_na_Kekca Message-ID: <010301c339bd$1c822800$da05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Polajnar Anka" Cc: Sent: Monday, June 23, 2003 1:30 PM Subject: Še en odmev na Kekca Še en odmev na Kekca: pol pesmi sem poslala že včeraj opoldne na Kristinin mobi (da bi si jo prepevali po Mangartu), pa ste se očitno imeli tako fajn, da je Kristina sms prebrala šele doma. Jaz obžalujem izostanek, sva pa hodila v soboto z Vidom po originalnih Kekčevih potkah v Pišnici - saj tudi to šteje, a ne? Lep pozdrav, Anka Rožletova pesem na Kekčevo vižo Kdor vesele pesmi poje, ta se nima česa b't, ta se briga le za svoje, ta 'ma zmerej pouhno r't. Nas pa stiska depresija, v žilah kri nam ledeni, ko smo sami, nas tko zvija, da nam pokajo kosti. Eni se nam smejejo, da smo mile jere - ampak men ni n'č neroden, da od življenja sem tepen - vsaj nikol noben nau mogu rečt, da nisem biu pošten. Avtor pesmi (in cele zbirke Razmigajmo se v križu. - Lj, 2003) je Andrej Rozman Roza. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 24 10:49:50 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 24 Jun 2003 10:49:50 +0200 Subject: [SlovLit] Spam Message-ID: <00f901c33a2d$9361b7e0$6c03f9c2@hladnik> Na dan dobim v svoj e-poštni predalček več kot 50 reklam in ročnega brisanja neželene pošte imam res dovolj. Poskusil sem montirati nekaj orodij (Popfile ipd.), ki bi pošto samodejno prefiltrirala, vendar jih poštni program Outlook Express ni najbolje prebavil, zato sprašujem po vaših izkušnjah in priporočilih. Lp miran hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 25 08:50:14 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Jun 2003 08:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re:klamne smeti, pet odgovorov Message-ID: <00ae01c33ae6$08eacac0$f605f9c2@hladnik> [1] ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 12:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam > Uporabljam McAfee-jev SpamKiller, čisto zares nabavljen za > 29 USD. Investicija se je več kot splačala. Z Outlook > Expressom se dobro razume. Ker imam zelo malo angleške pošte > (pošiljatelje pa označene s "prijatelj" in pošiljke > avtomatično preskočijo "ubijanje"), sem si lahko privoščil, > da sem ga ob njem znanih izločitvenih besedah in > kombinacijah naščuval na vso komercialo (extra, discount, > purchase, buy, ...). Še vedno brišem 50-70 mailov dnevno, > vendar so vsi zbrani v njegovi škatli, preletim jih v 10 > sekundah in ... hriemo via! (Velarnega ne znam napisati ...) > Možno je "reševanje" (rescue) tistih, ki so po nesreči med > odpadki, pa tudi obratno, dodajanje filtrov glede na vsebino > tistih, ki so ušli udarcu, pa naj bi bili prihodnjič zadeti > v glavo ... > > LP, Jože A. Čibej > ===== [2] ----- Original Message ----- From: "cooper" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 4:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam Dear Miran, Lasciate ogni speranza! Our computer people (very sophisticated) have tried to protect us from this plague, but with no real success. It's become so bad that even the US Congress is planning to act (most uncharacteristic of them, but then they too receive a lot of spam; for that reason I think they should be deprived of government-funded health care, in which case they might act on providing health care for everyone in this country, too... ampak sanjam...). AOL has apparently managed to install some filters, but they work only after the first contact so are only marginally effective. If you do find something that works, please let us know! All the best, --Henry Henry R. Cooper, Jr. (home) 812-332-9341 Department of Slavic Languages & Literatures (off.) 812-855-6227 1020 E. Kirkwood Avenue (off.) 812-855-2608 Ballantine Hall 502 (fax ) 812-855-2107 Indiana University (Fla.) 386-761-2737 Bloomington IN 47405-7103 (cell) 812-219-1500 USA cooper na indiana.edu =========== [3] ----- Original Message ----- From: "Marjan Tomkiewicz" To: "Marina Urbas" Cc: ; "'Piuzi, Samo; Dinamik Bovec'" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:36 PM Subject: RE: [SlovLit] Spam Bom odgovoril, Marina, z veseljem! Orodje, ki bi se ga po mojem splačalo poskusiti, se imenuje iHateSpam, trži ga Sunbelt software (ki trži še marsikaj drugega dobrega). Opis z možnostjo, da pobereš preizkusno različico, je na http://www.sunbelt-software.com/product.cfm?id=930. Sicer ima tudi zastopnika v Sloveniji (po mojem tudi enega najboljših), Dinamik iz Bovca; njihova predstavitev je na http://www.dinamik.si/. Obstaja tudi možnost, da bi namesto programa outlook express uporabljal program outlook (jaz imam znanca, ki zdaj ne zamenja več nazaj na outlook express). Pa morda težava ni v tem. Outlook express običajno uporabljajo tam, kjer je uporabnikov PC s počasno povezavo povezan z internetom ponudnika storitev (npr. SIOL ali Arnes). Da bi kateri koli program, ki obravnava spam na stroju takega uporabnika, lahko pregledal sumljivo gradivo, mora do njega priti, za to pa ga mora prebrati (sneti) s ponudnikovega poštnega strežnika (SIOL, Arnes, Volja...) in to čez tako povezavo traja, žre čas in telefonske impulze. Obstajajo rešitve, ki se jih namesti na poštni strežnik tako, da že tam razmečejo stvari v ustrezne mape - približno - sumljivo, verjetno čisto, skoraj gotovo spam. Ker že tečejo na poštnem strežniku, ni ozkega grla z prenosi reči, ki jih ne rabiš, na uporabnikov računalnik, preden jih zavržeš. Ampak taka orodja morajo verjetno namestiti ponudniki oziroma upravniki poštnih strežnikov. Tole sem poslal v vednost tudi že omenjenemu zastopniku, ki bo morda tudi lahko še kaj svetoval. Vsem trem lep pozdrav, Marjan -----Original Message----- From: Marina Urbas Sent: Tuesday, June 24, 2003 10:56 AM To: Marjan Tomkiewicz Subject: FW: [SlovLit] Spam Pozdravljen, Marjan, Ne vem, če sedaj utegneš odgovoriti na tale mail s Filozofske fakultete (dopisovanje slavistov), vem pa, da imaš veliko srce in si pripravljen pomagati. Torej, če morda utegneš ... Marina. ======= [4] ----- Original Message ----- From: "Brane Gradišnik" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:25 PM Subject: Fw: [SlovLit] Spam > Miran, > če nisi seznanjen s spodaj naslovljenim Mazzinijevim tekstom... > Lep pozdrav > Branko > > ----- Original Message ----- > From: "Miha Mazzini" > To: "Brane Gradišnik" > Sent: Tuesday, June 24, 2003 1:57 PM > Subject: Re: [SlovLit] Spam > > > > Mirana poznam, seveda. Edino, kar lahko svetujem, sem napisal na > > http://friends.s5.net/mazzini/odgovori/odgovor00071.html > > > > Pozdrav, Miha > > www.MihaMazzini.com ========= [5] ----- Original Message ----- From: "Bojan IVANCIC" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, June 24, 2003 2:01 PM Subject: Re: [SlovLit] Spam Poskusite s Spamassassin. Oglejte si ga na naslovu: http://support.real-time.com/open-source/spamassassin/index.html Sam sicer ne uporabljam Windows operacijskega sistema, temveč Linux, in tamkaj deluje b.p. LP, Bojan ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Bojan IVANCIC Ljubljana, SLOVENIA bivancic na inventio.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 28 07:46:01 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 28 Jun 2003 07:46:01 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <01b001c33d38$8fa4a1e0$cd05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jure Zupan" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 26, 2003 4:57 PM Subject: RE: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Problem samostojnega vnosa opisa publikacijskih enot v sistem COBISS je v tem, da s(m)o slovenski raziskovalci precej blagohotni pri ocenjevanju lastih del. Prvi primer: Že pri sedanjem (kontroliranem) načinu vnosa, avtorji povsem nekritično vnašajo svoje dela v rubriko 2.01 Znanstvena monografija. V tej kategoriji, v kateri bi se, po vsej logiki težavnosti in pomembnosti, lahko znašlo le nekaj deset(??) del letno, je v COBISSU vse od delnih letnih poročil za mednarodne projekte, do komentarjev k zakonom slovenske zakonodaje (kar je povsem strokovno delo in nima z znanostjo ali raziskavami nobene zveze). Ko sem pred leti zahteval omenjene "monografije" na vpogled sem: a) dobil nekaj s spiralo zvezanih poročil brez ISBN številk v izdaji slovenskih "založb", o katerih ni nobenega podatka niti na spletu, kaj šele v registru odjetij in b) poduk "da je taka logika ... primitivna in priskutna in ter za interese slovenske nacije bolj uničujča kot 50 let komunstičnega totalitarizma". Iz takega gledišča je razumljivo, da si veliko raziskovalcev želi vnašati svoja dela po lastni podobi. Je pa hkrati tudi res, da bi verjetno velika večina vnašala svoja dela povsem spodobno in korektno. Podobni pritiski so, po mojih podatkih, na skoro vseh inštitucijah kjer imajo kvalificirane knjižničarje za vnos bibliografskih podatkov. Seveda je možno dopustiti svoboden pristop vseh avtorjev in reči, da se bodo avtorji (vnašalci neresnih ali prepotento ocenjenih de) sami blamirali pred javnosto. Nerodno pri tem je dejstvo, da v Sloveniji dejanska kvaliteta in strokovnost (na kateremkoli področju: znanost, kultura, tehnologija, novinarstvo itd) ne štejeta praktično nič. Pomembna je le formalna številka. In ker je stanja tako, si verjetno COBISS prizadeva, da bi bili vnosi enot vsaj od daleč relevantni glede na opisana dela. Drugi primer: Pred štirimi leti sem v predavnaju na SAZU opozoril na dejstvo, da od cca 800 slovenskih rednih(!) profesorjev in svetnikov na inštitutih, 25 % (preko 200!!)ne dosega tistih mnimalnih 5 točk, ki so pomenile en članek (v COBISS klasifkaciji 1.1 ali 1.2) v treh letih. Toliko na temo, da s(m)o Slovenci v vrhu svetovne znanosti (glej današnje DELO!!) Opisani problem naše nekritičnosti je torej na tehtnici s svobodo dejanja. Kot že rečeno, lahko se odločimo tudi za odprto varianto, le zavedati se moramo, kaj s tem dosežemo in kako bomo probleme, ki bi nastali, obvladali (če jih seveda sploh hočemo obvladati). Če bi bili recenzenti, ekspertni sistem, habilitacijke komisije in drugi ocenjevalci po ministrstvih, voljni in sposobni pošteno ocenjevati vnešene dokumnete po njihovi vsebni, bi za vse zadostovala ena sam kategorija "znastveno-raziskovalno delo". Ni problem v odprtosti medija, problem je v nas samih in moralnih vrednotah. Erich Kaestenr je v eni svojih pesmi napisal: "Wenn man als Strassenbahn geborn bist - dann braucht man Gleise!" lep pozdrav vsem Jure Zupan -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, May 06, 2003 10:30 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Žiga Turk v članku Založniki postajajo ovira v Delovi prilogi Znanost apelira na Cobiss ali na NUK, da bi dovolila avtorjem samostojno vpisovanje bibliografskih enot in hranjenje polnih (celotnih) besedil, saj so stroški za potrebno strojno opremo in varovanje člankov le 2 SIT na članek. Apel naslavlja tudi na fakultetne knjižnice, ki se bodo morale prilagoditi novemu načinu distribucije znanstvenih informacij, če nočejo skupaj z založniki postati ovira njihovemu razširjanju. Za začetek bi stremljivejše knjižnice lahko prevzele tehnično podporo elektronskih znanstvenih revij, za kar že obstaja primerna tehnologija. Kako komentiramo njegove predloge? lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 30 11:48:45 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 30 Jun 2003 11:48:45 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D__Knjižnice_in_založbe_po_novem Message-ID: <007101c33eec$cc5da900$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Miran Hladnik" Sent: 30. junij 2003 8:40 Subject: RE: [SlovLit] Knjižnice in založbe po novem Živio! Delam v knjižnici, in sicer fakultetni, to pomeni, da vnašam v Cobiss ogromno število vseh mogočih zapisov. moram reči, da ne razumem ideje, naj bi si raziskovalci vnašali svoja dela v Cobiss kar sami. Ko sem to prvič prebrala, se mi je vse skupaj zdelo zelo smešno. Namreč: Cobiss še zdaleč ni popolna ali idealna baza (poleg vsega drugega kar dvojna, knjižnična in bibliografska, torej feferoni in rozine skupaj, kar je kulinarično meni osebno sicer zelo všeč, ker imam rada perverzne okuse, ampak iskalce informacij po mojih izkušnjah to zelo bega). Ampak, da postaneš sposoben kreirati zapise v tej bazi, se moraš izobraževati na različne načine. Kot prvo, moraš narediti bibliotekarski strokovni izpit v NUK, pogoj za to je diploma iz bibliotekarstva, ali pa kakšna druga, no, čeprav je to zdaj to vse redkeje; poleg tega moraš vsaj eno leto biti zaposlen v knjižnici. Ti pogoji so zato, ker mora človek kaj vedeti o bibliotekarstvu, bibliografskih bazah in kar je še takega, da lahko kompetentno kreira tako bazo. Da ve, kaj dela. Da ve, kako je treba obdelati ta in kako oni dokument. Strokovni izpit je samo začetek izobraževanja. Sledi nekaj deset tečajev in veliko prakse. Ti tečaji niso zgolj zato, da izvajalci dobijo denar. Šele po vsem tem dobiš pooblastilo za kreiranje. Torej, kaj bi bilo zdaj mogoče narediti? a) vsi raziskovalci bi šli študirat bibliotekarstvo in se izobrazili za delo v Cobissu b) vsi raziskovalci bi brez znanja vnašali kar bi se jim poljubilo Varianta a se mi zdi strašansko draga in naporna (za raziskovalce, saj država najbrž tega ne bi plačala). Varianta b bi imela za posledico to, da bi v dveh dneh nacionalna baza Cobiss postala sračje gnezdo vsega mogočega, kar bi bilo predvsem popolnoma neuporabno in brez vrednosti. Torej za v koš in gremo delat novo bazo, ki bi imela neke standarde. Spet drago. Mislim, da bi se morali zmisliti kakšno tretjo varianto znotraj že utečenega sistema. Saj se za to borimo, da se stvari izboljšujejo. In po mojem skromnem mnenju se izboljšujejo. Lep pozdrav vsem, Meta. From sonkin na rocketmail.com Mon Jun 30 17:08:22 2003 From: sonkin na rocketmail.com (Victor Sonkin) Date: Mon, 30 Jun 2003 08:08:22 -0700 (PDT) Subject: [SlovLit] Posel za sloveniste prevajalce Message-ID: <20030630150822.55175.qmail@web13904.mail.yahoo.com> Se opravicujem za offtopic, ampak tale oglas v francoskem "Le Monde" ja lahko zanimiv za slovenske kolege. ======= In preparation for the enlargement of the European Union, the European Investment Bank, financial institution of the EU, is recruiting for it headquarters in Luxembourg experienced TRANSLATORS/REVIEWERS ... Slovenian mother tongue SG03MON11 ... to work on a part-time basis (annual average of 30 hours per week) The successful candidate will have at least five years' experience. He/she will be solely responsible for translating and revising EIB documents from English and French into his/her mother tongue and where necessary from the latter into English. He/she will preferably have specialised in the economic and banking field and will be fully conversant with Microsoft office tools and Trados translation aids. He/she must also be a flexible self-starter with strong organisational abilities and interpersonal skills. The successful candiadate will be recruited on the basis of qualifications and tests. Applicants must be nationals of a Member State of the EU or one of the Acceding Countries. The EIB offers attractive terms of employment and remuneration with a wide range of benefits. The EIB is an Equal Opportunity Employer. Applications should include a cover letter quoting the relevant reference number and a curriculum vitae in English or French, and be sent to: EUROPEAN INVESTMENT BANK, Staffing Division L-2950 LUXEMBOURG Fax +352 4379 2545 E-mail: jobs na eib.org Deadline for applications: 31 July 2003 Applications will be treated in strictest confidence, blah blah. Other languages needed: Czech, Slovak, Hungarian, Lithuanian, Latvian, Estonian, Maltese. ================= Ce boste dobili posel, ne pozabite name kot izvor :-) Pozdrav, Viktor __________________________________ Do you Yahoo!? SBC Yahoo! DSL - Now only $29.95 per month! http://sbc.yahoo.com From vid.bobnar na ijs.si Sun Jul 6 18:23:08 2003 From: vid.bobnar na ijs.si (Vid Bobnar) Date: Sun, 06 Jul 2003 18:23:08 +0200 Subject: [SlovLit] spam mail Message-ID: <3F084CEC.8020803@ijs.si> Pozdravljeni! Tudi sam se navelical gledati, kako Anka v nedeljo zvecer pregleda maile in ima vse zabasano s smetmi. Ne razumem, zakaj naj bi se vsakdo, zaposlen na Filozofski fakulteti, ukvarjal z instaliranjem nekih spamkillerjev. Sam sem zaposlen na IJS in za spam ze nekaj let ne vem vec, ker je vse zaustavljeno na strezniku. Tudi antivirusni program svoje delo opravlja tam, posodablja pa se (bojda) na 15 minut. Mislim, da bi si tako ugledna institucija, kot naj bi FF bila, lahko privoscila in stvar postorila za vse svoje zaposlene enkrat za zmeraj. Tale mail vam pri resevanju problema seveda ne pomaga prav veliko, razen podatka, da se to da narediti, naprej pa vam bodo z veseljem priskocili na pomoc (vsaj z nasvetom) na racunalniskem centru IJS. Poskusite na mark.martinec na ijs.si. Vid Bobnar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 7 19:40:52 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jul 2003 19:40:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_39 Message-ID: <004501c344ae$ea5149e0$0303f9c2@hladnik> Zoltan Jan je sestavil novo, 39. številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. Do nje pridete s klikom na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika39.doc. Ker je je za 250 KB, se bo nalagala nekaj sekund dlje. lp miran From Vlado na zrc-sazu.si Tue Jul 8 09:11:29 2003 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 8 Jul 2003 09:11:29 +0200 Subject: [SlovLit] Ajdovo zrno Message-ID: <3F0A8AC1.18254.27887D@localhost> Preseren in Vzajemna Potem ko se je letosnje leto prevesilo v svojo drugo polovico, se nezadrzno bliza nedelja, 13. julija. Posebnost te nedelje bo, da bo prinesla prvo poletno polno luno, podobno tisti 11. 7. 1843, ki je botrovala Presernovi pesmi Pod oknom. Preseren je tisti torek z znancem Jozetom Debevcem ravno zapustil gostilno pri Bitencu, ki ji dandanes ustreza hotel Turist, in se usmeril dol proti Ajdovemu zrnu nad Sempetrom. Ko pa se je na sticiscu Male in Precne ulice odprl pogled na Grad in luno ter zvezde nad njim, je pri Senklavzu bilo polnoc. Debevc je tedaj Presernu pokazal na vasujocega fanta in naslednji vecer je Preseren k Bitencu prinesel pesem Pod oknom. Ce bo vreme toliko prijazno, da v nedeljo opolnoci ne bo oblacno, bo vredno it pogledat ponovitev prizora izpred 155 let, ko ob Mali ulici se ni bilo palace Vzajemne, tako usodne za razplet lanskih presedniskih volitev. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 21 21:16:23 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Jul 2003 21:16:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_v_sliki Message-ID: <003001c34fbf$a5f8ce00$e805f9c2@hladnik> Jaka Ortar nam je pripravil album z letošnjih Kekečevih poti. Na cedejko, pardon, zgoščenko, je zapekel 140 posnetkov s ture, jim dodal še razglede z Mangarta teden dni kasneje, 42 slik s predlanskega kekčevanja na Slemenu in 62 s predpredlanskega na Kriških podih. Za okus smo jih nekaj postavili tudi na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri34.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 21 21:44:43 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Jul 2003 21:44:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: stipendija univ ts Message-ID: <004f01c34fc0$8990f700$e805f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "matejka grgic" [...] Sent: Monday, July 21, 2003 4:36 PM Subject: stipendija univ ts > Spostovani profesorji, > dragi kolegi in prijatelji, > trzaska univerza razpisuje stipendijo, namenjeno > slovenskim raziskovalcem. Na razpis me je opozorila > moja bivsa mentorica, red. prof. Marina Sbis?, ki jo > nekateri med Vami tudi osebno poznajo. > Za informacije kliknite: > http://www-amm.univ.trieste.it/Borse/, tam izberite > okence ALTRI ENTI. Rok za prijavo: 31.08.2003. > Lep pozdrav, > Matejka > > ______________________________________________________________________ > Yahoo! Mail: 6MB di spazio gratuito, 30MB per i tuoi allegati, l'antivirus, il filtro Anti-spam > http://it.yahoo.com/mail_it/foot/?http://it.mail.yahoo.com/ > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 13 07:53:59 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Aug 2003 07:53:59 +0200 Subject: [SlovLit] SRP Message-ID: <003a01c3615f$4c83cf80$d105f9c2@hladnik> List: SlovLit na ijs.si From: karantanija na mtu-net.ru Subject: avgustovsko-septembrska okrozhnica Sposhtovani! To pot je oktobrski SRP na internetu zhe od zachetka avgusta. http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/index57.htm Med ostalim lahko v reviji najdete tudi nekatere nashe prispevke: Vasilij Shukshin Sonce, starec in dekle http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/vassh57/sonce57.htm Mihail Genin Aforizmi http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/mihge57/afori57.htm Vadim Kozhinov Nemshki firer in "judovski car" http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/vadko57/nemsh57.htm Jozhko Shavli Slovenija in Rusija med vzhodom in zahodom http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/jozhsh57/slove57.htm Pavel V. Tulajev Veneti: predniki Slovanov, II http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/pavtu57/2venet57.htm Lev Gumiljov Petrovska legenda /Ob 300 letnici Sankt Peterburga/ http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/levgu57/petro57.htm Just Rugel Ruski uchenjak V. I. Vernadski http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/jusru57/ruski57.htm Andrej Lenarchich Stonehenge in chlovek izpod Alp http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp57/andle57/stone57.htm Povezava za tiste, ki znajo rusko: http://www.rgz.ru/arhiv/31.07.2003/ekonomika/txt1.html Svezh chlanek o Zhigi Herbersteinu v ruskem osrednjem dnevniku "Rossija". [...] Na spletni strani www.omnibus.se/beseda so v slovenshchini izshle tudi 4 eKnjige nashih tiskanih verzij ali prevodov in sicer: 1. Zakaj Rusija ni Amerika (A. Parshev), 447 nalozhenih knjig. 2. Zbornik Zhiga Herberstein (A. Lenarchich, A. Horoshkevich, J. Shavli), 425 nalozhenih knjig. 3. Slovenija skozi stoletja (A. Lenarchich), 357 nalozhenih knjig. 4. Tri kratke zgodbe Vasilija Shukshina, 173 nalozhenih knjig. I~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Lep pozdrav, Kulturno-prosvetno drustvo dr. Franceta Preserna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Revija SRP PO Box 17, 123104 Moscow, Russian Federation From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 27 08:41:29 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 27 Aug 2003 08:41:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Nemško-slovenski_slovar Message-ID: <000701c36c66$3eeba340$464602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, August 27, 2003 8:30 AM Subject: Fw: Nemško-slovenski slovar > dragi miran, > > a daš tale link ob priliki na slovlit? > > lp! > marko > > ----- Original Message ----- > From: "Birte Loenneker" > To: > Sent: Tuesday, August 26, 2003 1:41 PM > Subject: Nemško-slovenski slovar > > > > Pozdravljeni, > > > > srečala sva se 1. julija v Hamburgu pri vašem predavanju > > o Srečku Kosovelu, kjer sem vam tudi povedala o svojem > > projektu slovensko-nemškega in nemško-slovenskega > > spletnega slovarja. > > > > Nedavno sem objavila novo verzijo tega slovarja, ki se > > zdaj nahaja na spletnem naslovu > > > > http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch > > > > Spletni slovar obstaja v nemški in slovenski > > različici; nekaj informacij o slovarju najdete na > > spletnih straneh tudi v angleškem jeziku. > > > > Nova verzija slovarja vsebuje več kot 5000 vpisov ter > > veliko slovničnih informacij o slovenskih besedah. Te > > s kolegico Katarino Rozman vedno dopolnjujeva in > > izboljšujeva. > > > > Tudi če je slovar bolj namenjen nemško > > govorečim študentom slovenskega jezika, sem mislila, da > > bi bil ta vir lahko zanimiv tudi za vas in za vaše > > študente. Torej če vam je moj spletni slovar všeč in če se > > vam zdi uporaben, bi bila zelo vesela, če o njem obvestite > > tudi druge. > > > > Lep pozdrav iz Hamburga, > > Birte Lönneker > > > > === > > Birte Loenneker > > Universitaet Hamburg > > Institut fuer Romanistik > > Von-Melle-Park 6 > > 20146 Hamburg > > Germany > > > > Birte.Loenneker na uni-hamburg.de > > http://www.stud.uni-hamburg.de/users/birte > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 8 18:51:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Sep 2003 18:51:26 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kronika 40 Message-ID: <000d01c37629$71a9dc80$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: 08. september 2003 11:24 Subject: Kronika Miran, pošiljam novo številko Kronike in te tudi tokrat prosim, da jo obesiš ter obvestiš slovlitovce. Hvala za udarniško pomoč. [...] Zoltan ----------------------------------------------------------------------- Naslov zadnje kronike SDS je www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kronika40pw.doc lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 10 15:05:18 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Sep 2003 15:05:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Message-ID: <000c01c3779c$30c92d00$e405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'miran.hladnik@ff.uni-lj.si'" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:16 PM Subject: Znanje tujih jezikov Spostovani! Sem novinarka Gospodarskega vestnika in pišem članek o Slovencih in tujih jezikih. Govorila sem z gospo Šlibar, dekanico Filozofske fakultete in mi je svetovala, da bi lahko vi vedeli kaj več o tej temi. Med drugim me zanima, kdo v Sloveniji je bil v preteklosti in kdo je zdaj "velikan" v znanju tujih jezikov - kdo jih največ zna. V uredništvu smo razmišljali o Janku Modru. Zanima me, če imate kaj podatkov o tem katere in koliko jezikov zna, kje in kako se jih je naučil, kje svoje znanje največ uporablja, kaj je bil sploh razlog, da se je naučil toliko jezikov, kaksen je njegov pomen v slovenskem prostoru...? Enako me zanima tudi za druge osebe iz preteklosti in sedanjosti. Če nimate vi podatkov o njih, me lahko morda povežete s kom drugim? Kako pa ocenjujete spremembe, ki se v Sloveniji pojavljajo na področju učenja in uporabe tujih jezikov zaradi našega vstopa v EU? So te spremembe velike ali majhne in na katerem področju se pojavljajo? Se vam zdi, da so slovenska podjetja in javna uprava dovolj izobražena glede tujih jezikov? Kaj pa slovensko prebivalstvo na splošno? Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno narediti, da bi se stanje izboljšalo? Upam, da mi boste lahko vsaj malo pomagali. Odgovore bi potrebovala ze ta teden (bi slo vsaj nekaj ze jutri?), ker moram v ponedeljek oddati clanek. Za vsa morebitna pojasnila se vam na voljo tudi na telefonski številki 041/743-039. Hvala in lep dan vam želim. Janja Blas From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 10 15:06:28 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Sep 2003 15:06:28 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Kronika 40 Message-ID: <001601c3779c$59acb480$e405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:10 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Kronika 40 K objavi Kongresa: objava MŠZŠ ne zahteva več OBVEZNIH seminarskih za pridobitev točke za napredovanje...to je zapisano tudi v našem (FF) internem katalogu SSS programov. Bodita lepo -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Monday, September 08, 2003 6:51 PM To: slovlit Subject: [SlovLit] Fw: Kronika 40 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 12 10:38:49 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 12 Sep 2003 10:38:49 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Message-ID: <002401c37909$4a867c20$c805f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 5:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Milo mi je videti, da še kdo dobiva od novinark domače > naloge v slogu "Pa zakaj nisi že včeraj??!" > > LP, Jože ============ ----- Original Message ----- From: "Breda Pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 8:25 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Dragi Miran, Kakor veste, za naše hlapčevstvo niso problem tuji jeziki, ki > se jih po potrebi sproti učimo in smo se jih učili (megiser, Čop, še kdo, > tudi danes ..), pač pa je problem slovenščina: skrb za njen status, za > posvajanje, ki se v sodobni naglici postavlja dnevne naloge. To so > problemi - sicer pa je višek nevednosti, da se takole obrača na dekanjo neke > Fakultete - saj so te stvari po enciklopedijah. Ali bodo univerzitetni > profesorji pisali priložnostne in nepremišljene članke za nevedne novinarje. > Konec koncev zna tudi Stabej nekaj jezikov in je letos vodil kar nekaj > konferenc v tujem jeziku - da bi govoril o našem.. Žalostna sem - mislim, da > bi ji morali svoje povedati, pa tudi njihovim urednikom. Pa lep dan. Breda > Pogorelec ========== ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, September 10, 2003 3:21 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Miran, za (vse!)slovanske jezike je menda mojster profesor Janez Zor. LP, Meta =========== -----Original Message----- From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, September 10, 2003 3:05 PM To: SLOVLIT; janja.blas na gvrevije.si Subject: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'miran.hladnik@ff.uni-lj.si'" Sent: Wednesday, September 10, 2003 1:16 PM Subject: Znanje tujih jezikov Spostovani! Sem novinarka Gospodarskega vestnika in pišem članek o Slovencih in tujih jezikih. Govorila sem z gospo Šlibar, dekanico Filozofske fakultete in mi je svetovala, da bi lahko vi vedeli kaj več o tej temi. Med drugim me zanima, kdo v Sloveniji je bil v preteklosti in kdo je zdaj "velikan" v znanju tujih jezikov - kdo jih največ zna. V uredništvu smo razmišljali o Janku Modru. Zanima me, če imate kaj podatkov o tem katere in koliko jezikov zna, kje in kako se jih je naučil, kje svoje znanje največ uporablja, kaj je bil sploh razlog, da se je naučil toliko jezikov, kaksen je njegov pomen v slovenskem prostoru...? Enako me zanima tudi za druge osebe iz preteklosti in sedanjosti. Če nimate vi podatkov o njih, me lahko morda povežete s kom drugim? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 14 18:33:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 14 Sep 2003 18:33:19 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Fw:_Znanje_tujih_jezikov:_več_odgovorov Message-ID: <00d701c37add$e92b5c80$4e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Miha Rus" To: "'Miran Hladnik'" ; "SLOVLIT" ; Sent: Friday, September 12, 2003 10:52 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Pozdravljeni. Spominjam se slovitega prevajalca Jurija Kozjaka v nevemkoliko jezikov: Ferdinanda Kolednika. Tega se tužna majka Slovenija tudi ne bi sramovala. Lp, Miha Rus =========== ----- Original Message ----- From: "Janez Zor" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 1:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov > Dragi Miran, že ko me je poklicala novinarka in se pogovorila z mano (s > sklicevanjem nate), sem ugotovil, da te je name opozorila Marjeta Longyka. Z > novinarko sem govoril, pozabil pa sem jo opozoriti na prof. Jožeta Kraševca, > ki je poznavalec različnih zahodnih jezikov, saj je v njih pisal svoje > disertacije, obenem pa najbrž naš najboljši strokovnjak za različne semitske > jezike, gotovo hebrejščine in aramejščine, verjetno pa tudi drugih. Če jo, > prosim, še enkrat opozoriš nanj, lahko tudi poveš, da sem ga v najinem > prijetnem pogovoru čisto pozabil omeniti. > Lep pozdrav Janez Zor ======== ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 3:02 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Dragi Miran, na to ne bom odgovarjala, ker bi lahko rekla kaj preveč -- to pa odtujuje...lp meta ======== ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 12, 2003 4:12 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov Miran, tudi med našimi kolegi jih je več, ki so poligloti: Kmecl, Zadravec, Glušič, Pogorelec ... Morda se novinarka oglasi pri njih? lp mirko ========= ----- Original Message ----- From: "Janja Blas" To: "'Miran Hladnik '" Sent: Friday, September 12, 2003 6:37 PM Subject: Znanje tujih jezikov > Pozdravljeni! > > Hvala vam in vasim kolegom za trud in pomoc pri clanku. Kot so nekateri > svetovali, sem se pogovorila s profesorjem Janezom Zorom, ki mi je povedal > marsikaj zanimivega. Ce koga zanima koncni izdelek, si bo lahko clanek > prebral v Gospodarskem vestniku predvidoma 22. septembra v rubriki > zivljenjski slog. > > Upam, da se lahko se kdaj obrnem na vas, ce bom potrebovala pomoc na > jezikovnem podrocju. > > Zelim vam se veliko uspehov pri vasem strokovnem delu. > > Janja Blas From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 17 17:51:05 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Sep 2003 17:51:05 +0200 Subject: [SlovLit] Torek 30. septembra si rezervirajte za ... Message-ID: <006001c37d39$7fe185c0$c905f9c2@hladnik> Žiga Turk, ki smo ga v Slovlitu že citirali, vabi na seminar in "strateško delavnico" Odprto znanstveno komuniciranje. Dogajala se bosta 30. septembra med 8.00 in 13.00 v Svečani dvorani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Jamovi 2. Razpravljalo se bo o objavljanju na internetu in o spremenjeni vlogi, ki jo knjižnicam narekujejo elektronske objave. Udeležba je brezplačna, sporočite pa jo tajnici Mateji Šmid (msmid na ikpir.fgg.uni-lj.si). ===== Od poletja so ostale samo še fotografije: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri35.html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 15:54:37 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Sep 2003 15:54:37 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Linguistic Screening Message-ID: <00a801c37eb5$918e2c60$d205f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "LingCheck@compu-mark.se" To: "'miran.hladnik@uni-lj.si'" Sent: Friday, September 19, 2003 1:57 PM Subject: Linguistic Screening Dear Prof. dr. Miran Hladnik, My name is Ms Charlotte Göransson and I work for a Swedish company called Compu-Mark Nordic. Compu-Mark is a leading company in the field of trademark research. We provide a service called "Linguistic Screening". It actually consists of two services called "Linguistic Check" and "Linguistic Evaluation", but the most frequent one is the "Linguistic Check". A "Linguistic Check" is used as a simple testing facility to get a first indication of the appropriateness of new trademark names in other languages. It reports possible meanings, associations or pronunciation problems. The names are checked with local linguists who are native speakers of their respective language. We are now expanding our network and are therefore searching for linguists in Slovenia who are interested in performing this service for us regarding Slovenian. (The reports are written in English, so the person in question must be fluent in English as well.) We hope that you find our services interesting and that you might be able to connect us with someone who would like to work with us on a regular basis. Many thanks in advance for your kind attention to this matter. Me and my colleague Ms Janette Dontcheva are looking forward to hearing from you and we will be happy to give you further details regarding our linguistic services. Best regards, Ms Charlotte Göransson Compu-Mark Nordic AB Box 6430 SE-113 82 Stockholm Tel: +46 8 441 77 40 Fax: +46 8 441 77 50 e-mail: LingCheck na compu-mark.se From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 19:16:05 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Sep 2003 19:16:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Znanje_tujih_jezikov_še Message-ID: <00e801c37ed1$b76acbc0$d205f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, September 14, 2003 7:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov: več odgovorov > In ko bo cele zgodbe konec in bo postalo dolgčas, lahko kdo > sproži anketo: koliko je potreben in koliko zadosten pogoj > (oprostite, podpisani je še vedno malo matematik) za > lepotilno predpono "poli". H glotu, se razume. Jože ======== ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, September 19, 2003 9:58 AM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Znanje tujih jezikov: več odgovorov > No, prosim Vas, mimo Janka Modra pa ni poti, če resno iščete prevajalca in > pol! > Franc, Celovec =========== From: "Minka Marija Cvetek" To: Subject: znanje tujih jezikov Date: Fri, 19 Sep 2003 13:03:29 +0200 Spoštovani! V šoli smo se učili, da je Matija Čop menda aktivno zmogel kar 19 jezikov. Njegov, ne vem kolikokrat pra, nečak, dr. Dušan Čop jih ne zna dosti manj. LP! Marija Cvetek From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 21 13:26:56 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 21 Sep 2003 13:26:56 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Koncert Bogdane Herman Message-ID: <003f01c38033$44796640$e705f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Sunday, September 21, 2003 11:02 AM Subject: Fw: Koncert Bogdane Herman Miran, mislim, da je spodnje vabilo zanimivo tudi za slovlitovce. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ====== ----- Original Message ----- From: Marija To: Undisclosed-Recipient:; Sent: Friday, September 19, 2003 2:05 PM Subject: Koncert Bogdane Herman Spoštovana prijateljica gospa Bogdana Herman praznuje 25 letnico svojega dela. Priloženo je vabilo na koncert , ki bo v soboto, 27. septembra 2003 ob 18h v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana Godli in prepevali bodo staroste slovenske preporodne ljudske glasbe Tomaž Pengov, Jerko Novak, Matija Terlep, Tomaž Rauch, Veno Dolenc, Klarisa Jovanovič, Melita Osojnik, Lado Jakša, Andi Sobočan in skupine Kurja koža, LaZonta, Tolovaj Mataj, Volk Folk, Vruja, duo Tomaž Podobnikar in Jasmina Levičar. Veselim se našega ponovnega srečanja. Objem Marija From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Sep 22 13:19:10 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Mon, 22 Sep 2003 13:19:10 +0200 Subject: [SlovLit] Stari, gate trga! Message-ID: <000801c380fb$5d643220$370ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Drage uciteljice in ucitelji po osnovnih in srednjih solah in dragi starsi pubertetniskih otrok, ali bi mi lahko poslali cimvec besed v prenesenem pomenu - metafor, metonimij, primer, simbolov, emblemov, litot, hiperbol, alegorij itd. itd. in vsakrsnih podobnih fraz, ki jih uporablja mladina med 10 in 20 letom (vkljucno z vulgarnimi) npr. ti si faca, glup ko kurac, pameten kot radiator, ne me sezuvat, ne ga srat, pejt u rit, totalna stala, kaksen shit, 100 na uro dobro, mucek, pridi pred tablo ... Rabim za solo. Posljite mi na tale naslov: Aleksander.Bjelčevič na guest.arnes.si Lep pozdrav Ales (Miran, a sem dal v pravi format - "navadno besedilo"?) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 24 14:40:02 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Sep 2003 14:40:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih Message-ID: <018f01c38298$f9d17700$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 24. september 2003 9:12 Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V sredo, 8. oktobra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 25 10:23:10 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Sep 2003 10:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Kako pisati literarno zgodovino danes? (predstavitev zbornika) Message-ID: <011c01c3833e$41cef8c0$e24602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovič" To: Sent: 25. september 2003 9:41 Subject: Kako pisati literarno zgodovino danes? (predstavitev zbornika) > Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega > centra SAZU > in Založba ZRC sporočata, da je izšel zbornik razprav > Kako pisati literarno zgodovino danes? > > Avtorji razprav v zborniku so: Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Darko > Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, Alenka Koron, > Janko Kos, Lado Kralj, Marija Mitrović, Vladimír Papoušek, Ivo Pospíšil, > Janez Strutz, Jola Škulj, Bożena Tokarz, Ivan Verč, Peter Zajac, Miloš > Zelenka, Peter V. Zima. > > Urednika: Darko Dolinar in Marko Juvan. > Vabimo Vas na predstavitev zbornika > v sredo, 1. oktobra 2003 ob 11. uri > v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. > From jaka na jaka.org Sat Sep 27 04:19:19 2003 From: jaka na jaka.org (jaka zeleznikar) Date: Sat, 27 Sep 2003 04:19:19 +0200 Subject: [SlovLit] Prva predstavitev dela Pretipkovalec / Retypescape - vabljeni, vstop prost. Message-ID: <3F74F3A7.6000308@jaka.org> Jaka Železnikar: Pretipkovalec / Retypescape Prva predstavitev dela Pretipkovalec / Retypescape, interaktivnega spletnega dela umetnostnega jezikovnega izraza. 7. oktober 2003, 19.00, Kiberpipa - Kersnikova 6, Ljubljana. Vstop prost, vabljeni. Ni pomembno le kaj je napisano. Šteje tudi kdo je napisal in kam. Kako vzpostavljamo pomene zapisanega? Kako vpliva kontekst na naše vrednotenje zapisane informacije? So javne spletne strani resnično javne ali je pisanje zanje privilegij peščice? Kako bi vaše sporočilo izgledalo zapisano na spletni strani po vašem izboru? Preverite. Pretipkovalec / Retypescape vas vabi v avanturo digitalnih grafitov, hekerske kulture, spletne poezije, preizpraševanja vzvodov moči, kontekstualne semantike, predelovanja zgodovine, verodostojnosti elektronskih arhivov, ... Po predstavitvi vas čaka Pretipkovalec / Retypescape za preizpraševanje virtuoznosti lastnih prstov na računalniški tipkovnici, druženje, ministru za zdravstvo ljube in neljube pijače, glasbo vrti Kuroko:. Jaka Železnikar se z umetnostnim jezikovnim izrazom vezanim za specifičnosti računalniškega in s tem tudi spletnega okolja intenzivno ukvarja zadnjih sedem let. Svoja dela predstavlja v mednarodnem okviru, prizorišča vključujejo Moderno galerijo v Ljubljani, Institute of Contemporary Arts - ICA (London, Velika Britanija) in druga prizorišča v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Tajski, ... Več informacij na http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 30 17:05:07 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Sep 2003 17:05:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Vabilo=3A_Jezikovna_kompetenca_jezikovna_raba_in_odnos_do_jezika_kot_kazalci_ohranjanja_manjšinskega_jezika Message-ID: <00a101c38764$3d7d3140$d905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "lingvistični krožek" To: Sent: Tuesday, September 30, 2003 12:35 PM Subject: Vabilo: Jezikovna kompetenca, jezikovna raba in odnos do jezika kot kazalci ohranjanja manjšinskega jezika > lingvistični krožek filozofske fakultete v ljubljani > > vabi na 760. sestanek > > v ponedeljek, 6. oktobra 2003, ob 17.30 > > v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete > > Predaval bo: > > prof. dr. Tom Priestly (University of Alberta, Edmonton, Canada) > > > > Tema predavanja: > > Jezikovna kompetenca, jezikovna raba in odnos do jezika kot kazalci ohranjanja manjšinskega jezika > (predavanje bo v angleščini) > > Za predsedstvo: > > doc. dr. Martina Ožbot ====== From: = Rok_Bečan?= To: Subject: = Spodbuda_za_uspešne_delo_v_novem_študijskem_letu Po neki šjtidui na eni izemd angelkših uivnerz ni vanžo, v kaškenm vstrnem redu so čkre v bsedei, vanžo je le, da sta pvra in zajnda čkra na parevm mtesu. Oltsao je lakho pomšenao, bedlesio pa kujlb tmeu lhkao prerbemeo berz teazv. Ralozg je v tem, da ne bemreo vskae čkre poebesj, temevč bedseo kot cleoto. Če ste uslepi pretrabi, se stritanje. Pa vesel študij! > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 11 10:48:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 11 Oct 2003 10:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendije_FF Message-ID: <001f01c38fd7$ca06f4e0$1603f9c2@hladnik> V tajništvih FF je na ogled Razpis za pridobitev študentskih štipendij Filozofske fakultete; prijaviti se je treba do 17. 10. 2003. lpmiran From nicole.kuplenik na guest.arnes.si Sat Oct 11 08:52:57 2003 From: nicole.kuplenik na guest.arnes.si (Nicole Kuplenik) Date: Sat, 11 Oct 2003 08:52:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Študentska_Arena_2003 Message-ID: <004901c38fc4$4eb2ab80$8c09f9c2@b9t6w0> Posredujem vsem motiviranim ... Lep pozdrav Nicole Kuplenik Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ----- Original Message ----- From: Mestno Drustvo Gluhih Ljubljana Sent: Saturday, October 11, 2003 12:04 AM Subject: Študentska Arena 2003 Spoštovani! Mestno društvo gluhih Ljubljana bo v torek, 14. 10. 2003 organiziralo delavnico komuniciranja za vse slišeče in sicer na Študentski areni, enem največjih dogodkov za mlade v Sloveniji, ki se bo odvijala med 14. 10. 2003 in 16. 10. 2003 Pričetek delavnice je ob 15. 45 uri in bo trajala približno dve šolski uri. Predavanje se bo odvijalo v predavalnici ZEMLJA, ki se nahaja v pritličju avle Gospodarskega razstavišča. 15.45 Komuniciram brez črk - DELAVNICA Bi rad/a povedal/a kaj ... drugace? Pridi in spoznaj enorocno in dvorocno prstno abecedo, osnove znakovnega jezika in komuniciranja z gluhimi, razlicne posamezne kretnje, ki se najpogosteje uporabljajo ... Pridi in in si razširi obzorja. Meri Moederndorfer in Petra Rezar (Mestno društvo gluhih Ljubljana) Vec o društvu in njegovem delovanju lahko izveste na njihovi spletni strani: http://www.drustvo-gluhih-ljubljana.si/ http://www.skis-zveza.si/arena/ Prisrčno vabljeni! Petra Rezar za MDGL -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Študentska Arena 2003.url Vrsta: application/octet-stream Velikost: 398 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20031011/650a9385/attachment.obj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 22 09:21:26 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Wed, 22 Oct 2003 09:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Manj_na_teden_vendar_celo_življenj e Message-ID: <002701c3986d$1a8b9b80$a04602c1@ff.unilj.si> Ekonomist Marko Jaklič v zadnji sobotni prilogi Dela napoveduje nov šok za tradicionalistično linijo na slovenskih univerzah. Ne samo da bo do diplome minilo manj časa kot do zdaj (3 leta za prvo stopnjo, 5 let do magisterija; izjema bodo samo tiste države, kjer se na univerzo vpisujejo že po 11 letih šolanja in ne po dvanajstih oz. trinajstih, kot pri nas), ampak se bodo skrčile tudi ure predavanj v razredu: na 10--20 tedenskih ur namesto sedanjih 25. Izgubljene ure bo nadomestil samostojnejši študij, skrajšana leta do diplome pa vseživljenjski študij. Drugje se menda obnese, zakaj se ne bi tudi pri nas? Komentirajte. ============== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/op4_grad1.html -- geneza in sprejem Gradnikovih zadnjih dveh pesniških zbirk Lucipeter in Narobe svet ter nekaj o njegovi neobjavljenih priložnostnih verzih. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/sol.html -- ali je bila angleška sol res odvajalo? Naka. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poeti.html; http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/expoeti.html -- povezave na strani manj znanih spletnih poetov je bilo treba osvežiti. Delo 13. 10. 2003 -- zelo lepa ocena spletnih strani s slovenskim leposlovjem http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 izpod peresa Vuka Ćosića (rubrika e-relevance). Saj res, kmalu bodo stare že 10 let! lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 22 19:07:55 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Oct 2003 19:07:55 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <005101c398bf$0bf83fe0$5a03f9c2@hladnik> Od: Boza Krakar [boza.krakar na guest.arnes.si] Poslano: 22. oktober 2003 11:44 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: FW: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje 1. Za katere poklice bo zadostoval 3-letni, za katere 5-letni študij? Npr. enako za učitelje v maturitetnih in devetletkarskih programih? Koliko za urednike, prevajalce, delavce pri slovarjih ... 2. Ali se bo ustrezno zmanjšala tudi obveznost univerzitetnih učiteljev (za 2 uri tedensko)in asistentov? Kako je s tem po "Evropi"? Lp Boža ======== Date: Wed, 22 Oct 2003 04:27:29 -0700 (PDT) From: natasa cotman Subject: Re: SlovLit Digest, Vol 30, Issue 1 To: slovlit na ijs.si Pozdravljeni! Zanima me, kaj ta sprememba na univerzah prinaša nam, ki smo trenutno podiplomski študenti, torej smo v "fazi pisanja magisterija"? Kakšen status se obeta nam - bomo torej razvrščeni med te, ki so po današnjih merilih diplomanti - ali med te, ki so danes doktorji? Slednje zveni precej neverjetno, kaj? Mi zna kdo noč temno razjasnit? Hvala! Nataša Cotman From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 23 16:03:51 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Oct 2003 16:03:51 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <007101c3996e$7da196a0$4f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, October 22, 2003 11:26 PM Subject: Re: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > > Če bi se reforma uveljavila po tem anglosaškem principu, nas vsaj ne bodo > goljufali pri prevajanju naših nazivov kot do sedaj, ko so naš dr. prevajali > z dottore, kar je pri njih naziv po dodiplomskem študiju, m. b. (master) pa > so uporabljali za naš mag., čeprav njihov m. b. doseže pri nas že vsak, ki > diplomira na univerzi... Vsekakor je pri nas zelo težko doseči nazive, ki v > tujini pravzaprav zelo malo ali nič ne pomenijo, saj tam štejejo objave, > raziskave itd. - Vsaj v nekaterih strokah so zelo trdoživi kompleksi > ljubljanske univerze, ki se je bala lastne sence v luči dunajske matere. > Lepe pozdrave > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: "SLOVLIT" > Sent: Wednesday, October 22, 2003 7:07 PM > Subject: Re: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > [...] >> Ekonomist Marko Jaklič v sobotni prilogi Dela napoveduje nov šok za >> tradicionalistično linijo na slovenskih univerzah. Ne samo da bo do diplome minilo >> manj časa kot do zdaj (3 leta prva stopnja, 5 let do magisterija; izjema bodo samo >> tiste države, kjer se na univerzo vpisujejo že po 11 letih šolanja in ne po dvanajstih >> oz. trinajstih, kot pri nas), ampak se bodo skrčile tudi ure predavanj v razredu: na >> 10-20 tedenskih ur namesto sedanjih 25. Izgubljene ure bo nadomestil samostojnejši >> študij, skrajšana leta do diplome pa vseživljenjski študij. Drugje se menda obnese, >> zakaj se ne bi tudi pri nas? From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 10:23:57 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 24 Oct 2003 10:23:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Manj_na_teden_vendar_celo_ži vljenje Message-ID: <005b01c39a08$2b717ea0$a04602c1@ff.unilj.si> Date: Thu, 23 Oct 2003 22:05:44 -0400 From: Tom Lozar Subject: anglosaski dottori To: slovlit na ijs.si I have no idea where people get the idea that in the "Anglo-Saxon" system you are a dottore once you finish three years of university. Silly Italy is hardly Anglo-Saxon. As for generally comparing the quality of degrees in the outside world to the quality in Slovenia, pardon my cynicism, but certainly in the liberal arts, there's probably not much good to be said of either. I suspect your students are as illiterate as ours. Yours in the struggle, DR. Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 12:28:08 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 24 Oct 2003 12:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Štempihar Message-ID: <000001c39a19$845dde30$a04602c1@ff.unilj.si> From: Kulturno-umetnisko_drustvo_Stempihar To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 23 Oct 2003 19:33:49 +0200 Vsem bralcem SlovLita sporocam, da je v ljubljanski knjigarni Konzorcij v sredo 29. 10. ob 18h literarni vecer Celjskega literarnega drustva, ki predstavlja novo stevilko literarnega casopisa Vsesledje. Poleg objav pesnikov Janeza Menarta, Milana Dekleve, Marcella Pottocca, Marka Novaka in prispevkov raznih celjskih avtorjev prinasa nova stevilka se prve resnejse slovenske prevode poezije se vedno enega najvecjih kanadskih sodobnih pesnikov LEONARDA COHENA izpod prevodnega peresa Mateja Krajnca. Vljudno vabljeni!!! Celjsko literarno drustvo in KUD Stempihar Celje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 24 16:51:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 24 Oct 2003 16:51:32 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Manj_na_teden_vendar_celo_življenje Message-ID: <007e01c39a3e$51a31d00$5e03f9c2@hladnik> Z opravičili, ker smo priloge morali izpustiti, posredujem naslednjo ekspertizo kolege Mihevca. Lp miran hladnik ======= ----- Original Message ----- From: "Miro Mihevc" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, October 24, 2003 11:53 AM Subject: RE: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje > Spostovani Slovlitovci! > > Tule je moje mnenje in nekaj gradiv na evropsko temo, glede: > (1) "bolonjskih stopenj" za posamezne (pedagoske) poklice > (2) o obbsegu dela univ.uciteljev > in (3) o usodi magisterija znanosti: > > (1) Izbira trajanja stud.programov na prvi in drugi "bolonjski" stopnji je > stvar dogovra v stroki. > Najvec se slisi o 3+2 (npr.od ekonomistov, tehnikov), > a zlasti za pedagoske, humaniticne in druzboslovne poklice je se vse > odprto. > Mozno je tudi 3,5 + 1,5 ali 4+1 ali neprekinjeno 5 let, z izjemamo v > medicini ipd. (PrilogI "Bolonjske STOPNJE" in "BOLOGNAOL...".) > Najprej bo treba dolociti usposobljenost diplomantov ("competences") po prvi > in po drugi stopnji, tako za delo, kot na nadaljni studij. > Ce bi sledili razvoju pedagogikih poklicev, in ne naredili koraka nazaj, bo > najbrz treba imeti > 5 letni studij za vse, ki bodo delali v solah. Najbrz bodo to pridobili v > dveh stopnjah. > Ce bi se odlocili za "zaporedni model" bi bila prva stopnja lahko bila bolj > "strokovna" v osnovni disciplini, > druga pa bolj "pedagoska" (vcasih so rekli "pedagoski semester/letnik". > Študent bi med študijem opravil tudi pedagosko prakso, bodisi v okviru prve, > ali druge stopnje. Posebno vprasanje je dvopredmetnost. > > (2) Ne bo slo drugace, potrebno bo krciti sedanje studijske programe. Ti so > se doslej sirili tudi zaradi > nacina financiranja in predpisov o pedagoski obveznosti > univ.uciteljev/asitentov. Pa se vec izbirnosti naj bi bilo. > Tudi ce izberemo model "4+1", ki najmanj spreminja obstojeco strukturo > dodipl.studija, > bo treba npr. na FF skrciti "predavanja" na prvi stopnji ("bachelor") za en > semester. V zadnjem semestru bi imeli diplomsko delo, morda tudi prakso. > Zlasti dipl.naloga je doslej najveckrat kar izven sestevka ECTS tock, in > izven 4 letnika, torej v "abslov.stazu" in krsimo veljavni zakon, ki pise o > 4 letnikih studija, da o "evropskih" navodilih za ECTS in "bolonjske > stopnje" niti ne govorin... > Obveznost se najbrz ne bo zmanjsala, saj univ.ucitelji ne delajo le na prvi > stopnji, ampak tudi na drugi(podiplomski), pa z izrednimi... Ce bi predpise > spremenili tako, da bi se v obremenitev stele vse oblike dela s stud. > (redni, izredni, podiplomski, ne le na maticni fakulteti, ampak tudi drugje, > pa se stevilo kolokvijev, ustnih in pisnih, ter ustnih in pisnih izpitov > povrhu), potem za vecino to ne bil bil problem, razen morda ponekod > financni... Marsikomu pa bi koristila razbremenitev. Pa na fakulteti bi > lazje prisli do novih delovnih mest, ce bo denar seveda. > Univ.ucitelji lahko pricakujejo torej tudi vec mentorskega dela z > magistrandi in doktorandi, pa tudi bolj organiziranih predavanj na > doktorskem studiju. Morda tudi na oblikah "postdoktorskega" studija, ki je > pri nas se redkost in v raznih oblikah "vsezivljenskega ucenja" (LLL). V > splosnem bo klasicnih ur "manj na teden", vendar pedagoskega dela skozi celo > leto - "celo zivljenje" - ne bo manj... > > (3) Glede podiplomskega studija, ki naj bi bil bolj mnozicen kot doslej pri > nas, se v "evropskem vsklajevanju visokosolskih jeder" zadnji cas omenjata > dva tipa programov druge stopnje ("master") (priloga: BOLOGNAZ): > Prvi ("magister stroke") je podoben nasi dosedanji specializaciji (npr. 1 > ali 1,5 ali 2 leti) > in naj bi pomenil npr. usposobitev za delo v osnovni/srednji soli. > Drugi, redkejsi ("magister znanosti...") bi bil namenjen delu v > znanstvenih/univ. institucijah > "Tretjo stopnja" ("doktorat znanosti") bo najbrz ostala tak kot doslej. > Fakultete/univerze bodo dolocile pogoje za vpis na doktorski studij, > t.j.ustrezen program druge stopnje, in morda se dodatne pogoje (npr.objava > clanka v ugledni reviji, "sprejemni izpit".) > Trenutno v Evropi med univerzami nastajajo skupni doktorski programi, v > projektu TUNNING (oz.v mrezah Sokratesa) pa programi studija zgodovine, > fizike, veterine in se drugih. Glede slovenistike pa najbrz vsi cakajo na > Ljubljano... > > Ob teh predvidenih spremembah (uresnicene naj bi bile do 2010) so > tisti/tiste, ki so sedaj v "fazi pisanja magisterija", > se lahko par let brez skrbi, dobili bodo pac naslov, ki jim je bil > obljubljen ob vpisu, potem seveda, ko bo njihovo pisanje ugodno ocenjeno... > A ne bodo razvrsceni med "doktorje znanosti". > Pac pa se bo cez nekaj let, desetletje, na trgu delovne sile (slovenskem, > evropskem) nabralo kar precej raznovrstnih "magistrov" (iz SLO in od > drugod), tako da tudi "magisterij znanosti" ne bo imel vec take veljave kot > sedaj. > (Do) takrat pa bo treba (na)pisati doktorsko disertacijo... > > > Za dobre studente in univ.ucitelje se ne bojim, tudi nase fakultete so > prezivele ze marsikatero reformo. > v prilogi "BOLOGNAOl..." so naslovi domacih strani, kjer lahko spremljate > evropsko razpravo o teh stvareh, > v povezavi s sestanki ministrov in univerzitetnikov v Bologni, Salamanci, > Pragi, Grazu in nedavno v Berlinu. > Vecino gradiv in naslovov dobite na www.uni-lj.si/kakovost , nekaj tudi v > slovenscini. > > Pozdrav! dr. Bogomir Mihevc From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Oct 28 11:48:33 2003 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Tue, 28 Oct 2003 11:48:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <000301c39d82$7577ca40$da0ff9c2@NIPOMEMBNO.arnes.si> Popotovanje iz Litije do Čateža bo letos v četrtek, 13. novembra. Zbor ob 6.30 na železniški postaji v Ljubljani. Odhod vlaka ob 6.50. Ob 7.15 pridemo v Litijo, v Šmartnem pa počakamo študente celovške slavistike, ki pridejo z busom. Hoje kot ponavadi za ok. 7 ur. Vlaka nazaj: ali ob 16. 32 ali pa 18. 39 (iz Velike Loke). Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 1 18:07:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 1 Nov 2003 18:07:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavističnega_društva_Slove nije_št=2E_41 Message-ID: <009401c3a09a$a401e060$1c03f9c2@hladnik> Zoltan Jan pošilja svežo številko Kronike še po e-poti: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika41.doc lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 2 21:36:29 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 2 Nov 2003 21:36:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_lažje_iskanje_po_Cobissu_štip endije Message-ID: <009501c3a184$427ab980$1503f9c2@hladnik> Za lažje iskanje po Cobissu (cobiss.izum.si) vpišemo v ukaznem načinu za roman lc=a, za dramo lc=b, za esej lc=c, za kratko prozo lc=f, za poezijo lc=g. Rotary klub razpisuje dve nagradni štipendiji; več informacij v oddelčnem tajništvu. Nemške raziskovalne štipendije pa so razpisane na www.dfg.de/en/international/news/euryi_awards/index.html in na www.esf.org/. lp miran From Vlado na zrc-sazu.si Mon Nov 3 14:32:14 2003 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Mon, 3 Nov 2003 14:32:14 +0100 Subject: [SlovLit] Krpanova sol Message-ID: <3FA666EE.24347.6A84DA@localhost> Angleska sol v Martinu Krpanu Angleska sol v Levstikovi povesti Martin Krpan je zadnje case kar pogosta tema razpravljanja. Razpravljavci so se ocitno obesili na prilastek angleska, ki dandanes pomeni nekaj svetovljanskega in sodobnega, prav to pa lahko zastre skrivnostno poreklo Krpanove soli. Ko se tako vse vrti v zacaranem krogu, predlagam preboj v smeri Ladoskega jezera v Rusiji. Ob tem jazeru je bila namrec proti koncu XIX.stoletja zapisana bilina z naslovom Volga in Mikula. Bilina poje o tem, kako je knez Vladimir svojemu necaku Volgu (tj. Olegu) Svjatoslavgovicu podelil tri mesta - Gurcovec, Orehovec in Krestjanovec - in Volga krene tja z 29 vojscaki pobirat davek. Spotoma pohiti za silnim oracem, in ko ga tretji dan le sreca, se zacne med njima pogovor. Volga pove, kam je namenjen, orac pa ga posvari pred razbojniki, ki se je z njimi spopadel, ko je pred dnevi od onod tovoril sol. Volga povabi oraca, da se mu pridruzi s svojo kobilico. Orac to stori, vendar ga zaskrbi, kaj bo s plugom. Volga zato poslje 5 svojih vojscakov, da plug skrijejo v rakitov grm, vendar pluga ne morejo dvignit. Za to ima premalo moci celo 10 pa tudi 29 vojscakov in orac mora sam z eno roko vrec plug v grm. Sledi tekma v jezi, ki se konca tako, da premagani Volga zaman ponuja 500 rubljev za kobilico. Osramoceni Volga naposled prasa oraca se po imenu in rodu, orac pa se razgovori, kako bo posejano rz pozel, iz nje navaril piva za mozake, da mu bojo vzklikali: "Hej ti mladi Mikuluska Seljaninovic!" Ne da bi se spuscal v posamezne podobnosti med Levstikovo povestjo in rusko bilino, naj v zvezi z Mikulom dodam, kako Letonci na Miklavza zakoljejo petelina in dajo konjem okrvavljenega ovsa podobno kakor na Jurjevo na zacetku in na Martinovo na koncu kmeckih del, zato bi pri iskanju skrivnostnega porekla Krpanove soli slovenistom priporocil se kaj zanimanja tudi za balto-slovanske starozitnosti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 3 22:42:35 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Nov 2003 22:42:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Računalniški_izrazi Message-ID: <005801c3a253$66f01060$7303f9c2@hladnik> From: "Eva Tesar" To: Subject: racunalniski izrazi Date: Mon, 3 Nov 2003 15:38:50 +0100 Spostovani! Iz nemscine prevajam racunalniski program za prodajo vstopnic in vedno znova mi v slovenscini zmanjkuje besed, ki jih zal tudi ni v Leksikonu racunalnistva in informatike. Bi mi kdo znal povedati, ce je za besedo "pool" v redu prevod "vir"? Kako je z besedo "ticketlayout"? "Postavitev" ali "prelom" se mi ne zdi dobro, "graficna podoba" je pa predolga. In kako se najbolj smiselno prevede "Freischaltung"? "Sprostitev"? (Sprostitev za storniranje, sprostitev za popust...) Katera kratka(!) beseda bi se lahko uporabila za "hotline"? Kaj pa, ko je neka predstava "highlight"? Za vse pripombe se toplo priporocam! Najlepsa hvala! Mag. Eva Tesar-Terseglav Lerchenfelder Str. 74 A-1080 Wien Tel: +43 664 4641251 eva.tesar na aon.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 5 22:36:37 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Nov 2003 22:36:37 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Kulturna identiteta v slovenski knjizevnosti Message-ID: <00af01c3a3e4$e5a877c0$2c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Alexander Reichert" To: Sent: Tuesday, November 04, 2003 12:46 PM Subject: anketa Spoštovani, Pišem na magistrsko delo k temi kulturne identitete v slovenski knjizevnosti. Iz tega razloga sem pripravljal anketo z vprašanjami k kulturni identiteti. Rad bi vesel, ko bi dobil odgovori. Prosim za odgovor po e-mailu v wordovem dokumentu. Email: Alexander.Reichert na student.hu-berlin.de Hvala za sodelovanje Lep pozdrav Alexander Reichert Humboldtova Univerza v Berlinu Kulturni znanstven seminar ============= Anketa k vprašanjem identitete oz. kulturne identitete spol: starost: Prvi del: sestavina identitete A) Katere oznake bi vi uprabljali, ce bi se morali sami identificirati? Izberite tri od teh in napišite svoje zaporedje. 1. Sem Slovenec/ Slovenka. 2. Sem moški/zenska. 3. Sem clovek. 4. Pripadam konfesiji ... 5. Sem prebivalec/prebivalka pokrajine (Primorska, Prekmurje ...). 6. Sem svetovljan/svetovljanka. 7. Sem Evropejec/Evropejka. B) Kaj je po Vašem mnenju pomembno za Slovenca? Napišite k vsaki izjavi: a) zelo pomembno, b) pomembno, c) niti pomembno niti nepomembno, c) nepomembno. 1. obcutje, biti Slovenec 2. dobro znanje slovenskega jezika 3. poznavanje slovenske kulture 4. slovensko drzavljanstvo 5. vsaj en roditelj je slovenska narodna manjšina /po rodu Slovenec/slovenskega porekla 6. rojstvo v Sloveniji 7. upoštevanje slovenskih šeg in navad 8. stalno bivališce v Sloveniji 9. posebne zasluge za Slovenijo 10. katoliška konfesija Drugi del: kulturna identiteta 1. Kaj Vam pomeni (izraz) kulturna identiteta? 2. Kako se ta identiteta izraza? 3. Izberite tri slovenske besedne umetnike, ki po Vašem mnenju najbolj reprezentirajo slovensko kulturo. Svoj odgovor na kratko utemeljite. 4. Navedite tri primere slovenske literature, ki se dotikajo kulturne identitete in prikazujejo slovensko kulturno samobitnost. 5. Kako bo/je kulturna identiteta sprejela/upoštevana v najnovejši (slovenski) literaturi? From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 6 19:18:11 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 06 Nov 2003 19:18:11 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slovene Communication Research Message-ID: <000f01c3a492$94e7b720$0203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Douglas Brown" To: Sent: Thursday, November 06, 2003 1:21 PM Subject: Slovene Communication Research > Hello, > > I am a postgraduate student at the English University of > Newcastle-upon-Tyne and I am studying an MA in Cross-Cultural > Communication. At the moment I am conducting a research project > entitled; > > "How are core cultural values and beliefs manifested in communicative > behaviours of the individual in Slovenia?" > > The reason i have chosen Slovenia for this research, is that i have > visited there three times now in the past two years and really enjoyed > my time there. > > However, although i have researched the history and culture of your > country through literature, i have little information on Slovene > communication and behaviour. I am hoping to learn about Slovene > communication practices, both verbal and non-verbal, such as > conversation stategies, negotiation styles, facial expression, topic > management etc. > > I am very grateful for any information you have to offer or any > contacts (telephone/email) you could supply me with. > > Thankyou for your help and i look forward to your reply. > > Yours sincerely > > Douglas Brown. > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 17 08:29:44 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Mon, 17 Nov 2003 08:29:44 +0100 Subject: [SlovLit] Popotovanje ... Message-ID: <000101c3acdc$92c85150$eb4602c1@ff.unilj.si> ... iz Litije do Čateža se je letos v lepem vremenu vršilo. Množica je bila več kot 60-glava in stranpotov ni dopuščala. Mariborčanov z Miranom Štuhcem na čelu je bilo za dobrih 8 %. Od oddelčnega personala Alojzija, Aleš, Kristina in Miran, s sosednjih oddelkov Simona, nekaj tudi tujih štipendistov. Študentka Klavdija, njena mama in stara mama so nam na Gobniku pripravile dobrodošlico z domačim kruhom, potico in krhlji, na Čatežu smo si na račun oddelka privoščili juho in cvička. Znanosti in šole je bilo na poti ravno do mere in pohvale vredno je, da se nismo tepli, tako kot udeleženci letošnjega vseslovenskega Levstikovega romanja. Edino ta strah tare vsakoletne pohodnike, da ga čez leto ali dve v spominu pomešamo z drugimi takimi. Lp miran From srecko.fiser na guest.arnes.si Mon Nov 17 09:45:23 2003 From: srecko.fiser na guest.arnes.si (srecko fiser) Date: Mon, 17 Nov 2003 09:45:23 +0100 Subject: [SlovLit] vipava Message-ID: <000401c3ace7$5dfd2580$4a1cfea9@x5d0q0> Prosim, kdo me lahko razsvetli o etimologiji imena Vipava? S.Fiser From mateja.jemec na guest.arnes.si Tue Nov 18 16:17:44 2003 From: mateja.jemec na guest.arnes.si (mateja.jemec na guest.arnes.si) Date: Tue, 18 Nov 2003 16:17:44 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Zemono Message-ID: <20031118151744.9322E399409@razor.arnes.si> Se en etimoloski oreh. Mi kdo lahko, prosim, pomaga pri etimologiji imena Zemono? Najlepsa hvala, Mateja Jemec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 18 17:45:06 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Nov 2003 17:45:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Še_o_Krpanu_na_urednikovo_pobudo Message-ID: <003401c3adf3$535f0460$f905f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Monday, November 17, 2003 12:37 PM Subject: kerpan Dragi Miran, na morebitno zvezo Levstikove povesti Martin Kerpan z ruskim ljudskim izrocilom sem prvic naletel pred tremi leti, ko sem prebral bilino Volga in Mikula, letos pa sem se nanjo spomnil v zvezi z usodo panonskega kneza Koclja. Slednji je prisel v spor s Solno-gradom, ker je podpiral poslanstvo solun-skih bratov Konstantina in Metodija, in skrivnostno izginil leta 874 (podobno kakor kralj Matjaž po sporu z Bogom zavoljo soli v Peganovi povedki Kralj Matjaž in Sembilja). Ko so leta 894 Panonijo zavzeli Ogri, so panonski begunci, kakor vse kaze, prenesli spomin na Kneza Koclja v Korotan, za kar bi govorila podobnost zapisa arabskega Herodota Al-Masudija o treh svetiscih pri Slovanih z Majarjevo povedko Voznik pri kralju Matjažu (Glej moja clanka: K rabi in smislu barvnih izrazov v Cankarjevem Kurentu, JIS XXX, str. 194-199, K variiranju imen panonskih knezov v Kosicevih starinah, v: Kosic in njegov cas. Zbornik razprav o Jozefu Kosicu, Budimpesta 1994, str. 84-88). Podobnost Majarjeve povedke z Levstikovo povestjo je v tem, da gre v prvi za srecanje med voznikom vina in kraljem Matjažem pod tremi romarskimi vrhovi, v povesti pa za srecanje med tovornikom soli od Svete Trojice in samim cesarjem. Tretji clen k temu predstavlja bilina, ki je povesti videt celo blizja kakor povedka. Zato se ponuja misel, da se je spomin na kneza Koclja s panonskimi begunci bliskovito raznesel po vsem slovanskem svetu od Jadrana do Baltika in se nato miticno obarval. Vendar bi bilo treba raziskat tudi moznost, koliko je Fran Levstik utegnil poznat imenovano bilino. Lep pozdrav, Vlado ======== ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Tuesday, November 18, 2003 3:54 PM Subject: Kerpan 2 [...] v zvezi z razhajanjem med voznikom vina ter tovornikom soli Martinom oziroma Mikulom pa bi opozoril se na slovensko ljudsko pesem Tlacanova volica (SLP 190), ki jo Marko Terseglav veze z Martinovim vozom, kar je drugo ime za ozvezdje Medveda oziroma Velikega voza. O tem se je posebej razpisal Milko Maticetov v razpravi Zvezdna imena in izrocila med Slovenci (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2, Ljubljana 1974, str. 43-90), in tam je posebno vazen podatek, da je Medved tisti, ki je svetniku pozrl osla, mulo ali konja (str. 72) na poti v Rim, se pravi na Rimski cesti. Za razhajanje med voznikom in tovornikom je skratka krivo razlicno videnje istega ozvezdja: eni vidijo v njem Voz, drugi pa Medveda (in kobilico v Medvedjem zelodcu, kolikor se kobilica ni osamosvojila v novem ozvezdju - recimo v Miklavzevem Kozorogu). Nasproti Levstikovi povesti se zdi zaporedje povedk Kralj Matjaž in Sembilja - Voznik pri kralju Matjažu obrnjeno. V povedkah gre za starejse zaporedje dvoboj - srecanje, v Levstikovi povesti in ruski bilini pa za mlajse zaporedje srecanje - dvoboj. Pomenljiv pa pri tem ostaja Martinov priimek Kerpan, ki utegne bit anagram za balto- slovanskega gromovnika Perkuna oziroma Peruna (Glej V. V. Martynov: Slavjanskie anagrammy, v: Etimologija 1997-1999, str. 102-106). Toliko bi pac se dodal k zadnjemu zapisu. Lep pozdrav, Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 20 10:20:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Nov 2003 10:20:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletna_osvežila_in_še_ena_anketa Message-ID: <006a01c3af47$9a0ba8a0$0903f9c2@hladnik> Spletna osvežila so doletela bibliografijo prevodov slovenskega leposlovja v angleščino (www.ijs.si/lit/slov_lit.html-l2), po zaslugi Andreje Musar pa še zbirko literarnih diplomskih nalog na slovenistiki (www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/), zbirko kmečkih in zgodovinskih povesti (www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ in www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/); vse dosegljivo tudi z začetne literarne strani www.ijs.si/lit/literat.html-l2 (el dva v končnici!). lp miran ========= Od: Douglas Brown [Douglas.Brown na newcastle.ac.uk] Poslano: 19. november 2003 16:51 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Slovene communication questionnaires Dear Miran, Hello agian. You may have forgotten but i sent an email about two weeks ago regarding research into Slovene communication. Anyway id like to thank you for as a result of your posting of my letter on a discussion group i've had a surprising response. I'd be grateful if you could reply by answering this very, very short questionnaire. If you could also post it on the discussion group or forward it to as many Slovenes as possible id be very grateful. Any completed email questionnaires should be returned to this email address, douglas.brown na ncl.ac.uk Thanks again for all your help. Douglas Questionnaire Home Country: Name: Age: Occupation: Sex: Please answer each question with a number. The key to the numbers are as follows; 1 = Strongly Agree 2 = Agree 3 = Unsure 4 = Disagree 5 = Strongly Disagree Questions 1. Seniors and leaders should always be treated with deference so as to maintain a principle of hierarchy: 2. Seniors and leaders should always be addressed by a formal title: 3. It is important to have freedom to adapt your own approach to a job: 4. A person should help his/her boss to paint their house: 5. I socialise with my professional superiors when I am outside of the workplace: 6. I socialise with those below me in my profession when I am outside of the workplace: 7. I will always address people I meet by their first name once I know what it is: 8. When I do not understand the person talking to me I will always tell them: 9. When a person is upset at work, they should express their feelings openly: 10. If I am angry with who I am talking to I will tell them: 11. Negotiations in business should be conducted as quickly as possible: 12. Establishing rapport is considered an important first step for business: 13. Time schedule should seldom be changed and the initial plan is preferred: 14. I will introduce an idea or conclusion into the conversation before explaining it: 15. I will explain or introduce an idea into conversation before a conclusion: 16. It is always important that conversation is more informative than friendly: 17. In business it is important to move slowly and think about things before making conclusions: 18. People should look after their own interests ahead of their immediate group: 19. I do not like it when non-Slovenes try and speak our language: And finally; 20. Please could you give a brief description of any problems you come across when Speaking (in English) to any native English speakers. What do you think of them from your experience of communicating with them? Be honest! : From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 16:08:32 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 16:08:32 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: gostujoca profesura Message-ID: <004701c3b365$fef14780$cb05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 24, 2003 12:08 PM Subject: gostujoca profesura > Miran, prosim, daj na slovlit. Hvala za pripombe. LP Boza > > > > Izvedela sem, da je bilo 19. 11. 2003 v Wiener Zeitung razpisano mesto za > gostujoco profesuro za slovenista oz. kulturologa od > > 1.3.2004 do 30. 6. 2004, kandidati se morajo prijaviti do 29. nov. 2003. > Vec podatkov je na : > > > > (kennzahl:9A/41 - 2003/2004) > > www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/c.htm > > > > > Boza Krakar Vogel > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 16:57:38 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 16:57:38 +0100 Subject: [SlovLit] Gradnikovo ZD Message-ID: <00e001c3b36c$da437640$cb05f9c2@hladnik> 4. knjiga Gradnikovega Zbranega dela je te dni izšla pri založbi Litera. Predstavitev bo skupaj s 13. knjigo ZD Juša Kozaka in monografijo Jožeta Šifrerja o Franu S. Finžgarju (vem, v-jev bo preveč:) v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani v četrtek 27. novembra 2003 ob 11. uri. Vabljeni, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 17:07:53 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 25 Nov 2003 17:07:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaja_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih Message-ID: <010301c3b36e$49af3720$cb05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, November 24, 2003 9:34 AM Subject: Tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih Pozdravljeni ! V torek, 9. decembra prirejamo brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Na prvem tečaju bomo predstavili naslednje tipe informacijskih virov: elektronske časopise, znanstvene bibliografije člankov, citatne indekse, sezname periodike itn. Tečaj traja od 10. do 12.15 ure. Na drugem tečaju pa bomo predstavili knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, vire na internetu, enciklopedije, vire z biografskimi podatki, slovarje itn. Trajal bo od 13.30 do 15.45 ure. Oba tečaja bosta potekala v računalniški učilnici NUK (klet). Prosim vas, da obvestite vaše kolege in študente, ki še niso seznanjeni z informacijsko ponudbo NUK, da se lahko prijavijo. Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za kateri tečaj se prijavljate: dopoldanski, popoldanski ali oba. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica Informacijski in referalni center Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana tel (01) 200 11 98 fax (01) 425 72 93 e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 30 09:43:19 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 30 Nov 2003 09:43:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: tecaj prevajanja Message-ID: <002001c3b71e$061a61c0$6403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, November 28, 2003 6:24 PM Subject: Fw: tecaj prevajanja > > Posredujem spodnje vabilo, ce se ti zdi zanimivo za slovlitovce. [...] > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN [...] > > > > > > Poznas koga, ki bi ga lahko zanimal TECAJ PREVAJANJA > > > IZ ITALIJANSCINE V SLOVENSCINO (in obratno), ki ga > > > prireja Zavod za poklicno izobrazevanje? Namenjen je > > > tistim, ki zelijo (ali morajo) prevajati, nimajo pa > > > nobene (ali skoraj) priprave v tej smeri. Tecaj je > > > BREZPLACEN, potekal bo OB TORKIH od 17.30 do 20.30 > > > na sedezu v Trstu, Ulica Ginnastica 72, od januarja > > > do maja 2004. Predavala bo Jadranka Krizman, > > > prevajalka in tolmacka, nekaj lekcij na racunalniku > > > bo imela Mojca Svab. Za informacije in vpisovanja + > > > 39 040 566360 ali tecajzavod na yahoo.it. Poslji > > > sporocilo naprej! > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 1 13:04:18 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 1 Dec 2003 13:04:18 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_fonetika_krst_pri_savici_v_dru gačnem_zapisu Message-ID: <000001c3b803$3f6df7d0$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Dejan Ilicz [mailto:varjahu na lycos.com] Sent: Monday, December 01, 2003 12:40 PM To: miran.hladnik na Uni-Lj.si Subject: fonetika zdravo! precej časa sem posvetil analizi medsebojnih razmerij med glasovi v človeški govorici; na strani http://varjahu.tripod.com/ sem pripravil nekakšno predstavitev rezultatov. NB: nobenega posebnega razloga nimam, da pišem ravno vam. vaš naslov sem našel, ko sem pri najdi.si iskal "jezikoslovje" in našel stran glasila "Slava". Ker nimam nikakršnih akademskih stikov z nikomer, pa vendar želim slišati kakšen komentar, sem pisal kar vam. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 2 21:00:42 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 2 Dec 2003 21:00:42 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: MA program (Sign) Linguistics Message-ID: <005401c3b90e$f8505200$1c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Nicole Kuplenik" To: "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, December 02, 2003 6:24 PM Subject: Fw: MA program (Sign) Linguistics MA program (Sign) LinguisticsPozdrav! Posiljam za slovlit. z lp-ji Nicole Kuplenik ----- Original Message ----- From: Bogaerde, E.M. van den To: SLLING-L na ADMIN.HUMBERC.ON.CA Sent: Friday, November 28, 2003 11:35 AM Subject: MA program (Sign) Linguistics The University of Amsterdam offers a two-year Research MA in Linguistics and a one-year MA in General Linguistics. Both programmes are taught in English or, in the case of language-specific courses, in the target language. Since the University of Amsterdam is interested in attracting talented students, the tuition rates are competitive. The Research MA in Linguistics is directed towards students of proven ability who are interested in conducting research in one of the many areas of linguistics that are studied in the research institutes of the University of Amsterdam. The programmes offer students the opportunity of specializing in a wide range of linguistic subdisciplines studied from various theoretical perspectives. The programme lasts two years for selected students with a relevant BA or equivalent, and one year for selected students with a relevant MA or equivalent. The MA in General Linguistics also offers a wide range of specializations, and is aimed at students with a BA in Linguistics or an equivalent programme, involving at least three years of full-time study at university level. The programme lasts one year. Further information about the MA programmes may be found at http://www.hum.uva.nl/graduateschool or requested from mailto:graduateschool na hum.uva.nl. _____________________________ Beppie van den Bogaerde Taalwetenschap/NGT Linguistics/Sign Language of the Netherlands Universiteit van Amsterdam Spuistraat 210 1012 VT AMSTERDAM tel. *31 20 525 3107 email: e.m.vandenbogaerde na uva.nl http://www.hum.uva.nl/ngt From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 5 09:20:21 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Arnes) Date: Fri, 5 Dec 2003 09:20:21 +0100 Subject: [SlovLit] FW: za slovlit Message-ID: <019e01c3bb08$a01a3370$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Boza Krakar [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Thursday, December 04, 2003 9:47 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: za slovlit Vse zainteresirane obveščam, da sem sinoči, 3. decembra, prejela Sokratovo priznanje SOVA, ki ga podeljuje Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko. Priznanje se namenja visokošolskim učiteljem (ne nujno didaktikom) za "posebej zavzeto in odlično pedagoško delo v visokem šolstvu, uvajnje, proučevanje in širjenje novih in uspešnih učnih metod in pristopov ter za druge dosežke, ki spodbujajo aktivnost študentov, zvišujejo kakovost študijskih rezultatov, pospešujejo razvoj slovenske visokošolske didaktike in prispevajo k njenemu ugledu doma in v tujini." Priznanja sem se kajpak razveselila. Boža Krakar Vogel ===== V imenu vseh zainteresiranih Boži iskreno čestitam! Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 10 13:58:49 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Dec 2003 13:58:49 +0100 Subject: [SlovLit] FW: predavanja Message-ID: <004401c3bf1d$5b0d2210$216802c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Alojzija Zupan Sosič [mailto:alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 10, 2003 8:19 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: predavanja [...] V okviru projekta bosansko-hercegovska in slovenska književnost so že včeraj potekala predavanja o bos-herc. književnosti. Danes bosta še naslednji: Anisa Avdagić: Književnost BIH za vrijeme austrougarske vlasti (Drugi u prozi Nafife Sarajlić), pred.5 Maja H. Jašaragić: Književnost BIH u periodu između dva svjetska rata (Koncepti drugosti u novelama Alije Nametka), pred.4 Vabljeni, Alojzija Zupan Sosič dodajam še ure, ki sem jih prej pozabila: 1.predavanje 10.30-12.00 1.predavanje 13.30-14.30 a.z.s. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 11 16:39:39 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 Dec 2003 16:39:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Poznate_založnika=3F Message-ID: <00ae01c3bffe$66ff1f60$4e03f9c2@hladnik> Kornelija Kuvač iz Zadra prosi za nasvet. Ima kdo od slovlitovcev dobre založniške zveze? Kaj pravi SDS? lp miran ============ Od: kornelija kuvac [kornelija_kuvac_levacic na yahoo.com] Poslano: 8. december 2003 21:22 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: pitanje iz Zadra U sijecnju 2003. sam obranila magistarsku radnju pod naslovom Stil Brizinskih spomenika s obzirom na pojam prenje, a sad radim na doktorskoj disertaciji Mitski jezik u hrvatskoj i slovenskoj kratkoj fantastičnoj prozi. Pisem Vam iz dva razloga. Naime, zanima me bi li tko u Sloveniji bio zainteresiran za objavljivanje moje magistarske radnje i ako bi, mozete li me uputiti na neki kontakt. (Iz Zadra mi je to prilicno tesko jer nismo dobro povezani sa sveucilistima u Sloveniji.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 13 09:48:47 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 13 Dec 2003 09:48:47 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT Message-ID: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Janez Dular" To: Sent: Friday, December 12, 2003 3:38 PM Subject: Izrazje v IT Dragi Miran, gradivo sem poslal Slovlitu na posredno pobudo Tomaža Erjavca kot enega izmed povabljencev na sestanek o afni in lojtri. Domnevam, da so težave zaradi priponk z datotekami, ki vsebujejo vzorce dosedanjih odgovorov v slikovni obliki. Ker smo jih prejeli samo v slikovni obliki (po faksu), ne v tekstovni, in ker smo želeli ohraniti vtis avtentičnih dokumentov, smo jih poskenirali in potem še "pozipati", da jih je bilo mogoče stlačiti v dovoljeni obseg e-sporočila). Zdaj sem jih ročno prelil (pretipkal) v golo tekstovno obliko in upam, da bo sprejemljivo. Lep pozdrav, Janez. ======== O s n u t e k 11. 12. 2003 Slovenski izrazi za < na > in <#> v informacijski tehnologiji 1. Z naglim razvojem informacijske tehnologije je v našem sporočanju nastala potreba po slovenskih poimenovanjih za znamenji na (v elektronskih naslovih) in # (na tipkovnicah prenosnih telefonov). Doslej sta se v teh vlogah najbolj uveljavili besedi afna in lojtra, vendar pri tem ne gre za nemotečo terminologizacijo; izhodiščna slogovna zaznamovanost omenjenih besed je v jezikovni zavesti številnih Slovencev tako močna, da kljub njuni desetletni rabi v novih vlogah ni zbledela. Pojav je sicer izredno hitro prestopil meje strokovno specializiranih matičnih okolij (računalništvo, telekomunikacije ipd.) ter s pogostno rabo v najširših krogih uporabnikov in delnim generacijskim poudarkom izgubil žargonsko barvo in se približal pogovorni vrednosti s slengovskim odtenkom, očitno pa ne more doseči popolne nevtralnosti. Od ljudi, ki jih sedanje stanje moti, je znova in znova slišati pobude (doslej neorganizirane in neusklajene), naj se za javno sporočanje v knjižnem jeziku predlagajo in vpeljejo izrazi, ki s svojo konotacijo ne bodo zbujali slogovnega nelagodja. Kljub deloma drugačnemu jezikovnemu občutku posameznikov (posebno iz mlajše generacije) bi torej težko trdili, da je zadeva zaradi desetletnega spontanega razvoja že najustrezneje urejena in dokončno ustaljena ter da bi bil vsakršen poskus načrtnega izraznega preurejanja na tem področju za nemoteno sporazumevanje popolnoma nepotreben oziroma prepozen, gotovo obsojen na neuspeh. 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem primeru pa višaj. Utemeljitev: - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se lahko hitro prijela. - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo sporazumevalno področje zadosti narazen. 3. Vsem, ki jih izraza afna in lojtra motita, torej priporočamo, naj skušajo pri svojem javnem sporočanju enotno uporabljati za poimenovanje znamenja na besedo ajka, za poimenovanje znamenja # pa besedo višaj. Če se bo predlagana raba zadosti uveljavila, jo bodo kot normativno lahko sprejeli tudi prihodnji jezikovni priročniki, če pa bo ostala popolnoma obrobna (na ravni neodmevne pobude), bo treba čez čas v teh priročnikih pogojno (posebej za področje informacijske tehnologije) vpisati terminološko rabo besed afna in lojtra. 4. Ta izjava ne pomeni zavzemanja za počezno prepoved doslej rabljenih izrazov -- je le predlog za izbiro poti do najustreznejših možnosti v knjižni slovenščini. Uspešnost uveljavitve predloga je močno odvisna od enotnega nastopa jezikoslovcev in informatikov ter od podpore množičnih občil v prizadevanju za jezikovno kulturo kot pomemben dejavnik družbenega sporazumevanja. Ljubljana, 27. 11. 2003 Individualni podpisi predlagateljev (lahko z navedbo položaja/ustanove) ali povzemajoče splošno poimenovanje (npr. "Neformalna skupina jezikoslovcev, informatikov in publicistov") ======= Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: 1. MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO V zvezi z Vašim dopisom z dne 12. novembra 2003 (št. 206/03) vam odgovarjamo in predstavljamo stališče, ki odseva poglede precejšnjega dela zaposlenih na Ministrstvu za informacijsko družbo. O vaših predlogih za novo poimenovanje znakov na in # smo namreč opravili enostavno anketo po elektronski pošti. V prilogi, v kateri, kot razumemo, povzemate osnovne sklepe oktobrske razprave, ste navedli precej razlogov za zamenjavo poimenovanj in pomislekov glede uporabe trenutno uveljavljenih poimenovanj -- afna in lojtra. Slogovna zaznamovanost obeh navedenih poimenovanj se nam ne zdi posebej problematična, še posebej ne v luči enega od jezikoslovnih izhodišč, tj. praktične uveljavljenosti določenega izrazja. Spomnimo se, primeroma, razprav in razmeroma neugodnih reakcij določene javnosti, ko so se pojavili različni predlogi za poimenovanje zgoščenke (plošček, tlačenka ipd.). Na podlagi naše "ankete" med zaposlenimi bi lahko ugotovili, da novi poimenovanji za znaka na in # nista nujno potrebni. Vendarle pa predlaganima novima poimenovanjema na Ministrstvu za informacijsko družbo ne nasprotujemo in končno odločitev, razumljivo, prepuščamo jezikoslovni stroki. Lep pozdrav, dr. József Györkös, državni sekretar 2. AMEBIS (Miro Romih) Najprej bi se rad opravičil za našo neudeležbo na srečanju dne 29. 10. 2003. Čeprav smo imeli namen priti, je splet okoliščin odločil drugače. Kar se obeh predlogov tiče, vam želimo povedati, da sta nam oba zelo všeč, če pa se bosta "prijela", pa je seveda odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem od dosledne uporabe novih imen v pomembnejših računalniških revijah in literaturi. Lep pozdrav, Miro 3. MICROSOFT (Slovenija) V imenu družbe Microsoft se vam zahvaljujem za vaše povabilo k sodelovanju in prejeto obvestilo s predlogom besedila za javno izjavo "Slovenski izrazi za < na > in <#> v informacijski tehnologiji". V primeru, da se bodo predlagana nova imena uveljavila v vsakodnevni rabi, jih bomo pri Microsoftu postopoma vpeljali v naše izdelke. Lepo vas pozdravljamo! Jaka Stele, generalni direktor From petra_likar na hotmail.com Sat Dec 13 21:18:39 2003 From: petra_likar na hotmail.com (Petra Likar) Date: Sat, 13 Dec 2003 21:18:39 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?2=2E_=9Atevilka_Literarnih_zrn Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 15. 12. 2003, bo izšla druga številka Literarnih zrn. Zbornik boste lahko kupili za 200 SIT vsak dan 10h-15h v avli fakultete. V zborniku bodo po tematskih sklopih objavljeni sledeči prispevki: Pesem hoče biti luč: Arthur Dorfherr Marko Janša Barbara Jurič Zsolt Lukács Špela Mrak Svetlana Plesničar Eva Primožič Kaja Steinbuch Al bo kal pognalo seme: Elena Hajan G. H. Zsolt Lukács Svetlana Plesničar V daljavi neizmernega prostora: Matej Krajnc - Leonard Cohen: iz Rož za Hitlerja Corrina Reuter - Pejo Javorov: ?? ???? Poetika videnja in vedenja v sodobni poljski poeziji - Rafał Kwieciński, Wisława Szymborska, Jan Polkowski, Adam Zagajewski, Halina Po¶wiatowska, Agnieszka Herman, Cesary Domarus in Artur Szlosarek Iz zibelke, ki se nenehoma ziblje: Simona Žvanut - Bruci po enem mesecu faksa Najboljša knjiga je najboljša družba: Kaj priporočajo v branje profesorji? - doc. dr. Alojzija Zupan Sosič in doc. dr. Aleš Bjelčevič Profesor Boris A. Novak nam je prijazno odstopil del svojega predavanja o simbolizmu v namen predstavitve avtorjev, ki so objavili svoj prispevek v drugi številki Literarnih zrn. Na ogled predstavitve ste vabljeni v sredo, 17. 12. 2003, in sicer ob 20h v pred. št. 030. Lep pozdrav, Petra Likar v imenu Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev (izdajatelj zbornika) From melita.makari na debitel.net Wed Dec 17 22:28:57 2003 From: melita.makari na debitel.net (Melita Makari) Date: Wed, 17 Dec 2003 22:28:57 +0100 Subject: [SlovLit] Drzavni izpit iz prevajanja References: <20031215110008.D70491DE0AC@niobe.ijs.si> Message-ID: <3FE0CA99.7A337C7B@debitel.net> Lep pozdrav, imam vprasanje v zvezi z opravljanjem drzavnega izpita za prevajalce v Nemciji: mi lahko kdo pove, kje se ta izpit da opravljati za kombinacijo nemscina - slovenscina? Na eni od institucij sem po e-mailu povprasala za nekaj informacij, a se mi na zalost nobeden ne javi... Najbolj me zanima, ce je mozno opravljati izpit brez opravljenega studija prevajalstva (imam "samo" magisterij iz lingvistike). Ima kdo kaksne izkusnje, predloge? Hvala, Melita Makari From primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Mon Dec 22 11:26:36 2003 From: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si (Primoz PETERLIN) Date: Mon, 22 Dec 2003 11:26:36 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT In-Reply-To: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> Message-ID: <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F -----BEGIN PGP SIGNATURE----- Version: GnuPG v1.2.1 (GNU/Linux) iQB1AwUBP+bG3D3bcxr4Ah1pAQGdDQMAjNn27e5xr0wt5uCXkS8uZJXmx9VLNI5y d02pGrcY3/UvIaN5NQdsBrzsflfHtHkvQ1nfwAssaS9h/NPJDpSzf0xC5cIrvIPm aIcc43OwfnXXN3hz/lIMefDXKVH5kmy1 =CRCJ -----END PGP SIGNATURE----- From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 22 15:57:15 2003 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Dec 2003 15:57:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Zadnja_letošnja_slavistična_Kronika Message-ID: <004201c3c89b$e5174760$1a03f9c2@hladnik> Miran, pošiljam zadnjo letošnjo Kroniko, da jo na ogled postaviš (in obvestiš slovlitovce). Že vnaprej hvala, potem pa prijetno praznovanje, v letu dva tisoč štiri pa naj se sreča širi! Zoltan ====== Kronika 42 je na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika42.doc. lp miran From ekorist na siol.net Mon Dec 22 21:26:20 2003 From: ekorist na siol.net (= Jože_Andrej_=C8ibej?=) Date: Mon, 22 Dec 2003 21:26:20 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <00fe01c3c8c9$de401830$0c01a8c0@ekoristh7lhjyu> Za moj (laični) okus zelo tehten prispevek. In ko že pišem: v čem bi bila "atka" slabša od "ajke"? LP, Jože Andrej Čibej ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "SLOVLIT" ; Cc: "Janez Dular" Sent: Monday, December 22, 2003 11:26 AM Subject: Re: [SlovLit] Izrazje v IT -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Thu Jan 8 17:12:40 2004 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Thu, 8 Jan 2004 17:12:40 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <001f01c3d602$3da24830$6444000a@tamtam> Lep pozdrav! At pomeni v ang. pri, ce se prav spominjam. Me prav zanima, kako boste prepricali vso slovensko srenjo, ki ze uporablja izraza lojtra (kjer se mi zdi umestno uporabljati lestev) in afna, ki ji prav nič ne manjka, da bo govorila slovlit ajka ijs pika si. Ajka je mimogrede tudi tascin kuzek. Pa lepe pozdrave od povsem zadovoljnih uporabnikov. Mojca Tomisic ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "SLOVLIT" ; Cc: "Janez Dular" Sent: Monday, December 22, 2003 11:26 AM Subject: Re: [SlovLit] Izrazje v IT -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- Lep pozdrav, Kot nekdo, ki je že dlje časa nesrečen, ker v slovenščini ne znamo poimenovati niti dobrih 90 znakov standarda ASCII iz leta 1968, kaj šele rastoče zbirke več kot 100.000 znakov standarda ISO 10646/Unicode, sem z iniciativo USJ več kot zadovoljen. [...] > 2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani > izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev, > lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh > besed na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini > menimo, da bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem > primeru pa višaj. Utemeljitev: Ste iskali nadomestilo za izraza v pogovornem registru, ali standardna imena znakov? To se namreč že v angleščini razlikuje. Za znak # namreč standard ISO 10646 navaja ime "NUMBER SIGN", za na pa "COMMERCIAL AT"; v praksi se za prvega v angleščini največ uporablja "hash", za drugega pa "at". > - Ajka < na > je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda; > kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki > ga želimo poimenovati (znamenje na je bilo v slovenskih besedilih pred > razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti > lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije > (ime črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo na ); > izgovorno in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, > nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se > lahko hitro prijela. Ajka se mi zdi zanimiva kot prevod standardnega "COMMERCIAL AT"; če se bo prijela v rabi, bomo pa videli. Pri obrazložitvi bi po mojem kazalo poudariti besedotvorna načela, ki so vodila k ajki. Ugibam, da je šlo za analogijo s poimenovanjem števk (enojka, dvojka...). Dokler se nisem dokopal do tega spoznanja, me je ajka najbolj asociirala na turcizem "ajkula". > - Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz > osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam > ni poimenovano s posebnim izrazom); izgovorno in slovnično je > neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa > zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje > in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo > sporazumevalno področje zadosti narazen. Izraz višaj kot standardni izraz ni primeren za poimenovanje znaka "NUMBER SIGN" v standardu ISO 10646; standard namreč pozna tudi "MUSIC SHARP SIGN" (U+266E). Znakoma sicer ustrezata razmeroma podobni pismenki, tako kot sta denimo podobna velika grška črka ksi in kitajski ideogram za število tri, sta pa po naravi kljub temu povsem različna in ju ne kaže mešati. Kot neformalni izraz je višaj načeloma sprejemljiv, opozarjam pa na morebitno zmedo, ko neformalni izraz za nek znak ustreza uradnemu poimenovanju za nek drug znak, kar se mi zdi resen argument proti višaju. [...] > Vzorci dosedanjih odzivov na predlog: Glede lojtre bi kazalo navezati stike še z Mobitelom, ki je po mojem največji "porabnik" tega izraza. Drugače pa je delo šele na začetku. Že kar na tipkovnici sedi nekaj znakov, ki po mojem nimajo ustreznih slovenskih poimenovanj: &, \, ¤... Lep pozdrav, Primož Peterlin - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From literarna_zrna na hotmail.com Sun Jan 11 19:18:49 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna zrna) Date: Sun, 11 Jan 2004 19:18:49 +0100 Subject: [SlovLit] Literarna zrna Message-ID: Pozdravljeni! V avli Filozofske fakultete smo člani Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev 15.-19. 12. 2003 prodajali zbornik Literarna zrna (zbornik slovenistov, komparativistov in slavistov) po ceni 200 SIT. Kdor zbornika ni uspel kupiti in bi rad to storil naknadno, lahko pokliče kontaktno osebo DMJU (Petra Likar) na telefonsko št. 041 555 187, nam to sporoči preko e-poštnih naslovov petra_likar na hotmail.com ter literarna_zrna na hotmail.com ali pa pusti sporočilo v nabiralniku DMJU v tajništvu oddelka za slovenistiko. Petra Likar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 07:38:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Jan 2004 07:38:18 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Mesto, Videospot, Zdaj Message-ID: <01d801c3da68$fed1eb90$b94602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gal Gjurin [mailto:galifrag na hotmail.com] Sent: Wednesday, January 14, 2004 4:05 AM To: undisclosed-recipients: Subject: Mesto, Videospot, Zdaj Lepo pozdravljeni! Ponosno objavljam preboj poezije v medij, kjer se (vsaj v tej obliki) še ni znašla: na VIDEOSPOTNICAH, ob boku slovenskih estradnikov. Spot mojega projekta MESTO (gre za spajanje poezije, likovnosti in glasbe, temu primerno pisana je tudi ekipa projekta) se trenutno nahaja na tretjem mestu na top ten lestvici TVS, prvo mesto pa je že dosegel na ostalih relevantnih videospotnih lestvicah, Non-stop music (A-kanal), Top 30 (TV Pika) ... Zato nazdravimo nesalonskosti poezije v polnem pomenu besede. Kajti MESTO je organizem. :) Glasujete lahko takole: pošljite SMS z vsebino TVS SPOT 19 na 2929 ali med oddajo pokličete na št. 014720019 ali glasujete za Mesto na spletni strani http://www.rtvslo.si/videospotnice/glasovanje/ Več o Mestu pa na www.projektmesto.com Novo ploščo z naslovom MINUTE? (ki vsebuje tudi trenutni že omenjeni najnovejši hit Beat beat, tretja skladba na plošči) je že mogoče kupiti v ploščarni Statera (Reseljeva c. v LJ, v bližini kolodvora pri sexshopu), kmalu pa tudi v vseh veleveleveleblagovnicah naše doline Šente ... Seveda pa se kmalu obeta nov spot, prvi kadri padejo ta petek ... in to na vlakih SŽ. Obilo zabave želim ... Gal Gjurin From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 07:55:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Jan 2004 07:55:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarna_zgodovina_v_številkah Message-ID: <01d901c3da6b$586cff80$b94602c1@ff.unilj.si> Tudi po svetu so taki, ki jih ne zanima kanon, ampak preostalih 99 % nekanonizirane literarne produkcije. O razpravi Franca Morettija Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for Literary History, ki je izšla v zadnji lanski številki angleške revije New Left Review, lahko preberete več v članku Studying Literature by the Numbers v New York Timesu. Za spletno verzijo članka se je treba prijaviti na www.nytimes.com/2004/01/books/10LIT.html -- zastonj. lp miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040114/4331f5a0/attachment.html From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Jan 14 14:00:26 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Wed, 14 Jan 2004 14:00:26 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Literarna_zgodovina_v_številkah References: <01d901c3da6b$586cff80$b94602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <005d01c3da9e$7a7b6160$b50ef9c2@abjelc> SporočiloMoral bi prebrati Morettija, da bi lahko pravično sodil. Sodeč po poročilu pa gre za teoretično nereflektirano delo. Moretti dela nekaj takega kot A. Belij v Rusiji ok. 1909. Iz tega pa so se nato razvile prave znanstvene teorije: formalizem, strukturalizem ipd. Glavna Morettijeva pomanjkljivost, sodeč po poročilu, je ta, da razpolaga samo z metodo, nima pa nobene teorije, ki bi podatke razložila: 1) "Včasih ne ve, kaj bi počel z odkritji" (12. odstavek). Moretti je naletel na neke statistične metode in jih uporabil na gradivu; zdaj pa ne ve, kaj naj z rezultati počne. To se zgodi takrat (pogosto v seminarskih nalogah, diplomah, včasih tudi v magisterijih in doktoratih), ko si na začetku raziskovanja nismo postavili vprašanja, problema. Raziskujemo, ne da bi vedeli, kaj! Kar nekaj pišemo, neko štorijo o literaturi, samo da je zanimivo. Zgleda, da Moretti ne ve, na katero vprašanje mu odgovarjajo njegove raziskave: odgovor ima, zdaj pa mora odkriti še vprašanje. (Tako kot v Štoparskem vodniku po galaksiji.) 2) Drugi, bolj filozofski problem tiči v 5.odstavku: Moretti trdi, da moramo raziskati vsa literarna dela, da bomo literaturo razumeli. To ni res. Res je le, da čimveč del poznamo, bolj utemeljeni so naši sklepi. Vse znanosti pridejo do svojih rezultatov skoraj izključno po indukciji; se pravi, da analizirajo dovolj velik vzorec, ki zadošča, da bodo inudktivni sklepi dovolj dobri. Vsaka stroka pa sproti določi, kolikšen naj bo zadosten vzorec. Velikost vzorca je popolnoma odvisna od narave problema (npr. za analizo jambskega, trohejskega ipd. ritma je treba 200-500 verzov; da bi ugotovil, koliko nog ima žival "zajec", zadošča manj kot 50 primerkov). Nevarnost, v katero plove Moeretti, je ta, da je prepričan, da bodo rezultati bistveno drugačni, če bo zajel vso populacijo. Ampak to je velika zguba časa: jaz za analizo 300 jambov porabim recimo en dan, če pa bi hotel analizirati vse slovenske jambe, bi rabil mesece, rezultat pa bi bil - ENAK! Da bi bila uporaba statističnih metod sama po sebi nekaj bolj znanstvenega, tudi ni res. Če je raziskovalno vprašanje/problem tak, da zahteva analizo velike količine materiala, potem je statistika potrebna. Če gre za neko vsebinsko interpretaciojo, pa morda ne. Seveda pa je narobe na pamet dajati izjave, ki so po pomenu statistične (npr. bral sem, da je "jambski enajsterec najpogostejši slovenski literarni verz", vendar statistika kaže drugače). Resnica o tem, kaj lit. zgodovina bolj rabi, je seveda na sredini; rabi eno in drugo: 300 strani dolgo analizo enega romana (ki je jaz sicer ne bi bral, ker me interpretacija ne zanima) in statistike o ritmu, proizvodnji romanov itd. (to raje berem). Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: slovlit na ijs.si Sent: Wednesday, January 14, 2004 7:55 AM Subject: [SlovLit] Literarna zgodovina v številkah Tudi po svetu so taki, ki jih ne zanima kanon, ampak preostalih 99 % nekanonizirane literarne produkcije. O razpravi Franca Morettija Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for Literary History, ki je izšla v zadnji lanski številki angleške revije New Left Review, lahko preberete več v članku Studying Literature by the Numbers v New York Timesu. Za spletno verzijo članka se je treba prijaviti na www.nytimes.com/2004/01/books/10LIT.html -- zastonj. lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Cumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 15 10:18:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Jan 2004 10:18:31 +0100 Subject: [SlovLit] Re: studying literature by numbers Message-ID: <001c01c3db48$8c4a1760$3603f9c2@hladnik> Ales v kriticnem odnosu do Morettija ni sam. Citiram odziv Stevena Tötösyja v diskusijskem forumu Humanist. lp miran ========= ----- Original Message ----- From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" To: Sent: Thursday, January 15, 2004 8:33 AM Subject: 17.527 studying literature by numbers > Humanist Discussion Group, Vol. 17, No. 527. > Centre for Computing in the Humanities, King's College London > www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/ > www.princeton.edu/humanist/ > Submit to: humanist na princeton.edu > > > Date: Thu, 15 Jan 2004 07:10:47 +0000 > From: totosy na medienkomm.uni-halle.de > Subject: RE: 17.522 studying literature by the numbers > > this is about moretti's studying literature by numbers: it is rather > interesting to discover how a fully-developed and established approach in > the study of literature and culture finds itself reinvented. the so-called > "empirische literaturwissenschaft" (in my terminology, in english, the > "systemic and empirical study of literature") of the siegen school of > siegfried j. schmidt and others has been pursuing what moretti appears to > have come up as new. i guess in this case there is no theory travel although > i know moretti is aware of the large corpus of the empirische > literaturwissenschaft (take a look at this selected bibliography > or this > ). and indeed, it > is a good idea to give moretti and his recent work more exposure in order to > domesticate the empirical (and systemic) approach in the anglo-american > landscape of literature and culture scholarship. although i do wish moretti > would acknowledge the existence of the approach elsewhere: let's not > reinwent the wheel.... > -- > steven totosy, boston and the university of halle-wittenberg > editor, clcweb: comparative literature and culture > > & > From MihaR na iolar.com Fri Jan 16 10:17:32 2004 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Fri, 16 Jan 2004 10:17:32 +0100 Subject: [SlovLit] = do_polu_nembški Message-ID: Zdravstvujte. Ali mi kdo veščakov ve povedati, je li kdo že zbiral in v kakšni knjižni obliki izdajal seznam nemških popačenk, ki jih vsi uporabljamo, npr. sgacati, cambah, ajmoh, fertah, varžet, da sploh ne omenjam zidarskih orodij? Firbec me matra :-) Miha Cirilovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 18 21:51:25 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Jan 2004 21:51:25 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Delavnica dramskega pisanja Message-ID: <000f01c3de05$1f048ae0$ee05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Katja Klopcic" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, January 17, 2004 5:04 PM Subject: Delavnica dramskega pisanja Spoštovani, ali lahko prosim posredujete na naslove SlovLit? Morda bo pa koga zanimalo ... Lep pozdrav, Katja Klopčič Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija e-mail: presern-gled na s5.net www.presernovogledalisce.come.si TEDEN SLOVENSKE DRAME in PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ OBJAVLJATA RAZPIS ZA DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA Delavnice bodo potekale med 12. in 22. marcem 2004 v Prešernovem gledališču v okviru 34. TEDNA SLOVENSKE DRAME v Kranju. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki bodo svoji prijavi predložili še: 1. krajši sinopsis dramskega besedila (najmanj 3.000 znakov) v treh izvodih; 2. dialoško izpisan prizor iz dramskega besedila (najmanj 7.000 znakov) v treh izvodih; 3. osebne podatke: ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko. DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA bodo ob uveljavljenih slovenskih dramatikih vodili tudi predavatelji ter mentorji iz šole dramskega pisanja gledališča Royal Court Theatre iz Londona. Svojo prijavo in priloge pošljite do 31. januarja 2004 na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj, s pripisom za "DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA". Besedila morajo biti napisana v slovenskem jeziku. O izzidu razpisa vas bomo pravočasno obvestili. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 26 15:22:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jan 2004 15:22:52 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pro?nja Message-ID: <003901c3e417$e2b1f500$2a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, January 26, 2004 2:14 PM Subject: Pro?nja Pozdravljeni! Če ima kdo odvečen izvod Menueta na kitaro (V. Zupan) in Med strahom in dolžnostjo (K. Grabeljšek), se toplo priporočam kot odjemalec. Pogoj je le, da sta knjigi v voznem stanju. Lep pozdrav! Rok Burja From david.pahor na naveza.com Tue Jan 27 12:32:50 2004 From: david.pahor na naveza.com (David Pahor) Date: Tue, 27 Jan 2004 12:32:50 +0100 Subject: [SlovLit] Izrazje v IT /ii. In-Reply-To: <001f01c3d602$3da24830$6444000a@tamtam> References: <005c01c3c155$edb5c740$2203f9c2@hladnik> <200312221126.55814.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si> Message-ID: <5.1.0.14.0.20040127122451.04057378@pop3.amis.net> Pozdravljeni! At 17:12 8.1.2004, = Mojca_Tomiši=E6?= wrote: >Lep pozdrav! > >At pomeni v ang. pri, ce se prav spominjam. Me prav zanima, kako boste >prepricali vso slovensko srenjo, ki ze uporablja izraza lojtra (kjer se mi >zdi umestno uporabljati lestev) in afna, ki ji prav ni? ne manjka, da bo >govorila slovlit ajka ijs pika si. Ajka je mimogrede tudi tascin kuzek. >Pa lepe pozdrave od povsem zadovoljnih uporabnikov. >Mojca Tomisic S krepko zamudo, pa vendar ... Ko sem pred desetimi leti predlagal izraz "splet" za "web", so me imeli nekateri racunalnikarski znanci za motenega. Danes je "vsa slovenska srenja prepricana", da je "splet" povsem sprejemljiv izraz. Poskusiti ni greh. Morda se izraz "ajka", ki ga ze dejavno uporabljam, prime. Ce bi danes ponovno urednikoval racunalniskemu leksikonu, bi vanj vsekakor vpisal tudi izraza "ajka" in "visaj" - vsaj kot sopomenki "afni" in "lojtri". Spletni pozdrav, David Pahor mailto: david.pahor na naveza.com http://www.pasadena.si/knjigarna/?q=Pahor&qT=0 +++++++++++++++++++++++++ http://www.naveza.com/ Jorc-Pobuda d.o.o. spletna.skupina.NAVEZA, Brnciceva 13, SI-1000 Ljubljana, davcna stevilka: 12416258 mailto: info na naveza.com phoneto: (+386) 40 223-469 phoneto: (+386) 41 402-303 +++++++++++++++++++++++++ Z odprto kodo do boljsega spleta! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 28 10:00:20 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Jan 2004 10:00:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistika_in_družba Message-ID: <000001c3e57d$28867900$b94602c1@ff.unilj.si> Od 22. do 24. aprila 2004 se bo pod zgornjim naslovom v Sofiji dogajalo sedmo nacionalno slavistično zborovanje z mednarodno udeležbo; 15-minutni referati so lahko v katerem koli slovanskem jeziku. Prijave do 15. marca na naslov slavistika na slav.uni-sofia.bg. Natančnejše informacije nudi Ilka Enčeva (ilkae na abv.bg). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 08:04:29 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 08:04:29 +0100 Subject: [SlovLit] Dis in mag Message-ID: <000901c3ea24$13d2a500$6c03f9c2@hladnik> Danes 3. februarja bo zagovarjala disertacijo o grehu, krivdi, kazni in odpuščanju pri Cankarju Irena Avsenik Nabergoj, jutri 4. februarja pa Mihaela Jeriček Kastelec magistrsko delo o Kermaunerjevem zgodnjem kritiškem pisanju. Ob 11.00, prvo v sejni sobi, drugo v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Vabljeni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 08:11:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 08:11:13 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Natecaj za profesorja slovenscine v Rimu Message-ID: <003401c3ea24$e96776a0$6c03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, February 02, 2004 1:24 PM Subject: Natecaj za profesorja slovenscine v Rimu > Dragi Miran! Morda bo koga od Slovlitovcev zanimalo, da sta po vztrajnem prizadevanju prejsnjega docenta slovenscine in nasega Veleposlanistva v Republiki Italiji italijansko Ministrstvo za solstvo in osrednja rimska Univerza "La Sapienza" koncno le razpisala te dni natecaj za stalno namescenega profesorja slovenskega jezika in knjizevnosti na omenjenem vseuciliscu, najvecji italijanski in evropski univerzi. Ker je rimska stolica izjemnega strateskega pomena za slovenscino in zato vredna najodlicnejsega strokovnjaka, Te prosim, da posredujes tole obvestilo o razpisu cim sirsemu krogu slovenistov. Zainteresirani se lahko o razpisnih pogojih poucijo na spletni strani http://www.uniroma1.it/amm-personale/concorsi/concorsi.htm> > ali pa v italijanskem uradnem listu z dne 27.1.2004 (Gazzetta ufficiale - Concorsi d.d. 27.1.2004). Rok za oddajo prosenj zapade 26.2.2004. Seveda sem kolegom na voljo za katerokoli dodatno informacijo ali pojasnilo (moj e-naslov je: kosuta na units.it). > Najlepse Te pozdravljam in se Ti zahvaljujem za dragoceno sodelovanje! > Trst, 2.2.2004 Miran Kosuta > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 22:17:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Feb 2004 22:17:10 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje vabil Message-ID: <025501c3ea9b$1725f5a0$5403f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, February 02, 2004 11:32 AM Subject: Še trije tečaji iskanja po el. inf. virih v februarju Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje za iskanje po elektronskih informacijskih virih v mesecu februarju. Tečaj Znanstvene bibliografije in citatni indeksi bo v torek, 17. februarja ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo posebnosti iskanja po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Elektronski časopisi bo v torek, 17. februarja ob 14. uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Predstavili bomo iskanje in uporabo elektronskih časopisov. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Iskanje knjig bo v petek, 20. februarja ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo, kako poteka iskanje knjig po knjigotrških katalogih, katalogih knjižnic, nacionalnih bibliografijah, knjigarnah na internetu ter iskanje elektronskih knjig. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). [...] Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si ali telefon 200 11 98 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, za katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb ============= ----- Original Message ----- From: "Nusa Dedo Lale" To: Sent: Tuesday, February 03, 2004 12:00 PM Subject: Vabilo Ob?ina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem vabi na 8. kulturni večer NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI, ki bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Gost večera bo pesnik Dane Zajc. Vljudno vabljeni! From amalie na email.si Fri Feb 6 21:51:23 2004 From: amalie na email.si (Malka) Date: Fri, 6 Feb 2004 21:51:23 +0100 Subject: [SlovLit] FW: LITERARNI RAZPIS OB SVETOVNEM MOLITVENEM DNEVU 2004 ZA MOLITVENA BESEDILA Message-ID: -----Original Message----- From: Zveza kulturnih društev Slovenije [mailto:info na zveza-kds.si] Sent: Wednesday, February 04, 2004 8:20 AM Cc: Alenka Zorman; manja zemljic; Ana Zaljetelj; Jože Volarič; Nužej Tolmajer; teletext na rtvslo.si; MAJA ŠUŠTERŠIČ; Štefan Šumah; Vesna Rečnik Šiško; David Susel; Andrej Steničnik; standex; Tatjana Srebrnic; Marjana Srčič; Breda Slavinec Rakuša; Vesna Roger; Ana Rebič; radio-murski.val na siol.net; Ana Marija Pušnik; Tevž Potočnik; Tanja Plevnik; Jurij Pivka; Damjana Piscanc; Andrej Peter; dr. Albinca Pesek; Marko Pak; Zamaga Palir; Marko Novak; Majda Eržen Novak; Janez Mizerit; Igor Mazul; Radio MAX; dr. Janko Malle; Neva Malek; Darko Mahkovec; lidija.srnel@amzs.si; Urška Levstek; Tone Kuntner; kultura na vecer.com; kultura@sta.si; kultura na dnevnik.si; Peter Kuhar; Jana Krajnc; Nina Kokelj; Marjanca Kočevar; Jožef Kociper; Irena Stephanie Knehtl; Irena Knehtl; Miha Klep; Knjižnica Mirana Jarca; Tatjana Jamnik; info na radio-kranj.si; info@drustvo-dsp.si; info na dnevnik.si; Mihaela Hojnik; Jerneja Hederih; Danica Gregorčič; Borut Gombač; Primož Geld; Nela Gaborovic; Ivo Frbežar; Emil Duh; dragica.marinic na guest.arnes.si; Alenka Jensterle Doležal; Nadja Dodlek; dobro.jutro na pop-tv.si; Dobro jutro; Vake & Vake d.o.o.; Malka Čeh; mady conde; Danica Cerce; Dragica Breskvar; boginjazemlje na email.si; Zoran Bitorajc; Andrej Bergauer; Norma Bale; Antonija Baksa; Marina Bahovec; angela.prem na rtvslo.si; Tacer Ales Subject: LITERARNI RAZPIS OB SVETOVNEM MOLITVENEM DNEVU 2004 ZA MOLITVENA BESEDILA Spoštovani! V nadaljevanju sporočila vam pošiljamo razpis za molitvena besedila ob svetovnem molitvenem dnevu, ki je letos 5. marca (prvi petek v marcu). Vabimo vas, da pošljete na razpis svoja besedila in k temu spodbudite tudi svoje literarne prijatelje in znance. Letos organiziramo razpis četrtič in se veselimo, da se krog sodelavcev širi. Lepo vas pozdravljamo! Marjan Pungartnik, predsednik KD Mariborska literarna družba Razpis je objavljen tudi v naši online reviji Locutio http://www.kud-mld.si/locutio/lo21razpisi.htm ------------- RAZPIS ZA SVETOVNI MOLITVENI DAN 2004 Kulturno društvo Mariborska literarna družba znova razpisuje natečaj za molitvena besedila/pesmi ob svetovnem molitvenem dnevu 2004, ki bo letos v petek, 5. marca (prvi petek v marcu). K udeležbi vabimo vse avtorje, ki jim je blizu tovrstno pesništvo. Ne gre nam toliko za versko molitev, temveč za literarno obliko, ki sicer nima nobene formalne ali predpisane oblike, a je prisotna v mnogih besedilih kot nagovor Drugega v najširšem pomenu. Za molitveni položaj pa so pomembni še drugi vidiki - želja po absolutnem, po vsem tistem, kar se v življenju skriva, izriva, zanemarja, se mu posmehuje kot >nestvarnemu<, kar gre mimo tukajšnjih avtoritet, kar ni iz želje po koristi. Čeprav je v molitvenem položaju pomembno še občutje predanosti, stiske, nemoči, intimnosti in svečanosti, to ni razlog, da bi molitvene pesmi bile patetične - poiščimo v tem tudi možnosti za humor in duhovitost. Vabimo vas, da se prijavite za nastop na prireditvi, ki bo 5. marca ob 16.00 predvidoma v poročni dvorani Rotovž, Rotovški trg 1 v Mariboru. Če bi se spremenila lokacija, vas bomo o tem pravočasno obvestili. Prijave bomo sprejemali na naš naslov Kulturno društvo Mariborska literarna družba Partizanska 5 2000 Maribor (razpis za molitvena besedila), do 1. marca 2004. lahko pa jo pošljete tudi na naš elektronski naslov drustvo na kud-mld.si . Natečaj ni (več) tekmovalen, saj je tovrstnih natečajev je že veliko, ampak bomo pripravili zbornik natečaja, v katerem bomo objavili po eno od poslanih besedil. Udeleženci srečanja natečaja bodo prejeli dva brezplačna izvoda zbornika. Maribor, 1. februarja 2004 ------------------------------------- To sporočilo ste prejeli, ker ste kakorkoli naš literarni sodelavec ali sodelavka. Če kdaj ne bi več želeli prejemati naših sporočil, nam to sporočite na naš naslov drustvo@kud-mld.si . -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040206/212973ea/attachment.html From brumec na o2.pl Tue Feb 10 18:08:18 2004 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Tue, 10 Feb 2004 18:08:18 +0100 Subject: [SlovLit] Nekoliko boljteoretično_vprašanje_-_polglasnik_pridevniki_in_še_kaj Message-ID: <40291002.3080903@o2.pl> Lep pozdrav. Znašel sem se pred naslednjo dilemo, ki je ne znam sam razrešiti, zato bi koga prosil za prijazen reply s pojasnilom. Če vzamemo besedo "meter" in pogledamo rodilnik ednine, vidimo, da je pravilno "metra" (Nimam metra, ki bi izmeril mojega Petra). Zato vrstni pridevnik napišemo kot "metrski". Če vzamemo besedo "krater", je rodilnik ednine "kraterja". Iz tega sledi, da je pridevnik "kraterski". Kaj pa je s kablom? Rodilnik ednine je "kabla", torej bi moralo biti po prvem pravilu "kablski", a v SSKJ ta možnost ne obstaja, omenja pa se "kabelski" (kot kabelska linija, kabelsko omrežje, kabelska zveza). Res ne vem, zakaj je tu izjema. Mi morda lahko kdo pojasni? Že vnaprej se zahvaljujem za odgovore. Lp, Klemen From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 10 21:09:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 10 Feb 2004 21:09:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <003801c3f011$bb701160$0403f9c2@hladnik> From: "Saska Stumberger" saska.stumberger na uni-tuebingen.de Subject: Zunanji_minister_Rupel_o_lektoratu_za_slovenski_jezik_v_ T=FCbingenu Date: Tue, 10 Feb 2004 11:13:05 +0100 Rupel na obisku v Baden-Wuerttembergu ( 18:02 )=20 Stuttgart, 09. februarja (STA) - Zunanji minister Dimitrij Rupel = se je danes v okviru delovnega obiska v nemski zvezni dezeli = Baden-Wuerttemberg srecal s tamkajsnjim ministrom za evropske zadeve = Christopherjem E. Palmerjem. Ministra sta dvostranske odnose ocenila kot = dobre, Rupel pa se je zavzel za siritev in poglobitev gospodarskega = sodelovanja, pri cemer je izpostavil moznosti, ki jih ponuja Koper s = svojo transportno infrastrukturo. Dotaknila sta se tudi vprasanj, = povezanih s sprejemom evropske ustavne pogodbe, in se zavzela za njeno = cimprejsnje sprejetje, so sporocili z MZZ. Palmer je poudaril, da je Slovenija ena izmed sestih drzav z = mocnim presezkom v menjavi z Baden-Wuerttembergom, vendar pa obseg = menjave v zadnjih letih stagnira. Ob tem je izrazil interes = Baden-Wuerttemberga za povecanje nalozb v Slovenijo ter predlagal = organizacijo predstavitve slovenskega gospodarstva v Baden-Wuerttembergu = in tamkajsnjega gospodarstva v Sloveniji. Rupel se je, se posebej z argumentom, da bo slovenscina postala = uradni jezik Evropske unije, zavzel za ohranitev in razvoj lektorata za = slovenski jezik v Tuebingenu, kar je Palmer podprl. Sogovornika sta se = zavzela za krepitev meduniverzitetnega sodelovanja, kar posebej velja za = Tuebingen, ki ima najbolj razvit studij slavistike v Nemciji. Rupel je = na podlagi zaprosila Slovencev, ki zivijo v Baden-Wuerttembergu, = sogovornika zaprosil, da preveri stanje dopolnilnega pouka slovenskega = jezika in kulture ter ustrezno ovrednotenje tega v nemskih spricevalih. Rupel in Palmer sta tudi izmenjala poglede o razmerah v = Jugovzhodni Evropi. Medvladna konferenca in sprejemanje evropske ustavne pogodbe bosta = glavni temi pogovora Rupla pri ministrskem predsedniku = Baden-Wuerttemberga Erwinu Teuflu in predsedniku dezelnega parlamenta = Petru Straubu, s katerima se bo srecal v nadaljevanju svojega obiska. =20 http://www.slowwwenia.com/mod/news/index.php?cat=3D01 Lep pozdrav iz T=FCbingena Saska Stumberger slovenska lektorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 12 11:55:28 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 12 Feb 2004 11:55:28 +0100 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <002001c3f156$bb79a9a0$1203f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Ada Vidovič Muha" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, February 11, 2004 12:27 PM Subject: RE: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu > Hvala kolegici Stumberger, lektorici slovenščine v Tübingenu, za zanimivo in > spodbudo poročilo o obisku našega zunanjega ministra v Baden-Wüttembergu. > Mislim, da je sedaj ugoden trenutek za sistemmizacijo slovenističnega > lektorata na tübinški univerzi oz. za ureditev njegovega položaja v smislu > rednega univerzitetnega lektorata, za kar si slovenska stran, konkretno > Oddelek za slovenistiko (prej slavistiko) skupaj s Centrom za slovenščino > kot drugi/tuji jezik prizadeva že več kot deset let - tudi zaradi > neprecenljivih zgodovinskih sledov slovenskih protestantov - njihovih > knjižnih del, ki jih hrani tübinška knjižnica. Oddelek za slovenistiko in > Center se morata v tem smislu povezati z ustreznimi vladnimi inštitucijami > (ministrstvi) in spodbuditi reševanje tega akutnega problema. Lep pozdrav, > Ada Vidovič Muha > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miran Hladnik > Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:09 PM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 09:51:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 09:51:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_dan_v_Gradcu Message-ID: <000101c3f20e$80f80e30$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marko Jesenšek [mailto:marko.jesensek na uni-mb.si] Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:29 PM To: 'Miran Hladnik' Subject: FW: Slovenisticcni dan Miran, Ludvik Grasski mi je poslal vabilo na Slovenisticcni dan s prossnjo, da ga posredujess svetovnim slovlitovcem. [...] ============ -----Original Message----- From: ludwig karnicar [mailto:ludwig.karnicar na uni-graz.at] Sent: Monday, February 09, 2004 4:15 PM To: Marko Jesenšek Subject: Slovenisticcni dan Dragi Marko, v prilepki Ti possiljam v vednost zaccasno vabilo na likof, ko se bosta vdajala nedolzzna nevesta ljuba Slovenija in njen zzenin cartani evropski bik! Program z vsemi nastopajoccimi, staressinami, tetami, godci, ministranti idr. bo tiskan in ga dobiss po possti. Za zdaj prav lep pozdrav. P.S.: Ccakam samo sse na denarno podporo, sicer bo polovica ohceti padla v Muro in Dravo. Ostani mi v cvetju, LuKa ================== Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz, Merangasse 70/I, 8010 Graz Slowenisches Wissenschaftliches Institut Wien / SZI, Seilerstätte 2, 1010 Wien EINLADUNG / VABILO 5. SLOVENISTIČNI SIMPOZIJ ob vstopu Slovenije v EU 5. SLOWENISTISCHES SYMPOSIUM zum bevorstehenden Beitritt Sloweniens zur EU Donnerstag / četrtek, 1.IV.2004 um / ob 16.00 s.t. Institut für Slawistik, Merangasse 70/I, 8010 GRAZ Dr. France BERNIK (SAZU, Ljubljana): Kulturna identiteta in globalizacija Dr. Janez DULAR (Urad Vlade RS za slovenski jezik, Ljubljana): Peter Klepec v Evropski zvezi FEIER / SLAVNOST Priesterseminar / Semenišče - Barocksaal / Baročna dvorana 8010 Graz, Bürgergasse 2 um / ob 19.00 s.t. VORLÄUFIGES PROGRAMM / ZAČASNI PROGRAM Begrüßung / Pozdrav: Univ.Prof.Dr. Wolfgang Eismann Festredner / Slavnostni govornik: Andrej BRVAR (Maribor) Die slowenische Kultur als integraler Teil des Europäischen Musikalische Umrahmung / Glasba: Kvintet bratov Smrtnik, Trögern/Korte Moderation: L. Karničar Graz karnicar na uni-graz.at Tel.: 0043 - 316 - 380/2530 bzw. 2520 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 11:51:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 11:51:10 +0100 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Rupel_o_slovenščini_v_T=FCbingenu Message-ID: <000001c3f21f$4aaee630$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:25 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu Spoštovani slovlitovci, malo mi gre na živce to politikantrsko trkanje na prsi za narodov blagor, zaobseženo v spodnji slovlitovski novici, zato naj spomnim na nekoliko starejšo vest: "Dobra novica iz Tübingena: 17. decembra 2003 je ministrstvo za znanost v Nemčiji izdalo slavistiki dovoljenje, da razpiše mesto profesorja za slovansko filologijo, ki bo nasledil prof. dr. Klugeja. Kandidati se morajo prijaviti do 31. januarja 2004. - Saška Štumberger, lektorica slovenščine v Tübingenu." Lepe pozdrave Zoltan JAN ----------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, February 10, 2004 9:09 PM Subject: [SlovLit] Rupel o slovenščini v Tübingenu > From: "Saska Stumberger" saska.stumberger na uni-tuebingen.de > Subject: > Zunanji_minister_Rupel_o_lektoratu_za_slovenski_jezik_v > _ > T=FCbingenu > Date: Tue, 10 Feb 2004 11:13:05 +0100 > > Rupel na obisku v Baden-Wuerttembergu ( 18:02 )=20 > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 21:57:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 13 Feb 2004 21:57:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Slovenščina_v_T=FCbingenu Message-ID: <008b01c3f274$00196be0$3503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Saska Stumberger" To: Sent: Friday, February 13, 2004 1:43 PM Subject: Slovenščina v Tübingenu Spoštovani, slavistike v Nemčiji (dežela Baden-Württemberg) umirajo. V medijih so leta 2002 začeli pisati o neizkoriščenosti zaposlenih in napovedali varčevalne ukrepe (gl.http://www.baden-wuerttemberg.de/sixcms/detail.php?id=21745&template=rh_ detail_presse). Proces varčevanja zdaj teče. Zmanjšuje se količina predavanj in tedenskih ur, število zaposlenih, delovna mesta razpolavljajo in črtajo. Vse poteka molče, brez odpora univerz, politikov in javnosti. Minister je, če nič drugega, o tem vsaj spregovoril. Lep pozdrav Saška Štumberger slovenska lektorica Članek iz leta 2002 (http://www.baden-wuerttemberg.de/sixcms/detail.php?id=21745&template=rh_det ail_presse): From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 16 07:32:55 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Feb 2004 07:32:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_43 Message-ID: <027701c3f456$b5fff080$a14602c1@ff.unilj.si> Zadnjo številko Kronike Slavističnega društva Slovenije, ki jo je uredil in poslal Zoltan Jan, smo postavili na naslov http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika43.doc. lpmiran -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Sunday, February 15, 2004 11:04 AM To: Miran Hladnik Subject: Kronika 43 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 16 07:38:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Feb 2004 07:38:05 +0100 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Re:_Slovenščina_v_T=FCbingenu Message-ID: <027801c3f457$6ecaea70$a14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: mateja.jemec@guest.arnes.si [mailto:mateja.jemec na guest.arnes.si] Sent: Saturday, February 14, 2004 1:54 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: Slovenščina v Tübingenu Pozdrav tudi iz Münchna, varcevalni ukrepi so visek dosegli tudi na Bavarskem. V Münchnu se je upokojil Peter Rehder, katerega profesorsko mesto so enostavno ukinili. Rehder je bil zadolzen za vse juznoslovanske jezike, ukvarjal se je s starocerkveno slovanscino in tega enostavno ne bo vec. Del bodo sicer prevzeli drugi profesorji, vendar bo sedaj izjava - vsi profesorji lahko imamo izpite iz vseh slovanskih jezikov, ker kot slavisti znamo vse in pri tem ne potrebujemo ob sebi nobenega lektorja - se bolj v nebo vpijoca. Tudi z mestom lektorata za slovenscino je vprasljivo - kajti uradno se ne bo nobena pogodba, ki se iztece, podaljsala. Moja pa se iztece letos poleti ... Vendar ostajam optimistka, konec koncev slovenscini v prid govori stevilo studentov, res pa je, da je med njimi le pescica slavistov. Mateja Jemec From amalie na email.si Mon Feb 16 14:54:04 2004 From: amalie na email.si (=?UTF-8?B?TWFsa2EgxIxlaA==?=) Date: Mon, 16 Feb 2004 14:54:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_literarni_večer Message-ID: <20040216135405.6875C8BBFA@www.email.si> Literarni večer pesnika Sekumadyja Condeja bo v četrtek ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Pesnik bo predstavil svojo drugo pesniško zbirko Maratajano. Več na spletni strani Konzorcija (www.konzorcij.com). Vljudno vabljeni! ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Feb 17 21:58:17 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Feb 2004 21:58:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: DOAJ Message-ID: <00e001c3f598$c5c71aa0$5e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, February 17, 2004 1:53 PM Subject: FW: SporočiloMiran, morda bi na DOAJ opozoril tudi pristaše Slovlita. Lep pozdrav Alenka Spoštovani, Oglejte si DOAJ, ki omogoča brezplačen dostop do revij s področja arheologije, bibliotekarstva, filozofije, književnosti, jezikoslovja, umetnostne zgodovine, zgodovine...: http://www.doaj.org/home Lep pozdrav Alenka Logar Pleško, bibl. - vis. sod. vodja OHK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 25 11:41:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Feb 2004 11:41:48 +0100 Subject: [SlovLit] Dve lanski Message-ID: <000001c3fb8b$f8a896d0$9b4602c1@ff.unilj.si> Prva reč Dve lanski debeli knjigi, vsaka ima čez 700 strani, tj. simpozijski zbornik o slovenskem knjižnem jeziku (Obdobja 20) in zbornik o slovenskem romanu (Obdobja 21), je Meta Lokar postavila na splet: http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=63. Druga reč Pričakoval sem že, da se bo po drugem nadaljevanju dnevnika v Sobotni prilogi Dela Dušan Merc utrudil in opustil zmerjanje slovenistike in slovenistk, pa se pisatelj in ravnatelj ne pomiri. Bomo kaj premislili, v kolikšni meri je njegova kritika upravičena? lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 26 18:58:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 26 Feb 2004 18:58:43 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Dve lanski Message-ID: <005601c3fc92$2e110d00$0303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, February 26, 2004 9:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Dve lanski Premišljujemo. Tdu samokritično. O prenovi pouka slovenščine v osnovni šoli bo moral reči kakšno kdo drug, tudi za srednješolske sloveniste pa je zanimiva njegova opomba, da je nedopustno, kako se učitelji/profesorji slovenščine ob vsakem koncu leta prepiramo zaradi eksternih preverjanj (beležim po spominu). Tu moram, žal, njegovi kritiki pritrditi. Posamezne rešitve odgovorov so včasih (redko, ampak so) očitno napačne ali pa vsaj diskutabilne. Živo se spomnim lanskega leta, ko smo se slovenisti prepirali o odgovoru na eno izmed vprašanj (vprašanje tipa a, b, c d). Zaradi vprašljivosti t. i. pravilnih odgovorov smo poslali polno pismo pripomb, a odgovora - vsaj jaz ne vem zanj - ni bilo. Stvar tako odpre dva problema: - Ali ima lahko eksterno ocenjevanje znanja (objektivnega tipa) vprašanja, na katera - enako in nedvoumno - niso sposobni odgovoriti niti učitelji? - Če imajo na določeno vprašanje slovenisti različne (strokovno argumentirane) odgovore, ali je dopustno uveljavljati (beri točkovati) le eno rešitev? Takšni dogodki (prepiri med slovenisti), gotovo ne pripomorejo k dvigovanju našega ugleda (pri drugih strokovnih aktivih polemik o pravilnosti rešitev ne opažam). Ustrezna rešitev za to bi bilo natančno naknadno preverjanje testov pred njihovo "uporabo" (dovolj ocenjevalcev, ki imajo dovolj časa) in upoštevanje pripomb "baze" (učitelji smo vedno znova presenečeni, kako izvirno odgovorjajo učenci - vseh odgovorov pač ni mogoče predvideti vnaprej). Sicer pa se mi zdi, da je Merčevo pisanje tudi odraz premajhne kritičnosti samih slovenistov/šolnikov. Le redko se oglasimo, tisti, ki pa se, pa (pre) kmalu obveljajo za "dežurne nergače". Merčeva kritika je - tudi - zaradi odsotnosti javne polemike (videti) toliko bolj radikalna in žaljiva. PA še osebna pripomba. Priznam, da teh dnevnikov nisem bral tako pazljivo (verjetno mi je kakšna žaljiva obdolžitev ušla), a težko je brati dnevnik šolnika, ki se mu v šoli (razen šolskih počitnic) nič lepega ne zgodi. In menim, da je potrebno njegovo kritiko učiteljev slovenščino brati tudi skozi to. Toliko. Lp, Klemen > Druga reč > > Pričakoval sem že, da se bo po drugem nadaljevanju dnevnika v Sobotni > prilogi Dela Dušan Merc utrudil in opustil zmerjanje slovenistike in > slovenistk, pa se pisatelj in ravnatelj ne pomiri. Bomo kaj premislili, > v kolikšni meri je njegova kritika upravičena? > > lpmiran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). ____________________ http://www.email.si/ From literarna_zrna na hotmail.com Thu Feb 26 20:54:13 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna zrna) Date: Thu, 26 Feb 2004 20:54:13 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Literarno-glasbeni_večer_Klemena_Pi?windows-1250?q?ska_ Message-ID: Pozdravljeni! Vabimo vas na literarno-glasbeni večer Klemena Piska, ki bo potekal v torek, 2. 3., od 19h naprej v predavalnici 2 (Rimska cesta). Nekaj informacij o Klemenu Pisku: Član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Pesniške zbirke: Labas vakaras (1998, Mladinska knjiga) - uvrsti se med štiri najboljše prvence leta Visoko in nagubano prapočelo (2000, Goga) Mojster v spovednici (2002, Mondena) Glasba: igra in poje v akustičnem jazz ansamblu Žabjak trio, s katerim je leta 2001 izdal zgoščenko Doktor piska počasni sving s svojo avtorsko glasbo Igre: radijska igra Lahko noč, Matija Čop Prevodi literarnih del papeža Janeza Pavla II.: Brat našega Boga (1999, Mohorjeva založba) Pred zlatarno (1999, Mohorjeva založba) Rimski triptih (2003, Mohorjeva založba) Za več informacij lahko obiščete spletno stran: http://www.pisk.galicja.pl/index-si.html. Literarni večer organizira Društvo mladih jezikovnih ustvarjalcev, finančno pa ga je podprla Študenstka organizacija Filozofske fakultete. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 27 19:10:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 27 Feb 2004 19:10:35 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <004701c3fd5c$ff4311f0$9b4602c1@ff.unilj.si> FF in SD Maribor vabita na predstavitev monografije Martine Orožen Razvoj slovenske jezikoslovne misli (Zora 26, Maribor 2003), ki bo v četrtek, 4. marca 2004, ob 14.00 v sejni sobi št. 521 v 5. nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 1 15:32:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 1 Mar 2004 15:32:45 +0100 Subject: [SlovLit] Vabili Message-ID: <001501c3ff9a$d3056b20$6c03f9c2@hladnik> Marko Snoj v KL nadaljuje z etimološkimi razglednicami in vabi k predlogom, katere besede naj še predstavi. Na dan z njimi! =========== Prof. Bogusław Zieliński s poznanjske slavistike vabi zainteresirane na znanstveno konferenco na temo lastnih in tujih prostorov v slovanskih književnostih: zemlja, država, domovina, izgubljeni in vrnjeni teritoriji, ki se bo dogajala med 4. in 6. oktobrom 2004. Sekcije so: domači in tuji prostori v balkanskih književnostih, topos mesta in meje, miti mest, rek in planin; toponimija, lingvistični modeli prostora, semantika prostora v ljudski kulturi. Prijaviti se je treba do 15. 3. 2004 in napisati povzetek do 30. 6. 2004. Več na naslovu slavic na amu.edu.pl. lpmiran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Mar 1 10:12:37 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Mon, 1 Mar 2004 10:12:37 +0100 Subject: [SlovLit] eksterci Message-ID: <004601c3ff6d$7a8105e0$770ff9c2@FF> Živjo, oglašam se zaradi Klemenovega pisma o ekstercih. Ne vem, ali govori o OŠ-ekstercih ali o maturi. Če o prvih, mu lahko nekaj malega pomagam, ker sem zunanji sodelavec za literaturo. Klemen je napisal tole: "Posamezne rešitve odgovorov so včasih (redko, ampak so) očitno napačne ali pa vsaj diskutabilne. Živo se spomnim lanskega leta, ko smo se slovenisti prepirali o odgovoru na eno izmed vprašanj (vprašanje tipa a, b, c d). Zaradi vprašljivosti t. i. pravilnih odgovorov smo poslali polno pismo pripomb, a odgovora - vsaj jaz ne vem zanj - ni bilo. Stvar tako odpre dva problema: - Ali ima lahko eksterno ocenjevanje znanja (objektivnega tipa) vprašanja, na katera - enako in nedvoumno - niso sposobni odgovoriti niti učitelji? - Če imajo na določeno vprašanje slovenisti različne (strokovno argumentirane) odgovore, ali je dopustno uveljavljati (beri točkovati) le eno rešitev?" Najbolje je, da bi Klemen navedel te literarne naloge, jaz pa bi jih komentiral. Na njegova prvo didaktično vprašanje ne morem odgovoriti, ker za didaktiko nisem zadolžen. (Kot laik si mislim, da vprašanja morda smejo biti tako težka, da jih nekateri učitelji ne znajo rešiti - če so iz snovi, ki so jo v razredu obravnavali in če je dovolj veliko dijakov, ki jih znajo rešiti. Toda na literaturi se trudimo, da takih ni.) Drugo vprašanje - če je med a, b,c, d več pravilnih odgovorov, naloga pa zahteva enega, je naloga seveda napačno sestavljena; in to je seveda štala. (V določenem primeru pa je to vpr. enako prvemu - namreč v primeru, da učitelji narobe argumentirajo, da je pravilnih več odgovorov.) Skratka, navedite te napačne in diskutabilne naloge iz OŠ ekstercev. Aleš Bjelčevič From klemnov na email.si Tue Mar 2 12:03:24 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Tue, 2 Mar 2004 12:03:24 +0100 Subject: Fwd: Re: [SlovLit] eksterci Message-ID: <20040302110324.185348BDA4@www.email.si> Pozdravljen! Kot sem že prejšnjič uvodoma zapisal, lahko kot srednješolski profesor govorim samo o maturitetnih izpitih, in sicer o jezikovnem delu, ki je (večinoma) test objektivnega tipa (književnost je, razen eseja, preverjana ustno). Lp, Klemen Lah > Skratka, navedite te napačne in diskutabilne naloge iz OŠ ekstercev. > > Aleš Bjelčevič > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). ____________________ http://www.email.si/ --------------------- End of the forwarded message --------------------- ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 9 10:38:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Mar 2004 10:38:44 +0100 Subject: [SlovLit] Eksterci Message-ID: <006401c405ba$510737e0$da05f9c2@hladnik> Od: klemnov na email.si Poslano: 8. marec 2004 11:48 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Eksterci [...] V odzivu na Merčev dnevnik sem moral - hočeš nočeš - pritrditi njegovi kritiki eksternih testov pri slovenščini (Aleš, za srednje šole :). Prejšnji teden smo imeli predmaturitetne naloge in (ponovno) me je začudil točkovnik. Ker sem enim slovenistom zdi v redu, drugim pa ne, postavljam dilemo "na ogled". Po vrsti. V navodilih za ocenjevanje pravijo pravijo splošna navodila tole: "Kandidat dobi točko za jezik samo, če so vsi odgovori v nalogi vsebinsko in jezikovno pravilni. Vsebinsko napačen in jezikovno pravilen odgovor je 0 točk." Kaj to pomeni? Teoretično je mogoče, da reševalec nalog, ki izvrstno in do potankosti pozna pravopisna in slovnična pravila, ne dobi za jezikovno pravilnost niti ene točke, saj se jezikovna pravilnost pogojuje z vsebinsko točnim odgovorom. To navodilo pravzaprav pravi: "Če je to, kar si povedal, nepravilno, je tudi tvoj jezik nepravilen (o širši aplikaciji takih sklepov raje ne razmišljam, a zdi se mi, da sem danes razumel, od kod slovenske zadrega pred javnim nastopanjem). V konkretnem primeru (npr. naloga 4, glej spodaj) je dijak napačno razložil podnaslov besedila, a jezikovno popolnoma pravilno tvoril tristavčno poved (velika začetnica, končno ločilo, pravilno postavljene vejice ...). Na koncu mu število točk pove, da tvorjenje stavka, povedi, velike začetnice, vejic in ločil ne obvlada, ker ne razume, kaj pomeni "Koncertu na rob". Ker pravilnosti jezika do zdaj nisem povezoval z vsebino govorjenega/zapisanega, bi prosil tistega, ki to povezavo razume in jo zna utemeljiti, naj jo razloži. Meni osebno se zdi, da je prej obratno (če je jezika "nepravilen", je tudi vsebinska pravilnost hitreje vprašljiva). Domnevam, da se je s tem splošnim navodilom želelo preprečiti jezikovne kracarije (tudi mene jezi, ko mi dijaki pravilen odgovor v testih podajo brez velikih začetnic, vejic in ločil, a zato jim, kljub jezi, ne smem reči, da je odgovor nepravilen - lahko pa dam v test naloge, kjer preverjam samo njihovo jezikovno znanje in jih tam "ujamem"). Lp, nergač Klemen Lah Naloga 4: "Besedilo B je bilo objavljeno na isti strani tik pod besedilom A. V tristavčni povedi razložite pomen nadnaslova besedila B." (Nadnaslov se glasi Koncertu na rob.) Točkovnik določa, da je treba dati 2 točki za ustrezno razlago, 1 točko za tristavčno poved in 1 točko za jezikovno pravilnost. From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Wed Mar 10 05:37:57 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Mar 2004 05:37:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A__Poročilo=3A_doktorirala_je_ Message-ID: <00c501c40659$770fd9c0$0503f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, March 09, 2004 3:27 PM Subject: Poročilo: doktorirala je mag. Namita Subiotto, pogodbena predavateljica makedonskega jezika in književnosti na Oddelku za slavistiko Poročilo: doktorirala je mag. Namita Subiotto, pogodbena predavateljica makedonskega jezika in književnosti na Oddelku za slavistikoDragi Miran, pri nas na študijski smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi je 5.3.04 uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo LINGVOSTILISTIČNE POSEBNOSTI V PROZI TAŠKA GEORGIEVSKEGA magistra Namita Subiotto, asistentka za področje makedonskega jezike in književnosti na Oddelku za slavistiko. Komisijo za zagovor je vodil redni prof. dr. Dragi Stefanija, dolgoletni vodja katedre za makedonski jezik in književnosti na našem Oddelku, ki je bil tudi somentor; člani pa so bili: red. prof. dr. Aleksandra Derganc, predstojnica Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Borislav Pavlovski, predstojnikOddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Sveučilišta v Zagrebu in izr. prof. dr. Vladimir Osolnik (mentor). S tem je katedra za makedonski jezik in književnost, ki na naši Fakulteti razširja znanje o makedonistiki nad trideset let, pridobila novega strokovnjaka in perspektivno doktorandko iz lastnih vrst, saj je kolegica diplomirala in magistrirala prav na našem Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Želimo ji še veliko uspehov pri pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu. mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 15 12:50:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Mar 2004 12:50:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjiga_konferenca_in_tečaj Message-ID: <001001c40a83$c69b3330$1f4602c1@ff.unilj.si> Http://www.volaric.com/haiku -- večpredstavni haikuji družine Volarič. ===== Http://millennium.arts.kuleuven.ac.be/slavic/conference -- danes je zadnji datum za prijavo udeležbe na konferenci Perspectives on Slavistics, ki se bo dogajala v Leuvnu v Belgiji 17.--19. septembra 2004. ===== gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si -- sem se prijavite za zastonj udeležbo na tečajih iskanja po elektronskih informacijskih virih. "Tečaj Znanstvene bibliografije in citatni indeksi bo v četrtek, 18. marca ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Predstavili bomo posebnosti iskanja po znanstvenih bibliografijah in citatnih indeksih. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Elektronski časopisi bo v četrtek, 18. marca ob 14 . uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Predstavili bomo iskanje in uporabo elektronskih časopisov. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaj Iskanje knjig bo v petek, 26. marca ob 12. uri in bo trajal predvidoma do 14.30 ure. Predstavili bomo, kako poteka iskanje knjig po knjigotrških katalogih, katalogih knjižnic, nacionalnih bibliografijah, knjigarnah na internetu ter iskanje elektronskih knjig. Snov predstavimo z demonstracijami v živo in praktičnimi vajami. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). [...] Lep pozdrav, Gorazd Vodeb" From amalie na email.si Tue Mar 16 18:10:48 2004 From: amalie na email.si (=?UTF-8?B?TWFsa2EgxIxlaA==?=) Date: Tue, 16 Mar 2004 18:10:48 +0100 Subject: [SlovLit] Kosovel Integrali Message-ID: <20040316171049.0FA718BBE3@www.email.si> 22. 3. 2004 ob 21h bo v KUDu France Prešeren predstava Integrali Srečka Kosovela. Režija in igra Sekumady Conde (mlad slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, režiser ...). Cena vstopnice 1000 sit. Vljudno vabljeni! Malka Čeh ____________________ http://www.email.si/ From matjaz.z na gmx.net Wed Mar 24 21:08:53 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 24 Mar 2004 21:08:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezik_in_slovstvo_obvešča=2E=2E=2E Message-ID: <4061F8E5.16837.16F3D5D@localhost> Uredništvo revije Jezik in slovstvo obvešča svoje bralce, da je revija sredi marca 2004 dobila posodobljeno spletno stran – http://www.jezikinslovstvo.com. Izvedba strani pomeni glede na spletno predstavitev sorodnih revij v marsičem presežek. V celoti so na voljo vse številke letnika 2003 (z izjemo zadnje, ki bo dodana naknadno), in sicer v popularnem PDF formatu, ki omogoča hiter in udoben dostop do elektronskega vira, obenem pa zagotavlja zaščito avtorskih pravic. Za hitrejše pregledovanje so na enem mestu združeni povzetki razprav (in njihovi prevodi v angleščino, da je zadoščeno tujejezičnim bralcem), omogočeno je tudi hitro iskanje po naslovih in povzetkih razprav ter po ključnih besedah. Obiskovalci si lahko preberejo še jedrnato predstavitev revije in tehnične napotke sodelujočim avtorjem, obujanje preteklosti s pregledovanjem starejših letnikov revije pa je omogočeno prek povezave na staro spletno stran. Načrtovana je tudi vzpostavitev t.i. »mailing liste«, prek katere bodo lahko bralci na svoj elektronski naslov sproti prejemali obvestila o aktualnih dogodkih v zvezi z revijo. Jezik in slovstvo, osrednja slovenistična revija, vabi torej k branju in raziskovanju tudi v sodobni elektronski obliki. Prijazen pozdrav iz uredništva, Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a matjaz.z na gmx.net http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik matjaz.z na gmx.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 25 12:08:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Mar 2004 12:08:02 +0100 Subject: [SlovLit] Popusti Message-ID: <005301c41259$724aa3a0$4403f9c2@hladnik> Spoštovani! Najstarejša slovenska (in evropska) revija za književnost in kulturo SODOBNOST se je osamosvojila in po 68 letih gostovanja pri Slovenski književni zadrugi, Državni založbi Slovenije in Cankarjevi založbi postala samostojno kulturno umetniško društvo! Ob tem pomembnem dogodku v dolgoletni zgodovini revije ponujamo novim naročnikom 40 % popust! 12 številk x 1.500 SIT v prosti prodaji = 18.000 SIT -- 40 % = 10.900 SIT, plačljivo v dveh letnih obrokih, marca in septembra. (Samo 210 SIT na teden, kolikor stane kozarec soka!) (Enaka količina kvalitetnega branja (210 avtorskih pol) v obliki dvajsetih knjig bi stala najmanj 70.000 SIT!) Ponudba velja za naročila do zaključka Slovenskih dnevov knjige, 24. aprila 2004. Za vse, ki boste naročili revijo do 5. aprila, pa velja še dodatnih 20 % popusta za leto 2004, 7.200 SIT v dveh obrokih! Revijo lahko naročite po pošti (Suhadolčanova 64a, 1000 Ljubljana), faksu (01 561 18 56), telefonu (01 563 55 50) ali elektronski pošti (revijasodobnost na yahoo.com) Pri naročilu navedite točen naslov in davčno številko. Prejeli boste vse številke letošnjega letnika. [...] Katja Klopčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 31 16:38:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 31 Mar 2004 16:38:38 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Fonetika Message-ID: <005701c4172d$db941a20$7603f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Peter Jurgec" To: Sent: Wednesday, March 31, 2004 12:57 PM Subject: Fonetika Miran, za Slovlit. Hvala. LP, Peter ----- Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU bo v okviru fonetičnih raziskav sodobnega slovenskega govora (knjižnega, pogovornega in narečij) organiziran osnovni tečaj iz fonetične analize digitaliziranega govora za jezikoslovno rabo. Tečaj bo potekal od petka, 16. aprila 2004 dalje, vsak petek od 10. do predvidoma 14. ure v vogalni sobi leksikološke sekcije inštituta (Novi trg 4, 1. nadstropje). Predvidena so vsaj štiri srečanja, skupno najmanj 16 ur. Tematsko bo tečaj obsegal uvod oz. temeljne pojme iz akustične fonetike, predstavitev orodij za analizo digitaliziranega govora in digitalno spektrografijo (Cool Edit Pro, Praat, Speech Filing System). Udeleženci bodo po končanem tečaju znali brati spektrograme in oscilograme, določiti osnovno frekvenco, jakost ipd. ter narediti dvodimenzionalno predstavitev samoglasnikov glede na prva dva formanta. Tečaj bo izrazito praktično naravnan. Tečajniki bodo dobili vsa potrebna orodja (programsko opremo v prostem dostopu), posnetke govora in tečajna skripta z nalogami, sami pa si morajo zagotoviti (prenosni) računalnik vsaj srednje zmogljivosti in slušalke. Predlagana bo nadaljna (osnovna) literatura (zlasti z angleškega in slovanskega govornega področja). Tečaj bo vodil Peter Jurgec, asist. Vabljeni vsi, ki bi jim znanje iz analize digitalnega govora koristilo pri (raziskovalnem) delu, tudi študentje. Svojo udeležbo nujno potrdite najkasneje do 9. aprila 2004 na elektronski naslov peter.jurgec na zrc-sazu.si ali na telefonsko številko 01/4706-169, kjer so na voljo tudi dodatne informacije. Če bo število udeležencev preseglo prostorske zmogljivosti, imajo prednost zaposleni na inštitutu in najprej prijavljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 2 07:34:11 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 2 Apr 2004 07:34:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Tudi_o_Gregorčiču Message-ID: <008801c4187d$12b44840$d205f9c2@hladnik> V ponedeljek 5. 4. bo prof. dr. István Lukács z Univerze v Budimpešti predaval slovenistom na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavanje je naslovil Pesniki nad svetom (Gregorčič, Kranjčević, Komjáthy). Vabljeni tudi vsi drugi zainteresirani, predavalnica št. 2 v pritličju, ob 10.30. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 6 12:54:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Apr 2004 12:54:30 +0200 Subject: [SlovLit] V ponedeljek ... Message-ID: <004101c41bc5$89f0bf60$774602c1@ff.unilj.si> Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v ponedeljek, 19. aprila ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v ponedeljek, 19. aprila ob 14. uri in bo trajal predvidoma trajal do 16. ure. Na tečaju predstavimo dostopne naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 22. aprila ob 10. uri in bo trajal predvidoma do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemam na elektronski naslov gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lp Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 6 12:51:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Apr 2004 12:51:17 +0200 Subject: [SlovLit] V sredo ... Message-ID: <004001c41bc5$16ae5e90$774602c1@ff.unilj.si> Slovensko društvo za primerjalno književnost (www.zrc-sazu.si/sdpk) vabi na predavanji: Marijan Dović: Sistemske in empirične obravnave literature ter njihova uporaba Darja Pavlič: Funkcije podobja v poeziji -- v sredo, 7. aprila 2004, ob 15.30, v predavalnici 2 Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 8 16:11:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 8 Apr 2004 16:11:19 +0200 Subject: [SlovLit] V Slavi ponovno o pravopisu Message-ID: <00a301c41d73$5ff8c540$c705f9c2@hladnik> From: "Peter Jurgec" To: Cc: Subject: Slava Date: Tue, 6 Apr 2004 13:27:52 +0200 V Slavi ponovno o pravopisu Izšla je 1.-2. številka 16. letnika debatnega lista Slava. = Razdeljena je na dva dela.=20 V prvem so ponatisnjeni članki iz Slave 14. letnika, posvečene = Slovenskemu pravopisu. Ljudmila Bokal je svoj članek naslovila = Pravopisne drobtinice, skupini študentov slovenistov pišeta o = normativnih oznakah (članek vsebuje tudi intervju z Jožetom = Toporišičem) in o oznakah neknjižno ljudsko, neknjižno pogovorno = in ljudsko v novem slovenskem pravopisu. Vladka Tucovič piše o = vezljivosti, Urška Jarnovič o krajšavah, Peter Jurgec pa o = nekaterih fonoloških vprašanjih v novem slovenskem pravopisu. = Besedila so nastala v študijskem letu 2001/02 v okviru predmetov = slovenski knjižni jezik 1 (mentorica Ada Vidovič Muha) in = lektoriranje (Erika Kržišnik).=20 V drugem delu je objavljen odgovor Jožeta Toporišiča K = študentovski kritiki Slovenskega pravopisa 2001 v Slavi. =20 Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 08:50:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 08:50:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenia since 1834 Message-ID: <011e01c422b6$00add100$6e03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Just Rugel" To: Sent: Wednesday, April 14, 2004 2:46 PM Subject: Slovenia since 1834 "The Ancient and Contemporary Slovenes in Political, Demographic, Historical and Religious Relation to Russians". ?Starodavni in danashnji Slovenci v politichnem, narodopisnem, zgodovinskem in verskem odnosu do Rusov?. Moscow, April 14, 2004 Dear Sir / Madam! For specialists in Slavonic history, slavistika, specialists for Slovenia and Russia, Slavic linguists, historians of South-East Slavs, all interested in Slav and Slovene history, we offer our new book - a reprint from 1841, written by a prominent XIX.-century Russian author Yuri VENELIN about Slovenes. The book is virtually unknown to broader scientific community apparently also because it was published as a 2nd volume of book about Bulgarians, the book which importance for self-consciousness of Bulgarians cannot be over-estimated. The book comes with an extensive scientific foreword by a Russian professor Pavel Tulayev and a supplement with A Short History of Slovenia by Andrey Lenarchich. It has 384 pages. It also contains an old map of Slovenian lands, published in the original work. The international price with postal costs now is $40. The book is in print and will come out in a couple of weeks. The price after the publication will be higher so order now. [...] With best regards, Just Rugel, President mailto:karantanija na mtu-net.ru From dreindl na indiana.edu Thu Apr 15 12:10:15 2004 From: dreindl na indiana.edu (Donald F. Reindl) Date: Thu, 15 Apr 2004 05:10:15 -0500 (EST) Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 52, Issue 1 (Slovenia since 1834) In-Reply-To: <20040415100003.9EC421DD5CD@niobe.ijs.si> Message-ID: Spostovani kolege, K temu vam priporocim zanimiv clanek o Venelinu: "Venelin and the Slovenes", ki ga je objavil Raymond H. Miller v reviji "Slovene Studies" st. 22, str. 63-89. Dr. Miller zakljuci clanek s pripombo "...his life still deserves our attention, even if his scholarship does not." Lep pozdrav, Donald Reindl On Thu, 15 Apr 2004 slovlit-request na ijs.si wrote: > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Thu, 15 Apr 2004 08:50:54 +0200 > From: "Miran Hladnik" > Subject: [SlovLit] Slovenia since 1834 > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <011e01c422b6$00add100$6e03f9c2 na hladnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-1" > > ----- Original Message ----- > From: "Just Rugel" > To: > Sent: Wednesday, April 14, 2004 2:46 PM > Subject: Slovenia since 1834 > > > "The Ancient and Contemporary Slovenes in Political, Demographic, > Historical and Religious Relation to Russians". > ?Starodavni in danashnji Slovenci v politichnem, narodopisnem, zgodovinskem > in verskem odnosu do Rusov?. > > Moscow, April 14, 2004 > > Dear Sir / Madam! > > For specialists in Slavonic history, slavistika, specialists for Slovenia > and Russia, Slavic linguists, historians of South-East Slavs, all > interested in Slav and Slovene history, we offer our new book - a reprint > from 1841, written by a prominent XIX.-century Russian author Yuri VENELIN > about Slovenes. The book is virtually unknown to broader scientific > community apparently also because it was published as a 2nd volume of book > about Bulgarians, the book which importance for self-consciousness of > Bulgarians cannot be over-estimated. > > The book comes with an extensive scientific foreword by a Russian professor > Pavel Tulayev and a supplement with A Short History of Slovenia by Andrey > Lenarchich. It has 384 pages. It also contains an old map of Slovenian > lands, published in the original work. > > The international price with postal costs now is $40. The book is in print > and will come out in a couple of weeks. The price after the publication > will be higher so order now. > > [...] > > With best regards, > Just Rugel, President > mailto:karantanija na mtu-net.ru > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 52, Issue 1 > ************************************** > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 13:17:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 13:17:07 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: feigel in gorica Message-ID: <002b01c422db$31c82900$7903f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Robert Jereb" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, April 15, 2004 9:37 AM Subject: feigel in gorica Miran, še nekaj za slovlit V Gorici (Italija) se bo 23. 4. v petek odvijal posvet o Damirju Feiglu ob 125- letnici njegovega rojstva. Zacetek ob 16. uri v Krizni ulici 3 v Gorici- Bivsi Solski dom. V ital. via della Croce 3. Iz Rozne doline desno proti Travniku (piazza Vittoria). Od tu vprasajte za ulico Favetti od koder boste potem zavili v naso ozjo ulico. Spored je naslednji: Miroslav Kosuta: Ob obletnici - Feigel in mi Branko Marusic: Gorica v Feiglovem casu Miran Kosuta: Humoreske na Slovenskem Robert Jereb: Znanstvena fantastika Damirja Feigla Ob koncu bo razprava. Vrteli bomo tudi film Supervitalin: to pa pred zacetkom posveta. Lp rj ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 15 19:15:12 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 15 Apr 2004 19:15:12 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja brste Message-ID: <00f501c4230d$3702e4a0$7903f9c2@hladnik> Oddelek za slovenistiko na FF vabi na dve predavanji prof. dr. Jarmile Panevove (Karlova univerza v Pragi, Fakulteta za matematiko in fiziko, Center za računalniško jezikoslovje) Funkcijski generativni popis jezika (v zvezi s Praškim lingvističnim krožkom) (Functional Generative Description of Language (as a continuation of Prague Linguistic Circle), ki bo v PONEDELJEK, 19. 4. 2004 ob 14.40 v predavalnici št. 2, in Valenca: Teorija in aplikacija skladenjskega označevanja korpusa (Valency: Its theoretical framework and its application within syntactic corpora annotation), ki bo v TOREK, 20. 4. 2004 ob 16.20 v predavalnici št. 2. Predavanji bosta v češčini, izročki v angleščini. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 18 09:45:07 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 18 Apr 2004 09:45:07 +0200 Subject: [SlovLit] Obisk prof. Katajeva iz Moskve Message-ID: <003901c42519$14a22fc0$ca05f9c2@hladnik> From: "Miha Javornik" To: Subject: Obisk prof. Katajeva iz Moskve Date: Sat, 17 Apr 2004 18:57:15 +0200 OBVESTILO O OBISKU IN PREDAVANJIH prof. dr. V. B. KATAJEVA Obveščam vse rusiste in vse tiste, ki jih zanima ruska literatura, = da bomo v naslednjem tednu gostili na Katedri za rusko literaturo prof. Vladimirja Borisoviča Katajeva, predstojnika Katedre za rusko = literaturo 19. stoletja na Moskovski državni univerzi Lomonosova, ki je hkrati = tudi eden največjih svetovnih poznavalcev ustvarjalnosti A. P. =C8ehova. = Ker je letos stoletnica smrti tega velikega ruskega prozaista in dramatika, se bomo obletnice tako spomnili na deloven način, saj nam je prof. = Katajev pripravil predavanja iz šestih tem, vezanih na ustvarjalnost =C8ehova, = z njimi pa bo posegel tudi k vprašanjem o vplivu =C8ehova na sodobno = rusko literaturo: Teme: 1. "Tri sestry" na fone XX veka. 2. "Diadia Vania": tri versii odnoi sceny.=20 3. "Vishniovyi sad" kak element natsional'noi mifologii.=20 4. Chekhovskiye transseksualy, ili tekhnika perenesenii.=20 5. Chekhov i rossiiskiye postmodernisty.=20 6. Rossiiskii postmodernizm i russkaya klassika. Srečanja s prof. Katajevim bodo v: ponedeljek, 19. aprila v predavalnici 1 ob 10.30-12.00 (Tri sestre /.../) torek, 20. aprila v predavalnici 030 ob 12.10-13.40 sredo, 21. aprila v predavalnici 4 od 12.10 do 15.30 (4 ure) četrtek, 22. aprila v predavalnici 5 ob 14.40-16.20. Natančen redosled predavanj bom javil v ponedeljek, 19. aprila. Ker imamo na slavistiki naslednji teden možnost, da se srečamo s = pomembnim strokovnjakom in specialistom za rusko literaturo 19. stoletja, pričakujem, da boste našli čas vsi, ki vam je ruska literatura oz. kultura kakorkoli zanimiva, da se srečanj udeležite.=20 Za študente-rusiste naj bi bila predavanja obvezna, saj pomenijo dobrodošlo možnost, da v duhu rusistične polifone tradicije na = naši Katedri (sic!) soočite že znane glasove z novim glasom in tako deavtomatizirate vaše vedenje... Ko se boste odločali za obisk = (upam, da se bo s tem povečala tudi možnost diskusije), seveda sledite svojemu občutju odgovornosti do stroke. Predavanja bodo v ruščini. Lep pozdrav! izr. prof. dr. Miha Javornik Naredite si dan prijeten! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 19 19:04:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Apr 2004 19:04:08 +0200 Subject: [SlovLit] Dva sonetna venca sonetnih vencev Message-ID: <001e01c42645$16e19d20$c905f9c2@hladnik> Dva sonetna venca sonetnih vencev končno tudi na spletu: http://www.ijs.si/lit/cund1.html-l2 -- Valentin Cundrič: Terjatve http://www.ijs.si/lit/cund2.html-l2 -- Valentin Cundrič: Molitvenik peščeni lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 20 09:03:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Apr 2004 09:03:10 +0200 Subject: [SlovLit] O ... Message-ID: <009a01c426a5$8ab1bd60$704602c1@ff.unilj.si> ... kratki zgodbi v šolski praksi bo danes (torek 20. 4.) ob 18.00 v predavalnici #4 na Filozofski fakulteti predavala Alenka Žbogar. Vabljeni. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 28 14:46:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 28 Apr 2004 14:46:05 +0200 Subject: [SlovLit] PESMI LEONARDA COHENA Message-ID: <022401c42d1e$c7b1bec0$2003f9c2@hladnik> From: "Matej Krajnc" Subject: PESMI LEONARDA COHENA Date: Sat, 24 Apr 2004 17:05:51 +0200 VLJUDNO VABLJENI na večer s poezijo (in z glasbo) LEONARDA COHENA ob izidu antologije: LEONARD COHEN: STOLP PESMI (KUD France Prešeren, 2004), v prevodu in s spremno besedo spodajpodpisanega=20 v knjigarno KONZORCIJ 5. 5. 2004 ob 18h. Pogovor bo vodil JURE POTOKAR! Naslednji dan bo predstavitev knjige ob 21h tudi v dvorani KUD-a France Prešeren. ŠE ENKRAT VSEM SKUPAJ LEP POZDRAV V UPANJU, DA SE VIDIMO!!! Matej Krajnc From simona.klemencic na guest.arnes.si Fri Apr 30 11:08:56 2004 From: simona.klemencic na guest.arnes.si (Simona Klemencic) Date: Fri, 30 Apr 2004 11:08:56 +0200 Subject: [SlovLit] Ogrozeni jeziki - morda bo koga zanimalo Message-ID: IT support for small languages a tutorial in conjunction with the ALLC/ACH conference Göteborg, Sweden, 9-10 June, 2004 The world's linguistic diversity is decreasing at an alarming rate. Even according to the most optimistic predictions, one fourth of the world's languages will be gone by the end of this century, unless we can do something to reverse this trend. A language is a reflection of the community that speaks it. When the language dies, not only the linguistic knowledge itself is lost, but also the unique philosophy and world-view of its people, embodied in the language, and, indeed, inseparable from it. Threatened language communities and linguists alike are becoming increasingly aware of this development, and increasingly concerned about it. In this connection, modern information and communication technologies can potentially be of enormous help. We can see many ways in which digital recording and storage technologies, the internet, multimedia, e-learning, corpus linguistics, language technology and other kinds of IT could be employed in support of small and threatened language communities. The aim of this two-day tutorial on IT support for small languages is to provide an up-to-date overview of this important area. It will cover topics such as - Uses of IT in support of small languages (general documentation/resource creation, revitalization, teaching/learning, status raising, etc.) - Digital documentation of (small) languages: - - general - - modalities (writing, speech, video, etc.) - - resource types (corpora, lexicons, etc.) - - standards, formats - - intellectual property rights and ethical issues - Language technology for language support - Community-related multimedia products Organizers: Professor Peter Austin Märit Rausing Chair in Field Linguistics, Director: Endangered Languages Academic Programme, School of Oriental and African Studies, UK Professor Lars Borin Chair in Natural Language Processing, Director: Bank of Swedish, Göteborg University, Sweden Practical details: You register for the tutorial using the main ALLC/ACH conference registration form, found here: . The tutorial fee is 625 SEK (incl VAT) (about 70 Euro), which includes lunch and coffee/tea. Note that it is possible to register only for the tutorial; you don't need to register for the main conference. The tutorial webpage: . The ALLC/ACH conference website: In case you have questions, please contact Lars Borin From tomaz.erjavec na ijs.si Mon May 3 12:10:28 2004 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Mon, 3 May 2004 12:10:28 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; VABILO ZA PRISPEVKE Message-ID: <16534.6804.111318.736450@gargle.gargle.HOWL> Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije INFORMACIJSKA DRUZBA - IS 2004 Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE http://nl.ijs.si/isjt04/ 13. - 14. oktober 2004 Institut "Jozef Stefan" Ljubljana VABILO ZA PRISPEVKE Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference "Informacijska druzba - IS 2004" na konferenco, ki bo posvecena jezikovim tehnologijam, tj. metodam in nacinom, ki omogocajo racunalnisko izmenjavo, strukturiranje, pregledovanje, hranjenje, prevajanje in druge obdelave jezikovnih podatkov, predvsem za slovenski jezik. Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE ima, tako kot njene predhodnice leta 1998, 2000 in 2002, namen: - predstaviti JT, njihovo uprabo in stanje v svetu - podati pregled stanja na podrocju JT v Sloveniji - predstaviti nacrte za prihodnost JT v Sloveniji Jeziki konference bodo slovenski, angleski in (srbo)hrvaski. VSEBINA KONFERENCE Na konferenci bi zeleli zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij, drustev in vladnih organizacij, ki raziskujejo, razvijajo, ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva podrocja JT so: - govorne tehnologije - razvoj in uporaba jezikovnih virov - orodja za iskanje in pregledovanje jezikovnih podatkov - strojno (podprto) prevajanje - avtorska orodja - racunalniska podpora terminologiji - ucenje jezikovnega znanja s pomocjo racunalnikov - semanticni splet. Konferenca bo razdeljena na dva dela: - redni, strokovni del s predavanji in polnimi prispevki v zborniku; - demo sekcija, s predstavitvami produktov in delujocih sistemov JT in razsirjenimi povzetki v zborniku. V sklopu konference predvidevamo tudi vec zanimivih vabljenih predavanj. NAVODILA ZA PRISPEVKE Programski odbor vabi k sodelovanju avtorje prispevkov, ki obravnavajo stanje in orisejo razvojne cilje na podrocjih JT v Sloveniji, predstavijo zanimive raziskave ali aplikacije, ali pa opisejo delujoce sisteme. Prispevki naj bodo strokovni, a obenem dovolj poljudni, da bodo razumljivi in dostopni sirsi publiki. Prispevki za strokovni del konference naj bodo dolgi od 4 do 8 strani (upostevajoc format za koncno obliko), prispevki (razsirjeni povzetki) za demo sekcijo pa do eno stran. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udelezenci konference ob registraciji. Prispevki bodo predvidoma objavljeni tudi na spletnih straneh SDJT. Natancna navodila za oddajo prispevkov in za formatiranje koncne verzije so na domaci strani konference, na http://nl.ijs.si/isjt04/ POMEMBNI DATUMI 1. julij rok za oddajo prispevkov 15. avgust rok za obvestilo avtorjem o sprejetju 15. september oddaja koncne verzije prispevkov 13.-14. oktober konferenca Tekoce informacije o konferenci so dostopne na http://nl.ijs.si/isjt04/ -- Tomaž Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 5 13:28:59 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 May 2004 13:28:59 +0200 Subject: [SlovLit] Trije naslovi Message-ID: <000001c43294$29166a60$e04602c1@ff.unilj.si> Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- nove diplomske naloge iz slovenske književnosti; nekatere so s te strani že v celoti dostopne. Http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/default.htm -- povezave na tekste diplomskih nalog FF, tudi nekaterih slovenističnih. Sr. Dobrava 3e, 4245 Kropa -- nov Hladnikov naslov, telefona pa še ni. lpm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 6 07:20:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 May 2004 07:20:43 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Trije naslovi Message-ID: <008e01c43329$e1f4a980$2303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, May 05, 2004 10:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Trije naslovi > Če bi se Oddelek želel pobahati, kaj se je iz njihovih diplomantov izcimilo, > bi lahko vstavili še povezavo avtorjev diplomskih nalog s bibliografijo > cobiss (kjer obstaja). Po svetu je uspešnost diplomantov eno izmed ključnih > meril uspešnosti izobraževalne ustanove, ki zaradi tega imajo posebne sklade > za štipendiranje revnih a nesporno nadarjenih. Vanje vložen denar se jim > vrne, ker lahko bistveno več poberejo s šolninami, pa še otroke donatorjev > lahko potrpežljivo prenašajo, čeprav jim znižujejo "rating". > Lepe pozdrave > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: > Sent: Wednesday, May 05, 2004 1:28 PM > Subject: [SlovLit] Trije naslovi > > > Http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- nove diplomske naloge iz slovenske > književnosti; nekatere so s te strani že v celoti dostopne. > Http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/default.htm -- povezave na > tekste diplomskih nalog FF, tudi nekaterih slovenističnih. > Sr. Dobrava 3e, 4245 Kropa -- nov Hladnikov naslov, telefona pa še ni. > > lpm > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 7 09:36:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 7 May 2004 09:36:54 +0200 Subject: [SlovLit] O ekspresionizmu v slovenski kratki prozi Message-ID: <00a201c43406$1410a5e0$0903f9c2@hladnik> V ponedeljek 10. maja bo izr. prof. dr. Bojana Stojanović Pantović iz Beograda predavala o Strukturnih razsežnostih kratke slovenske ekspresionistične proze. Predavanje bo v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete 10.30--11.30. Vabljeni. Gostja je profesorica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Novem Sadu, kjer predava slovensko književnost, zgodovino poetike in primerjalne vidike moderne srbske književnosti. Nekaj knjig iz njene bibliografije: Poetika Mirana Jarca (1987), Linija dodira (1995), Nasleđe sumatraizma (1998), Srpski ekspresionizam (1998), Morfologija ekspresionističke proze (2003). lp mh From klemnov na email.si Fri May 7 14:55:57 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Fri, 7 May 2004 14:55:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Otroška_radijska_igra_ Message-ID: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> Vabim vas, da v nedeljo, 9. 5., poslušate premiero radijske igre za otroke Elizabeta Cvilinska. Predvajana bo ob 8. uri na prvem programu RS. Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From literarna_zrna na hotmail.com Sat May 8 12:52:06 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Sat, 8 May 2004 12:52:06 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna 3 Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 10. 5. 2004, bo izšla 3. številka Literarnih zrn. V 3. številki zbornika bodo objavljeni sledeči prispevki: Mladim srcem Dobrodošli v SlovEUniji Literarna zrna v barvah Pesem hoče biti luč Rok Bečan Na vlaku Neke nedelje zvečer Tiho noč Anja Bukovec Bol Dejan Burgar Črno ogledalo Petra Cerar Spomin Moč Maja Djurović Neulovljiva skulptura Neznana pristnost Materinski razum Melodija pogleda Arthur Dorfherr Trosenje Posrednost Mrebiti Blisk neutemeljene domneve Stopniščar (S)hoditi Kdo je luč? Povod Bodežsonet Možnost Maja Janežič Vrtiljak Sled dežja Helena Kavčič Utrinek! Zsolt Lukács Moderna creatura Ana Makuc Črte Bledost Pohlep Poljub na lice Nedeljski sprehod Odgovornost Urška Orešnik Brez naslova Ranjena levinja Soočenje (Ne)zaslišan zvok Svetlana Plesničar Gordijski vozel (cikel) Helena Škrbec I II III IV V VI VII * Urška Brez naslova Al bo kal pognalo seme Aljaž Kovač Večerja Zsolt Lukács Onkraj labirinta Urška Orešnik Visoko Modro Marija Remškar Pesem o pomladi V daljavi neizmernega prostora Špela Šramel Balla - outsiderstvo, tesnoba, hlad Dvojica Iz zibelke, ki se nenehoma ziblje Simona Žvanut Najboljša knjiga je najboljša družba Kaj priporočajo v branje profesorji? Izr. prof. dr. Tomo Virk Asist. dr. Vanesa Matajc Literarna zrna se bodo prodajala v avli fakultete po 200 SIT vsak dan od 10. 5. do 14. 5. od 10h do 15h. Prvih 40 kupcev si bo lahko ob nakupu zbornika Literarna zrna z doplacilom 300 SIT priskrbelo vstopnico za ogled filma Troja (13. 5. ob 21h v kinu Komuna). Lep pozdrav, Petra Likar From janez.vrecko na guest.arnes.si Sun May 9 20:31:10 2004 From: janez.vrecko na guest.arnes.si (Janez VRECKO) Date: Sun, 9 May 2004 20:31:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Otroška_radijska?= igra In-Reply-To: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> References: <20040507125558.0F06A8B906@www.email.si> Message-ID: <200405092031.10338.janez.vrecko@guest.arnes.si> On Friday 07 of May 2004 14:55, klemnov na email.si wrote: > Vabim vas, da v nedeljo, 9. 5., poslušate premiero radijske igre za otroke > Elizabeta Cvilinska. Predvajana bo ob 8. uri na prvem programu RS. > Lp, Klemen Lah > > ____________________ > http://www.email.si/ > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke poiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. umevce prikliite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). -- Dragi Kolega! Žal sem prepozno prebral vaš meil in seveda zamudil vašo radijsko igro. Še posebej mi je žal zato, ker sem kot otrok na povsem posvečen način preždel pred radijem vsako nedeljsko jutro, saj takrat še ni bilo televizije. Upam, da bo kakšna ponovitev. Čestitam za objavo in lep pozdrav! Janez Vrečko ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Janez VRECKO Ljubljana, SLOVENIJA janez.vrecko na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 10 12:49:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 May 2004 12:49:13 +0200 Subject: [SlovLit] Trije novi sonetni venci ... Message-ID: <000001c4367c$7a9b01c0$e04602c1@ff.unilj.si> ... izpod peresa Klemena Brumca so na ogled na straneh http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec1.html http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec2.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/brumec3.html ======= In za dobro mero novic še tale: ======= Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 23. april 2004 11:43 Za: Mrežnik Zadeva: Preizkusno obdobje za informacijske vire založnikov Gale in Saur Spoštovani! Vabimo vas, da si ogledate in preizkusite zanimive informacijske vire založnikov Gale in Saur. Preizkusno obdobje organizira konzorcij eIFL, poteka pa v več kot 60 državah hkrati. Dostop do virov bo odprt do 31. maja. Po tem datumu se bo konzorcij eIFL odločil, kateri viri bodo izbrani in potem se bodo lahko knjižnice v okviru te ugodne ponudbe skozi konzorcij COSEC nanje naročile. Zanima nas tudi vaše mnenje o virih. Lahko nam ga pošljete na spodnji naslov. [...] Na naslovu http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj (geslo je "nuk") pa so poleg Contemporary Authors, ki ga NUK redno naroča, začasno dostopni še naslednji viri: - Literature Resource Center je integrirana digitalna knjižnica za področje književnosti. Obsega biografije, bibliografije in kritične analize o 120 000 avtorjih. Vključuje MLA, Contemporary Authors, Dictionary of Literary Biography, Contemporary Literary Criticism, besedila člankov iz 250 znanstvenih časopisov s področja književnosti itn. - Gale Virtual Library je servis z elektronskimi knjigami. Obsega referenčno gradivo: enciklopedije itn. Trenutno je dosegljivih 39 enciklopedij iz različnih področij. - IBZ Online (International Bibliography of Periodicals in the Humanities and Social Sciences) obsega bibliografske podatke o člankih iz okoli 8000 znanstvenih časopisov. Poudarek je na evropskem prostoru. - MLA International Bibliography, ki jo NUK sicer naroča pri OVID/Sliverplatterju na platformi Webspirs. Želimo vam uspešno iskanje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Wed May 12 09:31:01 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Wed, 12 May 2004 09:31:01 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_=5BAgor=5D_FW=3A_Vabilo_na_didakt ični_kolokvij Message-ID: -----Original Message----- From: Češarek Pavel Sent: Tuesday, May 11, 2004 2:49 PM To: agor na ijs.si Subject: [Agor] FW: Vabilo na didaktični kolokvij > > Spoštovani! > > Društvo za antične in humanistične študije Slovenije bo v soboto, 15. 5. > 2004, ob 10. uri v prostorih Društva Slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v > Ljubljani priredilo didaktični kolokvij Schola Musis amica? o teoretičnih > osnovah in praktičnih vidikih poučevanja književnosti pri latinščini in > grščini v srednji in osnovni šoli. Z referati bodo sodelovali: > > I. > > 1. prof. dr. Janez Vrečko: Antika - naše korenine (o živosti epa, tragedije > in > helenističnega romana v našem času; > 2. asist. dr. Brane Senegačnik: Več je manj (o različnih hermenevtičnih > obzorjih akademskega in srednješolskega poučevanja antične tragedije); > > > II. > > 3. prof. Nada Grošelj: Antična knjizevnost pri pouku jezuitov v Ljubljani; > 4. prof. Janja Žmavc: Književnost pri pouku latinščine na osnovni šoli; > 5. prof. Aleš Maver: Pouk književnosti pri latinščini in slovenščini. > > > Prvi del, še zlasti uvodno predavanje, bo posvečeno splošnejšim, bolj > teoretičnim vprašanjem, medtem ko se bodo avtorji v drugem posvetili > konkretnim zgodovinskim in predvsem "praktičnim" problemom, povezanim s > posredovanjem antičnih besedil v osnovni in srednji šoli. Ob posameznih > predavanjih in v sklepnem delu kolokvija je predvidena diskusija, h kateri > so lepo vabljeni vsi obiskovalci. Želja organizatorja je, da bi kolokvij > zares postal to, kar beseda v izvirniku pomeni: da bi vsakdo prispeval svoj > pogled, kritiko ali sugestijo v zvezi s problematiko, ki ji bo srečanje > posvečeno. > > Vljudno vabljeni! > > > Predsednik društva > > Brane Senegačnik > > > _______________________________________________ Agor mailing list Agor na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/agor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 13 19:14:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 May 2004 19:14:58 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Zofki_feministično=3F Message-ID: <002f01c4390d$da385720$0103f9c2@hladnik> V ponedeljek 17. maja bo na slovenistiki predaval prof. dr. Zvonko Kovač iz Zagreba. Predavanju je dal naslov METODE IN AVTORICA (Ob branju dveh romanov Zofke Kveder). Vabljeni ob 10.30 v predavalnico št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 18 14:51:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 May 2004 14:51:23 +0200 Subject: [SlovLit] Rastko ... Message-ID: <004b01c43cd6$d3efea00$6303f9c2@hladnik> ... zasluži samostojno novico. Http://www.rastko.org.yu/rastko-sl/ -- slovenski del projekta Rastko, ki ga ureja Bojana Stojanović-Pantović in vsebuje tudi razveseljivo veliko prevodov slovenske književnosti v srbščino. Vredno ogleda in zgleda, lp miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed May 19 20:38:43 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Wed, 19 May 2004 20:38:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <002801c43dd0$840db800$ae0ff9c2@FF> Tole je zdajle šele reklama, podrobnosti pozneje: Letošnje Kekčeve poti bodo v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija. Najbrž (odvisno od snega) na Skuto (čez ti. Gamsov skret) in prespat na Bivak pod Skuto. Naslednji dan preko Turske gore in Brane na Kamniško sedlo in v dolino. Prvi dan 6-7 ur hoje, drugi dan manj, pretežno navzdol. Zbor ob 8.00 pred FF ali ob 9.00 na parkirišču v Kamniški bistrici. Zelo rad pa sprejemam tudi druge predloge: za letos, za drugo leto, tretje itd. Navalite. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 22 16:25:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 22 May 2004 16:25:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_44 Message-ID: <000c01c44008$adb5b7e0$dd05f9c2@hladnik> Sveža številka Kronike Slavstičnega društva je na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika44.doc. Napisal jo je Jan, plačal Jesenšek, na splet postavil Hladnik, v njej pa nastopa mnogo kolegov članov SDS. From Vlado na zrc-sazu.si Wed May 26 13:30:56 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Wed, 26 May 2004 13:30:56 +0200 Subject: [SlovLit] Zlata sredina Message-ID: <40B49C10.634.B4D159@localhost> Mesec majnik je Slovencem prinesel veliko spremembo s tem, da je bila Slovenija vkljucena v novo naddrzavno zdruzbo. Tezava pa je v tem, da ostaja slovenska javnost slej ko prej razklana, ker se vedno ne ve, komu naj sledi in kako naj to zdruzbo prav imenuje. Naj sledi levi slovenistki Bredi, ki se zavzema za ime Evropska unija, ali desnemu slovenistu Janezu, ki se zavzema za ime Evropska zveza. Na sreco pa je slovenisticni vozel salomonsko razvezal sredinski predsednik Vladimir Putin, ko je zadnjo soboto nasel kratko in jasno tretjo moznost: Slovenija je bila s prvim majnikom vkljucena v Evrozvezo (po rusko: Evrosojuz)! Lep pozdrav. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 27 13:00:24 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 May 2004 13:00:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Kralj_Matjaž_in_lepa_Vida_=2E=2E=2E Message-ID: <000001c443d9$cf9ccae0$394602c1@ff.unilj.si> ... sta tema predavanja, ki ga bo imel Peter Scherber na binkoštni ponedeljek 31. maja na slovenistiki, v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani. Čas 10.30-11.30, natančni naslov Kralj Matjaž in lepa Vida -- slovenski mitološki kompleks. Vabljeni, lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 27 13:13:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 27 May 2004 13:13:06 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Message-ID: <000d01c443db$96201400$394602c1@ff.unilj.si> Subject: Evropska zveza in Evropska unija Date: Thu, 27 May 2004 09:22:25 +0200 From: "Marta Kocjan Barle" To: Dilema, kaj pisati, Evropska zveza ali Evropska unija, o kateri pis'e Vlado Nartnik, je seveda tipic'no slovenska. V prvem primeru gre za zamenjavo tujke unija z domac'o zvezo, v drugem pa za ohranjanje duha mednarodnosti (da se ja ne bi izgubila sled z angles'ko razlic'ico!). Svoje so k temu prispevali slovenisti. C'e me spomin ne vara, so razlic'ico Evropska unija potrdili v drz'avnem zboru. Kje so bili takrat vrli slovenistic'no-pisateljski predstavniki? Kaj je delal urad? Ali je ropotal v javnosti, sklical tiskovno konferenco, zbral vnete sloveniste pred parlamentom? Drugo je pravopisna zgodba. SP 2001 nam namrec' ponuja vse: od Evropske unije rahlo usmerja na Evropsko zvezo, ravno tako od unije na zvezo, zdruz'enje, skupnost; ima tudi Unijo, od nje usmeritev na Evropsko unijo, nima pa npr. Zveze, ima enakovredni kratici EZ in EU. Novinarji so se odloc'no postavili na stran Evropske unije (tudi njim od nekdaj dis'i vse, kar je mednarodno, globalno). Nas'i nekdanji sodrz'avljani Srbi seveda samozavestno govorijo o Europski zvezi, nas'e "preprosto ljudstvo" pa vse bolj o Uniji. Beseda, ki jo manj razumemo, nas oddaljuje od pravega pomena, in tako nam je laz'e pri dus'i. Pri Slovenskem velikem leksikonu, kjer sem delala kot urednica, smo se odloc'ili za Evropsko zvezo. Ko je postalo jasno, da prevladuje Evropska unija, je bilo za usklajevanje celote prepozno. Evrozveza je c'isto simpatic'en sredinski izraz, a bi za uveljavitev zahteval napore, ki jih Slovenci ne zmoremo. Lep pozdrav Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 07:29:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 07:29:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Ne_kralj_Matjaž_ampak_=C8rtomir Message-ID: <00c901c44474$c59025b0$394602c1@ff.unilj.si> Včasih se zmotim verjetno zato, da bi lahko potem novico popravljeno še enkrat objavil: Peter Scherber bo v ponedeljek (#2 na FF, 10.30) predaval o lepi Vidi in Črtomiru, ne pa o kralju Matjažu! Kaj pa če je za napako odgovorno Črtomirovo problematično junaštvo? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 07:34:59 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 07:34:59 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Message-ID: <00cb01c44475$848de290$394602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 27, 2004 10:56 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija Spostovani, Stvari vcasih niso tako enostavne, kot bi si jih slovenisti zeleli. Tudi prevzete besede imajo svojo pot in svojo pot, predvsem pa svoj pomen. Samovoljno prevajanje prav tega pomena zmeraj ne zajame, razen tega njegov cilj drugje - on ne v imenu. Torej gre za dve teoriji - pri glasovanju so bili zraven tudi slovenisti z ralicnimi mnenji, predvsem pa s potrdilom iz gradiva, ki je bilo kar najsodobneje izbrano. Vec ne bi pisala, sicer pa je ob evropskih ustanovah pri nas kar precej zmede. Prav zaradi opisanih nedoslednosti. Pa le pozdrav. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik To: Sent: Thursday, May 27, 2004 1:13 PM Subject: [SlovLit] Re: Evropska zveza in Evropska unija > Subject: Evropska zveza in Evropska unija > Date: Thu, 27 May 2004 09:22:25 +0200 > From: "Marta Kocjan Barle" > To: From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 28 08:04:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 May 2004 08:04:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Virtualne_knjižnice Message-ID: <00ce01c44479$aeff6040$394602c1@ff.unilj.si> V torek sem se odzval vabilu na 33. srečanje delovne skupine knjižnic Vzhodne in Južne Evrope (ABDOS, originalno ime je hudo dolgo) v Kielu. Sam sem predstavil slovenske spletne literarne vire (prosojnice so na ogled na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kiel.pps), posebej zanimivi pa so se mi zdeli referati Mareka Adamieca o poljski literaturi na internetu (http://monika.univ.gda.pl/~literat/), Romana Leibova o spletni rusistiki (http://www.ruthenia.ru), Alexandra Smoljanskega o (žal plačljivem) ruskem informacijskem servisu in iskalniku Integrum (http://www.integrum.com/; demo cedejko si lahko ogledate zainteresirani pri meni) in Hannelore Gonschior ter Gudrun Wirtz o nemških virtualni strokovnih knjižnicah za humanistiko ViFa in Vascoda (http://www.vifaost.de/; http://www.vasoda.de). Zavidanja vredno! lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 29 09:07:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 May 2004 09:07:03 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: konferenca - znanstvene edicije Message-ID: <006c01c4454b$8c6353c0$f405f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Matija Ogrin" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, May 28, 2004 12:57 PM Subject: konferenca - znanstvene edicije [...] Spostovani! Institut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja posvetovanje "Znanstvene izdaje v elektronskem mediju", ki bo potekalo v sredo, 2. junija 2004 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II v Ljubljani s pricetkom ob 9. uri. Vljudno vas vabimo k obisku tega posvetovanja, ki skusa povezati metodicna in prakticna vprasanja znanstvenih (e-)izdaj besedil, pisnih virov, likovnega in drugega gradiva na podrocju humanistike - tudi na primeru lastnih e-izdaj. Vec o tem na strani: http://www.zrc-sazu.si/slolit/posvetov.htm Matija Ogrin matija.ogrin na zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 29 09:57:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 29 May 2004 09:57:51 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEe_pred_konferenco_=2E=2E=2E Message-ID: <002701c4461b$59a58ea0$a003f9c2@hladnik> ... o znanstvenih izdajah v elektronskem mediju (SAZU, 2. junija 2004) je treba napraviti malo reklame za spletne kritične izdaje Antona Slomška, Žige Zoisa in Alojza Gradnika pri ZRC SAZU: http://nl.ijs.si/e-zrc/; za njihovo tehnično plat je poskrbel Tomaž Erjavec. lp miran From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Sun May 30 11:06:35 2004 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (Mojca Tomisic) Date: Sun, 30 May 2004 11:06:35 +0200 Subject: [SlovLit] Zlata sredina References: <40B49C10.634.B4D159@localhost> Message-ID: <004401c44625$68ddb0f0$6444000a@tamtam> Spostovani! Z vsem spostovanjem, strinjanjem ali nestrinjanjem, menim, da bi bilo potrebno take stvari resevati dovolj zgodaj, da se uzavestijo v nasih trmastih slovenskih beticah. Kajti ko smo enkrat izglasovali strinjanje z vkljucitvijo v EU, smo s tem zapecatili termin unija. Tako se je zgodilo ze s CD-ji, internetom in marsicem. Saj veste, kako je z zvonenjem po toci ... Lep pozdrav, Mojca Tomisic ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: Wednesday, May 26, 2004 1:30 PM Subject: [SlovLit] Zlata sredina > Mesec majnik je Slovencem prinesel veliko spremembo s tem, da je > bila Slovenija vkljucena v novo naddrzavno zdruzbo. Tezava pa je v > tem, da ostaja slovenska javnost slej ko prej razklana, ker se vedno > ne ve, komu naj sledi in kako naj to zdruzbo prav imenuje. Naj sledi > levi slovenistki Bredi, ki se zavzema za ime Evropska unija, ali > desnemu slovenistu Janezu, ki se zavzema za ime Evropska zveza. > Na sreco pa je slovenisticni vozel salomonsko razvezal sredinski > predsednik Vladimir Putin, ko je zadnjo soboto nasel kratko in jasno > tretjo moznost: Slovenija je bila s prvim majnikom vkljucena v > Evrozvezo (po rusko: Evrosojuz)! > > Lep pozdrav. > > Vlado > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > __________ NOD32 1.777 (20040528) Information __________ > > This message was checked by NOD32 antivirus system. > http://www.nod32.com > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:18:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] 2 x 2 spletna naslova Message-ID: <000001c447b1$06174bb0$394602c1@ff.unilj.si> Dva spletna naslova: http://www.svetizbesed.com -- učbenik Svet iz besed za 4. do 9. razred http://www.newcastle.edu.au/centre/cllc/pcaonline/ -- Shakespeare v številkah za slehernika ... in še dva naslova preko NUK-a: http://www.galeuk.com/saurtrials/eifl -- informacijska baza, ki vsebuje tudi ženske študije http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj (geslo je "nuk") -- digitalna knjižnica za literarno vedo (120.000 avtorjev, MLA, 250 znanstvenih časopisov itd.) lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:47:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:47:15 +0200 Subject: [SlovLit] = =2E=2E=2E_in_še_eden Message-ID: <000001c447b5$0a27a700$394602c1@ff.unilj.si> Http://nl.ijs.si/sdjt/bib/lrec04/index.htm -- referati na lizbonski konferenci o jezikovnih virih, ki se je pravkar končala; med njimi tudi 12 slovenskih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 10:55:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 1 Jun 2004 10:55:03 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8asi_jemljejo_dosežke_=2E=2E=2E Message-ID: <000101c447b6$20ed0240$394602c1@ff.unilj.si> ... in zgleda, da smo prišli v čas, da vzamejo tudi Primorska srečanja. Odreka se jim razne subvencije, Ministrstvo za kulturo previdno dozira svojo finančno infuzijo, lokalne oblasti postajajo objestne do kulture, naravna enotnost primorskega prostora se umetno parcelizira na interesne fevde. Sveža kri priteka po kapljicah. Mrtvec sicer živi, a reviji se majejo temelji. A kdo sploh še ve, da je to edina kulturniška revija, ki izhaja že desetletja in pokriva celoten slovenski kreativni prostor zahodnega roba? Sega tudi čez, v lager Imperija. Je komu mar, da se odpirajo vsakršne tematike, pokriva literarne dosežke prvopišočih in uglednopišočih avtorjev, da na straneh revije živi celotna kulturna >mizanscena< regij, ki mejijo na romanski svet in so v jedru ogrožene, dane na razpolaganje drugim. Po jeziku, po organizaciji, po življenju obče? Ko bo nekega dne Mladoprimorec ustrelil tujega princa, ki bo gostoval v Gorici ali Kopru in kazal znake, da se sprehaja po domači zemlji, bo zgodovina rekla: To je zato, ker je pred časom zamrla ločnica med kulturami, jeziki in nacijami. Imeli so revijo, pa je niso znali obdržati, revijo, ki je bila pravi mejnik v ključnem trenutku, ko so meje postale le še trase trgovskega imperija združene Evrope. Prav jim je. Imeli so, zapravili so, ne zaslužijo si drugega kot anarhijo! Pojasnilo: Revija Primorska srečanja je v hudi stiski. Nemirna ura je predsmrtna. Bo kanil sr(e)čni lek? Prosim, pomagajte s svojim podpisom in nam zagotovite zaledje, ko bomo naskočili odgovorne institucije. Jože Štucin, literarni urednik PS From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 3 10:11:06 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 10:11:06 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: SVK novice 5/2004 Message-ID: <00b101c44942$5398ab80$ef05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, June 01, 2004 8:19 AM Subject: FW: SVK novice 5/2004 Miran, posreduj obvestilo bralcem slovlita. Lep pozdrav Anka -----Original Message----- From: "Dolgan Petrič, Mojca" [mailto:mojca.dolgan na ctk.uni-lj.si] Sent: Friday, May 28, 2004 1:25 PM To: svk-zbds na nuk.uni-lj.si Subject: SVK novice 5/2004 ===> JUNIJ V CTK-JU Tečaj "Elektronske revije in druge polnobesedilne zbirke", sreda, 2. 6. 2004 13-14.30 Tečaj "Uspešno iskanje po spletnih virih", četrtek, 3. 6. 2004 13.00-14.30 Zbiramo prijave za tečaj "Izdelava spletne strani", predvidoma v drugi polovici junija. Info: mojca.dolgan na ctk.uni-lj.si http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-pomlad-2004.html ===> VABILO LAURE CHERSICOLA IZ KOPRA Vabimo vas na dve predavanji o knjižnem antikvariatu. Poslušali bomo o organizaciji in delovanju knjižnega antikvariata kot posebni obliki knjigarne, ki trguje s starejšimi knjigami, rokopisi in drugim tiskanim gradivom. Izvedeli bomo o trgu starejših knjig v Sloveniji in Italiji, o pomenu knjižnega antikvariata, o zbirateljih - bibliofilih, o najbolj iskanih slovenskih in italijanskih starejših knjigah in o tem, kako ravnamo s starejšo knjigo. Prvo predavanje bo imela ga. Stanka Golob, vodja Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, v petek, 28. maja 2004, ob 11. uri. Drugo predavanje pa bo imel g. Sergio Zorzon, lastnik znane tržaške založbe in knjigarne Italo Svevo, v petek, 4. junija 2004, ob 11. uri. Obe predavanji bosta v čitalnici Domoznanskega oddelka (Osrednja knjižnica S. Vilharja Koper). Info: laura na kp.sik.si ===> MANIFEST ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE O RAZVOJU SLOVENSKEGA KNJIŽNIČARSTVA Odprta je javna razprava o Manifestu ZBDS. http://www.zbds-zveza.si/manifest.doc Info: irena.sesek na nuk.uni-lj.si ===> DRŽAVNI ZBOR SPREJEL PREDLOG ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU http://www.mszs.si/slo/aktualno/novica.asp?ID=3984 ===> LIZBONSKA DEKLARACIJA IN CILJI EVROPE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA DO LETA 2010 Konkretni cilji za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja http://www.mszs.si/slo/aktualno/novica.asp?ID=1769 V dokumentu so navedene usmeritve in cilji izobraževanja v Evropi, med drugim tudi povečanje vpisa na naravoslovne in tehniške študije. ===> PROSTA DELOVNA MESTA Prosto delovno mesto dokumentalista v Solunu (European Centre for the Development of Vocational Training) http://www.cedefop.eu.int/download/banner/4312_232_library.pdf ===> *SPARC e-news* April-May 2004 http://www.arl.org/sparc/core/index.asp?page=g36 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 10:32:37 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 10:32:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečanja_Primorska Message-ID: <00cf01c44945$56167560$ef05f9c2@hladnik> From: Janez VRECKO To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] = =C8asi_jemljejo_dosežke?= ... Date: Tue, 1 Jun 2004 13:08:07 +0200 V vseh ozirih podpiram Promorska srečanja! red. prof. dr. janez Vrečko ======= From: "Mojca Tomisic" To: "SlovLit" Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_=C8asi_jemljejo_dosežke_... Date: Thu, 3 Jun 2004 10:09:22 +0200 >Pojasnilo: Revija Primorska srečanja je v hudi stiski. Nemirna ura je >predsmrtna. Bo kanil sr(e)čni lek? Prosim, pomagajte s svojim podpisom >in nam zagotovite zaledje, ko bomo naskočili odgovorne institucije. Zelo radi, ce nam sporocite, kje in kako lahko to storimo. LP, Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 20:31:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jun 2004 20:31:35 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Srečanja_Primorska Message-ID: <009b01c44999$012f0860$4f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Alojzija Zupan Sosič" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 03, 2004 5:20 PM Subject: Re: [SlovLit] Srečanja, Primorska > Pozdravljeni, > če zadostuje podpis v tej debatni skupini, ga prispevam : tudi sama mislim, > da se nikakor ne smejo ukinjati literarne revije, še manj pa revije, ki že > tradicionalno"pokrivajo" neosrednja področja in tako že dalj časa > prispevajo k pestrosti slovenske kulture. > doc.dr. Alojzija Zupan Sosič ======== ----- Original Message ----- From: "Darka Tancer - Kajnih" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 03, 2004 4:01 PM Subject: RE: [SlovLit] Srečanja, Primorska Tudi revija Otrok in knjiga podpira prizadevanja revije Primorska srečanja. Urednica Darka Tancer-Kajnih ========= ----- Original Message ----- From: To: ; Sent: Thursday, June 03, 2004 1:46 PM Subject: RE: [SlovLit] Srecanja, Primorska V vseh ozirih podpiram Primorska srečanja. Vera Pejovič Direction générale de la Traduction Commission Européenne Bâtiment Jean Monnet Bureau B4/74A L - 2920 Luxembourg Tél. : +352 4301-36637 vera.pejovic na cec.eu.int ====== ----- Original Message ----- From: "Osolnik Vladimir" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, June 03, 2004 12:38 PM Subject: RE: [SlovLit] Srečanja, Primorska Podpiram Vaša in naša Primorska srečanja! vladimir osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 07:30:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 07:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_=C8asi_jemljejo_dosežke_=2E=2E =2E Message-ID: <011701c44c50$7dfd1850$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Mateja Pelikan [mailto:matejsa na hotmail.com] Sent: Saturday, June 05, 2004 9:05 PM To: miran.hladnik@guest.arnes.si; slovlit na ijs.si Subject: Primorska srecanja Pozdravljeni! Tudi studentje podpiramo lit. revije! Se posebej, ce gre za naso lokalno lit. revijo. LP, Mateja Pelikan, studentka slovenskega jezika ============== -----Original Message----- From: branko [mailto:vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si] Sent: Sunday, June 06, 2004 7:52 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Časi jemljejo dosežke ... Da bi bil prav sedaj tisti čas, ko so postala Primorska srečanja odveč (predraga)?! Ko se na Primorskem odpirajo nove, pretežno humanistične fakultete, bi morala revija pridobiti tako nove sodelavce kot bralce in s tem tudi politične glasove za finančno podporo. Podpirava revijo! Vita Žerjal Pavlin in dr. Branko Pavlin From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 19:15:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 19:15:40 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Srečanja_Primorska_pa_še _ena_žalostna_novica References: <000c01bd2de0$a92d89a0$1609f9c2@mcvete1> Message-ID: <006001c44cb3$141e3f00$2a03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Minka Marija Cvetek" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, January 31, 1998 2:37 AM Subject: Re: [SlovLit] Srečanja, Primorska > Pozdravljeni! > > Z revijo Primorska srečanja sem se "srečala" v gimnaziji, že v 60-ih letih > prejšnjega stoletja, ko sem pripravljala maturitetno nalogo o Alojzu > Gradniku. Od takrat jo marsikomu priporočam "v uk in izobrazbo". Kako > pomembno vlogo je revija odigrala na tej slovensko - italijanski fronti, > vedo najbolje Primorci sami. Bognedaj, da bi nehala izhajati! > > Z lepimi pozdravi! > > Marija Cvetek > ======== Z žalostjo sporočam novico, da Gradnikov dedič ne dovoli objave kritične izdaje Pesmi o Maji na internetu, ki jo je po predlogi iz 3. knjige Gradnikovega Zbranega dela v okviru raziskovalnega projekta pri ZRC SAZU pripravil Tomaž Erjavec. Ta lepi izdelek bo tako lahko na ogled le posamičnim interesentom. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 19:31:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jun 2004 19:31:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Ne_razpisujejo_kar_vsak_dan_služb Message-ID: <007a01c44cb5$464c17c0$2a03f9c2@hladnik> Naša ljuba oddelčna tajnica (Leja Nardoni Grah, slovenistika FF, Ljubljana) nas zapušča. Te dni bo objavljen razpis za njeno dosedanje delovno mesto. Interesenti pobrskajte za podrobnejše razpisne pogoje po časopisu ali povprašajte v oddelčnem tajništvu. lp mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 07:09:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 07:09:31 +0200 Subject: =?UTF-8?Q?FW:_=5BSlovLit=5D_Ne_razpisujejo_kar_vsak_dan_slu=C4žb Message-ID: <014801c44ddf$f248ce80$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Tuesday, June 08, 2004 10:12 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Ne razpisujejo kar vsak dan slu?b Tudi Cankarjeva založba iš"ce novega urednika/-ico za podro"cje slovaristike in leksikografije. Pogoj tri leta dela na tem podro"cju. Z delom se lahko za"cne po 1. juliju 2004. Lep dan Ziva Vidmar From Vlado na zrc-sazu.si Tue Jun 8 14:59:23 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Tue, 8 Jun 2004 14:59:23 +0200 Subject: [SlovLit] Venerino leto Message-ID: <40C5D44B.31226.7CA2D1@localhost> Ob danasnjem navideznem prehodu Venere cez Sonce sem se malce zapoznelo spomnil, da se spodobi opozoriti na Venero kot vladarico letosnjega leta. Spodobi zato, ker se s podobnim Venerinim letom 1227 veze znameniti slovenski pozdrav Bernarda Koroskega. V zvezi s tem je pred sestimi leti izslo moje kratko opozorilo v Jutranjiku 1 (1988), st. 7, str. 11. In ker je besedilo v zdaj ze pozabljenem poskusu novega dnevnika tezko dostopno, ga v nadaljevnju navajam v celoti: Merkurjevo leto 1998 Ni mi jasno, kako je prislo do naslova Hosroskop za 5. junij Soncevega leta 1998 ze v prvi stevilki Jutranjika. Iz razpredelnice na 34. in 35. strani Stoletne pratike dvajsetega stoletja 1901-2000, ki jo je leta 1901 izdal dr. Gregorij Pecjak, je razvidno, da vlada letu 1998 planet Merkur. Po izracunih Hermana s Koroskega, rojenega v Saturnovem letu 1111, je bil namrec Odresenik rojen v Soncevem letu 1 ter krizan v Saturnovem letu 33, kar pomeni, da je Marsovo vsako leto Gospodovo, ki je deljivo s stevilom 7. Zadnje Marsovo leto je bilo tako leto 1995, ki je sledilo zaporedju Luninega leta 1992, Saturnovega leta 1993 in Jupitrovega leta 1994 ter predhajalo zaporedju Soncevega leta 1996, Venerinega leta 1997 in Merkurjevega leta 1998. Za slovensko zgodovino posebej zanimivo je sicer Saturnovo leto 1349, ko se je sredi strasne kuge zacelo romanje v cesarske Cahe v Porenju in se ponavlja vsakih 7 let vse do sirsega zaporedja pomenljivih let 1895 - 1916 - 1937 - 1958 - 1979 - 2000. Podobno zanimivo je Venerino leto 1227, ko je stajerski vitez Urh z Lihtenstajna oznanil, da se kani po Jurjevem iz Benetk odpraviti na turnirsko pot v oblacilu poganske boginje Venere. Tako je tudi krenil iz Mester v nedeljo, 25. aprila, se pravi v casu, ko je Sonce stopilo v Venerino znamenje Bika, dokler si ni v Vratih prisluzil znamenitega slovenskega pozdrava Bernarda Koroskega: "Buge waz primi, gralva Venus!" Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 08:48:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 08:48:14 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na spletu Message-ID: <015401c44ded$bcbd0a70$3c4602c1@ff.unilj.si> ---Original Message----- From: David Stermole [mailto:stermole na chass.utoronto.ca] Sent: Wednesday, June 09, 2004 3:26 AM To: David F. Stermole Subject: Society for Slovene Studies website updates Hi, The Society's website has had the following updates: 1) An announcement of financial support for doctoral study in Slovenia http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l04-56.html#grants 2) A review by Brian Poz^un of the book Mojmir Mrak, Matija Rojec and Carlos Silva-Jauregui, eds. Slovenia: From Yugoslavia to the European Union. Washington, DC: The International Bank for Reconstruction and Development/The World Bank, 2004. 446 pp., $28.00 (paper). ISBN: 0-8213-5718-2. http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/bookreviews/Mrak.pdf 3) A link from our main page to Matija Ogrin & Tomaz^ Erjavec's "Elektronske znanstvenokritic^ne izdaje slovenskega slovstva" http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ David F. Stermole voice: (416) 297-1927 25 Hoseyhill Crescent e-mail: stermole na chass.utoronto.ca Scarborough, Ontario Canada M1S 2X3 =========== -----Original Message----- From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Tuesday, June 08, 2004 9:16 PM To: Greenberg, Marc L Cc: Brown, Rae Ann Subject: Lawrencian Chronicle 2004 Dear colleagues, Thanks to the efforts of Prof. Edith Clowes, with technical assistance from Pam Lerow, the 2004 Lawrencian Chronicle is now ready for press. You can look at the issue in PDF format: http://www.ku.edu/~slavic/lawrencian_chronicle/lc04.pdf Please note that the file is about 1.2MB, so don't click if you are using a telephone connection. Best regards, Marc L. Greenberg Chair and Professor Dept. of Slavic Languages and Literatures University of Kansas - Wescoe Hall 1445 Jayhawk Blvd., Room 2133 Lawrence, KS 66045-7590, USA Tel. and voice-mail: (785) 864-2349 Fax: (785) 864-4298; E-mail: mlg na ku.edu http://www.ku.edu/~slavic/ ============== -----Original Message----- From: Ales Klemen [mailto:alessandro na email.si] Sent: Tuesday, June 08, 2004 12:45 PM To: bibliokomunikacija na yahoogroups.com Subject: [bibliokomunikacija] Nov spletni naslov revije Knjiznica Zdravo! Ce koga zanima, sporocam, da ima elektronska izdaja revije Knjižnica nov spletni naslov in nekoliko izboljšan iskalnik: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/ Uredništvo revije vabi vse k sodelovanju z novimi prispevki za naslednjo številko. Lep, danes ze zelo soncen, pozdrav, -- Ales KLEMEN ============= Http://www.library.northwestern.edu/shakespeare -- novi elektronski Shakespeare. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 08:53:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 08:53:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Počastitev_Kosovelove_obletnice Message-ID: <015501c44dee$82a28260$3c4602c1@ff.unilj.si> ----- Original Message ----- From: Wladyslaw Kryzia To: wlad na ares.fils.us.edu.pl Sent: Monday, June 07, 2004 10:12 PM Subject: Fw: Počastitev Kosovelove obletnice ----- Original Message ----- From: Wladyslaw Kryzia To: Slovlit Sent: Monday, June 07, 2004 9:38 PM Subject: Počastitev Kosovelove obletnice Dne 2. junija na mali sceni Šlezijskega gledališča im. St. Wyspianskega v Katovicah je bil pesniški večer v počastitev 100. obletnice rojstva Srečka Kosovela. Uvodno besedo o pesništvu in življenjski poti Kosovela je imela gospa prof. Božena Tokarz. Potem pa so študentje, pri ustrezni vzdušju prireditve glasbi, z občutkom recitirali Kosovelove pesmi. Naredili so od tega pravo gledališko predstavo. Med gledalci so bili razen šlezijskih slovenistov in slavistov tudi Slovenci. Prireditev so pripravili študentje 4. letnika slovenistike z lektorjem Andrejem Šurlo. Podobnih prireditev v zadnjih štirih letih bilo je več, ali ta prvič v gledališču. Lep pozdrav iz Sosnovca za vse slovlitovce. P.S. Sem tudi za revijo Primorska srečanja. Wladek Kryzia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 9 13:14:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jun 2004 13:14:01 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Počastitev_Kosovelove_obletnice Message-ID: <004101c44e12$de21ee40$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, June 09, 2004 9:25 AM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Počastitev Kosovelove obletnice Kolegi na Poljskem znova potrjujejo, da je tam živo slovenistično življenje in študij, kot so ga zastavili Božena in Emil Tokarz ter Tone Pretnar, s svojimi sodelavci in študenti. Čestitam za Kosovelovo predstavitev in tudi za drugo, pomembno in odmevno slovenistično delo! Ker je bilo pesnikov kot je Srečko Kosovel na Slovenskem malo, bi vseeno podal predlog, da bi tudi mi slovenski slovenisti in slavisti, pripravili nekaj večjega in odmevnejšega v njegov spomin? v.osolnik From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 10 06:16:34 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 10 Jun 2004 06:16:34 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Novica za Slovlit Message-ID: <008901c44ea1$b8e17120$2f03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Wednesday, June 09, 2004 7:05 AM Subject: Novica za Slovlit Miran, pošiljam Ti kratko obvestilo za SlovLit: Včeraj sta se v okviru predstavitve novih knjig Društva Apokalipsa, ki je potekala v knjigarni Rimljanka, kot prevajalki iz češčine predstavili dve naši kolegici: Anka Polajnar s prevodi Petra Hruške, ki so izšli pod skupnim naslovom Meseci in druge pesmi, in Bojana Maltarič s prevodom Počitnic Jana Balabana. Alenka Logar-Pleško From Vlado na zrc-sazu.si Thu Jun 10 18:03:14 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Thu, 10 Jun 2004 18:03:14 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Primorska srecanja Message-ID: <40C8A262.29200.175C83@localhost> Z zamudo zeliva prispevati svoj glas podpore Primorskim srecanjem, hkrati pa dajeva v premislek predlog, da se za potencialne mecene uvedejo tri stopnje castnih naslovov: 1. Vitez slovenske kulture na Primrorskem za leto 2004 za tiste, ki so res odvezali mosnjicek, in to od srca 2. Oproda slovenske kulture na Primorskem za leto 2004 za tiste, ki pri stetju novcev se omahujejo 3. Pazi slovenske kulture na Primorskem pa so bolj ali manj brezupni primeri Eva Holz Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 12 21:29:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 12 Jun 2004 21:29:44 +0200 Subject: [SlovLit] Veleje Message-ID: <005601c4511b$510a1a80$2d03f9c2@hladnik> V drugi polovici minulega tedna se je v Velenju v vili Herberstein dogajal tretji slovenski književniški festival, ki se ga je z referatom, diskusijo, polemiko, pri kulturnem programu ali samo pri večerji udeležilo tudi precej slovlitovcev. Pripravili sta ga založba Litera (njen direktor Orlando Uršič ne bo hud, če za imenitno organizacijo pohvalimo Jano Skazo) in Velenjska knjižna fundacija(Ivo Stropnik). Prvič je bila na njem podeljena Pretnarjeva nagrada ambasadorju slovenske književnosti, ki jo je hvaležno prejel Ludwig Hartinger iz Celovca. Simpozijske teme so se lotevale novih literarnih tokov, nacionalne zavesti, zbirke zbranih klasikov, promocije slovenske književnosti doma in v svetu. Zakaj bi moral o vsem tem poročati ravno jaz? Napišite kaj več drugi: Katja Mihurko in Denis Poniž, Irena Novak Popov, Marijan Pušavec, Matej Krajnc, Norma Bale ... lp miran From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sun Jun 13 20:28:18 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Sun, 13 Jun 2004 20:28:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Gastprofessur in Wien Message-ID: <005501c45174$3424ce20$6d03f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: To: Sent: Sunday, June 13, 2004 12:35 PM Subject: Gastprofessur in Wien > Spostovani kolega, prosim za razsirjevanje naslednjega besedila. > Lepo Vas pozdravljam, > Gerhard Neweklowsky > > > Ausschreibung eines/r Universitätsprofessors/in im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik > > > Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien ist die Stelle eines/r > > Universitätsprofessors/in für Slowenisch > > (privatrechtliches Dienstverhältnis, Vollbeschäftigung, im Sinne einer "Gastprofessur" befristet) voraussichtlich mit > 1. Oktober 2004 bis 30. Juni 2005 zu besetzen. > > Anstellungserfordernisse sind eine der Verwendung entsprechende abgeschlossene inländische oder gleichwertige ausländische Hochschulbildung, hervorragende wissenschaftliche Qualifikation in Forschung und Lehre (möglichst Habilitation), pädagogische und didaktische Eignung, Qualifikation zur Führungskraft sowie facheinschlägige internationale Erfahrung, nach Möglichkeit facheinschlägige außeruniversitäre Praxis. > > Erwartet wird: Abhaltung von Vorlesungen und Seminaren im Ausmaß von acht Semesterstunden über Slowenische Sprache, Literatur und Kultur. > > Bewerbungen sind unter Beischluss eines Lebenslaufes, einer Publikationsliste, eines Überblicks über die Lehrveranstaltungs- und Vortragstätigkeit, bis 2. Juli 2004 (Datum des Poststempels) an das Dekanat der Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, > Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien, zu richten. > > Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. > > Kennzahl: 9A/28-2003/2004 > Die Bewerbungsfrist beginnt am 09.06.2004 und endet am 02.07.2004 > > > > > Letzte Änderung: 09.06.2004 > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 23:20:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Jun 2004 23:20:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: za slovlit, Re: Dunaj Message-ID: <006e01c45255$7b7ffe20$5303f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "boza.krakar.vogel" To: Sent: Monday, June 14, 2004 12:35 PM Subject: za slovlit Sporocam tisto malo informacij, ki so v teku mojega dunajskega bivanja pricurljale do mene: v jeseni bosta na Institutu za slavistiko na Dunaju odprti dve slovenisticni delovni mesti: gostujocega profesorja in asistenta. Denar za obe je zagotovljen za tri leta. Asistentura bo tako najmanj za tri leta, kaj pa naj bi se dogajalo z gostujoco profesuro, se ni jasno - bo to za enega kandidata ali se bodo kandidati menjavali. To je odvisno od razpisa, nekateri tukaj bi rajsi, da se profesorji menjavajo, da ni ves cas eden. Drugi spet obratno. Razpis bo se ta mesec, oblikoval ga bo menda predstojnik prof. Neweklowsky. Ce bom izvedela, kje in kdaj se bo pojavil, javim. Tole pa sporocam zato, da zainteresirani za to jesen lahko zacnejo razmisljati o prijavi. Delo tukaj ima nekatere prednosti - manj pedagoskih in administrativnih obremenitev ter izogib nekaterim drugim medsebojnim nevsecnostim, tudi razmeroma precejsnja blizina doma ni zanemarljiva. Upam, da bo v kratkem jasno kaj vec. Boza Krakar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 23:32:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Jun 2004 23:32:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Povzemavši_=2E=2E=2E Message-ID: <00a901c45257$1dcb1f60$5303f9c2@hladnik> ... pisma na Slovlitov naslov: Hotimir Tivadar in Vladimir Osolnik čestitata Anki Polajnar in Bojani Maltarič za knjižna prevoda iz češčine (avtorjev Petra Hruške in Jana Balabana), ki sta izšla pri Apokalipsi, Janez Vrečko pa čestita poljski počastitvi Kosovelove obletnice, o kateri je v Slovlitu poročal Vładek Kryzia. Ob tem Ivan Dorovský iz Brna obžaluje, da ni bilo (pozitivnega) odziva na prevode Srečka Kosovela v češčino, ki so jih pripravili in izdali na tamkajšnji univerzi; deset izvodov izbora so poslali Društvu slovenskih pisateljev in Delu. Cobiss pravi, da imajo en izvod v NUK-u ("Moje píseň / přeložili Ivan Dorovský a Michal Przybylski"). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 16 12:25:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 Jun 2004 12:25:44 +0200 Subject: [SlovLit] FW: prva izmena Message-ID: <013f01c4538c$486a7640$3c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, June 16, 2004 9:38 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: prva izmena Mislim, da ne bi skodila tudi objava v slovlitu. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Matejka Grgic" To: [...] Sent: Tuesday, June 15, 2004 4:46 PM Subject: prva izmena > Dragi prijatelji, spostovani kolegi, > v poletnih mesecih, ko huda pripeka odvraca od > misticne zatopljenosti v raziskovalno delo, bom z > Jankom Petrovcem in Gregorjem Gecem - in s super > ekipo radijcev - sodelovala pri radijski oddaji Prva > izmena, ki bo na sporedu vsak dan od 07.30 do 10.00 na valovih Radia > TS A (slovenskih sporedov RAI). Ker bomo v tej oddaji obvescali > poslusalce o pomembnih dogodkih, pobudah, trendih in skratka o vsem > mogocem, vas vljudno prosim, da me opozorite, ce v svoji > okolici odkrijete kaj nenavadnega ali zanimivega, ce > bi radi opozorili na kak dogodek ali dogajanje, ce > mislite, da vas kje posebno zuli cevelj in da bi bilo > treba zadevo obelodaniti... > Zelim vam prijetno poletje in... ah ja: poslusajte > Prvo izmeno (od 28.06. do 18.09.2004)! > Matejka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 17 18:17:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jun 2004 18:17:19 +0200 Subject: [SlovLit] = =Slovenska_številka_katoviške_ revije_Opcije_(Opcje) Message-ID: <002801c45486$94dd52e0$dc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "Surla" To: Sent: Thursday, June 17, 2004 4:41 PM Subject: Slovenska stevilka katoviske revije Opcije (opcje) Sosnowiec / Katowice (in Bielsko-Biała), 17. 6. 2004 Z veseljem sporočam, da se je z objavo v reviji Opcije (Opcje) končno zaključil veliki projekt predstavitve sodobnega slovenskega kulturnega utripa, ki se ga je pred približno dvema letoma ambiciozno lotila prof. Bożena Tokarz, predavateljica literature in voditeljica Oddelka za literarno teorijo in teorijo prevajanja na Šlezijski univerzi v Katovicah. Kolikor mi je znano, gre za najobširnejši in strokovno najbolje podprt sprehod skozi različna področja slovenske umetnostne ustvarjalnosti, kar se jih je doslej pojavilo na poljskih tleh. Hrbtenico 150 strani obsegajočega "slovenskega dela" revije tvorijo pregledni članki, ki so jih prispevali eminentni sodelavci: zelo izčrpen pregled vrhuncev slovenske poezije predstavljenega obdobja je napisala Irena Novak-Popov, zanimiv oris fenomena t. i. vizualne poezije v slovenski literaturi ponuja Metka Lokar, skozi prozo nas (vsak v svoji študiji) vodita Tomo Virk in Alojzija Zupan Sosič, sodobno slovensko dramatiko pa poskuša poljskemu bralcu približati Lado Kralj. Vsi omenjeni so pripravili tudi reprezentativne izbore (odlomkov) literarnih del, ki so jih -- kakor seveda tudi vse objavljene razprave -- v veliki večini prevedli delavci, absolventi in trenutni študentje Šlezijske univerze (objavljenih je tudi nekaj prevodov Agnieszke Będkowske-Kopczyk iz Univerze v Bielsku-Biali, Katarzyne Šalamun-Biedrzycke in Adama Wiedemana). Bogat in s fotografijami podkrepljen pregled premikov na področju slovenske arhitekture in kiparstva je pripravil Peter Krečič, skozi zadnjih dvanajst let slovenskega filma vodi bralca Gorazd Trušnovec, celoto pa zapira sprehod skozi razvoj tendenc v slovenski (resni) glasbeni ustvarjalnosti druge polovice preteklega stoletja. Žal manjka teoretična predstavitev slovenske likovne umetnosti (kolikor se ne tiče arhitekture), se je pa zato na prošnjo uredništva prijazno odzvala ljubljanska Moderna galerija, ki je v soglasju z avtorji prispevala fotografije okoli 20 likovnih del od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Upamo, da bo ta publikacija v poljskih kulturnih krogih vzbudila čim večje zanimanje in s tem pripomogla k večji prepoznavnosti naše domovine, ki jo tukajšnji potrošniki za zdaj povezujejo predvsem z učinkovitimi zdravili, kvalitetnimi izdelki bele tehnike, smučmi, na katerih skače Adam Mały¶, in planiško Velikanko. Upam tudi, da bralcev ne bodo motili drobni spodrsljaji, do katerih je prišlo po eni strani zaradi prepozno opaženih razhajanj med pričakovanji vodstva projekta na šlezijski slovenistiki in uredniško politiko revije, ki je ponudila možnost objave, verjetno pa tudi zaradi tiskarskega škrata oz. obilice materiala, zaradi česar je kakšna stvar izpadla. Tistim, ki kot sodelavci nis(m)o bili omenjeni ali so bili omenjeni manj kot bi si zaslužili, ob zadovoljstvu zaradi izpolnjenega kulturnega poslanstva ne bo težko preživeti; bolj nerodno je, da ni bil objavljen prispevek g. Zoltana Jana. Vzroka sam ne poznam (in mislim, da tudi prof. Tokarzeva ne), sem pa prepričan, da bo kolikor je mogoče kmalu tudi ta članek našel pot v kako tukajšnjo publikacijo. Uresničitev projekta seveda nikakor ne bi bila mogoča brez radodarnosti slovenskih sponzorjev. Z denarno podporo so se izkazali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi, Častna konzula Republike Slovenije s sedežema v mestih Toruń in Katowice, podjetje Lek (g. Dolžan, predsednik njegove uprave, bi si zaradi vsestranskega vlaganja v promocijo Slovenije na Poljskem gotovo zaslužil tudi kako državno priznanje!), krakovsko gradbeno podjetje Tarbud, katerega lastnik je veliki ljubitelj Slovenije in slovenski (pol)rojak g. Tatarczuch, pa tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V imenu "operativcev" izrekam vsem dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo! Neprijazno vreme nam je letos na Poljskem pomagalo kar dolgo ohranjati študijsko zbranost. Končno pa je tudi porečje Visle obiskalo (sicer še vedno nekoliko sramežljivo) poletje, kar pomeni, da se lahko počasi odpravimo na počitnice. S slovensko številko Opcij v rokah bo nastavljanje sončnim žarkom še prijetnejše. Lepo pozdravljeni! Andrej Šurla From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Jun 17 19:11:48 2004 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 17 Jun 2004 19:11:48 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: asistentsko mesto na Dunaju Message-ID: <00d601c4548e$2db5e0c0$dc05f9c2@hladnik> ----- Original Message ----- From: "neweklowsky" To: Sent: Wednesday, June 16, 2004 9:20 AM Subject: asistentsko mesto na Dunaju Ausschreibung einer Assistentin/eines Assistenten im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Geistes- und Kulturwissenschaftlichen Fakultät (Kennzahl: 17/50-2003/2004), kann voraussichtlich ab 1. Oktober 2004 die Stelle einer Assistentin/eines Assistenten besetzt werden. Das Arbeitsverhältnis ist mit 3 Jahren zeitlich befristet. Beschäftigungsausmaß: 100 % Aufnahmebedingungen: Abgeschlossenes Studium der Slowenistik, Doktoratsstudium oder eine dem Doktorat gleichzuwertende wissenschaftliche Befähigung. Gewünschte Zusatzqualifikation: Kenntnis weiterer Sprachen von Vorteil. Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. Kennzahl: 17/50-2003/2004 Die Bewerbungsfrist beginnt am 16.06.2004 und endet am 07.07.2004. Bewerbungen richten Sie - sofern in der Ausschreibung nicht anders angegeben - bitte an die Personalabteilung der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, A-1010 Wien. Letzte Änderung: 15.06.2004 http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/ (tam so informacije in formulari) From matjaz.zaplotnik na cmok.si Fri Jun 18 00:45:32 2004 From: matjaz.zaplotnik na cmok.si (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 18 Jun 2004 00:45:32 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2004/2 Message-ID: Ljubljana, 18. junij 2004 Nekdanjim in sedanjim naročnikom revije Jezik in slovstvo Ob izidu druge letošnje številke Jezika in slovstva je prišlo pri razpošiljanju revije naročnikom do resnih zapletov, za katere v nobenem pogledu ni krivo uredništvo revije JiS. V Tiskarni Pleško d.o.o. (ki skrbi za tisk in distribucijo oz. pošiljanje revije) so namreč izvode revije zaradi nepazljivosti razposlali naslovnikom, ki so bili v evidenci naročnikov pri lanski drugi številki (JiS 2003/2), in ne aktualnim naslovnikom, katere sem tiskarni pravočasno poslal. Zato obveščam vse tiste, ki ste v minulem letu odpovedali naročnino na JiS, da vam po pomoti poslanega izvoda seveda ne bo treba plačati, niti vam ga ni potreba pošiljati nazaj v uredništvo. Tiste pa, ki ste od junija 2003 sporočili spremembe svojih naslovov ali pa ste se na novo naročili na našo revijo, prosimo za razumevanje, če ste svoj izvod revije zaradi nastale situacije prejeli z nekajdnevnim zamikom od realnega izida. V kolikor pa revije do ponedeljka, 21. junija, ne boste prejeli, vas prosimo, da nam to sporočite na e-naslov tehničnega urednika (matjaz.z na gmx.net) ali uredništva (jezikinslovstvo na ff.uni-lj.si), lahko pa tudi po pošti na naslov: JEZIK IN SLOVSTVO, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. V upanju, da vam takšni in podobni zapleti ne bodo okrnili veselja ob prebiranju naše revije, vas iz uredništva Jezika in slovstva lepo pozdravljam Matjaž Zaplotnik tehnični urednik matjaz.z na gmx.net 041 / 825 685 ------------------------------------ Uporabljaj brezplacen CMOK e-mail! www.cmok.si/email From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 23 08:16:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Wed, 23 Jun 2004 08:16:13 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor Message-ID: <016401c458e9$96988a20$7e4602c1@ff.unilj.si> Danes (sreda) čez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom Jezikoslovne osnove pridige kot žanra. Vabljeni. lp miran From jerneja na alpineon.com Wed Jun 23 12:18:10 2004 From: jerneja na alpineon.com (Jerneja Zganec Gros) Date: Wed, 23 Jun 2004 12:18:10 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; VABILO ZA PRISPEVKE In-Reply-To: <16534.6804.111318.736450@gargle.gargle.HOWL> Message-ID: !!!Pomembno: ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV: 1. JULIJ 2004!!! Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije INFORMACIJSKA DRUZBA - IS 2004 Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE http://nl.ijs.si/isjt04/ 13. - 14. oktober 2004 Institut "Jozef Stefan" Ljubljana VABILO ZA PRISPEVKE Slovensko drustvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference "Informacijska druzba - IS 2004" na konferenco, ki bo posvecena jezikovim tehnologijam, tj. metodam in nacinom, ki omogocajo racunalnisko izmenjavo, strukturiranje, pregledovanje, hranjenje, prevajanje in druge obdelave jezikovnih podatkov, predvsem za slovenski jezik. Cetrta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE ima, tako kot njene predhodnice leta 1998, 2000 in 2002, namen: - predstaviti JT, njihovo uprabo in stanje v svetu - podati pregled stanja na podrocju JT v Sloveniji - predstaviti nacrte za prihodnost JT v Sloveniji Jeziki konference bodo slovenski, angleski in (srbo)hrvaski. VSEBINA KONFERENCE Na konferenci bi zeleli zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij, drustev in vladnih organizacij, ki raziskujejo, razvijajo, ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva podrocja JT so: - govorne tehnologije - razvoj in uporaba jezikovnih virov - orodja za iskanje in pregledovanje jezikovnih podatkov - strojno (podprto) prevajanje - avtorska orodja - racunalniska podpora terminologiji - ucenje jezikovnega znanja s pomocjo racunalnikov - semanticni splet. Konferenca bo razdeljena na dva dela: - redni, strokovni del s predavanji in polnimi prispevki v zborniku; - demo sekcija, s predstavitvami produktov in delujocih sistemov JT in razsirjenimi povzetki v zborniku. V sklopu konference predvidevamo tudi vec zanimivih vabljenih predavanj. NAVODILA ZA PRISPEVKE Programski odbor vabi k sodelovanju avtorje prispevkov, ki obravnavajo stanje in orisejo razvojne cilje na podrocjih JT v Sloveniji, predstavijo zanimive raziskave ali aplikacije, ali pa opisejo delujoce sisteme. Prispevki naj bodo strokovni, a obenem dovolj poljudni, da bodo razumljivi in dostopni sirsi publiki. Prispevki za strokovni del konference naj bodo dolgi od 4 do 8 strani (upostevajoc format za koncno obliko), prispevki (razsirjeni povzetki) za demo sekcijo pa do eno stran. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udelezenci konference ob registraciji. Prispevki bodo predvidoma objavljeni tudi na spletnih straneh SDJT. Natancna navodila za oddajo prispevkov in za formatiranje koncne verzije so na domaci strani konference, na http://nl.ijs.si/isjt04/ POMEMBNI DATUMI 1. julij rok za oddajo prispevkov 15. avgust rok za obvestilo avtorjem o sprejetju 15. september oddaja koncne verzije prispevkov 13.-14. oktober konferenca Tekoce informacije o konferenci so dostopne na http://nl.ijs.si/isjt04/ -- Tomaž Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39, SI-1000, Ljubljana fax: (+386 1) 4251 038 | Slovenia _______________________________________________ sdjt-l mailing list sdjt-l na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/sdjt-l From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 23 12:55:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Jun 2004 12:55:45 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Zagovor Message-ID: <005201c45910$a2c64c70$7e4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jože Andrej Čibej [mailto:ekorist na siol.net] Sent: Wednesday, June 23, 2004 9:22 AM To: Miran Hladnik z RCUL Subject: Re: [SlovLit] Zagovor Ker sem obvestilo dobil ob 09:10 (pa tudi sicer), se zagovora ne morem udeležiti, lahko pa prispevam "vprašanje iz (ekonomske) publike": "Ker je pridiga eksplicitno navedena v zakonu avtorski pravici (5. člen), ************************************ (2) Za avtorska dela veljajo zlasti: 1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja; 2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi; 3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila; ... ************************************ se postavlja vprašanje trajne zaščite moralnih avtorskih pravic in morebitnega prenosa materialnih avtorskih pravic na naročnika oziroma delodajalca. Kako lahko (glede na izrazitejšo omejenost osnovnih sporočil) s slogovno in jezikoslovno analizo identificiramo plagiate?" LP, J. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik z RCUL" To: Sent: Wednesday, June 23, 2004 8:16 AM Subject: [SlovLit] Zagovor Danes (sreda) čez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom Jezikoslovne osnove pridige kot žanra. Vabljeni. lp miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 24 11:28:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Jun 2004 11:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004 Message-ID: <006001c459ce$a8b53740$1703f9c2@hladnik> Od: nkomac [natasa.komac na guest.arnes.si] Poslano: 23. junij 2004 10:35 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004 Slovensko kulturno središče Planika (www.planika.it) od 27. junija do 3. julija 2004 prireja Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004, na katerem bomo nadgrajevali v lanskem letu začeto delo: publikacija o govoru Lipalje vasi, fonetična in fonološka razčlemba narečja in govorov Kanalske doline, zbiranje oblačilnega izrazja in izdelava štirijezičnega elektronskega slovarja tega izrazja (ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), raziskovanje lokalnih šeg in navad ter vodeni intervjuji o jezikovnih praksah. Tudi letos smo poleg otrok, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika pri našem središču, študentov, ki jih zanima slovenski jezik v stiku (Andrejka Žejn, Tanja Šturm, Maja Melinc in Anja Lotrič) ter snemalca (Matevž Smole) k sodelovanju povabili raziskovalce s Filozofske fakultete z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje (mag. Nataša Komac), z Oddelka za slovenistiko (dr. Vera Smole, Matej Šekli), z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (dr. Karmen Kenda-Jež, Peter Jurgec) in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU (dr. Mojca Ravnik), z videnske univerze (dr. Roberto Dapit) ter z ZRS Koper (Karin Marc Bratina). Rudi Bartaloth, predsednik From zmajek na hotmail.com Wed Jun 23 16:11:40 2004 From: zmajek na hotmail.com (Maja Maja) Date: Wed, 23 Jun 2004 14:11:40 +0000 Subject: [SlovLit] RE: SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 Message-ID: Dragi slovlitovci, ali obstaja kak tecaj slovenscine v medmrezju, tipa english on-line? Hvala in lep pozdrav iz New Yorka, Maja Zorga >From: slovlit-request@ijs.si Reply-To: slovlit@ijs.si To: slovlit na ijs.si >Subject: SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 Date: Wed, 23 Jun 2004 12:00:04 >+0200 (CEST) > >Send SlovLit mailing list submissions to slovlit na ijs.si > >To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit or, via email, send a message with >subject or body 'help' to slovlit-request na ijs.si > >You can reach the person managing the list at slovlit-owner na ijs.si > >When replying, please edit your Subject line so it is more specific than >"Re: Contents of SlovLit digest..." > > >Today's Topics: > > 1. Zagovor (Miran Hladnik z RCUL) > > >---------------------------------------------------------------------- > >Message: 1 Date: Wed, 23 Jun 2004 08:16:13 +0200 From: "Miran Hladnik z >RCUL" Subject: [SlovLit] Zagovor To: > Message-ID: <016401c458e9$96988a20$7e4602c1 na ff.unilj.si> >Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > >Danes (sreda) ?ez dve uri (ob 10.00) bo v predavalnici 527 na Filozofski >fakulteti v Ljubljani Aleksandra Bizjak zagovarjala disertacijo z naslovom >Jezikoslovne osnove pridige kot ?anra. Vabljeni. lp miran > > > >------------------------------ > >_______________________________________________ SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli >besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce >priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European >(ISO). > >End of SlovLit Digest, Vol 62, Issue 1 >************************************** _________________________________________________________________ MSN Amor: busca tu ? naranja http://latam.msn.com/amor/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 24 12:01:28 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 24 Jun 2004 12:01:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Cultural publications in the Central and Eastern European Online Library Message-ID: <011701c459d2$38db0ae0$1703f9c2@hladnik> *********************** Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. ***********-*********** ----- Original Message ----- From: To: "Prof. Miran Hladnik" Sent: Wednesday, June 23, 2004 4:15 PM Subject: Cultural publications in the Central and Eastern European Online Library > > Dear colleagues, > > We are happy to inform you about the progress of the Central and Eastern > European Online Library (CEEOL), the sole online database providing > electronic access to articles and eBooks on Central and Eastern European > topics at www.ceeol.com. The library has been constantly > developing and in the last six months we added 22 new titles. > > The library offers the possibility of institutional subscription and > also pay-per-view for individual access. [...] > > We would be very glad if we managed to raise your interest regarding > Central and Eastern European Online Library. Please do not hesitate to > contact us for any further questions or comments that you may have. > > We are looking forward to hearing from you, > Cosmina BERTA > Central and Eastern European Online Library > Offenbacher Landstr. 368 > D-60599 Frankfurt, Germany From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Jun 27 22:05:16 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Sun, 27 Jun 2004 22:05:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <005901c45c82$284f3540$ba0ef9c2@FF> Na Kekčeve poti gremo to soboto, 3. julija, za 1 dan. Najprej smo hoteli na Skuto in čez Tursko goro in Kotliče na Kamniško sedlo; pa ne bo šlo: rampa na Skuto je zasnežena, pot čez Sleme pod Skuto podrta, v Žlebičih pa preveč strmega in nevarnega snega. Zdaj gremo na Lopič (Monte Plauris). Hrib stoji v Italiji, na začetku Rezije na desni; impozanten hrib, črprav le 1958 m visok. Peljemo se torej čez mejo do kraja Carnina ob reki Tilment. Od tam je do vrha 4-5 ur, dol pa ok. 3 ure. Na hribu še nisem bil, pot pa je opisana v dveh Sidhartinih vodnikih: "111 izletov" in "Zahodne Julijske". Pot je opisana kot zelo lahka, le grapa pod vrhom kot "zahtevna" (oznako "zahtevna" imajo npr. Špik, Storžič s severa, Peca), torej manj, kot smo vajeni. Upajmo, da ne bo snega. Kljub temu priporočam ustrezne čevlje - superg ne!! - in pohodne palice (za vsak slučaj lahko cepin). Vendar naj ruzak ne bo pretežek (do 6 kg). Vode na poti ni. S seboj imejte osebne ali pasoše. Zbor v soboto, 3. julija, ob 6.20 zjutraj pred FF. Kdo, razen mene, bo z avtom? Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 6 09:29:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 6 Jul 2004 09:29:23 +0200 Subject: [SlovLit] 50- LETNICA SMRTI MSGR. IVANA TRINKA Message-ID: <003201c4632a$f72fd5a0$0503f9c2@hladnik> Z otvoritvijo razstave Trinkovih del v Goriški Knjižnici France Bevk v Novi Gorici [ki hrani približno 300 kosov Trinkove korespondence ter druge rokopise] se je začel niz prireditev s katerimi želi Kulturno društvo Ivan Trinko obeležiti in počastiti 50-letnico smrti beneškega narodnega buditelja msgr. Ivana Trinka [Tarčmun, 1863-1954], človeka dialoga, povezovanja med slovanskim in romanskim svetom, prepričanega, da je medsebojno poznavanje med narodi potrebno. Bil je duhovnik, učitelj, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, raziskovalec, kritik, filozof, prevajalec, glasbenik, slikar, celih 22 let tudi pokrajinski svetovalec, ugledna in tvorna osebnost v tedanjem verskem, kulturnem in političnem življenju. 1) Razstava "Ivan Trinko Zamejski" Goriška knjižnica France Bevk iz Nove Gorice in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada so priredili razstavo del, rokopisov in neobjavljene korespondence Ivana Trinka. Otvoritev je bila v četrtek, 24. junija 2004 ob 10. v prostorih Goriške knjižnice "France Bevk" v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 4. Sledila je predstavitev dokumentarca "Ivan", (prod. Kd Ivan Trinko - 2004), ki sta ga sta pripravila Alvaro Petricig in Michela Predana na osnovi intervjuja, ki ga je Radio Trst II oddal, v izredni radijski oddaji, 25.1.1953 prav ob 90-letnici Trinkovega rojstva. RAZSTAVA JE ODPRTA DO 14.7.04 PO NASLEDNJEM URNIKU: od 24.6.04 do 30.6.04 ponedeljek, torek, sreda, petek 09.00-19.00 // četrtek 12.00-19.00 // sobota 08.00-12.00 od 1.7.04 do 14.07.04 [poletni urnik knjižnice] ponedeljek, torek: 12.00-19.00 // sreda, cetrtek, petek: 8.00-15.00 // sobota: zaprto 2. PROSLAVA V soboto, 26.6.06 ob 50-letnici smrti, smo se mons. Ivana Trinka spomnili najprej na Tarčmunu s sveto mašo, nato pa v Špetru s kulturno prireditvijo IVAN TRINKO, glasba, pesmi, pričevanja 3. V PRIPRAVI: [15.-] 16. OKTOBRA POSVET O IVANU TRINKU informacije in prijave: +39 0432 731386 // kdivantrinko na libero.it From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Jul 6 12:08:28 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleš Bjelčevič) Date: Tue, 6 Jul 2004 12:08:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <002101c46341$4bb9ac20$a20ff9c2@FF> V soboto smo bili na ne-vem-že-katerih Kekčevih poteh (ali ima kdo evidenco?): šli smo študentke Petra, Sonja, Andreja in Simona, knjižničarka Kristina s svojim Hermanom in jaz. Šli smo na Lopič nad Rezijo. Na meji so nam dokumente temeljito pregledali, na poti smo naredili 3 prometne prekrške in srečno prišli na 1950 m visoki vrh (razen Simone, ki se je spodaj učila albanski vokalizem!). Videli smo Kanin, Montaževo in Viševo skupino, Karnijske Alpe, zadaj Dolomite, na jugu pa Tržaški zaliv. Malo nas je osmodilo sonce. Hladnika tokrat ni bilo, ker je pil na sošolčevo 50-letnico. Drugo leto računamo na Skuto, ki je letos preveč zasnežena. Ko smo že pri hribih - naslednji vikend pa gremo z udeleženci 23. poletne šole slovenskega jezika za 2 dni iz Vrat na Kriške pode (morda tudi na Stenar ali Razor) in od tam v Trento. Aleš Bjelčevič From matjaz.z na gmx.net Tue Jul 13 22:53:07 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 13 Jul 2004 22:53:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_kot_drugi/tuji_jezik Message-ID: <40F467D3.4524.705051@localhost> Predstavitev tematske številke revije JEZIK IN SLOVSTVO Letošnja dvojna tematska številka Jezika in slovstva (št. 3–4, letnik 49), ki je pravkar izšla, je v celoti namenjena slovenščini kot drugemu/tujemu jeziku (SDTJ). Tematska številka, ki jo je uredila NATAŠA PIRIH SVETINA, poskuša na obsežnih dvesto desetih straneh podati raznolikost in razsežnost SDTJ, tj. tistega segmenta slovenistike, ki je zaradi svoje prostorske obrnjenosti navzven in precejšnje aplikativne naravnanosti v mnogo čem izjemen in ki v zadnjem času doživlja kvalitativni in kvantitativni razcvet – čeprav ne gre zanemariti tudi njegove bogate tradicije, segajoče dolgo nazaj v čas pred slovensko osamosvojitvijo. Tema dvojne številke je glede na vključevanje Slovenije v mednarodne povezave seveda močno aktualna, SDTJ pa je pri obravnavi mednarodne prisotnosti slovenskega jezika bistvenega pomena že zato, ker pomaga pri rušenju marsikaterega stereotipa v zvezi s slovenščino, njeno rabo in vlogo v svetu ter doma. Na to v pričujoči številki opozarjajo zlasti uredniški uvodnik Nataše Pirih Svetina, uvodna razprava Marka Stabeja in poročilo Uroša Urbanije. V tematski številki je enajst razprav in deset poročil, v njej pa sodeluje skupaj enaindvajset avtorjev, ki so imeli pri izbiri vsebine prosto pot; prispevki zato prikazujejo vrsto različnih pogledov in tematik znotraj tega obširnega ter kompleksnega področja. Avtorji razprav tako obravnavajo: – SDTJ kot posebno panogo slovenskega jezikovnega načrtovanja in integralno sestavino slovenske jezikovne situacije (MARKO STABEJ); – tradicijo in perspektive certificiranja SDTJ ter pomen, ki ga pri njem sedaj ima izobraževalni program »Slovenščina za tujce« (INA FERBEŽAR in NATAŠA PIRIH SVETINA); – vprašanje učenja leksike tujega jezika ter razmerja med leksiko in gramatiko pri učenju tujega jezika (MOJCA JESENOVEC, VOJKO GORJANC in PRIMOŽ JURKO); – nujnost slovenskega enojezičnega slovarja za tujce in upoštevanja njegovih ciljnih uporabnikov (TADEJA ROZMAN); – pojave negativnega jezikovnega prenosa med sorodnimi jeziki pri govorcih nekdanjega srbohrvaškega govornega področja, ki se učijo slovenščine (TATJANA BALAŽIC BULC), ter pri čeških študentih na lektoratu slovenščine (TATJANA JAMNIK); – vključevanje medkulturne pragmatike v tujejezikovni pouk in s tem povezano vprašanje medkulturnih razlik med jezikovnimi sistemi, ki ga avtorica obravnava na primerih angleščine in japonščine ter slovenščine in italijanščine (VESNA MIKOLIČ); – vlogo pouka književnosti pri učenju SDTJ (META GROSMAN); – primerjavo uporabe kohezivnih sredstev v pisnih besedilih tujih in rojenih govorcev slovenščine (IVANA PETRIC); – podobnosti in razlike med usvajanjem prvega in učenjem tujega jezika ter pomen obravnave besednega reda (zlasti členitve po aktualnosti) pri pouku SDTJ (SIMONA KRANJC). V rubriki »Ocene in poročila« pa avtorji pišejo o: – nujnosti tržne logike pri uvajanju SDTJ na univerzah zahodnih držav (UROŠ URBANIJA); – programu »Slovenščina na tujih univerzah« Centra za SDTJ (MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ); – okrogli mizi »Slovenistike po svetu«, ki je potekala v okviru lanskoletnega SSJLK (SIMONA KRANJC); – projektu »Prevajanje slovenskih literarnih besedil na tujih univerzah« (PAVEL OCEPEK in TATJANA JAMNIK); – študiju slovenščine na Univerzi v Trstu, njegovi zgodovini in prihodnosti, študijski problematiki in metodah poučevanja (ZOLTAN JAN); – delovanju Slovanskega seminarja in lektorata slovenščine na Univerzi v Tübingenu (SAŠKA ŠTUMBERGER); – delovanju najzahodnejšega lektorata slovenščine na Univerzi v Buenos Airesu (MOJCA JESENOVEC); – evropskem jezikovnem projektu »Zdravi jeziki«, pri katerem sodeluje tudi Slovenija (SILVA KASTELIC); – organiziranju »Poletnih tečajev slovenskega jezika« na Univerzi na Primorskem (VESNA MIKOLIČ in KARIN MARC BRATINA); – ter o treh raziskovalnih in aplikativnih projektih Centra za SDTJ (JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ in INA FERBEŽAR). Revijo smo postavili na ogled v sprejemni pisarni Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, in ni odveč dodati, da je med udeleženci seminarja zbudila veliko zanimanja. S to tematsko številko, ki je kljub trenutnim klimatskim razmeram obarvana v zagorelo rumenih poletnih odtenkih, in z željami po prijetnem oddihu za vsakogar se uredništvo Jezika in slovstva do jeseni poslavlja. Matjaž Zaplotnik tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.z na gmx.net From Vlado na zrc-sazu.si Fri Jul 16 12:34:53 2004 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 16 Jul 2004 12:34:53 +0200 Subject: [SlovLit] Evroza Message-ID: <40F7CB6D.18697.1555A3@localhost> Ker je bila elektronska razprava, ki jo je sprozilo moje opozorilo na tehtanje med Evropsko zvezo oziroma Evrozvezo in Evropsko unijo (oziroma Evrounijo), presenetljivo zivahna, da ne recem evrozna, ni cudno, da jo je s tremi gospenjimi mnenji povzela tudi 45. stevilka Kronike SDS. Na razpravo sem se hoces noces spomnil tudi na 9. hrvaskem filoloskem simpoziju, potekajocem 26. in 27. roznika v Opatiji in ubranem na slovansko-romanske stike in vplive v jeziku in knjizevnosti. Iz Slovenije smo nastopili vsega stirje referenti: Jozica Ceh z referatom Zenska - drugi spol pri Guyju de Maupassantu in Ivo Sorliju, Dragica Haramija z referatom Primerjava mladinskih knjizevnih del Reneja Goscinnyja o Nikcu z nekaterimi podobnimi slovenskimi mladinskimi knjizevnimi deli, V. Nartnik z referatom K osnovnim nacelom pregibanja v slovenscini in spanscini ter Danila Zuljan-Kumar z referatom Vpliv italijanscine in furlanscine na gradnjo zlozene povedi v briskem in nadiskem narecju. Nadaljnji referati so zavoljo nujnih opravkov korifej slovenistike doma ali na tujem zal odpadli, zato je meni pripadla tudi naloga predstaviti 14. zbornik SDS z naslovom Perspektive slovenistike ob vkljucevanju v Evropsko zvezo, ki je izsel lani za Slovenski slavisticni kongres na Bledu. Predstavitev zbornika je bila lepo sprejeta, naslov zbornika pa v nasprotju z elektronskimi ocitki ene od treh gospe mimogrede prica, da se je v okviru SDS tehtanje med Evropsko zvezo in Evropsko unijo zacelo dovolj zgodaj. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 17 22:03:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 17 Jul 2004 22:03:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <00d801c46c39$322f1aa0$f005f9c2@hladnik> 45. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je z rahlo zamudo (saj veste, težave z računalnikom) na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/Kronika45.doc. Izbor Kosovelovih pesmi, ki jih je v prevodu izdal Ivan Dorovsky iz Brna, je na Češkem doživel dva ugodna odziva: Štěpan Vlašin, Slovinský Jiří Wolker. OBRYS-KMEN, št. 24/2004, str. 2; Ladislav Jurkovič, Básník akvarelů a pastelů. Slovanský jih, št. 4/2004, str. 32. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 6 18:59:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 6 Aug 2004 18:59:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: S Krasa Message-ID: <002201c47bd6$c7a03680$6700a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: Zoltan Jan To: Miran Hladnik Sent: Tuesday, August 03, 2004 9:01 AM Subject: Fw: S Krasa Mislim, da je vabilo zanimivo tudi za slovlitovce, ki jih bo ravnateljica sežanske Knjižnice Srečka Kosovela prav vesela, če se bodo prijavili kot aktivni ali pasivni udeleženci. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: Nadja Mislej-Božič To: Zoltan Jan Sent: Monday, August 02, 2004 12:17 PM Subject: S Krasa Pozdravljeni, pošiljam besedilce, s katerim sem nagovorila k sodelovanju tudi Silva Faturja. Komu bi ga lahko še? V času po trgatvi nameravamo pripraviti v rojstni hiši Magajnovih literarni večer oziroma krajši posvet o Bogomirju Magajni, ki se bo zaključil s kulturnim programom (morda nastop glasbene skupine Volk-folk in branje Magajnovih besedil). Prosim, če se nam bi pridružili. O tem sem govorila z Ivkom Spetičem - Magajno, zaprosila sem za sodelovanje tudi Slavka Gabrca, katerega prispevek je bil že objavljen v Primorskih srečanjih. Kdo bi lahko še govoril o Bogomirjevi literarni ustvarjalnosti v literaturi za mlajše in odrasle, zrele bralce? Še sama moram poseči po besedilih in morda iz njih oblikovati naslov srečanja. O tem bi po 18. avgustu, vendar pred 20. avgustom (če bi bilo že v septembru in zaradi objave v kulturnem informatorju) dorekli datum, teme, goste... Današnji dan v Sežani je v primerjavi s 34 stopinjami v Kopru prava osvežitev. Krepčilen dopust, (če že je), tudi Vam(a). Lep pozdrav Nadja Mislej - Božič From rok.becan na skavt.net Mon Aug 9 09:35:59 2004 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Mon, 9 Aug 2004 09:35:59 +0200 Subject: [SlovLit] Program absolventa Message-ID: <002b01c47de3$87471f90$f006f9c2@Obelix> Po-zdrav-lj-e-n/-a/-i! Malo pozno, upam, da še pravi čas, tudi za slovlitovce sledi program oz. vabilo na absolventski izlet, ki je sicer organiziran za študente slovenistike v LJ, ki so študij začeli leta 2000 ali kako leto prej. Kam? Na Kolpo, od 15. do 19. 8. 2004. Teden dni pred izletom nas je prijavljena le peščica, pa vabimo tudi druge zainteresirane sloveniste. Vsa vsebina priponke je tudi v telesu tega e-pisma. Več je tudi na študentskem forumu Oddelka za slovenistiko FF UNI LJ http://www.ff.uni-lj.si/slovenistika/forum/forums.asp pod rubriko Aktualno. Lp! Rok Bečan OKVIRNI PROGRAM ABSLOVENTSKEGA IZLETA ŠTUDENTK/OV SLOVENISTIKE V LJ 15. 8., nedelja: 9.30 se dobimo pred FF, vožnja skozi Kočevje do Kolpe, ogled znamenitosti Kostela (ogled gradu z vodičem, sejem ob žegnanju), ogled podzemne jame Bilpa, nastanitev v avtokampu Madronič v Prelesju ob Kolpi (tam bomo 2 noči), družabni večer. 16. 8., ponedeljek: Dopoldan (neobvezni, vendar zaželjeni) rafting* po Kolpi, popoldan športne igre, krajši pohod po Predgradu in Starem trgu na večer. Tudi kopanje čez dan, če bo Kolpa dovolj topla. 17.8., torek: Odhod iz Prelesja, vožnja ob Kopli navzdol, ogled znamenitosti v J Beli krajini (jama Kobiljača, Vinica), kopanje v Vinici, hkrati z večerjo nastanitev v taborniškem centru Marindol (tam bomo nastanjeni do konca) 18. 8., sreda: Dopoldan ogledi Z Bele krajine (Lahinja, mitrej v Rožancu, Črnomelj in Semič), popoldan kopanje, zvečer sladoled (in kaka vinska klet) v Metliki, kjer so ob večerih kulturne prireditve. 19. 8., četrtek: Kopanje, igre do zaključka ok. 17.00 z malico. * Rafting na Kolpi sploh ni zahteven, na delu, kjer bomo mi (Poljanska dolina) pa lahko naravnost uživate. Imeli bomo vodiča. Program je okviren, tako da se lahko marsikaj še dogovorimo. Možno si bo izposojati kanuje, kolesa, nabaviti ribiške dovolilnice ... VREME: Program oz. izleti naokoli so premakljivi odvisno od vremena; Kolpa bo verjetno dovolj topla za kopanje šele v Beli krajini, torej torek in naslednje dni. Če bo dež, imamo dva velika šotora, da se ne bo treba stiskati v iglujčkih, v Prelesju imajo dodatno streho za družabnosti, enako v Marindolu. NASTANITEV: Prvi dve noči bomo v lastnih šotorih v kraju Prelesje. Imamo dva večja šotora za po 8 ljudi, ostali šotori so v lasti udeležencev izleta. V bližini je odbojkarsko igrišče, sosed ima teniško igrišče, kamp je tik ob Kolpi. Zadnji dve noči spimo v taborniškem centru v Marindolu in smo nekoliko podrejeni tamkajšnjemu hišnemu redu: spimo lahko v šotorih s po 2 ali 3 pogradi, dvignjenimi od tal ali v skupinskih spalnicah v hiši. Hkrati z nami bo v centru tudi skupina 20 ljudi. Center je 5 minut hoje skozi gozd oddaljen od Kolpe, imajo travnato igrišče, pikado, v ceno je vključena možnost lokostrelstva in izposoje koles ... HRANA: Čez prvi dan sendviči, od večerje v nedeljo do kosila v torek kuhamo sami na lasnih gorilnikih, od večerje v torek do malice v četrtek imamo polni penzion v Marindolu (zajtrk, kosilo, malica, večerja). Lahko se dogovorimo za kako večerjo v gostišču (avtokamp je v okviru kmečkega turizma, ki je znan po pripravi postrvi) prva dva dni. Hrano za večerjo v nedeljo in zajtrk v ponedeljek imejte zraven. Ostalo hrano bomo nabavljali sproti, lahko skupaj ali vsak posamezno - se bomo dogovorili. PREVOZ: Z osebnimi avtomobili nas samih. Lahko pridete tudi brez lastnega, vsekakor pa bomo rabili še kakšnega poleg treh zagotovljenih doslej (Bjelčevič, Bečan, Perko). STROŠKI NA OSEBO: Kamp v Prelesju 1080,00 na noč, polni penzion v Marindolu 5.000,00 za dva dni; rafting (ni obvezno) 3.500,00. Stroški hrane za prva dva dni ok. 2.500,00 skupaj. Stroške prevoza si med seboj delijo potniki v avtomobilu. Mogoče še dodatni stroški za kako vstopnino (Kostel, Vinica, Metlika), izposojo kanuja in kolesa (po osebni izbiri). OPREMA (za vsak slučaj posebna opozorila za nekaj opreme): Za spanje v šotorih obvezno podloga (armafleks ali blazina) in spalna vreča. Za hrano jedilni pribor in krožnik; če imaš, pa še gorilnik in set posode za kuhanje z vsem, kar spada zraven ... Za rafting obleka in obutev, ki se lahko zmoči; za v čoln pa dobite še nepremočljiv sod za stvari, ki morajo ostati suhe. Za obisk podzemne jame baterijsko svetilko in kake čim manj premočljive športne copate. Slednje boste rabili tudi za sprehod po Predgradu in Starem trgu. Pa kaka maža proti komarjem, bikini kopalke, karte, frizbi, kitara, pesmarice, badminton loparji, žoga za odbojko ... zagrebške kremne rezine, hidrogliser, neoprenska obleka, besedilo ZJRS ;)) zezam. Kdor ima, naj s POTRDITVIJO UDELEŽBE hkrati obljubi: avto (za koliko oseb), šotor (dopiši kapaciteto), osebni gorilnik-kuhalnik s kompletom posode za kuhanje na plin. Napišite tudi, če greste na rafting , in svoj mobi za vsak slučaj. Udeležbo prosim potrdite (dopiši, od kdaj do kdaj boš na izletu, če ne vse dni) do četrtka 12. 8. 2004 na rok.becan na skavt.net , 041/206-380, 02/671-9545. Na Kolpo gremo na višku sezone. Potrjeno udeležbo potrebujemo za rezervacijo raftinga in za prijavo v Prelesju in Marindolu (center bo sprejel le prijavljeno skupino ljudi, če ne boste prijavljeni, zadnja dva dni ne boste mogli koristiti prenočišča in prehrane v Marindolu), pa zaradi organizacije prevoza in usklajevanja skupine (smiselno je, da se držimo skupaj). Sicer pa se lahko izletu priključite kadarkoli, tudi brez prijave; sploh prve tri dni. Vsakega bomo veseli! Rok Bečan, Špela Markič 041/360-296, Aleš Bjelčevič P. S. Pohitite s prijavami in sporočanjem e-mailov, za vsak slučaj, če server s forumom vred crkne. Zaenkrat smo potrdili udeležbo le štirje, vseh prijavljenih pa je bilo 38! P. P. S. Kaže, da bo pasje. Ker bo z nami dosti psov, kužekov ... ... Prva dva dni bodo mobiteli bolj slabo vlekli - ni omrežja ... -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: PROGRAM.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49152 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040809/4d16f142/attachment.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 26 14:04:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 26 Aug 2004 14:04:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_književnost_v_češčini Message-ID: <001401c48b6c$f3bb8c60$6500a8c0@98ka> V zbirki društva prijateljev južnih Slovanov (Společnost přátel jižních Slovanů) sta v uredništvu Ivana Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O revoluci a o smrti je prevedel Libor Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka Slovinská píseň pa podjetni Ivan Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev hotel napisati konstruktivno poročilo za kakšno od domačih strokovnih revij? V društvenem glasilu Slovanský jih je med drugimi slovenističnimi članki izšla ocena zbornika Obdobja o slovenskem romanu (avtor Jiři Anderla). miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 2 10:18:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 2 Sep 2004 10:18:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Oddaljeni_dostop_do_inf=2E_virov_ //_Simpatičen_prevajalski_vir Message-ID: <001f01c490c5$6850cf60$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Thursday, September 02, 2004 9:30 AM Subject: Oddaljeni dostop do inf. virov Spoštovani! Želimo vas obvestiti, da Narodna in univerzitetna knjižnica sedaj omogoča svojim aktivnim članom oddaljeni dostop do informacijskih virov. Doslej je bilo moč uporabljati naročniške informacijske vire kot so npr. elektronski časopisi, znanstvene bibliografije itn. le z lokacij NUK in Univerze v Ljubljani. Nova storitev pa omogoča aktivnim članom dostop s poljubne lokacije ob poljubnem času: od doma, internetne kavarne itn. Aktivno članstvo se preverja s številko izkaznice NUK in geslom. To je isto geslo, kot ga uporabljate pri elektronskem naročanju gradiva za izposojo na dom. Če si gesla še niste izbrali ali pa se želite vpisati v NUK, se oglasite na Turjaški 1, Oddelek Izposoje/vpisa v pritličju, soba 11. Delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto do 14. ure. Članstvo je za študente Univerze v Ljubljani brezplačno in zaenkrat tudi še za zaposlene na UL. Informacijski vir, do katerega želite dostopiti, izberete tako kot dosedaj preko Mrežnika - kažipota po informacijskih virih (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.html). Pri vsakem inf. viru je naveden režim dostopa. Viri, kjer licenčna pogodba dovoljuje oddaljeni dostop, so označeni z besedilom: "Dostop s članskim geslom.". Seznam inf. virov, do katerih je možno dostopati z oddaljenih lokacij, najdete na spletni strani http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/odd_dostop_viri.asp. Če niste na lokaciji, odkoder lahko dostopate brez gesla, se morate prijaviti. V ustrezni rubriki vpišite številko članske izkaznice NUK in člansko geslo. Opozarjamo vas, da morate spoštovati določila licenčnih pogodb, ki jih je NUK sklenil s ponudniki inf. virov. Dovoljena je samo uporaba za osebne namene. Zaenkrat je dostop z oddaljenih lokacij možen le za manjše število inf. virov. NUK bo skušal v pogajanjih s ponudniki doseči oddaljeni dostop za čimvečje število virov, vendar je pri tem omejen z licenčno politiko ponudnikov in lastnimi finančnimi sredstvi. Vseeno upamo, da bo število v prihodnosti naraščalo. Vabimo vas na krajšo predstavitev storitve oddaljenega dostopa, ki bo v sredo 15.9. ob 12. uri v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave zbiramo na spodnjem naslovu. Za dodatne informacije se obrnite na Informacijski in referalni center NUK: e-pošta referalni-center na nuk.uni-lj.si, telefon 01/20 01 194. Lep pozdrav, mag. Gorazd Vodeb ==== Simpatičen prevajalski vir (seveda samo za razširjene jezike): www.ultralingua.net. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 09:28:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 09:28:47 +0200 Subject: = Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenska_književnost_v_češčini Message-ID: <009901c494ac$5231d5e0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Alenka Sivic-Dular" To: Sent: Thursday, September 02, 2004 11:30 AM Subject: Re: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini > Dragi Miran, > morda sem spregledala in si/je kdo drug v [Slovlit] že opozoril na > antologijo slovenske kratke proze, ki jo je večinoma prevedel gospod F. > Benhart in je izšla v Brnu. Sama sem tako presenečena odkrila, kako je > zanimiva. > Naslov: > Promlky času (antologie slovinských povídek), Brno: Nakladatelství Větrné > mlýny 2003 (izšlo kot 82. publikacija založbe). > Lep pozdrav, > Alenka > > -----Original Message----- > From: Miran > To: SLOVLIT > Date: 26. avgust 2004 15:51 > Subject: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini > > > >V zbirki društva prijateljev južnih Slovanov (Společnost přátel jižních > >Slovanů) sta v uredništvu Ivana Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O > >revoluci a o smrti je prevedel Libor Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka > >Slovinská píseň pa podjetni Ivan Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev hotel > >napisati konstruktivno poročilo za kakšno od domačih strokovnih revij? V > >društvenem glasilu Slovanský jih je med drugimi slovenističnimi članki > izšla > >ocena zbornika Obdobja o slovenskem romanu (avtor Jiři Anderla). > > > >miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 09:33:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 09:33:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih_v_septembru Message-ID: <00b501c494ad$08064c20$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Tuesday, September 07, 2004 7:51 AM Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v septembru (2.) Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 21. septembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v torek, 21. septembra ob od 14. do 16. ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 24. septembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 10:40:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 10:40:27 +0200 Subject: = Fw:_Fw:_=5BSlovLit=5D_Slovenska_književnost_v_češč ini Message-ID: <012f01c494b6$548b71c0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Petr Mainuš" To: "Miran" Sent: Tuesday, September 07, 2004 9:53 AM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Slovenska književnost v češčini Dober dan, oktobra tega leta bodo izdali v Vertnih mlinih tudi prevoda Ata je spet pijan D. Čatera in Fužinski bluz A. Skubica. Petr Mainuš ----- PŮVODNÍ ZPRÁVA ----- Od: "Miran" Komu: "SLOVLIT" Předmět: Fw: [SlovLit] Slovenska književnost v Datum: 7.9.2004 - 9:42:18 > ----- Original Message ----- > From: "Alenka Sivic-Dular" > > To: > Sent: Thursday, September 02, 2004 11:30 AM > Subject: Re: [SlovLit] Slovenska > književnost v češčini > > > > Dragi Miran, > > morda sem spregledala in si/je kdo drug v > > [Slovlit] že opozoril na > > antologijo slovenske kratke proze, ki jo > > je večinoma prevedel gospod F. > > Benhart in je izšla v Brnu. Sama sem tako > > presenečena odkrila, kako je > > zanimiva. > > Naslov: > > Promlky času (antologie slovinských > > povídek), Brno: Nakladatelství Větrné > > mlýny 2003 (izšlo kot 82. publikacija > > založbe). > > Lep pozdrav, > > Alenka > > > > -----Original Message----- > > From: Miran > > > > To: SLOVLIT > > Date: 26. avgust 2004 15:51 > > Subject: [SlovLit] Slovenska književnost > > v češčini > > > > > > >V zbirki društva prijateljev južnih > > >Slovanov (Společnost přátel jižních > > >Slovanů) sta v uredništvu Ivana > > >Dorovskega izšla dva prevoda. Knjigo O > > >revoluci a o smrti je prevedel Libor > > >Doležán, knjigo Edvarda Kocbeka > > >Slovinská píseň pa podjetni Ivan > > >Dorovský sam. Bi kdo od slovlitovcev > hotel > > >napisati konstruktivno poročilo za > > >kakšno od domačih strokovnih revij? V > > >društvenem glasilu Slovanský jih je med > > >drugimi slovenističnimi članki > > izšla > > >ocena zbornika Obdobja o slovenskem > > >romanu (avtor Jiři Anderla). > > > > > >miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 20:34:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 20:34:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Dnevni_red_letošnjega_slovenskega_sla vističnega_kongresa Message-ID: <002e01c49509$5e138b80$6500a8c0@98ka> SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES: Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih Novo mesto (Kulturni dom Janeza Trdine), 7.-9. oktobra 2004 Četrtek, 7. oktobra 2004 Plenarni del - Velika dvorana 9.00 Otvoritev kongresa 9.45 Boris Paternu: H Kosovelu po drugi poti 10.20 Andrej Inkret: Kocbekovi >spori z družbo< 10.55 Majda Potrata: Zakon o javni rabi slovenščine - izkušnje slavistke in poslanke 11.30 Razprava 12.00-13.30 Odmor Skupina A - Velika dvorana 13.30-15.30 Slovenska literatura v evropskih globalizacijskih procesih Omizje pripravlja Vlado Žabot, predsednik društva pisateljev; pogovarjal se bo z Janijem Virkom, Majo Vidmar, Alojzom Ihanom, Markom Kravosom . . . Skupina A - Velika dvorana 15.45-19.45 100-letnici rojstva Edvarda Kocbeka in Srečka Kosovela; 80-letnica rojstva Alojza Rebule O Rebulovem in Kocbekovem delu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Marija Pirjevec: Duhovna os Rebulove proze (ob pisateljevi 80-letnici), Irena Novak Popov: Iracionalni pesniški svet Edvarda Kocbeka, Vid Snoj: >Slepi nemir človeštva<: Kocbekovo pesnjenje zgodovine, Boris Pahor: Aktualni Kocbek, Aleš Bjelčevič: Kocbekov verz, Vanesa Matajc: Geografija Kocbekove Zemlje: od simbolizma k ekspresionizmu, Tomaž Koncilija: Kocbek in Biblija 17.30 Odmor O Kosovelovem delu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Janez Vrečko: Trdovratne zmote o Kosovelovem pesniškem oposu, Jožica Čeh: Kosovelova poezija med tišino in krikom, Božena Tokarz: Univerzalizem v Kosovelovi poeziji, Miran Košuta: Srečko Kosovel in Carlo Curcio: romarja v Nedosegljivo, Tatjana Rojc: Kosovel in italijanski filozofi, Zoltan Jan: Srečko Kosovel na tem in onem bregu Soče, Marija Mitrovič: Pomen in vloga svetlobe v Kosovelovi poetiki Skupina B - Dvorana B 15.45-17.30 100-letnica rojstva Nikola Šopa O Šopu bodo spregovorili v 15-minutnih nastopih Fedora Ferluga Petronio: Življenjska in pesniška pot Nikole Šopa, Adrijan Koštre: Moji spomini na otroštvo ob pesniku Nikoli Šopu, Tomislav Petković: Povezava pesniškega vesolja Nikole Šopa z Einsteinovim modelom vesolja in Platonovimi geometrijskimi oblikami, Janez Premk: Sorodnosti zadnjega obdobja v poeziji Nikole Šopa in Gregorja Strniše, Eva Premk: Igra med končnostjo in neskončnostjo pri Šopu in Strniši, Mladen Tarbuk: Glasbeni odmevi Šopove poezije Skupina C - Mala dvorana 14.00-19.30 Predstavitev novih strokovnih in znanstvenih knjig Spremljevalni del programa (četrtek) 20.30 Družabni večer in še kakšno presenečenje (restavracija Tango - Otočec) Petek, 8. oktobra 2004 Plenarni del - Velika dvorana 8.15 Občni zbor Slavističnega društva Slovenije Plenarni del - Velika dvorana 9.45 Irena Orel: Slovenščina med evropskimi jeziki nekdaj in danes 10.20 Irena Stramljič Breznik: Preneseno v jeziku stroke 10.55 Erika Kržišnik: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. ČAS JE DENAR - Tako rečemo = tako mislimo 11.30 Razprava 12.00-13.30 Odmor Skupina A - Velika dvorana 13.30-15.30 Metafore mladih in za mlade v luči kognitivnega pomenoslovja Omizje je pripravila Erika Kržišnik. V delavnici sodelujejo Agnieszka Bedkowska Kopczyk, Silva Kastelic, Mateja Jemec, Božidar Kante, Simona Krajnc in Vid Pečjak. Skupina A - Velika dvorana 15.45-16.45 Pouk slovenščine v osnovni in srednji šoli Jože Toporišič: Ob kritikah novega slovenskega pravopisa Petra Prohart Tomažič: Učitelj - vzgojitelj ali birokrat Katja Lasbaher: Zastavljanje vprašanj ob obravnavi besedila Renata Čampelj Jurečič: Besedilne vrste s pomočjo IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) v drugem letniku srednjih šol Skupina A - Velika dvorana 17.00-19.00 Pouk slovenščine v osnovni šoli Informacijska tehnologija pri pouku slovenščine v osnovni šoli Omizje sta pripravili Marija Sivec in Vida Udovič Medved, sodelujejo pa Nana Cajhen: Medpredmetna povezava pouka slovenščine in računalniškega opismenjevanja v 5, Rut Zlobec: Raziskovanje kulturne in jezikovne dediščine v domačem okolju - Obarvana slovenščina, Martina Kroflič, Irena Kavrečič in Boža Ojsteršek: Besedilne vrste v 3. triletju OŠ - Rač. programi SPOROČANJE, Nada Majcen: B. A. Novak, Mala in velika luna - Branje na daljavo, Iva Potočnik: SSKJ, Mira Gregl Hrstič: Učenje na daljavo, Ljubica Kosmač: Mednarodno povezovanje osnovnih šol - Dobre vesti iz našega mesta Skupina B - Mala dvorana Pouk slovenščine v srednji šoli 17.00-19.00 Delo z učbeniki Omizje je pripravila Martina Križaj Ortar, sodelujejo pa še Leopoldina Plut Pregelj, Boža Krakar Vogel in Slava Pevec Grm. Spremljevalni del programa (petek) 20.30 Gledališka predstava Sobota, 9. oktobra 2004 Poučna popotovanja 1. Bela krajina 2. Kostanjevica 3. Z letalom nad Novim mestom 4. Literarni dopoldan (Kosovel, Kocbek in Šop) Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar najlepše. Mimi Jovanovič, prof. izr. prof. dr. Marko Jesenšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 20:38:41 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 7 Sep 2004 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Cenik_prenočitev_na_slavističnem_ko ngresu Message-ID: <003b01c49509$e6a90f60$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: Sent: Tuesday, September 07, 2004 7:16 PM Subject: novo mesto Miran, prosim, objavi program in navodila za prijavo na novomeški slavistični kongres na Slovlitu. [...] Hvala in lep pozdrav. Marko ========== Slovenski slavistični kongres, Novo mesto (Kulturni dom Janeza Trdine), 7.--9. 10. 2004 Kotizacija za tridnevni kongres znaša in 22.000,00 SIT (člani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije imajo popust in plačajo 16.000,00 SIT). Na kongres se prijavite tako, da plačate kotizacijo računovodkinji ZD SDS, gospe Mariji Kraner (Tiha ulica 11, 2000 Maribor, tel.: 02 47 11 172). Za udeležence kongresa smo rezervirali nastanitve v Novem mestu, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter na Otočcu (oddaljenost do 12 km) -- cene s popustom veljajo le za člane Slavističnega društva Slovenije, ki plačajo kotizacijo. Namestitve v hotelih, apartmajih ali privatnih sobah. Dodatne informacije dobite pri predsednici SD Novo mesto, prof. Mimi Jovanovič, in sicer vsak delovni dan od 13.30 do 14.30 na OŠ Stopiče, Stopiče 37, 8322 Stopiče, tel. 07 30 80; doma pa vsak delovni dan od 16.00 do 19.00, tel. 07 30 73 088. Cenik NOVO MESTO Hotel Krka tel. 07 373 19 40, 07 373 19 46 Enoposteljna soba, NZ: 13. 867, 00 SIT Dvoposteljna soba, NZ: 21.067,00 SIT Pri Belokranjcu tel. 07 30 28 444 Dvoposteljna soba, NZ: 11.200,00 SIT DOLENJSKE TOPLICE tel. 07 391 94 00, 07 391 95 00 Enoposteljna soba, NZ: 12.160.00 SIT Dvoposteljna soba, NZ: 10.200,00 SIT Cena vključuje neomejeno kopanje v vseh bazenih, petkovo nočno kopanje, 1 vstop v Oazo (savna center v Balnei) ter animacijski program. ŠMARJEŠKE TOPLICE Hotel Krka tel. 07 384 34 00, 07 384 35 00 Enoposteljna soba, 2-krat NZ: 27.810,00 SIT + TT 283,40 SIT Cena vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota) Na Dobravi Apartma (2-4 osebe), cena (po osebi) vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota): 17.235 + TT 283,40 SIT Vila Ana Apartma (2-4 osebe), cena (po osebi) vključuje DVE nočitvi z zajtrkom (četrtek/petek, petek/sobota): 13.050,00 SIT + TT 283,40 SIT Cene vključujejo brezplačen vstop v FIT-center (finska, turška, rimska savna, jakuzzi), v hotelu tudi notranji bazen. OTOČEC tel. 07 307 57 00, 07 307 54 19 Enoposteljna soba, NZ : 13.867 SIT From matjaz.z na gmx.net Wed Sep 8 11:30:34 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 8 Sep 2004 11:30:34 +0200 Subject: [SlovLit] (Fwd) Simpozij o Kosovelu na spletnih straneh SDPK Message-ID: <413EED5A.8515.572A7@localhost> posredujem slovlitovcem... ------- Forwarded message follows ------- From: Marijan Dovič Subject: Simpozij o Kosovelu na spletnih straneh SDPK Date sent: Tue, 7 Sep 2004 14:05:38 +0200 Spostovani, Obvescamo vas, da so program in povzetki za mednarodni komparativisticni simpozij o pesniku Srecku Kosovelu, ki bo potekal v okviru srečanja Vilenica v hotelu Maestoso v Lipici od 9. do 10. septembra, ze dostopni na spletnih straneh Slovenskega drustva za primerjalno knjizevnost http://www.zrc-sazu.si/sdpk. Drustvo je simpozij pripravilo v sodelovanju z Oddelkom za primerjalno knjizevnost in literarno teorijo FF UL in Drustvom slovenskih pisateljev. Lepo vabljeni v Lipico! Marijan Dovic, tajnik SDPK ------- End of forwarded message ------- From katjaklopcic na hotmail.com Wed Sep 8 22:27:19 2004 From: katjaklopcic na hotmail.com (Katja Klopcic) Date: Wed, 8 Sep 2004 22:27:19 +0200 Subject: [SlovLit] naj bo tudi malo dramaticno Message-ID: Revija Sodobnost in Presernovo gledalisce Kranj razpisujeta DRAMSKE DELAVNICE (solo kreativnega pisanja uprizorljivih tekstov za gledalisce) Ceprav je vsakoletna Grumova nagrada za najboljse dramsko besedilo poleg velike Presernove nagrade financno najbolj radodarna (2,000.000 SIT!), in ceprav so drame pescice slovenskih dramatikov uprizarjane na gledaliskih odrih v tujini, je sodobna slovenska dramatika deficitarna zvrst. Eden od razlogov je zmotno prepricanje, da se ?dramatik rodi?. Zal ni tako - gledalisce je specificen prostor, ki zahteva tudi poznavanje ?obrti?. Najvec bi (poleg naravnih talentov, ki so lahko studentje, drzavni uradniki, avtobusni sprevodniki, kar koli) od delavnic dramskega pisanja dobili avtorji, ki so ze uveljavljeni v prozi in poeziji; vsaj tisti, ki jih ni sram priznati, da je pisanje nenehni proces ucenja. Na delavnicah bodo s prijavljenci svoje izkusnje (teoreticno in prakticno z delom na prijavljenih tekstih) delili naslednji dramatiki: Evald Flisar, dvakratni Grumov nagrajenec, veckratni nominiranec za Grumovo nagrado (in prejemnik nagrade Presernovega sklada za dramatiko - njegove drame so bile doslej uprizorjene v osemnajstih drzavah), Vinko Möderndorfer (gledaliski reziser in veckratni nagrajenec za najboljso slovensko komedijo, nominiranec za Grumovo nagrado; njegove drame so prevedene v stevilne jezike), Draga Potocnjak (igralka in veckratna nominiranka za Grumovo nagrado; njene drame so bile uprizorjene v vec drzavah) in Sladjana Vujovic, britanska reziserka, igralka in dramaticarka crnogorskega porekla, prejemnica stevilnih mednarodnih nagrad za rezijo in dramatiko, umetniska voditeljica londonske gledaliske skupine Mania Productions Ltd. Delavnice bodo potekale ob dveh zaporednih vikendih - petek, sobota, nedelja (od 29. do 31. oktobra 2004 in od 5. do 7. novembra 2004) - predvidoma v prostorih Presernovega gledalisca v Kranju. Stevilo udelezencev je omejeno. Prijavitelji naj skupaj s pisno zeljo po udelezbi posljejo kratek zivljenjepis, sinopsis gledaliskega teksta (do 6.000 znakov s presledki), izpisan prizor iz (istega) gledaliskega teksta in izjavo, da so pripravljeni placati kotizacijo v znesku 5000 tolarjev (stroske morebitnega prenocevanja, predavanj in delavnic poravna organizator ob financni pomoci Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Prijave sprejemamo do 4. oktobra na naslov: SODOBNOST (dramske delavnice), Suhadolcanova 64a, 1000 LJUBLJANA, ali po elektronski posti: revijasodobnost@yahoo.com, skg na guest.arnes.si. Dobrodosli. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 9 21:40:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 9 Sep 2004 21:40:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Zdaj_pa_še_formular_za_prijavo_na_sla vistični_kongres_izjemoma_kar_v_priponki Message-ID: <014701c496a4$e073b9a0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Thursday, September 09, 2004 7:15 PM Subject: FW: Miran, [...] ker imamo težave s tiskanjem Kronike, te lepo prosim, če lahko še enkrat vznemiriš slovlitovce z obvestilom o kongresu -- [...] v navodilih za prijavo [sem prvič] pozabil navesti številko TRR društva in prijavnico. [Marko] -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: novo mesto-program.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49664 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040909/9ae98a8f/attachment.doc -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: novo mesto kronika cenik.doc Vrsta: application/msword Velikost: 56832 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040909/9ae98a8f/attachment-0001.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 16 10:23:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 16 Sep 2004 10:23:51 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodno Message-ID: <006c01c49bc6$a9156cc0$6500a8c0@98ka> Podiplomci naj si ogledajo razpis za študij v Švici (www.bbw.admin.ch/eskas.html) in za nemške raziskovalne štipendije (www.daad.de/stipendien). --- 30. septembra in 1. okt. se bo na Celovški univerzi in v Musilhaus v Celovcu dogajalo zborovanje pod naslovom Evropa brez meja v glavi: Enciklopedija evropskega Vzhoda. Več na http://www.efit.at/eculture/projekt.asp?Projektname=EEO oz. na naslovu eeo na uni-klu.ac.at. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 21 10:03:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 21 Sep 2004 10:03:23 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: ENCIKLOPEDIJA GLASBE V KONZORCIJU Message-ID: <013b01c49fb1$781227a0$6500a8c0@98ka> ----- Original Message ----- From: "Matej Krajnc" To: Sent: Monday, September 20, 2004 10:15 PM Subject: ENCIKLOPEDIJA GLASBE V KONZORCIJU Spoštovani, žal sporočam (pre)pozno, a vseeno - založba Didakta je pred kratkim izdala Enciklopedijo glasbe po licenci angleškega izvirnika, pri katerem je med drugimi sodeloval tudi sir George Martin, takoimenovani 'peti Beatle'. Enciklopedija pokriva vse zvrsti, od takoimenovane 'resne' glasbe, do vseh zvrsti popularne in svetovne glasbe. V Konzorciju bo jutri, v torek, 21. 9. 2004 predstavitev knjige; trije prevajalci bomo imeli referate - Mario Batelić o strukturi in namenu knjige, Tatjana Capuder o terminologiji in težavah pri prevajanju in spodajpodpisani o sovpadanju popularne glasbe in literature v 20. stoletju. Vljudno vabljeni - izid tovrstne enciklopedije ima prav poseben pomen, še posebej za ta čas, ki teži k hitremu konzumiranju in instantni navlaki. (((Poleg tega vse prav prijazno in s spoštovanjem vabim na dva literarnoglasbena večera - prvi bo 6. 10. ob 20.00 v Društvu pisateljev (večer z liriko L. Cohena), drugi pa 8. 10. (predvidoma) ob 21h v trnovskem KUD-u (šlo bo za predstavitvi dveh novih knjižnih izdaj KUD-a - prevoda romana Johna Fantea Vprašaj prah in pesniške zbirke Umila me je neka čudna rosa spodajpodpisanega.) Sodelovali bodo tudi Janez Hostnik, Jani Lah in Blaž Gregorin, znani in cenjeni slovenski glasbeniki.))) Hvala za vaš čas in potrpljenje! Lep pozdrav! MATEJ Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 ==== Sem pozabil napisat - v Konzorciju je predstavitev enciklopedije ob 18h. Lep pozdrav izza škatlice tablet proti demenci in iskreno opravičilo! Hvala! Matej From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 24 12:48:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Fri, 24 Sep 2004 12:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] kronika46 Message-ID: <005301c4a223$fa9f8590$304602c1@ff.unilj.si> 46. številka Kronike SDS, ki jo je sestavil Zoltan Jan, se nahaja na naslovu www.ff.uni-lj.si/slovjez/kronika46.doc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 18:03:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 28 Sep 2004 18:03:01 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Trinkov posvet Message-ID: <001701c4a574$a22f1340$6500a8c0@Uporabnik> Izjemoma posredujem vabilo v priponki in v pdf-obliki. Sporocite prosim, ce vam to nagaja. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "kdivantrinko" ; "Uros Urbanija" ; "Miran Hladnik" Sent: Tuesday, September 28, 2004 4:48 PM Subject: Fw: Trinkov posvet > > Dragi Miran, > > mislim, da bi bilo prav, ce bi z vabilom seznanili kolege na spletni mrezi > slovlit, kolega Urbanija pa se lektorje slovenscine, ceprav bo preureditev > vabila zahtevala nekaj truda. [...] > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: > To: "Zoltan.Jan" > Sent: Tuesday, September 28, 2004 11:52 AM > Subject: Trinkov posvet > > Spostovani dr. Zoltan! > > V priponki vam posiljamo vabilo in letak Trinkovega posveta v pdf formatu . > Lepo bi bilo, da glede na stike, ki jih imate, da nam pomagate pri cimsirsi > razsiritvi programa. > > Vnaprej hvala in seveda toplo vabljeni! > lep pozdrav s soncne Benecije. Lucia trusgnach (Kd Ivan Trinko) -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: invito_convegno_trinko.pdf Vrsta: application/pdf Velikost: 194718 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040928/e1763d3c/attachment.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 18:06:44 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 28 Sep 2004 18:06:44 +0200 Subject: [SlovLit] In se drugi del ... Message-ID: <003e01c4a575$26d582a0$6500a8c0@Uporabnik> V priponki je vabilo na dogodke ob 50-letnici smrti Ivana Trinka. lp miran -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: loca_convegno_trinko.pdf Vrsta: application/pdf Velikost: 184708 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20040928/29621d02/attachment.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 22:29:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 28 Sep 2004 22:29:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: novo mesto Message-ID: <012c01c4a599$cfa6a200$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Tuesday, September 28, 2004 9:14 PM Subject: RE: novo mesto [...] Zveza društev Slavistično društvo Slovenije vabi vse svoje člane na Občni zbor društva, ki bo v petek, 8. 10. 2004, ob 8.15 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, in sicer v sklopu letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora. 2. Poročila o delu in poslovanju. 3. Razrešitve dosedanjih in volitve novih organov društva. 4. Razno. Zaradi pomembnega dnevnega reda (volitve novega predsednika, tajnice in organov društva), prosim, da se Občnega zbora zanesljivo udeležite. Marko Jesenšek, predsednik ZD SDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 18:29:05 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 1 Oct 2004 18:29:05 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: kakovost na strani Univerze Message-ID: <003601c4a7d3$c52e4b20$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Bogomir Mihevc" Sent: Friday, October 01, 2004 2:54 PM Subject: kakovost na strani Univerze Spostovani! Na domaci strani Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si/kakovost lahko najdete novice, informacije in gradiva ter povezave o visokem šolstvu, zlasti o skrbi za kakovost, v Sloveniji, v Evropi in drugje. Poglejte NOVO / NEWS on higher education and research * v Sloveniji - iz dnevnega tiska,vabila, razpisi, drugo / news from Slovenia n press and other information * ... in v tujini / international news POVEZAVE / LINKS ARHIV do 20.9.2004/ ARCHIVES Ce menite da je zanimivo in uporabno povejte svojim kolegom in kolegicam. Ce pa imate pripombe in predloge, jih sporocite nazaj. Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 18:31:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 1 Oct 2004 18:31:45 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo Message-ID: <006401c4a7d4$246ac960$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Juvan" To: "Hladnik Miran" Sent: Friday, October 01, 2004 10:15 AM V prilogi je vabilo v obliki za natis. Prosim za objavo na slovlitu. Marko SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vabi na dve predavanji in predstavitve knjig dveh čeških gostov. Prof. dr. Miloš Zelenka (Inštitut za zgodovino znanosti Češke akademije znanosti, Praga) bo predaval na temo Češka in slovaška šola primerjalne književnosti F. Wollman, izvrstni češki komparativist, član praškega lingvističnega krožka, je med obema svetovnima vojnama izdelal tipološko-primerjalno metodo, dopolnjeno s sodobnimi geografskimi vidiki, in še pred sovjetsko šolo Žirmunskega zarisal splošna načela literarnih procesov. Poudaril je utemeljenost slovanskih literatur v Sredozemlju in problematiziral delitev na Vzhod in Zahod. Wollman je zastopal morfološko usmeritev strukturalizma (tudi v komparativistiki), navdihnjeno s Husserlom in Ingardnom. Wollmanova tristopenjska obravnava svetovne književnosti je vplivala na pojmovanje svetovne književnosti pri slovaškem teoretiku D. Ďurišinu. Predavanje (v češčini) bo v torek, 5. oktobra 2004, ob 16. uri v predavalnici št. 116 (I. nadstropje) na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Po predavanju bo v istem prostoru še predstavitev predavateljeve knjige Literární věda a slavistika, Praga, 2002. Prof. dr. Ivo Pospíšil (Masarykova univerza, Brno) pa bo naslednji dan predaval na temo The Problem of Slavism and its Context Avtor razčleni ključne pojme, povezane s problemi Slovanov, slavistike, slovanske vzajemnosti, slovanofilstva in panslovanstva. Po kritičnem komentarju politoloških pristopov k problemu zagovarja nujnost načelne preusmeritve znanstvene discipline, ki v najširšem smislu preučuje probleme Slovanov, slovanskih narodov, jezikov, literatur in kultur. Poudarja pomen t. i. območnih študijev (area studies) in integracijske tipologije žanrov, s čimer se ukvarja tudi Inštitut za slavistiko na brnski univerzi. Na koncu se ukvarja še z nekaterimi težavami slavistike in z njeno znanstveno organiziranostjo. Predavanje (v angleščini) bo v sredo, 6. oktobra 2004, ob 15.30 v predavalnici št. 2 (pritličje) na Filozofski fakulteti. Po predavanju bo v istem prostoru še predstavitev dveh novih knjig s področja primerjalne slavistike: F. Wollman: Die Literatur der Slawen. Ur. R. Ibler, I. Pospíšil, Peter Lang, 2003. I. Pospíšil: Slavistika na křižovatce, Brno, 2003. Vljudno vabljeni! ---------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------------ Dr. Marko Juvan ZRC SAZU Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Novi trg 5 SI-1000 Ljubljana Slovenija Tel. (+386 01) 47-06-305 Fax (+386 01) 425-77-54 e-mail: marko.juvan na guest.arnes.si http://www.zrc-sazu.si/mjuvan/ From matej_krajnc na email.si Sun Oct 3 12:08:56 2004 From: matej_krajnc na email.si (Matej Krajnc) Date: Sun, 3 Oct 2004 12:08:56 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 References: <20041002100004.A43B21DD5FA@niobe.ijs.si> Message-ID: <001701c4a930$fee60bb0$661efea9@fani> VLJUDNO VABLJENI NA VECER Z LIRIKO LEONARDA COHENA OB NJEGOVI SEDEMDESETLETNICI, KI BO V PROSTORIH DRUSTVA PISATELJEV V SREDO 6. 10. ob 20h. LEONARD COHEN JE SE VEDNO EDEN NAJVECJIH IN NAJPOMEMBNEJSIH SODOBNIH KANADSKIH PESNIKOV IN ROMANOPISCEV, HKRATI PA EDEN NAJPOMEMBNEJSIH SONGWRITERJEV 20. IN 21. STOLETJA. V KUD-u FRANCE PRESEREN PA BO V PETEK OB 21h PREDSTAVITEV NOVIH KNJIZNIH IZDAJ KUD-a, PREVODA ROMANA AMERISKEGA PISATELJA JOHNA FANTEA Vprasaj prah (prev. Tomislav Cej) IN IZBORA PESMI SPODAJPODPISANEGA Umila me je neka cudna rosa! V KONZORCIJU PA BO 28. 10. ob 18h PREDSTAVITEV DVEH NOVIH KNJIG SPODAJPODPISANEGA - ZE OMENJENE Cudne rose in ZBIRKE SATIRICNIH SONETOV Tri pesnitve. SE VIDIMO!!! Matej Krajnc ----- Original Message ----- From: To: Sent: Saturday, October 02, 2004 12:00 PM Subject: SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-owner na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw: kakovost na strani Univerze (Miran) > 2. Fw: Vabilo (Miran) > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Fri, 1 Oct 2004 18:29:05 +0200 > From: "Miran" > Subject: [SlovLit] Fw: kakovost na strani Univerze > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <003601c4a7d3$c52e4b20$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > > ----- Original Message ----- > From: "Bogomir Mihevc" > Sent: Friday, October 01, 2004 2:54 PM > Subject: kakovost na strani Univerze > > > Spostovani! > > Na domaci strani Univerze v Ljubljani www.uni-lj.si/kakovost > lahko najdete novice, informacije in gradiva ter povezave o visokem ?olstvu, > zlasti o skrbi za kakovost, v Sloveniji, v Evropi in drugje. > > Poglejte > NOVO / NEWS on higher education and research > > * v Sloveniji - iz dnevnega tiska,vabila, razpisi, drugo > / news from Slovenia n > press and other information > > * ... in v tujini / international news > > > POVEZAVE / LINKS > ARHIV do 20.9.2004/ ARCHIVES > > Ce menite da je zanimivo in uporabno povejte svojim kolegom in kolegicam. > Ce pa imate pripombe in predloge, jih sporocite nazaj. > > Lepo pozdravljeni! dr.Bogomir Mihevc > > > > > > > ------------------------------ > > Message: 2 > Date: Fri, 1 Oct 2004 18:31:45 +0200 > From: "Miran" > Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <006401c4a7d4$246ac960$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="windows-1250" > > ----- Original Message ----- > From: "Marko Juvan" > To: "Hladnik Miran" > Sent: Friday, October 01, 2004 10:15 AM > > > V prilogi je vabilo v obliki za natis. Prosim za objavo na slovlitu. > > Marko > > SDPK > > Slovensko drustvo za primerjalno knjizevnost > www.zrc-sazu.si/sdpk > > vabi na dve predavanji in predstavitve knjig dveh ?eskih gostov. > > Prof. dr. Milos Zelenka > > (Institut za zgodovino znanosti ?eske akademije znanosti, Praga) > > bo predaval na temo > > ?eska in slovaska sola primerjalne knjizevnosti > > F. Wollman, izvrstni ?eski komparativist, ?lan praskega lingvisti?nega > krozka, je med obema svetovnima vojnama izdelal tipolosko-primerjalno > metodo, dopolnjeno s sodobnimi geografskimi vidiki, in se pred sovjetsko > solo Zirmunskega zarisal splosna na?ela literarnih procesov. Poudaril je > utemeljenost slovanskih literatur v Sredozemlju in problematiziral delitev > na Vzhod in Zahod. Wollman je zastopal morfolosko usmeritev strukturalizma > (tudi v komparativistiki), navdihnjeno s Husserlom in Ingardnom. Wollmanova > tristopenjska obravnava svetovne knjizevnosti je vplivala na pojmovanje > svetovne knjizevnosti pri slovaskem teoretiku D. ?urisinu. > > Predavanje (v ?es?ini) bo v torek, 5. oktobra 2004, ob 16. uri v > predavalnici st. 116 (I. nadstropje) na Filozofski fakulteti, Asker?eva 2, > Ljubljana. Po predavanju bo v istem prostoru se predstavitev predavateljeve > knjige > > Literární v?da a slavistika, Praga, 2002. > > > > Prof. dr. Ivo Pospísil > > (Masarykova univerza, Brno) > > pa bo naslednji dan predaval na temo > > The Problem of Slavism and its Context > > Avtor raz?leni klju?ne pojme, povezane s problemi Slovanov, slavistike, > slovanske vzajemnosti, slovanofilstva in panslovanstva. Po kriti?nem > komentarju politoloskih pristopov k problemu zagovarja nujnost na?elne > preusmeritve znanstvene discipline, ki v najsirsem smislu preu?uje probleme > Slovanov, slovanskih narodov, jezikov, literatur in kultur. Poudarja pomen > t. i. obmo?nih studijev (area studies) in integracijske tipologije zanrov, s > ?imer se ukvarja tudi Institut za slavistiko na brnski univerzi. Na koncu se > ukvarja se z nekaterimi tezavami slavistike in z njeno znanstveno > organiziranostjo. > > Predavanje (v angles?ini) bo v sredo, 6. oktobra 2004, ob 15.30 v > predavalnici st. 2 (pritli?je) na Filozofski fakulteti. Po predavanju bo v > istem prostoru se predstavitev dveh novih knjig s podro?ja primerjalne > slavistike: > > F. Wollman: Die Literatur der Slawen. Ur. R. Ibler, I. Pospísil, Peter Lang, > 2003. > > I. Pospísil: Slavistika na k?izovatce, Brno, 2003. > > Vljudno vabljeni! > > -------------------------------------------------------------------------- -- > ------------------------------------------ > Dr. Marko Juvan > ZRC SAZU > Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts > Novi trg 5 > SI-1000 Ljubljana > Slovenija > Tel. (+386 01) 47-06-305 > Fax (+386 01) 425-77-54 > e-mail: marko.juvan na guest.arnes.si > http://www.zrc-sazu.si/mjuvan/ > > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 74, Issue 4 > ************************************** > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 2 20:06:49 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 2 Oct 2004 20:06:49 +0200 Subject: [SlovLit] Magister Message-ID: <010e01c4a8aa$96649f60$6500a8c0@Uporabnik> Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 3 17:08:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 3 Oct 2004 17:08:17 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Magister Message-ID: <009401c4a95a$d014ee80$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran siol'" Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM Subject: RE: [SlovLit] Magister Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran siol Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Magister Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 4 10:55:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Oct 2004 10:55:52 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Magister Message-ID: <007a01c4a9ef$f5532000$304602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM To: Miran Subject: RE: [SlovLit] Magister Spostovani, Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na izrednem studiju... Pozdrav! B.Miehvc -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM To: SLOVLIT Subject: Fw: [SlovLit] Magister *********************** Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. ***********-*********** ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran siol'" Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM Subject: RE: [SlovLit] Magister Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran siol Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Magister Return-Path: X-Original-To: slovlit na ijs.si Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, >"Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 4 19:13:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 4 Oct 2004 19:13:39 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Magister Message-ID: <003d01c4aa35$a74c4a80$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, October 04, 2004 5:53 PM Subject: Re: [SlovLit] Magister > Spoštovani, Ne vem, kakšne so zdajšnje spremembe - a ameriški naziv po > vsebini in obsegu in trajanju študija ni primerljiv z našim. Ameriški traja > eno leto - in tudi delo je verjetno krajše. Prej so ga primerjali z malim > sorbonnskim doktoratom. Če je kakšen naš magisterij slabši, to ni pravilo - > se zgodi. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Monday, October 04, 2004 10:55 AM > Subject: FW: [SlovLit] Magister > > > > -----Original Message----- > From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] > Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM > To: Miran > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > Spostovani, > Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno > bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", > t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na > izrednem studiju... > Pozdrav! > B.Miehvc > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > Of Miran > Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM > To: SLOVLIT > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > > *********************** > Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. > ***********-*********** > > > > ----- Original Message ----- > From: "Čibej" > To: "'Miran siol'" > Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > Na jugu bi rekli "Može - ali i ne mora!", sam bi dodal, da pretežno > drugo; da kakšen "šnelziderkurs" tudi smrdi po tem, čeprav se formalno > ponaša z visokimi cilji in dosežki, je pa mogoče celo malo res. LPJ > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > Of Miran siol > Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Magister > > Return-Path: > X-Original-To: slovlit na ijs.si > Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si > > >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > >"Weeding > Out Faked College Applications From Abroad." > "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common > trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often > THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals > for emphasis). Res??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 5 11:27:36 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Tue, 5 Oct 2004 11:27:36 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: NOVE KNJIGE Message-ID: <00b901c4aabd$8d810400$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" Sent: Tuesday, October 05, 2004 7:22 AM Subject: FW: NOVE KNJIGE Miran, Morda bi pa tele knjige zanimale še koga s Tvoje liste! Lep pozdrav Alenka ========= UNIVEZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA KNJIGARNA FF Spoštovani! Založništvo Filozofske fakultete je izdalo nove knjige: 1. Avtor: MARKO MARINČIČ Naslov: GRŠKA KNJIŽEVNOST ARHAIČNE DOBE Zgodovinski, problemski in bibliografski uvod Cena: 2800.00 SIT 2. Avtor: JURAJ VANKO Naslov: SLOVAŠKA SLOVNICA ZA SLOVENCE Cena: 3900.00 SIT 3. Avtor: VESNA POŽGAJ HADŽI, TATJANA BALAŽIC BULC Naslov: HRVATSKI JEZIK - SRPSKI JEZIK Vodič za polaganje ispita na visokoj razini Cena: 3700.00 SIT Kupite ali naročite jo lahko na naslovu: Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Knjigarna FF Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Telefonska št. 01 241 11 19 Faks: 01 4259 337 E pošta: knjigarna na ff.uni-lj.si From dreindl na indiana.edu Tue Oct 5 12:07:24 2004 From: dreindl na indiana.edu (Donald F. Reindl) Date: Tue, 5 Oct 2004 05:07:24 -0500 (EST) Subject: [SlovLit] Re: SlovLit Digest, Vol 75, Issue 2 In-Reply-To: <20041005100003.AABA21DD4B2@niobe.ijs.si> Message-ID: Spostovani, Moj prvi ameriski magister (jezikoslovje) je trajal tri leta in napisal sem diplomsko nalogo, ki obsega pribl. 150 strani. Moramo vesti, da v ZDA obstaja pribl. 5000 univerz (5000, ne 500), in da ni mozno reci kaj ja poprecni ameriski magisterij, ker kakovnost se razlikuje med univerzi. Lp, Donald F. Reindl On Tue, 5 Oct 2004 slovlit-request na ijs.si wrote: > Send SlovLit mailing list submissions to > slovlit na ijs.si > > To subscribe or unsubscribe via the World Wide Web, visit > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > or, via email, send a message with subject or body 'help' to > slovlit-request na ijs.si > > You can reach the person managing the list at > slovlit-owner na ijs.si > > When replying, please edit your Subject line so it is more specific > than "Re: Contents of SlovLit digest..." > > > Today's Topics: > > 1. Fw: [SlovLit] Magister (Miran) > 2. Fw: NOVE KNJIGE (Miran, FF) > > > ---------------------------------------------------------------------- > > Message: 1 > Date: Mon, 4 Oct 2004 19:13:39 +0200 > From: "Miran" > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <003d01c4aa35$a74c4a80$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > > ----- Original Message ----- > From: "breda pogorelec" > To: "Miran Hladnik" > Sent: Monday, October 04, 2004 5:53 PM > Subject: Re: [SlovLit] Magister > > > > Spo?tovani, Ne vem, kak?ne so zdaj?nje spremembe - a ameri?ki naziv po > > vsebini in obsegu in trajanju ?tudija ni primerljiv z na?im. Ameri?ki > traja > > eno leto - in tudi delo je verjetno kraj?e. Prej so ga primerjali z malim > > sorbonnskim doktoratom. ?e je kak?en na? magisterij slab?i, to ni > pravilo - > > se zgodi. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec > > > ----- Original Message ----- > > From: Miran Hladnik > > To: > > Sent: Monday, October 04, 2004 10:55 AM > > Subject: FW: [SlovLit] Magister > > > > > > > > -----Original Message----- > > From: Bogomir Mihevc [mailto:Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si] > > Sent: Monday, October 04, 2004 8:59 AM > > To: Miran > > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > > > > Spostovani, > > Nasi "magistri znanosti", vsaj tisti, ki gredo v tujino, se obicajno > > bolje izkazejo kot ameriski "mastri". Naslov clanka govori o "faked", > > t.j."kao" diplomah. Ne izkljucujem, da so kje znizali nivo, npr. na > > izrednem studiju... > > Pozdrav! > > B.Miehvc > > > > -----Original Message----- > > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > > Of Miran > > Sent: Sunday, October 03, 2004 5:08 PM > > To: SLOVLIT > > Subject: Fw: [SlovLit] Magister > > > > *********************** > > Your mail has been scanned. Odstranjeni so virusi in spam. > > ***********-*********** > > > > > > > > ----- Original Message ----- > > From: "?ibej" > > To: "'Miran siol'" > > Sent: Saturday, October 02, 2004 10:48 PM > > Subject: RE: [SlovLit] Magister > > > > > > Na jugu bi rekli "Mo?e - ali i ne mora!", sam bi dodal, da prete?no > > drugo; da kak?en "?nelziderkurs" tudi smrdi po tem, ?eprav se formalno > > pona?a z visokimi cilji in dose?ki, je pa mogo?e celo malo res. LPJ > > > > -----Original Message----- > > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf > > Of Miran siol > > Sent: Saturday, October 02, 2004 8:07 PM > > To: SLOVLIT > > Subject: [SlovLit] Magister > > > > Return-Path: > > X-Original-To: slovlit na ijs.si > > Delivered-To: slovlit na niobe.ijs.si > > > > >From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > > >"Weeding > > Out Faked College Applications From Abroad." > > "...assessing foreign credentials can be startlingly difficult. A common > > trap...is the East-Central European degree called a 'magister.' Often > > THOUGHT equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the capitals > > for emphasis). Res??? > > > > > > ------------------------------ > > Message: 2 > Date: Tue, 5 Oct 2004 11:27:36 +0200 > From: "Miran, FF" > Subject: [SlovLit] Fw: NOVE KNJIGE > To: "SLOVLIT" > Message-ID: <00b901c4aabd$8d810400$6500a8c0 na Uporabnik> > Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" > > ----- Original Message ----- > From: "Logar Ple?ko Alenka" > To: "Hladnik Miran" > Sent: Tuesday, October 05, 2004 7:22 AM > Subject: FW: NOVE KNJIGE > > > Miran, > > Morda bi pa tele knjige zanimale ?e koga s Tvoje liste! Lep pozdrav Alenka > > ========= > > UNIVEZA V LJUBLJANI > FILOZOFSKA FAKULTETA > KNJIGARNA FF > > Spo?tovani! > Zalo?ni?tvo Filozofske fakultete je izdalo nove knjige: > > 1. Avtor: MARKO MARIN?I? > Naslov: GR?KA KNJI?EVNOST ARHAI?NE DOBE > Zgodovinski, problemski in bibliografski uvod > Cena: 2800.00 SIT > > 2. Avtor: JURAJ VANKO > Naslov: SLOVA?KA SLOVNICA ZA SLOVENCE > Cena: 3900.00 SIT > > 3. Avtor: VESNA PO?GAJ HAD?I, TATJANA BALA?IC BULC > Naslov: HRVATSKI JEZIK - SRPSKI JEZIK > Vodi? za polaganje ispita na visokoj razini > Cena: 3700.00 SIT > > Kupite ali naro?ite jo lahko na naslovu: > > Univerza v Ljubljani > Filozofska fakulteta > Knjigarna FF > A?ker?eva 2 > 1000 Ljubljana > Telefonska ?t. 01 241 11 19 > Faks: 01 4259 337 > E po?ta: knjigarna na ff.uni-lj.si > > > > > ------------------------------ > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > End of SlovLit Digest, Vol 75, Issue 2 > ************************************** > > > From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Tue Oct 5 19:42:28 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Tue, 5 Oct 2004 19:42:28 +0200 Subject: [SlovLit] Magister Message-ID: V navedenen mnenju ameriški pisec očitno meša magistrski (podiplomski) študij, kot ga imamo v nekdanjih socialističnih državah, z nemško-avstrijskim dodiplomskim študijem, po katerem nepedagoški diplomant dobi naslov magister. Medtem ko je nemški naslov nedvomno vreden manj od ameriškega M. A., to za našega ne more veljati, saj zahteva dve leti (in ne eno) študija in posebno magistrsko nalogo (in ne le razširjeno seminarsko nalogo, kot jo poznajo v Ameriki). Magisterij, ki bo slabši od ameriškega M. A., bomo pri nas dobili šele z bolonjskim procesom. Matjaž Babič From fikfak na zrc-sazu.si Wed Oct 6 14:41:23 2004 From: fikfak na zrc-sazu.si (jurij fikfak) Date: Wed, 06 Oct 2004 14:41:23 +0200 Subject: [SlovLit] Prof. Peter Grzybek predava o slovenskih pregovorih Message-ID: <4163E7F3.7000906@zrc-sazu.si> HISTORIČNI SEMINAR ZRC SAZU Vas vabi na predavanje Slovenski pregovori: poznavanje, oblike in klasifikacija* Večina kultur, vsaj evropskih, navadno premore vsaj eno zbirko pregovorov, ki naj bi ponazarjali pregovorno bogastvo posamezne kulture; take zbirke naj bi pripomogle k njeni še boljši predstavitvi. Predavatelj bo govoril o tem, kako lahko samo empirične raziskave, kakršne so se razvile šele v zadnjih nekaj letih, pomagajo k razrešitvi problemov pri izdajanju pregovorov. Kot primer bo predstavil izsledke analize stotih slovenskih pregovorov. Dobljeni rezultati, ki so precej presenetljivi in pogosto tudi v nasprotju z domnevanimi, terjajo sodobnejši pristop pri obravnavanju pregovorov, kot je bil v preteklosti. Predaval bo prof. dr. Peter Grzybek Prof. dr. Peter Grzybek je na Univerzi v Bochumu študiral anglistiko, slavistiko, pedagogiko in primerjalno književnost. V osemedesetih letih 20. stoletja je večkrat študijsko bival v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in ZDA. Od leta 1994 je profesor na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla II. in Franca v Gradcu. Kot gostujoči profesor je predaval tudi na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na Univerzi Parisa Lodrona v Salzburgu. Med njegovimi številnimi objavami omenimo: /Zeichen ? Text ? Kultur: Arbeiten zu den kultursemiotischen Konzeptionen von V. V. Ivanov und V. N. Toporov /(1991), /Die Grammatik der sprichwörtlichen Weisheit von G. L. Permjakov: Mit einer Analyse bekannter deutscher Sprichwörter /(2000) in /Modellierungen von Geschichte und Kultur/ (2000). Predavanje bo v torek, 12. oktobra 2004, ob 11. uri ¸ v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta ZRC SAZU Gosposka 16/pritličje, ob trgovini Kod in kam. Predavanje bo v angleškem jeziku. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 9 09:01:31 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 9 Oct 2004 09:01:31 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Zgodba o "euru" gre naprej Message-ID: <002b01c4adcd$cec47920$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Donald F. Reindl" To: "Miran Hladnik" Sent: Saturday, October 09, 2004 5:57 AM Subject: Zgodba o "euru" gre naprej > > http://24ur.com/naslovnica/eu/20041008_2047204.php?Nxn=20 > > Lp, > > Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 10 12:30:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 10 Oct 2004 12:30:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Izjava_Slavističnega_društva_Sloven ije Message-ID: <005201c4aeb4$324efc40$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Sunday, October 10, 2004 7:53 AM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Zgodba o "euru" gre naprej Dragi predsednik, v priponki je celotno besedilo, ki smo ga sprejeli na občnem zboru SDS (al prav se piše...). Ga boš lahko objavil? Radio Slovenija ga je dobil že v petek, drugim medijem ga posredujem danes. Lep pozdrav. Marko ======== IZJAVA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Osrednja tema letošnjega kongresa slovenskih slavistov (Novo mesto, 7.--9. oktobra 2004) se glasi "Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih". Predavatelji, razpravljalci in drugi udeleženci kongresa ugotavljamo, da je bil slovenski prostor v preteklosti ves čas na prepihu najrazličnejših vplivov ter da se ta odprtost danes nadaljuje in modernizira z množičnim učenjem tujih jezikov, prevajanjem, potovanji, našim sodelovanjem v mednarodnem gospodarskem in političnem dogajanju idr. Ob vsem tem ohranjamo in razvijamo svojo kulturno in jezikovno identiteto, zakoreninjeno v tisočletnem izročilu. V duhu te odprtosti za tuje in hkratne zakoreninjenosti v domačem je Republika Slovenija letos postala polnopravna članica Evropske zveze. Množična podpora prebivalstva tej odločitvi, izražena tudi v izidu referenduma, ni bila spodbujena samo s pričakovanjem hitrejšega gospodarskega razvoja, temveč tudi z napovedano okrepitvijo položaja slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov EZ in z možnostmi za uveljavljanje slovenske kulture in jezika na novih področjih modernega življenja. V izjavah slovenskih politikov in funkcionarjev EZ je bilo poudarjeno, da bo od Slovencev samih odvisno, kako bodo hoteli in znali te nove možnosti uveljavljati. Zato nas je zelo presenetil predlog z nedavnega sestanka finančnih ministrov EZ, ki je od novih članic povezave zahteval podreditev enotnemu zapisovanju imena skupne evropske valute, te dni pa predlog že prehaja v obliko uradnega unifikacijskega pritiska, da bi z bruseljskim dekretom odpravili eno izmed slovenskih jezikovnih posebnosti oziroma prelomili načelo, da imena denarnih enot v slovenščini zapisujemo skladno s pravili slovenskega pravopisa (prim. šiling, dolar, pezeta, funt šterling). Slovenski slavisti pozivamo Vlado RS, da se temu pritisku odločno upre in da Slovenija kot polnopravna članica EZ zahteva tako ureditev te problematike, 1. po kateri bomo v vseh slovenskih besedilih uporabljali slovenski zapis besedo evro (s črko v), pri prevajanju slovenskih besedil v tuje jezike pa se bo seveda tudi zapis te besede ustrezno preurejal; 2. po kateri bo ime skupne evropske valute na bankovcih zapisano večjezično, tudi po slovensko, na kovancih pa bi bila sprejemljiva rešitev s simbolno stilizirano črko E. Tako ravnanje ne bi bilo samo potrditev razglasa, da je slovenščina eden izmed uradnih jezikov EZ, temveč nas k temu zavezuje tudi nedavno sprejeti Zakon o javni rabi slovenščine, saj med drugim določa, da "Republika Slovenija zagotavlja status slovenščine z aktivno jezikovno politiko" (člen 4) in da "skrbi za promocijo slovenščine po svetu" (člen 13). Večjezični bankovci z upoštevanjem slovenščine ne bi smeli biti za demokratično in tehnološko razvito EZ nikakršen problem, saj smo jih imeli že v Jugoslaviji in celo v Avstro-Ogrski. Čeprav so morale nove članice prilagoditi svojo zakonodajo pravnemu redu EZ, se je treba zavedati, da se z njihovim vstopom niso samo razširile zunanje meje te povezave, temveč se je nekoliko premaknilo tudi težišče v kulturnem značaju EZ kot celote. Zato ni sprejemljivo mehanično sklicevanje na madridski dogovor med "starimi" članicami EZ, naj ima ime skupne evropske valute eno samo pisno podobo euro (s črko u). Omenjeni dogovor je bil pred leti lahko sprejet brez ugovorov, ker se taka pisna podoba po naključju ujema s stanjem v vseh takratnih uradnih jezikih EZ (razen v grščini) in torej ni šlo za vsiljeno unifikacijo oziroma za odpovedovanje svojim jezikovnim posebnostim (za grščino je bil dovoljen zapis v alfabetu). Zdaj pa se od novih članic EZ zahteva prav to. Upoštevanje rešitve, ki jo predlagamo, bi pomenila tudi otipljivo potrditev številnih evropskih političnih deklaracij o jezikovnem pluralizmu, multikulturnosti ipd. Evropske institucije si morajo bolj prizadevati za zmanjšanje svoje odtujenosti od Evropejcev, če želijo, da se bomo Evropejci (tudi "novi") identificirali z njimi, da jih bomo imeli res za svoje in da bomo tudi v pripravljeni evropski ustavni pogodbi videli poroštvo za ohranjanje, razvoj in krepitev svoje kulturne identitete. Izjava je bila sprejeta na kongresu v Novem mestu, in sicer na Občnem zboru Slavističnega društva Slovenije (8. 10. 2004, ob 9.35) Izr. prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Slavističnega društva Slovenije From Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si Mon Oct 11 10:13:12 2004 From: Miro.Mihevc na unis3.uni-lj.si (Bogomir Mihevc) Date: Mon, 11 Oct 2004 10:13:12 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Spletni forum SDVD Message-ID: -----Original Message----- From: Bogomir Mihevc Sent: Monday, October 11, 2004 10:06 AM To: Subject: FW: Spletni forum SDVD Spoštovana, spoštovani, Odprt je nov forum za razpravo o visokošolski didaktiki, o poučevanju in študiju, o bolonjskem procesu... Vabimo vas k sodelovanju! URL foruma je: http://forum.arnes.si/ikonboard.cgi?act=SF;f=4 Lep pozdrav Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 11 13:06:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Mon, 11 Oct 2004 13:06:15 +0200 Subject: [SlovLit] Ponudba antikvarnih knjig Message-ID: <002801c4af82$54daef20$ba4602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka Sent: pon 11.10.2004 10:39 To: Hladnik Miran Subject: FW: ponudba antikvarnih knjig -----Original Message----- From: Proantika.com [mailto:info na proantika.com] Sent: Sunday, October 10, 2004 1:29 PM To: 'BELINGAR ALJO?A'; 'Arheologija Ff'; Pavlica Hedvika; Urša Štrukelj; 'Geografija Ff'; Megušar Ana; Longyka Marjeta; Sollner Anka; Andreja Končan; Mateja Tušar; Zgodovina Subject: ponudba antikvarnih knjig Obvestilo oddelčnim knjižnicam Filozofske fakultete Sporočamo vam , da smo pravkar dopolnili našo ponudbo starejših in novejših knjig na naši spletni strani www.proantika.com Se priporočamo za naročila in vas lepo pozdravljamo! Knjižni antikvariat Edo Torkar s.p., Radovljica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 13 11:56:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Oct 2004 11:56:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Nase pismo Message-ID: <004c01c4b10a$d9b36ae0$ba4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Wednesday, October 13, 2004 9:54 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Nase pismo V spomin in opomin Ob Izjavi Slavisticnega drustva Slovenije zoper rusenje nacela enakopravnosti za slovenscino in se stiri "obrobne" jezike v t. i. Eurouniji velja opozoriti na ponavljanje zgodovine, razvidno iz dogajanja v Benetkah in Rimu leta 867, kakor ga opisujeta XVI. poglavje Zitja Konstantina oziroma Panonske legende in VI. poglavje Zitja Metodija oziroma Moravske legende. Navedeno poglavje druge legende je ne glede na svojo kratkost dovolj jasno in se glasi takole: Ko je apostolik Nikolaj zvedel za taka moza, je poslal ponju, zelec ju videti kakor angela Bozja. Potrdil je njuno ucenje in polozil slovenski evangelij na oltar svetega apostola Petra. Posvetil pa je blazenega Metodija v duhovnika. Bilo pa je mnogo nekih ljudi, ki so bogokletno sramotili slovenske knjige, rekoc: Ne spodobi se, da bi kateri drug narod imel svoje crke, razen Judov, Grkov in Latincev po Pilatovem napisu, ki ga je napisal na Gospodnji kriz;" - te je apostolik nazval pilatnike ali trijezicnike ter obsodil. In je velel nekemu skofu, ki je bil za isto boleznijo bolan, da je od slovenskih ucencev posvetil tri duhovnike in dva lektorja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 12:26:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 14 Oct 2004 12:26:58 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Magister Message-ID: <006e01c4b1d8$57444240$ba4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Primoz PETERLIN [mailto:primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si] Sent: Monday, October 04, 2004 9:57 AM To: Miran siol; SLOVLIT Subject: Re: [SlovLit] Magister -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- V sobota 2. oktobra 2004 20:06 Miran siol piše: > From The New York Times (September 29, 2004), under the headline, > "Weeding Out Faked College Applications From Abroad." "...assessing > foreign credentials can be startlingly difficult. A common trap...is > the East-Central European degree called a 'magister.' Often THOUGHT > equivalent to an American master's degree..., this is ACTUALLY a > LOWER-LEVEL degree akin to our BACHELOR'S." (I have added the > capitals for emphasis). Res??? To je vsaj za Poljsko povsem res. Glede na to, da Poljaki predstavljajo nekaj več kot polovico srednje in vzhodne Evrope, trditev niti ni preveč napačna. Lep pozdrav, Primož - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 20:43:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 14 Oct 2004 20:43:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: MultiMeDialectTrans 2005 CALL FOR PAPERS Message-ID: <005301c4b21d$bcb08fe0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Herta Lausegger" To: Sent: Thursday, October 14, 2004 3:48 PM Subject: MultiMeDialectTrans 2005 CALL FOR PAPERS > > Dragi Miran! > Prav lepo Te prosim, da razposljes slovlitovcem vabilo na naso > mednarodno konferenco "MultiMeDialectTrans 2005", ki jo pripravlja > Univerza "Helsinki/Kouvola" v casu od 25. do 27. avgusta 2005. Glavna > organizatorica konference je prof. dr. Irmeli Helin. Z morebitnimi > vprasanji se tozadevno lahko obrnete tudi name. Vabimo vas k sodelovanju > ... Lepo pozdravljeni > > Herta Maurer-Lausegger > Univerza v Celovcu > Tel. 0043 (0) 664/1335102 > (za mednarodni organizacijski odbor) > ======= MultiMeDialectTrans 2005 International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia University of Helsinki, Kouvola, 25 -- 27 August 2005 CALL FOR PAPERS Conference Profile Held at the University of Helsinki/Kouvola (Department of Translation Studies), MultiMeDialectTrans 2005, an international conference on the translation of dialects in multimedia will be taking place from 25 to 27 August 2005. This conference will be organized by the Department of Translation Studies at the University of Helsinki in Kouvola, Finland, aided by an international organizing committee. This invitation is directed at academics from various disciplines as well as translators and students who are interested in the translation of dialects in multimedia contexts. The conference will concentrate on a complex, interdisciplinary subject area involving linguistics, communication studies, film studies and translation studies as well as other areas of cultural studies, sociology and other disciplines. Language and communication forms, knowledge and thoughts are all influenced by communication media. The main topics to be covered at the conference include dubbing films in dialect and linguistic varieties; cultural transfer processes in the characteristics of dialects; archaisms, regionalisms, varieties in the continuum between dialect and standard language, also in multimedia, as well as associated transfer problems. Patronage: to be announced Organizing committee of "MultiMeDialectTrans 2005 - International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia" Irmeli Helin (Conference Chair), University of Helsinki, Finland Herta Maurer-Lausegger, Alps-Adriatic University of Klagenfurt, Austria Gionvanni Nadiani, University of Bologna, Italy Koloman Brenner, Eötvös-Lor?nd University Budapest, Hungary Klaus Geyer, Vilnius Pedagogical University, Lithunia Place: University of Helsinki, Department of Translation Studies, PO Box 94, Paraatikenttä 7, FI-45101 Kouvola, Finland Plenary speakers: to be announced Length of individual papers: 20 minutes plus 10 minutes' discussion Papers can be given in English, Finnish, German, Swedish and Russian. A simultaneous interpretation service will be provided by students from the Department of Translation Studies during the conference. Abstract: length of abstract of individual papers: 200-300 words (in one of the above mentioned languages). Please include any requests for audiovisual equipment. Abstract deadline: 1 March 2005 Notification of acceptance of papers by the organizing committee: 31 March 2005 Participation fee: 40 EUR Participation fee for students: 5 EUR (no registration required) Excursion: if there is enough interest, an excursion to Helsinki is planned for 27 August 2004. The cost of taking part in the excursion will be announced at a later date. Publication: a scientific committee of referees will compile a selection of the papers given for publication. Deadline for submitting the printed version: 1 October 2005. Information: irmeli.helin na helsinki.fi Phone: +358 5 8252202 Fax +358 5 8252251 Email for registration: MultiMeDialectTrans na helsinki.fi (after 1 December 2004) Postal Address: Prof. Dr. Irmeli Helin MultiMeDialectTrans 2005 University of Helsinki Department of Translation Studies PO Box 94 FI-45101 Kouvola Finland Further information: http://www.kouvola.helsinki.fi From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:13:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:13:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Eno_težko_vprašanje Message-ID: <00a401c4b53e$370e4b60$6500a8c0@Uporabnik> Dragi slovlitovci, štejemo več kot pol tisoč duš in družimo se na naslovu mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/ skoraj pet let, skupaj z gostovanjem pri yahooju pa še več. Kakor ime diskusijske skupine pove, nas zanima v prvi vrsti slovenska književnost, debata pa se je mimogrede dotaknila tudi drugih humanističnih tem, najraje jezika. Med spletnimi novicami ste redno našli tudi povezave na sveže številke Kronike Slavističnega društva Slovenije. Ko sem pred kratkim sprejel predsedništvo tega društva, sem se znašel v dilemi, ki prosim, če mi jo pomagate razrešiti. Vidim naslednje možnosti: 1. V Slovlit vključiti tudi debato članov Slavističnega društva Slovenije (govorim na pamet, recimo novih 200 prejemnikov), novice SDS oziroma kroniko pa pokrivati tako kot do zdaj, tj. s povezavami na ustrezne spletne strani. Dobro: preprosto urednikovanje. Slabo: preveč pogosta in preveč raznovrstna sporočila in posledično morebitno nezadovoljstvo starih slovlitovcev. 2. Ustanoviti novo diskusijsko skupino in vanjo vključiti samo člane SDS. Dobro: profiliran forum. Slabo: več uredniškega dela. 4. Vaši alternativni predlogi. Lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:18:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:18:39 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo Message-ID: <00b601c4b53e$e5cf89c0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: Monday, October 18, 2004 11:29 AM Subject: FW: Vabilo -----Original Message----- From: Breda Sivec [mailto:breda.sivec na dzs.si] Sent: Monday, October 18, 2004 11:13 AM To: Sollner Anka Subject: Vabilo VABILO na prireditev in razstavo Za devetimi gorami . leži Terska dolina četrtek, 21. oktobra 2004, ob 18. uri Knjigarna DZS, Mestni trg 26, Ljubljana PROGRAM Beseda pobudnice dogodka prof. Milene Kožuh z Univerze za tretje življenjsko obdobje O razstavi in eksponatih (prof. dr. Janez Bogataj, soavtor razstave) Tan dol teče voda Rajna (prof. dr. Pavle Merku) Slovenstvo v Terski dolini (Sergij Pahor, predsednik Sveta slovenskih organizacij) Naj znova oživi ta zemlja! (prof. dr. Viljem Černo) Z gosti se bo pogovarjala Marjeta Keršič Svetel. Sodelujeta Minja Zorc in Žiga Kroflič, duet renesančnih lutenj z Glasbene šole Moste-Polje Ljubljana, pod vodstvom Mentorja Borisa Šinigoja Po pogovoru bo na ogled dokumentarni film Marjete Keršič Svetel Terske doline in gore. Razstavo knjig, muzejskih eksponatov in fotografij si lahko ogledate med 19. oktobrom in 5. novembrom. Mag. Breda Sivec, svetovalka uprave DZS za odnose z javnostmi From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:22:06 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:22:06 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: evropska nagrada za mlade raziskovalce Message-ID: <00c301c4b53f$60f8c620$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Darjenka Mihelic" Sent: Monday, October 18, 2004 10:18 AM Subject: evropska nagrada za mlade raziskovalce > Posredujem obvestilo, ki zadeva uspesne mlade raziskovalce, lp, Darja Mihelic. > > Dear Madam / Dear Sir, > > The German Research Foundation (DFG) wishes to draw your attention to the > second round of the European Young Investigators Award (EURYI). The scheme > is managed and funded under the umbrella of the Euro-pean Heads of > Research Councils. It aims at effectively enabling and encouraging > outstanding young re-searchers from all over the world to work in one of > the participating European countries in the programme for a five-year > period. > > Applicants are asked to submit their proposals to the participating > research council in their country of desti-nation. The DFG is responsible > for the administration of the programme in Germany. > > For further information on the scheme, the second Call for proposals > (deadline: 30th November 2004) and application form please refer to > http://www.dfg.de/en/international/young_researchers/euryi_award/index.htm > l or www.esf.org/. > > We kindly ask you to forward this information to persons in your > environment who could be interested in the programme. > > Sincere regards, > Anjana Buckow > Research Training Groups and Research Careers Division > Deutsche Forschungsgemeinschaft DFG > Kennedyallee 40 > D-53175 Bonn > Tel. +49 (228) 885-2845 > Fax. +49 (228) 885-2777 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 20:34:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 18 Oct 2004 20:34:47 +0200 Subject: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <00e301c4b541$268ea200$6500a8c0@Uporabnik> Pri Humanistu (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/) poročajo o slabih izkušnjah s konfenrenc, na katerih se referati berejo, namesto da bi jih pripovedovali (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0249.html) in govorci ne upoštevajo dodeljenega jim časa. Pravila za uspešno govorno izvedbo preberete na http://www.si.umich.edu/~pne/acadtalk.htm. Na kratko: ne beri, ne sedi, ne stoj pri miru, uporabljaj vizualne ponazoritve, menjaj register, zri publiko v oči, govori glasno in jasno, omeji se na bistveno, nikakor ne prekorači določenega časa, vadi svoj govor, povzemi na začetku in koncu, upoštevaj interes publike, zgleduj se pri dobrih govorcih. Glede prosojnic: nič več kot 5--7 besed v vrsti, nič več kot 5 do 7 vrst na ekran (in nikoli brati besedo za besedo z ekrana!). Pozornost poslušalcev po 15-20 minutah pade, zato so daljši nastopi manj smiselni. Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 09:23:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 09:23:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <002e01c4b5ac$83040e60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Simona Klemencic" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 8:44 AM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati > > Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? > > Bi. Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s pripravljenim > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez napak. > Jaz sem pa sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. Tako > da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. > > lp > > Simona > > > -----Original Message----- > > > Pri Humanistu (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist/) poročajo o > slabih izkušnjah s konfenrenc, na katerih se referati berejo, namesto da bi > jih pripovedovali > (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0249.html) in > govorci ne upoštevajo dodeljenega jim časa. Pravila za uspešno govorno > izvedbo preberete na http://www.si.umich.edu/~pne/acadtalk.htm. Na kratko: > ne beri, ne sedi, ne stoj pri miru, uporabljaj vizualne ponazoritve, menjaj > register, zri publiko v oči, govori glasno in jasno, omeji se na bistveno, > nikakor ne prekorači določenega časa, vadi svoj govor, povzemi na začetku in > koncu, upoštevaj interes publike, zgleduj se pri dobrih govorcih. Glede > prosojnic: nič več kot 5--7 besed v vrsti, nič več kot 5 do 7 vrst na ekran > (in nikoli brati besedo za besedo z ekrana!). Pozornost poslušalcev po 15-20 > minutah pade, zato so daljši nastopi manj smiselni. > > Bi poročali o svojih konferenčnih izkušnjah? lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 11:11:26 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 11:11:26 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <005001c4b5bb$9e581120$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 10:08 AM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati Dragi Miran, k vizualni podpori. Za uporabo LCD je že znano, da povzroča gnitje možganov (prevajam 'it rots the brain'), ker ves čas ponuja poenostavitve. Sicer pa pri nas -- vsaj v 15 -- LCD večino časa ne dela...lp m -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of Miran siol Sent: Monday, October 18, 2004 8:35 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Kako predavati From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 14:43:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 19 Oct 2004 14:43:45 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati Message-ID: <007601c4b5d9$46d7e060$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran" Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:34 AM Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s pripravljenim > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez > napak. Najprej se moramo vprašati, zakaj sploh sodelujemo na konferenci: samo zato, da odbrenkamo svoje (in poleg tega dobimo nekaj točk za objavo, službeno pot kombiniramo še s kakim privatnim opravkom itd.) ali želimo, da si poslušalci tudi zapomnijo kak del našega predavanja? Če nam gre samo za prvi cilj, se pač zadeve lotimo po liniji najmanjšega odpora. Če se poskusimo spomniti preteklih konferenc - katera predavanja so nam ostala najbolj v spominu? Tista, v katerih je govornik svoj referat bral kot radijska poročila, verjetno ne, razen če je šlo za kako izjemno idejo (a takšno je morda eno predavanje na konferenci). Tudi če predavatelj ni predstavil neke revolucionarne novosti ali če ni z našega področja, pa nam ostane v spominu predavatelj, ki zna živo predstaviti svojo idejo. Glede prosojnic je bila v prejšnjem sporočilu predlagana omejitev na nekaj kratkih vrstic na ekranu - razlog za to pa je povsem preprost: ali sploh berete, kaj je na platnu, če je to popisano kot knjiga, od zgornjega do spodnjega roba in od leve do desne? Jaz ne. Zakaj se torej truditi s tako množico besed, če je ljudje niti ne preberejo, kaj šele, da bi si jo skušali (in zmogli) zapomniti - morda pa si bodo zapomnili kak poudarek, napisan le z nekaj besedami. > Jaz sem sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. > Tako da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. Osnovni pristop je bil pravilen, nauk iz zgodbe pa ne: kadar neko stvar naredimo prvič, se silno redko zgodi, da jo naredimo najbolje - po nekajkratnih ponovitvah nam gre bistveno bolje (zakaj še tako izkušeni glasbeniki redno vadijo?). Predlagam torej, da "pesnjenje v angleščino" opravite doma in če vam gre pesmica dobro z jezika (ni nujno, da jo ob vsaki vaji poveste enako - celo koristno je, da poskusite različne pristope) že doma, bo šla dobro tudi na predavanju. Ni problem v tem, da se pri govorjenju včasih ustavite in ne govorite tako tekoče kot berete, da začnete z napačnim sklonom, da vam za trenutek zmanjka niti - te težave boste odpravili z vajo. Zdravko Zupančič na tečaju retorike dilemo "branje ali govorjenje" opiše tako zelo slikovito, da to potem sploh ni več dilema: "Glasno branje samemu sebi - samotno početje, glasno branje skupini ljudi - sramotno početje." LP, Miran ========== ----- Original Message ----- From: "Slori Gorizia" To: "Miran siol" Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:46 AM Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati Sem eden izmed prejemnikov res najrazličnejših poročil, ki jih dojemam bolj odmaknjeno čez rob glede na to, da živim v Gorici (Italija). En podatek mi je bil že pred letom dni zelo dragocen: tisti o elektronski knjižnici, ki jo je uredil in organiziral moj sošolec iz Trsta Franko Luin, ki živi na Švedskem. Sedaj pa se oglašam v zvezi z razmišljanjem, zaskrbljenostjo glede podajanja predavateljev. Po osnovnem zanimanju sem profesor telesne vzgoje (sicer pa tudi prevajalec, pisec, publicist in lektor) in sem specializiral psihomotoriko, kar pomeni med ostalim tudi telesno govorico in grupno dinamiko. V zvezi s tem bi lahko posredoval marsikaj - tudi v obliki seminarja - o neverbalnem sporočanju, kar je za predavatelje več kot zanimiva in koristna tema... Če je kje kaj zanimanja, me poiščite. Aldo Rupel From Klemen.Pisk na siol.net Tue Oct 19 17:33:41 2004 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Tue, 19 Oct 2004 17:33:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_koncert_=AEabjak_benda Message-ID: <007201c4b5f1$046ee9e0$0902a8c0@galadriel> Promocijski koncert skupine Žabjak bend ob izdaji druge zgoščenke Aristokrat, v sredo, 20. oktobra 2004, ob 21. uri v Kud France Prešeren (Karunova 14, Ljubljana). Večer bo povezoval Miran Štempihar. Vljudno vabljeni, vstopnine ni. Žabjak bend   Od priložnostne študentske zasedbe, ki je konec prejšnjega stoletja združila pesnika Klemena Piska (kitara in glas), literarnega teoretika Marijana Dovića (violina) in filozofa Roka Svetliča (bas) v nenavadno izviren šansonsko jazzovski Žabjak trio (album Doktor piska počasni sving, Goga Musica 2001), je nadaljnji razvoj >žabjakovskih< kompozicij terjal širitev zasedbe. Klasično-jazzovski tolkalec Jaka Strajnar je v Žabjak bend prinesel svežo bobnarsko energijo in izrazito kreativen pristop k ritmu, dragoceno redkost v slovenskem prostoru. Nasledek skupnega dela in koncertiranja je plošča Aristokrat (Goga Musica 2004), izrazit izziv v slovenskem glasbenem prostoru. Šansonsko obarvana besedila Klemena Piska v obliki vložnega epskega subjekta duhovito preigravajo nekatere temeljne dogme posttranzicijske družbe - neskončno daleč od cenene neposrednosti na ostrem robu britve med provokacijo in ironijo ves čas odpirajo subtilen političen prostor, ki ni vedno v skladu z normativi proslule >politične korektnosti<. Glasbeno so >Žabjaki< na novi plošči bolj udarni, celo bolj brutalni, a tudi bolj >ljudski<. Skrbno dozirano uporabljajo agresiven zvok in energično improvizacijo na električni violini; hkrati pa so skladbe zahtevnejše in skrbneje aranžirane. Po drugi strani najdemo v njihovem repertoarju čudovite balade in nežne harmonske barve akustičnih jazzovskih inštrumentalov, ki so učinkovit kontrast hitrejšim elementom svinga, bluesa, funka in latina. Koncerti Žabjak benda so celovit glasbeni in ideološki dogodek: pustite se >indoktrinirati ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran" Sent: Tuesday, October 19, 2004 9:28 PM Subject: RE: [SlovLit] Kako predavati > Res zanimivo, da se je slovlitovski forum lotil teme, ki se mi kot > "samodidaktiku" zdi odkrivanje že dolgo odkrite Amerike. Odkrivanje že > odkritega je v tem, da se naj na javnih nastopih lastnih tekstov ne bere, > naj se drži časovnih omejitev in načel uspešnega javnega nastopanja, od > izreke do motorike. To seveda ne pomeni, da se svoje misli sproti zbira, > prevaja in improvizira, ampak da tak nastop zahteva mnogo več priprave kakor > časovno nepredvideno brano šlepanje na lastnem tekstu. Nastopi, ki vzbujajo > vtis spontane učinkovite improvizacije, so najbolj naštudirani. Kakor sem > slišala, bi kar nekaj nastopajočih na letošnjem slavističnem kongresu lahko > služilo za šolski primer, kako se publiki ne predava in ne krade časa > sledečemu nastopajočemu. > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miran > Sent: Tuesday, October 19, 2004 2:44 PM > To: SLOVLIT > Subject: Fw: [SlovLit] Kako predavati > > > ----- Original Message ----- > From: > To: "Miran" > Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:34 AM > Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > > > Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft. > > Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s > pripravljenim > > besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino, > > govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez > > napak. > > Najprej se moramo vprašati, zakaj sploh sodelujemo na konferenci: samo > zato, da odbrenkamo svoje (in poleg tega dobimo nekaj točk za objavo, > službeno pot kombiniramo še s kakim privatnim opravkom itd.) ali želimo, da > si poslušalci tudi zapomnijo kak del našega predavanja? Če nam gre samo za > prvi cilj, se pač zadeve lotimo po liniji najmanjšega odpora. > > Če se poskusimo spomniti preteklih konferenc - katera predavanja so nam > ostala najbolj v spominu? Tista, v katerih je govornik svoj referat bral > kot radijska poročila, verjetno ne, razen če je šlo za kako izjemno idejo > (a takšno je morda eno predavanje na konferenci). Tudi če predavatelj ni > predstavil neke revolucionarne novosti ali če ni z našega področja, pa nam > ostane v spominu predavatelj, ki zna živo predstaviti svojo idejo. > > Glede prosojnic je bila v prejšnjem sporočilu predlagana omejitev na nekaj > kratkih vrstic na ekranu - razlog za to pa je povsem preprost: ali sploh > berete, kaj je na platnu, če je to popisano kot knjiga, od zgornjega do > spodnjega roba in od leve do desne? Jaz ne. Zakaj se torej truditi s tako > množico besed, če je ljudje niti ne preberejo, kaj šele, da bi si jo > skušali (in zmogli) zapomniti - morda pa si bodo zapomnili kak poudarek, > napisan le z nekaj besedami. > > > > Jaz sem sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak > > vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila. > > Tako da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme. > > Osnovni pristop je bil pravilen, nauk iz zgodbe pa ne: kadar neko stvar > naredimo prvič, se silno redko zgodi, da jo naredimo najbolje - po > nekajkratnih ponovitvah nam gre bistveno bolje (zakaj še tako izkušeni > glasbeniki redno vadijo?). Predlagam torej, da "pesnjenje v angleščino" > opravite doma in če vam gre pesmica dobro z jezika (ni nujno, da jo ob > vsaki vaji poveste enako - celo koristno je, da poskusite različne > pristope) že doma, bo šla dobro tudi na predavanju. Ni problem v tem, da se > pri govorjenju včasih ustavite in ne govorite tako tekoče kot berete, da > začnete z napačnim sklonom, da vam za trenutek zmanjka niti - te težave > boste odpravili z vajo. > > Zdravko Zupančič na tečaju retorike dilemo "branje ali govorjenje" opiše > tako zelo slikovito, da to potem sploh ni več dilema: > > "Glasno branje samemu sebi - samotno početje, glasno branje skupini ljudi - > sramotno početje." > > LP, Miran > > ========== > > ----- Original Message ----- > From: "Slori Gorizia" > To: "Miran siol" > Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:46 AM > Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati > > > Sem eden izmed prejemnikov res najrazličnejših poročil, ki jih dojemam bolj > odmaknjeno čez rob glede na to, da živim v Gorici (Italija). En podatek mi > je bil že pred letom dni zelo dragocen: tisti o elektronski knjižnici, ki jo > je uredil in organiziral moj sošolec iz Trsta Franko Luin, ki živi na > Švedskem. Sedaj pa se oglašam v zvezi z razmišljanjem, zaskrbljenostjo glede > podajanja predavateljev. Po osnovnem zanimanju sem profesor telesne vzgoje > (sicer pa tudi prevajalec, pisec, publicist in lektor) in sem specializiral > psihomotoriko, kar pomeni med ostalim tudi telesno govorico in grupno > dinamiko. V zvezi s tem bi lahko posredoval marsikaj - tudi v obliki > seminarja - o neverbalnem sporočanju, kar je za predavatelje več kot > zanimiva in koristna tema... Če je kje kaj zanimanja, me poiščite. > > Aldo Rupel > > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 23:10:36 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 19 Oct 2004 23:10:36 +0200 Subject: [SlovLit] Ena povezava, ena informacija in en kibic Message-ID: <006501c4b620$155c5d80$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.slowenia-online.pl -- društvo poljsko-slovenskega prijateljstva, strani ureja Agnieszka Będkowska-Kopczyk. Študentje tretjega letnika slovenistike imajo v letošnjem zimskem semestru priložnost pri literaturi prisluhniti seriji predavanj vabljenih gostov: Francu Zadravcu, Tarasu Kermaunerju, Gregorju Kocijanu, Ladu Kralju, Denisu Ponižu, Miranu Štuhecu, Silviji Borovnik, Petru Svetini, Jožici Čeh, Alenki Žbogar in Katji Mihurko-Poniž, večinoma na temo slovenske dramatike. Dušan Merc v Sobotni prilogi Dela 16. okt.: "Slovenščina kot predmet vseh predmetov bi morala v ciljih doseči bistveno večjo odgovornost do nacionalne identitete in jezikovnega razvoja vsakega člana družbe. Zdaj pa je določena kot predmet, ki usposablja funkcionalno pismenost. To je uradniški odnos, kjer naj bi državljan izpolnjeval samo obrazce, o lastni zgodovini in identiteti pa mu ni treba vedeti nič. Učbeniki za slovenščino ne dajejo nobenih znanj, ki jih bomo morali imeti, ker smo v EU. [...] Kako si razlagate podatek, da je slovenski učenec z dvojko pri slovenščini v mednarodni raziskavi o bralni pismenosti dosegel vidnejši uspeh od sošolca, ki je odličnjak, s petico pri materinščini? [...] Vem pa, da so naši učbeniki za slovenščino grozljivi. V njih je le 40 odstotkov vsebine, ki krepi bralno pismenost. Da ne govorim, da je za slovenščino v devetletki kup knjig in da mora učenec v prvem triletju pri slovenščini uporabljati kar tri učbenike ali delovne zvezke. O tem bi morali najprej razmisliti didaktiki." lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 07:53:13 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik z RCUL) Date: Wed, 20 Oct 2004 07:53:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <000001c4b669$17a1d680$054602c1@ff.unilj.si> V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: Al' prav se piše euro ali evro, slavistov četa srborita politikom zdaj "u" očita, kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša: če Toporišiču "v" man'ka sprejela ga ne bo nobena banka, kar naj se muči brez obstanka. Al' zarad' črke vreden več ne bode in zarad' "u" ne bo nobene škode, obhaja taka misel nas Slovence, da pravdajo se ti možje znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 11:41:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Oct 2004 11:41:58 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 10:56 AM To: Miran Hladnik z RCUL Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi kolega, Kar je napisal Ante Mahkota, je traparija, razen tega pa je Prešernu šlo za isti glas v DVEH pisavah - in Prešeren je bil proti metelčici. Prešerna pač slabo poznajo. Pri EURU gre pa za čisto drugo zadevo, naše stališče je v odboru za evropske zadeve DZ zadnjič zelo jasno razložila mag. Majda Potrata, pridružil se nji je poslanec Barovič - v vladi je to stališče zastopala ministrica za kulturo Andreja Rihter (smo zvedeli). Na TV je jasno povedal tudi prof. Toporišič. Gre za poseg v slovenski jezik od zunaj - ki je povrh vsega še nedodelan. Kolikor držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. Gospod Mahkota s tem samo kaže, da ne razume, za kaj gre. Iz podlag (vseh nimam) - tudi izvirnih - pa je jasno, da jezikoslovna ekspertiza ni bila narejena tudi za druge jezike, a o tem zdajle ne bi več pisala. S Prešernovo kašo nima ta zadeva nobene zveze in kar boli me, ko prebiram te "duhovitosti". Lp. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik z RCUL To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 7:53 AM Subject: [SlovLit] Re: EURO V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: Al' prav se piše euro ali evro, slavistov četa srborita politikom zdaj "u" očita, kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša: če Toporišiču "v" man'ka sprejela ga ne bo nobena banka, kar naj se muči brez obstanka. Al' zarad' črke vreden več ne bode in zarad' "u" ne bo nobene škode, obhaja taka misel nas Slovence, da pravdajo se ti možje znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 11:47:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Oct 2004 11:47:53 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_ informacijskih_virih_v_novembru Message-ID: <001201c4b689$e0443e00$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gorazd Vodeb [mailto:Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:30 AM To: Mrežnik Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v novembru Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 2. novembra od 10. do 12.30 ure. Predstavili bomo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 2. novembra od 14. do 16.30 ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 23. novembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v torek, 23. novembra ob od 14. do 16. ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 25. novembra od 10. do 12.30 ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From maja.murnik na kiss.si Wed Oct 20 13:02:17 2004 From: maja.murnik na kiss.si (Maja) Date: Wed, 20 Oct 2004 13:02:17 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na literarni vecer Message-ID: <011201c4b694$446d3800$0301a8c0@maja> Vabimo Vas na literarni vecer jesenskega cikla Studentskih literarnih vecerov, ki bodo potekali vsako drugo sredo v domacem vzdusju kluba Daktari (Krekov trg 7, nasproti glavne trznice). Veceri so v osnovi zamisljeni tako, da se predstavita mlajsi in se neuveljavljen avtor skupaj z ze znanim, ki ima za sabo vsaj eno pesnisko zbirko. Tokratni vecer bo 27. oktobra ob 21. uri. Nastopile bodo pesnice treh generacij in treh različnih pesniških senzibilitet: Miljana Cunta, Maja Vidmar in Erika Vouk. Prisrcno vabljeni! Maja Murnik From jaka na jaka.org Thu Oct 21 00:42:07 2004 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 21 Oct 2004 00:42:07 +0200 Subject: [SlovLit] E[V/U]RO In-Reply-To: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> References: <000c01c4b689$0c609ed0$054602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <4176E9BF.9040209@jaka.org> no, če že dobim vso to [s].poštovje, en odziv. > Gre za poseg v slovenski jezik od zunaj. stinjanje - gre pa tudi za več od tega. Gre za simbolno podreditev novih 'divjih' članic v sistem 'dobrih-starih' članic, ki so izvedle širitev, ki si jo bi rade prikrojile po svoji meri. menim, da gre za precej bolj pomembno zadevo kot se vidi na prvi pogled. Gre za zelo politično vprašanje pravzaprav. (in za zelo praktično, a to praktičnost bi rešil precej preprost in v vseh jezikih +/- nesporen zapis EUR) Odziv stroke in (to je šele zares presenetljivo, stroka namreč pri tem niti ni bila udeležena v resnici) politike je bil ... no, hm, mlačen, če ne ravno mrzel. Ali mrtvaško mrzel, da dodam malo dramatičnega :) Brez katarze, ne. Torej na pol. :) > Kolikor držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar > še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. in kaj pove, da slovenskega veta ni bilo? in kaj ste počeli akademiki? (ops, gre moja diploma v težje vode) no, kakšnih glasnih medijskih odzivov ni bilo, ne? in a ne obstaja nek urad za jezik? (ta, za Slovensk jezik, kolikor se www-spomnim :) je kaj spregovoril. tako javno. ne interno? in ali ni sedaj ta opcija takorekoč na oblasti? jim je uzelo sapo? mislim, od oblasti? :) in kaj pove, da se bo razrešila preko M in L. hm. j. Miran Hladnik , , 20.10.2004 11:41: >-----Original Message----- >From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] >Sent: Wednesday, October 20, 2004 10:56 AM >To: Miran Hladnik z RCUL >Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO > > >Dragi kolega, Kar je napisal Ante Mahkota, je traparija, razen tega pa >je Prešernu šlo za isti glas v DVEH pisavah - in Prešeren je bil proti >metelčici. Prešerna pač slabo poznajo. Pri EURU gre pa za čisto drugo >zadevo, naše stališče je v odboru za evropske zadeve DZ zadnjič zelo >jasno razložila mag. Majda Potrata, pridružil se nji je poslanec Barovič >- v vladi je to stališče zastopala ministrica za kulturo Andreja Rihter >(smo zvedeli). Na TV je jasno povedal tudi prof. Toporišič. Gre za poseg >v slovenski jezik od zunaj - ki je povrh vsega še nedodelan. Kolikor >držijo časopisne vesti, je zaradi madžarskega in latvijskega veta stvar >še odprta - in se bo najbrž razrešila tako, kot se mora. Gospod Mahkota >s tem samo kaže, da ne razume, za kaj gre. Iz podlag (vseh nimam) - tudi >izvirnih - pa je jasno, da jezikoslovna ekspertiza ni bila narejena tudi >za druge jezike, a o tem zdajle ne bi več pisala. S Prešernovo kašo nima >ta zadeva nobene zveze in kar boli me, ko prebiram te "duhovitosti". Lp. >Breda Pogorelec >----- Original Message ----- >From: Miran Hladnik z RCUL >To: >Sent: Wednesday, October 20, 2004 7:53 AM >Subject: [SlovLit] Re: EURO > > >V Pisma bralcev (Delo 11. 10. 2004) je Ante Mahkota poslal polemični >odziv na Izjavo Slavističnega društva Slovenije. Ker ga je podpisal >slovenski literat, navedimo njegov verzificirani del v celoti: > >Al' prav se piše euro ali evro, >slavistov četa srborita >politikom zdaj "u" očita, >kdo njih pa pravo trdi, to se praša. > >Po pameti je taka sodba naša: >če Toporišiču "v" man'ka >sprejela ga ne bo nobena banka, >kar naj se muči brez obstanka. > >Al' zarad' črke vreden več ne bode >in zarad' "u" ne bo nobene škode, >obhaja taka misel nas Slovence, > >da pravdajo se ti možje znabiti, >za kar so se nekdanji Abderiti >v sloveči pravdi od oslove sence. > >V nadaljevanju se zavzame (sklicujoč se na Prešerna) za ponovno uvedbo >bohoričice, ker da imajo ubogi računalničarji s šumevci samo dodatno >delo. Komentiram: Morda bi veljalo napraviti še en korak in slovenščino >kar ukiniti, ko imamo z njo take težave. lp, miran > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 07:34:21 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Oct 2004 07:34:21 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <00af01c4b72f$9f931920$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 2:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi Miran, morda je bilo na tem forumu že navedeno, da pregled stanja imena evrovalute v različnih evrojezikih obstaja; nanj je bilo opozorjeno na prevajalskem forumu: http://www.evertype.com/standards/euro/euronames.html. Poučno, ni kaj. S pozdravčki. Peter ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:41 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 11:01:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Oct 2004 11:01:27 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO Message-ID: <003d01c4b74c$8d9c1330$054602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helga Krisper [mailto:helga.krisper na volja.net] Sent: Thursday, October 21, 2004 9:14 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Miran in Peter, prebrala sem predstavitev problema evra, kot ga objavlja Irec iz Dublina - Michael Everson - pri slovenščini pozorno upošteva tudi dvojino - in vidim, da k sreči skoraj ni jezika, ki ne bi imel s to zadevo svojih problemov. Zato bi bilo na to treba pokazati z Emersonovega racionalnega vidika, da se ne bi počutili ogoljufane. Hvala Petru, da je opozoril na to gradivo! Pozdrav, Helga G. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Thursday, October 21, 2004 7:34 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO -----Original Message----- From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 20, 2004 2:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Re: EURO Dragi Miran, morda je bilo na tem forumu že navedeno, da pregled stanja imena evrovalute v različnih evrojezikih obstaja; nanj je bilo opozorjeno na prevajalskem forumu: http://www.evertype.com/standards/euro/euronames.html. Poučno, ni kaj. S pozdravčki. Peter ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:41 AM Subject: FW: [SlovLit] Re: EURO From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:43:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran, FF) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:43:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Položaj_žensk Message-ID: <002601c4b76b$93aeb2e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Logar Pleško Alenka" To: "Hladnik Miran" ; Sent: Wednesday, October 20, 2004 11:23 AM Subject: za Slovlit Miran, Posredujem Ti skrajšano obvestilo Janeza Stergarja o 2 zbornikih, ki se ukvarjata s položajem žensk: Zbornik 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev "Renske skozi zgodovino", ki ga je uredil mag. Aleksander Rižek, je doslej najobsežnejši zbornik o zgodovini žensk na Slovenskem z 41 referati na 396 straneh; dostopen je že v osrednjih strokovnih knjižnicah ter nekaterih knjigarnah oz. na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 2/I. (oddelek za zgodovino FF), tel. 01-2411-200, e-pošta barbara.satej na ff.uni-lj.si . Zgodovini žensk je posvečena tudi druga letošnja številka revije "Zgodovina za vse" z osmimi razpravami, ki časovno segajo od zadnjih desetletij habsburške monarhije do druge svetovne vojne, vsebinsko pa od vloge žensk pri volitvah in v revialnem tisku do športa in kriminalnih deliktov. Lahko jo naročite pri izdajatelju: Zgodovinsko društvo Celje, 3000 Celje, Prešernova 17, tel. 03-4286420, e-pošta aleksander.zizek na guest.arnes.si . Vse o reviji izveste tudi na spletnih straneh www.zgd.celje.si . Lep pozdrav Alenka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:47:24 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:47:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_=AEiga_Zois_za_slovlit Message-ID: <006301c4b76c$24301b60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Matija Ogrin" To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 21, 2004 1:20 PM Subject: Žiga Zois za slovlit > Drage kolegice, cenjeni kolegi! > Sporočam vam, da si na straneh http://nl.ijs.si/e-zrc/ lahko ogledate > nov sveženj korespondence Žige Zoisa v znanstvenokritični e-izdaji > kolega Luka Vidmarja. Kliknite na "gladivo v HTML", saj je prikaz v > izvorni obliki XML namenjen tistim, ki bi jih zanimala računalniška > "podzavest" edicije ... > > Pozdrav, > Matija Ogrin > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 14:53:55 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Thu, 21 Oct 2004 14:53:55 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Message-ID: <00a401c4b76d$0917f5e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: Tinkara B. To: Miran Hladnik Sent: Thursday, October 21, 2004 12:11 PM Subject: e-twinning Spoštovani! Ubadam se s slovenskim prevodom izraza "e-twinning" (online twinning of two schools). Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, ki bi nakazovala, za kaj gre. Našla sem samo en prevod, in sicer "twinning = tesno institucionalno sodelovanje", ki pa je za uporabo v sklopu e-twinning občutno predolg. Francozi npr. e-twinning v (pojasnjevalnem) oklepaju prevajajo kot "jumelage électronique", kar bi pomenilo nekaj takega kot "elektronsko pobratenje". Sama sem najprej razmišljala o izrazu "e-sodelovanje" in pojasnilu "spletno sodelovanje", zdaj pa razmišljam, da bi bilo morda primerneje prevesti "e-povezovanje" s pojasnilom "spletno povezovanje". Zakaj? Ker se kot "sodelovanje" ustaljeno prevaja ang. izraz "co-operation" (in obratno), medtem ko bi se "povezovanju" po angleško reklo "linkage/linking oz. connection/connecting", kar pa se (v dotičnem pomenu) ne uporablja tako pogosto in ni tako 'ustaljeno'. Ker je e-twinning projekt (z imenom eTwinning) pred kratkim dobil blagoslov Evropske komisije in pravkar dela svoje prve korake, se mi zdi, da bi bilo dobro, da se dogovori (?) izraz, s katerim bomo Slovenci e-twinning prevajali, da ne bodo debate o tem spet potekale čez pet let, ko bo že prepozno. Če se vam zdi umestno, lahko "vržete kost" tudi na forum. Dobrodošlo bo vsakršno mnenje. Lep pozdrav, Tinkara B. Z. ----- Original Message ----- From: Tinkara B. To: Miran Hladnik Sent: Thursday, October 21, 2004 12:50 PM Subject: e-twinning (dodatek) Za primerjavo (in pomoč) še uradni prevodi v druge jezike: nem.: Internet-Partnerschaft it.: gemellaggio elettronico šp.: hermanamiento electrónico fr.: jumelage électronique Lp, Tinkara ----- Original Message ----- From: "Tinkara B." To: "Miran Hladnik" Sent: Thursday, October 21, 2004 1:42 PM Subject: Fw: e-twinning (dodatek 2) V odločbi v el. bazi EUROLEX v slovenščino prevedeno kot medinstitucionalno e-sodelovanje. Mnenje/a? Lp, Tinkara ========== ----- Original Message ----- From: "Longyka Marjeta" To: "Hladnik Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 10:50 AM Subject: RE: [SlovLit] E[V/U]RO Mislim, da je to tudi pomemben precedens. Bog ve, kaj vse bo še prineslo skupno življenje. Zanimivo je tudi, da se ne da argumentirati, zakaj bi morali vsi pisati EURO. Argumentacija gre nekako takole: to je pomembna pravna zadeva, ki pa se je pravno ne da argumentirati, ker s pravom nima nikakršne zveze. :-) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 21 18:37:25 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 21 Oct 2004 18:37:25 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Message-ID: <007e01c4b78c$40253060$6500a8c0@Uporabnik> From: "Peter Weiss" To: "Miran" , "SLOVLIT" References: <00a401c4b76d$0917f5e0$6500a8c0 na Uporabnik> Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni > prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" > slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, > ki > bi nakazovala, za kaj gre. Pa se je, in sicer v reviji Sladkorna bolezen pred kakimi petimi, šestimi leti, ko sem jo jezikovno pregledoval in vanjo pisal. Vsaka zveza društev sladkornih bolnikov v vzhodnoevropskih državah je dobila partnerja na zahodu Evrope -- slovenska je dobila za partnerje Cvicarje in izkazalo se je, da so se pri nas lahko poučili o marsičem. Temu smo takrat pravili (malce suženjsko in ne prav po besedotvornih pravilih) dvojčkanje. Ker je, kolikor vem, zamrlo, se tudi prevod ne uporablja več. S pozdravčki. Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:33:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:33:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: e-twinning ipd. Message-ID: <02c001c4b99b$bc5b8380$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Čibej" To: "'Miran'" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:33 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO E-prepletanje? Jože ========= ----- Original Message ----- From: "mvs" To: "Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:31 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO Pozdravljam in predlagam DVOJČKANJE Milan V. Smolej, Suvikuja 4, FI-02120 Espoo tel/fax +358-(0)9-4127073 GSM: +358-(0)40-5223562 trgovski svetnik republike Finske v Bagdadu (81-83) uradni pooblašcenec RS na Finskem (91-93), clan ZVVS dosje UDBE st. 001402-11279 - poklic-tuji diplomat(?) ======= ----- Original Message ----- From: "Veronika Dintinjana" To: "Miran siol" Sent: Thursday, October 21, 2004 6:56 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Ali "e-partnerstvo" ne bi šlo? Twinning je v bistvu to, da imata dva nekaj > skupnega, kar si delita oziroma ju povezuje, zato se mi zdi v tem kontekstu > partnerstvo smiseln prevod. V drugih kontekstih bi se odločila drugače, npr. > morda pri cultural twinning za kulturno povezovanje, obdržala pa bi tudi > "pobratena mesta". > LP, Mia > ======== ----- Original Message ----- From: "Sonja Starc" To: "Miran" Sent: Thursday, October 21, 2004 11:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > Spoštovani, > > mislim, da bi bilo "elektronsko pobratenje" > ustrezen prevod "e-twinning". > Slovenci se pobratimo, poznamo pobratena mesta in tudi pobratene šole. > Italijani imajo citta gemella, Angleži twin town. > Tudi "pobratiti se" pomeni (tesno) institucionalno sodelovati, kot twinning, > tako da bi, po mojem, kazalo ohraniti "pobratenje", > "sodelovanje" je drugače pomensko odprto. > Veliko uspeha. > LP Sonja Starc > > ----- Original Message ----- > From: "Miran" > To: "SLOVLIT" > Sent: Thursday, October 21, 2004 2:53 PM > Subject: [SlovLit] Fw: e-twinning in Re: EURO > > > > ----- Original Message ----- > > From: Tinkara B. > > To: Miran Hladnik > > Sent: Thursday, October 21, 2004 12:11 PM > > Subject: e-twinning > > > > Spoštovani! > > > > Ubadam se s slovenskim prevodom izraza "e-twinning" (online twinning of > two > > schools). Mislim, da se pri nas izraza "twinning" (zaenkrat) večinoma ni > > prevajalo, kar se mi ne zdi ravno najbolje, saj beseda "twinning" > > slovenskemu govorcu v slovenskem prostoru ne vzbuja nikakršne asociacije, > ki > > bi nakazovala, za kaj gre. > > Našla sem samo en prevod, in sicer "twinning = tesno institucionalno > > sodelovanje", ki pa je za uporabo v sklopu e-twinning občutno predolg. > > Francozi npr. e-twinning v (pojasnjevalnem) oklepaju prevajajo kot > "jumelage > > électronique", kar bi pomenilo nekaj takega kot "elektronsko pobratenje". > > Sama sem najprej razmišljala o izrazu "e-sodelovanje" in pojasnilu > "spletno > > sodelovanje", zdaj pa razmišljam, da bi bilo morda primerneje prevesti > > "e-povezovanje" s pojasnilom "spletno povezovanje". Zakaj? Ker se kot > > "sodelovanje" ustaljeno prevaja ang. izraz "co-operation" (in obratno), > > medtem ko bi se "povezovanju" po angleško reklo "linkage/linking oz. > > connection/connecting", kar pa se (v dotičnem pomenu) ne uporablja tako > > pogosto in ni tako 'ustaljeno'. > > Ker je e-twinning projekt (z imenom eTwinning) pred kratkim dobil > blagoslov > > Evropske komisije in pravkar dela svoje prve korake, se mi zdi, da bi bilo > > dobro, da se dogovori (?) izraz, s katerim bomo Slovenci e-twinning > > prevajali, da ne bodo debate o tem spet potekale čez pet let, ko bo že > > prepozno. > > Če se vam zdi umestno, lahko "vržete kost" tudi na forum. Dobrodošlo bo > > vsakršno mnenje. > > > > Lep pozdrav, > > > > Tinkara B. Z. ========= ----- Original Message ----- From: To: Sent: Thursday, October 21, 2004 9:55 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Riga Zois za slovlit > Ziga Zois za slovlit > > Spostovani kolegi > Zelela bi se zahvaliti za zanimivo posiljko in cestitati vsej skupini, ki se > ukvarja s tem projektom. Vse je pregledno, zanimivo, strokovno opravljeno. > Skratka, delajte se naprej! > Lep pozdrav > Antonija Bernard, Pariz > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:38:26 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:38:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_d omače_branje Message-ID: <02cd01c4b99c$743e6760$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Alenka Hladnik" To: Sent: Friday, October 22, 2004 9:01 AM Subject: izjava > Gotovo bi bilo to dobro objaviti, ce ze nisi. Novi casi. lpa [Kaj porečemo na to? lp, miran] ======= Stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig za domače branje, bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturitetni esej Poziv staršem in učiteljem 1. Vsako literarno delo pušča takšne ali drugačne sledi pri mladem bralcu, še posebno, če prebranega niso sposobni zares čustveno predelati in ovrednotiti. Zato preprosto ni mogoče obiti morebitnih vzgojnih učinkov priporočenega ali obveznega čtiva v šoli. Tako tudi ni možno stati togo na stališču, da je vzgojni vidik "zunajliterarni kriterij" ali pa, da pomeni vsaka raba literature za vzgojne namene njeno zlorabo. 2. Društvo meni, da ni nobene razvojno-psihološke nuje, priporočati učencem in dijakom ali jih celo siliti k branju literarnih sestavkov oziroma knjig, ki niso primerni njihovi starosti in psihološki ter čustveni zrelosti. 3. Društvo meni, da je treba v javni šoli bolj kot do sedaj priznati staršem pravico do vzgoje njihovih otrok v skladu z njihovim svetovnim, življenjskim in verskim nazorom ter vrednotami. 4. Zato Društvo predlaga in poziva: Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne učinke. Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju. Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim staršem. Pozivamo starše, da bolj budno spremljajo, kaj berejo njihovi otroci, učiteljem pa priporočamo, naj v naboru priporočene literature izbirajo več takih literarnih del, ki bodo učencu in dijaku pomagali odraščati v bolj zrele, odgovorne in srečne osebnosti. Prepričani smo, da je to skupna želja vseh, ki imamo mlade radi, zato od stroke, učiteljev-praktikov in staršev pričakujemo pripravljenost na dialog in sodelovanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 24 09:39:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 24 Oct 2004 09:39:08 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: KONZORCIJ Message-ID: <02d701c4b99c$8d735880$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Matej Krajnc" To: "Matej Krajnc" Sent: Friday, October 22, 2004 12:35 PM Subject: KONZORCIJ Spoštovani, v četrtek 28. 10. 2004 bo ob 18h v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavitev dveh letos izdanih pesniških knjig spodajpodkracanega. Prva je izbor pesmi UMILA ME JE NEKA ČUDNA ROSA; izbor je uredil Tomaž Hrovat, spremna beseda pa je delo Borisa A. Novaka. Knjiga je izšla pri založbi KUD-a France Prešeren. Založba KUD Štempihar iz Celja pa je 17. septembra 2004 izdala knjižico satiričnih sonetov iz obdobja 2000-04 z naslovom TRI PESNITVE. Spremno besedo za to knjižico sta napisali Branka Gradišar in Petra Likar, sicer srce in ožilje ljubljanskega Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev, ki aktivno deluje že leto in pol in žanje uspehe z literarnimi večeri in drugim kulturno-organizacijskim delom, še posebej pa z izdajanjem študentskega literarnega zbornika Literarna zrna. Na predstavitvi, ki bo poskušala pesmi predstaviti v malce drugačni, bolj glasbeni obliki, bo nastopila tudi zasedba Sužnji sendvičev: Matej Krajnc (glas, kitara, orglice), Janez Hostnik (kitara), Jani Lah (bas) in Blaž Gregorin (tolkala), spodajpodkracani pa bo predstavil tudi nekaj malega pesmi s prihajajoče "kantavtorske" plošče URE QUARTZ, BLIŠČ IN BEDA IN DRUGE SKRIVNOSTI OVDOVELIH KURTIZAN. VLJUDNO VABLJENI!!! Matej Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Oct 25 12:10:58 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Mon, 25 Oct 2004 12:10:58 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_do mače_branje References: <02cd01c4b99c$743e6760$6500a8c0@Uporabnik> Message-ID: <000a01c4ba7b$0c541fc0$8f0ef9c2@FF> Poziv je vreden upoštevanja v toliko, kolikor a) bo koga motiviral za eno ali več okroglih miz, pogovorov in konferenc na to temo, na katerih bi imeli izhodiščno besedo starši; b) poziva starše, naj tudi sami berejo. V svoji splošnosti pa je poziv pomanjkljiv: potreben bi bil seznam inkriminiranih knjig in seznam njihovih neetičnih lastnosti. Poziv namreč izzveni v povzetek "slabih (ne-dobrih) knjig ni dobro brati". To je seveda tavtologija (kar ni dobro, ni dobro) in se z njo vsak strinja. Presplošno je tudi izhodišče: "vsako literarno delo pušča neke sledi". Tudi vsak drug šolski predmet pušča sledi: zgodovina, sociologija, celo fizika itd. Kaj, če me kot starša moti, da se pri zgodovini, sociologiji, ekonomiji učijo kapitalistično ekonomijo, domobransko zgodovino, liberalno sociologijo? Prepričan sem, da so ti predmeti, če že govorimo o škodljivosti, VELIKO VELIKO bolj škodljivi od romanov. Za romane namreč na splošno velja, da se z njihovimi stališči ni treba strinjati, da so subjektivna; kot estetska in etična besedila so romani stvar okusa itd. - tako otroke najbrž učijo v šoli. Pri sociol., ekon., zgodov. pa se učijo, da gre za vedno zgolj za DEJSTVA in sicer, da jim šola predstavlja vsa dejstva (kar seveda ni res) in da iz dejstev samoumevno sledi njihova vrednost (kar je še manj res). Omenjeni predmeti so zato ideološki par excellence, ker v njihovo vsebino nihče ne dvomi. Pa še logična zagata: treba je upoštevati nazore in stališča staršev. O vsaki stvari sta možni dve nasprotni stališči; ena skupina staršev bo imela stališče A, druga pa ne-A: nekdo bo rekel "Prežih pa ne, ker je presocialističen", drug pa "Prežih ja, ker je socialističen". Kaj zdaj? PS: Ne vem, kaj pomeni, da je vzgojni vidik zunajliterarni kriterij oz. kdo to trdi. Če res obstaja stališče, da literarna besedila nimajo moralnega učinka in da je v razredu mogoče obravnavati vsako besedilo, ker se itak ukvarjamo z njegovo zgradbo, obliko, je to seveda napačno stališče. Načeloma napačno, seveda - v praksi pa najbrž vsi mrcvarimo prav formo, morale pa ne, kaj? Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran siol" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, October 24, 2004 9:38 AM Subject: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za domače branje > ----- Original Message ----- > From: "Alenka Hladnik" > To: > Sent: Friday, October 22, 2004 9:01 AM > Subject: izjava > > > Gotovo bi bilo to dobro objaviti, ce ze nisi. Novi casi. lpa > > [Kaj porečemo na to? lp, miran] > > ======= > > Stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig za domače > branje, bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturitetni esej > > Poziv staršem in učiteljem > > 1. Vsako literarno delo pušča takšne ali drugačne sledi pri mladem bralcu, > še posebno, če prebranega niso sposobni zares čustveno predelati in > ovrednotiti. Zato preprosto ni mogoče obiti morebitnih vzgojnih učinkov > priporočenega ali obveznega čtiva v šoli. Tako tudi ni možno stati togo na > stališču, da je vzgojni vidik "zunajliterarni kriterij" ali pa, da pomeni > vsaka raba literature za vzgojne namene njeno zlorabo. > > 2. Društvo meni, da ni nobene razvojno-psihološke nuje, priporočati učencem > in dijakom ali jih celo siliti k branju literarnih sestavkov oziroma knjig, > ki niso primerni njihovi starosti in psihološki ter čustveni zrelosti. > > 3. Društvo meni, da je treba v javni šoli bolj kot do sedaj priznati staršem > pravico do vzgoje njihovih otrok v skladu z njihovim svetovnim, življenjskim > in verskim nazorom ter vrednotami. > > 4. Zato Društvo predlaga in poziva: > > Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj > upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne > učinke. > > Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo > vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem > razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju. > > Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi > dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim > staršem. > > Pozivamo starše, da bolj budno spremljajo, kaj berejo njihovi otroci, > učiteljem pa priporočamo, naj v naboru priporočene literature izbirajo več > takih literarnih del, ki bodo učencu in dijaku pomagali odraščati v bolj > zrele, odgovorne in srečne osebnosti. Prepričani smo, da je to skupna želja > vseh, ki imamo mlade radi, zato od stroke, učiteljev-praktikov in staršev > pričakujemo pripravljenost na dialog in sodelovanje. > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041025/609e5664/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 25 22:02:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 25 Oct 2004 22:02:35 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Fw=3A_Izbira/izbor_literature_za_uč?windows-1250?q?ence_in_dijake=2E Message-ID: <009f01c4bacd$93875b40$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: Sent: Monday, October 25, 2004 7:49 PM Subject: FW: slovlit > Naj, kolikor vem, pojasnim ozadje "pobude za prijazno šolo" o domačem > branju. > Prejšnji teden sem imela razburljiv telefonski pogovor z vplivnim članom > tega društva. Želel je izvedeti, kdo izbira maturitetno komisijo, pa sem > rekla, da ric. Nadalje, kdo so člani, kdo je predsednik. Povedala sem (tudi, > da jaz nisem več, pri izbiri pa sem še bila zraven). In potem, kdo izbira > knjige za maturo in kdo si je izmislil tega pornografskega Zupana, gotovo > kakšni liberalci, je menil. Pa sem odgovorila, da ne, da so bili zraven tudi > Dular, pa Virk, ki decidirano nista liberalca (če že so nas že nekatere > druge kar določili), odločitev o knjigah pa se sprejema s konsenzom. Vse to > ga ni prepričalo o tem, da od zadaj za to izbiro stoji liberalni duh brez > vrednot, ki kvari mladino s pornografijo. Jaz sem mu dejala, da ima Zupanov > roman še mnogo drugih kvalitet, da je v njem mogoče videti zelo kompleksen > pogled na partizanstvo, na ideološko represijo, na preživetje v mejnih > situacijah, da mehča duha bralcev za spravo, poudarja prijateljstvo, pa da > ga je kanonizirala Nova revija (torej menda idejni bližnjiki) in da je > komisija bolj mislila na te pomembne izzive za razmišljanje in > opredeljevanje, kar je tudi cilj šolskih obravnav literature. Pa da bodo > učitelji gotovo znali od dijakov izbezati razmišljnje o vsem tem in > postaviti "pornografijo" na svoje mesto. Gospod je podvomil, da učitelji to > znajo, da sploh kdo kaj debatira z učenci, ki prihajajo iz šol čisto neuki > in ne znajo našteti pet Prešernovih nagrajencev ... Eseje - tisto revščino - > pa jim doma sestavijo babice in tete. In še mnogo takega. In da o tem, kaj > bodo brali otroci, morajo odločati starši, ne pa peščica slavistov, ki > nimajo pojma o vzgoji. Pa sem ga vprašala, kako bi bilo, če bi starši > krojili v šoli psihologijo in matematiko, pa kaj meni o tem, da so otroci > tri leta brali pri angleščini Doriana Graya, čisto nezdravo dekadeco! Ampak > to ni tako važno kot slovenščina, mi je dejal. - No, in še mnogo takega, pa > sem poskusila povzeti po spominu le približno bistvo pogovora. Najbrž nima > smisla nakladati o stopnji kritičnega branja, ki ga na maturitetni ravni od > bralcev pričakuje tudi razvojna psihologija in veda o bralčevem odzivu, pa o > tem, da ga literatura spodbuja in se vsakdo, ki bere, lahko po svoje > opredeljuje, če ne bere, pa ne itd. Zato le en praktičen pomislek: Ne vem, > kako lahko nekaj strani z erotično vsebino v Menuetu za kitaro pokvari > maturante, ki so večinoma že dali skozi maturantski izlet v Grčijo, ki imajo > večinoma prost dostop do interneta, ki gledajo Galuničevo Spet doma, ki > hodijo mimo kioskov in plakatov ... O vzgojni vlogi literature (ki ji je > nihče ne odreka), pa o načinih izbiranja knjig za književni pouk, pa sem več > povedala v Poglavjih iz didaktike književnosti, 2004. B. Krakar Vogel > ===== Od: Helga Krisper [helga.krisper na volja.net] Poslano: 25. oktober 2004 8:27 Za: Miran siol Zadeva: Re: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za domače branje Miran, tale reč od Društva je pa zanimiva! Ali imajo morda že seznam prepovedanih knjig? To bi otroke verjetno še posebej veselilo, kolikor jih poznam. Pozdrav! Helga. ======= ----- Original Message ----- From: "Petra Prohart" To: Sent: Sunday, October 24, 2004 6:00 PM Subject: Izbira/izbor literature za učence in dijake. Pozdravljen! Ravno sem prebrala stališče Društva Pobuda za šolo po meri človeka do izbora knjig zadomače branje ect. V letošnjem letu je v 2. številki revije Slovenščina v šoli izšel moj članek z naslovom Domače branje v učnem načrtu, v katerem opozarjam na izbirnost/na možnost izbire literature za obvezno in neobvezno/prostovoljno branje. Članek prinaša nekaj priporočil, pa tudi kritik. Naj zapišem samo sinopsis članka: Prispevek govori o pomenu in vlogi domačega branja v osnovni šoli. Poudarek je na prostovoljnem domačem branju za bralno značko. Branje naj bi osnovnošolce privlačilo, jim odpiralo nove poglede na svet, v katerem živijo, jih vzgajalo in pripravljalo na vstop v svet odraslosti. Učitelj/mentor naj ne bi omejeval učencev pri raziskovanju literature s predpisanimi in zapovedanimi seznami knjig za branje, temveč naj bi jim svetoval in jih vodil pri izbiri knjig. LP Petra Prohart Tomažič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 25 23:14:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 25 Oct 2004 23:14:27 +0200 Subject: [SlovLit] Eno obvestilo za nazaj in eno za naprej Message-ID: <012501c4bad7$9da3a8e0$6500a8c0@Uporabnik> Za nazaj: Miran Štuhec je imel ob slovesni razglasitvi za rednega profesorja 22. 10. na mariborski univerzi predavanje o idejah in oblikah slovenskega eseja. Za naprej: Na spletnih straneh Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije sta objavljena program seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje in prijavnica zanj: http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/nm-kongres.html. Prijavite se do 10. novembra. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 26 11:26:34 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Oct 2004 11:26:34 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Fw:_Izbira/izbor_literature_za_učence_ in_dijake. Message-ID: <000901c4bb3d$e3d6f090$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, October 26, 2004 10:53 AM To: Miran Subject: Re: [SlovLit] Fw: Izbira/izbor literature za učence in dijake. Dragi kolegi, Tale debata z zahtevo, da bi starši izbirali (beri: cenzurirali) literaturo me je pretresla. Pred pol stoletja sem kratek čas učila zunaj Ljubljane - in čeprav naj bi takrat bilo tako imenovano enoumje, sem lahko razvijala svoje delo po svoji presoji. Ob učnem načrtu seveda. Na robu slovenskega ozemlja je bilo že takrat aktualno slovensko nacionalno vprašanje. Tovrstno pojasnjevanje sicer ni bilo v programu, a ker sem ga sama študirala vse od leta 1947 (doživetje nacionalnega zatiranja na delovni akciji Šamac-Sarajevo - in 1948 izpit iz "narodne" zgodovine), se mi je zdelo prav, da o tem v šoli govorim. Sicer se mi je zgodilo, da me je eden od šestošolcev (poznejša druga gimnazija), ki mi je bil prijazno naklonjen, o priložnosti opozoril, da so nekateri, ki zapišejo vsako besedo - in potem je šlo to seveda naprej, a ustavilo me to ni. Glede literature pa: poskušala sem biti ažurna in sem dijake opozarjala tudi na branje revij in aktualnosti na primer v Naših razgledih. - Toda ob tej debati me je včeraj ob TV poročilih pretreslo nekaj drugega, kar tudi spada med naloge slovenista: na vprašanje novinarke, ali je prav, da sredi Ljubljane v novi trgovini prodajalka (ali inštruktorka) ne zna streči strankam v slovenščini, je mlada nakupovalka prepričano odgovorila, da je vseeno, saj da znajo angleško!! O tem nisem zasledila še nobene debate - pa sprašujem, ali slovenisti natanko 25 let po Slovenščini v javnosti res ne znajo (!) dopovedati učencem, da slovenščina v Republiki Sloveniji ni jezik njihove izbire, ampak njihovega bivanja, ustvarjanja, samozavesti. Tu se misel spotika - tudi literatura je ustvarjanje sveta v jeziku, ki ga živimo. Sama bi debato, ki je zašla v ideologijo enoumja (mislim da s strani staršev), peljala v drugo smer. Vprašanje pa je, ali pridejo današnji gimnazijci in drugi iz šole z vsaj približnim vpogledom v slovensko literaturo skozi zgodovino (sama sem hvaležna prof. Francetu Tomšiču, ki je bil moj razrednik pred maturo - tisti pregled, ki ga je Tomšič znal prikazati (ob lastni redukciji informacij) je bil osnova za kasneje. Da je vrednot, ki jih skušajo posredovati slovenisti, veliko, je znano - seveda pa nikomur ni mogoče ukazati, da jih sprejme - a ponuditi to možnost je treba - in o tej ponudbi bi kazalo odpreti razpravljanje v vsej stroki, ne samo znotraj didaktike. Pa lep pozdrav vsem! Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 26 11:32:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Oct 2004 11:32:22 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Društvo_staršev_o_izboru_knjig_za_do mače_branje Message-ID: <000a01c4bb3e$b3985d50$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: klemnov@email.si [mailto:klemnov na email.si] Sent: Tuesday, October 26, 2004 9:01 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za d omače branjed omače d omače branjed omače branje branje Svoje misli bi moral poslati že včeraj, pa se je zapletlo z e-pošto. Se opravičujem, ker se v nekraterih stvareh zdaj ponavljam. Žal je pobuda premalo konkretna, da bi se jo dalo verodostojno komentirati. Za začetek dialoga bi bil nujen seznam odlomkov, ki so sporni in otrokom nerazumljivi, konkretizirati bi bilo nujno veliko zelo splošnih fraz, pod katere se lahko podpiše vsak svetovni ali verski nazor (vsi si najbrž želimo, da bi otroci zrasle v zrele, odgovorne in srečne ljudi). Razvidno je le, da pobuda izraža - legitimno - mnenje določenega dela staršev, ki pa se ne more in ne sme uveljavljati kot splošno pravilo, saj je v marsičem izraz določenega življenjskega nazora. Pobudo bom komentiral le tam, kjer sem bolj določno razumel, kam "pes taco moli". 1. "Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v prihodnje bolj upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne učinke. Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah upoštevajo vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno, o čem razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju." Gotovo je razvojno-psihološko-pedagoški dejavnik pomemben pri izboru knjig v OŠ, v srednji šoli, sploh pa pri maturantih, ki naj bi z maturo prestopili prag zrelosti in vstopili v svet odraslosti, pa je izpostavljanje tega dejavnika lahko hitro podcenjujoče in pokroviteljsko do mladih. Dosedanje poučevanje mi kaže, da učencem do zdaj ni bil tuja še nobena življenjska oz. bivanjska izkušnja, ki se je pojavila v literaturi. Odločilnega pomena je piščeva (in učiteljeva) predstavitev te izkušnje: če zna učitelj to izkušnjo približati na zanimiv (in nevtralen) način, je lahko še tako tuja, pa jih bo pritegnila, če pa je predstavljena dolgočasno, zanjo ne kažejo nobenega zanimanja, pa naj jim bo še tako bližnja in domača. Lansko leto npr. sta bila v maturitetnem izboru romana Krasni novi svet in Alamut, ki na temo spolnosti ne varčujeta z "grobimi" prizori in besediščem, pa to večini maturantov ni preprečilo, da mi ne bi na vsakem koraku zagotavljali, kako sta jima prav ta romana pomagala pri razumevanju, kaj je to dobro in kaj slabo. Pred dvema letoma sem v okviru Cankarjevega priznanja "delal" roman Filio ni doma Berte Bojetu. Čeprav je roman "poln sodomije", dijakov od branja ni toliko odvračalo težko življenje glavne osebe, ampak prej hermetični pripovedni slog. "Sodomija" je bila pravzaprav ena izmed tistih stvari, ki jih je k branju najbolj privlekla. Njihov sklep pa seveda ni bil "Kul, tudi jst hočem to probat", ampak "Šit, tudi take stvari se dogajajo, zakaj jst o tem nč ne vem, zakaj so vsi o tem tko tih". Celo tako bi rekel: mislim, da je t. i. težkih tem oz. tem, katerih vzgojni učinek naj bi bil ničen/negativen, v učnem programu prej premalo kot preveč. Dostikrat doživim, da se dijaki najbolj odprejo prav pri obravnavi tem, za katere sem prepričan, da jih "razvojno-psihološko" presegajo. Včasih se odprejo celo preveč in marsikoga izmed staršev bi presenetilo, koliko izkušenj "odraslega" sveta že imajo njihovi otroci. Na žalost, ne iz knjig. In morda bi bila kakšna taka izkušnja manj, ko bi se z njo že prej srečali. 2. "Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba ponuditi dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in njihovim staršem." Menim, da je ta zahteva ob sedanji zasnovi mature, trenutnem številu ur za slovenščino, številu učencev v razredu in obremenjenosti učiteljev nerealna. Da pa bi izbor prepustili tudi staršem?!? [Klemen Lah] From k na aufbix.org Tue Oct 26 17:35:19 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 26 Oct 2004 17:35:19 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Dru?tvo star?ev o izboru knjig za doma?e branje Message-ID: Dober dan, ker je analizo logicnosti in smisla poslanice Drustva ustrezno analiziral ze Aleš Bjelčevič, ni tu vec kaj dodati. Uwe Johnson je v svojih frankfurtskih predavanjih z naslovom Spremljajoce okoliscine (Belgeitumstaende; edition suhrkamp 1019, Frankfurt/M 1980) opisal tudi eno leto dela v zalozbi v New Yorku. Kot priznanega nemskega pisatelja so ga prosili, da pripravi berilo z odlomki iz nemske literature, napisane po II. svetovni vojni. Ker morajo v ZDA berila potrditi zdruzenja starsev in uciteljev in ker zalozba ni zelela izdati regionalno prilagojenih verzij berila, se je moral Uwe Johnson ravnati po tem, kar je ustno izrocilo glavnih urednikov zalozbe poznalo kot sprejemljivo za prebivalce San Antonia, Texas. Zanje bi bilo nesprejemljivo vsako berilo, v katerem bi odkrili: -- nasilje nad zivalmi -- dopuscanje ali povelicevanje asocialnega vedenja -- pozresnost -- neznosti med odraslimi -- uzivanje alkohola -- uzivanje opijatov -- kakrsnakoli seksualna dejanja -- neameriska pocetja -- omembo zakonoloma -- nespodobnosti z zivalmi -- dopuscanje in povelicevanje nasilja med ljudmi -- zlorabo zivali etc. Johnson je ugotovil, da skoraj ni dela v moderni nemski literaturi, ki bi prestalo nadzor p.t.a.s of S.A. Vec podrobnosti najdete v njegovi knjigi na straneh 399 do 401. Po skoraj 25 letih, od kar je knjiga izsla, me tako zgolj zanima, ce ima slovensko drustvo kaksno povezavo s p.t.a.s of S.A. Ali pa je to zgolj znamenje, kako dolgo traja, da pridejo pridobitve svobodnega sveta tudi v nase kraje? Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 27 23:06:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 27 Oct 2004 23:06:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Odnos_staršev_do_leposlovja Message-ID: <005801c4bc68$c591bda0$6500a8c0@Uporabnik> From: "IBor" To: Subject: odnos_starsev_do_leposlovja=3F Date: Wed, 27 Oct 2004 18:27:03 +0200 Sem absolvent slovenistike (pedagoska smer) in kot dolgoletni honorarni = instruktor slovenscine opazam, da le redki starsi dejansko prebirajo = knjige, ki naj bi jih njihovi otroci prestudirali za maturo, obenem pa = je njihovo poznavanje leposlovja milo receno - porazno. Na svojih = instrukcijah sem se tako ze navadil veleumnih izjav (Pazite! Od = starsev!), da je Trubar napisal Desetega brata, da je Preseren tako ali = tako samo pil, in da se vse znanje slovenscine (se vedno) zacne in konca = pri Toporisicu.=20 Kako naj torej starsi vrednotijo, kaj naj otrok bere in kaj ne, ce sami = nimajo za to ustreznega vedenja? Izjeme so seveda izvzete. =20 Iz lastnih izkusenj (individualni pogovori z okrog 150 ucenci, dijaki in = maturanti razlicnih ljubljanskih osnovnih in srednjih sol tekom 6-7 let = moje instruktaze slovenscine) lahko zagotovim, da dijaki=20 (pre)berejo zgolj in samo tisto, kar jim nalozijo ucitelji (po liniji = najmanjsega odpora), ali pa se celo tega ne. Lazje je pac stvar od nekje = preplonkati, prepisati, itd... Vecina starsev iz mojih opazanj zelo = redko spodbuja otroka, naj bere tudi druge leposlovne knjige, poleg = tistih, ki jih itak morajo obvezno precitati za domace branje (zlasti v = srednji soli). Ocitno se med starsi pojavlja trend, da pri svojih = otrocih veliko raje vidijo pozitivno oceno pri anglescini ali = matematiki, kot pa recimo vzorno in tekoce napisan literarni esej, ki je = ponavadi v veliki meri rezultat rednega branja razlicnega leposlovja (in = s tem seveda bogatenja maternega jezika)... =20 Kaj bi torej starsi znali priporociti svojemu otroku, naj vzame v roke = za maturo? Mogoce Trubarjevega Desetega brata? Robert Zavbi From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 28 22:54:22 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 28 Oct 2004 22:54:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Oh_ti_starši_ Message-ID: <004d01c4bd30$4f201900$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Igor Saksida" Cc: "'Miran siol'" Sent: Thursday, October 28, 2004 9:33 PM Subject: Na grmado z njimi! (izšlo danes tudi v Večeru) Ob prispevku Izbor branja z napako (DELO, 22. 10. 2004) se čutim tako rekoč izzvanega, da o knjigi, ki je bila v njem označena kot sporna, spregovorim kot literarni zgodovinar in tudi kot nekdanji predsednik strokovne komisije za večernico. Ta komisija je namreč za leto 1998 ugledno literarno nagrado časopisne hiše Večer podelila prav knjigi Princeska z napako Janje Vidmar, delu, ki da je po mnenju Društva pobuda za šolo po meri človeka problematično, saj da Slovence prikazuje predvsem kot ksenofobe, učitelje pa kot usekane. Vendar ni namen tega mojega razmišljanja, pa tudi prostora (žal) ni za to, da bi podrobno razpravljali o resnični temi besedila, o njeni kompleksnosti in pretresljivosti: o sodobnem barbarstvu našega krasnega časa, o pregnanih in ponižanih, odrinjenosti in nasilju. In tudi ni smiselno, da bi podrobno predstavljali člane strokovne žirije, ki je delo nagradila - kdo bi utegnil zamahniti z roko in reči: Ah, tudi ta komisija je (bila) pod vplivom tiste in take in ene same Ideologije, tiste >ne naše<, saj veste ... In strokovni razlogi, ko gre za >našo stvar<, ne odtehtajo novih idejnih vrlin, zato niso nič pomembni - kot ni pomembno niti mnenje Slavističnega društva in drugih strokovnih komisij. - A glej si ga no: kakšno čudovito naključje! Princeska z napako je pozlačena tudi z zelo ugledno tujo nagrado >Parole senza frontiere< (Besede brez meja). Tej menda ne bodo oporekali strokovnosti in ideološkosti, ali pač? Nagrado je knjiga prejela na mednarodnem natečaju s tematiko spodbujanja sožitja, strpnosti in miru med narodi. Strpnosti? Sožitja? Miru? Koliko vsega tega >veje< iz besed cenjenega društva? Koliko razumevanja za pisateljsko svobodo, po kateri lahko pisatelj slika tudi noč, da bi srce zakoprnelo po čisti luči - kot bi rekel Ivan Cankar, na katerega tekmovanju je bila tema tudi imenitna knjiga Janje Vidmar. In >temne teme< so, pa naj nam bo kot staršem všeč ali ne, v slovenski in seveda tudi v tuji mladinski književnosti v razmahu: ustvarjalci tako že v slikanicah za najmlajše prikazujejo stisko ob razvezi staršev, smrt, vojno in koncentracijska taborišča, bolezen najbližjega, spolno zlorabo otroka in homoseksualnost. Kako visoka bi morala biti grmada, da bi nanjo spravili vse, kar je nastalo pod peresi starejših in sodobnih ustvarjalcev, ki jih seveda prebirajo vse generacije, starejše in sodobne? Bodo po novem skupaj pred pragom učilne zidane goreli Ingoličeva Gimnazijka ter Kaja in njena družina Polonce Kovač, Avtomoto mravlje Jožeta Snoja in Sovražim vas Berte Golob? Mislim, da temu ne bi smelo in da tudi ne bo tako: toliko je, upajmo, med nami strpnosti in medsebojnega spoštovanja, da lahko v berilih za slovenščino vidimo kot napredek to, da sta v njih skupaj Mirko Kunčič in Matej Bor. Kajti vzgojnost in etičnost je za branje literature važna stvar, zunajliterarno pa je le to, kar se literaturi vsiljuje >od zunaj<. In zato je najmanj nenavadno, da lahko nekdo razume njeno Princesko kot >nevzgojno<. Videti, razumeti, ovrednotiti, tudi kritizirati to, da lahko celo par metrov od naših varnih gnezd živi nekdo, ki ga je življenje brez njegove krivde vrglo v čas ledu in samote, je najbolj vzgojna stvar na svetu. Bolj vzgojna od vsakršne vzvišene pridige otroku, od vsakega seznama kreposti in pregreh, od vsakega vrlega otroškega zgleda - kar vse je bilo značilno npr. za slovensko mladinsko književnost v 19. stoletju. A za kaj takega, za torej pravo vzgojnost sodobne mladinske književnosti, je treba z našimi mladimi bralci v šoli in zunaj nje razvijati prav tisto kritičnost in presojo, ki jo ta ali oni starš v svojih razmišljanjih pogreša. Nevednost o problemih namreč vedno povzroči več škode kot znanje o njih, pravi znani ameriški profesor. Verjamem mu. Dr. Igor Saksida, izr. prof. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Nov 4 19:52:53 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Thu, 4 Nov 2004 19:52:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <00e801c4c2a0$52ef8000$6f0ff9c2@FF> Letošnje popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 11. novembra. Zbor na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Prihod v Litijo ob 7.20, kjer se nam pridružite Štajerci in Zasavci. Na Čatež pridemo ok. 15.00, kjer bomo v gostilni Ravnikar jedli enolončnico. Odhodi vlaka iz Velike Loke nazaj v Ljubljano: za neučakano manjšino ob 16.30, za večino ob 18.35. V Ljubljani bomo ob 19.50. Kupite si povratne karte Lj-Litija, Velika Loka-Lj. Neto hoje ok. 6 ur, trase ok 25 km. Imejte primerno obutev za 6 -8 ur hoje in Levstika. Aleš Bjelčevič, Miran Hladnik -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041104/dcec87be/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 20:08:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 4 Nov 2004 20:08:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <003e01c4c2a1$9c04cce0$6500a8c0@Uporabnik> From: To: "slovlit" Subject: Litija-Čatež Date: Thu, 4 Nov 2004 19:52:53 +0100 Letošnje popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 11. novembra. Zbor na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Prihod v Litijo ob 7.20, kjer se nam pridružite Štajerci in Zasavci. Na Čatež pridemo ok. 15.00, kjer bomo v gostilni Ravnikar jedli enolončnico. Odhodi vlaka iz Velike Loke nazaj v Ljubljano: za neučakano manjšino ob 16.30, za večino ob 18.35. V Ljubljani bomo ob 19.50. Kupite si povratne karte Lj-Litija, Velika Loka-Lj. Neto hoje ok. 6 ur, trase ok 25 km. Imejte primerno obutev za 6-8 ur hoje in Levstika. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 6 14:16:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 6 Nov 2004 14:16:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistično_društvo_Slovenije Message-ID: <001d01c4c402$e5f601e0$6500a8c0@Uporabnik> Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html je v delu spletišče Slavističnega društva Slovenije. Preverite, komentirajte, predlagajte. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 13:28:38 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 7 Nov 2004 13:28:38 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: The spelling of "euro" in Slovenian Message-ID: <005101c4c4c5$5064c800$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran'" Sent: Sunday, November 07, 2004 7:14 AM Subject: FW: The spelling of "euro" in Slovenian Miran, v vednost, nisem še uspel odgovoriti, lahko pa mu posredujemo vse, kar si objavil na Tvojemlitu. [...] Marko -----Original Message----- From: Aino Piehl [mailto:apiehl na kotus.fi] Sent: Wednesday, November 03, 2004 2:31 PM To: marko.jesensek na uni-mb.si Subject: The spelling of "euro" in Slovenian Dear Mr. Jesensek, I would be very grateful for all information I can get about the spelling and usage of the word "euro" in Slovenian. I know that there has been a dispute about how the word is written in the Constitution of the EU. Has there been a public discussion about this in Slovenia? Which spelling have You decided to use, or are there several opinions? Of course, there is nothing to be done now about the EU constitution: it is printed with "euro" in all language versions. But I think the madness should end there, and all languages should be able to use their own spelling in other EU texts. We had problems with the euro also in Finnish, because the printed text on the notes is not correct according to the Finnish grammar either (nor in French, Spanish or Portuguese, as You know). The matter was decided by the officials of the Ministry of Finance and the Bank of Finland. The linguists were not consulted nor was there any discussion in the public arena. So we got new notes and coins with incorrect grammar. Still, there were a few Finns who insisted that the word "euro" could not be declinated, because it wasn't done on the notes and coins. There were others who thought that we must follow the international (=English) practice in all matters of euro in writing, and not our own. My research institute Kotimaisten kielten tutkimuskeskus and our telephone service got a lot of bewildered questions. We offered co-operation to the ministry of Finance and they published a leaflet about euro that contained besides other practical information, also guidance about writing and spelling "euro". It was distributed to every Finnish household. We put the guidelines also in the Internet, and it was our most popular site for several months. Best regards, Aino Piehl, senior researcher, Kotimaisten kielten tutkimuskeskus (Research Institute for the Languages of Finland) www.kotus.fi From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 13:54:03 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 7 Nov 2004 13:54:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabila_članki_predavanja_knj ige_=2E=2E=2E Message-ID: <005901c4c4c8$dd01c300$6500a8c0@Uporabnik> Izšla je 56. številka biltena Letter Society for Slovene Studies (ur. David F. Stermole): http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newsletters.html. V njem beremo program ameriškega slavističnega kongresa (AAASS), kjer sta med drugimi na programu tudi Marko Juvan in Jurij Fikfak. 16. 11. 2004 bo ob 11.00 v veliki sejni sobi Pedagoške fakultete v Mariboru zagovarjala disertacijo Blanka Bošnjak. Njen naslov je Tipološki premiki v strukturi sodobne slovenske kratke proze s poudarkom na mrežni, sintagmatski in paradigmatski analizi. 9. nov. 2004 bo Boža Krakar Vogel na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedla javno predavanje ob izvolitvi v redno profesorico. Naslov Realizacija nekaterih načel književnega pouka v novi srednješolski antologiji branja. 10. 2. 2005 pripravlja SAZU strokovno zborovanje ob 100-letnici rojstva Bratka Krefta; prijave z referati do 15. decembra 2004. Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje natečaj za najlepšo slovensko knjigo 2004. O pogojih preberite na www.gzs.si/knjizni_sejem, prijave do 17. novembra 2004. 9. nov. 2004 je predsednik Drnovšek odlikoval z redom za zasluge pri uveljavljanju slovenske kulture in jezika v Italiji ter za znanstveno in strokovno delo častno članico SDS Lojzko Bratuž. ======== V pismih bralcev v Delovi Sobotni prilogi 6. nov. 2004 (31) Milan V. Smolej komentira intervju s salzburškim slavistom Ottom Kronsteinerjem; informacija o članku tudi v http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika47.html. Kakšne knjige so po meri šolarjev? je naslov članka v Delu 5. 11. 2004, str. 14, v katerem novinarka Mimi Podkrižnik sprašuje Vlada Pirca in Miha Mohorja o selekciji berila pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Temovanja se udeležuje do 7000 osnovnošolcev in do 3500 srednješolcev, na vseslovenski finale pa se jih uvrsti petina. 800 staršem, ki so protestirali proti izbiri nagrajene Princeske z napako Maje Vidmar, poskušajo dopovedati, da predvsem taka problemska literatura odpira vprašanja in da krute realnosti pred otroki ni mogoče skrivati. Ker je književnost tudi hoja po robu, bi ob upoštevanju skrajno moralističnih principov ostali brez naslovov. ====== Nove knjige. Marija Stanonik: Slovstvena folkloristika: Med jezikoslovjem in literarno vedo (Ljubljana: Založba ZRC, 2004), 503 strani. Alenka Jenstrle Doležal: Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Ljubljana: SM, 2004. Izšla bo knjiga Mete Grosman Zagovor branja: bralec in književnost 21. stoletja, cena v predprodaji 3500 sit, naročila na www.zalozba-sophia.si. Uredniška mila prošnja: potlačite sramežljivost in sporočajte redno o svojih dosežkih: knjigah, razpravah, konferencah, simpozijih, projektih, ustvarjalnih ali jezikovnih dilemah ..., na naslov slovlit na ijs.si -- pri obliki dokumenta izberite txt namesto html. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 7 18:35:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 7 Nov 2004 18:35:46 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Slovenscina v Kijevu in eno dopolnilo Message-ID: <004601c4c4f0$385e0f20$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "bogdan" To: Sent: Sunday, November 07, 2004 4:05 PM Subject: Slovenscina Dober dan! We are the students of Kyiv Slavistic University in Ukraine. We are learning Slovenian language for 1,5 year and don't have enough book or newspapers, magazines in Slovene. Last year Meta Lokar sent us some books for beginners but we need some intermediate-base books in Slovenian. If you have such possibility to send us them Please be so kind - Some learning books and some simlpe mystery books like that in Delo or smth else, some don't needed newspapers. We would really appreciate that !!! Hvala lepa za vse, Our mailing adress: Bogdan Borodiychuk / KSU 22, 2 corp, 9 Willliams St Kyiv, Ukraine 03191 ===== Pozabil sem napisati, da ima Boza Krakar Vogel v torek predavanje ob 18.00 v predavalnici st. 4 na Filozofski fakulteti. lp miran From Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at Mon Nov 8 08:51:57 2004 From: Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at (Herta Lausegger) Date: Mon, 08 Nov 2004 08:51:57 +0100 Subject: [SlovLit] VABILO_Lingvisticni dnevi v Trnavi od 27. do 29.01.2005 Message-ID: Vabimo Vas na "Lingvisticne dneve v Trnavi 27. - 26.01.2005" Filozofska fakulteta Univerze Sv. Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaskem in Gesellschaft f*r Sprache und Sprachen e.V. vabita na mednarodne lingivisticne dneve: Linguistik Tage in Trnava SPRACHE UND SPRACHEN IM MITTELEUROP*ISCHEN RAUM 14. Jahrestagung der GeSuS e.V. Linguistik-Tage Trnava, 27.-29.01.2005 Rok za prijavo: 30. november 2004 Vabim Vas tudi osebno kot slavistka, da z referatom sodelujete v nasi slavistini sekciji. Veseli bomo Vase udelezbe. http://www.ucm.sk/FF/Slovensky/Katedry/nemcina/final_dt/deutsch/aktualdt.htm Lepo pozdravljeni dr. Herta Maurer-Lausegger Dr. Herta Maurer-Lausegger Universit*t Klagenfurt Fakult*t f*r Kulturwissenschaften Institut f*r Slawistik Universit*tsstra*e 65-67 A-9020 Klagenfurt Tel. ++43 (0) 463/2700-2615 Fax: ++43 (0) 463/2700-2699 Mobil.Tel. ++43 (0) 664/133 51 02 E-mail: herta.lausegger na uni-klu.ac.at Homepage: http://www.kwfilm.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 8 14:41:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Nov 2004 14:41:18 +0100 Subject: [SlovLit] Re: predavanje v oxfordskem lingvisticnem krozku Message-ID: <001b01c4c598$a1a3bd60$364602c1@ff.unilj.si> From: = Nada_Šabec?= To: Subject: Re: predavanje v oxfordskem lingvisticnem krozku Date: Sun, 7 Nov 2004 17:41:31 +0100 Lepo pozdravljeni! Tista "mila prošnja" na koncu poste me je spodbudila, da sporočim, da sem imela 26. oktobra 2004 predavanje z naslovom "Linguistic, Social and Cultural Dimensions of Slovene-English Language Contact" v lingvističnem krožku Univerze v Oxfordu (Linguistic Circle of Oxford). Predavanje je bilo izredno dobro obiskano in pospremljeno z živahno in zanimivo diskusijo. Vabilo oz. obvestilo je mogoče najti na naslednjem naslovu http://www.ling-phil.ox.ac.uk/seminars/LingcircleMT04.htm (oz. se gre z Googlom na University of Oxford in tam poišče linguistic circle). [...] Nada Šabec ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 8 18:15:16 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 8 Nov 2004 18:15:16 +0100 Subject: [SlovLit] = dve_literarni_vabili_in_eno_jezikoslovn o_malo_založeno Message-ID: <000801c4c5b6$855868e0$6500a8c0@Uporabnik> Od: Marijan Dovič [marijan.dovic na zrc-sazu.si] Poslano: 8. november 2004 12:18 SDPK - Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje iz cikla "Avtopoetike slovenskih pesnikov in pisateljev" Kajetan Kovič: Povabilo v delavnico Predavanje bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP), Tomšičeva 12, v ponedeljek, 15. novembra 2004, ob 19.00. ====== Zadeva: Zagovor magistrske naloge Tadeje Tratnjek - obvestilo Spoštovani, Da bi poživili pretok novih raziskav v zainteresirano javnost, smo se v SDPK odločili, da bomo svoje člane obveščali tudi o zagovorih magistrskih in doktorskih del na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF. Prilagamo prvo takšno obvestilo: Zagovor magistrskega dela Tadeje TRATNJEK z naslovom Preinterpretacija agape v Pirjevčevi študiji o Bratih Karamazovih bo potekal v četrtek, 11. novembra 2004 ob 10.00 v sejni sobi (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani. ======= Od: sdjt-l-bounces na ijs.si namesto Spela Vintar [spela.vintar na guest.arnes.si] Poslano: 21. oktober 2004 11:15 Zadeva: [SDJT-L] Jezikovnotehnološka predavanja Z veseljem vas obveščamo, da bo v letu 2004/2005 stekel nov niz predavanj na temo jezikovnih tehnologij, računalniške obdelave jezika in korpusnega jezikoslovja s krovnim naslovom Jezikovnotehnološki abonma (ljubkovalno JOTA, http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html). Jota si bo prizadevala privabiti čim širši izbor domačih in tujih predavateljev, ki bodo v nekoliko bolj sproščenem vzdušju predstavili različne raziskovalne in predvsem aplikativne vidike jezikovnih tehnologij. Predavanja bodo v poznopopoldanskih urah v prostorih Centra za slovenščino, Kongresni trg 12, v drugem nadstropju. Prva JOTA se bo delila v četrtek, 18. novembra 2004, ob 18.00 na temo Topic Segmentation, predaval pa bo dr. Gael Dias z Univerze Beira Interior, Portugalska. Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite ali/in poveste naprej! Če želite, da vas o Jotinih zmenkih redno obveščamo, pa niste član/-ica društva SDJT, odgovorite na to sporočilo. Za OO Špela Vintar sdjt-l mailing list sdjt-l na ijs.si http://mailman.ijs.si/listinfo/sdjt-l From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 9 13:48:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 9 Nov 2004 13:48:48 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Fw: evri in jeziki Message-ID: <20041109124848.5C6C87B49B9@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Tue, 9 Nov 2004 13:33:08 +0100 From: skol na gimb.org To: "Miran siol" Subject: evri in jeziki V luči nedavnih razprav o evrih, bi bil za slovlitovce morda zanimiv tudi tale članek o jezikovnih težavah v Švici, zlasti zaradi prevlade angleščine (članek je kajpak v angleščini). Samo Koler Gimnazija Bežigrad http://www.swissinfo.org/sen/swissinfo.html?siteSect=105&sid=5320369 From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Wed Nov 10 12:52:48 2004 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Wed, 10 Nov 2004 12:52:48 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: VABILO V torek, 16. 11. 2004, ob 16.20 v predavalnici 345 bo na Oddelku za klasično filologijo predaval Gábor Bolonyai, predstojnik Oddelka za grščino Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti. Naslov predavanja je: Aristotel o tipih govorov. Predavanje bo v angleščini. vljudno vabljeni. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 14:13:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Nov 2004 14:13:53 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Studio ob 17h danes Message-ID: <004001c4c727$21ccac10$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, November 10, 2004 8:47 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: Studio ob 17h danes ----- Original Message ----- From: To: Sent: Monday, November 08, 2004 1:17 PM Subject: Studio ob 17h danes > Dragi kolegi in kolegice, > > v današnji oddaji Studia ob 17 bo predvajano omizje na temo lektoratov > slovenščine na tujih univerzah, ki je bilo posneto sredi septembra. > Pogovora smo se udeležili Simona Kranjc, Mateja Tirgušek, Saška > Štumberger, Uroš Urbanija, Andrej Šurla in Mojca Nidorfer Šiškovič. > > Vabljeni k poslušanju. > > MNŠ ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 14:35:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Nov 2004 14:35:17 +0100 Subject: [SlovLit] Spletne novosti Message-ID: <004601c4c72a$1fc5ff40$364602c1@ff.unilj.si> Tretja letošnja številka Slavistične revije je posvečena sedemdesetletnici akademika profesorja Matjaža Kmecla - jubilejni nagovor mu je sestavil njegov učenec Miran Hladnik (http://www.ijs.si/lit/okmeclu.html-l2), bibliografijo pa Anka Sollner Perdih. Številko sestavljajo trije literarnoteoretični oz. literarnozgodovinski prispevki, in sicer Nacionalna ideja in narodni nazor v luči slovenskega romana od 1909 do 1997 Franca Zadravca, Problem vrstnega razlikovanja v kratki prozi Toma Virka in Govekarjeva afirmacija Émila Zolaja Toneta Smoleja, sledita dva jezikoslovna prispevka - Besedotvorna teorija Ju. D. Apresjana na poti k tipologiziranju slovarske večpomenskosti Jerice Snoj in Problemi in perspektive jezikovnega sporazumevanja v sodobnem svetu Janusza Bańczerowskega. Med ocenami - zapiski - poročili lahko preberemo oceno poskusnega snopiča Frazeološki slovar slovenskega jezika, ki jo je napisal Jürgen Petermann, poročilo Iva Pranjkovića Pomemben zbornik o večjezičnosti in prispevek Marine Zorman o slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja. -- Zoltan Jan ============= Poleg novega spletišča Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) je treba opozoriti še na naslednje: 4. knjiga Belih menihov Ivana Zorca (http:/www.ijs.si/lit/menihi.html-l2), popravljena sta oba sonetna venca sonetnih vencev Valentina Cundriča Molitvenik peščeni (http://www.ijs.si/lit/cund1.html-l2) in Terjatve (http://www.ijs.si/lit/cund2.html-l2), od Hladnikovih člankov so bili pospleteni prispevek za radio o Alamutu (http://www.ijs.si/lit/alamut_radio.html-l2), precej je bilo novosti v bibliografiji prevodov slovenskega leposlovja v angleščino (http://www.ijs.si/lit/slov_lit.html-l2), o rivalstvu med Gradnikom in Župančičem govori članek http://www.ijs.si/lit/osle.html-l2, o razmerju računalniki-slovenščina serija prispevkov za tržaški radio http://www.ijs.si/lit/ts1.html-l2, o slovenski literarni vedi na internetu se da v angleščini prebrati na http://www.ijs.si/lit/kiel.html-l2, o poskusni kritični izdaji Gradnikovih Pesmi o Maji pa na http://www.ijs.si/lit/eizdaje.html-l2; druge reči se najdejo pod letnico 2004 v http://www.ijs.si/lit/hlad_bib.html-l2. lp miran ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From polona.dezelak na email.si Thu Nov 11 13:51:58 2004 From: polona.dezelak na email.si (=?UTF-8?B?UE9MT05BIERFxb1FTEFL?=) Date: Thu, 11 Nov 2004 13:51:58 +0100 Subject: [SlovLit] PESTRNA V 4. RAZREDU Message-ID: <200411111251.iABCpwpW026516@www2.email.si> Pri vsej najini radovednosti in poizvedovanju v kolektivu in širši okolici pedagoških delavcev na dobiva odgovora na vprašanje, zakaj je Pestrna obvezno branje v četrtem razredu. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujanje in razvijanje bralne, knjižne in književne kulture, predvsem med otroki in mladimi. V svojih prizadevanjih se društvo povezuje z različnimoi strokovnjaki, midve pa še vedno nisva dobili odgovora na vprašanje, zakaj je v 4. razredu devetletke edina obvezna knjiga za BZ Pestrna, ostale si učenci izberejo. Kot slavistka in pedagoginja ne vidiva pozitivnega vpliva na razvoj, miselnost, čustvovanje, razumevanje ... Še več, prepričani sva, da delo ni primerno za devet let stare otroke. Prosili bi vas za mnenje, saj nikjer ne zaslediva meril, po katerih so knjige izbrane oz. nama niti učiteljice, ki v četrtem razredu poučujejo, ne znajo utemeljiti načina izbire knjig. Na kakšen način Pestrna devetletnika spodbuja pri ljubezni do branja? Nikakor ne dvomiva v kvaliteto leposlovnega dela, ampak v izbor. Morda se motiva, zato vas prosiva za mnenje. Lepo vas pozdravljava, Vera Gomaz Repovž in Polona Deželak ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 12 17:01:49 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 12 Nov 2004 17:01:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Kronika_in_Ad=3A_Književnost_v_ šoli Message-ID: <00d701c4c8d0$ecbeda60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran siol" Sent: Friday, November 12, 2004 2:17 PM Subject: RE: čestitam ... Dragi Miran, Hvala lepa za KRONIKO. Ko sem ponovno prebirala mnenja društva staršev in odgovore z mešanimi čustvi (pretežno težkim srcem), sem se še bolj čudila vsemu. Najprej v tolažbo: taki odzivi staršev in drugih posvečenih so že tradicionalni pojav na mednarodnem prizorišču: zdaj tako že vsi vse vedo! In vsakdo ima svojo osebno predstavo o demokraciji. Danes sem dobila novo spraševanje o PESTRNI...Sicer pa načelno nimam nič proti delovanju društev staršev, če bi ga le smiselno usmerjali... Ustanovili so že MEDNARODNO ZDRUŽENJE ZA PREMAGOVANJE ODPORA DO ŠOLE (angl. International Consortium on School Disaffection), poročilo o katerem je naslovljeno "Ali naše šole puščajo otroke na cedilu" (Unesco glasnik, dec. 2003). Bolj pesimistični kolegi predvidevajo, da bo institucionalizirane šole nadomestilo izobraževanje na daljavo in šole ne bodo več potrebne (njihova edina dokazljiva pozitivna funkcija je, da spravijo otroke s ceste), t.i. domače šolanje brez udeležbe v razredu pa je mogoče že več let v veliko državah, menda uradno tudi pri nas. Manj pesimistični kolegi z univerz pa pravijo, da zadnja leta učijo bolj branje in pisanje (dobesedno, se pravi ne ustvarjalno pisanje), ker vpis na programe književnosti postaja nezanimiv za 'potrošnike' študija. Ali ste se že kdaj spraševali o kakšnem sodobnejšem konceptu književnosti, ki bi omogočal bolj prepričljiv pouk tudi za tiste, ki sicer uradno izjavljajo sovraštvo do branja in književnosti (pri nas vse več študentov, ki so sicer prav dobri in odlični na maturi!)? Mogoče npr. književnost kot družbeni diskurz (R. Fowler) ali književnost kot govorno dejanje (M. L. Pratt) in številne variante širše sistemske teorije (Schmidt, Olsen), ki tudi za književni pouk predvideva opredeljivo vlogo 'literarne socializacije', ki jo je mogoče zagovarjati brez ugovora, da je na pamet učenje imen in naslovov nezanimivo. 'Ustaličeni kanoni' že vse od poznih 60ih let povzročajo odpor in proteste. Medgeneracijske razlike se tako večajo, da bi to ne smelo več biti nepričakovano. Društvu staršev pa bi lahko odgovorili, da imajo umetnostna besedila zgolj pomenski potencial, ki ga polni in realizira bralec. Če starš ali starši bere/jo Zupana kot pornografijo, je to mogoče razložiti prevdsem z vsebino njegovega/njihovega osebnega mentalnega sveta in medbesedilnih izkušenj z branjem pornografije. Da so odzivi mladih bralcev nepredvidljivi, so dokazale pripovedi o Harryju Potterju in podobna uspešna besedila, za katera niti založniki niso znali predvideti priljubljenosti. Pa bi kar starši vedeli, kaj in predvsem KAKO brati! Bodi lepo meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 18:22:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 18:22:56 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <00ec01c4ca6e$95e8ece0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Kristina Janež" To: Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM Subject: Zdravljica Dober dan! Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica in imam vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče veste kdo je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! Lep pozrav Kristina, Gimnazija Bežigrad, 2.j From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 19:05:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sun, 14 Nov 2004 19:05:19 +0100 Subject: [SlovLit] Usoda branja (in en popravek) Message-ID: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> Pri ameriški humanistični fondaciji beležijo 10-odstotni upad branja od 1982 dalje (http://www.nea.gov/pub/ReadingAtRisk.pdf); pri mladih je osip bralcev še večji. Gre samo za novo obliko stare skrbi, ki jih rojevajo tehnološke spremembe v komunikaciji, ali za čisto nov proces? Kakšne so njegove posledice za vzgojo, kulturo in umetnost, si zastavljajo vprašanje ameriški humanisti (http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0343.html). ======= Ob nedavni časopisni knjižni akciji in zdajšnji časopisni prodaji devedejev (knjiga in DVD za samo 1000 sit) Samo Rugelj v sobotnem Delu (Med kioskom in internetom, 13. nov. 2004, 31) kaže na nefleksibilnost knjižnega trga v primerjavi s trgom drugih medijev, kar zlasti pri nas knjigo draži in je vzrok za to, da ljudje posegajo po drugih medijih. ======= From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 10, 2004 6:11 PM Subject: Re: [SlovLit] Spletne novosti Spoštovani kolegi, naj popravim nesporazum. Predstavitev 3. številke Slavistične revije nisem pripravil jaz, pač pa Andreja Žele, ki se ji priporočamo za nadaljnje obveščanje. Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 19:26:02 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 19:26:02 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <007b01c4ca77$66b6ee00$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran" Sent: Sunday, November 14, 2004 7:11 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Tudi mene bi zanimalo, katera oseba je izbrala Prešernovo Zdravljico za > državno himno Slovenije. > Na oder z njim, da mu bomo mogli zaploskati! > Franc Kattnig, Rožek na Koroškem > > ----- Original Message ----- > From: "Miran" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, November 14, 2004 6:22 PM > Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Kristina Janež" > > To: > > Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM > > Subject: Zdravljica > > > > > > Dober dan! > > Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica in > imam > > vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče > veste > > kdo > > je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. > > Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! > > Lep pozrav Kristina, Gimnazija > > Bežigrad, 2.j From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sun Nov 14 22:18:27 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sun, 14 Nov 2004 22:18:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <00d701c4ca8f$a08f5aa0$0f0ef9c2@FF> Iz Litije do Čateža smo šli po istem urniku kot zmeraj: deset do sedmih v Litijo in deset do osmih prišli nazaj: 13 ur. Študentom je slovenistika zato plačala pol dnevnice v obliki mineštre, pite in pijače na Čatežu. Dežja ni bilo, blata pa veliko. Bilo nas je 23; tradicionalnih vodičev Hladnika in Alojzije Zupan ni bilo, bila pa sva Peter Svetina s celovške slavistike in Aleš Bjelčevič. Študentov je bilo 21, večinoma brucev in ok. trije iz tretjega letnika in dve absolventki. Tistih študentov, ki so prejšnje dni zelo navijali za to, da bi se ena ekipa na poti zgubila (tako kot včasih), ni bilo oz. so se zgubili že na poti na štacjon. Namesto "kdo se boji črnega moža" smo se šli "a je kaj trden most." Zmagala je vrsta za Petrom Svetino in to samo zato, ker sem jaz imel ene stare Jugoplastikine čevlje s plastičnim podplatom. Ustavili smo se v Bojčevi zidanici (to je tista, kjer se razbežijo kure); gospod in gospa sta bila spontano prijazna, dala sta nam zastonj piti in jedli smo vroč kostanj. Pokazala sta sliko stare zidanice. Povedala sta, da se je njih zmeraj reklo pri Bajcu in ne pri Bojcu. (Podobno piše tudi Slodnjak v ZD 4, str. 439, op. 13). Vino za popotnico sta dala po 500 tolarjev za liter in pol (nekje drugje smo ga dobili za 900 in tja ne bomo več šli). Na Čatežu so v gostilni Ravnikar, kot ponavadi, samo za nas odprli gostilno in nas res prijazno postregli, čeprav nas je bilo štirikrat manj, kot smo napovedali. (Razpon zadnjih let se giblje med 70 in 90, ekstremi pa do 40 resp. 110). Za naslednje leto so si v koledarju že obkrožili četrtek, 10. november. Na Čatež sta se malo pred štiro popoldne pripeljala še Miran Hladnik in Irena Novak Popov. Pite je za njiju na žalost zmanjkalo. Potem smo šli na vlak. Zmatran ni bil noben. Bruci so bili celo polni novih predlogov (Pohorje, Uršlja gora, Peca). Bomo videli. Še eno vprašanje: jaz sem bil do predvčerajšnjim živo prepričan, da popotovanje ni še nikoli odpadlo (enkrat smo gazili sneg, drugič pa sva šla z Boštjanim Lajovicem sama, da se ketna ne strga). Potem pa sem v sobodo zvedel, da je bil menda enkrat dež in da sem jaz študentom na postaji rekel, naj grejo domov. Če je to res, prizadete, pa tudi druge, vabim na kolesarsko varianto - kakšno od suhih sobot ali nedelj. Bi pa rekel, da bo treba kolesariti v obe smeri, če vam je prav. Aleš Bjelčevič From jaka na jaka.org Mon Nov 15 02:16:29 2004 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Mon, 15 Nov 2004 02:16:29 +0100 Subject: [SlovLit] Usoda branja (in en popravek) In-Reply-To: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> References: <003101c4ca74$82037be0$6500a8c0@Uporabnik> Message-ID: <4198036D.7000200@jaka.org> ena pripomba o branosti, ne da bi pogledal spletni vir. pogosto se za branje smatra zgolj branje tiskanih medijev, s knjigo kot nespornim favoritom. je pa tudi tako, da se bere tudi iz digitalnih medijev (ekran s podatki iz interneta, SMS sporočila, IRC, instant messengerji in podobno) skratka, pogosto se opuščanje medija tiska razume kot opuščanje branja, medtem, ko gre morda zgolj za zamenjavo dominantnega medija, ki pa se nič manj ne bere lp, jaka Miran siol , , 14.11.2004 19:05: >Pri ameriški humanistični fondaciji beležijo 10-odstotni upad branja od 1982 >dalje (http://www.nea.gov/pub/ReadingAtRisk.pdf); pri mladih je osip bralcev >še večji. Gre samo za novo obliko stare skrbi, ki jih rojevajo tehnološke >spremembe v komunikaciji, ali za čisto nov proces? Kakšne so njegove >posledice za vzgojo, kulturo in umetnost, si zastavljajo vprašanje ameriški >humanisti >(http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0343.html). > >======= > >Ob nedavni časopisni knjižni akciji in zdajšnji časopisni prodaji devedejev >(knjiga in DVD za samo 1000 sit) Samo Rugelj v sobotnem Delu (Med kioskom in >internetom, 13. nov. 2004, 31) kaže na nefleksibilnost knjižnega trga v >primerjavi s trgom drugih medijev, kar zlasti pri nas knjigo draži in je >vzrok za to, da ljudje posegajo po drugih medijih. > >======= > >From: "Zoltan Jan" >To: "Miran Hladnik" >Sent: Wednesday, November 10, 2004 6:11 PM >Subject: Re: [SlovLit] Spletne novosti >Spoštovani kolegi, > >naj popravim nesporazum. Predstavitev 3. številke Slavistične revije nisem >pripravil jaz, pač pa Andreja Žele, ki se ji priporočamo za nadaljnje >obveščanje. > >Zoltan Jan > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 22:58:45 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 14 Nov 2004 22:58:45 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <006101c4ca95$1f394000$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran" Sent: Sunday, November 14, 2004 8:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Ne vem, če je moj odgovor stoodstotno točen, a v spominih imam, > da smo v drugi polovici osemdesetih let na osrednji Prešernovi proslavi v > Cankarjevem domu vstali, ko so zaigrali prve tone Zdravljice. Če se prav > spomnim, je bil med pobudniki ali celo pobudnik akcije Matjaž Kmecl, ki nas > je k temu dejanju tudi spodbujal že prej. Bilo je zanimivo gledati nekatere > funkcionarje, ki so se sprva malo obotavljali - a tedaj je večina > obiskovalcev že stala - in izkazovala spoštovanje - naši himni. Pozdrav! > Breda Pogorelec ====== Po enem viru je skupščina sprejela Zdravljico za državno himno 27. sept. 1989, po drugem pa 29. marca 1990. O avtorju predloga dokumenta ne poročata. lp miran ====== > ----- Original Message ----- > From: Miran > To: SLOVLIT > Sent: Sunday, November 14, 2004 7:26 PM > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Franc Kattnig" > > To: "Miran" > > Sent: Sunday, November 14, 2004 7:11 PM > > Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > > > > Tudi mene bi zanimalo, katera oseba je izbrala Prešernovo Zdravljico za > > > državno himno Slovenije. > > > Na oder z njim, da mu bomo mogli zaploskati! > > > Franc Kattnig, Rožek na Koroškem > > > > > > ----- Original Message ----- > > > From: "Miran" > > > To: "SLOVLIT" > > > Sent: Sunday, November 14, 2004 6:22 PM > > > Subject: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > > > > > > > > > ----- Original Message ----- > > > > From: "Kristina Janež" > > > > To: > > > > Sent: Saturday, November 13, 2004 8:20 PM > > > > Subject: Zdravljica > > > > > > > > > > > > Dober dan! > > > > Sem učenka gimnazije Bežigrad in delam na temo Prešernova Zdravljica > in > > > imam > > > > vprašanje na katerega ne znam odgovoriti in to vprašanje je če mogoče > > > veste > > > > kdo > > > > je izbral Zdravljico za himno? Ime te osebe. > > > > Že v naprej se zahvaljujem, če mi boste lahko pomagali! > > > > Lep pozrav Kristina, Gimnazija > > > > Bežigrad, 2.j From klemnov na email.si Mon Nov 15 10:23:11 2004 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Mon, 15 Nov 2004 10:23:11 +0100 Subject: [SlovLit] Pestrna Message-ID: <200411150923.iAF9NBw1005299@www2.email.si> Pozdravljeni! Naj navedem nekaj razlogov, zakaj Pestrna ni slab izbor branja. Kot oče si želim, da jo moj otrok obvezno prebere, ker: - na otroku razumljiv način pove, da igra, vsakodnevni obrok hrane, ljubezen staršev, toplo zavetje, lastne igrače in, nenazadnje, šola niso (bile) samoumevne stvari - mu bo pomagala razumeti prestali dve tretjini sveta - udarne novice medijev (npr. pred kratkim objavljeno Delovo sliko objokane triletne deklice in dečka, ki morata v Indiji za vsakodnevno preživetje drobiti kamenje), da o TV-dnevniku ne govorimo - verjamem, da bo učiteljica/telj z obravnavo osrednjih tem v knjigi pripomogla/el k njegovi etični rasti in angažiranosti (in ne praznemu vzbujanju krivde, češ, glej, kako se imaš ti dobro) - menim, da smo mu ob vsem (materialnem) blagostanju dolžni razkrivati tudi manj prijetne plati človeške nravi Tudi kot nekdanji otrok bi si želel, da jo prebere, saj so mi bile Bevkove knjige med najljubšimi (je pa res, da Harryja še ni bilo). Povprašal sem tudi starše osnovnošolskih otrok, ki jih poznam, in vsem se je zdela knjiga primerna. Neka mama mi je celo povedala, da jo je otrok zgrožen vprašal, ali je zgodba resnična? To jo je dokončno prepričalo, da je knjiga primerna. Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 13:36:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 13:36:14 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Josip Vandot Message-ID: <002901c4cb0f$b3851d90$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jurij Primožič [mailto:Jurij.Primozic na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 15, 2004 10:06 AM To: slovlit-bounces na ijs.si Subject: Josip Vandot Spoštovani! Opozarjam na knjižno razstavo ob 120-letnici rojstva pisatelja Josipa Vandota. Razstavo je v Slovanski knjižnici pripravil njegov daljni sorodnik Matjaž Bizjak LP Jurij Primožič ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 13:47:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 13:47:53 +0100 Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <002b01c4cb11$53c66510$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Monday, November 15, 2004 8:42 AM To: Miran Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Spoštovani! Zdravica je bila sprejeta za državno himno 27. sept.1989 ob spremembi ustave. O tem je poročal Miran Potrč 14. oktobra Josipu Vidmarju, ko mu je prišel voščit za rojstni dan z Milanom Kučanom, Janezom Stanovnikom, Jožetom Smoletom in Borisom Šinigojem. Pričevanje je zapisano na video-traku. V spominu imam, da jo je intonirala Veliščkova, se pa moram prepričati. Z očetom sva prvič stala pri Zdravljici na otvoritvi Trubarjeve domačije. Živa >----- Original Message ----- >From: "breda pogorelec" >To: "Miran" >Sent: Sunday, November 14, 2004 8:12 PM >Subject: Re: [SlovLit] Fw: Zdravljica > > ============= From: Miha Rus [mailto:MihaR na iolar.com] Sent: Monday, November 15, 2004 12:03 PM To: 'Miran'; SLOVLIT Subject: RE: [SlovLit] Fw: Zdravljica Ali pak slovenska nacionalna himna še naprej ostaja "Naprej zastava Slave", če je Zdravljica državna? Miha ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 14:05:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 Nov 2004 14:05:56 +0100 Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <005001c4cb13$d9ba2a10$364602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: skol@gimb.org [mailto:skol na gimb.org] Sent: Monday, November 15, 2004 12:24 PM To: Miran Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Kolikor vem, velja za predlagatelja takratni predsednik (takratne) SZDL Jože Smole Božiček. Samo Koler > Po enem viru je skupščina sprejela Zdravljico za državno himno 27. > sept. 1989, po drugem pa 29. marca 1990. O avtorju predloga dokumenta > ne poročata. > lp miran > ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 15 20:50:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 15 Nov 2004 20:50:27 +0100 Subject: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <010d01c4cb4c$5c451200$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 15, 2004 2:55 PM Subject: Re: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Pripomba: na Prešernovi proslavi smo ob Zdravljici vstali vsaj > dve leti prej, torej 1988 in 1889 - februarja) - in takrat še ni bila uradna > himna, živo se spominjam, kako nekaterim politikom to vstajanje ni bilo > všeč. Sprejem himne z amandmaji (Potrč Vidmarju) je bil potem le uradna > potrditev tega, kar je med nami zares začel Matjaž Kmecl. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Monday, November 15, 2004 1:47 PM > Subject: FW: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 07:00:29 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Nov 2004 07:00:29 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Zdravljica Message-ID: <009101c4cc6a$bedc6110$1c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, November 16, 2004 9:45 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: Zdravljica Kar zadeva Presernovo Zdravljico, ni odvec navesti, zakaj ta pesem ni izsla v prvi izdaji Poezij. Pesnik je v skrbi, da ne bi ogrozil izida cele zbirke, ze umaknil tretjo kitico, ko pa je dunajska cenzura izlocila se cetrto, je bilo to za pesnika prevec in je kratko-malo umaknil vse kitice Zdravljice. Glede na to bi Preseren na prvo in sedmo kitico omejeno himno tezko se stel za Zdravljico. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj je predlagatelje himne motilo, da so cenzurirali 2., 3., 4, 5., 6. in 8. kitico! Vlado Nartnik ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 12:33:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Nov 2004 12:33:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_bralni_znački Message-ID: <002b01c4cc99$4f5f8860$1c4602c1@ff.unilj.si> Društvo Bralna značka Slovenije vabi na simpozij BRALNA ZNAČKA DANES, ki bo 20. 11. 2004 v Cankarjevem domu, dvorana E 3. 9.00 - 9.30: sprejem udeležencev 9.30 - 10.15: Dr. Meta Grosman: Bralec in književnost - novi pogledi; Kako učencu približati branje leposlovja in ga prepričati o njegovem pomenu (1 P) 10.30 - 12.00: Dr. Dragica Haramija: Kurikularni okviri za uresničevanje mladinske književnosti v vrtcu; Spodbujanje izvenšolskega branja in izbira primernih sodobnih tem v posameznih triletjih osnovne šole (2 P) 12.30 - 13.15: Mag. Tilka Jamnik: Kaj motivira sodobne otroke za branje? (Poročilo o triletni raziskavi Razvoj bralnih zmožnosti z bralno značko) (1 P) 13.30 - 15.00: Manca Perko: Bralna značka danes (okrogla miza) (2 D) Vljudno Vas prosimo, da [...] nam prijavo pošljite po elektronski pošti na naslov bralna.znacka na siol.net. Kotizacija: 3.500 SIT; prosimo, da jo plačate pred začetkom simpozija, na TR št.: 02031-0091695559. Po simpoziju Vam bomo izstavili račun. 30. 11. 2004, SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM - DAN ZA STROKOVNO PUBLIKO Kot smo Vam že napovedali, bo prvi dan Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, 30. november, namenjen strokovni publiki. Sejem bo odprt od 14. ure naprej. Vsi mentorji Bralne značke in knjižničarji ste zato še posebej iskreno zaželeni na sejmu prav tega prvega dne. Vstopnine za Vas ni, prvi strokovni knjigosled se bo pričel ob 15. uri, poleg tega so Vam vsi založniki na voljo za vsakršna pojasnila. Ob 18. uri ste vsi prisrčno vabljeni na slavnostno otvoritev v Linhartovo dvorano ter zatem na neuradne pogovore in neformalno druženje. IZOBRAŽEVANJA 2004/2005 Ob začetku šolskega leta smo Vam poslali ponudbo naših izobraževanj za letošnje leto. V primeru, da ste informacije izgubili in Vas zanimajo brezplačna predavanja, nas pokličite na tel.: 01/ 4300 557. Lepo Vas pozdravljamo in Vam želimo veliko užitkov pri branju! Manca Perko, tajnica, Slavko Pregl, predsednik ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 18:38:15 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 17 Nov 2004 18:38:15 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovne rubrike na Radiu Trst A Message-ID: <003d01c4cccc$3993d1c0$6500a8c0@Uporabnik> From: "Gec Loredana" To: Subject: Jezikovne rubrike na Radiu Trst A Date: Wed, 17 Nov 2004 14:53:14 +0100 Dragi Miran in vsi spostovani slav-sloven-isti, z velikim zanimanjem prebiram vasa obvestila in debate o najrazlicnejsih temah. Da vam povem, zakaj vam pisem: morda veste, da imamo Slovenci v Italiji svojo radijsko postajo, ki oddaja v okviru RAI-ja kar pester spored od 7.00 do 19.30, vsak dan. Jaz sem kot urednica zadolzena tudi za jezikovni koticek. Desetminutna tedenska oddaja, ki naj bi pomagala izboljsevati naso ubogo slovenscino (ja, taka je, pa naj se slisi se tako cmeravo) in dvigovati jezikovno in narodno zavest. Takoj bom sla in medias res: ali je kdo med vami, ki bi mi priskocil na pomoc s pisanjem in morda tudi z branjem teh rubrik? Seveda za bajni honorar in vecno slavo. Salo na stran, res bi me veselilo, ce bi med vami dobila sodelavca-ko, ki bi govoril o jezikovnih zadevah na poljuden nacin. Ne bi vas zdaj obremenjevala in omejevala z naslovom in temo, o tem kasneje, ce bo prislo do dogovora. Z najlepsimi pozdravi! Loredana Gec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 19:09:10 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 17 Nov 2004 19:09:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Mednarodno_znanstveno_srečanje Message-ID: <018401c4ccd0$8b45fc60$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "jurij fikfak" To: Sent: Wednesday, November 17, 2004 1:23 PM Subject: Mednarodno znanstveno srečanje GAŠPER KRIŽNIK (1848?1904) IN NJEGOV ČAS > Za vse slovlitovce in druge zainteresirane informacija o mednarodnem > znanstvenem srečanju > > PROGRAM interdisciplinarnega znanstvenega posvetovanja > > GAŠPER KRIŽNIK (1848?1904) IN NJEGOV ČAS > Kamnik, 24., 25. 11. 2004, Motnik, 26. 11. 2004 > /Sreda, 24. 11. 2004 (Kamnik)/ > > Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 13, grad Záprice > / / > 9. 00 Slavnostni začetek posvetovanja > Nagovori: > > Dr. Monika Kropej, Predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje > Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik > Zaslužna prof. dr. Zinka Zorko, izr. članica SAZU, slavnostna govornica > Glasbeni program prispeva: Glasbena šola Kamnik *** > 1. Zgodovina in Gašper Križnik > Predsedujoča: Stane Granda, Dobran Juričan > 9. 30 Igor Grdina, Razmerje med Štajersko in Kranjsko v Križnikovem času > 10. 00 Stane Granda, Zgodovinski okvir 2/2 19. stoletja s poudarkom na > trgu Motnik > 10. 30 Tanja Drovenik Čalič, Šolstvo Motniku v času Gašperja Križnika > 11.00 Marjeta Humar, Strokovno izrazje pri Gašperju Križniku > Oddih s kavo (15 minut) > 11. 45 Iskra V. Čurkina, Pervaja komandirovka I. A. Boduena de Kurtene v > slovenskie zemli (1872?1873) i ego znakomstvo s Gašperom Križnikom / > Prvo študijsko potovanje Jana Baudouina de Courtenaya v slovenske dežele (1872?1873) in > njegovo znanstvo z Gašperjem Križnikom > 12. 30 Andrej Vovko, Zgodovinska snov v zbranem gradivu Gašperja Križnika > 13. 00 Vladimir Simič, Pravnozgodovinsko gradivo v delu Gašperja Križnika > Čas za kosilo > 2. Gašper Križnik in etnologija. Bibliografija (Kamnik) > Predsedujoča: Ingrid Slavec Gradišnik, Dobran Juričan > 15. 30 Tone Petek, Materialna kultura v Križnikovem delu > 16.00 Zora Torkar, Gašper Križnik kot gospodarska osebnost in > gospodarstvo trga Motnik ob koncu 19. stoletja > 16. 30 France Malešič, Vsaka povedka svoje mesto najde > 17.00 Florijana Uršič, Andreja Štorman, Bibliografija Gašperja Križnika in o njem > 19.00 Županov večer v Budnarjevi hiši > / / > > /Četrtek, 25. 11. 2004/ > 3. Gašper Križnik in jezikoslovje (Kamnik) > Predsedujoča: Vera Smole, Dobran Juričan > 9.00 Jožica Škofic, Križnikova predstavitev motniškega govora > 9.30 Peter Weiss, Narečni seznami Gašperja Križnika za Jana B. de > Courtenaya > 10.00 Karmen Kenda Jež, Odsev raziskovalnih izhodišč Jana Baudouina de > Courtenaya v delu Gašperja Križnika > Oddih s kavo (15 minut) > 10. 45 Aleksandra Bizjak, Strukturna zgradba folklorne pripovedi > 11.15 Marija Stanonik, Narečna poetika v folklornih pripovedih iz > arhivirane zbirke G. Križnika > 12. 30 Možen ogled Kamnika in njegovih znamenitosti > Čas za kosilo > > 4. Folkloristika različnih panog in Gašper Križnik (Kamnik) > Predsedujoča: Marija Stanonik, Dobran Juričan > 15. 30 Monika Kropej, Pravljična motivika v rokopisnem gradivu Gašperja > Križnika > 16.00 Martina Piko Rustia, Izid Križnikove zbirke folklornih pripovedi v > Celovcu > 16.30 Mirjam Mencej, Čarovništvo v Križnikovem gradivu > Oddih s kavo (15 minut) > 17.15 Marija Klobčar, Odsev resničnosti v Križnikovih zapisih ljudskih pesmi > 17.45 Aleksander Bjelčevič, Verz in kitica v od Križnika zbranih > ljudskih pesmih > 18.15 Vlado Nartnik, Poskus razvrstitve in razbora Križnikovih ugank > 18.45 Barbara Ivančič Kutin, Pregovori v Križnikovi sanktpeterburški > zapuščini > > /Petek, 26. 11. 2004 (Motnik)/ > > 9.00 Avtobusna postaja Kamnik: Ogled Tuhinjske doline in Motnika (vodi > Jože Semprimožnik ) > Kosilo ob 13^h > > Kulturna dvorana Motnik > 5. Gašper Križnik in domači kraj (Motnik) > Predsedujoči: Marjan Semprimožnik, Janez Križnik, Dobran Juričan > 15. 30 Janez Križnik, Damjana Križnik-Vrhovec, Gašper Križnik in njegova > rodbina > 16. 00 Jože Semprimožnik, Odkritje spomenika G. Križniku v Motniku ob > 150-letnici njegovega rojstva > 16. 30 Breda Podbrežnik Vukmir, Nadaljevanje Križnikovega poslanstva z > zbiranjem slovstvene folklore na območju občine Kamnik > 17.15 Kulturno društvo Motnik: Kulturni program > > Organizator: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana, > Občina Kamnik, Kulturno društvo Motnik > Znanstveno posvetovanje so finančno omogočili: Občina Kamnik, > Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Kulturno društvo Motnik > Informacije: dr. Marija Stanonik, Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC > SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel. 01/519 88 64; > B.Ivancic@zrc-sazu.si ; Dobran Juričan, > tel. 831 81 42; e-pošta: Dobran.Jurican na Kamnik.si > ; Jože Semprimožnik, tel. 041/423 438. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 19:29:27 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 17 Nov 2004 19:29:27 +0100 Subject: Fw: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica Message-ID: <01d801c4ccd3$6064c8c0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 17, 2004 6:54 PM Subject: Re: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > Spoštovani! Malo sem se pozanimala naokrog in moram malo popraviti zgodbo o > Zdravljici. Res so jo prvič kot himno z vstajanjem itd. izvajali na odprtju > Trubarjeve domačije. Pobudnik je bil takrat Matjaž Kmecl, ki je pridobil za > idejo Jožeta Ostermana - in ko so pobudniki to izpeljali, se jim je (po > izjavi M. Kmecla) Josip Vidmar takoj pridružil (in z njim jasno tudi Živa). > Tako je himna zaživela - in na prvem naslednjem slavju ob Prešernovem dnevu > 1987 v CD je pesem že učinkovala kot himna. Vstala je vsa dvorana, nekateri > so se sicer za hip obotavljali (verjetno zaradi obzira do Beograda) - a je > tudi njih potegnilo. Jože Smole - moj sošolec je pobudnik marsičesa, a tega > ni bil. Se je pa verjetno pridružil. Vsem lep pozdrav. Breda Pogorelec > ----- Original Message ----- > From: Miran Hladnik > To: > Sent: Wednesday, November 17, 2004 7:47 AM > Subject: FW: Fw: Fw: [SlovLit] Fw: Zdravljica > From maja.murnik na kiss.si Thu Nov 18 21:31:40 2004 From: maja.murnik na kiss.si (Maja) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:31:40 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na literarni vecer Message-ID: <006c01c4cdad$9d326b60$0301a8c0@maja> Vabimo Vas na nekoliko nenavaden literarni vecer v klubu Daktari (Krekov trg 7, nasproti glavne ljubljanske trznice). V sredo, 24. novembra, bo ob 21. uri svoje delo multimedijsko predstavil Jaka Zeleznikar. Mlajsi ustvarjalec (r. 1971) raziskuje jezikovno literarni izraz znotraj informacijskih tehnologij in v kombinaciji z izraznimi sredstvi drugih zvrsti umetnosti, predvsem likovne in konceptualne. Prtisrcno vabljeni! Maja Murnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 18 21:40:32 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:40:32 +0100 Subject: [SlovLit] = V_Ljutomeru_o_Miklošiču_v_Delu_o _Zupanu Message-ID: <01ec01c4cdae$dabdec60$6500a8c0@Uporabnik> Danes in jutri potekajo na ljutomerski gimnaziji in v tamkajšnjem kulturnem domu ter v mestni hiši Miklošičevi dnevi. Organizirala jih je Irena Štuhec, med drugimi pa nastopajo Martina Orožen, Irena Orel in člani SDS Prlekija in Prekmurje. ===== Na cenzorske ambicije starševskega društva, ki protestira proti Zupanovemu romanu Menuet za kitaro (pod protest se je podpisal Hubert Požarnik), se v današnjem Delu (Preganjani Zupan, Shakespeare, Rdeča kapica) odziva Tone Smolej. Upravičeno podvomi v vzgojne kompetence staršev, ki se vtikajo v berilo svojih polnoletnih otrok. Smo temo "primerne" in "neprimerne" literature v Slovlitu že izčrpali? lp, miran From matjaz.z na gmx.net Thu Nov 18 21:49:32 2004 From: matjaz.z na gmx.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 18 Nov 2004 21:49:32 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, 5/2004 Message-ID: <419D18EC.17791.263BD87@localhost> Izšla je nova, peta letošnja številka JEZIKA IN SLOVSTVA, ki na 98 straneh prinaša pet razprav, štiri ocene in tri poročila. Tokratne razprave se ukvarjajo s poezijo Gregorja Strniše, aktualno slovensko dramatiko, mladinsko prozo, pojavom določnosti v slovenščini ter vlogo členkov kot besedilnih povezovalcev. ANDREJA ŽIŽEK URBAS v svoji razpravi "Pojmovanje časa in prostora ter kozmologija v poeziji in poetiki Gregorja Strniše" interpretira zadnjih pet zbirk Gregorja Strniše kot kozmološke modele, v katerih se na svoj način definirata prostor in čas. MATEJA PEZDIRC BARTOL ("Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom") opisuje položaj najnovejše slovenske dramatike med dramskimi besedili in njihovimi uprizoritvami in se opredeljuje do problema t. i. krize nacionalne dramatike. Razprava DRAGICE HARAMIJE "Tema smrti v slovenski prozi" je analiza približno petdesetih proznih del iz otroške in mladinske književne produkcije, v katerih se smrt pojavi kot tema ali kot motiv. Med dejavniki, ki vplivajo na vlogo smrti, se v razpravi kot bistvena pokaže starost bralca, saj je razumevanje smrti pri otroku močno povezano z njegovim kognitivnim razumevanjem. MOJCA SCHLAMBERGER BREZAR ("Diskurzivni pristop k problemu določnosti v slovenščini") obravnava slovnično kategorijo določnosti z diskurzivnega vidika, posebno pozornost pa namenja očitnemu razkoraku med govorjenim in zapisanim jezikom glede rabe določnosti, v čemer vidi avtorica možni vzrok za pogoste napake pri izbiri med določno in nedoločno obliko. MOJCA SMOLEJ se v razpravi "Členki kot besedilni povezovalci" osredotoča na členke v vlogi besedilnih povezovalnih sredstev, ki izražajo pomensko-logična razmerja med deli besedila, kar pomeni, da ti členki ne vstopajo v pomensko razmerje s stavčnimi členi in deli povedi. Rubrika Ocene in poročila je tokrat pretežno literarnovedno obarvana. SILVIJA BOROVNIK ocenjuje knjigo Mire Delavec "Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske", TEJA MARJANA LOKAR z natančnim shematskim pregledom poroča o značilnostih prevajanja slovenske proze v Avstriji, BLANKA BOŠNJAK podaja oceno zbornika razprav "Literarni izzivi", RADA LEČIČ piše o pesniški zbirki Silvane Paletti "Rezijanska srčna govorica", napisani v rezijanskem narečju, ANITA VODIŠEK pa predstavlja drugi del sintetične monografije Franca Zadravca "Slovenski roman 20. stoletja". Sledita poročili o izvajanju mednarodnega projekta LABICUM na Univerzi na Primorskem (VESNA MIKOLIČ in KARIN MARC BRATINA) ter o Dnevih slovenske kulture in umetnosti "Dotik", ki so maja letos potekali v Vidmu (RADA LEČIČ). Revijo sklepajo jubilejni zapis o Stanku Šimencu GREGORJA KOCIJANA, osebna čestitka PETRA SVETINE Helgi Glušič in Matjažu Kmeclu ter predstavitev številnih knjižnih novosti, priporočenih v branje. MATJAŽ ZAPLOTNIK, tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.z na gmx.net ~~~ elektronski JiS domuje na ~~~ ~ http://www.jezikinslovstvo.com ~ ~ jezikinslovstvo na ff.uni-lj.si ~ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 20 10:53:47 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Sat, 20 Nov 2004 10:53:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Obdobja=2E_No_pa_dodajmo_ še_starše_=2E=2E=2E Message-ID: <000901c4cee6$d59c3280$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=114 -- program impozija Obdobja 9.--11. 2004, ki ima letos naslov Slovenska kratka pripovedna proza; predsednica Irena Novak Popov. ======= Društvo pobuda za šolo po meri človeka protestira proti šolskemu berilu, sklicujoč se na pravno inštitucijo ugovora vesti. Največ so imele z njim opraviti vojaške oblasti, znan pa je tudi v medicini (gl. članek A. Šelih (http://vestnik.szd.si/st9/st9-463-464.htm): "Ugovor vesti sodi med oblike t. i. neposlušnosti. [...] to je praviloma ne-javno dejanje; praviloma je zasnovano na moralnem, religioznem ali drugačnem prepričanju posameznika. [...] Pravo lahko ugovor vesti v omejenem obsegu dopusti. Omejiti pa ga mora z opredelitvijo področja njegovega uveljavljanja ter s prepovedjo oporečnikovega poseganja v pravice drugih pravnih subjektov." Lahko s pomočjo njihovih izkušenj rešimo tudi "problem" Menueta za kitaro? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 21:05:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 21:05:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_No_pa_dodajmo_še_starše Message-ID: <010701c4d0ce$985eb340$6500a8c0@Uporabnik> Od: Simona Klemencic [simona.klemencic na guest.arnes.si] Poslano: 22. november 2004 9:53 Za: Miran siol Zadeva: RE: [SlovLit] Simpozij Obdobja. No, pa dodajmo še starše ... Kdo bo tisti, ki se bo odločil, da njegova vest ugovarja? Mulci ali starši? A lahko starši odločajo namesto osemnajstletnika? A lahko šolar odloča, da se nečesa noče učiti, če tega še ne pozna? Kako bomo pa pravno ločevali med ugovorom vesti in lenobo? Se bo potem lahko uveljavil ugovor vesti tudi pri drugih predmetih? Moja vest bi v gimnaziji recimo močno ugovarjala fiziki, če bi lahko. lp Simona ===================================================== Društvo pobuda za šolo po meri človeka protestira proti šolskemu berilu, sklicujoč se na pravno inštitucijo ugovora vesti. Največ so imele z njim opraviti vojaške oblasti, znan pa je tudi v medicini (gl. članek A. Šelih (http://vestnik.szd.si/st9/st9-463-464.htm): "Ugovor vesti sodi med oblike t. i. neposlušnosti. [...] to je praviloma ne-javno dejanje; praviloma je zasnovano na moralnem, religioznem ali drugačnem prepričanju posameznika. [...] Pravo lahko ugovor vesti v omejenem obsegu dopusti. Omejiti pa ga mora z opredelitvijo področja njegovega uveljavljanja ter s prepovedjo oporečnikovega poseganja v pravice drugih pravnih subjektov." Lahko s pomočjo njihovih izkušenj rešimo tudi "problem" Menueta za kitaro? lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 21:42:08 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 21:42:08 +0100 Subject: [SlovLit] Petero koristnih povezav Message-ID: <012601c4d0d3$bd9ee300$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200486&dhid=71249 -- Zakon o javni rabi slovenščine. Http://www.kiberpipa.org/modules.php?op=modload&name=News&file=index -- predavanje Andraža Torija Intelektualna lastnina in copyleft. Http://www.jaka.org/prog/lista/plista-sl-arhiv-izpisi.cgi?izpisi=2004-11-22- ---predstavitvi.txt -- dve predstavitvi internetne umetnosti Jaka Železnikarja. Http://computerphilologie.uni-muenchen.de/cpj-archiv.html -- arhiv razprav zbornika Computerphilologie. Http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/ -- trenutno so s strežnikom težave, sicer pa je na Centrovih spletnih straneh dostopen program simpozija o Slovenski kratki prozi, ki se bo dogajal 9.--11. dec. 2004. lpmiran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 22:17:14 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Mon, 22 Nov 2004 22:17:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Šesta_in_sedma_povezava Message-ID: <014c01c4d0d8$a48af520$6500a8c0@Uporabnik> Http://seattletimes.nwsource.com/html/books/2002094889_alamut19.html -- poročilo o novi angleški izdaji Alamuta, Seattle Times. http://seattletimes.nwsource.com/html/movies/2002094621_slovene19.html -- State of Art: The New Slovene Avant Garde (o velikem uspehu dnevov slovenske umetnosti v Seattlu; iz Seattle Times). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 23 10:38:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 23 Nov 2004 10:38:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Novo_na_spletnih_straneh_Slavističneg a_društva Message-ID: <006601c4d140$3a1540c0$6500a8c0@Uporabnik> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html, rubriki Aktualno in Prireditve: -- trije članki Miha Mohorja o šolskih tekmovanjih iz slovenščine in branja -- in trije priložnostni nagovori. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 09:22:52 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 09:22:52 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] =8Ae_o_Zupanu_=2E=2E=2E Message-ID: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> From: "Mojca Tomisic" To: "SlovLit" Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 Pozdravljeni! Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: http://www.delo.si/index.php? sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se knjige ne sodi po platnicah. Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti človeka do skrajnosti?! Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to najmanj pripravljen. Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, kakršnikoli že so. Z vsem spoštovanjem Mojca Tomišič ====================== Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale članek: http://www.delo.si/index.php? sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu šolskemu ministru! Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 09:26:18 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 09:26:18 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Štolcer Message-ID: <20041124082618.3B6B47B4A05@razor.arnes.si> -----Original Message----- From: Tom Priestly [mailto:tom.priestly na ualberta.ca] Sent: Tuesday, November 23, 2004 10:45 PM To: Miran Hladnik Subject: Vladimir S^tolcer Servus Miran! Kolega Nick Zekulin v Calgaryju je clan zbora, ki bo pel S^tolcerjevo pesem "Rajske strune" za Bozic. Zdaj sem nasel zanj tocen prepis besedil, ampak ga zanima vec ob avtorju oz. Komponistu samem. Kdo bi vedel vec o Valentinu S^tolcerju? Najmanj, leti rojstva in smrti? Ali je bil poznan komponist ali neke orglar ali kaj? Sem iskal pri Googlu ‹ pa nic! Lp, Tom From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 12:30:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 24 Nov 2004 12:30:51 +0100 (MET) Subject: [SlovLit] Fw=3A_Štolcer Message-ID: <20041124113051.ECCC97B4906@razor.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Wed, 24 Nov 2004 09:58:44 +0100 From: "Andrej Lenarcic" To: "milan smolej" Cc: Subject: = Štolcer? Valentin Štolcer - Učitelj. Šivel v drugi polovici 19. st. in deloval v Posavju in na Štajerskem. Najpopularnejša, Rajske strune, je iz zbirke, ki jo je izdal. lpal From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 16:56:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 24 Nov 2004 16:56:54 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Stoltzer Message-ID: <00de01c4d23e$399b4960$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Helga Krisper" To: "Miran Hladnik" Sent: Wednesday, November 24, 2004 1:39 PM Subject: Stoltzer Miran, ker sem izbrisala kanadski naslov, te prosim, da posreduješ podatke o iskani osebi skladatelja Štolcerja, ki sem jih našla v Andreisovi Zgodovini glasbe: Thomas Stoltzer (okoli 1480 - 1526), nemški skladatelj madžarskega rodu, avtor maš, motetov, himn, psalmov in popevk. Posebno značilne so večglasne popevke in skladbe duhovnega značaja flamanskega tipa (karkoli že to pomeni). Ni podatkov, kje je deloval. Pozdrav! Helga From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 24 20:41:10 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Wed, 24 Nov 2004 20:41:10 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Še_o_Zupanu_... References: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> Message-ID: <003201c4d25d$b5ccb5e0$490ef9c2@FF> Raje povejta, kako je naslov članku in kateri dan je objavljen (Podkrižnikova?); potem bomo že našli. Pismo so poslali tudi na Slav. društvo (SD). Ali ga SD lahko objavi na svojih straneh? Ali pa na slovlitu? Tako bo vsaj prišlo do članov, katerim je naslovljeno. (Ta hip so sicer strani SD-ja nedostopne, ker FF-jev strežnik ne dela.) Na spletnih straneh Društva pobuda za šolo ... pa ni nobenih tekstov, samo reklami slogani. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: To: Sent: Wednesday, November 24, 2004 9:22 AM Subject: [SlovLit] Še o Zupanu ... > From: "Mojca Tomisic" > To: "SlovLit" > Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 > > Pozdravljeni! > Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam > vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: > > http://www.delo.si/index.php? > sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo > > Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. > Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja > vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za > to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred > zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko > sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko > med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to > precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih > risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti > Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si > mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom > romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se > knjige ne sodi po platnicah. > > Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne > izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do > sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot > nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti > človeka do skrajnosti?! > > Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa > sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to > najmanj pripravljen. > > Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, > ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, > upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko > po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač > piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo > umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, > se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo > tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, > kakršnikoli že so. > > Z vsem spoštovanjem > Mojca Tomišič > > ====================== > > Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še > enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale > članek: http://www.delo.si/index.php? > sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo > > Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski > vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v > primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu > šolskemu ministru! > > Miran Hladnik > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From nina.heferle na guest.arnes.si Thu Nov 25 09:20:01 2004 From: nina.heferle na guest.arnes.si (Nina Heferle) Date: Thu, 25 Nov 2004 09:20:01 +0100 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Še_o_Zupanu_... References: <20041124082252.E791F7B48D0@razor.arnes.si> <003201c4d25d$b5ccb5e0$490ef9c2@FF> Message-ID: <000701c4d2c7$8fc9abe0$7e2cc052@janja> Članke boste brez problema našli, če v Delovem iskalniku vpišete Menuet za kitaro. To sva naredili s sestro, ki je maturantka in jo je zanimalo, kaj pravijo na to temo. En članek ali prispevek je napisala tudi Marta Zabret, ki je sicer njena profesorica matematike, in je tudi vreden branja. Sicer pa imajo vsi sestrini sošolci pozitiven odnos do Menueta za kitaro in do Zupana ... sicer pa mislim, da so takšni maturantje v večini. Ampak to je samo moje mnenje. LP Nina Heferle, absolventka slovenščine ----- Original Message ----- From: Aleš Bjelčevič To: slovlit Sent: Wednesday, November 24, 2004 8:41 PM Subject: Re: [SlovLit] Še o Zupanu ... > Raje povejta, kako je naslov članku in kateri dan je objavljen > (Podkrižnikova?); potem bomo že našli. > Pismo so poslali tudi na Slav. društvo (SD). Ali ga SD lahko objavi na > svojih straneh? Ali pa na slovlitu? Tako bo vsaj prišlo do članov, katerim > je naslovljeno. (Ta > hip so sicer strani SD-ja nedostopne, ker FF-jev strežnik ne dela.) Na > spletnih straneh Društva pobuda za šolo ... pa ni nobenih tekstov, samo > reklami slogani. > > Aleš Bjelčevič > ----- Original Message ----- > From: > To: > Sent: Wednesday, November 24, 2004 9:22 AM > Subject: [SlovLit] Še o Zupanu ... > > > > From: "Mojca Tomisic" > > To: "SlovLit" > > Subject: Še_o_Zupanu_...? Date: Tue, 23 Nov 2004 23:12:23 +0100 > > > > Pozdravljeni! > > Nisem prepričana, da ste že objavili povezavo, zato jo pošiljam > > vsem, ki bi želeli o tem vedeti kaj več: > > > > http://www.delo.si/index.php? > > sv_path=3D43,50&id=3D29d5832ef6a62645b26a86c325919fdc04&source=3DDelo > > > > Članek je odličen, vreden branja. Moram priznati, da me je pomiril. > > Saj ni problem v Zupanu. Še manj v Berku, ki seveda ne pooseblja > > vsega slovenstva ali "človeka", kot so se izrazili starši. Gre za > > to, da imamo starši neko silno željo, obvarovati mladičke pred > > zlom, ki je na svetu. Razumljivo, vendar neizvedljivo. V času, ko > > sta nasilje in spolnost ob vsaki (neprimerni) uri na televiziji, ko > > med poročili skoraj ne vidimo več kaj drugega kot vojne (in to > > precej slikovito), da ne omenjam španskih nadaljevank, nasilnih > > risank in neumnih reklam, je nerazumno pisati o škodljivosti > > Menueta za kitaro. Dijaki dandanes povečini vedo precej več, kot si > > mislimo. Morda so nekateri resnično moralno ogorčeni nad začetkom > > romana, vendar so dovolj stari, da vejo (ali bi naj vedeli), da se > > knjige ne sodi po platnicah. > > > > Ne morem mimo citata iz članka, da namreč roman vsebuje "vulgarne > > izraze in razvrednotenje človeka (moškega in ženske) v odnosu do > > sočloveka in samega sebe ter prikazovanje človeka predvsem kot > > nagonskega bitja". A ne gre ravno za to, da vsaka vojna razvrednoti > > človeka do skrajnosti?! > > > > Z gimnazijcem, čigar "vest" mu ne dopušča, da bi bral naprej, pa > > sočustvujem. Življenje mu bo odkrilo pravi obraz, ko bo na to > > najmanj pripravljen. > > > > Če se lotimo izganjanja nasilja, erotike in drugih neprimernih tem, > > ki ne vzgajajo "v skladu z vrednotami, kot so ljubezen, vera, > > upanje, spoštovanje, dobrota, zvestoba ...," iz učbenikov, pa lahko > > po kratkem postopku zabrišemo ven vse od a do ž. Življenje pač > > piše drugačno poezijo, kot bi jo hoteli cenzorji. In ker je bistvo > > umetniške književnosti že po definiciji v njeni estetski funkciji, > > se jo da seveda razlagati na več načinov. Navadno se poslužujemo > > tistega, ki nam je najbolj pri roki za namene, ki jih imamo, > > kakršnikoli že so. > > > > Z vsem spoštovanjem > > Mojca Tomišič > > > > ====================== > > > > Komentar: citirana povezava ne deluje (kolegica jo bo poslala še > > enkrat), na temo Menueta pa je v Delu mogoče prebrati tudi tale > > članek: http://www.delo.si/index.php? > > sv_path=43,50&id=e458fe6590a9ab872984a1f3a0a7a03304&source=Delo > > > > Še o Zupanu ... Tokrat o prvem dejavnem slovlitovcu v slovenski > > vladi, Juretu Zupanu, ministru za znanost in visoko šolstvo: da bi v > > primeru svojega soimenjaka Vitomila znal prav svetovati kolegu > > šolskemu ministru! > > > > Miran Hladnik > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 25 21:36:50 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Thu, 25 Nov 2004 21:36:50 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in spletnice Message-ID: <023901c4d32e$7f4681a0$6500a8c0@Uporabnik> Meta Grosman, Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju, Ljubljan a: Sophia, 2004, 310 str. Meta Grosman, Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: ZIFF, 2004, 22 3 str. Http://nl.ijs.si/isjt04/zbornik/ -- zbornik referatov o jezikovnih tehnologi jah, 2004, ur. T. Erjavec in J. Gros. Http://www.ustanova-szf.si -- štipendije za doktorande. Http://www.islovar.org -- terminološki slovar informatike, ur. Katarina Puc. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 29 20:09:17 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 29 Nov 2004 20:09:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Message-ID: <011f01c4d646$edeb6ba0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, November 29, 2004 12:43 PM Subject: o literaturi na maturi -- slovlit O literaturi pri maturi Čeprav od letošnje pomladi nisem več članica Predmetne maturitetne komisije za slovenščino, me javni odzivi na letošnji maturitetni izbor spodbujajo, da o njih kaj javno rečem tudi sama. Letošnji odzivi namreč niso prvi, ki so kritični do literarnega dela maturitetnega izpita iz materinščine -- spominjamo se podobnih očitkov o "pornografiji" v romanu Ljubezen Marjana Rožanca , o odobravanjih in zavračanjih ponovitve Bartolovega Alamuta, o "prepovedovanju" uporništva mladim generacijam(slednje ob Samorastnikih pri poklicni maturi), o "prepovedovanju" nekaterih priročnikov, pa o šolskem eseju nasploh, ki da zatira "spontano ustvarjalnost" in se ga ne da oceniti itd. Večletnemu pozornemu spremljevalcu je edini prepoznavni skupni imenovalec takih očitkov, da pravzaprav nimajo (konstruktivnega) skupnega imenovalca. Razen morda tega, da literatura vsaj v šoli Slovencem ni obrobna zadeva, oziroma, da je to dosti manj, kakor bi mogli soditi po številu kupljenih ali prebranih knjig. Našteti pomisleki javnosti pa so vendarle vsaj toliko kot javna tudi strokovna zadeva, čeprav se to dejstvo v debatah pogosto minimalizira. Strokovni plati, tako kot je to nasploh, naključni opazovalci ne morejo do potankosti slediti, zato je včasih težko videti, da imajo odločitve maturitetne komisije tako literarno kakor pedagoško strokovno podlago. Zato niso, kakor bi nekateri radi prikazali, sprejete na pamet, brez skrbnega tehtanja in sklepnega konsenza celotne komisije, sestavljene iz nazorsko raznordnih strokovnjakov z univerze in učiteljev praktikov, med katerimi s(m)o tudi starši. Naj torej s svojega zornega kota skiciram nekaj mogočih strokovnih odgovorov na letošnje dileme v zvezi z Zupanovim Menuetom za kitaro. 1. Zakaj Zupanov roman? Zato, ker po tematiki ustreza naslovnemu problemu letošnjega maturitetnega sklopa o posamezniku v mejni situaciji/vojni(vsako leto so izbrane kombinacije literarnih del, ki na umetniški in v literarni vedi priznan način ter s predvidljivo dostopnostjo dijakom obravnavajo temeljna človeška vprašanja). Zupanov roman prikazuje mladega človeka, ki ga v vojno vodi pravzaprav avanturizem in samodokazovanje. Vendar mu politično discipliniranje nadrejenih po eni in vojne razmere po drugi strani dokažejo, da je bil poln napuha in napačne samopodobe ter ga oblikujejo v zrelo osebnost, ki ceni življenje in prijateljstvo, in je hkrati grenko kritičen ob spoznanjih o puhlosti vsiljenih črno-belih ideologij. Ta roman drugače kot tradicija pred njim prikazuje partizanstvo in herojstvo, pisec drugače gleda na domače in tuje nasprotnike in soborce in še marsikaj. Izbran je bil tudi zato, ker je po karakterizaciji osrednjega junaka in prikazu vojnih razmer ter medčloveških odnosov in deloma celo dogajalnega prostora primerljiv s Hemingwayevim romanom Komu zvoni. Oba skupaj sta se zaradi vsega tega in dokajšnje berljivosti zdela dobra kombinacija za skrbno šolsko branje, pogovor o odprtih vprašanjih in načinu njihove ubeseditve ter za opredeljevanje do njih. Če je ob Zupanu že bil kak pomislek o sprejemljivosti za dijake, se je nanašal na formalne značilnosti romana -- veliko je dijakom težje dojemljivega notranjega monologa in retrospektive, meditativen, ne pa všečno zgodben je tudi začetek romana, kar je za bralca pogosto manj zanimivo, in kar vse zahteva pozornejše branje in sodelovanje pri razčlenjevanju. A učiteljem in bralni izkušenosti dijakov pred maturo zaupamo, da bodo "strli" te literarne orehe, prav tako pa znali prepoznati tudi aktualnost same tematike. 2. Kaj je s "pornografijo"? Na možnost, da bi roman utegnil biti sporen bolj za starše kakor za (polnoletne) dijake na razvojnopsihološki stopnji kritičnih bralcev, in to zaradi "pornografije", ni nihče pomislil. Prvič zato, ker je količinski delež teh prizorov zanemarljivo majhen, drugič zato, ker ti erotični prizori (najbrž je najbolj verističen tisti na kmečki peči) niso v romanu s primarno "pornografskimi", t.j. nagone dražečimi nameni, ampak jih je potrebno razumeti v kontekstu romana, kot del karakterizacije vitalnega in samozadostnega glavnega junaka , ki se mu tovrstni podvigi v njegovi življenjski rasti v luči pomemnejših in skozi hude preizkušnje pridobljenih vrednot (prijateljstvo, vrednost življenja) postopoma kažejo v drugačni perspektivi. (Pornografskih ali drugače spornih romanov iz trivialne produkcije maturitetna komisija kljub svoji profesionalni "liberalnosti" ne bi podpirala!). --- Vse to, in tudi morebitno končno bralčevo zavrnitev takega opisovanja erotike v literaturi, omogoča šele kompleksni naravi literanih besedil ustrezno večplastno, odprto, vsebino in obliko upoštevajoče branje, ne pa zavračanje pred to, skozi pogovore s sošolci in učiteljem pridobljeno bralno izkušnjo. Izkušnje dobrih profesorjev, izražene tudi v debatah o tem "problemu", so, da dijaki angažirano sodelujejo pri pogovorih ob takem branju. In da jih taka dejavnost nikakor ne spodbuja k temu, da bi sami sledili problematičnim junakovim dejanjem, pač pa, da cenijo možnost, da o takih rečeh sploh govorijo, saj jih kot problematične občutijo, možnosti za pogovor pa je v šoli in doma premalo! 3. Zakaj predpisovanje, ne pa izbirnost? Dva razloga sta. Prvi je ta, da morajo imeti za maturitetni izpit vsi dijaki enake pogoje, torej enako snov. Torej ne more nekdo "izbrati" knjig po sto, drugi pa takih po tristo strani, ki so enkrat po volji enega učitelja (staršev?) ves čas iste in predvidljive, drugič pa po volji drugega pa vsako leto drugačne in za branje zahtevnejše ... (Le ugibamo lahko, kako bi na maturitetne priprave učinkovala možnost izbire med npr. 10 naslovi -- bi bila panika udeleženih, internetna reprodukcija in spremljajoče komercialne dejavnosti večje ali manjše? Kako se v taki izbirnosti odločajo tisti, ki jo imajo? Berejo, v strahu pred izpitom, vse ali, zanašajoč se na "ustvarjalnost", nič?). Res je v tem tudi nekaj "prisile" na začetku, tako kot se ji pri izpitni oz. šolski snovi tudi sicer ne da izogniti (podobno pri likovni vzgoji, glasbi ipd.), a da bi branje umetniške literature spodbujalo ugovore vesti, je malo nenevadno po mojem tudi v mednarodni areni. Drugi razlog pa je način priprave na maturitetni esej, ki je obenem (ali predvsem) sklepno dejanje pri spodbujanju komunikacije z literaturo pri dijakih. Namen obravnave maturitetnega sklopa je namreč ta, da se pri pouku v zadnjem letu šolanja bodoči izobraženci na poglobljen način, ob branju v nadaljevanjih, pogovoru, opredeljevanju, primerjanju literarnih obravnav določenega problema, srečajo s književnostjo kot s posebnim področjem človekove ustvarjalnosti. Da v procesu take obravnave dobijo izkušnjo z odprim branjem, da izostrijo zmožnost zaznavanja in načine prepoznavanja umetniških lastnosti prebranega. Ker je cilj take obravnave pogovor in izmenjava mnenj (to vodi k razvoju kritičnega mišljenja, kar deklarativno vsi podpiramo), je pač potrebno, da vsi sodelujoči vedo, o čem govorijo. To pa je tedaj, kadar ob določenem času berejo isto (po merilih literarnega vrednotenja kakovostno in bralnemu razumevanju dijakov dostopno) knjigo. 4. Učinki: Učinki takega pouka, ki ga je sistematično spodbudilo šele tako zunanje preverjanje, so kljub takemu (ciljem prilagojenemu) predpisanemu načinu izbiranja po naših izkušnjah čedalje bolj pozitivni. Dijaki se namreč čedalje pogosteje zavedajo,da na ta način pred maturo ob pomoči strokovnjaka temeljito preberejo in spoznajo nekaj kakovostnih literarnih del. Mnogi sami priznavajo, da jim to zelo koristi, ker se "naučijo brati knjigo", nekateri takih pogovorov in pisanja pogrešajo tudi kasneje, med študijem. Ob branju konkretnih predpisanih knjig torej hkrati "trenirajo" zmožnosti za občutljivo in odprto literarno branje sploh, tako, pri katerem je bralec s knjigo v dejavnem dialogu, razume in sprejema njeno večpomensko naravo in si bolj zavestno razlaga njene posebnosti. Ob tem pa razume dejstvo, da njegova interpretacija ni edina, pač pa ena od mnogih enako legitimnih, ki jih sicer lahko zavrača, ne more pa jim zanikati pravice do obstajanja in izrekanja. Vsa tovrstna spoznanja so posledica osmišljenega bralnega usposabljanja, ki so ga sistematično deležne šele generacije od uvedbe mature in prenove (v praksi še ne povsod enako intenzivno, ponekod pa prav presenetljivo dobro). To usposabljanje ima svoje notranje (mednarodno primerljive) didaktično strokovne značilnosti in temelji na pedagoško literarnem načelu, da vzgojni cilj literarnega pouka ni v "kazanju edino prave poti", t.j. v dajanju avtoritativnih in edino mogočih sodb in interpretacij, pač pa v spodbujanju strpnega dialoga različnih načinov mišljenja in izražanja o določeni umetniški temi. Kot sledi iz povedanega, te možnosti ponuja tudi Zupanov roman, v katerem ozaveščeni in razmišljujoči bralec najde vse kaj drugega kakor "pornografijo". Želeti bi bilo, da bi razvijanje sposobnosti tolerance ob vseh spoznanjih, ki jih tudi sicer ponuja besedna umetnost, želeli pri maturantih ("zrelih") tudi razvojni psihologi in starši. In da bi, kar se literarne vzgoje tiče, vendarle bolj zaupali tudi strokovnjakom, tako kot jim npr.pri šolski matematiki ali psihologiji. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 07:45:23 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 30 Nov 2004 07:45:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanje_s_pisateljem_Goranom_Tribuso nom Message-ID: <002f01c4d6a8$2c7f3340$6500a8c0@Uporabnik> Vabljeni na debatno kavarno KATO TI LAHKO KALODONT Z OKUSOM JAGODE POMAGA PRI MATURI v okviru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v sredo, 1. 12. 2004, ob 13.00. Gost kavarne bo hrvaški pisatelj Goran Tribuson. Prevod njegove knjige Ne dao bog većeg zla (Če ne bo hujšega) je poleti izšel pri Mladinski knjigi. Pogovarjali se bomo o tem, kako lahko družina, prijatelji, šola, sosedje, maturantski izlet, tekmovanje na kvizu o revoluciji, knjige s pomenljivimi naslovi, poletno delo v kamnoseški delavnici na robu pokopališča, kavbojke domače izdelave, pujs brez ušesa in druge podrobnosti vplivajo na življenje in oblikovanje svetovnega nazora prijateljev v majhnem hrvaškem mestu sredi 60. let 20. stoletja. In seveda o vsem tistem, o čemer zna Goran Tribuson, pisatelj, scenarist, predavatelj na zagrebški filmski akademiji, urednik, priložnostni detektiv in najbrž največji hrvaški poznavalec Rolling Stonesov, pripovedovati ravno tako zanimivo, kot pripovedujejo njegovi romani. Pogovor bo vodila Đurđa Strsoglavec. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 07:50:30 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 30 Nov 2004 07:50:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_še_en_valentin_stolcer_tokra t_slovenski Message-ID: <003701c4d6a8$e313ec40$6500a8c0@Uporabnik> On 11/24/04 2:00 AM, "Marijan P." wrote: > Spoštovani g. Priestly, > > v zvezi z Vašim poizvedovanjem glede podatkov o Valentinu Štolcerju Vam > prepišem podatke o njem iz knjige Slovenske Božične pesmi, ki je izšla l. > 1997 pri založbi Accordia v LJ, uredil jo je Aleš Nagode. > > "V. Š. je bil rojen leta 1841 v kraju Sv. Lovrenc na Pohorju. Kot učitelj je > služboval v Runeču pri Ormožu in Razborju pri Slovenj Gradcu. Kdaj je umrl, > ni znano. Leta 1910 ga še zasledimo v Gradcu/Graz. Zložil je več cerkvenih > pesmi, ki jih je izdal v samostojni zbirki." > > Sklepati je moč, da je bil kot učitelj in, kar je bila v tistih časih > običajna praksa, tudi organist, glasbeno nadarjen pa je poleg igranja in > vodenja cerkvenega kora tudi sam zložil kakšno pesem. [...] > Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 23:26:33 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 30 Nov 2004 23:26:33 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: zaupanje strokovnjakom Message-ID: <008801c4d72b$a71bd080$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marta Zabret" To: Sent: Tuesday, November 30, 2004 7:44 PM Subject: zaupanje strokovnjakom Pozdravljeni. Samo drobcena replika na naslednji citat iz enega od prispevkov na vaših straneh (posredovala mi ga je kolegica Alenka Hladnik). Želeti bi bilo, da bi razvijanje sposobnosti tolerance ob vseh spoznanjih, ki jih tudi sicer ponuja besedna umetnost, želeli pri maturantih ("zrelih") tudi razvojni psihologi in starši. In da bi, kar se literarne vzgoje tiče, vendarle bolj zaupali tudi strokovnjakom, tako kot jim npr. pri šolski matematiki ali psihologiji. Boža Krakar Vogel Žal o zaupanju tudi tu ne moremo govoriti. Pred nekaj leti je protestno odstopila celotna predmetna komisija za matematiko, ker je krovna državna maturitetna komisija razveljavila dve matematični maturitetni nalogi zaradi "strokovne oporečnosti". Z nalogama ni bilo prav nič narobe; pokazalo se je le tisto, kar potrjujejo mnoge mednarodne raziskave: slaba matematična in tudi siceršnja pismenost naših mladostnikov. Nalogi sta odigrali vlogo grešnih kozlov, da je bila razpršitev rezultatov sprejemljiva in cesarjeva golota manj opazna. Zdaj so naloge osnovnega nivoja "strokovno brezhibne": tipske in s preprostimi enostavčnimi povedmi. Marta Zabret, z večstavčnimi povedmi zasvojena profesorica matematike P. S. Da bi tričetrt državljanov Slovenije matematiko takoj po tretjem razredu osnovne šole uvrstilo med izbirne predmete, je kaj verjetna hipoteza. Upajmo, da ne bo na POP-prangerju takoj po rompompomu na račun opolzkih državnih čtiv še učenje Zdravljice na pamet, poštevanka in drugo nasilje nad možgani nove ere. Kajpak v najnovejšem duhu demokracije in strpnosti. Oprostite za motenje posesti; tudi s svojim prispevkom v Delu na rovaš Menueta za kitaro vam nisem hotela hoditi v zelje. Ob omejenostih, fundamentalizmih in nagih cesarjih mi prsti kar sami poletijo po tipkovnici ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 30 23:31:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Tue, 30 Nov 2004 23:31:00 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje v Vidmu Message-ID: <009401c4d72c$4646e280$6500a8c0@Uporabnik> Prof. dr. Tjaša Miklič je imela v sredo, 24. novembra, na slavističnem oddelku Univerze v Vidmu predavanje z naslovom Raba glagolskih oblik: slovenščina v primerjavi z italijanščino. Predavateljica je študente slovenščine prek nazornih prikazov delovanja slovenskega in italijanskega glagolskega sistema opozorila na kriterije izbire glagolske paradigme v odvisnosti od številnih kriterijev, ki so za primerjavo jezika specifični. Predavanje je popestrila z zanimivimi vajami in grafičnimi prikazi. --- Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 17:00:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 1 Dec 2004 17:00:54 +0100 Subject: [SlovLit] O Princeski z napako Message-ID: <003801c4d7be$f155b2e0$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: "Marta Zabret" To: Sent: Wednesday, December 01, 2004 2:23 PM [...] Ko se je pričela sveta vojna za čistost slovenskih najstniških čtiv, sem nekaj naslovov s črne liste posredovala prijateljici Nataši Konc Lorenzutti, ki [...] je tudi avtorica letošnjega otroškega šmarničnega branja. Prebrala je Princesko z napako Janje Vidmar in njen odziv Princeska z vžigalicami je izšel v zadnji številki Družine (28. 11.). [...] Očitno pa ne bo osamljena, saj v uredništvo Družine že prihajajo odzivi, ki kažejo vse kaj drugega kot apriorne obsodbe "tistih umazanih knjig". Čas bo pokazal marsikaj; menim pa, da je objava Natašinega pisma v Družini precejšen korak naprej. Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 18:55:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 1 Dec 2004 18:55:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_št=2E_48 Message-ID: <00ef01c4d7cf$03dc7c40$6500a8c0@Uporabnik> 48. številko Kronike Slavističnega društva dobite v pdf- ali doc-obliki na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html (če seveda strežnik ne bo spet v okvari; drobni tisk: s pozivom za plačilo članarine za leto 2005). Tu je zbrana najbolj zanimiva slovlitovska pošta skupaj z društvenimi dokumenti, ki jih v Slovlitu nismo objavili. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 19:54:43 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 1 Dec 2004 19:54:43 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Message-ID: <017301c4d7d7$3a2d3c00$6500a8c0@Uporabnik> ----- Original Message ----- From: To: "Miran" Sent: Tuesday, November 30, 2004 12:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: o literaturi na maturi Na začetku šolskega leta smo imeli na šoli predavanje o razredništvu. Tisto, kar me je presenetilo, je bilo radikalno različno pojmovanje vloge razrednika glede na to, ali je mnenje o njegovi vlogi v razredu podal dijak, razrednik, ravnatelj ali starši. Medtem ko se je npr. dijakom zdela najpomembnejša animacijsko-opazovalna vloga razrednika in najmanj vzgojno-pedagoška, je bilo pri starših ravno obratno (na izbiro je bilo ponujenih šest različnih vlog). Ko gledam na roman Menuet za kitaro, se mi zdi, da se dogaja nekaj podobnega. Kriterijev, po katerih naj bi bilo izbrano delo, je več, a če bi jih razvrščali po pomembnosti, bi jih dijaki, učitelji praktiki, starši in literarni strokovnjaki seveda razvrstili drugače (staršem, vsaj tistim, ki so se oglasili, je najpomembnejši vzgojno-pedagoški). Problem je torej, čigava hierarhija kriterijev je najbolj relevatna za šolski/maturitetni izbor. Samoumevno se nam zdi, da smo to mi, strokovnjaki in pedagogi (No, ko sem prejšnji teden bral interpretacijo posameznih členov novega Šolskega reda v srednjih šolah, sem izvedel, da je v primeru šolajočih polnoletnih otrok "Zakon o starševstvu močnejši od Zakona o polnoletnosti"! Raje ne razmišljam, kaj to pomeni za dijaka, ki se pri osemnajstih poroči). Pa tudi tu se pojavi težava - je pomembnejša hierarhija kriterijev učitelja praktika ali literarnega strokovnjaka (nepraktika)? Praktiku bi se namreč zdel pomemben tudi kriterij, ki je za literarnega strokovnjaka malenkosten, tj. primernost literarnega dela za skupinsko obravnavo. Prav tu sta bila lanskoletna izbranca Alamut in Krasni novi svet odlična - zanimivih učnih ur res ni bilo težko pripraviti. Pri Menuetu bo/je učitelju precej težje animirati dijake, saj je snov manj "oprijemljiva" in bolj "fluidna". Za mir v prihodnje bo treba preprosto povedati, čigava hierarhija kriterijev ima prednost. Vsekakor to ne morejo - kljub ustavnim pravicam - biti starši (jaz osebno bi moral v najboljšem primeru primerjati Pesem ptic trnovk in Ukano I). Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 20:45:54 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Wed, 1 Dec 2004 20:45:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Vloga_ženske_poezije_na_Slovenskem_ =2E=2E=2E Message-ID: <01d201c4d7de$6034c880$6500a8c0@Uporabnik> ... je naslov debatne kavarne v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu v četrtek 2. decembra ob 14.00. Sodelujejo Irena Novak Popov, Peter Kolšek, Katja Mihurko Poniž in Lucija Stupica. --- Založba Tuma (www.zalozba-tuma.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 2 19:25:56 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 2 Dec 2004 19:25:56 +0100 Subject: [SlovLit] FW: En predlog Message-ID: <007a01c4d89c$5d12d6b0$184602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Denis Poniž [mailto:denis.poniz na guest.arnes.si] Sent: Thursday, December 02, 2004 2:06 PM To: Miran Hladnik Subject: En predlog Kakor ni mogoče zanikati populizma in poenostavljanja dejstev na strani staršev, ki jim določena besedila za obvezna branja zbujajo pomisleke, tako ni mogoče spregledati populizma stroke, ki se je postavila v vlogo absolutnega posestnika znanstvene resnice o literaturi. Ne le, da je nereflektirana in dvomov razbremenjena znanstvena misel, kakršn smo priče v teh debatah, običajno pot v slepo ulico, primerov, ko se je znanost o literaturi, govoreč o literaturi na znanstven način, hudo osmešila, pa je toliko, da bi napolnili več knjig. Se je znanost o literaturi iz tega kaj naučila? Komajda kaj! Bojim se, da za držo posestnika absolutne resnice o literaturi skrita negotovost v izrečene trditve, strah pred težko pridobljenim ugledom. Več ko je v trditvah negotovosti, agresivnejše je zagovarjanje moje (naše) resnice, mojega (našega) prav. In še nekaj. Naj bodo "vrhovi" literarne znanosti na Slovenskem še tako idealno soglasni sami s seboj in s svojim znanstvenim predmetom, to dejstvo ne zakrije neke druge resnice, da večina strokovne populacije "na terenu", ki v tem trenutku razlaga tako zapleteno romaneskno besedilo, kot je Zupanov Menuet, za tako početje ni (povsem) usposobljena. Naj ne bo samo anekdota: diplomirana slovenistka, urednica pri ugledni založbi, ki izdaja tudi pomožno literaturo za pouk maturitetne literature, je iz ust podpisanega pred dvema letoma prvič izvedela, da je "neki" Vitomil Zupan napisal roman s "čudnim naslovom" (navedel sem ji ga v celoti). Ker sem se malce ukvarjal tudi s teorijo verjetnosti, komajda lahko verjamem, da sem naletel na edini osebek iz populacije, ki je Zupana v času študija "prešpricala". (Morda pa ga omenjena gospa sploh ni "prešpricala", ker o njem ni nič izvedela, kakor recimo jaz nisem nič izvedel v času svojega študija /1967-72/ o Edvardu Kocbeku, čeprav sem poslušal predavanja spoštovanih kolegov, sedanjih akademikov, ki so zdaj zelo avtoritativni razlagalci njegovega dela.) In prav tako sem prepričan, da osemnajstletni mladostnik lahko brez škode "za telo in dušo" prebere Menuet, vprašanje je le, kaj bo imel od prebranega, kako ga bo doživljal, na kakšen način bo razumel posamezne osebe, njihova dejanja, razmerja med njimi, zgodovinske spore in zgodovinski okvir, kateri identifikacijski procesi se bodo in kateri se ne bodo vzpostavili, še posebej, če mu bo tisti, od katerega pričakuje jasne odgovore (ali pa jasno oblikovane dileme!), ponujal nekaj, kar ne bo ne krop ne voda. Genijev, ki pri osmih berejo in brez pomoči "razumejo" Zločin in kazen, Prousta in Kafko ni prav dosti. Mnogo več je tistih, ki od naštetih avtorjev nimaj nič niti pri petdesetih! Zato moj predlog: ker hočemo živeti v demokratični družbi, ki ničesar ne dosega s totalnimi sredstvi, prisilo in grožnjami, bi bilo prav, da bi Slavistično društvo, Oddelek za slovenistiko na FF LJ in PF LJ/MB, Društvo staršev za boljšo šolo in še kdo pripravili enodnevno srečanje vseh, ki jih mučijo taka in podobna vprašanja. In ne s partijsko logiko edino sprejemljivega scenarija: da bomo prišli do "skupnega imenovalca" in prisilnega konsenza. In naj vsi sodelujoči - 15 min. za posameznega poročevalca je več kot dovolj - povedo, kar jih teži. Da pa "navadne" ljudi in strokovnjake za literaturo marsikaj teži, lahko razberemo iz dosedaj prispelih zapisov na Slovlit. Denis Poniž From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 3 07:39:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran siol) Date: Fri, 3 Dec 2004 07:39:40 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanji Message-ID: <013701c4d902$df8c6aa0$6500a8c0@Uporabnik> From: "Knop Seta" Sent: Thursday, December 02, 2004 9:57 AM Subject: gostovanje polonista Piotra Wilczka Na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo bo gostoval prof. Piotr Wilczek, polonist in komparativist z univerze v Katowicah z dvema predavanjema: Hate Speech or Brotherly Admonitions? Discourse between Jesuits and >Heretics< in Early Modern Central Europe (četrtek, 9. decembra, 11.30, pred. 404) >Ut pictura poesis erit<: Relations between Words and Images in Pattern Poetry (petek, 10. decembra, 12.15, pred. 4). From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Dec 3 09:31:20 2004 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 3 Dec 2004 09:31:20 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan in vest Message-ID: <001401c4d912$9c124be0$b40ef9c2@FF> Zakonca Juhant sta napisala, da je njun sin po nekaj straneh odložil Zupanov Menuet, ker mu je tako narekovala vest. Kaj je takega na prvih straneh? Nič posebnega; toda nekako na 17-i strani piše, da je partizane izdal eden od "ta belih, /.../ Tak vljuden gospod. Pobožnjakar". Domnevam, da je fanta zmotil ta odlomek; morda se motim, toda na začetku resnično ni ničesar drugega. Ta odlomek pa je zgodvinsko resničen: med vojno so izdajali tako eni kot drugi. Fant torej trdi, da mu vest ne dopušča, da bi vedel, da so bili med vojno tudi belogardisti slabi. Kaj pa je za kristjane vest? (Domnevam, da je družina Juhant krščanska družina, ker se na njih pač sklicuje krščanska organizacija.) Vest je človekova sposobnost, izvirajoča od Boga, da razlikuje dobro od zlega; ljudje radi rečemo, da je to glas Boga v človeku. Vest je sposobnost za pravilno uporabo božjega moralnega kodeksa. Kaj torej trdi fant? Da Bog želi, naj fant živi v prepričanju, da belogardisti med vojno niso izdajali. Vemo pa, da to ni res in da tako prepričanje pogosto vodi v manjši ali večji konflikt. (Tako tudi v tem primeru.) Bogu pripisati, da se zavzema za nevednost ali celo za neresnico in da želi konflikt, je najbrž bogokletno (= zoper 2. zapoved). Z drugimi besedami: po mojem fant knjige ni odložil zaradi vesti, ampak zaradi političnega prepričanja. Ko sem se pred tedni prvi oglasil na to temo, sem rekel, da bi koristila manjša konferenca na to temo. Ta hip ne mislim več tako, saj bi privatni ideološki ugovor ene ali dveh družin postal javni problem. Aleš Bjelčevič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20041203/32d53249/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 3 15:59:51 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 3 Dec 2004 15:59:51 +0100 Subject: [SlovLit] Konferenca o morali in literaturi Message-ID: <002c01c4d948$bf201500$184602c1@ff.unilj.si> List: SlovLit na ijs.si From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Subject: konferenca o morali in literaturi Sent: Friday, December 03, 2004 11:36 AM Ko sem se pred tedni prvi oglasil na Menuetovo temo, sem rekel, da bi koristila manjša konferenca, s starši kot glavnimi "referenti". Ta hip ne mislim več tako, saj bi privatni ideološki ugovor ene ali dveh družin postal javni problem. Ta konkretni problem je treba reševati na štiri oči (pri čemer bodimo strokovnjaki manj arogantni; tu se strinjam z Denisom Ponižem). Potrebna je drugačna konferenca, konferenca na dve temi: a) literatura in morala ter b) literatura in pravo. ad 1) Vsi naši pouki književnosti se premalo ukvarjajo z moralnim učinkovanjem literature. Ukvarjamo se z a) obliko, ki povzroča estetski učinek in b) s tisto vsebino, ki prinaša objektivno spoznanje o svetu (= s tistim delom literature, kjer literatura slikovito posreduje predvsem tista znanja, do katerih lahko pridemo tudi po drugi poti; k vprašanju, ali je literatura tudi avtonomna spoznavna dejavnost, se v šolah pristopa nepremišljeno). Dijaki in študentje pa literaturo v veliki meri berejo zato, da se iz nje naučijo, kako ravnati v določenih življenjskih položajih, situacijah. V literaturi iščejo dodatne ali alternativne moralne ideje oz. vrednote in vrline. To je prva tema morebitne konference - kako literatura moralno učinkuje na beročega in kakšna je vloga oz. naloga oz. odgovornost pouka književnosti pri moralni vzgoji dijakov in študentov. Danes, ko ni jasno, kje je meja med skupno/univerzalno moralo in specialno moralo različnih družbenih skupin, ki jim posamezniki pripadamo, je to zelo važno vprašanje. ad 2) Druga tema bi govorila o nekem drugem moralnem učinku literature; gre za probleme tipa Smolnikar in Pikalo. Tu je bila stroka še bolj arogantna kot v gornjem primeru - brez dobrih argumentov je podprla oba pisatelja. Gre za tole: romani (novele ...) prikazujejo osebe tako, da prikažejo tudi njihove slabosti (kaj je slabost, je seveda stvar posameznikove moralne presoje, moralna presoja izhaja iz vrednot, vrednote pa NAJBRŽ ne izhajajo iz dejstev; vrednote so v tem smislu NAJBRŽ neutemeljene, apriorne). Kadar roman beremo kot alegorijo (morda celo kot kot roman s ključem), nas zanima, ali je v romanu opisana kaka realna oseba in katera je ta oseba. Če obstajajo dobri razlogi, da osebo prepoznamo (enako ime, enaki dogodki, enaka imena ostalih oseb v romanu - vse to najdemo v sicer odličnem romanu Ko gori olistajo breze), se zastavi nekaj vprašanj. Prvo (oz. nulto): Kateri znaki kažejo, da roman alegorično opisuje realne osebe (da gre npr. za roman s ključem)? Dalje: Ali je opis resničen? Ali je pisatelj dolžen priskrbeti argumente za resničnost svojih trditev (čeprav gre za alegorični opis realnih oseb)? In če jih nima, ali gre za obrekovanje? Aleš Bjelčevič From rangus na pinkponk.com Fri Dec 3 20:04:34 2004 From: rangus na pinkponk.com (rangus na pinkponk.com) Date: Fri, 3 Dec 2004 20:04:34 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan Message-ID: <20041203190434.MNLH20577.mta2.pinkponk.com@mta2> Spoštovani! Žal razprave o Zupanovem romanu nisem spremljal od začetka, zato se opravičujem, če bom s svojim mnenjem ponovil stvari, ki so bile tukaj morda že povedane. Z Alešem Bjelčevičem se popolnoma strinjam, ob enem pa dodajam, da se mi zdi zanimivo, da ni prišlo do polemike že pred leti, ko so bili na seznamu maturitetnega čtiva Kovačičevi Prišleki, ki bi po mojem mnenju lahko bili prav tako politično in moralno sporni in ob katere bi se s političnega vidika morali spotakniti predvsem "ta rdeči", pa se hvala bogu niso. Mislim, da gre tukaj zgolj za politične frustracije določene skupine ljudi. Vrednotenje literature na tak način je verjetno posledica omejenosti, nevednosti in nezmožnosti kritičnega pristopa k literarnemu delu. Da je dijak v četrtem letniku srednje šole, sposoben po prvih prebranih straneh nekega romana povedati le to, da mu je vest narekovala, da knjigo odloži, je precej žalostno. Še huje pa se mi zdi, da potem zgroženi starši zaženejo vik in krik in hočejo knjigo kar prepovedati. Živela cenzura! Mislim, da se bomo s takimi dejanji kaj hitro vrnili v čase, ko so tovariši vzklikali SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU. Žiga Rangus. From k na aufbix.org Sat Dec 4 00:19:12 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 4 Dec 2004 00:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] Zupan in vest Message-ID: Dober vecer, kar je zapisal Ales, je ne samo tocno, temvec tudi resnicno. Nekateri pac vemo, kako se odziva druzina Juhant se iz casov, ko so njihovi otroci obiskovali nizjo vrsto sole. Zato je Ponizev predlog sprenevedanje -- akademsko in retoricno lepo berljivo besedilo, ki bi odprlo greznico, ce bi mu sledili. Strinjam pa se, da bi veljalo celoviteje razmisljati o podpori tovrstnega pedagoskega pocetja. Vendar nisem preprican, da je Zupan nam tu tako tuj, odmaknjen in nedosegljiv, kakor sta morda ali verjetno Proust in Dostojevski ali Joyce (saj je samo po pomoti izstopil na ljubljanski postaji). Ivan Prijatelj je ze leta 1917 zapisal, da so za nas tu in za naso identiteto pomembni (klasicni) pisatelji, ki so oblikovali nasega, tukajsnega duha. No, in *zelo* so ga oblikovali tudi R. Vrancic, J. Gradisnik itd., da me ne bo kdo napacno razumel. Iz svojih studentskih let se spomnim sosolkinih pojasnil, na kaksni podlagi je Zupan pisal ta svoj roman. Ker je prijateljevala z njim, sem ji kar verjel. Vloga pogledov, ki so odlocilni na toliko ravneh v romanu, temelji na teoloskih spisih najvecjih mislecev -- ne vem vec zatrdno, ali je omenjala Avgustina ali Tomaza Akvinca ali oba. In ta dela je bral v zaporu. Tako se zdi, da bi te krscanske ljudi osupnilo dejstvo, da jih moti roman, ki temelji na njihovih lastnih miselnih koreninah. Dvomim pa, da bi jih to omajalo v njihovem ravnanju. Lahko noc, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:03:21 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 14:03:21 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: dve predavanji Message-ID: <001b01c4da01$a2b9bb00$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Strsoglavec Đurđa To: Miran Hladnik Sent: Saturday, December 04, 2004 1:17 PM Subject: dve predavanji Vabljeni na predavanji v okviru bilateralnega projekta med R Slovenijo in BiH Slika Drugega v slovenski in bih-književnosti, in sicer v torek, 7. 12. 2004, ob 11.30, predavalnica 1, Maja H. Jašaragić: Koncepti drugosti u romanu Ponornica Skendera Kulenovića, torek, 7. 12. 2004, ob 13.00, predavalnica 5, Anisa Avdagić: Drugi u romanima Abdurezaka Hivzi Bjelevca. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:29:00 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 14:29:00 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij Obdobja Message-ID: <004901c4da05$38080d80$6400a8c0@P4> Mednarodni simpozij Obdobja, ki letos obravnava slovensko kratko pripovedno prozo, se bo začel v četrtek 9. decembra 2004 ob 10.30 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Do sobote bo nastopilo več kot 60 referentov. Program je na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/l4.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=114. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 15:15:40 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 4 Dec 2004 15:15:40 +0100 Subject: [SlovLit] Več_obvestil Message-ID: <008301c4da0b$bcfd5170$6400a8c0@P4> V torek 7. 12. 2004 ob 11. uri bo v Literini knjigarni, Miklošičeva 4 v Mariboru tiskovna konferenca ob izidu štirih novih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: France Bernik, Simon Jenko (Monografija), Andrej Inkret, Edvard Kocbek: Zbrano delo, 8. knjiga (Potopisi: Krogi navznoter, Nemški dnevnik, Pariški dnevnik, Obisk Sovjetske zveze), Goran Schmidt, Stanko Majcen (Monografija), France Pibernik, Jože Udovič: Zbrano delo, 3. knjiga (Proza, Literarna publicistika). --- Jana Skaza (jana.skaza na studentska_zalozba.litera.org), 3. 12. 2004 Kosovelova knjižnica iz Sežane je v sodelovanju s Fotoklubom Žarek ob dnevu splošnih knjižnic in ob iztekajočem se Kosovelovem letu izdala 22 voščilnic, ki so opremljene s pesnikovimi verzi in fotografijami (motivi: pot, konstrukcija, grozdje, bori, kraška hiša, pesnikov portret, jutro ...). Voščilnice so na voljo v sežanski knjižnici in njenih podružnicah ter v Tomaju (Kosovelova domačija). --- Marjetka Zorzut (marjetka.zorzut na guest.arnes.si), 1. dec. 2004 1. dec. je bila na Slovenski matici v Ljubljani predstavitev zbornika Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo, z referati lanskega simpozija. --- Magda Breznikar Empiričnim analizam mladinskega branja in vlogi staršev pri vzgoji bralnih navad je posvečeno več člankov v zadnjih številkah revije Poetics, zlasti v lanski 2003/3-4 (gl. pod avtorji Gerbert Kraaykamp, Marc Verboord in Kees van Rees). --- lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 5 12:09:34 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 5 Dec 2004 12:09:34 +0100 Subject: [SlovLit] Nagrade in Alamut Message-ID: <014e01c4daba$e8010650$6400a8c0@P4> Zlato plaketo za izjemne zasluge za razvoj univerze v Ljubljani je letos dobil Tomo Korošec, svečano listino najuspešnejšim mladim visokošolskim učiteljem pa Igor Saksida. --- Delo 4. dec. 2004 Recenzija spremne besede Michaela Bigginsa k svežemu prevodu Alamuta v angleščino se nahaja na naslovu http://www.ijs.si/lit/alamut4.html-l2 (el dva na koncu, ne dvanajst!). lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 5 22:35:39 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 5 Dec 2004 22:35:39 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_O_kom_ali_čem_se_pogovarjamo=3F Message-ID: <006701c4db12$5ec4b320$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Denis Poniž" To: "Miran Hladnik" Sent: Friday, December 03, 2004 8:39 AM Subject: O kom ali čem se pogovarjamo? Ker nisem posebno bister, posebej ne toliko, da bi znal razvozljati vse miselne obrate kolegov Bjelčeviča in Krambergerja, sprašujem javno: ali gre v debati za neko društvo staršev, torej za del civilne družbe oz. civilne iniciative, ki združuje več kot samo peščico (nezadovoljnih, frustriranih, z vestjo obremenjenih (sic!)) ali za neko posamezno družino in njenega sina. Če je v igri druga opcija, seveda nima smisla prirejati kakšnega soočenja na temo razumevanja in zavračanja literarnih del. Če pa ostajamo pri prvi, se sprenevedajo tisti, ki mislijo, da bodo z močjo avtoritativnih (ne strokovnih!) potez utišali nezadovoljne, pa naj le-ti sodijo še v tako njim neljube kategorije sodržavljanov. Denis Poniž From k na aufbix.org Mon Dec 6 15:23:38 2004 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Mon, 6 Dec 2004 15:23:38 +0100 Subject: [SlovLit] jasnost Message-ID: Dober dan, skusal bom odgovoriti po najboljsih moceh. Morda ne bom dovolj jasen, morda pa me kdo znova ne bo razumel, a ne po moji krivdi. Zelo verjetno nimam pravega lijaka ... 1. V debati o Zupanovem romanu gre predvsem za eno druzino, morda pa za nekaj starsev. 2. Iz njihovih izjav je razvidno, da jih moti izkljucno politicna konotacija, ki ne povzdiguje kolaboracionisticne strani v II. svetovni vojni. Ce bi jih motilo kaj drugega - vzgojno zanimivega, bi se prej spotaknili ob prozo Mateta Dolenca, ki je v marsicem dosti bolj neposredna kot Zupanov roman. In je na seznamu za Cankarjevo priznanje. 3. Imam zelo malo avtoritete. Ne vem, kaj je avtoritativno ravnanje in vedenje. Morda bo kaksna dovolj bistra glava to dvoje prepoznala v naslednji zgodbi. Studentka mi je 4. decembra na fakultetni elektronski oglasni deski sporocila, da ne razume, zakaj je v seznamu literature pri predmetu "Sociologija kulture" Curtiusova knjiga "Evropska literatura in latinski srednji vek". Knjiga se ji ne zdi sociolosko obarvana in ne razume, kaj je namen branja predpisanih besedil. Sicer je zapisala tudi to, da na predavanja ne prihaja, ker obiskuje vaje pri predmetu Multimedia II. Tako ne vem, kaj je pravi razlog za odsotnost: obvezna prisotnost na vajah ali neprimerna literatura. A ne glede na to: -- Naj kot profesor sam sestavljam seznam literature ali skupaj z bodocimi studenti (jih obiscem v 2. letniku in se dogovorim, kaj bi radi brali v 3.; kaj pa v primeru 1. letnikov)? -- Naj predpisujem samo ucbenike ali tudi monografije? Marsikoga (ali vecino) namrec moti prav to, da ni ucbenik in se ne morejo preprosto uciti "resnic" na pamet. Pojasnilo: gre za bodoce profesorje sociologije in se necesa, kar imajo vpisano kot drugo smer. Vecina se jih bo znasla po osnovnih in srednjih solah. -- Naj menjujem literaturo vsakih nekaj let ali puscam seznam nespremenjen, ker si potem lahko pripravijo izvlecke -- in izognejo branju? Tako pridem do zadnje tocke. 4. Ce bi slo za resen namen in vzgib, bi starsi (in drustvo) predlagali institucionalno obliko sodelovanja, ki bi bila vpeljana postopoma. Take zadeve niso izvedljive cez noc in ne morejo biti zgolj skrb nekaj razvnetih ali glasnih starsev, ki zavzamejo pozicijo, kot da govorijo v imenu vseh starsev in njihovih otrok. Kriteriji, ki so bili doslej omenjani, da je po njih opravljena izbira, bi morali biti se naprej upostevani -- pri vseh vpletenih. Spreminjanje kriterijev bi moralo biti izvedeno se bolj postopoma in s premislekom. 5. Sklep Ceprav: kaj se nam obeta, ko bodo sedanji studenti postali ucitelji? Bodo odlocali manj avtoritativno? Bo svet lepsi in solanje res prijetnejse? In starsi? Smo vsevedni? Bomo sodelovali pri reformiranju vseh ali samo nekaterih predmetov? Bomo drugim, najbolj glasnim starsem zaupali, da se vpletajo namesto nas? So ti drugi starsi boljsi, primernejsi od strokovnih komisij (in vseh vpletenih ustanov)? Predstavljajte si skupino drzavljanov (ali drustvo), ki bi predlagala vpeljavo 110 V napetosti pri elektricni distribuciji, ker bi to olajsalo uvoz elektricnih aparatur iz nekaterih neevropskih dezel. Kako se naj odzovejo elektro-distribucijska podjetja, ki imajo res monopolen polozaj? Sola je nekaj mehkejsega, bolj obcutljivega kot elektro-distribucija. Zato smo pripravljeni odgovarjati, o vsem tem javno razmisljati -- vpleteni in tudi taki, ki nsimo vpleteni po nobeni plati. Moja pisanja so ravno tako delna, popacena zaradi perspektive s strani kot mnoga druga v tej razpravi. Vsekakor niso pisana s pozicije moci ali avtoritete. Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 15 19:03:19 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 15 Dec 2004 19:03:19 +0100 Subject: [SlovLit] Tri knjige in tri povezave Message-ID: <018501c4e2d0$5d8c0970$6400a8c0@P4> Drago Šega, Literarna kritika : termin, geneza, teorija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004 (Studia litteraria). Marijan Dovič, Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004 (Studia litteraria). Marjana Kobe, Vedež in začetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 1778--1850. Maribor: Mariborska knjižnica in Otrok in knjiga, 2004. 314 str. Http://volksgruppen.orf.at/volksgruppen/aktuell/stories/22322/ --- o Köstlerjevem prevajanju Cankarja na avstrijskem radiu. Http://www.umass.edu/umhome/news/articles/7683.php --- demonstracija iskanja po rokopisnih dokumentih; univerza v Massachusettsu. Http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ --- arhiv slovlitovskih objav. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 15 19:38:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 15 Dec 2004 19:38:57 +0100 Subject: [SlovLit] Eno_predavanje_in_en_članek Message-ID: <01a201c4e2d5$589556b0$6400a8c0@P4> Marko Tadić, FF Zagreb, Jezične tehnologije i hrvatski jezik. Predavanje bo v torek, 14. 12. 2004, ob 18.00 v salonu Centra za slovenščino (stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje). Vstop je prost in zelo zaželen, sploh glede na skromno udeležbo na prvi Joti! --- spela.vintar na guest.arnes.si Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,6528&id=3d8ab7bb9b9787bdd2196cd61a7eae0204&t=html&p=2 - Peter Kolšek, Mama ne pusti (Delo 11. dec. 2004): o ugovoru vesti pri izbiri šolskega berila. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 20 19:54:53 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 20 Dec 2004 19:54:53 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje_o_odščiti_avtorskih_pravic Message-ID: <011901c4e6c5$65685a60$6400a8c0@P4> Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Tomaz Erjavec [tomaz.erjavec na ijs.si] Poslano: 20. december 2004 0:52 Zadeva: [SDJT-L] Predavanje Vabimo vas na predavanje profesorja Ebena Moglena z naslovom "FREEING THE MIND: FREE SOFTWARE AND THE DEATH OF PROPRIETARY CULTURE", v torek 21.12 ob 12:15 v sivi predavalnici Pravne fakultete. Več o njem lahko izveste na http://en.wikipedia.org/wiki/Eben_Moglen From literarna_zrna na hotmail.com Tue Dec 21 00:36:20 2004 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Tue, 21 Dec 2004 00:36:20 +0100 Subject: [SlovLit] Literarna zrna 4 Message-ID: Pozdravljeni! V ponedeljek, 20. 12. 2004, je izšla 4. številka študentskega zbornika Literarna zrna. Zbornik bodo prodajali člani DMJU vsak dan od 20. do 23. 12. od 10h do 15h v avli Filozofske fakultete. Izdajo bo spremljal tudi literarni večer, na katerem se bodo predstavili avtorji, ki so objavili svoje prispevke v 4. številki zbornika. Literarni večer bo 22. 12. ob 19h v predavalnici 011. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 22 08:37:37 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Dec 2004 08:37:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Obremenitev_učiteljev_slovenščine Message-ID: <00c101c4e7f9$1c0ea010$0c4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Rajko Korošec [mailto:rajko.korosec na guest.arnes.si] Sent: Sunday, July 20, 2003 6:01 PM To: Miran Hladnik Subject: Pobuda Dragi kolegice in kolegi! Pozivamo vse učitelje in učiteljice slovenščine, ki pripravljajo dijake in dijakinje na eksterno maturo, da se s podpisom na dopis Državni izpitni komisiji in Ministrstvu za šolstvo in šport pridružijo zahtevam učiteljev slovenščine v srednjih šolah. Prvi podpisani pobudniki so z Gimnazije Ljubljana Šiška (Slavica Bric Makuc, Jana Koncilja, Rajko Korošec, Barbara Rebolj, Saša Stergar, Neva Šolinc). Zahteva Državni izpitni komisiji: Obsežen in zahteven sklop za esej na maturi 2005 (Zupan: Menuet za kitaro; Hemingway: Komu zvoni) naj se obvezno ponovi vsaj še v šolskem letu 2005/06, in to zaradi tega, da bi se čezmerna obremenitev učiteljev in učiteljic slovenščine vsaj malo ublažila. Predlagamo tudi, da naj predpisana umetnostna besedila za maturitetni esej nikakor ne presegajo 40 avtorskih pol (kar znaša približno 600 strani), kar utemeljujemo s tem, da so preobsežni maturitetni sklopi pri tako številčnem gimnazijskem vpisu premnogim le bralna zavora, ne pa vzpodbuda (poleg tega je matura sestavljena iz petih predmetov). Če Državna izpitna komisija tudi v naslednjih letih namerava vztrajati pri tako obsežnih maturitetnih sklopih, naj na Ministrstvu za šolstvo zastavi besedo za zmanjšanje učne obveznosti učiteljev/učiteljic slovenščine v srednjih šolah (večinoma vsi tudi pripravljamo na eksterno maturo). Zahteva Ministrstvu za šolstvo in šport: Zahtevamo ponovno normiranje obveznosti učiteljev v srednjih šolah, saj delo slavistov presega vse razumne meje. Z uvedbo eksterne mature smo dobili dodatne obremenitve, ki niso upoštevane kot nova vsakoletna obveznost. Poglobljeno branje maturitetnega sklopa (prebrati je treba vsaj dvakrat čez tisoč strani maturitetnega sklopa, ob minimalnem vpogledu v dodatno strokovno literaturo, zahteva najmanj 150 (sto petdeset) ur. Ta čas spada k predpripravam na delo z dijaki, saj lahko šele po tem delu sledijo konkretne priprave na delo z razredom. To tudi pomeni, da se lahko šele od tega trenutka naprej obremenitev slovenistov/slovenistk primerja z delom drugih učiteljev maturutetnih predmetov. Zahtevamo tudi priznanje prepotrebnih in že izvajanih konzultacij z vsakim od dijakov (vsaj v tretjih in četrtih letnikih), in to podobno, kot imajo urejeno profesorji sociologije in psihologije. Z živo besedo bi morali namreč dijakom/dijakinjam predstaviti ustreznost njihovih pisnih izdelkov, predvsem esejev. Indivudualni pogovor je najbolj učinkovit, saj dijaki lahko ob svojem konkretnem besedilu z mentorjevo pomočjo sami ugotavljajo primerne in neprimerne vsebinske prvine ter ob jezikovno-slogovnih pomanjkljivostih iščejo morebitne izboljšave. [Rajko Korošec] ============ Podpisniki naj po en izvod pošljejo na DIC (Ob železnici 16, 1000 Ljubljana) in na Ministrstvo (Trg osvobodilne fronte 13, 1000 Ljubljana, duplikate pa na Slavistično društvo (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana); seveda po potrebi lahko kaj dodajo ali odvzamejo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 22 12:22:04 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 22 Dec 2004 12:22:04 +0100 Subject: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Message-ID: <00f301c4e818$770d0e60$0c4602c1@ff.unilj.si> Primorski slovenistični dnevi bodo letos 7. in 8. aprila v Kobaridu in Bovcu, naslov: Primorski literarni zgodovinarji (posebej Anton Ocvirk). -- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) ------------ Med letošnjimi nagrajenci Filozofske fakultete so trije slavisti: veliko priznanje sta prejeka Marko Stabej za delo na Centru za slovenščino kot drugi jezik in Anka Sollner Perdih za delo v knjižnici, priznanje FF pa je dobila Ljubica Črnivec za delo na lektoratu v Celovcu. ------------- Vinko Cuderman, Samo Koler, Rajko Korošec, Janja Perko. Esej na maturi 2005: Človek v izrednih okoliščinah [Vitomil Zupan, Menuet za kitaro; Ernest Hemingway, Komu zvoni]. Ljubljana: Gyrus, 2004. 295 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:30:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:30:58 +0100 Subject: FW: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Message-ID: <003d01c4e8c1$58b510d0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Aleksandra Derganc [mailto:aleksandra.derganc na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 8:55 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] En dogodek, trije ljudje in ena knjiga Dragi Miran, letos je Veliko priznanje FF dobil še en slavist - Vladimir Osolnik! Lp Saša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:42:57 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:42:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Obremenitev_učiteljev_slovenš čine Message-ID: <004301c4e8c3$05070770$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Denis Poniž [mailto:denis.poniz na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 5:50 PM To: Miran Hladnik Subject: Bravo It's never too late so rekli Indijanci, ko so jim hudobni kavbojci pobili zadnjega bizona! (Podobnost z "uporom" profesorjev slovenščine zoper nesmisle, ki si jih dovoljujejo državni svečeniki, guruji in vatesi za slovenščino na maturi, je zgolj naključna). Denis Poniž From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 08:43:46 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 08:43:46 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Oxford Scholarship Online: e-knjige Message-ID: <004401c4e8c3$2251cef0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Gorazd Vodeb [mailto:Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, December 22, 2004 5:03 PM To: Mrežnik Subject: Oxford Scholarship Online: e-knjige Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerz v Ljubljani in Mariboru odslej dostopen servis z elektronskimi knjigami Oxford Scholarship Online. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic COSEC. Servis obsega preko 750 izbranih knjig s področij filozofije, vede o religijah, politologije in ekonomije uglednega založnika Oxford University Press. Knjige pregledujete po seznamu naslovov, avtorjev in znanstveni disciplini. Pri iskanju lahko zajamete knjige vseh ali samo posameznega področja ter iščete po avtorju, naslovu knjige ali poglavja, ključnih besedah, abstraktu, besedilu, letu izdaje in ISBN. Vsaka knjiga in poglavje je opremljeno z abstraktom in ključnimi besedami. Knjige so v formatu HTML, dovoljeno je tiskanje enega poglavja oziroma do 5% posamičnega naslova in shranjevanje posameznih delov knjige. Servis je dostopen z lokacij Univerze v Ljubljani in tudi z oddaljenih lokacij s članskim geslom NUK (npr. od doma) za 5 hkratnih uporabnikov. Povezava do servisa: http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://www.oxfordschol arship.com Želimo vam zanimivo branje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 23 12:44:11 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 23 Dec 2004 12:44:11 +0100 Subject: [SlovLit] Samodejno povzemanje FW: [SDJT-L] JOTA - 4. januarja 2005 Message-ID: <002a01c4e8e4$b84147d0$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Spela Vintar Sent: Thursday, December 23, 2004 11:07 AM Subject: [SDJT-L] JOTA - 4. januarja 2005 JOTA - Jezikovnotehnološki abonma se bo dogajala še bolj intenzivno v Novem letu. Tradicionalna tretja Jota bo že 4. januarja 2005 ob 18.00, predaval pa bo Jure Leskovec (IJS in CMU): Ucenje povzemanja besedil s pretvorbo v semanticno mrezo. Povzetek Pri avtomatski izdelavi povzetkov iz besedil (sumarizaciji) zelimo iz vhodnega besedila pridobiti krajse besedilo, ki bi pa ohranilo cim vec pomembne informacije iz vhodnega besedila. Na trgu je trenutno vec produktov za sumarizacijo, ki pa vsi delujejo na osnovi rangiranja in selekcije stavkov iz osnovnega besedila - povzetek je torej predstavljen kot mnozica izbranih stavkov iz originalnega besedila. V nasem pristopu smo ubrali drugacno pot. Dokument smo s pomocjo kompleksne lingvisticne analize predelali v semanticno mrezo (sestavljeno iz relacij tipa osebek-povedek-predmet), ki skusa "razumeti" besedilo na globljem nivoju. Na taki "semanticni" predstavitvi dokumentov smo uporabili metode strojnega ucenja za modeliranje postopka, ki ga ljudje uporabljajo za izdelavo povzetkov. Rezultati so se izkazali kot zelo dobri - z modelom se zelo priblizamo rocno narejenim povzetkom besedil. [Špela Vintar] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 24 08:44:35 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 24 Dec 2004 08:44:35 +0100 Subject: [SlovLit] FW: o zbirki in prvih dveh izdajah Message-ID: <003301c4e98c$6a1c4f70$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marijan Dovič [mailto:marijan.dovic na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, December 23, 2004 1:31 PM To: Miran Hladnik Subject: o zbirki in prvih dveh izdajah Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU začenja novo zbirko monografij in tematskih zbornikov STUDIA LITTERARIA, s katero skuša v odprtejši, prožnejši obliki obnoviti tradicijo Literarnega leksikona - tako s premišljenim načrtovanjem, širino tem, znanstveno poglobljeno in sodobno obravnavo kakor tudi z odprtostjo v svet in fokusiranjem na slovensko problematiko. Urednika zbirke sta Marko Juvan in Darko Dolinar, ravnokar pa sta izšli prvi dve knjigi v zbirki. Drago Šega: LITERARNA KRITIKA Monografija najprej obravnava terminološke oznake, podrobno zlasti pomene in rabe izraza "kritika" od antike do sodobnosti. Prikaz nastajanja literarne kritike začenja z elementi pretresa in presojanja literature v antiki in zasleduje njihov razvoj vse do romantike, ko se je literarna kritika vzpostavila kot samostojna dejavnost in se razločila od literarne zgodovine, teorije in estetike. Nadaljnji potek je zajet pod tipološkimi vidiki biografske, impresionistične in imanentne kritike, kjer so pregledno strnjene njihove različice od zgodnjega 19. do druge polovice 20. stoletja. Na koncu vzpostavi načelni razloček med kritiko, ki obravnava literaturo glede na njen avtonomni status in notranje opredelitve, ter kritiko, ki presoja literaturo glede na njena razmerja do realnega zgodovinskega oz. družbenega sveta. Marijan Dović: SISTEMSKE IN EMPIRIČNE OBRAVNAVE LITERATURE Monografija obravnava eno med pomembnimi sodobnimi usmeritvami literarne vede, ki se je po svetu uveljavila v zadnjih desetletjih. Pregledno zajema mnoge relevantne vidike sistemskih in empiričnih pristopov k literaturi. Poznavalsko in jasno predstavi njihov teoretični ustroj, označi njihove metodološke in znanstvenofilozofske podlage, jih umesti v kontekst ostalih tradicionalnih in sodobnih paradigem literarne vede, obenem pa jih komentira, preverja in kritično ovrednoti. Na koncu skicira njihovo recepcijo na Slovenskem ter nakaže, kaj ta paradigma omogoča nadaljnjemu razvoju literarne vede pri nas. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 25 19:09:48 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 25 Dec 2004 19:09:48 +0100 Subject: [SlovLit] Novo v Celju Message-ID: <002801c4eaac$ed830e00$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Pevec" To: Sent: Saturday, December 25, 2004 4:42 PM Subject: Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije V začetku decembra je bila v knjigarni in antikvariatu Antika v Celju, gostja literarnega večera Polona Glavan. O njeni novi knjigi Gverilci se je z njo pogovarjal spodaj podpisani osebek. 14. decembra, prav tako v knjigarni Antika v Celju, je potekala predstavitev knjige Moški v sobi, Zorana Pevca, ki je izšla v založbi Apokalipse. K pesmim so, altruistično, prispevale spremne besede: Stanislava Chrobakova Repar, Alenka Jovanovski, Mateja Komel Snoj, dr. Manca Košir, Lucija Stupica, Erika Vouk in Bina Štampe Žmavc. Gosta večera sta bila mlada talentirana celjska pesnica Anjuša Belehar in pesnik Jože Hribernik, ml. S piscem knjige in gostoma se je pogovarjal pesnik Ivan Dobnik. V decembru je izšla tudi revija za kulturo in literaturo Vsesledje, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo. Revija prinaša uvodnik glavnega urednika Zorana Pevca, ki nadalajuje tudi stalno rubriko Literarnico. V novi stalni rubriki Urbani Celjani Jože Faganel, kot njen direktor, piše o celjski Mohorjevi družbi. Predstavljena je knjigarna Antika, Marijana Kolenko se zavzema za gojenje in širjenje odnosa do slovenskega jezika, Jasna Tomc iz knjigarne Mladinska knjiga piše o svoji prežetosti s knjigami. Jože Volfand pa o Veronikini nagradi. Poezijo objavljata Ivan Dobnik in Jože Štucin, Miloš Gjergj Nikolla pa je kot začetnik albanske sodobne poezije predstavljen v prevodu Mateja Krajnca (prek angleščine). "Domača stran" je zapolnjena z literaturo celjskih avtorjev: Metka Hojnik Verdev, Barbara Jelen, Barbara Jurič, Rok Komel, Tanja Petelinek, Ida Sekirnik, Ana Štucin, Slavica Tesovnik, Silva Železnik - Einfalt (ponudi prevod Balantičevih pesmi v nemščino), Blaž Šafarič in Amalija Škrobar. V rubriki Slovstvena folkloristika je še nekaj pesmi, ki so jih podpisale: Ivica Cvikl, Gabrijela Kaučič, Nada Jelovšek Nadana in Justina Strašek. Revijo sklene še nekaj kratkih predstavitev knjig celjskih avtorjev. Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 26 12:10:01 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 26 Dec 2004 12:10:01 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo_natečaj_povabilo_in_nasvet Message-ID: <017901c4eb3b$72d18cb0$6400a8c0@P4> Primorski slovenistični dnevi bodo letos 7. in 8. aprila v Kobaridu in Bovcu, naslov: Primorski literarni zgodovinarji (posebej Anton Ocvirk). --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) Obvescam vas, da na spletni strani http://www.temza.si/natecaj.htm poteka prvi slovenski spletni literarni natečaj. Vse o temi natečaja, pogojih sodelovanja in nagradah si lahko preberete na omenjeni strani. K sodelovanju so lepo vabljeni vsi, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku! --- Tanja Ahlin (tanja_ahlin na yahoo.com), 26. dec. 2004 Http://taporware.mcmaster.ca --- TAPoRware 1.0, prototip programa za analizo elektronskih besedil na McMaster University in New York University, za fromate xml, html in txt. Program je dosegljiv na naslovu http://strange.mcmaster.ca/~taporware/. Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0422.html --- diskusija o preprečevanju plagiiranja študentskih referatov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 31 10:51:58 2004 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 31 Dec 2004 10:51:58 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika 49 Message-ID: <003401c4ef1e$5f9df020$6400a8c0@P4> Že nekaj dni je na spletu nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika49.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika49.pdf Do nje pridete tudi z začetne strani društva na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Teme: vpliv staršev na izbor literature, protest učiteljev slovenščine, nove publikacije, zanimivi spletni naslovi, vabila, razpisi, predavanja, seje, opismenjevalni kotiček. --- Srečno novo leto! miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 2 11:10:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sun, 2 Jan 2005 11:10:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: SECOND CALL FOR PANELS FOR 2005 AAASS CONFERENCE Message-ID: <006601c4f0b3$55e1f360$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "David Stermole" Sent: Sunday, January 02, 2005 3:26 AM Subject: SSS: SECOND CALL FOR PANELS FOR 2005 AAASS CONFERENCE (Salt Lake City) David Stermole sporoca, da clani Society for Slovene Studies lahko do 5. januarja predlagajo simpozijske teme za novembrsko konferenco, ki bo v ameriski drzavi Utah. Predlogi naj vsebujejo: naslov omizja, ime predlagatelja, ime predsednika omizja, imena referentov in ime diskutanta (koreferenta). Naj velja tole obvestilo tudi kot povabilo k clanstvu v SSS. Vec informacij na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/ ali na stermole na chass.utoronto.ca. lp, miran From spela.vintar na guest.arnes.si Mon Jan 3 14:08:42 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Mon, 03 Jan 2005 14:08:42 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA: Jure Leskovec - Samodejno povzemanje Message-ID: <41D943DA.3050409@guest.arnes.si> Jezikovnotehnološki abonma (JOTA) vabi na tradicionalno ponovoletno srečanje, ki bo jutri, 4. januarja 2005, ob 18.00 v prostorih Centra za slovenščino, Kongresni trg 12 (stavba Univerze), drugo nadstropje. Predaval bo: Jure Leskovec (IJS in CMU) na temo Učenje povzemanja besedil s pretvorbo v semantično mrežo. Prisrčno vabljeni! Program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. From Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si Tue Jan 4 09:37:44 2005 From: Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si (Stritar Mojca) Date: Tue, 4 Jan 2005 09:37:44 +0100 Subject: [SlovLit] Novi sodelavci Centra za slovenscino Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A9607D916@ffs1.ff.uni-lj.si> Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik išce nove sodelavce. Ce ste profesorji ali absolventi slovenskega jezika, ki bi radi postali ucitelji slovenšcine za tujce in ste temu pripravljeni posvetiti nekaj svojega casa, pošljite prošnjo s kratko predstavitvijo do 20. 1. 2005 na naslov: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: mojca.stritar na ff.uni-lj.si. Mojca Stritar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 4 10:14:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 4 Jan 2005 10:14:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 10. januar Message-ID: <001b01c4f23d$bcdf63a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "lingvisticnikrozek" Sent: Tuesday, January 04, 2005 9:49 AM Subject: LK, 10. januar > LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI > vabi na 797. sestanek > v ponedeljek, 10. januarja 2005, ob 17.30 > v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete > > Predavali bodo: > asist. dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., (Klinični center) > asist. mag. Borut Škodlar, dr. med. (Klinični center) in > doc. dr. Marina Zorman (FF, Oddelek za splošno jezikoslovje) > > Tema predavanja: > Jezikoslovje in psihiatrija: primer sodelovanja > > Za predsedstvo: > dr. Chikako Shigemori Bučar, asist. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 4 10:23:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 4 Jan 2005 10:23:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Tečaji_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih_v_januarju Message-ID: <005701c4f23e$fe9b6ef0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: Monday, January 03, 2005 1:11 PM Subject: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v januarju Pozdravljeni ! Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 18. januarja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 25. januarja od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. ************************** Začel je delovati referenčni servis "Vprašaj knjižničarja". Uporabniki lahko postavljajo vprašanja knjižnicam, odgovore dobijo po elektronski pošti. Lahko pa tudi klepetajo s knjižničarjem v živo vsak delavnik od. 9. do 15. ure. Več informacij na http://home.izum.si/izum/qp/default.htm. Z ljubljanske univerze sodelujejo CEK, CMK, CTK in NUK. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 00:26:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 5 Jan 2005 00:26:53 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_ZRCola_SLV_2004-12-31_za_vnašanje_narecnih_ipd_besedil Message-ID: <016f01c4f2b4$e0d22500$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Peter Weiss" To: "Miran" Sent: Wednesday, January 05, 2005 12:03 AM Subject: ZRCola SLV 2004-12-31 za vnašanje narecnih ipd. besedil > Na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si se da dobiti (zastonj -- sponzor > je ZRC SAZU) najnovejšo, silvestrsko razlicico vnašalnega sistema ZRCola > (ZRCola SLV 2004-12-31 -- razlicice v drugih jezikih še niso aktualizirane), > ki omogoca preprosto vnašanje tujejezicnih in predvsem latinicnih in > cirilicnih narecnih besedil v wordu. Izdelan je bil za Slovanski > lingvisticni atlas, uporabljan bo za sestavljanje Slovenskega lingvisticnega > atlasa, za slovenske potrebe pa so dodani še posebni znaki iz slovenskih > zgodovinskih pisav, kot sta npr. dajncica in metelcica. Olajšano je tipkanje > sestavljenih znakov, saj se vnašajo posamezne sestavine, ki jih racunalnik > na uporabnikov ukaz sestavi v nov znak (in sestavljene znake tudi razstavi). > Ce želite recimo zapisati znak e z ostrivcem zgoraj in piko spodaj, zapišete > najprej e (ta je na tipkovnici), potem crni pravokotnik z akutom zgoraj > (Alt+9) in nazadnje še crni pravokotnik s piko spodaj (Alt+Shift+8). Na > racunalniškem zaslonu so tako zacasno vidni trije znaki, ki jih po kliku na > gumb "ZRCola > Sestavi vse" v menijski vrstici racunalnik združi v enega > samega. Razpored znakov v pisavi vnašalnega sistema temelji na unikodnem > standardu, ki je nadgrajen s tistim, cesar v unikodu ni. Vec o tem se da > izvedeti iz clanka o ZRColi > (http://nl.ijs.si/isjt04/zbornik/sdjt04-19weiss.pdf) in iz dokumentacije, ki > je po namestitvi vnašalnega sistema dosegljiva v Start > Programi > ZRCola; > posebej pomembna je prva stran v datoteki "Tipkovnica", ki si jo je za > stalno rabo priporocljivo natisniti (v podolžnem formatu). Ce kak znak > manjka, se ga da narociti pri avtorju vnašalnega sistema > (Peter.Weiss na guest.arnes.si) in bo vkljucen v naslednjo razlicico vnašalnega > sistema. > > Vnašanje narecnih besedil še nikoli ni bilo tako preprosto, hkrati pa je kot > vožnja s formulo 1. > > S pozdravcki. > > Peter Weiss > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:14:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:14:01 +0100 Subject: [SlovLit] Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo - zbornik s simpozija Message-ID: <001d01c4f2f6$49b6cd50$164602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Silvo.Torkar@zrc-sazu.si [mailto:Silvo.Torkar na zrc-sazu.si] Sent: Wednesday, January 05, 2005 7:57 AM To: Miran Subject: Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo - zbornik s simpozija V Šmartnem pri Litiji je izšel zbornik Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo. V njem je objavljenih vseh dvanajst prispevkov udeležencev istoimenskega simpozija, ki je potekal 3. septembra 2003 ob 150. letnici publicista, prevajalca, jezikoslovca in pedagoga Davorina Hostnika (Podroje pri Litiji, 1853 - Rilsk, 1929). D. Hostnik, v Rusiji znan kot Martin Matvejevič Hostnik, se uvršča med osebnosti, ki so na prelomu 19. in 20. stol. pomembno prispevale h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov. Konec leta 1879 je odpotoval v Rusijo, kjer je vse do l. 1923 učil nemščino in francoščino na gimnaziji v podeželskem mestecu Rilsk v Kurski guberniji. V 80. in 90. letih je kot radikalni privrženec ideje slovanske vzajemnosti dopisoval v liberalna glasila Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Edinost in Slovanski svet. V ruščino je prevedel več slovenskih leposlovnih del, med njimi Levstikovega Martina Krpana. Njegov najpomembnejši dosežek sta Ročni rusko-slovenski slovar (Gorica 1897) in Slovinsko-russkij slovar' (Gorica 1901) s kratkima slovnicama obeh jezikov. Za delo Grammatika slovinskago jazyka je prejel celo nagrado ruske Akademije znanosti. O njegovi usodi po Oktobrski revoluciji se v Sloveniji ni vedelo ničesar, dokler ni njegove življenjske poti nepričakovano osvetlila ruska zgodovinarka Iskra Čurkina v izčrpni razpravi, objavljeni v Zgodovinskem časopisu v Ljubljani leta 1968. Hostnik je bil s tem dokončno iztrgan iz pozabe, o čemer priča tudi aktualni zbornik. Avtorji prispevkov so Vasilij Melik, Stane Granda, Iskra Čurkina (v ruščini), Branko Marušič, Irena Gantar Godina, Silvo Torkar, Anton Hostnik, Tone Smolej, Ljubov Kurkina (v ruščini), Aleksandra Derganc, Vlado Nartnik in Andreja Žele, avtorica spominov na deda pa je Jelena Hostnik, Davorinova vnukinja, ki je na povabilo organizatorice v času simpozija prvič v življenju obiskala dedovo domovino. Prispevki so opremljeni z angleškimi in ruskimi povzetki, zbornik pa vsebuje tudi bogato fotografsko gradivo in obsega 96 strani. Uredili sta ga Irena Gantar Godina in Magda Breznikar, oblikovala Milena Gregorčič, izdalo in založilo pa Ustvarjalno središče Breznikar, Ustje 6, 1275 Šmartno pri Litiji. Na tem naslovu lahko zbornik tudi naročite za 2500,00 SIT. Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:29:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:29:13 +0100 Subject: [SlovLit] SSS Newsletter Updates Message-ID: <000001c4f2f8$625f7210$164602c1@ff.unilj.si> Od: David Stermole [stermole na chass.utoronto.ca] Poslano: 3. januar 2005 0:29 Za: David F. Stermole Zadeva: SSS Newsletter Updates Happy New Year to all! The newsletter (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l05-57.html) has had many recent additions: 1) New Folk Music CD Released 2) Slovenia Visits Seattle: report on week of Slovenian activities 3) Donald F. Reindl defends thesis 4) RADO L. LENCEK GRADUATE STUDENT PRIZE awarded 5) THE 2004 ANNUAL MEETING REPORT 6) Michael Biggins's translation of Vladimir Bartol's Alamut published lep pozdrav DFS From klemnov na email.si Wed Jan 5 08:29:04 2005 From: klemnov na email.si (klemnov na email.si) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:29:04 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?T2JyZW1lbml0ZXYgdcSNaXRlbGpldiBzbG92ZW7FocSN ine Message-ID: <20050105072904.3022F8B93B@www1.email.si> Podpiram predlog kolega Rajka Korošca in drugi sopodpisanih, predlagam pa še eno rešitev, ki bi pripomogla k zmanjšanju obremenitve in dvigu kakovosti dela. Razredi v četrtem letniku naj pri pripravi na maturo delijo v dve skupini po 16 dijakov. Delo z 32 dijaki ne omogoča kvalitetnega dela na tako zahtevnem področju, kot je obravnava literarnega dela, še manj pa kvalitetno uporabo sodobnih učnih metod. Druga možnost, morda še boljša, je zmanjšanje normativa v celotnem razredu že od prvega letnika (glede na upad natalitete, zahteve po kakovostnejšem pouku, izgubo delovnih mest ipd. bi bila to najustreznejša rešitev). Lp, Klemen Lah ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:31:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:31:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Predvčerajšnjim_v_lingvističnem_k rožku Message-ID: <000101c4f2f8$b2dbb190$164602c1@ff.unilj.si> Od: lingvisticnikrozek [lingvisticnikrozek na butn.net] Poslano: 3. januar 2005 12:46 Zadeva: LK 3. 1. LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 796. sestanek v ponedeljek, 3. januarja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bosta: Franc Marušič - Univerza v Stony Brooku Rok Žaucer - Univerza v Ottawi Tema predavanja: Nevidni/neslišni glagol v stavkih tipa "Janezu se objema Micko" Za predsedstvo: dr. Chikako Shigemori Bučar, asist. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 08:47:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Jan 2005 08:47:45 +0100 Subject: [SlovLit] Wikiji Message-ID: <001101c4f2fb$00753190$164602c1@ff.unilj.si> Wiki se imenuje taka spletna lokacija, ki dovoljuje uporabniku dodajati vsebino in jo vsakomur tudi urejati, npr. zastonj mednarodna enciklopedija http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page. Bibliografija člankov na temo wikijev je na naslovu http://www.public.iastate.edu/~CYBERSTACKS/WikiBib.htm lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 5 18:51:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 5 Jan 2005 18:51:10 +0100 Subject: [SlovLit] Še_zadnje_novičke_danes Message-ID: <007201c4f34f$255722d0$6400a8c0@P4> Http://www.balkani.dir.bg -- lanska avgustovska številka bolgarske literarne revije Balkani je slovenska; v njej je tudi intervju z Borutom Omerzelom. Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=021cc96fd692900201a538be6f17fc1b04&source=Delo - - Jože Mencinger, Bo univerza preživela še bolonjsko reformo? Delo 3. januarja 2005. [Po izkušnji z maloumnimi formularji, ki nas z njimi posiljuje bolonjska akademska birokracija, se lahko rektorjevim dvomom pridružimo in dodamo še dva pomisleka, ki zadevata specifiko humanističnih študijev: 1. bolonjski principi študija in naša dvopredmetnost preprosto ne gresta skupaj, 2. zelo težko pa bo pobolonjiti tudi študije, ki vzgajajo profesorje, zlasti tiste za domači jezik in literaturo.] Poročili o slavističnem kongresu v Novem mestu oktobra lani sta izšli tudi v Primorskem dnevniku 2004, št. 240 in 267; drugo je podpisala Eva Premk. Http://www.uni-miskolc.hu/~phdkonf -- mednarodna konferenca podiplomskih študentov v Miskolcu na Madžarskem avgusta 2005; prijaviti se je treba (in plačati registracijo) do 18. marca 2005. lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 12:03:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 6 Jan 2005 12:03:34 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003f01c4f3df$5d7bd670$1f4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Začeti polemiko ali ne? Dragi Miran, dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. [...] Helena ========== Spoštovani geografi! Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, kar je zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo na pošto... Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je zapisano "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. dr. Milan Orožen Adamič www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:17:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:17:32 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003101c4f3ff$3537dcc0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik" Sent: 6. januar 2005 13:50 Subject: Re: [SlovLit] Tsunami Vprašanje ob cunamiju: Zakaj se pri nas vsak "svetovljan" za podkrepitev svojega besedovanja zateka k citiranju Vukovega pravila v slabšalnem smislu? Samo Koler Gimnazija Bežigrad ps. Zdaj pa se mi mudi v banco, ker še nisem plačal abonnementa - potem pa veselo na weekend. > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:17:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:17:47 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003201c4f3ff$3594c9d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Primoz PETERLIN" To: "Miran Hladnik" Sent: 6. januar 2005 14:34 Subject: Re: [SlovLit] Tsunami -----BEGIN PGP SIGNED MESSAGE----- V četrtek 6. januarja 2005 12:03 Miran Hladnik piše: Sicer nisem ne slovenist, ne slavist, pa vseeno... [...] > Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška > oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda > treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini > striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, > kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi > občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do > zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. Lektor je povsem pravilno mislil, da je "tsunami" angleška oblika zapisa japonske besede; natančneje gre za Hepburnovo prečrkovanje (po Jamesu Curtisu Hepburnu, ki ga je uporabil v svojem japonsko-angleškem slovarju, izdanem leta 1867). Hepburnovo prečrkovanje je skupaj s svojo modificirano različico sicer res najpogostejše, ni pa ne edino, ne najstarejše, niti nima uradnega statusa - kot osnovo za mednarodni standard ISO 3602 so predvsem na pritisk Japoncev leta 1989 izbrali sistem Kunrei, ki je prilagojen japonskemu in ne angleškemu glasoslovju. Kljub temu se Kunrei celo na Japonskem le počasi uveljavlja. V njem se, mimogrede, ista beseda prečrkuje "tunami". Hepburn pravzaprav ni imel kaj dosti izbire, ker angleščina ne pozna znaka za glas, ki ga v slovenščini zapisujemo s črko C, zato so prisiljeni v zapis z dvema črkama: tse-tse, tzar ipd. Po mojem ni razloga, da bi to pomanjkljivost angleščine uvažali v slovenščino. Primerjava s toponimom Tsukuba po mojem ni povsem na mestu, ker tujih toponimov z izjemo stotnije, ki se je z desetletji in stoletji rabe vendarle udomačila v slovenščini, načeloma ne slovenimo. Sicer pa glas C ni edini, ki v angleščini nima svojega znaka - podoben primer je denimo z glasom, ki ga v slovenščini zapisujemo z znakom Š. Tam pa "Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku", izdanem leta 2001 pri Geodetski upravi RS, in pri pripravi katerega je sodeloval geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, celo za toponime, kot sta Honšu ali Hirošima, priporoča zapis poslovenjenih različic namesto Hepburnovih. Lep pozdrav, Primož - -- Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437632, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:15:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:15:00 +0100 Subject: [SlovLit] Primerjalna_književnost_december_2004 Message-ID: <003001c4f3ff$34e1f490$6400a8c0@P4> V novi številki Primerjalne književnosti je objavljenih sedem razprav domačih in tujih raziskovalcev. Peter V. Zima s Fakultete za kulturne vede v Celovcu je v članku z naslovom Primerjalna književnost in družboslovne vede opozoril, da lahko primerjalna književnost, ki se ukvarja z večkulturnimi in večjezičnimi konteksti, pomaga družboslovcem, kadar se pojavijo medkulturni problemi ali težave pri prevajanju. Po drugi strani lahko družboslovne znanosti prispevajo k boljšemu razumevanju tipoloških in genetičnih primerjav v primerjalni književnosti. Avtor na koncu očrta sociološko podlago novega tipa primerjalne književnosti, ki jo definira kot socio-semiotiko. Vid Snoj v članku "Slepi nemir človeštva": Kocbekovo pesnjenje zgodovine izhaja iz trditve, da je Kocbek pesnik zgodovine. To trditev utemeljuje z razločevanjem pesnjenja o vélikih dejanjih oziroma o zgodovini od pesnjenja zgodovine same in jo razvija ob interpretaciji treh Kocbekovih pesmi. Razprava Retorika iskrenosti Pétra Hajduja z Inštituta za literarno vedo v Budimpešti izhaja iz prepričanja, da ima pojem iskrenosti še vedno dokaj pomembno vlogo v klasični filologiji, čeprav ga je literarna teorija v 20. st. diskeditirala. Avtor analizira razprave o iskrenosti ali ironičnosti Katulove in Horacijeve poezije, pri tem pa ga zanima, katere retorične formacije besedilu omogočajo, da je prebrano kot iskreno. Matjaž Zaplotnik je v razpravi Motivi krsta pri Tassu in Prešernu najprej pregledal dosedanje študije o Tassovih vplivih na Prešerna, v osrednjem delu študije pa je z natančno primerjavo motiva krsta pri obeh avtorjih ugotovil, da okoliščine Črtomirovega krsta spominjajo na okoliščine Klorindine spreobrnitve. V razpravi Literarnozgodovinski pojmovnik za literaturo moderne: revizija in nekaj predlogov se Vanesa Matajc ukvarja s problemom periodizacije literature v obdobju moderne. Predlaga, naj literarna zgodovina namesto tradicionalnega pristopa, ki razlike poenoti, uvede prelomno-mutacijski vidik pri proučevanju različnih razmerij, ki nastajajo med literaturo moderne in njenim (foucaultovskim) "premičnim temeljem". Barbara Zorman se v razpravi Predstavljanje subjektivnosti lika v literaturi in filmu ukvarja z žariščenjem v literarni in filmski različici Peklenske pomaranče, to pa tako, da nakazuje specifike manipulativnega potenciala filma in literature. V prvem delu razprave Teorije/teorija diskurza in literarna veda (drugi del bo objavljen v naslednji številki) je Alenka Koron opozorila na terminološke zadrege, ki so posledica raznovrstnosti teorij diskurza, pregledala pa je tudi najpogostejše koncepcije diskurza (lingvistične, naratološke, Bahtinove, Kristevine, filozofske in Foucoultove) in njihove spoznavnoteoretske predpostavke. V rubriki Kritike so objavljene ocene štirih znanstvenih monografij tujih avtorjev (med njimi nove predsednice Mednarodne zveze za primerjalno književnost Tanie Franco Carvalhal). Številko skleneta izčrpni poročili o posvetovanju "Znanstvene izdaje v elektronskem mediju" in simpoziju "Kosovel: Med etiko in poetiko". Naročila in prispevke lahko pošljete na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Jan 6 15:49:23 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 6 Jan 2005 15:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami References: <003f01c4f3df$5d7bd670$1f4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <008d01c4f3fe$f75a27a0$d172a8c0@peter> Dragi slovlitovci, vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje), negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko "sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono", kot v primeru v nadaljevanju. Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na forum dr. H. Dobrovoljc: > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik, fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako. (Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik (to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi" drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali. Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima fonetično tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič. (V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne bom spuščal, ker o tem premalo vem.) Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena. Lep pozdrav, Peter Jurgec ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: 6. januar 2005 12:03 Subject: [SlovLit] Tsunami -----Original Message----- From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Začeti polemiko ali ne? Dragi Miran, dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. [...] Helena ========== Spoštovani geografi! Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, kar je zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo na pošto... Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je zapisano "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. dr. Milan Orožen Adamič www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From drago.bajt na nova-revija.si Fri Jan 7 11:34:50 2005 From: drago.bajt na nova-revija.si (Drago Bajt) Date: Fri, 7 Jan 2005 11:34:50 +0100 Subject: [SlovLit] tsunami Message-ID: <004d01c4f4a4$84922280$c201a8c0@novarevija.si> V zvezi z mnenjem dr. M. O.-A. morem reči samo: Nisem pričakoval take svete preproščine od doktorja, četudi geografije. Pa naj gre za razumevanje slovenščine, japonščine ali angleščine. Kot da Japonci ne bi svojega zapisa (ki v obliki tsunami nikakor ni japonski; saj imajo vendar svojo pisavo) naredili prav za angleški svet (enako kot Kitajci svoj pinjin)! Kako zdaj Slovenci izgovarjamo ta tsunami povsem enako kakor Japonci, je spet nov donesek g. dr.; če on izgovarja besedo od črke do črke (torej črkuje), se morda res približuje japonskemu izgovoru! Tsukubo, kjer je menda g. dr. geogr. svoje čas bil, pa pri nas pišemo večinoma (razen geografov) tudi Cukuba; tako da se ta črkovni sklop -ts- trdno drži morda le še v imenih firm (npr. Mitsubishi), že pri istoimenski znamki oz. avtu pa zasledimo tudi že omahujoče micubišije. V takih in podobnih primerih, kjer nam razni strokovnjaki (ne le geografi, tudi geologi, fiziki idr.) solijo slovenistično pamet oz. razlagajo slovenski jezik, predlagam, da se vse "prizadete" ustanove (Inštitut za slovenski jezik pri ZRC SAZU, katedra za slovenistiko, slovenistično društvo) in posamezniki vendarle že enkrat odločijo, da se bojo takoj in vedno odzivale v javnosti in zadevo strokovno neoporečno razložile. (Strokovno neoporečno sem namenoma podčrtal, ker iz izkušnje vidim, kaj se je dogajalo s stroko v zadnjem Slovenskem pravopisu, ki je po mnenju nekaterih kritikov upravičeno škandal. Preberite si, mimogrede, Lenarčičev Popravopis, ki ima v vsebinskih pogledih večinoma zelo prav.). Svoj čas sem že sam imel podobno brezupen spopad s sinologi (hkrati tudi japonologinjo), v katerem sem ostal brez upa zmage, saj ti "tujci" sploh niso razumeli, o čem govorim. Še manj pa probleme slovenskega jezika razumejo tehnične, naravoslovne, geografske idr. stroke; to je plod dejstva, da še vedno nismo uvedli poučevanja strokovnih jezikov na vse druge fakultete. Drago Bajt From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 17:30:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 17:30:02 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <003a01c4f4d6$248c2700$6400a8c0@P4> Za: slovlit na ijs.si Zadeva: FW: [SlovLit] Tsunami -----Original Message----- From: Ziva Vidmar [mailto:ziva.vidmar na cankarjeva-z.si] Sent: Friday, January 07, 2005 10:59 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Tsunami Koliko besed za nič! Leksikon CZ (3. izd. 1994) ima še oboje: cunami gl. tsunami, zato ker takrat geografi še niso mislili, da je to splošen pojem, kot npr. fen, šelf ipd. (Tsukuba je krajevno ime!). Zakaj se ne razburjate pri "poslovenitvah" pic, ragujev, pomfrijev (pravilneje bi bilo pofritov) itd. Slovenski kras je prišel v svetovno javnost preko nemške oblike karst in ne direktno. Lep dan Živa From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 18:01:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 18:01:20 +0100 Subject: [SlovLit] Nova peka Message-ID: <006b01c4f4da$83b2fd90$6400a8c0@P4> Lansko leto so na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirali ali doktorirali (svoje delo pa napisali tudi že prej) naslednji kolegi. Na pobudo Mojce Honzak so tule naslovi njihovih razprav, ki jih hrani slovenistično-slavistična knjižnica na FF: Andrej Ermenc Skubic, Sociolekti v jezikovni stvarnosti in literarnem delu: (primerjava med slovenščino in angleščino), dis., 2003, 271 str. Barbara Baloh, Vzorci govornega vedenja pri pripadnikih italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri, mag., 2003, 217 str. Elen Slavec, Jezikovni položaj v slovenski Istri v luči javne komunikacije: mag., 2003, 136 str. Irena Avsenik Nabergoj, Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju: dis., 2003, 623 str. Mihaela Kastelec, Kritiški opus Tarasa Kermaunerja, mag., 2003, 292 str. Mojca Honzak, Literarna teorija pri pouku književnosti v osnovni šoli, mag., 2003, 198 str. Nataša Logar, Besedotvorna stilistika, mag., 2003, 217 str. Namita Subiotto, Lingvostilistične posebnosti v prozi Taška Georgievskega: dis., 2003, 214 str. Vida Gomivnik Thuma, Uporaba nalog objektivnega tipa pri zunanjem preverjanju znanja iz književnosti ob zaključku osnovne šole, mag., 2003, 153 str. Roberto Dapit, Krajevna imena vzhodne Rezije v luči materialnega in duhovnega izročila, dis., 2003, 207 str. Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, dis., 2004, 213 str. Silvo Torkar, Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske, mag., 2003, 180 str. Darja Markoja, Oblikoslovna podoba besedil prekmurskega knjižnega jezika od 18. do 20. stoletja, mag., 2004, 340 str. Mira Krajnc, Besediloslovne značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika (na gradivu mariborščine), mag., 2004, 245 str. Uroš Urbanija, Jurij Japelj -- življenje in delo, mag., 2004, 227 str. Mateja Medvešek, Tabujske teme in problemski pouk književnosti v osnovni šoli, mag., 2004, 209 str. Jonatan Vinkler, Češko-slovenski in slovensko-češki slovstveni stiki v 19. stoletju, dis., 2004, 395 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 7 18:18:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 7 Jan 2005 18:18:29 +0100 Subject: [SlovLit] Na spletu in na papirju Message-ID: <007101c4f4dc$e9188fe0$6400a8c0@P4> Http://www.google.com/downloads/ -- Googlov organizator slikovnega materiala -- zelo lepo! Http://www.x1.com/ -- Kdo bo iskal med mapami, podmapami in podpodmapami, če pa program najde sam, potem ko je indeksiral vse na domačem računalniku. Http://desktop.google.com/ -- Googlov iskalnik po datotekah na domačem stroju (menda ne tako navdušujoče kot v prejšnji vrstici, pač pa zastonj). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: Členitev jezikovne resničnosti (Zbornik prispevkov simpozija Obdobja 22 - Metode in zvrsti). Knjigo je uredila Erika Kržišnik. Prevajanja slovenskih literarnih besedil, zbornik. Ur. Simona Kranjc in Mojca Nidorfer Šiškovič. Publikacija je rezultat projekta pri programu Slovenščina na tujih univerzah (STU) na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Predstavlja besedila sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev, prevedena v 18 jezikov. Tomaž Sajovic, Historični slogi v slovenski pripovedni prozi druge polovice 19. stoletja (zbirka Razprave FF za leto 2004). Tiskovna konferenca za te tri publikacije bo v četrtek 13. januarja 2005 ob 12.30 uri v knjigarni FF. Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2004. 271 str. Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij. Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 28). 554 str. [Svoje objave reklamirajte v Slovlitu in v Kroniki prosim sami. Če boste "zamolčani", bo to samo po vaši krivdi. --- miran] From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Jan 8 17:13:09 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 8 Jan 2005 17:13:09 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] tsunami Message-ID: <000f01c4f59c$f23995e0$a90ef9c2@kallisto> Podpisana sem se pri svojem delu pogosto srečala z dilemo prečrkovanja, zato si dovoljujem pristaviti svoje mnenje. Mogoče bo komu v pomoč pri razmisleku. Japonsko fonetiko poznam ravno dovolj, da si upam trditi, da zvok, ki ga Angleži, Francozi in drugi, ki ne poznajo črke "c", zapisujejo s sklopom TS, dovolj natančno ustreza zvoku, ki ga mi zapisujemo s črko C. Pozorno uho lahko zazna nekoliko drugačno lego jezika - zvok je za spoznanje "mehkejši" oz. podoben zvoku "dz" - vendar po mojem mnenju ni dvoma, da ga smemo mirne duše zapisovati kot C. (Navsezadnje tudi vsi slovenski govorci tega zvoka ne izgovarjamo popolnoma enako!) Pač pa osebno nisem prijateljica nasilnega "slovenjenja" zvokov, ki dejansko nimajo pravih ustreznic v slovenščini: vzemimo za primer arabsko črko Q ali črko W. Tudi podvojene črke bi (vsaj v primeru semitskih jezikov) po mojem mnenju morali nujno pustiti pri miru. (Posebno, ker za slovenskega govorca nikakor niso neizgovorljive, če se vsaj malo potrudi.) Na splošno se pri svojem delu držim načela: imena, ki so tudi v izvirniku zapisana z latinsko pisavo (tako, denimo, tudi turška imena), pustim nedotaknjena. Pri imenih, katerih izvirni jezik ne uporablja latinske abecede, pa uporabim zapis, ki je najbliže izvirni izgovarjavi. (Imena južnoameriških indijanskih plemen, recimo, dosledno zapisujem fonetično, ne pa po "špansko"). Izjema so imena oz. pojmi, ki so iz kakršnega koli tehtnega vzroka v slovenščini že uveljavljena v drugačni obliki. (Tako je, recimo, prerok islama Mohamed, vsi drugi nosilci tega imena pa so "Muhammad".) Če povzamem svoje mnenje v tej zadevi: "pizza" je kul - "TSunami" pa ne...:) Vse dobro vsem, VESNA From Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si Wed Jan 12 10:50:57 2005 From: Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si (Tivadar Hotimir) Date: Wed, 12 Jan 2005 10:50:57 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A962152CD@FFS1.ff.uni-lj.si> Pozdravljeni! Zaradi debate o cunamiju, o katerem smo s študenti (prevajalstva) v ponedeljek skoraj pol ure (med pravopisnimi vajami) debatirali, in glede na nekatere slovlitovske odgovore, ki sem jih prejel na svoj občasno delujoči e-mail, ne tako zelo kratko razmišljanje. Med študenti se je razvila v ponedeljek ob cunamiju zanimiva debata, kako da se piše. Ene so pri geografiji menda učili o tsunamiju, druge pa o cunamiju (različne šole pač, učbeniki, ki so bili verjetno lektorirani (dobro/slabo), so menda pisali "tsunami" - geografi bodo bolje vedeli, kako je s poukom geografije in učbeniki). Če beremo pravopis (Pravila 1 - poglavje PREGLEDNICE, kasneje tudi SP 2001 - poglavje PREGLEDNICE in slovarski del), se cunami omenja najprej pri prečrkovanju iz Hepburnovega latiničnega prečrkovanja japonščine v slovenski zapis omenja prav primer "Jap. tsunami - Slov. cunámi", brez znakov za izgovor - torej naj bi se tako zapisovalo. V slovarskem delu SP 2001 je potem navedeno, kot je navedel dr. Adamič "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Pravopis slovenskega jezika usmerja torej k slovenskemu zapisu s črko c. Občne besede se namreč podomačijo tudi v zapisu (kot možne izjeme so omenjeni predvsem mednarodni glasbeni izrazi iz italijanščine - adaggio ...; nekateri manj rabljeni strokovni izrazi - fin de siecle idr.; posamezni drugi izrazi - jazz, faux pas ...; večina imen za vozila - boeing, volkswagen ...), "s časom /pa/ navadno prevzamejo slovensko pisavo po slovenskem izgovoru, npr. kurikulum", paragraf 168), vedno pa se podomačijo, če jih prečrkujemo iz nelatiničnih pisav ali ideogramov. Torej, če bi prevzeli iz nelatinične japonščine, bi pisali cunami, če je občna beseda dlje časa v rabi, se tudi pisno domači. Ali pa ima cunami/tsunami status manj rabljenih strokovnih izrazov? Zanimivo pa bi bilo izvedeti, ali so lektorji v časopisih in medijih zaslužni za sedaj prevladujoč "cunami", ali pa so novinarji to zapisali na podlagi lastne odločitve. Če se je večina spontano odločila za zapis "cunami", bi se odločil za tak zapis. Kaj pa v primeru, če je bil v stroki prej poenoten in uveljavljen zapis "tsunami"? Lahko sedaj še spreminjamo? In ali lahko zamenjamo sedaj splošen in zelo pogost zapis "cunami"? Vsekakor se mora pisanje strokovnega termina poenotiti, pravilen zapis oz. pravopis (kodifikacija) pa je pogosto stvar dogovora, deloma tudi tradicije. Dogovor pa verjetno ne sme biti le potrditev trditev ene strani, ampak argumentirana razprava. Ne samo slovenistov, ne samo geografov, če s(m)o slovenisti strokovnjaki za slovenski jezik. Glede primerjave z zemljepisnimi lastnimi imeni, pa je splošna norma, da se načeloma v latiničnih imenih ohranja izvorna podoba, pravopis navaja npr. Kyoto samo izgovorno [kjóto], razen če gre za slovensko oz. podomačeno ime (npr. Benetke, Peking, Anglija ...). Imena firm tudi načeloma ohranjajo svoj zapis in imajo enotnega po vsem svetu, torej Toyota, Peugeot ... In izgovor tujih besed v slovenščini ... japonski izgovor in izgovor drugih azijskih jezikov (pa tudi angleščine, nemščine, francoščine ...) je ne samo na nivoju soglasnikov, ampak tudi samoglasnikov precej različen in verjetno bi bilo, sploh pri zelo pogosto uporabljanih terminih, nemogoče zahtevati citatni izgovor (kako potem izgovarjati nekatere samoglasnike, japonski naglas ...) v slovenščini. Ko govorimo angleško, nemško, francosko, madžarsko itd., pa se seveda fonemsko, intonacijsko, leksikalno, miselno in sploh preselimo v drug jezik in drug jezikovno-kulturni svet. Torej: tsunami/cunami [cunámi] Za konec ... "... neresnična /je/ domneva, da je pri vprašanjih jezikovne kulture nujna diktatorska moč jezikoslovcev ..." (Vilém Mathesius) V upanju poenotenja in dogovora glede pisanja tega strašnega "cunamija" in ostalih terminov, predvsem pa razvoja slovenskega strokovnega jezika v vseh globalizirajočih strokah lep pozdrav vsem skupaj. Mag. Hotimir Tivadar, slovenist p. s. Gre za nelektorirani prispevek. Tudi dolžina je, žal, predolga. > -----Izvorno sporočilo----- > Od: slovlit-bounces@ijs.si [SMTP:slovlit-bounces na ijs.si] namesto Peter Jurgec > Poslano: 6. januar 2005 15:49 > Za: slovlit@ijs.si; milan na zrc-sazu.si > Kp: Miran Hladnik; helena.dobrovljc na zrc-sazu.si > Zadeva: Re: [SlovLit] Tsunami > > Dragi slovlitovci, > > vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v > obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa > nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje), > negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem > samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti > milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko > "sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom > zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih > narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je > nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci > nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo > zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če > le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono", > kot v primeru v nadaljevanju. > > Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na > forum dr. H. Dobrovoljc: > > > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s > tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je > odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku > resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne > opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas > nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako > pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega > latiničnega zapisa TSUMAMI. > > Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po > izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To > torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski > fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik, > fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne > univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih > sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot > enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem > začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika > in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako. > (Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej > pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik > (to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem > kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni > tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali > cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko > transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi" > drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali. > Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da > pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno, > neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično > pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima foneti> čno > tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi > Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič. > (V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne > bom spuščal, ker o tem premalo vem.) > Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova > zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena. > > Lep pozdrav, > > Peter Jurgec > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik" > To: > Sent: 6. januar 2005 12:03 > Subject: [SlovLit] Tsunami > > > -----Original Message----- > From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si] > Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM > To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si > Subject: Začeti polemiko ali ne? > > Dragi Miran, > dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o > zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti. > [...] > > Helena > > ========== > > > Spoštovani geografi! > > > Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v > svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz > japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so > to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec > 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in > ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke, > kar je > zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a > itd. in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere > latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To > trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in > izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za > naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti > v Cukubo in tako naprej... Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel > kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij > velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem > se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo > na pošto... > > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji - > slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi > prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s > tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je > odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku > resda nekoliko nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne > opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas > nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako > pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega > latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je > zapisano > > "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in > "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". > > Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška > oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda > treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini > striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin, > kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi > občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do > zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno. > > dr. Milan Orožen Adamič > www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO).> > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 12 21:26:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (FF) Date: Wed, 12 Jan 2005 21:26:47 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Podatkovna zbirka - Konference Message-ID: <000c01c4f8e5$0b59a4c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Sollner Anka" To: "Hladnik Miran" Sent: 12. januar 2005 15:41 Subject: FW: Podatkovna zbirka - Konference -----Original Message----- From: Ivan Kanič [mailto:ivan.kanic na ef.uni-lj.si] Sent: Thursday, January 06, 2005 9:06 AM To: svk-zbds na nuk.uni-lj.si Cc: simona.juvan@bf.uni-lj.si; gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si; Karmen.Stular na nuk.uni-lj.si Subject: Podatkovna zbirka - Konference Spoštovane kolegice in kolegi, z veseljem vas obveščam, da imajo od 1. januarja uporabniki z vseh računalnikov na Univerzi v Ljubljani dostop do podatkovne zbirke PapersInvited "World's Largest Database of Calls for Papers", ki je namenjena znanstvenikom, raziskovalcem, profesorjem in tudi študentom. Omogoča iskanje po bogatem naboru mednarodnih razpisov za znanstvena srečanja z različnih strokovnih področij, pregled koledarja dogodkov, oglaševanje lastnih konferenc, ob tem pa vsakemu posamezniku dovoljuje tudi oblikovanje osebnega strokovnega profila in redno obveščanje o najnovejših razpisih po elektronski pošti (za kar je potreben e-poštni naslov z domeno uni-lj.si, ki je hkrati identifikacija za login). - Dostop do zbirke: http://www.papersinvited.com - O zbirki, oblikovanju profila, iskanju: http://www.papersinvited.com/SubscriptionBenefits.htm - O osebnem profilu: http://www.papersinvited.com/personalizebenefits.htm - Oblikovanje osebnega profila (z navodili: Static I.P. Address based subscribers): http://www.papersinvited.com/personalize.htm Dostop do zbirke sta omogočila Centralna ekonomska knjižnica in konzorcij COSEC. Z željo, da bi novost vam in vašim uporabnikom koristila, vas lepo popzdravljam, Ivan Kanič From Klemen.Pisk na siol.net Wed Jan 12 23:27:24 2005 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Wed, 12 Jan 2005 23:27:24 +0100 Subject: [SlovLit] Tsunami Message-ID: <001b01c4f8f5$e4e6e670$0902a8c0@galadriel> Če že pišemo tsunami, zakaj ne bi potem pisali tudi samurai, geisha, ninja? Tako pišejo Angleži in zakaj jih ne bi tudi v teh primerih posnemali? Dosledno bi bilo. Pa recimo prečrkovanja ruske cirilice - zakaj imamo svoja pravila, ko pa bi se lahko enostavno zgledovali po Angležih? Menim, da je tukaj vsak posvet med jezikoslovci, geografi in ostalo stroko odveč, treba je pač jasno povedati, da nam je bolj kot lasten všeč angleški pravopis, in tu bo debata končana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 14 08:23:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Jan 2005 08:23:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Včeraj_in_predvčerajšnjim Message-ID: <004801c4fa09$ebbd7c10$334602c1@ff.unilj.si> Včeraj 13. 1. ob 13. uri (na srečo ni bil petek) je bila v Zemljepisnem muzeju na Gosposki 16 v Ljubljani predstavitev knjige Marije Stanonik Slovstvena fokloristika med jezikoslovjem in literarno vedo. Predvčerajšnjim se je v Lutrovem mestu Wittenberg, v katerem so bile tiskane tudi slovenske knjige, zaključil simpozij Literatur und Geschichtskultur im Staatssozialismus: Jugoslavien un Bulgarien, ki ga je organizirala Angela Richter s slavistike v Halleju (program na http://www.slavistik.uni-halle.de/). Od slovlitovske združbe so bili tu Zvonko Kovač, Vladimir Osolnik, Tatjana Petzer, Ivana Živančević Sekeruš in podpisani, kakšnega od nastopajočih pa bomo tudi na novo pridobili, recimo Gordano Muzaferijo s sarajevske filozofske fakultete, ki je pravkar izdala knjigo Činiti za teatar: Ogledi iz drame i teatra, Tešanj: Centar za kulturu i obrazovanje, 2004 (Biblioteka Judita, 7); v njej sta tudi prispevka o drami Polnočno kričanje Matjaža Kmecla in Silence Silence Silence Vita Tauferja. --- miran Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri35.html in /galeri36.html -- nekaj starejših in nekaj novejših fotografij; nekatere z literaturo nimajo preveč tesne zveze. Obveščamo vas, da bodo letošnji (že 16.) Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, v četrtek in petek, 7. in 8. aprila, v Kobaridu in Bovcu. Gostitelj tega srečanja bo Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z občinama Bovec in Kobarid ter s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Koper ter Zavodom RS za šolstvo, OE Koper in OE Nova Gorica. Tema bo Primorski literarni zgodovinarji. Skušali bomo osvetliti razvoj literarne vede, njen današnji položaj, pa tudi njeno vlogo pri pouku književnosti danes, v ospredju pozornosti bo Anton Ocvirk, ki mu bomo v rojstnem kraju odkrili spominsko ploščo. Naslov in povzetek referata pošljite na naslov marija.mercina na guest.arnes.si. --- Marija Mercina From nina_golob na hotmail.com Fri Jan 14 08:35:04 2005 From: nina_golob na hotmail.com (nina golob) Date: Fri, 14 Jan 2005 07:35:04 +0000 Subject: Fwd: Wtrlt: Re: [SlovLit] Tsunami In-Reply-To: <20050110035737.98125.qmail@web53707.mail.yahoo.com> Message-ID: Pozdravljeni, Naj na kratko ţe k rečenemu dodam đe svoje mnenje. Problem tsunami/cunami je odlično opisal Peter Jurgec, s katerim se popolnoma strinjam, da tu sploh ne govorimo o foneticnih razlikah - niti ne o arikulacijskih pa tudi ne o percepcijskih. Torej gre tu le za problem odnosa med izgovarjavo in zapisom, ki ni fonetični. Razen fonetičnega zapisa pa je katerikoli zapis le pravopis katerega izmed (bolj razđirjenih/poznanih) jezikov, tem pa je po mojem mnenju slovenski pravopis popolnoma enakovreden. Tako naj ne bi zapis ‘cunami’ smel zbujati posebnih polemik. Tudi “originalni latinicni zapis japonscine” (v primeru ‘tsunami’) je le eden izmed pravopisov japonske pisave v latinico. Kot primer naj navedem dobro poznano besedo ‘gejđa’, pri kateri se nihče ne sprađuje, da bi jo bilo mogoče potrebno zapisati kot GEISHA/GEISYA ipd. Pri lastnih imenih kot npr. Tokio - te je vseeno potrebno obravnavati drugače kot imena pojave in stvari – pri latinicnem zapisu pride do razkola med TOUKYOU, TOKYO, TÔKYÔ, kar je lepo razvidno pri prometnih oznakah po japonski prestolnici. Takđni zapisi so le različne normirane pretvorbe, nekatere bolj ali manj neposreden zgled japonske izgovarjave, nekatere pa posredno japonskega zapisa. V primeru ‘ts’ se ti načini naključno ujemajo, zato pomotoma prihaja do zaključkov, da obstaja originalen (univerzalen) latinični zapis. S spođtovanjem iz Tokia, Nina Golob _________________________________________________________________ FREE pop-up blocking with the new MSN Toolbar - get it now! http://toolbar.msn.click-url.com/go/onm00200415ave/direct/01/ From Klemen.Pisk na siol.net Sun Jan 16 22:54:26 2005 From: Klemen.Pisk na siol.net (Klemen Pisk) Date: Sun, 16 Jan 2005 22:54:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Modri_=C8ehi Message-ID: <000901c4fc15$f4111710$0902a8c0@galadriel> Tudi Čehi modrujejo. Vreden bi bil razmislek, kako poljske ortografe prepričati, naj sledijo slovanskim bratom. Morda pa bodo opustili sz in ga nadomestili s sh? V suši suši se suši! Prilagam članek, ki sem ga našel na naslovu: http://www.tiscali.cz/mone/tis_aktualita.phtml?clanekid=65326 Píše se cunami, nebo tsunami? Tak zní otázka, která vyvstala v češtině, když "přístavní vlna", jak zní doslovný překlad z japonského originálu, zdevastovala pobřeží jihovýchodní Asie a Afriky a vstoupila jako frekventované slovo do médií. Podle japanologů z Filozofické fakulty Univerzity Karlovy (FF UK)je správná jednoznačně první možnost - cunami. Ústav pro jazyk český se k ní kloní také, ale připouští i variantu s počátečním "ts", která pochází z angličtiny. "Jednoznačně psát s 'c', pokud chceme používat českou transkripci," řekla Zdenka Švarcová, vedoucí semináře japonských studií ústavu Dálného východu FF UK. Podle ní se tento přepis v českých zemích zavedl v padesátých letech a používá se při překladech krásné literatury. Ústav pro jazyk český potvrdil, že podle transkripčního úzu akademického vydání Pravidel českého pravopisu nelze proti variantě s počátečním písmenem "c" nic namítat, protože jde o správný přepis ze znakového či slabičného písma. Jako příklad lze uvést geografický název Cušima. V některých případech, hlavně u zavedených značkových názvů, jako například Mitsubishi, se však ponechává anglický přepis, a proto se uvolňuje možnost i variantě druhé, tedy "tsunami". "Protože sílí vliv angličtiny, převládne patrně varianta s počátečním 'ts'," uvedla pracovnice ústavu k nynějšímu rozkolísanému přepisu v češtině. Anglická verze se řídí Hepburnovou transkripcí pojmenovanou podle misionáře, který ji v 19. století zavedl. U veřejnosti, alespoň soudě podle internetových diskusí, vyvolala varianta "cunami" překvapení. Přepis s "c" je, jak tvrdí jeden z diskutujících na serveru www.mediajinak.bloguje.cz, "přinejmenším nezvyklý" a slovo takto tištěné "vypadá opravdu podivně". Na stejném serveru jeden z příspěvků připisuje spor o přepis "obvyklé české emotivnosti kolem pravopisu". Jazykoví odborníci vysvětlují možný odpor k variantě "c" tím, že úděsný přírodní fenomén, který se za slovem skrývá, je v přímém protikladu s mnoha citoslovečnými výrazy v češtině, jako culit se či cucat. A ty přece jen patří do jiné kategorie jevů než přívalová vlna zvaná cunami nebo také tsunami. From brumec na o2.pl Mon Jan 17 12:49:56 2005 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Mon, 17 Jan 2005 12:49:56 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po = naše=3F Message-ID: <41EBA664.5050201@o2.pl> Pozdravljeni Najprej se oproščam za malce nenavaden naslov, vendar kot boste videli, gre prav za to, da nisem našel primerne ustreznice. Vseeno naj pričnem prispevek z zgodovinskega stališča, saj menim, da bomo tako najlažje prišli do skupnega zaključka. Pred leti so se na spletu začeli pojabljati web logi. Web log je spletna stran v obliki dnevnika, kjer avtor sporoča svoje misli širšemu bralstvu. Tematika web logov ni omejena, zato poznamo kulturne, umetniške, tehnične ali povsem navadne, osebne web loge. S popularnostjo tovrstnega pisanja so web logi dobili tudi novo, krajše ime. Postali so blogi, pisci blogov pa so postali bloggerji. Ko je letos revija ABC News, ki vsak teden razglaša človeka tedna, za ljudi leta razglasila pisce blogov (Prispevek o tem lahko najdete na http://abcnews.go.com/WNT/PersonOfWeek/story?id=372266&page=1 ), je postalo očitno, da t.i. bloganje ni tako majhen pojav, saj na spletu obstaja nekaj milijonov blogov, posledično pa dobimo nekaj tisoč prispevkov dnevno. Ob nedavni debati glede pravilnega zapisa poimenovanja rušilnega popotresnega vala se mi je porodilo vprašanje, ali sploh obstaja kakšno primerno slovensko poimenovanje za "ljudi leta", torej za blogerje. V svetu web logov se srečujemo z izrazi blog, blogger in blogging. Ker web log že nekaj mesecev pišem tudi sam, sem ga za povsem zasebne potrebe poimenoval spletni dnevnik, kar se mi zdi zadovoljiv prevod web loga. Oziral sem se na predvod recimo nautical loga, kar je seveda ladijski dnevnik. Pred dnevi sem namesto blogginga (oz. bloganja, kot je moč slišati v slovenski "tehnični" srenji) uporabil besedo dnevnikovanje, za katero se mi zdi, da primerno opisuje tovrstno početje, torej pisanje dnevnika (na papir ali na splet, tu ni omejitev). Še vedno pa iščem neko primerno ustreznico za blog. Če je web log postal spletni dnevnik, potem bi blog potemtakem bil - spletnik? To se mi ne zdi ravno "najlepša" rešitev, zato me zanima naslednje: Se je pri nas kdo že ukvarjal s poimenovanjem takih strani in z opisovanjem take ali podobne dnevniške dejavnosti? Je narobe, če uporabljam besedo dnevnikovanje, ki je ne najdem v SSKJ? Menim, da bi bilo prav, da se odgovorni dogovorijo, kakšen zapis oz. kakšno poimenovanje naj obvelja. Škoda bi bilo zamuditi priložnost, da najdemo lepo slovensko ustreznico (recimo dnevnikovanje za blogging oz. bloganje) za tujke, ki nekako ne sodijo k nam (v originalni ali popačeni obliki). Seveda bi bilo potrebno pospešeno delati na tem, saj trenutno bloggerski izrazi, če jih lahko tako imenujem, še niso splošno uveljavljeni, morda je kdo izmed vas tokrat celo prvič slišal za bloge. Predvsem pa me zanima vaše mnenje, spoštovani SlovLitovci, torej kaj vi mislite o tej problematiki, če seveda to sploh je problematika. Dopuščam namreč možnost, da je kdo vse to že razvozlal, jaz pa sem spregledal, zato bom vesel kakršnih koli napotkov, ki me bodo vodili v smeri, da razrešim to vprašanje. Že v naprej se vam najlepše zahvaljujem za morebitne odgovore. Lep pozdrav, Klemen From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 17 19:22:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 17 Jan 2005 19:22:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletičnice Message-ID: <000001c4fcc1$893758d0$334602c1@ff.unilj.si> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=37c13398682d1ea88cc931aa51 aeff1304&source=Delo -- Meta Grosman, Učenje na pamet prazni mlade glave: Proti književnemu pouku z odlomki (članek v Delu). Http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/index-e.html -- japonski slavistični raziskovalni center. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri37.html -- posnetki s simpozija v Wittenbergu, z novoletne zabave ljubljanske slovenistike in z oddelčne seje naslednji dan. From k na aufbix.org Tue Jan 18 11:24:00 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 18 Jan 2005 11:24:00 +0100 Subject: [SlovLit] prosim, kaj pise? Message-ID: Dober dan, Miran je objavil zapis v cescini. Ze tako ne znam nobenega od zahodnoslovanskih jezikov (in se mnogih drugih), potem pa so se vsi ceski znaki na mojem zaslonu prikazani v neberljivih (nedoumljivih) nadomestkih. Skratka, izgubljen sem pred necim, kar je graficno zanimivo, ne odpira pa poti k smislu. Ce ne bi bilo zgodovine, bi ze zdavnaj presel na program za e-posto, ki obvlada Unicode -- tako pa je breme preteklosti tisto, ki me tlaci v zagato. Zato prosim za strnitev: kaj jih muci in kaj prdlagajo? Hvala! Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From k na aufbix.org Tue Jan 18 12:50:45 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Tue, 18 Jan 2005 12:50:45 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po naše? Message-ID: Dober dan, vsem: Klemen Brumec je slednjic javno zastavil vprasanje, ki mi je bilo doslej zastavljeno samo zasebno. Etnologinji Mojci Ramsak sem tako odgovoril: ***** Date: 19:24 2005-01-03 +0100 2 Subject: Re: blog, blogger > Morda ve”, kako slovenimo bloggerje, tiste, ki delijo svoja mnenja > na web logu? Pojma nimam in se s tem vprasanjem do tega hipa tudi nisem ukvarjal. Tvoje vprasanje sem nemudoma posredoval naprej prijatelju, ki je za to bolj pristojen. Ce on ne bo vedel, imam v rezervi se eno osebo. Leksikon racunalnistva in informatike, ki ga je izdala Pasadena leta 2002, ne pozna tega izraza ne v polni ne v okrajsani obliki. Morda bi bil malce pretiran prevod: trdinovka in trdinovec, zato pa morda kar ustrezen beleznica in belezkar ali zapiski in zapisovalec, saj je jedro v besedi logging, ki pomeni v racunalnistvu belezenje procesov v dodatnem (locenem) zapisu. Namesto za interno rabo pa je tak zapis objavljen in dostopen na spletu (web). blog --> web logging, blogger --> blog: obrati teh besedotvornih in pomenskih tvorb so zelo zanimivi in izjemno hitri. Tezko je dohajati to domiselnost v drugem jeziku. *** Ko sem ze odposlal sporocilo z odstavkom, v katerem sem meditiral o moznih oblikah prevoda besed 'blog' in 'blogger', mi vse skupaj ni dalo miru. In res sem se domislil necesa, kar je bolj prevod po duhu kot po crki: blog --> spletnice blogger --> spletnik / spletnicar blog --> spomnik blogger --> spomnilec No, toliko -- ne pricakuj od mene kaj vec kot to. Vesel bom, ce se bo kdo drug spomnil boljse, za uho, oko in duha prijetnejse resitve. *** Date: 23:16 2005-01-03 +0100 Subject: Re: domislek -- dopolnitev > Drugih izrazov pa ne > dohajam -- po duhu namrec. Spomnik? Spomnilec? Na kaj me naj to spominja? Besede 'spomnik' ni ne v SSKJ in ne v SP2001, a predstavili so mi jo kot izraz, s katerim v Posocju oznacujejo leseno descico (plosco) pri vhodnih vratih, na katero se pritrdi obvestila clanom druzine. Prvic sem jo uporabil, ko sem pred leti prevedel eno od verzij programa 'Remember?' v slovenscino. Poznas kaksnega etnologa / etnologinjo, ki obvlada posebnosti Posocja, da bi preveril to zgodbo? Morda bi bilo bolje namesto 'spomnilec' uporabiti 'spomnicar', a dobimo s tem nesrecni znak s kljukico, kar prepreci splosno zapisljivost besede. ***** Za tiste, ki jih zadeva zanima bolj temeljito: Prvi in pravi vir za informacije o vsem tem je Dave Winer: Poglejte tudi to: Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From nada.sabec na uni-mb.si Tue Jan 18 19:40:05 2005 From: nada.sabec na uni-mb.si (Nada_Sabec?=) Date: Tue, 18 Jan 2005 19:40:05 +0100 Subject: [SlovLit] Re: bloganje Message-ID: <002401c4fd8d$210fdbc0$657ba8c0@Namizni> Lep pozdrav! Cisto na krattko se oglasam se jaz. Blog je tudi v anglescini razmeroma nova beseda, a se je predvsem v Ameriki razsirila z bliskovito hitrostjo (to sem na lastne oci videla, ko sem bila lani od januarja do avgusta na Georgetown University v Washingtonu kot Fulbrightova stipendistka). Ker gre pri vsej stvari dejansko za pisanje dnevnika na spletu oz. za nekaksen zasebni casopis, ki ga da clovek na ogled na splet (glej anglesko definicijo: A blog is basically a journal that is available on the web. The activity of updating a blog is "blogging" and someone who keeps a blog is a "blogger." Blogs are typically updated daily using software that allows people with little or no technical background to update and maintain the blog. Postings on a blog are almost always arranged in cronological order with the most recent additions featured most prominantly.), se bolj nagibam k izrazu "dnevnikovanje", kakor ga predlaga kolega Brumec. Dopuscam moznost, da obstaja se kak posrecen izraz, a po vsebni gre za pisanje dnevnika za javno rabo in prevod bi moral temeljiti na tem pomenu. Nada Sabec, Univerza v Mariboru From nada.sabec na uni-mb.si Tue Jan 18 19:44:57 2005 From: nada.sabec na uni-mb.si (Nada_Sabec?=) Date: Tue, 18 Jan 2005 19:44:57 +0100 Subject: [SlovLit] Re: bloganje se enkrat Message-ID: <003901c4fd8d$cf1d0c60$657ba8c0@Namizni> Mozna bi bila seveda tudi daljsa in bolj transarentna varianta: spletno dnevnikovanje. Lp. Nada Sabec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 00:05:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Wed, 19 Jan 2005 00:05:14 +0100 Subject: [SlovLit] Bloganje, dnevnikovanje ipd. Message-ID: <008d01c4fdb2$2c7f9020$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:23:55 +0100 "Pisanje" (ali "objavljanje") "spletnega dnevnika" se mi osebno ne zdi predolg izraz. Pa ceprav govorica - v vseh jezikih Evrope ucene in drugod - ocitno tezi nazaj na raven enzloznih medmetov...:) From: "sf" To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:56:01 +0100 Meni se zdi spletno dnevnikovanje kot nalac ustvarjeno za blogging. Ob predlogu Klemna Brumca sem koj pomislila na to mo-nost. Spomnilec me nehote spominja na reminder. Lep pozdrav Mia Dintinjana From: Nada_Sabec?= To: Date: Tue, 18 Jan 2005 21:25:10 +0100 In se, ker gre v tretje rado, le cas bo seveda pokazal, ali se bo "prijel" predlagani ali kak bolj ustrezen prevod ali pa bo prevladalo prevzeto "bloganje" (kot na primer pri internetu, ki je v splosni rabi kljub popolnoma sprejemljivemu slovenskemu "medmrezju.") Zdaj pa res dovolj in vsem lep pozdrav. Nada Sabec From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 19 02:38:55 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 02:38:55 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo Message-ID: <41EDC83F.12397.10F30DD@localhost> Http://www.jezikinslovstvo.com --- Spletna stran JiS-a prehiteva čas, saj so na njej že na voljo slovenski in angleški povzetki razprav iz šeste številke 2004, ki bo v tiskani obliki izšla konec januarja 2005. Z izidom te številke bo JiS, uveljavljena osrednja slovenistična revija, sklenil 49. letnik izhajanja, v uredništvu pa želimo že kar sedaj opozoriti na letošnje jubilejno 50. leto izhajanja JiS-a, ki ga bo revija med drugim zaznamovala z nekaterimi posebnimi rubrikami. Vse, ki še niste naročniki revije, pa bi to želeli postati, vabimo, da nam prijavo (skupaj s poštnim naslovom in naročniškim statusom) pošljete kar po e-pošti na naslov glavnega ali tehničnega urednika (marko.stabej na guest.arnes.si ali matjaz.zaplotnik na siol.net). Naročnine za 2005 znašajo: 4900 SIT za redne naročnike, 3900 SIT za člane SDS, 2500 SIT za študente in 39 EUR za naročnike v tujini. --- Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), tehnični urednik Jezika in slovstva From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Wed Jan 19 00:51:11 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Wed, 19 Jan 2005 00:51:11 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: bloganje Message-ID: <002801c4fdb8$96c88530$060ff9c2@kallisto> Saj ni ravno ne vem kako pomembno - ampak prvi del mojega "priglasa" manjka...:) ----- Original Message ----- From: "VVB" To: Sent: Tuesday, January 18, 2005 9:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Re: bloganje > Zakaj pa ne preprosto "spletni dnevnik" - in (spletni) "dnevnikarji", ce ze > moramo uporabljati kak neologizem? > > > "Pisanje" (ali "objavljanje") "spletnega dnevnika" se mi osebno ne zdi > predolg izraz. Pa ceprav govorica - v vseh jezikih Evrope ucene in drugod - > ocitno tezi nazaj na raven enzloznih medmetov...:) > > > Lep pozdrav vsem, > > > > V. > > > > ----- Original Message ----- > From: "Nada Sabec" > To: > Sent: Tuesday, January 18, 2005 7:40 PM > Subject: [SlovLit] Re: bloganje > > > > Lep pozdrav! > > > > Cisto na krattko se oglasam se jaz. Blog je tudi v anglescini razmeroma > nova > > beseda, a se je predvsem v Ameriki razsirila z bliskovito hitrostjo (to > sem > > na lastne oci videla, ko sem bila lani od januarja do avgusta na > Georgetown > > University v Washingtonu kot Fulbrightova stipendistka). Ker gre pri vsej > > stvari dejansko za pisanje dnevnika na spletu oz. za nekaksen zasebni > > casopis, ki ga da clovek na ogled na splet (glej anglesko definicijo: > > A blog is basically a journal that is available on the web. The activity > of > > updating a blog is "blogging" and someone who keeps a blog is a "blogger." > > Blogs are typically updated daily using software that allows people with > > little or no technical background to update and maintain the blog. > Postings > > on a blog are almost always arranged in cronological order with the most > > recent additions featured most prominantly.), se bolj nagibam k izrazu > > "dnevnikovanje", kakor ga predlaga kolega Brumec. Dopuscam moznost, da > > obstaja se kak posrecen izraz, a po vsebni gre za pisanje dnevnika za > javno > > rabo in prevod bi moral temeljiti na tem pomenu. > > > > Nada Sabec, Univerza v Mariboru > > > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 10:05:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 10:05:47 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <000101c4fe06$10866ac0$334602c1@ff.unilj.si> Dekan Pedagoške fakultete v Mariboru Bojan Borstner je preko naših mariborskih kolegov slavistov poslal na Slavistično društvo Slovenije in na Slavistično revijo prošnjo za podporo k ustanovitvi Filozofske fakultete v Mariboru. Pomisleki, ki se mi vzbujajo ob tem pozivu, izvirajo iz strahu pred izgubo monopolnega položaja Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer sem zaposlen, kar seveda ni spodoben razlog in se ga ne zdi vredno izpostavljati. Moja načelna skrb zadeva kvaliteto slovenskih humanističnih študij v novih pogojih. Po eni strani je rivalstvo med dvema fakultetama istega tipa stimulativno, po drugi strani pa prinaša s seboj nevarnost "nelojalne konkurence" v obliki popustov v zahtevnosti študija, ki naj privabi študente. Prizadevali si bomo, da do tega drugega ne pride. Naj navedem najbolj prepričljive mariborske argumente ZA ustanovitev še ene filozofske fakultete. Število študentov, zainteresiranih za humanistični študij, se veča in na FF v Ljubljani je prostorska stiska že dolgo neznosna. Maribor je desetletja izgubljal množice študentov humanističnega profila, ki so odhajali v Ljubljano in se pogosto niso vračali, kar je negativno vplivalo na duhovni in kulturni profil mesta. Ker se zavedamo, da se imamo za kvaliteto življenja v Sloveniji v veliki meri zahvaliti relativno vztrajnemu posluhu za regionalno enakomerno porazdelitev materialnih in kulturnih dobrin, bi morala ta izkušnja oblikovati tudi naše stališče v razmerju do mariborske akademske pobude. Ustanovitev druge filozofske fakultete je obenem priložnost za ponovni premislek o razmerju med filozofičnim in pedagoškim študijem, k čemur nas povrhu silijo primerjave z bodočo organizacijo študija na drugih evropskih univerzah. Postalo je namreč jasno, da veliko pedagoških študijskih smeri na ljubljanski Filozofski fakulteti v tej relaciji noče zavzeti jasnega stališča in lovi ravnotežje med načelno humanistično držo in praktično večinsko pedagoško usodo diplomantov. Če bo Bologni uspelo študije po Evropi poenotiti, bo to prineslo s seboj nujo, da se fakultete jasneje profilirajo, pri čemer se množičnega študenta (in s tem gotove eksistence) lahko nadeja samo pedagoška fakulteta, ker bo diplomantom pač lahko ponujala nazive, ki jim bodo omogočali zanesljivejšo zaposlitev. Tale zapis naj velja kot izraz podpore pri ustanovitvi mariborske Filozofske fakultete, obenem pa kot spodbuda za nadaljnje kritične premisleke o naštetih dilemah. Miran Hladnik From nada.sabec na guest.arnes.si Wed Jan 19 08:55:18 2005 From: nada.sabec na guest.arnes.si (Nada_Sabec?=) Date: Wed, 19 Jan 2005 08:55:18 +0100 Subject: [SlovLit] bloganje po na?e? -- drugic References: Message-ID: <001b01c4fdfc$3935ce70$657ba8c0@Namizni> Zdravo, Igor! Imas cisto prav, saj pozneje sem stvar poslala se na slovlit, le prvi hip sem bila sredi necesa drugega in sem reagirala bolj na kratko - v glavnem zaradi pomena, ker si omenjal neke trdinvke, pa belezeke in spomnilce in se mi je zdelo primerno opozoriti na to, za kaj v resnici gre. Nisem se poglabljala v zadevo in definicijo navrgla res le v tistem najbolj splosnem pomenu. Vse, kar si navedel glede funkcije in drugega drzi in ze zdaj je prisel en odmev, kjer je predlagano "pisanje spletnega dnevnika". Gotovo se bo oglasil se kdo, morda pa odkrijemo kak bolj posrecen izraz, ki bo bolj natancno poimenoval ta novi pojav. Jaz bi bila gotovo vesela, ce bi ga. Sicer pa sem vceraj napisala na slovlit (a ni slo naprej) tudi, da bo seveda le cas pokazal, ali se bo prijel predlagani ali kak bolj ustrezen prevod ali pa bo prevladalo prevzeto "bloganje" po vzoru interneta, ki je kljub lepemu slovensku izrazu "medmrezje" se naprej v splosni rabi. Tako pac z jezikom je. Prav lep pozdrav in prijeten dan! Nada P.S.: Upam, da nimas nic proti, ce to res posljem adminitratorju, saj si koristno dopolnil definicijo bloga. ----- Original Message ----- From: "Igor Kramberger" To: "Nada Sabec" Cc: Sent: Tuesday, January 18, 2005 11:45 PM Subject: Re: Re: [SlovLit] bloganje po naše? -- drugic > Dober vecer, Nada: > > hvala za odziv. Skoda, da si ga poslala le meni in Brumcu, ker se > tako ne more razviti javna razprava. Predlagam, da posljes prispevek > administratorju (Miranu Hladniku) dopisovalnega seznama v objavo. > > Vendar ze tu na kratko: > definicija, ki jo navajas, je *prekratka* -- ne zajame dveh bistvenih > razseznosti, ki ju nima noben (intimni, zasebni, osebni) dnevnik: > -- blog je primarno komentiranje dogodkov in opozarjanje na pisanje > drugih (zlasti v blogih, lahko tudi v drugih medijih), prvo je mozno > tudi v dnevniku, drugo pa ne; RSS feed funkcija je namenjena prav > temu; > > -- blog je (tehnicno) zastavljen tako, da mu lahko drugi dodajajo > komentar: sproti, k posameznim zapisom, kar je znova nekaj, cesar pri > dnevniku ni mogoce poceti, je prej podobno izmenjavi pisem, se > najbolj pogovoru (izmenjavi stalisc) s casovnim zamikom in > odmaknenostjo. > > A tudi to bi bilo pametneje (primerneje) objaviti tam, kjer se je > razprava zacela. > > Lep pozdrav, > > -- > Igor > ----- > Igor Kramberger, raziskovalec-urednik > > Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor > pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik > > Slovenija, Evropa > From Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si Wed Jan 19 09:47:43 2005 From: Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si (Rot Gabrovec Veronika) Date: Wed, 19 Jan 2005 09:47:43 +0100 Subject: [SlovLit] cunami pljusknil na geografe Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A961789B3@FFS1.ff.uni-lj.si> Da ne bo kak rušilni val odnesel kar vseh geografov po vrsti, naj pripomnim samo, da so se razlicna mnenja glede pravilnosti zapisa tsunami/cunami kresala tudi znotraj te stroke. Mnenje, ki je precej usklajeno z valovno dolžino (!) mnenj slovenistov (kot jih je moč zaznati na slovlit dopisih) in z današnjim člankom Julijane Bavčar v Delu, je recimo prispevek Draga Kladnika, ki je bil tudi na Geo-Listi, Slovlita pa žal ni dosegel. Torej: in vendar stroke (in strokovnjaki) medsebojno komunicirajo in se upoštevajo.... (Vsaj nekateri.) Z lepimi pozdravi, Veronika Rot Gabrovec ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 19 12:42:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Jan 2005 12:42:49 +0100 Subject: [SlovLit] FW: prevodi bloga, blogginga in bloggerja Message-ID: <000101c4fe1c$00af62d0$334602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Wednesday, January 19, 2005 12:21 PM To: nada.sabec na uni-mb.si Cc: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: prevodi bloga, blogginga in bloggerja Draga Nada, kaj pa tnevnik, tnevnikovanje, tnevnikovalec? Taka tvorba bi ohranila prvotni angleški način izpeljave z eht slovenskim materialom: [we]b log = [sple]t[ni] [d]nevnik. Obenem se začetni sklop tn- podzavestno spominja na tnalo, ene druge vrste bruna (se pravi, log-a). Kako misliš, bi šlo? Lep pozdrav, Marc [ha ha, miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 11:02:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 21 Jan 2005 11:02:10 +0100 Subject: [SlovLit] Študij_v_tujini_protest_proti_novi_davčni_zakonodaji_ena_slika Message-ID: <002d01c4ffa0$4727fdf0$6400a8c0@P4> Dodiplomske in podiplomske študente slovenistike obveščam, da Oddelek za slovenistiko tudi v študijskem letu 2005/06 omogoča študij v tujini, in to v okviru Socrates - Erasmus izmenjave. Informativni dan, na katerem boste izvedeli vse o pogojih za prijavo, prijavnih obrazcih, dokazilih, možnostih za študij na tujih univerzah itd., bo na Filozofski fakulteti v torek, 25. 1. 2005, ob 12h v 209. Informirali Vas bova podpisana in ga. Anja Golec iz fakultetne mednarodne pisarne. Rok za oddajo prijav na razpis -- pošljite jih na FF, Oddelek za slovenistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, za Alenko Žbogar (s pripisom: Socrates -- Erasmus) -- je 25. 2. 2005. Izbor med prijavljenimi kandidati bo komisija Oddelka za slovenistiko opravila najkasneje do 7. 3. 2005. Na voljo je 24 štipendij (4--10 mesecev), prijavljate se lahko na univerze v Avstriji (Dunaj, Celovec, Gradec), Nemčiji (Tübingen, Berlin, Würzburg), Angliji (Nottingham), Belgiji (Ghent), Italiji (Videm, Rim) ter na Poljskem (Bielsko-Biali, Varšava). Vljudno Vas vabim, da se informativnega dne udeležite! Lep pozdrav, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko ======= Sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev pri Sindikatu novinarjev Slovenije (Igor Drakulic [igor.drakulic na siol.net], 17. jan. 2005) protestira proti novi dohodninski zakonodaji v imenu svobodnih ustvarjalcev in si želi tudi podpore Slavističnega društva Slovenije. Argumente za ohranitev olajšav za svobodne ustvarjalce je na okrogli mizi o avtorskih honorarjih na TV SLO 1 18. 1. 2005 naštel predsednik DSP Vlado Žabot, proti pa v Sobotni prilogi Dela 15. jan. 2005 bivši minister za finance Dušan Mramor (Izumljanje alarmantnih tez sredi mirnega teka, http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,6528&id=cf666d1cbe6a05aec2d8209b1b9e115504&t=html&p=22). ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pri zoltanu.jpg -- obisk pri državnem svetniku Zoltanu Janu 19. 1. 2005 v zvezi z zahtevami učiteljev slovenščine. --- lp miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 11:16:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 11:16:54 +0100 Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe Message-ID: <003601c4ffa2$55f7e230$6400a8c0@P4> Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih nadaljnjih revizij. 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne spostuje pogodbe). 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za cedejke. 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem uspehu izdaje. Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 16:49:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 16:49:28 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Avtorske pogodbe Message-ID: <005001c4ffd0$ccec3890$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jože Andrej Čibej" To: "'Miran'" Sent: 21. januar 2005 11:37 Subject: RE: [SlovLit] Avtorske pogodbe Izjava "Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja." je resnicna, dokler govorimo o delih, ki so nastala v okviru delovnega razmerja, ne pa kar pocez. Ko Mercatorjev poslovodja iz Spodnjih Zvarulj v prostem casu napise kriminalko, bi Mercator morda lahko pricakoval delez od materialnih avtorskih pravic samo v primeru, ko bi poslovodja v kriminalki razkrival kak kos specificne tehnologije in delov industrijske lastnine podjetja, v katerem je slucajno zaposlen :)) -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Sent: Friday, January 21, 2005 11:17 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih nadaljnjih revizij. 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne spostuje pogodbe). 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za cedejke. 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem uspehu izdaje. Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Fri Jan 21 14:25:06 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Fri, 21 Jan 2005 14:25:06 +0100 Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe References: <003601c4ffa2$55f7e230$6400a8c0@P4> Message-ID: <00a301c4ffbc$9f14c6d0$3d0ef9c2@kallisto> Zelo zanimivo temo ste naceli, Miran. Ker med "avtorje" spadajo tudi publicisti, prevajalci in podobno, si dovoljujem v tej zvezi opozoriti na dejstvo, da brez kake trdne oblike solidarnostne povezave med vsemi nami, ki smo "avtorji", se tako razumne deklaracije ne bodo zazivele v praksi. Pri nas - a se zdalec ne samo pri nas - je pac tako, da je vse prevec tistih, ki so pripravljeni ponuditi svoje delo za "dumpinsko" ceno. In bojim se, da je vse prevec zaloznikov pripravljeno dati prednost cenejsemu "avtorju". Vse to je relevantno v zvezi z navedenimi Kraftovimi naceli zato, ker tudi vprasanje avtorskih pravic seveda pomeni denar, "ceno" danega avtorja. Kot receno, taksna "nesolidarnost" nikakor ni samo slovenski pojav - kje pa! Je pa dejstvo, da je uprava (v najsirsem pomenu) manjsih drzav laze obvladljiva (zato pa je geografska "majhnost", ce kaj, kvecjemu prednost). Prav tako je dejstvo, da nacionalna kultura, zacensi s pisno besedo, v geografsko (in drugace) vecjih drzavah nemara ni tako ranljiva kot pri nas. Zato pa tudi morebitno sklicevanje na (slabo) prakso v drugih, vecjih drzavah nikakor ni upraviceno. Lep pozdrav vsem, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, January 21, 2005 11:16 AM Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe > Iz diskusije pri Humanistu povzemam napotke, ki jih avtorjem, ki podpisujejo > pogodbe z zalozbo, izreka Robert Kraft: > > 1. Nikoli ne odstopi avtorskih pravic. > 2. Nikoli ne odstopi pravice do elektronske verzije besedila in njenih > nadaljnjih revizij. > 3. Ce se ze odpoves avtorskim pravicam, potem se natancno dogovori, pod > kaksnimi pogoji (recimo potem ko je knjiga razprodana ali ce zaloznik ne > spostuje pogodbe). > 4. Ce se moras odpovedati pravicam do elektronske verzije besedila, potem > doloci, za koliko casa (npr. 3 leta) in ali to velja za internet ali za > cedejke. > 5. Doloci, s kaksnim delezem hoces participirati pri morebitnem financnem > uspehu izdaje. > > Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, > njihova podjetja (izjema so akademske institucije). In izkusnja je, da se > avtor z zalozbo, ki mu sprva v pogodbi postavi nerazumne pogoje, vecinoma > lahko pogodi tako, da so upostevani tudi njegovi interesi. lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 16:58:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 21 Jan 2005 16:58:48 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis_za_študentsko_izmenjavo_s_Celovcem Message-ID: <005e01c4ffd2$196a04d0$6400a8c0@P4> From: Sent: 21. januar 2005 12:02 Subject: Razpis za studentsko izmenjavo s Celovcem Filozofska fakulteta v Ljubljani in Fakultät für Kulturwissenschaften iz Celovca pripravljata projekt medsebojnih izmenjav študentov. Prva skupina naših študentov (sodelujejo Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Oddelek za slovenistiko, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Oddelek za prevajanje, Oddelek za filozofijo, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo in Oddelek za zgodovino) naj bi odšla na 14-dnevno bivanje v Celovec že v drugi polovici marca 2005 (predvidoma 3. in 4. teden). Fakulteta krije stroške bivanja in zajtrka, potne in ostale stroške pa Vi. V Celovcu boste obiskovali posebej za Vas oblikovan program predavanj, ki bo pokrival različna področja. Obiskovali boste lahko tudi krajši tečaj nemškega jezika na višji stopnji. Znanje nemškega jezika je obvezno. Rok za prijavo na razpis je 2. februar 2005. Prijavnico dobite pri podpisani, v mednarodni pisarni ali na spletni strani Filozofske fakultete. Priložiti ji morate dokazilo o znanju nemščine (velja tudi na FF opravljeni izpit iz nemščine). Izbor med prijavljenimi kandidati bo komisija Oddelka za slovenistiko opravila najkasneje do 16. februarja 2005. --- doc. dr. Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 21 17:06:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Fri, 21 Jan 2005 17:06:53 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo na tiskovno konferenco Message-ID: <006d01c4ffd3$3a5b49a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "tinka selic" Sent: 21. januar 2005 12:39 Subject: vabilo na tiskovno konferenco Zalozba ZRC in Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU Vas ljudno vabita na predstavitev novih publikacij: * Jerica Snoj: Tipologija slovarske vecpomenskosti slovenskih samostalnikov * France Novak: Samostalniska vecpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja * Helena Dobrovoljc: Pravopisje na Slovenskem * Marjeta Humar (ur.): Terminologija v casu globalizacije * Jezikoslovni zapiski 10/1 in 2 (2004) (urednik Janez Keber) Tiskovna konferenca bo v torek, 25. januarja, ob 11. uri v Presernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritli?je, Ljubljana. --- dr. Vojislav Likar prof. dr. Varja Cvetko Oresnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 22 18:23:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Sat, 22 Jan 2005 18:23:06 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <003301c500a7$0aa60cc0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 22. januar 2005 15:26 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Spostovani kolega Z velikim veseljem sem prebrala Vase pismo, v katerem podpirate ustanovitev Filozofske fakultete v Mariboru. Ce bi mogla, bi tudi jaz z obema rokama in ze zdavnaj glasovala za to ustanovitev. Dovolite mi, da navedem samo nekaj argumentov: - Monopol ne more zadovoljiti nikogar, razen morda kaksnega redkega pristasa enoumja, ki ni nic drugega kot monopol v idejah. Kaj bi Slovenci rekli, ce bi imeli izbiro samo med avtomobili ali pralnimi stroji ene same znamke? Ne vem, ce bi bili prevec navduseni. Ali ni slovenska humanisticna znanost vaznejsa od avtomobila ali pralnega stroja? - Strah pred tem, da bi se studentje vpisovali na fakulteto z nizjo zahtevnostjo je popolnoma odvec, to nam jasno kaze praksa, ki jo poznate tudi Vi. Kam rinejo ameriski, nemski ali francoski studentje? V Parizu in okolici imamo 15 univerz in se nic koliko vec ali manj prestiznih sol. Lahko ste prepricani, da so najboljse ustanove zatrpane do zadnjega koticka, ceprav je zahtevnost do studentov veliko visja. Enako je za profesorje: vsi bi radi delali na ustanovi, kamor se bo najtezje prebiti, ker so kriteriji najstrozji in kjer bodo tekmovali ne s tremi-stirimi kolegi, ampak z desetinami kolegov in kjer bodo potem najvec delali. Konkurencne ustanove se morajo nenehno truditi, da izboljsajo raven studija, cloveskih odnosov, itd. - V casu, ko studentje lahko nabirajo "kredite" po celi Evropi in se drugod po svetu, se mi zdi normalno, da bi morali imeti moznost, da jih nabirajo tudi po Sloveniji. Ne vem, zakaj bi moral student ostati "privezan" v Ljubljani, zakaj ne bi "pobral" kak semester tudi v Mariboru, ce to bolj ustreza njegovemu osebnemu interesu ali ce so morda predavanja boljsa (se tudi lahko zgodi, ali ne?). Ali ce se mu zdi Drava lepsa od Ljubljanice, ali obratno..... - Ce gledam od zunaj, imam vcasih neprijeten obcutek, ki sem ga imela ze v casu Jugoslavije: razen Beograda ni v Jugoslaviji obstajalo nicesar zanimivega ali vsaj intelektualnega; sedaj razen Ljubljane ne obstaja skoraj nic drugega. Skoda! Ali naj Slovenija postane predmestje Ljubljane? Torej, dragi kolega, prosim Vas, potrudite se za ustanovitev Filozofske fakultete (in se cesa) v Mariboru, zdrava konkurenca na podrocju kulture in znanosti je v interesu Ljubljane in nase drzave nasploh. Lep pozdrav Antonija Bernard, Pariz From rok.becan na skavt.net Sat Jan 22 23:17:01 2005 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Sat, 22 Jan 2005 23:17:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Vzhodno_bogoslužje_v_slovansko-bizant inskem_obredu Message-ID: <013e01c500d0$1c7a45a0$1e00f9c2@Obelix> Te dni je ob ekumenskem tednu krščanskih cerkva ponekod po Sloveniji (ne le v Beli krajini) možno prisostvovati bogoslužju uniatske cerkve, ki ga bo vodil metliški uniatski župnik. Mogoče kakšnega radovednega slovlitovca pritegne liturgični jezik ali drugo. Lp, Rok Bečan Prekopirano: VABILO Kristjani iz različnih Cerkva se bomo v dneh med 18. in 25. januarjem ponovno povezali v goreči molitvi: "Da bi bili vsi eno!" Ob tej priložnosti vas vabimo k vzhodnem bogoslužju v slovansko-bizantinskem obredu, ki ga bo vodil g. Mihajlo Hardi ob dijakoniranju g. Milana Stipića in sicer: pri Frančiskanih v Novem mestu, v soboto 22.1. ob 18.00; v Šmartno pri Litiji, v nedeljo, 23.1.ob 18.00; v stolnico v Ljubljani, v ponedeljek, 24.1.ob 18.30; in na Ježico (Ljubljana), v soboto, 29.1. ob 18.30. Pri vseh mašah bo pel Slovenski ekumenski zbor s pevci iz vse Slovenije pod vodstvom g. Mateja Burgerja. Pevci ekumenskega zbora From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 23 22:47:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Sun, 23 Jan 2005 22:47:39 +0100 Subject: [SlovLit] Ciril_Zlobec_z_rimskimi_študenti Message-ID: <001b01c50195$2a5bc7a0$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" To: "Miran" Sent: 23. januar 2005 20:54 Rim, 16. 12. - Veleposlaništvo RS v Rimu je skupaj z Oddelkom za slovenski jezik in književnost na rimski univerzi ''La Sapienza'' organiziralo literarno srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Ciril Zlobec je pred nabito polno dvorano spregovoril študentom o svoji življenjski poti. Poudaril je, da ga je v mladosti usodno zaznamovalo sovraštvo italijanskih fašistov do slovenščine. Iz tega je vzklila njegova ljubezen do jezika in poezije. Izpostavil je kontekst, v katerem pesnik ustvarja. Številni slovenski pesniki bi bili gotovo deležni svetovne slave, če bi se rodili in ustvarjali v jezikih večjih narodov. Toda hkrati poudarja, da so svetovno slavo doživeli samo tisti pesniki in pisatelji, ki jih je v prvi vrsti spoznal in cenil kot take lasten narod. Na vprašanje publike, kako gleda na približevanje Turčije EU, pa je odgovoril precej evroskeptično: "Če pogledamo v nacionalne parlamente in vidimo, kako globoko se sovražijo posamezne stranke znotraj istega naroda, potem je težko verjeti v neko enakopravno sožitje med tako različnimi narodi." Ob tej priložnosti je veleposlanik RS v Rimu Vojko Vovk podaril vsakemu študentu, ki študira slovenščino na rimski univerzi ''La Sapienza'', zadnjo v italijanščino prevedeno pesniško zbirko Cirila Zlobca Ljubezen - sonce in tema. --- U. U. From Marta na modrijan.si Mon Jan 24 11:56:39 2005 From: Marta na modrijan.si (Marta Kocjan Barle) Date: Mon, 24 Jan 2005 11:56:39 +0100 Subject: [SlovLit] (no subject) Message-ID: <0E809252E05E2D4C8010737D19B5CB12095DD2@smodrijan.modrijan.local> Miran, o teh stvareh pišeš v pravem trenutku. O avtorskih pravicah je treba pisati vedno znova, saj se jih avtorji vse premalo zavedajo oz. se jih šele, ko je lahko tudi prepozno. K avtorskim pogodbam in honorarjem ("Sicer pa velja, da imajo copyright nad besedili avtorjev, ki so zaposleni, njihova podjetja (izjema so akademske institucije).") bi dodala tole: Če prav razumem avtorsko pravo, imajo ustanove takšne avtorske pravice 10 let. Po tem obdobju se avtor o njih ponovno dogovori z ustanovo, kjer je (bil) zaposlen. Lep pozdrav, Marta Kocjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 24 14:02:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Jan 2005 14:02:05 +0100 Subject: FW: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Message-ID: <002201c50214$e73b93d0$174602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, January 24, 2005 1:22 PM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Filozofska fakulteta v Mariboru Miran, stvar velja podpreti, vendar tudi premisliti: o matičnosti FF U I LJU; o kakovostni kadrovski zasedbi s kadri, ki niso zaposleni na UNI LJ; o morebitni preureditvi preobsežne FF UNI LJ, oz. ustanovitvi nove Filološke fakultete UNI LJ; o celotni humanistični strukturi UNI LJ, oz. profilih FF, Pedagoške fakultete in FDV (ter Filološke f). To je velik zalogaj, ki terja več sogovornikov: pobuda pa je, seveda, sedaj tu. lp mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 08:49:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 25 Jan 2005 08:49:16 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti Message-ID: <003101c502b2$603de330$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Siol" Sent: 24. januar 2005 22:00 Subject: Re: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti > Spostovani! > Nas dragi rimski lektor Uros Urbanija se je nekoliko spozabil: na > tradicionalnem "slovenskem" rimskem veceru, ki se je odvijal 16. decembra > lani (v decembru 2003 smo gostili pisatelja Borisa Pahorja in esejistko > Marijo Kacin ob pisateljevi devetdesetletnici) je vecer vodila in pesnika > predstavila studentom in publiki s svojim kriticnim posegom tudi podpisana, > sicer avtorica slovenske slovstvene zgodovine v italijanskem jeziku, ki jo > je izdala Goriska Mohorjeva in katere prva izdaja je skoraj ze posla. > Zlobceva odlicna antoloska zbirka je izsla pri videmski zalozbi Campanotto. > V tem casu je Ciril Zlobec prejel od italijanskega predsednika Ciampija tudi > visoko priznanje za svoje delo. Gotovo ima veliko zaslugo za prodiranje > slovenske kulture v italijanski svet prav slovensko Veleposlanistvo v Rimu. > Toliko v vednost. In prav lep pozdrav. Pa naj mi Uros ne zameri. Tatjana > Rojc - Trst > > ----- Original Message ----- > From: "Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, January 23, 2005 10:47 PM > Subject: [SlovLit] Ciril Zlobec z rimskimi 1tudenti > > > From: "Uros Urbanija" > > To: "Miran" > Sent: 23. januar 2005 20:54 > > Rim, 16. 12. - Veleposlaništvo RS v Rimu je skupaj z Oddelkom za slovenski > jezik in književnost na rimski univerzi ''La Sapienza'' organiziralo > literarno srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Ciril Zlobec je pred nabito > polno dvorano spregovoril študentom o svoji življenjski poti. Poudaril je, > da ga je v mladosti usodno zaznamovalo sovraštvo italijanskih fašistov do > slovenščine. Iz tega je vzklila njegova ljubezen do jezika in poezije. > Izpostavil je kontekst, v katerem pesnik ustvarja. Številni slovenski > pesniki bi bili gotovo deležni svetovne slave, če bi se rodili in ustvarjali > v jezikih večjih narodov. Toda hkrati poudarja, da so svetovno slavo > doživeli samo tisti pesniki in pisatelji, ki jih je v prvi vrsti spoznal in > cenil kot take lasten narod. Na vprašanje publike, kako gleda na > približevanje Turčije EU, pa je odgovoril precej evroskeptično: "Če > pogledamo v nacionalne parlamente in vidimo, kako globoko se sovražijo > posamezne stranke znotraj istega naroda, potem je težko verjeti v neko > enakopravno sožitje med tako različnimi narodi." Ob tej priložnosti je > veleposlanik RS v Rimu Vojko Vovk podaril vsakemu študentu, ki študira > slovenščino na rimski univerzi ''La Sapienza'', zadnjo v italijanščino > prevedeno pesniško zbirko Cirila Zlobca Ljubezen - sonce in tema. --- U. U. > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 11:16:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Tue, 25 Jan 2005 11:16:57 +0100 Subject: [SlovLit] Samo dve povezavi Message-ID: <004101c502c7$01ccbeb0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika50.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika50.pdf -- nova, 50. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije; na papirju izide konec tedna. Kdor želi brati diskusijo o cunamiju, o blogih, o mariborski filozofski fakulteti, o avtorskih pravicah itd. v enem kosu, naj mi sporoči, da mu pošljem izvod. Http://www.temza.si/natecaj.htm - razpis Moje pero za 1000 besedo obsežno pripoved v slovenščini na dano temo; nagrada 50.000 sit. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 25 12:02:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Tue, 25 Jan 2005 12:02:16 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo na dramske delavnice Message-ID: <009001c502cd$564d1290$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Katja Klopcic To: Miran Hladnik Sent: 25. januar 2005 9:47 Subject: vabilo na dramske delavnice Revija Sodobnost in Prešernovo gledališče Kranj razpisujeta DRAMSKE DELAVNICE (šolo kreativnega pisanja uprizorljivih tekstov za gledališče) Gledališče je specifičen prostor, ki zahteva tudi poznavanje "obrti", zato Revija Sodobnost in PG Kranj po velikem uspehu delavnic, ki so potekale oktobra 2004, razpisujeta nove delavnice, ki bodo potekale od 18. do 26. marca 2005 v okviru Tedna slovenske drame v Kranju. Tudi tokrat jih bodo vodili uveljavljeni domači in tuji dramatiki ter dramaturgi, in tudi tokrat morajo prijavljenci skupaj s prijavo poslati kratek življenjepis, sinopsis dramskega teksta (do 6000 znakov) in izpisan prizor. Rok za prijave je 28. februar 2005, poslati pa jih je treba na naslov: Prešernovo gledališče Kranj (za dramske delavnice), Glavni trg 6, 4000 KRANJ. Izbrani prijavljenci bodo prejeli urnik delavnic najkasneje do 10. marca 2005. Lep pozdrav, Katja Klopčič From eva.tesar na aon.at Wed Jan 26 12:10:10 2005 From: eva.tesar na aon.at (Eva Tesar Terseglav) Date: Wed, 26 Jan 2005 12:10:10 +0100 Subject: [SlovLit] slovenscina po svetu Message-ID: <006f01c50397$99defd00$1001a8c0@NRE> Spostovani! Ob prispevku Urosa Urbanije o literarnem veceru s Cirilom Zlobcem v Rimu si ne morem kaj, da ne bi omenila tudi dunajske slovenistike, kjer lektorica dr. Elizabeta Jenko s studenti prireja vsakoletne (sedaj ze tradicionalne) slovenske vecere. Trudimo se, da bi avstrijskim studentom slovenscine, ki nimajo neposrednih stikov s Slovenijo, kakor tudi sirsi avstrijski javnosti predstavili slovenske umetnike, znanstvenike in politike. V zadnjih letih smo poslusali Majo Novak, Matjaža Pikala, Jozeta Hudecka, Adija Smolarja, Zorana Predina, Mojco Zlobko, Silvijo Borovnik, Mirana Hladnika, Bozo Krakar Vogel in se bi lahko nastevali. Letos napovedujemo Ferija Lainscka in Mio Znidaric. Prireditev je misljena predvsem kot promocija dunajske slovenistike, vedno pa pritegne pozornost tudi tistih, ki imajo s Slovenijo poslovne ali osebne stike. Ob tej priloznosti naj se omenim, da slovenskih vecerov ne bi bilo, ce ne bi bilo sponzorjev (Korotan, Slovenski znanstveni institut, Klub slovenskih studentk in studentov na Dunaju, podjetje Hofmann-Kaelte), ki vse skupaj financno omogocajo in na katerih pomoc upamo tudi letos. Vabljeni so seveda tudi novi meceni! Vabilo za letosnjo prireditev sledi! Lepo pozdravljeni! Eva Tesar-Terseglav From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 26 22:32:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 26 Jan 2005 22:32:57 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, 2004/6 Message-ID: <41F81A99.15343.184F82@localhost> Izšla je zadnja, šesta številka 49. letnika revije Jezik in slovstvo. Številka, ki datumsko sodi še v leto 2004, na 128 straneh prinaša šest znanstvenih razprav, dve oceni, eno poročilo ter bibliografijo. Avtorji razprav se tokrat ukvarjajo z jezikoslovno analizo govora, težavami pri zapisovanju angleških lastnih imen, modelom medkulturne sporazumevalne zmožnosti, slovensko dramatiko in poezijo ter z literarno primerjavo dveh južnoslovanskih predstavnikov moderne. PRIMOŽ VITEZ in ANA ZWITTER VITEZ predstavljata metodologijo prozodične analize spontanega govora, temelječo na novi klasifikaciji osnovnih govornih enot. V sklepnem delu razprave obravnavata še praktičen primer tovrstne analize. GAŠPER ILC in ANDREJ STOPAR ponujata v branje svoj pogled na težave, ki jih povzročajo pravila Slovenskega pravopisa pri zapisovanju tistih angleških lastnih imen, ki imajo na koncu osnove nemi -e. V razpravi se opirata na zglede iz korpusa. KARIN MARC BRATINA piše o pomenu poznavanja tujejezične frazeologije za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, ukvarja pa se še z razlago frazemov v okviru kognitivnega jezikoslovja. SILVIJA BOROVNIK analizira dramski opus Dušana Jovanovića od prvih dramskih poskusov prek angažiranih političnih dram do novejših intimističnih iger. Pri tem opozarja na posebnosti Jovanovićeve dramatike in na njeno vlogo v sodobni slovenski dramatiki. BOŠTJAN BOŽIČ opisuje življenjepis in pesniški opus Vide Taufer, del pozornosti pa namenja še obravnavi odzivov na njeno pisanje; pri tem ugotavlja, da se nekdaj kritiško zelo odmevna pesnica v novejših literarnozgodovinskih pregledih zgolj površno obravnava. STEFAN SIMONEK razčlenjuje motive parka in vrta v "dunajski" prozi Ivana Cankarja in Iva Vojnića. Pri tem izhaja iz predpostavke, da so slovanski pisci, ki so prihajali na Dunaj, literarno podobo dunajskih parkov in vrtov oblikovali glede na socialni položaj, iz katerega so izhajali. V rubriki Ocene in poročila MATEJA JEMEC piše o študiji 'Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku: kognitivni pristop', "prvi slovenski semantični monografiji o čustvih" Agnieszke Bedkowske - Kopczyk; KATJA MIHURKO PONIŽ pa ocenjuje monografski prvenec Valerije Vendramin 'Shakespearove sestre: feminizem, psihoanaliza, literatura'. Sledita poročilo s Posveta ob petdesetletnici smrti Ivana Trinka (RADA LEČIČ) in Bibliografija dr. Olge Kunst Gnamuš (ANKA SOLLNER PERDIH). Revijo kot običajno zaključuje rubrika V branje vam priporočamo z opisom knjižnih novosti. ~~~Elektronski JiS domuje na~~~ http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva (matjaz.zaplotnik na siol.net) From blaz.karlin na gmail.com Wed Jan 26 21:43:05 2005 From: blaz.karlin na gmail.com (=?UTF-8?Q?Blaž_Karlin?=) Date: Wed, 26 Jan 2005 21:43:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Internet_in_šumniki Message-ID: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> Pozdravljeni! Imam vprašanje v zvezi s šumniki na internetu: ker so nekateri izmed vas gotovo tudi računalničarji, bi vas prosil, da mi odgovorite, kako urejate sledeči problem - da se vam na internetu izpisujejo tudi šumniki? Videl sem tudi že link, da se besedilo prekodira v slovenske znake: je to rešitev? Mogoče kdo ve, kako se to naredi? Hvala, Blaž K. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 27 17:13:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Thu, 27 Jan 2005 17:13:35 +0100 Subject: [SlovLit] Štipendije_tujina Message-ID: <006601c5048b$28db8ed0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 27. januar 2005 13:16 Subject: Za Slovlit Zainteresirane doktorje z dobrim znanjem francoščine opozarjam na razpis mesta Pariz in fondacije Fondation maison des sciences de l'homme, ki sta pripravila program štipendij, namenjen vzhodnoevropskim podoktorskim študentom s področja družboslovja in humanistike. Mladim raziskovalcem omogoča delo v okolju z bogato infrastrukturo in znanstveno opremo. Pogoji so navedeni na spletni strani (trajanje 6 do 12 mesecev, mesečni znesek sredstev je 2000 evrov; program zajema tudi plačilo za nastanitev in hrano). Dobro znanje francoskega jezika je obvezno. Dodatne informacije na spletni strani: www.msh-paris.fr http://www.mszs.si/slo/aktualno/javni_razpis.asp?ID=4893 Lep pozdrav, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko =============== ----- Original Message ----- From: To: Sent: 27. januar 2005 14:40 Subject: RE: [SlovLit] Ctudij v tujini, protest proti novi daveni zakonodaji, ena slika Pozdravljeni, mislim, da poteka izmenjava studentov tudi z neapeljsko univerzo, kar je moznost vec za ljubljanske studente zeljne izkusenj v tujini. Lep pozdrav Aleksandra Zabjek From brumec na o2.pl Thu Jan 27 20:51:36 2005 From: brumec na o2.pl (Klemen Brumec) Date: Thu, 27 Jan 2005 20:51:36 +0100 Subject: [SlovLit] Internet in =?UTF-8?B?xaF1bW5pa2k= In-Reply-To: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> References: <7ecf37105012612434476b555@mail.gmail.com> Message-ID: <41F94648.1010907@o2.pl> Pozdravljeni, Blaž Pisavo (znakovni nabor) na spletnih straneh določajo kodiranja, t.i. charseti. Osnovna kodiranja, ki so v rabi na spletu, so windows-1250, ISO-8859-1, ISO-8859-2 ter UTF-8 (slednje manj). Ko pridemo na stran z nedefiniranim kodiranjem, se izbere tisto, ki ga imamo prednastavljenega v brskalniku. V internet explorerju se to preveri v meniju Tools/Internet options, nato pa imamo na prvem jezičku (general) spodaj gumbek Languages, kjer naj bi bilo prednastavaljeno Slovenian (sl). S tem ponavadi dobimo čšžje na naš zaslon. Problem pa se pojavi, ko nevešči spletni administratorji strani postavljajo v recimo kodiranju ISO-8859-1, ki je "ameriški" kodni nabor, nato pa v tekst vključijo čšžje. V tem primeru na zaslon dobimo vprašaje, kakšen hecen e ter druge zanimive znake, katerih obstoje se morda sploh nismo zavedali. Vseeno pa lahko poskusimo in "ročno" nahecamo stran, da nam pokaže prave znake. To storimo z desnim klikom na stran, ki je napačno prikazana, nato pa gremo na možnost Encoding (Kodiranje) ter izberemo eno izmed predpripravljenih kodiranj (ponavadi imamo na voljo Central european (ISO ter windows), western ISO ter UTF). Google.com recimo uporablja UTF kodiranje (utf je unicode, torej naj bi veljalo povsod po svetu in v vseh brskalnikih), zato bo v ISO 2 (central european) najbrž izgledal kaj hecno. Vmesni sklep: Kodiranja lahko izbiramo sami z desnoklikom/Encoding (kodiranje) Če pa spletni administrator že na ogled postavi popolnoma sesuto obliko strani s čudnimi znaki, potem nam nič več ne more pomagati, kajti tekst je uničen in tudi še tako zavzeto spreminjanje kodiranj ga ne povrne več v pravo obliko. To se najpogosteje dogaja, ko kdo želi "polimati" določene tekste z različnimi kodiranji v en dokument, nato pa seveda lahko izbere le eno kodiranje, ki pa bo prav prikazalo le določen odstotek strani. Lahko pa poskusite z uporabo alternativnega brskalnika Mozilla Firefox, ki precej bolj spoštuje pravila pri kodiranju in upošteva standarde (windows-1250, ki ga uporablja večina strani na slovenskem spletu, je recimo microsoftov izmišljeni "standard", ki prinaša velike težave nekaterim uporabnikom alternativnih operacijskih sistemov (linux, bsdji, os2)- Kako pa je s kodiranjem v elektronski pošti? Pri nas bi moral NUJNO obveljati standard ISO 2, vendar se spet pojavi problem, saj precej ljudi uporablja zastonjske ameriške ponudnike e-poštnih storitev (hotmail, yahoo, msn), ki uporabljajo "ameriški ISO, torej ISO 1, ali pa seveda windows charset. Vse to povzroči, da je izmenjavanje pisemc med "webmailom" (pošiljanje elektronske pošte preko spletne strani) in recimo Outlookom obogateno z najrazličnejšimi dodatnimi (ponavadi neželenimi) znaki. Tudi Outlook - Outlook način ni vedo gotov, saj imajo nekateri uporabniki angleške windowse (in ne slovenskih) ter s tem angleško kodiranje (kar se da seveda nastaviti, le znati je treba). Kaj torej storiti? Praktično ne moremo narediti nič, vsaj preprosto ne. Ko se namreč elektronsko pismo pošlje, se mu kodiranje določi v t.i. MIME headerju, ki ga prejemnik ne more prav hitro spreminjati. Kot vidim, uporabljate gmail, ki je googlova storitev, zato imate na webmailu ( Gmail ) UTF (torej unicode) standard in čšžji načeloma ne povzročajo težav. Tudi tole pismo boste vsi tisti, ki imate pravilno nastavljene programe/kodiranja, prijeli z vsemi vsebujočimi čšžji, če pa temu ni tako, sta seveda dve opciji: ali sem se pri pisanju zmotil jaz ali pa je vaš program/kodiranje narobe nastavljeno. Rešitve? Za brskalnike smo omenili, pri elektronski pošti pa je pogoj ta, da pošiljatelj in prejemnik uporabljata pravo kodiranje, ali pa seveda pisanje brez strešic. Upam, da nisem bil preveč tehničen, če koga stvar natančneje zanima, sem seveda lahko natančnejši in spregovorim še o html headerjih in pravilnem postavljenju strani, vendar dvomim, da to sodi v splošnejšo slovlitovsko debato, zatorej predlagam uporabo zasebnih elektronskih pisem. Lp pozdrav, Klemen P.S. Oproščam se vsem tistim, ki uporabljajo slovensko različico brskalnika Internet Explorer, ker sem navajal angleška poimenovanja poti. Tools (Orodja), Internet options (Internetne možnosti), Central european (srednjeevropsko) ter ostalo so najbrž izrazi, ki jih boste z lahkoto prevedli tudi sami. Blaž Karlin wrote: >Pozdravljeni! > >Imam vprašanje v zvezi s šumniki na internetu: ker so nekateri izmed >vas gotovo tudi računalničarji, bi vas prosil, da mi odgovorite, kako >urejate sledeči problem - da se vam na internetu izpisujejo tudi >šumniki? Videl sem tudi že link, da se besedilo prekodira v slovenske >znake: je to rešitev? Mogoče kdo ve, kako se to naredi? > >Hvala, >Blaž K. >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050127/53d310b3/attachment.html From Vlado na zrc-sazu.si Fri Jan 28 11:58:37 2005 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Fri, 28 Jan 2005 11:58:37 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Sumniki Message-ID: <41FA28ED.15303.5B70F8@localhost> Internetno pisanje kljukic na c, z, s zal ni urejeno, ceprav jih uporabljajo Balti in latinicni Slovani z izjemo Poljakov. Zato tudi zdajle pisem besede brez kljukic v upanju, da staroevropski stroji prej ali slej zacnejo upostevati tudi razkropljene trope pisocih Novoevropejcev in ne samo narobe. Glede na izkusnje pa lahko recem, da s precej vecjo zanesljivostjo lahko iz sobesedila ugotovim, kdaj na c, z, s manjka kljukica, kakor da na praznih mestih poskusam obnavljati manjkajoce sumevce ob drugih zapisanih sumnikih oziroma nezvocnikih. Tu naj namrec dodam, da je po Enciklopediji slovenskega jezika (str. 325) jezikoslovca vodnika (str. 74) izraz sumnik, ki mu v ruscini ustreza besedna zveza sumnyj zvuk, rajsi sinonim za nezvocnik. P.S. V posebno veselje mi je, ko preberem svoje zapise brez kljukic tudi natisnjene v Kroniki SDS. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 28 22:23:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Siol) Date: Fri, 28 Jan 2005 22:23:08 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Šumniki Message-ID: <00aa01c5057f$916a85b0$6400a8c0@P4> > P.S. V posebno veselje mi je, ko preberem svoje zapise brez kljukic > tudi natisnjene v Kroniki SDS. > > Vlado No, zaradi manjkajočih strešic v Slovlitu, posebej pa v Kroniki imam nekaj slabe vesti. Tolažim se z izgovorom, da tekst tako ohrani svojo avtentičnost in spomin na elektronski izvor, v resnici pa je zadaj uredniška lenoba. Z različnimi standardi za slovenske krilatce je res križ. Avtor jih natipka v dobri veri, na cilj pa pridejo reveži čžš čisto ogoljeni ali pa celo doživijo kruto metamorfozo. Kadar pošiljam slovlitovsko pošto naprej pod svojim imenom, lahko pred tem po sporočilih se kaj postorim, vendar se v strešice v glavnem ne vtikam. Ukinem le množico praznih vrstic, poenotim narekovaje in pomišljaje, kadar bi ti znali nagajati, odrežem citirana predhodna besedila, na katera pismo odgovarja ipd. V Kroniki drugi uredniški opravki pokurijo ves čas in čžš-ji spet ostanejo brez kril. Reč mi je v sramoto posebej zato, ker sicer na vsakem koraku pridigam o slovenski šumevski identiteti in sem kritičen do Prešerna, ker se pri vpeljavi češke pisave ni silil v prve vrste, tako kot sta se npr. prijatelj Andrej Smole in Prešernov občudovalec Jožef Žemlja. Verjamem, da zlati časi za kljukice še pridejo. miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 31 13:02:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 31 Jan 2005 13:02:02 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Sad news Message-ID: <002501c5078c$aced35d0$2b4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Marija Mitrovic [mailto:mitrovic na univ.trieste.it] Sent: Monday, January 31, 2005 10:08 AM To: Siol Subject: Fw: Sad news Dragi Miran, ne vem ce ste ze objavili zalostno novico, da je umrl prof. Rado Lencek, znani in priljubljeni ameriski slovenist in slavist. Mislim, da je imel tudi castni naslov kulturnega ambasadorja Slovenije v ZDA. Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 31 20:41:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Mon, 31 Jan 2005 20:41:24 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Sad news Message-ID: <008301c507cd$3856f440$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 31. januar 2005 19:01 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Sad news > Rado Lenček [umrl je v četrtek 27. 1. -- mh] je bil tudi častni član Slavističnega društva Slovenije. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 31 23:34:15 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 31 Jan 2005 23:34:15 +0100 Subject: [SlovLit] Lutkovna predstava Osel Nazarenski Message-ID: <41FEC077.28682.3812BC@localhost> posredujem na SlovLit  M. _____________ From: "Tatjana Vokic" To: etno na yahoogroups.ca Subject: lutkovna predstava Date sent: Mon, 31 Jan 2005 09:15:43 +0000 Lutkovna predstava: Osel Nazarenski Začetek: 5 Februar, 2005 ob 20:00 Lokacija: cerkev sv. Jožefa Lutkovna predstava Osel Nazarenski je odlična interpretacija starih slovenskih božičnih iger in koledniških pesmi. Lutkar Robert Valtl oživi jaslice - lutke, ki sicer predstavljajo del razstave ter vnesel mednje dinamično ter občasno šaljivo dogajanje. Marija in Jožef iščeta stanovanje, birt in ostali ju zavrnejo. Marija rodi Jezusa in ga položi v jasli. Pridejo trije kralji ter Jezusa obdarijo. Med ošabnimi kamelami treh kraljev in med preprostim oslom se razvije zanimiv dialog, za katerega bomo videli, kako se bo končal. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 2 23:06:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran) Date: Wed, 2 Feb 2005 23:06:04 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <00a801c50973$64fbf4d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 2. februar 2005 14:57 Subject: Literature Reference Center Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen dostop. Literature Resource Center sestoji iz različnih informacijskih virov, ki pa vsi pokrivajo področje literarnih ved. Tako služi za iskanje znanstvene literature in besedil člankov, biografskih in kritičnih esejev o avtorjih, bibliografij in vsebin del, izbranih spletnih mest ter portretov. Vključuje MLA International Bibliography, ki obsega bibliografske podatke o člankih iz 3800 znanstvenih časopisih, knjigah, poglavjih iz knjig, disertacijah in knjižnih zbirkah od leta 1963 dalje. Poleg MLA obsega besedila člankov iz 250 znanstvenih časopisov. Contemporary Authors obsega informacije o približno 110 000 avtorjih od 20. stoletja naprej, katerih dela so bila prevedena v angleški jezik ali pa so bila izdana v ZDA. Contemporary Literary Criticism obsega izbor kritik, ocen ipd. sodobnih literatov (tudi scenaristov), bibliografijo avtorjevih del in literaturo o avtorju. Dictionary of Literary Biography obsega kritične biografske eseje o literatih in bibliografijo avtorjevih del. Vključeni so tudi eseji iz drugih publikacij založbe Gale: Twentieth-Century Criticism, Nineteen-Century Literature Criticism, Poetry Criticism, Children's Literature Review, Drama for Students, Shakespearian Criticism, Classical and Medieval Literature Criticism itn. Povezava do LRC z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru, ki omogoča tudi oddaljen dostop. http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://infotrac.galegr oup.com/itweb/uni_lj?db=LitRC Povezava do LRC, ki deluje samo z lokacij Univerz v Ljubljani in Mariboru. http://infotrac.galegroup.com/itweb/uni_lj?db=LitRC Lep pozdrav, Gorazd Vodeb mag. Gorazd Vodeb vodja Informacijskega in referalnega centra Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1, pp 259 1000 Ljubljana tel (01) 200 11 98 fax (01) 42 57 293 e-pošta gorazd.vodeb na nuk.uni-lj.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Feb 3 00:38:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 3 Feb 2005 00:38:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dnevnikova zbirka Slovenska pripoved Message-ID: <42017284.19963.1E5E529@localhost> 2. februarja zvečer je bila v kavarni Grand hotela Union slovesna prireditev ob podelitvi nagrade Dnevnikovega literarnega natečaja in ob izidu 40. knjige iz Dnevnikove zbirke Slovenska zgodba, romana _Ljubezni Sinjebradca_ Vinka Möderndorferja. Že ob rojstvu zbirke Slovenska zgodba maja 2004 je uprava Dnevnika sklenila, da bo kot 40. knjigo iz te zbirke izdala novi, še neobjavljeni roman (vse ostale knjige v zbirki so namreč ponatisi). Dnevnik je tako organiziral anonimni literarni natečaj, zmagovalcu natečaja pa omogočil objavo romana v zbirki Slovenska zgodba. Na natečaj je prispelo več kot 70 del. Komisija, v kateri sta bila tudi ddr. Igor Grdina in Matej Bogataj, je za najboljšega od prispelih romanov določila prav roman _Ljubezni Sinjebradca_ Vinka Möderndorferja. Na že omenjeni slovesnosti je zmagovalcu Vinku Möderndorferju nagrado izročil predsednik uprave Dnevnika mag. Branko Pavlin, krajši pogovor z avtorjem je vodila Tanja Lesničar Pučko, odlomek iz romana pa sta v obliki dramskega vložka odigrala Ivo Ban in Jernej Šugman. Dnevnik bo nadaljeval z izdajanjem zbirke Slovenska zgodba: napovedanih je deset novih naslovov. Do sedaj je Dnevnik prodal ali podaril že več kot milijon izvodov knjig iz te zbirke. Pozdrav, Matjaž From neva.cebron na guest.arnes.si Thu Feb 3 01:58:51 2005 From: neva.cebron na guest.arnes.si (neva cebron) Date: Wed, 2 Feb 2005 16:58:51 -0800 Subject: [SlovLit] = Konferenčna_objava_in_poziv_k_sodelov anju Message-ID: <010201c5098b$87996b90$2d05f9c2@hewlettqve971u> POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI V EVROPI IN DRUGOD Koper, Slovenija , 16.-18. junij 2005 OBJAVA PROGRAMA IN POZIV K SODELOVANJU Univerza na Primorskem si prizadeva pospešiti raziskave in študije medkulturne in državljanske vzgoje v okviru večjezičnega okolja z namenom prispevati k ustvarjanju družbenih povezav in medsebojnemu razumevanju različnih družbenih in jezikovnih skupin ter spodbujati potrebe po "družbi ljudi in kultur", ki ji vladajo načela enakih pravic, so-lastništva in medsebojnega oplajanja. S konferenco si prizadevamo združiti teorije in prakse, pedagoška načela in pedagoške izkušnje pri vpeljevanju medkulturne sporazumevalne zmožnosti in državljanskih tem v poučevanje jezika, pri tem pa pospešiti razpravo o perečih problemih, kot so: 1. Oblikovanje zavesti o kulturni in jezikovni raznolikosti evropskega prostora V to skupino prispevkov bomo uvrstili predvsem tiste, ki bodo prispevali k poznavanju medkulturne jezikovne kompetence posameznika in družbenih skupin ter procesov oblikovanja kulturnih izkušenj različnih okolij, prispevke s področij jezikovne antropologije, pragmatike in družbenega jezikoslovja (kot na primer: politična korektnost v sporočanju, razlike med ženskimi in moškimi govori, skrita sporočila o neenakosti med skupinami, govorni in konverzacijski slogi, etnografija govora). Izvirna dela, ki bodo obravnavala teoretske podlage in praktične izkušnje medkulturne komunikacije na stičnih jezikovnih območjih (dvojezičnost), kulturne vidike v procesu učenja nekaterih jezikov EU (francoščina, nemščina), angleščino kot >linguo franco< ter slovenščino kot drugi in tuji jezik (jezik EU) bodo doprinesla k preučevanju področja jezikoslovja in družbenega jezikoslovja, ki je danes v polnem razmahu. Namen znanstvene razprave o teh pomembnih jezikoslovnih in sociolingvističnih vprašanjih, ki je v središču pozornosti v Evropi, bo odgovoriti na sledeča vprašanja: Katere nove izkušnje bodo oblikovale našo kulturno zavest v razširjeni Evropi? Kakšne vrste medkulturnega sporazumevanja bo treba razvijati za dosego strpnosti in miroljubnega sožitja med narodi? Katere so pomembne antropološke, socialne, jezikovne idr. značilnosti medkulturne ozaveščenosti? 2. Sredstva in metode samovrednotenja učinkov medkulturne komunikacije Vrednotenje in samovrednotenje učinkov ravni jezikovnih znanj in medkulturne osveščenosti spodbujata odgovornost in utrjujeta samozavest posameznika. Prispevki, ki bodo opredelili standarde jezikovne in družbene rabe ter mikro-ekonomije v postopkih izbire jezika v komunikaciji ali pa izbiro jezika za učenje in ju navezali na odločitev posameznika, bodo opredeljevali uporabo jezika na delu in pri delu. Prispevki v tej skupini bodo obravnavali ekonomski vidik jezika v medkulturni komunikaciji (investicija v znanje jezika, kopičenje intelektualnega kapitala, izbira jezika v komunikaciji, vrednost jezika). S pomočjo kazalnikov/deskriptorjev ravni medkuiturne jezikovne komunikacije je mogoča kvalitativna evalvacija programov izobraževanja in samoevalvacija učne poti vključenih v vseživljenjsko učenje jezikov. Zaželena so dela, ki bodo predstavila tako teoretska izhodišča kot praktične primere inštrumentov in metod samoevalvacije učinkov in kazalnikov za njihovo opredelitev v navezi z ravnmi Evropskih smernic za jezikovno izobraževanje. Razprava bo osredotočena na naslednja vprašanja: Na kakšen način lahko ocenjujemo študentovo spretnost medkulturnega sporazumevanja in kako je medkulturna sporazumevalna zmožnost ovrednotena? Kaj naj bi zajemali učni načrti za vseživljenjsko učenje jezika? 3. Primeri dobre prakse medkulturne jezikovne komunikacije Poznavanje družbeno določenih pravil o verbalnem in neverbalnem obnašanju je eden od pogojev za učinkovito sporazumevanje v določeni jezikovni skupnosti, še zlasti v večkulturnih okoljih. Primeri dobre prakse jezikovnega učenja/poučevanja, ki vključujejo vedenje o izbranih oblikah besednega in nebesednega sporočanja in obnašanja ter komunikacijskega prilagajanja, ki najbolje podpirajo učinkovito sporazumevanje v večjezičnem okolju, se bodo predstavili v obliki programskih modulov ali učnih enot za učenje evropskih, pa tudi neevropskih jezikov. Posebej je zaželena obdelava prenosa besed in simbolov v sodobnih oblikah komuniciranja, ki spreminjajo družbene in kulturne navade (elektronsko komuniciranje). Ti primeri bodo koristen doprinos k razvoju uporabnega jezikoslovja ob vedenju s področij jezikoslovja, družbenega jezikoslovja, pragmatike, psihologije kulture, antropologije jezika, didaktike jezikov, državljanske vzgoje in kulture družbenih odnosov. Našo diskusijo bodo usmerjala naslednja vprašanja: Kateri pristopi najbolje podpirajo učenje medkulturne komunikacije pri pouku drugega/tujega jezika? Katere so priložnosti za medkulturne ali interdisciplinarne pristope? S katerimi izzivi se soočamo učitelji in kako nam lahko dodatne vaje pomagajo? Kakšna je vloga stikov z drugimi kulturami za pospeševanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti? Kako so lahko vprašanja medkulturne sporazumevalne zmožnosti vključena v učnih načrtih za drugi/tuji jezik? Katera načela in prakse so najuspešnejši pri razvijanju učnih gradiv? Konferenco pripravljamo v sodelovanju z Britanskim svetom Slovenija. Predavanja naj trajajo največ 20 minut, sledila pa jim bo 10-minutna diskusija. Delavnice bodo trajale 30-40 minut, sledila pa jim bo 10 minutna diskusija. Predavanja bodo v angleščini in francoščini. Če bi se konference radi udeležili kot predavatelj/-ica, prosimo, da izpolnete priloženi obrazec in nam ga pošljete najkasneje do torka, 15. marca 2005, na elektronski naslov labicum na upr.si ali po pošti Konferenca ICC, Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper, Slovenija, ali po faksu ++ ++386 5 627 20 06 Informacije v zvezi s prijavo in namestitvijo v času konference dobite na našem spletnem naslovu http://www.upr.si. Veselimo se srečanja z vami. Organizacijski odbor -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Conference announcement _SI.doc Vrsta: application/msword Velikost: 43520 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment.doc -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: Speaker proposal form ICC Koper__SI.doc Vrsta: application/msword Velikost: 49664 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050203/99eaafe3/attachment-0001.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 3 16:14:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 3 Feb 2005 16:14:04 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Rado Lencek, Founding President of SSS, has died Message-ID: <005601c50a03$00fc6dd0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "David Stermole" To: "David F. Stermole" Sent: 3. februar 2005 3:30 Subject: Rado Lencek, Founding President of SSS, has died > I am sorry to be sending you bad news. Rado Lencek has passed away. > On the SSS website, > http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l05-57.html#deceasedmembers > is a notice written by Metod Milac^. > A link to a story in Delo about Rado can also be found there. > lp > DFS ============ Od: breda pogorelec [breda.pogorelec na guest.arnes.si] Poslano: 1. februar 2005 10:35 Za: Miran Hladnik Zadeva: Re: [SlovLit] Fw: Sad news Miran, Objavil je Milan Vogel v Delu. Opozorila sem Marka, Za JiS smo dogovorjeni, pisala bom jaz, tudi o tistem, kar je Milan Vogel pozabil. S Paternujem sva Lencka gostila ze zelo zgodaj, ko je prisel prvic, v zgodnjih sestdesetih letih. Saj nas morda ni prevec maral, ceprav se ga z nekega svojega nastopa na seminarju spominjam v izjemni luci. Ampak to je posebna zgodba. Zadnjic sem ga videla pred leti, ko je prisel in nas je sprejemal v Unionu. Toliko. Lp Breda P. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:21:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:21:24 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <003001c50ac4$cfe6e2d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran" Sent: 3. februar 2005 22:01 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Kaj pa ostali slovlitovci (tisti s periferije, pa upokojeni ...)?!! Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----------------------------------------------------------------------- > > ----- Original Message ----- > From: "Gorazd Vodeb" > To: "Mrežnik" > Sent: 2. februar 2005 14:57 > Subject: Literature Reference Center > > > Spoštovani! > > Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani > ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski > vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) > založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic > COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz > v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen > dostop. [...] > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:24:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:24:17 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_JEZI=C8NI_DOHTAR Message-ID: <003601c50ac5$36f63f70$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 3. februar 2005 21:55 Subject: Fw: JEZIČNI DOHTAR > Joj, joj. Je že res, da se Prešeren o slovenskem kulturnem prazniku > vsakokrat na novo prerodi, toda 8. februar je dan njegove smrti. > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Jezični Dohtar" > To: > Sent: Thursday, February 03, 2005 1:23 PM > Subject: JEZIČNI DOHTAR > > > > > > Pozdravljeni! > > > > Bliža se slovenski kulturni praznik, rojstvo našega največjega pesnika dr. > > Franceta Prešerna. > > Z namenom, da bi nam njegova dela ostala v spominu, smo izdali CD-ROM, ki > > na prijeten način predstavi življenje in dela našega največjega pesnika. > > > > Multimedijski CD-ROM "Jezični dohtar" lahko uporabljate v slovenskem, > > angleškem in nemškem jeziku. > > Zasnovan je tako, da nam "Jezični dohtar" sam opisuje najpomembnejše dogodke > > v svojem življenju, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. > > "Jezični dohtar" se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja > > vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nam podari > > fige. Predstavitev je podprta z zanimivimi ilustracijami in glasbeno podlago. > > Primeren je zabavi in učenju otrok in odraslih. CD-ROM nam omogoča tudi pisanje pesmi z akrostihom in likovne pesmi. > > CD ROM je primeren za: > > - vse, ki si želijo pribljižati življenje našega največjega pesnika na zabaven način, > > - obdaritev prijateljev, družine in poslovnih partnerjev, izobraževanje in zabavo hkrati. > > > > Več informacij ter vsebine o CD-ROM-u "Jezični dohtar" lahko najdete na: > > > > > > Za pravilno delovanje potrebujete: > > . WINDOWS 95/98 > > . 166 MHz Pentium > > . 32 MB RAM > > . CD pogon z najmanj 8 kratno hitrostjo > > . zaslonska resolucija 800 x 600 > > . 16-bitna barvna paleta > > . zvočna kartica, zvočniki ali slušalke > > Cena izdelka je 9000 SIT + DDV > > > > Za vse dodatne informacije se obrnite na: > > Creativ Plus d.o.o. > > Puhova 14, 1000 Ljubljana > > TEL: (01) 53 02 256 > > FAX: (01) 53 02 254 > > E-pošta: edvard.plut@creativ.si > > PRIBLIŽAJMO BISER SLOVENSKE KULTURE SEBI IN DRUGIM! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 4 15:37:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 4 Feb 2005 15:37:12 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Linguistics and Language Behavior Abstracts Message-ID: <009c01c50ac7$055121e0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 4. februar 2005 10:53 Subject: Linguistics and Language Behavior Abstracts Spoštovani! Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani odslej dostopna znanstvena bibliografija za področje jezikoslovja Linguistics and Language Behavior Abstracts (LLBA). Vir je nabavila Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopen je za neomejeno število hkratnih uporabnikov z lokacij Univerze v Ljubljani, za člane NUK pa je možen oddaljen dostop. Linguistics and Language Behavior Abstracts pokriva široko področje jezikoslovja: antropološko, uporabno in deskriptivno lingvistiko, analizo diskurza, fiziologijo sluha in govora, leksikologijo, leksikografijo, morfologijo, filozofijo jezika, fonetiko, literarno teorijo, psiholingvistiko, semantiko, semiologijo itn. Obsega bibliografske podatke z abstrakti o člankih iz 1200 znanstvenih časopisov, poglavjih iz knjig, disertacijah itn. od leta 1973 dalje. Povezava do Linguistics and Language Behavior Abstracts, ki omogoča tudi oddaljen dostop: http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://www.csa.com/htb in/dbrng.cgi?username=nuk&access=nuk60&db=llba-set-c Če se vrstica prelomi pred koncem povezave, povezava ne bo delovala. V tem primeru morate povezavo sestaviti v naslovni vrstici brskalnika. Želimo vam uspešno iskanje! Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat Feb 5 14:31:19 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Sat, 5 Feb 2005 14:31:19 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: JEZIENI DOHTAR References: <003601c50ac5$36f63f70$6400a8c0@P4> Message-ID: <021901c50b8c$d47e4860$3d0ef9c2@FF> "Svetniški" prazniki so na dan smrti zato, ker je po krščanskem verovanju smrt začetek večnega življenja (zato je velika noč večji praznik od božiča). Aleš ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 3. februar 2005 21:55 Subject: Fw: JEZIČNI DOHTAR > Joj, joj. Je že res, da se Prešeren o slovenskem kulturnem prazniku > vsakokrat na novo prerodi, toda 8. februar je dan njegove smrti. > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Jezični Dohtar" > To: > Sent: Thursday, February 03, 2005 1:23 PM > Subject: JEZIČNI DOHTAR > > > > > > Pozdravljeni! > > > > Bliža se slovenski kulturni praznik, rojstvo našega največjega pesnika dr. > > Franceta Prešerna. > > Z namenom, da bi nam njegova dela ostala v spominu, smo izdali CD-ROM, ki > > na prijeten način predstavi življenje in dela našega največjega pesnika. > > > > Multimedijski CD-ROM "Jezični dohtar" lahko uporabljate v slovenskem, > > angleškem in nemškem jeziku. > > Zasnovan je tako, da nam "Jezični dohtar" sam opisuje najpomembnejše dogodke > > v svojem življenju, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. > > "Jezični dohtar" se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja > > vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nam podari > > fige. Predstavitev je podprta z zanimivimi ilustracijami in glasbeno podlago. > > Primeren je zabavi in učenju otrok in odraslih. CD-ROM nam omogoča tudi pisanje pesmi z akrostihom in likovne pesmi. > > CD ROM je primeren za: > > - vse, ki si želijo pribljižati življenje našega največjega pesnika na zabaven način, > > - obdaritev prijateljev, družine in poslovnih partnerjev, izobraževanje in zabavo hkrati. > > > > Več informacij ter vsebine o CD-ROM-u "Jezični dohtar" lahko najdete na: > > > > > > Za pravilno delovanje potrebujete: > > . WINDOWS 95/98 > > . 166 MHz Pentium > > . 32 MB RAM > > . CD pogon z najmanj 8 kratno hitrostjo > > . zaslonska resolucija 800 x 600 > > . 16-bitna barvna paleta > > . zvočna kartica, zvočniki ali slušalke > > Cena izdelka je 9000 SIT + DDV > > > > Za vse dodatne informacije se obrnite na: > > Creativ Plus d.o.o. > > Puhova 14, 1000 Ljubljana > > TEL: (01) 53 02 256 > > FAX: (01) 53 02 254 > > E-pošta: edvard.plut@creativ.si > > PRIBLIŽAJMO BISER SLOVENSKE KULTURE SEBI IN DRUGIM! _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 6 08:38:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 Feb 2005 08:38:39 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Jezični_dohtar Message-ID: <005d01c50c1e$e1aa8c50$6400a8c0@P4> Dragi slovlitovci, ob Prešernovem prazniku mi dovolite opozorilo na zbirko knjig "Prešernova pot v svet", ki sta jo založili MESTNA OBČINA KRANJ in MOHORJEVA založba v Celovcu. V zbirki je do letošnejga leta izšlo osem dvojezičnih knjig izbora pesmi velikana slovenskega pesništva. Ob slovenskem izvirniku so izšli prevodi v nemščino, italjanščino, angleščino, hrvaščino, francoščino, ruščino, slovaščino in španščino, Spremne besede so napisali literarni strokovnjaki iz območja jezika, v katerem je vsakršna knjiga izšla. Knjige obsegajo približno 180 strani, so vezane in opremljene s ščitnim ovitkom. Maloprodajne cene med 6200.- in 8100.-SIT.( izven Slovenije enotna cena: 36,19 ?) Posebna izdaja z nizko naklado je vezana v rdeče usnje in vložena v reprezetativno šatuljo iz črnega usnja. Cena: med 18600.- in 24200.-SIT. Dobite odn. naročite jih lahko v vsaki slovenski knjigarni v Sloveniji in zamejstvu ali pa neposredno pri Mohorjevi založbi v Celovcu (office na mohorjeva.at). Lep kulturni praznik! Franc Kattnig Mohorjeva založba, Celovec PS: Prešernov Sonetni venec je z ilustracijami koroškega slikarja Valentina Omana na voljo v dvojezičnih izdajah: slovensko-kitajsko, slovensko-angleško, slovensko-francosko in slvoensko-nemško. Prava darilna knjiga v formatu žepnega koledarja za komaj 2604.-SIT (10.54 ?). PPS: Za letošnji Slovenski kulturni praznik smo izdali trijezično knjižico 10 pesmi Franceta Balantiča z naslovom "Pot brez konca/Path without end/Weg ohne Ende" (prevajalca Klaus Detlef Olof in Tom Priestly) s spemno besedo Franceta Pibernika in z ilustracijami Valentina Omana! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 17:31:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 17:31:34 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia Message-ID: <00e701c50ec4$d3149ed0$6400a8c0@P4> Dve vprašanji iz zadnjega testa pri Uvodu v študij slovenske književnosti za prvi letnik slovenistov. Veliko pravilnih rešitev ni bilo, vam pa odgovor ne bo delal težav. 1. Če priimek urednika pesniških opusov Balantiča, Hribovška in Udoviča na začetku oklestimo za zlog, dobimo priimek špecialista za Cankarja in Jenka in trenutnega urednika Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki ima povrhu enako osebno ime. Kako se piše in kako mu je ime? 2. Če pa priimku literarnega komparativista, ki ga navajamo v zvezi z metodologijo literarne vede ali kot strokovnjaka za kratko prozo, spredaj dve črki dodamo, dobimo ustanovitelja ljubljanske komparativistike in prvega urednika Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Kdo sta ta dva moža po imenu in priimku? miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 18:25:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 18:25:23 +0100 Subject: [SlovLit] Dve_bartolovski_ena_škrabčevska_in_ena_möderndorferska Message-ID: <00f301c50ecc$577b68f0$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/alamut5.html-l2 -- Razmerje med Bartolovo kratko in dolgo prozo (Al Araf in Alamut) Http://www.ijs.si/lit/alamut4ang.html-l2 -- Nevertheless is It Also a Machiavellian Novel? [Michael Biggins. "Against Ideologies: Vladimir Bartol and Alamut" pp. 383-390. In: Vladimir Bartol. Alamut, Seattle: Scala House Press, 2004] ========= V četrtek 10. februarja ob 19.00 bodo v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači I. Ž. Žagar, M. Grgič, M. Babič in R. Močnik predstavili knjio Čas in dejanje v jeziku, ki sta jo napisala prva dva (o razvoju teorije performativnosti). Zraven bo kulturni program. ========= Na Univerzi v Gradcu oz. na Inštitutu za slavistiko vlada po pristopu Slovenije k EU izjemno zanimanje za učenje slovenskega jezika. Članek spodaj govori o gostovanju Vinka Möderndorferja v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu, na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru in na gradu v Gornji Radgoni. Norma Bale (norma.bale na guest.arnes.si) ========== Vinko Möderndorfer na štajerski turneji Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer je ob zaključku zimskega semestra ter v obeležitev slovenskega kulturnega praznika gostoval najprej v Klubu slovenskih študentk in študentov v avstrijskem Gradcu, nato pa še na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Vsestranski umetnik Vinko Möderndorfer je bil ob iztekanju januarja gost Inštituta za slavistiko v Gradcu, kjer je v pomenku s študentkami četrtega letnika, in sicer v sklopu opravljanja izpita iz predmeta Slovenščina 4a, pred številno študentsko publiko orisal svojo umetniško pot vse od študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa do njegovega filmskega prvenca Predmestje, lansko leto posnetega po lastnem istoimenskem romanu, ki se je v prejšnjih mesecih odvrtel po številnih filmskih festivalih po celem svetu. Govoril je o tem, kako usklajuje delovanje na toliko različnih področjih, spregovoril je o svoji umetniški kondiciji ter pogledih na umetnost, kot mnogokratni prejemnik številnih literarnih nagrad o pomenu le-teh, izogniti pa se ni mogel niti mnogim provokativnim vprašanjem o erotiki v umetnosti. Študentke, ki so tudi prevajalke, je še posebej zanimalo umetnikovo mnenje o položaju in vlogi slovenskega intelektualca v evropski uniji ter o pasteh prevajanja leposlovja. Eminentnemu besednemu umetniku so ob koncu podarile nekaj avtorskih prevodov kratkih zgodb iz zbirke Druga soba ter pesmi iz njegove zadnje pesniške zbirke Temno modro kot september. Pripravo in izvedbo pogovorov s slovenskimi besednimi umetniki je kot del izpita na Inštitutu za slavistiko v Gradcu s svojim prihodom vpeljala slovenska lektorica Norma Bale, Vinko Möderndorfer pa je po Andreju Brvarju tako že drugi slovenski besedni umetnik, ki je sodeloval v tem nekoliko drugačnem pristopu do učenja slovenskega jezika na univerzi v tujini. Naslednji dan pa je avtor Ljubezni Sinjebradca oz. izbranec Dnevnikovega natečaja nastopil še pred dijaško publiko Gimnazije Franca Miklošiča. Na omenjeni gimnaziji je pod mentorstvom profesorice Norme Bale pričela z delovanjem skupina ustvarjalno razmišljujočih in pišočih dijakinj in dijakov Magnolije in prvi izziv je bila literarna ura z izbranim umetnikom. Avtor je poudaril predvsem, kako pomemben je za ustvarjalnost odnos med profesorji mentorji in dijaki, bodočim literarnim ali filmskim ustvarjalcem pa je namenil tudi nekaj praktičnih nasvetov. Zvečer je umetnik bil še gost Društva za humanistična vprašanja Radigoj, ki je pogovor z njim pripravilo na gradu v Gornji Radgoni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 18:52:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Feb 2005 18:52:42 +0100 Subject: [SlovLit] Jubilejni 10. letnik Jezikoslovnih zapiskov Message-ID: <013c01c50ed0$287c5330$6400a8c0@P4> Jezikoslovni zapiski so bili kot glasilo Inštituta za slovenski jezik ustanovljeni leta 1990 na pobudo takratnega upravnika Vladimirja Nartnika, ki je predlagal tudi ime. Leta 1991 je izšel prvi letnik, ki ga je uredil Jakob Müller s pomočjo Petra Weissa. V letu 1994 me je Jakob Müller prosil, ali bi prevzel uredništvo revije, kar sem sprejel. Potem sem leta 1995 uredil drugi letnik, ki je bil posvečen 50-letnici Inštituta za slovenski jezik. Tretji letnik, ki je izšel leta 1997, je že uredil pred tem ustanovljeni uredniški odbor, pripravo za tisk pa je prevzela Založba ZRC. S tem so Jezikoslovni zapiski dejansko že ustrezali merilom MŠZŠ za sofinanciranje znanstvenih in strokovnih publikacij, kar je bilo tudi formalno doseženo s četrtim letnikom leta 1998. Od leta 1997 naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo redno vsako leto. Sedmi letnik je leta 2001 izšel kot dvojni zvezek in je bil posvečen 80-letnici akademika in nekdanjega upravnika Inštituta Franca Jakopina. Od tedaj naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo vsako leto v dveh zvezkih. Med temi je bil 2. zvezek 8. letnika tematski (Slovensko imenoslovje), 1. zvezek 9. letnika pa poltematski (Slovaropisje). V desetih letnikih Jezikoslovnih zapiskov je bilo na 3041 straneh objavljeno 235 prispevkov 197 avtorjev in avtoric, kar pomeni na letnik povprečno 304 strani, 23,5 prispevka in skoraj 20 avtorjev in avtoric. Podrobnejši podatki z izvlečki prispevkov po letnikih in zvezkih so na spletni strani revije: http://www.zrc-sazu.si/isjfr/jezikosl.htm. Kot je zapisano tudi v kolofonu, so zdaj Jezikoslovni zapiski glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Vsi prispevki 10. letnika so bili poskusno postavljeni v ZRColi, tj. v vnašalnem sistemu za jezikoslovno rabo v programu Word avtorja Petra Weissa, ki je v ta sistem tudi opravil prevedbo. Upam, da bo ZRCola ob nadaljnji izpopolnitvi postala prijazno orodje vseh jezikoslovcev pri pisanju. 1. zvezek I. RAZPRAVE IN ČLANKI: Majda Merše, Oblikoslovna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Andreja Žele, Povedkovnik v slovenščini Robert Cazinkić, Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom Maria Wtorkowska, Funkcje prefiksu w(e)- w polskich formacjah czasownikowych Irena Stramljič Breznik, Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B Elena Savelieva, Frazemi s pomenom 'piti' in 'biti pijan' v slovenskem in ruskem jeziku Silvo Torkar, K izvoru in pomenu krajevnih imen Prvačina in Prebačevo Drago Unuk, Nelinearna struktura zloga Peter Jurgec, Antihiatski pojavi v knjižni slovenščini Peter Weiss, ZRCola: vnašalni sistem za jezikoslovno rabo v programu Word. II. GRADIVO, OCENE, POROČILA: Andreja Žele, Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva in korpusov -- o knjigi Janeza Orešnika Naturaless in (morfo)sintax english examples Janez Keber, Valerij Mokienko, Alfréd Wurm, Česko-ruský frazeologický slovník (Olomouc 2002) Andreja Legan Ravnikar, Maria Karpluk, Słownik staropolskiej terminologii chrze¶cijanskiej (Kraków 2001) Alenka Gložančev, Predstavitev slovarske delavnice v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v letih 1977--2002. 2. zvezek Majda Merše, Ob sedemdesetletnici Franceta Novaka. RAZPRAVE IN ČLANKI: Katja Sturm-Schnabl, Aktualnost Miklošičevega znanstvenega dela in misli Matej Šekli, Naglas neprevzetih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j) v knjižni slovenščini Melita Zemljak, Instrumentalno-slušna analiza pogostnosti in trajanja glasov na primeru štajerskega zabukovškega govora Peter Jurgec, Fonologija v slovarju novejšega besedja Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378) Mira Krajnc, Začetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika v komunikaciji Saša Poklač, Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih Pavle Merku, Toponomastični ocvirki (Štanjel na Krasu, I?o1ca, Križ, S[tú/Svetó). GRADIVO, OCENE, POROČILA: Peter Jurgec, Irena Sawicka, An outline of the phonetic typology of the Slavic languages (Toruń 2001) Peter Jurgec, Cvetka Prek in Emica Antončič, Slovenska zborna izreka: priročnik z vajami za javne govorce, knjiga in zvočna zgoščenka (Maribor 2003) Janez Keber, A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka (Rostov na Donu 1997) Vladimir Nartnik, Tat'jana Ivanovna Vendina, Srednevekovyj čelovek v zerkale staroslavjanskogo jazyka (Moskva 2002) Peter Weiss in Andrejka Žejn, Digitalizacija pisnega narečnega gradiva v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani Andreja Žele, Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov (Ljubljana 2004). Janez Keber (janez.keber na zrc-sazu.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 9 20:27:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 9 Feb 2005 20:27:57 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Message-ID: <01dd01c50edd$77602c80$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 9. februar 2005 9:14 Subject: RE: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center Spoštovani! Licenčna pogodba za Literature Reference Center omogoča samo takšen dostop. Vendarle pa dopušča oddaljeni dostop za člane NUK, to pomeni, če se včlanite v NUK, lahko do Literature Reference Center dostopate od doma. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb > -----Original Message----- > From: Miran Hladnik, arnes [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: Friday, February 04, 2005 3:21 PM > To: SLOVLIT; Gorazd Vodeb > Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center > > ----- Original Message ----- > From: "Zoltan Jan" > To: "Miran" > Sent: 3. februar 2005 22:01 > Subject: Re: [SlovLit] Fw: Literature Reference Center > > > Kaj pa ostali slovlitovci (tisti s periferije, pa upokojeni ...)?!! > > Lepe pozdrave, Zoltan JAN > > -------------------------------------------------------------- > --------- > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Gorazd Vodeb" > > To: "Mrežnik" > > Sent: 2. februar 2005 14:57 > > Subject: Literature Reference Center > > > > > > Spoštovani! > > > > Z veseljem vas obveščamo, da je uporabnikom Univerze v Ljubljani > > ter Univerze v Mariboru odslej dostopen pomemben informacijski > > vir za področje literarnih ved Literature Reference Center (LRC) > > založnika Gale. Nabavo je izpeljal konzorcij slovenskih knjižnic > > COSEC. Dostopen je za pet hkratnih uporabnikov z lokacij Univerz > > v Ljubljani in Mariboru, za člane NUK pa je možen oddaljen > > dostop. [...] > > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit > From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Feb 9 22:39:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 9 Feb 2005 22:39:29 +0100 Subject: [SlovLit] slovenisticni forum Message-ID: <420A9121.11362.31CBBD@localhost> Spletni forum Oddelka za slovenistiko (http://www.centerslo.net/slvnforum) po enomesečnem mrku spet deluje! Te novice se bodo gotovo najbolj razveselili stalni uporabniki tega foruma - študentje slovenistike. Upam, da je med njimi dovolj pogumnih in stremljivih, ki spremljajo slovlitovska obvestila in bodo novico razširili naprej. Slovenistični forum začasno obratuje na straneh Centra za SDTJ - http://www.centerslo.net/slvnforum. Do nove lokacije samodejno pridete tudi prek starega spletnega naslova (http://ff.uni- lj.si/slovenistika/forum/forums.asp). Še razlog za nedelovanje foruma. Forum je prenehal delovati, ko so oddelčne strani skupaj z ostalimi fakultetnimi prestavili na nov, zmogljivejši strežnik. Nastavitve novega strežnika pa so žal nekompatibilne z aplikacijo, ki poganja forum. Veliko časa je vzelo prizadevanje fakultetnih računalnikarjev, da bi strežnik ustrezno prenastavili, dokler ni upravljalec oddelčnih spletnih strani foruma raje preselil na drugi strežnik, na katerem program sedaj teče brez težav. Pri preselitvi so se ohranila vsa sporočila, teme in vzdevki ... Forum je skratka tak, kot je bil pred nesrečnim sesutjem. Želim vam veselo forumovanje in upam, da bo forum kaj kmalu spet tako živahen kot nekoč. Podrav, Matjaž Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si Thu Feb 10 12:12:33 2005 From: Matjaž.Babic na ff.uni-lj.si (= Babič_Matjaž?=) Date: Thu, 10 Feb 2005 12:12:33 +0100 Subject: [SlovLit] Skrabec Message-ID: <42FB203E9FC250448E29F05B019B4A96171FA0@FFS1.ff.uni-lj.si> Predstavitev knjige Igorja Z. Zagarja in Matejke Grgic Cas in dejanje v jeziku ni napovedana za danes, ampak za 21. 2. Lep pozdrav, Matjaž Babic ########################################### Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ . From k na aufbix.org Thu Feb 10 12:40:16 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Thu, 10 Feb 2005 12:40:16 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia Message-ID: Dober dan, no, bom poskusil sreco: -- zagotovo odgovor *ni* ne Dolinar ne Kelemina; --- zdi se pa se, da bi priimka Pibernik in Virk lahko vodila k resitvi. (- Pi; + Oc) Saj, ugibam, ko pa sem formalno zgolj sociolog in ne poznam osebnosti na sosednjih vrtickih: Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 10 22:07:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 10 Feb 2005 22:07:06 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_nagrada_za_najboljšo_kratko_zgodbo Message-ID: <003a01c50fb4$7b9290e0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Katja Klopčič" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 10. februar 2005 16:44 Subject: nagrada za najboljšo kratko zgodbo > NAGRADA SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE > za najboljšo kratko zgodbo > > Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za > Nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Nagrada znaša > 250.000 SIT in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev v navzočnosti > predsednika Republike Slovenije, ministra za kulturo in drugih uglednih > gostov na svečani otvoritvi 10. Slovenskih dnevov knjige v parku Zvezda v > Ljubljani 18. aprila 2005. Nagrajeno zgodbo in šest drugih nominiranih > tekstov bo objavila revija Sodobnost. Poslane tekste bo ocenjevala žirija v > sestavi dr. Helga Glušič, Igor Bratož in Mitja Čander. Avtorji, ki želijo > sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljene tekste v treh izvodih najkasneje > do 25. marca 2005 na naslov: Društvo slovenskih pisateljev (za nagrado SDK), > Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Tekstu naj v posebni zaprti ovojnici (označeni > z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko > številko. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske pole (30.000 znakov s > presledki). Vsak avtor sme sodelovati samo z eni. > > Lep pozdrav, > Katja Klopčič From Mojca.Tomisic na guest.arnes.si Fri Feb 11 12:29:06 2005 From: Mojca.Tomisic na guest.arnes.si (Mojca Tomisic) Date: Fri, 11 Feb 2005 12:29:06 +0100 Subject: [SlovLit] Trivia References: <00e701c50ec4$d3149ed0$6400a8c0@P4> Message-ID: <004101c5102c$e558e1a0$0a44000a@tamtam> Bolj kot ne sem z uporabo interneta prisla do naslednjih zakljuckov: 1. France Bernik (urednik pa France Plibernik) 2. Anton Ocvirk in Tomo Virk Lep pozdrav! Mojca Tomisic (Ne bi bilo slabo, ko bi lahko na izpitu uporabljali internet, kaj? ;-) From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Feb 22 20:14:52 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 22 Feb 2005 20:14:52 +0100 Subject: [SlovLit] FWD: Platon v slovenscini: okrogla miza ta cetrtek Message-ID: <421B92BC.13187.1DA660B@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Platon v slovenščini: okrogla miza ta četrtek Date sent: Tue, 22 Feb 2005 11:33:05 +0100 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vabita na okroglo mizo Platon v slovenščini. Pogovor bo vodil dr. Vid Snoj (Filozofska fakulteta v Ljubljani), sodelovali pa bodo Gorazd Kocijančič (NUK Ljubljana, prevajalec Platonovih zbranih del), dr. Tine Hribar, dr. Marko Marinčič in dr. Nike Kocijančič Pokorn (vsi s Filozofske fakultete, Ljubljana) ter dr. Boris Vezjak (Pedagoška fakulteta, Maribor). Pogovor bo potekal v četrtek, 24. februarja 2005, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana. Pridite, obeta se zanimiva izmenjava mnenj! Marijan Dović, tajnik SDPK www.zrc-sazu.si/sdpk ------- End of forwarded message ------- From spela.vintar na guest.arnes.si Tue Feb 22 14:22:29 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Tue, 22 Feb 2005 14:22:29 +0100 Subject: [SlovLit] Februarska JOTA Message-ID: <421B3215.6040608@guest.arnes.si> Dragi domaci, spet vas vabimo na tradicionalno Joto, ki bo tokrat v cetrtek, 24. februarja 2005, ob 18.00. Predaval bo dr. *Zdravko Kacic* s Fakultete za elektrotehniko, racunalnistvo in informatiko v Mariboru na temo *Govorne tehnologije v telekomunikacijah. *Jota se se vedno deli v prostorih Centra za slovenscino, stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje. Povzetek predavanja in program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html .* *Prisrcno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 23 05:21:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 23 Feb 2005 05:21:12 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 28 . februar Message-ID: <003501c5195f$1d6b5c90$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "lingvisticnikrozek" Sent: 22. februar 2005 19:28 Subject: LK, 28 . februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 800. sestanek v ponedeljek, 28. februarja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bo: mag. Janja Polajnar, Germanistika FF Tema predavanja: "Strategije naslavljanja v televizijskih oglasih za otroke" Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 23 05:33:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 23 Feb 2005 05:33:26 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Nadomestni_termin_za_tečaj_=iskanje_knjig=22 Message-ID: <007c01c51960$d24fd810$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Gorazd Vodeb" To: "Mrežnik" Sent: 22. februar 2005 10:16 Subject: Nadomestni termin za tečaj "Iskanje knjig" Pozdravljeni ! Tečaj "Iskanje knjig" napovedan za 24. februar smo morali zaradi nepredvidenih okoliščin prestaviti na sredo, 2. marec od 10. do 13. ure. Vabimo vas, da se ga udeležite. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Lep pozdrav, Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 25 18:44:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Feb 2005 18:44:46 +0100 Subject: [SlovLit] Trst odprto mesto Message-ID: <017801c51b61$b3aa7e80$6400a8c0@P4> V četrtek, 24. februarja 2005, so v Trstu v nabito polni kavarni San Marco podelili mednarodne književne nagrade "Trieste Scritture di Frontiera" za leto 2004, posvečene pesniku Umbertu Sabi. Med tokratnimi nagrajenci so Josip Osti za pesniško zbirko Drevo, ki hodi, igralka Saša Pavček za gledališko igro Ali eden ali dva in Vasja Bratina ter Rada Lečič za slovenski prevod romana Mikrokozmosi tržaškega pisatelja Claudia Magrisa (Slovenska matica, 2003). Nagrade sicer podeljujejo v več kategorijah: objavljena in neobjavljena poezija, objavljena in neobjavljena proza, književni ustvarjalci Julijske krajine po svetu, obmejni pisatelji, književni prevodi in neobjavljena dramska dela. Na natečaj za nagrade se je prijavilo več kot 400 pisateljev, pesnikov in prevajalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in drugih držav, mednarodna strokovna žirija pa je poleg omenjenim ustvarjalcem iz Slovenije v posameznih kategorijah podelila prve nagrade še naslednjim avtorjem: pesnikom Mauriziu Cucchiju iz Milana ter Eziu Giustu in Paolu Longu iz Trsta, iraškemu pisatelju Hussinu Yassinu Jabbarju, ki živi v eksilu v Franciji, in hrvaškemu pisatelju Mariu Schiavatu z Reke, v Avstraliji živečemu pisatelju iz Julijske krajine Romeu Varagnolu, pisatelju Giacomu Scottiju z Reke ter prevajalcu Silviu Ferrariju za prevode književnih del srbskih in hrvaških pisateljev v italijanščino. Omeniti velja, da je tokrat prvič dobil nagrado prevod italijanskega književnega besedila v slovenski jezik in da so organizatorji na podelitvi poudarili, da je Trst lahko tudi drugačno, odprto mesto, ki si želi miroljubnega sožitja, strpnosti in vzajemnega spoštovanja. -- Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 26 09:25:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 Feb 2005 09:25:45 +0100 Subject: [SlovLit] GREGOR_KREK_=281840--1905=29_--_življenje_in_delo Message-ID: <001f01c51bdc$c61f43e0$6400a8c0@P4> Od 20. do 22. oktobra bo znanstveno srečanje, posvečeno stoletnici smrti profesorja Gregorja Kreka, utemeljitelja slavistike v Gradcu (Avstrija). Prvi del bo 20. oktobra v Gradcu, kjer bo kratek, poldnevni simpozij z vabljenimi predavatelji (v nemščini), drugi del pa bo na Četeni Ravni, Krekovem rojstnem kraju, kjer bo tudi slovesno odkritje Krekovega doprsnega kipa. Za drugi del, od 21. do 22. oktobra (v slovenskem jeziku) vabimo strokovnjake s področja nekdanje filologije (jezikoslovje, literarna zgodovina, narodopisje) in drugih ved (zgodovine), da predstavijo svoj pogled na Kreka ali na njegov čas. Predvidene teme posvetovanja so: - Gregor Krek in jezikoslovje; - Gregor Krek in literarna zgodovina; - Gregor Krek in narodopisje; - Gregor Krek in utemeljitev nacionalnih ved (slavistika, zgodovina idr.) na koncu 19. in začetku 20. stoletja; - Gregor Krek in sodobniki. Redigirani prispevki bodo izšli naslednje leto v posebni publikaciji. Predvideni čas za prispevek je okvirno 15-20 minut, vsekakor pa bo odvisen od števila prijav. Prosim, da do 20. marca pošljete naslov in izvleček na elektronski naslov: jurij na zrc-sazu.si Informacije: dr. Jurij Fikfak, ISN ZRC SAZU, Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana. Tel. +386 (0)1 470 62 90. Organizatorji so: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana; Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana; Inštitut za slavistiko, Univerza Karla in Franza v Gradcu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 28 09:31:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Feb 2005 09:31:47 +0100 Subject: [SlovLit] FW: Vabimo Vas na mednarodno konferenco MultiMeDialectTrans 2005 Message-ID: <008601c51d6f$f127f430$d14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Herta Lausegger [mailto:Herta.Lausegger na uni-klu.ac.at] Sent: Sunday, February 27, 2005 5:20 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vabimo Vas na mednarodno konferenco MultiMeDialectTrans 2005 Vsem slovlitovcem, VABIMO VAS NA MEDNARODNO KONFERENCO NA FINSKO ... avgusta 2005. Rok za prijavo smo podaljsali do 31. marca 2005. Lepo pozdravljeni Dr. Herta Maurer-Lausegger (organizacijski odbor MultimeDialectTrans) MultiMeDialectTrans 2005 International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia University of Helsinki, Kouvola, 25 - 27 August 2005 CALL FOR PAPERS Conference Profile Held at the University of Helsinki/Kouvola (Department of Translation Studies), MultiMeDialectTrans 2005, an international conference on the translation of dialects in multimedia will be taking place from 25 to 27 August 2005. This conference will be organized by the Department of Translation Studies at the University of Helsinki in Kouvola, Finland, aided by an international organizing committee. This invitation is directed at academics from various disciplines as well as translators and students who are interested in the translation of dialects in multimedia contexts. The conference will concentrate on a complex, interdisciplinary subject area involving linguistics, communication studies, film studies and translation studies as well as other areas of cultural studies, sociology and other disciplines. Language and communication forms, knowledge and thoughts are all influenced by communication media. The main topics to be covered at the conference include dubbing films in dialect and linguistic varieties; cultural transfer processes in the characteristics of dialects; archaisms, regionalisms, varieties in the continuum between dialect and standard language, also in multimedia, as well as associated transfer problems. Patronage: to be announced Organizing committee of "MultiMeDialectTrans 2005 - International Conference on the Translation of Dialects in Multimedia" Irmeli Helin (Conference Chair), University of Helsinki, Finland Herta Maurer-Lausegger, Alps-Adriatic University of Klagenfurt, Austria Gionvanni Nadiani, University of Bologna, Italy Koloman Brenner, E*tv*s-Lor*nd University Budapest, Hungary Klaus Geyer, Vilnius Pedagogical University, Lithunia Place: University of Helsinki, Department of Translation Studies, PO Box 94, Paraatikentt* 7, FI-45101 Kouvola, Finland Plenary speakers: to be announced Length of individual papers: 20 minutes plus 10 minutes' discussion Papers can be given in English, Finnish, German, Swedish and Russian. A simultaneous interpretation service will be provided by students from the Department of Translation Studies during the conference. Abstract: length of abstract of individual papers: 200-300 words (in one of the above mentioned languages). Please include any requests for audiovisual equipment. Abstract deadline: 31 March 2005 Notification of acceptance of papers by the organizing committee: 30 April 2005 Participation fee: ?40 Participation fee for students: ?5 (no registration required) Excursion: if there is enough interest, an excursion to Helsinki is planned for 27 August 2004. The cost of taking part in the excursion will be announced at a later date. Publication: a scientific committee of referees will compile a selection of the papers given for publication. Deadline for submitting the printed version: 1 October 2005. Information: irmeli.helin na helsinki.fi Phone: +358 5 8252202 Fax +358 5 8252251 Email for registration: MultiMeDialectTrans na kouvola.helsinki.fi (after 1 December 2004) Postal Address: Prof. Dr. Irmeli Helin MultiMeDialectTrans 2005 University of Helsinki Department of Translation Studies PO Box 94 FI-45101 Kouvola Finland Further information: http://www.kouvola.helsinki.fi http://rosetta.helsinki.fi/tutkimus/multimedialecttrans_2005.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 28 09:36:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 28 Feb 2005 09:36:18 +0100 Subject: [SlovLit] Sommelier Message-ID: <008701c51d70$928ddb00$d14602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jolka Milic [mailto:jolka.milic na siol.net] Sent: Saturday, February 26, 2005 7:00 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: SOS Neki pisec mi je dal v korekturo italijanskih izrazov svojega priročnika o vinu oz. o sommelierih in ker gre le za nekaj strani, sem mu obljubila pregled, a iz prevajalskega firbca sem tu in tam kaj prebrala, kaj vse mora vedeti in storiti sommelier, poleg okušanja in ocenjevanja vin. Zvedela sem mimogrede kup koristnega. Rokopis je - slovenski del - že kar vzorno lektoriran, le ko je govor o sommelierih, je v francoski izraz, sklanjan po slovensko, vrinjen vedno odvečni "j", odvečni pa zato, ker tako v Velikem slovarju tujk kot pri Toporišičevem pravopisu ga sploh ni. Kot je lani Aleš Berger popravil Kosovelovega pravilnega Ikarovega sna v Ikarjev sen, tako je tu vedno sommelierja, sommelierjevo itd. Niti pomotoma kdaj pravilno. A ker je lektor - ponovim - kar vzorno lektoriral delo, mi je prišel dvom, da niso kontestatorji pred leti Toporišiču oporekali tudi sommeliera in terjali, da se piše z j: sommelierja? Vi morebiti kaj veste o teh morebitnih popravkih? Naj pisca priročnika opozorim na odvečni "j", oz. naj mu ga odstranjujem, kar sproti, ali je tako prav? Avtor brošure uporablja razne tujke, pravzaprav pretežno francoske izraze, recimo že omenjeni sommelier - zakaj ne somelje - someljeja, če so recimo čav (namesto ciao), fojbe (namesto foibe), degolisti (namesto degaullisti), maneken(ke) (namesto mannequin(es) ne samo dovoljeni, marveč že uzakonjeni? Nato tastevin - francoski naziv srebrne skodelice za okušanje vin - kozarec "flute" - flavta, zaradi njegove oblike, namenjen za penino itd Nekje avtor priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in tudi pri nas odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo mnogi strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v slovenščini uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli zanjo primernega drugega izraza. Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate najti? Zakaj pa tujke ne pišete vsaj fonetično? Vendar ne gre samo za ta izraz. V knjigi naletiš tudi na druge izraze, ki bi jih mirne duše lahko slovenili, pa jih najrajši ne, ker v bistvu ne cenimo, - kaj še ljubimo -, svojega jezika in ga, če le moremo, zapostavljamo, zdi se nam, da sodi v kakšno. drugo ali tretjo (nogometno) ligo, ko da so tuji izrazi večpovedni in večpomenski, naši pa skrajno ozki in ubogceni, dobri kvečjem za pogovorni jezik ali kaj narečnega. Primer karafa, ki je za nas brušena steklena posoda, za Francoze trebušasta steklenica z ozkim grlom, v Šlenčevem slovarju steklenica s širokim vratom, v italijanskem slovarju je spet četrta razlaga, saj ima tudi ročaj in posebej dulec, skratka očitno gre za steklenico, ki lahko ima več oblik, in je lahko iz navadnega ali brušenega stekla, konec koncev kot vse steklenice, saj so lahko take in drugačne, zadnje čase so naprodaj naravnost tisočerih oblik, barv in namenov. Razgovorila sem se čisto brez potrebe, ker me pravzaprav najbolj zanima zlasti ta sommelier: z j-em ali brez njega? Rešite me, prosim, iz zagate. Če ne boste našli primernejšega slovenskega izraza zanj, je sploh upanje, da se bo kdaj podomačil v someljeja, kot se je foyer v foaje? Če se ne bo, ga čaka neslavna usoda, da ga bo večina izgovarjala s končnim r (someljer, someljerka), naredila sem preizkus, se delala, da sem brez očal in prosila nekaj znancev in znank v knjižnici, naj mi preberejo uvodna stavka. In vsi so er prav zadrgnili. Pa naj zadrgnejo, mi je rekel znani slavist, ko sem ga vprašala, saj tako najpogosteje izgovarjamo tudi premierja ne pa premjeja. No, to je vse in pol preveč, boste rekli. Prav lep pozdrav in vnaprej hvala za odgovor. [Jolka Milič] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 1 07:47:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 1 Mar 2005 07:47:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: je to zanimivo za SlovLit? Message-ID: <008701c51e2a$878383d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Matjaž Zaplotnik" To: "miran" Sent: 1. marec 2005 1:02 Subject: je to zanimivo za SlovLit? ------- Forwarded message follows ------- From: "Tatjana Vokic" To: etno@yahoogroups.ca, dmgs na yahoogroups.com Subject: www.student-info.net Date sent: Fri, 25 Feb 2005 09:44:20 +0000 s spletne strani www.student-info.net/ff LITERARNO TEKMOVANJE V BRANJU POEZIJE IN PROZE Prirejamo LITERARNO TEKMOVANJE V BRANJU POEZIJE IN PROZE. Tekmovanje bo potekalo 23.03.2005, ob 19:00 na Filozofski fakulteti. Glavna nagrada bo bon za nakup knjig v vrednosti 50.000,00 SIT. Druga nagrada bo v višini 15.000,00 SIT in tretja v višini 10.000,00 SIT. V komisiji bosta sedela prof. dr. Uroš Mozetič, predavatelj oddelka za anglistiko in amerikanistiko na FF in Aleš Šteger, pesnik in pisatelj. Vse dodatne informacije in prijave na 041/739-397 ali mart na amis.net. ================= From: "Tatjana Vokic" To: dmgs na yahoogroups.com Subject: praksa: literarna in kulturna podoba priseljencev v sloveniji Date sent: Fri, 25 Feb 2005 09:55:43 +0000 pozdravljeni, posredujem vabilo dr. janje zitnik k opravljanju strokovne prakse na institutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. informativni sestanek o podrobnostih terenskega dela je nacrtovan za 9. marec. lp, tatjana Spostovani! Sem znanstvena svetnica na Institutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani. Kot vodja raziskovalnega projekta "Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji" sem zelo zainteresirana za sodelovanje cim vecjega stevila studentov v tem projektu, gre pa za nekajtedensko pomoc pri terenskem delu, in sicer izvajanje ankete med priseljenci o njihovem kulturnem zivljenju (tudi literarnem ustvarjanju) in o problemih njihove kulturne integracije - enakovrednega uveljavljanja priseljenskih kultur v slovenskem prostoru. Zainteresirani bodo lahko opravili tudi kak globinski intervju. Ce vas taksna praksa zanima, mi sporocite in se bomo dogovorili za informativni sestanek. Lep pozdrav! Dr. Janja Zitnik zitnik na zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 18:30:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 2 Mar 2005 18:30:50 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_novi_spletni_članek Message-ID: <00b701c51f4d$955cb1b0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: marko.juvan na guest.arnes.si To: Andrej E. Skubic ; Marijan Dović Sent: 2. marec 2005 13:00 Subject: novi spletni članek V novi številki spletne revije CLCWeb: Comparative Literature and Culture: A WWWeb Journal ISSN 1481-4374 7.1 (March 2005) je izšel tudi članek M. Juvana: Generic Identity and Intertextuality v prevodu A. E. Skubica. Ogled (če je interes) je možen prek spodnje povezave http://clcwebjournal.lib.purdue.edu/clcweb05-1/juvan05.html Lep pozdrav in pardon za samoreklamiranje! Marko Juvan ========== In da se Marko ne bo hvalil osamljen, še Hladnikova recenzija spremne besede Mika Bigginsa k angleškemu prevodu Alamuta na spletnih straneh Society for Slovene Studies: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/bookreviews/Biggins.pdf Do recenzije in do Bigginsove spremne besede, na katero se ta nanaša, boste našli tudi s spletne strani založbe Scala House Press: http://www.scalahousepress.com/reviews/alamut.php --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 18:34:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 2 Mar 2005 18:34:59 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Geografski_večer_LGD_o_slovenskih_imenih Message-ID: <00cf01c51f4e$29d08a10$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Aleš Bjelčevič" To: "miran hladnik" Sent: 2. marec 2005 17:44 Subject: Fw: Geografski večer LGD o slovenskih imenih > > -----Original Message----- > > From: monika.benkovic@siol.net [mailto:monika.benkovic na siol.net] > > Sent: 2. marec 2005 13:54 > > To: geolista na dl.arnes.si > > Subject: [GeoLista-si] Geografski večer LGD > > > > VLJUDNO VAS VABIMO NA GEOGRAFSKI VEČER LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA > > z naslovom "KAKO PA JE TEBI IME?" z gostjo Tino Žnidaršič. > > Srečanje bo v torek, 8. marca 2005 ob 19. uri v prostorih Zemljepisnega > > muzeja (vhod poleg trgovine Kod&Kam), Gosposka ulica 16, Ljubljana. > > > > Tina Žnidaršič je zaposlena na Statističnem uradu Republike Slovenije, na > > oddelku za demografske statistike. > > Prebivalci Slovenije imamo več kot 17.000 različnih moških in več kot 20.000 > > ženskih imen. Gostja nam bo prikazala najpogostejša imena, pa tudi tista > > bolj redka, po različnih obdobjih rojstev in po statističnih regijah. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 2 19:28:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Mar 2005 19:28:53 +0100 Subject: [SlovLit] Jože_Sever Message-ID: <010d01c51f55$b11f0ad0$6400a8c0@P4> Umrl je naš član Jože Sever, rusist, predavatelj in slovaropisec. Kolegi z nekdanjega Oddelka za slovanske jezike in književnosti se ga spominjamo s toplino v srcu. Bil je tudi častni član Slavističnega društva. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 3 19:01:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Mar 2005 19:01:19 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenistične_publikacije_zunaj Message-ID: <009d01c5201b$01b9d950$6400a8c0@P4> V novi knjigi Zvonka Kovača Međuknjiževna tumačenja (Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2005; Biblioteka književna smotra, 206 str.) je tudi vrsta slovenističnih razprav: o Jožetu Pogačniku, o razmerju med slovensko in hrvaško književnostjo, o Stanku Vrazu, Zofki Kveder, poeziji slovenskih jezuitov. Http://www.ram-verlag.de/ -- 8. številka časopisa Glottometrics (2004) prinaša razpravo Emmericha Keliha in Petra Grzybeka, Häufigkeiten von Satzlängen: Zum Faktor der Intervallgröße als Einflussvariable (Am Beispiel slowenischer Texte). Ista založba RAM izdaja tudi serijo Empirical Text and CultureResearch/Empirische Text- und Kulturforschung; avtorji in teme so pogosto z vzhodnega konca in iz slovanskih dežel. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 3 19:03:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Mar 2005 19:03:02 +0100 Subject: [SlovLit] Iz_Kronike_št=2E_51_ki_izide_v_ponedeljek Message-ID: <00a301c5201b$43d27900$6400a8c0@P4> Če bi radi sami pripravili svoja besedila v simpatičnem formatu pdf 'portable document format' (tudi Kroniko oddajamo v tiskarno v tem formatu), pa ne bi radi kupovali dragega Adobejevega programa Acrobat za pretvorbo vanj (ali bognedaj posegli celo po njegovi piratski verziji), priporočam, da si s spleta snamete zastonj programček Cute PDF Writer (http://www.cutepdf.com/Products/CutePDF/writer.asp). Ko ga inštalirate, se pojavi med izbirami za tiskanje. Besedilo, ki ste ga natipkali v Wordu, pretvorite v format pdf tako, da v Wordovem meniju Datoteka izberete Natisni, potem pa v vrstici z imenom tiskalnika izberete Cute PDF Writer namesto privzetega tiskalnika. Pdf-verzijo spisa si ogledate z Adobejevim programom Acrobat Reader, ki je na spletu na voljo zastonj. Čeprav propagirajo format pdf zato, ker naj bi omogočal natis besedil na poljubnem stroju, mu naše strešice in kakšni drugi akcenti včasih še vedno povzročajo težave. Do neke mere se težavam izognemo tako, da skupaj z besedilom, preden ga ponudimo popdfjevalniku, shranimo tudi fonte: Orodje, Možnosti, Shranjevanje, Vdelaj TruType pisave. Kljub temu se včasih v tiskarni na mestu črk z akcenti pojavijo praznine, zato je pred razmnoževanjem v vsakem primeru treba tekst vzeti v korekturo in naročiti tiskarni, da naše pdf-besedilo ustrezno prefiltrira. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 4 16:24:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 Mar 2005 16:24:58 +0100 Subject: [SlovLit] O_Nikoli_Šopu_v_Italiji Message-ID: <002701c520ce$54dd2ca0$6400a8c0@P4> V sredo 2. marca 2005 se je ob 17.uri v Vidmu, v kavarni Contarena (trg Liberta, 2), odvijala predstavitev dveh knjig Fedore Ferluga-Petronio, redne profesorice hrvaške in srbske književnosti na videmski univerzi, in sicer monografije Il mondo cosmico di Mikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa), Forum, Udine 2000, in zbornika La poesia di Nikola Šop (1904-1982) tra filosofia e cosmologia (Pesništvo Nikole Šopa / 1904-1982 / med filozofijo in kozmologijo), Marsilio Editori, Venezia 2004. Predstavitev so organizirali videmska univerza, videmska mestna knjižnica V. Joppi in videmski Club Unesco v okviru iztekajoče se stote obletnice rojstva velikega hrvaškega metafizičnega pesnika. Srečanja so se udeležili rektor videmske univerza prof. dr. Furio Honsell, direktor mestne knjižnice dr. Romano Vecchiet, furlanski pesnik Pierluigi Cappello, dobitnik prestižne pesniške nagrade Eugenio Montale za l. 2004, mlada raziskovalka na katedri za hrvaško in srbsko književnost dr. Rosalba Asino in avtorica monografije, oz. urednica zbornika Fedora Ferluga-Petronio. V nabito polni dvorani je občinstvo tako lahko prisluhnilo recitaciji Šopovih pesmi v italijanskem prevodu, prikazu monografije, ki obsega analizo celotnega Šopovega opusa, in zbornika, v katerem je skupina hrvaških, italijanskih in slovenskih Šopovih raziskovalcev pretresla njegovo pesništvo iz različnih zornih kotov: literarnozgodovinskega, filozofskega, teološkega, kozmološkega in muzikološkega. Srečanje so popestrili glasbeni odlomki iz Šopovih radiodram in iz ciklusa Sanjači (Sanjavci), ki ga je uglasbil hrvaški skladatelj in direktor HNK Mladen Tarbuk. Ob koncu srečanja, ki mu je občinstvo sledilo z veliko pozornostjo, je rektor prof. dr. Furio Honsell izrazil željo, da bi se Šopova poezija čimprej pojavila v italijanskem prevodu v nakladi kake večje, prestižne italijanske založbe. --- Fedora Ferluga-Petronio From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 7 22:57:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Mar 2005 22:57:23 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi_za_lektorje_slovenščine_na_univerzah_zunaj Message-ID: <008501c52360$a644b380$6400a8c0@P4> From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 7. marec 2005 11:50 Subject: Razpis za nove lektorje/lektorice slovenščine na tujh univerzah V soboto, 5. 3. 2005, je bil v DELU objavljen razpis za naslednja prosta delovna mesta lektorjev/lektoric slovenščine na tujih univerzah . na univerzi v Gradcu, Avstrija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje nemškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika; . na univerzi v Moskvi, Rusija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje ruskega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzah v Nottinghamu in Londonu, Velika Britanija, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje angleškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzi v Tübingenu, Nemčija, za čas od 1. 4. 2005 do 15. 9. 2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje nemškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika; . na univerzi v Zagrebu, Hrvaška, za štud. leto 2005/2006 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - visokošolska slovenistična diploma, - znanje hrvaškega jezika, - izkušnje iz poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v DELU na naslov: Filozofska fakulteta, Kadrovsko-pravna služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št.: (01) 241-86-75. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, program Slovenščina na tujih univerzah, pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 7 23:16:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Mar 2005 23:16:29 +0100 Subject: [SlovLit] Za_AF=AE_=2E=2E=2E Message-ID: <009101c52363$512dd5e0$6400a8c0@P4> ... prihaja po pošti 51. številka Kronike Slavističnega društva, dosegljiva tudi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika51.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika51.pdf. Hrvatsko filološko društvo v Reki organizira mednarodni znanstveni simpozij na naslednje teme: slovanski jeziki in književnosti, medslovanski jezikovni kontakti in vplivi, medslovanski literarni stiki in vplivi, slovanski miti in legende v književnosti in v teoriji. Simpozij bo 22.--25. 6. 2005. Prijave do 1. 5. 2005 na naslov milannosic na hotmail.com. Http://AmericanNationalCorpus.org -- ameriški nacionalni besedilni korpus. Lepo vreme v zadnjih tednih pa je krivo za posnetke na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri38.html. --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 8 11:08:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Mar 2005 11:08:27 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o poetiki in simboliki prostora Message-ID: <006501c523c6$c6b33fe0$6400a8c0@P4> Revija Poligrafi (igor.skamperle@ff.uni-lj.si; robert.jereb na guest.arnes.si) vabi k udeležbi na strokovnem simpoziju POETIKA IN SIMBOLIKA PROSTORA: Simpozij se bo odvijal v prostorih mestnega gradu v Idriji oktobra meseca letos. Natančni datum srečanja bo še določen. Namen simpozija je strokovna osvetlitev problematike, ki zadeva krajinsko in urbano kodifikacijo kulturnega in družbenega prostora v najširšem smislu. Srečanje naj bi omogočilo strokovno izmenjavo mnenj in pogledov različnih strok, ki se primarno ali posredno navezujejo na oblikovanje družbenega in podoživljanje naravnega prostora na Slovenskem. Poleg arhitekture v ta sklop sodijo humanistične in družboslovne vede, od sakralne umetnosti do sociološkega pojma habitus. Načelni vodili, ki naj bi povezovali posamezne referate (do 20 min.), naj bi bili predvsem ugotovitev, da premoreta slovenski krajinski in kulturno pogojeni prostor nekatere izvrstne dragocenosti, ki zahtevajo svoji dobi primerno estetsko in vrednostno interpretacijo. Pri tem namen simpozija ni apologetska obravnava, marveč evidentiranje prostorskih specifik, ki jih premoremo in bi jih bilo škoda izgubiti ali zanemariti. Drugo vodilo, ki naj služi kot morebiten navdih, pa nam podaja epistemolog in pionirski družboslovni mislec Gaston Bachelard: "Za poznavanje intimnosti je bolj kot določanje datumov pomembna njena umestitev v prostore." (Poetika prostora) V Idriji smo leta 2002 že imeli podoben simpozij na temo alkimije, Ars Magna. V primeru uspešne izvedbe bomo tudi tokrat predstavljene referate objavili v reviji Poligrafi. Naslov in tema nastopa sta prepuščena vaši izbiri. Če vas sodelovanje zanima in ste pripravljeni nastopiti, Vas prosimo za odgovor. Prosimo tudi za povzetek referata (2000 znakov s presledki) in Vaše podatke (ime in priimek, naslov ter elektronski naslov), ki ga pošljete na naslov ars.magna na email.si do 1. julija 2005. --- Igor Škamperle in Robert Jereb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 8 22:41:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Mar 2005 22:41:12 +0100 Subject: [SlovLit] Služba Message-ID: <002f01c52427$8d805710$6400a8c0@P4> From: Ana Marija Toman To: drustvo_heres@yahoogroups.com Subject: [drustvo_heres] Date: Mon, 7 Mar 2005 15:03:48 +0100 [...] V jezkovni soli Institut de langue francaise (www.ilf.si), kjer poucujejo samo francoscino, zelijo v bliznji prihodnosti zaceti s tecaji slovenscine za materne govorce francoscine, ki živijo v Sloveniji. Zato iscejo dobre profesorje slovenscine, ki bi jih veselilo poucevanje slovenscine kot tujega jezika. Kandidati so lahko diplomirani slovenisti ali studentje slovenistike, pomembno je le, da ze imajo nekaj izskusenj s poucevanjem. Znanje (oziroma veselje do) francoscine je zazeljeno, ni pa pogoj. Zainteresirani naj posljejo ponudbo in zivljenjepis (CV) na naslov: Institut de langue française, Zoisova 8, 1000 Ljubljana. Ponudba in CV naj bosta napisana v slovenskem jeziku. Lep pozdrav, Ana Marija From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 9 17:11:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Mar 2005 17:11:57 +0100 Subject: [SlovLit] Naši_v_časopisu_Delo_9=2E_3=2E_2005 Message-ID: <002f01c524c2$b8e52ed0$6400a8c0@P4> Tatjana Rojc, Kam bomo Slovenci prišli, če ne bomo stopili korak nazaj [ob njenem pregledu slovenske književnosti v italijanščini] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=1079fd3927dd72de6e826e4e1348e0a904&source=Delo Aleksander Skaza, "Večnaja pamjat'" za službo Besedi [o Jožetu Severju] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=cbd7abcecf12092f2c3b23f70ba0557d04&t=html&p=9 Tina Verovnik, Ravnanje vsevprek razkopane pravopisne njive [ob Lenarčičevem Popravopisu] --- http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=9daefd72e9b4691ca28390e75464a1e704&t=html&p=12 Nace Polajnar, direktorat za šport na Ministrstvu za šolstvo (levo spodaj na sliki na prvi strani, skupaj z ministrom Zverom). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 9 20:21:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Mar 2005 20:21:47 +0100 Subject: [SlovLit] Večer_slovenske_kulture_v_Kanalski_dolini Message-ID: <002001c524dd$3e928810$6400a8c0@P4> Spoštovani, prijazno vabljeni na Večer slovenske kulture v Kanalski dolini (SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE PLANIKA / CENTRO CULTURALE SLOVENO STELLA ALPINA, Ulica/Via Pontebbana 28, 33010 UKVE/UGOVIZZA (I), http://www.planika.it, info na planika.it), ki bo 11. marca 2005 ob 19.30 v Beneški palači v Naborjetu. Letošnji večer bo izzvenel ob prebiranju poezije Daneta Zajca, ki jo bodo najprej predstavili otroci, slušatelji izbirnih tečajev slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika, sledil pa bo recital Ogenj v ustih v izvedbi slovenskega igralca Janeza Škofa in samega pesnika Daneta Zajca. Slišali bomo tudi prevod Zajčevih Vrat v japonščino, ki nam ga bo predstavila mag. Nagisa Moritoki. Rudi Bartaloth, predsednik/presidente From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Thu Mar 10 03:31:22 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Thu, 10 Mar 2005 03:31:22 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: VILLANOVA PMR CONFERENCE Message-ID: <002b01c52519$400ef7a0$900ff9c2@kallisto> Tole bo mogoce koga zanimalo. Lep pozdrav, V. ----- Original Message ----- Subject: VILLANOVA PMR CONFERENCE > "Villanova University (Villanova, PA) invites proposals for papers, panels, or sponsored sessions in *all > areas and topics* in Late Antiquity, Medieval Studies, and Renaissance/Reformation studies. Our 30th annual PMR conference, October 14, 15, 16, 2005 will feature plenary discussion by BRIAN STOCK and MICHAEL SIGNER on the topic of READING, COMMUNITY, AND IDENTITY. Papers related to the plenary topic are especially encouraged, but all topics are open. Proposals must be postmarked or emailed by April 15 to be considered. For details see: http://www3.villanova.edu/augustinianinstitute/main/PMR.htm > Send proposals to PMR, c/o Anna Misticoni, the Augustinian Institute, Villanova University, 800 Lancaster Avenue, Villanova, PA 19085 USA. Or via email to PMR.conference na villanova.edu." > From spela.vintar na guest.arnes.si Thu Mar 10 09:48:13 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Thu, 10 Mar 2005 09:48:13 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na JOTO - 15.3.2005 Message-ID: <423009CD.1040407@guest.arnes.si> Spošovani, prisrc(no vas vabimo na mesec(no srec(anje Jezikovnotehnološkega abonmaja (po domac(e JOTE), na katerem bo predavala Jana Zemljaric( Miklavc(ic(, tema predavanja pa bo Korpus govorjene slovenšc(ine. JOTA se bo delila v torek, 15. 3. 2005, ob 18.00 na Centru za slovenšc(ino, stavba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, v drugem nadstropju. Povzetek predavanja najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 11 09:20:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 Mar 2005 09:20:51 +0100 Subject: [SlovLit] Zanimivo na spletu Message-ID: <006d01c52613$3e0a6570$6400a8c0@P4> Http://www.lirez.de/ -- literarnoznanstvene recenzije. Http://vos.ucsb.edu/ -- humanistika, znotraj tega literarna teorija (http://vos.ucsb.edu/browse.asp?id=2718). Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/luedeling/ddd.html -- članek o diahronem korpusu nemščine. Http://www.dwb.uni-trier.de/index.html -- slovar bratov Gimm. Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v18/0614.html -- David L. Hoover o uporabnosti eletronske analize besedil: pripisovanje avtorstva, besedilna statistika, korpusna analiza. Http://www.wwp.brown.edu/texts/wwoentry.html -- Women Writers Online (kukanje zastonj, naročilo na servis za plačilo). Http://ejournals.ebsco.com -- portal elektronskih revij Univerze v Ljubljani. Http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 -- seznam slovenskega leposlovja se je okrepil s povezavami na štiri Pungartnikove pesniške zbirke (če jih v tem trenutku še ni videti, bodo pa dosegljive čez dan ali dva, ko se skrbnik strežnika na IJS vrne s smučanja). --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 11 23:43:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 Mar 2005 23:43:10 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <004e01c5268b$b5179b60$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: Sent: 10. marec 2005 20:53 Subject: Re: Kronika SDS 51 Dragi Miran! Kljub resnični hvaležnosti za uredniški trud pri Kroniki SDS naj Ti sporočim dve pripombi k 51. številki. 1. Precej nenavadno je prerokovati preteklost. To se ti dogaja pri poročanju o preteklih dogodkih, ki so minili pred izidom tekoče številke Kronike, če mehanično ponatiskuješ besedila, ki so dogodke napovedovali, preden so se zgodili. Tako npr. na 6. strani 51. številke Kronike SDS (izšla je 7. marca 2005) beremo: "V četrtek 21. februarja ob 19.00 bodo v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači /.../" Na 16. strani pa nas Kronika 51 vabi "na tradicionalno Joto, ki bo tokrat v četrtek, 24. februarja 2005". Ipd. Taki primeri so lahko problematični tudi z resničnostnega stališča, saj bralec ostaja brez zagotovila, da se je napovedani dogodek potem sploh zgodil. 2. Ne samo nenavadno, temveč že hudo sporno pa je tisto, kar beremo na 18. strani Kronike SDS 51: "This invitation is directed at academics from various disciplines /.../" Ali smo pri odločanju med slovenščino in angleščino res že tako "pragmatični"? Lep pozdrav, Janez Dular P. S. Ko pa že pišem, še nekaj odzivov na vsebino nekaterih prispevkov iz 51. številke (pri tem ne gre za urednikovo odgovornost): a) Pred časom sem bil opozorjen, da na napovedani znanstveni konferenci "Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti" (Koper, 16. - 18. junij 2005) ne bo mogoče uporabljati slovenščine. Pisal sem organizatorjem in protestiral ter prejel v odgovor zagotovilo rektorice Univerze na Primorskem, da bosta vsekakor upoštevani tudi slovenščina in italijanščina oziroma da bo poskrbljeno za prevajanje, vendar v Kroniki SDS 51 (str. 11) o tej prireditvi spet beremo suho napoved (ki je hkrati vabilo k predavateljski udeležbi): "Predavanja bodo v angleščini in francoščini." Vprašujem se, ali bo za uresničevanje 25. člena Zakona o javni rabi slovenščine res treba angažirati inšpekcijsko službo, da ukrepa po določbah 32. člena istega zakona? b) Iz napovedi Primorskih slovenističnih dnevov izvemo, da "zaradi finančnih zadreg letošnji PSD ne bodo vsebovali jezikoslovnih tem". Vprašanjem jezika ob meji bo sicer posvečena razprava "O pravicah materinščine" po slavnostnem uvodnem delu, vendar mislim, da "to ni tisto" oziroma da si organizatorji ne bi smeli privoščiti tako enostranske zasnove srečanja. Navsezadnje bi bilo treba v zvezi z delom Karla Štreklja Avgusta Žigona, Antona Ocvirka, Janeza Dolenca in drugih primorskih literarnih raziskovalcev povedati marsikaj tudi z jezikoslovnega stališča. Kakšne finančne zadrege so to, če se najde denar za 15 (petnajst) literarnovednih prispevkov in za nobenega jezikslovnega? Je to prispodoba startnega položaja novogoriške slovenistike? c) In še rešitev iz zagate, v katero je gospo Jolko MIlič (Kronika SDS 51, str. 20) spravil neki lektor, ker je iz francoščine prevzetemu samostalniku sommelier pri sklanjanju tudi v pisavi podaljševal osnovo z -j- (torej sommelierja, premierja ipd.): gospejino ugovarjanje taki rabi je upravičeno, oporo pa si lahko poišče v Slovenskem pravopisu (v Pravilih § 784 in 967, v slovarskem delu pa na str. 1457). Sprejemljiva rešitev bi se lahko našla tudi za njena dodatna vprašanja ob tej besedi: "Nekje avtor priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in tudi pri nas odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo mnogi strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v slovenščini uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli primernega drugega izraza. Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?" - Ni pričakovati, da bi slovenski enologi in podobni strokovnjaki hoteli gospe Miličevi neposredno odgovoriti, čeprav slovenski izraz za omenjeni pojem seveda obstaja - to je beseda točaj (za žensko točajka). V pomenu navadne strežne osebe ga je skoraj popolnoma izpodrinil natakar (natakarica), zato pa je toliko bolj prost s svojim drugim pomenom, v SSKJ predstavljenim takole: "visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo" stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja "naslov za plemiča" bil je imenovan za dvornega točaja. Naj dodam še sodobno ponazoritev iz Slovenskega pravopisa: točaj v belem suknjiču. Seveda že slišim celo vrsto pomislekov, pisec omenjenega priročnika, profesorji na gostinskih šolah in tisti Slovenci, ki so si že (v tujini?) pridobili francosko zveneči poklicni naslov, pa se bodo najbrž namrdnili (kakor so se v času grape fruita nekateri namrdovali ob predlogu za grenivko) in se šli svoje imenitno sommelierstvo. No, tudi s tem bodo vsaj posredno odgovorili na vprašanji gospe Miličeve: Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati? From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Mar 12 00:03:50 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 12 Mar 2005 00:03:50 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Sommelier Message-ID: <000701c5268e$9685f4a0$ea0ef9c2@kallisto> > > Glede na to, da je francoska beseda prvotno označevala gonjača tovorne > živine, se mi niti ne zdi posebno čudno, da se vsi svetovni točaji raje > skrivajo za imenitno zvenečim "sommelier"...:) > > Lep pozdrav vsem > > V. > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 00:07:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 00:07:21 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika 51 Message-ID: <004f01c5268f$15d35f40$6400a8c0@P4> Dragi Janez, [...] za anahronizme, ki jih omenjaš, so mi že rekli, pa sem se tolažil s prožnostjo bralcev. Na začetku sem hotel imeti svojo rubriko Zapoznela sporočila, vendar sem idejo opustil. Tu se zanimivo kažejo razlike med elektronskim in papirnatim medijem in povrhu še znotraj elektronskih žanrov. Najbrž je bila za uredniško šlamparijo tudi potuhnjena pedagogična želja, da bi čim več slavistov pripravil do tega, da presedlajo za zaslon, potem ko bodo na papirju dojeli, da bi bila informacija veliko bolj koristna, če bi jo pravi čas prebrali v diskusijskem forumu. Sprva sem čas sporočil sihroniziral in verjetno se bom moral v to smer truditi tudi v bodoče, samo da ne bo nesporazumov in slabe volje. Ali pa dam rubriki naslov Dogodki in spe in dogodki pase :) --- Spročila v angleščini slovenim zlasti takrat, ko jih je treba obenem močno skrajšati, v zadregi pa sem, ko bi moral prevajati odzive neformalnih komentarjev v angleščini. (Mimogrede: bi moral prevesti tudi češki članek, ki je bil nekoč citiran v Slovlitu in Kroniki?) In kaj naj napravim, ko iz blogov in iz študentovskih forumov vdre v diskusijo internetni sleng? Če bom vse lepo počedil, bom sicer opravil zaslužno delo za pravice slovenščine, ne bom pa pripomogel k njeni elektronski emancipaciji in k spontanosti odzivanja, kar je bistvena lastnost elektronskega dopisovanja. Ta medij sovraži vsakršen nadzor in slabo vest imam že zato, ker si po starem jemljem uredniško pravico, da včasih česa tudi ne objavim. --- Hvala za pripombe in kritiko. Malo se me bo že prijela (za začetek sem npr. v tole pismo potaknil velike začetnice), malo pa bom balansiral še naprej po svojem občutku, saj ne bi rad delal sile ne jezikovnem izročilu ne [glej, upoštevam tvoj namig: novoreku], še najmanj pa bi si želel, da se vse te naše raznolike slovenščine spopadejo med seboj, ko pa je za vse dovolj prostora. Glede angleščine pa: tvoja intervencija bo gotovo vzgojno delovala na pošiljatelje angleških okrožnic in jih naslednjič prejmem lepo prevedene. Vidiš, kako se svet vrača v tečaje. lp, miran ----- Original Message ----- From: To: "Dr. Miran Hladnik" Sent: 10. marec 2005 18:30 Subject: Kronika SDS 51 > (See attached file: Kronika SDS 51.eml) [Tale angleški pripis ni moje maslo, je bil že v tvojem pismu; ja, lahko bi ga pa zbrisal. Ampak potem bi moral poseči tudi v predhodnih pet vrstic. In tako naprej.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 10:00:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 12 Mar 2005 10:00:37 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <001101c526e1$f7245e20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. marec 2005 7:36 Subject: Re: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spoštovani Miran, Janez Dular me je s točajem prehitel. Z gospo Jolko sva imeli - poznava se že dolgo - lepo razpravo sami, priskočila sem ji na pomoč in predlagala rešitev, ki jo je zaenkrat sprejela. Prav lepa debata je bila. Točaj v smislu, kakor ga je zapisal Dular, mi je prišel nazadnje na misel in ji ga še nisem napisala. Beseda se je očitno izgubila iz pragmatičnih razlogov, somelje (sommelier ...) do slovenskega izraza vinski (velemojster) vsebuje v svoji pomenski "hiši" ves sistem, ki ga mora tak mojster obvladati pri svojem delu in poslanstvu. Uveljavitev točaja bi bila mogoča preko utrditve prvega pojma. Kajti ne gre za natakarja, kakor ga poznamo pri nas, ampak za poklic, ki je mnogo več od tega. Pri sugeriranju poslovenjenih besed za civilizacijske tujke kaže upoštevati zapovrstje prevzemanja, čeprav ni nikoli stoodstotno. A s tem zapovrstjem je nekaj podobnega kot s saditvijo rastlin: pretiravanje marsikdaj prepreči, da bi se rastlina prijela. Pa lep pozdrav. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 11:13:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 11:13:56 +0100 Subject: [SlovLit] Iz jutranjega Dela na to kislo soboto Message-ID: <008201c526ec$34713960$6400a8c0@P4> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=1449008046244402b3400f3fb72fed9604&t=html&p=9 - - Ob razstavi o založniku Rudolfu Trofeniku se je razkrilo, da smo ga pozabili vnesti v seznam nekdanjih častnih članov Slavističnega društva. Je že popravljeno (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html). Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=928f47c00823792be97ff3d0fe01a70504&t=html&p=9 - - Novi veliki angleško-slovenski slovar Oxford; menda bo dostopen tudi preko interneta. Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=d6f4721a30a56bb74f4ffeab701d779704&t=html&p=3 - - O novih postopkih pri pridobivanju mladih raziskovalcev; država bo bolj podprla tiste na tehniki in v naravoslovju. --- (Za branje Delovih člankov na spletu se je treba prijaviti na začetni strani www.delo.si. Delo sicer berem v papirnati izdaji. --- miran) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 11:19:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Mar 2005 11:19:03 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <00b401c526ec$eb726fd0$6400a8c0@P4> From: "Herta Lausegger" To: Sent: 12. marec 2005 10:36 Subject: Antw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spostovani, dovolite mi naslednjo pripombo k izjavi: K objavi razpisa v angleskem jeziku na 18. strani Kronike SDS 51: "This invitation is directed at academics from various disciplines /.../" V imenu nasega mednarodnega pripravljalnega odbora konference MultiMeDialectTrans 2005, ki bo potekala v casu od 25. do 27. avgusta 2005 na Finskem, se zahvaljujem urednistvu Kronike za objavo nasega vabila. Razpis konference je uradno trojezicen. Na spletu je na vec mestih objavljen v finskem, angleskem in nemskem jeziku. Na vecjezicni konferenci bodo predavatelji spregovorili tudi v slovenscini, italijanscini, madzarscini in morda se v kakem drugem evropskem jeziku. Slovenscina bo prisotna v vec predavanjih, med drugim tudi enem izmed plenarnih predavanj. Nase prvo vabilo na konferenco MultiMeDialectTrans 2005 smo slovlitovcem poslali v skrajsani obliki tudi v slovenskem jeziku. Tokrat pa mi tehnicnih razlogov in zaradi sluzbene odsotnosti na lastni univerzi [Sokrates-Erasmus gostovanje na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Univerze v Mariboru] ni bilo mogoce napisati nekaj vec vrstic v slovenskem jeziku. Popolnoma se strinjam z Vami, da je treba skrbeti za enakopravno rabo slovenscine na vseh prizoriscih. Kot slavistka celovske univerze in predstavnica slovenske narodne skupnosti na Koroskem si prizadevam, da je slovenscina prisotna tudi na mednarodnih prizoriscih. Lepo pozdravljeni, Herta Maurer-Lausegger www.kwfilm.com clanica pripravljalnega odbora mednarodne konference MultiMeDialectTrans 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 12 21:59:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 12 Mar 2005 21:59:05 +0100 Subject: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Message-ID: <004201c52746$54f1bd90$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 12. marec 2005 13:55 Subject: Re: Fw: [SlovLit] Re: Kronika SDS 51 Spostovani kolegi Mi boste oprostili, ce se se jaz vtaknem v debato o "sommelierju-someljeju"? Beseda "tocaj" bi vsekakor ustrezala, bojim se samo, je malo "nezrela", ker malo pove o delu tega v Franciji zelo spostovanega strokovnjaka. "Sommelier" dela navadno v znani restavraciji ali velikem hotelu ali kaksni drugi ustanovi (ima ga npr. tudi Senat, Drzavni zbor, Elizejska palaca). S cim se ukvarja? Povezan je s pridelovalci in prekupcevalci vin, z njimi se pogovarja o kvaliteti, letinah, moznostih izboljsanja vin, itd; za svojo restavracijo izbira in kupuje vina; in predvsem, v svoji kleti "vzgaja" vina in jih v koncni fazi prinese na dan, torej jih priporoci strankam restavracije, in sicer v zvezi z jedilnikom. Znan kuhar ( v Franciji gre za prave zvezdnike) ima navadno "svojega" "someljeja". In se o izvoru besede: "sommelier" prihaja od izraza "bete de somme", torej "vprezna zivina". Najprej se je namrec tako imenoval clovek, katerega naloga je bila, da mesto ali grad oskrbuje s hrano in pijaco. Pa na zdravje! Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 13 22:35:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 13 Mar 2005 22:35:22 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Somelje Message-ID: <005f01c52814$913d2e50$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic" To: Sent: 13. marec 2005 18:15 Subject: sommelier? Prebrala opombo pod c) spoštovanega jezikoslovca Janeza Dularja, nato pismo Brede Pogorelec, še prej - po navadni pošti - mnenje prof. Janeza Gradišnika, dr. Zoltana Jana in prof. Janka Modra. Pa še koga. Ponovno odkrila, da smo Slovenci skrajni individualisti in zaradi tega se s težavo dogovarjamo in sporazumevamo. Vsak navija za svoj prav in ne popusti niti za las. Ker smo pač taki in nam ni pomoči, bi morali dovoliti vse oblike, čas pa naj odvečne oblike odpihne ali pomete in naj ostane, brez žolčnih polemik, kar bo pač ostalo. Boljšega nasveta nimam pri roki. Ker drugače bomo imeli skoraj nerabne Pravopise, popravljene od Po Pravopisov, popravljene od Po Po Pravopisov itn v nedogled, z rezultatom, da jo bo vsak biksal po svoje, vsivprek pa imel še več jezikovnih težav. Zato bi kazalo, kar na začetku prižgati zeleno luč in pustiti slavce invrabce in kose in srake, da pač žgolijo, čivkajo, se repenčijo in prepevajo po svoje. A povrnimo se k poslovenjenemu sommelier(j)u. Točaj - točajka zelo lepo zvenita, a naj se še tako trudim, v glavi se mi naslikata čisto navaden natakar in običajna natakarica, ki sta lahko še tako prizadevna in pridna, vendar sta 1000 milj daleč od vinskih okuševalcev, svetovalcev, kletarjev, ekonomov itd, alias vinskih mojstrov. Zategadelj sem svojemu priročniškemu naročniku sporočila tole: Jaz vam še vedno svetujem someljeja/someljejko. Iz tega preprostega razloga: Če po Sloveniji, z žegnom zadnjega pravopisa, nekaznovano lahko krožijo krupjeji, pa naj se jim pridružijo še someljeji, saj se radi med sabo žlahtajo, in od časa do časa, da se malce razvedrijo od napornega in odgovornega dela, naj jo mahnejo v gledališče in med enim dejanjim in drugim, naj stopijo še v foaje na kakšno pijačo. A naj se izogibajo Kopra, ker tam je nevarnost, da jim ne postreže niti natakar, kaj še točaj, marveč čisto navaden kelnar ali kelnar'ca. V Istri namreč niti Primorske novice (sloviti primorski časopis, ki izhaja že vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih), kaj še navadni (beri nevedni) ljudje, ne vejo, kako se po slovensko imenuje strežno osebje, oni jim kar vztrajno rekajo kelnar in kelnar'ca, pa mirna bosna. In kelnarje in kelnar'ce vsako leto z vsem potrebnim pompom nagrajujejo. Če jim boste prosvetliteljsko omenili, da se kelnarju/kelnar'ci po naše reče natakar(ica) ali točaj(ka), bodo padli na rit od presenečenja. Malo za šalo in malo zares. Pa brez zamere in v premislek. In lep slovenski pravopisni pozdrav: čav, čav. --- jolka milič Post scriptum: Gospod Dular et co, ali ni že skrajni čas, da pozdrav zdravo spravimo iz karantene? Saj je že davno prebolel ošpice in ni več nevaren za okolico. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 14 13:46:49 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 14 Mar 2005 13:46:49 +0100 Subject: [SlovLit] = dve_vabili_za_sredo_zvečer Message-ID: <423595C9.6382.1DE532@localhost> Literarni večer "Sredica sredine misli" sreda, 16. marec, ob 20h Gosta bosta pesnik Dane Zajc in igralec Janez Škof. Srečanje bo vodil Zlatko Zajc. Ta literarna srečanja so ob sredah sredi meseca in gostijo literate, ki so si že zagotovili vidno mesto v novejši slovenski literarni zgodovini. Literarni večer bo potekal v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad v Tivoliju), Celovška 23. Vstop prost. ----- Pa še vabilo iz tedenskega eInformatorja ŠOU (www.sou-lj.si): Študentski literarni večer sreda, 16. marec, ob 21h Iztok Osojnik bo predstavil svojo pesniško zbirko _Gospod Danes_, pesnica Taja Kramberger pa svojo pesniško zbirko _Žametni indigo_. Pogovor bo vodila Lidija Dimkovska. ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Vstop prost. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 10:35:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 10:35:36 +0100 Subject: [SlovLit] Sklenil sem, ... Message-ID: <00cf01c52942$58e54d10$6400a8c0@P4> ... da se poboljšam in ne jezim Janeza Dularja z objavo pisma, ki je prispelo iz daljne Finske in je, žalibog, spet kar v angleščini, ampak se raje potrudim z njegovim slovenskim povzetkom. Pisec Aino Piehl (senior researcher, Kotimaisten kielten tutkimuskeskus (Research Institute for the Languages of Finland, www.kotus.fi), ki smo ga v Slovlitu in v Kroniki že brali, navaja z evropskega pravnega portala (http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/index.htm) serijo slovenskih prevodov, ki uveljavljajo pisavo eur (tudi v primerih, ki jih prej nismo imeli v zavesti: euroobmočje, Eurosistem -- op. mh), in sprašuje: "Could You tell me, how these examples of EU regulations in Slovenian strike You? Does "euro" seem very strange or just somewhat strange but acceptable? Does "EUR" feel more acceptable than "euro"?" Primeri: Člen 25 1.Zbirni podatki iz člena 12(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004 so opredeljeni kot skupna vrednost blagovne menjave z drugimi državami članicami za posamezen tok blaga. Države članice, ki spadajo v euroobmočje, posredujejo podatke o blagovni menjavi z državami izven območja eura, razčlenjene po blagovnih sektorjih Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije, 3. revizija. V členu 13(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom: "Ponudbe so veljavne le, če jih spremlja dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 5 eurov na tono." 2004/916/ES: Smernica Evropske centralne banke z dne 16. decembra 2004 o spremembah Smernice ECB/2004/13 o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih preko Eurosistema za centralne banke v državah zunaj Evropske unije, za države zunaj Evropske unije in za mednarodne organizacije (ECB/2004/20) From: "Aino Piehl" To: ; Sent: 15. marec 2005 8:12 Subject: Spelling of "euro" in Slovenian EU regulations ========== From: Breda Mihelič To: zoltan.jan na siol.net Sent: Monday, March 14, 2005 9:20 AM Subject: Sporočilo Spoštovani, sporočam Vam, da je umrl prof. Stane Mihelič, častni član vašega slavističnega društva. Breda Mihelič ========== Od: breda pogorelec [breda.pogorelec na guest.arnes.si] Poslano: 14. marec 2005 9:07 Za: Miran Hladnik Zadeva: društveno obvestilo Umrl je eden od predvojnih nestorjev Slavističnega društva Slovenije -- menda so jim rekli ustanovni člani (leta 1935) [...]. Profesor Stane Mihelič je bil v petdesetih letih eden verjetno zadnjih inšpektorjev za vso Slovenijo, v šestdesetih je bil dolga leta do upokojitve strokovni povezovalec učiteljev in profesorjev na zamejskih slovenskih šolah na Tržaškem in je organiziral naša srečanja, bil je nekako tudi "boter" Toporišičevih štirih zvezkov v šestdesetih letih. Spada v generacijo okrog Marje Boršnik. Jutri bo njegov pogreb, mislim, da bi bilo prav, če bi se ga društvo spomnilo [...] --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 13:17:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 13:17:25 +0100 Subject: [SlovLit] Gregor_Krek_--_življenje_in_delo_=1840--1905 Message-ID: <008201c52958$f3fc3460$6400a8c0@P4> Od 20. do 22. oktobra bo znanstveno srečanje, posveceno stoletnici smrti profesorja Gregorja Kreka, utemeljitelja slavistike v Gradcu (Avstrija). Prvi del bo 20. oktobra v Gradcu, kjer bo kratek, poldnevni simpozij z vabljenimi predavatelji (v nemščini), drugi del pa bo na Četeni Ravni, Krekovem rojstnem kraju, kjer bo tudi slovesno odkritje Krekovega doprsnega kipa. Za drugi del, od 21. do 22. oktobra (v slovenskem jeziku) vabimo strokovnjake s področja nekdanje filologije (jezikoslovje, literarna zgodovina, narodopisje) in drugih ved (zgodovine), da predstavijo svoj pogled na Kreka ali na njegov čas. Predvidene teme posvetovanja so: - Gregor Krek in jezikoslovje; - Gregor Krek in literarna zgodovina; - Gregor Krek in narodopisje; - Gregor Krek in utemeljitev nacionalnih ved (slavistika, zgodovina idr.) na koncu 19. in začetku 20. stoletja; - Gregor Krek in sodobniki. Redigirani prispevki bodo izsli naslednje leto v posebni publikaciji. Predvideni čas za prispevek je okvirno 15--20 minut. Prosim, da do 20. marca pošljete naslov svojega prispevka na naslov jurij na zrc-sazu.si. Informacije: dr. Jurij Fikfak, ISN ZRC SAZU, Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana. Tel. +386 (0)1 470 62 90. Organizatorji so Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Ljubljana; Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana; Inštitut za slavistiko, Univerza Karla in Franza v Gradcu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 13:20:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 13:20:10 +0100 Subject: [SlovLit] Re=3A_Točaj-ka Message-ID: <009801c52959$56980a40$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 15. marec 2005 12:49 Subject: Re: Kronika SDS 51 Gospa Jolka Milič se je prvotno ustavila ob trditvi, da domače izraze za celovito in vsestransko vsebino, ki jo v francoščini zajema pojem "sommelier", iščejo mnogi strokovnjaki, vendar doslej niso bili preveč uspešni. Nejeverno se je vprašala: "Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate iskati?" Sporočil sem ji, da jo že imamo. Z mojim predlogom ni zadovoljna, čeprav ji točaj - točajka "lepo zvenita". Prostora za pomisleke je vedno dovolj (in sem jih pričakoval), ampak če je francoskemu duhu uspelo metonimično premostiti pomensko razdaljo od gonjača vprežne živine do vinskega velemojstra v imenitnih lokalih, bi menda tudi slovenska domišljija zmogla priti do istega cilja z dosti krajšim korakom, tj. od (po SSKJ) "visokega uslužbenca, navadno na vladarskem dvoru, odgovornega za strežbo s pijačo". Točaj-ka se nam kar ponuja, zato nismo več upravičeni postavljati vprašanja: "Je res, da je niste našli?" Vsiliti pa je seveda ni mogoče nikomur. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 15:25:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 15 Mar 2005 15:25:57 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka Message-ID: <002801c5296a$e8f268c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Vlado Nartnik" To: Sent: 15. marec 2005 15:19 Subject: Re: Tocaj-ka Kar zadeva besedo tocaj kot mozni prevod francoskega izraza sommelier, velja opozoriti se na zvezo veliki tocaj (francosko: le grand echanson, le chef des echansons) v zgodbi o egiptovskem Jozefu (1 Mz 40-41). Tezava, ki ostane, pa je slej ko prej v tem, ali je faraonov dvor dovolj imeniten za primerjavo s sodobnimi lokali na Francoskem. Saj sta ze v Koranu (12, 36) veliki tocaj in veliki pek postala zgolj dva mladenica, in to v dvojini, ki jo poznata tako slovenscina kakor arabscina. Vlado Nartnik From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Tue Mar 15 17:07:23 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Tue, 15 Mar 2005 17:07:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka References: <002801c5296a$e8f268c0$6400a8c0@P4> Message-ID: <001001c52979$12c81010$e30ff9c2@kallisto> Ker me tovrstni izrazi (tudi) iz poklicnih razlogov zelo zanimajo, si ne morem kaj, da ne bi pristavila svojega mnenja. "Veliki točaj" se mi zdi imenitna rešitev. (Pravzaprav preimenitna za "plebejska" gostišča - čeprav ne dvomim, da bi se marsikateri gostilničar prav rad primerjal s kakim Ramzesom.) Bojim pa se, da sodobna slovenska kultura - v širšem pomenu tega izraza - za kaj takega ne bi imela posluha. (Kak "veletočaj" pa bi sploh povzročil izbruhe smeha ..:)) Morda pa se - upam! - motim. Splača se vztrajati in ga ponuditi v premislek. Lep pozdrav, V. ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, March 15, 2005 3:25 PM Subject: [SlovLit] Fw: Tocaj-ka > > Kar zadeva besedo tocaj kot mozni prevod francoskega izraza > sommelier, velja opozoriti se na zvezo veliki tocaj (francosko: le > grand echanson, le chef des echansons) v zgodbi o egiptovskem > Jozefu (1 Mz 40-41). Tezava, ki ostane, pa je slej ko prej v tem, ali je > faraonov dvor dovolj imeniten za primerjavo s sodobnimi lokali na > Francoskem. Saj sta ze v Koranu (12, 36) veliki tocaj in veliki pek > postala zgolj dva mladenica, in to v dvojini, ki jo poznata tako > slovenscina kakor arabscina. > > Vlado Nartnik > From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 15 20:57:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Mar 2005 20:57:10 +0100 Subject: [SlovLit] Samo_ena_mala_pritožba Message-ID: <007f01c52999$2dc70540$6400a8c0@P4> From: "Alenka Hladnik" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 15. marec 2005 19:42 Subject: samo ena mala pritožba Lepo pozdravljeni slovlitovci! Nekemu geografu, se opravičujem zaradi luknjavega spomina, ste nekateri prav pred kratkim grdo podkurili zaradi cunamija. Tsunami ali cunami, ni pomembno. Mi še vedno uporabljamo subjekt in objekt, subjektivno in objektivno ter nam je, priznam, čisto vseeno, ali napišemo Aristotel ali Aristoteles. Zato sem si trdno obljubila, da se ne bom predrzno vtikovala v nemojo stroko in ne bom nič napisala na temo vse bolj razširjenega in motečega načela 'piši kao što govoriš'. Bila je težka odločitev, ker me mrzlo strese ob Filadelfiji, Misisipiju in podobnih čudnih imenih, saj spomin žalostno odtava v študentske čase, ko smo brali strokovno literaturo v srbščini in se, bruci, mučili z Viljemi Džemsi, Persi in Nićeji. Obenem se začudeno sprašujem, če Filadelfija in Misisipi, zakaj ne tudi Vošington in Njujork. A kot rečeno, obljubila sem si, da se ne bom vtikovala, ampak se po svoji vesti trudila pisati imena originalno, razen seveda starinskih Dunaja, Trsta, Benetk ipd. Vendar ne morem več, res ne morem več držati jezika, pa še gospa Jolka Milič je vselej inspirativna. 1. Od hude muke se mi je pred dnevi kar zavrtelo, ko je kuhar na tv pripravljal čokoladni mus. Brez komentarja. 2. Nekoč je bilo težko prenesti rok in pank, ampak se sprijazniš, kajne. Z jazzom je to nemogoče. Še posebno, če se v istem napovedniku izmenjujeta jazz in džez. Ne, to gre absolutno čez vse meje sprejemljivega. To je bila zadnja kaplja v prepoln kozarec 'piši kao što govoriš', zaradi katere sem pojedla svojo besedo. No, ne bom nizala primerov, jih je preveč. Ta čudna slovenjenja so po mojem skromnem nestrokovnem mnenju zgolj izraz slovenske lenobnosti duha. Zakaj si raje ne izmišljujemo nove besede? Zakaj ne bi razpisali državnih nagrad za nove besede? Moji dijaki ji kujejo po tekočem traku, če jih le spodbudim. Ali ne bi bile nove besede boljše, kot te grde spake, ki žalijo uho in oko in um. Kot džez ali Džems ali mus ali Filadelfija. Lepo prosim, ne zapovedujete, da jih moramo tako pisati. Pa brez zamere, nisem strokovnjak. Alenka Hladnik, prof. filozofije From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 16 21:01:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 16 Mar 2005 21:01:06 +0100 Subject: [SlovLit] Fw=3A_euroobmočje_-_za_SlovLit Message-ID: <00d801c52a62$e4fcedf0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 16. marec 2005 19:19 Subject: euroobmočje - za SlovLit Finski kolega je upravičeno začuden nad zapisi tipa "euroobmočje, Eurosistem" ipd. v slovenskih različicah predpisov Evropske zveze, tisti, ki smo oktobra spremljali bruseljsko javno posilstvo nad slovenščino kot enim izmed uradnih jezikov Evropske zveze, pa nismo presenečeni. Takrat sta slovenska vlada in parlament izjavila, da zapis imena skupne evropske valute samo s črko u "na bankovcih in kovancih ni sporen", in potrdila "sprejemljiv kompromis", po katerem smemo (!) Slovenci po slovenskih pravopisnih pravilih (torej s črko v) še naprej zapisovati to besedo v svojih publicističnih ipd. besedilih za domačo rabo, medtem ko mora biti v slovenskih različicah pravnih predpisov Evropske zveze (evropska ustava, direktive, uredbe in odloki Evrospek komisije ipd.) uporabljen zapis s črko u. Strokovno utemeljeni ugovori Slavističnega društva in številnih posameznikov niso pomagali (klavrna politična zgodba je lepo opisana v uvodniku Petra Kolška v Sodobnosti 11/2004), primeri iz navadenega (25.) člena bruseljskega dokumenta pa kažejo, da se "sprejemljivi kompromis" že uveljavlja in da je maligen (širitev vsiljenega načina zapisovanja z imena valute na njegove tvorjenke). Naslednji korak v tej smeri bodo najbrž naredili slovenski trgovci ("Od nas samih bo odvisno!"), ko se bomo začeli poslavljati od sitov in bo pri nas začel veljati predpis o dvojnem označevanju cen. Zapis s simbolom EUR se zdi za zdaj pogojno sprejemljiv (kakor npr. zapis s simbolom CHF za švicarski frank ali Cu za baker), vendar bo njegova množična raba po izložbah, na prodajnih izdelkih in blagajniških računih dolgoročno težko ostala brez vpliva na zapis imena valute tudi v standardno razvitih slovenskih besedilih, posebno ker jo bo podpiral "nesporni" zapis samo s črko u na kovancih in bankovcih. Moj odgovor na vprašanje finskega kolega o zapisu "euro" v slovenskih besedilih se kljub taki perspektivi glasi: "Very strange!" Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 21 09:05:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Mar 2005 09:05:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Europski_točaji Message-ID: <000001c52dec$ce3f16a0$e24602c1@ff.unilj.si> From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, arnes" Subject: Re: [SlovLit] Fw: euroobmoeje - za SlovLit Date: 17. marec 2005 16:50 Spoštovani jezikoslovci, ker so naši vrhovščeki tako... kšajt, da vse sprejmejo - ponižne dušice in hlapčiči! - kar na evropskem vrhu ukažejo in zapovejo, bi rada vedela, kako bomo pisali in sklanjali evropsko valuto v množini. Brala sem v literarni prilogi turinskega časopisa La Stampa, da euro (z nespremenjeno končnico o) velja tako za ednino kot za množino, navadni Italijani ga sicer lomijo in enemu pravijo euro, ko jih je več - pa po stari navadi kot za franke, šterlinge in dolarje - euri, kar pa je napačno. In jih na to pogreško tudi opozarjajo. Kaj pa mi, kako se bomo mi odrezali, ko bomo imeli v žepu recimo dva euro...ta? In še več? Ali bo le glava po eu...ropsko, konec pa po starem: evro-evri? jolka milič ============== Debato o točajih v Slovlitu zaključujeta še dva predloga: točajski mojster (Zoltan Jan) in vinski mojster (Vesna Velkovrh Bukilica). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 21 18:31:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Mar 2005 18:31:20 +0100 Subject: [SlovLit] Brezplačni_tečaji_iskanja_po_elektronskih_informacijskih_virih_v_aprilu Message-ID: <000701c52e3b$cd06cbd0$6400a8c0@P4> Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 21. marec 2005 11:47 Za: Mrežnik Zadeva: Tečaji iskanja po elektronskih informacijskih virih v aprilu Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 5. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v četrtek, 7. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v četrtek, 14. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Iskanje po računalniškem katalogu NUK (COBISS/OPAC)" bo v četrtek, 21. aprila od 10. do 13. ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 22. aprila od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. --- Gorazd Vodeb From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 22 15:11:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Mar 2005 15:11:07 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij_o_Janezu_Trdini_=28Mengeš_1830_--_Novo_Mesto_14=2E_7=2E_1905 Message-ID: <015f01c52ee8$ff4acdf0$6400a8c0@P4> Vabimo vas na znanstveni simpozij o delu narodopisca, pisatelja, zgodovinarja in narodnega buditelja Slovencev in Hrvatov Janeza Trdine. Letos je 175 let od njegovega rojstva in 100 let od njegove smrti. Simpozij organizirata Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Simpozij bo predvidoma 27. in/ali 28. oktobra 2005 na gradu Jablje v Trzinu pri Ljubljani. Teme simpozija niso omejene, lahko pa izbirate med spodnjimi: rodoljubje pri Trdini, svobodoljubje pri Trdini, slovenstvo in slovanstvo pri Trdini, "hrepenenje po prosveti" pri Trdini, praznoverje vs. prava vera pri Trdini, Trdina kot učenec in učitelj, Trdina v očeh Hrvatov, Trdinov spor s hrvaškimi šolskimi oblastmi, Trdinova hrvaško pisana proza in njegova proza o Hrvatih (Bachovi huzari, Orisi in portreti/Obrazi in značaji ...), Trdinov odnos do žensk oz. Trdinovi ženski liki, Trdinov potopis (Sprehod v Belo krajino), Trdinove verske bajke, žanri Trdinove kratke proze, Obrazi in značaji kot literarna forma, med bajkami in povestmi/ pripovedni postopek v bajkah in povestih, značilnosti Trdinove spominske proze, reakcije na objavo Bajk in povesti, reakcije na objavo Hrvaških spominov, Trdina-Prešeren-Koseski, Trdina v Costovih nemških spominih, Trdina kot kritik Costove knjige Der schnelle Slovene, Trdina in Cervantes, Trdina in Rusija oz. ruski pisatelji, Trdina v očeh romanopiske (roman Ilke Vašte Izobčenec), Trdinov jezik oz. jezikovne posebnosti (dialektalne, arhaične ...), Trdinove pesmi, ali je kaj Trdinove neobjavljene korespondence?, bibliografija del o Trdini. Svoj politični credo in odnos do ljudske kulture je Trdina izrazil na zadnjih straneh avtobiografskih pisem z naslovom Moje življenje, ki jih je pošiljal v Ljubljanski zvon zadnje mesece svojega življenja: "Navdušenje za politični in vsak drug napredek, za demokratska načela, za humanizem, sosebno pa za slovenstvo in slovanstvo, mi gori v prsih z isto silo kakor pred petdesetimi leti". "Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se odločil udrihati po praznoverju, ki se je obesilo na pravo vero ..." Prijave pošljite čimprej na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si. Referati naj bodo dolgi do 12 tipkanih strani. Referati bodo objavljeni v zborniku. Zbornik naj bi izšel do začetka simpozija, zato morajo biti referati napisani do konca avgusta 2005. Po prejemu vseh prijav predvidevamo kratek sestanek vseh sodelujočih. Organizacijski odbor: diplomirani arheolog Janez Škrlep, Muzej Mengeš, Trdinov trg 10, 1234 Mengeš, tel. 01 72 91 003, faks. 01 72 91 004, info na muzej-menges.si; doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 51 16 314, aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si; red. prof. dr. Gregor Kocijan, upokojeni prof. na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; red. prof. dr. Miran Hladnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, miran.hladnik na guest.arnes.si. Simpozij je le eden od projektov, ki ga pripravlja Muzej Mengeš. Ostali so: Odprtje Trdinove spominske sobe (stalni razstavni prostor, čitalnica, muzejska trgovina), 130 m2, v upravni zgradbi tovarne Melodija Mengeš (v Trdinovi rojstni hiši) in Trdinove bukvarne (antikavariat). Ilustrirana izdaja Trdinove legende o nastanku in imenovanju Mengša, ilustrirana izdaja legende o propadu Mengeškega gradu, izbor Trdinovih legend (stvarjenje sveta, stvarjenje človeka ...). Izdelava spletne strani o Janezu Trdini; izid spominske poštne znamke in spominskega kovanca. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 10:48:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Mar 2005 10:48:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Euroobmočje_še_zadnjič Message-ID: <002b01c52f8d$7cba5e50$e24602c1@ff.unilj.si> From: Vlado Nartnik [mailto:Vlado na zrc-sazu.si] Sent: Monday, March 21, 2005 12:43 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: euroobmocje Z vindisarji je sploh kriz, vendar njihovega eurorepkanja ne gre jemati pretirano resno. Obliko evro uporabljajo tako juzni kakor vzhodni Slovani, kar znese 58 % povrsine Evrope. Tega se je zavedal ze France Preseren pri pisanju Certomirovega govora. Zato pustimo casu cas! Vse dobre reci pa so tri: ali je skratka narobe, ce k predlogu tocajskega ali vinskega mojstra navrzem se enobesedno obliko nadtocaj? Vlado Nartnik ========= From: tatluc@aliceposta.it [mailto:tatluc na aliceposta.it] Sent: Monday, March 21, 2005 11:14 AM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Europski točaji Na zacetku je Accademia dei Lincei sicer svetovala uporabo ednine in mnozine. To je ustvarilo zmedo. Lep pozdrav Tatjana Rojc > bi rada vedela, kako bomo pisali in sklanjali evropsko > valuto v množini. Brala sem v literarni prilogi turinskega > časopisa La Stampa, da euro (z nespremenjeno končnico o) > velja tako za ednino kot za množino, navadni Italijani ga > sicer lomijo in enemu pravijo euro, ko jih je več - pa po > stari navadi kot za franke, šterlinge in dolarje - euri, > kar pa je napačno. In jih na to pogreško tudi opozarjajo. > Kaj pa mi, kako se bomo mi odrezali, ko bomo imeli v žepu recimo > dva euro...ta? In še več? Ali bo le glava po eu...ropsko, konec pa po > starem: evro-evri? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 13:46:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Mar 2005 13:46:24 +0100 Subject: [SlovLit] Kje ... Message-ID: <000001c52fa6$52c66ee0$e24602c1@ff.unilj.si> ... pri Cankarju se že smrt razjoka nad Slovencem? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 23 19:31:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 23 Mar 2005 19:31:45 +0100 Subject: [SlovLit] Ko_pa_sami_nočejo Message-ID: <005201c52fd6$924772f0$6400a8c0@P4> Http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=b73cca434cd915f79edec5fa2fc81f2b04&t=html&p=11 - - Ker je Florence Gacoin Marks preveč sramežljiva, da bi sama opozorila na svoje delo, storimo to mi. Povezava gre na članek o njeni disertaciji pod naslovom Poti, ki jih na tuje ubira slovenska literarna beseda, v danšanjih Delovih Književnih listih. Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/rezensionen/rezmeff.html -- nemški članek o elektronskih znanstvenih izdajah iz revije Computerphilologie. Http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg04/hamburg.html -- koncept predavanj iz računalniške filologije; iz iste revije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 24 19:42:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:42:27 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis Message-ID: <009101c530a1$3bba9a40$6400a8c0@P4> From: "Jana Skaza" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs4.arnes.si> Sent: 24. marec 2005 18:38 Subject: JR za PNASK 05 Asociacija Velenika, Študentska založba Litera in Ustanova Velenjska knjižna fundacija zbirajo predloge za Pretnarjevo nagrado 2005 ambasadorju slovenske književnosti za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature po svetu. Kandidate za nagrado lahko predlagajo slovenska in tuja književniška združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije ter državljani Slovenije in tuji književniki osebno. Predloge z utemeljitvami, navedbo statusa in naslova kandidata ter predlagatelja pošljite priporočeno na naslov: Asociacija Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje, Slovenija (s pripisom "PNASK '05") do 14. maja 2004. Na podlagi pisno prejetih in utemeljenih predlogov bo nagrajenca izbrala posvetovalno-organizacijska skupina za podelitev nagrade. Pretnarjeva nagrada bo slovesno podeljena 10. junija 2005 ob zaključku IV. Herbersteinsko-Líterinega srečanja slovenskih književnikov v Velenju. Nagrado financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Organizatorji vabijo k pokroviteljstvu podelitve nagrade mednarodno ugledno ustanovo oz. podjetje. Informacije: kplza na velenika-stropnik.si; info na zalozba-litera.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 24 19:44:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:44:27 +0100 Subject: [SlovLit] [Da nizam] Message-ID: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> Da nizam bisere na vrvico ljubezni, praviš -- bele, črne, osmojene, tebe, njega in še koga vmes. Da, nizam bisere na vrvico ljubezni -- in z vsakim, ki me nate spomni, kane solza na ugasli kres. From jaka na jaka.org Thu Mar 24 19:51:38 2005 From: jaka na jaka.org (Jaka Zeleznikar) Date: Thu, 24 Mar 2005 19:51:38 +0100 Subject: [SlovLit] [Da nizam] In-Reply-To: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> References: <009701c530a1$83057cd0$6400a8c0@P4> Message-ID: <42430C3A.1010901@jaka.org> okrog poezije, na svojih straneh gostim brezplačno e-verzijo pesniške zbirke Napis nad mestom Mojce Pelcar Šarf: http://www.jaka.org/2005/mps/ lp, Jaka http://www.jaka.org/ Miran Hladnik, Siol , , 24.3.2005 19:44: >Da nizam bisere >na vrvico ljubezni, >praviš -- >bele, črne, osmojene, >tebe, njega >in še koga vmes. > >Da, nizam bisere >na vrvico ljubezni -- >in z vsakim, >ki me nate spomni, >kane solza >na ugasli kres. > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 25 09:45:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 25 Mar 2005 09:45:20 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Slavistična_revija_2005_št =2E_1 Message-ID: <001201c53116$fa4cb5e0$e24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Friday, March 25, 2005 9:20 AM To: Miran Hladnik Subject: Slavistična revija 2005, št. 1 Razveselila me je nova, sicer nekoliko suhcena številka Slavistične revije in na dušek sem prebral vse, kar je povezano z literarnimi vedami: poleg imen urednikov še podatke o eni publikaciji iz rubrike V oceno smo prejeli. Sprašujem se, ali je pri nas izginila literarna zgodovina (in ostale literarne vede) ali je uredništvo ostalo brez sodelavcev. Upajmo, da bo vstajenje seglo preko ustaljenih okvirov še kam. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Mar 27 01:24:19 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 27 Mar 2005 01:24:19 +0100 Subject: [SlovLit] 35. teden slovenske drame, Kranj, 18.--26. marec 2005 Message-ID: <42460B43.15534.1EE655E@localhost> V soboto, 26. aprila 2005, se je v dvorani Prešernovega gledališča Kranj z zaključno slovesnostjo končal 35. teden slovenske drame. Podelili so tri nagrade: Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev slovenskega dramskega besedila, Grün--Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji in Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Med desetimi uprizoritvami, ki jih je za 35. TSD izbral selektor Matej Bogataj, je tričlanska žirija - s predsednico Nežo Maurer na čelu - za dobitnika Šeligove nagrade razglasila dramo _Hodnik_ Matjaža Zupančiča v izvedbi SNG Drama Ljubljana in Kulturnega društva B- 51 (mimogrede: Zupančičevo besedilo je pred dvema letoma na 33. TSD dobilo že Grumovo nagrado). Grün--Filipičevo priznanje je Tomaž Gubenšek v imenu petčlanske žirije podelil Alji Predan, dramaturginji Mestnega gledališča Ljubljanskega, urednici Knjižnice MGL in prevajalki. Žirija za Grumovo nagrado je med več kot štiridesetimi besedili, prispelimi na anonimni natečaj za Grumovo nagrado 2005, pred začetkom TSD izbrala sedem najboljših, na sinočni sklepni prireditvi pa nagrado podelila Matjažu Briškemu za dramo _Križ_, grotesko z religiozno tematiko in nekoliko strniševskim priokusom. O tem, kako hitro in učinkovito je lahko uprizarjanje slovenskih dramskih besedil, veliko pove podatek, da so od sedmih dramskih besedil, nominiranih za Grumovo nagrado 2005, kar tri že doživela tako uspešne odrske uprizoritve, da so bila hkrati v igri tudi za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev; to so monokomedija Saše Pavček _Al' en al' dva_, drama Boštjana Tadla z baudelairovskim naslovom _Anywhere Out of This World_ in absurdna komedija Matjaža Zupančiča _Bolje tič v roki kot tat na strehi_. Kaj se je sicer dogajalo minuli teden v Kranju? V okviru 35. TSD se je v devetih dneh (od 18. do 26. marca) v Kranju in bližnji okolici na odrih zvrstilo sedem (od desetih uvrščenih) iger iz tekmovalnega programa za Šeligovo nagrado, v mednarodnem programu pa sta se odvrteli dve slovenski drami v izvedbi tujih gledališč (komedija Vinka Möderndorferja _Mama je umrla dvakrat_ v izvedbi slovaškega Gledališča Jána Palárika in drama Evalda Flisarja _Nora Nora_ v odmevni izvedbi gledališča Al-Soradk Pavilion Group iz Kaira). _Nora Nora_ je sicer lanskoletna dobitnica Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo, v letošnji sezoni jo je krstno uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj, ki pa glede na hudo konkurenco očitno ni bilo tako dobro, da bi mu ta uprizoritev prinesla Šeligovo nagrado. Sklepno slovesnost letošnjega TSD so izdatno popestrili igralci kranjskega gledališča s uprizoritvami kratkih odlomkov iz besedil, nominiranih za Grumovo nagrado; sodeč po prikazanem bo za odrsko bizarnost v prihajajočih gledaliških sezonah poleg že omenjenega Matjaža Briškega nedvomno poskrbel Vinko Möderndorfer s svojo novo dramo _Mrtve duše_. Zaključek sinočne prireditve je popestrila še monodrama Roka Vilčnika (znanega pod psevdonimom rokgre) z naslovom _Pavlek_ v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj. Minuli teden v Kranju potekale tudi delavnice dramskega pisanja, ki so jih mdr. vodili priznani tuji gledališčniki. Več o Tednu slovenske drame na http://www.presernovogledalisce.com/tedenslovenskedrame . Lep praznični pozdrav, Matjaž Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 25 21:12:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Mar 2005 21:12:34 +0100 Subject: [SlovLit] Re: Euro in Finci Message-ID: <006801c53176$fd6da350$6400a8c0@P4> Od: milan smolej [nmsscand na hotmail.com] Poslano: 25. marec 2005 14:02 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Kotimaisten kielten tutkimuskeskus Forskningscentralen för de inhemska spraken Research Institute for the Languages of Finland Najprej - oprostite - visji raziskovalec Aino Piehl iz finskega Centra za raziskavo domacih jezikov je gospa - torej kolegica ne kolega. Cudi me, da Centru sicer ni uspelo pametno in logicno prevesti svojega uradnega naziva v anglescino, kajti tako finsko kot svedsko (drugi uradni jezik na Finskem) ime instituta govorita o "domacih" jezikih (kotimainen, inhemsk) na Finskem in o organizaciji kot o Centru in ne Institutu, naenkrat pa ta Center zanimajo jezikovni "problemi" v Sloveniji !! Glede slovenskega Euro-ja pa le toliko, da je ime valute Euro izhaja iz Evropske Unije in ne iz EUropske zveze - zato so vse diskusije okoli slovenskega poimenovanja skupne evropske valute v tej smeri popolnoma brezpredmetne. LP iz Finske Milan Smolej +358-40-5223562 SUOMI-Finland >----- Original Message ----- From: >To: >Sent: 16. marec 2005 19:19 >Subject: euroobmočje - za SlovLit > > >Finski kolega je upravičeno začuden nad zapisi tipa "euroobmočje, >Eurosistem" ipd. v slovenskih različicah predpisov Evropske zveze, >tisti, ki smo oktobra spremljali bruseljsko javno posilstvo nad From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 27 11:02:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Mar 2005 11:02:53 +0200 Subject: [SlovLit] =C8omski_Vratuša_pa_Kronika Message-ID: <00ce01c532ab$c3b3bce0$6400a8c0@P4> 29. marca 2005 bo ob 17.30 uri v Cankarjevem domu predavanje Noama Chomskega Force, law and the prospects of survival (Sila, zakon in možnosti za preživetje). Vstopnic že zdavnaj ni več na razpolago, ga pa bo mogoče spremljati preko interneta. Častni član društva akademik prof. dr. Anton Vratuša je praznoval 90.-letnico. Čestitke! Gl. tudi članek Janeza Stanonika v Delu 26. marca (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=6c7cd42249d9061e235a992d78175 9ed04&source=Delo). 52. številka Kronike bo zunaj 1. aprila 2005, častna beseda. Na spletu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika52.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika52.pdf) pa je dosegljiva že zdaj. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Mar 27 19:00:48 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 27 Mar 2005 19:00:48 +0200 Subject: [SlovLit] = razpis_za_štipendije_Ustanove_patra_S =2E_Škrabca Message-ID: <424702E0.3250.37FE06B@localhost> Pozdrav, posredujem razpis za štipendije Ustanove patra S. Škrabca (www.skrabceva-domacija.com), ki ga še nisem zasledil objavljenega na SlovLitu. Prav bo prišel študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije. Matjaž ----------------------------------------- Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2005/2006, in sicer: 1) celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; 2) enkratne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; 3) enkratne štipendije za podiplomski študij študentom -- članom Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. Ad 1) Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Ad 2) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2005/2006 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Ad 3) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom; -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu; -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja; -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom »Razpis za štipendije«. Rok za prijavo: do vključno 3. 5. 2005. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo upoštevale. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne na telefonskih številkah 01 / 836 10 95 ali 01 / 837 26 12 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 30. 6. 2005. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 28 17:54:00 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 28 Mar 2005 17:54:00 +0200 Subject: [SlovLit] = H=2E_C=2E_Andersen_Knjižni_labirin t_in_S=2E_Pregelj Message-ID: <424844B8.29671.39008D5@localhost> Napovedi iz tedenskega eInformatorja ŠOU: Torek, 29. 3. 2005, ob 19.00 -- VEČER ODDAJE KNJIGA MENE BRIGA. Jazz klubu Gajo, Beethovnova 8, Ljubljana. Večer bo posvečen 200-letnici rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. O avtorju, njegovem življenju in delih bosta govorila Jože Hudeček in Nina Kokelj. Dogodek bo vodila Katja Žulc. info na zalozba.org Od torka, 29. 3., do sobote, 2. 4., 10.00--19.00 -- KNJIŽNI LABIRINT 2005, V.B.Z. Knjigarna Rimljanka in Študentska založba, knjigarna Podmornica sta pripravili pregledno prodajno razstavo tujih knjig pod naslovom KNJIŽNI LABIRINT 2005. Razstavljene knjige so izšle pri najpomembnejših svetovnih založnikih od oktobra 2004 do marca 2005. Približno 5000 knjig prinaša novosti z naslednjih področij: leposlovje in jezikoslovje, medicina, družboslovje, priročniki, turistika in navtika, naravoslovje, humanistika, umetnost, tehnika in informatika, ekonomija. Prodajna razstava bo v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču v času sejma POČITNICE 2005. To je tudi razlog, da so dali poudarek ne le na strokovno, temveč tudi na počitniško literaturo - od vodnikov in navtičnih priročnikov do dobrega branja s svetovnih bestseller list. Umetnost prinaša novitete v vseh cenovnih razredih. Velik del razstave bo namenjen izboru novitet referenčnih založb na področju strokovne in znanstvene literature. Kraj razstave: Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček. Vstopnina 700 SIT, za študente 500 SIT. www.studentskazalozba.si Torek, 12. 4., ob 19.00 -- Literarni večer s pisateljem Sebastijanom Pregljem v knjigarni Tranströmer, Kersnikova 6, Ljubljana. --- lp, Matjaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 29 13:51:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Mar 2005 13:51:58 +0200 Subject: [SlovLit] O Edvardu Kocbeku Message-ID: <008601c53455$b798b4f0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik" Sent: 29. marec 2005 11:15 Subject: Priloga Slovenistki doc. dr. Jasna Honzak-Jahič in dr. Alenka Jensterle-Doležal iz Oddelka za slovanske jezike v Pragi sta skupaj s Slovansko knjižnico in Veleposlaništvom Slovenije v Pragi 10. 3. 2005 organizirali mednarodni strokovni kolokvij o Edvardu Kocbeku. Prilagam udeležence in naslove prispevkov: Irena Novak-Popov, Iracionalno v pesništvu Edvarda Kocbeka Aleš Kozar, Slovinský básník Edvard Kocbek a koncept mytotvorného regionalismu Hana Chmeliková, Zaklínání slov Edvarda Kocbeka (Básnická sbírka "Hrůza" Edvarda Kocbeka) Alenka Jensterle- Doležalová, Telo v prostoru in bližina smrti (Edvard Kocbek, "Strah in pogum") Ivan Dorovský, Edvard Kocbek v evropském literárním kontextu Milada K. Nedvědová, Vliv Romana Guardinniho na Edvarda Kocbeka a paralela s českým katolickým básnictvím Julija Sozina, Lik sodobnika v prozi Edvarda Kocbeka Radek Novak, Filozof Edvard Kocbek ve veřejnosti Ada Vidovič Muha, Edvard Kocbek: nazor o slovenskem jeziku Marko Jesenšek, Jezikovne značilnosti Kocbekove proze Strah in pogum Jasna Honzak Jahič, Jezik in stil Kocbekovih vojnih dnevniških zapiskov David Blažek, Překlady díl Edvarda Kocbeka do češtiny Kamil Valšík, Postavení slovinštiny v meziválečném období Alenka Jensterle-Doležal From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Mar 31 13:08:13 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 31 Mar 2005 13:08:13 +0200 Subject: [SlovLit] Novosti na spletni strani Jezika in slovstva Message-ID: <424BF63D.22517.271C35@localhost> Novosti na spletni strani Jezika in slovstva (www.jezikinslovstvo.com) Na voljo so že povzetki sedmih razprav, ki bodo objavljene v prvi številki (jan.--feb. 2005) letošnjega jubilejnega 50. letnika JiS. Številka, ki ima kar 130 strani znanstvenih in strokovnih prispevkov, bo zaradi zapletov v tiskarni izšla z nekolikšno zamudo šele sredi aprila 2005. Brezplačnemu e-arhivu starejših številk smo dodali še PDF datoteke s celotno vsebino treh lanskoletnih številk JiS-a (dvojne poletne 3.--4. in jesenske 5.). Ni še prepozno, da postanete redni naročnik ali naročnica Jezika in slovstva. Najhitrejše in najenostavnejše je naročilo na e-naslov tehničnega urednika revije. ~~~Elektronski JiS domuje na~~~ http://www.jezikinslovstvo.com Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva (matjaz.zaplotnik na siol.net) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 1 17:51:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Apr 2005 17:51:01 +0200 Subject: [SlovLit] Z_manj_kot_tremi_križi=3A_bi_predaval Message-ID: <003a01c536d2$9be22b90$6400a8c0@P4> Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 41. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Večkulturnost (v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 4. do 15. julija 2005. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, okroglih miz in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Več na spletni strani centra www.ff.uni-lj.si/center-slo. Ponujamo tri do štiri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 15. aprila 2005 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili 19. aprila. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 15. maja 2005 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Marko Stabej, predsednik 41. SSJLK From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 4 13:35:43 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 4 Apr 2005 13:35:43 +0200 Subject: [SlovLit] (Fwd) Platon: okrogla miza v cetrtek ob 11h Message-ID: <425142AF.10310.653B0A@localhost> From: "Marijan Dovic" To: Subject: Platon: okrogla miza v cetrtek ob 11h Date sent: Mon, 4 Apr 2005 13:26:50 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vabita na okroglo mizo 'Platon v slovenščini'. Pogovor bo vodil dr. Vid Snoj (Filozofska fakulteta v Ljubljani), sodelovali pa bodo Gorazd Kocijančič (NUK Ljubljana, prevajalec Platonovih zbranih del), dr. Tine Hribar, dr. Marko Marinčič in dr. Nike Kocijančič Pokorn (vsi s Filozofske fakultete, Ljubljana) ter dr. Boris Vezjak (Pedagoška fakulteta, Maribor). Pogovor, ki je bil sicer napovedan za konec februarja, pa je bil zaradi bolezni sodelavcev preložen, bo potekal v četrtek, 7. aprila 2005, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana. Pridite, obeta se zanimiva izmenjava mnenj! Marijan Dović, tajnik SDPK From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 4 23:56:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 4 Apr 2005 23:56:57 +0200 Subject: [SlovLit] "Srce v hlacah" -- trzaski in koroski prastrah pred Slovenci v popularni kulturi Message-ID: <4251D449.22850.10220BF@localhost> ------- Forwarded message follows ------- Date sent: Sun, 3 Apr 2005 12:46:30 -0700 (PDT) From: Tatjana Vokic Subject: "Srce v hlacah" - trzaski in koroski prastrah pred Slovenci v popularni kulturi To: tatjana_vokic na yahoo.com Historični seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU vabi na predavanje "Srce v hlačah" -- tržaški in koroški prastrah pred Slovenci v popularni kulturi Aktualno predavanje bo nanizalo uporabo popularnih žanrov: od tiska, karikatur in pesmi do nenazadnje interneta in filma ... -- za prenos političnih in etničnih stereotipov. Ustvarjanje manjšini nenaklonjene medijske strategije je konstanta za emocionalizacijo medetničnih odnosov in sredstvo za manipulacijo javnosti v funkciji dnevnopolitičnih interesov. Problem bo predavatelj osvetlil predvsem na primeru političnega in etničnega ozadja v kulturi in v njenem sprejemanju na Tržaškem in na Koroškem. Predaval bo mag. Peter Rustja. Peter Rustja se je rodil leta 1967 v Trstu. Po študiju na tržaški univerzi je vpisal magisterij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na temo _Položaj slovenščine v drugi polovici 19. stoletja_. Magistriral je leta 2001. Kot raziskovalec in publicist se ukvarja zlasti z vprašanjem medetničnih odnosov. Objavil je monografijo v dveh zvezkih _Otokar Rybar v dunajskem parlamentu_ (Trst, 2001--2003), poleg tega pa v slovenskem in obmejnem tisku stalno izhajajo njegovi strokovni članki. Med Rustjevimi zadnjimi znanstvenimi prispevki omenimo članek Pust v Trstu in okolici na prelomu dveh stoletij, ki je izšel v zborniku _O pustu, maskah in maskiranju_ (Ljubljana, 2003). Predavanje bo v četrtek, 7. aprila 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Splet: http://odmev.zrc-sazu.si/hs/ Historični seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki poteka že vrsto let, je mednarodni multidisciplinarni ciklus vabljenih predavanj, krajših znanstvenih sestankov in okroglih miz, ki ga organizira Koordinacijski odbor šestih raziskovalcev ZRC-a. Namenjen je javnim predstavitvam in diskusiji aktualnih znanstvenih dognanj na različnih področjih znanstvenega raziskovanja, s posebnim poudarkom na humanistiki in družboslovju. Na Historičnem seminarju so načeloma predstavljeni novi in izvirni raziskovalni dosežki izbranih slovenskih kolegov in predavateljev iz tujine. Predstavitve so namenjene širšemu strokovnemu občinstvu in zato krepijo stike med domačimi strokovnjaki, ki delujejo tako na ZRC-u kot tudi na različnih sorodnih ustanovah, ter omogočajo navezavo stikov z vabljenimi tujimi predavatelji oz. predstavniki ustanov. Načeloma se izpeljeta do dve predavanji na mesec. ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 5 16:11:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 5 Apr 2005 16:11:34 +0200 Subject: [SlovLit] Karl Petric - UDK spletna knjiznica in UDK leksikon Message-ID: <001101c539e9$5f769fa0$e24602c1@ff.unilj.si> From: karl petric [mailto:karl.petric na triera.net] Sent: Monday, April 04, 2005 2:03 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Karl Petric - UDK spletna knjiznica in UDK leksikon Spoštovani gospod prof. dr. Miran Hladnik! Predlagam Vam dve izobraževalni spletni deli za vpis na Vašo stran (npr. kot predlog: stran spletnih poetov?) UDK LEKSIKON dosegljiv pod URL: http://www.beepworld.e/members29/udkleksikon Vsebuje različne spletne povezave in opredelitev tudi s področja književnosti in jezikoslovja, filozofije, psihologije, družbenih in uporabnih ved, umetnosti, geografije, zgodovine itd. UDK SPLETNA KNJIŽNICA dosegljiva na naslednjem spletnem naslovu: http://www.beepworld.de/members82/udkmodul2 Vsebuje različne spletne povezave do diplomskih in magistrskih del tudi s področja književnosti, vsebuje spletne povezave tudi z drugih področij umetnosti in znanosti. Za Vaše predloge se priporočam! Lep pozdrav Karl Petrič From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 7 13:38:45 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 7 Apr 2005 13:38:45 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitev Oxfordovega slovarja + Primerjalna knjizevnost v spletu Message-ID: <425537E5.30120.EC0EAA@localhost> V ponedeljek, 11. 4. 2005, bo ob 13. uri v avli Filozofske fakultete predstavitev novega _Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford_; sodelovala bosta glavni urednik slovarja Simon Krek in svetovalec za leksikografijo prof. dr. Dušan Gabrovšek. Predstavitev sodi v okvir prireditev Dnevi za jezikoslovce, ki potekajo na FF od srede, 6. 4. 2005, do ponedeljka, 11. 4. 2005. V avli Filozofske fakultete je v tem času mogoče s popustom kupiti določene publikacije FF, slovarje DZS in nekaj naslovov drugih založb iz ponudbe fakultetne knjigarne. --------------- Posebna tujejezična številka revije Primerjalna književnost "Literature and Space: Spaces of Transgressiveness", ki je izšla pred meseci v papirnati obliki, je sedaj v celoti dostopna tudi na spletnih straneh SDPK (http://www.zrc-sazu.si/sdpk). Posebna številka PKn 2004 je zbornik razprav, nastalih na podlagi referatov iz mednarodnega komparativističnega kolokvija "Prostori transgresije: robovi literature", ki ga je jeseni 2003 organiziralo Slovensko društvo za primerjalno književnost, potekal pa je v okviru mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica. (Prim. poročilo Alenke Jovanovski v PKn 2003/2, str. 141--145.) Razprave iz posebne številke PKn: Jean Bessiere: A propos de la transgression de la regle a la sémantique et au questionnement. En un commentaire des avant- gardes, de Joseph Conrad, de Carlos Fuentes et de Gertrude Stein. Jola Škulj: Literature and Space: Textual, Artistic and Cultural Spaces of Transgressiveness. Dean Komel: Philosophy and the Constitution of the Intercultural Sense. Jelka Kernev Štrajn: Chateau de Coppet -- A Site of Modernity? Marijan Dović: Literary Repertoire and Interference among Literatures. Bertrand Westphal: Approches méthodologiques de la transgression spatiale. Marko Juvan: Spaces of Intertextuality / The Intertextuality of Space. Darja Pavlič: The Lyric Subject and Space. A Comparison of Romantic and Modern Lyric Poetry. Bart Keunen: Moralism and Individualism in Urban Fiction: A Deleuzian and Bakhtinian Critique of Spatial Transgressions in Contemporary Crime Novels. Katia Pizzi: "Self" and the Modernist City: Stelio Mattioni and Trieste. Igor Škamperle: Space of Changeable Identity and the Margins of Literature. Igor Zabel: Art at the Limits of the Visible. (Razprave so izključno v angleškem in francoskem jeziku.) V temle sporočilcu samoglasniki v francoskih besedah nimajo vseh naglasnih znamenj, ki sicer sodijo zraven. --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Apr 7 20:57:15 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 7 Apr 2005 20:57:15 +0200 Subject: [SlovLit] SloFon 1: Vabilo Message-ID: <004c01c53ba3$b6d9c400$fa73a8c0@peter> Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju na Prvi slovenski mednarodni fonetični konferenci SloFon 1, ki bo med 20. in 22. aprilom 2006 v Ljubljani in poteka v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Konferenca SloFon 1 je prvo znanstveno srečanje fonetikov v Sloveniji. Čeprav je temeljno zanimanje konference fonetika in fonologija slovenščine, so dobrodošle tudi druge, splošnejše teme. V okviru konference bodo organizirana tudi zanimiva vabljena predavanja. A. Ozadje Trenutno stanje na Slovenskem na področju fonetike kaže znake povečanega zanimanja. Več desetletij je bilo znanstveno zanimanje omejeno na posameznike fonetike, ne da bi se oblikoval kakšno večje središče te znanstvene discipline (v pedagoškem ali raziskovalnem smislu), kakor ga poznajo v sosednjih in primerljivih bližnjih državah. Jezikovne tehnologije, ki so se začele razvijati v 90., pa vedno znova poudarjajo izrazito pomanjkljivost fonetičnih raziskav na Slovenskem. Zato je naloga fonetične znanosti najprej izpeljati temeljne raziskovalne projekte in izdelati osnovne priročnike (denimo fonetiko), posledično pa izoblikovati pedagoške centre na univerzitetni ravni. Ker je to zaenkrat še neizvedljivo, je optimalna rešitev povezovanje fonetike kot interdisciplinarne vede in fonetikov jezikoslovcev, defektologov, medicinske vede s podpodročji, področje jezikovnih tehnologij. S sinergijskimi učinki bi lahko vplivali na poglabljanje vedenja o fonetiki, posebej še slovenščine. B. Teme SloFon 1 zajema široko področje fonetike in sorodnih ved. Nekateri predlagani vsebinski sklopi so tile, vsako s svojimi podpodročji: 1. fonetika slovenščine ? eksperimentalnofonetične obravnave standardne slovenščine, akustična, artikulacijska in avditivna fonetika, eksperimentalnofonetične obravnave narečij in nestandardnih govorov, besedilna fonetika; 2. fonetično-fonološke kontrastivne analize ? slovensko-tujejezične protistavne (fonetične, fonološke, morfonološke itd.) analize, standardno-nestandardne protistavne (fonetične, fonološke, morfonološke itd.) analize, slovenščina kot drugi tuji jezik; 3. novejše smeri in pristopi ? generativna fonologija, postgenerativne fonološke šole, naravna generativna fonologija, naravna fonologija, metrična fonologija, avtosegmentalna fonologija, optimalnostna teorija, fonetika in fonologija, perceptivni vidiki v fonetiki, psihofonetika, sociofonetika, besedilna fonetika, pragmatika, analiza spontanega govora, analiza glasu; 4. fonetika in jezikovne tehnologije ? govorni korpus in korpus govora, korpusni viri in fonetična (fonološka) raba, razpoznavanje in sintetiziranje govora, avtomatizacija; 5. interdisciplinarne raziskave ? logopedija, foniatrija, klinična fonetika, forenzična fonetika, govorništvo in tehnika govora; 6. druge fonetične in fonološke teme. C. Vabilo k sodelovanju Vabimo Vas, da sodelujete na konferenci s svojim prispevkom. Povzetki so v slovenščini in angleščini ter obsegajo od 1000 do 1500 znakov s presledki. (Dalje gl. spletno stran.) Povzetki bodo recenzirani. Objavljeni bodo v zborniku povzetkov, ki bo izšel ob konferenci. Predstavitve bodo v standardnem formatu po 20 minut in 10 minut diskusije. Povzetke pošljite do 15. 11. 2005 na e-naslov slofon na zrc-sazu.si ali na navadni naslov (elektronsko različico in izpis): SloFon 1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 2 P. p. 306 SI-1001 Ljubljana Slovenija, EU Č. Roki 15. 11. 2005 ? oddaja povzetkov 01. 02. 2006 ? obvestilo o sprejetju povzetkov 10. 02. 2006 ? zgodnja registracija 01. 03. 2006 ? oddaja končne različice povzetkov 15. 03. 2006 ? registracija 20. 04. 2006 ? konferenca D. Kotizacija Kotizacija znaša 20.000 sit (80 EUR). Znižana kotizacija znaša 15.000 sit (60 EUR). Kotizacija za študente je 5.000 sit (20 EUR). E. Odbori Organizacijski odbor: Peter Jurgec (ZRC SAZU), asist. mag. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Melita Zemljak Jontes (Pedagoška fakulteta v Mariboru), doc. dr. Andreja Žele (ZRC SAZU), dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon, d. o. o.) Programski odbor: asist. dr. Simon Dobrišek (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani), Peter Jurgec (ZRC SAZU), red. prof. dr. Zdravko Kačič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru), izr. prof. dr. Simona Kranjc (Filozofska fakulteta v Ljubljani), prof. dr. Vesna Mildner (Filozofska fakulteta v Zagrebu), doc. dr. Vladimir Nartnik (ZRC SAZU), red. prof. dr. Rastislav Šuštaršič (Filozofska fakulteta v Ljubljani), asist. mag. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta v Ljubljani), doc. dr. Melita Zemljak Jontes (Pedagoška fakulteta v Mariboru), dr. Jerneja Žganec Gros (Alpineon, d. o. o.) F. Nadaljnje informacije Spletna stran konference je http://slofon.zrc-sazu.si, e-naslov konference pa slofon na zrc-sazu.si. V imenu organizacijskega odbora konference, Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 10 12:48:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Apr 2005 12:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] Novičke_in_vabilca Message-ID: <001301c53dba$c92a2140$6400a8c0@P4> V sveži številki revije Slovene Studies (št. 1--2, 2003), ki je posvečena spominu na ustanovitelja Society for Slovene Studies Rada L. Lenčka, je med drugim objavljen članek Ervina Dolenca Kocbek's "Reflections on Spain": An Introduction. Henry R. Cooper ocenjuje knjigo Harolda B. Segla, The Columbia Guide to the Literatures of Eastern Europe Since 1945, John Cox pa v angleščino prevedena leposlovna dela Andreja Blatnika, Aleša Čara, Kajetana Koviča, Maje Novak, Andreja E. Skubica in Aleša Štegra, ki so izšla pri študentski založbi. Sliko z odkritja spominske plošče Antonu Ocvirku na Žagi pri Bovcu v okviru Šestnajstih Primorskih slovenističnih dnevov 7. in 8. aprila 2005 si je mogoče ogledati na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obocvirku.html, poročilo o referatih na simpoziju na temo primorskih literarnih zgodovinarjev pa še pride. Nekaj nove slikovne (tudi strokovne) dokumentacije je najti na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri38.html. Sindikat novinarjev Slovenije poziva vse zainteresirane, da se pridružijo pobudi za ureditev statusa svobodnjakov na področju kulture. S predlogi se obrnite na Igorja Drakuliča, Wolfova 8, Ljubljana, sns na siol.net. Koliko je pravzaprav svobodnjakov med slovlitovci in člani Slavističnega društva Slovenije? 3. letnik slovenistov gre v torek 12. aprila na ekskurzijo v Velike Lašče. Cena je 500 sit, odhod ob 11.00 s Kongresnega trga, vrnitev ob 21.00. Ogledali si bodo Levstikovo in Stritarjevo spominsko sobo in se potem peš podali na hrib Sveti Rok, kjer jih bo sprejel Martin Krpan. V Dolnjih Retnjah si bodo ogledali Levstikovo rojstno hišo in lokacije, kjer je ustvarjal Fran Levstik. Na poti bosta za izmučene odprti dve gostilni: pri Matičkovih in pri Kuklju. Zvečer v Velikih Laščah ogled gledališke predstave Juntez. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 10 17:34:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Apr 2005 17:34:00 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna konferenca o Cirilu in Metodu Message-ID: <003c01c53de2$b9001220$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Marko Jesenšek" To: "'Miran Hladnik, Siol'" Sent: 10. april 2005 16:14 Miran, iz Trnave sem dobil vabilo na mednarodno konferenco o Cirilu in Metodu -- Slovaški in Evropi (Cyrillius and Methodius -- Slovakia and Europe), ki bo potekala od 25. do 29. maja 2005 na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Trnavi (Slovaška). [...] Čeprav je mrtvečki den za prijavo 31. 3. 2005, organizator pravi, da nam še lahko pogleda skozi prste. Vabilo je sicer v angleščini, prosto po Prešernu pa pravi: Univerza Sv. C. in M. v Trnavi se imenuje po dveh znamenitih možeh, ki sta pomembna za Slovaško in Evropo. To je tudi vzrok, zakaj pripravljamo mednarodno konferenco ob pomembni obletnici sv. Cirila. Vabimo strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem življenja in dela obeh velikih apostolov in njune misije na Velikomoravskem. Cirilo-metodijska tradicija je pomembno zaznamovala življenje na Slovaškem in ustanovitev Republike Slovaške. Zaradi tega tudi vabimo strokovnjake s celega sveta, da pri nas predstavijo svoje raziskave. Glavna področja: zgodovina in arheologija, teologija, jezikoslovje, sodobne vede. Glavne teme: Narod, družba in kultura Velike Morave v času Cirila in Metoda. Duhovna in materialna kultura. Življenje in delo Cirila in Metoda v očeh sedanje Evrope. Pravila Cirila in Metoda o razvoju slovanskih narodov. Pravila bizantinskega poslanstva pri razvoju slovanskih narodov. Krščansko poslanstvo v preteklosti in danes. Cirilo-metodijska tradicija in sodobna teologija. Pomen Cirila in Metoda za razvoj slovanskih jezikov. Od pisave do nacije. Program: Sreda, 25. 5. 2005: Registracija, sprejem gostov pri županu, otvoritev simpozija, pozdravni govori, plenarno predavanje, sprejem za udeležence simpozija Četrtek, 26. 5. 2005: Registracija, plenarna predavanja, sprejem pri rektorju in dekanu, delo po sekcijah, večerja Petek, 27. 5. 2005: Delo v sekcijah, Zakljuiček simpozija Sobota in nedelja: Dvodnevna ekskurzija po Moravski in Slovaški (prenočitev na Moravskem) Kotizacija znaša 30 evrov in ne vključuje nastanitve, za katero morajo udeleženci poskrbeti sami. Prijavo pošljite po e-pošti conference na ucm.sk. Natančnejša navodila dobite po telefonu 00421 33 55 65 277 ali 00421 33 55 65 243. Univerza sv. Cirila in Metoda, Nam. J. Herdu 2, 917 01 Trnava, Slovaška Povzetek je potrebno poslati čim prej, referate za objavo pa napisati do 15. 9. 2005. Organizatorji: Filozofska fakulteta Univerze sv. Cirila in Metoda, Oddelek za slovaški jezik in književnost, Oddelek za zgodovino, Oddelek za slovanske jezike, Fakulteta za naravoslovje, Fakulteta za množične komunikacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 09:29:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 09:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Message-ID: <000001c53e68$4486e820$e24602c1@ff.unilj.si> Se še spomnite vprašanja na Slovlitu 23. marca, kjer pri Cankarju se smrt razjoka nad Slovencem (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20050323/001081.html)? Odgovora ni bilo, tudi zato, ker je bilo vprašanje slabo zastavljeno: ni bila smrt, ampak je bil Jezus. Povrhu pa smo narobe iskali po Cankarjevem leposlovju v Jakopinovi zbirki http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html, namesto da bi šli malo nižje pogledat v Cankarjevo publicistiko. Tam vtipkana beseda razjoka* da odgovor: Ivan Cankar: O človeškem napuhu/Politični članki in satire, sentence 36 in context: "Slovenec sem!" Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti. Ta zgodba se je vršila, ko je hodil Jezus po cesarski cesti; resnica je, da hodi še zmerom. Petru Štihu hvala za vprašanje; naslednjič bo identifikacija citatov iz Cankarja hitrejša. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 12:44:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 12:44:16 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Ocvirku_na_Primorskih_slovenistični h_dnevih Message-ID: <000101c53e83$68636730$e24602c1@ff.unilj.si> Prireditelji 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) 7. in 8. aprila v Kobaridu, Žagi in Bovcu so želeli dvoje: pregledati (vsaj okvirno) prispevek Primorcev v slovenski literarni vedi in odkriti spominsko ploščo Antonu Ocvirku v njegovem rojstnem kraju Žagi. V okviru PSD je 1999 SD Nova Gorica že odkrilo sp. ploščo na rojstni hiši Dušana Pirjevca (vpisan je v Solkanu, a hiša stoji v Novi Gorici) in 2002 Avgustu Žigonu v Ajdovščini. Anton Ocvirk, ki je diplomiral l. 1931 na slavistiki in primerjalni književnosti, je kot ustanovitelj Slavistične revije, Inštituta za slovensko književnost in literarno teorijo, Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ter več pomembnih knjižnih zbirk zaslužen tako za razvoj slovenistike kot primerjalne književnosti. Ker je zadnji dve leti država odtegnila financiranje, so PSD časovno zelo omejeni. Prireditelji so se odločili, da jezikovno tematiko prenesejo v naslednje leto. V 16 letih PSD se je to zgodilo tretjič. Po pregledu prijavljenih referatov so se organizatorji znašli v zadregi zaradi njihove številčnosti -- presenetljive, saj dela ni mogoče primerno finančno ovrednotiti. V tem je mogoče videti dvoje -- zavezanost prostoru, pri udeležencih z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo pa spoštovanje do Antona Ocvirka, ustanovitelja Oddelka, ter prizadevanje, da bi to zavest prenašali na študente, saj se jih na PSD pripeljalo kar poln avtobus. 16. PSD so bili priložnost za čestitke Lojzki Bratuž ob življenjskem jubileju. Njeno znanstveno delo je izčrpno predstavila Marija Pirjevec (Literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž; ob življenjskem jubileju). Poleg treh okvirnih predstavitev tematike v predavanjih O mejah literarne zgodovine na Primorskem (Zoltan Jan) in O začetkih literarne zgodovine na Primorskem (Branko .Marušič) in Pomen PSD v povezovanju literarne vede in šolske prakse (mag. Marija Mercina) so bili predstavljeni: Žigonovo izročilo v Ajdovščini (Ksenija Černigoj), Folkloristično delo Janeza Dolenca (Barbara Ivančič), Primorski avtorji v osnovnošolskih berilih (Vida Medved Udovič), Prispevek Martina Jevnikarja k poznavanju zamejske in zdomske književnosti (Lojzka Bratuž), Profesor Pirjevec -- hvaležni spomin (Boris A. Novak). Enako število prispevkov je obravnavalo delo Antona Ocvirka: Akademik Janko Kos, Ocvirkova znanstvena zapuščina; Lado Kralj, Anton Ocvirk in primerjalna književnost; Tone Smolej, Pariška leta Antona Ocvirka; Majda Stanovnik, Tri velike knjižne zbirke Antona Ocvirka; Tatjana Rojc, Srečko Kosovel in Anton Ocvirk -- Kosovelov doprinos k slovenski estetski kritiki; Denis Poniž, Ocvirkova kritika Indije Koromandije; Nada Đukić, Anton Ocvirk in psihološka literatura. V Žagi je bilo isti dan Odkritje spominske plošče Antonu Ocvirku. Govorili so župan Občine Bovec g. Danijel Krivec, Miran Hladnik, predsednik SD Slovenije in akademik Ciril Zlobec, Ocvirkov učenec. Ocvirkovo delo je ovrednotil Janez Vrečko, predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Za kulturni program so poskrbeli OŠ Žaga -- Celestina Kranjc in Mešani pevski zbor -- Rado Uršič. V Bovcu so udeleženci zvečer prisostvovali otvoritvi izčrpne razstave o življenju in delu Antona Ocvirka. S pomočjo obsežnega dokumentarnega gradiva, ki so ga posodili znanstvenikovi dediči, jo je uredila bibliotekarka Ksenija Krivec. Uvodni govor je imel akademik Janko Kos. Organizatorji, predvsem SD Nova Gorica so poleg običajnih priprav veliko časa in moči posvetili zbiranju sredstev. Na srečo so v okolju naleteli na razumevanje. --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si), povezovalka primorskih SD, Nova Gorica, 10. aprila 2005. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 13:18:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 13:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanji Galina Tihanova Message-ID: <001c01c53e88$30a8a440$e24602c1@ff.unilj.si> Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi na predavanje iz bolgarske književnosti. Dr. Galin Tihanov, prof. primerjalne književnosti na Univerzi v Lancastru (VB), bo predaval na temo Bulgarian Literature in the 20th and 21st centuries: a brief survey (predavanje bo v angleščini). Predavanje bo v četrtek, 14. 4. 2005 ob 13.00, v predavalnici 5. Dr. Tihanov bo imel istega dne tudi predavanje na temo Post-Romantic Syndrome, in sicer ob 10.30 v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka 16. Avtor se posveča vprašanju, kako se diskurzi, ideje in cela območja ideološko konstruiranih pomenov prenašajo v drug čas, na drugačne družbene in kulturne podlage. Vzorec sklicevanja na romantiko pri pisanju o problemih 20. stol. se kaže v večini evropskih literatur in duhovnih tradicij. Romantika je bila prva konsistentna reakcija na filozofski projekt modernosti, in ravno zato so bili prikazen romantike in njeni viri oživljeni v filozofiji, sociologiji, literarni teoriji, zgodovinopisju in teologiji vselej, ko je bilo treba ta projekt revidirati. Posmrtno življenje romantične umetniške in miselne dediščine na Nemškem v časih, ko so romantični odzivi na nove družbeno-kulturne cilje postali nezadostni, tvori bistvo postromantičnega sindroma. Ta pojav preučuje predavatelj v širši primerjalni perspektivi, s posebnim žariščem v Nemčiji in Rusiji dvajsetih in tridesetih let 20. stol. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 13:22:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 13:22:59 +0200 Subject: FW: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Message-ID: <002a01c53e88$d10f6a90$e24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: msmolej [mailto:milan.smolej na welho.com] Sent: Monday, April 11, 2005 1:07 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Takrat se je Jezus sam bridko razjokal Oprostite - osebno menim, da je tovrstno mečkanje slovenskega intelekta s ponavljanjem abotnega Cankarjevega teksta na straneh Slovlita cista perverznost. Da pa je Jezus sel ( oz. hodil) naprej po cesarski poti , morda tudi pri Cankarju med vrsticami samo potrjuje uradno (slovensko) zgodovino o naselitvi slovanskih krdel na območje današnje RS. Zaradi tega se je verjetno sam gospod Peter Stih tudi oglasil . LP Milan V. Smolej From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 11 16:05:19 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 11 Apr 2005 16:05:19 +0200 Subject: [SlovLit] mednarodni simpozij v Lj. + 2 literarna vecera Message-ID: <425AA03F.2215.1024AEC@localhost> Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU organizira mednarodni simpozij "Ljudska pesem kot družbeni izziv". Simpozij bo potekal v Veliki dvorani SAZU (Novi trg 3/I.) 13. in 14. aprila 2005. Uradni začetek simpozija s tremi pozdravnimi govori je v sredo, 13. aprila, ob 10.00. Prijavljenih je 21 predavateljev iz Slovenije, BiH, Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske in Ukrajine. Večina prijavljenih prispevkov se dotika zbiranja in popisovanja ljudskopesemskega gradiva, nekateri pa obravnavajo slovensko ljudsko kulturo s širšega, splošnejšega vidika. Med sodelujočimi na simpoziju je tudi Boštjan Narat, širši javnosti znan kot kitarist in idejni vodja etno skupine Katalena. V spremljevalni program simpozija spadajo koncerta poustrarjalcev slovenske ljudske glasbe Volk Folk in Tolovaj Mataj v četrtek zvečer ter petkova celodnevna strokovna ekskurzija na Bled in v Kropo. Datoteka s programom simpozija je dostopna na spletni strani GNI ZRC SAZU (http://www.zrc-sazu.si/gni/Aktualno.htm). --------------- Pa še dve najavi iz tedenskega e-informatorja ŠOU: Sreda, 13. april ob 20.00: Študentski literarni večer v ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na Študentskem literarnem večeru bo prozaistka Mojca Kumerdej predstavila svojo zbirko kratkih zgodb _Fragma_, pesnica Vida Mokrin - Pauer pa svojo pesniško zbirko _Modrice_. Pogovor bo vodila Lidija Dimkovska (lidija.dimkovska na siol.net). Vstop prost. http://www.sou-lj.si Sreda, 13. april ob 21.00: Literarni večer v Jazz klubu Gajo, Beethovnova 8, Ljubljana. Gost bo Ciril Zlobec, ki bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, zbirko esejev _Med utopijo in skepso_. Pogovor bo vodil Mitja Čander. Glasbena spremljava: Anja German (klavir). http://www.studentskazalozba.si --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 17:11:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Apr 2005 17:11:44 +0200 Subject: [SlovLit] Odgovor_spoštovanemu_dr_Janezu_Dularju__ Message-ID: <002601c53ea8$c758ca80$6400a8c0@P4> Odgovor spoštovanemu dr. Janezu Dularju na pripombo o 16. Primorskih slovenističnih dnevih (PSD), obj. v Kroniki št. 52, str. 5 Presenetila sta me Vaše zanimanje za PSD in avtoritarna drža v komentarju, "organizatorji si ne smeli privoščiti tako enostranske zasnove srečanja". Pregledujem programe vseh šestnajstih srečanj, na katerih smo se primorski slovenisti, člani SD Koper, SD Nova Gorica in Trst-Gorica-Videm samo trikrat odpovedali jezikovnim in jezikoslovnim temam, pa na nobenem seznamu referatov od leta 1990 do 2005 ne najdem Vašega imena. Kako je mogoče, da med različnimi temami PSD niste našli nobene pomembne ali vsaj zanimive? Naj jih nekaj navedem: Jeziki v srečanju, Slovarji pri učni uri, Razvijanje narodne zavesti, Jeziki v stiku, Zvrstnost jezika, Posebnosti v sporazumevanju učencev in dijakov, Normiranje jezika v šoli, Slovenščina v primorski javnosti, Jezik ob meji, Jezik učencev in dijakov ob meji, Smeri jezikovnega razvoja mladih, Vključevanje tujejezičnih otrok v slovensko šolo, Izrinjanje slovenščine iz javnega življenja, Narečja in šola itd. Nekaj let sem si kot povezovalka primorskih SD prizadevala, da bi s pomočjo Zavodov za šolstvo in različnih znanstvenih ustanov bolj sistematično in organizirano raziskovali to področje, vendar ni bilo zanimanja za to. O tem priča tudi korespondenca. To pa ne pomeni, da na PSD niso sodelovali zelo kompetentni raziskovalci. Če Vas bo zanimalo, kdo so, in jih bo urednik Kronike objavil, jih bom z veseljem izpisala iz programov. Vaši pripombi o novogoriški slovenistiki in namišljenih sredstvih za 15 referatov samo dokazujeta, da ne poznate PSD. Novogoriška slovenistika se za sodelovanje na PSD namreč prav toliko zmeni kot dosedaj Vi. Veseli bomo, če boste sodelovali na PSD 2006. --- Marija Mercina (marija.mericna na guest.arnes.si), v Novi Gorici, 10. 4. 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 17:24:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Apr 2005 17:24:02 +0200 Subject: [SlovLit] The dialects of the tribe Message-ID: <005201c53eaa$7f4dba50$6400a8c0@P4> V zadnjem hipu (rok za prijavo je 15. aprila) vam posredujemo vabilo za prispevke na konferenci v Firencah. Več si oglejte na http://www.cla.unifi.it/convegno/index.html. --- Marijan Dović (marijan.dovic na zrc-sazu.si), 11. aprila 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 11 19:14:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 11 Apr 2005 19:14:11 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Odgovor spo1tovanemu dr. Janezu Dularju ... Message-ID: <008801c53eb9$e28bece0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 11. april 2005 19:02 Subject: Re: [SlovLit] Odgovor spo1tovanemu dr. Janezu Dularju ... > Komentar k pikri pripombi mag. Marije Mercina glede sodelovanja novogoriške > slovenistike na Primorskih slovenističnih dnevih ("Novogoriška slovenistika > se za sodelovanje na PSD namreč prav toliko zmeni kot dosedaj Vi."): ni mi > sicer znano, s kom se je - če se je - kolegica pogovarjala o sodelovanju na > novogoriški slovenistiki, vsekakor pa bo med sodelavci in predavatelji na > tej ustanovi brez težav prepoznala vrsto referentov na Primorskih > slovenističnih dnevih. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 09:38:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Apr 2005 09:38:56 +0200 Subject: [SlovLit] Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <005c01c53f32$b033d9f0$6400a8c0@P4> Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je v okviru bolonjskega načrtovanja novih študijskih programov pojavil predlog pedagoškega paketa predmetov, ki naj bi zavzemal kar 60 kreditnih točk (pribl. 750 ur, tj. kar četrtino vseh ur ali eno leto študija). Gre za 2,4-kratno povečanje glede na dosedanjo pedagoško obremenitev študentov, kar se seveda lahko zgodi le na račun ostalih, matičnih strokovnih vsebin, saj študentovega urnika ni mogoče raztegovati preko dogovorjenega obsega. Čeprav predlog še ni dobro zakrožil med ljudmi in ga mnogi še niso utegnili prebrati, pogrešam nemudnega energičnega odziva, ki bi ga moral tak radikalni tekst sprožiti med nami. Gre namreč za poskus korenitega spreminjanja temeljnega koncepta humanističnega študija na Filozofski fakulteti. V grobem povzeto: gre za spreminjanje Filozofske fakultete v učiteljišče, torej za ravno nasprotno prizadevanje kot pri mariborskih kolegih, ki svojo Pedagoško fakulteto spreminjajo v Filozofsko fakulteto. Predlog skuša menda ustreči študentskemu povpraševanju po pedagoškem znanju, po nepotrebnem in zavajajoče pa se sklicuje na bolonjsko regulativo, ki glede reguliranih učiteljskih poklicev ni naredila še nič, in na državo, ki da ima pravico po svoje določiti delež pedagoških predmetov na univerzitetnih pedagoških študijih (po posredovanju pedagoškega lobija pač; o akademski avtonomnosti pa tokrat nič). Sam se odločno zavzemam za to, da kvota pedagoških ur za profesorski poklic ostane na dosedanji ravni (vendar naj postane kvalitetnejša, manj teoretična in bolj uporabna, manj splošna in bolj vezana na konkretne študijske smeri). V slovlitovsko diskusijo ponujam dilemo zato, da bi spodbudila načelno refleksijo o tem, kam táko radikalno spreminjanje Filozofske fakultete vodi, posebej zato, ker do organiziranega razpravljanja o tem v fakultetnih organih še ni prišlo. Zadnjega poskusa pedagogizacije Filozofske fakultete se spomnim z začetka 80. let, vendar ga je t. i. "znanstvena" frakcija na FF tedaj uspešno ustavila. V pojasnilo svojega stališča moram dodati, da sem sam slovenščino študiral pedagoško in da iz pragmatičnega premisleka tudi današnjim študentom priporočam vpisovanje na pedagoške smeri in prepis z nepedagoške na pedagoško smer. Zato vnaprej zavračam morebitne sume, da mi gre za "slonokoščenistolpizacijo" humanističnih študij. Ravno nasprotno: največ ugovorov sem do zdaj doživel prav zaradi svojih pragmatičnih pogledov na študij slovenistike. Podjetni pohod pedagoških interesov pod krinko bolonjskih reform dojemam kot usodno spreminjanje dosedanjega ravnotežja med kritičnim in uporabnim mišljenjem, ki je značilno za našo Filozofsko fakulteto. Gre torej za predlog spremembe inštitucionalne identitete in identitete vrste humanističnih disciplin na FF. Moje vprašanje se glasi: ali za njihovo nadaljnjo eksistenco res ne vidimo druge možnosti, kot je radikalna pedagogizacija? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 11:48:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 11:48:40 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli več Message-ID: <001501c53f44$cfa1f170$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. april 2005 10:46 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli več Spoštovani Miran Hladnik! Vaše stališče podpiram in želim, da s pobudo uspete. V slovenskem prostoru je ljubljanska slovenistika nosilka izročila, ki se je na organizirani univerzitetni ravni začelo z letom 1919; v luči tega izročila je treba videti naše naloge. Pritiski, o katerih pišete, so za nas toliko nevarni, ker univerzalnega modela univerze ni, četudi je splošna teoretska raven primerljiva. Postavlja se vprašanje: komu je univerza predvsem namenjena in za koga razvija in širi znanje. O tem vprašanju je doslej zelo dobro pisal rektor prof. J. Mencinger in še nekateri. Sama sem prepričana, da je namenjena slovenskemu prostoru -- in da moramo s teh stališč študij stalno razvijati in ga dopolnjevati, ne pa spreminjati zaradi vsiljenih "interesov", ki so le zamišljeni in ne preverjeni v razvoju. Zdajle ne utegnem več razpravljati in je ta zapis mišljen samo kot podpora. Seveda pa sem proti "katekizemskemu" študiju, o katerem bi morali več razpravljati. Diplomant naše univerze bi moral sam obvladati toliko teorije, da bi lahko kritično vstopal v stroko in tudi k sosedom. Za danes samo pozdrav. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 15:46:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Apr 2005 15:46:27 +0200 Subject: [SlovLit] Odgovor na odgovor prof. M. Mercina Message-ID: <001001c53f66$07a69960$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. MIran Hladnik" Sent: 12. april 2005 14:59 Subject: Za Slovlit - odgovor na odgovor prof. M. Mercina Res je: doslej nisem še nikoli sodeloval na Primorskih slovenističnih dnevih. Še hujše: ne morem zagotoviti, ali se jih bom sploh kdaj udeležil (človek pač ne zmore vsega, kar bi rad, pa naj ga tisto še tako zanima). Ampak ali je dejavna udeležba na tej prireditvi (z referatom ipd.) pogoj za to, da bi človek smel reči kaj kritičnega o njeni letošnji vsebinski zasnovi? Kolegica Marija Mercina - njeno strokovno in organizacijsko delo zelo cenim - je skrbno pregledala programe vseh dosedanjih srečanj in ugotovila, da so se prireditelji "samo trikrat odpovedali jezikovnim in jezikoslovnim temam". Pomenljivost tega podatka bi bilo mogoče realno presojati le v razmerju do manjkajočega primerljivega podatka, kolikokrat so se prireditelji v istem obdobju odpovedali literarnim temam. Za zdaj torej ostajam pri mnenju, da si tako enostranske zasnove srečanja kakor letos "ne bi smeli" privoščiti nobenkrat. Presojo, ali je javno izražanje takega mnenja znamenje "avtoritarne drže", pa prepuščam bralcem slovlitoskih strani. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 15:48:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 15:48:35 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Message-ID: <002401c53f66$53bfa5d0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 12. april 2005 14:07 Subject: RE: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Dragi Miran, trenutno se razmeroma malo ukvarjam z našimi programi. V neki preteklosti sem zapisala nekaj kritičnih misli o načinu in z njim zvezano koristnostjo predavanj splošnih pedagoških predmetov, vendar pa mislim, da bo o deležu didaktične sestvaine študijev na FF potrebno bolj temeljito premisliti. Kakovost in obseg te sestavine bosta naše študente kvalificirala za mednarodno in evropsko poučevanje in udejstvovanje. To pa pomeni, da jih bo nezadosten delež oz. odstotek pod splošno sprejetim normativom diskvalificiral za tako delo. Našim diplomantom so pri prijavah za poučevanje že ugotovili, da nimajo predpisanega in zahtevanega obsega didaktičneih znanj in prakse. Ali želite, da diplomanti slovenistike ne bi učili zunaj naših meja? Lp meta From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 19:42:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 19:42:43 +0200 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <002301c53f87$098f0570$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Katarina Rozman" To: "Miran Hladnik Siol" Sent: 12. april 2005 16:57 Subject: Re: Filozofska fakulteta danes in nikoli ve? Upam, da bodo snovalci sprememb dobro premislili, preden bodo uvajali korenite spremembe, o katerih se ze precej casa govori in pise. Kar zadeva paket pedagoskih predmetov, ugotavljam, da na zalost precej ur, ki smo jih imeli na urniku, ni prineslo zelene kvalitete; Drugace povedano, prevec ur, prevec teorije in premalo konkretnega. Prav ure pedagoskih predmetov zelo obremenijo studentov urnik (vsaj kolikor iz izkusenj vem, je 3. letnik prava katastrofa, ceprav bi lahko nekatere vsebine mogoce premestili ze v drugi letnik). Poleg tega se ure teh predmetov prekrivajo s predavanji strokovnih vsebin, ki jih student pravzaprav studira, kar je precej standarden problem na Filozofski fakulteti. Kvota ur pedagoskih predmetov (pisem za splosne, ne za specialne didaktike) je vsekakor dovolj obsezna, ce bi bile le vsebine dobro izbrane in se ne bi podvajale. Tako se prav hitro zgodi, da student vsaj trikrat poslusa dolocene vsebine (taksonomske stopnje, Bloom, cilji ...), in jih mora, ker je udelezba obvezna, o -- po mojem mnenju -- tudi kljucnih znanjih v pedagoskem procesu pa komaj slisi, ce sploh (legastenija, pravilniki, delo s slabovidnimi, slabo slisecimi ucenci in podobnimi temami, na katere naletis takoj, ko prestopis prag sole). Ce povzamem na kratko -- po mojem mnenju ni potrebno spreminjati stevila ur, saj tako se ni zagotovljena boljsa kvaliteta, potrebno pa bo najbrz drugace razporediti ure in snov. Lep pozdrav, Katarina Rozman From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 12 19:55:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 12 Apr 2005 19:55:18 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Message-ID: <003d01c53f88$cb148930$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Andreja" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 12. april 2005 19:51 Subject: Re: [SlovLit] Filozofska fakulteta danes in nikoli vee Pozdravljeni, ob branju vase elektronske poste v zvezi s predlogom zelo obseznega pedagoskega paketa predmetov so me zasrbeli prsti, zato bi rada napisala nekaj misli s stalisca absolventke pedagoske smeri slovenistike (in nepedagoske zgodovine) na FF, ceprav to ne bo odgovor na vase vprasanje. Rada bi poudarila predvsem to (citiram vase sporocilo): naj postane kvalitetnejša, manj teoretična in bolj uporabna, manj splošna in bolj vezana na konkretne študijske smeri. Problem je v KVALITETI, UPORABNOSTI znanja in ne v obsegu! Moje mnenje je, da bi se dalo tudi v okviru ur, ki so ta trenutek predvidene za dolocen (splosen ali specialen) pedagoski predmet, veliko, veliko bolje izkoristiti, zastaviti drugace, ponuditi uporabne vsebine. Ni vse samo crno, tu in tam je bila tudi kaksna svetlejsa izjema, vendar pa moram priznati, da kljub 4 splosnim in 2 specialnima pedagoskima predmetoma vsem vajam in (sicer zelo skromni) obvezni praksi navkljub res nisem usposobljena za poklic, za katerega naj bi bila. Dalo bi se povedati se marsikaj predvsem na bolj konkretni ravni, a naj bo zaenkrat dovolj. Lep pozdrav, Andreja From spela.vintar na guest.arnes.si Wed Apr 13 14:01:44 2005 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Wed, 13 Apr 2005 14:01:44 +0200 Subject: [SlovLit] Aprilska JOTA - 19.4.2005 ob 18.00 Message-ID: <425D0A28.9020102@guest.arnes.si> Ponovno vas vabimo na JezikOvnoTehnološki Abonma, v okviru katerega nas bo obiskal mag. Jernej Vičič (Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem) s predavanjem Uvod v strojno prevajanje in statistično strojno prevajanje. Predavanje bo v torek, 19. aprila 2005, ob 18.00 na Centru za slovenščino, stavba Univerze, Kongresni trg 12, drugo nadstropje. Povzetek predavanja in program JOTE najdete na http://www2.arnes.si/~svinta/jota.html. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 13 20:55:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Apr 2005 20:55:09 +0200 Subject: [SlovLit] Štipendije Message-ID: <011b01c5405a$523422f0$6400a8c0@P4> Od: Žbogar Alenka [Alenka.Zbogar na ff.uni-lj.si] Poslano: 13. april 2005 10:33 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: Za Slovlit Obveščam vas, da je na voljo nekaj štipendij za študijsko leto 2005/06 za podiplomske/postdoktorske študije v Grčiji. Zainteresirane vabim, naj se oglasijo na alenka.zbogar na guest.arnes.si. Rok za oddajo prijav je 15. 5. 2005. Z lepimi pozdravi, Alenka Žbogar, koordinatorica za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 11:18:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 11:18:23 +0200 Subject: [SlovLit] Št=2E_vs=2E_Šent Message-ID: <005f01c540d2$e9e86ac0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. april 2005 9:13 Predragi slovenisti, kaj pravite na "boj" nekaterih koroških rojakov pod vodstvom prof. v p. Janka Messnerja proti pisavi (v našem novem seznamu dvojezičnih krajevnih imen na Koroškem) "Št. Jakob" namesto Šentjakob". Mi se sklicujemo na stoletno tradicijo, "nasprotniki" pa na Toporišičev Slovenski pravopis. S Toporošičem imamo Rožani in Podjunčani težave v tem, da nas imenuje kljub protestom "Rožance" in "Podjunce", kar tudi Messner in Co nočejo biti. Zaskrbljeni Franc Kattnig, Mohorjeva založba, Celovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 13:32:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 14 Apr 2005 13:32:36 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Ct. vs. Cent Message-ID: <009301c540e5$a99bdde0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 14. april 2005 12:40 Subject: Re: [SlovLit] Ct. vs. Cent Pisava Št. Ilj, Št. Jur, Št. Job itd namesto Šentilj, Šentjur, Šentjob je sicer v skladu s prejšnjo dolgoletno tradicijo, predvsem pa je v sozvočju z nemškimi oblikami (St. Egyden, St. Georgen, St. Job), ni pa v skladu s poimenovalno tradicijo v matični Sloveniji že desetletja dolgo in ne le od Toporišičevega Pravopisa 2001. Poleg tega je slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem vzorno obdelal dr. Pavel Zdovc v svoji monografiji, izdani 1993 na Dunaju, kjer dosledno uveljavlja oblike Šentilj, Šentjur in jih s tem usklajuje s tistimi na ozemlju matične države Slovenije. Osebno podpiram izpisane oblike, ki so bolj v duhu slovenskega jezika. Kar zadeva t.i. stanovniška imena (imena za prebivalce), je v SP 2001 sicer veliko nepremišljenih tvorjenk, vendar v primeru Roža SP 2001 sledi SP 1962 (Rožanci, prim. tudi priimek Rožanec), v primeru Podjune pa tudi SP 2001 zagovarja trendovske Podjunčane v nasprotju s starejšo obliko Podjunci, ki jo najdemo v SP 1962. Priponska obrazila za prebivalce so v zadnjih 150 letih doživela spremembe: v Prešernovem času so bili še Ljubljanci, zdaj so že dolgo Ljubljančani, medtem ko stari Blejci ne želijo biti Blejčani in trdijo, da so Blejčani kvečjemu novi priseljenci. Če je danes v Rožu prevladujoča oblika Rožan, ni razloga, da je ne bi sprejeli tudi v normo, če le za to obstaja neko minimalno soglasje med slovensko govorečimi in pišočimi na Koroškem. Mag. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 14:45:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 14:45:34 +0200 Subject: [SlovLit] Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota Message-ID: <00d501c540ef$db423d80$6400a8c0@P4> From: "Slovanska knjižnica" Sent: 14. april 2005 12:54 Subject: Branje Don Kihota 20.-22. april 2005, Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, Ljubljana, od srede ob 20.00 do petka 23.00. Letos mineva 400 let od prve izdaje Cervantesovega Veleumnega plemiča Don Kihota iz Manče. [...] Nepretrgano branje celotnega besedila, petdeseturni literarni maraton z več kot dvesto nastopajočimi pesniki, pisatelji, prevajalci, igralci, umetniki, profesorji študenti in dijaki, ki bodo besedilo brali v slovenščini in španščini, je prvo javno branje Don Kihota zunaj špansko govorečih držav in v slovanskem svetu sploh. --- Knjižničarji Slovanske knjižnice From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 14 14:48:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Apr 2005 14:48:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re=3A_Št=2E_vs=2E_Šent Message-ID: <00e801c540f0$37118170$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. april 2005 14:47 Subject: Re: [SlovLit] Št. vs. Šent Spoštovani kolega Torkar, Pridužujem se Vašim pogledom na ta vprašanja. Sklicevanje na "veljavni" pravopis je sicer razumljivo, a kljub dolgemu nastajanju - kolikor se spominjam - cele vrste problemov ni bilo mogoče diskusijsko pretresti. Upoštevati je tudi treba, da pravopis ni ZAKON - in da dogovorjena določila ne morejo biti večna, posebej če ne temeljijo pri vsakem problemu bodisi na trdni (?) jezikoslovni podlagi ali na natančnejšem pretresu okoliščin, ki govorijo za posamezno rešitev. Pravopisnega raziskovanja ne bi smeli z izdajo pravopisa pretrgati, ampak bi moralo biti delo za pravopis konstantna naloga: pretresati je treba rabo, veljavnost in dognanost pravil - in sproti reševati nova vprašanja. Mislim, da je prav, da ste opozorili na razliko med slovensko in nemško rabo krajevnega imena. Glede imena Rožanci pa tole: pripona -čan je splošna dogovorna pripona za prebivalca, je v veliki večini knjižnih zapisov: drugače je z Blejci, Čedajci itd. - in tudi za to bi se bilo treba dogovoriti, pri tem pa upoštevati študije, kakor je tista Pavleta Zdovca, ki jo omenjate. Stalno pravopisno raziskovanje bi moralo imeti tudi zbirko podobnih študij, rešitev, problemov in diskusij. Pa lep pozdrav! Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 09:19:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 15 Apr 2005 09:19:05 +0200 Subject: [SlovLit] Zakonodajna besedila Message-ID: <003001c5418b$680ded90$0d4602c1@ff.unilj.si> From: Jozica Skofic [mailto:Guzej na zrc-sazu.si] Sent: Friday, April 15, 2005 9:09 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabi na predavanje dr. Lidije Tanturovske (roj. 9. maja 1964 v Skopju), znastvene sodelavke na Inštitutu za makedonski jezik Krste Misirkov v Skopju, ki raziskuje sodobni makedonski jezik, sintakso in stilistiko ter se ukvarja s stilom zakonodajnih besedil. V predavanju Zakonodavno-pravniot potstil niz primerite vo makedonskiot jazik bo govorila tako o stilu zakonodajnih besedil v makedonščini kot tudi predstavila delo skopskega inštituta za makedonski jezik in možnosti za povezovanje s slovenskimi inštitucijami. Predavanje bo v petek, 22. aprila 2005, ob 10. uri v dvorani Geografskega inštituta A. Melika ZRC SAZU na Gosposki ulici (zraven trgovine Kod in kam) v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 10:43:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 15 Apr 2005 10:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Message-ID: <000301c54197$21257fe0$0d4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Jolka Milic [mailto:jolka.milic na siol.net] Sent: Friday, April 15, 2005 9:43 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Spoštovani gospod Janez Dular, ste prebrali jezikovni stolpec, pardon, kolumno Julijane Bavčar "Haider bi bil vesel" (Delo - KL, 13.4.2005), kjer teče beseda o samo nemško ali italijansko napisanih krajih v Avstriji in Italiji, ki jih običajno pišemo tudi po slovensko in bi jih tudi obvezno morali, ker gre povečinoma za dvojezične kraje? In sicer v avtokarti, ki smo jo izdali pri nas? Pri Italijanih in najbrž tudi Avstrijcih je to že utrjen običaj in Italijani navadno pišejo samo italijansko tja do nekdanje rapalske meje in še dlje, pa naši diplomati in zunanje ministrstvo, kar nonstop s srcem v hlačah, nikoli ne protestirajo, pravzaprav ne zinejo niti mu, ker je zanje očitno vse o.k. Iz silne prizadetosti, da ne bi skalili idilično lepih odnosov z našimi sosedi, kot radi poudarjajo. Kaj pa zdaj, gospod Dular, ko gre za naš zavod? Bodo (in boste posledično tudi Vi) spet molčali in prostodušno pustili, da veselo prodajajo naprej - sold je sold - sporno avtokarto? Ali jo boste - smem upati, ali gre za nezaslišano predrznost? - merodajniki in pristojniki prepovedali in zahtevali od nemarnega založnika, da jo nemudoma potegne iz prometa, kaznovali pa morebitne kršitelje, tiste, ki jo bodo naprej nezakonito razpečavali, recimo, kot pisateljico Bredo Smolnikar (vzemimo, drugim v zgled, književnico za precedens) s kakšno mastno globo in vsakodnevnimi penali? Rada bi seveda odgovor in z mano nešteto Primorcev. Zanj se Vam zahvaljujem vnaprej v svojem in njihovem imenu. jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 17:18:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Apr 2005 17:18:08 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Message-ID: <002a01c541ce$5602f530$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. Miran Hladnik" Sent: 15. april 2005 15:06 Subject: Odgovor J. Milič (Haider bi bil vesel) Spoštovana gospa Jolka Milič se je ob branju prispevka Julijane Bavčar (Delo 13. 4. 2005) upravičeno razjezila, ni pa upravičeno njeno namigovanje, da bomo ob zamolčevanju slovenskih krajevnih imen na zemljevidih Geodetskega zavoda "spet molčali in prostodušno pustili, da veselo prodajajo naprej - sold je sold - sporno avtokarto". Rad bi vedel, na podlagi katere dosedanje izkušnje z menoj in s prizadevanjem Sektorja za slovenski jezik si je privoščila tako krivično domnevo. Prispevek J. Bavčar sem seveda prebral in sem bil nad njim navdušen, izšel je namreč en dan po sestanku, ki ga je na mojo večkratno pobudo sklicala Geodetska uprava Republike Slovenije in na katerem smo obravnavali ista vprašanja in iste zemljevide kakor kolegica Bavčarjeva. In zavzeli tako rekoč enaka stališča, zraven pa poudarili, da zadeva nima samo kulturnopolitične razsežnosti, temveč je tudi pravno hudo sporna. Rabo zemljepisnih imen na zemljevidih ureja nekaj mednarodnih dogovorov (OZN!) in že na tej podlagi bi Geodetski zavod na svojih zemljevidih lahko uveljavljal dvojezičnost. Poleg tega so za državne ustanove, ki izdajajo zemljevide (npr. Geodetska uprava RS), zavezujoče še določbe 4. člena Zakona o državni upravi (slovenščina kot uradni jezik) in prvega odstavka 5. člena Zakona o javni rabi slovenščine, za druge slovenske izdajatelje zemljevidov (založbe in druga podjetja, Geodetski zavod, AMZS idr. osebe zasebnega prava) pa tretji odstavek 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine. Zakon o javni rabi slovenščine govori tudi o nadzoru in sankcijah za kršilce določb, vendar Sektor za slovenski jezik nima teh pristojnosti, zato smo na pojav opozorili inšpekcijsko službo in pričakovati je njeno ukrepanje. Na omenjenem sestanku pa smo se tudi dogovorili, da bo Geodetska uprava RS na svojih spletnih straneh objavila ustrezno opozorilo za vse izdajatelje zemljevidov. Dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik (MK) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 15 17:25:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 15 Apr 2005 17:25:22 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mi smo RO*ANI - pozdrav iz Ro*a Message-ID: <004701c541cf$5859e810$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Herta Lausegger" To: Sent: 15. april 2005 15:32 Subject: Mi smo RO*ANI - pozdrav iz Ro*a Spostovani, pri nas na ju*nem Koro*kem v Avstriji *ivimo RO*ANI in ne Ro*anci. Nih*e pri nas v *ivem govoru ne bi uporabljal razli*ice Ro*anci. Lep pozdrav Herta Maurer-Lausegger iz Ro*a From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 18 20:35:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Apr 2005 20:35:19 +0200 Subject: [SlovLit] Da_ne_bo_preveč_pošte_tri_v_enem Message-ID: <003701c54445$617077c0$6400a8c0@P4> 1. O bolonjskih spremembah ni več treba razpravljati 2. Dragi Slovenci onkraj Karavank 3. Spoštovani gospod Dular ========= 1. O bolonjskih spremembah ni več treba razpravljati ... ... je naslov članka v današnjem Delu (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&id=d3d45a3388885367e507688e053aa 8b404&t=html&p=14), ki poroča o novih bolonjskih presenečenjih: a) poslanstvo sodobnih univerz je tudi opravljanje storitev za potrebe okolja, b) udeležba študentov pri šolnini je neizogibna, c) večina univerz se odloča za sistem 3+2, zdaj pa točka, zaradi katere povzemam članek: č) univerze, ki bodo poudarjale svoje izobraževalno poslanstvo (ne pa raziskovalnega), bodo razvrščene v "drugo ligo". Kaj to pomeni za FF, ki se je odločila za intenzivno pedagogizacijo? --- miran ========= 2. Dragi Slovenci onkraj Karavank From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: 18. april 2005 17:07 Subject: Re: [SlovLit] FW: Heider bi bil vesel slovenske avtokarte Dragi Slovenci onkraj Karavank, to pa je res nezaslišano, da pri Vas v t.i. "matici" izdajate avtokarte brez slovenskih krajevnih imen, za katere se na senčni strani Karavank tepe kar celotna narodna skupnost! Pa še nov seznam teh krajev je izšel z zemljevidom, ki smo ga pustili izdelati na Dunaju! Obeh bi se založnik avtokarte v Ljubljani lahko poslužil. So pa tudi pri Vas izjeme: n.pr. Enciklopedija Slovenije, ki je vzorno natiskala tudi slovenska k nemškim krajevnim imenom tukaj na avstrijskem Koroškem. Franc Kattnig Mohorjeva založba v Celovcu ========= 3. Spoštovani gospod Dular From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 16. april 2005 17:44 Subject: Re: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Spoštovani gospod Janez Dular, zahvalim se za nagli odgovor in za vsa dodatna pojasnila, obenem se oproščam za prenagljeno namigovanje oz. slutnje, da boste (mišljeni ste Vi kot vodja in Sektor za slovenski jezik, ki mu načelujete) spet molčali itd. Novica, da je bil nič manj kot dan - en sam dan, če prav razumem - pred izidom prispevka Julijane Bavčarjeve v KL sklican sestanek Geodetske uprave Republike Slovenije, na katerem ste obravnavali ista vprašanja in iste sporne zemljevide kakor kolegica Bavčarjeva, mi je vzela naravnost sapo. Kar presenetljiva koincidenca. Gre nemara za telepatijo ali za kakšen drug skoraj mističen poseg, ki pa ni nič manj razveseljiv? Le nekaj me vseeno... intrigira, kot je moderno rekati dandanes, in sicer: Zakaj šele en dan poprej, gospod Dular... in ne - recimo - kakšno leto prej, da ne bi bilo treba prizadevni Julijani Bavčar v KL niti stegovati jezička, saj Geodetski zavod Slovenije kar na debelo greši že od leta 1998, piši in beri sedem dobrih let krši uzakonjena pravila, saj se vsem v brk nanje požvižga! - in prostodušno štanca - sold je sold - svoje avtokarte, ki si ne zaslužijo drugega, kot da grejo nemudoma v Vevče. Pa bodo šle, gospod Dular? This is a question!. Ali se bodo rajši obirale - kot Sektor za slovenski jezik pod Vašo taktirko in pod egido koga drugega, Vašega predhodnika, ki se je zmigalo šele včeraj ali predvčerajšnjim, kot ste napisali - in se za navrh sklicevale (avtokarte seveda) na vložena sredstva, češ pustite, da se prej obrnemo v denar, poboljšale se bomo v naslednji rundi, za prmejduš!. In sva spet pri namigovanju in precej mračnih slutnjah. Minili zlati časi, žal, ko sem rada nasedala na lepe besede z vrha. No, vseeno rajši pozno kot nikoli. Z upanjem, da bo inšpekcijska služba ukrepala malo hitreje od Vašega hiti počasi, najrajši po polžje Sektorja za slovenski jezik (MK), Vas prav lepo pozdravljam jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 07:50:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 07:50:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Celovška_jezikoslovna_literarnoved na_in_kulturološka_poletna_šola Message-ID: <000001c544a3$b2596c10$194602c1@ff.unilj.si> From: "Ursula Doleschal" Subject: Bitte um Bekanntmachung Date: 18. april 2005 23:54 Inštitut za slavistiko Univerze Alpe-Adrija v Celovcu vabi študente v slavistično poletno šolo (4.--17. 9. 2005). Osrednje teme bodo: alpsko-jadranski prostor kot presečišče kultur, večjezičnost in jezikovni stik, medij film v slovanskem govornem prostoru. Več o tem in prijavnico dobite na http://slawistik.uni-klu.ac.at/ pod naslovom Aktuelles. --- Po Ursuli Doleschal povzel M. Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 11:16:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:16:32 +0200 Subject: = FW:_=5BSlovLit=5D_Da_ne_bo_preveč_po=B1te_tri_v_enem Message-ID: <001901c544c0$7a87fff0$194602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 19, 2005 10:41 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Spoštovani kolegi! Bom pa še jaz napisala dva odgovora v enem. 1. Bolonjska reforma študija. Mislim, da se je treba resno vprašati, kakšni so njeni cilji. Veljavni zakon o univerzi še zmeraj izhaja iz dvojnosti univerzitetnega študija, ki naj bi izhajalo iz raziskovalnega dela in spoznavanja, in bi bilo tako posredovano študentom ne le kot znanje, ampak tudi kot osnova za kritično vseživljenjsko sprejemanje in dograjevanje pogledov na izbrano predmetnost tudi po končanem študiju itd. Če se je filozofska fakulteta opredelila za pedagoški vidik - bo FF poslej samo posrednik znanja. Na vrsti strok je matična v svetu, to pomeni, da je tako raziskavno področje kakor obseg raziskav zaradi nacionalnih ciljev (o tem se zdaj na različnih koncih veliko piše) večji kot kjer koli drugje, sem spadajo vse tako imenovane "nacionalne stroke", in če bo samo prevajala neko tuje znanje - kdo bo potem raziskoval, s kakšnim ciljem, v Ameriki? Slabost reform je očitno v tem, da si nosilci ne vzamejo dovolj časa prav za to premišljevanje, ki bi moralo zajeti seveda veliko širše in globlje vso s tem povezano problematiko. Pristajati v imenu bogve česa v reformiranje, ki ga bo vrgla naslednja "ideja" od zunaj, je preprosto nevarno in izguba časa. Tu ostaja ideja o "življenjskosti" študija, o kateri je bilo govora, o izbiri "življenjske" problematike. Mislim, da to ne pomeni iskanja nekakšne pedagoške recepture, ampak kvečjemu opustitev spon predsodkov o "znanosti", o "znanstvenem", ki so "akademsko" sfero marsikaj "reševale" pred zaresnimi problemi. A o tem morda kdaj drugič. 2. Glede krajevnih imen z dvojezičnimi imeni. Sprašujem: kje se je zataknilo. Pred leti smo izdali dve dvojezični karti, eno za Koroško je pripravil prof. Vladimir Klemenčič, drugo za slovenska poimenovanja zamejcev v Italiji je izdal pokojni prof. Medved z Oddelka za geografijo. Tedaj so izhajale tudi karte, ki smo jih člani AMD dobivali za članarino, prodajali pa so jih tudi na črpalkah in drugje - in te so imele dvojezična krajevna imena tam, kjer je zemljevid pokukal čez državno mejo. Ni bilo veliko, bilo pa je. Kje se je zdaj zataknilo? Sama mislim, da spet pri nevednosti ustanov. Sama sem bila pred leti nekaj časa članica komisije Geodetske uprave, zdaj so verjetno drugi: slovenska imena zunaj našega državnega prostora bi morala ne samo zadeva Geodetske uprave, ampak zaradi naših interesov skrb tako vladnega urada za Slovence po svetu (zunanje ministrstvo) kakor geografov skupaj z geodetsko upravo, jezikovnih inštitutov (zbirka in pravopis) kakor šolskih ustanov. Vsi ti bi morali (tudi koordinirano) poskrbeti za stalno informacijo medijem, predvsem pa tudi tu - za naš skupni nacionalni interes in ga vzdrževati iz roda v rod. --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 11:27:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:27:40 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_=5BSDJT-L=5D_Predavanje_s_podro čja_biometričnih_raziskav Message-ID: <002101c544c2$0845e630$194602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Jerneja Zganec Gros Sent: Tuesday, April 19, 2005 9:17 AM To: Sdjt-L na Ijs. Si Subject: [SDJT-L] Predavanje s področja biometričnih raziskav Pozdravljeni! želela bi vas obvestiti o nadvse zanimivem predavanju s področja biometričnih varnostnih raziskav, ki trenutno v okviru akcij boja proti terorizmu predstavlja enega izmed prednostnih raziskovalnih področij po svetu, vključuje pa tudi razpoznavanje govorcev na podlagi govora. [...] lep pozdrav, Jerneja ------------------------------ Spoštovani! Laboratorij za umetno zaznavanje Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Vas skupaj z raziskovalnim podjetjem Alpineon d.o.o. vljudno vabi na predavanje z aktualnega področja biometričnih varnostnih raziskav, s pričetkom v četrtek, 21. aprila, ob 18. uri v diplomski sobi Fakultete za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana. Predavatelj: Prof.dr. Anil, Jain, Michigan State University, ZDA Nalov predavanja: "Biometrično prepoznavanje oseb: Kako naj vem, kdo sem?" V predavanju bo vodilni svetovni strokovnjak s področja biometričnih varnostnih raziskav podal pregled najnovejšega stanja tehnike na področju razvoja biometričnih aplikacij ter nakazal izzive pri nadaljnjem razvoju tovrstnih aplikacij. Posebno pozornost bo v predavanju posvetil postopkom združevanja raznovrstnih biometričnih podatkov, ki se uporabljajo pri načrtovanju večmodalnih biometričnih sistemov. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 19 11:56:32 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:56:32 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 50/1 (jan.--feb. 2005) Message-ID: <4264F1F0.21530.AD502@localhost> Sredi aprila 2005 je izšla prva letošnja številka revije _Jezik in slovstvo_ (50/1, jan.--feb. 2005). V uvodniku, ki začenja prvo številko jubilejnega petdesetega letnika revije, MARKO STABEJ razmišlja o stvareh, ki so se v zasnovi revije spremenile v obdobju petdesetih let, ter o vsebinah, ki so kljub starosti še vedno aktualne in vredne svoje pozornosti. Tokratna številka revije ima 130 strani ter vsebuje sedem razprav in dve oceni. Avtorji razprav pišejo o literarni obravnavi prve svetovne vojne, sodobni slovenski prozi, pojavu nesporazumov v komunikaciji, funkcionalni pismenosti, slovenski leksikografiji in jezikovnih tehnologijah pri študiju. IRENA NOVAK POPOV raziskuje pojavljanje prve svetovne vojne v slovenski literaturi in manj znanih dnevnikih in spominskih zapisih. Prispevek BLANKE BOŠNJAK se osredotoča na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi. GABRIELA ZVER obravnava simbole, ki v Hiengovi prozi zaznamujejo tematiko ljubezni; z analizo teh simbolov poskuša dokazati, da Hiengovi liki ne najdejo ljubezni, najdejo le željo po njej in veliko sovraštva. DARINKA VERDONIK raziskuje jezikovnopragmatični vidik nesporazumov v komunikaciji, zanimajo pa jo tudi vzroki za tovrstne nesporazume. IRENA KRAPŠ VODOPIVEC se osredotoča na poskus kvantitativnega merjenja funkcionalne pismenosti, opravljenega z anketo; s konkretnimi primeri predstavlja prednosti in pomanjkljivosti obravnavane metode merjenja. NANIKA HOLZ se loteva leksikografske analize _Velikega slovarja tujk_ iz leta 2002, s čimer želi dokazati, da koncept takega slovarja tujk dandanes ni več aktualen. DARJA FIŠER analizira jezikoslovne študijske programe in raziskuje delež, ki ga le-ti namenjajo jezikovnim tehnologijam, čemur sledi pregled razmer na trgu delovne sile z ozirom na povpraševanje po poznavanju prevajalskih in podobnih aplikacij. V rubriki Ocene in poročila TADEJA ROZMAN piše o _Stilistiki dramskog diskursa_ Marine Katnić - Bakaršić, HOTIMIR TIVADAR pa kritično ocenjuje _Slovensko zborno izreko_, pravorečni priročnik Cvetke Šeruge Prek in Emice Antončič. Revijo sklepajo opisi nekaterih knjižnih novitet. Elektronski JiS domuje na http://www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik _Jezika in slovstva_ matjaz.zaplotnik na siol.net From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 19 11:58:37 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 19 Apr 2005 11:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] dva literarna vecera ta teden Message-ID: <4264F26D.26368.CBA8B@localhost> Sreda, 20. april, ob 20.00: Študentski literarni večer v ŠKD Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na študentskem literarnem večeru bo pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič predstavila svojo novo knjigo -- zbirko kolumn _S krempljem podčrtano_. Pogovor z avtorico bo vodila Lidija Dimkovska (lidija.dimkovska na siol.net). http://www.sou-lj.si Četrtek, 21. 4., ob 21.00: Večer poezije in glasbe ob izidu nove pesniške knjige Aleša Štegra _Knjiga reči_. Knjigarna Tranströmer, Klub Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana. http://www.studentskazalozba.si _____ posredoval Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 15:37:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 19 Apr 2005 15:37:29 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Message-ID: <001a01c544e4$eff3ed20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik" Sent: 19. april 2005 13:28 Subject: Re: [SlovLit] Da ne bo preveč pošte, tri v enem Slovenska krajevna imena izven državnih meja RSlovenije Vidim, da je tudi med slovenisti naraslo zanimanja za slovenska krajevna imena izven Slovenije, kar nas na tem senčnem področju Karavank navdaja z veseljem! Kot znak veselja bomo radi poslali 50 (petdesetim!) bralkam/bralcem slovlita brezplačen zemljevid Koroške, ki upošteva tudi slovenska krajevna imena in smo ga izdali pred mesecem dni... Lepe pozdrave! Naročila prejemam - rad! franc.kattnig na mohorjeva.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 19 21:22:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Apr 2005 21:22:09 +0200 Subject: [SlovLit] Re: Haider bi bil vesel Message-ID: <00db01c54515$15f5fec0$6400a8c0@P4> From: To: "Dr. Miran Hladnik" ; Sent: 19. april 2005 19:03 Subject: Haider bi bil vesel 2 [...] Spoštovana gospa Jolka Milič res ne more iz svoje kože. Takoj potem ko se mi zahvali za pojasnila in se opraviči za svoje prenagljeno namigovanje (češ da bom v zvezi z neupoštevanjem slovenskih krajevnih imen na zemljevidih "spet molčal"), začne znova namigovati, tokrat o "presenetljivi koincidenci" med datumom sestanka na Geodetski upravi in datumom izida prispevka J. Bavčar v Književnih listih. Pri tem prezre podatek iz mojega prejšnjega pojasnila, da je Geodetska uprava sklicala omenjeni sestanek "na mojo večkratno pobudo". Prvi dopis s to tematiko sem na Geodetsko upravo poslal 23. 12. 2004, tj. skoraj štiri mesece pred izidom prispevka J. Bavčar. Zakaj pa ne še prej, bi rada vedela gospa Jolka Milič, zakaj ne npr. že kar leta 1998, ko je Geodetski zavod Slovenije začel "grešiti"? To je žalostna zgodba. Leta 1998 še ni bilo niti Sektorja za slovenski jezik niti Zakona o javni rabi slovenščine. Ko je bil sektor (oziroma urad) vendarle formalno ustanovljen -- na jezo nekaterih slovitih slovenistov in slovenistk --, mu ni bil dovoljen normalen kadrovski razvoj, da bi se bilo res mogoče sproti odzivati na številne jezikovnopolitične in jezikovnokulturne probleme (a la zemljevidi Geodetskega zavoda Slovenije). In ko je bil Predlog zakona o javni rabi slovenščine vložen v zakonodajni postopek, so isti slovenisti in slovenistke poskrbeli najprej za njegovo blokado, potem pa še za njegovo vsebinsko osiromašenje in iznakaženje, predvsem za znižanje statusa in pristojnosti urada/sektorja za slovenski jezik. Ta sektor lahko zdaj "pod mojo taktirko" samo opozarja ter daje (in do onemoglosti ponavlja) pobude, mnenja, nasvete ipd., realno ukrepanje (npr. pošiljanje spornih avtokart v Vevče) pa je odvisno od pristojnih inšpekcijskih služb in njihove razlage predpisov. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 20 08:24:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Apr 2005 08:24:24 +0200 Subject: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Message-ID: <002b01c54571$9a25b2b0$1d4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 20, 2005 6:50 AM To: Hladnik Miran Subject: pa naj bo za slovlit, miran! Draga javnost in poljavnost, na Miranovo željo vam dajem na vpogled in okušanje tale srčni izliv, ki ga je omenjeni prejel v posodici osebnega e-pisma. Ob tem izražam še eno, novejše občutenje: aplavz na odprti sceni zasluži prof. dr. Breda Pogorelec za svojo zadnjo slovlitovsko debato na temeljno temo, namreč - če bomo tako zelo skrbeli za pedagogiko in ekonomiko vednosti, kdo neki bo znanje sploh "pridobival", kdo bo raziskoval?! (Sam bi k temu dodal: raziskovalo se najbrž še bo, dokler bo to država še približno plačevala, samo kakovost znanstvenih dosežkov bo padla; pa še nekaj bi dodal, ironično: to morda ne bo v nasprotju s trendi, saj se bodo učitelji na ta način uspešno prilagodili študentom in bodo tudi sami padli na nižji nivo - kar že nekaj let opažamo pri študentih, vsaj v povprečju; in še en dodatek, za tolažbo, ali je ironičen, pa ugotovite sami iz sledeče zapleteno strukturirane povedi: kolega z neke britanske univerze, ki je - saj veste, kakšno je stališče otočanov do kontinentalcev - bolonjska reforma sicer še ni zajela, zajela pa jih je globalizacija z lokalno varianto modulov, kreditov in druge "up-to-date" tehnike za trženje znanja in proizvodnjo kadrov, mi je povedal, da je v Britaniji danes postalo zaradi izbirnosti čisto mogoče, da dosežeš naziv doktorja nemške književnosti, ne da bi prebral kakšno Goethejevo delo, da ne govorimo o Wolframu von Eschenbachu ali drugih "kuriozitetah"). Torej, kar sledi, je dobesedna in zvesta - diplomatična! - izdaja mojega pisma Miranu Hladniku z dne 16. 4. 2005. Pozdrav vsem! Marko Juvan dragi miran, podpiram tvoja stališča, z njimi povsem soglašam. žal je moja podpora čisto verbalna, tudi argumentov, oprtih na študij vsakršnih gradiv in programov mi manjka, ampak argumenti itak ne prepričajo nikogar, ko se mašinerija, kakršna je bolonjska, enkrat začne vrteti. a mogoče stvar ni tako brezupna. danes sem v delu bral, da so na pravni fakulteti ubrali edino realistično (čeprav tudi oportunistično) taktiko ob vsiljevanju reform, za katere komaj kdo ve, kdo jih je sploh oblikoval, kakšne reference ima ipd. - biti pri uvajanju evrokardeljanskih domislic tako zelo počasen, da se bo razkrilo, kakšen fiasko je bolonjiranje po celi evropi, in da se bo morala začeti reforma reforme (mogoče celo vračanje v stare, tj. današnje tirnice): prihranimo si čas, živce in energijo, zavlačujmo še mi! ne se bati, ne bo se svet podrl, če ne bomo ujeli rokov. saj imamo toliko samozavesti, da vemo, koliko presežka zaenkrat še premoremo pred potencialnimi, bolj poslušnimi in prilagodljivimi konkurenti. tudi konservativnost je lahko prednost ali, povedano v žargonu pravšnjosti, tržna niša. pedagogiziranje vsega je le stranski proizvod birokratsko-tehnokratske invazije na znanost in univerzo, ki smo jo dopustili s svojim kolaboriranjem z bolonjo (uh, v kakšen leninistični žargon me je zaneslo!) - noben ne mara bolonjske reforme, vsaj jaz ne vem za nobenega, a vsi bolj ali manj po šolarsko pridno sodelujemo. ker so zgoraj tako naročili. kaj pa sami hočemo, se pač ni časa spraševati, tudi volje in idej zmanjka, če je treba ven in ven skakati po direktivah. pa še nekaj teoretičnega za konec tegale bolj ali manj bifejskega šimfanja: mati vsega zla je prenašanje principov iz enega družbenega podsistema v drugega - ekonomija se je vsilila na področje znanosti in visokega šolstva in ju prisilila, da znanje obravnavata kot tržno blago. ker pa so zakonitosti trga povsem kontingenčne, nepredvidiljive, spremenljive, to pomeni, da znanost z univerzo vred izgublja koherenco na osi diahronije, to je v procesih ustvarjanja, samoreflektiranja znanja in samostojnega načrtovanja ciljev svojih praks. to pa vodi k razpadu sistema. pedagogizacija je samo podvrsta panekonomizacije postmoderne družbe, kar pomeni: ne samo, da se bo filozofska fakulteta spremenila v pedagoško valilnico, ampak znanost kmalu ne bo več znanost, četudi se bo še imenovala tako in jo bodo birokrati kot takšno kajpada še vedno klasificirali. lp! marko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 20 15:05:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Apr 2005 15:05:06 +0200 Subject: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Message-ID: <001801c545a9$92dcf170$1d4602c1@ff.unilj.si> rom: aleksandra.belsak na guest.arnes.si [mailto:aleksandra.belsak na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 20, 2005 12:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Oglašam se v zvezi z mnenjem g. Marka Juvana in se mu pridružujem v prepričanju, da potrebujemo raziskovalne in pedagoško-raziskovalne kadre. Povsem se strinjam, da je treba ohranjati visoko raven raziskovanja, to pomeni, da je treba omogočati ustrezne pogoje raziskovalcem ter ohraniti razliko med FF ter Pedagoško fakulteto. Menim tudi, da če je nekaj predmetov namenjenih razvijanju pedagoško-andragoških sposobnosti, naj bodo kakovostno zasnovani (kot npr. izvaja svoj predmet Boža Krakar Vogel - študenti spoznajo način in smisel pedagoške obravnave književnega dela). Vse več je MVO otrok. Moje sizifovsko poučevanje v srednji strokovni in poklicni šoli me pogosto pahne v razmišljanje o smiselnosti tega početja. Današnja šola je zasnovana tako, da dijakov NE MOREŠ NIČESAR NAUČITI (o tem pišem, ker zadeva tudi vas, univerzitetni profesorji in raziskovalci): 1. pravilnik o ocenjevanju določa, da je treba pisne naloge, pri katerih je tretjina ali več izdelkov ocenjenih negativno, ponavljati (dijaki se dogovarjajo, da se pričnejo učiti šele pri drugem preverjanju) 2. za vsak tak ponesrečen test ali esej je treba napisati analizo vzrokov za neuspeh, oddati ga je treba razredniku in treba je iti poročat k ravnatelju 3. če je v razredu preveč nezadostnih ob konferencah, je treba oddati poročilo, analizo (katera poglavja, stopnje znanja itd... so problematične) 4. pogosto se moramo učitelji zagovarjati in dokazovati, da dijaki res ne znajo dovolj za pozitivno; to moramo početi pred starši na roditeljskih sestankih, seveda pa tudi ravnatelju. Če imamo dokaze, da smo utrjevali snov pred preverjanjem (pisne naloge, domače naloge, učni listi ...), je kritika našega dela usmerjena v kriterij, ki določa, koliko odstotkov je treba doseči za zadostno. Takšno dokazovanje je najbolj neprijetno pred razredom zbranih staršev, ki so prepričani, da učencem tega ni treba vedeti, ker tega ne bodo potrebovali v resničnem življenju. 5. ob koncu leta nam zaradi prevelikega osipa grozi vodstvo z igubo službe, saj je srednješolske populacije premalo in se pulimo za dijake ... Da, strinjam se, da nivo strahotno pada - posamezniki pa lahko to stanje samo nemočno opazujemo: včasih o naših ocenah odločajo ravnatelji, včasih ostali učiteljski zbor (še posebno, če se učitelj ne drži povsem črke zakona, drugi odločajo o oceni). 6. s socialnimi dvojkami in šnelkurzi pred poklicno maturo se dijaki prijavijo na končni preizkus, nato uspešno znižajo povprečno oceno vseh udeleženih in mnogi med njimi POM tudi opravijo. (Ustni del POM ni zasnovan enotno, torej je v kakovosti znanja še večje odstopanje, ocene postajajo vse bolj subjektivne). 7. In tako dijaki nadaljujejo šolanje, takrat jih dobite vi ... Dokler bo nezadostno ocenjen dijak nadaljeval šolanje v osnovni šoli in popolnoma brez znanja prišel v srednjo šolo, dokler so normativi takšni, da smo učitelji zasuti z birokracijo namesto s poučevanjem, dokler imamo v strokovnih šolah previsoke normative glede števila dijakov v razredu (da, tudi zato jih je težko učiti in kaj naučiti), dokler bo država jemala za zgled najslabše primere evropskih držav, da bi privarčevala kak fičnik, dokler se učitelji vseh stopenj ne bomo poenotili in se zavedli, da smo vsi v eni kaši in sooblikovali standarde znanj, - je vse zaman. Šele združeni lahko prepričamo državo. (Za zgled bi lahko imeli zdravnike, ki so neverjetno enotni!) (Srednješolski učitelji smo zaman sporočali svoje mnenje, da se ne strinjamo (zaradi usklajevanja z Evropsko zvezo), z opustitvijo pouka književnosti v triletnih poklicnih programih. Razlogov je mnogo, tudi narodnoohranjevalni; med banalnimi razlogi pa je prehodnost učnih programov, zaradi česar bodo taki učenci nepoučeni o književnosti, ko bodo nadaljevali šolanje v diferencialnem programu. Morda bodo celo nadaljevali šolanje s fakulteto ...) Težave, s katerimi se soočamo, so konkretne in dolgoročne. Upam, da moj prispevek ne bo razumljen kot jadikovanje utrujene učiteljice, lepo se imejte v tej pomladi --- Aleksandra Belšak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 21 10:28:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 21 Apr 2005 10:28:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Odpoved predavanja Message-ID: <004201c5464c$19494c20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jozica Skofic" To: Sent: 21. april 2005 9:26 Subject: Odpoved predavanja > Miran, zivjo! > Zal moramo odpovedati predavanje dr. Lidije Tanturovske iz Skopja, > ki smo ga (na Slovlitu pred enim tednom) napovedali za petek, 22. 4. > 2005, na ZRC SAZU. Razlog: predavateljica zaradi objektivnih > razlogov ni mogla priti v Slovenijo. Za odpoved predavanja se > Slovlitovcem iskreno opravicujemo. > > Pozdrav, > Jozica From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 21 19:32:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 21 Apr 2005 19:32:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_tečaje_iskanja_po_elektrons kih_virih_v_maju Message-ID: <001001c54698$0bbf58f0$454602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Nataša Kodrič [mailto:natasa.kodric na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, April 21, 2005 1:53 PM To: Mrežnik Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. virih v maju Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih in osnove iskanja po internetu. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v četrtek, 5. maja od 10. do 13. ure Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v sredo, 18. maja od 10. do 13. ure Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Lep pozdrav, Nataša Kodrič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 24 23:08:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 24 Apr 2005 23:08:21 +0200 Subject: [SlovLit] Vprašalnik_za_slovenistične_diplomante Message-ID: <00b301c54911$c0019cd0$6400a8c0@P4> From: "Erika Kržišnik" To: "Miran Hladnik" Sent: 23. april 2005 18:52 Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/vprasalnik.doc se nahaja vprašalnik za diplomante ljubljanske slovenistike. Z njim želimo vzpostaviti stik z vami, da bi tako dobili povratno informacijo o vaših potrebah na delovnem mestu in ugotovili, kako ocenjujete študij po večletni praksi. Zbrati nameravamo podatke o kompetencah, ki jih potrebujete v poklicu, ki ga opravljate. Vaši odgovori so za nadaljnji razvoj izobraževanja in družbe ter prenovo naših programov zelo dragoceni, saj bodo pripomogli k vnašanju novih vsebin v programe in posledično k boljši izobrazbi in večji zaposljivosti. Vsem, ki se boste odzvali, se lepo zahvaljujemo. Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete na naslov mateja.cop na ff.uni-lj.si ali Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 24 23:12:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 24 Apr 2005 23:12:36 +0200 Subject: [SlovLit] 30_let_slovenščine_v_Nottinghamu Message-ID: <00d501c54912$5876b220$6400a8c0@P4> From: "Andreja Ponikvar" To: Sent: 22. april 2005 16:25 Subject: 30 let slovenscine v Nottinghamu V študijskem letu 2004/05 mineva 30 let, odkar je na prestižni britanski univerzi v Nottinghamu zacel delovati lektorat slovenšcine. V sredo, 27. aprila, bo nottinghamska univerza v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter Centrom za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala praznovanje 30-letnice delovanja lektorata. Dogodek ne bo pomenil le promocije slovenšcine in Slovenije med sedanjimi študenti in delavci nottinghamske univerze, pac pa bo prireditev namenjena širokemu krogu publike, tudi v Veliki Britaniji živecim Slovencem in njihovim potomcem, kot potencialnim bodocim študentom slovenšcine. Nottinghamske študente slovenšcine, univerzitetne profesorje in Slovence v Veliki Britaniji bodo s slovenske strani pozdravili slovenski veleposlanik v Združenem kraljestvu Iztok Mirošic, državni sekretar in direktor Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšic ter predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu mag. Janez Kramberger. Ob tej priložnosti bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podelil Oddelku za ruske in slovanske študije na univerzi v Nottinghamu priznanje za dolgoletno podporo slovenisticnemu lektoratu, skupaj s Centrom za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pa se bodo javno zahvalili prof. Petru Herrityju, najbolj zaslužnemu za razvoj slovenistike v Nottinghamu. Predsednik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik prof. dr. Marko Stabej bo imel v Nottinghamu predavanje o aktualnem položaju slovenskega jezika. Slovenski veleposlanik bo za povabljene priredil tudi krajši sprejem, na katerem bodo imeli gostje priložnost okusiti slovenski vino in potico. Kulturni program bo zakljucil koncert slovenske skupine Terrafolk, ki bo ta vecer nastopila dvakrat, in sicer na uradni prireditvi ter v študentskem pubu v univerzitetnem kampusu. Andreja Ponikvar, lektorica za slovescino na univerzi v Nottinghamu From gerhard.neweklowsky na univie.ac.at Mon Apr 25 08:45:39 2005 From: gerhard.neweklowsky na univie.ac.at (gerhard.neweklowsky na univie.ac.at) Date: Mon, 25 Apr 2005 08:45:39 +0200 Subject: [SlovLit] gostujoca profesura Message-ID: <200504250645.j3P6jd0w137910@imap.univie.ac.at> Spoštovane kolege! Prosim razširiti naslednje besedilo razpisa gostujo?e profesure slovenš?ine na dunajski slavistiki. Bolj detaljne informacije lahko najdete pod naslovom: www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt. Tam pogledati pod "ProfessorInnen" in "Philologisch-kulturwissenschaftliche Fakultaet". Tam so tudi splošna navodila za konkurse. Znanje nemš?ine je obvezno. Prisr?en pozdrav, prof. dr. Gerhard Neweklowsky, predstojnik Instituta za slavistiko Institut für Slawistik Spitalgasse 2-4, Hof 3 A-1090 Wien Ausschreibung eines/r Universitätsprofessors/in im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik Im Arbeitsbereich des Instituts für Slawistik, der Organisationseinheit Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien ist die Stelle eines/r Universitätsprofessors/in für Slowenisch (privatrechtliches Dienstverhältnis, Vollbeschäftigung, im Sinne einer „Gastprofessur“ befristet auf 9 Monate) voraussichtlich mit 1. Oktober 2005 bis 30. Juni 2006 zu besetzen. Anstellungserfordernisse sind eine der Verwendung entsprechende abgeschlossene inländische oder gleichwertige ausländische Hochschulbildung, hervorragende wissenschaftliche Qualifikation in Forschung und Lehre, pädagogische und didaktische Eignung, Qualifikation zur Führungskraft sowie facheinschlägige internationale Erfahrung, nach Möglichkeit facheinschlägige außeruniversitäre Praxis. Erwartet wird die Abhaltung von Vorlesungen und Seminaren im Ausmaß von acht Semesterstunden über Slowenische Sprache, Literatur und Kultur. Bewerbungen sind unter Beischluss eines Lebenslaufes, einer Publikationsliste, eines Überblicks über die Lehrveranstaltungs- und Vortragstätigkeit bis 20. Mai 2005 (Datum des Poststempels) an das Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien, zu richten. Die Universität Wien strebt eine Erhöhung des Frauenanteils insbesondere in Leitungsfunktionen und beim wissenschaftlichen Personal an und fordert deshalb qualifizierte Frauen ausdrücklich zur Bewerbung auf. Frauen werden bei gleicher Qualifikation vorrangig aufgenommen. Kennzahl: 8a/23-2004/05 Die Bewerbungsfrist beginnt am 20.04.2005 und endet am 20.05.2005. Letzte Änderung: 20.04.2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 14:33:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:33:55 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Vprašalnik za slovenistične diplomante Message-ID: <005401c54993$0cb81d20$6400a8c0@P4> From: "Grosman Meta" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. april 2005 9:58 Subject: RE: [SlovLit] Vpra1alnik za slovenistiene diplomante Dragi slovenisti, 30. in 31. marca je bilo posvetovanje ZRSS z naslovom KLJUČNE KOMPETENCE, na katerem so se odločili 'kompetence' vendarle poimenovati 'zmožnosti', kot smo predlagali na predsestanku 15. marca. Predlagam, da se pridružite tej rabi. Lp meta From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 25 14:43:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije Message-ID: <426D0210.178.D25239@localhost> Slovensko društvo za primerjalno književnost, Društvo slovenskih pisateljev -- 20. mednarodni literarni festival Vilenica (2005) in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU organizirajo 3. mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom "Teoretsko- literarni hibridi: o dialogu literature in teorije". Kolokvij bo potekal 8. in 9. septembra 2005 v Lipici. (1) Uvod Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU prireja 3. Mednarodni komparativistični kolokvij, vključen v program 20. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2005). Kolokvij bo potekal v sejni sobi hotela Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek in petek, 8. in 9. septembra 2005, s pričetkom v četrtek ob 15. uri. Kolokvij letos pripravljata in vodita dr. Marko Juvan (ZRC SAZU, Ljubljana) in Jelka Kernev Štrajn (Ljubljana). Sledi predstavitev koncepta, ciljev in tem kolokvija, za njim pa še vabilo k priglasitvi referatov in najnujnejša obvestila. (2) Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije (koncept kolokvija) "Poezija in mišljenje Sta prav Največji nasprotji smrti, Ker sta njeni najzvestejši priči." (Robert Juarroz, Vertikalna poezija X, 1987, prev. Taja Kramberger) Že nekaj časa je mogoče opazovati protislovno stanje besedne umetnosti: njena produkcija še vedno strmo narašča, toda literarno pisanje se spreminja v tržno blago, umetniška imaginacija izgublja soj presežnosti, konec koncev upada še njena relevantnost na intelektualnem področju. Zdi se, da položaj literature po več kot dvesto letih njene relativne avtonomije spet postaja vprašljiv in da lepa beseda doživlja svojevrstno družbeno marginalizacijo. To stanje -- ni prvo, ki ga označujemo kot krizo -- izziva temeljite revizije pogledov o "bistvu" literature in njeni vpetosti med ostale diskurzivne prakse. Glede tega so nemara po svojih političnih in socialnih implikacijah najbolj daljnosežni prav kulturni študiji. Varuhi kanona, kakršna sta George Steiner ali Harold Bloom, so se postavili v bran svetosti literature pred profanostjo njenih kritikov. Toda varuhi kanona so se oprli na zavajajoče strategije. Ena od teh je izpostavljanje domnevne opozicije med teorijo in literaturo, češ da naj bi bilo to nasprotje ali celo sovraštvo zgodovinsko dejstvo današnje kulture. Obsodili so razmere, v katerih akademski svet daje prednost teoriji pred literarno govorico; teorija naj bi zato postajala čedalje bolj samozadostna, izgubljala naj bi svoje referencialne podlage v literarnih tekstih (podobno so nekdaj privrženci doktrine mimesis obsojali umetnost, češ da se je odtrgala od resničnosti). Toda teorija in literatura od vsega začetka potujeta na isti ladji. Teoretska in zgodovinska refleksija literature se je namreč v 18. in 19. stoletju oblikovala vzporedno z avtonomiziranjem literature kot besedne umetnosti in družbenega polja, ta proces je podpirala in spodbujala. Metajezik teorije je že na začetkih romantike stopil v dialog z govorico pesništva -- nastale so hibridne oblike pisanja, v katerih se je govorica metafor, simbolov, alegorij, imaginacije in naracije prepletala z diskurzom filozofske spekulacije, estetske argumentacije in produkcije konceptov (npr. F. Schleglovi fragmenti v časopisu _Athenäum_). Od tedaj poznamo poleg fragmenta veliko modalitet sobivanja književnosti in mišljenja o njej. Mnogi pisatelji so bili hkrati tudi teoretiki, pisci kritiških in filozofskih esejev, umetniških programov in manifestov. Teorija širi svoje polje izrekljivega s črpanjem iz virov poetičnega -- od F. Nietzscheja prek G. Batailla do R. Barthesa, J. Kristeve in J. Derridaja. Po drugi strani so se tudi literarne zvrsti (od lirske poezije do romana) v interdiskurzivnem dialogu vsaka prek svojih specifičnih kodov odzivale na ideje, teoretske koncepte, in v njih iskale navdiha. Od tod alegorije, miselna lirika, maksime in aforizmi, uzgodbena filozofija, esejizirani roman in fiktivizirani eseji, pisma in dnevniki, od tod pesmi v prozi, literarna kombinatorika, konceptualizem, programi in manifesti. Poleg tega je literatura opazovala sama sebe in se tako spreminjala v svojo lastno teorijo, ki je razvila sebi lastne tehnike in retoriko. Od tod avtoreferencialna, avtotematska literatura, metafikcija in metapoezija. (3) Cilji in tematika Naš kolokvij, posvečen tovrstnim hibridom teorije in literature, bo skušal odražati transgresivno naravo izbrane tematike tudi v obliki razpravljanja: v dialogu, ki se ga bodo udeležili tako literarni znanstveniki kakor tudi pisatelji, bo premišljeval o hibridnih formah, v katerih se srečujeta in stapljata literarni in teoretski diskurz. Vabimo k obravnavi naslednjih problemov: 1. zgodovina in žanri teoretsko-literarnih hibridov od romantike do danes; 2. prevajanje teoretsko-filozofskih koncepcij v jezike literature; 3. pesniški filozofi in filozofski pesniki; 4. jeziki literature kot vir za konotativno oblikovanje idej, artikuliranje novih epistemoloških področij; 5. vloga konceptualnosti v ustvarjanju in recepciji literature; 6. samorefleksija in avtoreferencialnost v literaturi. (4) Vabilo k priglasitvi referata Na kolokviju predvidevamo udeležbo posebej vabljenih referentov iz Slovenije in tujine, želimo pa pustiti odprta vrata tudi za nastop vseh tistih, ki bodo pravočasno oddali kvalitetno in s tematsko strukturo celote čimbolj usklajeno prijavo referata. Žal je število udeležencev zelo omejeno, okrog omizja bo sedlo okoli deset referentov. Zato bo treba med prispelimi prijavami izbirati; odločitve vodij kolokvija bodo nedvomno težke in že vnaprej se opravičujemo vsem, ki ne bodo mogli biti uvrščeni v program. Zaželene pa so diskusije, vprašanja ali posegi tistih, ki bodo prireditev obiskali. Ker je kolokvij mednaroden in uvrščen v mednarodni literarni festival, bo delovni jezik angleščina. Možni in zaželeni so seveda tudi nastopi v drugih jezikih, predvsem v slovenščini, a bodo nastopajoči morali sami poskrbeti za vzporedni prevod v angleščino (o tem več v nadaljevanju). Zaradi objektivnih okoliščin smo z vabili zelo pozni, tako da bodo roki skrajno napeti. Če bi želeli nastopiti na kolokviju z referatom, morate najpozneje do 15. maja 2005 na naslov Marka Juvana (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47-06-305, faks: 01 425-77-54) ali na njegov e-naslov (marko.juvan na guest.arnes.si) poslati: -- naslov in sinopsis referata (200 besed), -- provizorični seznam uporabljene literature, -- izbor teme z našega seznama in -- vaš naslov za dopisovanje. Do 15. junija boste obveščeni, ali ste bili uvrščeni v program. V primeru vaše uvrstitve boste morali najpozneje do 10. avgusta 2005 na isti naslov poslati razširjeni povzetek (500--1000 besed) za brošuro, ki bo na voljo vsem udeležencem kolokvija in festivala Vilenica. Posamezni referat naj ne traja več kot 20 minut. (5) Prevodi V sejni sobi bo tehnično omogočena LCD projekcija vzporednega prevoda. Če boste nastopili v slovenščini, boste morali do 25. avgusta organizatorjem predložiti disketo s prevodom referata (ali vsaj razširjenega povzetka oziroma tez), da ga bo mogoče projicirati ali natisniti in razmnožiti. Prav bi bilo, če bi slovenski udeleženci, ki bodo nastopili v angleščini, enako storili s slovenskimi izvirniki referatov ali povzetki teh. (6) Namestitev in drugo Organizatorji desetim vabljenim oziroma izbranim referentom krijejo stroške bivanja v hotelu v dneh kolokvija, vključno z zajtrkom, kosilom in večerjo. Na voljo bodo tudi brezplačni prevozi na druge kraje, kjer bo potekal festival. Potne stroške od doma do Lipice si udeleženci krijejo sami. Kotizacije ni. Udeleženci brezplačno prejmejo brošuro kolokvija in drugo gradivo festivala Vilenica 2005. Vabljeni bodo na vse prireditve v okviru festivala. (7) Posebna številka PKn o kolokviju Slovensko društvo za primerjalno književnost bo po kolokviju izdalo posebno številko _Primerjalne književnosti_ z razširjenimi prispevki. Ti ne bodo honorirani. Lepo vas pozdravljava in pričakujeva vaš odziv: prijavo na kolokvij, obisk prireditve, kakšen komentar … Marko Juvan in Jelka Kernev Štrajn, vodji simpozija From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 25 14:53:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:53:29 +0200 Subject: [SlovLit] = vabili_na_literarni_večer_in_znanstve no_predavanje Message-ID: <426D0469.16716.DB7E9C@localhost> sreda, 27. april 2005, ob 20.00 Študentski literarni večer z Andrejem E. Skubicem in Fabjanom Hafnerjem v Klubu Daktari, Krekov trg 7, Ljubljana. Na literarnem večeru se bo predstavil pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic z zbirko kratkih zgodb _Norišnica_. Skubic se ukvarja s socialnimi dialekti, ki jih je uporabil tudi v romanu _Fužinski bluz_. Prevaja sodobne škotske in irske avtorje, med njimi lucidnega Jamesa Joycea. Fabjan Hafner, prevajalec in pesnik v obeh koroških jezikih, pa bo predstavil pesniško zbirko _Brezročno govorjenje_. Njegove pesmi so polne neposredne miline, pesnikov jezik je skrbno izbran. Z obema avtorjema se bo pogovarjala Jana Putrle Srdić (jana.putrle na gmail.com). Vstop prost. Splet: http://www.sou-lj.si --------------- četrtek, 19. maj 2005, ob 11.15 Slovensko društvo za primerjalno književnost vabi na predavanje "Literature and the Arts". Predaval bo dr. Jan Johann A. Mooij z Univerze v Groningenu (Nizozemska). Predavanje bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana. V zgodovini, posebno od sredine 18. stol. do sredine 20. stol., so mnogi umetniki, kritiki in znanstveniki razpravljali o razmerjih med umetnostmi (podobnostih in razlikah, klasifikacijah in hierarhijah). Pri tem so uporabljali razne kategorije, kakor npr. prostor/čas, vidno/slušno, mimetično/nemimetično, izvedbeno/neizvedbeno. Predavanje se bo posvetilo predvsem kriteriju prostora in časa. Kot eden pomembnih problemov se je izkazal položaj literature. Ali literatura (zlasti poezija) ima sestrsko umetnost, in če jo ima, katero: slikarstvo, glasbo, kiparstvo, morda celo arhitekturo? Mnenja o tem so se razlikovala glede na okus, ideologijo in literarne načrte razpravljavcev. Predavanje bo v angleščini. Prof. dr. J. J. Mooij (1929) je študiral matematiko, fiziko in astronomijo, doktoriral iz filozofije, bil v letih 1970--76 profesor analitične filozofije na Univerzi v Groningenu, od 1976 do 1991 pa prav tam profesor primerjalne književnosti. Leta 1991 se je upokojil. Njegove glavne knjižne objave so: _La philosophie des mathématiques de Henri Poincaré_ (Pariz 1966), _A Study of Metaphor_ (Amsterdam 1976), _Tekst en Lezer_ [Tekst in bralec] (Amsterdam 1979), _Fictional Realities: The Uses of Literary Imagination_ (Amsterdam 1993), _Tijd en Geest_ [Čas in duh] (Kampen 2001), _Time and Mind: The History of a Philosophical Problem_ (Leiden, pred izidom). Splet: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/novo.htm --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 14:52:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Apr 2005 14:52:53 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vilenica 2005 - vabilo k prijavi Message-ID: <008401c54995$b3052220$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Marijan Dovic" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs3.arnes.si> Sent: 25. april 2005 14:07 Subject: Vilenica 2005 - vabilo k prijavi Spoštovani, obveščamo vas, da Slovensko društvo za primerjalno književnost s soorganizatorji sprejema prijave na 3. Mednarodni komparativistični kolokvij: Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije, Lipica, 8. in 9. september 2005. Več o tem lahko izveste na spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk ali v priponki. Marijan Dović, tajnik SDPK From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 15:45:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Apr 2005 15:45:10 +0200 Subject: [SlovLit] Rezultati tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <00c001c5499d$00f2c350$6400a8c0@P4> Cankarjevega tekmovanja na vseslovenski ravni se je 19. marca udeležilo 2058 tekmovalcev: na prvi stopnji 1379, na 2. stopnji 31, 3A stopnja - 246, 3B - 78, 4A - 222, 4B - 102. Večje število ugovorov in predpraznični čas so krivi za zamudo pri objavi rezultatov. Ker je številke in imena nazadnje vnašala v stroj nevešča roka, berite prosim razvrstitve na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds.html s previdnostjo; po prvem maju bodo še enkrat preverjeni objavljeni na obljubljenem mestu, tj. na spletnih straneh Zavoda za šolstvo (http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=20), skupaj s statističnimi povzetki. Na 1. stopnji je bilo 121 zlatih (za zlato je bilo treba zbrati najmanj 84,5 točk, za srebrno pa 71). Na drugi stopnji je bilo 6 zlatih (prag je bil 77, za srebrno pa 53 točk). Na 3A je bilo zlatih 21 (prag je bil 86,5 točk, za srebrno 73,5). Na 3B je bilo 8 zlatih (prag je bil 79 točk, za srebrno 63,5). Na 4A je bilo 14 zlatih (prag je bil 91 točk, za srebrno 82,5). Na 4B je bilo 6 zlatih (prag je bil 84 točk, za srebrno 73,5). Dve tretjini ugovorov je bilo rešeno pozitivno in pritožniki so zlasti pri ponovni presoji spisa dosegli višjo uvrstitev; sklepi za vsak posamezni ugovor so na poti. Prepozno oddanih ugovorov in tistih, ki jih ni spremljalo plačilo, ni bilo mogoče upoštevati. Izkušnje zadnjega tekmovanja narekujejo, da na junijski seji upravnega odbora SDS ponovno pretehtamo koncept CT, zlasti smiselnost testov objektivnega tipa. --- Miran Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 25 20:26:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Apr 2005 20:26:18 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika_št=2E_53 Message-ID: <003c01c549c4$47fda4f0$6400a8c0@P4> 53. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije bo v poštnih nabiralnikih ob koncu tedna, že zdaj pa je na voljo na društvenih spletnih straneh http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html v *.doc- in v *.pdf-formatu. Rubrike: Filozofska fakulteta danes in nikoli več, Ogrevanje za jesensko Lendavo, Rezultati Cankarjevega tekmovanja, Šent : Št., Avtokarte brez slovenskih krajevnih imen. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 26 15:55:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Apr 2005 15:55:03 +0200 Subject: [SlovLit] Novičke Message-ID: <003e01c54a67$8d1fb700$6400a8c0@P4> From: "Tomaz Erjavec" To: ; Sent: 26. april 2005 14:39 Subject: [SDJT-L] Zbornik "2nd Language & Technology Conference", Poznan Zdravo, sporocam, da na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/ltc05/ najdete zbornik konference 2nd Language & Technology Conference: Human Language Technologies as a Challenge for Computer Science and Linguistics (April 21-23, 2005, Poznan, Poland, http://www.ltc.amu.edu.pl/). Notri vec kot 100 clankov s precej impresivno mednarodno zasedbo! lp, Tomaz ======== Prejšnji teden je bil na obisku pri naših slavistih predsedni srbskega slavističnega društva (www.slavistickodrustvo.org.yu) Bogoljub Stanković. Srbski kolegi sicer nimajo kronike, izdajajo pa obsežne, blizu 600 strani debele zbornike. ======== Predlagajte prosim koga za kandidata za člana Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, da humanistika ne ostane čisto brez predstavnikov v tem telesu. Do konca praznikov! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 27 13:17:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 27 Apr 2005 13:17:00 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: nova knjiga Message-ID: <00b001c54b1a$a32522c0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik" Sent: 27. april 2005 10:47 Subject: nova knjiga Pri koprski založbi Libris je izšlo delo SILVA FATURJA: OČE IN SIN IN ZAGORSKI ZVONOVI. LEPOSLOVNA LEPLJENKA. Gre za zanimivo in izvirno kombinacijo biografije Dragotina Ketteja, pesnikovega očeta in kronike krajevnega življenja. Silvo Fatur, ugledni pedagoški delavec, rojen let 1935 v Zagorju, častni član Slavističnega društva Slovenije, ki je med drugim objavil tudi sedem samostojnih knjižnih del, je z monografijo o mladosti Dragotina Ketteja presegel značilnosti biografije, saj v njej rekonstruira tudi značilnosti tedanjega življenja krajev, kjer je pesnik preživel svoje otroštvo in dobršen del mladosti, o čemur malo vemo, čeprav so ta izkustva morala zaznamovati njegovo kratko življenjsko pot, polno ognjevitega ustvarjalnega poleta in razprostrtih eksistencialnih vprašanj. V našem kolektivnem spominu je zbledelo, da je Kette otroška leta in dobršen del mladosti preživel v Zagorju ter bližnjih krajih na Pivškem, kamor se je pogosto vračal, čeprav je bil po smrti obeh staršev brezdomec. Osamljen je doživljal hude življenjske preizkušnje, neuspehe v šoli, ljubezenskih iskanjih, itd., vendar je ohranil presenetljivo samozavest in optimizem, kar je pogosto obarval s hudomušnostjo. Zadnje poletje, pol leta preden se je izteklo njegovo življenje, je v teh krajih, kjer je veselo fantoval z domačini, napisal 43 od 62 sonetov, s katerimi je dosegel enega vrhov svojega ustvarjanja. Poglobljeno branje pesnikovih izpovedi in skrbno proučevanje različnih virov o razvojev krajev, je avtorju odprlo pot do svežega branja Kettejevega dela ter poglobilo naše poznavanje krajevne zgodovine sredi narodnega preporoda. V delo so vključeni obsežni povzetki različnih dokumentov, ki oživljajo predstavo tedanjih razmer. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 1 08:52:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 May 2005 08:52:39 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski_večer_2005 Message-ID: <002901c54e1a$5efcf700$6400a8c0@P4> From: "Eva Tesar Terseglav" To: Subject: slovenski vecer 2005 Date: Fri, 29 Apr 2005 19:27:24 +0200 Prisrcno vabimo na vsakoletno prireditev na institutu za slavistiko dunajske univerze, ki bo v torek, 10. maja 2005 ob 18:30 v Univerzitetnem kampusu v 9. okraju,dvorisce 3. Program: doc.Kristof Jacek Kozak, Univerza Koper, Slovenska narodna identiteta skozi kulturo Mojca Gaetz, Slovenski Dunaj, Predavnaje z diapozitivi Mia Znidaric / Steve Klink, Koncert Druzabni vecer From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 07:51:23 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 07:51:23 +0200 Subject: [SlovLit] O dramskem bralcu in gledalcu in o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <004101c54fa4$25048050$6400a8c0@P4> Mateja Pezdirc Bartol bo v četrtek 5. 5. 2005 ob 11.00 v predavalnici # 1 v pritličju FF zagovarjala disertacijo z naslovom Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Vabljeni. =========== From: "Tomaz Erjavec" To: ; Subject: [SDJT-L] Zbornik "2nd Language & Technology Conference", Poznan Date: 26. april 2005 14:39 Zdravo, sporocam, da na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/ltc05/ najdete zbornik konference 2nd Language & Technology Conference: Human Language Technologies as a Challenge for Computer Science and Linguistics, April 21-23, 2005, Poznań, Poland, http://www.ltc.amu.edu.pl/ Notri vec kot 100 clankov s precej impresivno mednarodno zasedbo! lp, Tomaz From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 19:11:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 19:11:48 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Vilne; 807. LK Message-ID: <007401c55003$31e803a0$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 3. maj 2005 15:04 Subject: Miselna ekskurzija v Slovenijo Prisrcen pozdrav! Na lektoratu slovenscine v Vilniusu smo s pomocjo Centra za slovenscino kot drugi ali tuji jezik od 22. do 24. 4. pripravili slovenski vikend z naslovom Miselna eksurzija v Slovenijo. Ta vikend je bil v prvi vrsti namenjen natancnejsemu spoznavanju vsega, kar je slovensko - slovenskim besedilom, slovenskim filmom, pesmim, kuhinji. Udelezili smo se ga vsi, ki nas povezuje slovenscina (studentje, ki obiskujejo ali so obiskovali lektorat slovenscine kot drugega slovanskega jezika, slovenisti, ki so ze zakljucili studij, prevajalec Borut Krasevec, dr. Jelena Konickaja). V prijetni druzbi in v lepem okolju Trakaja (nekaj kilometrov iz Vilniusa, kraj je nekoliko gricevnat in obkrozen z jezerci, tako da sredi "ruske" ravnice vsaj malo spominja na Slovenijo) smo torej gledali slovenske filme, spoznavali slovensko pokrajino z dokumetarci in fotografijami, poslusali in peli slovenske pesmi vseh zvrsti ter tudi plesai nanje, skuhali dva slovenska obroka (ajdovi strukjji so sicer dobili nekoliko litovsko obliko), se pogovarjali po slovensko in natancneje spoznali nekatera slovenska besedila. Dozivetje je bilo prelepo in slovenska pesem sedaj popestri vsako uro slovenscine. Vsi smo prepricani, da bomo kmalu spet pripravili podobno srecanje. Lucija Stamulak, lektorica slovenscine v Vilniusu ======== From: "lingvisticnikrozek" Sent: 3. maj 2005 18:12 Subject: LK, 9. maj Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 807. sestanek v ponedeljek, 9. maja 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Janez JUG, Fakulteta za družbene vede, Osrednja družboslovna knjižnjica Jožeta Goričarja. Tema predavanja: "Gradnja večjezičnega terminološkega slovarja s programom Multiterm iX". --- Za predsedstvo doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 3 23:49:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 May 2005 23:49:55 +0200 Subject: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Message-ID: <004501c5502a$0c8fdb10$6400a8c0@P4> From: "Dragica Breskvar" Sent: Tuesday, May 03, 2005 6:49 PM Subject: literarna kolonija Novo mesto, 27.--29. maj 2005 Pogrešate pogovore o literarnem ustvarjanju, kritične odzive na svojo literaturo, bi se radi soočili z drugimi ob različnih temah o literaturi in ustvarjanju nasploh? Če ste odgovorili pritrdilno, vas Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj s svojo Območno izpostavo Novo mesto vabi na literarno kolonijo 2005, tridnevne intenzivne delavnice, namenjene ustvarjanju novih besedil in kritičnemu pretresu poslanih besedil, literarnim branjem, srečanjem z uveljavljenimi književniki. Spoznali boste tudi dolenjsko študentsko založbo Goga, njene ustvarjalce in njeno knjigarno. Mentorja letošnje kolonije bosta: za poezijo Zoran Pevec (slovenist in ekonomist, pesnik, avtor več pesniških zbirk; zelo odmevna je najnovejša, ki je letos izšla pri založbi Apokalipsa z naslovom Moški v sobi; urednik revije Vsesledje, predsednik Literarnega društva Celje, član Društva slovenskih pisateljev.), za prozo pa Damijan Šinigoj (pisatelj, prevajalec, scenarist, publicist; avtor dveh romanov: Vojake ubijajo, mar ne, Neizstreljeni naboj, in zbirke kratkih zgodb Očkov kotiček, urednik pri Založbi Goga in časopisu Park, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev.). V spomin na pisatelja Janeza Trdino (175. obletnica njegovega rojstva, 100. obletnica njegove smrti) pripravljamo tudi pohod na Gospodično in Trdinov vrh. Kolonija bo tridnevna (od petka popoldne do nedelje popoldne), potekala bo od 27. do 29. maja 2005 v dijaškem domu v Novem mestu (Šegova 117, nasproti športne dvorane Leona Štuklja). Avtorji in avtorice morajo hkrati s prijavnico poslati še nekaj svojih del (do 5 pesmi ali do 6 strani proze ali dramski tekst). Vsa besedila bomo razmnožili, tako da jih bodo dobili vsi udeleženci. Prijave sprejemamo do 20. maja 2005 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za literarno kolonijo) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si Stroški: polni penzion v dijaškem domu stane 5.000 sit na dan, kotizacija pa je 6.000 sit. Kotizacijo plačajo avtorji s položnico, ki jo bo sklad izstavil po prijavi, prehrano in bivanje pa na recepciji dijaškega doma. Dodatne informacije dobite po tel. (01) 2410 500 (Mirjana Arko) ali 2410 516 (Dragica Breskvar) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si. Vodja literarne kolonije: Dragica Breskvar, samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost PRIJAVNICA za literarno kolonijo 2005 PODATKI O AVTORJU Ime in priimek: ............................................................................ ..................................... Leto rojstva:..........................................poklic.................... ............................................. Točen naslov: ulica, hišna št., kraj ............................................................................ ... poštna številka....................................pošta........................... ................ Telefon doma: .......................................... v službi: ........................................................ GSM: e-mail: Doslej objavil: ............................................................................ ................................... ............................................................................ ................................................................... PLAČNIK KOTIZACIJE (obkroži) sam ustanova/firma Firma/ustanova: ............................................................................ ................................... Ulica, hišna št. kraj: ............................................................................ ............................. Poštna številka: .................................pošta...................................... ................................ Telefonska številka: ........................................faks................................ .......................... Ali je plačnik zavezanec za davek na dodano vrednost DA NE Če je, napišite davčno številko plačnika: ......................... BIVANJE in PREHRANA: Dijaški dom Novo mesto: DA NE (ustrezno obkroži) Kraj in datum žig podpis From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 12:48:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 May 2005 12:48:49 +0200 Subject: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Message-ID: <003701c55096$daeabae0$454602c1@ff.unilj.si> From: gusti [mailto:budja na bredband.net] Sent: Wednesday, May 04, 2005 9:15 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Vaja dela mojstra - literarna kolonija 2005 Spostovani! Hvala ya vase povabilo in obvestilo o literarni koloniji 2005. Žal se tega tečaja spodaj podpisana ne bom mogla udeležiti, bi pa bilo zame koristno in zanimivo. Živim namreč na Švedskem in že nekaj let ustvarjam tudi na literarnem področju, predvsem v slovneščini. Leta 2002 sem pri založbi Družina v Ljubljani izdala učbenik ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002), lansko leto pa v samozaložbi knjigo SLOVENSKO-ŠVEDSKI BESEDNI VODNIK (2003/4), letos pa je pravkar izšla obsežnejša knjiga (monografija) SLOVENCI NA ŠVEDSKEM (2005). V Sloveniji se kaj dosti o vsem tem najbrž ne govori in tudi odziva ni skoraj nobenega na moje knjižne izdaje. Pogrešam torej pogovore o literarnem ustvarjanju, kritične odzive na svojo literaturo, rada bi se soočila z drugimi ob različnih temah o literaturi in ustvarjanju nasploh, vendar mi tokrat iz več vzrokov to žal, ne bo uspelo . Morda mi lahko kaj v zvezi z mojo problematiko svetujete tudi na daljavo, hvaležna bom. Lepo poydravljeni Augustina Budja Landskrona, Švedska, e-naslov kot zgoraj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 13:05:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 May 2005 13:05:36 +0200 Subject: [SlovLit] Monografija o bolonjskem procesu Message-ID: <003901c55099$33272930$454602c1@ff.unilj.si> From: "Igor Repac" To: Sent: Tuesday, May 03, 2005 2:48 PM Subject: MONOGRAFIJA O BOLONJSKEM PROCESU > Novost v zalozbi Univerze v Ljubljani, Pedagoske fakultete > > MONOGRAFIJA O BOLONJSKEM PROCESU > > Pavel Zgaga: > Bolonjski proces. Oblikovanje skupnega evropskega visokosolskega > prostora > (363 str.) > > Monografija je prvo delo, ki celovito prikazuje ozadje in nastanek > bolonjskega procesa ob koncu > devetdesetih let ter glavne korake in kljucna vprasanja v nadaljnjem > razvoju procesa, vse do > konca leta 2004, zakljucuje pa jo poglavje o treh razseznostih bolonjskega > procesa: strukturni, > socialni in zunanji. V dodatku prinasa poleg obsezne bibliografije in > seznama kratic tudi > najpomembnejse dokumente ter porocila in priporocila z vseh t. i. > ''bolonjskih seminarjev'' do > konca oktobra 2004 (vecinoma gre za prve prevode v slovenscino). > Monografija je lahko pomemben > pripomocek za vse, ki se na visokosolskih zavodih posebej ukvarjajo s > prenovo studija in > mednarodnim sodelovanjem, pa tudi za visokosolske ucitelje in sodelavce > ter studente nasploh, > za delodajalce in sindikate in druge, ki jih zanima sodobno dogajanje v > visokem solstvu. > > Knjigo (cena je 1.600 SIT) lahko narocite preko spletne strani: > http://javor.pef.uni-lj.si/~publikacije/ > ali pa jo kupite na recepciji Pedagoske fakultete na Kardeljevi pl. 16 v > Ljubljani (tel: 01 5892 200). > > > Lep pozdrav > Igor Repac From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 4 18:18:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 4 May 2005 18:18:43 +0200 Subject: [SlovLit] simpozij Slovenski dialekti v stiku 2 Message-ID: <004001c550c4$f2464230$6400a8c0@P4> From: "Jadranka Cergol" To: Sent: 4. maj 2005 13:40 Subject: simpozij Slovenski dialekti v stiku 2 Spoštovani! Pošiljam Vam program simpozija Slovenski dialekti v stiku 2 s prošnjo, da objavite obvestilo o njem v Kroniki Slavisticnega drustva! Hvala za pozornost! Lep pozdrav! Jadranka PROGRAM / PROGRAMMA PETEK / VENERDI, 6. maj / 6 maggio 2005 UP ZRS Koper, Garibaldijeva 1 UP ZRS Capodistria, via Garibaldi 1 10.30 Pozdrav gostom sestanka / Saluto agli ospiti dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem / rettore dell' Universita del Litorale dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS Koper/ direttore del UP ZRS di Capodistria dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ Koper / preside del UP FHŠ di Capodistria akad. Zinka Zorko, Univerza v Mariboru / Universita di Maribor 11.00-13.00 Predsedujoči / Presidenti: Zinka Zorko, Goran Filipi Zinka Zorko (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Štajersko-kajkavska jezikovna razmerja (Rogatec - Hum na Sotli) / I rapporti linguistici caicavo-stiriani (Rogatec - Hum na Sotli) Goran Filipi (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Izbrane slovenske izposojenke v istroromunskih govorih / Alcuni prestiti sloveni nelle parlate istrorumene Rada Cossutta (Univerza v Trstu / Universita di Trieste; UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Romansko-germanska glagolska prepletanja v kraškem in istrskem narečnem prostoru / Interferenze verbali romanzo-germaniche nell'area dialettale carsica e istriana Vesna Mikolič (UP FHŠ Koper / UP FHŠ Capodistria) Samoocena sporazumevalne zmožnosti v narečjih slovenske Istre / Autovalutazione della competenza comunicativa nei dialetti dell' Istria slovena Karin Marc Bratina (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) in Vera Smole (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti e Universita di Lubiana) Govor Rakitovca skozi čas / Lo sviluppo della parlata di Rakitovec dalle origini ad oggi KOSILO / PRANZO 14.00-16.00 Rožana Koštial (UP ZRS Koper / UP ZRS Capodistria) Šavrinkina pot od narečja do knjižnega jezika / Il cammino della Šavrinka dal dialetto alla lingua letteraria Franco Crevatin (Univerza v Trstu / Universita di Trieste) Predlog za zgodovinsko branje istrskoslovenske narečne podobe / Proposta di lettura storica della situazione dialettale slovena dell'Istria Marcello Marinucci (Univerza v Trstu / Universita di Trieste) Romanizmi v nekaterih slovenskih narečjih na Krasu in v Istri / Romanismi in alcuni dialetti sloveni del Carso e dell' Istria Liliana Spinozzi Monai (Univerza v Vidmu / Universita di Udine) Jeziki v stiku v zavesti govorcev: uporaba teoričnega modela Jana Baudouina de Courtenaya / Lingue in contatto nella coscienza dei parlanti: un' applicazione del modello teorico di Jan Baudouin de Courtenay ODMOR / PAUSA 16.30-18.00 Mitja Skubic (Univerza v Ljubljani / Universita di Lubiana) Leksikalni vplivi slovenskih zahodnih narečij na obsoško furlanščino / Gli influssi lessicali dei dialetti sloveni occidentali sul friulano isontino Herta Maurer-Lausegger (Univerza v Celovcu / Universita di Klagenfurt) Manjšinski jeziki in jezikovni otoki v alpsko-jadranskem prostoru / Le lingue minoritarie e le isole linguistiche nell'area dell' Alpe-Adria Ludvik Karničar (Univerza v Gradcu / Universita di Graz) Večplastnost koroške slovenske leksike / La stratificazione del lessico sloveno carinziano SOBOTA / SABATO 7. maj / 7 maggio 2005 10.00-12.30 Irena Stramljič Breznik (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Tvorjenke v Slovarju govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, poskusni zvezek A-H / I derivati nel Dizionario delle parlate della Zadrečka dolina tra Gornji Grad e Nazarje, quaderno di prova A-H Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju / I prestiti nel lessico viticolo della parlata della Prlekija Bernard Rajh, Melita Zemljak Jontes (Univerza v Mariboru / Universita di Maribor) Instrumentalno-slušna določitev samoglasniških sestavov obrobnega prleškega govora / La definizione audio-strumentale dei costrutti vocalici della parlata marginale della Prlekija Metka Furlan (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Iz primorske leksike / Dal lessico del Litorale Robert Blagoni (Univerza v Puli / Universita di Pola) Dinamika kategorizacije i hijerahizacije jezičnih doticaja: (socio)lingvističke bilješke uz istraživanja i promišljanja Kozlerove granice / La dinamica della categorizzazione e della gerarchizzazione dei contatti linguistici: note (socio)linguistiche quale spunto delle ricerche e delle riflessioni sul confine di Kozler Mijo Lončarič, Stipe Kekez (Institut za hrvatski jezik i jezikoslovje / Istituto di lingua croata e di linguistica) Hrvatsko-slovenski jezični dodiri u Istri / Contatti linguistici croato-sloveni in Istria KOSILO / PRANZO 14.00-15.30 Barbara Giudici (Univerza v Puli / Universita di Pola) Vzdevki in hišna imena Šišana/ I soprannomi di Sissano Matej Šekli (Univerza v Ljubljani / Universita di Lubiana) Oblikovne in naglasne značilnosti a-jevske sklanjatve v livškem govoru nadiškega narečja / Le particolarita morfologiche e accentuali della declinazione in -a nella parlata di Livek del ceppo dialettale delle Valli del Natisone Vlado Nartnik (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) K vprašanju zahodne meje balkanske jezikovne zveze / Sulla questione del confine occidentale della lega linguistica balcanica Jožica Škofic (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell'Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Konvergenca v gorenjskih krajevnih govorih v Lipniški dolini / La convergenza nelle parlate locali della Gorenjska della Lipniška dolina ODMOR / PAUSA 16.00-17.30 Danila Zuljan Kumar (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Motnje pri vzpostavljanju koherence v diskurzu (na primeru govorjenih briških besedil) / Disturbi nell'impostazione della coerenza nel discorso (su modello dei testi parlati del Collio) Tjaša Jakop (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell' Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Ohranjenost dvojine v slovenskih narečjih v stiku / La conservazione del duale nei dialetti sloveni in contatto Karmen Kenda Jež, Nataša Komac (ZRC SAZU / Centro di ricerche scientifiche dell'Accademia slovena delle Scienze e delle Arti) Med dialektologijo in sociolingvistiko: razčlemba narečnih besedil v jezikovno mešanem okolju / Tra la dialettologia e la sociolinguistica: l' analisi di testi dialettali in un'area linguistica mista Organizator /Organizzatore: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Universita della Primorska, Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Sedež / Sede: SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 Tel.: + 386 5 6637700, fax.: + 386 5 6637710 http://www.zrs-kp.si e-mail: zrs na zrs-kp.si Programski odbor / Comitato scientifico: Lucija Čok Jožica Škofic Miran Hladnik Vesna Mikolič Goran Filipi Barbara Giudici Rada Cossutta Zinka Zorko Franco Crevatin Organizacijski odbor: Vesna Mikolič Goran Filipi Rada Cossutta Karin Marc Bratina Jadranka Cergol Finančna podpora / Supporto finanziario Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research Agency of the Republic of Slovenia / Agenzia per le attivita di ricerca della Repubblica di Slovenia From literarna_zrna na hotmail.com Thu May 5 17:01:48 2005 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Thu, 5 May 2005 17:01:48 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna Message-ID: V ponedeljek bo izšla že peta številka študentskega zbornika Literarna zrna. Zbornik boste lahko za 200 SIT kupili vsak dan od 9. 5. do 13. 5. 2005 med 10h in 15h v avli Filozofske fakultete. Vabljeni ste tudi na literarni večer, na katerem se bodo predstavili študenti, ki so v tej številki objavili svoje prispevke. Literarni večer bo v sredo, 11. 5. 2005, ob 19:40 v predavalnici R/3. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 17:25:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 5 May 2005 17:25:46 +0200 Subject: [SlovLit] Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne ... Message-ID: <000601c55186$b5870740$494602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Thursday, May 05, 2005 9:11 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: FW: vabilo na simpoizij - Slovenska matica Miran, pošlji obvestilo na slovlit. Lp Anka ========== ... prireja Slovenska matica SIMPOZIJ Slovenska kultura v vojnem času:Položaj in dileme slovenske inteligence in umetniška ustvarjalnost med drugo svetovno vojno, Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I v Ljubljani, 10. in 11. maja 2005. Program TOREK, 10. maja 2005 10.00 Joža Mahnič, predsednik Slovenske matice: Pozdravne besede in otvoritev simpozija Drago Jančar: Duh časa Igor Grdina: Usodne odločitve kulturnih delavcev Alenka Puhar: Velika vojna buklarija 11.30 - Odmor 12.00 Aleš Gabrič: Slovenske kulturne ustanove v vojnih letih Peter Vodopivec: Univerza, znanost France M. Dolinar: Cerkev Mirko Mahnič: Slovenska gledališka omika v letih 1941-1945 Razprava 13.00 - Odmor 15.00 Boris Mlakar: Ideološki boj med inteligenco Jera Vodušek: Problem intelektualcev >sredine< Ervin Dolenc: Kultura kot politična propaganda (Zborniki 1942, 1944, 1945) Bojan Godeša: Osvobodilna fronta in izobraženci Razprava SREDA, 11. maja 2005 10.00 Marjan Dolgan: Prozno ustvarjanje Andrej Inkret: Med dvema rokama (o poeziji) Milček Komelj: Likovna umetnost Borut Loparnik: Vmesni čas (slovenske glasbene konotacije 1941-1945) 11.30 - Odmor 12.00 Bruno Hartman: Kultura, ustvarjalci, izobraženci na Štajerskem Milica Kacin: Kultura, ustvarjalci, izobraženci na Primorskem Simon Stern: Totalitarizem ali demokracija - opredeljevanja mariborskih liberalnih intelektualcev pred aprilskim zlomom 1941 Razprava 13.00 -Sklep simpozija From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 23:35:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 5 May 2005 23:35:21 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: kaj imajo skupnega ... Message-ID: <003301c551ba$58646ab0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 5. maj 2005 20:12 Subject: Kaj imajo skupnega ... ... učitelji slovenščine in igralci, je tema doktorske disertacije "Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški komunikaciji". Avtorica mag. Katja Podbevšek jo bo zagovarjala v torek, 10. maja ob 17h v sejni sobi ff, 5. nadstropje. Vabljeni. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 5 23:38:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 5 May 2005 23:38:02 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Vecer s pesmimi Toma Waitsa Message-ID: <004d01c551ba$b82952d0$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: 5. maj 2005 21:44 Subject: Vecer s pesmimi Toma Waitsa Spoštovani!!! Ob tridesetletnici izida koncertne plošče NIGHTHAWKS AT THE DINER Toma Waitsa bo 19. 5. ob 21h v klubu GIS MUZIKAVIVA (Ob železnici 16, Ljubljana) koncert prevodov njegovih pesmi. Prevajalec, prepesnitelj in izvajalec: spodajpodpisani. Sam in z zasedbo SUŽNJI SENDVIČEV. Waitsova glasba in predvsem njegova poezija sta še vedno zelo vitalen in vpliven del splošne svetovne (popularne) kulture. VLJUDNO VABLJENI!!! VSTOP JE PROST!!! Za tiste, ki ne veste, kje je Ob železnici: do krožišča Žale in potem na naslednjem križišču namesto levo proti BTC-ju naravnost do konca Pokopališke ulice in levo!!! 2. 6. pa bo ob 18h v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavitev romana RADOSLAV spodajpodpisanega. Izšel bo pri ljubljanski založbi VED skupaj s priloženo ploščo, torej z glasbo iz romana. Več informacij v zadnjem tednu maja! --- Matej Krajnc Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From blaz.karlin na gmail.com Fri May 6 11:14:18 2005 From: blaz.karlin na gmail.com (=?WINDOWS-1252?Q?Bla=9E_Karlin?=) Date: Fri, 6 May 2005 11:14:18 +0200 Subject: [SlovLit] ATLAS SLOVENIJE 2005 Message-ID: <7ecf3710505060214395310a4@mail.gmail.com> Pozdravljeni! Ker imam namen v prednarocilu kupiti Atlas Slovenije, ki izide jeseni letos, bi rad povprasal malo o njegovi kvaliteti. Ve kdo kaj o tem? Hvala, Blaz -- www.karlin.tk From k na aufbix.org Sat May 7 12:10:13 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 7 May 2005 12:10:13 +0200 Subject: [SlovLit] Re: SlovLit] ATLAS SLOVENIJE 2005 Message-ID: Dober dan vsem, Blaz je vprasal: > Ker imam namen v prednarocilu kupiti Atlas Slovenije, ki izide jeseni > letos, bi rad povprasal malo o njegovi kvaliteti. Ve kdo kaj o tem? O sami kvaliteti ti ne morem nicesar povedati, lahko pa nekaj o njegovih znacilnostih. Prvi tri izdaje so se razlikovale po kolicini podatkov, kakor jih dopuscala spreminjajoca e zakonodaja; medtem ko so bile tehnicno-izvedbeno izdelane po enakem postopku. Tistih ekkip zensk in tistih aparatur na Geodteskem zavodu Slovenije nimajo vec -- zato bo cetrta izdaja narejena v povsem drugacni, izkljucno digitalni tehniki izrisa vseh podatkov. Razen tega bo imela mrezo za sirino in dolzino ostevilceno po novem, svetovnem univerzalnem izhodiscu, kar je pomembno za uporabo mobilno-stacionarnih naprav (denimo v avtu). To dvoje skupaj je vplivalo tudi na drugacen pristop k projekciji. Iz vsega tega sledi, da bo smiselno imeti doma na polici tako tretjo in cetrto izdajo -- in da bo cetrta prelomna v mnogih ozirih, zato zna biti v marsikateri podrobnosti pomanjkljiva, premalo obrusena. HTH Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From MihaR na iolar.com Mon May 9 11:58:38 2005 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Mon, 9 May 2005 11:58:38 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD203069EDF@dellsw.iolar.si> Na forumu prevajalcev se je pojavila spodnja debata. Ali mogoče vas kdo ve kja več? Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: kokalj.de -info- [mailto:info na kokalj.de] Poslano: 9. maj 2005 11:52 Za: forum_prevajalcev na gabrijelcic.org Zadeva: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee Prevod bi bil "Sv. Magdalena". Vprašanje pa je, če je to eden od krajev, ki bi morali imeti dvojezične napise. Atlas Slovenije najbrž ni pomanjkljiv, zato bi bilo najbrž najbolje pustiti kar nemško ime. Lep pozdrav Zvone ----- Original Message ----- From: "Veronika" To: Sent: Monday, May 09, 2005 10:57 AM Subject: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > Tinkara, > > jaz imam doma Atlas Slovenije. V njem so poleg neških imen na Koroškem > navedena tudi slovenska imena (Prossowitsch-Prosoviče, Maria Gail-Marija > na Zili, itn). Tudi imena jezer imajo slovenske ustreznice, ampak pri > imenu Magdalensee prevoda ni, tudi imena kraja ni. Mogoče bi to ime lahko > kar sama prevedla ali pa pustila - seveda odvisno od namena prevoda. > > Lp, > Veronika > > Že nekaj časa zaman iščem slovensko ime kraja (in jezera) St. Magdalen am > Magdalenensee (pri Beljaku). Zdi se mi nemogoče, da ne bi obstajalo. Lahko > morda kdo pomaga? > > Lep pozdrav, > > Tinkara > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ Forum_prevajalcev mailing list Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev From SENJA.POZAR na mkz-lj.si Mon May 9 09:43:37 2005 From: SENJA.POZAR na mkz-lj.si (= SENJA_PO=AEAR?=) Date: Mon, 9 May 2005 09:43:37 +0200 Subject: [SlovLit] Novi Atlas Slovenije Message-ID: <4EC3C2B5EFE373499DD5EC91B9FD7488014E2598@mail.mkz-lj.si> Pozdravljeni! Vprašanje o kakovosti novega Atlasa Slovenije, ki izide jeseni 2005, je več kot umestno. Novi atlas odlikujejo namreč nekatere novosti, ki sledijo tako razvoju stroke kot tudi tehnologije izdelave takih publikacij. Z vsebinskega vidika lagko uporabniki pričakujejo popolnoma novo aktualno besedilo tj. predstavitve slovenskih pokrajin opremljen z atraktivnimi, tudi letalskimi posnetki. V atlasu bodo po novem tudi tematski zemljevidi, opremljeni s kratkimi opisi, dodatnimi fotografijami, kartami, diagrami in preglednicami. Vse skupaj je mišljeno kot uvodna predstavitev temeljnih značilnosti Slovenije. Pri kartografskem delu izpostavljamo nove, digitalizirane zemljevide, ki so natančnejši in preglednejši. Med drugim smo dokupili tudi nove mestne načrte in je njihovo skupno število naraslo na 60. Tako smo predstavili vse temeljne centralne kraje v Sloveniji, pri čemer nismo izpustili niti tistih najpomembnejših turističnih destinacij, kamor nas pogosto zanese pot. Atlasu bo dodan merilec razdalj na zemljevidih, ki pomaga pretvarjati razdaljo na zemljevidu v razdaljo v naravi. Uporabnik pa bo pri nakupu atlasa prejel tudi beležko, v katero bo zapisoval svoje vtise s popotovanj ali jih morda načrtoval. Vsem, ki se bodo odločili na nakup atlasa želim, da bi z njim odkrivali našo Slovenijo po dolgem in počez. Senja Požar, urednica __________________________ www.mladinska.com - Portal Mladinske knjige. www.mladinska.com/60let- praznujte z nami Vljudno vabljeni! From janez.stergar na guest.arnes.si Mon May 9 14:00:17 2005 From: janez.stergar na guest.arnes.si (Janez Stergar) Date: Mon, 9 May 2005 14:00:17 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee References: Message-ID: <000201c5548f$c5dcde10$0202a8c0@vanja> Poskus rezrešitve enigme: St. Magdalen res ni naveden v novi izdaji priročnika "Dvojezična Koroška = Zweisprachiges Kärnten" (F. Kattnig, M. Kulnik, J. Zerzer) ne preveden v novem zemljevidu "Koroška : Javne dvojezične ljudske šole v koroških občinah = Kärnten ..." (Geod. zav. Slov. + F. Kukovica), pač pa standardni priročnik - žal ga avtor dr. Pavel Zdovc ni nikoli dal v prodajo, pač pa poklanjal večjemu številu javnih knjižnic in svojih prijateljev - "Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem ..., Dunaj/Wien 1993" na s. 102 piše: "Šmadlén ... pri Beljaku; nem. St. Magdalen; v Šmadlénu ...; tudi Magdalén, v Magdalénu ...; kraj. pogov. tudi Tehánja (á), na Tehánji ... (nepublicist.) ..." Za večino koroških prevajalskih "orehov" sicer velja, da jih stre omenjeni novi priročnik, ki se opira na Zdovčev priročnik in se ga da kupiti v knjigarnah ali naročiti pri celovški Mohorjevi (v Ljubljani ima svoje predstavništvo - gl. gornji e-naslov g. Todorićeve!). LP vsem skrbnikom slovenskega jezika in dvojezičnega poimenovanja v zamejstvu! Janez Stergar Inšt. za narodnostna vprašanja, Lj. ----- Original Message ----- From: "Jurij Primožič" To: "Janez Stergar" Sent: Monday, May 09, 2005 1:16 PM Subject: FW: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee > > > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of > Miha Rus > Sent: Monday, May 09, 2005 11:59 AM > To: slovlit na ijs.si > Subject: [SlovLit] FW: [FP] nem>slo Magdalenensee > > > Na forumu prevajalcev se je pojavila spodnja debata. Ali mogoče vas kdo ve > kja več? > > Miha > > -----Izvirno sporočilo----- > Od: kokalj.de -info- [mailto:info na kokalj.de] > Poslano: 9. maj 2005 11:52 > Za: forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > Zadeva: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > Prevod bi bil "Sv. Magdalena". Vprašanje pa je, če je to eden od krajev, > ki > bi morali imeti dvojezične napise. Atlas Slovenije najbrž ni pomanjkljiv, > zato bi bilo najbrž najbolje pustiti kar nemško ime. > > Lep pozdrav > > Zvone > > > ----- Original Message ----- > From: "Veronika" > To: > Sent: Monday, May 09, 2005 10:57 AM > Subject: Re: [FP] nem>slo Magdalenensee > > >> >> Tinkara, >> >> jaz imam doma Atlas Slovenije. V njem so poleg neških imen na Koroškem >> navedena tudi slovenska imena (Prossowitsch-Prosoviče, Maria Gail-Marija >> na Zili, itn). Tudi imena jezer imajo slovenske ustreznice, ampak pri >> imenu Magdalensee prevoda ni, tudi imena kraja ni. Mogoče bi to ime lahko >> kar sama prevedla ali pa pustila - seveda odvisno od namena prevoda. >> >> Lp, >> Veronika >> >> Že nekaj časa zaman iščem slovensko ime kraja (in jezera) St. Magdalen am >> Magdalenensee (pri Beljaku). Zdi se mi nemogoče, da ne bi obstajalo. >> Lahko > >> morda kdo pomaga? >> >> Lep pozdrav, >> >> Tinkara >> _______________________________________________ >> Forum_prevajalcev mailing list >> Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org >> http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev >> _______________________________________________ >> Forum_prevajalcev mailing list >> Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org >> http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev >> > > > _______________________________________________ > Forum_prevajalcev mailing list > Forum_prevajalcev na gabrijelcic.org > http://gabrijelcic.org/mailman/listinfo/forum_prevajalcev > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. ?umevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 15:25:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 May 2005 15:25:49 +0200 Subject: [SlovLit] Celjski_pesnik_=28slovenist=29_na_knjižnem_sejmu_v_Pragi Message-ID: <003d01c5549a$9eaf1be0$6400a8c0@P4> From: "Pevec" To: "Miran Hladnik" Sent: 9. maj 2005 14:37 Na knjižnem sejmu v Pragi, ki je bil od 5. do 8. maja, je bila Slovenija častna gostja z osrednjim razstavnim prostorom. Med drugimi slovenskimi knjigami je bila predstavljena tudi knjiga Moški v sobi, Celjana Zorana Pevca. Zoran Pevec je s člani društva Apokalipsa, iz Ljubljane, bral svoje pesmi tudi na osrednji kulturni prireditvi skupaj z Lužiškimi Srbi, v starem mestnem jedru Prage, v prostorih njihovega literarnega društva - Baracnikova Rychta. Sočasno je njegove, v češčino prevedene pesmi, bral eden od članov društva. Društvo Apokalipsa je Zorana Pevca predstavilo še na Poljskem, 9. maja, v Krakowu. Pesmi iz njegove knjige Moški v sobi so bile prevedene tudi v poljščino. --- Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 16:36:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 May 2005 16:36:20 +0200 Subject: [SlovLit] Visoko solstvo v casnikih, gradiva o kakovosti Message-ID: <006401c554a4$79081630$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: 9. maj 2005 15:36 Spostovani kolegi, kolegice, naj vas spet opozorim na povzetke aktualnih prispevkov iz dnevnega tiska ter gradiva in povezave o visokem solstvu pri nas in v tujini, ki jih pripravljam na www.uni-lj.si/kakovost. Posebej opozarjam na dokumente o skrbi za kakovost in ocene o poteku "bolonjske reforme" s strani Zveze evropskih univerz (studija Trends IV in deklaracija EUA iz Glasgowa na www.eua.be) ter "standarde" za kakovost (ENQA. http://www.enqa.net/). (Prilagam izvlecek iz teh gradiv in preglednico z novostmi pri skrbi za kakovost.) Bliznji sestanek (visoko)solskih ministrov v Bergnu, 19-20.maj) boste lahko najbolje spremljali na http://www.bologna-bergen2005.no/, kjer bodo objavljene tudi "bolonjske" smernice za naslednji dve leti. Vesel bom vasih morebitnih mnenj in priporocil glede omenjenih gradiv in nacina urejanja omenjene (pod)strani. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 9 16:57:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 9 May 2005 16:57:12 +0200 Subject: [SlovLit] Visoko solstvo v casnikih, gradiva o kakovosti Message-ID: <007e01c554a7$633c3950$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" To: Sent: 9. maj 2005 15:36 Spostovani kolegi, kolegice, naj vas spet opozorim na povzetke aktualnih prispevkov iz dnevnega tiska ter gradiva in povezave o visokem solstvu pri nas in v tujini, ki jih pripravljam na www.uni-lj.si/kakovost. Posebej opozarjam na dokumente o skrbi za kakovost in ocene o poteku "bolonjske reforme" s strani Zveze evropskih univerz (studija Trends IV in deklaracija EUA iz Glasgowa na www.eua.be) ter "standarde" za kakovost (ENQA. http://www.enqa.net/). (Prilagam izvlecek iz teh gradiv in preglednico z novostmi pri skrbi za kakovost.) Bliznji sestanek (visoko)solskih ministrov v Bergnu, 19-20.maj) boste lahko najbolje spremljali na http://www.bologna-bergen2005.no/, kjer bodo objavljene tudi "bolonjske" smernice za naslednji dve leti. Vesel bom vasih morebitnih mnenj in priporocil glede omenjenih gradiv in nacina urejanja omenjene (pod)strani. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From literarna_zrna na hotmail.com Tue May 10 15:44:40 2005 From: literarna_zrna na hotmail.com (Literarna Zrna) Date: Tue, 10 May 2005 15:44:40 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna zrna (popravek) Message-ID: Zaradi zapletov v tiskarni bo 5. številka študentskega zbornika Literarna zrna izšla šele jutri, 11. 5. 2005. Jutri bo ob 19:40 v predavalnici R/3 tudi literarni večer, na katerem se bodo predstavili avtorji, ki so v tej številki objavili svoje prispevke. Literarna zrna boste lahko kupili vsak dan od 11. 5. do 18. 5. med 10h in 15h v avli fakultete. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 10 04:54:11 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 10 May 2005 04:54:11 +0200 Subject: [SlovLit] = napoved_predavanj_in_literarnih_večer ov_=2E=2E=2E Message-ID: <42803E73.14017.22A408C@localhost> ... tokrat ne le iz ljubljanskega konca. lp, Matjaž --- torek, 10. 5., ob 18.00 v Novem mestu Predavanje dr. Zmaga Šmitka ob izidu njegove knjige _Mitološko izročilo Slovencev_. Predavanje bo v predavalnici Dolenjskega muzeja, Muzejska ul. 7, Novo mesto. Dr. Zmago Šmitek je redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se že vrsto let posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodi med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije. Dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi, ki je pred kratkim izšla pri Študentski založbi (www.studentskazalozba.si), zbira in sestavlja razdrobljene zgodovinsko-mitološke drobce v zaokroženo celoto, ki odstira čustvovanje in domišljijo, logiko in etiko naših prednikov ter njihovo tesno povezanost s skrivnostmi življenja, narave, boga in onstranstva. Primerjave z drugimi ljudstvi in kulturami kažejo na eni strani sorodnost tovrstnih nazorov, po drugi strani pa osvetljujejo slovenske posebnosti, saj je oblikovanje odnosa do sveta potekalo v dialogih z bolj ali manj oddaljenimi sosedi in staroselci. V tem procesu so se hkrati oblikovali temelji slovenske kulturne samobitnosti, kar daje knjigi _Mitološko izročilo Slovencev_, sicer doslej najizčrpnejšemu in s tem temeljnemu delu o "slovenskem mitološkem kozmosu", še prav poseben pomen. ----- torek, 10. 5. ob 19.00 v Mariboru Literarni 'spogled' z Alešem Štegrom in Markom Samcem. Knjigarna Litera, Miklošičeva 4, Maribor. Pogovor z avtorjema bo vodil Robert Titan Felix. ----- sreda, 11. 5. ob 19.00 na Ptuju V Viteški dvorani na Ptujskem gradu se bo odvijal glasbeno- pesniški večer: ob videoinstalaciji ARTerija Dušana Fišerja se bosta predstavila pesnika Aleš Šteger in Peter N. Gruber. ----- četrtek, 12. 5., ob 18.00 Pogovor o knjižni uspešnici Jonathana Franzena _Popravki_ v knjigarni Konzorcij, Slovenska c. 29, Ljubljana. O Ameriki, ameriški literaturi, globalni družbi in drugih problematikah se bodo pogovarjali filozof Darij Zadnikar, pisatelj in preučevalec ameriške književnosti Andrej Blatnik ter prevajalec knjige Jurij Potokar. Pogovor bo vodil Dražen Dragojević, ki sicer svojo novinarsko nadarjenost najopazneje razkazuje kot eden od voditeljev tv-oddaje Knjiga mene briga. ----- četrtek, 12. 5., ob 19.00 v Celju Glasbeno-pesniški večer Aleša Štegra in Petra N. Gruberja, knjigarna Antika, Kocbekova ul. 6, Celje. ----- četrtek, 12. 5., ob 19.00 uri v Murski Soboti V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski soboti bo predstavitev nove pesniške zbirke Milana Vincetiča _Raster_. Pogovor bo vodil Nino Flisar, urednik založbe Litera. ----- ponedeljek, 16. 5., ob 20:00. uri na Ptuju Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj vabi 16. maja na literarni večer. Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj vabi na literarni večer v Stari steklarski. Knjigo kratkih zgodb _Visoka moda_ bosta predstavila njen avtor Zdenko Kodrič in Nino Flisar. Na literarnem večeru bo nastopil še David Bedrač, eden najvidnejših predstavnikov najmlajše slovenske pesniške generacije, s pesmimi iz svoje najnovejše, tretje pesniške zbirke. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 10 21:30:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 May 2005 21:30:35 +0200 Subject: [SlovLit] Breztalnosti Message-ID: <010c01c55596$be96b3d0$6400a8c0@P4> From: "Slovanska knjižnica" Sent: 10. maj 2005 11:07 Subject: Povabilo na simpozij Več inštitucij prireja mednarodni simpozij Breztalnosti: Lev Šestov med religijo, literaturo in filozofijo, Ljubljana, 12. maj 2005. Nastopajoči na simpoziju: Nikolaj B. Ivanov, Gorazd Kocijančič, Pavel Kuznecov, Nicolas Monseu, Pavle Rak, Federico Skodler, Tone Smolej, Vid Snoj, Boris Šinigoj, Francesca Zaccaron. Kraj: Slovanska knjižnica, Ljubljana, Einspielerjeva 1, 12. maj 2005. Lev Šestov je velika, čeprav -- po poreklu Jud in kljub navezovanju na krščansko misel nekristjan -- netipična figura ruske religiozno-filozofske renesanse, ki se je v Peterburgu in Moskvi razmahovala v prvih dveh desetletjih 20. stoletja in bila v Sovjetski Zvezi na novo odkrita v šestdesetih letih, odkar še zmeraj vznemirja tako ruske kakor tudi tuje mislece. Šestov se je s prvima dvema knjigama, ki sta izšli v prvih letih 20. stoletja in v katerih govori o Tolstoju, Dostojevskem in Nietzscheju, uveljavil kot literarni kritik in hkrati kot razlagalec Nietzscheja ter s svojo radikalno kritiko zahodne filozofije naletel na dober sprejem med nekaterimi tedanjimi ruskimi misleci bogoiskatelji. Pozneje se je obrnil k filozofiji in religiji, vendar je stalna referenca njegovega pisanja ostal Dostojevski. Tako je glede na globoko izkušnjo literature Dostojevskega, predvsem njegovih >podtalnih< junakov, v Apoteozi breztalnosti (1905) zapisal, da je naloga filozofije >naučiti človeka živeti v negotovosti<, in potem v več spisih kriti-ziral, denimo, tako novo Husserlovo fenomenologijo zaradi opiranja na samorazvidnosti transcendentalnega jaza kakor tudi staro krščansko teologijo zaradi spravljanja vere z razumom. Šestov nagovarja sodobno misel prav z mišljenjem >breztalnosti<, zato se breztalnost ponuja kot tisti tematski vidik, pod katerim bo tekla simpozijska razprava, ko bo sledila gibanju njegove misli skoz literaturo, filozofijo in religijo oziroma po njihovih mejnih področjih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 11 13:03:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 11 May 2005 13:03:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Škrabčev_simpozij Message-ID: <001901c55619$125e53b0$494602c1@ff.unilj.si> From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Wednesday, May 11, 2005 11:53 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: simpozij Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije Vas v okviru Škrabčevih dnevov '05 VLJUDNO VABI na peti simpozij o delu p. Stanislava Škrabca na temo JEZIKOSLOVCI IN NJIHOVA DELA V ŠKRABČEVIH OČEH. V četrtek in petek, 19. in 20. maja 2005, v Novi Gorici, Območna obrtna zbornica, Ulica Gradnikove brigade 6, sejna dvorana, 2. nadstropje. ČETRTEK, 19. maja 2005 9.30 SVEČANI ZAČETEK POZDRAVNI NAGOVORI Mirko Brulc, župan Mestne občine Nova Gorica, pokrovitelj simpozija p. dr. Viktor Papež OFM, provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa, Ljubljana red. prof. dr. Miran Hladnik, predsednik Slavističnega društva Slovenije p. Nikolaj Žvokelj OFM, prvi predsednik Organizacijskega odbora Škrabčevih dnevov akad. prof. dr. Jože Toporišič, predsednik Častnega odbora Škrabčevih dnevov GLASBENA TOČKA 10.00 - 12.30 DELOVNI DEL akad. prof. dr. Jože Toporišič Škrabčevo jeziko(slo)vno obzorje v polemiki o Levčevem SP 1899 prof. dr. hab. Emil Tokarz Baudouin de Courtenay in njegovo delo v Škrabčevih očeh red. prof. dr. Aleksandra Derganc S. Škrabec v polemiki z D. Hostnikom doc. dr. Andreja Žele Jezikoslovni stiki med Škrabcem in Peruškom izr. prof. dr. Marko Jesenšek Škrabec o Ilešičevem O pouku slovenskega jezika asist. Branka Vičar Škrabec v polemiki s Ternovcem o slovenskem prihodnjiku 15.00 - 18.00 izr. prof. dr. Majda Merše Trubar v Škrabčevem jezikoslovju dr. Jožica Narat Krelj v Škrabčevih očeh asist. dr. Melita Zemljak Jontes Škrabec o Juriju Dalmatinu asist. Kozma Ahačič Škrabec o Adamu Bohoriču in njegovi slovnici izr. prof. dr. Irena Orel Škrabec o Kastelcu in Svetokriškem dr. Karmen Kenda Jež Škrabec o Baudouinovi teoriji premen mag. Hedvika Dermol Hvala Škrabec o Slomškovih pravilih o zborni izreki Ljudmila Bokal, prof. Stanislav Škrabec o Pleteršniku in njegovem slovarju 19.30 Družabno srečanje udeležencev simpozija v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici PETEK, 20. maja 2005 9.30 - 12.30 red. prof. dr. Ada Vidovič Muha Breznikova napoved jezikoslovne teme 20. stoletja - praška teorija členitve po aktualnosti (Ob Škrabčevi oceni Besednega reda v govoru) mag. Alenka Valh Lopert Stanislav Škrabec o 8. izdaji Janežičeve Slovenske slovnice asist. Matej Šekli Valjavčevo naglasoslovje v Škrabčevih očeh izr. prof. dr. Vera Smole Škrabec Oblaku o ribniškem govoru Jakob Müller, prof. Jezikoslovje Marka Pohlina v delih Stanislava Škrabca dr. Andreja Legan Ravnikar Vodnik v Škrabčevih očeh izr. prof. dr. Mihaela Koletnik Škrabec o Dajnkovi slovnici izr. prof. dr. Irena Stramljič Breznik Škrabec o Metelku kot jezikoslovcu 15.00 - 18.30 doc. dr. Rada Cossutta Škrabec o Štreklju kot jezikoslovcu mag. Polonca Šek Mertük Škrabec o Franu Levstiku izr. članica SAZU prof. dr. Zinka Zorko S. Škrabec o Avgustu Pavlu in Oskarju Asbóthu doc. dr. Jožica Škofic Škrabec o Janezu Šolarju asist. Karin Marc Bratina Škrabec o Ramovšu in Nahtigalu Janko Moder, prof. Stanislav Škrabec o Antonu Brezniku mag. Marija Mercina Škrabec o Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (z vidika rabe v šoli) doc. dr. Vlado Nartnik Škrabec o Bežkovem gledanju na zložni zvočnik r dr. Francka Premk in asist. Eva Premk Škrabec v zvezi z Leskienom 18.30 ZAKLJUČEK SIMPOZIJA From marjan.lamovsek na guest.arnes.si Thu May 12 21:18:24 2005 From: marjan.lamovsek na guest.arnes.si (Marjan Lamovsek) Date: Thu, 12 May 2005 21:18:24 +0200 Subject: = =5BSlovLit=5D_bloganje_po_naše Message-ID: <20050512191804.A39D61D7870@avs3.arnes.si> Pozdravljeni! Razprava o "web logih" (krajše "blogih" - t. i. spletnih denvnikih) je bila odprta v začetku letošnjega januarja (SlovLit: K. Brunec, 17. jan. 2005) in je nato zamrla. Iz praktičnih potreb pa sem precej razmišljal v smeri "kovanja" primerne slovenske ustreznice. Zdi se mi, da ne bi bila tako napačna beseda spletopis. Osebni blog - osebni spletopis. Umetniški spletopis, pa tehnični ... Beseda pove, da gre za pisanje, hkrati pa tudi izvemo, prek katerega medija se to dogaja in da je korak ali dva pred "klinopisom" oz. (glede na zgodovinski razvoj) za njim ;) V splošni rabi npr. uporabljamo tudi analogno izpeljan izraz "letopis". SSKJ pravi: letopis -a m (i) 1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih: iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah: sodelavci letopisa Kot gre pri letopisu za zapise dogodgov v določenem časovnem obdobju (leto), gre pri "web logu" za (dnevniške) zapise, ki pa jih ne opredeljuje čas nastanka kot pri letopisu, ampak medij, prek katerega (na katerem) se pojavljajo. Mimogrede, tudi beseda tipkopis se še občasno uporablja, čeprav jo sodobni "print" močno ustrahuje :) V navedenem predlogu težavo lahko predstavlja širina pojma. Kajti spletopis bi lahko kot zbirni pojem zaznamoval sploh vse, kar je zapisanega na spletu ... Ali pa bi izraz spletopis lahko pomenil to, čemur danes rečemo spletna stran. Povedal bi, da gre za pisanje o nečem na (svetovnem) spletu, hkrati pa bi bil bolj natančen od izraza "spletna stran", saj ko govorimo o kaki spletni strani, vemo, da navadno ne gre samo za "eno" stran, ampak za več, ki so si v medsebojnem razmerju. Kot ima kaka ustanova (združenje ...) lahko svoj bilten, nekakšen časopis, zakaj ne bi imela tudi svojega "spletopisa", zapisov, objav na spletu? Da govorjenje o "eni strani" ne bi zvenelo tako siromašno ... Kaj pa pisec blogov - "blogger"? Lahko bi se mu reklo "spletopisec", kot uporabljamo letopisec, strojepisec, lepopisec ... Pa "blogging"? To bi lahko bilo "spletopisje", kot je strojepisje, lepopisje ... Hvala za kakšen namig in lep pozdrav! Marjan Lamovšek Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 12 22:38:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 May 2005 22:38:32 +0200 Subject: [SlovLit] Postavi svojo tablo Message-ID: <014c01c55732$917125a0$6400a8c0@P4> From: "Peter Scherber" Sent: 12. maj 2005 8:47 Subject: Fwd: www.heimat-domovina.at > > --- Weitergeleitete Nachricht / Forwarded Message --- > > Date: Mon, 9 May 2005 11:21:00 +0200 > > From: natasa siencnik > > Subject: www.heimat-domovina.at > > > > Sodeluj tudi ti! Mach auch du mit! > > > > www.heimat-domovina.at > > > > lp/lg From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 15 10:21:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 May 2005 10:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] Slavistično Message-ID: <007001c55927$17e6de90$6400a8c0@P4> Fedora Ferluga Petronio bo v sredo 18. maja 2005 ob 11.00 v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani predstavila zbornik Pesniška pot Nikole Šopa v slovenskem prostoru (ob 100-letnici rojstva, 1904--1982), ki ga je izdala založba Neothesis iz Trsta, nastal pa je na osnovi prispevkov na zadnjem slavističnem kongresu v Novem mestu. Cankarjevo tekmovanje se je končalo s podelitvijo zlatih in srebrnih priznanj. Ljubljansko slavistično društvo ga je organiziralo v petek 13. 5. na Vrhniki. Popestrila sta ga nastop Andreja Rozmana Roze in pogostitev s pico, predsednik SDS pa si je v skrbi za užitke ob literarnem branju v nagovoru privoščil pojamrati nad zaresnostjo prireditve (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ctnagovor.html). Naj odzivi mentoric, nekdanjih tekmovalcev in njihovih staršev pokažejo, ali je njegov strah odveč ali pa bi bilo res dobro premisliti o bodočem manj zahtevnem in manj tekmovalnem konceptu prireditve. Za konstruktivne pripombe prosim do seje UO SDS sredi junija. S šolskega ministrstva je prišla vesela novica, da se Po pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju prosvetnih delavcev naknadno točkujeta udeležba na lanskem slavističnem kongresu v Novem mestu z 1,5 točke in lanska udeležba na seminarju za mentorje Cankarjevega tekmovanja na Vrhniki z eno točko -- nadaljnje informacije pri tajnici Marjani Lavrič (marjana_lavric na hotmail.com). Druga vesela novica je s kulturnega ministrstva, ki je v okviru razpisa projektov za uveljavljanje, promocijo in razvoj slovenskega jezika za 2005 sprejelo v sofinanciranje urejanje tegale spletnega foruma in njegov periodični natis v Kroniki s 100.000 sit, 200.000 sit pa je namenilo za darila Cankarjevemu tekmovanju. Http://www.theeuropeanlibrary.com -- Evropska knjižnica, portal, ki združuje za zdaj 9 nacionalk. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 16 17:16:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 16 May 2005 17:16:11 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Predstavitev korpusa SVEZ-IJS: na IJS v torek [Solomonov Seminar] 162. Solomonov seminar Message-ID: <003101c55a2a$32a927c0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: 16. maj 2005 15:47 Subject: Predstavitev korpusa SVEZ-IJS: na IJS v torek [Solomonov Seminar] 162. Solomonov seminar > Vabim vas na 162. Solomonov seminar, ki bo v torek petek 17. maja > 2005 ob 13:00 uri v Veliki predavalnici IJS. Posnetki preteklih seminarjev > so na http://solomon.ijs.si/ > Tomaz Erjavec, IJS: > Izdelava in uporaba vzporednih korpusov: primer anglesko-slovenskega > korpusa SVEZ-IJS > > Vzporeden korpus je urejena zbirka besedil, v originalu in prevodu oz. > prevodih. Taksni korpusi so uporabni kot vir prevodov tako za ljudi > (prevajalce, slovaropisce), kot za programe, ki iz njih lahko izluscijo > vecjezicne slovarje ali pa se naucijo celotnih modelov prevajanja. > > V predavanju bomo predstavili korpus SVEZ-IJS, do sedaj najvecji (pribl. 10 > mil. besed) anglesko-slovenski vzporedni korpus, ki je nastal na osnovi > pomnilnika prevodov Sluzbe vlade RS za evropske zadeve, in vsebuje evropsko > zakonodajo. Predstavili bomo nastanek pomnilnika prevodov in njegovo > dosegljivost na straneh SVEZ, oznacevanje korpusa z jezikoslovnimi podatki, > zapis v XML, ter dostopnost preko naslova . Na koncu > obravnavamo uporabo korpusa ter njegovo razsiritev z ostalimi jeziki EU. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 17 18:02:28 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 17 May 2005 18:02:28 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje o mladinskem tisku + komparativisticni lit. vecer Message-ID: <428A31B4.21403.D963FA@localhost> Slovenski šolski muzej gosti razstavo Hrvaškega šolskega muzeja "V ZABAVO IN PODUK PRIDNIM OTROKOM IN MLADINI. Hrvaški časopisi za otroke in mladino od 1864 do 1945". Ob tej priložnosti muzej organizira predavanji o hrvaških mladinskih listih (Š. Batinić) in o začetkih slovenskega mladinskega tiska oz. o časopisu Vedež (M. Kobe). Predavanji bosta v sredo, 18. 5. 2005 ob 12.00 v Slovenskem šolskem muzeju, Plečnikov trg 1, Ljubljana. Razstava predstavlja kratek zgodovinski pregled razvoja hrvaških otroških časopisov z glavnimi značilnostmi obdobij, v katerih so izhajali, ter osebno izkaznico vsakega posameznega časopisa. Od leta 1864 do 1945 je izhajalo na Hrvaškem kar 52 časopisov za otroke in mladino. Kot dodatek so na razstavi -- in v katalogu v prispevku Tjaše Obal (http://www.ssolski- muzej.si/razstave/v_zabavo_slovensko_mladinsko.doc) -- upoštevani tudi slovenski mladinski listi od Vedeža (1848--1850), Vrtca, Zvončka in Našega roda, predstavljen pa je tudi pregled mladinskega tiska in razstavnih publikacij, s katerimi je Slovenski šolski muzej že predstavil ta del slovenske šolske zgodovine. Splet: http://www.ssolski-muzej.si/razstave/v_zabavo_in_poduk.htm --------------- Literarni večer študentov primerjalne književnosti V četrtek, 19. maja 2005, bo ob 18.00 v predavalnici št. 15 v pritličju Filozofske fakultete PRODUKCIJA PESNIŠKE IN PREVAJALSKE DELAVNICE študentov in študentk Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Dogodek smo po pesmi enega izmed udeležencev, študenta Domna Bertonclja, naslovili "NEPOSREDNA PROIZVODNJA". Študentje in študentke prvega letnika bodo brali pesmi, napisane v zahtevnih klasičnih pesniških oblikah, ki segajo od vzhodnjaške lirike (indonezijsko-malajski pantum in japonski haiku) do evropske srednjeveške in renesančne poezije (sekstina, triolet, rondel, rondo, francoska balada, vilanela, sonet, sonetni venec itd.). Ta besedila so nastala v okviru predavanj o primerjalni verzologiji izr. prof. dr. Borisa A. Novaka, napisali pa so jih Andraž Jež, Barbara Jurša, Petra Jordan, Peter Petkovšek, Ana Ambrož, Jasmina Milanovič, Domen Bertoncelj, Bojana Kenda, Sara Marinković, Maruša Majer, Jasna Pavlin in Zulejka Javeršek. Nekateri študentje in študentke četrtega letnika pa v okviru seminarja o literarnem prevodu pod vodstvom istega profesorja preizkušajo tudi lastne prevajalske sposobnosti. Slišali bomo nekaj njihovih izdelkov, med drugim odlomek iz igre _Preden zaspijo_ sodobne hrvaške avtorice Lade Kaštelan v prevodu Vesne Lemaić in Gaje Červ, pesmi palestinskega pesnika Mahmuda Darviša v prevodu Lare Simone Taufer, pesmi poljske pesnice Justyne Bargielske v prevodu Ane Žabkar ter koncert uglasbenih prevodov Nicka Cavea v izvedbi Mete Erženičnik in Mihaela Lajlarja, ki bo prispeval tudi avtorsko glasbo. S tema dvema delavnicama Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF začenja uvajati program kreativnega pisanja. PRISRČNO VABLJENI! --------------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 17 18:36:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 May 2005 18:36:21 +0200 Subject: [SlovLit] O_domačih_=2E=2E=2E Message-ID: <006a01c55afe$8ffddfe0$6400a8c0@P4> ... disertacijah redno poročamo, o onih na tujih univerzah pa z zamudo. Donald F. Reindl (je 15. dec. 2004 doktoriral na Univerzi v Indiani s tezo The Effects of Historical German-Slovene Language Contact on the Slovene Language. V slovenskih knjižnicah je še ni (mogoče kmalu izide v knjigi v Budyšinu/Bautznu). Nestrpnim interesentom jo avtor (donald.reindl na guest.arnes.si) rade volje pošlje v pdf-formatu v priponki. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 17 19:09:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 May 2005 19:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci_na_Švedskem Message-ID: <00cb01c55b03$29c9fce0$6400a8c0@P4> From: "gusti" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 17. maj 2005 18:41 Subject: Re: [SlovLit] O domaeih ... Spostovani! Spet se vam oglasam iz Svedske. Tokrat bi vam zelela povedati, da je na Svedskem izsla monografija v slovenscini z naslovm SLOVENCI NA SVEDSKEM avtorice Augustine Budja. Knjiga bo za sposojo ze v juniju na razpolago tudi v NUK v Ljubljani. Lepo pozdravljeni Augustina Budja From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 18 08:08:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 18 May 2005 08:08:11 +0200 Subject: [SlovLit] FW: J. A. Mooij - predavanje o literaturi in umetnosti Message-ID: <000701c55b6f$f9c2ae30$8f4602c1@ff.unilj.si> Od: Marijan Dovic [Marijan.Dovic na zrc-sazu.si] Poslano: 16. maj 2005 10:06 Za: sdpk na zrc-sazu.si Zadeva: J. A. Mooij - predavanje o literaturi in umetnosti Spoštovani, Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) vas vljudno vabi na predavanje iz primerjalne estetike. Dr. Jan Johann A. Mooij, profesor emeritus primerjalne književnosti na Univerzi v Groningenu (Nizozemska), bo predaval na temo Literature and the Arts. Predavanje bo v četrtek, 19. maja 2005, ob 11.15 uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II., Ljubljana. Podrobnosti si oglejte v priponki, vabimo pa vas, da preletite tudi ostale novosti na naši spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk. Lep pozdrav, Marijan Dovic, tajnik SDPK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 18 18:42:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 18 May 2005 18:42:26 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo Message-ID: <005b01c55bc8$96457b90$6400a8c0@P4> From: "Avsenik Maja" To: "vsiprejemniki" Sent: 18. maj 2005 10:04 Subject: vabilo V četrtek, 19. V. 2005, bo ob 18. uri v predavalnici št. 15 v pritličju Filozofske fakultete PRODUKCIJA PESNIŠKE IN PREVAJALSKE DELAVNICE študentov in študentk Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Dogodek smo po pesmi enega izmed udeležencev, študenta Domna Bertonclja, naslovili NEPOSREDNA PROIZVODNJA. Študentje in študentke prvega letnika bodo brali pesmi, napisane v zahtevnih klasičnih pesniških oblikah, ki segajo od vzhodnjaške lirike (indonezijsko-malajski pantum in japonski haiku) do evropske srednjeveške in renesančne poezije (sekstina, triolet, rondel, rondo, francoska balada, vilanela, sonet, sonetni venec itd.). Ta besedila so nastala v okviru predavanja o PRIMERJALNI VERZOLOGIJI izr. prof. dr. Borisa A. Novaka, napisali pa so jih Andraž Jež, Barbara Jurša, Petra Jordan, Peter Petkovšek, Ana Ambrož, Jasmina Milanovič, Domen Bertoncelj, Bojana Kenda, Sara Marinković, Maruša Majer, Jasna Pavlin in Zulejka Javeršek. Nekateri študentje in študentke četrtega letnika pa v okviru seminarja o LITERARNEM PREVODU pod vodstvom istega profesorja preizkušajo tudi lastne prevajalske sposobnosti. Slišali bomo nekaj njihovih izdelkov, med drugim odlomek iz igre Preden zaspijo sodobne hrvaške avtorice Lade Kaštelan v prevodu Vesne Lemaić in Gaje Červ, pesmi palestinskega pesnika Mahmuda Darviša v prevodu Lare Simone Taufer, pesmi poljske pesnice Justyne Bargielske v prevodu Ane Žabkar ter koncert uglasbenih prevodov Nicka Cavea v izvedbi Mete Erženičnik in Mihaela Lajlarja, ki bo prispeval tudi avtorsko glasbo. S tema dvema delavnicama Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF začenja uvajati program kreativnega pisanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 22 15:30:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 May 2005 15:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] Hodil po zemlji sem ... Message-ID: <006801c55ed2$7cad6a50$6400a8c0@P4> Franc Kattnig je uresničil obljubo in ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prvim 50 slovlitovcem, ki so izrazili interes, poslal dvojezični zemljevid Koroške. Ob "svetovljanstvu" in ignoranci slovenskih kartografov je ta projekt Mohorjeve družbe iz Celovca (za kolege kozmopolite: aus Klagenfurt) še posebej dragocen. Kdor je bil za vključitev med zastonkarje prepozen, ga lahko naroči (tudi skupaj s knjigo Dvojezična Koroška) na Poljanski 97, Ljubljana, 01-280-1300, prodaja na mohorjeva-druzba.si. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri39.html -- nekaj pomladnih slik, ena tudi s Škrabčevega simpozija v Novi Gorici. --- miran From k na aufbix.org Mon May 23 13:06:43 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Mon, 23 May 2005 13:06:43 +0200 Subject: [SlovLit] Hodil po zemlji sem ... Message-ID: Dober dan vsem, Miran je zapisal: > Franc Kattnig je uresni™il obljubo in ob 50. obletnici podpisa Avstrijske > drśavne pogodbe prvim 50 slovlitovcem, ki so izrazili interes, poslal > dvojezi™ni zemljevid Koro˜ke. Z gospodom Kattnigom sem si takrat dopisoval -- zemljevid sem hotel kupiti, a je vztrajal, da ga dobim kot darilo. Zal ga do danes postar se ni prinesel v Kamnik. Ne vem, kje se je zataknilo. Medtem sem narocil v knjigarni 4. izdajo Atlasa Slovenije. A kdo ve, kako bodo imena krajev zapisana v njem? Zadeva ima seveda ob svoji resni plati tudi zabavno: Za ucitelje slovenscine bi bilo pripravno, ce bi na zemljevidu Evrope pisalo kar Kelmorajn, da bi otroci vedeli, kam je Preseren poslal nekatere romarje. Za umetnosnte zgodovinarje pa Monakovo, da bi vedeli, kje je imel Azbe svojo likovno solo. ;-) Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 23 19:54:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 May 2005 19:54:35 +0200 Subject: [SlovLit] O komediji Message-ID: <00d901c55fc0$7c950e30$6400a8c0@P4> V četrtek 26. maja bo ob 9.40 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani Mateja Pezdirc Bartol predavala o sodobni slovenski komediji. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 23 22:22:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 23 May 2005 22:22:08 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Predstavitev romana RADOSLAV Mateja Krajnca - Konzorcij Message-ID: <013601c55fd5$19406310$6400a8c0@P4> From: "Kulturno-umetniško društvo Štempihar" Sent: 23. maj 2005 22:14 Subject: Predstavitev romana RADOSLAV Mateja Krajnca - Konzorcij Pri ljubljanski knjižno/glasbeni založbi VED je izšel prvi roman Mateja Krajnca z naslovom RADOSLAV. Roman poleg kakih 200+ strani proznih kantavtorskih odisejad prinaša tudi CD-ploščo z glasbo iz romana in pripadajočo knjižico z besedili. To naj bi bil domala prvi takšen pisunsko-kantavtorski podvig pri nas, zato vas vse zelo prijazno vabimo na ljubljansko premiero v KONZORCIJ, 2. 6. 2005 ob 18h. www.geocities.com/matejk/radoslav.html www.geocities.com/matejk/radoslavsound.html Spremno besedo k romanu je napisal mag. Anton Šepetavc, slovenist in romanist, sicer profesor na celjski I. gimnaziji in publicist. Slišali boste odlomke iz knjige in pesmi s pripadajoče plošče v izvedbi avtorja in zasedbe SUŽNJI SENDVIČEV. ====== Druge predvidene novosti v letu 2005: Hank Williams: KOZODOJEVE ŽALOSTINKE, prevodi in opombe M. Krajnc, spr. beseda Mario Batelić, KUD Štempihar, Celje (jesen/zima) Matej Krajnc: PRETEKLOST, pesmi zadnjih let, KUD Štempihar, Celje (junij) Že od lanske pomladi je v pripravi knjiga o glasbi Johnnyja Casha POT V MEMPHIS. Več informacij o njeni usodi v jeseni 2005. Matej Krajnc Celje http://freeweb.siol.net/krajnc75 From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 24 15:20:17 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 May 2005 15:20:17 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Janezu Trdini v Novem mestu Message-ID: <42934631.639.809BD@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Simpozij o Janezu Trdini v Novem mestu Date sent: Tue, 24 May 2005 11:35:45 +0200 Spoštovani, obveščamo vas o simpoziju o Janezu Trdini, ki bo ta petek v Novem mestu. Ob simpoziju bo izšla tudi jubilejna monografija o tem večplastno zanimivem pisatelju. Lepo vabljeni, če vas pot zanese na Dolenjsko! Marijan Dović, tajnik SDPK ----------------- Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo znanstveni simpozij petek, 27. maja, mala dvorana Kulturnega centra Janeza Trdine 11.00 Uvodni nagovori mag. Janez Pezelj, pozdravni nagovor gostitelja KC Janeza Trdine mag. Boštjan Kovačič, pozdravni nagovor župana MO Novo mesto mag. Marijan Dović, zaris problematike simpozija *** 11.30-14.15 Simpozij (I. del) 11.30-12.45 dr. Stanko Granda: Janez Trdina in Novo mesto Darja Peperko Golob: Trdinova zapuščina v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto dr. Matej Hriberšek: Klasični jeziki v življenju in delu Janeza Trdine 13.00-14.15 mag. Marijan Dović: Trdina, pisec na mejnikih razvoja avtonomnega literarnega sistema dr. Marjan Dolgan: Janez Trdina - realist za folklorno masko dr. Tone Smolej: Rousseaujevi avtobiografski zgledi pri Trdini in Cankarju *** 16.00-18.30 Simpozij (II. del) 16.00-17.15 dr. Matija Ogrin: Trdinove kritiške presoje in estetski pogledi dr. Darko Dolinar: Trdina in začetki slovenskega literarnega zgodovinopisja dr. Igor Kramberger: Trdinova rokopisna ostalina 17.30-18.30 dr. Marija Stanonik: Folklorizem kot literarni model pri Janezu Trdini mag. Tina Ban: Simbolika gozda in bajeslovnih gozdnih bitij v Trdinovih bajkah ------- End of forwarded message ------- forwardiral Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 25 19:27:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 May 2005 19:27:08 +0200 Subject: [SlovLit] O_=28letošnjem_in_siceršnjem=29_maturitetnem_eseju Message-ID: <004201c5614e$fbc6a490$6400a8c0@P4> From: To: Sent: 25. maj 2005 12:29 Subject: Prispevek za Slovlit Spoštovani, rad bi opozoril na odzive dijakov na letošnja navodila za maturitetni esej. Čeprav je bilo slišati, da bodo navodila letos res >jasna in enoznačna<, se je zopet zgodilo to, da ni bilo čisto tako: navodila (res je, da jih sicer sam nisem videl, saj nam pravila tega ne dovoljujejo) so bila po mnenju dijakov zelo splošna, preohlapna, torej premalo natančna - posledica tega je bil (pre)velik obseg eseja (pri nekaterih tudi do 1700 besed!). Zato bi predlagal, da ocenjevalci tokrat morda ne bi odbijali točk zaradi prevelikega obsega. Vse skupaj pa me je napeljalo k nekaterim načelnim pomislekom: 1) Ali je prav, da so navodila videti zelo >prijazna< in ohlapna, medtem ko je točkovnik - kot vemo (tudi) tisti, ki popravljamo predmaturitetne preskuse - zelo precizen, da ne rečem >rigidenprispevek< k reformi - namreč k temu, da bo pisec eseja bolj avtonomen, ustvarjalen, sam izdelek pa manj podoben kontrolni nalogi. - Seveda je to glede na rigidnost točkovnika le še ena parodija svobode več. 2) Tovrstno sestavljanje navodil je tudi v izrecnem nasprotju s kriteriji, ki jih mora upoštevati vsak učitelj pri sestavljanju vseh nalog in preskusov, ki jih ocenjuje točkovno - da mora namreč dijaku že vnaprej biti jasno število točk za posamezne postavke takega testa. To je med drugim, kot se mi zdi, tudi zahteva šolske inšpekcije in pravilnika o ocenjevanju. - Kako to, da si republiška predmetna maturitetna komisija lahko privošči takšno kršitev kriterijev ocenjevanja, čeprav naj bi bil maturitetni preskus >krona< štiriletnega šolanja (s prav nasprotnimi kriteriji!)? 3) Mar rigidno vztrajanje pri točkovniku (za kaj naj ocenjevalec da točko in zakaj ne, pa četudi navodila za to morda ne ustrezajo povsem vsem možnim odprtim interpretacijam konkretnega literarnega dela) ne pomeni tudi nezaupanje v ocenjevalce, saj se ti pri ocenjevanju ne morejo odločati avtonomno? Ali torej imamo avtonomne učitelje ali ne? Ali pa hočemo s tem dati signal, da kadrovsko sploh nismo sposobni izvesti eksternega preskusa? 4) In še en pomislek: ne glede na zakon, ki to verjetno določa, je vendarle nenavadno, da dijaki maturitetni preskus opravljajo, še preden za to sploh izpolnjujejo pogoje: torej še pred zaključkom četrtega letnika. Seveda gre za (spričo števila esejev povsem logične) organizacijske težave. Ali pa to ne pomeni, da pač tudi organizacijsko nismo povsem sposobni izpeljati projekta eksternega preverjanja? 5) In še za konec: Ali je matura projekt skupine članov maturit. komisije in gl. ocenjevalca ali pa tudi nas vseh, ki na maturo pripravljamo dijake? Če velja zadnje, bi bilo samoumevno, da bi se učitelji, ki pripravljajo za maturo, vsako leto srečali z g. glavnim ocenjevalcem in skupaj skušali oblikovati ocenjev. merila za naslednja leta. Kot vem, je že seminar za maturo vsako leto krajši, g. ocenjevalec pa se je z učitelji v vseh letih, odkar matura obstaja, neposredno soočil le enkrat, pa še to le v eni izvedbi seminarja. Lep pozdrav, Samo Krušič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 26 15:43:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 May 2005 15:43:09 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjig Message-ID: <005101c561f8$dc11e0b0$6400a8c0@P4> 1. Dies irae. Upodobitve poslednje sodbe na Koroškem. (Celovec 2002). Avtorica: Breda Vilhar. 2. Pavle Zablatnik. Simpozij ob desetletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika. Zbornik predavanj in prispevkov. (Celovec 2004). Uredila: Majda Fister, Peter Fister. Knjigo in zbornik bosta predstavili avtorica Breda Vilhar in urednica Majda Fister. Zbornik o dr. Pavletu Zablatniku je izšel kot četrta knjiga v seriji Koroški etnološki zapisi -- Glasilo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Prva številka glasila Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik je izšla leta 1999. Serijo "Koroški etnološki zapisi" bo predstavila Martina Piko-Rustia. Kdaj in kje: v četrtek, 2. 6. 2005, ob 10. uri v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani na Cankarjevi 1 /IV (vhod iz pasaže kino Komuna). Za Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik mag. Martina Piko-Rustia, vodja inštituta, in Nužej Tolmajer, predsednik društva(institut.urban.jarnik na ethno.at) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 26 18:01:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 May 2005 18:01:35 +0200 Subject: [SlovLit] O (letošnjem in siceršnjem) maturitetnem eseju Message-ID: <00b801c5620c$3283df80$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 26. maj 2005 17:53 Subject: Re: [SlovLit] O (letošnjem in siceršnjem) maturitetnem eseju Spoštovani kolega Krušič, sam spadam sicer v historiat ocenjevalcev (odstopil sem, ker se ne morem strinjati, da strokovnjaka denarno kaznujejo za vsako njegovo napako), pa sem vseeno pripisal dve tedanjih izkušnji, ki jih morda velja upoštevati v razmišljanjih. 1. Rigidnost navodil in ustvarjalnost nalog/esejev: najtežje je uskladiti ocene pri ustvarjalnih nalogah. Vsa literatura, ki navaja, da je pri materinščini ista naloga lahko ocenjena z najvišjo in najnižjo oceno, obravnava predvsem takšne skrajne naloge. Tudi slovenski statistični podatki so v tistih časih potrjevali to resnico: odstopanja so bila pri najslabših in najboljših nalogah. 2. Dijaki maturitetni preskus opravljajo še preden za to sploh izpolnjujejo pogoje: torej še pred zaključkom četrtega letnika prav na pobudo slovenistov, tako da se razpotegnejo roki za ocenjevanje. Ker naj bi se pri eseju ocenjevalo tipično trajno znanje, katerega ni mogoče pridobiti v tednu ali dveh, maturant ni prizadet, ocenjevalci imajo več časa, sama matura se nekoliko prej konča (maturanti imajo zato kakšen dan počitnic več, profesorji pa poleti (5. julij - 20 avgust) že dolgo ne spravimo skupaj več kot trideset delovnih dni dopusta). Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 27 14:07:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 May 2005 14:07:21 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika_Slavističnega_društva_št=2E_54_=2E=2E=2E Message-ID: <001001c562b4$a46142c0$6400a8c0@P4> ... bo v poštnih nabiralnikih v začetku naslednjega tedna, za prebiranje na zaslonu pa je že na voljo, kakor običajno, v dveh formatih: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika54.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika54.pdf Prinaša razna vabila in obvestila, grobi program za jesensko Lendavo, nekaj o maturitetnih esejih, o slovenščini na zemljevidih itd. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 30 09:59:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 30 May 2005 09:59:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Ni_še_čisto_prepozno_=2E=2E=2E Message-ID: <000001c564ed$72d0a3f0$8f4602c1@ff.unilj.si> ... za sporočilo, da bo Silvija Borovnik danes ob 14.00 v prostorih Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15 izvedla nastopno predavanje ob izvolitvi v redno profesorico. Naslov predavanja je Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 31 07:51:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 May 2005 07:51:13 +0200 Subject: [SlovLit] Herberstein-Litera Message-ID: <011f01c565a4$c23b8650$6400a8c0@P4> Vljudno vabljeni na tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili program letošnjega Herbersteinsko-Literinega srečanja slovenskih književnikov in razglasili letošnjega dobitnika Pretnarjeve nagrade. Tiskovna konferenca bo potekala v četrtek, 2. 6.2005 ob 11. uri v Literini knjigarni, Miklošičeva 4, Maribor. Literina knjigarna Miklošičeva 4, Maribor tel./fax.: 02/250-10-39 pon. - pet. odprto od 8.00 do 20.00 sobota 9.00 do 13.00 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 31 10:48:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 May 2005 10:48:57 +0200 Subject: [SlovLit] Re=3A_Filozofska_fakulteta_danes_in_nikoli_več Message-ID: <000701c565bd$96afb8d0$6400a8c0@P4> Dragi Miran, hvala za tvoje zvesto pošiljanje Kronike, ki postaja vse zanimivejša. Tokratno razpravljanje o stroki in pedagogiki me je spobudilo, da se Ti oglašam s pismom. S Tvojimi stališči o tem vprašanju se v celoti strinjam, prav tako s tehtnimi mislimi, ki sta jih napisala Breda in Marko, medtem ko je opozarjanje (!) kolegice Mete precej problematično. Moje stališče dobro poznaš: v vsakem primeru mora biti na prvem mestu stroka, če hočemo imeti dobro usposobljene in kompetentne strokovnjake, vse drugo naj bi bilo temu podrejeno. Človek, ki suvereno obvlada stroko in je široko razgledan, bo obvladoval tudi praktično sceno in uspešno prenašal znanja na druge. V nasprotnem primeru ga bo pomanjkljiva strokovnost ovirala na vsakem koraku. Moje dolgoletne izkušnje s poučevanjem na treh pedagoško-filozofskih fakultetah mi jasno izpričujejo, da so trdne in široke strokovne podlage zagotovilo za uspešno oblikovanje posameznikov, strokovnjakov za posamezna področja, in nedvomno tudi zagotovilo za uspešno poznejše delo. S povedanim seveda ne zanikam potrebe po dobri didaktični usposobljenosti slovenistov, vendar v najtesnejši zvezi s stroko in njenimi zakonitostmi. Glede na razmeroma dobro poznavanje sedanjega didaktičnega usposabljanja študentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na obeh Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru bi si upal trditi, da je ustrezno dozirano in po mojem prepričanju tudi dovolj uspešno. Mislim pa, da nerešeno vprašanje tiči drugje, in sicer v premajhni praktični izkušnji, ko mladi slovenisti začenjajo delo v razredu (v delovnem razmerju). Ali je to sploh humano, da mladega strokovnjaka postavimo takoj s polno odgovornostjo v razred? Ali se ne bi raje zgledovali po medicincih, ki imajo tudi neposredno opraviti s "človeškim faktorjem", toda stroka in sistem jih v začetku zadržijo na stopnji stažiranja? Po mojem bi bil korak naprej v usposabljanju in uspešnosti v naši stroki, če bi izobraževalni sistem vpeljal npr. enoletno stažiranje in šele nato popolno in odgovorno prevzemanje pouka v razredih. Naj družba/država na tem področju pokaže pripravljenost za modernizacijo in večji napredek v šolstvu, ne pa da tuje modele neorgansko prenaša v naše razmere! Za konec še moj vtis o tem, o čemer je pisala Aleksandra. Ker jo poznam kot odlično slovenistko in srednješolsko profesorico, sem se ob njenih izkušnjah v šoli zgrozil. Ali je kaj takega sploh mogoče? Verjetno nisem zgrožen samo jaz, marveč mnogi iz starejše generacije, ki smo šolanje osnovnošolcev in srednješolcev doživljali le nekoliko drugače. Tu je dovolj gradiva za vse ravni šolskih oblasti in za pedagoško-izobraževalne izvedence. Pričakujem predloge, rešitve, ukrepe! Vem, dragi Miran, da mi boš rekel, da sem zelo naiven, a kaj hočeš, ljudje smo različni. Želim Ti uspešno urednikovanje Kronike tudi v prihodnje in prav lep pozdrav, Gregor [Kocijan] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 15:04:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 15:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] Anketa_med_študenti_specialne_didaktike=3B_na_koncu_pa_še_en_članek Message-ID: <00b401c566aa$7220c1b0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 1. junij 2005 11:00 Subject: za kroniko Rezultati ankete med študenti specialne didaktike 2004/05, pa nekaj učiteljskih mnenj o pedagoškem usposabljanju V maju 2005 sem študentom razdelila kratko anketo, ki naj bi dala povratno informacijo o kakovosti didaktike književnosti ter o študijskem kontekstu, v katerem se študenti pripravljajo na pedagoški poklic. Ker je ta priprava tridelna ("tridimenzionalna", Krakar Vogel 2004), so se vprašanja torej nanašala na specialno didaktiko, na strokovni del študija (slovenski jezik in književnost) in na splošne pedagoške predmete. Odgovarjalo je 29 študentov, kar je cca 40% 3. letnika ljubljanske slovenistike. V ta zapis vključujem tudi rezultate intervjuja z nekaterimi mentorji pedagoške prakse. 1. didaktika književnosti (predavanja iz didaktike slovenskega jezika so študenti tudi ocenjevali -- seminarja zaradi nepopolnega izvajanja predmeta po obstoječem predmetniku niso imeli, praksa pa je skupna; rezultatov sama nisem natančno obdelala, okvirno so precej podobni tem iz "književnega" dela) Predavanja, ki so v prvem semestru in "na zalogo" govorijo o rečeh, ki jih študenti preizkusijo v drugem, jim niso preveč zanimiva, ocena je le nekaj nad 3 (od 5 točk -- samokritično: ne gre izključiti možnosti, da na to oceno vpliva tudi izvedba predavanj). Malo bolje jo "odnese" seminar, kjer študenti ves čas sodelujejo bodisi z mini nastopi ali krajšimi akcijskimi raziskavami in tako "in vitro" začutijo značilnosti pedagoškega dela (ocena se povzpne do 3,5). Najbolje pa študenti ocenjujejo "terensko" prakso (strnjeno, zdaj 1-tedensko sodelovanje na šoli, hospitacije in nastope, kar vse pripravljamo in spremljamo sodelavke Katedre za didaktiko slovenskega jezika in književnosti, vodijo pa učitelji mentorji za skupine 3 študentov). Ocena je v povprečju skoraj 4,5. Na vprašanje, ali si v okviru specialne didaktike želijo kake dejavnosti še več, je 22 študentov odgovorilo, da bi morali imeti več prakse, zlasti več nastopov. Skoraj enako velika je želja po povečanju seminarja (21 od 29), ki jih z različnimi aktivnimi oblikami pripravlja na delo v razredu. Veliko (15) jih je tudi menilo, da so se ob teh dejavnostih prepričali, da si želijo opravljati pedagoški poklic in da so zanj dovolj sposobni. 1.1 Dejavnosti pri praksi so študenti ocenili takole: - Krajši vadbeni nastopi in vzorčni nastopi so dosegli najvišjo oceno, 4,2. - Hospitaije in komunikacijo z mentorjem so ocenili s 4. - Seznanjanje z učnimi načrti in gradivi ter možnost kratkih intervencij pri učnih urah: 3,4. - Z oceno 3 ali manj pa so ocenili: seznanjanje z reševanjem disciplinskih problemov, sodelovanje pri učiteljevem delu zunaj razreda, seznanjanje z možnostmi stalnega strokovnega izpopolnjevanja. 1.2 Mentorji o delu s študenti (približno ob istem času sem dobila od nekaterih mentorjev tudi odgovore v krajšem pisnem intervjuju, ki naj bi podal povratno informacijo o pripravljenosti študentov na praktično delo ter sugestije za naprej) a) Odgovore je prispevalo 12 učiteljev mentorjev (od letos skupno 23, od katerih so nekateri pohvalno prevzeli po dve skupini študentov). Menijo, da študenti pridejo na prakso dovolj strokovno pripravljeni (10 odgovorov), pedagoško didaktično pa slabše (6 dobro, 4 ne, 2 delno). Predvsem ne poznajo dovolj dobro diferenciacije v osnovni šoli in učnih načrtov, imajo tremo, nimajo praktičnih izkušenj, imajo pa dobra gradiva za pedagoško prakso -- priročnike, sheme za opazovanje, pripravo. Sicer so študentje pri praksi dovolj aktivni in motivirani (10 odgovorov), in če bi imeli več časa, bi pridobili še več. b) Učitelji na splošno menijo, da bi moralo biti pedagoške prakse več, čeprav se mnenja o tem, koliko, razlikujejo (skrajni mnenji: od 3-4 mesece v celotnem študiju do sedanje količine -- 1 teden). Večina pa meni, da 14 dni, pa da bi morala biti po dva vzorčna (izpitna nastopa) pri jeziku in pri književnosti ter nekaj krajših vadbenih nastopov. Cilj prakse je po mnenju večine študentovo aktivno preizkušanje dela v razredu (10), le eden je zapisal, da je potreben tudi pogovor; 2 pa sta zapisala še, da je cilj poglabljanje odnosa do poklica in strokovnosti, in eden, da se od študentov tudi kaj nauči (slednje v naših pogovorih po nastopih ugotavljajo tudi drugi). c) Menijo, da so za mentorsko delo že dovolj usposobljeni (9). Pri morebitnem dodatnem usposabljanju bi želeli izvedeti, kako se študentje pripravljajo v predavalnici, si ogledati posnetke učnih ur, izvedeti za poudarke in izpitne zahteve, pa kako je v tujini, se seznanjati z novostmi v stroki in problemi postmoderne nepismenosti. č) Po mnenju večine bi morali mentorsko delo vrednotiti s posebnim strokovnim nazivom in materialnim vrednotenjem (9). Želijo si sodelovanja s fakulteto, čeprav so študenti dovolj resni, in je prisotnost univerzitetnega učitelja po mnenju večine potrebna le pri vzorčnih izpitnih nastopih. 2. Splošne pedagoške predmete so študenti številčno ocenili takole: - psihologija: 3,4 - splošna didaktika: 3 - pedagogika: 2,9 - andragogika: 2, 3. 3. Strokovnih predmetov niso ocenjevali številčno, saj so bili vprašani, česa so na splošno največ pridobili pri študiju jezika in književnosti, ne pa, kaj menijo o posameznih predmetih (ali predavateljih). Izbrali so lahko dve ponujeni možnosti in dodali eno svojo, če je niso našli v vprašalniku. 3.1 Študij slovenskega jezika: Največkrat (20 odgovorov) so menili, da so se najbolj intenzivno seznanjali z razvojem slovenskega jezika. Na drugem mestu (15 odgovorov) je poznavanje jezikoslovne problematike po znanstveni sistematiki, sledi raba slovenskega jezika -- obdelovanje in tvorjenje raznovrstnih besedil (7). Možnost "zavest o vlogi slovenskega jezika v družbi" je obkrožil en anketiranec. Njihove želje za študij jezika so: delo z besedili, uporaba znanja (13 odgovorov) obravnava sodobnih vprašanj, aktualno dogajanje v jeziku, jezik medijev, reklam (5 odgovorov). 3.2 Študij književnosti a) Znotraj literarne zgodovine so študenti največ pridobili glede poznavanja posameznih avtorjev (15 odgovorov), poznavanja sodobne književne produkcije -- pripovedništvo (7), lirika (2), sledi pregled celotnega razvoja (4), zvrsti (3). b) Znotraj literarne teorije pa naslednje vsebine: informacija o sestavi literarnih del (11), uporaba pri interpretaciji (6), pregled različnih pojmovanj književnosti (6), razumevanje vloge literature v sodobni družbi (5). Želje za študij književnosti so: Več možnosti lastnih interpretacij in razpravljanja o doživljanju, razumevanju, vrednotenju literarnih del (8 odgovorov), mladinska književnost in teme iz učnih načrtov (3), povezanost tem -- obdobja, avtorji, medkulturnost (3). 4. Drugo a) Kar 21 anketirancev ob koncu 3. letnika pravi, da je bil študij slovenistike zanje dobra odločitev. Največkrat (15) zato, ker si želijo učiti, nato zato, ker so poglobili svoj odnos do slovenskega jezika in književnosti (7), ker je študij zanimiv, nudi veliko možnosti za zaposlitev, ker me zanima književnost (3 ali manj odg.) Želijo pa si več uporabnosti (8), več dialoga med profesorji in študenti oz. boljše odnose (8), aktualnost, povezave s humanističnimi predmeti (3 ali manj odg.). b) Dvopredmetniki so na vprašanje, kateri od obeh študijev je bolj izpolnil njihova pričakovanja, menili, da - primerjalna književnost (4) - slovenščina (3), - sociologija (3), - sociologija kulture, zgodovina, novinarstvo (1), - nobeden (1). 5. Ti rezultati so bolj problemsko kakor statistično relevantni. V naslednjih letih jih bo mogoče primerjati z novimi. A tudi zdaj lahko koristijo študentom za orientacijo o njihovih več kot zgolj individualnih stališčih glede študija, prav tako pa tudi učiteljem vseh treh skupin predmetov, ki sodijo v pedagoško usposabljanje. Kažejo npr., da si študenti precej želijo v pedagoški poklic, imajo do njega pozitivno stališče, in da tridimenzionalnost usposabljanja zanj jemljejo kot potrebno dejstvo. V vseh treh skupinah predmetov (splošno pedagoških, specialno didaktičnih in strokovnih) najdevajo tako dobre kakor slabe strani, in to (če smo nekoliko samokritični), v smereh, ki jih zaznavamo tudi sami. Ob tem dajejo nekatere sugestije, o katerih bi kazalo razmišljati pri vsebinskih (pre)oblikovanjih študija jezika in književnosti ter pedagoških predmetov Vsekakor se mentorjem in študentom zdi praksa, kakor se je razvila v zadnjih letih, v strukturiran proces opazovanja in postopnega delovanja, nepogrešljiva sestavina dodiplomskega usposabljanja. Te dejavnosti ne gre zamenjevati s pripravniškim stažiranjem, ki je zasnovano drugače, ni pod ingerenco fakultete in v praksi podrejeno pragmatičnim ciljem ravnateljev in šol (pripravniki so marsikje maksimalno obremenjeni, mentorji slabo usposobljeni, medtem ko mi svoje usposabljamo na posebnih seminarjih, idr. -- In če primerjamo ta del študija z medicinci, vidimo, da imajo veliko praktičnega dela tudi že v času dodiplomksega študija pod vodstvom fakultetnih učiteljev, potem pa še stažiranje.) Ti odgovori potrjujejo še, da ne bi bilo koristno nekaterih dimenzij usposabljanja učiteljev marginalizirati bolj, kakor kažejo dejanske potrebe in izkušnje bodočih in že delujočih učiteljev, s katerimi, kot pravijo, stoji ali pade šola in izobrazba nacije. Nemara bi jih bilo res treba za kako malenkost okrepiti, npr. z nekaj več prakse, ki bo všteta v predmetnik, pa s slovenščino za učitelje . (pa naj mi Humboldt oprosti). Za konec le še odmev ene od mlajših mentoric študentom: "Ne vem, ali sem bila v anketi dovolj jasna, kako zelo sem bila letos zadovoljna s študenti in da mi je bilo delo z njimi prav navdušujoč izziv. Rada bi, da bi predmet obdržali na takem nivoju, kot je sedaj . Veliko sreče pri pogajanjih vam želim." (B. R.) --- Boža Krakar Vogel ======= In še obljubljena povezava: http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/KKozak1.pdf/abstract -- Kristof Jacek Kozak (Koper, Ljubljana): Culture as Identity: the Case of 1821. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 15:38:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 15:38:26 +0200 Subject: [SlovLit] Še_troje_povezav Message-ID: <00e801c566af$31c87d60$6400a8c0@P4> Http://magazines.russ.ru.//km -- Kritičeskaja Masa, revija za pragmatične kulturne študije. Http://www.pef.uni-lj.si/strani/bologna/ -- dokument Evropske komisije o izobraževanju učiteljev. Http://www.uni-lj.si/kakovost -- izvleček prejšnjega dokumenta, ki ga je pripravil Bogomir Mihevc (Novo v Sloveniji, Visoko šolstvo v Sloveniji in EU). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 1 16:31:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Jun 2005 16:31:40 +0200 Subject: [SlovLit] Eden na vzhodu, drugi na zahodu Message-ID: <000a01c566b6$a1741eb0$6400a8c0@P4> From: Aleksander Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, June 01, 2005 11:15 AM Subject: sodelovanje s Permom Filološka fakulteta iz Perma je FF-ju poslala predlog za izdajo skupnega zbornika "Jaz in Drugi v prostoru teksta". Kaj se skriva pod tem nekoliko patetičnim naslovom, si poglejte v tajništvu. (Gre za filozofsko oz. eksistencialistično temo, Buber, Berdjajev, tudi Bahtin itd., govori pa se tudi o jezikoslovju.) Predlog lahko Filozofska fakulteta razširi oz. dopolni. Do ponedeljka do 9.00 mi posredujte naslove prispevkov za zbornik. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ========= Http://tapor1.mcmaster.ca/~faceoftext/media.htm -- vzorno urejena spletna predstavitev 3. kanadskega simpozija o tekstni analizi pod naslovom The Face of Text. S kazalom, povzetki, z video posnetki predavanj, besedili predavanj in prosojnicami hkrati! Za vzorec dva naslova: Julia Flanders, Text analysis and the problem of pedantry; John Unsworth, Forms of Attention: Digital Humanities Beyond Representation. --- miran From rok.becan na skavt.net Sun Jun 5 17:07:18 2005 From: rok.becan na skavt.net (= Rok_Bečan?=) Date: Sun, 5 Jun 2005 17:07:18 +0200 Subject: = Re:_=5BSlovLit=5D_Anketa_med_študenti_specialne_didaktike Message-ID: <004201c569e0$51a16690$ce07f9c2@Obelix> Pozdravljeni! Prebral sem analizo ankete ge. Krakar Vogel. Sem absolvent slovenistike in zgodovine na FF in na Slovlit pišem zato, da bi izrazil svoje nezadovoljstvo s poukom specialne didaktike jezika na Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani. Obe specialni didaktiki (književno in jezikovno) sem na našem oddelku poslušal predvsem v zimskem semestru 2002/2003 (pri Vas, M. Križaj Ortar in asistentkah A. Žbogarjevi in J. Voglovi), v poletnem semestru opravil prakso na gimnaziji Ledina in oba izpita. Kar sem odnesel od specialnih didaktik, tako presojam s stališča dokončanih predmetov, v primerjavi z izkušnjami, ki sem jih pridobil pri specialni didaktiki zgodovine (Danijela Trškan) in s stališča absolventa, ki bo kmalu iskal profesorsko službo. Ki bo kmalu moral pouk oblikovati tako, da bodo v njem učenci "rastli v sporazumevalni zmožnosti". Glede Didaktike književnosti ob anketi nimam pripomb, le, da je predmet res akademsko okleščen in jedrnat, sploh pri praktičnem metodološkem delu; daje pa vse glavne spretnosti in znanje. Ne čudim se, da študenti največji občutek gotovosti v svojo pedagoško usposobljenost dobijo (šele) na pedagoški praksi. Za specialno didaktiko jezika pa menim, da lahko govorimo o KRIZI. Sam sem bil pri Križaj Ortarjevi in Voglovi deležen le predavanj, praktičnega dela ni bilo: razlaga, razgovor, prosojnice, 2x delovni listi, to je vse v enem semestru (30 ur). Nobene avtentične naloge, nobenih izdelkov študentov, kvečjemu ideje, ustno, v razgovoru. Na praksi sem opravil 5 hospitacij jezika v dveh dnevih, ko gledam njihove analize v dnevniku ped. prakse, ugotavljam, da so bile analize hospitacij res sumarne. Nastop je bil en sam, ampak ker smo bili na praksi v trojkah, smo lahko 3 študentje opravili nastop v eni uri: vsak 15 minut. Vas kaj spreleti?! Nekaj praktičnega dela je bilo spet na (samo) pisnem izpitu: sestaviti primer jezikoslovne naloge za test. Katere so glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika, kakšne so, za katere učne vsebine so primerne, nam ni bilo razloženo od A do Ž. Morali smo zgolj kopirati metodo od didaktike knjievnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila. Poleg tega smo na predavanjih Jezikovne didaktike pri Križaj Ortarjevi lahko razbrali, da gre za neke spore med profesorji jezika, ki so povezani tudi s pomanjkanjem novih učbenikov za slovenščino v SŠ v zadnjih 15 letih (!!) prejšnjega stoletja. O tem študentje malo vemo, imamo pa velik problem, kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem poku slovenščine. Kakorkoli že naj bi študentje imeli praktične izkušnje nastopanja iz seminarskega dela humboldtovskega študija, nimamo avtentičnih pedagoških, gre kvečjemu za izjeme, paberke. Saj kdo od profesorjev na Oddelku za slovenistiko predavanje kdaj prinese knjigo, celo predvaja glasbo, skoraj vsi uporabljajo prosojnice, zapišejo kaj na tablo, delijo fotokopije odlomkov besedil - ampak redna predavanja niso namenjena pedagoškemu usposabljanju! Sploh pa navedena učna sredstva dosti pogosteje veljajo za predavatelje književnosti. In - na prste ene roke bi lahko preštel predavatelje sloveniste na oddelku, ki znajo uporabljati LCD-projektor! Aktualno stanje jezikovne didaktike na našem oddelku (tudi letos sem na oglasni deski prebral, da odpadejo vse vaje iz jezikovne didaktike) se mi zdi toliko kritičnejše zato, ker je v javnem mnenju očitno, da je jezikovni pouk (ti. "slovnica") pri pouku slovenščine nepriljubljen. Ne kritiziram novih učbenikov za jezik, problematično je aktualno metodološko pedagoško usposabljanje študentov, ki bo stanje gotovo poslabšalo. Ljubljanska FF v didaktiki slovenskega jezika gotovo ne zasluži primata med slovenistikami v državi, prej zadnje mesto. Glede na to, da na Slovlitu beremo, da nekateri profesorji uvajanje dodatnih didaktičnih ("pedagoških") ur razumejo kot pedagoško "radikalizacijo" FF (pedagoške fakultete pa imajo slab sloves s stališča "znanstvenikov"), se to ne bo izboljšalo. (Saj so pedagogi tudi znanstveniki, če jih imaš na oddelku, se ti obrestuje!) Glavni vzrok slabega stanja jezikovne didaktike na našem odd. namreč ni neznanstveno delo, temveč premalo študijskih ur. In odgnanost profesorjev. Ostaja monumentalni SKJ, ker ima FF in Oddelek z novim zvenečim imenom primat v državi. Pa še bolonjske spremembe, boj za kadrovska mesta, stvar je mučna in občutljiva, ljudje so ranjeni od starih sporov, ki jih ni konec niti z menjavo generacij ... Pa bo še kdo rekel, saj ni študij namenjen samo izobraževanju učiteljev(ic). Hej, pa saj ima naziv PEDAGOŠKA SMER! Tisti, ki jih pedagoska usposobljenost ne zanima, imajo vso pravico, da izberejo nepedagoško smer, pa še dosti točk ne zahteva. Pa tudi bodoči doktorji slovenisti bodo rabili pedagoške izkušnje za učinkovito predstavljanje in predajanje svojega dela. Da končno zaključim: Najbolj hecna stvar pri jeziku je, da ga predajamo z jezikom (znanstvenim "metajezikom"). Je to res? Ne, predajamo ga tudi s sporazumevalnim odnosom. Če bi radi skrbeli za jezik, brez skrbi za odnos ne bo šlo. Pedagogi in didaktiki imajo tudi radi slovenski jezik, torej s tem, da zahtevajo dober (pedagoško znanstven) odnos, ne bodo okrnili dela jezikoslovcev. Ni dovolj, da se za učinkovit pouk slovenščine poskrbijo posamezni pedagoško nadarjeni učitelji ali da se jezikovni pouk skriva za književnim. In da učitelji slovenščine pridobivajo izkušnje šele z delom, ko bi jih že morali imeti, ali na seminarjih, kjer vodstvo seminarjev spet protežira "strokovno izpopolnjevanje slovenistk", se pravi jezik, slovnico. Potrebno je sistematično vzgajanje študentov z vidika pedagoških izkušenj (se pravi: na pedagoški smeri, slovenistika na FF v LJ). To verjetno pomeni konkretno: 30 ur predavanj in 30 ur vaj didaktike slovenskega jezika, pa še teden pedagoške prakse (samo za pouk jezika). Po želji pa še kak seminar. S tem, da vam pošiljam tako dolgo razmišljanje, nočem dolgoveziti, spodbujati razprtij, širiti cinizma ... Rad bi soglasij, boljše natančnosti in sistematičnosti, upoštevanja študentov in pedagogov, boljšega položaja sporazumevanja v slovenščini. Bravo vsakomur, ki je prebral do konca. LP! Rok Bečan Brav -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050605/0ba36b22/attachment.html From rangus na planet.si Sun Jun 5 20:41:22 2005 From: rangus na planet.si (rangus na planet.si) Date: Sun, 5 Jun 2005 20:41:22 +0200 Subject: =?utf-8?Q?Re:_Re:_[SlovLit]_Anketa_med_študenti_specialne_didaktike Message-ID: <8396854.1117996882318.JavaMail.mx@mta-we> Spis sem prebral do konca in hvala za čestitke. Povsem se strinjam, da je premalo pedagoške prakse, nikakor pa se ne strinjam, da bi morali povečati število ur, namenjenih pedagoškim predmetom. Mislim, da je le razmerje med teorijo in prakso nekoliko nerodno in precej neuporabno. Sicer ne vem točno, kakšno je to razmerje v številkah, zagotovo pa lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je prav prakse zares le za vzorec in da mi 30 minut v razredu in nekaj vaj v predavalnici ne bo prav dosti pomagalo, ko se bom prvič postavil pred uka lačne mladenke in mladeniče. Še manj pa mi bodo pomagala imena avtorjev in raznih teorij, ki sem se jih moral učiti pri vseh mogočih didaktikah, psiholigiji, pedagogiki in seveda andragogiki. Osebno so se mi zdela predavanja pri naštetih predmetih precej dolgočasna, z eno izjemo, pa še to so bile vaje. Sam sem zelo proti povečanju števila ur, namenjenih pedagoškim predmetom, ker sem prepričan, da jih je dovolj, če ne celo preveč, le razmerje med teorijo in prakso bi bilo potrebno spremeniti, seveda v prid slednji. Lep pozdrav, Žiga Rangus. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 6 17:50:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Jun 2005 17:50:14 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec v gorah Balkana Message-ID: <007f01c56aaf$6f566080$6400a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 6. junij 2005 16:49 Na Kekčeve poti gremo v Hercegovino! Za 4 dni: od četrtka 30. junija do nedelje 3. julija. V narodni park Blidinje oz. na področje gore Čvrsnice, kjer so vrhovi ok. 2200 m; podobni so Karavankam ali goram v Trenti. Področje je severno od Mostarja (med Mostarjem in Jablanico). Potujemo z lastnimi avtomobili. Trasa: četrtek: Ljubljana-Jablanica-Blidinje jezero; spimo v hotelu. petek: Blidinje jezero-Masna Luka-prevoj na Čvrsnici (4 h), Pločno, 2.226 m (2 h tja, 2 nazaj), spanje v šotorih pri jezeru Crvenjak; sobota: Veliki Vilinac (okrog 2.000 m), Hajdučka vrata - naravno okno v skali (2 h tja, 2 nazaj), Blidinje jezero (4 h), spimo v hotelu. nedelja: nekropola stećkov Barzonja, po poteh hajduka Mijata Tomića (bosansko-hercegovski narodni junak), soteska Diva Grabovica, odhod v Ljubljano. Blidinje jezero je Park prirode, trudijo se, da bi območje postalo nacionalni park. Čeprav sodi v Hercegovino, so lokalni možje razglasili Hajdučko republiko Mijata Tomića, ki ima svojo vlado in svojo ustavo. V parku ni trgovin, nakupe bomo opravili prej. Za vstop v BiH potrebujemo potni list (vize ne rabimo), avtomobili morajo imeti vlečno vrv (vsak drugi tujec plača kazen), plačilno sredstvo je KM, konvertibilna marka, dobi se jih pri nas, približno 125 tolarjev za eno. Stroški: ok. 30 KM za noč v hotelu, za dve noči torej 60 KM. Hrana ni draga. S seboj vzemite poleg standardne planinske opreme (baterija, vsaj 2 čutare itd.) tudi spalne vreče in ŠOTORE. Šotora seveda ne vsak svojega; o šotorih se bomo dogovorili nekaj dni pred odhodom. Zbor je v četrtek 30. junija ob 7.00 pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi. Prijave na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From martina.krizaj na guest.arnes.si Mon Jun 6 23:45:56 2005 From: martina.krizaj na guest.arnes.si (= Martina_Križaj?=) Date: Mon, 6 Jun 2005 23:45:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Re=3A_Anketa_med_študenti_specialne_d idaktike References: <000d01c56a5b$bf4ab680$8f7ba8c0@prenosnik> <006901c56ab8$dd265210$3c893454@User> Message-ID: <003701c56ae1$23424a60$8f7ba8c0@prenosnik> Spoštovani kolega Rok Bečan! Takole "napol" javno (ker nimam Vašega e-naslova) se odzivam na Vaš dopis, v katerem ste Slovlitu razgrnili svoje mnenje o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki. Veseli me, da predlagate večje število ur -- res je le 30 ur predavanj za ta predmet (kolikor jih je bilo na voljo v štud. l. 2002/3, ko sem bila predavateljica) premalo; zagotovo bi bilo potrebnih vsaj še 30 ur vaj in daljša pedagoška praksa pa še ustreznejši termin tega predmeta v urniku ter tudi več sodelovanja študentov (ne le poslušanja). Žal mi je, da ste si od mojih predavanj zapomnili le "neke spore med profesorji" in opozarjanje na pomanjkanje učbenikov. Sicer ne vem, na katere spore mislite, vendar po temeljitem izpraševanju svoje vesti predvidevam, da bi to lahko bila predstavitev drugačnega gledanja na cilje in metode jezikovnega pouka, opozarjanje na novo osrednjo dejavnost učencev pri jezikovnem pouku (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil raznih vrst nam. podrobnega opisovanja jezikovnega sistema), drugačno pojmovanje komunikacije pri J. Toporišiču (= sporočanje) ter O. Kunst Gnamuš in mlajših slovenističnih jezikoslovcih (= sporazumevanje), drugačno pojmovanje vloge, obsega in globine jezikovne teorije v osnovni šoli in raznih vrstah srednjih šol (npr. kasnejša, selektivna in postopna obravnava besednih vrst, povedkovega določila in povedkovega prilastka) ipd. To ciljno-vsebinsko-metodično drugačnost aktualnih učnih načrtov in aktualnega učnega gradiva vam (tj. študentom) nisem predstavljala zato, da bi kritizirala dosedanji jezikovni pouk, ampak zato, da bi študentje spoznali in razumeli t. i. filozofijo aktualnega jezikovnega pouka -- ta je namreč precej drugačna -- od filozofije tistega jezikovnega pouka, ki ste ga bili deležni v osnovni in srednji šoli (znano je, da učitelji pogosto učijo tako, kot so bili sami poučevani; verjetno pa se še spomnite, da je večina Vaših kolegov/kolegic v prvi uri precej negativno ocenila svoj osnovno- in srednješolski jezikovni pouk), in -- od fakultetne sistematizacije jezikovnih pojavov (pogosto namreč opažamo, da učijo sveži diplomanti slovenistike v osnovni in srednji šoli to in tako, kar in kot so poslušali na fakulteti). Preseneča me Vaša trditev, da niso bile "razložene od A do Ž" "glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika" in da niste ničesar izvedeli, "kakšne so, za katere učne vsebine so primerne". Kaj res niste ničesar izvedeli o raznih vlogah slovenščine v šoli, o pedagoškem govoru, o učencih, za katere je slovenščina drugi jezik, in o njihovih težavah pri jezikovnem pouku ter pri drugih predmetih, o splošnih značilnostih predmeta slovenščina na vseh stopnjah šol, o temeljnem cilju in metodi jezikovnega pouka ter o dejavnostih učencev? Ali pa se Vam to morda ne zdi pomembno? Kaj pa o poslušanju, vrstah poslušanja, načinih neposrednega in posrednega razvijanja zmožnosti poslušanja? Pa o značilnostih branja, stopnjah razvijanja bralne zmožnosti, vrstah branja, preverjanju razumevanja prebranega? Ali o obravnavi neumetnostnega besedila (npr. o dejavnostih pred sprejemanjem besedila, med njim in po njem, in to po ogledu posnetega besedila in po branju besedila določene besedilne vrste)? Ali o razvijanju zmožnosti govornega nastopanja in tvorjenja zapisanih enogovornih besedil? Pa o obravnavi samostalnika v osnovni šoli? Še dobro, da imam zapisane teme predavanj, sicer bi se začela spraševati, po kaj le sem hodila na FF v zimskem semestru ob ponedeljkih popoldne! (Žal pa nimam seznama prisotnih študentov.) Kaj res nisem spodbujala študentov k sodelovanju, izrekanju izkušenj, predlogov ipd.? Sem zavrnila pobudo katerega študenta, npr. Vas? Pravite tudi, da ste "morali zgolj kopirati metodo od didaktike književnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila". Ne razumem, zakaj naj bi morali kaj kopirati od didaktike književnosti -- metoda dela z neumetnostnim besedilom (kar je izhodišče jezikovnega pouka) je bila namreč predstavljena na predavanjih, poleg tega ste se z njo zagotovo srečali v učnih načrtih in študijski literaturi (saj ste jo predelali, kajne?), konkretizirana pa je v učnem gradivu za osnovno šolo ter v učbenikih in delovnih zvezkih Na pragu besedila (katerih soavtorica sem). Res je, da so bila predavanja predvsem informativna in da ni bilo vaj, na katerih bi študentje preizkušali priporočene metode dela v razredu. Didaktike se pač ne more (in ne sme) samo naučiti na pamet, temveč jo je treba preizkušati oz. vaditi -- in to ne šele na svojem prvem delovnem mestu! (Vendar pa bo moral na vprašanje, zakaj ni /bilo/ vaj, odgovoriti kdo drug.) Vse bolj se mi zdi, da so izvir Vašega kritičnega mnenja o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki drugačna pričakovanja do tega predmeta -- če Vas prav razumem, ste pričakovali napotke, "kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem pouku slovenščine". Joj, za to pa je 30 ur predavanj res premalo! Pa tudi škoda jih je, saj jezikovni pouk v osnovni in srednji šoli ni "fakultetno jezikoslovje v malem" -- ZELO VELIKO znanja, ki ga pridobite pri jezikoslovnih predmetih na FF, namreč ne boste NIKOLI neposredno prenesli v šole; fakultetno jezikoslovno znanje naj bi Vam predvsem omogočalo čim večjo ustvarjalnost pri obravnavi nove učne snovi, čim bolj suvereno doseganje ciljev jezikovnega pouka, čim učinkovitejše organiziranje in vodenje samostojnega dela učencev ipd. Še to: Izpit je bil res pisni, vendar z možnostjo ustnega zagovora oz. pogovora s študentom; ko si je študent ogledal ocenjeni pisni preizkus, je lahko kaj vprašal, pripomnil, pojasnil ipd. Mislim, da lahko po besednih in nebesednih odzivih študentov trdim, da je bilo zelo malo preverjanja faktografskega znanja in da je prevladovala uporaba znanja v konkretnih primerih oz. okoliščinah, npr. kot prepoznavanje ali ponazarjanje jezikovnodidaktičnih pojmov, načinov/ postopkov obravnave neumetnostnega besedila (npr. sestavljanje nalog glede na raven razumevanja besedila, glede na vrsto iskanih podatkov, glede na dejavnost učenca, glede na strategijo branja besedila) ipd. -- vendar ne kot "primer jezikoslovne naloge za test" (kot pravite), temveč kot primer sodobne obravnave neumetnostnega besedila pri jezikovnem pouku. Vsekakor sem Vam hvaležna za pripombe; kot vidite, sem precej razmišljala o njih in o svojem delu. Očitno sem s tem, da od oktobra 2004 nisem več predavateljica predmeta jezikovna didaktika, ravnala pametno oz. v dobro bodočim profesorjem slovenščine in njihovim učencem. In da ne pozabim: LCD-projektor znam uporabljati v določeni meri (npr. za prenašanje računaIniških prosojnic), vendar pogosto še zmeraj vztrajam pri "dobrih starih" grafoskopskih prosojnicah -- iz nekih najnovejših študentskih anket lahko povzamem, da so študentje z njimi in z mojim delom nasploh zelo zadovoljni (pravijo, da zaradi sistematičnosti, preglednosti, postopnosti ipd.). Ampak v življenju je pač tako: Sto ljudi -- sto čudi! Lepo Vas pozdravljam. Martina Križaj Ortar -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050607/700746f9/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 7 09:28:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 7 Jun 2005 09:28:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Rebula_v_italijanščini Message-ID: <005b01c56b32$6f185690$8f4602c1@ff.unilj.si> From: tatluc na tin.it To: slovlit-request na ijs.si Sent: Wednesday, June 01, 2005 5:11 PM Subject: prevod rebule v italijanscino Pri zalozbi Consorzio culturale del Monfalconese v Trzicu (Gorica) je te dni izsel italijanski prevod romana Kacja roza - La peonia del Carso pisatelja Alojza Rebule. Prevod, ki je prejel nagrado Kosovel 1998, je delo Alessandre Foraus. Knjigo je opremil umetnik Franko Zerjal, uredil pa Giovanni (Janko) Toplikar. V romanu so prisotni vsi osrednji elementi Rebulove proze. Dogajanje je uokvirjeno v trideseta leta prejsnjega stoletja: usode osebnosti dveh razlicnih kultur se mojstrsko prepletajo v tragicnem ozracju Evrope med obema vojnama. Spremni esej je oskrbela Tatjana Rojc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 7 18:25:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Jun 2005 18:25:19 +0200 Subject: [SlovLit] Nova Gorica Message-ID: <00de01c56b7d$810faf60$6400a8c0@P4> Http://www.p-ng.si/png/slo/news/program_slovenistika.pdf --- program novogoriške slovenistike. Http://www.p-ng.si/png/slo/news/R_SLO.html-l2 --- razpis za vpis na novogoriško slovenistiko. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/skrabec/index.html --- še nekaj slik s Škrabčevega simpozija 19. maja 2005. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 09:23:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 09:23:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Poti_do_medkulturne_sporazumevalne_zmo žnosti Message-ID: <004901c56d8d$55f5b6f0$8f4602c1@ff.unilj.si> From: Karin Marc [mailto:Karin.Marc na zrs-kp.si] Sent: Thursday, June 09, 2005 1:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI Http://www.upr.si/sl/UPKonference/2005PotiDoMedkulturneSporazumevalneSpo sobnosti/Conference_Programme_sl.pdf --- Program mednarodnega znanstvenega sestanka POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI, ki bo v Kopru od 16. in 18. junija. Lep pozdrav, Karin Marc Bratina, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 11:03:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 11:03:34 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8ez_mejo Message-ID: <008501c56d9b$484e0bc0$8f4602c1@ff.unilj.si> 16. junija 2005 bo ob 18.00 v predavalnici št. 129 na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Ursula Doleschal izvedla nastopno predavanje z naslovom Slawistik Express: Stationen und Entwicklung des Faches. =============== From: alenka.zbogar na guest.arnes.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:59 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si ŠTIPENDIJA FUNDACIJE ROBERT BOSCH Absolvente slovenistike obveščam, da fundacija Robert Bosch iz Zvezne republike Nemčije razpisuje štipendijo za kulturne menedžerje za srednje- in vzhodnoevropske države. Fundacija bo 12 absolventom omogočila enoletno izpopolnjevanje v Nemčiji na področju mednarodnega kulturnega menedžmenta. Štipendisti bodo v okviru izpopolnjevanja sodelovali z uglednimi kulturnimi ustanovami, ki so že dejavne v mednarodnem prostoru, ter pripravili mednarodni projekt, ki naj bi ga po izteku štipendije izpeljali v domovini. Za izvedbo bodo prejeli dodatno trimesečno finančno pomoč. Dodatne informacije in prijavnico dobite na www.moe-kulturmanager.de. Rok za oddajo prošenj je 12. 6. 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 11:34:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 11:34:47 +0200 Subject: [SlovLit] FW: [SDJT-L] BesAna Message-ID: <008601c56d9f$a4a26160$8f4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of miro.romih na amebis.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:52 PM To: sdjt-l na ijs.si Subject: [SDJT-L] BesAna Zdravo, tistim, ki bi jih to utegnilo zanimati, sporocam, da je po vec kot desetletju izsla nova razlicica slovenskega slovnicnega pregledovalnika BesAna za okolje Windows. Vec informacij na spletni strani http://www.amebis.si ... Program lahko preizkusite na spletu ali pa si casovno omejeno verzijo nalozite na svoj racunalnik. Za vse take in drugacne pripombe ter nasvete se priporocamo! Lep pozdrav, Miro From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 10 12:51:24 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Jun 2005 12:51:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Praznik_slovenske_književnosti_v_Prag i_tudi_maja Message-ID: <00ac01c56daa$599e1f50$8f4602c1@ff.unilj.si> From: dolezalova.l@volny.cz [mailto:dolezalova.l na volny.cz] Sent: Friday, June 10, 2005 12:13 PM To: Miran Hladnik Subject: SlovLit Mednarodni knjižni sejem Svet knjige v Pragi je bil letos posvečen slovenskim avtorjem. Vendar to ni bil konec slovenske kulture v Pragi. Maja so se v inspirativni Reinerovi baročni dvorani vile Portheimka v Pragi zvrstile številne "slovenske" prireditve, ki so jih omogočili organizatorji Sveta knjige in Slovensko veleposlaništvo v Pragi. Tri literarne - sredine podvečere sta organizirali Alenka Jensterle-Doležal in Jasna Honzak-Jahič, predavateljici na praški slovenistiki. Prvo sredo, ll. 5. je imela svoj literarni podvečer z naslovom Sence svetlobe slovenska pesnica Alenka Jensterle- Doležal, na katerem je brala svoje stare in nove češke prevode. V sredo, 18.5. so svoje prevode brali mladi prevajalci iz Prage, vsi nekdanji in sedanji študentje slovenistike praške fakultete: Aleš Kozar, Krystina Pellarova, Josef Kodet, Radek Čermák, Tereza Benhartova, Radek Novak, Kamil Valšík in Hanka Chmelikova. Nekateri izmed njih že izdajajo prevode v knjigah ali prispevajo v antologijah. Zadnjo sredo, 25. 5. je bil literarni podvečer z naslovom Korenine vetra in je bil namenjen slovenskim pesnikom starejše generacije: Edvardu Kocbeku, Ivanu Minattiju, Kajetanu Koviču, Cirilu Zlobcu, Tonetu Pavčku, Jožetu Udoviču, Gregorju Strniši, Janezu Menartu in Danetu Zajcu Pesmi v prevodih so doživeto recitirali študentje prvega letnika slovenistike praške Filozofske fakultete. Pesnike je predstavila in večer hkrati tudi vodila Hanka Chmelikova. Zadnji slovenski literarni podvečer je bil 26. 5. 2005. Posvečen je bil prevajalcu Františku Benhartu, ki že vrsto desetletij slovensko književnost posreduje češki publiki. Predstavil je dve novi knjigi prevodov: knjigo slovenske poezije in Jančarjeve eseje. Pesmi je prevajal skupaj s Hanko Chmelikovo in Davidom Blažkom. Prisotni so bili tudi nekateri slovenski pesniki kot Veno Taufer in Kajetan Kovič. V teh dneh je izšla tudi posebna številka Česko-lužickega vesnika, posvečena primorskim Slovencem v Italiji in pesniku Srečko Kosovelu. Zbornik je uredil Radek Čermák. Poleg člankov najdemo tudi prevode pesmi Srečka Kosovela, ki so jih pod vodstvom lektoric naredili študentje brnske, praške in bratislavske filozofske fakultete. Alenka Jensterle-Doležal From barbara.skrlep na guest.arnes.si Mon Jun 13 21:34:56 2005 From: barbara.skrlep na guest.arnes.si (Barbara) Date: Mon, 13 Jun 2005 21:34:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Društvo_za_ohranitev_slovenskega_jezi ka References: <20050610100001.A32F217B8EC@patsy.ijs.si> Message-ID: <000501c5704e$fafdbc60$89f5fea9@silvan> Danes se je ustanovilo Društvo za ohranitev slovenskega jezika. Njegov namen je zmanjšati uporabo hrvaških in angleških besed. Ustanovile so ga četrtošolke na naši OŠ, na lastno pobudo. Otroci znajo presenetiti! Lep pozdrav Barbara ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, June 10, 2005 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 109, številka 4 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti (Miran Hladnik) 2. Čez mejo (Miran Hladnik) 3. FW: [SDJT-L] BesAna (Miran Hladnik) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Fri, 10 Jun 2005 09:23:44 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] Poti do medkulturne sporazumevalne zmožnosti To: Message-ID: <004901c56d8d$55f5b6f0$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" From: Karin Marc [mailto:Karin.Marc na zrs-kp.si] Sent: Thursday, June 09, 2005 1:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI Http://www.upr.si/sl/UPKonference/2005PotiDoMedkulturneSporazumevalneSpo sobnosti/Conference_Programme_sl.pdf --- Program mednarodnega znanstvenega sestanka POTI DO MEDKULTURNE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI, ki bo v Kopru od 16. in 18. junija. Lep pozdrav, Karin Marc Bratina, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper ------------------------------ Message: 2 Date: Fri, 10 Jun 2005 11:03:34 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] Čez mejo To: Message-ID: <008501c56d9b$484e0bc0$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" 16. junija 2005 bo ob 18.00 v predavalnici št. 129 na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Ursula Doleschal izvedla nastopno predavanje z naslovom Slawistik Express: Stationen und Entwicklung des Faches. =============== From: alenka.zbogar na guest.arnes.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:59 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si ŠTIPENDIJA FUNDACIJE ROBERT BOSCH Absolvente slovenistike obveščam, da fundacija Robert Bosch iz Zvezne republike Nemčije razpisuje štipendijo za kulturne menedžerje za srednje- in vzhodnoevropske države. Fundacija bo 12 absolventom omogočila enoletno izpopolnjevanje v Nemčiji na področju mednarodnega kulturnega menedžmenta. Štipendisti bodo v okviru izpopolnjevanja sodelovali z uglednimi kulturnimi ustanovami, ki so že dejavne v mednarodnem prostoru, ter pripravili mednarodni projekt, ki naj bi ga po izteku štipendije izpeljali v domovini. Za izvedbo bodo prejeli dodatno trimesečno finančno pomoč. Dodatne informacije in prijavnico dobite na www.moe-kulturmanager.de. Rok za oddajo prošenj je 12. 6. 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje ------------------------------ Message: 3 Date: Fri, 10 Jun 2005 11:34:47 +0200 From: "Miran Hladnik" Subject: [SlovLit] FW: [SDJT-L] BesAna To: Message-ID: <008601c56d9f$a4a26160$8f4602c1 na ff.unilj.si> Content-Type: text/plain; charset="us-ascii" -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces@ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of miro.romih na amebis.si Sent: Thursday, June 09, 2005 1:52 PM To: sdjt-l na ijs.si Subject: [SDJT-L] BesAna Zdravo, tistim, ki bi jih to utegnilo zanimati, sporocam, da je po vec kot desetletju izsla nova razlicica slovenskega slovnicnega pregledovalnika BesAna za okolje Windows. Vec informacij na spletni strani http://www.amebis.si ... Program lahko preizkusite na spletu ali pa si casovno omejeno verzijo nalozite na svoj racunalnik. Za vse take in drugacne pripombe ter nasvete se priporocamo! Lep pozdrav, Miro ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 109, številka 4 ******************************************* From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 09:47:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Jun 2005 09:47:27 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! Message-ID: <004001c570b5$50e19640$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoran Triglav" Sent: 14. junij 2005 9:21 Subject: Pri maturi - kapo dol! Nekje v Sloveniji je pri maturi dne 1. 6. 2005 pri pisnem delu slovenskega jezika nek dijak na vprašanje: prebivalka Trsta - ______________________ napisal odgovor: Slovenka (Trst je naš) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 16:40:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 14 Jun 2005 16:40:13 +0200 Subject: [SlovLit] Fw=3A_Študijski_program_=22Intercultural_Competencies=22 Message-ID: <007501c570ee$fa9abf20$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Avstrijski znanstveni institut v Ljubljani" Sent: 14. junij 2005 14:07 Subject: Študijski program "Intercultural Competencies" Spoštovani! Donau-Univerza Krems 23.11.2005 ponovno prične izvajati študijski program >Interkulturelle Kompetenzen- Intercultural Competencies<. Univerzitetni študijski program pokriva vse pomembnejše vsebine s področja medkulturne kompetence. Študijski program je namenjen izobraževanju vodilnih in vodstvenih delavcev, visokošolsko izobraženim, ter vsem izkušenim zaposlenim s področja gospodarstva, politike, neprofitnih organizacij, uprave in kulture, ki pri svojem delu potrebujejo znanje za uspešno delovanje in poslovanje v multikulturnem evropskem prostoru. Več informacij v prilogi in na spletni strani univerze: http://www.donau-uni.ac.at From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jun 14 21:16:00 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 14 Jun 2005 21:16:00 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Trdina - jubilejna monografija Message-ID: <42AF4910.11420.1E845DD@localhost> From: "Mitja" To: Subject: vabilo na tiskovno konferenco - Janez Trdina - jubilejna monografija Date sent: Tue, 14 Jun 2005 16:43:56 +0200 Vabilo na tiskovno konferenco Spoštovani, vabimo vas na tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili monografijo z naslovom Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo, ki je nastajala v letu dveh Trdinovih jubilejev. V knjigi, ki je skupni sozaložniški projekt novomeške Založbe Goga in ljubljanske Založbe ZRC, sodeluje enajst strokovnjakov in preučevalcev Trdinovega dela, ki so se lotili Trdinovega opusa iz različnih zornih kotov in z metodami različnih znanosti: od zgodovinopisja do psihologije, od etnologije do literarne vede. Trdinov opus še danes predstavlja nenavaden interdisciplinarni izziv različnim znanostim in ostaja prvovrsten vir tako za lokalne čenče kot za temeljne probleme različnih strok. Knjigo bosta predstavila dr. Darko Dolinar, predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki je tudi izdajatelj knjige, in urednik mag. Marijan Dović, sicer mladi raziskovalec na istem inštitutu. Na kratko bo predstavljen še en projekt Trdinovega leta, in sicer bibliofilska izdaja Gorjanskih bajk (knjiga in zgoščenka) s ponatisom Trdinovih besedil in fotografijami Boruta Peterlina. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 16. junija 2005, ob 11.00, v Prešernovi dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani. Zalozba Goga Mitja Licen 031/334239 www.zalozba-goga.si ------- Kratka vsebinska predstavitev monografije Monografija Janez Trdina med zgodovino, literaturo in narodopisjem sledi najprej zgodovinskemu loku, ki Trdinovo delo umešča v časovne in prostorske koordinate (Granda, Jenčič, Hriberšek), zatem pa se loti jedrnih problemov, katerih temelji so v specifičnem Trdinovem razumevanju literature: pomembno je, da jih postavi v kontekst sodobnih sistemskih teorij o nastanku in evoluciji estetskega (literarnega) subsistema (Dović) in uveljavljanja konvencij, kjer se Trdinov delo izkaže kot svojevrstne mejnik. Hkrati nam ponuja nove umestitve Trdinove avtobiografske proze v evropski komparativistični kontekst (Smolej) in sploh pomembno prevrednoti dolga desetletja zanemarjeni avtobiografski segment Trdinovega opusa z radikalno tezo o Trdinovi avtobiografski prozi kot vrhu slovenskega realizma (Dolgan). Marija Stanonik v odličnem poglavju preuči Trdinove tekstovne strategije z vidika literarnega folklorizma in ugotavlja njegovo izjemno ustvarjalno preigravanje vzorcev, medtem ko se Banova loti najbolj razvpitih Trdinovih bajk s pomočjo (jungovske) psihološke analize arhetipov in predstavi nove poglede na divji svet gorjanskih bitij. Naslednji pomemben sklop odpira problematika Trdine kot enega najzanimivejših kritikov in estetskih presojevalcev svojega časa ter enega od iniciatorjev sodobnega vrednotenja literature prve polovice 19. stoletja (Ogrin), ter hkrati tudi kot nekoliko okornega, a samozavestnega začetnika (pred)znanstvenega literarnega zgodovinopisja (Dolinar). Jubilejno monografijo dopolni in vsebinsko zaokroži objava arhivskega fotografskega gradiva iz knjižnic in zasebnih zbirk v Novem mestu in Mengšu, ki ga je s pestrimi komentarji pripravila Darja Peperko Golob. Vsa poglavja so opremljena z angleškimi povzetki. mag. Marijan Dović, urednik ------- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 14 22:54:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Jun 2005 22:54:15 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! Message-ID: <004c01c57123$3bb85f60$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "Barbara" , Se bo njihovemu delovanju dalo tudi kako slediti - recimo po internetu? (Sprašujem seveda popolnoma resno in spoštljivo.) Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 14. junij 2005 16:50 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > > A ne bi bilo dobro, če bi v Slavističnem društvu zbirali podobne poglobljene > pogruntavščine dijakov in učencev? Morda bi se vremena nam zjasnila. V Celju > so nekoč izdali tak cvetober in bil je imeniten. > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, arnes" > To: "SLOVLIT" > Sent: Tuesday, June 14, 2005 9:47 AM > Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > > > > ----- Original Message ----- > > From: "Zoran Triglav" > > Sent: 14. junij 2005 9:21 > > Subject: Pri maturi - kapo dol! > > > > > > Nekje v Sloveniji je pri maturi dne 1. 6. 2005 pri pisnem delu > slovenskega > > jezika nek dijak na vprašanje: > > prebivalka Trsta - ______________________ > > napisal odgovor: Slovenka (Trst je naš) From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Tue Jun 14 23:06:22 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Tue, 14 Jun 2005 23:06:22 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! References: <004c01c57123$3bb85f60$6400a8c0@P4> Message-ID: <001101c57124$eb2f3cb0$a70ff9c2@kallisto> Da ne bo pomote: moje vprašanje se nanaša na tisto novico o četrtošolkah, ki so ustanovile "Društvo za ohranitev slovenskega jezika". (Iz sedanje "predmetne vrstice" to namreč ni razvidno.) Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, June 14, 2005 10:54 PM Subject: Fw: [SlovLit] Fw: Pri maturi - kapo dol! > From: "VVB" > To: "Barbara" , > > Se bo njihovemu delovanju dalo tudi kako slediti - recimo po internetu? > (Sprašujem seveda popolnoma resno in spoštljivo.) > > Lep pozdrav, > > VESNA > From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 15 16:09:30 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 15 Jun 2005 16:09:30 +0200 Subject: [SlovLit] vabili na predstavo in na predstavitev knjige Message-ID: <42B052BA.16976.13340EB@localhost> Amaterska gledališka skupina GledalIŠČE GledalNAJDE vas vabi na svojo navihano igro _Kontraklovn_, ki bo to in naslednjo sredo (15. in 22. junija 2005) ob 20.00 v dvorani JSKD (Javni sklad za kulturne dejavnosti) na Beethovnovi 5 v Ljubljani -- poleg Foto Tivoli in nasproti Ustavnega sodišča RS, v neposredni bližini parlamenta in džez kluba. Vstopnina: pičlih 500 tolarjev. Vljudno vabljeni! Več o gledališki skupini. Gledališko skupino GledalIŠČE GledalNAJDE sestavljata študenta FF Miha Pohar (dablin na email.si) in Tina Hribar, ki sicer sodelujeta tudi v gledališki skupini Oddelka za romanistiko FF Les Théatreux. Iz francoščine sta prevedla dramsko besedilo Helene Parmelin _Contre-Pitre (entrées de clowns)_ in ga nato tudi uprizorila s poslovenjenim naslovom _Kontraklovn_. Igra je sestavljena iz 17 slik, kjer vedno nastopata dva: klovn in njegov alter ego, kontraklovn. Klovn se spopada z eksistencialnimi vprašanji in s problemom identitete, tj. s problemi klovna, ki mora zabavati in ugajati ne glede na svoje počutje. Študentski gledališki tandem je imel maja in junija že okoli pet nastopov po Sloveniji, nastopil pa bo tudi v Maroku na mednarodnem festivalu študentskega gledališča (Festival international de Theatre universitaire de Casablanca). ----- Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenska prosvetna zveza in Založba Drava v Celovcu vabijo na predstavitev knjige Draga Druškoviča _Prežihov Voranc: pisatelj in politik_, ki bo v petek, 17. junija 2005, ob 11.00 v Rdeči dvorani ljubljanske Mestne hiše na Mestnem trgu 1 v Ljubljani. Spregovorila bosta avtor knjige in dr. Mirko Messner. ----- Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 16 15:26:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Jun 2005 15:26:19 +0200 Subject: [SlovLit] Priprave in prijave za Lendavo Message-ID: <007101c57276$fc5d7da0$6400a8c0@P4> Na slovenskem slavističnem kongresu v Lendavi 6.--8. oktobra bo tako kot vsako leto ob rednem programu tudi priložnost za predstavitev strokovnih knjižnih novitet s področja jezika, literature, slovenistike, slavistike, folkloristike ipd. Za posamezni naslov bo imel avtor ali založnik na voljo največ 10 minut časa. Če bo do srede avgusta oddal besedilo predstavitve, bo to objavljeno v kongresnem zborniku (do dve redko tipkani strani oziroma natančneje do 4000 znakov). Prosim za najavo predstavitev, da jih pravočasno vključimo v program. Kolegi, ki bi na kongresu želeli predstaviti svoje raziskovalno, pedagoško ali kulturno dejavnost, bodo to lahko storili v preddverju kulturnega doma bodisi ob tabli ali ob svojem prenosniku. Prosim za prijave. Še enkrat pozivam tudi k predlogom za nagrade Slavističnega društva Slovenije in za častno članstvo. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 17 20:11:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Jun 2005 20:11:12 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava, 6.--8. okt. 2005 Message-ID: <002a01c57367$f2d52d90$6400a8c0@P4> Slovenski slavistični kongres v sliki in besedi: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava1.jpg -- hišice, ki boste v njih spali, http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava2.jpg -- možje, ki so vam jih rezervirali, http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava3.jpg -- palača, v kateri boste zborovali, http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html -- spletne strani, kjer boste izvedeli vse drugo in še več. From k na aufbix.org Sat Jun 18 15:10:28 2005 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Sat, 18 Jun 2005 15:10:28 +0200 Subject: [SlovLit] pozabljen (monografija o Trdini) Message-ID: Dober dan, minuli teden sem prezivel z izvajanjem prvega junijskega izpitnega roka, zato odgovarjam z zamudo na zapis *Kratka vsebinska predstavitev monografije* o Janezu Trdini, objavljen v SlovLit izvle?ek, let 110, ”tevilka 2.
Niso namrec omenjeni vsi avtorji in navedeni naslovi vseh prispevkov. Obzalujem, da moram predstavitev dopolniti z omembo lastne studije. Res je namrec, da po izobrazbi nisem ne slovenist ne etnolog in ne zgodovinar -- zgolj diletantsko obcasno segam na ta podrocja (formalno kot sociolog kulture). Prispevek je v zborniku uvrscen na konec sklopa: literarna zgodovina in kritika, a po svoji vsebini ne spada tja -- in po svoje tudi nikamor drugam. Predstavil sem Trdinovo ustvarjanje v dveh desetletjih, ko ni nic objavljal; predvsem skozi devetdeseta leta, ko ni dokoncal druge izdaje Zgodovine slovenskega naroda in se niti ni lotil uresnicevanja zamisli o celovitem opisu Rusije. O obeh projektih pa so se ohranili obsezni rokopisi. Alenka Koron me je medtem prijazno spomnila, da ima ta prispevek svoje daljne korenine v studiji, objavljeni pred 18 leti: Snezana Stabi in Igor Kramberger, Povest o bajkah s podukom iz literarne teorije. Problemi 25(1987)5 [277], str. 18--25. Vendar moram omeniti tudi veliko, temeljno razliko med obema besediloma. Pri starejsi studiji gre za porocilo o opazenem, za ugotovitve, ki so se nabrale med odkrivanjem in urejanjem Trdinove rokopisne ostaline. V novejsem prispevku gre za konstrukcijo vprasanj, ki so lahko izhodisce za nadaljnja raziskovanja. Zame je to nenavadno pocetje in se ob njem pocutim nekoliko nelagodno, ceprav se zavedam morebitne hevristicne uporabnosti. Za konec: vesel sem vseh bralcev, ki kompletu Podobe prednikov zagotavljajo zivost in prisotnost. Filip Robar Dorin je dialog v trikotniku med besedilom, bralcem in vsemi danimi diskurzi (prosto po Bahtinu) pri tem prenesel se v drug medij. In pokazalo se je, da ni treba s posegi scititi ne Trdine in ne tedanjih prebivalcev Novega mesta, ces da niso bili tako zelo pokvarjeni.
Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 23 11:08:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Jun 2005 11:08:48 +0200 Subject: [SlovLit] Izobra?evanje Centra za sloven??ino kot drugi/tuji jezik Message-ID: <003e01c577d3$2bb71230$6400a8c0@P4> From: "Petric Ivana" To: "Hladnik Miran" Sent: 22. junij 2005 16:27 Subject: izobraževanje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Spoštovani, vabimo vas na dvodnevni izobraževalni seminar učiteljev slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki bo v torek 28. in sredo 29. junija 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljana, Aškerčeva 2, v predavalnici št. 2 v pritličju. Junijski izobraževalni seminar sodi v sklop strokovnih priprav na obe poletni prireditvi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik -- Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter Poletne šole in je priložnost za srečanje in izmenjavo izkušenj vseh, ki smo kakorkoli povezani z učenjem in poučevanjem slovenščine kot drugega/tujega jezika doma in v tujini. Predsednik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izr. prof. dr. Marko Stabej Program izobraževalnega seminarja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Torek, 28. junij 2005 (predavalnica 2) 9.30-10.00 pozdrav v Seminarski kavarni (učilnica 13) 10.00-11.00 dr. Aleš Debeljak: Slovenske konverzije in kultura (predavanje) 11.00-12.00 dr. Simona Škrabec: Po sledeh izkopanin: pojem srednje Evrope skozi 20. stoletje (predavanje) 12.00-14.00 Odmor za kosilo 14.00-15.30 mag. Mojca Belak: Model medkulturne primerjave (delavnica) 15.30-16.45 Kratke predstavitve projektov . Marjana Lavrič: Integracija . mag. Mojca Nidorfer Šiškovič: Slavic Networking . Mojca Stritar: Brezplačni mini tečaj slovenščine . mag. Jana Zemljarič Miklavčič: Slovenščina na daljavo . Saša Poklač: Splošna pomenska sorodnost slovaških in slovenskih predlogov 16.45-17.15 Katja Dragar: Strokovni izpiti Sreda, 29. junij 2005 (predavalnica 18) 9.00-10.00 dr. Nataša Pirih Svetina: Preživetvena raven v slovenščini (delavnica) 10.00-11.30 mag. Ina Ferbežar: Jezikovni testi (delavnica) 11.30-12.00 Odmor s kavo v Seminarski kavarni (učilnica13) 12.00-13.00 dr. Dubravko Škiljan: Slovenska in hrvaška jezikovna politika (predavanje) 13.00-14.30 Tiski: . dr. Jasna Honzak: Predstavitev zbornika Jan V. Lego (1833-1906) . dr. Vojko Gorjanc: Predstavitev zbornika Študije o korpusnem jezikoslovju . Nataša Domadenik: Jezikovod - učbenik za izpopolnjevalce . mag. Ina Ferbežar: Projekt TiPS . Metka Lokar: Zborniki 14.30 Evalvacija in zaključek izobraževanja Nekaj besed o predavateljih dr. ALEŠ DEBELJAK Aleš Debeljak je pesnik, esejist in prevajalec. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti, doktoriral pa je na Maxwell School of Citizenship and Public Affairs v okviru Syracuse University v New Yorku. Aleš Debeljak je eden izmed vodilnih intelektualcev in pesnikov generacije, ki je dozorela v osemdesetih letih. Je izredni profesor za kulturologijo in predstojnik centra za preučevanje kulture in religije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pretežno se ukvarja z vprašanji nacionalne identitete, religioznega fundamentalizma in etičnih konfliktov. dr. SIMONA ŠKRABEC Simona Škrabec, diplomirana literarna komparativistka in profesorica nemščine, živi v Kataloniji. V Barceloni, kjer je doktorirala, med Španci širi vedenje o srednjeevropski literaturi in kulturi. Danes jo vsi poznamo predvsem kot odlično prevajalko iz katalonščine v slovenščino, z veseljem pa pričakujemo izid njene doktorske disertacije, tokrat tudi v slovenščini. mag. MOJCA BELAK Magistrica Mojca Belak je lektorica angleškega jezika na Filozofski fakulteti na Oddelku za anglistiko, poučuje britanske študije v tretjem in četrtem letniku. Pred leti je delala na BBC pri svetovni službi londonskega BBC. Štiri leta je bila urednica biltena slovenskega društva učiteljev angleščine IATEFL Slovenia. Ukvarja se s primerjavo slovenske in britanske kulture. dr. DUBRAVKO ŠKILJAN Dubravko Škiljan je rojen leta 1949 v Zagrebu, kjer je diplomiral iz splošne lingvistike ter latinščine in grščine in leta 1976 tudi doktoriral. Od leta 1996 je zaposlen kot profesor za teoretsko lingvistiko in semiologijo na ISH - Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Objavil je okrog 250 znanstvenih in strokovnih del. Sodeluje je na znanstvenih zborovanjih doma in v tujini. Prevaja iz grščine in latinščine. Ukvarja se s splošno in teoretsko lingvistiko, zgodovino lingvistike, splošno semiologijo in klasično filologijo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 24 19:08:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 24 Jun 2005 19:08:57 +0200 Subject: [SlovLit] Primerjalna knjizevnost 28/1 (junij 2005) Message-ID: <42BC5A49.13106.214C047@localhost> Izšla je prva letošnja številka revije _Primerjalna književnost_. V njej svoje razprave objavlja devet avtorjev. Razprava MONICE SPIRIDON obravnava postmodernizem s stališča, da je o njem mogoče govoriti le v pretekliku, nekoliko podrobneje pa predstavi razpoznavne poteze vzhodnoevropskega postmodernizma. TEA ŠTOKA se ukvarja s fantastiko v prozi Itala Calvina, zlasti s tisto iz zrele faze Calvinovega ustvarjanja. Avtorica zagovarja tezo, da Calvinov tip postmodernističnega pisanja nujno vključuje dvojno branje resničnosti. Razprava FRANCETA BERNIKA se osredotoča na problem prevedljivosti lirike. Na primerih prevajanja Goetheja in Prešerna avtor raziskuje, kako daleč seže istovetnost prevoda z izvirnikom, kakšna je razlika med prevodom in prepesnitvijo ter katere prvine v liriki so tiste, ki so zaradi svoje zasidranosti v posameznem jeziku neprevedljive. MANFRED PFISTER razpravlja o eseju kot o eni izmed "uprizoritvenih umetnosti", pri čemer se opira zlasti na Montaignova razmišljanja o eseju. NEŽA ZAJC piše o začetkih avtobiografskega žanra v zahodnoevropski in ruski literaturi. Za ponazoritev avtorica uporablja dva med seboj v marsičem razlikujoča si primera -- _Žitje protopopa Avvakuma_ in Avguštinove _Izpovedi_. Razprava primerja žanrske, stilne in vsebinske lastnosti obeh del, ki sta vsaka na svoj način pomembno zaznamovali nadaljnji razvoj avtobiografskega žanra. Razprava DAVIDA BANDELLIJA se ukvarja z vprašanjem, kakšno mesto v literarni vedi pripada žanru pisateljskega dnevnika. Razprava podaja teorijo dnevniških zapisov, nato pa teoretična spoznanja aplicira na _Dnevnik_ Andreja Čeboklija, in sicer predvsem na Čeboklijevo fikcionalizacijo realnih dogodkov. BABIS DERMITZAKIS v branje ponuja svojo komparativistično zasnovano razpravo o primerjavi dveh kratkih zgodb, ki nosita enak naslov -- _Prva Ljubezen_. Avtor prve je Ivan Turgenjev, druge pa grški pisatelj Ioannis Kondilakis. GAŠPER TROHA v svoji razpravi opisuje podobo družbenega sistema v slovenski dramatiki iz obdobja 1943--1990; z analizo treh osrednjih struj tedanje slovenske dramatike (realistična in poetična drama ter drama absurda) poskuša Troha odgovoriti na vprašanje, ali je dramatiko v socialističnem družbenem sistemu res prvenstveno določala oblast. ALENKA KORON pa z drugim delom svoje študije o teorijah diskurza v literarni vedi na kratko predstavi slovensko recepcijo teorij diskurza ter se podrobneje posveti Linkovi in Angenotovi literarnovedni navezavi na sodobne teorije diskurza. V sklepnem delu tokratne številke Primerjalne književnosti se nahajajo še tri kritike: MATJAŽ ZAPLOTNIK piše o tematskem bloku _(Re)Writing Literary History_ mednarodne komparativistične revije _Neohelicon_, ALENKA KORON ocenjuje interdisciplinarno zasnovano monografijo _Ljudsko in umetno -- dva obraza ustvarjalnosti_ Marjetke Golež Kaučič, GAŠPER TROHA pa kritično poroča o prevodu knjige Aleksa Sierza _Gledališče "u fris"_, ki pomaga razumeti ozadje nenadne oživitve dramskega pisanja v Veliki Britaniji v 90. letih prejšnjega stoletja. Stik z uredništvom PKn: darja.pavlic na uni-mb.si http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ lp, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 24 18:47:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Jun 2005 18:47:22 +0200 Subject: [SlovLit] ?tipendije Message-ID: <004401c578dc$66006f90$6400a8c0@P4> From: To: ; Sent: 24. junij 2005 14:56 Subject: Štipendije PODIPLOMSKE ŠTIPENDIJE REKTORSKE KONFERENCE ALPE-JADRAN Rektorska konferenca Alpe-Jadran Univerze v Celovcu razpisuje v akademskem letu 2005/2006 podiplomske štipendije za raziskovalce s področja Alpe-Jadran, ki niso avstrijski državljani, a se znanstveno- raziskovalno ukvarjajo s tem področjem. Štipendije v višini 825,00 E mesečno bodo podeljene za 6 mesecev. Rok za oddajo prošenj, ki naj zajemajo predvideni čas, namenjen raziskovanju, opis raziskovalnega področja, življenjepis, bibliografijo, kopije diplom ter priporočilno pismo rednega profesorja iz matične univerze, je 15. 7. 2005. Prošnje pošljite na naslov: mag. Andrea Wernig, Universität Klagenfurt, Referat Alpen-Adria, Universitätsstrasse 65-67, A-9020 Klagenfurt. Dodatna pojasnila dobite na telefonski številki 0043-463- 2700/9237 ali na elektonskem naslovu andrea.wernig na uni-klu.ac.at. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Jun 27 12:42:57 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?B?QWxlxaEgQmplbMSNZXZpxI0=?=) Date: Mon, 27 Jun 2005 12:42:57 +0200 Subject: [SlovLit] Hercegovski Kekec Message-ID: <01d701c57b05$1e1e91e0$0a0ef9c2@c7l8f8> Pismo je namenjeno tistim kolegom, ki so se prijavili na Kekčeve poti po Hercegovini, ostalim tisočim pa se opravičujem za nadlegovanje. Organizatorica Đurđa Strsoglavec nam iz Hercegovine sporoča tole: "glede spanja v motelu Hajducke vrleti stvari stojijo takole: prenocisce z zajtrkom in turisticno takso za eno noc na eno osebo stane sicer 38 konvertibilnih mark, vendar imamo naslednji popust: ce so v triposteljni sobi trije ljudje, stane 25 mark na osebo na noc, ce sta v triposteljni sobi dva cloveka, stane 30 mark na osebo na noc. Prosim, sporočite mi do ponedeljka zvecer ali najpozneje torka zjutraj, kdo resnično gre v Hercegovino in kdo si zeli biti v paru ali trisu. Prosim, resnicno mi sporoci, ker nam gre motel zelo na roko in nam bo cuval sobe ? sicer so prepolni, ker je ravno takrat veliko romanje k svetnici Divi Grabovcevi." aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From alenka.zbogar na guest.arnes.si Mon Jun 27 15:14:42 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Mon, 27 Jun 2005 15:14:42 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije Message-ID: <20050627_131442_027567.alenka.zbogar@guest.arnes.si> MEDNARODNA KONFERENCA INCLUSION ? EXCLUSION (London, 16.?18. 2. 2006) Podiplomski študenti iz londonske School of Slavonic and East European Studies (University College London) organizirajo od 16. do 18. februarja 2006 sedmo mednarodno konferenco na temo Inclusion ? Exclusion. K sodelovanju vabijo raziskovalce s področja polito- in socioloških študij, pa tudi s področja zgodovinopisja, literature in kulturologije, in to tako vzhodno- kot zahodnoevropske strokovnjake. Toplo vabijo zlasti razpravljavce, ki bodo tematiko osvetlili z medkulturnega, nacionalnega ali multidisciplinarnega zornega kota. Rok za prijavo se izteče 1. avgusta 2005. Prijavi poleg elektronskega naslova, telefonske številke in točnega naslova priložite tudi do 500 besed dolg povzetek prijavljenega prispevka in življenjepis (v angleščini). Dodatne informacije dobite na http://www.ssees.ac.uk/pgconf06.htm. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From alenka.zbogar na guest.arnes.si Tue Jun 28 16:46:23 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Tue, 28 Jun 2005 16:46:23 +0200 Subject: [SlovLit] Razpisa Message-ID: <20050628_144623_008712.alenka.zbogar@guest.arnes.si> RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA DOKTOR (2005/2006) Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji nas obvešča, da objavlja Scuola Normale Superiore di Pisa natečaj za pridobitev naziva doktor za naslednja področja: filologija, jezikoslovje in klasična zgodovina, filologija in moderno jezikoslovje, filozofija, zgodovina (od srednjega veka do sodobnosti), umetnostna zgodovina. Razpis je namenjen državljanom članic Evropske unije, ki niso starejši od 30 let in imajo magisterij/specializacijo ali podobno enakovredno izobrazbo. Razpis je objavljen na www.sns.it pod Ammissone. EVROPSKO JEZIKOVNO PRIZNANJE S Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS so nam poslali promocijsko gradivo za Evropsko jezikovno priznanje. Evropski prioriteti za leto 2005 sta zgodnji pouk tujega jezika in CLIL ? poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku. Rok za oddajo prijav je 30. 9. 2005. Dodatne informacije so na spletnih straneh www.cmepisu.si in po telefonu 01/5864232. Informacije o projektih, ki so že dobili Evropsko jezikovno priznanje, dobite na http://europa.eu.int/comm/education/language/label/index.cfm. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 29 17:57:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 29 Jun 2005 17:57:44 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Wabila na predstawa KUDa Cierkna Message-ID: <005b01c57cc3$4acc7f30$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" Sent: 29. junij 2005 14:52 Subject: FW: Wabila na predstawa KUDa Cierkna -----Original Message----- From: Bjelčevič Aleksander Sent: Wednesday, June 29, 2005 1:39 PM To: Mateja Čop Subject: FW: Wabila na predstawa KUDa Cierkna -----Original Message----- From: domen@cerkno.net [mailto:domen na cerkno.net] Sent: Monday, June 27, 2005 10:59 AM To: Bjelčevič Aleksander Subject: Wabila na predstawa KUDa Cierkna Spaštwani! Wabm Was na predstawa KUDa Cierkna, ka se bo wadwiwa ta srida, 29. 6. 2005, wab 17ih na Kongresnmu trgu u Lublan. Predstawa nuos naslow e-mone, gawari pa wad tega, ki se nardi z argonawti, ka ih Jazon wadpusti. Je komedija, traje 30 minut. Hkrat je tud otworitwena predstawa mednarodnga festiwala pouličnga gledališča Ana Desetnica. Stwar se wadwiwa u petih različnih naričjih pa goworih, ka ih gawarije pasamezni argonawti, ka usak prhaja s saje strani suta. Če u srida nimate cajta, pa ste wableni, 5. 7. 2005, wab 21ih u Maribor, ka nastuopama na festiwalu Lent. Predstawa pa bo dabila plac na Glawnmu trgu u Mariboru. S spaštwajnem, Domen Uršič, awtor pa režiser predstawe, študent 3. litnka slowenistike pa sociologije From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jul 4 01:44:23 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 4 Jul 2005 01:44:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezik_in_slovstvo_let=2E_50_št =2E_2_=28mar=2E--apr=2E_2005=29 Message-ID: <42C89477.10925.18BB610@localhost> Druga letošnja številka JEZIKA IN SLOVSTVA (mar.--apr. 2005) na kar 140-ih straneh prinaša osem razprav, dve oceni, eno poročilo in tri napovednike za letošnje slovenistične prireditve. Avtorji jezikoslovnih razprav se ukvarjajo s področji leksikografije, slovaropisja in jezikoslovne teorije argumentacije, avtorji literarnovednih razprav pa pišejo o sodobni slovenski prozi, Cankarjevi _Lepi Vidi_ ter o medvojni literarni in publicistični produkciji na Koroškem. VOJKO GORJANC, SIMON KREK in POLONA GANTAR v svojem članku predstavljajo idejo oblikovanja slovenske leksikalne podatkovne zbirke, pripravljene na podlagi korpusne analize. Oblikovanje leksikalne podatkovne zbirke utemeljujejo z dejstvom, da obstoječi slovarji slovenskega jezika ne predstavljajo sodobnega jezika, so tudi metodološko zastareli in nikoli niso dosledno izpeljali jezikovnega opisovanja brez predpisovanja. Plod skupinskega dela je tudi razprava o prislovih v sinonimnem slovarju: MARTIN AHLIN, BRANKA LAZAR, ZVONKA PRAZNIK in JERICA SNOJ problematizirajo slovarski prikaz prislovov v obstoječih slovarjih ter z ugotavljanjem in opisovanjem sinonimnih razmerij dokazujejo potrebo po samostojnem pomenskem opisu, ki upošteva prislovno kategorialnost. MOJCA ŽAGAR s pomočjo _SSKJ_ in _Korpusa slovenskega jezika FIDA_ obravnava pojav popolne determinologizacije terminov iz fizike. Razprava DAVIDA PUCA najprej zgoščeno prikazuje teorijo argumentacije Oswalda Ducrota, nato njegovo teorijo aplicira na primeru besedilne vrste komentar, v sklepnem delu pa nakazuje še smernice za nadaljnji razvoj teorije toposov. BORIS PATERNU obravnava jezikovno travmo kot pogosto temo sodobne slovenske književnosti, ki je najbolj opazna že pri vprašanju pisateljeve osebne izbire med slovenskim in tujim jezikom. Ob zgledih iz opusov pisateljev Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča in Brine Svit Paternu analizira depresivnost in stresnost pisateljeve jezikovne zavesti. Članek DENISA PONIŽA je pravzaprav uvodno poglavje obsežnejše študije, ki raziskuje zgodovinsko usodo in odmeve ter današnjo recepcijo _Lepe Vide_. Poniž se v objavljenem članku poglablja zlasti v pomensko in metodološko obzorje svoje študije o tej samosvoji Cankarjevi drami. BARBARA PREGELJ razpravlja o medbesedilnih navezavah slovenske postmoderne literature iz obdobja 1980--2000, največ iz žanrov detektivke in (znanstvene) fantastike. ANDREJ LEBEN in ERWIN KÖSTLER raziskujeta slovensko-nemško literarno in publicistično ustvarjanje iz časa NOB na primeru Koroške. Obenem isto tematiko analizirata tudi v povojnem slovenskem in avstijsko- nemškem literarnem in publicističnem diskurzu ter iščeta pojasnila za njeno (ne)navzočnost v omenjenih diskurzih. V rubriki Ocene in poročila TINA VEROVNIK ocenjuje monografijo Monike Kalin Golob (_H koreninam slovenskega poročevalnega stila_), NATAŠA JAKOP piše o 22. zborniku _Obdobja -- metode in zvrsti_ (_Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti_), IVANA PETRIC, SAŠA HORVAT in TJAŠA ALIČ pa poročajo o 23. mednarodnem sejmu Expolangues v Parizu, kjer se je predstavljal tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Sklepni del rubrike prinaša še napovednike za 41. SSJLK (MARKO STABEJ), jesenski znanstveni simpozij o Janezu Trdini (ALEKSANDER BJELČEVIČ) ter 24. simpozij Obdobja -- metode in zvrsti (IRENA OREL). Revijo sklepajo zapis ALEKSANDRE DERGANC v spomin Jožetu Severju ter bralna priporočila. JiS v elektronski obliki je doma na www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 6 20:38:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 6 Jul 2005 20:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 41.ssjlk Message-ID: <002401c58259$efb146c0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. julij 2005 14:05 Subject: 41.ssjlk SPREMEMBA PREDAVANJ - 41. SSJLK Jutri, v četrtek 7. 7., bo namesto predvidenega predavanja: Milena Mileva Blažič: Večkulturna mladinska književnost ob 12.30 predavanje: Janez Krek: Večkulturalizem, pravice in izobraževanje učencev romske etnične manjšine v javni šoli. Prof. dr. Milena Mileva Blažič pa bo imela predavanje naslednji teden, v sredo, 13. 7., ob 12.30 uri. Hvala za razumevanje in vljudno vabljeni. Tjaša Alič strokovna sodelavka 41. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 6 20:40:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 6 Jul 2005 20:40:17 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: SSJLK - PARADA MLADIH Message-ID: <002f01c5825a$29528ab0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. julij 2005 12:44 Subject: SSJLK - PARADA MLADIH VABILO - 41. seminar slovenskega jezika, literature in kulture! Vse zainteresirane vabimo na sklop predavanj, na t. i. parado mladih, ki bo jutri, 7. 7. 2005, od 17.00 do 19.00 ure v predavalnici 15 (Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2). Predavanja ponujajo vpogled v znanstveno in strokovno dejavnost najmlajše generacije slovenističnih in drugih znanstvenic in znanstvenikov. Jutri bodo predavali: 1.. Ana Zwitter Vitez: Prozodija v spontanem govoru 2.. Matjaž Zaplotnik: Kulturna širina v treh slovenskih verznih pripovedih iz prve polovice 19. stoletja 3.. Matej Šekli: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške poklice in dejavnosti v nadiškem narečju 4.. Nataša Špolad: Pouk književnosti v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini z vidika učiteljev slovenščine in njihovih učencev Seveda ste vabljeni tudi na druga predavanja - več o programu seminarja: http://www.centerslo.net/seminar. izr. prof. dr. Marko Stabej predsednik 41. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 7 08:29:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jul 2005 08:29:14 +0200 Subject: [SlovLit] Dokler nam strela ne skuri modema Message-ID: <001b01c582bd$334b4d50$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 -- o Tavčarjevi strategiji mešanih slovensko-nemških porok, o usodni rdeči pištoli, o tem, kako sveti Polikarp blaži značajske poteze Izidorjevega očeta v Visoški kroniki in še o marsičem do zdaj manj znanem v bodočem maturitetnem berilu (priporočam za počitniško branje). Http://www.ijs.si/lit/luiza.html-l2 -- o nemško-slovenskem pisanju Luize Pesjakove. Http://www.ijs.si/lit/pavlina.html-l2 -- o ženskem romanu Pavline Pajkove (nekaj malega tudi o njenem možu Janku). Http://www.ijs.si/lit/kranjskizb.html-l2 -- o luterancih, rokovnjačih in pesnikih v Prešernovem Kranju (nekaj tudi o svetem Janezu Nepomuku). Http://www.ijs.si/lit/alamut5.html-l2 -- Kaj razberemo v Alamutu, če zraven pomislimo še na Bartolovo prozo iz zbirke Al Araf? Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/bosna/index.html -- fotoreportaža s Kekčevih poti po gorah Balkana. Http://www.hhp.uni-trier.de -- digitalni Heine. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 11:05:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jul 2005 11:05:05 +0200 Subject: [SlovLit] Novo pri SDS Message-ID: <004d01c58465$4dbde0e0$6400a8c0@P4> Na začetni strani Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) se dobo naslednje novosti: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika55.pdf -- sveža 55. številka Kronike http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika55.doc -- sveža 55. številka Kronike v doc-formatu (v poštne nabiralnike pride sredi prihodnjega tedna) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html -- osnutek programa slovenskega slavističnega programa v Lendavi 6.--8. oktobra http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_prijavnica.html -- prijavnica za taisti kongres http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct2006.html -- knjige za tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2006 http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikUOjun05.html -- zapisnik zadnje (junijske) seje upravnega odbora društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pridularju.jpg -- ena slika Še nekaj slik in naslovov za lendavski kongres: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava1.jpg -- hišice v lendavskem naselju Lipov gaj; cene že od 4400 sit na osebo (če je v apartmaju več oseb), skupaj z vstopnico za kopališče. Rezervacije na http://www.terme-lendava.si/novice.asp?id=511&jezik=1 http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava2.jpg -- apartmaji znotraj http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/lendava3.jpg -- Kulturni dom v Lendavi, gl. tudi http://www.zkp-lendava.si/HTML/SI_07_zgodovina.php http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html - spletne strani prekmurskega SDS (ur. Gabriela Zver), kjer boste izvedeli vse drugo in še več lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 14:14:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 9 Jul 2005 14:14:14 +0200 Subject: [SlovLit] Silva Trdina in ?etvero povezav Message-ID: <010c01c5847f$ba07bef0$6400a8c0@P4> From: "Katja M. Poniž" To: "'Miran'" Sent: 9. julij 2005 12:55 Subject: Silva Trdina Dragi Miran, kot član odbora za pripravo simpozija o Janezu Trdini gotovo veš, da pripravljam referat o njegovi sorodnici Silvi Trdina. Letos je namreč stoletnica njenega rojstva. Ker je vprašanje, kdaj bo spet priložnost o njej kaj napisati in povedati, te prosim, če objaviš na Slovlitu mojo prošnjo, da mi kolegice in kolegi, ki vedo karkoli zanimivega o njej, to sporočijo na moj elektronski naslov katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si. Vesela bom tudi namigov in nasvetov, na koga se še lahko obrnem. Vsem lep poletni pozdrav z deževne Notranjske, Katja ============ ... in še četvero povezav: http://www.ceeol.com/index.aspx -- CEEOL = srednje- in vzhodnoevropska omrežna knjižnica ikum na eunet.yu -- naslov za prijavo na simpozij Slika o drugem v balkanskih in srednjeevropskih književnostih, ki ga organizira Miodrag Maticki z Inštituta za književnost in umetnost (Kralja Milana 2, Dom Vukove zadužbine, 11000 Beograd) 30. nov. do 2. dec. 2005 in je eno od srečanj v okviru sodelovanja med univerzami v Poznanju, Sofiji, Zagrebu in Beogradu sovraznigovor_ne na yahoo.com -- sem lahko pošljete svoj glas proti sovražnemu govoru (primer Rupar); protestno izjavo je mogoče prebrati na http://obala.net/index.php?show=news&action=news&id=10369 http://www.ff.uni-lj.si:81/knjigarna/default.asp -- knjigarna FF, zaenkrat jo je na ineternetu še zelo težko odkriti; tudi http://www.ff.uni-lj.si/knjigarna/ lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 9 19:06:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jul 2005 19:06:50 +0200 Subject: [SlovLit] Iz samega navdu?enja Message-ID: <016f01c584a8$9a5570b0$6400a8c0@P4> Http://earth.google.com/ -- Google Earth sicer ni literarna lokacija, vendar je vredna posebne omembe tudi v temle forumu. Ko si ta Googlov program zastonj namestite na računalnik, se lahko po mili volji spreletavate nad našim planetom, občudujete njegov relief od daleč in za posamezne lokacije tako blizu, da vidite okno na stavbi in morda celo kakšno človeško glavo v njem ("okno svetlo. / Kdo? / senca na njem"), iz žabje ali iz ptičje perspektive, kot v kakšni računalniški igrici. Kaj zato, če se nad Blejskim jezerom pojavi napis Veldeser See, če pa je v zameno namesto Trieste za celi svet izpisano Trst. Ker je bila na bosanski ekskurziji po Kekčevih poteh megla, si zdaj lahko s pomočjo Guglove Zemlje ogledamo konfiguracijo Velikega Vrana, po katerem smo se spotikali v vetru in dežju in mrazu. Bomo kdaj takole virtualno vstopali tudi v slovenske knjižnice, brskali po njihovih policah, jemali z njih knjige in kakšno mimogrede celo prebrali? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 10 16:47:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Jul 2005 16:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] ?e dva ?lanka za dobro mero Message-ID: <003e01c5855e$5584e540$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/wittenberg.html-l2 -- Zum Konzept der Nation im slovenischen historischen Nachkriegsroman; referat na simpoziju o literaturi in z godovinski kulturi v državnem socializmu, Wittenberg, 10. jan. 2005 (obravnava Rebulo, Kavčiča, Rupla in Škamperleta). Http://www.ijs.si/lit/multikult.html-l2 -- Z njihovimi ženskami se poročajte ali soočanje kultur v slovenskem zgodovinskem romanu; predavanje na 41. SSJLK (obravnava Pesjakovo, Jurčiča, Tavčarja, Bartola). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 11 15:33:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Jul 2005 15:33:07 +0200 Subject: [SlovLit] Kosovelova poetika (posebna ?t. Primerjalne knji?evnosti) Message-ID: <005801c5861d$144532a0$6400a8c0@P4> From: "Darja PAVLIČ" To: "Miran Hladnik" Sent: 11. julij 2005 14:35 Izšla je posebna, tematska številka revije Primerjalna književnost z naslovom Kosovelova poetika. Razprave, objavljene v slovenščini in angleščini, obravnavajo različne vidike Kosovelove ustvarjalnosti: analizam verza, podobja in avantgardnih pesniških parazvrsti sledijo prispevki, ki se ukvarjajo s problemi literarnozgodovinske umestitve in kanonizacije pesnika, z njegovim odnosom do nihilizma ter z bralskimi odzivi; razpravi, ki sta objavljeni na koncu, obravnavata Kosovelovo poetiko tako, da jo postavita v kontekst sočasnega italijanskega, predvsem tržaškega literarnega dogajanja. Boris A. Novak v svoji analizi Kosovelovega verza ugotavlja, da je mladi pesnik, ki je imel prirojen posluh za ritem, vendar ni bil spreten verzifikator, krizo verza premagal tako, da je napake spremenil v vrline. Darja Pavlič je proučila podobje v Kosovelovi poeziji in prišla do zaključka, da je velik del njegove poezije romantičen, realističen in ekspresionističen, medtem ko je moderno metaforiko uporabljal samo v manjšem delu svoje poezije. Božena Tokarz se je v svojem prispevku osredotočila na prepoznavne značilnosti dveh pesniških parazvrsti, konsov in integralov, ki ju je uvedel Kosovel. Razprava Janeza Vrečka raziskuje pesnikovo zadržanost do italijanskega futurizma in balkanskega zenitizma, pri čemer ugotavlja, da so njegovi znameniti konsi posebnost in eden od vrhov evropskega literarnega konstruktivizma. Marko Juvan je v hibridni koprezenci raznorodnih Kosovelovih poetik prepoznal pomemben simptom modernizma - modernistično večjezičnost, relativizem, ambivalenco, prezentizem in perspektivizem. Prispevek Marijana Dovića opozarja, da so odločilno vlogo pri kanonizaciji Kosovela odigrali drugi akterji v literarnem sistemu, saj proizvajalec ni zapustil natančnejših načrtov, kaj storiti z njegovo zapuščino. Matevž Kos ugotavlja, da Nietzsche ni ključna oseba, ki bi odpirala vrata Kosovelovega pesniškega sveta. Pesnik v nasprotju s filozofom zagovarja poudarjeno etično-moralno držo, saj se mora človek vsakič znova odločati med dobrim in zlim, pravičnim in krivičnim. Alenka Jovanovski se v svojem prispevku ukvarja s komunikativno funkcijo estetskega izkustva, pri čemer raziskuje, na kakšen način je Kosovel usmerjal bralca v družbeno aktivno vlogo. Prispevek Katie Pizzi se osredotoča na obširen korpus sočasne tržaške pesniške produkcije in na ta način ponuja oceno o Kosovelovem mestu v kontekstu evropske avantgarde. Darja Betocchi na osnovi komparativne analize Kosovelovega opusa ter pesmi in pisem milanskega pesnika Clementeja Rebore (1885-1957) ugotavlja, da o pravem ekspresionističnem gibanju pri Italijanih ni mogoče govoriti. Cena številke je 1.500 tolarjev, revijo lahko zaenkrat kupite v knjižnici Oddelka za primerjalno književnost ali naročite na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 13 08:33:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Wed, 13 Jul 2005 08:33:56 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: 41.ssjlk Message-ID: <000b01c58774$db18aa30$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alič Tjaša" To: "Hladnik Miran" Sent: 13. julij 2005 7:55 Subject: FW: 41.ssjlk SPREMEMBA PREDAVANJ - 41. SSJLK Danes, 13. 7., bo namesto predvidenega predavanja: Janez Krek: Večkulturalizem, pravice in izobraževanje učencev romske etnične manjšine v javni šoli. ob 12.30 predavanje: Milena Mileva Blažič: Večkulturna mladinska književnost Ob 17.00 pa ste vljudno vabljeni tudi na serijo predavanj PARADA MLADIH (FF, predavalnica 15): Jordi Magrinya: Večjezičnost v Kataloniji Maruša Mugerli: Pisanje med kulturama (dvojezično pesništvo Josipa Ostija) Gašper Troha: Večkulturnost in umetniška svoboda v SFRJ - primer drame Karamazovi Dušana Jovanoviča Mateja Jemec: Koliko večkulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila? Z lepimi pozdravi, Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 19 12:59:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jul 2005 12:59:34 +0200 Subject: [SlovLit] MR-ji Message-ID: <003301c58c50$f3f502c0$6400a8c0@P4> From: Bogomir Mihevc Sent: Tuesday, July 19, 2005 9:50 AM Cc: Bogomir Mihevc (Miro.Mihevc na uni-lj.si) Subject: mladi raziskovalci, visoko solstvo / higher education in Slovenia, Europe Spoštovana kolegica, spoštovani kolega, Naj vas opozorim, da je Univerza v Ljubljani na svoji domači strani objavila razpis za mlade raziskovalce za 2005; rok za prijavo je sreda 27. julija.2005 (http://www.uni-lj.si/AKTUALNO/RazpisPodiplomski0506.pdf). Razpis je dostopen tudi na www.uni-lj.si/kakovost kjer objavljamo povzetke prispevkov iz dnevnega tiska in razna gradiva o visokem šolstvu pri nas in drugod. Glej /See: zemljevid strani / site map. Lepo pozdravljeni! Dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 23 17:57:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 23 Jul 2005 17:57:43 +0200 Subject: [SlovLit] Da poletje ne ostane brez novic Message-ID: <00f201c58f9f$44440e50$6400a8c0@P4> Zavod za zaposlovanje razpisuje Zoisove štipendije. Prijavijo se lahko nadarjeni diplomski in podiplomski študentje, ki so v preteklem letu imeli povprečno oceno vsaj 8 in so v zadnjih dveh letih objavili razpravo v priznani recenzirani strokovni publikaciji oz. bili nagrajeni. Obrazec za prijavo in natančnejše zahteve najdete na www.ess.gov.si. Rok 30. september 2005. -- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 25 18:37:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Jul 2005 18:37:11 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno Message-ID: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4> Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove maturitetne pole iz slovenščine. lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 25 20:42:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 25 Jul 2005 20:42:35 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno References: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4> <000501c5913e$49fffc00$6501a8c0@Prenosnik> Message-ID: <00eb01c59148$a16cebb0$6400a8c0@P4> zoltan, če bi imeli v srednji šoli predmet medicina, bi bil gotovo podvržen enaki ugovorni proceduri. poleg tega obstaja v medicini t. i. inštitucija drugega mnenja. da so kolegi medicinci višje cenjeni, bo pa najbrž povezano s tem, da se nam preživeti zdi važnejše od biti izobražen. sicer pa se strinjam, da humanisti vse preveč radi spodbijamo eden drugega. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. julij 2005 19:28 Subject: Re: [SlovLit] Osebno > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne bi > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > položaj v družbi . . . > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, July 25, 2005 6:37 PM > Subject: [SlovLit] Osebno > > > Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član > akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni > občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! > > 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja > slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob > železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove > maturitetne pole iz slovenščine. > > lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > From nina.heferle na gmail.com Tue Jul 26 22:35:07 2005 From: nina.heferle na gmail.com (Nina Heferle) Date: Tue, 26 Jul 2005 22:35:07 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno References: <00ae01c59137$1c2f7c30$6400a8c0@P4><000501c5913e$49fffc00$6501a8c0@Prenosnik> <00eb01c59148$a16cebb0$6400a8c0@P4> Message-ID: <000c01c59221$83661a90$9921c052@fifi> Pozdravljeni! Ne morem si kaj, da se ne bi oglasila. Namreč ravno danes sem bila s sestro na DIC-u, kjer sva gledali izpitne pole. Zakaj ne bi gledala pod prste kolegom, če pa se zgodi, da dva kolega isti esej ocenita drugače, a ne pri vsebinskem delu, pač pa drugače ocenita jezikovni del. Kot da ne bi brala istega eseja in opazila istih pravopisnih, jezikovnih in slogovnih napa?! To se namreč dogaja! Lep pozdrav, Nina Heferle ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "Jan Zoltan" ; "SLOVLIT" Sent: Monday, July 25, 2005 8:42 PM Subject: Re: [SlovLit] Osebno zoltan, če bi imeli v srednji šoli predmet medicina, bi bil gotovo podvržen enaki ugovorni proceduri. poleg tega obstaja v medicini t. i. inštitucija drugega mnenja. da so kolegi medicinci višje cenjeni, bo pa najbrž povezano s tem, da se nam preživeti zdi važnejše od biti izobražen. sicer pa se strinjam, da humanisti vse preveč radi spodbijamo eden drugega. lp, miran ----- Original Message ----- From: "Jan Zoltan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. julij 2005 19:28 Subject: Re: [SlovLit] Osebno > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne bi > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > položaj v družbi . . . > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, July 25, 2005 6:37 PM > Subject: [SlovLit] Osebno > > > Jože Lipnik sporoča, da je ob svoji sedemdesetletnici postal častni član > akademskega sveta Pedagoške fakultete UP v Olomucu, 22. 7. pa prvi častni > občan v občini Rogaška Slatina. Voščimo in čestitamo! > > 04-231-2514 --- Dijak na tej številki lepo prosi profesorico ali profesorja > slovenščine, ki še ni na dopustu in bi (seveda za plačilo) na DIC (Ob > železnici 16, Ljubljana) že jutri (torek 26. 7.) pregledala njegove > maturitetne pole iz slovenščine. > > lp, miran > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > > _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jul 28 13:55:09 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 28 Jul 2005 13:55:09 +0200 Subject: [SlovLit] = koncert_ruske_duhovne_in_ljudske_glasbe_ na_Novi_Štifti Message-ID: <42E8E3BD.14351.CBC21@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: Polona Lovšin To: "Polona" Subject: koncert ruske duhovne in ljudske glasbe na Novi Štifti Date sent: Thu, 28 Jul 2005 09:49:14 +0200 VABILO ŠKRABČEVE DOMAČIJE HROVAČA V ponedeljek, 1. avgusta 2005, ob 20. uri vas vabimo v cerkev Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti na koncert ruske pravoslavne duhovne in ruske ljudske glasbe. Na koncertu bomo prisluhnili slovitemu zboru semeniščnikov kurske nadškofije iz Rusije, ki se ponaša ponaša z bogato tradicijo in odličnim slovesom. Zbor, ki je prišel v Slovenijo zaradi svečanosti pri Ruski kapelici, vodi Alexander Beletski. Lepo vabljeni! ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 20:20:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 30 Jul 2005 20:20:14 +0200 Subject: [SlovLit] Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej Message-ID: <014901c59533$5608b890$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 17:03 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Osebno: 1. Mnenje: Mislim, da kolega Zoltan nima prav. Zadnje čase se uveljavlja tudi v medicini "drugo mnenje" in to je včasih povsem drugačno od prvega. Kar se tiče drugega mnenja, se je meni nekaj podobnega zgodilo pri maturi pred petdesetimi leti v Brežicah. Slovenščino sem ocenjevala in izpraševala jaz, soocenjevalca pa sta bila ravnatelj Bogo Javornik in kolegica Božena Orožen. Nalogo, ki sem jo ocenila z dobro, ker je učenec povzemal v glavnem moje besede, soocenjevalca pa sta jo kot najboljšo z oceno odlično poslala kot najboljšo v Ljubljano. Tisti učenec je potem študiral matematiko in bil nazadnje do upokojitve v Brežicah ravnatelj. Še zdaj se smejemo, a za pripetljaj je nekdanji dijak zvedel veliko kasneje. 2. Pred dnevi sem prebrala v Delu, da je vrsta sorodnih ustanov protestirala zaradi neustreznega ravnanja s zapuščinsko knjižnico Otona Župančiča, ki so jo njegovi svojci zaupali Mestnemu muzeju, ta pa te predstavitve ni predvidel. Mislim, da v mestno knjižnico pesnikovega imena kljub vsemu ne spada - in bi bilo prav, da se Zveza slavističnih društev Slovenije pridruži protestom. Še ideja. Morda pa bi bilo le prav, če bi začeli razmišljati o Muzeju slovenske literature. Ko sem bila predsednica Društva (1974-1975), si je za to najbolj prizadevala Marja Boršnik, posebej v zvezi s Tavčarjevim stanovanjem na Bregu, tudi Janeza Rotarja je zadeva zanimala. A ob vseh tedanjih nalogah ni bilo dovolj ljudi in časa, da bi se s tem ukvarjali, bi pa bilo prav. Taka ustanova bi morda povezovala podobne ustanove po Sloveniji itd. Za danes samo kot ideja in lep pozdrav v vroče dni. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 20:18:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 30 Jul 2005 20:18:32 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Osebno Message-ID: <013e01c59533$18d65ea0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 15:20 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Tudi jaz imam "drugo mnenje". To, da zdravniki ne upajo/ne želijo spodbijati mnenja oz. ocene kolega, jim morda res dvigne ugled v družbi, vprašanje pa je, koliko to prispeva k zdravju bolnika (za kar naj bi konec koncev šlo). Kako pomembna je "stanovska nekolegialnost", gotovo ve igralec Boris Cavazza, ki ga je napačna prva diagnoza skoraj stala življenja (imena časopisa, v katerem znani igralec razkriva adrenalinsko življenjsko izkušnjo, zaradi ohranitve "ugleda" - slovenisti pač tiste revije ne beremo - ne upam javno izdati). Tudi profesorji slovenščine bi - po mojem mnenju - morali opozoriti na napake, ki vplivajo na nadaljnjo študijsko in življenjsko pot dijaka - tudi za ceno "ugleda". Kot so mi namreč pokazale izkušnje lanske mature, lahko drobne napake maturitetnih ocenjevalcev pomembno vplivajo na možnost vpisa. Priznam, da sem lansko leto na prošnjo svoje dijakinje, ki jo je le točka ločila od rednega študija (plačljivi izredni študij pa je bil zanjo težko dosegljiv), odšel na RIC in pregledal maturitetni esej. Brezplačno, seveda (plačevanje tega se mi zdi precej bolj sporno kot pomoč sama). In, priznam, odkril tudi napako "objektivnega tipa", ki je ni bilo mogoče ovreči. Napaka (morda zmota?) je bila tako priznana in popravljena, dijakinji pa dodeljena dodatna točka, ki bi ji lahko omogočila želeni študij. Bi, pravim, kajti tretji ocenjevalec je - predvidevam, da v skrbeh za taisti "ugled" - pridobljeno točko izničil tako, da je še enkrat skrbno pregledal celotni spis in našel točno en en odgovor, ki naj bi bilo za točno eno točko preveč točkovan (pustimo ob strani dejstvo, da je bila utemeljitev odvzema točke precej manj "objektivnega tipa" kot poprej storjena napaka). Točk je bilo torej enako. Volk sit, koza cela? Konec dober, vse dobro? Mnogo hrupa za nič? Nam je res tako težko priznati, da smo zmotljivi? Lp, Klemen Lah , > > To, kar pričakuje nadebudni dijak od nas in najverjetneje tudi dobil, ne > bi > > napravil noben zdravnik svojemu kolegu. Na misel jim ne pride, da bi > > spodijal mnenje, oziroma oceno kolega. Morda imajo zato toliko uglednejši > > položaj v družbi . . . > > > > Lepe pozdrave > > > > Zoltan JAN > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 30 22:10:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 30 Jul 2005 22:10:36 +0200 Subject: [SlovLit] Dve poletni prireditvi (ena ?al ?e mimo) Message-ID: <027001c59542$c101d4b0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 28. julij 2005 9:00 Subject: dve poletni prireditvi Spoštovani in dragi! Posredujem vabilo za eno kulturno prireditev zamejskih Slovencev v Ljubljani in eno kulturno-zabavno prireditev v bližnjem zamejstvu. V nizu "Literatura točno opoldne" oziroma bralnih matinej Društva slovenskih pisateljev bodo v soboto 30. julija 2005 na vrtu DSP (Ljubljana, Tomšičeva 12) - seveda točno opoldne - brali naslednji zamejski avtorji: Cvetka Lipuš in Franc Merkač s Koroške, Lev Detela z Dunaja in Sergej Verč, Marko Kravos ter Marij Čuk s Primorske. Za glasbeno spremljavo bodo skrbeli: Kristijan Muck ter Nanča Muck /jazz vokal/ in kitarist Mario Bobojelič. Priloženo pa je vabilo Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline na likovno razstavo "Futurizem Milka Bambiča" v četrtek 11.8.2005 ob 18. uri v srednjeveški trdnjavi v Trbižu (Tarvis/Tarvisio) ter na koncert kantavtorja Vlada Kreslina z ansamblom Mali bogovi istega dne ob 20,45 na Piazza Unita´ v Trbižu. Podrobnejše informacije na spletni strani www.planika.it in po e-pošti info na planika.it. Lep pozdrav in nasvidenje! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 1 17:53:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Aug 2005 17:53:06 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski narodopisni in?titut Urban Jarnik Message-ID: <002101c596b1$1d096560$6400a8c0@P4> From: "piko" Sent: 1. avgust 2005 15:06 Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je doslej vsako leto ob obletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika konec maja priredil takoimenovani >Zablatnikov dan<. V zadnjih letih so Zablatnikovi dnevi potekali v obliki posvetov in simpozijev. Znanstveni sosvet Narodopisnega društva Urban Jarnik je na svoji redni seji, dne 15. 12. 2004 sklenil, da bodo Zablatnikovi dnevi v prihodnje le vsako drugo leto imeli obliko posveta ali simpozija, inštitut Urban Jarnik pa bo ob Zablatnikovih dnevih prirejal tudi izobraževalne ekskurzije, seminarje in druge zanimive prireditve. V letu 2005 smo ob Zablatnikovem dnevu načrtovali izobraževalno ekskurzijo v Kanalsko dolino. Ker pa je v letošnjem >jubilejnem letu< mesec maj bil posvečen spominskim prireditvam ob 60-letnici konca vojne, 50-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in 10-letnici pristopa Avstrije k Evropski skupnosti, smo se odločili, da preložimo predvideno enodnevno ekskurzijo v Kanalsko dolino na jesenski čas. Na ekskurziji se bomo srečali s predstavniki slovenske skupnosti v Kanalski dolini, ki delujejo na področju kulture, izobraževanja, zgodovinopisja in gospodarstva. Seznanili se bomo z delovanjem Slovenskega kulturnega središča Planika ter spoznali prizadevanja za pouk slovenščine v Kanalski dolini, obiskali pa bomo tudi značilne kulturne znamenitosti kraja. Celodnevna ekskurzija v Kanalsko dolino bo v soboto, 24. septembra 2005. Če se zanimate za udeležbo na ekskurziji, Vas prosimo, da se javite pri inštitutu Urban Jarnik (institut.urban.jarnik na ethno.at). Kontaktni osebi: Milka Olip, Martina Piko-Rustia. Natančen program ekskurzije Vam bomo pravočasno poslali. Dovolite, da Vam na kratko predstavimo še nekatere naše aktualne dejavnosti. Narodopisno društvo Urban Jarnik je imelo 16. 12. 2004 svoj redni občni zbor. Po občnem zboru nadaljujemo uspešno pot, ki jo je usmeril bivši predsednik društva, dr. Pavel Apovnik in je tudi bistveno pripomogel, da se inštitut uveljavil kot znanstvena ustanova. Nužej Tolmajer, sedanji novi predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik, pa je bil med pobudniki sistematične etnološke dejavnosti na Koroškem, ki je v nad dvajsetih letih uspešnega dela rodila lepe sadove. V letošnjem letu je izšla knjiga z naslovom >Vezenine so okras, vezenje pa veselje<, ki jo je pripravila dr. Marija Makarovič. Knjiga v sliki in besedi predstavlja vezenine in vezenje, govori pa tudi o pomenu, ki ga je imelo vezenje za dekleta in žene. Konec maja smo v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa predstavili publikacije inštituta Urban Jarnik, med katerimi je tudi zbornik o dr. Pavletu Zablatniku, ki je izšel kot četrta številka glasila inštituta Urban Jarnik (Koroški etnološki zapisi 4/2004). Zablatnikov zbornik bomo jeseni predstavili tudi v domačem kraju dr. Zablatnika, v Bilčovsu. (Obe knjigi lahko naročite pri inštitutu Urban Jarnik.) Jeseni bo na Zilji gostoval zbor Anton Jobst iz Žirov, s čimer želimo osvežiti spomin na skladatelja Antona Jobsta (1894-1981), ki se je rodil na Brdu pri Šmohorju v Ziljski dolini. Leta 1910 se je še ne šestnajstletni Anton Jobst znašel na orglarski šoli v Ljubljani, leta 1912 pa je nastopil službo organista v Žireh, kjer je deloval vse do svoje smrti. Prireditev bo potekala v sklopu čezmejnega projekta, ki ga inštitut Urban Jarnik v letošnjem letu izvaja skupno z občino Žiri. V projekt je vključeno tudi Slovensko prosvetno društvo na Kostanjah, ki k upravlja etnološki muzej v Drabosnjakovem domu; tam je v pripravi spominska soba Andreju Šusterju Drabosnjaku, v Žireh pa želijo pripraviti spominsko sobo Antonu Jobstu. V začetku junija sta dijakinji osnovne šole Gorica v Velenju, Sara Vanovšek in Špela Podvratnik, na državnem tekmovanju v okviru Srečanja mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije, prejeli zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom >Ekate, pekate, cukate me<. Raziskovalna naloga, v kateri so predstavljene otroške igre v Vinski gori, je nastala s pomočjo avtorice knjige >Križ kraž kralj Matjaž - Otroške pesmi, igre in igrače na Koroškem<, mag. Uši Sereinig, ki je dijakinjama in mentoricama predstavila knjigo in metodo zbiranja gradiva na terenu. Naloga je bila prvič predstavljena na osnovni šoli Gorica, javne predstavitve pa smo se udeležili tudi zastopniki inštituta Urban Jarnik in predsednica Strokovnega pedagoškega združenja, mag. Lucija Ogorevc Feinig. Na pobudo ravnatelja OŠ Gorica, gospoda Ivana Planinca, pa so na povabilo inštituta Urban Jarnik ter Strokovnega pedagoškega združenja, ravnatelji osnovnih šol mestne občine Velenje junija letošnjega leta na enodnevni ekskurziji spoznali šolstvo pri Slovencih na Koroškem. Znanstveni sosvet Narodopisnega društva Urban Jarnik je kot prioritetni projekt inštituta Urban Jarnik v naslednjih letih predlagal dokumentiranje toponomije na južnem Koroškem. S hvaležnostjo se spominjamo naše zveste sodelavke Jelene Leiler iz Blač (1927-2005), ki je želela pri projektu sodelovati. V zavesti svoje težke bolezni je tik pred smrtjo posnela pogovor o ledinskih imenih v svojem domačem kraju< in ga izročila našemu inštitutu. Prosimo Vas, da nam sporočite, če ste tudi Vi zapisovali ledinska in hišna imena v vaših krajih. Morda tudi poznate koga, ki doma hrani dragocene zapiske s področja imenoslovja. Vse sodelavce, podpornike in prijatelje inštituta Urban Jarnik lepo pozdravljamo in Vas vabimo, da se udeležite jesenskega izleta v Kanalsko dolino! Nužej Tolmajer, predsednik društva Martina Piko-Rustia, vodja inštituta Milka Olip, tajnica From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 1 22:22:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Aug 2005 22:22:49 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <006901c596d6$ca8ca5b0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: Zoltan.Jan na siol.net To: Miran Hladnik, Siol Sent: Monday, August 01, 2005 12:05 PM Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej 1. Ugovori na maturi ali slovensit slovenistu volk. Kolegi, ki zagovarjajo spodbijanje z oceno izraženo strokovno mnenje kolege zaradi človekoljubnih nagibov (navadno se končajo pri znancih, prijateljih in lastnih učencih), pozabljajo, da sistem mature poleg mehaničnih in računskih kontrol, ki jih opravi računalnik, vključuje "drugo mnenje," saj vsako nalogo ocenjujeta dva profesorja ne da bi vedela drug za drugega in videla popravke, kaj šele popravke drug drugega. Če se njuni oceni pomembno razlikujeta, nalogo oceni še tretji. Da so vedno mogoče napake, predvsem pa različna mnenja in strokovni pogledi!, ni posebno odkritje. Prav tako ni posebna neznana resnica, da je ista naloga lahko (in je tudi dejansko bila) ocenjena z najvišjo in najnižjo oceno (ne le pri slovenščini, pač pa pri vseh maternih jezikih!), vendar takšne usode ne doživljajo povprečne naloge, pač pa ustvarjalne in izvirne, ki pač presegajo ustaljena in vnaprej dogovorjena merila, toda število takšnih nalog je majhno. 2. Spomini. Častna članica Slavističnega društva Slovenije, dr. Breda Pogorelec, ni bila predsednica društva od 1974 do 1975, pač pa od 1974 do 1979, kar je eno najdaljših - če ne najdaljše predsedovanje SD. 3. O muzeju slovenske literature. Podpiram pobudo, da Slavistično društvo Slovenije protestira zaradi usode Župančičeve knjižnice. O Muzeju slovenske literature so si prizadevali tudi drugi predsedniki SD, ki to nalogo omenjajo v svojih poročilih in med nje velja dodati vsaj še dr. Jožo Mahniča in dr. Štefana Barbariča, velja pa se tudi spomniti, da se je potem, ko smo dobili možnosti v Vodnikovi domačiji, navdušenje kmalu poleglo in do danes tudi skorajda povsem pozabilo. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, July 30, 2005 8:20 PM Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, ?upan?i?eva knji?nica in literarni muzej ----- Original Message ----- From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 27. julij 2005 17:03 Subject: Re: [SlovLit] Osebno Osebno: 1. Mnenje: Mislim, da kolega Zoltan nima prav. Zadnje čase se uveljavlja tudi v medicini "drugo mnenje" in to je včasih povsem drugačno od prvega. Kar se tiče drugega mnenja, se je meni nekaj podobnega zgodilo pri maturi pred petdesetimi leti v Brežicah. Slovenščino sem ocenjevala in izpraševala jaz, soocenjevalca pa sta bila ravnatelj Bogo Javornik in kolegica Božena Orožen. Nalogo, ki sem jo ocenila z dobro, ker je učenec povzemal v glavnem moje besede, soocenjevalca pa sta jo kot najboljšo z oceno odlično poslala kot najboljšo v Ljubljano. Tisti učenec je potem študiral matematiko in bil nazadnje do upokojitve v Brežicah ravnatelj. Še zdaj se smejemo, a za pripetljaj je nekdanji dijak zvedel veliko kasneje. 2. Pred dnevi sem prebrala v Delu, da je vrsta sorodnih ustanov protestirala zaradi neustreznega ravnanja s zapuščinsko knjižnico Otona Župančiča, ki so jo njegovi svojci zaupali Mestnemu muzeju, ta pa te predstavitve ni predvidel. Mislim, da v mestno knjižnico pesnikovega imena kljub vsemu ne spada - in bi bilo prav, da se Zveza slavističnih društev Slovenije pridruži protestom. Še ideja. Morda pa bi bilo le prav, če bi začeli razmišljati o Muzeju slovenske literature. Ko sem bila predsednica Društva (1974-1975), si je za to najbolj prizadevala Marja Boršnik, posebej v zvezi s Tavčarjevim stanovanjem na Bregu, tudi Janeza Rotarja je zadeva zanimala. A ob vseh tedanjih nalogah ni bilo dovolj ljudi in časa, da bi se s tem ukvarjali, bi pa bilo prav. Taka ustanova bi morda povezovala podobne ustanove po Sloveniji itd. Za danes samo kot ideja in lep pozdrav v vroče dni. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 2 21:50:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Aug 2005 21:50:27 +0200 Subject: [SlovLit] Osebno in skrunitev groba Ivana Trinka - Zamejskega Message-ID: <003501c5979b$702ab7e0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 16:03 Subject: Osebno in skrunitev groba Ivana Trinka - Zamejskega Spoštovani kolega Jan, ker odpirate zanimivo tematiko, ki presega zgolj ocenjevanje pri maturitetnem oseju, mi dovolite, da v zagovor navedem še nekaj argumentov oz. pomislekov. 1. Na žalost vam moram povedati, da je bila maturitetna naloga, kjer sta ocenjevalca - prepričan sem, da povsem nehote - spregledala oznako tretje osebe (videla sta le oznaki dveh oseb), povsem povprečna, kar ne potrjuje teze, da se ocenjevalci motijo le pri ustvarjalnih in izvirnih, "ki presegajo ustaljena in vnaprej dogovorjena pravila". Upravičeno lahko torej sumim, da takšnih nalog ni tako malo in da niso vse deležne tretjega ocenjevalca. 2. Moti me, da krnitve ugleda obtožujete kolege, ki napako odkrivajo, saj me spominja na logiko "kdor ga zvoha, ta ga spoha". Kadar storimo napako "objektivnega tipa", jo pač moramo pošteno priznati, ne glede na to, kdo je najditelj napake in kakšne namene je imel. Napaka je pač napaka, zato menim, da ni konstruktivno označevati kolege, ki si upajo podvomiti v nezmotljivost sistema ali kolega, z volkom, ampak še naprej ustvarjati sistem usposabljanja in ocenjevanja, ki bo možnost za nastanek takšnih napak omejil na najmanjšo možno mero, in, še pomembneje, ozračje, v katerem bodo napake ocenjevalcev in njih odkrivanje sprejeto kot popolnoma normalen odziv na sistem, ki ni, ne more in ne sme biti popoln (ne sme, pravim, kajti kaj bi potem še ostalo od jezika in iterature). Verjamem tudi, da je za ocenjevalca lažje breme priznanje napake kot pa misel, da je zaradi vztrajanje pri "ugledu" povečana možnost, da bo kateremu izmed dijakov onemogočeno iti po želeni življenjski poti. 3. Tudi med pedagoškim izobraževanjem in usposabljanjem so me učili (praksa pa mi je to potrdila), da priznavanje lastnih napak avtoritete in ugleda ne spodbija, temveč krepi. Verjamem, da bi bilo tako tudi v primeru maturitetnega ocenjevanja. Naj sklenem. Če bi matura bila le "zrelostni izpit" in sklepni del štiriletnega izobraževanja, bi najbrž učenci ne prosili za pomoč, učitelji pa ne nudili. A kot vsi vemo, je matura nadomestila tudi sprejemni izpit: točke na maturi, ki niso vselej rezultat "mehaničnih in računskih kontrol" so tako postale izjemno usodne za nadaljnjo pot naših otrok. Po mojem mnenju je to zelo narobe - matura se iz "zrelostnega izpita" v vse bolj "mehanizirano in računsko" orodje selekcije, ki ne sme imeti napak. To pa je za jezik in književnost na maturi pogubno. Lp, Klemen Lah P.S Čeprav imam o odkrivanju napak na maturi drugačno mnenje, pa se moram kolegu Janu pridružiti v pozivu k enotnosti slovenistov. V zadnjem času je bilo namreč kar nekaj javnih dogodkov, ki bi si zaslužili naše enotno in glasno ukrepanje in obsodbo. Zadnja izmed njih, nestrpna in primitivna skrunitev groba pesnika Ivana Trinka - Zamejskega, je, vsak kolikor spremljam medije, ostala brez našega odziva. Ker tovrstni incident ni osamljeno dejanje proti slovenskemu jeziku, kulturi in ljudem v zamejski Sloveniji, uradna slovenska politika pa pomen takih incidentov zaradi "dobrososedskih odnosov" rada zmanjšuje ali kar ignorira, predlagam, da se oglasimo. Enotno in glasno. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 2 21:51:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Aug 2005 21:51:59 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <004001c5979b$a64b87a0$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 17:36 Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Spoštovani, Strinjam se s kolegom Janom: drugo, tretje mnenje je nujno, tudi je mogoče, da dva kolega nimata za branje potrebnega, predvsem pa ne enakega znanja. Po diplomi me je sošolec, takrat asistent na Ekonomski fakulteti, pozneje znani gospodarstvenik Miran Goslar prosil za lektoriranje Ekonomske revije. Delala sem zelo ponižno in z večinoma z avtorji, moja kolegica, sestra Janeza Stanovnika, že pokojna nekdanja ravnateljica bežigrajske gimnazije, je popravljala pred menoj, a tako, da je Goslar kot ekonomist opazil, da je treba še pregledovati. In res sva imeli že tedaj različna pogleda tako na lektoriranje kakor na sam jezik. Mislim, da bi bilo manj hude krvi, če bi popravljanje oziroma kritično branje besedil gojili v aktivih slavistov. Tudi ocenjevanjer je lahko različno zaradi tega. Drugo. Opravičujem se za napačno letnico, zapisalo se je, mislila pa sem pravilno, Predsednica SDS sem postala jeseni 1974 in 15. decembra 1979 sem predsednikovanje predala novemu predsedniku, Janezu Rotarju. Razlog je bil v zasnovi, izpeljavi in soorganizaciji republiškega posveta Slovenščina v javnosti 14. in 15. maja 1979 in v sovodenju (kot podporedsednica) Zveze jugoslovanskih slavističnih društev od 1975 do 1979; predsednik Zveze je bil Jože Toporišič. Tretje. Vodnikova domačija seveda ne more pokriti. zamisli o muzeju slovenske književnosti. Mislim, da se kljub spominskim sobam in krajevnim rešitvam do česa takega ne bo mogoče dokopati samo z osebno zanesenostjo. Muzealstvo vsake stroke zahteva poseben pristop in začeti bi morali s tega zornega kota. Prav zanimivo je, da se Mestni muzej otepa Župančičeve sobe, pa je vendar Moderna živela v Ljubljani, tu so pokopani, tudi zaradi njihovega dekeža in pozneje Plečnika se je Ljubljana razvijala v prestolnico Slovencev. A naša stroka kakor da k njim ne najde. Z Marjo Boršnik sva si zelo prizadevali, da bi rešili Tavčarjevo hišo na Bregu ( nedavna afera z igralko Zvezdano Mlakar), pa bi samo to prizadevanje terjalo celega človeka. Z začetno skromnostjo v viziji ne pridemo daleč. Vse lepo pozdravljam in hvala za popravke. Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 3 17:08:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Aug 2005 17:08:59 +0200 Subject: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Message-ID: <008b01c5983d$47ba5cf0$6400a8c0@P4> From: "gusti" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 2. avgust 2005 22:10 Subject: Re: [SlovLit]Ugovori na maturi, Župančičeva knjižnica in literarni muzej Se nekaj mojih misli: Se vam ne zdi, spostovani kolegi, da je po vsej tej polemiki o ocenjevanju s prve, druge in tretje roke razvidno, da so ocene (uciteljev, profesorjev, mentorjev) nekaj nepotrebnega, nepravicnega, ja - naravnost krivicnega?! To mnenje ze dolgo gojim, seveda ga je tezko komentirati, kajti, ni drugih meril, s katerimi bi lahko pravicnejse ocenjevali ucence, dijake, studente ... Zal. Morda bi bilo raziskovalcem, ucenjakom in drugim strokovnjakom na tem podrocju potrebno veliko vec vlagati v to smer in se ozreti na krivice, ki so preko tako subjektivnega ocenjevanja ze skozi desetletja storjene nasim dijakom ... Po mojem mnenju o tem vsekakor ni dvoma, toda - pricakujem, da e se vsi ne bodo strinjali ... Gusti Budja From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 8 18:30:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Aug 2005 18:30:51 +0200 Subject: [SlovLit] Trije ljudje in njihova usoda pa dve strani iz albuma poletnih fotografij Message-ID: <004301c59c36$8bf23300$6400a8c0@P4> Naprošen sem bil sporočiti, "da se pedagoški slovničar France Žagar na stara leta zabava s pisanjem leposlovja. Pri založbi Karantanija je izšla njegova knjiga kratkih zgodb (utrinkov), z naslovom Vojna, kaj je to?" Nini A. Lenček smo se opravičili, ker nas ni bilo na pogrebu Rada Lenčka v Novem mestu 4. maja 2005, in jo opozorili na pet zapisov o pokojnem častnem članu SDS v Kroniki in Slovlitu, ki vsaj malo blažijo resnico neprijaznega pregovora Nemo propheta in patria. Žalostna usoda pisemske zapuščine. Tri mesece sem bil prepozen s poizvedovanjem o usodi kupa pisem, ki jih je Boris Pahor pisal profesorici slovenščine Mariji Žagar med leti 1962 in 1993. Nedavno so namreč potomci pokojne pisateljice Nade Matičič, ki ji je Marija Žagar zaupala dragoceno korespondenco, Pahorjeva pisma vrgli v smeti. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri42/index.html -- Tuji slovenisti ... Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri43/index.html -- Po sledeh Visoške kronike ... --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 11 09:06:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Aug 2005 09:06:37 +0200 Subject: [SlovLit] Trije ljudje in njihova usoda Message-ID: <00f901c59e43$3870c840$6400a8c0@P4> From: "Igor Kramberger" To: "slavist" Sent: 9. avgust 2005 13:51 Subject: nic novega Miran, zdravo: prebral sem v danasnjem slov-litovem zbirniku tvoj zapis: > Žalostna usoda pisemske zapuščine. Tri mesece sem bil prepozen s > poizvedovanjem o usodi kupa pisem, ki jih je Boris Pahor pisal profesorici > slovenščine Mariji Žagar med leti 1962 in 1993. Nedavno so namreč potomci > pokojne pisateljice Nade Matičič, ki ji je Marija Žagar zaupala dragoceno > korespondenco, Pahorjeva pisma vrgli v smeti. Torej ostaja stanje v teh krajih nespremenjeno -- o pomenu pisem je pisal ze Ivan Prijatelj v svoji meditaciji V zatisju leta 1914 v Vedi, potem pa znova leta 1917 v Nasi knjigi, prilogi k Ljubljanskemu zvonu. A ocitno se ohranja tradicija, ki jo povezujemo z odzivi na Prijateljevo monografijo o Kersniku, v kateri je ob casopisih uporabil tudi pisma. Nekateri znani Slovenci so mu to takrat tako zamerili, da so sezgali do takrat hranjena pisma. Upam, da bomo tem potomcem postavili spominsko plosco v opomin naslednjim rodovom zalujocih ostalih, da naj ne mecejo v smeti stvari, ki jim nic ne pomenijo (ali pa jim je zaradi njih [njihove vsebine] morda nerodno). Socustvujem s teboj in z vsemi, ki imamo do takega gradiva nekoliko drugacen odnos. Lep pozdrav, Igor From malka.ceh na email.si Fri Aug 12 11:46:32 2005 From: malka.ceh na email.si (Malka (E-mail)) Date: Fri, 12 Aug 2005 11:46:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Nov_slovenistični_forum Message-ID: <000401c59f22$b991c610$8227f9c2@ceh> Sporočam, da je bil na pobudo študentov slovenistike odprt nov slovenistični forum. Če se želite pridružiti, nas najdete na naslovu http://www.phpbber.com/phpbb/index.php?mforum=slovenistika. Vabljeni! Lp, Malka Čeh (šutdentka, FF) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 12 17:03:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 12 Aug 2005 17:03:30 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Selani na veliki ?maren na Vi?arjah Message-ID: <00d701c59f4f$01a9b8a0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 12. avgust 2005 16:28 Subject: Selani na veliki šmaren na Višarjah Dragi člani in prijatelji Kluba koroških Slovencev! Neumorni Rudi Bartaloth nas vabi še na nekaj bližnjih koroško oziroma vseslovensko obarvanih prireditev v Kanalski dolini oziroma na sv. Višarjah in v Trbižu, in sicer na veliki šmaren, 15. avgusta, ko imamo tudi državljani RS delopust. Po Primorskem dnevniku oziroma po spletnih straaneh "Planike" iz Kanalske doline ( www.planika.it ) povzemam spodnje vabilo, dodajam pa še lep pozdrav! Janez Stergar VIŠARJE NA VELIKI ŠMAREN: TROJEZIČNA MAŠA S NASTOPOM ZBORA IZ SEL. Lahko trdimo, da je Slovensko kulturno središče Planika utrdilo svoj položaj ponudnika in kulturnega posrednika v Kanalski dolini. Ponudba je postala raznolika, od tečajev slovenskega jezika do raznih delavnic in raziskovalnega tabora do organizacije ali soorganizacije kulturnih dogodkov. Ravno za Veliki Šmaren pripravlja skupaj s Slovenkim prosvetnim društvom Zila iz Ziljske doline na Koroškem in žabniško župnijo na Svetih Višarjah trojezično mašo. Na prireditvi, ki se bo odvijala na višarskem svetišču 15. avgusta s pričetkom ob 11. uri bo nastopal pevski zbor iz Sel na Koroškem, ki je pred dvemi leti obhajal petdeseto obletnico obstoja. V okviu teh praznovanj je nastala Jubilejna maša, ki jo bo zbor izvajal na višarski cerkvici pod vodstvom mag. Romana Verdela. Stilno je naslonjena na klasično romantično glasbo z motivi ljudskega petja v Selah. Dodatno bodo zapeli še venček selskih pesmi. Prireditev bo spremljala tudi petčlanska zasedba ljubljanskih sinfonikov. Ob 19. uri pa bo na Trbižu na glavnem trgu nastop folklorne skupine iz Bovca, ki bo prikazala posebnosti narodnega plesa na bovškem. VIR: PRIMORSKI DNEVNIK 9. 8. 2005 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 22 11:26:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Aug 2005 11:26:56 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj po?nemo v tem de?evnem poletju? Message-ID: <00cb01c5a6fb$a59ab9b0$6400a8c0@P4> Jože Lipnik se je za svojo 70-letnico povzpel na Mont Blanc! Aljoša Ocepek, Zoran Triglav in Miran Hladnik so se znašli med osmimi slovenskimi nominiranci za nagrado Svetovnega vrha za najboljše elektronske vsebine (WSA; http://www.wsis-award.org). Slovenijo bodo zastopali v kategoriji e-learning s spletnim frazeološkim priročnikom Slovenščina za popotnike / Slovenian for Travelers (http://www.ff.uni-lj.si/sft/). Pisatelj Janez Kajzer napiše o gradnji hiše roman (Sanjska hiša, Ljubljana: Nova revija, 2004), Miran Hladnik pa svoje graditeljske izkušnje dokumentira v bolj praktični obliki na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/gradnja.html. Neimenovana literarna zgodovinarka izreče pobudo za postavitev doprsnega kipa Marji Boršnikovi ob bližajoči se 100-letnici njenega rojstva. Pesnik Matej Kranjc izda dva nova avtorska glasbena albuma: Same dobre novice in Prepozno za svetnike. SSJLK vabi na tradicionalno avgustovsko delovno srečanje z lektorji, ki slovenščino poučujejo na tujih univerzah (25. in 26. avgusta na Filozofski fakulteti). Nekdo bi rad vedel, kako slovensko reči flip-chart (to je tista tabla s papirnimi polami). lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 25 14:59:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Aug 2005 14:59:41 +0200 Subject: [SlovLit] Novosti o visokem ?olstvu Message-ID: <002901c5a974$dd083410$6400a8c0@P4> From: "Bogomir Mihevc" Cc: Sent: 25. avgust 2005 13:14 Subject: novosti o visokem šolstvu Spoštovana kolegica, spoštovani kolega! Na www.uni-lj.si/kakovost lahko preberete novice in gradiva o visokem šolstvu pri nas in drugod, ki so se nabrale čez poletje. Od domačih novic jih je največ o vpisu, štipendijah in študentskih domovih. Aktualen je predlog resolucije o nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu in predlogi za spreminjanju visokošolskih predpisov. Širši razmislek lahko spodbudijo tudi izvlečki iz pogovorov z univerzitetnimi profesorji in diplomanti. Od tujih novic pa je najbolj zanimiva nova >šanghajska< lestvica najboljših univerz. V tematsko urejenih poglavjih v ARHIVU (s prispevki do 22.7.2005) so gradiva o >bolonjski< reformi, o visokošolskih inštitucijah v Sloveniji, o skrbi za kakovost, pedagoških vprašanjih, študentih in učiteljih, knjižnicah. Prebrati velja rektorjevo poročilo o delu Univerze v Ljubljani in pogovor z izvoljeno rektorico. Kot izhodišče za brskanje po tej (pod)strani je uporaben zemljevid strani. Ker se je v zadnjih letih nabralo v ARHIVU veliko besedil, smo pripravili enostaven način iskanja prispevkov na določeno temo. V vrstici z menijem (na ekranu čisto zgoraj levo) pritisnite >Urejanje/Edit<, nato >Najdi (na tej strani)<, potem pa v okvircek vtipkate znacilno besedo npr. priimek. Poleg povzetkov člankov ponekod dodajamo povezave na druge prispevke in gradiva >v ozadju<, naslove institucij ipd. Z računalnikov, ki so vključeni v Intranet UL, lahko tudi preberete večino člankov v celoti, po zaslugi Arhivsko-muzejske službe UL. Dobrodošla bodo vaša morebitna mnenja in predlogi glede načina urejanja te (pd)strani. Hvaležni vam bomo za opozorila na morebitne večje napake. Če menite, da bi bilo objavljeno zanimivo tudi za druge, jih obvestite. In če vam je odveč občasno opozarjanje na to domačo (pod)stran, nam to sporočite; pa tudi morebitno spremembo vasega e-naslova. Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 26 17:09:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Aug 2005 17:09:22 +0200 Subject: [SlovLit] >Halo, tukaj slovenski mediteran!< Message-ID: <004201c5aa50$25bf8060$6400a8c0@P4> From: "Karin Marc" To: Sent: 26. avgust 2005 12:12 12. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali >Halo, tukaj slovenski mediteran!< Klicu >HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN< Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali, ki so letos potekali že dvanajsto leto, se je odzvalo 50 udeležencev iz 16 držav vsega sveta: Avstrije, Belgije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Makedonije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Poljske, Bolgarije, Srbije in Črne gore, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Za letošnjo vodilno temo, ki je povezovala dopoldanske in popoldanske lektorate ter spremljevalni program, je bila izbrana tema >Slovenska znanost doma in po svetu<, glede na to, da v letošnjem letu obeležujemo 100. obletnico Einsteinove teorije relativnosti in 50-letnico znanstvenikove smrti. Poletni tečaji so letos potekali pod vodstvom dr. Vesne Mikolič (vodja programa za slovenski jezik), Mojce Butinar Mužina (vodja Poletnih tečajev) ter Karin Marc Bratina (strokovna tajnica). Dopoldanski lektorati so potekali v petih skupinah, na več nivojih (začetniških, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih), pod strokovnim vodstvom naslednjih lektoric: Gite Vuga, Lee Klopčič, Tatjane Jamnik, Nine Novak ter Saše Poklač. Pri popoldanskih individualnih urah pa so udeležencem pomagale lektorice - asistentke: Urška Kerin, Tina Rožac ter Jana Volk. Udeleženci so se v jezikovnem centru s slovenščino seznanjali s pomočjo različnih medijev: radia, televizije, računalnika, časopisov, literarnih besedil. S pomočjo asistentk so udeleženci oblikovali tudi bilten Poletnih tečajev Polteč polmeš, ob katerem bodo kasneje podoživljali prijetne občutke s Poletnih tečajev. Spremljevalni program je bil posvečen ogledu Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki ter tradicionalnemu ogledu Slovenske obale z morja s postankom v enem izmed obmorskih mest. Drobce slovenske znanosti s področja slovenske literarne zgodovine, gledališča, etnomuzikologije in folklore so udeleženci lahko spoznavali na tradicionalnih delavnicah in njihovih odprtih večerih. Na odprtem večeru delavnice slovenske folklore so si udeleženci ogledali nastop folklorne skupine Rožmarin iz Vnanjih Goric, ki jim je zaplesala dolenjske, gorenjske in štajerske plese. V okviru gledališke delavnice in filma so udeleženci prisluhnili pogovoru gledališkega kritika in teoretika dr. Krištofa Jacka Kozaka, v okviru delavnice slovenske književnosti pa pogovoru s pesnikom in esejistom dr. Alešem Debeljakom. Odprti večer delavnice slovenske ljudske glasbe pa je popestril etnomuzikolog in vsestranski glasbenik Dario Marušič. Prispevek organizatorja Poletnih tečajev Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, Fakultete za humanistične študije ter Centra za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem je že zelo opazen, poletni tečaji slovenščine pa so le ena od številnih dejavnosti na področju slovenistike, ki se razvija na najmlajši slovenski univerzi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 27 17:21:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Aug 2005 17:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] Novitete pa med in mleko Message-ID: <002001c5ab1b$11b330f0$6400a8c0@P4> Kdor je lani na slavističnem kongresu v Novem mestu predstavil svojo knjigo, lahko predstavitev (ne več kot 4000 znakov oz. dve strani) objavi v letošnjem zborniku Slavističnega društva Slovenije, ki izide 1. oktobra 2005. Besedilo pošljite na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si do konca avgusta (ali največ nekaj dni čez). Enako storite prosim tudi tisti avtorji, uredniki oz. založniki, ki nameravate svoje novitete predstaviti letos med 6. in 8. oktobrom na slavističnem kongresu v Lendavi. Nekje daleč za devetimi gorami in vodami se zanimajo za mladega in energičnega bohemista in polonista (s filološkim oz. humanističnim doktoratom povrhu) in mu obljubljajo med in mleko. Če je kakšen tak med vami, dragi slovlitovci, ali če kakšnega takega poznate, me obvestite, pa mu na uho povem se kaj več. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 30 10:00:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 30 Aug 2005 10:00:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_56_Kocbek_in_Lovrenčič Message-ID: <000001c5ad38$d2ebf4e0$244602c1@ff.unilj.si> Šestinpetdeseta, septembrska številka Kronike Slavističnega društva izide konec tedna, na spletu pa je dostopna že zdaj: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.pdf. Jana Vackova v časopisu Obrys kmen (26/2005, 2) z veliko naklonjenostjo poroča o prevodu pesmi Edvarda Kocbeka v češčino, izpod peresa prevajalca in urednika Ivana Dorovskega. Nina A. Lenček je vesela zapisov, ki so jih v spomin njenega očeta Rada Lenčka v Slovlit in Kroniko zapisali Marija Mitrović, Zoltan Jan, David Stermole in Breda Pogorelec. Kroparski poštni žig na mojem pismu jo je spomnil, kako je v otroških letih z očetom tam obiskala dr. Jožo Lovrenčiča. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 31 09:41:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 31 Aug 2005 09:41:15 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na te?aje iskanja po elektronskih virih v septembru in oktobru References: Message-ID: <002c01c5adff$5f393ea0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Nataša Kodrič" To: "Mrežnik" Sent: 30. avgust 2005 13:00 Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. virih v septembru in oktobru Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v sredo, 14. septembra od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v ponedeljek, 19. septembra od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierahično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v četrtek, 22. septembra od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v petek, 14. oktobra od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 25. novembra od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. From ursula.doleschal na uni-klu.ac.at Wed Aug 31 16:48:36 2005 From: ursula.doleschal na uni-klu.ac.at (Ursula Doleschal) Date: Wed, 31 Aug 2005 16:48:36 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava: iscem prostor v avtu Message-ID: <4315C344.1030106@uni-klu.ac.at> Dragi kolegi in kolegice, ali ima nekdo, ki se bo peljal z avtom v Lendavo 6 oktobra že prostor zame? (Samo za eno smer). Bila bi zelo rada in hvaležna, Ursula Doleschal -- Univ.Prof. Dr. Ursula Doleschal Institut für Slawistik, Univ. Klagenfurt Universitätsstr. 65-67, 9020 Klagenfurt Tel: ++43-463-2700-2611, Fax: -2699 From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 31 22:33:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 31 Aug 2005 22:33:33 +0200 Subject: [SlovLit] V Lendavo z busom Message-ID: <006501c5ae6b$433975a0$6400a8c0@P4> Iz Maribora, do koder lahko pridete z vlakom, krenejo proti Lendavi naslednji avtobusi: 11:00 14:15 16:30 17:50 Pot jim vzame dve uri. From alenka.zbogar na guest.arnes.si Thu Sep 1 12:03:34 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Thu, 1 Sep 2005 12:03:34 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije Message-ID: <20050901_100334_077629.alenka.zbogar@guest.arnes.si> ŠTIPENDIJE ZA PODIPLOMSKO RAZISKOVALNO DELO NA UNIVERZI V TRSTU V študijskem letu 2005/06 razpisuje Univerza v Trstu štipendije za podiplomsko raziskovalno delo. Dve (v višini 10.000,00 ?) sta namenjeni podiplomskim študentom z zaključeno diplomo oz. magisterijem, tri (v višini 16.000,00 ?) pa podoktorskim študentom z zaključenim doktoratom oz. kandidatom z magisterijem, ki imajo 5 delovnih izkušenj v raziskovanju. Štipendisti bodo denar prejeli v treh obrokih (ob prihodu, tj. predvidoma 1. 12. 2005, po 6 mesecih raziskovanja in ob koncu raziskovalnega dela, tj. ob predložitvi poročila izbranemu mentorju na Univerzi v Trstu). Rok za prijavo je 15. oktober 2005. Dodatna pojasnila in obrazce za prijavo dobite pri podpisani do vključno 12. oktobra 2005. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Sep 1 13:12:27 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 1 Sep 2005 13:12:27 +0200 Subject: [SlovLit] Vilenica 2005 in 3. mednarodni komparativisticni simpozij Message-ID: <4316FE3B.10798.4FFC9F@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" Sent: Thursday, September 01, 2005 12:25 PM Subject: Vilenica 2005 in 3. mednarodni komparativistični simpozij Spoštovani, Vabimo vas na 3. mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga v okviru 20. mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2005 organizira Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Kolokvij bosta vodila Marko Juvan in Jelka Kernev Štrajn. Tema letošnjih referatov in diskusij (govorili bodo štirje tuji in devet domačih literarnih znanstvenikov in pisateljev) je "Teoretsko-literarni hibridi: O dialogu literature in teorije". Kolokvij bo v Poročni dvorani pri hotelu Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek, 8. septembra 2005, od 15. 00 do 18.10, in petek, 9. septembra, od 9.30 do 12.30. Program in povzetke v slovenščini in angleščini si lahko ogledate na naši spletni strani: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/SDPKdrustvo/Vilenica2005.htm Vljudno vabljeni! Marijan Dović, tajnik SDPK ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 4 21:30:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Sep 2005 21:30:36 +0200 Subject: [SlovLit] Jeziki - zakladnica Evrope Message-ID: <000f01c5b187$216ead90$6400a8c0@P4> SporočiloOd: Zoltan Jan [Zoltan.Jan na siol.net] Poslano: 2. september 2005 10:15 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: Vabilo na Evropsko sredo "Jeziki - zakladnica Evrope" Miran, morda velja obvestiti kolege. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: Center Evropa To: Undisclosed-Recipient:; Sent: Friday, September 02, 2005 9:29 AM Subject: Vabilo na Evropsko sredo "Jeziki - zakladnica Evrope" Cmepius, Urad vlade za informiranje in Center Evropa vas vljudno vabijo na Evropsko sredo z naslovom >Jeziki - zakladnica Evrope<, ki bo 7. septembra ob 16. uri potekala v Avditoriju Centra Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. >Evropa prihodnosti bo tako kot zdaj in v preteklosti Evropa jezikovne raznolikosti. Prav v tem se skriva velika moč Evrope. V Evropi bi morali vsakomur omogočiti, da se uči jezike vse življenje. Vsak si zasluži priložnost, da izrabi kulturne in gospodarske prednosti, ki jih ponujajo jezikovne spretnosti. Učenje jezikov pomaga tudi razvijati strpnost in razumevati ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.< Viviane Reding, nekdanja evropska komisarka za izobraževanje in kulturo Tokratna Evropska sreda bo namenjena predstavitvi jezikovnih aktivnosti v programu Socrates, vključno s pobudo Evropsko jezikovno priznanje in jezikovnih aktivnosti v programu Leonardo da Vinci (projekti jezikovnih znanj in spretnosti ter projekti mobilnosti za mentorje jezika stroke). Aktivnosti bosta predstavili Eva Jurman (Socrates) in Marja Medved (Leonardo da Vinci) s Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Udeležba na dogodku je brezplačna vendar vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite na telefonski številki (01) 438 22 70 ali na info na center-evropa.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 4 22:34:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Sep 2005 22:34:52 +0200 Subject: [SlovLit] Kje je bil rojen Matija ?op Message-ID: <01a601c5b190$1ce53ec0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Jolka Milic" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 2. september 2005 20:28 Subject: SOS Spoštovani gospod Miran, prosim za pomoč. Prevajam v italijanščino življenjepis nekega slov. slikarja, kjer je omenjena Čopova domačija v ... Zabreznici na Gorenjskem. Naročnika sem prosila, naj preveri pri avtorici zapisa, ali gre za Zabreznico ali nemara za Žirovnico, kjer se je Čop rodil. Saj navadno so domačije v rojstnem kraju. Naročnik mi je odgovoril, da ne bo nič sprqševal in naj se držim striktno teksta, ker je zapis izpod peresa eruditne Gorenjke in naj Kraševka, pa če je še tako kunštna, ne soli pamet strokovnjakom. Ne bodi lena, sem telefonirala tudi sežanski knjižnici in jih prosila, naj poizvejo zame, kje stoji Čopova domačija. Odgovorili so mi kasneje, da po podatkih, ki so jih našli, stoji v Žirovnici. Dodali pa: upam, da se nismo kaj motili. No, Vi prav gotovo veste za kraj Čopove domačije. Če je zares v Zabreznici, bi rada zvedela, zakaj je tja ... zašla. Hvala za odgovor. Jaz rajši postavljam ... napol neumna vprašanja kot napačno prevajam. Ljub pozdrav, jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 5 12:34:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Sep 2005 12:34:00 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Kje je bil rojen Matija ?op Message-ID: <002b01c5b205$540065e0$754602c1@ff.unilj.si> Pri lokaciji rojstne hiše Matije Čopa si slavisti večinoma pomagamo z internetom (Vesna Velkavrh Bukilica, Zvonko Budja, Mateja Jemec) in navajamo iz Poti kulturne dediščine http://www.zirovnica.si/pot_kulturne_dediscine.html, kjer stoji: "V tem delu je obnovljena vaška gostilna pri Trebušniku. Trebušnika, nekdanjega lastnika gostilne, trgovca s konji, je slikovito upodobil Janko Mlakar v delu Gospod Trebušnik. Nasproti te gostilne je rojstna hiša Prešernove matere Marije Svetina, le nekaj deset metrov naprej, prav na sredini vasi, pa rojstna hiša Prešernovega prijatelja Matije Čopa." Sam sem šel povrhu gledat v Slovenski biografski leksikon, kjer je navedeno tudi ime hiše, Aleš Bjelčevič pa morda razkriva, kako je do napake z Zabreznico prišlo. --- miran -----Original Message----- From: Aleš Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Sent: Monday, September 05, 2005 10:54 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Kje je bil rojen Matija ?op V knjigi Matija Čop (zbirka Znameniti Slovenci), v knjigi Preteklost v zavetju Stola in v Enc. Slov. piše, da v Žirovnici; njegov oče naj bi se tja preselil s Koroške Bele. V Zabreznici pa pred šolo stoji njegov kip oz. 4 kipi: Antona Janše, Čopa, Prešerna, Finžgarja. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 5 22:16:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Sep 2005 22:16:15 +0200 Subject: [SlovLit] Obe sta v rde?ih ... Message-ID: <003801c5b256$ac362b90$6400a8c0@P4> ... platnicah: Aleksandre Bizjak nova knjiga Pridiga kot žanr (Ljubljana: ZRC SAZU, 2005; Linguistica et philologica, 11) in Maje Melinc Motiv smrti v delih Goriške Mohorjeve družbe (Gorica: MD, 2005). Prva je nastala na osnovi doktorata, druga na osnovi diplomske naloge in vabita k branju. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:32:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:32:01 +0200 Subject: [SlovLit] Seminar o vzgoji za strpnost preko mladinske knji?evnosti Message-ID: <003d01c5b319$a91e3290$6400a8c0@P4> From: "Hojker Mihaela" To: "Hladnik Miran" Sent: 6. september 2005 15:30 Subject: Vabilo na seminar o vzgoji za strpnost preko mladinske književnosti Vabimo Vas na seminar z naslovom VZGOJA ZA STRPNOST IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI PREKO MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, ki bo potekal 16. in 17. septembra 2005 v Postojni. Ciljna skupina: učitelji in učiteljice v osnovnih in srednjih šolah. Cilj: Namen programa je učitelje in učiteljice seznaniti z možnostmi vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko branja mladinskih književnih del. Pri tem prvi korak pomeni že sprejemanje drugačnosti književnih del. Seminar bo ponudil nekaj teoretičnih izhodišč, tako z literarnodidaktičnega kakor tudi s psihološkega vidika. Sledila bo besedilna analiza nekaterih mladinskih del, ki tematizirajo drugačnost, bodisi kot tujstvo, kot občutek manjvrednosti zaradi videza, zaradi socialne pripadnosti, bolezni itd. Cilj programa je učiteljem in učiteljicam prikazati, kako lahko učenci in učenke z branjem literarnih del, njihovo analizo in diskusijo o njih razvijajo strpnost in sprejemanje drugačnosti. Teme in predavatelji: Vzgoja k strpnosti - literarna didaktika tujosti in drugačnosti - Neva Šlibar Literatura in vzgoja k miru - Werner Wintersteiner Besedilne analize konkretnih literarnih del - Milena Blažič, Vesna Kondrič Horvat, Saša Jazbec Psihološki vidiki vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko književnosti - Nataša Bucik Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Natančnejši urnik in program seminarja boste prejeli teden dni pred začetkom, gradivo pa na seminarju. Obveznosti: aktivno sodelovanje pri seminarju in skupna priprava gradiv za pouk. Opombe: Priporočamo, da udeleženci/udeleženke preberejo kakšno delo otroške ali mladinske literature na temo drugačnosti. Program je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in je za udeležence brezplačen. Prijavnico, ki jo zaprosite na cpi na ff.uni-lj.si, nam, prosimo, izpolnjeno vrnite najkasneje do 9. 9. 2005, na naslov Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana. Za dodatna pojasnila nas lahko pokličete na tel.:01/24 11 048 (kontaktna oseba: Urša Gruden), lahko pa nam pišete na ursa.gruden na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:39:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:39:14 +0200 Subject: [SlovLit] Izobra?evalna ekskurzija v Kanalsko dolino Message-ID: <004f01c5b31a$aac97c20$6400a8c0@P4> From: "Institut" Sent: 6. september 2005 13:27 Vljudno Vas vabimo na celodnevno izobraževalno ekskurzijo v Kanalsko dolino v sklopu Zablatnikovega dneva 2005. Ekskurzija bo v soboto, 24. septembra 2005. PROGRAM: 7.45: Odhod z avtobusom iz Celovca (zbirališče: Mohorjeva, 10.-Oktoberstr. 25). Avtobus pelje iz Dobrle vasi preko Celovca in Roža -- po dogovoru je med potjo možno vstopiti v avtobus. 9.30: Prihod v Kanalsko dolino. Sprejem v Občinskem kulturnem centru na Trbižu (ulica Stazione 1). 10.00: Posvet: Slovenski jezik in kultura v Kanalski dolini Pozdrav gospoda Franca Baritussia -- župan občine Trbiž Pozdrav in predstavitev Urada za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose v občini Trbiž -- odbornica za kulturo gospa Nadia Campana Rudi Bartaloth: Predstavitev delovanja Slovenskega kulturnega središča Planika Predstavitev Glasbene šole Tomaža Holmarja Predstavitev novega dokumentacijsko informacijskega centra SKS Planika Raziskovalni tabori v Kanalski dolini -- prikaz krajšega amaterskega filma Mag. Nataša Komac, mag. Peter Rustia, Tanja Šturm: Pouk slovenščine v Kanalski dolini -- Zasebni pouk pri SKS Planika in izkušnje v javnem šolstvu Dr. Rafko Dolhar: Kulturna zgodovina Kanalske doline -- Predstavitev publikacij o Kanalski dolini Dr. Igor Jelen: Geografske značilnosti Kanalske doline Kristina Chersi: Arhitekturne posebnosti v Kanalski dolini Mag. Peter Gerdol: Letni in zimski turizem v Kanalski dolini s posebnim poudarkom na Višarjah 13.00: Kosilo 15.00--18. 00: Ogled kulturnih znamenitosti Kanalske doline. Ogled cerkve v Žabnicah v spremstvu msgr. Dionizija Mateucica -- župnik v Žabnicah in na Sv. Višarjah, ogled Beneške palače v Naborjetu, obisk groba Jurija Prešerna v Ovčji vasi. V Celovec se vrnemo ob 20. uri. INFORMACIJE IN PRIJAVE: SNI Urban Jarnik / Kontaktni osebi: Milka Olip, mag. Martina Piko-Rustia, Telefon: 0463 / 51 62 44, fax: 0463 / 50 23 79, e-mail: institut.urban.jarnik na ethno.at. Cene: Prevoz: eur 18,- / Kosilo: eur 15,- / Ogled Beneške palače: eur 2. Prosimo za prenakazilo prispevka na konto Zveza Bank 39100 -- številka računa 56929, ali po dogovoru. Prijave sprejemamo do torka 20. 9. 2005. Posvet je odprt za vse in se ga lahko tudi samostojno udeležite! Lepo vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 6 21:59:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Sep 2005 21:59:58 +0200 Subject: [SlovLit] Nerodna re? Message-ID: <005f01c5b31d$9044d220$6400a8c0@P4> V 56. številki Kronike Slavističnega društva Slovenije, ki ste jo danes dobili po pošti, se je ravno na straneh z informacijami o lendavskem kongresu 6.--8. oktobra iz nerazumljivih razlogov zgodil štrajk č-jev. V pdf- in doc-verziji na zaslonu jih vidimo (www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika56.pdf), v tiskani verziji pa je na straneh 180--83 na mestu č-jev praznina. Zato nazaj k bohorizhizi? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 7 08:10:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Sep 2005 08:10:50 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica v Bielsku-Bia?i Message-ID: <004301c5b372$e6ef8e30$6400a8c0@P4> Od: Agnieszka Będkowska-Kopczyk [kopczyk na poczta.onet.pl] Poslano: 5. september 2005 14:29 Za: Miran Zadeva: porocilo za Slovlit Dragi Miran, pod mojim pismom in v prilogi se nahaja sporocilo o 2. prevajalski delavnici, ki smo jo maja organizirali v Bielsku-Biali. Upam, da ni prepozno za porocanje o tem majskem slavisticnem (in slovenisticnem) dogodku. Lep pozdrav! Agnieszka V dneh 14. in 15. maja 2005 je bila na slavistiki Univerze v Bielsku-Białi izvedena 2. prevajalska delavnica za študente slovenščine in češčine. Podobna delavnica je bila, sicer v manjšem obsegu, organizirana že februarja lani. Delavnice se je udeležilo 30 študentov, od tega 25 slovenistov z lektoratov slovenskega jezika v Bielsku-Białi, Katovicah, Lodžu in Varšavi ter 5 bohemistov z Univerze v Bielsku-Białi. Delavnico sta organizirali dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk (kot mentorica Slavističnega znanstvenega krožka na ATH) in Tatjana Jamnik (kot predstavnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dalje CSDTJ). Pri izvedbi delavnice sta pomagali študentki slovenščine na ATH, Joanna Kurnik in Maria Kamińska. V zadnjem trenutku sta vodstvo delavnice na svoja ramena prevzela dr. Michał Kopczyk in Tatjana Jamnik. Vsebinsko zasnovo delavnice je oblikovala dr. Będkowska-Kopczyk, ki je kot konzultantka sodelovala tudi pri izboru besedil. Izbor slovenskih in čeških pesniških in proznih besedil skupaj z bio-bibliografskimi podatki o avtorjih je pripravila T. Jamnik. Besedila v elektronski obliki skupaj s soglasjem glede morebitnih avtorskih pravic (v primeru revialne objave prevodov) je pridobila od avtorjev samih oz. založbe Petrov iz Brna (za njene avtorje). Finančno so delavnico podprli: Univerza v Bielsku-Białi, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Poljske, CSDTJ na Univerzi v Ljubljani in udeleženci delavnice. Delavnica je imela dve prevajalski sekciji, slovensko in češko. V obeh sekcijah so bila za prevajanje izbrana besedila po šestih sodobnih slovenskih oz. čeških pisateljev in pesnikov. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Primoža Reparja, Maje Vidmar in Tomislava Vrečarja ter krajša prozna besedila Borisa Jukića, Maje Novak in Suzane Tratnik. V češki sekciji se je prevajala poezija Hane Chmelíkove, Radka Malýja in Bogdana Trojaka ter kratka proza Alexandre Berkove, Pavla Brycza in Irene Douskove. Študentje so izbrana besedila prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice, tako da so lahko prevode pripravili vnaprej, na delavnici pa so jih v skupinah natančno obravnavali s pomočjo mentorjev. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: za izhodiščni in za ciljni jezik. Naloga mentorja za izhodiščni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik. Mentor za ciljni jezik je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku, torej poljščini. V okviru delavnice je bil v soboto, 14. maja, organiziran tudi literarni večer z Majo Novak in Klemenom Piskom. V delavnici je sodelovalo skupaj 19 mentorjev. Od tega je 12 mentorjev vodilo skupine oba dneva, preostali pa so se kateri od skupin pridružili prvi ali drugi dan. Izvedbo delavnice sta koordinirala dr. Michał Kopczyk in Tatjana Jamnik. Medijska odmevnost: Književni listi (Delo), spletne strani založbe Petrov iz Brna (www.ipetrov.cz), spletne strani slavistike v Bielsku-Białi (http://www.slawistyka.ath.bielsko.pl/) - program, slike, poročilo v poljščini, spletne strani poljskega portala Słowenia (http://www.slowenia.com.pl). Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielska-Białe se za pomoč pri organizaciji delavnice iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in njegovi predstavnici, Tatjani Jamnik, vsem sodelujočim mentorjem (Marcinu Baniowskemu, Anni Car, Primožu Čučniku, Lubomíru Hamplu, Borisu Jukiću, Arkadiuszu Kremzi, Tobiaszu Melanowskemu, Macieju Meleckemu, Ewi Michalski, Liborju Paveri, Katarini Šalamun-Biedrzycki, Jasmini Šuler Galos, Andreju Šurli, Bojani Todorović, Adamu Wiedemannu) ter nastopajočima Maji Novak in Klemenu Pisku. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 7 08:18:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Sep 2005 08:18:48 +0200 Subject: [SlovLit] Nate?aj za lutkovna besedila Message-ID: <005d01c5b374$03d89130$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na pef.uni-lj.si] Poslano: 6. september 2005 12:52 Za: Miran Hladnik Zadeva: lgl_0707.pdf LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana, objavlja ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNA LUTKOVNA BESEDILA. Besedila naj upoštevajo uprizoritvene možnosti na velikem ali malem odru gledališča ter naj bistveno ne presegajo 40 000 znakov s presledki. Prednost bodo imela besedila, namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Besedila, označena z geslom, pošljite najpozneje do 30. oktobra 2005 na naslov gledališča, s pripisom >za natečaj<. Komisija bo podelila tri nagrade: prvo v vrednosti 600.000,00 SIT, drugo v vrednosti 500.000,00 SIT in tretjo v vrednosti 400.000,00 SIT, s katerimi si gledališče zagotovi možnost odkupa besedil in pravico do praizvedbe do konca leta 2007. Rezultati natečaja bodo objavljeni na spletnih straneh www.lgl.si (natečaj) od 29. novembra 2005 dalje. Pisatelji bodo avtorstvo dokazali z originalnim izvodom besedila. From alenka.zbogar na guest.arnes.si Wed Sep 7 11:21:23 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Wed, 7 Sep 2005 11:21:23 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0tipendije_Nemške_akademske_slu žbe_za_izmenjavo Message-ID: <20050907_092123_068746.alenka.zbogar@guest.arnes.si> V študijskem letu 2005/06 nudi Nemška akademska služba za izmenjavo štipendije za: - izdelavo diplomskih nalog za študente germanistike, - obisk visokošolskih poletnih tečajev za študente višjih letnikov (do 15), - študijska potovanja študentskih skupin v Nemčijo, - doktorande in mlade znanstvenike (za obdobje od 7 do 12 mesecev in za obdobje do 6 mesecev), - diplomante z vseh znanstvenih področij in - nekdanje štipendiste. Podrobnejše informacije so na naslovu http://www.daad.de/stipendien. Prošnje pošljite najkasneje do 15. 11. 2005 (poštni žig) na Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije, Prešernova 27, 1000 Ljubljana. Alenka Žbogar, koordinatorka za mednarodno sodelovanje From Vlado na zrc-sazu.si Thu Sep 8 10:00:43 2005 From: Vlado na zrc-sazu.si (Vlado Nartnik) Date: Thu, 08 Sep 2005 10:00:43 +0200 Subject: [SlovLit] Nerodna re? Message-ID: <43200BCB.22636.204742@localhost> Spo*stovani gospod predsednik SDS! Tiskarski *skrat si je zares duhovito privo*s*cil 56. *stevilko Kronike Slavisti*cnega dru*stva Slovenije, ko je opustiv*si *c-je na straneh 180-183 samemu vrhu SDS pri*sepnil vzdih: Zato nazaj k bohorizhizi? Na ta vzdih bi se sicer mirno navezala *se dilema: Ali so ljudje premalo popolni za stroje ali so stroji premalo popolni za ljudi? Le da se v zvezi s trikotnikom med bohori*cico, metel*cico in gajico (oziroma husico) velja mimogrede zadr*zati *se pri *crkarski pravdi iz leta 1833. Vse ka*ze, da je pre*sernoslovje v svoji zazrtosti v Primicovo Juljo povsem prezrlo, da je Sonetni venec doktorja Pre*zirja iz*sel tudi okroglih 25 let po Kopitarjevi in okroglih 250 let po Bohori*cevi slovnici. *Se ve*c: re*sitev ena*be M = 3y, kjer pomeni M Magistrale in y *stevilo njegovih verzov, se da v obliki zmno*zka M = 3.14 razumeti za namig na 314 let, ki so pretekla od rojstva Adama Bohori*ca (okrog) leta 1520 do izida Sonetnega venca leta 1834! Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 8 22:12:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Sep 2005 22:12:25 +0200 Subject: [SlovLit] Po poteh Viso?ke kronike Message-ID: <011501c5b4b1$a241f5d0$6400a8c0@P4> Andrej Steklasa (andrej.steklasa na cooltura.si), produktni vodja potovalne agencije CMT (Center za mladinski turizem; www.mondialtravel.si, www.collegium.si, www.25plus.si, www.cooltura.si), je poslal prospekt za ekskurzijo po poteh Visoške kronike. "Termini ekskurzij so 23., 26. in 30. september 2005, 3., 7., 10., 14., 17., 21., 24. in 28. oktober 2005, 7., 11., 14., 18., 21., 25. in 28. november 2005, 6., 10., 13., 17., 20., 24., 27. in 31 marec 2006 ter 3., 7. in 10. april 2006. Odhod ob dogovorjeni uri zjutraj. Prihod v Škofjo Loko, kjer poberemo lokalnega vodnika. Vožnja proti Poljanam, rojstnemu kraju Ivana Tavčarja. Po ogledu Tavčarjeve rojstne hiše imamo dobre pol ure peš sprehod iz Poljan do Visokega. Pot je makadamska, priporočamo primerno obutev. Na Visokem imamo zunanji ogled Kallanovega kmečkega dvorca in Tavčarjevega spomenika. Z avtobusom nadaljujemo v Škofjo Loko, kjer si ogledamo grad in muzej v njem. Poseben poudarek bo na sobah, ki so posvečene srednjeveški kolonizaciji v širšem območju Škofje Loke in dr. Ivanu Tavčarju, njegovemu življenju in Visoški kroniki. Imeli boste priložnost celo videti švedsko vojno blagajno. Sledi ogled mesta Škofja Loka, gornjega in dolnjega trga ter sotočja obeh Sor, kjer se je odvijala sodba Agati Schwarzkobler. V Škofji Loki bomo imeli tudi kosilo v stavbi znamenite škofjeloške kašče. Po ogledu Škofje Loke se lahko po želji odpeljemo v Davčo, kamor je Tavčar postavil Wulffinge. Zanimiva je predvsem zato, ker boste tu dejansko dobili občutek, kakšni odročni predeli so bili poseljeni v srednjeveški drugi kolonizaciji. Poleg tega se na poti do Davče peljemo tudi skozi Železnike, kjer lahko vidite izvrstno ohranjen pravi Po ogledu Davče se poslovimo in se odpeljete proti domu. Cena 7.900 sit vključuje avtobusni prevoz iz vašega kraja in nazaj, ogled Poljan in Tavčarjeve rojstne hiše, ogled Visokega, ogled muzeja na gradu v Škofji Loki (vstopnina vključena), ogled mestnih znamenitosti Škofje Loke; ogled Davče; jutranji prigrizek (sendvič in sok); kosilo v 'Kašči' v Škofji Loki, strokovno vodenje s poudarkom na maturitetnih temah. Doplačila: oddaljenost od Škofje Loke manj kot 80 km je za osnovno ceno, od 80 do 140 km 500 SIT, od 140 km do 200 km 1.000 SIT, nad 200 km 1.500 SIT." From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 9 00:07:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 9 Sep 2005 00:07:54 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Po poteh Viso?ke kronike Message-ID: <019501c5b4c1$c4bd1120$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 8. september 2005 23:56 Subject: Re: [SlovLit] Po poteh Viso?ke kronike Miran, pozdravljen! Samo majčkeno opozorilo v zvezi s poselitvijo Davče: srednji vek na Slovenskem se konča z letom 1500, Davča pa je bila - kot je to pokazal zgodovinar Pavel Blaznik - poseljena že v novem veku, v letih 1560- 1630, medtem ko se Podporezen (rovtarske kmetije Plašajta, Rovt in Podhoč) v loških urbarjih pojavi šele z letom 1632. Prav v Podporeznu se namreč l. 1661 v virih prvič pojavi priimek Sborzkobler, ki je nastal iz gorskega imena Sborzkobel. Dobrih 1000 m visoka vzpetina na tolminski strani Petrovega Brda, ki jo na specialkah danes imenujejo Črni vrh ali tudi Robarjev grič, je v tolminskem urbarju l. 1624 poimenovana s slovenskim imenom Zerne rob. Priimka Švarckobler ("Črnorobar") v Sloveniji ni več od l. 1945, ko so se zadnji njegovi nosilci iz okolice Sovodnja izselili v Avstrijo. Lep pozdrav! Silvo Torkar Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 10 09:06:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Sep 2005 09:06:30 +0200 Subject: [SlovLit] Sloven??ina za Evropo Message-ID: <003601c5b5d6$2d1755e0$6400a8c0@P4> From: "Zemljarič Jana" To: Sent: 10. september 2005 7:56 Subject: Slovenščina za Evropo (za SLOVLIT) Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je po tritedenskem počitku po poletnih prireditvah spet začel delovati s polno močjo. Najprej so bili konec avgusta v matični celici na dvodnevnem izobraževanju zbrani lektorji, ki učijo slovenščino na univerzah v tujini. Delovno srečanje je bilo namenjeno seznanjanju z novimi strokovnimi vsebinami in učnimi gradivi, pa tudi izmenjavi pogledov in izkušenj pri delu s slovenščino na različnih koncih sveta. Ko to poročamo, je večina lektorjev že odpotovala na svoje univerze v tujino; želino jim uspešno leto! V ponedeljek, 5. 9., se je začel intenzivni tečaj slovenščine za stotinjo Erasmusovih študentov, ki so prišli na izmenjavni študij v Slovenijo. Razveseljivo je, da se je za razpisanih 45 mest v rednem roku prijavilo 105 študentov iz vseh evropskih držav, ki so si nadvse prizadevali priti na tečaj v Slovenijo. S pomočjo rektorja Univerze dr. Mencingerja smo uspeli pridobiti dodatna sredstva, tako da smo lahko sprejeli vse študente. Z veseljem lahko poročamo, da so že v Ljubljani in se nadvse intenzivno, po 4 ure na dan učijo slovenščino. Pričakujemo, da bodo do konca enomesečnega tečaja usvojili osnovne sporazumevalne vzorce v slovenščini (večinoma so popolni začetniki) in da bodo sposobni s pomočjo slovarja razumeti bistvo pisnih (strokovnih) besedil. Prav tako v ponedeljek, 5. 9., se je začel tudi tečaj slovenščne za (tuje) prevajalce EU, ki delajo v različnih institucijah v Bruslju in Luksemburgu. Tu pa gre za visoke izpopolnjevalce, ki v Ljubljani pilijo detajle in sprašujejo po razlagi najtežjih mest v slovenščini. V dveh skupinah, oboroženi z elektronskimi in knjižnimi slovarji ter priključeni na internet za nenehni dostop do korpusov po 6 ur dnevno intenzivno delajo -- širijo besedni zaklad ob besedilih, študirajo strukture jezika in prevajajo pravne akte iz slovenščine v svoje jezike -- angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino in nizozemščino. V začetku oktobra z novim akademskim letom v Centru za slovenščino začenjamo z redno ponudbo tečajev in izpitov. Podrobnosti so na www.centerslo.net. Jana Zemljarič Miklavčič From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Sep 12 14:21:46 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 12 Sep 2005 14:21:46 +0200 Subject: [SlovLit] Tematska stevilka Jezika in slovstva Message-ID: <43258EFA.31514.7227C1@localhost> Na spletni strani Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com) so že na voljo povzetki razprav, ki bodo izšle v letošnji dvojni tematski številki revije (letnik 50, št. 3--4, maj--avgust 2005). Tematska številka, ki je v celoti posvečena sodobni literarni vedi, bo izšla okrog 22. septembra. Urednica letošnje tematske številke je red. prof. dr. Silvija Borovnik. Obenem smo elektronski arhiv na naši spletni strani dopolnili z vsebino prvih dveh letošnjih številk, ki sta sedaj -- tako kot vse starejše številke revije -- v celoti na voljo v elektronski obliki. Lep pozdrav, Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a http://www.jezikinslovstvo.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 12 19:23:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Sep 2005 19:23:32 +0200 Subject: [SlovLit] Tri novice Message-ID: <007e01c5b7be$b470fca0$6400a8c0@P4> Matjaž Zaplotnik sporoča, da je 29. 8. 2005 umrl Mihael Kuzmič. Leta 2000 je obranil disertacijo Slovenski izseljenci v Betlehemu, PA, ZDA, v letih 1893--1924: Naselitev ter njihove zgodovinsko socialne, politične, literarne in verske dejavnosti, spomnimo pa se ga tudi s simpozija o slovenskem romanu leta 2003. Na šolski strani današnjega Dela (12. septembra) novinarka Andreja Žibret spominja državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo Alenko Šverc na dejstvo, da zbornik o izobraževanju učiteljev, ki je nedavno izšel, >razkriva zelo različne poglede na na prenovo učiteljskega študija v Sloveniji< in jo sprašuje o enotnih standardih za učiteljski poklic. Šverčeva ji odgovarja, da je >bila za to imenovana posebna skupina, ki bo podala temeljna izhodišča za oblikovanje programov, težko pa bi že zdaj rekli, da gre za oblikovanje enotnih standardov.< S podobnim sklepom se je istega dne (danes, 12. sept.) končal sestanek nekaterih društev in Zavoda za šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, na katerem naj bi uskladili in poenotili kriterije šolskih tekmovanj, ki učencem prinašajo točke za vpis na srednjo stopnjo. Ker je za večje spremembe absolutno premalo časa in ker so tradicionalna šolska tekmovanja preveč obsežna in kompleksna, da bi jih lahko čez noč spreminjali, bo to za prihodnje leto s premislekom poskusil poseben programski svet. (Zasnovan je bil že v prejšnji sestavi ministrstva, vendar je z zamenjavo kadra na ministrstvu njegovo delo zamrlo.) Z ukinitvijo zunanjega preverjanja se je namreč šolskim tekmovanjem povečala teža, saj bo od uspeha na njih odvisna nadaljnja učenčeva usoda in je treba zato poskrbeti za njihovo primerljivost in čim večjo pravičnost pri merjenju rezultatov. V prihodnje naj bi se uveljavilo vrednotenje rezultatov glede na vnaprej določen prag in ne po relativnem kriteriju določenega števila najboljših z vsake šole. Zlato priznanje na njih bo štelo 5 točk in srebrno 3 točke; kandidat lahko dobi za tekmovanja skupaj največ 15 točk. Še prej pa bo programski svet premislil koncept in smisel tekmovanj in njihovo načelno uporabnost za razvrščanje učencev. Že letos bomo dopolnili pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje v tistem členu, ki določa postopek ugovorov in pritožb. Razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje lahko pričakujete v prihodnjih dneh. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 16 11:03:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Sep 2005 11:03:32 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres Slavisti?nega dru?tva v Lendavi 6.--8. okt. 2005 Message-ID: <007a01c5ba9d$84d72050$6400a8c0@P4> Osveženi program lendavskega slavističnega kongresa 6.--8. oktobra je na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html. Zraven je tudi razpored knjižnih predstavitev in predstavitev projektov. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 17 17:13:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Sep 2005 17:13:52 +0200 Subject: [SlovLit] Knjiga in razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <001601c5bb9a$6b6b29b0$6400a8c0@P4> Pri založbi Intelego je izšla knjiga iz serije Matura 2006: Vinko Cuderman, Mitja Čander, Miran Hladnik, Rajko Korošec, Janja Perko, Esej na maturi 2006. Ta priročnik o pisanju eseja za maturante in maturantke ima podnaslov V vrtincu zločina in krivde, kar je tudi naslov maturitetnega sklopa za to leto. Prinaša bistvene značilnosti maturitetnega eseja in podaja koristne napotke za njegovo pisanje. Navaja zglede za razpravljalni in interpretativni esej, ki so jih napisali letošnji četrtošolci. Pri tem nazorno razčlenjuje navodila za pisanje in pojasnjuje sistem točkovanja esejev na maturi. Miran Hladnik piše o Tavčarjevi Visoški kroniki, Vinko Cuderman pa o Zločinu in kazni. Knjigo zaključuje Rajko Korošec s priporočili za uspešno pisanje šolskega eseja v obliki desetih preglednih šolskoesejskih zapovedi. Na straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) je objavljen razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/razpisct2006.html); če bi strežnik Filozofske fakultete nagajal, si ga preberite na straneh Zavoda za šolstvo: http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 18 19:41:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Sep 2005 19:41:21 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <002b01c5bc78$3055e480$6400a8c0@P4> From: "Branka Ramsak" To: Sent: 18. september 2005 13:36 Subject: Cankarjevo priznanje Dragi Miran, pišem ti, ker vidim, da si se vključil kot predsednik SDS v tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Berem, da je med razpisano literaturo tudi knjiga Frana Milčinskega, Ptički brez gnezda. Rada bi ti povedala izkušnjo, ki jo ima moj sin s to knjigo v lanskem šolskem letu. Namreč sedaj hodi v 9. razred in seveda gledamo po internetu, kako bo zbral še tistih 15 dodatnih točk za vpis v gimnazijo. Šole imajo zelo različne zahteve, tekmovanja pa štejejo povsod. Skratka, lansko leto, ko je bil v 8. razredu devetletke, jim je prof. sloveščina dala za domače branje omenjeno knjigo. Naj ti povem, da nihče od 22 dijakov ni mogel te knjige prebrati (morda so bile izjema 3 punce). Kolektivno so se uprli in potem je učiteljica umaknila knjigo iz bralnega seznama. Gre za OŠ Prežihovega Voranca v Lj., kjer so dijaki v njegovem razredu čisto v redu, nobenih problematičnih mulcev, ne po vedenju, po uspehu pa tudi ne! Skratka, v knjigi obravnavana tematika je tem otrokom povsem oddaljena, za nekaj svetlobnih let daleč. Nikakor jih ne spodbuja k branju oz. prav nasprotno, branje slov. literature se jim vse bolj upira. V splošnem je to velik problem, ki se kasneje vleče skozi celo izobraževanje - otroci v glavnem ne marajo slovenščine in tudi slovenske književnosti ne. Verjetno bi vi slovenisti morali pošteno pretresti seznam literature, ki se bere v posameznih razredih OŠ, pa tudi v srednjih šolah. Morda jim v tem konkretnem primeru (Ptički...) učiteljica ni znala knjige približati, ni bilo primernega vodstva med branjem, samo upor je bil kolektiven, kar pa tudi nekaj pove. Zato sem presenečena, da je knjiga na seznamu za Cankarjevo priznanje. In seveda prva reakcija, ko ga je videl - nikakor ne grem na Cankarjevo tekmovanje. Sicer, po pravici povedano, niti nisem čisto verjela, da se bo odločil za slovenščino, ker je bolj naravoslovne sorte, a vseeno mi ni čisto vseeno... No, bomo pa tekmovali iz matematike in delali raziskovalne naloge iz fizike, morda še biologije. Želela sem ti samo opisati svojo izkušnjo. Želim ti veliko uspeha z delom pri Cankarjevem priznanju. Lep pozdrav, Branka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 09:57:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Sep 2005 09:57:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pri sosedovih berejo! Message-ID: <003201c5bcef$c773fc40$904602c1@ff.unilj.si> From: Boštjan Grošelj [mailto:bostjan.groselj na gyrus.si] Sent: Monday, September 19, 2005 9:12 AM To: 'Miran Hladnik, arnes' Mercatorjeva osrednja humanitarna akcija 2005 1. Izhodišče V Mercatorju smo se letos odločili, da v okviru vsakoletne Osrednje humanitarne akcije, tokrat vstopi na področje branja in bralne kulture. Zavedanje, da knjiga postaja vedno bolj pomembna, še bolj pa način, kako jo približati ne samo kupcem temveč tudi drugim ljudem, je bil vzgib za nastanek projekta M knjiga. V Mercatorju bomo izvedli številne aktivnosti, ki bodo vzpodbudile branje tako med osnovnošolsko kot starejšo generacijo. Poleg projekta M knjiga pa nameravamo v Mercatorju v letu 2005 in 2006 izvesti še druge aktivnosti na področju branja ter izdajanja knjig. 2. Mercatorjeva vloga V Mercatorju se zavedamo pomena branja, ki je med drugim tudi glavno sredstvo učenja. Knjige, ki jih otroci in mladostniki berejo pa morajo biti čim bolj kvalitetne in zanimive. Dobra knjiga nas torej plemeniti - vzgaja; spreminja naše misli, stališča, predsodke, vzbuja pozitivna čustva, omogoča, da spoznavamo življenja soljudi in se vživljamo v njihove usode. Branje kvalitetne knjige je torej ključno za osebno rast ter za spoštovanje in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Celovit in kompleksen projekt zavezuje slogan akcije Branje povezuje. Z njim želimo priti med ljudi, jih vzpodbuditi k branju ter širiti bralno kulturo med mladimi. Gre za družbeno odgovorno akcijo, ki vsebuje tudi humanitarne elemente. Projekt podpira Društvo Bralna značka ter Državna založba Slovenije. Gre za prvi takšen projekt, ki na eni strani združuje tako civilno iniciativo kot podjetniški interes. Korist od akcije pa bodo imeli predvsem in zgolj bralci. Menimo, da je projekt izredno zanimiv za širšo javnost, da bo dosegel visoko publiciteto ter da zasluži pozornost tudi vlade oziroma Ministrstva za šolstvo. 3. Aktivnosti na področju branja. Predvidene aktivnosti, ki se bodo izvajale z namenom vzpodbujanja javnosti k branju in pomoči pri reševanju problematike vzdrževanja visoke stopnje slovenskega knjižničarstva in kulture branja, so: 3.1. Odprtje knjižnice Domžale v sklopu Mercator centra. Mercator že od samega začetka sodeluje pri projektu selitve Domžalske knjižnice, ki bo odslej v Mercatorjevem centru. 3.2. Izdaja knjižne zbirke M knjiga. Z izdajo knjižne zbirke M knjiga bomo mladim bralcem (med 11 in 15 letom) ponudili kakovostno literaturo slovenskih avtorjev. V zbirko bo zajetih 12 knjig, ki jih bomo izdali v sodelovanju z DZS. M knjigo sestavljajo dela eminentnih slovenskih pisateljev (Desa Muck, Smiljan Rozman, Feri Lainšček, Vitan Mal in drugi). 3.2.1 Zbirko M knjiga bomo donirali 400 - 500 OŠ po Sloveniji. Zbirka je nastala v sodelovanju z društvom Bralna značka in vključuje knjige s priporočenega seznama za Bralno značko ter knjige za domače branje. 3.2.2 Organizacija Bralnih uric s pisateljico Deso Muck in drugimi pisatelji iz zbirke M knjige po osnovnih šolah. Namen projekta je vzpodbujanje bralnih navad med osnovnošolsko najstniško populacijo ob podpori društva >Bralna značka<. Bralne urice so regionalni projekt, s katerim nameravamo razširiti popularnost M knjige v 30-ih osnovnih šolah. Nastop pisateljev je zamišljen kot sproščen pogovor med mladimi bralci, cilj dogodkov pa povečati branost slovenskih avtorjev. 3.2.3 V Mercatorju bomo v treh intervalih po 4 knjige izdali skupno 12 knjig, ki sestavljajo zbirko M knjiga. Knjiga bo na voljo v vseh Mercatorjevih prodajalnah po ugodni ceni za 990 SIT. S tem želimo knjigo približati našemu potrošniku, obenem pa razširiti naš program izdelkov. 3.2.4 V Mercatorjevih centrih bomo organizirali dogodke za mlade pod naslovom Literarni rap. Mladi bodo ob glasbi zapeli, zaigrali del besedila iz zbirke M knjiga. Namen te akcije je, mladim približati kakovostno literaturo še na drugačen, bolj popularen način. 3.3. Zavod za slepo in slabovidno mladino. Del od prodaje knjig bomo namenil v dobrodelne namene in sicer; slovenskemu Zavodu za slepo in slabovidno mladino bo poleg zvočne knjige podaril enega od prepotrebnih pripomočkov. 3.4. Obnova knjižnice Otona Župančiča. Mercator bo v letu 2006 MOL sofinanciral obnovo Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 18:17:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 18:17:57 +0200 Subject: [SlovLit] Richard Message-ID: <003401c5bd35$b42b7370$6400a8c0@P4> From: "richard" To: Sent: 28. avgust 2005 3:37 Subject: book information Richard Tomback je iz Brooklyna v New Yorku in bi se rad naučil brati slovensko. Ker v ZDA ne najde pravih pripomočkov, bi rad koga, ki bi mu svetoval in poslal primerno literaturo, slovnico, slovar, preproste zgodbe. Dal sem mu že nakaj naslovov (Center za slovenščino, adresar slovenskih knjigarn), vendar mi je danes telefoniral in se potožil, da od nikoder ni bilo odziva. Ali je med 600 slovlitovci kakšna dobra duša, ki bi pomagala zavzetemu samouku? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 19:12:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 19:12:16 +0200 Subject: [SlovLit] Neznanska hitrost samoreklamiranja Message-ID: <007e01c5bd3d$4a2e9a30$6400a8c0@P4> From: "Igor Kramberger" To: "slavist" Sent: 18. september 2005 22:51 Subject: hitrost Miran, zdravo: si pa hiter z reklamo za knjigo o maturi 2006. Se Google je nasel zgolj omembo v NUK -- knjige v tisku, ko sem vtipkal ISBN stevilko. ESEJ na maturi 2006 : v vrtincu zločina in krivde / Vinko Cuderman ... [et al.]; [...] In ta zalozba res nima *pri nas* spletne strani? -- Odkril sem, da je to vseevropska zalozniska / distribucijska organizacija. Mimogrede pa se, da je matura priloznost za zasluzek: Ob kakovosti slovenscine v reklamnem obvestilu me je minilo, da bi si knjigo tudi kupil, ceprav bi lahko stopil do zalozbe kar pes. Lep pozdrav -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik [...] ====== [Igorju knjige ne bo treba kupiti, ker dobi en avtorski izvod v dar takoj, ko ti pridejo do mene. Dopisovala sva si še o honorarju, kar pa ni za javnost. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 19:51:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 19:51:02 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <00b201c5bd42$b4e00a80$6400a8c0@P4> Na občutljivo temo izbora berila za Cankarjevo priznanje, ki jo je včeraj odprla Branka Ramšak, so do zdaj prišli trije odzivi, vendar ne še v obliki, primerni za forum. Sveža članica Slovlita Mojca Luštrek je pismo prebrala zgrožena, potrlo jo je in ne razume ga: "Ali je mogoče, da je današnja otročad 'svetlobna leta' drugačna od nas? Da je drugačna, je jasno, da je zelo drugačna, tudi, ampak TAKO?" Izmenjala sva si izkušnje, kako so knjigo dojeli najini otroci in kako midva. Sam sem priznal, da me delo v pubertetnih letih ni preveč ogrelo, ker so mi napovedovali zabavno berilo, pa komike v njem nisem našel, ona pa je knjigo ohranila v spominu kot delo, polno toplega in tihega humorja (najavam po spominu, ker sem pismo pustil v drugem stroju). Na to lahko navežem mnenje Bože Krakar-Vogel, da gotovo ni mogoče pričakovati, kako bo izbrano berilo vsem bralcem všeč. Branki Ramšak sem odgovoril, da je bil izbor berila za Cankarjevo priznanje "plod več predlogov in ustrezno dolge razprave med slavisti. Prav iz zavesti, da bi sama litrarna klasika lahko učence odvrnila od branja, je bila za primerjavo dodana knjiga Dese Muck, ki pa je zelo priljubljena: naj učenci razložijo razlike med njima, kaj je tisto, kar ob podobni temi dela Milčinskega nesimpatičnega." Čeprav sem glede literarnih izborov za šolske in obšolske priložnosti sam trivialno razpoložen in ne stavim vse na kanon, moram vendarle "do neke mere pritrditi kolegom, ki zahteven izbor berila utemeljujejo s tem, naj gredo na tekmovanje pač učenci, ki imajo do literature in jezika poglobljen odnos". Povabil sem jo, naj pride na kongres slavistov v Lendavo 6.-8. oktobra, kjer bo okrogla miza prav o izboru šolskega berila (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html). Seznam berila za letošnje tekmovanje je na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/razpisct2006.html). Toliko v diskusijsko spodbujo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 21:03:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 21:03:46 +0200 Subject: [SlovLit] Nase zveze in gostilna Roznik Message-ID: <005801c5bd4c$ddad3f50$6400a8c0@P4> Prebrali smo, da je visoko mesto pri vladi (v. d. direktorata za srednje šolstvo) zasedel sošolec Janez Mežan. Da bi bil z našim delom na tekočem, smo mu začeli pošiljati Slovlit in Kroniko in ga povabili med člane Slavističnega društva Slovenije. --- miran ========= Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 19. september 2005 9:10 Zadeva: še nekaj vabil Dragi člani Kluba koroških Slovencev in prijatelji zamejskih Slovencev! [...] v četrtek, 22. septembra 2005, ob 18,30 bo v gostilni Rožnik na ljubljanskem Cankarjevem vrhu predstavitev sodobnih črtic Dese Muck "Pasti življenja", romana Rudija Mlinarja "Kjer ptice oneme" in pesniške zbirke Andreja Žigona "Regratov venec". Srečanje z avtorjema D. Muck in R. Mlinarjem ter uredniki Manco Košir, Petrom Kolškom in Vinkom Ošlakom bo vodil vodja založbe Franc Kattnig, za glasbeno spremljavo pa bodo poskrbele "Stare kosti". Zaradi pripravljanja pogostitve založba prosi, da svojo udeležbo čimprej sporočite na tel (01) 2801-300 (Mohorjeva, gospa Branka). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 21:05:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 19 Sep 2005 21:05:15 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Richard Message-ID: <006401c5bd4d$12f2ca40$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 19. september 2005 20:53 Subject: Re: [SlovLit] Richard > V skrajnem primeru se bomo zatekli pod okrilje Cerkve. V New Yorku vodijo > neko župnijo frančiškani. Naslova ne bo težko najti, ko pa bo vzpostavljen > stik, bo šlo. A smo nekakšno lektorsko mesto tam nekje zapravili? > > Lepe pozdrave > > Zoltan JAN > > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, September 19, 2005 6:17 PM > Subject: [SlovLit] Richard > > From: "richard" > To: > Sent: 28. avgust 2005 3:37 > Subject: book information > > Richard Tomback je iz Brooklyna v New Yorku in bi se rad naučil brati > slovensko. Ker v ZDA ne najde pravih pripomočkov, bi rad koga, ki bi mu > svetoval in poslal primerno literaturo, slovnico, slovar, preproste zgodbe. > Dal sem mu že nakaj naslovov (Center za slovenščino, adresar slovenskih > knjigarn), vendar mi je danes telefoniral in se potožil, da od nikoder ni > bilo odziva. Ali je med 600 slovlitovci kakšna dobra duša, ki bi pomagala > zavzetemu samouku? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 19 23:17:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Sep 2005 23:17:19 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda Message-ID: <012e01c5bd5f$8607ad40$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 19. september 2005 22:12 Subject: Ptički brez gnezda O tem, kaj učenci osnovnih in srednjih šol radi berejo in kaj ne, je pri meni vrsta diplomskih nalog in tudi kakšna magistrska. Na pamet vseh teh seznamov ne znam, nekaj stalnic pa lahko naštejem iz glave: Osnovnošolci proti koncu šolanja (radi) berejo prozo z aktualno tematiko, s problemi odraščanja, družine, okolja, s katerimi se lahko identificirajo. To ustreza njihovemu bralnemu razvoju in je legitimno. Med avtorji npr. Desa Muck, tudi Janja Vidmar, V. Mal, pa seveda serija H. Potter. Vse to upošteva tudi učni načrt za osnovno šolo, ki je upošteval tudi knjižnične sezname priljubljenih knjig. Učenci ne marajo predvsem klasike, besedil iz drugih časov in o drugačnih socialnih razmerah, v težavnem oz. starejšem jeziku - tako se je v nemilosti na tem forumu znašla že Bevkova Pestrna, zdaj pa Ptički brez gnezda.- Sama (kot sklepam po ocenah v medijih, tudi precej osamljena) menim, da to nemaranje na prvo žogo ni zelo prepričljiv razlog, da se nekaterim branjem v šoli kar odpovemo, saj literarna klasika po spoznavni, moralni in estetski plati seznanja mladino z drugačnostjo časov, prostorov in vrednot(kar kot cilj deklarirajo vsi šolski sistemi). Da o tem, da pomaga brati sodobne tekste, ne govorimo. Kolikor vem, se tudi matematiki kljub računalnikom niso odpovedali temu, da se otroci naučijo nepriljubljene poštevanke. Bistvo vzgoje in izobraževanja je prav srečevanje s sprva neznanim in nerazumljivim, v šoli pa čas, prostor in strokovnjak, ki naj bi približevanje tega in takega vzel za pedagoški izziv. Eden od izzivov literature v šoli je v tej luči tudi nepriljubljena literarna klasika, ki pa je prišla med klasiko prav zaradi tega, ker je imela kaj povedati vsaki novi generaciji bralcev. Če odpremo primerna vrata v identifikacijo, tudi zdajšnji. To sem pri hospitacijah pogosto videla na lastne oči. Na Prežihovem Vorancu npr. presenetljive in občudovanja vredne odzive na Malega princa, za katerega sem prej tudi pogosto slišala, da ga otroci ne marajo (več). Zato sem prepričana, da zmorejo tudi Ptički brez gnezda z večno aktualno tematiko mladinskega prestopništva, zapuščenosti idr. nagovoriti sodobne mlade bralce. Gotovo pa ne vseh. Tega ne zmore nobena knjiga. Drug problem je, da tekmovanja izgubljajo svoj prvotni pomen in namen. Zdaj sploh postajajo instrument selekcije, ne pa tekmovanje med najboljšimi, tj. tudi najbolj motiviranimi in občutljivimi za soočenje z neznankami v določeni predmetnosti. Rešitev še vedno obstaja, nakazala jo je kolegica Ramšak: tisti, ki jih določena snov ne zanima dovolj, pač ne bodo tekmovali. V normalnih razmerah, ko bi npr. zadostovalo že tekmovanje na enem področju tudi za selekcijo, bi bilo to popolnoma samoumevno. Menim, da tema tekmovanj zasluži kakšno posebno okroglo mizo ali strokovni posvet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:04:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:04:52 +0200 Subject: [SlovLit] Lendavski zbornik in Parada znanja Message-ID: <007001c5bdc2$5dfd65c0$6400a8c0@P4> Lendavski zbornik z naslovom Vloga meje (Madžarsko-slovenska razmerja, slovenistika na sosednjih univerzah, zahodnoslovanski študiji, izbor šolskega berila, humanistika in družboslovje v Pomurju) je že dostopen na spletu: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendavskizbornik20sept.pdf, o Paradi znanja, ki se bo v organizaciji Andragoškega centra dogajala v parku Zvezda v Ljubljani 20. oktobra 2005, pa se zainteresirani, ki bi tam radi postavili stojnico ali si jo samo ogledali, lahko poučite na naslovu http://tvu.acs.si/prijava/. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:13:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:13:36 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Richard Message-ID: <009901c5bdc3$9628dd20$6400a8c0@P4> From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" To: Sent: 20. september 2005 10:33 Subject: Richard Miran, naj se Richard obrne na Slovenski konzulat v New Yorku, saj ga bodo znali napotiti na kakšno od slovenskih organizacij (najbrž tudi predlagano cerkveno) in kakšnega učitelja v njegovi bližini. S Centra za slovenščino mu je sicer že odgovorila Mojca Stritar, ponudimo mu lahko naše učbenike -- če je začetnik, ABC, 123 ... gremo, ki ima navodila tudi v angleščini, če pa slovensko že dobro zna, je od poletja na voljo Jezikovod z mnogimi aktualnimi besedili in nalogami. Pripravljamo tudi program Slovenščina na daljavo, ki bo v bližnji prihodnosti koristen v takih primerih. Slovenskega lektorata, ki je bil organiziran preko Fulbrightovega programa, pa na Kolumbijski univerzi resnično že od leta 1990 ni, prizadevanja za ponovno vzpostavitev v letih 1998 in 1999 so bila žal neuspešna, po smrti prof. Lenčka pa smo letos začeli z novimi pogovori s pomočjo slovenskega konzulata v New Yorku in takšni mednarodni pogovori ponavadi kar trajajo. Lep pozdrav, Mojca Nidorfer Šiškovič ========== From: "VVB" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 19. september 2005 21:32 Subject: Re: [SlovLit] Fw: Richard Nisem slavistka, sem pa "dobra duša", ki spoštuje zavzete duše..:) Če želi, se lahko obrne name. Lep pozdrav, VESNA From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 11:15:54 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 11:15:54 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <00a901c5bdc3$e8a81890$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 20. september 2005 10:31 Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Miran, obsojam izbor Ptičkov brez gnezda. Komisiji očitno ni bilo jasno, da "problematični" mulci, ki ne vejo ne za računalnik, MP3, ne iščejo zakladov in med poletnimi počitnicami ne razkrijejo, da je navidez dobrodušni sosed pravzaprav vodja tihotapske tolpe, nimajo kaj vznemirjati sodobnega doživljanja sveta naše mladine. Le kako ste lahko pričakovali, da bo današnja mladina, ki do svojega tridesetega leta (in se kaksno cez) zivi doma, razumela, da majhni otroci bezijo od doma? Zato za prihodnje leto predlagam, da se komisija razpusti in prepusti izbor knjig za bralno značko, Cankarjevo priznanje in maturo najboljšemu sosedu (kot sem prebral, bo njegova skrb za knjigo v letu 2005 prav ganljiva). Mislim, da sosed precej bolj razume zahteve in pričakovanja današnje mladine in da se bo "bralnost" dvigovala skupaj z njegovimi delnicami. Za XXL-branje, KLemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 20 18:10:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Sep 2005 18:10:25 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda Message-ID: <00b601c5bdfd$d0c9aa60$6400a8c0@P4> From: "breda pogorelec" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 20. september 2005 18:13 Subject: Re: [SlovLit] Pticki brez gnezda Spoštovani, pridružujem se mnenju, ki ga je zapisala kolegica Boža Krakar glede izbora snovi za bračno značko. Mislim, da je od učiteljevega pojasnila odvisno, kako bodo otroci brali klasike oziroma literaturo iz prejšnjih obdobij. Če jih bomo naučili brati slovenske klasike, to ni enostavno, bodo morda sčasom razumeli, da se svet ni rodil z njimi in da imajo kot Slovenci preteklost, na katero so lahko ponosni, in da so v tej preteklosti ustvarjali tudi z besedo, da so opisali življenje, kakor ga za sedanjost opisuje literatura, ki jo berejo radi, ker jim je sedanja izkušnja blizu.. Odpor, predvsem pa pristajanje na ta odpor, pomeni že tudi določen odnos do preteklosti, škodljivo je, ker se s tem ustvarja tudi prva oblika identitete, in verjemite, ta ostane za pozneje in je skorajda ni več mogoče nadomestiti. Pri okrogli mizi bi bilo mogoče o tem povedati kaj več. Vsaka vrsta književnosti, iz današnjega sveta in iz sveta preteklosti prinašata v zavest svoj del izkušnje in obe skupaj lahko oblikujeta spoznavni/besedilni/čustveni svet mladega bralca. S pozdravi. Breda Pogorelec From alenka.zbogar na guest.arnes.si Tue Sep 20 20:33:27 2005 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Tue, 20 Sep 2005 20:33:27 +0200 Subject: [SlovLit] Richard Message-ID: <20050920_183327_066863.alenka.zbogar@guest.arnes.si> Dragi Miran, Richarda vljudno vabim, naj se vpiše v 8-tedenski intenzivni začetniški tečaj slovenščine, ki ga bienalno organizira Department of Slavic Languages and Literatures v Bloomingtonu (Indiana University). Vsako poletje se približno 200 študentov udeleži poletnih šol slovanskih, vzhodnoevropskih in azijskih jezikov, in to v programu, imenovanem SWSEEL (Summer Workshop in Slavic, East European and Central Asian Languages), ki sicer ponuja okoli 18 različnih jezikovnih tečajev. Tečaj slovenščine, ki naj bi ga naslednje leto znova vodila podpisana, bo v Bloomingtonu od junija do avgusta 2006. V Bloomingtonu poučujem od leta 2000 in rečem lahko, da se šole udeležujejo ambiciozni in zavzeti študenti, ki učenje najpogosteje nadaljujejo v Sloveniji. Več informacij o programu (in štipendijah) je na http://www.indiana.edu/~iuslavic/swseel/index.shtml. Lahko mi seveda tudi piše (na alenka.zbogar na guest.arnes.si), z veseljem mu bom pomagala! Lep pozdrav Alenka Žbogar From metka.hojnik na triera.net Tue Sep 20 22:30:58 2005 From: metka.hojnik na triera.net (Metka Hojnik-Verdev) Date: Tue, 20 Sep 2005 22:30:58 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Pticki brez gnezda Message-ID: <001401c5be22$357a7330$0400a8c0@metka> ----- Original Message ----- From: "Metka Hojnik-Verdev" To: Sent: Tuesday, September 20, 2005 10:26 PM Subject: Fw: [SlovLit] Pticki brez gnezda > Spoštovani, pridružujem se mnenju kolegov, da je v slovenski šoli nujno > učencem ponuditi slovenske klasike in s tem predstaviti razmere, v katerih > so slovenski otroci odraščali. Prepričana sem, da se za tekmovanja > odločijo učenci, ki radi berejo, če jim šola približa slovensko zgodovino > skozi slovensko litraturo, je to nujno in potrebno. Vprašam se, kdo jim bo > to ponudil, če ne šola? Podpiram izbor klasikov in predlagam, da se skozi > literturo že v osnovni šoli približa učencem svet drugačnosti. Lep pozdrav > Metka Hojnik Verdev > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Monday, September 19, 2005 11:17 PM > Subject: Re: [SlovLit] Pticki brez gnezda > > > From: "Boža Krakar Vogel" > To: "miran" > Sent: 19. september 2005 22:12 > Subject: Ptički brez gnezda > > O tem, kaj učenci osnovnih in srednjih šol radi berejo in kaj ne, je pri > meni vrsta diplomskih nalog in tudi kakšna magistrska. Na pamet vseh teh > seznamov ne znam, nekaj stalnic pa lahko naštejem iz glave: > > Osnovnošolci proti koncu šolanja (radi) berejo prozo z aktualno tematiko, > s > problemi odraščanja, družine, okolja, s katerimi se lahko identificirajo. > To > ustreza njihovemu bralnemu razvoju in je legitimno. Med avtorji npr. Desa > Muck, tudi Janja Vidmar, V. Mal, pa seveda serija H. Potter. Vse to > upošteva > tudi učni načrt za osnovno šolo, ki je upošteval tudi knjižnične sezname > priljubljenih knjig. > > Učenci ne marajo predvsem klasike, besedil iz drugih časov in o drugačnih > socialnih razmerah, v težavnem oz. starejšem jeziku - tako se je v > nemilosti > na tem forumu znašla že Bevkova Pestrna, zdaj pa Ptički brez gnezda.- > Sama > (kot sklepam po ocenah v medijih, tudi precej osamljena) menim, da to > nemaranje na prvo žogo ni zelo prepričljiv razlog, da se nekaterim branjem > v šoli kar odpovemo, saj literarna klasika po spoznavni, moralni in > estetski > plati seznanja mladino z drugačnostjo časov, prostorov in vrednot(kar kot > cilj deklarirajo vsi šolski sistemi). Da o tem, da pomaga brati sodobne > tekste, ne govorimo. Kolikor vem, se tudi matematiki kljub računalnikom > niso odpovedali temu, da se otroci naučijo nepriljubljene poštevanke. > Bistvo > vzgoje in izobraževanja je prav srečevanje s sprva neznanim in > nerazumljivim, v šoli pa čas, prostor in strokovnjak, ki naj bi > približevanje tega in takega vzel za pedagoški izziv. Eden od izzivov > literature v šoli je v tej luči tudi nepriljubljena literarna klasika, ki > pa > je prišla med klasiko prav zaradi tega, ker je imela kaj povedati vsaki > novi > generaciji bralcev. Če odpremo primerna vrata v identifikacijo, tudi > zdajšnji. To sem pri hospitacijah pogosto videla na lastne oči. Na > Prežihovem Vorancu npr. presenetljive in občudovanja vredne odzive na > Malega > princa, za katerega sem prej tudi pogosto slišala, da ga otroci ne marajo > (več). Zato sem prepričana, da zmorejo tudi Ptički brez gnezda z večno > aktualno tematiko mladinskega prestopništva, zapuščenosti idr. nagovoriti > sodobne mlade bralce. Gotovo pa ne vseh. Tega ne zmore nobena knjiga. > > Drug problem je, da tekmovanja izgubljajo svoj prvotni pomen in namen. > Zdaj > sploh postajajo instrument selekcije, ne pa tekmovanje med najboljšimi, > tj. > tudi najbolj motiviranimi in občutljivimi za soočenje z neznankami v > določeni predmetnosti. Rešitev še vedno obstaja, nakazala jo je kolegica > Ramšak: tisti, ki jih določena snov ne zanima dovolj, pač ne bodo > tekmovali. > V normalnih razmerah, ko bi npr. zadostovalo že tekmovanje na enem > področju > tudi za selekcijo, bi bilo to popolnoma samoumevno. Menim, da tema > tekmovanj > zasluži kakšno posebno okroglo mizo ali strokovni posvet. > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > __________ NOD32 1.1224 (20050920) Information __________ > > This message was checked by NOD32 antivirus system. > http://www.eset.com > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 13:59:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Sep 2005 13:59:16 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <002601c5bea3$e45f6190$904602c1@ff.unilj.si> From: Tivadar Hotimir [mailto:Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, September 21, 2005 12:13 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: RE: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Ob tej pozni uri, ko prebiram osamljene ... e-maile, bi dodal še nekaj imen še boljših sosedov, ki jih je z XXL-om nakazal Klemen ... Spar, Leclerc, prihaja Lidl, Hofer, ki nas razveseljujejo z najbolj super reklamami ... najlepše bi bilo, če bi se dalo knjige okusno in slastno ter poceni pojesti. Če pa sem malo bolj resen, pa dodajam, da upam, da bo "ta čudna" mladina brala tudi slovensko literaturo in imela pozitiven odnos do literature in jezika. O tem se je vsekakor potrebno pogovarjati in ukrepati na ustrezen način, kot je že bilo poudarjeno. In kaj bo, "ko mladih več ne bo", če malo parafraziram pred kratkim slišano popevko Slavka Ivančiča! Z dobronamernimi nočnimi mislimi Hotimir Tivadar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:09:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:09:06 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki (stresice v naslovu je pred dnevi slovlitov streznik nenadoma zacel preganjati) Message-ID: <007401c5bed7$8f9e9cf0$6400a8c0@P4> From: "Jozica Skofic" To: "Miran Hladnik" Sent: 21. september 2005 19:34 Subject: Ptički Živjo, Miran! Berem tale sporočila Slovlitovcev v zvezi s Cankarjevim priznanjem in se odločam, ali naj se vendarle oglasim ... Torej - tudi jaz sem mama devetošolke, ki so ji tik pred ciljem spremenili pogoje tekmovanja. A to pravzaprav niti nima kake posebne zveze z odločitvijo, ali na Cankarjevem tekmovanju sodelovati ali ne - saj se je deklica konec koncev odločila tudi za Veselo šolo (in še kaj), čeprav ji morebitno tu pridobljeno priznanje pri vpisu v izbrano šolo (torej pri zbiranju točk) ne bo koristilo. Gre preprosto za to, da jo precej stvari zanima in da med "zanimanja" sodijo tudi dobre knjige. O tem, kaj je dobra knjiga, ima seveda lahko vsak svoje mnenje - ko ona izbira, izbira tako med tujimi kot domačimi (predvsem mladinskimi) pisatelji, važno je, da je zgodba napeta, da "se dogaja", da ji je tema blizu, predvsem pa - da ima o prebranem možnost s kom debatirati. In to zadnje se mi zdi pravzaprav najbolj pomembno! O nekaterih knjigah se pogovarja s sošolci, o drugih s knjižničarkami, o nekaterih pač z nikomer, ker enostavno ni kaj reči, o nekaterih pa se pogovarja celo s svojo mamo, čeprav je ta odraščala "svetlobna leta daleč" - ker so nekatere teme pač vedno aktualne in ker nekateri problemi odraščajočih "mulcev" na žalost pač ne zastarajo, samo pojavljajo se v vedno novih oblikah in "mulci" se nanje odzivajo vedno znova drugače, pa vendar enako ... Zato sem bila letošnjega izbora knjige za Cankarjevo tekmovanje vesela! Ker gre za slovensko klasiko, s katero se otroci žal vedno bolj poredko srečujejo, ker je tema te knjige vedno znova aktualna in ker bo večino osnovnošolskih tekmovalcev zagotovo veliko bolj pritegnila kot lanska. In zame je pravzaprav to bolj pomembno kot dodatne točke, ki bi jih na tekmovanju lahko zbrala. Upam samo, da bodo sestavljalci preizkusov znanja manj faktografski, predvsem pa bolj prožni kot lani (ko so npr. trinajstletnemu tekmovalcu prečrtali odgovor "opis", ker je bil predviden pravilni odgovor "opisovanje" - ja, saj vem, da se je spraševalo po postopku (če se prav spomnim), pa vendar - odgovarjali so trinajstletniki, ki so opis sposobni razlikovati od orisa, pripovedi, navodila ...). Če kaj, potem mlade tekmovalce predvsem ta način preverjanja njihovega branja odvrača od tekmovanja. In še tole - hčerki sem pokazala tudi tole polemiko na Slovlitu in prav navzkrižnost mnenj odraslih o tem, kaj naj bi mladi radi brali in kaj ne, jo je vzpodbudila, da je takoj preverila, kako je s Ptički ... - in že takoj na prvi strani ugotovila, da pozna kašnega sodobnega Kocmurja in da stvar utegne biti zelo zanimiva ... Pozdrav k "sosedu" in na Slovlit, Jožica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:11:17 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:11:17 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki Message-ID: <007f01c5bed7$ddcddf30$6400a8c0@P4> From: "tatluc" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 21. september 2005 19:25 Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Spoštovani, čudi me, da kdo postavlja pod vprašaj izbor Ptičkov brez gnezda in dviga ob tem toliko -po mojem mnenju- povsem nepotrebnega prahu. Moderna in globalizirana slovenska mladina naj ne bi razumela sporočilnosti še tako "nevznemirljivega" branja, kakršnega smo bili deležni tudi mi pred komaj kakšnim desetletjem. Iz lastne izkušnje lahko povem, da smo imeli Slovenci v Italiji na voljo po vsebini in obliki zelo prikupno italijansko mladinsko literaturo, vendar je bilo prebiranje klasičnih slovenskih avtorjev, četudi niso bili jezikovno neposredni ali vsebinsko sodobni našemu tedanjemu čutenju, samo po sebi umevno. Bi si Italijani upali zapisati, da je Salgari zastarel, da so pustolovščine njegovih junakov nezanimive? Bi se Američan odpovedal Alcottovi? Danec Andersenu? In povprečni Rus, sicer že odrastel, Tolstoju????? Mar predstavlja tistih nekaj pa čeprav še tako mučnih strani Ptičkov brez gnezda za našo mladino tako življenjsko travmo? Prisrčno Vas pozdravlja travmatizirana in staromodna Tatjana Rojc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 21 20:21:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Sep 2005 20:21:13 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodni simpozij ob stiristoletnici izida Don Kihota Message-ID: <00c001c5bed9$418a98f0$6400a8c0@P4> From: "Branka Kalenić Ramšak" Sent: 21. september 2005 14:19 V letu 2005 praznujemo štiristoletnico izida prvega dela romana Don Kihot španskega pisatelja Miguela Cervantesa de Saavedre. Po vsem svetu akademije, univerze, kulturni centri obeležujejo to pomembno obletnico s številnimi znanstvenimi srečanji, prigodnimi dogodki in objavami romana. Sekcija za španski jezik in književnost Oddelka za romanske jezike bo ob tej priložnosti 24. in 25. novembra 2005 organizirala mednarodni simpozij, ki bo potekal na Filozofski fakulteti. Cilji simpozija so interdisciplinarno preučevanje Don Kihota. Sodelovali bodo domači in evropski hispanisti (iz Španije, Avstrije, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije) s prispevki o genezi, tematiki, strukturi, jeziku, metaforiki in stilistiki romana ter literarni komparativisti s temami o recepciji, vplivih in prevodih Don Kihota v posameznih evropskih državah. Slovenski strokovnjaki bodo osvetlili recepcijo Cervantesovega romana pri Slovencih (Cankar, Pirjevec). Roman bo obravnavan tudi s stališča duhovne zgodovine in medkulturnih povezav. Didaktiki španskega jezika pa bodo predstavili metode sodobnih pristopov pri poučevanju književnosti, s čimer bodo izpostavili njegovo aktualnost in pomembnost za današnjega mladega bralca. Vljudno vas vabimo k sodelovanju. Če se želite tudi vi prijaviti na simpozij kot predavatelji, nam, prosim, to sporočite najkasneje do 4. oktobra 2005 na elektronski naslov branka.kalenic@ff.uni-lj.si ali maja.sabec na ff.uni-lj.si. Udeležbo potrdite z naslovom prispevka in povzetkom (do 15 vrstic). Organizacijski odbor: prof. dr. Branka Kalenić Ramšak prof. dr. Jasmina Markič doc. dr. Tone Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 09:52:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 09:52:05 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <004b01c5bf4a$8877b9c0$6400a8c0@P4> From: "Branka Ramsak" To: Sent: 21. september 2005 23:21 Dragi Miran, veseli me, da je moje pismo o izboru dela za letošnje Cankarjevo priznanje le "dvignilo nekaj prahu" in vzpodbudilo nekaj reakcij, nekaterih akademsko oddaljenih od šolskega vsakdana, drugih spet bolj realnih. Nikakor pa ni bil namen mojega pisanja dvomiti o tem, ali naj otroci berejo klasike ali ne. Seveda jih morajo brati in vedno jih bodo brali, tudi slovenske, pa naj bodo obvezno ali ljubiteljsko branje! Zanimivo je, kam vse lahko pripelje takšna razprava, celo do nekakšnih občutkov ogroženosti slovenske kulturne dediščine. To prav gotovo ni bilo sporočilo mojega pisma. Vprašanje je čisto preprosto - kako narediti pouk slovenščine zanimivejši, kako današnjim otrokom približati klasično slovensko književnost ter kako v novih selektivnih pogojih privabiti več mladine k Cankarjevemu tekmovanju? Ljudje smo pač različni in imamo različne okuse, o katerih ne kaže razpravljati. Otroci so zelo trpežni in zaradi Ptičkov niso padli prav v nobeno travmo. Tudi brez poznavanja omenjene knjige so veseli, vedoželjni otroci, ki trenutno pri slovenščini z navdušenjem odkrivajo Cankarjeve črtice. Kar samo potrjuje dejstvo, da je potrebno posamezno knjigo izbrati ob primernem starostnem obdobju in jo predstaviti na primeren način, kar pa v današnji "zbirokratizirani" šoli, žal, pogosto ni mogoče. Prisrčne pozdrave, Branka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 12:46:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 12:46:07 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki brez gnezda, ali humanistika ima smisel Message-ID: <011201c5bf62$d7f009e0$6400a8c0@P4> From: "Irena Blazinšek" To: Sent: 22. september 2005 12:03 Subject: Ptički brez gnezda, ali humanistika ima smisel Pozdravljeni,redno berem debate v SlovLitu, že zaradi tega, ker sem pač slovenist in me zanima to področje. Ta sestavek pa je udaril na moje strune, tako da bom tudi jaz dodala kakšno drobtinico iz mojih šolskih dni, ki še niso tako davno v preteklosti ... Res je, da se zanimanje za tovrstno literaturo ''slovenskih klasikov'' mladi ne zanimajo več. Ne bom rekla da vsi, vendar večina te literature ne bere. Razlogov za to je več. Kot je opozoril na to eden od kolegov, ta vrsta literature postaja ekskluzivno področje ''zlatih otrok'', nikakor pa ne zajame večje populacije. Današnja mladina - oziroma današnji mladi živimo v sedajnosti in za prihodnost. Medije obvladujejo predvsem računalniki, internet, mobilna telefonija in televizija. Kaj nam bo torej koristilo branje takih starih, dolgočasnih knjig, ki so povrhu še tako polževo počasi napisane? Se opravičujem, če sem kako verno dušo slovenske besede prizadela, ampak take knjige so ''out''. Mladi hočejo predvsem hitre zgodbe, akcijo, in dramo, da jih drži v napetosti do konca, in jih ne spusti iz rok ... uh, strani. In tega večina starejših avtorjev slovenske klasike nima. Seveda se najdejo izjeme, vendar ostali večinoma pišejo o svojih mladostnih spominih, dogodkih, ki so se zgodili, ko so bili še mladi ... in ti dogodki danes niso več aktualni. Lahko bi rekli, da so že ''voda pod mostom''. Poleg tega, danes si mladi ne znajo več predstavljati, kako je tako življenje sploh potekalo. Spomnim se anekdote, ko so v Ameriki naročili otrokom, mislim da že v osnovni šoli, naj narišejo kravo in jo pobarvajo. Kravo so narisali, to že - ampak barva njene dlake je bila lila, tako kot v reklamnih spotih za čokolado Milka. In kaj naj bi to povedalo o našem razumevanju sveta? Da gremo tako hitro naprej, da ne opazimo najbolj osnovnih stvari. Naša kultura se mutira v ''kiborg kulturo'', ki je zvezana skupaj z računalniki ter je tam edina barva krav lila ... In v šoli? Tam se učitelji trudijo predstaviti mladim kulturo, kot je bila v starih časih, ne osredotočajo pa se na njene današnje vidike. Kako to izgleda? Za primer bom podala tipično sceno iz srednje šole - zaradi tega, ker tam pač spoznamo največ o literaturi našega naroda, vsaj po mojem mnenju. Profesor pride v razred, pove obdobje, ki ga bomo predelali, in začne naštevati stare, zaprašene fakte zgodovinskih dejstev - letnic, krajev, vzrokov in posledic. Kratek oris zgodovinskega obdobja, mrzel in sterilen kot v kirurški dvorani. Če imamo srečo, nas profesor/profesorica opozori na različne kulturne dogodke danes, ki so povezani s tem in tem pesnikom ali pisateljem. Nato glasno branje odlomka, mogoče - ampak res samo mogoče! - debata o izbranem odlomku, kaj je avtor povedal, ali mislil povedati s tem in tem ... pa še to, da je ta in ta knjiga na seznamu za domače branje in jo je treba nujno prebrati ... Uh. Ne, hvala lepa. Gremo na računalnik, poiščimo obnovo literarnega dela, se ga napiflajmo in upajmo, da esej ne bo imel preveč filozofskih vprašanj, ali da profesor ne bo odkril prevelikih lukenj v našem znanju, takih, ki bi se lahko kosale s tistimi v švicarskem siru. Obstajajo pa tudi zlate izjeme, ki zvesto poslušajo predavatelje in se trudijo razumeti to že ''prazgodovinsko'' obdobje naše literature. Današnja kultura je mestna kultura - mesto je center novih literarnih tokov in smeri, novih idej in ideologij, ki se v milisekundah prenašajo s celine na celino. Mladina odrašča v spoznavanju mestne kulture - posredno ali neposredno, in ima potem težave z razumevanjem starejše kulture, kot so jo poznali naši pradedki in prababice. Nekateri imajo še to srečo, da so odraščali na podeželju, in so s tem posredno izkusili utrip kmečkega življenja kot je bilo nekoč - vstajanje zgodaj zjutraj, oranje, košnja in sušenje trave, obiranje in ličkanje koruze, trgatev, pospravljanje poljskih pridelkov ... a vse to se konča zvečer, ko mladostnik namesto skupaj s starši sede za računalnik in ''surfa'' po internetu v neki popolnoma novi realnosti. Sama menim, da bi bila rešitev v mešanici starega in novega - povezati današnjo kiberkulturo preko aktualnih tem in dogodkov s preteklostjo. Ne mislim suhoparnih primerjav v slogu '' danes imamo elektriko, prej pa ne'', temveč da govorimo o problemih človeka v tistem času v primerjavi z današnjim. Saj tudi trdimo, da ima humanistika smisel, ne? Torej to tudi dokažimo! Irena Blazinšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 17:45:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 17:45:57 +0200 Subject: [SlovLit] Poljska Message-ID: <01f601c5bf8c$ba83e5a0$6400a8c0@P4> From: "Smilja Pevec" To: Sent: 22. september 2005 17:13 Subject: Za Kroniko - Poljska Od 14. do 17. septembra so bili na mednarodnem pesniškem festivalu Pobocza 2005 v Wiecborku na Poljskem tudi slovenska pesnica Tatjana T. Jamnik in pesniki Esad Babačić, Primož Repar in Zoran Pevec. Nastopali so po gimnazijah, kulturnih domovih, kabarejih in jazz klubih. Njihove pesmi so bile prevedene in izdane v zborniku z naslovom Iles tam mil wyobrazni. Na festivalu so sodelovali še pesniki iz Poljske, Belorusije, Češke, Slovaške in Srbije. --- Zoran Pevec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 22 21:44:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Sep 2005 21:44:06 +0200 Subject: [SlovLit] SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO? Message-ID: <003801c5bfad$ff522c70$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, September 22, 2005 8:10 PM Subject: SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO SI ZA ENO MENTORJEVO LITERARNO TEKMO? Ne izpusti priložnosti, da se javno predstaviš publiki, ki bo takoj ocenila tvoje delo, in da si z dobrim nastopom prislužiš tudi kakšno nagrado. Organizator: revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Edina revija pri nas, ki že več kot 25 let skrbi za mlade in še neuveljavljene literarne ustvarjalce. Soorganizatorja: Območna izpostava JSKD Lenart - Breda Slavinec in KUD Ernes Golob Peter iz Svete Trojice - Drago Lipič Kraj: Močna - Gostilna Šiker (klet), nekaj kilometrov pred Lenartom v smeri Maribor - Murska Sobota Čas: sobota, 1. oktober 2005, začetek tekme ob 18.uri (prijave do 17.30) Voditelj: Marijan Pušavec, pisatelj, literarni urednik Mentorja Njegov pomočnik: Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, kantavtor Gosta literarne tekme: Ivo Stropnik, pesnik, urednik, Eva Kovač, zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2005 Nagrade: Udeležba na literarni koloniji maja 2006 na Ptuju Vikend paket (polpenzion) za eno osebo na Turistični kmetiji Firbas, Cogetinci Let z zmajem (za eno osebo) Skok s padalom (za eno osebo) Ura jahanja (za eno osebo) - Keramičarstvo Edvard Žižko, s. p. Zg. Verjane 24, Sveta Trojica Domači narezek za dve osebi s pol litrom vina - Turistična kmetija Kavčič, Benedikt Domači narezek za dve osebi s pol litrom vina - Turistična kmetija Senekovič, Sveta Ana Knjižne nagrade Pravila literarne tekme: sodeluje lahko vsak, ki se prijavi (prijavnica priložena!) vsak tekmovalec nastopi s svojim avtorskim delom vsak ima na razpolago 3 minute tekmovalec lahko bere ali prosto pripoveduje in pri tem razen mikrofona ne sme uporabljati drugih pripomočkov nastope ocenjuje publika S seboj pripelji tudi svoje prijatelje. PRIJAVNICA Mentorjeva literarna tekma 2005 Ime in priimek .......... Naslov ............ GSM ....... e-pošta ........ Letnica rojstva .... Podpis ...... From marija-novak na hotmail.com Fri Sep 23 08:16:52 2005 From: marija-novak na hotmail.com (Marija Novak) Date: Fri, 23 Sep 2005 08:16:52 +0200 Subject: [SlovLit] Pika na i Message-ID: Spoštovani! Povsem se strinjam s pismom ge. Blazinšek, posebej pomenljive so njene besede, da današnja mladina še ni izkusila kmečkega življenja. Da pa ameriški otroci rišejo lila krave, mi ni simpatično. Priznati moram, da me je kar vznemirila tudi oddaja Jamieja Oliverja, v kateri je dokazal, da angleški otroci ne ločijo čebule od krompirja, špinače od solate, pora od stročjega fižola. Bojim se, da se kaj takega ne primeri tudi mojemu otroku, zato menim, da je treba ukrepati. Ker raziskave kažejo, da so mladim blizu mediji, predlagam, da to izkoristimo tudi v vzgojno-izobraževalnem smislu. Prav z olajšanjem sem včeraj, 22. 9. 2005, prebrala novico Slovenske tiskovne agencije, da Govedorejsko poslovno združenje meni, da so na RTV Slovenija demokratične spremembe, s katerimi bi problematiko kmetijstva in podeželja bolj približali prebivalstvu, potrebne. Mislim, da se nam zato obetajo boljši časi in da naši otroci ne bodo risali lila krav in bodo poučeni o različnih vrstah zelenjave. Tudi humanistiki bo zato bolje. Lep pozdrav Marija Novak _________________________________________________________________ FREE pop-up blocking with the new MSN Toolbar - get it now! http://toolbar.msn.click-url.com/go/onm00200415ave/direct/01/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 23 11:09:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 23 Sep 2005 11:09:46 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Message-ID: <005a01c5c01e$8aeac240$904602c1@ff.unilj.si> From: tatluc [mailto:tatluc na alice.it] Sent: Thursday, September 22, 2005 10:45 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje Še enkrat spoštovani! Veseli me, da ima danes med Slov-litovci še kdo smisel za humor!!!! In da zna pravilno vrednotiti slovensko mladino, ki se je ne da KAR TAKO travmatizirati! Mi smo pač "ta stara garda" štiridesetletnikov. Vse dobro v nadaljevanju debate o kiber-futurizmu, ki ga mi nismo več zmožni razumeti. Starost ... Prisrčno Tatjana Rojc (ki se zavzema za strumno obrambo naše kulturne dediščine na zapadni meji...) ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Thursday, September 22, 2005 9:52 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo priznanje From: "Branka Ramsak" To: Sent: 21. september 2005 23:21 From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 23 17:57:29 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 23 Sep 2005 17:57:29 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo, tematska stevilka Message-ID: <43344209.2922.17760DC@localhost> Letošnja tematska številka revije _Jezik in slovstvo_ (50/3--4, maj-- avg. 2005), ki nosi naslov Sodobnejša slovenska literarna zgod(b)ovina, na 140 straneh prinaša osem razprav, tri literarnovedne eseje, eno oceno in dve poročili. Po uvodnih besedah SILVIJE BOROVNIK, urednice tematske številke, je namen pravkar izdane dvojne številke prikazati del slovenske 'zgodbe o literaturi in njeni zgodovini'. Vanjo so tako uvrščene raziskave s področja sodobne slovenske proze, poezije in dramatike, pa tudi literarne teorije in mladinske književnosti, čemur se pridružuje še tema feminističnih raziskav v literarni znanosti, privlačno berljiva novost pa je tudi rubrika za literarnovedni esej. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ v svojem prispevku analizira homoerotične motive in teme v sodobnem slovenskem romanu, pri čemer ugotavlja, da se podoba homoseksualnosti v slovenskem romanu počasi prebija proti normalizaciji. Razprava ALENKE ŽBOGAR prinaša podroben vsebinski in kvantitativni pregled slovenske kratke proze zadnjih dvajsetih let 20. stoletja, ki mdr. pokaže, da v 80-ih letih prevladujejo kratke zgodbe, v 90-ih pa novele. DRAGICA HARAMIJA pregledno obravnava sodobno slovensko mladinsko prozo oz. njene najpogostejše vrste: med kratkoproznimi vrstami je to sodobna umetna pravljica, med dolgoproznimi pa mladinski roman. Članek HELGE GLUŠIČ predstavlja literarni opus koroškega pesnika in pisatelja Valentina Polanška. MATEJA PEZDIRC BARTOL v svoji razpravi analizira deset komedij Toneta Partljiča in sedem komedij Vinka Möderndorferja. Raziskuje podobnosti in razlike med motivi in temami obravnavanih komedij, vlogo družbene angažiranosti in erotičnih elementov v obravnavanih komedijah ter naravo njihovih komičnih učinkov. Članek SILVIJE BOROVNIK prinaša obravnavo značilnosti dramskega opusa Rudija Šeliga. Razlaganje Šeligovega dramskega opusa izpeljuje iz avtorjeve pripadnosti t. i. magijskemu gledališču, ki je v ospredje postavljalo like magijsko-mitske kulture, kot temeljno značilnost Šeligovih dram pa avtorica izpostavlja tudi posebno pozornost ženskim likom, ki ostajajo prevarani za svoja hrepenenja. Razprava JOŽICE ČEH je teoretične narave: avtorica opisuje in medsebojno primerja različne poglede na metaforo, kot jih prinašajo substitucijska, primerjalna, interakcijska in kognitivna teorija metafore. Članek KATJE MIHURKO PONIŽ pa prinaša pregled razvoja in aktualnega položaja feministične literarne vede na Slovenskem; avtorica svoj pregled zaključuje s pozitivno mislijo, da so v slovenskem prostoru realne možnosti za izvedbo simpozija na katero izmed tem feministične literarne vede. Rubrika Literarnovedni eseji vsebuje prispevke treh avtorjev: BORISA PATERNUJA, ki na podlagi nekaterih nasprotnih literarnovednih konceptov razmišlja o treh glavnih problemskih mestih sodobne literarne zgodovine; DARJE PAVLIČ, ki piše o vplivih globalizacije na slovensko poezijo, zlasti na njeno tematiko in na položaj lirskega subjekta; ter DENISA PONIŽA, ki v svojem polemično obarvanem eseju razmišlja o položaju slovenske literarne vede, težavah z njenim prevrednotenjem, njenim zgodovinskim spominom in odnosom do preteklosti nasploh. V zadnjem delu revije, tj. v rubriki Ocene in poročila ALENKA ŽBOGAR piše o monografiji _Poglavja iz didaktike književnosti_ Bože Krakar Vogel, medtem ko MATJAŽ AMBROŽIČ poroča o fragmentu najstarejše ohranjene Prešernove pesmi, ki je v zapisu Toma Zupana ohranjena v njegovi rokopisni zapuščini, objavljena pa je bila zgolj v eni izmed Slodnjakovih izdaj Prešernovih _Poezij_. JANEZ DOLENC predstavlja življenje in delo Gregorja Kreka -- utemeljitelja slavistike v Gradcu --, obenem pa napoveduje prireditve, ki se bodo jeseni zvrstile ob letošnji stoti obletnici Krekove smrti. Revijo sklepa rubrika V branje vam priporočamo s predstavitvijo številnih svežih literarnovednih monografij. JiS v spletni obliki je doma na http://www.jezikinslovstvo.com. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 22:57:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 25 Sep 2005 22:57:12 +0200 Subject: [SlovLit] uhuh Message-ID: <00e101c5c213$b50ea450$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Alenka Hladnik" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: 24. september 2005 6:38 Subject: uhuh Živjo! Lepo, da se ga Marija Novak veseli novega govedorejskopoljedelskega sporeda RTV, ki bo prišel z demokratičnimi spremembami in odplavil nevarnost, da bi tudi naši otroci zamenjevali čebulo in krompir. Ker bo z njim zagotovljen še napredek čebulnokrompirjeve humanistike, predlagam raziskavo v letu 2010, priglasi jo naj kakšen nadebudni humanist jezikoslovec: 'Vpliv demokratičnih sprememb RTV in kmetijskih oddaj na besednjak 10letnikov'. Državna podpora zagotovljena. 'Če že tonemo, potonimo s plapolajočimi zastavami,' je bil slogan na RŠ, v pradavnini seveda. lp alenka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 23:01:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Sep 2005 23:01:43 +0200 Subject: [SlovLit] Vec reci, o Ptickih pa nic Message-ID: <010e01c5c214$569d21c0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: 25. september 2005 17:24 Subject: več reči, o Ptičkih pa nič V zadnjih dneh se je nabralo nekaj dogodkov in novic, ki se mi zdijo širše zanimive za pedagoško motivirane bralce. 1. Za letošnje maturante je izšel še en priročnik, Esej na maturi 2006, pri Mladinski knjigi. Avtorji in vsebine so naslednji: Ana Jesenovec: Šolski esej,Matjaž Kmecl Ivan Tavčar in Visoška kronika, Irena Velikonja: Zločini, kazni in spoznanja na Visokem, Miha Javornik: Tukaj se hudič z Bogom bori! Prostor bitke so pa srca ljudi ..., Samo Krušič: Zločin in krivda, Bernarda Rovtar: Primerjava romanov Zločin in kazen ter Visoška kronika. Maturantom se v obilici branja najprej priporoča prebrati Visoško kroniko ter Zločin in kazen. 2. V sredo, 21. 9. je bila v Slovenskem šolskem muzeju okrogla miza o branju in osnovnošolskem kurikulu (Učenec in bralna kultura). Bilo nas je 6 uvodničarjev in nato živahna razprava. Po spominu povzemam nekaj misli: M. Grosman in N. Bucik sta poudarjali pomen branja za razvoj posameznika in splošne pismenosti in opozarjali na priložnosti, ki bi jih za ta del lahko bolje izkoristili učitelji, starši, šolski sistem in ne nazadnje učenci. Osnovnošolski praktičarki B. Fras in M. Mihelič sta poročali o pozitivnih prizadevanjih in izkušnjah z bralno motivacijo učencev, ki jo ustrezno spodbuja novi učni načrt za osnovno šolo. I. Saksida in jaz sva se strinjala v mnenju, da branje pri slovenščini ni ne nerazvito in tudi ne ekstremno razvito, da pa ni razlogov za paniko, ki jo radi širijo mediji. Prav tako jih tudi ni v zvezi z (ne)priljubljenostjo slovenščine v šoli, saj vrsta raziskovanj v zadnjem desetletju in med različnimi učenci različnih programov potrjuje, da je slovenščina priljubljena podobno kakor drugi zahtevni in tudi manj zahtevni predmeti. Razprava po tem je poudarila, da za dvig splošne pismenosti ni zadolžena zgolj slovenščina v šoli. Žal je mogoče ugotoviti, da se pri drugih predmetih ne skrbi za razvoj celostne sporazumevalne zmožnosti, da učenci nimajo priložnosti in opozoril glede jezikovne rabe, da zgolj rešujejo testne vrste nalog in niso vajeni oblikovati samostojnih sporočil, kar vse sproti uspešno spodjeda prizadevanja pri pouku slovenščine. Več bi bilo treba storiti za tovrstno ozaveščanje učiteljev in drugih sodelujočih v šolstvu. (Očitno izpit iz slovenščine, ki ga morajo vsi učitelji opravljati v okviru strokovnega izpita, ni dovolj.) 3. Od četrtka do sobote (22.9.-24.9.) je nato na Bledu potekala mednarodna konferenca Partnerstvo in mentorstvo v izobraževanju učiteljev. Organiziral jo je Center za pedagoško izobraževanje s FF. O svojih izkušnjah in dognanjih glede izobraževanja učiteljev smo govorili predstavniki vseh fakultet s temi programi pri nas, tudi naravoslovnih, imeli pa smo možnost slišati še tujce iz Anglije, Škotske, Nizozemske, Nemčije. Izvedeli smo, da si je finska država kot prvi pogoj za uspešen šolski sistem postavila kakovostno izobraženega učitelja. In, da je v izobraževanje učiteljev vključene veliko prakse (v Angliji, na Nizozemskem do 24 tednov, na Škotskem 18 tednov). Ponekod izvajajo dodiplomsko izobraževanje v zaporednem modelu, torej "pedagoško" leto po absolviranju študija iz temeljne stroke, drugod poteka vzporedno. Za izobraževanje učiteljev so zadolžene fakultete in hospitacijske šole (v "partnerstvu"), fakultete poleg študentov sistematično izobražujejo tudi mentorje. Slednje se v zadnjih letih dogaja tudi pri nas, a je zaenkrat bolj na prostovoljni osnovi kakor kje drugje, kjer mentor brez licence ne more opravljati tega dela. Pri nas je to, kako naj poteka praksa, že precej jasno, koliko naj je bo, pa ne. Kaže, da bo tudi pri nas neke enotne standarde za učiteljski poklic postavila država. Predstavljena je bila raziskava o želenih in pridobljenih učiteljskih kompetencah med diplomanti in študenti ff (slovenistov je bilo 6 od 49 učiteljev in 5 od 132 študentov 4. letnika). Učitelji in študenti menijo, da so pridobili dovolj temeljnega strokovnega znanja, premalo pa npr. znanja o ocenjevanju, ravnanju z vedenjsko problematičnimi, z učenci z motnjami v razvoju, o komunikaciji s starši ipd. Na okrogli mizi so predstavniki MŠŠ povedali, da gre v prvo branje zakon o strokovnih naslovih. Prvostopenjski študij ( 3-4-letni) bo dal naziv diplomirani učitelj (ekvivalent nekdanjemu učitelju s prvo stopnjo), drugostopenjski študij bi prinesel naziv magister profesor (ekvivalent sedanjemu profesorju). Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 25 23:07:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Sep 2005 23:07:19 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo v Bilcovs Message-ID: <012001c5c215$1ecab4f0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 25. september 2005 19:45 Subject: posredovanje vabila Spoštovani in dragi! Komaj smo se vrnili iz Kanalske doline z zelo uspelega posveta in strokovne ekskurzije Slov. narodopisnega inštituta Urban Jarnik (v sodelovanju s Slov. kult. središčem Planika), celovški inštitut vabi še na eno prireditev, posvečeno narodopiscu Pavlu Zablatniku (1912-1993). Tako v prilogi posredujem vabilo v Bilčovs za soboto 1. oktobra zvečer ob 20. uri. In še lep pozdrav! Janez Stergar =========== Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik (institut.urban.jarnik na ethno.at) in drugi vabijo na prireditev Pavle Zablatnik, Raziskovalec domačih šeg in navad - Strokovnjak in domačin in predstavitev knjige Pavle Zablatnik: Zbornik predavanj in prispevkov - Simpozij ob desetletnici smrti dr. Pavleta Zablatnika, izdajatelj: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, uredila: Majda Fister, Peter Fister v soboto, 1. oktobra 2005, ob 20.00 uri v avli Ljudske šole v Bilčovsu. Prireditev v njegov spomin bodo oblikovali: Wilhelm Baum: Pavle Zablatnik in njegov pomen za nemški kulturni prostor (v nemščini), Peter Fister: Pavle Zablatnik in njegov pomen za slovensko etnologijo, Marko Tavčar: Sodelovanje Pavleta Zablatnika s primorskimi Slovenci, Helena Ložar-Podlogar in Hanzi Filipič: Pavle Zablatnik - Raziskovalec domačih šeg in navad. Osebnost dr. Pavleta Zablatnika (1912-1993) je ena najbolj izstopajočih med koroškimi Slovenci in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru v 20. stoletju. Bil je velik narodnjak, ki je vse svoje življenje živel s svojim ljudstvom. Kot duhovnik, narodopisec, kulturni delavec in pedagog je bistveno sooblikoval razvoj slovenske manjšine na Koroškem. Njegovo vsestransko delovanje je predstavljeno v zborniku, ki ga je inštitut Urban Jarnik izdal ob desetletnici njegove smrti. Zablatnikovo kulturno-znanstveno delovanje ima širši pomen, ki sega v skupni slovenski in nemški kulturni prostor, kot strokovnjak pa je vse življenje ostal tesno povezan z domačim krajem. Njegove raziskave šeg in navad so temeljno etnološko delo koroških Slovencev. Prireditev bo sooblikoval Mešani zbor SPD "Bilka". From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 26 00:21:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Sep 2005 00:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] Pticki Message-ID: <027101c5c21f$8bd4f010$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 23. september 2005 12:36 Subject: Odgovori: Re: [SlovLit] Pticki (stresice v naslovu je pred dnevi slovlitov streznik nenadoma zacel preganjati) Dragi SlovLitovci! Veseli sva prispevka, ki ga je napisala Jožica. Končno en konkreten prispevek, mnenje, ki je empirično dokazano in s katerim se zelo strinjava. Točno se ve, da Milčinski nekaj pomeni in da je tema še kako aktualna. Z veseljem se bova skupaj z otroki lotili branja knjige in si obetamo sadove (pa čeprav ne v točkah). Pa še to: na forumu je bilo mogoče prebrati, da današnji otroci ne bežijo od doma. Lepo bi bilo, če res ne bi. sosedi iz Lipniške OŠ, Breda in Katarina From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 26 00:27:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Sep 2005 00:27:39 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza Zenske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira? Message-ID: <029f01c5c220$57bec7f0$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na pef.uni-lj.si] Poslano: 22. september 2005 22:10 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: 1. obvestilo: Okrogla miza Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira?, Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 ----- Original Message ----- From: "Darja Cot" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs2.arnes.si> Sent: Friday, September 09, 2005 12:54 PM Subject: 1. obvestilo: Okrogla miza Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira?, Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 > Okrogla miza "Ženske v znanosti: nas znanost povezuje ali tudi > diskriminira?", Cankarjev dom, Ljubljana, 20. oktober 2005 > > Obveščamo vas, da bo v četrtek, 20. oktobra 2005 med 16.00 in 18.30 v > Cankarjevem domu v Ljubljani (Dvorana E3) potekala okrogla miza > "Ženske v > znanosti: nas znanost povezuje ali tudi diskriminira". Organizirana bo pod > pokroviteljstvom 11. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo > in > Evropske pobude za raziskovalce, ki poteka med junijem in novembrom 2005 > po > Evropi. Na okrogli mizi si bomo ogledali dokumentarni film Ženske znanosti > ter spregovorili o izzivih s katerimi se v svojem poklicnem življenju > srečujejo raziskovalke. Namenjena je predstavnicam oz. predstavnikom > raziskovalne skupnosti, dodiplomskim in podiplomskim študentom/kam ter > vsem, > ki jih to področje zanima. > > > Na okrogli mizi, ki jo bo vodila dr. Maca Jogan s Fakultete za > družbene vede, bodo sodelovali (našteti po abecednem vrstnem redu): > 1.. mag. Evi Genetti, Center for Gender Equality, University of > Vienna, Dunaj, Avstrija > 2.. dr. Claudine Herman, Ecole Polytechnique, Palaiseau, Francija > 3.. mag. Kerin Herrasser, Science Communication Schütz & Martos GmbH, > Dunaj, Avstrija > 4.. dr. Joyce Hill, Unversity of Leeds, Velika Britanija > 5.. dr. Tamara Lah, direktorica, Nacionalni inštitut za biologijo, > Ljubljana > 6.. dr. Dunja Mladenić, Institut Jožef Stefan, Ljubljana > 7.. dr. Dragica Noe, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani > 8.. dr. Maja Remškar, Institut Jožef Stefan, Ljubljana > 9.. dr. Andreja Umek Venturini, Ministrstvo za visoko šolstvo, > znanost in tehnologijo RS, Ljubljana > 10.. dr. Jure Zupan, minister, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost > in tehnologijo RS, Ljubljana > 11.. dr. Milan Zver, minister, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, > Ljubljana > Okroglo mizo organizira Slovenska znanstvena fundacija s finančno > podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (glavni > financer), Krke, d.d., Novo Mesto, Mercatorja, d.d., Ljubljana, ASO > Ljubljana, British Council Slovenija in Instituta Français Charles > Nodier. Podrobnejše informacije o okrogli mizi so objavljene na spletni strani > SZF, na naslovu: www.ustanova-szf.si. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Sep 26 17:46:44 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 26 Sep 2005 17:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] zagovor doktorske naloge Natase Jakop Message-ID: <43383404.11024.17E0DAA@localhost> Mag. Nataša Jakop bo v torek, 27. septembra 2005, ob 14.00 uri zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Tipologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih značilnosti slovenskih pragmatičnih frazemov. Zagovor bo v predavalnici 209c Filozofske fakultete. Mentorica doktorske disertacije je izr. prof. dr. Erika Kržišnik. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 09:04:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 09:04:02 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij, vabilo k branju knjige in vabilo na ve?er z avtorjem Message-ID: <01c201c5c4c3$fbe605f0$6400a8c0@P4> Ob 40. obletnici delovanja Pedagoški inštitut v Ljubljani organizira simpozij z naslovom Vloga in pomen jezika v vzgoji in izobraževanju. Simpozij bo potekal v petek, 7. 10. 2005, v prostorih Pedagoškega inštituta, Gerbičeva 62, Ljubljana. S prispevki bodo sodelovali slovenski strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, jezikoslovja, filozofije, sociologije ter drugih družboslovnih in humanističnih ved, vabimo pa tudi vse udeležence, da se aktivno vključijo v diskusijo, ki bo spremljala vsako predavanje. Vljudno vabljeni! --- Organizator simpozija red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta dr. Zoran Pavlović PROGRAM DELA Petek, 7. 10. 2005 (od 9h do 16.15h) 9.00: Zoran Pavlović: Uvodni pozdrav direktorja Pedagoškega inštituta 9.15: Igor Ž. Žagar: Statistika in retorika (uvod v simpozij) 9.30--10.00: Zdenko Kodelja: Elementi za analizo pedagoškega diskurza 10.00--10. 30: Marjan Šimenc: Zastavljanje vprašanj v didaktični literaturi in v razredu 10.45--11.15: Bogomir Novak: Posledice razlik med dobro in slabo komunikacijo za kakovost pouk 11.15--11.45: Igor Ž. Žagar: Argumentiranost kot model sporazumevanja v šoli 11.45--12.15: Valerija Vendramin: Konceptualizacije pismenosti in razgradnja nekaterih s tem povezanih mitologij 13.45--14.15: Matjaž Babič: Slovnica kot uporabniški vmesnik 14.15--14.45: Janja Žmavc: Pouk latinščine v osnovni šoli ter njegovo mesto v sodobni vzgoji in izobraževanju 15.15--15.45: Vesna Mikolič: Zavest o kulturni in jezikovni raznolikosti kot mikropraksi narodnostno mešanih prostorov kot cilj jezikovne vzgoje 15.45-16.15: Matejka Grgič: Vloga jezika in tišine na poti spoznavanja ========= Marija Vačun Kolar, Mladi bralec: Rast osnovnošolskega bralca v stiku z umetnostnim besedilom. Slovenj Gradec: Cedronis, 2005. 213 str. Spremna beseda Matjaž Kmecl in Meta Grosman. ========== Osrednja knjižnica Kranj prireja v četrtek 29. sept. 2005 ob 19.30 v Modri dvorani gradu Khislstein večer s pesnikom, literarnim zgodovinarjem, urednikom in profesorjem Francetom Pibernikom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 09:17:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 09:17:01 +0200 Subject: [SlovLit] ?e eno vabilo in ?e ena publikacija Message-ID: <01f001c5c4c5$cc1692c0$6400a8c0@P4> From: "Helena Drewry" To: Sent: 27. september 2005 10:18 Subject: Don Kihot - razstava Spoštovani, prav prijazno vabljeni na otvoritev razstave ob 400-letnici izida prve izdaje Cervantesovega Don Kihota, ki bo v četrtek, 29. septembra, ob 12.00 uri v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice. Razstava bo sicer na ogled do 22. oktobra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 9.00 do 13. ure. --- Helena Drewry, Svetovalka uprave, Narodna in univerzitetna knjižnica =========== László Gajárszki (laszlo.gajarszki na maxmagyar.hu) mi sporoča, da je prevedel Slovenščino za popotnike (avtorja Miran Hladnik in Toussaint Hočevar, avtorja elektronske izdaje še Aljoša Ocepek in Zoran Triglav) v madžarščino in jo skupaj s 1800 ozvočenimi frazami postavil na http://slovenija.gaja.hu/info/language/index.html; načrtuje tudi knjižno izdajo. Oni teden pa je Janez Gradišnik 1800 slovenskim frazam dodal še enako število angleških ustreznic in tako avdio CD te knjige napravil dostopen tudi tistim, ki se slovenščine učijo med vožnjo v avtu. Glasove za angleški del so posodili Don in Dawn Reindl, Lea in Marc Greenberg ter Tim Pogačar. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 10:56:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 10:56:08 +0200 Subject: [SlovLit] Pa sem menda ... Message-ID: <000701c5c4d3$a3b48ef0$6400a8c0@P4> ... res pozabil povedati, da je oktobrska Kronika Slavističnega društva Slovenije (št. 57) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57.pdf ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57.doc z dodatkom za kongres v Lendavi: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57b.pdf ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika57b.pdf že na spletu; dosegljivo tudi z začetne strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 29 13:38:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Sep 2005 13:38:40 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij ... Message-ID: <00a901c5c4ea$57d69840$6400a8c0@P4> From: "Igor Z. Zagar" Spoštovani, spoštovane, Sent: 29. september 2005 13:35 Subject: Vabilo - dopolnilo včerajšnjemu vabilu na simpozij VLOGA IN POMEN JEZIKA V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU je po nerodnosti ušlo sledeče opozorilo: Zaradi precejšnjega zanimanja in omejenih prostorskih možnosti vas prosimo, da morebitno udeležbo do srede, 5. X., potrdite na e-naslov igor.zagar na guest.arnes.si. ======== ----- Original Message ----- From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 29. september 2005 13:14 Subject: Re: [SlovLit] Vabilo na simpozij,vabilo k branju knjige in vabilo na ve?er z avtorjem > > Spoštovani kolegi, > > vsak slavist naj bi vedel se vsako leto vsak prvi četrtek v oktobru začne > slovenski slavistični kongres, ki traja do konca tedna (sobote). Drugi > tradicionalni termin je prvi ponedeljek v juliju, ko se začne Seminar slov. > jezika, literature in kulture ter Poletna šola. Škoda, da drobimo sile. > > Lepe pozdrave > Zoltan JAN >> ----- Original Message ----- >> From: "Miran Hladnik, Siol" >> To: "SLOVLIT" >> Sent: Thursday, September 29, 2005 9:04 AM >> Subject: [SlovLit] Vabilo na simpozij,vabilo k branju knjige in vabilo na >> ve?er z avtorjem >> Ob 40. obletnici delovanja Pedagoški inštitut v Ljubljani organizira >> simpozij z naslovom Vloga in pomen jezika v vzgoji in izobraževanju. >> Simpozij bo potekal v petek, 7. 10. 2005, v prostorih Pedagoškega inštituta, >> Gerbičeva 62, Ljubljana. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 3 21:29:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Oct 2005 21:29:11 +0200 Subject: [SlovLit] Prosto delovno mesto in dve napaki Message-ID: <007e01c5c850$bccdccf0$6400a8c0@P4> Jolka Milič poroča o prostem mestu učitelja slovenščine na Evropski osnovni šoli v Luksemburgu; več informacij na http://eursc na mamer.lu oz. cynthia.kandel na eursc.org. Pozorno branje je odkrilo dve napaki v zadnji Kroniki: Joža Mahnič, da Nina Lenček ni hči, ampak vdova po profesorju Radu Lenčku (je pa hči Joža Lovrenčiča); Marija Stanonik pa je pokazala na nerodno omembo Tavčarjeve rojstne hiše v Steklasovi ekskurziji po poti Visoške kronike, saj je bila ta že zdavnaj temeljito preurejena. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 3 22:13:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Oct 2005 22:13:48 +0200 Subject: [SlovLit] Trije dnevi do Lendave Message-ID: <009001c5c856$f8133c40$6400a8c0@P4> Na slovenski slavistični kongres v Lendavi 6.--8. oktobra se je prijavilo okrog 150 ljudi in prijave še vedno prihajajo. Program prireditve je natisnjen na zadnjih straneh 57. številke Kronike, v rahlo osveženi obliki pa je dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendava_program.html. Na recepciji lendavskih hotelov se želijo izogniti nepotrebni gneči in zato prosijo vse, ki imate rezervirano prenočišče, če se v sobe v Elizabeti ali v apartmaje Lipov gaj naselite v jutranjih urah ali postopoma med odmori. Pri prijavi povejte, da ste udeleženci slavističnega kongresa. Med obveščanjem smo spregledali podatek, da izredno nizka cena prenočevanja v apartmajih ne vključuje zajtrka. Zaradi povpraševanja bodo za zmerno doplačilo ponudili tudi zajtrk. Zemljevid vseh kongresnih lokacij vas bo čakal v vrečki, ki jo prevzamete ob prihodu. Nekaj zavzetih študentov je izrazilo željo, da bi pripotovali na kongres v Lendavo. Res smo bili prireditelji nerodni, ker nismo študentske udeležbe sami spodbudili in organizirali. Naj bo to šola za organizacijo prihodnjega kongresa. Jutri v okviru odštevanja dni pred kongresom predstavimo izjavi, ki ju bomo predlagali v sprejem: o poškodovanju nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega in o pobudi literarnega muzeja. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 08:45:11 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 08:45:11 +0200 Subject: [SlovLit] Do Lendave ?e dva dni Message-ID: <002401c5c8af$2c669700$6400a8c0@P4> Od častnih članov Slavističnega društva pridejo na kongres v Lendavo akademiki Anton Vratuša, Franc Zadravec, Jože Toporišič in Zinka Zorko, pisateljica Karolina Kolmanič in Breda Pogorelec. Opravičili so se in udeležence prijazno pozdravljajo pa častni člani Marko Kranjec, Alenka Glazer, Božena Orožen, France Bernik, Silvo Fatur, Rozka Štefan, Joža Mahnič, Berta Golob, Mira Medved, Helga Glušič, Janez Rotar, Mirko Križman, Alenka Kozinc, Boris Paternu, Marija Pirjevec, Martin Silvester, Janez Dolenc, Lojzka Bratuž, Aleksander Skaza. Za vabilo se je zahvalil tudi državni sekretar z Ministrstva za kulturo Jože Horvat, sprejela pa ga je in nas pride pozdravit državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc. Z Ministrstva za znanost (še) nismo dobili odgovora. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 08:52:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 08:52:09 +0200 Subject: [SlovLit] Z zamudo in Trinko Message-ID: <002a01c5c8b0$258ec500$6400a8c0@P4> Z zamudo poročamo o uspešnem zagovoru magistrskega dela Gordane Rodinger Bralni interesi učencev v tretjem triletju osnovne šole, ki se je zgodil 30. sept. 2005 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. ========= Klemen Lah je sestavil izjavo o Skrunitvi nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega, ki jo želimo sprejeti v petek 7. 10. na kongresu v Lendavi: Kam se, kam drvite, vzburjeni narodi! Ta vas pot prekleta v temno brezno vodi. Brat daj roko bratu, sosed pa sosedu; delajta vzajemno, a po starem redu. Vse zaman, ah Bože! Moj je glas v puščavi, zemlja pa domovje temi in zmešnjavi! (Ivan Trinko -- Zamejski) Konec julija letošnjega leta nas je neprijetno presenetila oskrunitev nagrobnega spomenika pesnika Ivana Trinka - Zamejskega, ki so ga neznani storilci popisali s fašističnimi in nacističnimi simboli. Dejanje je toliko bolj nerazumljivo, ker Ivan Trinko, slovenski zamejski duhovnik, vsestranski kulturni ustvarjalec in narodni buditelj, ne svojega pesništva ne narodnega ozaveščanja ni gradil na nasprotjih in konfrontacijah z drugimi narodi, temveč na spoštovanju jezikovno-kulturnega bogastva, ki mu ga je prinašalo sotočje treh jezikov -- slovenskega, italijanskega in furlanskega. Prav v spoštovanju raznolikosti sosednjih kultur se je njegova domoljubna poezija, čeprav odmaknjena na skrajni zahodni rob slovenskega jezika, navezala na osrednjo pesem slovenske domoljubne poezije -- Zdravljico Franceta Prešerna. Tudi Trinko postavlja v ospredje svetovljansko idejo sožitja med narodi kot edino možno pot za ohranitev in rast slovenskega jezika. Do tega spoznanja sta ga, tako kot najbrž tudi Prešerna, pripeljali težka usoda slovenščine, ki je bila kot jezik z nizkim družbeno-političnim statusom odrinjena iz javnosti, in zavest, da so njegova najgloblja videnja, spoznanja in doživetja kljub dobremu znanju večinskega tujega jezika ubesedljiva le v materinščini. Končno spoznanje Trinkove domoljubne poezije je bilo tako svetovnonazorsko odprta drža, ki je v ogroženosti enega jezika prepoznala grožnjo vsem jezikom, v ogroženosti sosednjega jezika ogroženost svojega, v ogroženosti lastne materinščine pa ogroženost pravice vsakega posameznika, da se izraža v jeziku, ki mu je najbližji. Le tako si je mogoče razložiti, kako lahko tako Prešeren kot Trinko, kljub oz. prav zaradi težkega položaja lastne besede, sporočata "Žive naj vsi narodi" oz. "Brat daj roko bratu / sosed pa sosedu". Kot poudarja Andrej Budal, se je že v mladem "Trinku utrdila zavest, da mora prav tu, na meji med latinstvom in slovanstvom, služiti obema, posredovati med obema, blažiti nasprotja med obema in se udejstvovati pri obeh." Bil je "ljubosumen čuvar zapadne jezikovne meje Slovencev, vnet zagovornik prijateljskega sožitja med Latinci in Slovani in še bolj vnet nasprotnik vsakega narodnega nasilja." Prenaglili bi se torej, ko bi menili, da je bila na Trinkovem grobu izrečena grožnja slovenski besedi. Trinko je, temelječ na tradiciji slovenskega domoljubnega pesništva, dokazal, da grožnje slovenske besede ne utišajo, temveč spodbudijo k širjenju ideje sosedskega sožitja. In prav to je bilo napadeno -- tromostovje furlanskega, slovenskega in italijanskega jezika, ki so ga gradili tako Trinko kot njegovi italijanski in furlanski somišljeniki. Motiv napadalcev tako ne moremo zožiti zgolj na nestrpnost do simbola zavednega zamejskega Slovenca ali slovenske besede, pa čeprav se znaki nestrpnosti do slovenske besede v zamejstvu pojavljajo vse pogosteje: oskrunitev Trinkovega groba lahko razumemo predvsem kot napad na njegovo idejo večjezičnih in medkulturnih mostov, brez katerih si danes ne moremo predstavljati nadaljnji razvoj evropskih povezav. Napadena je bila pravica posameznika do izražanja v materinščini. Slovenisti zato pozivamo odgovorne, da z odločnejšim ukrepanjem zagotovijo uveljavitev tistih zakonskih pravic, ki ščitijo ohranitev slovenske besede v zamejstvu, in z ustrezno podporo omogočijo slovenskim kulturnim institucijam neobremenjeno uresničevati zastavljene cilje. Kajti če sta Prešeren in Trinko v ogroženosti svoje materinščine zaznala ogroženost univerzalne pravice do izražanje v lastnem jeziku, potem se moramo tudi mi nehati spraševati, kdo in kaj je ogroženo, ko so ogroženi naši zamejci. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 10:23:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 10:23:34 +0200 Subject: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezika in knji?evnosti Message-ID: <008f01c5c8bc$eac9d5b0$6400a8c0@P4> Kdo vse se je prijavil na lendavski kongres, lahko preberete na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/udelezencivlendavi.doc. Sem se da tudi z začetne strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Sporočite prosim morebitne napake. ============ Breda Pogorelec je oblikovala pobudo za ustanovitev jezikovno-literarnega muzeja, ki naj bi jo sprejeli na kongresu v Lendavi: V Zvezi slavističnih društev Slovenije smo že v sedemdesetih letih poskušali odgovoriti na vprašanje, kako na sodoben način in kar najbolj nazorno predstaviti dediščino slovenske besedne ustvarjalnosti in jezika širši javnosti v posebni dejavnosti, ki bi bila združena pod okriljem posebne ustanove, ki jo v tej pobudi imenujemo z delovnim naslovom Muzej slovenskega jezika in književnosti. S to izjavo nekdanjo zamisel oživljamo in predlagamo ustanovitev nove muzejske ustanove z nalogo, sistematično zbirati gradivo o okoliščinah rabe slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti, povezovati podobne spominske ustanove v skupnem poslanstvu, zbrano gradivo ustrezno in s sodobnimi sredstvi dokumentirati in preučevati ter posredovati domači in tuji javnosti. Vsa dejavnost Muzeja bo namenjena tako slovenskemu samospoznavanju kakor utrjevanju slovenske identitete, pri tem je treba poudariti, da jo je mogoče uspešno zastaviti šele v današnjih zgodovinskih razmerah samostojne slovenske državnosti. Sodobne tehnologije zbiranja, povezovanja in predvsem multimedijske prezentacije razen tega bodo omogočale in pospeševale stalen, živ stik z javnostjo, ki ji bo opisana muzejska informacija namenjena. Zavedamo se, da je projekt vzpostavitve in razvitja take dejavnosti zahtevna naloga, ki jo bo treba udejanjati le postopoma in z velikim vložkom znanja in osebne zavzetosti vseh, ki se bodo namenili zamisel uresničiti. Slovenistična stroka, ki projekt predlaga, bo morala zagotoviti strokovne kadre in oblikovati prvo zasnovo programa nove dejavnosti, od pristojnih oblasti v šolstvu, znanosti in kulturi pa pričakujemo podporo glede materialnih osnov za delovanje. Muzej slovenskega jezika in literature ne bo slovenska posebnost, podobne ustanove imajo tudi drugod, na primer pri Ircih, znamenit je češki spomenik besednega ustvarjanja na Strahovu v Pragi. Pri nas zbirajo in hranijo gradivo besednega ustvarjanja različne ustanove, med njimi so na prvem mestu Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerzitetna knjižnica v Mariboru, Pokrajinski arhiv v Mariboru ter številne pokrajinske študijske knjižnice. V teh ustanovah je gradivo tudi dostopno raziskovalcem. Na pesnike in pisatelje in druge javne delavce spominjajo tudi muzejske predstavitve rojstnih hiš ali spominskih sob. Novi muzej slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti ne bo prevzemal dosedanje dejavnosti od katere koli ustanove, njegova naloga bo v prvi vrsti v povezovanju te dejavnosti z dokumentacijo in zbiranjem drugega gradiva s področja slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti ter v stalnih in občasnih tematskih predstavitvah tega gradiva. Muzej se bo v mreži muzejske dejavnosti povezoval zlasti z drugimi muzeji, ki hranijo in predstavljajo človekovo ustvarjalnost. Nedavno dogajanje v zvezi z materialno zapuščino velikega pesnika slovenske moderne Otona Župančiča, ki je obstala v skladišču pomembnega muzeja v slovenski prestolnici, je idejo o samostojnem jezikovnem in literarnem muzeju na novo aktualiziralo. Za ta namen bo potrebno v okviru slovenističnih ved na novo postaviti posebno muzejsko dejavnost in jo razviti za pojasnjevanje pomena besedne ustvarjalnosti za obstoj in življenje naše narodne skupnosti in njenega prispevka v svetovno kulturno zakladnico. Pri Zvezi slavističnih društev Slovenije bomo oblikovali delovno skupino z nalogo, poskrbeti za začetek prizadevanj za uresničenje opisane zamisli. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 14:55:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 14:55:44 +0200 Subject: [SlovLit] Muzej slovenskega jezika in knji?evnosti Message-ID: <005d01c5c8e2$f0486e90$6400a8c0@P4> From: "Franc Kattnig" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 4. oktober 2005 13:47 Subject: Re: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezikain knji?evnosti Pozdrav iz Celovca! Pri ustanavljanju jezikovnega muzeja pa nikakor na Celovec in okolico ne pozabite! Prisrčno si to želi in Vas vse sloveniste lepo pozdravlja vdani Franc Kattnig, Mohorjeva založba v Celovcu ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, October 04, 2005 10:23 AM Subject: [SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezikain knji?evnosti From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 15:18:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 15:18:32 +0200 Subject: [SlovLit] Dodatna ekskurzijska prilo?nost Message-ID: <000a01c5c8e6$207292a0$6400a8c0@P4> O Šiftarji fondaciji v Petanjcih so na znanstvenem ministrstvu zapisali, da skrbi za varstvo "kulturne in naravne dediščine, ohranitev in razvoj Vrta spominov in tovarištva v vsej svoji neokrnjeni substanci in simboliki, utrjevanje in razvijanje sodelovanja med narodi, še posebej s sosednjih regionalnih območij na področjih temeljnih dejavnosti ustanove, podpiranje in raziskovanje znanstveno-raziskovalnega dela, vzpodbujanje aktivnosti s področja varstva okolja in sodelovanje pri prizadevanjih drugih organizacij s tega področja." Akademik prof. dr. Anton Vratuša je tam pripravljen sprejeti 10--20 udeležencev slavističnega kongresa ali drugih zainteresiranih, kratko predstaviti njen program in nas skromno pogostiti. Ker je sobota že rezervirana za dve dolgo načrtovani ekskurziji, je ta kulturni dodatek uresničljiv le za posamezne obiskovalce ekskurzije po Kranjčevih krajih, ki bi po kosilu pri Ciganih lahko sedli v avtomobile in se zapeljali v Petanjce. Prosim, če se mi nemudoma oglasite vsi, ki bi se hoteli pridružiti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 15:36:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 15:36:52 +0200 Subject: [SlovLit] Kako do tja Message-ID: <001f01c5c8e8$af156530$6400a8c0@P4> Večina kongresnih udeležencev bo stanovala v apartmajih Lipov gaj poleg hotela Lipa. Prijavite se v recepciji hotela Lipa; tam imate v restavraciji hotela tudi zajtrk. Do Lipe pridete mimo nogometnega igrišča in na križišču desno do konca. Zemljevid lokacije in slike hotela dobite na straneh prekmurskega slavističnega društva http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Druga%20stran/zborovanje.html oz. http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/mestna%20karta.html. Manjši del udeležencev pa spi v hotelu Elizabeta, do koder se pride mimo trgovine Spar -- hotel je nasproti trgovine. Prijavite se v recepciji hotela; v hotelu tudi zajtrkujete. Vse naštete stavbe spadajo pod Terme Lendava. Iz Ljubljane do Lendave računajte s tremi urami lagodne vožnje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 4 18:46:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Oct 2005 18:46:39 +0200 Subject: [SlovLit] Nagrade Slavisti?nega dru?tva Slovenije Message-ID: <023b01c5c903$3230a1e0$6400a8c0@P4> Na začetku slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi v četrtek 6. okt. bo podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije. Letos jih bo spet pet, tako kot lani. Utemeljitve so bile tako obsežne in tehtne, da ne bi bilo pravično izbirati med njimi. 1. Irena Novak-Popov je utemeljila nagrado za uspešen diplomski študij Vladki Tucovič s Filozofske fakultete v Ljubljani. 2. Blanka Bošnjak je utemeljila nagrado za uspešen magistrski študij Branki Vičar s Pedagoške fakultete v Mariboru. 3. Boža Krakar-Vogel je utemeljila nagrado za uspešen doktorski študij Katji Podbevšek z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. 4. Fabio Ivančič je utemeljil nagrado za dolgoletno skrb za strokovni jezik Mojci Luštrek z Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 5. Štefan Kardoš je utemeljil nagrado za pomembne dosežke pri raziskovanju in v publicistiki Franciju Justu s Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti. Če vas zanima in se vam zdi primerno, mi pišite, da objavim tudi zelo kratke povzetke utemeljitev. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 5 10:14:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Oct 2005 10:14:32 +0200 Subject: [SlovLit] En dan do Lendave Message-ID: <000001c5c984$d09e79c0$124602c1@ff.unilj.si> Informacije o lendavskem kongresu smo pred meseci zastavili s prekmursko kulinarično ponudbo, pa jih z menijem večerje v četrtek ob 20.00 tudi zaključimo: Jedilnik 1 NADEVAN PERUTNINSKI ZVITEK * KROMPIRJEVA SMETANOVA JUHA * BRŽOLA ESZTERHÁZY OCVRTA PURANJA RULADA SKUTINI ŠTRUKLJI PRAŽEN KROMPIR SESTAVLJENA SOLATA * OMLETA PRESENEČENJA Jedilnik 2 NADEVAN PARADIŽNIK S SKUTINIM NADEVOM * ZELENJAVNA JUHA * SEITAN V ČEBULNI OMAKI ŠPINAČNI TORTELINI SESTAVLJENA SOLATA * OMLETA PRESENEČENJA Vsak dobi še "perec" in četrt litra pijače. Cena svečane večerje s programom (Rudi, Kreslin, Langa) je 3.000 SIT (oz. 5000 SIT za neplačnike kotizacije). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 9 21:55:16 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Oct 2005 21:55:16 +0200 Subject: [SlovLit] Fotoreporta?a s slavisti?nega kongresa v Lendavi konec tedna Message-ID: <000701c5cd0b$6014fe10$6400a8c0@P4> Slike z lendavskega kongresa si oglejte na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri44/index.html . Živahne debate in prijetne družabnosti dokumentirata tudi dva kratka filmska kadra na koncu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 9 23:11:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Oct 2005 23:11:36 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjige Jezik v zrcalu kulture Message-ID: <01dc01c5cd16$0a0ce900$6400a8c0@P4> From: "Nataša Grzinič" Sent: 6. oktober 2005 15:09 Subject: vabilo na predstavitev knjige Jezik v zrcalu kulture Knjigarna Libris in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem - Založba Annales vabita na predstavitev knjige dr. Vesne Mikolič Jezik v zrcalu kultur: Jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med)etnična ozaveščenost v Slovenski Istri, ki bo v torek, 11. oktobra 2005, ob 19. uri v koprski knjigarni Libris. Knjigo bo predstavil dr. Marko Stabej. Večer bo s svojo glasbo obogatil Rudi Bučar. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 10 01:55:47 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 10 Oct 2005 01:55:47 +0200 Subject: [SlovLit] podelitev stipendij Ustanove patra S. Skrabca Message-ID: <4349CA23.12636.7F5DC62@localhost> Ustanova patra Stanislava Škrabca vabi na svečano podelitev štipendij izbranim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije v četrtek, 13. oktobra 2005, ob 19. uri v cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Na slovesnosti bo spregovorila red. prof. dr. Ada Vidovič Muha z Oddelka za slovenistiko FF. Ob podelitvi štipendij Škrabčeve ustanove bo premierno predvajan dokumentarni film o patru Stanislavu Škrabcu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 10 19:06:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Oct 2005 19:06:39 +0200 Subject: [SlovLit] France Bezlaj Message-ID: <001f01c5cdbc$fc0467a0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Sivic-Dular" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 10. oktober 2005 12:47 Subject: France Bezlaj Dragi Miran, čeprav je minilo že nekaj časa, pa naj vendarle opozorim tudi širšo slavistično javnost na naslednji dogodek: Ob 95. letnici rojstva prof. dr. Franceta Bezlaja je 20. septembra 2005 v prostorih Knjižnice Litija potekala kratka spominska svečanost. Prof. Bezlaj je bil namreč po kraju rojstva Litijan. Svečanost so organizirali Fondacija Villa Litta, Knjižnica Litija in nekdanji študentje prof. Bezlaja iz Litije. Bezlajevo življenje in delo je orisal gospod Martin Brilej, ki predseduje Fondaciji Villa Litta, nekdanji študentje so se ga spomnili z živimi spomini in anekdotami, učenci OŠ Litija in OŠ Gradec pa so se v dvoboju preizkusili v znanju iz etimologije. Prireditev je spremljala priložnostna razstava znanstvenih del prof. Bezlaja, ki jih hranijo v posebni zbirki, ob tej priložnosti pa sta bili izdani tudi kuverta in žig z likom prof. Bezlaja. Alenka Šivic-Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 11:08:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 11:08:18 +0200 Subject: [SlovLit] Lingvisti?ni kro?ek in anekdote profesorja Bezlaja Message-ID: <00c501c5ce43$53b13420$6400a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: 10. oktober 2005 19:07 Subject: LK, 17. oktober Lingvistični krožek FF vabi na 812. sestanek v ponedeljek, 17. oktobra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, tema predavanja: Dvojina v slovenskih narečjih. Za predsedstvo, doc. dr. Chikako Shigemori Bučar ========= From: "Zoltan Jan" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 10. oktober 2005 19:57 Subject: Re: [SlovLit] France Bezlaj Lepo bi bilo, če bi anekdote prof. Bezlaja zaupali tudi ostalim kolegom, ki smo nehote prezrli pomemben datum, čeprav nam je veliko podaril in še več zapustil. Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 11:58:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 11:58:56 +0200 Subject: [SlovLit] Optimalnostna teorija v jezikoslovju Message-ID: <014901c5ce4a$66801920$6400a8c0@P4> From: "Peter Weiss" To: "Miran" Sent: 11. oktober 2005 4:12 Subject: Fw: [ZRC - vsem:] Hisotricni seminar [...] ----- Izvorno sporočilo ----- Od: Metoda Kokole Za: vsem na zrc-sazu.si Poslano: 9. oktober 2005 19:09 Zadeva: [ZRC - vsem:] Hisotrični seminar HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Optimalnostna teorija v jezikoslovju. Optimalnostna teorija (optimality theory, OT), ki sta jo prva predlagala Alan Prince in Paul Smolensky leta 1993, je danes ena vodilnih slovničnih teorij, uveljavljena predvsem v fonologiji, morfonologiji in oblikoslovju (v okviru katerih bo tudi predstavljena), manj pa drugod (npr. v skladnji ali fonetiki). OT-slovnica ne temelji na pravilih, ampak je vzporedno primerjalna: med možnimi rezultati (outputi) izbira najbolj harmoničnega oz. optimalnega. V slovničnem modelu to določajo omejitve (constraints), ki so med seboj strogo rangirane, vendar so tudi (pre)kršljive. So dveh tipov: zvestobnostne (ki primerjajo razmerje med vnosom in rezultatom) in zaznamovanostne (ki se tičejo rezultata neodvisno od vnosa). Omejitve so univerzalne, jeziki pa rangirajo različno. Klasična oblika OT-obravnave je tablica (tableau). - Največji izziv teoriji danes predstavlja zlasti t. i. netransparentnost (opacity), ki ima v sodobni OT najrazličnejše rešitve (npr. zvestoba med rezultati, simpatičnost, verige kandidatov, ozke omejitve), deloma pa tudi izjeme (npr. pri prevzemanju) in variantnost. - Teorija bo predstavljena na splošno, vendar dodatno z gradivom iz slovenščine. Predaval bo Peter Jurgec. Peter Jurgec (1979) je mladi raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Glavni področji njegovega zanimanja sta fonetika in fonologija, posebej še z vidika slovenščine, s katerih je objavil več kot deset znanstvenih člankov in monografijo (Samoglasniški nizi v slovenščini: fonološko-fonetična analiza, 2005). Študijsko se usposablja tudi na Univerzi v Massachusettsu v Amherstu (pri profesorju Johnu J. McCarthyju). Predavanje bo v četrtek, 13. oktobra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 13:09:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 13:09:18 +0200 Subject: [SlovLit] Utemeljitve leto?njih nagrad Slavisti?nega dru?tva Slovenije Message-ID: <022801c5ce54$3ab82ad0$6400a8c0@P4> Utemeljitve letošnjih nagrad Slavističnega društva Slovenije si je mogoče prebrati na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/utemeljitve.doc. Eno manjkajočo dodamo takoj, ko dospe. --- miran Date: Thu, 6 Oct 2005 11:45:23 +0200 From: To: Spoštovani, zdi se mi prav in posteno, objaviti utemeljitev tovrstnih nagrad -- avtorji si zasluzijo, da smo seznanjeni z njihovimi dosezki, delom in trudom, ki so ga morali vloziti v dolocene projekte, da so bili na svojem podrocju tako uspesni. Lep pozdrav, Mojca Tomisic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 15:46:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 15:46:49 +0200 Subject: [SlovLit] Lendava po Lendavi Message-ID: <031901c5ce6a$3c0c2010$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/vratusa.doc --- govor akademika Antona Vratuše na otvoritvi lendavskega kongresa 7. 10. 2005. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/izjava05.doc --- izjava o oskrunjenju nagrobnika Ivana Trinka Zamejskega in izjava o jezikovno-literarnem muzuju, sprejeti na slavističnem kongresu v Lendavi 7. 10. 2005. Http://www.ceeol.com --- novosti v Srednjeevropski omrežni knjižnici: 200 celotnih humanističnih in družboslovnih revij s tega prostora. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 11 17:03:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Oct 2005 17:03:04 +0200 Subject: [SlovLit] Dve sve?i knjigi Message-ID: <03e701c5ce74$e327ed20$6400a8c0@P4> Pri tržaški Mladiki, goriški Mohorjevi in videmskem Slavističnem društvu je izšel Rebulov zbornik, ki ga je uredila Lojzka Bratuž. Posvečen je avtorjevi 80-letnici, opremljen je s fotografijami iz njegovega življenja, članke pa so prispevali Lojzka Bratuž, Helga Glušič, Marija Pirjevec, Kajetan Gantar, Jadranka Cergol, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Đukić, Majda Artač Sturman, Diomira Fabjan Bajc in Martina Ožbot. 140 str. + priloge. Tudi avtor Slovenskega romana dvajsetega stoletja (Murska Sobota: Franc-Franc, Ljubljana: SAZU in ZIFF, 2005, 383 str.) Franc Zadravec je pravkar dopolnil 80 let. V obsežnem tretjem delu svoje literarnozgodovinske trilogije o slovenskem romanu obravnava ljubezensko, duhovno, socialno in vojno tematiko, razpravlja o formi romana, uporabi narečja in fantastike v njem, o njegovi časovnostilni klasifikaciji, pokrajinski določenosti in žanrih. Obravnavani so avtorji Ivan Cankar, Berta Bojetu, Bogdan Novak, Marij Čuk, Brina Švigelj-Merat, Dušan Merc, Feri Lainšček, Florjan Lipuš in še trikrat toliko drugih. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 12 11:52:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Oct 2005 11:52:02 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja Message-ID: <002e01c5cf12$9869d200$8d4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Juvan [mailto:Marko.Juvan na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 12, 2005 11:19 AM SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vas, po uspešno zaključenem 3. mednarodnem komparativističnem kolokviju v okviru Vilenice 2005, vljudno vabi še na oktobrski niz treh izzivalnih predavanj, in sicer Winfrieda Menninghausa o evolucijsko-biološki in psihoanalitični estetski teoriji ter o interpretaciji Hölderlina s stališč študijev spolov in Vida Snoja o klasični, a vedno znova aktualni temi primerjalne književnosti - pojmu svetovna književnost. Prof. dr. Winfried Menninghaus, profesor na Inštitutu za občo in primerjalno literarno vedo na Freie Universität Berlin, bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 18. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (za NUK, pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana, predaval na temo Beauty and Death in Darwin and Freud, v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, pa še o temi Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer. Samo en teden pozneje, na istem mestu - se pravi, v četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. - pa bo nastopil doc. dr. Vid Snoj s temo Svetovna literatura na ozadju drugega. Dr. Marko Juvan, predsednik SDPK ======== Winfried Menninghaus: Beauty and Death in Darwin and Freud / Lepota in smrt pri Darwinu in Freudu. Vse do 70. let 20. stol. so Darwinovo teorijo "čuta za lepoto" v glavnem odklanjali celo v evolucijski biologiji, v humanistiki pa ni bila deležna nikakršne pozornosti. Od tedaj naprej pa sta evolucijska biologija in psihologija Darwinu pripisovali zasluge za temeljne uvide v lastnosti in funkcije fizične privlačnosti. Predavanje se bo navezovalo na Darwinovo "estetiko" in Freudovo nadvse izvirno prilagoditev darwinovske pripovedi ter v tej luči obravnavalo ključne predpostavke o odlikah lepote, ki uveljavljajo življenje, kakor tudi nasprotne sile, ki vodijo v afinitete med lepoto, škodljivostjo in, ne nazadnje, smrtjo. Sreda, 19. oktobra, ob 18. uri, Gosposka 16. W. Menninghaus: Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer / Hölderlinov sapfični modus: Revidiranje mita o moškem pindarskem vidcu. Hölderlin je pred dvesto leti pripravil svojo zadnjo objavo; v žepnem almanahu za leto 1805 je natisnil tudi eno od svojih najslavnejših pesmi, Hälfte des Lebens. Predavanje se bo lotilo natančnega branja te pesmi in skušalo prevrednotiti pojmovanje - uveljavljeno vsaj od Norberta von Hellingratha naprej - Hölderlina kot (moškega) pindarskega pesnika preroka, posrednika med bogovi in ljudmi. Predstavljena bo sapfična dvojnica v Hölderlinovi poeziji ter osvetljen izjemen pomen Sapfe tako za teorijo lirske poezije kakor tudi za politiko spola in koncepcijo ženske simbolne avtoritete okrog leta 1800. Četrtek, 20. oktobra, ob 11. uri, Novi trg 4. Prof. dr. Winfried Menninghaus (1952) je profesor obče in primerjalne književnosti na Freie Universität v Berlinu in član berlinske Akademije znanosti, gostoval pa je tudi na vodilnih univerzah v ZDA (Princeton, Yale, Berkeley) in Izraelu (Jeruzalem). Ukvarja se z literaturo in poetiko od 1750 do danes, posebej z nemško romantiko; objavljal je še s področij klasične retorike in poetike, estetike, antropologije in evolucijske biologije ter moderne kritične teorije. Svoje monografije, objavljene od leta 1980 do danes, je posvečal delu W. Benjamina, P. Celana, G. Kellerja, I. Kanta, L. Tiecka in F. Hölderlina, vedno v luči splošnih problemov, kakršne je obravnaval še v knjigah Unendliche Verdoppelung: Die Frühromantische Grundlegung der Kunsttheorie im Begriff absoluter Selbstreflexion (Suhrkamp 1987), Lob des Unsinns: Über Kant, Tieck und Blaubart (Suhrkamp 1995, ameriški prev. Stanford UP 1999) in Ekel: Theorie und Geschichte einer starken Empfindung (Suhrkamp 1999, ameriški prev. SUNY Press 2003). Pred izidom je njegova knjiga Hälfte des Lebens: Versuch über Hölderlin's Poetik. Vid Snoj: Svetovna literatura na ozadju drugega. Predavanje Svetovna literatura na ozadju drugega bo govorilo o tem, kako je pojem svetovna literatura nastal pri Goetheju in katere pomenske razsežnosti je dobival predvsem v recepciji 20. stoletja. Vendar se ne bo ukvarjalo samo z Goethejevo zasnovo pojma in njegovo poznejšo recepcijo. V drugem delu bo govorilo o tem, kaj svetovna literatura lahko pomeni, če se vprašamo po razmerju literature do sveta in hkrati do drugega, ki je lastno literaturi - do neizrekljivega. To bo poskušalo prikazati ne le teoretično, ampak tudi ob konkretnem literarnem zgledu. Doc. dr. Vid Snoj (1965) je diplomiral in doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer poučuje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Doslej je objavil več razprav, največ o slovenski literaturi in Bibliji. Pri ZRC SAZU bo v kratkem izšla njegova knjiga Nova zaveza in slovenska literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 12 12:19:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Oct 2005 12:19:04 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Vzhodno-slovanski splet Message-ID: <003c01c5cf16$5f9ad560$8d4602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, October 12, 2005 9:55 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vzhodno-slovanski splet Miran, na slovlitu sem našla tvoje sporočilo o VS on line knjižnici - Http://www.ceeol.com --- novosti v Srednjeevropski omrežni knjižnici: 200 celotnih humanističnih in družboslovnih revij s tega prostora. Zdi se mi zelo zanimiva, čeprav vsaj za nekatere države in njihove produkte, knjige, članke, predvsem pa revije zelo neažurna. Vendar Slovenije noter ni. Vsaj osrednji slavistični reviji SR in JIS bi tam noter morali biti, da o drugih ne govorim. Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 13 10:07:07 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Oct 2005 10:07:07 +0200 Subject: [SlovLit] Spored konference o Gregorju Kreku, utemeljitelju gra?ke slavistike Message-ID: <008b01c5cfcd$1c782b90$6400a8c0@P4> From: "jurij fikfak" To: Sent: 13. oktober 2005 9:52 Subject: Inštitut za slovensko narodopisje Prof. dr. Gregor Krek, utemeljitelj graške slavistike (8. 3. 1840 v Četeni Ravni -- 2. 7. 1905 v Gradcu) Graz/Gradec 20. 10. 2005; Četena Ravan 21. in 22. 10. 2005 20. 10. 2005 - Graz/Gradec, Avstrija - Uni-Zentrum Wall, Mehrzweckraum; Merangasse 70, A-8010 Graz (v nemškem jeziku) 10.30-11.15 Pozdravi gostov (Rektor, Dekan, Predstojnik Inštituta za slavistiko Graz/Gradec, predstavnik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU) 11.15-12.30 Gregor Krek in njegov čas Akademik, prof. dr. Matjaž Kmecl, SAZU Ljubljana: Gregor Krek, utemeljitelj znanstvene slavistike v Gradcu Prof. Janez Dolenc: Življenjska pot Gregorja Kreka Prof. dr. Walter Höflechner: Humanistika na graški univerzi v času Gregorja Kreka 12.30-14.30 Kosilo 14.30-17.00 Gregor Krek in filologija Prof. dr. Alois Kernbauer: Gregor Krek in začetki slavistike na graški univerzi Prof. dr. Wolfgang Eismann: Gregor Krek in slavistična literarna zgodovina Prof. dr. Darko Dolinar: Gregor Krek in slovanska literarna zgodovina Prof. dr. Alenka Šivic-Dular: Gregor Krek in jezikoslovje Doc. dr. Jurij Fikfak: Gregor Krek in narodopisje Informacije: Graz: Institut für Slawistik - Tajništvo (+43 316 380 25 20) Znanstveno srečanje so finančno in/ali organizacijsko podprli: Gradec/Graz: Fakulteta za humanistiko Univerze v Gradcu; Dežela Štajerska; Slovenski znanstveni inštitut Dunaj; Ljubljana: Agencija za raziskovalno dejavnost RS; Avstrijski znanstveni inštitut; Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Slavistično društvo Slovenije 21. 10. 2005 Četena Ravan v Poljanski dolini, rojstni kraj Gregorja Kreka (v slovenskem jeziku) 10.00 Pozdravi (Predstojnik Inštituta za slavistiko Graz/Gradec, predstavnik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU idr.) Univerza v Gradcu in Slovenci Prof. dr. Stane Granda, Gregor Krek, Gradec in Slovenci Prof. dr. Walter Höflechner, Humanistika na graški univerzi v času Gregorja Kreka 11.15-11.30 Odmor 11.30-13.30 Gregor Krek, filologija in sodobniki Prof. dr. Alois Kernbauer, Gregor Krek in začetki slavistike na graški univerzi Prof. dr. Darko Dolinar, Gregor Krek in slovanska literarna zgodovina Prof. dr. Wolfgang Eismann, Gregor Krek in slavistična literarna zgodovina Prof. dr. Alenka Šivic-Dular, Gregor Krek in jezikoslovje Prof. dr. Katja Sturm Schnabl, Gregor Krek in Fran Miklošič 13.30-15.00 Kosilo 15.00-17.30 Gregor Krek in ljudska kultura Doc. dr. Jurij Fikfak, Gregor Krek in narodopisje Prof. dr. Marija Stanonik, Gregor Krek in slovstvena folklora Prof. dr. Vitomir Belaj, Pojmovanje mitologije pri Gregorju Kreku Dr. Marija Klobčar, Krekove presoje ljudskega pesništva Doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Recepcija Gregorja Kreka Bibliografija Gregorja Kreka Drago Samec, Bibliografija dr. Gregorja Kreka 19.00 Predstavitev knjige >Nekoč je bilo jezero.< Povedke in pravljice iz poljanske doline in njenega pogorja, ki jih je zbrala in uredila prof. dr. Marija Stanonik in izdalo Muzejsko društvo Škofja Loka 22. 10. 2005 Četena Ravan v Poljanski dolini 11.00-13.00 Pozdravi gostov Akademik, prof. dr. Matjaž Kmecl - Gregor Krek, utemeljitelj slavistike v Gradcu Prof. Janez Dolenc - O življenju in delu prof. dr. Gregorja Kreka Odkritje doprsnega kipa Gregorja Kreka (akad. kipar Metod Frlic) Kulturni program, ki ga oblikujejo domačini 13.00- Pogostitev, ki jo pripravijo domačini Informacije: Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU - dr. Jurij Fikfak (+386 1 470 62 90) Dokončen program s povzetki bo dosegljiv na spletnih straneh www.zrc-sazu.si/isn/krek/gradecravan.htm. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 17 23:00:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Oct 2005 23:00:10 +0200 Subject: [SlovLit] Dve predavanji Message-ID: <01d601c5d35d$c40b6eb0$6400a8c0@P4> From: "Marijan Dovic" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs1.arnes.si> Sent: 17. oktober 2005 14:05 Subject: SDPK: Predavanja v oktobru Slovensko društvo za primerjalno književnost (www.zrc-sazu.si/sdpk) vas, po uspešno zaključenem 3. mednarodnem komparativističnem kolokviju v okviru Vilenice 2005, vljudno vabi še na oktobrski niz treh izzivalnih predavanj, in sicer Winfrieda Menninghausa o evolucijsko-biološki in psihoanalitični estetski teoriji ter o interpretaciji Hölderlina s stališč študijev spolov in Vida Snoja o klasični, a vedno znova aktualni temi primerjalne književnosti - pojmu "svetovna književnost". Prof. dr. Winfried Menninghaus, profesor na Inštitutu za občo in primerjalno literarno vedo na Freie Universität Berlin, bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 18. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta A. Melika, ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (za NUK, pri trgovini Kod&Kam), Ljubljana, predaval na temo Beauty and Death in Darwin and Freud, v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, pa še o temi Hölderlin's Sapphic Mode: Revising the Myth of the Male Pindaric Seer. Samo en teden pozneje, na istem mestu - se pravi, v četrtek, 27. oktobra, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. - pa bo nastopil doc. dr. Vid Snoj s temo Svetovna literatura na ozadju drugega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 17 23:37:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Oct 2005 23:37:27 +0200 Subject: [SlovLit] Nove slike iz Lendave in nove knjige iz Porabja Message-ID: <023b01c5d362$f985abf0$6400a8c0@P4> From: "Gabriela Zver" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 13. oktober 2005 22:57 Še druge slike iz Lendave: http://www2.arnes.si/~ssmsle8/Tretja%20stran/slike%20z%20zborovanja%20in%20stran/slike_zborovanje.html ========== From: "Marjana Lavric" To: Sent: 14. oktober 2005 10:37 Subject: Književni dar porabskih Slovencev Na slavističnem popotovanju po slovenskem Porabju, ki je potekalo v okviru lendavskega kongresa 6.--8. oktobra, je Francek Mukič v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem podaril Slavističnemu drustvu Slovenije naslednje knjige: Francek MUKIČ, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, učbenik za 1.--4. razred osnovne šole Francek MUKIČ, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, učbenik za spoznavanje slovenstva za 7.--10. razred Francek MUKIč, Marija KOZAR, Spoznavanje slovenstva, berilo za spoznavanje slovenstva za 7.--10 razred Etnologija Slovencev na Madžarskem 1., 1997 Etnologija Slovencev na Madžarskem 2., 1999 Etnologija Slovencev na Madžarskem, 3., 2001 Etnologija Slovencev na Madžarskem, 4., 2003 Dušan in Francek MUKIČ, Füčkaj, füčkaj, fantiček moj, sto porabskih Dušan in Francek MUKIČ, Füčkaj, füčkaj, fantiček moj, sto porabskih, 2 Francek MUKIČ, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar Marija KOZAR, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem Francek MUKIČ, Madžarsko-slovenski frazeološki slovar Francek MUKIČ, Slovenska slovnica Za ta dragoceni književni dar pa tudi bogate vtise s Slovenskega Porabja se našim rojakom najlepše zahvaljujemo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 18 09:11:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Oct 2005 09:11:47 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Message-ID: <000e01c5d3b3$33fbbdb0$8d4602c1@ff.unilj.si> From: Greenberg, Marc L [mailto:mlg na ku.edu] Sent: Tuesday, October 18, 2005 2:11 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: RE: kronicno porocilo Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies 5 (2005). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC in Lawrence, ZDA: Hall Center for the Humanities. 188 str. ISSN 1408-2616. Junija 2005 je izšla 5. številka revije Slovenski jezik -- Slovene Linguistic Studies, tokrat s prispevki s področij aspektologije, etimologije, fonetike, retorike, didaktike, leksikografije in dialektologije. Stephen M. Dickey (University of Kansas) v prispevku "S-/Z- in gramatikalizacija glagolskega vida v slovanščini" obravnava nastanek predpone s-/z- kot posledico sovpada predpon *s6- in *j6z- po izgubi polglasnikov. Avtor zagovarja stališče, da se je predpona s-/z- gramatikalizirala kot préverbe vide, pri čemer je v leksikalnih vrstah, v katerih s-/z- nastopa kot préverbe vide, prišlo do delitve s preubeseditvijo. Vzporedni postopek s predpono po- v vzhodnih jezikih naj bi igral pomembno vlogo pri razvoju pomena vzhodnega dovršnika v kategorijo časovne določnosti in ustvaril sodobni sistem vidske rabe v teh jezikih. Helena Jazbec (ISJFR ZRC SAZU) v članku "Slovensko štépselj in štófeljc" razlaga izvor taistih besed. Sln. štépselj -na 'majhen, debelušen človek' je izposojeno iz bav. n. Stepsl -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Poleg bav. n. Stepsl sta bila iz nemščine v slovenščino izposojena še naslednja sinonimna izglagolska samostalnika: izvorno nizkonemško, danes pretežno bavarsko Stoppel -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen človek' in mogoče tudi nvn. Stöpfel -s m. 1. 'zamašek', 2. ekspr. 'majhen, debelušen človek'. Jerica Snoj (ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske večpomenskosti" obravanava kategorialni pomen, ki je prepoznan kot obvezna sestavina slovarskega pomena in se uresničuje preko kategorialnih pomenskih lastnosti oz. kategorialnih pomenskih sestavin. Marjeta Vrbinc (FF, Ljubljana) v "Križi in težave rojenih govorcev slovenščine s kolokacijami v angleščini" najprej obravnava kolokacije v angleščini in razvrstitev kolokacij glede na zgradbo. Nato se osredotoči na protistavne probleme, na katere naletijo rojeni govorci slovenščine pri enkodiranju. Poudarek je na študiji, ki jo je izvedla, da bi ugotovila, kakšne napake se pojavljajo na področju kolokacij, kadar rojeni govorci slovenščine prevajajo iz slovenščine v angleščino. Marko Snoj (ISJFR ZRC SAZU) v "O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah" obravnava vprašanje nadaljnje delitve slovenskih besed tujega izvora. Avtor soglaša z Breznikom, ki prevzete besede deli na izposojenke in tujke. Peter Jurgec (ISJFR ZRC SAZU) v prispevku "Začetne opombe k laringalizaciji v slovenščini" predstavlja začetno fazo raziskave nemodalne fonacije v slovenščini s poudarkom na hripavemu glasu. Izhodišče je splošno fonetično; povzete so ugotovitve artikulacijske in akustične fonetike v zvezi s fonacijskimi možnostmi v jezikih sveta, ki so navedeni povzemalno. Tatjana Marvin (FF, Ljubljana) ocenjuje posebno številko Sprachtypologie und Universalienforschung, posvečeno slovenščini, ki jo je Berlinska založba Akademie izdala l. 2003 vzporedno z Mednarodnim slavističnim kongresom v Ljubljani. Na koncu pa še Tom Priestly (Alberta, Kanada) korigira Gumperzove podatke iz sociolingvističnih raziskav v Ziljski Bistrici. Povzetki so na voljo na http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/synopses05.pdf. --- Marc L. Greenberg From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 18 09:33:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Oct 2005 09:33:12 +0200 Subject: [SlovLit] Najdeni predmeti Message-ID: <001401c5d3b6$32154310$8d4602c1@ff.unilj.si> Na moji mizi sta se znašli dve lepi knjigi. Če nihče ne pride ponju, si ju nameravam prisvojiti (no ja, nesti v oddelčno knjižnico), namesto plačila pa razbobnam njuno eksistenco po Slovlitu: Martina Ožbot in Matej Hriberšek (ur.), Nesem te v zibel drugega jezika: Zbornik ob petdesetletnici Društva, Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2003, Prevajanje besedil iz obdobja romantike (ur. Martina Ožbot), Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2004 (29. prevajalski zbornik: Obdobni pristop, 3). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 09:33:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 09:33:15 +0200 Subject: [SlovLit] Najdeni predmeti Message-ID: <004301c5d548$887c3450$8d4602c1@ff.unilj.si> Date: Wed, 19 Oct 2005 08:25:05 +0200 To: slovlit na ijs.si From: Igor Kramberger Subject: Re: [SlovLit] Najdeni predmeti Dober dan, Miran, predlagam, da ju odneses v knjiznico -- in bosta tako v korist mnogim. Mene bi druga malce zanimala, ker me je spomnila na case, ko sem se veliko prevajal. A tega skoraj ne pocnem vec. In tako branje, ce bi si ga privoscil, bi me zgolj opozorilo, koliko napak sem pri tem pocetju naredil. Lep pozdrav, Igor ========= Lastnica knjig se je medtem po zaslugi obvestila v Slovlitu že oglasila in jo čakajo v oddelčnem tajništvu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 10:24:35 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 10:24:35 +0200 Subject: [SlovLit] Seminar za mentorje na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, Vrhnika, 2005/06 Message-ID: <004901c5d54f$b46c5b60$8d4602c1@ff.unilj.si> Mentorjem osnovnih in srednjih šol Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite že tradicionalnega Seminarja za TCP, ki bo tudi letos potekal v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki (Tržaška 25), in sicer v treh izvedbah: 24. in 25. novembra ter 2. decembra. Pri organizaciji letošnjega seminarja smo upoštevali vaše želje, zato bo letos seminar potekal na delovnik, in ne v soboto, samo en dan, in ne dva, kot je bilo to v preteklih letih. Zaradi intenzivnejšega programa smo poskrbeli tudi za topel obrok, ki je vključen v ceno kotizacije. Kotizacija za letošnji seminar znaša za člane SDS 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT. Zaradi velikega povpraševanja so za prvo stopnjo torej na voljo trije datumi. Potem ko se boste prijavili, vam bomo poslali program in vas obvestili o tem, na kateri datum smo vas uvrstili. 2., 3. in 4. stopnja pa bodo potekale 25. decembra. Zbrali se bomo ob deveti uri, uradni začetek seminarja pa bo ob 9.30. Seminar se bo predvidoma zaključil približno ob 19. uri. Na seminar se lahko prijavite po pošti (Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, Ljubljana), če pa je le mogoče, pa po e-pošti na naslov marjana_lavric na hotmail.com. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete name (mobi: 041 236 912) ali na Marijo Kraner, blagajničarko Slavističnega društva Slovenije (marija.kraner na volja.net, 041 34 00 43). Veselimo se sodelovanja z vami in vas toplo pozdravljamo, Marjana Lavrič, tajnica Slavističnega društva Slovenije ======== PRIJAVNICA IN PODATKI ZA IZDAJO RAČUNA Z izdajo računa v skladu s 34. in 35. členom Zakona o davku na dodano vrednost in 63. členom pravilnika potrebujemo vaše podatke: Firma po registraciji oz. skrajšano ime po registraciji: Ulica, hišna številka, poštna številka, kraj: Telefon: Identifikacijska številka: Davčna številka: Zavezanec za DDV: DA NE Ime in priimek udeležen-ke/-ca (udeležencev): Način plačila: Plačilni nalog: Dne: Datum: Informacije: Marija KRANER, blagajničarka SDS (Tiha ulica 11, 2000 Maribor, 02 47 11 172; 041 34 00 43, marija.kraner na volja.net). Prijavnico dobite tudi na spletni strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnicaCT.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 20 10:30:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 20 Oct 2005 10:30:12 +0200 Subject: [SlovLit] = IŠ=C8EMO_SLOVENISTE_Z_ZNANJEM_TUJIH_JE ZIKOV Message-ID: <004b01c5d550$7d15fc60$8d4602c1@ff.unilj.si> K sodelovanju vabimo vse diplomirane sloveniste in profesorje slovenščine in tudi absolvente in študente četrtega letnika, ki si želijo sodelovati pri nastanku dvojezičnega slovarja. Kandidati morajo biti natančni in preudarni, z odličnim strokovnim znanjem iz slovenskega jezika ter dobrim znanjem še vsaj enega tujega jezika (po možnosti nemščine). Zaželeno je poznavanje zgradbe dvojezičnih slovarjev ter morebitne izkušnje na tem področju. Vse zainteresirane prosimo, da nam pošljete prošnje s kratkim življenjepisom po elektronski pošti (aleksandra na rokus.com) ali na naslov ZALOŽBA ROKUS d.o.o., STEGNE 9B, 1000 LJUBLJANA, s pripisom: SLOVAR. Prošnje pošljite najkasneje do 30. oktobra 2005. Izbrani kandidati bodo po zaključku zbiranja prijav prejeli poskusni test po elektronski pošti, na osnovi katerega bomo naredili končni izbor. Vse dodatne informacije dobite na elektronskem naslovu (aleksandra na rokus.com) ali na telefonski številki (01) 513 46 16 (Aleksandra Maček). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 10:06:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 10:06:32 +0200 Subject: [SlovLit] Popravek datuma seminarja mentorjev za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <000401c5d616$595def00$8d4602c1@ff.unilj.si> 2., 3. in 4. stopnja pa bodo potekale 25. novembra (in ne 25. decembra, kot je bilo včeraj pomotoma zapisano). Z opravičili, Marjana Lavrič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 15:38:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 15:38:04 +0200 Subject: [SlovLit] Trdinov simpozij Message-ID: <005e01c5d644$a9cb2470$8d4602c1@ff.unilj.si> From: To: "slovlit" Subject: Trdinov simpozij Date: Fri, 21 Oct 2005 11:13:34 +0200 Miran, za Slovlit pošiljam program Trdinovega simpozija v Mengšu. Ne vem pa, v kakšni obliki ga ja najbolje razpošiljati: takole, kot je spodaj, ali v priponki? Ali v pdf-ju? ******** Aleš, velja za vsa sporočila na Slovlit: naj bodo v txt-obliki; Wordove priponke, pdf-ji, html-ji, rtf-ji ipd. se zelo nerodno arhivirajo, pa tudi precej več prostora zavzamejo. Gl. napotek na dnu vsakega Slovlitovega pisma. --- miran ******** Naslednji petek ob 10.30 bo simpozij o Janezu Trdini. Dogajal se bo na gradu Jablje. Jablje so med Trzinom in Mengšem, pri vasi Loka, 10 km iz ljubljana. Grad stoji pod hribom, pred 2 letoma je bil obnovljen. Računam, da bo na simpoziju dobro vino (menda vipavski zelen). Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ******** Zastavil sem svoje življenje - mednarodni simpozij o življenju in delu Janeza Trdine Janez Trdina, Mengeš, 29. maj 1830 - Novo mesto, 14. julij 1905 Petek, 28. oktober 2005 Grad Jablje v Loki pri Mengšu 10.00-10.30 Sprejem 10.30-11.00 Janez Škrlep Uvodne besede Aleksander Bjelčevič Predstavitev sodelavcev simpozija 11.00-12.00 Irena Gantar Godina Janez Trdina: izseljenec in >Slavjan< Milena Mileva Blažić Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Alenka Jensterle Doležal Paradoks ženske v delu Janeza Trdine 12.00-12.15 Odmor 12.15-13.15 Vlado Nartnik Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger Trdina v Logarjevi redakciji Alenka Koron Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala 13.15-13.45 Odmor 13.45-14.45 Barbara Pregelj Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Alenka Divjak Pouk tujih jezikov v Trdinovih časih - zlasti angleščine Mira Delavec Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Simpozij sta omogočili Občina Mengeš in Agencija za raziskovalno dejavnost RS. From: To: "slovlit" Subject: Trdinov simpozij Date: Fri, 21 Oct 2005 11:13:34 +0200 Miran, za Slovlit pošiljam program Trdinovega simpozija v Mengšu. Ne vem pa, v kakšni obliki ga ja najbolje razpošiljati: takole, kot je spodaj, ali v priponki? Ali v pdf-ju? ******** Velja za vsa sporočila na Slovlit: naj bodo v *.txt obliki; Wordove priponke, pdf-ji, html-ji ipd. se zelo nerodno arhivirajo, pa tudi precej več prostora zavzamejo. Gl. napotek na dnu vsakega Slovlitovega pisma. --- miran ******** Naslednji petek ob 10.30 bo simpozij o Janezu Trdini. Dogajal se bo na gradu Jablje. Jablje so med Trzinom in Mengšem, pri vasi Loka, 10 km iz ljubljana. Grad stoji pod hribom, pred 2 ldetoma je bil obnovljen. Računam, da bo na simpoziju dobro vino (menda vipavski zelen). Lep pozdrav Aleš Bjelčevič ******** Zastavil sem svoje življenje - mednarodni simpozij o življenju in delu Janeza Trdine Janez Trdina, Mengeš, 29. maj 1830 - Novo mesto, 14. julij 1905 Petek, 28. oktober 2005 Grad Jablje v Loki pri Mengšu 10.00-10.30 Sprejem 10.30-11.00 Janez Škrlep Uvodne besede Aleksander Bjelčevič Predstavitev sodelavcev simpozija 11.00-12.00 Irena Gantar Godina Janez Trdina: izseljenec in >Slavjan< Milena Mileva Blažić Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Alenka Jensterle Doležal Paradoks ženske v delu Janeza Trdine 12.00-12.15 Odmor 12.15-13.15 Vlado Nartnik Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger Trdina v Logarjevi redakciji Alenka Koron Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala 13.15-13.45 Odmor 13.45-14.45 Barbara Pregelj Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Alenka Divjak Pouk tujih jezikov v Trdinovih časih - zlasti angleščine Mira Delavec Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Simpozij sta omogočili Občina Mengeš in Agencija za raziskovalno dejavnost RS. [Organizatorja simpozija sta Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani -- dodaja Matjaž Zaplotnik.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 21 16:33:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 21 Oct 2005 16:33:48 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna Humboldtova konferenca v Bolgariji Message-ID: <005f01c5d64c$7349c480$8d4602c1@ff.unilj.si> Challenges to the Science in South-East European Countries before their Membership in European Union je bil naslov mednarodne Humboldtove konference, ki je bila v Sofiji od 14. do 16. oktobra 2005. Podprla jo je fundacija Alexander von Humboldt (http://www.avh.de), udeležili pa so se je predstavniki iz Romunije, Madžarske, Grčije, Srbije in Črne Gore, Bolgarije, Slovenije, Turčije in Nemčije. Slovenijo sva zastopala Miran Hladnik (nekdanji Humboldtov štipendist) in Alenka Žbogar z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Podpisana sem se med mladimi znanstveniki predstavila s prispevkom o problemskem pouku sodobne slovenske kratke zgodbe (Modern Methods of Teaching the Short Story). Program so s plenarnimi predavanji uvedli predsednik bolgarskega Humboldtovega združenja (http://www.avh-bulgaria.org/index_eng.html) Dimo Platikanov (Univerza v Sofiji), Alf Zimmer (Univerza v Regensburgu) s prispevkom Die Herausforderung eines gemeinsamen europäischen Bildungsraumes für ein Europa der Kulturen in Christo Balarew (Bolgarska akademija znanosti) s predavanjem Die Herausforderungen, die die Wissenschaft in südosteuropäischen Ländern in Zusammenhang mit deren Eintretten in die Europäische Union annehmen soll. Naslovne teme se je lotila vrsta priznanih raziskovalcev ter mladih znanstvenikov, in to tako s področja humanistike kot naravoslovnih ved. Namen konference je bil osvetliti znanstveno-raziskovalne in tehnološke izzive, s katerimi se sooča Evropska unija in na katere naj bi bile morebitne nove članice EU pripravljene. Predavanja so potekala v dveh sekcijah, t. i. sekciji Kulturno-zgodovinske dediščine, kjer so se odpirale teme, povezane z zgodovinopisjem, arheologijo, umetnostno zgodovino, literarno teorijo in lingvistiko, ter t. i. sekciji Modernih materialov, kjer so se predstavili strokovnjaki s področja naravoslovja in tehnologije. Prav raznolikost strok ter zastopanost predstavnikov različnih znanstveno-raziskovalnih generacij in šol je tej izjemno zanimivi in uspešni prireditvi vtisnila nepozaben pečat. Fotografije s konference si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri45/index.html. Alenka Žbogar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 23 22:39:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Oct 2005 22:39:14 +0200 Subject: [SlovLit] Knji?ni dogodki Message-ID: <00f201c5d811$d65eae20$6400a8c0@P4> V ponedeljek 24. okt. bo ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani tiskovna konferenca ob izidu 3. knjige Franca Zadravca o slovenskem romanu 20. stoletja, ki jo je izdala založba Franc-Franc. Za strokovno debato v okviru 21. knjižnega sejma, ki se bo dogajal od 30. 11. do 4. 12. 2005 v Cankarjevem domu, se lahko prijavite na www.knjigosled.com. Dnevni red tega 2. strokovnega knjigosleda (29. 11. 2005 od 14.00 do 20.00) obsega slavnostne prireditve ob Bralni znački, predstavitev skandinavskega knjižnega trga in bralne kulture, pogovore z založniki in knjigotržci. Studia humanitatis proslavlja 20-letnico obstoja (med drugim) z naslednjima dogodkoma: 24. 10. ob 17.00 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z javno tribuno pod naslovom Humanistika zdaj, 26. 10. ob 11.00 v Knjigarni Konzorcij s predstavitvijo knjige V. J. Proppa Morfologija pravljice. From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Fri Oct 21 21:06:34 2005 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Fri, 21 Oct 2005 21:06:34 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Call for Contributors Message-ID: <006701c5d672$8dff6cf0$0a02a8c0@kallisto> De Gruyter isce sodelavce za prirocnik o srednjem veku. Nekatera zanimiva "gesla" so se prosta. Lep pozdrav, V. ----- Forwarded message from aclassen na email.arizona.edu ----- > Date: Tue, 18 Oct 2005 13:07:21 -0700 > From: Albrecht Classen > Reply-To: Albrecht Classen aclassen na email.arizona.edu > > Contributors to the new Handbook of Medieval Studies, which I am editing for > de Gruyter, are still needed, especially in the areas of medieval history, > philosophy, and anthropology. > > Please take a look at > http://www.gened.arizona.edu/aclassen/handbook.htm. Guidelines for writing > the entries are ready. If you are interested, please contact: > > Professor Albrecht Classen > University Distinguished Professor > Dept. of German Studies > 301 Learning Services Building > University of Arizona > Tucson, AZ 85721 > Tel.: (520) 621-1395 > Fax: (520) 626-8268 > aclassen na u.arizona.edu > www.gened.arizona.edu/aclassen > > > Thanks. > > A.C. From monikapemic na yahoo.de Sun Oct 23 22:53:23 2005 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Sun, 23 Oct 2005 22:53:23 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] knjizno darilo Message-ID: <20051023205323.54299.qmail@web26908.mail.ukl.yahoo.com> Drage kolegice, dragi kolegi, dr. Gertraud Marinelli-Koenig z dunajske Akademije znanosti je pripravljena podariti knjiznicam nekaj izvodov svoje knjige "Die Suedslaven in den Wiener Zeitschriften der Vormaerz" (1994). Kogar knjiga zanima, naj mi prosim poslje naslov ustanove, ki si knjigo zeli. Lepe pozdrave Monika Pemic monikapemic na yahoo.de ___________________________________________________________ Gesendet von Yahoo! Mail - Jetzt mit 1GB Speicher kostenlos - Hier anmelden: http://mail.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 00:03:37 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 00:03:37 +0200 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca pred simpozijem o Janezu Trdini Message-ID: <016d01c5d81d$9ff9da10$6400a8c0@P4> Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabita na novinarsko konferenco pred simpozijem o življenju in delu Janeza Trdine z naslovom Zastavil sem svoje življenje. Novinarsko konferenca bo v sredo 26. oktobra 2005 ob 13. uri na gradu Jablje v Loki pri Mengšu. Nasvidenje na gradu Jablje! --- Janez Škrlep, direktor MUZEJA MENGEŠ PS: Tistim, ki nameravate na pot z avtobusom, priporočam, da greste na direktni avtobus med Ljubljano in Brnikom. Mislim, da z ljubljanske glavne avtobusne postaje odpelje 10 minut čez vsako uro. Nato se peljete do avtobusne postaje v Trzinu v smeri proti Mengšu, kjer izstopite in nadaljujete peš do gradu Jablje po poti, ki je označena na zemljevidu. Tisti z avtomobili pa v Trzinu zavijete levo - smer Mengeš - Kamnik in ste nato v Trzinu ali Loki pri Mengšu pozorni na veliko belo-zeleno-rjavo tablo na kateri piše Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, kjer zavijete levo. Nato pot nadaljujete ves čas naravnost. Ta pot vas pripelje neposredno do gradu. Če slučajno ne bo šlo, pokličite 041 368 161 (Vili) in Vam bomo pomagali. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 00:24:10 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 24 Oct 2005 00:24:10 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Posodobitveni programi profesionalnega usposabljanja za pou?evanje sloven??ine Message-ID: <019a01c5d820$7ed5efb0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Hojker Mihaela" To: "Hladnik Miran" Sent: 21. oktober 2005 17:22 Subject: Posodobitveni programi profesionalnega usposabljanja za poučevanje slovenščine Spoštovani dr. Hladnik. V nadaljevanju vam pošiljam vabilo za tri seminarje, namenjene učiteljem slovenščine, ki jih bomo izvedli v mesecu novembru 2005. Prosila bi Vas, da te informacije posredujete slovenistom, saj se bojimo, da do vseh kljub pošiljanju na vse šole v državi ni prišla. Hvala za pomoč in sodelovanje. Lep pozdrav, Mihaela Hojker ---------------------------------------------------------------------------- ---- Vabimo vas na naslednje seminarje posodobitvenih programov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju: PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI ki bo potekal 4.-5.11., 11.-12.11. in 18.-19.11.2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem na osnovnih in srednjih šolah. Traja 24 ur in je ovrednoten z 1,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja posodobitev strokovnega znanja povezanega z učnimi načrti. Teme in predavatelji: . Med antiko in avantgardo - Janez Vrečko . Francoski klasicizem in naturalizem - Tone Smolej . Moderna drama - Lado Kralj Kotizacija: 23.900 SIT za zaposlene v VIZ, 31.070 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 26.10.2005. PREGLED NOVEJŠE SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI ki bo potekal 18.-19.11., 25.-26.11. in 2.-3.12.2005 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem na osnovnih in srednjih šolah. Traja 24 ur in je ovrednoten z 1,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja je posodobitev strokovnega znanja povezanega z učnimi načrti (za boljši vpogled v najaktualnejše literarnozgodovinske tokove in zmožnost posredovanja estetsko - filozofske razsežnosti literature, zapolnitev vrzeli v strokovnem znanju). Teme in predavatelji: . Slovenski modernizem - Vanesa Matajc . Slovenski prozni postmodernizem - Tomo Virk . Postmodernizem v liriki - Matevž Kos Kotizacija: 19.000 SIT za zaposlene v VIZ, 24.700 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 4.11.2005. NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - JEZIK ki bo potekal 5. novembra 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje. Cilj seminarja je seznanitev udeležencev s strokovnimi novostmi v znanstvenih disciplinah ter uvajanje novih pristopov pri pouku slovenščine (izboljšanje interpretacije govorjenih besedil..) Prav tako bo obravnavano tudi pojmovanje jezikovnih pravic v Evropi, načeta bo tudi tematika zbiranja narečne leksike na našem ozemlju. Teme in predavatelji: . Pojmovanje jezikovnih pravic v Evropi - Marko Stabej . Zbiranje narečne leksike - eno od težišč sodobne slovenske dialektologije - Vera Smole . Interpretacija govorjenih besedil in pravorečje - Hotimir Tivadar Kotizacija: 7.630 SIT za zaposlene v VIZ, 9.920 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam pošljite najkasneje do 26.10.2005. ---------------------------------------------------------------------------- ---- Izpolnjeno prijavnico pošljite po pošti na naslov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana ali po faksu na številko (01) 241 1047. Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom seminarja, gradivo boste predvidoma prejeli na samem seminarju. Nižje od zgoraj navedenih kotizacij veljajo za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid Ministrstva za šolstvo in šport za ostale pa veljajo višje. V ceno je že vključen 20% DDV. Nakazilo izvršite na račun Filozofske fakultete št. 01100-6030707216 z navedbo imena in priimka udeleženca ter oznako SM 143417 za prva dva seminarja in SM 143423 za tretji seminar. Dokazilo o vplačilu (fotokopija položnice, virmana ali zbirnega sporočila o obremenitvi računa) prinesite na seminar, da vam bomo lahko izstavili račun. Pisne odjave sprejemamo do 10 dni pred izpeljavo programa. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Za morebitne dodatne informacije za omenjene programe smo dosegljivi na tel.: 01 241 1049 (kontaktna oseba: Mihaela Hojker) ali na elektronskem naslovu mihaela.hojker na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 08:57:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 24 Oct 2005 08:57:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_časnikov Message-ID: <000001c5d868$3c03af40$8d4602c1@ff.unilj.si> O zborovanju slavistov v Lendavi v začetku oktobra so pisali v goriškem Novem glasu (vr.t. = najbrž Vera Tuta; časopis je prijazno poslala Lojzka Bratuž) 13. okt., str. 13, in istega dne tudi v Delu (str. 9). Pod naslovom Na Madžarskem v Lendavi, skratka v Porabju, ki ga je vzel iz članka Štefana Kardoša v časopisu Porabje, je Peter Kolšek simpatično poročal o slavističnem kongresu. Zraven so v skrajšani obliki objavili obe izjavi Slavističnega društva: protest zoper skrunitev spomenika Ivana Trinka Zamejskega in o muzeju slovenskega jezika in literature. Peter Kolšek je tudi avtor intervjuja s častnim članom društva Francem Zadravcem, ki je konec septembra dopolnil 80 let (Delo 19. okt. 2005); čilemu jubilantu smo čestitali že na kongresu v Lendavi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 18:25:14 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 18:25:14 +0200 Subject: [SlovLit] Perspektive slovenisti?nega ?tudija in raziskav na unierzah po svetu Message-ID: <002a01c5d8b7$84e51e70$6400a8c0@P4> From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: 24. oktober 2005 16:08 Subject: dunajski posvet V petek, 21. 10. 2005 je bil na Dunaju v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštiuta posvet "Perspektive slovenističnega študija in raziskav na unierzah po svetu". Bistvene zadeve bi lahko strnili takole: To je bilo doslej najširše srečanje predstavnikov (učiteljev, lektorjev in raziskovalcev) fakultet, na katerih je mogoče študirati slovenščino bodisi kot lektorat bodisi kot dodiplomski in celo podiplomski študij. Prišli so iz cele Evrope: Nemčije, Avstrije, Francije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Italije in z vseh slovenskih univerz. Celodnevni posvet, ki sva ga moderirala dr. V. Reisp in jaz, se je končal z okroglo mizo, ki jo je vodil dr. F. Bister. (Ljubljansko slovenistiko sva učinkovito predstavili M. Nidorfer Šiškovič in jaz, v imenu FF je prišel prodekan M. Pintarič.) Posvet je pokazal, kaj je v zvezi s študijem slovenščine po svetu in doma dobro in kaj slabo, pa tudi, kaj je mogoče pač zgolj evidentirati in kaj je mogoče predlagati za naprej. 1. Najbolj pozitivno dejstvo, ki se je pokazalo na celotnem posvetu, je velika motivacija in zavzetost učiteljev in študentov za poučevanje oz. učenje slovenističnih vsebin. Posledica tega je rast števila študentov, slovenističnih oddelkov in lektratov po svetu -- diplomirati je mogoče na 19 univerzah, na leto je med 30 in 40 diplomantov, število lektoratov pa je preraslo 50 ... Narašča število mednarodnih izmenjav, tudi strokovna podpora v Sloveniji je velika in hvalevredna, tako pri Centru za sl. kot drugi/tuji jezik kakor pri mariborski slovenistiki (tam imajo trenutno na študiju 24 poljskih študentov) in v Kopru. Izkazalo se je, da k razvoju slovenistike v določenem okolju zelo prispeva "rezidenčni", tj. stalno nameščeni profesor za slovenistiko (npr. na Poljskem). K tej razvejani slovenistični dejavnosti so, kot smo se spomnili, bistveno pripomogli trije dolgoletni "projekti" ljubljanske slovenistike -- seminar SJLK, simpozij Obdobja in program Slovenščina na tujih univerzah. Slovenistom "od zunaj" se zdi poleg tega zelo pozitivno še, da se zdaj študij slovenistike v domovini pluralizira in da poleg ljubljanske rastejo dinamične in prodorne v Mariboru, Kopru in Novi Gorici. 2. Tisto, kar je za slovenistike po svetu manj dobro, je to, da ponekod usihajo ustaljeni študiji. Tako je npr. v Nemčiji, kjer ima slovenistika z majhnim številom študentov enake pogoje za obstoj kakor številčnejši študiji -- šolnine, pogoji napredovanja, objave idr. Izkazalo se je, da je spričo notranjih zapletov pri prenovi programov ogrožen tudi prihodnji vpis slovenistov na praški univerzi. In da je za dinamično in sodobno slovenistiko neprijetno, kadar je ujeta v okvire bolj anahronistično pojmovanih panslovanskih študij iz časov 19. stoletja. 3. Ugotoviti je mogoče, da ima bolonjski proces za razvoj slovenistik po Evropi različne posledice: pozitivne so v tem, da bodo zdaj lahko študenti pridobili slovenistično diplomo tudi po 3 letih, da bo krajši študij formaliziran in da bodo v uradne statistike šteti študenti, ki zdaj obiskujejo predavanja krajši čas in niso nikjer zavedeni ter jih za financerje ni. Slabša plat medalje pa so šolnine, pogoji tržnosti, enaki za številčno močnejše smeri in slovenistiko. 4. Udeleženci so slovenistični stroki v domovini izrazili željo po uporabni slovnici ter učbeniku o kulturi in civilizaciji. Oblastem, ki jih je zastopala ga. Vera Troha z Min. za visoko šolstvo, so priporočili več slovenističnih kulturnih centrov po Evropi, diplomatom (okrogle mize se je udeležil veleposlanik E. Petrič) pa, naj intenzivno promovirajo slovenski jezik, literaturo in kulturo (to npr. počne francoska diplomacija, kot je poročal I. Grdina). Morda bo kaj od tega posveta, kakršen naj bi se še kdaj ponovil, prišlo tudi v širšo javnost. Najbolj požrtvovalen novinar z mariborskega radia je spremljal cel posvet in je dejal, da bo posnetek okrogle mize posredoval tudi ljubljanskemu radiu. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 18:48:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 18:48:46 +0200 Subject: [SlovLit] Odkritje spomenika Gregorju Kreku Message-ID: <004201c5d8ba$ce0e7da0$6400a8c0@P4> O mednarodnem simpoziju o utemeljitelju slavistike na graški univerzi Gregorju Kreku, ki ga je ob stoletnici njegove smrti organiziral Jurij Fikfak in se je dogajal pod konec prejšnjega tedna na graški univerzi in v jubilantovem rojstnem kraju Četeni Ravni, smo v Slovlitu že poročali. V soboto 22. oktobra pa je Janez Dolenc v Četeni Ravni odkril še doprsni bronasti kip Gregorja Kreka, ki ga je po njegovem naročilu napravil kipar Metod Frlic. Ob tej priložnosti sta s predavanji nastopila Janez Dolenc in Matjaž Kmecl, s slavnostnimi nagovori pa predstavniki domačinov in Miran Hladnik, ki je prisotne spomnil na to, da je Gregorju Kreku hvaležna tudi slovenistično-slavistična knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki si je začetni fond ustvarila z nakupom bogate knjižnice graškega profesorja. Od slavistov sta se poleg naštetih dogodka udeležila še Marija Stanonik in Miha Mohor. Kulturnemu programu je sledila obilna gostija. Nekaj slik se je shranilo na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri46/index.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 24 19:02:30 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Oct 2005 19:02:30 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovna klasfikacija Message-ID: <006a01c5d8bc$b9883590$6400a8c0@P4> From: "Peter Grzybek" To: Sent: 24. oktober 2005 14:37 Subject: gfkl2006 call Peter Grzybek z univerze v Gradcu vabi k prijavi na 30. letno konferenco nemškega društva za klasifikacijo, v okviru katerega deluje tudi lingvistična sekcija (http://www.wiwiss.fu-berlin.de/lenz/gfkl2006/). Konferenca bo na Freie Universität (FU) Berlin 8.--10. marca 2006, prijaviti pa se je treba do 10. novembra letos. V poštev pridejo kakršna koli vprašanja jezikovne klasifikacije, zlasti pa teme iz kvantitativne lingvistike in jezikovne statistike. Več informacij pri organizatorju Petru Grzybeku. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 25 12:20:04 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 25 Oct 2005 12:20:04 +0200 Subject: [SlovLit] Spletne strani FF imajo spremenjene URL naslove Message-ID: <435E22F4.3211.50D6E2@localhost> Pozdrav, v minulem tednu so na strežniku Filozofske fakultete izvedli kup posodobitev in novih nastavitev. Rezultat tega so spremenjeni URL naslovi spletnih strani Oddelka za slovenistiko (http://www.ff.uni- lj.si/oddelki/slovenistika/default.htm), ki jih navajam spodaj. Podobna sprememba je doletela tudi strani: -- ostalih oddelkov FF, ki domujejo na strežniku FF (tj. se niso 'osamosvojili' od fakultete), -- Knjigarne FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp), -- OHK knjižnice (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/ohk/Predstavitev_OHK.htm), -- oddelčnih knjižnic FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/ohk/Oddelcne_knjiznice/Oddelki.htm), -- strani z urniki za tekoče študijsko leto (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/vis/urnik/default.htm ) ipd. Nekaj pomembnejših strani Oddelka za slovenistiko: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/default.htm (oddelčna glavna stran) http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/obvestila.asp (obvestila študentom) http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mednarodno.asp (obvestila o oddelčnem mednarodnem sodelovanju, za katera skrbi Alenka Žbogar) http://www.centerslo.net/slvnforum/forums.asp oz. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/forum (oddelčni študentski forum) ... Podobna sprememba je tudi pri ostalih podstraneh -- povsod se je v URL-naslov 'vrinila' beseda 'oddelki/'. Verjetno pa bodo številne spletne povezave še dolgo časa kazale na stare URL-je, zato je toliko bolj pomembno, da se oborožite s poznavanjem spremenjenih naslovov. Ker fakultetni računalničarji ne morejo (oz. nočejo) poskrbeti za avtomatske preusmeritve na nove URL lokacije ali vsaj za informativne strani, ki bi obveščale o preselitvi strani, je edina uspešna pot, da se dokopljete do želene strani, zaenkrat ta, da stran poiščete iz izhodiščne točke, glavne strani FF (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm). Lp, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 25 18:16:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Oct 2005 18:16:08 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj pa Nemci Message-ID: <004801c5d97f$69a4a900$6400a8c0@P4> Z veliko zamudo prebiram spomladansko številko časopisa Deutschland (www.mahazine-deutschland.de), ki je posvečena 200-letnici Schillerjeve smrti (1759--1805) -- mimogrede: Friedrich Schiller je bil z blizu 190 cm višine precej večji pesnik od Goetheja, čeprav ju spomenik v Weimarju predstavlja enako velika; tudi zastopila se moža nista preveč, ker je šla Goetheju Schillerjeva popularnost v nos --, sicer pa revija prinaša zanimive podatke o vstopanju nemških univerz v bolonjo. Prva posledica reform je stalna rast števila tujih študentov (zdaj že 12 %). Znanje nemščine ni več povsod pogoj, saj obstaja okrog 300 programov v tujih jezikih (najbrž v angleščini). Nemške univerze se še vedno sklicujejo na humboldtovski ideal raziskovanja in poučevanja, kar v praksi pomeni, da na univerzi uči lahko samo tisti, ki poroča o svojih raziskovalnih izsledkih. Visokih šol imajo na izbiro 365. Glede na število prebivalstva bi to ustrezalo nekako osmim slovenskim. Večinoma gre za državne šole. Čisto sveža novost je uvedba šolnin, ki jih prej niso imeli. Največ je klasičnih univerz (70 %), na drugem mestu so visoke strokovne šole (ki jih je še vedno trikrat manj kot univerz, vendar hitreje pripeljejo do poklica), ostalega (umetniške akademije, upravne visoke šole, teologija, pedagoške fakultete) je le za vzorec. Na pedagoških visokih šolah študira npr. le 20.000 študentov od skupaj več kot 2 mio študentov. Filološki in kulturni študiji so na drugem mesto po popularnosti (blizu 0,5 mio študentov). Vedno več študijskih smeri zahteva od študenta mednarodne izkušnje oz. del študija v tujini. Med 9000 študijskimi smermi jih je že 3000 umerjenih po bolonji in se končajo z BA ali MA. Dvopredmetni študij germanistike in italijanistike na univerzi v Mannheimu pripelje po treh letih do stopnje BA, ki dovoli diplomantom poiskati prevajalsko ali učiteljsko službo. Filološki študij pri nas očitno ni tako učinkovit, saj po treh letih menda nismo pripravljeni nikogar spustiti v razred. Ali pač? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 25 18:29:34 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 25 Oct 2005 18:29:34 +0200 Subject: Fw: [SlovLit] Perspektive slovenističnega študija in raziskav na univerzah po svetu Message-ID: <008801c5d981$4a47b870$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Boža Krakar Vogel" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: 25. oktober 2005 15:08 Subject: Re: [SlovLit] Perspektive slovenisti?nega ?tudija in raziskav naunierzah po svetu V moje poročilo se je prikradla neljuba povedna napaka: Z Min. za visoko šolstvo je bila na dunajskem posvetu ga. Vanda Rode, ne pa Vera Troha! Obema prizadetima se opravičujem. --- B. Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 10:54:29 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Oct 2005 10:54:29 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: ?e pedago?ko Message-ID: <013701c5dad4$0bc74da0$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Boza Krakar" To: "Miran Hladnik" Sent: 27. oktober 2005 10:47 Subject: še pedagoško Janez Skela je poslal rezultate ankete med učitelji angleščine. Gotovo so koristni za nekatere primerjave, zato jih z njegovim dovoljenjem posredujem slovlitu. --- BKV http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/skela.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 14:09:21 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Oct 2005 14:09:21 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: V spomin Message-ID: <002c01c5daef$44c35ca0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Logar Plesko" To: "Miran Hladnik" Cc: Sent: 27. oktober 2005 13:19 Subject: V spomin Dragi Miran, v časopisu sem prebrala žalostno novico, da nas je veliko prezgodaj zapustila naša prijateljica in kolegica Alenka Kraigher Gregorc, s katero smo skupaj študirali še v prostorih stare Slovanske knjižnice, mlajši kolegi pa so jo zagotovo poznali po njenih številnih radijskih oddajah, s katerimi je spremljala dogajanje na oddelku ter novosti in dosežke v stroki. Mislim, da bi bilo prav, da njen spomin počastimo tudi na naših straneh. Lep pozdrav, Alenka Logar-Pleško From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 27 23:31:55 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 27 Oct 2005 23:31:55 +0200 Subject: [SlovLit] Vsak naslov bi bil zavajajo? Message-ID: <002701c5db3d$dbe6c830$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri47/index.html -- kaj je na teh slikah literarnega? Zvon s Prešernovim napisom, svete štenge, na katere naj bi Prešeren sestavil pesem, dve slovenistični avtoriteti in en razred slovenistične mladeži. Drugo so podobe iz poletne in jesenske narave. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 28 13:20:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 28 Oct 2005 13:20:25 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Fw: V spomin Message-ID: <004901c5dbb1$97e15af0$1c4602c1@ff.unilj.si> From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] Sent: Friday, October 28, 2005 8:07 AM To: Miran Hladnik, arnes Subject: Re: [SlovLit] Fw: V spomin Dragi kolegi, posebej še Alenka Logar! Tudi mene je pretresla vest, da so se domači v torek poslovili od naše mlajše kolegice, sodelavke in prijateljice Alenke Kraigher Gregorc, pa se pridružujem vsem, ki se je spominjamo. Bila je kot radijska novinarka zmeraj z nami, spremljala in "pokrivala" je naše prireditve, imela z mnogimi od nas intervjuje in nas vabila na pogovore. Pri nas pa je sodeloval tudi njen pokojni soprog, dr.ing. Peter Gregorc, in sicer pri okrogli mizi na zborovanju na Bledu leta 1977 in je njegov prispevek tudi objavljen v JiS-u l977/78. Takrat je posebej poudaril pomen našega dela in dediščine za vse slovensko življenje, tudi za gospodarstvo in za promocijo Slovenije in Slovencev. Za zgled je navedel učinek Dalmatinove Biblije - v Afriki, ko so razvijali lesno industrijo Slovenia-bois in so se v začetku organizatorji lahko legitimirali s tako imenitnim delom. Za Alenko sem vedela, da je bolna, že zelo dolgo ji je bilo hudo, a sem upala, da se je bolezen le malo umirila. S svojim delom naj ostane v našem spominu in v spominu naše stroke. --- Breda Pogorelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 3 11:09:40 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 3 Nov 2005 11:09:40 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Litija-?ate? Message-ID: <007301c5e05e$b55ee550$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: "Aleksander Bjelčevič" To: "Miran Hladnik" Cc: "Kotnik Branka" ; "Aleksander Bjelčevič" Sent: 2. november 2005 14:41 Subject: Litija-Čatež > Popotovanje Litija-Čatež > > V četrtek, 10. novembra. Zbor ob 6.25 zjutraj na ljubljanski železniški > postaji. Odhod vlaka ob 6.50. Vlaka nazaj: za neučakane ob 16.30, za večino > ob 18.38. Kupite povratne karte (za skupine nad 5 je popust) Lj-Litija + > Velika Loka-Lj. (cena ok. 1500 sit). Hodimo ok. 7 ur, Dolenjce lahko > počakamo v Litiji (ob 7.15) ali v Šmartnem ob 8.00. Na Čatežu bomo ok. > 15.00, tam bomo imeli kosilo na svoje stroške. Oprema: čevlji za 7 ur hoje > po gozdu in kolovozih, malica, pijača, denar za kosilo, baterija za pot od > čateža do Velike Loke. V Ljubljano pridemo ok. 19.50 (namreč tisti, ki > gredmo na vlak ob pol sedmih). > Lep pozdrav > Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 3 19:36:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Nov 2005 19:36:06 +0100 Subject: [SlovLit] Mladinske knjige, te?aj Cobiss, nova Kronika, v spomin Message-ID: <013e01c5e0a5$74ee5810$6400a8c0@P4> From: "Jakob Kenda" Sent: 2. november 2005 11:49 Subject: vabilo na novembrsko strokovno sredo Knjižnica Otona Župančiča vabi Vas na novembrsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno drugo sredo v mesecu, torej 9. 11., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Kot verjetno že veste, bodo strokovne srede od oktobra do decembra 2005 potekale v dvorani Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana). Naslov tokratne strokovne srede je PREGLEDNI IN PRIPOROČILNI SEZNAM MLADINSKIH KNJIG IZ LETA 2004. Preden se posvetimo naslovni temi, bomo pregledali nove spletne strani IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), v nadaljevanju pa bomo seveda razdelili novi Seznam in spregovorili o njegovih novostih. Temo iz naslova bomo s predavanji osvetlili: Jakob J. Kenda, vodja Pionirske knjižnice in odgovorni urednik Seznama: Problemi zaostrenega vrednotenja v povezavi z vprašanji t. i. strokovne nabave, Ida Mlakar, urednica Seznama, in Vojko Zadravec, tehnični urednik Seznama: Vsebinska in tehnična zasnova Seznama z vidikom nove postavitve. --- Jakob J. Kenda =========== From: "Srečko Bončina" Sent: 2. november 2005 10:44 Subject: Tečaj Cobiss/OPAC Vabimo vas na brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v sredo 30.11.2005 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov ... Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. --- Srečko Bončina, Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski in referalni center =========== Http://www.kakanien.ac.at/news -- novice na spletišču Kakanien, tj. spletnih dverih za srednjeevropske in vzhodnoevropske študije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika58.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika58.pdf -- sveža številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. V papirnati obliki po pošti jo te dni dobijo samo člani SDS s poravnano naročnino za leto 2005; če je pri čiščenju seznama naročnikov prišlo kje do napake, mi jo prosim nemudoma sporočite. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html -- do Kronike se da priti tudi z začetne strani Slavističnega društva Slovenije. =========== From: "Boža Krakar Vogel" To: "Miran Hladnik" Sent: 28. oktober 2005 18:02 Subject: Re: [SlovLit] FW: Fw: V spomin Tudi mene je pretresla vest o smri ge. Alenke. Veliko sem sodelovala z njo na radiu, nazadnje je vodila okroglo mizo v času 38. SSJLK 2002. Spominjam se je kot kulturne in poglobljene sogovornice daleč od rumenih površnosti, pa kot dobrega in plemenitega človeka. --- BKV From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Nov 6 20:46:25 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 6 Nov 2005 20:46:25 +0100 Subject: [SlovLit] Literatura in njene moznosti selitve v druge medije: Literatura in gledalisce Message-ID: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> Literarno-umetniško društvo Literatura organizira v novembru in v začetku decembra več prireditev (predavanj, okroglih miz, literarnih večerov, bralnih večerov, pesniških slemov ...) pod skupnim naslovom Literarna kultura. Obiska vredne se zdijo zlasti predavanja in okrogle mize na temo 'Literatura in njene možnosti selitve v druge medije', ki bodo potekali od 7. novembra do 5. decembra 05, z izjemo zadnjega tedna v novembru vselej ob ponedeljkih z začetkom ob 21.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Prva okrogla miza z naslovom Literatura in gledališče, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, bo še posebej aktualna, saj bo na njej govora o dramatizacijah in uprizoritvah proznih besedil. Gledališka sezona 2005/06 namreč prinaša vrsto dramatizacij domačih literarnih besedil (v SNG Drama Ljubljana so to Alamut, Fužinski bluz, Katarina, pav in jezuit), postavitve modernih klasikov svetovne književnosti (npr. Zločin in kazen, Ana Karenina, Bratje Karamazovi, Idiot, Kraljica Margot, Ime rože, Proces, Iskanje izgubljenega časa, Trainspotting ...) pa so zaznamovale že nekaj preteklih sezon različnih gledališč. Zakaj in kako se lotiti dramatizacije? Odgovore bo iskala okrogla miza, ki jo bo vodil Rok Vevar, na njej pa bodo mdr. sodelovali Barbara Orel, Diana Koloini in Blaž Lukan. Naslovi ostalih okroglih miz in predavanj iz sklopa 'Literatura in njene možnosti selitve v druge medije' pa so Literatura in digitalna kultura, Literatura in strip, Literatura in slem ter Literatura in film. From jaka na jaka.org Mon Nov 7 00:34:37 2005 From: jaka na jaka.org (Jaka_=Železnikar?=) Date: Mon, 07 Nov 2005 00:34:37 +0100 Subject: [SlovLit] samoumevnost (literarnega) medija In-Reply-To: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> References: <436E6BA1.26737.1025DD8@localhost> Message-ID: <436E930D.7000008@jaka.org> na hitro: - ali obstaja medij literature, če se lahko ta seli iz njega? - kateri je ta medij? - (kam gre literatura?, bo potem še literatura? za koga? kdo in zakaj to trdi?) - ali se (še) verjame v delitev na 'čiste' umetnosti? - kaj je DSP? kakšen smisel ima? (resno vprašanje) - kdo je določil medij literature? - se je literarna stroka sploh kdaj resno posvetila (vsaj dominantnemu) mediju? - je medij sporočilo, le če ne gre za literaturo? - je literatura v 'drugem' mediju literatura le, če se tako odloči stroka? Katera stroka? Kdo jo predstavlja? Kaj so njegovi motivi? Njeni motivi? ... - je knjiga poezije bolj literatura kot branje istega avtorja? Radijski nastop? TV nastop? Spletni pristop? Pristop preko mobilnih telefonov? Holograma? Recitacije na ulici? - zakaj delitev na medije in kdo ne zna razložiti razlik, podobnosti in vsebin? - ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana za medij? in tako... jaka Matjaž Zaplotnik wrote: >Literarno-umetniško društvo Literatura organizira v novembru in v >začetku decembra več prireditev (predavanj, okroglih miz, literarnih >večerov, bralnih večerov, pesniških slemov ...) pod skupnim >naslovom Literarna kultura. Obiska vredne se zdijo zlasti >predavanja in okrogle mize na temo 'Literatura in njene možnosti >selitve v druge medije', ki bodo potekali od 7. novembra do 5. >decembra 05, z izjemo zadnjega tedna v novembru vselej ob >ponedeljkih z začetkom ob 21.00 v prostorih Društva slovenskih >pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. > >Prva okrogla miza z naslovom Literatura in gledališče, ki bo v >ponedeljek, 7. novembra, bo še posebej aktualna, saj bo na njej >govora o dramatizacijah in uprizoritvah proznih besedil. Gledališka >sezona 2005/06 namreč prinaša vrsto dramatizacij domačih >literarnih besedil (v SNG Drama Ljubljana so to Alamut, Fužinski >bluz, Katarina, pav in jezuit), postavitve modernih klasikov >svetovne književnosti (npr. Zločin in kazen, Ana Karenina, Bratje >Karamazovi, Idiot, Kraljica Margot, Ime rože, Proces, Iskanje >izgubljenega časa, Trainspotting ...) pa so zaznamovale že nekaj >preteklih sezon različnih gledališč. Zakaj in kako se lotiti >dramatizacije? Odgovore bo iskala okrogla miza, ki jo bo vodil Rok >Vevar, na njej pa bodo mdr. sodelovali Barbara Orel, Diana Koloini >in Blaž Lukan. > >Naslovi ostalih okroglih miz in predavanj iz sklopa 'Literatura in >njene možnosti selitve v druge medije' pa so Literatura in digitalna >kultura, Literatura in strip, Literatura in slem ter Literatura in film. > > >_______________________________________________ >SlovLit mailing list >http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit >Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 7 14:07:13 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Nov 2005 14:07:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_=C8atež_z_biciklom=3F Message-ID: <001501c5e39c$2bdcef70$2e4602c1@ff.unilj.si> Večina jih res pešači, nekateri pridejo kar z avtom, drugi nekateri s širokokrajnimi klobuki prijezdijo, kolesarske frakcije pa menda še ni bilo. Je interes zanjo v četrtek 10. novembra? Vstati ne bi bilo treba tako zgodaj kot drugim in še malo daljšo pot bi lahko napravili, kot jo sicer prevali slavistična pehota. Javite se, ki bi želeli odpreti novo, kolesarsko poglavje slovenske ekskurzijske literarne zgodovine. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:03:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:03:56 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Novici z Lektorata v Brnu - popravek Message-ID: <004101c5e42a$35432780$6400a8c0@P4> ----- Original Message ----- From: To: Sent: 7. november 2005 16:54 Subject: Novici z Lektorata v Brnu - popravek V četrtek, 3. 11. 2005, je Lektorat slovenščine na FF Masarykove univerze v Brnu obiskal slovenski veleposlanik na Češkem Drago Mirošič s svojim namestnikom Vojkom Kuzmo. Po uvodnem srečanju z nekaterimi profesorji na Oddelku za slavistiko je veleposlanik pozdravil in nagovoril študente slovenščine. Ti so srečanje popestrili s svojimi predstavitvami po skupinah. Zvečer istega dne pa je v centru mesta v klubu Leitnerka potekal literarno-glasbeni večer, na katerem sta nastopila slovenska pesnika Klemen Pisk in Andraž Polič. Študenti so predstavili svoje prevode njunih pesmi v češčino. V dveurnem programu je bilo več kot 80 ljudi navdušenih nad predstavljenim. Mateja Medvešek, lektorica slovenščine From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:06:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:06:00 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Vabilo na predavanje o so?nih slovanskih kletvicah Message-ID: <004b01c5e42a$7fe5e7a0$6400a8c0@P4> From: To: "Miran Hladnik" Sent: 8. november 2005 2:29 Subject: Vabilo na predavanje o sočnih slovanskih kletvicah Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabi na predavanje Tabuji telesa in tabuji jezika pri Slovanih. Predaval bo prof. dr. Aleksander D. Duličenko, Univerza v Tartuju (Estonija). Predavanje bo v petek, 11. novembra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Predavanje bo v ruščini. Prof. dr. Aleksander Dmitrijevič Duličenko od l. 1976 dela na Univerzi v Tartuju v Estoniji, kjer je redni profesor na Katedri za slovansko filologijo in njen predstojnik. Njegova doktorska disertacija Slavjanskie literaturnye mikrojazyki, v kateri je utemeljil jezikoslovno kategorijo slovanskih knjižnih mikrojezikov, je izšla l. 1981 v Tallinnu (druga izdaja v dveh knjigah z dodanimi besedili 2003?2004). Bibliografija prof. dr. A. D. Duličenka obsega nad 450 del, med njimi knjige Russkij jazyk konca XX stoletija (1994), Jugoslavo-Ruthenica (1995), Etnosociolingvistika 'perestrojki' v SSSR (1999), Pasaulinës kalbos beieđkant (2003). V krog znanstvenih interesov prof. dr. A. D. Duličenka spada tako splošno jezikoslovje (splošna teorija jezika, sociolingvistika, etnolingvistika, interlingvistika) kot slovanska filologija (slovanski knjižni mikrojeziki, med njimi vprašanja rezijanskega knjižnega mikrojezika, zgodovina slavistike in tudi slovenskega jezika). Je učenec akad. Nikite I. Tolstoja. Ureja in izdaja znanstveni periodični publikaciji Slavica Tartuensia (od l. 1985) in Interlinguistica Tartuensis (od l. 1982), je član Mednarodnega slavističnega komiteja in predsednik Nacionalnega komiteja slavistov Estonije. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 8 07:09:27 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Nov 2005 07:09:27 +0100 Subject: [SlovLit] Iz programa Kluba koroških Slovencev Message-ID: <007901c5e42a$fb04ead0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" To: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs4.arnes.si> Sent: 7. november 2005 22:30 Subject: drugi in tretji novembrski teden [...] V četrtek, 10.11.2005 ob 19.00 bodo v Celovcu podelili letošnjo Einspielerjevo nagrado jezikoslovcu univ.prof.dr. Heinz-Dieterju Pohlu, in sicer za njegovo znanstveno delo, ki je spremenilo poglede na koroško preteklost in dvojezičnost dežele v sedanjosti. V petek, 18.11.2005 ob 18. uri bo v Koroški osrednji knjižnici - Ravne odprtje razstave "Tiho tkanje slovenske ljudske kulture" o narodopiscu dr. Francu Kotniku (1882-1955) in jezikoslovcu dr. Janku Kotniku (1885-1975). Oba Korošca sta bila močno povezana z dejavnostjo našega kluba, drugi mu je nekaj časa tudi predsedoval. Razstava bo na ogled do 10. decembra. Lep pozdrav in nasvidenje na kateri od prireditev! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 9 07:31:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Nov 2005 07:31:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige Message-ID: <000001c5e4f7$3dfe05c0$164602c1@ff.unilj.si> Silvija Borovnik. Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. 198 str. Dramatična in teatralna devetdeseta? Ur. Denis Poniž idr. Ljubljana: AGRFT, 2005. 234 str. A bilingual anthology of Slovene literature. Ur. Henry Cooper. Bloomington, Indiana: Society for Slovene studies, 2003. 333 str. Dobili smo recenzijska izvoda Antologije za SR in JiS; interesenti za oceno te in drugih knjig v SR ali JiS se oglasite tehničnima urednikoma Matjažu Zaplotniku in Andreji Žele (andreja.zele na zrc-sazu.si; matjaz.z na gmx.net). Že pred meseci je Zvonko Kovač v zagrebški univerzitetni knjižnici odkril doslej nepoznano izdajo pesnitve Sedem sinov Jožefa Žemlje, ki je izšla v Gajevi tiskarni v Zagrebu leta 1842, eno leto pred ljubljansko izdajo pri Blazniku 1843, in je veljala za uničeno. Avtor se je zagrebškemu natisu odrekel menda zaradi napak -- s primerjavo izdaj bo zdaj mogoče to trditev preveriti. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 9 14:09:50 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 9 Nov 2005 14:09:50 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca Knjigarne FF Message-ID: <4372032E.27824.B0077A@localhost> Na tiskovni konferenci Knjigarne FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp) bodo predstavljene naslednje knjige in publikacije, ki so izšle na FF: Mirko Jurak in Igor Maver, Angleška poezija in proza: izbrani eseji. Dušan Gabrovšek, Words galore: Aspects of general and Slovenian -- English contrastive lexiology. Miha Pintarič (ur.), Solitudes. Ina Ferbežar in Nataša Domadenik, Jezikovod: učbenik za izpopolnjevalce na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Boštjan Kravanja in Matej Vraneš (ur.), Mess 6. Mediterranean Ethnological Summer School Vol. 6. Jože Hudales in Nataša Visočnik (ur.): Dediščina v očeh znanosti. Dediščina v rokah stroke. Tiskovna konferenca bo v petek, 11. novembra 2005, ob 11.30 v predavalnici R2B (prizidek FF) poleg Knjigarne FF. Kratke predstavitve naštetih knjig so na voljo na: http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/prva_stran/Slovesnost05/tiskovna%2011%20novemb er.htm http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 10 16:05:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Nov 2005 16:05:08 +0100 Subject: [SlovLit] Medtem ko truma slavistov ?ene svoje izmu?eno truplo iz Litije do ?ate?a Message-ID: <001b01c5e608$254f2d80$6400a8c0@P4> V tiskani verziji 58. številke Kronike je nagajala paginacija; pri njenem popravljanju so iz zadnjih vrstic na strani nerazložljivo izginile nekatere besede. Tehnika nam lajša življenje, obenem pa nam tudi koplje prerani grob. Barbara Ivančič Kutin je 20. septembra 2005 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem. Mentorica je izr. prof. dr. Marija Stanonik. Seznam slovenističnih in slavističnih diplomantov v zadnji Kroniki ni ravno za med uradne dokumente: eden od naštetih je diplomiral že lansko leto, ena pa je diplomirala na anglistiki. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri48/index.html -- od slavistov so na slikah Aleksander Skaza (70. let), Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak, Branka Vičar, Franc Zadravec (80 let), Miha Mohor (60 let), Miran Štuhec, 4. letnik slovenistov na FF v Ljubljani; zraven je nekaj hribov in jesenskega listja. --- miran From tutorka.sln na email.si Thu Nov 10 20:32:35 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Thu, 10 Nov 2005 20:32:35 +0100 Subject: [SlovLit] Brezplacen izlet/druzenje s studentkami celovske slovenistike Message-ID: <20051110193436.592328B7C4@www1.email.si> Drage kolegice in kolegi, na dvotedenski studijski izmenjavi na FF so studentke slovenistike, pedagogike, zgodovine, psihologije ... s celovske univerze. K predavanjem in tecaju slovenscine sodi tudi nedeljski izlet (Cankarjeva rojstna hisa, tehniski muzej v Bistri, ogled izvira Ljubljanice in Cerkniskega jezera), kamor ste prijazno vabljeni tudi drugi, ki bi z veseljem poklepetali z njimi v slovenscini, spoznali nacin studija v Avstriji itd. Ker je prostih mest v avtobusu se dovolj, se lahko pridruzite to nedeljo, 13. novembra 2005, ob 10.00 na Kongresnem trgu (predviden prihod: ob 17.00). Vladka Tucovic ____________________ http://www.email.si/ From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 11 13:17:07 2005 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Date: Fri, 11 Nov 2005 13:17:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež Message-ID: <025e01c5e6ba$0b6b15c0$010ef9c2@c7l8f8> Bilo nas je 44 = 40 študentov, 4 učitelji in asistenti. Sonce smo imeli po 11-ti in to ornk sonce. Letos smo se že drugič ustavili v Bajčevi zidanici, kjer sta nam gospod in gospa naredila kuhano vino, kavo in seveda vino, lani je bil še kostanj, letos le za nekatere. Nuša Dedo Lale letos za razred ni spekla štrudla, ampak čokoladne kukije (zvedel sem, da se da speči tudi take, da zadenejo (s "travo"?) - ti bodo drugo leto). Zgubili se nismo, zahvaljujoč Vladki Tucovič, ki je eno skupino zelo uspešmo peljala po eni od bližnjic (da so prehiteli nas, pravoverne). Na Čatež smo malo zamudili, ker smo se na toplem soncu šli ne le Črnega moža, ampak tudi Trden most. Tudi na vlak smo pritekli zadnjo minuto. S seboj smo imeli novinarko, ki nas je intervjuvla, tako da bomo nastopili na radiu Soški val (a sem si prav zapomnil?) Domen Uršič nam ponuja kolesarski izlet Cerkno-Zakojca-Reka-Trebuša-Slap-Most na Soči-Cerkno. LP (= markacije na Levstikovi poti) Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 11 13:38:26 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 11 Nov 2005 13:38:26 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA se vraea!!! Message-ID: <001101c5e6bc$d016ea50$594602c1@ff.unilj.si> Date: Fri, 11 Nov 2005 12:13:03 +0100 From: Spela Vintar Dragi soJOTniki, tudi letos bomo kuhali JezikOvnoTehnoloski Abonma, namenjen ljubiteljem jezikovnih tehnologij, studentom in mimoidocim vseh vrst. Otvoritveno srecanje nove sezone JOTAnja bo v cetrtek, 17. novembra 2005, ob 18.00, predaval pa bo dr. Bozo Bekavac s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Naslov predavanja bo Sustav za prepoznavanje i klasifikaciju naziva za hrvatski. Gre za zanimiv jezikovnotehnoloski problem, znan tudi kot Named Entity Recognition (NER), dr. Bekavac pa bo predstavil svojo programsko resitev, ki jo je razvil v okviru doktorske disertacije. Povzetek predavanja je pripet spodaj. Predavanje bo v hrvaskem jeziku. JOTA bo tokrat IZJEMOMA na Filozofski fakulteti na Askercevi 2 v sejni sobi 527, v 5. nadstropju. Vec o JOTI najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Se vidimo! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 13 21:41:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Sun, 13 Nov 2005 22:41:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Nova_številka_Slovene_Studies Message-ID: <20051113_214156_098318.miran.hladnik@guest.arnes.si> Pošiljatelj "Donald F. Reindl" Prejemniki "Miran Hladnik, Siol" Zadeva Re: SS Datum Sun, 13 Nov 2005 10:26:05 +0100 Vsebina revije Slovene Studies (26/1-2) Spoštovani Slovlitovci, pred kratkem se je izšla nova številka ameriške revije /Slovene Studies/. Ocene so na voljo tudi na povezavi: http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviews.html Lep pozdrav, Don Reindl */Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies/* (ISSN: 0193-1075). l. 26, št. 1-2, 2004 [objavljen september 2005] *ČLANKI:* *Marija Klobčar*, The Ballad of the Killer of Girls in France: A Tale of the Travel of Shocking Stories or the Travel of People? [Balada o morilcu deklet na Francoskem ? pripoved o potovanju vznemirljivih zgodb ali pripoved o potovanju ljudi?] 3 * * *Sean C. O'Rourke*, On Syntactic /and/ Prosodic Domains of Clitic Placement in Slovene [O skladenjskih in prozodičnih določnicah pri umeščanju naslonk v slovenščini] 27 * * *Timotej Jagrič, Sebastjan Strašek, Marko Kolanovič, in Boris Podobnik*, The Performance of Slovenian Mutual Funds [Uspešnost slovenskih vzajemnih skladov] 81 *SPOMINI:* *Mary Gramar*, "Contemplations on Calico" (an excerpt from /Listening to Voices/) ["Opazovanja na kaliku" (izvleček iz romana /Poslušanje glasov/)] 93 *OCENJEVALNI ČLANKI:* *Miran Hladnik*, "Nevertheless, Is It Also a Machiavellian Novel?" [Vendarle tudi makiavelistični roman?] Ocena študije "Against Ideologies: Vladimir Bartol and /Alamut/" *Michaela* *Bigginsa.* V: Vladimir Bartol. /Alamut/.* *107 * * *Cvetka Hedžet Tóth*, "The Time of Soul is the Time of Poetry." Ocena zbirke /Ljubljana /*Mete Kušar* 117 *OCENE:* *David C. Hammack, Dianbe L. Grabowski & John J. Grabowski*, ur. /Identity, Conflict, and Cooperation: Central Europeans in Cleveland/ (June G. Alexander) 131 * * *Boris Mlakar*. /Slovensko Domobranstvo 1943?1945. Ustanovitev, organiyacija, idejno ozadje/ (Paul Borstnik) 135 * * *Michael Reichmayer*. /Ardigata! Krucinal! Ein slowenisches Schimpf-wörterbuch, basierend auf Arbeiten von Josef Matlč (1897? 1974) zum deutsch-slawischen Sprach- und Kulturkontakt: Mit einem Vorwort von Paul Parin/ (Tom Priestly) 137 * * *Franc Zadravec*. /Slovenski roman 20. stoletja. Prvi analitični del. Slovenski roman 20. stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez /(Timothy Pogačar) 142 * * *Simon Krek*, ur. /Veliki angleško-slovenski slovar Oxford./ Knj. 1: A?K. (Donald F. Reindl) 145 * * *NAŠI AVTORJI* 153 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 14 08:28:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Nov 2005 08:28:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nov slovar Message-ID: <002901c5e8ed$08a01810$124602c1@ff.unilj.si> Založba Pasadena je te dni izdala Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar avtorjev Maje in Vlada =D0ukanovi=E6a.=20 =20 Slovenija in Srbija nista več del nekdanje skupne države, = slovenščina in srbščina pa sta po dvajsetih letih spet, ali pa celo prvič, = združeni v isti knjigi - prvem tovrstnem slovarju sploh. Zadnji slovensko-srbohrvaški = slovar je izšel leta 1982, zadnji srbohrvaško-slovenski slovar štiri leta = zatem, že dolgo pa ju ni mogoče več kupiti.=20 =20 Zdaj sta pred bralkami in bralci nova sodobna dvojezična slovarja. From: "Maja Djukanovic" To: Subject: Obvestilo o izidu slovarja Date: Sun, 13 Nov 2005 12:56:30 +0100 Založba Pasadena je te dni izdala Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar avtorjev Maje in Vlada Đukanovića. Slovenija in Srbija nista več del nekdanje skupne države, slovenščina in srbščina pa sta po dvajsetih letih spet, ali pa celo prvič, združeni v isti knjigi - prvem tovrstnem slovarju sploh. Zadnji slovensko-srbohrvaški slovar je izšel leta 1982, zadnji srbohrvaško-slovenski slovar štiri leta zatem, že dolgo pa ju ni mogoče več kupiti. Zdaj sta pred bralkami in bralci nova sodobna dvojezična slovarja. Spremenjene politične okoliščine na področju nekdanje Jugoslavije so botrovale tudi nekaterim socio-lingvističnim spremembam. Srbohrvaški jezik je prešel v območje zgodovine, njegovo vlogo pa so prevzeli srbski, hrvaški in bosanski jezik. Tako se prvič v zgodovini na knjižnem trgu pojavljata srbsko-slovenski in slovensko-srbski slovar. V srbsko-slovenskem slovarju je 15.397 gesel, 1.337 izrazov, 85 kulturoloških opomb in 568 prevedenih stavkov, slovensko-srbski slovar pa obsega 16.171 gesel, 1.057 izrazov, 118 kulturoloških opomb in 472 prevedenih stavkov. V obeh slovarjih bodo lahko uporabniki zasledili tudi pomembno novost v dvojezičnem slovaropisju. Pri velikem številu gesel so namreč ob prevodu besede navedeni tudi primeri rabe v njenem naravnem okolju, v stavku, ki so prav tako prevedeni. Ta novost bo v veliko pomoč uporabnicam in uporabnikom pri iskanju prave besede v pravem kontekstu. Ob tem vas vabimo na uradno predstavitev slovarja ki bo v knjigarni Konzorcij, 16. novembra 2005 ob 18 uri. From MihaR na iolar.com Mon Nov 14 10:03:25 2005 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Mon, 14 Nov 2005 10:03:25 +0100 Subject: =?windows-1250?Q?RE=3A_=5BSlovLit=5D_Litija-=C8ate=9E Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD2043E5B7B@dellsw.iolar.si> I wish I was there. Pa se nam je rodil šesti otrok, hči Betsabeja. Radio pa je menda Alpski val, ka-li? Šalom, Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: Aleš Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Poslano: 11. november 2005 13:17 Za: slovlit Zadeva: [SlovLit] Litija-Čatež Bilo nas je 44 = 40 študentov, 4 učitelji in asistenti. Sonce smo imeli po 11-ti in to ornk sonce. Letos smo se že drugič ustavili v Bajčevi zidanici, kjer sta nam gospod in gospa naredila kuhano vino, kavo in seveda vino, lani je bil še kostanj, letos le za nekatere. Nuša Dedo Lale letos za razred ni spekla štrudla, ampak čokoladne kukije (zvedel sem, da se da speči tudi take, da zadenejo (s "travo"?) - ti bodo drugo leto). Zgubili se nismo, zahvaljujoč Vladki Tucovič, ki je eno skupino zelo uspešmo peljala po eni od bližnjic (da so prehiteli nas, pravoverne). Na Čatež smo malo zamudili, ker smo se na toplem soncu šli ne le Črnega moža, ampak tudi Trden most. Tudi na vlak smo pritekli zadnjo minuto. S seboj smo imeli novinarko, ki nas je intervjuvla, tako da bomo nastopili na radiu Soški val (a sem si prav zapomnil?) Domen Uršič nam ponuja kolesarski izlet Cerkno-Zakojca-Reka-Trebuša-Slap-Most na Soči-Cerkno. LP (= markacije na Levstikovi poti) Aleš _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 11:26:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 11:26:19 +0100 Subject: [SlovLit] Tiho tkanje slovenske ljudske kulture iz zaKotnih Dobrij v svet . Message-ID: <009a01c5e9cf$062dbcd0$6400a8c0@P4> Od: "Institut Urban Jarnik" Poslano: 14. november 2005 20:05 Zadeva: Vabilo Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem vabi vas in vaše prijatelje na otvoritev razstave ob 50-letnici smrti dr. Franca Kotnika ter 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti dr. Janka Kotnika v petek, 18. novembra 2005, ob 18. uri v grajskem razstavišču. Izjemne redkosti ter dokumenti pisne kulturne dediščine iz zapuščine narodopisca dr. Franca Kotnika bodo na ogled do 10. decembra 2005. S prispevkom o povezanosti dr. Franca Kotnika z zamejsko Koroško bo sodelovala mag. Martina Piko-Rustia. S prijaznimi pozdravi! Martina Piko-Rustia From tutorka.sln na email.si Tue Nov 15 11:57:14 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Tue, 15 Nov 2005 11:57:14 +0100 Subject: [SlovLit] O Zofki Kveder v Cankarjevem domu Message-ID: <20051115105924.6EC7C8B8A8@www1.email.si> Ob blizajoci obletnici smrti Zofke Kveder bo v sredo, 16. novembra 2005,ob. 19.00 v Klubu Cankarjevega doma pogovor z dr. Katjo Mihurko Poniz, avtorico monografije Drzno drugacna:Zofka kveder in podobe zenskosti, Ljubljana: Delta 2003. Pogovor bo vodila Barbara Simoniti, prisotna pa bo tudi pisateljicina pravnukinja, hci Suncane Skrinjaric, hrvaska pisateljica Sanja Pilic. Prijazno vabljeni! ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 15:08:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 15:08:09 +0100 Subject: [SlovLit] Leksikon pisaca Jugoslavije Message-ID: <003901c5e9ee$031e8ff0$6400a8c0@P4> Od: "Marija Mitrovic" Za: "miran hladnik" Poslano: 14. november 2005 9:46 Zadeva: enciklopedija Dragi Miran, [...] Pri Matici srpski v Novem Sadu so se odločili, da dokončajo enciklopedijo Leksikon pisaca Jugoslavije (od črke N naprej). Tako kot so to delali v prvih petih zvezkih, želijo uvrstiti tudi slovenske pisatelje, ki so se uveljavili do leta 1991. Problem so seveda sodelavci in glavni koordinator za slovensko literaturo. Domnevam, da poznaš ta priročnik: tako izčrpnih bio-bibliografskih informacij res ne dobiš nikjer drugje. V prejšnjih zvezkih je delo koordinatorja opravljal F. Dobrovoljc, ki je tudi sam veliko enot obdelal. Moja vprašanja so naslednja: - ali vidiš osebo, ki bi prevzela to ogromno delo? - bi se dobili sodelavci za kaj takega? - zaradi velikih razlik v nivoju prihodkov bo honorar za to delo v primerjavi s slovenskimi honorarji pičel in bi bilo treba poiskati inštitucijo/fondacijio, ki bi delo podprla s tem, da bi plačala dodatne honorarje sodelavcem iz Slovenije. Komu bi se lahko obrnili s to prošnjo? Matica srpska vsekakor želi iti naprej s to publikacijo: slovenska stran lahko tudi odkloni sodelovanje. Meni osebno se zdi, da bi bilo kaj takega škoda. Leksikon je že prisoten po kulturnih inštitucijah po svetu in če bi v zvezkih po črki N ne bilo več Slovencev, bi se mi zdelo res v škodo slovenske kulture. Vesela bom Tvojega odgovora! Z najlepšimi pozdravi, Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 18:46:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 18:46:05 +0100 Subject: [SlovLit] Iz SSS in SDS Message-ID: <00ef01c5ea0c$7505d1f0$6400a8c0@P4> Oktobrska številka biltena Letter (št. 58), ki ga izdaja Society for Slovene Studies (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sss.html), napoveduje novembrsko srečanje ameriškega združenja za napredek slavističnih študij (AAASS), ki je zdaj že za nami. Jezikovni ali literarni slovenistični referati so bili naslednji: Sean O'Rourke: Clitic Placement in Slovene as Phrasal Affixation, Raymond Harry Miller: Jernej Kopitar and the Russians, Matthew C. Curtis: Small Nations, Tall Tales: Three Balkan Epics and National Identity in Slovenia, Serbia, and Albania. Tam najdete tudi razpis za ameriške štipendije. Minuli slovenski slavistični kongres v Lendavi s svojo (ob)mejno tematiko in konceptualizacijo periferije nagovarja k umestitvi tudi bodočih kongresov na slovenske etnične robove in preko meja: v načrtu so kongres v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Prosim za mnenja. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 15 21:01:12 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Nov 2005 21:01:12 +0100 Subject: [SlovLit] Odmevi na mednarodne na?rte Message-ID: <005901c5ea1f$553464f0$6400a8c0@P4> Ad Leksikon pisaca Jugoslavije: dve pozitivni reakciji (Vladimir Osolnik, Milena Blažič), z ministrstva pa nobene. =========== Ad slovenski slavistični kongres v Zagrebu, Trstu, Celovcu: vrsta odzivov, navdušenih, voljnih in skeptičnih. Za Trst 2007 (ker je takrat 400-letnica Sommaripovega slovarja) so Miran Košuta, Boris Pangerc, Majda Kavčič Baša, bolj skeptični pa (tudi zato, ker je ravno takrat barkolana in bi bilo treba kongres prestaviti v tretji teden oktobra) Lojzka Bratuž, Breda Pogorelec in še kdo. Za Zagreb so Zvonko Kovač, idejo ustno hvali Vesna Požgaj-Hadži, nekateri pa so previdni. Za Celovec na prvem mestu se navdušuje Milena Blažič, predlaga pa še Madžarsko. Obsežnejša mnenja navajamo v celoti: Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:23 No ja, za Zagreb sicer ne bi bilo težko najti kulturnopolitične utemeljitve, težje pa bi se bilo izogniti razmišljanjem o Alpskih Hrvatih. Trst smo skušali večkrat zavzeti, toda dlje od tega, da je tu včasih živelo več Slovencev kot v Ljubljani, nismo prišli, čeprav so vsa zborovanja ob zahodni meji vključevala tudi poučna popotovanja v Trst, sedaj pa smo obupali celo nad Rdečim mostom (Ponterosso). --- Zoltan Jan Od: "tatluc" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:31 Spoštovani, res se mi zdi pomembno razmišljati o Trstu, Zagrebu in Celovcu. In to ne samo zaradi slovenske prisotnosti zunaj slovenskih meja, ampak predvsem zaradi možnosti soočanja naših sosedov z nami, z vprašanji, s katerimi se ubadamo, z dosežki v slovenistiki, s pisatelji, ki ustvarjajo na narodnostno mešanem območju. Upam, da se bo našel še kdo, ki bo podprl Vašo zamisel. Vse dobro Tatjana Rojc Od: "Matjaž Zaplotnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. november 2005 19:54 [...] O slavističnih kongresih na teritoriju kulturnih mejá, o čemer si pisal na SlovLit: vsaj kar se Primorske tiče, je idejo že preizkusilo SDPK s svojimi ''kolokviji'' v okviru Vilenice -- pod streho so spravili že tri, od njih 2 tematsko povezana na mešanje kultur (prostori transgresije 2003 in lanski o Kosovelu; letošnji je bil malo bolj teoretsko zaprt). Ambient in mednarodna festivalska publika dasta srečanju neki tak multikulturni poudarek, najbrž nekaj takega, kar se je dogajalo tudi v Lendavi. zanimivo bi bilo videti, kako bi se kongres slavistov obnesel še drugod, na Koroškem, v Trstu in v Zagrebu. --- Matjaž Zaplotnik From peter.jurgec na guest.arnes.si Wed Nov 16 19:15:00 2005 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Wed, 16 Nov 2005 19:15:00 +0100 Subject: [SlovLit] = SloFon_1=3A_Rok_za_oddajo_povzetkov_poda ljšan_do_30=2E_11=2E Message-ID: <20051116181508.2D2C72C3543@avs4.arnes.si> Spoštovani, organizacijski odbor 1. slovenske mednarodne fonetične konference (SloFon 1) sporoča, da je rok za oddajo povzetkov podaljšan do 30. novembra 2005. Vse informacije so na voljo na naslovu http://slofon.zrc-sazu.si. Elektronski naslov konference je slofon na zrc-sazu.si. V imenu organizacijskega odbora, Peter Jurgec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 16 22:02:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 Nov 2005 21:02:33 -0000 Subject: [SlovLit] Trdinov simpozij Message-ID: <001501c60284$051d9040$6400a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: Subject: Trdinov simpozij Date: Wed, 16 Nov 2005 16:23:10 +0100 Simpozij o Janezu Trdini, ki je konec oktobra potekal na gradu Jablje pri Mengšu, se bo ponovil v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani. Simpozij bo v sredo, 23. novembra 2005 med 10. in 14. uro. Okvirni program je: Irena Gantar Godina: Janez Trdina: izseljenec in "Slavjan" Milena Mileva Blažić: Različni teoretični pogledi na Bajke in povesti Janeza Trdine Vlado Nartnik: Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk Igor Kramberger: Trdina in Slovenska matica Alenka Koron: Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala Barbara Pregelj: Trdina in Cervantes Katja Mihurko Poniž: Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, nečakinje Janeza Trdine Mira Delavec: Janez Trdina skozi Tomanovo korespondenco Mira Miladinovič Zalaznik: Trdina, bralec beletrističnega lista Carniolia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:00:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:00:58 -0000 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 21. november Message-ID: <000c01c602d7$a1c208b0$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 17. november 2005 3:45 Zadeva: LK, 21. november LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 815. sestanek v ponedeljek, 21. novembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predaval bo: dr. Donald F. Reindl, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Tema predavanja: Zgodovinski vpliv nemščine na slovenski jezik Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:32:51 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:32:51 -0000 Subject: [SlovLit] To?ke za udele?be na kongresu v Lendavi; zbornik SDS References: <000801c5ead4$18219eb0$0300a8c0@metka> Message-ID: <002d01c602dc$0fa4b130$6400a8c0@P4> Točke za udeležbo na kongresu Slavističnega društva Slovenije v Lendavi in točke za seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. Tako kot lani bo programski svet za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje na šolskem ministrstvu prireditvi naknadno verificiral in jima podelil točke. Ko bo naša vloga na ministrstvu odobrena, objavimo dokument na spletu in v Slovlitu ter v Kroniki opozorimo nanj. Dodatne informacije pri tajnici Marjani Lavrič (marjana_lavric na hotmail.com; 041-236-912). Ostalo nam je še nekaj zbornikov z letošnjega slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi. 278 strani debelo knjigo na teme slovensko-madžarskih razmerij, slovenistike na sosednjih univerzah, novih zahodnoslovanskih študijev, izbora šolskega in obšolskega berila in pomurske humanistike lahko dobite zastonj v slavistično-slovenistični knjižnici v drugem nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 08:48:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 07:48:15 -0000 Subject: [SlovLit] Articae horulae na medmre?ju Message-ID: <007601c602de$3682e0e0$6400a8c0@P4> Od: "Dusan Dovc, SCCA" Poslano: 16. november 2005 17:55 Zadeva: Sporocilo za medije: Arcticae horulae na medmrezju Alenka Pirman: Arcticae horulae Slovar nemskih izposojenk v slovenskem jeziku www.arcticae-horulae.si - elektronska izdaja prvega natisa iz 1997 - arhiv istoimenskega umetniskega projekta 1991-1998 Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohoric) se je razvijal sproti - od zasebne ljubiteljske zbirke nemskih izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjiznici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knjizne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je dozivela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih. Proces je povezal umetnisko podrocje z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetniski postopki so javnost namrec zavedli, da je knjizico sprejela kot referencen slovar. Zato se je projekt za avtorico zakljucil 8. januarja 1998, ko je v Knjizevnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj. Zaradi nezmanjsanega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila "povprecna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost" umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ RAZSTAVA IN POGOVOR Z AVTORICO V sredo, 7. decembra 2005, bo od 11. ure dalje v Projektni sobi SCCA, Metelkova 6 v Ljubljani, na ogled razstava izdelkov in arhivskega gradiva, ob 20. uri pa sledi vecer z avtorico, Mojco Dimec in Nevenko Sivavec. Slisali bomo nekaj socne kranjscine in koncno (!) spregovorili tudi o uporabljenih umetniskih postopkih in metodah. O PROJEKTU www.arcticae-horulae.si Avtorica: Alenka Pirman Produkcija: SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana, 2005 Uredniško delo: Alenka Pirman, Barbara Borcic, Dusan Dovc Spremna studija: Nevenka Sivavec Oblikovanje in programiranje: Damijan Kracina Digitalizacija: Kamerad.net Arcticae horulae je prva elektronska knjizna izdaja SCCA-Ljubljana, ki tudi z drugimi spletnimi projekti (Videodokument in Internet Portfolio) razvija in omogoca odprt dostop do umetniske produkcije na medmrezju. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ VEC INFORMACIJ http://www.scca-ljubljana.si http:// www.arcticae-horulae.si SCCA, Zavod za sodobno umetnost Metelkova 6, 1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 09:22:01 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 08:22:01 -0000 Subject: [SlovLit] Simpoziji Message-ID: <009c01c602e2$f0c3dc30$6400a8c0@P4> Ali nam res ni nihče poslal e-verzije programa 24. mednarodnega slovenističnega simpozija Obdobja, ki pod naslovom Razvoj slovenskega strokovnega jezika poteka od danes 17. novembra do 19. novembra? Pa objavimo vsaj povezavo nanj: http://www.centerslo.net/simpozij oz. http://www.centerslo.net/l5.asp?L1_ID=30&L2_ID=5&L3_ID=142&L4_ID=166 Pač pa Orion Anderson (oanderson na ideologiesofwar.com) podjetno vabi k sodelovanju na interdisciplinarni konferenci o raziskovanju pripovedi z naslovom Narrative Matters: The Storied Nature of Human Experience: Fact and Fiction, ki bo potekala 25.--27. maja 2006 na Acadia University, Wolfville, Nova Scotia, Kanada. Rok za prijave je 15. december 2005. Več informacij na http://narrativematters.com/dist.html ; narr-mat06 na acadiu.ca Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru vabi na Miklošičeve dneve 24. in 25. novembra 2005. Letošnja tema je Šola med marketingom in humanizmom, nastopili pa bodo ravnatelj Zvonko Kustec, minister Milan Zver, župan Jožef Špindler, . Franci Just, Miran Puconja, Norma Bale, Matej Bogataj in Cvetka Toth Hedžet. Prireditve bodo na Miklošičevi domačiji v Radomerščaku, na gimnaziji in v Domu kulture. Dijaki bodo sodelovali z debato, pogovorom z novinarko Karmen Švegl in na temo bojev za severno mejo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 09:37:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 08:37:39 -0000 Subject: [SlovLit] Program Seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje Message-ID: <00a301c602e5$23191310$6400a8c0@P4> Od: "Marjana Lavric" Za: Poslano: 16. november 2005 14:24 Seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje (Vrhnika, Cankarjev dom, Tržaška 25) 1. stopnja (24. november, 25. november, 2. december 2005) 8.00 Registracija 9.30--9.45 Uvodni pozdrav (Miran Hladnik, Vladimir Pirc, Marjana Lavrič, Velika dvorana) 9.45--10.30 Zora Vurnik, Poti in stranpoti odraščanja, Velika dvorana 10.30--11.30 Dragica Haramija, Tema odraščanja v izbranih delih, Velika dvorana 11.30--13.00 Kosilo 13.00--14.30 Vladimir Pirc, Predstavitev tematskega sklopa za 1. stopnjo, Velika dvorana 14.30--15.00 Odmor 15.00--16.00 Igor Saksida, O Desi Muck in z Deso Muck (1. izvedba) Pogovor z Igorjem Karlovškom (2. izvedba) Pogovor z Mihom Mazzinijem (3. izvedba) Velika dvorana 16.00--18.00 Delavnica, Mala dvorana (odmor za kavo si skupine določijo same) ========== 1., 3., 4. stopnja (25. november 2005 -- II. izvedba) 1., 3., 4. stopnja 8. 00 Registracija 9.30--9.45 Uvodni pozdrav (Miran Hladnik, Vladimir Pirc, Marjana Lavrič, Velika dvorana) 9.45--10.30 Zora Vurnik, Poti in stranpoti odraščanja, Velika dvorana 10.30--11.30 Dragica Haramija, Tema odraščanja v izbranih delih, Velika dvorana 11.30--13.00 Kosilo 3., 4. stopnja 13.00--14.00 Valentina Kobal, Predstavitev tematskega sklopa za 3. stopnjo 14.00--15.00 Alojzija Zupan Sosič, Predstavitev tematskega sklopa za 4. stopnjo, Mala dvorana 1., 3., 4. stopnja 15.00--16.00 Igor Saksida, Pogovor z Igorjem Karlovškom (Velika dvorana) 16.00--18.00 Delavnice 3. stopnja (Valentina Kobal), 4. stopnja (Lidija Golc) (odmor za kavo si skupine določijo same) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 17 10:27:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Nov 2005 09:27:53 -0000 Subject: [SlovLit] CT, kongres SDS, Pretnarjevi verzi, flimi na FF Message-ID: <010e01c602ec$2799b500$6400a8c0@P4> Program seminarja mentorjev pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje je objavljen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/smct05.doc. H kongresom v Zagrebu, Trstu, Celovcu. Rob očitno ne pomeni vedno tudi ruralnega. V naštetih primerih je za Slovence potovanje na rob potovanje v urbano. Mogoče se pa kdaj pomerimo s kolegi iz drugih strok, ki svoje stanovske kongrese organizirajo kar na Havajih. No, vsaj do Trubarjevega Tübingena bi se že lahko kdaj odpravili, pravi Katka Balažic. Ob izidu knjige Verzi Toneta Pretnarja, ki jo je ob Tončkovi 60-letnici uredila Mojca Seliškar (Celje: Mohorjeva, 2005), nam na vest trkajo še drugi dolgovi do pokojnega kolega, na prvem mestu zbornik z referati s simpozija, ki smo ga pred leti priredili na ljubljanski slovenistiki in slavistiki. Priložnost izkoriščam tudi za poziv vsem, ki na razglednicah, voščilnicah, prtičkih ... hranite kakšne Pretnarjeve neobjavljene verze, da jih poiščete in njihovo kopijo s svojim komentarjem vred pošljete na moj naslov (miran.hladnik na guest.arnes.si; Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). --- miran Od: "Avsenik Maja" Poslano: 17. november 2005 10:00 Zadeva: Svetovni dnevi slovenskega filma na FF Program filmskih projekcij na Filozofski fakulteti: Ponedeljek 21. 11. 2005 ob 20. uri v pred. 34: Ples v dežju (1961) Torek 22. 11. 2005 ob 20. uri v pred. 34: Z vzhoda (2003) in ob 20.30 uri v pred. 34: Kajmak in marmelada (2003) Sreda 23. 11. 05 ob 20. uri v pred. 34: Šelestenje (2002) Vabljeni! From tutorka.sln na email.si Fri Nov 18 12:31:18 2005 From: tutorka.sln na email.si (=?UTF-8?B?VmxhZGthIFR1Y292acSN?=) Date: Fri, 18 Nov 2005 12:31:18 +0100 Subject: [SlovLit] Iztok Geister v Trstu Message-ID: <20051118113333.1BA638B825@www1.email.si> V torek, 22. novembra 2005, bo ob 20.30 v slovenskem trzaskem gledaliscu na ulici Petronio pesniski vecer z Iztokom Geistrom. Z ohojevskim pesnikom, ornitologom, zagovornikom narave, dobitnikom Rozanceve nagrade za esejisticno zbirko Levitve in nagrade Presenovega sklada za roman Pospala pozelenja, ki je lani izdal novo pesnisko zbirko Hvalnica ruju, pred dvema tednoma pa esejisticno knjigo Dozivetja krasa, se bo pogovarjal Janko Petrovec. Cez kraski rob prijazo vabljeni med ruj, Vladka Tucovic ____________________ http://www.email.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:20:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:20:42 +0100 Subject: [SlovLit] Zadnji dan simpozija Obdobja Message-ID: <00a401c5ece2$23538f90$6400a8c0@P4> Od: "tjasa alic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 16:46 SOBOTA, 19. 11. 2005 9.00-12.00 Plenarna predavanja (Zbornična dvorana, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12) 9.00 Elizabeta Bernjak, Szombathely Medjezikovni transfer - strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov ob slovensko-madžarski meji 9.15 Jelisava Dobovšek-Sethna, Tokyo Prenos terminologije in jezikovno načrtovanje - primeri iz Japonske in Slovenije 9.30 Maja Lozar Štamcar, Ljubljana Izzivi prevajanja umetnostnozgodovinskih besedil v angleščino 9.45 Katja Dragar, Ljubljana Konceptualizacija tujega v slovenskih pravopisih 10.00 Diskusija 10.20 Odmor 10.45 Petra Stankovska, Ljubljana Shody a rozdíly morfologické terminologie v české a slovinské mluvnici 11.00 Anita Peti-Stantić, Zagreb Naslonke - terminologija med sintakso in prozodijo 11.15 Maja Dukanović, Beograd Nedoločni zaimki v srbščini in slovenščini 11.30 Diskusija 11.45 Zaključek simpozija Lep pozdrav, Taša Alič strokovna sodelavka 24. simpozija Obdobja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:22:28 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:22:28 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Simpoziji Message-ID: <00a901c5ece2$62273d70$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 14:46 Zadeva: RE: [SlovLit] Simpoziji Dragi Miran, v ponedeljek se začnejo Svetovni dnevi slovenskega filma. Pošiljam ti besedilo o projektu. Priklučilo se mu je kar 53 univerz po svetu. Lep pozdrav, Mojca Nidorfer Šiškovič ======== Svetovni dnevi slovenskega filma V tednu od 21. do 24. novembra 2005 na več kot 45 univerzah po svetu potekajo projekcije štirih slovenskih filmov. Projekt je nastal ob 100-letnici slovenskega filma na pobudo Maše Guštin, ki poučuje slovenščino na Univerzi v Gdansku. Idejno in organizacijsko smo ga zasnovali sodelavci programa Slovenščina na tujih univerzah, ki deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predvajani bodo celovečerni filmi PLES V DEŽJU, ŠELESTENJE, KAJMAK IN MARMELADA ter igrano-dokumentarni film Z VZHODA. S projektom želimo širšemu mednarodnemu krogu gledalcev predstaviti del slovenske filmske produkcije, z njo pa slovensko kulturo, civilizacijo in jezik. Hkrati je bila to priložnost, da se med sabo povežejo lektorji slovenščine na tujih univerzah in njihovi študenti, ki so skupaj organizirali projekcije in prevedli brošuro o projektu in slovenskih filmih v vse jezike držav, kjer bodo potekali Svetovni dnevi slovenskega filma. Veseli nas, da so projekt z navdušenjem podprle tudi univerze po svetu, ki vključujejo slovenščino v svoje študijske programe. Igrane filme je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije, film Z vzhoda Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem, k uspešni organizaciji pa so pripomogla tudi konzularno-diplomatska predstavništva Republike Slovenije v tujini. Slovenija v filmu, slovenski film v svetu, svetovni dnevi slovenskega filma ... svetovni sta tudi temi filmov: ljubezen in življenje. Predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izr. prof. dr. Simona Kranjc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 19 09:25:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 19 Nov 2005 09:25:46 +0100 Subject: [SlovLit] Pred svojim ?asom, ?isto lahko pa bi bilo tudi obratno (no, zdaj smo se ?e vrnili v sedanjost) Message-ID: <00b001c5ece2$d89e1550$6400a8c0@P4> Od: "Heinrich Pfandl" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2005 17:21 Zadeva: Re: [SlovLit] CT, kongres SDS, Pretnarjevi verzi, flimi na FF > Dragi Miran, > ne vem več, če se tikava ali vikava - na vsak način te/Vas moram > opozoriti, da nam stalno pišeš iz bodočnosti: zadnja pisma so datirani > "17.12.2005", to je sicer lep dan, ki ga navaja tvoj računalnik, ampak, > kot bi mi rekli v nemščini: du bist deiner Zeit voraus. Wie weiland > Goethe. > > S tem komplimentom se poslavljam na danes > > Heinz iz Gradca From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 10:40:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 10:40:22 +0100 Subject: [SlovLit] Mediji in literatura Message-ID: <001301c5edb6$6ede9980$6400a8c0@P4> Jaka Železnikar (jaka na jaka.org) je 7. nov. 2005 v Slovlitu spraševal, - ali obstaja medij literature, če se lahko ta seli iz njega? - kateri je ta medij? [...] - se je literarna stroka sploh kdaj resno posvetila (vsaj dominantnemu) mediju? - je medij sporočilo, le če ne gre za literaturo? - je literatura v 'drugem' mediju literatura le, če se tako odloči stroka? Katera stroka? Kdo jo predstavlja? Kaj so njegovi motivi? Njeni motivi? - je knjiga poezije bolj literatura kot branje istega avtorja? Radijski nastop? TV nastop? Spletni pristop? Pristop preko mobilnih telefonov? Holograma? Recitacije na ulici? - zakaj delitev na medije in kdo ne zna razložiti razlik, podobnosti in vsebin? - ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana za medij? Med slovlitovci ni uspel nikogar izzvati v diskusijo, pač pa je odgovor mogoče zaslutiti v Delu 18. novembra (str. 10), kjer je bil objavljen zanimiv intervju z nizozemskim profesorjem Marekom Wieczorekom iz Seattla v ZDA, ki pojasnjuje, kako so v današnji umetnosti meje med zvrstmi in mediji razpadle in posamezne umetnostne veje niso več določene s specifičnim medijem. Naj ob tem opozorim na konzervativnost literarne vede, ki se, tako kot njen predmet literatura, še vedno preveč oklepa samo tradicionalnega kanala revialnih in knjižnih objav. Na http://www.eternalegypt.org/ si interesenti z boljšimi računalniki lahko ogledajo, v katero smer gre digitalizacija kulturne dediščine. Spletišče z egiptovskimi muzeji ponuja iskanje po razstavljenih predmetih, njihovo ogledovanje (povečujemo jih in sukamo), potovanje skozi čas, geografsko lokacijo, razlage z besedilom in z glasom ipd. Tako simpatično bi bilo mogoče zastaviti tudi virtualni slovenski jezikovni in literarni muzej. Če je med trumo slavistov kdo, kin bi si pod egido Slavističnega društva Slovenije upal lotiti tega posla, naj se mi oglasi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 10:42:48 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 10:42:48 +0100 Subject: [SlovLit] Porabje Message-ID: <001f01c5edb6$c5f78150$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Sivic-Dular" Za: Poslano: 19. november 2005 17:42 Zadeva: Porabje V 33. številki letošnjega letnika Porabja, časopisa Slovencev na Madžarskem, z dne 17. novembra 2005, Ernest Ružič piše, da je Društvo madžarsko-slovenskega prijateljstva v letu 2006 načrtuje med drugim naslednje tri projekte: (1) Skupaj z Zvezo Slovensve na Madžarskem in Galerijo Lendava načrtuje slovesno odkritje spomenika Pribini in Koclju v Zalaváru/Blatogradu, ki so ga po tehničnih zapletih že postavili 7. novembra 2005, njegov avtor pa je akademski kipar Metod Frlic iz Škofje Loke. Iz članka med drugim izvemo, da ima projekt že kar dolgo zgodovino.V začetku devetdesetih let, ko so na območju Blatograda izvajali obsežna arheološka izkopavanja in na utrjenem Grajskem otoku našli številne ostanke slovanskih grobov iz 9. stol. in temelje cerkve svetega Janeza Krstnika, se je bil tedanji slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajós v Budimpešti že dogovoril za postavitev spominske plošče, vendar pa je bila tedaj izpeljava tega dogodka tedaj brez obrazložitve preklicana. (2) Natis Antologije prekmurske in porabske sodobne slovenske literature v madžarščini; njen urednik je dr. Székely András Bertalan, za prevode pa je poskrbela lendavska pesnica in prevajalka Judit Zágorec Csuka. Predvideno je, da bo poezijo predstavljalo štirinajst in prozo dvanajst avtorjev, sedem avtorjev pa bo sodelovalo s študijami in razpravami. (3) Uresničitev zamisli, da se ena izmed ulic poimenuje po Sándorju Petőfiju (v Ljubljani) in po Francetu Prešernu (v Budimpešti). --- AŠD From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 20 21:04:09 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Nov 2005 21:04:09 +0100 Subject: [SlovLit] 400 let Don Kihota v Ljubljani Message-ID: <005001c5ee0d$9314da10$6400a8c0@P4> Od: "Branka Ramsak" Za: "Miran. Hladnik" Poslano: 20. november 2005 12:10 Dragi Miran! Tudi mi na Hispanistiki imamo simpozij ta teden, pa bi te prosila, če obvestilo daš na Slovlit. V Prilogi ti pošiljam urnik simpozija in grafično podobo simpozija, namreč gre za Pirnatovo ilustracijo k prvemu celotnemu prevodu "Don Kihota", ki ga je leta 1935 prevedel Stanko Leben. Na njej don Kihot prebira viteške romane, v rokah pa drži znanega "Amadisa", ki je bil eden najpopularnejših viteških romanov sploh. Hvala. Lp, Branka ============= Katedri za španski jezik in književnost na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se pridružujeta obeležitvi 400. letnice izida prvega sodobnega evropskega romana Don Kihota Miguela Cervantesa de Saavedre. Pripravljata simpozij, ki bo potekal 24. in 25. novembra 2005 na Filozofski fakulteti. Na njem bo sodelovalo 19 domačih in tujih, mednarodno uveljavljenih hispanistov in literarnih komparativistov. Vabimo vas, da se udeležite kakšnega predavanja ali pa da se udeležite otvoritve, ki bo v četrtek, 24. novembra, ob 9.30 v predavalnici št. 18 (pritličje Filozofske fakultete). Vabimo vas tudi na ogled gledališke predstave študentske igralske skupine Hipercloridia, ki bo premierno uprizorjena prav tako v četrtek ob 20.30 v Kavarni Union. N. Pirnat, 1935 ČETRTEK, 24. november (predavalnica 18) 9.30--10.15 -- Otvoritev -- Božidar Jezernik, Dekan Filozofske fakultete Vladimir Pogačnik, Predstojnik Oddelka za romanske jezike in književnosti Nj. eksc. Da Carmen Fontes, Veleposlanica Kraljevine Španije v Sloveniji Branka Kalenić Ramšak (Ljubljana) 10.15--11.00 -- Plenarno predavanje -- Mitja Skubic (Ljubljana): Un valor particular del verbo en Cervantes: perfecto presente 11.00--11.45 -- Plenarno predavanje -- Julio Rodríguez Puértolas (Madrid): Varias mujeres, algunas cartas y una ínsula 11.45--12.15 -- Odmor 12.15--13.15 -- Predstavitev: Daniel-Henri Pageaux María Luisa Domínguez (Sevilja): Don Quijote o el placer del texto Klaus-Dieter Ertler (Gradec): Construcciones de complejidad en el Quijote de Miguel de Cervantes 13.15--15.00 -- Odmor 15.00--16.30 -- Predstavitev: Matías Escalera Cordero Eva Morón Olivares (Valencia): Sagrario Torres: cartas a Quijote Ana Cecilia Prenz (Trst): Ladran, che! Una conversación latinoamericana de don Quijote y otras reflexiones sobre el teatro Tomo Virk (Ljubljana): Cervantes and Borges 16.30--17.00 -- Odmor 17.00--18.00 -- Predstavitev: Alejandro Rodríguez Díaz del Real Csaba Csuday (Piliscsaba): La cueva de Montesinos: el espacio de límite Claudio Cifuentes-Aldunate (Odense): Don Quijote: el resultado de un "querer-ser" u ontología de un deseo 19.00--20.00 -- Sprejem v Mestni hiši 20.30--21.30 -- Gledališka predstava (Kavarna Union) -- Hipercloridria: Porque sueno, no lo estoy PETEK, 25. november (predavalnica 34) 10.00--10.45 -- Plenarno predavanje -- Daniel-Henri Pageaux (Pariz): Un primer balance del IV Centenario del Quijote: sobre algunos eventos y libros del ano 2005 10.45--11.30 -- Plenarno predavanje -- Juan Octavio Prenz (Trst): Los pre-textos del Quijote 11.30--12.00 -- Odmor 12.00--13.00 -- Predstavitev: María Luisa Domínguez Hans Felten (Aachen): Don Chisciotte in Sierra Morena: una carnavalización del Quijote en la Corte de Viena Matías Escalera Cordero (Alcalá de Henares): El IV centenario del Quijote: reducción a la literalidad, apropiación mediática, negocio y desarticulación de la obra de Cervantes 13.00--15.00 -- Odmor 15.00--16.30 -- Predstavitev: Maja Šabec Tone Smolej (Ljubljana): Les citations de Don Quichotte dans la littérature slovene avant 1918 Barbara Pregelj (Ljubljana): Don Quijote y la literatura eslovena Santiago Delgado (Murcia): Cervantes versus don Quijote 16.30--17.00 -- Odmor 17.00--18.00 -- Predstavitev: Barbara Pihler Luis Luque Toro (Videm): Aspectos de la fraseología en el Quijote: sus traducciones al inglés Jasmina Markič (Ljubljana): "Veleumni" o "bistroumni plemič Don Kihot iz Manče": dos traducciones eslovenas de Don Quijote -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/jpeg Velikost: 22986 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20051120/8b00c277/attachment.jpe From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 09:36:33 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 09:36:33 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev knjig z narodopisno vsebino Message-ID: <001c01c5ee76$ada17b40$1c4602c1@ff.unilj.si> From: piko [mailto:piko na ethno.at] Sent: Monday, November 21, 2005 7:57 AM To: Janez Stergar; Miran Hladnik Subject: Vabilo na predstavitev knjig z narodopisno vsebino Pregovori in reki: Leto in dan v slovenski ljudski modrosti / Sprichwörter und Bauernregeln: Das Jahr in der slowenischen Volksweisheit. Zbral in uredil: Iztok Ilich. Panjske končnice izbrala in opisala: Bojana Rogelj Škafar. Prevedla: Gabi Kristan. Knjiga vsebuje 413 pregovorov, ki so razporejeni v dvanajstih tematskih poglavjih. Spremlja jih 40 panjskih končnic, ki se prilegajo posameznim temam. Dvojezični slovensko-angleški predstavitvi tega dragocenega dela slovenskega folklornega izročila je zdaj sledila še slovensko-nemška izdaja. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala: Magdalena Pleiweis. Slovenska kuharica Marije Magdalene Pleiweis (1815-1890), rojene Knafelj v Podgorjah v Rožu, je bila prva izvirna tovrstna knjiga na Slovenskem. Reprint pete izdaje Slovenske kuharice iz leta 1902 se vrača "k izviru", s čimer je izraženo spoštovanje kmečki ženski, ki se je zavedala, da mora v domači kuhinji veljati tudi domača beseda. V četrtek, 24. 11. 2005, ob 11. uri v sejni sobi Krščanske kulturne zveze (10.-Oktoberstr. 25/3, 9020 Celovec). Knjigi je izdalo Izobraževalno založništvo DZS v Ljubljani. Predstavila ju bosta urednik Iztok Ilich in avtorica Bojana Rogelj Škafar. --- Za Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik: mag. Martina Piko - Rustia (vodja inštituta) in Nužej Tolmajer (predsednik društva) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 10:12:02 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 10:12:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Mentorjem_pri_Cankarjevem_tekmovanju_ status_SDS_zadnji_zvezek_etimološkega_slovarja Message-ID: <002f01c5ee7b$a2dda530$1c4602c1@ff.unilj.si> Na drugi stopnji (poklicne šole) seminarja za mentorje CT letos zaradi objektivnih okoliščin predavateljice ne bo na drugi izvedbi (25. novembra), ampak na tretji - 2. decembra. Če ste se prijavili na drugo stopnjo, prosim, potrdite svojo udeležbo po e-pošti ali telefonu (marjana_lavric na hotmail.com, 041 236 912). Slavistično društvo Slovenije je pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo doseglo podaljšanje statusa društva, "ki deluje v v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja" in "v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti", kar mu bo omogočilo nadaljnjo izdajateljsko dejavnost in prijavljanje na ustrezne ministrske razpise. Predstavitev 4. knjige Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (Š-Ž), ki je izšel pri SAZU, bo v torek 22. nov. 2005 ob 12. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I, v Ljubljani. O njem bodo spregovorili Janez Orešnik in avtorja Metka Furlan in Marko Snoj. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 12:52:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Nov 2005 12:52:42 +0100 Subject: [SlovLit] Forum in nova knjiga Message-ID: <000b01c5ee92$147401b0$1c4602c1@ff.unilj.si> Sporočam, da se je slovenistični forum preselil na novo lokacijo. Naslov: http://www.slavistika.net/slovenistika/forum/index.php Lep pozdrav, Malka Čeh V sredo 23. nov. bodo ob 11. uri v džezovskem klubu Gajo na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani predstavili knjigo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Napisala jo je Irena Avsenik Nabergoj, o njej pa bosta spregovorila tudi Jože Krošvec in Helga Glušič. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 21:16:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Nov 2005 21:16:44 +0100 Subject: [SlovLit] LK, 28. november Message-ID: <001d01c5eed8$7f931760$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 21. november 2005 19:39 Zadeva: LK, 28. november LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 816. sestanek v ponedeljek, 28. novembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predaval bo: Sašo Živanovič, mladi raziskovalec na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tema predavanja: Razlika med angleškim "most" in slovenskim "največ": medjezikovna posplošitev Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 21 21:20:39 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Nov 2005 21:20:39 +0100 Subject: [SlovLit] Nikola ?op pred Lendavo in po njej Message-ID: <002701c5eed9$0bac6ad0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 21. november 2005 20:13 Zadnje tri knjige o hrvaškem pesniku bosanskega porekla Nikoli Šopu, med katerimi je še posebno pozornost zbudil slovenski zbornik Pesniški svet Nikole Šopa v slovenskem prostoru, Neothesis, Trst 2005, je podpisana predstavila že pred simpozijem v Lendavi skupaj s hrvaško monografijo Kozmički svijet Nikole Šopa, HFD, Rijeka 2005 in hrvaškim zbornikom Pjesničko stvaralaštvo Nikole Šopa (1904-1982) između filozofije i kozmologije, HKD Napredak, Sarajevo-Zagreb 2005, in sicer: - V Splitu v okviru "Knjige Mediterana" 22. septembra 2005 (obširen članek o tem v Novem listu /Reka/, 24 septembra 2005. - V Jajcu, v Bosni, v okviru simpozija "5. Šopovi dani na Plivi", 24. septembra 2005, kjer je še posebno odjeknilo dejstvo, da so vse tri knjige posvečene 100. obletnici pesnikovega rojstva. Temu je bila posvečena cela stran v sarajevskem Oslobođenju (25. 8. 2005). - Na Cresu, 25. septembra 2005,, kjer se je v okviru prireditev "14. dani Frane Petrića" odvijal mednarodni simpozij v organizaciji Hrvaškega filozofskega društva "Teorija relativnosti i filozofija (povodom 100.obljetnice Einsteinove specijalne teorije relativnosti)". Na tem simpoziju sem nastopila tu di s plenarnim predavanjem Relativnost časa in prostora v pesniškem delu hrvaškega pesnika Nikole Šopa (1904-1982) in slovenskega pesnika Gregorja Strniše (1930-1987). Sledila je predstavitev v Lendavi, 7.oktobra 2005, v okviru vsakoletnega Slovenskega slavističnega kongresa, ki ga prireja Slavistično društvo Slovenije. Po Lendavi so bile knjige predstavljene še: - V Puli v okviru simpozija "3. Pulski dani eseja", 22. oktobra 2005, kjer je bil pesnik Nikola Šop predstavljen v sklopu sekcije "Kako čitamo Europu" kot evropski pesnik (o tem Glas Istre, 22. in 25. oktobra 2005) - V Sarajevu, 25. oktobra 2005, pri Založbi Napredak. O tem sta obširno poročala sarajevski tisk in televizija. V kratkem, in sicer 9. decembra 2005, se bo odvijalo v Rimu na Sedežui italijanskih dežel (Sede delle Regioni / Palača Ferrajolo, Trg Colonna 355) mednarodno srečanje o Nikolu Šopu, v organizaciji Univerze v Vidmu, Dežele Julijske Krajine in Društva Italija-Hrvaška (Rim), pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RH, Ambasade BiH pri Sveti Stolici, Ambasade BiH v Italiji, Ambasade RH v Italiji. Na srečanju bodo nastopili izvedenci Šopovega opusa in sicer: veleposlanik BiH pri Sveti Stolici Miroslav Palameta, pesnik Stevan Tontić iz Sarajeva, redni profesor za primerjalno književnost na FF v Zagrebu Boris Senker, podminister Ministrstva za kulturo Republike Srbije Ljiljana Šop in podpisana. Predstavljene bodo tudi knjige in zborniki, ki jih je podpisana posvetila 100.obletnici Šopovega rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From petra_likar na hotmail.com Wed Nov 23 14:42:13 2005 From: petra_likar na hotmail.com (Petra Likar) Date: Wed, 23 Nov 2005 14:42:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_kulturni_večer_oddelka_za_sl ovenistiko Message-ID: V okviru tedna univerze vas vabimo na KULTURNI VEČER oddelka za slovenistiko, ki bo v sredo, 30. 11. 2005, od 18h naprej na hodniku oddelka za slovenistiko (2. nadstropje desno). Predstavili se bodo: - kantavtor Matej Krajnc, - kantavtor Andraž Jež, - Gledališče Gledajnajde s projektom Kontraklovn, - oddelčni pevski zbor in - člani društva IZMUZ. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 15:56:06 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 15:56:06 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Message-ID: <009401c5f107$342f3020$6400a8c0@P4> Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran Od: "Sollner Anka" Za: Poslano: 24. november 2005 9:20 Zadeva: Srednjeevropska knjižnica Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice Http://www.ceeol.com še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 19:06:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 19:06:18 +0100 Subject: [SlovLit] Program prireditev na Filozofski fakulteti v tednu Univerze v Ljubljani od 28. 11. do 2. 12. 2005 Message-ID: <00f701c5f121$c60d43a0$6400a8c0@P4> 29. 11. 2005 11.00: Merjenje dalje in nebeških strani - tiskovna konferenca ob izidu zbornika slavističnega letnika 1953 (sejna soba št. 527) 17.00: Obvladovanje različnosti, poslovno preživetje - predavanje v okviru ciklusa predavanj Kultura strpnosti (predavalnica 526); Dan Filozofske fakultete, 30. 11. 2005 9.00: Predstavitev raziskovalnega in razvojnega dela Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo (sejna soba št. 527) 10.00: Začetek prireditev ob dnevu Filozofske fakultete (avla) - Humanist, izvaja Sonja Lovrenčič - Govor dekana FF, prof. dr. Božidarja Jezernika - Kulturni program študentov Oddelka za slavistiko, katedre za zahodnoslovanske jezike s pevskim nastopom slovakističnega zborčka in recitalom poezije Wisławe Szymborske 11.00: Odkritje štirih umetniških del na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo - upodobitev prof. dr. Pirjevca in prof. dr. Ocvirka v bronu in olju, dela akad. kiparja Draga Tršarja in akad. slikarja Krištofa Zupeta (4. nadstropje) 11.30: Tiskovna konferenca ob izidu publikacij FF (predavalnica R2B, prizidek); več v priponki 13.00: Pogostitev (K 16) 18.00: Kulturni večer študentov Oddelka za slovenistiko (2. nadstropje) - Kantavtor Matej Kranjc - Gledališki duo Gledalnanajde s predstavo Kontraklovn - Nastop oddelčnega pevskega zbora 19.00: Slavnostna podelitev potrdil o uspešno končanem izpopolnjevanju na pedagoško andragoškem področju - Center za pedagoško izobraževanje (predavalnica 2) - Nagovor prodekana Filozofske fakultete doc. dr. Nikolaja Ježa in predstojnice Centra za pedagoško izobraževanje prof. dr. Cirile Peklaj - Kulturno umetniški program (Andreja Istenič - flavta, Barbara Smolej - Fritz violina, Branka Žičkar - kitara) - Pogostitev 20.00: Na drugi strani reke; dokumentarni film Karaule Mir in Candide Tv, ki je nastal kot rezultat sodelovanja slovenskih in italijanskih raziskovalcev - Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (predavalnica 34); From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 16:08:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 16:08:22 +0100 Subject: [SlovLit] Samoumevnost literarnega medija Message-ID: <00a601c5f108$ea63d250$6400a8c0@P4> Irena Blazinšek (irena_blazinsek na hotmail.com) obsežno odgovarja na vprašanja, ki jih je v Slovlitu zastavil Jaka Železnikar (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051107/001365.html). Iz njenega dopisa tale odstavek: Ali metafora umre v drugem mediju? Ali pač ni vezana na medij? --- To je odvisno od primera do primera. Recimo, da imamo likovno pesem. Imamo jo v pisni obliki, tako kot jo je zapisal avtor, nato v navadnem tisku v šolski knjigi, in navsezadnje v zvočnem mediju. Kaj se zgodi? Če primerjamo, 'šolsko' različico z avtorjevo, bomo videli, da je precejšen del likovne metafore izgubljen že s samim tiskom. In če jo nato še poslušamo, jo dojamemo drugače, kot če bi jo brali. Mogoče bolj ... pusto. Kocbekov Croquis je ena takih pesmi. Vendar sama metafora ne umre dokončno, le spremeni obliko in mogoče intezivnost, s katero vpliva na bralca. Metafora torej je vezana na medij, venda ne tako zelo, da bi morala praktično ''umreti'' v prenosu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 19:50:00 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 19:50:00 +0100 Subject: [SlovLit] Udele?encem seminarja za mentorje pri CT Message-ID: <015b01c5f127$e09b2650$6400a8c0@P4> Drage kolegice, nagovor sem namenil refleksiji celotnega tekomovanja za Cankarjevo priznanje, ne le temule seminarju. Vsako leto več vas pride sem na Vrhniko. Zakaj? Ker so izvajalci tako dobri in vsakič boljši? Ker so izbrani avtorji vedno bolj zanimivi ali vedno bolj zahtevni? Ali mogoče zato, ker je tekmovalcev vedno več, ki ste jim mentorji? Ali ti vaši tekmovalci vedno več berejo leposlovne knjige in so literaturi ljubeče in strastno vdani? Ali pa so le ministrove točke tisto, kar vedno bolj privlači? Pri tem ne mislim toliko na ubogo točko, ki jo dobite udeleženci seminarja (pa še to šele po naknadni verifikaciji programa), oziroma točk, ki jih dobite za najboljše tekmovalce, ampak mislim na tiste točke, ki jih zbirajo tekmovalci (in njihovi starši, da, zlasti starši), da bi se z njihovo pomočjo lahko vpisali na šolo svojega srca. Letos je ministrstvo ukinilo zunanje preverjanje znanja in tekmovanja, kot je naše, so postala poleg rednih ocen edina priložnost za skok v prvo jakostno skupino. Omenjeno ministrsko spremembo spremljata dve neprijetnosti. Na eno sem opozarjal že lani, namreč da se s poudarjeno tekmovalnostjo literatura vedno bolj umika iz polja užitka in postaja samo sredstvo selekcije. Druga neprijetnost pa tiči v dejstvu, da tako pomemben mehanizem selekcije, kot ga predstavlja CT, ni deležen ustrezne državne finančne podpore. CT, ki je po velikosti in zahtevnosti primerljivo z maturo pri slovenščini in ki maturo pri tem predmetu vedno bolj nadomešča, se s profesionalnostjo mature tudi od daleč ne more primerjati. Organizacija CT ostaja amaterska (izvedejo jo ljudje ob svoji redni službi, kaj ljudje, en sam človek), ki je pri tem v veliki meri odvisen od dobre volje svojega službenega šefa in kolegov (mislim na kolega Pirca in na Zavod za šolstvo). Nič mi ni treba reči tudi o finančni podprtosti tistega dela tekmovanja, ki ga sami najbolj poznate. Kljub spremenjenim razmeram smo se odločili prireditev letos izpeljati še po starem. Vnaprej se opravičujem, če bo zaradi tega v kakšni točki organizacije kaj zaškripalo -- smo pač amaterji in CT je samo ena od naših poklicnih in službenih obveznosti. Za naprej pa bom zelo vesel sugestij, ki jih bo prispevala vaša izkušnja s CT. K sprostitvi tekmovalnega vzdušja je že pred leti začel nagovarjati Miha Mohor, pač v strahu za literaturo, ki se ji v takem tekmovalnem odnosu ne godi najbolje in potegne kratko: Cankarjevo tekmovanje ne služi več vzbujanju ljubezni do literature, kar je bil pred leti razlog, da se je sploh pojavilo, ampak vedno bolj postaja sredstvo za nabiranje točk. Mohorjeva razmišljanja najdete na začetni spletni strani SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/cank_prizn.doc; http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/paradokstekmovanj.doc). Vabim vas, da si jih preberete in se odzovete. Vaše vizije, vaša mnenja bomo objavili v forumu Slovlit in v biltenu Kronika in z njihovo pomočjo poskusili najti za CT tako obliko, ki bo osvežila njegov prvotni namen, užitek v branju in interpretaciji. Za organizacijo tegale seminarja je zaslužna tajnica SDS Marjana Lavrič, za prostor pa se moramo ponovno zahvaliti prijaznemu direktorju Kulturnega doma Ivana Cankarja z Vrhnike Igorju Bergincu -- se priporočamo tudi za naprej. --- Dragi seminaristi, pozabite prosim za danes (ampak samo za danes) na moje uvodno nerganje v zvezi z namenom, poslanstvom, organizacijo in financami CT in se posvetite seminarskemu delu. Konec tedna, ko bo zunaj grdo vreme, pa sedite k stroju, premislite z vaše plati o teh rečeh in mi pišite! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 24 21:24:43 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Nov 2005 21:24:43 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika59 in branje z zaslona Message-ID: <01a101c5f135$1c356830$6400a8c0@P4> Kronika št. 59 prinaša debato na temo literatura in drugi mediji, obvestila o literarnih, jezikoslovnih in drugih dogodkih, objavah, kongresu SDS, tekmovanju za Cankarjevo priznanje, novih objavah in podobnem. V nabiralnikih bo v začetku prihodnjega tedna, že zdaj pa jo lahko preberete na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf oziroma http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.doc. Oboje tudi z začetne strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Revija Ubiquity (letnik 6, št. 40 (november 2-8, 2005, http://www.acm.org/ubiquity/) prinaša članek Michelle Cameron Why People Don't Read Online and What to do About It: branje z zaslona vzame 25 % več časa kot branje s papirja, ker bralca vabljive povezave pogosto zapeljejo daleč stran od sporočila, ker ponuja preveč alternativnih sorodnih tekstov, ker se zaradi preobilja informacij ne morejo skoncentrirati na besedilo in besedila samo preletavajo. Avtorica daje tudi napotke za izboljšanje berljivosti besedil na zaslonu. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 25 07:15:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Nov 2005 07:15:45 +0100 Subject: [SlovLit] Popovi? za SlovLit Message-ID: <003301c5f187$ad6e67a0$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran" Poslano: 25. november 2005 5:15 Zadeva: Popovic za SlovLit V ponedeljek, 21. novembra, je bil v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju pod vodstvom dr. Vincenca Rajšpa spominski večer ob 300. obletnici rojstva Janeza Žiga Valentina Popoviča, ki se po nemško piše Johann Siegmund Valentin Popowitsch. Ta nadvse učeni jezikoslovec in dialektolog ter naravoslovec, rojen v Arclinu pri Vojniku in dejaven v tretji četrtini 18. stoletja, je na dunajski univerzi učil nemščino in govorništvo, napisal pa je vrsto jezikoslovnih del, od katerih je nekaj še neizdanih (tudi v Ljubljani); Pohlin je z njegovim gradivom izdal svoj Glossarium slavicum. V času Popovičevega življenja je izšla obsežna knjiga Untersuchungen vom Meere (Raziskave morja, 1750), v kateri se je zavzel za načelo ena črka -- en glas. Lani je izšel njegov obsežni avstrijski slovar (Vocabula Austriaca et Stiriaca), v katerem je vse polno omemb slovenskega besedja. S tem in z drugimi deli je bil utemeljitelj uveljavljanja avstrijskih jezikovnih posebnosti v nemškem knjižnem jeziku, pri čemer ni šlo brez lasanja: kregal se je z vsemi, recimo tudi s takimi veličinami, kot je bil takrat največji nemški jezikoslovec Gottsched (na botaničnem področju pa švedski naravoslovec Linné). Popovičevo življenje in delo so orisali prof. dr. Katja Sturm-Schnabl z dunajske univerze, prof. dr. Igor Grdina z ZRC SAZU v Ljubljani, mag. dr. Richard Reutner z dunajske univerze, izdajatelj Popovičevih spisov o nemškem pravopisu in avstrijskega slovarja, in dr. Peter Weiss z ZRC SAZU. (Med gosti je bilo opaziti recimo prof. dr. Gerharda Neweklowskega in prof. dr. Petra Scherberja, novinarji pa so prireditev ignorirali.) Iz Vojnika je prišla olepšat večer občinska delegacija, okrepljena s harmonikarskim orkestrom in moškim oktetom, ki si je naslednjega dne šla ogledat trg Perchtoldsdorf in hišo, v kateri je Popovič ravno 21. novembra 1774 umrl. Nadvse prijazni Perctoldsdorfčani so do nekdanjega sotržana spoštljivi, poznajo ga in vejo celo, da je bil doma iz današnje Slovenije, tako kot Hugo Wolf, ki je proti koncu 19. stoletja v tem trgu živel v hiši, ki je poimenovana po njem in v kateri je danes muzej. Obletnica Popovičevega rojstva je v Sloveniji minila zelo neopazno (Pošta Slovenije je izdala spominsko znamko za 107 tolarjev), vendar bomo o njem še brali, ker nam ima veliko povedati. Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 07:55:41 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 07:55:41 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knjižnica Message-ID: <003d01c5f31f$95f256b0$6400a8c0@P4> From: "Andrej Blatnik" To: Subject: Re: [SlovLit] Srednjeevropska knjižnica Date: Fri, 25 Nov 2005 09:34:43 +0100 Spoštovani, kolikor poznam vzdrževalce strani www.ceeol.com, bodo zelo veseli sodelovanj iz Slovenije. Nekatere tukajšnje revije so k vključitvi v svojo podatkovno bazo že vabili, pa zaradi digitalne polpismenosti v slovenskih kulturnih krogih do tega še ni prišlo. Ko je ena od sodelavk CEEOLa predstavljala projekt na srečanju v Vilenici, je bila deležna pomilovalnih nasmeškov in ironičnega zapisa v zaenkrat največjem slovenskem dnevniku ;-)). Veseli me, da kvalificirani uporabniki mislite drugače. Navodila je v grobem mogoče najti na FAQ povezavi v rubriki Contacts. Za vse informacije so izvajalci na voljo tudi na . Po izraženem obojestranskem interesu in sklenjenem sporazumu reviji pošljejo program, ki omogoča preprosto nalaganje novih številk revije na server. Lep pozdrav, Andrej B. www.andrejblatnik.com ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran Od: "Sollner Anka" Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice Http://www.ceeol.com še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:09:53 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:09:53 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <005501c5f321$91b1dbf0$6400a8c0@P4> Pozdravljeni! Bi globoko v sebi našli voljo in okoli sebe toliko časa, da bi iz zakladnice svojega raziskovalnega truda poslušalcem programa ARS postregli z osem strani dolgim, za razumljivo javno poslušanje oblikovanim besedilom? Sprašuje urednica oddaje Trojna spirala - mojca.dvorak na guest.arnes.si, 24. nov. 2005 Vas vljudno vabimo, da se v ponedeljek, 28. novembra 2005, ob 12. uri v prostorih Univerze (Balkonska dvorana), Kongresni trg 12, udeležite odprtja razstave Gradove svetle zida si v oblake ... France Prešeren v ljubljanskih latinskih in višjih šolah 1813-1821. Na osnovi ohranjenega arhivskega gradiva ljubljanske gimnazije, filozofskega licejskega študija in drugih dokumentov je na razstavi predstavljena Prešernova študijska pot na obeh znamenitih ljubljanskih učnih ustanovah. Razstavo bo odprla rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič, v kulturnem programu bodo sodelovali študentje AG in AGRFT. - Jože Ciperle (Joze.Ciperle na uni-lj.si), 23. nov. 2005 Jemlje čas po nepotrebnem, ker je vabilo v obliki slike in ga je treba pretipkati, pa vendar: vabijo nas na "svečano slovesnost ob 45-letnici Bralne značke, ki bo v torek, 29. 11. 2005 od 14.00 do 15.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma." Nastopili bodo Mitja Zupančič, Slavko Pregl, Tone Partljič, Milan Zver, Janez Drnovšek, otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Jette Ostan Verjup, Danica Simšič, Milan Kučan. Svojo prisotnost potrdite na info na bralnaznacka.si --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:16:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:16:36 +0100 Subject: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Message-ID: <00e501c5f322$821d8ee0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. november 2005 18:47 Zadeva: Re: [SlovLit] Srednjeevropska knji?nica Hm, saj posredno je: klik na povezavo Avtorji prikaže izbor slovenskih piscev od B-Ž (piscev, katerih priimki bi se začeli s črko A, v Sloveniji torej nimamo), klik na povezavo Linki pa sto povezav na osrednje narodno-kulturne ustanove. Vprašanja pa se po hitrem pregledu strani šele začnejo odpirati. Npr. 1. Po kakšnem merilu so bili izbrani avtorji? Pod črko P sem našel osem avtorjev, pa nihče med njimi ni Prešeren, pod C enega - Čandra nisem mogel upoštevati - pa to ni Cankar, pod črko B devet, pa nihče ni Bartol itd. Za plasma med izbrance (med njimi prevladujejo literati, najde pa se tudi kak profesor - še posebej, če je zapisal kaj leposlovnega, ekonomist ipd.) se zdi, da je nujno biti živ (oziroma vsaj ne dolgo mrtev) in ne objavljati v slovenščini. 2. Zakaj se zdi, da Slovenija ne izdaja periodike (pod povezavo Periodika je namreč v resnici ni)? 3. Zakaj Slovenija nima založnikov? No, roko na srce: ko gledamo seznam, jih mdr. nimajo niti naši poljski in hrvaški bratje, zato pa jih imajo bolgarski šest! 3. Zakaj v povezavi "Search for e-Books & Articles" lahko iščemo slovenske avtorje po imenu, priimku, naslovu knjige itd., ne pa tudi po jeziku (kot druge srednjeevropske avtorje)? Mar to pomeni, da imamo imena, priimke, avtorje in knjige, ne pa tudi jezika? Pa še bi se našlo. LP, KLemen > Jaz ne vem, ve kdo drug? --- miran > > Od: "Sollner Anka" > Za: > Poslano: 24. november 2005 9:20 > Zadeva: Srednjeevropska knjižnica > > > Miran, kakšen je vzrok, da v naboru držav te knjižnice > Http://www.ceeol.com > še ni Slovenije? Lp Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:18:50 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:18:50 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika zlo?ina Message-ID: <00fb01c5f322$d1b98080$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo Lale" Za: Poslano: 25. november 2005 14:37 Zadeva: Kronika zločina Sinoči smo si 4 slovenistke v Šentjakobskem gledališču ogledale predpremiero oz. odprto generalko predstave Kronika zločina. Predstava temelji na motivih romana Zločin in kazen ter Visoška kronika in je v prvi vrsti namenjena letošnjim maturantom. Dramatizacija in režijska postavitev sta osredotočeni na najbolj gledališke elemente obeh romanov, jih prepletata in povezujeta z neposrednostjo živega gledališča. Ob preizkušanju oblik interaktivno-kolektivnega gledališča je gledalec popeljan v notranji svet Raskolnikova, po drugi strani pa "obdan" z zunanjim svetom Tavčarjeve Škofje Loke. Dramatizacija in režija: Vida Cerkvenik-Bren in Jaša Jenull Dramaturgija: Marko Bratuš Kostumografija: Katarina Zalar Scenografija: Gerhard Feldbacher Premiera: 25. 11. 2005 ob 19.30 ps: Močno priporočam ogled! lp nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:22:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:22:18 +0100 Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebe?kih strani' Message-ID: <010101c5f323$4dbaf470$6400a8c0@P4> From: Osolnik Vladimir Sent: Friday, November 25, 2005 1:01 PM To: Avsenik Maja Subject: RE: Teden Univerze in dan FF- slovenisti in slavisti proslavljajo 50-letnico diplom prve povojne generacije z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Obveščam Vas, da Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani v torek, dne 29. novembra 2005, ob 11.uri, pripravlja skromno svečanost ob 50-letnici diplome prve povojne generacije na Oddelku za slovanske jezike in književnosti v Sloveniji in predstavitev jubilejnega zbornika, ki so ga cenjeni diplomanti pripravili pod naslovom 'Merjenje dalje in nebeških strani'. Kot Vam je znano, je bil Oddelek za slovanske jezike in književnosti ustanovni oddelek slovenske univerze v Ljubljani in naše Filozofske fakultete; bil je njen največji ter ustvarjalno najbogatejši del v drugi polovici XX. Stoletja; prav rod diplomantov iz leta 1953 je postavil temelje slovenski humanistiki in skozi minula desetletja ustvarjalno in znanstveno kompetentno sooblikoval visoko podobo slovenistike, slavistike in Filozofske fakultete ter Univerze v Ljubljani. Iz njegovih vrst so izšli profesorji in dekani Filozofske fakultete Mirko Jurak in Frane Jerman, Jože Koruza, Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Aleksander Skaza, Jože Pogačnik, številni znanstveniki, pedagogi, pisatelji, uredniki, kulturni delavci, igralci, katerih življenjska pot je v zborniku kratko predstavljena, kot so predstavljeni tudi nekatera njihova znanstavena in leposlovna besedila. Zato Vas vljudno vabim, se odzovete vabilu dekana in vabilu cenjenih diplomantov ter njihovih naslednikov na Oddelku za slovenistiko in na Oddelku za slavistiko, ter da s svojo prisotnostjo iskažete spoštovanje do njihovega dela in dosežkov ter prisluhnete predstavitvi jubilejnega Zbornika nekdanjih dipomantov oz. slavistov in slovenistov. --- Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:27:45 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:27:45 +0100 Subject: [SlovLit] Spreminjevalec Message-ID: <011101c5f324$110e76e0$6400a8c0@P4> Od: "jaka.org" Za: ; Poslano: 26. november 2005 23:52 Zadeva: jaka.org: Spreminjevalec 1. [...] Jaka.org je spletno mesto Jake Železnikarja, avtorja del s področja (predvsem spletne) umetnosti in (digitalne) literature. (Vsa dela na jaka.org so dostopna brezplačno.) Poštna lista na jaka.org je namenjena obveščanju zainteresiranih posameznikov in medijev o novih umetniških delih na jaka.org. Poštna lista obsega nekaj sporočil letno. Če želite prejemati tovrstna obvestila, vas vabim, da se prijavite na poštno-listo. Prijava / odjava na listo je dosegljiva na vsaki strani spletnega mesta jaka.org: http://www.jaka.org/slo.html 2. POMEMBNO obvestilo za vse naročene na listo jaka.org Zaradi programske napake so bili iz liste izbrisani vsi poštni naslovi. Če želite tudi v nadaljne prejemati obvestila iz jaka.org, se prosim prijavite znova, na http://www.jaka.org/slo.html Opravičujem se za nevšečnost. 3. Novo spletno delo: Spreminjevalec http://www.jaka.org/2005/spreminjevalec/ Spreminjevalec je razširitev, dodatna orodna vrstica za pregledovalnik interneta Firefox, ki temu doda niz disfunkcionalnosti. Spreminjevalec omogoča besedilne in grafične intervencije v spletne strani s postopki umeščanja, premeščanja, spremembe in izbrisa ter njihovih kombinacij. Omogoča tudi avtonomno, neželeno pregledovanje spleta (z možnimi samodejnimi intervencijami) in brisanje 'session cookiejev'. Več o delu in delo samo je dostopno na naslovu: http://www.jaka.org/2005/spreminjevalec/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 08:48:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 08:48:47 +0100 Subject: [SlovLit] Obvestila Milene Bla?i? Message-ID: <012901c5f327$00db8df0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 26. november 2005 20:56 British Council v novembru Carl Schoenfeld: Developing digital movies, 19. nov. ob 18.00, Club. UK, British Council. Srečanje s pisateljico Jackie Kay 30. nov. ob 20.00, Club. UK, British Council; četrtek 1. dec. ob 16.00, Cankarjev dom. ======= Justyna Deszcz-Tryhubczak z univerze v Vroclavu na Poljskem, vabi na komparativistično konferenco Definitions of the real in prose and poetry, ki se bo dogajala 6. in 7. maja 2006. Zadeva britansko, ameriško in poljsko fikcijo, rok za prijavo z 200-besednim povzetkom je 15. januar 2005 na naslov branson na uwplatt.edu. ======= V okviru 21. knjižnega sejma se bo sekcija IBBY kot soorganizator podala v dve zanimivi debati. V četrtek, 1. 12., ob 15h bo predsednik Sekcije vodil debato z izbranimi nordijskimi avtorji, vabljeni pa bodo tudi prevajalci iz dotičnih jezikov. Sodelujoči bodo torej: Jakob J. Kenda, Pionirska knjižnica (moderator), Mauri KUNNAS (Finska), Eirik NEWTH (Norveška), Eva SUSSO (Švedska). V petek 2. 12, ob 18h pa Sekcija soorganizira izrazito interdisciplinarno debato na temo literature za starejše adolescente in študente oziroma t. i. cross-over literaturo. V debati sodelujejo: Jakob J. Kenda, Pionirska knjižnica (moderator), Boštjan Gorenc, voditelj Bukvožerskih debat, Gaja Kos, revija Literatura, Irena Miš Svoljšak, Založba Miš, Katarina Torkar Papež, Gimnazija Poljane, Martina Peštaj, TVS, Savina Zwitter, Gimnazija Bežigrad, Vasja Cerar, Mladinska knjiga, Zdravko Duša, Cankarjeva založba. ======= Bohuslav Manek vabi na 4. mednarodno konferenco o otroški literaturi v angleščini z naslovom From Myths and Fairy-Tales to Contemporary Fantasy (Children's Literature and Drama, and the Visual and Methodological Aspects), ki bo 26. in 27. jan. 2006 na pedagoški fakulteti v Hradec Králové. Prijavni formular in druge informacije na kajlpdfuhk na centrum.cz. --- Jakob Kenda From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 17:28:46 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 17:28:46 +0100 Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebeških strani' Message-ID: <004801c5f36f$a50f4d10$6400a8c0@P4> Dragi kolega Osolnik, ja za božjo voljo, kdo Vam je pa povedal, da so bili našteti prva povojna generacija slavistov. Prva se je vpisala leta 1945 - in so diplomirali leta 1949 (tudi zaradi nekaterih študijskih olajšav). Med imeni: Franc Jakopin in Janez Zor, naslednji letnik je moj letnik z imeni B. Paternuja, F. Bernika, tudi moje malenkosti in vrste drugih. Tudi za nami je bilo še nekaj generacij. Moj letnik je tudi maturiral šele 1946. Petdesetletnico smo soveda zamudili, a če že štejete, prosim, povejte, kako in zakaj to štetje poteka.. Pa brez zamere - in imenitno se mi zdi, da se je ta letnik spomnil, tako opozoriti nase. Vse lepo pozdravljam. Breda Pogorelec ----- Original Message ----- From: Miran Hladnik, Siol To: SLOVLIT Sent: Sunday, November 27, 2005 8:22 AM Subject: [SlovLit] 'Merjenje dalje in nebe?kih strani' From: Osolnik Vladimir Sent: Friday, November 25, 2005 1:01 PM To: Avsenik Maja Subject: RE: Teden Univerze in dan FF- slovenisti in slavisti proslavljajo 50-letnico diplom prve povojne generacije z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Obveščam Vas, da Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani v torek, dne 29. novembra 2005, ob 11.uri, pripravlja skromno svečanost ob 50-letnici diplome prve povojne generacije na Oddelku za slovanske jezike in književnosti v Sloveniji in predstavitev jubilejnega zbornika, ki so ga cenjeni diplomanti pripravili pod naslovom 'Merjenje dalje in nebeških strani'. Kot Vam je znano, je bil Oddelek za slovanske jezike in književnosti ustanovni oddelek slovenske univerze v Ljubljani in naše Filozofske fakultete; bil je njen največji ter ustvarjalno najbogatejši del v drugi polovici XX. Stoletja; prav rod diplomantov iz leta 1953 je postavil temelje slovenski humanistiki in skozi minula desetletja ustvarjalno in znanstveno kompetentno sooblikoval visoko podobo slovenistike, slavistike in Filozofske fakultete ter Univerze v Ljubljani. Iz njegovih vrst so izšli profesorji in dekani Filozofske fakultete Mirko Jurak in Frane Jerman, Jože Koruza, Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Aleksander Skaza, Jože Pogačnik, številni znanstveniki, pedagogi, pisatelji, uredniki, kulturni delavci, igralci, katerih življenjska pot je v zborniku kratko predstavljena, kot so predstavljeni tudi nekatera njihova znanstavena in leposlovna besedila. Zato Vas vljudno vabim, se odzovete vabilu dekana in vabilu cenjenih diplomantov ter njihovih naslednikov na Oddelku za slovenistiko in na Oddelku za slavistiko, ter da s svojo prisotnostjo iskažete spoštovanje do njihovega dela in dosežkov ter prisluhnete predstavitvi jubilejnega Zbornika nekdanjih dipomantov oz. slavistov in slovenistov. --- Vladimir Osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 27 18:47:15 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Nov 2005 18:47:15 +0100 Subject: [SlovLit] Oblika pred vsebino Message-ID: <008501c5f37a$9bd2f2a0$6400a8c0@P4> Lepo prosim vse, ki pošiljate na Slovlit pošto, da 1. ne pošiljate slikovnih priponk in 2. pretvorite sporočilo v golo besedilo. To storite tako, kot vas usmerja napotek na dnu vsake slovlitovske pošte: z miško greste v meni, kliknete Oblika, potem kliknete Golo besedilo namesto Obogatenega (ali html-) besedila. V istem meniju nastavite tudi Kodiranje --> Srednjeevropsko (ISO). Vsaka drugačna oblika povzroča težave s šumevci in z arhiviranjem in me sili, da sporočila konvertiram sam. Na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri49/index.html je dokumentiran letošnji prvi sneg, pred njim pa tudi posamezna strokovna dejstva, npr. slovanska imena v Karnijskih Alpah in seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Nov 28 15:37:57 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 28 Nov 2005 15:37:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Niklas_Holzberg=3A_Hans_Sachs_in_antič ni_roman Message-ID: <438B2455.4525.104008@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marko Marincic" Date sent: Sat, 26 Nov 2005 12:37:43 +0100 Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete, Društvo za antične in humanistične študije in Historični seminar ZRC SAZU so leto po izidu slovenskega prevoda knjige _Antični roman_ povabili v Ljubljano avtorja Niklasa Holzberga, profesorja za klasično filologijo na Univerzi v Münchnu, ki bo imel ob tej priložnosti predavanje: 'Uprizorjeno še pred Shakespearom: Hans Sachs in antični roman' Predavanje bo v četrtek, 1. decembra 2005, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v angleščini. Vabljeni. Več o prireditvi: http://odmev.zrc-sazu.si/hs/vabilo.htm ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 16:47:52 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 16:47:52 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika zločina Message-ID: <003701c5f433$195c8390$6400a8c0@P4> Od: "Anja B" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. november 2005 11:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Kronika zlo?ina O predstavi lahko povem samo vse najboljše - pa vendar se mi je porodil dvom o tem, ali bo predstava dosegla ciljno publiko, saj je po mojem mnenju "pretežka" za povprečnega srednješolca. Zdi se mi, da so bile produkcije iz prejšnjih let pod taktirko Mojce Dimec bolj pisane na maturantsko dušo. Je pa seveda to okus vsakega posameznika. Lp, Anja On 11/27/05, Miran Hladnik, Siol wrote: Od: "Nusa Dedo Lale" Za: < miran.hladnik na guest.arnes.si> Poslano: 25. november 2005 14:37 Zadeva: Kronika zločina Sinoči smo si 4 slovenistke v Šentjakobskem gledališču ogledale predpremiero oz. odprto generalko predstave Kronika zločina. Predstava temelji na motivih romana Zločin in kazen ter Visoška kronika in je v prvi vrsti namenjena letošnjim maturantom. Dramatizacija in režijska postavitev sta osredotočeni na najbolj gledališke elemente obeh romanov, jih prepletata in povezujeta z neposrednostjo živega gledališča. Ob preizkušanju oblik interaktivno-kolektivnega gledališča je gledalec popeljan v notranji svet Raskolnikova, po drugi strani pa "obdan" z zunanjim svetom Tavčarjeve Škofje Loke. Dramatizacija in režija: Vida Cerkvenik-Bren in Jaša Jenull Dramaturgija: Marko Bratuš Kostumografija: Katarina Zalar Scenografija: Gerhard Feldbacher Premiera: 25. 11. 2005 ob 19.30 ps: Močno priporočam ogled! lp nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 17:09:20 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 17:09:20 +0100 Subject: [SlovLit] Na en obisk brez marele, na drugega z njo Message-ID: <004e01c5f436$18660e40$6400a8c0@P4> Lepo, bogato in zgledno spletišče si je napravila Alenka Žbogar (http://www.alenkazbogar.com). Drugi kolegi gotovo slede. Kdo pa bo na splet postavil učitelje iz predinternetnega obdobja (Prijatelja, Kidriča, Ramovša, Nahtigala, Boršnikovo, Slodnjaka, Ocvirka, Koruzo itd. itd.)? --- miran ===== Od: "Amanda Mlakar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 28. november 2005 15:34 Zadeva: Dubravka Ugrešić v Ljubljani Spoštovani gospod Hladnik, sporočam vam, da bomo pri založbi Meander v času Slovenskega knjižnega sejma 2005 predstavili knjigo Ministrstvo za bolečino Dubravke Ugrešić. Predstavitev bo vodil Jadran Sterle v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra RS, Trg francoske revolucije 3 v Ljubljani, v petek, 2.12.2005, ob 11h. V soboto, 3.12. 2005 ob 17h, bo v okviru knjižnega sejma potekala debatna kavarna na temo Literarna diaspora. Sodelovali bodo: Dubravka Ugrešić, prevajalka Klarisa Jovanović in moderator Jadran Sterle. Veselilo bi me, če bi se udeležili katerega od dogodkov za debatno kavarno je na voljo tudi nekaj gratis vstopnic. Sporočite mi, ali vam jih pošljem in naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 28 18:52:32 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Nov 2005 18:52:32 +0100 Subject: [SlovLit] Decembra vabijo Message-ID: <010501c5f444$836a9180$6400a8c0@P4> Od: "Darka Tancer Kajnih" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. november 2005 18:36 Spoštovani! v okviru 21. knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani bo revija Otrok in knjiga pripravila dve prireditvi: v četrtek, 1. decembra 2005, ob 10. uri v dvorani E 1 TISKOVNO KONFERENCO REVIJE OTROK IN KNJIGA, na kateri bomo predstavili zadnji letnik revije, letošnjega dobitnika večernice Igorja Karlovška, knjigo dr. Igorja Sakside Bralni izzivi mladinske književnosti, ki jo bo v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga (Mariborsko knjižnico) izdala založba Izolit, in načrte za leto 2006 v četrtek, 1. decembra, ob 12. uri v Prvem preddverju debatno kavarno PRIPOROČILNI SEZNAMI BRALNE ZNAČKE: DA LI NE? V pogovoru, ki ga bo vodila Darka Tancer-Kajnih, bodo sodelovali: dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije, Zora A. Jurič, profesorica slovenščine in mentorica bralne značke, Jakob J. Kenda, predsednik Slovenske sekcije IBBY in vodja Pionirske knjižnice KOŽ Ljubljana, Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, Janja Vidmar, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP, in Vlado Žabot, predsednik DSP. Veseli in počaščeni bomo, če se nam boste pridružili. --- Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije ===== From: Zalka Kelih-Olip Sent: Monday, November 28, 2005 5:16 PM Subject: 8_december_vabilo Spoštovani! Zopet je leto naokoli in bliža se gledališki praznik Krščanske kulturne zveze. Vabimo vas na našo osrednjo gledališko predstavo, ki bo v četrtek, 8. decembra 2005, ob 19.30 uri, v Mestnem gledališču v Celovcu. Letos smo se odločili za Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi" in vas prav prisrčno vabimo, da jo uživate z nami. Gostuje Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Prisrčno vabljeni! Prosimo za sporočilo glede rezervacije vstopnic. Več o tem na www.kkz.at. --- Za Krščansko kulturno zvezo Andrej Lampichler, tajnik From Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si Wed Nov 30 08:57:16 2005 From: Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Wed, 30 Nov 2005 08:57:16 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <80EB72D25BB6B84B80CC517674507F820C6377@server.kamnica.si> Spoštovani, zanima me, zakaj Trnuljčica (COBIB: 136 zadetkov) in ne Trnjulčica (13 zadetkov)? Hvala in lep pozdrav, Mojca Tomišić From Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si Wed Nov 30 11:30:33 2005 From: Mojca.Tomisic na o-kamnica.mb.edus.si (= Mojca_Tomiši=E6?=) Date: Wed, 30 Nov 2005 11:30:33 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <80EB72D25BB6B84B80CC517674507F820C637D@server.kamnica.si> Kolikor vem, je bila obdana z grmovjem s trni, zato ne vidim povezave s trnuljami, tudi če je šlo za črni trn. Sicer je že dolgo nisem brala, pa vendar ;-). Lep pozdrav, Mojca Tomišić -----Original Message----- From: Katja Križnik [mailto:katjak na rokus.com] Sent: Wednesday, November 30, 2005 11:16 AM To: Mojca Tomišić; slovlit na ijs.si Subject: RE: [SlovLit] Ena prevajalska Se mi zdi, da zato, ker njeno ime ne izhaja iz trnja (Trnjulčica) ampak iz trnulj (Trnuljčica) - to pa je plod črnega trna. Zakaj tako, pa ne vem. Lep pozdrav Katja Križnik -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si]On Behalf Of Mojca Tomišić Sent: Wednesday, November 30, 2005 8:57 AM To: slovlit na ijs.si Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Spoštovani, zanima me, zakaj Trnuljčica (COBIB: 136 zadetkov) in ne Trnjulčica (13 zadetkov)? Hvala in lep pozdrav, Mojca Tomišić _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 1 18:50:05 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Dec 2005 18:50:05 +0100 Subject: [SlovLit] Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih avtorjev, Trnulj?ica in BesAna Message-ID: <009601c5f69f$ab1c78d0$6400a8c0@P4> From: drejc.pogacnik@guest.arnes.si Sent: Wednesday, November 30, 2005 10:20 AM Subject: koncert Tukaj lahko kupite vstopnice v pre(d)prodaji za veliki koncert kranjske skupine HEPA, ki bo premierno predstavila svoj album GLASBA ZA UŠESA v nedeljo, 11. 12. 2005 ob 16.00 uri v kadilnici Prešernovega gledališča. Šlo bo za edinstven koncertno-literarni performance, saj bodo poleg Hepe nastopili še štirje mediji, ki edini na svetu razumejo sporočila nesnovnih avtorjev iz vesolja in znajo njihova sporočila ne le prevajati v slovenski jezik, ampak jim tudi pridajo pesniško noto. Na dan prireditve bo mogoče na prizorišču samem tudi prvič kupiti CD skupine HEPA in to za smešno nizko ceno. Že samo kupljena karta pomeni, da ste z dvema od vaših treh nog že lastniki CD-ja. Cena vstopnice v pre(d)prodaji je 1000 SIT, na dan koncerta pa 1500 SIT, vendar je število mest zaradi velikega povpraševanja ali pa zaradi sorazmerne majhnosti prostora omejeno, zato pohitite z nakupom. V predprodaji so vstopnice na voljo v Prešernovem gledališču, v Cafe galeriji Pungart in v lokalih Downtown in Terasa na Mohorjevem klancu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Se vidimo v Prešernovem gledališču! --- http://listen.to/hepa ========= Anglesko - sleeping beauty - nima blage veze s trnjem - zanimiv pa finski prevod - prinsessa ruusunen - torej princesa rozica - oz. vrtnica - vcemo pa, da imajo vrtnice trne. Zanimivo bi bilo primerjati se na drugih jezikih. --- lp, Milan V. Smolej, runoilija, pesnik, poeta, fi-02120 espoo. --- [Milan V. Smolej] (nmsscand na hotmail.com) ========= Http://besana.amebis.si -- Nova verzija slovničnega pregledovalnika odkriva napake v urejevalniku Word in v drugih programih. Enoletna licenca stane 26.400 sit, s številom licenc pa cena pade (gl. cenik na http://besana.amebis.si/cenik/). Besana odkriva, kje manjka vejica, kje manjka presledek za ločilom, velike črke, neujemanje samostalnikov, pridevnikov (V sobi sta dve mize), napačne sklone (med otroci, na velikemu vrtu), zatipkane besede (življenski) ali drugače neprimerne besede, nepravilno vikanje (boste šla domov?) itd. Črkovalnik mikroBesAna obvlada tudi slovensko deljenje. --- Miro Romih (info na amebis.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 1 22:30:59 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Dec 2005 22:30:59 +0100 Subject: [SlovLit] Od zahoda Message-ID: <001701c5f6be$8768ab10$6400a8c0@P4> From: tatluc na alice.it To: slovlit-request na ijs.si Sent: Thursday, December 01, 2005 8:24 PM Subject: slovenska književnost v Rimu Spoštovani, naj Vas seznanim s pomembnim srečanjem v Rimu: Italijanski Ministrstvi za zunanje zadeve in za kulturo, Občina Rim in Pokrajina Rim so skupaj s Fundacijo Bellonci (ki je pobudnica znamenite in prestižne literarne nagrade Strega) promovirali predstavitev literarnih dosežkov novih držav članic Evropske unije stotim italijanskim gimnazijam preko branja nekaterih avtorjev, ki so prevedeni v italijanščino. Za slovensko književnost je bilo z navdušenjem izbrano delo Vila ob jezeru tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki ga je v italijanščino prevedla slovenistka prof. Marija Kacin. Prevod je izšel pri založbi Nicolodi v Trentu, doživel pa je tudi izreden uspeh v okviru promocije najpomembnejših tržaških pisateljev, ki jo je v lanskem letu izvedel italijanski časnik Il Piccolo iz Trsta in v okviru katere je bila knjiga(ki je izšla v preko 4.000 izvodih) razprodana v nekaj dneh. V torek 6.decembra ob 10.00 se bo torej v glavni dvorani Biblioteca Angelica v ulici S.Agostino, 8 (v strogem centru, nekako med palačama senatne in poslanske zbornice) v italijanskem glavnem mestu odvijala konferenca, posvečena slovenski književnosti in pisatelju Borisu Pahorju. Pisatelja bo vzajemno s slovensko literarno in kulturno zgodovino v svojem kritičnem posegu predstavila Tatjana Rojc, ki preučuje pisateljev opus in ga uokvirja v evropski kontekst. Prav lep pozdrav. Tatjana Rojc ========= Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 1. december 2005 22:00 Zadeva: Re: [SlovLit]Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih avtorjev,Trnulj?ica in BesAna Trnuljčica je v italijanščini la Bella Addormentata - speča lepotica. Ljub pozdrav jolka > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Thursday, December 01, 2005 6:50 PM > Subject: [SlovLit]Koncert skupine Hepa in literarni ve?er nesnovnih > avtorjev,Trnulj?ica in BesAna > From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 3 20:13:58 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 3 Dec 2005 20:13:58 +0100 Subject: [SlovLit] Torkov ve?er v Knji?nici dr. Toneta Pretnarja v Tr?i?u Message-ID: <005a01c5f83d$b8786a80$6400a8c0@P4> Od: "MArija Maršič" Za: "Miran HLADNIK" Poslano: 2. december 2005 0:04 Zadeva: Torkov večer v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču V letu, ki se počasi izteka, bi pokojni dr. Tone Pretnar praznoval šestdeseti rojstni dan. Tržiška knjižnica s ponosom in hvaležnostjo nosi njegovo ime, s ponosom, ker se zavedamo pomena velikega znanstvenika za slovensko literarno zgodovino, prevajalstvo, pesništvo in verzologijo in s hvaležnostjo, ker so nekateri med nami imeli priliko in veselje, da so bili Tončkovi prijatelji in sodelavci pri literarnih večerih, srečanjih in razstavah, ki nam jih je pomagal organizirati. Zato smo posebej veseli, da Vas lahko skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo povabimo na predstavitev knjige, s katero je založba obeležila obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Knjigo Verzi Toneta Pretnarja bomo po svojih najboljših močeh poskušali predstaviti Mojca Seliškar (izbrala je pesmi, grafomanije, prevode in besedila in napisala spremno besedilo), urednik Mohorjeve Matija Remše, Marko Žugelj in Marija Maršič. Vabljeni v "Tončkovo" knjižnico v Tržič na Balos 4, v torek, 6. decembra ob 19. uri. Lepo vse pozdravljam, Marija MARŠIČ, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Balos 4, 4290 Tržič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 4 20:44:25 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Dec 2005 20:44:25 +0100 Subject: [SlovLit] Ttri knjige avstrijskih slovenistov in problemski ?tudij Message-ID: <008901c5f90b$2348feb0$6400a8c0@P4> Prišle so tri knjige iz zbirke Pavlove hiše (Wissenschaftliche Schriftenreihe des Pavelhauses), ki jo izdajata društvo Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark in Pavlova hiša (www.pavelhaus.at): Michael Reichmayr: Von Ajda bis Žuži: Slawisches in österreichischen Rindernamen: Eine sprachliche und kulturhistorische Analyse. 2005 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 8). Michael Reichmayr: Ardigata! Krucinal! Ein slowenisches Schimpfwörterbuch. 2003 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 1). Erwin Köstler: Vom Erleben und Deuten: Srečko Kosovels Integrali: Ein herausgebersich Artefakt. Spr. beseda Janez Vrečko. 2005 (Znanstvena zbirka Pavlova hiša, 7). Bi kdo želel pisati o njih za katero od naših strokovnih revij? Na voljo je nekaj zastonj izvodov slednje; zavzeti interesenti jo lahko pridejo iskat v kabinet 218 na FF. --- miran ============= Od: "Bogomir Mihevc" Za: "Barica Marentič Požarnik" Kp: Poslano: 2. december 2005 12:16 Zadeva: problemski študij, SDVD Spostovana kolegica, spostovani kolega, posredujem vam vabilo na srecanje Slovenskega društva za visokosolsko didaktiko na temo problemsko zastavljenega studija 12. 12. 2005. Prilagam tudi prijavnico za vclanitev v društvo. O njegovi dejavnosti lahko izveste kaj več na spletni strani http://www.bfro.uni-lj.si/gost/sdvd/. Prijavnico pošljite na e-naslov barica.marentic na guest.arnes.si. --- Doc.dr. Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 4 20:56:56 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Dec 2005 20:56:56 +0100 Subject: [SlovLit] Gradivo za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <009801c5f90c$e2d04170$6400a8c0@P4> Od: "Valentina Kobal" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 4. december 2005 17:19 Zadeva: gradivo za III. stopnjo Potem ko smo se bolj ali manj uspešno prebili skozi seminar mentorjev tekmovanja za CP na Vrhniki, se bo treba spopasti z razpisano literaturo. Dijakom in kolegom, ki bodo brali Karlovškov roman Gimnazijec, bo morda v pomoč gradivo, ki je nastalo za seminar in ob seminarju na Vrhniki (predavanje in delavnica). Objavila sem ga na spletni strani http://www2.arnes.si/~sspvkant/ Na istem naslovu je objavljena tudi seminarska naloga prof. Lidije Golc, ki primerjalno govori o treh romanih, ki so letos razpisani za CP (Trije romani o odraščanju). [...] --- Valentina Kobal Na spletnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/haramija05.doc pa je objavljeno predavanje Dragice Haramije Žanri slovenskega mladinskega realističnega romana. --- miran From Urska.Skalicky na ff.uni-lj.si Mon Dec 5 08:09:23 2005 From: Urska.Skalicky na ff.uni-lj.si (= Skalicky_Urška?=) Date: Mon, 5 Dec 2005 08:09:23 +0100 Subject: [SlovLit] Ena prevajalska Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A1938F9@FFS1.ff.uni-lj.si> Verjetno bi bilo zanimivo pogledati v stari katalog v NUK, kdaj je bila Trnuljčica prvič prevedena in kakšno obliko je prevajalec takrat uporabil. Večina prevodov (42:8 pri prevajanju Grimma in 2:1 pri Perraultu - vir je COBIB) nosi naslov Trnuljčica. Po mojem prepričanju so prevajalci, ki so uporabili obliko Trnjulčica, želeli po nemškem vzoru vključiti ime (v tem primeru Julčica Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 818. sestanek v ponedeljek, 12. decembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Filogenetsko načelo v sedeči kopeli (ob predavateljevi sedemdesetletnici). --- Chikako Shigemori Bučar (lingvisticnikrozek na butn.net) ========== Zvočni posnetek nastopa Mihe Mazzinija na seminarju mentorjev za Cankarjevo tekmovanje je na naslovu http://friends.s5.net/mazzini/slonadom/Slavisti20051202_l.MP3 -- komentirajte. ========== Del UO SDS po včerajšnji seji: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/uosds5_12_05.jpg. --- miran ========== Od: Osolnik Vladimir [Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 5. december 2005 16:02 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: RE: [SlovLit] Gradivo za Cankarjevo tekmovanje [...] Samo mimogrede, pojasnilo za tiste, ki jih mladinska književnost resno zanima: pri profesorju dr. Janezu Rotarju je med drugimi (ok. 1990) doktoriral profesor Dragutin Ognjanović iz Beograda, takrat največji poznavalec mladinske književnosti v skupni državi,s temo (navajam po spominu) Mladinska književnost na tleh Jugoslavije. Doktorat obsega 1000 strani in se dobi v naši skupni oz. tedanji oddelčni knjižnici. Velik del študije je namreč posvečen prav slovenskim avtorjem in njihovim delom, ter različnim primerjavam, kjer so prav slovenska dela kriterij za vrednotenje. --- mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 7 17:37:22 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 7 Dec 2005 17:37:22 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Obvestilo o preizkusnem predavanju Message-ID: <005401c5fb4c$839280f0$6400a8c0@P4> Od: "Pirih Nataša" Za: Poslano: 7. december 2005 14:58 Zadeva: obvestilo o preizkusnem predavanju [...] Asist. dr. Nataša Pirih Svetina bo imela pred prvo izvolitvijo v naziv docentke preizkusno predavanje z naslovom Učenje jezika in razvoj jezikovne zmožnosti. Predavanje bo v sredo, 21. 12. ob 14h v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Kongresnem trgu 12. Vabljeni. [...] --- Nataša From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 8 20:54:19 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Dec 2005 20:54:19 +0100 Subject: [SlovLit] Ali slavisti kaj beremo? Message-ID: <00d701c5fc31$2ed97f10$6400a8c0@P4> Od: "Vojo Likar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. in 8. december 2005 14:47 Zadeva: Re: ad kronika Spošt. g. prof. dr. Miran Hladnik, pišem vam kot uredniku Kronike Slavističnega društva Slovenije in vam pošiljam predlog, da v eni od naslednjih Kronik ponatisnete v celoti ali samo označeni del uvodnika v 3. številko Bukle, ki ga je prispeval Orlando Uršič, direktor založbe Litera iz Maribora. Komentar namreč 100 % drži, saj smo imeli tudi pri naši založbi, ki izda med drugim vsako leto kar nekaj jezikoslovne in literarnozgodovinske literature, enake nekajletne izkušnje in na ta srečanja oz. kongrese zdaj že drugo leto zapovrstjo ne hodimo več. Predlagam natis z mastnimi črkami. Sicer pa bi se morali -- kot profesor -- tudi sami vsaj malce zamisliti nad tem dejstvom. Drži namreč tudi to, da za razliko od nekaterih drugih študentov, tudi študentke in študentje slavistike in slovenistike zelo, zelo redko kupijo kakšno jezikoslovno ali literarnozgodovinsko delo, ki ni na spisku "zapovedane" literature. Kot da bi škodilo prebrati še kaj drugega. Seveda je tole moje pisanje čisto dobronamerno in seveda sem vam kot vodja založbe še kako hvaležen, da redno poročate o naših novih izdajah. Tako slavisti in slovenisti preberejo vsaj njihove naslove. S prijaznimi pozdravi, Vojislav Likar, glavni urednik in vodja založbe ========== Od: "Orlando URSIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. december 2005 14:16 Zadeva: Fw: Emailing: orlandoursic Citat Uršičevega uvodnika iz Bukle: "Trdno sem prepričan, da bi morali Buklo redno in v zadostnem številu izvodov distribuirati direktno v zbornice slovenskih osnovnih in srednjih šol, saj me za bralno kulturo slavistk in slavistov zelo skrbi. Na Slavističnem kongresu, namreč, ki se je zgodil pred dvema tednoma v Lendavi, smo bili prisotni tudi založniki, s svojimi prepolno naloženimi stojnicami, misleč seveda, da 190 slavistk in slavistov na enem mestu pomeni zelo dober biznis, a smo se pošteno ušteli, razen gospe, ki je na svoji stojnici ponujala različne praktične zadeve, kot so npr. mape s slikami tigrčkov in slončkov in žirafic, peresnice, koledarčke in podobne luštne, poceni in praktične stvari. Ta gospa nas je, založnike v nacionalnem interesu, gledala z neko posebno milino v očeh, prav smilit smo se ji morali, saj smo v povprečju v treh dneh prodali tri (3) knjige in to seveda knjige s področja izvirnega slovenskega leposlovja, strokovne literature ipd., vse subvencionirano s strani Ministrstva za kulturo, ki ne financira ničesar, kar ni v nacionalnem interesu. Seveda ne moremo trditi, da so slovenski profesorji kulturno nerazgledani ali da so slabi bralci, zagotovo pa na podlagi takšne izkušnje ne moremo zanikati trditve, da je dobra knjiga (vsaj kratkoročno) slab biznis." From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 8 21:02:04 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Dec 2005 21:02:04 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Pionirske knji?nice Message-ID: <00f501c5fc32$43c4c320$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. december 2005 17:35 Zadeva: Fw: vabilo na decembrsko Strokovno sredo Vabimo Vas na decembrsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno drugo sredo v mesecu, torej 14. 12., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Kot verjetno že veste, strokovne srede od oktobra do decembra 2005 potekajo v dvorani Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana). Naslov tokratne strokovne srede je Predstavitev projektov Moja naj knjiga na internetu in Mala knjižnica na internetu. Prvi projekt bo predstavila mag. Tilka Jamnik, drugega pa Vojko Zadravec. V okviru predstavitve bo seveda prikazana uporaba obeh medmrežnih aplikacij, ki prenavljata znana projekta Pionirske knjižnice: Priporočilne in pregledne sezname ter nagrado Moja najljubša knjiga. --- Jakob J. Kenda (jakob.kenda na lj-oz.sik.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 11 09:01:44 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Dec 2005 09:01:44 +0100 Subject: [SlovLit] Nagrada Jolki Mili? Message-ID: <00b401c5fe29$220033c0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. december 2005 10:25 Zadeva: Nagrada Jolki Milič Miran, če si spregledal: neutrudna pesnica, pisateljica, prevajalka in publicistka Jolka Milič je te dni prejela visoko italijansko odlikovanje, in sicer red zvezde nacionalne solidarnosti (in s tem prejela visok častni naziv Grande Ufficiale). Nedvomno jih lahko čestitamo tudi na slovlitu. LP, Klemen From monikapemic na yahoo.de Sun Dec 11 22:41:19 2005 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Sun, 11 Dec 2005 22:41:19 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] knjizno darilo Message-ID: <20051211214119.377.qmail@web26915.mail.ukl.yahoo.com> Drage kolegice in kolegi, skoraj trideset se Vas je prijavilo za knjigo dr. Marinelli-Koenig Die Südslaven in den Wiener Zeitschriften. Upam, da ste jo do zdaj tudi vsi dobili. Pri posiljanju so se pojavili nepricakovano visoki postni stroski, saj ena knjizna posiljka v tujino znasa 12,50 EUR. Dr. Marinelli-Koenig zato prosi, ce je mogoce, da ji povrnete stroske posiljanja. Pri tistih, ki ste dobili knjigo po cenejsi poti, velja pac cena na ovojnici. Prosim, ce denar lahko nakazete na racun akademije: Österreichische Akademie der Wissenschaften Dr. Ignaz-Seipel-Pl. 2 A-1010 Wien BLZ 12000 Kto: BA-CA 26-26 505/19 IBAN: AT541100000262650519 SWIFT: BKAUATWW "Kennwort: KKt/Portorefundierung" Kdor bi imel pri tem tezave, naj se, prosim, oglasi pri meni: monikapemic na yahoo.de Z lepimi pozdravi Monika Pemic ___________________________________________________________ Telefonate ohne weitere Kosten vom PC zum PC: http://messenger.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 11 22:44:18 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 11 Dec 2005 22:44:18 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Nagrada Jolki Mili? Message-ID: <000e01c5fe9c$0b4f3220$6400a8c0@P4> Od: "breda pogorelec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. december 2005 20:20 Zadeva: Re: [SlovLit] Nagrada Jolki Mili? Dragi Miran, Sama sem se zanesla, da boš opazil, pa sem čestitala v svojerm imenu. Tisti dan je Jolka Milič v Društvu književnih prevajalcev Slovenije prejela tudi Lavrinovo diplomo. Mislim pa, da bi zaslužila še kaj, ali ne bi kdo predlagal? Breda Pogorelec From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 12:28:42 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 12:28:42 +0100 Subject: [SlovLit] Stalisce SDPK do primera Smolnikar Message-ID: <439D6CFA.6420.14FC21@localhost> ------- Forwarded message follows ------- From: "Marijan Dovic" To: Subject: Stališče SDPK do primera Smolnikar Date sent: Mon, 12 Dec 2005 09:05:23 +0100 Spoštovani člani in prijatelji Slovenskega društva za primerjalno književnost! Na spletni strani http://www.zrc-sazu.si/sdpk (v rubriki "novo") lahko preberete stališče Slovenskega društva za primerjalno književnost do obsodbe pisateljice Brede Smolnikar. Izjavo je v imenu društva napisal predsednik dr. Marko Juvan. Poleg tega je na isti strani objavljeno tudi pismo podpore oddelku za primerjalno književnost v Innsbrucku ter zapisnik s sestanka evropske komparativistične mreže REELC (Firence, september 2005), v kateri so aktivno vlogo prevzeli tudi nekateri člani našega društva. Lep pozdrav, Marijan Dović, tajnik SDPK Marijan.Dovic na zrc-sazu.si ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 12:25:54 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 12:25:54 +0100 Subject: [SlovLit] predstavitev nove knjige iz zbirke Agora Message-ID: <439D6C52.7680.126AB8@localhost> From: "tinka selic" Date sent: Mon, 12 Dec 2005 12:15:46 +0100 Priority: normal Subject: [Agor] vabilo Spoštovani, Založba ZRC in Društvo za antične in humanistične študije Slovenije Vas vljudno vabita na predstavitev nove knjige iz zbirke Agora: Matej Hriberšek: KLASIČNI JEZIKI V SLOVENSKEM ŠOLSTVU 1848--1945 in VII. letnika revije KERIA. Studia Latina et Graeca Tiskovna konferenca bo v četrtek, 15. decembra 2005, ob 13. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja, Plečnikov trg 1, Ljubljana. Lep pozdrav! Za Založbo: Za Društvo: dr. Vojislav Likar, l.r. dr. Brane Senegačnik, l.r. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 12 20:07:59 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Dec 2005 20:07:59 +0100 Subject: [SlovLit] novost na www.jezikinslovstvo.com Message-ID: <439DD89F.2573.1B97A01@localhost> Na spletni strani Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com) so že dostopni izvlečki razprav, uvrščenih v 5. letošnjo številko revije Jezik in slovstvo (JiS 50/5, sept.--okt. 2005). Ta številka, ki bo imela okroglih sto strani, bo izšla pred koncem letošnjega leta. Uredništvo revije še opozarja, da je konec starega oz. začetek novega koledarskega leta najprimernejši čas, da -- če to še niste -- postanete naročnik/-ica JiS-a. Za spodbudo naj omenim, da bodo naročnine za leto 2006 ostale takšne kot letos. Na revijo se lahko naročite kar s pismom, poslanim na e-naslov tehničnega urednika. Na omenjeni naslov lahko obstoječi naročniki/-ice tudi sporočite morebitne spremembe svojih naročniških podatkov. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 13 09:55:49 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Dec 2005 09:55:49 +0100 Subject: [SlovLit] Jurgec na Lingvisti?nem Message-ID: <006d01c5ffc3$04fad460$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 13. december 2005 0:16 Zadeva: LK, 19. december Lingvistični krože Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 819. sestanek v ponedeljek, 19. decembra 2005, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. Peter Jurgec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Optimalnostna teorija: primeri iz slovenske fonologije. --- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 13 15:13:08 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Dec 2005 15:13:08 +0100 Subject: [SlovLit] Dru?tvo Janezek Message-ID: <003601c5ffef$59444480$6400a8c0@P4> Od: "Društvo Janezek" Za: Poslano: 13. december 2005 13:51 Spoštovani! Obveščamo vas, da se je že tako nepregledni kopici slovenskih založb in drugih ustanov, ki tudi izdajajo knjige, pridružila še ena. Imenuje se DRUŠTVO LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK. Da jo boste lahko ločili od ostalih, vas vljudno vabimo na predstavitev ob prvi izdaji njenih knjig, ki bo v petek, 16. 12. 2005, ob 18. uri v Literini knjigarni na Miklošičevi 4 v Mariboru. Na voljo za ogled in nakup vam bo 7 zbirk kratkih zgodbic Gregorja Hrovatina, in sicer Bojne, Govorne, Nasilne, New age, Nežne, Otroške (a ne za otroke) in Zgodbice o odraščanju. Knjige imajo 40-50 strani, prodajale pa se bodo po ceni 850 SIT. Zgodbice so raznolike, tako da boste skoraj gotovo našli kakšno, ki vas bo pritegnila, razen če ste nagnjeni h knjigam, ki od vas zahtevajo velik umski napor pri branju in vam vsiljujejo svoj način razmišljanja in vrednotenja. Takšnih knjig namreč društvo ne izdaja. Obljubljamo vam, da knjig ne boste rabili poslušati, vsekakor pa jih boste lahko brali. Ne grozi vam tudi nevarnost pred dolgimi govori, boste pa o društvu izvedeli vse, kar boste vprašali, glede njegovih knjig pa vse, kar boste prebrali. Želimo vam prijetno preživljanje predprazničnih dni, kakšnega morda v naši družbi, še kakšnega več pa v družbi naših ali katerih drugih, vsekakor pa berljivih knjig. Lep pozdrav, Gregor Hrovatin DRUŠTVO LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK Maistrova 26, 2000 Maribor GSM: 031 579 086 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 16 17:33:03 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Dec 2005 17:33:03 +0100 Subject: [SlovLit] 17. primorski slovenisti?ni dnevi aprila 2006 Message-ID: <003c01c6025e$645596f0$6400a8c0@P4> Na sestanku Meddruštvenega odbora v Kosovelovi knjižnici v Sežani so člani Meddruštvenega odbora določili teme 17. PSD: Jezikovni pojavi -- vprašanja medkulturnosti; Dragotin Kette; Simon Gregorčič. Organizator PSD 2006 bo SD Koper. Mag. Marija Mercina je povezovanje primorskih SD predala prof. Seniji Smailagić. Nadaljuje se iskanje novih razmerij med primorskimi SD in Zavodom RS za šolstvo ter primorskimi visokošolskimi ustanovami. --- Marija Mercina (marija.mercina na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 17 09:50:47 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Dec 2005 09:50:47 +0100 Subject: [SlovLit] Danes zve?er Message-ID: <001c01c602e6$fb427cd0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Kramberger" Poslano: 17. december 2005 9:08 Zadeva: danes zvecer Dobro jutro, rad bi vas opozoril, da bo danes zvecer (v soboto, 17. decembra 2005) ob 20.00 uri na TV Slovenija 2 predvajan film Filipa Robarja Dorina z naslovom Trdinov ravs. Reziser je bistveni del navdiha za ta igrano-dokumentarni film dobil med branjem Trdinovih "zapisnih knjizic", objavljenih v treh zvezkih s skupnim naslovom: Podobe prednikov (Ljubljana 1987). S tem filmom je pocastil dve obletnici, povezani s Trdino: njegovega rojstva in smrti. Film je dolg 75 minut, vsaka minuta je za leto pisateljevega zivljenja (1830--1905). A film ni samo posvecen Trdini, temvec je predvsem trdinovski, ker govori o tem nasem casu, o prebivalcih danasnjega Novega mesta in njegove okolice. V nekem trenutku zamenja lik harlekina na klopi kar reziser sam. In pozoren velja biti na tiste trenutke, ko se za hip pojavi na obrobju prizora. Trdina, halerkin in reziser spremljajo zivljenje, prvi in tretji ga tudi dokumentirata. Kadar se dokumenti ohranijo, se lahko poznejse generacije naslajajo ali zgrazajo, muzajo ali zmajujejo z glavo. Car tega dokumentiranja je, da ne vemo, kaksne odzive bo vzbujalo. Upam, da ne boste med gledanjem preklopili drugam. Lep pozdrav, Igor ========== Od: "Igor Kramberger" Poslano: 17. december 2005 9:24 Zadeva: danes zvecer -- popravek Dobro jutro -- se enkrat, napake se dogajajo, vcasih tam, ko je najmanj treba. Skratka, na klopi reziser ne zamenja harlekina -- temvec Trdino (to nedvomno sledi iz zasnove filma, tako da je moj spodrsljaj morda simptomaticen). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 21 08:11:42 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Dec 2005 08:11:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_povezavi_in_ena_čestitka! Message-ID: <000001c605fd$cc1bb330$a54602c1@ff.unilj.si> Http://www.ustanova-szf.si -- razpis dveh denarnih podpor za študij na humanističnih smereh iz sklada Frana Miklošiča; prijave do 12. januarja 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri50/index.html -- slavisti pred novim letom in snega obilica pred objektivom. Tomo Korošec je predvčerajšnjim od predsednika države prejel zlati red zaslug "za izjemen prispevek k prizadevanju za slovenski učni in znanstveni jezik ter pionirsko delo pri razvoju slovenskega vojaškega izrazoslovja in študija obramboslovja". From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 21 23:17:36 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Dec 2005 23:17:36 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo in nova Kronika Message-ID: <002501c6067c$5a4f5de0$6400a8c0@P4> Na začetni strani Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html so nove povezave na gradivo in predavanja z vrhniškega seminarja mentorjev: http://www2.arnes.si/~sspvkant/ -- Valentina Kobal, Karlovškov roman Gimnazijec, in Lidija Golc, Trije romani o odraščanju, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/haramija05.doc -- Dragica Haramija, Žanri slovenskega mladinskega realističnega roman, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pircsmct05.doc -- Vlado Pirc, Ptički pod milim nebom (Drobci o vzgojni povesti Frana Milčinskega Ptički brez gnezda in mladinskem romanu Dese Muck Pod milim nebom), http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika60.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika60.pdf -- prva številke 10. letnika društvene Kronike. Na papirju izide 1. januarja 2006. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 27 10:14:57 2005 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Dec 2005 10:14:57 +0100 Subject: [SlovLit] Poziv za prijavo referatov za slovenski slavisti?ni kongres 2006 Message-ID: <000d01c60ac6$039a15f0$6400a8c0@P4> Slovenski slavistični kongres 2006 bo 5.--7. oktobra v Zagrebu. Do zdaj so kolegi zanj predlagali naslednje teme: 1. Izdajanje slovenske leposlovne klasike, 2. Slovenistični Zagreb, 3. Ilirizem, 4. Slovenistična in primerjalna literarna veda, 5. Slovenist v razredu: delitev na skupine, posvetovalne ure za esej, podoba v javnosti. Če hočemo za organizacijo znanstvenega sestanka in izdajo zbornika pridobiti državno subvencijo, moramo že v prihodnjih dneh oblikovati dokončni program z imeni referentov in naslovi refaratov. Prosim vas torej za nemudno prijavo, bodisi referata v okviru kakšne od naštetih tem bodisi nove teme ali okrogle mize s tremi do petimi referenti. Največje možno število referatov je trideset, zato prosim za razumevanje, če bo treba med prijavami izbirati. Tako kot letos bodo tisti referenti, ki jih ne bo mogoče vključiti v osrednji program kongresa, svoje raziskave lahko predstavili v vzporedni sekciji. Referent(ka): Zaposlen(a) na: E-naslov: Naslov referata: Izvleček (300--900 znakov): Rok za oddajo prijave je 15. januar. Pošljite jo na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si. Rok za oddajo celotnega besedila (največ 30.000 znakov) je konec februarja 2006. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Dec 30 01:26:16 2005 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 30 Dec 2005 01:26:16 +0100 Subject: [SlovLit] JiS 2005/5 in PKn 2005/2 Message-ID: <43B48CB8.27707.6163D2@localhost> Tik pred zaključkom leta 2005 je izšla peta, še v tople jesenske barve odeta številka _Jezika in slovstva_. V njej je na sto straneh natisnjenih pet razprav, štiri ocene in eno poročilo. Tokratno številko uvajata dva didaktična članka. META GROSMAN piše o razvijanju jezikovne ozaveščenosti, eni od bistvenih sestavin pouka, ki bi omogočal trajnejše jezikovno znanje, zagotavljal funkcionalno pismenost učencev in spodbujal zanimanje učencev za delovanje jezika. METKA KORDIGEL in MARIJA ROPIČ predstavljata rezultate empirične raziskave o dvotirnem komunikacijskem modelu književne vzgoje; obravnavani model je v razpravi med drugim predstavljen kot prikladen za tiste učence, ki imajo zaradi literarnoestetsko nestimulativnega okolja omejene literarnorecepcijske sposobnosti. NINA MODRIJAN raziskuje naslavljanje med ženskimi in moškimi liki v treh slovenskih romanih iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja; v ospredju njene raziskave je preučevanje socialnih odnosov ter vpliv jezikovnih in socialnih dejavnikov na izbiro jezikovnih sredstev. BOŠTJAN KERNC na primerih slovenskih parlamentarnih govorov analizira značilnosti parlamentarnega govora v totalitarni in demokratični družbi; pri analizi namenja največ pozornosti leksikalnim in slovničnim elementom govorov. Literarnovedna razprava ANDREJE JEZERNIK pa je posvečena minimalizmu v sodobni slovenski kratki prozi. Avtorica opredeljuje značilnosti minimalizma, kot se kažejo na izbranih primerih iz svetovne književnosti, nato pa z analizo primerov iz kratke proze A. Blatnika, D. Čatra, A. Čara in P. Glavan določuje značilnosti slovenskega minimalizma. V drugem delu revije so zbrani ocene in poročila. TINA VEROVNIK piše o monografiji _Pravopisje na Slovenskem_ Helene Dobrovoljc, BLAŽ TREBAR pa o zborniku _Terminologija v času globalizacije_, ki ga je uredila Marjeta Humar. MARKO STABEJ ocenjuje zbornik _Študije o korpusnem jezikoslovju_, ki sta ga uredila Vojko Gorjanc in Simon Krek, medtem ko NATAŠA PIRIH SVETINA poroča o _Jezikovodu_, novem učbeniku za izpopolnjevalce na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Revijo sklepata poročilo POLONE GANTAR o konferenci Europhras Slovenija, ki je potekala septembra letos v Strunjanu, ter pet strani obsegajoče predstavitve knjižnih novosti. Zadnja, tj. šesta številka jubilejnega 50. letnika revije _Jezik in slovstvo_ bo izšla predvidoma konec januarja 2006. Veliko veselih in nepozabnih trenutkov v prihajajočem letu vam želi uredništvo Jezika in slovstva. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik matjaz.zaplotnik na siol.net ___________________________ Sredi decembra je izšla tudi druga letošnja številka revije _Primerjalna književnost_. Revija, ki se od letošnjega letnika lahko pohvali z vključitvijo v citatni indeks A&HCI in ki se ji v zadnjem času opazno povečuje obseg, je s to številko uvedla spremenjen način citiranja in sedaj kot prva izmed sorodnih revij uporablja najnovejši standard, priporočen s strani MLA. V novi številki revije objavlja svoje razprave osem avtorjev: MILOŠ ZELENKA piše o češki in literarni komparativistiki, IVO POSPÍŠIL o pomenu arealnih študijev pri obravnavi problematike slovanstva in slovanskih kultur, TONE SMOLEJ analizira obdobje, ki ga je Anton Ocvirk kot podiplomski študent preživel v Parizu, FLORENCE GACOIN - MARKS se ukvarja z genezo _Višnjeve repatice_ Vladimirja Levstika v evropskem kontekstu, VID SNOJ piše o nekaterih ključnih elementih odnosov med _Biblijo_ in slovenskim jezikom ter slovensko literaturo, MIHA JAVORNIK analizira recepcijo Vladimirja Sorokina, enega najbolj kontroverznih ruskih pisateljev, v njegovi domovini in v Zahodni Evropi, ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ se ukvarja z vprašanjem spolne identitete oz. iskanja le-te v najnovejših slovenskih romanih, ANDREJ ZAVRL pa analizira spolnost in poželenja v zgodnejši poeziji Thomasa S. Eliota. V zadnjem delu te številke _Primerjalne književnosti_ so objavljeni še zapis pogovora _Platon v slovenščini_, ki ga je SDPK aprila 2005 priredilo ob prvem prevodu celotnega Platona v slovenščino, tri strokovne ocene -- napisali so jih GAŠPER TROHA, MATEJA PEZDIRC BARTOL in MARTINA OŽBOT -- ter poročilo MATJAŽA ZAPLOTNIKA z znanstvenega kolokvija _Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije_, ki je potekal septembra 2005 v Lipici. Najelegantnejši stik z uredništvom _Primerjalne književnosti_ je e- naslov glavne in odgovorne urednice revije: darja.pavlic na uni-mb.si Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 09:14:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 09:14:57 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Message-ID: <003001c60f74$9fa484a0$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "SLOVLIT" Subject: Koliko ura bije Date: Mon, 2 Jan 2006 03:35:37 +0100 Pozdravljeni, vesela bi bila, če bi mi kdo, ki se spozna na historični besednjak, pojasnil konkretni izvor reka "(vedeti), koliko ura bije" v slovenščini. Natančneje: zanima me, kdaj (vsaj približno) je prvič zabeležen v slovenščini in v kateri pokrajini (in seveda, v katerem tekstu, če je to znano). Samo po sebi se razume, da bom vesela tudi vsake dodatne informacije ali misli. Lep pozdrav, V. ========== Levstik ima v Najdihojci verze "mečeš bratca in sestrico / s kamenom in krpezico" in "Da ne pride pote rak, / v dolgih brkah, osmokrak, / ne prinese krpezice, / da nabišem ti samice." Njegovega Zbranega dela in Pleteršnika nimam pri roki, v SSKJ, Snoju in Bezlaju ni, samo še pri Kosmaču stoji v Pomladnem dnevu: "Udaril sem po oknu in zaškripal: - Nehaj, krpezica hudičeva!" -- gl. Jakopinovo http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html). Sosedovo dekle mora razložiti pesem do torka -- na pomoč za pomen teh verzov! --- miran ========== p. s. Slovlit stopa v sedmo leto gostovanja na strežniku Inštituta Jožef Štefan (http://mailman.ijs.si), začel pa se je že nekaj mesecev prej, pri Yahooju septembra 1999 (http://www.egroups.com/group/slovlit/)-- kar lepa vztrajnost za ta spremenljivi internetni svet . From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 11:29:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 11:29:53 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom ali Urarji in porajklji ali Dva na en mah Message-ID: <001c01c60f87$79b9f730$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. januar 2006 10:42 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Dragi Miran, Pleteršnik ima besedo "krpezíca" v dveh pomenih (morebitne oblike "krpeza" nima): "der Knüttel [= krepelo], Vrt.[ec]; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst.[ik] (Zb.[rani] sp.[isi]); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice (Goriš.)-Erj.[avec] (Torb. [= Iz potne torbe])." [...] Peter ============= Od: "Andrej Lenarcic" Za: Poslano: 2. januar 2006 10:42 Zadeva: urarji in porajklji Krpezica je krepelce - količek, s katerim so klatili sadje z dreves. "mečeš" - tukaj npr. obmetavaš "nabišem" - tukaj recimo "nabrišem".... Kosmačevo okno: verjetno je veja tokla v pomladnem vetru po steklu. Reka "(vedeti) koliko ura bije" ne poznam, ker ga v slovenščini ni in je tudi sicer popoln nesmisel! Če namreč ura BIJE, potem pač vemo, koliko je ura. Rek se pa tiče prav tega problema: Da namreč NE VEMO KOLIKO JE! in se zato pravilno glasi: "vedeti, koliko je ura". Ker je merjenje in določanje časa šele zadnje čase običajno in dostopno vsakomur, je problem "vedeti koliko je ura" sodobniku nekoliko zastrt. Nekoč je bil pa tisti, ki je "vedel, koliko je ura" pravi car! Tudi danes so še vedno carji - pravzparav "bogovi vojne" tisti, ki vedo, koliko je NATANČNO URA - za izstreljevanje satelitov, sond, raket in vseh mogočih daljinskih izstrelkov je nujno poznati do milisekunde natančno čas, če hočemo zadeti oz. pravilno usmeriti izstrelek. To možnost imajo v rokah Angloameričani in Rusi. Evropa se krčevito bori, da bi zmogla sama natančno določati čas, in je zato z velikimi mukami nazadnje le uspela izstreliti satelit programa Gallileo, ki to omogoča. Torej: "(vedeti) koliko ura bije" je nesmisel! "Vedeti, koliko je ura" je pravilno in je pojem, splošno človeški. Andrej Lenarčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 13:26:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 13:26:57 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Message-ID: <002e01c60f97$d41879d0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik, Siol" Kp: Poslano: 2. januar 2006 12:30 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšsto začenjamo z jezikom Pozdravljena, če se ne motim, se ura / čas / huda ura in podobna ali različna pojmovanja pojavljajo tudi v slovenskem ljudskem izročilu v smilu Hud čas / Huda ura kot personificirano bitje (M. Cvetek: Bohinjske pravljice, 1999). V Slovanski mitologiji in verovanju (D. J. Ovsec, str. 468) omenja (po M. Matičetov) bajno bitje čas iz Rezije (ES, str. 170). V svetovni mladinski književnosti je najbolj znana fantastična pripoved Michaela Endeja Momo ali Čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku ki ga je ljudem vrnil (1978), ki govori o mojstru Hori in pojmovanju časa. V slovenski mladinski književnosti je znana fantastična pripoved Bine Štampe Žmavc: Ure kralja Mina (1996), nagrajena slikanica Muc Mehkošapek (1998) itn. Lp, Milena M. B. ============= Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. januar 2006 13:17 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatisočšesto začenjamo z jezikom Spoštovana Vesna.V.- B. Tudi jaz, kot nekdo, ki Vam je medtem odgovoril, nisem poznala reka Vedeti koliko ura bije, v prenesenem smislu, to zvezo pa najdete v Slovensko-italijanskem frazeološkem slovarju DVE MUHI NA EN MAH /DUE PICCIONI CON UNA FAVA tržaške prevajalke Diomire Fabjan Bajc (Gorisška Mohorjeva družba 1005). Na strani 115. piše: vedeti, koliko je ura bila - conoscere la situazione (poznati-vedeti kakšna je situacija) vedeti, koliko je ura - sapere che vento tira (vedeti, kako piha veter. Zelo zgovorna zveza za oportuniste, ki so mojstri pri obračanju plašča po vetru. Na Krasu pa smo že od pamtiveka poznali le daljšo varianto, in sicer smo znali ali vedeli,... koliko kaže ura na zvoniku. (Zelo primeren rek za današnje čase, skrajni čas je, da go vzamemo iz naftalina in damo spet v rabo. Za časa socializma - mimogrede rečeno: ki pa ni bil vedno tako črn ali rdeč, kot ga radi malajo...prav naši passe-par-tout malarji, ki hočejo biti vedno na špici v vsakem času - ker so se režimovci bali cerkvenih izrazov kot hudič križa, je samo po sebi umevno zvonik odpadel, kot je odpad (oziroma obtičal samo v slovarju) tudi sveti Martin pri Martinovem poletju novembra, priskočili pa so nam požrtvovalno na pomoč Apači in Irokezi in vam velikodušno dali v zamenjavo indijanska poletja. Da bi rajši segli po kakšnem babjem poletju, se nam je pa zdelo za malo. Morda prefeministično za slovensko srenjo! No, glavno je, da razumemo, za kaj sploh gre. Če drugje ne, pri Bevku (v starejših primorskih predvojnih knjigah) bi našli marsikaj sočnega, zelo uporabnega in zanimivega. Pa še zgodovinsko opredeljenega. Lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 14:23:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 14:23:43 +0100 Subject: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Message-ID: <007d01c60f9f$c21bdb20$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Fatur" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 2. januar 2006 13:34 Zadeva: Krpan 2005 Dr. Hladnik, kot ste predlagali, pošiljam za slovlit "pravo pravcato" razpravo o Krpanu, ki je izšla lani v zajetnem Slavenskem zborniku; natančneje: Slavenski zbornik, zbral in uredil Janko Boštjančič, izdalo Kulturnno društvo Slavina, Vrhnika: Galerija 2, 2005. Pa srečno (sf) Razpravo lahko snamemo z naslova http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/silvofatur_martinkrpan.doc -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 2 21:54:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jan 2006 21:54:58 +0100 Subject: [SlovLit] Lingvisti?ni kro?ek FF v Ljubljani ... Message-ID: <002c01c60fde$cbfba1e0$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 2. januar 2006 21:23 Zadeva: LK, 9. januar ... vabi na 820. sestanek v ponedeljek, 9. januarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete Predavala bo: dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Tema predavanja: Slovenska teorija jezikovne naravnosti ob slovenskem (obliko)skladenjskem gradivu (predstavitev monografije) Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 16:57:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 16:57:10 +0100 Subject: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Message-ID: <003401c6107e$5ca8ae00$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. januar 2006 10:51 Zadeva: Re: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Prof. Silvo Fatur, edini slavist med avtorji Slavenskega zbornika, je v svojem odgovoru (Primorske novice, 31. 8. 2005) na moja kritična opozorila (prav tam, 16. 8. 2005) podprl uvedbo v knjižni jezik narečnega pridevnika slávenski (iz krajevnega imena Slavina) namesto že dolgo rabljene knjižne oblike slávinski. Sklicevanje na to, da domačini uporabljajo izključno obliko slavenski, pač nima nobene teže, saj uporabljajo tudi izključno obliko Slavna, a vendar pišejo Slavina. Če bi takšnemu, za knjižni jezik razdiralnemu, "tenkemu posluhu za jezikovno pristnost" sledili tudi drugi, bi v Tolminu svoj zbornik poimenovali tminski, v Kranju kranski, v Radovljici radolški, v Ribnici ribenški ipd. Če ne bi bilo "dolgotrajnih in tudi dragih postopkov", potrebnih za spreminjanje že standardiziranega ("uradno zacementiranega") krajevnega imena, bi nekateri slavisti -- kot smemo sklepati iz pisanja g. Faturja -- "tudi v imenu demokracije" nemudoma uvedli še narečno obliko krajevnega imena, torej Slavna. To ocenjujem kot korak nazaj od že dosežene stopnje višje, knjižne jezikovne zavesti, ki jo Slovenci mukoma in vztrajno gradimo vsaj od Vodnika in Kopitarja dalje. Ker se prof. Fatur v svojem pismu loti še (sicer docela upravičene) kritike umetnega ustvarjanja stanovniških imen (*Ospčani in *Slovenskovaščani namesto živih oblik Osapci in Nemškovci, ki dejansko v ničemer ne odstopata od zahtev knjižnega jezika), moram takoj opozoriti, da se v to problematiko v svoji kritiki nisem spuščal. Sam se je zelo dobro zavedam in sem v strokovnem tisku že argumentiral svoje nasprotovanje umetnim ("napovedljivim") oblikam stanovniških imen, med drugim tudi na primeru Osapcev in izmišljenih *Ospčanov (gl. zbornik Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, Ljubljana 2004). Naj torej ponovim: v svojem odzivu sem zavrnil glasoslovno napačno, z načeli knjižnega jezika sprto izpeljavo pridevnika slavenski namesto že zdavnaj uveljavljene knjižne oblike slavinski. Nujnosti poknjiževanja zemljepisnih imen in njihovih izpeljank na glasoslovnem nivoju se je zavedal in jo sprejemal tudi geograf Roman Savnik, urednik Krajevnega leksikona Slovenije I--IV, ki je sicer slovel kot velik zagovornik ljudskih oblik stanovniških imen in pridevniških oblik, izpeljanih iz krajevnih imen (obenem tudi avtor gesla Slavina v tem leksikonu, kjer navaja izpeljanki slavinski in Slavinci). --- Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 17:24:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 17:24:08 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisa dva Message-ID: <00a701c61082$20e29170$6400a8c0@P4> Http://www.jskd.si/dejavnosti/literatura/urska/urska_uvod_06.htm -- razpis festivala mlade literature Urška (od D. Breskvar preko Milene Blažić, milena.blazic na pef.uni-lj.si, 3. 1. 2006). Http://www.nytud.hu/cescl -- študentska lingvistična konferenca, Budimpešta 29.--31. maja 2006; rok za prijavo na štipendijo je 10. jan. 2006, za izvlečke pa 31. jan. 2006; jezik konference je angleščina, dolžina referatov 30 min. (Gergely Bottyan preko Roka Bečana, rok.becan na skavt.net, 22. dec. 2005 -- informacijo za 14 dni založil mh). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 3 21:49:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jan 2006 21:49:53 +0100 Subject: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Message-ID: <007d01c610a7$408775c0$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. januar 2006 21:40 Zadeva: Re: [SlovLit] Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti Pozdravljen, Miran! Potem ko sem odprl na slovlitu sporočeni naslov in priklical na ekran razpravo Martin Krpan - slavinski faran, sem prijetno presenečen ugotovil, da se je njen avtor prof. Fatur za to priložnost vrnil k že ustaljeni knjižni normi glede pridevnika slavinski in je zavrgel za knjižni jezik neprimerno narečno obliko slavenski, ki jo je sicer zagovarjal pri nastajanju Slavenskega zbornika in nato tudi v že omenjenem ugovoru v Primorskih novicah z dne 31.08.2005. Ta korak pozdravljam. Glede priimka Krpan opozarjam na članek pokojnega akad. Franca Jakopina Od kod je priimek Krpan?, ki je izšel v lokalnem glasilu Bloški korak l. 2001(štev. 4, str. 17). --- Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 5 11:32:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jan 2006 11:32:34 +0100 Subject: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Message-ID: <006b01c611e3$58a93390$6400a8c0@P4> From: "VVB" To: "SLOVLIT" Subject: Subject: Koliko ura bije Sent: 3. januar 2006 22:31 Pozdravljeni, lahko da je rek "nesmisel" (ali pa tudi ne ... ne sprašujem namreč brez natanko določenega vzroka:), vsekakor pa v slovenščini obstaja: velikokrat sem ga slišala. Je pa vaše sporočilo zelo dobrodošlo, ker potrjuje (navidezno) nesmiselnost tega reka. In zelo vesela bom, če mi kdo sporoči, ko ugotovi izvor oziroma kako zgodnjo omembo tega reka. Tudi podatki o prvi omembi variante "(vedeti) koliko je ura" bodo NADVSE dobrodošli. Lep pozdrav, VVB > Od: "Andrej Lenarcic" > Poslano: 2. januar 2006 10:42 > Zadeva: urarji in porajklji > > Reka "(vedeti) koliko ura bije" ne poznam, ker ga v slovenščini ni in je > tudi sicer popoln nesmisel! =========== V zvezi z Levstikovim verzom iz Najdihojce "da nabrišem ti samice." smo dolžni še pojasnilo zadnje besede. Iz opomb v Levstikovem ZD 2 (342, 343) prepisujem: "Samíce so jerhaste hlače od ene 'same' kože storjene, a ne od dveh." --- Redki izraz samopašen je nedavno sicer osvežil Tine Hribar in z njim pomagal odstaviti liberalno oblast, vendar ne bo narobe spomniti na blažji pomen besede v Levstikovih časih, ki ga v SSKJ ni več (spet iz ZD po objavi v Vrtcu 1880, 60): "Samopáša je živál, katera se hoče vedno stráni od čréde 'sama pasti', in tudi prešíren otrok se imenuje samopaš." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 5 12:33:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jan 2006 12:33:49 +0100 Subject: [SlovLit] Dan odprtih vrat na Centru za sloven??ino Message-ID: <00cc01c611eb$e6bd9a10$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 5. januar 2006 8:23 Zadeva: FW: prošnja Spoštovani, na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo se odločili, da bomo pestro ponudbo svojih programov in dejavnosti, publikacij in projektov zainteresirani javnosti, predvsem pa sodelavcem pooblaščenih organizacij, ki z nami sodelujejo pri izvedbi izpitov iz znanja slovenščine na osnovni ravni, predstavili na Dnevu odprtih vrat Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Dan odprtih vrat bo v soboto, 14. januarja 2006. S predstavitvijo bomo začeli ob 10h dopoldne v predavalnici številka 2 v pritličju Filozofske fakultete (Aškerčeva 2, Ljubljana). Na Dnevu odprtih vrat bo mogoče po ugodnejših cenah kupiti Centrove publikacije, z udeleženci pa naj bi poiskali tudi možnosti za sodelovanje v prihodnje. PROGRAM DNEVA ODPRTIH VRAT CENTRA ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI/TUJI JEZIK Sobota, 14. 1. 2006, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana, predavalnica št. 2 (pritličje) 1. Odprtje Dneva odprtih vrat, pozdrav predsednice Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik 2. Predstavitev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, predstavitev njegovih programov in dejavnosti 3. Predstavitev programa Slovenščina za tujce 4. Predstavitev učbenikov za učenje slovenščine kot tujega jezika (založnik CSD/TJ) 5. Predstavitev gradiv, zanimivih za širšo publiko: Sporazumevalni prag za slovenščino, priročniki TIPS (Pojmovnik izrazov s področja jezikovnega testiranja, Priročnik za avtorje testnih gradiv, Preživetvena raven v slovenščini, Opisi ravni jezikovnega znanja) 6. Elektronski viri za učenje slovenščine -- projekt Slovenščina na daljavo 7. Diskusija, evalvacija; predlogi možnih oblik sodelovanja z zainteresiranimi v prihodnosti V programu bomo sodelovale sodelavke Centra za slovenščin kot drugi/tuji jezik. S predstavitvijo bomo predvidoma zaključili ob 14. uri. Prisrčno vabljeni. V imenu vseh sodelavk Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik --- dr. Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 6 19:44:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Jan 2006 19:44:44 +0100 Subject: [SlovLit] Sve?e iz tiskarne in nogometna antologija Message-ID: <007901c612f1$44700c50$6400a8c0@P4> Srečko Kosovel . Integrales. Prev. Santiago Martín. Zaragoza: Bassarai, 2005 (Poesía / Bassarai, 38). 222 str. Prevajanje baročnih in klasicističnih besedil. Ur. Tone Smolej. Ljubljana: DSKP, 2005 (Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev: Obdobni pristop, 4). 399 str. Znanstvene izdaje in elektronski medij. Ur. Matija Ogrin. Ljubljana: ZRC SAZU, 2005 (Studia litteraria). 334 str. ========== Alon Raab (alonraab na uoregon.edu) iz Portlanda, Oregon USA, pripravlja za University of Nebraska Press "nogometno antologijo", ki naj Američanom predstavi literaturo in esejistiko (creative non-fiction) nepoznanih "nogometnih dežel", med katere spada tudi Slovenija. Želi si ženskih avtorjev in literature o ženskah, nacionalizmu, rasizmu, odporu, razredu ... Za več informacij se obrnite neposredno na urednika. S slovenskimi besedili ne bi smeli biti v zadregi, saj veliko slovenskih avtorjev spada med nogometne navdušence (za avtorice pa ne vem). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 7 19:12:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Jan 2006 19:12:03 +0100 Subject: [SlovLit] Koliko je ura, UO SDS, te?aji v NUK-u, pesni?ki trg Message-ID: <015d01c613b5$dddf8720$6400a8c0@P4> Od: "Barbara Ivancic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. januar 2006 13:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Pozdravljeni! V svojem domacem okolju (Bovsko) sem rek, in sicer v nekaj razlicicah, veliko krat slisala: Ti ze pokazem, koliko je ura, ko poldne zvoni / bije (npr. groznja otroku, ki nagaja). Sem vedel, koliko je ura zvonila / bila (vedel sem / se mi je kar zdelo, za kaj gre). Sem ze vedel, koliko je ura (enako kot zgoraj). Lep pozdrav, Barbara ========== Zapisnik decembrske seje UO SDS je potem, ko je bil deležen troje popravkov (Špolad, Verdinek, Švara), dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikuo_dec05.doc. Predsednike pokrajinskih društev in sekcij prosim še za manjkajoča poročila o delu v lanskem letu. V skladu s sklepom UO prosim upokojene člane SDS, ki bi težko zmogli plačilo članarine, da mi pišete, naj vam Kroniko pošiljamo zastonj. --- miran ========== Od: "Nataša Kodrič" Za: "Mrežnik" Poslano: 5. januar 2006 12:49 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v januarju in februarju Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v sredo, 18. januarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 24. januarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v sredo, 1. februarja od 10. do 13 ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v petek, 17. februarja od 10. do 13 ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v četrtek, 23. februarja od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. ============== Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v19/0538.html -- Ken Friedman, profesor vodenja in strateškega načrtovanja na inštitutu za komunikacijo, kulturo in jezik na Norveškem (kakšna habilitacija! kakšna inštitucija!) je v diskusijo pri forumu Humanist prispeval zanimiv pogled na ameriško (pa ne samo ameriško) pesniško tržišče. V prvi vrsti ga sestavljajo pesniki sami, na drugem mestu so bralci, ki imajo poezijo v učnih načrtih, in minimalni delež pripada drugim, slučajnim kupcem. --- miran From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sat Jan 7 20:53:04 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sat, 7 Jan 2006 20:53:04 +0100 Subject: [SlovLit] =22Ti_že_pokažem_koliko_je_ura! =22 References: <015d01c613b5$dddf8720$6400a8c0@P4> Message-ID: <007701c613c3$faa8e140$0a02a8c0@kallisto> V zahvalo za te izredno koristne podatke naj še povem, zakaj me tako zanima ta rek. Ob branju neke zelo zanimive knjige o beneški zgodovini sem našla podatek, da so v Benetkah že pred davnimi stoletji poznali rek (grožnjo): "Ti faccio vedere che ore sono" (in podobno). Kar je posebno zanimivo, pa je izvor tega reka. Kot je splošno znano, so v Benetkah javne usmrtitve opravljali med stebroma na Piazzetti. Manj znano pa je, da je bil obsojenec obrnjen s hrbtom proti morju. Zadnje, kar je videl v svojem življenju, je bil torej pogled na zvonik z "mavroma", ki bijeta uro... In od tod ta beneški rek: "(Pazi), da ne boš videl, koliko ura bije" (in podobno). Ravno dejstvo, da je, kot je opozoril gospod Lenarčič, v slovenščini ta rek (navidez) nesmiseln, bi utegnilo potrjevati, da je rek uvožen. Takšen uvoz prav gotovo ne bi bil nič nenavadnega. Ljubljana, recimo, je že vsaj v poznem srednjem veku imela stalne trgovske zveze z Benetkami; ljubljanski trgovci so hranili svoje blago v "nemškem skladišču", Fondaco dei Tedeschi. Še več: v 18. stoletju je dolžnost ljubljanskega župana nekaj časa opravljal rojen Benečan. (In tako naprej.) Da se je ta rek priselil na Slovensko iz Benetk, je seveda le zanimiva misel, domneva. Zelo bi me veselilo, če bi se iz tega razvila diskusija oziroma raziskava, ki bi to domnevo potrdila ali ovrgla (kolikor je to sploh še mogoče). Da ne bomo o izvoru tujih rekov vedeli več kot o domačih... Lep pozdrav, VESNA ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: 7. januar 2006 19:12 Subject: [SlovLit] Koliko je ura, UO SDS, te?aji v NUK-u, pesni?ki trg Od: "Barbara Ivancic" Poslano: 5. januar 2006 13:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvatiso??esto za?enjamo z jezikom Pozdravljeni! V svojem domacem okolju (Bovsko) sem rek, in sicer v nekaj razlicicah, veliko krat slisala: Ti ze pokazem, koliko je ura, ko poldne zvoni / bije (npr. groznja otroku, ki nagaja). Sem vedel, koliko je ura zvonila / bila (vedel sem / se mi je kar zdelo, za kaj gre). Sem ze vedel, koliko je ura (enako kot zgoraj). Lep pozdrav, Barbara From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 8 09:51:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Jan 2006 09:51:23 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika pa muzej Message-ID: <001901c61430$b5652bd0$6400a8c0@P4> Razvedelo se je, da nekatere bralke Kronike moti poročanje o dogodkih, ki so se že zgodili (Vabila, razpisi, pozivi, prireditve, dogodki -- pozor, nekateri so že mimo!). Po moji presoji se tu veliko spremeniti ne da, ker je kronika po definiciji poročanje o minulih rečeh, ki jih tako ohranja v spominu in za večnost (ali pa vsaj za arhiv in zgodovino :). Rešitev vendarle obstaja: odpoved Kronike in presedlanje na Slovlit, ki se o dogodkih trudi obveščati sproti. Profit je dvojen: bralke prišparajo živce, društvo pa denar. Breda Rakuša Slavinec, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart, je Slavističnemu društvu Slovenije ponudila pomoč pri ustanavljanju muzeja slovenskega jezika in literature. Želi namreč, da muzej registrira in shrani dejavnost 25 srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se odvijala med 1973 in 1986 v Gradišču oz. Sveti Trojici v Slovenskih goricah. To tradicijo od leta 2005 nadaljuje festival Urška v Slovenj Gradcu. Ponudbo z veseljem sprejemamo. Za uresničitev zamisli je poleg modrih načrtovalcev potreben še marljiv delavec, ki bo pod egido Slavističnega društva Slovenije zbiral dokumentacijo, jo pripravljal za objavo na spletu, poskrbel za prijavo projekta pri Ministrstvu za kulturo in tako zagotovil tudi svoje plačilo. Delavoljne slavistke (ali slavisti), brezposelni slavisti, vsakodnevne šolske tlake naveličane slavistke ... -- oglasite se vendar! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 8 23:16:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Jan 2006 23:16:39 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika pa muzej Message-ID: <009001c614a1$339f35c0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 8. januar 2006 11:39 Zadeva: Re: [SlovLit] Kronika pa muzej Vsaj nekaj razlogov je, da Kroniko, kot glasilo, ki beleži dejavnost članov, ohranimo tudi na papirju. Prav gotovo imajo različni elektronski zapisi omejen rok trajanja. Zaradi naglih sprememb programske in strojne opreme čez kratko dobo ne bo več mogoče brati. Seveda tudi sodobno tiskanje ni več tisto, kar je nekoč bilo, pa je vendarle trajnejše, čeprav manj kot pisanje na papir pred 19. stoletjem in pergament. Zelo verjetno je, da bomo ohranili Brižinske spomenike, malo pa, da današnje zapise. In še mimogrede o navadi, da se kolegi ne podpisujejo z imeni in priimki, pač pa le z imeni ali celo začetnicami. Pri večina občudujem samozavest, ker verjamejo, da jih vsa vesoljna slovenistika, slavistika in slovlit pozna, vendar berejo Kroniko in slovlit ljudje iz različnih okolji in zase vem, da ni nujno, da se v vsakem trenutku spomnijo, kodo je z., z.j., jan, zoltan, zoltan j. From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sun Jan 8 23:41:45 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sun, 8 Jan 2006 23:41:45 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <000f01c614a4$b688d290$0a02a8c0@kallisto> Pozdravljeni, zelo hvaležna bi bila za podatke o morebitnih (lahko tudi zelo posrednih, prikritih) omembah padca Carigrada (1453) v slovenskih ljudskih pesmih in pripovedkah. (Torej ne v romanih in podobnem.) V meni dostopnih knjigah nisem našla nikakršne omembe. Zato sem pred dvema letoma o tem povprašala dr. Terseglava, ki mi je nadvse ljubeznivo in velikodušno odgovoril. Žal so poslani podatki o ljudeh, ki morebiti vedo kaj več o tem, ostali na nenadno preminulem trdem disku; dobro pa se spomnim njegovega priporočila, naj povprašam zbrane na tem "forumu". Vsake informacije bom zelo vesela. Lep pozdrav, V. From vlado na zrc-sazu.si Tue Jan 10 14:14:13 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 10 Jan 2006 14:14:13 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <43C3C135.19936.77A1B6@localhost> Gospa Vesna Velkovrh-Bukilica se je na slovlitovce obrnila za podatke o morebitnih (tudi posrednih) omembah padca Carigrada leta 1453 v slovenskem ljudskem slovstvu. Preden navedem vsaj en mozni odmev, naj opozorim, da se je leta 1453 koncala tudi stoletna vojna med Anglijo in Francijo, zaceta leta 1337. Prelom v tej vojni je pomenil nastop Device Orleanske leta 1429. Ponizani Anglezi so se ji mascevali tako, da je bila leta 1431 sezgana na grmadi, leta 1456, se pravi tri leta po padcu Carigrada, pa cerkveno odvezana krivde carovnistva. S to odvezo je v oceh ljudstva postala sodobnica in tako rekoc posestrima zadnjega vzhodnorimskega cesarja Konstantina XII Paleologa, ki je padel v boju ob turskem zavzetju Carigrada konec majnika leta 1453. S podano vednostjo kaze se enkrat prebrati pesem Junaska Alencica (SLP 7), ki je bila ocitno zelo pri srcu tudi pesniku Zdravljice, kakor sem ze nakazal v 12. letniku Slave. Pesem se zacne s podatkom, da je v bojih s Turki padel nekdo, ki bi bil lahko Grega, brat radovedne Alencice. Ime Grega pac pomeni Grka, zelo verjetno istovetnega ravno s padlim Konstantinom XII, saj se pesem konca pod oknom turskega carja, se pravi v Carigradu. Vmes ima Alencica v svojem nadomescanju padlega brata kar nekaj potez Device Orleanske: Jana se je mosko oblecila. Na portretu iz leta 1581 ima v roki mec in na klobuku perjanico. Bila je crnolaso dekle lepih prsi in prijetnega glasu. Sklepni prizor soocenja s turskim carjem bi bil po svoje lahko se namig na poznejse vedenje angleskega kralja Henrika VIII. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 10 17:51:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Jan 2006 17:51:01 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada Message-ID: <008601c61606$0aed0c40$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: Kp: "Miran Hladnik" Poslano: 10. januar 2006 17:29 Zadeva: Re: [SlovLit] Padec Carigrada Spoštovani kolega, Alenčica, Gregčeva sestrica je znan motiv t. i. preoblečenih deklic v slovenski (mladinski) književnosti, ki je slovenska inačica motiva Device Orleanske. Teza, ki temelji za tem motivom, je, da je deklicam/ženskam bilo dovoljeno, da so pogumne, drugačne le pod pogojem, da so 'preblečene' v dečka/moškega. Šele na koncu, po separaciji, iniciaciji in individuaciji, jim je dovoljeno, da pokažejo atribute ženskosti (lasje, dojke ipd.) O motivu preoblečenih deklic, v povezavi z Devico Orelansko, je pisala tudi Maria Nikolajeva v knjigi From Mythic to Linear. Lp, Milena Mileva Blažić UL, PeF From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 11 11:07:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 11 Jan 2006 11:07:28 +0100 Subject: [SlovLit] Danes ... Message-ID: <004601c61696$d41e2a50$a54602c1@ff.unilj.si> ... 11. januarja ob 21.00 slovenisti 4. letnika na FF UL vabijo na brucovanje, ki bo v Lunaparku v gradu Kodeljevo v Ljubljani. Program obljubljajo bogat! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 12 23:45:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jan 2006 23:45:55 +0100 Subject: [SlovLit] Primorski slovenisti?ni dnevi 2006 Message-ID: <00f301c617c9$f45c1aa0$6400a8c0@P4> Od: "Breda Švara" Za: "Miran" Poslano: 12. januar 2006 10:55 Zadeva: Razpis Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo letošnji 17. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, 6., 7. in 8. aprila 2006 na Premu in v Ilirski Bistrici z osrednjima temama Dragotin Kette in medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti. Na srečanju bomo obeležili 130-letnico pesnika Dragotina Ketteja. V četrtek zvečer bo na Premu predstavitev nove zbirke samo veselih Kettejevih pesmi v izboru in uredništvu Silva Faturja, v petek bo študijski dan, v soboto dopoldne pa odprtje Kettejeve poti iz Trnovega ob Velki vodi (reki Reki) na Prem. Vse, ki vas predpisani temi zanimata ali se z njima že ukvarjate, vabimo, da svoj teoretski ali didaktični prispevek, povezan s šolsko prakso, prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 10. 2. 2006 na elektronski naslov: breda.svara@guest.arnes.si ali ssmailagic na siol.net oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 17. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Trst-Gorica-Videm in SD Nova Gorica. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni --- Senija Smajlagič, meddruštveni odbor PSD in Breda Švara, predsednica SD Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 12 23:50:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jan 2006 23:50:08 +0100 Subject: [SlovLit] Ob?ni zbor Slavisti?nega dru?tva Ljubljana Message-ID: <010c01c617ca$8b47d0d0$6400a8c0@P4> Spoštovani, vljudno Vas vabim na redni OBČNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v ČETRTEK, 19. JANUARJA 2006, OB 18.00 V KNJIŽNICI SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO, LJUBLJANA, VEGOVA 4 (1. nadstropje, levo). Dnevni red: 1.. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overitelja zapisnika 2.. Poročilo o delu upravnega odbora SDL 2004-05 3.. Poročilo o finančnem poslovanju društva 4.. Poročilo nadzornega odbora 5.. Razrešitev starega upravnega in nadzornega odbora in izvolitev novega 6.. Program nadaljnjega delovanja društva 7.. Razno Prosim, da se občnega zbora društva zanesljivo udeležite, ker bomo izvolili novo predsednico društva. --- Katja Lasbaher, tajnica SDL, in Mojca Stare-Aljaž, predsednica SDL From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 13 00:02:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Jan 2006 00:02:50 +0100 Subject: [SlovLit] Nove spletke Message-ID: <013b01c617cc$518fbea0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pravilnikCT.doc -- pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje se nahaja tudi na straneh Slavističnega društva Slovenije. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/okroznica1.doc -- prva okrožnica ravnateljem v zvezi z letošnjim Cankarjevim tekmovanjem. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri51/index.html -- nič slavističnega, nič jezikovnega, nič literarnega. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri52/index.html -- fotoreportaža z brucovanja slovenistov v Gradu Kodeljevo 11. 1. 2006. --- miran From vlado na zrc-sazu.si Fri Jan 13 17:01:39 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 13 Jan 2006 17:01:39 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada in Zdravljica Message-ID: <43C7DCF3.14110.EBEB48@localhost> Ko sem se v torek oglasil v zvezi s spominom na padac Carigrada, sem oprt na Kroniko clovestva napacno zapisal, da je bil zadnji vzhodnorimski cesar Konstantin XII. Nadaljnje preverjanje pa je pokazalo, da je bil to Konstantin XI. In ko sem nato v zvezi s pesmijo Junaska Alencica omenil se Zdravljico, sem naknadno postal pozoren na tri barve - rdeco, crno in belo - v pesmi Junaska Alencica.Presernova Zdravljica sicer na zunaj mocno spominja na Vodnikov prevod brambovskega Napitka, le da si v slednjem mozje nazdravljajo samo med sabo, medtem ko je Alencica svojemu bratu Gregu vsaj enakovredna. In Zdravljica gre se naprej tako, da med uvodno (U) in sklepno (S) kitico ter v navezavi na sorojenca v Junaski Alencici nazdravlja najprej zenskim (Z), potem moskim (M) in naposled obojim (O) takole: U Z Z M M O O S Tako se pokaze, da je Zadravljica ujeta v crko Z, ki bi pomenila zgolj zacetnico naslova pesmi, ce ne bi kar tri posevni precke ZZ, MM, OO skladno z drugo izdajo Murkovega slovarja rajsi namigovale na tri barve Zastave v Zastavici. Bojevitost moskega para kitic pa, kakor se zdi, vmesca rdeco barvo na sredo pod belo barvo zenskih kitic in nad modro barvo obcecloveskih kitic! From vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si Sun Jan 15 00:01:39 2006 From: vesna.velkovrh-bukilica na guest.arnes.si (VVB) Date: Sun, 15 Jan 2006 00:01:39 +0100 Subject: [SlovLit] Projekt Gutenberg Message-ID: <006f01c6195e$7a3965c0$0a02a8c0@kallisto> Pozdravljeni, seveda še vedno se priporočam za morebitne podatke o omembah padca Carigrada (itd.), ta hip pa imam še neko vprašanje, ki zadeva širšo problematiko: namreč (ne)navzočnost slovenske književnosti na svetovnem spletu. V projektu Gutenberg, vsaj sodeč po zadnjih podatkih, ni prav nobenega slovenskega teksta. http://www.gutenberg.org/catalog/ Poleg vseh "velikih" jezikov so mdr. zastopane književnosti v jezikih nahuatl, gamilaraay, tagalog, raznih majevskih jezikih... in tako naprej. Glede na ugled in obiskanost projekta Gutenberg mislim, da mi vprašanja niti ni treba formulirati... Morda kaka misel, pripomba? Lep pozdrav vsem, V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 00:02:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jan 2006 00:02:29 +0100 Subject: [SlovLit] Brucovanje, nova knjiga, Gutenberg Message-ID: <00e001c61a27$c40f6db0$6400a8c0@P4> Brucovanje 11. januarja na gradu Kodeljevo je bilo jako simpatično. Odvijalo se je v obliki dramoleta v sedmih prizorih pod naslovom Prjatli vprašajo me kam, ki je povezal serijo citatov iz slovenskih literarnih del in ga je podpisal Domen Uršič. Iz njega npr. naslednja Menartova: Ko popki se odpirajo, kadar je maj, ko vdove se ozirajo, ko prostitutke hirajo, kadar je maj, ko ženske noge vnemajo v fantičih zmedene željé, ko punčke v snu prižemajo se k pernicam in, vznak ležé, drgetajoče stokajo, ko mačke zadke k tlom tišče in za devištvom jokajo, kadar je maj, takrat na svetu so ljudje, ki vse noči prekrokajo in sámi ne vedó zakaj. Ko so bili pred štirimi leti zdajšnji organizatorji sami bruci, je bilo prireditvi naslov Za narodov blagor, začela pa se je takole: "Dragi gledalci in gledalke! Dober večer in lepo pozdravljeni v oddaji >Za narodov blagor<, v kateri danes gostim predstavnice 6 društev, ki bodo predstavile svoje programe in skušale prepričati Državni urad za slovenistiko, ki bo na podlagi današnjega soočenja nekomu od prisotnih namenil finančna sredstva za realizacijo programa. Torej, stvar je resna. Gre za jezik in za denar. Z mano v studiu so danes predstavnice Društva ljubiteljev dvojine, Društva za uvedbo Brižinskih spomenikov v 9-letko, Društva za beatifikacijo Frana Levstika, Društva sovražnikov tehnike, Društva ljubiteljev lepih naših in Društva za razrast 3. palatalizacije. (Ob napovedi vsakega društva se dvignejo transparenti.)" ========== Prišlo je prijazno knjižno darilo: Majda Stanovnik, Slovenski literarni prevod 1550--2000 (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2005; Studia litteraria), 315 str. ========== > Od: "VVB" > Za: "SLOVLIT" > Poslano: 15. januar 2006 0:01 > Zadeva: [SlovLit] Projekt Gutenberg > V projektu Gutenberg, vsaj sodeč po zadnjih podatkih, ni prav nobenega > slovenskega teksta. http://www.gutenberg.org/catalog/ > Poleg vseh "velikih" jezikov so mdr. zastopane književnosti v jezikih > nahuatl, gamilaraay, tagalog, raznih majevskih jezikih... in tako naprej. > Glede na ugled in obiskanost projekta Gutenberg mislim, da mi vprašanja > niti > ni treba formulirati... Morda kaka misel, pripomba? Nekaj komentarja najdete v člankih Slovenski Gutenberg (http://www.ijs.si/lit/cosic.html-l2) in Slovene Language, Literature and Culture on the Internet Slowenische Sprache, Literatur und Kultur im Internet (http://www.ijs.si/lit/kiel.html-l2). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 00:27:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jan 2006 00:27:39 +0100 Subject: Okrogla miza o Marji Boršnik Message-ID: <012b01c61a2b$47fa74f0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. januar 2006 23:49 Zadeva: okrogla miza o m. borsnik Spoštovani prof. dr. Miran Hladnik! [...] pošiljam za slovlit predlog za organizacijo okrogle mize o Marji Boršnik v okviru simpozija v Zagrebu. Mislim, da bi bilo zelo primerno, če bi ob priliki slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu obeležili z okroglo mizo 100. obletnico rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik (1906-1982). Ali je kdo od kolegov tostran in onstran meje zainteresiran za to pobudo? Zelo lepo bi bilo, če bi se poklonili spominu univerzitetne profesorice in, med drugim, vrhunske raziskovalke življenja in dela nekaterih zelo pomembnih slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi Antona Aškerca, ki proslavlja letos 150. obletnico rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 16 12:56:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Jan 2006 12:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Okrogla_miza_o_Marji_Boršnik Message-ID: <000f01c61a93$ef1a9810$a54602c1@ff.unilj.si> From: Zoltan Jan [mailto:Zoltan.Jan na siol.net] Sent: Monday, January 16, 2006 10:30 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: Okrogla miza o Marji Boršnik Glede okrogle mize o delu Marje Boršnik naj pripomnim, da bi verjetno sodelovali vsi, ki so sodelovali na simpoziju, ki je potekal v okviru slovenskega slavističnega kongresa na Bledu 2003, če bomo na kongresu ponavljali teme v tako kratkem razmiku. Lepe pozdrave Zoltan JAN ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, January 16, 2006 12:27 AM Subject: Okrogla miza o Marji Boršnik Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. januar 2006 23:49 Zadeva: okrogla miza o m. borsnik Spoštovani prof. dr. Miran Hladnik! [...] pošiljam za slovlit predlog za organizacijo okrogle mize o Marji Boršnik v okviru simpozija v Zagrebu. Mislim, da bi bilo zelo primerno, če bi ob priliki slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu obeležili z okroglo mizo 100. obletnico rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik (1906-1982). Ali je kdo od kolegov tostran in onstran meje zainteresiran za to pobudo? Zelo lepo bi bilo, če bi se poklonili spominu univerzitetne profesorice in, med drugim, vrhunske raziskovalke življenja in dela nekaterih zelo pomembnih slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi Antona Aškerca, ki proslavlja letos 150. obletnico rojstva. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 13:06:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jan 2006 13:06:36 +0100 Subject: [SlovLit] Se eno lepo knjizno darilo in Wabila na naricna poezija Message-ID: <000501c61b5e$774f0160$a54602c1@ff.unilj.si> Zadeva: Še eno lepo knjižno darilo Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI), 1 (Koper: Annales, 2005; Annales majora), 455 str., ki sta ga napravila Rada Cossutta in Franco Crevatin, mi je izročila Vera Smole, avtorica pa ga je na Goljavi 13. 1. 2005 opremila s posvetilom, slove: "Dragemu Miranu z željo, da bi se na naslednjem slovenskem kongresu srečali v naši lepi Sloveniji." Pod željo se je podpisalo še 14 primorskih in štajerskih slavistov. Za darilo se lepo zahvalim, glede lokacije prihodnjega kongresa pa naj kolege spomnim na zamujeno priložnost, da bi se izrekli o tem v debati, ki je potekala na Slovlitu 15. in 17. novembra 2005 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051115/001383.html in sl.; glej tudi Kroniko 1. dec. 2005 -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf). Prvotni načrt je bil po Črtomirjevem zgledu ("med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake") s slovenističnim kongresnim misijonom začeti v Trstu in nadaljevati z drugimi za Slovence pomembnimi kulturnimi središči zunaj RS (Celovec, Zagreb, Tübingen ...). Potem ko so se Tržačani odločili za leto 2007, smo se oprijeli mariborskega predloga in prijazne pripravljenosti zagrebških slovenistov, da leta 2006 zborujemo v Zagrebu. Prijavilo se je že preko 20 referentov, predvidene teme so za zdaj Izdajanje slovenske leposlovne klasike, Slovenski in slovenistični Zagreb, Ilirizem, Slovenist v razredu ter Slovenistična in primerjalna literarna veda. Upravni odbor SDS je na podlagi stališč, ki so jih prispevali kolegi v debati na Slovlitu in v Kroniki, na seji 5. decembra 2005 potrdil Zagreb kot kraj naslednjega slovenskega slavističnega kongresa. Prepričljivih strokovnih razlogov proti ni navedel nihče, kar se politike tiče, pa je moja misel taka, naj slavisti za orožje poprimemo zadnji. --- miran ============ Od: "Domen Uršič" Za: Poslano: 16. januar 2006 17:58 Zadeva: Wabila na narična poezija Spaštwani! Wabm Was na recital maje narične poezije, ka se bo zgadiu ta srida, 18. 1. 2006, na Wiču u študenstkmu domu na Gerbičeu 59. Upam, de bo glas wabstau, če bo pa preweč zafušanu, se pa že wnaprej waprawičujem. --- Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 17:38:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 17 Jan 2006 17:38:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Mladinska_književnost_in_kultura_v_ele ktronski_obiki Message-ID: <000b01c61b84$61dd6490$a54602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na pef.uni-lj.si] Sent: Tuesday, January 17, 2006 1:28 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: slovlit IRSCL (Mednarodno društvo za raziskovanje mladinske književnosti) vabi na mednarodno srečanje z naslovom "Mladinska književnost in kultura v elektronski obliki" (video igre, e-knjige, spletne strani, ipd.), ki bo v sklopu srečanja društa MLA - Modern Language Association v Filadelfiji, od 27. do 30. decembra 2006. Rok za oddajo povzetkov je 1. marec 2006 (1-2 strani povzetka ali 8 strani referata) na e-naslov cmartin na english.ufl.edu Cathlena Martin z Univerze v Floridi. Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 17 11:13:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Jan 2006 11:13:43 +0100 Subject: [SlovLit] Se eno lepo knjizno darilo in Wabila na naricna poezija Message-ID: <000801c61ba0$b976b640$6400a8c0@P4> Zadeva: Še eno lepo knjižno darilo Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI), 1 (Koper: Annales, 2005; Annales majora), 455 str., ki sta ga napravila Rada Cossutta in Franco Crevatin, mi je izročila Vera Smole, avtorica pa ga je na Goljavi 13. 1. 2005 opremila s posvetilom, slove: "Dragemu Miranu z željo, da bi se na naslednjem slovenskem kongresu srečali v naši lepi Sloveniji." Pod željo se je podpisalo še 14 primorskih in štajerskih slavistov. Za darilo se lepo zahvalim, glede lokacije prihodnjega kongresa pa naj kolege spomnim na zamujeno priložnost, da bi se izrekli o tem v debati, ki je potekala na Slovlitu 15. in 17. novembra 2005 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/20051115/001383.html in sl.; glej tudi Kroniko 1. dec. 2005 -- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika59.pdf). Prvotni načrt je bil po Črtomirjevem zgledu ("med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake") s slovenističnim kongresnim misijonom začeti v Trstu in nadaljevati z drugimi za Slovence pomembnimi kulturnimi središči zunaj RS (Celovec, Zagreb, Tübingen ...). Potem ko so se Tržačani odločili za leto 2007, smo se oprijeli mariborskega predloga in prijazne pripravljenosti zagrebških slovenistov, da leta 2006 zborujemo v Zagrebu. Prijavilo se je že preko 20 referentov, predvidene teme so za zdaj Izdajanje slovenske leposlovne klasike, Slovenski in slovenistični Zagreb, Ilirizem, Slovenist v razredu ter Slovenistična in primerjalna literarna veda. Upravni odbor SDS je na podlagi stališč, ki so jih prispevali kolegi v debati na Slovlitu in v Kroniki, na seji 5. decembra 2005 potrdil Zagreb kot kraj naslednjega slovenskega slavističnega kongresa. Prepričljivih strokovnih razlogov proti ni navedel nihče, kar se politike tiče, pa je moje stališče, naj slavisti za orožje poprimemo zadnji. --- miran ============ Od: "Domen Uršič" Za: Poslano: 16. januar 2006 17:58 Zadeva: Wabila na narična poezija Spaštwani! Wabm Was na recital maje narične poezije, ka se bo zgadiu ta srida, 18. 1. 2006, na Wiču u študenstkmu domu na Gerbičeu 59. Upam, de bo glas wabstau, če bo pa preweč zafušanu, se pa že wnaprej waprawičujem. --- Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 09:06:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Jan 2006 09:06:31 +0100 Subject: Odlično obiskan simpozij o pesniku Nikoli Šopu v Rimu Message-ID: <001e01c61ccf$44550b70$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: Poslano: 19. januar 2006 0:07 Zadeva: sop v rimu V petek, 9. decembra 2005, se je na sedežu Dežele FJK v Rimu odvijalo mednarodno srečanje ob stoletnici rojstva hrvaškega pesnika filozofa bosanskega porekla Nikole Šopa. Srečanje so priredile Dežela Furlanija Julijska Krajina, Univerza v Rimu in Društvo Italija-Hrvaška (Rim), organizirala pa ga je Fedora Ferluga-Petronio, redni profesor za srbsko in hrvaško književnost na Univerzi v Vidmu.Pesnikovo življenje in delo so prikazali priznani izvedenci Šopovega opusa, med temi veleposlanik pri Svetem sedežu Miroslav Palameta, avtor prve monografije o Nikoli Šopu, in Ljiljana Šop, pesnikova sorodnica, literarni kritik in podminister pri Ministrstvu za kulturo Republike Srbije iz Beograda. Posvetu je prisostvovala nabito polna dvorana. Pesniku, ki je bil dobrih petnajst let po drugi svetovni vojni zaradi duhovne, filozofske in religiozne vsebine svojih del tako rekoč "prepovedan", se je poklonilo devet ambasad bivše Jugoslavije (vključno z diplomatskimi predstavniki v Vatikanu), od rodne Bosne, preko Srbije, Hrvaške do Slovenije in celo Makedonije, kot da bi pesnik preko neke nevidne niti s svojo poduhovljeno pesniško besedo združil okrog sebe narode, ki jih je do pred kratkim pretresala strahotna bojna vihra. Na simpoziju je občinstvo prisluhnilo tudi Šopovim pesmim v hrvaščini, v italijanskem in slovenskem prevodu. Predavatelji so prikazali tudi niz knjig, ki so izšle ob stoletnici pesnikovega rojstva, med drugim tudi slovensko knjigo o Šopu, ki jo je izdala založba Neothesis v Trstu l. 2005. O mednarodnem posvetu o Nikoli Šopu v Rimu bo izšel tudi zbornik, ki ga bodo finančno podprli Dežela FJK, Univerza v Vidmu in Hrvaško ministrstvo za kulturo. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 17:33:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 19 Jan 2006 17:33:23 +0100 Subject: [SlovLit] Pakirka in pakirc Message-ID: <004201c61d16$121acc70$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Andrej Skrbinek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 19. januar 2006 10:36 Spoštovani SlovLitovci, iščemo primeren slovenski izraz za nemško: Packer. Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna "žensk[o], ki pakira: pakirka" kako se imenuje oseba moškega spola, pa nam ne izda. Ali imate morda vi kakšen predlog? Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 19 17:44:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 19 Jan 2006 17:44:42 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Pakirka in pakirc Message-ID: <007401c61d17$a6c3a210$6400a8c0@P4> ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 19. januar 2006 17:38 Zadeva: Re: [SlovLit] Pakirka in pakirc Mi mu pravimo ZAVIJAČ... Franc Kattnig, Mohorjeva založba Celovec > Spoštovani SlovLitovci, iščemo primeren slovenski izraz za nemško: Packer. > Slovar slovenskega knjižnega jezika pozna "žensk[o], ki pakira: pakirka" > kako se imenuje oseba moškega spola, pa nam ne izda. Ali imate morda vi > kakšen predlog? Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 20 09:50:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Jan 2006 09:50:30 +0100 Subject: Zavijač in MozArt (Nowa čarobna kitara) Message-ID: <005d01c61d9e$934fb2f0$6400a8c0@P4> Od: "slavica" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 19. januar 2006 20:01 Zadeva: Re: [SlovLit] Fw: Pakirka in pakirc Zdravo! SP pravi: pakirec, pakirka. Besedi zavijač in zavijalec sta že rezervirani za druge pomene. Lp Slavica M Bric ================ From: "VVB" To: "SLOVLIT" Date: Thu, 19 Jan 2006 23:01:30 +0100 Mislim, da bi za ustrezen prevod pomagalo določiti konkretno obliko "pakiranja" - zavijanje itd. - in iz tega izpeljati ustrezno besedo (če je še ni). "Zavijač", ki ga je predlagal g. Katttnig, je po tej plati nedvomno ustrezen izraz. Vsekakor pa je to res "zagatna" beseda. In ker nikakor ni edina, smo se v sporočilni skupini za literarne prevajalce pomalem - še zelo počasi, a vendarle - začeli ukvarjati z iskanjem oz. kovanjem ustreznih izrazov za opravila oziroma poklice, ki se v praksi pogosto (čedalje pogosteje) pojavljajo, a v slovenščini še nimamo pravega izraza zanje. Naj zato vržem eno od naših "žog" še v širšo slovenistično javnost: iščemo (med drugim) pravi prevod za angleški izraz "entertainer". Slovenska javna občila to popolnoma nekaznovano prevajajo kot - "zabavljač". (Zabavljanje je v tem primeru vsekakor na mestu...) Avtorji predlaganih prevodov bodo seveda navedeni na seznamu, ki ga sestavljamo. Lep pozdrav, VESNA ====================== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 20. januar 2006 9:18 Zadeva: Fw: 250 let MozArta Jani Kovačič vam bo ob spremljavi računalnika povedal, prebral in odbrunadal 2. dej(anje) znamenite NOWE ČAROBNE KITARE na melodije Wolfganga Amadeusa MOZARTA. Jani Kovačič je spisal nov libreto in priredil arije in jih dopolnil z ... Dogaja se v in pred bolnico in sanatorijem. Osebnosti: SARASTRO - primarij MONOSTASOS - šef varnosti, priseljenec TAMINO - odvisnik začetnik PAMINA - frikica KRALJICA NOČI - glavna nočna sestra PAPAGENO - mešetar, poulični prodajalec, hišni rekviziter PAPAGENA - na črno priseljena snažilka Servisi: TRI DAME (3) - bolniške sestre DUHOVNIKI (3) - dežurni zdravniki PAŽI (3) - dijaki, zaposleni preko ŠS SLUGE (3) - varnostniki KUD France Prešeren, sreda, 25. septembra 2006, od 20.30 dalje. Wolfgang Amadeus MozArt & Jani Kovačič Pozor! 2. dej sestavlja blazno prizorov in finale finala! I.-VI. Prizor /vkleteh sanatoriju, blizu obrata javne prehrane/ Eno samo iskanje smisla prebivanja VII.-IX prizor /v Sarastrovem sanatoriju, v dvigalu in na terasi in v jedilnici ali družabnem prostoru/ Finale Obče repenčenje, samohvala in novi status quo VSI /finale/ Kratka vsebina: Razvajen sin novih lastnikov delnic Tamino, ki je privat začetnik odvisnik, doživi svojo prvo krizo in sestre ga rešijo. Glavna nočna sestra ga v zameno za metadon pošlje po svojo hčerko Pamino, ki ji je ušla po prepiru k Sarastu v službo. Sarastro je njena stara ljubezen še iz časa njegovega stažiranja. Hoče se maščevati in ga strokovno uničiti. Za pajdaša mu določi Papagena, znanega mešetarja in fuk-fehtarja. Ponoči vlomita v sanatorij, da bi zmaknila Sarastrove zapiske o zdravljenju, s katerimi bi ga glavna sestra lahko kompromitirala pred zdravniško zbornico, vendar ju zasačijo. Sarastro ponudi ali prijavo na policijo ali zdraljenje po novi nepreizkušeni metodi - o kateri pa ne sme črhniti. Tamino sprejme zdravljenje, ki ni drugega kot teoretiziranje nervoz. Ob tem sreča Pamino in odkrijeta, da bo najbolje, če se združita - spolno, ekonomsko in posvetno. A ker mora tudi 2. dej trajati, ima Tamino težke naloge, ki jih reši po načelu: "Nič ne štekam, ziher je kul!" Na koncu. 1.dejanje je bilo bo na sporedu 22. septembra 2005!! Zagotovite si vstopnice za 2. del pravočasno! (in boste izvedeli kako se konča) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 10:37:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jan 2006 10:37:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Boršnikova_nemška_slavistika_in_p revodne_dileme Message-ID: <002701c62000$aa3b9c40$a54602c1@ff.unilj.si> Z vabila na kratek spominski simpozij ob 100-letnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik, ki je s SAZU prispelo na našo slavistiko in slovenistiko, prepisujem, da bodo v 1. nadstropju SAZU na Novem trgu 3 v torek 24. januarja ob 9.30 nastopili Boris Paternu, Darko Dolinar, Franc Zadravec, Helga Glušič, Goran Schmidt, Aleksander Skaza in Matjaž Kmecl. Po simpoziju bo ob 13.30 v avli Filozofske fakultete otvoritev razstave v spomin profesorice, ki jo bodo odprli Irena Novak Popov, Matjaž Kmecl, avtorica Anka Sollner Perdih in morda še kdo. ============== Nataša Grzinić s tajništva Fakultete za humanistiko v Kopru pošilja naprej vabilo na slavistično konferenco, ki jo organizirata oddelka za slavistiko na univerzah v Regensburgu in v Münchnu. Dogajala se bo med 21. in 24. septembrom 2006 v Regensburgu, 15. april 2006 pa je zadnji rok za oddajo povzetkov. Več informacij vam po želji pošlje prof. dr. Björn Hansen (pos2 na slav.fak12.uni-muenchen.de). ============== Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: Zavijač in MozArt (Nowa čarobna kitara) Datum: 20. januar 2006 12:14 > Besedi zavijač in zavijalec sta že rezervirani za druge pomene. Saj je to večkrat tako, da ista beseda pomeni kaj več. Vem, da je zavijač tudi nek metuljček ... Tako je pač tudi v drugih jezikih. Ne le v kitajščini. Saj je tudi slovenščina prevzela nekaj pojomov npr. iz pojmov za konjske vprege za avtomobile in druge stroje. Zakaj pa ne? LP Kattnig. --------------- Od: Za: Zadeva: Zabavljač Datum: 20. januar 2006 14:26 Kaj pa je narobe z izrazom "zabavnik", ki ga ponuja že stari agleško-slovenski slovar? Zabavljač je brez dvoma popolnoma neprimeren, saj je izpeljan iz "zabavljati" in ne iz "zabavati", poleg tega ima zaradi pripone -ač slabšalni prizvok. Lp, Mira From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 10:57:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 23 Jan 2006 10:57:53 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in pospravljen arhiv Message-ID: <003901c62003$7a90f9b0$a54602c1@ff.unilj.si> Blanka Bošnjak. Premiki v sodobni slovenski kratki prozi. Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora, 38). 223 str. ------------- Založba ZRC SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vabita na predstavitev novih publikacij: Aleksandra Bizjak, Pridiga kot žanr, Helena Dobrovoljc, Slovenska teorija jezikovne naravnosti s slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom, Tomaž Sajovic, Jezik med umetnostjo in znanostjo (Slogovne razprave), Hanna Popowska-Taborska, Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika (prev. Karmen Kenda Jež), Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, št. 5 (ur. Marko Snoj in Marc L. Greenberg), Jezikoslovni zapiski XI/št. 1 in 2 (ur. Janez Keber). Predstavitev bo v četrtek 26. januarja ob 11.00 v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 (pritličje). -------------- Na naslovu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ je lepo pospravljen arhiv Slovlita za pretekla leta (2000-2006), preurejeno pa je tudi sprotno arhiviranje sporočil. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 23 16:22:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 23 Jan 2006 16:22:08 +0100 Subject: [SlovLit] (Fwd) vabilo na predavanje Rade Lecic Message-ID: <43D502B0.9007.E67FC0@localhost> ------- Forwarded message follows ------- To: From: "VVB" Date sent: Mon, 23 Jan 2006 11:39:22 +0100 Subject: [DSKP] Fw: vabilo na predavanje Ljubljana, 18. januar 2006 V A B I L O Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na predavanje Rade Lečič z naslovom George, Georgea, Georgeu - ni težko! Georgeev pa nam slabše gre v uho (ali o sklanjanju tujih imen). Predavateljica nam bo predstavila tematiko, s katero smo se v Društvu slovenskih književnih prevajalcev sicer že srečali, a je spričo zamotane večplastnosti žarišče nenehnih drobnih negotovosti marsikaterega prevajalca. V obravnavi, ki bo preglednejša od tiste v Pravopisu, se bo posvetila tujim moškim in ženskim imenom s poudarkom na lastnih imenih, dodala pa bo tudi nekaj krajevnih imen ter večbesedna oziroma večdelna imena. Pri vsakem od njih bo predstavila oblike za 2. in 6. sklon ter svojilni pridevnik. Pri tem nam bo sistematično predstavila končnice in se med drugim ustavila pri razlikah med pisavo in izgovarjavo. Opravila bo tudi nekaj primerjav Pravopisa s Skazovim priročnikom (EPIS, Pravopisni priročnik) in opozorila na pomanjkljivosti v Pravopisu. Predavanje bo v torek, dne 24. januarja 2006 ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Prijazno vabljeni. Društvo slovenskih književnih prevajalcev zanj Štefan Vevar, predsednik ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 23 19:37:01 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 23 Jan 2006 19:37:01 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 50/6 (nov.--dec. 2005) Message-ID: <43D5305D.23856.198DEA7@localhost> Zadnja številka lanskega, 50. letnika _Jezika in slovstva_ ima 92 strani, v njej pa so objavljeni pet razprav, tri ocene in eno poročilo. Razpravljalni del revije, ki je zaenkrat zgolj v obliki povzetkov dosegljiv tudi na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com), je tokrat tematsko zelo raznolik, saj avtorji obravnavajo področja slovenščine kot drugega/tujega jezika, leksikografije, književne didaktike, verzologije in sodobne slovenske kratke proze. Šesto številko uvajata NATAŠA PIRIH SVETINA in INA FERBEŽAR, ki v svoji raziskavi s pomočjo izbranih odlomkov besedil, nastalih na izpitu iz znanja slovenščine na visoki ravni, analizirata nekatere značilnosti slovenščine tujejezičnih govorcev slovenščine, ukvarjata pa se tudi z odnosom domačih govorcev slovenščine do takšnih besedil. DARJA FIŠER na podlagi dveh osrednjih leksikalnih podatkovnih zbirk WordNet in EuroWordNet obravnava različne pristope k izdelavi leksikalnih podatkovnih zbirk, v nadaljevanju razprave pa izdela slovensko besedno mrežo z razširitvenim pristopom ter jezikovnomotivirano slovensko besedno mrežo za pomensko polje "sorodstvo". JURE ŠINK v svoji analizi zastopanosti zahodnoslovankih književnikov v slovenskih srednješolskih berilih ugotavlja, da je prisotnost teh avtorjev v berilih premajhna. Razprava predlaga nekatere rešitve, predvsem uvrstitev kanonskih del J. Kollárja in P. J. Šafárika v učni načrt za srednje šole. Razprava BLANKE BOŠNJAK prinaša izvirno tipologijo sodobne slovenske kratke proze 80. in 90. let preteklega stoletja ter njeno aplikacijo na korpus besedil. Predstavljena tipologija, ki je rezultat avtoričinega večletnega znanstvenega raziskovanja kratke proze, si prizadeva nadgraditi predhodne analize ter klasifikacije sodobne slovenske literature. Članek PETRA SVETINE pa obravnava značaj in oblikovne značilnosti desetih epigramov Janeza Damascena Deva, objavljenih oz. namenjenih objavi v prvem slovenskem pesniškem almanahu _Pisanice_. Avtor razprave se v sklepnem delu razprave ustavi še pri primerjavi Devovih epigramov s tistimi, ki so jih kasneje pisali pesniki v _Krajnski čbelici_. V zadnjem delu revije ANITA LAZNIK piše o slovenskem prevodu knjige _O literaturi_ Umberta Eca, NANIKA HOLZ kritično primerja tiskano in elektronsko različico _Priročnega slovarja tujk_ Cankarjeve založbe s sorodnimi leksikografskimi projekti pri nas, TADEJA ROZMAN pa ocenjuje učbenik _Slovenščina v bolnišnici_ (gre za učbenik za učenje slovenščine kot tujega jezika na začetni stopnji za zdravstvene delavce, ki je nastal v okviru evropskega jezikovnega projekta Leonardo da Vinci -- Zdravi jeziki (Healthy Languages)). V poročilu Slovenščina na daljavo za Skandinavce pa MORGAN NILSSON predstavlja tečaj slovenščine na Oddelku za slovanske jezike Univerze v Göteborgu. Zadnjo številko jubilejnega 50. letnika _Jezika in slovstva_ sklepa rubrika, ki je uvedla prvo številko tega letnika -- rubrika Jubilej. Tokrat je v njej mdr. objavljen pregled vseh uredništev revije v minulih petdesetih letih. Spremembe naročniških podatkov, prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnični urednik revije na svoj e- naslov. Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), tehnični urednik Jezika in slovstva From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 23 19:53:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Jan 2006 19:53:51 +0100 Subject: Vabilo na posodobitvene programe za poučevanje slovenščine Message-ID: <008601c6204e$5b94bc90$6400a8c0@P4> Od: "Hojker Mihaela" Za: "Hladnik Miran" Poslano: 23. januar 2006 16:35 Vabimo Vas na naslednje seminarje: NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - KNJIŽEVNOST, ki bo potekal 4. in 11. februarja 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Cilj: Seznanitev udeležencev s strokovnimi novostmi v znanstvenih disciplinah ter uvajanje novi pristopov pri pouku slovenščine. Teme in predavatelji: . Kaj je literatura? - Aleksander Bjelčevič . O sodobnih analizah stila literarnih besedil - Marko Juvan . O Visoški kroniki kaj novega? - Miran Hladnik . Najmlajša slovenska poezija - Irena Novak Popov . Poimenovanje zadrege kratke proze - Alenka Žbogar . Spolna identiteta in sodobni slovenski roman - Alojzija Zupan Sosič . Matjaž Zupančič in sodobna slovenska dramatika - Mateja Pezdirc Bartol Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Kotizacija: 11.700 SIT za zaposlene v VIZ, 15.210 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006. ============================ NOVEJŠI TOKOVI V SLOVENISTIKI - POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA, ki bo potekal 3. in 4. februarja 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Cilj: Seznanjenje z novostmi stroke in pripravo na nove pristope pri pouku slovenščine. Strokovno pripraviti in praktično usposobiti profesorje slovenščine na delu z učenci, katerim materni jezik ni slovenščina. Teme in predavatelji: . Slovenščina kot drugi/tuji jezik in slovensko jezikovno načrtovanje - Marko Stabej . Predstavitev ciljne publike, nivojev in učbenikov na tečajih za tujce - Katja Dragar . Metodika poučevanja slovenščine za tujce - Tanja Jerman . Delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika - Ina Ferbežar . Individualni pouk slovenščine kot tujega jezika - Nataša Pirih Svetina . Hospitacije in nastopi na tečajih slovenščine za tujce - Nataša Pirih Svetina, Katja Dragar . Zaključno srečanje - Katja Dragar, Mojca Stritar Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Pogoj: učiteljice/učitelji in profesor/profesorice slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Kotizacija: 13.100 SIT za zaposlene v VIZ, 17.030 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006. =============================== SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V TEORIJI IN ŠOLSKI PRAKSI, ki bo potekal 18. marec 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seminar je namenjen učiteljicam/učiteljem in profesorjem/profesoricam na osnovnih in srednjih šolah. Program traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točko za napredovanje. Cilj: Seznanjenje z novostmi stroke in pripravo na nove pristope pri pouku slovenščine. Teme in predavatelji: . Slovenska ljubezenska pesem - Alojzija Zupan Sosič . Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja - Alenka Žbogar . Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom - Mateja Pezdirc Bartol Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Kotizacija: 7.170 SIT za zaposlene v VIZ, 9.230 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 3. 3. 2006. ===================== Izpolnjeno prijavnico (dosegljiva na http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/cpi/prijavnica-internet.pdf) pošljite po pošti na naslov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p. p. 580, 1001 Ljubljana ali po faksu na številko (01) 241 1047. Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom seminarja, gradivo boste predvidoma prejeli na samem seminarju. Nižje od zgoraj navedenih kotizacij veljajo za udeležence, ki so zaposleni v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, za ostale pa veljajo višje. V ceno je že vključen 20 % DDV. Nakazilo izvršite na račun Filozofske fakultete št. 01100-6030707216 z navedbo imena in priimka udeleženca ter oznako SM 143423. Dokazilo o vplačilu (fotokopija položnice, virmana ali zbirnega sporočila o obremenitvi računa) prinesite na seminar, da vam bomo lahko izstavili račun. Pisne odjave sprejemamo do 10 dni pred izpeljavo programa. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Za morebitne dodatne informacije za omenjene programe smo dosegljivi na elektronskem naslovu mihaela.hojker na ff.uni-lj.si. ====================== Vabimo Vas na seminar z naslovom VZGOJA ZA STRPNOST IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI PREKO MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, ki bo potekal 10. in 11. februarja 2006 v Slovenj Gradcu. Ciljna skupina: učitelji in učiteljice v osnovnih in srednjih šolah. Cilj: Namen programa je učitelje in učiteljice seznaniti z možnostmi vzgoje k strpnosti in sprejemanju drugačnosti preko branja mladinskih književnih del. Pri tem prvi korak pomeni že sprejemanje drugačnosti književnih del. Seminar bo ponudil nekaj teoretičnih izhodišč, tako z literarnodidaktičnega kakor tudi s psihološkega vidika. Sledila bo besedilna analiza nekaterih mladinskih del, ki tematizirajo drugačnost, bodisi kot tujstvo, kot občutek manjvrednosti zaradi videza, zaradi socialne pripadnosti, bolezni itd. Cilj programa je učiteljem in učiteljicam prikazati, kako lahko učenci in učenke z branjem literarnih del, njihovo analizo in diskusijo o njih razvijajo strpnost in sprejemanje drugačnosti. Teme in predavatelji: - Vzgoja k strpnosti - literarna didaktika tujosti in drugačnosti - Neva Šlibar - Literatura in vzgoja k miru - Werner Wintersteiner Besedilne analize konkretnih literarnih del: - Vzgoja za strpnost in umetnostno besedilo pri književnem pouku v devetletni osnovni šoli - Milena Blažič - Ozaveščanje in sprejemanje generacijskih "prepadov" in razlik med vrstniki preko mladinske književnosti - Vesna Kondrič Horvat - Literarna socializacija - Saša Jazbec - Motivacija za branje - eden od ključnih pogojev za vzgojo preko književnosti - Nataša Bucik Program traja 16 ur in je ovrednoten z 1 točko za napredovanje. Natančnejši urnik in program seminarja boste prejeli teden dni pred začetkom, gradivo (zbornik in nekaj knjig) pa na seminarju. Obveznosti: aktivno sodelovanje pri seminarju in skupna priprava gradiv za pouk. Opombe: Priporočamo, da udeleženci/udeleženke preberejo kakšno delo otroške ali mladinske literature na temo drugačnosti. Program je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada in je za udeležence brezplačen. Prijavnico (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/cpi/prijavnica-internet.pdf) nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 25. 1. 2006, na naslov Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p. p. 580, 1001 Ljubljana. Za dodatna pojasnila pišite na ursa.gruden na ff.uni-lj.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 24 19:29:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 24 Jan 2006 19:29:59 +0100 Subject: [SlovLit] Kiberprostor Message-ID: <006801c62114$30686b90$6400a8c0@P4> Od: "Marijan M. Klemencic" Za: Poslano: 23. januar 2006 17:40 Zadeva: Prošnja Spoštovani kolega, obračam se na Vas s "strokovno" prošnjo. V časopisu sem prebral izraz KIBERPROSTOR. Strokovno se ukvarjam s problemom (geografskega) prostora, katerega del je tudi tako imenovani navidezni/kibernetični/virtualni prostor. [...] Vas prosim za nasvet -- kateri od navedenih (ali kakšen drug) je najustreznejši. Hvaležen Vam bom za odgovor. Marijan M. Klemenčič (sosed z geografskega dela hodnika) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 24 21:48:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 24 Jan 2006 21:48:54 +0100 Subject: Posodobitveni programi za poučevanje slovenščine: Novejši tokovi v slovenistiki -- književnost Message-ID: <015701c62127$98723320$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 24. januar 2006 21:35 Zadeva: Fw: Spremenjeni program seminarja Pri navajanju programa v včerajšnjem obvestilu je prišlo do napake, zato tule popravek: 4. 11. 2006: 9.00--10.30: M. Hladnik: O Visoški kroniki kaj novega? - 2 P 10.30--12.00: A. Blječevič: Kaj je literatura? - 2 P, D 12.00--13.30: M. Juvan: O sodobnih analizah stila literarnih besedil - 2 P 14.00--15.30: B. Krakar Vogel: Kaj je novega v didaktiki književnosti - 2P, D (nam. A. Žbogar) 11. 2. 2006 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Spolna identiteta in sodobni slovenski roman - 3 P, D 11.15--13.30: I. Novak Popov: Najmlajša slovenska poezija - 3 P, D 14.00--15.30: M. Pezdirc Bartol: M. Zupančič in sodobna slovenska dramatika - 2 P, D Obveznosti: prisotnost in aktivna udeležba. Naslovi morebitnih seminarskih nalog bodo javljeni na seminarju. Seminar velja 1 točko. Kotizacija: 11.700 SIT za zaposlene v VIZ, 15.210 SIT za druge udeležence. Prijavnico nam izpolnjeno vrnite najkasneje do 26. 1. 2006, naslov: Center za pedagoško izobraževanje, FF, Aškerčeva 2, Ljubljana oz. Mihaela. Hojker na ff.uni-lj.si. From MihaR na iolar.com Wed Jan 25 11:29:46 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus) Date: Wed, 25 Jan 2006 11:29:46 +0100 Subject: [SlovLit] Kiberprostor Message-ID: <38569A9B1AB2E9469628E8084B332BD2050378AD@dellsw.iolar.si> David Pahor v Pasadeninem Leksikonu uporablja zvezo "kibernetni prostor". Lp, Miha -----Izvirno sporočilo----- Od: Miran Hladnik, FF [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Poslano: 24. januar 2006 19:30 Za: SLOVLIT Zadeva: [SlovLit] Kiberprostor Od: "Marijan M. Klemencic" Za: Poslano: 23. januar 2006 17:40 Zadeva: Prošnja Spoštovani kolega, obračam se na Vas s "strokovno" prošnjo. V časopisu sem prebral izraz KIBERPROSTOR. Strokovno se ukvarjam s problemom (geografskega) prostora, katerega del je tudi tako imenovani navidezni/kibernetični/virtualni prostor. [...] Vas prosim za nasvet -- kateri od navedenih (ali kakšen drug) je najustreznejši. Hvaležen Vam bom za odgovor. Marijan M. Klemenčič (sosed z geografskega dela hodnika) _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 26 21:24:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Jan 2006 21:24:25 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna konferenca v Gorici Message-ID: <018601c622b6$812d9c00$6400a8c0@P4> V Gorici (v Italiji) bo julija konferenca evropskega društva funkcijske lingvistike. Pošiljam v vednost, kar sem dobila na spletu, morda bi konferenca koga zanimala: http://www.cla.units.it/convegno.php. - Sonja Starc (sonja.starc na guest.arnes.si), 26. januar 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 26 23:02:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Jan 2006 23:02:09 +0100 Subject: [SlovLit] Novo pri SDS Message-ID: <01c901c622c4$28628f00$6400a8c0@P4> Z začetne strani SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) se pride do: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika61.doc ali Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika61.pdf -- nova, februarska številka Kronike, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/pravilnikCT.doc -- obnovljen Pravilnik tekmovanja za Cankarjevo priznanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 27 12:24:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Jan 2006 12:24:12 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobja 25: poziv za referate Message-ID: <008a01c62334$343778c0$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 25. januar 2006 19:00 Zadeva: Obdobja 25 Kolege vabim, da začnejo razmišljati o svojem sodelovanju na 25. simpoziju Obdobja. Letošnji bo imel naslov Književnost v izobraževanju -- cilji, vsebine, metode. Potekal bo 16. in 17. novembra 2006 v Ljubljani. Temeljni namen simpozija je tokrat pretres vprašanj, ki jih odpira sodobno premišljevanje o književnosti kot predmetu izobraževanja. Neposredna spodbuda zanj pa so reformni procesi na vseh stopnjah izobraževanja, še posebno bolonjski, ki nas motivira za nov premislek vloge literarnega izobraževanja tudi na univerzitetni ravni. Vabljeni so torej referenti, ki raziskujejo literaturo in se ukvarjajo z izobraževalnimi procesi na univerzitetni ravni, kakor tudi na ravni osnovnih in srednjih šol. Prispevki naj bi se navezovali na enega od treh poglavitnih tematskih področij, povezanih s problematiko literarnega izobraževanja. 1. Cilji literarnega izobraževanja: Cilji, včasih poimenovani tudi temeljne usmeritve, vizije, so odgovor na vprašanje, kako naj bi naslovniki dojemali literaturo, kaj naj bi ob njej doživeli, spoznali, razumeli -- bodisi temeljnega bodisi specifičnega, in k čemu naj bi prispevalo tako vedenje - katere kompetence naj bi razvili naslovniki literarnega izobraževanja, kakšno znanje naj bi pridobili, kako to izobraževanje prispeva k oblikovanju vrednot, v čem je njegov prispevek k (samo)zavedanju posameznika in družbe. V tem smislu je vprašanje o ciljih mogoče členiti takole: - razvijanje zmožnosti literarne recepcije (zmožnosti literarnega branja, interpretacije): doživljanje literature, raziskujoče razčlenjevanje, vrednotenje, razvrščanje, primerjanje; vrste literarnega branja in tipi bralcev kot cilj izobraževanja - razvijanje (meta)vedenja o literaturi -- spoznavanje in razumevanje obtekstnih dejavnikov literarnega sistema in njihove vloge - spodbujanje literarnega raziskovanja - kreativno pisanje kot cilj v literarnem izobraževanju - razvijanje bralne in književne kulture - prispevek literarnega izobraževanja k razvoju jezikovne, sporazumevalne zmožnosti in pismenosti - oblikovanje širšega vrednostnega sistema kot cilj literarnega izobraževanja -- toleranca, empatija, nacionalno kulturna, medkulturna zavest . - cilji literarnega izobraževanja na posameznih stopnjah izobraževalnega sistema - cilji literarnega izobraževanja v okviru študija (pouka) materinščine in tujih jezikov - cilji in učinki literarnega izobraževanja v kontekstu sodobnih dvoplastnih pojmovanj znanja kot tržne dobrine ali humanistične vrednote 2. Vsebine Predmet, jedro literarnega izobraževanja, kamor sodijo literarna dela, vsebine iz literarne vede in drugih >pomožnih< družboslovno humanističnih disciplin, kot odgovor na vprašanje kaj je vsebina izobraževanja oz. s čim je mogoče dosegati zastavljene cilje: - vloga literarnega kanona in različnih žanrov - sodobna in starejša književnost, - književne zvrsti in vrste -- lirika, epika, dramatika, slovstvena folklora . -izvirna in prevodna književnost - književnost v tujih jezikih - integralni tekst in odlomek - književnost in mediji - merila in dejavniki izbiranja literarnih besedil v izobraževalnih procesih - literarna zgodovina, teorija, primerjalna književnost idr. za razumevanje literature pomembne discipline kot vsebina literarnega izobraževanja - književnost kot vsebina drugih izobraževalnih področij v okviru humanistike, družboslovja, religiologije - vzgoja in izobraževanje kot tema slovenske literature. 3. Metode V ožjem pedagoškem smislu so metode načini poučevanja in učenja oz. interakcije med učiteljem, naslovnikom in vsebino, odgovor na vprašanje kako dosegati cilje. V širšem smislu gre tudi za pregled metod literarnega raziskovanja, ki vplivajo na izobraževalne procese, ter za definiranje in uporabo interdisciplinarne raziskovalne metodologije, s katero se ti procesi preučujejo: -vpliv smeri v literarni vedi in iz njih izvirajoče literarnoraziskovalne metodologije na koncepte poučevanja literature nekoč in danes - prehod od raziskovalca k učitelju književnosti na različnih stopnjah - metodologija pedagoškega raziskovanja in aplikacija pedagoških spoznanj v literarnem izobraževanju - pomen čustveno motivacijskih (odnos do branja, stališča) in kognitivnih (predznanje, inteligentnost .) dejavnikov branja na izbiro učnih strategij (vsebin im metod) na različnih stopnjah izobraževanja - komunikacijski/ na naslovnika osredinjeni pouk književnosti - metoda šolske interpretacije in druge metode v književnem izobraževanju - ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti - cilj ali metoda literarnega izobraževanja? - usposabljanje za ubeseditev oz. nebesedno predstavitev literarnega doživetja, razumevanja, vrednotenja, raziskovanja, npr. esej, razprava, govorna, vizualna, gibalna predstavitev - knjiga -- literarno besedilo, berilo, učbenik, razprave -- in drugi mediji kot vir književnega izobraževanja - dodatne "zunajšolske" oblike literarnega izobraževanja in motiviranja. 4. Refleksije literarnega izobraževanja in vede o njem v teoriji in praksi nekoč in danes Na simpoziju naj bi kritično pregledali tudi, kaj je bilo o književnem izobraževanju izrečenega pred to prireditvijo, kakšni so (bili) učinki literarnega izobraževanja, kako jih vidi kritična javnosti, in kaj se dogaja v sodobni teoriji in praksi v Sloveniji in zunaj nje: - pogledi na literarno izobraževanje na posameznih stopnjah v teoriji, šolski praksi in v širši javnosti - literarni ustvarjalci o literarnem izobraževanju - vrednotenje rezultatov literarnega izobraževanja pri različnih generacijah in na različnih stopnjah - lastnosti in prizadevanja vidnih učiteljev književnosti nekoč in danes - didaktika književnosti kot veda o književnem izobraževanju. O simpoziju bo obveščal tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na svojih spletnih straneh in v tiskani obliki. Namen tega obvestila je spodbuditi vse zainteresirane, da se čimprej odločite za sodelovanje. Boža Krakar Vogel, predsednica simpozija Obdobja 25 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 27 12:29:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Jan 2006 12:29:29 +0100 Subject: Računalniška filologija in Knafelj Message-ID: <009601c62334$f1ad0f00$6400a8c0@P4> V Forumu Computerphilologie (http://www.computerphilologie.de) je mogoče prebrati tri zanimive nove prispevke: Roland Kehrein, Alfred Lameli in Jost Nickel: Möglichkeiten der computergestützten Regionalsprachen-forschung am Beispiel des Digitalen Wenker-Atlas (DiWA) (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/kehrein/kehrein.html) -- nemški digitalni dialektalni atlas, ki dokumentira tudi vpliv lužiškosrbske poselitve (sprehodi se po njem!), Therese Muxeneder Archivierung und virtuelle Edition: Arnold Schönbergs Nachlaß als offenes Archiv (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/muxeneder/muxeneder.html) -- zgledno urejena digitalizirana zapuščina, Amélie Zöllner-Weber: Formale Repräsentation und Beschreibung von literarischen Figuren (http://www.computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/zoellner-weber.html) -- o klasifikaciji literarnih oseb za potrebe računalniške obdelave. Franc Kattnig (franc.kattnig na mohorjeva.at) vabi k ogledu informacij o lastništvu in usodi Knafljevega doma na Dunaju, ki jih je zbral iz različnih virov: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/KorotanKnafelj.doc. --- miran From zoran.bozic na kate.si Sat Jan 28 20:42:00 2006 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran_Bozic?=) Date: Sat, 28 Jan 2006 20:42:00 +0100 Subject: [SlovLit] Preseren_v_cirilici Message-ID: <001d01c62442$e8573a70$0a4efdd5@faliment> Spostovani kolegi (in kolegice)! V zapuscini dr. Henrika Tume v Novi Gorici se nahaja drobna knjizica, ki nima nobenik podatkov o avtorju, casu in kraju izida. Ocitno gre za izbor iz Presernovih balad in romanc in legend, saj je njen naslov Balade, romance in legende (ne v gajici ne v bohoricici, pac pa v neki razlicici cirilice), v njej pa se nahajajo Presernove pesmi Hcere svet, Turjaska Rozamunda, Ribic, Lenora, Povodni moz itd., ki niso prevedene v noben slovanski jezik, pac pa so samo transkribirane v cirilico. Zelo bi bil hvalezen za vsak namig, kaj ta rec je. Zoran Bozic From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 29 09:32:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Jan 2006 09:32:54 +0100 Subject: 10 let Slovenščine v šoli Message-ID: <006901c624ae$9b5312a0$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran" Poslano: 28. januar 2006 18:43 Zadeva: predstavitev Slovenscine v soli Izšla je revija Slovenščina v šoli. Z dvojno številko (3/4) je zaokrožila deset let izhajanja. Revija želi biti prizorišče kritičnih in ustvarjalnih strokovnih izmenjav in želi ohranjati pokončno strokovno držo ter biti vez med teoretskimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami. Kako uspešna je v svojem poslanstvu, pa boste ocenili vi, cenjene bralke in cenjeni bralci. Sedanjemu uredništvu se izteka mandat, zato pripravlja prostor naslednjemu. V pričujoči številki pa vam ponuja v branje strokovno presojo dogajanj ob diferenciaciji pouka (Mojca Kovač Šebart), razmislek o pomenu književnega pouka pri razvijanju sporazumevalne in kulturne zmožnosti (Boža Krakar - Vogel), analize književnih besedil za tekmovanje za Cankarjevo priznanje (Alojzija Zupan Sosič o Mazzinijevem romanu Kralj ropotajočih duhov, Vlado Pirc o povesti Frana Milčinskega Ptički brez gnezda in mladinskem romanu Dese Muck Pod milim nebom ter Valentina Kobal o romanu Igorja Karlovška Gimnazijec); didaktične izkušnje o branju in pisanju interpretacije (Tanja Jelenko), o rabi slovenščine na spletu (Jure Šink), zastavljanju vprašanj pri pouku književnosti in preverjanju znanja na poklicni maturi (Lidija Golc), literarnih besedilih pri razrednih urah (Bojana Reščič Modrijančič) in o diferenciaciji pri pouku književnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole (Renata Škodnik). Prebrali boste lahko tudi tri ocene knjig. Slovensko pravopisje v zrcalu Helene Dobrovoljc ocenjuje Bernard Rajh, Poglavja iz didaktike književnosti Bože Krakar Vogel Alenka Žbogar, Očete in sinove in Zagorske zvonove Silva Faturja pa Anica Grilj. Poročilo o delu v evropskem projektu Leonardo da Vinci je prispevala Silva Kastelic. Vabimo vas tudi, da preberete razpis osrednjih tem 17. primorskih slovenističnih dni 2006 in se nanj odzovete s prispevkom. Želimo vam prijetno in ustvarjalno branje. --- Sonja Starc, odgovorna urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 29 11:27:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Jan 2006 11:27:31 +0100 Subject: Spletno in društveno Message-ID: <00ad01c624be$9ddc8960$6400a8c0@P4> Http://www.nuk.uni-lj.si/PortretnaZbirka/ -- Nukova zbirka fotografij znamenitih Slovencev; nekaj konkurenčnih posnetkov se dobi tudi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgr/zr_slike.htm. Http://www.dlib.si/ -- digitalna knjižnica Slovenije. V Delu smo pred dnevi prebrali, da je na Nukovem spletišču v okviru Slovenske retrospektivne biliografije (http://www.nuk.uni-lj.si) prosto dostopen celoten digitalizirani Ljubljanski zvon. Po daljšem klikanju se žal dokopljemo le do skope informacije, da je bil zaradi tehničnih težav LZ umaknjen s spleta. Pripravljajo tudi digitalizacijo Doma in sveta. Http://labs.google.com/ -- novi Googlovi servisi, v preizkusni fazi. Http://googleblog.blogspot.com/ -- Googlov blog. Http://www.google.com/reader/ -- Googlov "bralnik". Slavistično društvo Srbije vabi na svoj 45. kongres, ki bo v začetku leta 2007. Referate v dolžini največ 16.000 znakov je treba oddati do novembra 2006. Več informacija na http://www.slavistickodrustvo.org.yu oziroma na oddelku za slavistiko na FF. V dveh slavističnih društvih so na občnem zboru izvolili novo vodsvo: v SD Ljubljana je predsedništvo namesto Mojce Stare Aljaž prevzela Marija Leskovar (tajnica je postala Nina Florjanc), v SD Nova Gorica pa je na predsedniškem mestu Božico Špolad Žuber nadomestila Bojana Modrijančič Reščič. Bivšima predsednicama čestitamo za uspešno vodeni mandat, novima predsednicama pa za izvolitev. Želimo jima dobro delo in plodno sodelovanje. Ob tem pozivamo manj številčna društva, da oživijo svojo dejavnost, preverijo v domačih dokumentih, koliko je še do izteka mendata, ter poskrbijo za obnovo članstva in društvenih funkcij. Zapisnike in poročila z veseljem objavimo na spletnih straneh SDS (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html). --- miran From vlado na zrc-sazu.si Mon Jan 30 11:38:12 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Mon, 30 Jan 2006 11:38:12 +0100 Subject: [SlovLit] Padec Carigrada ter Belgrado Message-ID: <43DDFAA4.32157.2B3E7D@localhost> Potem ko sem se ze dvakrat odzval v zvezi z odmevi padca Carigrada v slovenskem ljudskem izrocilu, naj svoje odzivanje dorecem v tretje. K moznosti navedenih odmevov v Junaski (Gregovi sestri) Alencici (SLP 7) naj dodam, da bi Alencici se najbolj ustrezala Katarina Celjska, zena Urha II in hci Jurija Brankovica. Slednji je dobil naslov despota leta 1429 in ga nosil do smrti leta 1456, kar se mimogrede krije z zaporedjem let nastopa Device Orleanske in njene odveze krivde krivoverstva in carovnistva. Izvirno ime Katarina je skoz panonsko varianto Katalena lahko dalo pesemsko ime Alencica, ki se sicer navezuje na ime Helena oziroma Jelena, pripadajoce materi prvega ter poslednjega cesarja vzhodnega Rima. Pesemskemu bratu Gregu bi spet ustrezal Katarinin brat Gregor. Ta je prezivel oceta Jurija za tri leta, le da ga je ze v somernem letu 1441 skupaj z bratom Stefanom dal oslepiti svak Murat II. Gregova pesemska smrt pa je v tem primeru lahko privzela smrt Konstantina XI ob padcu Carigrada v Luninem letu 1453 podobno, kakor je Katarinino prezivetje moza in oceta, ki sta umrla v letu turskega poraza pod Belim gradom, podaljsalo upe za slovensko pa tudi srbsko drzavnost. Za vse to bi govorila tudi skladotvorna in besedotvorna sorodnost imena Carigrad z imenom Beli grad (ob izlivu Save v Donavo) in imenom Belgrado (na Tilmentu v Furlaniji). V Belgradu se je namrec po letu 1459 ustalil Katarinin brat Stefan, ki je prezivel svojega bratra Gregorja za sestkrat tri leta. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 30 21:05:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jan 2006 21:05:58 +0100 Subject: [SlovLit] Objavljajo in predavajo Message-ID: <009d01c625d8$9778fc50$6400a8c0@P4> V Kranjskem zborniku 2005 so objavljeni naslednji literarni prispevki: Lojzka Bratuž, Zgodba o Petru Kupljeniku v slovenski književnosti Franc Drolc, Prešernova pot v svet Marija Pirjevec, Prošnja Matija Čopa za profesorsko mesto na reški gimnaziji Boris Paternu, Jenkove "diverzije" Prešerna Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki Matjaž Kmecl, Ivan Tavčar med literaturo in povzpetništvom Gregor Kocijan, Pripovedna proza v Gorenjcu v letih 1900--1916 France Pibernik, Gorenjska v pripovedništvu Karla Mauserja Miha Mohor, Plamenica 1963 Stanko Šimenc, Kranj in slovenski film ========= V sredo 1. februarja organizira Lektorsko društvo Slovenije predavanje Petra Weissa z naslovom Kaj nam pripovedujejo slovenski slovarji (in o čem molčijo). Predavanje bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob 18.00. 15. marca pa bo na istem mestu Marinka Milenković predavala o Leposlovju in kriminologiji. ========= Boštjan Škorjak (Hrenova ulica 7, Ljubljana; skorjak.bostjan na gmail.com) je leta 2003 v samozaložbi izdal knjigo latinskih sentenc s slovenskimi prevodi, z lastnimi aforističnimi ter z Bineta Roglja ilustratorskimi dopolnili. Naslov knjige je Ride, si sapis (Smej se, če si pameten), cena pa pri avtorju 3400 sit. Za zgled: IN MEDIAS RES. V bistvo, naravnost k stvari. Res, samo ne v medijih. ========== V oči nam je padel tale plakat z Božo Krakar Vogel v glavni vlogi (klikni http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/krakarca.jpg). Iz suma, da gre za napoved novega slovenskega filma, smo jo povprašali, kaj pomeni, in odgovorila je takole: "Plakat je vizualno dopolnilo prireditve Srečanja, ki jo imajo vsako leto na Plečnikov rojstni dan na Gimnaziji Jožeta Plečnika. Na to prireditev povabijo nekaj gostov -- bivših dijakov te gimnazije, ki je bila v naših časih Šubičeva. Letos smo 23. januarja tam pripovedovali o sebi in odgovarjali na vprašanja dijakov igralka Olga Kacijan, slikar Marko Batista, filozof Lev Kreft in Boža Krakar Vogel, slavistka. K tej predstavitvi sodijo tudi veliki plakati in njihovi manjši iztisi, ki jih oblikuje Metod Vidic, primerki pa so tudi v vitrini gimnazije na Šubičevi ulici. V stavbi so razstavljene še naše slike in knjige in priznanja, če jih imamo itd. Vse skupaj je lepa prireditev , na kateri podelijo tudi priznanja sedanjim uspešnim dijakom, pa kak predstavnik oblasti kaj pove (letos Damjan Prelovšek o Plečniku in sodobni kulturi) in je v celoti poučen zgled za nove rodove dijakov te častitljive inštitucije. Za Srečanja je močno zaslužen sedanji ravnatelj Anton Grosek." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 31 10:07:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 31 Jan 2006 10:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in identiteta na Balkanu References: <00ad01c624be$9ddc8960$6400a8c0@P4> <009a01c625e5$375391c0$aa01a8c0@ibmczx0645> Message-ID: <005401c62645$b5687ac0$6400a8c0@P4> Od: "Anita Peti-Stantić" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 30. januar 2006 22:36 Zadeva: Re: Spletno in društveno Spoštovani Miran, pošiljam ti program velike okrogle mize ki se bo dogajala v četrtek 2. febr. ob 11.00 v Matici hrvaški v Zagrebu: http://www.mvinfo.hr/najnovije-najave.php?ppar=482, Strossmayerov trg 4. Tema je jezik in identiteta. Morda bo kdo zainteresiran, ali samo informativno. Govorci so najboljši hrvaški jezikoslovci, vse bomo posneli, posebej avtorizirali diskusijo in potem objavili v knjigi, upam do poletja. Anita. p. s. Gre za okroglo mizo o knjigi Roberta D. Greenberga Jezik i identitet na Balkanu: Raspad srpsko-hrvatskoga, ki jo je prevedla Anita Peti-Stantić. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 31 22:28:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 31 Jan 2006 22:28:47 +0100 Subject: Milan Šega Message-ID: <00b901c626ad$531d3aa0$6400a8c0@P4> Od: "Jurij Primožič" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 31. januar 2006 10:45 Zadeva: RE: [SlovLit] Jezik in identiteta na Balkanu Spoštovani! Mi lahko kdo pomaga najti kakšno fotografijo Milana Šege? Zanima me tudi, če so podatki o njem v Enciklopediji Slovenije točni. Nekoliko me čudi, da ob datumu smrti ni bilo ne osmrtnice, ne nekrologa. Pa lepo pozdravljeni! Jurij Primožič, Slovanska knjižnica From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 5 23:55:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 5 Feb 2006 23:55:10 +0100 Subject: Fw: znanje slovenščine Message-ID: <004401c62aa7$387981b0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 5. februar 2006 20:23 Zadeva: znanje slovenščine Strokovni javnosti posredujem naslednje obvestilo: Na spletnih straneh vlade RS (http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/?18a6b9887c33a0bdc1257 0e50034eb54%32c87ae126319fcb0bc12571070040c383%3FOpenDocument) je bil objavljen predlog uredbe o znanju slovenskega jezika za posamezna delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti. Z uredbo se predpisujejo ravni potrebnega znanja slovenskega jezika. Tako se predvideva tri stopnje aktivnega znanja slovenščine in sicer osnova, srednja in višja raven, pri čemer se upošteva le izobrazba, ki jo je posameznik pridobil na slovenskih osnovnih, srednjih ali visokošolskih zavodih. Vaše mnenje k predlogu uredbe lahko posredujete na e-mail: puric.jasmina na skupnostobcin.si. Za posvečene: verjetno bo bolje delovalo, če pripombe pošljete neposredno na Sektor za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo (vodja sektorja: dr. Janez Dular, tel: 01 478 7959, e-pošta: janez.dular na gov.si). Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 09:51:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Feb 2006 09:51:32 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: LK, 13. februar Message-ID: <00aa01c62bc3$b2f31510$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 6. februar 2006 21:54 Zadeva: LK, 13. februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 821. sestanek v ponedeljek, 13. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Naravno oblikoslovje in naravna skladnja (pred obiskom prof. Dresslerja). --- Za predsedstvo: doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 10:47:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Feb 2006 10:47:34 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna Message-ID: <011001c62bcb$abffc7a0$6400a8c0@P4> Od: tinka selic [tinka na zrc-sazu.si] Poslano: 6. februar 2006 13:27 Za: seznam na avs3.arnes.si Zadeva: vabilo Založba ZRC in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig v zbirki Studia litteraria: a.. Majda Stanovnik: SLOVENSKI LITERARNI PREVOD 1550--2000 b.. Vid Snoj: NOVA ZAVEZA IN SLOVENSKA LITERATURA c.. ZNANSTVENE IZDAJE IN ELEKTRONSKI MEDIJ (zbornik razprav, uredil Matija Ogrin) Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. februarja 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. --- Za Založbo: dr. Vojislav Likar, za Inštitut: dr. Darko Dolinar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 7 12:08:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Feb 2006 12:08:36 +0100 Subject: [SlovLit] Olomuc in CT Message-ID: <016201c62bd6$d8c7b440$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 6. februar 2006 19:08 Zadeva: Olomuc Pozdravljen, Miran! Pretekli teden sem bil na Pedagoški fakulteti v Olomucu. Univerza v Olomucu obstaja od leta 1573, njena pedagoška fakulteta pa od leta 1946. Ob 60-letnici obstoja in ob primopredaji dekanskih poslov je fakulteta pripravila slovesnost, na kateri so predstavili dve knjigi o fakulteti in predali nekaj častnih medalj z likom Komenskega dolgoletnim sodelavcem (po eno tudi v Slovenijo, Nemčijo, na Slovaško in Madžarsko). Ker s fakulteto sodelujem že celo desetletje in ker sem bil pri njih prvi gostujoči profesor, sem tudi sam dobil medaljo in sem bil boter (skupaj z dekanom iz Prešova) eni od obeh novih knjig. Gostje smo si po slovesnostih ogledali muzikal Čudotvorni lonec v Moravskem gledališču. Ne vem, ali podeljevanje časti pomeni slovo od aktivnega dela ali morda tudi spodbudo za nadaljnje delo. Najbrž je tako, kakor si vsak sam to predstavlja. [...] --- Jože ======== V naši kulturi so ustne informacije očitno še vedno prepričljivejše od zapisanih, čeprav pri ustnem prenašanju pogosteje pride do napak ali nesporazumov. Zato ponavljam zapisani sklep UO SDS, da je letošnja kotizacija za Cankarjevo tekmovanje 2500 sit na tekmovalca. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 8 11:38:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Feb 2006 11:38:23 +0100 Subject: Prešeren pa Taras Message-ID: <001b01c62c9b$caa45c40$6400a8c0@P4> Silvo Fatur (silvester.fatur na guest.arnes.si) in Breda Švara (breda.svara na guest.arnes.si) voščita "kulturnim ljudem" vesel praznik, Radivoj Pahor (radivoj.pahor na guest.arnes.si) pa odgovarja z verzi: Dve reki sva, dve ljubi, dva objema, povsod sva dvojni: daješ in dobivaš. Nevidna sla v brezpotjih sva obema varljiva maska: vse poveš in skrivaš. R. (iz soneta Dve vodi) ========== Na spletnih straneh Tarasa Kermaunerja (http://www.kermauner.net/) najdemo seznam njegovih 105 knjig o slovenski dramatiki (http://www.kermauner.net/szk.asp), njegovo in Alenke Gojevšček bibliografijo, razlago vseh kratic, ki jih uporablja, in druge zanimivosti, pet knjig pa je tudi v prostem dostopu (http://www.kermauner.net/eknj.asp) -- vredno ogleda. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 8 17:09:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 8 Feb 2006 17:09:07 +0100 Subject: Fw: Prešeren pa Taras Message-ID: <001e01c62cc9$fec8a9d0$6400a8c0@P4> Od: "Mojca Luštrek" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 8. februar 2006 12:32 Zadeva: RE: Prešeren pa Taras Hvala za dobre želje. Upam, da ni predomišljava tale (samo)uvrstitev med "kulturne ljudi", saj prav nekulturno sedim v službi in se prebijam skozi našo davčno znanost. Zunaj sije sonček in me nesramno vabi v hribe. Ko že ne morem tja, pa vsaj obujam spomine (poleg sončka sta malo kriva tudi odlomek iz Pahorjevega soneta in moj edini današnji kulturni dogodek - Vestnikova fotorazstava http://www.planinskivestnik.com/w3/fotoutrinki.htm): Ko sončiva v kraljévem se sijaju, si ti moj princ in kralj me nič ne mika - naj zviška pogleduje dol na naju. Razglede v dalj uživava široke na Trento, Pode - res prelepa slika - in Triglav nama, princ moj, jé iz roke. (iz soneta Stenarju) Mojca -----Original Message----- From: slovlit-bounces@ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Hladnik, Siol Sent: Wednesday, February 08, 2006 11:38 AM To: SLOVLIT Subject: Prešeren pa Taras Silvo Fatur (silvester.fatur na guest.arnes.si) in Breda Švara (breda.svara na guest.arnes.si) voščita "kulturnim ljudem" vesel praznik, Radivoj Pahor (radivoj.pahor na guest.arnes.si) pa odgovarja z verzi: Dve reki sva, dve ljubi, dva objema, povsod sva dvojni: daješ in dobivaš. Nevidna sla v brezpotjih sva obema varljiva maska: vse poveš in skrivaš. R. (iz soneta Dve vodi) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 9 12:31:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Feb 2006 12:31:15 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke Message-ID: <002501c62d6c$57b22b50$6400a8c0@P4> Http://www.patacriticism.org/juxta/ -- orodje za manipulacijo besedil v več variantah, npr. za kritične izdaje. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html -- preurejena začetna stran Slavističnega društva Slovenije, z novostmi v rubriki Slavistična knjižnica. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 10:24:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 10:24:05 +0100 Subject: Primorski slovenistični dnevi Message-ID: <00f601c62eec$e8a8e460$6400a8c0@P4> Od: "Karmen Sirk" Za: Poslano: 10. februar 2006 10:31 Zadeva: PSD Pošiljam dopis kolegice Marije Mercina in vas lepo pozdravljam. ========== ODMEVI PRIMORSKIH SLOVENISTIČNIH DNEVOV Lojzka Bratuž je ob življenjskem jubileju Alojza Rebule uredila Rebulov zbornik. Poleg prispevkov s 14. PSD na Opčinah, napisali so jih Marija Pirjevec, Kajetan Gantar, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Dukič in Diomira Fabjan Bajc, so študije o pisatelju napisali Helga Glušič, Jadranka Cergol, Majda Artač Šturman in Martina Ožbot. V zborniku je objavljena izčrpna bibliografija in slikovno gradivo Iz družinskega albuma. Knjigo (140 + XII str.) je izdala založba Mladika v Trstu. V reviji Primorska srečanja (številka 284-5-6/2005) so objavljeni referati s 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) v Kobaridu in Bovcu aprila 2005. Med njimi je tudi obsežnejše poročilo o PSD 1-16 in predstavljena njihova problematika oziroma stalno prilagajanje spremembam in iskanje novih možnosti. Revija tako nadaljuje pomembno (sorazmerno) sprotno objavljanje prispevkov s PSD. Ksenija Krivec, bibliotekartak iz Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je za Občino Bovec pripravila razstavo Življenje in delo Antona Ocvirka. Kasneje so razstavo postavili v Sežani (ob predstavitvi nove številke revije Primorska srečanja), kasneje pa še v Ljubljani na Filozofski fakulteti s sodelovanjem Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, v Novi Gorici v sodelovanju s Politehniko in na Univerzi v Mariboru. ALI SO PSD SPLOH POTREBNI? Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 10:40:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 10:40:50 +0100 Subject: Četvero Mileninih obvestil Message-ID: <013001c62eef$3f826750$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 10. februar 2006 6:02 Posredujem povezavo s programom za pisanje scenarijev, ki je tudi preveden v slovenščino http://www.celtx.com/. Povezava je bila objavljena na spletni strani AGRFT. ========= Drugo svetovno srečanje o mladinski literaturi (Second World Children's Literature Convention) bo od 21. do 25. avgusta v Seulu v Koreji. Konferenca bo tematizirala globalna vprašanja, npr. vojna, terorizem, nasilje, revščina, človekove pravice, izkoriščanje, človekovo ravnanje in okolje z namenom spodbujanja miru in razumevanja med narodi. Na srečanju bodo sodelovali priznani znanstveniki: Klaus DODERER, Maria NIKOLAJEVA, Rutta KUIVVASMAKI, Manarama JAFA, Anne SCOTT MACLEOD, Zohar SHAVIT, Clare BRADBORD in Perry NODELMAN. Zadnji rok za prijavo je 28. februar 2006. Morebitni zainteresirani, naj stopijo v stik z Shin, Heonjae (hwangch na snue.ac.kr ) ali Park, Sangjae (macaca na chollian.net). ========= Posredujem obvestilo in program druge izvedbe izobraževalnega seminarja "Vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti", ki bo 10.--11. februarja 2006 v Slovenj Gradcu v Šolskem centru. ========= The Institute of Germanic & Romance Studies (University of London, School of Advanced Study), pripravlja konferenco o Ostržku (Ostržek in telo kot stroj), ki bo v soboto, 25. februarja 2006. Možne teme so vizualna umetnost, Ostrežek in film, dihotomija med lutko in človekom, umetno in fantomsko telo ter vloga lutke v zgodovini človeštva. Uvodne predavanje bo imel prof. Jean PERROT z Inštituta Charles Perrault iz Pariza z naslovom Skrivnost Ostržka. Zainteresirani naj stopijo v stik z Rosemary Lambeth (igrs na sas.ac.uk) ali Dr. Katia Pizzi Institute of Germanic and Romance Studies, University of London (katia.pizzi na sas.ac.uk), http://igrs.sas.ac.uk Lp, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 11 14:25:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Feb 2006 14:25:02 +0100 Subject: Primorski slovenistični dnevi Message-ID: <01e601c62f0e$916ee790$6400a8c0@P4> Od: "breda pogorelec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. februar 2006 12:14 Zadeva: Re: Primorski slovenistični dnevi Spoštovani! Odgovarjam na vprašanje, zastavljeno na koncu. Obžalujem, da se iz napisanega ne da razbrati vpraševalca - kdo je postavil vprašanje, s kakšnim namenom in v kakšnih okoliščinah. Potem bi bilo vprašanje jasnejše. In tudi odgovor lažji. Primorski slovenistični dnevi so nujni, zaradi cele vrste dejstev: ker je Primorska za slovenski prostor v vsem svojem posebne vrste okno v svet, zaradi posebnosti v videnju in vzpostavljanju življenja, kar je zgodovinsko in regionalno še kako pogojeno, predvsem pa zaradi dejstva, da se na Slovence z mejo ne konča naš jezikovni, kulturni in s tem tudi etnostni prostor in da je glede tega nujna nenehna refleksija. Zaradi vsega tega - in tudi zaradi potrebe po druženju in diskusiji so PSD še kako potrebni. Pozdravljeni! Breda Pogorelec =========== > From: Miran Hladnik, Siol > To: SLOVLIT > Sent: Saturday, February 11, 2006 10:24 AM > Subject: Primorski slovenistični dnevi > > Od: "Karmen Sirk" > Za: > Poslano: 10. februar 2006 10:31 > Zadeva: PSD > > Pošiljam dopis kolegice Marije Mercina in vas lepo pozdravljam. > > ========== > > ODMEVI PRIMORSKIH SLOVENISTIČNIH DNEVOV > > Lojzka Bratuž je ob življenjskem jubileju Alojza Rebule uredila Rebulov > zbornik. Poleg prispevkov s 14. PSD na Opčinah, napisali so jih Marija > Pirjevec, Kajetan Gantar, Igor Škamperle, Jože Horvat, Nada Dukič in > Diomira > Fabjan Bajc, so študije o pisatelju napisali Helga Glušič, Jadranka > Cergol, > Majda Artač Šturman in Martina Ožbot. V zborniku je objavljena izčrpna > bibliografija in slikovno gradivo Iz družinskega albuma. Knjigo (140 + XII > str.) je izdala založba Mladika v Trstu. > > V reviji Primorska srečanja (številka 284-5-6/2005) so objavljeni referati > s > 16. Primorskih slovenističnih dnevov (PSD) v Kobaridu in Bovcu aprila > 2005. > Med njimi je tudi obsežnejše poročilo o PSD 1-16 in predstavljena njihova > problematika oziroma stalno prilagajanje spremembam in iskanje novih > možnosti. Revija tako nadaljuje pomembno (sorazmerno) sprotno objavljanje > prispevkov s PSD. > > Ksenija Krivec, bibliotekartak iz Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je > za > Občino Bovec pripravila razstavo Življenje in delo Antona Ocvirka. > Kasneje > so razstavo postavili v Sežani (ob predstavitvi nove številke revije > Primorska srečanja), kasneje pa še v Ljubljani na Filozofski fakulteti s > sodelovanjem Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, v > Novi > Gorici v sodelovanju s Politehniko in na Univerzi v Mariboru. > > ALI SO PSD SPLOH POTREBNI? > > Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:51:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:51:47 +0100 Subject: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Message-ID: <004a01c63133$2188bba0$6400a8c0@P4> Od: "Kozma Ahačič" Za: Poslano: 13. februar 2006 20:12 Zadeva: Obvestilo Spoštovani Miran Hladnik! Vse slaviste in druge, ki bi jih tema utegnila zanimati, bi veljalo obvestiti na SlovLit, da se v torek, 14. 2., ob 17.35 začenja dokumentarna serija v štirih delih z naslovom: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Lep pozdrav, Kozma Ahačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:52:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:52:23 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: vabilo in obvestilo Message-ID: <005201c63133$3673a700$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 13. februar 2006 19:07 Zadeva: vabilo in obvestilo Predstavitev knjižne novosti Mirana Košute. Ob slovenskem kulturnem prazniku vabita Generalni konzulat Republike Slovenije in Kulturni dom Gorica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji na predstavitev knjižne novosti Mirana Košute: Slovenica: Peripli letterari italo - sloveni (Slovenica: italijansko - slovenska književna jadranja), ki jo je v italijanščini izdala založba Diabasis iz Reggio Emilie v sozaložništvu z Založništvom tržaškega tiska iz Trsta. V svoji šesti knjigi je avtor, poverjeni profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu, pa tudi literarni ustvarjalec in glasbenik, zbral dopolnjene in deloma predelane študije, eseje in referate, ki jih je pripravil za različna mednarodna strokovna in znanstvena srečanja. Ob Bartolu, slovenskem literarnem ustvarjanju v Italiji, Lepi Vidi, Petrarki . razmišlja o medkulturnih stikih skozi spektor različnih vprašanj ob bogati literarnozgodovinski in splošno kulturni razgledanosti. Dogodek bo v sredo 15. t. m. ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20). Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 07:57:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 07:57:12 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna Message-ID: <008201c63133$e2e2df10$6400a8c0@P4> Od: "tinka selic" Za: Poslano: 13. februar 2006 10:26 Zadeva: vabilo Založba ZRC in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Vas vljudno vabita na predstavitev prevoda dela ameriške kulturne antropologinje Irene Portis-Winner SEMIOTIKA KMETSTVA V TRANZICIJI: Slovenski vaščani in njihovi sorodniki v Ameriki. Irene Portis-Winner je skoraj vse svoje raziskovanje posvetila preučevanju kulture slovenskega podeželja in povezavam, ki jih je vaška skupnost imela in jih še ima s svojimi sorodniki v Ameriki. V knjigi Semiotika kmetstva v tranziciji obravnava predvsem razmerja, ki se in so se vzpostavljala med prebivalci Žerovnice in njihovimi sorodniki v ZDA. Avtoričina pripoved je osredotočena na nekatere posameznike in družine, njihovo doživljanje sveta in na znake, ki ponazarjajo živ, neprekinjen krog komunikacije med Slovenci na tej in oni strani Atlantika. Zbirka Opera ethnologica Slovenica. Prevedli Luka Rejec, Veronika Fikfak in Jurij Fikfak. In zbornika TEXT & REALITY / TEXT & WIRKLICHKEIT, uredili Jeff Bernard, Jurij Fikfak in Peter Grzybek. Delo odpira nekatere temeljne dileme razmerja med resničnostjo in njenim ubesedovanjem. V 17 poglavjih so jih osvetlili strokovnjaki različnih disciplin, ki pa jih povezuje temeljno semiotično stališče o tekstu kot kompleksnem znaku, katerega funkciji sta reprezentiranje resničnosti in pragmatično umeščanje govorečega/spoznavajočega subjekta v to resničnost. Tiskovna konferenca bo v torek, 14. februarja 2006, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Za Založbo dr. Vojislav Likar, za Inštitut dr. Monika Kropej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 08:57:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 08:57:40 +0100 Subject: [SlovLit] Leksikografski kolokvij Message-ID: <00f101c6313c$57288570$6400a8c0@P4> Od: "Nataša Grzinič" Poslano: 13. februar 2006 14:10 Oddelek za germanistiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru prireja 4. mednarodni leksikografski kolokvij, ki bo v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2006 in bo posvečen vlogi slovarja pri postopkih prevajanja. Vabimo Vas, da se nam pridružite kot avtorji prispevkov ali slušatelji. Prireditev spada v vrsto mednarodnih leksikografskih kolokvijev, s katerimi sta leta 2000 začela Herbert Ernst Wiegand, priznani teoretik slovaropisja, in Pavel Petkov, bolgarski germanist. Trije dosedanji kolokviji, ki so potekali v Sofiji (2000 in 2002) in Varni (2004), so bili posvečeni dvojezičnemu slovaropisju. V Mariboru bomo tematiko razširili na področje prevajanja in tako nadaljevali tradicijo nekaterih znanstvenih srečanj, na katerih je bila vloga slovarjev v postopkih prevajanja že obravnavana (Lexeter, Exeter 1983; Euralex, Innsbruck 1987; Prevajanje in dvojezični slovarji, Hong Kong 2002). Leksikografija in prevajanje sta tradicionalno povezana. Čeprav so slovarji med prevajanjem nepogrešljiv referenčni in informacijski vir, prevajalci z njimi niso zadovoljni, prav tako pa tudi slovaropisci ne sodelujejo dovolj dobro in uspešno s to pomembno skupino slovarskih uporabnikov. Kako prevajalec uporablja slovar? Kaj prevajalec pričakuje in zahteva od slovarja, da mu bo pri prevajanju v pomoč? Kakšna je vloga prevajalca v metaleksikografskem raziskovanju in slovaropisni praksi? Kako naj slovaropisec pri svojem delu učinkovito uporabi poglobljena védenja o slovarskem uporabniku? Vprašanja se nanašajo na eno- in večjezične splošne slovarje, na specialne slovarje ter terminološke zbirke podatkov, dotikajo pa se tudi besediloslovja in korpusnega jezikoslovja, saj je vključevanje paralelnih besedilnih korpusov v prevajanje že ustaljena praksa. Pričakujemo prispevke z naslednjih tematskih področij: - novosti v oblikovanju zasnove in sestavljanju splošnih eno- in večjezičnih slovarjev, - prevodni jezikovni in stvarni slovarji, - elektronski slovarji in prevajalska orodja, - enojezikovni in paralelni korpusi, - slovar kot posrednik medkulturnosti, - metode empiričnega raziskovanja rabe slovarjev med prevajanjem, - jezikovnopolitične razsežnosti leksikografije in translatologije (uveljavitev obeh kot samostojnih akademskih disciplin, poklicni profil slovaropisca in prevajalca, družbena podpora sestavljanju slovarjev in razvoju korpusov). Prepričani smo, da bo kolokvij pomembno prispeval k vzajemnemu razumevanju leksikografije in translatologije ter pospešil sodelovanje na obeh raziskovalnih in delovnih področjih. Tematika je tesno povezana z vedno večjimi potrebami po prevajanju v globalizacijski družbi. Delovni jeziki kolokvija so nemščina, slovenščina in angleščina, povzetki slovenskih prispevkov bodo prevedeni v nemščino; plenarna predavanja trajajo do 60 minut, ostali nastopi do 30 minut. Prispevki bodo objavljeni v periodični publikaciji Germanistische Linguistik (2007, Olms Verlag). Prosimo, da se prijavite na kolokvij do 31. marca 2006 na naslov vida.jesensek na siol.net. Aprila 2006 Vam bomo poslali podatke o možnostih namestitve, v začetku septembra 2006 pa še dokončni program kolokvija. --- Vida Jesenšek, predsednica organizacijskega odbora From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 09:17:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 09:17:09 +0100 Subject: LK, nova ugodnost za člane SDS, Krakarjevi dnevi Message-ID: <010601c6313f$0e71d680$6400a8c0@P4> LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 822. sestanek v ponedeljek, 20. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. dr. Franc Marušič, Politehnika Nova Gorica. Tema predavanja: O teoriji faz in obstoju nesimultanih faz v slovenščini (predstavitev doktorata). --- Za predsedstvo doc. dr. Chikako Shigemori Bučar ========== Glavni urednik in vodja založbe ZRC SAZU Vojislav Likar sporoča, da so se odločili priznati članom Slavističnega društva Slovenije enake ugodnosti pri nakupu njihovih publikacij, kot jih daje članstvo v Azilu, Knjižnem klubu Založbe ZRC. Popust (za nove knjige od 10 % naprej, običajni začetni popust 15--20 %, za starejše pa tudi do 50 %) lahko uveljavite v knjigarni Azil na Novem trgu 2 v Ljubljani (odprto 10.00--12.00, v soboto 10.00--14.00) ali naročite na zalozba na zrc-sazu.si (tel. 01 470-6465), pri čemer je ceni knjige treba prišteti še poštne stroške. Katalog izdaj je na http://www.zrc-sazu.si/zalozba; založba bo priznala popust na osnovi seznama članov SDS. ========== Občina Semič in kulturno društvo Orel Semič vabita na 10. Krakarjeve dneve. V soboto 18. februarja ob 17.00 bo pred muzejem odkritje doprsnega kipa Lojzeta Krakarja, v knjižnici njegove spominske vitrine, ob 18.00 pa v kulturnem domu predstavitev Krakarjeve pesniške zbirke Ob poti rastem in sem poln prahu (nastopila bosta Matjaž Kmecl in Peter Kolšek). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 10:05:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 10:05:05 +0100 Subject: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Message-ID: <016c01c63145$c088e7e0$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 14. februar 2006 9:24 Zadeva: Re: [SlovLit] O slovenskem jeziku na TV Spoštovani, pozdravljam tako serijo oddaj in predlagam, da bi jo posneli na DVD, ker bi bilo to odlično učno gradivo za šole. Srečno. Lep pozdrav. Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 15:09:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 14 Feb 2006 15:09:19 +0100 Subject: Portreti slovenskih književnikov in dve voščili Message-ID: <01ea01c63170$415f2350$6400a8c0@P4> Od: "Rimljanka" Poslano: 14. februar 2006 13:55 Zadeva: Vabilo Spoštovani, v četrtek, 16. februarja ob 20. uri vas vabimo v knjigarno Rimljanka na literarni pogovor z Vladimiro Rejc, avtorico knjige Čarovnija pisanja - portreti slovenskih književnikov in njenima gostjama Metko Cotič in Nino Kokelj. Pogovor bo vodila Jana Kolarič. Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni --- Berta Mauhler, Knjigarna Rimljanka ========== Med voščili, ki so prišla okrog novega leta na naslov Slavističnega društva Slovenije (ažurnost pa taka!), moramo omeniti pošto častne članice Rozke Štefan, in voščilnico Tončke Stanonik, namenjeno "vsem, ki se še posebej trudite, da ostaja naše strokovno znanje trdno in se slavistična ozaveščenost ne predaja malodušju", z željo po sreči, miru in "radoživem druženju v našem društvu". --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 16:59:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Feb 2006 16:59:59 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Message-ID: <000d01c6317f$b70e1980$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/popot05_2.mp3 -- odlomek iz lanskega slovenističnega popotovanje iz Litije do Čateža, oddajo za radio Alpski val posnela Špela Mrak, nastopajo Aleš Bjelčevič, Alojzija Zupan Sosič, Vladka Tucovič idr. Prvi del za okus, druge naložim, če bo povpraševanje (traja, potrpljenje zaželeno). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri53/index.html -- Marja Boršnik za izgovor, sicer razglednice. --- miran Na klubskem večeru DUP, ki bo v četrtek, 16. februarja 2006 ob 18. uri na naslovu Reber 11 v Ljubljani (75 korakov s Starega trga proti gradu), bo Silvo Torkar predaval O slovenskih krajevnih imenih, ki so nastala iz staroslovenskih krajevnih imen. Novosti na spletnih straneh Društva univerzitetnih profesorjev: http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ -- dr. David Nedeljković From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 14 22:53:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Feb 2006 22:53:48 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Message-ID: <002301c631b1$244f7f80$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 14. februar 2006 17:09 Zadeva: Re: [SlovLit] Dvoje digitalnih virov in eno predavanje Miran, pozdravljen! V naslovu predavanja je dr. Nedeljković napačno zapisal: "...iz staroslovenskih krajevnih imen", prav je seveda: "iz staroslovenskih OSEBNIH imen". Krajevna iz krajevnih -- takih menda res ni. --- Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 15 09:08:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Feb 2006 09:08:34 +0100 Subject: [SlovLit] FW: INVITACION Message-ID: <001b01c63207$040b09f0$524602c1@ff.unilj.si> From: Barbara [mailto:barbara.pregelj na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, February 15, 2006 8:50 AM To: Miran Hladnik Subject: Fw: INVITACION From: Aurora Calvet Sent: Tuesday, February 14, 2006 8:36 AM Subject: INVITACION Vabljeni na odvoritev raztave KATALONSKA KNJIŽEVNOST, Goriška knjižnica Franceta Bevka, četrtek, 16. februar 2006, ob 18. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 16 23:51:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Feb 2006 23:51:34 +0100 Subject: Logarjevi dnevi in Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Message-ID: <009601c6334b$8a8f9ff0$6400a8c0@P4> From: Mojca Garantini [mailto:mojca.garantini na uni-mb.si] Sent: Thursday, February 16, 2006 6:34 AM To: Sollner Anka; Benčina Marjana Subject: Fw: Program Mednarodni dialektološki simpozij Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, Logarjevi dnevi, Maribor, 24.--25. februar 2006 Univerza v Mariboru, Rektorat, Slomškov trg 15, Maribor PETEK, 24. 2. 2006 10.00 Slovesni začetek simpozija (Miklošičeva dvorana) 11.00 Plenarna predavanja (Miklošičeva dvorana) 11.00--11.10 Božena in Emil Tokarz, Bielsko-Biala, Zaslužna profesorica doktorica Zinka Zorko, izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti 11.10--11.30 Jože Toporišič, O besedju cerkvenjaškega in moščanskega štajerskega govora 11.30--11.50 Martina Orožen, Puristično prečiščeni kranjski knjižni jezik v nabožnem slovstvu pred normativnim poenotenjem slovenskega knjižnega jezika 11.50--12.10 Han Steenwijk, Padova, Genitive Plural Desinences in Resian Feminine a-stem Substantives Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 15.00--15.10 Vera Smole, Prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa: realnost ali utopija? 15.10--15.20 Andrej N. Soboljev, Marburg, Malyj dialektologičeskij atlas balkanskih jazykov: k 10-letiju proekta 15.20--15.30 Josip Lisac, Zadar, Hrvatska dijalektologija u drugoj polovici 20. stoljeća 15.30--15.40 Pavlo Hrycenko, Kijev, Ukrajins'ka dialektologija drugoi polovini xx stolittja: ideji ta rezul'tati 16.40--16.50 Günter Koch, Passau, Morphologische Daten und ihre Darstellung auf Punktsymbolkarten 16.50--17.00 Rada Cossutta, Trst, Od Gilliérona do Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa slovenske Istre (SDLA-SI) 17.00--17.10 Ljudmila Bokal, Značilnosti narečnih terminov 17.10--17.20 Pavol Žigo, Bratislava, Slovenská dialektológia v II. polovici 20. storočia Sekcija B (Predavalnica 2) 15.00--15.10 Marija Stanonik, Slovenska narečna proza 15.10--15.20 Jožica Čeh, Dialektizmi v Potrčevi prozi 15.20--15.30 Duro Blažeka, Čakovec, Gornji međimurski poddijalekt 15.30--15.40 Anita Celinić, Zagreb, Iz fonološke problematike gornjosutlanskih govora 16.40--16.50 Jožica Škofic, Prevajanje govorjenega narečnega besedila v pisani knjižni jezik 16.50--17.00 Mihaela Koletnik, Uglasbena prekmurska poezija 17.00--17.10 Andreja Žele, Krajevni govor v lokalnih medijih 17.10--17.20 Nada Šabec, Anglicizmi v slovenskih medijih 20.00 Slovesnost ob 70-letnici prof. dr. Zinke Zorko -- neposredni radijski prenos v oddajo Akvareli Radia Maribor (Dvorana Antona Trstenjaka, Dvorana Borisa Podrecce) Mihaela Koletnik, Ob življenjskem jubileju profesorice doktorice Zinke Zorko Zinka Zorko, Samoglasniški sestavi v vzhodnih govorih panonske in štajerske narečne skupine SOBOTA Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 9.00--9.10 Ludvik Karničar, Gradec, Iz koroške poljedelske leksike 9.10--9.20 Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami 9.20--9.30 Mirko Križman, Vpliv nemščine na mariborski nogometni žargon po drugi svetovni vojni 10.20--10.30 Mira Menac-Mihalić, Zagreb, Projekt "Istraživanje hrvatske dijalektne frazeologije" 10.30--10.40 Karin Marc Bratina, Izražanje negativnih čustev v govoru vasi Pregara v slovenski Istri -- pragmatični frazemi 10.40--10.50 Tjaša Jakop, Leksika in frazeologija v Pavlovem glasoslovju slovenskega cankovskega narečja 10.50--11.00 Koloman Brenner, Budimpešta, Aktueller Stand des UDSA (Ungarndeutscher Sprachatlas) 11.50--12.00 Mijo Lončarić, Zagreb, Dijalektološka istraživanja u Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje 12.00--12.10 Matej Šekli, Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narečju slovenščine 12.10--12.20 Ulrich Langanke, Budimpešta, "Sopron: total War" -- Der Sprachatlas als Computerspiel: Sprachdatenbanken und Autoadaptivität Sekcija B (Predavalnica 2) 9.00--9.10 Majda Merše, Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju 9.10--9.20 Jožica Narat, Slovenske strani neba 9.20--9.30 Branislava Vičar, Posebnosti v izrazni podobi predlogov in vezniških besed v književnih delih Antona Šerfa 10.20--10.30 Peter Jurgec, Melita Zemljak Jontes, Metodologija preučevanja glasovnega gradiva 10.30--10.40 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje v knjižnem jeziku in narečju (Ob primerjavi poskusnega slovarja narečja in besednih družin) 10.40--10.50 Simona Pulko, Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli 10.50--11.00 Alenka Valh Lopert, Vpliv narečij na govor Radia Maribor 11.50--12.00 Irena Orel, Krajnsko besediše pisano -- prvi ohranjeni obrnjeni slovar iz 17. stoletja 12.00--12.10 Francka Premk, Red, poredu/poredi do reda v slovenski protestantiki 12.10--12.20 Andreja Legan Ravnikar, Liturgična terminologija v procesu oblikovanja enotne knjižne norme sredi 19. stoletja Sekcija A (Miklošičeva dvorana) 15.00--15.10 Ubavka Gajdova, Skopje, Od istražuvanjata na morfosintaksičkite osobenosti na makedonskiot dialekten jazik 15.10--15.20 Klaus Geyer, Vilna, naus dë veld -- 'hinaus der [DAT] Welt (lit.)' -- und die Folgen: aktueller Sprachwandel in einem ostfränkischen Dialekt 15.20--15.30 Danila Zuljan Kumar, Ponovitev kot potrditev in konverzacijski duet 16.20--16.30 Herta Maurer Lausegger, Celovec, Avdiovizualna dialektologija in njeni metodološki pristopi 16.30--16.40 Andrejka Žejn, Gradec, Graški leksični raziskovalni projekt -- uresničevanje prvega delnega cilja 16.40--16.50 Ilijana Krapova, Jovka Tiševa, Plovdiv, Sofija, Clitic Reduplication Structures in the Bulgarian Dialects 16.50--17.00 Karmen Kenda-Jež, Slovenska dialektologija v drugi polovici 20. stoletja Sekcija B (Predavalnica 2) 15.00--15.10 Silvana Vranić, Reka, O mjesnome govoru Staroda 15.10--15.20 Roberto Dapit, Videm, Slovenska narečja v Furlaniji: odnos do matičnega in sosednjega sveta 15.20--15.30 Elizabeta Bernjak, Perspektive preživetja in razvijanja manjšinske materinščine pri slovenski manjšini na Madžarskem 16.20--16.30 Vlado Nartnik, Besedotvorne posebnosti privezno-pridevnih besed v črnovrškem dialektu Ivana Tominca 16.30--16.40 Bernard Rajh, Glagoli v severozahodnoprleškem govoru 16.40--16.50 Marko Jesenšek, Značilno besedje vzhodnoštajerskega in prekmurskega jezika 16.50--17.00 Katja Sturm-Schnabl, Dunaj, Narečna besedila kot zgodovinski vir ========= Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 16. februar 2006 10:23 Zadeva: za slovlit Po odmevni predstavitvi monografije Ljubezen in krivda Ivana Cankarja dr. Irene Avsenik Nabergoj je v današnjem Delu izšel obsežna predstavitev predavateljice novogoriške slovenistike na Politehniki. --- Zoltan JAN ========= Od: "Sonja Starc" Za: Poslano: 15. februar 2006 17:29 Zadeva: cestitke prvi oddaji o zgodovini slovenskga jezika Čestitke dr. Marku Stabeju in Slavku Hrenu ter vsem sodelujočim za odlično Kratko zgodovino slovenskega jezika (1. del). Razgibana in sveža izobraževalna oddaja. --- Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 15:54:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Feb 2006 15:54:17 +0100 Subject: Program izobraževalnega seminarja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (začetno usposabljanje) Message-ID: <004201c633d2$07e3b4b0$6400a8c0@P4> Od: "Pirih Nataša" Za: Poslano: 17. februar 2006 11:13 Predlog programa izobraževalnega seminarja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (začetno usposabljanje) UVODNE PRIPOMBE: - seminar je načeloma namenjen absolventom in svežim diplomantom slovenistike - predvidevamo kotizacijo v višini pribl. 20.000 SIT - plačila so seveda opravičeni tisti, za katere smo že zdaj zainteresirani, da bi delali pri nas (oz. morda celo delajo, pa bi bilo dobro, če bi se še malo usposobili), - na izobraževanje lahko pride kdorkoli, ki izpolnjuje pogoje, ki jih mi določimo (absolvent ali diplomant slovenistike); po opravljenem izobraževanju (obvezna prisotnost, aktivno sodelovanje, seminarska naloga) dobi neko potrdilo - sodelovanja ne garantiramo, zaenkrat pa lahko zagotovimo, da bodo kandidati za delo na Centru, ki bodo imeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, imeli prednost. CILJI: - seznanjanje z vlogo in pomenom slovenščine kot tujega jezika - seznanjanje z značilnostmi govorcev slovenščine kot tujega jezika - seznanjanje z osnovami poučevanja slovenščine kot tujega jezika - priprava na delo v razredu ORGANIZACIJSKA OBLIKA: - seminar naj bi izvedli v marcu in aprilu - enkrat na teden - morda 8 sred popoldne po 3 šolske ure = 24-urni seminar ali celo 8 sred popoldne po 4 šolske ure (2+2) - od 8. 3. do 26. 4. Sreda, 8. 3. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik; Nataša Pirih Svetina Slovenščina kot prvi, drugi in tuji jezik; učenje jezika in razvoj sporazumevalne zmožnosti - temeljni pojmi; Nataša Pirih Svetina Sreda, 15. 3. Govorci slovenščine kot tujega jezika -- udeleženci na tečajih Centra; organizacijske oblike tečajev, statistični podatki; Mojca Stritar Sreda, 22. 3. Osnove poučevanja slovenščine kot tujega jezika; kdo in kaj je učitelj slovenščine kot tujega jezika; Tanja Jerman Sreda, 29. 3. Opredelitev ravni jezikovnega znanja Tanja Jerman Učbeniki za učenje slovenščine kot tujega jezika, priročniki in drugo uporabno gradivo; Mihaela Knez Sreda, 5. 4. Komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot tujega jezika; učenje slovnice; delo z učbenikom ABC; Nataša Pirih Svetina Sreda, 12. 4. Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika; Mihaela Knez Sreda, 19. 4. Posebne oblike učenja slovenščine -- individualni pouk in učenje na daljavo; Mojca Stritar in Nataša Pirih Svetina Sreda, 26. 4. Pred odhodom v razred: priprava na pouk, učni načrti, programi, projekcije, poročila; vaje, popravljanje in odpravljanje napak, odprta vprašanja ., Tanja Jerman, Mihaela Knez, Mojca Stritar, Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 16:42:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 17 Feb 2006 16:42:18 +0100 Subject: [SlovLit] Online SLO-DE-SLO Message-ID: <00e901c633d8$bd0ff550$6400a8c0@P4> Od: "Matija Ogrin" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. februar 2006 16:33 Zadeva: Online SLO-DE-SLO Nedavno je dr. Birte Lönneker-Rodman objavila prenovljeno izdajo svojega spletnega slovarja Online SLO-DE-SLO. Najdete ga na naslovu http://webapp.rrz.uni-hamburg.de/~slowenisch/ Kakor prejšnja izdaja je tudi ta prosto dostopna in neprofitna; avtorica dopolnjuje slovar v prostem času. In vendar je zanj že drugič prejela nagrado Laurence Urdang EURALEX Award. Avtorici iskrene čestitke! --- Matija Ogrin From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 17:21:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 17 Feb 2006 17:21:03 +0100 Subject: IKT in poučevanje Message-ID: <011901c633de$28bdee10$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. februar 2006 12:56 Za: Miran Hladnik Zadeva: Fw: Seminar solskega polja Dragi Miran, pošiljam v vednost: Seminar šolskega polja, v sredo, 22. feb. 2006 ob 19.00 uri v 026 na Pedagoški fakulteti (prof. dr. Bernard CORNU, Francija). Naslov predavanja: IKT in poučevanje v 21. stoletju: Nov poklic? Predavanje in podrobnosti na spletni strani http://ceps.pef.uni-lj.si/1semin3.html. Lp, Milena Mileva Blažić ----- Original Message ----- From: "Igor Repac" To: Sent: Wednesday, February 15, 2006 12:51 PM Subject: Seminar solskega polja > Spostovane kolegice in kolegi, > > mesec je naokrog in vabimo Vas na novo srecanje v okviru Seminarja > solskega polja, na katerem bomo pozdravili se enega pomembnega gosta iz > tujine: prof. dr. Bernard Cornu (Francija), direktor EIFAD (l'Ecole > d'ingenierie de la formation a distance) na francoskem Nacionalnem > centru za izobrazevanje na daljavo (CNED) v Poitiersu. Naslov njegovega > uvodnega predavanja bo ICT and Teaching in the XXIst Century: A new > Profession?, temu pa bo kot obicajno sledila razprava na to temo. Uvod bo > gost podal v anglescini; razpravo oziroma vprasanja za gosta pa bomo po > potrebi prevajali iz slovenscine; z gostom pa seveda lahko govorite tudi v > francoscini. > > Kot obicajno lahko na nasi spletni strani > najdete pisno gradivo za > spodbuditev razprave (sinopsis predavanja ter clanek dr. Cornua iz leta > 2004 Networking and collective intelligence for teachers and learners), > objavljamo pa tudi kratko biografsko predstavitev nasega gosta. Ce nam > posebej sporocite svojo zeljo, Vam gradivo lahko posljemo tudi po > elektronski posti. > > Srecanje bo v sredo, 22. februarja 2006 s pricetkom ob 19.00 uri v > sobi 026 na Pedagoski fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, > Ljubljana. Racunamo, da se nam boste pridruzili in veseli bomo, ce nam > potrdite > svojo navzocnost na tel. (01) 589 23 44 ali ceps na pef.uni-lj.si. > > Vljudno vabljeni in lep pozdrav! Pavel Zgaga, Vodja CEPS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 17 18:44:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Feb 2006 18:44:51 +0100 Subject: [SlovLit] NUK Message-ID: <014e01c633ea$780c8c90$6400a8c0@P4> Http://www.dlib.si/ -- Digitalna knjižnica Slovenije: na tej NUK-ovi lokaciji je ponovno možno iskanje po Ljubljanskem zvonu. Iskana besedila se prikažejo v jpg- ali v pdf-obliki. Čudno pa je, da ni nikjer na NUK-ovih spletnih straneh obvestila o razstavi ob 250-letnici Antona Tomaža Linharta Podoba s silhuete, ki so jo odprli tam 14. februarja; natisnjeno vabilo so nekatere inštitucije sicer dobile, za objavo na slovlit pa žal ni prišlo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 20 08:36:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 20 Feb 2006 08:36:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Jovan_Deli=E6_na_FF Message-ID: <003b01c635f0$51946260$524602c1@ff.unilj.si> From: Osolnik Vladimir Sent: Thursday, January 12, 2006 2:59 PM Subject: program obiska red. prof. dr. Jovana delića iz Beograda, 19.--23.februar 06 Pogram obiska red. prof. dr. Jovana Delića, predstojnika Oddelka za srbsko in južnoslovanske književnosti na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu Ponedeljek, 20. 2. 2006 10.30, predavalnica 2: Predavanje o sodobni srbski književnosti Torek, 21. 2. 2006 11.20, predavalnica 210 c: Predavanje o sodobnih tokovih v srbski književnosti 16.20, predavalnica 1a, prizidek: Predavanje o sodobni srbski književnosti in njenih odmevih v mednarodni javnosti Sreda, 22. 2. 2006: Pogovor z gostom o sodobnih literarnih tokovih in možnostih akademskega sodelovanja From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 20 16:20:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 20 Feb 2006 16:20:42 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Semič_=5BKrakarjevi_dnevi=5D Message-ID: <003d01c63631$36d3b7a0$524602c1@ff.unilj.si> From: Lidija Golc [mailto:Lidija.Golc na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 20, 2006 3:09 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Fw: semič Spoštovani! Morda bi objavili na slovlitu? Ali pa je preveč osebno? Lidija From: Lidija Golc To: Boza Krakar Sent: Sunday, February 19, 2006 12:19 AM Subject: semič Spoštovani! Premagujem svojo zadržanost, a drugače ne morete izvedeti, kako sem doživela današnji dan. (Glede programa res nisem pogledala na Slovlit [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001517.html, op. mh], sem pa pisala na spletno stran tic na siol.net, a mi niso odgovorili. Tudi moj dijak iz Semiča, Blaž Šprajcer, ni vedel točnih ur.) Na poti sem možu, ekonomistu z občutkom za lepo, brala Belo krajino, Avtoportret, Ljubezen, Hvala, draga; Utrujen sem ..., Samotni kamen, Koliko samozvancev in mojo najljubšo Zaspi že slavček, zaspi. Potem je on poslušal šport, jaz pa sem bila užaljena (tihih deset minut), dokler ni končno rekel, kot vedno z zamikom: Tisto daj še enkrat, ki se konča "s škržatom in s tabo." V Semiču sva najprej obiskala grob. Profesor Kmecl ima sicer prav, a grobove obiskujem kot drage prijatelje, brez patetike, z globokim spoštovanjem in z zavedanjem korenin. Takoj so naju ustavili: Ali iščete ... In tudi v Semiču: Ali iščete ... Najbolj všeč pa mi je bilo v gostilni: No, zdaj je pa že pet. Knjižnica me je spomnila na Bežigrajsko, prav taka je bila pred prenovo, še nasproti Gospodarskega razstavišča, v prostorih današnje Bežigrajske galerije: pregledna, prijazna, dišala je po miru in radovednosti. Ko smo selili knjige v novo, sem se zavedala, da ne bo nikoli, kot je bilo, sedaj pa sem nepričakovana spet stala v njej, le da ni bilo Nede, so bile pa tri druge ponosne knjižničarke, ki se jim je zdelo, da je šlo prehitro, samo trenutek, pa so vsi odšli. Tudi meni se je zdelo tako. - Hvala za govor, besede so se me dotikale in želela sem si jih zapisane, takoj. Tako se lahko vračam, tako laže zajamem celoto, tako vem, da česa nisem spregledalal in preslišala. Ampak ja, prezgodaj. Med prezgodaj in prepozno mine naš trenutek. Prezgodaj pomeni odprtost, vedoželjnost, iskrenost in samozavest. Začutila sem globoko hvaležnost prav za tisti trenutek, potem pa je nekomu grobijansko zazvonil mobitel. Ministov govor je prekinil cerkveni zvon, to je pomenilo, naj se ustavimo in prisluhnemo bolj zbrano, besedi, ki ni cunja papirja, in njenemu odzvenu (kasneje so zvonili še kurenti, odzvanjalo je Jerčino doživeto petje pa zbor Lipa; ta zbor je deset let, kolikor sem poučevala na šoli Prežihovega Voranca, vadil v šolski dvorani, morda še vedno; na proslavah so nam večkrat zapeli, zadnjo vedno svojo Lipo. Radi so peli Kernjaka, posebej, ko jih je vodil Munih). Glasovi, glasovi, spet sem pogrešala zapisano besedo, da jo varno vso dojamem, da se mi ne izgubi v pogledu in glasovih. A vse je minilo prehitro: županov sproščeni nagovor, Kmeclov govor (vedno je literatura in človeška širina in toplina), Kolškova predstavitev, koncert ... Želela sem vam stisniti roko, vsaj to, a menda ni bilo primerno, zdaj mi je pa žal. Raje ne preberem še enkrat in začnem premeščati in popravljati. Hvala za vse. Zunaj lije in grmi kot poleti, a ne dežuje v mrzlih curkih, to v gnezda lije življenje. Lidija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 10:47:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Feb 2006 10:47:09 +0100 Subject: [SlovLit] = =BDive_naj_vsi_narodi Message-ID: <003d01c636cb$c8b0f8a0$524602c1@ff.unilj.si> From: Andrej Skrbinek [mailto:andrej.skrbinek na uni-mb.si] Sent: Tuesday, February 21, 2006 9:44 AM Pozdravljeni! Na slovenski kulturni praznik, ko odmevajo besede: "žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan...", je med nas zakrožil e-mail z vsebino, ki se bi morala dotakniti vsakega pravega, ponosnega Slovenca! Verjetno ravno pravi čas, da se zavemo, da tudi v 21. stoletju ne gre bre z prepirov, saj naši rojaki še vedno nimajo povsod pravice, ki jim priti?e. Koroški deželni glavar Jörg Haider, je z novo namestitvijo napisa Bleiburg in odrekanjem dvojezičnih pravic v našem sosednjem Pliberku, nazorno pokazal, koliko v sodobni Evropi pomeni pravo in pravica. Še posebej zaskrbljujoče, da takšen brezpravni korak naredi doktor prava! Bodimo vsaj v tem složni prebivalci Evrope in na miren na?in, s podpisom, obsodimo tovrstna primitivna dejanja! Na avstrijskem Koroškem so z namenom zoperstavljanja takšnim in podobnim krivicam ustanovili spletno stran http://www.prokaernten.at/ na kateri zbirajo podpise v podporo upoštevnju ustavnih pravic koroških Slovencev! Če se strinjate z vsebino "kliknite" gumb "Eintragen/Vnos" na desni strani in se vpišite med podpisnike. Če se vam bo odprla stran v avstrijskem jeziku, lahko na vrhu nastavite slovenščino. Lep in miren dan želim, [Andrej Skrbinek] ========= From: Marjana [mailto:marjana_lavric na hotmail.com] Sent: Tuesday, February 21, 2006 8:32 AM To: 'Miran Hladnik' Subject: Pobudi Jolka Milič opozarja, da bi kazalo dvigniti svoj glas tudi proti SiMOBILU, ki na slovenskih tleh nedaleč od Sežane in verjetno še kje drugje, v kraju, ki ne sodi v dvojezični pas, ima maksiplakat samo v italijanščini: BENVENUTI / Scegliete Si.mobil - Vodafone / e usate il cellulare come a casa vostra / si.mobil / VODAFONE. Uredništvo novih brezplačnih Kraških bodic, ki izhajajo v Sežani, se je že večkrat ob plakat obregnilo, v zadnji 4. številki na 4. strani pa prijavilo SiMOBIL. Kazalo bi, da se oglasi tudi Slavistično društvo in podpre protest in ovadbo. Saj osamljeni borci dosežejo bolj malo, da ne rečem nič. --- Marjana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 10:52:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 21 Feb 2006 10:52:34 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanja Message-ID: <003e01c636cc$8a7639f0$524602c1@ff.unilj.si> From: Lingvistični krožek [mailto:lingvisticnikrozek na butn.net] Sent: Tuesday, February 21, 2006 1:22 AM Subject: LK, 27. februar LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 823. sestanek v ponedeljek, 27. februarja 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Wolfgang U. Dressler, Univerza na Dunaju. Tema predavanja: Morfonotaktika kot sintagmatska sestavina oblikoglasja (predavanje bo v angleščini). Prof. Dressler bo imel še eno predavanje 1. marca ob 11h v dvorani SAZU z naslovom Usvajanje materinščine in jezikovna tipologija (predavanje bo v angleščini). --- Chikako Shigemori Bučar. =============== From: Osolnik Vladimir [mailto:Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, February 21, 2006 8:34 AM To: Miran Hladnik Subject: RE: [SlovLit] Jovan Delić na FF Samo majhen popravek: torek, 13.00, predavalnica 116; Torek, 16.20, predavalnica 404. Lp v. osolnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 21 17:26:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Feb 2006 17:26:52 +0100 Subject: [SlovLit] Igre, etika in vizualna poezija Message-ID: <000501c63703$a1401980$6400a8c0@P4> Http://www.i-r-i-e.net/current_issue.htm -- etika e-iger, posebna številka International Review of Information Ethics (dec. 2005). 9. 2. 1006 je Meta Lokar pred komisijo Irena Novak Popov, Janez Vrečko in Denis Poniž uspešno zagovarjala magistrsko delo o slovenski vizualni poeziji z naslovom Likovnost v sodobni slovenski poeziji. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 26 10:45:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Feb 2006 10:45:23 +0100 Subject: Marčevska kronika Message-ID: <000501c63ab9$5e6620f0$6400a8c0@P4> Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika/kronika62.doc oz. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika/kronika62.pdf se nahaja nova, 62. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz vsebine: delovni program slovenskega slavističnega kongresa oktobra 2006 v Zagrebu, razpis za Obdobja 25, o Lojzetu Krakarju, o mednarodnem dialektološkem simpoziju, o primorskih slovenističnih dnevih, razpisi, objave, spletke. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 26 23:42:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Feb 2006 23:42:05 +0100 Subject: Ponovno se je potrdila preroška moč slovenske poezije ... in zastavoslovje Message-ID: <003801c63b25$dfe2cf90$6400a8c0@P4> Naša stara, siva vrana že boleha teden dni. Huda mrzlica jo trese, glava jo močno boli. "Morala bom do zdravnika," sama zase godrnja. "Bom stopila k bortu štrku, ki na gripo se spozna." Modri doktor pri pregledu le latinsko govori. Z repom malo pomigava in navzkriž vrti oči. "Sedem bolh in pet komarjev naj v lekarni ti dado. Z močnim kropom jih popari in popij takoj nato." To preskušeno zdravilo res je gripo prepodilo: lonec kropa je požrla in takoj nato umrla. ========== Od: "Andrej Skrbinek" Za: "'Miran Hladnik'" ; Zadeva: sčit, lat. vexillum; veksikologija ali veksilologija, in zakaj ne veksilogija? Datum: 22. februar 2006 11:14 Temeljiteje sem se soočil z izrazom "zastavoslovje". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Laboratorij za korpus slovenskega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, 22. 2. 2006) je zabeležil tudi besedi "veksikologija" in "veksilologija", na hrvaškem govornem področju je v rabi "veksilologija", angleški izraz za zastavoslovje je "vexilollogy", latinski izraz za ščit je "vexillum", ali bi se potemtakem lahko reklo samo "veksilogija"? --- Andrej Skrbinek From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 12:16:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Feb 2006 12:16:59 +0100 Subject: [SlovLit] 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Message-ID: <000601c63b8f$53611030$524602c1@ff.unilj.si> From: tjasa alic [mailto:tjasaalic na yahoo.com] Sent: Monday, February 27, 2006 11:18 AM To: Miran Hladnik Subject: 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Od 26. junija do 14. julija 2006 bo Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL organiziral že 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture -- tema letošnjega seminarja je Mesto in meščani. Vse informacije o 42. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture si lahko preberete na spletni strani www.centerslo.net/seminar. --- Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 13:05:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Feb 2006 13:05:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Marčevska_kronika_--_popravek Message-ID: <000001c63b96$150b19a0$524602c1@ff.unilj.si> Prava naslova kronike sta http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika62.doc oz. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika62.pdf. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 27 21:26:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Feb 2006 21:26:00 +0100 Subject: [SlovLit] Dva simpozija na en klik Message-ID: <003701c63bdc$0758ecb0$6400a8c0@P4> Od: barbara.pregelj na guest.arnes.si Zadeva: zdaj pa menda bo Poslano: 27. februar 2006 13:43 Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca na Politehniki Nova Gorica pripravlja ZNANSTVENI SIMPOZIJ O SIMONU GREGORČIČU, ki bo potekal 10. novembra 2006 v Kobaridu. Simpozij je kar najširše zasnovan, zato Vas vabimo, da s svojimi prispevki obogatite védenje o življenju in delu "goriškega slavčka". Vaši prispevki bodo objavljeni v monografiji. Krajše povzetke (do 10 vrstic) z naslovom svojega prispevka pošljite do 30. aprila 2006 na naslov Šole za slovenske študije Stanislava Škrabca, ali po elektronski pošti na naslov barbara.pregelj@guest.arnes.si ali zoran.bozic na guest.arnes.si. ZNANSTVENO SREČANJE "LITERATURA V STIKU: USTVARJALNO DELO J. MILIČ" pa bo potekalo 26. maja 2006 v Sežani. Vabimo vas, da s svojimi prispevki obogatite védenje o ustvarjalnem opusu Jolke Milič (prevajanje, pesniško ustvarjanje, esejistika, polemike, satira, kritika prevodov, analiza njenega humorja, sloga) ali o literaturi v stiku in medkulturnem položaju. Prispevki bodo objavljeni v monografiji. Simpozij bo spremljala postavitev razstave o življenju in delu Jolke Milič v Kosovelovi knjižnici Sežana. Krajše povzetke (do 10 vrstic) z naslovom svojega prispevka pošljite do 31. marca 2006 na naslov Šole za slovenske študije Stanislava Škrabca, ali po elektronski pošti na naslov barbara.pregelj@guest.arnes.si ali ana.toros na p-ng.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 1 12:18:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 1 Mar 2006 12:18:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <002301c63d21$e346c940$9f4602c1@ff.unilj.si> LK FF vabi na 824. sestanek v ponedeljek, 6. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 526 v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo Gorazd Kocijančič. Tema predavanja: Platonovo pojmovanje jezika. --- Chikako Shigemori Bučar Pred dnevi je pri objavi vabila na tečaj izobraževanja za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika prišlo do neljubih napak. Prava oblika vabila je objavljena v rubriki Aktualno na spletnih straneh Centra za slovenščino na FF: http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=30&L2_ID=29. http://computerphilologie.uni-muenchen.de/jg05/wittdiewald.html -- Andreas Witt/Niels Diewald: Texttechnologie an der Universität Bielefeld, članek v časopisu Jahrbuch für Computerphilologie - online. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 20:47:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Mar 2006 20:47:53 +0100 Subject: Seminar Sodobna književnost v teoriji in šolski praksi Message-ID: <007701c63efb$5e50e0f0$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Kp: "Hojker Mihaela" Poslano: 2. marec 2006 12:18 Zadeva: Seminar Sodobna KN v teoriji in šolski praksi V soboto, 18. 3 2006 bo na FF posodobitveni seminar za učitelje z naslovom "Sodobna slovenska književnost v teoriji in šolski praksi". Seminar velja 0,5 t. Kotizacijo 9.230,00 sit nakažite na račun FF, št. 01100-6030707216, z oznako SM 143423 ter z vašim imenom in priimkom. Kopije potrdil prinesite s seboj. Prijavite se na e-naslov mihaela. hojker na ff.uni-lj.si ali po pošti na CPI FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, do 6. 3. 2006. 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Slovenska ljubezenska pesem -- Kako brati slovensko ljubezensko poezijo?, 3h (P, D), 11.15--13.30: M. Pezdirc Bartol: Novejša slovenska dramatika med platnicami in odrom: Sodobna slovenska komedija, 3h (P, D). 14.00--15.30: PREDAVATELJ BO SPOROČEN NAKNADNO (namesto A. Žbogar -- bolniška odsotnost: Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja) --- Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 3 21:25:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Mar 2006 21:25:48 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar sopomenk Message-ID: <00d501c63f00$a9f56760$6400a8c0@P4> Od: "Aljoša Ocepek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 3. marec 2006 9:16 [...] a obstaja kak slovenski slovar sopomenk? Po moznosti v digitalni obliki. Vem, da ima word nekaj takega, ampak ni hudo bogat. Kako oz. s cim si npr. pomagajo prevajalci? Vem, da je bil tezaver eno glavnih orodij Douglasa Adamsa, pa nikakor ne najdem kaj takega pri nas. :( --- [Aljoša Ocepek] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 5 17:36:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Mar 2006 17:36:41 +0100 Subject: [SlovLit] Sopomenke Message-ID: <00cf01c64072$fcd03230$6400a8c0@P4> Od: "VVB" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. marec 2006 21:30 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovar sopomenk Žal ne. ahko pa si (deloma) pomagate tako, da v iskalnik SSKJ vpišete termin, katerega sopomenko iščete.(Tudi za to je pogosto treba nekaj iznajdljivosti - a literarnim prevajalcem iznajdljivosti ponavadi ne manjka..:)) Veliko sreče, V. ====== Od: "Helena" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 4. marec 2006 21:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovar sopomenk Pri iskanju sopomenk sta prakticno uporabna Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP 2001) v elektronski obliki. Po Amebisovi razlicici teh slovarjev (iskalnik ASP32) je mogoce iskati glede na razlicne kriterije oziroma dele slovarskega sestavka, ki so urejeni kot iskalna polja (po iztocnicni besedi, po slovarskem zaglavju, po oznakah, po razlagi, primerih/zgledih in podobno). Ker imajo v SSKJ iztocnice pomensko razlago, kateri sledijo mnogokrat tudi sopoomenke, in ker tudi SP 2001 prinasa pomensko uvrstitev iztocnicne besede, si je pri iskanju sopomenk mogoce pomagati tako, da v iskalno polje "razlaga" vtipkamo besedo, kateri iscemo sopomenke. Za ponazoritev: Ce iscemo sopomenke besedi "dosleden", dobimo med zadetki naslednje iztocnice (pogojne sopomenke): - v SSKJ: brezkompromisen, konsekventen, premocrten, raven, ravnocrten, strikten, strog; - v SP: brezkompromisen, kategoricen, konsekventen, nekompromisen, prem, premocrten, ravnocrten, rigorozen, strikten, strog. Seveda je zadetkov vec in se morate o sopomenskosti odlociti tudi na osnovi pripadajocega sobesedila. Sicer pa slovar sopomenk trenutno izdeluje skupina sodelavcev na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Lep pozdrav, Helena > Od: "Aljoša Ocepek" > Za: "'Miran Hladnik'" > Poslano: 3. marec 2006 9:16 > > [...] a obstaja kak slovenski slovar sopomenk? Po moznosti v digitalni > obliki. Vem, da ima word nekaj takega, ampak ni hudo bogat. Kako oz. s cim > si npr. pomagajo prevajalci? Vem, da je bil tezaver eno glavnih orodij > Douglasa Adamsa, pa nikakor ne najdem kaj takega pri nas. :( --- [Aljo a > Ocepek] From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 5 17:51:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Mar 2006 17:51:08 +0100 Subject: Prešeren v cirilici Message-ID: <010201c64075$01adb370$6400a8c0@P4> Od: "Zoran Božic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 4. marec 2006 15:48 Zadeva: Fw: [SlovLit] Preseren v cirilici Dragi Miran! Če tole Silvovo izčrpno pojasnilo ni bilo na Slovlitu (tako kaže Kronika?), te prosim, da z njim seznaniš zainteresirano javnost. LP Zoran From: To: "Zoran Bozic" Sent: Sunday, January 29, 2006 11:05 PM Subject: Re: [SlovLit] Preseren v cirilici Spostovani kolega Zoran Bozic! Za Presernom v cirilici se "skriva" danes zal nekoliko pozabljeni narodni buditelj, sicer pa znani pravnik in publicist iz Grgarja, Matej Ternovec (1842-1913). Izcrpno informacijo o njem nudi SBL (12. zv., 1980, 59- 60): V dobri veri, da se bodo Slovani hitreje zblizali, ce bodo uporabljali enoten crkopis, se je lotil reforme cirilice na osnovi starocerkvenoslovanscine, ne upostevajoc srbske Vuka. St. Karadzica. V tem crkopisu je objavil: S. Gregorcic, Kmecki hisi (Slovanski svet), vrsto Presernovih in Flegericevih (SBL I, 180-181) pesmi ter prevode Puskina, Lermontova idr.; Kitica povestic, Trst 1892 (psevd. Matvej Andr. Lamurskij - v cirilici), F. Preseren, Poezije, Trst 1893 (v cirilici). Vnuk Matveja Ternovca je pravnik Aleksander Ternovec, ki je do konca leta 2005 delal kot notar v Ilirski Bistrici, kjer zivi. Z njim sem v obcasnem stiku. Menim, da si Matej Ternovec zasluzi, da bi mu posvetili manjsi interdisciplinarni simpozij (slavisti, pravniki, zgodovinarji, narodopisci), nekaj podobnega kot smo to organizirali o Davorinu Hostniku (gl. Hostnikov zbornik). To sem g. Aleksandru Ternovcu ze omenil, vendar seveda on ni tisti, ki bi organiziral taksen simpozij. Ce Vas bo zadeva pritegnila, bi morda o tem rekla se kaksno besedo. Lep pozdrav! Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 09:12:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Mar 2006 09:12:09 +0100 Subject: Ljudje in društva Message-ID: <008001c641be$d5e5d9c0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/občni zbor sd kranj.doc -- zapisnik občnega zbora kranjskega SD; za predsednico je bila ponovno izvoljena Vlasta Jemec. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zapisnikuo_dec05.doc -- s poročilom kranjskega SD obogaten zapisnik seje UO SDS. Juana Robida (juana.robida na guest.arnes.si), do zdaj predsednica celjskega SD, sporoča, da je nova predsednica postala Alenka Prebičnik Sešel (I. gimnazija v Celju, Kajuhova 2, 3000 Celje). Dosedanjemu vodstvu hvala, novemu dobre želje! --- miran Iz Strgarjevih Novic Kluba koroških Slovencev (janez.stergar na guest.arnes.si) povzemam informcaijo o življenjskih jubilejih dveh slavistk. "O 70-letnici mariborske akademičarke prof.dr. Zinke Zorko [...] so pisali tudi osrednji slovenski mediji. Pač pa so (smo) -- zaradi njenega mladostnega videza, seveda! -- skoraj spregledali enak jubilej prof. dr. Katje Sturm Schnabl, čeprav je takorekoč na svoj jubilej v Ljubljani predstavljala nov literarno-zgodovinski zbornik o Berti Bojetu Boeta. Katja (uradno pravzaprav Stanislava Katharina) se je rodila 17. 2. 1936 v Celovcu ter bila aprila 1942 z družino pregnana iz domače Svinče vasi (Zinsdorf) v Nemčijo, v izseljensko taborišče Rechnitz in nato Eichstätt. Študij slavistike in umetnostne zgodovine na dunajski univerzi je 1973 zaključila z disertacijo o slovenskem narečju in ostankih narečja v celovški kotlini, 1973--84 je bila sodelavka Avstrijske akademije znanosti in umetnosti, od 1984 pa poučuje na dunajski univerzi slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturno zgodovino, od 1999 kot univerzitetna profesorica. Med njenimi objavami velja omeniti monumentalno delo Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit den Südslaven = Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani (1991). Prevedla in dopolnila je Geschichte der slowenischen Literatur Marije Mitrović (2001) in Trst -- Trieste Borisa M. Gombača (2002)." From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 7 21:11:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Mar 2006 21:11:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dva dogodka Message-ID: <001b01c64223$538f8100$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 7. marec 2006 14:30 Zadeva: LK, 13. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 825. sestanek v ponedeljek, 13. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Irena Srdanović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Teorija semantičnih okvirov FrameNet in njena raba v korpusno zasnovani leksikalni analizi. --- Chikako Shigemori Bučar ============ Od: "Domen Uršič" Poslano: 7. marec 2006 11:56 Zadeva: Wabila na poezija pa gledališka igra Zdrawo! Jutre, u srida, 8. 3. 2006 wab 20ih, ste wableni u Hostel Celica (Metelkowa) na koncert awtorske narične poezije. U tark, 14. 3. 2006 wab 21ih, pa u dworana na AGRFT na predstawa u naričju z naslowam KADU? KaNt AwToR - avtorske narečne pesmi s spremljavo kitare Domen Uršič - avtor, pevec, študent slovenistike in sociologije na FF v Ljubljani Jože Strel - kitarist, avtor melodije, študent ekonomije na EF v Ljubljani Besedila so nastajala in bila objavljena v letih od 1999 do 2005 v narečnem časopisu Siga'čan. Uglasbena v času od septembra 2005 do januarja 2006 v študentskem domu Gerbičeva 59. Velika večina besedil je igrivih in se poigrava z vsakdanjimi stvarmi. Prevladujejo motivi iz narave in ljubezenski motivi. Največ je sonetov. Gre za umetne pesmi, ki so namenjene kar najširšemu občinstvu. Vsa besedila so avtorska v cerkljanskem narečju. Ne gre za klasičen koncert. Vse skupaj je uglasbena gledališka uprizoritev, ki se rojeva skupaj s publiko. http://kantawtor.cerkno.net KUD Cerkno (Strila z jasnga) - KADU? Zgodba o vsakdanjiku štirih prisrčnih upokojencev. Scenarij: Domen Uršič, režija: Strila z jasnga, igrajo: Gwido: Gašper Uršič, Nežka: Branka Florjančič, Filip: Peter Lahajnar. Predstava nam prikaže vsakdanjik štirih upokojenih Cerkljanov, ki zahajajo na klopco k naši Albinci. Kljub temu da se dotika predvsem življenja štirih prisrčnih upokojencev, ki čisto po svoje preživljajo prosti čas, svoja razmišljanja pa ob tej priložnosti zaupajo tudi vam, bo v zgodbi, ki jo pripovedujejo, našel kakšno novo modrost zase prav vsak od nas. Ker v predstavi nastopajo štirje 'stari' mački cerkljanskega gledališča, lahko z gotovostjo trdimo, da bo vsakemu gledalcu ponudila slabo uro zdravega smeha in vas zagotovo spravila v dobro voljo. --- http://kud.cerkno.net, Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 11 09:02:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Mar 2006 09:02:48 +0100 Subject: Janez Žiga Popovič Message-ID: <007001c644e2$3117f870$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran" Poslano: 10. marec 2006 16:12 Zadeva: ZRC SAZU -- Historični seminar HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Med barokom in razsvetljenstvom: slovaropisna in pravopisna dela Janeza Žiga Valentina Popoviča Janez Žiga Valentin Popovič (v nemški literaturi Johann Siegmund Valentin Popowitsch), ki je bil rojen leta 1705 v Arclinu pri Vojniku in je umrl leta 1774 v Perchtoldsdorfu pri Dunaju, je bil prvi profesor nemškega jezika na dunajski univerzi. Sem ga je leta 1753 povabil dunajski nadškof Trautson, ki je bil zadolžen za študijska vprašanja. Popovič, eden od najbolj svojevoljnih učenjakov svojega časa, je zapustil vrsto rokopisnih del. Med temi je tudi njegov avstrijski slovar Vocabula Austriaca et Stiriaca, ki so ga v zadnjih dvesto letih večkrat uporabili in katerega izdajo so vedno znova zahtevali (npr. prominentni J. G. Herder), vendar pa je postal dostopen javnosti šele z izdajo leta 2004. Kot najobsežnejši zgodovinski avstrijski slovar ima veliko kulturnozgodovinsko vrednost in vsebuje dvoje sestavin: baročne (predvsem pri etimoloških podatkih) in tudi razsvetljenske (predvsem pri pomenskih razlagah). Na predavanju naj bi bili obdelani vsi bistveni vidiki slovarja, pri čemer - ker gre za homonimni in sinonimni slovar - pripada poseben pomen prostorskosti. - V drugem delu predavanja bodo na ozadju reformnega pravopisa 18. stoletja predstavljeni Popovičevi pravopisni spisi. Obravnavana bodo tudi Popovičeva pisma, predvsem tista, ki jih je pisal prijatelju, nürnberškemu zdravniku Jacobu Trewu. Predaval bo dr. Richard Reutner Richard Reutner se je rodil leta 1967 na Dunaju. Po študiju na dunajski univerzi, ko je kot glavni predmet končal nemško filologijo, je v letih 1992-1998 sodeloval pri projektu Krajevna imena dežele Zgornje Avstrije. Štiri leta je bil lektor za nemščino na univerzi v Debrecenu na Madžarskem, v letih 2002-2004 pa je delal pri projektu Avstrijske narodne banke, katerega rezultat je bila izdaja in analiza rokopisa avstrijskega slovarja J. Ž. V. Popoviča. V knjižni obliki je izdal tudi Popovičev razdelek o dialektih iz njegovih mešanih spisov (2003) in Popovičev prispevek k nemškemu pravopisu (2005). Od jeseni 2004 je lektor za nemški jezik in književnost na univerzi v Zagrebu. Ves čas svojega pedagoškega dela uči tudi na dunajski univerzi, kjer se je lani habilitiral za privatnega docenta za germanistično jezikoslovje. Predavanje bo v torek, 14. marca 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v nemškem jeziku. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 12 11:03:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Mar 2006 11:03:43 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajalski orehi Message-ID: <012101c645bc$3fc94100$6400a8c0@P4> Od: "Maja Zorga" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. marec 2006 10:42 Zadeva: gostinstvo in velike začetnice Lep dan, slovlitjani! Trenutno lektoriram gostinski leksikon, pa sem se znašla v zagati in prosim za vaše mnenje. Primere problematičnih gesel sem med samim delom kolepljala (kolepiti = kopirati in (pri)lepiti v wordu) v drugo datoteko, tako so pred vami večinoma še nelektorirane verzije. [Ker je seznam orehov za pismo predolg in v bogatotekstovnem formatu, smo ga postavili na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/majazorga_oreh.doc, kjer si ga lahko v miru ogledate in avtorici komentirate, najzanimivejše rešitve pa pošljete tudi na Slovlit. --- miran] Za zgled: Ballantine's -- zelo znan škotski viski s 43 odstotki alkohola, proizvajajo ga v več različicah Sama bi vse pisala z malo, po 131. členu pravopisa, [...] kaj pa storiti z [...] apostrofom? Kako potem pisati sklanjatev, ballentine'sa? Maja Žorga From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 07:59:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 13 Mar 2006 07:59:43 +0100 Subject: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Message-ID: <000f01c6466b$b50c3940$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Mark17 [mailto:mfabjan na gmail.com] Sent: Monday, March 13, 2006 4:51 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: zanima me... Pozdravljeni! Uvrstil sem se na Državno temovanju v znanju slovenščine; torej Cankarjevo tekmovanje. Letos sem Cankarjevo tekmovanje pisal prvič. Obiskujem 3. letnik srednje tehniške šole; torej spadam v 4. stopnjo B. kategorije in prabrati sem moral Kralja ropotajočih duhov. Zanima me glede testa, v kaki meri se lahko primerja z tekmovanjem za bronasto priznanj, kolikokrat se količnik znanja pomnoži v primerjavi s prvim tekmovanjem inše, kje bi bilo to zahtevano slovnično znanje pridobiti-svetujete kako dodatno gradivo ua utrditev znanja slovnice. Še to me zanima, ali so časi pisanja spisa in testa isti kot na Tekmovanju za bronasto priznanje? Koliko % je potrebno, da osvojiš zlato in koliko % je potrebno, da osvojiš srebrno priznanje. Koliko dijakov je lani osvojilo omenjeni priznanji(po številu)??? Lep pozdrav Marko ========== Ali je res treba CT krojiti po meri vseh teh točk željnih tisočev? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 13 22:32:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Mar 2006 22:32:39 +0100 Subject: Quo vadis Cankarjevo, tri vabila in eno vprašanje Message-ID: <006f01c646e5$a87cbcc0$6400a8c0@P4> > Ali je res treba CT krojiti po meri vseh teh točk željnih tisočev? Od: Jože Andrej Čibej [ekorist na siol.net] Poslano: 13. marec 2006 8:17 Za: 'Miran Hladnik' Zadeva: RE: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Normalno ... zakaj pa k meni prihajajo predstavniki prve generacije bolonjskih 3+2-jčkov, ki so se pri računanju (tako rekoč citat!) "zmotili samo v tem, da so delali na plus namesto na krat", spraševat, kako lahko popravijo oceno, da ne bodo imeli težav s povprečjem pri nadaljevanju na magistrskem študiju. "Pa ljudi moji, da li je to moguće??", bi najbrž vzkliknil Mladen Delić. Je, žal je. Mi smo uspeli narediti nekaj, kar ni še nikjer nikomur uspelo: z voljo čistega uma in prijemi črne magije premakniti in raztegniti Gaussovo krivuljo. Pa brez zamere za ta izpad! Jože Od: "slavica" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 13. marec 2006 21:02 Zadeva: Re: [SlovLit] Quo vadis Cankarjevo Zdravo! Če Markova vprašanja niso "hec", ukinimo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Pozdrav, Slavica ========== Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Kp: "Hojker Mihaela" Poslano: 13. marec 2006 18:46 Zadeva: Fw: Seminar Sodobna književnost v teoriji in šolski praksi V soboto, 18. 3 2006 bo na FF posodobitveni seminar za učitelje z naslovom "Sodobna slovenska književnost v teoriji in šolski praksi". Seminar velja 0,5 t. Kotizacijo 9.230,00 sit nakažite na račun FF, št. 01100-6030707216, z oznako SM 143423 ter z vašim imenom in priimkom. Kopije potrdil prinesite s seboj. Če želite, se še lahko prijavite na e-naslov mihaela. hojker na ff.uni-lj.si ali po pošti na CPI FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, do 16. 3. 2006. 9.00--11.15: A. Zupan Sosič: Slovenska ljubezenska pesem - Kako brati slovensko ljubezensko poezijo?, 3h (P, D), 11.15--13.30: M. Pezdirc Bartol: Novejša slovenska dramatika med platnicami in odrom: Sodobna slovenska komedija, 3h (P,D). 14.00--15.30: Boža krakar Vogel: Načrti z novimi učnimi načrti za srednje šole (Namesto A. Žbogar - bolniška odsotnost: Slovenska kratka proza na prelomu tisočletja) Boža Krakar Vogel =========== Od: Metka Zver [Metka.Zver na mk-trgovina.si] Poslano: 13. marec 2006 11:59 Zadeva: dialogi v knjigarni Konzorcij Knjigarna Konzorcij v letu 2006 nadaljuje s serijo tematskih večerov, vsako leto posvečenih določenemu področju znotraj družboslovja in humanistike. Letošnje Dialoge bo vodil ddr. Igor Grdina. Z gosti se bo ob pomembnih novih knjižnih izdajah pogovarjal o različnih temah s področja zgodovine. Prvi letošnji Dialogi bodo v torek, 14. marca ob 18. uri v knjigarni Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. Tematska os večera bo razmerje med zgodovino in literaturo. Za izhodišče pogovora bodo služile različne konceptualizacije odnosa med zgodovino in literaturo v preteklosti in sedanjosti. Od antičnega ločevanja, ki ga poznamo iz Aristotelove Poetike (ponatis je lani izšel pri Študentski založbi ), do današnjega križanja žanrov -- opozorili bomo na romane Umberta Eca (Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok včerajšnjega dne, Baudolino) ter na roman enega od gostov večera dr. Igorja Škamperleta (Kraljeva hči). Seveda ne bodo spregledana niti aktualna dela, ki privlačijo izjemno recepcijsko pozornost, kot je neizogibni Dan Brown z Da Vincijevo šifro. [...] Sogovorniki bodo spregovorili tudi o samem pojmu zgodovinopisja in o njegovih pripovednih konceptih. V izhodiščnem delu pogovora bosta sodelovala gosta -- pisatelj dr. Igor Škamperle in zgodovinar dr. Oto Luthar. --- Metka Zver ========== From: To: Subject: Joze Tomazic Date: Mon, 13 Mar 2006 Litera Maribor in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica bosta med 1. in 3. junijem 2006 v bistriškem gradu pripravila prvi bistriški književni festival. Prvi dan bo posvečen Jožetu Tomažiču, pisatelju, pripovedovalcu, bajkarju, igralcu in učitelju -- 9. marca je bila 100-letnica rojstva -- drugi dan pa bo beseda tekla o nadrealizmu v slovenskem romanu -- referate bodo pripravili Milan Dekleva, Petra Vidali in Matej Bogataj -- tretji dan pa bo dan za knjigo, zabavo, glasbo, teater in izlet. Referate o Tomažiču že pišejo Dragica Haramija, Janko Čar, Borut Gombač in Lidija Gačnik Gombač. --- Zdenko Kodrič, član programskega sveta Bistriškega književnega festivala) ========= Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Martina Ozbic [Martina.Ozbic na uni-lj.si] Poslano: 9. marec 2006 12:40 Zadeva: [SDJT-L] szj - info Pozdravljeni! Skupina oseb, ki se ukvarja s slovenskim znakovnim jezikom gluhih, išče informacije o že opravljenih raziskavah. Želelo bi se ustvariti slovar, slovnico, analizirati jezik, njegov razvoj, osnovati nek korpus. Če ima kdo informacije ali je zainteresiran, naj prosim sporoči. Hvala in lep pozdrav vsem, mag. Martina Ozbič, Pedagoška fakulteta, Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 23:28:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Mar 2006 23:28:56 +0100 Subject: Učbenik za ruščino Message-ID: <005001c647b6$afd2de10$6400a8c0@P4> Dragi Miran, tule je novica iz rusističnih logov za kroniko Slavističnega društva: izšel je učbenik ruščine Janje Urbas Situacije, mnenja, vaje. Napisan je za študente 2. letnika rusistike, je pa primeren tudi za višje stopnje v gimnaziji in na tečajih ruščine. Odlikuje se po avtentičnih, svežih besedilih in po tem, da upošteva naslovnika -- nosilca slovenščine. 9. marca je bil predstavljen na srečanju društva Slovenija-Rusija. O učbeniku sem povedala nekaj besed sama, Janez Zor je povedal nekaj svojih spominov na to, kako je poučeval ruščino prof. Preobraženski, nato pa sta Janja Urbas in Boštjan Romih (študent rusistike) -- malo za šalo in malo zares -- odigrala prizor živega poučevanja ruščine (pri odgovorih sta uporabila glas ljudstva itd.). Lep pozdrav, Saša From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 14 23:45:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Mar 2006 23:45:50 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski pripovedovalski festival Message-ID: <006501c647b9$0c180360$6400a8c0@P4> Od: "Manca Perko" Za: Poslano: 14. marec 2006 14:23 Zadeva: FW: Pripovedovalski festival - Pravljice danes program V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 29., 30. in 31. marca 2006 že devetič zapored potekal slovenski pripovedovalski festival Pravljice danes. [...] Program je namenjen otrokom in odraslim, vodi pa ga pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan. [...] K njegovemu preboju je poleg dejavnosti Anje Štefan gotovo najbolj pripomoglo delovanje mladih pripovedovalcev Radia Študent, ki so s svojimi Pravljičnimi ReŠetanji poskrbeli za opazno promocijo pripovedovalske umetnosti pri nas. Tako je festival z leti dozorel v dogodek, ki ponuja prireditve za predšolske otroke in osnovnošolce, vabi srednješolce in študente, obsega pa tudi dva večerna nastopa za odrasle. [...] Koordinacija prireditve Alenka Veler. 9. pripovedovalski festival Pravljice danes podpira Mladinska knjiga Založba. Prisrčno vabljeni! PROGRAM 29. marec 2006 I. pripovedovalski forum slovenskih knjižničarjev 10.00 Pripovedovalski nastopi izkušenih slovenskih knjižničark. S kratkimi ljudskimi pripovedmi se nam bodo predstavile Ida Mlakar iz Ljubljane, Liljana Klemenčič s Ptuja, Vesna Racman iz Murske Sobote, Andreja Babšek iz Maribora, Slavka Kristan iz Novega mesta, Marija Godnič iz Sežane, Špela Pahor iz Izole, Marinka Kenk-Tomazin iz Tržiča, Rudi Meden iz Radovljice in Suzi Horvat iz Ljubljane. 11.00-11.15 Odmor za kavo in izmenjavo izkušenj 11.15 Dr. Marjana Kobe: Pogledi nekdanje pripovedovalke 11.45 Irena Matko-Lukan, urednica Cicibana in Cicidoja: O pomenu pripovedovanja ljudskih pravljic in o poslušanju Prireditev je namenjena predvsem knjižničarjem šolskih in splošnih knjižnic, vodjem splošnih knjižnic ter študentom bibliotekarstva, vabljeni tudi drugi. Prost vstop. 19.00 S pravljico okrog sveta, pripovedovalski večer za odrasle Pripovedujejo: Anja Štefan, Jette Ostan Vejrup, Svava Bernhardsdottir, Hujkin Vang, Azad Karim, Inacio Bintchende, Rožana Koštial Z besedami sedmih pripovedovalcev iz različnega kulturnega okolja bomo popotovali od slovenskega do danskega, islandskega, kitajskega, kurdskega in gvinejskega izročila ter se vrnili na domača tla. Vsak od pripovedovalcev se bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini ter primaknili tudi drobce svojih maternih jezikov, verzov, morda melodij. Anja Štefan se je rodila v Šempetru pri Gorici, živi in ustvarja v Cerknici. Študirala je slavistiko in anglistiko, nadaljevala na podiplomskem študiju folkloristike. Piše pesmi in pravljice za otroke, raziskuje in pripoveduje ljudske pripovedi. Od leta 1998 vodi pripovedovalski festival Pravljice danes. Jette Ostan Vejrup prihaja iz Danske. Že 18 let živi v Sloveniji in dela kot igralka. Poleg igranja v gledališkem ansamblu jo vse bolj zanima, kako lahko en sam igralec pove celotno zgodbo, pravljico. Rada ima pripovedništvo H. Ch. Andersena, z leti ga vedno bolj ceni. Najbrž jo je ravno to, da je zapustila svojo prvo domovino, spodbudilo k zavestnemu iskanju svojih korenin. Svava Bernhardsdottir se je rodila na Islandiji, živela tudi v Etiopiji in ZDA. Na Nizozemskem, v ZDA in Švici je študirala violo in baročno violino. V Nemčiji je srečala moža Slovenca, zdaj oba igrata v Slovenski filharmoniji. Vsako leto vsaj enkrat obišče Islandijo, kjer ima še veliko sorodnikov in prijateljev. Slikarka Hujkin Vang je bila rojena leta 1955 v Nantongu na Kitajskem. Po končanem študiju na oddelku za likovno umetnost Pedagoške univerze v Nankingu je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost končala grafično in slikarsko specialko ter ostala v Ljubljani. V Slovenji živi in dela že več kot dvajset let. Je velika ljubiteljica umetnosti in literature. Azad Karim je Kurd, prihaja iz pokrajine Kurdistan na severnem delu Iraka. Likovno umetnost je najprej študiral v Bagdadu, nato še v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ajdovščini. Po evropskih muzejih vztrajno zasleduje sledove kulture svoje dežele. Njegova likovna dela opazno zaznamuje kulturno izročilo prostora, iz katerega je izšel. Inacio Bintchende je bil rojen v afriški državi Gvineja Bissau. V Slovenijo je prišel leta 1986 in tu doštudiral gozdarstvo. Nekaterim je poznan kot priljubljeni Janez Belina, nekaterim pa po njegovih dejavnostih v organizaciji Amnesty International in v Afriškem centru, spet tretjim po sodelovanju s slovenskim gledališčem v Trstu. Tokrat se bo predstavil s pripovedjo iz svoje dežele. Rožana Koštial prihaja iz slovenske Istre. Je slavistka, zgodovinarka in etnologinja, ki že desetletja zbira in posreduje istrsko duhovno izročilo. S svojim delovanjem med laiki in strokovnjaki spreminja mnenje, da je Istra siromašna, trpeča in odmaknjena. Z vso ljubeznijo ohranja njeno narečje, pesmi in pripovedi. 30. marec 2006 9.00 O kraljični, ki je znala rešit' vse uganke, O živi vodi in O lintvernu, pripoveduje: Anja Štefan Za otroke od 7. do 9. leta 10.00 TRI BENEŠKE, Andrej Rozman -- Roza Za otroke od 8. do 10. leta 11.00 SLOVENSKI ILUSTRATORJI IN NJIHOVE NAJLJUBŠE PRAVLJICE, pripovedujeta: Jelka Reichman in Peter Škerl Za otroke od 6. do 8. leta 19.00 Pravljično ReŠetanje: Za dva groša fantazije v živo, pripovedujejo: sodelavci Radia Študent (za odrasle) 31. marec 2006 9.00 KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK?, pripoveduje: Ajda Rooss Remeta Za otroke od 5. leta naprej 10.00 PRAVLJICE IZ MOJEGA OTROŠTVA, pripoveduje: Jurij Souček Za otroke od 6. do 8. leta 11.00 Pravljično ReŠetanje: Za dva groša fantazije v živo, pripovedujejo: sodelavci Radia Študent Za študente, dijake in učence višjih razredov OŠ SPREMLJEVALNI PROGRAM: TO, 28., ob 19. uri, SR, 29., ob 17. uri (Pripovedovalski festival) in ČE, 30., PE, 31. marca, ob 10. uri Lutkovna premiera: Silvan Omerzu & Umetniško društvo Konj, KROKI IN PRIJATELJI Dvorana Duše Počkaj, CENE: 800 sit (dopoldanske predstave), 1200 sit (popoldanske predstave), 1000 sit (Kroki in prijatelji); popusti za skupine. Dodatna pojasnila: Tibor Mihelič, 01/ 2417 172, tibor.mihelic na cd-cc.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 15 07:54:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 15 Mar 2006 07:54:58 +0100 Subject: [SlovLit] = LK_NUK_iraški_kolegi_jagnetov Message-ID: <002c01c647fd$5fb95fc0$9f4602c1@ff.unilj.si> Od: "Lingvistični krožek" Datum: 13. marec 2006 22:35 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 826. sestanek v ponedeljek, 20. marca 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Jelisava Dobovšek Sethna, Tokijska univerza za tuje jezike. Tema predavanja Družbeno-jezikovni dejavniki v prenosu terminologije iz angleškega v japonski in slovenski jezik. --- Chikako Shigemori Bučar =========== Od: "Srečko Bončina" Datum: 14. marec 2006 7:51 Vabimo vas na brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v torek, 04.04.2006 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si. ============ Od: "jmd" Zadeva: Fwd: Appeal to save Iraq's academics Datum: 13. marec 2006 23:50 Spoštovani Miran Hladnik,[...] vas prosim, če bi spodnje sporočilo posredovali naprej po akademski skupnosti. [...] --- Mia Dintinjana From: Andrew Jameson2 Date: Mon, 13 Mar 2006 11:21:15 -0000 [Več info na http://www.brusselstribunal.org/Academics.htm. Peticijo za rešitev iraških akademikov lahko podpišete na http://new.petitiononline.com/Iraqacad/petition-sign.html --- miran] --- Andrew Jameson, Malvern Meeting, Society of Friends (Quakers) ============ Od: "Jože Andrej Čibej" Za: Kp: "'Miran Hladnik, arnes'" Zadeva: FW: [SlovLit] Prevajalski orehi Datum: 12. marec 2006 14:21 Pozdravljeni! Ko sem prof. Hladnika opozoril na napako v spletnem naslovu [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/majazorga_oreh.doc -- op. mh] in je to takoj odpravil, sem se zahvalil in napovedal, da "Hvala za korekcijo, ostalo bom kar z avtorico ... :)" Sam projekt, ki ste se ga lotili, torej prevod gostinskega leksikona, se mi namreč zdi zelo zanimiv, sočasno pa glede na raven jezika v tej stroki in nedorečenost posameznih pravil oziroma uporab nadvse zahteven. Bolj za šalo kot zares (pa ne čisto za šalo) tale premislek: Denimo: "svojilnost" v "jagnjetov kotlet z artičokami" težko najde vzporednico pri ustaljenih rabah za jedi iz drugih vrst mesa, kjer imamo "telečji", "ribji", ..., zakaj torej ne "jagnječji"; upam, da vsaj "goveji golaž" ne bo postal "govedov" ... če so že prašniki bikovi, ker pač drugače ne gre (palatalizacija bi utegnila biti špasna, koristna pa ne). Strah me je edino globalnega napada z desnimi prilastki, če bi se želeli izviti v univerzalnost. Googlov iskalnik na spletnih straneh v slovenščini najde (neodvisno od vsebine, se razume, ampak vsaj na prvi strani so sami kulinarični) 239 zadetkov z "jagnječji", z "jagnjetov" pa 7, od tega so razen enega, ki se nanaša na solčavsko ovco, sami "religiozni". Seveda ne verjamem naukom tipa "Jejte govno, milijoni muh se ne morejo motiti!", ampak ... frekvenca je pa le frekvenca, je že 30 let nazaj menil Denis Poniž. --- Lep pozdrav, Jože (Andrej Čibej) From peter.jurgec na guest.arnes.si Thu Mar 16 09:15:32 2006 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (Peter Jurgec) Date: Thu, 16 Mar 2006 09:15:32 +0100 Subject: [SlovLit] SloFon 1 - Program Message-ID: <20060316081536.C42952C3432@avs4.arnes.si> Pozdravljeni, znan je program 1. slovenske mednarodne fonetične konference (SloFon 1), ki bo v Ljubljani od 20. do 22. aprila 2006. Program sestavlja 40 referatov udeležencev iz devetih držav in tri vabljena predavanja (Moira Yip, Jože Toporišič in Bernd Möbius). Spletna stran konference z aktualnimi informacijami je http://slofon.zrc-sazu.si. Konferenčni e-naslov za morebitna vprašanja pa je slofon na zrc-sazu.si. Vljudno vabljeni. Peter Jurgec (v imenu organizacijskega odbora SloFon 1) --------------------------------------------------------------------------- SloFon 1 1. slovenska mednarodna fonetična konferenca ? Program 1st Slovene International Phonetic Conference ? Programme Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Četrtek, 20. april 2006 // Thursday, 20 April 2006 08.30? Registracija // Registration 09.00?09.20 Uvodni nagovor // Welcoming remarks 09.20?09.30 Nagovor organizatorjev // Remarks by the organizers 09.30?10.00 Odmor za kavo // Coffee break 10.00?11.00 Vabljeno predavanje // Invited talk Moira Yip Sožitje med percepcijo in slovnico v fonologiji prevzetih besed The symbiosis between perception and grammar in loanword phonology 11.00?11.20 Odmor za kavo // Coffee break 11.20?13.00 Fonologija I // Phonology I 11.20?11.40 Franc Marušič *Af-koren-iks: Ali so nekontinuirani afiksi sploh možni? *Aff-stem-ix: Are there any discontinuous affixes? 11.40?12.00 Sašo Živanovič Vpliv obsega mentalnega slovarja na domeno fonološke teorije How does the size of the mental lexicon influence the range of phonological theory? 12.00?12.20 Tatjana Marvin Interakcija med strukturo in izgovarjavo v angleških izpeljankah The interaction between structure and pronunciation in English affixation 12.20?12.40 Alja Ferme Izglasni zvočniški sklopi Final sonorant clusters 12.40?13.00 Peter Jurgec O fonološkem statusu [?] v slovenščini On the phonolgical status of schwa in Slovene 13.00?15.00 Odmor za kosilo // Lunch break 15.00?16.00 Vabljeno predavanje // Invited talk Jože Toporišič Slovensko knjižno glasovje in naglas, kakršna sta Standard Slovene sounds and accent (as they are) 16.00?16.20 Odmor za kavo // Coffee Break 16.20?17.40 Fonologija II / Phonology II 16.20?16.40 Irena Sawicka Slovanski mehčani ustrezniki mehkonebnim zapornikom, posebej še v poljščini Slavic softened counterparts of velar stops, with special reference to the Polish situation 16.40?17.00 Teodor Petrič Glasoslovni razvoj slovenskega otroka ? soglasniki in soglasniški sklopi Phonological development of a Slovenian child ? Consonants and consonant clusters 17.00?17.20 Vlado Nartnik K razmejitvi kontoidov in vokoidov v slovenskih slovnicah On delimitation of contoids and vocoids in the Slovenian grammars 17.20?17.40 Agata Šega Nekatere glasovne značilnosti osnov za starejše latinizme oziroma romanizme v slovenščini Some phonetic characteristics of bases for older latinisms or romanisms in Slovene 17.40?18.00 Odmor za kavo // Coffee Break 18.00?19.00 Fonetika slovenščine I // Phonetics of Slovene I 18.00?18.20 Peri Bhaskararao, Nina Golob Kaj je pomembno pri slovenskem naglasu? Akustična primerjava tonemskega in netonemskega naglasa What matters in Slovene accent? An acoustic comparison of stress and pitch accents 18.20?18.40 Melita Zemljak Jontes Zlivanje glasov v spontanem (narečnem) govoru Sound fusion in spontaneous (dialectal) speech 18.40?19.00 Peter Jurgec, Karmen Kenda Jež Akustična analiza leksikalnega tona v govoru Ukev Acoustic analysis of lexical tone in the Slovene dialect of Ukve 20.00?? Sprejem pri županji ge. Danici Simšič // Reception (Ms. Danica Simšič, the mayoress of Ljubljana) Petek, 21. april 2006 // Friday, 21 April 2006 09.30?10.30 Vabljeno predavanje // Invited talk Bernd Möbius Eksemplarična reprezentacija govora Exemplar-based speech representation 10.30?11.00 Odmor za kavo // Coffee Break 11.00?12.20 Jezikovne tehnologije I // Language Technologies I 11.00?11.20 Tomaž Šef, Tea Tušar, Andrej Bratko, Matjaž Gams Naglaševanje nepoznanih slovenskih besed: primerjava med človekom, človeškimi pravili in strojnim učenjem Comparison between humans and machines on the task of accentuation of Slovene words 11.20?11.40 Jerneja Žganec Gros, Varja Cvetko - Orešnik, Primož Jakopin, Aleš Mihelič Leksikon izgovarjav SI-PRON The SI-PRON pronunciation lexicon 11.40?12.00 Matej Rojc, Darinka Verdonik Uporaba fonetično-morfoloških slovarjev SIlex in LC-STAR pri grafemsko-fonemski pretvorbi tujih imen Using SIlex and LC-STAR lexica for grapheme-to-phoneme conversion of foreign names 12.00?12.20 Andrej Žgank, Darinka Verdonik, Aleksandra Zögling Markuš, Zdravko Kačič Razširitev slovenske govorne baze BNSI Broadcast News za izboljšano akustično modeliranje govora Expanding the Slovenian BNSI Broadcast News speech database for improved acoustic modeling 12.20?14.00 Odmor za kosilo // Lunch break 14.00?15.20 Splošna fonetika // General phonetics 14.00?14.20 Ivo Škarić Prostorska percepcija in sluh Spatioception and hearing 14.20?14.40 Gordana Varošanec Škarić Vibrato profesionalnih moških glasov Vibrato in trained male voices 14.40?15.00 Ana Zwitter Vitez Prozodične strategije v spontanem govoru: analiza in aplikacije Prosodic strategies in spontaneous speech: analysis and applications 15.00?15.20 Branko Starc Vokografija in njena uporaba v fonetiki Vocographics and its application in phonetics 15.20?15.40 Odmor za kavo // Coffee Break 15.40?17.00 Jezikovne tehnologije II // Language Technologies II 15.40?16.00 Tomaž Rotovnik, Mirjam Sepesy Maučec, Darinka Verdonik Problemi razpoznavanja spontanega govora ob primerih iz govornega korpusa Turdis Discussing spontaneous speech recognition problems with examples from speech corpus Turdis-1 16.00?16.20 Simon Dobrišek, Boštjan Vesnicer, France Mihelič in Nikola Pavešić Biometrični sistem za razpoznavanje govorcev A biometric system for speaker recognition 16.20?16.40 Ekaterina Panova Principi sestavljanja zvočne komponente v združevalni sintezi govora za sorodne jezike Principles of compiling sound components in concatenative synthesis for closely related languages 16.40?17.00 Matej Rojc, Andrej Žgank, Tomaž Rotovnik, Bojan Kotnik Prevajalni sistem govora v govor BABILON za jezikovni par slovenščina-nemščina Speech-to-speech translation system BABILON for Slovenian-German language pair 17.00?17.20 Odmor za kavo // Coffee Break 17.00?18.00 Jezikovne tehnologije III // Language Technologies III 17.00?17.20 France Mihelič, Maša Novak, Simona Lustek, Grega Milharčič, Tadej Trebec Statistična analiza formantnih frekvenc slovenskih samoglasnikov s standardnimi programskimi orodji Statistical analysis of formant frequencies for Slovene vowels using standard software tools 17.20?17.40 Primož Jakopin Samoglasniki in soglasniki v korpusu Nova beseda Vowels and Consonants in the Nova beseda corpus 17.40?18.00 Tomaž Erjavec, Matija Ogrin Fonetični znaki in elektronske izdaje Phonetic characters in digital editions Sobota, 22. april 2006 // Saturday, 22 April 2006 9.30?11.10 Kontrastivne raziskave // Contrastive studies 9.30?9.50 Charalampos Karypidis, Antonia Colazo - Simon, Angelica V. Costagliola Neenakomernost pri percepciji J2: dokazi iz artikulacijske sinteze kontinuuma /i/~/e/ Asymmetry in vowel perception in L2: evidence from articulatory synthesis of an /i/~/e/ continuum 9.50?10.10 Elenmari Pletikos, Jelena Vlašić, Jordan Bićanić Uresničevanje leksikalnih naglasov v različnih intonacijskih glavah v hrvaščini The realization of lexical accents within different focuses in Croatian 10.10?10.30 Rastislav Šuštaršič Angleško-slovenska kontrastivna fonetika ter njene aplikacije pri poučevanju angleške fonetike English-Slovene Contrastive Phonetics and its Applications in Teaching English Phonetics 10.30?10.50 Damir Horga, Vesna Požgaj - Hadži, Marko Liker Časovne spremenljivke hrvaščine in slovenščine in njihov tujejezični jezikovni stik Temporal parameters of Croatian and Slovene in their linguistic contact as foreign languages 10.50?11.10 Hotimir Tivadar, Matea Hotujac Artikulacijsko-akustični opis slovensko-hrvaškega jezikovnega sistema Articulatory and acoustic description of the Slovene-Croatian language system 11.10?11.30 Odmor za kavo // Coffee Break 11.20?12.20 Fonetika in govorna rehabilitacija // Phonetics and speech rehabilitation 11.20?11.40 Irena Hočevar Boltežar, Miha Žargi Spremembe v oblikovanju samoglasnikov pri gluhih osebah po vsaditvi polževega vsadka Changes in the articulation of the vowels in deaf subjects after cochlear implantation 11.40?12.00 Martina Ozbič Razumljivost govora oseb z motnjo sluha: prispevek tranzientov, formantov ter glasovnih, govornih in izgovornih elementov Intelligibility of talk of people with disturbance of hearing: Contribution of the transients, formants, voice, speech and articulation and articulation elements 12.00?12.20 Tanja Kocjančič, Stefan Werner Akustična analiza diadokokineze v govoru oseb z nevrološko poškodbo Acoustic analysis of diadochokinesis in neurologically impaired speech 12.20?14.00 Odmor za kosilo // Lunch Break 14.00?15.40 Fonetika slovenščine II // Phonetics of Slovene II 14.00?14.20 Hotimir Tivadar Sodobni knjižni jezik med pisnostjo in govorjenostjo (na primeru radia in televizije) Contemporary standard Slovene between writing and speech (on the radio and television) 14.20?14.40 Damjan Huber Vpliv nekaterih sociolingvističnih dejavnikov na (slušno) zaznavanje samoglasnikov slovenskega standarda pri dijakih pomurskih srednjih šol Influence of some sociolinguistic factors to (speech) perception of standard Slovene vowels in the case of high shool students in Pomurje 14.40?15.00 Jana Zemljarič Miklavčič, Marko Stabej Zapisati nezapisljivo How to write down what cannot be written down 15.00?15.20 Nina Novak Prvine spontanega govora v zapisniku Elements of spontaneous speech in the protocols 15.20?15.40 Zdravko Zupančič Premislek ? manjkajoči člen med ?verbum mentis? in ?vis sermonis? Reflection ? A missing link between ?Verbum Mentis? and ?Vis Sermonis? 15.40?16.00 Zaključni pozdrav // Concluding remarks Konferenca bo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. The conference will be held at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Novi trg 4, Ljubljana, Slovenia. ---------------------------------------------------------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 10:14:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 16 Mar 2006 10:14:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Spominska_plošča_Dragotinu_Ketteju Message-ID: <002501c648d9$fadd0650$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Silvo Fatur [mailto:silvester.fatur na guest.arnes.si] Sent: Thursday, March 16, 2006 8:43 AM DRAGOTIN KETTE (Prem 1876 -- Ljubljana 1899). V pročelje Kulturnega doma Zagorje smo vzidali spominsko ploščo: Tu v Zagorju je v letih 1879-1889 odraščal pesnik DRAGOTIN KETTE, tu je hodil v očetovo ljudsko šolo, sem se je kot gimnazijec vračal na počitnice; v teh krajih je poleti 1898, pol leta pred smrtjo, napisal kar 43 od svojih 62 sonetov. K svečanemu odkritju, ki bo v soboto, 25. marca 2006 ob 16. uri, vabita Občina Pivka in Vaška skupnost Zagorje. Ob tej priliki bo slavnostno besedo spregovoril akademik dr. Matjaž Kmecl; kulturni spored bodo izvajali recitatorji, pevke in pevci treh okoliških Kettejevih krajev, Prema, Ilirske Bistrice in Košane. Na voljo bo tudi še sveža knjižica pesmi Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 16 18:06:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Mar 2006 18:06:14 +0100 Subject: Na zaslonu in v življenju Message-ID: <006601c6491b$f0021210$6400a8c0@P4> Http://www.personal.leeds.ac.uk/~lnp0sg/ -- začetna stran slovenistke Sabine Grahek, od tod je nekaj zanimivih povezav, med njimi tudi naslednji dve: http://bos.zrc-sazu.si/ -- besedilne zbirke Primoža Jakopina: Beseda (162 mio besed), slovensko leposlovje (3 mio besed), sskj, odzadnji slovar, besedišče slovenskega jezika, oblikoslovno označena besedila itd., http://www.ku.edu/%7Eslavic/sj-sls/ -- revija Slovenski jezik / Slovene linguistic Studies (ur. Marko Snoj in Marc L. Greenberg). Pozabili smo napraviti reklamo, zato zdaj poročamo za nazaj: 9. 3. ob 20.00 je Miran Hladnik izmuzovcem (društvo mladih ustvarjalcev) na FF govoril o Alojzu Gradniku, 10. 3. pa je Barbara Pregelj na novogoriški Politehniki izvedla preizkusno predavanje za docentko slovenske književnosti. Naslov: Nekatere pomembnejše značilnosti baroka v slovenski književnosti. V torek 28. marca bo ob 13.30 v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani Marijan Dović zagovarjal disertacijo z naslovom Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. --- miran ======== Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. marec 2006 7:55 Zadeva: Bolonjski knjizni sejem Dragi Miran, informacija za tiste, ki jih zanima največji in najboljši knjižni sejem otroških in mladinskih knjig na svetu -- Bolonja od 27. do 30. marca 2006. V vednost pošiljam domačo stran http://www.bookfair.bolognafiere.it/index.asp?m=52&l=2&ma=3 in sporočam, da je najboljše, da se pred-registrirate http://www.bookfair.bolognafiere.it/page.asp?m=52&l=2&ma=3&c=20&sc=658&p=52Pre-registration do 20 marca. Od Ljubljane do Bolonje je 3,5 ure z avtom, oznake so zelo dobre. Svetujem, da si prej ogledate program in dejavnosti za tisti dan ali za dva dneva. Iskreno priporočam. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 09:03:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 09:03:48 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanja o Pierru Bourdieu na Oddelku za sociologijo Message-ID: <006d01c64cbd$fcf80380$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Končan" Poslano: 17. marec 2006 11:30 Zadeva: Predavanja o Pierru Bourdieu na Oddelku za sociologijo 21.3. 2006 Darko Štrajn BOURDIEU IN NJEGOVI KONCEPTI ob 19. uri, predavalnica 15 30.3. 2006 Rastko Močnik GOVORNE CENE IN PROFITI: ANALOGIJA, METAFORA, KONCEPT 6.4. 2006 D. B. Rotar PREŽVEKOVALNI DISKURZ IN RADIKALNOST (O intelektualnih tradicijah in njihovi rabi) 13.4. 2006 Slavko Gaber ŠOLA IN REPRODUKCIJA NEENAKOSTI 20.4. 2006 Mileva Filipović VLADAVINA MUŠKARACA 9. 5. 2006 Dejan Dejanov THE CRITIQUE OF THEORETICAL REASON AND THE THEORY OF PRACTICAL LOGIC From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 17:09:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 17:09:16 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <004201c64d01$cef69390$6400a8c0@P4> Medtem ko se je v soboto 18. marca v Planici dogajalo ljudsko rajanje, se je na več mestih v Sloveniji odvijalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Po lanskoletnih pripombah na zaprti tip vprašanj so bila letošnja bolj odprtega značaja, pač v skladu z izvirnim konceptom tekmovanja, ki naj spodbuja tekmovalčevo ustvarjalnost, kar pa obenem pomeni, da bo ocenjevanje zato nekoliko napornejše. Še enkrat je treba pojasniti, da so vprašalnike sestavljali učitelji z dolgoletnimi izkušnjami in da so bili na FF strokovno recenzirani. Ocenjevalce prosim, da prispevate svoje izkušnje, in vas obenem vabim, da se priključite skupini, ki bo načrtovala Cankarjevo tekmovanje leta 2007. Organizatorje, mentorje in tekmovalce prosim tudi za poročila o težavah, ki se jih bomo potrudili do takrat odpraviti. Letos je zadrege povzročila nenadna ministrska odločitev, da se kotizacije tekmovalcem devetošolcem ne smejo zaračunavati. Da bi nadomestili finančni izpad, obljubljajo na ministrstvu konec marca razpis, na katerega se bodo prijavili organizatorji šolskih tekmovanj. V zvezi z ministrskimi načrti, da uporabi tekmovanje namesto nekdanjega eksternega ocenjevanja, naj pripomnimo, da CT nima na voljo profesionalne ekipe ne na RIC-u ne na Zavodu za šolstvo, kaj šele v okviru Slavističnega društva, in da ga organiziramo amatersko, torej ob svojih rednih službah. Zato se s profesionalno organizacijo mature seveda ne more meriti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 21 19:39:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Mar 2006 19:39:14 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <001701c64d16$c23a0780$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 21. marec 2006 18:12 Zadeva: RE: [SlovLit] Cankarjevo ŠE BESEDA O CANKARJEVEM TEKMOVANJU Pri navajanju števila udeležencev pa je treba upoštevati tudi tiste na šolskih tekmovanjih in ne le 2100 na državnem tekmovanju, kot se je letos pojavljalo v sredstvih javnega obveščanja. Vsako leto tekmuje okrog 10.000 učencev in dijakov! Temu je treba poleg priprav tekmovanja (določitev teme, literature itd., izdelave nalog in priprave naslovov) dodati še izobraževanje mentorjev, individualno delo mentorjev s tekmovalci, izvedbo dvojnih tekmovanj in spremljajočih dogodkov, zaključne prireditve in še kaj. Potem postane jasno, da slovenisti zmoremo volontersko v prostem času nekaj, kar je primerljivo z državno maturo, čeprav nimamo niti enega poklicno zaposlenega delavca, niti enega prostora, ne tehnične ne administrativne ne finančne podpore, ki pritiče državnim poklicnim ustanovam. Kje v naši državi še obstaja kaj podobnega? Glede kotizacije: navadno je prihajalo do nesporazumov, ker so šolski oblastniki mislili, da morajo tekmovalci osebno poravnati kotizacijo (in pri tem še sumničavo namigovali, koliko zaslužkarijo učiteljice). Ko smo jim povedali, da gre v bistvu za solidarnost med šolami, ki s plačilom kotizacije za svoje tekmovalce pomagajo kriti stroške šoli, ki gosti tekmovanje, so se večinoma pomirili. Še bolj pa jih je pomiril znesek, ki bi bil potreben, če bi se šli tržno gospodarstvo. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 23 19:53:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Mar 2006 19:53:22 +0100 Subject: Iz Koroških novic, vabilo na konferenco o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <008101c64eab$1071b7a0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Za: <"Undisclosed-Recipient:;" na avs3.arnes.si> Poslano: 23. marec 2006 14:48 Zadeva: še nekaj vabil... [...] Oktobra 2004 je SM pripravila posvet o Slovencih na Koroškem po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, oktobra lani pa posvet ob 100-letnica rojstva akademika prof. dr. Frana Zwittra. Zadnja številka Glasnika Slovenske matice objavlja mdr. gradivo dveh posvetov o slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem (Reginald Vospernik, Matjaž Kmecl, Joža Mahnič, Peter Kolšek) in o književnosti Slovencev po svetu (Drago Jančar, Helga Glušič, Pavel Fajdiga, Bert Pribac, Janja Žitnik). Med novejšimi knjigami z zamejsko tematiko velja posebej omeniti literarno čitanko Reginalda Vospernika Celovška knjiga; izbor besedil sega od najstarejših zapisov o slovenski navzočnosti v mestu pa do najnovejših literarnih refleksij, ki so povezane z življenjem v Celovcu in ki nesporno dokazuje ne samo pomembnost tega mesta za slovensko kulturo, ampak tudi močno slovensko kulturno navzočnost v Celovcu (cena bogato ilustrirane knjige je 6510 SIT / 27,17 EUR). Med najavami prihodnjih knjig pa pri SM najdemo tudi Tatjane Rejec TIGR in komunisti ter Borisa Pahorja Trg neskladnega videza. [...] ======= Od: sdjt-l-bounces@ijs.si namesto Jerneja Zganec Gros [jerneja na alpineon.com] Poslano: 23. marec 2006 9:47 Zadeva: [SDJT-L] Konferenca Jezikovne tehnologije IS-LTC 2006: Prvo vabiloza prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2006 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 9. do 13. oktobra 2006 na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. To srečanje je peto v vrsti slovenskih konferenc o jezikovnih tehnologijah, letos pa prvič organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim pro- gramskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Na konferenci želimo zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij in javne uprave, ki raziskujejo, razvijajo ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva področja jezikovnih tehnologij so: * razvoj, standardizacija in uporaba jezikovnih virov * govorne tehnologije * strojno prevajanje ter drugo več- in medjezikovno procesiranje naravnega jezika * jezikovne tehnologije, vezane na semantični splet in predstavitev znanja * strojno (statistično) učenje jezikovnih modelov * zajemanje in luščenje informacij * primeri uporabe jezikovnih tehnologij * jezikovne tehnologije in jezikovni opisi * predstavitve jezikovnotehnoloških projektov [...] Prispevki morajo predstaviti nove raziskave s področja jezikovnih tehno- logij ali nove načine njihove uporabe. Dobrodošli so tudi pregledni prispevki. Prispevki v slovenskem ali angleškem jeziku naj bodo dolgi 4 ali 6 strani in oblikovani v skladu z navodili, ki so na voljo na konferenčni spletni ž strani. Prispevke bo pregledal in ocenil programski odbor. Avtorje nekaterih izbranih prispevkov bomo povabili, da pripravijo razširjen članek za objavo v posebni številki revije Informatica. 25. junij -- rok za oddajo prispevkov, 20. avgust -- obvestilo avtorjem o sprejetju, 15. september -- oddaja končne različice prispevkov, 9.--10. oktober -- konferenca. Tekoče informacije so dostopne na konferenčni spletni strani http://nl.ijs.si/is-ltc06/. Konferenčni e-poštni naslov je hlt-conf na ijs.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 23 19:59:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Mar 2006 19:59:06 +0100 Subject: Poročilo o vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje v SD Kranj Message-ID: <00a001c64eab$dd87da80$6400a8c0@P4> Od: "Vlasta Jemec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 23. marec 2006 14:45 Zadeva: [...] poročilo o izvedbi tekmovnja V soboto, 18. 3. 2006, je tako kot v ostalih regijah tudi v Kranju na Tehniškem šolskem centru potekalo vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. V naši regiji se je letos tekmovanja udeležilo 157 učencev in dijakov ter 12 mentoric (nadzornih učiteljic in ocenjevalk) iz srednjih šol in 29 mentoric (nadzornih učiteljic in ocenjevalk) iz osnovnih šol, kar je največ doslej. Pretekmovalno napetost smo omilili s kratkim kulturnim programom. Nastopil je trio flavt, ki ga sestavljajo Maša, Anja in Urša iz Glasbene šole Škofja Loka. Učenka solopetja Nataša pa nam je zapela slovensko in evropsko himno. Tekmovalce je z vzpodbudnimi besedami nagovoril tudi koordinator tekmovanja za CP, gospod Vlado Pirc. Praktične nagrade za tekmovalce sta prispevala avtošola B&B ter Območno združenje Rdečega križa Kranj. SD Kranj pa je poskrbelo za malico tako tekmovalcev kot mentorjev. Letos bomo slavnostno podelitev zlatih in srebrnih CP pripravili v Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu v sredo, 24. 5. 2006, kjer nas bo gostil ravnatelj gimnazije in slavist dr. Miha Vrbinc. Zlati "cankarjevci" bodo prejeli grafike akademske slikarke Maje Šubic na temo letošnjega tekmovanja Odraščanje, srebrni pa knjižne nagrade. Poskrbeli bomo za kratek kulturni program in si ogledali kulturne znamenitosti avstrijske Koroške. --- Vlasta Jemec, prof., SD Kranj From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 24 19:32:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Mar 2006 19:32:22 +0100 Subject: Zakon o OŠ, Robert Alain de Beaugrande in MSK Message-ID: <004b01c64f71$4bc617d0$6400a8c0@P4> Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Slovensko društvo pedagogov vas vabita, da se udeležite javne okrogle mize z naslovom Osnovnošolska zakonodaja na razpotju: kaj prinašajo predlagane spremembe? ZDPDS in SDP se želita tvorno vključiti v spreminjanje Zakona o osnovni šoli, ki na dveh bistvenih področjih -- učni diferenciaciji in nacionalnih preizkusih znanja -- posega v sedanji koncept devetletke. Sistemske spremembe, ki zadevajo obvezno šolanje, so namreč problematika, ki nedvomno terja širšo strokovno razpravo. Povabili smo predstavnike Ministrstva za šolstvo in šport, da bi nam uvodoma predstavili predlagane spremembe zakona in pričakovane učinke le-teh, temu pa bi sledila razprava, h kateri smo povabili strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter učitelje in vzgojitelje. Vladne predloge zakonskih sprememb, o katerih bomo diskutirali na okrogli mizi, lahko preberete na internetni strani http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/. Okrogla miza bo v torek, 4. aprila 2006 ob 18. uri v Ljubljani, Tržaška cesta 2, poslovna stavba, I. nadstropje levo, sejna soba št. 1.050. --- Zdenko Medveš in Robi Kroflič preko Milene Blažič (milena.blazic na guest.arnes.si), 23. marca 2006 ============ Od: "Nataša Grzinič" Poslano: 24. marec 2006 15:59 Zadeva: Vabilo predavanje prof. de Beaugrand Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dr. R. A. de Beaugrande bo začel predavati na slovenistiki koprske Fakultete za humanistične študije pri Besediloslovju v torek, 28. marca 2006, ob 15.30 in zatem imel predavanja vsak torek. Tema prvih dveh bo Razvoj in sodobna dognanja besediloslovja. Vljudno Vas vabim, da se nam pridružite na predavanjih. --- Mag. Sonja Starc, asistentka ============ Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mks-zapisnik-tematika2005.doc --- Zapisnik 2. zasedanja predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja (Beograd, 23.-25. junija 2005) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 27 13:02:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 27 Mar 2006 13:02:38 +0200 Subject: [SlovLit] Parada mladih Message-ID: <002301c6518d$f5dd7dd0$9f4602c1@ff.unilj.si> Od: "Alič Tjaša" Zadeva: parada mladih Datum: 24. marec 2006 12:36 Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 42. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Mesto in meščani (v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 3. do 14. julija 2006. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Ponujamo nekaj predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 15. aprila 2006 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili konec aprila. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 15. maja 2006 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:09:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:09:22 +0200 Subject: [SlovLit] Nagrada Stumbergerjevi Message-ID: <008f01c65236$8b30f170$6400a8c0@P4> To: Subject: Nagrada Stumbergerjevi Date: Mon, 27 Mar 2006 21:50:43 Mag. Saška Štumberger, asistentka na Oddelku za slovenistiko, je za svoje magistrsko delo Slovenščina pri dvojezičnih Slovencih v Nemčiji na 4. nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela na predlog strokovne komisije -- predsednik doc. dr. Jernej Zupančič -- prejela prvo nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Javna svečana podelitev pisnih priznanj bo v četrtek, 30. 3. 2006 ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iskreno čestitamo --- Ada Vidovič Muha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:26:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:26:30 +0200 Subject: [SlovLit] Dva razpisa in eno vabilo Message-ID: <010d01c65238$f0182c00$6400a8c0@P4> Http://www.esf.org/eurocores -- razpis ena. Http://www.arrs.gov.si/sl/infra/period/razpisi - razpis dva. ========= Od: "Marko Marincic" Poslano: 27. marec 2006 14:41 Zadeva: vabilo 29. in 30. 3. 2006 bo na obisku v Ljubljani dr. Neven Jovanović z Oddelka za klasično filologijo Univerze v Zagrebu. Obisk je povezan s ponovno vzpostavitvijo stikov med oddelkoma in bo priložnost tudi za konkretne pogovore o prihodnjem sodelovanju med člani oddelkov, študenti in učitelji klasičnih jezikov. Ob tej priložnosti bo imel gost dve predavanji, in sicer v sredo, 29. 3. 2006, ob 17.00, v predavalnici 345 na Filozofski fakulteti: Digitalizacija besedil kulturne dediščine: modeli in problemi. Seznanili se bomo s projekti digitalizacije starejših besedil (zlasti humanističnih), ki potekajo na Hrvaškem in v nekaterih drugih evropskih državah, pa tudi na splošno z digitalnimi zbirkami literarnih besedil, ki jih večina med nami uporablja skoraj vsak dan. Drugo srečanje bo uvod v delavnico študijske skupine učiteljev latinščine v četrtek, 30. 3., ob 15.30 v predavalnici 04 (računalniška učilnica), in sicer na temo Klasična filologija in pouk klasičnih jezikov na Hrvaškem. Gost bo predstavil zlasti obdobje zadnjih 15 let; sodeloval bo tudi v diskusiji. --- predstojnik Oddelka za klasično filologijo, izr. prof. dr. Marko Marinčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 09:36:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 09:36:37 +0200 Subject: Kronika št. 63 (2. april 2006) Message-ID: <012501c6523a$59bc95f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika63.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika63.pdf -- nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz kazala: Quo vadis Cankarjevo, festival Pravljice danes, mednarodna fonetična konferenca, sopomenke na internetu, ptičja gripa in slovenska književnost. V poštne nabiralnike članom pride njena tiskana verzija čez dva dni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 28 22:12:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Mar 2006 22:12:54 +0200 Subject: [SlovLit] Klasiki Message-ID: <00c001c652a4$007d3e80$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 28. marec 2006 17:09 Vabimo Vas na tiskovno konferenco ob izidu štirih novih knjig iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so pravkar izšle pri Založbi Litera: - Jože Udovič: ZBRANO DELO - 5. knjiga (dnevniki, pisma). Uredil: prof. France Pibernik. MPC: 7.800,00 SIT - Ivan Pregelj: ZBRANO DELO - 2. knjiga (dramatika). Uredil: prof. Janez Dolenc. MPC: 6.300,00 SIT - Zofka Kveder: ZBRANO DELO - 1. knjiga (kratka proza). Uredila: dr. Katja Mihurko Poniž. MPC: 4.800,00 SIT - Primož Kozak: ZBRANO DELO - 1. knjiga Uredil: prof.. Dušan Moravec. MPC: 7.500,00 SIT Novitete bomo predstavili ob prisotnosti glavnega in odgovornega urednika zbirke prof. akad. dr. Franceta Bernika, urednika zbirke Andreja Brvarja in urednikov posameznih knjig. Predstavitev bo potekala v petek, 31. marca 2006 ob 11. uri na Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 8, Ljubljana). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 30 15:05:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Mar 2006 15:05:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_natečaj Message-ID: <000401c653fa$a0721bc0$9f4602c1@ff.unilj.si> From: Ana Ivančič [mailto:ana.ivancic na ucila.si] Sent: Thursday, March 30, 2006 2:57 PM To: 'Miran Hladnik' Subject: RE: literarni natečaj Založba Učila International Tržič razpisuje NATEČAJ za POLITIČNI TRILER in EROTIČNI ROMAN. Nagradni sklad posameznega žanra je 1.500.000 tolarjev. 1. nagrada: 1.000.000 tolarjev 2. nagrada: 300.000 tolarjev 3. nagrada: 200.000 tolarjev Žirija si pridružuje pravico, da ne podeli vseh nagrad. Založba in avtor se zavezujeta, da bo nagrajeno delo objavljeno v knjižni obliki. Na natečaju lahko sodelujejo pisci s še neobjavljenim izvirnim besedilom v slovenskem jeziku. Besedilo naj ima od 250.000 do 400.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo ustrezala določilom natečaja (dolžini, literarni zvrsti in izvirnosti), bodo izločena. Besedila pošljite do 1. septembra 2006 na naslov: Učila International, založba, d. o. o., Cesta Kokrškega odreda 18, 4924 Križe, s pripisom "za natečaj". Pošiljka naj vsebuje tri natisnjene in spiralno vezane izvode besedila, označene s šifro. Podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov) naj bodo dodani v posebni zapečateni ovojnici, označeni z isto šifro. Žirijo sestavljajo: Mojca Benedičič, Samo Rugelj in Marcel Štefančič, jr. Nagrajenci bodo slovesno predstavljeni novembra na 22. knjižnem sejmu v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Mar 31 19:20:51 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 19:20:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpisi_Ustanove_patra_S=2E_Škrabca_za _nagrade_in_štipendije Message-ID: <442D8113.13189.14F91E2@localhost> Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 razpisuje nagrado na področju slovenskega jezikoslovja. Nagrado lahko prejme pravna ali fizična oseba. Predlagatelj naj predloži podatke o kandidatu in obrazložitev predloga. Rok za pošiljanje predlogov je do vključno 30. 6. 2006. Predloge z obrazložitvijo naj predlagatelji pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom -- razpis za nagrado. Dodatne informacije so možne po telefonu 01 / 836 10 95 in 01 / 837 26 12 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. -------------------------------------------------------- Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2006/2007, in sicer: -- celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; -- celoletne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov; -- celoletne štipendije za podiplomski študij študentom -- članom Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2006/2007 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom, -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu, -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja ter -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "Razpis za štipendije". Rok za prijavo: do vključno 5. 5. 2006. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne po telefonu 01 / 836 10 95 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 30. 6. 2005. Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 31 09:50:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 09:50:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_17=2E_Primorskih_slovenistični h_dnevov Message-ID: <002001c65497$cd6ac800$9f4602c1@ff.unilj.si> Prem in Ilirska Bistrica, 6., 7. in 8. aprila 2006 From: Breda Švara [mailto:breda.svara na guest.arnes.si] Sent: Thursday, March 30, 2006 9:15 AM Subject: PSD Prem, 6. aprila ob 17.30 ogled Kettejeve rojstne hiše Grad Prem, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del, pogovor s Silvom Faturjem, urednikom zbirke, in ilustratorjem Romeom Volkom; vodi Senija Smajlagič. Kulturni program: Kulturno društvo Prem Ilirska Bistrica, 7. aprila ob 9. uri v OŠ Dragotina Ketteja Pozdravni govori Matjaž Kmecl, Dragotin Kette, "pesnik z veselo in neomadeževano dušo" (I. Cankar) Aleksander Bjelčevič, Kettejev verz Tatjana Rojc, Dragotin Kette: Moderna ali tradicija 10.30-11.00 Odmor Jasna Čebron, Kettejevo pesništvo za otroke Anita Nedeljkovič Andlovic, Devetošolci spoznavajo književnika D. Ketteja in njegovo literarno delo Nada Đukič, Uporaba nevrolingvističnega programiranja pri obravnavi Kettejevih besedil Prisluhnimo Jolki Milič, vodi Alen Mesarič 13.00--14.30 Odmor Za Kosilo Medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti -- jezik v stiku Meta Grosman, Vzgojni potencial medkulturne razsežnosti pri poučevanju jezika in književnosti Boža Krakar Vogel, Kompetenčni pristop pri oblikovanju učnega načrta za 4-letne strokovne šole? Vesna Mikolič, Mladi v medkulturnem položaju ob slovensko-italijanski meji 16.00--16.30 Odmor Milena Mileva Blažić, Medkulturnost v besedilih D. Ketteja za otroke in mladino -- analiza primera "Šivilja in škarjice" Maruša Mugerli, Medkulturnost (sodobne) slovenske književnosti Odprtje Kettejeve spominske poti ob 130-letnici pesnikovega rojstva 8. Aprila ob 9. uri, zbirno mesto pred OŠ D. Ketteja v Trnovem, organizator: Društvo Kettejeva pot. Pot: Trnovo/Ilirska Bistrica--Rečica--Zarečje--Novakov Mlin--Smrje--Prem (9 km) 17. PSD prirejajo slavistična društva Nova Gorica, Koper, Trst-Gorica-Videm. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Mar 31 19:27:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 31 Mar 2006 19:27:08 +0200 Subject: [SlovLit] 36. teden slovenske drame, Kranj, 18.--30. marec 2006 Message-ID: <442D828C.2355.155519F@localhost> V četrtek, 30. marca 2006, se je v dvorani Prešernovega gledališča Kranj z zaključno slovesnostjo končal 36. teden slovenske drame. Podelili so tri nagrade: Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev slovenskega dramskega besedila ter prvikrat v okviru festivala tudi nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Žirija za Grumovo nagrado (letos ji je predsedoval Blaž Lukan) je med več kot 42 besedili, prispelimi na natečaj za Grumovo nagrado 2006, pred začetkom TSD nominirala pet najboljših, na sinočni sklepni prireditvi pa nagrado podelila Matjažu Zupančiču za dramo _Razred_, "veselo igro o žalostnih rečeh", s katero Zupančič nadaljuje z razkrivanjem brezobzirnosti in krutosti potrošniškega sveta, izraženim že v njegovih prejšnjih dramah. Sicer pa je to za Zupančiča že četrta Grumova nagrada (prejel jo je že 1997 za dramo _Vladimir_, 2001 za komedijo _Goli pianist ali mala nočna muzika_ in 2003 za _Hodnik_, dramo v stilu resničnostnega šova). Med šestimi uprizoritvami, ki jih je za tekmovalni program 36. TSD izbrala selektorica Barbara Orel, je tričlanska žirija (Alenka Bole Vrabec, Jaša Drnovšek in Tadeja Krečič) za dobitnika letošnje Šeligove nagrade razglasila dramatizacijo _Epa o Gilgamešu_ Nebojše Popa Tasića v izvedbi SMG iz Ljubljane. Letošnja novost festivala je nagrada občinstva, za katero so se potegovale vse uprizoritve iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa TSD. Po pričakovanjih je kranjsko publiko najbolj navdušil prodorni satirični kabaret Borisa Kobala in Segreja Verča _Zafrkon_. Kranjski festival Tedna slovenske drame postaja vse obsežnejši oganizacijski zalogaj. Letos se je v dvanajstih dneh na odru zvrstilo šest tekmovalnih uprizoritev ter štiri iz spremljevalnega programa, za povrh pa še tri uprizoritve iz mednarodnega programa, namenjenega uprizoritvam slovenskih dramskih besedil v izvedbi tujih gledališč. Letos so se v okviru mednarodnega programa v Kranju predstavili Beogradsko dramsko pozorište z _Igro parov_ Matjaža Zupančiča, Crnogorsko narodno pozorište s komedijo Zorana Hočevarja _Smejči_ ter Theater im Keller iz Gradca z uprizoritvijo _Nore Nore_ Evalda Flisarja (na lanskem festivalu smo isto dramo videli v izvedbi gledališča Al-Soradk Pavilion Group iz Kaira), žal pa nismo videli napovedane uprizoritve drame _Vladimir_ Matjaža Zupančiča v izvedbi Teatr Polski iz Bydgoszcza. Na letošnjem fesivalu je bolj kot prejšnja leta odmeval izbor predstav za tekmovalni program, torej predstav, ki so bile v igri za Šeligovo nagrado. Deloma zato, ker je letošnji repertoar slovenskih gledališč (posebej ljubljanske SNG Drame) toliko zasičen z različnimi dramatizacijami slovernskih in tujih pripovednih besedil, da je bila selektorica letošnjega TSD Barbara Orel prisiljena celo nekoliko spremeniti programska izhodišča festivala (gre za nerazčiščeno dilemo, koliko je avtorska dramatizacija npr. romana Prima Levija ali pa starodavnega sumerskega epa sploh slovensko dramsko besedilo). Deloma je presenetila tudi uvrstitev amaterskega gledališča Toneta Čufarja v tekmovalni program (njihova izjemno posrečena izvedba socialne drame Toneta Čufarja _Polom_ se odvija v hladnem ambientu zapuščene industrijske hale železarne Acroni na Slovenskem Javorniku), medtem ko sta eni najpomembnejših uprizoritev dveh osrednjih slovenskih gledališč (_Alamut_ SNG Drame Ljubljana in dramatizacija romana Prima Levija _Je to človek?_ MGL) pristali v spremljevalnem programu. V okviru 36. TSD se je v Kranju zvrstilo še veliko spremljevalnih prireditev, med njimi koncertne uprizoritve dram, nominiranih za Grumovo nagrado 2006, okrogla miza o valu dramatizacij, ki jo je vodil Matej Bogataj, predstavitev prve knjige _Zbranih dram_ Evalda Flisarja, ki je izšla pri newyorški založbi Texture Press, in predavanje Milene Mileve Blažić _Linhart za mlade in malo manj mlade_, s katerim je Prešernovo gledališče Kranj obeležilo 250. obletnico rojstva prvega slovenskega dramatika. Potekale tudi delavnice dramskega pisanja, ki so jih vodili priznani domači in tuji gledališčniki. Sklepno slovesnost TSD so popestrili igralci kranjskega gledališča z uprizoritvami kratkih odlomkov iz besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ter nastop etno-skupine Katalena, ki je poleg starejših uspešnic predstavila tudi nekaj skladb s svojega novega albuma _Kmečka ohcet_. Več o Tednu slovenske drame na http://www.pgk.si/. Matjaž Zaplotnik matjaz.zaplotnik na siol.net From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 3 09:05:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Apr 2006 09:05:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_Tretjega_hrvaško-slovenskega_s lavističnega_srečanja_v_Opatiji Message-ID: <002d01c656ec$f560cbf0$9f4602c1@ff.unilj.si> Petek 7. aprila 2006 9.30-12.30 POZDRAVNI GOVORI Zvonko KOVAČ, Književnosti kao druge/strane Krešimir NEMEC, Šenoa i Jurčič - povijesne, kulturološke i sociološke analogije Irena NOVAK POPOV, Kocbek in Hrvaška DISKUSIJA Vesna HADŽI POŽGAJ, Tatjana BALAŽIC BULC, Otvori usta pa ću ti reći tko si (stavovi prema različitim jezicima u Hrvatskoj i Sloveniji) Ivo PRANJKOVIĆ, Prezent u hrvatskome standardnom jeziku i slovenski efektivni prezent DISKUSIJA Miran ŠTUHEC, Literarni izzivi (Ljubljana, Maribor: SAZU, Pef, 2003) Ivana LATKOVIĆ, Prilozi zagrebačke slovenistike u proučavanju slovenske proze Miran HLADNIK, Slovenski slavistični kongres 2006 v Zagrebu DISKUSIJA 12.30-13.00 Odmor in malica 13.00-15.30 Ada VIDOVIČ MUHA, Knjižni jezik - do kdaj še? Marko SAMARDŽIJA, Nekoliko napomena o mjestu i ulozi lingvističke i komunikacijske pravilnosti u hrvatskoj normativistici Marko JESENŠEK, Normativnost prekmurskega jezika Mira MENAC MIHALIĆ, Iz kontrastivne analize hrvatskih i slovenskih dijalektnih frazema DISKUSIJA Vladimir OSOLNIK, Delež hrvaških vsebin v študijskih programih na Filozofski fakulteti v Ljubljani Vanda BABIČ, Alenka ŠIVIC DULAR, Položaj historičnih in filoloških predmetov v novih bolonjskih študijskih programih Mateo ŽAGAR, Paleoslavistika u novim sveučilišnim programima: zagrebačko stanje DISKUSIJA Irena OREL, Hrvaško-slovenski stiki pri oblikovanju slovenskega (kemijskega) izrazja v drugi polovici 19. stoletja Aleksandar BJELČEVIĆ, Problem z definiranjem literarnih obdobij - na primeru romantike Marija STANONIK, Vraz etnolog DISKUSIJA IZLET V KASTAV Večerja Sobota 7. aprila 2006 9.30-11.00 Silvija BOROVNIK, Novosti v prozi sodobnih slovenskih prozaistk Stipe BOTICA, Novi hrvatski epitafi Alojzija ZUPAN SOSIČ, Nasilje v sodobnem romanu Đurđa STRSOGLAVEC, Jezikovna mimetičnost proze Andreja Skubica in Renata Baretića Mateja PEZDIRC BARTOL, Marginalci v sodobni slovenski dramatiki Marko ALERIĆ, Pale sam na svijetu u prijevodu Ivana Esiha i promjene u hrvatskome standardnom jeziku DISKUSIJA 11.00-11.30 Odmor in malica 11.30-13.00 Marko STABEJ, Besedilo med improvizacijo in kodifikacijo Anita PETI-STANTIĆ, Opis, propis i red riječi Nina NOVAK, Slovenščina in Evropska unija: problematika tujih stvarnih imen Bernardina PETROVIĆ, Razgovorni idiomi hrvatskoga jezika u javnim elektroničkim medijima Andreja PONIKVAR, Nataša PIRIH SVETINA, Slovenska slovnica za tujce - kaj imamo, kaj pa bi DISKUSIJA 16.00-17.00 Sprejem pri opatijskem županu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 3 18:33:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Apr 2006 18:33:18 +0200 Subject: [SlovLit] Za maturo gvant Message-ID: <005301c6573c$5194d340$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 3. april 2006 15:45 Zadeva: Vabilo na "maturantske" prireditve v Slovenskem šolskem muzeju V Slovenskem šolskem muzeju je na ogled razstava ob deseti obletnici splošne mature na Slovenskem (1994/95--2004/05) -- matura x let. Prijazno vabljeni v Slovenski šolski muzej na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani: 1) v četrtek, 6. aprila 2006, ob 12. uri in ob 18. uri na prireditev "Kako izberem maturantsko obleko?" Ponuja se vam izjemna priložnost, da se o tej temi pogovorite s priznanimi slovenskimi modnimi oblikovalci: Zoranom Garevskim, Natašo Peršuh, Uršo Drofenik, Natašo Hrupič in Marto Vodeb. V sklopu dogodka je na ogled tudi razstava avtorskih kreacij omenjenih oblikovalk in oblikovalca. Vabljene maturantke, maturanti, njihovi starši in profesorji ter vsi, ki radi kaj vidite in slišite o lepem, primernem videzu! [...] 2) v ponedeljek, 10. aprila 2006, ob 12. uri na okroglo mizo "Izmenjajmo izkušnje ob predaji ključa!" Svoje izkušnje bodo predstavile naslednje šole: Gimnazija Celje - Center, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazija Kranj, Ekonomska šola Ljubljana in Gimnazija Šentvid. V pogovoru bo sodeloval etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Z okroglo mizo želimo spodbuditi razmišljanja o ritualih, šegah in navadah ob slovesu od šole in hkrati ohraniti nekaj tovrstne sodobne šolske dokumentacije za prihodnje rodove. Vabljene ravnateljice in ravnatelji, profesorice in profesorji, maturantke in maturanti ter vsi, ki jih zanimajo šege in navade ob sklepu srednješolskega izobraževanja! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 4 14:16:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Apr 2006 14:16:17 +0200 Subject: [SlovLit] Dve italijanski za Slovlit Message-ID: <004801c657e1$94ebb050$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 4. april 2006 11:56 Zadeva: Dve za slovlit Slovenščina na italijanskih univerzah Ob izidu knjižnega prevoda Tomizzovega romana Obiskovalka je v Delu (3. aprila t. l., str. 25) izšel obsežen intervju Petra Kolška s prevajalcem Miranom Košuto, profesorjem slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu. Med drugim opozoril tudi da: "krni posredniški potencial tržaške slovenistike njena vpetost v italijanski univerzitetni sistem, ki ga po reformi vse bolj pestijo pomanjkanje sredstev, mercifikacija znanja, posledično omalovaževanje humanistike, klestenje "manjših", številčno nerentabilnih predmetov in še in še in še ... Slovenščina je tako v Italiji danes univerzitetno zapostavljena, saj sploh ne premore -- denimo -- svojega ordinarija ." Opozarja pa tudi, da "kljub vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa [slovenščina] ni priznana za enakopraven evropski jezik, saj še nima -- tako kot npr. angleščina, nemščina, francoščina ali španščina -- posebnega docenta za jezik in posebnega za književnost. Tudi matica je pri slovenistični promociji -- razen svetle izjeme ljubljanskega Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik -- razmeroma pasivna. [.] Če kako, potem bomo v današnji dobi valjarskega globalizma Slovenci kot narod lahko v svetu razpoznavni, zanimivi, posebni in povedni edino še prek kulture, jezika, literature, knjig." --- Zoltan JAN Prevod poezije Daneta Zajca v italijanščino Čeprav nagrade in priznanja še vedno prihajajo (v Saloju so nedavno nagradili dva izmed dveh ducatov njenih knjižnih prevodov slovenskih pesnikov v italijanščino), se slavljenje življenjskega jubileja (iz štirih ničel) Joke Milič preveša v praznovanje delovnih zmag. Slovenisti novogoriške Politehnike pripravljajo okroglo mizo o njenem ustvarjanju, ki bo v Sežani konec maja, razveseljive novice o uspehih njenega dela pa se vrstijo skoraj vsak teden. Pred kratkim je prevajalka, kulturna ustvarjalka in sodelavka slovlita dočakala izid obsežnega izbora svojih prevodov poezije Daneta Zajca v italijanščino. Bibliofilsko knjigo Amore e morte -- Ljubezen in smrt je z letnico 2005 izdal Ambrož Kodelja, župnik v Doberdobu, ki je v tokratni izdaji prispeval kratek uvod, že pred tem pa je poskrbel za izid grafične mape s prevodi nekaterih njenih Zajčevih pesmi, ki so jih povezali v Križev pot. Če upoštevamo, da je leta 2004 Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litterae slovenicae natisnilo njen knjižni prevod Zajčeve poezije Fuoco e cenere (Ogenj in pepel), je do sedaj izšlo okrog sto njenih v italijanščino prevedenih poezij tega pesnika, v njenih mapah pa bi se gotovo našel še kakšen prevod. Tokratno postno izdajo njegovih poezij je zaznamovala smrt. Najprej smrt pesnika, ki je sodeloval pri pripravi knjige, čeprav je vedel, da se mu zaradi neozdravljive bolezni naglo in zanesljivo bliža, objela pa ga je, še preden je bila izdaja dokončana, zato se je njen izid iz leta 2005 zamaknil v postni čas 2006. Drugo znamenje smrti predstavlja slika Vladimira Lakoviča (1921--1997) Kraška apokalipsa, ki je last doberdobskega cerkve svetega Martina. Nastala je tik pred smrtjo kot spomin na porušen rojstni kraj med prvo svetovno vojno. Tedaj je ta vas postala mnogih slovenskih fantov grob, kot poje ljudska pesem. Slikar je Kristusov vnebohod povezal z apokaliptičnimi jezdeci, kompozicijsko jedro pa je postavil nad upodobitvijo uničenega Doberdoba. Oblikovalci knjige (Grafiche VISSI v Trstu) so pri likovnem opremljanju vzeli za izhodišče omenjeno sliko, ki jo je občudoval tudi Dane Zajc. Na uvodni strani nas v branje uvedejo tri razglednice Doberdoba, ena iz leta 1902, dve pa prikazujeta iste zgradbe med prvo svetovno vojno porušene vasi. Odsev teh detaljev najdemo tudi na Lakovičevi sliki in v ozadju na posameznih knjižnih straneh. Posebna razsežnost likovne podobe knjige se pokaže v sporočilu in prevladujočem vtisu, ki kljub tematiki ni grozljivo, pač pa zaznamovano s podtonom upanja in vere v vstajenje. S tem sporočilom je usklajen tudi izbor in ureditev poezije, ki pa kot selekcijski kriterij skuša uveljaviti kvaliteto prevoda, ne pa izvirnika, zato bi morda lahko v izboru pogrešali to ali ono značilno Zajčevo pesem, vendar je vprašanje, ali bi z manj posrečenim prevodom izbor pridobil ali bi se pesnikova podoba zameglila. Drugi očitni kriterij je bil, da se v antologijo vključijo predvsem prevodi, ki še niso bili objavljeni. V ospredju so kasnejša dela, ki so manj znana, saj Daneta Zajca večina bralcev pozna preko starejših zbirk. Dvojezična antologija je zato zanimiva tudi za slovenskega ljubitelja poezije. --- Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 17:52:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Apr 2006 17:52:34 +0200 Subject: Na zahodu veliko novega in o praznožepih slavistih Message-ID: <004d01c658c8$f5f1b600$6400a8c0@P4> Od: "Natasa Komac" Za: Poslano: 5. april 2006 12:24 Na letošnjem četrtem nagradnem natečaju Urada Vlade RS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu sta v slovenističnih vrstah ostali tudi nagradi s področja zamejstva, ki sta nastali pod mentorstvom dr. Majde Kaučič Baša, in sicer 1. nagrada mag. Valerije Perger za magistrsko delo z naslovom Položaj in vloga slovenske jezika v narodnostni šoli v Porabju na Madžarskem: sociolingvistična presoja porabskega modela manjšinskega izobraževanja in 2. nagrada Irene Obreza za diplomsko delo z naslovom Slovenski jezik v Italiji. Šolska terminologija. Iskrene čestitke! ======= Od: "Uros Urbanija" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. april 2006 11:36 Zadeva: ekskurzija italijanskih studentov slovenscine Italijanski študentje slovenščine na ekskurziji v Sloveniji Študentje slovenščine na italijanskih univerzah v Padovi, Vidmu in Rimu so se konec marca udeležili strokovne ekskurzije po Sloveniji. V okviru ekskurzije so obiskali Državni zbor, kjer jih je sprejela poslanka Alenka Jeraj in predsednik DZ dr. France Cukjati. Cukjati je v pozdravnem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da se številni Italijani odločajo za študij slovenščine. Pri tem je obžaloval, da bodo študentje ostali zgolj nekaj dni v Sloveniji in tako ne bodo imeli priložnosti, da >bi prisostvovali kakšni izmed sej Državnega zbora, kjer bi se poleg običajne slovenščine, ki jo sicer lahko slišijo na ulici, soočili še z nekoliko bolj ostrim in čustveno obarvanim jezikom.< Poslanka Alenka Jeraj je predstavila delovanje in sestavo sedanjega parlamenta ter vlade. V okviru ekskurzije so študentje obiskali še Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ogledali pa so si rojstno hišo Primoža Trubarja in Josipa Jurčiča, grad Otočec in samostan Pleterje. Založba Goga jim je v Novem mestu organizirala literarni večer s pesnikom Smiljanom Trobišem. Uroš Urbanija Pa še to ... V okviru ekskurzije so imeli študentje organizirano kosilo v gostilni Pri Kuklju v Velikih Laščah. Cena za kosilo 1500 SIT je bila že predhodno dogovorjena. Toda nadebudni natakarici, katere mama po njenih besedah kuha celo v Bruslju, očitno ni šlo v račun, da nekdo v njihovi gostilni lahko je tako poceni. Zato je vsakič, ko je prišla mimo mize, kjer sta sedeli lektorici in lektor, zmajevala z glavo in tarnala, kako se za 1500 SIT ne da nič dobrega jesti. Kosilo je bilo sicer odlično, toda natakarica vseeno ni bila zadovoljna. Ob slovesu smo ji tako dejali, da morda sedaj res ti študentje plačajo nekoliko manj, toda nekoč bodo odrasli in morda bodo imeli veliko denarja in se vrnili v to gostilno ter tudi zapravili nekoliko več. Pa je odgovorila: >Ah, ti slavisti, oni itak nikoli nimajo denarja.< From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 5 18:02:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Apr 2006 18:02:45 +0200 Subject: [SlovLit] Doktorski zagovor in dve povezavi Message-ID: <006c01c658ca$61af14e0$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Za: "Marcello Potocco" Poslano: 5. april 2006 12:43 Zadeva: Zagovor doktorata M. Potocca Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo obvešča, da bo imel kandidat Marcello Potocco zagovor doktorske disertacije z naslovom Kulturna identiteta in estetskost v slovenski in angleški kanadski poeziji v četrtek, 6. aprila 2006 ob 11.30 v pred. 526 (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani pred komisijo izr. prof. dr. Tomo Virk (preds.), red. prof. dr. Janez Vrečko (mentor), red. prof. dr. Mirko Jurak (v pok.), izr. prof. dr. Aleš Debeljak. ======= Http://www.cts.dmu.ac.uk/AnaServer?CaxtonsOL+0+start.anv -- elektronska izdaja Canterbury Tales. Http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001570.html -- kazalo hrvaško-slovenskega slavističnega srečanja v Opatiji ta konec tedna (v lepši obliki, kot je prišlo po epošti). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 6 07:55:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 Apr 2006 07:55:40 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska knjizevnost v italiji Message-ID: <004101c6593e$bdce5be0$6400a8c0@P4> From: tatluc To: slovlit-request na ijs.si Sent: Wednesday, April 05, 2006 11:15 PM Subject: slovenska knjizevnost v italiji Očitno si slovenska književnost vse bolj odpira pot tudi v italijansko stvarnost. Zanimanje za mlado državo, ki je komaj pristopila v Evropsko unijo, se stopnjuje. Tako je bilo tudi zadnji konec tedna v marcu, ko se je v mestu Salo ob Gardskem jezeru odvijal simpozij ob podelitvi Mednarodnih literarnih nagrad Citta' di Salo'. Simpozij je bil uzrt v dogajanje v novi Evropi in je izhajal iz eseja znamenitega italijanskega filozofa in filozofskega zgodovinarja Giovannija Realeja, ki je prejel prvo nagrado za svojo študijo z naslovom Karol Wojtyla, un pellegrino dell'Assoluto (Karol Wojtyla, romar Absolutnega), ki je izšel leta 2005 pri prestižni založbi Bompiani. Giovanni Reale je redni profesor Zgodovine antične filozofije na Katoliški univerzi v Milanu, kjer je tudi diplomiral. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in nato nekaj let predaval na Univerzi v Parmi. Ukvarja se predvsem s Platonom, Sokratom in Aristotelem. Do danes je napisal na desetine knjižnih esejev, ki so prevedeni v domala vse evropske jezike, pri založbi Bompiani pa je bil tudi urednik objave celotnega literarnega in teološkega opusa, papeža Janeza Pavla II., na katerega ga je vezalo, kakor je sam zapisal in povedal, tudi osebno prijateljstvo. Skupno iskanje evropske zavesti pa je bila tudi misel na katero se je oslanjal drugi del simpozija, ki ga je sestavljal pozdrav veleposlanika Republike Slovenije v Italiji Andreja Capudra ter predavanje Tatjane Rojc. Slednja je poudarila prav evropsko matrico, ki je zaznamovala slovensko narodno bitnost in celoten razvoj slovenske kulture vse od Brižinskih spomenikov dalje. V svojem posegu je poudarila, kako slovensko identiteto zaznamuje zavezanost jeziku, ne pa teritoriju, in očrtala posamezna predvsem književna obdobja do današnjih dni, ter jih povezala z navedbo različnih avtorjev z evropskimi miselnimi tokovi. Kot rečeno je bil simpozij srečanje ob podelitvi nagrad mednarodnega literarnega natečaja, kjer so slovenski avtorji poželi presenetljiv uspeh. Nagrada se sicer podeljuje tako objavljenim kakor še neobjavljenim delom. Vsa neobjavljena dela, ki so prejela nagrade ali posebna priznanja, je komisija ocenila in natisnila v posebni in dokaj zajetni antologiji, ki sta jo uredila Rina Gambini, članica prestižne žirije, ter njen predsednik Gian Carlo Molignoli. Žirijo pa so sestavljali še drugi prestižni kritiki in literarni zgodovinarji vsedržavnega slovesa, Giorgio Barberi Squarotti, Giuseppe Benelli, Cristina Benussi, Gualtiero Comini, Enrico Ferri, Lucio Pisani, Giampietro Rigosa, Guido Iavanone ter sin predstavnika italijanskega poetičnega hermetizma Salvatoreja Quasimoda. Med neobjavljenimi prispevki bi posebej omenili nagrado, ki jo je za svoje lirike haiku prejela slovenska pesnica Tatjana Pregl Kobe. Med objavljenimi deli si je pomembno nagrado prisvojil Brane Mozetič z dvojezično pesniško zbirko Besede, ki žgejo/Parole che bruciano. V italijanski jezik je Mozetičeve verze, prav kakor pri Tatjani Pregl Kobe, prepesnila Jolka Milič, knjigo pa je izdala založba Mobydick iz Faenze. Za pripovedna dela je prvo nagrado prejel tržaški pisatelj Marko Sosič za svoj roman Balerina, balerina. Sosičevo delo je v slovenskem originalu izšlo pri tržaški založbi Mladika ter prejelo tudi literarno nagrado Vstajenje. Odlično italijansko inačico je oskrbela Darja Betocchi, ki se vse bolj uveljavlja kot najbolj prefinjena posrednica slovenske besede v italijanski jezik. Roman je izdala založba Ibiskos iz Empolija, predgovor pa je napisala svetovno znana pisateljica Susanna Tamaro, ki se je navezala na svoje več desetletno prijateljstvo z Markom Sosičem. Tudi srečanje v mestu Salo' ob Gardskem jezeru, ki nosi s seboj za vse nas tako negativni prizvok, je torej pokazalo, kako Slovenci s svojim jezikom in svojo kulturo nismo prestopili evropskih meja leta 2004, ampak smo z Evropo in njeno omiko že od vsega začetka pravzaprav tesno spojeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:09:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:09:25 +0200 Subject: Kolokvij o umetniškem govoru Message-ID: <002901c65c54$8f2ff190$6400a8c0@P4> Od: "Katarina Podbevšek" Za: Poslano: 9. april 2006 20:16 Zadeva: Kolokvij o umetniškem govoru na AGRFT Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo prirejamo 13. aprila 2006 strokovno srečanje o umetniškem govoru.Nastopilo bo 19 predavateljev z različnih področij (gledališče, radio, film, tv, lutke, pripovedovanje pravljic, zvočne knjige, prevajanje ...). Dogodek se bo začel ob 10.00 uri in bo potekal na Akademiji v predavalnici 71. Vabljeni vsi, ki vas zanima govorjeni jezik.Univerza v Ljubljani. 13. april 2006 10.00 Pozdrav dekana - Aleš Valič Uvod v kolokvij - Katarina Podbevšek 10.30 Jože Faganel: Razvoj pedagoških nazorov o igralčevem govoru Barbara Sušec Michieli: Patetično, patološko, naravno . (Nekaj opomb o govoru in glasu Marije Vere) Denis Poniž: Med glasovi in tišino, med besedami in molkom (Vloga tišine in molka v dramskem besedilu) Saša Pavček: Izgovorjena beseda Kristijan Muck: Onkraj besed 12.00 Tatjana Stanič: V primežu norme Srečko Fišer: Substandardna govorica: življenje, papir, oder Nevenka Verstovšek: Lektor v operi - med Scilo in Karibdo Maja Cerar, Martin Vrtačnik: Ko bom velik, bom gledališki lektor 13.30 Ivo Verovnik: Akustika glasu in govora Alida Bevk: Alica: Beseda v govoru, beseda v petju Branko Jordan: Smer Babilon (Specifike tujejezičnih govornih uresničitev na odru) Darja Reichman: Oblikovanje vsakdanjega govora na odru 14.45 Anja Štefan: Pripovedovanje kot jezikovno iskanje Valerija Fišer: Zvočnice ali Knjige lahko tudi poslušamo Edi Majaron: Ali lutka govori? Aleš Jan: Beseda izrečena ne vrne se nobena Igor Maksim Košir: Televizijski jezik in jezik televizije Igor Koršič: Nekaj o umetnosti neumetniškega govora v filmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:12:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:12:46 +0200 Subject: Iz Strgarjevih koroških novic Message-ID: <003301c65c55$06d33b80$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Poslano: 9. april 2006 18:12 Dne 12.4.2006 ob 17.00 bo v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Ljubljana, Tomšičeva 12) okrogla miza >Dvojezičnost na avstrijskem Koroškem - zgolj avstrijski ali tudi slovenski in evropski problem?<. Pisateljica Mojca Kumerdej bo vodila zelo aktualni pogovor, v katerem bodo sodelovali znani poznavalci manjšinske problematike prof.dr. Borut Bohte, mag. Mojca Drčar Murko, Janko Messner, prof.dr. Dušan Nećak, prof.dr. Boris A. Novak, prof.dr. Danilo Türk in mag. Rudi Vouk. Kot že najavljeno: prilagam program 3. Koroških kulturnih dni v Ljubljani 18.-24. aprila 2006 (glej: zgibanka_30-3-06_.pdf). Udeležba na vseh šestih prireditvah, ki jih je pod motom >Povezuje nas slovenska pesem in beseda< pripravilo Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, je brezplačna. S podrobnostmi glede posameznih prireditev bom prejemnike klubskih e-obvestil še seznanil. Že danes pa naj sporočim, da sta se vabilu na literarno branje 21.4. zvečer poleg najavljenih pesniških vrstnikov Martina Kuchlinga, Franca Merkača in Janija Oswalda odzvala še nekaj starejši Andrej Kokot ter predstavnica koroških slovenskih poetes Jožica Čertov - Druml Last, but not least: Ob Haiderjevem zaključevanju zbiranja 15.000 podpisov za referendum proti nameščanju dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem me zadnje tedne čudi in rahlo že jezi, da se je nasprotna, solidarnostna akcija spletnega zbiranja podpisov za narodnostno sožitje na Koroškem in za dvojezične table "Pro Kaernten = Za Koroško" nekako umirila pri nekaj sto podpisi nad 42.000. Z vabilom/informacijo v nemškem, angleškem in slovenskem jeziku - ta je na spletnem naslovu http://www.prokaernten.at - bi s slovenskimi in drugimi prijatelji po vsem globaliziranem svetu lahko dosegli okroglih 50.000 ali celo 100.000 podpornikov solidarnostne akcije! --- Spet lep - tokrat predprazničen - pozdrav na vse strani! Janez Stergar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:32:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:32:23 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja, simpoziji, knjige, nagrade Message-ID: <009c01c65c57$c44e8c30$6400a8c0@P4> Od: "Mehle Ana" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 7. april 2006 13:05 Zadeva: FW: Predavanje Prof. dr. Ranko Matasović s Filozofske fakultete v Zagrebu bo predaval na Filozofski fakulteti: V torek, 25. aprila, ob 17.10: Problemi rekonstrukcije protokeltščine v predavalnici št. 6 V sredo, 26. aprila, ob 12.00: Izvor baltoslovanskega akuta v predavalnici št. 1 Obe predavanji bosta v hrvaščini. ========= Od: "Alič Tjaša" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 7. april 2006 12:49 Na spletni stani www.centerslo.net/simpozij si lahko preberete več informacij in se po elektronski poti prijavite na letošnji 25. simpozij Obdobja Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode, ki bo potekal v Ljubljani 16. in 17. novembra 2006. Vljudno vabljeni! ========= Od: "Avsenik Maja" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 7. april 2006 9:01 Zadeva: Noam Chomsky, Sila, zakon in obeti za preživetjeLanskoletni obisk znamenitega jezikoslovca in enega vodilnih sodobnih kritičnih mislecev Noama CHOMSKEGA v Ljubljani in v Novigradu (29. in 30. marca 2005) je organizatorje predavanj zavezal, da skupaj izdajo trojezično (slovensko, hrvaško, angleško) publikacijo Sila, zakon in obeti za preživetje. V publikaciji sta objavljeni dopolnjeni predavanji, ki ju je imel Prof. Chomsky v Ljubljani in Novigradu ter njegov govor ob podelitvi častnega doktorata v Bologni. Uvodoma sta objavljena tudi prispevka prof. ddr. Rudija Rizmana pobudnika in organizatorja obiska Noama Chomskega v Sloveniji in na Hrvaškem, Marije Zidar in intervju Sniježane Matejčič. Knjigo je izdala Galerija Rigo iz Novigrada v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednica publikacije je Jerica Ziherl. Tiskovna konferenca ob izidu omenjene publikacije bo na Filozofski fakulteti v torek, 11. aprila 2006, ob 11. uri (soba 526). ======== Od: "Majda Kaucic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 7. april 2006 0:53 Zadeva: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: štiri od šestih nagrad slovenističnim raziskavam Ob uspehih posameznikov na letošnjem nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ne smemo prezreti, da so bile kar štiri od šestih nagrad podeljene raziskavam slovenskega jezika. Na natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela se je prijavilo 18 nalog iz RS in iz tujine, in sicer 11 na temo A-Slovenci v zamejstvu in 7 na temo B-Slovenci v izseljenstvu. V skupini A je bila nagrajena s prvo nagrado magistrska naloga mag. Valerije Perger POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V NARODNOSTNI ŠOLI V PORABJU NA MADŽARSKEM : SOCIOLINGVISTIČNA PRESOJA PORABSKEGA MODELA MANJŠINSKEGA IZOBRAŽEVANJA, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, mentorica izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša, somentorica zasl. prof. dr. Zinka Zorko. Ta naloga je bila razglašena tudi za najboljše delo natečaja. V isti skupini je prejelo drugo nagrado diplomsko delo Irene Obreza SLOVENSKI JEZIK V ITALIJI : ŠOLSKA TERMINOLOGIJA, Filozofska fakulteta (Facolta di lettere e filosofia) tržaške univerze, mentorica izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša. Vskupini B je bila prva nagrada podeljena mag. Saški Štumberger za magistrsko delo SLOVENŠČINA PRI DVOJEZIČNIH SLOVENCIH V NEMČIJI, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, mentorica red. prof. dr. Ada Vidovič-Muha. S tretjo nagrado v skupini B je bilo nagrajeno diplomsko delo Maje Pavšič SLOVENŠČINA IN NJENO POUČEVANJE PRI SLOVENSKIH ZDOMCIH, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, mentor izr. prof. dr. Marko Stabej. V strokovni komisiji, ki je ocenjevala dela, ni bilo ne slovenistov ne drugih jezikoslovcev. Slovenistične naloge so torej toliko jasne, da so jih razumeli tudi drugi strokovnjaki, nagrajene pa so bile tudi zato, ker rešujejo probleme. Majda Kaučič Baša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 10 06:50:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Apr 2006 06:50:05 +0200 Subject: [SlovLit] Mediteranska in alpska kultura Slovencev Message-ID: <00d201c65c5a$3d4ee330$6400a8c0@P4> Izbor slik s hrvaško-slovenskega slavističnega srečanja v Opatiji ta konec tedna je na http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/opatija/index.html. Celotna fotoreportaža je na zgoščenki za kopiranje na voljo v knjižnici oddelkov za slavistiko in slovenistiko. Http://www.ijs.si/lit/zadravec80.html-l2 -- pa še fotografija Franca Zadravca ob 80-letnici. ======== Od: "Aristej" Poslano: 6. april 2006 16:38 Zadeva: Dialogi o alpski kulturi Slovencev Spoštovani, vabimo vas na OKROGLO MIZO ALPSKI GORJANCI ALI KOSMATI BEDANCI? ob izidu revije Dialogi št. 1-2/2006 s tematskim sklopom ALPSKA KULTURA SLOVENSTVA NA PRAGU NOVEGA TISOČLETJA. CANKARJEV DOM LJUBLJANA, dvorana M1, prost vstop. SREDA, 12. APRILA 2006, OB 18. URI Pogovor bo vodil gostujoči urednik tematskega sklopa Boštjan Šaver, sodelovali pa bodo avtorji prispevkov: Stojan Burnik, Viki Grošelj, Mojca Stritar, Tadeja Drolc, Meta Kordiš, Miha Debevec in Nina Kopčavar. Redko si zastavljamo vprašanje, čemu so gore slovenski narodni simbol in zakaj je alpska pokrajina eden izmed prevladujočih stereotipov Slovenije, čeprav so Alpe le značilnost severnih in zahodnih slovenskih pokrajin. Tema skuša pokazati, kako je ta konstrukcija identitete slovenstva nastajala skozi zgodovino, katere pozitivne plati lahko v njej najdemo danes in kje se v njej skrivajo negativne plati slovenskega nacionalizma. Alpe namreč predstavljajo slovensko stično točko z "bolj civiliziranim evropskim svetom" in hkrati prezir do vsega, kar je južneje od reke Kolpe (Balkan). Emica Antončič odgovorna urednica PROGRAM OKROGLE MIZE mag. Emica Antončič, odgovorna urednica revije Dialogi otvoritveni nagovor mag. Boštjan Šaver, urednik tematskega sklopa o alpski kulturi, kulturolog in pedagog na Fakulteti za družbene vede predstavitev teme Alpska kultura slovenstva na pragu novega tisočletja Tadeja Drolc, kulturologinja in alpinistka mag. Boštjan Šaver, kulturolog in pedagog na Fakulteti za družbene vede Kaj je tisto neizrekljivo pri doživljanju gora? - Koncept svetega v religijski in kulturni konstrukciji gora dr. Stojan Burnik, alpinist in profesor na Fakulteti za šport Viki Grošelj, alpinist in športni pedagog Slovenski alpinizem med vrhunskim športom in zgodovinsko kulturo nacije - Alpinisti in himalajci kot soustvarjalci športne kulture Slovencev Meta Kordiš, etnologinja, kulturna antropologinja in umetnostna zgodovinarka Gorski motivi v vizualni kulturi in likovni umetnosti - Slovenska alpska kultura kot tržno blago v plakatu do leta 1940 Miha Debevec, kulturolog in glasbenik Ljudska in narodnozabavna glasba v slovenski kulturi - Diatonična harmonika med nacionalnimi stereotipi in umetniškim ustvarjanjem Mojca Stritar, slovenistka in komparativistka na Filozofski fakulteti Gore v slovenskem mladinskem pripovedništvu - Nevarne, koristne in lepe Nina Kopčavar, kulturologinja, alpinistka in strokovnjakinja varstva naravne dediščine Pogled v alpski kulturi vzporeden kontekst indijskih gora in himalajske kulture - Ladak: kultura in narava v pasteh globalizacije From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 12 09:33:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Apr 2006 09:33:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_večer_študentski_spletn i_časopis_knjiga_o_Terski_dolini Message-ID: <009f01c65e03$751a2b80$a24602c1@ff.unilj.si> From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 10:03 PM Koroški kulturni dnevi petek 21. aprila ob 18.00 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/4, Ljubljana -- literarni večer, v katerem bodo sodelovali ustvarjalci Martin Kuchling, Jani Osvald, in Franc Merkač, ob povezovalcu, odličnem poznavalcu koroške literature dr. Matjažu Kmeclu. ======== From: Miran Stuhec [mailto:miran.stuhec na uni-mb.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 4:39 PM Subject: Miran, zdravo, moje študentke izdajajo spletni časopis odelka Listek. Mislim, da bi lahko bil zanimiv za Slovitovce [...] Miran -- http://www.pfmb.uni-mb.si/listek/ ======== From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 12:13 PM To: Miran Hladnik, FF Subject: Nova knjiga Miran, pravkar sem prejela obvestilo prof. Milene Kožuh, da bo v začetku maja izšla knjiga z naslovom Terska dolina. Vsebovala bo prispevke o Terski dolini, terskem narečju itd. in pesmi V. Černa v terskem narečju ter prevodih v slov. in it. Prispevki bodo v slovenščini in/ali italijanščini, na koncu pa še povzetki v furlanščini. Knjiga bo obsegala približno 550 strani in bo bogato ilustrirana. Pobudo za izid knjige je dala gospa M. Kožuh, ki je vse delo - od zbiranja gradiva do založnika -- opravila sama oz. s pomočjo sodelavcev. Njen namen je bil dvigniti samozavest toliko desetletij zatiranih ljudi v Terski dolini. Knjigo bo izdala Mohorjeva družba (celjska in goriška) in jo lahko do 5. maja 2006 naročite po prednaročniški ceni 6. 300 sit, in sicer na tel. št. 244 36 50. Po izidu bo cena knjige okoli 7.000 sit. --- Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 12 18:03:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 Apr 2006 18:03:43 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Message-ID: <00ed01c65e4a$adba5ae0$6400a8c0@P4> Na naslov Slavističnega društva Slovenije in na poldrugo desetino drugih naslovov slovenskih jezikoslovnih inštitucij je prispela Peticija za ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanščina v dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zahtevo po ohranitvi teh dveh predmetov v bodočem bolonjskem študijskem programu argumentira (povzemam z dveh strani neavtoriziranega besedila) z nepogrešljivostjo njunih vsebin za študij slovenske zgodovinske slovnice in dialektologije pa tudi sodobnega knjižnega jezika. Predmeta dokazujeta slovanski (in ne morda venetski) značaj slovenščine, lajšata študij drugih slovanskih jezikov in ohranjata stik slovenistike s slavistiko. Njuna opustitev bi porušila ravnotežje med teoretičnimi in uporabnimi jezikoslovnimi vsebinami in tako ogrozila znanstveno dimenzijo stroke. Peticijo spremlja blizu 130 podpisov slovenskih jezikoslovcev in študentov. Prosim za pojasnila, stališča, komentarje. ======== Menda še nismo opozorili na izid zbornika s Škrabčevega simpozija v Novi Gorici leta 2005: Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh: Škrabčeva misel, 5, ur. Jože Toporišič, izdal Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 299 strani. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 10:49:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 13 Apr 2006 10:49:49 +0200 Subject: [SlovLit] = 17=2E_primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: <000101c65ed7$39588540$a24602c1@ff.unilj.si> rom: Breda Švara [mailto:breda.svara na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 11, 2006 9:44 AM To: Miran Hladnik Subject: 17.PSD V soboto, 8. aprila 2006, so se z odprtjem Kettejeve spominske poti od Trnovega v Ilirski Bistrici do Prema zaključili 17. PSD. Pohoda se je udeležilo nad dvesto pohodnikov z Obale, Trsta, Pivškega, Ljubljane in Mengša. 17. PSD so se začeli že v četrtek, 6. aprila, ko smo na Gradu Prem predstavili novo Kettejevo zbirko Sem fantič bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del, ki jo je uredil prof. Silvo Fatur, ilustriral pa prof.Romeo Volk. Na predstavitvi je s pesmijo in recitacijami sodelovalo Kulturno in športno društvo Prem. V petek, 7. aprila, je na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici potekal osrednji del PSD, in sicer strokovno-znanstveno srečanje na temo Dragotin Kette in medkulturnost pri poučevanju jezika in književnosti. Cankarjeva misel, da je bil Kette pesnik z veselo in neomadeževano dušo, je bila izhodišče uvodnega predavanja dr.Matjaža Kmecla. Sledila je razprava o pesniku in njegovem ustvarjanju. Dr. Aleksander Bjelčevič je spregovoril o Kettejevem verzu, razmišljanje dr. Tatjane Rojc pa se je osredotočalo na Kettejev verz v luči Prešernove arhetipske valence, saj Kette med vsemi Modernimi hote ostaja najbolj vezan na slovensko pesniško tradicijo, ko zavestno odvrača impulz evropske umetnostne revolucije ob koncu XIX. stoletja in se posveča iskanju človekove (in posredno tudi lastne) dimenzije. Posebej zanimiva so bila predavanja povezana s šolsko prakso, ki so nas seznanila z načini poučevanja Kettejevih besedil v osnovni šoli. Takšna sta bila prispevka prof.Anite Nedeljkovič Andlovic z naslovom >Devetošolci spoznavajo književnika D.Ketteja in njegovo literarno delo< in prof.Nade Đukič >Uporaba NLP (nevrolingvističnega programiranja) pri obravnavi Kettejevih pesmi<. Most med dopoldanskim in popoldanskim delom je predstavljalo srečanje s pesnico, pisateljico, prevajalko in publicistko Jolko Milič, ki je prisotnim na duhovit način razkrila nekatere podrobnosti iz svojega življenja in dela. Vsa tri primorska društva, SD Koper, SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm so podala predlog, da naj bi Jolka Milič postala častni član Slavističnega društva Slovenije. V popoldanskem delu so predavatelji spregovorili o medkulturnosti pri poučevanju jezika in književnosti. Dr. Meta Grosman je poudarila, da le pouk, ki načrtno razvija medkulturno ozaveščenost, prispeva k medkulturnemu razumevanju tujih kulturnih pojavov ob hkratnem povečanem zanimanju za lastno kulturo, saj brez takega zanimanja ostanejo posebnosti tuje kulture nezaznavne in nerazumljive. Dr. Boža Krakar Vogel je v svojem prispevku spregovorila o pomenu medkulturnih vidikov v novih vzgojno izobraževalnih paradigmah, ki po mnenju mnogih ni le spoznavanje drugih kultur, ampak tudi primerjalno pozitivno vrednotenje lastne. Na vprašanje, kako prispevati k višji ravni medetnične/medkulturne ozaveščenosti mladih in njihovih staršev, učiteljev in oblikovalcev šolskih in kulturnih politik v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru, je skušala v svojem prispevku odgovoriti dr.Vesna Mikolič. O medkulturnosti v besedilih D.Ketteja za otroke in mladino, predvsem z analizo primera >Šivilja in škarjice<, je prisotne seznanila dr. Milena Mileva Blažić. 17. PSD so se zaključili s predavanjem mlade diplomirane nemcistke Maruše Mugerli, ki je spregovorila o književnosti priseljenskih avtorjev in avtoric, ki živijo v Sloveniji, tukaj ustvarjajo in objavljajo svoja dela, vendar kljub temu nimajo mesta v sodobnih slovenskih literarno-zgodovinskih študijah, še manj pa v učnih vsebinah v slovenskih šolah. Breda Švara, predsednica SD Koper From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 17:57:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 17:57:52 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <005301c65f13$06b1a2c0$6400a8c0@P4> Od: "Babič Matjaž" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: RE: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Datum: 12. april 2006 20:24 Podpiram peticijo. Če se odpovemo preteklosti, nam ostane samo izmuzljiva sedanjost in negotova prihodnost. Matjaž Babič ========= Od: "msmolej" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Datum: 12. april 2006 20:21 Kdo mesa venetski jezik v ta koncept? podlo podtikanje? najprej naj kdo dokaze kaj tocno je stara cerkvena slovanscina in katera je tista taprava. brez zamere, Milan V. Smolej, Runoilija - Poet ========== From: "Irena Blazinšek" To: slovlit na ijs.si Subject: jezikoslovna peticija Date: Thu, 13 Apr 2006 13:27 Pozdravljeni, kot veste, je peticija v polnem razmahu, in so pričakovani takšnišin drugačni odzivi. Torej bom pristavila svoj lonček tudi jaz. Starocerkvena slovanščina in Uvod v slovansko jezikoslovje sta sicer zelo zanimiva predmeta, in tudi res malo razjasnita vprašanja v zvezi s slavističnimi vprašanji, vendar bi se morali vprašati, ali je res smiselno, da tadva predmeta obstajata že v prvem letniku, in sta za enopredmetnike takorekoč mandatorna. Prvi letnik je predvsem namenjen temu, da pridobimo občutek za jezikoslovje in književnost, in deloma tudi za slovanske jezike, v obliki lektoratov. Vendar pa se pojavlja problem, da imamo že veliko jezikoslovja - trije predmeti - na drugem mestu je književnost - tukaj imamo štiri predmete, če ne štejem vaj in lektoriranja. Za jezikoslovje so obvezni vsi, pri književnisti sicer le dva, vendar se problem potem pojavi v količini snovi, ki jo moramo študentje predelati, še posebej pri jezikoslovju, če hočemo biti na tekočem. In ker gre potem za kvaliteto in ne za kvantiteto znanja, začne razumljivo zmanjkovati časa. Kako naj potem ''stisnemo'' zraven še starocerkvenoslovanščino in slovansko jezikoslovje? Pri obeh predmetih gre za precej velike količine informacij in poleg tega sta tudi obvezna za prehod v višji letnik - vsaj za enopredmetnike. Ko sem začela hoditi na predavanja, mi spočetka ni bilo prav nič jasno. Sicer je pri stari cerkveni slovanščini pomagala literatura, pa vendar so se še vedno pojavljale težave, še posebej pri slovanskemu jezikoslovju, kjer nimamo nobene ''prave'' študijske literature - in s tem mislim literature, ki bi bila napisana v obliki učbenika ter tako pomagala študentom bolje razumeti, kakšna je bila interakcija v zgodnjih fazah slovanskega jezika ter vpliv le-te v današnjem času. Sicer je res, da sta starocerkvena slovanščina in slovansko jezikoslovje kolikor toliko vzajemna, ker včasih dobesedno ''plonkata'' področja drug od drugega - kot na primer palatalizacija, nazalizacija ... vseeno pa med njima obstajajo tudi razlike. Zato sama menim, da bi sicer oba predmeta obdržali, in če ju že ne moremo premakniti v višje letnike, bi ju lahko vsaj postavili kot nepogojna predmeta - ali pa če to ne bi bila zadovoljiva rešitev, enega od teh bi si študentje izbrali za pogojnega, medtem ko bi bil drugi nepogojen. Tukaj bi bilo dobro tudi osvetliti vprašanje bolonjske reforme - če bo slovenistika vključena v ta proces, bo nujno ali zmanjšati število predmetov, da dobimo kvalitetna dela in izobražence, vključno s hitrejšim potekom celotnega procesa reforme, ali pa zmanjšati pritisk na določene predmete, ki sicer ostvarjajo trdno ogrodje slovenskemu jeziku, vendar pa na dolgi rok zaradi obširne snovi ter malo domače literature (beri: učbenikov) še dodatno zavirajo proces vključevanje naših študentov slovenistike v evropski kulturni in intelektualni prostor. Lep pozdrav, Irena Blazinšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 18:03:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 18:03:16 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <007e01c65f13$c7bac000$6400a8c0@P4> Od: "urška perenič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. april 2006 17:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga Zahteva po ohranitvi obeh predmetov v dodiplomskem študiju slovenščine bi bila po mojem mnenju nedvomno upravičena, ko bi ta dva predmeta resnično lajšala razumevanje zgodovinske slovnice z dialektologijo ter sodobnega slovenskega knjižnega jezika. Vendar pa mislim, da doslej ni bilo tako. To dokazujejo tudi preštevilne izjave študentov. Predmeta v resnici živita vse preveč samozadostno in zaprto in si ne prizadevata prav veliko po vzpostavljanju kakršnih koli povezav s predmetoma, ki sta ju v tej peticiji uporabila za svojo oporo. Bolj smiselni bi bilo, da bi se vsebine iz stare cerkvene slovanščine in slovanskega jezikoslovja v strnjeni obliki posredovale kar v sklopu slovenističnih predmetov, in sicer v obsegu, v katerem so za nas sloveniste lahko resnično pomembne in uporabne. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 13 23:46:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Apr 2006 23:46:47 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovna peticija Message-ID: <004401c65f43$c57514f0$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Pelikan" Za: Poslano: 13. april 2006 19:47 Zadeva: Re: Jezikoslovna peticija Pozdravljeni! S kolegicami dvopredmetnega pedagoškega studija slovenskega jezika in knjizevnosti na FF se o STCSL in Uvodu v slovansko jezikoslovje pogosto pogovarjamo. Prisle smo do zakljucka, da sta snov in znanje teh dveh predmetov sicer potrebna, vendar bi ju lahko zdruzili v en sam predmet: v enem semestru bi studentje poslusali o slovanskem jezikoslovju, v drugem pa o STCSL (vsaj za dvopredmetni studij). Zatorej peticijo le delno podpiram(o). Lp From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 18 14:07:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 18 Apr 2006 14:07:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Je_učbenik_edino_učno_gradivo=3F Message-ID: <000801c662e0$b3e73bf0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Boža Krakar Vogel [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, April 18, 2006 12:41 PM To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si Subject: Za ogrevanje pred Zagrebom Tisti, ki se nameravate udeležiti okrogle mize o slovenističnem šolstvu na kongresu v Zagrebu, pa ostali tudi lahko, če želite, preberete spodnje poročilo. Na veliki petek popoldne je bila v Štihovi dvorani CD okrogla miza z naslovom "Je učbenik edino učno gradivo?" Udeležilo se je je kakšnih 50 ljudi, tudi nekaj slovenistov, ki jih (nas) zanimajo te stvari. Povod za to okroglo mizo je bil novi predlog pravilnika o potrjevanju učbenikov, ki določa, da bo pristojni strokovni svet poslej potrjeval in šolam v katalogu priporočal samo "tisto učno gradivo, ki za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ne zahteva neposrednega vpisovanja in vrisovanja rešitev ter odgovorov na vprašanja" (3.člen). Tako ne bo več potrjeval doslej potrjevanih, recenziranih in ciljno usklajenih drugih sestavin učbeniških kompletov, npr. učbenikov z možnostmi dopisovanja, delovnih zvezkov, map, slikovnih in zvočnih gradiv, atlasov itd. Zanje se bodo menda odločali avtonomni učitelji po lastni presoji. Taka odločitev šolskih oblasti vleče za sabo vrsto problemov, na katere je opozarjal strokovni del razpravljalcev na okrogli mizi, od matematikov, naravoslovcev do slovenistov, ki pa jih drugi del razpravljalcev - predstavnica MŠŠ Mojca Škrinjar, predstavniki društev staršev in drugih v aktualnem šolstvu merodajnih dejavnikov - striktno zavrača. Problemi so strokovne, tudi pravne in kajpak politične narave. 1. Prvega, strokovnega, poraja določba, naj se v učbenik ne piše (op. pis.: zato, da se lahko vrne v učbeniški sklad in naslednje leto vnovič izposodi - kako lahkotno se pri tem zanemarja vzgoja odnosa do lastne knjige, in navsezadnje oškodovanost avtorjev in založnikov, je posebno vprašanje). Proces učenja pa ne v praksi ne v teoriji ne poteka brez dejavnega sodelovanja, torej tudi pisanja in dopolnjevanja izhodiščnega gradiva. Zato je z vidikov že lep čas znanih zakonitosti konstruktivističnega in transformacijskega učenja, pri katerem je učeči se dejaven z mislimi, izkušnjami in ubeseditvami, določba, naj se v učno knjigo ne piše, ne podčrtava, ne zaznamuje, strokovno nesprejemljiva. Kolikor toliko je bila praktično uresničljiva, dokler so bili potrjevani učbeniški kompleti, h katerim so poleg "skladovega" učbenika sodili vsaj še strokovno recenzirani in s kurikulom usklajeni delovni zvezki, tako da so se procesi dejavnega reševanja problemov dogajali v njih (resnici na ljubo, trg so preplavili tisti potrebni in nepotrebni, bolj ali manj kakovostni, a tega ne kaže reševati administrativno, smo se strinjali razpravljalci). 2. Strokovnemu se pridružuje še pravni problem. O njem je zelo jasno pisala M. Križaj Ortar (Šolski razgledi, 15.4., Delo, 18. 4. 2006): Interpretacija novega pravilnika, ki jo ponuja MŠŠ, češ, učitelj bo po presoji dodatna gradiva lahko uporabljal še naprej, je neskladna s krovnim zakonom (ZOFVI, 2005). Ta namreč določa, da se pri pouku uporabljajo le potrjena učna gradiva! To seveda pomeni, da bo "avtonomni" učitelj, ki bo učencem poleg izposoje potrjenega učbenika naročil še nakup delovnega zvezka, delovnega učbenika (ki ima "snov" in naloge v isti knjigi), kakega zvočnega gradiva idr., ravnal pravzaprav nezakonito, saj teh gradiv ne bo več v katalogu potrjenih učbenikov. Tako bo, predvidevamo, tvegal jezo šolskih vodstev, staršev, svetov, in nemara še kakega sodnika po vrhu. Iz te zagate imajo predstavniki oblasti, ob podpori združenj staršev idr. borcev za lažje šoske torbice pri roki duhovito rešitev: avtonomni učitelj bo gradiva za svoje učence pač izdeloval sam. (Da to zna, mu že moramo zaupati, posebno tisti, ki smo te učitelje izobraževali, so nas poučili.) Po predstavah odgovornih se bo vsestransko preobremenjenemu učitelju avtonomija povečala, če bo namesto recenziranih, vsebinsko in didaktično timsko pripravljenih in korigiranih gradiv (nekatera so bila celo mednarodno nagrajena) uporabljal v naglici sestavljene in fotokopirane učne liste, ki jih bo izdeloval ob številnih drugih naloženih mu preobremenitvah in zahtevah, in to slej ko prej kot obveznost, ne pa prostovoljno, ustvarjalno in priložnostno, kot mnogi počnejo že zdaj. 3. No, na okrogli mizi smo ostali vsak pri svojem, in, kot je ugotovil eden od razpravljalcev, spremenilo se ne bo nič. Vseeno je bilo poučno. V zgoščeni obliki se je prisotnim dokaj jasno pokazala "metodologija" aktualnih šolskopolitičnih smernic: - strokovna nedodelanost sprememb, ki so to samo napol, in slabo kompatibilne s tistim, kar ostaja "od prej" (npr. spreminja se status pedagoško utemeljenih učnih gradiv, a ostajajo pedagoško restriktivni učbeniški skladi, ostajajo eksterci, menjuje se način selekcije, ostaja diferenciacija, a se prepušča bogve čemu in komu vse ...); - naglica pri uvajanju odločitev brez prave javne razprave (čas za tole o pravilniku o učbenikih je bil menda 5 dni), - nepripavljenost na dialog in na umik nekaterih očitnih strokovnih spodrsljajev, - opiranje na "ljubiteljsko-strokovna" združenja in neupoštevanje "nenaših" strokovnjakov ... Ob zadnji alineji še pomislek: nekoliko je vendarle čudno, da slovenisti v vseh teh desetletjih nismo "pridelali" nobenega strokovnjaka, ki bi pasal na šahovnico sedanjih šolskih potez. V organih šolskega odločanja (strokovni svet za splošno izobraževanje, komisija za učbenike, komisija za gimnazije, komisija za prenovo mature) nas namreč "zastopa" le prof. dr. Janko Kos. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 18 20:31:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Apr 2006 20:31:04 +0200 Subject: PSD in štipendije Message-ID: <005c01c66316$418b33f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/psd-referat2005.doc -- Marija Mercina, Primorski slovenistični dnevi 1990--2005: povezovanje vede in šolske prakse (referat) Http://www.mss.gov.si (http://www.mss.gov.si/index.php?id=454&show_single=536) -- med razpisi Ministrstva za šolstvo glej tudi tistega za 130 študentskih štipendij za pedagoške poklice! Rok 30. sept. 2006 --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 19 10:43:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Apr 2006 10:43:43 +0200 Subject: [SlovLit] jezikoslovna peticija, o Opatiji, profesorji na Dunaj! Message-ID: <000d01c6638d$5d5d4510$a24602c1@ff.unilj.si> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. april 2006 21:27 Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija > Peticija za > ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena > slovanščina v dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Slovenski > jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odvisno od zdrave mere predavateljev, ki to predavajo. Dobri stari profesorji so nam omogočili določen vpogeled, niso pa bili drobnjakarji in selektorji. Upam, da želi biti slovenistika oz. slavistika moderen in privlačen študij. --- Alenka Prebičnik Sešel ======= Poročilo o opatijskem srečanju slovenskih in hrvaških slavistov pod naslovom Tekmovanje v prijateljstvu, ki ga je podpisala Vladka Tucovič, je bilo objavljeno v sobotnem Večeru (za ogled v arhivu časopisa http://www.vecer.com/arhiv/ je treba odšteti 300 sit). ======= Inštitut za slavistiko na Filološko-kulturnoznanstveni fakulteti Univerze na Dunaju razpisuje dve mesti univerzitetnih profesorjev za slovenščino (1. s poudarkom na literarnih in kulturnih vedah, 2. s poudarkom na jezikoslovju) in mesto univerzitetnega profesorja za bosanski, hrvaški in srbski jezik. Rok za prijavo je 15. maj, natančnejši podatki pri viru informacij. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 20 13:55:11 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 20 Apr 2006 13:55:11 +0200 Subject: [SlovLit] Peticija proti davku na knjigo, ki jo organizira zalozba Sanje Message-ID: <444792BF.12167.38B092@localhost> ----- Original Message ----- From: Sanje To: maja.kraigher na guest.arnes.si Sent: Wednesday, April 19, 2006 5:06 PM Subject: Peticija proti davku na knjigo S posebnim veseljem vas obveščamo, da z današnjim dnem začenjamo podpisovanje peticije Vladi Republike Slovenije in parlamentu, s katero zahtevamo, da povsem opustita namere o zvišanju davka na knjigo ter ničelno stopnjo davka uvrstita med svoje prednostne cilje. Peticijo organizira založba Sanje (telefon + 386-1-5880129, faks +386-1-5612303, info na sanje.si) v sodelovanju z drugimi založbami, pisatelji, pesniki in uglednimi javnimi osebnostmi. Trdno verjamemo, da je v naši zahtevi zastopan najmanjši skupni imenovalec slovenske kulture in civilizacije, kar zgovorno potrjuje tudi dejstvo, da so med prvopodpisniki in pobudniki peticije številni najuglednejši Slovenke in Slovenci, ne glede na generacijsko pripadnost, politično ali versko prepričanje. Peticijska izjava, vključno s seznamom prvopodpisnikov ter seznamom institucij, ki podpirajo pobudo, je objavljena na spletni strani hppt://www.peticija.si . Na tem naslovu lahko zainteresirani oddate svoj glas, peticijo pa lahko podpišete tudi osebno na podpisnih mestih, med drugim tudi na stojnicah nekaterih založb na Slovenskih dnevih knjige (seznam podpisnih mest je objavljen na spletni strani - pozor, seznam se dnevno dopolnjuje). Lep pozdrav, Rok Zavrtanik Založba Sanje knjiga na peticija.si ----------------------- Peticijska izjava ----------------------- Peticija proti davku na knjigo! Spodaj podpisani državljanke in državljani Slovenije menimo, da je davek na slovensko knjigo, glede na njen pomen za slovensko identiteto, ponižujoče dejstvo, zato od Vlade Republike Slovenije in parlamenta najodločneje zahtevamo, da v celoti opustita predloge za zvišanje davka na knjigo ter da ničelno stopnjo davka na knjigo z vračilom vstopnega davka določita za enega od prednostnih ciljev. To je najmanj, kar država dolguje svojim prednikom, ki so ji predvsem s knjigo skozi stoletja omogočali današnjo sedanjost, in obenem najmanj, kar dolguje sedanji in prihodnjim generacijam. Ničelna stopnja DDV je edina kulturna stopnja davka za slovensko knjigo, najmanjši skupni imenovalec slovenske omike in civilizacije ter majhno upanje in obet za našo prihodnost. ---------------------------------------------- Seznam prvopodpisnikov in podpornikov peticije ---------------------------------------------- Pobudniki in prvopodpisniki peticije Seznam tistih, ki so se peticiji pridružili do 19. aprila 2006: Rok Zavrtanik, založba Sanje Kristina Brenkova, pisateljica Milan Dekleva, pesnik Miloš Mikeln, pisatelj Tone Pavček, pesnik Janko Moder, pisatelj in prevajalec Jože Faganel, profesor slovenskega jezika in književnosti dr. Maja Breznik, raziskovalka prof. dr. Manca Košir Damjana Hainz, bivša direktorica knjižnice Oton Župančič, upokojenka prof. dr. Rastko Močnik, sociolog prof. dr. Andrej A. Lukšič, Inštitut za ekologijo akademik, prof. dr. Boris Paternu dr. Neda Pagon, založba Studia Humanitatis Blanka Jarni, Založba Genija Zoja Skušek, Založba CF Iztok Osojnik, pisatelj, pesnik, prevajalec Janez Skok, Založba Sidarta Bojana Pavlič, Založba Iskanja Knjigarna in založba Libris Knjigarna Kulturnica Velenje akademik prof. dr. Matjaž Kmecl zaslužni profesor dr. Gregor Kocjan Slavko Pregl, pisatelj Desa Muck, pisateljica Barbara Korun, pesnica Zlatko Kaučič, glasbenik Tina Košir, publicistka, voditeljica oddaje Knjiga mene briga Primož Repar, Založba Apokalisa Jure Potokar, pesnik, prevajalec Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, glasbenik Peter Kisin, urednik Ana Barič, prevajalka Dušan Jelinčič, pisatelj (Trst) Urban Golob, pisatelj, fotograf Janez Ramoveš, pesnik Sebastijan Pregelj, pisatelj Ivo Stropnik, Velenika Ivan Dobnik, Revija Poetikon Andrej Detela, znanstvenik, pisatelj prof. dr. Dragan Marušič, matematik Andrej Rozman - Roza, pesnik Franc Burgar, prevajalec, Ljubljana prof. dr. Aleš Debeljak, Ljubljana akademik Ciril Zlobec, pesnik in pisatelj Miha Mazzini, pisatelj, Ljubljana Rudi Zaman, Založba Didakta, Radovljica Boštjan Gorenc - Pižama, književnik in glasbenik, Naklo Matjaž Bizjak, Prešernova družba, Ljubljana Suzana Koncut, prevajalka Nives Vidrih, prevajalka, Ljubljana Branko Gradišnik, pisatelj dr. Zalka Drglin, Ljubljana dr. Miran Jus, raziskovalec prof. dr. Pavel Zgaga, filozof, Ljubljana Lenart Šetinc, ravnatelj NUK dr. Andrej Blatnik, pisatelj Seznam institucij in podjetij Seznam institucij, društev in podjetij, ki podpirajo peticijsko izjavo. 1. Založba Sanje, Ljubljana 2. Založba Genija, Ljubljana 3. Založba Sidarta, Ljubljana 4. Založba Iskanja, Ljubljana 5. Založba cf, Ljubljana 6. Založba Apokalipsa, Ljubljana 7. Založba Studia Humanitatis 8. Knjigarna in založba Libris, Koper 9. Knjigarna Kulturnica, Velenje 10. Revija Poetikon, Celje 11. Asociacija Velenika, Velenje 12. Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov, Velenje 13. Buča knjigotrštvo, Ljubljana 14. Založba Didakta, Radovljica 15. Prešernova družba, Ljubljana Seznam se dopolnjuje, spremljajte http://www.peticija.si . ------------------------------- Seznam podpisnih mest ------------------------------- Seznam mest, kjer poteka osebno podpisovanje peticije: Dnevi slovenske knjige (19.--22. april 2006) Park Zvezda v Ljubljani: stojnice založbe Sanje, založbe Genija, založbe Iskanja Koper, Izola: Knjigarne in stojnice Libris Velenje: Knjigarna Kulturnica V kratkem bo omogočeno podpisovanje tudi na drugih mestih - spremljajte http://www.peticija.si . Če želite sodelovati pri zbiranju podpisov, nam prosim sporočite: knjiga na peticija.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 23 23:33:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Apr 2006 23:33:47 +0200 Subject: Nova Kronika, nove fotografije, novi stari častni člani Message-ID: <001d01c6671d$9cb5a3e0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika64.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika64.pdf -- nova številka Kronike SDS z diskusijo o predmetih Uvod v slovansko jezikoslovje in Stcsl, o 17. Primorskih slovenističnih dnevih, tretjem slovensko-hrvaškem slavističnem srečanju, razpisi, vabila, spletke. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri54/index.html -- fotografiji dveh razredov na FF, drugo morje in sneg. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/neuradni%20rezultati-I.stopnja.xls -- rezultati Cankarjevega tekmovanja, 1. stopnja. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/neuradni%20rezultati-II.III.abIV.ab%20mh.xls - - rezultati Cankarjevega tekmovanja, 2, 3. in 4. stopnja. 26. 4. 2006 bo objavljena dokončna razporeditev, z upoštevanimi ugovori. ========= Kako smo odkrili nove častne člane SDS TV Slovenija, uredništvo dokumentarnega programa pripravlja dokumentarni film o našeme rojaku Janku Lavrinu. Moje ime je Ana Nuša Dragan in v tem primeru nastopam kot scenaristka in režiserka. Za pripravo scenarija sem že navezala stike za sodelovanje s strokovnjaki v Sloveniji (Moravec, Šuklje, Maver, Gradišnik, Zlobec, Bernik, Torkar ...), s strokovnjaki v Veliki Britaniji in Rusiji ter Lavrinovimi sorodniki v Sloveniji, Walesu in Severni Ameriki. Snemanje tega filma bo zelo zahtevno in drago, zato bomo zaprosili za finančna sredstva tudi Ministrstvo RS za kulturo. V ta namen pripravljam tudi podatke o strokovnih in častnih naslovih Janka Lavrina. V članku Božidarja Borka Antologija slovenske lirike v angleščini (Naši razgledi 12. maja 1958) sem zasledila, da je bil prof. Janko Lavrin sprejet za častnega člana Slavističnega društva v Ljubljani v aprilu tega leta. Prosim, če mi lahko potrdite resničnost te informacije [...] Mogoče samo v pomoč, v že omenjenem članku piše, da je v četrtek 19. aprila 1958, Slavistično društvo v Ljubljani imenovalo prof. Janka Lavrina, prof. Williama Kleesmana Matthewsa in prof. Viviano Soli de Pinto za svoje častne člane. Naslednji večer so jim pripravili prisrčno slovesnot, kjer so jim izročili diplome. - Ana Nuša Dragan (ana.nusa.dragan na amis.net), 20. aprila 2006 [Spregledane častne člane smo takoj vključili v naš arhiv na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 25 15:19:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Apr 2006 15:19:13 +0200 Subject: [SlovLit] Peticija za ohranitev predmetov STCSL in USJ Message-ID: <002f01c6686a$d9ee8f30$6400a8c0@P4> From: Robert Jakomin To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 25 Apr 2006 11:47 Subject: Peticija za ohranitev predmetov STCSL in USJ Spoštovani slovlitovci! Debata o peticiji za ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanščina se je na tem spletnem mestu že začela, česar smo pobudniki peticije veseli. Da pa se bo lažje nadaljevala, njena >nosilca< pošiljava kar celotno besedilo, kar naj omogoči natančno seznanitev vseh, ki vas reč zanima, z argumenti, ki so doslejšnje podpisnike (teh je do sedaj prek 60 izmed študentov slovenistike 3. in 4. letnika, več je doktorjev jezikoslovnih znanosti, podpisani pa so tudi vsi trije slovenski akademiki jezikoslovci, torej profesorji Jože Toporišič, Janez Orešnik in Zinka Zorko) prepričali; če se z njimi bolj ali manj strinjate tudi vi, bo vaša podpora dobrodošla; elektronske podpise zbiramo na peticija_stcsl na email.si. Besedilo peticije se nahaja na naslovu: http://peticija-stcsl.i8.com/peticija.pdf Lep pozdrav, Miha Zor Robert Jakomin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 25 16:08:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Apr 2006 16:08:58 +0200 Subject: [SlovLit] Branje, po TV danes in novo v NUK-u Message-ID: <00b801c66871$cd1c87b0$6400a8c0@P4> d: Grosman Meta [Meta.Grosman na ff.uni-lj.si] Poslano: 24. april 2006 10:30 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: BDS V počastitev mednarodnega dneva pismenosti bosta Bralno društvo Slovenije in Filozofska fakulteta 8. septembra 2006 organizirala pogovor o osnutku dokumenta NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI in o korakih, ki bi bili potrebni za učinkovito udejanjanje predlagane strategije in dvig pismenosti na Slovenskem. Posvetovanje se bo predvidoma začelo ob 14.00 uri v predavalnici 34 v pritličju Filozofske fakultete. Beseda bo tekla - o Nacionalni strategiji, ki jo bo predstavila izr. prof. dr. Sonja Pečjak, - o usposabljanju in usposobljenosti učiteljev/profesorjev za poučevanje pismenosti, - o pomenu ključnih zmožnosti (Key Competencies, 2002) za pouk pismenosti in - o informacijski pismenosti za uspešno vzgojno izobraževalno delo. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju in udeležbi (brez kotizacije). Program z nadrobnostmi bo objavljen zadnji teden meseca avgusta. Osnutek dokumenta Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je sestavila Komisija za pripravo smernic za razvoj področja pismenosti, ki jo je vodila izr. prof. dr. Sonja Pečjak. Komisijo je imenovalo Ministrstvo za šolstvo leta 2004, njeno delo pa je potekalo s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada pod okriljem Andragoškega centra RS. Predložen osnutek je na svoji seji 12. decembra 2005 podprlo MŠŠ, celo besedilo pa je objavljeno na spletni strani Andragoškega centra Republike Slovenije. Na predvečer mednarodnega dneva pismenosti, 7. septembra 2006, pa bo Bralno društvo Slovenije organiziralo javno OKROGLO MIZO o osnutku dokumenta NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI in o pomenu dobro razvite pismenosti za uspešno osebno in družbeno delovanje. Okrogla miza se bo pričela ob 16.00 v Klubu Cankarjevega doma. O pomenu dobro razvite pismenosti pa bo spregovorilo več javnih delavcev na osnovi lastnih izkušenj. Vsi zainteresirani vabljeni k sodelovanju in udeležbi. --- Za BDS Meta Grosman in Jelka Vintar ========= Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 25. april 2006 9:59 Zadeva: FW: Če bomo danes zvečer odprli TV Danes ob 21:30 bo TV SLO 1 predvajala oddajo Slavka Hrena Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, ki je nastala na podlagi znanstvene monografije dr. Irene Avsenik Nabergoj, docentke na Šoli za slovenske študije Stanislav Škrabec Univerze v Novi Gorici. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ======= Od: "Gorazd Vodeb" Za: "Mrežnik" Poslano: 25. april 2006 9:14 Zadeva: Dostopen servis SAGE Journals Online Z veseljem vas obveščamo, da je konzorcij COSEC nabavil servis SAGE Journals Online (SAGE Premier). Servis nudi dostop do 390 naslovov znanstvenih časopisov uglednega založnika Sage Publications, ki skupaj obsegajo preko 94 000 celotnih besedil člankov. Zastopane so različne znanstvene discipline. Seznam vseh znanstvenih časopisov najdete na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/sage_premier.pdf Servis SAGE Journals Online je dostopen z lokacij Univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem preko povezave http://online.sagepub.com Oddaljen dostop pa je možen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic UL preko povezave http://nukweb.nuk.uni-lj.si:2048/login?url=http://online.sagepub.com ========= Od: Gorazd Vodeb [Gorazd.Vodeb na nuk.uni-lj.si] Poslano: 21. april 2006 7:16 Za: Mrežnik; Univerza v Ljubljani Zadeva: Preizkusni dostop do servisa SCOPUS Obveščamo vas, da je do 6. maja ponovno odprt testni dostop do informacijskega portala SCOPUS, založbe Elsevier. Dostop je možen do 6.5.2006 z lokacij Univerze v Ljubljani (tistih članic, ki so pristopile k pogodbi za ScienceDirect), NUK-a in CTK-ja pod enakimi licenčnimi pogoji uporabe kot veljajo za ScienceDirect na naslovu http://www.scopus.com SCOPUS nudi iskanje in dostop do povzetkov približno 15.000 znanstvenih revij, od leta 1966 dalje. Zajete so revije 4000 založnikov, od tega je več kot 12.800 je recenziranih naslovov revij, okrog 530 je prosto dostopnih naslovov revij (open access) in okrog 600 konferenčnih zbornikov. Istočasno se izvaja tudi iskanje po sistematično izbranih informacijah na straneh svetovnega spleta (250 milijonov spletnih strani). Trenutno servis obsega 27,7 milijona povzetkov. Za obdobje (od leta 1996 dalje, 245 milijonov referenc). Iz seznama zadetkov ali posameznega zapisa je možno povezovanje na polni tekst (če Univerza naroča revijo), avtorje članka in na citirane ali citirajoče (samo v obsegu sistema Scopus!) članke. Možno je iskanje dokumentov (po vsebini, avtorju, naslovu revije, ISSN, DOI) in citatov, število zadetkov pa omejiti glede na avtorja, naslov vira in leto objave, tip dokumenta in strokovno področje. Posebni zanimiv je SCOPUS-ov sistem sledenja citiranosti (avtorjev, člankov itd.) Citation Tracker. Več o vsebini in funkcionalnosti SCOPUS-a najdete na naslovu: http://info.scopus.com/. Uporabniki se lahko registrirajo in dobijo uporabniško ime in geslo, s katerim si oblikujejo profil za obveščanje o novostih na želeno temo ipd. Postopek registracije je zelo enostaven: kliknemo na "Register" desno zgoraj na vstopni strani in izpolnimo zahtevane rubrike podatkov. To geslo deluje samo na IP naslovu, kjer je bilo registrirano. Vsem imetnikom uporabniškega imena in gesla za dostop do osebnega profila na ScienceDirect-u se ni potrebno na novo registrirati, ampak lahko s "starimi" identifikacijskimi podatki dostopajo tudi do osebnih nastavitev na Scopusu. --- Maja Vihar, CTK From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 27 15:07:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Apr 2006 15:07:32 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis na Dunaju References: <006001c669e6$57055680$ea0ef9c2@oemcomputer> Message-ID: <004801c669fb$8cbe3020$6400a8c0@P4> Od: "Vera Smole" Poslano: 27. april 2006 12:35 Zadeva: Razpis na Dunaju Dragi kolegi! Začudeni, da razpis ni izšel v slovlitu, kamor je bil poslan, so me kolegi z Dunaja prosili, naj vas še enkrat spomnim na razpis za gostujoča profesorja s polnim delovnim časom: 1 za slovensko literaturo in 1 za slovenski jezik v zimskem semestru prihodnjega študijskega leta. Želijo čimveč prijav - tudi v podporo slovenistiki na Dunaju. Tisti, ki ste s stanjem te slovenistike seznanjeni, veste, da je tak razpis velik napredek, zato ne sme ostati spregledan! Pohitite, časa je malo! (P.S.: dobro znanje nemščine vzemite malo z rezervo, navsezadnje boste predavali na slavistiki slovenščino). Razpisa [...] si [lahko] ogledate (skupaj z drugimi) na domači strani dunajske univerze. Želim vam dober izkoristek prazničnih dni in vas lepo pozdravljam Vera Smole P.S.: Če sem koga pozabila, ga dodajte vi! =========== Draga Vera, obvesti prosim površne bralce, da sem o razpisu za učiteljska mesta na dunajski univerzi v Slovlitu poročal 19. aprila, glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001588.html Pa naj bo za dobro mero in v imenu plemenitega cilja še enkrat. (Tujejezičnih sporočil v izvirni obliki v Slovlitu po lanskem upravičenem polemičnem odzivu Janeza Dularja ne objavljamo več -- treba se je pomujati in prevesti.) --- miran From mira.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 27 16:25:10 2006 From: mira.hladnik na guest.arnes.si (Mira) Date: Thu, 27 Apr 2006 16:25:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Rezultati_29=2E_tekmovanja_v_znanju_slov enščine_za_Cankarjevo_priznanje Message-ID: <000901c66a06$6521cda0$6500a8c0@98ka> Šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje 9. 2. 2006 se je v Republiki Sloveniji na vseh stopnjah udeležilo 8108 tekmovalcev. Skupno so osvojili 3344 bronastih priznanj (I. stopnja 1984, II. stopnja 59, III. a stopnja 520, III. b stopnja 193, IV. a stopnja 440 in IV. b stopnja 148). Uradni rezultati 29. vseslovenskega tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 18. 4. 2006 Na vseslovenskem tekmovanju (18. 4. 2006) je za Cankarjevo priznanje tekmovalo 2205 tekmovalcev. Skupno so učenci in dijaki na štirih stopnjah oziroma v šestih kategorijah osvojili 836 srebrnih in 174 zlatih priznanj. Točkovne meje za dosego srebrnih in zlatih priznanj I. stopnja: srebrna: najmanj 71,5, zlata: najmanj 83,5 II. stopnja: srebrna: najmanj 65, zlata: najmanj 78 III. a stopnja: srebrna: najmanj 76,5, zlata: najmanj 89 III.b stopnja: srebrna: najmanj 70, zlata: najmanj 81 IV. a stopnja: srebrna: najmanj 80, zlata: najmanj 90 IV. b stopnja: srebrna: najmanj 70,5, zlata: najmanj 81 Tekmovalci iz zamejstva in učenci z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji so osvojili srebrna in zlata Cankarjeva priznanja v skladu z 19. členom Pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje. --- Vlado Pirc, 26. 4. 2006. Rezultati so objavljeni na spletnih straneh SDS in Zavoda za šolstvo. --- miran From vlado na zrc-sazu.si Fri Apr 28 15:07:20 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 28 Apr 2006 15:07:20 +0200 Subject: [SlovLit] Peticiji na rob Message-ID: <44522FA8.14004.548F88@localhost> Ko podpiram ohranitev predmetov Uvod v slovansko jezikoslovje in Stara cerkvena slovanscina v dodiplomskem univerzitetnem studijskem programu Slovenski jezik in knjizevnost, si dovolim primerjavo jezika z mestom. Mesto ima navadno staro jedro, kjer tako rekoc vsak kamen pripoveduje svojo zgodbo, ob jedru pa si v pasovih sledijo novejse stavbe vse do modernih blokov. Tako je tudi z jezikom: cisto na sredi so zaimki z glagolom BITI kot najbolj pogosto rabljene besede in oblike, ki ze z nenavadnim pregibanjem odrazajo castitljivo indoevropsko, da ne recem kar nostraticno dediscino. Temu sledijo novejsi pasovi oziroma plasti besedja in oblik vse do dolgoveznih skovank in napol prilagojenih izposojenk, ustrezajocih modernim blokom asfaltne dzungle. Ravno taki bloki so se posebno priljubili romunskemu diktatorju Cavseskuju, da je zacel rusiti zgodovinsko jedro Bukareste. Romunskega diktatorja je ustavil cas, njegova herostratska omejenost pa, zal, nahaja plodna tla v glavah uporabnih metajezikoslovcev. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 28 17:01:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Apr 2006 17:01:23 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenisticni simpozij na Dunaju Message-ID: <007301c66ad4$9ee13c50$6400a8c0@P4> Od: "neweklowsky" Za: Poslano: 28. april 2006 10:05 Zadeva: Slovenisticni simpozij na Dunaju Spoštovani kolegi! 1.--2. junija organiziram simpozij o avstrijski slovenistiki. Pošiljam Vam plakat in program za Vašo informacijo. Prisrčen pozdrav, prof. dr. Gerhard Neweklowsky ========= SLOVENISTIKA V AVSTRIJI Institut für Slawistik (Spitalgasse 2-4, Hof 3) in Slovenski znanstveni institut (Seilerstätte 2, A-1010 Wien/Dunaj) Četrtek, 1. junija 2006 09:00-09:30 Otvoritev in pozdravi: Gerhard Neweklowsky, Vincenc Rajšp 09:30-09:50 Heinz-Dieter Pohl: Die Bedeutung des Slowenischen für die Toponymie der Tauernregion 09:50-10:10 Georg Holzer: Zur Frage der Nordgrenze des slowenischen Sprachgebiets im Mittelalter 10:10-10:30 Diskusija 10:30-10:40 Odmor 10:40-11:00 Gerhard Neweklowsky: Primož Trubar als Schöpfer einer Schriftsprache 11:00-11:20 Vincenc Rajšp: Uveljavljanje slovenščine kot poslovnega jezika v času Marije Terezije in Jožefa II. Patenti v slovenskem jeziku 11:20-11:40 Vera Smole: Delež avstrijske slovenistike pri Slovenskem, Slovanskem in Evropskem lingvističnem atlasu 11:40-12:10 Diskusija 12:10-14:00 Odmor 14:00-14:20 Silvija Borovnik: Literatura slovenskih avtoric v Avstriji 14:20-14:40 Andreas Leben: Probleme der Autobiographieforschung im slowenischen Kontext 14:40-15:00 Bernarda Katušić: Ivan Tavčars Realismus 15:00-15.30 Diskusija 15:30-15:50 Odmor 15:50-16:10 Peter Scherber: Österreich, 1938 und die Folgen. Zur Thematisierung jüngerer Geschichte im zeitgenössischen slowenischen Roman 16:10-16:30 Stefan Simonek: Wiener An- und Einsichten im Werk von Oton Župančič 16:30-16:50 Erich Prunč: Deutsch-slowenische Übersetzungen im Zeitraum 1848-1918. (Ein Werkstättenbericht) 16:50-17:10 Erwin Köstler: Wem soll die Übersetzung nützen? Einige Beispiele zum Wirken utilitärer Konzepte in der Vermittlung slowenischer Literatur in den deutschsprachigen Raum 17:10-17.40 Diskusija 18:00-18:45 Literarni večer Kluba slovenskih študentov (in študentk) na Dunaju ca. 19.00 Sprejem na Slovenskem znanstvenem inštitutu Petek, 2. junija 2006 09:30-09:50 Sergio Bonazza: Kopitar und Friedrich Schlegel in Wien: Wissenschaftsbeziehungen 09:50-10:10 Radoslav Katičić: Vermerk über die Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich 10:10-10:30 Eva-Maria Hüttl-Hubert: Die Bibliothek als Werkstatt slowenistischer Forschung 10:30-11:00 Diskusija 11:00-11:20 Odmor 11:20-11:40 Katja Sturm Schnabl: Miklosichs Bedeutung für die Slowenistik 11:40-12:00 Elizabeta Jenko: Jezikovna praksa pri pouku slovenščine kot tuji jezik 12:00-12:20 Diskusija 12:20-14:20 Odmor 14:20-14:40 Johann Strutz: Regionalität - Interregionalität - Komparatistik: Die slowenische Literatur im Rahmen des Klagenfurter komparatistischen Regionalschwerpunkts 14:40-15:00 Herta Maurer-Lausegger: Die Slowenistik in Kärnten: Eine Retrospektive und ein Blick in die Zukunft 15:00-15:10 Odmor 15:10-15:30 Ludwig Karničar: Perspektiven der Slowenistik in Graz 15:30-15:50 Gero Fischer: Perspektiven der Slowenistik in Wien 15:50-16:30 Diskusija 19:00 Skupna večerja za nastopajoče v restavraciji Max, na vogalu Landhausgasse/Herrengasse From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 16:21:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 16:21:15 +0200 Subject: [SlovLit] Mi smo Krpanovi Message-ID: <007d01c66df3$ad075fe0$6400a8c0@P4> Potem se je postavilo vprašanje, če ni Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici vendarle realizacija Levstikovega literarnega programa iz leta 1858. Na to bi lahko kazala že izbira imena naslovnega junaka: njegov zavetnik sveti Martin iz Toursa goduje namreč ravno na 11. novembra, ko je Levstik kolovratil iz Litije do Čateža in sestavljal svoj znameniti literarni program. Za potrdilo se izplača pogledati v ekumenski svetniški leksikon na http://www.heiligenlexikon.de/, kjer pod sv. Martinom najdemo zanimive in za slovensko literarno zgodovino do zdaj skrite paralele. Iz njih sicer ni mogoče zatrdno skleniti, da je bil Martin Krpan z Vrha res mišljen kot zgled, po katerem naj se na Slovenskem piše literatura, pomagajo pa nam najti nekatera nova sporočila tega začetnega slovenskega besedila. Da Levstikova izbira imena za prvega med slovenskimi junaki ni bila slučajna in da je Krpan za svoje poteze zadolžen pri svetniku Martinu, govori že bližnji kraj svetnikovega rojstva in delovanja. Na svet je privekal kot sin poganskega rimskega tribuna okrog leta 316 v Savarii (danes Sombotel v Železni županiji na Madžarskem), bil krščansko vzgojen v Pavii v Padski nižini (mimogrede: v tem kraju se je rodila Pavlina Pajkova) in misijonaril po Panoniji. S Krpanom ga najprej druži konj, brez katerega ni upodobitve sv. Martina: na konju sedeč z mečem reže na pol svoj plašč, da bi ga dal prezeblemu revežu, in tudi Krpana si brez kobilice ni mogoče predstavljati. Martin je zelo popularen, ljudski svetnik in ima zaradi tega vrsto zavetniških dolžnosti: je zaščitnik Francije, kantona Schwyz (je mogoče tudi to eden od razlogov za nedavni prevod Krpana v švicarski dialekt?) in Gradiščanske, vojakov, konjenikov in vitezov, kovačev, tkalcev, strojarjev, krojačev, usnjarjev in klobučarjev, klicarjev, hotelirjev in krčmarjev, popotnikov, ubogih, beračev, krtačarjev, ubežnikov, jetnikov, pastirjev, sodarjev, vinogradnikov, mlinarjev, abstinentov (!), gosi (!!), je dober proti izpuščajem (turom), kačjemu piku in rdečici, za dobro rast poljščin (v naših krajih zlasti vina) in pri nas tudi zakonskih mož, ki se jim po Krpanu najbolje godi takrat, ko ovdove: "To je presneto slaba krama, babo po svetu prenašati!" Najočitneje kaže na Krpanovo zadolženost pri sv. Martinu scena z lipo. Eno izmed legendarnih dejanj svetega Martina je sekanje poganskega drevesa in tudi pri Krpanu je to pomemben dogodek. Zakaj mora posekati drevo z mehkim lesom, je v povesti sicer ustrezno razloženo ("Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo rabo, kakršnega v boju potrebujem"), potlačili pa smo interpreti neprijetno vprašanje, zakaj se je Krpan odločil prav za lipo, ki je bila v 19. stoletju razglašena za slovansko drevo. Ko ga zaradi "neekološkega" ravnanja kregajo, se Krpan upre z jasnim sklicevanjem na misijonarsko dejanje svojega zavetnika: "Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj?" Ljudstvo je bilo skupaj s Krpanom do verske usmeritve svoje gospode slej ko prej nezaupljivo. Pomenljive so tudi razlike med svetniškim in Krpanovim Martinom. Francoski Martin je bil prvi svetnik, ki ni storil mučeniške smrti, in je slovel po svojem asketizmu, pravičnosti, skromnosti in ponižnosti. Tako sramežljiv je, da se skrije v hlev, ko ga hočejo razglasiti za škofa, in ga izda šele gaganje gosi. Naš Martin pa ni prav skromen in se zna samozavestno postaviti za svoj prav. V slovanskih kulturah (pa tudi kje drugje) je Martinovo ime povezano s karnevalskim obnašanjem, saj je njegov praznik poznan kot jesenski pust. Martinovati pomeni nezmerno jesti in piti; v frc. je mal de Saint Martin 'pijanski maček'. Ponižni sveti Martin je živo nasprotje neumnim ali grobim ljudskim Martinom, ki osvežujejo zavest o etimološki povezavi imena z rimskim bogom vojne Marsom. V ruščini je martin 'len, čudaški kmet' (tudi Martinu z Vrha pri Sveti Trojici "dela ni bilo mar") ali 'šaljiv človek s klovnovskim obnašanjem', slov. poldrugi Martin je 'omejen človek', pl. marcin 'grobjan, medved', hrv. je martin 'plešoči medved'. Zveza z medvedom je ohranjena tudi v slovenščini, saj so v okolici Gorice z Martinovim vozom označevali ozvezdje Velikega medveda (vse iz Kebrovega Leksikona slovenskih imen). Na te pomene namiguje minister Gregor, ko predlaga cesarju, da sprejme Martina Krpana v službo kot dvornega norčka: "Zvitorepec je; debel je; smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!" V Levstikovi povesti pride do zanimivega prehoda od tega karnevalskega do kultiviranega Martina, ki je obenem preskok od preprostejše oblike trgovske menjave k razvitejši, to je iz blagovne menjave v denarno trgovino. Cesarsko nagrado ("petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač") bi moral Krpan namreč transportirati domov na Kranjsko, na Dunaju prodati pa nikakor ne bi smel. Zato jezni junak zagrozi cesarju s tradicionalnim karnevalskim obnašanjem, po katerem je poznan ("pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti"), in ga pripravi do tega, da mu predlaga odkup: "Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih reči? [...] Mošnjo cekinov ti dam." Martin je po svetu znan kot vremenski svetnik in večina pregovorov, ki se nanašajo nanj, je take narave. (Mimogrede: indijanskemu poletju ali babjemu poletju, to je obdobju lepega jesenskega vremena, se po slovensko lepo reče Martinovo poletje.) Slovenci pa ga v skladu s pregovorom, da "Sveti Martin iz mošta dela vin", poznamo v prvi vrsti kot vinskega svetnika in ohranjamo tako v spominu v večji meri njegovo karnevalsko, pogansko ozadje. In še ena pomenljiva razlagalna možnost, ki jo odpira Martinovo. Na svetega Martina dan so gospodarji svojčas služinčadi izplačevali letni zaslužek in plačevali davke, služinčad pa je tedaj lahko menjala gospodarja. Povest Martin Krpan z Vrha asociira torej na "dan obračuna" in se spogleduje z mislijo o alternativnem gospodarju ter tako prikimava interpretaciji "angleške soli", ki je metafora alternativne, to je nenemške tuje pameti in kulturnega vpliva (glej moj članek Pa začnimo pri Krpanu, http://www.ijs.si/lit/krpan.html-l2). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 16:22:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 16:22:22 +0200 Subject: Mi smo Prežihovi Message-ID: <008101c66df3$d4eadc80$6400a8c0@P4> Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (http://www.szi-dunaj.at) organizira 12. 6. 2006 posvet o Prežihovem Vorancu, njegovem pomenu v kulturi (od literature do filma) in vlogi v politiki. K sodelovanju so povabili Inštitut za novejšo zgodovino, PeF Maribor, ZRC SAZU, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, pisateljsko društvo in PEN. Hudo pa se je morala direktorju Vincencu Rajšpu zameriti Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, da je ni uvrstil med prejemnike vabila, čeprav je UL celo soustanoviteljica inštituta. So zamere osebne ali politične narave, se vpraša, in v kolikšni meri si jih sme privoščiti inštitucija, ki jo vzdržuje cela dolina šentflorjanska. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 2 18:53:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 May 2006 18:53:21 +0200 Subject: Mi smo Potterjevi, Potter je naš Message-ID: <003001c66e08$ecd8c220$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 2. maj 2006 18:21 Zadeva: konferenca o Harryju Potterju Znanstvena konferenca o Harryju Potterju bo od 17.-21. maja 2007 v New Orleansu v Francoski četrti (French Quarter). Organizatorji pričakujejo čez tisoč udeležencev, znanstvenikov, univerzitetnih učiteljev, knjižničarjev, pisateljev, ilustratorjev, ljudi različnih poklicev in ljubiteljev Harryja Potterja. Podrobnosti o konferenci lahko dobite pri Suzanne SCOTT, programski vodji Phoenix Rising programming na thephoenixrises.org ali na domači strani (http://www.thephoenixrises.org/) . Lp, Milena Mileva Blažić Pedagoška fakulteta, Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 3 17:13:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 May 2006 17:13:17 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski Etimoloski Slovar Message-ID: <003301c66ec4$1cbcf9f0$6400a8c0@P4> From: Vesna Gorec Subject: Slovenski Etimoloski Slovar To: slovlit na ijs.si Pozdravljeni, Ali obstaja internetna stran podobna http://www.m-w.com/cgi-bin/mwwod.pl ki se nanasa in obravnava slovenski jezik. Iscem namrec spletno stran s katere bom lahko razbrala pomen slovenskih besed, njihovo zgodovino in uporabo. Merriam-Webster OnLine je zelo uporaben kar se tice angleskih besed, se posebej so poucne njihove Word of the Day strani. Lep pozdrav, Vesna From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 4 10:00:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 4 May 2006 10:00:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Muzikološka_in_pravopisna_pomoč_potr ebna Message-ID: <002701c66f50$e0ac1a80$a24602c1@ff.unilj.si> From: sabina burkeljca [mailto:sabinaaccetto na yahoo.com] Sent: Thursday, May 04, 2006 9:27 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: problemček Dragi slovlitovci, imam majhen (velik problemček). Zanima me, kako se piše beseda macdonaldizacija oz. makdonaldizacija... Ali sploh lahko to pišemo. Pomen je v smislu družbenih sprememb v današnji družbi, kjer gre za instant družbo, macdonald's družbo. Kako bi torej pravilno napisali: macdonaldizacija ali makdonaldizacija? Kaj predlagate? Morda kakšno drugo besedo? Hvala, Sabina Burkeljca =========== Nemški glasbenik potrebuje nekaj besedil slovenskih ljudskih pesmi z glasbenim zapisom, prevodom in virom. Lahko kdo priskoči na pomoč? Nadaljevanje je citat. --- miran From: Christoph Breitenbach [mailto:ckh_breitenbach na hotmail.com] Sent: Thursday, May 04, 2006 9:07 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Slovenian lovesongs Mr. Hladnik, I am a German musician searching for traditional Slovenian folk songs featuring the theme "love" in any aspect. Since I do not speak the language I need help from native speakers who are willing to provide me some material. By chance I found your site concerning the Slovene language; in the appendix you mention the book: "200 Slovenian folksongs with melodies". Would it be possible to receive a few lovesongs from that book via e-mail or in photocopy? What I would need to have is -the melody in musical notation -the complete lyrics -a translation very close to the words -the indication of the source From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat May 6 20:13:18 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Sat, 6 May 2006 20:13:18 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: obvestilo Message-ID: <002b01c67138$c0b17380$6a6b4dc1@zrc1sjyfhsfxs0> From: Minka Marija Cvetek [mailto:marija.cvetek1 na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 26, 2006 12:45 AM To: Bjelčevič Aleksander Subject: obvestilo Dragi slovlit Muzej Mengeš je izdal faksimilirano izdajo prvega slovenskega bontona s pomenljivim naslovom Olikani Slovenec. Napisal ga je mengeški rojak Ivan Vesel Vesnin; rodoljubni slovenski duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Knjiga je prvič izšla l. 1868 pri takratni Matici Slovenski v Ljubljani. (Ne zameri, če ti naštevam stvari, ki jih najbrž dobro poznaš!) Letošnja bibliofilska izdaja obsega 999 oštevilčenih izvodov. Knjige so tiskane na posebnem uvoženem papirju (tiskarna Ozimek v Trzinu), celotno izvedbo projekta pa je opravil PRIMER, Studio za oblikovanje in vodenje projektov, d. o. o iz Mengša. V posebni knjigi pa je izšla strokovna razprava s slovarjem, to sem napisala jaz (Marija Cvetek) in nosi naslov Veselov Olikami Slovenec ter podnaslov Prvi slovenski bonton. Komplet obeh knjig je v lično oblikovanem ovitku in zelo primeren za lepo darilo. Včeraj (24. t. m.) sta bili knjigi predstavljeni na tiskovni konferenci v Galeriji mežnariji v Mengšu, danes (25. t. m.) pa je prav tam Janez Škrlep (direktor Muzeja Mengeš) pripravil javno dražbo za knjige, ki so oštevilčene s številkami od 1 do 25. Menim, da je izid te knjige pomemben in zanimiv tudi za slovenistično "srenjo". Minka Cvetek ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 9 15:47:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 May 2006 15:47:50 +0200 Subject: O paverpointu in o drugih rečeh Message-ID: <012e01c6736f$2ac5d490$6400a8c0@P4> Od: "Florjančič Neža" Poslano: 9. maj 2006 11:45 Zadeva: Blišč in beda predstavitev PowerPoint Ste se kdaj vprašali, zakaj študentje ne marajo predavanj v PowerPointu? Morda ne razumejo moderne tehnologije? Ali pa moderna tehnologija ni tisto, kar nam obljubljajo tržniki? Klemen Belhar, poznavalec zloglasnega orodja PowerPoint, meni, da ne kaže kriviti poslušalstva in tehnologije. Vse niti ima v rokah predavatelj. Toda kako? Odgovor lahko dobite v četrtek, 18. maja 2006, ob 18:00 uri, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški 25 (dovoz na parkirišče je z Jamove ulice), v predavalnici 15. Predavanje pripravlja Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko v prijaznem sodelovanju Šole retorike Ane Aleksandre Zupančič in Zdravka Zupančiča. Predavanje je brezplačno. Vabljeni! --- Predsednik SDVD prof. dr. Iztok Fajfar, l.r. ========= Http://www.ijs.si/lit/alamut_de.html-l2 -- o Alamutu v nemščini. Http://www.ijs.si/lit/e-knjiga.html-l2 -- o Luinovi digitalni dediščini slovenskega leposlovja. Http://www.ijs.si/lit/oizboruberila.html-l2 -- o izboru berila za Cankarjevo tekmovanje. Http://www.ijs.si/lit/onacionalnem.html-l2 -- o nacionalnem. Http://www.ijs.si/lit/oavtu.html-l2 -- o birokratski deželi Sloveniji. Http://www.ijs.si/lit/delo.html-l2 -- kako sem odjavil Delo. --- miran ========== Od: "Slovanska knjižnica" Poslano: 9. maj 2006 9:55 Zadeva: Povabilo V četrtek, 11. maja 2006, bo ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1, Ljubljana) osmi pogovorni večer iz cikla Philologos, ki ga pripravljata Slovanska knjižnica in KUD Logos. Beseda bo tekla o Platonovih Zbranih delih v prevodu Gorazda Kocijančiča. Izhodišče za razpravljanje je vprašanje: Kaj potrebuje pesništvo, da se približa Dobremu? Večer bosta uvedla dr. Tine Hribar in dr. Vid Snoj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 09:50:26 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 May 2006 09:50:26 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja Message-ID: <006801c674cf$91388310$a24602c1@ff.unilj.si> From: Nataša Grzinič [mailto:Natsa.Grzinic na fhs.upr.si] Sent: Wednesday, May 10, 2006 4:02 PM Subject: Predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem in Knjigarna Libris vabita na predavanje akad. dr. Tarasa Kermaunerja, dr. literarnih znanosti, upokojenega profesorja za dramaturgijo na temo O mojem tipu literarne zgodovine, ki bo 16. maja 2006 ob 18:00 v knjigarni Libris na Prešernovem trgu v Kopru. Na vabilo Oddelka za slovenistiko FHŠ UP bo predaval za študente in vso zainteresirano javnost. Taras Kermauner, izjemen predavatelj, še več, raconteur, ki se je v zadnjem času umaknil iz javnosti in objavlja zgolj na spletu. Po dolgem premoru bo tokrat spet javno predaval. Kermauner je delal kot ravnatelj Drame SNG, asistent in dramaturg pri filmu in v gledališču, kot gledališki režiser in kritik ter prevajalec, je bolj znan kot esejist, urednik (revija Perspektive), literarni zgodovinar in teoretik, predvsem pa kot avtor gigantskega projekta "Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike," ki že sam na sebi presega sto knjižnih naslovov. Akad. Kermaunerja bo predstavil dr. Krištof Jacek Kozak. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 11:03:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 11 May 2006 11:03:57 +0200 Subject: [SlovLit] = En_izlet_en_polemični_članek_in_e n_cel_časopis Message-ID: <008e01c674d9$d621c360$a24602c1@ff.unilj.si> From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, May 10, 2006 6:38 AM Subject: izlet dveh klubov 20. maja Dragi rojak in prijatelj! V soboto, dne 20.5.2006 ob 7.30 (prosimo za točnost!) odhajamo s Kongresnega trga v Ljubljani na prvi skupni izlet Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter Kluba Korošcev Ljubljana in sicer prek Kanalske doline v Ziljsko dolino. Pot nas bo vodila mimo romantičnih Belopeških jezer in skozi Trbiž/Tarvis/Tarvisio; če ne bo mogoče popiti jutranje kavice že v koči pri jezeru, bo za to priložnost v tem središču Kanalske doline. V Vratih/Thörl na avstrijski strani zdaj neopazne meje si bomo ogledali znamenito gotsko cerkvico in se spomnili slovenskih besed ob sprejemu trubadurskega viteza Urha Lihtenštajnskega. Zapeljali se bomo na zahod v Ziljsko dolino, vse do skrajne slovenske jezikovne meje pri Šmohorju/Hermagor in se ustavili ob grobu poslanca Franca Grafenauerja v Brdu/Egg. Sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Janez Stergar in Danijel Grafenauer nas bosta vodila po vaseh, kjer so bili doma znameniti narodni buditelji Urban Jarnik, Matija Majar Ziljski, Julij Felaher in drugi. Okoli 13. ure bomo kosili v gostilni "Stara pošta" oziroma v galeriji "Noricum", ki jo v Ziljski Bistrici/Feistritz a.d. Gail vodita Pepca in dr. Ludvik Druml. Gospodinjo - rojeno Čertov - smo pred kratkim poslušali na pesniškem večeru v Ljubljani, gospodar pa je odvetnik v Beljaku in predsednik Zveze slovenskih zadrug. V galeriji razstavlja slikarka Tanja Prušnik, vnukinja partizanskega voditelja Karla Prušnika Gašperja. Po kosilu si bomo ogledali 10-minutni film o štehvanju in prisluhnili domačinom, ki nam bodo predstavili nekdanje in sedanje življenje Ziljskih Slovencev. Deloma peš in deloma z avtobusom se bomo nato podali po Bistrici in v bližnji Zahomec/Achomitz, kjer bomo pod lipo zapeli z jubilantom, 60-letnikom Jankom Zwittrom, vsestranskim narodnim in kulturnim organizatorjem in mdr. sedanjim predsednikom avstrijske zveze rejcev konj noriške pasme. Če se bomo lahko dogovorili z župnikom Stankom Trapom, si bomo v sosednjih Gorjah/Göriach v cerkvici ogledali tudi cirilske napise; oskrbel jih je Matija Majar Ziljski, ki je cesarju Francu Jožefu zatrdil, da "od tam do Urala živijo samo Slovani". Na povratku bomo pred karavanškim predorom napravili vsaj še en krajši postanek (predvidoma v Mariji na Zilji/Maria Gail), v Ljubljani pa naj bi bili spet okoli 19,30 ure. Prispevek za izlet znaša 2.000 SIT, in sicer vključno s kosilom. Prispevek za nečlane kluba znaša 5.000 SIT. Prispevek za izlet je treba vplačati na naš bančni račun (NLB 02083-0050910525) najpozneje do ponedeljka, 15. maja. O vplačilu nas obvestite po pošti, elektronski pošti (janez.stergar na guest.arnes.si) ali na mobilni telefon 041-798-798 (lahko tudi z SMS-om). Člani Kluba koroških Slovencev lahko hkrati vplačate klubsko članarino in naročnino na Koroški vestnik: odrasli po 2000 SIT, upokojenci in mladina pa 1500 SIT letno. Še vedno zbiramo tudi prostovoljne prispevke za kulturno-izobraževalno dejavnost naših koroških rojakov; darovalcem vnaprej hvala. Člani KKS-LJ lahko vplačajo tudi nedavno izdano knjigo Draga Druškoviča "Prežihov Voranc - pisatelj in politik" po klubski ceni 5000 SIT (Prežih je bil po 2. svetovni vojni več let predsednik našega kluba). S koroškim pozdravom in na svidenje! --- Predsednik KKS-LJ: Janez Stergar ========= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/BLEF_sOLSKEGA_POKRA.doc -- Blef šolskega pokra, neskrajšani članek Igorja Sakside iz Dela o novi šolski politiki. Http://esnips.com/doc/28baf321-09c0-4d9c-9c0d-def5a5c66d3a/Informator.pd f -- Informator, spletno glasilo kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (http://www.ksssg.net.tc/). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 11 21:52:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 May 2006 21:52:17 +0200 Subject: [SlovLit] V znamenju 666 Message-ID: <008f01c67534$6958bc10$6400a8c0@P4> Števec članov Slavističnega društva Slovenije se je te dni zaustavil na apokaliptičnih 666. Slovlitovcev pa je 101 več: 767. Http://www.krtaca.si/ -- na portalu Krtača lahko prebiramo, kako pometa nova metla na Delu (http://www.krtaca.si/aktualno/novice/kolikokrat-ze-in-kol). --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri May 12 14:56:46 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 12 May 2006 14:56:46 +0200 Subject: [SlovLit] Desetnica in nove publikacije FF Message-ID: <4464A22E.23038.D5796A@matjaz.zaplotnik.siol.net> RAZGLASITEV NOMINACIJ ZA NAGRADO DESETNICA Društvo slovenskih pisateljev in Prešernova družba iz Ljubljane vabita v sredo, 17. maja 2006, ob 10. uri na tiskovno konferenco ob svečanem dogodku, ko bodo v knjigarni Prešernove družbe na Igriški 5 v Ljubljani razkrita imena desetih nominirancev za nagrado DESETNICA. Kaj je DESETNICA? Nagrada Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost. Nagrada bo letos podeljena tretjič. Pokrovitelj DESETNICE je Prešernova družba iz Ljubljane. Nominirane avtorje in njihova dela bo razglasil Jože Hudeček, spregovorila bosta direktor Prešernove družbe Matjaž Bizjak in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot, tiskovno konferenco bo vodil Lenart Zajc. ======================== V petek, 12. maja 2006, je Knjigarna FF na tiskovni konferenci predstavila naslednje publikacije FF: _Zven in pomen_ Borisa A. Novaka, s podnaslovom Študije o slovenskem pesniškem jeziku, ima za motto Novakovo pesniško geslo "V poeziji zven pomeni in pomen zveni". V prvem od treh sklopov, posvečenem Prešernu, sta najzanimivejši analizi trubadurskih elementov pri Prešernu ter njegove vloge pri formiranju sonetnega venca kot umetniške oblike. Drugi sklop obravnava prelom med vezano besedo in prostim verzom v prvi polovici 20. stoletja, tretji pa poetike izbranih sodobnih slovenskih pesnikov in pesnic. Zbornik _Breztalnosti: Lev Šestov med literaturo, religijo in filozofijo_ vsebuje besedila z mednarodnega simpozija o naslovnem avtorju, katerega eklektična misel združuje filozofijo, književnost, religijo in mejna področja, bralca pa nagovarja še zlasti s konceptom "breztalnosti". Simpozij je potekal v soorganizaciji s KUD Logos in Slovansko knjižnico v okviru _Foruma Orient- Occident_ 12. maja 2005 v Ljubljani. Zbornik _Post-Yugoslav Lifeworlds. Between Tradition and Modernity_, ki sta ga uredila Z. Šmitek in A. Svetieva, vsebuje tri vrste prispevkov: komparativne probleme in obravnavo posameznih segmentov slovenske in makedonske ljudske kulture ter raziskave sodobnih trendov v makedonski kulturi. Državi se srečujeta s podobnimi izzivi in problemi, nacionalizem, multikulturnost, identiteta, demografska perspektiva, mednarodna ekonomska uspešnost, reforme ipd. Knjiga je opremljena s fotografijami iz let 2000/02, ko je potekal mednarodni etnološko-antropološki raziskovalni projekt med univerzama v Ljubljani in Skopju. _The Syntax of the Infinitive and the Participle in Early Byzantine Greek. An Interpretation in Terms of Naturalness Theory_ Jerneje Kavčič, kjer je v povzetku zapisano, da je temeljno vprašanje, kako so lahko neosebne glagolske oblike, ki so v stari grščini predstavljale hrbtenico stavka in bile eno izmed poglavitnih sredstev za izražanje odvisnosti, v določeni dobi iz govorjenega jezika izginile in v njem ostale zgolj v sledeh. _El verbo en espa~nol_ Jasmine Markič, s podnaslovom Aspctos teoricos de la morfosintaxis del verbo espa~nol je učbenik, namenjen študentom španskega jezika pri predmetu Špansko jezikoslovje. Knjiga, razdeljena na deset tematskih sklopov, je prikaz oblikoslovnih, skladenjskih in pragmatičnih vidikov španskega glagola kot so definicija glagola, pravilna in nepravilna spregatev, vrste glagolov, glagola ser in estar, glagolske kategorije, raba glagolskih paradigem v indikativu in subjunktivu ter poglavje o glagolskih perifrazah. (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/DogodkiNovi/Tiskovna20060512/tiskovna.htm) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 15:18:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 15:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] Tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ti si kakor zdravje Message-ID: <003601c675c6$91df9040$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 12. maj 2006 12:10 Zadeva: Tekmovanje za CP, ti si kakor zdravje Vsako leto znova se ob organizaciji tekmovanja za Cankarjevo priznanje (CP) razplamtijo tradicionalne polemike o dve točkah tekmovanja: njegovih ciljih in izboru knjig. Menim, da bi bilo zato letos modro spodbuditi razpravo o teh dveh točkah in sprejeti določene sklepe, še preden se začne organizacija novega ciklusa tekmovanja za CP. Zato v premislek nudim nekaj svojih misli, pogledov in rešitev, pa ne zato, da bi obveljale, ampak da bi prek razprave prinesle v organizacijo in izvedbo tekmovanja spremembe, za katere -- tako se zdi -- večina meni, da so nujne. 1. Cilji in izvedba tekmovanja Naprej k ciljem tekmovanja za CP. Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje v 2. členu določa cilje tekmovanja. Navajam ga v celoti. "Tekmovanje učencev in dijakov za Cankarjevo priznanje je tekmovanje v znanju slovenščine. Z njim učence osnovnih šol in dijake srednjih šol spodbujamo k študiju slovenskega jezika in umetnostnih besedil. Vsebino za tekmovanje določajo veljavni šolski programi za predmet slovenščina ter vsakoletni razpis tekmovanja. Ta lahko tudi presega obseg učnega načrta z dodatno razpisano literaturo. Tekmovanje vsebuje prvine raziskovanja." Menim, da je v razpravi nujno problematizirati celoten člen, saj ne ustreza več "družbeni stvarnosti". V zadnjih letih je namreč opaziti, da se cilji tekmovanja za CP -- z vidika otrok in staršev -- zožujejo na osvajanje točk, namenjenih pridobitvi štipendij, boljšim možnostim vpisa ipd. S tem seveda načelno ni nič narobe, toda vprašati se je treba, ali naj te cilje podpira tudi organizacija in izvedba tekmovanja za Cankarjevo tekmovanja. Osebno menim, da ne, zato predlagam spremembo drugega člena. Najprej bi bilo nujno spremeniti formulacijo, po kateri je Cankarjevo priznanje "tekmovanje v znanju slovenščine" (in vse nadaljnje formulacije, ki se nanjo jezikovno in vsebinsko navezujejo). Branje, podoživljanje in preučevanje književnosti je že v svojem temeljnem poslanstvu sprto z idejo tekmovanja, katerega glavni cilj je razvrstiti ljudi in njihove dosežke. V sodobni slovenski družbi, ki tekmovalnost spodbuja in v kateri domovinsko pravico vse bolj dobiva banalizirana ideja ameriškega sna, da šteje samo prvi, pa je, vsaj v šolskem sistemu, nujno vzpostaviti mehanizme in ponuditi rešitve, ki tovrstno tekmovalnost in individualnost blažijo. Zato bi bilo "tekmovanje v znanju slovenščine" dobro preoblikovati v srečanje in soočenje bralskih doživetij, interpretacij, ustvarjalnosti, različnih pogledov ipd. Kako to storiti konkretno? Najprej je na formalni ravni nujno izpustiti ali zamenjati besedo "tekmovanje" z ustreznejšo. Nato bi bili treba postopoma spremeniti izvedbo tekmovanja, ki zdaj temelji na individualni tekmovalnosti in objektiviziranih merilih ocenjevanja. Menim, da bi bilo to najbolje z uvedbo projektnega dela in ustvarjalnih metod dela. Komisija bi še vedno vsako leto določila knjigo in temo (lahko pa tudi samo knjigo ali samo temo, a o tem pozneje), in to za stopnje, kot so v veljavi zdaj. Le da bi se zdaj preučevanja knjige lotevale skupine dijakov (število dijakov v skupini bi moralo biti natančno določeno ali omejeno, npr. od 4--6). Vsako leto bi komisija določila način pristopa: eno leto bi skupine npr. aktualizirale dramsko delo iz 19. stoletja, drugo leto dramatizirale in "odigrale" pripovedno delo, tretje leto bi morale pripraviti šolsko uro s pesniško zbirko, četrto leto bi "filmizirale" novelo, peto leto naredile oglaševalsko kampanjo za spodbujanje branja poezije . Vsi udeleženci bi se, tako kot zdaj, najprej srečali na lokalni ravni, najboljši po izboru ocenjevalnih komisij, pa tudi na državnem (na Cankarjev rojstni dan). Bronasta priznanja bi se podeljevala na lokalni ravni, srebrna in zlata pa na državni, s to razliko, da priznanja sprejmejo vsi člani skupine (tako bi dijake opozorili, da je za uspeh skupine pomemben tudi najšibkejši člen -- ki pri dosedanji zasnovi tekmovanja kmalu leti ven). Zakaj mislim, da je tak način boljši? - Ne spodbuja storilnosti, tekmovalnosti in pehanja za točkami, ampak ustvarjalne pristope h književnosti. - Dijake navaja na timsko/projektno delo in poudarja pomembnost sodelovanja. - Prijazen je tudi do dijakov, ki nimajo izrazitih delovnih navad, zato pa energijo in kopico idej. - Tekmovanje spreminja v srečanje mladih bralcev, soočenje različnih pogledov ter festival književnosti. - "Cankarjev literarni festival" (zasilno ime) bi lahko postal kovačnica idej, kako popestriti književni pouk. Predlagam, da se spremembe v prvem letu uvajajo samo na srednješolski stopnji in vzporedno s klasičnim tekmovanjem: udeležijo naj se ga torej samo mentorji in učenci, ki jim dosedanja oblika ne predstavlja več izziva. Po prvi izvedbi se zberejo vtisi, pripombe, predlogi in razmisli, kako naprej. 2. Izbor književnih del Izbor knjig bo najbrž vedno vznemirjal in prav je tako (zaskrbelo me bo, ko bo vse tiho). A vseeno mislim, da bi bilo dobro uvesti dve spremembi. - Nič slabega ne vidim v tem, da se k izboru knjig pripusti tudi glas staršev, ki si te pravico želijo in jo v zadnjih letih tudi vse glasneje zahtevajo. Pred tem pa bi "starši" (konec koncev smo to tudi mi) morali odgovoriti na eno ključno vprašanje. In sicer: kako in po katerih načelih izbrati očeta/e ali mamo/e (sem najbrž sodijo tudi rejniki, posvojitelji ipd.), ki bi reprezentativno zastopali vse pisane želje slovenskih staršev? Bo morda ustanovljen "sindikat" slovenskih staršev, "Društvo staršev za pravico do izbire knjige na CP"? Ne vem. - Prebral sem pravilnik o CP in nikjer nisem našel člena, ki bi govoril o tem, da se mora pri izbiri knjige za CP izbirati le med slovenskimi književnimi deli. Zato predlagam, da se odslej ne izbira zgolj med slovenskimi književnimi deli, ampak med književnimi deli v slovenščini. Ne najdem namreč pravega razloga -- razen če sežem po domačijski logiki 19. stoletja --, ki bi še opravičeval deljenje književnosti na slovensko in neslovensko glede na nacionalnost oziroma državljanstvo avtorja. Mislim, da kriterij "slovenskosti" ne bi smel biti "stvar" avtorja, temveč jezika. Če naj CP kaj spodbuja, potem naj bo to branje v slovenščini, in ne branje slovenskih avtorjev. Če pa je CP -- in tega do zdaj morda nisem vedel -- namenjen predvsem promociji slovenskih del, predlagam, da se promovira drugače in drugje (tam, kjer se mora). Z izbiro književnih del slovenskih avtorjev, ki ne dosegajo prave umetniške vrednosti, pa slovenski literaturi prej škodimo kot koristimo, saj utrjujemo predsodke o neberljivosti slovenskih knjig. Toliko v razmislek. Morda nimam prav. Kaj pa če imam? Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 15:28:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 15:28:52 +0200 Subject: [SlovLit] Mi smo Cankarjevi Message-ID: <003701c675c8$043b9340$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovor2006.html -- nagovor predsednika SDS Cankarjevim nagrajencem iz ljubljanske regije, Vrhnika 12. maja 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mvi_4339.avi.html -- video posnetek nagovora predsednika Janeza Drnovška nagrajencem (obsežno 60 Mb! -- prosim za potrpljenje pri nalaganju). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/img_4332.jpg -- pa še slika skeča iz Ptičkov brez gnezda (nastopajo dijaki Srednje lesarske šole) in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/img_4335.jpg -- organizatorke in voditeljice prireditve Marije S. Leskovar, predsednice ljubljanskega SD. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 16:38:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 May 2006 16:38:18 +0200 Subject: Novička za razbobnanje Message-ID: <008501c675d1$b73dc090$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 12. maj 2006 10:04 O obeh v italijanščino prevedenih zbirkah Daneta Zajca v prevodu Jolke Milič (Fuoco e cenere, DSP - Litterae slovenicae 2004 in Amore e morte/Ljubezen in smrt, ki jo je izdala doberdobska župnija alias župnik Ambrož Kodelja leta 2005) se je zelo lepo razpisal v letošnji aprilski številki tržaškega mesečnika za kulturo, umetnost, leposlovje, glasbo in prireditve Arte & Cultura njen direktor, pesnik, literat in recenzent Claudio H. Martelli. Spodaj pa še ponatisnil prevod Danetove pesmi Za vse boš plačal - Pagherai per tutto. --- jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 12 22:11:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 12 May 2006 22:11:28 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Mnenje o CP - odziv na zapis Klemna Laha Message-ID: <001401c67600$42596430$6400a8c0@P4> Od: "Sonja Starc" Za: "Miran" Poslano: 12. maj 2006 18:53 Zadeva: Mnenje o CP - odziv na zapis Klemna Laha K izražanju svojega mnenja o (zdravju) CP me je spodbudil zapis g. Klemna Laha. Samo poimenovanje Tekmovanje v znanju (poznavanju) slovenščine me ne moti, ker vsaka interpretacija med drugim pomeni tudi prepoznavanje (vseh) sporočilnih možnosti, ki nam jih ponuja neki jezikovni kod. V našem primeru ugotavljamo pač, na kakšne načine vse nam literarna besedila v slovenskem jeziku lahko sporočajo to in ono, kako bralec to razume, sprejme in se nanj odziva. Pač pa me zelo motita sedanji koncept in status tekmovanja. Že na nekaj mestih sem izrazila svoje stališče do tega, tokrat ga ponavljam v upanju, da bo morda le pripomoglo k ponovnemu razmisleku o smislu takega tekmovanja. Tekmovanje naj bo namenjeno onim, ki se v osnovni in srednji šoli s slovenščino ukvarjajo "nadstandardno", ki v branju literature in brskanju po jezikovnih izraznih možnostih uživajo, in jim to ne pomeni dodatnega šolskega trpljenja. Tekmovanje, kakršnega poznamo danes, ni nič drugega kot posnetek strukture maturitetnega izpita, in je v taki zasnovi že samo po sebi absurdno, kajti zunanje preverjanje po koncu srednje šole že obstaja, vključeno je v sistem izobraževanja, zato sedanje CP praviloma ne pomeni preseganja in nadgrajevanja z učnim načrtom predpisanih učnih ciljev, pač pa le nesmiselno podvajanje načina preverjanja. Na ravni osnovne šole pa je v zadnjem letu postalo še bolj izrojeno, ker je na silo dobilo vlogo točkovnega razsodnika pri vpisu na srednjo šolo, medtem ko je zunanje preverjanje (strokovno in organizacijsko podprto s strani inštitucij), ki je bilo prav temu namenjeno, to funkcijo izgubilo. In v kakšni absurdni situaciji smo se znašli? Da ima zunanje preverjanje "ljubiteljsko" vlogo, tekmovanje pa selektivno. Zato tudi sama menim, da je nujno potrebno spremeniti koncept tekmovanja iz slovenščine. Sonja Starc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 13 16:51:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 May 2006 16:51:30 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna kolonija Message-ID: <005a01c6769c$b9c04880$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 12. maj 2006 23:38 Zadeva: Literarna kolonija Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in revija Mentor vabita na Literarno kolonijo JSKD 2006, ki bo na Ptuju, od 26.--28. maja 2006. Mentorji literarne kolonije: David Bedrač, Zdenko Kodrič, Branka Bezeljak Glazer in svetovalka JSKD in urednica revije Mentor Dragica Breskvar. Podrobneje informacije na spletni strani https://www.jskd.si/dejavnosti/literatura/dej_literatura.htm in dragica.breskvar na jskd.si. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 14 17:23:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 May 2006 17:23:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <001501c6776a$4e5c7a40$6400a8c0@P4> Od: "Iva Potocnik" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 14. maj 2006 10:29 Zadeva: Cankarjevo Gospod Hladnik, prav zabava me, ko berem odzive na Cankarjevo tekmovanje. In sicer zaradi tega, ker vedno znova odkrivamo toplo vodo, učinka pa nobenega. Ne vem, če so bili učitelji (po mnogih odzivih sodeč) sploh kdaj zadovoljni s tako obliko tekmovanja, kakor koli ga že imenujemo. Tudi tisti ne, ki so bili po "po sili razmer" za Bog povrni vključeni v pripravo tekmovanja (govorim o osnovnošolski stopnji). Sama sem brez odziva (regijskemu SD, v ŠS, v Mreži, G. Pircu) mnogokrat predlagala, - naj se pisni preizkusi ukinejo, - bralci naj se o prebranem v ustrezno organizirani (izločevalni) debati pomerijo med seboj. O tvorbi besedila na določeno temo in vseh drugih dejavnostih bi se lahko dogovorili, če bi bila volja. Menim, da je ni, sicer bi se že kaj spremenilo. Kdo pa ima moč, da se kaj spremeni, vemo. Učitelji "iz baze" gotovo ne. Lep pozdrav v preveč oddaljeno Ljubljano s Koroške --- Iva Potočnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 15 13:14:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 15 May 2006 13:14:37 +0200 Subject: [SlovLit] Alojz Gradnik na RTV Koper, Vladimir Osolnik pa na Univerzi v Vidmu Message-ID: <000c01c67810$c0877330$a24602c1@ff.unilj.si> From: fedora ferluga [mailto:fedora.ferluga na uniud.it] Sent: Sunday, May 14, 2006 11:48 PM V sredo, 29. marca 2006, ob 20. uri, se je po italijanski RTV Koper odvijala oddaja o pesniku Alojzu Gradniku. V 40. minutni oddaji je Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za hrvaško in srbsko književnost na Univerzi v Vidmu v Italiji, prikazala v intervjuju z novinarjem Elijom Velanom (med programom Parliamo di.../Pogovorimo se...) pesniško pot Alojza Gradnika od mračne ljubezenske poezije prek viharnosti domovinske in socialne tematike Tolminskega punta do metafizičnih dimenzij Večnih studencev in Zlatih lestev. Govor je bil tudi o odmevu Gradnikove poezije v domačem prostoru, pa o možnostih uveljavitve njegove pesmi v italijanskem kulturnem svetu. Maja meseca lani je v isti oddaji Fedora Ferluga prikazala umetniško pot bosanskega pesnika hrvaškega porekla Nikole Šopa, ki je v marsičem podoben pesniku Goriških Brd. V četrtek, 4. maja 2006, je na Univerzi v Vidmu, na Oddelku za jezike in književnosti srednje-vzhodne Evrope gostoval dr. Vladimir Osolnik, redni profesor hrvaške in srbske književnosti z ljubljanske univerze, v okviru programa Socrates/Erasmus s predavanjem o ljubezenski poeziji v stari hrvaški književnosti v Dalmaciji v obdobju renesanse in baroka. V nabito polni predavalnici je študentom slikovito prikazal pesniški opus Šiška Menčetića, Džore Držića, Hanibala Lucića, Mikše Pelegrinovića in Ignjata Đurđevića.Na koncu se je zaustavil še ob sloviti ljubezenski narodni pesmi Hasanaginici. Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 15 18:03:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 May 2006 18:03:06 +0200 Subject: Kasandra in spremembe visokošolskega zakona Message-ID: <009b01c67839$0ee2a040$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Končan" Za: "vsiprejemniki" Poslano: 15. maj 2006 13:52 Ob praznovanju 21. maja, svetovnega Dneva kulturne različnosti, Oddelek za sociologijo vabi na predstavitev trojezične pravljice Kasandra, ki bo v sredo, 17. 5. 2006 ob 10.00 v avli FF. Pravljico so napisali romski otroci pod mentorstvom Julije Sardelić, študentke Oddelka za sociologijo. Predstavitve se bo udeležil slavnostni gost, poglavar romskega naselja Kamenci Ludvik Levačič. Ob predstavitvi knjige bodo otroci-avtorji pravljico tudi uprizorili. Predstavi bo sledila otvoritev razstave fotografij, ki so nastale v romskem naselju Kamenci med leti 2004 in 2006. ================ Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 15. maj 2006 15:35 Zadeva: novosti o visokem šolstvu, zakon, nacionalni program Spostovani, na spletnem mestu www.uni-lj.si/kakovost lahko dobite povezavo na besedilo predloga sprememb visokošolskega zakona in osnutka nacionalnega programa visokega šolstva. Osnutek je v razpravi do konca maja 2006. Povzetke novosti o visokem šolstvu pri nas in drugod (EU, Vel. Britanija, ZDA ...) pripravljamo že nekaj let. V arhivu pri ustreznih poglavjih lahko preberete, kako so doslej tekle razprave o reformi programov, študentih, učiteljih, raziskovanju. --- Bogomir Mihevc From isj na zrc-sazu.si Tue May 16 07:36:30 2006 From: isj na zrc-sazu.si (Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa) Date: Tue, 16 May 2006 07:36:30 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo Message-ID: <446980FE.6287.24EBA9@localhost> Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev transliterirane izdaje dela Maks Pleteršnik SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR I?II Knjižno izdajo uredila Metka Furlan Elektronsko izdajo na CD-ju uredile Metka Furlan, Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec Slovensko-nemški slovar I?II je v letih 1894 in 1895 izšel v Ljubljani in velja za klasično delo slovenskega slovaropisja. Ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to naš najobsežnejši slovar. Delo s 102.522 iztočnicami iz knjižnega in narečnega besedja 19. stoletja ter z besedjem starejših obdobij od 15. stoletja dalje je urednik Maks Pleteršnik izdelal na podlagi gradivskih zbirk številnih slovenskih jezikoslovcev in jih dopolnil s svojimi izpisi. Nova izdaja odpravlja tehnične in redaktorske nedoslednosti izvirnika ter odstopanja pri prepisovanju posameznih besed iz citiranih virov. Vsebuje dodatni besedili K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja in Zemljepisne oznake v Pleteršnikovem slovarju ter kartografski prikaz z več kot 350 lokacijami, ki ilustrira prostorsko zastopanost besedja v slovarju. Iz gotice transliterirana izdaja slovar približuje sodobnemu uporabniku, elektronska izdaja pa omogoča številne možnosti hitrega iskanja po slovarju, tako po iztočničnih besedah kot tudi po nemških ustreznicah in vsebini slovarskih sestavkov. Predstavitev slovarja bo v četrtek, 18. maja 2006, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 (pritličje), Ljubljana. O inštitutskih publikacijah in o slovarju bodo spregovorili akad. prof. dr. Janez Orešnik, prof. dr. Metka Furlan in dr. Helena Dobrovoljc. Prijazno vabljeni! Za Založbo: Za Inštitut: dr. Vojislav Likar prof. dr. Varja Cvetko Orešnik Ljubljana, 11. maja 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 07:56:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 May 2006 07:56:10 +0200 Subject: [SlovLit] Natecaj poezije za otroke Message-ID: <005101c678ad$708e3100$6400a8c0@P4> Od: "Petra Korsic" Za: Kp: Poslano: 15. maj 2006 23:00 Zadeva: Fwd: Natecaj poezije za otroke Revija Literatura v sodelovanju z revijami Ciciban, Cicido in Za starse razpisuje natecaj poezije za otroke. Avtorji naj do 15. junija 2006 posljejo najvec deset pesmi na naslov LUD Literatura, Gosposka 10, 1000 Ljubljana, s pripisom Za natecaj poezije za otroke. Nekaj najboljsih pesmi bo objavljenih v revijah Literatura, Ciciban, Cicido in Za starse. Vsi avtroji bodo o izidu natecaja pisno obvesceni septembra 2006. Pet avtorjev bomo nagradili s knjiznimi nagradami Zalozbe Mladinska knjiga in zalozbe LUD Literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 16 19:19:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 May 2006 19:19:03 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje 2007 Message-ID: <000501c6790c$d5f29090$6400a8c0@P4> Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Pokrajinskim slavističnim društvom Zavzetim posameznim slovenistom Drugim zainteresiranim Poziv Osrednja tema, avtorji in dela pri Tekmovanju za Cankarjevo priznanje 2007 Spoštovani, pozivamo vas, da oblikujete predloge za TCP 2007. Upravni odbor SDS bo na junijski seji predloge pretehtal in med njimi izbral najprimernejšega, PS za slovenščino pri Zavodu za šolstvo Slovenije pa ga bo potrdila. Kriteriji za izbor bodo: 1. celovitost (za vse štiri stopnje) in tematska sklenjenost 2. didaktična diferenciranost/primernost 3. ustvarjalna spodbudnost izbora 4. reprezentativnost izbora (poznanost, kvaliteta, aktualnost, zahtevnost) O konceptualnem okviru, zgodovini, težavah in perspektivah si lahko preberete na spletnih straneh Slavističnega društva (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html), o najbolj svežih predlogih pa v forumu Slovlit (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/date.html: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001608.html, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001611.html in naprej). Rok za oddajo predlogov je 1. junij 2006, naslov pa miran.hladnik na guest.arnes.si ali vladimir.pirc na zrss.si. Vabljeni k sodelovanju! Miran Hladnik (predsednik SDS), in Vlado Pirc (koordinator CT) V Kranju, 16. maja 2006 From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 16 20:39:57 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 16 May 2006 20:39:57 +0200 Subject: [SlovLit] Izbrana pisma Srecka Kosovela Message-ID: <446A389D.14328.1B10073@matjaz.zaplotnik.siol.net> Predstavitev nove knjige iz zbirke Klasiki Kondorja bo v sredo, 17. maja 2006, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Tokrat bodo predstavili knjigo _Izbrana pisma Srečka Kosovela_. Pogovor z avtorjema knjige -- Ludwigom Hartingerjem in Alešem Bergerjem -- bo vodila Majda Kne. Nekaj pesmi bo prebral Brane Grubar. Obsežno pisemsko gradivo, ki se je ohranilo za Srečkom Kosovelom, je (skoraj) v celoti izšlo v uredništvu in s komentarji dr. Antona Ocvirka leta 1977 v _Zbranem delu_, ki je že dolgo razprodano in težko dosegljivo. Ob še vedno živem zanimanju za pesnika in njegovo delo, ki se je doma in po svetu izpričalo ob 100 letnici njegovega rojstva, se zdi prav, da postane ponovno dostopen tudi večji del njegove korespondence, in ta je pravkar izšel v zbirki Klasiki Kondorja (in s katerim zaznamujemo tudi 50. obletnico izhajanja zbirke Kondor). Ludwig Hartinger je za natis, ki je urejen kronološko, izbral 148 pisem 27 naslovljencem; vsa pripovedujejo o pesnikovem naglem zorenju in o različnih stanjih njegovega vročičnega duha in so dragocena po dokumentarni pa tudi literarni plati, saj v njih zablestijo tudi antologijske sentence ali drobne pesmi v prozi. Knjigi so dodani podatki o naslovljencih, ob njih pa imensko kazalo znanih oseb, omenjenih v pismih, iz katerih sta razvidni pesnikova velika vedolželjnost in nič manjše znanje. Dodatna dragocenost knjige, ki izhaja ob 80 letnici pesnikove smrti, pa je natis dvanajstih doslej neobjavljenih dopisov (razglednic) Srečka Kosovela; napisal jih je kot dijak in nato študent iz Ljubljane domačim v Tomaj, kjer so se ohranili in jih je jeseni leta 2005 našel in pregledal Ludwig Hartinger. Gre za priložnostne dopise, ki dodatno pričajo o tesni in topli povezanosti družine Kosovel, obenem pa razkrivajo še kak zanimiv drobec iz let pesnikovega odraščanja. Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana (http://www.mladinska.com/emag.aspx?docid=220472&nodeid=309&day=16&month=5&year= 2006&selectedmonth=0) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 08:45:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 May 2006 08:45:40 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o literaturi v medkulturnem polozaju in ustvarjalnem delu Jolke Milic Message-ID: <000f01c6797d$8353fbf0$a24602c1@ff.unilj.si> Od: barbara.pregelj na guest.arnes.si Zadeva: Literatura v medkulturnem polozaju in Jolka Milič Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Če bo koga 26. maja, na datum povezan s Srečkom Kosovelom, zaneslo na Kras, ga vabimo, da se ustavi tudi v Sežani, kjer Fakulteta za slovenske Študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico organizira simpozij o LITERATURI V MEDKULTURNEM POLOŽAJU IN USTVARJALNEM DELU JOLKE MILIČ. PROGRAM (26. maj 2006, Kosovelova knjižnica Sežana): 9.00--9.30 Sprejem udeležencev 9.30 Pozdravni nagovori Nadja Mislej Božič, ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Božo Marinec, podžupan občine Sežana predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev Apolonija Gantar, namestnica vodje Fakultete za slovenske študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici Glasbeni program: Trio Art 10.00 Predstavitev udeležencev simpozija ter začetek simpozija (moderira Adrijana Špacapan) Božena Tokarz: O empatiji v prevodu Marija Pirjevec: Baržunasta lirika in Integrali v italijanščini David Bandelli: Dve varianti 'italijanskega' Kocbeka: Antonio Setola in Jolka Milič Zoltan Jan: Dvoje italijanskih popotovanj: Jolka Milič in Ciril Zlobec Bogomila Kravos: Josip Tavčar: domet posredniške vloge Martina Ožbot: Slovensko-italijanski kulturni odnosi skozi prizmo književnega prevajanja 12.15-12.30 Odmor za kavo in sok Vladka Tucovič: Zofka Kveder - slovenska in hrvaška ustvarjalka Ana Toroš: Gradnik pri Italijanih Barbara Pregelj: Federico García Lorca v slovenskih prevodih Tamara Klanjšček: Vpliv kulturnospecifične metavsebine na kakovost prevoda na primeru romanov Teci, zajček (Rabbit Run, 1960) in Rabbit se vrača (Rabbit Redux, 1971) ameriškega pisatelja Johna Updika Tatjana Pregl Kobe: V Italiji nagrajeni prevodi J. Milič 14.00 - 16.00 Odmor za kosilo 16.00 - 17.00 Študentska okrogla miza o večkulturnosti in delu Jolke Milič ter razprava udeležencev o temah simpozija Gostja: Jolka Milič Sodelujejo: Urša Papler, Danjela Viher, Nina Rogelja, Sara Adamlje, Lorijana Ferko, Sanela Pančič, Tjaša Dujmovič, Andreja Škabar, Marjetka Sosič, Špela Sušanj, Alenka Vončina, Špela Ušaj, Veronika Vidmar Povezuje: Zoran Božič 17. 30 Odmor za kavo in sok 18 - 19 Literarni večer članov Združenja književnikov Primorske Sodelujejo: Jolka Milič, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Magdalena Svetina Terčon, David Terčon, Aldo Žerjal KOTIZACIJE NI. Prijave sprejemamo do zasedbe mest na naslov: kosovelova.knjiznica na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 18:41:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 May 2006 18:41:33 +0200 Subject: [SlovLit] Spletni seznam slovenskih besed in Svet besed Message-ID: <00d601c679d0$c31d3eb0$6400a8c0@P4> Od: "Helena" Poslano: 17. maj 2006 18:22 Zadeva: Spletni seznam besed Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Vas vljudno vabi na predstavitev rezultatov projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, ki bo v sredo, 24. maja 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, II. nadstropje. Namen projekta je na enem, vsem dostopnem mestu zbrati večino slovenskih besed z osnovnimi podatki, npr. o besedni vrsti, in s povezavami na spletna mesta, kjer je o teh besedah mogoče izvedeti več. Seznam, ki je dostopen na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/besede.html , trenutno obsega 333.000 besed, na predstavitvi pa bo govor o virih, iz katerih je bil narejen, o problemih pri ugotavljanju, kaj je slovenska beseda in kaj ni, o velikosti slovenskega besednega zaklada in o poteh, kako naprej. Dodatne informacije: doc. dr. Primož Jakopin, vodja projekta (primoz.jakopin na guest.arnes.si). ========== Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 17. maj 2006 19:24 Zadeva: LK, 22. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 833. sestanek v ponedeljek, 22. maja 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Teoretični in didaktični koncept književnega pouka v devetletki (predstavitev projekta Svet iz besed). --- Doc. dr. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 17 20:31:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 May 2006 20:31:07 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <011901c679e0$1122db10$6400a8c0@P4> Od: "Tina Primožič" Za: Poslano: 17. maj 2006 19:48 Zadeva: Cankarjevo tekmovanje K vašim mnenjem o spremembi tekmovanja za Cankarjevo priznanje naj dodam še svoje. Res je, da razglasitev rezultatov vsako leto nekoliko zagreni življenje mentorjem in tekmovalcem, saj se zdi, da njihov trud ni poplačan.Točke, ki jih nekateri tekmovalci dosegajo pri testu, so visoke. Rezultat dela se je torej pokazal. Ustvarjalno besedilo pa je ocenjeno slabo (ne glede na kriterije, je tu še vedno prisoten subjektivni element ocenjevalca, in tako bo vedno), in tako je zaprta pot do zlatega ali srebrnega priznanja. Vedno znova se sprašujem, koga vzgajamo, koga spodbujamo s tem tekmovanjem: bodoče pisatelje, pesnike, umetnike? Ne. Ti se menda rodijo. Vzgajamo pa morda bodoče slaviste, ljubitelje, poznavalce slovenskega jezika in književnosti. Zdi se mi, da tekmovalci ob prebiranju dane literature in ob različnih pogledih nanjo, seveda ob pomoči mentorja, ki vendarle ve nekaj več od njih, ogromno pridobijo. Ne tekmujejo vsi samo zaradi točk, ampak ker imajo slovenščino radi. Zato se mi zdi škoda, da bi zaradi razočaranj in neuspehov mentorji izgubili voljo. Tekmovanj ne maram. Pa vendar mislim, da Cankarjevo tekmovanje mora ostati, če bodo ostala tekmovanja iz drugih predmetov. Tudi točke, ki pripomorejo pri vpisu na srednjo šolo, morajo ostati, sicer bomo potisnili slovenščino na stranski tir - torej pomembna je matematika, fizika, kemija ... Tam se dobijo točke. Tako bo mnenje "grebatorskih" učencev in staršev. Morda bi se slabi volji vsaj delno izognili, če bi pri Cankarjevem tekmovanju še vedno obdržali test objektivnega tipa, ustvarjalnost učencev pa spodbujali tako, da bi istočasno razpisali literarni natečaj (Cankarjev literarni festival predlaga g. Lah) v zvezi s predlagano temo. Vsaka šola bi morala že sama narediti izbor in na natečaj poslati le eno delo. Vse izdelke bi pregledala komisija, ki naj jo sestavljajo za to usposobljeni ljudje (književniki). Najboljši v testu naj prejmejo zlata in srebrna priznanja, ustvarjalno delo pa naj bo nagrajeno na kak drug način. Mislim, da bi bilo slabe volje manj. Sicer pa je to le eden izmed predlogov, upam, da bo uspelo izbrati najboljše. Lep pozdrav Tina Primožič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 19 18:06:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 May 2006 18:06:34 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 3-4, Bologna po Bologni Message-ID: <004f01c67b5e$3488a330$6400a8c0@P4> Od: "Aristej" Poslano: 19. maj 2006 13:38 Zadeva: Dialogi 3-4 V Uvodniku se Boris Vezjak, urednik za kritično misel, ukvarja z aktualnim odnosom med slovenskimi kulturniki in oblastjo. Njegovo izhodišče je dogajanje ob podelitvi letošnjih nacionalnih priznanj za kulturo, Prešernovih nagrad (poimenovanih po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, ki je ustvarjal v obdobju romantike). Neoliberalni ekonomist Mićo Mrkaić je namreč izjavil, naj si slovenski umetniki Prešernove nagrade izplačujejo kar iz svojih prihrankov, v svojem slavnostnem nagovoru pa je kulturo pred njim zagovarjal letošnji lavreat, pesnik Milan Dekleva. Brutalne Mrkaićeve teze o neiztržjivosti kulture ni težko zavrniti, to so storili že mnogi, pravi Vezjak, bolj zaskrbljujoča je tiha disciplinizacija slovenskih umetnikov. Ob stalnih dvomih vanje se slovenski umetniki, zlasti literati, oglašajo samo še, ko so ogrožene državne subvencije za njihovo ustvarjanje, medtem ko jih npr. oženje človekovih in ustavnih pravic azilantom, Romom in istospolnim ne zanima. Vezjak se ob tem sprašuje, ali gre za apolitičnost, ki ne uvidi neoliberalizma kot sistemske želje, ali pa za kolaboracijo kulturnikov z oblastjo. Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil intervju z dramaturginjo, urednico, prevajalko in publicistko Aljo Predan. Pogovarjala sta se o položaju dramaturga v slovenskem gledališču, o položaju gledališča v današnji družbi in slovenski dramski produkciji, posebej pa še o njenem urejanju Knjižnice MGL, ki je specializirana zbirka strokovne teatrološke literature. Naslov pogovora >Refleksija družbe se v gledališčih ne dogaja več< je dovolj zgovoren. Sledita dve razpravi. V prvi se Karolina Babič ukvarja z absurdom v literaturi ruskega avantgardista Daniila Harmsa (1904-1942). Harmsovemu absurdu se smejemo, a smejemo se z nekim zadržkom, za razlago katerega avtorica uporabi Freudov termin >unheimliche<. V drugi razpravi Gizela Polanc Podpečan analizira roman Boštjanov let slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, živečega na avstrijskem Koroškem, in dramo slovenskega pesnika in dramatika Daneta Zajca Grmače. Nasilna smrt, ki jo je povzročila Ideja in ki povezuje rodove iz preteklosti v sedanjost, je osrednje sporočilo obeh del. Zajčev junak svojo zgodovinsko določenost preseka z avtodestrukcijo, Lipušev pa jo s sočutjem premaga in preseže. V literarnem delu te številke je pesnik Veno Taufer predstavil tri sodobne armenske pesnike - Gevorga Emina, Henrika Edojana in Violeto Grigorjan - ter prevedel nekaj njihovih izbranih pesmi. Sledi nova kratka zgodba Vinka Möderndorferja ter pesmi Primoža Čučnika, Danice Križanič Müller in Barbare Jurša. V Kulturni diagnozi je ocenjeno veliko knjig. Igor Žunkovič piše o slovenskem prevodu knjige Niklasa Holzberga Antični roman, Rok Benčin ocenjuje najnovejšo pesniško zbirko Knjiga reči mladega pesnika Aleša Štegra; Tina Kozin pa roman Objestnost Jurija Hudolina. Breda Kolar Sluga, nova urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, piše o zanimivi knjigi umetnostnega zgodovinarja Damirja Globočnika Prešeren in likovna umetnost: V njej avtor predstavi vse znane likovne upodobitve največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849), ki so pa vse nastale po njegovi smrti. Podoba, ki bi bila narejena v času Prešernovega življenja, ostaja uganka. Marta Gregorčič piše o knjigi sociologa Mitje Velikonje Evroza - kritika novega evrocentrizma, v kateri je avtor zbral in analiziral številne izdelke in reklamne materiale z blagovno znamko EU, ki so preplavili Slovenijo v zadnjem desetletju. Vesna Krmelj piše o mednarodnem trienalu Ekologija in umetnost v Mariboru in ob tem razmišlja o sodobni umetnosti in njenem odnosu do narave. Na koncu je še ena filmska ocena: Nenad Jelesijević piše o dokumentarnem filmu režiserja Saše Podgorška Divided States of America - Laibach 2004 Tour, nastalem ob gostovanju slovenske postavantgardne rockovske skupine Laibach po ZDA. Dnevnik je pisal filmski urednik Boštjan Lah, v Družbeni diagnozi pa je Boris Vezjak slovenskemu ministrstvu za obrambo postavil nekaj vprašanj v zvezi z zakonitostjo letošnjega romanja vojakov in njihovih družin v Lurd. Odgovoril je vojaški vikar Jože Plut. ======== Od: "Metka Zver" Poslano: 19. maj 2006 11:40 Zadeva: Bologna po Bologni 14. razstava tujih otroških knjig BOLOGNA PO BOLOGNI bo od 23. do 27. maja 2006 v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Otvoritev razstave bo v torek, 23. maja ob 11. uri. Igralec Jurij Souček nam bo interpretiral odlomek iz pravljice Razbojnik Rogovilež, razstavo pa bo odprl Marko Ručigaj, član uprave Mladinske knjige Trgovine. Mag. Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župančiča bo imela ob 12. uri prvo strokovno vodstvo po razstavi. Strokovna vodstva po razstavi bodo sicer vsak dan od srede do petka ob 11. uri. Pravljične ure z Ido Mlakar sreda, 24. maja in četrtek, 25. maja ob 9.30 uri za predšolske otroke. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun May 21 03:55:57 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 21 May 2006 03:55:57 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjig Message-ID: <446FE4CD.5676.7191B42@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Maja Kraigher" Date sent: Fri, 19 May 2006 20:42:20 +0200 Subject: Fw: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjigo ----- Original Message ----- From: Sanje To: maja.kraigher na guest.arnes.si Sent: Friday, May 19, 2006 7:13 PM Subject: Javna tribuna - Peticija proti davku na knjigo Obveščamo vas, da bo 22. maja s pričetkom ob 18h v Štihovi dvorani Cankarjevega doma javna tribuna PETICIJA PROTI DAVKU NA KNJIGO. Gre za prvo javno predstavitev odmevne peticije vladi in parlamentu Republike Slovenije, ki je v vsega nekaj tednih združila slovenske založbe, knjigarje, avtorje, knjižnice in velik del slovenske javnosti. V uvodnem delu bodo svoj pogled na peticijsko zahtevo kratko predstavili pobudniki in prvodpodpisniki peticije, drugi del pa bo posvečen javni razpravi. Pričakujemo nastope številnih uglednih gostov, avtorjev, založb, knjigarjev in knjižničarjev. Predvidoma bodo nastopili tudi pisatelj in prevajalec Janko Moder, pesnik Milan Dekleva, predsednica Društva založnikov Slovenije Tanja Tuma, pesnik Andrej Rozman -- Roza, pisateljica dr. Katarina Marinčič, Vilenka Bizjak (Knjižnica Otona Zupančiča), zaslužni prof. dr. Martin Žnideršič, predstavnik Mladinske knjige trgovine, direktor Prešernove družbe Matjaž Bizjak, direktorica založbe in knjigarne Libris Ingrid Celestina, pesnica Barbara Korun, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, pesnica in raziskovalka dr. Stanislava Repar Chrobáková, direktor Založbe Sanje Rok Zavrtanik in drugi. Razpravo bo vodil Slavko Pregl, nekaj zanimivih izjav pa bo prebral Sandi Čolnik. Vstopnice so brezplačne, zainteresiranim pa priporočamo, da si jih pravočasno priskrbite pri blagajni Cankarjevega doma. S peticijo se lahko podrobneje seznanite na spletni strani http://www.peticija.si. Založba Sanje (c) Sanje, telefon + 386-1-5880129, faks +386-1-5612303, info na sanje.si ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 07:59:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 07:59:10 +0200 Subject: Verzi po naročilu, Morovič in Hudolin Message-ID: <003401c67c9b$af41fbb0$6400a8c0@P4> Http://verzi.najportal.com -- verzi po naročilu (ljubezenski, prijateljski, voščilni, o sreči in žalosti ...)! =========== Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 20. maj 2006 14:45 Študentska založba se pripravlja na deseto obletnico, ki jo bo svečano praznovala 8. junija na Dvornem trgu v Ljubljani. Že v mesecu maju pripravljamo vrsto prireditev. V naslednjem tednu vas vljudno vabimo na naslednje [literarne] dogodke: Torek, 23. maja ob 19. uri: Literarni večer z Andrejem Morovičem v Literini knjigarni. Vabljeni na predstavitev knjige Seks, ljubezen in to Andreja Moroviča v Literino knjigarno v Mariboru. S pisateljem se bo pogovarjal pesnik Marko Samec. Četrtek, 25. maja ob 20. uri: Jurij Hudolin v Atriju Goga v Novem mestu. V Nizu Goginih literarnih poslastic bo Jurij Hudolin predstavil svoj roman Objestnost. Objestnost je romaneskni prvenec Jurija Hudolina, ki smo ga doslej poznali predvsem kot pesnika. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 15:46:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 15:46:19 +0200 Subject: [SlovLit] Osmi poverjenik Message-ID: <009b01c67cdc$f1dcb320$6400a8c0@P4> Od: "Strsoglavec Đurđa" Poslano: 21. maj 2006 12:55 Zadeva: Predstavitev Osmega poverjenika Slovenijo bo prihodnji teden obiskala največja zvezda hrvaškega literarnega obzorja, Renato Baretić. Pri Mladinski knjigi so pravkar izdali njegov simpatični roman Osmi poverjenik, prisrčno satiro, ki zbada v najobčutljivejše točke sodobnega urbanega človeka in družbe v obdobju tranzicije. Osmi poverjenik je izšel v zbirki Kapučino, ki vsako pomlad prinese nekaj trendovskih romanov, in to več kot očitno nakazuje Baretićevo posebnost. Nagrade in številna priznanja, ki jih je prejel Baretić (nagrada Republike Hrvaške Vladimir Nazor, nagrada Matice hrvaške August Šenoa, nagrada časopisa Vjesnik Ivan Goran Kovačič, nagrada mesta Zabok in Društva hrvaških književnikov Ksaver Šandor Gjalski ter nagrado knjižnega sejma v Pulju Kiklop), pa potrjujejo tudi vsebinsko, jezikovno in čustveno mojstrsko raven romana. Roman je napisan v vsaj petih različnih jezikih, še bolj suvereno kot jezikovno raven pa avtor obvladuje čustveno: žalost in veselje sta v tem romanu nedeljiva kot morje in sol. Avtor se bo slovenski javnosti predstavil v ljubljanskem Jazz clubu Gajo v sredo, 24. maja, ob 12.00. Istega dne ob 19. uri bo obiskal še Koper. Vljudno vabljeni! Renato Baretić: OSMI POVERJENIK, zbirka: Kapučino, prevod: Đurđa Strsoglavec, urednik: Vasja Cerar. Vsebina: Roman Osmi poverjenik odpelje bralca na najbolj oddaljeni naseljeni hrvaški otok Trećić. Najdete ga takoj za Prvićem in Drugićem, vendar do tja ne vozi trajekt, na otoku ni signala za mobilni aparat, še stacionarni telefoni ne delujejo in vaščani živijo brez elektrike. In na tem "od boga pozabljenem otoku" ljudje prav dobro živijo tudi brez kakršnihkoli organov oblasti. Zato je vladni poverjenik, ki pride na otok kazensko, že osmi po vrsti. Ima samo eno nalogo: organizirati volitve in vzpostaviti legalno otoško oblast. A kaj, ko je na Trećiću vse drugače kot drugje ... Ljudje živijo drugače, razmišljajo drugače in tudi govorijo drugače, po trećićansko ... Namesto političnega trilerja se tako na otoku, na katerem žive skoraj izključno starci, začne odvijati drama, v kateri nastopajo tudi Bosanec, dve Aboridžinki, porno zvezda v izgnanstvu, italijanski švercerji ... O avtorju: Novinar, kolumnist, scenarist, pesnik in pisatelj Renato Baretić, ta hip osrednji hrvaški avtor, dobitnik najvišjih literarnih nagrad na Hrvaškem, se je rodil l. 1963 v Zagrebu. Nekoliko pozneje je v istem mestu skoraj dokončal študij fonetike in primerjalne književnosti. Od leta 1983 živi in dela kot novinar; piše za številne hrvaške dnevnike, tednike, štirinajstdnevnike, mesečnike in dvomesečnike. Je koscenarist televizijske serije Novo doba in sestavljalec vprašanj za nekatere najbolj gledane televizijske kvize. Pred Osmim poverjenikom je objavil zbirko pesmi Riječi iz džepova. Zadnjih deset let živi in dela v Splitu, kjer je mož Maji in oče Katarini. >Baretićev prozni prvenec je prisrčna satira, katere želo se zabada v najobčutljivejše točke sodobnega urbanega človeka. Z njegovim junakom se je lahko poistovetiti, saj smo tako kot on vsi ujetniki čustvenega avtizma, milje daleč od lastnega srca.< --- Mira Bićanić, profesorica književnosti in prva hrvaška milijonarka >Osmi poverjenik je pravzaprav severnjaško strašansko žalostna in južnjaško brezupno smešna avtobiografska proza, zgodba o osmem poverjeniku Baretiću, tu pri nas bolj znanem kot Rijenatu Barijetitju Buarniju, ki je pred nekaj leti prispel med dalmatinske domorodce s svojimi celinskimi forami in prinesel v našo konobo, v daljni, od sveta odmaknjeni Split, na mizo s slanimi srdelami, friganimi gavuni in dolče garbom - zagrebško purico, zagrebški kuiš, ono in zagrebško pivo.< --- Boris Dežulović >Moj priljubljeni Tv kritik je povedal zgodbo o svetu okrog sebe, o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko se premier ne oglaša na seljula fan (hrv. mobitel), za kaj so v tej deželi dobri zakoni, kaj dela obveščevalno podzemlje, kako funkcionirajo združene nabave, koncesije, privatizacije, koalicije, provizije ... skratka, kako živimo v majhni deželi za velike zgodbe! Velike zgodbe.< --- Mario Ujević, direktor softverskega podjetja Plus Plus From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 21 15:49:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 May 2006 15:49:51 +0200 Subject: Založba VED Message-ID: <00b701c67cdd$7004d7a0$6400a8c0@P4> Od: "Založba VED - stiki z javnostjo" Poslano: 21. maj 2006 15:43 Zadeva: ZALOŽBA VED SE PREDSTAVLJA Založba VED vas vabi na literarno druženje, točneje na mini literarno turnejo po Ljubljani. Najprej se bomo srečali 31. 5. 2006 ob 20h v DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12, LJ), kjer se bodo predstavili: BOGDAN NOVAK (anekdote NOVINARSKE RACE) MIHAEL LAJLAR (pesniška zbirka DOTIKANJA) ALEŠ DEŽMAN (pesniška zbirka SUPERMARKET HEROIN - izšla 20. 5.) MATEJ KRAJNC (roman MAGDALENA ALI KIS-DUR - izšel 20.5.) Za glasbo bosta poskrbela MIHAEL LAJLAR in MATEJ KRAJNC. Drugo srečanje pa bo 1. 6. 2006 ob 19.30 v KNJIŽNICI MOSTE, kjer se bodo predstavili: MILAN FRIDAUER-FREDI (aforizmi AFORIZMI ZA VSAKO NOČ) SONJA PIRMAN (roman POŽELENJE NI LJUBEZEN) MATEJ KRAJNC (roman MAGDALENA ali KIS-DUR) Za glasbeni predah bo poskrbel MATEJ KRAJNC 25. 5. 2006 bo ob 19.30 v KNJIŽNICI MOSTE posebej predstavil svojo knjigo NOVINARSKE RACE pisatelj BOGDAN NOVAK. Vljudno vabljeni na druženje s knjigami, kitarami, aforizmi in anekdotami! Več informacij: matej.krajnc na svarun.org (Organizacija tiskovnih konferenc in literarnih večerov za založbo VED) ali www.svarun.org. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 22 19:52:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 May 2006 19:52:40 +0200 Subject: Služba in lepe Ciganke Message-ID: <002001c67dc8$86856c60$6400a8c0@P4> Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici razpisuje prosta delovna mesta za znanstvene sodelavce s področja literarne zgodovine ter asistente s področja splošnega jezikoslovja. Vse potrebne informacije dobite na http://www.p-ng.si/si/o-univerzi/razpisi-delovna-mesta/. =========== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 22. maj 2006 11:16 Zadeva: vabilo ODDELEK ZA GERMANISTIKO FF UL vabi na predavanji dr. Almuta Hilleja (Freie Universität Berlin). ČETRTEK, 25. 5. 2006 9.40--11.10 v 102: Die "Schöne Zigeunerin" in der europäischen Literatur-tradition und in der deutschsprachigen Literatur vor 1945 (Cervantes: Preciosa; Merimée: Carmen; A. von Arnim: Isabella von Ägypten; Mörike: Maler Nolten; Hesse: Narziß und Goldmund; Roth: Falsches Gesicht ...) 13.50-15.20 v 302: Die "Schöne Zigeunerin" in der deutschsprachigen Literatur nach 1945. Predavanja bodo v nemščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 22 23:31:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 May 2006 23:31:47 +0200 Subject: O Palmotiću in o SSS Message-ID: <000d01c67de7$2330dcc0$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. maj 2006 23:32 GOSTOVANJE FEDORE FERLUGA-PETRONIO NA FF V LJUBLJANI V OVIRU PROGRAMA SOCRATES V torek, 16. maja 2006, je na vabilo prof. dr Vladimirja Osolnika, predstojnika katedre za hrvaško in srbsko književnost, v okviru programa Socrates gostovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Fedora Ferluga-Petronio, predstojnica katedre za hrvaško in srbsko književnost Univerze v Vidmu. Gostja je predavala o Juniju Palmotiću in baročni dramski književnosti v Dubrovniku v 17. stoletju. O najplodnejšem baročnem hrvaškem dramskem piscu 17. stoletja Juniju Palmotiću je Fedora Ferluga napisala knjigi Fonti greco-latine nel teatro di Junije Palmotić, Padova 1990, in Fonti italiane e slave nel teatro di Junije Palmotić, Udine 1992. Prva knjiga je bila prevedena v hrvaščino z naslovom Grško-latinski izvori u Junija Palmotića, HFD, Rijeka 1999. Zanjo je dobila tudi mednarodno nagrado Davidias, ki jo vsako leto podeljujeta Hrvaško ministrstvo za kulturo in Društvo hrvaških pisateljev za najboljšo knjigo tujega kroatista. ======== Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l06-59.html -- 59. (aprilska) št. biltena Letter Society for Slovene Studies poroča med drugim o slovenističnih omizjih na ameriškem slavističnem kongresu novembra 2006. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 08:55:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 23 May 2006 08:55:32 +0200 Subject: [SlovLit] Novo v dialektologiji in glasovi iz narave Message-ID: <000401c67e35$e2b95100$a24602c1@ff.unilj.si> From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, May 23, 2006 3:23 AM To: Miran Subject: Historični seminar -- Karmen Kenda-Jež HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Novo v dialektologiji. V drugi polovici 20. stoletja, ko se je težišče jezikoslovne misli dokončno prevesilo iz diahronije v sinhronijo, spremenjene jezikovnozvrstne razmere v industrijski družbi zahodnoevropskih držav pa so (vsaj na prvi pogled) zmanjševale reprezentativnost izsledkov klasičnih dialektoloških raziskav, se je zdelo, da je dialektologija kot jezikoslovna disciplina že izrabila svoje zmožnosti. Od šestdesetih let 20. stoletja so dialektologi (zlasti pri narodih z močno razvito klasično dialektologijo) razpravljali o krizi dialektologije in njenem teoretično-metodološkem zastoju. Nova izhodišča naj bi presegla kopičenje podatkov o posameznih narečnih idiomih, preprečila dotedanjo gradivsko prenasičenost in omogočila sintezo izsledkov na višji ravni. - Predavanje je namenjeno opisu razvoja teh izhodišč, predstavitvi novejših raziskovalnih smeri in oceni stanja v slovenski dialektologiji. Predavala bo dr. Karmen Kenda-Jež. Predavanje bo v četrtek, 25. maja 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Dr. Karmen Kenda-Jež je raziskovalka v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s slovensko in slovansko jezikovno geografijo (od leta 1999 je članica Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa pri Mednarodnem slavističnem komiteju), narečnim slovaropisjem ter teorijo in zgodovino (slovenske) dialektologije. Njeno terensko delo je omejeno na raziskave zahodnih slovenskih narečij (cerkljanskega, tolminskega, ziljskega v Kanalski dolini). Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://odmev.zrc-sazu.si/hs. ========== From: Lingvistični krožek [mailto:lingvisticnikrozek na butn.net] Sent: Tuesday, May 23, 2006 2:43 AM Subject: LK, 29. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 834. sestanek v ponedeljek, 29. maja 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. dr. Milko Matičetov, Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. Tema predavanja Ob zibki poezije: Oživljanje glasov iz narave. --- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 23 16:06:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 May 2006 16:06:30 +0200 Subject: [SlovLit] Knjige in festival Message-ID: <003d01c67e72$189f1c50$6400a8c0@P4> Meta Grosman. Razsežnosti branja: Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija, 2006. 296 str. Matej Krajnc. Groteske: Soneti. Celje: KUD Štempihar, 2006. 132 str. ====== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 23. maj 2006 12:28 Zadeva: Fw: vabilo književni festival Z veseljem vabimo Vas in Vaše prijatelje na prvi Bistriški književni festival, ki bo potekal 1.--3. junija 2006 v Slovenski Bistrici. Četrtek, 1. 6. 12.00 Notranje dvorišče Gradu Slovenska Bistrica: Sprejem udeležencev, ogled gradu, projekcija filma Srednja šola: Pogovor z Milanom Deklevo MC K. Reš: Literarna delavnica 16.00 Notranje dvorišče: Okrogla miza: Pripovedništvo v slovenski literarni zgodovini 20.00 Večerna branja 21.30 Monodrama Dialog z golobom 23.30 MC K. Reš: Pogovor s Ferijem Lainščkom in koncert skupine Langa Petek, 2. 6. 10.00 Osrednji trg: Knjižni sejem s spremljevalnim programom 11.00 Notranje dvorišče: Nastop za osnovnošolce: Partljič, Lainšček, Gombač s spremljavo Adija Smolarja MC K. Reš: Literarne delavnice Park za knjižnico: Pohorski car (Lutkovna predstava za vrtec) 12.00 Notranje dvorišče: Okrogla miza: Nadrealizem v sodobni slovenski književnosti 20.00 Večerna branja 21.00 Notranje dvorišče: Big band Slovenska Bistrica 23.30 MC K. Reš: Hip hop večer s poezijo: Project Raplica Sobota 3. 6. 11.00 Graslov stolp: Ogled razstave 10.00 Trg svobode: Knjižni sejem s spremljevalnim programom 12.00 Ančnikovo najdišče: ogled 11.00 MC K. Reš: Literarne delavnice 16.00 Vrnitev v Slovensko Bistrico, prosto 20.00 Notranje dvorišče: Zaključni govori, večerna branja 21.00 Notranje dvorišče: koncert Jebela cesta 23.30 MC K. Reš: večer s skupino Jazz virtuozi: Jani Mršek (kitara), Peter Markeš (bobni), Beno Korošec (bas), Božo Juhart (saksofon) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 24 18:39:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 24 May 2006 18:39:57 +0200 Subject: [SlovLit] Napoved in odpoved Message-ID: <00b501c67f50$b262d2d0$6400a8c0@P4> Junijska Kronika Slavističnega društva Slovenije (št. 65) je že na spletu: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika65.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika65.pdf Eno poglavje namenja Cankarjevemu tekmovanju, drugo Dunaju, tretje razpisom, četrto Krpanu in tako naprej. Zadnjič ni delovala povezava na video posnetek smešnega nagovora Janeza Drnovška zlatim ljubljanskim nagrajencem, zdaj pa dela, samo malo potrpljenja je treba: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/mvi_4339.avi --- miran ===== Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 24. maj 2006 11:30 Žal vam moramo sporočiti, da predavanje dr. Karmen Kenda-Jež, napovedano za četrtek, 25. 5. 2006, zaradi bolezni odpade. Prosimo za razumevanje. --- Za koordinacijski odbor Historičnega seminarja ZRC SAZU Peter Weiss From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 25 21:37:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 May 2006 21:37:28 +0200 Subject: Predstavitev nove knjige Slavističnega društva Maribor (zbirka ZORA) Message-ID: <001d01c68032$a9de5c00$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 25. maj 2006 20:03 Zadeva: miran, prosim, daj na Tvojlit V sredo, 31. 5. 2006, ob 18.uri bo v dvorani Svete Cecilije v Mariboru (Slomškov trg 3) predstavitev in tiskovna konferenca ob izidu 40. knjige knjižne zbirke ZORA: Tinjska rokopisna pesmarica. Knjigo je uredila Martina Orožen, transkripcija Pavle Zdovc, študije pa so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Engelberg Logar. "Uresničuje se namen slovenistov in teologov, poznavalcev cerkvene pesmi v preteklosti in sedanjosti, da Tinjska rokopisna pesmarica izide v knjigi in tako slovenistično javnost seznani s posebno zvrstjo besedne ustvarjalnosti v nekdanjem dvojezičnem prostoru koroške dežele onkraj Karavank. Besedila so pesmi z versko vsebino, opredelimo pa jih lahko kot leposlovno jezikovno zvrst. Med množico ohranjenih rokopisnih cerkvenih pesmaric iz 18. in 19. stoletja, odkritih preko 250 v nekdanjih slovenskih deželnih jezikovnih različicah (kranjski, štajerski, koroški ter prekmurski) je Tinjska rokopisna pesmarica tretja, ki bo ob Kalobskem rokopisu (Liber cantionum carniolanum, izšla l. 1973) ter kajkavsko-prekmurski Martjanski pesmarici (izšla l. 1987), ob spremnih študijah slovenskih slovenistov z obeh strani meje "zagledala beli dan". V vseh treh zbirkah, iz treh različnih deželnih prostorov (Kranjske, Koroške in prekmurja), gre za pomembno jezikovno, vsebinsko in glasbeno izoblikovana besedila, ki v naši kulturni zgodovini nudijo dragoceno gradivo za osvetlitev ter spoznavanje besedilnih vrst, zlasti prevladujočega oblikovanja vezane (pesniške) besede oz. leposlovne jezikovne zvrsti v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika." From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 19:28:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 19:28:45 +0200 Subject: Poročilo SD Kranj o slavnostni podelitvi srebrnih in zlatih Cankarjevih priznanj Message-ID: <00c601c681b3$04b41e40$6400a8c0@P4> Od: "Vlasta Jemec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 27. maj 2006 12:34 Zadeva: Slavnostna podelitev V sredo, 24. 5. 2006, je SD Kranj za najuspešnejše tekmovalce na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje pripravilo podelitev srebrnih in zlatih CP na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Letos se je državnega tekmovanja za CP v naši regiji udeležilo rekordnih 157 tekmovalcev, od tega trije iz Zvezne gimnazije za Slovence. Dosegli smo zavidanja vreden uspeh, saj je kar 89 naših tekmovalcev prejelo priznanja, od tega 67 srebrna in 22 zlata. Učenka Ema Demšar iz OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vasi je dosegla na I. stopnji najvišje število točk in 1. mesto, imamo pa tudi rekorderko med mentoricami. Učiteljica slovenskega jezika ga. Olga Koplan iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka je s svojim prizadevnim delom pomagala do zlatega priznanja kar štirim tekmovalcem od petih prijavljenih. Karavana treh avtobusov s tekmovalci, mentorji, članicami upravnega odbora SD Kranj, koordinatorjem tekmovanja za CP g. Vladom Pirce in direktorjem OE Zavoda za šolstvo Kranj g. Mihom Mohorjem se je deževnega jutra odpravila proti Celovcu. Tam sta nas pričakala ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence dr. Miha Vrbinc, slovenski konzul v Celovcu g. Gregor Juvan, učitelji njihove gimnazije in dijaki. Pripravili so nam kratek kulturni program, nato pa je sledila podelitev. Pozdravila sta nas tudi koordinator tekmovanja g. Vlado Pirc in v imenu predsednika SDS dr. Mirana Hladnika, ga dr. Milena Blažić. Zlati cankarjevci so prejeli grafike akademske slikarke Maje Šubic na temo letošnjega tekmovanja. Maji, ki že peto leto sodeluje z našim društvom, so bile za navdih knjige za letošnje tekmovanje, na svojih grafikah pa je prikazala pot odraščanja sodobnega najstnika. Srebrni cankarjevci so prejeli knjižne nagrade, ki jih je delno sponzorirala Mladinska knjiga iz Ljubljane. Za dve knjižni nagradi pa so poskrbeli tudi naši gostitelji v Celovcu, podelil pa jih je njihov ravnatelj g. Miha Vrbinc. Po kratkem intervjuju za njihovo televizijo in radio so nas pogostili s toplo malico v prostorih njihove gimnazije in nas seznanili s potekom dela na njihovi šoli. Nato smo se glede na avtobuse razdelili v tri skupine, vsaka je dobila svojega spremljevalca -- vodnika, in sledil je ogled Celovca z okolico. Naš avtobus je spremljal sam ravnatelj. Ogledali smo si vojvodski prestol, cerkev Gospe Svete ter mestno jedro Celovca z njegovimi znamenitostmi. Navdušeni nad zanimivo, poučno in strokovno razlago g. Vrbinca smo se ob 16.00 poslovili od Celovca in odpeljali proti Kranju. Naj svoje poročilo zaključim z besedami, s katerimi sem se poslovila od mentoric in tekmovalcev zmagovalcev na svojem avtobusu: "Želim vam, da se čez poletje spočijete, naberete novih moči in idej, jeseni pa spet vključite v kolesje sistema, ki se mu pravi tekmovanje za CP. Tekmovalcem pa v športnem duhu kličem Nasvidenje na vseslovenskem tekmovanju za CP 2007". --- Vlasta Jemec, predsednica SD Kranj From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 19:44:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 19:44:37 +0200 Subject: Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije --slovenski jezik v stiku Message-ID: <00f801c681b5$3a71fb90$6400a8c0@P4> Od: "Mojca Butinar" Za: Poslano: 26. maj 2006 Zadeva: Še nekaj za Kroniko Pri založbi Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem je v začetku tega leta izšla monografija z naslovom Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, s katero smo uredniki želeli na poseben način obeležiti vstop slovenske države v Evropsko unijo leta 2004. Monografija prinaša prispevke več avtorjev in odgovore na nekatera vprašanja rabe slovenskega jezika. Razdeljena je na tri sklope. V prvem sklopu Medkulturnost jezika in njegovih uporabnikov se teoretiki sprašujejo, čigav je slovenski jezik, tako z diahronega kot sinhronega vidika, in kaj zanj pomeni svojevrstni medkulturni položaj, v katerega je vstopil po vključitvi Slovenije v evropsko združbo. Pojem medkulturnosti in vsebine medkulturnega sporazumevanja so razčlenjeni in utemeljeni z jezikoslovnega, kulturološkega in filozofskega vidika. Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje sta tako postavljena pred pomembne izzive. Drugi sklop Socialno-funkcijski položaji slovenskega jezika prinaša nekatere odgovore na vprašanje, ali zvrstnost slovenskega jezika danes, tudi spričo evropske integracije, postaja še kompleksnejša ali nasprotno, kot trdi del slovenskih jezikoslovcev, raba slovenščine na nekaterih področjih peša, zaradi česar trpi tudi njena zvrstna pestrost. Polno življenje jezika se kaže tudi ali predvsem v uspešnem funkcioniranju tega jezika na gospodarskem, političnem, kulturnem, šolskem področju in javnem življenju nasploh. Tako je posebna pozornost posvečena različnim socialno-funkcijskim tipom slovenskih besedil in aktualnim vprašanjem slovenščine v politiki, diplomaciji, medijih ter šolstvu. V tretjem sklopu Slovenski jezik v stiku avtorji ugotavljajo, kako je tudi za prihodnje načrtovanje razvoja slovenščine izredno pomembno opazovanje delovanja tega jezika v stiku z drugimi/tujimi jeziki, ki se še uporabljajo v Sloveniji, in jeziki, prisotnimi na narodnostno mešanih območjih slovenskega kulturnega prostora (v okviru Slovenije in v zamejstvu). Predstavljene so ugotovitve, kako se v zvezi z omenjenimi vprašanji soočajo pripadniki različnih družbenih skupin in kaj to pomeni za njihovo raven sporazumevalne zmožnosti. Spremembe v rabi slovenščine po osamosvojitvi Slovenije in njenem vstopu v Evropsko unijo pa se čutijo tudi pri njenih neslovenskih uporabnikih, tj. uporabnikih zunaj slovenskega kulturnega prostora. Tako se nekateri prispevki posvečajo problematiki slovenščine kot tujega jezika, drugi pa obravnavajo vprašanja, povezana s prevajanjem in tolmačenjem tako v Sloveniji kot v različnih institucijah Evropske unije. Monografija s poglobljenim vpogledom v količino in naravo uporabnikov slovenskega jezika nedvomno prinaša pomembne elemente za načrtovanje razvoja slovenskega jezika v prihodnosti. Nadejamo se lahko, da bo pričujoči znanstveni razmislek imel možnost stopiti v dejaven dialog s slovensko politiko, katere pomembno področje naj bi seveda predstavljala tudi jezikovna politika. Nenazadnje je večina jezikovnih uporabnikov tudi volivcev . --- Vesna Mikolič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 21:26:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 21:26:19 +0200 Subject: Poletni tečaji slovenščine na Primorskem Message-ID: <018601c681c3$6f9d1850$6400a8c0@P4> Od: "dejan" Za: Poslano: 25. maj 2006 23:15 Zadeva: Obvestilo o Poletnih tečajih slov. jezika na Slov. obali in o Poletni šoli META Humanistika za Kroniko 13. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali Halo, tukaj slovenski Mediteran bodo tokrat potekali v Portorožu od 26. junija do 9. julija 2006 v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna poletna tedna na morju. Tema, ki bo povezovala dopoldanske jezikovne tečaje s popoldanskimi tečaji s predavanji in delavnicami ter večernim programom, je Slovenija - stičišče evropskih kultur. Udeležence čakata tudi letos dve ekskurziji: tradicionalni izlet z barko ob Slovenski obali in izlet po hrvaški Istri. Pripravili pa smo kar nekaj novosti. Poletnim tečajem bo namreč sledila Poletna šola META Humanistika (Mediteranska poletna šola teoretske in aplikativne humanistike), na katero vabimo vse, ki želijo poglobiti svoje znanje na področju humanistike in družbenih ved ter izpopolniti znanje slovenščine. META Humanistika bo potekala takoj po Poletnih tečajih, in sicer od 10. julija do 23. julija. Letošnja tema je Pre-misliti Evropo: konstrukcije novega. Šola bo razdeljena na tri vsebinske sklope -- Antropološko-religiološko-kulturološki vidiki, Ekonomsko-demografski vidiki in Jezikovno-kulturni vidiki EU. Predavatelji previh dveh sklopov bodo predavali v angleškem jeziku, predavatelji tretjega sklopa pa v slovenskem jeziku. Posebni gostje Poletne šole bodo med drugimi John Sinclair, Robert de Beaugrande, Janez Strutz, James Anderson ... Toplo vabimo, da se udeležite tečajev slovenskega jezika v lepem mediteranskem mestecu na Slovenski obali in/ali Poletne šole META Humanistika. --- Karin Marc Bratina, Mojca Butinar Mužina From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 27 21:36:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 May 2006 21:36:02 +0200 Subject: Osti, Gluvić in Zorman ter Žabot v makedonščini Message-ID: <01c901c681c4$cb2a2db0$6400a8c0@P4> Od: "Subiotto Namita" Za: Poslano: 24. maj 2006 16:35 Zadeva: J. Osti, G. Gluvić in A. Zorman ter V. Žabot v makedonščini Danes, 24. maja 2006 [v junijsko Kroniko sem novico vključil pravočasno, v Slovlit pa sem do danes 27. maja pozabil in se opravičujem --- miran]) ob 19.30 bo v lokalu Art Café Johnatan v Skopju promocija treh novih knjig v izdaji Kulturne ustanove Blesok, in sicer: 1. Izbrane pesmi Josipa Ostija: Kuk'a od jazik (prevedel Igor Isakovski). 2. Proza Gorana Gluvića: Harms denes (prevedel Igor Isakovski). 3. Štirijezični haiku izbor (v makedonskem, slovenskem, angleškem in francoskem jeziku) Alenke Zorman: Vnatrešna sloboda (prevod v makedonščino: Nikola Madžirov). (Knjigi G. Gluvića in A. Zorman sta izšli s podporo Trubarjevega sklada pri DSP). Več informacij na: http://www.blesok.com.mk/promo.asp?lang=mac Pred kratkim pa je (pri založbi Zojder, Skopje) v makedonščini izšel tudi roman Vlada Žabota >Pastorala<, v prevodu Bistrice Mirkulovske. --- Namita Subiotto From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 07:22:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 May 2006 07:22:10 +0200 Subject: [SlovLit] Nekaj majskih Message-ID: <001b01c682df$d60c0e30$a24602c1@ff.unilj.si> Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 25. maj 2006 8:08 Zadeva: še nekaj majskih V Klubu koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-LJ) ter v prijateljskih zamejskih krogih ob povolilnih spremembah v Italiji seveda spremljamo tudi predvolilna dogajanja v Avstriji, kamor zelo neposredno spada tudi "never-ending story" o dvojezičnih krajevnih napisih. V zadnjih dneh notranjeavstrijski procesi skupaj z oblikami mednarodnega vplivanja morda le vlivajo nekaj upanja na (zapozneli, postopni, nepopolni, kompromisni...) razplet te zgodbe. Vmesno bilanco ne-postavljanja dvojezičnih krajevnih tabel bodo poskusili opraviti na podijski diskusiji "St. Kanzian/Škocjan. Nič hud´ga. Ali ...?", in sicer v petek, 26. maja 2006 ob 19,30 v "Tourismus Infocenter" v Selu/Seelach pri Klopinju/Klopein. Podrobnosti z imeni prominentnih diskutantov so v prilogi "Kanzian Skocjan". Skupaj s člani partnerskega Kluba Korošcev v Ljubljani smo - kot veste - z dvema polnima avtobusoma preteklo soboto obiskali Ziljsko dolino in tam poleg "nagrobnikov" (kot bi rekel dr. Ludvik Druml, z ženo Jožico naš gostitelj v "Alte Post - Stari pošti" v Ziljski Bistrici) videli tudi nekaj "mladja". Med "mlade" pojave bi ob tem našem izletu lahko šteli tudi dejstvo, da je enega od avtobusov prvič vodil Ziljan po rodu in imenu Danijel Grafenauer, prof. zgodovine in geografije, ki od jeseni na našem Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani kot mladi raziskovalec pripravlja disertacijo o dolgoletnem predsedniku KKS dr. Juliju Felaherju - njegovo rojstno hišo smo tokrat obiskali. Ker je Danijel v ponedeljek praznoval svojo 30-letnico, mu tudi takole voščimo vse najboljše! [...] Celo stoletje pa je minilo od ustanovitve vrste koroških slovenskih prosvetnih društev, katerih jubileje proslavljajo to pomlad. Žal se vseh prireditev člani našega kluba ne uspemo udeležiti, čeprav nas nanje povabijo in čeprav bi jim radi tudi osebno zaželeli še uspešnih naslednjih sto let delovanja. Šele včeraj pa nas je (posredno) doseglo vabilo na delovno akcijo za poživitev Gradišča na Turnah, na severnem robu domačije Miklove Zale v Svatnah/Schlatten nad Šentjakobom v Rožu. Cilj več let potekajočega projekta je tudi Prireditveni in razstavni dom Miklova Zala; prek Jake Špicarja, ki je dramatiziral priljubljeno Sketovo povest je z Miklovo Zalo povezan tudi naš klub. Dela na gradišču se nadaljujejo že od danes do sobote (torej od 25. 5. do 27. 5.), ponovno pa poleti med 14. in 26. avgustom 2006. O "Iniciativi Miklova Zala" vam podrobnosti lahko sporoči Franz Mikel, Svatne/Schlatten 11, A-9183 Podrožca/Rosenbach, oevz na twinet.net [...] --- Janez Stergar Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri57/index.html -- slike s podelitve priznanj za Cankarjevo tekmovanje na Vrhniki, jezikoslovca, etnologinja, Alpe. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 12:44:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 May 2006 12:44:56 +0200 Subject: [SlovLit] Mlade rime in Feri Message-ID: <000601c6830c$ed26d870$a24602c1@ff.unilj.si> From: KUD Kentaver [mailto:kentaver na gmail.com] Sent: Monday, May 29, 2006 11:52 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Vabilo na 8. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, na vas se obračam, ker ste skrbnik SlovLita in vas prosim, če bi posredovali članom vašega foruma vabilo na Mlade rime. To je pesniški večer, kjer se na Metelkovi, v Menzi pri koritu, vsak mesec predstavi pet mladih pesnikov/pesnic. Osme Mlade rime bodo 31.5. (to sredo) ob 21. uri. Svoje pesmi bodo brali Stanka Hrastelj, Tanja Petelinek, Iva Jevtić, Aljoša Harlamov in Aleš Kreže. Gost večera bo Milan Dekleva. --- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) =========== From: LITERINA KNJIGARNA [mailto:info na knjigarna-litera.org] Sent: Monday, May 29, 2006 10:38 AM Subject: vabilo Pred pričetkom poletja vam pripravljamo še zadnji literarni večer, na katerem bo gost FERI LAINŠČEK. Predstavili bomo njegovo najnovejšo zbirko kratkih zgodb z naslovom STRAH, DA SE BO USTAVIL ČAS. Literarni večer bo popestrila ciganska glasbena skupina LANGA, avtorjeva besedila pa bo interpretiral ELVIS BERLJAK. Prireditev bo v sredo, 31. maja 2006 ob 20. uri v Líterini knjigarni (Miklošičeva 4, Maribor). Literarni večer bo povezoval Marko Samec. Feri Lainšček, književnik iz šolskih učbenikov in antologij, dobitnik številnih prestižnih nagrad in priznanj, je svojo ustvarjalnost že zdavnaj pospremil s preprosto razlago, da pisateljevanje zanj ni poklic, niti poklicanost ali poslanstvo, temveč kratko malo način življenja. Avtor je pričujoči izbor kratkih zgodb podnaslovil časopisnice. Ta izvirna žanrska oznaka ji nadvse pristoji, saj je dejstvo, da je Lainščku v minulih nekaj letih na straneh časopisa Nedelo uspelo ustvariti nekaj na slovenskem zelo redkega. Gre namreč za kratke zgodbe, ki sicer posegajo po dnevno aktualni tematiki, vendar pa kolumnistovo mnenje, komentar in >vsevednost< praviloma nadomeščajo z zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon May 29 15:42:09 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 29 May 2006 15:42:09 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitev novih knjig Filozofske fakultete Message-ID: <447B1651.22284.76EEF5@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabimo vas na predstavitev novih knjig Filozofske fakultete, ki bo v torek, 30. maja 06, ob 11. uri v predavalnici številka 526 v petem nadstropju zgradbe na Aškerčevi 2. Predstavljene bodo naslednje knjige: Marko Kerševan (ur.), Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča se Evropa Zbornik raziskuje različnost odnosa do protestantizma na Slovenskem danes in njen pomen za slovensko identiteto v času evropskega združevanja. Pri tem se še posebej posveti okoljem in obdobjem, ki so (bila) posebej občutljiva za odnos do protestantizma: narodnostno in versko mešana Koroška, Štajerska in Prekmurja, obdobje političnih, in mednacionalnih napetosti in polemik ob začetku 20. stoletja (in 400- letnici Trubarjevega rojstva). Prikaže sodobno protestantsko 'politično teologijo' in njeno kritiko ter stališča evropskih protestantskih cerkva do procesov evropskega združevanja. Zbornik vsebuje tudi pregled vizualnih obeležij protestantizma v Sloveniji in bibliografijo spisov o protestantizmu na Slovenskem za obdobje 1995-- 2005. Raziskavo je vodilo prepričanje, da razvidnejša, bolj argumentirana in diferencirana podoba protestantskega elementa v kompleksnosti slovenske identitete olajšuje promocijo Slovenije kot odprte družbe navzven in njeno uresničevanje navznoter. Božidar Jezernik (ur.), Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi Na vprašanje 'Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi' imamo veliko odgovorov. Pred desetletji je Franc Brajdič, denimo, povedal tegale: "Ciganski narod so bili sami grofi. Zdaj so pa začele tiste ... kurbice razcapane hoditi, pa so šle prosit po svetu. Potlej so to prinesle domu. Potlej je prišel bog k njim in je vprašal, kaj delajo to oni. Potlej so povedali, da kuhajo (kar dobijo) zase in za prasce. 'Viš -- pravi -- vi ste grofi, ampak grdo delate! Kmetje se matrajo, vi pa delate tako! Zdaj ste frdamani!' Jih je bog frdamal. Po tem niso mogli ostati v graščini." V zborniku z istim naslovom, ki je nastal na podlagi izdelkov, nastalih pri Teoretskem seminarju podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, in ki ga je uredil prof. dr. Božidar Jezernik, pa lahko bralci najdejo še druge odgovore. Poleg tega pa še odgovor na vprašanje, zakaj si navedeno vprašanje sploh zastavljamo. Zato bodo knjigo z zanimanjem prebrali strokovnjaki in politiki, romski in sintovski aktivisti ter vsi, ki jih zanimajo vprašanja o identitetah. Borut Ošlaj, Antropoetika. Etična dekonstrukcija simbolnega v kateri avtor na izviren način združuje filozofsko antropologijo in etiko, teorijo človekove simbolne narave in praktično orientirano moralnost. Osrednji namen Antropoetike je poskus utemeljitve univerzalno etičnih moralnih dejanj, ki zajemajo tako sočloveka kot tudi življenje in naravo nasploh. Glavna teza, ki jo avtor izpeljuje iz obsežne kritike simbolnih form in človekovega duha, je prepričanje, da se etičnost začenja tam, kjer se simbolno, simbolni jaz in njegove forme samoosmišljanja, presežejo v smer metasimbolne govorice življenja. Peter Simonič (ur.), Ethnography of Protected Areas. Endangered Areas -- Endangered Habitats V zborniku so objavljene razprave 19 raziskovalcev iz Slovenije, šestih evropskih dežel in Bangladeša, Nepala in ZDA, ki so na Pohorju oktobra 2003 sodelovali na mednarodnem simpoziju "Etnografija varovanih območij -- Ogroženi habitati / Ogrožene kulture" v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Mnogi narodi so namreč že ob koncu 19. stoletja zavarovali nekatera naravna območja. Danes je naravnih rezervatov, krajin in parkov že več kot 12 odstotkov zemeljske površine. Slovenija, ki sodi med biološko najbolj raznovrstne evropske regije, je s programom Natura 2000 povečala površino varovanih naravnih območij z 8 na 30 %. Kaj to pomeni za ljudi, ki živijo v takšnih območjih? Avtorji, ki jih varovana območja zanimajo predvsem s 'kulturnega' vidika, utemeljujejo potrebo po obsežnejši uporabi antropoloških (etnografskih) znanj pri ustanavljanju in upravljanju parkov, zlasti pa pomen lokalnih in staroselskih znanj in interesov. Antropologi ugotavljajo prepad med naravovarstveniki in prebivalci varovanih območij. Tudi družbe in kulture teh območij potrebujejo zaščito in razvoj. V Sloveniji je zaradi ločitve uprav za varovanje narave in kulturne dediščine problem še posebej pereč. Študentke/je Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete so v tematski reviji Študetskega etnološkega gibanja (ŠEG 6) Al´ že spiš? Študentske raziskave uspavank in uspavanja objavili svoje multidisciplinarne izsledke o uspavankah in načinih uspavanja otrok in odraslih, ki segajo od strokovnih analiz (antropološke, folklorne, etnološke, etnomuzikološke, psihoanalitične, pedagoške, literarne ...) do poljudnejših zapisov (etnografski opisi, recenzije zgoščenk in pesmaric z uspavanjem). Revija je primerna za raziskovalce/ke omenjenih znanstvenih disciplin in strok, pa tudi za širšo publiko, za tiste, ki jih uspavanje (in uspavanke), ena najintimnejših, najbolj razširjenih in večrazsežnostnih oblik človeškega komuniciranja iz tega ali onega razloga (kot starše, vzgojitelje, učitelje ...) še posebej zanima. Knjigarna FF http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/prva_stran/maj06/Knjigarna.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 29 18:52:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 May 2006 18:52:13 +0200 Subject: [SlovLit] Dva popravka in Slava Slovencem Message-ID: <006a01c68340$3d51e280$6400a8c0@P4> Od: "Gyorkos Tatjana" Za: "Hladnik Miran" Poslano: 29. maj 2006 14:37 Zadeva: Kronika Slavističnega društva Slovenije -- popravek!!! Zasledila sem, da ste v Kroniki Slavističnega društva Slovenije objavili spodnji tekst: "Oddelek za germanistiko FF UL vabi na predavanji dr. Almuta Hilleja (Freie Universität Berlin). Četrtek 25. 5. 2006" Rada bi vas opozorila na to, da je dr. Almut Hillejeva predavateljica -- ženskega spola. --- Tatjana Györkös =========== Od: "Matej Krajnc" Poslano: 29. maj 2006 14:17 Zadeva: PREDSTAVITEV V KNJIŽNICI MOSTE ODPADE Sporočamo, da načrtovana predstavitev v četrtek 1. 6. 2006 ob 19.30 v knjižnici Moste odpade. Ponovno pa lepo vabljeni na predstavitev v sredo 31. 5. 2006 ob 20.00 v DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV. --- Založba VED (www.svarun.org) =========== Od: "anja" Za: Poslano: 27. maj 2006 13:45 Zadeva: Slava Slovencem Tole je pred dnevi prispelo v moj poštni predal. Pošiljam naprej kot zanimivost. --- Anja Kren =========== SLAVA SLOVENCEM Besedilo Jožef Virk (pred 1870) Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, pahe zemlje naj zdrobi; vendar kakor siva skala, sred viharjev trdna stala, večna bo Slovencev čast! Naj se ves svet zoperstavi, narodu pravice davi, in kovati ga želi; Slave zora bo svetila, zlob verige razdrobila, večna bo Slovencev čast! Naj mrtvaški strup jezika, nas srdito v srce pika, naj le slabo govori; vzeti nam ne more slave, ne utajiti bistre glave, večna bo Slovencev čast! Kadar bliska meč morije, v boju kri junaška lije, kakor hrast Sloven stoji, za očestvo se daruje, vso nevarnost zaničuje, večna je Slovencev čast! Zato mi Slovenije sini, zvesti svoji domovini, eno srce bodimo! Če nam je ljubezen mati ino sloga nas pobrati, večna bo Slovencev čast! [Več o pesmi in njeni današnji uporabi na http://www.hervardi.com/himna.php -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 30 00:34:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 May 2006 00:34:59 +0200 Subject: [SlovLit] Ludvik Message-ID: <003e01c68370$1fbddc30$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 29. maj 2006 20:35 Zadeva: se ena za Tvojlit Prof. dr. Ludvik Karničar, gonilna sila in duša graške slovenistike, je 29. 5. 2006 dobil pomembno priznanje iz mariborskih logov - pred polno dvorano mariborskega Rotovža mu je mag. Franci Pivec izročil Plaketo Zveze kulturnih društev Maribor ter veliko priznanje za izjemen prispevek pri kulturnih stikih med Gradcem in Mariborom (med nagrajenci sta bila še Christa Lehr in Kurt Necker). Profesor Karničar, Obirčan, izvrsten dialektolog (pred kratkim je npr. izšla njegova študija o narečnih značilnostih Tinjske rokopisne cerkvene pesmarice), poliglot in vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, je najzaslužnejši, da so se med dvema sosednjima univerzitetnima mestoma vzpostavili tudi odlični kulturno-literarni stiki, prepoznavni po literarnih večerih in gostovanjih slovenskih pesnikov in pisateljev na Inštitutu za slovenski jezik v Gradcu. Graški študentje slovenistike bi ostali prikrajšani za marsikatero žlahtno slovensko podobo in stike z živo slovensko besedo, literaturo in kulturo, če ne bi imeli profesorja Ludvika Karničarja, ki je vse svoje življenjske in znanstveno raziskovalne moči posvetil slovenistični stroki in >mili besedi materini<. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 30 09:04:11 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 May 2006 09:04:11 +0200 Subject: [SlovLit] O berilu za otroke Message-ID: <005501c683b7$42033c80$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Rebolj" Poslano: 30. maj 2006 8:22 Zadeva: prijazno vabilo Javno vabilo na razgovor z ugledno slovensko pesnico in pisateljico Svetlano Makarovič. Razgovor bo na Filozofski fakulteti v sredo 31.05.2006 ob 18. uri v predavalnici št. 34. Tema razgovora bo soočenje znanosti o duševnem razvoju otrok z dilemami ustvarjanja literature za otroke. Razgovor bo vodil prof.dr. Ludvik Horvat z oddelka za psihologijo. Vabljeni so vsi zainteresirani študentje, kolegi učitelji in sodelavci ter vsi občudovalci literature gostje Svetlane Makarovič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 31 11:33:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 31 May 2006 11:33:36 +0200 Subject: [SlovLit] Mlade rime in slovenski jezikoslovci v Genovi Message-ID: <000001c68495$4d237240$a24602c1@ff.unilj.si> From: KUD Kentaver [mailto:kentaver na gmail.com] Sent: Wednesday, May 31, 2006 9:48 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Re: Vabilo na 8. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, pišem vam še z eno prošnjo: če bi na SlovLitu objavili še informacijo o gostovanju Mladih rim v Novi Gorici, ki bo 1. junija ob 20. uri na Mostovni. Gostovanje organiziramo skupaj s Fakulteto za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici. Svoje pesmi bodo brali: Franci Novak, Marko Rop, Ana Pepelnik in Kristina Kočan. Gost večera bo Jure Jakob. --- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) =========== Od: "Tomaz Erjavec" Zadeva: [SDJT-L] Zbornik LREC'06 Datum: 30. maj 2006 9:41 V Genovi se je ravnokar končala 5. konferenca "Language Resources and Evaluation", http://www.lrec-conf.org/lrec2006/ LREC je, skupaj z obilico pridruženih delavnic, panelov... največji dogodek s tega področja; letos je bilo 800 udeležencev, prispevkov objavljenjih v zborniki pa tudi kar nekaj. Kot je že v navadi, jih najdete na http://nl.ijs.si/sdjt/bib/lrec06/ Članke o slovenščini najdete pod "Slovenian" v Keywords. Želim vam zanimivo branje! --- Tomaz Erjavec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 1 19:46:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Jun 2006 19:46:33 +0200 Subject: [SlovLit] Tri knjige Message-ID: <009001c685a3$53f7f3c0$6400a8c0@P4> From: sed-drustvo na sed-drustvo.si To: marija.cvetek1 na guest.arnes.si ; zora.slivnik na telemach.net Sent: Wednesday, May 31, 2006 2:05 PM Subject: Fw: olikani slovenec vabilo Vljudno vas vabimo v petek 2. junija ob 19.45 v Galerijo mežnarijo v Mengeš na slovesno predstavitev bibliofilske izdaje, faksimila prvega slovenskega bontona Olikani Slovenec, avtorja Ivana Vesela (1868). 999 oštevilčenih izvodov bo predstavila prof. Marija Cvetek, ki je prispevala strokovno razpravo s slovarjem. Komplet dveh knjig v izredno lepo oblikovanem ovitku je primerna za vašo knjižnico in kot imenitno darilo. --- Zora Slivnik Pavlin ======= Ustvariti Evropejce = Fare gli Europei. Ur. Miran Košuta. Trst, 2006 (Zbornik Inštituta Gramsci Furlanije Julijske krajine, 8). 242 str. Andrej Lutman. Črkovanje. Ljubljana: Bistisk, 2005, 2006 (Pesmarica). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 2 09:35:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Jun 2006 09:35:00 +0200 Subject: [SlovLit] Kariere Message-ID: <000c01c68617$0f8015a0$6400a8c0@P4> Že pred časom me je Zoltan Jan spodbujal k objavi informacij s slovenističnega podiplomskega študija in o univerzitetnih habilitacijah. Kot član senata Filozofske fakultete v Ljubljani imam pri roki nekaj zapisnikov, iz katerih z zamudo prepisujem. Na senatni seji 7. dec. 2005 so bile odločene Prešernove naslednje slovenistične študentske nagrade: Andrej Koritnik (Negativna utopija), Maja Pavšič (Slovenščina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih) in Damjan Huber (Sodobni SKJ v SV Sloveniji). Veliko priznanje FF je bilo podeljeno Eriki Kržišnik (utemeljitev Irena Orel), priznanje pa Ini Ferberžar (utemeljitev Marko Stabej). Za docentko za slovensko književnost je bila izvoljena Mateja Pezdirc Bartol. Doktorske teme so bile odobrene naslednjim kandidatom: Patrizia Vascotto, Preklapljanje in mešanje koda pri dvojezičnih govorcih na Tržaškem (mentorja Marko Stabej, Albina Nećak Lük), Ina Ferbežar, Besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi (Marko Stabej), Špela Bregač, Literarna preteklost Novega mesta v obdobju starejše književnosti (po spremembi prvotnega naslova, ki je posegal v raziskovalno temo Nataše Golob), Tatjana Balažic Bulc, Raba in funkcija konektorjev v jezikoslovnem diskurzu na primeru slovenščine in hrvaščine kot prvega in tujega jezika (Vesna Požgaj Hadži, Vojko Gorjanc). Že na prejšnjih sejah so bile odobrene doktorske teme: Barbara Zorman, Pripovedne funkcije likov slovenskih ekranizacij (Marko Juvan), Simon Krek, Pridobivanje jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov za namen izdelave enojezičnih slovarjev in slovnic (Marko Stabej), Irena Kapš Vodopivec, Jezikovno(besedilna)zmožnost med šolsko prakso in sporazumevalno resničnostjo: Razmerje med učbeniškimi vzorci in konkretnimi pojavitvami besedil (Marko Stabej). Pozitivno je bila ocenjena disertacija Nataše Jakop Tipologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih značilnosti slovenskih pragmatičnih frazemov. Seja senata FF 11. jan. 2006. Andreja Musar je postala asistentka za slovensko književnost. Odobrena je bila doktorska tema Izražanje ab straktnega v slovenskih istrskih govorih, ki jo je prijavila Karin Marc Bratina pri mentoricah Veri Smole in Eriki Kržišnik. Boža Krakar Vogel je postala predsednica Obdobij, Irena Novak Popov predstojnica Centra za slovenščino in Alojzija Zupan Sosič predsednica Slovenščine na tujih univerzah, vse za eno leto. Senat FF 8. marca 2006. Odobrene so bile doktorske teme: Vita Žerjal Pavlin, Oblikovanje ciklov v slovenski liriki 19. in 20. stoletja (mentor Marko Juvan), Peter Jurgec, Novejše besedje s stališča fonologije: primer slovenščine (Ada Vidovič Muha in Vesna Mildner, FF Zagreb). Imenovana je bila komisija za oceno disertacije Petre Kodre, Vzgoja in razvoj zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju (Miran Hladnik, Boža Krakar Vogel, Marija Stanonik, Tadej Vidmar). Potrjena je bila komisija za zagovor disertacije Marijana Dovića Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Kramberger) in Danile Zuljan Kumar, Govorjena briška narečna besedila z vidika besedilne skladnje (Marko Stabej, Vera Smole, Simona Kranjc, Monika Kalin Golob). Nataša Logar je bila ponovno izvoljena za asistentko za slovenski jezik in teorijo jezika, Primož Jakopin ponovno za docenta za področje jezikovnih tehnologij, Nataša Pirih pa za docentko za slovenski jezik in teorijo jezika. Senar FF 5. aprila 2006. Odobrena je bila doktorska tema Matjažu Zaplotniku (Slovenska verzna pripoved 19. in začetka 20. stol., mentor Aleš Bjelčevič). Senat FF 17. maja 2006. Mira Krajnc je prijavila disertacijo Zasebni dvogovori (mentorica Ada Vidovič Muha). Senat je na predlog oddelka sprejel modifikacijo habilitacijskega naziva za področje "slovenskega jezika in teorije jezika" v zgolj "slovenskega jezika". Na predlog slovenističnega in slavističnega oddelka na FF bo podeljeno veliko priznanje FF prof. dr. Přemislu Hauserju z Masarykove univerze v Brnu; predlog je utemeljil Tomo Korošec. Senat FF 7. junija 2006. Odobrena je bila tema doktorske disertacije Tanje Fajfar, Slovenska pravna terminologija ob primerih sodb sodišča evropske skupnosti (Ada Vidovič Muha). Imenovana je bila komisija za zagovor disertacije Mojce Smolej, Vpliv besedilne vrste na uresničitev skladenjskih struktur: Primer narativnih besedil v vsakdanjem spontanem govoru (Mojca Schlamberger Brezar, Marko Stabej, Monika Kalin Golob) in Darinke Verdonik, Analiza diskurza kot podpora sistemom strojnega simultanega prevajanja govora (Simona Kranjc, Marko Stabej, Zdravko Kačič, Špela Vintar). Prehod na doktorski študij: David Puc (mentorica Simona Kranjc). Dopolnite prosim seznam še s poročili z drugih oddelkov, fakultet in univerz. --- miran From franc.marusic na p-ng.si Fri Jun 2 12:20:37 2006 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Fri, 02 Jun 2006 12:20:37 +0200 Subject: [SlovLit] znanstvena koference fdsl Message-ID: <448010F5.1040507@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici bo od 1. do 3. decembra 2006 v Novi Gorici organizirala znanstveno konferenco FDSL 6,5 Konferenca FDSL (Formal Descriptions of Slavic Languages "Formalni opisi slovanskih jezikov) je bila vse do letos organizirana le vsaki dve leti izmenoma med Leipzigom in Potsdamom, letos pa bo postala vsakoletna. Ker je to torej prva FDSL konferenca organizirana le eno leto za prejšnjo (FDSL 6 je bila organizirana v Potsdamu decembra 2005) in prva FDSL konferenca organizirana izven Nemčije, smo ji dali (nogometno obarvano) ime FDSL (halftime) 6.5 [FDSL (polčas) 6,5]. Konferenca bo potekala v angleščini. Povabljeni predavatelji: - prof. dr. Željko Bošković, University of Connecticut - prof. dr. Draga Zec, Cornell University - dr. Ora Matushansky, CNRS/ Université Paris VIII - doc. dr. Tatjana Marvin, Univerza v Ljubljani Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca na Univerzi v Novi Gorici vas vabi, da pošljete povzetke predavanj za konferenco FDSL 6.5. Pošljite nam povzetke za 20 minutna predavanja (z 10 minutno diskusijo, torej skupaj 30 minut) o katerikoli temi, ki na formalen način obravnava slovansko skladnjo, glasoslovje, pomenoslovje, oblikoslovje ali dušno-jezikoslovje (psiholingvistiko). Drugače kot na prejšnjih FDSL konferencah, letos ne bomo imeli vzporednih sekcij, zato pa bomo imeli rezerviran čas za ogled posterjev. Rok za oddajo povzetkov je 1. julij, 2006 Največja dovoljena dolžina povzetkov je dve strani (vključujoč podatke in reference). Povzetki morajo biti napisani v angleščini s fontom velikosti 12. Imeti morajo naslov in biti anonimni. Prosimo vas, da jih pošljete kot .pdf priponke na naslov: fdsl.6.5 na gmail.com. Sprejemamo le elektronsko poslane povzetke. Prosimo vas, da skupaj s povzetkom pošljete tudi spodaj naveden podatke: 1. naslov predavanja 2. vaše ime 3. vaš naslov in institucija, kateri pripadate 5. vaš e-mail naslov (6. ali ne želite, da bi vaš povzetek ocenjevali tudi za posterske prispevke.) Več informacij dobite na domači strani konference http://www.p-ng.si/~fmarusic/fdsl/index_slo.html From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 2 15:19:00 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 02 Jun 2006 15:19:00 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2006/1 Message-ID: <448056E4.32723.12917AA@matjaz.zaplotnik.siol.net> V novi številki Jezika in slovstva (2006/1), ki obsega 105 strani, svoja besedila objavlja enajst avtorjev. V razpravljalnem delu revije se avtorji ukvarjajo s sledečimi tematikami: z vprašanjem trivialnega v luči refleksije o postmodernizmu (BARBARA PREGELJ), s problemi prevajanja slovenskih ljudskih pesmi in umetnih pesmi z navezavami na ljudsko tradicijo (MARUŠA MUGERLI), s teorijo Michaela Hoeyja o strukturi besedila ter z vprašanjem uporabnosti besedilne matrice pri analizi besedil (SONJA STARC), z značilnostmi specializiranega korpusa v primerjavi z referenčnim korpusom (ŠPELA ARHAR) in z raziskavo o slušni percepciji samoglasniških opozicij pri dijakih iz Pomurja (DAMJAN HUBER). Sledijo strokovne recenzije oz. ocene številnih slovenističnih in slavističnih monografij (SIMONA KLEMENČIČ piše o slovenskem prevodu monografije priznane poljske jezikoslovke Hanne Popowske Taborske, NATAŠA PIRIH SVETINA o monografiji Vesne Mikolič, MATEJA JEMEC o oblikoslovnem priročniku Rade Lečič in VLADKA TUCOVIČ o lingvostilistični študiji Marije Mercina) ter poročili z enega domačega ter enega tujega jezikoslovnega simpozija (ANDREJKA ŽEJN poroča z Logarjevih dnevov v Mariboru, JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ pa s konference Slovko 2005 v Bratislavi). Revijo kot običajno sklepa rubrika V branje vam priporočamo z jedrnatimi predstavitvami knjižnih novitet. Naslednja številka revije bo izšla prb. čez en mesec, v intenzivni pripravi pa je tudi že poletna dvojna tematska številka, ki jo bo letos uredil Marko Stabej. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 2 17:48:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Jun 2006 17:48:21 +0200 Subject: [SlovLit] Michnik o medijih in politiki in SDKP Message-ID: <00f601c6865b$faf34270$6400a8c0@P4> Od: "Avsenik Maja" Poslano: 2. junij 2006 15:00 Zadeva: Adam Michnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani Adam Michnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Politika proti medijem ali nasprotno -- Kakšno naj bi bilo njuno idealno razmerje? Predavanje v okviru ciklusa Kultura strpnosti 8. junija 2006 ob 17.00 v predavalnici 34. --- Kot politični esejist, novinar in zgodovinar se Adam Michnik, glavni urednik časopisa Gazeta Wyborcza, legenda iz burnih časov poljske poti v demokracijo in rušenja komunističnega režima v Vzhodni Evropi, nekdanji disident, ki ostaja zvest demokratičnim načelom tudi pri obračunavanju s preteklostjo, še vedno kritično odziva na aktualna vprašanja družbenega življenja in dosledno vztraja v brezkompromisni drži svobodnega intelektualca. Londonski Financial Times ga je uvrstil na listo 20 najbolj vplivnih novinarjev na svetu: "Obsojeni smo na nepopolnost. Zato demokracija ni ne črna ne bela. Demokracija je siva, mukoma se rojeva, njeno vrednost in okus pa je moč najbolje spoznati takrat, ko omaga pod pritiskom skrajnosti rdečih, belih ali rjavih idej." (Adam Michnik) ===== Od: "Marijan Dovic" Poslano: 31. maj 2006 14:51 Zadeva: Obcni zbor Spostovani clani Slovenskega društva za primerjalno književnost, na spletni strani društva http://www.zrc-sazu.si/sdpk boste našli fotografije, zapisnik, predsednikovo poročilo in druge podatke o obcnem zboru društva, ki je bil prejšnji ponedeljek v prostorih DSP. Za novo predsednico drustva je bila izvoljena dr. Vanesa Matajc, društvo pa je dobilo tudi novega častnega člana, dr. Daroslava Dolinarja. --- Marijan Dović, urednik spletnih strani SDPK From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 2 17:58:44 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 02 Jun 2006 17:58:44 +0200 Subject: [SlovLit] V imenu knjige! 10 let Studentske zalozbe Message-ID: <44807C54.26327.1BAEBD1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Kot je bilo preko SlovLita sporočeno že 21. maja, Študentska založba praznuje deseto obletnico svojega delovanja. V tem času se je uveljavila kot ena pomembnejših slovenskih založb s področja literature in humanistike, k čemur so pripomogle zlasti njene knjižne zbirke (Beletrina, Claritas, Scripta, Koda in ČKZ), v katerih je slovensko tržišče redno oskrbovala s prodornimi leposlovnimi, esejističnimi in humanističnimi naslovi, delno pa tudi brezplačni dvomesečnik Air Beletrina. Osrednja prireditev praznovanja (ki nosi udarno ime 'V imenu knjige!') bo potekala v četrtek, 8. junija 2006, od 16. do 22. ure na Dvornem trgu v Ljubljani. S slavnostnimi govori in branji bo nastopila kopica pomembnih imen, med njimi tudi književniki in publicisti Dušan Šarotar, Aleš Šteger, Mitja Čander, Tone Peršak, Manca Košir, Lucija Stupica, Darko Žlebnik, Marko Samec, Andrej Brvar, Damijan Šinigoj, Matjaž Brulc, Tomaž Šalamun, Dušan Merc, Erica Johnson Debeljak, Polona Glavan, Nina Kokelj, Vladka Rejc, Feri Lainšček, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Mojca Kumerdej, Andrej E. Skubic, Irena Svetek, Dušan Čater in Jurij Hudolin. Praznovanje bosta popestrila nastopa etno skupine Jararaja in Ditke Haberl. Natančen program praznovanja: http://www.studentskazalozba.si/si/informacija.asp?id_meta_type=4&id_informacija =94 Več o desetletnici obstoja Študentske založbe: http://www.studentskazalozba.si/si/informacija.asp?id_meta_type=4&id_informacija =93 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 08:11:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 5 Jun 2006 08:11:37 +0200 Subject: [SlovLit] Zora in Celovec Message-ID: <000001c68866$e7de5ff0$a24602c1@ff.unilj.si> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Zadeva: Miran, se ena predstavitvena za Tvojlit, s prosnjo, da jo objavis v ponedeljek Datum: 1. junij 2006 21:15 Založba Zora in Slavistično društvo Maribor vas vabita v sredo, 7. 6. 2006, ob 13. uri v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor (Gospejna 10) na predstavitev in tiskovno konferenco ob izidu petih knjig s področja jezikoslovja in književnosti, ki so izšle v knjižni zbirki Zora. O knjigah bodo spregovorili uredniki in avtorji: Zora 38: Blanka Bošnjak: Premiki v sodobni slovenski kratki prozi. Zora 39: Anna Kolláth: Magyarul a Muravidéken. Zora 40: Tinjska rokopisna pesmarica, uredila Martina Orožen. Zora 41: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, uredili Mihaela Koletnik in Vera Smole. Zora 42: István Lukács: Paralele. Slovensko-madžarska literarna srečanja. ======= Na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html) so ob poročilu Vlaste Jemec o podelitvi Cankarjevih priznanj v Celovcu objavljene tudi slike, gl. poglavje Cankarjevo tekmovanje, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/podelitev_celovec.doc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 20:41:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Jun 2006 20:41:36 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na predstavitev strip albuma Meksikajnarji Message-ID: <010901c688cf$ae559550$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Pušavec" Poslano: 5. junij 2006 13:54 Zadeva: FW: Predstavitev strip albuma Meksikajnarji Strip Meksikajnarji, avtorjev Zorana Smiljaniča in Marijana Pušavca, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Mladina, je te dni izšel v samostojni abumski obliki. Gre za prvega od skupno petih delov, z naslovom Miramar, ki bodo izhajali v naslednjih letih. Zgodba govori o slovenskih fantih, ki so se šli leta 1864 za cesarja Maksimilijana borit v Mehiko. Predstavitev stripa bo v četrtek, 8. junija ob 18. uri v Striparnici Buch na Murglah v Ljubljani. Ob zvokih mehiške glasbe in kozarčku tekile bosta avtorja pokomenirala, kako sta se v mediju stripa spoprijala s tem spregledanim, a izredno zanimivem poglavju slovenske zgodovine. Toplo vabljeni! [Naslovnico stripa si oglejte na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/naslovnicameksikajnarji.jpg --- miran.] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 5 21:09:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Jun 2006 21:09:04 +0200 Subject: Veliko novega v visokem šolstvu Message-ID: <004e01c688d3$841da490$6400a8c0@P4> Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 5. junij 2006 16:06 Zadeva: veliko novega v visokem šolstvu V zadnjem tednu je bilo v visokem šolstvu toliko novih pomembnih stvari, kot le redko prej. Na www.uni-lj.si/kakovost so povzetki člankov iz dnevnega tiska o razpravi o spremembah visokošolskega zakona in o nacionalnem programu in o odstopu državnega sekretarja za visoko šolstvo. Lahko preberete odmeve na neizvolitev študentskega predsednika in na študentske proteste ter zaplete pri gradnji študentskih domov ter umetniških akademij. Z domace strani EFUL smo povzeli ocene zunanjih ocenjevalcev za akreditacijo EQUIS, z domače strani UL pa o predlog njene strategije. Aktualni so tudi razpisi podiplomskega študija UL, UM in UP. Za tiste, ki jim je pomembno kakovostno pedagoško delo, bo zanimiv razpis priznanj Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko, ki te dni praznuje 10 letnico. Poglejte tudi novice o živahnem dogajanju v prejšnjih tednih, v ARHIVu. --- B. Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 6 14:57:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jun 2006 14:57:55 +0200 Subject: Nova strokovna knjiga, nova literarna revija in usodno število 666 Message-ID: <003b01c68968$d532d400$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Poslano: 6. junij 2006 14:25 Zadeva: Writing Literary History - zbornik Z Instituta za slovensko literaturo ZRC SAZU vam posredujem vabilo na jutrisnjo predstavitev knjige Writing Literary History: Selected Perspectives from Central Europe, ki sta jo uredila Darko Dolinar in Marko Juvan, izdala pa jo je mednarodna znanstvena zalozba Peter Lang. Predstavitev bo jutri (v sredo), 7. junija 2006 ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II, Ljubljana). --- Marijan Dovic, SDPK ============ Izmuz (Format sodobnosti): Študentska literarna in splošno humanistična revija I/1 (april 2006). 161 str. Ur. Ana Ambrož, Andraž Jež, Maruša Majer, Dijana Matkovič, Peter Petkovšek, Toma Strle. Izdaja Izmuz, društvo mladih ustvarjalcev, Filozofska fakulteta, slovenistika, Aškerčeva 2, Ljubljana. Cena 500 sit, naročila na izmuzs na yahoo.com ============= Od: Za: Poslano: 6. junij 2006 11:47 Zadeva: Re: Kariere Miran, ker smo danes sele 6.6.6, se povsem nerazlozljivo bere glagolski cas zapisnika Senata FF z dne 7. junija 2006, da je bila odobrena tema doktorske disertacije ... Ko je Nostradamus prerokoval v svojih Centurijah, je rabil prihodnjik, in podobno je rabil prihodnjik tudi Gregorcic v pesmi Soci. Ali pa gre za vnaprejsnji zapisnik, kar je zelo spolzko, saj se tudi celo vremenoslovci, ki jim je to dovoljeno, kar preradi motijo. --- Vlado [Nartnik] [Vlado, če se jutri 7. 6. 2006 Slovlitova napoved senatnega dogajanja uresniči, bomo veseli krepitve naših preroških sposobnosti, če pa se slučajno kaj zaplete z datumom, ljudmi ali njihovimi znanstvenimi izdelki, skesano objavimo popravek. Še dobro, da je od 6. 6. 6. ostalo manj kot 666 minut. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 6 17:09:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jun 2006 17:09:27 +0200 Subject: Sporočilo z Dunaja: Ponovni razpis profesorskega mesta Message-ID: <001d01c6897b$36b98b30$6400a8c0@P4> Od: "Andreas Leben" Za: Poslano: 6. junij 2006 15:34 Zadeva: razpis profesorskega mesta za slovenščino Institut za slavistiko Univerze na Dunaju ponovno razpisuje mesto za univerzitetno profesorico / univerzitetnega profesorja za slovenščino (jezikoslovje // literarna veda // kulturna veda) za štiri mesece, od 1. oktobra 2006 do 31. januarja 2007. Pogoji za namestitev so: ustrezna visokošolska izobrazba, izvrstna znanstvena kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Pričakuje se predavateljska dejavnost (predavanja -- tudi obvezna, seminarji) do 8 tedenskih ur (slovenski jezik, slovensko jezikoslovje ali literarna veda ali kulturna veda) ter dobro znanje nemščine. Prijave (z življenjepisom, s seznamom objav in predavanj) je treba poslati do 23. junija 2006 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, A-1010 Wien. Številka razpisa: 8A/81-2005/06. From N.Pirih na ff.uni-lj.si Wed Jun 7 15:35:49 2006 From: N.Pirih na ff.uni-lj.si (= Pirih_Nataša?=) Date: Wed, 7 Jun 2006 15:35:49 +0200 Subject: [SlovLit] = junijsko_izobraževanje_Centra_za_slove nščino_kot_drugi/tuji_jezik Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493AD3B0BA@FFS1.ff.uni-lj.si> Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik vabi na tradicionalni dvodnevni junijski izobraževalni seminar. Seminar je namenjen vsem, ki jih zanima slovenščina kot tuji jezik, profesorjem slovenščine, diplomantom slovenistike, absolventom in študentom, vsem, ki si želijo pridobiti in poglobiti svoje znanje s področja slovenščine kot tujega jezika. Seminar bo potekal v sredo, 28. junija, in v četrtek, 29. junija 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2. Program seminarja je dostopen na internetu: www.centerslo.net. Kotizacija za 20-urni seminar znaša 15.000,00 SIT za zaposlene in 10.000 SIT za študente. Kotizacijo lahko poravnate do začetka seminarja na blagajni FF ali z bančnim nakazilom na račun FF št 01100-6030707216, referenca 05, s pripisom "seminar, SM 14390". Sodelavci Oddelka za slovenistiko in Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik so oproščeni plačila kotizacije. Prijave sprejemamo do 26. 6. 2006 na elektronski naslov: lidija.jesenko na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Vabljeni. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 8 13:52:54 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Thu, 08 Jun 2006 13:52:54 +0200 Subject: [SlovLit] Vitomil Zupan, Pesmi iz zapora Message-ID: <44882BB6.8836.2D40B7@matjaz.zaplotnik.siol.net> Škrabčeva domačija (Hrovača 42, Ribnica; http://www.skrabceva-domacija.com) vabi na literarni večer z Ifigenijo Simonović in Manco Košir. Tema srečanja bo zbirka pesmi Vitomila Zupana _Pesmi iz zapora_. Vitomil Zupan (1914--1987) je s pomočjo Ifigenije Simonović ponovno oživljen -- oživljen kot doslej še neznan, predvsem ljubezenski pesnik. Ko je bil med letoma 1948 in 1954 zaprt kot politični kaznjenec, je dneve in noči pisal pesmi na toaletni papir in v majhne zvezke. Pisal je, da bi preživel. Pisal je, da bi povedal zgodbo slovenskega povojnega ujetnika. Ifigenija Simonović, znana kot pesnica, pisateljica in oblikovalka, je pesmi prepisala in jih izdala v sedmih knjigah z naslovom _Pesmi iz zapora_. Literarni večer bo v četrtek, 15. junija 2006, ob 20. uri na vrtu Škrabčeve domačije. V primeru slabega vremena se bo literarni večer odvil v skednju Škrabčeve domačije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 8 20:52:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Jun 2006 20:52:07 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor disertacije Message-ID: <008301c68b2c$a550ddc0$6400a8c0@P4> Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 8. junij 2006 19:33 Zadeva: [SDJT-L] Zagovor disertacije Darinka Verdonik bo v torek, 13. 6. 2006, ob 11.00 v sejni sobi Filozofske fakultete zagovarjala disertacijo z naslovom Analiza diskurza kot podpora sistemom strojnega simultanega prevajanja govora. --- Tomaz Erjavec From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 8 21:40:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Jun 2006 21:40:55 +0200 Subject: Indiskretno vprašanje Message-ID: <002a01c68b33$76961ca0$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: jolka.milic na siol.net Poslano: 8. junij 2006 21:22 Zadeva: Pikalo in Smolnikar Kako to, da se nihče ne dotakne literarno-sodnih afer Pikalo in Smolnikar? Konec koncev sta slovenska pisatelja, kaznovana zaradi knjig. Kaj se slovenska književnost ne tika slovenskih slavistov vobče in slovenistov posebej? Ta ... grobni molk in smrtna tišina pri slovlitovcih me naravnost preseneča. Slovensko društvo za primerjalno književnost se je vsaj ... desetkrat boljše odrezalo. Sprašuje že kronično radovedna --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 9 17:26:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 Jun 2006 17:26:22 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_zadeva_knjiga_pred_sodiščem Message-ID: <001b01c68bd9$11b6baf0$a24602c1@ff.unilj.si> -----Original Message----- From: Helga Krisper [mailto:helga.krisper na volja.net] Sent: Friday, June 09, 2006 1:47 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: zadeva knjiga pred sodiščem Da je tovrstno sojenje literarnemu besedilu, ki sicer ne vsebuje za slovensko moralo usodno nevarnih prvin, absurd, je jasno, a kdo sodi sodišču, tega literarna stroka sama ne more vedeli. Na strokovnih simpozijih in v literarnih kritikah je bilo pred časom, kot se spominjam, precej besed izrečenih na ta račun, a sodišča in ministri za kulturo tega seveda ne berejo. Če se prav spominjam, se je Matjaž Pikalo tedaj odločil, da gre raje demonstrativno v ječo, kot da bi plačal visoko vsoto denarja tistemu, ki se je čutil podobnega literarnemu izmisleku. Če bi se za zapor (namesto plačila) odločila tudi preganjana avtorica, bi bila absurdnost stvari tako očitna, da bi se takemu preganjanju na široko smejala vsaj vsa Evropa. Zdaj je stvar postala zelo javna in najbrž rešitev groteske ni daleč. Sojenja te vrste so po svetu uveljavila posebno varnostno sporočilo pred literarnim besedilom in opažam, da se to vedno pogosteje spet uveljavlja tudi pri nas. Pozdrav! Helga From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 10 18:15:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Jun 2006 18:15:42 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <009c01c68ca9$20e380a0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 9. junij 2006 22:44 Zadeva: Re: Indiskretno vprašanje Kazen se mi zdi nora; glede krivde pa je stvar bolj zapletena. V romanu je nedvomno opisana domžalska družina, ki je pisateljico tožila: osebe oz. mnoga imena, njihove lastnosti in dogodki so resnični. Posamični dogodki pa so izmišljeni. (Tako kot v romanih o Prešernu ali nedavni nadaljevanki o Prešernu.) Iz tega sledita dve vprašanji: 1) Ali so opisane osebe zaradi nespodobnih domišljijskih vložkov lahko užaljene? Recimo, da roman opisuje mene: ali me delo, ki je delna fikcija, lahko užali? Reagiram lahko na dva načina: a) ne, saj je žaljivi del izmišljen; b) da, saj le jaz in romanopisec veva, kaj je izmišljeno; saj večina bralcev fikcijo jemlje zares; saj se mi ljudje režijo, tudi če ni res (spomnimo se šolskih zafrkancij!) Kakorkoli: opisana oseba ima pravico biti užaljena. Nobena literarna teorija tega ne more spremeniti. Pa tudi noče; kar spomnimo se pripomb na nadaljevanko o Prešernu: kljub fikciji so literati protestirali, da Prešeren že ni bil tak. Torej je stroka fikcijo jemala zares; pri Smolnikarjevi pa si je premislila. 2) Kaj naj stori sodnik, ko se užaljenec pritoži? Na tehtnico mora postaviti dvoje: žalitev in posmehe okolice na eno stran, na drugo pa koristi te povesti. Koristi so, da nekaj sto bralcev po službi v fotelju z užitkom prebira to zares odlično povest. Sodnik se odloča, ali estetski užitek stotinje bralcev odtehta posmeh, ki ga doživlja cela družina. Za konec: ni strahu, da bodo tožbe zelo narastle (tožbe bodo, ampak redke). Romanopisci namreč redko točno opisujejo živeče ljudi; če že, si raje izberejo javne, znane osebe z njihovimi javnimi grehi; ponavadi opis tudi tako spremenijo, da občutek izmišljenosti prevlada. Če želi literatura ohraniti status medija, kjer se smejo povedati pomembne moralne in politične resnice, mora ta privilegij čim redkeje zlorabljati. Torej je odgovornost tudi na pisateljih. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 11 08:11:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Jun 2006 08:11:35 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <003601c68d1d$e5fa4530$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: Poslano: 10. junij 2006 23:22 Zadeva: Smolnikar Pozdravljeni! Z velikim zanimanjem sem prebrala pismo gospoda Aleša Bjelčeviča, vendar se mi zdi, da se je proti koncu svojega premišljevanja zatekel po ponesrečen primer, kjer dolži literate alias stroko, da se je pri Smolnikarjevi premislila, ker se sklicuje le na fikcijo pri obravnavi njene povesti, medem ko v nadaljevanki in filmu o Prešernu je pripominjala in protestirala, da Prešeren že ni bil tak, in odklanjala fikcijo. Pozabil je namreč, da pri nadaljevanki je bilo prav izrecno rečeno, da filmarji opisujejo pesnikovo življenje ne pa kakšne zgodbe o pesnikih vobče in nasploh, v katerih bi gledalci lahko navsezadnje našli tudi kakšno Prešernovo potezo, recimo pivsko, saj se ga je kot on in še več nacejal marsikateri svetovni pesnik in literat. In ker si vsak izmed nas slovenskega pesnika predstavlja po svoje, je neugodnih odmevov in protestov kar deževalo, med protestniki sem bila celo jaz, ker bolj kot gospod... prešeren, se mi je zdel France prej gospod... mence in bog se usmili neroda in tudi umski počasne. Breda Smolnikar pa kar naprej trobi in trdi, da v svoji zgodbi ni sploh upodobila družine in matere tožnic, pač pa napisala le povest alias fikcijo, ni pisala njihove sage ali kronike, le tožnice so si jo prisvojile in se v njej prepoznale ter zagnale vik in krik, da njihova mati sploh ni bila taka in niti oče in sploh nihče, same laži in obrekovanje - navajam prosto- in da je zgodba, ki jo je napisala Smolnikarjeva, dobesedno ogabna ali nagnusna, nekaj podobnega so izjavile na Pop TV. Upam, da sem bila dovolj jasna v opisu teh dveh diametralno nasprotnih razlik, ki se ju po mojem mnenju ne da primerjati.Stroka potemtakem ni bila niti malo nedosledna. S spoštovanjem jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 12 13:44:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Jun 2006 13:44:12 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <001201c68e15$86999f70$a24602c1@ff.unilj.si> rom: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Subject: Fw: [SlovLit] Smolnikar Date: Mon, 12 Jun 2006 10:24:58 +0200 Res obstaja omenjena razlika med romani/nadaljevanko o Prešernu in Smolnikarjevo, namreč, da avtorji izrecno trdijo oz. zanikajo, da gre za realne osebe. Moja (neposrečena) primera pa je merila na tole: da je lit. zgodovina polna iskanja modelov za literarne like in da pravilno trdi, da so v nekaterih romanih opisane dejanske osebe. Zdaj pa nekateri trdijo, da je v vsakem romanu v principu popolnoma vse izmišljeno, kar pa ni res. Sklepajo takole: če je v stavku "Brinovčeva sta kuhala žganje" predikat neresničen, je neresničen tudi subjekt; to pa očitno ni res (prim. z "Prešeren je napisal dramo"). Kaj je res in kaj si je izmislil, resda ve predvsem avtor. Vendar ni dvoma, da je Smolnikarjeva opisala dotično družino. Knjige nimam pri roki, bral sem jo pred leti, zato po spominu navajam, v čem se opis v romanu ujema z dejanskim stanjem: 7-članska družina iz Ihana, starša pred vojno v ZDA, spoznala sta se v New Yorku, še pred vojno nazaj v Ihan, ekonomsko sprva dobro stojijo, materi so po domače rekli Rozina (ime glavne junakinje), liki se pišejo Brinovec (dejansko hišno ime), pet hčera, imena otrok so večinoma enaka, mati kupčevala s sadjem in zelenjavo, imela deponijo na Reki, voznik, ki je vozil na Reko, ima enako ime in priimek, mati med vojno rešila osebo xy iz Begunj. Vse te reference so točne. Naredimo paralelo s Prešernom: kdo bi iz tega opisa ne prepoznal Prešerna: Ribičev gospod, rojen v Vrbi na začetku 19. stoletja, pravnik, študiral v Gradcu, neporočen, napisal nekaj pesmi, oče dveh otrok. V obeh opisih je le en netočen podatek: "spoznala v NY" in "študiral v Gradcu", kar pa ne otežuje prepoznavanja. Lep pozdrav, Aleš PS: To, da Smolnikarjeva ni nameravala družine užaliti, je najbrž res. Vendar to ni več literarno vprašanje, ampak pravno. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jun 12 14:07:45 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 12 Jun 2006 14:07:45 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca mladih slavistov v Pragi, oktober 06 Message-ID: <448D7531.10607.586759@matjaz.zaplotnik.siol.net> Študentska/doktorandska slavistična konferenca v Pragi Sporočamo Vam, da bo 11. in 12. oktobra 2006 na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi drugič potekala mednarodna znanstvena KONFERENCA MLADIH SLAVISTOV. Zainteresirani študenti in doktorandi slavistike bodo zopet dobili priložnost, da predstavijo rezultate svojih raziskovalnih dejavnosti. Konferenca je nadaljevanje zelo uspešne konference, ki je potekala maja 2005. Prisrčno vabimo k sode lovanju tudi študente iz ostalih slavističnih področij. Cilj projekta je povečati prepustnost informacij o strokovni dejavnosti študentov na posameznih slavističnih področij in tudi različnih slavističnih delovnih mestih. Za dosega tega cilja je po našem mnenju potrebno pridobiti zadostno število referentov in recipientov in zagotoviti primerne pogoje za uspešno diskusijo. Zaradi tega vabimo tudi slaviste izven Prage in tuje slaviste. Udeležence konferece prosimo za referat dolg 15--20 minut. Jeziki konference bodo slovanski, pri čemer so referetni dolžni organizatorjem javiti vnaprej (skupaj s prijavo), v katerem jeziku bodo predstavili prispevek. Posamezni prispevki bodo na podlagi izbranih tem razdeljeni v skupine, ki jih bodo vodili doktorandi FF UK. Udeleženci,ki bodo svoje referate dodelali v obliki zaokrožene študije, bodo imeli možnost svoj tekst tudi izdati v zborniku. Tematska področja: 1) jeziki in literatura manjšin, 2) jezikovni kontakti -- zgodovina in sodobnost, 3) slovanska književnost v evropskem kontekstu, 4) Rusija -- mit in resničnost, 5) politična in filozofska razmišljanja slovanskega areala, 6) slavistika v modernem svetu. Od udeležencev bomo pobrali konferenčno takso v višini 300 Kč (na mestu). Nastanitev udeležencev, ki niso iz Prage, krije organizator, ostale stroške (prevoz do mesta dogajanja in hrano) krije ustanova, ki udeleženca pošilja, oz. študent sam. Zainteresirane prosimo, da kar najhitreje kontaktirajo organizatorje konference na naslov konference2006 na seznam.cz. Rok za prijave je 30. junij 2006. Termin za oddajo strukturiranih in preglednih anotacij referatov v jeziku prispevka in v češčini ali angleščini je 31. julij 2006. Ob pravočasni prijavi zagotovimo udeležencem, ki niso iz Prage, nastanitev v Pragi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 15:17:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 15:17:37 +0200 Subject: Kaj ti je deklica, Žogica marogica in Sue Townsend Message-ID: <00a101c68eeb$bf2109b0$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 13:09 Zadeva: Re: a. g. v pismih [...] in za konec še beseda o predstavi Kaj ti je deklica včeraj na Gradu: bila je odlična! V temelju je komedija del arte, ki objame in preplete lepo število ljudskih motivov z nekaj plesa, petja in muzike (glasba je delo Jureta Karasa, bolj znanega pod imenom Slon iz slavnega tandema Slon in sadež, izvajalca pa sta bila Marko Brodnik na harmoniki in Grega Budal na klarinetu). Prisotni so še elementi interakcijskega gledališča in lutkovnega gledališča. Vse skupaj se je zgodilo pod milim ljubljanskim nebom v grajskem atriju. Spregledati pa ne gre tudi scenografije in kostumografije (delo mlade, uveljavljajoče se kostumografke Kate Zalar). Res je, da so pripadniki Šentjakobskega gledališča označeni kot amaterji, vendar se v včerajšnji predstavi pod vodstvom Jaše Jenulla, Vide C. Bren in Marka Bratuša ta oznaka ni nikjer kazala. lp, nuša ======== Od: "Adrian Kert" Za: Poslano: 13. junij 2006 12:12 Zadeva: Pisatelji in sport Spoštovani g. Hladnik, eseji avstrijskih pisateljev v dnevnem časopisju na temu svetovno prvenstvo v nogometu so mi dali idejo, da bi se kaj takega lahko naredilo tudi s slovenskimi pisatelji. Ker mi zaenkrat niso znani slovenski pisatelji, ki so vneti (pasivni) športniki, se obračam na Vas, ki boste gotovo vedeli, ali že obstajajo teksti. --- Lep pozdrav, Adrian Kert, Mohorjeva d. o. o. Celovec-Ljubljana [Prosim Slovlitove nogometne navdušence za pomoč. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 15:47:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 15:47:29 +0200 Subject: [SlovLit] Konferenca o jezikovnih tehnologijah in vzporedni besedilni korpusi Message-ID: <00e401c68eef$eb2b76e0$6400a8c0@P4> Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 12. junij 2006 22:44 Zadeva: [SDJT-L] Konferenca SDJT: drugo vabilo za prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2006 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 9. do 13. oktobra 2006 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je peto v vrsti slovenskih konferenc o jezikovnih tehnologijah, in je sedaj prvič organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim programskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Na konferenci želimo zbrati raziskovalce, predstavnike podjetij in javne uprave, ki raziskujejo, razvijajo ali uporabljajo jezikovne tehnologije. Nekatera zanimiva področja jezikovnih tehnologij so: * razvoj, standardizacija in uporaba jezikovnih virov * govorne tehnologije * strojno prevajanje in drugo več- in medjezično procesiranje naravnega jezika * jezikovne tehnologije, vezane na semantični splet in predstavitev znanja * strojno (statistično) učenje jezikovnih modelov * zajemanje in luščenje informacij * primeri uporabe jezikovnih tehnologij * predstavitve jezikovnotehnoloških projektov [...] Tekoče informacije so dostopne na konferenčni spletni strani http://nl.ijs.si/is-ltc06/ oz. pišite na hlt-conf na ijs.si. ============ Od: sdjt-l-bounces na ijs.si namesto Tomaz Erjavec [tomaz.erjavec na ijs.si] Poslano: 12. junij 2006 10:56 Za: sdjt-l na ijs.si Zadeva: [SDJT-L] JRC-Acquis: a large aligned parallel corpus in 21 languages, freely available Velik vzporedni korpus v 21 jezikih (v obsegu po 8,8 milijona besed na posamezni jezik) prosto dostopen na naslovu http://langtech.jrc.it/#Publications; besedila so večinoma pravnega značaja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 16:03:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 16:03:51 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <014101c68ef2$347cc5e0$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: marijan.pusavec na knjiznica-celje.si Zadeva: FW: pesniki, pisatelji nogometaši ojla, miran, takoj odreagiram na prošnjo v slovlitu: mohor hudej, uroš zupan, matjaž pikalo, goran gluvič, peter božič ... zupan je en članek objavil nedavno v sobotni prilogi, pikalo pa cel roman, posvečen eu-prvenstvu v žogobrcu, ko je sodelovala slo, gluvič ima mladinski roman, kjer se dogaja nogomet; božič je pa strasten nogometni kibic .... no, več se jih zdajle ne spomnim. a ja, mimo rožanca pa njegovih esejev o človeku iz mesa in krvi (pa še eni so, ki so, se mi zdi, bolj in samo na šport naravnani) pa seveda tudi ne gre. upam, da bo kaj koristilo. lep pozdrav, marijan p. [dodajam vsaj še emila filipčiča in toneta perčiča ... --- miran] =========== Od: "Zoltan Jan" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 13. junij 2006 15:28 Zadeva: RE: Kaj ti je deklica, Žogica marogica in Sue Townsend Glede nogometa: verjetno so najmočnejši na mariborski slovenistiki, ki se imenuje slavistika, ampak sedaj na ekranu najverjetneje nimajo slovlita, pač pa ... --- Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 13 18:13:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jun 2006 18:13:10 +0200 Subject: Kar v angleščini pa Maček Muri fuzbaler Message-ID: <018e01c68f04$45470040$6400a8c0@P4> Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 17:42 Dear slovenists! Kaj Ti je, narod matični moj, da Tvoje založbe pišejo nam, ki smo v starodavni "narodni zibelki", bolj in bolj v angleščini?! [Katera od založb, da jo damo na pranger? --- miran] Tudi se trudimo z otročiči in vnuki za vsako slovensko besedo, mednarodno pa za vsako slovensko krajevno ime na sicer enojezičnih krajevnih tablah, Vaši pa nam pišejo v angleščini, samo ker nas ločujejo Karavanke!? Za scagat je, za scagat! Dano 13. 6. 2006 v Celovci. Franc Kattnig, Mohorjeva založba (ustan.1851 v Celovcu) =========== Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 13. junij 2006 16:40 Zadeva: Re: Žogica marogica Tudi Kovičev Maček Muri je strasten nogometaš. --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 14 19:23:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jun 2006 19:23:38 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <008501c68fd7$47caee20$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 14. junij 2006 13:03 Zadeva: Re: Kaj ti je deklica, Xogica marogica in Sue Townsend Pisatelj in esejist, ki je znal in si upal svojo ljubezen do športa ubesediti tudi v eseju, je bil Marjan Rožanc: njegovi eseji z leti samo še pridobivajo. Med sodobniki velja meniti vsaj še Matjaža Pikala (Evropa 2000), Andreja Skubica (Fužinski bluz opisuje dan znamenite tekme med ZRJ in Slovenijo, ki se je končala s 3 : 3), esejista Mitja Čandra, ki je mdr. sodeloval kot soscenarist pri dokumentarcu o znanem srbskem nogometašu ... pa še bi se jih našlo, ki sem jih po nemarnem pozabil. A toliko na prvo žogo. Sama ideja pa se mi ne zdi slaba: ker je književnost po osamosvojitvi izgubila svojo narodotvorno funkcijo, politika pa je ne zmore prevzeti, bo najbrž res najbolje, če štafeto predamo nogometu. Osebno na trgih raje gledam spomenike žogi kot generalom. P. S. Obstajajo seveda tudi drugačni pogledi. Enega izmed njih je najti v kolumni Mića Mrkaića Planet opic (finance-on.net). --- Lp, Klemen Lah [Pred leti sem v Göttingenu prebiral teoretično knjigo na temo nogometa in literature: Walter A. Koch. Tension and Suspence. On the Biogenesis and the Semiogenesis of the Detective Novel, Soccer and Art: Research in Text Theory/Untersuchungen in Texttheorie, 9: Linguistic Dynamics. Discourses, Procedures, and Evolution. Berlin: W. de Gruyter, 1985. --- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 14 19:41:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jun 2006 19:41:19 +0200 Subject: Misliti in govoriti boljši svet Message-ID: <00a501c68fd9$bfaab9f0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Z. Zagar" Poslano: 14. junij 2006 16:24 Zadeva: Vabilo Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Pedagoški inštitut, Svetovni debatni inštitut na Univerzi v Vermontu, ZDA, Zavod Republike Slovenije za šolstvo ter ZIP, Za in proti, Zavod za kulturo dialoga Slovenija, vabijo vse strokovnjake in strokovnjakinje s področja argumentacije, retorike in debate, ter vse učitelje in učiteljice, ki uporabljajo aktivne debatne metode na mednarodno konferenco o argumentaciji, retoriki, debati in pedagogiki podeljevanja moči, ki bo pod naslovom MISLITI IN GOVORITI BOLJŠI SVET, od 24. do 26. novembra 2006, potekala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, Slovenija. Konferenca bo združila strokovnjake in strokovnjakinje za argumentacijo in retoriko, učitelje in učiteljice, mentorje in mentorice debatnih klubov ter organizatorje lokalnih, nacionalnih in mednarodnih debatnih mrež, ki bodo v živahnih razpravah izmenjevali mnenja o kritičnem mišljenju in zagovorniškem diskurzu kot metodah poučevanja, kakor tudi o širših problemih uporabe argumentacije, retorike in debate. [...] Program konference obsega tri tematske sklope: ­Argumentacija in retorika, Debata, Kritično mišljenje/pedagogika podeljevanja moči. Naj vas ne skrbi, če se vam zdi, da vaš prispevek ne sodi v nobeno od treh kategorij. Pošljite nam ga in presodili bomo, kam spada. Prispevke, za katere se sami ne morete odločiti, kam spadajo, pošljite na naslov: alfred.snider na uvm.edu . Pričakujemo prispevke v naslednjih oblikah: skupinske ali individualne akademske referate, skupinske razprave o inovacijskih konceptih, javne debate o pomembnih temah na teh področjih, primere in predstavitve aktivne pedagogike, kreativne predstavitve, ki inspirirajo in motivirajo, delavnice, ki ponujajo nove tehnike in programe. Prispevke pošljite po elektronski pošti v izbrano kategorijo (glej spodaj). Vse, ki nameravate sodelovati s prispevki, prosimo, da pošljete naslov in kratek izvleček prispevka v slovenščini ali angleščini, ki naj ne presega 150 besed. Udeleženci in udeleženke konference bodo v roku šestih mesecev po konferenci dobili zbornik prispevkov s konference. Predloge za prispevke pošljite do 1. avgusta 2006. Prosimo, da sodelovanje na konferenci in nastanitev uredite z gospo Bojano Skrt: bojana.skrt na siol.net . Veselimo se prispevkov v slovenščini, saj bo del konference namenjen tudi slovenskim predstavitvam, sicer pa bodo gostje iz tujine svoje prispevke predstavljali v angleškem jeziku. Prevajanja ne bo. [...] Konferenca bo potekala na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper, http://www.fhs-kp.si . Prijavnina je 55 EUR in pokriva udeležbo na konferenci, materiale in banket. Udeleženci in udeleženke bodo nastanjeni na različnih lokacijah, glede na to, koliko so pripravljeni odšteti v ta namen. Cene nastanitev so od 19 EUR v dijaškem domu, do 31 EUR v Hotelu Vodišek (http://www.hotel-vodisek.com/ ) Cene so za eno osebo v dvoposteljni sobi, za enoposteljno sobo je treba doplačati 10 EUR. Na voljo so še drugi hoteli v Kopru, Izoli in Piranu. Za dodatne informacije pobrskajte po Internetu. Konferenca je javna in vsi, ki vas tematika zanima, ste vljudno vabljeni. Dodatne informacije najdete na http://www.ljudmila.org/debata ali http://debate.uvm.edu/betterworld.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:01:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:01:59 +0200 Subject: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <007101c69095$09d70090$6400a8c0@P4> Od: Janez.Dular na gov.si Za: Dr. Miran Hladnik Poslano: 15. junij 2006 12:57 Zadeva: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Prireditelji mednarodne konference o argumentaciji, retoriki, debati in pedagogiki podeljevanja moči (Misliti in govoriti boljši dvet, Koper od 24. do 26. novembra 2006) zatrjujejo, da se veselijo tudi "prispevkov v slovenščini, saj bo del konference namenjen slovenskim predstavitvam, sicer pa bodo gostje iz tujine svoje prispevke predstavljali v angleškem jeziku"; tudi na konferenci o jezikovni tehnologiji (Ljubljana od 9. do 13. oktobra 2006) sta dva uradna jezika, konferenca pa "bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini". Zanimivo bo videti, koliko slovenskih referentov, moderatorjev, vodij delavnic in razpravljalcev bo nastopalo v slovenščini, edinozveličavni tuji gostje (in soorganizatorji) namreč ne razumejo našega lokalnega idioma in marsikdo se jim bo želel prilagoditi, kajti prireditelji posredno ali neposredno napovedujejo: "Prevajanja ne bo." Najbrž za prevajanje (kot ponavadi) ni denarja. Bo pa denar (vsaj v Kopru) za banket. Take so videti "mehke" metode za izrivanje slovenščine iz znanosti. Če so opazne na konferencah, ki jih prirejajo strokovnjaki za jezikovna ipd. vprašanja, nas ne sme presenečati trša in neposrednejša usmeritev na srečanjih, ki jih prirejajo kemiki, strojniki, mikrobiologi in drugi "nehumanisti". Argumentacija moči ali "pedagogika podeljevanja moči"? --- Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:10:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:10:22 +0200 Subject: Žogica marogica Message-ID: <00d501c69096$35fee830$6400a8c0@P4> Od: "Bostjan Skorjak" Za: Poslano: 15. junij 2006 14:12 Zadeva: NOGOMET Spoštovani SlovLitovci! Naj pristavim še svoj piskrček. Na temo nogometa sem v svojem prvencu, knjigi t. i. latinskih aforizmov "RIDE, SI SAPIS - Smej se, če si pameten!", izdani v samozaložbi oktobra 2003, med drugimi objavil tudi naslednje aforizme: A VERBIS AD VERBERA. Od besed k palicam. Trenerjevo zadnje upanje. CANTABIT MEILUS COLLUTO GUTTURE GALLUS. Petelin bo bolje pel z vlažnim grlom. Nogometaš pa tekel s podmazanimi nogami. CARPE DIEM. Izkoristi (današnji) dan. Kaj dan, vsaj 90 minut. LEVIUS DICERE QUAM FACERE EST. Laže je reči kakor napraviti. Trener in igralci. QUOD LICET IOVI, NON LICET BOVI. Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu. Za debitante ni enajstmetrovk! SI DEUS PRO NOBIS, QUIS CONTRA NOS? Če je Bog z nami, kdo je lahko proti nam? Sodnik! SIC ERAT IN FATIS. Tako je bilo usojeno. Pardon, dosojeno. UBI BENE, IBI PATRIA. Kjer je dobro, tam je domovina. Prestopni roki se bližajo. VOX CLAMANTI IN DESERTO. Glas vpijočega v puščavi. Trener ob igrišču. --- Boštjan Škorjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:31:12 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:31:12 +0200 Subject: [SlovLit] Nova [z]namenja Message-ID: <017701c69099$1ee2bd90$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 15. junij 2006 15:58 Zadeva: Fw: NOVITETE ZALOŽBE LITERA Nova znamenja. Ena osrednjih humanističnih zbirk na Slovenskem. Ob poeziji in krajših proznih delih prinaša zbirka predvsem dela sodobne domače in tuje filozofske, sociološke in >alternativne< misli, s posebnim poudarkom na temeljnih problemih današnjega postmetafizičnega časa in dehumaniziranega človeka v njem. Poleg tega se zbirka posveča tudi sodobni esejistiki kot tisti literarni zvrsti, ki zaradi svoje hibridnosti omogoča različnim avtorjem osvetliti različne problematike na zelo različne, individualne načine in ki je zato danes vse bolj brana. Urednik Andrej Brvar. Mitja Čander: ESEJI O SLOVENSKI PROZI (eseji o slovenski literaturi). V svojem prvencu Zapiski iz noči (Litera, 2003), se je Mitja Čander, eden najbolj profiliranih mlajših esejistov, ukvarjal s temami in deli svetovne književnosti. Zbirka esejev, ki jo bomo natisnili tri leta pozneje, pa se ukvarja s slovensko literaturo, natančneje s prozo po drugi svetovni vojni. Zbirka je nekakšno dopolnilo oziroma dvojček prve. Tudi tokrat ostaja Čander zavezan esejističnemu subjektivizmu in oblikovani igrivosti. Zato zbirka ni nobena literarnozgodovinska študija. Marsikaj je namenoma opuščeno in marsikaj tudi predimenzionirano, kar je pač davek oblike. Kljub temu pa se v izbranih esejih skozi fragmentarnost zasebnih obsesij razkriva cela vrsta silnic, ki so temeljno oblikovale duhovno fiziogonomijo sodobne slovenske proze. Navsezadnje celota le limitira v najnovejšo prozo. Zbirka Eseji o slovenski prozi je relativen poskus iskanja korenin, žive dediščine v posameznih delih Vitomila Zupana, Lojzeta Kovačiča, Draga Jančarja, Mateta Dolenca, Zorka Simčiča, Rudija Šelige, Petra Božiča, Marjana Rožanca, Marjana Tomšiča, Borisa Pahorja in drugih. Ob pripravi zbirke, mi je avtor, med drugim sporočil naslednje: >Ob tem pa bo zelo pomembno, koliko odkritosrčno in smelo mi bo uspelo artikulirati lasten horizont pričakovanj, torej pozicijo, s katere zrem na literaturo.< Zdaj, ko je zbirka napisana in sestavljena, je avtorjeva skepsa odveč. Tako kot že prvenec Zapiski iz noči, so tudi Eseji o slovenski prozi individualno močno profilirana, v pogledih inovativna in hkrati jezikovno bleščeče napisana zbirka literarnih razmislekov. Predstavitev bo potekala v četrtek, 22. junija 2006 ob 11. uri v Jazz clubu Gajo, Beethovnova 8 v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 18:57:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 18:57:36 +0200 Subject: Strategija Univerze v Ljubljani in učni jezik Message-ID: <002901c6909c$ced3e910$6400a8c0@P4> Od: "Monika Kalin Golob" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:20 Zadeva: Re: Strategija UL in učni jezik Strategija univerze ter slovenščina kot znanstveni in učni jezik V zadnjih letih je Slovenija sprejela kar nekaj zavezujočih dokumentov, ki na prvi pogled nimajo nikakršne povezave z vprašanjem univerzitetnega učnega jezika v R Sloveniji. V resnici pa prinašajo -- posredno ali neposredno -- možnost, da bo slovenščina brez poglobljene in načrtovane jezikovne politike izgubila status ustavno in zakonsko zagotovljenega učnega jezika in s tem izgubila pomembno funkcijsko področje: jezik znanosti. Tako na primer Bolonjska deklaracija na več mestih kot enega glavnih ciljev (cilj 3) navaja večjo mobilnost študentov in profesorjev, vladni Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji pa v ukrepu 28 to nadgrajuje na več mestih: -- Zagotoviti mednarodno izmenjavo (mobilnost) učiteljev, dijakov in študentov, vključno s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja in izmenjav, denimo z nacionalnimi in EU programi mednarodne mobilnosti posameznikov in skupin. Vzpostavitev učinkovitega sistema vseživljenjskega kariernega svetovanja (lifelong guidance). -- V izobraževalne univerzitetne programe za učitelje uvesti kot obvezni predmet en tuji jezik, ki se govori na območju Evropske unije. -- Odpraviti omejitve za rabo angleščine pri prenašanju sodobnih znanj, delu tujih učiteljev in oblikovanju mednarodnih izobraževalnih programov, hkrati pa spodbujati prevajanje temeljnih del vseh znanstvenih področij v slovenski jezik. Na podlagi obeh dokumentov se zdi samoumevno, da Univerza v Ljubljani v svojem osnutku Strategije kot enega pomembnih ciljev navaja povečevanje vpisa tujih študentov (vsaj 10 %) in v okviru profesorske izmenjave cilj, da bi vsaj 10 % programov izvajali tuji predavatelji. Vsem tem dokumentom je skupno, da nikjer ne odpirajo, kaj šele rešujejo vprašanja izvedbe programov za tujce, reformni predlog celo izrecno >odpravlja omejitve za rabo angleščine<, de facto torej odpravlja slovenščino; Univerza v Ljubljani pa v popravku osnutka Strategije pristavlja, da bo tuje študente vključila v tečaj slovenščine. A ne prevajanje v slovenščino, ki ga omenja reformni okvir, ne vključevanje študentov v tečaje slovenščine samo po sebi ni dovolj. Razmislek o položaju slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika je v tem trenutku nujen, celo usoden. Če jezikovno vprašanje prepustimo toku dogodkov, bomo soodgovorni za izbris v marsičem najpomembnejšega funkcijskega področja delovanja slovenskega knjižnega jezika. Jezikovnokulturne in družbene razmere v naši državi so take, da vsako razpravljanje o položaju slovenščine odpre dva skrajna -- in enako neplodna -- odziva: pokroviteljskega, ki apriorno zagovarja popolno zaščito in zaprtost slovenščine, in anarhističnega, popolnoma odprtega, ki se predvsem pri razpravah o slovenščini v znanosti in na univerzi kaže v dvomu o smiselnosti njenega obstoja oz. celo verjetju, da je edini jezik znanosti angleščina. Tale razmislek ne želi biti del te ali one skrajnosti. Opozoriti želi: -- da je ustavna pravica vsakega slovenskega študenta, da posluša predavanja in opravlja študijske obveznosti v slovenskem jeziku; -- da je Univerza v Ljubljani dolžna razvijati slovenski znanstveni in strokovni jezik, saj jo k temu zavezujejo okoliščine njenega nastanka in njeno poslanstvo, seveda tudi Zakon o visokem šolstvu; -- da nas bolonjska prenova sili k resnim ukrepom, ki bodo izključili kakršnokoli možnost, da tuj jezik postane prevladujoči učni jezik slovenske univerze. Zavedajoč se pomembnosti pretoka študentov in učnega osebja, tak razmislek ne izključuje programov v tujem jeziku. UL mora v okviru izvrševanja svoje strategije resno razmisliti o smiselnem načinu vključevanja tujih študentov, kar je po našem mnenju zares možno edinole s kakovostnimi vzporedni programi, katerih predmete bi lahko izbirali tudi domači študenti. Univerza bi morala znotraj vsake članice ponuditi in financirati vsaj en tak program, ki bi bil del verificiranih programov, torej izbor najprimernejših predmetov, zanimivih za tujce. Tako bi se izognili nenaravni situaciji, da slovenski študenti zaradi enega, dveh ali petih tujcev v predavalnici poslušajo predmet v angleščini, čeprav je to celo proti Zakonu o visokem šolstvu, ki je glede jezika zelo nenatančen. Statut UL ga le povzema in ne rešuje vprašanja, kaj pomeni >večje število tujih študentov<. Kakovostni tuji programi (denimo vsaka članica enega v okviru UL) pa bi gotovo pomenili konkurenčno prednost ljubljanske univerze. Ob tej najbolj sistemski možnosti se lahko na univerzah uveljavijo tudi druge praktične jezikovne in sporazumevalne rešitve pri morebitnem vključevanju tujih študentov v druge predmete, ki se sicer poučujejo v slovenščini; npr. dejansko bogatejše sofinanciranje učinkovitega učenja slovenščine tujih študentov (zdaj je sredstev zelo zelo malo kljub zakonski in drugi deklarativni podpori), rešitve z izročki predavanj in konzultacijami v tujih jezikih ter s predavanji in frontalnim delom v slovenščini (pri čemer bi morali izročke in konzultacije dodatno plačati), pa spodbujanje študentske solidarnosti in tutorstva oziroma partnerskega odnosa med domačimi in gostujočimi študenti ipd. Pri vprašanju o jeziku ne moremo mimo odprtega vprašanja jezikovne zmožnosti univerzitetnih učiteljev in učiteljic. Že zmožnost v slovenščini je spričo pomanjkanja slovenščine kot strokovnega predmeta na slovenskih univerzah pri marsikaterem visokošolskem učitelju pomanjkljiva in mu onemogoča učinkovito delo. Koliko učiteljev pa ima res dovolj visoko predavateljsko zmožnost v angleščini ali drugem tujem jeziku? Za večino se lahko upravičeno vprašamo, ali so res sposobni znanstveno in pedagoško ubesedovati zahtevno vsebino v tujem jeziku. Točki vladnega reformnega okvira, ki govori o obveznem evropskem tujem jeziku v izobraževalnih univerzitetnih programih za učitelje, lahko sicer pritrdimo, vendar bi ob tem pričakovali, da glede na zaveze in obveze v slovenski ustavi, zakonih, deklaracijah in statutih prostor v programih dobi tudi slovenščina kot strokovni in znanstveni jezik. Koliko sta država in Univerza pripravljeni vložiti v reševanje teh vprašanj in ali se v resnici sploh zavedata njihovega pomena? Samoumevnost ideje o >mobilnosti< študentov in profesorjev novega visokošolskega obzorja kaže, da se o jeziku slovenske univerze in znanosti ne želi izreči nihče. Ker je nevarno. Načelno stališče o tem je v analitičnem prispevku podala prof. dr. Ada Vidovič Muha v Delu (Književni listi, 25. 1. 2006, str. 12: Slovenska univerza in znanstvena razprava v slovenščini), in ker sumimo, da opozorilo na perečo problematiko ni vstopilo v zavest odločujočih posameznikov, moramo nanj ponovno opozoriti. Ni politika in ni vodstva univerze, ki bi bili pripravljeni izreči tisto, kar je v vseh omenjenih dokumentih vsebovano: politika in vodstvo Univerze v Ljubljani se odrekata slovenščini v visokem šolstvu in znanosti. A tega ne bosta storila izrecno, ker ni popularno, ker ni korektno, temveč postopoma in kar mimogrede. Proti temu izrekamo svoje nasprotovanje. Ljubljanska univerza je nastala tudi zato, da bi dokazala enakopravnost in odličnost slovenskega jezika ter njegovo sposobnost, da lahko deluje in izpolnjuje svojo polnofunkcijskost na najbolj zahtevnem področju človekovega delovanja in mišljenja -- v znanosti. Zaradi želje po izrazitejši mednarodni razsežnosti in večji kvaliteti, kaj šele zaradi tržne logike se ta ista univerza (skupaj s slovensko državo) ne sme odreči slovenščini. Odreči pa se ji je tudi ni treba: vzporedni programi so dobra možnost za reševanje >mobilnosti< in upoštevanje ustavne pravice do rabe slovenskega jezika na vseh stopnjah izobraževanja. Sestavila: Monika Kalin Golob (FDV) in Marko Stabej (FF) Podpisniki: Katedra za novinarstvo, Fakulteta za družbene vede Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 19:01:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 19:01:54 +0200 Subject: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <003901c6909d$68ac5ef0$6400a8c0@P4> Od: "Stabej Marko" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:51 Zadeva: RE: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Od vodje Sektorja za slovenski jezik slovenskega kulturnega ministrstva bi človek (poleg bolj ali manj duhovitega smešenja organizatorjev mednarodnih jezikoslovnih sestankov na slovenskih tleh) pričakoval tudi kakšno konkretno in z denarjem podprto (trdo) rešitev, s katero bi lahko slovenščina v takih okoliščinah zares delovala. Morda bi kdo, ki je blizu oblasti, znal pridobiti nekaj deset dodatnih milijonov proračunskih tolarjev posebej za konferenčno tolmačenje ter prevajanje gradiva v slovenščino in obratno? Ali pa bi se morali prireditelji udeležbi tujcev odreči in bi lahko "edinozveličavni" ostali le razni slovenski jezikoslovci vodniki, jezikoslovke vodnice in njihovi vrli sleditelji in slediteljice? Morda pa je dobra rešitev že predlagana - odreči se je treba banketu, pa bo dovolj denarja za prevajanje. Če se udeleženci odrečejo tudi spanju, bo morda dovolj denarja, da jim podarimo še po en izvod Slovenskega pravopisa ali SSKJ, pa se naj naučijo našega lokalnega idioma, če nam že hočejo kaj povedati. --- Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 15 19:22:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jun 2006 19:22:50 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <005d01c690a0$550bed90$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 15. junij 2006 19:07 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Spoštovani prof. Bjelčevič, ne zamerite, da vam odgovarjam šele danes, včeraj smo imeli v Gorici (v Italiji) predstavitev dvojezične pesniške zbirke ital. pesnika Silvia Cumpete Iraški brevir /Breviario iracheno v mojem prevodu, spremno besedo je napisal Ciril Zlobec, izdala pa ital. založba KAPPA Vu iz Vidma (Udine). Drugače rečeno: vse drugo je za nekaj dni odpadlo oz. bilo pomaknjeno za kdaj kasneje. Jaz sicer niti od daleč ne poznam družine tožnic in, po pravici povedano, se niti ne spominjam podrobno, kakšna je bila Rozinina družina v povesti Smolnikarjeve, vem pa zagotovo, da ihanski materi ni bilo ime Rozina, ne po domače in ne zares in da tega niso trdile niti tožnice med razpravo. Vi pa pravite, da so vse vaše reference točne. Odkod to veste? Kdo vam je povedal? In kdo potrdil, da ne gre za kakšno v sili in potrebi prikrojeno resnico ali "vsevednost" iz znanih virov rekla in kazala ali, kot pravimo na Krasu, za radio babe? Tudi Brinovcev, s tem osebnim ali hišnim priimkom in podobnim je po vsej Sloveniji kar nekaj. Ne sicer toliko kot Novakov, a če bi se vsi oglasili, bi nastala verjetno kar gneča. So vsi podatki, ki ste jih v dobri veri nanizali, zares tako zanesljivi, kot trdite? Bi bili pripravljeni garantirati? Že pri Rozini, če bi si vzela čas in poiskala tisti (menda sodni) zapis, ne bi izdelali izpita. Pravzaprav, ko bo te grozne afere konec - saj je naše sodišče, milo rečeno, napihnilo muho v slona in nadvse prikupno Rozino naravnost povampirilo in iz nje naredilo malo manj, ne, malo več kot pošast - bi res kazalo kakemu literarnemu raziskovalcu sesti za mizo in si na list napisati vse v zvezi z Rozino in njeno familijo: je velika, majhna, debela, suha itd itn, kakšne so hčere, tudi njim se po domače reče podobno kot piše avtorica, in tako naprej, vse do potankosti in nato stopiti do tožnic in zvedeti vse o materi etc. In nato prostodušno primerjati. Najbolj hecno je to: vi se sklicujete na podobnosti, hčere pa kar naprej trdijo o drugačnosti, niti za las nočejo biti podobne Bredinim junakinjam. Za magisterij bi ta raziskava skrajno objektivno izpeljana s še kakšnim dodatkom in priveskom verjetno zadostovala. Tudi nam bi razčistila pojme, saj smo zgodbo menda vsi brali precej ležerno in z dopadenjem, ne da bi memorili vsako njihovo značilnost opisanih junakinj, saj ni šlo za detektivko vendar, kjer moraš biti zares malce bolj pozoren do detajlev, da odkriješ sam storilca hudodelnosti. S prav lepimi pozdravi. Oba se najbrž trudiva in najbrž še kdo z nama, da pridemo resnici do dna. Tožnice pa so itak dobile svoje zadoščenje - štiri milijončke so že pokasirale za "morebitno" obrekovanje, obeta se jim še najmanj petkrat toliko - 4x5 - kot koren lečen za totalno ozdravitev srčnih ran. Možne so ponovitve s še večjimi zneski v zacelitev tistih trdovratnih ran, ki se bodo težje celile in zapirale. S spoštovanjem --- jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 16 10:38:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Jun 2006 10:38:25 +0200 Subject: Slovenščina na znanstvenih konferencah in (brez Re:) Slovenske slike Message-ID: <001e01c69120$400fdc00$6400a8c0@P4> Od: "Miha Rus - NTP" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 15. junij 2006 18:08 Zadeva: Out of Office AutoReply: Za Slovlit - Slovenščina na znanstvenih konferencah Hello. I will out of Office tommorow, June 16. Please send all urgent issues to Franci Batagelj (francib na iolar.com). ========= Najdi.si že najde vašo sliko (če vas je seveda kdo slikal in postavil na splet :), potem ko v njegov iskalnik slik (www.najdi.si, slike/avdio/video) odtipkate svoje ime. Od slovlitovcev recimo Julijo Sozino, Jožeta Lipnika, Metko Kordigel, Meto Grosman, Božo Krakar Vogel, Bredo Čop, Marijo Leskovar, Zvonka Kovača, Vesno Požgaj Hadži, Mirka Osolnika, Ireno Novak Popov, Marka Stabeja in še mnoge druge. Google potrebuje za evidentiranje fotografij na spletu očitno nekaj več časa. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 18 22:33:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jun 2006 22:33:35 +0200 Subject: Slovenščina na znanstvenih konferencah Message-ID: <013d01c69316$7abc6b50$6400a8c0@P4> Od: Za: "Dr. Miran Hladnik" Poslano: 16. junij 2006 17:11 Zadeva: Še za Slovlit - slovenščina na znanstvenih konferencah Ko sem pisal svoj komentar o neuglednem statusu slovenščine na napovedanih znanstvenih konferencah o jezikovni problematiki, sem se zavedal, da drezam v občutljivo vprašanje in da utegnem sprožiti neprijetne odzive, vendar nisem pričakoval takega in od tam, kot je prišel. Posebno sem začuden, ker je avtor hkrati sosetavljalec izjave o neuglednem statusu slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika na univerzi (zadeva, za katero se v okviru svojih pristojnosti že dolgo v isti smeri grebem tudi jaz). K vsebini (očitkom) samo tri pripombe. 1. Ni mi znano, na koga so se (če so se) organizatorji omenjenih konferenc obrnili za morebitno financiranje tolmačenja. Na Sektor za slovenski jezik (MzK) se niso. (To ne pomeni, da bi ta sektor lahko v celoti rešil njihove finančne skrbi, posebno če bi bil med predračunskimi postavkami naveden tudi banket.) 2. Z izpostavljanjem neprebolelih frustracij zaradi jezikoslovcev vodnikov ali jezikoslovk vodnic ni mogoče preusmeriti pozornosti od temeljne problematičnosti napovedane "mehke" metode izrivanja slovenščine iz znanosti. (Posebno sem začuden, ker je avtor hkrati sosetavljalec na Slovlitu objavljene kritične izjave o neuglednem statusu slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika na univerzi - zadeva, za katero se v okviru svojih pristojnosti že dolgo v isti smeri grebem tudi jaz). 3. Zelo bom vesel, če bo tale spor na slovlitoskem forumu kaj pripomogel k temu, da bi čim več slovenskih referentov in razpravljalcev na napovedanih znanstvenih konferencah - ne glede na navzočnost nekaj tujih gostov - nastopilo v slovenščini. Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 18 22:40:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jun 2006 22:40:21 +0200 Subject: Slovenščina na daljavo in 42. SSJLK Message-ID: <015501c69317$6c3807a0$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 16. junij 2006 14:45 Zadeva: Vabilo Centra za slovenščino Z veseljem vam sporočamo, da bo internetni tečaj Slovenščina na daljavo odslej prosto dostopen na spletnem naslovu www.e-slovenscina.si. Tečaj je namenjen samostojnemu učenju slovenščine kot tujega jezika. Nastal je kot rezultat ciljnega raziskovalnega projekta, katerega nosilec je bil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF UL, ter v sodelovanju z Laboratorijem za telekomunikacije FE UL in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odprtje in javna predstavitev tečaja bo v četrtek, 22. junija 2006, ob 11. uri v multimedijski dvorani Fakultete za elektrotehniko, Tržaška cesta 25 (pritličje levo). Prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite. Vse nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu na št. (01) 241 86 48 ali po e-pošti jana.zemljaric na ff.uni-lj.si --- izr. prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, izr. prof. dr. Marko Stabej, vodja CRP-a Slovenščina na daljavo, Filozofska fakulteta ========= Od: "Alič Tjaša" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 16. junij 2006 15:08 Zadeva: ssjlk Na spletni strani http://www.centerslo.net/seminar si lahko ogledate program 42. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja, Parada mladih in izbirni tečaji so odprti za vso zainteresirano publiko. Lepo vabljeni! --- izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 19 19:09:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jun 2006 19:09:49 +0200 Subject: [SlovLit] Kar_v_angleščini_Išče_se_avto r_Išče_se_lektor Message-ID: <008601c693c3$2d9d7f00$6400a8c0@P4> Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 19. junij 2006 17:36 Zadeva: Re: Kar v angleščini [...] Dragi Miran, Študentska založba nam je poslala angleško licenčno pogodbo za nemško izdajo Petelinjega klica Ferija Lainščka, Didakta pa nam je ponudila slovensko knjigo o kmečki arhitekturi v Karavankah v prodajo -- tudi v angleškem pismu. Kam plovemo? Lepe pozdrave, Franc NUJNO iščemo avtorja ne preveč učenega učbenika slovenščine za učenje doma -- brez učitelja! Mnogo je povpraševanja, avtorjev pa ni ... ========= Od: "Jože Andrej Čibej" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 18. junij 2006 23:47 Zadeva: RE: Slovenščina na daljavo in 42. SSJLK Lepo ... pa se moja tečnoba ni mogla premagati, da ne bi spet stavila sama s seboj, da v petih minutah najde najmanj tri napake. Je že res, da niso iz plejade kapitalnih kozlov, so pa vendar ... in to v testni poli za preizkus slovenščine na visoki ravni. LP, Jože [Izjemoma sporočilu za Slovlit pripenjam tudi slike. Oglasite se prosim, če boste imeli z njihovim ogledom težave. --- miran] -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0001.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 34258 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0004.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 13344 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0005.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 22488 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0006.gif -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/gif Velikost: 31887 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20060619/81eb2964/attachment-0007.gif From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 19 19:51:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jun 2006 19:51:05 +0200 Subject: 30 let revije Primerjalna književnost, Halgato in pujsek sredi Celovca, Sovražni dialogi Message-ID: <00c701c693c8$f28ff220$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Zadeva: Obletnica PKn - vabilo k sodelovanju Datum: 16. junij 2006 12:37 Spostovani clani SDPK, na spletni strani drustva www.zrc-sazu.si/sdpk (v rubriki novo) najdete vabilo k sodelovanju ob jubileju revije Primerjalna knjizevnost. --- Marijan Dovic ========= Od: Franc Kattnig [franc.kattnig na mohorjeva.at] Poslano: 19. junij 2006 13:40 Zadeva: Fw: Halgato Spoštovana gospa, cenjeni gospod! Radi Vas tudi letos vabimo na "Praznik Mohorjeve", ki bo v četrtek, 22. junija zvečer tukaj na travniku Mohorjevega doma na Vetrinkskem obmestju. (Vhod cesta 10. oktobra!). Veselilo nas bo, ko boste pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje in znance, ki morda še niso bili tukaj v podeželskem ambientu sredi Celovca! Tudi v četrtek velja vstopnina predprodaje: 7 eur. Vidimo se! --- Franc =========== Od: "Aristej" Poslano: 16. junij 2006 11:37 Zadeva: Dialogi 5-6 in sovražni govor Uvodnik je napisala odgovorna urednica Emica Antončič, v njem pa komentira najnovejše pretrese na slovenskem knjižnem trgu, ki je eden najmanjših v Evropi. Državna podpora knjigi ima zato v Sloveniji že dolgo tradicijo, najnovejše raziskave pa so odkrile, da so javne knjižnice, ki so lani dosegle evropski rekord v izposoji knjig, podlegle komercializaciji. [...] Naslov tokratne osrednje teme je Sovražni govor v Sloveniji. Pripravil jo je urednik Boris Vezjak in za njeno izhodišče vzel zadnje primere javnega sovražnega govora nekaterih slovenskih politikov. Namen teme je razjasnjevanje labilne meje med svobodo govora in sovražnim govorom. Kaj storiti in kako ravnati, da bi ohranili svobodo izražanja in se hkrati ne odpovedali pregonu tistih, ki svobodo izrabljajo za svoje sovražne nagibe ter širjenje ksenofobije, diskriminacije, rasizma? Poleg urednika s svojimi prispevki sodelujeta sociologa Srečo Dragoš in Vesna Leskošek, varuh človekovih pravic Republike Slovenije Matjaž Hanžek in pravnik Aleš Završnik. --- V literarnem delu so objavljeni prevodi novih pesmi srbske pesnice Ane Ristović in nove pesmi slovenskih pesnikov Vladimirja Gajška, Metoda Češka in Tomislava Kiša. Pisatelj Štefan Kardoš objavlja odlomek iz novega romana, ki se dogaja v današnjem Prekmurju, pokrajini ob slovensko-madžarski meji. V Mariboru v okviru vsakoletnih aprilskih Dnevov knjige že 6 let poteka Pesniški turnir, nagradno literarno tekmovanje, na katerem se pesniki in pesnice -- vsak s svojo pesmijo -- potegujejo za naslov viteza oz. vitezinje turnirja. Dialogi tokrat prvič objavljajo pesmi vseh finalistov. [...] Gaja Kos ocenjuje novo knjigo slovenske mladinske pisateljice Nejke Omahen Prigode Poprove Pipi, Mojca Puncer pa razmišlja ob slovenskem prevodu knjige Jacquesa Ranciera Nevedni učitelj: pet lekcij o intelektualni emancipaciji [...] sledi pa nova rubrika, poimenovana Detektor. Gre za obliko krajšega intervjuja, v katerem uredništvo nekaj vprašanj na aktualne teme v družbeni ali kulturni sferi postavi vabljenemu sogovorniku. Prvi gost rubrike je ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Janez Pipan. Urednik za gledališče Primož Jesenko ga je povprašal o stanju t.i. postdramskega gledališča, trendu uprizarjanja dramatizacij velikih literarnih besedil, aktualni produkciji slovenske dramatike ter odnosu med družbo in gledališčem. [...] ======= Http://www.heranet.info -- projekt HERA (Humanities in European Research Area). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 20 08:51:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Jun 2006 08:51:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Kar_v_angleščini Message-ID: <000101c69435$ee8fd920$a24602c1@ff.unilj.si> From: "Vesna Mikolic" To: Date: Tue, 20 Jun 2006 01:47:38 +0200 Rada bi izrazila pohvalo avtorjema, tj. Moniki Kalin Golob in Marku Stabeju, ter podpisnikom, tj. članom Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, za oblikovano strategijo univerze glede slovenščine kot znanstvenega in učnega jezika v luči pospeševanja mednarodnih izmenjav, ki ga narekuje bolonjska prenova. Najbrž se vsi, ki delujemo v slovenskem univerzitetnem prostoru, zavedamo, da le-ta kot del evropskega in širšega mednarodnega prostora potrebuje prav to - konkretne pobude, kako spričo neobhodnih sprememb visokega šolstva zagotavljati prisotnost in ustrezen status slovenščine na tem področju, hkrati pa onemogočiti izolacijo slovenske znanosti. Prav oblikovanje takšne strategije in koordinacija med slovenskimi univerzami oziroma sprejetje enotne strategije za celoten slovenski visokošolski prostor, ki bi se seveda izognila tako "pokroviteljskemu" kot "anarhističnemu" pogledu, bi morala pristojna ministrstva razumeti kot eno svojih glavnih nalog, nedvomno veliko pomembnejšo kot zgolj nadziranje organizatorjev različnih mednarodnih znanstvenih dogodkov, ki se problema največkrat zavedajo in ga skušajo reševati po svojih najboljših močeh. (Po opravljenem delu, ko bo sprejeta skupna strategija, ste seveda vabljeni na banket v Koper!) --- Vesna Mikolič, Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 20 20:59:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Jun 2006 20:59:50 +0200 Subject: [SlovLit] O Ingeborg Bachmann Message-ID: <000f01c6949b$b67265b0$6400a8c0@P4> Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 20. junij 2006 12:21 Zadeva: Vabilo Ingeborg Bachmann: nova branja in nadaljnje pisave Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko vabi ob 80. obletnici rojstva najpomembnejše avstrijske pisateljice Ingeborg Bachmann na dvodnevni mednarodni znanstveni posvet, ki bo potekal od 23. do 24. junija 2006 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predavalnica 302. Podroben program je na voljo tudi na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/germanistika/Slovensko/prireditve/bachmann-program.htm. Petek, 23. junija 2006 9.30 Pozdravne besede dekana, predstojnice 10.00: Kurt Bartsch, Gradec, Bachmann-Lektüren: Literarische und essayistische Annäherungen 10.40 Sara Lennox, Amhurst, Bachmanns "Simultan" und Zygmunt Baumanns "Flüchtige Moderne" 11.20 Odmor za kavo 11.40 Helgard Mahrdt, Oslo, Denken und Schreiben -- "Ansiedlungsversuche" in der Welt. Ingeborg Bachmann und Hannah Arendt 12.20 Barbara Agnese, Dunaj, Das Bild der Psychiatrie bei Ingeborg Bachmann und Sylvia Plath 13. 00 Odmor za kosilo 14.00 Vesna Kondrič Horvat, Maribor, Eine Autorin als Transformator, der die Welt verändert, die Welt schön macht? Ingeborg Bachmann und ihre ambivalente Rezeption durch die Autorinnen in der Schweiz 14.40 Rita Svandrlik, Firence, "Das Virus Verbrechen": Täter und Opfer bei Ingeborg Bachmann und Elfriede Jelinek 15.20 Odmor za kavo 15.40 Amalija Maček, Ljubljana, Simultan (un)glücklich? 16.20 Irena Samide, Ljubljana, Fremde Textwelten: Ingeborg Bachmanns Dunkles zu sagen aus DaF-/auslandsgermanistischer Perspektive 17.00 Saša Jazbec, Maribor, Ingeborg Bachmann im DaF-Unterricht oder Jugend in einer slowenischen Stadt 19.00 Sprejem na avstrijskem veleposlaništvu Sobota 24. junija 2006 9.00 Hermann Korte, Siegen, Portalfiguren der Nachkriegslyrik: Bachmann, Benn und Celan in der Gedichtpoetik der jüngeren Dichtergeneration. 9.40 Luigi Reitani, Videm, ".zum Schauen erwacht". Ingeborg Bachmanns Poetik des Sehens am Beispiel ihrer italienischen Erfahrung 10.20 Odmor za kavo 10.50 Dejan Kos, Maribor, Literaturgeschichte und Systemtheorie. Beispiel: Bachmann 11.30 Christa Gürtler, Salzburg, Gedächtnisräume und Sehnsuchtsorte - Zur Topographie in Ingeborg Bachmanns Prosa 12.10 Ilse Nagelschmidt, Leipzig, Zerstörungen weiblicher Kindheit und lebenslang wirkende Folgen. Ingeborg Bachmann - Christa Wolf. Ein Vergleich 12.40 Odmor za kosilo 14.00 Eva Höhn, Banská Bistrica, Ingeborg Bachmann. Die Wege ihrer Prosa 14.40 Neva Šlibar, Ljubljana, Fremdheiten. Zu den frühen Prosafragmenten Ingeborg Bachmanns 15.20 Špela Virant, Ljubljana, Dramatische Strukturen in der Prosa Ingeborg Bachmanns 16.00 Okrogla miza o prevajanju del Ingeborg Bachmann: Anja Uršič, Neža Maurer, Amalija Maček, Aleš Šteger, moderator: Štefan Vevar 17.00 Zaključna diskusija referentk in referentov ter drugih sodelujočih 19.00 Skupna večerja referentk in referentov Prispevki bodo v nemščini; razprave so lahko v nemščini in v slovenščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 00:20:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Jun 2006 00:20:19 +0200 Subject: Išče se lektor; Forum za umetniška tuhtanja Message-ID: <002001c694b7$b84c9330$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 19. junij 2006 19:38 Zadeva: Re: [SlovLit]Kar v angleščini, Išče se avtor, Išče se lektor Pozdravljen, Miran, k tistemu, kar je posredoval gospod Jože Andrej Čibej. V čisto zadnji vrstici tega, kar imamo na slikah, bi rada bila z rokico zakrita še ena nepotrebna: "Imate kakšNE predlog, kako do rešitve?" Imam, podoben pa je tvojemu: besedilo je potrebno jezikovnega pregleda ko star volk šusa. --- [...] Peter ========== Od: "Matej Krajnc" Poslano: 20. junij 2006 21:43 Zadeva: FORUM Spoštovani vi! Od pred pol ure obstaja nov forum , specializiran za literaturo in glasbo z imenom FORUM ZA UMETNIŠKA TUHTANJA IN ZAPRAVLJANJE ČASA. http://p4.forumforfree.com/mk.html Lahko že pokukate vanj, tudi kaj zabeležite. Načrtujem, da bi zadeva postala resen prostor za izmenjavo mnenj o literaturi, prevajanju in glasbi. Povejte naokrog, priporočite, da bo zadeva, zdaj še mrtva, ker je nastala šele pred pol ure, zaživela. Vsaj do zime. Če ne, jo bom pa neusmiljeno ukinil, he he he. Forum je dostopen tudi na moji spletni strani www.matejkrajnc.com Hvaležen, M. K. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 08:38:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 08:38:14 +0200 Subject: [SlovLit] Sovretovi nagradi 2006 Message-ID: <001201c694fd$487ebce0$a24602c1@ff.unilj.si> From: V. Velkovrh Bukilica [mailto:vvb na siol.net] Sent: Wednesday, June 21, 2006 3:16 AM To: SLOVLIT Subject: Sovretovi nagradi 2006 Sinoči je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Sovretovi nagradi za najboljše prevodne dosežke v letu 2005. Prejeli sta jo Vlasta Pacheiner Klander (za prevod vedske poezije) in Jana Unuk (za več prevodov iz poljščine). Ker imajo prav literarni prevajalci izredne zasluge za bogatitev slovenskega jezika - tako z vnašanjem novosti kot z ohranjanjem pogosto pozabljene dediščine - menim, da si nagrajenki zaslužita posebno tople čestitke tudi v okviru te skupine. --- V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 12:25:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 12:25:23 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <000001c6951d$015389c0$a24602c1@ff.unilj.si> Včeraj dopoldne se je v 2. nadstropju na hodniku FF odvijala zanimiva debata na Slovlitovo temo Smolnikar (slučajni udeleženci Bjelčevič, Juvan, Zupan Sosič) in me spodbudila, da posežem vanjo. Nagibam se bolj k Aleševemu stališču, ki ni povprek navijaško "za naše", ampak izhaja iz ugotovitve, da je problem pisateljskih sodnih procesov kompleksen. Samo na prvi pogled se nam namreč zdi, da v spopadu med pisatelji in intelektualno vsestransko inferiornimi nasprotniki ne bi smelo biti dileme, češ saj se menda ne bomo postavljali na stran pregovorno zabitih policajev in pritlehne vaške oziroma malomeščanske mentalitete, ampak se bomo zavzeli za naše, to je pametne, kreativne, nekonformne, kritične ... kolege pisatelje. Inštitucija strokovne ekspertize naj bi dodatno utemeljila bizarnost sodnih primerov. Do njih naj bi prišlo zato, ker ljudstvo (s sodniki vred) ne zna prav brati literature, to je ne razlikuje med fikcijo in dejanskostjo in romane bere kot poročilo o dejanskem. Sklepanje ima tri šibke točke: 1. Večinska recepcija literature (k njej sodijo tudi tožniki) je res v veliki meri take narave, vendar brez nje ne bi bilo literarnega trga in jo je zato zelo nerodno označevati kot "napačno" ali "neprimerno". Večinski bralec še posebej rad posega po tistih romanih, v katerih najde informacije o ljudeh, krajih, dogodkih, ki jih pozna. 2. Akoravno se na načelni ravni literarni eksperti do take recepcije radi vzvišeno distanciramo, jo pravzaprav tudi sami prakticiramo in spodbujamo, pomislimo samo na opombe v zbranih delih slovenskih klasikov, ki se izčrpavajo v iskanju dejanskih modelov za literarne osebe. Eno najbolj avtentičnih vprašanj v seminarski debati o predstavljeni knjigi je, kaj od opisanega je bilo avtobiografsko doživljeno. Avtorji tovrstne zveze neradi razkrivajo, vendar imajo s prenosom dejanskega v fikcijo nedvomno veselje. Janko Kersnik piše npr. svoji pisemski ljubici Marici Nadlišek, poznejši materi danes slavnega Vladimirja Bartola: "Takov, prav takov sem kakor dr. Hrast početkom II. poglavja v 'Cyclamenu'." Literarna veda pozna temu ustrezne termine avtorjev alter ego, roman s ključem itd. oziroma fraze, kako je avtor v tem in tem delu "obračunal" s svojimi nasprotniki, recimo Tavčar z Mahničem v romanu 4000. V sodobni literaturi je del, ki jih jemljemo v roke prav zaradi interesa do dejanske predloge za junake, preveč za naštevanje. Nazadnje sem si iz firbca, kaj ima o sodobni literarni sceni sporočiti Jurij Hudolin, sposodil njegov roman Objestnost, pripravila pa me je k temu kritika, ki je namigovala na tovrstno opravljivo obetavnost knjige. Pogosto se zgodi, da je opravljivost tudi edina zanimiva razsežnost knjižne novitete. 3. Že nekaj časa ni več mogoče prepričljivo razlikovati med leposlovjem in neleposlovjem na osnovi razlikovanja med fikcijo in faktom. Romani se ne dogajajo več na lepo preglednem polju izmišljenega, tako kot v dobrih starih časih, ampak svoj učinek in smisel sidrajo v dvoumnem prostoru na meji med fikcijo in faktom. Bralca skušajo držati v negotovosti glede statusa predstavljenega sveta: ali je izmišljen ali je resničen? Nekateri pisatelji, npr. Branko Gradišnik, se fikciji (občasno) celo odpovedujejo. Odločitev za tožbo proti romanopiscu zaradi žalitve ugleda skratka ni nekaj, kar bi bilo a priori vredno zgolj zgražanja in radikalne ter ironične diskvalifikacije, ampak je boleča posledica spremenjenih razmerij moči v literarnem sistemu. Obnašata se drugače oba, avtor in bralec. Avtor se ne trudi več toliko s kamuflažo modelov, ki si jih je sposodil iz življenja, in se ne varuje več z uvodno izjavo o zgolj slučajni podobnosti zgodbe z dejanskimi dogodki in osebami, bralec, ki se prepozna v kakšni karikirani ali ironizirani osebi v romanu, pa ni več pripravljen tiho pogoltniti jeze in se ukloniti pisateljevi avtoriteti, ampak predrzno preko sodišča zahteva varovanje svojih osebnih pravic, saj naj bi bili v demokraciji glede tega vsi enakopravni, bogati in revni, pametni in zabiti, konformni in kritični. Do zdaj so sceno obvladovali pisatelji, ki so s svojo intelektualno in moralno avtoriteto, sploh ne nazadnje pa tudi s sposobnostjo mojstrskega izražanja narekovali pravila interpretacije. Obsodbe pisateljev s hkratnim ignoriranjem servisa, ki ga pisateljem nudi "stroka", so indikator dejstva, da imajo po novem škarje in platno v rokah druge interesne skupine, ki si lastijo večjo avtoriteto kot pisatelji. V slovenskih dveh sodnih primerih je specifično še to, da so bili predmet literarne karikature in so tožniki t. i. mali ljudje. Kar se je v podobni nezavidljivi "fiktivni" poziciji znašlo znanih osebnosti, so se potuhnile, zavedajoč se, da bi vsako razburjanje, ne glede na izid morebitne tožbe, njihov zli sloves le še okrepilo (zledov iz rahločutnosti do kolegov nočem navajati). Mali ljudje reagirajo drugače. Izgubiti ne morejo dosti, čeprav se zna pri tako literarno zaznamovani naciji, kot smo Slovenci, zgoditi, da se pred vrati tožnikove hiše lepega dne pojavi razred dijakov ali študentov z željo v živo si ogledati ta zanimivi predmet pisateljevega interesa. Ker je njihovo življenje veliko bolj vpeto v lokalno skupnost, ki vse počne s skrbjo, kaj bodo na to rekli sosedje, so zaradi literarnega smešenja kljub omejenemu krogu znancev in prijateljev najbrž res lahko bolj prizadeti kot vsega hudega navajene javne osebnosti, zato dopuščam, da pri tožbah ne gre nujno za golo željo po veliki odškodnini. Pri intelektualnih bralcih vendarle lahko domnevamo, da vsega v literarnem delu ne preberejo kot čiste resnice, pri ljudstvu pa je tako pričakovanje absolutno prezahtevno. Je realno upati, da si bo karikirani rekel nekako takole: "Res me grdo in krivično žali, ampak napisano je pa tako dobro, da ne morem biti nič hud?" Vprašanje je, kaj bi stalo pisatelja oziroma kaj bi škodovalo umetniškemu sporočilu, če bi lastnosti predstavljenih oseb pomešal, jim spremenil ime ali prebivališče, da njihovi opisi ne bi preočitno namigovali na realne ljudi? Če tega ni pripravljen storiti, pomeni, da svoje delo namenja prav njim in želi, da bi se v delu nedvoumno prepoznali. Pisatelj se mora zelo jasno zavedati, da knjige, če ne bo napisana tako, da se vnjej lokalni bralec prepozna, ta sploh ne bo vzel v roke. Ker vobče ne bere. Pisatelj s tem naravnost izzove nebralca in ga primora k branju. To je sicer zaslužno prosvetno dejanje, ki pa mora računati s podobno nevarnimi posledicami kot tisti obiskovalec živalskega vrta, ki pleza čez ograjo k opicam in se jim pači, dokler jih ne spravi ob živce. V šoli smo se učili, da je pisateljevo poslanstvo družbi nastavljati kritično zrcalo. To naj bi pisatelji vendarle počeli tako, da se dvignejo nad konkretne posameznosti in bičajo obče napake. Pa se res? Je res nemogoče, da bi se pisatelj v romanu lotil svojih nasprotnikov iz golih osebnih nagibov? In če je mogoče, ali je to res treba tolerirati? Imajo pisatelji res vedno prav? Današnja debata na hodniku je na tej točki postala hudo radikalna in se je izvršičila v vprašanje, ali naj se v imenu opisane plemenite kritične vloge literature zavzemamo za to, da pisatelji nekako tako kot državni poslanci pridobe imuniteto. Ali naj imajo pisatelji privilegij nekaznovano smešiti to, kar jim upravičeno hodi na živce, tudi če se pri tem ne povzpnejo na raven univerzalnega ter si očitno in objestno dajejo duška na račun svojih bližnjih? Je to davek, ki ga je treba plačati, da literatura sploh obstane, ali je to zloraba avtoritete, ki si jo je literatura pridobila v preteklosti? V nekem ameriškem filmu, ki sem ga pred meseci gledal po televiziji, je ljubica brez sence dvoma v pravilnost svoje odločitve zapustila ljubimca dramatika (ali pa je bil mogoče scenarist, sem že pozabil), ko je ugotovila, kako zlorablja njuno razmerje in njune intimne pogovore sproti in dobesedno vpleta v svojo novo dramo. Naši odgovori gredo tu vsaksebi. Sam sem proti privilegijem enih na račun drugih. Zavedam se nevarnosti, ki jih prinaša tako "izdajalsko" in samodestruktivno stališče. Če se sprijaznimo z za zdaj uveljavljeno pravno logiko, utegnemo spodbuditi 1. "osebno rahločutnost" literarnih modelov in porast ter stopnjevanje tožb zaradi "žalitve ugleda", 2. hermetizacijo literature, 3. širjenje občutljivosti z ravni osebnega na raven kolektivnega po kriteriju spola, nacije, nazorov, stanu, barve las (ali imajo blondinke pravico upreti se seksističnim vicem na svoj račun?) ... Kljub tem nevarnostim sem proti generalnemu navijanju za literarni prav nasproti civilnemu prav. S takim odnosom in z ironiziranjem nasprotnika pristanemo na istem nivoju s tožniki, ki niso niti zmožni niti željni preseči sveta osebnih ali stanovskih koristi. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 21 12:38:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 12:38:21 +0200 Subject: [SlovLit] Kako sloveniti Message-ID: <000e01c6951e$d10808c0$a24602c1@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: damjana.drobne na bf.uni-lj.si Zadeva: kako sloveniti Spoštovani! Slovenim nekaj strokovnih izrazov na področju elektronske mikroskopije. Sprašujem, katerih načel se moram pri tem držati? Ali obstoja skupina strokovnjakov, ki preveri, ali so izrazi ustrezno prevedeni? Opis problema: Težave imam pri slovenjenju izraza >focused ion beam milling<, ki se nanaša na obdelavo vzorca v elektronskem mikroskopu. Pri tem posegu pride do obdelave površin z ioni na nano in mikro metrskem nivoju. Ti ioni zelo natančno obtolčejo površino, tako da je končni rezultat gladka površina in različno oblikovane strukture. Menim, da bi bil nazoren opis dogajanja >drobljenje z ionskim žarkom<, morda tudi >struženje< idr. Sprašujem za nasvet --- dr. Damjana Drobne, dipl. biol. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 21 13:43:28 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 21 Jun 2006 13:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] Stritarjeva nagrada 2006 + Festival Pranger Message-ID: <44994D00.22184.89A984@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vesna V. Bukilica je poročala o torkovi podelitvi dveh Sovretovih nagrad za prevajanje, jaz pa dodajam, da so dan prej, v ponedeljek, 19. junija 2006, v prostorih Društva slovenskih pisateljev podeliti še eno nagrado -- Stritarjevo nagrado mlademu literarnemu kritiku, s katero želi Društvo opozoriti na kritiko kot posebno zvrst literature. Žirija v sestavi Mitje Čandra (predsednik žirije, sicer pa prvi dobitnik Stritarjeve nagrade ob njeni ustanovitvi 1998), Aleša Čara in Petre Pogorevc (lanska dobitnica Stritarje nagrade) je odločila, da nagrado letos prejme Gorazd Trušnovec, znan kot sodelavec četrtkove Delove priloge Polet. --- Očitno je, da organizatorji Stritarjeve nagrade zadnja leta veliko opozarjajo na razsežnost pojma literarna kritika, saj je bila lanska dobitnica nagrade nagrajena za gledališko, letošnji nagrajenec pa za filmsko kritiko. (Prim. Delo, 20. 6. 2006, str. 15.) ===== Festival Pranger -- 3. srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije bo letos potekal med 5. in 8. julijem (http://www.pranger.si - - Šmarje pri Jelšah, Kozje, Pilštanj, Podsreda). Kritičarki Lucija Stepančič in Petra Koršič ter kritik Robert Titan Felix so izbrali naslednje pesniške zbirke: _Nova okna_ Primoža Čučnika, _Nikoli več_ Petra Kolška, _Neslišnost_ Blaža Lukana, _Še banalije_ Braneta Mozetiča, _(U)sodno tolmačenje_ Aleša Mustarja, _Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih_ Marcella Potocca, _Lesbos_ Iva Svetine, _Knjiga reči_ Aleša Štegra in _Prisotnost_ Maje Vidmar. --- Prevajalski del tudi letos vodi dr. Martina Ožbot, s prevajalci Edom Fičorjem, Brankom Čegcem in Josipom Ostijem, gostujoča jezika pa sta hrvaški in bosanski. Letošnja tematska okrogla miza festivala bo imela naslov _Adolescenca in poezija_ (dr. Milena Blažič, Boštjan Gorenc -- Pižama, Barbara Korun in Ivan Dobnik), v soboto pa bo potekal posvet hrvaških in slovenskih promotorjev poezije s predstavniki obeh ministrstev za kulturo in literarnih festivalov. --- Glasbeni gostje bodo Katalena, Boštjan Gorenc -- Pižama, Jani Kovačič, DJ Podli in hrvaška kantavtorica Lea Dekleva. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 07:49:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 07:49:50 +0200 Subject: [SlovLit] Riba Faronika Message-ID: <009e01c695bf$ae5d4c80$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: ana.kodelja na gmail.com Zadeva: riba Faronika Lep pozdrav, v diplomski nalogi se posvečam motivu ribe Faronike v slovenski književnosti in iščem literarna dela, ki bi vsebovala ta motiv ali zgolj motiv svet noseče ribe. Do sedaj sem našla Pregljevega Plebanusa Joannesa, Vugov roman Na rožnatem hrbtu Faronike, Strniševo dramo Samorog, dve Kocbekovi in Tauferjevi pesmi, Pisoar Aleša Štegra, sveto Jožeta Snoja, Vincetičevo Ribo Faroniko, pravljico Gustava Strniše in Kristine Brenkove Riba Faronika - darilo za dedka. Sprašujem, če kdo pozna še kakšno delo s tem motivom oziroma prosim za nasvet, kje, po katerih virih naj iščem, da bi me (mogoče) pripeljali še do kakšnega dela, povezanega z ribo. Hvala za kakršnokoli informacijo. --- Ana Kodelja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 09:04:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 09:04:59 +0200 Subject: [SlovLit] Riba Faronika Message-ID: <017f01c695ca$2df4d3f0$6400a8c0@P4> Od: "Marjetka Golez" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 22. junij 2006 8:49 Zadeva: Re: [SlovLit] Riba Faronika Spoštovana kolegica, motiv ribe Faronike je v podiplomskem programu Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur - modul Slovenske študije (ZRC in Univerza v Novi Gorici) v seminarski nalogi v okviru mojega predmeta Ljudska in umetna pesem - folkloristični in medbesedilni vidiki, obdelala (v kratkem bo članek o tem objavljen v reviji Traditiones) študentka Vladka Tucovič, ki je obdelala Preglja, Vugo, Gustava Strnišo idr. O samem motivu in medbesedilnem nizu sem pisala tudi sama v knjigi Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti (2003), kjer sem vključila ljudsko pesem kot predlogo in analizirala pravzaprav vse pesnike, ki jih navajate in še v članku Folk Song Today - Between Function and Aesthetics (Traditiones 34/1, kjer navajam sodobno transformacijo pesmi Riba Faronika v ljudskem izročilu in omenjam vse pesniške realizacije, vključno s Štegrom, zato se zdi, da ste s to temo že prepozni. No, morda pa boste našli še kakšen drug vidik. Lep pozdrav doc. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 22 16:33:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jun 2006 16:33:47 +0200 Subject: [SlovLit] Kako sloveniti ... In nekaj svežih povezav Message-ID: <002301c69608$e0c772b0$6400a8c0@P4> Od: "Ivanka Sircelj Znidarsic" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. junij 2006 18:20 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sloveniti Spoštovani! Mislim, da bi morda struženje čisto ustrezalo (žal ne znam angl.) ali pa morda glajenje (gladenje), drobljenje pa ne, saj ne gre -- če prav razumem -- za to, da bi se kaj zdrobilo, razpadlo v manjše dele, ampak da bi površina postala gladka. Morda bi prišel v poštev tudi izraz poliranje (polirati = "s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko"), torej poliranje z ionskim žarkom. Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič ========= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html -- študentka Vida Kovač je za seminarsko nalogo opremila častne člane Slavističnega društva Slovenije Janeza Logarja, Bratka Krefta in Lina Legiša z biografijami; iščemo še druge pridne delavce! Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri58/index.html -- fotoalbum s pikinka oddelkov za slovenistiko in slavistiko na FF UL in praznovanja 80-letnice Janeza Zora; cedejka z vsemi posnetki je za kopiranje na voljo v oddelčni knjižnici. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nasi.html -- Ali imajo naši vedno prav? Ugotovil sem, da tega prispevka iz konca leta 2001 še nisem objavil in ga zato zdaj dajem na splet kot dopolnilo razpravljanju o primeru Smolnikar, glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001686.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 23 14:44:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Jun 2006 14:44:54 +0200 Subject: [SlovLit] Smolnikar Message-ID: <00db01c696c2$d65b7e60$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 23. junij 2006 14:33 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Spoštovana ga. Milič, oglasil se nisem iz raznih službenih in domačih razlogov. Tudi zdajle bom kratek: na prvi niz vprašanj bom odgovoril čez kak dan, ko si bom znova sposodil knjigo. Zdajle pa odgovarjam na tole: "Najbolj hecno je to: vi se sklicujete na podobnosti, hčere pa kar naprej trdijo o drugačnosti, niti za las nočejo biti podobne Bredinim junakinjam". Ni tako: ni res, da niti za las nočejo biti podobne junakinjam. Če bi to trdile, bi bile shizofrene ("smo in hkrati nismo XY"). One trdijo nekaj drugega, namreč: v romanu in v stvarnosti se ujemajo določena osebna imena, imena krajev, dogodki - ujema se toliko podatkov, da smo se me prepoznale in da so nas prepoznali naši znanci. Druge reči pa so izmišljene. Te izmišljije so za nas neprijetne. Tako pravijo one. Mi vsi lahko dodamo tole: ker le opisani točno ve, kaj je izmišljeno, publika pa ne, je samoumevno, da se bo publika tudi ob izmišljijah režala (ali zgražala ali karkoli), saj jih bolj ali manj jemlje resno. Vse to sem sicer že povedal, ampak nič ne de. Ker si vsi želimo obvarovati Smolnikarjevo pred zadnjo idiotsko kaznijo, nočemo videti dejstev, ki ji lahko škodijo. Zanjo in za literaturo bo bolj koristno, da pošteno nanizamo vse za-je in proti-je in prepričan sem, da bo teža argumentov tudi brez sprenevedanja in cehovskih trikov Smolnikarjevi v prid. Lep pozdrav, Aleš PS: Prosim, da ne uporabljava nazivov kot prof. ipd. Te reči preprečujejo, da bi neobremenjeno brali golo besedilo, gole argumente. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 22 23:24:43 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 22 Jun 2006 23:24:43 +0200 Subject: [SlovLit] Primerjalna knjizevnost 26/1 (junij 2006) Message-ID: <449B26BB.26082.2C48B44@matjaz.zaplotnik.siol.net> V novi številki revije _Primerjalna književnost_ (29/1, junij 2006), ki obsega 146 strani, je objavljenih osem razprav in dve kritiki. WINFRIED MENNINGHAUS z literarnovednega inštituta v Berlinu je avtor v angleščini objavljene razprave 'Hölderlinov sapfiški način: revizija mita o moškem pindarskem vidcu', v kateri analizira recepcijo Hölderlinove poezije, osvetljuje vpliv Sapfo na njegov pesniški opus ter načenja vprašanje pomena te starogrške pesnice za teorijo lirike in politiko spola. FRANCE BERNIK piše o slovenski religiozni poeziji druge polovice 19. in 20. stoletja. Izpostavlja tri pesnike -- Simona Gregorčiča, Franceta Vodnika in Jožeta Udoviča, da bi utemeljil tezo o radikalnem odnosu do religioznega, ki se kaže v njihovi poeziji. ŠPELA ŽAKELJ v svoji razpravi išče elemente dramske ironije v srednjeveški liturgični dramatiki. Zanimajo jo zlasti sredstva dramske ironije in situacije, kjer ta v obravnavanih igrah -- miraklih in moralitetah -- prihaja do izraza. VARJA BALŽALORSKY s pomočjo opusa Chrétiena de Troyesa, znamenitega francoskega pisatelja iz 12. stoletja, problematizira razmerje med epom in romanom v srednjeveških dvorskih romanih. Romane obravnavanega avtorja sooči s tremi modernimi teorijami romana z namenom, preveriti njihovo romanesknost. Teoretična razprava MARCELLA POTOCCA obravnava vlogo in položaj ideloškega v literaturi. Razprava išče predvsem odgovor na vprašanje, kakšna je povezava med besedilom in zunajbesedilnim svetom ter kateri elementi v literaturi omogočajo njeno identifikacijo z realnim svetom. Sledi v angleščini objavljeno besedilo 'Marx Barks. Nove perspektive v literarni sociologiji: postmarksizem Ernesta Laclaua in Chantal Mouffe', v katerem avtorja SASCHA BRU in BART KEUNEN z Univerze v Ghentu v Belgiji orisujeta razvoj socialnih struktur v literarni teoriji (oz. eni njenih panog, literarni sociologiji), izsledke pa poskušata nadgraditi v luči postmarskistične teorije. Razprava DARKA SUVINA se vrti okrog Bertolta Brechta in Frederica Jamesa, avtorja najpomembnejših študij o Brechtu in njegovem pomenu ter avtorja teze o obstoju posebne brechtovske metode oz. "drže", zaradi katere naj bi bil Brechtov opus še danes izjemen. Avtorica zadnje razprave, FRANCA SINOPOLI z Univerze La Sapienza v Rimu, pa se v krajšem kulturološkem članku ukvarja s klasično obarvanim pojmom evropske literature s stališča literarnega kritištva 20. stoletja, kamor naveže še svoj razmislek o konceptu "zglednega avtorja/teksta". V zadnjem delu tokratne številke sta še dve kritiki novih literarnovednih monografij: ALENKA KORON piše o prevodu knjige _Retorika pripovedne umetnosti_ Wayna C. Bootha, GAŠPER TROHA pa o prevodu esejistično obarvane knjige _Papirnati kanu_ Eugenia Barbe, enega najbolj znanih evropskih gledaliških režiserjev in eksperimentatorjev. Revijo zaključuje vabilo glavne in odgovorne urednice Darje Pavlič (darja.pavlic na uni-mb.si) k sodelovanju ob jubilejnem 30. letu izhajanja revije _Primerjalna književnost_, ki ga bo revija praznovala prihodnje leto (vabilo je bilo na SlovLitu že objavljeno 19. junija, prim. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001681.html). Spletna stran revije (in njenega izdajatelja, SDPK) pa se nahaja na naslovu http://www.zrc-sazu.si/sdpk. --- Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 09:01:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 09:01:23 +0200 Subject: Prvič objavljena pisma Zofke Kveder in Re: Faronika in Kako sloveniti Message-ID: <008e01c6975c$02960790$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 23. junij 2006 12:45 Zadeva: Prvic objavljena pisma Z. Kveder Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih publikacij Dve domovini / Two homelands, št. 23 (2006), urednik revije Marjan Drnovšek, kjer je objavljena razprava Vladke Tucovič z naslovom Zagreb, Ljubljana, Praga: Korespondenca Zofke Kveder in njene hčerke Vladimire Jelovšek. Novinarska konferenca bo v torek, 27. junija 2006, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. Pri predstavitvi bo sodelovala tudi gostja iz Zagreba, pesnica in pisateljica Sanja Pilić, vnukinja Zofke Kveder. ========= Od: boris.dolina na libero.it dne Fri Jun 23 16:56:08 2006 Zadeva: RIBA FARONIKA Draga Ana, vem, da je skladatelj Marjan Gabrijelcic uglasbil pesem za mesani zbor pod tem naslovom. Vem, da jo je v letih 1972--75 pel APZ Tone Tomsic. Kolikor mi prinasa spomin od dalec, je glasbo napisal na ljudsko besedilo. Partituro boste nasli v arhivu APZ-ja. Kaj vec vam nisem v stanju pomagati. Prisrcen pozdrav. Boris Pangerc ========= Od: "Vito Smolej" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 22. junij 2006 20:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sloveniti focussed ion beam milling Glede na izvor besede - to mill: mleti - bi izraz najbolje prevedli kot mletje s >>fokusiranim<< (za pomen vsekakor potreben pridevnik) ionskim žarkom. LP Vito Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 15:59:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 15:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit]Smolnikar Message-ID: <007e01c69796$72e078c0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "slovlit" Poslano: 23. junij 2006 19:09 Zadeva: Smolnikar Prejšnjega maila nisem končal: gre za razlago ideje "prepoznale smo se, pa to vendarle nismo me". Ponavljam, kar sem zapisal že prejšnji teden. Isti princip imamo v laži ali zmoti: "Predsednik Drnovšek je poročen". Ta stavek ni resničen, pa vendar se Drnovšek v njem prepozna. Predmet je namreč resničen (preds. Drn. resnično obstaja), le opis je neresničen (ni res, da je poročen). Ta princip po mojem deluje tudi v izmišljijah. Ker bomo slejkoprej hoteli neko definicijo izmišljije, naj podam svojo (ki je vsaj v eni točki slaba, na kar tudi opozarjam). Fikcija (F) je v tem, da je PISEC PREPIČAN, da govori izmišljotine; pisec hkrati načrtuje, da bo bralec stvar prepoznal kot F in ne kot resno izjavo. Večina F (ne pa vse; vtem je pomanjkljivost definicije) spada v rod neresničnih izjav; v tem rodu so mdr. laž, zmota in fikcija. Laž je namerna in zavajajoča neresnica; zmota je nenamerna neresnica; F je namerna in nezavajajoča neresnica. Rekel sem "večina F, ne pa vse": če se namreč F izkaže za resnično (to je omenjena slabost -- v tem primeru namnreč F ni neresnična), je zadeva še vedno fikcija, ker je bil avtor med izrekanjem prepričan v njeno neresničnost. Neresnica torej ni pogoj za F; pogoj za F je, da je avtor prepričan, da gre za neresnico. Kaj je F in kaj ni F, v prvi vrsti določa avtor. Toda Smolnikarjeva si opisa družine ni izmislila in ta kao-fikcijski opis se ni slučajno izkazal za resnico. Več o tem pa, ko dobim knjigo. Če se bo debata obrnila k vprašanju, kaj je fikcija, opozarjam na razlikovanje med literaturo (L) in fikcijo (F): to namreč ni isto. 1) Obstajajo F, ki morda niso L (npr. šale: "Mujo gre v Ameriko ..."); obstajajo L, ki niso F (nekatera lirika, nekatera avtobiografija, nekater potopis). 2) Če L vsebuje F izjave, ni nujno, da so VSE izjave v L fikcijske. Trditev 2 je lahko diskutabilna, toda po mojem obranljiva. --- Lp, Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 24 16:34:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jun 2006 16:34:54 +0200 Subject: [SlovLit] AHCI Message-ID: <00c401c6979b$5d074380$6400a8c0@P4> V bibliografsko bazo AHCI (Arts and Humanities Citation Index) se je uvrstila za Filozofskim vestnikom tudi revija Primerjalna književnost. To je pohvalno dejstvo in zgled drugim slovenskim humanističnim revijam, da gredo po isti poti, manj simpatična pa je habilitacijska politika UL, ki je mimo Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-znan-strok-uspesn-06.asp), s katerim država želi poenotiti merjenje znanstvene odličnosti, podelila AHCI-ju privilegiran status. Objave v revijah, registriranih pri AHCI-ju, namreč v nasprotju s Pravilnikom vrednoti dvakrat višje od objav v revijah, ki jih popisuje mednarodna bibliografska baza, izrecno imenovana kot merodajna za literarne vede, to je MLA (Modern Language Association), v kateri so doslej na istem vrednostnem nivoju živele naše revije Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Acta Neophilologica, Traditiones, Razprave SAZU itd. Za tako vrednostno razlikovanje med AHCI-jem in MLA-jem ni prepričljivih razlogov, saj so pripravljalci Pravilnika izrecno opozorili na neprimerljivost AHCI-ja s SCI-jem in SSCI-jem, ki tak izpostavljen status na področju družboslovnih in naravoslovnih strok imata: faktor vpliva pri AHCI-ju ni znan oziroma javno dostopen, indeks je anglocentričen, združuje znanstvene in leposlovne revije itd. Nekaj sem o tem pred več kot desetimi leti pisal tudi sam, glej Evropa in Amerika pa literarna veda (http://www.ijs.si/lit/humanist.html-l2), celo v angleščini, če to kaj več velja (The Study of Literature in its European and American Settings with Reference to Slovene Fiction; http://www.ijs.si/lit/hum_ang.html-l2). Če gre UL res za poenotenje kriterijev znanstvene odličnosti, kar javno trdi, bo poskrbela za odpravo opisane anomalije. Treba je samo ukiniti razlikovanje med habilitacijsko kategorijo 1.7 (ki odlikuje AHCI) in kategorijo 1.8 (kjer se navajajo objave, registrirane pri MLA-ju), tako kot je to uresničeno v 5. členu Pravilnika, kjer se oboje smiselno nahaja v isti kategoriji 1 C ("Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI, ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov s seznama agencije"). --- miran, 24. junija 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 10:48:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jun 2006 10:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit]Riba faronika Message-ID: <002e01c698fd$3f03cf80$a24602c1@ff.unilj.si> From: David Bandelli [mailto:dbandelli na yahoo.it] Sent: Monday, June 26, 2006 10:12 AM To: SlovLit na ijs.si Subject: Riba faronika Med najnovejsimi skladateljskimi deli s to tematiko lahko najdemo tudi priredbo ljudske pesmi Riba Faronika, ki jo je napisal goriski skladatelj Patrick Quaggiato. Skladbo je premierno izvedel Mesani zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Sceka na tekmovanju primorskih pevskih zborov in vokalnih skupin v Postojni, novembra 2004. --- lep pozdrav, david From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 12:57:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Jun 2006 12:57:04 +0200 Subject: [SlovLit] Nova strokovna knjiga in Re: Riba faronika Message-ID: <000f01c6990f$42c1e3c0$a24602c1@ff.unilj.si> Sent: Monday, June 26, 2006 12:11 PM To: 'Miran Hladnik, Siol' Subject: Nova strokovna knjiga Z veseljem sporočam, da je izšel Slovenski glagol mag. Rade Lečič tudi v italijanščini: Slovenski glagol -- Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov: Il verbo sloveno -- Manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni (Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, 270 strani). Priročnik je zastavljen na več kot poldrugo desetletje dolgi pedagoški praksi - avtorica je namreč kot lektorica slovenščine poučevala in še vedno poučuje slovenščino predvsem tujce. V priročniku so na enem mestu zbrani in urejeni oblikotvorno-oblikoslovni podatki o slovenskem glagolu, in kar je še pomembnejše - priročnik s svojim konceptom predstavitve omogoča hiter in sistematičen dostop do najosnovnejših slovničnih podatkov. Slovar je prevedla Barbara Iskra Šarec in ima 270 strani. Stane 4070 SIT oziroma 17 EUR. Knjigo se lahko naroči pri Tjaši Alič na tjasa.alic na ff.uni-lj.si . Splača se jih naročiti že v času seminarja (od 3. do 14. julija), ker je 10 % popust. Na razpolago je tudi druga izdaja slovenske različica tega dela: Rada Lečič, Slovenski glagol - Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov/Slovene verb - A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 2. natis 2005, 268 str. Pri isti založbi je pred dvema mesecema izšla tudi nemška verzija Das slowenische Verb -- Morphologisches Hand- und Worterbuch der slowenischen Verben), prevedli pa sta jo Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. --- Zoltan JAN ======== From: Marjetka Golez [mailto:Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si] Sent: Monday, June 26, 2006 11:08 AM Subject: Re: [SlovLit] [Slovlit]Riba faronika > Med najnovejsimi skladateljskimi deli s to tematiko lahko najdemo tudi > priredbo ljudske pesmi Riba Faronika, ki jo je napisal goriski > skladatelj Patrick Quaggiato. Skladbo je premierno izvedel Mesani zbor > Ipavska pod vodstvom Matjaža Sceka na tekmovanju primorskih pevskih > zborov in vokalnih skupin v Postojni, novembra 2004. --- lep pozdrav, > david O obeh skladateljih ter še o likovnih ustvarjalcih na to temo sem pisala v svoji razpravi v Traditiones, tako da kolegica vse podatke, ki sem jih danes videla v obeh elektronskih sporočilih, lahko prebere kar tam. Lep pozdrav, doc. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 23:09:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Jun 2006 23:09:16 +0200 Subject: [SlovLit] Pozivi SDS in Slovene for Travelers Message-ID: <007801c69964$c9c68dd0$6400a8c0@P4> Pozivi Slavističnega društva Slovenije - Prosim za predloge novega častnega člana; za dosedanje častne člane društva glej http://www.ff.uni-lj.si/castni.html. - Prosim za predloge nagrad SDS po kategorijah: zelo uspešen diplomski, magistrski, doktorski študij, učitelj slovenščine, raziskovalni dosežki ... Predloge za oboje s prepričljivimi utemeljitvami zbiramo do konca julija na naslov miran.hladnik na guest.arnes.si. - Pozivam k prijavi znanstvene monografije za natis v zbirki Slavistična knjižnica; za razpisne pogoje in seznam dosedanjih izdaj gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html. - Prijavite se tudi za predstavitev slavističnih strokovnih ali znanstvenih knjig, ki ste jih napisali ali izdali v preteklem letu, oziroma projektov, ki jih vodite. Predstavitvam bo tako kot prejšnja leta odmerjeno po 10 minut na kongresu Slavističnega društva Slovenije, tokrat v Zagrebu 5. in 6. oktobra 2006. Pravočasno, to je do srede avgusta oddana besedila v obsegu največ 3000 znakov za knjige in 5000 znakov za projekte bodo natisnjena lahko že v letošnjem kongresnem zborniku, sicer naslednje leto. ======== Cedejka Slovene for Travelers / Slovenščina za popotnike ima v novi verziji (2.0), ki sva jo napravila z Alojošo Ocepkom junija 2006, poleg slovenskih tudi klikljive in poslušljive angleške fraze, skupaj 3378 klipov. Brali so jih Lea in Marc Greenberg, Dawn in Don Reindl ter Tim Pogačar. V kratkem bo tako dopolnjena tudi spletna varianta priročnika na http://www.ff.uni-lj.si/sft/ - miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 26 23:28:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Jun 2006 23:28:15 +0200 Subject: Kongres v Zagrebu in Poročilo s seje UO SDS Message-ID: <009001c69967$70fd2f80$6400a8c0@P4> Kongres v Zagrebu Prenočišča za udeležence kongresa so pripravljena v sveže obnovljenem Hotelu International v Zagrebu (http://www.hotel-international.hr). Referenti bodo gostje SDS in jih bomo prijavili mi, drugi pa si sobo z zajtrkom čim prej rezervirajte po telefonu 00-385-1-6108-400, telefaksu 00-385-1-6159-459 ali po epošti na http://www.hup-zagreb.hr/int_rezervacija.php ter se pri tem sklicujte na Slavistični kongres. Znižane cene na noč za kongresne udeležence: v enoposteljni sobi 82 eur (sicer 94 eur), če sta v sobi dva po 54 eur na osebo (sicer 61 eur), plus turistična taksa 1 eur. Kongres bo potekal na zagrebški Filozofski fakulteti, ki je od hotela oddaljena 300 metrov. Prostore nam je prijazno odstopil dekan Miljenko Jurković, kavo med odmori in kosila pa nam bodo pripravili v fakultetni kuhinji. Potolažite ravnateljevo skrb glede stroškov: kolikor več ga bodo stale mednarodne dnevnice, toliko manj bo odštel za vašo kotizacijo. Program bo objavljen na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html; tam se bodo sproti nabirale tudi druge informacije o kongresu in bodo natisnjene v septembrski Kroniki. ======= Poročilo o seji UO SDS 23. junija 2006 Ker je treba s Kroniko že v tiskarno, uradnega zapisnika o seji še ni, namesto njega pač tole kratko poročilo. Udeležilo se je je 19 članov razširjenega upravnega odbora SDS, čas pa smo porabili za dve točki dnevnega reda: priprave na menjavo vodstva SDS in Cankarjevo tekmovanje. UO bo oktobra na občnem zboru v Zagrebu predlagal v izvolitev novega predsednika Mirana Košuto iz Trsta. Sedež društva ostane v Ljubljani, za hitro zvezo s Trstom pa bo skrbela tajnica Milena Blažić. Univerzitetni profesor dr. Miran Košuta je osrednji predstavnik slovenistike na zahodni meji, predavatelj, pisatelj, prevajalec, glasbenik, intelektualec ..., izpričana agilnost doc. dr. Milene Blažić s Pedagoške fakultete v Ljubljani pa je garancija za nadaljnje tekoče delo društva. Izbira je povezana z načrtom organizirati naslednji kongres slovenskega slavističnega društva oktobra 2007 v Trstu in tako nadaljevati s povezovanjem slovenskega zamejstva z osrednjo Slovenijo. Cankarjevo tekmovanje. Koliko denarja nam bo naklonilo ministrstvo namesto izpadlih kotizacij za devetletkarje, še ne vemo, zaupanje pa imamo, da se izide tako, da ne bo škode. Vlado Pirc nas je seznanil z načrtom poenostavitve in pocenitve CT, ki jo je mogoče doseči z ločitvijo testa in spisa: 70 % tekmovalcev bi pisalo samo test, 30 % tekmovalcev pa bi mentorji prijavili samo za esej in v enakem razmerju bi bila razdeljena tudi priznanja. Spis bi na državni ravni ocenjevala samo ena žirija, kar bi prispevalo k večji primerljivosti ocen, manjše število ocenjevalcev testov pa bi omogočilo, da se to delo tudi spodobno hornorira in se s tem odpove amaterskim napakam. V debati o predlogu so prišla do izraza različna stališča (in tudi nekatere precej grenke izkušnje z minulega tekmovanja, zlasti iz ljubljanske in koroške regije; preštevilne ljubljanske tekmovalce bo nujno treba razdeliti v manjše obvladljive skupine), vendar je bila večina prisotnih predlogu naklonjena. Vlado Pirc bo zato razmislil o konkretnih spremembah pravilnika CT v to smer. Festivalski dodatek tekmovanju, ki ga je skrbno pripravil Klemen Lah, bo koordiniral kar predlagatelj sam za poizkusno manjšo skupino udeležencev, ki jim ne gre za točke, bi pa želeli v večji meri dati poleta svoji ustvarjalnosti. V poštev prideta zanje letos dve deli, Pijevo življenje Yanna Martela in Osmi poverjenik Renata Baretića. Oblikovali smo tudi delovno skupino, ki bo iz predlogov, ki so prispeli, do konca meseca pripravila dokončni seznam del za vse štiri stopnje tekmovanja v letu 2007 - objavili ga bomo sredi poletja na Slovlitu, 1. septembra pa tudi v Kroniki. Tehtali bomo med temo spominov na otroštvo in obravnavo žanrov. Alenka Šivic Dular je poročala o pripravah na naslednji slovanski slavistični kongres v Makedoniji, France Novak o želji, da se na naslednji kongres uvrsti tudi leksikološka tema, druga poročila pa pričakujemo v pisni obliki in jih objavimo na spletu, ko prispejo. MŠŠ je udeležencem seminarja mentorjev CT na Vrhniki 24. in 25. nov. in 2. dec. 2005 dodelilo 0,5 točke za napredovanje, udeležencem slovenskega slavističnega kongresa v Lendavi 6.-8. okt. 2006 pa je podelilo eno točko. Uradna potrdila bo udeležencem razposlala tajnica SDS Marjana Lavrič. Seja se je zaključila pod Lipo, fotografsko dokumentacijo pa si boste čez čas lahko ogledali na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri59/index.html. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 08:07:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 08:07:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_SDS_št=2E_66 Message-ID: <000001c699b0$0ab22a20$a24602c1@ff.unilj.si> 66. številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je tokrat dvojne debeline, pač na račun zavzete debate na temo pisateljev pred sodiščem in na temo uporabe angleščine v slovenske znanstvene svrhe. Preberete lahko tudi kaj o bolonjskih reformah, o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, o citatnem indeksu AHCI kot merilu znanstvene odličnosti, o pisateljih žogobrcih, ribi Faroniki, bodočem kongresu v Zagrebu, seji upravnega odbora društva in novih objavah v stroki. Berila so vredni še razpisi in pozivi. Kronika je na voljo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika66.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika66.pdf, v poštne nabiralnike članov SDS pa pride konec tedna. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 14:18:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 14:18:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <001b01c699e3$df060f20$a24602c1@ff.unilj.si> From: Pritekelj Kristina [mailto:Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, June 27, 2006 11:36 AM Subject: Kekčeve poti Po navodilih Aleša Bjelčeviča za na SlovLit: Na Kekčeve poti gremo to soboto, 1. julija. Zbor bo pred Filozofsko fakulteto ob 6.30. Z avtomobili se bo šlo preko Tržiča [ne Tržiča, ampak Trbiža!, popravil miran] preko sedla Nevea na planino Pecol (cca. 1500 m). Hoja bo s planine Pecol do Špika Hude police (cca. 2400 m) tja in nazaj trajala približno 4 h, pot pa bo tehnično nezahtevna. Kdor si želi tehnično zahtevnejšo pot, lahko izbere Montaž (cca. 2700 m), kjer je hoje za 6 ur. Tura je enodnevna, o morebitnem podaljšanju na dva dni se bomo dogovorili po poti. Oprema: NUJNO: gojzarji, pijača, krema za sončenje, osebna izkaznica ali potni list, evri, kapa s šiltom, po možnosti pohodne palice. Prijave s podatkom, koliko ljudi lahko vzamete v avto, na naslov aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 15:35:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 15:35:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_=AElebeh_in_V_dar_smo_prejeli Message-ID: <002c01c699ee$9354c430$a24602c1@ff.unilj.si> From: Silvo Torkar [mailto:silvot na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, June 27, 2006 3:09 PM To: Miran Hladnik Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti Je morda s "sedlom Nevea" mišljen preval Na Žlebeh? Gl. Pavle Merku, Slovenska krajevna imena v Italiji. Priročnik, Trst 1999, str. 52. S. Torkar [Silvo, hvala za opomin. "Naše izhodišče je visoka planota Pecol, ki se široko razprostira pod Montaževimi južnimi ostenji. Do sem se pripeljemo po slikoviti in zelo strmi cesti z Nevejskega sedla z lepim, a že skorajda pozabljenim slovenskim imenom V žlebeh." -- Mitja Košir, Montaž (http://planid.org/rubrike_view.php?pid=3955). Posnetek Pecola s smučiščem nad Žlebmi (?) v ozadju glej na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri43/target10.html --- miran] ======== V dar smo prejeli: Ivana Živančević-Sekeruš. Uporednici južnoslovenskih književnosti. Novi Sad: ITP Zmaj, 2004 (Studije i ogledi, 4. kolo: knjiga 2). Miodrag Radović. Lijepo li ova knjiga čita ... Novi Sad: ITP Zmaj; Podgorica: Kulturno-prosvjetna zajednica, 2001 (Studije i ogledi, 2. kolo: knjiga 2). From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jun 27 15:53:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 27 Jun 2006 15:53:12 +0200 Subject: [SlovLit] javni poziv v zvezi s primerom Smolnikar Message-ID: <44A15468.26635.C81B5B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovlitovcem posredujem dopis, ki je iz uredništva Nove revije danes začel krožiti po spletu. Gre za (nelektoriran) javni poziv Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN pristojnima ministroma v zvezi z obsodbo pisateljice Brede Smolnikar. Po mnogih izrečenih stališčih, s katerimi so se nekatere inštitucije uradno opredelile do primera Smolnikar (DSP že večkrat, konec leta 2005 tudi SDPK -- prim. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2005/001439.html in http://www.zrc-sazu.si/sdpk/smolnikar.htm), gre tokrat očitno za pravo peticijo v podporo obsojeni pisateljici, ki sta jo zasnovala DSP in PEN, pri izvajanju pa jima pomaga Nova revija. Poziv se dotika zlasti drastično nesorazmernih posledic izrečenih sodb in opozarja, da bi morala biti višina denarnih kazni sorazmerna s spornim dejanjem. Je pa podobno kot pri primeru Pikalo tudi v tokratnem pozivu ohranjeno sklicevanje na argument, da sodišče "ob obravnavah te vrste primerov ne upošteva stališč in mnenj litearne [sic] stroke", o čemer je, če se prav spominjam, pred časom na SlovLitu že potekala diskusija. --- matjaž zaplotnik -------- Original Message -------- Date: Tue, 27 Jun 2006 13:17:45 +0200 From: Tajnistvo Nove revije Spoštovani, v pripetku vam pošiljamo poziv ministroma za pravosodje in kulturo v zvezi z obsodbo pisateljice Brede Smolnikar. Predlagamo, da se mu pridružite tudi založba Nova revija, njeni sodelavci in somišljeniki, in nam v sedmih dneh, torej najkasneje do 4. julija 2006, na naslov DSP, Ljubljana, Tomšičeva 12 ali na elektronski naslov barbara.subert na guest.arnes.si vrnete čim več podpisanih pozivov oziroma sporočil, da ga podpirate. Hvala in lepo pozdravljeni. za DSP: Barbara Šubert (barbara.subert na guest.arnes.si) ______________________________ Društvo slovenskih pisateljev Slovenski center PEN in podpisniki, državljani RS Javni poziv dr. Lovru Šturmu, ministru v Vladi RS za pravosodje dr. Vasku Simonitiju, ministru v Vladi RS za kulturo Spoštovana gospoda ministra, dr. Lovro Šturm in dr. Vasko Simoniti, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in sopodpisniki vaju pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti in skladno z načelom, da sodba za sleherni prekršek ali kaznivo dejanje mora biti pravična ter sorazmerna s spornim dejanjem, nemudoma sprožita v Vladi RS in nadalje v Državnem zboru RS postopek za ustrezne spremembe zakonodaje, v skladu s katero sodišča v Republiki sloveniji obravnavajo in izrekajo sodbe ob civilnih tožbah zaradi domnevne prizadetosti in moralne škode, ki naj bi ju tožniki utrpeli zaradi objavljenih literarnih del. Podpisniki svoj poziv utemeljujemo z drastično nesorazmernimi posledicami izrečenih sodb in že odrejenih izvršb v znanih primerih Matjaž Pikalo in še posebej Breda Smolnikar, ki ji grozi zaseg celotnega premoženja in dela vseh prejemkov do smrti. Opozarjamo na to, da tako nesorazmerno visoke kazni in odškodnine, ki za deset in večkrat presegajo najvišje možne avtorske honorarje v Sloveniji, nikakor ne morejo biti pravične in skladne z načeli pravne države. Še enkrat poudarjamo, da je docela nesprejemljivo, da sodišče ob obravnavah te vrste primerov ne upošteva stališč in mnenj litearne stroke in ne vključuje v postopek izvedencev za to področje na ustrezen način. Spoštovana gospoda ministra, opozarjamo tudi na to, da bo vztrajanje pri takšnih predpisih imelo zelo hude posledice za slovensko književnost in tudi za slovenski film, gledališče in za slovnesko kulturo v celoti. Pozivamo vaju, da podvzameta potrebne korake takoj, in da v skladu s svojimi pristojnostmi in pravnim redom Republike Slovenije vendarle skušata sprožiti postopke, ki bodo omogočili morebitno revizijo izrečene sodbe zoper Bredo Smolnikar in odpravo pogubnih posledic te sodbe za njeno eksistenco. Ljubljana, 27. junija 2006 Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak, predsednik Slovenskega centra PEN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 27 19:32:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Jun 2006 19:32:48 +0200 Subject: Na/V Ž/žlebeh, Rudno, Nevejsko sedlo Message-ID: <007901c69a0f$b69b5d20$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 27. junij 2006 15:44 Zadeva: Re: [SlovLit] Na Žlebeh in V dar smo prejeli Ne V Žlebeh, pač pa Na Žlebeh. --- S.T. =========== Stanko Klinar v knjigi Sto slovenskih vrhov (Ljubljana: Prešernova družba, 1991, 86) v enem od številnih odstavkov, posvečenih gorskim imenom, zapiše: "Nasploh je slovenski imenoslovni delež tudi tam, kjer je, [...] čudno odrinjen. [...] Večino sta jih z neznansko vztrajnostjo izkopala iz pozabe Henrik Tuma in Viktor Vovk. Brez dvoma zadnji hip (ali celo že prepozno). [...] Za Nevejo danes nimamo upanja, da bi jo zamenjali s starim slovenskim imenom V žlebeh, ali Rudno. [...] Slovenskim planincem pa se spodobi slovenska imena uporabljati in ohranjati." --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 28 20:46:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 28 Jun 2006 20:46:45 +0200 Subject: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Message-ID: <00a301c69ae3$358af270$6400a8c0@P4> Tako me je danes pojezil članek Brez slovarja v rokah ne gre, da sem na uredništvo Dnevnika poslal naslednji odziv: Skrb novinarke Sonje Primožič za ubogega tujega turista v Sloveniji, da bo ob samih domorodskih napisih po mestu ostal brez južine, je resnično ganljiva. Ali ni pomislila na to, da je turist, posebej tisti z nahrbtnikom, radovedna vrsta človeka, ki ga morda zanima in veseli tudi turistična znamenitost, ki se ji reče slovenski jezik? Da prihaja sem ravno zato, ker imamo vse urejeno nekoliko drugače kot pri njem doma in vsemu tudi drugače rečemo? Turistom vobče lahko pripisujemo vsaj toliko iznajdljivosti, da bodo po izvesku z uro našli urarja, klobaso in burek pa tudi po vonju iz lokala (in kako bi sploh prevedli burek v angleščino?). Domneva, da turist ne bo prepoznal poštnega urada, ker na njem ni napisa post office, ampak samo emblem poštnega roga v rumenem, pomeni grobo žalitev njegove civiliziranosti, turista, ki bi v teh žejnih dneh brez napisa pub ne znal najti tiste hiše, ki iz nje bog roko ven moli, pa si preprosto ni mogoče zamisliti. Žalostno komični višek prispevka je pričakovanje Primožičeve, da bi v angleščino morali prevesti tudi napis Kitajska restavracija, čeprav že njegova značilna tipografija v rumeno-rdeči barvni kombinaciji po celemu svetu nezmotljivo oznanja, za kaj gre. Novinarkina skrb za turistovo angleško jezikovno oskrbo v Ljubljani ni noben znak prijaznosti, ampak podcenjevanja njegove zdrave pameti in pa izraz zloglasne slovenske servilnosti. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 10:41:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 10:41:51 +0200 Subject: Brez slovarja v rokah ne gre ter Slovenščina danes in nikoli več Message-ID: <007401c69b57$df786ff0$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 28. junij 2006 23:37 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Miran, odlično! Tudi sam veliko potujem po svetu, pa si s cirilskimi, arabskimi in kitajskimi napisi ob pomoči logotipov in drugih izveskov lahko kar pomagam. Slovenščino pa spoštujem do onemoglosti in se prav zato brez uspeha jezim nad tistimi nepotrebnimi (ne nad vsemi) tujimi vplivi na naš jezik, ki je naša identiteta, naš prepoznavni znak. Priznam pa, da sem povsod dobro sprejet, če se vsaj malo potrudim razumeti in uporabljati jezik svojih gostiteljev oziroma ljudi, s katerimi imam opravka; pa tudi če gre samo za pozdrav ob bežnem srečanju. Na svojem domu sem gostil že mnoge domače in tuje ljudi od sosednjih Hrvatov do oddaljenih Kitajcev in vsak se je rad hitro naučil nekaj slovenskih besed, kot so hvala, na zdravje, dober dan idr. Pa lep slovenski pozdrav vsem tujcem, ki nas bodo obiskali! Jože Lipnik ========== Od: "Alenka Hladnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 7:37 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Heh! Neverjetno! Tale servilna gospa je tudi spregledala dejstvo, da slovenščine skoraj ni več najti v raznoraznih napisih. Še malo, pa bomo domorodci pozabili na pomen besed gostilna, urad, burek, trgovina, tovarna, pivnica. Tega sem se spet enkrat zavedla včeraj, ko sem z okna Rica nezadovoljno opazovala na rušeči se stavbi preprost starokapitalistični napis Tovarna lanenega olja in firneža Ljubljana, nasproti njemu pa se je bohotil novokapitalistični Bauhaus. Bojazen, da bi neradovedni turisti, ki pridejo k nam zaradi poceni letov, ne našli pubov, je odveč, večja je bojazen, da turisti, o katerih pišeš ti, kmalu ne bodo več brez slovarja mogli odkriti, kako se pubu reče po naše. Moja malomestna stara mama je uporabljala širhakel, ferniki, šporhat, šefarka, moja generacija kao, valjda, smatrati, rak rana, mlada generacija ful, kul, rolati, bejba. Pred časom sem v belokranjskih Drašičih poslušala najlepšo slovenščino v svojem življenju, v drašičkem dialektu seveda, ampak *absolutno* brez kakršnekoli navlake. Ne razumi narobe, nisem čistun, ki bi preganjal nove izraze. Spomin preskoči na stare belokranjske izseljence iz Hamiltona, ki kare bekajo, hiše bildajo, delajo velke mistejks, prodavajo tikets, fonajo. Za razliko od moje stare mame, mene, mladih, so v glavnem le vključili in podijalektili - vsem se še po desetletjih neizbrisno pozna govorica rojstne vasi, ne le belokranjsko poreklo - nove izraze. Preostali svoje besede nadomestimo s finejšimi, z besedami, ki so bolj kul kot gostilna ali urad. Oprosti za te jutrajnje pesimistične asociacije in jamrarije, ampak napis Tovarna lanenega olja in firneža Ljubljana ne gre in ne gre iz glave. Kot prfokso filozofije me namreč muči osiromašenje, ki ga povzroča servilno nadomeščanje izrazov, ki gre Slovencem tako odlično od rok, žal pa se ponavadi ravna po kapitalistični logiki. Kaj bi se pomirjali, ne jezili, ne razburjali, ne vznemirjali, ko pa se lahko samo skuliramo. Malo besed ima za posledico malo misli, meje mojega sveta so meje mojega jezika, in če zdravorazumsko beremo Wittgensteina, se svet Slovencev v času evropeizacije in globalizacije paradoksno manjša ... Ob uvajanju novih evropskih oddelkov v srednjih šolah se mi zamrači od hudega. Še slabi dve desetletji nazaj bi se nam odrolalo, če bi oblast uvajala jugoslovanske oddelke, doslej še nisem zasledila, da bi se kdo obregnil obnje, še Marko Zorko ne, slovenska literarna stroka se bolj muči pravdami kot s tako daljnosežnimi šolskimi reformami. Treba je biti na liniji in se učiti še slovenskih avtorjev in naravoslovja v tujem jeziku. Bodi dovolj. lp alenka =========== Od: "Mojca Dvorak" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 8:38 Zadeva: Re: [SlovLit] Brez slovarja v rokah ne gre Hvala. Moje in mojega srecno porocenega moza najhecnejse in najljubse popotovalne izkusnje so prav jezikovne. Stradala nisva ne hrane, ne smeha. Lp, Mojca ============= Slovenščina danes in nikoli več Peter Jurgec (peter.jurgec na guest.arnes.si) žalostno sporoča iz Bloomingtona, kjer vodi poletni lektorat slovenščine za 4 zavzete podiplomske študente, da je to verjetno zadnja taka šola na tamkajšnji univerzi. Prvič zaradi praviloma nizke udeležbe, drugič pa, ker je tečaj financiral ACSL (American Council of Learned Societies), ki tega noče več, ker da je slovenščina uradni jezik EU; tako so nehali financirati že češčino in poljščino. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi se v primeru, ko bi študenti slovenščine tu morali plačati polno šolnino (več kot 2000 dolarjev), slovenščini bolj slabo pisalo. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 11:38:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 11:38:46 +0200 Subject: Pisatelj pred sodiščem Message-ID: <002901c69b5f$d2fcd060$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Pikalo" Za: "SLOVLIT" Poslano: 29. oktober 2000 2:05 Zadeva: [...] Pošiljam zapis, ki sem ga poslal tudi na Delo. S pozdravi, M. Pikalo =========== KDAJ IMA KDO PRAV? V zvezi s ponedeljkovo kolumno Petra Kolška z naslovom Kdo ima prav? in pa razpravo na spletni strani SlovLit-a, bi dodal še naslednje: da bi se enkrat za vselej vedelo "kdo ima prav", kadar se srečata na sodišču dve koliziji -- pravica do zasebnosti in pravica do umetniškega izražanja -- bi moralo Ustavno sodišče nujno sprejeti še dopolnilo k zakonu o teh dveh pravicah, kot sta sicer zapisani v ustavi, po katerem bi bilo jasno, kdaj lahko tožnik dobi tožbo, kot je to treba v podobnih primerih storiti v Združenih državah Amerike, deželi strastnih pravdarjev. Po tako sprejetem zakonu bi moral tožnik dokazati, da je imel avtor s svojim pisanjem zoper njega zločesti namen, da se je hotel s svojim dejanjem finančno opomoči (obogateti), da je uničil tožnikovo kariero oz. eksistenco in da je imel izrecen namen omalovaževanja. Gre namreč vendarle za temeljno vprašanje, zakaj je avtor neko knjigo napisal in zakaj naj bi v njej nekoga domnevno žalil? S kakšnim namenom? Če vsega tega po zakonu ne bi bilo moč dokazati, tožba jasno pade. MATJAŽ PIKALO, LJUBLJANA From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 18:14:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 18:14:09 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Pisatelj na sodniji Message-ID: <004801c69b97$0e98cde0$6400a8c0@P4> > Po tako sprejetem zakonu bi moral > tožnik dokazati, da je imel avtor s svojim pisanjem zoper njega zločesti > namen, da se je hotel s svojim dejanjem finančno opomoči (obogateti), da > je > uničil tožnikovo kariero oz. eksistenco in da je imel izrecen namen > omalovaževanja. *Gre namreč vendarle za temeljno vprašanje, zakaj je avtor > neko knjigo napisal in zakaj naj bi v njej nekoga domnevno žalil? S > kakšnim > namenom? Če vsega tega po zakonu ne bi bilo moč dokazati, tožba jasno > pade.* > MATJAŽ PIKALO Mislim, da je pravo vprašanje: ali je dokazljiva škoda (moralna, materialna, psihološka itd.) kot NEPOSREDNA posledica teksta - tj. NE kot posledica *interpretacije* teksta. "Motiv" - ki je sicer temeljnega pomena v sodni obravnavi umorov in podobnih kriminalnih dejanj - v tovrstnih primerih po mojem mnenju niti ne more biti predmet obravnave. Kot ni mogoče ugotoviti (ponavadi niti samemu piscu), "zakaj" je napisal kak tekst, tudi motiva za razžalitev nikakor ni mogoče DOKAZATI. (Da takšen motiv lahko obstaja - govorim seveda na splošno, NE o tem primeru - ni dvoma. Imenuje se zloba, maščevalnost, objestnost... marsikaj. DOKAZATI - namreč tako, da bo na trdni pravni podlagi - pa ga nikakor ni mogoče.) Lep pozdrav vsem, VESNA From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 29 23:13:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jun 2006 23:13:15 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Smolnikar Message-ID: <00c201c69bc0$d74642d0$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 29. junij 2006 20:57 Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar Jolki Milič sem obljubil, da bom znova prebral knjigo; in sem jo; in lahko odgovorim na njena vprašanja. Najprej pa ponovim probleme, ki smo jih odprli: 1) ali povest opisuje družino Nakrst iz Ihana (dejstva vs. izmišljija) 2) ali je opis s stališča kogarkoli lahko žaljiv (s stališča pisca ali poljubnega bralca) 3) ali je žaljiv s stališča pisateljice, tj. kakšna je pisateljičina namera 4) pisateljeva odgovornost za nastalo užaljenost. Prvo vprašanje je literarno (za lit. stroko), drugi dve sta moralni, četrto je pravno. Vprašanje 4 je danes odprl Pikalo (zadnjič nakazal tudi jaz); to je zame edino težko vprašanje, prvo pa trivialno. Poglejmo, če je res. V enem od mailov sem povedal, v čem se zgodba iz povesti ujema z dejanskostjo. Jolka Milič sprašuje, odkod vem za dejanskost: "So vsi podatki, ki ste jih v dobri veri nanizali, zares tako zanesljivi, kot trdite? Bi bili pripravljeni garantirati? Že pri Rozini, če bi si vzela čas in poiskala tisti (menda sodni) zapis, ne bi izdelali izpita." Evo odgovora: podatki o družini so iz sodne dokumentacije, objavljene v njeni knjigi Zlate depuške pripovedke. Zanje garantirajo tožnice (ali so to "v sili in potrebi prikrojene resnice", je zlonamerno vprašanje). Zdaj pa k omenjenemu izpitu. Da bi ga izdelali, rabimo povzetek. Vse, ki ste povest prebrali, prosim za mnenje, ali je sledeči povzetek v redu: Brinovčevi so doma iz Ihana. Oče in mati sta se pred prvo vojno spoznala v ZDA, kjer je mati pred poroko živela pri tetah in delala v tovarni slamnikov. V ZDA sta se poročila in kupila posestvo, kjer sta pridelovala hrano in s tem dodatno zaslužila. Rodila se jima je hči Fanny. Leta 1914 prideta na obisk v Slovenijo, da bi jima moževa mama prepisala kmetijo (vsi moževi bratje so namreč tudi v ZDA). Vrnitev v ZDA jima prepreči začetek vojne. Fanny je ostala pri tetah v ZDA (Forest Hills) in se jima je pridružila pozneje. Ameriške prihranke sta naložila v banko, ki pa jima je po prvi vojni zaradi gospodarske krize propadel. V Ihanu sta odprla trgovino s sadjem; mati se je tedensko vozila s prevoznikom Pretnarjev na Reko, kjer je imela na Sušaku deponijo: prinašala je fižol in gobe, dobila pa rozine in fige, ki jih potem doma prodajala. Brinovec pa je bil tudi znan žganjekuh. V Sloveniji sta se jima rodile še 4 hčere, mdr. Minka, ki je bila med II. vojno zaprta v Aušvicu in jo je od tam rešila mama. Brinovka je pri Nemcih dosegla pomilostitev tudi za sosedo Zmage, takisto zaprto v taborišču. Tete so jim po vojni pošiljale pakete. Vse hčere so se poročile, ena mdr. s policajem. Kmalu po vojni, l. 1948, je oče Brinovec umrl in imel velik pogreb (med pogrebci so Ravnikarjevi iz Sv. Trojice, vsi iz Zlatega polja, Štang itd). Ko je bila mati stara krepko čez 60 let, je obiskala ZDA, da bi si izborila pokojnino. Iz ZDA je vnukinji Silvi, ki sta jo imela oba zelo rada (oče jo je včasih vzel v gostilno k Navžarju), prinesla več daril, mdr. zlato uro, šivilja Štepicova pa je Silvi predelovala obleke, ki jih je Fanny pošiljala iz ZDA. Resno prosim, da mi vsaj dva od bralcev odgovoriata na vprašanje. Lp, Aleš Bjelčevič From vlado na zrc-sazu.si Fri Jun 30 15:12:48 2006 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:12:48 +0200 Subject: [SlovLit] Od Faronike do Veronike Message-ID: <44A53F70.25669.32E262@localhost> Ker se je ravno v dneh, ko obhajamo 15. obletnico bojev za samostojno Slovenijo, na Slovlitu zvrstilo tudi nekaj misli v zvezi z ribo Faroniko, ni odvec, da spomnim na svojo knjigo Zvezdne poti s podnaslovom Poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi. Knjiga, ki je izsla v Kranju leta 1991 in jo je urednik Franci Zagoricnik z dobrsno mero iznajdljivosti spravil prek protitankovskih barikad v Ljubljano, omenja ribo Faroniko ze v prvem poglavju s povednim naslovom Iskanje zacetkov. Na strani 10 je podana tudi njena nebesna podoba: ta neposredno ni vec prepoznavna, ker se je pozneje skoz vmesno podobo ptice, medveda in cloveka ujela v ozvezdje, ki mu dandanes navadno pravimo Veliki voz. Kako se je ob silno pocasnem spreminjanju ene zvezdne podobe v drugo sploh lahko ohranil spomin na prvotno ribo, je poglavje zase. Zanimiva pa je ribi Faroniki bliznja podoba kace Veronike, kakor jo je upodobil slikar Miha Males. Ta se namrec ne nanasa vec na pradavno predhodnico Velikega voza, ampak na se prepoznavno ozvezdje Hidre, kakor kaze primerjava na str. 15 v mojem clanku Bozicna zvezda v luci dveh slovenskih ljudskih pesmi, objavljenem v debatnem listu Slava 12/1 leta 1998. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 15:34:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:34:22 +0200 Subject: [SlovLit] 42. SSJLK: sprememba v programu Message-ID: <001c01c69c49$e5ad66d0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Alič Tjaša [mailto:Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si] Sent: Friday, June 30, 2006 10:49 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: slovlit 42. SSJLK - SPREMEMBA V PROGRAMU! Spoštovani, v torek, 4. 7. 2006, 13.20, bo namesto napovedanega predavanja izr. prof. dr. Marka Stabeja: Jezikovna opremljenost mesta in meščanov predavanje dr. Sarivala Sosiča: Razstava kot vizualni nagovor, ki je bilo napovedano za četrtek, 6. 7. 2006. Izr. prof. dr. Marko Stabej pa bo tako imel predavanje v četrtek, 6. 7. 2006 ob 13.20 uri. Hvala za razumevanje in lep seminarski pozdrav, Tjaša Alič, strokovna sodelavka 42. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 15:43:28 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Jun 2006 15:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Lvov_in_Loče Message-ID: <002501c69c4b$2b40b8e0$a24602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Friday, June 30, 2006 3:17 PM To: Miran Hladnik Subject: Lvov Univerza Ivan Franko v Lvovu v Ukrajini v sodelovanju z drugimi organizira mednarodni znanstveni simozij z naslovom Vizualizacija otroka v mladinski književnosti, ki bo od 11.-13. aprila 2007 v Lvovu v Ukrajini. Teme so: zgodovinski razvoj mladinske književnosti, ljudske in klasične pravljice za otroke, avtobiografija in fantastična pripoved za mlade, socialni in politični pogled na fantastični pripoved, otroška psihologija in domišljija, mesto mladinske književnosti v literarnem sistemu, literarna teorija in mladinska književnost ter prevajanje mladinske knjjiževnosti. Podrobnosti so na spletni strani: http://www.lnu.edu.ua/faculty/inomov.new/english/1kids_eng.htm ============ From: "Slavko Sticker" To: Subject: Date: Sat, 22 Jul 2006 12:05:28 +0200 Spostovani! Zivim v Locah na avstrijskem Koroskem in ze nekaj casa iscem ustrezen slovenski prevod ceste, na kateri zivim. To je Karawankenblickstrasse, kar v grobem pomeni "Pogled na Karavanke". Prosim za pomoc! Lep pozdrav! Slavko Sticker From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 30 22:13:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 30 Jun 2006 22:13:19 +0200 Subject: Smolnikar, Re: Karawankenblickstrasse in Razpis podiplomskega študija Message-ID: <00ca01c69c81$a2bbaac0$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 30. junij 2006 14:36 Zadeva: SlovLit Smolnikar Ker profesorjev ne marate, meni pa so gospe odveč, se pojdimo (po abecednem redu) Aleša, Jolko in Mirana brez vseh ukrasnih pridevkov. Miran, ne zamerite, da šele danes odgovarjam na vaše pismo. Ker se mi pa zdi, da tako vi kot Aleš ne vesta dobro, za kaj se pravzaprav od vsega začetka potegujem, vama pošiljam v branje daljšo verzijo odprtega pisma generalni državni tožilki Brezigarjevi, ministru za pravosodje dr. Šturmu, varuhu človekovih pravic in književniku Hanžku in univerzitetni diplomirani pravnici Cerarjevi [postavil na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/milic_smolnikar_d.doc miran] In tudi krajši izvleček [postavil na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/milic_smolnikar_k.doc], ki je še bolj pomemben, ker se zlasti nas tiče, veliko bolj kot pisateljice, in še nekaj ilustrativnih dodatkov, z zadnjim zapisom v zvezi z zadnjo astronomsko visoko globo Smolnikarjevi, kjer nagovarjam pisatelje in slaviste. Daljše pismo je objavljeno v Primorskih srečanjih štev.289-290, ki nosi lansko letnico, čeprav so dejansko izšla šele spomladi letos Krajša verzija - z dodatki in omenjenim zadnjim zapisom - pa je izšla v 101/102 številki Apokalipse. Odgovor na e-pismo z dne 21. junija 2006: Tudi jaz nisem a priori na strani kogarkoli ne glede na njegov status in izobrazbo. Pisatelji potemtakem niso izuzeti. Sem celo proti znanim ali zloglasnim pisateljskim oz, umetniškim "penzijam", zdijo se mi naravnost škandalozne, ker menim, da ima pravico do pokojnine, le kdor je plačeval prispevke zanje. Če se pa državi ali kakšni domači ugledni ustanovi zdijo določeni pesniki in pripovedniki zaslužni, jih lahko kako drugače in zelo bogato nagradi. Proti tem nagradam nimam nič, prej nasprotno. Ne vem na koga merite, kjer pravite, da nagibate k Aleševemu stališču, ki ni povprek navijaško "za naše" ... Mene kar odpišite in vključite v vajin klub. ======== Re: [Slovlit] Karawankenblickstrasse Od: "V. Velkovrh Bukilica" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 30. junij 2006 16:03 Zadeva: Re: [SlovLit] Lvov in Loče V praksi bi se takšna cesta imenovala "Pri razgledu", "Na razgledu" (odvisno od topografije konkretne ulice) ali celo kar "Razgled". Brez Karavank - saj so dobro vidne, ne? :-) Lep pozdrav, VESNA P.S. Ali pa Razgledna ulica. ======== Od: Mateja Čop [Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Poslano: 30. junij 2006 13:45 Zadeva: Razpis za vpis na podiplomski študij za štud. leto 2006/07 [...] 27. maja 2006 je izšel Razpis za vpis na podiplomski študij za štud. leto 2006/07. Rok za prijavo je 10. september 2006. Letošnja novost pri tem je, da se kandidati na razpis prijavljajo elektronsko, preko fakultetne spletne strani. Elektronske prijave bodo mogoče le do izteka roka za prijavo, tj. do 10. septembra 2006. Po tem datumu elektronski obrazec ne bo več dostopen, prijav pa po roku v podipl. referatu ne bodo več sprejemali. Na razpis se morajo v roku prijaviti tudi tisti, ki do 10. 9. 2006 še ne bodo diplomirali, bodo pa dodiplomski študij zaključili najpozneje do 30. septembra 2006. Ti kandidati morajo k svoji prijavi predložiti potrdilo o datumu zagovora, zato v podiplomskem referatu prosijo, da jim omogočite pridobitev takšnega potrdila. Lep pozdrav, Mateja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 2 10:30:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 Jul 2006 10:30:35 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec in Re: Smolnikar Message-ID: <005b01c69db1$cbb2c220$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri59/index.html -- 1. julija so se na Špiku Hude police dogajale letošnje Kekčeve poti. Prišlo je 18 ljudi: 2 študenta, 2 podiplomski študentki, 2 precej sveže diplomirana slovenista, 2 iz učiteljske kaste, 1 upokojeni učitelj, 2 nepedagoški delavki, ostalo pa družinski člani naštetih. Vreme: idealno, razgledi (glejte slike), spremstvo: lokalni kozorogi in svizci. Cedejko s kompletno fotografsko dokumentacijo dobite v presnemavanje v slavistični knjižnici na FF. --- miran p. s. Četvero slik na začetku albuma je s seje UO SDS. ===================== Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 30. junij 2006 23:14 Zadeva: Konec pisma Nadaljevanje pisma od zadnjič Mene kar odpišite in vključite v vajin klub, oz. v klub nekakšnih privržencev ne za vsako ceno, le po treznem in tehtnem premisleku in za stvari, ki se ne sesujejo ob konfrontaciji z argumenti. Pripravljena vsak čas, da kapituliram, če mi kdo dokaže, da se motim. Morajo pa biti dokazi, ne le ugibanja in domneve. Pod točko dve ste mi nanizali kar nekaj lepih primerov piscev, ki so se celo sami radi identificirali s fikcijo. Povedano v današnji slovenščini je Kersnik priznal svoji ljubi, da:Tak, prav tak sem kot dr. Hrast. Torej je pod fikcijo svojim čitateljem podtaknil sebe, drugače rečeno, fantazijo je pomešal z resničnostjo. Saj brez poroke teh dveh elementov ne bi sploh imeli literature. Bi bila sploh možna? Kajetan Kovič v zadnjih KL z dne 29. junija na vprašanje Miriam Drev: "Od kod najpogosteje privrejo osnutki za vaše zgodbe?", je - ne da bi dvakrat pomislil - povsem prepričano odgovoril: "Pobuda pride zmeraj iz resničnosti, ki jo nato nadgradim z domišljijo." Torej je resničnost tista nujnost, brez katere se na tem področju sploh ne da. O tem smo si na jasnem in istih misli.Tudi Tavčar je v romanu 4000 nekako javno, ne da bi to niti malo prikrival, obračunal z Mahničem, saj je bil njun spor celo razbobnan in, če ne bi bralstvo vedelo o tem zaresnem spopadu, bi verjetno bilo za roman manj zanimanja in povpraševanja. Bilo je torej izrecno, da ne rečem zanalašč rečeno in poudarjeno, o čem teče pravda.in kdo je kdo. No, vsi ti nazorni in zgovorni primeri - in bi jih še kaj lahko našteli -- po mojem mnenju nimajo nobene logične zveze z afero Smolnikar. Mi Slovenci vobče znamo sicer misliti, ne ljubi pa se nam pogosto, da bi se nato resnično potrudili misli še logično povezati med seboj in to zvezo iz previdnosti na koncu tudi preveriti. Očitno gre za dve kolikor toliko sorodni, vendar zelo različni stvari. Breda, vsaj kar je meni znano, lahko me demantira, če se motim, ni nobenemu ljubemu ali prijateljici, nobeni ujni ali bližnjemu sorodniku in niti ne sodnikom na sodišču, ki so njen proces vodili, skratka nobenemu živemu krstu zaupala ali napisala: V tej moji nepozabni Rozini pa sem ovekovečila gospo Nakrstovo. Ali pa: Spopadla sem se s to ihansko družino, ker. in navedla svoje zakaje. Ona kar naprej trdi in ponavlja in gode in brunda, de je napisala pripovedko to je fikcijo ali izmišljijo, ki nima nič skupneha s tožnicami, da je po poklicu pripovednica, ki si izmišljuje zgodbe in samo tako blago iz Cankarjeve arene življenja in domišljije. Ko sem jo nekoč vprašala, zakaj ne napiše tistega . magičnega stavka Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna, v izogib nevšeč, mi je osorno odgovorila, da tisti stavek je najbrž primeren za filme, saj so si ga filmarji izmislili, za knjige, kjer že na platnici piše, da je v njej natisnjena pripovedka, ne pa kakšna resnična zgodba ali reportaža, ne rabi dodatnih razlag, šlo bi zgolj za tavtologijo. Za druga vprašanja pa je zmanjkalo časa..Argumenti in razlage se, žal, razvlečejo. Ljub pozdrav jolka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 2 14:10:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 Jul 2006 14:10:46 +0200 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Smolnikar Message-ID: <001d01c69dd0$8e9ba040$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 2. julij 2006 12:14 Zadeva: Re: Smolnikar Draga Jolka, vem, za kaj se od vsega začetka potegujete; oba vaša prispevka sem bral že prej. Bolj se mi zdi, da ni jasno, za kaj gre meni, čeprav sem že večkrat napisal: da je evidentno, da je Smolnikarčina povest romansirana biografija družine Nakrst, da pa je kazen za to dejanje vsekakor prevelika (denarna kazen, opravičilo, prepoved, absurdno, nemoralno, zlonamerno pa je nalaganje odgovornosti za dejanja drugih, tj. knjigarne, ki na svojo roko še vedno razpečuje knjigo). V drugi točki se vsi strinjamo, v prvi pa ne, ker po vsej sili želimo Smolnikarjevo rešiti vsake kazni. Zadnjič sem objavil povzetek in zaprosil za potrdilo, da povzetek ustreza romanu. Zgleda, da romani skoraj nihče ni bral in da ja večina obrambe kar apriori, "naši pa že niso krivi". Moj povzetek ni povzetek romana - to je povzetek biografije družine Nakrst, kakor je zapisana v sodni dokumentaciji: povzetek življenja in povzetek romana sta identinčna. Če Smolnikarjeva to zanika, se laže (branitelji pa to laž podpirajo). Brez filozofiranja se bomo strinjali o tem: da roman opisuje Brinovčeve, ki sta se poročila v ZDA ok. 1910, ki sta imela 5 hčera, mdr. Fanny in Minko, prva živi v Forest Hillsu, druga je bila med vojno zaprta in jo je skupaj s sosedo Zmago rešila mama, da sta Brinovca prišla iz ZDA l. 1914, po sili ostala doma, zgubila denar v banki, kupčevala na Reki itd. itd. Zdrava pamet nam govori, da je v Ihanu - in zato tudi na celem svetu - ena sama taka družina; da je nemogoče, da bi tak opis, kjer se ujema X imen, X dejanj, X krajev, X datumov, nastal slučajno, zlasti izpod peresa prebivalke tega istega kraja! Celoten roman se suče zgolj okoli te družine in nič drugega (mimogrede - med pisanjem romana je vnukinja Silva, ki tudi nastopa v romanu, Smolnikarjevi poslala podatke o svoji družini, ker je Smolnikarjeva pisala delo o ameriških izseljencih). Poljubno lit. delo je lahko v celoti izmišljeno, lahko pa seveda govori o konkretnih osebah. Pri Smolnikarjevi gre za to drugo. (Toliko zanesljivo, kot je zanesljivo, da romaneskni opis "Ribičev France, rojen na Vrbi 1800, pravnik, zaljubljen v Julijo Primic, avtor Krsta pri Savici, umrl za vodenico 1849" kaže na tistega Prešerna, o katerem se učimo v šoli, in ne na izmišljeno osebo.) Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 4 10:03:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Jul 2006 10:03:10 +0200 Subject: Letošnji vpis na gimnazije Message-ID: <009401c69f40$4bb3b670$6400a8c0@P4> Od: "branka ramsak" Za: "Miran. Hladnik" Poslano: 3. julij 2006 23:10 Zadeva: Letošnji vpis na gimnazije Dragi Miran, Pošiljam ti ogorčeno pismo Borisa Ostana o letošnji vpisni zmešnjavi na gimnazije v Ljubljani. Prosim, če ga daš na Slovlit. [Postavljeno na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/gimnazija.doc -- miran.] Morda bo tudi nekdo, ki nima otrok te starosti, začutil, kakšna krivica se je letos otrokom dogajala in kaj so (smo) morali preživljati tako otroci kot starši. V upanju, da se bo kaj spremenilo in da bodo kriteriji v bodoče pravičnejši, te lepo pozdravljam. --- Branka Ramšak From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 4 16:02:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Jul 2006 16:02:59 +0200 Subject: E, novičke! Message-ID: <005501c69f72$90394bc0$6400a8c0@P4> Http://www.philol.msu.ru/~rlc2007/ -- vabilo na tretji mednarodni kongres raziskovalcev ruščine z naslovovm Ruski jezik: njegova zgodovinska usoda in današnje stanje, ki se bo dogajal 20--23. marca 2007 na Filološki fakulteti Univerze Lomonosova v Moskvi. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html -- delovni program slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu 5.--7. oktobra 2006. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html -- seznam častnih članov SDS je dopolnjen s tremi novimi biografijami: Uroš Kraigher, Tine Logar, Rado Lenček. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 7 11:36:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 7 Jul 2006 11:36:01 +0200 Subject: Matura iz slovenščine v Bruslju Message-ID: <000d01c6a1a8$c3e37800$6400a8c0@P4> Za popolnejšo predstavo o naši novi "zvezni" prestolnici nemara ne bo odveč izvedeti, da tam ne prebivajo samo slovenski funkcionarji in uradniki, pa še kak kulturnik ali gospodarstvenik povrh, ampak da tamkaj sadove svojega truda in ustvarjalnosti te dni obirajo tudi njihovi otroci, ki pač morajo tam hoditi v šolo in imajo v njej skladno z deklarirano pravico o enakopravnosti evropskih jezikov že drugo leto med učnimi predmeti tudi slovenščino. Otroke poučujejo učitelji iz Slovenije. Lani je vse, t. j. osnovno- in srednješolce učil Andrej Bartol, letos pa na prvi (osnovnošolski) stopnji to opravlja Marija Sivec, na drugi (gimnazijski) pa Vladimir Donaj. To leto je na mednarodni šoli Bruselj 1 pouk slovenscine obiskovalo 17 otrok in dijakov: 2 v šolskem vrtcu, 5 na primarni ter 10 na sekundarni stopnji. V prihodnjem solskem letu jih bo na vseh stopnjah skupaj 30. Slovenski šolarji tvorijo na tej veliki šoli pravzaprav le majhen otoček: letos je namreč gostila kar 2750 ucencev. Skupno število otrok na šoli bo do šolskega leta 2009/2010, ko bodo v Bruslju zgradili četrto šolo te vrste, še naraščalo. Šolanje poteka po sekcijah, tj. po skupinah z določenim učnim jezikom. Teh skupin je osem: angleška, francoska, nemška, danska, španska, italijanska, madžarska, poljska; slovenščina in malteščina nimata svoje sekcije zaradi premajhnega števila otrok. Slovenščina torej ni učni jezik, pač pa le učni predmet. 4. julija se je na tej šoli zgodil dogodek, ki bi ga po besedah ravnatelja lahko imeli za enega sicer manj glamuroznih, a vendarle zgodovinskih mejnikov našega evropskega sobivanja: na ta dan je namreč maturirala prva slovenska maturantka, Ela Meh. Maturitetni izpit iz slovenščine kot prvega jezika, ki je po propozicijah evropske šole po vsebini in zgradbi enak kot v matični državi, je opravila odlično, maturo v celoti pa prav tako, tako da bi si nedvomno zaslužila naziv zlate maturantke. Matura je težja kakor naša: vseh izpitov je kar devet: pet pisnih in štirje ustni; pisni del mature sestavljajo L1 (prvi jezik, npr. slovenščina), L2, L3, matematika in dva izbirna predmeta, ustni del pa L1, L2, in dva druga izbirna predmeta; na ta način se matura opravlja iz sedmih različnih predmetov, pri čemer je sestava teh predmetov odvisna tudi od števila učnih ur med letom (npr. dijaki, ki obiskujejo pouk matematike na višji ravni s pripadajočimi osmimi urami pouka tedensko, morajo opravljati ustni in pisni izpit iz matematike); vsak izpit oceni učitelj tega predmeta in en zunanji ekspert. Pri prvem maturitetnem izpitu iz slovenščine sem nalogo zunanje ocenjevalke opravljala jaz. Še bolj kakor nad samo oceno sem bila navdušena nad maturantkino splošno razgledanostjo, visoko bralno zmožnostjo, iskrenim zanimanjem za slovensko književnost in nad, kljub tujejezičnemu okolju suverenim obvladovanjem pisne in ustne slovenščine. Bila sem poleg tega prijetno presenečena, da ji matura iz slovenščine ni vzela veselja do jezika in književnosti, nad čimer pogosto tožijo naši maturanti in njihovi zaščitniki; po izpitu je namreč izrazila željo, da bi med študijem v tujini s kom v Sloveniji študijsko, s kakšno možnostjo komunikacije na daljavo, delila svoje misli o prebrani slovenski literaturi -- rada bi celo še naprej pisala eseje! Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 8 21:13:11 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Jul 2006 21:13:11 +0200 Subject: [SlovLit] Mesto v pesniku -- pesnik v mestu Message-ID: <008b01c6a2c2$9311a4c0$6400a8c0@P4> Od: "Nusa Dedo-Lale" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 8. julij 2006 17:07 Zadeva: Poročilo V sredo, 5. 7. 2006, smo študenti (Anja, Petra, Branka, Petra, Špela, Zsolt, Magda, Nuša) izbirnega diplomskega seminarja pod vodstvom Irene Novak Popov v Dijaškem domu Vič priredili literarni večer z naslovom Mesto v pesniku - pesnik v mestu. Recitacije pesmi so bile zelo različne. Predstavili smo 14 slovenskih pesnikov: Lili Novy (Temna vrata), Edvard Kocbek (Zamorska, Blaznež), Tomaž Šalamun (Ljubljana), Gregor Strniša (Stolpnice I, V), Milan Jesih (Nekje, si mislim, svet rahlo zastrt; Ves dan sem živel), Meta Kušar (Ljubljana, 59.), Brane Mozetič (dolga črta kokaina po Ljubljani), Aleš Debeljak (Emigrantski pisatelj na Zmajskem mostu), Uroš Zupan (Platon), Matjaž Pikalo (Bela, Ljubljana), Peter Semolič (Pot na Fužine, Ko stopim na balkon), Aleš Šteger (Cesta IX/17), Primož Čučnik (Soneti za neodgovorjene klice, Aprilske prigode), Jure Jakop (Noč v mestu). Recitacije so dopolnjevali glasbeni vložki (Wolfram Huschke, Bor Turel, Eric Satie/Bojan Gorišek, Aldo Kumar/Žarko Ignjatovič, Red Sparowes). Literarni večer je trajal približno 45 minut in je bil dovolj razgiban, da se nihče ni niti začel dolgočasiti. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, pa tudi za tujce je bilo dovolj razumljivo, saj smo jim v roke dali antologijo, v kateri so bile zbrane vse pesmi, ki smo jih, sicer neprofesionalci, profesionalno odrecitirali. Dogodek je bil vključen v popoldansko-večerni program 42. SSJLK. Za ponoven nastop smo vedno pri volji. Lp, Nuša From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 10:14:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jul 2006 10:14:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Cvetke_iz_testa_pri_Uvodu_v_študij_slo venske_književnosti Message-ID: <000001c6a3f8$d6916eb0$a24602c1@ff.unilj.si> Na vprašanje v verzih o Slavističnem društvu Slovenije (V katero društvo se slavist vpiše?), ki se je glasilo takole: Si vsako bitje družbo išče, samota mu je namreč v breme, in družijo se (ne glede na vreme) ljudje po izobrazbi in poklicu. Odgovori zdaj na mesta licu, v katero društvo se slavist vpiše? Dodaj o njem še, kar te mika, in tvoja je že druga pika. je študent Boris Cesar odgovoril v pesmici: Pravzaprav iz prve roke pretental bi le otroke, če pa, da pojma nimam, povem iskreno, sem poslabšal si oceno. Kaj je SLovlit? --- To je mailing lista, ki povezuje sloveniste, komparativiste in vse, ki jih zanima literatura in kultura. Obvešča nas o dogodkih, povezanih z literaturo. G. Hladnik, hvala za vse koristne informacije, ki letijo v moj e-predal. Na vprašanje, kaj je Wikipedia, je veliko študentov odgovorilo 'Enciklopedija za Britanke'. Pri vprašanju o tujih literarnih zgodovinarjih s slovenistično monografijo so se med odgovori pojavili tudi Boris Paternu, Franc Zadravec, Taras Kermauner in Zoltan Jan. Test je skupaj spravil Miran Hladnik, izdelke sta popravila Andreja Musar in Matjaž Zaplotnik; slednji je cvetke zbral za tole sporočilo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 10 13:46:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Jul 2006 13:46:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletna_literarna_šola Message-ID: <000601c6a416$827a3280$a24602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Monday, July 10, 2006 10:54 AM Subject: poletna literarna sola Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabi na Poletno literarno šolo v Pliskovico (Mladinski hotel Pliskovica pri Sežani), od 23.-27. avgusta 2006. Poletna literarna šola Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ima za seboj že skoraj tri desetletja uspešnega dela. Gre za seminar in delavnico hkrati, ki predstavlja nove literarne poti v slovenski in tuji literaturi, se ukvarja z vprašanji literarne in bibliotekarske vede pa tudi z veščinami pisanja, interpretacije umetnostnih besedil in nastopanja. Namenjena je širokemu krogu ljubiteljev literature - tistim, ki se z njo ukvarjajo poklicno (učitelji - mentorji šolskih glasil, literarnih krožkov, bralnih značk; šolski in splošni knjižničarji itn.), pa tudi ustvarjalcem (od dijakov in študentov do "seniorskih" piscev). Teme: pisanje knjižnih recenzij (dr. ANDREJ BLATNIK, pisatelj, urednik pri Cankarjevi založbi, predavatelj kreativnega pisanja na Fakulteti za humanistične študije), spolna identiteta v sodobni slovenski prozi (dr. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ, docentka za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani), različni teoretični pogledi na mladinsko književnost, delo s književnimi besedili (dr. MILENA MILEVA BLAŽIČ, docentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani), sodobni pristopi branja drame (teoretična izhodišča branja in uprizarjanja dramskih besedil, meja med literarno umetnino in gledališkim delom -- dr. VIDA MEDVED UDOVIČ, docentka za sodobno dramatiko in gledališče na Pedagoški fakulteti v Kopru), Ti povem ano pravco - zbiranje, raziskovanje, ohranjanje in zapis ljudskih pripovedi in pesmi (predavanje in delavnica -- JASNA MAJDA PERŠOLJA, raziskovalka in zbiralka ljudskih besedil, avtorica več knjig), literarni tokovi in vplivi revialnega tiska na sodobno slovensko književnost (NATAŠA ŠVIKART, pesnica in mentorica), priprava literarnega večera (osnovni elementi dramaturgije literarnega večera - izbor besedil, vrstni red, vsebinska sporočila; oblike literarnih večerov - branje, performans, ugledališčenje; priprava nastopa z udeleženci -- BRANKA BEZELJAK GLAZER, prof. slovenščine, režiserka in gledališka pedagoginja). Dopoldne ali popoldne bosta potekali literarna in mentorska delavnica. Udeleženci se bodo lahko odločili za literarne pogovore (vodila jih bo pesnica Maja Razboršek) ali za pripravo literarnega nastopa (Branka Bezeljak Glazer). Večerna srečanja s slovenskimi pesniki, pisatelji in uredniki (Aleksander Peršolja, Aldo Žerjal, David Terčon, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Iztok Ilich). Ekskurzija po Krasu: Pliskovica - Tomaj (Kosovel) - Kobdilj (škof A. Mahnič) - Štanjel (M. Fabiani) - Gorjansko (K. Štrekelj) - Pliskovica. Vodi pesnik David Terčon. Šolnina znaša 15.000 SIT, za posamezen dan seminarja pa 3.500 SIT. Za bivanje in prehrano poskrbijo udeleženci sami. Prijavnice sprejemamo do 15. avgusta 2006 na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za poletno literarno šolo) ali po e-pošti: dragica.breskvar na jskd.si; tam tudi dodatne informacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 17 18:16:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Jul 2006 18:16:43 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis na Dunaju Message-ID: <009501c6a9bc$65bfc410$6400a8c0@P4> Od: "Elizabeta M. Jenko" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. julij 2006 12:25 Zadeva: razpis na dunaju gre za profesuro za juznoslovanske jezike (slovenscina, hrvascina, srbscina, bosanscina); informacije pod http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/artikel.php?Art_ID=2480&sub1=619&sub2=630 lepo in predvsem vazno bi bilo, da se najde kdo, ki resno pokriva TUDI slovenscino. lep pozdrav, mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 18 15:03:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Jul 2006 15:03:51 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje 2007 Message-ID: <007f01c6aa6a$9f2b53f0$6400a8c0@P4> Preden se odpravite na morje, bi najbrž radi vedeli, katere knjige si boste v knjižnici izposodili za s sabo. Lahko bi se namreč lotili že tistih, ki bodo zelo verjetno septembra sestavljale razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2006/07. To bo tokrat posvečeno kratki prozi. Navajam jih iz predloga za razpis: 1. stopnja Ivan Cankar: Zdenko Petersilka (Zbrano delo, 17. knjiga, DZS, 1974), Tuja učenost (ZD 21), Jutranji obisk, Lisjak/Sova (ZD 23) Milan Pugelj: Zimska pot, Hlapec, Osat, Na gradu, Sestanek, Krst, Vrane (Mali ljudje, Karantanija, 1998) Lovro Kuhar - Prežihov Voranc: Tri pisanke (Zbrano delo, 3. knjiga, DZS 1971), Listnica uredništva (ZD 9) Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, Pogled z domačega praga< ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Sosed Harič v omaki, Naše hiše, Ata in čebele (Slišal sem, kako trava raste, Mladinska knjiga, 1990) Boštjan Seliškar: Taksist, Igor Bratož: Cafe do Brasil, Polona Glavan: Pravzaprav (Čas kratke zgodbe, Študentska založba, 1998) 2. stopnja: Ciril Kosmač, V gaju življenja, MK, 1989 3. stopnja: Andrej Blatnik: Zakon želje, Študentska založba, 2000 ali Vladimir Bartol: Novele I., Mladinska knjiga, 1995 4. stopnja: Čas kratke zgodbe, Študentska založba, 1998 Ob tekmovalni literaturi bodo letos prvič na voljo tudi knjige za festivalski del prireditve. Naloge bo septembra oblikoval Klemen Lah, naslova del za alternativno tekmovanje pa sta Pijevo življenje (Yann Martel, MK) in Osmi poverjenik (Renato Baretić, MK). Festivalski del bo namenjen učiteljem in dijakom, ki si želijo drugačnega branja, bi radi spoznali nove oblike dela z besedilom in se pomerili v bolj ustvarjalnih oblikah tekmovanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 18 15:14:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Jul 2006 15:14:49 +0200 Subject: Nekaj koroškega poletja Message-ID: <008901c6aa6c$275bb7f0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Poslano: 18. julij 2006 10:20 Zadeva: nekaj koroškega poletja Dragi člani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter prijatelji zamejskih Slovencev! Druga polovica junija je na Koroškem minevala v znamenju številnih spoštovanja vrednih kulturnih jubilejev, ki so jih osrednji slovenski mediji večinoma spregledali. Bolj so se razpisali o mrzličnem iskanju političnega kompromisa, ki bi vsaj za silo "pokril" (milo rečeno: sramotno) zgodovinsko dejstvo, da ne 6. julija 1972 in ne 7. julija 1976 sprejeti avstrijski restriktivni inačici delnega izvajanja manjšinsko zaščitnih določb avstrijske Državne pogodbe nista bili uresničeni. Poteklo je še eno zakonodajno obdobje avstrijskega parlamenta, od 15. maja 1955 pa skupaj že obdobji dveh človeških generacij, ko je večina koroških Slovencev prikrajšana za pomemben del svojih pravic. Niti iztoženi in uskladiščeni dvojezični tabli za Pliberk in Drvešo vas še ne stojita ... Zato pa se bo nekaj deset zasebno postavljenim "lastniškim" dvojezičnim krajevnim tablam jutri pridružil še 2 x 3 m velik dvojezični relief tržne občine Dobrla vas. V prilogi je vabilo na odprtje v sredo, 19.7.2006 ob 18.30 uri; oba prireditelja - SPD "Srce" in EL -- v nadaljevanju ob 20.30 vabita še na glasbeni "Gorenjski večer" v dobrolskem samostanu. Ob tradicionalno živi povezanosti Gorenjske s sosednjo Koroško je toliko bolj nerazumljiva in nesprejemljiva odločitev uredništva "Gorenjskega glasa", da pred tednom dni (11. 7.) objavi enojezični nemški reklamni zemljevid dežele "Kärnten". Lahko se le pridružimo javnim protestom proti takemu početju in se spomnimo na "Kdor ponižuje se sam ..." [...] --- Janez Strgar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 22 07:31:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Jul 2006 07:31:01 +0200 Subject: Oljko naj golobček nosi, raj naj našo pot konča (T. Pretnar) Message-ID: <004701c6ad50$090884e0$6400a8c0@P4> Umrla je Breda Pogorelec, častna članica Slavističnega društva Slovenije in v letih 1974--1979 njegova predsednica. Pogreb bo na ljubljanskih Žalah v torek 25. julija 2006 ob 10.00 izpred vežice sv. Jožefa. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 25 07:02:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Jul 2006 07:02:51 +0200 Subject: [SlovLit] Spletje in smetje Message-ID: <00c901c6afa7$96d97230$6400a8c0@P4> Http://www.li-go.de/definitionsansicht/ligostart.html -- Literaturwissenschaftliche Grundbegriffe online; privlačen literarnovedni leksikon z zgledi in vajami za samostojno učenje; njegovo oceno lahko preberemo v časopisu Forum Computerphilologie (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/fischer.html). =========== Vito Smolej predlaga, da v elektronskih izdajah Kronike SDS (dostopna je v doc- in v pdf-formatu, gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika.html) ne navajamo e-naslovov dopisovalcev, ker jih lahko zlorabijo zbiralci naslovov za pošiljanje reklamnih sporočil. --- E-naslov ob imenu nudi možnost dialoga in neposrednega odzivanja na zapisano in je simpatična specifika ter prednost elektronskega publiciranja, zato mi taka zaščita osebno ni ljuba. Spam (poštno smetje) je davek, ki ga moramo trenutno plačevati za ta komunikacijski privilegij. Tako kot vržem v smeti reklamni material, ki ga poštar pusti v poštnem nabiralniku, z brisalko vsak dan pomečem v koš tudi desetine najrazličnejših elektronskih reklam, ki so se izmuznile avtomatskemu filtriranju na poštnem strežniku. Tako kot na poštni nabiralnik dam nalepko, da je reklamna pošta nezaželena, lahko v računalnikov poštni program vgradim protismetne filtre oziroma napravijo to pri mojem poštnem servisu (na Arnesu, pri Siolu, FF, ZRC SAZU ...). Če ne želimo svojega imena in telefonske številke v slovenskem telefonskem imeniku, nas tam pač ni, in moj predlog je podben: dopisovalec, ki svojega e-naslova ne želi razkriti, naj to sporoči uredniku foruma. Prosim še za druga mnenja in stališča. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:09:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:09:33 +0200 Subject: [SlovLit] Beseda na pogrebu prof. dr. Brede Pogorelec, 25. 7. 2006 Message-ID: <009901c6b07a$11753330$6400a8c0@P4> Krhka sta telo in misel. Združuje ju vera v smisel. V sončnih življenjskih dneh se človeku zazdi, da je čas le privid, da je dogovorna mera za razporejanje dejavnosti, kvečjemu še slovnični pojav - in da je sobivanje telesa in misli nerazdružljivo. Le zazdi se tako človeku: ko vidi telo, ki ga zapušča misel, ali vidi misel v odpovedujočem telesu, se zave, da je njuna srečna povezanost v smislu le dragocen, malo daljši trenutek. Oprime se rešilne bilke: telo lahko preživi telo v drugem telesu; misel lahko preživi lastno telo v smislu besed, besedil, sporočil in dejanj, ki ostanejo. Profesorice Brede Pogorelec, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani, ni več med nami. Težko se bo navaditi na to, da se z njo ne bomo mogli nikoli več pogovarjati in skupaj iskati smisla znanosti, stroki, spoznavanju, bivanju. Glede tega nas je razvadila. Še tako dolge pogovore je ponavadi končala z besedami se bomo še pogovarjali. Rada je imela besedo, rada je pripovedovala, rada je tkala svojo misel. Kdor ni želel samo nemo poslušati, se je moral v pogovoru z njo priboriti do besede, kar se je dalo le z dobrim podatkom, z izvirno interpretacijo, z bistrim opažanjem, z utemeljenim mnenjem. Tudi profesorica v življenju ni kar tako prišla do besede in njena beseda kar tako do javne veljave. Že zgodaj se je zavédla svojih nalog, napotila se je po svoji poti, zavedala pa se je - ne brez bridkósti - tudi tega, da s svojim odločnim mnenjem, bivanjem in delovanjem ustvarja v okolju vtis posebnosti in drugačnosti. Nikoli ni bila nekdo drug, zmeraj je bila samo ona. Njene dragocene zamisli, izvirni načrti, daljnosežni programi so nenehno naletévali na čeri nezaupanja. Šele mlajša generacija ji je zmogla nekoliko bolj zaupati in verjeti - saj smo imeli pred seboj težko priborjene dragocene sadove profesoričinega znanstvenega, strokovnega, pedagoškega in organizacijskega dela. Pa še nam se je marsikateri profesoričin načrt zdel neizvedljiv, neuresničljiv, nedosegljiv - kako sladko smo se največkrat motili. Delo prof. Brede Pogorelec ni bilo nikoli namenjeno samo sebi, nikoli ni bilo končni cilj - in nikakor ni pomenilo vsega njenega življenja. Bilo pa je posvečeno življenju. Življenju slovenskega jezika (v zamejstvu še s posebno skrbjo), življenju ljubljenih besednih umetnin, življenju slovenskega naroda, življenju izostrenih spoznanj. Nenehno se je spraševala, kaj mora vsak znanstvenik, še posebej slovenist, sporočati družbi in kako. Zakaj mora to početi, ji je bilo jasno od samega začetka: zato, da se lahko družba v svoji kontinuiteti razume in se osmišlja; da se lahko spreminja na bolje in prenavlja notranja razmerja; da lahko dosega duhovno, kulturno blaginjo, brez katere nobena družba in noben narod nista vredna svojega imena. Ker je profesorica odgovor na to vprašanje ves čas imela, ji ni bilo treba v življenju nikoli menjavati barv. Profesoričino večno vznemirjenje - bila je nenavadno radovedna, pregovorno impulzivna, zelo čustvena, izjemno pozorna - se je izteklo v pomirjenje. Pogovarjati se torej ne bomo mogli več - ostajata nam neizčrpen smisel in sporočilo njenih natisnjenih, izrečenih, celo pomenljivo zamolčanih besed. In ostajamo hvaležna družba tistih, ki bi bili brez profesorice Brede Pogorelec drugačni, veliko siromašnejši. --- Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:14:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:14:37 +0200 Subject: [SlovLit] Smetje Message-ID: <00b701c6b07a$c7133020$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 25. julij 2006 10:21 Zadeva: Tajnost podatkov Zivel Miran, zelo se strinjam s tvojim staliscem, naj bo podatek o elektronskem naslovu nekega avtorja izpuscen samo na njegovo zeljo. Stvar je ponekod sla res ze predalec, podatki o doktoratih, magisterijih in diplomskih nalogah so v Cobissu recimo vsem dostopni, ko bi zelel avtorju zanimive naloge kaj sporociti, pa ni prav nobenega normalnega nacina, da bi to lahko storil. Na dekanatih dobis odgovor da tega ne smejo dati zaradi varovanja osebnih podatkov, v nalogi (njeni tiskani razlicici) tega navadno tudi ni, tako da ce imas sreco pa kaj najdes z Googlom ali Najdi.si - pa se tu je veliko ljudi z enakim imenom in priimkom. In izgubis se dosti casa potem z opravicevanjem in tako naprej. Na kratko, ce na internetu si, si tudi s svojim elektronskim naslovom, ce te ni, je pa bolje da te res nikjer ni. [...] Primoz =========== Od: "Klemen Brumec" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 9:51 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Pozdravljeni. Pa recimo še eno o smetju. Na spletni strani Kronike SDS so, kot rečeno, na voljo le .doc in .pdf datoteke, v katerih so kot del besedila zapisani tudi elektronski naslovi. Lepo in predvsem pametno se mi zdi, da koga še skrbi, kje vse se objavljajo e-naslovi, saj se je zadnje čase res vedno težje braniti pred neželeno pošto, ki nam ponuja brezplačna potovanja in kopico podobno cenjenih zdravil. A tokrat je ta skrb neupravičena. Programi, ki se imenujejo e-mail harvesterji (in ki "žanjejo" ter zbirajo e-naslove), brskajo po kodi (!) spletnih strani in tam iščejo kombinacije znakov v obliki 'ime' 'afna' 'domena'. Na strani Kronike je tako reklamnim nevarnostim izpostavljen le en naslov; miran.hladnik na guest.arnes.si na dnu dokumenta. Vse ostale povezave so le povezave do .doc in .pdf dokumentov, ki pa jih omenjeni programi ne znajo prebrati tudi pri najboljši volji. Če bi g. Miran (ali kdor koli drug) rad zaščitil svoj e-naslov na omenjeni (ali kateri koli drugi) spletni strani, naj si ogleda postopek zaščite, ki je opisan na spodji povezavi: http://www.mways.co.uk/prog/hidemail.php Drug, zelo enostaven način, ki se običajno obnese kot učinkovita zaščita, pa je rahla "predelava" e-naslov. Tako bi lahko v dokumente Kronike SDS (če se to komu še zdi potrebno) namesto polnih e-naslovov (recimo 'brumec na o2.pl') napisali spremenjeno izvedenko v obliki 'brumec NA o2.pl', na začetku Kronike pa med "navodili za uporabo" omenili, da je potrebno za točen e-naslov 'NA' zamenjati z afno (@). Lep pozdrav, Klemen ========= Od: "Helga Krisper" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 14:50 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Miran, tema, ki si jo poudaril, je vsak dan, se mi zdi, bolj aktualna.Odvečni oglasi in vabila k nakupom, ki človeka seveda nič ne zanimajo, so še najbolj nedolžna stvar. Vedno širše in nevarnejše pa so možnosti, da se računalniški ribiči dokopljejo do najrazličnejših osebnih podatkov, ki jih izrabijo sebi vprid. To mi prihaja v misel zato, ker sem pred kratkim dobila opozorilo, ki priporoča zaščito osebnih in finančnih podatkov. Goljufi so, se zdi, vedno spretnejši in iznajdljivejši. V dopisu iz Amerike jih imenujejo PHISHING SCAM. Zahteva po previdnosti pri uporabi osebnih podatkov v e-prometu je torej na mestu. Pozdrav! Helga =========== Od: "Stanonik Toncka" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. julij 2006 12:06 Zadeva: Re: [SlovLit] Spletje in smetje Spoštovani, sprašujete za mnenje glede objave e-naslovov v Kroniki. Za marsikoga so gotovo ti zelo dobrodošli, jaz imam npr. Kroniko na vidnem mestu v službi (poleg takih in drugačnih leksikonov), naslove sem označila z barvnim flomastrom, in če iščem hitro informacijo od konkretne osebe, za katero predvidevam, da bom v Kroniki našla njen e-naslov, je to najkrajša pot za vzpostavitev stika. Torej tu je en glas za. Lep počitniški pozdrav. Tončka Stanonik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 26 08:19:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Jul 2006 08:19:09 +0200 Subject: Slovenščina na maturi: Je kozarec napol prazen ali napol poln? Message-ID: <00c601c6b07b$6956ccc0$6400a8c0@P4> Od: "Igor Saksida" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 25. julij 2006 11:47 Zadeva: RE: [SlovLit] Spletje in smetje Na vprašanje, ali je slovenščina na maturi težja od matematike, bi lahko odgovorili potrdilno: povprečna ocena pri slovenščini je bila 3,28 točk, pri matematiki 3,55. Če v povprečju dijaki pri slovenščini dosežejo nižjo oceno, je najbrž snov, ki jo preverja matura, res zahtevnejša oz. težje obvladljiva. Razlogi za njeno višjo zahtevnost bi lahko bili v "dvojnosti" slovenščine kot učnega predmeta. Po eni strani morajo dijaki obvladovati jeziko(slov)ne vsebine kot sestavino razvite sporazumevalne zmožnosti ter ob tem seriozna poglavja iz "slovnice", hkrati pa matura preverja še bralne zmožnosti in književno znanje, kar dijaki dokazujejo ob pisanju maturitetnega eseja in na ustnem delu preverjanja znanja. Esej je sam po sebi zahtevno besedilo, saj zahteva poznavanje književnih del kot tudi pravil pisanja te besedilne vrste. Izbor besedil (tematski sklop) kot podlaga za esej iz leta v leto zastavlja temeljno vprašanje: ali sta dva obsežna romana (skupaj tudi do 1000 strani) res primerna kar za vse dijake, ali ni tak izbor že sam po sebi lahko prezahteven, še posebej, ker gre najpogosteje za t. i. klasična dela, ki nekatere dijake bržkone navdajajo z odporom, saj jim njihovo razumevanje in povezovanje z lastnim predstavnim svetom povzročata težave. In še ustni del mature: letos je predpisoval poznavanje 53 obveznih besedil in njihovih avtorjev s pregledom obdobij in njihovih značilnosti, poznavanje razvoja literarnih zvrsti in vrst ter razvoja in zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja. Lahko bi torej pritrdili misli dr. Draga Žagarja, da število točk in povprečna ocena sami po sebi ne povesta ničesar, pač pa je treba presoditi, katere vsebine in cilji pouka so "pokriti" s táko ("surovo") oceno -- in zato, bi lahko bili duhoviti, tudi ni mogoča primerjava rezultatov npr. med slovenščino in matematiko. A bodimo resni: dejstvo je, da so rezultati pri slovenščini na maturi nižji; menim, da je to predvsem posledica zame nerazumljivega vztrajanja pri eni sami, temeljni ravni maturitetne slovenščine. Zakaj ima matematika dve ravni, slovenščina pa le eno? V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za to dandanes samoumevno "enoravninskost", veliko pa zgolj ideoloških, npr. o neizmerni pomembnosti materinščine, ki da mora biti za vse enaka. Pri taki zasnovi mature, tako so mi povedali profesorji, ki dijake pripravljajo na maturo, izgubljajo tako najboljši kot manj zmožni učenci: prvim šablonskost esejev ni pravi izziv, drugim so besedila in navodila za esej prezahtevna. Z uvedbo dveh ravni slovenščine na maturi bi pridobili oboji -- in to bi ne bilo prav nič nezaslišanega in tudi nič revolucionarnega. Le zakaj ima dve ravni materinščine, temeljno in višjo, mednarodna matura? Bi torej lahko bile ocene pri maturitetni slovenščini na dveh ravneh višje? --- Igor Saksida From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 1 21:41:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Aug 2006 21:41:45 +0200 Subject: Poleti tudi Slovlit malo počije Message-ID: <003901c6b5a2$86a138c0$6400a8c0@P4> Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik'" Poslano: 1. avgust 2006 21:20 Zadeva: Toporisic Spoštovani kolegi, zbornik ob 80-letnici akademika Toporišiča je pripravljen za tisk (Zora Maribor in SAZU Ljubljana). Če želi še kdo dodati svoje ime na listo (tabula gratulatoria) tistih, ki slavljencu čestitajo (objavljena bo na začetku zbornika), mi, prosim, pošljite svoje ime in naslov (institucija). Hvala, Marko Jesenšek ============== Http://www.georgiasouthern.edu/ijsotl/ -- novi recenzirani in prosto dostopni elektronski časopis International Journal for the Scholarship of Teaching & Learning, s poudarkom na terciarnem izobraževanju. Http://www.kakanien.ac.at/home -- Kakanien revisited, internetni portal za srednje- in vzhodnoevropske študije. Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri60/index.html -- Šebrelje, Bloke, Krka, tudi slika kakšnega slavista je vmes. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 10 17:54:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Aug 2006 17:54:41 +0200 Subject: [SlovLit] Konference in druge preference Message-ID: <008601c6bc95$4c315bd0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Zadeva: Tolkienova konferenca Datum: 3. in 9. avgusta 2006 V času od 21. do 25. avgusta 2006 bo v Oxfordu (Exeter College) Tolkienova konferenca z naslovom Gospodar prstanov: Vir inspiracije (The Lord of the Rings: Sources of Inspiration). Program, predavatelji, registracija in podrobnosti na spletni strani http://www.tolkiensoxford.com/ ------------------- Konferenca s področja mladinske književnosti The Child and the Book (Otrok in knjiga) 2007 bo od 30. 3. do 1. 4. 2007 v Istanbulu v Turčiji. Plenarna predavateljica je izraelska znanstvenica Zohar Shavit. Podrobnosti o konferenci so na spletni strani http://www.ncrcl.ac.uk/childandbook/Index.htm, kontaktna oseba pa Laura Atkins L.Atkins na Roehampton.ac.uk. Naslednja konferenca (2008) bo v Buffalo State University, New York, USA. Kontaktna oseba prof. Karen Sands O'Conor SANDSK na BuffaloState.edu. Podrobnosti o prejšnjih konferencah s področja mladinske književnosti so na spletni strani http://www.ncrcl.ac.uk/childandbook/Index.htm. --- Milena Blažić =========== Od: "Janez Stergar" Poslano: 9. avgust 2006 15:56 Zadeva: nekaj klubskih obvestil [...] Na spletnih straneh www.fran.at si lahko ogledate nekaj podrobnosti o odprtju razstave "Paradigma:D.in" umetnega strugarja, pesnika in sociologa dr. Franca Merkača, in sicer v soboto, 12. avgusta ob 20. uri v Galeriji Fran v Šmihelu nad Pliberkom. Odprtje sodi v niz "Franovih sobot" = drugih sobot v mesecu. Tudi v sedanji (počitniški, dialoško-iščoči, pričakujoči...) fazi prizadevanj za dvojezične krajevne napise ter javno rabo slovenščine bi bilo več kot zanimivo prisluhniti Merkačevim izkušnjam pri boju za uradno priznanje "č"-ja v njegovem priimku! [...] Žal moram tudi tokrat obvestila zaključiti z žalostno "opombo": 25. julija smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od zaslužne jezikoslovke, slovenistke prof.dr. Brede Pogorelec. Ne le da je bila dolgoletna članica našega kluba, ampak je dogajanja na Koroškem in v drugih delih slovenskega zamejstva spremljala tako strokovno kot z osebnim angažmajem. Že zapisanemu v spominskih člankih velja zlasti dodati, da je bila med pobudniki in rednimi aktivnimi udeleženci Koroških kulturnih dni v Celovcu. --- Janez Stergar =========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri61/index.html -- "Priznam, da sem trpel, da nisem mogel dopolniti s sliko, kar sem izrazil z besedo." (Gradnik Boršnikovi leta 1954) Tokratne slike so bolj z vzhodnega konca. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 12 11:24:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 Aug 2006 11:24:29 +0200 Subject: [SlovLit] Prepoznavanje besedila Message-ID: <002001c6bdf1$1e4ba600$6400a8c0@P4> Iščem ugodnega ponudnika za skeniranje in prepoznavanje 150 strani slovenskega besedila iz 50 let stare knjige (pribl. 67.000 besed). Ali pa za pretipkanje. Rok: en teden. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 25 18:27:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Aug 2006 18:27:05 +0200 Subject: Konferenca o mladinski književnosti in konferenca o Tinu Ujeviću ter zastonj tečaji v NUK-u Message-ID: <001701c6c863$4f586b30$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 22. avgust 2006 22:25 Zadeva: Mednarodna konferenca za mladinsko knjizevnost Mladinska knjižnica v Cotsenu (Univerza v Princetonu, ZDA), vabi na znanstvneo konferenco o mladinski književnosti in kulturi od 16.-18. novembra 2006 z naslovom "Ostrenje pretanjenega noža: nastajanje novih poti v mladinski književnosti". Podrobnosti o konferenci in programu so na spletni strani http://ccl.princeton.edu/research/e347/conferences.html . Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić Pedagoška fakulteta Ljubljana ============== Občina Kijevo in ljudska univerza Invictus v Zagrebu sta priredili 5. kijevska literarna srečanja, ki so bila tokrat posvečena Tinu Ujeviću. Z referati, ki so objavljeni v zborniku s srečanja (208 str.), so nastopili naši kolegi Vlado Pandžić, Cvjetko Milanja, Jože Lipnik, Ivo Pranjković in drugi. Zbornik si lahko sposodite v slavistični knjižnici na FF. ============== Od: "Nataša Kodrič" Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v septembru in oktobru Datum: 23. avgust 2006 15:33 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 5. septembra od 10. do 13. ure. Osnove iskanja po internetu -- v petek, 8. septembra od 10. do 13. ure. Znanstvene bibliografije in citatni indeksi -- v petek, 15. septembra od 10. do 13 ure. Elektronski časopisi -- v torek, 10. oktobra od 10. do 13 ure. Iskanje knjig -- v sredo, 25. oktobra od 10. do 13. ure. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 26 15:52:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 Aug 2006 15:52:05 +0200 Subject: Slovenski slavistični kongres v Zagrebu 5.--7. okt. 2006 in nova Kronika, št. 67 Message-ID: <001301c6c916$d25977a0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html - začetna stran kongresa. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html - obvestila. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_zg.html - prijavnica. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html - program. Http://www.hup-zagreb.hr/int_lokacija_en.php - hotel International. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lokacija2_zg.gif - lokacija. http://www.zagreb-touristinfo.hr/?id=93&l=h&nav=nav4 - cenejša prenočišča v Zagrebu. Http://www.ffzg.hr/ - Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu. Http://www.ffzg.hr/juzslav/ - Oddelke za južno slavistiko na FF Zg. Http://www.hdki.hr/hdki_files/Zagreb_map.jpg - središče Zagreba. ======== Septembrska Kronika SDS prinaša nadaljevanje debate o primeru Smolnikar (Knjiga pred sodiščem), razpis berila za Cankarjevo tekmovanje 1007, o slovenščini na maturi, o Kekčevih poteh, o težavah s slovenščino v javni rabi in o spletnem smetju ter varovanju svojega dobrega spletnega imena. Vse to bo v poštnih nabiralnikih 1. septembra 2006, na spletu pa je že zdaj: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika67.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika67.pdf --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Aug 28 12:56:08 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 28 Aug 2006 12:56:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Zgodovina_in_njeni_literarni_žanri Message-ID: <44F2E7E8.4396.F605F9B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Četrti mednarodni komparativistični kolokvij "Zgodovina in njeni literarni žanri" bo (v okviru 21. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica) potekal 7. in 8. septembra 2006 v Poročni dvorani v Lipici. Organizatorji kolokvija: Slovensko društvo za primerjalno književnost Društvo slovenskih pisateljev Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Univerze v Ljubljani Vodji kolokvija: Vanesa Matajc (vanesa.matajc na guest.arnes.si) in Gašper Troha (gasper.troha na guest.arnes.si) Cilji in teme kolokvija: Mednarodni simpozij bo v dialogu, ki se ga bodo udeležili literarni znanstveniki in pisatelji iz Slovenije in tujine, premislil o sodobnem stanju zgodovinskega relativizma v literarnih žanrih z vidika teoretskih konceptov zgodovine in avtopoetik ustvarjalcev zgodovinskih literarnih žanrov v okviru naslednjih tem: -- geneza zgodovinskih literarnih žanrov; -- vsebinsko-strukturne spremembe zgodovinskih žanrov glede na različne koncepte zgodovine od romantike do sodobnosti; -- razmerje med zgodovinskimi literarnimi žanri in: a) političnimi ideologijami; b) nacionalnimi mitologijami; -- aktualizacija zgodovinskih literarnih žanrov v gledališču in na filmu; -- ohranjanje tradicionalnejših koceptov zgodovine v trivialnih zgodovinopisnih literarnih žanrih; -- poetike in avtopoetike zgodovinskih literarnih žanrov in njihovih ustvarjalcev. Program kolokvija: Četrtek, 7. septembra 2006 15.00--18.00 Prvo zasedanje POZDRAVNI NAGOVOR JOHN NEUBAUER (Amsterdam): Zgodovinopisje literarne zgodovine IGOR ŠKAMPERLE (Ljubljana): Družba, zgodovina in literarni pogled 16.15--16.30 Odmor LUCIA BOLDRINI (London): Na meji novega izma EGON PELIKAN (Koper): Zgodovinski roman med nacionalno identiteto, ideologijami in "zgodovinskimi žanri" DISKUSIJA Petek, 8. septembra 2006 9.30--10.30 Drugo zasedanje BEATA THOMKA (Pécs): Dekonstrukcija zgodovine in narativna identiteta BART KEUNEN (Ghent): Pojav meta-žanra: modernizacija romana DISKUSIJA 10.30--10.45 Odmor 10.45--11.45 Tretje zasedanje MARIJAN DOVIĆ (Ljubljana): Zgodnje literarne artikulacije slovenske nacionalne zgodovine in "slovenski kulturni sindrom" GAŠPER TROHA (Ljubljana): Zgodovinska drama in njena družbena vloga na Slovenskem pod komunizmom DISKUSIJA 11.45--12.00 Odmor 12.00--13.00 Četrto zasedanje KARL STUHLPFARRER (Celovec/ Klagenfurt): "1. april 2000": avstrijski film, ki je gradil narod GREGOR POMPE (Ljubljana): Zgodovina opere in zgodovinska opera DISKUSIJA SKLEPNE BESEDE Ker je kolokvij mednaroden in uvrščen v mednarodni literarni festival, bo delovni jezik angleščina. V dvorani bo tehnično omogočena LCD projekcija vzporednega prevoda. Več informacij o prireditvi: http://www.zrc-sazu.si/sdpk http://www.vilenica.si/program.html#kolokvij From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 28 15:27:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Aug 2006 15:27:19 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodni dan pismenosti Message-ID: <008201c6caa5$b0f504e0$6400a8c0@P4> Od: "Grosman Meta" Za: Poslano: 28. avgust 2006 10:12 Zadeva: BDS vabilo Bralno društvo Slovenije bo letos mednarodni dan pismenosti 8. september obeležilo z dvema dogodkoma: 7. septembra bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Nacionalna strategija za razvoj pismenosti in možnosti njenega udejanjanja. 7. 9. 2006: 16.00--16.30 Sonja Pečjak: Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 16.30--16.45 Andrej Marušič: Vloga pismenosti pri ohranjanju zdravja 16.45--17.00 Lojze Ude: Vloga pismenosti pri razvijanju odgovornega družbenega in pravnega ravnanja 17.00--17.15 Meta Grosman: Vloga pismenosti pri vključevanju v EU 17.15--17.30 Manca Košir: Vloga pismenosti pri zagotavljanju pogojev za srečno življenje - kako branje osrečuje človeka 17.30--17.45 Alenka Kukovec: Vloga pismenosti v letalskem prometu 17.45--18.00 Marija Lubšina Novak: Vloga pismenosti pri zagotavljanju pogojev za uspešno izobraževanje (OŠ Brežice) 18.00--18.15 Milena Ivšek: Pobude ravnateljev za učinkovito udejanjanje strategije pismenosti 8. septembra bo na Filozofski fakulteti, predavalnica št. 34, potekal strokovni posvet z naslovom Nacionalna strategija za razvoj pismenosti in usposabljanje učiteljev za razvijanje pismenosti. 8. 9. 2006: 14.00--14.45 Sonja Pečjak:Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 14.45--15.30 Meta Grosman:Mnenje učiteljev o znanjih, potrebnih za pouk pismenosti 15.30--16.00 Odmor/Občni zborObčni zbor za člane BDS 16.00--16.45 Milena IvšekAli je razvijanje pismenosti razvijanje ključnih zmožnosti? 16.45--17.30 Silva Novljan:Informacijska pismenost za uspešno vzgojno-izobraževalno delo Vstopnine ni. Kontaktna oseba je mag. Vida Gomivnik Thuma, e-naslov: vida.gomivnik na zrss.si Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je dosegljiva na spletnem naslovu: http://pismenost.acs.si/projekti/komisija From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 08:56:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 08:56:38 +0200 Subject: [SlovLit] Predstavitve knjig in projektov na kongresu SDS Message-ID: <004b01c6ccca$9c4f2350$6400a8c0@P4> Prijavite prosim predstavitve svežih slovenističnih publikacij za kongres SDS v Zagrebu (gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html Kdor bi želel, da je njegova predstavitev v zborniku, ki bo izšel pred kogresom 5.--7. okt., naj mi besedilo pošlje takoj. Za format gl. navodila na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 09:00:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 09:00:01 +0200 Subject: [SlovLit] Spletke, popravek in jezikovni razvoj Message-ID: <004f01c6cccb$154022f0$6400a8c0@P4> Http://unixgen.muohio.edu/~poetess/ -- The poetess archive (arhiv angl. pesnic do leta 1900). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/ssliev.html -- slovenski literarni internetni viri, predavanje za lektorje v tujini: "Polovica slovenskih pisateljev nima e-pošte." Http://odmev.zrc-sazu.si/instituti/isn/files/File/Spored_Programm%20Lj_Ce.pdf na ZRC SAZU -- Program mednarodne konferenca (In honorem Niko Kuret) Ljudsko izročilo in religija med tradicijo in transformacijo, Ljubljana-Celje, 7.--12. 9. 2006. Od slavistov nastopajo France Bernik, Jurij Fikfak, Roberto Dapit, Taras Kermauner, Irena Avsenik Nabergoj, Monika Kropej idr. ========== Od: "Grosman Meta" Poslano: 29. avgust 2006 14:02 Zadeva: BDS vabilo Sprememba dogajališča! Predstavitev Nacionalne strategije za razvoj pismenosti (glej obvestilo na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001737.html) bo v četrtek, 7. septembra, ob 16.00 v Štihovi dvorani in ne v Klubu Cankarjevega doma. Objava v uradnem Napovedniku CD (v sobotnem DELU, 26. 8. 2006) pa je napačna. Program v petek ob 14.00 namreč poteka v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti. --- Meta Grosman ============= Od: "Vasja Bratina" Poslano: 29. avgust 2006 18:44 Zadeva: Fw: hude lublanske izjave ... Posredujem vam zadnje stiri hude iz Ljubljane (anglansčina, anglasevanje): 1. Dons sm si kofi čist ful posugrala. (danes sem si kavo preveč sladkala) 2. Kva me kolas lih k doga wokam. (zakaj me kličes ko sprehajam psa?) 3. A si vidu keta kok po rufu klajmba. (si videl kako se maček sprehaja po strehi?) 4. Učer se je en oldi z rufa skenslu. (Starejsi gospod je včeraj naredil samomor s skokom s strehe) Lp, Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 31 21:37:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Aug 2006 21:37:58 +0200 Subject: [SlovLit] Sodobna slovenska literatura in elektronski viri Message-ID: <008601c6cd34$f790c010$6400a8c0@P4> Od: "Jaka Železnikar" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 31. avgust 2006 14:28 Zadeva: Sodobna slovenska literatura in elektronski viri Lep pozdrav, pogledal sem stran http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/ssliev.html in se mi zdi zanimiva osnovna zbirka spletnih naslovov za zainteresirane, a ne preveč vpeljane literarne teoretike. Kakopak sem opazil tudi, da umanjkajo blogi - ti resda lahko imajo večjo ali manjšo literarno ambicijo. S tem se mi seveda pojavi vprašanje kje je meja med jezikovnim in literarnim. Zlasti na spletu. No, en zanimiv blog (dnevniki so (lahko) neke vrste literani žanr) je gotovo: http://mrwica.blogspot.com/ Sam pa se ukvarjam z neke vrste spletno konkretno/vizualno poezijo. Kaj natančno (teoretsko) moje delo je, me pravzaprav niti ne zanima, s tem se lahko veliko relevantneje ukvarjajo teoretiki. Res je, da tovrstna dela (kot že 'papirnata' tradicija vizualne poezije) delno izstopajo iz polja literarnega glede na prevladujočo literano dogajanje. A bi bilo pričakovati, da literana stroka svoja teoretska orodja spremeni oziroma dopolni glede na tekoče literarne pristope, ne pa da vztraja na starih orodjih in razširjeno-literarna dela odrine iz svojega obzorja. Zdi se mi torej koristno, da bi se zainteresiranim skušalo predstaviti tudi literane pristope, ki so izven prevladujočih tokov. S tem mislim na razna spletna literana dela in tudi na raziskave z zvočnostjo oziroma kombinacijo medijev (npr. Primož Čučnik). Res je, da tega ni prav veliko in da pogosto dokumentacija ne obstaja ali pa ni dostopna. Vseeno, nekatera dela so dostopna. Pregled bi torej bilo dobro dopolniti s pregledom literarnih blogov ( koristen začetek je lahko: http://www.siblogs.com/ ) in spletnih del. Moja so na http://www.jaka.org (še za referenco: moja zadnje predstavitev lastnega dela poteka v Patrasu, v sklopu letošnje evropske kulturne prestolnice) Zanimivo bi bilo tudi pogledati stanje spletnih mest za podporo literaturi, ki obstajajo v mednarodnem prostoru, pri nas pa tovrstnih spletnih pristopov spoh ni. Recimo: http://www.bbc.co.uk/dna/getwriting/ http://www.ubu.com/ Širjenje vednosti o literarnosti in podpornih dejavnostih, ki potekajo na spletu se mi zdi v okviru stroke zelo pomembno (v mislih imam Slovenijo). Prvič, ker tega takorekoč ni (ali pač vsaj sam tega ne opazim), drugič pa zato, ker stroka konec koncev vzgoji bodoče teoretike, kritike, učitelje ... njihovo znanje pa potem vpliva na splošno vednost javnosti. Te opombe seveda ne gredo le strani 'Sodobna slovenska literatura in elektronski viri' - mišljene so na splošno. Lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org + to sicer ni bilo napisano s SlovLitom v mislih, a če se vam zdi zanimivo za tja, prosim posredujte ========= Strinjam se z vsem povedanim. Hvala za zanimive povezave. Elektronsko verzijo članka bom dopolnil z navedenimi naslovi, v natisnjenem prispevku pa bi to lahko storil samo tako, da prej kaj zbrišem. Uredniška zapoved je bila namreč tri strani in zapolnil sem jih do zadnje vrste. Na vašo literarno stran pride zainteresirani bralec preko povezave na moji citirani leposlovni strani, pri blogih pa sem res prezgodaj obupal, potem ko se mi na oglašani Lainščkovi blogovski strani pri Delu ni pojavilo nič. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 3 21:50:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Sep 2006 21:50:51 +0200 Subject: Slovenska književnost in elektronski viri Message-ID: <002701c6cf92$44693c00$6400a8c0@P4> Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 1. september 2006 12:10 Za: Miran Hladnik Kp: jaka na jaka.org Zadeva: Spletne strani za slovlit Dragi Miran, če bi slučajno bralce slovlita in Jako Železnikarja zanimale spletne strani za književnost in mladinsko književnost, jih pošiljam v prilogi za morebitno objavo. Povezava med (mladinsko) književnostjo in računalniki je nujna in pomeni sodobno pot do znanja, ne pa samo znanje. Lp, Milena (Mileva Blažić) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/Spletne strani za Mladinsko knjizevnost 2005-2006.doc ========== Od: "Jaka Železnikar" Poslano: 1. september 2006 23:49 Zadeva: Re: Spletne strani za slovlit Spoštovani, hvala za zbirko povezav. + medijski prostor, ki se je odprl s povezanimi računalniki (in telefoni), je, se vsekakor strinjam, pot do informacij/znanja - je pa tudi več kot le to. Omogočil je tudi svojevrstno novo literarnost/besedilnost (spletna umetnost/literarnost, blogi in sorodno ...) in nov način osebnih/družbenih odnosov (in ti kličejo tudi po lastnem izrazu znotraj priljubljenih načinov komunikacije, en teh izrazov je gotovo tudi literaren). lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 3 22:18:36 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 3 Sep 2006 22:18:36 +0200 Subject: Fw: Slovenska književnost in elektronski viri Message-ID: <001a01c6cf96$24d1a180$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 3. september 2006 22:00 Zadeva: Re: Slovenska književnost in elektronski viri > miran, naslov spletne strani je fovš. > Lp > Aleš Res je, ukinil sem moteče presledke v njem, zdaj pa deluje: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/SpletnestranizaMladinskoknjizevnost2005-2006.doc - -- miran > ----- Original Message ----- > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Sent: Sunday, September 03, 2006 9:50 PM > Subject: Re: Slovenska književnost in elektronski viri > > > Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] > Poslano: 1. september 2006 12:10 > Za: Miran Hladnik > Kp: jaka na jaka.org > Zadeva: Spletne strani za slovlit > > Dragi Miran, > > če bi slučajno bralce slovlita in Jako Železnikarja zanimale spletne > strani > za književnost in mladinsko književnost, jih pošiljam v prilogi za > morebitno > objavo. Povezava med (mladinsko) književnostjo in računalniki je nujna in > pomeni sodobno pot do znanja, ne pa samo znanje. > > Lp, Milena (Mileva Blažić) > > http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/Spletne strani za Mladinsko knjizevnost > 2005-2006.doc > > ========== > > Od: "Jaka Železnikar" > Poslano: 1. september 2006 23:49 > Zadeva: Re: Spletne strani za slovlit > > > Spoštovani, hvala za zbirko povezav. > > + medijski prostor, ki se je odprl s povezanimi računalniki (in > telefoni), je, se vsekakor strinjam, pot do informacij/znanja - je pa tudi > več kot le to. Omogočil je tudi > svojevrstno novo literarnost/besedilnost (spletna umetnost/literarnost, > blogi in sorodno ...) > in nov način osebnih/družbenih odnosov (in ti kličejo tudi po lastnem > izrazu > znotraj > priljubljenih načinov komunikacije, en teh izrazov je gotovo tudi > literaren). > > > lep pozdrav, > Jaka Železnikar > http://www.jaka.org > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). > > From vvb na siol.net Sun Sep 3 22:49:55 2006 From: vvb na siol.net (Vesna Velkovrh Bukilica) Date: Sun, 3 Sep 2006 22:49:55 +0200 Subject: [SlovLit] Naslovi (URL) References: <001a01c6cf96$24d1a180$6400a8c0@P4> Message-ID: <000701c6cf9a$847214e0$0a02a8c0@kallisto> Tole je mogoče primerna priložnost, da vse člane opozorim na zelo uporabno aplikacijo, imenovano TinyUrl, ki vse spletne naslove v hipu - dobesedno z enim "klikom" - predela v zelo kratko (pa tudi za tuje oči neprepoznavno) obliko. Še najlažji način njene uporabe je ta, da si jo vnesete kar na zgornji rob brskalnika (vsaj pri Firefoxu je tako); in ko se znajdete na kateri koli spletni strani, ki bi jo radi posredovali drugim, samo kliknete na ikonico TinyUrl - pa je. Več o tem tule: http://tinyurl.com/ Lep pozdrav, V. ----- Izvorno sporočilo ----- > miran, naslov spletne strani je fovš. > Lp > Aleš Res je, ukinil sem moteče presledke v njem, zdaj pa deluje: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/SpletnestranizaMladinskoknjizevnost2005-2006.doc - -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 4 22:30:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Sep 2006 22:30:35 +0200 Subject: Komparativistični kolokvij - Vilenica 2006 Message-ID: <00ee01c6d060$fb7dc7c0$6400a8c0@P4> Od: "Marijan Dovic" Poslano: 4. september 2006 15:29 Zadeva: Komparativistični kolokvij - Vilenica 2006 Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) vas vabi na 4. Mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Zgodovina in njeni literarni žanri. Kolokvij bo v Poročni dvorani pri hotelu Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek, 7. septembra 2005, od 15. 00 do 18.00, in petek, 8. septembra, od 9.30 do 13.00. Večina predavanj bo v angleščini, poskrbljeno pa bo za vzporedno projekcijo slovenskih prevodov. Slovenske in angleške povzetke najdete na spletni strani www.zrc-sazu.si/sdpk, program pa je spodaj. Vljudno vabljeni! --- Marijan Dović, SDPK Program kolokvija Četrtek 7. septembra 15.00--18.00 Prvo zasedanje JOHN NEUBAUER (Amsterdam): Zgodovinopisje literarne zgodovine IGOR ŠKAMPERLE (Ljubljana): Družba, zgodovina in literarni pogled LUCIA BOLDRINI (London): Na meji novega izma EGON PELIKAN (Koper): Zgodovinski roman med nacionalno identiteto, ideologijami in "zgodovinskimi žanri" Petek, 8. septembra 9.30--10.30 Drugo zasedanje BEATA THOMKA (Pécs): Dekonstrukcija zgodovine in narativna identiteta BART KEUNEN (Ghent): Pojav meta-žanra: modernizacija romana 10.45--11.45 Tretje zasedanje MARIJAN DOVIĆ (Ljubljana): Zgodnje literarne artikulacije slovenske nacionalne zgodovine in "slovenski kulturni sindrom" GAŠPER TROHA (Ljubljana): Zgodovinska drama in njena družbena vloga na Slovenskem pod komunizmom 12.00--13.00 Četrto zasedanje KARL STUHLPFARRER (Celovec): "1. april 2000": avstrijski film, ki je gradil narod GREGOR POMPE (Ljubljana): Zgodovina opere in zgodovinska opera From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 5 16:25:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Sep 2006 16:25:35 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenskih fantov grob Message-ID: <007f01c6d0f7$28a55060$6400a8c0@P4> Od: "Igor Saksida" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 5. september 2006 15:11 Dragi Miran: Vprašanje za kolege: Ali morda kdo ve, kdo je avtor besedila Oj Doberdob, slovenskih fantov grob? Menim, da je ponarodela - če pa bi vedeli avtorja, bi bilo sijajno. Lep pozdrav, Igor Saksida. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 6 07:43:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Sep 2006 07:43:39 +0200 Subject: [SlovLit] Kako na kongres v Zagreb in kako nazaj Message-ID: <004301c6d177$68ae61d0$6400a8c0@P4> Vožnja iz Ljubljane do Zagreba traja dobri dve uri. Od postaje do Hotela se gre lahko 15 minut peš ali z lokalnim avtobusom (navodila slede) ali s taksijem. Sobotno ekskurzijo bomo zaključili s kosilom, ki se ne bi smelo zavleči preveč čez tretjo uro popoldne, tako da je primerna zveza nazaj ob 18:10 (prihod v Ljubljano ob pol devetih). Komur bi se mudilo, lahko sede na avtobus ob 16:25, ki pride v Ljubljano ob 18:45, ali na tistega, ki spelje ob 16:30 proti Kranju in prispe v Ljubljano ob 19:03 (cena 2800 oziroma v soboto 3180 sit). Za druge avtobusne zveze glej http://www.nigrad.si:8081/VozniRed.aspx Sicer pa se pridružite komu od udeležencev z osebnim avtomobilom. Oglasite se prosim tisti, ki ste pripravljeni sprejeti sopotnike in z njimi deliti stroške prevoza. S http://www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/mednarodne_povezave/hrvaska/zagreb/ prepisujem železniški vozni red od 11. 12. 2005 do 9. 12. 2006. Ljubljana - Zagreb EN241 MV297 MV415 EC53 IC211 EC213 MV411 EC315 2:35 6:15 8:35 13:20 14:08 17:45 21:05 21:45 4:56 8:34 10:52 15:42 16:32 20:03 23:31 23:59 *Vlak MV 431 (odhod 15:40, prihod 18:14) ne vozi ob sobotah in nedeljah. Zagreb - Ljubljana MV410 EC212 EC314 IC210 EC52 MV414 MV296 EN240 5:53 7:50 9:44 13:15 13:55 18:10 21:05 23:22 8:32 10:06 12:02 15:39 16:12 20:31 23:28 1:42 Enosmerna vozovnica 2.852 sit Navadna povratna vozovnica 4.601 sit Za vse druge informacije o kongresu, tudi za znižane hotelske cene, glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 8 15:55:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 Sep 2006 15:55:30 +0200 Subject: [SlovLit] Popusti Message-ID: <004701c6d34e$73e19030$6400a8c0@P4> Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 8. september 2006 14:39 V torek, 12. septembra ob 19. uri vas vabimo na pogovor s pesnikom, kantavtorjem in prevajalcem Matejem Krajncem, ki ga bo vodila Simona Kopinšek. Želeli bi vas opozoriti še na naslednje dogodke in prodajne akcije: - knjiga meseca septembra SLOVAR SIMBOLOV -- znižana iz 16.690,00 sit na 3.990,00 sit. - Znani so nominiranco za Rožančevo nagrado: Andrej Blatnik (Neonski pečati), Mitja Čander (Pokrajine proze) in Drago Jančar (Duša Evrope). - V četrtek, 21. septembra ob 19. uri vas vabimo na pogovor z nominirancem za Rožančevo nagrado Mitjo Čandrom, ki ga bo vodil Robert Titan Felix. Knjigo Pokrajine proze je v mesecu septembru možno kupiti s 25 % popusta, ostali dve nominirani knjigi s 5 % popusta. - Kupce, ki bi želeli kupiti knjige preko spletne trgovine Amazon.com obveščamo, da pri nas zbiramo naročila za nakup in vam zaradi paketnega naročanja omogočamo cenejšo nabavo knjig zaradi delitve poštnih stroškov. Naslednje naročilo načrtujemo v petek, 15. septembra 2006. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 12 10:03:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Sep 2006 10:03:34 +0200 Subject: Novo o kongresu v Zagrebu, pa še dva druga spisa za povrh Message-ID: <00ea01c6d641$f35ec350$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kakodotja.html -- Kako v Zagreb in nazaj: informacije o dogajališču s slikami za udeležence slovenskega slavističnega kongresa 5.--7. oktobra; vse druge informacije o kongresu se nabirajo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html Http://www.ijs.si/lit/slikarji.html -- Gradnik in slikarji, članek ob 80-letnici prof. Zadravca; za strešice izberite v brskalniku ustrezno kodiranje takole: Pogled, Kodiranje, Srednjeevropsko po ISO 8859-2. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ZapisnikUO_jun06.doc -- zapisnik junijske seje UO SDS. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 12 21:59:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Sep 2006 21:59:27 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 7-8/06 o mladi slovenski dramatiki Message-ID: <025001c6d6a5$f4ecdef0$6400a8c0@P4> Od: "Aristej" Poslano: 11. september 2006 14:17 Zadeva: nova številka Dialogov in mlada slovenska dramatika Poletna številka Dialogov, tematski prispevek Primoža Jesenka, urednika za gledališče pri reviji, je posvečena stanju mladega dramskega pisanja v Sloveniji. Uvodnik presprašuje vzroke za nenehni občutek krize na polju slovenske dramske pisave in opozarja na protiargument, ki ga podaja tekmovalni izbor predstav za prihajajoče oktobrsko Borštnikovo srečanje v Mariboru -- ta v resnici govori zgodbo, po kateri izvirna drama in gledališče razmeroma zadovoljivo živita z roko v roki. Je vtis krize potemtakem varljiv? Sledi shematičen zgodovinski pregled slovenske drame v 20. stoletju, njene moralne in družbene narave. Slovenska dramska pisava naj bi bila redko provokativna, raje manj kot bolj eksperimentalno naravnana, šokantnost v njej ne kotira visoko. S posrednostjo naj bi bilo mogoče zajemati stvarnost bolj polno -- pri čemer se zdi, da sega začetek tega principa šifriranosti posredovanega pomena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Pričujoča številka Dialogov ne poskuša formulirati odgovorov o problemskih vozlih slovenskega dramskega pisanja, nakazuje prej vitalne točke, konkretne pisave in imena, za katera se zdi, da bodo "gradila prihodnost" slovenske drame. Izbor dramskih besedil, ki jih prinaša številka, želi videti mimo omejujočih presoj ter implicira možnosti, ki jih besedila odpirajo uprizoritvenim posegom kot svojemu osrednjemu eksistenčnemu modusu. Divji vzhod Iztoka Lovrića je bil januarja 2005 uprizorjen v Gledališču Glej. Igro Komika zla Matjaža Briškega spremlja esejska analiza Tarasa Kermaunerja, literarnega zgodovinarja in strokovnjaka za slovensko dramatiko, ki delo kontekstualizira znotraj aktualnih razmerij slovenske gledališke sfere in njenega odnosa do nove dramatike. Naslednja nagrajenka natečaja mlade dramske pisave je igra Reykjavik Martine Šiler. Tem trem "celovečernim" besedilom sta pridruženi dve krajši igri, ki sta nastali kot produkt dramskega laboratorija PreGleja, prve slovenske iniciative bralnega uprizarjanja novih besedil: ob Nogavicah Simone Semenič je tu Beli dež Saše Rakef, ki je kot lirični poskus izjema v nizu doslej nastalih PreGlejevih iger. Umetnostni kritik Rok Vevar je prispeval širši pregled in predstavitev dejavnosti PreGleja. Temu sledi krajši pogovor s Simono Semenič, koordinatorico PreGleja, hkrati tudi njegovo udeleženko, ki govori o doseženih ciljih in o zastavljenih mednarodnih načrtih pobude. Gašper Troha, mladi raziskovalec na ljubljanski Filozofski fakulteti, sklepa številko z esejem o današnjih možnostih političnega gledališča, ki je nastal ob obisku gledališkega festivala v slovaški Nitri septembra 2005 in nakazuje tehtne možnosti onkraj danega stanja sodobne slovenske dramatike in gledališča. --- Emica Antončič, odgovorna urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 13:24:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Sep 2006 13:24:37 +0200 Subject: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Message-ID: <004f01c6d727$3384dec0$6400a8c0@P4> Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo tudi v šolskem letu 2006/2007 vabita učence 8. in 9. razreda devetletke ter dijake srednjih šol in njihove mentorje na tekmovanje v znanju slovenščine. Mladi se bodo lahko pomerili na štirih zahtevnostnih stopnjah. Šolska tekmovanja bodo potekala hkrati po vseh šolah v torek, 6. februarja 2007, ob 13.30. Učenci in dijaki bodo reševali naloge, ki jih zanje pripravljamo na Zavodu RS za šolstvo v sodelovanju z učitelji praktiki. Šole morajo poslati najkasneje do 19. januarja 2007 pedagoškemu svetovalcu na območno enoto ZRSŠ prijavo tekmovalcev (po stopnjah) in natančen naslov šole. Vseslovensko tekmovanje, organizirano po območjih organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo oziroma slavističnih društev, bo v soboto, 17. marca 2007, ob 9.00. Šole po izpeljanih šolskih tekmovanjih najkasneje do 1. marca 2007 prijavijo na naslove območnih enot ZRSŠ po tri oziroma ustrezno število na vsaki zahtevnostni stopnji najbolje uvrščenih tekmovalcev za vseslovensko tekmovanje (Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, 19. člen). V šolskem letu 2006/2007 je naslov tekmovanja KRATKA ZGODBA DVAJSETEGA STOLETJA. Z letošnjim razpisom tekmovanja za Cankarjevo priznanje želimo usmeriti pozornost mladih bralcev v različna kratka besedila slovenskih literatov, ki so ustvarjali v 20. stoletju. Na tekmovanju bodo učenci in dijaki: . reševali naloge objektivnega tipa iz jezika in književnosti (45 min.) in . pisali nalogo (90 min.) . preverjanje bo povezano z dano literaturo. Dodatne informacije dobite na Slavističnem društvu Slovenije (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana), na organizacijskih enotah Zavoda RS za šolstvo in pri koordinatorju (Vlado Pirc, ZRSŠ, OE Kranj, Stritarjeva 8, 4000 Kranj; vlado.pirc na zrss.si). Kolegice in kolege hkrati vabimo, da se udeležijo seminarja mentorjev našega tekmovanja, ki bo konec novembra. Prijavite se na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_seminarCT.html oziroma na naslov Slavističnega društva Slovenije. Zadnji rok za prijavo je 31. 10. 2006. Mentorji naj na prijavnici navedejo, za katero stopnjo tekmovanja pripravljajo tekmovalce. Vsem, ki boste kakorkoli sodelovali pri izvedbi tekmovanja, predvsem pa tekmovalcem, želimo, da bi pri svojem delu imeli veliko zadovoljstva in bili kar najuspešnejši. P. S. Razpis tekmovanja, Pravilnik o tekmovanju za CP in dodatna pojasnila so oz. bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za šolstvo, predmetna skupina za slovenščino, Cankarjevo tekmovanje: http://www.zrss.si/. Aktualne informacije so tudi na spletni strani Slavističnega društva Slovenije, http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Pomembno! V okrožnici je navedeno samo temeljno gradivo. Podrobnejši (popolni) razpis za vse štiri tekmovalne stopnje (naslovi tekmovalnih sklopov, gradivo za učence in dijake, gradivo za mentorje in priporočila mentorjem) je na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo in Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/razpisCT_2007.doc). Novost! V letošnjem letu bo v okviru Cankarjevega tekmovanja potekal tudi Cankarjev literarni festival, namenjen drugačnim pristopom h književnosti. Letošnja tema bo Književnosti in film: mentorji in dijaki se bodo seznanjali z razlikami in podobnostmi med literarnim in filmskim upodabljanjem, filmskimi uprizoritvami slovenskih književnih del ter se učili pisanja scenarijev po literarni predlogi. Končni izdelki, scenariji po literarni predlogi, bodo predstavljeni na zaključni prireditvi CT, najboljši pa bodo tudi nagrajeni. Tej novosti bo na seminarju mentorjev letos namenjena scenaristična delavnica, ki se bo vrednotila tako kot sodelovanje v drugih delavnicah, dijake pa je treba opozoriti, da jim zmaga na festivalu ne bo prinesla zlatega ali srebrnega priznanja. Seminar bo pripravil Klemen Lah. PRILOGA ZA UČENCE IN MENTORJE V OSNOVNI ŠOLI Ivan Cankar: Sova. V: Ivan Cankar, Zbrano delo, 21. knjiga. Ljubljana: DZS, 1974 in druge izdaje. Ivan Cankar: Jutranji gost. V: Ivan Cankar, Zbrano delo, 23. knjiga. Ljubljana: DZS, 1975 in druge izdaje. Zofka Kvedrova: Misterij žene. V: Odsevi iz pripovednih in dramskih del. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970 in druge izdaje. Milan Pugelj: V letih nerodnih, Zimska pot, Osat, Vrane. V: Mali ljudje. Ljubljana: Karantanija, 1998 in druge izdaje. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Tri pisanke. V: Zbrano delo, 3. knjiga. Ljubljana: DZS, 1971 in druge izdaje. Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Listnica uredništva. V: Zbrano delo, 9. knjiga. Ljubljana: DZS, 1973 in druge izdaje. Ciril Kosmač: Kruh. V: V gaju življenja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1989 in druge izdaje. Lojze Kovačič: Učiteljica, Dijaški dom. V: Ljubljanske razglednice. Ljubljana: Gyrus, 2003 in druge izdaje. Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, "Pogled z domačega praga" ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Ata in čebele, Sveče za Šempetrsko gorco. V: Slišal sem, kako trava rase. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 in druge izdaje. Igor Bratož: Café do Brasil. V: Čas kratke zgodbe. Ljubljana: Študentska založba, 1998 in druge izdaje. (Razpis za prvo stopnjo so pripravili Iva Potočnik, OŠ Frana Goloba Prevalje, dr. Blanka Bošnjak, Pedagoška fakulteta Maribor, in Vlado Pirc, ZRSŠ, OE Kranj.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI POKLICNI ŠOLI II. STOPNJA Ciril Kosmač: V gaju življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga,1989 in druge izdaje. (Razpis za drugo stopnjo sta pripravili Mirjam Podsedenšek, ZRŠ, OE Nova Gorica, in Katja Lasbaher, SŠER, Ljubljana.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI ŠOLI (A in B STOPNJA) III. STOPNJA Andrej Blatnik: Zakon želje. Ljubljana: Študentska založba, 2000 (Zbirka Beletrina). (Razpis za tretjo stopnjo je pripravila Mira Hedžet Krkač, ZRSŠ, OE Koper in SEPŠ Koper.) PRILOGA ZA DIJAKE IN MENTORJE V SREDNJI ŠOLI (A in B STOPNJA) IV. STOPNJA Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ljubljana: Študentska založba, 1998 (Knjižna zbirka Beletrina). (Razpis za četrto stopnjo je pripravila Valentina Kobal, SETŠ Nova Gorica.) From MihaR na iolar.com Wed Sep 13 13:37:10 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus - NTP) Date: Wed, 13 Sep 2006 13:37:10 +0200 Subject: [SlovLit] odstotek flektivnih oblik Message-ID: <5F7493AA3449314D92BFCD8D4EA6053B02213BDB@ntpetelin.iolar.si> Živeli, veščaki. Ali mi kdo pomore: kakšen odstotek bi bil število flektivnih oblik v kratkih, večinoma besednih nizih? Gre za uporabniški vmesnik telefona. Primer za ruščino: English Russian Selected masculine ?????? feminine ??????? neuter ??????? plural ??????? Gre res za približek. Je takšnih oblik več kot 50 %, se pravi vseh neimenovalniških oblik oz. takih, ki se pregibajo po spolu, sklonu in številu. Hic Rhodus, hic salta: potrebujem zelo hiter odgovor. Ne linčajte me, če nisem bil povsem ekzakten. Večno vam bom hvalo pel, Miha Rus From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 13 17:17:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Sep 2006 17:17:04 +0200 Subject: Sintetična slovenščina Message-ID: <004e01c6d747$acdbbe90$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 13. september 2006 14:16 Zadeva: [SDJT-L] Govorec (2.0) če morda koga zanima, si lahko na naših spletnih straneh http://www.amebis.si/ (http://govorec.amebis.si/demo/) ogleda naš novi izdelek - sintetizator govora za slovenski jezik Govorec (2.0), ki smo ga razvili v sodelovanju z IJS (odsek za inteligentne sisteme). Govorca, ki ga lahko prosto preizkusite, bomo v kratkem (tednu ali treh) še dodatno izboljšali, potem pa se podali na dolgo pot nadgrajevanja... Lep pozdrav, Miro Romih, Amebis, d. o. o., Kamnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 15 15:58:37 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 15 Sep 2006 15:58:37 +0200 Subject: [SlovLit] = 100=2E_obletnica_rojstva_dr=2E_Marje_Bor šnik Message-ID: <450ACDAD.8698.F8EF0D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Letos mineva 100 let od rojstva dr. Marje Boršnik in 60 let od ustanovitve knjižnice v Borovnici. Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvi in odkritju spominske plošče dr. Marji Boršnik na njeni rojstni hiši. Pričakujemo vas v soboto, 23. septembra 2006, ob 16. uri v dvorani Osnovne šole v Borovnici. Vljudno vabljeni! Občina Borovnica Oš dr. Ivana Korošca Borovnica Cankarjeva knjižnica Vrhnika Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 15 15:45:46 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Fri, 15 Sep 2006 15:45:46 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2006/2 Message-ID: <450ACAAA.19966.ED2EFE@matjaz.zaplotnik.siol.net> V drugi letošnji številki _Jezika in slovstva_ (51/2), ki obsega 122 strani, je natisnjenih pet razprav, pet ocen in tri poročila. Razprave sodijo na področja historičnega jezikoslovja, deiktike, jezikovne stilistike, literarne zgodovine in literarnotipološke analize. MATEJKA GRGIČ v svoji razpravi obravnava jezikoslovne vede antičnega obdobja in opozarja na težave, ki spremljajo historično perspektivo jezikoslovnega preučevanja. DARINKA VERDONIK s kvalitativnim in kvantitativnim pristopom analizira diskurzne označevalce, pri čemer opozarja zlasti na njihovo pragmatično funkcijo v diskurzu. Razprava URŠKE JARNOVIČ predstavlja kognitivnostilistično analizo pesniških besedil Daneta Zajca. Ugotavlja predvsem alternativnost besedilnih svetov Zajčeve poezije ter njihovo odprto strukturo. GAŠPER TROHA na podlagi teorij P. Szondija in A. Ubersfeld razvija svojo definicijo žanra eksistencialistične drame, ustreznost te definicije pa nato preverja ob dramah J. P. Sartra in A. Camusa ter dramah izbranih slovenskih avtorjih P. Kozaka, M. Rožanca in D. Jančarja. Razprava VLADKE TUCOVIČ se ukvarja z analizo esejev o naravi Iztoka Geistra. Avtorica se posveča raziskovanju jezikovnega sloga in ubeseditvenega načina Geistrovih esejev o naravi z namenom, dognati posebnost Geistrove esejistike znotraj sodobne slovenske publicistike in literature. V nerazpravljalnem delu tokratne številke _Jezika in slovstva_ SILVIJA BOROVNIK piše o tretjem dramaturškem zborniku AGRFT (2005), ki ga je uredil Denis Poniž, VOJKO GORJANC ocenjuje monografijo _Bez predrasuda i stereotipa_ (2005) Mirjane Benjak in Vesne Požgaj Hadži, JURIJ E. ROJS opisuje novi slovar sodobnega ruskega jezika (2005), ki ga je sestavil S. A. Kuznecov, NATAŠA LOGAR recenzira knjigo _Jezikovni obronki_ (2005) Tine Verovnik, ANDRAŽ JEŽ pa monografijo Valentina Kalana _Grška filozofija -- Platon: pet študij o njegovih dialogih_ (2003). Zadnji del revije prinaša še poročila s treh osrednjih spomladanskih slovenističnih prireditev: Tretjega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja (VLADKA TUCOVIČ), 17. Primorskih slovenističnih dnevov (MARUŠA MUGERLI) in 42. SSJLK (IRENA NOVAK POPOV). Bralcem sta na voljo tudi napovednika za prihajajoči prireditvi: za simpozij o Simonu Gregorčiču (BARBARA PREGELJ in ZORAN BOŽIČ) in za 25. simpozij Obdobja -- metode in zvrsti (BOŽA KRAKAR VOGEL). Zadnje strani pa so kot ponavadi namenjene kratkim predstavitvam knjižnih novitet. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik revije From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 16 08:47:43 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 16 Sep 2006 08:47:43 +0200 Subject: [SlovLit] Sinteticna slovenscina in Prijave za zagrebski kongres Message-ID: <016801c6d95c$042c5270$6400a8c0@P4> Od: "Miha Rus - NTP" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "SLOVLIT" Poslano: 13. september 2006 17:30 Zadeva: RE: Sintetična slovenščina Govorca že dolgo uporabljam in je kar uporaben. Le kje malo udari mimo: namesto "puščava" reče "puštava" na primer. Drugače pa zelo uporaben. Lp, Miha > -----Izvirno sporočilo----- > Od: Miran Hladnik, Siol [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Poslano: 13. september 2006 17:17 > Za: SLOVLIT > Zadeva: Sintetična slovenščina > > Od: > Za: > Poslano: 13. september 2006 14:16 > Zadeva: [SDJT-L] Govorec (2.0) > > če morda koga zanima, si lahko na naših spletnih straneh > http://www.amebis.si/ (http://govorec.amebis.si/demo/) ogleda naš novi > izdelek - sintetizator govora za slovenski jezik Govorec (2.0), ki smo ga > razvili v sodelovanju z IJS (odsek za inteligentne sisteme). Govorca, ki > ga > lahko prosto preizkusite, bomo v kratkem (tednu ali treh) še dodatno > izboljšali, potem pa se podali na dolgo pot nadgrajevanja... ========== Svoje prijave za slovenski slavistični kongres v Zagrebu lahko preverite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_zg.html ali neposredno na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavljeni_zg.doc. Seznam, ki ga pripravlja Marjana Lavrič, osvežujemo vsake tri štiri dni. Pohitite s prijavami, ker od ponedeljka dalje ne bomo mogli več zagotavljati prenočiš v hotelu International. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 17 13:04:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Sep 2006 13:04:06 +0200 Subject: [SlovLit] Szymborska Message-ID: <013401c6da49$000fefb0$6400a8c0@P4> Od: "MArija Maršič" Za: "Miran HLADNIK" Poslano: 14. september 2006 23:42 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Društvo Apokalipsa vabita na literarni večer. V torek, 19. septembra 2006, bo ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja predstavitev drobne, a bogate knjižice pesmi nobelovke Wisławe SZYMBORSKE -- TRENUTEK. O prevajalskem delu in o avtorici bo spregovoril dr. Niko JEŽ, nekaj pesmi bo v originalu prebrala Ana ŽABKAR, zbirko Fraktal, v kateri je knjiga izšla, bo predstavil član uredniškega odbora Janko ROŽIČ, z gosti se bo pogovarjala Marija Maršič. Na predstavitvi bo knjigo možno tudi kupiti po promocijski ceni. Od sto ljudi je takih, ki vse vedo najbolje - dvainpetdeset; negotovih pri vsakem koraku - skoraj vsi ostali; pripravljenih pomagati, če ne bo trajalo predolgo - kar devetinštirideset; zmeraj dobrih, ker ne znajo drugače - štirje, morda pet; nagnjenih k občudovanju brez zavisti - osemnajst; ki živijo v stalnem strahu pred nekom ali nečim - sedeminsedemdeset; usposobljenih za srečo - kvečjemu nekaj več kot dvajset; takih, ki vsak zase niso nevarni, v množici pa podivjajo - zanesljivo več kot polovica; krutih, kadar jih k temu prisilijo okoliščine - bolje, da tega ne vemo niti približno; generalov po bitki - le malo več kot pred bitko; takih, ki od življenja ne vzamejo ničesar razen stvari - štirideset, čeprav bi si želela, da se motim; šepavih, bolnih in brez luči v temi - triinosemdeset, prej ali slej; umrljivih - sto od stotih. Število, ki se za zdaj ne spreminja. (Szymborska, W.: Trenutek. Ljubljana, Društvo Apokalipsa, 2005, str. 30) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 17 21:23:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Sep 2006 21:23:32 +0200 Subject: [SlovLit] 11. Grimmova nagrada Message-ID: <02e501c6da8e$c4ad9800$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 17. september 2006 9:46 Zadeva: 11. Grimmova nagrada Mednarodni inštitut za mladinsko književnost iz Osake na Japonskem (IICLO -- International Institute for Children's Literature, Osaka, Japan) razpisuje 11. Grimmovo nagrado na področju teorije mladinske književnosti. Dosedanji dobitniki so K. Doderer, G. Klingberg, J. Fraser / S. Rorigoe, D. Escarpit, T. Bruggemann, J. Zipes, J. Perrot, P. Hunt in M. Nikolajeva. Kot zanimivost: nagrada znaša 1.000.000 jenov. Podrobnejše informacije so na spletni strani http://www.iiclo.or.jp/english/english.htm --- Lepo pozdravljeni, Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 18 16:42:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Sep 2006 16:42:01 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna Message-ID: <000501c6db30$9bba0350$6400a8c0@P4> Od: Nataša Tušek Kuštrin [natasa.tusek na guest.arnes.si] Poslano: 18. september 2006 8:16 Za: Miran Hladnik Zadeva: besedilo_manja Pazljivo sem prebrala pripombe k maturi Igorja Saksida. Upam, da bo sprožil še kakšen odziv med praktiki. Moje razmišljanje in pripombe je spodbudil s kritiko "enoravninskosti" pri ocenjevanju slovenščine. Soglašam z njim, da pri uravnilovki izgubljajo tako najboljši kot slabši dijaki, le da bi dodala: ne, izgubljajo/-mo vsi, ker je pouk slovenščine zaradi tega slabši. Kako naj argumentiram takšno trditev? Zaradi enoravninskoti smo se premalo posvečali diferenciaciji pouka -- notranji in zunanji pri obravnavi snovi in ocenjevanju. Pri pouku tujih jezikov npr. sodelujejo rojeni govorci, ki izboljšujejo dijakov govorjeni jezik in popravljajo njegove pisne izdelke. Z dijaki delajo na zunaj diferencirano po različnih ravninah, pri pouku pa so skupine bolj homogene in zato omogočajo kvalitetnejše delo. Različni predmeti, kot so zgodovina, sociogija idr., imajo za maturo seminarske naloge in temu namenjene šolske ure za njihovo pripravo, kar omogoča kvalitetnejše delo s posameznimi dijaki. Veliko več pozornosti kot diferenciaciji smo pri slovenščini posvetili iskanju meril za objektivno ocenjevanje in literaturo spravili v maturino Prokrustovo posteljo. Namesto da bi razvijali dijakovo (tudi) osebno recepcijo literarnega dela in ga spodbujali, da jo samostojno (in tudi izvirno) izrazi, ga učimo, kako razumeti navodila, jih upoštevati in se eksplicitno izraziti, da bo dobil točke. Ocenjevalci smo se jih morali naučiti poiskati. Ali so točke res tako pomembne? Igor Saksida je napisal: "V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za enoravninskost". Razumljivo da ne, saj pri enoravninskem in objektivnem ocenjevanju slovenščine ne gre za strokovno utemeljevanje, temveč takojšnjo podreditev pragmatičnim okoliščinam. Matura je državi omogočila omejevanje vpisa na univerzo in to, da že vsa leta plačujejo šolnino navidezno izredni študenti, zato mora ocenjevanje (tudi pri slovenščini) dobiti videz enakosti, objektivnosti in s tem legitimnosti. Menim, da smo veliko časa, sredstev in moči porabili na nepravi poti. Možnosti za izboljšanje vidim v iskanju diferenciacije pouka in drugačnih možnosti za ocenjevanje. Spominjam pa se, da smo praktiki že l. 1993/94, tj. pred prvo poskusno maturo, imeli pomisleke proti enoravninskosti in takšnemu ocenjevanju. V tem trenutku bi morali uporabiti učenje na napakah. Ali smo za kaj takega dovolj samozavestni? --- Marija Mercina From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 19 22:47:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Sep 2006 22:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] Zagrebski zbornik Message-ID: <005d01c6dc2c$da944660$6400a8c0@P4> 17. zbornik Slavističnega društva Slovenije z referati za Zagrebški kongres 5.--7. oktobra 2006 je končno odpotoval v tiskarno in ga dobimo v roke čez 14 dni. V elektronski obliki pa ga (če le nimate prepočasnega stroja) snamete s spletnih strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kongres.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zborniki.html Kazalo člankov je zelo podobno kongresnemu programu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html). Jaz sem ga vesel. --- miran From Zoltan.Jan na siol.net Wed Sep 20 11:49:19 2006 From: Zoltan.Jan na siol.net (Zoltan Jan) Date: Wed, 20 Sep 2006 11:49:19 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna References: <000501c6db30$9bba0350$6400a8c0@P4> Message-ID: <003f01c6dc9a$0c7caf10$6401a8c0@Zoltan> Da ne bomo preveč zašli pri razglabljanjih o uravnilovki in preveliki zahtevnosti itd., velja obuditi malo zgodovinskega spomina na vse aktivnosti, s katerimi so prvi člani maturitetne komisije (sam nisem bil med njimi) dosegli pri slovenščini samo eno, vendar višjo raven. Matematiki so uspeli, da so jim priznali dve ravni zahtevnosti, sledili so jim še tuji jeziki, slovenisti pa so z velikim težavami in po vsemogočih bojih in spopadih, v katerih so navajali tako prepričljive argumente za enoravninskost, da so dokazali, kako je znanje pri slovenščini enako pomembno za vse maturante, vendar naj se jih stimulira tako, da se vsem prizna višja raven. Pri preračunavanju ocen in toč v skupno oceno na maturi so torej rezultati pri slovenščini več vredni kot npr. pri matematiki na nižji zahtevnostni stopnji (in enakovredni le s tistimi nekaj procentov maturantov, ki se odločijo za matematiko na višji stopnji - in bili uspešni). Upam, da praktiki tega niso pozabili pri motivaciji maturantov, in da bo ostala strokovna javnost to upoštevala pri svojih ambicijah. Slovenisti sicer nimamo prav posebno poglobljenega znanja iz statistike, toda če znamo še kaj gimnazijske matematike iz naših časov (izpred 40-ih let, ko smo imeli tudi eno poglavje iz kombinatorike in statistike), se zdijo navedbe kolege Sakside vprašljive, saj ni razvidno, kako navedeno povprečje vključuje višjo in nižjo zahtevnostno stopnjo. Pri analizi maturitetnih rezultatov je namreč precej več podatkov, kot jih povzema dnevno časopisje, predvsem pa je definirano njihovo zajemanje in vpliv na rezultat (trije fižolčki v kupčku iz nekaj sto pol, ni isto kot trije fižolčki v kupu več tisoč poln in na stotisoče točk). In ker smo vsi pametni, naj pristavim še svoj piskrček. Zame je pri slovenščini na maturi najbolj sporno preverjanje jezikovnih kompetenc, ki se deloma zgleduje po anglosaških modelih (razumevanje besedila je pri njih smiselno, ker se morajo praktično pri vsaki besedi naučiti na pamet pisavo in izgovorjavo), deloma naseda floskulam o praktični pismenosti, deloma preverja terminologijo, predvsem pa premalo vrednoti praktično uporabo pridobljenega jezikoslovnega znanja. Dejanske jezikovne kompetence, ki se pokažejo pri pisanju eseja, se tu manj kot minimalno upoštevajo in komajda vplivajo tudi na oceno pri izpitni poli, ki preverja jezikovno znanje (večinoma se šteje za pravilen odgovor o jezikoslovnih pojavih tudi tako pisanje, ki ni niti spominja ne na knjižno slovenščino). V praksi to pomeni, da maturant oziroma slovenski izobraženec, ki dela grobe pisne in pravopisne napake, pri slovenščini lahko dobi prav dobro oceno. Druga katastrofa je obseg literarnovedne snovi. Če se prav spominjam, naj bi gimnazijec v vseh štirih letih spoznal 60 del iz vse slovenske in svetovne književnosti, vendar je sistem mature tak, da se mu celo s temi minimalističnimi zahtevami ne splača ukvarjati. Esej bo pisal iz maturitetnega sklopa, ki vsebuje le par del, pa še teh mu ne bo treba prebrati, ker bo šel na gledališko predstavo, prebral v te namene prirejene uvode, ali kaj prekopiral s spletnih strani. Vse ostalo znanje bi mu morda prišlo prav na ustnem delu, vendar je še tu tako skromno ovrednoteno, da se s tem res ne splača zgubljati časa (le dve od treh vprašanj sta literarni, večji vpliv kot literarnovedno znanje pa ima branje in govorni nastop, vse skupaj pa predstavlja le 20 odstotkov ocene pri slovenščini). Lepe pozdrave Zoltan JAN, Zoltan.Jan at siol.net ----------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, September 18, 2006 4:42 PM Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna Od: Nataša Tušek Kuštrin [natasa.tusek at guest.arnes.si] Poslano: 18. september 2006 8:16 Za: Miran Hladnik Zadeva: besedilo_manja Pazljivo sem prebrala pripombe k maturi Igorja Saksida. Upam, da bo sprožil še kakšen odziv med praktiki. Moje razmišljanje in pripombe je spodbudil s kritiko "enoravninskosti" pri ocenjevanju slovenščine. Soglašam z njim, da pri uravnilovki izgubljajo tako najboljši kot slabši dijaki, le da bi dodala: ne, izgubljajo/-mo vsi, ker je pouk slovenščine zaradi tega slabši. Kako naj argumentiram takšno trditev? Zaradi enoravninskoti smo se premalo posvečali diferenciaciji pouka -- notranji in zunanji pri obravnavi snovi in ocenjevanju. Pri pouku tujih jezikov npr. sodelujejo rojeni govorci, ki izboljšujejo dijakov govorjeni jezik in popravljajo njegove pisne izdelke. Z dijaki delajo na zunaj diferencirano po različnih ravninah, pri pouku pa so skupine bolj homogene in zato omogočajo kvalitetnejše delo. Različni predmeti, kot so zgodovina, sociogija idr., imajo za maturo seminarske naloge in temu namenjene šolske ure za njihovo pripravo, kar omogoča kvalitetnejše delo s posameznimi dijaki. Veliko več pozornosti kot diferenciaciji smo pri slovenščini posvetili iskanju meril za objektivno ocenjevanje in literaturo spravili v maturino Prokrustovo posteljo. Namesto da bi razvijali dijakovo (tudi) osebno recepcijo literarnega dela in ga spodbujali, da jo samostojno (in tudi izvirno) izrazi, ga učimo, kako razumeti navodila, jih upoštevati in se eksplicitno izraziti, da bo dobil točke. Ocenjevalci smo se jih morali naučiti poiskati. Ali so točke res tako pomembne? Igor Saksida je napisal: "V vseh teh letih nisem slišal niti enega prepričljivega argumenta za enoravninskost". Razumljivo da ne, saj pri enoravninskem in objektivnem ocenjevanju slovenščine ne gre za strokovno utemeljevanje, temveč takojšnjo podreditev pragmatičnim okoliščinam. Matura je državi omogočila omejevanje vpisa na univerzo in to, da že vsa leta plačujejo šolnino navidezno izredni študenti, zato mora ocenjevanje (tudi pri slovenščini) dobiti videz enakosti, objektivnosti in s tem legitimnosti. Menim, da smo veliko časa, sredstev in moči porabili na nepravi poti. Možnosti za izboljšanje vidim v iskanju diferenciacije pouka in drugačnih možnosti za ocenjevanje. Spominjam pa se, da smo praktiki že l. 1993/94, tj. pred prvo poskusno maturo, imeli pomisleke proti enoravninskosti in takšnemu ocenjevanju. V tem trenutku bi morali uporabiti učenje na napakah. Ali smo za kaj takega dovolj samozavestni? --- Marija Mercina _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit at ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 20 20:55:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Sep 2006 20:55:45 +0200 Subject: [SlovLit] Spletna vizualna poezija Message-ID: <016401c6dce6$627e7000$6400a8c0@P4> Od: "Jaka Železnikar" Za: "Miran Hladnik" Zadeva: spletna vizualna poezija Datum: 19. september 2006 14:26 Lep pozdrav, pravkar sem končal svoje zadnje delo, spletno vizualno pesem v obliki dodatka za pregledovalnik Firefox: Crke: http://www.jaka.org/2006/crke/ Lep pozdrav, Jaka Zeleznikar jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 13:10:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 13:10:58 +0200 Subject: Slovenski slavistični kongres v Zagrebu Message-ID: <012801c6dd6e$9edb6fc0$6400a8c0@P4> Svoje prijave na slovenski slavistični kongres v Zagrebu preverite prosim na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavljeni_zg.doc, rezervacije v hotelu International pa na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijaveInternational.doc Potrebne spremembe (samo če so res nujne) sporočite prosim na miran.hladnik na guest.arnes.si Nagrade Slavističnega društva bodo letos podeljene ob otvoritvi 5. 7. 2006 naslednjim kolegicam: Ivi Potočnik za življenjsko delo, Darinki Ambrož in Irmi Kern Slapar kot odličnima učiteljicama slovenščine in Urški Perenič za uspešno diplomsko delo. Častni član SDS bo na občnem zboru 6. 7. 2006 postal France Novak. Utemeljitve si lahko ogledate na koncu zbornika SDS http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zbornik2006.pdf --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:00:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:00:48 +0200 Subject: [SlovLit] CANKARJEV LITERARNI FESTIVAL Message-ID: <02bc01c6dd86$58410490$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 21. september 2006 14:50 Zadeva: Cankarjev literarni festival Miran, v vpogled in razpravo pošiljam besedilo za novačenje mentorjev, ki bi sodelovali na letošnjem CLF. 1. Čeprav smo govorili, da bi se omejili le na srednjo šolo, po krajšem premisleku za to ne vidim pravega razloga, razen v primeru prevelikega števila prijav mentorjev - a tega se nam prvo leto,ap tudi kakšne naslednje, najbrž ni bati. 2. Pri izboru literarnega dela, po katerem naj bi bil prirejen scenarij, ostajam v dvomih: naj ponudimo Visoško kroniko (morda Alamuta) in/ali slovensko literarno delo po izboru skupine. Je še kakšen drug literarni predlog? 3. Stopam v stik z organizatorji scenarističnih delavnic, ki bi nam lahko pomagali pri organizaciji delavnice/seminarja in oblikovanju komisije, ki bi izbirala in nagradila najboljše scenarije. Več o tem, ko mi vrnejo odgovor. 4. Vse, ki so za to zainteresirani, vabim na krajši koordinacijski sestanek v četrtek ali petek na slavističnem kongresu v Zagrebu. Več o tem, ko bomo vedeli, kdaj smo tam in kdaj bomo imeli čas (predlagam večerne ure). Lp, Klemen Lah =================== Cankarjev literarni festival je ustanovljen kot spremljevalni program vsakoletnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Njegov poglavitni namen je odpiranje prostora za drugačne pristope in poglede na književnosti ter vzpodbujanje ustvarjalnosti. Letošnja tema Vsako leto bo za Cankarjev literarni festival izbrana nova tema, ki bo določala celoten potek in izvedbo. Za letošnje leto je izbrana tema >Slovenska književnost in film<. Mentorji in dijaki bodo preučevali razmerje med (slovensko) literaturo in filmom, spoznavali slovenska in tuja literarna dela, ki so bila uprizorjena na filmskih platnih/gledaliških odrih, se učili adaptacije literarnih del v filmski scenarij, spoznavali delo scenarista ipd. (v prihodnjih letih načrtujemo teme, ki bodo književnost povezovale s stripom, parodijo, svetovnim spletom, gledališčem, šolskim poukom ipd.). Potek festivala Jeseni bosta, sočasno s seminarjem za Cankarjevo tekmovanje, organizirana tudi delavnica in seminar, na kateri bodo prijavljeni šolski mentorji pridobili znanje (in točke) za izvedbo priprav. Ker bo letošnje število prijav omejeno, prosimo vse zainteresirane, da prijavo pošljejo do 15. oktobra 2007 na e-naslov klemen.lah na email.si ali poštni naslov SDS, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana. Priprave in delo na šolah bo potekalo skupinsko in projektno; mentorji bodo vodili in usmerjali manjše skupine štirih do šestih dijakov (predvidoma naj bi vsak mentor vodil eno skupino). Skupina bo morala do 15. aprila 2007 oddati scenarij, prirejen po romanu Ivana Tavčarja Visoška kronika ali scenarij, prirejen po slovenskem književnem delu, ki si ga je skupina izbrala sama. Nagrade Najboljši scenariji se bodo potegovali za zlato, srebrno ali bronasto priznanje v obliki posebej za to priložnost oblikovane skodelice kave. Vsi scenariji bodo predstavljeni na zaključni prireditvi Cankarjevega tekmovanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:14:26 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:14:26 +0200 Subject: Roman v porabščini in simpozij o etnologu Niku Županiču Message-ID: <035a01c6dd88$403147a0$6400a8c0@P4> Od: "Janez Stergar" Za: <"Undisclosed-Recipient:;"@avs1.arnes.si> Poslano: 21. september 2006 10:00 Zadeva: konec poletja [...] Druga tokratna priloga je vabilo na simpozij o slovenskem jeziku in kulturi v Porabju v sredo, 27.9. ob 11.00 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani (Kongresni trg 8/I) ter na predstavitev romana Franceka Mukiča v porabskem narečju Garaboncijaš (Črnošolec), ki bo istega dne ob 17.00 v knjigarni Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani. Če bom že sam tega dne daleč na severu Evrope, naj vsaj ostale opozorim na to možnost primerjave položaja med dvema slovenskima manjšinama. ========== Seznam: SlovLit na ijs.si Od: matjaz.zaplotnik na siol.net Zadeva: Mednarodni simpozij o Niku Županiču - Vabilo k sodelovanju 1. decembra 2006, ob stotrideseti obletnici rojstva belokranjskega antropologa, etnologa, geografa, politika, domoljuba, prvega ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja, ustanovitelja znanstvene revije Etnolog in, nenazadnje, prvega profesorja in utemeljitelja programa kulturne antropologije oz. etnologije na Univerzi v Ljubljani Nika Županiča bomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (Zavetiška 5, Ljubljana), pripravili mednarodni simpozij. Z načrtovanim simpozijem želi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo osvetliti znanstveno delo in področja raziskovanj tega pomembnega znanstvenika in pedagoga, ki mu na oddelku dolgujemo več kot le naslov oddelčne znanstvene zbirke. Vabimo vas, da se nam s prispevkom pridružite na enodnevnem simpoziju, ki ga bomo organizirali v prostorih Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter s spremljevalnimi prireditvami v Slovenskem etnografskem muzeju. Prosimo vas, da nam najkasneje do 10. oktobra 2006 posredujete naslov vašega prispevka, do konca oktobra 2006 pa njegov povzetek. Posvet bo potekal v slovenskem in drugih južnoslovanskih jezikih. V pričakovanju vašega odziva na povabilo vas lepo pozdravljam. Izr. prof. dr. Rajko Muršič, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF eika na ff.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 16:34:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 16:34:46 +0200 Subject: Iz uvoda v zagrebški kongres slovenskih slavistov Message-ID: <037001c6dd8b$177fec50$6400a8c0@P4> Z letom 2006 načrtujemo serijo slovenskih slavističnih kongresov zunaj domačih meja: v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Na simbolni ravni pomeni ta ekspanzija odpiranje vrat varnega zavetja "svojega prostora", izstop iz samozadostnosti in odpoved določenosti nacionalne filologije z državnim teritorijem. Utemeljujejo jo potreba po promociji slovenistike na univerzah sosednjih držav, potreba po mednarodni vpetosti in soočanju z alternativnimi strokovnimi pogledi in praksami ter priložnost artikulacije tistih jezikovnih, literarnih in nacionalnopolitičnih tem, ki so povezane s kongresnim dogajališčem, v zagrebškem primeru zlasti ilirizma ter zagrebških Slovencev Stanka Vraza, Matije Valjavca, Ferda Kočevarja, Frana Celestina, Frana Erjavca, Zofke Kveder, Frana Ilešiča, Alojza Gradnika, Frana Petreta, Jožeta Pogačnika itd. Za vse naštete seveda tudi tokrat ne bo časa. Zagrebško dogajališče referente nagovarja k razmisleku o arbitrarnosti kulturnih odločitev: koliko sta literarna in kulturna identiteta rezultat jezikovnih danosti, koliko pa zgolj posledica starih upravnih razdelitev in ekonomskih odločitev. Hudo pretirano bi se bilo hvaliti, da se slovenski slovenisti tokrat prvič zbirajo na strokovno srečanje zunaj Slovenije. V okviru ameriškega slavističnega kongresa je npr. vsako leto tudi več slovenističnih sekcij in do zdaj so se izključno slovenistične teme predstavljale v različnih kongresnih centrih v ZDA. Referenti so bili Slovenci, poslušalci so bili Slovenci ali tuji slovenisti z dobrim znanjem slovenščine, pot in dnevnice je plačalo slovensko ministrstvo za znanost, jezik referatov in diskusije pa je bila angleščina. Doma smo predstavljali ta svoj kongresni turizem kot promocijo slovenistike v tujini in naciji je to godilo, posebej če se je o nastopih poročalo še v kakšni časopisni rubriki, seveda brez žalostne podrobnosti, da so neredko referenti brali samo svojima dvema soreferentoma (s katerima so si vse lahko povedali že v kakšnem ljubljanskem bifeju), predsedniku omizja in morebiti še koreferentu oziroma diskutantu. V načrtovani seriji prihodnjih slovenskih slavističnih kongresov je bil na prvem mestu predviden Trst, ko pa je bil Trst iz različnih utemeljenih razlogov prestavljen v leto 2007, je pripadla vloga prvega kongresnega dogajališča zunaj državnih meja Zagrebu. (Za takojšnjo pripravljenost in pomoč pri organizaciji se prisrčno zahvaljujem prof. dr. Zvonku Zvonku Kovaču s Filozofske fakultete v Zagrebu, dekanu fakultete prof. dr. Miljenku Jurkoviću pa za prostore, ki nam jih je prijazno odstopil.) Zagreb ima v naši zavesti prej status velikega mesta kot izpostave slovenstva ali slovenistike. Proti Zagrebu je gravitiral ves slovenski jugovzhod, ker mu je bilo tako bolj pri roki in bližje od Ljubljane. Med 14. in 16. stoletjem je slovenske in hrvaške dežele povezovalo kmečko trgovanje, za politično povezovanje so skrbeli Celjski grofje, v 15. stoletju Matija Korvin oziroma >naš< kralj Matjaž in od 16. stoletja dalje skupna vključenost pod habsburško krono. Več je nudila dela Hrvaška Slovencem kot narobe: tako gozdarjem kot profesorjem, služkinjam kot gledališčnikom, uradnikom, oficirjem in podjetnikom, zato ni čudno, da živijo v Zagrebu številni Slovenci. Za Slovence je bil Zagreb vedno zanimiv tudi kot univerzitetno središče; tja (ali pa v Prago) so šli študirat tisti, ki jim je slovansko čustvovanje odsvetovalo vpis na graško ali dunajsko univerzo. Ljubljanski literarni zgodovinarji so Zagrebu vedno zavidali t. i. zagrebško interpretacijsko šolo -- nezanemarljivo število slovenskih univerzitetnih filologov si je pridobilo zagrebško doktorsko diplomo. Ker imamo Slovenci težave z dojemanjem Zagreba kot enega od alternativnih slovenskih kulturnih centrov (na isti ravni s Trstom, Celovcem, Mariborom), nas vedno znova začudijo podatki o slovenskih avtorjih, ki so živeli, pisali in izdajali svoje knjige v Zagrebu ter tako vpisali mesto med začetna žarišča slovenske literature. Nad njimi visi nekakšna stigma, ali pa jih je doletela popolna pozaba. Pomislimo samo na Prešernovemu Krstu konkurenčno pesnitev Sedem sinov Jožefa Žemlje iz leta 1842, na Kočevarjevega Mlinarjevega Janeza, 1859, ki je ogrožal junaško prvenstvo Levstikovega Martina Krpana, in na satirično noveleto Dijak v Luni Andreja Volkarja, 1871, ki je zgodnji zgled daljše fantastične proze. Oboje, stigmo in pozabo, je mogoče pripisati strahu, da bi priznanje alternativnih kulturnih skupin in konceptov utegnilo ogroziti centralno in združevalno vlogo Ljubljane. Žemlja se je kar sam odpovedal svoji zagrebški knjigi in je šel raje skozi vrsto cenzorskih zapletov, samo da je lahko leto pozneje isto knjigo izdal v Ljubljani. Ferda Kočevarja, ki je veljal za enega najpametnejših Slovencev svojega časa (imel je visoko funkcijo računovodja zagrebške univerze in akademije), pa je kritika ostro zavrnila zaradi jezika, ki ga je avtor hotel približati štajerskim in kajkavskim bralcem. Neenakopravnost Zagreba lepo ilustrira Josip Stritar, ki je sinu, ki je hotel tja kot učitelj takoj po prvi svetovni vojni, Zagreb odločno odsvetoval; do selitve z Dunaja potem ni prišlo, Stritarjevi potomci pa so utonili v nemštvu. Negativna stališča do slovenskega Zagreba, ki jih metaforično reprezentira lik >slovenskega uskoka< Stanka Vraza, naravnost kličejo po analizi in interpretaciji. Boleče slovensko razmerje do Zagreba je indikator dejstva, da odločitev za samostojno nacionalno eksistenco v prvi polovici 19. stoletja nikakor ni bila samoumevna in da je rojevala različne dileme, ki jih je vsaka generacija dolžna znova premisliti. Morda je bila občutljivost razumljiva v času negotovega ustanavljanja lastne identitete, danes, ko nas ne bremeni več fantastično zahtevni projekt nacionalnega zedinjevanja, pa je anahrono. Objektivni in sproščeni odnos do preteklih kulturnih dilem ovira žal slovenska obsesivna želja po oddaljevanju od vsega balkanskega in prispeva k pomanjkanju refleksije ter vodi k odrivanju in potlačitvi. Nelagodje ob odpiranju jezikovno-literarno-kulturnih alternativ v minulih stoletjih je žalosten znak slovenske nesamozavesti in strahu pred tem, da bi ponovno postale aktualne. Literarni zgodovinar Henry Cooper je v svoji monografiji o Prešernu pred več kot 25 leti razložil, da imamo Slovenci Franceta Prešerna za svojo kulturno ikono zato, ker nam je ponudil uspešen model kulturnega preživetja in rasti. Na kratko povzeto gre Slovencem kulturno dobro zato, ker smo razvili posluh za tuje kulturne vrednote, si jih upali prevzeti in si jih znali prilagoditi. Prešernov pesniški zgled ni nagovarjal k zapredanju v toplo, varno, samozadostno, identitetno samoslovenstvo, ampak se je, tako kot njegov Črtomir, zavzel za tvegano odprtost tujemu in drugačnemu. Odpiranje nacionalne lupine pomeni tako sprejem tujih govorcev in tuje slovenistike kot ekspanzijo slovenistike preko državnih meja. Podjetne nacije otvarjajo kulturne in promocijske centre po svetu, mi pa naj bi zgolj blagrovali svoj zapeček in uživali v dragem nam Blatnem dolu? "Slovenistični misijon" v Zagrebu je refleks tiste drže, ki jo je nakazal Prešeren s Črtomirjem v koncu Krsta pri Savici, kjer pravi: "med svoje rojake / Slovence gre, in dálej čez njih mejo, / do smrti tam preganja zmot oblake", in jo v različnih oblikah ponavljajo vsa kapitalna slovenska literarna dela. Stališča kolegov slavistov, ki ste v anketi potrdili Zagreb za primerno lokacijo letošnjega kongresa in se kongresa tudi udeležili, pričajo, da Prešernova nazorska dediščina in Črtomirjev recept kulturnega preživetja še nista presežena. Izbira Zagreba za slovenski slavistični kongres je nenavadna in predrzna samo na prvi pogled. Od nje si obetamo več koristi. 1. S tem promoviramo slovenistiko zunaj slovenskih meja in podpiramo njen razvoj na sosednji univerzi. 2. Zaradi nezadostne reprodukcije naravnih govorcev (primanjkljaj je menda okrog 17.000 letno!) se soočamo z nujo po uvozu ljudi, ki jim bo slovenščina sprva tuj jezik, in s potrebo po prilagoditvi izobraževalnega sistema (tudi jezikovnega in literarnega pouka) takim interesentom. Srečanje s priučenimi govorci slovenščine čez mejo nam bo pomagalo uzavestiti in se sprijazniti s to potrebo. 3. Kongres dokazuje, da smo sposobni drugačne mesedbojne komunikacije, kot jo diktirajo naši proletarski rojaki ribiči, drvarji, senzacionalistični žurnalisti in tako imenovano javno mnenje, ki ga tako zelo radi neodgovorno zajahajo lokalni in državni politiki na obeh straneh. 4. Mimogrede lahko izrazimo tudi podporo in ponudimo pomoč zagrebški slovenski skupnosti; premalo je poznano, da je v Zagrebu živelo tudi do 20.000 Slovencev. Veseli me, da ste referenti uzavestili simbolično izbiro Zagreba za kongresno dogajališče in uglasili svoje prispevke na hrvaško-slovenske teme. Ker je takih več kot ena tretjina, ima zbornik lepo vidno rdečo nit, ki povezuje med seboj različne sekcije: tisto, kjer bo tekla beseda o ilirizmu, tisto, ki bo tehtala razmerje med nacionalno in primerjalno literarno vedo, tisto, ki bo obravnavala slovenistični Zagreb, in tisto, ki jo bo zanimala vloga literature pri pouku slovenščine. V času, ko je marsikomu nevšečna vsaka prijazna misel o sosedih in bi najraje potlačil v pozabo vse, kar nas je kdaj kulturno povezovalo in nas še povezuje, nacionalistično zavzeti pa bi radi celo klicali na korajžo in postavljali zidove, smo slavisti na obeh straneh meje (ki se ji, tako upamo, počasi izteka rok trajanja) toliko bolj zadolženi, da namesto pregrad in prekopov kažemo na zgodovinske mostove, jih vzdržujemo in gradimo nove. Miran Hladnik, glej tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/zbornik2000.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 21 17:46:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Sep 2006 17:46:35 +0200 Subject: Zagrebškim zastonjkarjem Message-ID: <03ab01c6dd95$1f790bd0$6400a8c0@P4> Kongresne izkušnje iz preteklih let narekujejo naslednje obvestilo. Število obrokov za kosila in večerje ter kav, sokov in čajev (ter palačink) za odmore pripravijo v hotelu in v fakultetni kantini glede na število prijavljenih udeležencev. Zato lepo prosim vse neprijavljene, ki boste na kongresu samo kratek čas in nameravate ostati tudi na kosilu, večerji in med odmori, da že zjutraj poveste hostesi, kateri obrok boste použili, in ji odštejete za: kosilo v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (zagrebački odrezak + roštan krompir + solata / vege) večerja v hotelu International v četrtek -- 6000 sit (bife: dalmatinski pršut, domača šunka, pečena v kruhu, karpačo iz grdobine, solata iz morskih sadežev, hladni svinjski kare, sirova in zelenjavna solata, solata Marco Polo, slavonski kulen, izbor domačih sirov, hladno pečena zelenjava; losos v paradižnikovi omaki, zeleni rezanci s tartufi, ocvrti šampinjoni s tatarsko omako, zapečeni zagorski štruklji; puranove prsi v omaki iz fine trave (?), pečena telečja koljenica (?), svinjski kotlet na samoborski način, piščančja rolada v rožmarinovi omaki, file grdobine v belem vinu, telečji medaljoni z gobami; razne priloge; izbor senozskih solat; sladice: čokoladne kocke, sadni parfait, jabolčni zavitek (štrudelj), dubrovniška rožata, sirova torta, izbor svežega sezonskega sadja) kosilo v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (jelenji golaž + njoki + solata / vege) večerja v fakultetni kantini v četrtek -- 1200 sit (bife: ribe + hladne solate) čaj, kava, mineralna voda, piškoti, palačinke -- 300 sit za en odmor; 600 sit za cel dan; 1200 sit za četrtek in petek --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 22 09:39:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 22 Sep 2006 09:39:49 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja in nagovori Message-ID: <005101c6de1a$4a2e6bb0$6400a8c0@P4> Od: "Strsoglavec Durda" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 22. september 2006 9:23 Zadeva: evo Društvo srbska skupnost vabi na cikel predavanj Razmišljanja o jeziku (O uporabi besed in zapisov). Predavatelji: Vojko Gorjanc (FF Ljubljana): O čem vse nam govori slovar; Rajna Dragičević (Filološka fakulteta Beograd): Slovarji srbskega jezika; Drago Tešanović (FF Banja Luka): Cirilica - kdo te sploh še mara? V četrtek, 28. 9. 2006, ob 18.00 v Mestnem muzeju, Gosposka 15, Ljubljana. ======= Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovori.html -- slavistični nagovori za razne priložnosti. -- m. h. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 00:55:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 00:55:35 +0200 Subject: Kroniika št. 68 Message-ID: <00b701c6e0f5$b789ab60$6400a8c0@P4> Kronika št. 68 izide na papirju do konca tedna, spletna kronika pa je že zdaj na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika68.doc in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika68.pdf, oboje dosegljivo s strani Slavističnega društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Prinaša razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007 z novostjo, Cankarjevim festivalom, utemeljitve letošnjih nagrad SDS in častnega člana Franceta Novaka, polemiko o slovenščini na maturi in o literarnih elektronskih virih, zapis ob 100-letnici Marje Boršnik ter naslov sintetičnega govorca slovenščine. Druga polovica biltena je v službi slovenskega slavističnega kongresa v Zagrebu. Tu je natisnjen program predavanj, okroglih miz, predstavitev knjig in projektov ter kulturnih dogodkov. Uvodna "informacija za javnost" teši radovednost, zakaj kongres ravno v Zagrebu, sledijo koristni spletni naslovi, potopis od železniške postaje do hotela International ter Filozofske fakultete, podatki o alternativni kulturni ponudbi, sestava obrokov v fakultetni kantini in jedilnik večerje v hotelu ter prijavnica za zamudnike. Od oktobra dalje člani SDS, ki niso poravnali članarine, ne bodo več prejemali tiskane Kronike (sporočite prosim morebitne napake). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 00:57:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 00:57:58 +0200 Subject: [SlovLit] Izza kongresa Message-ID: <00bb01c6e0f6$0c95fa50$6400a8c0@P4> Igralec Niko Goršič (Nick Upper) je v Kazalištu ITD (Savska 25, Zagreb) režiral Zajčevo dramo Grmače. 24. septembra zvečer sem si na njegovo povabilo ogledal ljubljansko premiero te slovensko-hrvaške koprodukcijske drame (pripravili so jo Teatar ITD, Eurokaz in zagrebška ter ljubljanska akademija za gledališče) v Mestnem gledališču ljubljanskem v okviru festivala Ex ponto, in jo toplo priporočam, saj se lepo vklaplja v zagrebški program. Gre za igralsko zahtevno (eno uro in 40 minut dolgo) in tudi scenografsko stremljivo predstavo. Predstave so v Zagrebu 5.--7. oktobra in so primerna samoplačniška alternativa našemu internemu programu. Več informacij in vstopnice pri Urški Comino, Kulturno društvo B-51, Ex ponto (http://www.ljudmila.org/exponto/), Prešernova cesta 7, 1000 Ljubljana, 01 426 94 05, b51 na mail.ljudmila.org. Do danes vemo še naslednje predstave v Zagrebu: Satiričko kazalište Kerempuh: Rene/Tarik/Illuman, Magic act show (http://www.kazalistekerempuh.hr/main.asp?ID=42, petek 6. oktobra 2006). Gradsko kazalište Gavella: Filip Šovagović, Ptičice (http://www.gavella.hr/narudzba.aspx, četrtek 5. oktobra 2006) in Mate Matišić, Sinovi umiru prvi (http://www.gavella.hr/predstava.aspx?id=604, petek 6. oktobra 2006). Hrvatsko narodno kazalište/Opera: Milan Ogrizović-Mustafa Nadarević, Hasanaginica (http://www.hnk.hr/hr/predstava.php?id=78, četrtek 5. okt. 2006 ob 19.30). Humanitarni koncert Hrvatske lige za borbu proti raku Operni biseri, petek 19.30. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 01:25:38 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 01:25:38 +0200 Subject: [SlovLit] Ljudje in stroka Message-ID: <00f201c6e0f9$ea69f950$6400a8c0@P4> Na predlog Slavističnega društva Slovenije je Boža Krakar Vogel dobila nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2006. Slovesna podelitev bo 4. okt. 2006 ob18.00 v Grand hotelu Union na Miklošičevi 1 v Ljubljani. Častni člani Slavističnega društva Slovenije Alenka Glaser, Dušan Moravec, Jože Šifrer, Martin Silvester, Bruno Hartman, Joža Mahnič, Martina Orožen, Janko Čar, Berta Golob, Janez Zor, Boris Paternu, Marija Pirjevec se zahvaljujejo za povabilo na kongres, lepo pozdravljajo in želijo uspešno strokovno druženje. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/nagovori.html -- slavistični nagovori za razne priložnosti, zadnji ob 100-letnici rojstva Marje Boršnik. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 09:19:42 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 09:19:42 +0200 Subject: [SlovLit] Prekmurje v Ljubljani Message-ID: <00de01c6e13c$240ae920$6400a8c0@P4> Od: "FRANC-FRANC" Poslano: 25. september 2006 10:11 Zadeva: Vabilo Kot gostujoča založba se v knjigarni Mohorjeve na Nazorjevi 1 v Ljubljani v letošnjem septembru predstavlja založba Franc-Franc iz Murske Sobote. V dneh od 26. do 29. septembra bomo v prostorih knjigarne predstavili štiri knjižne novitete. Res bomo veseli, če se nam boste na teh predstavitvah lahko pridružili. torek, 26. september, 18:00 Franci Just: Panonski književni portreti 1. Prekmurje in Porabje A-I, literarnozgodovinski leksikon in strokovna monografija. Sodelujejo: Franci Just, avtor, Milan Vincetič, moderiranje, Simona Zadravec, interpretacija besedil, Beno Horvat, interpretacija besedil sreda, 27. september, 17:00 Francek Mukič: Garaboncijaš, prvi porabski roman. Sodelujejo: Francek Mukič, avtor w Franci Just, urednik knjižne zbirke Med Rabo in Muro w Matija Remše, moderator četrtek, 28. september, 18:00 Feri Lainšček in Cvetka Hojnik: Posončnice, pesmi in krpanke. Sodelujejo: Feri Lainšček, Cvetka Hojnik (avtorja), Mija Žnidarič, pevka, in Steve Klink, glasbenik; Andrea Haberl Zemljič, prevajalka; Judit Csuka Zágorec, prevajalka petek, 29. september, 18:00 Dušan Šarotar: Krajina v molu, pesniška zbirka. Sodelujejo: Dušan Šarotar, avtor, Feri Lainšček, urednik knjige, Rihard Zadravec, glasbenik, Lucija Stepančič, avtorica spremne besede From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 09:35:05 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 09:35:05 +0200 Subject: Troje častitljivih predavateljev Message-ID: <00f401c6e13e$4a685010$6400a8c0@P4> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je tri svoje ugledne učitelje ob njihovih 80-letnicah nagovoril za predavanja: v ponedeljek 2. oktobra bo imel predavanje Pozabljeni poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec akad. prof. dr. Franc Zadravec, v torek 3. oktobra bo imel predavanje Novo branje Krsta pri Savici akad. prof. dr. Boris Paternu, v ponedeljek 9. oktobra bo imel predavanje Škrabec o Prešernu akad. prof. dr. Jože Toporišič. Predavanja bodo v Zeleni dvorani Univerze v Ljubljani ob 10.00. Toplo vabljeni vsi kolegi in učenci! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 26 15:20:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Sep 2006 15:20:24 +0200 Subject: Troje častitljivih predavateljev Message-ID: <008601c6e16e$87e016a0$6400a8c0@P4> Predavanja profesorjev Zadravca, Paternuja in Toporišiča bodo v Hribarjevi (ne pa v Zeleni dvorani) Univerze v Ljubljani. --- miran ----- Izvorno sporočilo ----- Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "SLOVLIT" Poslano: 26. september 2006 9:35 Zadeva: Troje častitljivih predavateljev > Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je tri svoje > ugledne učitelje ob njihovih 80-letnicah nagovoril za predavanja: > > v ponedeljek 2. oktobra bo imel predavanje Pozabljeni poet prekmurskih > ravnin Miško Kranjec akad. prof. dr. Franc Zadravec, > v torek 3. oktobra bo imel predavanje Novo branje Krsta pri Savici akad. > prof. dr. Boris Paternu, > v ponedeljek 9. oktobra bo imel predavanje Škrabec o Prešernu akad. prof. > dr. Jože Toporišič. > > > Predavanja bodo v Zeleni dvorani Univerze v Ljubljani ob 10.00. Toplo > vabljeni vsi kolegi in učenci! > From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Sep 26 20:02:03 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 26 Sep 2006 20:02:03 +0200 Subject: [SlovLit] Modeli slovenskega pisatelja - predavanje M. Dovica Message-ID: <4519873B.2408.1AF3298@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Marijan Dovic" Subject: Modeli slovenskega pisatelja - predavanje Date sent: Mon, 25 Sep 2006 10:59:54 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost in Historični seminar ZRC SAZU vabita v četrtek, 28. septembra 2006, ob 11. uri (Mala dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje) na predavanje dr. Marijana Dovića z naslovom Modeli slovenskega pisatelja. V predavanju bo avtor skušal predstaviti slovenskega pisatelja (kot proizvajalca literarnih besedil) z vidika, ki je v slovenski literarni zgodovini manj znan. V središču razprave bo "vloga" pisatelja, ki je v nenehni interakciji z drugimi vlogami v literarnem sistemu in je povezana tudi z drugimi družbenimi (pod)sistemi. V predavanju se bo avtor sprehodil po zgodovini slovenskega pisatelja od razsvetljenstva do sodobnosti: po zgodovini njegove družbene vloge, statusa in finančnega položaja, njegovih prizadevanj za profesionalizacijo in afirmiranje lastnega poklica, samotematizacijah avtorske vloge, pa tudi po zgodovini njegove "ujetosti" v vsakokratne sistemske, ekonomske in politične danosti ter njegovih aktivnih prizadevanjih po širitvi meja literarne igre. Ob tem sprehodu bodo zarisane temeljne poteze modelov slovenskega pisatelja: od pisatelja-preroditelja, pisatelja-umetnika, pisatelja- disidenta do pisatelja-proizvajalca. Skozi tipološki pregled se utegnejo pokazati tudi obrisi dilem, ki zaznamujejo prihodnost literarnega avtorja. Dr. Marijan Dović je od leta 2000 zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Leta 2003 je magistriral, leta 2006 pa doktoriral pri dr. Marku Juvanu s tezo Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Že med študijem se je intenzivno ukvarjal s preučevanjem literarnega kanona, s teorijo vrednotenja, s sodobno sistemsko teorijo literature in s teoretičnimi in zgodovinskimi raziskavami avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami omenimo predvsem monografijo _Sistemske in empirične obravnave literature_ (2004). Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o avantgardistu Antonu Podbevšku, monografijo o Janezu Trdini ter elektronsko izdajo _Zbranih pesmi_ Antona Podbevška. Vljudno vabljeni! From franc.marusic na p-ng.si Wed Sep 27 17:56:04 2006 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Wed, 27 Sep 2006 17:56:04 +0200 Subject: [SlovLit] [Fwd: Znanstveni vecer 5.10.] Message-ID: <451A9F14.7000300@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici (doc. dr. Urška Lavrenčič Štangar, Vipavska 13, p.p. 301, SI-5001 Nova Gorica, tel.:05 3315 241, faks:05 3315 296, e-pošta: urska.lavrencic na p-ng.si) VABILO Vabimo Vas na predavanje prof. dr. Carla Semenze (Univerza v Trstu) z naslovom "Spomnim se te, a ne vem, kako ti je ime". Možgani in priklic lastnih imen ("I remember you, but not your name" The brain and proper name retrieval) Predavanje bo 5. 10. 2006 ob 19. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral dr. Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici. Predavanje bo potekalo v okviru cikla Znanstveni večeri s sofinanciranjem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Povzetek: Pozabljanje lastnih imen je zelo pogost vir zadrege. Razlike med lastnimi in občimi imeni so predmet številnih filozofskih špekulacij in jezikoslovnih teorij. Predavanje bo primerjalo priklic lastnih imen s priklicem občih imen in skušalo odgovoriti na navezujoča se vprašanja z metodami kognitivne nevropsihologije. Več o predavanju na http://www.ung.si Predavanje bo v angleščini. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 28 10:04:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Sep 2006 10:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] Delovno mesto asistenta za slovenski jezik Message-ID: <003701c6e2d4$b83df490$a54602c1@ff.unilj.si> From: Marja Bešter [mailto:marija.bester1 na guest.arnes.si] Sent: Thursday, September 28, 2006 9:45 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: za slovlit Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so objavili razpis za delovno mesto asistenta/-ke za slovenski jezik, in sicer za določen čas (nadomeščanje asistentke med porodniškem dopustom). Razpis je objavljen na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani od 29. 9. 2006. Nastop dela: 1. 11. 2006. Pogoji: -- izborazba: prof. slovenskega jezika in književnosti, -- naziv: asistent/-ka za slovenski knjižni jezik, -- izkušnje: pedagoško delo s študenti. Lep pozdrav Marja Bešter Turk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 28 11:26:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 28 Sep 2006 11:26:09 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis_tekmovanja_v_znanju_slovenšči ne_za_Cankarjevo_priznanje Message-ID: <005301c6e2e0$21cb6f90$a54602c1@ff.unilj.si> Od: "Nina Heferle" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "'SLOVLIT'" Poslano: 27. september 2006 17:15 Zadeva: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Pozdravljeni! Zanima me, ali bo v oktobru res izšla knjiga, v kateri bodo zbrana vsa besedila, ki so letos na prvi stopnji. Ker prihajam z novoustanovljene šole, nismo dobili nobene ponudbe, se pa nekaj govori ... Za vsako informacijo o založniku bom zelo hvaležna. LP Nina Heferle =========== From: Vladimir Pirc [mailto:Vladimir.Pirc na zrss.si] Sent: Thursday, September 28, 2006 11:14 AM To: Miran Hladnik, arnes; nina.heferle na gmail.com Subject: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje + seminar mentorjev Spoštovani! Praksa zadnjih let je, da založbe ponatisnejo dela, ki so predlagana na prvi tekmovalni stopnji (npr. Strogo zaupno na Irskem, Cimre, Ptički brez gnezda itd.). Mislim, da bo tako tudi letos. Lep pozdrav Vlado Pirc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 29 10:34:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 29 Sep 2006 10:34:46 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Message-ID: <006101c6e3a2$1fd8d930$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik" Poslano: 28. september 2006 20:39 Zadeva: Re: [SlovLit] Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Res je, razpisana dela bodo izšla v knjigi. Na našo šolo je že prišla ponudba, vendar natančnejših podatkov nimam, lahko pa se jutri pozanimam pri knjižničarki in jih posredujem. Lep pozdrav, Katarina Rozman Od: Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 29. september 2006 9:41 Zadeva: Re: [SlovLit] še nekaj Pozdravljeni! Kot sem obljubila, sem poiskala dopis, ki smo ga dobili na šolo z založbe Intelego. V njem piše, da bodo knjigo "HOTEL SEM PRIJETI ŠE LUNO" izdali najkasneje do 8. 10. 2006, v njej pa bo zbrana vsa kratka proza, ki je razpisana kot gradivo na I. stopnji tekmovanja za Cankarjevo priznanje v šol. letu 2006/07. Ivan Cankar: Jutranji gost, Sova; Zofka Kvedrova: Misterij žene; Milan Pugelj: V letih nerodnih, Zimska pot, Osat, Vrane; Lovro Kuhar - Prežihov Voranc: Tri pisanke, Listnica uredništva; Ciril Kosmač: Kruh; Lojze Kovačič: Učiteljica, Dijaški dom; Tone Partljič: Hotel sem prijeti še luno, Nevarne politične teme, Pogled z domačega praga ali dialektika, Profesor Stopar prihaja, Dama iz Šanghaja, Francijeve ščuke, Ata in čebele, Sveče za Šempetrsko gorco; Igor Bratož: Cafe do Brasil. Cena za šole in splošne knjižnice v prednaročilu do 6. 10. 2006: 2600 sit (le na založbi ali pri pooblaščenem potniku založbe) Maloprodajna cena po 6. 10. 2006: 3100 sit Knjige je mogoče naročiti: a) z naročilnico po pošti na naslov: Intelego d.o.o., Streliška ulica 3, 1000 Ljubljana, b) z naročilnico po faksu: 0590 22 88 5. Knjige (tako pravijo na založbi) bodo dostavili najkasneje do 20. 10. 2006. Za naročila do osem knjig zaračunavajo pavšalne stroške pakiranja in poštnine v višini 500 sit. Vse cene vključujejo DDV. mogoče bo komu koristila tudi telefonska številka založbe: tel: 0590 22 88 3 fax: 0590 22 88 5 Lep pozdrav, Katarina Rozman ======= Miran Hladnik wrote: > Od: "Nina Heferle" > Za: "'Miran Hladnik, Siol'" ; "'SLOVLIT'" > > Poslano: 27. september 2006 17:15 > Zadeva: RE: Razpis tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo > priznanje + > seminar mentorjev > > > Pozdravljeni! > Zanima me, ali bo v oktobru res izšla knjiga, v kateri bodo zbrana vsa > besedila, ki so letos na prvi stopnji. Ker prihajam z novoustanovljene > šole, nismo dobili nobene ponudbe, se pa nekaj govori ... Za vsako > informacijo o založniku bom zelo hvaležna. LP Nina Heferle From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Sep 29 14:23:25 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 29 Sep 2006 14:23:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Učna_ura_v_Šolskem_muzeju Message-ID: <006901c6e3c2$0ff71750$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Učna ura ob svetovnem dnevu učiteljev Svetovni dan učiteljev nas v Slovenskem šolskem muzeju spomni tudi na pomembno vlogo, ki so jo učitelji v preteklosti opravljali v skrbi za lepo pisavo. Šolski predmet lepopis je bil eden najpomembnejših predmetov do leta 1959, ko je bil ukinjen. V četrtek, 5.10.2006 ob 17. uri, vas vabimo v preteklost - na učno uro lepopisja iz leta 1930. Lahko se boste seznanili s pomenom in vlogo lepopisja v šoli, osnove lepopisne pisave pa pridobili s pisanjem lepopisnih črk s peresnikom in tinto na učne liste pod budnim očesom "gospodične učiteljice" Kunigunde. Prijave sprejemamo na telefonsko številko 01/2513024,cena delavnice je 500,00 SIT za otroke in 700,00 SIT za odrasle. Slovenski šolski muzej From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 1 10:38:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Oct 2006 10:38:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Udeležencem_kongresa_v_Zagrebu_+_liter arni_utrinek Message-ID: <010101c6e535$0770d3e0$6400a8c0@P4> Plačilno sredstvo v Zagrebu so kune, ne evri, zato denar pravočasno zamenjajte. Slavnostno večerjo in druge obroke lahko neregistrirani udeleženci plačate pri naši recepciji tudi s tolarji. Pijačo pri obrokih plačate sami. Prenočišče z zajtrkom v hotelu International je 54 eur ali 13.000 sit na noč na osebo v enoposteljni sobi oz. 82 eur (19.674 sit) na osebo v dvoposteljni sobi. Morebitne zamenjave uredite sami in na svoj račun v hotelski recepciji. V četrtek dopoldne bo pred Filozofsko fakulteto na Lučićevi ulici vratar dvigoval zapornico na parkirišču avtomobilom s slovensko registracijo. Pozneje, ko bo prostora zmanjkalo, boste vozniki morali poiskati zastonj parkirno mesto kje v bližini. Dovolj prostora bo popoldne pred Nacionalno knjižnico, za plačilo pa v hotelski garaži: 90 kun za 24 ur. ==================== Kakšen je bil Zagreb eno leto po Kosovelovi smrti, leta 1927, ko ga je doživljal in popisoval njegov prijatelj Bogomir Magajna, preberimo s prve strani Magajnove knjige Gornje mesto (Povesti iz zagrebškega življenja. Celje: Mohorjeva družba, 1932; druga izdaja 1957 pri CZ): Po ozkem pločniku llice sta hitela medicinec Simon in učenka glasbene šole Marija. Simon je skakal sem in tja, da bi naredil prostor njej. Nič se ni menil za luže oktobrskega dežja. Hlače je imel z blatom poškropljene do kolen. Večkrat se je ozrl na Marijo in oči so se mu svetile v veselju. Potem je zopet pogledal v izrezek Novosti, ki je že vsega mokrega držal v rokah. >Gospodična, sedaj sva ob številki enainsedemdeseti. Poskusiva še tukaj srečo. Sicer je že pozno popoldne in bo že tudi to stanovanje oddano. Ali pa bo zopet predrago. Na Ilici je namreč. Midva pa nisva mogla celo v predmestjih najti ničesar. Še enkrat vam povem: za štiri sto dinarjev ne dobite svoje sobice. In če bi jo dobili, bi tista soba ne bila soba, ampak brlog, v katerem bi venel vaš obraz kot roža v kleti. Ves dan sem molčal o tem predlogu, ki vam ga bom izrekel sedaj. Dam vam častno besedo, da s predlogom ne merim nikamor, dasi bi bil srečen v vaši bližini. Za šest sto dinarjev je mogoče dobiti že prcecej lepo sobo. Toda ne vi ne jaz ne bi zmogla te vsote. Imam sicer sobo za štiti sto, toda zelo majhna je in brez peči. Vi v tem času niti take ne boste mogli dobiti. Zato vam predlagam, du si najameva skupno sobo in plačava vsak po tri sto dinarjev.< >Prosim vas, to je vendar popolnoma nemgoče. Stopiva v to hišo!< (Ilica 71, danes sedež Hrvatskega farmacevtskega društva) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061001/d1008667/attachment.html -------------- naslednji del -------------- Nebesedilna priponka je bila prečiščena... Ime: ni na voljo Vrsta: image/jpeg Velikost: 5458 bytes Opis: ni na voljo Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061001/d1008667/attachment.jpe From matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si Mon Oct 2 22:29:47 2006 From: matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si (= Matjaž_Rebolj?=) Date: Mon, 2 Oct 2006 22:29:47 +0200 Subject: [SlovLit] = štirikratdvajset In-Reply-To: Message-ID: <000b01c6e661$82918970$0bdffea9@WSMODRI> http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/oktogezimi/index.html od danes, jutri naprej lp Matjaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 23:26:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Mon, 02 Oct 2006 21:26:21 -0000 Subject: Vabilo na žalno sejo zaslužne prof. dr. Brede Pogorelec Message-ID: <018101c6f7b3$09900d40$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Čop" Poslano: 28. september 2006 15:07 Zadeva: Vabilo na žalno sejo zaslužne prof. dr. Brede Pogorelec Spoštovani, vljudno vabljeni na žalno sejo v spomin na našo kolegico, zaslužno prof. dr. Bredo Pogorelec, ki bo v sredo, 4. oktobra 2006 ob 11.00 uri na Filozofski fakulteti v predavalnici št. 2. Lep pozdrav, doc. dr. Aleksander Bjelčevič predstojnik Oddelka za slovenistiko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 2 23:48:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 02 Oct 2006 21:48:15 -0000 Subject: Lingvistični krožek FF ... Message-ID: <01a501c6f7b6$1856d450$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 2. oktober 2006 17:31 Zadeva: LK, 9. oktober 2006 Lingvistični krožek FF vabi na 835. sestanek v ponedeljek, 9. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Slovenski trpnik z deležnikom (v naravni skladnji). --- Za predsedstvo, Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 07:29:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 07:29:35 +0200 Subject: [SlovLit] Kune i studenti Message-ID: <006701c6e6ac$eb2e6ed0$6400a8c0@P4> Prof. Anita Peti-Stantić (anita.peti-stantic na ffuzg.hr) sporoča, da so zagrebški študenti pripravljeni prenočiti svoje slovenske kolege, ki bodo prišli pokukat na slavistični kongres v Zagreb. Interesenti se dogovorite prosim z Nušo Dedo-Lale (nusa.dedo-lale na volja.net). Izkušeni slovlitjani so nas opozorili, da je kune bolje kupiti v Zagrebu kot doma. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 09:43:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 3 Oct 2006 09:43:55 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_sporočilce Message-ID: <000401c6e6bf$ada4f990$a54602c1@ff.unilj.si> From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:52 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: sporočilce Pozdravljeni! Spodobilo bi se in pravično bi bilo ..., ko bi iz Kronike slavistična srenja zvedela, da sta septembra odšli s sveta dve izjemni slavistki (žal stare generacije, ki pri mnogih nima cene!!!) profesorici Anda Peterlin in Urška Snedic. Memoriam sem jima napisala v ŠR - ko se ju pa nihče drug ni zmenil in jima tudi po liniji SD ni privoščil nikjer nobene besede. Kot še marsikomu ne. A SE TEGA NE DA MALO OČLOVEČITI? Ljudje božji slavistarski, saj boste enkrat vsi pod rušo. Eno normalno slovensko otesanost bi pa človek od nas (slavistov) le še pričakoval ... A ne? A ja? Berta G. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 15:28:31 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 15:28:31 +0200 Subject: [SlovLit] Gospa Judit Message-ID: <003701c6e6ef$d2d75f20$6400a8c0@P4> From: Marija Mitrovic mitrovic na units.it To: ; Subject: Gospa Judit Date: Tue, 3 Oct 2006 11:32 Se v casu predkompjuterske dobe (v naso hiso je racunalnik prisel leta 1986) sem prevedla Cankarjevo Gospo Judit v srbscino (takrat se je ta jezik imenoval srbohrvascina). Tekst sem prevedla za Vajat, eno prvih privatnih zalozniskih his iz Beograda. Kljub dobri volji urednika Jovana Janicijevica, je prevod oblezal in sem nanj popolnoma pazabila. V preseljevanju iz Beograda v Trst se je dosti materiala porazgubilo, izginilo. Tako tudi tipkopis prevoda Gospe Judite. Ob stoletnici izida Cankarjevega romana me poisce gospod Janicijevic, ki je ohranil tipkopis prevoda in mi sporoca, da sedaj sodeluje pri novem zalozniku, Idea. Ta si zeli zaceti novo zbirko ravno s Cankarjem! Zbirka se imenuje Meander in bo objavljala literarne tekste o odnosih med zensko in moskim. Zakaj ravno s Cankarjem? Odgovor in celo vrsto drugih informacij o knjigi smo dobili na predstavljanju prevoda Gospe Judit, 28 septembra v Rimski dvorani Mestne knjiznice v Beogradu. Navzoca tudi gospa Jadranka Sturm Kocjan, namestnica slovenskega veleposlanca v Beogradu. Knjigo je financno podprl sklad Primoz Trubar iz Ljubljane. Moje veselje ob izidu prevoda je bilo veliko vecje kakor bi sicer bilo pred dvajsetimi leti: ne samo zaradi tega ker sem prepricana, da je danes ta tekst blizji bralcu, ampak tudi zato, ker sem se s to knjigo (prevod in spremna beseda) nekako zopet priblizala slovenistiki. Toje tudi prvi prevod slovenske klasike po dolgem (predolgem) nezanimanju srbske kulture za slovensko. Marija Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 16:38:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 16:38:59 +0200 Subject: [SlovLit] Koroska pesem in generacija brez cene Message-ID: <016001c6e6f9$aaecf920$6400a8c0@P4> Od: "piko" Za: "Miran Hladnik" ; "Janez Stergar" Poslano: 3. oktober 2006 7:35 Zadeva: Fw: Film KOROSKA PESEM Uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija je dokončalo dokumentarno oddajo KOROŠKA PESEM... TI DRUŽICA MOJA. Za scenarij, izbor dokumentarnega gradiva in besediloje bila odgovorna Jasna Nemec Novak, urednica pa je Danica Dolinar. [...] TV Slovenija bo oddajo prenašala v torek, 10. oktobra 2006, ob 21.00 uri, na 1. sporedu. V ponedeljek, 9. oktobra 2006, ob 18.00 uri, bo predstavitev filma v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predstavitev na Koroškem pa bo v sredo, 4. oktobra 2006, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu. Za pevski okvir bo poskrbel MePZ Danica pod vodstvom Stanka Polzerja. --- Za Krščansko kulturno zvezo, Andrej Lampichler, tajnik ======== Bralce Slovlita in Kronike ponovno opozarjam, da je to najprej prostor za vaše objavljanje, ne pa za selektivno uredniško povzemanje literarnega, jezikovne in slavističnega dogajanja. Če česa v Kroniki in Slovlitu ne najdete, je to zato, ker niste sem nič poslali. Začnite ceniti svoje glasilo in poročajte. Člani SDS imajo več možnosti, da o njih smrti izve cela srenja, ker se Kronika na njihov naslov vrne -- o smrti kolegic, ki niso članice društva, pa nas lahko pietetno obvestite le njihovi bližnji. --- miran > From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] > Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:52 AM > To: miran.hladnik na guest.arnes.si > Subject: sporočilce > > Pozdravljeni! > Spodobilo bi se in pravično bi bilo ..., > ko bi iz Kronike slavistična srenja zvedela, da sta septembra odšli s > sveta dve izjemni slavistki (žal stare generacije, ki pri mnogih nima > cene!!!) > profesorici Anda Peterlin in Urška Snedic. Memoriam sem jima napisala v > ŠR - ko se ju pa nihče drug ni zmenil in jima tudi po liniji SD ni > privoščil nikjer nobene besede. Kot še marsikomu ne. A SE TEGA NE DA > MALO OČLOVEČITI? Ljudje božji slavistarski, saj boste enkrat vsi pod > rušo. Eno normalno slovensko otesanost bi pa človek od nas (slavistov) > le še pričakoval ... > A ne? A ja? > Berta G. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 3 22:52:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Oct 2006 22:52:10 +0200 Subject: [SlovLit] Dva dni do Zagreba Message-ID: <02fc01c6e72d$cd2bc460$6400a8c0@P4> Človek je eno zmotljivo bitje, zato pa mora venomer popravljati za sabo: Med obvestili za Zagreb (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obvestila.html) je pisalo, da imate v četrtek dve kosili in dve večerji, v petek pa bi ostali lačni. Ni res: pri zadnjih dveh obrokih je bil mišljen petek. Jedilnik slavnostne četrtkove večerje v hotelu International za 20 EUR smo pozneje zamenjali z jedilnikom za 25 EUR. Ustrezna cena v tolarjih (6000 sit) je bila navedena, podatek v evrih pa je po pomoti ostal. Za tolažbo pa je za 5 EUR cenejša sobotna ekskurzija, ki se zaključi z bifejem v hrvaški nacionalni knjižnici (cenejša samo za tiste, ki niso plačali kotizacije, za prijavljene kongresnike je zastonj!). Pijačo (da, tudi vino) zastonj prispeva hrvaška stran, tako da bo za dodatno prijavljene stala samo 3600 sit. Odhod avtobusov je ob 9.00 izpred hotela International, zapeljemo se do Zrinjevca, od koder se v eni uri sprehodimo do Gornjega mesta. Tam nas spet pobere avtobus in čez Pantovčak odpelje na pokopališče Mirogoj, kjer se ustavimo tudi na Pogačnikovem in Cesarjevem grobu, ter ob 12.00 do Nacionalne knjižnice. Vplačate ekskurzijo (3600 sit) tako kot vse drugo pri kongresni recepciji na fakulteti. Ekskurzijo je pripravila Mateja Hotujec. Zagreb se je mrzlično pripravljal na prihod skoraj 200 slovenskih slavistov, vendar mu je za dokončanje vseh del zmanjkalo nekaj dni. Tako je pri mostu na vstopu v mesto (Zagreb zahod) treba računati na počasnejši promet in jo je mogoče bolje ubrati do centra po obvoznici Zagreb jug. Tudi rekonstrukcija fakultete ni zaključena (tako kot tudi na ljubljanski FF še nimamo vseh predavalnic). Dvorana D-VII, kjer bo otvoritev, še ni povezana z drugim delom fakultete in hodnik v 1. nadstropju je še gradbišče. Nič zato: veseli smo lahko, da nam je dekan dal prostore zastonj! Po prvem bloku referatov se preselimo v predavalnico D-V in tam ostanemo tudi naslednji dan; zraven nje je predavalnica D-001, kjer se bodo predstavljale knjige -- vse bo, tak je načrt, lepo označeno z napisi in smerokazi. Plačilno sredstvo v Zagrebu so kune, na kongresni blagajni pa seveda tolarji (cene v evrih smo navajali le zaradi primerljivosti; in iz vzgojnih razlogov :). Đurđa Strsoglavec sporoča: "Najbolj se splača v Zagrebu dvigniti kune s kateregakoli bankomata s kartico maestro (navadna bančna kartica)." V programu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zagreb_program.html) je bilo treba pred sekcijo Ilirizem za 15 minut uskladiti minutažo in tri predstavitve knjig iz petka dopoldne prestaviti na zgodnje popoldne. Jutri razpošljemo še dnevni red Občnega zbora, sicer pa lahko rečemo, da smo s pripravami pri kraju. Pri prijavah, nastanitvah, spremembah in drugih težavah vam bodo na pomoč priskočili tajnica SDS Marjana Lavrič, za plačila (v četrtek) računovodkinja Barbara Glavan, pomočnici podiplomski študentki Maja Melinc in Urška Perenič, asistent Matjaž Zaplotnik bo skrbel za računalniško in drugo tehniko ter za obvestila o dogajanju v mali predavalnici, za bife in usmerjanje sta zadolžena asistentka na zagrebški slovenistiki Ivana Latković in podiplomski študent Ivan Majić. In če vsi skupaj ne bodo zalegli, se boste obrnili na organizatorja (in glavna krivca za vse) profesorja Zvonka Kovača in na Mirana Hladnika. Srečno pot v Zagreb! p. s. Igor Kramberger (k na aufbix.org) piše: "Ne vem se, ali naj grem z vlakom ali z avtom. Ce bi imel nekaj sopotnikov iz MB, bi sel z avtom. Ne potrebujem soudelezbe s placilom stroskov, zgolj druzbo in razpolozenje. Odpeljal bi se iz MB malo po 8.00 uri (cetrtek). Vracal pa se bom v petek popoldne ali proti veceru -- proti LJ in Kamniku. Znova bi mi bilo ljubo, ce ne bi bil sam. Sicer grem raje z vlakom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 09:48:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Oct 2006 09:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Program za pretipkavanje posnetih besedil Message-ID: <003101c6e789$6eae72a0$a54602c1@ff.unilj.si> From: Marjan Savli [mailto:marjan.savli na gmail.com] Sent: Tuesday, October 03, 2006 8:38 AM Subject: Program za pretipkavanje posnetih besedil Živjo, pošiljam link do Programa za pretipkavanje posnetih besedil, intervijujev - Scribe. S tipkama F2 (počasi) F3 (hitro) in F4 (stop) gre čisto fino. Nastaviš si hitrost predvajanja posnetka in ga lahko prepisuješ tako hitro kot ga uspeš pretipkavati. Če gre prehitro ustaviš ali "previješ" posnetek malce nazaj. Podpira različne formate datotek (wma, wav, mp3,...) Pa še zastonj je. Podpira poleg uporabe tipkovnice tudi USB in COM stopalke. Tudi obstoječe starejše stopalke se da zvezati na računalnik - tam nekje je shematski načrt. Poleg tega je to ceneje kot kupiti stopalko s programom za 40.000 SIT. http://www.nch.com.au/scribe/ Marjan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 4 14:42:06 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 4 Oct 2006 14:42:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Registracija_na_slavističnem_kongresu_ in_občni_zbor_SDS Message-ID: <000001c6e7b2$80317e40$a54602c1@ff.unilj.si> Prosimo udeleženke (in udeležence) kongresa, da se ob prihodu obvezno javite pri kongresni recepciji na fakulteti. Ob tej priložnosti boste dobili bloke za obede in potrdila o udeležbi na kongresu. Za parkiranje pred FF pa bo problem, ker bo prostorov zelo hitro zmanjkalo. Svetujemo torej, da pravočasno najdete parkirni prostor kje v bližini, najbolje pred nacionalno knjižnico. ============ Občni zbor Slavističnega društva Slovenije 6. okt. 2006 10.45--12.45, Filozofska fakulteta, Ivana Lučića 3, Zagreb Dnevni red 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva in zapisnikarja občnega zbora in imenovanje volilne komisije. 2. Podelitev častnega članstva dr. Francetu Novaku. 3. Poročila pokrajinskih društev, sekcij in predsednika SDS za zadnji dve leti. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitve novega vodstva SDS. 6. Razno. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 9 14:23:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 9 Oct 2006 14:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Zagrebška_poodmevanja Message-ID: <002601c6eb9d$b0225270$a54602c1@ff.unilj.si> V Zagrebu nas je bilo 140 prijavljenih, ko pa dodamo še enodnevne obiskovalce in sodelavce ter pomočnike z obeh strani meje, nismo več daleč od številke 200, kar je več kot v preteklih letih. Najbolj pomembno se zdi poudariti, da je bila izbira kongresnega dogajališča posrečena in se je potrdila s pozitivnim vzdušjem na njem. Program smo izvedli z izjemo enega neodjavljenega predavanja (prof. Toporišič) v celoti. Iz kabineta slovenskega predsednika smo prejeli čestitke z željo po plodnem delu: "S preseganjem meja in z organizacijo kongresa v Zagrebu ustvarjate nove vezi med dvema sosednjima narodoma, ki imata veliko skupne preteklosti in, tako verjamemo, tudi skupno prihodnost." Na otvoritvi so spregovorili naš veleposlanik v Zagrebu dr. Milan Orožen Adamič, dekan Filozofske fakultete prof. dr. Miljenko Jurković, prodekan FF doc. dr. Niko Jež, predstojnik oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti prof. dr. Borislav Pavlovski, predstojnica katedre za slovenistiko prof. dr. Anita Peti-Stantić, predsednik slavistične sekcije Hrvaškega filološkega društva prof. dr. Marko Samardžija in v imenu Centra za slovenščino prof. dr. Marko Stabej. Z daljšim pismom nas je pozdravil častni član SDS prof. dr. Aleksander Skaza, uspešno delo pa so s pismom ali po telefonu zaželeli še prof. dr. Krešimir Nemec, lanski nagrajenec prof. dr. Marc L. Greenberg, častni član prof. dr. Mirko Križman (druge pozdrave častnih članov smo navedli že v sporočilu 26. sept. -- http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001770.html) in nekateri predsedniki pokrajinskih društev. Na otvoritvi so bili hrvaški televizijci, slovenska televizija pa je prišla samo na otvoritev razstave slovenike v hrvaški nacionalni knjižnici in izjave o kongresu raje ni posnela, saj ubogi novinar res ne more vedeti, kako bi bilo to všeč trenutni slovenski politični orientaciji. Kongresna fotoreportaža seveda še pride, tule pa je kazalka na intervju v Delu s predstavitvijo društva in utemeljitvijo tokratne kongresne lokacije: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseganje.html Na občnem zboru smo izvolili novega predsednika Slavističnega društva prof. dr. Mirana Košuto in novo tajnico doc. dr. Mileno Blažić in od organizatorjev prihodnjega kongresa izvedeli, da so hotelske sobe v Trstu že rezervirali: slovenski slavistični misijon brez meja se skratka nadaljuje! --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 00:05:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 00:05:52 +0200 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <018201c6ebef$174e0ce0$6400a8c0@P4> Od: "Nataša Kodrič" Poslano: 9. oktober 2006 12:43 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v oktobru Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. [...] Tečaj Elektronski časopisi bo v torek, 10. oktobra od 10. do 13. ure. Tečaj Iskanje knjig bo v sredo, 25. oktobra od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. ========= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 9. oktober 2006 14:19 Zadeva: Fw: Predstavitev knjige Zgodovina idrijskega šolstva Slovenski šolski muzej vabi na predstavitev knjige Zgodovina idrijskega šolstva v sredo, 11. okt. 2006 ob 12. uri v čitalnici. Podrobnosti na spletni strani http://www.ssolski-muzej.si/slo/news.php Pionirska knjižnica Maribor vabi na Pravljčno šolo od 25.--27. oktobra 2006. Za podrobnosti se obrnite na zdenka.gajser na mb.sik.si Založba Genija vabi na predstavitev knjige Geniji: Antologija sodobne slovenske mladinske kratke proze, ki bo v sredo, 11. okt. 2006 ob 11. uri v DSP. =========== Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 9. oktober 2006 20:36 Zadeva: Cestitke za Zagreb in objava za Toporisica Slavistično društvo Maribor in Društvo univerzitetnih profesorjev Maribor vabita v sredo, 11. oktobra 2006, ob 11 uri v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10, na javno predstavitev 44. knjige iz zbirke Zora: Jezikovna predanost -- akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Na predstavitvi bo prisoten tudi slavljenec. Akademik prof. Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah, po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani (slovenistika in rusistika) pa se je študijsko izpopolnjeval v Zagrebu, Hamburgu in Čikagu. Slovensko jezikoslovje je akademik Toporišič zaznamoval s strukturalizmom. Uvedel je natančno izrazje (Enciklopedija slovenskega jezika, 1992), slovensko jezikoslovje pa je zaznamoval s t. i. Toporišičevo tvorbeno strukturalno slovnico, v katero je uvedel načelo funkcijskosti. Znanstveno in raziskovalno delo je sprva usmerjal predvsem v sinhrone glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske raziskave ter vprašanja družbenosti jezika. Delo za slovensko slovnico, pravopis in slovar je nato nadgrajeval s primerjalnimi raziskavami (jezik v stiku), narečjeslovnimi študijami in razpravami iz zgodovine slovenskega (knjižnega) jezika, tako da danes velja za znanstvenika, ki celostno obvladuje vsa raziskovalna področja slovenskega jezika. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 10 16:17:47 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 10 Oct 2006 16:17:47 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev Message-ID: <452BC7AB.4813.204FA022@matjaz.zaplotnik.siol.net> Narodni muzej Slovenije Muzejska ul. 1 Ljubljana V Narodnem muzeju Slovenije ob svojem prazniku, 185. obletnici ustanovitve najstarejše neprekinjeno delujoče kulturne in znanstvene ustanove v Sloveniji, vabimo na odprtje razstave SLOVENSKI JEZIK: IDENTITETA IN SIMBOL Kratka zgodovina Slovencev avtorice dr. Maje Žvanut. Razstavo bo odprl minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Odprtje, ki ga bo popestril nastop študentskega okteta iz Litije, bo v četrtek, 12. oktobra 2006, ob 18. uri v atriju Narodnega muzeja Slovenije, Muzejska ulica 1, Ljubljana. Veselimo se srečanja z Vami! Razstava bo na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 20. ure, ob dnevu Narodnega muzeja Slovenije, 15. oktobra 2006, pa do 24. ure. Ogled razstave pod strokovnim vodstvom avtorice, muzejske svetnice dr. Maje Žvanut, bo 15. oktobra 2006 ob 20. uri. V okviru praznovanja 185. obletnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, v muzeju organizirajo še druge prideditve. Več o njih na: http://www.narmuz-lj.si/slovensko/09_aktualno/185let.html in http://www.narmuz-lj.si/slovensko/09_aktualno/obvestila.html . From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 17:48:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 10 Oct 2006 17:48:37 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Drevo glasov in Na drugi strani Message-ID: <00ff01c6ec83$8e05e620$6400a8c0@P4> Od: "Lidija Golc" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 10. oktober 2006 2:02 Zadeva: Drevo glasov in Na drugi strani Spoštovani! Če mi neka misel ne da spati, vam jo pa res moram sporočiti, ob takile neposobni uri, pa četudi je po toči zvoniti prepozno; gre za odziv na okroglo mizo v Zagrebu. Ena od kolegic iz osnovne šole je v petek popoldne vprašala, ali naj sedmošolcem razdelijo knjigo Na drugi strani ali ne. - Kaj pa naj zdaj storijo, seveda jo je treba razdeliti, brati je pač prav in lepo, z vidika prenove ali brez vidika prenove. Ampak. Mazzinijev članek v Delu smo prebrali, še prej pa obe besedili, upam. Vsaka komisija za ocenjevanje mora v Sloveniji, pri tako pišočem ljudstvu, opraviti spoštljivo ogromno delo. Čisto osebno pa me zanimajo kriteriji te komisije, (ki si je nisem zapomnila in jih lahko dobim po glavi, seveda), kajti že popolnoma naivna primerjava obeh knjig (oznaka oseb, pripoved, jezik) prevesi tehtnico na stran Drevesa glasov. (Lani sem ga predlagala za tekmovanje za CP za ustrezno stopnjo). Morda je tema nasilja med najstniki zanje, se pravi za učence, res bolj aktualna od nasilja oglaševalcev? Ali pa ne verjamemo (-jo), da bi učenci razumeli slogovno zahtevnejše besedilo? Zdaj, ko imajo na klopeh roman o Svitovem odraščanju, naj vseeno preberejo tudi, kako in zakaj se lahko ustavi čas in kako se sprti starši včasih tudi pobotajo. Pri izbiri kvalitetnega branja ima kaj besede lahko tudi učitelj, ali ne? Lep pozdrav. Lidija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 17:54:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 17:54:46 +0200 Subject: [SlovLit] Tinjska rokopisna pesmarica Message-ID: <010a01c6ec84$6a4f06c0$6400a8c0@P4> Od: "Institut Urban Jarnik" Poslano: 10. oktober 2006 16:22 Zadeva: Vabilo Vabilo na predstavitev 40. knjige iz humanistične knjižne zbirke Zora: TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA v petek, 20. oktobra 2006, ob 19. uri, v Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah. Knjigo je uredila profesorica dr. Martina Orožen, transkripcija rokopisa dr. Pavle Zdovc. Študije so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Bertej Logar. "Uresničuje se namen slovenistov in teologov, poznavalcev cerkvene pesmi v preteklosti in sedanjosti, da Tinjska rokopisna pesmarica iz leta 1939 izide v knjigi in tako slovenistično javnost seznani s posebno zvrstjo besedne ustvarjalnosti v nekdanjem dvojezičnem prostoru koroške dežele onkraj Karavank. Besedila so pesmi z versko vsebino, opredelimo pa jih lahko kot leposlovno jezikovno zvrst. Med množico ohranjenih rokopisnih cerkvenih pesmaric iz 18. in 19. stoletja, odkritih preko 250 v nekdanjih slovenskih deželnih jezikovnih različicah (kranjski, štajerski, koroški ter prekmurski), je Tinjska rokopisna pesmarica tretja, ki je ob Kalobskem rokopisu (v knjižni obliki je izšel leta 1973) ter rokopisni prekmurski Martjanski pesmarici (izšla je leta 1987), ob spremnih študijah slovenistov z obeh strani meje, 'zagledala beli dan'. V treh zbirkah iz treh različnih deželnih prostorov (Kranjska, Koroška in Prekmurje) gre za pomembno jezikovno, vsebinsko in glasbeno izoblikovana besedila, ki v naši kulturni zgodovini nudijo dragoceno gradivo za osvetlitev ter spoznavanje besedilnih vrst, zlasti prevladujočega oblikovanja vezane (pesniške) besede oz. leposlovne jezikovne zvrsti v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika". (Prof. dr. Martina Orožen). Glasbeni okvir: Vokalna skupina NOMOS iz Škocijana. Prisrčno vabljeni! --- mag. Martina Piko-Rustia in prof. dr. Ludvik Karničar, SNI Urban Jarnik in Inštitut za slavistiko v Gradcu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 19:19:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 19:19:25 +0200 Subject: [SlovLit] Kongresna poodmevanja in Identiteta na Balkanu Message-ID: <01f401c6ec90$3d467030$6400a8c0@P4> Z zamudo sporočamo, da so naš kongres v Zagrebu poleg že naštetih pozdravili še naslednji častni člani: Karolina Kolmanič, Štefanija Krhlanko, Božena Orožen, Rozka Štefan. Za izvedbo pa nam čestitajo dekanja Fakultete za humanistične vede Vesna Mikulič, prorektor Univerze v Mariboru Marko Jesenšek, Nace Polajnar z Ministrstva za šolstvo. Veseli smo tudi številnih pozdravov kolegic in kolegov (nagrajencev, referentov, diskutantov, poslušalcev), s katerimi smo se tri dni prijetno in plodno družili. --- miran ======= Od: "Urša Štrukelj" Poslano: 10. oktober 2006 14:15 Zadeva: VABILO NA PREDAVANJE Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vas vabi na predavanje PAMELE BALLINGER, ki predava antropologijo na Bowdoin College v Maineu. Terenske raziskave je opravljala v Trstu, Istri in Dalmaciji. Njeno glavno delo je History in Exile: Memory and Identity at the Borders of the Balkans. Predavanje bo v ponedeljek, 16. oktobra 2006 od 16.20 do 17.50, v veliki predavalnici na Oddelku EIKA. ======== Http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ziff/ziff/index.htm -- Znanstveni inštitut Filozofske fakultete ima novo spletišče. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 10 23:48:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Oct 2006 23:48:08 +0200 Subject: Še vabila Message-ID: <03ba01c6ecb5$c74436d0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 4. oktober 2006 15:01 Zadeva: tri obvestila za slovlit Pionirska knjižnica vabi na oktobrsko strokovno sredo 11. okt. 2006 od 9.30 v Cankarjevem domu. Naslov: Predstavitev slovenskega knjižnično-mezejskega mega kviza. Podrobnosti so na spletni strani http://www.lj-oz.sik.si/strokovne_srede.htm ; kontaktna oseba tilka.jamnik na lj-oz.sik.si. 4. mednarodna konferenca The Child and the Book (http://www.cb2007.boun.edu.tr/cfp.htm) bo konec marca 2007 v Istanbulu, Turčiji. Zainteresirani naj si pogledajo spletno stran in/ali kontaktirajo Anthony Pavlika cb2007 na boun.edu.tr Oxfordska konferenca od 30. 3.--5. 4. 2007: Reading Lives: the literature of life and the life of literature in intercultural education (http://www.britishcouncil.org/seminars-arts-0702.htm). Mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Visualizing the child in children's fiction, bo 11.--14. aprila 2007 v Lvovu, Ukrajina. Kontaktna oseba Ulyana HNIDETS (symposium_child na yahoo.com) in http://osvita.org.ua/events/?event_id=218 From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 00:53:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 00:53:04 +0200 Subject: [SlovLit] Zagreb sliki in drugo Message-ID: <044a01c6ecbe$d9b24c40$6400a8c0@P4> Na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri62/index.html je 129 posnetkov iz Zagreba. Čez kakšen dan si bo v slavistični knjižnici na FF UL mogoče izposoditi za kopiranje tudi zgoščenko s še več posnetki in filmčki v polni ločljivosti. Manjkajoče strešice v napisih k slikam počasi usposobimo. Od vabljenih kolegov, ki so pozdravili zagrebški kongres, dodajmo še slovenista Juraja Martinovića iz Sarajeva in Marijo Mitrović iz Trsta. ======== Http://www.librarything.com/ -- osebni knjižnični katalog. ========= Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 11. oktober 2006 1:48 Zadeva: LK, 16. oktober 2006 LK v Ljubljani vabi na 836. sestanek v ponedeljek, 16. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr. Mitja Skubic, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 19:07:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 19:07:48 +0200 Subject: Spočetka se je zdelo, da pridejo samo najbolj predrzni ... Message-ID: <029501c6ed57$c85f1510$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Fatur" Za: Poslano: 11. oktober 2006 15:36 Zadeva: Re: SlovLit izvleček, let 176, številka 2 Kot častni član sem se za neudeležbo v Zagrebu opravičil z e-spročilom že 20. septembra ob 11.07; glasilo se je: Zahvaljujem se vam za vabilo, žal me ne bo zraven. Želim uspešno delo. Pozdrav, tudi predsedniku (sf). Misleč, da gre bolj za organizacijsko-tehnično reč, sem ga skladno z vašim navodilom ali-ali poslal tajnici Marjani Lavrič, a danes že v tretje berem, kdo vse se je opravičil in zaželel uspeh, zato sklepam, da je to hudo pomembno. In da ne bi bil morebiti po krivem vštet med polkulturne butce, vam pišem tole, s priporočilom, da še enkrat prebrskate e-pošto, saj je tam morda še kak primer, ki je podobem mojemu. Pa brez zamere, prosim. S pozdravi (sf) ======== Namesto opravičila: > Od: "Marjana" > Za: "'Miran Hladnik'" > Poslano: 9. oktober 2006 11:14 > Zadeva: RE: razsnova > [...] Za častne člane se bom skušala spomniti, ne bo pa lahko, ker so me > dobili v > vseh nemogočih situacijah (v avtu za volanom, med poučevanjem, na cesti > ipd.) Lp, marjana In v pojasnilo: 20. septembra je kapnilo samo v moj poštni predalček 34 sporočil, 21. septembra pa celo 62. Sicer pa udeležba na kongresu za častne člane ni bila obvezna :) in zamere zato ni. --- lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 11 19:28:20 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Oct 2006 19:28:20 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Message-ID: <02e101c6ed5a$a6ffa850$6400a8c0@P4> Od: "Kari Klemelä" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 11. oktober 2006 8:11 Zadeva: Zagreb, prevodi [...] Mimogrede, letos bodo izdani naslednji prevodi v finscini: - Evald Flisar: Velika zival samote (Mansarda oktober 2006) - Danilo Kis: Rani jadi (Mansarda oktober 2006) - Boris Pahor: Nekropola (Mansarda oktober 2006) - Tomaz Salamun: Moz z zlatim ocesom (WSOY/NVL, junij, izbor od let 1966-2006) - Studentska zalozba, izbor besedila slovenskih avtorjev (SZ oktober 2006) To je nek rekord. Mansarda je sicer moja zalozba. Lep pozdrav, Kari Kari Klemelä Translator Publisher (Mansarda) Chairman of Slovenia-seura or Finnish-Slovenian Friendship Association From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 12 00:11:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Oct 2006 00:11:09 +0200 Subject: [SlovLit] Prevodi in raziskave in katalog Message-ID: <03eb01c6ed82$2913e960$6400a8c0@P4> Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. oktober 2006 20:23 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Bravo Kari! In vendar, vsaj danes, ko smo tako obcutljivi na nacionalno pripadnost avtorjev, bi se morda spodobilo Kisa izlociti iz slovenske. In uvrstiti... ja kam? V srbsko pac, kljub temu, da se je sam imel za jugoslovanskega pisatelja. V slovenscini pa ni pisal. M.Mitrovic Citando "Miran Hladnik, Siol" : > Od: "Kari Klemelä" > Za: "Miran Hladnik" > Poslano: 11. oktober 2006 8:11 > Zadeva: Zagreb, prevodi > > [...] Mimogrede, letos bodo izdani naslednji prevodi v finscini: > - Evald Flisar: Velika zival samote (Mansarda oktober 2006) > - Danilo Kis: Rani jadi (Mansarda oktober 2006) > - Boris Pahor: Nekropola (Mansarda oktober 2006) > - Tomaz Salamun: Moz z zlatim ocesom (WSOY/NVL, junij, izbor od let > 1966-2006) > - Studentska zalozba, izbor besedila slovenskih avtorjev (SZ oktober 2006) ============ Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 11. oktober 2006 22:43 Zadeva: ARRS - Obvestila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/, obvešča o: 1.. podaljšanju roka za zbiranje zahtevkov za sprejete mednarodne bilateralne projekte (do 16. okt. 2006), 2.. datum o začetku financiranja uposabljanja novih mladih raziskovalce (do 1. nov. 2006), 3.. poročilo o financiranju znanstveno raziskovalne djeavnosti za 2006 in 2006. Javna agencija obvešča tudi o dogodkih, razpisih in rezultatih razpisov na spletnem naslovu http://www.arrs.gov.si/sl/. ============== Ustvarjalci dveh kultur / Stvaritelji dviju kultura: Razstavni katalog Nacionalne i sveučilišne knjižnice v Zagrebu (7. oktober -- 4. nov. 2006 ) in NUK-a v Ljubljani (9. nov. -- 25. nov. 2006). Ur. Mihael Glavan, besedila M. Glavan, Zvonko Kovač, Vladimir Osolnik. 72 str. [ob razstavi slovenistike in kroatistike v obeh nacionalkah]. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 13 00:38:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Oct 2006 00:38:54 +0200 Subject: Nadaljevanje fotoreportaže in konferenca o jezikovnih tehnologijah Message-ID: <003101c6ee4f$33dee2f0$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri63/index.html -- fotografije Mateja Kranjca z zagrebškega kongresa, na koncu odlomek iz Zajčevih Grmač. Video klipi s Sanjo Pilić, Markom Stabejem in Janijem Kovačičem delujejo zdaj tudi na predhodni strani v albumu: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri62/index.html --- miran ======== Od: "Tomaz Erjavec" Za: Poslano: 12. oktober 2006 11:38 Zadeva: [SDJT-L] Zbornik konference IS-LTC 2006 V ponedeljek in torek je na IJS potekala Peta slovenska in prva mednarodna konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE; v dveh, kar prenatrpanih dnevih se je zvrstilo preko 50 prispevkov, od katerih je bila približno tretjina v slovenskem, ostali pa v angleškem jeziku. Redni udeleženci so prejeli tiskane zbornike; te je sicer še vedno mogoče naročiti preko IS, so pa sedaj vsi članki, tako kot vsa leta do sedaj dostopni tudi preko interneta, na naslovu http://nl.ijs.si/is-ltc06/proc/ Zaradi raznih okoliščin smo se odločili, da skupščine SDJT ne skličemo skupaj s konferenco, zato pa računamo, da bo potekala enkrat novembra, vsekakor pa še letos. lp, Tomaž From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 14 23:10:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Oct 2006 23:10:23 +0200 Subject: [SlovLit] 80-letniki in drugo Message-ID: <00ac01c6efd5$2dea9a60$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri64/index.html -- Haloze, Kropa, Istra, Julijci (slike). Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri65/index.html -- kako smo 2., 3. in 9. oktobra 2006 proslavljali visoke obletnice svojih učiteljev Zadravca, Paternuja in Toporišiča (fotoreportaža z video klipi; za strešice potrpite do torka). Zvonko Kovač piše, da je bil danes na hrvaški TV v oddaji Prizma kratek prispevek o slovenskem slavističnem kongresu. 9. okt. so o otvoritvi hrvaško-slovenske razstave v zagrebški nacionalni knjižnici poročali v Vjesniku in 7. okt. v Večernjem listu. Zoltan Jan poroča, da se v Primorskem dnevniku vrstijo odmevi na Zagreb. 9. okt. je bil Miranu Košuti posvečen cel članek, 11. okt. pa čestitka ob izvolitvi v posebnem okvirčku na najbolj brani strani za obvestila in oglase. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Oct 15 15:22:27 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 15 Oct 2006 15:22:27 +0200 Subject: [SlovLit] Rudolf Chmel: predavanje "Nacionalizmi v Srednji Evropi" Message-ID: <45325233.7582.4C508F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Subject: Kultura sožitja in predavanje dr. R. Chmela Date sent: Fri, 13 Oct 2006 16:13:23 +0200 From: "Avsenik Maja" To: "vsiprejemniki" V okviru ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo predavanje: Doc dr. Rudolf Chmel: "Nacionalizmi v Srednji Evropi". Predavanje bo v četrtek, 19. 10. 2006, ob 17.30 uri v predavalnici št. 34. Doc. dr. Rudolf Chmel (11. 2. 1939, Plzeň), bivši slovaški veleposlanik na Madžarskem, poslanec v parlamentu in minister za kulturo (do 2006), je literarni zgodovinar, ki je diplomiral leta 1961 na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, bil zaposlen na Inštitutu za slovaško književnost, obenem pa predsedoval Zvezi češkoslovaških pisateljev, bil glavni in odgovorni urednik revije _Slovenské pohžady_ (1988--1989), in se na znanstvenem področju ukvarja predvsem s slovaško-madžarskimi političnimi in kulturnimi odnosi. Izdal je več monografij in razprav s tega področja (_Moje madžarsko vprašanje_, _Slovaško narodnostno vprašanje v 20. stoletju_). Trenutno je predstojnik Katedre za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, od 1. marca 2006 pa tudi direktor Inštituta za slavistične in vzhodnoevropske študije na Filozofski fakultete Karlove Univerze v Pragi. Predavanje bo v slovaščini s povzetkom v slovenščini. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 16 08:07:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 16 Oct 2006 08:07:24 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo in Re: prevodi Message-ID: <000201c6f0e9$59b729a0$5a4602c1@ff.unilj.si> From: Darka Tancer Kajnih [mailto:darka.tancer-kajnih na mb.sik.si] Sent: Friday, October 13, 2006 12:33 PM To: Miran Hladnik, Siol Vabimo Vas na predstavitev knjige Rosande Sajko Poetičnost zvoka: Ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, ki bo v četrtek, 19. oktobra 2006, ob 18. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. S priznano režiserko, ki je v letih od 1954 do 1999 zrežirala več kot tristo šestdeset radijskih iger za odrasle in otroke, se bo pogovarjala dr. Marjana Kobetova. Pogovoru bo sledilo poslušanje radijske igre Petelin se sestavi. To Zajčevo besedilo je bilo sicer zasnovano za lutkovni oder, a je izjemno fascinantno in izvirno zaživelo tudi v zvočnem mediju. Veseli in počaščeni bomo, če se nam boste lahko pridružili. --- Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga =========== Od: "Franc Kattnig" Za: "Miran Hladnik, Siol" Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince Datum: 12. oktober 2006 16:42 Dragi Slovlitovci, dopolnilno h tej nadvse razveseljivi vesti naj omenim še, da je odlomek iz nemškega prevoda knjige "POD MILIM NEBOM" Dese MUCK izšel v prikupnem finskem učbeniku za nemščino "GUTE IDEE!", ki jo pred kratkim izdala založba WSOY v Helsinkih - z zgoščenko vred. Izvirna mladinska knjiga "Pod milim nebom" in nemški prevod sta izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu! Lepo je brati take razveseljive novice, se mi zdi! Franc Kattnig, Celovec =========== Da se je seznam Karijevih prevodov, med katerimi je tudi en Kiš, znašel pod naslovom Slovenske knjige za Fince, je kriva moja uredniška površnost. Mogoče pa sta bila v podzavesti na delu zloglasna slovenski kulturni ekspanzionizem in literarno uzurpatorstvo :) --- miran Od: Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. oktober 2006 20:23 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenske knjige za Fince > Bravo Kari! In vendar, vsaj danes, ko smo tako obcutljivi na > nacionalno pripadnost avtorjev, bi se morda spodobilo Kisa izlociti iz > slovenske. In uvrstiti... ja kam? V srbsko pac, kljub temu, da se je > sam imel za jugoslovanskega pisatelja. V slovenscini pa ni pisal. > M.Mitrovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 08:29:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 08:29:17 +0200 Subject: Domača branja Message-ID: <008e01c6f1b5$93a61eb0$6400a8c0@P4> Od: "Maturant&ka" Za: Poslano: 16. oktober 2006 12:16 Medijska hiša Delo je za tekoče šolsko leto v sodelovanju z založbama Intelego in Študentska založba pripravila zbirko literarnih del Domača branja. V zbirko smo vključili večino del domače in svetovne književnosti, ki jih predvideva učni načrt za gimnazije in srednje šole. Broširane izdaje, opremljene s spremnimi študijami priznanih slovenskih avtorjev, vprašanji za razmislek, opombami prevajalcev in slovarjem manj znanih besed bodo bodočim dijakom dobrodošel učni pripomoček. Knjige bodo izhajale skupaj s časnikom Delo vsak četrtek od 5. oktobra 2006 vse do 1. marca 2007. Vljudno prosimo vse slaviste v osnovnih šolah, da o knjižni zbirki obvestite učence razredov zadnje triade, saj je to enkratna priložnost, da po ugodni ceni kupijo knjige, ki jih bodo potrebovali v srednji šoli. Prav tako prosim srednješolske profesorje, da o zbirki obvestijo dijake. Cena posamezne knjige ob nakupu časnika Delo je 990 SIT (4, 13 EUR). Cena posamezne knjige za kupce kompletov je 800 SIT (3, 34 EUR). Z akcijo želimo razbremeniti proračune družin s šoloobveznimi otroki ter učence in njihove starše vzpodbuditi k nakupu knjig; tako si bodo učenci in dijaki ustvarili svojo prvo knjižno zbirko, ki jim bo med šolanjem v veliko pomoč. V šolskem letu 2006/07 bo v zbirki izšlo 23 del: 1. letnik 1. Sofoklej: ANTIGONA in KRALJ OJDIP (spremna beseda: Rajko Korošec in dr. Brane Senegačnik) 2. ZGODBE SVETEGA PISMA (izbor in spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. Cervantes: DON KIHOT (spremna beseda: Urška Perenič) 4. W. Shakespeare: HAMLET (spremna beseda: dr. Igor Kramberger) 5. A. T. Linhart: MATIČEK SE ŽENI (spremna beseda: mag. Klemen Lah) 2. letnik 1. F. Prešeren: KRST PRI SAVICI, BALADE IN ROMANCE (spremna beseda: dr. Boris Paternu) 2. J. Jurčič: DESETI BRAT (spremna beseda: dr. Matjaž Kmecl) 3. J. Kersnik: JARA GOSPODA (spremna beseda: dr. Gregor Kocijan) 4. I. Tavčar: VISOŠKA KRONIKA (spremna beseda: dr. Miran Hladnik) 5. I. Tavčar: CVETJE V JESENI (spremna beseda: dr. Matjaž Kmecl) 6. G. Flaubert: GOSPA BOVARY (spremna beseda: Samo Kolar ) 7. F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, 1. del (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 8. F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, 2. del (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 9. O. Wilde: SALOMA (spremna beseda: Ana Jesenovec) 10. A. P. Čehov: ČEŠNJEV VRT (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. letnik 1. I. Cankar: NA KLANCU (spremna beseda: dr. Irena Avsenik Nabergoj) 2. I. Cankar: MARTIN KAČUR (spremna beseda: dr. Vinko Cuderman) 3. I. Cankar: HLAPCI (spremna beseda: mag. Klemen Lah) 4. I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (spremna beseda: dr. Mateja Pezdirc Bartol) 5. Izbor slovenske kratke proze 19. in 20. stoletja (spremna beseda dr. Gregor Kocijan) 6. S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI (spremna beseda: dr. Katja Mihurko Poniž) 7. A. Camus: KUGA (spremna beseda: Barbara Logar) 8. J. P. Sartre: ZAPRTA VRATA (spremna beseda: Janez Stanek) Informacije za šole: 041 630 293, Boštjan Grošelj. Individualno naročanje: brezplačna telefonska številka 080 11 99, faks 01 47 37 613, narocnine na delo.si www.delo.si/domacabranja From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 08:58:15 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 08:58:15 +0200 Subject: Poročilo nadzornega odbora SDS za obdobje 2004--2006 Message-ID: <00da01c6f1b9$9fa96380$6400a8c0@P4> Člani nadzornega odbora: dr. Zoltan Jan, predsednik, člana: akad. dr. Zinka Zorko, častna članica SD, in dr. France Novak. Nadzorni odbor je v skladu z društvenimi pravili in pooblastili, zaupanih mu na občnem zboru v Novem mestu, 8. oktobra 2004, redno spremljal delovanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (dalje SD) in njenih organov ter se redno udeleževal sej upravnega odbora. Društvo je v iztekajočem se mandatnem obdobju uspešno izpolnjevalo svoje naloge v skladu s programom, ustanovnim aktom in pravili društva. Vse utečene dejavnosti so se nadaljevale, nekatere med njimi pa so dosegle tudi viden napredek. Ustalilo se je redno izhajanje obeh strokovnih revij (Jezik in Slovstvo ter Slavistična revija), članstvo pa je redno prejemalo sprotna obvestila preko spletne klepetalnice Slovlit, ki so izhajala tudi v tiskani obliki društvenega glasila Kronika. Zaželeno je, da bi ob koncu mandata te liste izdali tudi v knjižni obliki, kar bi omogočilo trajno in pregledno informacijo o delu društva. Nadaljevale so se tudi druge utečene oblike strokovnega izpopolnjevanja, organizirana sta bila letna slovenska slavistična kongresa, vsako leto je bilo izvedeno tekmovanje za Cankarjevo priznanje, žal pa še vedno niso zaživele sekcije SD. Pohvaliti je treba delo Mednarodnega slavističnega komiteja, ki ga vodi dr. Alenka Šivic Dular, ter nekatera pokrajinska društva. Ob tem pa je bilo potrebno opraviti še ogromno sprotnega dela, se prijavljati na različne razpise, poročati različnim organom, vzdrževati najrazličnejše poslovne in strokovne stike. Glavno breme teh obveznosti so nosili predsednik dr. Miran Hladnik in tajnica Marjana Lavrič, profesorica, poleg njiju pa tudi računovodkinja Marija Kraner, ki skrbi za finančno poslovanje društva in vodi tudi pregledno evidenco sredstev, tako da vsi in vsak uporabnik vedno ve, s kakšnimi materialnimi možnostmi razpolaga. Pri spremljanju finančnega poslovanja nadzorni odbor ni ugotovil nobene nepravilnosti ali spornih dejanj. Upravni odbor je vsako leto prejel finančno poročilo in ga odobril. SD trenutno nima nepokritih terjatev in finančno stanje ni kritično. Sredstva se uporabljajo v skladu z njihovim namenom. Nadzorni odbor čuti dolžnost, da opozori na posebno pereč problem članstva, ki zadnja leta neprestano upada, čeprav sta se predsednik in tajnica društva trudila, da število članov ne bi upadlo, oziroma, da bi se vključili tisti kolegi, ki tega še niso storili. Društvo brez primernega števila članov ne more dobro delovati in se pojavljati kot reprezentativna organizacija naših strok ter se učinkovito zavzemati za reševanje ključnih problemov na poklicnih področjih, ki smo se jim zapisali, še manj pa je uspešno pri izboljševanju pogojev dela in razpletanju drugih stanovskih vprašanj. Pred desetletji si ni bilo mogoče predstavljati, da bi bil sprejet učni načrt, potrjen učbenik, uvedene delovne obveznosti itd. brez mnenja našega strokovnega in stanovskega društva. Danes nas nihče ali komajda kdo pogreša. Novi organi bi morali vložiti veliko energije tudi na tem področju, sicer bomo kmalu priče zatonu naše stanovske organizacije, ki je 7. junija praznovalo 72-letnico delovanja in je bila dolga leta zgled za delo podobnih stanovskih društev. Na podlagi ugotovljenega nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da razreši dosedanje organe društva ter se jim zahvali za vestno in uspešno opravljeno delo. Predsednik NO dr. Zoltan JAN Ljubljana, 6. 10. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 09:11:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 09:11:22 +0200 Subject: Zahvala in tri vabila: na melanholično muziciranje, k ogledu jesenskih fotografij in na obisk Koroške Message-ID: <015d01c6f1bb$7486d690$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Za: "miran" Poslano: 16. oktober 2006 11:29 Zadeva: zahvala (slovlit) Drage kolegice in kolegi! Vsem, ki ste mi čestitali ob prejemu letošnje državne nagrade na področju šolstva, se iskretno zahvaljujem. Vaših čestitk in spodbud sem bila zelo vesela. Tudi jaz vam želim vse dobro in vas lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel ========== Od: "Marko Stabej" Poslano: 15. oktober 2006 19:11 Zadeva: Ena melanholična za nedeljo zvečer Drage kolegice in kolegi, če slučajno ne boste odprli vabila, informacija še v tej obliki: Kdo: Melanholiki (Marko Stabej, Jaka Vadnjal, Jernej Bolka, Matjaž Zorko, Miha Muck in Žiga Arh) Kje: Luna Park (Grad Kodeljevo, Koblarjeva 34) Kdaj: 21. 10. 2006 ob 20h Zakaj: že pred dvajsetimi leti smo posneli O Anjo, pa še zdaj radi igramo Vabljeni & pozdravljeni Marko ========== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri66/index.html -- še nekaj slik iz Zagreba, Ozalj, Borovnica, Žrd z jesenskimi macesni. --- miran ========== Od: "Marko Jesenšek" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 13. oktober 2006 19:56 Zadeva: RE: Tinje Vabilo na predstavitev 40. knjige iz humanistične knjižne zbirke Zora: TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA v petek, 20. oktobra 2006, ob 19. uri, v Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah. Knjigo je uredila profesorica dr. Martina Orožen, transkripcija rokopisa dr. Pavle Zdovc. Študije so napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in Bertej Logar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 17 16:31:40 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Oct 2006 16:31:40 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska Picasa, konkordance Koseskega in Besede o neubesedljivem Message-ID: <024f01c6f1f8$f71575c0$6400a8c0@P4> Od: "Matjaž Rebolj" Za: "Miran Hladnik, arnes" Poslano: 17. oktober 2006 8:09 Zadeva: RE: Picasa2 A si probu tut tole? :) :( http://dl.google.com/picasa/picasa2-current.exe Sm probu in sm navdušen, ker je nova Picasa prevedena v slovenščino in s kodiranjem strešic pri pripravi spletnih albumov ni več težav. To, kar še straši hieroglifov po http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri62/index.html in v okolici, bomo sčasoma popravili. Priporočam montažo tega izvrstnega programa. --- miran =========== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/koseski.htm -- Kozma Ahačič, Konkordance izvirnih pesmi Jovana Vesela -- Koseskega. Ahačičeva kritična izdaja Koseskega izide kmalu v Slavistični knjižnici. =========== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Za: <"Undisclosed-Recipient:;"@postar.simetric.si> Poslano: 17. oktober 2006 15:05 Zadeva: vabilo Spoštovani; vabimo vas na predstavitev knjige BESEDE O NEUBESEDLJIVEM avtorice Metke Peserl, ki bo v četrtek, 19.10.2006 ob 19.00 v Literini knjigarni na Miklošičevi ulici 4 v Mariboru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 11:03:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 11:03:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Transkripcija_hebrejščine_nove_kn jige_pri_SAZU_ter_Otroku_in_knjigi Message-ID: <002101c6f294$4b594120$984602c1@ff.unilj.si> V sredo 25. okt. bo ob 19.00 v DSP na Tomšičevi 12, Ljubljana, za Lektorsko društvo Slovenije predaval prevajalec Klemen Jelinčič. Tema: transkripcija hebrejskih besed. 2. razred SAZU vabi na predstavitev novih knjig v ponedeljek 23. okt. ob 11.00 v dvorani SAZU, Novi trg 3 v Ljubljani: Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, ur. V. Likar, Razprave Razreda za filološke in literarne vede 18 (prispevki s simpozijev o Edvardu Kocbeku in Bratku Kreftu), ur. A. Inkret, Razprave Razreda za filološke in literarne vede 19 (prispevki s simpozija o Marji Boršnik), ur. M. Kmecl. Revija Otrok in knjiga vabi na predstavitev knjige Rosande Sajko z naslovom Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke, ki bo v četrtek 19. okt. 2006 ob 18. uri v Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana). Pogovor bo vodila dr. Marjana Kobe. Sledila bo radijska igra D. Zajca z naslovom Petelin se sestavi. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 18 16:11:15 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 16:11:15 +0200 Subject: [SlovLit] dva zagovora magistrskih nalog na FF Message-ID: <45365223.28862.C9055D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Zagovor magistrske naloge Vesne Nedelko z naslovom 'Frazeologija pri prevajanju umetnostnih besedil (izdelava teorije prevajanja frazemov in frazeoloških prenovitev s pomočjo opisa in klasifikacije nemških frazemov in njihovih slovenskih prevodov ob primeru romana Pločevinasti boben avtorja Günterja Grassa)' bo 26. oktobra 2006 ob 13.00 v sejni sobi Filozofske fakultete. Mentorica magistrskega dela je izr. prof. dr. Erika Kržišnik. Zagovor magistrske naloge Jelke Kernev Štrajn z naslovom 'Alegorija in ironija v pripovednih delih' bo 3. novembra 2006 ob 10.00 uri v sejni sobi Filozofske fakultete. Mentor magistrskega dela je red. prof. dr. Janko Kos. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 18 21:20:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Oct 2006 21:20:47 +0200 Subject: [SlovLit] LK in SDS Message-ID: <001e01c6f2ea$850627c0$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 18. oktober 2006 14:16 Zadeva: LK, 23. oktober 2006 LK FF v Ljubljani vabi na 837. sestanek v ponedeljek, 23. oktobra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Frederick J. Newmeyer, zaslužni profesor z univerze v Seattlu. Tema predavanja: Formal linguistics and functional explanation --- bridging the gap. Predavanje bo v angleščini. ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/porocilo2005-06.doc -- poročilo o delu Slavističnega društva Slovenije v preteklih dveh letih. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/doku.html se nahaja tudi poročilo nadzornega odbora SDS. Urejanje spletnih strani SDS prevzema Andreja Musar, urejanje Kronike pa Matjaž Zaplotnik. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 18 22:26:27 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Oct 2006 22:26:27 +0200 Subject: [SlovLit] Cvetke iz testov v prvem letniku ljubljanske slovenistike Message-ID: <4536AA13.16004.2208518@matjaz.zaplotnik.siol.net> Nekaj zanimivosti, ki so jih zapisali študenti prvega letnika ljubljanske slovenistike (pri septembrskih testih iz predmeta Uvod v študij slovenske književnosti pri Miranu Hladniku) Pri nalogi, kjer je bilo treba našteti imena slovenskih literarnih nagrad, se je v več testih pojavila "nagrada Kmecelj". Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je en študent preimenoval kar v Združena dela slovenskih pesnikov in pisateljev. France Bernik je lahko upravičeno razočaran, saj ga je na enem od izpitnih rokov le ena samcata študentka imenovala kot urednika Zbranih del (med drugim so bili v tej funkciji omenjeni Alojz Gradnik, Marko Juvan in Marko Slodnjak [sic]). Na vprašanje, kaj je SlovLit, sta dve študentki nekoliko slavilno odgovorili "slovenski diskusijski forum v sliki in besedi". Študent Boris Cesar, stalni gost naše rubrike, pa je na to vprašanje odgovoril: "Nekaj na internetu, kamor sem se z genijalnim odgovorom tudi sam imel čast uvrstiti prejšnji izpitni rok." (Gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001721.html in 67. številko Kronike. In ja, za odgovor je dobil točko.) Izraz cut and paste generation je Cesar zmotno opisal takole: "Obkrožimo željeni odrezek, pritisnemo desni gumbek optične ali navadne miške, ki je imela 'plastično operacijo', med ponujenimi možnostmi izberemo 'izreži', poiščemo mesto, kjer želimo ta izrezek imeti, ponovno pritisnemo desni gumbek, a tokrat izberemo 'prilepi'. Pa dober tek!" Ko smo hoteli preveriti, katere literarne zgodovinarje s Pedagoške fakultete v Mariboru poznajo študenti, smo med njihovimi odgovori naleteli tudi na Draga Jančarja, Helgo Glušič, Bredo Pogorelc [sic], Mileno Balažič [sic], Igorja Saksido, Gregorja Kocijana, Borisa Paternuja in Toneta Pretnarja. Pri vprašanju, kateri sta osrednji strokovni reviji za jezikoslovje in literaturo, ki ju izdaja stanovsko društvo slovenistov in slavistov, so se med odgovori pojavili tudi revije Primerjalna književnost, Literatura in celo Dialogi. Če smo že s prejšnjih rokov navajeni, da je Wikipedia "enciklopedija za Britanke", je tokratna novost odgovor, da je Wikipedia "enciklopedija za tujce". Ena izvirnejših domislic je gotovo ta, da je živa pagina delo, katerega avtor še živi. Nekdo meni, da se literarna kritika od znanstvene razprave razlikuje po tem, da je napisana že pred objavo dela, ki ga obravnava, in "zajema kritike", medtem ko razprava "zajema strokovno mnenje dela". ----- Vprašanja za teste je vkup spravil Miran Hladnik, teste sva popravila in točkovala njegova asistenta Andreja Musar (andreja.musar na siol.net) in Matjaž Zaplotnik (matjaz.zaplotnik na siol.net), ki sva tudi izbrala in prepisala najbolj izvirne odgovore. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 19 11:43:32 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 19 Oct 2006 11:43:32 +0200 Subject: [SlovLit] = podelitev_nagrade_in_štipendij_Ustanov e_patra_Stanislava_Škrabca Message-ID: <453764E4.31120.4FA43DA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ob podelitvi nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca gospodu Janku Modru za njegovo življenjsko delo ter štipendij izbranim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije vas Ustanova patra Stanislava Škrabca v Mozartovem letu vabi na koncert W. A. Mozarta Requiem, ki bo v sredo, 25. oktobra, ob 19.30 v Cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Polona Lovšin (polona.lovsin na riko.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 12:42:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Thu, 19 Oct 2006 12:42:46 +0200 Subject: [SlovLit] Slovaropisno predavanje Message-ID: <004901c6f36b$51f5c7b0$6400a8c0@P4> Od: "Peter Weiss" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 19. oktober 2006 10:54 Zadeva: Za slovlit: Wiegand 2006-10-23 -- vabilo_a_txt.txt Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, vabi na predavanje Učni in svetovalni slovar: nov tip strokovnega slovarja ob primeru Slovarjev k jezikoslovju in komunikacijski znanosti (Wörterbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft) Predaval bo prof. dr. dr. h. c. Herbert Ernst Wiegand. Profesor Wiegand -- pred upokojitvijo je bil predstojnik katedre za germanistično lingvistiko na univerzi v Heidelbergu - je med najplodovitejšimi, najprodornejšimi in najvplivnejšimi slovaropisnimi teoretiki današnjega časa ter urednik nekaterih temeljnih slovaropisnih in jezikoslovnih izdaj, kot je npr. monumentalna zbirka Priročniki k jezikoslovju in komunikacijski znanosti (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft). Predavanje, na katero so vabljeni strokovnjaki in študenti, ki se ukvarjajo s slovaropisjem ali pa jih to zanima, bo v ponedeljek, 23. oktobra 2006, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v nemščini. Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 19 20:40:39 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Oct 2006 20:40:39 +0200 Subject: Igraje do slovenščine iz treh drugih jezikov Message-ID: <01af01c6f3ae$1482e6e0$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 19. oktober 2006 20:04 Zadeva: za slovlit Pri založbi ZRC v Ljubljani so izšle kartice mag. Rade Lečič z naslovom Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. 51 kartic za utrjevanje in ponavljanje slovenske slovnice lahko uporabljajo vsi, ki so seznanjeni z osnovami slovenskega jezika: s sedanjikom, preteklikom in prihodnjikom, s pogojnikom, z velelnikom, z vsemi skloni v ednini, s tožilnikom v ed., dv., mn., z rodilnikom v ed., dv., mn., s povratnimi glagoli, predlogi, z uro, besednim redom, z osebnimi zaimki, s stopnjevanjem pridevnika, s postavljanjem vprašanj ... na vsaki kartici so navodila v slov., angl., nem. in italij. jeziku. Navodila so prevedli: v angleščino Anthony Nicols, v nemščino Kasilda Bedenk, v italijanščino pa Barbara Iskra Šarec in Roberto Dapit. Med karticami tudi take z ilustracijami (teh je 140), narisala pa jih je Tamara Korošec. Na hrbtni strani kartic so rešitve, zato so primerne tako za samostojno učenje kot za skupinsko delo v razredu. Komplet kartic stane 2.110 Sit oziroma 8,80 evrov. Naročite jih lahko pri Tjaši Alič na el naslovu: tjasa.alic na ff.uni-lj.si Prejšnje delo kolegice Rade Lečič -- učbenik o slovenskem glagolu je postal prava uspešnica in celo komercialna uspešnica. Želimo, da bi bilo tudi tokrat tako. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 19 21:36:39 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 19 Oct 2006 21:36:39 +0200 Subject: [SlovLit] = debatni_večer_Slovenskega_PEN Message-ID: <4537EFE7.25071.7194744@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: Boža Krakar Vogel Subject: vabilo na debatni večer (slovlit) Date sent: Thu, 19 Oct 2006 21:12:17 +0200 Vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v torek, dne 24. oktobra, ob 19.30 v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o položaju slovenščine v naši družbi. Pri tem se postavlja vprašanje o poučevanju slovenske književnosti in slovenskega jezika ter odnosu učencev in dijakov do materinščine. Za uvodne misli smo zaprosili dr. Božo Krakar Vogel, dr. Martino Križaj Ortar, dr. Janeza Dularja in ddr. Igorja Grdino. Večer bo povezoval Peter Kovačič Peršin. Lep pozdrav in nasvidenje, Tone Peršak, predsednik Slovenskega centra PEN (slopen na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 23 18:08:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Oct 2006 18:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Olikani Slovenec Message-ID: <017f01c6f6bd$709e4430$6400a8c0@P4> Od: "Minka Marija Cvetek" Za: "FF" Poslano: 23. oktober 2006 15:33 Zadeva: za slovlitovce Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj Vas in Vaše prijatelje vljudno vabi na predstavitev faksimilirane izdaje prvega slovenskega bontona, ki nosi pomenljiv naslov OLIKANI SLOVENEC in je prvič izšel l. 1868 pri takratni Matici Slovenski v Ljubljani. Napisal ga je v Mengšu rojeni duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec IVAN VESEL VESNIN (1840-1900), ki je prijateljeval in sodeloval tudi z našim bohinjskim pisateljem Janezom Mencingerjem. Muzej Mengeš je poleg faksimilirane izdaje bontona v posebni knjigi založil tudi razpravo in slovar avtorice MARIJE CVETEK z naslovom VESELOV OLIKANI SLOVENEC in podnaslovom Prvi slovenski bonton. Komplet knjig bosta predstavila direktor Muzeja Mengeš, g. Janez Škrlep in avtorica druge knjige, prof. Marija Cvetek. V petek, 27. oktobra 2006 Vas ob 19. uri z veseljem pričakujemo v Mali dvorani Joža Ažmana! Prisrčno pozdravljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 01:34:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 24 Oct 2006 01:34:32 +0200 Subject: [SlovLit] Tri leta in pol pozneje Message-ID: <037401c6f6fb$cc2aa990$6400a8c0@P4> V Kroniki št. 38 (maj 2003) beremo pod datumom 27. 4. 2003 naslednje poročilo urednika Zoltana Jana: "V 105. nadaljevanju svojih jezikovnih pogovorov v Družini (str. 15) se je častni član SD Branko Gradišnik pridružil mnenju, da bi opičje znamenje @ [afna] zamenjali z izrazom polžek." Te dni se je nanj odzval apostrofirani Branko Gradišnik: Od: "Branko Gradišnik" Za: "'Miran Hladnik, arnes'" Poslano: 22. oktober 2006 0:50 Ahoj, Miran, iskaje ne vem več kaj sem naletel na gornjo miskonstrukcijo slavistične zgodovine. Morda popraviš. Moj predlog bi bil, če bi ga kdaj izrekel, da znaku @ pravimo amfora, kajti v resnici se bil v antiki rabljen v tem smislu (kot volumenska enota olja, falernžana ipd.). Čisto zares. Sekundarni vir bi bil Ferdo Šerbelj, muzejec. LP BRane P. S. za nepoučene: Avtor predloga v Družini je bil častni član SDS Janez Gradišnik, pisatelj Branko Gradišnik pa je sin Janeza Gradišnika in še ni naš častni član. Potem imamo pa še prevajalca Bogdana Gradišnika, ki ga ne smemo zamenjati s pisateljem Bogdanom Novakom ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 02:10:41 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 02:10:41 +0200 Subject: Vabila (eno že zamujeno) in še en popravek Message-ID: <041101c6f700$d8dc8870$6400a8c0@P4> Od: "Peter Scherber" Poslano: 20. oktober 2006 13:29 Zadeva: Einladung - Povabilo Drugo branje sodobne slovenske književnosti v dunajskem Volkstheatru z naslovom Schreiben am Tolmun: Literatur des slowenischen Nachbarn bo 25. oktobra ob 19.45 v Belem salonu. Karte so po 5 evrov. Predstavili se bodo prozaisti Esad Babačič, Miklavž Komelj, Jana Putrle Serdić, Tone Škrjanec, Maja Vidmar, Erika Vouk. Brala bosta Jennifer Frank in Gerd Rigauer, moderiral bo Peter Scherber. 4. decembra se bo vrsta nastopov nadaljevala z dramatiko. Pripravili so jih Klub slovenskih študentov na Dunaju in Center za slovensko literaturo v Ljubljanu. =========== Od: "Sheppard Milena" Poslano: 20. oktober 2006 13:58 Zadeva: F.J.Newmeyer Prof. dr. FREDERICK J. NEWMEYER, zaslužni prof. za jezikoslovje iz Seattla, bo predaval na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje v četrtek 26. 10. 06 v pred. 6: Rare typological features: Should grammars be punished for licensing them? ================ Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 20. oktober 2006 15:32 Zadeva: vabilo Že drugo leto potekajo v času Borštnikovega srečanja v Líterini knjigarni predstavitve knjižnih izdaj s področja dramatike in teatrologije. V ponedeljek, 23.oktobra 2006 vas ob 17. uri vabimo na predstavitev knjig Silvija Borovnik: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja; Igor Lampret: Rabe sočutja; Taras Kermauner: Kreftova in Kocbekova dramatika; Eugenio Barba: Papirnati kanu; Jasna Vombek: Prevzetost pogleda; Denis Poniž: Ivan Cankar: Lepa Vida (poskus interpretacije). Že naslednji dan, v torek, 24. oktober ob 17. uri, pa bodo predstavljene Evald Flisar: Drame; Vinko Möderndorfer: Mefistovo poročilo, igre in komedije; Matjaž Briški: Križ; Janez Jalen: Izbrani spisi III: Dramska trilogija Dom, Srenja, Bratje. Oba literarna večera bo vodil Jernej Novak. ============= Od: "Alič Tjaša" Za: Poslano: 20. oktober 2006 16:14 Zadeva: naročilo Popravek: Kartice mag. Rade Lečič z naslovom Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando lahko naročite pri Aniti Abram (Založba ZRC), tel. 01/4706465. Hvala za razumevanje. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 24 04:26:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 Oct 2006 04:26:12 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika st. 69 (nov. 2006) Message-ID: <453D95E4.25243.1019B92@matjaz.zaplotnik.siol.net> Novembrska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je že dosegljiva na spletni strani društva http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html . V nabiralnikih društvenih članov (s plačano članarino) pa bo čez kakšen teden. Iz vsebine: številni odmevi na oktobrski Slovenski slavistični kongres v Zagrebu, nadaljevanje debate o Cankarjevem priznanju 2007, slovenska literatura v srbščini in finščini, veliko ostalih knjižnih novitet v slovenščini, kakšno še aktualno obvestilo ali dve, vmes pa tudi kaj za razvedrilo. Prijetno branje, Matjaž Zaplotnik, novi urednik Kronike From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 15:50:14 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 15:50:14 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <02d001c6f773$563cc240$6400a8c0@P4> O ajkah, afnah, polžkih in opicah smo v temle forumu na prelomu let 2003 in 2004 že razpravljali, glej arhiv na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ oziroma: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000689.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000692.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2003/000694.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000695.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000704.html vendar ne bo nič narobe, če priobčimo še pismo, ki je prispelo danes: ============== Od: "rok" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 24. oktober 2006 10:39 Zadeva: o @ Lep pozdrav Vidim, da je @ (afna) tako priljubljena v pogovorih in ima toliko možnosti za preimenovanja. Zdi se pa mi, da je to nekako bolj šport slovenistov, kot pa kakšna resna in celo potrebna namera. Dejstvo je, da se je afna že udomačila in, če je pač germanizem, bog pomagaj. Priznati sicer moram, da ne sodim med tiste ultrafunkcionaliste in mi ni tuje simpatiziranje s purizmom, ampak tako početje je res na škodo ubogemu znaku @, če sploh prodre v javnost in se ne odvija sam zase v tujem svetu. Pa, da ne bo mišljeno narobe, da samo kritiziram: saj se mi zdi ideja preimenovanja @ čisto zabavna in bi bila tudi primerna, samo malo pozno smo se spomnili. Če pa bi ravno želeli ustrezen slovenski strokovni izraz: - opica je nekako dobesedni prevod in ne vem, v kolikšni meri smo se s tem odrekli germanizmu (malo že, še vedno pa je kalk), - polžek je sicer simpatičen in se nekako tudi navezuje na obliko, ampak se ne začne na a, kar bi bilo za to znamenje zelo zaželjeno, - amfora se sicer začne na a, toda je trozložna in asociacijsko ne vem, kako bi jo vzporejali z znamenjem. Poleg tega je zopet tujka. Na nekem slovenističnem forumu (naj strokovnjaki kdaj povprašajo tudi študente), pa sem našel lep izraz, ki mi je na moč simpatičen: ajka. Je dvozložen, pomensko nemotiviran, tudi tujka ni, lahko izgovorljiv, aj + ka, pri čemer je aj osnova (pri pregibanju a, aja, aju, a, o aju, z ajem). Beseda sicer ne bi mogla nastati s poenobesedenjem (univerbizacijo), saj imamo na razpolago le ajasto znamenje/znak, razen če vzamemo ajasta črka/pismenka. No, pa le gre :) No, to samo tako, da se malo zamislite. Sicer je pa študent, ki je to predlagal (ne vem kdo, vsekakor si tega nisem izmislil jaz, samo zelo všeč mi je) pametno razmišljal, da bi morda nekoč dobili tudi podobna znamenja, ki bi bila izvedena iz drugih samoglasnikov. In kako bi poimenovali ta, nova znamenja? Po naliki preprosto ejka, ijka, ojka, ujka. Slovenščina bi tako imela že kali prihodnostnega razvoja, celo pred drugimi jezika, kar je kar redkost. In morda, kar bi bilo za naš ego sploh oh in sploh, bi to ejko sprejel še kdo. lp, rok dovjak =============== O tem, kako se afni pravi še v drugih jezikih (Affenschwanz, Klammeraffe, a commercial, arroba, Strudel, apestaartje, slingeraap, arobace ...), glej živo razpravo v forumu Humanist (http://www.princeton.edu/~mccarty/humanist) iz leta 1996: http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0013.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0021.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0023.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0029.html http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v10/0033.html --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 24 17:52:22 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Oct 2006 17:52:22 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <002d01c6f784$65e380b0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 24. oktober 2006 17:13 Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Dragi Miran, izčrpnejše informacije o tem, kako znaku @ rečejo v različnih jezikih (ne le zahodnoevropskih), je mogoče najti na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/At_sign (za tiste, ki jim je okno v svet angleščina), če pa slučajno kdo razume tudi poljsko, mu priporočam zanimiv članek poljskega avtorja Pawla Rutkowskega na spletni strani http://archiwum.wiz.pl/2001/01073200.asp, objavljen sicer že daljnega leta 2001 v reviji Wiedza i Zycie. Iz navedenih virov se je mogoče prepričati, da tudi polžek ni zrasel na slovenskem zeljniku, predvsem pa, da se poimenovanja za znak @ (predvsem neuradna) v različnih jezikih ne začenjajo nujno s črko a. Čehi in Slovaki mu rečejo zavinač, Rusi sobaka, Madžari pa uporabljajo staro slovansko izposojenko kukac (črv). Lep pozdrav, Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 26 08:18:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Oct 2006 08:18:13 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <009301c6f8c6$85ed6ae0$6400a8c0@P4> Od: "Jolka Milic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 25. oktober 2006 23:44 Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Tudi Italijani imajo polžka (tistega s hišico) - chiocciola. A ker smo mi, Slovenci,.. afne guncali že vsaj eno stoletje, in jih še, pa se tudi radi afnamo na mile viže, svetujem, da podelimo afni, ki že predolgo živi v simbiozi z nami častno slovensko državljanstvo in se ne zmrdujemo več nad njo. Jo nasprotno sprejmemo v svoje občestvo oberoč. Začnemo pa lahko preganjati kakšno mlajšo ali skorajšnjo pritepenko, ki se ni še zakoreninila med nas, recimo (jemljem izraze iz zadnjega pravopisa): avanzma, ariden, invenciozen, iregularen in podobne.) Če čisto brez slabe vesti in vihanja nasu z velikim tekom jemo pršut (prosciutto), in naj ga še naprej in še bolj naj nam tekne, saj se z njim mastimo že malodane od pamtiveka, nima sploh smisla, da se spotikamo ob afno. Spotakljivo bi bilo le, če bi opicam (onim pravim, ne človeškim) začeli spet praviti afne. Hujše je, da si iz svete lenobe in brez vsake potrebe privoščimo pico z... rukolo" namesto, da bi si jo naročili z rukvico. Slovenski pravopis 2001 ne ve zanjo. Ponuja nam tuj izraz treh bližnjih dialektov naših sosedov. Mi to furlansko, tržaško in bizjaško besedo (rucola) pišemo le fonetično (rukola). Ponovim: iz svete lenobe in delno tudi, ker svojega jezika ne ljubimo bogzna kako. Vsi drugi jeziki se nam zdijo bolj povedni, bolj blagozvočni, bolj to in bolj ono, s skrajno lahkoto dajemo prednost tujkam, ker nam zvenijo lepše... naravnost neprimerljivo z našo ubogceno govorico... Pred dnevi sem brala nekakšen slavospev "gentilezzi", ki se je zdela pesniku Juretu Deteli tako nenadkriljivo izjemna, tako nonplusultra, da jo je ponašil v "džentileco", ki sodi med male pravopisne spačke in s tem pohabljenčkom ves blažen opletal, ko da bi šlo za kakšen čudež ali razodetje. Gentilezza je, kar je; kot večina besed v vseh jezikih, je večpomenski izraz, ki ga zlahka na različne načine, po potrebi pač, tudi posloveniš. Povedano brez rokavic, nič takega, kaj še enkratnega, da opraviči kov slovenske džentilece. In ob njej se ni zdrznil niti urednik, ki je eseje objavil prvi v kakšnem časopisu, niti založnik, ki jih je v knjigi izdal lani in niti umetnostni zgodovinar in pisec spremne besede, in slednja dva sta večjezična celo (Zapisi o umetnosti, Hyperion, Koper 2005). Če bi bila gentilezza (z njeno francosko sestrično gentillesse) vred nekaj tako... "bulversantnega" - bouleversante / pretresljivega, naj ga tudi jaz lomim bolj po evropsko in pridobim kakšno točko na naši literarni borzi - , je ne bi mogli niti stopnjevati, recimo, v... gentilezza squisita. Škoda, da ni Deteli nihče podtaknil tudi ta pridevnik. Verjetno bi dobili dvojčka "džentileca skvizita" ob njegovi podvojeni radosti. In še bolj ostrmeli. Ne poznam naroda, ki bi ga na splošno preveval tak odpor do svojega jezika. Tak, kot bi rekli Italijani "disamore"- neljubezen do materinščine. Celo naši slovarniki in pravopisniki rajši paberkujejo po tujih besednjakih, ko da bi vtaknili nos, denimo, v Floro Slovenije in v njej našli rukvico in spotoma tudi dobro misel. Dr. Toporišič et altri za domačo rastlino in začimbo dobro misel niti ne vejo. Ali se jim zdi... preordinarna, Oni poznajo in nam razpečavajo le origano... z napako, in sicer z napačnim naglasom na a namesto na i. Prav jim bodi, kaj pa se afnajo z jeziki, ki jih ne znajo, mar bi govorili in pisali po domače, to je po naše, slovensko. In ker smo že pri afnanju, se lahko povrnemo še k računalniški afni. Jaz sem za to, da jo posinovimo in ji podelimo častno državljanstvo. Kakšen nunc (Drnovšek, pomočnik nadškofa, novoizvoljeni predsednik SD ali spiritus agens Slovlita, naj jo požegna, da bo dolj držalo.) jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 26 19:08:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Oct 2006 19:08:35 +0200 Subject: Ajke, afne, polžki in opice Message-ID: <009401c6f921$60e5fcc0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Poslano: 26. oktober 2006 13:18 Afna je v slovenščini pač pogovorna beseda za znak @, toda tudi v drugih jezikih obstaja za ta znak knjižni izraz, ob njem pa živi splošno rabljen pogovorni. Zakaj naj bi torej gladko sprejeli v strokovni jezik neko pogovorno tujko in se odrekli iskanju primernega domačega izraza. Afna in afnanje sta med nami tudi brez takih ali drugačnih nuncev, dobrim slovenskim ustreznikom zanju pa se ne kaže vnaprej odpovedovati. Silvo Torkar From MihaR na iolar.com Thu Oct 26 19:13:51 2006 From: MihaR na iolar.com (Miha Rus - NTP) Date: Thu, 26 Oct 2006 19:13:51 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Ajke_afne_pol=9Eki_in_opice Message-ID: <5F7493AA3449314D92BFCD8D4EA6053B02214004@ntpetelin.iolar.si> Šalom. Strinjam se z dr. Torkarjem. Sam uporabljam v govoru "at" in me zelo moti, ker moram izustiti "afna", ko kdo kar ne more razumeti, ko mu npr. po telefonu sporočam svoj e-poštni naslov. "afna" mi ne gre z jezika pa amen. Kol tuv, Miha Rus -----Izvirno sporočilo----- Od: Miran Hladnik, Siol [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Poslano: 26. oktober 2006 19:09 Za: SLOVLIT Zadeva: Re: Ajke, afne, polžki in opice Od: "Silvo Torkar" Poslano: 26. oktober 2006 13:18 Afna je v slovenščini pač pogovorna beseda za znak @, toda tudi v drugih jezikih obstaja za ta znak knjižni izraz, ob njem pa živi splošno rabljen pogovorni. Zakaj naj bi torej gladko sprejeli v strokovni jezik neko pogovorno tujko in se odrekli iskanju primernega domačega izraza. Afna in afnanje sta med nami tudi brez takih ali drugačnih nuncev, dobrim slovenskim ustreznikom zanju pa se ne kaže vnaprej odpovedovati. Silvo Torkar _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 19:31:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Oct 2006 19:31:37 +0100 Subject: [SlovLit] Program simpozija Obdobja 25 Message-ID: <008e01c6fb88$79876c00$6400a8c0@P4> From: Alič Tjaša Sent: sob 28.10.2006 13:37 Subject: SlovLit - program simpozija Obdobja 25 Spoštovani! V dneh od 16. do 18. novembra 2006 bo v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani, v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, potekal jubilejni, že 25. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode. Več o simpoziju si lahko preberete na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij Na spletni stani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=24&L3_ID=75&LANG=slo pa si lahko ogledate osnutek programa (udeležence simpozija vljudno prosimo, da nam sporočijo morebitne napake na tjasa.alic na ff.uni-lj.si). Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 29 22:35:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Oct 2006 22:35:24 +0100 Subject: Županova Micka, Mehika in Berlin Message-ID: <003b01c6fba2$262bb470$6400a8c0@P4> Alessandra Allegretti, ki skrbi za projekt IntraText (http://www.intratext.com/) -- do zdaj se je v njem nabralo 6761 besedil 712 avtorjev v 40 jezikih (http://www.intratext.com/Catalogo/), obvešča o prvem slovenskem besedilu v zbirki, Linhartovi Županovi Micki (http://www.intratext.com/ixt/SLV0030/). Program izdela slovar besedila in zanimivo statistiko (http://www.intratext.com/ixt/SLV0030/_STAT.HTM). --- miran ========== From: "Milena Mileva BLAZIC" To: "Matjaž Zaplotnik" Copies to: "Miran Hladnik" Date sent: Sat, 28 Oct 2006 19:09:19 +0200 Mednarodna zveza in mednarodni komite za mladinsko književnost pripravljata panel o mladinski književnosti v Mehiki in v španskem jeziku, ki bo potekal od 14.-16. junija 2007, v času mednarodne konference v Christopher Newport Univerza, VA v ZDA. V ta namen je možno dobiti tudi štipendijo v višini 2.000 dolarjev. Podrobne informacije: kkiessling na childlitassn.org, spletni strani http://chla.wikispaces.com ter http://www.irscl.ac.uk/news.htm in Kim.Reynolds na ncl.ac.uk ========== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 27. oktober 2006 12:24 Zadeva: RE: Literarni tandem - vabilo Spoštovani! Vabimo vas na "literarni tandem" Berlin-Ljubljana, ki bo 7.11.2006 ob 14.40 v predavalnici 302. Gosta bosta Kevin Vennemann in Mojca Kumerdej, pogovor bosta vodili Irena Samide in Tanja Petrič. Prisrčno vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Oct 29 23:08:48 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 29 Oct 2006 23:08:48 +0100 Subject: [SlovLit] Beckett ter zgodba v filmu in literaturi Message-ID: <45453480.23881.21D8759@matjaz.zaplotnik.siol.net> V ponedeljek, 13. 11. 2006, ob 11:00 bo v avli ljubljanske FF otvoritev razstave o življenju in delu Samuela Becketta. Odprtje razstave ob stoletnici rojstva tega velikega irskega dramatika in pisatelja bo spremljala predstavitev Izbranih del Samuela Becketta v slovenskem prevodu, ki jih je v zadnjih treh letih izdala Cankarjeva založba. O svojih prevajalskih izkušnjah bo spregovorila priznana prevajalka Beckettovih del, gospa Tina Mahkota. Vabi Glavna pisarna FF (Glavnapisarna.fakultete na ff.uni-lj.si) --- 13. novembra ob 11. uri bo v dvorani M1 Cankarjevega doma potekala okrogla miza Duh današnje zgodbe v filmu in literaturi, na kateri bodo sodelovali Marko Naberšnik in Andrej Košak (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev), Maja Weiss in Metod Pevec (Društvo slovenskih režiserjev) ter Maja Novak in Dušan Šarotar (Društvo slovenskih pisateljev). Pogovor bo vodil Martin Srebotnjak. Vstop prost. Prireditev je umeščena v spremljevalni program letošnjega festivala LIFFe. Več informacij: http://www.liffe.si/index.php?menu_item=accompanyingprogramme From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 1 23:25:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Nov 2006 23:25:07 +0100 Subject: [SlovLit] LK, IntraText, Vasja Cerar, razpisi Message-ID: <009201c6fe04$9797f380$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 1. november 2006 15:05 Zadeva: LK, 6. november 2006 Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 838. sestanek v ponedeljek, 6. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Jerneja Kavčič, Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Skladnja nedoločnika in deležnika v zgodnjesrednjeveški grščini (predstavitev monografije). --- Alja Ferme ============ V mednarodnem projektu IntraText so na straneh s slovensko književnostjo že novi avtorji: Janez Cigler, Simon Gregorčič, France Prešeren, Josip Stritar, Janez Svetokriški, Primož Trubar, Valentin Vodnik in Jožef Žemlja: http://www.intratext.com/8/slv/default.htm Priprava slovenskih besedil uspeva, čeprav urednica Alessandra Allegretti ne zna nič slovensko. --- miran ============ Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 1. november 2006 12:55 Sekcija izvršnega odbora IBBY sporoča, da je po dolgotrajni bolezni preminul član izvršnega odbora IBBY 2000-02, član žirije za Andersenovo nagrado 2005-06 in dobitnik Častne liste IBBY 2006. Slovo od dejavnega člana, izjemnega prevajalca in urednika za mladinsko književnosti pri Mladinski knjigi Založbi, je bilo v ponedeljek, 30. 10. 2006, na Žalah. Vasja Cerar, r. 1959 v Ljubljani, je prevajal filme, TV nadaljevanke in dokumentarne oddaje. Slovenskim bralcem bo ostal v trajnem spominu kot izvrsten prevajalec serije knjig o Jadranu Krtu avtoarice Sue Townsend, Ezopovih basni in Skrivnostnega primera ali kdo je umoril psa Marka Haddona, za katero je bil uvrščen na Častno listo IBBY 2006 konec septembra 2006 na Kongresu IBBY na Kitajskem. --- Milena Mileva Blažić ============ ARRS napoveduje javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2007. Objava bo 3. nov. 2006, rok za oddajo priajv je 6. 12. 2006. Več na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/infra/sest/obvestila/06/napoved-jr-sestanki07.asp Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture. Rok za prijavo je 20.11.2006. Več na spletni strani http://www.culture.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=781 Na spletni strani Univerze v Ljubljani je objavljen razpis za izvajanje sporazuma o izmenjavi študentoav med slovenskimi univerzami. Več na spletni strani http://www.uni-lj.si/Razpisi/MedunivezitetnoSodelovanje.asp Na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so razpisi za štipendije tujih vlad http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=470 Na spletni strani CMEPIUS-a (Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in uposabljanja) so razpisi. Aktualen je CEEPUS (izmenjava za študente in profesorje) razpi za izmenjavo v letnem semestru 2006/07. Rok za prijavo je 15. 11. 2006. Več na spletni strani http://www.cmepius.si/Novice/NW/CEEPUS_rok_za_izmenjave_v_letnem_semestru_2006/07 - -- Milena Mileva Blažić From roman.maurer na amis.net Thu Nov 2 09:52:13 2006 From: roman.maurer na amis.net (Roman Maurer) Date: Thu, 02 Nov 2006 09:52:13 +0100 Subject: [SlovLit] Martin Cilensek (botanik) Message-ID: <1162457533.4549b1bd8cd8c@www.amis.net> Pozdravljeni! Tole morda ne spada čisto sem, ampak to je edini neračunalniški dopisni seznam, ki ga berem. :-/ Ali morda kdo ve, kdaj je umrl Martin Cilenšek, avtor knjige "Naše škodljive rastline v podobi in besedi" (Družba sv. Mohorja, Celovec, 1892)? Sprašujem zato, ker bi knjigo rad poskeniral in objavil v Wikiviru. -- Pozdrav, Roman From majda.ilc-hussein na guest.arnes.si Thu Nov 2 11:04:40 2006 From: majda.ilc-hussein na guest.arnes.si (majda.ilc-hussein na guest.arnes.si) Date: Thu, 2 Nov 2006 11:04:40 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?Q2lsZW7FoWVr Message-ID: <20061102_100440_098598.majda.ilc-hussein@guest.arnes.si> Spoštovani g. Roman! Odgovor na vaše vprašanje najdete v Enciklopediji Slovenije, knj. 2 (str. 67). V bodoče vam za podobna vprašanja svetujem tudi uporabo referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja (http://cobiss.izum.si). Majda Ilc Hussein, knjižničarka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 13:59:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 2 Nov 2006 13:59:08 +0100 Subject: Popotovanje Litija-Čatež in jazzitette Cerberus Hotel Message-ID: <002301c6fe7e$b068a420$6400a8c0@P4> Od: "Aleksander Bjelčevič" Poslano: 2. november 2006 13:01 Zadeva: Popotovanje Litija-Čatež Popotovanje iz Litije do Čateža bo v četrtek, 9. novembra. Zberemo se na ljubljanski železniški postaji ob 6.30 zjutraj. Kupite povratno karto Ljubljana-Litija (635 sit) in Velika Loka-Ljubljana (935 sit, skupaj torej 1570 sit). Vlak odpelje ob 6.50, v Litijo prispe ob 7.20. Kdor nas bo čakal v Litiji, naj pomni, da se v Litiji ne bomo zadrževali. Za pol ure pa se bomo ustavili v Šmartnem. Od tam naprej nas čaka ok. 6 ur zložne hoje do Čateža. Na Čatežu bomo predvidoma ok. 15.00. Od Čateža je do vlaka v Veliko Loki slaba ura in pol hoje (ampak navzdol). Iz Vel. Loke imamo 2 vlaka: prvega ob 16.32, drugega ob 18.39 (v Ljubljano pride ob 19.44). Večina gre na slednjega, ker nas v gostilni Ravnikar na Čatežu čaka kosilo. Kaj rabite? Čevlje, ki zdržijo 7-8 ur počasne hoje (gojzarji niso nujni, salonarji pa niso primerni). Pot gre po asfaltu, makadamu in gozdnih stezah. Količina blata odvisna od padavin. S seboj imejte pulover, anorak, za vsak slučaj dežnik, malico, PIJAČO (nekaj plastenk bomo rabili za vino, ki ga bomo sproti kupovali v zidanicah), Levstikov potopis in njegove pesmi. Vodi Miran Hladnik. --- Aleš Bjelčevič [Opla, vodstvo in odgovornost tako kot vedno Aleš Bjelčevič, Hladnik pa vmes kakšno reče in sodeluje pri igri kdo se boji črnega moža ter pri Roštanu. --- miran] ========= Od: "Jani Kovacic" Poslano: 28. oktober 2006 18:24 Zadeva: Fw: KONCERT V STUDIU 14 KUD France Prešeren & Radio Slovenija predstavljata: Jani Kovačič, Cerberus Hotel, Jazzitette*. Priredil Igor Lunder, izvajajo Jani Kovačič & Big Band RTV Slovenija, dirigent Igor Lunder, četrtek, 9. novembra 2006 ob 20. uri, Radio Slovenija - Studio 14, Tavčarjeva 17, Ljubljana. --- KUD France Prešeren & Radio Slovenija From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Nov 2 17:43:59 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Thu, 2 Nov 2006 17:43:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Razstava_Šolskega_muzeja Message-ID: <006e01c6fea0$924a6790$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Šolski muzej vabi v svoje prostore na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani na odprtje razstave >Hiše učenosti v Ljubljani na starih razglednicah<, ki bo v sredo, 8. novembra 2006 ob 12. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 2 18:14:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 2 Nov 2006 18:14:54 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival Message-ID: <003301c6fea2$6bb10c40$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Kp: Poslano: 2. november 2006 16:29 CANKARJEV LITERARNI FESTIVAL Letošnje šolsko leto bo ob Cankarjevem tekmovanju organiziran tudi Cankarjev literarni festival, ki bo namenjen drugačnim pristopom h književnosti. Letošnje leto bo festival organiziran prvič, tema pa bo Slovenska književnost in film. Za tiste, ki vas tema zanima, pripravljamo v četrtek, 30. 11., in petek, 1. 12. 2006, dvodnevno scenaristično delavnico. Potekala bo v Ljubljani od 13.00 do 17.00, na njej pa vam bosta predavatelja Zdravko Duša in Ana Lasič na konkretnih primerih (mdr. V filmu Cvetje v jeseni) predstavila glavne zanimivosti in pasti pisanja scenarijev. Delavnico bodo popestrili tudi gostje režiserji in scenaristi. Mentorji, ki so bodo usposobili na delavnici, bodo lahko na svojih šolah s skupino dijakov pripravili scenarij(e) po slovenskem literarnem delu in z njim(i) sodelovali na Cankarjevem literarnem festivalu, ki bo maja 2007 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Najboljše scenarije bo strokovna komisija nagradila z nagradami (zlato, srebrno in bronasto skodelico kave). Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo do 20. novembra, in sicer na naslov Slavističnega društva Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, ali e-naslov klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT. Pohitite, število prostih mest je omejeno. --- Koordinator CLF, Klemen Lah From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 3 20:24:57 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 3 Nov 2006 20:24:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Učna_ura_v_Šolskem_muzeju Message-ID: <007501c6ff7d$bfaae240$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Šola iz leta 1900. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1 v Ljubljani, v četrtek, 9. novembra 2006 ob 17.00 uri. Pri učni uri prirodopisa učenci spoznavajo domačo žival - mačko. Pod strogim očesom gospodične učiteljice, oblečene po modi iz konca 19. stoletja, so učenci "v živo" pri pouku, kakršnega so obiskovali njihovi vrstniki pred sto leti. Okusijo tudi čar takratnih disciplinskih ukrepov: tepež z leskovo palico, klečanje v kotu in sedenje v oslovski klopi. Uporabljajo šolske potrebščine, kot so jih učenci v šoli preteklih dni in pišejo s kredo po tablici. Na učni uri prirodopisa učenci spoznavajo mačko; v Drugem berilu iz leta 1895 preberejo zgodbico o mački in se pogovarjajo o starih slovenskih pregovorih o tej živali, temeljito si jo ogledajo tudi s pomočjo starega šolskega učila. Učno uro interpretira "gospodična učiteljica" Taja Gubenšek in traja 45 minut. Obvezna je predhodna prijava na telefon 01/ 25 13 024 ali 25 13 127. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 3 21:15:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Nov 2006 21:15:23 +0100 Subject: [SlovLit] Dogodkov obilo Message-ID: <011101c6ff84$cc566da0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 3. november 2006 20:23 Zadeva: tri vabila in obvestilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovšča ZRC SAZU (http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=insti&ime=1) in Založba ZRC (http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/taxonomy_menu/3/37) vabita na predstavitev novih publikacij iz zbirke Linguistica et pchilologica: Jože Toporišič, Besedjeslovne razprave, in Nataša Jakop, Pragmatična frazeologija. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. novembra 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. Nove knjige s področja literarne vede so na spletni strani http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/taxonomy_menu/3/40. --- Varja Cvetko Orešnik Univerza v Novi Gorici (http://www.p-ng.si/si/; Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca) in Občina Kobarid vabina na Simpozij o Simonu Gregorčiču, ki bo v petek, 10. novembra 2006 v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Na simpoziju bodo sodelovali M. Glavan, A. Bjelčevič, D. Poniž, F. Ferluga Petrnio, M. M. Blažić, T. Jamnik, D. Lavrenčič Vrabec, V. Nartnik, T. Sajovic, B. Kravos, D. Bandelli, I. Prosenc Šegula, Z. Božič, L. Bratuž, B. Marušič, S. Fatur in M. Grgič. --- Barbara Pregelj Podjetje za promocijo kulture FRANC-FRANC in revija Otrok in knjiga vabita na enajsto srečanje Oko besede, ki bo v petek, 17. novembra 2006. Gre za 11. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev. Ob tej priložnosti bo organiziran simpozij na temo Mladinska književnost v šolskih berilih. Program je na spletni strani http://www.franc-franc.si/index.php?option=content&task=view&id=65&Itemid=102 - -- Darka Tancer Kajnih in Franci Pust Na spletni strani http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ra/r2006112.pdf (str. 8633) je izšel javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2007 (format Acrobat Reader). Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija bosta v nekaj dneh dosegljiva tudi na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/infra/sest/obvestila/06/napoved-jr-sestanki07.asp AGRFT razpisuje scenaristični natečaj (http://www.agrft.uni-lj.si/aktualno/novice/2006102700020308) za Grossmannovo nagrado 2006. Besedilo razpisa je na spletni strani http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/nagrade_in_priznanja/grossmannove_nagrade/. Rok za oddajo je 11.12.2006. Na spletni strani AGRFT je dostopen program (tudi v slovenščini na http://www.celtx.com/download.html) za pisanje scenarijev: http://www.celtx.com/ Pionirska knjižnica v Ljubljani (Komenskega 9), vabi na novembrsko Strokovno sredo, ki bo 8. novembra 2006 ob 9.30 (do 12.00) v Cankarjevem domu (dvorana M3). Tematika novembrskega srečanja so predstavitve preglednega in priporočilnega seznama 2005. Na Strokovni sredi bodo sodelovali: Ida MLAKAR, Tilka JAMNIK, Darja LAVRENČIČ VRABEC in Vojko ZADRAVEC. Udeleženci bodo dobili tudi seznam v tiskani in spletni obliki (http://www.lj-oz.sik.si/letni_tematsko_priporocilni_seznam.htm in http://www.lj-oz.sik.si/izbor_mla_knjig.htm). Kontaktna oseba Jakob Jaša KENDA (jakob.kenda na lj-oz.sik.si) --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 5 21:47:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Nov 2006 21:47:33 +0100 Subject: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Message-ID: <002a01c7011b$9f730ad0$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Hladnik" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 5. november 2006 19:23 Kdo je avtor teh dveh pesmi? ================== Molitev O, Bog, če si, kar si, kjer si, glej, po križpotjih ver in zmot iskal sem te vso dolgo pot, a tebe ni in ni, se zdi. Vse stvarstvo pa je čudo čud in pameti ni moč verjeti, da sonce se iz niča sveti, da je življenje jalov trud. In smrt je takšno strašno zlo in up v nesmrtnost tak vir sreče, da v želji, da postal bi večen, verjel bi vse - če bi lahko. A vse, kar truden sem popotnik dognal na brvi čez prepade, je to, da nimaš sive brade n da ne gledaš skoz trikotnik; in da vse moje modrovanje po vir resnic z rešetom hodi, da dvom je le upor usodi, vprašanje pa vse moje znanje. Zato ne pravim, da te ni, in ne, da si - kje je dokaz? Zakaj mi skrit je tvoj obraz? Daj znamenje! Čemu ga ni? Morda zahtevaš slepo vero? A, glej, če si me ti ustvaril, ti sam razum si mi podaril, ki vse preverja s svojo mero. Kako naj najdem pot do tebe, če mi razum, od tebe dani, na slepo verovati brani, a jaz ne morem sam iz sebe? In če ustvaril si vesolje, čemu naj sploh za to ti gre, mar kdo priznava te, mar ne, saj je prav vse plod tvoje volje. Če jaz grešim z razumom, z usti - ti hotel si tako, verjemi! Nevero mojo nase vzemi in meni-sebi greh odpusti! ============= In če ... In če to stvarstvo sploh ne more v mere, ki vanje tlači ga človeški duh? Če so sistemi, sklepanja in vere le strah pred ničem, spretno skrit v napuh? Če Bog z nesmrtno dušo se ne rima, če Bog in duša sta le plod idej? Če Bog res je, a človek duše nima? Če snov ni mrtva in je duša v njej? Če človek je le drobec sanj tvarine, ki nove sanje sanja spet in spet, če le kot sanja blisne in premine v možganih stvarstva, ki njih del je svet? Mar ni potem vse večja milost, biti neobčutljiva, topa tvar svetov, kot se iz nezavednosti zbuditi v trpečo sanjo, ki jo sanja snov? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 09:37:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 09:37:16 +0100 Subject: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Message-ID: <000b01c7017e$c3a620a0$274602c1@ff.unilj.si> From: Matej Krajnc [mailto:matejkrajnc na siol.net] Sent: Sunday, November 05, 2006 10:59 PM To: 'Miran Hladnik, Siol' Subject: RE: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Menart. ========= From: Berta Golob [mailto:Berta.Golob na rkc.si] Sent: Monday, November 06, 2006 7:33 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Ja no, avtor pa ni nihče drug kot pokojni Janez Menart. Najdete tudi v Statvah življenja (antologiji) POzdrav. Berta ========= From: Jasmina [mailto:jasmina.pogacnik na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 7:57 AM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Pomagajte z imenom avtorja Janez Menart! =========== > O, Bog, če si, kar si, kjer si, > glej, po križpotjih ver in zmot > iskal sem te vso dolgo pot, a > tebe ni in ni, se zdi. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 13:44:57 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 13:44:57 +0100 Subject: [SlovLit] Vabila Message-ID: <002c01c701a1$5db00e50$274602c1@ff.unilj.si> From: Samide Irena [mailto:Irena.Samide na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:41 PM Subject: literarni tandem V sklopu mednarodnega projekta pisateljskih izmenjav bo v organizaciji Oddelka za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in Stiftung Brandenburger Tor v torek, 7. 11. 2006 ob 14.40 v Ljubljani pristal "literarni tandem" Berlin-Ljubljana v sestavi Kevin Vennemann & Mojca Kumerdej. Prisrčno vas vabimo v predavalnico 302 v 3. nadstropju Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana. ============ From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:13 PM Društvo slovenskih pisateljev je poslalo vabila za različne literarne dogodke, med njimi tele: Boris A. Novak vabi na predavanje iz Primerjalne verzologije 7.11. ob 14:00 v predavalnici 15 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani. Gost bo ameriški pisatelj, kritik in univerzitetni profesor Robert Murray Davis. Predaval bo o sonetu in drugih uveljavljenih pesniških oblikah v ameriški poeziji. Kosovela knjižnica Sežana vabi na strokovno srečanje na temo Razsežnost branja 9.11. ob 16:00 uri v Kosovelovi knjižnici Sežana. Knjigarna Velenika vabi na večer poezije s pesnikom Ivom Stropnikom 9.11. ob 18.40 uri v Galeriji Velenje, kjer bo predstavil svojo novo pesniško zbirko Nate mislim, votlina v glavi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 13:51:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Nov 2006 13:51:47 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <002d01c701a2$524c99b0$274602c1@ff.unilj.si> From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM Subject: Trubarjeva pot Spoštovani g. Miran Hladnik, pošiljam Vam sestavek o naši strokovni ekskurziji (27.-28.10.2006) in prosim, da poročilo v primerni obliki objavite na SLOVLIT-u [...] in posredujete del gradiva tudi za Kroniko. Udeležencev: 35 Novih članov SD: 15 Vzdušje: enkratno. Doživetje: nepozabno. Spomini: nešteto lepih. Za 'dušo' pa tudi nekaj poezije, ki je nastala na poti. [v naslednjem sporočilu, op. mh] Hvala in pozdrav, Danica Rangus =============== Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v organizaciji turističnega podjetja Kompas Novo mesto popeljalo svoje člane na strokovno ekskurzijo za Trubarjevimi stopinjami v tisto Nemčijo, iz katere smo pred 456-imi leti Slovenci dobili svojo prvo knjigo. Naključje je hotelo, da smo se podali na pot prav pred dnevom reformacije in v času, ko je jesen pisano obarvala pokrajino. Tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Miran Košuta nam je namenil lepo popotnico: "V deželo, kjer se je rodil naš tisk, boste z obiskom zagotovo ponesli tudi svojo strokovno slovenistično kultiviranost, razgledanost, znanje, predanost in daleč naokrog cenjeno dolenjsko ter belokranjsko prijaznost. Ponesite -- prosim vas --, kamorkoli bo uradno potrebno, tudi topel pozdrav vseh slovenskih slovenistov in slavistov ." Ogledali smo si staro mestno jedro Innsbrucka in se ustavili v mestu Kempten v deželi Allgau, kjer je krajši čas živel Trubar. V znanem letoviškem mestu Bad Urach je Trubar po svojem umiku s Kranjske vodil Slovanski biblijski zavod. Ob tamkajšnji župnijski cerkvi so mu postavili lep spomenik. V Tübingenu je dal naš veliki literat leta 1550 pri tiskarju Morhartu natisniti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik pod imenom Rodoljub Ilirski. To je bilo rojstvo prve slovenske tiskane knjige, ki je sprožila plaz. Predramila je namreč še druge slovenske pisce. V predmestju Derendingen je Trubar med leti 1567 in 1586 vodil župnijo. V tamkajšnji cerkvi je bil pred 420-imi leti tudi pokopan. Slavisti smo mu na grob položili cvetje in prižgali sveče, ob tem pa je zadonela slovenska pesem Lipa zelenela je. Ustavili smo se tudi v mestu Rothenburg ob reki Tauberi, ki slovi kot eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Tu se je kot pridigar ustavil tudi naš Trubar. Trubar je najplodovitejši izmed vseh naših protestantskih piscev. Prevajal je Sveto pismo, zlagal pesmi, pisal razlage. Naredil je tudi načrt za slovensko protestantsko šolstvo. Kmetom je zapisal, da nimajo pravice upirati se gosposki ali sami sebe maščevati, plemstvu pa pravi, da ne sme biti krivično in nasilno do svojih podložnikov. S svojim pisateljskim delom je Trubar uvrstil Slovence med druge kulturne narode. To je njegova trajna zasluga in v tem je še danes njegov pomen. Učitelji se ob tej priložnosti zahvaljujemo ravnateljem šol, ki so nam omogočili ter sofinancirali kvalitetno organizirano in odlično vodeno strokovno izpopolnjevanje. --- Danica RANGUS, predsed. Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, Otočec, 2. 11. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 22:45:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Nov 2006 22:45:00 +0100 Subject: [SlovLit] S Trubarjeve poti (grafomanski dodatek) Message-ID: <008801c701ec$d07d9830$6400a8c0@P4> From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM Subject: Trubarjeva pot IZZIV: Sadovi slovenstva oživijo, ko se slavisti za njimi zapodijo. A prišli smo do spoznanja: Lažje bi knjigo rodili, kot Trubarjevo pot in delo ponovili. Morda ga bomo Slovenci bolj cenili, ko bomo 10 tolarjev v evre spremenili. (OŠ Center) ODZIVI: S predmestnih daljin javlja se OŠ Bršljin. Prelestne Slovenke, zabavne Dolenjke -- in dobre znanke, 'mrežne' Belokranjke, -- so šle čez planke v tuji nam kraj, da se poišče, kje je prvi 'gastarbajter' našel zatočišče. Res se je rodil na Rašci, odrastel ob mlečni kašci, splaval na Reki, zapel v Dunaja ''Meki''. A ga sprejel je Nemec -- tujec, nikakor ne Slovencu ujec. Najprej pa je mislil na rojake in jim stiskal knjige take, da je Ilirski Rodoljub za vedno Slovencu ljub. Kot Primož pa si tudi me želimo vrniti se v naročje domovine. (OŠ Bršljin) SLAVISTIČNA POT Slavistke smo se odločile: Le Trubarja bomo častile. A pot njegova vodi nas V tujino, v pretekli čas. Izbrale smo za pot oktober, Saj mesec ta za vse je dober Ter sončen, topel, gostoljuben, In Tübingen je od slavistk obljuden. Čeprav je vožnja dolga, draga, Navdušenje nam vsem pomaga. A Ulm, Derendingen, Urach, Po sledi smo njegovi v nočnih urah. O njem sedaj vemo že skoraj vse, Trubarjevo naj še živi ime! (Šolski center NM) ************ I Belokranjke iz Črnomla i Metlike smo se skupaj zbrale i se čez Gorjance na pot podale, da vidimo, če i drugdi na sveti je tak lepo ko prnas, ki nam je vince svetó. O tem pel je že Župančič, ki odnesu našo slavo je v daljavo. A dosti let pred njim Trubar je besedo Krajncem dal, čepraf na žalost mu tujina bla bulša je ko domovina. Vsega o njemu mi še vseglih nismo znale i da bi svojemu znejnu še kaj dodale, zat smo se na ekskurzijo slavističnega društva odzvale. Vidle smo kraje, ki je Trubar živu, pridigal i ludi uču, pisal knjige i jih tiskal. V vseh teh nemških farah je še dns Trubar žif i glih tak mi še dns govorimo, čepraf knjižne slovenščine v šuli dco vučimo. (Belokranjke) *********** NA AVTOBUSU MI SMO VSI SE ZBRALI, PO TRUBARJEVI POTI SE PODALI. NA NEMŠKO VSI SLAVISTI SMO ODŠLI, DA O NJEM BI VEČ IZVEDELI. PO TRUBARSTRA?E SMO SE ODPELJALI, V SPOMINSKO KNJIGO VSI SE PODPISALI, S CVETJEM, PESMIJO SMO SPOMNILI SE NANJ, NJEGOVO DELO NI BILO ZAMAN! (Melodija po Slakovi Vdolini tihi...) (OŠ Drska) SONET Iščoč svoj smisel, človek se potika. Ta si želi domačega vogala, da v svet bi šel, bil trden kakor skala, spet drugega v življenju kdaj zamika. Včasih sta glas, beseda lepa kakor slika, enako domovina naša mala. Na obeh straneh Gorjancev nas je zbrala ljubezen do slovenskega jezika. Jesen spreminja lice spet narave, v dolenjskih zidanicah mošt se čisti. Ko pozni že oktober barva trave in z belokranjskih brez letijo listi, smo v Derendingen, steber naše Slave, šli Trubarja slavit, da smo slavisti. Tomaž KONCILIJA, nekje pri Heilbronnu, 28. 10. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 6 22:45:51 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Nov 2006 22:45:51 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige na FF Message-ID: <008b01c701ec$eefb6170$6400a8c0@P4> Od: "Avsenik Maja" Poslano: 6. november 2006 16:05 Zadeva: Nove publikacije FF se predstavijo ta četrtek ob enajstih, soba 526. Vabljeni! Spoštovani, vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco ob predstavitvi novih publikacij Filozofske fakultete, ki bo 9. novembra 2006, ob 11. uri v predavalnici 526: Valentin Kalan, Umetnost in resnica: prispevki k filozofiji umetnosti in aletheiologiji Jana Rošker, Iskanje poti : spoznavna teorija v kitajski tradiciji, II. del -- zaton tradicije in obdobje moderne Miha Pintarič, Le roman courtois Miha Javornik (ur.), Zbornik Literatura in globalizacija (K vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 7 10:21:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Nov 2006 10:21:32 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <001501c7024e$1ea67ac0$6400a8c0@P4> Od: "Osolnik Vladimir" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 7. november 2006 9:27 Zadeva: RE: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Najlepša hvala za lepo, prisrčno poročilo o poučnem potovanju slavistov in slovenistov v nekdanje tudi slovenske kraje v današnji Nemčiji. Lepa je naša slovenska navada, da spoštujemo svoje korenine, zaslužna dejanja in može. Dodati pa moram nekaj vprašanj, ali pozabljenih dejstev, ki v omenjenem krogu terjajo ponovno razpravo in dodatno osvetlitev, npr., da je naš Primus Truber, kot zveni latinski zapis imena, morda imel nam Slovencem in sploh Slovanom drugače zveneče ime, ki ga latinski zapis grobo poenostavlja, krajša in reducira na svoj omejeni krog samoglasnikov (Slovani so imeli 8 samoglasnikov, ki so imeli skupaj 11 glasovnih vrednosti), nemški zapis pa med drugim zabrisuje zlasti razliko med fonemi T, P, B in uvaja germansko končnico ER, tujo slovanski tradiciji? Ali: v krščanski tiskarni v Deredingenu, (kjer so natisnili številne knjige tudi drugim , od Turkov in islama takrat ogroženim krščanskim narodom,npr. Madžarom, Romunom) je Primož Trubar za svoje tiske uporabil edine črke, ki so jih tam imeli, in s tujo zahodno pisavo, t.i. gotico (in pozneje latinico), naključno določil Slovencem črkopis, ki ni bil slovanski, in za katerega se ni odločil po svoji izbiri, temveč po nuji? Ali, da je P. Trubar oče prve slovenske knjige. Stoletja pred njim so tudi na obsežnem strnjeno poseljenem slovanskem alpsko-panonskem, danes italijanskem, avstrijskem in slovenskem ozemlju, obstajale civilizacije in organizirane skupnosti, ki so pisale in pisno ustvarjale. Ne nazadnje je tu cvetela krščanska rokopisna pismenost iz časov že pred ter zlasti v času dejavnosti slovanskih blagovestnikov Konstantina (pozneje, 869, Cirila) in Metoda, ki sta s svojimi številnimi slovanskimi (in drugimi) sodelavci v letih 858--863 priredila prvo ohranjeno krščansko slovansko pisavo, nad-dialektalni slovanski jezik, v njem pisno slovansko književnost s prevodi krščanskih bogoslužnih knjig, vključno s prevodom Svetega pisma, in s svojim visokim stanom (869 ju je papež v Rimu lastnoročno povzdignil: Konstantina v škofa, Metoda pa v nadškofa; slednjemu je dodelil Panonsko diecezo) ustanovila tudi slovansko cerkev. Trubar je torej tako dejansko oče prve ohranjene tiskane slovenske knjige? Še bi lahko zastavljal vprašanja, ki v sedanjem času terjajo nove, natančnejše oz. nedvoumne odgovore, za katere bi kazalo ponovno strniti, raziskati in prevrednotiti nekatere današnje zapise in mnenja. Morda bi se taka diskusija lahko razvila med slovlitovci? Lp, mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 7 22:48:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Nov 2006 22:48:59 +0100 Subject: [SlovLit] LK in fotografije Message-ID: <00f101c702b6$8d1cd950$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Za: Poslano: 7. november 2006 17:28 Zadeva: LK, 13. november 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 839. sestanek v ponedeljek, 13. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete Predavala bo doc. dr. Ida Naomi, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Japonska slovnična kategorija ZI/TA in prehodnost/neprehodnost v evropskih jezikih. Predavanje bo v japonščini in bo sproti prevajano v slovenščino. --- Alja Ferme ========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri67/index.html -- Fran Jaklič, Lea Fatur in Boža Krakar-Vogel so literarne teme, drugi fotografski motivi so iz narave (Mašun, Volovja Reber, Due Pizzi). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 8 21:32:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Nov 2006 21:32:59 +0100 Subject: [SlovLit] Poceni ali celo zastonj knjige, Preko meje Message-ID: <00c301c70375$1686d2e0$6400a8c0@P4> Od: "Sollner Anka" Za: "slovenistika" Poslano: 7. november 2006 10:54 From: Drago Samec [mailto:drago.samec na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, November 07, 2006 9:09 AM To: Sollner Anka Subject: Fw: Obvestilo Spoštovani! Založba SAZU izloča iz svojega založniškega fonda nekaj naslovov. Med njimi so: - Pisma Matija Čopa, 1 in 2, - Čopovi galicijski dopisniki, - Rotar: Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem, - Pisma Frana Levca, - Pisma Frana Govekarja, - Pisma slovenskih protestantov, - Razprave SAZU, II. razred, Razred za filološke in literarne vede, 8, 1970 - 11, 1987; 13, 1990 - 16, 1997; - Ramovš, Fran: Zbrano delo 1, - Alpes Orientales V. Publikacije so dostopne vsak delovni dan med 8. in 15. uro na hodniku hiše Novi trg 5. S spoštovanjem, D. Samec ========== Od: "Institut" Poslano: 8. november 2006 8:07 Zadeva: Fw: Preko mej_vabilo Spoštovani! Vabimo vas na prvo skupno prireditev kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Prireditev bo v soboto, 11. novembra 2006 ob 19.30 uri v kulturnem domu v Pliberku. Dan prej, 10. novembra, bo ta prireditev doživela premiero v viteški dvorani v Križankah v Ljubljani. Nato pa bodo gostovanja v Mariboru, v Trstu in v Monoštru. Prireditev z geslom "Preko mej" prikazuje nekaj utrinkov iz kulturnega življenja Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske in skuša opozoriti na to, da bi bilo potrebno kulturne dosežke Slovencev zunaj Slovenije v večji meri integrirati v celoten kulturni program slovenskega naroda, predvsem naj bi bili bolj prepoznavni v Republiki Sloveniji. Spored: otroški kabaret >Svet je kakor ringa raja< (SPD Zarja Železna kapla), odlomek iz gled. predstave Stara garda (PD Štandrež, Italija), film Bungalov 18 (filmska skupina KKZ), odlomek iz gled. predstave Prvi šolski dan (Mlado porabsko gledališče, Madžarska), šansoni iz cikla Zasul si me z zvezdami (Andrejka Možina, Trst, Italija). Scenarij in realizacija: mag. Igor Cvetko (Ljubljana), povezovalka: Barbara Žefran (Ljubljana). Veselilo bi nas, če bi Vas lahko pozdravili na tej prireditvi. Več na http://www.kkz.at/preko_mej.html . Vstop bo prost. Ljubljanski organizatorji prosijo, da svojo udeležbo na petkovi prireditvi vnaprej potrdite po telefonu (01) 24 10 506. --- Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, Celovec (Andrej Lampichler in dr. Janko Malle) ======== Od: "Simona Klemencic" Za: "'Miran Hladnik, Siol'" Poslano: 8. november 2006 10:41 3. Knjige v gibanju & 3.rojstni dan Knjigarne AZIL -- petek 10.novembra 2006 v Kavarni SEM na Metelkovi. Vozni red: 15h-19h: Knjige v gibanju, 19h: Miklavž Komel, 20h: nazdravljanje, 21h: koncert Sai Tamitsa, didžejanje. Knjižni sejem Knjige v gibanju, ki letos že tretjič poteka pod okriljem Knjigarne Azil, ponuja knjige z lepotnimi napakami. Gre za poškodovane izvode izdaj slovenskih založb, ki bodo obiskovalcem in obiskovalkam na voljo zelo poceni. Namen sejma je spraviti v gibanje knjige, ki se po krivici prašijo na spodnjih policah skladišč. Ni odveč poudariti, da je udeležba brezplačna in povsem preprosta. Najverjetneje tudi kakšna vaša knjiga že dolgo sameva na polici. Prinesite jo in prodajte (ali predajte) komu, ki si jo zaželi. Lahko pa zgolj pridete pokukat in morda naletite na dobro knjigo, po kateri že dolgo hrepenite. V času sejma bo potekala tudi Azilova akcija velikega znižanja tuje literature. Knjižni sejem bo ob 19h predal štafeto praznovanju tretje obletnice Knjigarne Azil . Za vas smo pripravili bogat kulturni program. Ob 19h se bo zgodil literarni performans slovenskega pesnika Miklavža Komela, ob 21h sledi koncert srce trgajoče mariborske jazz zasedbe Sai Tamitsa in kasneje didžejanje pozno v noč. Seveda ne bo šlo brez prigrizkov, vina, upihovanja svečk na torti, klepetanja in gledanja starih slik ter ustvarjanja novih. Vstop je seveda prost in zaželjen. Zato le pogumno! Pridite prej ali kasneje ali oboje. --- Vaša rojstnodnevno prešerna Knjigarna Azil From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 9 22:35:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Nov 2006 22:35:55 +0100 Subject: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Message-ID: <00a901c70447$0b4b6cb0$6400a8c0@P4> Od: "Borut Šturm" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 9. november 2006 9:34 Zadeva: RE: [SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah Živjo, Lidija Hvala ti za tole sporočilo. Super! Spet nekaj novega zame. Trubar bi bil potemtakem lahko tudi Drobež ali podobno. Kot dodatek pa še tole: Derendingen bi po mojem znalo biti Trdinje oz. nekaj podobnega. Tuebingen pa Dobenje. Podobno kot Garmisch-Grmišče, Bad Toelz-Toplice, Chiemsee-Kameno jezero, Chieming-Kamnik, Ruhpolding-Poldnik, Golling-Golnik, Aying-Ajdnek itd. Na Bavarskem imamo prijatelje, ki smo jih tudi obiskali. Pišejo se Ruminy in so prepričani, da živijo na originalnem nemškem ozemlju, da je njihov priimek najverjetneje francoskega izvora, moj priimek Sturm pa nemškega. V resnici je ime njihovega kraja Otterfing-Otrpnik slovenskega izvora, njihov priimek najbrž tudi Rumeni, moj pa ponemčeno Strm. Na nesrečo ali pa srečo nisem jaz prvi odkrivatelj tega, to je pred menoj pogruntal med drugimi že tudi prof. dr. Otto Kronsteiner, med ostalim v članku, ki je izšel v Delu z naslovom "Avstrijci so že dolgo Slovenci". Kot sva se že enkrat pogovarjala o tem, da naš naziv za Muenchen-Monakovo ni brez vsake zveze. Ime Monakovo sicer verjetno ni slovenskega izvora, ker bi potem morda moralo biti Menihovo?, kaže oz. potrjuje pa najmanj na to, da smo to mesto velikokrat imeli v mislih in na jeziku, skratka, da smo imeli s tem prostorom pogoste stike. Morda pa se je včasih res reklo Menihovo ali še bolj verjetno Menihno? Misliti mi da namreč glas ue, kajti če bi bilo Monakovo, bi najverjetneje po njihovo bilo Moenchen in ne Muenchen. Še bolj pa seveda dajo misliti številna imena krajev povsod okoli tega mesta. Lep pozdrav, Borut From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 9 22:38:27 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Nov 2006 22:38:27 +0100 Subject: [SlovLit] Knjige za Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <00c201c70447$65a91f40$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: gabriela.zver na guest.arnes.si Zadeva: knjige za CT Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Pozdravljeni! Se že v naprej opravičujem, če morda ponavljam kakšen mail s podobno tematiko. Zanima me namreč, kako bo letos s knjigami za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da so knjige (Čas kratke zgodbe in Zakon želje), ki so jih še imeli na zalogi pri Študentski založbi (internetna prodaja), pošle v roku dveh tednov po razpisu tekmovanja ... Knjig ni mogoče kupiti, v knjižnicah so dolgi seznami čakajočih (ena mojih zelo pridnih dijakinj je 27. zapored - knjigo je iskala tako rekoč takoj). Druga dijakinja je poklicala na založbo, kjer so ji odgovorili, da ponatisa verjetno ne bo, ker gre za starejšo izdajo knjig. :( Ve kdo kaj več??? Knjig se ne sme kopirati. Kako torej do izvodov? Lani so si vsi tekmovalci lahko priskrbeli žepno, finačno ugodno broširano izdajo Gimnazijca. Lep pozdrav, gabi From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 11 11:50:49 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Nov 2006 11:50:49 +0100 Subject: [SlovLit] Svetovni dnevi slovenske literature -- Re: Knjige za Cankarjevo tekmovanje -- Literarna vabila -- Beckett Message-ID: <00f701c7057f$41a16470$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 11. november 2006 9:41 Zadeva: Svetovni dnevi slovenske literature Projekt Svetovni dnevi slovenske literature (20.--25. november 2006), ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, program Slovenščina na tujih univerzah (STU), je tik pred uradnim začetkom. Na novinarski konferenci v sredo, 15. novembra 2006, ob 12. uri v prostorih Centra za slovenščino (2. nadstropje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12) bomo predstavili gostovanja 38 slovenskih avtorjev z najkakovostnejšim literarnim opusom na 53 univerzah po svetu, kjer potekajo slovenistični študijski programi in lektorati slovenščine, ter almanah Svetovni dnevi slovenske literature. Vabimo vas tudi na spletno stran projekta: www.centerslo.net/stu Prisrčno vabljeni! --- Vodji projekta Alojzija Zupan-Sosič in Mojca Nidorfer Šiškovič, kontakt Mojca Nidorfer Šiškovič, koordinatorica programa STU (01/241 8675, 031 321 809; mojca.nidorfer na ff.uni-lj.si ) =========== Od: "Maturant&ka" Za: Poslano: 10. november 2006 14:42 Zadeva: knjigi za CP From: Boštjan [mailto:bostjan na gyrus.si] Sent: Friday, November 10, 2006 12:03 PM To: Igor Brlek Subject: FW: SlovLit izvleček, let 180, številka 5 Zdravo Bostjan, se opravicujem, da odgovor posiljam tebi, a iz spodnjega seznama nisem vec preprican, da bi znal najti pravega naslovnika. Ponatis obeh knjig za Cankarjevo priznaje je v teku, iz tiskarne pa prideta konec naslednjega tedna. Prosim, ce to posredujes na pravi naslov. Hvala in lep pozdrav --- Igor From: Boštjan [mailto:bostjan na gyrus.si] Sent: Friday, November 10, 2006 12:03 PM To: Igor Brlek Subject: FW: SlovLit izvleček, let 180, številka 5 ======= Od: "Petra Korsic" Poslano: 10. november 2006 11:59 Zadeva: 4 literarna vabila 1. Danes, v petek, 10. 11. 2006, ob 13. uri se bo na internetnem radiu Kaos pričela serija tedenskih oddaj o književnosti. Naslov oddaje je Brez naslova, vodil jo bo Goran Dekleva. Osrednji del prve oddaje bo posvečen odnosu med literaturo in gledališčem. Brez naslova lahko poslušate vsak petek na www.radiokaos.info ali pa na 60. TV-kanalu Ljubljanskega kabla. 2. V torek, 14. 11. 2006, ob 21.30 ste vabljeni v klub Gromka na Metelkovi, kjer bosta na branju revije Literatura pesniška kritika Alenka Jovanovski in Robert Titan Felix prebirala in argumentirala svoj izbor najpesmi. Vabljeni! 3. Revije Literatura gostuje v celjski Antiki. Če vas pot zanese v Celje - v četrtek, 16. 11. 2006, ob 19. uri vabljeni, da prisluhnete Prišlekom v Celju. Pesmi iz svojih Prišlekov, tj. knjižna zbirka LUD-a Literatura, bodo brali Robi Simonišek (Potopljeni katalog), Jure Jakob (Tri postaje, Budnost) in Tone Škrjanec (Noži, Koža). Vabljeni! 4. Ob sobotah in nedeljah ob 19.50 na radiu RŠ (Radio Študent) 89,3 MHz ali www.radiostudent.si lahko poslušate pesniško oddajo Rimo v eter - rimo v veter z avtorskimi interpretacijami slovenskih in tujih pesnic in pesnikov. Razpored oddaj na www.radiostudent.si. Ponovitve so opolnoči. --- Lepo vas pozdravljam, Petra ======== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 9. november 2006 17:10 Zadeva: za slovlit 1. Galerija Fran vabi na tretjo razstavo Paradigma:D.EX Franca Merkača. Razstava se odpre 11. 11. ob 18:00 uri in bo na ogled do 20.12. Več informacij najdete na internetni strani http://www.fran.at/dimenzije_ex.htm. 2. Literina knjigarna vabi na literarno glasbeni večer pesnika in kantavtorja Tadeja Vesenjaka 14. 11. ob 19:00 uri na Miklošičevi ulici 4, Maribor. Pogovor bo vodila Simona Kopinšek. -- 15. 11. ob 18:00 uri na predavanje društva Share Slovenija z naslovom Učitelj sveta in transmisijska meditacija. Predavanje bo potekalo na Miklošičevi 4, Maribor. -- 23.11. ob 19:00 uri na literarno-esejistični večer z Tonetom Dodlekom. Večer bo potekal v povezavi med ezoteriko in ustvarjalnostjo, voditelj večera bo Robert Titan Felix. Večer bo potekal na Miklošičevi 4, Maribor. -- 30. 11. ob 19:00 na literarni večer z avtorji literarno-umentiškega društva Literatura na Miklošičevi 4 v Mariboru. Predstavili se bodo trije avtorji iz pesniške zbirke Prišleki, branja pa bo povezoval Marko Samec. -- 3. Program KID KIBLA vabi na literarni večer 9. 11. ob 20:00 uri v MMC Kibla, Kneza Koclja 9, 2000 Maribor, kjer lahko brez predhodne prijave sodelujete v proznem mnogoboju. Edini pogoj je 7-minutni nastop, kjer predstavite svoje delo. Več na internetni strani www.kibla.org. 4. PreGlej in KUD Sodobnost International vabita na delavnice dramskega pisanja od 1. 12. do 8. 12. Mentorji so Jason Grote, Young Jean Lee in Ruth Margraff. Za več informacij kliknite na spletno stran: www.pre-glej.si, za prijavo: Pre-glej na guest.arnes.si. 5. Projekt Poezija sosedov vabi 13. 11. ob 20:00 v prostore Društva slovenskih pisateljev na literarni večer dvojezičnega branja poezije Hansa Thilla. Prevode bo brala Urška P. Černe. ======== Od: "Avsenik Maja" Poslano: 10. november 2006 11:31 Zadeva: Samuel Beckett, otvoritev razstave v ponedeljek 2006 -- stoletnica rojstva irskega dramatika in pisatelja Samuela Becketta Obletnica, ki pomembno zaznamuje leto 2006, je stoletnica rojstva velikega irskega dramatika in pisatelja Samuela Becketta, ki je s svojimi gledališkimi igrami, romani in novelami pomembno vplival na razvoj svetovne književnosti 20. stoletja. Ob tej priložnosti je pod okriljem Kulturnega oddelka pri Zunanjem ministrstvu Irske nastala potujoča razstava o življenju in delu tega vplivnega knjiżevnika. Razstava prihaja v Slovenijo s posredovanjem Veleposlaništva Irske in bo na ogled na Filozofski fakulteti od 13. do 24. 11. 2006. Slavnostna otvoritev razstave bo v ponedeljek, 13. 11. 2006 ob 11.30 uri, v avli Filozofske fakultete. Razstavo bosta odprla Njegova ekscelenca, veleposlanik Irske Patrick McCabe in dekan prof. dr. Božidar Jezernik. Odprtje razstave bo spremljala predstavitev Izbranih del Samuela Becketta v slovenskem prevodu, ki jih je v zadnjih treh letih izdala Cankarjeva založba. O svojih prevajalskih izkušnjah bo spregovorila priznana prevajalka Beckettovih del Tina Mahkota. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 11 15:31:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Sat, 11 Nov 2006 15:31:54 +0100 Subject: Litija--Čatež in Re: Vprasanje v zvezi s Presernom References: Message-ID: <015801c7059e$23bb0820$6400a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri68/index.html -- fotoreportaža z nedavnega slavističnega popotovanja iz Litije do Čateža 9. 11. 2006. Počasi pripravimo in na splet postavimo še popotovanjske literarne in kulturnozgodovinske informacije. --- miran ============ Od: "martina mejak" Za: Poslano: 9. november 2006 7:58 Zadeva: Vprasanje v zvezi s Presernom Pozdravljeni, na Vas se obračam zaradi vprašanja, ki se mi je porodilo ob prebiranju Prešernovih pisem in na katerega še nisem našla odgovora. [...] Pri Prešernovih pismih si ne znam razložiti, kaj pomeni v podpisu vmesni člen, okrajšava med imenom in priimkom, in sicer: Fr. Sav. Presern, France Ksav. Presern, Franz Xav. Prešeren. [...] Martina Mejak ======= Xaver (slov. Ksaverij) je dodatek Prešernovemu krstnemu imenu, ki natančneje pove, po katerem od tridesetih svetniških Francetov je bil krščen. 3. decembra, takrat kot Prešeren, ima od njih god le Franc Xaver, s polnim imenom Francisco Javier de Jassu y Azpilcueta (7. 4. 1506 -- 3. dec. 1552), eden od utemeljiteljev jezuitskega redu in uspešen misijonar v Indiji, Maleiziji, na Japonskem in Kitajskem. Za svetnika je bil proglašen leta 1622, njegovi svetniški atributi pa so razpelo, steblo lilije, plameneče srce [bi se na to dalo kako navezati Neiztrohnjeno srce?], upodabljajo ga kot romarja s školjko. Je zavetnik Indije, misijonov, zlasti na vzhodu, katoliškega tiska, pomorščakov [bi bila lahko s tem v zvezi pesem Mornar?], proti viharju in kugi, za mirno smrtno uro. Za patrona razširjevalcev vere je bil proglašen šele leta 1904 [zato Črtomirjeve misijonske dejavnosti še ne moremo špekulativno pripeti temu izročilu]. Ime Xavier je Prešernov patron dobil po gradu v Baskiji, na katerem se je rodil. Xavier je v baskovskem jeziku sicer 'nova hiša'. Gl. Ökumenisches Heiligenlexikon (http://www.heiligenlexikon.de/). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 12 18:28:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Nov 2006 18:28:30 +0100 Subject: [SlovLit] Tuji elektronski literarni viri Message-ID: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> Http://collection.eliterature.org -- Electronic Literature Collection, antologija 60 del "elektronske književnosti" pod licenco cc (creative commons). Vključeni so hipertekstna fikcija, kinetična poezija, generativne in kombinatorične oblike, omrežno pisanje, codework (?), tridimenzionalna dela, pripovedne animacije. -- miran ========= Prost dostop do didaktične revije Mladinska književnost v izobraževanju (Children's Literature in Education) na spletnem naslovu http://www.springer.com/journal/10583 . Kliknite na "Online Version Available" . -- Milena Mileva Blažić From jaka na jaka.org Mon Nov 13 09:54:17 2006 From: jaka na jaka.org (Jaka_=Železnikar?=) Date: Mon, 13 Nov 2006 09:54:17 +0100 Subject: [SlovLit] codework In-Reply-To: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> References: <004701c7067f$fb230ce0$6400a8c0@P4> Message-ID: <455832B9.9010402@jaka.org> če koga zanima izraz 'codework', svetujem, da pogleda: http://leoalmanac.org/journal/vol_14/lea_v14_n05-06/tpeterson.asp lp, Jaka Miran Hladnik, Siol pravi: > Http://collection.eliterature.org -- Electronic Literature Collection, > antologija 60 del "elektronske književnosti" pod licenco cc (creative > commons). Vključeni so hipertekstna fikcija, kinetična poezija, generativne > in kombinatorične oblike, omrežno pisanje, codework (?), tridimenzionalna > dela, pripovedne animacije. -- miran > > ========= > > Prost dostop do didaktične revije Mladinska književnost v izobraževanju > (Children's Literature in Education) na spletnem naslovu > http://www.springer.com/journal/10583 . Kliknite na "Online Version > Available" . -- Milena Mileva Blažić > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 13 21:58:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- slovenistični simpozij v Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- Cigani -- umetnost in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju Message-ID: <012801c70766$76f2c9f0$6400a8c0@P4> Od: "Lokar Meta" Poslano: 13. november 2006 12:02 Zadeva: Predstavitev zbornika Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23 - Metode in zvrsti) Spoštovane avtorice, spoštovani avtorji, dragi vsi, ki vas dosežem takole, po e-po(š)ti, pošiljam obvestilo tistim, ki še ne veste, in še enkrat spomnim na to vas, ki ste novičko že kje ujeli: ta četrtek, 16. novembra, predstavljamo naš zbornik o slovenski kratki pripovedni prozi. Ob 12.30, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Predstavitev, kot nekateri tudi že veste, vpletamo v program simpozija Obdobja 25, ki ima tokrat naslov >Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode< (podrobneje o tem na http://www.centerslo.net). Prisrčno vabljeni v našo družbo vsi, ki boste tako ali drugače kje v bližini! --- Z lepimi pozdravi, Meta Lokar ======== Od: Poslano: 13. november 2006 10:46 Zadeva: Slovenistični simpozij v Gradcu Na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, Merangasse 70, bo 17. novembra potekal 6. slovenistični simpozij z naslovom Z obrobja v osredje, ki ga organizirata Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju. Začetek simpozija bo ob 11. uri z nagovorom, ki mu bodo sledila predavanja: red. prof. dr. Marko Jesenšek: Perspektive slovenščine v bolonjskem univerzitetnem prostoru, izr. prof. dr. Marko Stabej: Razvoj sodobne slovenščine, doc. dr. Vesna Mikolič: Večjezičnost na Primorskem, red. prof. dr. Miran Košuta: Primorska literatura s posebnim poudarkom na Bartolu. Simpozij bo z nastopom z začetkom ob 20. uri zaključil MPZ V. Polanšek z Obirskega. Vljudno vabljeni! --- Ludvik Karničar, Inštitut za slavistiko Univerze v Gradcu ========= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 24. november 2006 10:29 Zadeva: za slovlit Zaradi lažjega komuniciranja SDS, predvsem tekmovanja za Cankarjevo priznanje, bi prosila, če kdo na slovlitu ima e-naslove vseh OŠ in SŠ. Na spletni strani MŠŠ so le poštni naslovi in spletne strani šole brez e-naslovov. ========= Od: "Lidija Golc" Poslano: 13. november 2006 8:24 Zadeva: Gregorčič V deželi zorečih kakijev in žarečega ruja, na Brjah, so včeraj (ob stoti obletnici smrti) odprli spominsko sobo Simona Gregorčiča in mu odkrili ploščo. Ob tej priložnosti je Goriški muzej (mag. Borut Koloini) izdal pregledno zgibanko. Iz Kobarida je bil pesnik premeščen v bližnji Branik (Rihenberg) zaradi zveze z Dragojilo Milek, v novi župniji mu je gospodinjila sestra Katarina, ki pa se je poročila na Brje, k Čebron, kjer je sedaj spominska soba. V času bivanja v Braniku je želel študirati jezike, a po vpisu na dunajsko univerzo študija ni nadaljeval. Na Brjah, uro hoda od Branika, je večkrat prespal, v Čebronovi hiši je (1872--1881) otroke poučeval verouk. Nečakinji Helenki je posvetil pesem, natisnjeno prvo v ob tej priložnosti ponatisnjeni (Izbrane pesmi Simona Gregorčiča, 1946) knjižici. Čebronov Lojze mu je tudi hodil pomagat kmetovat na bližnje Gradišče, kjer je kasneje imel svojo kmetijo. Čebronova hči Cecilija (njegova svakinja), mu je gospodinjila, z njim se je preselila v Gorico; na njenih rokah je tudi umrl. =========== Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju romske družine Strojan. Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php =========== Od: "tinka selic" Poslano: 13. november 2006 12:13 Glasbena matica Trst in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev knjige TRST: UMETNOST IN GLASBA OB MEJI V DVAJSETIH IN TRIDESETIH LETIH XX. STOLETJA / TRIESTE: ARTE E MUSICA DI FRONTIERA NEGLI ANNI VENTI E TRENTA DEL XX SECOLO, Zbornik mednarodnega simpozija / Atti del Convegno Internazionale di Studi. Uredila ga je Tatjana Rojc. Tiskovna konferenca bo v torek, 14. novembra 2006, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Prijazno vabljeni! ========= Od: "Boža Krakar Vogel" Poslano: 13. november 2006 12:40 Zadeva: debatni večer PEN Spoštovani, vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v četrtek, dne 23. novembra, ob 19. uri v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o literaturi in (novih) medijih. Uvodne misli bodo prispevali Andrej Blatnik, Gregor Podlogar in Peter Purg. Večer bo povezovala Manca Košir. Lep pozdrav in nasvidenje. --- Tone Peršak, predsednik ========= Od: "Bogomir Mihevc" Poslano: 13. november 2006 16:25 Zadeva: novo v visokem solstvu Na spletnem mestu www.uni-lj.si/kakovost lahko pobrskate po prispevkih o visokem solstvu, raziskovanju, studentih, profesorjih, kakovosti . Za pregled vsebine poglejte zemljevid strani / site map. Morda vas bodo zanimali clanki, objavljeni v prvih dveh novemberskih tednih v slovenskem dnevnem tisku in drugih medijih o naslednjih temah: - nesoglasja med ministrom in univerzami glede sprememb financiranja, - projekt ljubljanske Politehnike, - 60-letnice AGRFTV in 20 letnica Poslovne šole Bled, - posveta o bolonjski prenovi programov in o studijski praksi, - vabilo za posveta 7. OP raziskovanja EU in vsezivljenskem učenju - novosti v raziskovanju, knjiznjicarstvu, - prvi podatki o vpisu, - zaposlovanje družboslovcev in karierno svetovanje, poklici prihodnosti, - rezultati volitev v SOU, - J. Mencinger o mladoekonomistih, vladi in razdelitvi UL, - T. Kermauner o svoji generaciji in o sebi - Lahko preberete tudi besedila celotnih clankov, zaenkrat s pomočjo Intraneta UL. V kratkem bodo članki dostopni tudi od doma. Poglejte (v ARHIVu) tudi kratke "portrete" vrste univerzitetnih učiteljev / teachers . Izbrani kratki prispevki o visokem solstvu v Veliki Britaniji in v ZDA : ... iz tujine / international news . Hvaležni vam bomo za mnenja in predlogi v zvezi z urejanjem te spletne strani! Lepo pozdravljeni! --- Bogomir Mihevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 14 18:19:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Nov 2006 18:19:04 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij Obdobja Message-ID: <01c101c70810$fd1f3bd0$6400a8c0@P4> Spoštovani, še enkrat vam pošiljamo obvestilo o začetku 25. simpozija Obdobja (Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode), ki bo potekal v dneh od 16. do 18. novembra 2006, v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani, v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na naslovu: http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=24&L3_ID=75&LANG=slo si lahko ogledate program simpozija. Na tem naslovu bodo objavljene tudi vse morebitne spremembe v programu. Vse spremembe pa bodo objavljene tudi na oglasni tabli, ki bo stala pred sobama sekcij. Zaenkrat so sodelovanje žal morali odpovedati: * Prof. dr. Ljudmila Vasiljeva, ki naj bi predavala v četrtek, 16. 11., v sekciji A, ob 15.15. * Prof. dr. Stjepan Hranjec (Napomene o interpretaciji dječje književnosti u školi), ki naj bi predaval v četrtek, v sekciji B, ob 15.15. * Prof. dr. Michał Kopczyk (Evropska identiteta kot element srednješolskega izobraževanja. Primer: Poljska), ki naj bi predaval v petek, 17. 11., v sekciji B, ob 15.00. Sekcije bodo kljub nekaterim odpovedim začele s predavanji ob uri, ki je navedena v programu kot ura začetka sekcije, in tudi nadaljevale z delom po odmoru za kavo ob uri, ki je navedena v programu, ne prej. Ostane več časa za diskusijo ali odmor. Vljudno vabljeni! --- Tjaša Alič From spela.vintar na guest.arnes.si Tue Nov 14 20:59:00 2006 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Tue, 14 Nov 2006 20:59:00 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA tretja runda Message-ID: <455A2004.1010500@guest.arnes.si> Jezikovnotehnoloski abonma, ljubkovalno Jota, spet pripravlja nove dobrote. Prvo srecanje nove sezone bo v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, in sicer bo dr. Ljupco Todorovski (FU in IJS) podal Uvod v rudarjenje podatkov. Povzetek predavanja najdete na dnu tega sporocila. V decembru pa bosta joto kuhala Spela Arhar (4.12. - Kaj poceti s FIDOplus: Horuk v nove case) in Peter Holozan (18.12. - Strojno prevajanje: Krasni novi svet). Vsa tri predavanja bodo primerna tudi za zacetnike. Program Jote in arhiv bivsih predavanj najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni. _________________________ dr. Ljupco Todorovski Uvod v rudarjenje podatkov Rudarjenje podatkov je znanstveno podroc(je na preseku statistike in umetne inteligence. Tako kot statistic(ne metode omogoc(a analizo velike mno~ice podatkov s ciljem preverjanja hipotez, ki bi veljali v podatkih iz opazovanj in merjenj. Za razliko od statistic(nih pristopov, ki omogoc(ajo preverjanje hipotez postavljenih s strani znanstvenikov oz. zbiralcev opazovanj in meritev, metode za rudarjenje podatkov omogoc(ajo avtomatsko iskanje po prostoru mo~nih hipotez in znanstveniku pomagajo ugotoviti katere hipoteze imajo statistic(no veljavo na podatkih. Na predavanju bomo na enostavnih primerih ilustrirali osnovne pojme s podroc(ja rudarjenja podatkov, kot so podatki, vzorec, hipoteza, model in kvaliteta modela. Na primerih bomo tudi pokazali, kako uporabljamo metode za rudarjenje podatkov na realnih problemih iz razlic(nih podroc(ij znanosti. -- ******************************************** dr. `pela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aakerc(eva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 15 17:45:02 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 15 Nov 2006 17:45:02 +0100 Subject: [SlovLit] Zicka kartuzija + knjizne novosti Zalozbe ZRC SAZU Message-ID: <455B521E.1460.1720F98@matjaz.zaplotnik.siol.net> V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 16. novembra 2006 do 21. januarja 2007 odprta razstava Srednjeveških rokopisov iz Žičke kartuzije (1160--1560). Na razstavi bo razstavljenih 29 originalnih rokopisov, in sicer: dvajset iz Gradca (Universitätsbibliothek), trije iz Dunaja (Österreichische Nationalbibliothek), dva iz Celja (Zgodovinski arhiv) in štirje iz Ljubljane (NUK). Več informacij: http://www.ng- slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=167 ----- Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC vabita na predstavitev knjižnih novosti: Pavle Merků: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu (Zbirka Linguistica et philologica, 15); Nataša Komac in Vera Smole (ur.): Ovčja vas in njena slovenska govorica/Valbruna e la sua parlata slovena. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 16. novembra 2006, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 15 18:36:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Nov 2006 18:36:56 +0100 Subject: Dogajanja precej: Gregorčič -- Obdobja -- LK -- Rudarjenje podatkov Message-ID: <009701c708dc$a7c2fe70$6400a8c0@P4> Od: "petra g" Poslano: 15. november 2006 17:13 Zadeva: 100-letnica smrti Goriskega slavcka v Rihenberku (Braniku) Spostovani ljubitelji slovenske poezije! V soboto, 18. 11. 2006, bo v Kulturnem domu v Braniku (20 km iz Nove Gorice proti Štanjelu) ob 16. uri slovesna proslava ob 100-letnici smrti Simona Gregorcica. Slavnostni govornik bo dr. Majaz Kmecl, nastopali pa bodo varovanci vrtca, ucenci OS Branik, recitatorji in pevski zbori. Vljudno vabljeni! --- Petra Gabriel =========== Od: "Alič Tjaša" Poslano: 15. november 2006 15:05 Zadeva: simpozij - še ena odpoved Sodelovanje na simpoziju Obdobja 25 je žal morala odpovedati tudi prof. dr. Nadežda Starikova (Slovanske literature na moskovski univerzi: izkušnja predavanja in raziskovanja), ki je bila predvidena na programu v petek, 17. 11. 2006, v sekciji A, ob 15.30. Hvala za razumevanje. Vabilo na simpozij pa še vedno velja. ========= Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 15. november 2006 0:02 Zadeva: LK, 20. november 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 840. sestanek v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Daniel Holl, M. A., Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Dispositions, abilities and possible worlds --- the semantics of dispositionals and its implications (not only) for German. Predavanje bo v angleščini. --- Za predsedstvo Alja Ferme ======= Od: "Spela Vintar" Poslano: 14. november 2006 20:59 Zadeva: [SlovLit] JOTA tretja runda Jezikovnotehnoloski abonma, ljubkovalno Jota, spet pripravlja nove dobrote. Prvo srecanje nove sezone bo v ponedeljek, 20. novembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, in sicer bo dr. Ljupco Todorovski (FU in IJS) podal Uvod v rudarjenje podatkov. V decembru pa bosta joto kuhala Spela Arhar (4.12. - Kaj poceti s FIDOplus: Horuk v nove case) in Peter Holozan (18. 12. - Strojno prevajanje: Krasni novi svet). Vsa tri predavanja bodo primerna tudi za zacetnike. Program Jote in arhiv bivsih predavanj najdete na http://lojze.lugos.si/jota Prisrcno vabljeni. Rudarjenje podatkov je znanstveno podrocje na preseku statistike in umetne inteligence. Tako kot statistic(ne metode omogoc(a analizo velike množice podatkov s ciljem preverjanja hipotez, ki bi veljali v podatkih iz opazovanj in merjenj. Za razliko od statisticnih pristopov, ki omogocajo preverjanje hipotez postavljenih s strani znanstvenikov oz. zbiralcev opazovanj in meritev, metode za rudarjenje podatkov omogocajo avtomatsko iskanje po prostoru možnih hipotez in znanstveniku pomagajo ugotoviti, katere hipoteze imajo statisticno veljavo na podatkih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 16 20:00:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Nov 2006 20:00:35 +0100 Subject: [SlovLit] Cigani Message-ID: <005e01c709b1$80b51180$6400a8c0@P4> Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si] Poslano: 16. november 2006 21:59 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: Re: Romi > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- > slovenistični simpozij v > Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- > Cigani -- umetnost > in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju > Date sent: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 > Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju > romske družine Strojan. > Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php Spoštovani! Sprašujem Vas in vse slavne in glasne in podpisujoče se človekoljube, kako in kje pa se lahko branijo ali dobijo podporo črne ovce - prizadeti prebivalci Ambrusa? Zakaj ne opozorite tudi na njihovo resnico, njihovo plat medalje? (Glej npr. Družina, 12. 11. 2006.) Ali naj se zaradi Romov, s katerimi jim je postalo življenje neznosno, oni odselijo, da bo zadoščeno vsem "ne-fobom" in podobnim "-ljubom", ki na veliko razprodajajo/razprodajate svojo t. i. človekoljubnost? Kdo od vseh teh je pripravljen sprejeti breme vzdrževanja in življenja z družino Strojan? Občina in prebivalci Ambrusa so to doslej delali brez peticij ali (samo)hvale. Katera slovenska družina si lahko privošči tak način življenja s sosedi??? Pa še zgodbica iz Grosuplja: Znan (bivši) občinski odbornik in poslanec DZ je bil oster kritik svojih kolegov, ki so pred časom reševali romsko problematiko v Grosupljem. Poln človekoljubja in besed, kakršne polnijo današnje medije v minus prizadetim Ambrušanom in vladi, je po letu ali dveh postal še hujši nasprotnik Romov, kot so bili njegovi kolegi prej. Ko so ga prijeli za besedo, je slabe volje zamomljal: "Prej sem stanoval v bloku, sedaj pa imam hišo in cigane za sosede!" ... Torej? - Malo manj manipulacij in malo več treznosti, pravičnosti in resnicoljubnosti! Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič =========== "Kakih petdeset let popred, preden se je pričela naša povest [okrog leta 1400, op. m. h.], prišli so cigani v naše kraje. Popred niso bili znani tod po Evropi in še današnji dan ne vemo za gotovo, od kod so za prvega prišli. Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod v Evropo priromal -- rjave kože, neznane noše in tujega jezika. Ti čudni ljudje so se izdajali za kristjane, rekoč, da pridejo iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi lastne kralje. Kmalu pa so se razšli v drhalih po vseh evropejskih deželah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdražili zavoljo svojega lenega pohajkovanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega ali onega ogoljufali in le slabo ločili, kaj je moje, kaj tvoje." (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, 1864) Cigani vendarle niso najslabše, kar se lahko pripeti poštenemu slovenskemu domorodcu: pri Jurčiču je Cigan Samol pravi junak proti domači značajski pokveki Petru Kozjaku. Kdo se nam javi za negativne vloge v literaturi in v življenju potem, ko dokončno preženemo Cigane? --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 16 21:50:16 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Nov 2006 21:50:16 +0100 Subject: [SlovLit] Nova slovenska besedila v IntraTextu Message-ID: <00e001c709c0$d33ba220$6400a8c0@P4> Od: IXTnews [IXTnews na eulogos.it] Poslano: 16. november 2006 13:19 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: IntraText News 352 Nova slovenska besedila v Intratekstu (http://www.intratext.com/ml/Issue352.htm): J. ALEŠOVEC, Iskren zagovornik J. JURČIČ, Nemški valpet, Sosedov sin J. KERSNIK, Jara gospoda, Mačkova očeta, Ponkrčev oča F. LEVSTIK, Martin Krpan z Vrha J. SKET, Miklova Zala J. STRITAR, Kritična pisma, Literarni pogovori I, Rosana From milena.blazic na guest.arnes.si Fri Nov 17 17:43:47 2006 From: milena.blazic na guest.arnes.si (Milena Mileva BLAZIC) Date: Fri, 17 Nov 2006 17:43:47 +0100 Subject: [SlovLit] SlovLit_izvleček_let_181_števi lka_5_-_Romi References: Message-ID: Spoštovani, v vednost: pred tremi leti (2003) smo avtorji in podpisana, v berilo Svet iz besed 5 http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=165 vključili pesem romske deklice Jelenke Kovačič, sem se zaradi pravilnega poimenovanja, obrnila po nasvet v EU. Pravilno pojmovanje je Romi, kljub temu, da je na začetku EU tudi sama uporabljala drugo besedo za poimenovanje. Svetovni dan Romov je 8. april. Takratna 12-letna Jelenka Kovačič je napisala pesniško zbirko z naslovom Domislin pe pu mande / Pomisli name, 1999. Pesem v slovenščini ima naslov Ciganka in v romščini Romnji. Avdio in video posnetek sta tudi na spletni strani. Gre za izrazit primer večkutlurnega besedila, ki smo ga interpretirali na številnih seminarjih - doma in v tujini. Včeraj, 16. novembra, je bil tudi svetovni dan strpnosti. Lp, Milena Mileva Blažić P. s.: Pesem za pokušino Jelenka KOVAČIČ: ROMNJI PO ULICI VASO MANDRE ROMANJA KERNE, KA HINJUM ROMNHI. MENI HINJUM MANUŠ I MA PHRO IME. MANUŠA MANGE HIKEN STOLU PRSTI, KA HINJIM ROMNI. HILE MRE LOVE DRUGAČNO? URAVU BARI TAMNO KIKLJA, KA NAJ ROMNJANI. KANE NA HINJAŠ MENGERI, ŠUNAVEN PE ROMA. Jelenka KOVAČIČ: CIGANKA NA ULICI SE ZA MANO PSOVKE VRSTE, KER SEM CIGANKA. JAZ SEM ČLOVEK IN IMAM SVOJE IME. LJUDJE MI GLEDAJO POD PRSTE, KER SEM CIGANKA. JE MOJ DENAR DRUGAČNE VRSTE? OBLEČEM DOLGO TEMNO KRILO, KI NI CIGANSKO. ZDAJ NISI NAŠA, SE CIGANI OGLASIJO. -------------------------------------------------------------------------------- ----- Original Message ----- From: To: Sent: Friday, November 17, 2006 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 181, številka 5 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Re: Cigani (Miran Hladnik, Siol) 2. Nova slovenska besedila v IntraTextu (Miran Hladnik, Siol) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Thu, 16 Nov 2006 20:00:35 +0100 From: "Miran Hladnik, Siol" Subject: Re: [SlovLit] Cigani To: "SLOVLIT" Message-ID: <005e01c709b1$80b51180$6400a8c0 na P4> Content-Type: text/plain; format=flowed; charset="iso-8859-2"; reply-type=original Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si] Poslano: 16. november 2006 21:59 Za: Miran Hladnik, Siol Zadeva: Re: Romi > From: "Miran Hladnik, Siol" > To: "SLOVLIT" > Subject: Res veliko za enkrat: zbornik o slovenski kratki prozi -- > slovenistični simpozij v > Gradcu -- e-naslovi slovenskih šol -- 100-letnica Gregorčičeve smrti -- > Cigani -- umetnost > in glasba v Trstu -- literatura in mediji v DSP -- Kermaunerjev intervju > Date sent: Mon, 13 Nov 2006 21:58:24 +0100 > Na Mladinini spletni strani je objavljena peticija proti preseljevanju > romske družine Strojan. > Vabljeni k podpisu na http://romi.mladina.si/index.php Spoštovani! Sprašujem Vas in vse slavne in glasne in podpisujoče se človekoljube, kako in kje pa se lahko branijo ali dobijo podporo črne ovce - prizadeti prebivalci Ambrusa? Zakaj ne opozorite tudi na njihovo resnico, njihovo plat medalje? (Glej npr. Družina, 12. 11. 2006.) Ali naj se zaradi Romov, s katerimi jim je postalo življenje neznosno, oni odselijo, da bo zadoščeno vsem "ne-fobom" in podobnim "-ljubom", ki na veliko razprodajajo/razprodajate svojo t. i. človekoljubnost? Kdo od vseh teh je pripravljen sprejeti breme vzdrževanja in življenja z družino Strojan? Občina in prebivalci Ambrusa so to doslej delali brez peticij ali (samo)hvale. Katera slovenska družina si lahko privošči tak način življenja s sosedi??? Pa še zgodbica iz Grosuplja: Znan (bivši) občinski odbornik in poslanec DZ je bil oster kritik svojih kolegov, ki so pred časom reševali romsko problematiko v Grosupljem. Poln človekoljubja in besed, kakršne polnijo današnje medije v minus prizadetim Ambrušanom in vladi, je po letu ali dveh postal še hujši nasprotnik Romov, kot so bili njegovi kolegi prej. Ko so ga prijeli za besedo, je slabe volje zamomljal: "Prej sem stanoval v bloku, sedaj pa imam hišo in cigane za sosede!" ... Torej? - Malo manj manipulacij in malo več treznosti, pravičnosti in resnicoljubnosti! Lep pozdrav! Ivanka Šircelj-Žnidaršič =========== "Kakih petdeset let popred, preden se je pričela naša povest [okrog leta 1400, op. m. h.], prišli so cigani v naše kraje. Popred niso bili znani tod po Evropi in še današnji dan ne vemo za gotovo, od kod so za prvega prišli. Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj narod v Evropo priromal -- rjave kože, neznane noše in tujega jezika. Ti čudni ljudje so se izdajali za kristjane, rekoč, da pridejo iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi lastne kralje. Kmalu pa so se razšli v drhalih po vseh evropejskih deželah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdražili zavoljo svojega lenega pohajkovanja in pa še bolj zavoljo tega, ker so preradi tega ali onega ogoljufali in le slabo ločili, kaj je moje, kaj tvoje." (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, 1864) Cigani vendarle niso najslabše, kar se lahko pripeti poštenemu slovenskemu domorodcu: pri Jurčiču je Cigan Samol pravi junak proti domači značajski pokveki Petru Kozjaku. Kdo se nam javi za negativne vloge v literaturi in v življenju potem, ko dokončno preženemo Cigane? --- miran ------------------------------ Message: 2 Date: Thu, 16 Nov 2006 21:50:16 +0100 From: "Miran Hladnik, Siol" Subject: [SlovLit] Nova slovenska besedila v IntraTextu To: "SLOVLIT" Message-ID: <00e001c709c0$d33ba220$6400a8c0 na P4> Content-Type: text/plain; format=flowed; charset="iso-8859-2"; reply-type=original Od: IXTnews [IXTnews na eulogos.it] Poslano: 16. november 2006 13:19 Za: miran.hladnik na guest.arnes.si Zadeva: IntraText News 352 Nova slovenska besedila v Intratekstu (http://www.intratext.com/ml/Issue352.htm): J. ALEŠOVEC, Iskren zagovornik J. JURČIČ, Nemški valpet, Sosedov sin J. KERSNIK, Jara gospoda, Mačkova očeta, Ponkrčev oča F. LEVSTIK, Martin Krpan z Vrha J. SKET, Miklova Zala J. STRITAR, Kritična pisma, Literarni pogovori I, Rosana ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 181, številka 5 ******************************************* -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20061117/90a3dde3/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 10:53:53 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 10:53:53 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival -- delavnica Message-ID: <011701c70af7$764287e0$6400a8c0@P4> Od: "Klemen Lah" Za: Poslano: 17. november 2006 14:48 Zadeva: SLOVLIT - Scenaristična delavnica Iz knjige v film za mentorje in mentorice CLF Ponovno obveščam zainteresirane, da bo dvodnevna scenaristična delavnica "Iz knjige v film<, namenjena profesorjem (slovenščine), ki bi se radi naučili več o pisanju scenarijev in sodelovali s svojimi dijaki na letošnjem Cankarjevem literarnem festivalu , potekala v četrtek, 30. 11., in petek, 1. 12. 2006, od 13.00 do 17.00, in sicer v ljubljanskem Cankarjevem domu (Klub CD). Na delavnici vas bosta o osnovah pisanja scenarijev seznanila priznana predavatelja s področja scenaristike Zdravko Duša in Ana Lasić. Pisanje scenarija bo temeljilo na konkretnem literarnem delu, in sicer nagrajenem romanu Janje Vidmar Zoo, ter posnetkih slovenskega filma. Upamo, da bomo lahko ob letu dobili celovit scenarij in -- če bo dovolj uspešno napisan -- pomagali avtorici/avtorju, da pride do realizacije. Ne dvomimo, da nam bo pri tem v pomoč tudi avtorica Janja Vidmar. Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo na naslovu Slavističnega društva Slovenije (SDS, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) in/ali na e-naslovu klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT (nakazati na račun SDS, namen CLF). Na voljo je le še nekaj mest, zato predlagam, da s prijavami pohitite. --- Mag. Klemen Lah, koordinator CLF ========== INFORMACIJE O POTEKU SCENARISTIČNE DELAVNICE "IZ KNJIGE V FILM" Na delavnici vas bosta o osnovah pisanja scenarijev seznanila priznana predavatelja s področja scenaristike Zdravko Duša in Ana Lasić. Pisanje scenarija bo temeljilo na konkretnem literarnem delu, in sicer nagrajenem romanu Janje Vidmar Zoo. Vodja delavnice Zdravko Duša priporoča, da si ga prej preberete in se resno lotite dela, saj si želi(mo) ob letu predstaviti celovit scenarij in - če bo dovolj uspešno napisan - pomagati avtorici/avtorju, da pride do realizacije. Ne dvomimo, da nam bo pri tem -- poleg mentorice Ane Lasić -- v pomoč tudi avtorica Janja Vidmar. Po predlogu Zdravka Duše pošiljam tudi prvih šest prizorov novega scenarija Matevža Luzarja po mladinskem romanu Dušana Dima Distorzija (večernica za najboljše mladinsko delo, objavljeno leta 2005) [dobite ga na spletni strani CT http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html -- op. mh]. Mogoče ne bi bilo odveč, da se na strani http://www.ljudmila.org/scriptwriting/, v rubriki 'učilnica', poučite tudi o tem, kaj je sinopsis, scenosled in kaj scenarij. Naj še ponovim, da bodo mentorji, ki so bodo usposobili na delavnici, lahko na svojih šolah s skupino dijakov pripravili scenarij(e) po slovenskem literarnem delu (Janja Vidmar: Zoo) in z njim(i) sodelovali na Cankarjevem literarnem festivalu, ki bo maja 2007 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Najboljše scenarije bo strokovna komisija nagradila z nagradami (zlato, srebrno in bronasto skodelico kave). Delavnice se lahko udeležijo tudi dijaki višjih letnikov srednje šole, ki se aktivno ukvarjajo s filmom. Prijave zbiramo do 20. novembra., in sicer na naslov Slavističnega društva Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, ali e-naslov klemen.lah na email.si . Kotizacija za člane Slavističnega društva Slovenije je 18.000 SIT, za nečlane pa 23.000 SIT (nakazati na račun SD, namen CLF). --- Mag. Klemen Lah, koordinator CLF From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 11:42:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 11:42:10 +0100 Subject: SZF -- CT -- Gregorčičevo leto -- Cigani Message-ID: <016001c70afe$34db80c0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 17. november 2006 20:20 Zadeva: Prometej znanosti SZF - Slovenska znanstvena fundacija vabi k predlaganju kandidatov za priznanje "Prometej v znanosti" (posameznike, skupine raziskovalcev, popularizatorjev znanosti, učitelje, novinarje). Med temi bo SZF izbrala kandidate za Descartesovo nagrado http://ec.europa.eu/research/descartes/communication_en.htm SZF je objavila razpis za dodelitev štipendij mladim doktorantom in doktorjem znanosti http://www.ustanova-szf.si/razpis_wfs_december06.htm. (Rok: 12. dec. 2006.), kontaktna oseba dr. Edvard KOBAL (Edvard.Kobal na ustanova-szf.si). ========== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 16. november 2006 23:22 Zadeva: Seminar za Cankarjevo tekmovanje Spoštovani, vabilo na seminar za Cankarjevo tekmovanje, program, seznam in še program za Cankarjev literarni festival si podrobno preberete na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Obenem vas vabim, da postanete člani/ce Slavističnega društva Slovenije, ne le zaradi ugodnosti, ampak tudi zato, da ste obveščeni o najnovejših stvareh v slovenistični stroki. Prosim, da pred prihodom poravnate svoje finančne obveznosti in potrdilo o plačilu prinesete s seboj ali pošljeten na naslov helena.kenda na siol.net Lepo vas pozdravljam in vas pričakujemo na Vrhniki. --- dr. Milena Mileva BLAŽIĆ, doc. Tajnica Slavističnega društva Slovenije FF, Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana =========== Od: "Knjižnica - OŠ Kobarid" Za: Poslano: 17. november 2006 8:08 Zadeva: Le poj, o ptiček, poj Osrednja šolska prireditev ob 100-letnici Gregorčičeve smrti bo pod naslovom Le poj, o ptiček, poj! 24. novembra 2006 v večnamenskem prostoru Osnovne šole Simona Gregorčiča v Kobaridu ob 18.00. Sodelovali bodo tudi učenci dvojezične šole v Špetru, govoril pa bo akademik Ciril Zlobec. Več o projektu Gregorčičevo leto si oglejte na http://www2.arnes.si/~osngsg1s/ -- Lenka Raspet, ravnateljica ========== Prosim vse, ki se oglašate na romsko tematiko, da se osredinite na njeno literarno/jezikovno razsežnost. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 11:51:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 11:51:13 +0100 Subject: Pisma Z. Kveder na radiu in argentinsko vprašanje Message-ID: <016f01c70aff$78a8dfe0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 17. november 2006 13:24 Zadeva: Pisma Z. Kveder na radiu Ob blizajoci se 80-letnici smrti slovenske in hrvaske pisateljice Zofke Kveder, ki je v Zagrebu umrla 21. novembra 1926, bo to nedeljo, 19. novembra 2006, ob 18.05, na 3. programu radia Slovenija (Ars) predvajana oddaja iz cikla Spomini, pisma, potopisi s slovenskimi prevodi odlomkov iz pisateljicine hrvaske korespondence z njeno hcerjo Vladimiro Jelovsek. Prijazno vabljeni k poslusanju. -- Vladka Tucovic ========= Od: "miro argo" Za: Poslano: 17. november 2006 22:11 Zadeva: info-please [...] PROSIL BI VAS SLEDECE. "CVETOCI MAJ PRINESEL JE NA ZEMLJO RAJ IN PTICKI NAM ZAPELI SO," TAKO SE JE GLASILA PESEM, KI SMO JO DELKAMIRALI V SOLI. NE VEMO NE AVTORJA NE KJE BI SE JO NASLO. CE VI G. PROF. VESTE ZA IZVOR/SOURCE O TEJ PESMI, NAM PROSIM SPOROCITE, CE MORETE, NA NASLOV - miargo1 na yahoo.com.ar ZIVIMO V TUJINI. HVALA LEPA IN POZDRAV [...] --- VSI ZNANCI IZ TUJINE From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 18 21:34:29 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Nov 2006 21:34:29 +0100 Subject: [SlovLit] Novo iz tiskarne -- Novice iz Trsta -- jezikoslovna konferenca Message-ID: <028501c70b50$f39cd7a0$6400a8c0@P4> Delta, revija za ženske študije in feministično teorijo 12/12 (2006). Tu mdr. članek urednice Eve D. Bahovec, Kaj je avtorica? Kozma Ahačič. Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: Vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818--1852. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica, 9). Naročila na naslov SDS (menda za okrog 2000 sit). Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2006 (Obdobja, 23). ======== Od: "Zoltan Jan" Za: "Miran Hladnik" Poslano: 18. november 2006 19:36 Zadeva: Slovenistika na zahodni meji Nekaj novičk iz Trsta I. Pred nedavnim je v posebnem zborniku Višje šole za prevajalce in tolmače na tržaški univerzi (Scuola superiore di lingue moderne per interpreti e traduttori) izšla zanimiva razprava prof. Marije Pirjevec Tipologija slovenske literature in France Prešeren (Tipologia della letteratura slovena e France Prešeren. II. V Primorskih novicah je 17. t. m. izšel obsežen, poldrugo časopisno stran dolg intervju Danice Petrovič s prof. Miranom Košuto, "prvim predsednikom Slavističnega društva Slovenije, ki ni iz matične Slovenije." III. Razvoj univerzitetnega poučevanja slovenščine na Univerzi v Trstu in na slovenistiki Univerze v Novi Gorici je predstavil Zoltan Jan v dveh zaporednih oddajah (Trojna spirala 16. in 23. t. m.). Oddaje ureja mag. Mojca Dvořák. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ========= Od: "Peter Grzybek" Poslano: 18. november 2006 12:44 Zadeva: gfkl 2007, deadline verlaenger Poziv za referate v sekciji "Sprachwissenschaft-Linguistics" na univerzi Freiburg v Breisgau (7.--9. marca 2007). Več o tem na http://www.informatik.uni-freiburg.de/gfkl/index.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 08:44:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 08:44:23 +0100 Subject: [SlovLit] Kruta ljubezen Message-ID: <003d01c70bae$88e14c30$6400a8c0@P4> Od: "Jani Kovacic" Poslano: 18. november 2006 22:32 Zadeva: jezzek & CD-Romi Ježek je napisal precej pesmi o ciganski tematiki (Ciganska balada, Romova usoda, Kruta ljubezen .). Na svojih vandranjih je nedvomno z Romi prijateljaval. Vendar je večina ciganskih pesmi črnih in v vseh kraljuje smrt, ki usodno poseže v ljubezen. Nedvomno jih je bilo veliko petih. Kitice so orimane na žensko, a refren na moško rimo. KRUTA LJUBEZEN Ciganska pesem spesnil Frane Milčinski -- Ježek, uglasbil Jani Kovačič Ubij me in srce izgrebi: v dlani še bo klicalo po tebi. Ko tolklo ti ob bele bo roke, pljuni na moje srce! Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. Praviš, da si mi nevesta, praviš, da si vsa le meni zvesta. Ko pa poljubljat kodre ti hitim, v njih vonj je še tujih blazin. Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. Saj živeti ni mi moči, ko pa umrem, nikar, nikar ne joči! Ko druge grobe kiti cvetja šop, tvoj pes naj razgrebe moj grob. Na zdravje brat, izpij do dna! Ljubav življenje nam sladka. Kako bi prazen bil ta svet, če ne imeli bi deklet. Ko pride pote bela smrt, srce izglodal ti bo krt, ne bo ljubavi zate več in vse bo preč, bo preč. ============= Še ena iz ciganskega cikla in temne usode ljubezni. Pesem prežema temno baladno vzdušje. Večina verzov je desetzložnih z rimo a-a-b-b z refrenom: ROMOVA USODA Starodavna balada spesnil Frane Milčinski -- Ježek, uglasbil Jani Kovačič Jojme, moja Jona, vila iz teme . Ne čakaj me ob rojstvu mladih zvezd, obesili so me na križu cest. Ne čakaj me, ko noč pogoltne dan, oči mi pije zla ptica črn gavran. Jojme, moja Jona, vila iz teme . Biriči so mi odsekali roke, desnico najprej, gori do rame in potlej to, ki je na srčno stran - kdo zdaj bo v tvojih grudih kopal dlan. Jojme, moja Jona, vila iz teme . Baron s teboj povaljal je brokat, ki nanj zvečer gre z grajsko cipo spat. In mimo šle so zvezde treh noči - zdaj v pasjem srcu mu moj nož rjavi. Jojme, moja Jona, vila iz teme . From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 17:51:37 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 17:51:37 +0100 Subject: Simpozij bil je živ Message-ID: <01dc01c70bfa$fbbd3880$6400a8c0@P4> Od: "Boža Krakar Vogel" Poslano: 19. november 2006 16:40 Zadeva: simpozij bil je živ Petindvajseta Obdobja so se iztekla, na hitro strnjeni prvi vtisipa sledijo v temle zapisu. Ni najbolj izčrpen, a hitenje proti novim delovnim nalogam mi za zdaj omogoča le takega. Izbiro simpozijske teme sta mi narekovali dve glavni misli. Prvič, da je stik s književnostjo sodobnemu posamezniku in družbi še vedno potreben, saj besedna umetnost, to posebno področje človekove ustvarjalnosti, premore trajno lastnost, da na poseben način, z izzivanjem duhovnega napora in užitka, vpliva na estetsko, čustveno, intelektualno, socialno, časovno dojemljivost posameznika in družbe. In drugič, da je izobraževanje eden največjih glasnikov in popularizatorjev literature, pravzaprav edini proces, ki zagotavlja, da bo literatura vsaj določen čas v življenju v spoznavnem obzorju vsakega posameznika, in da je zato pomembna skrb za kakovost tega procesa in povezanost vseh njegovih segmentov od vrtca do univerze. Premislek o kakovostnem poučevanju književnosti ne more biti kakovosten, če je odtrgan od vprašanja, kako pravzaprav razumemo sam predmet, "učno vsebino", torej književnost. Kakšna so bila pojmovanja književnosti skozi zgodovino, in kakšna so danes ter kako so ena in druga odločilna za izobraževanje, sta na teoretski ravni izčrpno prikazala uvodni in sklepni referat (T. Virk, N Šlibar), dotikali pa so se jih bolj ali manj razvidno domala vsi razpravljalci. Razumevanja književnosti se skozi zgodovino in v sodobnosti kajpak razhajajo, vendar imajo tudi nek skupni imenovalec. Ta je v zavesti, da literatura s svojo večpomenskostjo, fiktivnostjo, jezikovno oblikovanostjo, estetskostjo, skratka, s sklopom sebi lastnih lastnosti literarnosti, ne sporoča enostranskih, trdnih in enoumnih resnic, pač pa najbolj vzgaja s svojo odprtostjo, izzivom k soočenju z drugačnostjo, >sedemkratno tujostjo< (Šlibar). To pomeni, da sicer prinaša (in privzgaja) etične, nacionalne, medkulturne idr. vrednote, da pa jih hkrati tudi spodnaša, vzbuja nelagodje, postavlja pod vprašaj in terja ponovno opredeljevanje. Pričakovanje, da bo književnost vzgajala človeka po trenutni družbeni meri ali "uradno" etabliranih daljnosežnih vizijah, se zato ne morejo uresničiti tako, kot bi si nemalokdo želel in je, kot vemo, tudi kdaj zapisal v učne načrte ali druge zavezujoče dokumente. Najpomembnejši vzgojni učinek književnosti je torej ta, da s svojo odprto, hkrati umetniško prepričljivo in ideološko izmuzljivo naravo sodobnega človeka >uči živeti v negotovosti< (Novak Popov), se soočati z nesmislom in iskati smisel. Taki naravi literature kot prenašalke in skrivalnice vrednot se je v izobraževanju mogoče najbolj učinkovito približevati tako, da je sprejemnik postavljen pred izziv, "trik", problem, ki vzbudi interes v neposrednem stiku z njo. Ti izzivi oz. motivacijske strategije so različni, odvisni od ravni izobraževanja, literarnega žanra, učiteljevih preferenc in (med)kulturnih situacij. Slišali smo, kako je za študente tujega jezika učinkovita neposredna izkušnja s prevajanjem (Žabjek, Podlesnik, Sudilovska), ali z aktivnim seminarskim delom na način delavniškega skupinskega reševanja problemov, npr. o literarnih stereotipih, ki jih o lastnem in sosednjih narodih goji literatura (Živančevič Sekeruš). Toliko bolje, če sledi objava takih dosežkov (Subiotto). Dobili smo ponoven dokaz, kako dijake srednjih šol motivira izbirno branje (Slemenjak), osnovnošolce srečevanje z drugimi časi in prostori v slovstveni folklori (Stanonik, Potočnik), otroke v vrtcih pa (bi glede na kurikulum lahko bolj kot v trenutni praksi) poslušanje in igranje z umetnostnimi besedili (Haramija). Prikazani so bili posebni pristopi k različnim zvrstem in žanrom (Pezdirc, Božič, Kirova, Smolej), zlasti se je kot izziv pokazalo dramsko besedilo zaradi svoje literarno gledališke predstavitvene dvojnosti (Schuller, Polanc Podpečan). Na nov način so bili kritično priklicani v zavest različni neproduktivni stereotipi, od tistih v literarni vedi s stališča samoumevnih "moških" interpretacij do onih v pedagoški praksi (Blažič, Mihurko Poniž, Grosman) in podani teoretsko podprti modeli za ravnanje v praksi (Podbevšek, Benjak, Krakar Vogel). Problematizirana je bila vloga učbenika, ki lahko zapira ali odpira sprejemnike za literarno občutljivost (Degan Kapus, Polanc Podpečan, Pregelj), in se iztekla v spoznanje, da je to in še marsikaj odvisno od učitelja, na čigar entuziazem, ki zmore nadomestiti mnoge pomanjkljivosti od pripomočkov prek slabe izhodiščne usposobljenosti do plače smo bili prav tako opozorjeni (Jan).Tako kot je po drugi strani veljavnost nekaterih predstav oz. stereotipov o učitelju književnosti pogojena s še živečimi postopki, kakršni so diktiranje vnaprej narejenih interpretacij, zanemarjanje doživetja sprejemnikov ali pa tudi preveliko "motivacijsko približevanje" kratkoročnemu potrošniškemu okusu naslovnikov. Branje ni samo užitek, učitelj se ne sme izogibati prenašanju spoznanja, da je tudi napor, a kdor ta napor tvega, se mu povrne v poglobljenem užitku, so se strinjali razpravljalci. Kritično je bila obravnavana odsotnost književnosti pri pouku tujih jezikov, kjer imajo učitelji pred njo nekakšen strah (Samide), nezadostnost in potreba po preseganju zgolj komunikacijskih pristopov s postkomunikacijskim razvijanjem kulturnih kompetenc (Z. Kovač). Mnoga od teh vprašanj so bila obravnavana tudi v luči reform, bolonjske in srednješolskih, ki vzbujajo obenem skepso in optimizem, predvsem pa zavest, da bi morali "literati" in humanisti kritično in ustvarjalno presegati oz. vsebinsko oplemenititi od administracije vsiljene okvire, neobčutljive za občutljivost vsebinskih posebnosti (Pospišil, Podlesnik). V tem priložnostnem zapisu z majhno časovno distanco ni mogoče našteti vsega, in naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem omenila. A že ti napaberkovani povzetki problemov, ki so jih odpirali referenti in diskutanti, pričajo, da je bil simpozij s to temo ne le pomemben, kot znanstveni simpoziji nasploh so, ampak tudi intriganten, kot so kazale živahne razprave, prepričljiv, vznemirljiv in da bo pregled refleksij, ki jih je prinesel in ki jih trenutno premoremo v širšem evropskem prostoru, spodbudil nove in učinkoval na prakso. Zato je mogoče reči, da je 25. simpozij Obdobja na zemljevidu znanstvenih razpravljanj v slovenistiki, slavistiki in sorodnih disciplinah utrdil tudi izobraževalna vprašanja, da jih poslej ne bo mogoče zviška pometati pod preprogo, kakor je dolga desetletja marsikomu veljalo za znak pristne akademskosti. Med mnogimi vprašanji in komentarji, ki se mi porajajo, kakor najbrž še marsikateremu udeležencu, ki bi rekel še kaj, pa ni bilo priložnosti, je tudi tole: ali je v procesih prenove književnega izobraževanja, ki so pri nas potekali zadnjih petnajst let, v luči tega znanstvenega srečanja kaj bistveno narobe? Vsaj jaz izvajanj na simpoziju nisem razumela tako, pač pa kot dopolnilo argumentov, potrdilo izkušenj in obilico novih idej za razvijanje prakse v zastavljeni smeri, od osnovne šole do že načrtovanih bolonjskih sprememb. S pozornostjo državnih inštitucij, ki jo taka prireditev ob srebrnem jubileju zasluži, je spočetka kazalo slabo. Na rektoratu univerze niso našli nikogar, ki bi imel čas za pozdravne besede, na ministrstvu za šolstvo tudi ne. Zato pa smo bili toliko bolj veseli, ko je prišlo povabilo iz Državnega zbora. Udeležence sta navkljub vroči proračunski seji pozorno in kulturno sprejela poslanca Majda Potrata in Rudolf Moge, pozdravila pa tudi predsednik Franc Cukjati in podpredsednik Sašo Peče. No, večina tiska in rtv (s častno izjemo Delove Kulture in Šolskih razgeldov) pa se bosta z literarnim izobraževanjem rajši ukvarjala, kadar bo (spet) kaj narobe. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 22:24:25 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 22:24:25 +0100 Subject: [SlovLit] Predstavitev knjige v slovenskem in romskem jeziku Message-ID: <024001c70c21$17ee0f40$6400a8c0@P4> Od: "Majda Koren" Za: Poslano: 19. november 2006 21:56 Zadeva: Predstavitev knjige v slovenskem in romskem jeziku V soboto, 18. novembra 2006 je bila v Kulturnem domu v Črnomlju predstavitev tretje knjige Kulturnega romskega društva Vešoro iz Lokev pri Črnomlju. Njen naslov je Belokranjske in romske pravljice, izbrala in prevedla (v romski oziroma slovenski jezik) jih je Madalina Brezar. Prisrčno spremno besedo je napisal Marjan Lampret, župnik v Šmartnu pri Litiji. Izdajo knjige je finančno omogočilo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Madalina Brezar nastanek knjige opisuje takole: V kulturnem društvu Vešoro smo se odločili, da zapišemo nekaj romskih pravljic oziroma pripovedi. To nalogo je društvo zaupalo meni. Romske pravljice sem zapisala po pripovedovanju svojih staršev, njim pa so jih povedali njihovi stari starši. Za objavo v knjigi sem izbrala še nekaj slovenskih ljudskih pravljic. Te sem izbrala iz knjige >Sto belokranjskih<, ki jih je zapisal Lojze Zupanc, ko je kot učitelj služboval v Beli krajini. S to knjigo želi naše društvo približati romske pravljice slovenskim otrokom, slovenske pa romskim. Kakor mi je znano, Romi bolj slabo poznajo slovenske pravljice, slovenski pa doslej sploh niso nič vedeli o naših. Vladalo je mišljenje, da mi sploh nimamo pravljic. Ta knjiga naj bi tako pripomogla k boljšemu poznavanju obeh kultur. Pripomogla naj bi tudi k širjenju branja med Romi. Pri knjigi so mi veliko pomagali moji starši, sestra Marina in Ksenija Khalil. Za njihovo pomoč se jim lepo zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi Ministrstvu za kulturo, Zvezi Romov Slovenije, Občini Črnomelj, Heleni Vukšinič in Patriku Benedičiču za ilustracije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 19 22:49:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Nov 2006 22:49:44 +0100 Subject: [SlovLit] Politik cigan Message-ID: <033601c70c24$a112ac60$6400a8c0@P4> Od: skorjak.bostjan na gmail.com Za: Poslano: 19. november 2006 22:27 Zadeva: POLITIK - CIGAN Spoštovani g. Miran Hladnik! Ob aktualnosti romske problematike naj pristavim še svoj "piskrček" s travestijo Sardenkove pesmi Cigan. Travestijo sem napisal za Toti list, humoristično prilogo Večera, kjer so mi jo v 19. številki objavili 9. 5. 2002. Kasneje je travestija doživela še glasbeno izvedbo, ko jo je 30. 10. 2003 v Šmarju pri Jelšah na predstavitvi mojega prvenca, knjige "latinskih aforizmov" RIDE, SI SAPIS - Smej se, če si pameten, zapel Janez Bele. Lep pozdrav! ========= Rom-pom-pom (Silvin Sardenko in cigani kolegom ob svetovnem dnevu Romov) Politik mikrofon ukral, volilcem več miru ni dal. Oj, ti politik, ti cigan! Dajali smo mu tolarje, a kradel nam je dolarje. Oj, ti politik, ti cigan! Bicikel sem občan mu dal, letalo si je sam izbral. Oj, ti politik, ti cigan! In letal je kot elektron in tulil je v mikrofon. A kaj mu pel je megafon? Poli - ti - tik, si - si - cigan, poli - ti - tik, si - si - cigan; oj, ti politični cigan! -- Boštjan Škorjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 20 07:15:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Nov 2006 07:15:35 +0100 Subject: [SlovLit] Novo berilo Message-ID: <000e01c70c6b$4ba691f0$6400a8c0@P4> Alojzija Zupan Sosič. Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera, 2006. 367 str. Slavistična revija LIV/3 (2006). [Zadravčev festšrift] 512 str. Peter L. Schillingsburg. From Gutenberg to Google: Electronic Representations of Literary Texts. Cambridge UP, 2006. [OHK, slavistika LH II 4911] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 20 21:03:00 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Nov 2006 21:03:00 +0100 Subject: [SlovLit] Splet, knjige, vabilo, ciganske Message-ID: <014801c70cde$e29e59d0$6400a8c0@P4> Portal Slowwwenija na http://www.slowwwenia.com/ ima svoj iskalnik (gl. tudi http://www.iskanje.si), ki za zdaj pokaže sicer manj kot www.najdi.si, vendar kakšno reč tudi zanimivo drugače. Opozoril je tudi na Kanal mladih (http://www.kanalmladih.com/), kjer je v rubriki Kultura & umetnost solidno zastopana slovenska književnost. ======== Nadežda Starikova. Slovenskij istoričeskij roman 1920-30-h godov: Tipologija, genealogija, poetika. Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut slavjanovedenija, 2006. 192 str. Knjiga v samostojnih poglavjih obravnava Tavčarjevo Visoško kroniko, Bartolovega Alamuta in Roman o Prešernu Ilke Vašte. Slovensko jezikoslovje danes / Slovenian Linguistics Today. Ur. Ada Vidovič Muha. Posebna številka Slavistične revije LIV (2006). 744 str.! Prinaša 23 prispevkov o slovnici in slovarju, besediloslovju in publicistiki ter sociolingvistiki. ======== Od: "LITERINA KNJIGARNA" Poslano: 20. november 2006 13:52 Zadeva: PREDSTAVITEV NOVITET ZALOŽBE LITERA Vabimo vas na tiskovno konferenco ob izidu knjige Alojzije Zupan-Sosič: ROBOVI MREŽE, ROBOVI JAZA. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 23. novembra 2006 ob 11. uri v knjigarni Konzorcij na Slovenski ulici 29 v Ljubljani. Knjigo bomo predstavili ob prisotnosti avtorice in urednikov. Veselimo se vašega obiska! ======= Od: "Jani Kovacic" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 18. november 2006 22:39 Zadeva: JK V programu PESMI LJUBEZNI & OBUPA sem napravil nekaj romsko-ciganskih: EJ, ČE BI IMEL Ej, če bi imel tisto dekle! Črnega bi vina pil. Plesal bi, plesal bi - do zore! Na rosi biserni bi jo, na rosi jutranji bi jo ljubil! Eh, nimam je, mati, nimam je. Lačen sem, oj lačen sem. In jezen sem, jezen sem, besen sem! Bogu bi okna pobil, če vedel bi kje hišo ima. Eh, ceste, ceste, ciganske ste neveste! Oj, da bi vsaj konja imel, če že dekleta ni! Aj, bi po cestah drvel, kak bi pod nebom letel! k drugi, tetji, peti ljubici, k drugi, peti, sedmi ljubici! Vetra v žep bi si nabral, do zore z njo barantal, za poljube veter menjal In se smejal in se smejal! Eh, ceste, ceste, ciganske ste neveste! Eh, ceste, ceste ... Ej, če bi konja imel, ej, če bi konja imel! IN ČE BOM KDAJ Ko vidim te, mi je težko, ko gledam te mi je hudo. Ah, kje je ogenj, kje je smeh? Kje strast poljubov v nočeh? Kdo zdaj tvoje srce greje? Ti kdo zdaj lepše pesmi poje? In če bom kdaj pozabil ljuba nate, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! Kje zvezde so, ki so takrat svetile? Kje ure so, ki so takrat zvonile? Ah, če bi to srečo imel, da v ljubezni bi lahko uspel, se ne bi duša žalostila, se ne bi pesem ohladila! In če bom kdaj pozabil na ljubezen, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! Ne daj bog, da umremo trezni, daj nam umreti od ljubezni! a če ljubezni ni in ni, vsaj vinca rujnega natoči! In če bom kdaj pozabil na ljubezen, naj se mi posuši srce in duša ovene! Naj šest cigank še grob moj črni uroči! Nikdar potočiti ne sme nihče niti solze! From jaka na jaka.org Tue Nov 21 01:11:15 2006 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 21 Nov 2006 01:11:15 +0100 Subject: [SlovLit] razpis Message-ID: <45624423.1050604@jaka.org> Lep pozdrav, morda bi naslednji razpis utegnil zanimati Slovlitjanje, saj je namenjen tudi predstavljanju jezikovne ustvarjalnosti, ki deluje v okviru svobodne kulture. lp, Jaka Železnikar ------------------------------------------------------------------------------- Ustvarjalna gmajna! Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture 2006 http://creativecommons.si/ PRIJAVITE SVOJA NAJLJUBŠA DELA! LJUBLJANSKI LABORATORIJ ZA DIGITALNE MEDIJE IN KULTURO PRI KUD FRANCE PREŠEREN (LJUDMILA) PRIREJA DRUGI FESTIVAL USTVARJALNOSTI IN SVOBODNE KULTURE, FESTIVAL DEL Z LICENCO CREATIVE COMMONS IN DRUGIH ODPRTIH DEL. Drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture bo v torek, 5. decembra 2006 v Kiberpipi v Ljubljani. Na njem bomo predstavili izbor iz letošnje produkcije del, objavljenih pod licenco Creative Commons in drugih odprtih del. Festival je odprt za vse avtorje, producente, kustose, založnike, odjemalce in druge, ki podpirajo idejo svobodne kulture. Prijavite lahko tudi dela, ki jih dobro poznate in vas navdušujejo, pa jih niste sami naredili. Edini pogoj za sodelovanje je objava odprtega in prosto dostopnega dela v digitalni obliki (recimo pod eno izmed CC licenc). Zakaj? Ker je internet medij, ki je ponudil izjemne priložnosti za nove načine ustvarjanja in širjenja del, obenem pa omogočil tudi epidemične kršitve avtorskih pravic. Vse skupaj je privedlo do pravnega in tehnološkega zaklepanja del in s tem do zaviranja ustvarjalnosti, obenem pa je spodbudilo javno razpravo o položaju avtorja v času digitalne produkcije. Nastajajo alternativni sistemi, ki se zavzemajo za svobodno kulturo in tudi naš festival je del teh prizadevanj. Pohitite, rok za prijavo del je 26. november 2006! Delo prijavite z vpisom v obrazec na spletni strani Creative Commons Slovenija: http://creativecommons.si/?q=prijava Festival organizira Ljudmila - Ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren v sodelovanju s Kiberpipo. Program pripravlja skupina sodelavcev iz slovenske CC skupnosti: Luka Frelih, Dejan Habicht, Špela Kučan, Dunja Kukovec, Alenka Pirman, Luka Prinčič, Domen Savič, Igor Španjol in Jaka Železnikar. Projekt Creative Commons Slovenija je skupni projekt Ljudmile in Inštituta za intelektualno lastnino. Kontakt: Ljudmila, Rimska cesta 8, Ljubljana, t. 01 426 95 30, f. 01 426 95 31 cc na creativecommons.si http://creativecommons.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 21 22:24:13 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Nov 2006 22:24:13 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke in vabili Message-ID: <000501c70db3$65778ff0$6400a8c0@P4> Http://www.primorski.it/archivio/19_11_2006/KOMENTARJI/KOM01.html -- Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, članek iz Primorskega dnevnika. Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri68/target0.html -- Popotovanje iz Litije do Čateža 1958, foto Cene Omerzel. Po zaslugi fotografa in Marka Kranjca je razrešena identiteta naslednjih popotnikov (od leve): stoji Sl. Fatur, s čepico je Andrijan Lah, pod njim Oblak, najbolj desni od te skupine je Jan Petr, na vogalu hiše sedi Franc Zadravec, zraven njega Anton Slodnjak, obrača se Anka Slodnjak, srednja od treh spredaj je Pogačar, skrajno desno Emil Štampar. Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri44/target54.html -- slavisti plešejo s Cigančicami na kongresu 8. oktobra 2005 v Lendavi. V četrtek in petek, 23. in 24. novembra ter 1. decembra 2006, bodo Miklošičevi dnevi na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. CMEPIUS - Center RS za mobilnost in EU programe v sodelovanju z MŠŠ na otvoritveno konferenco EU programa Vseživljenjsko učenje, ki bo 11. decembra 2006 v hotelu Mons v Ljubljani. Za udeležbo je potrebna e-prijava. Udeležba je brezplačna. Rok prijav je do 25. novembra, na spletnem naslovu http://llp-cmepius.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 22 16:54:24 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Nov 2006 16:54:24 +0100 Subject: [SlovLit] Novo v tisku in na zaslonu Message-ID: <002901c70e4e$7cb45720$6400a8c0@P4> Od: "knjigarna" Poslano: 22. november 2006 9:23 Zadeva: Nove publikacije na FF NIKE K. POKORN: British Literature: From the Anglo-Saxons to the Victorians TEA ŠTOKA: Kralj v labirintu: pripovedništvo Itala Calvina med fantastiko in postmodernizmom Ur. ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ in MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ: Almanah: Svetovni dnevi slovenske literature 20. do 25. november 2006 ======== Nova številka Slovene Studies (2006/1--2) prinaša med drugim študijo Alojzije Zupan Sosič The Contemporary Slovene Novel and Gender Identity in recenzije knjig Marka Jesenška (The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area. The History of the Slovene Language), Rade Lečič (Slovenski glagol: oblikoslovni prirocnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs) in Johna K. Coxa (Slovenia: Evolving Loyalties). Preberemo jih lahko tudi na spletnih straneh Society for Slovene Studies http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reviews.html Društveni bilten SSS Letter No. 60, October 2006 je dosegljiv na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l06-60.html ========= Odljudnež: spletni trenutnik (spletni naključnik ipd.): http://195.250.216.58/_odljudnez.net/# -- vsak trenutek spreminjajoči se spletni časopis. Pritisni tipko osveži za novo svežo številko. Bralske odzive sprejema saso.tepina na logos.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Nov 22 19:43:19 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 22 Nov 2006 19:43:19 +0100 Subject: [SlovLit] Litera, Getika in Gledalisce Glej Message-ID: <4564A857.12400.D7B31D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Literina knjigarna v četrtek, 23. 11., ob 11.00 vabi na tiskovno konferenco ob izidu dveh knjig: Milana Kleča _Dvojec_ in Alojzije Zupan Sosič _Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman_. Knjiga Alojzije Zupan Sosič je pregled žanrsko raznolikega aktualnega slovenskega romanesknega pisanja, s katerim avtorica dopolnjuje svoja spoznanja o sodobnem slovenskem romanu, ki jih je predstavila že 2003 v knjigi _Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja_. Tiskovna konferenca bo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. ----------------- Založba ZRC vabi na predstavitev knjige _O izvoru in dejanjih Gotov: Getika_. Avtor: Jordanes. Prevod iz latinščine, spremna beseda in opombe: Žiga Šmit. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 23. novembra 2006, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Jordanesovo delo De origine actibusque Getarum (Getica) je eden temeljnih virov iz obdobja konca antike in preseljevanja narodov. Delo je osnovnega pomena za slovensko zgodovinopisje, saj najdemo v njem osnovne podatke o prvotnem slovanskem naselitvenem prostoru. ----------------- Gledališče Glej v sklopu festivala dramske pisave Preglej Na Glas! (http://www.pre-glej.si) vabi 27. novembra ob 17.00 na okroglo mizo med dramatiki in gledališkimi institucijami. Okroglo mizo bo moderiral Rok Vevar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 22 19:58:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Nov 2006 19:58:04 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski literarni zgodovinarji v Wikipediji Message-ID: <007401c70e68$2559ac90$6400a8c0@P4> V diplomskem seminarju na ljubljanski slovenistiki se letos ukvarjamo s pisanjem gesel za slovensko spletno enciklopedijo. Tema so slovenski literarni zgodovinarji. Na ogled so že prvi štirje "referati", tj. gesla Ivan Prijatelj (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Prijatelj), France Kidrič (http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Kidri%C4%8D), Anton Slodnjak (http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Slodnjak) in Marja Boršnik (http://sl.wikipedia.org/wiki/Marja_Bor%C5%A1nik), od prej so tu že Bernik, Hladnik, Kos, Čop), v delu pa je še naslednjih 30. Gesla bomo še popravljali in dopolnjevali; Wikipedija sprejema tudi utemeljene popravke drugih uporabnikov. Referenti si pred vnosom gesla ogledajo navodila za pisanje biografskega gesla (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Biografski_%C4%8Dlanek), kako vnašamo v članek slike, pa na http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Slike Glede strukture geselskih člankov se zgledujejo pri že objavljenih. Kako so se lani v seminarju šli podobnih reči zgodovinarji, vidimo na http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Proseminar_2005 --- miran From zoran.bozic na kate.si Wed Nov 22 20:32:48 2006 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Wed, 22 Nov 2006 20:32:48 +0100 Subject: [SlovLit] Tuje poenostavitve v prozno obliko Message-ID: <003601c70e6c$fe1f7600$0a4d2954@faliment> Spostovano vesoljno slovlitovsko obcestvo! Zadnje case se ukvarjam z didatkicno zagonetko, kako priblizati nasim srednjesolcem recepcijsko zahtevno starejso klasicno poezijo. Ena od moznosti, ki jo je nakazal ze prof. Karel Ozvald leta 1905, je prestavitev verzov v prozno obliko. Ta nacin prakticirajo tudi italijanski didaktiki, ko npr. skusajo priblizati Dantejevo Bozansko komedijo. Sam navajam nek drug primer iz soneta pesnika Angiolierija: Originale: S'i' fosse foco, arderei 'l mondo; s'i' fosse vento, lo tempesterei; s'i' fosse acqua, i' l'annegherei; s'i' fosse Dio, mandereil' en profondo ... Riduzione in prosa: Se io fossi fuoco, brucerei il mondo; se fossi vento, lo tormenterei colle tempeste; se fossi acqua, io lo annegherei; se fossi Dio lo manderei nell'abisso ... Zanima me, ce me kdo lahko napoti na podobne didakticne poenostavitve starejse francoske, angleske in nemske knjizevnosti, za kar mu/ji ze vnaprej izrazam neskoncno hvaleznost. Zoran Bozic (zoran.bozic na guest.arnes.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 23 19:08:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Nov 2006 19:08:09 +0100 Subject: Slovstvena folklora -- Novo v IntraTextu -- LK -- Koroška -- Wiki literarna zgodovina Message-ID: <001601c70f2a$569f6c00$6400a8c0@P4> Marija Stanonik. Procesualnost slovstvene folklore: Slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: ZRC SAZU, 2006. 503 str. Poglavja te nove debele knjige so Vzvodi obstajanja, Procesualnost, Drugotne oblike, Avtorizacija. ======== Http://www.intratext.com/ml/Issue353.htm -- kaže na nova slovenska dela v zbirki IntraText: Ferdo KOČEVAR, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov Ivan TAVČAR, Cvetje v jeseni, Janez Sonce, Otok in Struga Janez TRDINA, Bajke in povesti o Gorjancih ======== Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com namesto Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 21. november 2006 23:10 Zadeva: LK, 27.november 2006 LK FF vabi na 841. sestanek v ponedeljek, 27. novembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo izr. prof. dr. Jasmina Markič, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Predstavitev špansko-slovenskega in slovensko-španskega slovarja. --- Alja Ferme ======== Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 23. november 2006 9:03 Zadeva: vroča jesen Dragi člani in spoštovani prijatelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani! [...] V četrtek 23. 11. ob 18. uri Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju nadaljuje s prireditvami tega tedna: ob svetovnih dnevih slovenske literature bo z več soprireditelji pripravil pogovor s Florjanom Lipušom o njegovi knjigi "Boštjanov let". [...] Na klubski naslov je že prišlo vabilo na podelitev priznanj Urada za Slovence po svetu trem slovenskim Dunajčanom: v četrtek 30. 11. ob 18. uri bo v dvorani Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (Seilerstätte 2) priznanje mdr. prejela univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl. --- Janez Stergar ======== Seminarski in Wiki-projekt z naslovom Slovenski literarni zgodovinarji ima zdaj na enciklopediji svojo pogovorno stran http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji Napovedujejo se obdelave naslednjih gesel (obarvana so rdeče; seznam služi kot rezervacija :): Silva Trdina (Helena Lovše), Franc Zadravec (Nina Peterka), Boris Paternu (Špela Vidmar), France Pibernik (Marjanca Likovič), Fran Petre (Jasna Berenčič), Viktor Smolej (Tatjana Harej), Taras Kermauner (Sabina Rančigaj), Matjaž Kmecl (Jasmina Hlaj), Helga Glušič (Mihael Šorli), Jože Koruza (Mojca Kavčič), Jože Pogačnik (Barbara Mahnič), Peter Scherber (Andraž Polončič), Tone Pretnar (Danja Pušič), Andrijan Lah (Bojana Lekše), Marija Mitrović (Nina Melinc), Mirko Rupel (Petra Špiletič), Gregor Kocijan (Andreja Mavser), Marjan Dolgan (Mateja Flajs), Silvija Borovnik (Brigita Bambič), Jožica Čeh (Sergeja Gerdej), Marko Juvan (Nataša Štefanac), Miran Štuhec (Maja Regina), Igor Saksida (Helena Sodja), Aleksander Bjelčevič (Kristina Šter), Irena Novak-Popov (Janja Pavlino), Alojzija Zupan-Sosič (Nataša Zobec), Boža Krakar-Vogel (Tina Pezdirc), Janez Rotar (Tina Gačnik), Zdzisław Darasz (Anja Padar), Jože Lipnik (Ana Ozebek), Zvonko Kovač (Katarina Ražem), Ivan Grafenauer (Nives Vertovšek). Drugo leto pa še ostali. Vabljeni k morebitnim popravkom in dopolnilom! V gesla lahko posega neposredno vsakdo. --- miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 24 14:24:37 2006 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 24 Nov 2006 14:24:37 +0100 Subject: [SlovLit] Posvet o humanistiki Message-ID: <00cd01c70fcb$ee126870$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Miran, a je tole za slovlit? Aleš DRUGi POSVET O VLOGI IN PERSPEKTIVA HUMANISTIKE VSLOVENIJI IN EVROPI CENTER EVROPA V LJUBLJANI, 29. 11. 2006 OD 10.00 DO 12.00 URE: akad. Niko Grafenauer (Inštitut Nove revije): Duh časa in humanistika akad. prof. dr. Boštjan Žekš (predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti): Koliko mednarodna naj bo slovenska znanost? prof. dr. Andreja Kocijančič (rektorica Univerze v Ljubljani): Položaj humanistike na Univerzi v Ljubljani v luči nove uredbe o Financiranju visokega šolstva v RS izr. prof. dr. Lucija Čok (rektorica Univerze na Primorskem): Študij humanistike danes prof. dr. Marko Jesenšek (predstavnik Univerze v Mariboru): Raba slovenskega jezika v šolstvu, znanosti, izobraževanju in kulturi Prvi sklop: SODOBNOST IN SMISEL HUMANISTIKE prof. dr. Dean Komel: Marginalizacija humanistike ali razsredinjenje družbe prof. ddr. Igor Grdina: Emancipacijska razsežnost znanosti prof. dr. Frane Adam: Humanistika in družboslovje med nacionalnim interesom in globalnim kontekstom prof. ddr. Rudi Rizman: Kaj ima humanistika skupnega z >uporabnim< in z >znanostjo http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica.html Povabilo k članstvu v Slavističnem društvu Slovenije, stanovskem društvu slovenistov in slavistov. Na navedeni strani si lahko preberete tudi informacije o društveni članarini za 2007, društvenih naročninah na obe društevi reviji za 2007 ter ostalih ugodnostih in prednostih članstva. -------------------------- http://www.jezikinslovstvo.com Na ažuriranih spletnih straneh revije Jezik in slovstvo si lahko že preberete izvlečke, uvodnik in uvodno razpravo letošnje dvojne tematske številke o jezikovnih situacijah, ki jo je uredil Marko Stabej. Tematska številka izide v naslednjih dneh. V PDF formatu je od danes v celoti dostopen lanski 50. letnik revije in prva letošnja številka. Opozoriti želim še aplikacijo iskanja po povzetkih, ki jo omogoča spletna stran JiS-a. Z iskalnikom na http://www.jezikinslovstvo.com/04.asp si lahko brskanje med razpravami zadnjih štirih letnikov revije (in njihovimi avtorji) močno olajšate; uporabljate lahko tako slovenske kot angleške iskalne pojme, saj zna aplikacija iskati po izvlečkih v obeh jezikih. Vse, ki si želijo vsebino JiS-a prebirati takoj ob izidu in ne prek spleta s pol- ali enoletnim zamikom, pa še niso naročeni na revijo, vabimo, da z letom 2007 postanejo naročniki revije. Zadostuje e-sporočilo na matjaz.zaplotnik na siol.net z relevantnimi podatki (ime, natančen poštni naslov ter naročniški status -- redni naročnik, član Slavističnega društva ali študent). Višino naročnine za leto 2007 si oglejte na http://www.jezikinslovstvo.com/03.asp . Med naročnike posebej toplo vabimo študente, ki imajo za samo 10 evrov in pol (2516 SIT za tiste, ki še niste preklopili na evropsko valuto) možnost sprotnega spremljanja objav svojih profesorjev in profesoric ter poceni širjenja svoje strokovne knjižnice. Študentom, ki se prijavijo do konca letošnjega leta, bomo podarili tudi nekaj številk tega letnika. Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik JiS-a -------------------------- http://www.muenster.de/stadt/presse.html Tomaž Šalamun in njegov prevajalec v nemščino Fabjan Hafner sta dobitnika nagrade za evropsko poezijo. Nagrado bosta uradno prejela na bienalnem pesniškem festivalu Lyrikertreffen maja 2007 v Münstru (http://www.lyrikertreffen.muenster.de/treffen.html). --- Urška P. Černe -------------------------- ZALOŽBA VED vabi na tiskovno konferenco ob izidu štirih novih knjig DENISA PONIŽA, IZTOKA VRHOVCA, DUŠANA ŠKODIČA in FRANJA FRANČIČA. Dobimo se v torek, 28. 11. 2006, ob 11h v JAZZ KLUBU GAJO v Ljubljani. Nekaj več informacij o novih knjigah: Denis Poniž: Trnje v Arkadiji "V trinajstih esejih Trnje v Arkadiji se Denis Poniž ukvarja predvsem s stanjem >duha< na Slovenskem. >Duha< (v navednicah) zaradi tega, ker ne gre za heglovski Duh kot vrhovno bivajoče načelo, ampak za kar najbolj vsakdanje, torej banalno, pritlehno, do skrajnosti zmaterializirano (pre)bivanje prebivalcev samostojne slovenske države." Iztok Vrhovec: Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi "Knjiga, ki iz perspektive najstnika odkriva celoten spekter njegovega čustvovanja in odzivanja na vsakdan." Dušan Škodič: Devet dni v avgustu "Zgodba o veselju do življenja in podvigih v gorah." Franjo Frančič: Trkaj, trkaj na nebeška vrata (Spremna beseda: Ivo Svetina) "Frančičeve kratke zgodbe, izjemne v svoji pripovedni sugestivnosti, so polne podob, ki jih ponuja realnost, a jih drugi pisatelji skorajda nočejo videti." Več informacij na http://www.svarun.org . --- Stiki z javnostjo Založbe VED (zalozbaved-pr na svarun.org) -------------------------- Vabimo vas na predstavitev uvodne številke mesečnika STRIP BUMERANG: revija svetovnih vrhuncev stripa, ki bo v CELJSKEM METROPOLU 30. novembra ob 19.00 uri. Dogodek bodo popestrili člani KUD Alme Karlin iz Celja. --- Vojko Volavšek (studio.risar na siol.net) -------------------------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 25 19:34:19 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 25 Nov 2006 19:34:19 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige in film Message-ID: <005501c710c0$53a47300$6400a8c0@P4> Sodobna slovenska krajša pripoved. Uvod in izbor Tomo Virk. Ljubljana: DZS, 2006 (Klasje). 283 str. Tiskovna konferenca bo v sredo 29. novembra ob 11.00 v klubu Cankarjevega doma. Knjigo bodo predstavili urednik in urednica zbirke Majda Degan Kapus, nastopili pa bodo tudi avtorji besedil. V petek 1. decembra 2006 bo v dvorani Lili Novy predstavitev knjige Od spisa do eseja. Sodelovali bodo avtorji Boža Krakar Vogel, Darinka Ambrož, Brane Šimenc, Darinka Marc, Katarina Torkar Papež in urednica Majda Degan Kapus. Http://www.arnes.si/novice/2006_11_24_kultura-sozitja.html -- Možnost sožitja med različnimi skupnostmi v luči problematike ambruškega konflikta, 21. novembra 2006. Video posnetek okrogle mize v okviru serije Kultura sožitja na Filozofski fakulteti v Ljubljani (takojšnji ogled filma na Arnesovem strežniku). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 26 21:29:32 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Nov 2006 21:29:32 +0100 Subject: [SlovLit] Dekleva v Pragi Message-ID: <007d01c71199$95c78d60$6400a8c0@P4> Poslano: 26. november 2006 14:22 Od: jasnahonzak na seznam.cz Zadeva: Milan Dekleva V tednu od 20. do 25. novembra 2006 se je odvil projekt Svetovni dnevi slovenske literature. V Prago, med sloveniste, slaviste in občudovalce umetnosti Filozofske fakultete Karlove Univerze, je prišel pesnik, pisatelj, esejist in filozof Milan Dekleva. Prvi dan obiska, 21. novembra, smo pripravili literarni večer Poezija in proza slovenskega literarnega ustvarjalca Milana Dekleve v prevodih praških slovenistov. V prostorih Slovanskega seminarja so doktoranti, diplomanti in študenti slovenistike predstavili prevode Deklevovega dela, izbranih kronološko: od prvih prevajalca Františka Benharta iz sredine 80. let preteklega stoletja do prevodov Aleša Kozárja in Hanke Chmelíkové-Mžourkové, dveh mladih čeških slovenistov - literarnih zgodovinarjev, do prevajalskih začetkov študentov 3. in 5. letnika slovenistike, uvrščen pa je bil tudi v Brnu, med brnskimi slovenisti, prevedeni odlomek Deklevove otroške proze Magnetni deček. Predstavitev literarnega dela Milana Dekleve, ki jo je vodila mag. Hanka Chmelíková-Mžourková, je bila strokovna, živa in naravna. Da je bilo temu tako, je gotovo prispevek vseh, a odločilen avtorjev, saj je rad prebral prevedene pesmi (iz zbirke Sosledja) in odgovarjal mirno in modro (ocena prisotnih in sodelujočih!) na zastavljena vprašanja. Prireditev je spremljalo 42 poslušalcev; med njimi sta bila tudi gosta Veleposlaništva Slovenije v Pragi, odpravnik poslov, Vojko Kuzma in vodja konzularne službe, Tanja Virant. Večer žlahtne besede se je nadaljeval v živahnih pogovorih z Milanom Deklevo in s kozarcem žlahtne slovenske kapljice, darilom slovenskega Veleposlaništva v Pragi. Vsi prevajalci so prejeli še drugo darilo, na dan literarnega večera prispeli almanah Svetovni dnevi slovenske literature. Drugi dan obiska, 22. novembra, je bilo pripravljeno Srečanje študentov in učiteljev slovenistike praške Filozofske fakultete s slovenskim literarnim ustvarjalcem Milanom Deklevo. Srečanje, ki je potekalo na Univerzi Karolinum, je bilo zamišljeno kot pogovor o današnjem času, umetnosti, literarnem ustvarjanju. Pogovor je vodila dr. Alenka Jensterle Doležal. Študentje so veliko spraševali in umetnik je veliko odgovarjal, vprašanja pa so zadevala različne vrste umetnosti (poleg besedne tudi likovno in glasbeno) ter različne vrste človekove dejavnosti (delo v medijih, šport). Pogovor se je končal s prijetnim sprehodom po zgodovinskem Staromestnem trgu in židovskem Josefovu ter kosilom, ki ga je slovensko Veleposlavištvo priredilo v čast našemu gostu. Naslednjega dne, 23. novembra, so Milana Deklevo že pričakovali slovenisti Masarykové Univerze v Brnu. Projekt Svetovni dnevi slovenske literature je v Pragi v celoti uspel. Zato smo veseli in se zahvaljujemo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani za njegovo odlično pripravo. --- Jasna Honzak Jahič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 09:29:17 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 09:29:17 +0100 Subject: V Vidmu o književnem plurilingvizmu -- Literatura in cenzura v Srbiji -- Pesniško dogajanje pri Literaturi -- Zdravilo za težave pri SKJ Message-ID: <00a401c712c7$4cd27000$6400a8c0@P4> Od: "fedora ferluga" Poslano: 27. november 2006 22:22 Zadeva: Mednarodni simpozij o knjizevnem plurilingvizmu na univerzi v Vidmu Na videmski univerzi je potekal 9. in 10. novembra v okviru projekta Mednarodnega centra za plurilingvizem (Centro internazionale per il plurilinguismo) mednarodni simpozij o književnem plurilingvizmu. Odvijal se je v treh sekcijah: za klasično filologijo, romanske in slovanske jezike. Sekcije so organizirali in jim predsedovali latinist prof. dr. Renato Oniga, romanist prof.dr. Sergio Vatteroni in slavistka Fedora Ferluga-Petronio z videmske univerze. Simpozija so se udeležili profesorji in raziskovalci iz raznih evropskih držav: iz Italije, Nemčije, Francije, Belgije, Irske in Hrvaške. Namen simpozija je bil seznaniti jezikoslovce in književnike pa tudi širše občinstvo s problematiko književnega plurilingvizma od antike do današnjih dni. Na slavistični sekciji so nastopili prof.dr.Remo Faccani z videmske univerze, ki je govoril o metričnih kontaminacijah ruske poezije na začetku 20. stoletja, prof. dr. Aleksander Naumow z beneške univerze Ca' Foscari, ki je ponazoril liturgično problematiko Ukrajincev v 17. stoletju, in skupina hrvaških raziskovalcev: z zagrebške univerze prof dr. Pavao Knezović s temo Plurilingvizem v delih frančiškana Petra Bakule (1810-1873), prof. dr. Slavica Stojan z referatom Plurilingvizem v komedijah Marina Držića, prof. dr. Cvrtko Milanja s temo Plurilingvizem v delih hrvaških romantičnih pesnikov , poleg tega pa še pesnik Danijel Načinović in prevajalka Vanesa Begić iz Pule (Društvo hrvaških pisateljev). Načinović je spregovoril o lastni pesniški produkciji v štirih jezikovnih registrih (v hrvaščini, italijanščini, čakavskem narečju in cakavskem govoru rodnega Labina), Vanesa Begić pa o dubrovniškem književniku Luki Paljetku in o plurilingvizmu v njegoven romanu Skroviti vrt (Skriti vrt), posvečenem dubrovniški pesnici Cvijeti Zuzorić, ki je v 16. stoletju navdihnila celo vrsto dubrovniških literatov, pa tudi italijanskega pesnika Torquata Tassa. Simpozij je ena izmed številnih pobud v okviru projekta o književnem plurilingvizmu videmske univerze, ki je v preteklosti organizirala tudi druge simpozije in objavila niz zbornikov na to temo. --- Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu =========== Od: "Strsoglavec Durda" Poslano: 28. november 2006 0:06 Zadeva: Literatura in cenzura v Srbiji V sredo, 29. 11. 2006, ob 16.00 bo v okviru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu debatna kavarna LITERATURA IN CENZURA V SRBIJI (Izkušnja pisateljevanja pod Miloševićevim režimom in po njegovem padcu. V kolikšni meri so tendence, ki se skrivajo za cenzurnimi pritiski v obeh obdobjih, enake? Ali se s podobnimi pritiski srečuje tudi slovenska literatura? In kaj je konec koncev z znamenito samocenzuro?). Gost bo srbski avtor Marko Vidojković. =========== Od: "Petra Korsic" Poslano: 27. november 2006 22:14 Literarno-umetniško društvo Literatura vas vabi k eni prijavi in na tri dogodke: 1. Serija branj revije Literatura. V sredo, 29. novembra 2006, ob 21.30 ste vabljeni v Gromko na Metelkovo, kjer bodo na večeru "Tri zgodbe - tretjič" svojo prozo brali: Nejc Gazvoda, Manka Kremenšek Križman in Polona Glavan. (Literarni večeri v Gromki so običajno ob torkih, tokrat gre za izjemo!) 2. Gostovanje Literature: Prišleki v Mariboru. Če ste od tam ali vas pot tja zanese, vas v četrtek, 30. novembra 2006, ob 18. uri vabimo na predstavitev revije Literatura ter knjižne zbirke Prišleki. V Literini knjigarni bodo svoje pesmi brali Robi Simonišek, Andrej Hočevar in Jure Jakob ter se v pogovor spustili z Markom Samcem in Petro Koršič, ki bo LUD Literaturo predstavila. 3. Slem: prijava in vabilo. Do 5. decembra imate čas, da se prijavite na 4. ljubljanski pesniški slem, ki ga v sodelovanju s KUD-om France Prešeren in Radiem Študent organizira Literatura. Slem je tekmovanje v živem, odrskem izvajanju lastne poezije. Prijave pošljite na ludliteratura na yahoo.com ali na LUD Literatura, Gosposka 10, 1000 Ljubljana, s pripisom Za slem. --- V četrtek, 7. decembra 2006, ste vabljeni v KUD France Prešeren, Korunova 14, LJ, kjer se bo ob 20. uri začel 4. jubilejni pesniški slem, tekmovanje v odrskem izvajanju lastne poezije, in sicer brez pripomočkov, brez preoblek, brez pomagačev, na pamet, največ pet minut. Kot posebni gost bo nastopil lanskoletni zmagovalec Boštjan Gorenc - Pižama, ki bo poleg literarne kritičarke Petre Koršič in občinstva tudi član žirije. Glasbena gostja je skupina Laganee. Moderator slema - kot vedno doslej - Dražen Dragojević. Nad vsem bo bedel oče ljubljanskega slema Gregor Podlogar. Vabljeni! =========== Od: "Rok Janežič" Za: Poslano: 27. november 2006 21:43 Zadeva: Zdravilo za težave pri SKJ. Spodaj navajam debato na slovenističnem forumu, ki se tiče načina opravljanja bojda najtežjih izpitov na slovenistiki. Poučno. Pozdrav. Rok http://www.centerslo.net/slvnforum/replies.asp?FID=2&MID=2038 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 10:03:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 10:03:56 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige pri DZS, Karantaniji in Zavodu za favnistiko Message-ID: <010601c712cc$23aac150$6400a8c0@P4> Od: "Majda Degan" Poslano: 27. november 2006 9:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Nove knjige in film Dragi Miran, hvala za obvestilo, dodajam še podrobnejše podatke o petkovi in četrtkovi predstavitvi knjig DZS: v petek, 1. decembra 2006, bosta ob 13. uri v dvorani Lili Novy predstavljena dva priročnika: - Od spisa do eseja (avtorji dr. Boža Krakar Vogel, Darinka Ambrož, Brane Šimenc), - Kultura govorjene in zapisane besede ali retorika za današnjo rabo (avtorici Darinka Marc in Katarina Torkar Papež), urednica Majda Degan Kapus; v četrtek, 30. novembra 2006, ob 11. uri v klubu Cankarjevega doma: - Slovenske ljudske pripovedi - miti in legende (zbirka Živo izročilo, spremna beseda dr. Zmago Šmitek in mag. Inga Brezigar Miklavčič), - Tri prste pod popkom - slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi (spremna beseda dr. Marko Terseglav in Damjana Pediček Terseglav), urednik Iztok Ilich. Lep pozdrav, Majda Degan Kapus ===== Od: "marjeta zebovec" Poslano: 27. november 2006 12:46 Zadeva: Slovenski književniki SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI; ROJENI OD LETA 1900 DO 1919 V prvi knjigi iz serije s skupnim naslovom Slovenski književniki so bili predstavljeni slovenski pesniki, pesnice, pisatelji in pisateljice rojeni do vključno leta 1899. Zdaj je pred nami druga knjiga, v kateri so zbrani vsi pomembni predstavniki slovenske pisane besede, ki so bili rojeni med letoma 1900 in 1919 v različnih slovenskih pokrajinah. Osebnosti so v knjigi razvrščene kronološko, predstavljena pa so vsa področja njihovega življenja: zasebno, poklicno in umetniško. Vrednotenje njihovih del je prepuščeno bralcu, knjigo pa odlikuje bogato slikovno gradivo. Knjigo Marjete Žebovec si je mogoče ogledati in jo kupiti na 22. knjižnem sejmu, njena predstavitev in novinarska konferenca pa bo 5. decembra 2006 ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani. Prisrčno vabljeni! --- Marjeta Žebovec in Založba Karantanija ======= Od: Poslano: 25. november 2006 19:38 Pesnik, pisatelj, esejist, publicist, ornitolog in zagovornik narave Iztok Geister bo predstavil svojo najnovejso esejisticno knjigo Popotovanje od Pirana do Ankarana to sredo, 29. 11. 2006, ob 12.00, v jazz klubu Gajo na Beethovnovi 8 v Ljubljani. Avtor vabi "na sprehod skozi prostor, ki ga porasca trst, in skozi cas, kakor ga odmerja bibavica". From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 12:18:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 12:18:10 +0100 Subject: [SlovLit] Iz daljne Indije Message-ID: <018b01c712de$e47c75b0$6400a8c0@P4> Od: "sonu mishra" Za: Poslano: 27. november 2006 12:46 Zadeva: Slovenian Language Specialist Korporacija Oracle (www.oracle.com), ki je glavni svetovni producent programja za upravljanje informacij, išče sodelavce za svoj Global Finance Information Center that v Indiji (https://irecruitment.oracle.com). Strokovni sodelavec za slovenski jezik bo v pomoč Oraclovim strankam v Sloveniji: "We will give you the traning on the Transaction processing, and we require the emphasis on the Slovenian language skills from your end." Pošljite svojo prijavo na sonu.mishra na oracle.com ====== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 28. november 2006 9:32 Pionirska knjižnica v Ljubljani vabi na reševanje t. i. megakviza. Podrobnosti so na spletni strani www.koz.si/megakviz. Kontaktna oseba: mag. Tilka Jamnik. Prva mednarodna konferenca s področja mladinske književnosti v Indiji. Kontaktna oseba Anto Thomas Chakramakkil (antoct na yahoo.co.in). Tematika konferejce je sodobna mladinska književnost, interdisciplinarnost, fantastična pripoved, literarna teorija, slikanice in filmi s fantastično vsebino. Rok: 10. 12. 2006. Infomacije v zvezi z mednarodnimi konferencami na področju mladinske književnosti so na spletni strani http://www.irscl.ac.uk/index.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 15:17:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 15:17:54 +0100 Subject: Kiberpipa in Prešerni dan kulture v Rogaški Slatini Message-ID: <024501c712f8$004045b0$6400a8c0@P4> http://creativecommons.si/node/68 -- delovni program Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki bo v torek, 5. 12. v kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana); nastopijo tudi literarnozgodovinski wikipedizatorji. ========= Od: "Jože Lipnik" Poslano: 28. november 2006 15:03 Zadeva: pesniški maraton Dragi Miran! Zopet sem se malo vključil v kulturno dogajanje v domačem kraju. Omislili smo si pesniški maraton na dan Prešernovega rojstva. Zbrali smo nekaj domačih pesnikov, njim ob bok pa postavili nekaj lahkotnih in nekaj smrtno resnih Prešernovih pesmi ter nekaj podatkov o Prešernu. Vse skupaj bomo začinili z glasbenimi točkami izvajalcev iz Glasbene šole RS ter s pevskim zborom. Maraton bo trajal kaki dve uri, in to v nedeljo, 3. 12., od 16. do 18. ure v dvorani Kulturnega centra v Rogaški Slatini. [...] Lep pozdrav! Jože From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 17:50:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 17:50:50 +0100 Subject: [SlovLit] Klasiki na semnju Message-ID: <02f501c7130d$5da53840$6400a8c0@P4> From: Jana SKAZA (jana.skaza na zalozba-litera.org) Sent: Tuesday, November 28, 2006 3:02 PM Subject: LITERA V ČASU KNJIŽNEGA SEJMA Vljudno vas vabimo, da se udeležite 22. knjižnega sejma, ki bo potekal od 29. 11. do 3. 12. 2006 v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se bo predstavila tudi Založba Litera. Najdete nas v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, št. stojnice V-10. Pripravljamo izjemne popuste in številne prodajne akcije. V četrtek, 30. 11. 2006 ob 10. uri bo v Klubu Cankarjevega doma Tiskovna konferenca knjižne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki letos slavi 60. obletnico svojega izhajanja. Predstavili bomo letošnje novitete: Edvard Kocbek: ZBRANO DELO - 3. knjiga, uredil: Andrej Inkret. Po Kocbekovih potopisih, zbranih v osmi knjigi Zbranega dela (2004), se s tretjo knjigo vračamo k njegovi poeziji. Knjiga prinaša pesnikovo tretjo za življenja natisnjeno zbirko Poročilo (Založba Obzorja 1969), ob njej pa še zbirko Nevesta v črnem, ki je bila objavljena šele v Kocbekovih Zbranih pesmih (Cankarjeva založba 1977), in nezbrane pesmi iz obdobja 60. in 70. let prejšnjega stoletja. MPC: 5.460,00 SIT, 22,78 EUR Dominik Smole: ZBRANO DELO - 1. knjiga, uredil: Goran Schmidt. Ob Primožu Kozaku je Dominik Smole Nedvomno najpomembnejši dramatik obdobja po 2. svetovni vojni. Prva knjiga njegovega Zbranega dela prinaša dramatiko zgodnjega ustvarjalnega obdobja, katere vrh je vsekakor tragedija Antigona (upr. 1960). Ob dramatiki bo v knjigo uvrščena tudi Smoletova proza z romanom Črni dnevi in beli dan (1958) kot osrednjim tekstom. MPC: 4.313,53 SIT, 18 EUR Ludvik Mrzel: ZBRANO DELO - 1. knjiga, uredil: Dušan Moravec. Mrzelov literarni opus ni obsežen, je pa tehten. Njegovo zbrano delo bo obsegalo le dve knjigi. Prva knjiga prinaša zbirko črtic Luči ob cesti iz leta 1932, roman Peter se zbudi v življenje iz leta 1933 in nezbrano prozo iz 30. let prejšnjega stoletja. Ob Grumu in Bartolu je prav Mrzel s svojim intimistično-reističnim pisanje odpiral pot moderni slovenski prozi 20. stoletja. MPC: 6.435,00 SIT, 26,85 EUR France Bernik: IVAN CANKAR, Monografija. Ob 60-letnici izhajanja osrednje zbirke slovenske kulture, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, in ob 25-letnici, odkar zbirko ureja akademik dr. France Bernik, bo izšla kot sedma v nizu monografij naših klasikov njegova knjiga o Ivanu Cankarju, za čigar Zbrano delo je dr. Bernik pripravil kar sedem knjig. Monografija je zasnovana na vrsti novih pogledov na literarno delo tega našega še kar naprej žgoče aktualnega klasika. MPC: 5.300, 00 SIT, 22,12 EUR From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 20:43:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 20:43:34 +0100 Subject: [SlovLit] Nina Kokelj v Vilni Message-ID: <005601c71325$7f286560$6400a8c0@P4> Od: "Ziga Rangus" Za: Poslano: 28. november 2006 18:58 Zadeva: Fwd: Nina Kokelj Pozdravljeni. V Vilni nas je obiskala pisateljica Nina Kokelj. Prisla je v torek 21. 11. 06 in odsla danes 23. 11. 06. Prvi vecer je nastopila v majhnem privatnem muzeju, ki ga vodi nekdanja studentka slovenistike Laima. Poleg Nine je nastopil tudi pesnik, pisatelj in glasbenik Klemen Pisk in predstavil nekaj slovenske glasbe. Vecera se je udelezilo od 25 do 30 ljudi in so bili nad nastopom zelo navduseni. Zadovoljna sta bila tudi oba nastopajoca, tako da je vecer zares uspel. Laima bo v medijih objavila tudi kratko porocilo o dogodku. Naslednji dan je Nina Kokelj dopoldne obiskala predavanja, kjer je studentom slovenistike predavala o svoji literaturi in zivljenju, popoldne pa je imela literarni nastop v knjiznici univerze. Predstavila je svoja najpomembnejsa dela, studenti pa so prebrali svoje prevode, nato je sledil se pogovor. Danes se je Nina s studenti sprehodila po Vilni, potem pa je zadovoljna odletela v Ljubljano. Obljubila pa je tudi reportazo v Nedelu o studiju slovenscine v Litvi. Dogodek je v celoti uspel in je odlicno predstavil delcek slovenske kulture. V Vilni nismo imeli nobenih tezav z organizacijo in potekom prireditev, celo nasprotno, vse je potekalo zelo gladko, kar pomeni, da je bil projekt odlično pripravljen in se organizatorjem lepo zahvaljujemo. Lep pozdrav iz Vilne, Ziga Rangus. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 23:06:55 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 23:06:55 +0100 Subject: [SlovLit] Dnevi humanistike v Kopru -- program Message-ID: <002801c71339$8555e110$6400a8c0@P4> Od: "Mateja Jemec Tomazin" Za: Poslano: 28. november 2006 22:27 Zadeva: Dnevi Humanistike - program Pozdravljeni, pošiljam program 1. Dnevov Humanistike, ki v teh dneh potekajo v Kopru. Organizira jih Fakulteta za humanistične študije v Kopru. Dnevi Humanistike bodo postali tradicionalni, saj predstavljajo celotno dejavnost fakultete in njeno vpetost v širše okolje. Lep pozdrav, Mateja Ponedeljek, 27. 11. 2006, ob 11.30 v veliki predavalnici UP FHŠ na Glagoljaški 8 v Kopru: Novinarska konferenca - predstavitev nove katedre za srednjeevropske študije na UP FHŠ ter donacije avstrijskega ministrstva 17.00 v sejni sobi Pretorske palače v Kopru: Podelitev diplom UP FHŠ Torek, 28. 11. 2006, ob 10.00 v knjižnici UP FHŠ: Slavnostna seja Akademskega zbora UP FHŠ 13.00 v sejni sobi Pretorske palače v Kopru: Okrogla miza Prenova študijskih programov 3. stopnje po bolonjski konvenciji v okviru projekta Prenova študijskih programov na področju humanistike in družboslovja, ki ga preko MVZT sofinancira EU. Sreda, 29. 11. 2006, od 13.00 do 14.20 v novih prostorih CJMK UP na Gortanovem trgu 15 v Kopru: Predavanje dr. Nadežde Starikove, ruske profesorice Filološke fakultete Univerze Lomonosov, Pregled rusko-slovenskih stikov na področju humanističnih študij. Predavanje bo v slovenskem jeziku. 19.00 v knjižnici UP ZRS: Predstavitev knjige Med kulturami in jeziki dr. Vesne Mikolič, dr. Susanne Pertot in mag. Nives Zudič Antonič, knjigo bo predstavila dr. Mateja Sedmak - v okviru projekta Phare CBC Mladi v medkulturnem položaju, ki ga sofinancira EU. Četrtek, 30.11.2006, ob 14.00 v predavalnici v Gledališču Koper: Srečanje dekanje s študenti 14.00--18.00 na Titovem trgu v Kopru dejavnosti študentov UP FHŠ v okviru društva Hu-M, projektov UP FHŠ v povezavi z MOK in drugih projektov: Literarni večer študentov UP FHŠ z gostjo Tajo Kramberger -- ob 18.00 v Kavarni Loggia 21.00 v diskoteki The City: Brucovanje študentov UP FHŠ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 28 23:18:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Nov 2006 23:18:50 +0100 Subject: [SlovLit] Humanistika Message-ID: <003601c7133b$2f8fcd20$6400a8c0@P4> Miran, zdravo: vceraj (ponedeljek) dopoldne sem napisal to, kar sledi, -- in poslal Bojanu Borstnerju. Odpisal mi je danes, da mu je vsec. Ni za javno objavo v sedanji, zelo osebni in neposredni obliki. Obdelava bi verjetno podvojila obseg, ceprav bi skrcil angleski sklepni del na minimum. Ne vem, ce bi bilo potem v resnici zanimivo in vredno objave. Kje? Na SlovLit-u? Tiskani mediji se mi zdijo povsem zaprti zame, za moj nacin pisanja in za teme, ki me nagovorijo. Konec koncev sem na vec mestih tudi v resnici izkoristil posebnosti elektronskega medija. In v tem mediju, na SlovLitu, sem tudi izvedel, da bo jutri simpozij na to temo. [igor, res je tudi za slovlit malo dolgo (naslednjič raje postavim na splet in napravim povezavo na tako obsežen prispevek), vendar kot simpatična izjema dobrodošlo! --- miran] ***** Date: 11:27 2006-11-27 +0100 To: filozof From: Igor Kramberger Subject: humanistika Bojan, zdravo: najbrz si se bil dekan, ko si se prijavil na posvet o humanistiki danes -- seznam sodelujocih (vsaj v dopoldanskem oziroma uvodnem delu) je ze tak: izrazito institucionalen, o humanistiki bodo govorili ljudje na polozajih, ki sami prvenstveno, po svoji akademski karieri niso humanistii (hja, celo tu se obcuti rahlo protislovje), -- ce odmislim prvega govorca, ki pa je sicer postal akademik, a je znova nekaj drugega: primarno pesnik (dvomim, da bo svoje imenitne *uredniske* izkusnje izrabil kot utemeljitev, da je humanist (hja, znova se prikrade zgodovina te besede kot podton)). Marko Jesensek ni predstavljen ne kot prorektor in ne kot v. d. dekana -- vsaj ne v razposlanem vabilu, temvec zgolj kot predstavnik UM, ki bo govoril o rabi slovenscine (kakor da smo v 19. st., ko so v drugi polovici na Stajerskem jasneje cutili ogrozenost jezika kot v osrednjih slovenskih delih in bili pripravljeni temu podrediti marsikaj drugega). Raba jezika -- pa se mi zdi temeljna, izhodiscna disciplina v vsaki humanisticni znanosti, je del kulture disciplin, ki je zadnje case ogrozen (vsaj v teh krajih, a glede na to, da se problema zavedajo mnogi humanisti v ZDA, je to ocitno sirsi problem: podrejanja drugemu jeziku v meri, ki skrbi celo maticne uporabnike tega jezika) -- zaradi kriterijev vrednotenja znanstvenih del, ki silijo v objavljanje v drugih jezikih, pravzaprav pa favorizirajo objavljanje v anglescini (ne vem, nisem videl nobene stevilke Slavic Studies, da bi vedel, ce so tam objavljeni [tudi] clanki v izvornih jezikih ali ne, naslovi so zmeraj navedeni v anglescini; za germanisticne revije, ki izhajajo v ZDA ali Avstraliji, je znacilno, da je v njih velik, celo pretezen del clankov objavljen tudi v nemscini: vsaj za zdaj -- in pomemben, moderen ali domiseln del germanistov deluje tam: Nemci na zacasnem delu in drugi). Jezik v humanistiki in znanstveni jezik --> jezik sporazumevanja --> jezik kot izrazanje in jezik kot sporocanje. Curtius v vsej svoji knjigi govori o rabi latinscine in o nastajanju nacionalnih kultur oziroma literatur. Opuscanje latinscine je bilo stoletja dolg proces -- zlasti v znanosti. Anglesko osvajanje sveta je trajalo prav tako stoletja, a po svoje je bilo opravljeno hitreje. Po sesutju imperija pa je nastal imperij jezika, ob katerem zaradi tehnoloskih razlogov ostaja zakrit pomen spanscine (portugalscina je v rabi samo v Braziliji v Juzni Ameriki). Govorim o jeziku, a je treba omeniti se nekaj drugega, kar "organizacijsko" zaznamuje tukajsnje presojanje humanistike. Minulo sredo sem na akademskem zboru ujel pogovor med Markom in enim od zgodovinarjev - o CZN. Marko je pripomnil, da ljudje po ustanovah izven univerze ne razumejo potreb ljudi z univerze, ko gre za objave. Ne vem, kaj je narobe pri CZN, katerih stvari niso upostevali, spremenili in / ali dodali. Niti za moje trenutno razmisljanje to ni bistveno: proces izbire clankov, uredniska obdelava, tehnicna opremljenost. Ali preprosto: razsirjenost revije, morda jezik objav, nedvomnoin najbolj verjetno: upostevanost v bazah in indicih, kot krona: stopnja ucinka (impact factor). Ker je imela Dragica Haramija enake ocitke na racun revije Otrok in knjiga, se bojim, da se v svojih predvidevanjih ne motim (ne glede na vprasljivo veljavnost sklepanja po analogiji -- prav v znanostih, disciplina pri delu kot kultiviranost zahteva v znanostih previdno opiranje na ta miselni postopek). Revije so torej manj uporabne / manj tehtne za univerzitetne osebe -- iz formalnih, institucionalnih, zaposlitvenih razlogov, ne po svoji vsebini, celo ne po svojih vsebinski tezi ali odmevnosti (naklada revije Otrok in knjiga je pravzaprav fantasticno visoka glede na krog uporabnikov slovenscine; cenjenost pa seveda v svetu bistveno vecja kot doma -- ne glede na moznost razumevanja vseh podrobnosti in celotne vsebine). Je torej *znanost*, kakor je definira univerza, merilo, ki se mu morajo podrejati vsi drugi? Kaj pa ce se ta univerzitetna znanost -- znanost po merilih ministrstva, opira na nekaj, kar ni kaj dosti znanstveno, temvec je predvsem ekonomsko? Hans Blumenberg je utemeljil metaforologijo: a je za to svoje dejanje hkrati ugotovil, da spreminja funkcijo metafor. Morda jih ne odpravlja, vsekakor pa spodbuja njihovo bolj manieristicno izrabo. Historicni casi se ne vzpostavljajo s posebnostmi izrabe metafor na enak nacin, ko je zgodovina metafore, zgodovina spreminjanj njenih razlag in izrab, enkrat napisana kot monografska predstavitev in strnitev. Tako se je spremenila funkcija navedkov v trenutku, ko se je uveljavilo obdelovanje navedkov s statisticnimi metodami. Zamisel, na kateri temeljijo indici navajanj, so sprozili proces prilagajanja -- proces upostevanja, da to obstaja. Ko je Thompson Group kupila se program EndNote Plus, je zaokrozila svoje nakupe in obvladovanje sveta navedkov. Pred tem je ze kupila ICI, institut, ki si je izmislil izrabo navedkov. Program EndNote Plus pa avtorjem clankov olajsuje izrabo in vkljucevanje navedkov. Izraba navedkov na dveh ravneh je v rokah iste firme. Firme, ki na koncu izracunava tudi IF neke revije. Hah, kako dober temelj ima slovensko merjenje znanstvenosti znanosti. Curtius zgolj na dveh mestih v svoji knjigi govori o latinscini kot taki -- vsaj po stvarnem kazalu: v 2. in 17., torej predzadnjem, poglavju. V 2. poglavju je govora o latinskosti srednjega veka glede na njegove politicne in upravne znacilnosti (razmerje med kulturo, cerkvijo, oblastjo, laiki -- in umetnostjo, znanostjo (vednostjo) glede uporabljanega jezika), v 17. o Dantejevi vmescenosti med latinscino in italijanscino. Curtius je knjigo napisal v nemscini, a jo je pisal kot romanist. Jean Seznec je svojo knjigo o prezivetju poganskih bogov v renesancnem humanizmu napisal v francoscini. Dokoncal jo je ze po izbruhu II. svetovne vojne, tik pred nemsko okupacijo Francije. Izsla je kot publikacija Warburgovega instituta v Londonu -- v francoscini leta 1940. Sele leta 1953 je izsel angleski prevod: avtor ga je avtoriziral (poudaril, da se razlikuje od francoskega originala le po popravkih stvarnih napak, modernizaciji bibliografije in boljsi kakovosti reprodukcij). Princenton UP knjigo ponatiskuje. Poznamo jo torej in nam je dostopna v znacilni in skrbni ameriski tiopografiji. Ji je res sele prevod zagotovil trajnost? Ji povecal odmevnost in uporabnost? Z osuplostjo sem ugotovil, da so v anglescino prevedene skoraj vse Blumenbergove knjige. Ne predstavljam si, kdo ima dovolj znanja, da bi se lotil prevajanja katerekoli v slovenscino. Zdijo se mi tako vezane na svoj originalni jezik kakor lirika (in vendar z uzitkom prebiram Novakove prevode provansalske trubadurske lirike, ne da bi se spraseval, kaj vse je moral spremeniti, opustiti, prilagoditi Boris A., da je lahko ujel vsaj velik kos misli in njene oblike v slovenscini). Je to bilo pomembno za Blumenbergovo uspesnost / odmevnost? Koliko se je spremenila po tistem, ko so bili na voljo prevodi v anglescino? (Vem, vem, ni primerljivo, ce je originalna objava v nemscini ali slovenscini.) Francis Haskell se je kot mladenic oblikoval v umetnostnega zgodovinarja -- tako da se je druzil z nemskimi umetnostnimi zgodovinarji v prostorih Warburgovega instituta v Londonu. Tja so se umaknili pred nacisti na oblasti. Zaradi njih niti niso hoteli uporabljati nemscine. Pripravljeni pa so bili mladenicu posredovati vse svoje znanje. Krizano z angleskim ekonomskim zgodovinopisjem je to vednost izrabil za znamenito knjigo o barocni umetnosti in njenih narocnikih. Z zamikom nekaj desetletij je izsel nemski prevod knjige -- avtor ga ni potreboval, da bi zaslovel. A ton predgovora k nemski izdaji je oseben, ganjen: veliko mu je pomenilo, da bo knjiga odslej dostopna v tem jeziku prav v svetlobi mladostnih spominov. Verjetno bi bil ocaran, ce bi bila prevedena v slovenscino -- zaradi eksoticnosti, nenavadnosti, da ga do te mere cenimo: hocemo brati njegovo delo v svojem jeziku. (Za sklenitev kroga: Curtius se je srecal z Warburgom tik pred njegovo smrtjo; v tem casu se je od posvecanja moderni / sodobni francoski kulturi obrnil k raziskovanju celotne evropske preteklosti; ves cas vojne je iz Bonna ohranjal stike z Warburgovim institutom v Londonu. Blumenberg je dobil bistven navdih za svoje paradigme metaforologije, studijo, s katero je utemeljil svoje raziskovanje in svoj opus, pri Curtiusu. Preselitev Warburgovega instituta v London je pomenila [skupaj z odhodom velikih antikvarjev], da je Nemcija izgubila svojo vodstveno vlogo na podrocju umetnostne zgodovine in rokovanja z umetninami. V tem kotnekstu je treba gledati oba konca Haskellove zgodbe.) O Wikipediji: Naj res vsi obvladamo skupen jezik, ki pa ne bo umeten? Latinscina je bila ziva dolga stoletja na mnogih ravneh, ceprav so jo hkrati umevali kot umeten jezik, kot nasprotje ljudskemu. Naj res *sami* pisemo in beremo samo se v anglescini? Bodo s tem postali prevajalci odvec? So res moteci: zakrivijo prevec napak, vsaj nesporazumov? Studentka na nemcistiki je obdelala taksno studijo -- o Thomasu Mannu v casu eksila v ZDA in o nesporazumih, ki so nastajali zaradi "posegov" prevajalcev; zakaj je bil jezen na svojo *prevajalko* romanov in jo je v odlocilnem trenutku za politicne govore zamenjal s *prevajalcem*: a je to samo povecalo nesporazume, ko je slo za prepoznavanje ustreznosti prevoda. Marko bo govoril o rabi slovenscine v solstvu in v izobrazevanju: pri pouku v devetletki in pri branju Wikipedije (tudi ce ne bo navedel svojih razlikovanj, si jih ni tezko oskrbeti); v znanosti in v kulturi (ali znanost ni del kulture v tem kontekstu; je del kulture pogovorni, vsakdanji jezik, ki je vsaj pri mlajsih poln anglicizmov; kaj pa umetnost ali vsaj velik del medijskih vsebin: kako se odzovemo, kadar na televiziji predvajajo nadaljevanko ali film, ki *ni* v anglescini, a tudi ni domaca, torej slovenska?). Govoriti je ocitno treba o rabi slovenscine vsaj glede na anglescino v teh sferah, ki je nedvomno nadomestila nemscino iz Cigaletovih in Pletersnikovih casov; ne moremo vec govoriti zgolj o rabi slovenscine same po sebi (izid 2. dela Stabejevega velikega anglesko-slovenskega slovarja je napovedan prav za 29. november). Tako ostane za sklep -- misel ali vprasanje: ali se naj potrudimo in prevedemo cim vec iz Wikipedij v razlicnih tujih jezikih (o Blumenbergu je vec v nemski verziji kakor angleski) -- v slovensko verzijo; naj pisemo o sebi v slovenscini za slovensko verzijo Wikipedije in taka gesla *sele nato* prevedemo -- ali pa jih naj pisemo kar neposredno v anglescini? Kdo so nosilici *slovenske* verzije Wikipedije? Kdo jih podpira *tu*? Nedvomno lahko samo v *slovenskih* revijah objavim **serijo** "[Pisatelj] v [nekogarsnji] ureditvi" (dve sem ze). In samo **strnitev** te serije v Slavic Studies, Zeitschrift für slawissche Philologie ali, morda, celo v Studies in Bibliography. Vsaj po moji presoji in za moje predstave in zmoznosti -- zivljenjsko delo, krona vseh drobnih korakov, delnih studij. Tu nekje -- pa cem sem znanstvenik po merilih slovenskih univerz ali nisem. Z veliko discipline (odrekanj in pozrtvovalnosti) za razvoj ene od humanisticnih disciplin, verjetno celo ene temeljnih (vsaj po M. Maussu): filolosko delo kot dokumentiranje, ohranjanje in zagotavljanje dostopnosti rokopisov oziroma objav besedil. Kar se morda celo zdi nekoliko tavtolosko -- prav danes, ko se je medij (nosilec) spremenil v nekaj neoprijemljivga in je besedilo bolj materialno: na zaslonu. Za konec, seveda, se nekaj informacij v anglescini. Gospod Bailey mirno v uvodu v svojo bilbiografijo zapise, da se je *omejil* na objave v angleskem jeziku. Je zato pomen objav v drugih jezikih manjsi, zanemarljiv -- ali se v tem dejstvu razkriva le njegova *slabost*? ***** Date: Sat, 4 Nov 2006 07:52:25 +0000 From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty )" Subject: 20.302 new on WWW: TL Infobits for October; Scholarly E-Pub Bibliography changes Humanist Discussion Group, Vol. 20, No. 302. Centre for Computing in the Humanities, King's College London www.kcl.ac.uk/schools/humanities/cch/research/publications/humanist.html www.princeton.edu/humanist/ Submit to: humanist na princeton.edu --[2]------------------------------------------------------------------ Date: Sat, 04 Nov 2006 07:17:35 +0000 From: "Charles W. Bailey, Jr." Subject: Scholarly Electronic Publishing Bibliography Changes I have resigned my position as Assistant Dean for Digital Library Planning and Development at the University of Houston Libraries effective 1/31/07. Effective immediately, there are several important changes to the Scholarly Electronic Publishing Bibliography (SEPB), Scholarly Electronic Publishing Resources (SEPR), and the Scholarly Electronic Publishing Weblog (SEPW) that users should be aware of: 1. These publications have been moved to my domain: http://www.digital-scholarship.com/ SEPB http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepb.html SEPR http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepr.htm SEPW http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepw.htm 2. While the UH Libraries will archive SEPB versions up to version 64, no new versions will be published on their Website. If you maintain a catalog record for SEPB, I would ask that you update it with the new address. Next Monday's SEPW will be published at the new site. 3. A transition version of SEPB (65) has been published at the new site. There are no content changes. This version simply makes a number of HTML coding adjustments needed for the new location. A Google Custom Search Engine replaces the prior search capability. Once Google starts indexing the new site, search results will be from that site. 4. The SEPW mailing list will be discontinued at the end work today. You can continue to get an e-mail version from FeedBurner. I'm sorry for the inconvenience of your having to sign up again; all that is required is your e-mail address. http://www.feedburner.com/fb/a/emailverifySubmit?feedId=51756 5. The SEPW RSS feed remains the same: http://feeds.feedburner.com/ScholarlyElectronicPublishingWeblogrss 6. You can continue to follow my digital publishing activities at my domain and at DigitalKoans: http://www.escholarlypub.com/digitalkoans/ Thanks for your patience during this transition. -- Best Regards, Charles Charles W. Bailey, Jr. E-Mail: cwbailey na digital-scholarship.com Publications: http://www.digital-scholarship.com/ (Provides access to DigitalKoans, Open Access Bibliography, Open Access Webliography, Scholarly Electronic Publishing Bibliography, Scholarly Electronic Publishing Weblog, and others.) *** HOW FACULTY SEARCH FOR ELECTRONIC PUBLICATIONS Is the increasing availability of documents diminishing our reliance on colleagues for resource information? In 2004, Pertti Vakkari and Sanna Talja surveyed 900 faculty members and PhD students in Finnish universities to answer the question, "How are academic status and discipline associated with the patterning of search methods used by university scholars for finding materials for teaching, research, and keeping up to date in their field?" They report their findings in "Searching for Electronic Journal Articles to Support Academic Tasks. A Case Study of the Use of the Finnish National Electronic Library (FinELib)" (INFORMATION RESEARCH, vol. 12 no. 1, October 2006). One interesting discovery was that, in contradiction to earlier studies, colleagues were considered "unimportant sources for discovering needed [electronic] materials." However, the authors believe that, while this role for colleagues is diminishing, their role as "discussion partners concerning matters of research is considerably more important than their role as providers of information about literature." The paper is available online at http://informationr.net/ir/12-1/paper285.html. Information Research [ISSN 1368-1613] is a freely available, international, scholarly journal, dedicated to making accessible the results of research across a wide range of information-related disciplines. It is privately published by Professor T.D. Wilson, Professor Emeritus of the University of Sheffield, with in-kind support from the University and its Department of Information Studies. For more information, contact: Tom Wilson, Department of Information Studies, University of Sheffield, Sheffield S10 2TN, UK; tel: +44 (0)114-222-2642; fax: +44 (0)114-278-0300; email: t.d.wilson na shef.ac.uk; Web: http://informationr.net/ir/. ***** Lep pozdrav, Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 29 16:25:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Nov 2006 16:25:35 +0100 Subject: Jezik znanosti -- Žabot na Poljskem Message-ID: <007801c713ca$9f629cb0$6400a8c0@P4> Od: "Alenka Jelen" Za: Poslano: 29. november 2006 12:28 Zadeva: Vabilo na Posvet o jeziku znanosti in visokošolskega izobraževanja na Slovenskem Spoštovani, vprašanje jezika visokošolskega izobraževanja in znanosti na Slovenskem je zadnje čase precej vroča tema. Kako zagotoviti nemoteno sporazumevanje tako v mednarodnem kot v narodnem in državnem okviru? Sleherno apriorno izključevanje enega od potrebnih polov komunikacije, bodisi slovenščine kot uradnega, državnega in narodnega jezika, bodisi tujejezične, zlasti seveda anglofonske komunikacije, je nevarno ali vsaj neproduktivno. Kako zagotoviti plodno, trajno in nekonfliktno sožitje, pa zaenkrat ostaja odprto vprašanje, ki kar kliče po odgovorih. Nekaj jih bomo poskušali skicirati s sogovorkami in sogovorci na POSVETU O JEZIKU ZNANOSTI IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SLOVENSKEM. Pridružite se nam v petek, 8. 12. 2006 ob 10. uri, v Hribarjevi dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. --- Organizacijski odbor: red. prof. dr. Ada Vidovič Muha, red. prof. dr. Tomo Korošec, izr. prof. dr. Monika Kalin Golob, izr. prof. dr. Marko Stabej ========== Od: "Andrej Szurla" Za: Poslano: 29. november 2006 16:02 Zadeva: Vlado Žabot na Poljskem Lep in zadovoljen pozdrav iz južnega konca Poljske! Mala turneja gospoda Žabota je za nami. Mislim, da smo jo izpeljali uspešno in v vzajemno zadovoljstvo. Za gosta je bilo vse skupaj najbrž kar naporno, saj je v treh zaporednih dneh obiskal tri mesta in imel vsakokrat dva nastopa, za nameček pa je v funkciji predsednika slovenskega pisateljskega društva še sestankoval s svojim poljskim kolegom. Trije intenzivni dnevi so se pričeli v Bielsku-Biali, kjer se študij slovenščine odvija na Tehniško-humanistični akademiji. Dopoldne je g. Žabot v šoli obogatil naše precej borno poznavanje slovenske mitologije, literarni večer pred dobrimi tridesetimi poslušalci pa smo izvedli v gostinsko-galerijskem lokalu Galeria Wzgórze, ki že tradicionalno gosti vse tukajšnje slovenistične prireditve. Za zelo informativno uvodno predstavitev Žabotove proze je poskrbela prof. Bożena Tokarz, sicer profesorica za literarno teorijo in teorijo prevoda na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Sosnovcu (oz. Katovicah). Prepričan sem, da se je vsem, ki so se z gostovo -- nič kaj lahkotno -- ustvarjalnostjo že srečali, po teh besedah odprlo marsikatero zapleteno mesto teh romanov. V "praktičnem" delu srečanja je nato g. Žabot prebral odlomek romana Sukub, nakar so študentje brali svoje prevode odlomkov istega dela. Srečanje je zaključil živahen pogovor o pisateljevi ustvarjalnosti (med katerim smo npr. od gosta izvedeli, da je zaključno kratko poglavje obravnavanega romana pravzaprav neke vrste opis njegovega doživljanja slike Mona Liza, ki da je sama po sebi utelešenje najvišje, tj. četrte stopnje doživljanja ljubezni), pa tudi o organiziranosti Društva slovenskih pisateljev. Vse skupaj smo naslednjih dan, v torek, ponovili še v Sosnovcu in Katovicah. V prvem izmed omenjenih mest se nahaja "katoviška" slavistika, kjer je g. Vlado še enkrat predaval o slovenski mitologiji -- in se študentom, med katerimi je bilo tudi precej neslovenistov, preverjeno vtisnil v spomin s strašljivo verzijo mita o rusalkah in orisom precej morbidnega običaja obhajanja predvečera Svete Lucije. Za literarni večer smo tokrat prvič izbrali vse popularnejši klub Dekadencja v središču Katovic; verjetno pa to ni bilo naše zadnje sodelovanje, saj so bili lastniki lokala prijetno presenečeni nad številom obiskovalcev -- zbralo se nas je vsaj štirideset -- in temu primernim zaslužkom od prodaje pijač. Najbolj me je razveselil pogled na kar nekaj nekdanjih študentov, za katere prevzem diplome -- čeprav v glavnem niso našli zaposlitve, v kateri bi lahko uporabljali pridobljeno slovenistično znanje -- očitno vendarle ni pomenil prenehanja zanimanja za slovensko besedo. Znova smo se ukvarjali predvsem z romanom Sukub, katerega fragmente smo prevajali tudi v Sosnovcu. Prevajalske dosežke študentov obeh visokošolskih središč smo združili v mapah, ki smo jih razdelili med obiskovalce literarnih večerov (poleg literarnih fragmentov smo v branje ponudili tudi poljski prevod vseh treh literarnozgodovinskih razprav, predstavitve našega gosta in pregleda spletne dosegljivosti slovenske literature, ki jih najdemo v Almanahu -- prevajanja le-teh so se lotili moji bielski študentje, pri pregledovanju in popravljanju pa mi je pomagala katoviška kolegica Monika Matuszewska-Gawłak). Dodatni akcent tega večera so prispevale naše študentke, ki so v za to priložnost sestavljenem zborčku zapele štiri slovenske ljudske pesmi. (Tule moram priznati, da mi je bilo ob ubranem petju resnično žal, da nismo realizirali že skoraj dogovorjenega obiska in nastopa gospe Ljobe Jenče, saj bi bilo to srečanje za naša dekleta gotovo dodatna spodbuda za še resnejše ukvarjanje s petjem.) Malo poljsko turnejo je g. Žabot sklenil v Krakovu, kjer je po predavanju na Jagelonski univerzi zvečer nastopil v legendarnem študentskem klubu Pod jaszczurami. Tudi ta dogodek je uvedlo predavanje prof. Tokarzeve, povezovala (in prevajala) je kolegica Bojana, s prevodi jezikovno in stilistično zahtevnih odlomkov romana Volčje noči pa so -- sicer zaradi vpisne politike šole maloštevilni -- krakovski študentje dokazali, da bi vodstvo eminentne krakovske univerze zares lahko resno razmislilo o dvigu študija slovenščine na nivo prvega oz. samostojnega študijskega jezika. Obisk Krakova je g. Žabot izkoristil tudi za srečanje z visokim predstavnikom poljskega pisateljskega združenja, kar bo -- upajmo -- obrodilo sad v obliki vključitve Poljakov v veliki mednarodni projekt izdajanja sto izbranih slovanskih romanov. V prepričanju, da smo z gostovanji umetnikov slovenske pisane besede zadovoljni vsi, ki smo pri njih sodelovali, vse lepo pozdravljam iz Katovic --- Andrej Šurla From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 09:33:34 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 30 Nov 2006 09:33:34 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi, nagrade, sejem Message-ID: <000901c7145a$39400ea0$e94602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, November 29, 2006 11:10 PM To: Miran Hladnik Subject: Slovlit + cestitke Na spletnih straneh Ministrstva za kulturo sta objavljena razpisa: za izbor kulturnih projektov na področju umetnosti in knjige http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_si ngle]=787 -- rok za prijavo je 8. 1. 2007 -- in za izbor večkulturih projektov na področju umetnostni in knjige http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_si ngle]=788 -- rok za prijaevo je 8. 1. 2007. Na spletni strani CMEPIUS - Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in uposabljanja, je Sklep o uvedbi programa Vseživljenjsko učenje od 1. 1. 2007 -- 31. 12. 2013 http://www.cmepius.si/Novice/NW/Program_Vsezivljenjsko_ucenje_sprejet . Na isti spletni strani si oglejte http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Seminarji vabila oz. informacije o (brezplačnih) seminarjin in predavanjih ter razpisih http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Razpisi . Oglejte si tudi spletne povezave za Socrates, Leonardo, eLearaning, ERA MORE idr. Čestitke: predstojnica Oddelka za slovenistiko, dr. Jerica Vogel in Mojca Cestnik, oblikovalka Barbara Jenko, sta dobili nagrado za najlepšo znanstveno knjigo ali učbenik: Razvezani jezik (Mladinska knjiga: Ljubljana, 2006) na 22. Knjižnem sejmu. Vejetno ste že seznanjeni, da je dr. Jože Toporišič, dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. BUKLA - brezplačna revija o dobrih knjigah in multimediji http://www.bukla.si/index.php?prikaz=dogodkiBukla. Uvodnik je napisala dr. Meta Grosman. 22. Knjižni sejem (28.11.-02.12.2006) - brezplačen obisk v nedeljo, 3. dec. 9.00 -- 18.00: http://www.cd-cc.si/_Cankarjev_Dom/prvastran/prireditve_posamezna.php?id _pr=2263&id_kategorija=katkagsej&kol_dan=21&kol_mesec=11&kol_leto=2006&l ang=si&PHPSESSID=ffbb9a42436308fc461850bc179696ee From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 19:05:54 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 19:05:54 +0100 Subject: Horuk v nove čase -- Mlinarjev Janez in Opatov praporščak -- Tri prste pod popkom Message-ID: <005701c714aa$2f079390$6400a8c0@P4> Od: "Spela Vintar" Poslano: 30. november 2006 17:58 Zadeva: Jota - Predstavitev korpusa FIDAplus Vabimo vas na Jezikovnotehnoloski abonma alias JOTO, ki bo v ponedeljek, 4. 12. 2006, ob 17h v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavala bo Spela Arhar (Filozofska fakulteta, Amebis): Kaj početi s FIDOplus: horuk v nove čase. Kot pove ze naslov, bo predavanje posveceno predstavitvi korpusa FIDAplus, najvecjega uravnotezenega korpusa slovenskega jezika. Program Jote najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni! ======== Od: "IXTnews" Za: Poslano: 30. november 2006 14:37 Zadeva: IntraText News 354 Novo v digitalni knjižnici IntraText (http://www.intratext.com/ml/Issue354.htm): F. KOČEVAR, Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov (1892) M. MALOVRH, Opatov praporščak ======== Ker sem jo dobil na knjižnem sejmu zastonj, se spodobi navesti vsaj njen naslov: Tri prste pod popkom: Slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi. Ur. Marko Terseglav. Ljubljana: DZS (izobraževalno založništvo!), 2006. 127 str. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 20:39:52 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 20:39:52 +0100 Subject: [SlovLit] Prozni mnogoboji Message-ID: <00cf01c714b7$4f1a1ab0$6400a8c0@P4> Od: "Petra" Za: Poslano: 30. november 2006 20:14 Zadeva: Prozni mnogoboji. Kako je bilo v Ljubljani. Naslednja stvar je morda precej neprimerna kontekstu, se zavedam, ima pa dva glavna namena. 1. Prozni mnogoboji so zelo dober primer, kako je lahko literatura krasen družabni dogodek (zaključna prireditev bo v Postojni, 3. februarja, priporočam.) 2. Kvalitetnih zgodb, po mojem skromnem mnenju, je bilo kar nekaj. Neprimerno manj ljudi (v primerjavi z lanskim letom), je izpoved zamenjalo za literaturo. Med njimi Žiga Rus - star 17 let, pa že dober zgodbar. Še bomo slišali zanj, sem prepričana. Poročilo o izteku zadnjega torka (prozni mnogoboji v Gajotu) V Gajota sem prišla približno ob osmih in se nekaj minut soočala z novonastalim položajem - kako se v lokalu obnašaš, če nikogar ne poznaš oziroma natančneje: če nihče ne pozna tebe. Situacija se je zelo elegantno iztekla; za hrbet mi je prišel Žiga, ki ga je bilo potem treba prepričati, da se prijavi za boj. In sem ga. Ko je jazz klub s svojo navzočnostjo počastil tudi legenda slovenske kratke zgodbe, se je bojevanje pričelo. Zgodbe, presenetljivo, po večini niso bile slabe. Žigu sem morala obljubiti, da bom, ko bo nastopil on, dvignila obe roki, tudi če se mi bo zgodba zdela zanič (kot občinstvo smo namreč s 60 odstotnim deležem odločali o usodi zgodb; preostali 40 odstotni delež odločitve je bil rezerviran za žirijo, ki so jo sestavljali Nejc Gazvoda, kajpak, moj sošolec Timotej Senčar in gospa iz Študentske založbe, ki ji ne vem več imena). Rekla sem, da bom zagotovo dvignila obe dve roki. Ravno ko Žiga žiriji pojasni, da se ne piše Kus, ampak Rus, in prične brati svoj sestavek, uleti Nina. Nini pomaham in dvakrat prekršim norme zglednega obnašanja; s prstom namreč pokažem najprej na rdečo figuro na robu odra in rečem Lej, to je Gazvoda (Nina se skremži, češ a je spet obul dva različna štumfa in tega še ni opazil) in potem še na telesno znatno manj zajetno (literarno pa bržkone mogočnejšo) figuro v srcu odra. Na koncu moraš dvigniti roko zanj, tudi če ti ne bo všeč, ji naročim. A ga poznaš, reče Nina, Ja, rečem jaz. Zelo kmalu, mnogo preden Žiga dokonča svojo zgodbo, pa se za brezpredmetna izkažejo vsa naročila glede dvigovanja rok. Povsem očitno je, da bodo na koncu vsi dvignili vse roke, ki jih imajo (veljala pa bo ena od vsakega, ker Pižama zelo pozorno ogleduje in šteje roke). Žiga je žirija v skladju s publiko oklicala za zmagovalca. Ko je odšel po nagrado, sem mu smela držati jakno. Potem smo se morali otepati ljudi, ki so Žigu tiščali svoje roke v njegovo roko in svoje besede v njegova ušesa; zelo se nam je namreč mudilo na avtobus. --- Petra. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 30 23:15:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Nov 2006 23:15:04 +0100 Subject: Konferenca o prevajanju v večpredstavnih okoljih -- Za marljivo Mariborčanko Message-ID: <002e01c714cc$fdeefb90$6400a8c0@P4> Od: "Herta Lausegger" Za: Poslano: 30. november 2006 22:11 Zadeva: MULTIMEDIALECTRANSLATION FORLI' 10-12 MAJ 2007 vabilo namednarodno konferenco V imenu nasega pripravljalnega odbora Vas vabimo na naso 3. mednarodno konferenco Multimedialectranslation, ki bo v casu od 12. do 14. maja 2006 na univerzi Forli/Bologna v Italiji. Nas glavni organizator konference je kolega dr. Giovanni Nadiani (Univerza Forli/Bologna). V srediscu pozornosti bodo interdisciplinarne teme, ki se ukvarjajo s prevajanjem narecij v multimedijskih kontekstih. Vec podatkov najdete na spletu. Prijavni rok do 28. februarja 2007 (s povzetkom v anglescini; 500 besed). V upanju na karseda dobro slovensko in mednarodno udelezbo Vas vse prav lepo pozdravljamo --- Herta Maurer-Lausegger in mednarodni pripravljalni odbor Multimedialectranslation http://multimedialectranslation.sitlec.unibo.it/ ======= Študentki iz Maribora, ki bi bila pripravljena v domačem mestu pri ostareli materi pisatelja in nesojenega ljubljanskega župana Frančka Rudolfa iz kupa družinske korespondence izbrskati in prekopirati nekaj Gradnikovih pisem, plačam kosilo. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Dec 1 15:22:33 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 01 Dec 2006 15:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski avtorji in knjige na Dunaju Message-ID: <457048B9.13586.6024BB6@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Irena Novak-Popov" Date sent: Fri, 1 Dec 2006 15:14:41 +0100 Spoštovani kolega, prosim, če lahko moje sporočilo uvrstite na slovlit /.../. Na nekdanjem cesarskem, zdaj turistično trženem Dunaju se poleg predbožičnih razsvetljav na najdražjih ulicah v zakotjih in celo znanih gledaliških kotičkih dogajajo predstavitve slovenske literature. Prireditve so sicer komornega značaja, vendar zato nič manj žlahtne, in kot na domačih literarnih večerih se tolažimo z elitnostjo. 25. oktobra je bil drugi izmed treh večerov posvečenih književnosti sosedov Slovencev. Na večer branja slovenske poezije Schreben am Tolmun II so bili povabljeni Primož Čučnik, Esad Babačić, Tone Škerjanec, Erika Vouk, Jana Puterle, Miklavž Komelj, prišli pa so Maja Vidmar, Esad, Tone, Jana in Miklavž in vsak prebrali eno pesem v slovenščini, kakih pet v nemškem prevodu Scherberja, Detlef- Olofa, Koestlerja pa sta prebrala mlajša igralca Volkstheatra Jenifer Frank in Gerd Rigauer. Na "steklenih orglah" je igrala ter slovensko in nemško zapela Anchelka Mazur. 23. novembra se je v okviru Svetovnih dnevov slovenske literature v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta v obnovljeni Knafljevi hiši predstavil slogovno najdrznejši koroški pisatelj Florjan Lipuš in bralno interpretiral svoj zadnji roman Boštjanov let. Poslušalo ga je kakih trideset slovenščini naklonjenih duš in se pozneje pogovarjalo z avtorjem in si nazdravljalo. 29. novembra je Klub slovenskih študetnov in študentk na Dunaju na 17. kulturni večer povabil avstrijskega založnika Christiana Tannhauserja in izvrstnega prevajalca mljašega rodu Erwina Koestlerja, ki se je uveljavil s prevodi Cankarja. Predstavila sta najnovejši podvig: lepo oblikovano in odlično prevedno zbirko kratkih proz Slavka Gruma Der Weisse Asylum. Koestler je na večeru prebral tri zgodbe s tako briljanco, da bi se lahko pri njem učili ne le profesorji ampak tudi gledališki igralci.Dogodku je prisostvovalo 12 ljudi, toda pokupili smo vse knjige, ki jih je založnik prinesel s sabo (tudi Kosovelove pesmi in Jančarjev Halstadt). 4. decembra se v beli salon Volkstheatra na tretje "Pisanju ob tolmunu" napoveduje Matjaž Zupančič, na katerem bo bralno izveden njegov najnovejši, še neuprizorjeni dramski komad. Bogata književna jesen torej ne razpostavlja sadov samo na stojnice ljubljanskega knjižnega sejma. ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 1 18:58:03 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Dec 2006 18:58:03 +0100 Subject: Pedagoške buče -- Umetnost v Trstu pred 80 leti -- Igor Šentjurc -- Nov literarni vir Message-ID: <00d101c71572$40505510$6400a8c0@P4> Od: "Eva Kink" Poslano: 1. december 2006 9:41 Študentke in študenti Pedagoške fakultete smo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani in Študentsko organizacijo Pedagoške fakultete izdali knjigo Pedagoške buče, ki vsebuje naša literarna dela. Knjiga je obširna, saj zajema več kot sto del ustvarjalnih avtorjev. Vljudno Vas vabimo na predstavitev Pedagoških buč, ki bo v četrtek, 7. 12. 2006, ob 11. uri v avli Pedagoške fakultete. S svojo prisotnostjo boste poplačali trud študentk in študentov, ki se trudijo razgibati kulturno ozračje na naši fakulteti. --- Eva Kink ======== Od: "tatluc" Poslano: 1. december 2006 13:25 V torek, 5. decembra, se bo ob 17.45 v Dvorani pokrajinskega sveta na sedežu Pokrajine Gorica na Korzu Italija odvijal izjemno pomemben kulturni dogodek. Tržaška Glasbena matica je namreč v sodelovanju z Raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdala dvojezični zbornik z naslovom TRST: UMETNOST IN GLASBA NA MEJI V DVAJSETIH IN TRIEDESETIH LETIH XX. STOLETJA/TRIESTE: ARTE E MUSICA DI FRONTIERA NEGLI ANNI VENTI E TRENTA DEL XX SECOLO. V njem so zbrani referati slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki so že oktobra 2004 na istoimenskem simpoziju razpravljali o zgodovinski, estetski, ideološki, filozofski zasnovi za Trst in celotno Julijsko krajino prelomnih let, ko je prišlo do razkroja ustaljenih resnic in gotovosti s tem, da je razpadel habsburški imperij in so se na njegovih ruševinah gradile povsem nove stvarnosti, ki so seveda zaznamovale tudi vse umetnostne izraze. Na predstavitvi, katere pokroviteljica je Pokrajina Gorica, bodo spregovorili pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin, prof. Marisa Sestito z Univerze v Vidmu, prof. Anna Maria Vinci z Univerze v Trstu ter prof. Aleksander Rojc za Glasbeno matico. Predstavitev bo uvedla in vodila prof. Tatjana Rojc. Zbornik, v katerem so objavljeni prispevki Ivana Verča, Alekseja Kalca, Cristine Benussi, Janeza Vrečka, Alessandre Tiddia, Petra Krečiča, Ivana Cavallinija, Aleksandra Rojca in Primoža Kureta, je oblikoval goriški umetnik Franko Žerjal. Prevodi v slovenski, italijanski in angleški jezik, ki jih je oskrbela slovenska prevajalka Nika Simoniti Jenko, absolventka Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu v okviru Oddelka za prevajanje v Gorici, predstavljajo osrednji del prve tovrstne doktorske naloge iz slovenskega jezika v Italiji. Kandidatinja je delo pripravila pod mentorstvom docentke za slovenski jezik Tatjane Rojc, ki je zbornik tudi uredila. Poseg je finansiran s pobudo Skupnosti Interreg IIIA - PHARE CBC ITALIJA/SLOVENIJA 2000-2006, izdajo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pri projektu je sodelovalo tudi društvo Chromas iz Trsta. ====== Od: "Gyorkos Tatjana" Poslano: 1. december 2006 11:30 Zadeva: Vabilo: Igor Sentjurc, 7. 12. 2006 Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko vas v tednu Univerze, v četrtek, 7. 12. 2006, ob 10. obletnici smrti pisatelja Igorja Šentjurca vljudno vabi na kolokvij in otvoritev razstave: Igor Šentjurc (1927-1996): Slovenski pisatelj in imigrant v nemški jezik Program: 11.30: III. nadstropje Filozofske fakultete: otvoritev razstave 12.15: Predavalnica 15: kolokvij z branjem besedil Igorja Šentjurca; sodelujejo: Mira Čuček, Mira Miladinović Zalaznik, Polona Zupančič, Tanja Skralovnik, Miha Gabrovšek ====== Tudi to spada pod slovensko književnosti: http://www.spolnost.com/index.php?page=eroticne_zgodbe From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 3 17:29:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 3 Dec 2006 17:29:47 +0100 Subject: [SlovLit] Ustvarjalna gmajna References: <45698E06.4030104@guest.arnes.si> <006201c71198$d3bf76b0$6400a8c0@P4> <4569FAE2.2040708@guest.arnes.si> <008601c7119b$7f70f220$6400a8c0@P4> <456A0225.6030708@guest.arnes.si> <00a101c7119f$fb556b60$6400a8c0@P4> <456DFE82.70102@guest.arnes.si> Message-ID: <016501c716f8$40a7aea0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 29. november 2006 22:41 Zadeva: Re: festival ustvarjalnosti in svobodne kulture program za festival ustvarjalnosti in svobodne kulture je dodelan: http://creativecommons.si/node/68 na spodnjem naslovu pa se veliko vec gradiva: http://creativecommons.si/node/34 Ustvarjalna gmajna! Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, Ljubljana, Kiberpipa (Kersnikova 6, po stopnicah dol, Ljubljana), torek 5. december 2006 od 15. do 19. ure: razstava in projekcije od 19. do 22. ure: razprave in projekcije Ljudmila, ljubljanski laboratorij za digitalne medije in kulturo pri KUD France Prešeren, prireja drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, festival del z licenco Creative Commons (http://creativecommons.si/) in drugih odprtih del. Oktobra 2005 smo v prisotnosti Lawrencea Lessiga v Sloveniji lansirali CC licence, prevedene v slovenščino in prilagojene naši zakonodaji (http://creativecommons.si/?q=licence). Leto je naokoli in pogledali bomo, kako se je koncept 'pridržanja nekaterih pravic' prijel med avtorji, ki ustvarjajo v digitalnem okolju. Festival bo pod geslom Ustvarjalna gmajna! potekal v torek, 5. 12., v Kiberpipi v Ljubljani. Mednarodni program bo zanimiva mešanica zgodb iz prve roke, nenavadnih projekcij in kovanja zvezd! V prvem, popoldanskem delu bo na ogled/poslušanje/branje/igranje prek 50 del, ki so jih avtorji poslali na poziv Creative Commons Slovenija. Tako se je oblikoval pester nabor del, ki jih na običajnih kulturnih dogodkih nikoli ne boste boste našli skupaj. Dela segajo od akademskih razprav (The Game is not a Medium) do mednarodnega zvočnega arhiva pesniških slamov (Literadio), od mrežnega projekta za mobilni telefon (Cin Cin Man) do neodvisne net.založbe iz Pule (Monteparadiso), od domačega konceptualnega videobloga (Friday15) do videoarhiva sodobne umetnosti iz Srbije (Dešavanje 1999-2006), od filma z brucovanja (Škofja Loka, mesto za v muzej) do finskega videa po romanu Lydie Lunch (70's Story) ... Večerni program pa bo ponudil refleksijo na področju svobodne kulture. Z gosti festivala bomo govorili o konkretnih projektih in primerih dobre prakse, ki zagovarjajo "pravico do branja" (modeli prostega pretoka znanstvenih del) in "pravico do pisanja" (ustvarjanje odprtih enciklopedij, DIY medijev) ter ob izvrstnih predvajanih oz. razstavljenih avtorskih delih razpravljali o posebnostih produkcije in distribucije odprtih del v kontekstu prevladujočih zakonitosti kulturne industrije (npr. vloga posredniških, kolektivnih organizacij). Vnetljiva tema bo zagotovo sprožila burno debato, izbrana dela (Sindikatovi plakati, zvezdniška spletna igrača, nova izdaja prve domače spletne založbe Kamizdat ...) pa bodo poskrbela za navdušenje in užitek. O Creative Commons: Tako kot je bila uvedba avtorske pravice v renesansi posledica eksplozivnega učinka nove tehnologije - tiska, so tudi licence Creative Commons reakcija na aktualni globalni tehnološki obrat. Internet je namreč ponudil izjemne priložnosti za nove načine ustvarjanja in širjenja del, hkrati pa je omogočil tudi epidemične kršitve avtorskih pravic. Vse skupaj je privedlo do pravnega in tehnološkega zaklepanja del in s tem do zaviranja ustvarjalnosti, obenem pa je spodbudilo javno razpravo o položaju avtorja v času digitalne produkcije. Nastajajo alternativni sistemi, ki se zavzemajo za svobodno kulturo in tudi naš festival je del teh prizadevanj. Projekt Creative Commons Slovenija je skupni projekt Ljudmile in Inštituta za intelektualno lastnino. ========== Po 19.00 bomo na festivalu predstavili tudi seminarski projekt Slovenski literarni zgodovinarji v Wikipedijo! (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) -- vabljene tudi (zlasti!) referentke. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 3 20:16:30 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Dec 2006 20:16:30 +0100 Subject: Ruski nacionalni korpus -- Prešernovanje Message-ID: <01f401c7170f$8ae37820$6400a8c0@P4> Od: "Anna Levinzon" Poslano: 29. november 2006 20:41 Zadeva: Fw: National Russian Corpus in Teaching Humanities ----- Original Message ----- From: Nina Dobrushina Sent: Monday, November 27, 2006 9:14 PM Subject: National Russian Corpus in Teaching Humanities Mednarodna konferenca National Russian Corpus in Teaching Humanities, Moskva, 19.--20. aprila 2007. Za več glej National Russian Corpus project (www.ruscorpora.ru) in http://new.hse.ru/sites/conf_rus_lang ======== Od: "Jože Lipnik" Poslano: 3. december 2006 19:26 Zadeva: prešerni dan kulture Pozdravljeni! Danes je bilo v Sloveniji kakih dvesto kulturnih prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu. Ena izmed njih je bila v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. Poimenovali smo jo "prešerni dan kulture" oziroma pesniški maraton. S svojimi pesmimi je nastopilo devet slatinskih pesnikov, vmes pa so predstavili nekaj Prešernovih pesmi in drobcev iz Prešernovega življenja ter vse popestrili z glasbenimi točkami. Tudi sam (Jože Lipnik) sem nastopal s svojimi pesmimi in s Prešernom. Dvorana Kulturnega centra sicer ni bil polna, vendar pa so bili obiskovalci navdušeni nad dogodkom. Nekateri so lačni kulturnih dogodkov, hvala bogu! Jože Lipnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 13:12:59 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 4 Dec 2006 13:12:59 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica na Poljskem -- Tiskovka -- Kantfest Message-ID: <001301c7179d$8a435000$e94602c1@ff.unilj.si> From: Agnieszka Bedkowska Kopczyk [mailto:kopczyk na poczta.onet.pl] Sent: Monday, December 04, 2006 12:15 PM Subject: 4. prevajalska delavnica v Bielsku-Biali V petek, 1. decembra, so studentje iz prevajalske sekcije Znanstvenega krozka slavistov pri Univerzi v Bielsku-Biali (oziroma Tehnicno-humanisticni akademiji) organizirali ze 4. prevajalsko delavnico. Letos so studentje slovenscine, cescine, ruscine in slovascine na srecanje prisli z ze pripravljenimi prevodi, ki so jih potem samo komentirali in se ob posameznih resitvah posvetovali pri kolegih prevajalcih in rojenih govorcih omenjenih jezikov, in sicer Tatjani Jamnik in Andreju Surli (Slovenija), Franciszku Nastulczyku (Ceska-Poljska), Galini Kutyriovi Czubali (Rusija-Poljska) in Agnieszki Bedkowski-Kopczyk (Poljska). Delavnico sta financno podprla poljsko Ministrstvo za solstvo in Univerza v Bielsku-Biali. Prevodi z letosnje delavnice in komentarji v zvezi s prevajalskimi tezavami in resitvami le-teh bodo cez en mesec izsli v posebnem zborniku. ========= From: tinka selic [mailto:tinka na zrc-sazu.si] Sent: Monday, December 04, 2006 11:11 AM Subject: vabilo Založba ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige Marija Stanonik, PROCESUALNOST SLOVSTVENE FOLKLORE: Slovenska nesnovna kulturna dediščina, 2006, 503 str., 4.194 SIT / 17,50 ?. Avtorica v knjigi predstavlja širok spekter vprašanj, ki vabijo slovensko kulturno (samo)zavest k premisleku o prevrednotenju slovenske slovstvene folklore kot besedne umetnosti. Besedna umetnost spremlja človeka vse od nastanka jezika in je po iznajdbi pisave (p)ostala ne le umetnost narečij, ampak tudi ustvarjalnost. Knjiga išče odgovor na vprašanje, kaj vpliva na nastanek, oblikovanje in preoblikovanje slovstvene folklore in kaj vzdržuje kontinuiteto njenih motivov in žanrov, njene drugotne oblike (otroška slovstvena folklora, slovstveni folklorizem, avdiovizualizacija slovstvene folklore) in načine avtorizacije. Tiskovna konferenca bo v sredo, 6. decembra 2006, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. nadstropje, Ljubljana. Prijazno vabljeni! ========= From: peter andrej [mailto:peterandrej na gmail.com] Sent: Monday, December 04, 2006 8:06 AM Subject: Promocija plosce" 4. KANTFEST v KUD - u F. Preseren Spostovani! "Slep je kdor se s petjem ukvarja!" Naša kanta pa pozvanja: "Dobro, da ima vsaj sluh!" Kdor ga ima, je v sredo 6. 12. ob 20h vabljen v KUD F. Preseren na predstavitev plosce 4. KANTFEST , ki jo bodo v zivo predstavili avtorji letosnjega 4. festivala kantavtorstva KANTFEST, ki je potekal v Rusah. Nastopajo: Anže Palka, Evgen Stefancic, duo SAI TAMITSA, Leon Matek, Tadej Vesenjak, Nebojsa Pop Tasic in Xenia Jus. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 4 23:12:04 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Dec 2006 23:12:04 +0100 Subject: [SlovLit] Belokranjske in romske pravljice Message-ID: <001301c717f1$3bef1570$6400a8c0@P4> Od: "Andreja Rutar" Poslano: 4. december 2006 18:06 Zadeva: Vprašanje! Pred kratkim sem zasledila, da je izšla knjiga Belokranjske in romske pravljice (avtorica Madalina Brezar?). Mi morda lahko kdo pove, kje bi jo lahko kupila? V knjigarnah je ni. Hvala! Andreja From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 5 13:17:05 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Dec 2006 13:17:05 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovne situacije -- dvojna tematska stevilka Jezika in slovstva Message-ID: <45757151.21156.3F9B071@matjaz.zaplotnik.siol.net> Jezik in slovstvo 51/3--4, 158 str. Dvojna tematska številka Jezikovne situacije (ur. Marko Stabej) Izšla je letošnja dvojna številka Jezika in slovstva (http://www.jezikinslovstvo.com), ki v branje ponuja osem razprav, eno oceno in tri poročila. Razprave so precej različne, vse pa se na tak ali drugačen način ukvarjajo z opisom posameznih jezikovnih situacij. Z objavljenimi razpravami želimo ponuditi informacije o vidikih nekaterih jezikovnih situacij, ki so v našem prostoru morda nekoliko manj splošno znane, pa zato, upamo, toliko bolj zanimive. Jezikovna situacija je termin, ki se v jezikoslovju (predvsem v sociolingvistiki) pa tudi v drugih humanističnih vedah kar pogosto uporablja, pojmovno pa je precej raznoroden. Njegova teoretična in metodološka raznorodnost se jasno zrcali tudi iz pristopov avtoric in avtorjev posameznih razprav v tematski številki JiS. Vsak opis jezikovne situacije je namreč razpet med znanstveno težnjo po objektivnosti po eni strani in raziskovalčevo optiko po drugi strani. Optika usmerja avtorjev pogled v skladu z njegovim zanimanjem, vednostjo in teoretskimi prepričanji -- najbrž pa so nekje v ozadju zmeraj tudi druge avtorjeve vrednote, čeprav se mora avtor ravno pri opisovanju jezikovnih situacij vplivu ideološkega prepričanja najodločneje upreti. Zapletenost naloge je morda še najbolj očitna pri opisu zgodovinskih jezikovnih situacij. S tem se ukvarja razprava KOZME AHAČIČA -- kaj storiti, ko imamo podatkov toliko, kolikor jih pač imamo, do novih pa brez naključne sreče ne moremo? Izkaže se, da jih je treba povezati v učinkovito mrežo ter se pri interpretaciji podatkov razsodobiti. Druga razprava ALEŠA POGAČNIKA je najbolj globalna (in najbolj posplošujoča) v tej tematski številki. Z analizo načinov zapisovanja različnih jezikov po svetu pokaže raznolikost jezikovnih situacij po svetu, hkrati pa globalno veljavo nekaterih načel. Avtor se dotika tudi našega (ne)razumevanja teh situacij, o katerem sklepa po problematičnosti načel zapisovanja tujih jezikovnih sestavin v Slovenskem pravopisu. TANJA PETROVIĆ se v svoji razpravi ukvarja s situacijo, kjer je slovenščina v vlogi, ki je ponavadi nismo vajeni opazovati -- v vlogi dominantnega jezika z močno asimilacijsko močjo. MAJA BITENC raziskuje vitalnost slovenskega jezika v izseljenski situaciji skozi podobo podatkov, pridobljenih od udeležencev dopolnilnega pouka slovenščine -- ti pa so živa prihodnost jezika. Razprava JANJE BAN in TINE ŠPELKO prinaša rezultate akcijskega raziskovanja med argentinskimi Slovenci in dopolnjuje sliko vitalnosti slovenščine zunaj avtohtonega naselitvenega področja. --- Zadnje tri razprave se ukvarjajo z drugačnimi okolji in drugimi jeziki. ANNA KOLLÁTH predstavlja jezikoslovni in jezikovni model, ki presega državne in miselne meje glede madžarskega jezika in ga vzpostavlja kot delujoči sodobni kontinuum; sprašuje se, ali ni ta koncept uporaben tudi za druge evropske jezike s podobno usodo. JORDI MAGRINYA DOMINGO razgrinja situacijo šestih avtohtonih manjšinskih jezikov v Španiji, pri čemer se dotakne nekaterih ključnih vprašanj sodobnega sociolingvističnega dogajanja v Evropi -- glede določanja mej med jeziki in njihovega uveljavljanja v uradni rabi ter v javnosti. JACEK WARCHALA se posveča sintezi poljske jezikovne situacije; sledi časovnim spremembam v pojmovanju jezikovne zvrstnosti in ugotavlja spremembe v jezikovnem vedenju in vrednotenju jezikovnih različic v poljski družbi 20. in začetka 21. stoletja. Razprava se v marsičem teoretsko razlikuje od pogledov, običajnih v slovenski jezikovni in jezikoslovni situaciji. Sklenemo lahko takole: jezikovne situacije so si zelo podobne v tem, da je vsaka različna; toda posamezni elementi so si tudi v zelo različnih situacijah zelo podobni. Želim vam prijetno branje, Marko Stabej (marko.stabej na ff.uni-lj.si), urednik tematske številke Jezikovne situacije From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 5 13:56:51 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Dec 2006 13:56:51 +0100 Subject: [SlovLit] zagovora doktorskih disertacij Message-ID: <45757AA3.25633.41E18D0@matjaz.zaplotnik.siol.net> V sredo, 6. 11. 2006, ob 15.00 bo imel mag. Tomaž Toporišič zagovor svoje doktorske disertacije Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja. Mentor doktorske disertacije je red. prof. dr. Vladimir Kralj z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Zagovor bo v sejni sobi Filozofske fakultete. 12. 12. 2006 ob 12.00 pa bo imela mag. Urša Šivic zagovor doktorske disertacije Transformacija slovenskih ljudskih pesmi v nekaterih zvrsteh popularne glasbe v devetdesetih letih 20. stoletja. Mentorja sta doc. dr. Leon Stefanija z Oddelka za muzikologijo in izr. prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Zagovor bo v predavalnici 535B Filozofske fakultete. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 6 09:28:46 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 6 Dec 2006 09:28:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Romske_pravljice_--_Očenaš_v_1394_je zikih Message-ID: <003101c71910$8bedff30$e94602c1@ff.unilj.si> From: Majda Koren [mailto:strudelj na gmail.com] Sent: Tuesday, December 05, 2006 9:20 PM Subject: Knjiga romskih in slovenskih pravljic Na predstavitvi knjige sem bila vec ali manj po nakljucju in novicko poslala na slovlit. Ne gre za pomemben umetniski projekt, je pa knjiga se kako pomembna pri, kakor radi recemo, "gradnji mostov" med kulturami. Romski jezik, ki ga uporablja avtorica, je tak kot ga govorijo v Beli krajini - verjetno precej drugacen od tistega ki ga najdete v Cebelici "Kako so nastale gosli" (Mladinska knjiga 2006), ki jo je v romscino prevedel Romeo Cener. Avtorico Madalino Brezar najdete na naslovu: Lokve 30 8340 Crnomelj, tel: 07 305 30 69 in verjetno lahko kar pri njej narocite knjigo. Lep pozdrav! Majda Koren Se oproscam, ker moj prenosnik ne pise sumnikov, stresice so nekam usle, kaj vem, kam :) ======== From: Jože Lipnik [mailto:joze.lipnik na uni-mb.si] Sent: Tuesday, December 05, 2006 3:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Belokranjske in romske pravljice Pozdravljeni! Sicer nimam romskih pravljic v slovenščini, imam pa Romské pohádky (Romske pravljice) v češčini. Izšle so pri založbi FORTUNA v Pragi leta 1999. Knjiga ima 310 strani in vsebuje 71 romskih pravljic. Ne vem, koliko stane knjiga na Češkem, ker sem jo dobil za darilo. Morda jo imajo pri nas v NUK? Če bi jo kdo nujno potreboval, jo lahko POSODIM. Jože Lipnik ======== From: Alenka Hladnik [mailto:alenka.hladnik na guest.arnes.si] Subject: Belokranjske in romske pravljice Mogoče bodo vedeli na ZIKU v Črnomlju. Tel 07 30 61390 ali zik.crnomelj na siol.net Alenka ======== Od: Jozica Gerden [cgerden na bigpond.net.au] Poslano: 3. december 2006 22:55 Zadeva: v vednost - OCENAS v 1394 jezikih [...] the modern verison of the Our Lord's Prayer on your website http://www.christusrex.org/www1/pater/ [...] glej tudi Rezijansko/Resianic/Resianisch: Ochia nasz, ka se tu nebe, swietu bode wasze ime, prydy k nam wasza kraiuska, bode zdiedana wasza volontad takoy w nebe passe na zemie, dayte nam nasz wsakiedennie kroch, otpustete nam nasze dolga, takoy y my odpusztiemu naszy dolznikom, ne peyte (3) nas tu tentation, ma wybronite nas od hudaha, taku bode. Karnijsko/Carnic/Karnisch: Ocha nash, kir si v nebesih, posvezhenu bodi tvoie ime, pridi knam tvoie krajlestwo, sgodi sie tvoia vola koker na nebu taku na zemli, dai nam danas nash wsakdaini kruch, inu nam odpusti nashe dolge, koker my odpushamo nashim dolshnikam, inu nas ne opeli v skushniavo, temu nas reshi od hudiga. Amen. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 6 21:47:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Dec 2006 21:47:10 +0100 Subject: Študentske Prešernove -- Razpis enakih možnosti Message-ID: <006d01c71977$b47b2380$6400a8c0@P4> Od: "Marko Stabej" Poslano: 6. december 2006 17:09 Zadeva: RE: Slovesna podelitev Prešernovih nagrad From: Mateja Čop [mailto:Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, December 06, 2006 5:03 PM V sredo 13. 12. 2006 ob 11. uri bo v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12 (vhod iz Vegove ulice) podelitev študentskih Prešernovih nagrad. Z našega oddelka sta jo zaslužili Valerija Trojar (mentor izr. prof. dr. Marko Stabej), Merjenje jezikovne zmožnosti demetnih oseb s pomočjo besedil, tvorjenih ob slikovni predlogi, in kombinirana dipl. naloga Eve Lajevec (mentorja izr. prof. dr. Erika Kržišnik in izr. prof. dr. Matjaž Babič), Prevzete besede iz latinščine v televizijskih pogovornih oddajah za mladoletnike. ===== Urad za enake možnosti objavlja razpis za sofinanciranje projektov za leto 2007: http://www.uem.gov.si/si/javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=46 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 7 15:49:23 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 7 Dec 2006 15:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Cankar_v_IntraTextu_--_Brez_čejev_te če_vir_mu_Hipokrene Message-ID: <003401c71a0e$e25a46e0$e94602c1@ff.unilj.si> From: IXTnews [mailto:IXTnews na eulogos.it] Sent: Thursday, December 07, 2006 1:00 PM Subject: IntraText News 355 I. CANKAR, Hiša Marije Pomočnice - Hlapec Jernej in njegova pravica - Podobe iz sanj - Potepuh Marko in Kralj Matjaž - Troje povesti Glej http://www.intratext.com/ml/Issue355.htm =========== Iščem koga (tokrat brez obljube kave, kosila ali honorarja), ki bi bil pripravljen nekaj besedil slovenskih klasikov, ki jih imam v elektronski verziji, ki ne ločuje med czs in čžš, opremiti s strešicami. Namesto materialnega nadomestila bo v dnu besedila, objavljenega na http://www.ijs.si/leposl.html-l2 , blestelo njegovo ime. --- miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 10 10:08:09 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Dec 2006 10:08:09 +0100 Subject: Nowa čarobna kitara -- Večer slovenskih prevajalcev -- Razpisi -- Spletke Message-ID: <006d01c71c3a$b8d22850$6400a8c0@P4> Od: "Jani Kovacic" Poslano: 8. december 2006 16:35 Zadeva: Fw: MozArt Vabilo Učenci razreda prof. Edite Garčević Koželj Vam ob 250-letnici predstavljajo: W. A. Mozart & Jani Kovačič, NOWA ČAROBNA KITARA ob klavirski spremljavi Mojce Monte (2. dej) in Igorja Vinčetića (1. dej), KUD France Prešeren, sreda, 13. december 2006 od 20h dalje. Znamenita Mozartova ljudska opera Čarobna piščal (Zauberflöte) je prestavila kar nekaj mejnikov v popularni glasbi. To je pravi učbenik! Na Mozartovo glasbo je Jani Kovačič spisal nov sodoben libreto. Učenci prof. Edite Garčević Koželj so pripravili tole opero v komorni obliki - le ob spremljavi klavirja. Kratka vsebina: Razvajen sin novih lastnikov delnic Tamino, ki je privat začetnik odvisnik, doživi svojo prvo krizo in sestre ga rešijo. Glavna nočna sestra ga v zameno za metadon pošlje po svojo hčerko Pamino, ki ji je ušla po prepiru k Sarastu v službo. Sarastro je njena stara ljubezen še iz časa njegovega stažiranja. Hoče se maščevati in ga strokovno uničiti. Za pajdaša mu določi Papagena, znanega mešetarja in fuk-fehtarja. Ponoči vlomita v sanatorij, da bi zmaknila Sarastrove zapiske o zdravljenju, s katerimi bi ga glavna sestra lahko kompromitirala pred zdravniško zbornico, vendar ju zasačijo. Sarastro ponudi ali prijavo na policijo ali zdraljenje po novi nepreizkušeni metodi - o kateri pa ne sme črhniti. Tamino sprejme zdravljenje, kar ni drugega kot teoretiziranje nevroz. Ob tem sreča Pamino in odkrijeta, da bo najbolje, če se združita - spolno, ekonomsko in posvetno. A ker mora tudi 2. dej trajati, ima Tamino težke naloge, ki jih reši po načelu: "Nič ne štekam, ziher je kul!" Na koncu . (Na koncu so vsi veseli, da ni novih davkov.) ========= Od: "Strsoglavec Durda" Poslano: 10. december 2006 0:43 Zadeva: vecer slovenskih prevajalcev Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na podelitev Lavrinove diplome za leto 2006, priznanja za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom, in sicer v sredo, 13. decembra 2006, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnja lavreatinja Urška Gállos nas bo po podelitvi velikega priznanja počastila z odlomkom iz svojega opusa in bo prva in častna bralka na večeru slovenskega prevajanja, na katerem se bo z odlomki iz svojih zadnjih prevodov predstavila deseterica uveljavljenih slovenskih prevajalcev: Zoja Skušek s PESMIJO CESTE B. B. Banerjija, Štefan Vevar s PESNIŠTVOM IN RESNICO J. W. Goetheja, Maja Kraigher s KRAJINARJEM J. Ferrona, Marjan Strojan s PREVODI LASTNIH PESMI v angleščino, Saša Jerele s POLŽI, pesmijo v prozi F. Pongea, Jože Stabej z UMORI V JAZBEČEVEM DOLU C. Graham, Urška P. Černe z BINKOŠTNIM TORKOM A. Maierja, Marko Marinčič z odlomki Ajshilove ORESTEJE, Gašper Malej z DELATI UTRUJA, pesmimi C. Paveseja, Đurđa Strsoglavec z OSMIM POVERJENIKOM R. Baretića. ======= Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 10. december 2006 7:45 Zadeva: Javni razpisi agencije Ad futura Razpis štipendij za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine. Rok prijave je od objave razpisa do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. avgusta 2007. Razpis štipendij za raziskovalno in pedagoško sodelovanje z raziskovalci, ki so tuji državljani. Rok prijave je od objave razpisa do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. avgusta 2007. Več informacij za oboje na http://www.ad-futura.si/ Http://www.educ.cam.ac.uk/actsofreading/index.html -- mednarodno srečanje Acts of reading: teachers, texts and childhood from 18th c. to present day, Uni Cambridge. ======== Http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&op=show&func=read&c_menu=1&c_id=27 - - oddaja Naš gost (Radio Slovenija 1), kjer Miran Hladnik odgovarja na vprašanja Gojka Bervarja (klikni na note in počakaj nekaj sekund za zvočni posnetek). Http://creativecommons.si/licence -- vrste licenc CC (Creative Commons), s katerimi lahko opremi svoje delo avtor. http://creativecommons.si/ -- začetna stran slovenskega združenja Creative Commons in inštituta za intelektualno lastnino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 10 16:37:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Dec 2006 16:37:58 +0100 Subject: Literarna zgodovina v Wikipediji -- Evro v euro-primežu Message-ID: <020901c71c71$2cec14e0$6400a8c0@P4> V zadnjih tednih so pri projektu Slovenski literarni zgodovinarji na Wikipediji http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji nastala naslednja gesla: Silva Trdina, Franc Zadravec, Boris Paternu, France Pibernik, Fran Petre, Viktor Smolej, Taras Kermauner, Alojzija Zupan Sosič. V seminarju jih še stilsko in tehnično popravljamo -- vključite se prosim z nasveti ali korekturami. ======== Lektorsko društvo vabi na predavanje Ade Vidovič Muhe Jezikovna kultura in pravopis (ob primeru evrokovanec). Predavanje bo 13. decembra ob 18.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 12 01:02:12 2006 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 12 Dec 2006 01:02:12 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika Slavisticnega drustva Slovenije st. 70 (dec. 2006) Message-ID: <457DFF94.31890.68FEBB1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika70.doc ali http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika70.pdf je dosegljiva decembrska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije. V tiskani obliki (kjer je je za okroglih štirideset strani) izide v naslednjih dneh. Iz vsebine: pregled pestrega novembrskega in zgodnjedecembrskega dogajanja, poročila in odzivi z Obdobij 25, prireditev iz projekta Svetovnih dnevov slovenske literature, scenaristične delavnice Iz knjige v film za sodelujoče na Cankarjevem literarnem festivalu in številnih ostalih kulturnih prireditev, poleg tega pa še slovenski wikipedisti, Romi in literatura ter sklepni del debate o ajkah in afnah. Želim prijetno branje, Matjaž Zaplotnik, urednik Kronike From mira.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 09:48:49 2006 From: mira.hladnik na guest.arnes.si (Mira) Date: Tue, 12 Dec 2006 09:48:49 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje dr. Kozaka v Rimu Message-ID: <000901c71dca$593085e0$6500a8c0@98ka> Pošiljatelj "Uros Urbanija" Zadeva predavanje dr. Kozaka v Rimu Datum Mon, 11 Dec 2006 13:14:29 +0100 "Rojstvo subjekta iz duha teksta ali usmeritve sodobne slovenske dramatike" je bil naslov predavanja, ki ga je imel 30. novembra v okviru svetovnih dnevov slovenske literature na univerzi "La Sapienza" v Rimu dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Po njegovem je v sodobni slovenski dramatiki mogoče "opaziti malodane tako temeljne premike stran od v zadnjih dveh in pol desetletjih prevladujočega postmodernizma, kot tiste, ki jih je za svojo obliko tragedije zahteval že nemški filozof F. Nietzsche." Prav zato bi bilo potrebno uvesti novo pojmovanje te usmeritve. Po njegovem bi bila to lahko metaromantika. V nadaljevanju predavanja je izbral in predstavil tri sodobne slovenske dramatike, in sicer 'M te ubu! Zorana Hočevarja, Hodnik Matjaža Zupančiča ter Nora Nora Evalda Flisarja, ki vsako na svoj način išče odgovore na vprašanja po novem razumevanju človeka. Ker pa izbrana dela seveda niso povsem reprezentativna, je dr. Kozak omenil še socialni, politični in umetnostni okvir zadnjih 50 let kot izhodišče za sedanje dogajanje v dramatiki. Uroš Urbanija, Rim From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 12 23:35:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Dec 2006 23:35:01 +0100 Subject: [SlovLit] LK in CC Message-ID: <018901c71e3d$c4018220$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 12. december 2006 18:13 Zadeva: LK, 18. december 2006 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 844. sestanek v ponedeljek, 18. decembra 2006, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Slovenski trpnik na SE (v naravni skladnji). --- Alja Ferme ======== Od: cc-lessigletter-bounces na lists.ibiblio.org namesto Lawrence Lessig [lessig na pobox.com] Poslano: 7. december 2006 22:28 Zadeva: [cc-lessigletter] CC Labs http://labs.creativecommons.org/freedomslicense -- http://creativecommons.org/weblog/ -- še dve povezavi na Creative Commons: kako opremimo svoje avtorsko delo z licenco cc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 14 16:05:18 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Dec 2006 16:05:18 +0100 Subject: Ob Grmiču še o slavistih -- Finžgar v IntraTextu -- 903 slovlitjani Message-ID: <014b01c71f91$461e5360$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Poslano: 13. december 2006 15:21 Zadeva: kolokvij o Grmiču Pozdravljeni! Revija Znamenje in Zgodovinsko društvo v Mariboru vabita na kolokvij Aktualnost družboslovno-teološke misli škofa dr. Vekoslava Grmiča. Kolokvij bo v petek, 15. novembra, ob 11. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Predavali bodo dr. Marjan Žnidarič, prof. dr. Cvetka Hedžed-Toth, mag. Geza Erniša, prof. dr. Jože Lipnik, prof. dr. Avguštin Lah, Peter Kovačič-Peršin, prof. dr. Vlado Sruk, Tone Petelinšek, Srečko Reher in Marjan Matjašič. Eno predavanje (Lipnik) bo o Grmičevih rojakih. To so bili Davorin Trstenjak, Fran Ilešič, Anton Korošec, Edvard Kocbek in Bratko Kreft. Vsa predavanja bodo objavljena v tematski številki revije Znamenje. Vljudno vabljeni v Glazerjevo dvorano! --- Jože Lipnik ======== Od: "IXTnews" Poslano: 14. december 2006 14:24 Zadeva: IntraText News 356 Novi slovenski teksti v IntraText Digital Library (http://www.intratext.com/ml/Issue356.htm) I. CANKAR, Mimo življenja F. S. FINŽGAR, Sama - Strici ======== Slovlit ima trenutno 903 naročnike. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 14 19:40:10 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Dec 2006 19:40:10 +0100 Subject: Pesmice in podobna krama za predpraznični in praznični čas Message-ID: <022201c71faf$4a630650$6400a8c0@P4> Od: "Društvo Janezek" Za: Poslano: 14. december 2006 18:23 Zadeva: PESMICE IN PODOBNA KRAMA, ZGODBICE IN DRUGE LEPE RECI Kje naj zacnem? Pri uhljih, vratu, tukaj? . Na mestih vseh najraje bil bi hkrati. Obleke treba dol kako bo dati; a le obleko, dlak mi ne pocukaj! Zapri oci, prevec v svet ne kukaj, ker moglo bi od tega kje se vzgati! Ce zarjovim, se ni ti treba bati - se bolj me zgrabi, ugrizni, stisni, cukaj! Utapljam se - nihce naj ne pomaga! Ne - ti, ki si najblizja, me utopi! Ne vem vec, kam se kak del mene zlaga, kaj proc gre, kaj gre sem; tu so prekopi . Sem prek neznosnega uzitka praga; ne morem vec . Kar se zgodi, raztopi! Gregor Hrovatin: PESMICE IN PODOBNA KRAMA (Ljubezenske - Sredina) [...] No, ne glede na to, kaksen prvi vtis je nate naredil[a tale pesem, op. mh], gre pravzaprav za cisto navadno reklamo. Reklamo za knjige vobce, predvsem pa za knjige DRUSTVA LJUBITELJEV BERLJIVIH KNJIG JANEZEK (http://www.drustvo-janezek.com). [...] --- Gregor Hrovatin From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 15 18:02:47 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Dec 2006 18:02:47 +0100 Subject: Poslovanje v tujini s slovenščino Message-ID: <004801c7206a$d9de1160$6400a8c0@P4> Od: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Poslano: 15. december 2006 13:47 Zadeva: za SlovLit Spoštovani, vljudno vas vabimo na posvet Poslovanje v tujini s slovenščino - zakaj pa ne?, ki ga organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, v četrtek, 21. decembra od 11. do 12.30 v avditoriju Centra Evropa (Dalmatinova 4). Ciljna publika: predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo v tujini, še posebej v EU ali v državah, ki z EU tesno sodelujejo; predstavniki slovenskih ministrstev, diplomatski predstavniki držav EU in drugih držav s predstavništvi v Sloveniji, slovenski mediji itd. Vsebina in cilji okrogle mize. Okrogla miza na temo možnosti sodelovanja FF, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (zlasti programov Slovenščina na tujih univerzah in Tečaji slovenščine), v mednarodnem gospodarskem poslovanju. Slovenska podjetja, ki delujejo v tujini, želimo obvestiti o možnostih študija slovenščine na več kot 50 univerzah po svetu ter jih spodbuditi, da bi tamkajšnje diplomante vključevala v svoje poslovne projekte, hkrati pa po svojih močeh podpirala slovenistične oddelke v tujini. Opozorili bi tudi na druge možnosti, ki jih lahko ponudijo programi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik: podeljevanje javnoveljavnih listin o znanju slovenščine, založništvo učbenikov in priročnikov za učenje slovenščine v razredu in na daljavo, letno več kot deset splošnih in specializiranih tečajev slovenščine kot tujega jezika s približno 1000 udeleženci, stalna skrb za razvoj programov in kadrov ter sodelovanje v več mednarodnih projektih. Center za slovenščino zagotavlja uspešno prisotnost in promocijo slovenščine v svetu, vzdrževanje institucionalnih okvirov in razvoj infrastrukture. Hitro spreminjajoče se družbene, gospodarske in druge okoliščine vplivajo na učinkovitost poučevanja in promocije slovenskega jezika in kulture v tujini ter s tem na kakovost sodelovanja med našo državo in tujino na vseh področjih, verjetno pa še posebej v poslovnem svetu. Zato dajemo pobudo za proučitev in poglobitev sodelovanja med zainteresiranimi institucijami in podjetji. Sodelovanje so že potrdili: - dr. Dimitrij Rupel, minister Ministrstva za zunanje zadeve, - dr. Dušan Lesjak, državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, - dr. Andrej Kitanovski, predsednik Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, Ministrstvo za gospodarstvo, - dr. Agnieszka Będkowska Kopczyk, profesorica slovenščine na Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko Biała, Poljska, - mag. Marjana Jazbec, direktorica kadrovskega sektorja v Mercatorju, d. d., - dr. Božidar Jezernik, dekan Filozofske fakultete, - dr. Simona Kranjc, predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, - dr. Alojzija Zupan Sosič, predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah, Filozofska fakulteta, - predstavniki učiteljev slovenščine na tujih univerzah. Predstavitev Centra koordinatorici programov - Slovenščina na tujih univerzah: mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, - Tečaji slovenščine: mag. Jana Zemljarič Miklavčič. Okroglo mizo bo vodil Peter Kuhar z RTV Slovenija. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu mojca.nidorfer na ff.uni-lj.si, ali po telefonu na številko 01/241 8675, 031 321 809 mag. Mojca Nidorfer Šiškovič (koordinatorica programa Slovenščina na tujih univerzah). Veselilo nas bo, če se boste posveta udeležili --- dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Božidar Jezernik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 17 09:49:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Dec 2006 09:49:35 +0100 Subject: [SlovLit] Stanislav Hafner Message-ID: <00ba01c721b8$4877fa70$6400a8c0@P4> Od: "Herta Lausegger" Za: Poslano: 16. december 2006 17:52 Zadeva: Wtrlt: Fw: Osmrtnica Hafner st. 11 Od: "Martin Pandel" Za: Poslano: 14. december 2006 14:48 Zadeva: Fw: Osmrtnica Hafner st. 11 Prosim za naznanilo drugim slavistom na Dunaju in Ljubljani itd. lp, martin -------------------------- Martin Pandel, Izobrazevalni referent, Katoliski dom prosvete Sodalitas Z globoko žalostjo, a vendar potolaženi s krščanskim upanjem, Vam sporočamo, da je končal svoje zemeljsko romanje moj dragi mož, naš dragi oče, ded, praded, univ. prof. dr. Stanko HAFNER, rojen 13. decembra 1916, v Št. Vidu ob Glini, upokojeni redni univerzitetni profesor slavistike na univerzi v Gradcu, dopisni član Avstrijske akademije znanosti z odlikovanjem Wilhelma Hartla, član Srbske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejemnik velikega zlatega častnega znaka dežele Štajerske, prejemnik reda sv. Save srbske pravoslavne Cerkve, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Bog ga je poklical v 90. letu starosti, okrepčanega s sv. zakramenti, k sebi in ga razbremenil trpljenja zadnjih mesecev. Od pokojnega profesorja se bomo poslovili v petek, 5. januarja 2007, ob 10.30 s sv. mašo zadušnico v cerkvi Gersthof St. Leopold, Bischof-Faber-Platz v 18. dunajskem okraju. Po sv. maši ga bomo ob 12.00 uri položili k zadnjemu zemeljskemu počitku na pokopališču Gersthof (Dunaj 18, Möhnergasse 1). V ljubezni in hvaležnosti -- Gertrud Hafner, žena, Gertraude Megner, Gerhard Hafner in Elisabeth Pokorny, otroci, v imenu vseh sorodnikov. Sv. mašo zadušnico za pokojnega v Gradcu bomo darovali v četrtek, 21. decembra 2006, ob 17.00 uri v Salvatorkirche, Robert-Stolz-Gasse 3. Namesto vencev in rož prosimo, da darujete za akcijo Koroška vas za Madagaskar: številka računa: 56.747, bančna številka: 39100. From spela.vintar na guest.arnes.si Sun Dec 17 18:00:17 2006 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Sun, 17 Dec 2006 18:00:17 +0100 Subject: [SlovLit] JOTA - Strojno prevajanje: krasni novi svet? Message-ID: <458577A1.8020704@guest.arnes.si> Vabimo vas na zadnje letosnje srecanje Jezikovnotehnoloskega abonmaja alias JOTE, ki bo v ponedeljek, 18. decembra 2006, ob 17.00 v jedilnici 325 na Filozofski fakulteti, Askerceva 2, predaval pa bo Peter Holozan (Amebis): Strojno prevajanje: krasni novi svet? Prisrcno vabljeni. Program Jote sicer najdete na http://lojze.lugos.si/jota. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 17 23:30:48 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 Dec 2006 23:30:48 +0100 Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Message-ID: <005001c7222b$01c82320$6400a8c0@P4> Od: "Donald F. Reindl" Poslano: 17. december 2006 11:16 Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih metrov, ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 07:15:08 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 07:15:08 +0100 Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Message-ID: <00f201c72335$09b45300$6400a8c0@P4> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: jozica.ceh na uni-mb.si Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Ivan Cankar "rdečega kabineta" pri Loefflerjevih v Ottakringu ni dobil od delavskega gibanja, ampak si ga je poiskal sam po oglasu. Rdeča barva se nanaša na rdeče stene kabineta, tako ga je pisatelj večkrat tudi opisal, npr. v črtici z naslovom Moj kabinet iz leta 1905: "Moj kabinet je tesen in ozek /.../ Stene so temnordeče, poslikane po okusu predmestnega pleskarja s pustimi, zamazanimi ornamenti. Od srede okna do tal, pod ogledalom in ob postelji vise zatemnele, že nekoliko razcefrane preproge. V mojem kabinetu je mrak, zdi se mi, že šest let" (CZD 17, 331). Jožica Čeh ======== > Od: "Donald F. Reindl" > Poslano: 17. december 2006 11:16 > Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" > > Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na > Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče > pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko > od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih > metrov, > ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega > gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 07:20:56 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 07:20:56 +0100 Subject: [SlovLit] Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Message-ID: <013001c72335$d92f40e0$6400a8c0@P4> Od: "Varja Cvetko Oresnik" Poslano: 18. december 2006 11:27 Spostovani gospod kolega, v zvezi s predlogom (postopnega ukinjanja) primerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov in primerjalnega jezikoslovja, je (med drugimi akcijami) moj moz poslal v objavo besedilo, ki je bilo danes predelano in v povsem neustreznem kontekstu (proti dogovoru) objavljeno na solski strani Dela. V priponki Vam posiljam originalno besedilo in prosim, da ga, ce se Vam zdi primerno, objavite v SLOVlit. Z lepimi pozdravi, Varja Cvetko Oresnik ======== Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Rektorat Univerze v Ljubljani predlaga, da se za jesen 2007 na Filozofski fakulteti v Ljubljani prepove redni vpis na dve študijski smeri nacionalnega pomena, namreč na primerjalno slovansko jezikoslovje in na primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Razlog: dosedanji vpis na obe smeri po mnenju rektorata ne kaže zadostnega števila kandidatov in še manj zadostnega števila diplomantov. Stroki se na Filozofski fakulteti gojita (obe že od ustanovitve ljubljanske univerze 1919) predvsem zaradi možnosti raziskovanja slovenščine. Razlagata tiste številne jezikovne pojave naše materinščine, ki zaradi velike časovne globine izvirov pojavov ne morejo biti razloženi v okviru slovenistike. Med drugim tvorita stroki teoretično in praktično podlago za izdelavo etimoloških slovarjev. Zaradi časovne odmaknjenosti vidikov, s katerimi se ukvarjata omenjeni stroki, in zaradi posledične uporabe zelo posebnih raziskovalnih metod je smiselno in prav, da sta stroki organizirani kot samostojni študijski smeri. Kratkoročno rešitev vidim v tem, da rektorat Univerze v Ljubljani umakne predlog o prepovedi vpisa, dolgoročno pa je treba študijskim smerem nacionalnega pomena omogočiti preživetje z določbo, da za njih ne veljajo splošna merila o številu vpisnih mest in o številu diplomantov. Ker naj bi določba veljala za vse slovenske univerze, bi jo moralo razglasiti in finančno podpreti Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo. Janez Orešnik, Ljubljana, 8. 12. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 17:44:33 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 17:44:33 +0100 Subject: Novoletno voščilo -- Negotova usoda dveh strok -- Razpisi Message-ID: <009c01c7238c$f731fb30$6400a8c0@P4> Od: "Jože Lipnik" Poslano: 19. december 2006 16:50 Zadeva: voščilo slovlitovcem VOŠČILO Vsakdo si svojo pot utira, po svetu raztepenem hodi, po cesti ravni jo ubira, spet drugi po brezpotjih blodi ... Nas loči sila sredobežna in nas na vse strani razsuje, nas veže sila sredotežna, prijateljsko, srčnó združuje. Kjerkoli smo, napijmo zdravju, ko nas pozdravlja novo leto, veseli se predajmo slavju, prijateljstvo nam naj bo sveto. (Jože Lipnik) ======= Od: "Osolnik Vladimir" Poslano: 19. december 2006 9:58 Zadeva: RE: [SlovLit] Negotova usoda dveh strok nacionalnega pomena Vsekakor gre za stroki nacionalnega pomena, ki ju vsako akademsko raziskovanje in poučevanje lingvističnih disciplin neizogibno in nujno potrebuje - seveda, tudi slovenščina in ostali slovanski(ter germanski in romanski) jeziki na slovenski univerzi. Predlog akademika Orešnika odločno podpiram, dodajam pa tudi, da so ti negativni podatki rektorata po moji skromni vednosti napačni: študentov je vpisanih malo, vendar pa so njihovi študijski interesi in cilji poglobljeni in znanstveno relevantni, dosegajo dolgoročne učinke in razmeroma številni nadaljujejo podiplomski študij. Sicer pa je vprašljiva tudi poteza rektorata, da brez dogovora z učitelji teh smeri in vodstvom Filozofske fakultete, in tudi brez javne strokovne razprave, odloča o tako pomembnem in zahtevnem vprašanju. Izražam podporo akademskemu študiju in kriterijem znanosti ter obema strokama. Pričakujem, da bo ta slaboumni sklep umaknjen. -- Vladimir Osolnik ====== Od: "Milena Mileva BLAZIC" Poslano: 19. december 2006 15:54 Http://www.ad-futura.si/ -- razpisi agencije Ad futura za raziskovalno in pedagoško sodelovanje s Slovenci iz tujine v RS, sodelovanje tujih raziskovalcev v RS in slovenskih doktorskih študentov v tujini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 19 20:40:02 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Dec 2006 20:40:02 +0100 Subject: Evropska dediščina ljudskih pesmi -- TEI učbeniki Message-ID: <02bd01c723a5$7b717e80$6400a8c0@P4> Od: "Marjetka Golez Kaucic" Poslano: 18. december 2006 10:43 Zadeva: posebna sekcija na SIEF kongresu Na spletni strani www.ulster.ac.uk/sief2008 so sedaj objavljene vse tematske sekcije, ki bodo organizirane v okviru 9. svetovnega etnološkega in folkorističnega kongresa, ki bo v juniju 2008 v Derriyu na Severnem Irskem. Kot vodja ene od sekcij z naslovom Ali imamo evropsko dediščino (ljudskih) pesmi, ali evropsko dediščino v pesmih? / Is there a European heritage of songs or is there an European heritage in songs?, vas pozivam, da se prek spletne strani prijavite vsi tisti, ki se ukvarjate z raziskovanjem ljudskega (in umetnega) pesemskega izročila, z vsemi vidiki, tako folklorističnimi kot etnološkimi, etnomuzikološkimi, antropološkimi ter tudi s tistimi, ki so komparativni: z literarnovednimi, sociološkimi, filozofskimi, psihoanalitičnimi idr., k sodelovanju v tej sekciji. Način prijave je na zgoraj omenjeni spletni strani, prek katere lahko pošljete svoj povzetek. Vljudno vabljeni k sodelovanju! Z lepimi pozdravi, doc. dr. Marjetka Golež Kaučič ======== Http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v20/0341.html -- konzorcij TEI (http://www.tei-c.org/) poziva vse, ki opremljajo prozo, poezijo, dramo, rokopise, znanstvene izdaje ipd. s TEI-oznakami, da pošljejo zglede dobre prakse, ki jih bodo postavili na splet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 20 09:31:01 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 20 Dec 2006 09:31:01 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev_=22rdeči_kabinet=22_--_Odprt a_vrata_ljubljanske_slovenistike Message-ID: <000601c72411$4f2d20b0$e24602c1@ff.unilj.si> From: Eva Tesar Terseglav [mailto:eva na tesar.cc] Sent: Wednesday, December 20, 2006 8:23 AM Subject: Re: Cankarjev "rdeči kabinet" Majhna opomba k spodnjemu besedilu: ce gre za Ottakring, potem je to 16. okraj. Ce pa je vas arhitekt zivel v osmem okraju, se ta imenuje Josefstadt. Razlika med obema okrajema je precejsnja. Medtem ko je Ottakring delavsko predmestje, je Josefstadt ne ravno skromen mescanski predel. Lp, Eva Tesar Terseglav ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, December 17, 2006 11:30 PM Subject: Cankarjev "rdeči kabinet" Od: "Donald F. Reindl" Poslano: 17. december 2006 11:16 Zadeva: Cankarjev "rdeči kabinet" Dragi Miran, prevajam besedilo o arhitektu, ki je živel v Ottakringu na Dunaju, kot Cankar, kjer piše: "Poiskati si je moral skromnejše bivališče pri neki moravski družini v osmem okraju, v Ottakringu, kjer pa za razliko od Cankarja ni užival "rdečega kabineta", ampak le nekaj kvadratnih metrov, ograjenih z visečimi odejami." --- Ali je Cankar dobil sobo od delavskega gibanja oz. od socialnih demokratov? Hvala za pomoč! Lep pozdrav, Don ========== Danes 20. 12. ob 15.00 se bodo v drugem nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2) odprla vrata prenovljenih slovenističnih kabinetov. Vabljeni k ogledu in prijetnemu stanovskemu druženju ob koncu leta. (Za prigrizek in odžejanje bo poskrbljeno.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 09:14:58 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 09:14:58 +0100 Subject: Nov razpis na dunajski slovenistiki -- Slavko Grum -- Seksistična družba seksistični slovar Message-ID: <00d901c724d8$1c91edd0$6400a8c0@P4> Od: "Elizabeta M. Jenko" Poslano: 20. december 2006 15:16 Zadeva: [Fwd: [Slawistik] JOB: Gast-Prof. für Slowenisch (4 Monate), Uni Wien] Nov razpis na dunajski slovenistiki! Univerza na Dunaju je nedavno objavila razpis za štirimesečno gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem poletnem semestru (od 1. marca do 30. junija 2007). Pogoji so ustrezna znanstvena kvalificiranost, pedagoška in didaktična usposobljenost, delovno težišče na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literature in kulturnih ved, pripravljenost predavati 8 tedenskih ur ter dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled o vaši predavateljski dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8A/5-2006/07; www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/index.php?Alias_ID=1&sub1=13&Art_ID=3) in jih je treba poslati do vključno 16. januarja 2007 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, Dr. Karl Lueger-Ring 1, 1010 Wien/Dunaj, Avstrija. Lepo vas pozdravljam, Andrej Leben andreas.leben na univie.ac.at ======== From: Andreja Frankovič [mailto:andreja.frankovic na gmail.com] Sent: Wednesday, December 20, 2006 2:00 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Slavko Grum: Deček in blaznik Mi lahko kdo pomaga najti Grumovo kratko zgodbo Deček in blaznik? Zelo vam bom hvaležna! Sončen pozdrav, Andreja Frankovič ========= Od: "Blaz Matija Gersak" Za: Poslano: 20. december 2006 21:44 Zadeva: prošnja Spoštovani! Ne vem, ali je to primerno mesto, če želi dijak nekaj vprašati, ampak poskusiti ni greh - upam. Nikakor ne morem v nobenem slovarju najti ženskih oblik za naslednje besede: kosec jezdec pisec kupec Zatorej Vas naprošam če mi jih prosim lahko pomagate najti. Hvala lepa vnaprej, Blaž Matija Geršak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 10:00:50 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 10:00:50 +0100 Subject: [SlovLit] O jeziku univerzitetnih predavanj Message-ID: <011101c724de$84a39080$6400a8c0@P4> Od: "Osolnik Vladimir" Poslano: 21. december 2006 9:29 Zadeva: o jeziku predavanj na Filozofski fakulteti in Univerzi v Ljubljani O JEZIKU PREDAVANJ Nekaj besed o nedavnem pogovoru na sedežu Univerze v Ljubljani o jeziku, v katerem profesorji predavajo in v katerem naj predavajo v naslednjem študijskem obdobju svojim študentom na fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani, oz. natančneje o dilemi: ali naj bo v bodoče jezik akademskih predavanj na tehničnih in humanističnih fakultetah v Sloveniji slovenščina ali angleščina, oz. nek tuj jezik? Pogovor je bil zanimiv; obisk je bil izjemen, kar potrjuje aktualnost teme in zavzetost kolegov in širše javnosti za usodo slovenščine na področju visokega izobraževanja in znanosti nasploh. Predstavniki ministrstva in Univerze so bili za konstruktivno obravnavo tako zahtevne teme nepripravljeni: argumentirano pa so nastopili prof. Ada Vidovič Muha in M. Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete, profesorji Korošec, Grizold, Golobova in Joganova s Fakultete za družbene vede. K tamkaj podanim 'iztočnicam', 'poudarkom' in 'izpostavljenim' vprašanjem bi kazalo po mojem mnenju po slovensko kratko reči, da gre tu za navidezno ali namišljeno dilemo, vsiljeno slovenski javnosti in nam, učiteljem na Filozofski fakulteti in Univerzi. Leta 412 (verjetno tudi prej) so na današnjem ozemlju Slovenije (in sosednjih pokrajin), natančneje: med severnim zalivom Mediterana, Alpami in Donavo naši slovanski predniki imeli in govorili svoj in naš slovenski jezik in tudi zapisali prvo slovensko besedo v latinščini, Snežnik: 'SNESSNICCO'; leta 858 so na alpsko-panonskem slovanskem ozemlju v svojem in našem slovenskem jeziku napisali prve znane štiri krščanske knjige (Evangelije, Molitvenik, Apostol /opisi življenja apostolov in njihovih del/, Psaltir /knjigo psalmov/) in zatem leta 863 (ali 869) Sveto Pismo; nato so dvanajst stoletij kontinuirano govorili in pisali ter vsestransko razvijali svoj in naš slovenski jezik, ' ljubo slovenščino', ki je tako prehodila stopnje artikulacije, nominacije, normiranja, standardizacije in mednarodne afirmacije; ob teh splošno znanih dejstvih leta 2006 za slovensko univerzo/univerze alternative slovenščini kot poučevalnemu jeziku v dodiplomskem in podiplomskem študiju ni, in je ne more biti. Glede dolgoročnih interesov Univerze v Ljubljani, njenih učiteljev in vseh Slovencev, ki jih danes zakrivajo kratkoročni pragmatični interesi, kaže v letu 2007 in naslednjih desetletjih na državni ravni: 1. ­izoblikovati daljnoročno opredelitev vloge slovenščine v slovenski državi, v Evropski skupnosti in v mednarodni skupnosti nasploh; 2. intenzivirati razvoj in vlaganja v izobraževanje, v humanistko in zlasti v slovenistiko, ki je bila in ostaja obči in znanstveni temelj duhovne zgradbe slovenstva in nacionalne identitete slehernega posameznika in slovenske skupnosti; 3. zaradi izraženih nasprotij med družbenimi in tehničnimi vedami, ki za svoj razvoj terjajo uvajanje tujih jezikov v pedagoški proces premisliti in uveljaviti delitev Univerze na tehniško in druga področja ter s tem tudi možnost diferencirane opredelitve učnega jezika; 4. uveljaviti zahtevo učiteljev, ki so ustanavljali prvo slovensko univerzo (1912 - 1919), da študent na slovenski Univerzi, oz. na katerekoli njeni članici ne more pridobiti diplome, če ni vsaj en semester poslušal in opravil izpit iz slovenskega jezika; 5. na ravni ustanovitelja Univerze v Ljubljani (in univerz v Sloveniji) sistemsko urediti pravna, organizacijska in finančna vprašanja, ki te naloge opredeljujejo in omogočajo; 6. poročati strokovni in širši javnosti o tozadevnih ukrepih in njihovem uresničevanju. Kar zadeva jezik poučevanja in predavanj tujih znanstvenikov na slovenskih Univerzah je treba javno povedati, da je večjezičnost v urbani družbi današnjega časa slovenski in evropski standard, da v Sloveniji obstaja kakovosten pouk tujih jezikov na vseh ravneh obveznega brezplačnega šolanja, da so nam te in druge (tehnološke) možnosti ponudile vsakomur dosegljive in dostopne povzetke, izvlečke, prevode, kot tudi več oblik prevajanja govorjene in pisne besede. Zato splošnih pogovorov o slovenščini na univerzi ne potrebujemo: potrebujemo le dolgoročno in smiselno organizirano dejavnost Univerze in njenega ustanovitelja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 18:08:35 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 18:08:35 +0100 Subject: [SlovLit] Nova besedila in nove slike Message-ID: <02b201c72522$a80f28b0$6400a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp -- na spletnih straneh knjigarne FF je zdaj mogoče vpisovati komentarje k ponujanim knjigam. http://www.textodigital.ufsc.br/english/index2.html -- elektronski časopis s prispevki o literaturi in tekstih v digitalni dobi. http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 -- nova dva teksta v zbirki slovenskih leposlovnih besedil: Zofka Kveder: Amerikanci (1908; s strešicami zastonj opremila Andreja Hacin) in Jani Kovačič: Balade s ceste (2001). http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri69/index.html -- Dleskovška planota, zgodovina ljubljanske slovenistike (prosim za imena nepoznanih na sliki), slovenistika zdaj (iz fotoalbuma). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 21 21:09:45 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Dec 2006 21:09:45 +0100 Subject: Za napršnjek vedrine Message-ID: <037c01c7253b$f6f1ac00$6400a8c0@P4> Od: "Berta Golob" Za: "Miran Hladnik, Siol" Poslano: 21. december 2006 19:24 Zadeva: Re: [SlovLit] Nova besedila in nove slike G. Miran, izkoriščam tole priložnost, da Vas povprašam, ali poznate, in slavisti - tudi še študirajoči - , Ftičarjev roman v prekmurskem dolinskem narečju (Za napršnjek vedrine); zdaj je izšel drugi del. Prvi pa že l. 2004. Kolikor vem, ostaja v senci knjižne ponudbe, kar pa iz več razlogov ni prav. Lepo bi bilo avtorju Jožetu Ftičarju omogočiti, da ga predstavi slavistom in širši javnosti. Lepo pozdravljeni. Berta Golob ====== Za nápršnjek vedríne / Jože Ftičar. - Murska Sobota : Stopinje ; Odranci : #Kulturno društvo #Osem src, 2004-. - Zv. <1-> ; 24 cm Dosedanja vsebina: 1 / [spremna beseda Jože Horvat, Franc Just, Franc Zadravec]. - 2004 (Murska Sobota : Klar). - 212 str. - Uvod / Jože Horvat: str. 8. - Romanu J. Ftičarja na rob / Franci Just: str. 8-9. - Romanu Jožeta Ftičarja na rob / Franc Zadravec: str. 10 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 26 22:41:21 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Dec 2006 22:41:21 +0100 Subject: Razvezani jezik: prosti slovar žive slovenščine Message-ID: <010201c72936$966cbd30$6400a8c0@P4> Od: Za: Poslano: 26. december 2006 18:45 Zadeva: Darilo: Razvezani snopic Ob drugi obletnici delovanja spletnega slovarja Razvezani jezik in tik pred prehodom v novo leto vam podarjamo cisto svezo elektronsko knjigo! Razvezani jezik je spletni slovar, ki ga lahko pisemo vsi. Brez delitve nalog, pretiranih napotkov in cenzure. Nastal je leta 2004 na zelniku Drustva za domace raziskave, prostor pa je nasel na domacem umetniskem strezniku Skylined. Sprva je bil namenjen frazeologiji, a se je izkazalo, da ga uporabniki polnimo z raznorodnimi gesli in da pred nami v resnici nastaja prvi prosti slovar zive slovenscine! V dveh letih je prek 350 piscev prispevalo okrog 1200 gesel in 300 clankov. Ugotovili smo, da je ze skrajni cas, da se posladkamo z jagodnim izborom, s cimer se je naposled strinjalo tudi Ministrstvo za kulturo. Izdali smo Razvezani snopic (zvezek za zacetek): oblikovano elektronsko knjigo s 85 clanki, ki smo jih tudi jezikovno uredili. Clanki brez dlake na jeziku obravnavajo vecne cloveske zagate, za katere mora vsaka generacija iznajti izraze s prenesenim pomenom. Od smrti in seksa do zavisti, od pijancevanja do nestrpnosti vseh vrst. Vsebine in odsotnost vandalizma v Razvezanem jeziku dokazujejo, da je o tako travmaticnih temah moc govoriti tudi hudomusno (a odkritosrcno) in ne le sovrazno kot bi utegnili pomisliti zadnje case ... Upamo, da boste nasega darila veseli in ga boste priporocili tudi prijateljem! Knjigo si lahko brezplacno pretocite s tega naslova: http://razvezanijezik.org/?page=Razvezani0.pdf Hvala za pozornost in na svidenje v 2007! Drustvo za domace raziskave Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat http://www.ddr.si/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 27 19:02:07 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 27 Dec 2006 19:02:07 +0100 Subject: Slovenski gledališki portal Message-ID: <004d01c729e1$2092a3d0$6400a8c0@P4> Od: "tamara.matevc" Poslano: 27. december 2006 9:07 Zadeva: Re: www.sigledal.org Spletno mesto www.sigledal.org vstopa ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja 2007 v začetno fazo delovanja. Njegov cilj je odgovoriti na vse spletne potrebe slovenskega gledališča ter postati osrednje gledališko informacijsko središče in ključna referenčna točka slovenske gledališke srenje: ustvarjalcev, raziskovalcev in obiskovalcev. Del spletnega mesta je tudi spletna enciklopedija slovenskega gledalisca, ki je v nastajanju in bo v nastajanju najbrz ves cas ... Prosim oglejte si, kako nastaja: http://www.sigledal.org/geslo/Glavna_stran user name: sigledal password: gila270103 Morda boste najbolj hiter pregled dobili, ce startate iz Zadnji sprememb, Zadetkov v polno, itd. Zanima me, ce morda vidite kaksno priloznost za sodelovanje vasih studentov pri gradnji te spletne podatkovne baze; ogledala sem si namrec http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dn_a&expression=kb%3A%20slovenska%20dramatika in http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dn_a&expression=kb%3A%20gledali%B9%E8e in zdi se mi, da bi bilo fantasticno, ce bi studentje obesali svoje seminarske, diplomske itd. naloge tudi na spletno mesto Sigledal, v wiki segment tega mesta. Mislite, da za to obstajajo kaksne realne moznosti? Hvala vam se enkrat, lepo vas pozdravljam Tamara From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 28 14:24:44 2006 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 28 Dec 2006 14:24:44 +0100 Subject: Knjige in članki -- Afna in omega Message-ID: <022801c72a83$8b1d8b00$6400a8c0@P4> http://www.knjizara.co.yu/knjige/ -- nove filološke, jezikoslovne in literarnovedne knjige na spletišču Knjižara. http://www.indexprohibitorum.si/ -- Index prohibitorum: spletna revija, ki objavlja prispevke, ki so jih slovenski mediji iz različnih razlogov zavrnili ali ignorirali. Od decembra 2006 smo to dejavnost preselili v rubriko Index prohibitorum, revijo pa razširili še z rubrikama Vox populi, v kateri objavljamo aktualne članke, obvestila in komentarje, za katere, skupaj z njihovimi avtorji menimo, da v drugih medijih ne bi bili deležni primerne pozornosti, in Vox commentarii, kjer vsak petek objavimo nov prispevek enega izmed naših kolumnistov. ======= Od: "Bostjan Skorjak" Za: Poslano: 28. december 2006 14:02 Zadeva: AFNA Spoštovani Slovlitovci! Žilica mi ne da miru, da vam ne bi za veseli zaključek leta posredoval še svojega, seveda zelo neresnega predloga za poslovenjenje znaka @, namesto sicer že udomačene afne. Recimo, "bučar", seveda v večno čast in slavo spoštovanemu pravniku prof. dr. Francetu Bučarju. Kaj bi sam na takšno neumnost odgovoril, je vsem jasno. Torej, nehajmo guncat' afne in se veselimo novega leta. Srečno! Boštjan Škorjak, alias štrk From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 3 15:20:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Jan 2007 15:20:44 +0100 Subject: Športna knjiga -- Štrudel -- Še dve povezavi Message-ID: <004001c72f42$5c8b0470$6400a8c0@P4> Od: Adrian Kert [adrian.kert na mohorjeva.at] Poslano: 5. december 2006 17:58 Zadeva: Sportna knjiga Mohorjeva Celovec vabi k sodelovanju v projektu SPORTNA KNJIGA. Projekt naj bi bil kompendij zanimivih literarnih (ali polliterarnih) prispevkov na temo sport. Prikaze naj, kaj imajo sportno zainteresirani pisatelji, pesniki, esejisti, humoristi, znanstveniki v predalcku. Z veseljem bomo sprejeli odzive. Lep pozdrav, Adrian Kert Mohorjeva zalozba Celovec ======== Od: "Duša Zgonec-Hibon" Poslano: 28. december 2006 14:44 Zadeva: O afni - strudlu V mogoce zanimivo informacijo o @: A veste, kako temu znaku recejo v Palestini in Izraelu? STRUDEL. Razen kaksnih zidovskih priseljencev iz Centralne Evrope (teh nisem srecala!!), seveda nihce ne ve, kaj ta kulinaricna beseda pomeni. Zame je bila to priloznost, da smo izmenjali nekatere slastne recepte, zlasti s palestinskimi prijatelji. Ce bi slo za izvirno slovensko poslastico, bi bil to mogoce tudi predlog za novo poimenovanje, saj je znak rez zvit, bolj kot afnast. Vesele praznike in mnogo lepega v letu 2007! In hvala za vse novice, ki jih preko vas dobim zlasti v Franciji, kjer zivim. Lep pozdrav, Dusa Zgonec-Hibon. ========= Htp://creativecommons.si/bralnik2 -- bralnik2, besedila o avtorstvu in cc-licenci. Htp://www.indexprohibitorum.si/vox-populi, glej tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/nepremicnine.html -- slavist o zelo prozaični temi: popisu nepremičnin. In še o zviti podražitvi elektrike: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/elektro.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 12:52:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 12:52:46 +0100 Subject: Slovenska graška jesen Message-ID: <003701c72ff6$dae21b60$6400a8c0@P4> Od: "Silda Bedenk" Za: Poslano: 4. januar 2007 9:54 Zadeva: Graski prispevek Slovenska graška jesen Na univerzi v Gradcu deluje najstarejša slovenistika in tej odlični tradiciji poskušamo ostati zvesti tudi vsi trenutno delujoči slovenisti v Gradcu - pod duhovnim in strokovnim vodstvom našega spiritusa agensa prof. Ludvika Karničarja. Tako smo vso jesen 2006 skrbeli za pestro kulturno, literarno in strokovno dogajanje, ki so ga z množičnim obiskom nagradili kolegi in študenti s slavistike in prevajalstva ter drugi v Gradcu ali okolici živeči Slovenci, Korošci in slovenščino občudujoči ali vsaj učeči se Avstrijci. V torek, 24. oktobra 2006 sta nas obiskala prof. dr. Matjaž Kmecl, ki nas je navdušil s kratkim, a kot vedno bravuroznim predavanjem o nenavadnem pridigarju Janezu Svetokriškem, ter slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, režiser, kritik in publicist Franček Rudolf, ki je na literarnem večeru bral iz svojih najnovejših del. V petek, 17.11.2006 smo s podporo Slovenskega znanstvenega inštituta z Dunaja in njegovega neutrudnega vodje dr. Rajšpa pripravili celodnevni slovenistični simpozij z naslovom Z obrobja v osredje. Red. prof. Marko Jesenšek z mariborske univerze je spregovoril o perspektivah slovenščine v bolonjskem univerzitetnem prostoru, izr. prof. Marko Stabej z ljubljanske slovenistike pa je precej razburkal duhove s svojim razmišljanjem o oljčnem oz. olivnem olju v sklopu svojega predavanja o razvoju sodobne slovenščine. Popoldanski del sta zapolnila doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije v Kopru, s predstavitvijo rezultatov raziskave o večjezičnosti na Primorskem in red. prof. dr. Miran Košuta s tržaške univerze z odličnim predavanjem o Bartolovem Alamutu. 6. slovenistični dan na graški slavistiki smo zaključili v svojem slogu - s koncertom moškega pevskega zbora Valentin Polanšek z Obirskega, ki številnim obiskovalcem koncerta s svojim izbranim petjem ni napolnil le ušes, ampak tudi ali predvsem (slovensko) dušo in srce. Le nekaj dni pozneje se je v Gradcu v sklopu Svetovnih dnevov slovenske književnosti predstavil uspešni slovenski pisatelj Andrej E. Skubic. 22. 11. 2006 popoldan se je v nabito polni največji predavalnici na slavistiki dve uri pogovarjal s študenti, ki so ga vneto spraševali, zvečer pa sta s prevajalcem Sebastianom Walcherjem v prijetni mali dvorani minoritskega samostana v Gradcu pripravila odličen literarni večer z izmeničnim branjem iz Skubičevih zadnji del v slovenščini in nemščini. 29. novembra 2006 je graškim slavističnim študentom predstavila govorni korpus slovenščine dr. Jana Zemljarič-Miklavčič s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Bogato jesensko dogajanje pa je zaključilo predbožično srečanje graških študentov slovenščine in prevajalstva, ki je tokrat potekalo v klubu slovenskih študentov in katerega osrednja točka je bil kviz >Lepo je biti slovenist<. Tudi klub slovenskih študentov v Gradcu se vse bolj vključuje v slovensko kulturno dogajanje na avstrijskem Štajerskem. To jesen so medse povabili dva slovenska avtorja - Dušana Merca in Esada Babačiča - ter pripravili nekaj slovenskih filmskih večerov. Lanska jesensko-zimska bera slovenističnega delovanja v Gradcu je bila torej kar bogata in prav gotovo bo tudi letos tako. --- Kasilda Bedenk, lektorica za slovenščino na graški univerzi From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 19:17:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 19:17:33 +0100 Subject: [SlovLit] LK -- Konferenca -- E-Pregelj Message-ID: <002201c7302c$9bedb690$6400a8c0@P4> Od: "Lingvistični krožek" Poslano: 4. januar 2007 15:30 Zadeva: LK, 8.1.2007 Spoštovani! Obveščam Vas, da zaradi odpovedi predavatelja srečanje Lingvističnega krožka v ponedeljek, 8. janurja 2007, odpade. Naslednje srečanje bo 19. februarja. Lep pozdrav, Alja Ferme ======= Od: "Markič Jasmina" Poslano: 4. januar 2007 16:54 Zadeva: Kongres v Lizboni Spoštovani! S slovenskega veleposlaništva v Lizboni so mi poslali sporočilo (in vabilo k sodelovanju) za mednarodno konferenco: Iberian and Slavonic Cultures in Contact and Comparison: Towards Crisis and Prosperity (www.iberian-slavonic.org). Organizira Filozofska fakulteta Univerze v Lizboni 26. in 27. aprila 2007. Prijave so do 9.1.2007 (rok bodo po vsej verjetnosti podaljšali). Lep pozdrav, Jasmina Markič ========= Http://www.intratext.com/ml/Issue359.htm -- v IntraText Digital Library sta spet dve novi besedili: Ivana Preglja, Mlada Breda (http://www.intratext.com/Y/SLV0070.htm) in Thabiti kumi (http://www.intratext.com/Y/SLV0071.htm). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 4 23:30:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Jan 2007 23:30:03 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici Message-ID: <001201c7304f$e1cc9820$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 4. januar 2007 21:34 Zadeva: Dilema o Zdravljici Pozdravljeni, debata z bratranci, ki obiskujejo 9. razred OŠ, je zadnjič nanesla na Prešerna. Vprašali so me, katera varianta Prešernove Zdravljice je prava, saj se besedilo v berilu, ki ga uporabljajo (Z roko v roki, DZS) glasi: "Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!" Obenem je v istem berilu v ozadju posnetek Prešernovega rokopisa Zdravljice, ki pa ima drugačno besedilo: "Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko ..." Katera verzija se naj pripiše Prešernu in kdo je potemtakem avtor druge? Na vprašanje jim nisem znala prav odgovoriti, v spominu pa imam drugo različico, torej tisto z "rodile". Mladim nadobudnežem sem obljubila, da se bom pozanimala, kako je s to rečjo. Doma sem preverila nekaj virov: VARIANTA 1 (3 viri) "Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!" a) Cirman, Golc, Kocijan, Potrata, Šimenc: Z ROKO V ROKI, Berilo za deveti razred OŠ, 2002, DZS. b) http://www.intratext.com/IXT/SLV0032/_P2.HTM c)France Prešeren: Poezije (Cankarjeva založba, 1972) VARIANTA 2 (7 virov) "Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko ..." a) France Prešeren: Poezije (Prešernova družba, 2000) b) France Prešeren: Poezije (Prešernova družba, 1965) c) France Prešeren: Poezije (prešernova knjižnica, Ljubljana 1952) e) France Prešeren: Poezije (Mladinska knjiga, 1980) f) France Prešeren: Poezije (Mladinska knjiga, 1982) g) Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih: Skrivno življenje besed. Berilo za osmi razred OŠ (MK, 1999) - še potrjen učbenik h) Gregor Kocijan, Stanko Šimenc: V nove zarje. Slovensko berilo za 8. razred OŠ (MK, 1994) - eno izmed starejših beril Mogoče veste kaj več o tem? Lep pozdrav, Katarina From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 8 06:51:18 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 08 Jan 2007 06:51:18 +0100 Subject: [SlovLit] tiskovka, predavanje in nekaj spletnih povezav Message-ID: <45A1E9E6.30071.1CAA7468@matjaz.zaplotnik.siol.net> Prva letošnja tiskovna konferenca publikacij FF bo v torek 9. januarja ob 11. uri v predavalnici 526/V. Med drugim bodo predstavljene tudi naslednje novitete: -- O raznolikosti in spreminjanju jezikov (Frančiška Trobevšek Drobnak), -- Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini (Mitja Skubic), -- British literature: from the Anglo-Saxons to the Victorians (Nike Kocijančič Pokorn). Delo _O raznolikosti in spreminjanju jezikov Frančiške Trobevšek Drobnak_ je namenjeno strokovni in širši javnosti, ki želi razširiti svoje vedenje o živih in izumrlih jezikih sveta, njihovem spreminjanju, prepletenosti z družbenim in kulturnim razvojem človeštva in sorodstvenih vezeh. Posebna pozornost je namenjena pidžinskim in kreolskim jezikom, pravim "laboratorijem" za opazovanje jezikovnega spreminjanja in preverjanje domnev o vzrokih zanj. Delu sta dodana seznam uradnih in najbolj razširjenih jezikov ter seznam tistih 271, ki so v knjigi omenjeni. Študija _Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini Mitje Skubica_ raziskuje jezikovne vplive slovenščine, zlasti zahodnoslovenskih govorov, na obsoško furlanščino, in sicer na ozemlju, kjer se stikata in si ga že stoletja dolgo delita slovanski in romanski svet. Dokaz za tesno simbiozo obeh etnij so tudi v furlanskih obsoških govorih po slovenščini posnete skladenjske strukture. Učbenik Nike Kocijančič Pokorn _British literature: from the Anglo- Saxons to the Victorians_ podaja pregled temeljnih literarnih besedil in avtorjev z Otoka od 7. stoletja naprej in umešča osrednje avtorje in avtorice v literarni, zgodovinski in kulturni kontekst britanske družbe. Knjigarna FF (http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp) ---------- Oddelek za zgodovino FF v Ljubljani vabi na slavnostno predavanje Petra Vodopivca Zakaj se sploh še ozirati k francoski revoluciji? Ali je revolucije res že konec? v četrtek, 11. 1. 2007, ob 18. uri v predavalnici 102 na Oddelku za zgodovino. Po predavanju bomo na Oddelku nazdravili profesorjevemu življenjskemu jubileju. --- Vabi Marta Verginella, predstojnica Oddelka za zgodovino, posredovala Maja Božič ---------- http://www.ff.uni- lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/skubic%2080/index.html -- Zaslužni prof. dr. Mitja Skubic, romanist in ustanovitelj slovenske hispanistike, je decembra dopolnil 80 let. Ob tem visokem jubileju se mu je Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poklonil s priložnostno slovesnostjo, ki je bila 13. decembra ob 16h v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Fotografije s slovesnosti so dosegljive na navedeni povezavi. Hispanisti so slavljencu posvetili tudi monografijo Slovenski prispevek ob 400. letnici Don Kihota, ki je nastala po mednarodnem simpoziju na FF. --- Matjaž Rebolj http://www.raziskovalec.com/isci/isciprevod.htm -- Avtomatski prevajalnik iz slovenščine v angleščino in obratno. Lahko prevaja povedi, dolge do 200 znakov. http://www.mozilla.com/firefox/ -- Priljubljen odprtokodni pregledovalnik spleta Firefox je na voljo v posodobljeni in nadgrajeni različici Firefox 2. Pregledovalniku se lahko poljubno dodajo številni dodatki, ki uporabniku olajšajo pregledovanje spleta. Eden od dodatkov je na primer Slovar za slovenski jezik, ki omogoča slovensko črkovanje: https://addons.mozilla.org/firefox/3046/ Gre za slovenslo slovar pod licenco GNU GPL, ki več odprtokodnim brskalnikom omogoči popolno delovanje v slovenskem jeziku. Navedeni slovar temelji na slovarju, ustvarjenim za OpenOffice.org, katerega avtorji so Amebis, d. o. o., Tomaž Erjavec, Aleš Košir, Primož Peterlin in Robert Ludvik. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 8 06:54:40 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 08 Jan 2007 06:54:40 +0100 Subject: [SlovLit] dec. zagovor + Primerjalna knjizevnost 29/2 Message-ID: <45A1EAB0.26959.1CAD8B8C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Še dve novici iz meseca decembra: ---------- 22. decembra 2006 je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorija zagovor svoje doktorske disertacije opravila asist. Alenka Jovanovski. Naslov njene doktorske disertacije je Estetsko in religiozno izkustvo v poeziji: pomen religioznega za estetsko izkustvo (mentor: izr. prof. dr. Tomo Virk). ---------- Konec decembra 2006 je izšla zadnja, tj. druga številka 29. letnika revije _Primerjalna književnost_. Številka ima 198 strani, v njej razprave objavljajo GALIN TIHANOV, MATJAŽ BIRK, JELKA KERNEV ŠTRAJN, SETA KNOP, ALEN ŠIRCA, JULIJA URŠIČ, MARIJAN DOVIĆ in BLAŽ LUKAN. V angleščini napisan članek GALINA TIHANOVA z Lancaster University preučuje povezanost Gustava Špeta z ruskim simbolizmom, njegov prispevek k ruski literarni teoriji in njegovo vlogo na ruskem kulturnem in intelektualnem prizorišču v prvih desetletjih 20. stol. V nemškem jeziku je objavljena razprava MATJAŽA BIRKA, ki primerja pripovedna dela Gustava Flauberta in Josepha Rotha; primerjava se osredotoča zlasti na uporabo žanra legende, ki sta ga vsak po svoje aktualizirala tako francoski kot avstrijski pisatelj. JELKA KERNEV ŠTRAJN se v svojem prispevku sprašuje, ali je alegorija alternativa simbolu. Preučuje rabo obeh izrazov skozi zgodovino, pri čemer ugotavlja, da je za sedanji pomen alegorije bilo ključno obdobje romantike, ko so Goethe, Coleridge in ostali začeli simbolu pripisovati očitno prednost pred alegorijo. SETA KNOP primerja in razčlenjuje tri literarne upodobitve Fausta v literaturi 20. stoletja -- "paradigmatičnega nemškega Fausta Thomasa Manna, malodušnega ruskega Fausta Mihaila Bulgakova ter streznjenega francoskega Fausta Paula Valéryja". ALEN ŠIRCA razpravlja o mističnem govoru in mističnem pesništvu oz. o njunih razlikah pri sporočanju mističnega izkustva. JULIJA URŠIČ piše o polemikah o plagiatu, ki so se 1976 ob izidu _Grobnice za Borisa Davidoviča_ Danila Kiša razplamtele v bivši Jugoslaviji. Obtožbe, da je Kiševa knjiga plagiat, so izostrile pojmovanja literarne in družbene resničnosti ter postavile prelomno točko v literarni teoriji na področju bivše Jugoslavije. Članek MARIJANA DOVIĆA obravnava stopnjo profesionalizacije literarnega ustvarjalca v različnih obdobjih slovenske literarne zgodovine. Glede na finančne vire preživljanja literarnega proizvajalca in nekatere druge dejavnike, ki so vplivali na literarno produkcijo, Dović razmejuje pet obdobij, ki zadevajo profesionalizacijo slovenskega literarnega proizvajalca. BLAŽ LUKAN, avtor zadnje razprave, pa se ukvarja z razmerjem med (praktično) dramaturgijo in slovensko (zlasti sodobno) dramatiko. Obravnava spreminjanje položaja dramaturgije od osnovnega, tematskega nivoja, v katerem sta drama in dramaturgija v najmanj napetem medsebojnem razmerju, do strukturnega nivoja, kjer se dramaturški postopek kar prekrije z dramo (tako da le-ta postane že uprizoritveni scenarij). Sklepni del tokratne številke prinaša tri ocene (JELKA KERNEV ŠTRAJN piše o publikaciji _Les dilemmes de l'identité aux confins de l'Europe: La cas roumain_ Monice Spiridom, URŠA ZABUKOVEC o zborniku _Breztalnosti: Lev Šestov med literaturo, religijo in filozofijo_, ki ga je uredil Vid Snoj, MARKO MARINČIČ pa o _Poetiki zgodnjebizantinske literature_ Sergeja Averinceva) in dve poročili (MARIJAN DOVIĆ piše o 10. kongresu Mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL avgusta 2006, MATJAŽ ZAPLOTNIK pa o četrtem Mednarodnem komparativističnem kolokviju "Zgodovina in njeni literarni žanri" v Lipici septembra 2006). Spletna stran PKn: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm ---------- Matjaž Zaplotnik From zoran.bozic na guest.arnes.si Mon Jan 8 22:02:27 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Mon, 8 Jan 2007 22:02:27 +0100 Subject: [SlovLit] Kvalileten pouk v hribovski osemletki Message-ID: <000d01c73368$4e2a0320$0a4d2954@tatamama> Dragi slovlitovci! Prosim za pomoč, in sicer me zanima naslednje: a) kje, kdaj in v kateri družbeni ureditvi je potekal spodaj opisani pouk? b) ali se iz navedenega opisa lahko naučimo česa za današnjo rabo? Zapis na kosu orumenelega časopisnega papirja: "Kot primer, kako je potekal pouk v vaški osnovni šoli, navajam razmere na šoli v nekem hribovskem zaselku. V tem zaselku so osnovno šolo zgradili že pod Avstrijo. V tem času je bila šola osemrazredna. Zaradi manjšega števila otrok so bili višji razredi skupni. Pouk je potekal dopoldne in popoldne. Učil je en sam učitelj, vendar so se učitelji vsako leto menjali. Dekletom je bila to prva zaposlitev po končanem učiteljišču. Njihovo poučevanje je pogosto preverjal šolski nadzornik iz doline. Teh so se otroci še posebno bali in pred tablo so zmeraj poklicali le najbolj nadarjene. Metode vzdrževanja reda in avtoritete so pri učiteljicah neredko prekoračile pravo mero vzgojnih ukrepov. Odnos med šolarjem in učiteljem se je razvijal na ravni strahospoštovanja. Pela je palica. Če je kdo od učencev snov težko obvladal, se je pripetilo, da ga je učiteljica v navalu jeze pretepla ali z glavo udarjala ob tablo. Pouk je potekal ob nenehnem ponavljanju snovi, drilu, dokler snovi otroci niso obvladali na pamet. Učna snov je zajemala spoznavanje domovine, njenega zemljepisa, zgodovine, književnosti, gospodarskih in pravnih ved. Program je bil obsežen in kvaliteten, otroci so se veliko naučili. Vsi so tekoče govorili v knjižnem jeziku. Znali so na pamet življenjepis državnega suverena, peli narodno himno, domoljubne pesmi, deklamirali pesmi Prešerna, Gregorčiča in Aškerca. V šoli so mladini vcepljali idejo o veličini slovenskega naroda." Morebitna pojasnila mi pošljite na naslov zoran.bozic na guest.arnes.si. Prav lepa hvala in prisrčen pozdrav! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 9 12:13:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Jan 2007 12:13:52 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici -- Nekaj berila o digitalni kulturi Message-ID: <012201c733df$3ffb35e0$6400a8c0@P4> Re: Dilema o Zdravljici Kadar avtorji napišejo več variant istega dela, moramo pri ponatiskovanju med njimi izbirati. Urednik Janko Kos se je v Prešernovem Zbranem delu odločil za princip zadnje roke in izbral tisto varianto Zdravljice, ki jo je Prešeren zadnjo pripravil za tisk v Krajnski čbelici in Novicah leta 1848 (Prijatli! Odrodile / so trte) in je v javnosti manj znana kot tista, ki jo je Prešeren pripravil za objavo v Poezijah dve leti prej (1846), vendar jo je iz cenzurnih ozirov nazadnje izpustil (Spet terte so rodile, / perjatli!; http://vedez.dzs.si/dslike/887/zdravljica.jpg). "Pravilni" sta obe, saj se pesnik nobeni ni odrekel, njun soobstoj pa lahko uporabimo v šoli za opozorilo na ustvarjalne in pravopisne dileme. Vprašljiva pa ostaja Kosova uvrstitev popravljene variante Zdravljice v knjigo Poezij v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Če jo je že hotel ponatisniti tam, potem bi pričakovali, da jo bo v prvotni obliki. Jaz bi se na njegovem mestu odločil za objavo spremenjene Zdravljice zunaj Poezij, nesojeno prvotno varianto, pripravljeno za Poezije, pa bi navedel v opombah. Ker je bila za slovensko himno (http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/) določena 7. kitica pesmi v prvotnem zapisu (Žive naj vsi narodi [...] da koder sonce hodi) in ne v spremenjeni varianti (Žive naj vsi narodi [...] ko koder sonce hodi), bi morda za šolsko in vsakdanjo, zlasti pa za praznično rabo veljalo poseči po navajeni prvotni varianti pesmi. --- miran ======== > Od: > Poslano: 4. januar 2007 21:34 > Zadeva: Dilema o Zdravljici > Pozdravljeni, > debata z bratranci, ki obiskujejo 9. razred OŠ, je zadnjič nanesla na > Prešerna. Vprašali so me, katera varianta Prešernove Zdravljice je > prava, saj se besedilo v berilu, ki ga uporabljajo (Z roko v roki, DZS) > glasi: > "Prijatlji! odrodile > so trte vince nam sladkó, > ki nam oživlja žile, > srcé razjásni in oko, > ki utopi > vse skrbi, > v potrtih prsih up budi!" > Obenem je v istem berilu v ozadju posnetek Prešernovega rokopisa > Zdravljice, ki pa ima drugačno besedilo: > "Spet trte so rodile, > prijat'lji, vince nam sladko ..." > Katera verzija se naj pripiše Prešernu in kdo je potemtakem avtor druge? > Na vprašanje jim nisem znala prav odgovoriti, v spominu pa imam drugo > različico, torej tisto z "rodile". Mladim nadobudnežem sem obljubila, da > se bom pozanimala, kako je s to rečjo. Doma sem preverila nekaj virov: > [...] Lep pozdrav, Katarina ============== Http://www.digitalhumanities.org/companion/ -- A Companion to Digital Humanities, prosto dostopna e-knjiga o uporabi računalnikov v humanistiki (uredniki Susan Schreibman, Ray Siemens, and John Unsworth), 2004, nova izdaja v pripravi za 2007. Http://www.hti.umich.edu/d/dculture/ -- The best of Technology Writing 2006 (zanimivi članki o digitalni kulturi, tudi o usodi knjige). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 9 12:17:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Jan 2007 12:17:29 +0100 Subject: O Františku Benhartu Message-ID: <012c01c733df$c19576b0$6400a8c0@P4> Od: Poslano: 9. januar 2007 11:32 Zadeva: O Františku Benhartu V Pragi je 25. decembra 2006 v starosti 82 let umrl doktor František Benhart, prevajalec in ambasador slovenske kulture na Češkem, dobitnik Pretnarjeve nagrade (2005) in Lavrinove diplome. Od leta 1957 let je češko javnost sistematično seznanjal s slovensko književnostjo: večino prevodov iz slovenščine je naredil prav on (več kot 70 knjig proze). Veliko je prevajal prozo in poezijo: prevedel je Kosmačev Pomladni dan in Tantadruja, nekatere knjige Bena Zupančiča, Mire Mihelič ... V devetdesetih letih je veliko prevajal slovensko poezijo. Izdal je več antologij slovenske poezije, v knjižni obliki je tudi objavil stilistično izbrušene prevode Tomaža Šalamuna, Aleša Debeljaka, Toneta Pavčka, Aleša Štegra, Jožeta Udoviča ... Češki kulturi je predstavil Draga Jančarja kot prozaista in esejista. Izdajal je tudi literarne kritike o češki in slovenski književnosti (Bralnica in druge neprimernosti,1984).Zelo osebno napisani in duhoviti so njegovi potopisi (Sijajen dan ob reki, 1996). Nesebično je tudi pomagal mladi generaciji prevajalcev na Češkem. Njegova smrt pomeni za slovensko kulturo na Češkem in v Sloveniji nenadomestljivo izgubo. Slovenisti iz Inštituta za slavistiko in vzhodnoevropske študije Karlove Univerze v Pragi bodo dne 15. 1. 2007 v prostorih Slavistične knjižnice Filozofske fakultete organizirali literarni večer, posvečen njegovemu spominu. --- Alenka Jensterle-Doležal From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 9 12:34:49 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 09 Jan 2007 12:34:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_Tomaža_Toporišiča_=27Kr iza_dramskega_avtorja_v_gledališču_osemdesetih_ in_devetdesetih_let_dvajsetega_stoletja=27 Message-ID: <45A38BE9.20058.663AE6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vabi na predavanje in ponovoletno zabavo. Predavanje Tomaža Toporišiča 'Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja' bo v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v sredo, 10. januarja 2007, ob 19.00. Tomaž Toporišič (1962) je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Magistriral in doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri prof. Ladu Kralju na temi _Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969--1994_ ter _Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja_. V zadnjem desetletju se je intenzivno ukvarjal s teorijo in prakso sodobnega gledališča, med letoma 1997 in 2003 je bil programski direktor SMG. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Je generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča. Leta 2004 je v ediciji Transformacije revije Maska izšla njegova knjiga _Med zapeljevanjem in sumničavostjo, razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice XX. stoletja_. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 9 13:55:46 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 09 Jan 2007 13:55:46 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS st. 71, jan. 2007 Message-ID: <45A39EE2.30834.B057DC@matjaz.zaplotnik.siol.net> Januarska številka Kronike Slavističnega društva Slovenije je v e- obliki na voljo na teh dveh povezavah: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika71.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika71.pdf V nabiralnike društvenih članov bo prišla do petka. Iz vsebine tokratne številke: pregled decembrskih dogodkov, diskusiji o Cankarju ter o univerzitetnem predlogu postopnega ukinjanja dveh pomembnih jezikoslovnih študijskih smeri (primerjalnega slovanskega jezikoslovja in indoevropeistike), zadrega o Prešernovi Zdravljici, poročili s Svetovnih dnevov slovenske literature in nedavnega Posveta o jeziku znanosti in visokošolskega izobraževanja na Slovenskem. Na koncu pa še predstavitev kopice knjižnih novosti, ki so izšle proti koncu prejšnjega leta. Vabljeni k branju, Matjaž Zaplotnik, ur. From vlado na zrc-sazu.si Tue Jan 9 16:37:27 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 09 Jan 2007 16:37:27 +0100 Subject: [SlovLit] Dilema o Zdravljici Message-ID: <45A3C4C7.11295.16DDBDE@vlado.zrc-sazu.si> Se nekaj o Zdravljici Leto 1844, ko so se rodili Josip Jurcic, Simon Gregorcic in Stanislav Skrabec, ko je Ilija Garasanin napisal Nacertanije in France Preseren Zdravljico, je nedvomno vredno spomina. Ravno v tem smislu je Preseren Zdravljico tudi oblikoval tako, da pesem ze s stevilom 8 in razporedom 4 + 4 kitic belezi leto svojega nastanka. Leta 1846 je pesnik z zrtvovanjem kvecjemu 1 poskusil obiti cenzuro, dokler se ni vrnil k vsem 8 kiticam v prvi pravi objavi leta 1848 v Kranjski Cbelici V. Se bolj kakor leto nastanka, je namrec za Zdravljico vazno to, da se v razporedu njenih 4 + 4 kitic skriva ogrodje crke Z kot Zastave v Zastavici (= Uganki), obsegajoce znameniti arhetip v obliki posevnega zaporedja bele barve svecenikov, srcne barve vojscakov in modre barve poljedelcev, ki ga je sele sto let pozneje odkril francoski ucenjak Geoges Dumezil s svojo knjigo Tridelna ideologija Indoevropcev. Iz tega sledi, da je edina prava varianta Zdravljice tista, ki je izsla prvic cela v Kranjski cbelici V. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 09:18:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Jan 2007 09:18:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Naredimo_to_deželo_poetično! Message-ID: <001601c7348f$f4114a50$104602c1@ff.unilj.si> From: AKADEMIJA PS [mailto:lektoriks na velenika-stropnik.si] Sent: Wednesday, January 10, 2007 8:10 AM Subject: AKADEMIJA POETICNA SLOVENIJA 2007 Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev, Asociacija Velenika razpisujejo ob svetovnem dnevu poezije 2007 veličastno pesniško nagrado ČAŠA NESMRTNOSTI 2007 za sto vrhunskih slovenskih verzov. Prvo čašo nesmrtnosti je leta 2006 v Laškem prejel pesnik Andrej Medved, nominiranci pa so bili: Marko Kravos, Tone Peršak, Andraž Polič in Ivo Svetina. Največ deset pesmi (skupaj sto verzov), napisanih v slovenskem jeziku, ki do konca marca 2007 ne smejo biti objavljene ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, opremite s šifro, priložite zalepljeno kuverto s sklicno šifro in podatki o avtorju (ime in priimek, poštni naslov, elektronski naslov, številka telefona/mobija, emšo, TRR in davčna), in jih v treh izvodih (v eni kuverti) pošljite z nepriporočeno pošiljko najkasneje do 8. februarja 2007 na naslov: Velenjska knjižna fundacija, Kopališka 3, 3320 Velenje (z napisom pošiljateljeve šifre na zadnji strani, na prednji strani pa: "ne odpiraj - RČN 07"). Pesniška akademija s predstavitvijo nominirancev in podelitvijo častne nagrade bo ob svetovnem dnevu poezije/na prvi pomladni dan v kraju glavnega pokrovitelja - 21. marca 2007 v Velenju. Organizatorji bodo povabili k javni predstavitvi/prazničnemu branju pesmi tri slovenske pesnike, ki jih bo izbrala/nominirala tričlanska umetniško-strokovna žirija in med nominiranci - na sami pesniški akademiji v sodelovanju s štirimi uglednimi predstavniki kulturno-umetniške javnosti - izbrala nagrajenca. Nagrada je častna, izkazana z nagradno umetniško skulpturo in listino. Nagrada je lahko tudi denarna, če tako možnost dogovorijo organizatorji in pokrovitelji. Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na razpisu. Odločitev žirije o treh nominirancih bo objavljena v javnih občilih najmanj teden dni pred izborno akademijo. Moralno in pravno so za izvirnost pesmi odgovorni avtorji. Prejetih tekstov ne vračamo. Pesmi treh nominiranih in sedmih vrhunskih avtorjev bodo predstavljene revijalno oz. v publikaciji pesniške akademije. Informacije: kplza na velenika-stropnik.si Komu bodo na akademiji Poetična Slovenija v Velenju ob letošnjem svetovnem dnevu poezije in na prvi pomladanski dan nazdravili s čašo nesmrtnosti? Organizatorji sporočajo, da se je na javni razpis, ki je odprt do 8. februarja 2007, že odzvalo preko petdeset slovenskih pesnikov/pesnic ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 20:58:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Jan 2007 20:58:35 +0100 Subject: 18. primorski slovenistični dnevi Message-ID: <005701c734f1$b7fc33b0$6400a8c0@P4> Od: <15270762 na users.siol.net> Poslano: 10. januar 2007 19:47 Zadeva: PSD Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo letošnji 18. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, 12., 13. in 14. aprila 2007 v Devinu z osrednjima temama Mit Lepe Vide v književnosti in Od Alasia do Šlenca. Na srečanju bomo razmišljali o morda najlepšem, večplastnem in univerzalnem mitu slovenske literature ter obeležili pomemben razvoj slovarja na Slovenskem. Vse, ki vas predpisani temi zanimata ali se z njima že ukvarjate, vabimo, da svoj teoretski ali didaktični prispevek, povezan s šolsko prakso, prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 28. 2. 2007 na elektronski naslov: veratuta na tiscali.it ali ssmailagic na siol.net oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 18. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in SD Nova Gorica. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni. --- Senija Smajlagič (Meddruštveni odbor PSD) in Vera Tuta (Predsednica SD Trst-Gorica-Videm) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 10 21:44:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Jan 2007 21:44:27 +0100 Subject: 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca Message-ID: <00dc01c734f8$20068360$6400a8c0@P4> Od: "Tom Priestly" Poslano: 9. januar 2007 21:54 Zadeva: Skalnate gore v pomladi 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca se bo dogajala v Banff Park Lodge (Banff, Kanada) 1.--4. maja 2008. Organizator poziva k prijavi jezikoslovnih, literarnovednih, kulturoloških in folklorističnih referatov. Rok je letos zaradi financiranja zelo zgoden: najpozneje do 15. aprila 2007. Prijave s povzetkom (ena stran s predstavitvijo problema, metod in rezultatov), z eno stranjo dolgim življenjepisom in s kontaktnimi podatki pošljite na omladeno na ucalgary.ca Da bi bila presoja prijavljenih lahko anonimna, naj stran s povzetkom ne vsebuje avtorjevih podatkov. Sklep o izboru bodo poslali do srede maja 2007. Christina Kramer (University of Toronto) Olga M. Mladenova (University of Calgary) Tom Priestly (University of Alberta) Christina Stojanova (University of Regina) (Vabilo povzel miran) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 15:52:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Jan 2007 15:52:37 +0100 Subject: Patentljiv -- Udri čez SŽ -- Ruski večer Message-ID: <006f01c73590$23ef8150$6400a8c0@P4> Od: "Rok Janežič" Za: Poslano: 11. januar 2007 13:37 Zadeva: Patentljiv Pozdravljeni. Pred nekaj meseci sem pri diplomskem seminarju pri prof. Adi Vidovič Muha obravnaval evropsko terminologijo oz. njeno prevajanje v slovenščino. Naletel sem tudi na angleški enobesedni termin patentable, ki je bil v slovenščino preveden stavčno, in sicer "ki ga je mogoče patentirati". Ker se mi zdi ta prevod jezikovno neroden (predvsem je predolg), sem si izmislil besedo patentljiv. Tako kot je menica vnovčljiva in je storitev plačljiva, je neki izum patentljiv, torej ga je mogoče patentirati. Slovlitovce prosim za argumentirano strokovno mnenje. Se vam zdi ta izraz primeren? Rok Janežič ======== Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zeleznice.html -- neslavistična in celo komaj kaj humanistična tema: dinozaver Slovenske železnice. ======== Od: "Slovanska knjižnica" Poslano: 11. januar 2007 11:40 Zadeva: Vabilo na ruski večer Spoznajmo Rusijo, spoznajmo se v ruščini! Bi radi pobliže spoznali Rusijo, njeno bogato tradicijo in se hkrati naučili nekaj uporabnih fraz v ruskem jeziku? Center ruskega jezika Ruski ekspres vas vabi na večer Spoznajmo Rusijo, spoznajmo se v ruščini! Morda malce drugačnega in nenavadnega. Zakaj drugačnega? Ker bo drugi del Ruskega večera potekal v obliki praktične delavnice s poučnimi in zabavnimi vsebinami. Kdaj? Četrtek, 18. januarja 2007, ob 17. uri Kje? Dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana Trajanje? 2 - 2,5 uri Kotizacija? Vstop je prost. Več informacij in prijava na: www.ruski-ekspres.com Vabimo vas, da preživite zanimiv zimski večer! Spoznali boste rusko tradicionalno obrt, na lastne oči se boste prepričali o lepoti ruskih babušk, videli boste tudi bogato okrašeno posodje, ki je krasilo mize ruskih carjev. Poleg tega se boste naučili nekaj preprostih fraz, ki vam bodo pomagale prebiti led pri srečanjih z Rusi. Sodelovanje na zanimivem in nevsakdanjem dogodku, na katerem boste prejeli tudi darilce, bo za vas popolnoma brezplačno. Organizator večera, center Ruski ekspres, vljudno vabi vse ljubitelje ruske kulture, Rusije in ruskega jezika. Večer bo potekal v slovenščini. Na ruskem bazarju bo mogoče kupiti ročno izdelane ruske spominke in gradivo za učenje ruskega jezika po posebnih cenah. P.S. Za sodelovanje na Ruskem večeru je potrebna predhodna prijava, saj je na voljo le omejeno število sedežev. Zato vam svetujemo, da svoj prostor rezervirajte čim prej! Dodatne informacije in prijavnico najdete na www.ruski-ekspres.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 11 17:44:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Jan 2007 17:44:08 +0100 Subject: Patentljiv -- Trubarjevo (šolsko) leto Message-ID: <003701c7359f$b80de8e0$6400a8c0@P4> Od: "Silvo Torkar" Poslano: 11. januar 2007 16:18 Zadeva: Re: Patentljiv Patentljiv je toliko primeren kot kreditljiv (< kreditirati), kromljiv (kromirati), naštudljiv (< naštudirati), konzumljiv (< konzumirati), gazljiv (< gazirati), kopljiv (< kopirati), referljiv (< referirati), mehanizljiv (< mehanizirati), sofisticljiv (< sofisiticirati), zaplombljiv (< zaplombirati), modernizljiv (< modernizirati) itd. itp.Kaj pa osnove slovenskega besedotvorja (Anton Bajec)? S. Torkar ======== Od: Poslano: 11. januar 2007 16:46 Zadeva: Primož Trubar Pozdravljeni, [...] me zanima, ali veste, katero šolsko leto bo uradna 500-letnica Trubarjevega rojstva. Ali bo to šolsko leto 2007/2008 ali 2008/2009. Sem prof. slovenskega jezika in rabim podatek zaradi načrtovanja dnevov dejavnosti in projektov v naslednjem šolske letu. Hvala za odgovor in lep pozdrav! Petra Galič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 13 08:38:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 13 Jan 2007 08:38:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Alojzija_Zupan_Sosič_--_Oton_Berkopec_ --_Olikani_Slovenec Message-ID: <017401c736e5$e20a6050$6400a8c0@P4> From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, January 12, 2007 3:53 PM Spoštovani, vljudno vabljeni na literarni večer, na katerem bo avtorica ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ v pogovoru z Robertom Titanom Felixom predstavila svojo drugo knjigo ROBOVI MREŽE, ROBOVI JAZA: Sodobni slovenski roman. Predstavitev bo v torek, 16. januarja 2007 ob 19. uri v naši knjigarni. Veselimo se vašega obiska! Literina knjigarna Miklošičeva ul. 4, Maribor ======= V dar smo dobili novo knjigo: Oton Berkopec a česko-slovinské kulturní styky: Sborník příspěvků k 100.výročí narození. Ur. Ivan Dorovský in Petr Mainuš (Společnost přátel jižních Slovanů). Brno; Boskovice: František Šalé - Albert, 2006. 159 str. Vanjo so poleg obeh urednikov prispevali razprave še Jaroslav Pánek, Milada K. Nedvědová, Jiří Vacek, Libor Doležán, Kateřina Fialová, Nikola Vykydalová, Lenka Prchalová in Mateja Medvešek Rjavec. Ob Berkopcu se posvečajo še Matiji Murku, Františku Benhartu, Viktorju Kudělki, prevodom in akademski izmenjavi. ======= From: "Špela Jerala" Sent: Friday, January 12, 2007 2:30 PM Spoštovani, v knjižnici dr. Toneta Pretnarja (Balos 4, Tržič) bomo v torek, 16. jauarja 2007, ob 19. uri predstavili faksimile prvega slovenskega bontona z naslovom Olikani Slovenec. Leta 1868 ga je napisal duhovnik in domoljub Ivan Vesel Vesnin, predstavila pa ga bo urednica Minka Cvetek. Vabljeni! bibliotekarka Špela Jerala From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 14 12:02:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 Jan 2007 12:02:10 +0100 Subject: [SlovLit] Filozofi o literaturi -- Fotke Message-ID: <011801c737cb$71b49fa0$6400a8c0@P4> From: "Alenka Hladnik" Sent: Saturday, January 13, 2007 11:39 AM Subject: fnm Tik pred novim letom je izšla nova številka FNM - filozofske revije za učitelje filozofije, dijake in študente. Slovlitovce bi nemara zanimalo, kako se filozofi lotimo literarnih del. V rubriki Filozofija in literatura Andrej Adam analizira nekatere filozofske probleme iz letošnjega maturitetnega dela Neznosna lahkost bivanja, ki ga Kundera začne z Nietzschejevo mislijo o večnem vračanju. Filozofi se veselimo izborov DKP MS za slovenščino, ki so tako (ne)posredno filozofski kakor letošnji. Gre za nezavedno zavezništvo humanistov, ki ga naš prof. Andrej Adam z ruške gimnazije goji tudi zavestno: na vsakoletnem aprilskem državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja se en naslov navezuje tudi na maturitetno delo. Vse se je začelo z Alamutom ... Hvala. Revijo lahko naročite pri simona.gregoric na ric.si Alenka Hladnik ======== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri70.html -- zelena zima v fotografskem očesu. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 15 21:02:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Jan 2007 21:02:24 +0100 Subject: [SlovLit] Dialogi 10, 11, 12 (2006) Message-ID: <008201c738e0$141dde40$6400a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, January 15, 2007 3:58 PM Subject: zadnji Dialogi v 2006 Dialogi 10 [...] Komparativistka Gaja Kos analizira sto naključno izbranih izvirnih in v slovenščino prevedenih slikanic, ki so izšle v Sloveniji med leti 1990 in 2005. Njena analiza pokaže, da trende oziroma težnje slovenskih ustvarjalcev, prevajalcev in urednikov v zvezi s slikaniško produkcijo zadnjega desetletja in pol določajo naslednji tematski sklopi: strahopetnost, drugačnost, osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, smrt, problemi najmlajših, tema učenja in branja, prazniki, krščanski običaji in nauk, preobrazbe, potovanja, preizkušnje in popotne dogodivščine. Po letu 2000 se poudarek izrecno pomakne od želje po "zgolj" ugajanju, zabavanju in kratkočasenju k (praviloma neprisiljenemu) vzgajanju oziroma predvsem soočanju z aktualnimi problemi. Iz dejstva, da so predvsem v zadnjem času tovrstne slikanice množično zastopane, avtorica sklepa tudi na njihovo komercialno uspešnost. Vendar pa se zdi, da domača slikaniška produkcija sploh v lomljenju tabujev, pa tudi v obravnavi tem, s katerimi bi implicitno, vendar spretno vzgajala in osveščala, za tujo zaostaja. [...] V literarnem delu so objavljeni prevodi izbranih pesmi dveh uveljavljenih črnskih pesnic iz ZDA: Nikki Giovanni in Rite Dove.Sledi nova kratka zgodba Milana Vincetiča z naslovom Poligraf Hudsona Loweja ter pesmi Ane Pepelnik in Tineta Mlinariča. V Kulturni diagnozi Marko Golja ocenjuje roman Republika Jutranje rose slovenskega pisatelja Vladimirja P. Štefaneca. Esej z naslovom Terra rossa je napisal Kristijan Muck, dramski igralec, profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, pesnik in esejist. Dialogi 11--12 Zadnji Dialogi v letu 2006 niso mogli mimo trenutno najbolj vroče teme v Sloveniji, ki jo mnogi ocenjujejo kot enega najhujših primerov napada na romsko skupnost v zadnjih desetih letih v Evropi. Slovenska vlada se je namreč pod pritiskom neke vaške skupnosti v pokrajini Dolenjska odločila preseliti romsko družino, ki je domnevno lokalne vaščane ogrožala s kriminalom oziroma je ogrožala izvir pitne vode, v begunski center v Postojni. V uvodniku urednica za kulturologijo Ksenija Šabec piše, da dolenjski primer lahko postane slovenski precedens v odzivu ljudi na nerešene probleme v njihovem neposrednem okolju. Ne gre namreč zanemariti možnosti za reakcijo snežne kepe, ki bi ljudi spodbudila k jemanju pravice v svoje roke, kadar državne in občinske institucije odpovejo na lokalni ravni. Toda odziv države na ta isti dogodek je skoraj šolski primer postopka, ki vodi k etnicizaciji države. S tem pojmom sociološke znanosti označujejo delovanja in procese, zavoljo katerih imajo možnost dostopa do oblasti samo člani etnične večine. V Sloveniji je na preselitev romske družine z njihovega doma ostro odreagiral varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Slovenska javnost se je razdelila: en blok je podprl varuha v imenu varovanja človekovih in ustavnih pravic, v takšnem ravnanju videl nestrpnost in ksenofobijo, drugi se je skliceval na nujnost in pravilnost takšnega ravnanja. Varuh se je znašel na prangerju, zato mu je urednik Boris Vezjak v rubriki Družbena diagnoza postavil nekaj vprašanj, da pojasni še kakšno dilemo več. [...] Sledita dve razpravi, ki sta posvečeni kitajski književnosti. Maja Lavrač, docentka na katedri za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, piše o motivu samote v Li Baijevi poeziji. Li Bai (701-762) je bil eden največjih mojstrov klasične kitajske vezane besede in je tudi eden najbolj znanih kitajskih pesnikov v tujini. Sinologinja Mojca Pretnar pa predstavlja enega najpomembnejših modernih kitajskih pesnikov Wen Yiduoja in njegovo poezijo, ki jo je utemeljil na svoji teoriji treh lepot. Obdobje okoli dvajsetih let 20. stoletja je v kitajski poeziji prelomnica, saj se je poezija šele tedaj začela osvobajati tradicionalnih spon. Obe razpravi vsebujeta tudi nekaj primerov pesmi, ki sta jih avtorici prevedli iz kitajščine. Literarni del Dialogov je tokrat povsem v znamenju poezije, saj je urednik Robert Titan Felix pripravil izbor iz sodobne črnogorske poezije. V njegovih prevodih so objavljene pesmi mladih črnogorskih pesnikov: Borisa Jovanovića Kastela, Stanke Radenović Slavković, Danila P. Lomparja, Novice Vujovića in Đorđa Ščepovića. Črnogorski sklop zaokroža še rubrika esej, v kateri je objavljen odlomek iz eseja Ozvezdje Mediteran Borisa Jovanovića Kastela, ki ga je tudi prevedel Robert Titan Felix. V Kulturni diagnozi je ocenjena pesniška zbirka Darilo Milana Šelja, uprizoritev nove drame Iva Svetine Ojdip v Korintu v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 15 22:14:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Jan 2007 22:14:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_Dunaju_--_Iz_Zagreba_--_Z_višine_in _iz_Wikipedije Message-ID: <00e201c738ea$2497cf60$6400a8c0@P4> Od: Janez Stergar [janez.stergar na guest.arnes.si] Poslano: 15. januar 2007 8:13 Zadeva: nekaj januarskih [...] V torek, 23. 1. 2007 ob 19.00 Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju v svojih prostorih (Mondscheingasse 11, 1070) vabi na zelo aktualno razpravo "Krajevni napisi na Koroškem - neskončna zgodba". Kot diskutantje so najavljeni Lojze Wieser, Albert Reiterer, Willi Langthaler idr. ======= Od: Vladka Tucovič [tutorka.sln na email.si] Poslano: 14. januar 2007 20:09 Zadeva: Fwd: Historicni seminar Posredovano sporočilo od "Metoda Kokole" Metoda.Kokole na zrc-sazu.si HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje Feministič kritike multikulturalizma. Avtor bo predstavil tri različne kritike multikulturalizma. [...] Najdlje bo tekla beseda o tretji kritiki, ki dokazuje, da multikulturalizem v svojih prizadevanjih za skupinske pravice zanemarja interes žensk, še več, da celo spodkopava dosežke emancipacije žensk na Zahodu. [...] Predaval bo prof. dr. Milan Mesić, redni profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer že vrsto let predava in raziskuje migracije, etnične študije, multikulturalizem in družbena gibanja. Njegove najpomembnejše študije v zadnjih letih so: Multikulturalizam: društveni i teorijski izazovi, Zagreb, 2005; Perspectives of Multiculturalism: Western & Transitional Countries, od 2004 na uradni spletni strani UNESCO); Medjunarodne migracije, Tokovi i teorije, Zagreb, 2001 [...] Predavanje bo v četrtek, 18. januarja 2007, ob 11.30 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Vljudno vabljeni! ========== Http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri70/index.html -- tokrat pravi naslov strani iz zimskega fotoalbuma. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev -- seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wikipediji, seveda za dopolnjevanje (kar sami!); kriteriji za uvrstitev bi bili lahko monografija, doktorat ... -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 16 13:44:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Jan 2007 13:44:03 +0100 Subject: [SlovLit] Patentljiv -- Razpis Message-ID: <009501c7396c$1b839d50$6400a8c0@P4> From: "Ada Vidovič Muha" Sent: Tuesday, January 16, 2007 12:21 PM Subject: RE: Patentljiv Šele danes sem prebrala Torkarjevo besedotvorno usmeritev kolege Janežiča. Oglasiti se velja, ker gre za študenta, ki je povrh še radoveden. Torej iz "osnov slovenskega besedotvorja (Anton Bajec)" bo kolega pri najboljši volji zaman iskal odgovor, zakaj se obrazilo -ljiv ne razvršča na podstavo iz glagolov s prevzeto pripono -ira-, zakaj ne bi mogel biti ob Bajčevih zgledih kot "nepočakljiv, jokljiv, izobrazljiv, kačljiv, navzemljiv, pajdašljiv, pametljiv, počakljiv, pohajkljiv, pomočljiv, postregljiv, sladljiv, pešljiv, piščljiv" idr. še patentljiv. Glede na napotek, ki ga je bil deležen kolega Janežič, raba res ni pomembna, poskus ustrezne sistemske ustvarjalnosti pa vsaj izbiren. Ada Vidovič Muha ===== ARRS je na http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/07/obv-recenzenti-120107.asp objavila obvestilo o zbiranju predlogov za člane občasnih strokovnih teles in recenzente za ocenjevalne postopke. -- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 16 17:43:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 16 Jan 2007 17:43:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Patentljiv_--_Iščejo_se_=2E=2E=2E Message-ID: <010401c7398d$74a1c800$6400a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Tuesday, January 16, 2007 3:55 PM Subject: Re: [SlovLit] Patentljiv Moram priznati, da sem na vprašanje o primernosti tvorjenke "patentljiv" reagiral spontano, ne da bi posebej iskal za to potrditve pri Bajcu. Na Bajca se mi je zdelo važno opozoriti, ker je njegova monografija Besedotvorje slovenskega jezika I-IV, 1950-1959 še vedno gradivsko najobširnejša obravnava slovenskega besedotvorja. Bajec res nikjer izrecno ne pojasnjuje, da "se obrazilo -ljiv ne razvršča na podstavo iz glagolov s prevzeto pripono -ira-", razberemo pa to lahko iz velikega števila navedenih primerov. Znano dejstvo je, da je obrazilo -ljiv v novejšem času izjemno produktivno, menim pa, da ni dobro nekritično sprejemati njegovo ekspanzijo. V sodobnih slovarskih zbirkah ali korpusih sicer najdemo tudi tvorjenke na - ljiv, kot programirljiv (celo programljiv) in trenirljiv, vendar to niso zgledi, ki bi jih kazalo posnemati, saj spadajo prejkone v žargon. Iz glagolov na -irati je bolje ohranjati (če te obstajajo) tvorjenke na -abilen (diskutirati - diskutabilen, programirati - programabilen) ali jih po smislu sloveniti v celoti. Morda se bo takšno stališče komu zdelo konservativno, toda jezikovni občutek se tvorjenkam, kot so patentljiv, kreditljiv ipd., upira. S. Torkar ======= Iščejo se ... ... recenzenti za sveže slovenistične (literarnovedne in jezikoslovne) publikacije, ki jih oglašajo Slovlit, Kronika, Slavistična revija, Jezik in slovstvo ali druge publikacije, ali pa jih celo nihče ne oglaša in jih je vendarle treba predstaviti javnosti. Za novitete v mariborski zbirki Zora glej http://www.pfmb.uni-mb.si/sld/ za publikacije Slavističnega društva Slovenije http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html za ostalo arhiv Slovlita za lansko leto http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/date.html Posebej priporočam, da se za objavljanje strokovnih recenzij odločate podiplomski študenti, saj boste reference krvavo potrebovali pri prošnjah za neposredni prehod na doktorski študij. In tudi sicer. Prebrati morate knjige, če sodijo na področje vašega interesa, v vsakem primeru -- zakaj ne bi ob tem mimogrede zapisali še svoje kritične vtise? Oglasite se prosim z izrazi svoje pripravljenosti ali s konkretnimi predlogi urednikom naštetih publikacij. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 17 21:09:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Jan 2007 21:09:28 +0100 Subject: [SlovLit] Od Vergerija do Trubarja Message-ID: <001c01c73a73$6881de20$6400a8c0@P4> From: "Vesna Mikolič" Sent: Wednesday, January 17, 2007 6:23 PM Subject: ekskurzija slovlit Oddelek za slovenistiko UP FHŠ Koper organizira 18. januarja 2007 strokovno ekskurzijo Od Vergerija do Trubarja, ki naj bi postala tradicionalna ekskurzija Oddelka za slovenistiko Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije Koper. Namenjena je odpiranju novih pogledov na Primoža Trubarja kot utemeljitelja slovenske književnosti, pri čemer bo izpostavljen ne toliko poznan dialog slovenskega protestantizma z zahodnim, mediteranskim prostorom. Posebnost ekskurzije je tudi v tem, da bo poleg poučne note študentom omogočena aktivna interakcija z okoljem. Poleg tega, da bodo udeleženci ekskurzije pridobili nova znanja, bodo tudi sami prinesli okolju, ki ga bodo obiskali, nove poglede oziroma predstavili nekatere dejavnosti koprske slovenistike. Tako bomo na pot krenili v dopoldanskem času z Vergerijevega trga v Kopru. Ob Vergerijevem spomeniku bo prof. Jonatan Vinkler predstavil življenjepis tega koprskega škofa in njegovo sodelovanje s Trubarjem. Med postankom na Socerbu bo s pogledom na Trst govor o Trubarjevem sodelovanju s tržaškim škofom Bonomom in njegovem delovanju v Trstu. Nato si bomo v Ljubljani pod vodstvom prof. ddr. Igorja Grdine ogledali stari del mesta. Ob 12. uri pa bo v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 organizirana novinarska konferenca, katere namen je na kratko predstaviti ekskurzijo in Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, hkrati pa javnosti predstaviti 4. zvezek Zbranih del Primoža Trubarja urednika dr. Jonatana Vinklerja. Novinarsko konferenco bomo zaključili z dramatizacijo dialoga med Trubarjem in Vergerijem. Dramatizacijo, ki je nastala kot del fakultetnega projekta Koprske akademije, bosta izvedla študent in profesor FHŠ-ja v kostumih, izdelanih po izvirnih predlogah. Pot se bo nadaljevala proti Raščici pri Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer si bomo ogledali Trubarjevo domačijo s poudarkom na spominski hiši, kjer so na ogled Trubarjevi rokopisi in najstarejši primerki slovenske tiskane besede. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 19 17:54:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Jan 2007 17:54:56 +0100 Subject: [SlovLit] 621 mio besed v korpusu FidaPLUS -- A Short Reference Grammar of Standard Slovene -- Mlade rime Message-ID: <005801c73bea$8ddb8b30$6400a8c0@P4> From: "Stabej Marko" Sent: Friday, January 19, 2007 4:11 PM Subject: za SlovLit: Fidaplus v obtoku Spoštovani Slovlitovci in Slovlitovke, z veseljem sporočam, da je na naslovu www.fidaplus.net od srede prosto dostopen 621-milijonski besedilni korpus FidaPLUS. Za dostop je potrebna registracija. Vsem, ki si želite korpus temeljiteje uporabljati, pred uporabo priporočam ogled priročnika za delo s korpusom (http://www.fidaplus.net/Files/Kaj_poceti_s_korpusom_FidaPLUS_knjizica.pdf ). Tako boste lahko bolje izkoristili najrazličnejše možnosti, ki jih korpus ponuja. Priporočamo se tudi za morebitne odzive, pripombe itd., na naslov info na fidaplus.net. Korpus Fidaplus - zanesljivejši pomočnik od jezikovnega občutka! Lepo vas pozdravljam, Marko Stabej, v imenu graditeljske ekipe F+ ======== Http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=8 -- ljubi jezikoslovci, tule je slovenska gramatika v angleščini (A Short Reference Grammar of Standard Slovene), ki jo je napisal Marc L. Greenberg. -- miran ========= From: "KUD Kentaver" Sent: Friday, January 19, 2007 10:42 AM Subject: Vabilo na 14. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, prosim, če članom vašega foruma posredujete vabilo na štirinajste Mlade rime, ki bodo v četrtek 25.1. ob 21. uri v Menzi pri koritu, na Metelkovi. Svoje pesmi bodo brali Barbara Jurša, Bojana Kenda, Petra Jordan, Patricija Dodič - Patra in Veronika Dintinjana. Gost večera bo Esad Babačić. Vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav, Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 20 00:12:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 20 Jan 2007 00:12:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Trubar_na_denarju_--_Razpis_na_MK_--_Wik ipedija_v_izobraževanju_--_Malo_Vidma_za_okus Message-ID: <00a601c73c1f$58e2a690$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Thursday, January 18, 2007 7:39 PM Subject: FW: Trubar.doc Tole je bilo objavljeno v Südwest- Presse Neu-Ulm. Lp, Matjaž [gl. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/trubarnaevru.jpg -- miran] ====== Http://www.kultura.gov.si/ -- javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2007 (JPR16-UPRS-2007). Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html -- Wikipedija v izobraževanju, Hladnikovo predavanje za konferenco Poslovna raba interneta. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/videm/images/img_14012.jpg -- ena iz slikanice o obisku ljubljanske slovenistike in slavistike na univerzi v Vidmu 18. 1. 2007, druge pridejo v izboru čez nekaj dni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 21 19:33:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Jan 2007 19:33:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_k_prijavi_referatov_za_slovenski_ slavistični_kongres_2007 Message-ID: <004401c73d8a$b3830d80$6400a8c0@P4> From: Sent: Sunday, January 21, 2007 2:22 PM Subject: Kongres TS Letošnji Slovenski slavistični kongres bo potekal od 18. do 20. oktobra v Trstu. Pod naslovom Živeti mejo bo v sozvočju s svojo manjšinsko in primorsko umeščenostjo obravnaval predvsem vlogo Trsta, italijanskega zamejstva in širše Primorske pri oblikovanju slovenske jezikovne, literarne, kulturne in nacionalne biti, poglobil bo problemska vozlišča slavistike in slovenistike v stičnem, multikulturnem položaju ter počastil 400- letnico izdaje prvega italijansko-slovenskega slovarja. Referati bodo zato vsebinsko osredinjeni na štiri tematske sklope: 1. Živeti mejo (dileme tržaške, zamejske in primorske multikulturnosti); 2. Slovenska književnost v stiku (multikulturni aspekti slovenske književnosti v Italiji in na Primorskem, slovensko-italijanski književni stiki in prevodi, slovensko-italijanska primerjalna veda); 3. Slovenski jezik v stiku (teorija in praksa učenja in poučevanja slovenščine v dvo- in večjezičnem prostoru); 4. Slavistika in slovaropisje v stiku (slavistična medkulturnost, dosežki in zagate slovensko-italijanske ter italijansko-slovenske leksikografije). Če hočemo za organizacijo znanstvenega sestanka in izdajo zbornika pridobiti državno subvencijo, moramo že v prihodnjih dneh oblikovati dokončni program z imeni referentov in naslovi referatov. Prosim vas torej za nemudno prijavo referatov v okviru enega izmed naštetih tematskih sklopov. Največje možno število referatov je trideset, zato se že odslej priporočam za razumevanje, če bo moral programski odbor kongresa izbirati med prijavami. Referentom, ki jih ne bo mogoče vključiti v osrednji program, bomo poskusili omogočiti predstavitev raziskav v okviru vzporednih sekcij ali okroglih miz. Ker bodo ob predavanjih predstavljene tudi slavistične in slovenistične strokovne publikacije, vabim vse zainteresirane avtorje k njihovi priglasitvi. Prijavna obrazca naj torej vsebujeta sledeče podatke: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Trst 18.-20. oktobra 2007 Referent(ka): Zaposlen(a) na: E-naslov, telefon: Naslov referata: Izvleček (300-900 znakov): Avtor(ica): Zaposlen(a) na: E-naslov, telefon: Naslov publikacije, ki jo želim predstaviti: Opis publikacije (300-900 znakov): Rok za oddajo prijav je 15. februar 2007. Izpolnjeni obrazec prijave pošljite na naslov: kosuta na units.it. Rok za oddajo celotnega besedila referata (največ 30.000 znakov) je 15. maj 2007. Hvala za dragoceno sodelovanje in nasvidenje v Trstu! Predsednik Slavističnega društva Slovenije: prof. dr. Miran Košuta From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 22 14:23:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Jan 2007 14:23:28 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi -- Intelektualna lastnina Message-ID: <020301c73e28$8256a980$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Saturday, January 20, 2007 7:06 PM Http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=782 -- razpis MVSZT za popularizacijo znanosti. Rok za prijavo je 16. 2. 2007. Http://www.ad-futura.si/ -- Krediti za študij v tujini za leto 2007 Http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=786 -- Javni razpis za sofinanciranje programov promocije vzgoje in izobraževanja Http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=792 -- Javni razpis za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov. Http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=783 -- Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-STARS Regions. ======= From: "Blaž Kos" Sent: Sunday, January 21, 2007 7:44 PM Subject: Sklop delavnic Varovanje intelektualne lastnine Spoštovani, zaščita intelektualne lastnine je pomembna za vse, ki v svojem delu generirate znanje v različnih oblikah in želite žeti uspehe svojega dela. To področje je za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani, ki predstavlja enega od temeljev znanja v državi, bistvenega pomena. Zato Vas Ljubljanski univerzitetni inkubator v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Uradom RS za intelektualno lastnino vabi na sklop 9 predavanj- delavnic z naslovom VAROVANJE INTELEKTUALNE LASTNINE. Potekal bo v prostorih Univerze v Ljubljani (Soba rektorjev, 1. nadstropje, na desno), v sredo, 24. januarja in nato vsak torek od 30. januarja do 20. marca 2007 od 17.00 do 20.00 ure in bo obsegal naslednje teme: 24. januar - Intelektualna lastnina kot del procesa razvoja [...] 13. marec - Avtorstvo 20. marec - Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine Predavajo strokovnjaki iz Urada RS za intelektualno lastnino. Urad bo udeležencem izdal potrdila o udeležbi na posameznih seminarjih/delavnicah, posebej pa še tistim udeležencem, ki se bodo udeležili vseh predavanj. Zato udeležence prosimo, da se na vsako delavnico prijavijo, podatek potrebujemo tudi za zadostno nabavo gradiv. Prijave na delavnico: alenka.zalaznik na lui.uni-lj.si. Podrobnosti o projektu lahko najdete na http://www.lui.si/datoteke/Delavnice-IntelektualnaLastnina.pdf From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jan 23 20:18:02 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 23 Jan 2007 20:18:02 +0100 Subject: [SlovLit] reviji Arzenal + Blapis Message-ID: <45B66D7A.23386.1BD8066@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si Subject: Fw: vabilo Date sent: Tue, 23 Jan 2007 19:23:25 +0100 27. januarja 2007 bo v kioskih na voljo prva številka novega mesečnika za avtonomno mišljenje ARZENAL. Na predvečer uradnega izida si želimo, da prav vi prvi potežkate, prelistate in si ogledate ARZENAL ter ga skupaj z nami ob glasbi in plesu pospremite med bralce. Zato vas v petek, 26. januarja, ob 20. uri vabimo v Staro elektrarno (Slomškova 18, Ljubljana). Z ARZENALOM ustvarjamo svež prostor za dobre, pogumne, nekonformistične in emancipirane razmisleke o družbi in kulturi. Nastanek novega časopisa je ob svoji 25. obletnici obstoja spodbudil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Vabi uredništvo časopisa ARZENAL: Marija Zidar, glavna urednica, in Oto Luthar, odgovorni urednik in direktor ZRC SAZU. ---------------------------------- Blapis (revija o jeziku in jezikoslovju) vabi k sodelovanju vse jezikovne navdušence. Prenovljena revija bo združevala tako strokovnost kot tudi poljudno znanost, povezano z jeziki. Tema naslednje številke bodo stiki v jeziku. Ob tej priložnosti revija razpisuje tri natečaje: -- natečaj za najboljšo skovanko, ki bi nadomestila besedno zvezo 'jeziki v stiku'; -- natečaj za najboljšo skovanko, ki bi nadomestila besedno zvezo 'stiki v jeziku'; -- natečaj za izvirno pesniško obliko (in pesem, napisano v tej novi obliki), pri kateri bodo pesniška sredstva temeljila na stikih glasov, morfemov, besed in sintaktičnih vzorcev. Uredništvo sprejema prispevke in ideje na e-naslovu blapis na googlegroups.com do 18. februarja 2007. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 07:00:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 07:00:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_Upravnega_odbora_Zveze_dru štev_Slavistično_društvo_Slovenije Message-ID: <004a01c74046$184fcd80$6400a8c0@P4> Spoštovani predsednik Republike Slovenije gospod dr. Janez Drnovšek, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod dr. France Cukjati, predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša, minister za javno upravo Republike Slovenije gospod dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve Republike Slovenije gospod Dragutin Mate, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije gospod dr. Dimitrij Rupel, minister za kulturo Republike Slovenije gospod dr. Vasko Simoniti, minister za šolstvo Republike Slovenije gospod dr. Milan Zver, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije gospod dr. Jure Zupan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospod Zorko Pelikan, Svet za Slovence v zamejstvu pri Vladi Republike Slovenije! Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je na rednem občnem zboru, ki je potekal 6. oktobra 2006 v Zagrebu, izvolila za svojega predsednika prof. dr. Mirana Košuto, zamejskega Slovenca, slavista in slovenista iz Trsta, ki je formalno tuji, italijanski državljan. O tem, ali državni zakoni dopuščajo izvoliti zamejskega Slovenca kot "tujega državljana" na čelo društva, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se je vodstvo naše stanovske organizacije poprej posvetovalo z Upravno enoto Ljubljana in dobilo v začetku junija 2006 pritrdilen odgovor. Na tej podlagi je predlagalo prof. dr. Mirana Košuto za predsedniškega kandidata in Upravni odbor društva je predlog sprejel na svoji redni seji dne 23. 6. 2006. Prof. dr. Miran Košuta je bil na oktobrskem občnem zboru nato tudi soglasno in statutarno zakonito res izvoljen za predsednika Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. V skladu z veljavnimi predpisi je Društvo potem vložilo dne 20. 10. 2006 na Upravno enoto Ljubljana prošnjo za registracijo spremembe svojega zakonitega zastopnika, vendar je bila vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da je prof. dr. Miran Košuta tuj državljan brez začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. S tem je bilo Društvu povsem onemogočeno normalno poslovanje, njegovemu predsedniku pa odvzeta zakonita pravica, da po 38. členu Društvenega pravilnika "zastopa Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije pred organi in organizacijami v državi in v tujini". Številni posegi pri pristojnih oblasteh žal niso obrodili nikakršnega sadu, zato je Društvo začelo z dogotrajnim in mučnim pridobivanjem predsedniku dejansko nepotrebnega začasnega prebivališča ter z urejanjem vseh spremljevalnih pogojev, ki jih za tujce predpisujeta v Uradnem listu dne 13. 6. 2006 objavljeni Zakon o društvih in z njim povezani Zakon o tujcih. Med tem ostaja siceršnja dejavnost Zveze društev Slavistično društvo Slovenije do rešitve birokratskega zapleta hudo okrnjena, močno prizadeta in tudi gmotno oškodovana. O nastalem primeru je Upravni odbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije razpravljal na seji dne 12. 1. 2007 in bil prisiljen ogorčeno ugotoviti: - da so zamejski Slovenci dejansko diskriminirani pri prevzemanju uradnih funkcij in zadolžitev v Republiki Sloveniji; - da pred nedavnim izglasovani Zakon o društvih spodbuja "k narodni [...] neenakopravnosti", saj obravnava Slovence zunaj državnih meja kot povsem navadne tujce, in to celo v nasprotju z lastnim tretjim členom; - da visokodoneči razglasi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja o tem, kako so "Slovenci v zamejstvu in po svetu [...] enakovreden del enotnega slovenskega naroda" (5. člen) ter kako "Republika Slovenija omogoča in pospešuje vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda" (10. člen), predstavljajo zgolj papirnate puhlice, saj takšnih načel posamezni področni zakoni Republike Slovenije ne upoštevajo; - da se država Slovenija kljub članstvu in plahnenju meja v Evropski zvezi obnaša do svojih v zamejstvih živečih in matici delujočih rojakov mačehovsko; - da je Zveza društev Slavistično društvo Slovenije ta hip dejansko brez vodstva in v birokratskem primežu države samo zato, ker je z imenovanjem zamejskega Slovenca za svojega predsednika spoštovala in udejanjila skupni slovenski kulturni prostor. Upravni odbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije zato poziva naslovnike pričujočega odprtega pisma in vse druge pristojne državne oblasti, naj se zavzamejo za pozitivno rešitev nastalega problema ter vseh z njim povezanih zakonskih vidikov, da bi bila zamejskim rojakom čim prej omogočena polnopravna soudeležba pri društvenem, družbenem in državnem življenju matičnega naroda v tvornem duhu Prešernove "Slovenš'ne cele". Ljubljana 12. 1. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 06:51:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 06:51:40 +0100 Subject: [SlovLit] = W=FCrttemberški_župnik_na_evru Message-ID: <001c01c74044$e3ff4660$6400a8c0@P4> Sliko članka smo že objavili (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/001954.html), zdaj pa še njegov prevod. ========= From: "Matjaž Rebolj" Sent: Wednesday, January 24, 2007 11:38 PM Subject: Trubar preplavil Nemčijo V samostanu Urach stoji njegov kip. Njegova domovina ga slavi na kovancu za en evro. Primož Trubar velja za slovenskega Lutra v deželi, ki je sicer večinsko katoliška. (Hans Dieter Frauer) Tübingen. Primož Trubar (1508-1586) slovenski reformator krasi slovenski evro kovanec. Ta je že od leta 2004 v Evropski uniji in je prvega januarja uvedla evro. Pri tem je počastila dvomiljonska država moža, ki mu dolguje kulturno identiteto. Trubar, Slovenski Luter, je v württemberškem izgnanstvu osnoval s svojimi prevodi biblije, pesmimi in traktati moderni slovenski in hrvaški knjižni jezik. V Ljubljani rojeni sin revnega mlinarja je imel burno življenje. Bil je tudi katoliški duhovnik in stolni kanonik rojstnega mesta. Leta 1542 je začel preučevati dela Martina Lutra in Zwinglija o protestantizmu in bil kot krivoverec preganjan in moral je zbežati. Kasneje se je vrnil v domovino, ki pa jo je moral leta 1564 spet zapustiti. Zatekel se je v Lauffen ob Neckarju in kasneje v Derendingen, ki je danes del Tübingena. V izgnanstvu je napisal Katekizem, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku. Natisnjena je bila leta 1550 v Tübingnu. Kasneje so temu sledili še prevodi biblije v slovenščino in hrvaščino, pesmi, traktati, Cerkvena ordnunga in postila. Od leta 1557 je bil župnik v Derendingnu, tu je tudi umrl. V derendinški Gallusovi cerkvi je ohranjen nagrobni napis. Na kovancu je njegov portret s citatom iz Katekizma "Stati inu obstati" . V Württembergu nanj spominja po njem imenovana občinska hiša in v samostanu Urach njegov kip. Objavljeno v Südwest-Presse Neu-Ulm, 17. januarja 2007, prevedel Matjaž Rebolj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 07:32:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 07:32:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Rastko_Močnik_Julija_Primic_v_slove nski_književni_vedi Message-ID: <007e01c7404a$9155def0$6400a8c0@P4> From: Vlasta Vičič - Sophia [mailto:vlasta.sophia na siol.net] Sent: Friday, January 19, 2007 2:52 PM Subject: Julija Primic Julija Primic (1816-1864), ljubljanska meščanska hči, je prišla v slovenski kulturni in zgodovinski spomin kot Prešernova muza in neuslišana ljubezen, neposredno vpisana v magistrale Sonetnega venca. Postala pa je predmet in tema slovenske književne vede, saj tako rekoč ni pomembnejšega književnega teoretika, ki se ne bi ukvarjal tudi z Julijinim mestom v Prešernovem pesništvu, ob ljubezenski poeziji zlasti z njenim vplivom na znameniti Krst pri Savici. Josip Stritar, Anton Mahnič, Ivan Prijatelj, Avgust Žigon, France Kidrič, Anton Slodnjak, Josip Vidmar, Boris Ziherl, Janko Kos, Boris Paternu, Matjaž Kmecl in drugi so v različnih kontekstih in z različnimi poudarki gradili in interpretirali mit Julije kot enega treh romantičnih mitov pri Prešernu -- druga dva sta mit naroda in poezije, njihove razlage pa so v pričujoči knjigi postale predmet analize Rastka Močnika, sicer profesorja sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Čeprav na prvi pogled dokaj presenetljivo zanimanje tega uglednega političnega sociologa za Julijo in Prešerna se popolnoma vklaplja v njegov siceršnji interes za vprašanja ideologije, nacije, identitete in nenazadnje mitografije. Močnik sledi Prešernovi revoluciji v jeziku, orfični moči njegove poezije in njenemu narodotvornemu vplivu, s tem da znova postavlja vprašanje: "Kako je mogoče, da je Prešernova poezija, ki ni mogla prepričati ene Slovenke, prepričala cel narod?", ob tem pa odpre še drugo plat zadeve, namreč ali je "Ana Jelovšek resnica odnosa do Julije?" Močnik nazorno pokaže, kako so prešernoslovci brali njegove verze z različnih zornih kotov: estetskega, moraličnega, političnega in drugih, z različnih svetovnonazorskih pozicij, temu primerno pa nam ponujali, skladno z vsakokratnim duhom časa, liberalnega, ljudskega, razsvetljenskega, moralno zavržnega itd. Prešerna. Zbirka: Beseda, obseg: 248 str. cena 10 EUR (z ddv), cena s popustom: 7,50 EUR (z ddv). Založba Sophia, z.sophia na siol.net, http://www.zalozba-sophia.si Tu lahko naročite še: Taras Kermauner: SKUPINSKI PORTRET Z DUŠANOM PIRJEVCEM 4,17 eur, Lev Kreft: KAREL TEIGE NA DRUGI OBALI 4,17 eur, Matjaž Kmecl: BABJI MLINI SLOVENSKE LITERARNE ZGODOVINE 4,17 eur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 10:32:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 10:32:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje_o_prevodih Message-ID: <016001c74063$bd25a790$6400a8c0@P4> From: "Duša Zgonec-Hibon" To: "Slovlit" Sent: Thursday, January 25, 2007 10:13 AM V okviru studija teologije na zenevski univerzi pripravljam seminarsko nalogo o Georges-u Bataille-u (ja, ja; in naslov je "Erotika in kristjanizem: priznavanje zivljenje v smrti?"). Poslusalcem jo bom predstavila jutri. In ker ne morem izven svojih slovenskih korenin, jim bom prebrala tudi par prevodov v slovenscino (bog jim pomagaj, ce ne bojo razumeli!! - ostalo bo v francoscini). Prevajalec - Andrej Medved. A ne vem, od kod so te pesmi. Skusala sem ga najti preko Googla, a sem naletela na nekega zelo spostljivega ornitologa, ki mi je le ljubeznivo povedal, da on pac ni "pravi", ceprav zivi v istem mestu. Ce mi kdo od vas lahko pomaga, bi bilo moje delo bolj "akademsko utemeljeno". Hvala in lep pozdrav, Dusa Zgonec-Hibon. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 25 11:07:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Jan 2007 11:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Vprašanje_o_prevodih Message-ID: <018c01c74068$a1734110$6400a8c0@P4> From: "Helga Krisper" Sent: Thursday, January 25, 2007 10:48 AM Subject: Re: [SlovLit] Vprašanje o prevodih Odgovor v zvezi z vprašanjem Duše Zgonc Hibon: Andrej Medved je pri svoji založbi Hyperion izdal razprave G. Batailla (Hegel, smrt in žrtvovanje, 2006 [gl. http://izum.cobiss.si]) v prevodu Jane Pavlič. Andreja Medveda pa je mogoče najti na Kettevi 1, 6000 Koper . Pozdrav! Helga, From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jan 25 22:06:40 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 25 Jan 2007 22:06:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Historični_seminar_ZRC_SAZU=3A_dr=2E_M arko_Zajc Message-ID: <45B929F0.26376.2389B7A@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si Subject: Fw: Historični seminar/Za slovlit Date sent: Thu, 25 Jan 2007 21:49:24 +0100 HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje "Čas slovensko- hrvaške 'brezmejnosti' -- Vidiki slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja". Predaval bo dr. Marko Zajc. Pisalo se je leto 1875. Josip Jurčič, urednik Slovenskega naroda, je odkritosrčno zapisal, da sta "'hrvatsko' in 'slovensko' dva dijalekta, pa prav za prav jeden in isti jezik. [...] Pa tudi znanostno se ne da dokazati, kje se slovensko neha in kje hrvatsko ali srbsko začne." Še več: "imenovanje 'slovensko' je prav za prav generalno ime [...] kakor slovansko". Ironično rečeno, tudi danes se ne ve, kje se slovensko neha in hrvaško začne. Toda v popolnoma drugačnem kontekstu. V publicistiki tostran in onstran Kolpe se veliko razpravlja o zgodovini odnosov med Slovenci in Hrvati, še zlasti v 19. in 20. stoletju. Pri tem pa se večkrat pozablja na otroško preprosto vprašanje: kakšno je bilo dojemanje slovensko- hrvaške razmejitve v preteklosti? Dr. Marko Zajc je študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za zgodovino leta 2003 magistriral z nalogo "Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju (Žumberško vprašanje)", leta 2006 pa doktoriral z disertacijo "Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na slovensko- hrvaško mejo 1830--1918". Od leta 2005 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Od oktobra 2005 do konca februarja 2006 je kot štipendist avstrijske agencije za izmenjavo (ÖAD) raziskoval na Dunaju. Od leta 1999 do 2004 je na Radiu študent ustvarjal poljudnoznanstveno radijsko oddajo o zgodovini vsakdanjega življenja z naslovom "Kocine zgodovine". Dr. Marko Zajc objavlja v zgodovinskih znanstvenih publikacijah, pa tudi v osrednjih tiskanih medijih in na Radiu Slovenija. Predavanje bo v torek, 30. januarja 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 26 07:34:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Jan 2007 07:34:45 +0100 Subject: [SlovLit] Novi knjigi na papirju in zaslonu -- Re: Odprto pismo SDS Message-ID: <004601c74114$12c7e4f0$6400a8c0@P4> Http://www.ijs.si/lit/jkovacic_balade.html-l2 -- Jani Kovačič, Balade s ceste, 1--2 (2002), sveže pospletena pesniška knjiga v zbirki slovenskega leposlovja na http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2 V zbirki Slavistična knjižnica (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html) je pod zaporedno številko 10 izšla knjiga Martine Ožbot Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja, 163 str. ============ Od: "Adrian Kert" Zadeva: Re: [SlovLit] Odprto pismo Upravnega odbora Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Datum: 25. januar 2007 8:49 Morda se bo pri diskriminaciji zamejskih Slovencev kaj spremenilo, ko bo tudi za Slovenijo padla schengenska meja ... Lep pozdrav, A. Kert From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 26 13:53:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Jan 2007 13:53:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Krvavi_dan_osvete_--_Koroška_--_Pismen ost Message-ID: <005301c74148$ece2dd50$6400a8c0@P4> From: "Slava Jošt-Kuzman" To: Sent: Friday, January 26, 2007 1:12 PM Subject: Za krvavi dan osvete Bi mi lahko pomagali najti povezavo med temi verzi in datumom 20. marec 1921 in 21.marec 1921 za Primorsko? Za krvavi dan osvete zbiramo junaške čete. Slava ======= From: "Janez Stergar" Sent: Friday, January 26, 2007 12:50 PM Subject: Vabila Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini, Zveza slovenskih kulturnih društev, Italijanska unija v sodelovanju z Gorsko skupnostjo za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Občino Rezija, Občino Naborjet- Ovčja vas in Občino Trbiž vljudno vabijo na predstavitev projekta PESNIKI DVEH MANJŠIN : POETI DI DUE MINORANZE v soboto, 27. januarja 2007 ob 17. uri v Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini. Sodelujeta avtorja antologije prof. Miran Košuta in prof. Elis Deghenghi Olujić. Sledi projekcija video-mozaika in otvoritev fotografske razstave. [...] V ponedeljek, 29.1.2007 ob 19,00 Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vabi v celovški Kulturni center "Haček" na programsko razpravo ob predavanju univ.doc.dr. Brigitte Busch Slovenščina na Koroškem : jezik narodne skupnosti ... v vedno večji meri ne samo. ======= From: "Grosman Meta" Sent: Friday, January 26, 2007 12:35 PM Subject: FW: Obvestilo o dogodku 7. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije: STOPENJSKOST PRI USVAJANJU PISMENOSTI - za postopen pouk bralne pismenosti na vseh ravneh šolanja (Filozofska fakulteta v Ljubljani, 7. september 2007). Vzgoja vsestransko razvite pismenosti in še zlasti bralne pismenosti je proces, ki ga je treba sistematično načrtovati in izvajati od predšolskega obdobja v vrtcih do konca šolanja. [...] Iskanje odgovorov na vprašanje, katere oblike branja, katere bralne strategije in besedila uvesti na posameznih ravneh izobraževanja, je še toliko bolj zapleteno in odgovorno, ker se moramo ves čas zavedati, da imamo praviloma na vseh ravneh in v vseh razredih učence, ki v razvoju bralne pismenosti zaostajajo za pričakovano/načrtovano ravnjo, in tiste, ki le-to presegajo, ves čas pa bi morali upoštevati oboje. Članice in člane bralnega društva skupaj z drugimi zainteresiranimi -- učiteljicami in učitelji ter strokovnjakinjami in strokovnjaki različnih področij -- vabimo na posvetovanje in k iskanju odgovorov na vprašanja, kako sistematično organizirati pouk pismenosti za vsa leta šolanja, kako ugotavljati raven pismenosti pri učencih, kako reševati vprašanje različnih ravni pismenosti pri učencih in pri pouku, kako poskrbeti za učinkovito pedagoško in individualno motivacijo in potrebno pozitivno podporo učencem pri razvijanju bralne pismenosti, kako pomagati učencem, ki se vključujejo v šolo brez predšolske domače spodbude ali z drugimi domačimi jeziki, kako preprečiti pošolski upad pismenosti pod raven funkcionalne pismenosti, kako učence pripraviti na pošolsko ohranjanje in samostojno nadgrajevanje pismenosti in kako mlade usmeriti k razvijanju pismenosti v dveh ali treh jezikih, kar terja delovanje v EU. K aktivni udeležbi in k razpravi o naštetih in drugih podobnih vprašanjih vas vabimo v želji, da bi vsi skupaj vsem slovenskim učencem v letih njihovega šolanja trajno omogočali razvoj višje in učinkovitejše pismenosti ter jim tako omogočili uspešno delovanje doma in zunaj naših meja. Prijavite se do 15. februarja 2007 s povzetkom v dolžini 200 besed in drugimi potrebnimi podatki na Vidi Gomivnik Thuma, Poljanska 28, 1000 Ljubljana. K sodelovanju vabimo tudi vse, ki imate izkušnje in zamisli, kako skrbeti za vseživljenjsko rast in ohranjanje bralne pismenosti za celotno populacijo. --- Meta Grosman, predsednica BDS From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Jan 27 20:31:42 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 27 Jan 2007 20:31:42 +0100 Subject: [SlovLit] = mednarodno_srečanje_slovenistov_v_Pragi_junij_2007 Message-ID: <45BBB6AE.23803.6A6D971@matjaz.zaplotnik.siol.net> Letošnje mednarodno srečanje slovenistov na Filozofski fakulteti Karlove univeze v Pragi bo potekalo v četrtek, 7. junija 2006. Kolokvij bo posvečen Zofki Kveder, slovenski pisateljici, ki je živela v Sloveniji, Pragi in Zagrebu in je bila tesno povezana z vsemi tremi kulturami. Prispevki s kolokvija bodo izšli v zborniku. Veseli bomo, če se bo prijavilo kar največ udeležencev. Prosimo za potrditev vaše udeležbe skupaj z nazivom prispevka najkasneje do 30. aprila 2006. Mednarodnim udeležencem nudimo dve prenočišči z zajtrkom v univerzitetnem hotelu Filozofske fakultete Karlove univeze. Stroškov za potovanje ne povrnemo. P r i j a v a : Literarnovedne, literarnozgodovinske ali kulturološke teme prijavite dr. Alenki Jensterle Doležal na e-naslov: dolezalova.l na volny.cz Jezikoslovne teme pa doc. Jasni Jahič Honzak na e-naslov: jasnahonzak na seznam.cz From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 29 11:07:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Jan 2007 11:07:21 +0100 Subject: [SlovLit] Jaz ti ljubiti Message-ID: <009d01c7438d$473a6ed0$6400a8c0@P4> From: "heinrich pfandl" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Sunday, January 28, 2007 3:09 PM Subject: Jaz ti ljubiti Dragi Miran, ne vem, kako se pišejo pisma na Slovlit, zato v tej obliki sporočim, da sem ravno zdaj našel nekaj zelo smešnega - stran, na kateri najdeš stavek "Amo te" v vseh jezikih sveta (gl. posebno slovensko obliko): http://www.metromir.ru/voc/love.php?litter=%D1&mode=by_litter Takemu jeziku ("du her kommen", "ich dir sagen: Achtung") pri nas pravijo "Gastarbeiterdeutsch". Nisem vedel, da to obstaja tudi v slovenskem jezikovnem prostoru :-) Lepe pozdrave Heinz Pfandl, v ta nemškem Gradcu From marija.sotnikova na siol.net Mon Jan 29 11:32:46 2007 From: marija.sotnikova na siol.net (marija.sotnikova na siol.net) Date: Mon, 29 Jan 2007 11:32:46 +0100 Subject: [SlovLit] "Jaz ti ljubiti" Message-ID: <20136413.1170066766249.JavaMail.root@fep1> Dober dan, Sicer ne poznam vseh naštetih jezikov, ampak imajo na tej strani hude probleme ne samo s slovenščino (še dobro, da je niso zamenjali s slovaščino, kar se ves čas dogaja), ampak tudi z drugimi jeziki. ;-( Lep pozdrav iz Krakova, Mariya. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 29 17:56:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Jan 2007 17:56:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_SD_Ljubljana Message-ID: <008e01c743c6$6127c390$6400a8c0@P4> From: "SLAVISTICNO DRUSTVO LJ" To: Sent: Monday, January 29, 2007 3:50 PM Subject: Vabilo za clane na obcni zbor SDL VABILO Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Ljubljana! Vabim vas na izredni občni zbor SD Ljubljana, v torek, 6. februarja 2007, ob 17. uri v učilnici 126, Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1, Ljubljana. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu SDL v letu 2006 2. Zakon o društvih - novosti 3. Spremembe in dopolnitve temeljnega akta SD Ljubljana 4. Cankarjevo tekmovanje, ustanovitev organizacijskega odbora za CT 5. Razno Pričakujem, da se boste občnega zbora udeležili v velikem številu, saj je pred nami veliko novih izzivov. Prosim, da mi po e-naslovu Slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si potrdite svojo udeležbo na občnem zboru in hkrati s tem posredujete svoj točen e-naslov, preko katerega vam pošljem gradivo. Do snidenja vas lepo pozdravljam. Marija S. Leskovar, predsednica Slavističnega društva Ljubljana Ljubljana, 25. 1. 2007 From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 29 18:33:17 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Mon, 29 Jan 2007 18:33:17 +0100 Subject: [SlovLit] www.jezikinslovstvo.com + popravek vcerajsnjega obvestila Message-ID: <45BE3DED.19240.18860BB@matjaz.zaplotnik.siol.net> V včerajšnjem obvestilu o srečanju slovenistov na Filozofski fakulteti Karlove univeze v Pragi so se znašle napačne letnice. Srečanje o Zofki Kveder bo 7. junija 2007 (in ne 2006), rok za oddajo pa je 30. april 2007 (in ne 2006). --------------------- Na spletni strani http://www.jezikinslovstvo.com so že dostopni izvlečki ter ena od razprav 5. številke lanskega letnika Jezika in slovstva (JiS 51/5), ki izide na začetku naslednjega tedna. Spletni arhiv številk v elektronski obliki pa smo obogatili s celotno vsebino 2. številke leta 2006 (JiS 51/2). Prijetno klikanje vam želi uredništvo revije JiS. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 08:50:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 08:50:18 +0100 Subject: [SlovLit] Dogodki in razpisi Message-ID: <00c201c74443$4a8905e0$6400a8c0@P4> Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Zadeva: Fw: Fwd: objava napovedi dogodka Date: Mon, 29 Jan 2007 16:25:17 +0100 From: "Barbara Korun" Vibratio tišine, hommage Srečku Kosovelu (ob 80-letnici smrti) je srečanje poezije in glasbe. Ne gre za zvočno knjigo in ne za glasbeni plošček. Tu je pesnikova beseda prvi impulz, je kot kamen, vržen v sinje jezero tišine: vzvalovijo zvoki, in glasba objame glas. Glas in glasba se prepleteta in obogatita drug drugega. Do kod sega beseda, od kod se začenja glasba? Glasba pelje besedo čez mejo njenega pomena, beseda oplemeniti zvok s pomenom. Včasih se gledata druga v drugi, včasih gresta vštric, včasih druga drugi nasproti, a zmeraj si čuteče prisluškujeta na tisti prvi tanki meji sluha: na vzvalovani tišini. Srečko Kosovel (pesmi), Zlatko Kaučič (gongi, zvonci in zvončki, ksilofoni, otroške citre, lonci, igračke in drugo). Barbara Korun (glas). Posneto v Studiu Sonus, Šempeter pri Gorici, 22. oktobra 2006. Snemanje, mix in mastering Borut Čelik. Posneto brez nasnemavanja, brez elektronske okužbe. ========= From: To: Sent: Monday, January 29, 2007 9:50 PM Subject: Literarni vecer v knjigarni Presernove druzbe, 6. 2. 2006 Knjigarna PD in Hiša poezije vabita na Poetikonov lirični večer v torek, 6. februarja 2007 ob 18. uri v prostorih Knjigarne PD na Igriški ulici 5. Večer bo posvečen pesniku Francetu Prešernu, poezijo bodo brali: Cvetka Bevc, Ivan Dobnik, Miriam Drev, Stanka Hrastelj, Zoran Pevec, Vladimira Rejc. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel kitarist Mladen Buci. Toplo vabljeni! ======== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, January 29, 2007 8:41 PM http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/besedilo-JR07-podrocje-A.doc -- javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2007. http://www.mzz.gov.si/index.php?id=29 -- javni natečaj MZZ za diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 09:55:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 09:55:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Anton_Korošec Message-ID: <013201c7444c$681f3f30$6400a8c0@P4> From: "Marko Jesenšek" Sent: Tuesday, January 30, 2007 9:45 AM Subject: FW: Vabilo Korošec Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje vabijo na tiskovno konferenco ob izidu dvojne številke ČZN-ja, v kateri so objavljene razprave s simpozija o življenju in delu Antona Korošca. Razprave bo predstavil urednik tematske številke ČZN-ja red. prof. dr. Marko Jesenšek, sodelovali pa bodo tudi avtorji razprav, urednica ČZN-ja mag. Vlasta Stavbar in župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici gospod Anton Slana. Tiskovna konferenca in predstavitev bo v torek, 6. 2. 2007, ob 11. uri v dvorani Matije Gubca v Svetem Juriju ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14. Anton Korošec je bil pomemben soustvarjalec naše polpreteklosti, zato je razumevanje najpomembnejših slovenskih idejnih in narodnopolitičnih razmer tesno povezano z njegovim življenjem in delo. Razprave, ki so objavljene v ČZN-ju, so zanimiva novost in poživitev slovenskega zgodovinopisja, jezikoslovja in teologije, saj poskušajo odgovoriti na števila vprašanja, ki se odpirajo ob Koroščevi politični dejavnosti ter tako dodatno osvetljujejo njegovo vlogo in pomen med obema svetovnima vojnama. -- Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 11:41:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 11:41:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Helena_Polakov=E1 Message-ID: <001701c7445b$360be390$6400a8c0@P4> From: "Sollner Anka" Sent: Tuesday, January 30, 2007 11:01 AM Subject: Dr. Helena Polakova Prof. dr. Martina Orožen je sporočila, da je 25. septembra 2006 na Češkem umrla dr. Helena Polaková, ki je bila lektorica za češki jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, in sicer od štud. leta 1976/77 do 1984/85 in od 1992 do 1997. S svojim delom in vzgledom je vplivala na več generacij ljubljanskih slovenistov in slavistov in jih navdušila za študij češkega jezika, književnosti in kulture. --- Anka [http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target13.html -- Polakova je na fotografiji iz leta 1978 na sredini. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 14:25:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 14:25:44 +0100 Subject: [SlovLit] Jerta Message-ID: <005701c74472$26ab27a0$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" Sent: Tuesday, January 30, 2007 1:00 PM Subject: Re: [SlovLit] Dogodki in razpisi [...] rada bi vedela, kateremu jeziku ali narečju pripada izraz jerta (nekateri ga izgovarjajo j'rta, s polglasnikom), pomeni pa kamnit podboj pri vratih in oknih, kot berem v "Narečnem slovarju sv. Antona pri Kopru" Dušana Jakomina. Hvala vnaprej jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 30 19:48:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Jan 2007 19:48:09 +0100 Subject: [SlovLit] Jerta Message-ID: <00c701c7449f$314a24e0$6400a8c0@P4> From: "Katja Benevol Gabrijelčič" Cc: Sent: Tuesday, January 30, 2007 3:04 PM Subject: RE: [SlovLit] Jerta Za začetek ga zagotovo uporabljajo narečja malega Krasa in kraškega roba, saj sem to besedo od malega večkrat slišala od none iz Materije, od stare mame in mame, ki sta iz Ocizle pri Klancu, pa tudi od tete v Črnotičah. Vse tri vasi ga izgovarjajo s polglasnikom. Lep pozdrav, Katja ===== From: "Helena Jazbec" Sent: Tuesday, January 30, 2007 3:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Jerta Razlago za besedo jerta "kamnit podboj" najdete v Etimoloskem slovarju slovenskega jezika F. Bezlaja, M. Furlan in M. Snoja pod geslom irt. Lep pozdrav, Helena Jazbec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 31 07:19:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 31 Jan 2007 07:19:52 +0100 Subject: [SlovLit] Spletke o "tretji kulturi" in ljubih Slovencih -- Dopolnilo Message-ID: <001901c744ff$d2fc7c60$6400a8c0@P4> Http://www.acm.org/ubiquity/views/v8i03_fabio.html -- Publish and perish -- članek iz revije Ubiquity o tem, kako trenutni model recenziranja znanstvenih objav ubija raziskovanje in o alternativah, ki jih prinaša znanstvena komunikacija na internetu. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zakonodrustvih -- Hladnikova izjava o ksenofobnosti slovenske zakonodaje, ki udari najprej po slovenskih zamejcih. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html -- predelano Hladnikovo predavanje na konferenci o poslovni rabi interneta (Ljubljana, Hotel Union, 31. januarja 2007) o tem, kako Wikipedija spreminja kulturno paradigmo. Http://www.edge.org/3rd_culture/lanier06/lanier06_index.html -- Jaron Lanier, Digital Maoism: The Hazards of the New Online Collectivism; http://www.edge.org/discourse/digital_maoism.html -- polemika na o "nevarnosti" interneta za demokracijo in zahodno civilizacijo v reviji Edge. ======== From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Tuesday, January 30, 2007 2:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Dogodki in razpisi K napovedi dogodka dodajam še čas in prostor, ker ju nisem zasledila: Hommage Srečku Kosovelu ob 80-letnici smrti (29. 1. 07 - 6. 2. 07) Založba Sanje v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS vabi 6. 2. ob 19:00 uri na predstavitev zgoščenke Vibrato tišine, Hommage Srečku Kosovelu ob 80-letnici smrti v prostorih Društva slovenskih pisateljev. --- LP, Marjetka Golež Kaučič From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 31 14:43:34 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Wed, 31 Jan 2007 14:43:34 +0100 Subject: [SlovLit] predavanje Miana Dekleve: Zgodba kot svet in predstava Message-ID: <45C0AB16.16807.D66FB0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK, http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vljudno vabi na predavanje iz cikla avtopoetike: MILAN DEKLEVA: ZGODBA KOT SVET IN PREDSTAVA Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v torek, 6. februarja 2007, ob 19. uri. Milan Dekleva (1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, glasbenik, urednik, novinar ... je v preteklem desetletju soočil lirsko govorico _Paničnega človeka_ (1990) in _Preseženega človeka_ (1992) -- če omenimo dva zgovorna naslova Deklevovih pesniških zbirk -- z esejističnimi premišljevanji "konca metafizike", s pripovedovanjem kratkih zgodb in romanopisjem. V treh Deklevovih romanih -- _Oko v zraku_ (1997), _Pimlico_ (1998; slednji je v letošnjem letu izbran za maturitetno esejistično refleksijo) in _Zmagoslavje podgan_ (2005) -- se med temami ustvarjanja in bivanja, tujstva in človeškega soočanja z drugim(i) izostri tudi zaznavanje časa in spremeni koordinate tradicionalnega zgodovinopisja v literarnem ustvarjanju. Deklevovi romani soočijo bralca z osebami, ki se mu iz zgodovinske oddaljenosti zazdijo znane (slovenski umetniki, profesor književnosti), vendar to niso tradicionalni biografski romani, ki bi z gesto samozavestnega konkvistadorja poskušali obvladati preteklost, ravno tako pa tudi niso preprosto romani s ključem. Tako ustvarjalec kot njegovi literarni liki -- tudi sami ustvarjalci -- se združujejo v paradoksalno hkratnost biti videc in vedež, "razcepljeni" in "totalni človek" 20. stoletja. Za doslejšnji življenjski opus je Milan Dekleva leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Na predvečer pred "predajo lente" letošnjim nagrajencem Vas vabimo k zdravici na Deklevovo prihodnje delo. Vanesa Matajc, predsednica SDPK ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 10:41:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 10:41:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_božji_lon_--_Re=3A_Jerta_--_Krst_pr i_Savici Message-ID: <00f001c745e5$3274a100$6400a8c0@P4> Dragi kolegi, da za znanstvene objave večinoma ne dobimo honorarja, smo se nekako navadili, pričakujemo pa honorar za objave v revijah brez znanstvenega statusa in v množičnem tisku. Čeprav v isti žakelj sodijo tudi radijske in televizijske oddaje, vam nastopov tam največkrat ne bodo honorirali. Argumenti za tako ravnanje so različni: da vodstvo novinarju ni dalo na razpolago sredstev, ker je taka uredniška politika, ker je nastop v interesu nastopajočega, njegove inštitucije ali stroke, ki jo zastopa, ker se izjave pač ne plačujejo ipd. Novinarska jaga za ekspresnimi zastonjkarskimi izjavami se okrepi zlasti okrog pisateljskih jubilejev in kulturnih praznikov in že moti redno strokovno delo. Mogoče bi lahko pomagali urediti situacijo tako, da bi za božji lon nastopali le takrat, kadar novinarje sami pokličemo (tiskovne konference, peticije, odprta pisma, otvoritve, konference, simpoziji, kongresi ...), sicer pa pred nastopom vljudno zaprosili za avtorsko pogodbo. Ali pa smo za javno pozornost tako zelo zainteresirani in od nje odvisni, da smo se v vsakem primeru pripravljeni podrediti nareku medijev? -- miran ====== From: "Jolka Milic 1" Sent: Wednesday, January 31, 2007 10:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Jerta Dragi Miran, zahvalim se vsem za dragocene podatke, ki so mi pomagali, da pridem do odgovora, pri kom smo si sposodili jerte - pri naših zahodnih sosedih - (na Primorskem jih izgovarjamo vedno s polglasnim e-jem, kot je rečeno v večini prijaznih razlag, v Etimološkem slovarju so v štirih variantah: irt, irta, jerta in jirta, v Besedišču slovenskega jezika pa s cirkumfleksnim poudarkom. Lp, jolka milič ======= Od: Matej Krajnc [matej_krajnc na email.si] Poslano: 31. januar 2007 12:04 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: KRST PRI SAVICI V ANTIKI V torek 6. 2. bo ob 19h v Antiki v Celju predstavitev novega Krsta pri Savici, ki je izšel pri založbi Sanje. Gre za ponatis Prešernove pesnitve z novo spremno besedo spodajpodpisanega in dodatkom v obliki prozne parodije na Krst, torej nov Krst v prozi za sodobne čase (izpod peresa spodajpodpisanega). Nova izdaja Krsta pri Savici želi predvsem približati Prešerna mlajšim generacijam in vsem ostalim, tudi tistim, ki ga ne berejo, ali pa mislijo, da ga berejo. In da ga celo razumejo! Predstavili bomo tudi odlomek iz travestije nekaj songov iz Krsta, ki bojo izšli posebej na plošči jeseni 2007. Za kulturni prepih bo poskrbel Trio LAL: Andreja Verbuč, Alenka Brezovšek, Matej Krajnc. Več info: www.matejkrajnc.com in http://www.sanje.si/knjigarna/krst-pri-savici.html Naj vas tega dne ne zmoti ničesar drugega - pridite v Antiko!!!! -- Pozdrav, Matej Krajnc ===== Valjhun, sin Kajtimara, je skrušeno obsedel za veliko mizo. >Predolgo že bijem boj za krščansko vero,< je zatarnal. >Z Avreljem Droh se več mi v bran ne stavi, porka madona! Kako naj potem sploh še uživam!< Kajtimar je stopil k omari in potegnil iz nje veliko mušketo. Valjhun ga je znaveličano pogledal. >Muškete še niso izumili, oče!< From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 11:45:58 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 11:45:58 +0100 Subject: [SlovLit] Krst pri Savici Message-ID: <013901c745ee$298abe40$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" Sent: Thursday, February 01, 2007 11:22 AM Subject: Re: [SlovLit] Za božji lon -- Re: Jerta -- Krst pri Savici Nasvet avtorju novega Krsta pri Savici Ne samo mušketa, ki ni bila v Črtomirovih časih še izumljena, kot pišete, tudi... porka madona ni takrat še krožila niti pri naših sosedih, kaj še že pricapljala v naše kraje. Svetujem kakšno bolj duhovito domislico, recimo zamenjavo z nemškim izrazom ali kakšno domačo - pristno slovensko - psovko! Kaj bi kar naprej, noč in dan le uvažali jezikovne elemente in jih bolj ali manj nerodno vgrajevali v slovenski govor in se potem za nameček še jezili, glej Primorski dnevnik, smrtno užaljeni, na tržaške politike, ki nam niso kdove kako naklonjeni, ker trdijo in oznanjajo, da ni slovenščina jezik, marveč čisto navadno narečje,... pa še dokaj nemarno za navrh (konec je moj). Za popravek vam bom - vsaj jaz - prav hvaležna. Lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 15:37:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 15:37:52 +0100 Subject: [SlovLit] Krst pri Savici Message-ID: <004a01c7460e$8ef81d20$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: Thursday, February 01, 2007 12:58 PM Subject: Krst Spoštovana gospa Jolka Milič, zdaj, ko prebiram Vaše pismo, sem še toliko bolj vesel, da sem napisal ravno tako, kot sem. In Vašega odziva tudi, zdaj se mi dozdeva, da niti ne boste edini, kar me neskončno veseli - bolje nestrinjanje kot otopelost, ki je našemu narodu sicer v naravi. Samo da knjiga ne bo šla neopazno mimo! Če je že en droben malenkosten odlomek iz mojega Krsta s sicer že ponarodelo slovensko pridušnico (ne glede na zgodovinsko obdobje, ker travestije ali kakršne koli parodije zgodovinska korektnost naj ne bi kaj dosti brigala; kaj šele bo, ko bodo/boste odkrili, da je v mojem Krstu še en boj več in da je hote spremenjen tok dogodkov in značaj junakov! Kako neki si je drznil!!!) uspel zaintrigirati tolikanj, da ste napisali ta odgovor, se že res prav veselim, kaj bo, ko bo zunaj cela knjiga. Vaše zadržke sicer razumem, vendar se z njimi seveda ne morem strinjati. To boste verjetno razumeli. Mislim, da že tale moj droben odlomek nakazuje, da slovenščina ni nikakršno nemarno narečje, pa tudi suhoparna toporiščivščina ali visoka književščina ne, ampak predvsem živ, fleksibilen, nadvse odprt in prilagodljiv, lep jezik. To bomo morali Slovenci spoznati, če ga bomo sploh hoteli obdržati. Naš jezik se bo namreč ohranil v svoji živi in prilagodljivi obliki, ki diha in je pravzaprav tista "visoka", ne pa v konfekcijsko popeglanih sferah - te na koncu vedno povozi zgodovina. To je vedel tudi Prešeren; ustvaril je visokega, da bi lahko v njem prišli do izraza vsi odtenki. S spoštovanjem! Pozdrav, Matej Krajnc ======== From: "Matej Fugina" Sent: Thursday, February 01, 2007 12:28 PM Subject: Re: Krst pri Savici Spoštovani! Pišam Vam v zvezi s sledečim sporočilom, ki mi je bilo posredno poslano, saj se kljub temu, da nisem slovenist, zanimam za slovensko zgodovino, slovenščino in etnologijo. V zvezi s tem Vam pošiljam repliko na sporočilo, ki Vam ga je poslal avtor parodije Krsta pri Savici (Matej Kranjc), kritiko pa sem poslal tudi njemu. Če le še komentiram Vaš odgovor: z njim se v celoti strinjam; vsak kritični zgodovinar, družboslovec, slovenist ipd. piše le še objave, za katere je plačan, zato pa tudi zamirajo portali kot so Wikipedia, ki je pravzaprav edini preostali ključ za širjenje znanja in informacij. Koliko ljudi kupi leksikon? Morda bi ne bilo potrebno izgubljati denarja s tiskanjem debelih knjig, če bi ideja hiperteksta prišla tudi v slovenski prostor in v zavest Slovencev. Zakaj je bilo včasih samoumevno ljubiti domovino, sedaj pa je to nestrpnost? Zakaj je bila včasih želja vsakega Slovenca boriti in truditi se za materni jezik, danes pa je to "nepopularno"? In zakaj so včasih imeli Slovenci željo po širjenju znanja in informacij ter seveda po izobraževanju, danes pa je to izguba časa in kratenje prostega časa? In kdo je krivec? Mediji in globalizacija; tok zavesti, ki je podrejen obema in nas vrača v prazgodovino. In še mnenje o priredbi Krsta pri Savici: ogorčen in razočaran sem, da si Slovenec sploh dovoli kaj takega, kot je absurdna parodija na tematiko, ki je tako pomembna za slovensko zgodovino in prostor. Karantanci so izgubili samostojnost skupaj s pogansko vero in tu ni ničesar, čemur bi se dalo posmehovati. Poleg tega so bili krščanski poboji nad poganskim kmečkim prebivalstvom več kot le nedolžni in tudi dovolj jasno prikazani v obliki verzov v Uvodu Krsta pri Savici ("kri po Kranji Korotani, prelita napolnila bi jezero"). Ne vem, kako se lahko s šaljivim pristopom približa kruta zgodovinska dejstva mladini, ki jo slovenska zgodovina že tako ne zanima. V srednjih šolah bi morali dijaki oziroma srednješolci že kritično razmišljati o lastnih koreninah in povezovati zgodovino s slovenščino; mediji (in posledično Matej Krajnc) pa jih že v mladih letih pitajo s takšnimi neumnosti, katerih vsebina se [... -- izpuščeno; prosim za korektno izražanje, ur.] lahko primerja le še z "rapanjem" Zravljice (da, tudi to je bilo že izvedeno). In še naslednje: če si že zada za nalogo približanje slovenske poezije mladim in se nadeja, da bodo ti vsaj razumeli, kar berejo, potem naj vsaj pravilno interpretira celotno delo. Valjhun se pritožuje, da že predolgo bije boj za krščanstvo - tega je torej naveličan. V nadaljevanju omeni, da se mu Avrelius in Drohus ne postavita več v bran (ker sta bila po zgodovinskih dejstvih poražena, kar je vedel tudi Prešeren). Zakaj le Valjhun to obžaluje, če je naposled porazil največja branitelja poganstva in mu preostane le še Črtomir. Svoj zastavljeni cilj je končno izpolnil, vendar to obžaluje in ne more uživati? To je v protislovju z njegovo prvo trditvijo, da je naveličan bojevanja. Poleg tega je popolnoma nesmiselno postaviti v isti prostor Valjhuna in Kajtimara, saj je slednji že mrtev. Ali pa se morda v tej parodiji Valjuh in Črtomir borita kot najstnika? To bi šele bil polom. In še zadnje: zakaj preklinja Valjhun Marijo, če se bori za krščanstvo in pusti, da njegovi vojaki umirajo zanj? Hvala za razumevanje in lep pozdrav! Matej Fugina From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 1 19:07:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Feb 2007 19:07:24 +0100 Subject: [SlovLit] Krstova mantra Message-ID: <014a01c7462b$f3fd99d0$6400a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" To: Sent: Thursday, February 01, 2007 4:31 PM Subject: Krstova mantra Spoštovani gospod Fugina, seveda, slovenska zgodovina je sveta, Prešeren tudi, vse skupaj je nedotakljivo in takšni heretiki kot jaz (in založba Sanje, ki si je drznila to izdat) seveda ne sodijo v sveti slovenski prostor k blaženim, trpečim slovenskim materam, zapitim očetom in čolniču pod Triglavom. Prav. Zdaj me še toliko bolj veseli, da je ta nov Krst ugledal luč sveta. Vas bo jezil in žalostil, mene veselil, mlade pa, upam, prepričal, da je vredno brat tudi izvirnik. In seveda, kdo je še kje videl PARODIJO, ki bi potvarjala! Parodija mora vendar vse le verno prepisovat, bognedaj, da bi kdaj pičila! Kajne da? Parodije vendar nikoli ne parodirajo! Sploh ne svetinj. Če pa mislite, da sem se lotil Krsta z željo, da bi fižil in se posmehoval slovenstvu, je to vaša pravica. Angleži ji rečejo "holier than thou". Vendar prosim pustite drugim njihovo. Čeprav je po vaše bolna in izkrivljena. In čeprav vaša "kritika" lepo prikazuje stanje slovenskega duha v tem hipu. Bi me moralo skrbet, ampak saj sem vse to popisal v Krstu. :-) Ki izide šele v ponedeljek, pa je že tako popularen!!! Lep pozdrav, Matej Krajnc From katja.zakrajsek na kiss.si Thu Feb 1 23:22:18 2007 From: katja.zakrajsek na kiss.si (katja.zakrajsek na kiss.si) Date: Thu, 1 Feb 2007 23:22:18 +0100 Subject: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Message-ID: <1170368538.45c2681abd981@ssl.kiss.si> Spoštovani, z zanimanjem sledim precej burnim odzivom, ki jih je že pred izidom izzvala parodija na Krst pri Savici izpod tipkovnice Mateja Krajnca. Ker sem najbrž (razen avtorja) edina med razpravljalci, ki je ne le v celoti prebrala novi Krst, ampak pozna tudi knjigo, v katero je vključen - bila sem namreč odgovorna za jezikovni pregled (da, besedilo je bilo jezikovno pregledano in da, vsa odstopanja od šolske jezikovne norme so zavestna in namerna, prav tako kot vsi anahronizmi) - bi želela razpravi dodati še svoj piskrček: poanta novega Krsta seveda ni delanje norca iz Prešerna (kot boste lahko sami videli, ko boste prebrali avtorjevo spremno besedo k Prešernovemu Krstu; pa tudi če bi šlo za to: saj vendar ni nikogaršnja državljanska dolžnost, da mu je Prešeren všeč - ali pač? V razmislek ...). Ne, gre za delanje norca iz tega, kar smo iz Prešerna naredili po Prešernu. Konec koncev je bil Prešeren izrazito nekonformističen duh, ki je v svojem času šel stebrom družbe strašno v nos (oni pa njemu) in ki bi najbrž bolj pritrdil parodiji na svoja besedila kot pa češčenju lastne okostenele podobe, tako prikladne za samopoveličevanje slovenstva, ki se raje udobno zazira v (po lastni meri prirejeno) preteklost, kot da bi se dejavno in ustvarjalno lotilo prihodnosti. Da ne bo nesporazuma: Prešerna tudi sama zelo, zelo cenim. Toda da bi ga res prav ugledali in ovrednotili, se je treba najprej znebiti prešernovskega mita. In za konec naj vas spomnim še na tisti odlični distih, s katerim je Prešeren pospremil svoje pesniške sršene: Naj zmisli ... Ja, Prešeren je imel dosti smisla za humor in mogoče je problem današnjih odzivov tudi to, da Poezij nismo dovolj natančno prebrali. Lep pozdrav, Katja Zakrajšek P.S. Parodiranja Prešerna seveda ni iznašel Matej Krajnc. Najbrž smo vsi prebrali vsaj tisto gazelo, ki pravi, da "še verjeti noče draga krčmarica, de sim žejin", pa se zato Slovenija še ni podrla ... ________________________ :| kiss - http://kiss.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:17:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:17:36 +0100 Subject: [SlovLit] Krst (o taktu, o hereziji in natezalnici) Message-ID: <008201c74774$335dc430$904602c1@ff.unilj.si> From: Peter Hawlina [mailto:peter na hawlina.com] Sent: Friday, February 02, 2007 11:57 AM To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Površno spremljam tak in drugačen odziv na meni neznano delo Mateja Kranjca in ob tem pomislim na najbrž podobno parafrazo Krsta, ki jo je pred dobrimi desetimi leti ponudil Johann Galjot (Janez Suhadolc) v svoji igri z naslovom Naša prva revolucija. Kogar zanima primerjava, se lahko s podrobnostmi seznani na http://www.mdloka.si/slo/main.asp?id=409FE17E Pozdrav, Peter Hawlina ========= From: Klemen Pisk [mailto:klemen.pisk na siol.net] Sent: Friday, February 02, 2007 5:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: vprašanje takta Vsa ta polemika o Krstu se je zvito zasukala v precej netaktno smer. Torej, v čem je glavni problem. Krajnc je na Slovlitu sam sebi (in založbi Sanje) delal reklamo. Kar sicer ni najbolj moralno početje, vendar to niti ni tako hud problem, tudi sam sem nekoč tule vabil na svoj literarni nastop, objavil naslov svoje strani, kjer so bili dostopni cerkveno-slovanski fonti itd. Tudi kdo drug je že vabil na kake svoje zadeve in malce izrabil Slovlit za lastno promocijo. Če ima vse to vsaj malo veze s slovensko literaturo (ali jezikom), čemur je forum namenjen, potem po mojem mnenju to ni tako hud greh. Vendar pa bi morali biti samopromotorji vsaj toliko pošteni do sebe in drugih, da bi malce pomirili strasti, in ne bi Slovlita prekomerno izrabljali, tako kot recimo zdaj, ko beremo izpod peresa Katje Zakrajšek sledeče: "kot boste lahko sami videli, ko boste prebrali avtorjevo spremno besedo," kar zveni že kot pravi marketing. Jasno, da je bil avtor sam izzvan, vendar šele potem, ko je objavil reklamo (tudi za založbo Sanje), zato menim, da bi moral obrzdati konje in požreti kritiko, že zato, da ne bi izpadel kot nek bizaren samopromotor. To je vprašanje taktnosti. Lep pozdrav iz Vilniusa, Klemen Pisk ======= From: Matej Fugina [mailto:matej.fugina na siol.net] Sent: Friday, February 02, 2007 7:34 PM To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si Subject: Fw: [SlovLit] k hereziji Krsta ... Spoštovani! Očitno nihče (niti Vi, niti spoštovani in cenjeni Matej Krajnc) ni doumel bistva kritike. To, da se je našel posameznik, ki mu šaljiv pristop do tragične slovenske zgodovine nikakor ni všeč, je le pika na i. Še zdaleč pa to ni bistvo mojega sporočila, ki je bil poslal tako gospodu Krajncu, pa nanj nisem dobil ustreznega odgovora na zastavljeno vprašanje, kot tudi na portal slovenistike, kjer so bili njegovi odgovori prav tako popolnoma neumestni. Torej se tokrat še k Vam izrecno obračam. Se morda Vam ne zdi paradoksalno, da je Valjhun naveličan bojevanja, a hkrati razočaran, da je porazil Droha in Avrelija (op.:"Avrelij in Droh se več mi v bran ne stavi, porka madona. Kako naj potem še uživam?"). Iz slednjih besed bi lahko bralec sklepal, da je Valjhun užival v bojevanju z zadnjimi branilci poganstva, vendar je to popolnoma v protislovju s prvo tezo: da je naveličan boja. Vse skupaj je popolnoma nesmiselno in napačno interpretirano in kaže nesposobnost pisca, ne pa nestrpnost kritika zaradi osebnih travm (tako je po vseh vaših napadih na mojo malenkost namreč izpadlo). Kako lahko tako delo pomaga k razumevanju mladine? Z vsem spoštovanjem, toda to kaže tudi nesposobnost prebrati tako kratek in enostaven tekst, v katerem je vse lepo obrazloženo - glede na to, da ste tako Vi, kot tudi kolega Matej Krajnc površno prebrala kritiko in se oba vsem vprašanjem spretno izmuznila ter začela hvaliti parodijo in jo opravičevati. Zato se še enkrat in še jasnejše oziram k Vam s temi vprašanji: najprej že omenjeno in poudarjeno o protislovnosti Valjhunovih besed, nato pa še z naslednjim: zakaj Valjhun preklinja devico Marijo, če se bori za krščanstvo in ga sveto priznava? Ter seveda: kako sta lahko Valjhun in Kajtimar v istem prostoru? Se morda Valjhun bori kot najstnik? Za Vaš (pravi) odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam! Ljubljana, 2.2.2007 ======= From: Tihomir Brajovic [mailto:tbrajo na EUnet.yu] Sent: Friday, February 02, 2007 7:37 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Krst Dragi prijatelji! S velikim zanimanjem pratim debatu o Presernu, a povodom najnovije parodije Krsta pri Savici. Nema sumnje da ovo pesnisko delo, u kojem je Rupel jednom prilikom video izraz 'slovenskog kulturnog sindroma', i dalje pokrece i uzbudjuje duhove. S tim u vezi, a kao neko ko na Beogradskom univerzitetu drzi predavanja iz slovenske knjizevnosti i zanima se za novije odjeke njegovog dela, imam i jedno pitanje za bolje obavestene pratioce ove debate. Zanima me, dakle, da li je u vreme punog sticanja drzavnosti, pocetkom devedesetih, a u kontekstu tada aktuelnih desavanja, u slovenskom tisku bilo osvrta i komentara, narocito povodom Krsta kao jedne visoko sofisiticirane patriotske pesme. Svaki konkretan podatak ili obavestenje predstavljali bi za mene dragocenu pomoc u istrazivanju zivog nasledja romantizma u nasem vremenu. Srdacan pozdrav Tihomir Brajovic Filoloski fakultet, Beograd ========= From: Zoran ARNES [mailto:zoran.bozic na guest.arnes.si] Sent: Friday, February 02, 2007 9:03 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Prešeren na natezalnici Predrage slovenistke in sploh vse Slovenke! Vse čestitke kolegici Mateji Kranjčevi, ki je postorila nekaj tako neverjetnega, kot je parodija na slovensko Sveto pismo (pardon, Krst pri Savici). Brez Prešernovega Uvoda, epskega bajanja o slovenski bitki na Kosovem polju, bi nas danes gotovo ne bilo več (marsikatera slovenistka dobro ve, da so se v usodnih dneh med 27. marcem in 6. aprilom1941 slovenske dijakinje v Ljubljani same od sebe na pamet učile Uvod iz Krsta, verjetno zato, ker ni bilo na razpolago enako prepričljivega in vznesenega besedila o kakšni slovenski zmagi!). Gospodična Fugina se ne zaveda, da bo ravno Kranjčeva s svojo parodijo več prispevala k ohranjanju in ponovnem oživljanju Prešernovega megateksta kot vse me osnovnošolske in srednješolske šolnice skupaj (beri razprave kolegice Juvanove o parodiji). Kolegica Kranjčeva s tem svojim bogokletnim aktom posredno ponovno aktualizira tudi druga Prešernova besedila, za kar ji gre vsa zahvala, saj ni samo osmofebruarska resnica, "de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača!". P. S.: Cenjene bralke opozarjam, da se zapisane slovnične oblike lahko uporabijo tudi za moški spol! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:36:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:36:34 +0100 Subject: [SlovLit] Krst_pri_Savici_=28tržaška_varianta =29_--_Prešernov_dan_v_Konzorciju Message-ID: <008d01c74776$d9620060$904602c1@ff.unilj.si> From: Bogomila Kravos [mailto:bkravos na spin.it] Sent: Friday, February 02, 2007 7:57 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] Krst pri Savici Spoštovani kolega, ker sem se vsaj posredno ukvarjala s parodijo, naj pošljem še tržaško varianto. Kratek uvod se mi zdi potreben za boljše razumevanje, sicer pa sem o tem že nekaj napisala. S spoštovanjem, Bogomila Kravos ============ Leta 1937, v obdobju najhujšega fašističnega zatiranja, ko je v središču Trsta podtalno delovala le skupinica 30-40 Slovencev (imenovanih Štampiharji), so pisali parodije na najbolj poznane in priljubljene slovenske pesnike: Prešerna, Gregorčiča, Župančiča. V parodiji je Prešernov Krst pri Savici ponazarjal takratno stanje, zato je slap Savice postal gostilna pri Senici (kjer so se v zarotniškem vzdušju lahko pogovarjali v slovenščini) in krst je postal zdrs oz. drsk. Drsk pri Senici Z vodo-vinska pes-sem. Prečudna vojna se je vnela, Orožje čudno zdaj blešči- Stampiharjem se napovela Do zadnje kaplje, a brez krvi. Štampiharje v trdem času Vodi Cici, fantič mlad, Ki že svetovno je na glasu, Da se naliva ga prav rad. Pri vinu rujnem se bojuje Štampihar mlad in star junak; Se litrov par na mizo vsuje... Na mah izpraznjen je vsak. Stoji najmlajši med junaki In tam, kjer je najhujši boj, Izkazal se je med prvaki... Izpraznil litrov je nebroj. Junaške oči on kljubujoče V sovražnika upira še; S kozarcem divje še ropoče, Ko tekmeci po tleh leže. A glej, ko on pogled obrne, V obraz se nekaj zareži.- Kozarc pred njimj spet tekmec zvrne In liter drugi naroči. Zaman k Baku Cici moli, V glavi se mu že vrti; Se majejo mu mize, stoli, - A tekmec tam se še reži. Še enkrat si kozarc nalije, Brez upa zmage gre v boj, A sonce slave mu ne sije; Brenči mu v glavi, da je joj! Iz sobe tiho v noč odide, Da zrak ga čisti okrepi; Da zopet v bitko trezen pride In končno zmago pridobi. ------------------------- D R S K A glej, še ni čez prag prestopil, Ko se mu v glavi zavrti, Ko da sam vrag bi se ga lotil - In drsk! - na mah na tleh leži. Že kelnerca pri njem kot vila Pojavi se in ga bodri, A čudna k tlom ga vleče sila: Vstati njemu ni močí. In čudno kelnerca pogleda; Mu pravi tiho in ljubó, Čemu na tleh tako poseda, Ko da sedé bi prosil njo. Saj ona vedno ga še ljubi, A štamprle ji več ne gre... Zato pa njej naj zdaj obljubi, Da pustil štamprle bo vse. V hudih dvomih fant se guga In tiho-vinjen-govori: "Pa vera meni bodi druga, V raj naj tvoj me preseli!" S sočutjem kelnerca mu zala Pomaga vstati na nogé, A moč ji bila je premala, - Zato iskati gre vodé. Z lučjo v eni, v drugi vodo: Razprostrla je roké In izpraznila posodo Mladmu fantu na lase. In fant hvaležen se je dvignil Svež in zbujen kakor cvet; V pozdrav ljubeče ji namignil... In videla se nista več. -------------------------------------------- Štampiharsko literaturo (tipkopise) hrani NŠK v Trstu. Glej tudi Bogomila KRAVOS, Slovensko gledališko delovanje v 30. letih v Trstu, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 1990. Parodije Gregorčičevih pesmi (30. leta v Trstu), Zbornik o Simonu Gregorčiču, Univerza v Novi Gorici (v tisku). ======= From: Metka Zver [mailto:Metka.Zver na mk-trgovina.si] Sent: Friday, February 02, 2007 11:11 AM Subject: prešernov dan v Konzorciju Tradicionalno praznovanje slovenskega kulturnega praznika v odprti knjigarni Konzorcij bo letos potekalo v dveh sklopih: od 11h do 13h ...V TUJEM JEZIKU NAPISAL/A SEM... Z avtorji, ki pišejo v slovenščini, pa ta ni njihov prvi jezik, se bo pogovarjala Majda Kne. V gosteh bodo: Zuzanna Govednik Kraskova, pesnica in pisateljica s Slovaške, ki je med drugimi izdala tudi knjigi proze Le-bdenje in Sencesenc; Ludwig Hartinger iz Avstrije, urednik, antologist, esejist, prevajalec predvsem Kosovela v nemščino ... in avtor pesniške zbirke Ostrina bilk; Josip Osti iz Bosne, velikokrat nagrajeni tako slovenski kot bosanski pesnik (knjige pesmi: Vse ljubezni so nenavadne, Rosa mystica, Kraški Narcis, Veronikin prt ... in spominske proze Učitelj ljubezni), urednik, antologist (U jantaru vremena), esejist ter prevajalec. od 13h do 17h NEVIHTA SLADKIH ROŽ: antologija slovenske poezije 20.stol. Študentske založbe. Literarna kritičarka Tanja Petrič je k sodelovanju povabila predstavnike vseh generacij in urednika knjige, ki se bodo zvrstili takole: Mitja Čander, Kajetan Kovič, Neža Maurer, Miroslav Košuta, Niko Grafenauer do 14h, Milan Jesih, Andrej Brvar, Alojz Ihan in Ifigenija Zagoričnik Simonović do 16h. V zadnji uri bo igralec Brane Grubar bral pesmi Gregorja Strniše in nominiranca za nagrado Prešernovega sklada Aleša Štegra in Primoža Čučnika. Za glasbeno dopolnitev bo skrbel harmonikar Rihard Zadravec-Riki. Knjige sodelujočih avtorjev in antologija bodo na voljo s popustom. Vhod bo s Tomšičeve ulice. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 10:59:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 10:59:21 +0100 Subject: [SlovLit] = O_slovensko_govorečih_in_čutečih_t ujcih_--_Še_ena_čezmejna_--_Pravna_latovšči na_--_Sprememba_v_programu Message-ID: <008e01c7477a$092f1050$904602c1@ff.unilj.si> Odmevi na zaplete, ker si je Slavistično društvo Slovenije za predsedniko izvolilo "tujca": http://www.vecer.si/vecer2007a/default.asp?kaj=3&id=2007020105168591 -- v Večeru. http://www.primorski.it/archivio/27_01_2007/KULTURA/KUL01.html -- v Primorskem dnevniku. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id= 24477 -- na TV-dnevniku; klikni posnetek 1. 2. 2007; intervju z Miranom Košuto je v zadnji četrtini posnetka. ====== From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Friday, February 02, 2007 10:13 AM Subject: nekaj čezmejnih V torek, 6.2.2007 ob 18.00 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (Seilerstätte 2) vabi na Prešernovo akademijo in družabni večer. Predstavili bodo razstavo Arhiva Univerze v Ljubljani o Francetu Prešernu v ljubljanskih latinskih in višjih šolah 1813-1821 "Gradove svetle zida si v oblake...", ob več slavnostnih govornikih pa bo za glasbeni okvir poskrbel ljubljanski Oktet Zven. ======= From: Damjan Jensterle To: gregor.virant na gov.si Sent: Friday, January 12, 2007 12:31 PM Subject: 2.člen (uporabljeni pojmi) Spoštovani minister Virant Slovensko običajno se drugi člen zakonov začne z : V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:... Apeliram na Vas, da druge člene vseh zakonov poenotite z naslednjim besedilom: Vse besede, besedne zveze, pojmi in pomeni so zapisani v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Dovolj nam je latovščin, ki jo producirajo drugi členi slovenskih zakonov in hkrati povzročajo polemike in različne interpretacije v razumevanju pojmov. Pogosto se niti dva referenta med seboj ne moreta sporazumeti in enako razumeti novorek. Čeprav morda tudi to ne bo dalo povsem zadovoljivih rezultatov, če pogledate, kako SSKJ pojasnjuje recimo besedo bistveno. To daje misliti, da je bolje, če se takih besed zakoni izogibajo. Z odličnim spoštovanjem Damjan Jensterle Kolodvorska 3 b, 4260 Bled ======== From: Sanje [mailto:sanje na sanje.si] Sent: Friday, February 02, 2007 3:34 PM Subject: Novičnik Sanje - spremembe Torek, 6. februar: Matej Krajnc: KRST PRI SAVICI, Barbara Korun, Zlatko Kaučič: VIBRATO TIŠINE, tiskovna konferenca ob izidu knjige in glasbenega projekta -- Društvo PEN, Ljubljana, 13.00 VIBRATO TIŠINE, koncert -- Društvo PEN, Ljubljana, 19.00 Sreda, 7. februar: Barbara Korun, Zlatko Kaučič: VIBRATO TIŠINE, koncert -- Točka (JSKD), Nova Gorica, 20.30 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 11:05:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Sat, 3 Feb 2007 11:05:33 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o svetem Martinu Message-ID: <008f01c7477a$e61beb00$904602c1@ff.unilj.si> From: Jasmina [mailto:jasmina na svetimartintourski.si] Sent: Friday, February 02, 2007 3:16 PM Subject: Simpozij - sv. Martin Evropski simpozij o sv. Martinu: Slovenija in dežele Srednje Evrope na Martinovi življenjski poti Slovenska Bistrica 2007 11.-13. oktober 2007 (čet., pet., sob.) Grad Slovenska Bistrica Kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina v sodelovanju s Teološko fakulteto, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto, Slovenskim etnografskim muzejem in Narodno galerijo pripravlja prvi evropski simpozij o sv. Martinu v Sloveniji, katerega glavni namen je osvetliti z različnih znanstvenih področij (zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, folkloristike, etnologije, teologije in literature) razvoj vzhodnoevropskih dežel skozi zgodovino, in sicer v povezavi z osebnostojo sv. Martina, ki je deloval v času izoblikovanja skupnega evropskega izročila. Martinov vpliv se skozi stoletja kaže v tem skupnem izročilu, ki nas povezuje še danes, tako v ljudskih običajih, češčenju, umetnosti, kot v premični in nepremični kulturni dediščini, ki je posebno na območju Srednje in Vzhodne Evrope še premalo raziskana. Pomembnejše teme letošnjega evropskega simpozija bodo: 1. Martinova ikonografija v Vzhodni in Srednji Evropi. 2. Odnos med kultom svetega Martina ter politično ekonomskim in kulturno zgodovinskim položajem dežel, v katerih so ga skozi stoletja častili. 3. Martin, sodobnik cerkvenih očetov in zametki današnje Evrope. 4. Martin in dežele, v katerih je deloval. 5. Martin, svetnik in priprošnjik ljudstva, njegove podobe in vloge v ljudskem izročilu. 6. Martin, viteštvo, duhovne in moralne vrednote. 7. Pomen Martina, simbola delitve, danes in jutri. 8. Arheološka najdišča v nesposredni bližini "martinovih" krajev. Uradni jeziki simpozija: slovenščina, francoščina, angleščina. Vodstvo simpozija: Kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina. Predsednik organizacijskega odbora: prof. dr. Edvard Kovač. Tajniki: mag. Damjana Pintarič, Brigita Marko. [...] Način prijave: Zainteresirani naj pošljejo povzetek prispevka (do pol strani A4, to je do 250 besed) na naslov: simpozij na svetimartintourski.si Načeloma je pošiljanje naslovov in povzetkov predavanj možno do izpolnitve mest. Zaključni rok za pošiljanje je 12. maj 2007. Rezultati izbora bodo znani, če bo le mogoče, v 21 dneh po prejemu predloga, v vsakem primeru pa pred 30. junijem 2007. Za prijavo bo potrebno izpolniti prijavnico. Besedilo predavanja, ki naj ne bo daljše od 30.000 znakov (s presledki), oddajte, prosimo, vsaj dva tedna pred začetkom simpozija. Potrudili se bomo, da bodo vsa izbrana besedila izšla v zborniku. Kotizacija: Organizatorji bi si želeli, da kotizacije ne bi bilo. V vsakem primeru bomo predlagali kotizacijski fond "delitve", ki bi udeležencem s področij z nižjim življenjskim standardom pomagal kriti potne stroške ipd. Več o tem bomo dorekli v aprilu 2007 v okrožnici in na spletnih straneh. Več informacj na: http://www.svetimartintourski.si [...] Organizator si pridržuje pravico do sprememb v programu. Udeleženci, ki bi želeli svoj obisk podaljšati še za en dan, se lahko obrnejo na vodstvo simpozija oz. pišejo na naslov: simpozij na svetimartintourski.si, če bi želeli kakršnokoli pomoč ali nasvet glede prenočišča, poti etc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 3 17:31:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 3 Feb 2007 17:31:21 +0100 Subject: [SlovLit] Krst_pri_Savici_=28parodija_slovenskih_f antov_grob_o_državi=29_--_Prešeren_v_romš čini_samo_v_eni_knjižnici_na_južni_strani_Alp _--_Akademske_knjižnice_v_elektronskem_času=3F Message-ID: <007901c747b0$be8e1ff0$6400a8c0@P4> From: Matej Krajnc [mailto:matej_krajnc na email.si] Sent: Saturday, February 03, 2007 11:04 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Parodija - slovenskih fantov grob Spoštovani g. Fugina in tisti, ki vam parodija ne gre v račun (ali pa samopromocija, kar me še posebej zabava), toplo svetujem, da preberete kako strokovno teorijo o parodiji in satiri. V knjigi Marka Juvana Domači Parnas v narekovajih se boste med drugim poučili o anahronizmih, zamenjavi značajev, "potvarjanju" zgodovine, medbesedilnosti in podobnem, obstajajo pa tudi še druga, obširnejša dela. Ne bi pa škodilo, če bi se lotili tudi ogleda angleške serije Monty Python Flying Circus, knjig Douglasa Adamsa, Davea Berryja in podobnega čtiva. Potem boste morda razumeli, zakaj Valjhun in Kajtimar nastopata skupaj in podobne zadeve, ki vam ne grejo v račun. Pa kljub ponovni samopromociji in nemoralnosti (kot bo verjetno menil Klemen) vabljeni tudi na tiskovno konferenco ob izidu knjige v torek ob 13h v PEN! O Prešernu se, hvala Bogu, spet govori! Morda se ga bo tudi spet bralo. S spoštovanjem, Matej Krajnc ===== From: "Matej Krajnc" To: Sent: Saturday, February 03, 2007 11:38 AM Subject: RE: o Krstu pri Savici in državi Kolega Brajović je zastavil zanimivo vprašanje, ki je vredno razmisleka - ob osamosvojitvi in vsa ta leta smo imeli, kot se spomnim, večinoma polna usta Zdravljice (ki smo si jo drznili tudi repati) - Prešeren je napisal mnogo boljše pesmi od Zdravljice, je pa res, da redkokatero tako idejno izpostavljeno; vsaj zase ne bi mogel reči, da bi v Krstu našel kakšno poudarjeno državotvorno noto, zdi se mi, da gre predvsem za zanimivo in umetniško delo o delu slove(a)nske zgodovine s tragično ljubezensko zgodbo v ospredju, pri Prešernu samem pa predvsem za realno spoznanje o mentaliteti lastnega naroda (od tod po moje sledi tudi Črtova pokrstitev, ne iz poklekanja pred duhovščino). Državotvorna plat Krsta je verjetno predvsem stvar interpretacije. Mimogrede, dejstvo je, kot vemo, da Slovenci do zdaj (morda bo uspelo Bogdanu Novaku z njegovim novim epom o kralju Matjažu) še nismo dobili nekega pravega "velikega teksta" (v smislu povzemanja celotne slovenske zgodovine na umetniški ravni, kaj šele državotvorni) - poskušal je Prešeren, pa Menart, pa še marsikdo; zdi se mi, da je bil Prešeren s svojim tekstom (in pesmimi nasploh) pri politiki (in velikokrat tudi pri narodu) vedno nekako izrabljen za pridobivanje simpatij (in trkanje po prsih), ne da bi bila zadaj kakšna resna ontološka podstat. Ampak slast dobre poezije je ravno v tem, da se jo da razumeti in razlagati na različne načine, v različnih časih seveda tudi v različnih kontekstih. UVOD seveda polni srca z borbenim duhom - prav tako kot so to svojčas počele kakšne Borove ali Kajuhove pesmi - vendar se mi zdi, da gre predvsem za VTIS borbenosti, ki ga povzročajo opisi, ne vem, ali je to mogoče prenesti na raven državotvornosti, še posebej glede na celotno vsebino pesnitve. Ampak tole je samo razmišljanje na hitro - upam, da bo kdo imel kak tehtnejši odgovor za kolega. In zelo sem bil vesel tržaške parodije! Lp Matej ====== Poezije i džilava = Poezije in pesmi : (izbor). (Na platnicah: Džilavani buti i džilava: Poezije in pesmi). Ljubljana: Karantanija, 2006. Dostopno samo v Knjižnici Trebnje -- neverjetno! Kako je to mogoče? Zbiralci naj povprašajo po njej na zalozba.karantanija na siol.net ====== Http://www.educause.edu/apps/er/erm07/erm0714.asp -- Lynn Scott Cochrane, If the Ac ademic Library Ceased to Exist, Would We Have to Invent It? [članek o potrebnosti univerzitetnih knjižnic, EDUCAUSE Review, vol. 42, no. 1 (January/February 2007): 6-7] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 5 19:10:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Feb 2007 19:10:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_Slavističnega_društva_L jubljana Message-ID: <00a901c74950$db8c3a00$6400a8c0@P4> From: "SLAVISTICNO DRUSTVO LJ" Sent: Monday, February 05, 2007 3:40 PM Subject: NUJNO OBVESTILO - ODPOVED OBCNEGA ZBORA SDL Spoštovane članice in člani SDL! Občni zbor SDL v torek 5. 2. 2007 odpade zaradi bolezni in je prestavljen na sredo, 14. 2. 2007, ob 17 uri. Upam, da bomo imeli takrat več sreče. Iskreno se zahvaljujem za razumevanje in vas lepo pozdravljam. Marija S. Leskovar From roza na roza.si Tue Feb 6 06:15:11 2007 From: roza na roza.si (rozman andrej) Date: Tue, 06 Feb 2007 06:15:11 +0100 Subject: [SlovLit] ho paura Message-ID: <45C80EDF.70904@roza.si> Potem ko lani nismo obhajali 250-letnice rojstva Linharta in je v tedenu, ko se je zgodila, v Sobotni prilogi pisalo več o Mozartu kot o njegovem slovenskem vrstniku, narod, ki ima tako rad polna usta samega sebe, žaga svoje korenine naprej. Tako je minister Gregor včeraj v Odmevih ugotovil, da bo kljub za skoraj četrtino manjšemu proračunu za slovensko prestolnico za prostovoljne gasilce treba najti denar in ga vzeti kakšnemu kulturnemu društvu, ki ni tako pomembno za vse. Če bo šla miselnost slovenske vlade še naprej v tej smeri, bo treba za dvig kulture v Ljubljani očitno počakat na naslednjo italijansko okupacijo, saj si SLOVENSKA DRŽAVA ZA SVOJE GLAVNO MESTO OČITNO ŽELI IMETI VAS. Je mogoče, da je res tako hudo? Naj me prosim kdo potolaži s kakšnim prepričljivim protiargumentom!Koneckoncev se nezadržno bliža kulturni praznik! Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 6 19:36:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Feb 2007 19:36:52 +0100 Subject: [SlovLit] Pisna poslanska pobuda vladi Message-ID: <007a01c74a1d$c6f68460$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, February 06, 2007 5:44 PM Subject: Fw: pisna poslanska pobuda vladi From: valerija.jelic na dz-rs.si Sent: Tuesday, February 06, 2007 2:50 PM Subject: pisna poslanska pobuda vladi Prof. dr. Marko Pavliha poslanec DZ RS Ljubljana, 6. februar 2007 Državni zbor Republike Slovenije g. France Cukjati, predsednik Vlada Republike Slovenije Zadeva: PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE Spoštovani gospod predsednik, v skladu z 248. členom Poslovnika DZ RS Vam pošiljam pisno poslansko pobudo za Vlado Republike Slovenije. POBUDA Slovenski vladi predlagam, da z ustreznimi zakonodajnimi spremembami in morebitnimi drugimi ukrepi odstrani vse upravne oziroma birokratske ovire za vzpostavitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Zunaj meja Slovenije namreč živi okoli pol milijona slovenskih rojakinj in rojakov, kar ni zanemarljivo število, saj številka predstavlja kar četrtino našega usihajočega naroda. Zato smo odgovorni storiti vse, da z njimi obnovimo, ohranimo in izboljšamo stike, jim podamo prevečkrat umaknjene roké in jih ponovno prijazno povabimo v domovino, ki jih potrebuje -- intelektualno in emocionalno. Danes morda ni več take ekonomske stiske, ki bi mlade silila v emigracijo, lahko pa jo do te odločitve privede želja po širšem, mednarodnem znanju, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trajni, usodni beg možganov. Seveda je dobro in smiselno, da si čim več ljudi ogleda svet okoli sebe in tako tudi lastno domovino uzre skozi drugače brušeno prizmo, ampak z željo, da bo vse to prispevalo k lepši prihodnosti in blaginji Slovenije. Zato je pohvalno, da je Državni zbor Republike Slovenije v začetku lanskoletnega aprila končno sprejel Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki temelji na mednarodnopravnem načelu, da so narodne manjšine v Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami. Nanaša se tako na Slovence v zamejstvu kakor na druge izseljence po svetu, in skrb za njih je zdaj neločljiv in bistven del slovenske zunanje politike. Slovenija naj bi kot matična domovina sodelovala s Slovenci zunaj njenih meja zlasti na področju kulture, ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja, znanosti in šolstva, športa, gospodarskega in regionalnega sodelovanja, ter tudi nudila finančno pomoč. Omogočena je repatriacija oziroma priselitev tistih Slovencev, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi, ali so izpostavljeni različnim pritiskom ali pa lahko pripomorejo k razvoju in uveljavitvi naše države. Poglavitna nosilca sodelovanja med domovino in njenimi Slovenci v zamejstvu in po svetu sta Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija Državnega zbora z identičnim imenom. Zakon prav tako predvideva dve posvetovalni telesi slovenske vlade, in sicer Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Ena od parlamentarnih strank se je nedavno odločila še za nadaljnjo potezo in predlagala spremembe ustave, ki bi omogočile dodatne pravice in štiri poslance slovenskim manjšinam, izseljencem in zdomcem. Navidezno se zdi, da je dovolj politične volje, toda potrebna je še pristna odgovornosti za čim širšo socialno vključevanje naših zamejcev, zdomcev in izseljencev v domovino. Praksa je žal povsem drugačna, vse preveč je disharmonije med napisanim in dejanskim. Poglejmo konkreten primer. Zveza društev Slavistično društvo Slovenija je na rednem občnem zboru 6. oktobra 2006 za svojega novega predsednika izvolila prof. dr. Mirana Košuto, uglednega zamejskega Slovenca iz Trsta, pisatelja in večstranskega ustvarjalca, zlasti pa nosilca slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Na žalost je naš Zakon o društvih nekompatibilen z Zakonom o tujcih, kar pomeni, da profesor Košuta ne more opravljati funkcije zakonitega zastopnika slovenskega društva, ker je formalno tuj državljan brez stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (več v prispevku Petra Kolška z naslovom "So slovenski zamejci tujci?", Delo, 1. februarja 2007, str. 13). Še huje, zakon o društvih takorekoč spodbuja k narodni, jezikovni in kulturni neenakosti, saj obravnava Slovence zunaj meja kot običajne tujce, in to celo v nasprotju s 3. členom in seveda z omenjenim krovnim zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Ko je tajnica Slavističnega društva Slovenije, dr. Milena Mileva Blažić, urejala zadeve za novega predsednika, se je po njenih besedah soočila z "ozkosrčnimi zakoni in s še bolj ozkosrčnimi visokimi predstavniki ministrstev in upravnih enot, z državnimi sekretarji, veleposlaniki, dekani, višjimi referenti in nizkimi udarci". Zveza društev Slavistično društvo Slovenije je zato tudi naslovila odprto pismo na predsednika republike, predsednika državnega zbora in nekatere ministre, v katerem je opozorila na pričujoči problem. Kako torej uradni dušebrižniki skrbijo za enotni slovenski kulturni, predvsem jezikovni prostor, tudi onkraj državne meje, v kolikšni meri (ne)spoštujejo evropsko načelo prepovedi kakršnekoli diskriminacije, da o prostem pretoku ljudi niti ne govorimo? Dejstvo je, da so zamejske Slovenke in Slovenci diskriminirani pri prevzemanju uradnih funkcij in zadolžitev v Sloveniji, kar ni prav oziroma je izjemno škodljivo za našo skupno prihodnost in obstoj! Danes lahko s ponosom rečemo, da nas ni "samo milijon", temveč dva milijona in pol. Mar bomo jutri dopustili, da se bomo zopet omejili na minimum kulturnega preživetja? Meje niso zato, da nas omejujejo, ampak zato, da jih presegamo. S spoštovanjem, prof. dr. Marko Pavliha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 6 21:41:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Feb 2007 21:41:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Zaključek_tečaja_slovenščine_za_ Erasmusove_študente Message-ID: <01d001c74a2f$29cce280$6400a8c0@P4> From: "Zemljarič Jana" Sent: Tuesday, February 06, 2007 10:37 AM Subject: Zaključek tečaja slovenščine za Erasmusove študente Spoštovani, jutri, v sredo, 7. 2. 2007, se bo zaključil 4-tedenski tečaj slovenščine za 96 Erasmusovih tujih študentov v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Danes opravljajo pisne in ustne izpite, za jutri pa smo jim pripravili malo zabave, ker so 4 tedne res trdo delali. Ob 11. uri bodo folkloristi skupine France Marolt za njih izvedli delavnico folklornih plesov. Potekala bo v levem hodniku (če smo s hrbtom obrnjeni proti vhodu fakultete) v pritličju FF, in sicer od 11. do 12. [...] Sicer pa ste vsi vabljeni k ogledu delavnice, ali pa na podelitev spričeval ob 12. uri v predavalnico št. 2. --- Lep pozdrav, Jana Zemljarič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 10:11:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 10:11:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Miloš_Urban_na_Fabuli_--_Folklornik _ne_folklorist_--_Nekaj_slik_in_berila Message-ID: <000801c74a97$f6fd21d0$6400a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Wednesday, February 07, 2007 1:32 AM Subject: Češki pisatelj Miloš Urban na Fabuli Spoštovani, v okviru festivala Fabula se bo naslednji teden slovenskim bralcem osebno predstavil češki pisatelj Miloš Urban, avtor romana Sedem cerkva (Ljubljana: Študentska založba, 2006), in sicer: - v Ljubljani v torek, 13. 2., ob 20.00 v jazz klubu Gajo, - v Kopru pa v sredo 14. 2. ob 19.00 v Mladinski knjigi. Lepo vabljeni! Tatjana Jamnik ========= From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:51 AM Subject: Re: [SlovLit] Zaključek tečaja slovenščine za Erasmusove študente Spoštovani, ob spodnjem obvestilu, ki me sicer zelo razveselilo, saj pomeni, da tuje študente vendarle zanima študij pri nas, hkrati pa se tako naučijo osnov slovenskega jezika in spoznajo našo kulturo, literaturo in ljudsko izročilo. Ob tem pa bi vse slaviste rada opozorila na pravilno rabo besede folklorist. Beseda folklorist je rezervirana za strokovnjaka, ki raziskuje folkloro nasploh in njeno posamično zvrst. Za člana folklorne plesne skupine pa večinoma uporabljamo izraz folklornik. Hvala za razumevanje in lep pozdrav Marjetka Golež Kaučič ======== Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri71/index.html -- iz fotoalbuma: obisk univerze v Vidmu, na Pokljuki in pod Višem. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zakonodrustvih.html -- popravljena povezava na izjavo o "tujcu", ki ne more biti predsednik slovenskih slavistov. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 20:48:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 20:48:17 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenci v zamejstvu Message-ID: <000901c74af0$eb1a14f0$6400a8c0@P4> From: valerija.jelic na dz-rs.si Sent: Wednesday, February 07, 2007 3:45 PM Subject: Fw: Slovenci v zamejstvu (Pošiljatelj: "Vladimir Smrtnik") Spoštovani, po naročilu gospoda prof dr. Marka Pavlihe, podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije vam pošiljam pismo, ki je bilo naslovljeno na gospoda Pavliho. Lep dan še naprej. LP Valerija ============= "Vladimir Smrtnik" , datum: 07.02.2007 14:26:54 Prejemnik: marko.pavliha na dz-rs.si Zadeva: Slovenci v zamejstvu Spostovani gospod podpredsednik drzavnega zbora! Z velikim zanimanjem in zadovljstvom spremljam Vaso pobudo za ureditev statusa Slovencev brez drzavljanstva v Republiki Sloveniji. Popolnoma se strinjam z Vaso oceno, da je 500.000 Slovencev ki zivijo izven maticne drzave velik intelektualni in humanisticni kapital, ki ga mora Slovenija tudi ustrezno koristiti. To pa je mozno le, ce se bodo uredile formalne zapreke, ki slej ko prej bremenijo enakopravno vkljucevanje zamejskih in zdomskih Slovencev v druzbenopoliticni ustroj v Republiki Sloveniji. Enotna lista, zbirna stranka koroskih Slovencev, se mocno trudi za cim bolj brezhibno cezmejno sodelovanje. Zelo koristno pri utrditvi pozicije zamejskih Slovencev bi gotovo bilo, ce bi nase strukture lahko posredovale razlicne prakse za mlade absolvente recimo v ministrstvih v Sloveniji, ali izmenjavo studentov, ali sodelovanje sol itd. Problem so dostikrat tezavni procesi nostrifikacij spriceval in se vecji problem pa manjkajoce drzavljanstvo Republike Slovenije. Menim, da bi te ovire morali, sprico dejstva, da smo vsi v Evropski uniji in tudi ob sprejetem Zakonu za Slovence v zamejstvu omiliti in s skupnimi mocmi okrepiti nemoten pretok informacij, znanja in humanisticnih kapacitet preko meje. EL se Vam za Vaso pobudo iskreno zahvaljuje in Vam zagotavlja vso podporo tudi z nasim delovanjem v Svetu za zamejske Slovence. Prisrcen pozdrave iz Celovca mag. Vladimir Smrtnik (predsednik EL) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 7 23:24:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Feb 2007 23:24:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Naj_Prešerna_slavimo_ali_preklinjamo =3F Message-ID: <005901c74b06$b20b9920$6400a8c0@P4> From: "Petra Jordan" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:54 PM Subject: Re: Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? Kaj o tem meni ekonomist Mrkaić, si preberite v današnjih Financah. http://www.finance-on.net/zadnjejutro aja, pa še to: treba se je registrirat. brezplačno, seveda. [...] lp iz kopra! petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 8 11:53:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Feb 2007 11:53:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Kdo_zna_=2E=2E=2E_--_Re=3A_Mrkai=E6_o_Pr ešernovi_škodljivosti Message-ID: <004001c74b6f$5c8cc190$6400a8c0@P4> From: "Zoran ARNES" To: Sent: Thursday, February 08, 2007 11:36 AM Subject: Danes ga še slavimo ... Drage slovlitovke in še dražji slovlitovci! Ob slovenskem kulturnem prazniku vam voščim s tole res povsem nedolžno travestijico: ŠTUDENTU Kdo zna lenobo premagat', ki jaše duha! Kdo ve ti mačka odgnati, ki kaže zobe od poldne, ko vstaneš, do drugega dne! Kdo uči vbijat' v glavo vse kupe snovi, pri tem sladko ležat' zaprtih oči in misliti nanjo, ki burka ti kri! Kako bit' hočeš študent in ti pretežko je v žepih nosit' al drobiž al zlato! Stanu se svojega reši, pa ne boš na psu! Zoran Božič ========= From: "Matej Krajnc" Sent: Thursday, February 08, 2007 12:04 AM Subject: RE: [SlovLit] Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? Še ena njegova genialna. Jaz bi se tudi igral s številkami, ja ... Kot otroček v vrtcu ... Itak bo ekonomija rešila svet, kaj se sploh sekiramo. Tudi to, da imamo kljub Mićovim igricam s ciframi, denimo, domala vso povprečnemu uporabniku potrebno programsko opremo v slovenščini, je verjetno brezpomembna kaprica. O drugem je pa itak brez veze govorit, vsi pisci itak živimo od subvencijske infuzije. O sancta simplicitas in pogum verlih slovenskih učenjakov! Petra, hvala za povezavo! Matej > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] > Sent: Wednesday, February 07, 2007 11:24 PM > Subject: [SlovLit] Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? > > From: "Petra Jordan" > Sent: Wednesday, February 07, 2007 9:54 PM > > Kaj o tem meni ekonomist Mrkaić, si preberite v današnjih Financah. > http://www.finance-on.net/zadnjejutro From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 9 09:59:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 9 Feb 2007 09:59:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Grum_Kraigher_in_Zorec_v_IntraTextu_- -_Poetika_mladinske_književnosti_--_Iz_koroških _obvestil_Janeza_Strgarja Message-ID: <00dd01c74c28$ad869670$6400a8c0@P4> From: "IntraText Digital Library" Sent: Thursday, February 08, 2007 3:31 PM Subject: [IXT-News] IntraText News 364 V zbirki IntraText na http://www.intratext.com/ml/Issue364.htm se v predalčku za slovensko književnost http://www.intratext.com/8/SLV/ trije novi avtorji: S. Grum - Tri črtice http://www.intratext.com/Y/SLV0074.htm A. Kraigher - Peter Drozeg http://www.intratext.com/Y/SLV0072.htm I. Zorec - Izgnani menihi http://www.intratext.com/Y/SLV0073.htm ========= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, February 08, 2007 10:01 PM Subject: za slovlit/ek Kanonska knjiga Poetics of children's Literature izraelske semiotičarke Zohar SHAVIT iz leta 1986 je zdaj prosto dostopna na spletu. Iskreno jo priporočam stokovnjakom in ljubiteljem mladinske knjževnosti: http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/index.html. Lp, Milena ========= From: "Janez Stergar" Sent: Friday, February 09, 2007 8:31 AM Subject: še nekaj Prešernovih V petek, 9. 2. 2007 ob 19.00 KD "Peter Markovič" iz Rožeka vabi na počastitev Prešerna, in sicer "Pri Primku / Thomashof" v Reki pri Rožeku. Mlada avtorica Rezka Kanzian bo brala iz svoje knjige "Cvet na gnojišču / Schattenblüten", prepeval pa bo leta 2004 ustanovljeni zbor(ček) Pavlove hiše (Pavelhau-Chor) iz Potrne/Laafeld pri štajerski Radgoni. V sredo, 14. 2. 2007 ob 11.00 bo v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani (Kongresni trg 1) predstavitev štirih novih knjig v inštitutski zbirki "Razpoznavanja/Recognitiones". Za naš krog je posebej zanimivo delo dr. Bojana Godeše "Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno". V sredo, 14. 2. 2007 ob 19.00 bo v medijskem središču graške mestne hiše (Media Center im Grazer Rathaus, Hauptplatz 1/II.) predavanje raziskovalke ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Vere Klopčič "Zgodovinski in sodobni položaj Romov v Sloveniji". Predavanje sodi v vrsto predavanj v Mariboru in Gradcu pod skupnim naslovom "Poglejmo čez mejo(e)". V četrtek, 15. 2. 2007 ob 18.30 bo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (Cankarjeva 1/IV v Ljubljani; pasaža Name, nasproti Kina Komuna) v okviru "Večerov izza kongresa" predstavitev kulturno-turističnega vodnika dr. Rafka Dolharja "Zahodni rob"; poleg avtorja bo knjigo ob projekciji slik predstavil dr. Stanko Klinar. From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun Feb 11 13:13:48 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sun, 11 Feb 2007 13:13:48 +0100 Subject: [SlovLit] Kulturni praznik 2007 Message-ID: <002001c74dd6$15a7ff60$1201a8c0@kabinet> OB KULTURNEM PRAZNIKU: NAJ PREŠERNA SLAVIMO ALI PREKLINJAMO? "Na dan pred kulturnim praznikom se spodobi, da si zastavimo tisto bogokletno vprašanje, ki si ga praviloma ne upamo: koliko smo oškodovani, ker so naši kulturniki pomagali pri ohranitvi slovenskega jezika in ker so preprečili, da bi nas ponemčili in s tem vključili v bistveno večje jezikovno območje, kot je naše? Če se izrazim ironično: je France Prešeren res nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?" Mićo Mrkaić, Finance, 7. 2. 2007 FJUČER OD ZLOVENIŠE LINGVA MINORE ALI ČINKVE JARE DO SELFDISTRAKŠEN Zelo cenim gospoda Mrkaitza, ker je intelidžent. Spoštujem ga, ker si upa biti diferente, ker zastavlja prava kveščens tam, kjer ni vse zelbstferštendlih. Obožujem ga, ker v ovih dneh, ko imajo vsi prav dizgasting polna bokka Prešerna, on plava proti toku. Egejnst! Gospod Mrkaitz odločno, matematično prečizamente dokaže, da smo Slovenci res prehlajeni obdžekt zgodovine; še več, sistemska napaka, ki sta jo zakrivila ali dobri Got ali Darwinova Natur, njen izvirni Zin pa ni nihče drug kot Frančesko iz Vrbe! Sicer ni čisto klier, zakaj gospod Mrkaitz ne išče vzroka za tisočletno prekletstvo že v dojčer prist, ki se je v Brižinskih monjuments odločil za parole podalpskega plemena minore, ali pri Trubarju, ki se ni zavzel za večinsko zlaviše Cirilšrift, ampak pri Frančesku ima prav: gilti (frst digri)! Prvič zato, ker je sploh pisal ljubezenske kancone in s tem izzival krajniše pipel, drugič zato, ker je hotel posnemati Đulio Čezare in biti prvi na selu, ne pa sekond klas dojče Dihter, tretjič pa zato, ker kot napuhnjeni Oberkrajner (beri: Avsenik) ni hotel slediti Vrazu v Zagabria (zato imamo še danes probleme z granica)! Bi bilo res kaj drugače, če bi se prva štrofa Vrbe glasila lajk dis: "O Vrba, selo srećno mi domaće, / gdje kuća oca mog u vijek se krije, / da žeđ po znadežnosti poput zmije / ne vukla bih me u svijet, otrovače!"? Po Frančeskovih usodnih in za nas pogubnih ekšens smo imeli sicer še par vunderbar priložnosti za zloveniše selfdistrakšen, ampak vse te cugmašine smo, sori, zamudili. Prvo šanse za dokončno prevlado grejt šprahe tedesko smo izgubili ob koncu prvega rata, ko je skupina neodgovornih zanesenjakov v bečkem Rajhstagu prebrala deklaracijo di primo madžo. After det so vsaj zahodno od črte Monte Nevozo - Longatikum - Draj Grence naši sosedje (potomci grejt kultur romana) poskušali doseči fajnel soljušen in so nas že veoma efikasno vključili v svoj lingva majore kulturni krog, pa so jim že čez petindvajset jare žal for long tajm načrte preprečili Titini (oz. Banditen, ki so bili taki realisti, da so zahtevali imposibel!). Tudi Beligrad nam je že za časa trojedinega naroda ponujal bratstvo i jedinstvo srbskega Šprahe, povsem v skladu z geslom: "Niht spik zloveniš, pa te mora feršteen cijeli mondo!" Anke ta šanse je šla v p. m.! Gospod Mrkaitz bi bil moral povzdigniti svoj big vojs pred šestnajstimi leti, ko je odpeljal zadnji avtotreno. Leta 1991 bi lahko suvereno odločali o zloveniše nacjonale selfdistrakšen in bi se internešenel veljavno priključili ali grande Šprahe italjana ali grejt lingva tedeska, kar bi bilo še mač better. In vendar, zdaj, ko nam je gospod Mrkaitz poslal svoj tako strong mesič, menim, da še obstaja litel hofnung, in to celo za povsem demokratiš solucjone nacjonale. Predlagam stratidžik načrt za novo petoletko z udarno parolo "Činkve jare do selfdistrakšen!" Naša demokratiše oblast naj et vans pripravi referendum, po katerem se za lengvič štatale v RS določi grande ingliš Šprahe, zloveniš lingva minore pa se za pet let dovoli kot privat Šprahe (seveda je za pozitivno odločitev mus zahtevati dvetretjinsko madžoranco). Če preizkus folks disižen uspe, se uporabi način prehoda z grose šokom (lajk ojro). Na javnih plejsis se sežgejo vse knjige v zloveniše dajalekt, uvede se ingliš kot učni Šprahe v skuls in prepove se rabo lingva zlovena minore v javnosti. Pri tem ne bo večjih poteškoća z imeni podjetij, ki so već sada večinoma v lingva franka mondiale. Na Obali in v Prekmurju se v pablik rilejšens ohranita italjeniše in ungariše lengvič, ki seveda nista jezika minore. Tistih cen procent sitizens of Slovinija, ki so že tako auslenderji, ne bodo nessun problem, pač pa se lahko desi, da se bodo nekateri indoktrinejtid poedinci začeli upirati in organizirati terorist ekšens. Za take ankampetebel pipl bodo poskrbele naše ikstrimli gut izurjene trups za demokratizejšen in stabilizejšen, v skrajnem primeru z dobrodelno akcjone letovanja in zdravljenja v spečale kamps koncentracjone (beri: Gvantanamo). Da je pjano stratedžiko v cjelini uresničljiv v činkve jare, dokazuje dogajanje v era fašista pred sekond Velt vor v bjutiful vale d'Izonco, ko so veri mač učinkovite elementare skultičers z nju ejč pedagoškimi metodami (pretepanje z big palica ali butanje z otroška hed v tablo) v par letih naučile našo džovineco, da je tekoče govorila in pisala v lingva italjana iredentista. Frančeskove pesmi bomo čez činkve jare brez težav alles cuzamen brali v prevodu v kakšen grosse lengvič evropeo! Še najmanjša težava bo čejndž sedanjih prsonel poimenovanj z novimi, vsekakor v duhu Ojropeiš Unjon, gospod Mrkaitz bi v tem primeru lahko celo izbiral (če je njegov bajname kaj v rilejšen z mrkniti, tj. v dark gegen!) ali med Mikele De Dark ali med Majkl Gute Naht. Če pa demokratiše referendum kljub strong agitacjon und propagand, kot je bila za ajngang v esosiejšen NATO, ne bo uspel, potem olsov ih ne morem predlagati nič bolj intelidžent rešitve, kot je to storil Frančesko iz Vrbe; naj se pač vdamo v svojo minoranca lingvistika in kot tuto mondo počakamo do džudicio univerzale, ko bo sam Gotfader razsodil, ali smo bili Slovenci v resnici anke nacjone minore! Zoran Božič -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20070211/5bb917f2/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 12 07:44:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Feb 2007 07:44:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Novičke Message-ID: <005301c74e71$48387900$6400a8c0@P4> Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "slovlit na ijs.si" Zadeva: Novičke Datum: 11. februar 2007 13:44 Leksikon Yu mitologije na internetu (v knjigi je izšel pred dvema letoma): http://www.leksikon-yu-mitologije.net/ -- Aleš Bjelčevič. V zvezi s "Košuto v zverinjaku", kakor je Milena označila birokratske zaplete s predsedništvom Slavističnega društva, se je s pismom podpore oglasila SAZU, v Sobotni prilogi Dela 10. 2. 2007 pa je na to temo razmišljala Alenka Puhar. Prva številka serije Rozprawy Naukowe Wydziału Humanistyczno-Społecznego Akademii Techniczno-Humanistycznej z naslovom ¦wiat Słowian, ki jo je uredil Emil Tokarz (Bielsko-Biała, 2006), je posvečena prof. dr. Dragiju Stefaniji, organizatorju slovenske in poljske makedonistike, ob 45-letnici njegove znanstveno-pedagoške dejavnosti. V njej objavljajo mdr. Vladimir Osolnik, Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Vida in Marko Jesenšek, Vesna Mikolič, Borislav Pavlovski, Namita Subiotto in Emil Tokarz, prinaša pa tudi obsežno slavljenčevo bibliografijo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 13 07:50:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Feb 2007 07:50:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Pod_črto=3A_o_urbani_literaturi_pri_na s_=26_lit=2E_večer=3A_Novakovi=E6_Stupica_ =C8učnik Message-ID: <008f01c74f3b$414da1e0$6400a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Monday, February 12, 2007 3:26 PM Subject: Pod črto: o urbani literaturi pri nas & lit. vecer: Novaković, Stupica, Čučnik Posredujem vabilo na jutrišnjo okroglo mizo in vas spominjam na branje revije Literatura v Gromki (13. 2. 07, ob 21.30): Novaković, Stupica, Čučnik. V torek, 13. 2. 07, ob 19. uri bo v Klubu Cankarjevega doma potekal literarno-diskusijski večer z naslovom Pod črto na temo urbane literature pri nas. Na njem bodo sodelovali: kritika Petra Koršič in Urban Vovk ter ustvarjalca Andrej E. Skubic in Primož Čučnik, povezoval pa bo Gregor Podlogar. Vstopnine ni. Prisrčno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 13 20:46:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Feb 2007 20:46:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_številka_Jezika_in_slovstva_=2820 06/5=29 Message-ID: <00a701c74fa7$a5acda90$6400a8c0@P4> From: "jurska" To: Sent: Tuesday, February 13, 2007 7:59 PM Subject: Nova številka Jezika in slovstva (2006/5) V peti številki 51. letnika Jezika in slovstva, ki obsega 110 strani, je objavljenih pet razprav, tri ocene in tri poročila. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) si zaenkrat lahko ogledate povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Tokratni razpravljalni del revije je posvečen drami, pripovedni prozi, leksikografiji, sociolingvistiki ter korpusnemu jezikoslovju. MAJA SAVORGNANI obravnava štiri drame Dušana Jovanovića. Skozi prizmo drame absurda največ pozornosti nameni dramskim osebam, dramskemu dejanju, jeziku v dramah, ter družbenokritičnim in komičnim dramskim elementom. Dobljena spoznanja jo pripeljejo do novih ugotovitev v zvezi z Jovanovičevo dramsko ustvarjalnostjo. JOŽICA ČEH si pri preučevanju Potrčeve predvojne pripovedne proze zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je ta >zraščena z vzhodnoštajersko pokrajino<. Literarne osebe in motive v Potrčevih delih zato interpretira na podlagi natančne analize uporabljenih jezikovnih sredstev, ki jo poleg številnih zgledov bogati tudi izpis vseh primer, ki jih je pisatelj uporabil pri svojem predvojnem pisanju. V leksikografsko obarvanem prispevku IZTOK KOSEM pod drobnogled postavi definicijski jezik v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Preuči in opredeli ga z vidika različnih tipov sodobnih leksikografskih definicij, ki v ospredje postavljajo uporabnika in se osredotočajo predvsem na preprostost in učinkovitost pri pojasnjevanju pomena določene besede. Definicije v Slovarju slovenskega knjižnega jezika primerja z leksikografskimi načeli za dobro definicijo, ki so uveljavljena zlasti v angleški leksikografiji. Opozori tudi na pomen korpusov pri gradnji slovarskih definicij. V sociolingvistično obarvanem prispevku URŠKA PERENIČ na podlagi lastnih izkušenj predstavi položaj in delo jezikovnega asistenta za slovenščino v uradno dvojezičnem, sicer pa večjezičnem okolju na avstrijskem Koroškem. Po formalno-pravni predstavitvi sistemizacije delovnega mesta se osredotoči predvsem na naloge in funkcije jezikovnega asistenta, učno situacijo ter na položaj oz. vlogo slovenščine v jezikovno raznoliki učni situaciji. Prispevek MOJCE STRITAR je pregledna predstavitev obstoječih korpusov usvajanja tujega jezika, na podlagi katere so nakazana izhodišča in smernice za načrtovano gradnjo korpusa usvajanja slovenščine kot tujega jezika. Navedba elektronskih virov za posamezne korpuse je lahko osnova za interaktivno branje prispevka. Tudi začetek t. i. ocenjevalno-poročevalskega dela revije je dramsko obarvan: HELGA GLUŠIČ namreč predstavi in oceni knjigo Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja Silvije Borovnik. VLADKA TUCOVIČ ovrednoti zbornik predavanj 42. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ANDREJA ŽELE pa oceni in predstavi knjigo Jezik i prostor Predraga Piperja. V poročilu ESSLLI 2006 URŠKA JARNOVIČ predstavi potek in spoznanja 18. poletne šole logike, jezika in informacij, ki jo je organizirala Univerza v Malagi. VLADKA TUCOVIČ poroča o dogajanju na slavističnem kongresu v Zagrebu, NATAŠA ŠPOLAD MANFREDA pa poroča o rezultatih raziskave o odnosu do pouka slovenskega jezika in književnosti pri učencih in učiteljih v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tokrat je reviji dodana še rubrika V spomin, v kateri se RUDI RIZMAN, MARKO STABEJ in ERIKA KRŽIŠNIK spominjajo prof. dr. Brede Pogorelec. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih 8 novonastalih knjig, povezanih s slovenskim romanom, slovensko književnostjo po svetu, literaturo in globalizacijo, literaturo in večkulturnostjo, sodobnim slovenskim romanom, kratko pripovedno prozo ter radijskimi igrami za otroke. --- Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe naročniških podatkov, prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 14 18:26:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 14 Feb 2007 18:26:15 +0100 Subject: [SlovLit] Kulturni_praznik_2007_--_LK_--_Pravni_je zik_--_Matjaž_Hanžek_in_Boris_Pahor_na_FF_--_O_ slovenskih_pridigah Message-ID: <01a701c7505d$3c431b80$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic 1" To: Sent: Wednesday, February 14, 2007 12:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Kulturni praznik 2007 Spoštovani Zoran Arnes [pardon --> Božič, op. miran] pisarija v Financah sodi v zvrst Deja vu - naglasa si sami postavite! - ali po domače: že davno slišano, premleto, prežvečeno, prebavljeno in razčiščeno. Podobno kot Mrkajić je v že precej davnih časih modroval srbski pisatelj Miodrag Bulatović in nam širokosrčno ponujal večji auditorij in potencialnih kupcev jezikovnih uslug, Ivan Mrak, Josip Vidmar in še kdo, so mu razložili svoje vidike in razloge in ga, kolikor se spominjam, čisto osmešili, da se kmalu nehal zavzemati za našo boljše počutje in usodo. Potemtakem ljubljanskemu ekonomistu se res ne splača pogrevati starih čorb in brodetov. Če se njemu toži po večji odmevnosti pa naj prešalta na boljše. Saj me pri njem prav to preseneča. Zakaj neki ne piše svojih poslanic vsaj v srbohrvaščini, če angleščine ne ume dovolj lepo ali tekoče, da ga bo razumelo vsaj trikrat več ljudi, kot če jih piše v slovenskem jeziku. Anti se ni tudi on pustil ... poturčiti od Prešerna, kot smo se mi, ubogi in neperspektivni Slovenci? Lep pozdrav jolka milič V Financah gre živahna polemika ob Mrkaićevem članku dalje. Poleg Zoranovega odziva je tu še Peter Štrovs (http://www.finance-on.net/show.php?id=174902), ki je pripravil Mrkaića do jezljivega cepetanja (http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=174939), in vrsta komentarjev. --- miran ======== From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 14, 2007 2:45 AM Subject: LK, 19.2.2007 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 845. sestanek v ponedeljek, 19. februarja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bosta doc. dr. Franc Marušič, Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici, in Amanda Saksida, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: O ujemanju sestavljenega osebka v slovenščini. --- Alja Ferme ======= From: "Damjan Jensterle" Sent: Wednesday, February 14, 2007 8:14 AM Subject: Fw: Odgovor Pošiljam v vednost, LP, Damjan Jensterle >From: >To: >Sent: Monday, February 12, 2007 12:21 PM >Subject: Odgovor > >Spoštovani, v vednost ste nam poslali predlog, kako zagotoviti boljša pravna besedila, >ki naj bi zagotovila večjo pravno varnost. Tudi varuh človekovih pravic se >pogosto srečuje s slabimi besedili predpisov, ki omogočajo različne razlage >in povzročajo nezaupanje v pravo in v pravno državo. Zato podpiramo vsa >prizadevanja za izboljšavo predpisov, saj so razumljiva besedila tudi del >pravne kulture. Predlagamo vam, da svoj predlog pošljete tudi službam, ki so poleg >pripravljalcev posameznih predpisov, praviloma ministrstev, neposredno >odgovorne za ustreznost zakonskih besedil. Na vladni ravni je to Služba >Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, na parlamentarni pa Zakonodajna >pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije. Lep pozdrav, Tone Dolčič, >namestnik varuha človekovih pravic ======== From: "Avsenik Maja" Sent: Tuesday, February 13, 2007 2:06 PM Subject: Matjaž Hanžek, Boris Pahor in Kultura sožitja V okviru Ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo: Torek, 20. februarja 2007 ob 18:00 - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek: Varuh in diskriminacija (pred. št. 2) Četrtek, 15. marca 2007 ob 18:00- Pisatelj Boris Pahor - slovenski pričevalec na zahodni meji (pred. št. 15) Vljudno vabljeni! ========= V zborniku o pridižnem jeziku na Slovaškem Slovenská kazatežská tvorba 19. storočia v dejinných súvislostiach a v spoločenskom kontexte obdobia, ki prinaša referate s konference v Trnavi 12.--14. septembra 2005, je objavljen tudi članek Jožeta Lipnika Slovinská kazatežská tvorba v 17. a 18. storočí (Svetokriški a Rogerij). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 14:25:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 14:25:57 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? References: <002a01c750f3$f891d3d0$cf00000a@Novi> Message-ID: <007001c75104$d4ae9a00$6400a8c0@P4> Slovar informatike na http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp prevaja scanner kot (optični) bralnik ali čitalnik. Nova beseda na http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html pokaže naslednje frekvence rabe: bralnik 2452 čitalnik 297 skener 130 scanner 52 lp, miran hladnik ----- Original Message ----- From: "Primož Lampič" To: Sent: Thursday, February 15, 2007 12:25 PM Subject: Skener? Spoštovani, ali se je že uveljavil oz. je v obtoku na preizkušnji kakšen slovenski izraz za besedo "skener". Vnaprej lepa hvala za odgovor. S spoštovanjem, Primož Lampič, umetn. zgodovinar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 14:31:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 14:31:33 +0100 Subject: [SlovLit] O Slovanih Message-ID: <008b01c75105$9d23bd80$6400a8c0@P4> From: "Ivan Verc" Sent: Wednesday, February 14, 2007 3:51 PM Subject: O Slovanih Sporocam, da je od danes zjutraj na vratih mojega kabineta na Visoki soli modernih jezikov Univerze v Trstu, v bivsem Narodnem domu, izobeseno naslednje osebno sporocilo: Attenzione! A coloro che rispettosamente si riconoscono nelle parole del Presidente della Repubblica italiana e dovessero di conseguenza sentirsi offesi o minacciati dalla presenza in un'istituzione dello Stato italiano di uno "slavo", "barbaro" e "sanguinario", cittadino italiano dalla nascita, figlio di cittadini italiani dal 1918, di famiglia triestina dal XIX secolo, chiedo di non bussare alla mia porta. V prevodu: Kdor se spoštljivo prepoznava v besedah Predsednika Republike Italije in je posledično užaljen in ogrožen zaradi prisotnosti v inštituciji italijanske države "Slovana", "barbara" in "krvoločneža", ki je od rojstva italijanski državljan, sin italijanskih državljanov od leta 1918, tržaškega rodu od 19. stoletja, naj ne trka na moja vrata. prof. Ivan Verč Trieste, 14 febbraio 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 17:02:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 15 Feb 2007 17:02:20 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <010601c7511a$add53860$6400a8c0@P4> From: "Stabej Marko" Cc: Sent: Thursday, February 15, 2007 4:08 PM Subject: RE: [SlovLit] Skener? Čitalniško oziroma bralniško dopolnilo: Korpus Fidaplus na iskanje po osnovni različici besede ponudi tole: bralnik 3543 skener 2629 čitalnik 1155 (zveza >optični čitalnik< 174) scanner 240 Najde se tudi 8 pojavitev skanerja. Fidaplus je referenčni korpus slovenskega jezika, brezplačno dostopen na www.fidaplus.net . Omogoča najrazličnejša iskanja in statistične obdelave­ - preizkusite svojo radovednost. Vabi Marko Stabej, v imenu ekipe Fidaplus ====== From: "Primož Lampič" Sent: Thursday, February 15, 2007 3:16 PM Subject: Re: Skener? Prav lepa hvala. Kako pa iz tega izpeljemo po slovensko glagol "skenirati"? Lepo pozdravljeni, Primož Lampič ====== (optično/strojno/računalniško ...) prebrati. tisto v oklepaju bomo vedno pogosteje izpuščali, ker bodo kmalu brali samo še stroji :) lp, miran hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 15 21:49:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Feb 2007 21:49:31 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <004701c75142$cc5b10c0$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Thursday, February 15, 2007 6:50 PM Subject: Re: [SlovLit] Skener? Zanimivo vprašanje: Kako se po slovensko reče "skenirati"? V katerem jeziku pa je "skenirati", če ne v slovenskem? V angleščini ni, v francoščini ni, tudi v portugalščini ni. Ona bi bila v slovenščini, ampak ji ne damo domovinske pravice. Čeprav smo jo nekoč potrebovali in jo še vedno potrebujemo, je nimamo za svojo. Celo statistika govori proti njej. "Bralnik" jo prekaša in po nekem štetju tudi "čitalnik". Da so med realnim jezikom in njegovim zapisom, ki je osnova za preštevanje, v jezik posegale lektorske roke, je zamolčaNo. In tako beseda "skenirati" obvisi v praznem prostoru, brez jezikovne domovine. Tisti, ki so si jo sestavili, je ne priznajo za svojo. In skupaj z 1 % slovenskih prebivalcev in kdove kolikim procentom uporabljanih besed se beseda "skenirati",kar se uradne domovine tiče, znajde med izbrisanimi. Andrej Rozman Roza From jaka na jaka.org Fri Feb 16 00:05:05 2007 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Fri, 16 Feb 2007 00:05:05 +0100 Subject: [SlovLit] Kosovel Message-ID: <45D4E721.5080408@jaka.org> Spoštovani, za potrebo arhiviranja enega svojih del, ki je nastal po naročilu in je posvečen Srečku Kosovelu potrebujem krajši zapis o Kosovelu. Prosim vse, ki ste strokovnjaki za zgodovino literature, da mi sporočite, če sem morda ustrelil kakšnega strokovnega kozla ali izpustil kaj pomembnega, da besedilo popravim oziroma dopolnim. Namen besedila je, predvsem nevpeljanim, podati osnovno informacijo o Kosovelu. Tu je besedilo: [začetek] Srečko Kosovel Rojen v Sežani, 18. 3. 1904 ? umrl 27. 5. 1926 v Tomaju. Pesnik, ki je s svojim delom močno so- in preoblikoval takratne knjižne smernice. Danes velja za enega najpomembnejših slovenskih literarnih avantgardistov, predvsem zaradi svojih pesniških konstrukcij, ki jih je poimenoval Konsi. Poleg njegovega dela v konstuktivistični poetiki, je cenjeno tudi njegovo konstruktivističnemu predhodno ustvarjanje v impresionistični in ekspresionistični poetiki. Ob poeziji je pisal tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in literarne kritike. Kosovel za življenja ni dočakal izida svoje pesniške zbirke. Njegova konstruktivistična poezija je bila objavljeni šele leta 1967 (Integrali). [konec] Nahaja se na strani: http://www.jaka.org/2007/asciikosovel/ ki pa še ni dokončana (manjka del arhiva) za vaše popravke in nasvete se vam že vnaprej zahvaljujem lp, Jaka Železnikar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 16 12:19:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 16 Feb 2007 12:19:46 +0100 Subject: [SlovLit] Skener? Message-ID: <004801c751bc$5d9759d0$b84602c1@ff.unilj.si> From: Peter Weiss [mailto:Peter.Weiss na zrc-sazu.si] Sent: Friday, February 16, 2007 9:55 AM Subject: Fw: [SlovLit] Skener? Še eno nič manj zanimivo vprašanje: kako pa potem posloveniti besedo "sken" (datoteka kot rezultat optičnega razbiranja, vendar pa še ne prepoznavanja, z optičnim bralnikom), da bo bolj in dovolj naša? In kaj naj, brskajoč po korpusih, postavim obnjo, da bom preštel pojavitve enega in drugega in domnevno pritepenko zavrnil tudi statistično? S pozdravčki. Peter ====== From: Zalozba ZRC [mailto:zalozba na zrc-sazu.si] Sent: Friday, February 16, 2007 8:30 AM Subject: vabilo Spoštovani! Vabimo Vas na predstavitev knjige: Vilko Novak, SLOVAR STARE KNJIŽNE PREKMURŠČINE Stara knjižna prekmurščina je jezik, ki se je na ozemlju med Muro in Rabo uporabljal in razvijal v času od prve knjige v prekmurščini (1715) do leta 1919, ko se je Prekmurje združilo s preostalo Slovenijo v skupni državi. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil, močno pa so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega slovstva. Zgodovinsko-narečni Slovar stare knjižne prekmurščine, ki obsega 14.880 iztočnic in 2.407 podiztočnic, velja za življenjsko delo prof. Vilka Novaka. Slovar je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založila pa Založba ZRC. Na predstavitvi bodo spregovorili predstavnik izdajatelja dr. Oto Luthar, redaktorica slovarja ga. Milena Hajnšek - Holz in pevec Vlado Kreslin. Predstavitev slovarja bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 19. uri v Knjigarni Vale-Novak na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Feb 16 13:32:28 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 16 Feb 2007 13:32:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavisticnega_drustva_Slovenije_ št=2E_72_feb=2E_2007 Message-ID: <45D5B26C.3512.3319B4F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika.html) je že dosegljiva februarska številka Kronike (št. 72, 44 strani); v nabiralnike društvenih članov bo prišla do ponedeljka. Iz vsebine: pisma, pobude in ostali odzivi na zaplete ob izvolitvi društvenega predsednika, ki "ni iz matične Slovenije", zapisniki, vabila na različne dogodke (med njimi najava Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu in 18. primorskih slovenističnih dnevov), nekaj jezikoslovnih debat, Trubar na evrskem kovancu, diskusiji o Prešernovem Krstu in Zdravljici, za konec pa še pregled knjižnih novosti ter novih objav v strokovni periodiki. Vabljeni k branju, Matjaž Zaplotnik, ur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 17 19:24:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Feb 2007 19:24:52 +0100 Subject: [SlovLit] Citiranje spletnih virov Message-ID: <002301c752c0$ec53c5a0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, February 16, 2007 7:45 PM Lep pozdrav! Obračam se na Vas, ker ste nam ravno pred nekaj meseci predavali o Wikipediji. Pred časom, natančneje novembra, sem v Wikipediji objavila članek o svojem domačem kraju-Gorje. Danes pa sem ugotovila, da se ta moj članek nahaja v sredini prilogi Dnevnika. Novinarka Vesna Levičnik je naredila >copy-paste.< ( No med nekatere stavke je vrinila besedice celo, ali pa je kakšno besedo izpustila, v večini pa gre kar za copy-paste ). Vem, da Wikipedija ni avtorsko zaščitena in ji je bilo to dovoljeno. Zanima pa me, če bi novinarka morala podatke preveriti in napisati vire? Sama virov nisem navedla, saj sem določene stvari izvedela od domačinov, nekaj sem jih prepisala s tabel, ki stojijo ob znamenitostih, nekaj pa z letakov, ki so krožili pred referendumom >Glasujte za Občino Gorje!< Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem! [...] http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorje ====== Krajših citatov iz leksikonskih virov (npr. biografski in bibliografski podatki) večinoma ne identificiramo, ker gre za splošna dejstva in je nekako samoumevno, da si pomagamo z njimi (tako tudi s slovarskimi, literarnoteoretskimi, učbeniškimi definicijami ipd.). Med principe leksikografskega dela sodi odpoved lastnemu raziskovalnemu delu in jih bibliografije klasificirajo kot strokovne in ne kot znanstvene publikacije, tako izrecno tudi pri Wikipediji. Kadar pa brez vključevanja lastnih raziskav ne gre, ali kadar primerjamo različne leksikonske vire, ali kadar po obsegu in ambiciji presegajo strokovni prag, takrat jih seveda citiramo. Taki so pogosto tudi članki v Wikipediji, zato je Wikipedija vedno pogosteje citirani vir. Če si novinar pomaga s tujim daljšim tekstom tako, da je velik del njegovega prispevka iz rahlo modificirane tuje predloge, bi se v vsakem primeru spodobilo vir vsaj omeniti (npr. povzeto iz Wikipedije). Novinarke, ki je preplonkala članek iz Wikipedije, zaradi neetičnega obnašanja ni mogoče sodno preganjati, treba pa ji je sporočiti, da ni lepo ponašati se s tujim perjem. Pravkar sem na 40. strani brezplačne revije za mlade Unikat (http://www.unikat.cc/vsebina/Unikat33.pdf), ki sem jo včeraj zvečer pobral na FF, ker me je pritegnila podoba dražestne Mance Špik na naslovnici, našel eno svojo fotografijo, ki sem jo pred leti postavil na splet (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri36.html), brez navedbe avtorstva. Trenutna avtorska zakonodaja zahteva, da založnik za vsako uporabo tuje intelektualne lastnine vpraša njenega lastnika, tudi če izdelka ne krasi oznaka za copyright. Navijam za to, da se namesto copyrighta (c) uveljavi veliko bolj sproščena in življenjska zakonodaja creative commons (cc), ki je pisana na kožo novih medijev in omogoča uporabo tuje intelektualne lastnine brez avtorjevega izrecnega dovoljenja, vendar tudi ta vztraja pri priznavanju avtorstva (in včasih še pri prepovedi komercialne rabe). Urednik časopisa Tadej Hat bi torej moral navesti, čigava je fotografija in od kod jo je snel. Nagovarjam k ogledu spletne strani slovenske creative commons (ustvarjalne gmajne) http://creativecommons.si/ , zlasti poglavja o licencah cc (http://creativecommons.si/licence), ki ozaveščajo standarde obnašanja pri objavljanju in krepijo občutljivost za avtorstvo na tem področju. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 17 19:59:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Feb 2007 19:59:09 +0100 Subject: [SlovLit] Citiranje spletnih virov -- Filmske zgodbe -- Razpisi Message-ID: <008501c752c5$b600f720$6400a8c0@P4> From: "V. Velkovrh Bukilica" To: "SLOVLIT" ; Sent: Saturday, February 17, 2007 7:38 PM Subject: Re: Citiranje spletnih virov Pozdravljeni, predlagam vam, da se vsekakor z istim sporočilom obrnete tudi na Društvo slovenskih novinarjev. Novinarje - tudi tiste, ki bi to radi bili, pa nikoli ne bodo - namreč zavezuje častni kodeks (če že lastna morala in čut za čast ne). Ali vir podatkov "zapoveduje" navajanje ali ne, je torej popolnoma irelevantno. Ne pustimo, da se zaradi nedelovanja prizadetih takšni pojavi razpasejo. Vsaka demokratična država namreč krvavo potrebuje *dobro* novinarstvo. Lep pozdrav, V. ====== Od: Metka Zver [Metka.Zver na mk-trgovina.si] Poslano: 16. februar 2007 12:20 Zadeva: Filmske zgodbe v knjigarni Konzorcij V Knjigarni Kozorcij pripravljamo v sodelovanju treh stanovskih društev DSFU, DSR in DSP cikel pogovorov na temo literature in filma z naslovom FILMSKE ZGODBE. V okviru pogovorov bomo z našimi gosti, ki prihajajo tako iz filmskega kot literarnega sveta, poskušali osvetliti teme, katere se dotikajo polja ene ali druge umetnosti. Prostor bo namenjen tudi ogledu filmov in branju knjig, ki so inspirirale film ali tudi obratno. 5. srečanje v okviru Filmske zgodbe bo posvečeno filmskim besedam - pisanju o filmu, ki mu največkrat rečemo kar filmska kritika. Kakšen namen, pomen ima filmska kritika danes? Kdo jo bere, kje? Kolikšen in kakšen je medijski prostor, namenjen pisanju o filmu? Kakšna je vloga filmskih revij in kakšna vloga filmske publicistike? Srečanje smo pripravili v sodelovanju z revijo Ekran (filmski kritiki je posvečena aktualna št. februar/marec 2007). Sodelujejo: Zdenko Vrdlovec, Marcel Štefančič jr., Simon Popek, Samo Rugelj, Nil Baskar, Nika Bohinc. Pogovor bo vodila Ženja Leiler. Knjigarna KONZORCIJ, četrtek, 22. 2. 2007, ob 18. uri, Slovenska c. 29., Ljubljana. ======= http://www.arrs.gov.si/sl/medn/dvostr/Drzave/Srbija_Crna_Gora/razpisi/07/razp-scg-07.asp -- sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo letih 2008 in 2009. http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/07/obv-recenzenti-120107.asp -- zbiranje predlogov za člane občasnih strokovnih teles in recenzente za ocenjevalne postopke Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. --- Milena Mileva Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 13:03:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Feb 2007 13:03:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Usposabljanje_za_poučevanje_slovenš čine_kot_drugega_in_tujega_jezika Message-ID: <005501c7541e$20d74780$b84602c1@ff.unilj.si> From: Pirih Nataša [mailto:N.Pirih na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, February 19, 2007 10:36 AM Subject: prošnja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL po enem letu ponovno VABI na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Kaj ponujamo? - 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), - znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, - potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Komu je seminar namenjem? - Profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 3. in 4. letnika slovenistike, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot tujega jezika in njenega poučevanja. Kje in kdaj?* Sreda, 7. 3. 1. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 2. Temeljni pojmi: slovenščina kot prvi, drugi in tuji jezik; učenje jezika in razvoj sporazumevalne zmožnosti; mag. Jana Zemljarič Miklavčič, dr. Nataša Pirih Svetina Sreda, 14. 3. 3. Govorci slovenščine kot tujega jezika - udeleženci na tečajih 4. Osnove poučevanja slovenščine kot tujega jezika ter kdo in kaj je učitelj slovenščine kot tujega jezika; Mojca Stritar, Tanja Jerman Sreda, 21. 3. 5. Opredelitev ravni jezikovnega znanja 6. Učbeniki za učenje slovenščine kot tujega jezika, priročniki in drugo uporabno gradivo; Tanja Jerman, Mihaela Knez Sreda, 28. 3. 7. Komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot tujega jezika; učenje slovnice; delo z učbenikom A, B, C . 1, 2, 3, gremo; dr. Nataša Pirih Svetina Sreda, 4. 4. 8. Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom pri pouku slovenščine kot tujega jezika; Mihaela Knez Sreda, 11. 4. 9. Posebne oblike učenja slovenščine - individualni pouk in učenje na daljavo; dr. Nataša Pirih Svetina, Mojca Stritar Sreda, 18. 4. 10. Pred odhodom v razred; odprta vprašanja, izmenjava mnenj in evalvacija programa; Tanja Jerman, Mihaela Knez, dr. Nataša Pirih Svetina, Mojca Stritar, Mag. Jana Zemljarič Miklavčič * Seminar se bo izvajal v popoldanskem času, o času in kraju bodo prijavljeni pravočasno obveščeni. Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo z računom na blagajni Filozofske fakultete ali z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Da bi vam lahko izstavili račun, ob prijavi obvezno navedite, kdo bo plačnik računa in njegove podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): ime, naslov, davčna in matična številka Prijave sprejemamo do ponedeljka, 5. 3. 2007, na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 19 23:04:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Feb 2007 23:04:40 +0100 Subject: [SlovLit] Pravljice danes Message-ID: <013901c75471$f55478e0$6400a8c0@P4> From: "Pirih Nataša" To: Sent: Monday, February 19, 2007 2:27 PM Subject: sprememba Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika zaradi težav pri organizaciji in prostorske stiske prestavljamo na oktober 2007, torej na začetek novega študijskega leta. Vsem zainteresiranim se iskreno opravičujemo za nastalo spremembo Lep pozdrav, Nataša Pirih Svetina ===== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, February 19, 2007 9:10 PM Subject: Please review 'PRAVLJICE DANES 2007- program' V Cankarjevem domu (http://www.cd-cc.si/_Cankarjev_Dom/prvastran/index.php?id_kategorija=katkvz&navactive1=6&navactive2=0) in Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (http://www.etno- muzej.si/festival.php) bo od 12. do 18. marca 2007 potekal 10. pripovedovalski festival Pravljice danes 2007. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa (razen redkih izjem) izvirajo iz ljudskega izročila, domačega in tujega. [...] Še ena pomembna novost letošnjega festivala je odprta pripovedovalska tribuna. Na njej se kot pripovedovalci lahko predstavijo vsi pripovedovanja željni, ki čutijo, da z izbrano zgodbo poslušalce lahko pritegnejo. Festival torej odpira vrata tudi popolnoma neznanemu in nepričakovanemu. Program oblikuje in vodi pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan. Izvedbo programa koordinira Alenka Veler. Ponedeljek, 12. marec 2007 Pripovedovalski forum slovenskih knjižničarjev (CD) 10.00 Pripovedovalski nastopi izkušenih slovenskih knjižničarjev, ki v svojem okolju uspešno razvijajo pripovedovalsko umetnost. S kratkimi ljudskimi pripovedmi se nam bodo predstavili: Tanja Zavašnik iz Grosupljega, Darja Hribernik iz Slovenj Gradca, Anica Krčmar iz Žalca, Jasna Branka Staman iz Ljutomera, Breda Kočevar iz Črnomlja, Janez Pungartnik iz Trebnjega, Zlata Brezovar z Vrhnike, Anita Leskovec iz Cerknice, Nives Andrič iz Kopra in Marija Cvetek, nekdanja knjižničarka, danes etnologija in publicistika, iz Bohinja. 11.00-11.15 Odmor za kavo in izmenjavo izkušenj 11.15 Predavanja: Dr. Katja Podbevšek: Govorno oblikovanje pravljice Mag. Igor Cvetko: Zgodbe preprostih glasbilc Jelena Sitar: Pripovedovanje ob lutki 14.00-18.00 Delavnica: Uvod v oblikovanje govora in nego glasu (vodi Neža Rojko). Število udeležencev je omejeno. Prireditev je namenjena predvsem knjižničarjem šolskih in splošnih knjižnic, vodjem splošnih knjižnic ter študentom bibliotekarstva, vabljeni tudi drugi. Prosti vstop. Informacije in prijave za delavnico: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, T 01 4300 557, 4300 558, E info na bralnaznacka.si 19.00 S pravljico okrog sveta (CD) Pripovedujejo: Tanja Moskalenko (Belorusija), Di Vidmar (Kitajska), mag. Aswin Shrestha (Nepal), Joseph Rakotorahalahy (Madagaskar), Nubia Zrimec (Nikaragva), Christiane Redek Leskovec (Nemčija) in Darko Jan Spasov (Makedonija). Prireditev povezuje Sekumady Condé. Vsak od sedmih pripovedovalcev, ki prihajajo z različnih delov sveta, se nam bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini in primaknili tudi drobce svojega maternega jezika, verze, morda melodije. [...] Za odrasle 20.30 Ti povem ano pravco (CD), večer slovenskih ljudskih pripovedi, povedanih v narečjih. Pripovedujejo: Ljoba Jenče, Vesna Radovanovič in Jasna Majda Peršolja. [...] Za odrasle Torek, 13. marec 2007 9.00 V nekem carstvu, v nekem vladarstvu (ruske ljudske pripovedi) (SEM). Pripoveduje Nataša Matjašec. Za otroke od 7. leta naprej 10.00 Iz pojoče skrinjice (SEM). Pripoveduje: Ajda Rooss Remeta. Za otroke od 3. leta naprej 10.45 Car Trojan in kozja ušesa (SEM). Pripoveduje: Anja Štefan. Za višje razrede OŠ 17.00 Zverinice iz Rezije (SEM). Pripovedujejo: Rok Kosec, Tjaša Koprivec, Matjaž Štirn. Glasbena spremljava: Goran Završnik. Za otroke od 3. leta naprej 19.00 Pravljično ReŠetanje: Za 2 groša fantazije v živo (CD). Pripovedujejo: sodelavci Radia Študent. Sodelavci oddaje Za 2 groša fantazije z Radia Študent še vedno z velikim veseljem brskajo po domači in tuji zakladnici ljudskih pripovedi ter negujejo bogato izročilo govorjene besede. Z gostujočimi glasbeniki se na festivalu Pravljice danes že četrtič predstavljajo s sveže izbranimi pravljicami. Za odrasle 20.30 Odprta pripovedovalska tribuna (CD). Na odprto pripovedovalsko tribuno so vabljeni vsi, ki bi se radi preizkusili kot pripovedovalci. Priporočamo predstavitev s kratko ljudsko pripovedjo, ne daljšo od 5 minut. Prireditev bo vodil Boštjan Napotnik - Napo. Prijave sprejemamo do 5. marca, dodatne informacije dajemo na elektronskem naslovu pdtribuna na gmail.com. Prosti vstop. Za odrasle Sreda, 14. marec 2007 9.00 Zakleti grad (pravljice Frana Milčinskega) (SEM). Pripoveduje: Nataša Konc Lorenzutti. Za nižje razrede OŠ 10.00 Tristo zajcev (SEM). Pripovedujejo in muzicirajo: Boštjan Gombač, Jure Longyka, Žiga Golob. Skupaj nam bodo predstavili nekaj pripovedi iz repertoarja Antona Dremlja - Resnika, nekdanjega mojstra govorjene besede iz Petrušne vasi na Dolenjskem. Za otroke od 9. leta naprej 11.00 Pravljično ReŠetanje: Za 2 groša fantazije v živo (CD). Pripovedujejo: sodelavci Radia Študent. Morda se nam zdi, da smo z najstniško dobo pravljice že prerasli in da nam nimajo ravno dosti povedati, a mladi sodelavci Radia Študent verjamejo, da sočne, krepke, grozljive in tudi lirične zgodbe, ki so preživele dolga stoletja, vedno znova lahko vsakogar pritegnejo. Z glasbo v živo. Za učence višjih razredov OŠ, dijake in študente 17.00 Iz pojoče skrinjice (SEM). Dodatna pripovedovalska predstava, ki bo pripravljena na podlagi vnaprej izraženih želja in rezervacij. Pripoveduje: Ajda Rooss Remeta. Za otroke od 3. leta naprej 20.00 Pobrano na kup (CD). Pripovedujejo: Andrej Rozman - Roza, Bojan Cvetrežnik, Janez Škof, Anja Štefan, Rožana Koštial, Miha Žorž, Ajda Ross Remeta. Za odrasle Petek, 16. marec 2007 20.00 Ashley Ramsden: Pripovedi z vsega sveta (CD). Pripoveduje: Ashley Ramsden. Za odrasle Sobota 17. marca od 9.00 do 12.30 in od 14.00 do 17.30 Nedelja 18. marca od 9.30 do 13.00 Delavnica: Umetnost pripovedovanja (vodi Ashley Ramsden) (CD) Spremljevalni program: 7. marec 2007 ob 11. uri (SEM) Predstavitev zbornika prvega simpozija pravljičarjev Sedi k meni, povem ti eno pravljico (članki šestnajstih avtorjev, avtorica Ljoba Jenče, izšlo pri Mariborski knjižnici). Pripovedovalski festival Pravljice danes 2007 organizirajo: Cankarjev dom (CD), Slovenski etnografski muzej (SEM), Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. Za knjižna darila se zahvaljujemo založbi Mladinska knjiga. Medijski pokrovitelji: Radio Študent, reviji Cicido in Ciciban. Vstopnina: 3,50 EUR /838,74 SIT za otroške prireditve (nakup vstopnic v Slovenskem etnografskem muzeju), 5 EUR/1198,20 SIT za večerne prireditve (nakup vstopnic v Cankarjevem domu). Popusti za skupine: 10 % (skupine iz Ljubljane), 15 % (skupine od drugod). Dodatne informacije in rezervacije za organizirane skupine: 01 2417 172 tibor.mihelic na cd-cc.si Nakup vstopnic in informacije: Za prireditve v Cankarjevem domu (večerne predstave in dopoldanska za dijake in študente): Informacijsko središče CD: 01 2417 299, info na cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic s plačilnimi karticami po 01 2417 300, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter po www.cd-cc.si Dodatne informacije: 01 2417 172 tibor.mihelic na cd-cc.si Za prireditve v Slovenskem etnografskem muzeju (predstave za otroke): Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana. Nakup vstopnic in rezervacije Recepcija Slovenskega etnografskega muzeja od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, 01 3008 745 trgovina na etno-muzej.si S www.etno-muzej.si Kontaktna oseba Sonja Kogej Rus, T 01 3008 750 sonja.kogej-rus na etno-muzej.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Feb 20 14:51:28 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Tue, 20 Feb 2007 14:51:28 +0100 Subject: [SlovLit] Dragocena pot jezika -- slovenski jezik danes in jutri Message-ID: <45DB0AF0.8138.3A18AE@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ustanova patra Stavislava Škrabca (Hrovača 42, 1310 Ribnica), ki skrb za slovenski jezik predaja družbi s podeljevanjem štipendij zaslužnim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, slavistike in klasične filologije, vas vabi na dogodek Dragocena pot jezika -- slovenski jezik danes in jutri. Na srečanju, pripravljenem ob mednarodnem dnevu maternih jezikov, bodo presežnost slovenskega jezika v njegovi pretekli, sedanji in bodoči podobi osvetli štipendisti Škrabčeve ustanove -- Kozma Ahačič, Damjan Huber, Vladka Tucovič, Andrejka Žejn -- in izr. prof. dr. Marko Stabej. Vabljeni v skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači v petek, 23. februarja 2007, ob 19. uri. Polona Lovšin ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 20 22:41:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Feb 2007 22:41:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Visokošolsko_izobraževanje_--_Mladin ska_književnost_--_Bralna_značka_--_Brezplačn i_tečaji_v_NUK-u Message-ID: <011601c75537$f22e6ec0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, February 20, 2007 8:48 PM Subject: Seminar solskega polja Dr. Pavel ZGAGA, predstojnik CEPS, vabi na februarsko srečanje v Seminarju šolskega polja. Na njem bo govor o visokošolskem izobraževanju v Sloveniji in vse bolj številnih problemih v zvezi z njim, za uvod pa so zaprosili dr. Ivana Svetlika, rednega profesorja Fakultete za družbene vede in prorektorja Univerze v Ljubljani. Dr. Svetlik je pred nekaj tedni v časopisu Dnevnik prispeval odmevno analizo stanja visokega šolstva v Sloveniji (Dnevnikov objektiv, 20. januar 2007, str. 14-15); rezime s konkretnimi predlogi lahko najdete tudi na spletni strani . Srečanje bo v torek 27. februarja 2007 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Potrditev navzočnost na ceps na pef.uni-lj.si. Vljudno vabljeni! Http://www.zupca.net -- edina spletna stran o slovenski mladinski književnosti (pisatelji http://www.zupca.net/podstresje/arhiv/arhiv.htm#ods3b in ilustratorji http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ilustratorji.htm).Vabljeni k ogledu. Http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?mID=sl&smID=a&pID={a8eb9639-812d-4069-8b1f-2d8082b2e7f6} -- nove spletne strani Knjižnice Otona Župančiča oz. Pionirske, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Vredno ogleda in obiska v novih prostorih na Kersnikovi 2, Ljubljana. ======= From: "Bralna značka" Sent: Tuesday, February 20, 2007 3:45 PM Subject: OSTRŽEK 4 - BRALNA ZNAČKA Spoštovani, obveščamo vas, da smo na naši spletni strani objavili novo (prenovljeno) številko spletnega glasila OSTRŽEK. Do njega lahko dostopate na naslovu http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/ oz. http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/SL_0607/Glasilo04.htm Ostržka prejemajo mentorji bralne značke v šolah, vrtcih v Sloveniji in zamejstvu, učitelji dopolnilnega pouka v zdomstvu, društva in zveze prijateljev mladine, splošne knjižnice, strokovnjaki z različnih področij, povezanih z branjem, novinarji in nekateri starši. Spletno glasilo ureja Petra Potočnik, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. ======== From: "Nataša Kodrič" Sent: Tuesday, February 20, 2007 12:32 PM Subject: FW: Vabilo na brezplačne tečaje iskanja po el. informacijskih virih v januarju in februarju Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 27. februarja od 10. do 13. ure. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v torek, 6. marca od 10. do 13. ure. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v petek, 9. marca od 10. do 13 ure. Tečaj "Elektronski časopisi" bo v sredo, 21. marca od 10. do 13 ure. Tečaj "Iskanje knjig" bo v petek, 23. marca od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. --- Nataša Kodrič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 21 08:56:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 Feb 2007 08:56:32 +0100 Subject: [SlovLit] LK -- Najbolj skopa izvedba Skopuha Message-ID: <004601c7558d$db5e0470$c54602c1@ff.unilj.si> From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Sent: Tuesday, February 20, 2007 11:40 PM Subject: LK, 26. februar 2007 Lingvistični krožek FF UL vabi na 846. sestanek v ponedeljek, 26. februarja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Gorazd Kert, Research Centre for English and Applied Linguistics University of Cambridge. Tema predavanja: O teoriji morfologije in njeni psiholingvistični stvarnosti. -- Alja Ferme ======== From: rozman andrej [mailto:roza na roza.si] Sent: Tuesday, February 20, 2007 11:48 PM Subject: vabilo Vabim Vas in Vase bliznje na idealno predstavo za postni cas. To je NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA SKOPUHA, ki jo je po Molieru priredil in vse ostalo naredil igralec sam. Predstava je popolnoma nevirtualna in narejena v skladu z eticnimi kodeksi profesorja Mrkaica, za razliko od nekaterih prejsnjih predstav tega gledalisca pa v njej NI sodelovanja gledalcev, zaradi cesar se lahko brez strahu usedete tudi v prvo vrsto! Ne glede na to, da ste povabljeni in Vas bodo na Vaso zeljo ob prihodu v gledalisce cakale brezplacne vstopnice, predstava tudi za Vas vsebuje vec brezplacnih dodatkov, vkljucno s predstavitvijo najbolj slovenske discipline! Predstava bo 1. in 7. marca ob 20.30 v KUD France Preseren Trnovo. http://www.roza.si/urgenca/urgenca.htm Zakaj prav Skopuh? (za bolj radovedne goste in morebitne novinarje) Za lansko premiero Rozinteatra (ki nekoliko zamuja zaradi poskodbe edinega igralca tega najmanjsega slovenskega gledaliskega kolektiva), je bila izbrana predelava Molierove komedije v prvi vrsti zato, da bi se s tem na kar najbolj primerljiv nacin obelezila 20. obletnica prihoda danasnjega Rozinteatra (takrat se v preobleki umetniskega direktorja Gledalisca Ane Monro) v KUD France Preseren, kjer se je konec leta 1986 gledaliski program v sveze ozivljeni dvorani zacel prav s posodobitvijo Molierovega Georga Dandina, v kateri so preprostega in pridnega kmeta namesto originalnega plemstva zatirali komunisti. Danes, ko se nad nekdanje komuniste spravljajo le-ti v svojih novih preoblekah sami, so tezave, ki utesnjujejo umetnika do te mere, da dobi inspiracijo, drugje. A je na sreco Moliere ustvarjal dovolj dolgo, da je ponudil idealno gledalisko podlago tudi za take case. Veselim se Vasega obiska. --- Za Rozinteater Andrej Rozman Roza From spela.vintar na guest.arnes.si Thu Feb 22 12:27:34 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Thu, 22 Feb 2007 12:27:34 +0100 Subject: [SlovLit] Februarska JOTA Message-ID: <45DD7E26.6060208@guest.arnes.si> Dragi ljubitelji Jote, februarsko srecanje JezikOvnoTehnoloskega Abonmaja bo v sredo, 28.2.2007, ob 17.00 v sobi 527 na FF (sejna soba), predavala pa bom Spela Vintar na temo Samodejno luscenje terminologije iz korpusov: od osnov do umazanih podrobnosti. Povzetek predavanja in arhiv bivsih Jot najdete na nasem spletiscu http://lojze.lugos.si/jota. Prisrcno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 11:45:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 Feb 2007 11:45:50 +0100 Subject: [SlovLit] Kongres HDPL Message-ID: <005701c75993$68d7dbb0$c54602c1@ff.unilj.si> From: Marko Stabej [mailto:marko.stabej na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 26, 2007 10:40 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Kongres HDPL Spoštovani Slovlitovci in Slovlitovke, Hrvaško društvo za uporabno lingvistiko (HDPL) oziroma njegova predsednica Jagoda Granić vabita na kongres Jezikovna politika in jezikovna stvarnost, ki bo od 24. do 26. maja 2007 v Splitu. Prijaviti se je treba do 31. marca. Na društveni spletni strani http://www.hdpl.hr/ sicer še ni prijavnice in obvestila za letošnji kongres, ampak gotovo še prideta, za dodatna obvestila pa lahko tudi pišete na lingua na hdpl.hr. Poročilo o lanskem kongresu (na katerega se ponavadi odpravi kar precej slovenskih uporabnih jezikoslovcev in jezikoslovk) si lahko preberete v lanski 3-4. številki Jezika in slovstva. Lep pozdrav, Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 26 20:27:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Feb 2007 20:27:20 +0100 Subject: [SlovLit] Sokratova roka -- Branje in smisel -- Razpisi Message-ID: <007c01c759dc$29c39830$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milic" Sent: Monday, February 26, 2007 3:20 PM Subject: prevajalski SOS Filozofsko podkovane slovlitovce prosim, da mi pomagajo iz zagate. V neki pesmi o neznanih letečih predmetih, ki jo prevajam, sem...zadela na te verze: Oni pa bivajo kot imenitna Sokratova roka - najpopolnejši organ neznanega telesa, ubogega, zapuščenega. Med prevajanjem sem to imenitno Sokratovo roko vzela za od pesnika izumljeno metaforo in jo dokaj prosto(dušno) tudi prevedla, ko pa sem odložila pero, sem se začela spraševati, ali ni v njej zajet in zame, ki sem precej tešča na področju filozofije, tudi skrit filozofski pomen? Je kdo kdaj kaj slišal o... imenitni Sokratovi roki? Hvaležna mu bom za vsak namig. jolka milič ======= From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Monday, February 26, 2007 6:53 PM Subject: za slovlit Spoštovani, vljudno Vas vabimo na debatni večer Slovenskega PEN, ki bo v četrtek, dne 1. marca, ob 19. uri v dvorani DSP, Tomšičeva 12. Pogovarjali se bomo o temi BRANJE KOT PREPOZNAVANJE SMISLA. Gostje večera bodo dr. Meta Grosman, dr. Boža Krakar Vogel in dr. Tomo Virk. Večer bo povezoval dr. Miha Pintarič. Lep pozdrav in nasvidenje. -- Tone Peršak ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, February 26, 2007 7:51 PM Subject: Javni razpisi Ministrstvo za šolstvo in šport je na spletni strani http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=796 objavilo Javni razpis nagrad RS na področju šolstva za leto 2007. Na spletnih straneh ARRS (http://www.uni-lj.si/Razpisi/razpisi.asp) so najavljeni domači razpisi v letu 2007: - Javni razpis za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2007 (februar) - Javni razpis za (so)financiranje temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov II (februar). - Javni razpis za sofinaciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov v letu 2007 (februar-marec). - Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2007 (februar, marec). - Javni poziv raziskovalnim organizacijam, da prijavijo kandidate za mentorje, ki bodo v letu 2008 usposabljali mlade raziskovalce (marec). - Javni razpis za izbiro projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Znanje za varnost in mir (marec, april). - Javni razpis za sofinanciranje programa "Znanost mladini" v letu 2008 (maj). - Javni razpis za (so)financiranje temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (maj). - Javni razpis za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij v letu 2008 (september) - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2008 (oktober). - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij v letu 2008 (november). - Javni razpis za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2008 (december). - Poziv javnim zavodom, upravičencem do sredstev za ustanoviteljske obveznosti, da posredujejo vlogo (december). - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko v letih 2007-- 2009 (19. 2. 07) - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Republiko Srbijo v letih 2008 in 2009 (15. 2. 07) -- za zadnja dva glej http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/07/pregled-medn.asp From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 27 18:12:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Feb 2007 18:12:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Ped agoške_buče_--_Kako_prijaviti_EU_projekt_--_Bor is_Pahor_na_FF_--_Re=3A_Sokratova_roka Message-ID: <011901c75a92$6a7b9ec0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, February 27, 2007 12:56 PM Subject: didaktični sekciji SDS Predlagam didaktični sekciji Slavističnega društva Slovenije, da organizira javno razpravo o zmanjševanju ur predmetu slovenščina v šolskih progamih. To se po moijih izkušnjah dogaja v tem tisočletju v vsaki reformni evforiji. Tako se je l. 2003 skrčilo število ur v triletnih poklicnih šolah za tretjino, tako se je za prib. 12 ur lani skrčilo ("približalo dejanski izvedbi") število ur v srednjih strokovnih šolah, tako se bo po navedbah oblastnikov predvidoma zgodilo "sveti kravi slovneščini" v gimnazijah (Mežan v Delu) in tako se bo izjavi A. Likovič v sinočnjih Odmevih moralo zgoditi slovenščini v devetletki, kjer ima v prevem triletju "čisto preveč ur" (resda 7, pridobljenih s kurikularno prenovo, zato so pa tudi rezultati mednarodnih primerjav ugodnejši). Predlagam, da se na tako razpravo povabita oba zgoraj imenovana predstavnika oblasti. Upam, da to poleg velikih tem naše prestižne eksistence tudi ta eminentno društveni problem zaščite stroke na pomembnem področju javnosti koga zanima? - Boža Krakar Vogel ========= From: razvedrilo na gmail.com To: milena.blazic na pef.uni-lj.si ; barbara.kafol na pef.uni-lj.si Sent: Tuesday, February 27, 2007 3:46 PM Subject: Vabilo na predstavitev zbirke Pedagoške buče v Rožni dolini V imenu Študentskega sveta stanovalcev v Ljubljani Vas vabimo na predstavitev literarne zbirke Pedagoške buče, tokrat v Rožni dolini. Kulturni večer bo potekal v sredo 28. 2. 2007 v mali kulturni dvorani pri študentski menzi (vhod čez upravo), ob 20.30. Vljudno vabljeni Vi in vaši prijatelji. Lep pozdrav, Tadej Baškovč ===== From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Tuesday, February 27, 2007 10:42 AM Subject: Fw: EU projekti > From: "Veronika Zabot" > Sent: Tuesday, February 27, 2007 6:02 AM > Subject: EU projekti http://www.panta-rei.si/delavnica.php?vrsta_delavnice=management_eu_projektov -- Kako prijaviti uspešen EU projekt; Ljubljana, hotel Lev, Vošnjakova 1. Delavnice bodo 14. 3., 15. 3., 21. 3. in 29. 3. 2007. Vsa srečanja trajajo od 9.00 do 15.45 ure. Vaša investicija v program je 1.190 EUR + DDV in vključuje vsa potrebna gradiva, učne pripomočke, kosila in pijačo med srečanji. ======= V okviru Ciklusa predavanj Kultura sožitja napovedujemo: Četrtek, 15. marca 2007 ob 18:00- Pisatelj Boris Pahor -- slovenski pričevalec na zahodni meji (pred. št. 15) Vljudno vabljeni! ======= From: V. Velkovrh Bukilica [mailto:vvb na siol.net] Sent: Tuesday, February 27, 2007 1:30 AM Subject: Re: Sokratova roka Je "roka" dejansko roka - ali dlan? Iskanje po internetu z izrazom "Sokratova roka" (v več jezikih) namreč da le dve do tri (pa še te verjetno irelevantne) rezultate - iskanje z izrazom "Sokratova dlan" pa (v istih jezikih) nanese kar precej strani. (Čeprav je že na prvi pogled očitno, da tudi med temi najbrž ni prav veliko relevantnih strani.) Za vsak primer prilagam rezultate iskanje v angleščini: http://tinyurl.com/3a5rut Lep pozdrav, V. ======= From: Sent: Tuesday, February 27, 2007 9:13 AM Subject: Re: Sokratova roka >> Oni pa bivajo kot imenitna >> Sokratova roka - najpopolnejši >> organ neznanega telesa, ubogega, >> zapuščenega. Imenitna - 'sloveča', prvoten pomen 'ki ima sloveče ime'; v zvezi z roka. Gre seveda za metonimijo. Sokrat, ki, kot vemo, ve, da ničesar ne ve, svoje ime vendarle pozna. Zato 'imenit', zelo dober pridevek za Sokrata. Toliko samo v razmislek. Francka Premk From jaka na jaka.org Tue Feb 27 21:07:03 2007 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 27 Feb 2007 21:07:03 +0100 Subject: [SlovLit] = računalniška_literarnost_in_besedil nost Message-ID: <45E48F67.5010200@jaka.org> Dan, morda bo Slovlitjane zanimalo naslednje, s stališča sodobne računalniške literature (in tega, kar se jo drži zraven, za dobro merico :) http://www.digilitera.net Algorithm based literature and interesting technology Pišem sam, angleščino k sebi nesebično in neustrašno spravlja Sunčan Patrick Stone. Lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Feb 28 10:17:32 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 28 Feb 2007 10:17:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Tri_sporočila_večinskemu_narodu Message-ID: <45E556BC.5079.1CCBA4@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Zoltan Jan" To: "Matjaž Zaplotnik" Copies to: Subject: TRI SPOROČILA ZA VEČINSKEMU NARODU Date sent: Tue, 27 Feb 2007 18:17:11 +0100 Zaradi pomanjkanja prostora bi težko našteli vse, kar Miran KOŠUTA, neregistrirani predsednik Slavističnega društva Slovenije, uspe postoriti poleg rednih obveznosti profesorja za slovensko književnost na tržaški univerzi, zato naj tokrat omenimo, da so pred kratkim izšle tri knjižne objave, čeprav z letnico 2006. V vsako je poleg uredniškega dela vložil tudi znaten avtorski prispevek izvirnih besedil, ki bi združena zadoščala za samostojno knjigo. Vse tri knjige sodijo na področje kulturne izmenjave med Italijani in Slovenci, čemur je namenil velik del svojega strokovnega in znanstvenega dela, saj je ta razmerja proučeval, poleg tega pa deloval tudi kot posrednik. Kot zaključek obsežnega projekta _Pesniki dveh manjšin -- Poeti di due mignoranze_, ki je potekal v obliki nekaj ducatov javnih srečanj in literarnih večerov ter predvajanj ob tej priložnosti nastalega filma, je uredil obsežno, dvojezično antologijo v dveh zvezkih, ki obsegata vsak po tristo strani. V "slovenskem" zvezku dvojezične antologije so objavljena dela pesnikov slovenske manjšine, ki jih je s kratkimi življenjepisi in kritiškimi prispevki predstavil Miran Košuta, med tem ko je italijanske prikazala Elis Deghenghi Oujić. Kot je v predgovoru poudaril Ciril Zlobec, ne gre za domoljubno ali narodnobudniško pesništvo, pač pa za srečanje pesnikov dveh manjšin, ki ne sodelujejo prav pogosto s skupnimi pobudami, na intimni osebni ravni. Kot urednik obujene knjižne zbirke EstLibris, ki izhaja v sozaložništvu založb Ibiskos editrice in Založništva tržaškega tiska, je poskrbel za prvi knjižni prevod Draga Jančarja v italijanščino. Gre za zbirko Jančarjevih novel _L'allievo di Joyce_ (_Joycev učenec_), ki jo je prevedla Veronika Brecelj in jo je tržaški dnevnik Il Piccolo pozdravil na kulturni strani s poudarjenim naslovom: "Drago Jančar, veliki slovenski pisatelj, končno v italijanskem jeziku." Knjigi oziroma knjižni zbirki EstLibris, ki jo je že pred desetletji zasnoval isti urednik, se obeta tudi javno priznanje, njen naslov pa seveda domiselno evocira v tržaških naslovnikih branje skozi optiko znamenitega irskega "Tržačana", ki mu vsako leto namenjajo veliko pozornosti. Urednik je prispeval tudi spremno študijo, v kateri je ob premišljenem izboru, ki že sam po sebi podaja predstavitev avtorja, opozarja tudi na vzporednice literatur dveh narodov, ki živita drug ob drugem, pa jima skupna križišča ne služita za srečanja pri skupnih iskanjih in ustvarjalnih poletih, tako da križišča (p)ostajajo razpotja. Še posebej zanimiv je dvojezični zbornik _Fare gli Europei -- Ustvariti Evropejce_. Vključuje enajst prispevkov in pet pozdravnih razmišljanj gostov simpozija, ki ga je pred dobrima dvema letoma (13.- -14. 2. 2004) v Gorici pripravil Inštitut Gramsci. Pobudo za to strokovno znanstveno in tudi politično srečanje je dal nekdanji dekan tržaške filozofske fakultete in dolgoletni predsednik tega Inštituta, sedaj že pokojni profesor Giuseppe Petronio. Drugi razdelek zbornika se smiselno navezuje na uvodni del (pozdravni nagovori) in prinaša prispevke o političnih vprašanjih Evropske zveze. Med temi je tudi razmišljanje Predraga Matvejevića in Aleša Debeljaka. Sledita dva prispevka s področja kulture, ki želita osvetliti korenine evropski vrednot (avtorja sta mediavistka z Univerze v Parmi Daniela Romagnoli in profesor na Univerzi v Trstu Elvio Guagnini, ugleden tržaški italijanist, sicer pa povojni izseljenec iz Istre). Najobsežnejši je razdelek o jezikih in zgodovini, v katerega so uvrščeni prispevki Vicenza Lo Cascia, italijanista na Univerzi v Amsterdamu, akademika Cirila Zlobca, docenta političnih ved na Tretji univerzi v Rimu Pietra Grilli di Cortona, raziskovalke slovensko italijanskih odnosov dr. Milice Kacin Wohinz in Giorgia Conettija, docenta mednarodnega prva na Univerzi v Insubriji (Como). Urednik, ki je opravil težaško delo usklajevanja in poenotenja prispevkov zelo različnih sodelavcev s širokega mednarodnega prostora, je dodal še skrbne predstavitve večine sodelujočih avtorjev. Uspelo mu je na enem mestu zbrati ugledne strokovnjake in vidne ustvarjalce neke nove stvarnosti, ki nastaja kot čezmejna zaveza v združeni Evropi. --- Zoltan JAN From alenka.zbogar na guest.arnes.si Thu Mar 1 20:12:27 2007 From: alenka.zbogar na guest.arnes.si (alenka.zbogar na guest.arnes.si) Date: Thu, 1 Mar 2007 20:12:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Kratka_proza_v_literarni_vedi_in_šolski_ praksi Message-ID: <20070301_191227_005098.alenka.zbogar@guest.arnes.si> Pri založbi Zavoda RS za šolstvo in šport je pravkar izšla knjiga Kratka proza v literarni vedi in šolski praksi Alenke Žbogar. Delo se ukvarja literarnovednimi in književnodidaktičnimi vprašanji, vezanimi na sodobno slovensko kratko pripovedno prozo, konkretneje kratko zgodbo in novelo. Prvi del ponuja novejše literarnovedne odgovore na terminološke zadrege pri vrstnih poimenovanjih kratke pripovedne proze, drugi del pa je književnodidaktičen in zato tesno vezan na šolsko prakso. Ker sodobne oblike pouka književnosti temeljijo na komunikacijskem in problemsko-ustvarjalnem pristopu, ki izhajata iz upoštevanja dijakovih učnih interesov in bralnih zanimanj, avtorica najprej opisuje t. i. recepcijsko teorijo. Prikaže raziskavo, s katero je dokazala, da se recepcijske zahteve ter sposobnosti gimnazijcev in dijakov tehniških šol razlikujejo, kar ji je bilo vodilo pri diferenciaciji izbora sodobnih slovenskih kratkih pripovednih besedil, ciljev in metod dela za gimnazije in 4- letne tehniške šole. Monografija predstavlja problemsko-ustvarjalni pouk književnosti, podaja splošne in specifične določilnice sodobnega učbenika za književnost ter modele obravnave kratke proze. Modeloma obravnave kratke zgodbe za gimnazijce in novele za dijake srednjih strokovnih in tehniških šol je kot primerjava dodan še model obravnave kratke zgodbe za tujce, uporaben pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika. Knjiga je namenjena študentom slovenistike, profesorjem slovenščine v gimnazijah in srednjih strokovnih in tehniških šolah, lektorjem, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika, ter vsem, ki jih sodobna slovenska kratka pripovedna proza zanima. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:03:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 15:03:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjige_SM_--_=AEenske_in_znanost_--_Re =3A_Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Kakanijske _in_druge_novice_--_Lingvistika_in_matematika Message-ID: <027e01c75cd3$838d5140$6400a8c0@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, March 01, 2007 11:16 AM Subject: Tiskovna konferenca Slovenske matice Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v sredo, 7. marca 2007 ob 11. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani na Kongresnem trgu 8/I. Predstavili Vam bomo naslednje knjige: - Avguštin, Proti akademikom (prevedel Primož Simoniti) - Niccolo Machiavelli, Vladar (z novo spremno besedo Igorja Škamperleta) in - Simona Moličnik, Novi akordi. Vljudno vabljeni. ======== From: Sonja.Robnik na gov.si [mailto:Sonja.Robnik na gov.si] Sent: Friday, March 02, 2007 12:20 PM Subject: Vabilo Urada za enake možnosti Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, organizira Urad za enake možnosti posvet na temo Ženske v znanosti in raziskovanju. Posvet bo v sredo, 7. marca, med 10:00--13:00 v hotelu Slon (Slovenska 34, Ljubljana). [...] Temo želimo osvetliti tudi iz političnega, strateškega ter praktičnega zornega kota, zato smo k sodelovanju poleg znanstvenic in raziskovalk povabili še pristojnega ministra, predsednico Komisije za ženske v znanosti, generalno sekretarko Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, rektorici, rektorja in predsednika slovenskih Univerz, direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost ter dekanje in dekane fakultet. Kot vsebinski uvod v temo pa bosta dr. Maca Jogan in dr. Dunja Mladenić spregovorili o enakosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju. Vljudno vas vabimo, da prisostvujete na posvetu ter z vašim mnenjem sodelujete v razpravi, katere cilj je osvetliti zlasti naslednje vidike problematike: - Katere so glave ovire, s katerimi se srečujejo znanstvenice in raziskovalke? - S katerimi težavami se soočajo ženske in moški v znanosti in raziskovanju pri usklajevanju družine in poklica? - Kateri so možni naslednji konkretni ukrepi za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju? - Kateri nadaljnji ukrepi so potrebni za odpravo t.i. >steklenega stropa Sent: Thursday, March 01, 2007 10:23 AM Subject: Re: [SlovLit] Zmanjševanje ur slovenščine Goreče podpiram predlog kolegice Bože Krakar Vogel, potrebno pa bi bilo doseči, da ne bi pripovedovali sami sebi. Sodelovali naj bi tudi odgovorni direktorji direktoratov MŠŠ, svetovalci Zavoda za šolstvo, člani strokovnih svetov (predvsem za splošno izobraževanje), predstavniki vseh univ. slovenistik, pa še kdo od organov izvršne veje oblasti, med katerimi praktično ni nobenega slovenista. Morda bi veljalo obuditi tudi spomin na nekdanji (?) odbor za kurikularno prenovo pouka slovenščine in na takrat postavljene cilje, ki jih je oblikoval Silvo Fatur. Če bo potrebno, se bom potrudil, da dobim brezplačno na razpolago dvorano v parlamentu. --- Zoltan JAN ======= http://www.kakanien.ac.at/news -- kakanijske novice. Nova, kar 50 strani obsežna številka revije "Dialog" s programom Katoliškega doma prosvete Sodalitas v koroških Tinjah za obdobje od marca do septembra 2007 objavlja tudi vabilo, da se novi interesenti za brezplačno prejemanje "Dialoga" oglasijo po e-pošti na naslov office na sodalitas.at . Vse informacije tudi na spletnem naslovu www.sodalitas.at . -- s koroškim pozdravom! Janez Stergar ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 28, 2007 1:12 PM Subject: LK, 5. marec 2007 LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 847. sestanek v ponedeljek, 5. marca 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Tema predavanja: Lingvistika in matematika - analogije in primerjave. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 15:17:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 15:17:53 +0100 Subject: [SlovLit] Zmanjševanje_ur_slovenščine_--_Pos tkolonialne_študije Message-ID: <02a501c75cd5$9303fcd0$6400a8c0@P4> From: "Metka Hojnik-Verdev" Sent: Tuesday, February 27, 2007 7:37 PM Subject: Re: [SlovLit] Zmanjševanje ur slovenščine Prav vesela sem, da se je tako priznana strokovnjakinja oglasila, kaj se dela z urami slovenščine v šolah. Namreč tudi jaz vpijem, kdo me pač še posluša, da je na področju poklicnega šolstva katastrofa glede števila ur slovenščine (to pač zelo dobro poznam). Zastavljen učni program lahko samo preletimo, glede na sposobnosti dijakov v poklicnem šolstvu. Če bo razprava res organizirana, sem pripravljena sodelovti in argumentirati predlog za večje število ur slovenščine v poklicnih šolah . Lep pozdrav Metka Hojnik Verdev, Srednja strokovna in poklicna šola Celje ======= From: "Šuštaršič Rastislav" Sent: Wednesday, February 28, 2007 9:59 AM Subject: FW: Postcolonial Conference Spoštovani kolegi! Posredujem spodnje obvestilo (ki je bilo sicer prvotno namenjeno le Oddelku za anglistiko) tudi vsem drugim zainteresiranim na fakulteti. Lep pozdrav, R Sustarsic > From: Dr. Christa Knellwolf [mailto:christa.knellwolf na univie.ac.at] > Sent: Friday, February 23, 2007 4:35 PM > To: Šuštaršič Rastislav > Subject: Postcolonial Conference >Dear Professor Sustarisic, >I would like to draw your attention to an initiative which we are hosting at the English Department >at the University of Vienna. From 13-15 September 2007, we will be holding a >conference, entitled "Stories of Empire: Narratological Perspectives on Postcolonial Theory and >Practice" (please see attached Call for Papers for further details) which is designed to be the foundation >for the development of an international research network. As Vienna has a formal agreement with your >univerisity, we hope that somebody from your department will be able to participate. Unfortunately, we >were not able to read the information on your home page and therefore do not know whether your research >expertise is in this particular area. So we would like to ask you to publicise the attached flier and, in particular, >tell interested colleagues to get in touch with me or my co-convenor (Prof. Margarete >Rubik: margarete.rubik na univie.ac.at). --- With kind regards, Christa Knellwolf From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 2 22:52:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Mar 2007 22:52:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine Message-ID: <006501c75d15$15e56500$6400a8c0@P4> From: "Igor Saksida" Sent: Friday, March 02, 2007 4:31 PM Subject: RE: [SlovLit]Zmanjševanje ur slovenščine Spoštovane kolegice in kolegi, menim, da je predlog prof. dr. Bože Krakar Vogel nadvse aktualen in ga zato vsekakor podpiram. Vprašanje števila ur je ključno za ustrezno izvajanje novega učnega načrta, ki je zasnovan tako, da razvija zmožnosti (oz. kompetence, kot radi tujčimo slovenski ustreznik). Ob tem bi bilo v okviru strokovne razprave o premikih načrtovanja pouka slovenščine smiselno spregovoriti še o razmerju med zmožnosti in znanjem, o preverjanju in ocenjevanju znanja, diferenciaciji ter še o čem. Upam, da bomo v razpravi sodelovali vsi, ki se ukvarjamo z jezikovnim in književnim poukom in ki nas zanima prihodnja "kurikularna podoba" slovenščine. Lep pozdrav, Igor Saksida. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 4 07:06:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Mar 2007 07:06:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine Message-ID: <005d01c75e23$458c2ff0$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Saturday, March 03, 2007 3:23 PM Subject: društvo - civilna družba? Veseli me, daje moja pobuda na javno debato o zmanjševanju ur slovenščine v šoli - ki jo razumem kot ponovno definiranje položaja materinščine v šoli in slejkoprej dolgoročno tudi v družbi - naletela na pozitiven odmev. Brala sem nekaj javnih in nekaj samo meni namenjenih odmevov. Zlasti slednji se pridružujejo mojemu občutku, da vsak zase ne moremo uspeti s še tako vsebinskimi argumenti. Moramo torej imeti neko civilnodružebno podporo in organiziranost, da se naše spobude slišijo. Sama Slavistično društvo Slovenije razumem kot ravno pravšnje ozadje za tako civilnodružbeno pobudo. Ima vse organe, ki bi se tega lahko lotili (društvo matematikov bi npr. zagotovo reagiralo na marsikaj od tega, kar gre pri nas kar mimo, društvo staršev pa je v zavidljivem času prodrlo kot glavni ministrov konzulent). In še: nič ne bo zaleglo, če ne bo društvo doseglo, da se morebitne javne debate udeležijo tudi predstavniki oblasti in mediji - sami sebi smo te reči vsaj ob raznoraznih pedagoških okroglih mizah že neštetokrat povedali. Korak k temu bi najbrž bil, da upravni odbor društva razmisli, kaj izpostaviti, koga povabiti in kam - čimbolj odmevno in z morebitno možnostjo ponovitve. LP BKV From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 4 19:31:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Mar 2007 19:31:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_spoznanja_o_življenju_in_pozablje nem_potomstvu_Janeza_Vajkarda_Valvasorja Message-ID: <014901c75e8b$55979110$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Sunday, March 04, 2007 7:08 PM Subject: Fw: Historicni seminar Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda Valvasorja Predavatelj bo v uvodnem in osrednjem delu spregovoril o polihistorju Vajkardu, ki ni hotel biti kranjski Janez, o baronu Valvasorju, ki to pravzaprav sploh nikoli ni bil, o tem, kje so se zares rojevali Valvasorjevi otroci, o baronovem izmišljenem in resničnem zadnjem domu v Krškem, o njegovem "uradno" praznem grobu na Mediji, o "obubožani", a prebrisani vdovi Ani Maksimili, o poteh in stranpoteh polihistorjevih šestih odraslih otrok, o baronovi doslej neznani najmlajši hčerki, ki je nazadnje zapustila moža, edina doživela vnuke in imela številno potomstvo. V nadaljevanju bo beseda tekla o Valvasorjevih potomcih na Kranjskem in njihovem izumrtju leta 1823 ter o skupno 61 v blaznosti preživelih letih bratov grofov Paradeiser, o polihistorjevem štajerskem potomstvu, ki se nadaljuje do danes, vstopi v novejšo zgodovino, a hkrati povsem pozabi na prednika. In čisto na koncu bo govor še o dveh Valvasorjevih potomcih, bratih vitezih Gadolla, med 2. svetovno vojno častnikih nemškega rajha -- prvem nacistu in drugem umorjenem protinacistu, ki sta bila, mimogrede, po materini strani sorodnika poljsko-ruskega revolucionarja Feliksa Dzieržinskega. Dr. Boris Golec je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU ter docent za področje slovenske in obče zgodovine zgodnjega novega veka in za področje pomožnih zgodovinskih ved in arhivistike na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2000 predava arhivistiko. Tu je tudi magistriral (1997) in doktoriral (2000) s tezo o poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški družbi v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske. Ukvarja se predvsem s komparativno zgodovino slovenskih urbanih naselij in s slovenico v starejših arhivskih dokumentih. Poleg dveh samostojnih monografij je avtor razprav in člankov v domači in tuji znanstveni periodiki ter soavtor več monografij, izdanih na Slovenskem in v tujini. Med raziskovalce plemiškega življenja je zašel šele pred kratkim in povsem po naključju, ko je v začetku decembra 2006 dobil telefonsko vabilo iz Krškega, naj pripravi referat za kolokvij o J. V. Valvasorju. Presenetljiva odkritja, ki jim je bil priča v naslednjih dneh, so ga spodbudila, da se je po kolokviju spopadel še z novimi vprašanji in problemi v zvezi z življenjem, zapuščino in potomstvom znamenitega kranjskega polihistorja. Predavanje bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. From anita.freser na guest.arnes.si Sun Mar 4 23:27:00 2007 From: anita.freser na guest.arnes.si (= Anita_Ivačič?=) Date: Sun, 4 Mar 2007 23:27:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Zmanjševanje_ur_slovenščine References: <005d01c75e23$458c2ff0$6400a8c0@P4> Message-ID: <009201c75eac$3b7c82b0$6501a8c0@anita> Spoštovani. Zmanjševanje števila ur - seveda ne ... Nasprotno! Skrbi me predvsem že navedeno: "... definiranje položaja materinščine v šoli in slejkoprej dolgoročno tudi v družbi." Torej, ker je ravno priložnost za besedo in če bo (morda na nivoju države) še priložnost za pogovor o številu ur, menim, da je ob tem enako ali celo bolj pomembno, da stroka reče še besedo o: Zakaj "sveta krava slovenščina"? Ko gre za omenjene besede, me skrbi predvsem dejstvo, da že nekaj let s polnimi usti govorimo o pragmatiki in uporabni slovenščini, učni načrt pa je (še zmeraj) poln banalnega strukturalizma in abstrakcij, ki so mladostnikom tuje. "Zakaj pa moramo poznati razliko med povedkovim prilastkom in pov. določilom? Zakaj pa je pomembno, če je osebek ali prislovno določilo? Pa odvisniki, ki jih ne poimenujemo po temeljni vrsti ... In ... In ..." (Smo ravno pri skladnji, ki je trenutno malik, ki se mu klanjam ...) Od tu izvira tudi tisto o "sveti kravi slovenščini" v gimnazijah in ni povsem za lase privlečeno. Mnogokrat tako čutim tudi sama. Kako naj jo ima rad mladostnik, ki je in bo del družbe, v kateri želimo "definirati slovenščino"? S čim naj mu jo priljubim, ko mnogokrat ne vem, kako naj osmislim svoje delo in njihove dvome. Saj nimamo časa niti dihati! Ko gre npr. za doživljanje ob umetnostnem besedilu, imam v mislih le to, kako naj ga prekinem na čim manj stresen način, ker NIMAMO ČASA DOŽIVLJATI. Seveda živimo v intelektualni dobi, vendar to še ne pomeni, da lahko zanikamo naravo mladostnika med 14. in 18. letom. Biti bi morali dejavni in praktični ... Doživljati čim več lepote besedne umetnosti. Življenje v tem obdobju menda prvič postane osebna zadeva ... Vendar je to že psihologija, kajne, ki pa s slovenščino, slovnico, očitno nima nič skupnega. Mladostniki danes so pač drugačni, e-mladostniki, prilagajati se moramo mi njim in ne oni nam, zarustanim tankom. Torej, najprej "popraviti" učni načrt v smislu manj nepotrebnih slovničnih struktur, (še) več uporabnega jezika in več "svobodne" književnosti. Pa vendar je to samo drobec mojih misli ... S prijaznimi mislimi in lepimi pozdravi Anita IVAČIČ, Slov. Bistrica From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 5 08:35:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Mar 2007 08:35:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Akademija_Poetična_Slovenija_2007_v_Ve lenju Message-ID: <016e01c75ef8$d7231750$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" To: "Slovlit" Sent: Monday, March 05, 2007 8:23 AM Subject: ZNANI NOMINIRANCI ZA ČAŠO NESMRTNOSTI 2007 Znani nominiranci za veličastno pesniško nagrado čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov ob svetovnem dnevu poezije 2007: Iztok Geister, Jurij Hudolin, Brane Mozetič, Vinko Möderndorfer in Milan Vincetič. Umetniško-strokovna žirija v sestavi dr. Sonja Hudej, Zoran Pevec in Ivo Stropnik (predsednik žirije) je izmed 158 še neobjavljenih pesniških ciklov oz. avtorskih pesniških izborov (v obsegu sto verzov), prejetih na javni literarni razpis in podpisanih s šifro, za letošnjo veličastno nagrado čaša nesmrtnosti, ki jo od leta 2006 podeljuje Akademija Poetična Slovenija, izbrala pet pesnikov. Nominirani so: Iztok Geister, Jurij Hudolin, Brane Mozetič, Vinko Möderndorfer in Milan Vincetič. Nominiranci bodo na praznični počastitvi pesniške ustvarjalnosti - 21. marca v Velenju predstavili nominirane pesmi, med katerimi bosta umetniška žirija in posebna stočlanska žirija kulturne javnosti izbrali nagrajenca. Pesmi petih nominirancev in dodatni izbor pesmi 21 slovenskih pesnikov/pesnic bodo objavljene v pomladanski izdaji revije za poezijo Lirikon 21, ki je specializirano nadaljevanje revije Poetikon in bo s posebno izdajo pospremila svetovni dan poezije in pesniško akademijo 21. marca v Velenju. Akademijo Poetična Slovenija s podelitvijo veličastne pesniške nagrade čaša nesmrtnosti in vrhunskim umetniškim programom v počastitev svetovnega dneva poezije (letošnji nominiranci, lanski nagrajenec pesnik Andrej Medved, sopranistka Gordana Hleb, pianist Nikolaj Žličar, flavtistka Mateja Kremljak, harfistka Tina Žerdin, akordeonist Primož Kranjc ter plesalca Claudia Fürnholzer in Miha Pečnik) organizirajo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Velenje: Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev in Asociacija Velenika. From irena_blazinsek na hotmail.com Mon Mar 5 14:13:03 2007 From: irena_blazinsek na hotmail.com (Irena Blazinšek) Date: Mon, 05 Mar 2007 13:13:03 +0000 Subject: Zmanjševanje ur slovenščine In-Reply-To: Message-ID: Pozdravljeni, vse kaže, da je debata precej aktualna, in ker je blizu mladim, se oglašam tudi jaz. Priznam, da nisem bogve kako seznanjena z današnjim stanjem v šolah - kot študentka slovenistike imam slovenščine že prek glave - ampak bom pa vseeno dodala nekaj svojih drobtinic. Malce obotavljivo se strinjam s trditvijo, da bi morali učne ure slovenščine povišati - ker se še vedno precej oklepam starega reka, da pač srednje šole, razen gimnazij, pač ne potrebujejo toliko slovenščine, ker so pač manj ''intelektualno'' usmerjene. Toda z vključitvijo v EU se je razširil ne samo trg dela, temveč tudi naš jezikovni prostor. kaj že imamo napisano na kovancu za en evro? 'Stati inu obstati' - ne samo kot narod, ampak tudi kot jezikovno kulturna družba. In da bi ''obstali'', moramo tudi varovati, razvijati in negovati rodni jezik, v tem primeru slovenščino; kar je dolžnost ne samo slovenistov, temveč na splošno vseh, ki govorijo slovenski jezik, in tako tudi srednješolcev. Sama menim, da so srednješolci najbolj občutjliva skupina, kar se tiče učenja jezikov - na 'menuju' imamo tedensko kar tri - dva tuja in našo ljubo slovenščino, z vsemi njeniimi ugankami in zankami. Glede na to, da smo zdaj v EU, se je povišalo pričakovanje znanja tujega jezika, in povsem upravičena je bojazen, da se bi naš jezik začel počasi odrivati v kot- vsaj v poznejših stopnjah integracije. Že res, da gimnazijcem vbijamo v glavo, da je materinščina alfa in omega, ker so pač intelektualna elita srednjih šol - toda, kaj pa drugi? So nepomembni? Nikakor ne! Čeprav se gimnazijci smatrajo za intelektualni vrh, so še vedno srednješolci večja skupina; in čeprav sami ne bodo nikoli - ali pa le redki med njimi - mozgali problemov na fakultetah - imajo mnogo večji vpliv na jezik, kot ga imajo razni profesorji in doktorji. Ravno zato se tehtnica povečanja ur slovenščine nagiba njim v prid. In kaj bi še lahko pridobili? Profesorji bi imeli več časa razložiti snov, ki so jo velikokrat prisiljeni le preleteti, pa se potem pokaže na maturi, in tu pa tam bi se še našel kakšen košček za razpravljanje o stanju slovenščine dandanes. Imela sem srečo, da me je v gimnaziji učila krasna profesorica, ki nas je vedno skušala opozarjati tudi na jezik izven učilnice; ona je 'dežurni krivec', da me je zgrabila mrzlica za slovenščino. Narod obstaja le, dokler obstaja tudi njegov jezik - lepilo, ki ga drži skupaj. Smo pripravljeni ''zlepiti '' našo jezikovno in kulturno dediščino za prihodnje rodove? Upam da - s čim manj glavoboli za srednješolce! S spoštovanjem, Irena Blazinšek _________________________________________________________________ Express yourself instantly with MSN Messenger! Download today it's FREE! http://messenger.msn.click-url.com/go/onm00200471ave/direct/01/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 6 06:57:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Mar 2007 06:57:20 +0100 Subject: [SlovLit] Literarnozgodovinske povezave Message-ID: <011501c75fb4$4f0702c0$6400a8c0@P4> Za Wikipedijo so bila nazadnje v okviru seminarskega projekta Slovenski literarni zgodovinarji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) pripravljena naslednja gesla: Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Jože Koruza, Jože Pogačnik, Peter Scherber, Tone Pretnar, Andrijan Lah, Marija Mitrović, Mirko Rupel, Gregor Kocijan, Alojzija Zupan Sosič. Prosimo za pripombe, popravke, dopolnila. Http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/gabler.html -- Hans Walter Gabler: Das wissenschaftliche Edieren als Funktion der Dokumente. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 11:52:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 Mar 2007 11:52:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Coaching_--_Iščemo_urednika Message-ID: <001a01c760a6$c94490a0$e84602c1@ff.unilj.si> Od: "Info - CenterSpirala" Zadeva: strokovni nasvet Datum: 6. marec 2007 11:36 Zanima me, če nam lahko pomagate s svojim strokovnim nasvetom pri prevodu angleške besede v slovenščino. Ta beseda je "coaching". Pojavlja se v nazivu mednarodnega projekta , v katerem sodelujemo in kateri govori o "coaching" storitvi za izobraževalce (učitelji, izobraževalci v podjetjih ipd.). Slovenska beseda "trener / treniranje" vsebinsko ne zadošča, ker naj bi se v pojmovnem okviru projekta beseda coaching vsebinsko dotikala pojmov kot so svetovanja, inštruktorstvo, mentorstvo, tutorstvo. V slovarju najdemo besedo kočijaženje, ki se nam zdi vsebinsko morebiti pravšnja, vendar za sam projekt preveč nenavadna, da bi bila uporabljiva. Prav bi nam prišel vsak namig, tudi zgolj namig, kam se obrniti po strokovno mnenje, v kolikor sami ne utegnete dati nasveta oziroma se vam takšnole e-dopisovanje ne zdi najbolj primerno z naše strani. Lepo vas pozdravljam, Toni Vrana (Center Spirala, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, www.centerspirala.org) ======= Milan Detela, sicer upokojeni profesor na ekonomski srednji šoli, je v svojem 85 let dolgem življenju zbiral izreke, pisal pravljice, pesmi in pesnitve in zdaj išče študenta študentko, ki bi to rokopisno gradivo uredil(a) in shranil(a). S svoje strani dodajam, da bi prišlo morda v poštev tudi za diplomsko nalogo in hrambo v rokopisnem oddelku. Interesenti se oglasite na miran.hladnik na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 15:20:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 15:20:11 +0100 Subject: [SlovLit] Tiskovna konferenca na FF Message-ID: <006b01c760c3$b88b3ad0$6400a8c0@P4> From: "Avsenik Maja" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:32 PM Subject: Tiskovna konferenca publikacij FF v torek,13.3.2007 Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco publikacij Filozofske fakultete, v torek, 13. marca 2007, ob 11. uri v predavalnici št. 526/V. nadstropje. Saška Štumberger, Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Monografija je sociolingvistična analiza položaja odraslih dvojezičnih Slovencev v Nemčiji. S pomočjo dosegljive strokovne literature in člankov, ki so bili namenjeni Slovencem po svetu, celostno predstavi različna pojmovanja dvojezičnosti, zgodovino preseljevanj, društveno življenje in odnos večinske družbe do priseljencev. V jezikoslovni analizi se osredotoča na opis govorjenega jezika v južnem delu Nemčije, kjer je potekalo terensko delo z intervjuji in strukturiranim vprašalnikom. Interpretacije Don Kihota: slovenski prispevek ob 400. obletnici izida, ur. Branka Kalenić Ramšak in Maja Šabec. Minilo je 400 let od objave prvega dela Cervantesovega >Don Kihota<. Pričujoča knjiga dodaja štiriindvajset novih pogledov k bogatem védenju o bistroumnih dogodivščinah še bistroumnejšega plemiča Don Kihota iz Manče. Prispevali so jih vrhunski in mednarodno priznani avtorji z univerz iz Avstrije, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovenije in Španije. Knjiga je namenjena tako profesorjem in literarnim strokovnjakom kot tudi študentom jezikovnih oddelkov, predvsem hispanistom, in literarnim komparativistom. Branka KalenićRamšak, Izbrana poglavja iz španske in hispanoameriške književnosti 19. in 20. stoletja. Knjiga obravnava špansko in hispanoameriško književnost 19. in 20. stoletja od romantike, realizma in modernizma do avantgardnih smeri ter povezovalno prikazuje španski in hispanoameriški skupni zgodovinski, duhovni in literarni kontekst. Namenjena je študentom Hispanistike, učiteljem španščine, strokovnjakom in vsem tistim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s književnostjo. Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848 - 1918). Učbenik celovito predstavlja glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije oz. Cislajtanije, hkrati pa podrobno prikaže delovanje slovenskih poslancev v dunajskem državnem zboru od revolucionarnega leta 1848 do razpada dvojne monarhije (1918). Avtor ugotavlja, da je na ustavni razvoj in parlamentarno prakso v monarhiji usodno vplivalo pomanjkanje temeljnega konsenza njenih narodov o tem, kako naj bo organizirana (skupna) država. Če se je dunajski državni zbor leta 1848 vzpostavil kot forum sklepanja nacionalnih kompromisov, je zlasti od devetdesetih let 19. stoletja postal prizorišče ostrih nacionalnih spopadov, ki so onemogočali normalno parlamentarno delo. Vendar pa je v zgodovinopisju prevladujoča negativna ocena avstrijskega parlamenta bolj posledica njegovega žalostnega konca, kot njegove resnične dejavnosti in vloge. Jasna Mažgon, Zbirka vaj iz pedagoške statistike, Zbirka vaj iz pedagoške statistike je namenjena kot pripomoček študentom pri pripravi na izpit, pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog. V pomoč bo tudi pedagoškim praktikom, ki za empirično raziskovalno delo potrebujejo osvežitev in poglobitev znanja statističnih metod. Zbirka je sestavljena iz treh delov in je zlasti primerna za potrebe samostojnega študija; vse vaje namreč vsebujejo tudi namige za reševanje in rešitve. Ada Vidovič Muha (ur.), Slovensko jezikoslovje danes, posebna številka Slavistične revije. Generacije jezikoslovcev odhajajo, jezik, tudi slovenski, zaznamovan s temeljno dinamiko našega življenja in dela, pa ostaja neposredni raziskovalni izziv. O fragmentih trenutne zmogljivosti slovenističnega jezikoslovja pričajo tri problemska žarišča zbranih prispevkov v posebni številki Slavistične revije: slovnično-slovarsko, besediloslovno in sociolingvistično. Slovensko-angleška dvojezičnost zbornika je izraz aktualnih usmeritev globalnega časa. Aleš Iglič in Veronika Kralj Iglič (ur.), prva knjiga iz zbirke: Niko Županič. Izbrana dela iz historične etnologije in atropologije. Ob 130. obletnici avtorjevega rojstva. Nova zbirka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je posvečena predstavitvi tiste vrste gradiva, ki je bodisi bolj opisne kot znanstvene narave ali pa je relevantno zaradi historične pričevalnosti. Praksa je pokazala, da je mogoče "delovna" gradiva zbrati razmeroma hitro, zmanjka pa časa za njihove resnejše znanstvene obdelave. Da takšna gradiva ne bi ostala neizkoriščena ali prepuščena pozabi, so drugima dvema zbirkama, ki ju že izdajajo na oddelku (Županičeva knjižnica, Etno je fletno) dodali še tretjo, katere namen je, kot pove že naslov zbirke, publicirati zbrana aktualna ali historična gradiva z najrazličnejših tematik etnološkega in antropološkega dela. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 20:58:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 20:58:05 +0100 Subject: [SlovLit] Coaching -- LK -- Srbi v Beli krajini -- Na spletu Message-ID: <010c01c760f2$ecf77160$6400a8c0@P4> From: "Jola Škulj" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Coaching coaching pomeni tudi instruktorja in instruktazo. Lp, Jola ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, March 07, 2007 2:01 PM Subject: LK, 12. marca 2007 LK FF vabi na 848. sestanek v ponedeljek, 12. marca 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr. Ad Neeleman, Department of Phonetics and Linguistics, University College London. Tema predavanja: Topic/Focus Movement as Comment/Background Marking. Predavanje bo v angleščini. -- Alja Ferme ======= From: Zalozba ZRC Sent: Tuesday, March 06, 2007 11:42 AM Subject: vabilo Založba ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige: Tanja Petrović, NE TU, NE TAM: Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna ideologija v procesu zamenjave jezika. Srbi v Beli krajini so ena izmed številnih lokalnih etnolingvističnih skupnosti, ki so se znašle v procesu zamenjave jezika pod vplivom pomembnih sprememb v načinu življenja, nastalih kot posledica industrializacije in modernizacije ter sprememb v širših odnosih moči. Avtorica problematiko zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini poskuša obravnavati z različnih zornih kotov, osredotoča pa se predvsem na jezikovno rabo in na poglede govorcev na jezik kot pokazatelje identitetnih strategij Srbov v Beli krajini. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 8. marca 2007, ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. nadstropje, Ljubljana. O knjigi bosta spregovorila avtorica in prof. dr. Janez Justin. Prijazno vabljeni! -- dr. Vojislav Likar. ====== Http://www.leposlovje.net -- spletni antikvariat leposlovnih knjig. Se priporočamo za ogled in za naročila! Proantika Radovljica -- zasebni zavod za ohranjanje, vrednotenje in posredovanje knjižne dediščine. Http://switchboard.real.com/player/email.html?PV=6.0.12&&title=media&link=http%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fmedia.php%3Fid%3D2633546%26mt%3Drm%26mq%3Dhi%26wm%3Dtrue%26rm%3Dtrue -- Čolnik s Hladnikom (prekopiraj cel dolgi naslov brez presledkov v ukazno vrstico brskalnika in potem, ko se stran odpre, klikni na Start Real Player). -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20070307/72d51c9f/attachment.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 7 21:36:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Mar 2007 21:36:03 +0100 Subject: [SlovLit] Minca Message-ID: <019701c760f8$3a7fd300$6400a8c0@P4> Umrla je Hermina Jug Kranjec, avtorica monografije o Pregljevem romanu Bogovec Jernej, veliko ponatiskovanega učbenika Slovenščina za tujce, nekdanja sourednica Jezika in slovstva in pobudnica študija slovenščine kot drugega ali tujega jezika na FF v Ljubljani. Na sliki iz leta 1978 (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target13.html) jo najdemo na sredini, na sliki iz leta 1966 (http://www.ff.uni- lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri69/target11.html) pa v desnem kotu spodaj. Pogreb bo v družinskem krogu. Družini iskreno sožalje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 09:20:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Mar 2007 09:20:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečna_draga_vas_domača_--_Coaching_ --_Novo_v_mladinski_književnosti Message-ID: <007601c7615a$990fd110$6400a8c0@P4> From: "Mojca Marn" Sent: Thursday, March 08, 2007 8:48 AM Subject: VABILO Spoštovani, morda bo kakšnega slovenista zanimala prva uprizoritev komedije Alenke Goljevšček Srečna draga vas domača, zato prilagam vabilo na zadnjo ponovitev predstave, ki sem jo pripravila s svojimi dijaki. Parkiranje je zagotovljeno ob DDT, vhod s Kotnikove ulice, nasproti Centra Ledina. Prosim za potrditev rezervacije na naslov: uprava na vegova.si ali po telefonu 2444 350. Lep pozdrav, Mojca Marn ======= From: "Mojca Dvorak" Sent: Thursday, March 08, 2007 9:02 AM Subject: Re: [SlovLit] Coaching -- LK -- Srbi v Beli krajini -- Na spletu A mentorstvo ni v redu? Lp, Mojca ======== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Wednesday, March 07, 2007 9:40 PM Subject: za SlovLit Mladinski oddelek Knjižnice Otona Župančiča vabi na marčevsko Strokovno sredo, ki bo kot običajno potekala drugo sredo v mesecu, torej 14. 3., z začetkom ob 9.30 uri in predvidenim zaključkom ob 12.00 uri. Tudi tokratna sreda se bo odvijala v dvorani KOŽ, na 3. nadstropju Kersnikove 2, njena tema pa bo NOVOSTI V STROKI - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI IN KNJIŽNIČARSTVA. Novosti bodo predstavili: - Rosanda Sajko Korun, režiserka v pokoju: Zvok in domišljijski svet otroka; predavanje ob izidu knjige Poetičnost zvoka - dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Ljubljana: Izstopajoča strokovna dela s področja mladinske književnosti v zadnjih letih - mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, KOŽ: Pridobitve Pionirske na področju literature o mladinski književnosti in o mladinskem knjižničarstvu Vljudno vabljeni! Jakob J. Kenda, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Otona Župančiča From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 8 13:18:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Mar 2007 13:18:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Vse_v_ponedeljek=3A_Trubadurski_koncert_ --_O_Integralih_in_drugih_konkretnih_rečeh_--_Tri je_zmenki_s_knjigo_v_Konzorciju Message-ID: <01e501c7617b$d73c6680$6400a8c0@P4> From: "Jani Kovacic" Sent: Friday, March 16, 2007 9:53 PM Subject: 1. obvestilo: Gregorjevo OD TRUBADURJEV RazGlas Posluh vsi dobri ljudje, tako kristjani kot Židje, Saraceni, vladarji, princi, kralji, knezi in baroni, opati, vikarji, poglavarji in vazali, kleriki, menihi, sholarji, meščani, obrtniki, goljardi in vaganti, kmetje, mali in veliki, pastirji in tlačani -- ni je večje stvari od pesmi! Kajti dokler namen še ima moč, ga je treba v pesem preliti in ga v večnost zapisati. Jani Kovačič, OD TRUBADURJEV: Srednjeveške pesmi o ljubezni Gregorjevo, ponedeljek, 12. 3. 2007, Ljubljanski grad Žonglerji (joglers - izvajalci): Edita Garčević Koželj, Marjetka Podgoršek Horžen, Nikola Nikolić, DRAMSAM: Alessandra Cossi, Fabio Accurso, Gian Paolo Capuzzo & Giuseppe Paolo Cecere & Jani Kovačič ========= V ponedeljek 12. marca bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete predaval prof. dr. István Lukács z oddelka za slavistiko na univerzi v Budimpešti. Naslov predavanja, ki bo v slovenščini, je Integrali, konstruktivizem, vizualna in konkretna poezija. Predavatelj je med drugim avtor knjige Paralele: slovensko-madžarska literarna srečanja, ki je izšla pri mariborski Zori lansko leto, in leta 2001 na Madžarskem izdane knjige o Kralju Matjažu pri Madžarih in Slovencih: A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban: a világ archetipikus víziója. Vabljeni, miran ======= From: "Metka Zver" Sent: Thursday, March 08, 2007 10:41 AM Subject: prireditve v knjigarni Konzorcij Knjigarna Konzorcij vas v prihajajočem tednu na zmenek s knjigo vabi kar trikrat: V ponedeljek, 12. 3. 2007 ob 18.00 -- Večer z dr. Denisom Ponižem, ki bo spregovoril o svoji novi knjigi esejev Trnje v Arkadiji. V trinajstih esejih, združenih pod skupnim naslovom Trnje v Arkadiji, se Denis Poniž ukvarja predvsem s stanjem "duha" na Slovenskem. "Duha" (v navednicah) zaradi tega, ker ne gre za heglovski Duh kot vrhovno bivajoče načelo, ampak za kar najbolj vsakdanje, torej banalno, pritlehno, do skrajnosti zmaterializirano (pre)bivanje prebivalcev samostojne slovenske države. >Bivanje<, ker gre bolj za životarjenje, da ne rečemo celo vegetiranje, ki se hrani z neštetimi instant užitki in >fast food< obroki. Dr. Denis Poniž se, poleg pisanja poezije, proze in kritike, ukvarja tudi s teoretičnim pisanjem o esejih in praktičnim pisanjem esejev. Doslej je izdal naslednje samostojne esejistične zbirke: Pot, Znaki in poetike, Molk in pisava in Črtomirovo slovenstvo. V hrvaščini je leta 1984 na Reki objavil zbirko esejev Razgovori sa literaturom (Pogovori z literaturo). Z gostom se bo pogovarjal Matej Krajnc, ki bo poskrbel tudi za glasbeni predah. V sredo, 14. marca, ob 18. uri -- Dr. Ksenija Šabec, pogovor ob novi knjigi Homo europeus. Ob izidu knjige avtorice dr. Ksenije Šabec "Homo europeus: Nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope" bo potekal pogovor o aktualnih vprašanjih nacionalnih meja, sodobnih identitet in kulturne podobe "Evrope" v nastajanju. Kot izhodišče bo služila avtoričina teza, da so nacionalne identitete še vedno prevladujoča oblika kolektivnih identifikacij v primerjavi z nadnacionalnimi ter da je konstrukcija evropske kulturne identitete zaenkrat predvsem projekt družbenih, političnih in ekonomskih elit, ki pri tem projektu premalo upoštevajo participacijsko abstinenco državljanov in razloge zanjo. Pogovor bo vodil urednik knjižne zbirke Kult pri Založbi FDV, dr. Aleš Črnič, poleg avtorice pa bosta v razpravi sodelovala še dr. Mitja Velikonja in dr. Boris Vezjak. v četrtek, 15. 3. 2007 ob 18.00 -- Krst pri Savici. O Krstu, parodiji in še čem se bo z Matejem Krajncem pogovarjala Katja Zakrajšek, slišali pa boste tudi nekaj odlomkov in songov iz parodije. Pri založbi Sanje je februarja letos izšel ponatis Prešernove pesnitve s spremno besedo in dodano prozno parodijo Krsta izpod peresa Mateja Krajnca. Matej Krajnc je pesnik, pisatelj, kantavtor, prevajalec ... ne nujno v tem vrstnem redu. Leta 2002 je postal najmlajši član Društva slovenskih pisateljev. Za sabo ima že več kot deset pesniških zbirk in niz romanov. Tudi komparativist, ki je za Sanje na novo zares prebral Prešernov Krst pri Savici in mu napisal malo (ali zelo) drugačen spremni esej. Torej, kaj bo: Arkadija, Evropa ali Savica? Izberite si svojo najljubšo destinacijo in se nam pridružite pri zanimivi knjižni debati! Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. P.S. Knjige bo na dan prireditve moč kupiti z 20% popustom! -- Metka Zver From jurska na volja.net Thu Mar 8 17:05:39 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Thu, 8 Mar 2007 17:05:39 +0100 Subject: [SlovLit] = nova_številka_Jezika_in_slovstva_=286/ 2006=29 Message-ID: <000001c7619b$a00166a0$c34602c1@PC202811356712> V šesti številki 51. letnika Jezika in slovstva, ki obsega 108 strani, je objavljenih pet razprav, tri ocene in eno poročilo. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) si zaenkrat lahko ogledate povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat pretežno literarno obarvan. Posvečen je spletnim besedilom, letošnjima maturitetnima romanoma, osnovnošolskim berilom, slovaški literaturi ter delom Alojza Rebule. JANEZ STREHOVEC v okviru teorije novih medijev predstavi različna spletna besedila v vsej večdimenzionalni pojavnosti, nekoliko več pozornosti pa nameni spletnim stranem in besedilnima digitalnima projektoma Filmtext 2.0 ter Screen. Po primerjalni opredelitvi novomedijskega besedila glede na tiskano besedilo se osredotoči predvsem na načine pisanja in dostopanja do tovrstnih besedil ter na vlogo uporabnika pri produkciji in recepciji novomedijskih besedil. Srednješolcem in srednješolskim učiteljem je namenjen članek ALOJZIJE ZUPAN SOSIČ. Predstavljena primerjalna metoda obravnave obeh letošnjih maturitetnih romanov - Pimlica Milana Dekleve in Neznosne lahkosti bivanja Milana Kundere - s poudarkom na esejizaciji, lirizaciji, razdalji do pripovedi, literarnih osebah in kronotopu pripelje do novih spoznanj o obeh romanih, na podlagi katerih avtorica v luči sodobne interpretacije tudi kritično (o)vrednoti letošnje maturitetne priročnike. Prispevku sta dodana tudi motivacijska lista in prosojnici. PETRA KODRE s sociolingvističnega vidika obravnava slovenska osnovnošolska berila od leta 1923 naprej. S pomočjo motivno-tematske analize, narodnostne analize avtorjev ter analize deleža tujejezičnih neprevedenih besedil predstavi težnje po narodnem in kulturnem zbliževanju južnoslovanskih narodov, izražene v vsebinah posameznih osnovnošolskih beril. ŠPELA ŠRAMEL v svojem literarnozgodovinskem prispevku predstavi >eno najbolj ustvarjalnih desetletij v slovaški književnosti<. V takraten družbeno-politični okvir postavi predvsem slovaški revijalni tisk v 60. letih 20. stoletja, ki ga primerja tudi s slovenskimi revijami v tem obdobju, največ pozornosti pa nameni reviji Mladá tvorba ter delom Jána Johanidesa. Literarno življenje na Slovaškem v 60. letih 20. stoletja osvetli tudi z vidika literarnih premikov v 90. letih 20. stoletja. JADRANKA CERGOL v svojem prispevku z nove, grško-rimske perspektive predstavi dela Alojza Rebule. Vpliv antike na celoten Rebulov opus prikaže predvsem preko štirih grško-rimskih filozofskih kategorij in načinov, na katere jih avtor vključuje v svoja dela. Mozaik Rebulovih številnih in raznolikih filozofskih vplivov je tako dopolnjen še z dodatno idejno-filozofsko komponento. Tudi drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije je precej literarno obarvan. Začenja in zaključuje ga VLADKA TUCOVIČ, ki predstavi knjigo Zvonka Kovača Međuknjiževna tumačenja ter poroča o hrvaškem slavističnem kongresu, ki je potekal v Varaždinu in Čakovcu od 5. do 8. septembra 2006. URŠKA PERENIČ predstavi in ovrednoti knjigo Blanke Bošnjak Premiki v sodobni slovenski kratki prozi, NIKA VIZJAK pa oceni zbornik o življenju in delu Berte Bojetu Boeta, ki ga je uredila Katja Sturm Schnabl. Reviji je dodana še rubrika Bibliografija, v kateri je ANKA SOLLNER PERDIH ob stoletnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik napravila izbor njenih objav od leta 1992-2006. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet novonastalih knjig, povezanih z večkulturnostjo, razvojem slavistike v Franciji, slovenskimi glagoli za nemško in italijansko občinstvo, metodologijo preučevanja pravljice ter prevajalskimi strategijami v povezavi z besedilno koherenco. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. ########################################### This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange. For more information, connect to http://www.f-secure.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 9 04:49:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Mar 2007 04:49:50 +0100 Subject: [SlovLit] Srečna_draga_vas_domača_--_Stari_u čbeniki_slovenščine_in_zgodovine Message-ID: <00c901c761fd$feb2a850$6400a8c0@P4> From: Mojca Marn Sent: Thursday, March 08, 2007 3:25 PM Subject: Srečna draga vas domača Spoštovani, ker se je tudi na moj e-naslov vrnilo samo posredovano spremno besedilo, predvidevam, da naslovniki niso dobili priloženega vabila, iz katerega so razvidni natančnejši podatki o izvedbi predstave, zato pomanjkljivo prvo sporočilo dopolnjujem: zadnja ponovitev bo v četrtek, 15. 3. 2007, v Ljubljani, dvorana Dijaškega doma Tabor, ob 20. uri. Potrditev obiska: uprava na vegova.si ali po tel. 2444 350. ======= Imate doma odveč srednješolske učbenike slovenščine in zgodovine, ki bi prišli prav Slovencem v tujini? Prinesite mi jih prosim na FF do ponedeljka. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 10 08:27:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Mar 2007 08:27:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Gledališke_delavnice_--_Milenine_povez ave_za_mladinsko_književnost_in_razpise Message-ID: <014401c762e5$a09c9e40$6400a8c0@P4> From: "katja klopcic" Sent: Friday, March 09, 2007 9:44 AM Subject: gledališke delavnice Bi radi napisali radijsko, televizijsko ali gledališko igro? Revija Sodobnost (v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj) razpisuje DRAMSKE DELAVNICE (šolo kreativnega pisanja besedil za gledališče, radio in televizijo), ki bodo enkrat mesečno od marca do decembra 2007 potekale v Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih krajih. Delavnice, že tretje po vrsti, bodo tudi letos vodili izkušeni ugledni domači in tuji dramatiki, režiserji, dramaturgi in teoretiki. Udeleženci bodo imeli priložnost, da ob praktični pomoči mentorjev izbrusijo svoje gledališke, radijske ali televizijske igre do stopnje uprizorljivosti. Dobrodošli so tako začetniki kot udeleženci prejšnjih delavnic. Vabljeni so tudi avtorji, ki so se že uveljavili kot pesniki ali prozaisti in jih zanima pisanje za gledališče, radio ali televizijo. Prijave je treba poslati do 20. marca 2007 na naslov: SODOBNOST (za dramske delavnice), Belokranjska 5, 1000 LJUBLJANA, ali po elektronski pošti na sodobnost na guest.arnes.si. Prijavi je treba priložiti kratek življenjepis (5 do 10 vrstic), kratek sinopsis radijske, televizijske ali gledališke igre (do 3000 znakov) in en izpisan prizor (tri do štiri strani). Število mest je omejeno. ===== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Friday, March 09, 2007 10:13 PM Subject: javni razpisi http://www.ibby.org -- Mednarodna sekcija za mladinsko književnost (IBBY, The International Board on Books for Young People); tu se lahko naročite na novice, na revijo Bookbird (zlasti otroški in mladinski oddelki knjižnic in oddelki na štirih univerzah v Sloveniji, ki se neposredno in posredno ukvarjajo z mladinsko književnostjo), se seznanite s kongresi, nagradami, 2. aprilu, ki je mednarodni dan mladinske književnosti, in drugimi dejavnostmi sekcije. Kongres IBBY bo v Kopenhagnu 7.-10. sept. 2008 (tema: Zgodovinske pripovedi in zgodovina v pripovedih -- The Story of History - History in Stories) -- http://www.ibby2008.dk/. http://www.lj-oz.sik.si/default.asp?mID=sl&smID=a&pID={a8eb9639-812d-4069-8b1f-2d8082b2e7f6} -- Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirske knjižnice: pregledni in priporočilni seznami mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih, o slovenskem knjižnično-muzejskem kvizu, O priznanjih mladih bralcev Moja najljubša knjiga (od leta 1998), za naljubšo slovensko mladinsko knjigo in za najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo, o naj knjigi za otroke (tudi http://testnajknjiga.emecen.si/domov/indexBrezBarometra.aspx). http://www.bralnaznacka.com/ --Bralna značka Slovenije. http://www.alma.se/page.php?pid=3029 -- ALMA - Astrid Lindgren Memorial Award in slovenska nominiranka za leto 2007 Lila Prap. http://www.culture.gov.si/index.php?id=2134&tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=799 -- Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine JPR26-KD-2007. http://www.uni-lj.si/ -- Dogodki, novice in razpisi na spletni strani Univerze v Ljubljani (marec-avgust 2007). http://nobelprize.org/ -- Nobelova nagrada: seznam Nobelovih nagrajenk (1903--2007) od 768 prejemnikov le 33 žensk. http://nobelprize.org/nomination/literature/ -- Nobelove nagrade za književnost . http://nobelprize.org/educational_games/literature/ -- Izobraževalne igre za mlade v zvezi z Nobelovimi nagrajenci za književnost. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 11 09:01:00 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Mar 2007 09:01:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Violončelo_--_Razpisi Message-ID: <00f301c763b3$69e35370$6400a8c0@P4> From: "David Bandelli" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, March 10, 2007 10:22 AM Subject: [SlovLit] violoncelo Spostovani, v diskusiji z nekaterimi glasbeniki se je pojavil problem oz. dvom o mnozinski obliki besede "violoncelo". Izraz je seveda moskega spola, njegova posebnost pa je ocitno koncnica -o, kar je za samostalnik moskega spola redkost. Mnozinska oblika, ki se je najbolj uveljavila, je "violoncela, violoncel, ipd.". Med Slovenci v Italiji, morda zaradi vpliva italijanscine iz katere izraz ocitno izhaja, pa se je utrdil tudi izraz "violonceli, violoncelov, ipd.". Ker nismo utegnili med diskusijo priti do zadovoljive resitve, katera mnozina je prikladnejsa in zakaj, se obracam na ta spostovani forum, ali bi znal to salomonsko vprasanje s pridom resiti. Ze vnaprej se zahvaljujem za vsak poseg. Lep pozdrav david bandelli ul./via Palladio 19 34170 GORICA/GORIZIA (I) ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Saturday, March 10, 2007 12:53 PM Zadeva: Spet javni razpis http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=789 -- javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja točke osveščanja za promocijo varnih načinov rabe IKT tehnologij za otroke in mladostnike v Sloveniji. http://www.arrs.gov.si/ -- javni razpisi za znanstvenoraziskovalno sodelovanje s partnerskimi državami in za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 11 20:54:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Mar 2007 20:54:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Istv=E1n_Luk=E1cs_o_Kosovelu Message-ID: <008901c76417$1fe9a620$6400a8c0@P4> V ponedeljek 12. marca bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 v pritličju Filozofske fakultete predaval doc. dr. István Lukács, predstojnik oddelka za slavistiko na univerzi v Budimpešti. Naslov predavanja, ki bo v slovenščini, je Integrali, konstruktivizem, vizualna in konkretna poezija. Literarni zgodovinar dr. István Lukács (Madžarska, 1958) je na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránda v Budimpešti študiral madžarščino, srbohrvaščino in primerjalno književnost. Od leta 1988 do 1992 je bil lektor za madžarščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je leta 1995 z disertacijo Vpliv filozofije Friedricha Nietzscheja na literarno dejavost Ivana Cankarja in Miroslava Krleže. Na budimpeštanski slavistiki predava hrvaško književnost. Od leta 2003 je predstojnik Oddelka za slovansko filologijo, od leta 2004 tudi gostujoči profesor za madžarsko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Raziskuje hrvaško in slovensko književnost ter hrvaško-madžarske in slovensko-madžarske literarne stike. O tem je objavil več znanstvenih študij doma in v tujini, dve samostojni monografiji v Budimpešti (Dramatizált kaj-horvát Mária-siralom Erdélyből 1626 - Dramatizirani kajkavski Marijin plač iz Erdelja 1626, 2000; A megváltó Mátyás király színeváltozásai a szlovén néphagyományban és szépirodalomban: a világ archetipikus víziója - Preobrazba odrešenika kralja Matjaža v slovenskem ljudskem izročilu in leposlovju, 2001), prav tako v Budimpešti dve knjigi študij v madžarščini (Térközök - Vmesni prostori, 2004; Közel s távol - Blizu in daleč, 2005), eno pa v Mariboru v slovenščini (Paralele: Slovensko-madžarska literarna srečanja, 2006). Je pobudnik in odgovorni urednik edicije Opera Slavica Budapestinensia na budimpeštanski slavistiki, v kateri izhajajo literarnozgodovinska in jezikoslovna dela madžarskih slavistov. Po večdesetletnem obstoju slovenščine kot lektorata je na budimpeštanski slavistiki na njegovo pobudo od leta 2006 po novem bolonjskem programu uvedena slovenščina kot samostojna študijska smer. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 12 10:06:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 12 Mar 2007 10:06:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Nenad_Veličkovi=E6_na_FF_--_Novo_na_sp letnih_dverih_slovenskega_gledališča_--_Vedno_v eč_na_spletu Message-ID: <004001c76485$acc9e910$e84602c1@ff.unilj.si> From: Durda Strsoglavec [mailto:durda.strsoglavec na guest.arnes.si] Sent: Sunday, March 11, 2007 11:58 PM Subject: gostovanje Nenada Velickovica Vabljeni na predavanji mag. Nenada Veličkovića s Filozofske fakultete v Sarajevu, in sicer: v torek, 13. 3. 2006, ob 11.30 v predavalnici 1 na FF v Ljubljani: Slika Drugog u romanu Vaznesenje Vojislava Lubarde (NIN-ova nagrada 1989), v sredo, 14. 3. 2006, ob 10.30 v predavalnici 5: Patriotizam u čitankama za osnovnu školu u BiH. Predavanji bosta v bosanskem jeziku. V torek, 13. 3. 2006, ob 18.00 bo v predavalnici 1 z gostom tudi literarni večer (http://www.velickovic.ba) -- Đ. Strsoglavec ======= From: sigledal na sigledal.org [mailto:sigledal na sigledal.org] Sent: Monday, March 12, 2007 5:23 AM Subject: Sigledal - Veža - nova rubrika: Novice Spoštovani! Na Veži (www.sigledal.org) imamo novo rubriko: Novice. -- Tamara Matevc ======= Http://www.informationliteracy.org.uk/JIL.aspx -- nov mednarodni, recenzirani akademski omrežni in prosto dostopni časopis o informacijski pismenosti. Http://its.unc.edu/tl/infobits/ -- Infobits, elektronski informacijski servis o poučevanju in učenju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 13 08:42:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Mar 2007 08:42:52 +0100 Subject: [SlovLit] Violončelo_--_Boris_Pahor_na_FF_--_Fak simili_najstarejših_prevodov_Svetega_pisma_--_Fil m_o_Janku_Lavrinu_--_Razpis_znanstvenih_projektov Message-ID: <017701c76543$35c007a0$6400a8c0@P4> From: "Vera Tuta" Sent: Monday, March 12, 2007 11:37 AM Subject: Re: [SlovLit] Violončelo Ni dvoma, ker je potrjeno v SSKJ in v SP: samostalnik violončelo je moškega spola in se v slovenščini sploh - in ne samo v Trstu in Gorici - sklanja po moški sklanjatvi. LP, Vera Tuta in Janko Ban ====== From: "Avsenik Maja" Sent: Monday, March 12, 2007 7:10 PM Subject: Boris Pahor na FF v četrtek, 15.3.2007,ob 18.uri V Kulturi sožitja napovedujemo: BORIS PAHOR: PRIČEVALEC NAŠEGA ČASA. Predavanje bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani v četrtek, 15.3.2007 ob 18. uri (pred. št. 15). >Strnjena med Italijo, Alpami in Balkanom je bila slovenska bolj od katerekoli druge dežele vnaprej določena, da postane priča in žrtev vseh razdejanj dvajsetega stoletja. V trenutku na novo pridobljene svobode gleda Boris Pahor z jasnim in strogim pogledom na usodo svoje domovine, ki je presenetljivo vzporedna z njegovo. Od zlodejstev Črnih srajc v fašističnem obdobju do medvojenga in povojnega trpljenja vrača opus Borisa Pahorja slovenski kulturi in zgodovini tisto mesto, ki ji pripada po geografski legi: mesto v srcu Evrope.< Ob izidu zbirke novel Arret sur le Ponte Vecchio, Pariz 2006. Boris Pahor, ki je rojen v Trstu leta 1913 in ki je preživel fašistično preganjanje, nacistično taborišče in po vojni zagovarjal potrebo in nujo po slovenski demokratični državi, presega zgolj literarno stremljenje. Njegovo pričevanje prerašča v etično dejanje absolutne dimenzije. Ugled, ki ga uživa literarni opus Borisa Pahorja v Franciji, Nemčiji, ZDA, zadnje čase pa še v Španiji in na Finskem, je prav zaradi tega etičnega sporočila postal nekakšna razpoznavna beseda, zato so dejansko tudi Francozi med glavnimi pobudniki Pahorjeve večkratne kandidature za Nobelovo nagrado. ======= From: "Darja Pate" Sent: Monday, March 12, 2007 2:10 PM Subject: vabilo na predstavitev v SAZU 20.3.07 Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi v torek, 20. marca 2007, ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I v Ljubljani na predstavitev I. Faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodni zbirki Biblia Slavica. Uredništvo: Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. Izdala založba: Ferdinand Schöningh, Paderborn / München / Wien / Zürich 2006. Slovenska Biblija je sklepno dejanje v edinstveni mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki je v 40 letih izdala faksimile najstarejših in torej najbolj ogroženih slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma. V novi monumentalni Slovenski Bibliji formata Dalmatinove Biblije je zajetih devet del iz obdobja 1555-1582. Ker so izvirna besedila ohranjena le v nekaj izvodih, nekatera samo v tujih knjižnicah, pričujoča faksimilna izdaja po eni strani pomeni izjemno promocijo slovenske kulture v mednarodni znanstveni javnosti, po drugi strani pa temeljne dokumente našega jezika odpira vsem slojem slovenske strokovne in kulturne javnosti. II. Predstavitev programa petih svetovnih bibličnih kongresov in spremljevalnih kulturnih prireditev od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani. Veliko mednarodno zborovanje vrhunskih specialistov biblijske tekstne kritike, kumranskih rokopisov in hermenevtike vseh smeri bo potekalo na Pravni in Teološki fakulteti pod pokroviteljstvom predsednika vlade RS, predsedstva SAZU in Univerze v Ljubljani. Slavnostna otvoritev bo 15. julija v okviru mednarodnega bibličnega festivala. Nastopi znanstvenikov in umetnikov iz sosednjih držav, celotne Evrope in vseh kontinentov bodo posebej zaznamovali kulturni jubilej leta Svetega pisma 2007 v Sloveniji in vsebinsko pripravo Slovenije na predsedovanje Evropski zvezi leta 2008. Za predstavnike medijev bodo pripravljene mape z gradivom. -- Predsednik akademik Boštjan Žekš ===== From: "Ana Nuša dragan" Sent: Monday, March 12, 2007 3:21 PM Subject: vabilo od Ane. Nuse Dragan Uredništvo dokumentarnih filmov vabi na predstavitev dokumentarnega filma JANKO LAVRIN: Ves slovenski, ves ruski, ves angleški, ves svetovljanski scenaristke in režiserke ANE NUŠE DRAGAN, ki bo v torek, 20. marca 2007, ob 13. uri v Kinodvoru, Kolodvorska ulica 13, Ljubljana. Janko Lavrin (1887-1986), rojen v Beli Krajini, je bil ugleden in mednarodno priznani literarni zgodovinar, bleščeč esejist, publicist, prevajalec in univerzitetni profesor. Gre za moža, čigar bogato, pa tudi burno življenje zajema skoraj celo stoletje in obsega več kot en kontinent. Živel je v Rusiji, preživel dve svetovni vojni in sklenil svoje življenje v Veliki Britaniji kot pionir slovanskih študij na Univerzi v Nottinghamu. Film je nastal v koprodukciji med Uredništvom dokumentarnih filmov TV Slovenija in J.P. Production / Janez Pirc s podporo Ministrstva za kulturo RS. Dokumentarni film bo na sporedu v torek, 20. marca 2007, ob 21. uri na 1. programu TVS. ====== Http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/razpisi/07/dodat-razp-tapl-07.asp -- Javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov in podoktorskih (temeljnih in aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 16 18:38:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Mar 2007 18:38:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Javna_predstavitev_mnenj_o_privatnem_š olstvu_--_Banff_2008_=28drugi_poziv_za_referate=29 Message-ID: <007601c767f1$dfd31380$6400a8c0@P4> From: Milena Mileva BLAZIC Sent: Thursday, March 15, 2007 9:39 PM Subject: Javna predstavitev mnenj o privatnem solstvu Na pobudo strokovne in širše javnosti Državni svet Republike Slovenije organizira v petek, dne 23. marca 2007 ob 10. uri v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ O PRIVATNEM ŠOLSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI OTVORITEV: dr. Zoltan Jan, državni svetnik, predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja POZDRAVNI NAGOVOR: Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije UVODNI PRISPEVKI: Ulf Fredriksson, doktor mednarodnega in komparativnega prava Univerze Stockholm, eden največjih poznavalcev evropskih šolskih sistemov, raziskovalec Centra za raziskovanje vseživljenjskega učenja, Evropski raziskovalni center, Italija - Privatno in javno šolstvo v EU dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport - Usmeritve na področju privatnega šolstva v Republiki Sloveniji dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut - Položaj zasebnega šolstva dr. Slavica Černoša, Andragoški center Slovenije - Izobraževanje odraslih in zasebno šolstvo Jože Mlakar, Škofijska klasična gimnazija - Ne javna, ne zasebna, temveč dobra šola Angelca Likovič, Društvo Pobuda za šolo po meri človeka - Stališča društva RAZPRAVA Veseli bomo Vaše udeležbe in sodelovanja v razpravi. Vljudno vabljeni! -- Državni svetnik dr. Zoltan Jan, Predsednik Državnega sveta RS Janez Sušnik ====== From: Tom Priestly [mailto:tpriestl na shaw.ca] Sent: Thursday, March 15, 2007 10:58 PM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: Banff 2008 16. balkanistična in južnoslavistična konferenca se bo dogajala v Banff Park Lodge (Banff, Kanada) 1.--4. maja 2008. Organizator poziva k prijavi jezikoslovnih, literarnovednih, kulturoloških in folklorističnih referatov. Rok je letos zaradi financiranja zelo zgoden: najpozneje do 12. aprila 2007! Prijave s povzetkom (ena stran s predstavitvijo problema, metod in rezultatov), z eno stranjo dolgim življenjepisom in s kontaktnimi podatki pošljite na omladeno na ucalgary.ca Da bi bila presoja prijavljenih lahko anonimna, naj stran s povzetkom ne vsebuje avtorjevih podatkov. Sklep o izboru bodo poslali do srede maja 2007. Christina Kramer (University of Toronto) Olga M. Mladenova (University of Calgary) Tom Priestly (University of Alberta) Christina Stojanova (University of Regina) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 17 18:32:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Mar 2007 18:32:56 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <00eb01c768ba$4e1e8fe0$6400a8c0@P4> From: "Marta Zabret" Sent: Saturday, March 17, 2007 4:00 PM Subject: tekmovanja Saj vem saj vem, le Čevlje sodi naj kopitaR, pa vendar: bilo je Cankarjevo (cankarjevo?) tekmovanje na naši srednji šoli, ki jo obiskuje več kot tisoč dijakov, pa jih je le sedem (7) pisalo na prvi stopnji. Bilo je teden ali dva zatem matematično (matematika: fuj-fej-gravž-groza-nočne more-frustracije) tekmovanje, Evropski matematični kenguru poimenovano, pa je z iste šole pritegnilo sto osemdeset (180) dijakov. In to je bilo tekmovanje, ki gimnazijcev sploh ne vodi kam dlje, ne na izbirnega ne na državnega ne na olimpijado, ampak tekmovanje kar tako, kokr za preganjanje odvišnih logičnih impulzov v možganih; kokr eno grupno reševanje križank torej. Pa ni bilo od nekdaj take gneče; Komisija za popularizacijo matematike pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije se je v dobrem desetletju krepko nagarala, da gneča je, kakršna je. Vendar so kengurujske naloge vse prej kot trivialne; skoraj ne pomnimo dijaka, ki bi dosegel vse možne točke. Ne bom izzivala slovenistov kar povprek, saj me mnogi mrzijo že od Menuetnih razmišljanj dalje, ampak izzivam vas, da izzovete debato v vaših logih: bi bilo mogoče tekmovanje iz znanja materinščine zasnovati na način, ki se sicer ne izogne študiju literarnih del, vendar pa z znatnim deležem preverjanja ostalih ravni razgledanosti in pismenosti pritegne več kot le peščico izbranih vztrajnežev? Ali pa je to v protislovju z naziranjem, da je Slovenščina Materinščina Izbrancev? [...] Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 18 16:42:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Mar 2007 16:42:26 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja_--_Novo_na_gledališkem_sple tišču_--_Literarnega_pa_tokrat_nič Message-ID: <008601c76974$08fa4250$6400a8c0@P4> From: "Andrejka Šušmelj" Sent: Saturday, March 17, 2007 11:45 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Marta, se popolnoma strinjam z vsem napisanim. Podobno je pravzaprav na večini osnovnih in srednjih šol. Zakaj? Vsako leto znova slovenisti jamramo, kako je vse manj navdušenja med mularijo nad izbranimi deli oz. temami za Cankarjevo tekmovanje. Žal vse to spominja na klic vpijočega v puščavi. Dejstvo je, da učenci in dijaki vse manj berejo, da vse več časa preživijo pri drugih aktivnostih in za računalnikom. Dejstvo je, da so vsako leto znova izbrana dela, ki dijake vse manj privlačijo. Danes je potekalo vsedržavno tekmovanje za Cankarjevo tekmovanje. Dijaki 4. stopnje so morali pisati esej na podlagi odlomka iz kratke zgodbe, ki je bil po priporočilu izločen iz obveznega branja za to stopnjo. Je še potrebno spraševanje, zakaj se mularija ne odloča za tovrstno tekmovanje? Najbrž je tudi vsak komentar odveč. Marsikdo bo rekel mea culpa - tovrstne napake se pač lahko zgodijo. Jaz sem pri tem bolj nepopustljiva - gre za državno, ne kakršno koli tekmovanje, zato se tovrstne napake ne smejo zgoditi, saj odvrnejo še tisto peščico dijakov, ki radi berejo. Torej? Andrejka ======== From: "Jože Lipnik" Sent: Saturday, March 17, 2007 9:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja ampak tekmovanje kar tako, kokr za preganjanje odvišnih logičnih impulzov v možganih; kokr ... A ne bi bilo lepše, če bi napisala kar: ampak tekmovajne kar tko, kokr za pregajnajne ... ? To bi bilo bolj totalno norčevanje, kot je sedaj. LP Jože ======= From: Sent: Sunday, March 18, 2007 10:06 AM Subject: Novo na www.sigledal.org Na Geslu http://www.sigledal.org/geslo/Glavna_stran lahko preberete stiri od petih dramskih besedil, ki so nominirana za nagrado Slavka Gruma 2007 Na rampi http://www.sigledal.org/index.php?id=4 -- Hristo Bojcev po tracnicah sodobne bolgarske dramatike: Titanik - Iz cikla Kolesarska paranoja Pisma s tujine http://www.sigledal.org/index.php?id=5 -- Intervju s Hristom Bojcevom: Mednarodna poslanica - Nostalgicno in novo Novice http://www.sigledal.org/index.php?id=31 PREMIERA 21. marec: Orkester Titanik, Slovensko narodno gledalisce Nova Gorica, Krstna uprizoritev drame DOM Saske Rakef - besedila, nominiranega za nagrado Slavka Gruma na letosnjem Tednu slovenske drame! Fragile! v Sarajevu --- Tamara Matevc ======= Http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri72/index.html -- o literaturi pa niti sledu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 18 19:05:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Mar 2007 19:05:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistična_knjižnica_knjižna_z birka_Slavističnega_društva_Slovenije Message-ID: <00c101c76987$f7d2fe90$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Sunday, March 18, 2007 6:51 PM Subject: Slavistična knjižnica Konec lanskega leta, oziroma v začetku letošnjega smo uspešno pripeljali na luč sveta nov letnik knjižne zbirke Slavistične knjižnice (zvezki 9, 10 in 11), ki jo izdaja Slavistično društvo Slovenije in je namenjena objavam znanstvenih monografij, podobno kot sorodna zbirka Zora, ki jo izdaja Slavistično društvo Maribor in se približuje že petdesetemu zvezku. Zbirka Slavistična knjižnica šteje zaenkrat le enajst štetih zvezkov, ima pa globlje korenine kot vitalna mariborska sestra, saj je Slavistično društvo Slovenije izdalo prve publikacije že pred drugo svetovno vojno, ko njeni člani niso našli primernega založnika niti za tako pomembne publikacije, kot je bila 1940. leta objavljena Slovenska slovnica t. i. čitankarjev. Iz pregleda vseh izdaj, ki ga je skrbno pripravil Miran Hladnik in je objavljeno v vsakem zvezku, pa tudi na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html, je razvidno, da je bila zbirka najprej zasnovana zelo široko. V njej so našli prostor tako učbeniki (npr. Besedna umetnost Silve Trdina) kot tudi bibliografski priročniki (npr. France Dobrovoljc, Zvone Verstovšek: Dve imenski kazali; Marja Boršnik: Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva) kot tudi znanstvene monografije (Vera Brnčič: N. A. Dobroljubov; Janko Jurančič: Južnoslovanski jeziki). V ozadju nastanka zbirke bi lahko iskali sledi zapletov, sporov in spopadov, ki so nastali okrog predvidene zbirke znanstvenih monografij k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (Klasiki), v kateri ni mogla iziti Kobarjeva monografija o Gregorčiču, ki je kasneje (1962.) izšla pri Slovenski matici, kjer so objavili tudi domala vse doktorske disertacije in dobršen del znanstvenih monografij s področja slavistike. Tej možnosti so se 1978. pridružili zvezki Literarni leksikon, predhodniki današnje zbirke Studia litteraria in nekatere druge edicije, kjer so imeli nekateri -- a ne vsi -- možnosti objavljati svoja dela. Ne glede na ugibanja je konec petdesetih let zbirka Slavistična knjižnica zaspala, dokler se na prelomu tisočletja niso pojavile večje potrebe po prostoru za knjižne objave znanstvenih del, ki so jih ustvarjali še neuveljavljeni raziskovalci in predvsem tisti, ki so delali izven institucij, ki bi jim izdale njihove študije. Kot tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije sem skušal realizirati to potrebo in poskrbel za izdajo treh zvezkov, žal pa sem imel nesrečno roko pri izbiri sozaložnika, ki je najprej obetal odlično sodelovanje, potem pa prišel v težave, ker se njihovi že izdani učbeniki (predvsem za devetletko) niso dobili subvencije in zaradi zamika uvajanja devetletke niso imeli pričakovanega knjigotrškega uspeha. Zbirka je kmalu za tem prevzela še eno pomembno funkcijo. Ker se skušajo ministrstva otresti čim več nadležnih prosilcev za sredstva, so izumili kriterij, da bodo sofinancirali le izdaje, ki jih pripravljajo verificirane ustanove za znanstveni tisk in letno pripravijo vsak šest znanstvenih publikacij, ki ustrezajo vsem uveljavljenim standardom . Na ta način bi bile ogrožene tudi subvencije Slavističnemu društvu za obe reviji (Slavistično revijo ter Jezik in slovstvo) ter vsakoletni kongresni zbornik. Tedanji predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Hladnik je pravilno ocenil položaj in pospešil utrip Slavistične knjižnice, ki ji je po malem že spet pohajala sapa. Kljub vsem zapletom in vsem trepetom, ali bodo finančno pokriti, so nam sedaj na razpolago novi zvezki Slavistične knjižnice. Kot deveti zvezek zbirke je izšlo delo Kozma Ahačiča Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818--1852 (195 str.). V njem je mladi obetavni filolog prikazal izvirne pesmi Koseskega, ki ga presojamo preko stereotipov, vendar je empirična raziskava pokazala, da je vsaj v začetnih pesmih uporabljal besedišče, ki je kot nezaznamovano uvrščeno v Pleteršnikov in kasneje tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Okoliščine nastanka pesmi, analiza kritiških odmevov in pregledna biografija odkrivajo marsikateri zgovoren podatek o pesniku, ki počiva v na pol pozabljenemu grobu v Trstu in mu grozi, da ga bodo prekopali. Razprava Martine Ožbot Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja (163 str.) se osredotoča na vprašanje koherence kot najvažnejše besediloslovne kategorije, po kateri se besedila kot takšna konstituirajo. Poleg teoretskih razmislekov jo prvenstveno zanimata Prepeluhva in v Koširjeva slovenitev navedenega dela in ugotavlja, da nesistemske spremembe v prevodih izvirajo iz zunajbesedilnih danosti predvidene komunikacijske situacije. Usmerjene so v krepitev koherence ciljnega besedila in s tem v povečevanje razvidnosti smisla besedila, kakršen izhaja iz vsakokratne zamišljene funkcije. Enajsti zvezek Slavistične knjižnice prinaša delo Katarine Podbevšek Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi (305 str.). Avtorico, ki je predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, zanima govorjeni jezik v različnih okoliščinah, predvsem v umetnosti in pedagoškem procesu. V razpravi je podala teoretične utemeljitve te dejavnosti in z empirično primerjalno analizo pokazala razlike med šolsko in umetniško govorno interpretacijo, vključila pa je tudi številne konkretne primere tovrstnih govornih dejanj, ki lahko služijo kot model priprav za takšne izvedbe. Nekatera dela so predstavljena na omenjeni spletni strani tudi z integralnim besedilom, pri vseh pa so tudi podatki o ceni (od 7 do 13 eur) in vabilo, da publikacije naročimo za zasebno knjižnico ali za ustanovo, kjer smo zaposleni. --- Zoltan Jan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 07:36:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 19 Mar 2007 07:36:30 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <002401c769f0$fc3a3890$1d4602c1@ff.unilj.si> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Monday, March 19, 2007 7:14 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Pozdravljeni! Dragoceno razmišljanje, a polemike ni potrebno pogrevati, ker se je od samega pogrevanja najbrž že skisala (glejte slovlitovski arhiv za zadnji dve leti), vabim pa vas, prav tako seveda tudi celotno slovenistično javnost, da se opredelite do sprememb tekmovanja za Cankarjevo tekmovanje (možnih novih modelov tekmovanja), ki bodo na slovlitu čez nekaj tednov "postavljeni na ogled". Tudi kopitarjem. Lp, Klemen Lah ==== From: Mojca Luštrek [mailto:mojca na rfr.si] Sent: Monday, March 19, 2007 7:28 AM Subject: RE: [SlovLit]Tekmovanja Dobro jutro. Jožetova "kajla" ima dve napaki: odvečen a pri "tekmovajne kar tko" in napačno predpostavko, da se Marta norčuje. Če je to tista matematična Marta, ki je bila razredničarka mojega sina, se (žal) ne norčuje, saj se je spominjam kot smrtno resne punce. Dijaki so jo tudi tako jemali. In še pomembnejše: ona je enako jemala dijake (ne samo matematiko). Tudi zato (= sploh ne samo zato) verjamem, da ima (žal) prav. Prijazen pozdrav vsem "prizadetim". Mojca From Vlasta.Jemec na guest.arnes.si Mon Mar 19 09:22:26 2007 From: Vlasta.Jemec na guest.arnes.si (Vlasta Jemec) Date: Mon, 19 Mar 2007 09:22:26 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja References: <002401c769f0$fc3a3890$1d4602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <004101c769ff$ba0364b0$0d78c858@winxp9bf004e96> Spoštovani! Strinajm se z vsemi, tudi z g. Lahom, pa vendar še en utrinek. Na TŠC v Kranju (center ima nad 1000 dijakov) se je šolskega tekmovanja za CP udeležilo 64 dijakov, matematičnega kenguruja kot šolskega tekmovanja pa 173 dijakov. Od tega se je 16 dijakov udeležilo vseslovenskega tekmovanja za CP. Na vseslovenskem tekmovanju za CP, ki je potekalo na Biotehniški šoli v Strahinju, je bilo prisotnih 5 mentoric, ki so sodelovale kot nadzorne učiteljice oz. popravljalke nalog objektivnega tipa in ravnateljica. Če upoštevamo, da je morajo za šolsko tekmovanje mentorice skopirati kar nekaj literature, kar pri matemtičnem kenguruju odpade, je razmerje kar pohvalno. In spet velaj stari rek: Šola stoji in pade z učitelejm oz. mentorjem. Pa prosim, brez zamere. Lep pozdrav. Vlasta Jemec ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik" To: Sent: Monday, March 19, 2007 7:36 AM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Monday, March 19, 2007 7:14 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Pozdravljeni! Dragoceno razmišljanje, a polemike ni potrebno pogrevati, ker se je od samega pogrevanja najbrž že skisala (glejte slovlitovski arhiv za zadnji dve leti), vabim pa vas, prav tako seveda tudi celotno slovenistično javnost, da se opredelite do sprememb tekmovanja za Cankarjevo tekmovanje (možnih novih modelov tekmovanja), ki bodo na slovlitu čez nekaj tednov "postavljeni na ogled". Tudi kopitarjem. Lp, Klemen Lah ==== From: Mojca Luštrek [mailto:mojca na rfr.si] Sent: Monday, March 19, 2007 7:28 AM Subject: RE: [SlovLit]Tekmovanja Dobro jutro. Jožetova "kajla" ima dve napaki: odvečen a pri "tekmovajne kar tko" in napačno predpostavko, da se Marta norčuje. Če je to tista matematična Marta, ki je bila razredničarka mojega sina, se (žal) ne norčuje, saj se je spominjam kot smrtno resne punce. Dijaki so jo tudi tako jemali. In še pomembnejše: ona je enako jemala dijake (ne samo matematiko). Tudi zato (= sploh ne samo zato) verjamem, da ima (žal) prav. Prijazen pozdrav vsem "prizadetim". Mojca _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 16:19:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Mar 2007 16:19:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Marko_Stabej_o_FIDI_plus_--_Georg_Holzer _o_slovanskem_substratu_v_Avstriji_in_o_praslovan ščini_--_Cvetka_Toth_o_svetovnem_etosu Message-ID: <00bd01c76a39$ee5fbbc0$6400a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 13, 2007 7:09 PM Subject: LK, 19. marec 2007 LK FF vabi na 849. sestanek v ponedeljek, 19. marca 2007, ob 17.30 tokrat izjemoma v predavalnici 13 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo izr. prof. dr. Marko Stabej, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Fidaplus, korpus slovenskega jezika. --- Alja Ferme ====== From: "Silvo Torkar" Sent: Monday, March 19, 2007 2:04 PM Subject: Dve predavanji prof. Georga Holzerja HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti vabi na predavanje O slovanskem substratu v Avstriji. V predavanju bo prikazan izumrli slovanski jezik na območju današnje vzhodne Avstrije in okoliščine, v katerih se je tod izoblikoval, se razvil in umaknil pred nemščino. Ta jezik je mogoče rekonstruirati predvsem na podlagi etimologije zemljepisnih imen slovanskega izvora. Obravnavano bo tudi vprašanje Brižinskih spomenikov in pa, v kolikšni meri se izumrli slovanski jezik na območju današnje vzhodne Avstrije sme šteti za staroslovenščino. Predaval bo prof. dr. Georg Holzer. Georg Holzer je bil rojen l. 1957 na Dunaju. Na dunajski univerzi je študiral slavistiko in indoevropeistiko in tam l. 1982 diplomiral. V letih 1980--1983 je bil lektor za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Pozneje je delal kot znanstveni asistent na Oddelku (Inštitutu) za slavistiko dunajske univerze. Habilitacijo je dosegel l. 1990. Od l. 1997 je izredni profesor na Oddelku za slavistiko dunajske univerze. Je član Balkanske komisije Avstrijske akademije znanosti in uredništva krakovske revije Rocznik Slawistyczny ter glavni urednik revije Wiener Slavistisches Jahrbuch. Napisal je štiri znanstvene knjige in nad 50 člankov. Predavanje bo v hrvaščini v torek, 27. marca 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. V Lingvističnem krožku 26. marca pa bo Georg Holzer predaval O praslovanščini. V predavanju bo prikazana praslovanščina kot jezik Slovanov iz časa takoj po veliki ekspanziji. Praslovanščina se je govorila okrog leta 600 n. št. na celotnem območju med Baltskim in Sredozemskim morjem, vštevši vzhodno Nemčijo in Avstrijo. Bila je enotna na celotnem svojem območju. Z analizo besed, ki so jih slovanski sosedje prevzeli iz tedanje slovanščine, lahko rekonstruiramo, kako so se slovanske besede izgovarjale okrog leta 600, torej v praslovanščini. ======= From: "David Nedeljkovic" Sent: Monday, March 19, 2007 11:57 AM Subject: Klubski vecer DUP 22.03.2007 Spoštovani člani Društva univerzitetnih profesorjev! Vabim vas na klubski večer, ki bo v četrtek, 22.03.2007 ob 18:00 v Domu DUP (Reber 11). Prof. dr. Cvetka Toth s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo imela predavanje z naslovom O aktualnosti svetovnega etosa. --- http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ (dr. David Nedeljković) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 19 16:06:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Mar 2007 16:06:31 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanja Message-ID: <007201c76a38$2e660820$6400a8c0@P4> From: Sent: Monday, March 19, 2007 1:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Tekmovanja Spoštovani, sesti bo treba za mizo in kaj spremeniti. Dejstvo je, da imajo mentorji - učitelji dodtnega dela čez glavo, kar se kaže v problemu, kdo bo nadzoroval, kdo bo popravljal, kdo bo spremljevalec otrok (ne moreš jih nabasati v avto in jih odpeljati na tekmovanje) ... Zakaj? Kengurujček preverja znanje, ki ga obravnava učni načrt v šoli, Cankar pa preverja, kar ni v načrtu, in se je za to treba bistveno drugače pripravljati in delati samo z nadarjenimi. Cankarjevo priznanje je torej prestižna nagrada kot Vegovo priznanje, mislim, da je tako. To pa je povezano tudi sicer s sindromom o težkosti slevenščine tudi na maturi. Preverjamo tudi tisto, kar ni v učnem načrtu. Ni Dekleve in ni Kundere. Torej je matura iz slovenščine tudi nekaj posebnega in praviloma je (skoraj) nihče ne piše z oceno 5 + 3! Mislim, da je čas, da se ozremo okrog in ugotovimo, da imamo veliko dobrih dijakov in učiteljev slovenščine, le tem iz "vsakdanjega življenja nam manjka". Temu se menda reče realizem v šolstvu, a kaj, ko ga hočemo za vsako ceno preseči s "simbolizmom", potem smo pa zopet nesrečni, ker ne gre. Priznajmo, da imamo v Sloveniji tisoč ali več dobrih poznavalcev (otrok) svojega jezika in literature. To je lahko nacionalni ponos in v tem je teža, ne v težkih vprašanjih. Alenka, SD Celje ====== From: "Igor Saksida" Sent: Monday, March 19, 2007 1:18 PM Subject: RE: [SlovLit] Tekmovanja Drage kolegice in kolegi, tudi sam mislim, da bi bilo dobro o tekmovanju kdaj v prihodnje reči kako temeljito in iskreno besedo. Že pred časom so se na različnih seminarjih pojavljala vprašanja, koliko in ali sploh je zasnova tekmovanja v skladu s priporočili sodobnega pouka književnosti in komunikacijskega modela "pogovora" o besedilih. Zagotovo je prvi in najpomembnejši korak k temu, da bi bilo tekmovanje bolj "pogovorno", primerna izbira besedil, drugi je sestava primernih opisnikov besedil učencev in tretja usposabljanje ocenjevalcev. Ne bi se rad opredeljeval do tega, kako je bilo z izbiro beriva letos, me pa skrbijo podatki, ki jih berem tule - ne verjamem, da želijo kolegice zgolj alarmirati strokovno javnost in "zganjati paniko", ampak sem prepričan, da so njihovi zapisi odraz skrbi za celo stvar. Kaj, ko bi torej v okviru društva organizirali strokovno srečanje na to temo, predstavili težave, dileme in možne rešitve? Je za kaj takega "prostor in čas"? Vsem lep pozdrav, Igor Saksida From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 20 11:33:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Mar 2007 11:33:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabila_--_Za_okroglo_mizo_o_slovenšč ini Message-ID: <00ce01c76adb$4532aec0$6400a8c0@P4> From: Janez Porenta Sent: Monday, March 19, 2007 11:29 AM Subject: Pedagoske buce v Drustvu slovenskih pisateljev Literarni projekt studentk in studentov Pedagoske fakultete, imenovan Pedagoske buce, dobiva vse sirse razseznosti. Po predstavitvi v studentskem naselju v Rozni dolini nas v sredo, 21. marca 2007, ob 18. uri caka nastop v prostorih Drustva slovenskih pisateljev na Tomsicevi 12 v Ljubljani. [...] --- Janez Porenta ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, March 19, 2007 9:37 PM Subject: OBVESTILO - Presernova nagrada - mar 2007.pdf http://www.kultura.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podrocja/Preseren/vabilo.pdf -- Vabilo za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. ======= From: "Zoltan Jan" Sent: Tuesday, March 20, 2007 11:28 AM Subject: Utrinek za okroglo mizo o slovenščini Danes, 20. marca je svetovni dan Frankofonije, ki povezuje 200 milijonov naravnih govorcev in 800 milijonov frankofonov. Francozi čutijo potrebo, da spodbujajo zanimanje in rabo francoščine, zato se bodo podeljevale nagrade, zborovanja, srečanja vseh vrst, ki jih poleg Francozov pri nas podpira tudi Ministrstvo za šolstvo. Kaj pa če bi izumili ali vsak plagiat napravili v obliki dneva slovenščine (s kakšnim duhovitim poimenovanjem in izvirno vsebino, vključitvijo lektoratov, zdomcev, tujih interesentov na domačih tleh, pa dodali še cepec domačih entuziastov)? Cankarjevo tekmovanje imamo, imamo kritike in zamisli, a imamo koga, ki bi besede v življenje spravil in kaj konkretnega storil (pripravljal naloge, izbor, popravljal, ocenjeval, izračunaval rezultate, obveščal, se bodel s kolegicami ...)? Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 20 19:46:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Mar 2007 19:46:54 +0100 Subject: [SlovLit] Historische Grammatik des Kroatischen -- Lektorski certifikati -- Dan poezije Message-ID: <009201c76b20$23167bb0$6400a8c0@P4> From: Alenka Porenta [mailto:Alenka.Porenta na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, March 20, 2007 12:48 PM Subject: (Fwd) Georg Holzer in Biblia Slavica Naslednji teden bo kot gost ISJ na Historicnem seminarju predaval Georg Holzer, ki je pravkar izdal knjigo Historische Grammatik des Kroatischen: Einleitung und Lautgeschichte der Standardsprache (= Schriften über Sprachen und Texte, Band 9). Frankfurt am Main, Berlin, Bern, Bruxelles, New York, Oxford, Wien, 2007. 156 S. ISBN 978-3-631-56119-5 br. 35,00 EUR. Ce je kdo zainteresiran za osebni nakup, lahko pise na naslov info na peterlang.com Lep pozdrav, Alenka Porenta ===== From: "Helena" Sent: Tuesday, March 20, 2007 12:50 PM Subject: Lektoriranje [...] Sme diplomirani slovenist oziroma profesor slovenščine, magister slovenskega knjižnega jezika s stilistiko ali tudi doktor jezikoslovnih znanosti, ki zlektorira diplomsko nalogo, sam napisati potrdilo, da je naloga jezikovno pregledana? Sama mislim, da lahko, saj sam odgovarja za svoje delo. Pa vendarle vprašam, saj se je pred časom govorilo o lektorskih certifikatih ... [...] Helena ===== From: "Mojca Luštrek" Sent: Tuesday, March 20, 2007 11:35 AM Subject: Praznujete? Praznujte! Dragi moji, lep jutrišnji dan poezije (in sploh vsak dan) vam želim! Ob dnevu poezije 2007 Dan poezije je praznik pomladi, dan, ko smo srečni, imamo se radi. Sonce in smeh nam žarita v očeh - mrazu navkljub in kapljanju od streh. Dan poezije je praznik veselja, dan, ko najtišja uresniči se želja. Sneg se topi od toplote srca - v verzu se laže ljubezen prizna. Dan poezije je praznik besede, dan za zaljubljene in sladkosnede. Lepi besedi in misli predan - pesnik je vsakdo lahko in vsak dan. Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 00:19:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Mar 2007 00:19:38 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo - odmev -- Nacionalni program za jezikovno politiko Message-ID: <004601c76c0f$6710c510$6400a8c0@P4> From: "Simona Jerčič" To: Sent: Wednesday, March 21, 2007 8:31 PM Subject: Cankarjevo - odmev Tudi sama sem mentorica za Cankarjevo tekmovanje že leta, toda tako uživali ob besedilih še nismo kot letos. Kljub tekmovanju, ki je moje "iskrene bralce" potolklo, moram priznati, da se je splačalo za prijetne urice, ki smo jih preživeli. Glede tekmovanja pa bi bilo pošteno, da še enkrat premislimo o glavnem cilju slovenščine in umetnostnih besedil v OŠ - da pri učenkah in učencih spodbujamo (in ne obratno) estetsko doživljanje in jih vzgajamo v kasnejše bralce (in ne obratno). Kakšen smisel imajo vsa faktografska in še kakšna vprašanja? Ljubezni do besedil s tem zagotovo ne spodbujamo. Pa tudi zanimanja za tekmovanje ne, če se povsod drugje lažje doseže dobre rezultate in visoka priznanja. Lep pozdrav, Simona J. P. ===== From: "Zoltan Jan" Sent: Wednesday, March 21, 2007 6:41 PM Subject: Nacionalni program za jezikovno politiko 2007-2011 V sredo 28. 3. ob 11. uri v sobi 209/II v prostorih parlamenta Republike Slovenije bo Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti obravnavala Nacionalni program za jezikovno politiko 2007-2011 (predlog je objavljen v Poročevalcu DZ št. 16/2007 z dne 15. 3. 2007; dosegljiv na spletu http://www.dz-rs.si/index.php?id=374). Če kdo utegne, lahko sodeluje v razpravi. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 22 21:24:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 22 Mar 2007 21:24:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Kantfest_--_Roka_vrže_kamen_v_vodo_--_ Publikacije=2Enet Message-ID: <008201c76cc0$208bc520$6400a8c0@P4> From: "peter andrej" Sent: Thursday, March 22, 2007 1:09 PM Subject: Fwd: 5.festival kantavtorstva KANTFEST Pozdravljeni! Ker 5. festival kantavtorstva KANTFEST ze trka na vrata sporocam vsem, ki jih zanima - pa tudi tistim, ki so ga ze malo utrujeni, ker ga ze predobro poznajo, da si vsled novosti (nagrad) velja razpis dobro prebrati. Sicer pa smo zamislili takole: sreda 11. april ob 20h v KUD-u France Preseren v Ljubljani: "ONA v kantavtorstvu". 5. KANTFEST bo gostil: Ursulo Ramoves, Xenio(v duetu Brainzz & Bubizz), Katarino Kalaba(zrele zivljenjske zgodbe ob kitari), duo SAI TAMITSA(Majo v duetu z Matjažem ), Tino Knafelc(iz kantfesta 2005) in zvezdo vecera Lea Dekleva(ZG). Andrej Rozman - Roza bo diskretno povezoval "ta mracni predmet pozelenja". Sledi dan odmora za zajemanje sape in klicanje publike na pomoc. V petek, 13. aprila ob 20h pa v Domu kulture v Rusah "ON v kantavtorstvu" - tekmovalni del med tistimi, ki se prebijejo skozi selekcijo zirije (Xenia Jus, Jani Kovacic, Adi Smolar, Bojan Sedmak ). Podelimo 1. kanto festivala, ki dobi snemanje singlce in jo Cezam zalozi v 150 izvodih. Izberemo se dva "spremljevalca" (2 in 3. kanta festivala). Vsi skupaj dobijo za nagrado se (honoriran)nastop na FLOR 2007, ki tece v Rusah avgusta. Vodenje in gost sta tu se skrivnost, oz. as v rokavu. V upanju, da se vidimo in slisimo vam v priponki posiljam razpis in vas prosim, ce ga pomagate siriti (deli in vladaj) po dezeli nasi. Hvala in lep pozdrav! Peter Andrej, festival kantavtorstva KANTFEST ======== From: "Branko Gradišnik" Sent: Thursday, March 22, 2007 12:08 PM Subject: RE: roka vrže kamen v vodo, da nastanejo kolobarji Bi brali knjigo, katere glavni junak si podeli odvezo, čeprav: 1. veruje v enega Boga, ki ne veruje vanj 2. govori >zaboga<, ne da bi se zavedal teže greha 3. skruni Gospodov dan, saj sicer ni nikoli pravega časa za seks 4. nespoštljivo bije silne bitke z očetom in materjo 5. ubije in potem še prosi Boga za zastaranje 6. nečistuje v mislih - potem pa se poboljša in raje prešuštvuje 7. ukrade in shrani plen kje drugje kot pri odvetniku 8. po krivem priča tudi potem, ko ga že dobijo 9. želi in si z užitkom velikokrat vzame bližnjega ženo 10. se sicer ne spominja, da bi bil kdaj kradel bližnjega blago, če pa bi bil ženskega spola, bi si nedvomno najbolj želel svile in batista? Če se vam zdi, da je zadeva spotikljiva, naj vas potolaži edina zapoved, ki se je skuša držati >junak našega časa< in ki se glasi: 11. Ne delaj drugemu, za kar si sam ne želiš, da bi drugi storil tebi! Roka voda kamen, roman Branka Gradišnika, ki ga je eden od kritikov poimenoval >roman-reka<, drugi >Ana Karenina v Vojni in miru<, tretji pa >roman o koncu sveta in začetku življenja<, bo 19. aprila letos, ko ga podrobneje predstavimo na konferenci, že v vseh knjigarnah. ======= From: "Matevz Leskovsek(misc)" To: Sent: Thursday, March 22, 2007 8:08 AM Subject: predstavitev portala Publikacije.net Lep pozdrav! Ze nekaj casa z zanimanjem spremljam vaso listo, sedaj pa sem se opogumil in bi vas rad povabil na spletni portal, katerega sem si zamislil pred nekaj leti: http://www.publikacije.net Publikacije.net je portal za objavljanje daljših tekstov: avtorskih sestavkov (člankov, esejev...), prispevkov v javni lasti ali drugače v odprti dostop sproščenih tekstov. Mogoče si je predstavljati številne koristne rabe takega portala; končni rezultat pa bodo brez dvoma oblikovali uporabniki s svojim lastnim doprinosom. Poleg portala sem otvoril tudi t. i. blog: http://www.publikacije.net/blog , kjer pisem predvsem o uporabi interneta, avtorskem pravu, spletnem izobrazevanju ... Ker ste na listi mnogi strokovnjaki iz teh podrocij, bom hvalezen vsekakrsne kritike, spodbudne misli, nasveta in komentarja! [...] Matevz, Ljubljana (matevz.leskovsek na gmail.com) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 24 16:49:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Mar 2007 16:49:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Salojska_nagrada_--_Cankar_in_krščan stvo_--_Novi_Dialogi_--_Fenomenologija_zaznave_--_T ečaji_pisanja Message-ID: <00e701c76e2c$00cc8bd0$6400a8c0@P4> From: "tatluc" Sent: Friday, March 23, 2007 6:36 PM Subject: salojska nagrada, vabilo Te dni bodo v mestu Salo' ob Gardskem jezeru podelili prestižne istoimenske mednarodne literarne nagrade za objavljena in neobjavljena prozna, pesniška in esejistična dela. Komisijo sestavljajo ugledni literarni kritiki in komparatisti, med temi Giorgio Barberi Squarotti iz Turina, Giuseppe Benelli iz Pontremolija, Cristina Benussi in Tatjana Rojc iz Trsta, ob njih pa še Alessandro Quasimodo, sin Nobelovega nagrajenca, pesnika Salvatoreja Quasimoda, čigar verzi so v slovenščini izšli v prevodu Cirila Zlobca. Med nagrajenci v Saloju so tudi slovenski pesniki, ki so se prijavili s prevodi Jolke Milič. Posebne nagrade je bil deležen, med drugim, Milan Jesih. Priznanje za novo zbirko, ki jo vodi Miran Košuta, bo prejela založba Ibiskos Antoniette Risolo. Pokal bo založbi izročil slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder. V tem okviru se bo odvijal tudi literarni simpozij, na katerem bodo spregovorili Ernesto Ferrero, dobitnik prve nagrade za pripovedno delo I migliori anni della nostra vita, sicer že med dobitniki najpomembnejše italijanske literarne nagrade Strega, umetnostni zgodovinar Michele Piccirillo, ki je prejel prvo nagrado za esejistično delo, ter Tatjana Rojc, ki bo, prav z ozirom na izjemno izpovedno moč slovenske besede, spregovorila o slovenskem pesništvu dvajsetega stoletja. ===== V sredo, 28. marca 2007 ob 17.00 bo v okviru niza z naslovom Med besedo in prevodom v Sejni dvorani pokrajinske palače v Gorici (Italija), Korzo Italija 55, nastopil slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik FRANCE BERNIK s predavanjem na temo IVAN CANKAR IN KRŠČANSTVO. Dr. Bernik, avtor številnih literarno-zgodovinskih monografij, posebej študij o Ivanu Cankarju in Simonu Jenku, je v desetletju 1992-2002 predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Bil je gostujoči profesor na univerzah v Trstu in Celovcu, ob tem pa tudi na najprestižnejših nemških vseučiliščih. Je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter redni član Mediteranske akademije iz Neaplja in dopisni član Akademije znanosti v Goettingenu ter redni član Leinbniz-Sozietaet iz Berlina. Za svoje delo je prejel je številne visoke nagrade in odličja.Od leta 1997 je tudi častni član društva Society for Slovene Studies (Seattle-Washington). Srečanje prireja Služba za jezikovne identitete Pokrajine Gorica v sodelovanju z Oddelkom za prevajanje na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Videmske univerze ter z Inštitutom za socialno in versko zgodovino ter Centrom Studium iz Gorice. Pokrovitelj srečanja je deželni sedež italijanske vsedržavne radiotelevizije RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Študentje slovenskega jezika na Oddelku za prevajanje v Gorici bodo poskrbeli za simultano prevajanje. Srečanje bo vodila TATJANA ROJC, predavateljica na goriškem Oddelku za prevajanje Videmske univerze. ===== From: "Zalozba Aristej" Sent: Friday, March 23, 2007 11:06 AM Subject: Dialogi 1-2/07 Spoštovani, izšla je prva številka Dialogov v tem letu. V njej med drugim sprašujemo: - kaj se dogaja s slovenščino na slovenskih univerzah - ali slovenski varuh človekovih pravic potrebuje varuha - kakšna je nova uredniška politika kulturnih strani v Večeru. Lepo pozdravljeni! Emica Antončič, odgovorna urednica ==== From: "Metka Zver" Sent: Friday, March 23, 2007 10:19 AM Subject: predstavitev knjige v knjigarni Konzorcij Vljudno vas vabimo na pogovor o knjigi Fenomenologija zaznave, avtorja Mauricea Merleau-Pontyja. Dobimo se v torek, 27.3. ob 18.00 v knjigarni Konzorcij, Ljubljana. O delu enega osrednjih francoskih filozofov se bodo pogovarjali dr. Mladen Dolar, dr. Janez Strehovec in moderatorka, Tina Košir. Fenomenologija zaznave je osrednje delo francoskega filozofa in dolgoletnega predavatelja na znanem pariškem College de France. Merleau-Ponty je velik del svojega dela posvetil reartikulaciji dualističnih razmerij kot so razmerje med subjektom in objektom ali jazom in svetom. V svojem zgodnjem in srednjem ustvarjalnem obdobju je Merleau-Pontyjeva misel te dualizme obravnavala iz vidika dvojice živečega in eksistencialnega telesa, pri čemer je Merleau-Ponty opozarjal, da je pomen telesa (ali telesa-subjekta), pogosto deležen premale pozornosti znotraj filozofskih tradicij. Tako tudi v Fenomenologiji zaznave. -- Knjigarna Konzorcij in Študentska založba ==== http://exploringcreativity.net/writing/ -- poletni tečaji pisanja po Evropi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 25 11:52:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 Mar 2007 11:52:17 +0200 Subject: [SlovLit] Skopuh Message-ID: <005001c76ec3$4789f4d0$6400a8c0@P4> From: "rozman andrej" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Sunday, March 25, 2007 11:00 AM Subject: skopuh Drage* kolegice in kolegi! Ker se mi zdi, da se predstava Skopuh tiče vseh, ki se ukvarjamo s predelavo, pridelavo in obravnavo slovenskega jezika, vas vabim na eno od njenih ponovitev. Te bodo 29. marca (četrtek) ter 4. (sreda), 12. (četrtek) in 19. (četrtek) aprila ob 20.30 v KUD France Prešeren Trnovo na Karunovi 14 v Ljubljani.. Vstopnice so po 5 evrov, a vsem, ki to želite, z največjim veseljem rezerviram brezplačne. Andrej Rozman Roza roza na roza.si, 031 810 576, 040 513 457 * Nisem se zmotil, ampak se mi zdi na tem mestu v našem jeziku možnost, da se nekoliko omili njegova patriarhalna narava in se da prednost ženskam pri končnici skupnega pridevnika. Vem, da bodo jezikovni precizneži rekli, da to pomeni, da so mi kolegice drage, kolegi pa ne. A to je pač stvar tega, kaj ob tem, ko nekaj napišemo ali preberemo, pomislimo. From spela.vintar na guest.arnes.si Mon Mar 26 08:17:22 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Mon, 26 Mar 2007 08:17:22 +0200 Subject: [SlovLit] = JOTA_organizira_tečaj_programiranja_za_jezikoslovce Message-ID: <46076572.5080201@guest.arnes.si> Spoštovani simpatizerji Jote, predvsem iz mlajših krogov Jotinih privržencev je prišla pobuda, da bi - vsi, ki jim je do tega - pridobili in/ali osvežili svoje znanje programiranja v Perlu. Za vodenje tečaja se je prijazno ponudil Jan Jona Javoršek, ki obvlada tako programerske kot jezikoslovne vode, obsegal bi predvidoma 20 ur, potekal bi v mesecu maju bodisi na FF ali na IJS. To so doslej tudi vsi znani parametri, kajti program tečaja bi bil odvisen od predznanja in želja udeležencev. Namen tega sporočila je torej zbiranje zainteresiranih oseb, da se ugotovi, ali je tak tečaj smiseln, kaj naj bi obsegal in - nenazadnje - kakšna bo njegova cena. Vse, ki se čutite nagovorjene, prisrčno prosim, da na to sporočilo odgovorite in oznanite svoje zanimanje, obenem pa tudi na kratko podate svoje dosedanje izkušnje s Perlom (če jih imate), in pričakovanja v zvezi z vsebinami ter zahtevnostjo. O nadaljnjem razvoju te ideje vas bomo seveda obveščali. Lep pozdrav, Špela Vintar, Darja Fišer in Jan Jona Javoršek -- ******************************************** dr. Špela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 09:35:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Mar 2007 09:35:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Gledališče_in_digitalna_zgodovina_-- _Mladinska_književnost Message-ID: <009d01c76f79$62f77920$6400a8c0@P4> http://www.sigledal.org/index.php?id=12&tx_ttnews%5Btt_news%5D=35&tx_ttnews%5BbackPid%5D=4&cHash=060b920e0d -- Vinko Möderndorfer o funkciji umetnosti ob svetovnem dnevu gledališča. http://www.sigledal.org -- slovensko gledališko spletišče (portal, dveri). http://www.digital-historian.net/ -- orodja in metode za digitalnega zgodovinarja. ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, March 26, 2007 7:12 AM Subject: za slovlit Angleška štipendija za doktorski študij na področju zgodovine mladinske književnosti: http://www.irscl.ac.uk/grants.htm Festival mladinske književnosti v Bathu (V. B.), 21.-30. sept. 2007: http://www.irscl.ac.uk/news.htm Mednarodna interdiscipliniarna konferenca Otrok v litvanski in svetovni kulturi, 17.-18. maj 2007: http://www.irscl.ac.uk/callforpapers/lithuania.htm Spletna stran za mladinsko književnost v Italiji (Univerza v Milanu): http://users.unimi.it/childlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 26 16:21:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Mar 2007 16:21:06 +0200 Subject: [SlovLit] Maister brez rim -- Mlade rime -- O trpniku Message-ID: <000d01c76fb1$ff52f5f0$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Monday, March 26, 2007 2:27 PM Subject: Fw: Večer izza Kongresa, 28.3.2007 V četrtek, 29. 3. 2007 ob 15.00 se bo v okviru 13. sociološke delavnice na gradu Zaprice v Kamniku (Muzejska pot 3) pričel poldnevni simpozij Rudolf Maister - Vojanov: včeraj, danes, vedno. Spregovorilo bo enajst referentov [žal o Maistru pesniku nobeden -- miran]. ======= From: "KUD Kentaver" Sent: Monday, March 26, 2007 12:39 PM Subject: Vabilo na 16. Mlade rime Spoštovani gospod Hladnik, prosim, če lahko posredujete članom vašega foruma vabilo na 16. Mlade rime, ki bodo 29. marca (ta četrtek) ob 21. uri na Metelkovi, v Menzi pri koritu. Svoje pesmi bodo brali Mihael Lajlar, Romana Ercegovič, Katja Buda, Anjuša Belehar in Slavica Šavli. Gost večera bo Milan Jesih. Vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav -- Veronika Dintinjana (za KUD Kentaver) ====== Lektorsko društvo vabi k predavanju Janeza Orešnika o trpniku v četrtek, 29. 3. 2007 ob 18.00 v DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Mar 27 12:22:22 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 27 Mar 2007 12:22:22 +0200 Subject: [SlovLit] = izbrana_poglavja_iz_tematologije_Slav istična_revija_Primorska_srečanja_in_Literat ura Message-ID: <46090C7E.21422.9F0AE3B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Tone Smolej (ur.): Tematologija. Izbrana poglavja. Ljubljana: Študentska založba (knjižna zbirka Scripta), 2007. 176 str. Tematologija je panoga primerjalne književnosti, ki preučuje pojavnost literarnih tem (snovi, tipov, tudi mitov) v različnih literarnih delih. Na Slovenskem je leta 1936 pojem in metodo udomačil Anton Ocvirk, ki se je zgledoval po francoski komparativistiki. Pred kratkim izdana knjiga Tematologija. Izbrana poglavja, ki jo je uredil Tone Smolej, je zasnovana kot študijski pripomoček, v njem pa poleg urednika sodeluje še devet avtorjev. Teme, ki jih obravnavajo, so grške (Marko Marinčič piše o Medeji, Janez Vrečko o Ojdipu, Florence Gacoin Marks o Pigmalionu), zgodovinske (Tone Smolej raziskuje temo Device Orleanske, Matjaž Zaplotnik Maksimilijana Mehiškega, Igor Grdina pa temo Veronike Deseniške) in biblijske (Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj pišeta o Jožefu iz Egipta). Dve temi (Efeška vdova, o kateri piše Tone Smolej, in Črtomir, ki ga obravnava Marko Juvan) imata izključno literarni izvor. Vsi članki imajo podobno zasnovo, saj raziskujejo razvoj določene teme skozi različna obdobja, po potrebi pa upoštevajo tudi razdelitve po zvrsteh, nacionalnih književnostih ipd. Vsak izmed prispevkov torej prinaša podatke o tem, kje, kdaj in na kakšen način se obravnavana tema pojavlja v svetovni in slovenski književnosti. Uvodno študijo je prispeval Yves Chevrel, upokojeni profesor za primerjalno književnost na pariški Sorboni in eden najpomembnejših evropskih komparativistov. Priročnik je izdala Študentska založba (http://www.studentskazalozba.si) v zbirki Skripta. =============================== Pred tedni je izšla zadnja številka 54. letnika Slavistične revije (54/4, okt.--dec. 2006), ki je posvečena akad. prof. dr. Borisu Paternuju (julija 2006 je praznoval osemdesetletnico). Marko Juvan, urednik tokratne literarnovedne številke, v uvodnem prispevku Paternujev most med klasiko in modernostjo orisuje jubilantovo prehajanje med mnogimi literarnovednimi metodologijami in njegovo vztrajno prizadevanje pri premostitvi preprek med slovensko literarnozgodovinsko klasiko in evropsko literarno znanostjo ter literarno vedo in jezikoslovjem. Skoraj štiristo strani obsegajoča številka ponuja v branje 26 razprav, od tega 22 v slovenskem, po eno pa v angleškem (H. R. Cooper, jr.), nemškem (P. Scherber), ruskem (N. N. Starikova) in poljskem (B. Tokarz) jeziku. V nerazpravljalnem delu revije mdr. najdemo Bibliografijo Borisa Paternuja 1997-2006, ki jo je sestavila Anka Sollner Perdih, ter zapis Ade Vidovič Muha v spomin zaslužni profesorici Bredi Pogorelec. =============================== Jubilejna 300. številka revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja (primorska.srecanja na siol.net) je pretežno literarno obarvana, saj jo je v celoti uredil literarni urednik Jože Štucin. Rubriki Literatura in Okno v svet prinašata literaturo avtorjev različnih generacij, medtem ko v rubriki Odprte strani prispevke objavlja pet avtorjev: Gizela Polanc Podpečan (esej o proznem in dramskem opusu Borivoja Wudlerja), Vladka Tucovič (obravnava pisem Zofke Kveder in njene hčere Vladoše Jelovšek), Silvo Fatur (zapis o Gregorčičevem mecenu Josipu Gorupu pl. Slavinskemu), Radivoj Pahor (razmislek o duševni motnji) in Andrej Lutman (spis o pesnici in pesniku). =============================== Marčna številka mesečnika za književnost Literatura (XIX/189, marec 2007) v rubriki Refleksija prinaša članek Janeza Strehovca Beseda- telo v dlani (O digitalni poeziji in njenih izzivih za nove oblike branja), kjer se avtor (o novomedijskih besedilih je pred kratkim pisal tudi v osrednji slovenistični reviji Jezik in slovstvo) mdr. ubada s spremenjenimi koncepti vloge bralca v dialogu z digitalno poezijo in novimi mediji nasploh. V reviji je mdr. objavljen tudi odziv Draga Jančarja na pisanje Mateja Bogataja v prejšnji številki Literature, kjer je Bogataj v obsežni kritiki poskušal s sistematično pronicljivostjo "razkrinkati" Jančarjevo esejistično misel in slog pisanja v njegovi nagrajeni zbirki esejev Duša Evrope (Slovenska matica, 2006). Da ostaja Matej Bogataj v dobri "kritiški formi", dokazuje tudi v sveži številki Literature, kjer se enako prodorno kot prej Jančarjeve zbirke loteva zbirke trinajstih "nesramno- sentimentalnih" esejev Trnje v Arkadiji, nove esejistične zbirke Denisa Poniža (Založba Ved, 2006). =============================== Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 15:27:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Mar 2007 15:27:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Jota_--_Gostujoča_profesura_na_Dunaju_ --_Razpisi_--_3=2E_os=2E_ed=2E_--_Re=3A_Skopuh Message-ID: <012201c77073$b467a5f0$6400a8c0@P4> From: "Spela Vintar" Sent: Tuesday, March 27, 2007 1:02 PM Subject: [SDJT-L] JOTA - Predavanje Damirja C'avarja Spoštovani, JOTA alias Jezikovnotehnološki abonma vas vabi na svoje marčevsko srečanje, ki bo v četrtek, 29.3.2007, ob 17.00 v učilnici 325 na FF. Tokrat bo predaval gost iz Zadra, in sicer doc. dr. Damir Ćavar (Oddelek za angleški jezik Univerze v Zadru). Povzetek predavanja z naslovom Dynamic Language Models najdete na Jotini domači strani http://lojze.lugos.si/jota. Tam je tudi arhiv bivših Jot s prosojnicami. Prisrčno vabljeni! ====== From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Tuesday, March 27, 2007 2:07 PM Subject: [Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessur für Slowenisch, Uni Wien] Betreff: [Slawistik] JOB: Gastprofessur für Slowenisch, Uni Wien Datum: Mon, 26 Mar 2007 13:13:52 +0200 Von: Stefan Michael Newerkla An: Slawistik Liste http://www.univie.ac.at/personal-mitteilungsblatt/index.php?Alias_ID=1&sub1=13&Art_ID=3 -- razpis za univerzitetnega profesorja slovenščine s štirimesečno polno zaposlitvijo (okt. 2007 -- jan. 2008) in možnostjo podaljšanja v poletnem semestru na Filološko-kulturološki fakulteti Univerze na Dunaju. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, March 27, 2007 8:18 AM http://www.mvzt.gov.si/si/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=791 -- razpisi za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. http://www.arrs.gov.si/sl/infra/monogr/razpisi/07/razp-monogr-07.asp -- razpis ARRS za izdaje znanstvenih monografij v letu 2007. ===== From: "Lingvistični krožek" Sent: Monday, March 26, 2007 9:36 PM Subject: LK, 2. april 2007 LK FF vabi na 851. sestanek v ponedeljek, 2. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Tretja oseba ednine kot default. -- Alja Ferme ==== From: "Majda Koren" Sent: Monday, March 26, 2007 6:32 PM Subject: Re: Skopuh Predstavo jako toplo priporočam! Majda Koren P. S. Ženske, ne hodite gledat predstave naličene - boste že ugotovile, zakaj :) > From: "rozman andrej" > To: "Miran Hladnik, arnes" > Sent: Sunday, March 25, 2007 11:00 AM > Subject: skopuh From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 27 17:51:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Mar 2007 17:51:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Moskovske_slovenistke_--_Pravopisni_te čaji_--_Re=3A_Litovski Message-ID: <025001c77087$d1b98240$6400a8c0@P4> From: "Mariya Sotnikova" Sent: Tuesday, March 27, 2007 4:55 PM Subject: Mnenje ruskih slovenistov (natančneje študentov MGU) Pozdravljeni, Ne vem, ali je to za objavo na SlovLitu, ampak sem se odločila za posredovanje povezave (besedilo je sicer v ruščini): http://community.livejournal.com/pickin_dim/6699.html?mode=reply. Bivša študentka moskovske slovenistike (če sem prav razbrala kontekst, ker vseh sporočil nisem brala) navaja med drugim "splošno znano" mnenje o nizkem nivoju znanosti v Sloveniji (očitki letijo na jezikoslovje, češ da so dela, nastala v Sloveniji, na ravni, ki jo v Rusiji že obvladajo v šoli). Sicer pa je besedilo večinoma o Olgi Sergejevni Plotnikovi in stanju na moskovski slovenistiki. Mogoče bi utegnilo koga zanimati. Z lepimi pozdravi, Mariya Sotnikova ==== From: "Anja" Sent: Tuesday, March 27, 2007 3:33 PM Subject: pravopisne vaje? Zanima me, če je na FF - ali kje drugje - možno obiskovati kakšen osvežilni tečaj oz. vaje iz pravopisa. Verjamem, da bi marsikomu prišel prav, tudi sama se štejem mednje. Na faksu smo sicer imeli pravopisne vaje, bi bilo pa fino znanje osvežiti, v mislih imam na primer malo manj poudarka na osnovah, več pa na finesah, "haklcih" in izjemah. Ali obstaja kaj takega? Hvala za morebitne odgovore, Anja Blažun ------ From: "Erika Kržišnik" Sent: Tuesday, March 27, 2007 5:23 PM Subject: Re: pravopisne vaje? Pozdravljeni, mislim, da bi bil to dober predlog za t. i. permanentno izobraževanju, ki ga ponuja naš oddelek. Seveda je vse odvisno od interesa za temo. lp, Erika Kržišnik ===== From: "Silvo Torkar" Sent: Monday, March 26, 2007 12:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Gledališče in digitalna zgodovina -- Mladinska književnost Pridevnik od Litva je litovski, glej stari in novi SP, SSKJ in druge priročnike. S. Torkar (k obvestilu o mednarodni konferenci Otrok v litvanski in svetovni kulturi) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 10:31:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Mar 2007 10:31:42 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis profesorskega mesta na dunajski slovenistiki! -- SSJLK in Obdobja -- E-learning in e-vse -- Re: Litovski in Lektoriranje Message-ID: <012c01c771dc$af5a6830$6400a8c0@P4> From: "Andreas Leben" Sent: Wednesday, March 28, 2007 11:57 AM Subject: Razpis profesorskega mesta na dunajski slovenistiki! Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem zimskem semestru od 1. oktobra 2007 do 31. janurja 2008 s polno zaposlitvijo in možnostjo ponovne prijave na naslednjem razpisu za poletni semester 2008. Pogoji za namestitev so: ustrezna visokošolska izobrazba, izvrstna znanstvena kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literature in kulturnih ved. Od kandidatk/kandidatov se pričakuje pripravljenost predavati 8 tedenskih ur; pogoj tudi je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8A/5-2006/07) in je treba poslati do vključno 4. maja 2007 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lepo vas pozdravljam, Andrej Leben andreas.leben na univie.ac.at ===== From: Alič Tjaša Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 3:55 PM Subject: slovLit Spoštovani, bliža se poletje in z njim že 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, katerega tema bo Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Prošnje za štipendije seminarskega odbora sprejemamo do 10. 4. 2007. -- http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=5&L2_ID=56&LANG=slo Od 15. do 17. novembra 2007 pa bo potekal 26. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Slovenska narečja med sistemom in rabo. Prijave zbiramo do 30. junija 2007. -- http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=4&LANG=slo Z lepimi pozdravi, Tjaša Alič, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ===== From: Matjaž Rebolj matjaz.rebolj na guest.arnes.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 4:56 PM Subject: E_learning v praksi http://videolectures.net/bozo_repe/ , http://videolectures.net/zrss07_ljubljana/ -- predavanja preko računalnika tudi na FF. ======== http://www.youtube.com/watch?v=GIqk4agzKPE -- nova civilizacijska paradgima. ========= From: Langerholc Ljudmila Ljudimila.Langerholc na ff.uni-lj.si Sent: Wednesday, March 28, 2007 11:48 AM Subject: vabilo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Vas vabi v četrtek, 5. aprila 2007 ob 16.00 uri na okroglo mizo z naslovom Raba kvantitativne metode v zgodovinopisju, na kateri bodo sodelovali: dr. Aleksej Kalc (Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče in Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Odsek za zgodovino in etnografijo), dr. Marko Štuhec (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino), dr. Andrej Studen (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana), dr. Sabina Ž. Žnidaršič (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino). Okroglo mizo, ki bo potekala v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani (5. nadstropje, soba 527), bo moderirala dr. Marta Verginella - predstojnica oddelka za zgodovino. ====== From: "Jože Lipnik" Sent: Wednesday, March 28, 2007 9:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Litovski Pozdravljeni! Tako kot moti Silva Torkarja izraz litvanski, moti mene zelo agresivno uporabljan izraz Nube namesto Nubijci. Tudi to imajo vsi pravopisi od leta 1962 dalje tako (nazaj nisem gledal). Sedaj pa se od knjig, turističnih vodnikov, do šolskih stvari kar naprej uporablja Nube, kot bi analogno uporabljali za za prebivalce Tanzanije Tanzane, Kenije Kene in za Britanijo Britane (Obiskali so nas Britane ali obiskali so nas Nube). Ali sem že tako okorel in ne sprejemam novosti ali pa nekateri ne spoštujejo tradicije in ne poznajo pravopisa. Lep pozdrav! Jože Lipnik ===== From: "Iva Potocnik" Sent: Tuesday, March 27, 2007 8:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Moskovske slovenistke Pridružujem se gospe Blažun in sprešujem, kako je mogoče pridobiti licenco za lektoriranje. Hvala in lep pozdrav, Iva Potočnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Mar 29 14:15:13 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 29 Mar 2007 14:15:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavističnega_društva_Sloven ije_št=2E_73_=28mar=2E_2007=29 Message-ID: <460BC9F1.32120.2E8972C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika73.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika73.pdf je dosegljiva nova številka Kronike Slavističnega društva Slovenije (v poštne nabiralnike članov pride v teh dneh). Iz njene vsebine: utrinki ob slovenskem kulturnem prazniku, slovenjenje skena -- skenerja -- skeniranja, spornost neavtoriziranega kopiranja besedil na spletu v tiskane medije, debata o zmanjševanju ur slovenščine v šolskih programih in nadaljevanje debate o Cankarjevem tekmovanju. Za povrh pa še predstavitve zanimivih objav v perodiki ter novih izdaj v Slavistični knjižnici in drugih knjižnih novitet. Na skupaj šestintridesetih straneh. --- Matjaž Zaplotnik, urednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 29 16:10:41 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Mar 2007 16:10:41 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor disertacije -- Jezikovna politika -- Nikamor ne gre brez mobilnika Message-ID: <004301c7720c$09e9cdc0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Thursday, March 29, 2007 11:56 AM Vabimo vas na zagovor doktorske disertacije mag. Nataše Hribar z naslovom Sodobni slovenski politični jezik. Zagovor bo v petek, 30. 3. 2007 ob 13.00 v predavalnici 209c v drugem nadstropju fakultete. V komisiji za zagovor so red. prof. dr. Ada Vidovič Muha (mentorica), red. prof. dr. Erika Kržišnik (predsednica komisije) in izr. prof. dr. Monika Kalin Golob, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Vljudno vabljeni! ======= From: "Zoltan Jan" Sent: Thursday, March 29, 2007 11:57 AM Subject: Nacionalni program za jezikovno politiko Na včerajšnji 61. seji je Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti obravnavala predlog Nacionalnega programu za jezikovno politiko (objavljen v Poročevalcu DZ št. 16/2007 z dne 15. 3. 2007 - http://www.dz- rs.si/index.php?id=374), ki predvideva 124 ukrepov na različnih področjih in zagotavlja 12,7 milijonov evrov dodatnih sredstev v naslednjih petih letih. Žal je seja potekala brez prisotnosti zainteresirane strokovne javnosti, ki se pritožuje, da za slovenistiko ni posluha v državnih ustanovah, da ni javnih naročil za to področje ... Častna izjema je bila koprska slovenistika. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ======= From: "sabina burkeljca" Sent: Thursday, March 29, 2007 1:23 PM Subject: stavčni členi Kako bi določili stavčne člene v naslednji povedi: Nikamor ne grem brez mobilnika. Hvala in lep pozdrav, Sabina Burkeljca From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 30 09:34:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Mar 2007 09:34:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Pravopisni_tečaji_--_Re=3A_Jezikovna_p olitika_--_Vabilo_na_Primorske_slovenistične_dnev e_--_Ednina_dvojina_skupina_množina Message-ID: <000d01c7729d$ea4a7a90$c64602c1@ff.unilj.si> From: Miran.Zeljko na gov.si [mailto:Miran.Zeljko na gov.si] Sent: Wednesday, March 28, 2007 10:11 AM Subject: Re: [SlovLit] Pravopisni tečaji > Zanima me, če je na FF - ali kje drugje - možno obiskovati kakšen > osvežilni tečaj oz. vaje iz pravopisa. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev ima vsaj enkrat letno tak seminar. Lani sta bila dva te sorte - glejte http://www.dztps.si/slo/seminarji.asp, zadnja obvestila so pa na http://www.dztps.si/slo/. Jezikovne seminarje prireja tudi OST - program za letos je na http://www.ost-omerza.si/program.html. LP, Miran ======== From: Stabej Marko [mailto:Marko.Stabej na ff.uni-lj.si] Sent: Thursday, March 29, 2007 4:56 PM Subject: Re: Jezikovna politika Ker se štejem za del strokovne javnosti, ki ni preveč zadovoljen z aktualno jezikovno politiko, samo sporočam, da sem se s precej pisnimi in ustnimi pripombami udeležil razprave o Strategiji jezikovne politike na Ministrstvu za kulturo novembra 2006; tudi tam ni bilo marsikoga od ljudi, ki jih sicer zelo skrbi za slovenščino. Včeraj pa - kot še marsikdo - nisem utegnil v državni svet, saj po malem načrtujemo jezikoslovno in jezikovno situacijo tudi v diplomskih seminarjih na univerzi, in glede tega, da je prostora in časa vsaj na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze malo, seminarjev in predavanj raje ne odpovedujemo, če le ni višje sile. Upam, da bo možna debata o Strategiji še kje - morda v državnem zboru? Po debati in sprejemu pa bo gotovo možna tudi utemeljena strokovna kritika ter spremljanje uresničevanja strategije; uredništvo Jezika in slovstva ima npr. za letošnji letnik v načrtu več sklopov o jezikovni politiki na Slovenskem. Vabljeni k sodelovanju. Marko Stabej ======== From: Vera Tuta [mailto:veratuta na tiscali.it] Sent: Thursday, March 29, 2007 8:25 PM Subject: Re: vabilo na PSD 2007 18. Primorski slovenistični dnevi četrtek, 12. aprila, 20.30, dvorana SKD Tabor na Opčinah Recital Čez morje, čez morje, nastopajoči iz društev Vzhodnega Krasa, režija Olga Lupinc petek, 13. aprila, kongresna dvorana na Devinskem gradu 9.00 Pozdravi in začetek seminarja Gregorio Alasia: Pogovor popotnika z domačinom, bereta Nikolaj Bukavec in Vesna Hrovatin 9.30 Boris Pahor, Lepa Vida med nami Denis Poniž, Lik Cankarjeve Lepe Vide iz istoimenske drame in dunajska moderna Milena Blažič, Mit Lepe Vide pri pouku mladinske književnosti Silvo Fatur, Spregledovani Jurčičev roman(ček) Lepa Vida Nada Đukić, Razvoj arhetipske podobe slovenske matere in žen(sk)e ob motivu Lepe Vide Mojca Šauperl, Mit Lepe Vide v luči Girardove antropologije in mitogeneze 11.00 odmor 11.30 Lojzka Bratuž, Večjezični rokopisi in tiski na zahodni narodnostni meji Marija Pirjevec, Periodizacija slovenske književnosti na Tržaškem Tatjana Rojc, Zgodovinski okvir Alasijevega slovarja Irena Orel, Alasijev slovar v očeh študentov slovenistike Evgen Bavčar, Pričevanja o Gradniku 13.00 kosilo 15.00 ogled Devinskega gradu 16.00 Andrej Rozman, Lepa Vida v akciji. Sodobna balada Martina Ožbot, Čigava dekla, čigava princesa? Nekaj opažanj o slovenski leksikografiji Marko Stabej, Tvorljivo je - pa je objavljivo? Vilma Purič, Pahorjeva iskanja Lepe Vide Majda Klemenz, Jožef Premru in njegovo slovarsko delo sobota, 14. aprila Ekskurzija po obali od Sesljana do Štivana s strokovno razlago: Tone Wraber - botanika, Bruno Volpi Lisjak - slovensko pomorstvo, Vera Tuta - krajevne zanimivosti. Zbiranje ob 9. uri v Sesljanu na križišču za k morju (Sistiana mare) ====== From: djbizzy [mailto:drexciyan na drexciyan.com] Sent: Thursday, March 29, 2007 11:20 PM Subject: ednina, dvojina, skupina in mnozina pozdravljeni, imam vprasanje vezano z jezikoslovnimi pojmi in izrazi zanje. in sicer konkretno me zanima za stevila, zakaj se ucimo, da imamo samo 3 stevila, ko pa se v praksi uporabljajo razlicne koncnice, kar bi zagotovo zmedlo tujca pri ucenju slovenskega jezika. primer: 1 stol 2 stola 3 stoli 4 stoli 5 stolov 6 stolov 1 hisa 2 hisi 3 hise 4 hise 5 his itd... iz tega je razvidno, da imamo 4 stevila in ne 3, pri tem sta 3 in 4 vecinoma isti, oz. z enako koncnico. predlagam > ednina za 1, dvojina za 2, skupina za 3, 4, mnozina za 5 in vec. najlepsa hvala in upam, da nism zaradi pomankanja znanja napisal hud nesmisel in hkrati, da moj mailcek ne bo koncal pozabljen v kosu. Damjan Bizilj From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Apr 1 15:14:47 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 01 Apr 2007 15:14:47 +0200 Subject: [SlovLit] prosnja za donacijo DSP Message-ID: <460FCC67.27441.1404C1@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Sasa Jovanovic" To: Subject: pismo Date sent: Fri, 30 Mar 2007 12:36:54 +0200 Dragi ljubitelji literature! Na podlagi novega Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci 0,5 % odmerjene dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, med drugim namenijo tudi za financiranje splošno koristnih namenov. Med organizacijami, ki so upravičene do donacije, je tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki ima priznan status društva v javnem interesu. Društvo slovenskih pisateljev je s svojo vedno kritično in ustvarjalno vlogo mnogo prispevalo k pomembnim spremembam v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru ter ostaja kot nevladna organizacija pomemben dejavnik civilne družbe v naši mladi demokraciji tudi danes. S široko paleto svojih programov in aktivnosti predstavlja DSP najbolj aktivno organizacijo in osrednji literarni center dogajanj na področju literature v Sloveniji. Pomembnejši programi DSP so: - izvajanje mednarodnih pisateljskih izmenjav, - produkcija Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (največjega literarnega festivala v Sloveniji), - izvajanje Trubarjevega sklada, ki finančno podpira in vzpodbuja tuje založbe pri prevodih slovenskih avtorjev v druge jezike, - produkcija festivala ob svetovnem dnevu knjige (Slovenski dnevi knjige), - izvajanje mnogih literarnih večerov in prireditev na sedežu DSP v Ljubljani in po Sloveniji, - podeljevanje nagrad DSP (Stritarjeva nagrada za mlade literarne kritike, Nagrada za najboljši knjižni prvenec, Jenkova nagrada za najboljšo pesniško zbirko v preteklih dveh letih v slovenskem jeziku ter Desetnica, nagrada za najboljše delo za mladino), - izdajanje literarne revije za promocijo slovenske književnosti v tujini (Litterae Slovenicae) ter - izvajanje izobraževalnega programa za mlade za promocijo bralne kulture (Povabimo besedo), v okviru katerega se učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol srečujejo s slovenskimi literati. Za kakovostno izvedbo vseh navedenih programov in njihov razvoj nam žal zmeraj zmanjkuje sredstev. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da nam z donacijo do 0,5 % dohodnine pomagate uresničiti naše cilje. V kolikor se boste odločili za donacijo, na zadnji strani vaše dohodninske napovedi izpolnite ZAHTEVO ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE vpišite: DAVČNO ŠTEVILKO DSP 527 15 850 in delež, ki ga donirate : 0,1, 0,2 ... do 0,5 %. Za vašo donacijo se vam že vnaprej najiskreneje zahvaljujemo, hkrati pa vas prosimo, da vaše družinske člane, partnerje, sodelavce in vse prijatelje bralne kulture in knjig opozorite na to možnost, in da torej na ta način aktivno prispevate k razvoju slovenske literarne ustvarjalnosti. Lep pozdrav, Društvo slovenskih pisateljev From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 1 22:41:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Apr 2007 22:41:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_naše_mlade_dame_--__Dylan_Cohen_ et_al=2E_v_slov=2E_--_Wikiji_in_Tertulijan Message-ID: <006e01c7749e$2f1468f0$6400a8c0@P4> From: "tamara.matevc" Sent: Sunday, April 01, 2007 9:50 PM Subject: novosti s spletnega mesta www.sigledal.org 1. Članek tedna na Geslu: Dragica Draga Potočnjak http://www.sigledal.org/geslo/Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak in nagrajeno besedilo Za naše mlade dame http://www.sigledal.org/geslo/Nagrada_Slavka_Gruma_2007 (Članek pripravljata Nataša Zobec, študentka slovenistike iz Filozofske fakultete pod mentorstvom doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol, vodjo projekta Predstavitev najmlajše slovenske dramatike širši publiki, in Tina Malič, vodja projekta Objava digitaliziranih vsebin arhiva Slovenskega mladinskega gledališča na Geslu, spletni enciklopediji slovenskega gledališča.) 2. Na Rampi Draga Potočnjak, letošnja dobitnica nagrade Slavka Gruma za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo: Avtorji in protagonisti Maja Borin si je ogledala "tuje" predstave za otroke na festivalu Zlata paličica 07 [...] ====== From: "Matej Krajnc" Sent: Friday, March 30, 2007 3:30 PM Subject: ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE Dragi spoštovani, vabim vas na zagovor svoje diplomske naloge z naslovom PREVAJANJE ROCKOVSKIH PESNIKOV, ki bo v četrtek, 5. 4. AD 2007 ob 16.30 v predavalnici 1a Filozofske fakultete v Ljubljani. Mentor diplome je dr. Boris A. Novak. [...] gre pa za poezijo Boba Dylana, Leonarda Cohena (antologija Stolp pesmi, 1994), Brucea Springsteena (antologija Lirika Bruca Springsteena, 2000) in Toma Waitsa (antologija Slaba jetra in strto srce, 2005). ===== http://www.educause.edu/ir/library/pdf/ELI7004.pdf in http://www.ijklo.org/Volume3/IJKLOv3p057-072Parker284.pdf -- o wikijih v izobraževanju. http://www.intratext.com/ml/Issue371.htm -- v IntraTextu so nova štiri Tertulijanova besedila (Tertullianus, Quintus Septimius Florens, 160--230) v slovenskem prevodu: O krstu, Mučencem, Pričevanje duše, O vencu. From vlado na zrc-sazu.si Mon Apr 2 17:21:37 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Mon, 02 Apr 2007 17:21:37 +0200 Subject: [SlovLit] Ednina, dvojina, skupina, mnozina Message-ID: <46113BA1.29778.152FA5F@vlado.zrc-sazu.si> Slovniska stevila Damjan Bizilj je zanimivo podvomil v stevila, kakor jih ucijo slovnice, menec, da se mnozina zacne sele s stetjem od pet naprej. Stetje je res nekoliko nenavadno, ce se zanemari stetje nog pri vecjih bitjih. Za ptice in klokane je namrec znacilno, da imajo samo po dve nogi podobno kakor clovek, ki se po pasenju kravc najprej skobaca na vse stiri, nato zaraca po dveh, dokler se iz tega ne izcimi se tako ali drugacno trinostvo. V tem je ravno vzrok, da se v slovenscini ze od pomneza steje v osnovni ednini (za nacelno eno enoto), dvojini (za nacelno dve enoti) in mnozini (za nacelno tri ali stiri enote). Osnovna stevila skratka pomenijo nacelno eno, dve, tri ali stiri enote nasproti razvojnemu edninju, ki lahko pomeni tudi manj kakor eno enoto, in razvojnemu mnozinju, ki lahko pomeni tudi vec kakor stiri enote, prim. koliko prsta: pol prsta - cel prst, koliko prstov: (en prst - dva prsta - trije prsti - stirje prsti) pet prstov. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 2 18:49:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Apr 2007 18:49:38 +0200 Subject: [SlovLit] Mednarodna knjizevna nagrada Strega Message-ID: <009401c77546$e8143f30$6400a8c0@P4> From: "Albina Nečak" To: Sent: Monday, April 02, 2007 12:39 PM Subject: Mednarodna knjizevna nagrada Strega Spoštovani kolega Hladnik, spodaj je pismo, v priponki pa podrobnosti o književni nagradi Strega, ki naj bi dobila mednarodno vlogo. Kolegica Žabjek Scuteri je zadolžena za širjenje nagrade v Slovenijo. Mogoče bi objava v Slovlitu pomagala k odpravi njenih težav. Lepo Vas pozdravlja Albina Nećak Lük. From: To: Sent: Monday, April 02, 2007 10:49 AM Subject: R: Re: Re: Mednarodna knjizevna nagrada Strega Draga Albina, konec prejsnjega meseca je bila v Rimu slavnostna predstavitev projekta, za katero mi je slovenski PEN posredoval tri mozna imena slovenske zirije, in sicer Blatnik, Taufer ter Strojan, ki jih je Rim sprejel. Prav tako je pripravljena sodelovati v ziriji s strani mariborske univerze prof. Borovnikova ter ljubljanske, za enkrat, prof. Ozbotova. Pismo sem razposlala na nesteto naslovov v Slovenijo, a sem dobila le malo odgovorov, oziroma klasicno slovensko prelaganje obveznosti iz enega na drugega, saj vem, da izbira romana zahteva delo in poznavanje anglescine. Kandidata predlaga fakulteta ali kaksna druga institucija. Cakam na tvoje predloge. Lep pozdrav Sasa From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 2 19:18:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Apr 2007 19:18:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj_Matija_Hv ale_in_drugi Message-ID: <00da01c7754a$f0f8b7d0$6400a8c0@P4> From: "Zvonimir Kolenc" Sent: Sunday, April 01, 2007 11:26 PM Subject: Vprašanja v zvezi z Vačami in Etbinom Bojcem Sem biolog v pokoju in moje ime je Zvonimir Kolenc! Ker je moj dom na Vačah in me krajevna zgodovina tudi privlači, sem naletel pri svojem hobiju na nekaj nejasnosti. Preteklo leto smo počastili 100-letnico rojstva slavista in pisca Etbina Bojca. Pri tem sem naletel na članek v Zborniku občine Grosuplje VII, 1975. Prepisal sem odstavek iz članka, v katerem Etbin opisuje svoje življenje. " Rojen na Vačah Orožniške družine se selijo iz kraja v kraj in tako se tudi moje življenje cepi na tri kraje. Prvo leto sem moral prebiti na litijskih Vačah, kolikor se ni mati ob takratnem požaru začasno umaknila z menoj v bližnji Hotič, potem pa so bili starši premeščeni v Dobrepolje. Ne vem, ali sta se dobrepoljski učenjak Luka na Dunaju in vaški Matija Hvale iz XV. stoletja mogla poznati ali ne, vem le, da je temu tedanji pesnik iz Celovca v zvezi z onim, ki ga časte v St. Galenu, kot svojemu profesorju na dunajski univerzi posvetil posebno pesnitev. Sicer se pa Vače ponašajo predvsem z izkopaninami še iz prazgodovine naših prednikov, z vaško situlo, pa seveda z Matevžem Ravnikarjem, tržaškim škofom in slavistom, Franom Celestinom, ki je Kersniku pokazal pot v realizem, in ne nazadnje tudi z modernim skladateljem Antonom Lajovicem, ki je še mlad prepeval v družbi z mojim očetom in bil sorodnik moje botre Franjice, ki je meni izbrala ime po pisatelju Kristanu in nam še dolgo potem pisarila v verzih." Moja vprašanja: Kakšen učenjak je bil Luka? Komu je pesnik iz Celovca namenil posebno pesnitev ali Luku ali Hvaletu? Tega nisem znal razbrati iz besedila. Če je bil to Matija Hvale, me zanima ta pesnitev in tudi avtor - pesnik iz Celovca, da bom vedel, zakaj ga hvali in kakšne zasluge mu pripisuje. Kaj ima pri tem opraviti kraj po imenu St. Galen? Za vašo pomoč ali napotek se vam vnaprej zahvaljujem! Želim vam vse lepo! Zvonimir Kolenc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 08:17:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Apr 2007 08:17:34 +0200 Subject: [SlovLit] Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj_--_Paket_R_- -_Litera_v_aprilu_--_Ali_je_ljubezen_priučljiva Message-ID: <005101c775b7$c619e800$6400a8c0@P4> From: "Babič Matjaž" Sent: Tuesday, April 03, 2007 6:00 AM Subject: RE: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Spoštovani, Mogoče si lahko pomagate s tole objavo: Primož Simoniti: Humanist Luka iz Dobrepolj (Lucas Agathopedius ali Gutenfelder); Živa antika XXII (1972), 203-216. Lep pozdrav! Matjaž Babič ===== From: "Jože Lipnik" Sent: Monday, April 02, 2007 9:49 PM Subject: Re: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Pozdravljeni! Imam samo en podatek, ki bo morda kaj koristil: Luka iz Dobrepolja je bil na dunajski univerzi dvakrat rektor, in sicer leta 1547 in 1557. Ta podatek je na marmorni plošči v avli dunajske univerze na Karl-Lueger Ring 1. Luka je imenovan Lucas Guttenfelder. Morda ima kaj več o njem Drago Medved v knjigi Slovenski Dunaj. Lep pozdrav, Jože Lipnik ===== From: "Spela Vintar" Sent: Monday, April 02, 2007 10:30 PM Subject: [SDJT-L] JOTA - Tecčaj R-ja Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, letos JOTA jadra tudi v tečajne vode. Naslednje srečanje bo izobraževalne narave in bo namenjeno predstavitvi paketa R. Gre za zmogljivo programsko okolje za statistično obdelavo podatkov in vizualizacijo rezultatov, uporabno tudi v jezikoslovne namene. Predstavitev bo obsegala tudi praktično delo in bo zato potekala v računalniški učilnici 018, in sicer v četrtek, 12. aprila 2007 ob 17.10. Predstavitev bo vodil Gašper Cankar z Državnega izpitnega centra, predstavljene pa bodo predvsem funkcije, uporabne za delo z jezikovnimi podatki ali korpusi. Kotizacije ni, pač pa prosimo vse zainteresirane, ki bi si želeli zagotoviti prostor pred računalnikom, da nam pošljejo prijavno sporočilce. Več o R: http://www.r-project.org/ ali na forumu http://groups.google.com/group/corpling-with-r Več o Jotinih bivših in bodočih dejavnostih na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrčno vabljeni! -- Špela Vintar in Darja Fišer ====== From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Monday, April 02, 2007 1:03 PM Subject: Fw: APRILSKI DOGODKI V LITERINI KNJIGARNI Spoštovani, vabimo vas na Poetikonov lirični večer, ki bo v četrtek, 5. aprila ob 19. uri v Literini knjigarni. Večer bo posvečen pesniku Juretu Deteli, poezijo bodo brali: Borut Gombač, Ivan Dobnik, Željko Perović, Andraž Polič in Vladimira Rejc. Za glasbno spremljavo bo poskrbel Andraž Polič. V aprilu vas vabimo še na naslednje dogodke v Literini knjigarni: - četrtek, 12. april 2007 ob 19. uri pogovor z režiserjem Petrom Zlobcem. Pogovor bo vodil Marko Samec. - sreda, 18. april 2007 ob 19. uri pesniški dvojec z Janom Šmarčanom in Draganom Potočnikom ter predsatvitev njunih novih pesniških zbirk Njej in Sebil. Pogovor bo vodil Robert Titan Felix. - petek, 20. april 2007 ob 17. uri gledališka predstava za otroke Gremo na Kok stars z Mišo Gerič in Urško Raščan. - ponedeljek, 23. april 2007 ob 18. uri prozni dvojec z Štefanom Kardošem in Janjo Rakuša ter predstavitev njunih novih romanov Rizling polka in Amsterdam. Pogovor bo vodil Robert Titan Felix. V aprilu bo v prostorih Literine knjigarne potekal tudi debatni klub o knjigah predpisanih za esej na maturi 2007. Srečanja bodo potekala vsak četrtek, s pričetkom 12. aprila, med 16. in 18. uro. Vodil ga bo Robert Titan Felix. ===== Išče se inštruktor(ica) za slovenščino, ki bi dijaku prvega letnika gimnazije, ki raje bere nemško kot slovensko, znal(a) vzbuditi interes za slovensko književnost. oglasite se kar meni -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 3 23:44:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Apr 2007 23:44:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Učenjak_Luka_iz_Dobrepolj Message-ID: <00eb01c77639$37b1c880$6400a8c0@P4> From: "Tončka Stanonik" Sent: Tuesday, April 03, 2007 6:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Učenjak Luka iz Dobrepolj, Matija Hvale in drugi Spoštovani, v Enciklopediji Slovenije najdemo nekaj podatkov o Luki iz Dobrepolj v dveh geslih: Dunaj, humanizem. Del, ki govori o njem, vam pošiljam v pripetku. Lep pozdrav. Tončka Stanonik ======= "Dolga leta ena najvidnejših osebnosti v krogu dunajskih humanistov je bil tržaški patricij P. Bonomo, tajnik Friderika III. in Maksimilijana I., poznejši tržaški škof in dobrotnik P. Trubarja. Slednji se je na dunajsko univerzo vpisal 1528, v času, ko je bila po smrti Maksimilijana I. (1519) v krizi, od katere si je opomogla šele sredi 16. st. Takrat je na artistični fakulteti deloval kot ordinarius bonarum litterarum professor Luka iz Dobrepolj, ki je bil kar petkrat dekan in dvakrat rektor (1547, 1557). S. Herbersteinu, kateremu je znanje slov. na diplomatskih potovanjih v Rusijo zelo koristilo, je pomagal Luka pri jezikovni redakciji lat. izdaje Moskovskih zapiskov (Rerum Moscoviticarum commentarii), 1549. V 2. pol. 16. st. se je precejšen del slov. študentov usmerjal na nem. protestantske univerze." "Med diplomate (tudi diplomacija je bila značilno humanistično področje), ki so bili zaradi znanja slov. posebno iskani za stike s slovanskim Vzhodom, je spadal poleg K. Ravbarja, Pavla Oberstaina in P. Bonoma kot najvidnejši baron Ž. Herberstein, ki je Evropi odkril Rusijo (Rerum Moscoviticarum commentarii, Viennae Austriae 1549). Pri nastanku tega dela je bistveno sodeloval in mu dal lat. stilizacijo magister Luka iz Dobrepolj (Lucas Agathopedius, Gutenfelder, u. 1562), dolgoletni prof. retorike in poetike na dunajski univerzi ter mentor mnogim kranjskim študentom in mladim magistrom." From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 5 11:37:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Apr 2007 11:37:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_elektronske_izdaje_--_Slovenska_poe zija_v_spletni_reviji_Pobocza_--_Zastonj_tečaji_v _NUK-u Message-ID: <006b01c77765$fc360770$6400a8c0@P4> http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/001/1/index.html -- Digital Humanities, nova omrežno dostopna revija, objavljena pod licenco cc. Iz vsebine: O intepretaciji v teoriji in pedagogiki, Akademski naslovi in elektronsko objavljanje, Elektronske izdaje ogroženih besedil ... http://tapor1-dev.mcmaster.ca/~dictwordwild/ -- slovar javnih napisov; bi napravili nekaj podobnega za slovenščino? http://www.computerphilologie.de -- Forum Computerphilolgie (Institut für Sprach- und Literaturwissenschaft TU Darmstadt) ponuja dve novi objavi na temo elektronskih izdaj: Hans-Christian Schmitz / Werner Stark: Herstellen von Verknüpfungen - Zur elektronischen Edition und zum elektronischen Editieren von Immanuel Kants Schriften und Vorlesungen (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/schmitzstark.html); Peter Kegel / Bert van Elsacker: A collection, an enormous accumulation of movements and ideas. Research documentation for the digital edition of the Volledige Werken (Complete Works) of Willem Frederik Hermans (http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/kegelel.html). http://its.unc.edu/tl/infobits/bitfeb07.php -- Infobits, elektronski servis za učitelje in študente na Univerzi v Severni Karolini s povezavami na spletne objave o avtorski pravici, javni dostopnosti znanstvenih objav, vseživljenjskem učenju, informacijski pismenosti ... ======== From: "Tatjana Jamnik" Sent: Wednesday, April 04, 2007 11:29 PM Subject: Mednarodna spletna kulturno-umetniska revija POBOCZA Spoštovani, izšla je nova številka literarno-umetniške revije POBOCZA/OBROBJA - odslej lahko prevode prebirate tudi v slovenskem jeziku: http://pobocza.pl/pob27/slo/index.html [...] ======== Od: Nataša Kodrič [natasa.kodric na nuk.uni-lj.si] Poslano: 4. april 2007 9:58 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v aprilu Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 10. aprila od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v četrtek, 26. aprila od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 7 12:43:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Apr 2007 12:43:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Trinko_--_Nove_knjige_pri_Centru_za_slov enščino Message-ID: <00d501c77901$a4236620$6400a8c0@P4> From: "Drago Samec" Sent: Friday, April 06, 2007 2:21 PM Subject: Fw: Vabilo Vabimo Vas na predstavitev zbornika Mons. Ivan Trinko (1863-1954) spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami promotore della conoscenza e del dialogo tra culture, ki bo v petek, 13. aprila 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani. O knjigi bodo spregovorili: predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit, prof. Roberto Dapit, prof. Živa Gruden, akademik dr. Milko Matičetov. Sodelovali bodo avtorji. Na ogled bo postavljena tudi Trinkova knjižnica. --- KD Ivan Tinko ======== From: "Avsenik Maja" Sent: Friday, April 06, 2007 11:19 AM Subject: Tiskovna konferenca bo v sredo,11.4. ob 11. uri. Vabljeni! Na tiskovni konferenci v sredo, 11. aprila 2007 ob 11. uri (soba 527/V. nadstropje FF v Ljubljani) bomo predstavili naslednje nove publikacije Filozofske fakultete: [...] Ina Ferbežar, ur.: Izpit iz znanja slovenščine: Zbirka testov Irena Novak Popov, ur.: Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23) Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič, ur.: Almanah Svetovni dnevi slovenske literature Ina Ferbežar, ur.: Izpit iz znanja slovenščine: Zbirka testov V okviru Izpitnega centra je v letu 2006 nastala zbirka testov za pripravo na izpit iz znanja slovenščine najprej na osnovni, nato pa še srednji in visoki ravni. Namenjena je vsem, ki jim prvi jezik ni slovenščina, potrebujejo pa javno veljavno listino oz. spričevalo o znanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Zbirka, ki jo je uredila Ina Ferbežar, ponuja možnost intenzivnejše priprave na izpit na vseh treh stopnjah: ponuja vse informacije v zvezi s prijavo na izpit, predstavlja posamezne izpitne naloge in izpit v celoti, vključuje pa tudi vzorčne teste za vajo. Irena Novak Popov, ur.: Slovenska kratka pripovedna proza (Obdobja 23) V zborniku Slovenska kratka pripovedna proza, ki ga je uredila Irena Novak Popov, je objavljenih 61 razprav, ki slovensko kratkoprozno ustvarjalnost osvetljujejo z literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, komparativnih, jezikoslovnih, interkulturnih, translatoloških, recepcijskih in didaktičnih vidikov, razvrščene pa so v naslednjih devet tematskih sklopov: Produktivnost kratke proze v preteklosti in sodobnosti, Individualne poetike - aktualizacije in inovacije, Problemske in tematske interpretacije, Vrstne in formalne osvetlitve, Primerjave - medavtorske in medliterarne, Prevodi in sprejem v drugih jezikih in kulturah, Jezikovne analize, Med folkloro in literaturo, Recepcija in didaktična uporabnost. Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič, ur.: Almanah Svetovni dnevi slovenske literature Po odmevnih projektih Prevajanja slovenskih literarnih besedil (2004) in Svetovni dnevi slovenskega filma (2005) je Center za slovenščino oz. njegov program Slovenščina na tujih univerzah v letu 2006 uspešno izpeljal še projekt Svetovni dnevi slovenske literature. Almanah z istim naslovom, ki je nastal ob projektu, predstavlja 38 izbranih slovenskih ustvarjalcev, ki so skupaj z učitelji slovenščine na univerzah po svetu novembra 2006 pripravili branja svojih del v slovenskem in tujih jezikih, literarne in prevajalske delavnice ter predavanja. V almanah so vključeni tudi zgoščeni prikazi slovenske poezije, proze in dramatike zadnjega desetletja, publikacija pa posreduje še informacije o pomembnejših elektronskih virih o slovenski literaturi. From matija.ogrin na zrc-sazu.si Mon Apr 9 12:52:06 2007 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Mon, 09 Apr 2007 12:52:06 +0200 Subject: [SlovLit] e-izdaje, Brizinski spomeniki Message-ID: <461A1AD6.5020606@zrc-sazu.si> Spoštovani! Veseli me, da vas lahko povabim k ogledu in branju naših novih e-izdaj na prenovljenem spletišču projekta e-ZISS (Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva) na naslovu http://nl.ijs.si/e-zrc/ Na voljo vam je mdr. elektronska izdaja Brižinskih spomenikov, kjer smo ob vsej kompleksnosti vsebine mislili tudi na to, da bo njena 'šolska' stran prilagojena za pedagoško rabo. Prepisi so združeni z zvočnim posnetkom govorne rekonstrukcije BS pokojnega prof. Logarja. Druga nova e-izdaja so Podbevškove Zbrane pesmi, ki jih je uredil Marijan Dović; to je prva kritična in integralna izdaja Podbevška. Vsako našo izdajo si lahko zložite na svoj računalnik in jo uporabljate tudi lokalno, brez povezave; tako bo delovala mnogo hitreje. S kolegom Tomažem Erjavcem, ki je bil pri tem ključen soavtor, s tem ponujava javnosti sadove večletnega dela. Obe novi izdaji bosta še posebej predstavljeni na javni predstavitvi, že zdaj pa ste vabljeni k ogledu. (Morebitne napake sporočite prosim na naslov matija.ogrin na zrc-sazu.si). Velikonočen pozdrav, Matija Ogrin From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 9 13:03:49 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 09 Apr 2007 13:03:49 +0200 Subject: [SlovLit] = slovenistične_aktivnosti=3A_Fragile! _Razred_Gorenjska_Koroška_=2E=2E=2E Message-ID: <461A39B5.26968.DFD2DAD@matjaz.zaplotnik.siol.net> V zadnjih mesecih so se na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani povečale "izvenštudijske" oz. zunajfakultetne aktivnosti, namenjene študentom. 14. marca 2007 so si višji letniki slovenistike v organizaciji Mateje Pezdirc Bartol in Alojzije Zupan Sosič v Slovenskem mladinskem gledališču ogledali predstavo Fragile!. Gre za večkrat nagrajeno družbenokritično predstavo mlade hrvaške dramatičarke Tene Štivičić v režiji Matjaža Pograjca. Drama, ki se odlikuje z filmsko avtentičnimi dialogi, se dotika mučnih posledic balkanske vojne, izseljencev in problema njihove integracije v globalni evropski skupnosti. Uprizoritev te drame se da najlaže označiti kot izvirno kombinacijo gledališča in filma; oder je namesto z gledališkimi kulisami obdan s studijskimi modrimi stenami, pred katerimi igralci igrajo prizore, preostali del igralskega ansambla pa upravlja s kamerami in miniaturnimi maketami scenskega ozadja. Šele na TV-zaslonih, ki obkrožajo oder, se s pomočjo tehnike se v živo odigrani prizori in slika miniaturne scene združita v končni medij predstave -- v video posnetek. Pred občinstvom tako nastaja čisto pravi film. Po ogledu predstave je potekal živahen pogovor o njej; na vprašanja študentov sta poleg dela igralske zasedbe odgovarjala režiser predstave Matjaž Pograjc in dramaturg SMG Tomaž Toporišič. Za 12. april 2007 je načrtovan še en skupinski obisk gledališča, tokrat predstave Razred Matjaža Zupančiča v SNG Drama. Pomladni meseci pa niso prinesli le ogleda gledaliških predstav, pač pa tudi izvedbe strokovnih ekskurzij za študente. 5. aprila 2007 so se na izlet po Gorenjski odpravili študenti 2. letnika ljubljanske slovenistike. Ekskurzijo sta pripravila Marko Stabej in Urška Jarnovič, vključevala pa je oglede Jesenic, Bleda, Radovljice in Kranja. Fotografije z ekskurzije, ki jih je poslikala in na splet postavila Mariya Sotnikova, si lahko ogledate na spletni strani . Za 11. april 2007 je predvidena ekskurzija na Koroško za tretji letnik ljubljanskih slovenistov. Izlet na Koroško naj bi vključeval organizirani obisk Univerze v Celovcu (in tamkajšnjega Oddelka za slovanske jezike) ter ogled Gosposvetskega polja in Štalenske gore. Ekskurzijo organizirata Vera Smole in študentska predstavnica 3. letnika Melita Grajn. --- Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 9 13:05:27 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 09 Apr 2007 13:05:27 +0200 Subject: [SlovLit] = razpis_za_štipendije_Ustanove_patra_St anislava_Škrabca_2007/08 Message-ID: <461A3A17.16920.DFEAE32@matjaz.zaplotnik.siol.net> Javni razpis Ustanove patra Stanislava Škrabca za dodeljevanje štipendij v štud. letu 2007--2008 Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. decembra 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. marca 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2007--2008, in sicer: (1) -- celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; (2) -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; (3) -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom -- članov Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. (1) Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. (2) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2007--2008 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. (3) Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom; -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu; -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja; -- bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo naj kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "Razpis za štipendije". Rok za prijavo: do vključno 16. maja 2007. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne na telefonskih številkah 01 / 836 10 95 in 01 / 837 26 20 vsak delovni dan od 9. do 11. ure. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 6. julija 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 9 19:07:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Apr 2007 19:07:27 +0200 Subject: [SlovLit] Od Milene Message-ID: <00c601c77ac9$8e8b7db0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 09, 2007 11:07 AM Subject: SBR.pdf Spoštovani, vabljeni na predavanje dr. Marie NIKOLAJEVE, z Univerze v Stockholmu, ki bo v torek, 17. aprila 2007 ob 16. uri v predavalnici 026 na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, z naslovom Švedski mladinski roman (Swedish Young Adults novels). V sredo, 18. aprila 2007, bo dr. Nikolajeva sodelovala na mednarodnem simpoziju ob 100-letnici rojstva A. Lindgren, ki bo v Ljubljani v Pionirski knjižnici (Kersnikova 2). Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić ======= From: To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 7 Apr 2007 21:01:23 +0200 Ogledala sem si slovar javnih napisov http://tapor1-dev.mcmaster.ca/~dictwordwild/ -- ter predlagam, da bi napravili nekaj podobnega za slovenščino. Hkrati se prijavljam za sodelovanje pri tovrstnem delu v slovenščini. Že dlje časa zbiram reklame ali javne napise, ki so v povezavi s književnostjo oz. mladinsko književnostjo, predvsem s pravljicami. Lp, Milena Mileva Blažić ======= http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=804 -- javni razpis za sofinanciranje državnih tekmovanj in mednarodnih tekmovanj, olimpiad v znanju za učence, dijake in študente višjih strokovnih šol v letu 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 10 00:04:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Apr 2007 00:04:57 +0200 Subject: [SlovLit] Za prevajalce Message-ID: <003101c77af3$1dbb6350$6400a8c0@P4> From: "Vito Smolej" Sent: Monday, April 09, 2007 11:52 PM Subject: računalniško podprto prevajanje z OmegaT v slovenščini Drage bralke in bralci: Na naslednjem naslovu *http://www.textnart.de/VitosCorner/OmegaT1_6_2sl.zip* si lahko priskrbite OmegaT Ver. 1.6.2 z vmesnikom in pomočjo v slovenskem jeziku. /*Kaj je OmegaT? */ OmegaT je orodje za računalniško podprto prevajanje, svobodno na razpolago za številne platforme. OmegaT pomni, kako prevajate svoja besedila, in Vaše pretekle prevode uporablja kot predlogo pri tekočem delu. Tako imenovani prevodni spomin Vam je lahko v zelo veliko pomoč, posebno kadar gre za besedila, v katerih se veliko ponavlja ali pa ki so si podobna. OmegaT uporablja prevodne spomine, kar pomeni, da Vam lahko vsak trenutek v že prevedenem in zapomnjenem materialu najde predloge, ki so enaki ali pa zelo blizu prevodu stavka, ki ga ravnokar prevajate. Prevodni spomini so tudi zelo priročni v primeru, kadar morate obnoviti dokument, ki ste ga nekoč že prevedli. Nespremenjene stavke se bo prevedlo, kot ste jih je prevedli že prej, za spremenjene segmente pa Vam bo program predlagal starejšo verzijo spremenjenega stavka kot najbolj verjetno možnost. Besedilo boste tako lahko popravljali na zelo udoben in enostaven način. Pri delu lahko uporabljate tudi prevodne spomine iz druge roke, kot so agencije ali Vaše stranke; OmegaT jih bo uporabljal pri svojem delu, prav tako zlahka, kot če bi jih ustvarili vi ... Lep pozdrav Vito Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 10 12:07:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Apr 2007 12:07:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajalci_poezije_--_Vernice_v_leposlov ju_--_Slovenščina_v_Kanalski_dolini_--_Tečaji _v_NUK-u_--_Govorne_tehnologije_--_Štipendije Message-ID: <00b301c77b58$1d33c8e0$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" Sent: Tuesday, April 10, 2007 11:32 AM Velenjska knjižna fundacija, 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev, revija za poezijo Lirikon 21 in Asociacija Velenika vabijo k sodelovanju prevajalce sodobne svetovne poezije v slovenščino. Prevajaci lahko sodelujejo s prevodom pesmi enega avtorja v obsegu pet do sedem pesmi (v skupnem obsegu ok. sto verzov), ki doslej v slovenščini še niso bile objavljene ne knjižno ne revijalno ne kako drugače. - Prevode je treba poslati (obvezno v elektronskem zapisu) najkasneje do konca aprila '07 na naslov Velenjska knjižna fundacija, Kopališka 3, 3320 Velenje, s pripisom >za HZ '07<, ali po e-pošti: herbersteinsko na gmail.com. Poslanim prevodom je treba priložiti fotokopije besedil v izvirniku, do 5-vrstično biografijo prevedenega avtorja (če ni splošno znan) in prevajalčev naslov/kontakt. Pet do deset izbranih vrhunskih pesniških prevodov bo objavljenih v predpoletni izdaji revije za poezijo Lirikon 21 in s tem nominiranih za častno priznanje Herbersteinski zlat 2007, ki ga bomo izbranemu prevajalcu podelili ob letošnji slavnostni podelitvi Pretnarjeve nagrade ambasadorju slovenske književnosti po svetu (8. junija v Velenju), ki mu bo mdr. posvečen umetniški program s prevedeno poezijo nominirancev. Nominirani prevajalci bodo obenem vabljeni k častnemu odprtju književniške rezidence, ki jo vzpostavlja festival Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov z mednarodno udeležbo. - Za izbor nominiranih prevodov/prevajalcev ni prednosten noben jezik. Enakovredno bodo upoštevani prevodi poezije za odrasle in otroke/mladino. - Lani je festivalno priznanje Herbersteinski zlat prejela prevajalka Nadja Dobnik za prevod pesniškega cikla fr. pesnika Y. Bonnefoyja. ====== From: "marjeta zebovec" Sent: Tuesday, April 10, 2007 11:11 AM Subject: Vabilo Kulturno društvo Obok in LEPA BESEDA vabita na prvo iz serije razmišljanj o slovenskem leposlovju VERNA ŽENSKA V SLOVENSKEM LEPOSLOVJU v petek, 13. aprila 2007, ob 20. uri v Arrupejevi dvorani DSJ, Ul. Janeza Pavla II. 9. Temo bo predstavila Marjeta Žebovec. Ljubitelji slovenskega leposlovja, toplo vabljeni. ====== From: "Zoltan Jan" Sent: Tuesday, April 10, 2007 10:13 AM Subject: vabilo v Trbiž V petek, 20. aprila 2007, ob 19. uri nas Generalni konzulat Republike Slovenije iz Trsta vabi v Hotel Edelhof v Trbižu, kjer bodo predstavili knjigi : Čezmejna sodelovanja med lokalnimi upravami ter Slovenski jezik v javni upravi, sredstvo za sodelovanje med sosedi (gradiva s posvetov). Gre za pomemben dogodek v Kanalski dolini, ki je premalo prisotna v našem razmišljanju. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ====== From: "Srečko Bončina" Sent: Tuesday, April 10, 2007 8:05 AM Subject: Tečaj COBISS/OPAC, sreda, 25.04.2007 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v sredo, 25.04.2007 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si --- Srečko Bončina ======= From: "David Nedeljkovic" Sent: Tuesday, April 10, 2007 8:04 AM Subject: Klubski vecer DUP 12.04.2007 Spoštovani člani Društva univerzitetnih profesorjev! Vabljeni na klubski večer, ki bo v četrtek, 12.04.2007 ob 18:00 v Domu DUP (Reber 11). Predaval bo prof. dr. France Mihelič: Govorne tehnologije za slovenski jezik. V predavanju bo širše predstavljeno področje govornih tehnologij in še posebej dosežki, težave in načrti za nadaljnje delo na področju govornih tehnologij za slovenski jezik. Posebej bodo prikazani sistemi za samodejno razpoznavanje in tvorjenja slovenskega govora ter sistemi za dialog. http://lrt2.fe.uni-lj.si/DUP/ Lep pozdrav, David Nedeljković ====== http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=805 -- razpis štipendij in šolnin na kulturnem ministrstvu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:38:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:38:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_kaj_pa_je_tebe_treba_ bilo_--_Pravljice Message-ID: <012601c77ccd$28198710$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Thursday, April 12, 2007 6:56 AM Subject: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo V zadnjem obdobju so številni člani slavističega društva Slovenije opozorili na nujnost razprave o položaju slovenščini v šoli, saj menijo, da se se v okviru šolskih reform napovedujejo spremembe, do katerih bi se morala opredeliti tudi širša (slovenistična) javnost. Slavistično društvo Slovenije bo zato v torek, 17. 4. 2007, ob 17h v prostorih Državnega sveta (stavba parlamenta, Šubičeva 4, Ljubljana) organiziralo okroglo mizo z naslovom Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo. Razpravo bo vodil dr. Zoltan Jan, o problematiki pa bodo spregovorili univerzitetni profesorji dr. Boža Krakar Vogel, dr. Igor Saksida, dr. Marja Bešter Turk, profesorji slovenščine na gimnazijah srednjih strokovnih šolah Marjana Hodak, Metka Hojnik Verdev in Zoran Božič, dr. Janez Dular (Sektor za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo), mag. Milena Ivšek (ZRSŠŠ), Daniela Močnik (Društvo za šolo po meri človeka), predstavnik MŠŠ in dr. Janko Kos (član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS). Udeleženci bo skušali osvetliti oz. odgovoriti na številna vprašanja, mdr. kako bodo na status slovenščine v šoli vplivale nove šolske reforme in kako šolske smernice EU, kako je povezan status slovenščine v šoli z družbenim statusom slovenščine in njeno vlogo v EU, ali ima slovenščina v predmetniku preveliko ali premajhno število ur, kakšne naloge ima slovenščina v novih družbenih razmerah in v čem so te naloge specifične, kakšna je vloga šolske politike ipd. Vljudno vabljeni! ====== From: "Aleksandra Kocmut" To: Sent: Thursday, April 12, 2007 1:41 AM Subject: pravljice Pozdrav vsem! Mi lahko kdo svetuje, na koga oz. na katero založbo naj se obrnem, da bi mi mogoče uspelo objaviti pravljice v knjižni obliki? Napisala sem 8 pravljic (cca 10.000 besed), namenjenih starejšim otrokom in tudi odraslim. Hvala in lep dan! Aleksandra From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:38:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:38:42 +0200 Subject: [SlovLit] Kazalo Trinkovega zbornika -- O mednarodnem jeziku Message-ID: <012701c77ccd$37834c40$6400a8c0@P4> Predstavitev Zbornika posveta MONS. IVAN TRINKO (1863-1954) Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami / Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture (petek, 13. 4. 2007 ob 11.00 v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana). Monsinjor Ivan Trinko je bil dušni pastir in teolog, obenem pa se je ukvarjal z literaturo, glasbo, s filozofijo, prevajalstvom, z geografijo, aktivno politiko in še s čim. Omenjenim dejavnostim je Trinko skušal dati dva osnovna predznaka: verskega in narodnega. Kot duhovnik se je nedvomno prepustil čustvom v odnosu do svojega ljudstva. Ampak o vsem tem so mnenja soglasna? In je še možno kaj odkriti o njegovem delu in življenju? Prav iz teh vprašanj smo pred dvema letoma priredili posvet Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, ki je potekal v Vidnu in Špetru med 13. in 16. oktobrom 2004 z namenom, da bi zbrali misli strokovnjakov, ki so proučevali Trinkovo delo in zapuščino, v prepričanju, da ostaja še kaj neodkritega v različnih vidikih njegovega dela in življenja in da je treba Trinkov izziv v novih in sodobnih oblikah ponuditi vsem Slovencem in ne samo v videnski pokrajini. Kot smo že takrat povedali, splet pobud, ki smo jih posvetili Ivanu Trinku, ni hotel biti komemoracija, namen je bil pač dati še zlasti mladim generacijam možnost, da Trinka spoznajo in se v njem prepoznajo, saj je bil človek dialoga, navezan na svoje korenine in obenem odprt do drugih kultur. Evropski človek, bi rekli danes. Zbornik posveta, prinaša referate in drugo gradivo posveta. Predstavlja nekakšno kvadraturo kroga ali vsaj skuša predstaviti bralcu celostno podobo beneškega narodnega buditelja. Zborniku smo priložili tudi videodokumentarec Alvara Petriciga in Michele Predan "Ivan", ki postavlja v ospredje vsakdanjost monsinjorja ob visokodonečih tonih, s katerimi je v petdesetih letih publicistika poveličevala njegovo delo in njegove zasluge. Podobno je tudi slikovno gradivo, ki bogati to publikacijo, zajeto tako iz literarnega in znanstvenega dela raziskovalca in pesnika Ivana Trinka (pisma, besedila, partiture) kot iz njegovega vsakdanjega življenja skozi redke osebne predmete, ki jih družina še hrani. Besede in podobe nam torej kažejo pot, ki jo je ta veliki človek začrtal in po kateri želimo nadaljevati naše delo. Seznam in naslov prispevkov: MICHELE OBIT, Spremna beseda ROBERTO DAPIT, Predgovor FEDORA FERLUGA PETRONIO: Ivan Trinko prevajalec iz slovenske književnosti v italijanščino JOŽE PIRJEVEC: Ivan Trinko: Politična, literarna in umetnostna zgodovina Jugoslavije MARKUS GIGER & MIRIAM GIGER: Korespondenca s Češko v zapuščini Ivana Trinka GIORGIO CADORINI: Trinkova prevoda iz češčine in njegovi češki spisi LOJZKA BRATUŽ: Trinkovi stiki z Goriško MARIJA KACIN: Ivan Trinko - pomembnost njegove slovnice in njegova osebnost v zapisih Antona Kacina ŽIVA GRUDEN: Ivan Trinko: njegova - in naša - pot do slovenščine BRANKO MARUŠIČ: Ivan Trinko in slovensko zgodovinopisje GIORGIO BANCHIG: Ivan Trinko in politično-socialna angažiranost katoličanov v Furlanji v začetku 20. stoletja MARINO QUALIZZA: Realizem in idealiteta v filozofiji Ivana Trinka IGOR JELEN: Ivan Trinko geograf FRANC KRIŽNAR: Ivan Trinko - polihistor in glasbenik. O Trinkovi glasbi v zadnjih 50-letih DRAGO SAMEC: Trinkova knjižnica tudi v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani IVANKA URŠIČ: Srečanja Ivana Trinka in Ludvika Zorzuta - Pri Pirnovih široko, toplo je ognjišče" LILIANA SPINOZZI MONAI: ... Še o odnosih med Ivanom Trinkom in Janom Baudouinom de Courtenayjem ... LUCHE NAZZI: Un Sclâf Furlanon: Ivan Trinko in furlanski regionalizem MATIČETOV MILKO: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji. Trinkovo darilo slovenskemu muzeju v Ljubljani ALVARO PETRICIG, MICHELA PREDAN,: Video Projekt >Ivan< ob 50. obletnici smrti msgr. Ivana Trinka --- Ivan Trinko v knjižnicah in arhivih Kazalo slik ======= Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com namesto Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 10. april 2007 22:44 Zadeva: LK, 16. april 2007 LK FF vabi na 852. sestanek v ponedeljek, 16. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Tomaž Longyka, univ. dipl. ekon. in abs. prava, strokovni prevajalec in terminolog. Tema predavanja: O lastnostih, ki jih mora imeti mednarodni jezik, in kako bi angleščina prestala preizkus. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 12 08:47:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Apr 2007 08:47:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_simpozija_Prežihov_Voranc_Lovr o_Kuhar=3A_Pisatelj_politik_patriot Message-ID: <016101c77cce$76825a70$6400a8c0@P4> Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Seilerstätte 2, 1010 Dunaj Univerza na Dunaju, Inštitut za slavistiko, Spitalgasse 2-4, Hof 3, 1090 Dunaj Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana SIMPOZIJ Prežihov Voranc - Lovro Kuhar: Pisatelj / politik / patriot, 19. in 20. aprila 2007, SZI (1010 Wien, Seilerstätte 2) četrtek, 19. aprila 2007 10.00-10.10 Vincenc Rajšp, Pozdrav 10.10-10.30 Lev Detela, Tri eksistencialna srečanja s Prežihovim Vorancem: Voranc mojega otroštva; Voranc študentskih let; "Postsocialistični" Voranc na prelomu 20. in 21. stoletja 10.30-10.50 Mirko Messner, Prežihova politična in umetniška osebnost - interference v njegovih spisih in novelah 11.10-11.30 Petra Svoljšak, Prva svetovna vojna v življenju in delu Prežihovega Voranca 11.30-11.50 Vida Deželak-Barič, Politični vzpon in zaton Prežihovega Voranca v 30-letih 11.50-12.10 Ervin Dolenc, Kuharjeva skupina v vodstvu KPJ 14.30-14.50 Bojan Godeša, Prežihov Voranc in reševanje mejnega vprašanja med drugo svetovno vojno 14.50-15.10 Marko Jesenšek, Besedoslovno-skladenjska podoba Prežihovih Solzic 15.10-15.30 Zinka Zorko, Korenine koroščine v Prežihovem knjižnem jeziku 15.50-16.10 Urška Perenič, Prežihov Voranc in Josef F. Perkonig - interkulturna študija dveh pisateljskih eksistenc 16.10-16.30 Bojan Borstner, Obračun ali kako posameznika določa zgodba? 16.30-16.50 Andrej Leben, Publicistično in literarno delo Prežihovega Voranca in povojna avstrijska Koroška 16.50-17.10 Igor Grdina, Prezrto poglavje iz biografije Prežihovega Voranca petek, 20. aprila 2007 09.30-09.50 Jerca Vodušek Starič, Voranc v preiskavi Udbe 09.50-10.10 Aleš Gabrič, Voranc kot predsednik Ljudske prosvete Slovenije 10.10-10.30 Katja Sturm-Schnabl, Prežihov Voranc in Engelbert Obernosterer: vdanost in upor usodi kmečkega človeka 10.50-11.10 Avguštin Malle, Prežihove povezave s koroškimi Slovenci na avstrijskem Koroškem 11.10-11.30 Danijel Grafenauer, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946-1950 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 17:25:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Apr 2007 17:25:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Milojka_Jakomin_--_Zagrebačko_kazali šte_v_Ljubljani_--_Učna_obveznost_slovenistov_- -_Knjižne_novosti_na_slovenistiki_in_slavistiki_F F_UL_-- Message-ID: <008a01c77ddf$ea201aa0$6400a8c0@P4> From: "Zvonko Kovač" Sent: Friday, April 13, 2007 11:57 AM Subject: Milojka Jakomin 12. aprila 2007 je umrla Milojka Jakomin, višja lektorica za slovenski jezik na Katedri za slovenski jezik in književnosti Filozofske fakultete univerze v Zagrebu. Pogreb bo v ponedeljek ob 15.00 na pokopališču Mirogoj. Milojka Jakomin je bila rojena 16. 11. 1949 v Ljubljani, maturirala je na gimnaziji v Zagrebu 1968, na FF v Zagrebu leta 1973 dokončala študij jugoslavanskih jezikov in književnosti ter komparativne književnosti in od tedaj dalje polnih 32 let predavala slovenščino na isti fakulteti. ========= Od: Durda Strsoglavec [durda.strsoglavec na guest.arnes.si] Poslano: 12. april 2007 20:57 Zadeva: ZKM v Ljubljani V sredo, 18. 4. 2007, ob 20.00 bo v Slovenskem mladinskem gledališču gostovalo Zagrebačko kazalište mladih (ZKM) s predstavo S druge strane avtorjev in režiserjev Nataše Rajković in Boba Jelčića. Igrajo: Ksenija Marinković, Krešimir Mikić, Jadranka Đokić in Nikša Butijer. Dve ženski in dva moška. Štirje ljudje v različnih (družinskih, sosedskih, prijateljskih) povezavah, obsojeni drug na drugega, hkrati pa izolirani vsak v svojem svetu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In številna vprašanja, ki jih zastavljajo samim sebi in drug drugemu. ====== From: "Samo Koler" To: Sent: Friday, April 13, 2007 1:54 PM Subject: delovna obveznost učiteljev slovenščine Ali se kdo od slovlitovcev spomni, kdaj je bila slovenistom v srednjih šolah priznana 19-urna učna obveznost? Kakšna je bila argumentacija? Kdo je to dosegel? Kje bi se še dobili kakšni materiali o tem? Lep pozdrav, Samo Koler, Gimnazija Bežigrad ======= Od: aleksandra.belsak na guest.arnes.si Poslano: 13. april 2007 8:09 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo Spoštovani, slovenisti iz prakse smo se na načrtovano zmanjševanje ur slovenščine ozvali s protestom, vendar ni mnenje srednješolskih profesorjev nikogar zanimalo. Veseli me, da se je zganila "glava" slovenistov, sicer ne bo mogoče preprečiti najhujšega. Menim, da pretirano prilagajanje evropskim šolskim sistemom ni ustrezno, saj imata v našem primeru znanje materinščine in poznavanje književnosti bistveno drugačen pomen kot pri petdesetmilijonskih narodih. Javnega pogovora o problematiki se že veselim. -- Aleksandra Belšak ======= From: "Sollner Anka" Sent: Friday, April 13, 2007 3:47 PM Subject: Seznam novosti 2007, 1 Tokrat vam prvič pošiljam Seznam novosti Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko v elektronski obliki (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/novostiohk_sla2007jan_mar.html). Upam, da boste na ta način še hitreje našli ustrezno novo literaturo, ki smo jo pridobili v zadnjih treh mesecih in jo hranimo v knjižnici. Če pa si boste zaželeli tiskano verzijo tega dokumenta, ga boste, v omejenih količinah seveda, lahko naslednji teden dobili v knjižnici. V upanju, da boste s to našo novo storitvijo zadovoljni, vas lepo pozdravljam. -- Anka From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 13 21:43:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Apr 2007 21:43:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_književnost_in_njeni_bodoč i_varuhi_v_besedi_in_sliki_--_Gradnikov_simpozij_v_ Vidmu Message-ID: <016b01c77e03$fd0df320$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Friday, April 13, 2007 9:17 AM Subject: Video predavanja na FF http://videolectures.net/ff07_ljubljana/ -- med video posnetki predavanj na FF je tudi Boris Pahor. ========= http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/brucovanje07/index.html -- nekaj posnetkov s slovenističnega brucovanja/bručevanja 11. 4. 2007 v gradu Kodeljevo. ========= From: "fedora ferluga" Sent: Sunday, March 04, 2007 11:56 PM Subject: gradnik Program mednarodnega simpozija Alojz Gradnik (1882--1967), pesnik Goriških Brd: Ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti, ki ga pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom organizira prof. dr. Fedora Ferluga-Petronio (Univerza v Vidmu, Palača Florio, l. Palladio 8). Četrtek 19. aprila 2007 ob 11.00 Otvoritev simpozija: veleposlanik Republike Slovenije v Rimu prof. dr. Andrej Capuder, Župan Občine Brda g. Franc Mužič Pozdravni govori: dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope, predsednik Furlanskega filološkega društva Franc Zadravec (SAZU - Ljubljana), "Zemlja - mati" v pesmih Alojza Gradnika Fedora Ferluga-Petronio (Univerza v Vidmu), Čutnost in duhovnost v poeziji Alojza Gradnika Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini - Janez Premk, Lucia Berto, Roberto Dapit, Massimiliano Verdini Popoldne ob 15.30 Ana Toroš (Univerza v Novi Gorici), Prevajalski opus Alojza Gradnika Vladimir Osolnik (Univerza v Ljubljani), Gradnikov Gorski venec - prevod pesnitve Petra I Petrovića Njegoša v slovenščino (Ljubljana 1947) Miran Košuta (Univerza v Trstu), Prevodi Gradnikove poezije v italijanščino Roberto Dapit (Univerza v Vidmu), Prevajanje Alojza Gradnika v furlanščino Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini Aleksandra Žabjek (Univerza v Neaplju), "Samo spomini / življenje pravo so !": Alojz Gradnik poje v prevodu Luigija Salvinija Francka Premk (ZRC-SAZU / Ljubljana), Gradnikova soustvarjalnost pri upesnitvi psalmov Janez Premk (pesnik - Ljubljana), Gradnik človek, sodnik in pesnik Recitacije Gradnikovih pesmi v slovenščini, italijanščini in furlanščini Petek, 20. aprila 2007, 8.30 Pozdravni govor rektorja Videmske univerze prof. dr. Furija Honsella Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani), Alojz Gradnik in slikarstvo Lojzka Bratuž (Univerza v Novi Gorici), Gradnikov Tolminski punt Katja Mihurko Poniž (Univerza v Novi Gorici), "Ženske - roj minljivih rož na trati" - ženskost med erosom in tanatosom v Gradnikovi poeziji Denis Poniž (Univerza v Ljubljani), Od Cankarjeve Lepe Vide do Gradnikovih Padajočih zvezd - podobe senzualnosti v pozni moderni Pozno dopoldne ob 11. uri: Izlet v Medano, pesnikov rojstni kraj (obisk pesnikove rojstne hiše in groba, sprejem in kulturni program na gradu Dobrovo, zaključek simpozija) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 14 06:34:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Apr 2007 06:34:45 +0200 Subject: [SlovLit] Slikanice za slepe -- Popravek Message-ID: <00c001c77e4e$3b968ea0$6400a8c0@P4> From: Milena Mileva BLAZIC Sent: Thursday, April 12, 2007 9:29 AM Subject: za slovlit Mednarodni posvet o tipnih slikanicah za slepe - 17. in 18. aprila 2007 v Ljubljani, Zavod za slepo in slabovidno mladino 17. april 2007 - torek 9.30 Pozdrav in nagovor 10.00 Philippe Claudet: The Tactus story and the tactile books situation in France (produkcija, distribucija) 12.00 Ogled slikanic 12.45 Aksinja Kermauner: Snežna roža, tipna slikanica za slepe; založba Miš (izdelava in distribucija tipnih slikanic) 13.30 Klara Ramljak: Predstavitev tipne slikanice za diplomo 15.15 Pietro Vecchiarelli: The Tactus impact in Italy and the tactile books situation in Italy 17.30 Nina Schmidt: predstavitev tipne slikanice za diplomo 18.00 Ogled slikanic Razstava: pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku, predvsem tipne slike, posterji [...] ===== Popravljam napaki v sporočilu o smrti Milojke Jakomin (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002087.html): rodila se je 16. 10. 1949, pogreb pa bo na Mirogoju na krematoriju. --- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 16 19:00:24 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 16 Apr 2007 19:00:24 +0200 Subject: [SlovLit] = pred_kratkim_izšlo=3A_Paternujeve_Št udije_in_zbornik_Pogledi_na_S=2E_Gregorčiča Message-ID: <4623C7C8.19789.18AF0DB@matjaz.zaplotnik.siol.net> Boris Paternu: Književne študije 2. Ljubljana: Intelego, 2006. 188 str. Nova Paternujeva knjiga prinaša izbor osemnajstih novejših Paternujevih prispevkov (razprav in člankov), ki so bili že objavljeni v različnih publikacijah. Najstarejši prispevek je besedilo o Ivanu Minattiju, ki je bilo leta 1999 objavljeno kot spremna beseda k izboru Minattijeve poezije Pod zaprtimi vekami. Ponatisnjene tudi tri Paternujeve razprave (o Lipušu, jezikovnih travmah v sodobni slovenski književnosti in o vprašanjih sodobne literarne zgodovine), ki so v minulih štirih letih izšla v reviji Jezik in slovstvo. Knjigo uvaja intervju, ki ga je 2006 (v letu Paternujeve osemdesetletnice) s Paternujem za Književne liste pripravil Peter Kolšek. Barbara Pregelj in Zoran Božič (ur.): Pogledi na Simona Gregorčiča. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2006. 144 str. V publikaciji je objavljenih štirinajst prispevkov, ki so bili razen enega (članek I. Prosenc Šegule o prevodih in obravnavah Gregorčičevega dela v italijanščini) predstavljeni na mednarodnem simpoziju o Simonu Gregorčiču. Simpozij sta 10. novembra 2006 v Kobaridu organizirala Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca Univerze v Novi Gorici in Občina Kobarid. Osrednje teme prispevkov, kot jih v uvodni predstavitvi povzema sourednica knjige Barbara Pregelj, so "vrednotenje Gregorčičeve poezije, njegova korespondenca s Prešernovim ustvarjanjem, pa tudi recepcija Gregorčičeve poezije tako znotraj literarnega kanona, ki ga vzpostavlja šolstvo, kot v tujini, še zlasti v prevodih v italijanščino". Na začetek knjige so umeščeni prispevki o liku in pomenu Simona Gregorčiča in njegovega delovanja (M. Glavan, B. Marušič, B. Kravos in S. Fatur), sledita prevodoslovna članka (I. Prosenc Šegula in F. Ferluga Petronio) ter članka o srednješolski recepciji Gregorčičeve poezije nekoč (Z. Božič) in danes (M. Melinc). V drugo polovico zbornika so uvrščeni prispevki interpretativne narave: tu sta verzološko obarvana članka A. Bjelčeviča in V. Nartnika, stilna analiza pesmi Človeka nikar! T. Sajovica in prispevka o komičnih elementih (D. Bandelli) in liku otroka (M. Mileva Blažić) v Gregorčičevem opusu. Knjigo zaključujeta jezikoslovni članek M. Grgič in krajši dokumentaristični zapis J. Dolenca o okoliščinah slovesnega Gregorčičevega pogreba. --- Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Apr 16 19:41:53 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 16 Apr 2007 19:41:53 +0200 Subject: [SlovLit] spletni portal Sigledal, tragikomedija Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? Message-ID: <4623D181.20306.1B0EDA6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Predstavitev spletnega potrala Sigledal bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani v sredo, 18. 4. 2007, od 16.30 do 17.10 v pred. 404. Spletno mesto Sigledal (http://www.sigledal.org) je zaživelo 8. februarja 2007. V dobrih dveh mesecih ga je obiskalo veliko ljudi, veliko navdušencev pa ga je začelo tudi soustvarjati. Pišete nam, da nas radi berete in da vam je všeč ažurnost prispevkov. Želimo si, da bi vsa slovenska gledališča prepoznala spletno mesto Sigledal kot svoje spletišče; želimo si sodelovanja z vsemi slovenskimi univerzami, z ustvarjalci, raziskovalci, ljubitelji ... Skupaj lahko ustvarimo portal znanja in križišče informacij. Portal bo predstavil njegov idejni vodja in ustanovitelj, gledališki režiser Samo M. Strelec. Gradijo ga še Tamara Matevc (glavna urednica Veže), Gregor Matevc (tehnična izvedba), Zala Dobovšek, Branka Nikl Klampfer, Marija Holc in Metka Lipovž. Več informacij: http://www.sigledal.org/index.php?id=32&tx_ttnews[tt_news]=82&tx_ttnew s[backPid]=31&cHash=a6dc765dbf in www.ff.uni- lj.si/oddelki/primknjz/ogled_novice.asp. --- Tamara Matevc ===== Dramska skupina Megaron predstavlja tragikomedijo Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? Nevrološka klinika ... pacienti, ki manifestirajo bizarne sindrome ... ambiciozna mlada psihoterapevtka ... prodajalec delikates, ki izgubi osebnost ... eksperimentalni projekt, v katerem želijo ustvariti novega vsestranskega človeka ... borba za odkritje prave človekove narave ... Poglejte si mojstrsko narejen video-napovednik predstave na http://www.megaron.si/kajpaleonardo/trailer.html. Premiera predstave: četrtek, 12. april, ob 20:00 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Ponovitve: sreda, 18. april, ob 19.30 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu; petek, 20. april, ob 19.30 v Kulturnem domu v Komendi; sobota, 12. maj, ob 20:00 v Kulturnem domu v Valburgi. Cena: odrasli 5 EUR, dijaki in študentje 3 EUR, otroci do štirinajstega leta zastonj. Prodaja kart na dan predstave, rezervacije na info na megaron.si, informacije na http://www.megaron.si. --- Lea Mencinger From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 20:27:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 20:27:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Asistentsko_delo_--_Umetnostna_terapija_ --_Posebna_št=2E_SR_--_Okrogla_miza_o_slovenš čini_v_šoli_--_Tiskovka_na_FF_--_Veronika_Desen iška_na_ZRC_SAZU Message-ID: <015d01c78054$ed93c0c0$6400a8c0@P4> From: "Mojca Stritar" To: Sent: Monday, April 16, 2007 11:19 AM Subject: Iščemo nove asistent(k)e Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik želi spoznati simpatične in delavne fante ter dekleta za vročo poletno romanco. Če ste študenti/-tke višjih letnikov slovenistike in vas zanima atraktivno asistentsko delo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, na Poletni šoli ali na Mladinski poletni šoli slovenskega jezika, pošljite prošnjo s kratko predstavitvijo do 4. maja 2007 na center-slo na ff.uni-lj.si. Samo resne ponudbe pod šifro: "S slovenščino nimam težav!" --- Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, www.centerslo.net ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 16, 2007 1:50 PM Subject: Fw: pzu obvestilo kreativna drama in storytelling From: Breda Kroflic Sent: 16. april 2007 8:50 Obveščamo Vas, da bo potekala delavnica Pripovedovanje zgodb in ustvarjalne dramske dejavnosti v umetnostni terapiji na temo Storytelling and Creative Drama for Children (prof. dr. Jack Zipes, University of Minnesota, Minneapolis, ZDA) KDAJ in KJE? Petek, 4. 5. 2007, 12.00--15.00, Delavnica z učenci 5.c razreda OŠ Trnovo, Ljubljana. Hospitacija in razprava. (OŠ Trnovo, bus 9 Trnovo, iz-stop Ziherlova, z južne obvoznice izvoz Center) Petek, 4. 5. 2007, 16.00--19.00, Pedagoška fakulteta, pred. 112 Sobota, 5. 5. 2007, 10.30--13.30, Pedagoška fakulteta, pred. 112, 302, mala telovadnica [...] Delavnica je aktualna za specializante in specialiste pomoči z umetnostjo vseh smeri ter za druge podiplomske študente in za druge zainteresirane udeležence. --- Breda Kroflič in Milena Blažić ========= From: "Andreja Zele" To: Sent: Monday, April 16, 2007 8:45 AM Subject: SR-posebna stevilka Vse zainteresirane obvescam, da posebno (dvojezicno) jezikoslovno stevilko Slavisticne revije Slovensko jezikoslovje danes lahko tudi kupijo v knjigarni FF. Cena obsezne stevilke (744 str.) je 15 EUR. ============ From: "Klemen Lah" To: Sent: Sunday, April 15, 2007 10:06 PM Subject: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo Spoštovani slovlitjani/ke, dovolite mi, da vas še enkrat spomnim na okroglo mizo o slovenščini v šoli, ki bo v torek, 17. 4. 2007, ob 17h v prostorih Državnega sveta. Za vse, ki se boste udeležili razprave, bo moderator dr. Zoltan Jan ob koncu pripravil tudi ogled parlamentarne stavbe. Lp, Klemen Lah =========== http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/DogodkiPretekli/Tiskovna20070411/index.htm -- s tiskovne konference FF 11. 4. 2007 (slikal Matjaž Rebolj). ======= From: To: Sent: Sunday, April 15, 2007 9:00 PM Subject: Fw: Historicni seminar Historični seminar ZRC SAZU 19. april 2007: mag. Mojca Kovačič (Ljubljana): Veronika Deseniška - nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. Poroke so v srednjem veku temeljile na natančno izdelanih zakonih, ki jih je nekje od 13. stoletja naprej urejalo kanonsko pravo. Od 4. lateranskega koncila (1215) naprej je bila poroka zakrament, za sklenitev zakona pa je bila formalno potrebna le medsebojna privolitev ženina in neveste. A kljub temu prihodnja zakonca pri izbiri partnerja nista imela nobene besede. Je že res, da izraz matrimonium contrahere, ki ga navajajo mestni zakoniki, kaže na to, da je bila poroka priznana kot sporazumni dogovor med možem in ženo, pri čemer je imel duhovnik le vlogo priče, a po vsej verjetnosti je načelo konsenza ostalo samo v besedah, ki sta jih ženin in nevesta izmenjala pred duhovnikom, dejansko pa je odločitev o sklepanju zakonske zveze ostala še naprej predvsem v rokah staršev in skrbnikov. Posledica obojestranske privolitve, ki je po kanonskem pravu zadostovala za sklenitev zakonske zveze, in pa seveda posledica že vnaprej dogovorjenih porok so bile skrivne poroke ali od staršev nedovoljene poroke. Proti tem porokam se je borilo tudi statutarno pravo, a verjetno so se jih veliko bolj bali plemiči, saj so jim lahko sinovi ali hčerke s skrivno poroko prekrižali njihove velike načrte. Eden od najbolj znanih primerov nedovoljene poroke je zagotovo poroka Friderika II. Celjskega z Veroniko Deseniško, ki se je končala z Veronikino smrtjo (umorom?). Mojca Kovačič je bila rojena 1977 v Slovenj Gradcu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala zgodovino in leta 2001 diplomirala. Njena diploma z naslovom >Prijazne, pobožne, skromne, čednostne in plemenite<: kako je Paolo Santonino videl in opisal ženske in kako so ženske dejansko živele je izšla tudi v Zgodovinskem časopisu. Takoj po diplomi se je vpisala na podiplomski študij in leta 2004 magistrirala s temo Ženska v srednjem veku na Slovenskem. Od septembra 2004 je mlada raziskovalka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji, na katere zagovor trenutno čaka, obravnava plemkinje v srednjem veku na Slovenskem. Udeležila se je že številnih mednarodnih simpozijev doma in v tujini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 20:52:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 20:52:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Kult_žrtve_--_Tekmovanje_v_interpretac iji Message-ID: <01cd01c78058$664abd40$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Zaplotnik" To: Sent: Monday, April 16, 2007 8:41 PM Subject: SR -- Dialogi v Konzorciju: Kult žrtve -- Talenti na plano: Tekmovanje v interpretaciji literature Subject: Dialogi v knjigarni Konzorcij Date sent: Fri, 13 Apr 2007 09:51:39 +0200 From: "Metka Zver" Dialogi: Kult žrtve torek, 17. aprila ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Dialogi, pogovori o in ob knjigah, ki jih organizira knjigarna Konzorcij, so letošnjo pomlad posvečeni širokemu polju odnosov med spoloma, kot jih tematizirajo različne vede, ki se srečujejo v okviru študij, poimenovanih študije spolov, feministična teorija, antropologija spolov ... Letošnja voditeljica Dialogov je Renata Šribar. Aprila bo gost Dialogov dr. Dragan Petrovec, avtor odmevnega dela Kult žrtve, ki med drugim tematizira tudi slovensko literarno tradicijo oz. avtohtoni slovenski mit ženske žrtve. V pogovoru bomo skušali preseči argumente naravne oz. dane delitve vlog v spolnih hierarhijah, ki se vzpostavlja tudi z nasiljem. Ob tem se bomo dotaknili tako pojmovanja ženske žrtve v kazenskem pravu in praksi kot medijskih prikazov nasilja. Vljudno vabljeni! Mladinska knjiga Trgovina ======= From: "Veronika Maver" Date sent: Sun, 15 Apr 2007 22:42:04 +0200 Subject: [dsps] talenti na plano Tekmovanje v interpretaciji literature Si rad v središču pozornosti? Pogrešaš dni, ko si stal pred celo šolo in recitiral Franceta Prešerna? Potem bo to nekaj zate -- 10. maja 2007, ob 18h bo v dvorani OŠ Prežihovega Voranca pod okriljem Kluba študentov anglistike in germanistike (KŠAG -- http://www.student- info.net/ff/sis.php?id=2&drustvo=ksag) potekalo tekmovanje v interpretaciji literature. Tako je, iščemo tiste, ki si bodo drznili pokazati svoje retorične akrobacije ter se pri tem držali naslednjih pravil: -- nastopi naj bodo dolgi do 5 minut, -- besedilo naj bo bodisi v slovenščini bodisi v angleščini, -- izbor besedila je prepuščen tekmovalcem, lahko je tudi avtorsko, vendar mora biti literarno (proza, poezija ali drama), -- način interpretacije je poljuben (recitiranje ali deklamiranje). Če soglašaš z vsemi pogoji, potem vedi, da sprejemamo prijave na e- mail peter.zargi na siol.net ali na telefonski številki 041 589 212. In brez skrbi, nagrade bodo! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 16 23:03:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Apr 2007 23:03:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Josip_Osti_na_koprski_FHŠ_--_Breda_Smo lnikar_oproščena Message-ID: <025f01c7806a$a4d66070$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Monday, April 16, 2007 10:43 PM Subject: Josip Osti na koprski FHŠ Niz pomladnih literarnih večerov v novih prostorih Fakultete za humanistične študije Koper je v četrtek, 12. aprila 2007, uvedel pogovor doc. dr. Marcella Potocca z letošnjim prejemnikom Jenkove nagrade, pesnikom, prevajalcem in medkulturnim posrednikom Josipom Ostijem. Beseda je med drugim tekla o pesnikovi izkušnji vojne in njenih odsevih v poeziji, življenju na vlaku med Sarajevom in Ljubljano in dilemah mononacionalnega pristopa literarne zgodovine v primeru večjezikovnih avtorjev iz različnih kultur. Z branjem iz čisto sveže zbirke haikujev Dan in noč vsakdana, ki je v slovenščini, makedonščini, angleščini in "jeziku spominov", tj. avtorjevi materinščini, izšla pri makedonski založbi Blesok, se je avtor poklonil širšemu prostoru večkulturne Slovenske Istre, hkrati pa tudi zahvalil številnemu študentskemu občinstvu, zbranemu v proti morju usmerjeni predavalnici Maestral: Čolni na suhem. / Hrepenijo po morju / in maestralu. Vladka Tucovič ======== Delo in Večer sta v soboto, 14. aprila 2007, poročala o oprostilni sodbi ustavnega sodišča v zadevi Smolnikar. Ustavno sodišče, ki je pred leti, ko je šlo za pisatelja Matjaža Pikala, tudi že poseglo, je v postopku, ki se vleče osem let, zdaj 'rehabilitiralo' pisateljico Bredo Smolnikar in njeno knjigo Ko se tam gori olistajo breze, prepovedano v 'imenu ljudstva'. Ustavni sodniki so ugodili ustavni pritožni Brede Smolnikar in razveljavili sporni obsodbi dveh ljubljanskih sodišč, višjega in okrožnega. In zavrnjen je zahtevek tožnic, ki so v pisateljičinih pripovedkah razbrale svojo družino in potem terjale, da se mora javno opravičiti, knjigo pa umakniti iz prodaje in je ne več tiskati, ali pa bo za vsak dan nadaljnje prodaje plačala 50 tisoč tolarjev. Ustavno sodišče je ocenilo, da pisateljica povprečnemu bralcu daje vedeti, da njena knjiga ne opisuje resničnosti in naj je ne dojema dobesedno. "Smolniarjeva ni hotela nikogar žaliti, želela je le ustvariti fiktivno zgodbo o fiktivnih literarnih junakih." (Vanessa Čokl) Literarni večer z Bredo Smolnikar, ki ga bo vodila Meta Kušar, bo v sredo, 18. aprila 2007, ob 18.00 v knjigarni Prešernove družbe na Igriški 5 v Ljubljani (za filozofsko fakulteto). Vladka Tucovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 08:33:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 08:33:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Učna_obveznost_slovenistov Message-ID: <004d01c780ba$63215630$6400a8c0@P4> Od: "Zoltan Jan" Zadeva: Učna obveznost slovenistov Datum: 14. april 2007 19:25 Pojasnilo kolegice Aleksandre Belšak bi želel nekoliko dopolniti kot eden izmed izpostavljenih pri takratnih protestih. Učitelji slovenščine so domala vsa leta po drugi svetovni vojni (pa tudi daleč nazaj pred tem) v takšni ali drugačni obliki imeli priznano dodatno delo zaradi popravljanja šolskih nalog (nikoli pa ne vsega dodatnega dela, kot je razvidno iz poročil o zborovanjih Slavističnega društva Slovenije). Ob širjenju računalnikov je med ministrovanjem dr. Venclja nastala zamisel, da bi centralizirali tudi obračunavanje plač, tako da bi vsak zaposlen v šolstvu dobival čeke neposredno iz ministrstva. Zaradi tega nikoli uresničenega projekta je bilo potrebno odpraviti vse mogoče dodatke, med drugim tudi dodatek zaradi šolskih nalog. In čez noč, leta 1991, so določila samoupravnih aktov spremenili. Temu smo se na sindikatu (SVIZ) uprli in ker pogovori in tudi javna soočenja niso obrodili sadov, smo ob vseh takratnih šolskih stavkah organizirali še bojkot popravljanja šolskih nalog, ki je imel velik odmev v javnosti (prim.: Bojkot pisnih izdelkov pri slovenščini, matematiki, tujih jezikih.- Šolski razgledi 13. 1. 1992, št. 1, str. 2 (več ponatisov); Nekulturno obtoževanje.- Dnevnik 14. 1. 1992, št. 12, str. 2 (Polemika Zoltana Jana s Petrom Vencljem - Nekulturno izsiljevanje, ibd. 9. 1. 1992; Bojkot šolskih nalog je delovni prekršek.- Delo 28. 3. 1992, št. 72, str. 30 (Sobotna priloga); itd.) Bilo je pestro, razgibano, napeto . Napravil sem izračun konkretnega dela s pisnimi izdelki, ki so bili tedaj predpisani z učnimi načrti; primerjavo učnih obveznosti v različnih državah in dokazoval, da imajo diferencirano učno obveznost tudi drugje in tudi pri nas, ker imajo pri nekaterih drugih predmetih laborante, pa lektorje, manjše skupine itd. Ob koncu šolskega leta je kljub vsemu večina učiteljev potegnila iz predalov popravljene šolske naloge in miroljubno zaključila ocene, našo zahtevo pa sem ponavljal ob vsaki priložnosti, tudi ko sem bil izvoljen v državni svet in tudi pri sprejemanju nove šolske zakonodaje 1995. leta. Takrat, ko sem predlagal tudi množico drugih pripomb na predlagane šolske zakone, mi je minister Slavko Gaber poslal namig, da vlada ne bo nasprotovala amandmaju, da se učiteljem slovenščine zniža učna obveznost, vendar ne več kot eno na teden (po tedanjih izračunih bi bilo pravično če bi imeli vsaj tri ure manj). Na to ponudbo smo pristali, ker smo računali, da bomo kdaj kasneje dosegli pravičnejše priznanje, vendar ni nikoli prišlo do resnih zahtev učiteljev slovenščine, učitelji matematike in tujih jezikov pa so že bojkot popravljanja nalog zelo hladno sprejeli, ogorčeno pa so mu nasprotovali učitelji drugih predmetov. Med zakonodajnim postopkom je matično telo parlamenta navedena amandmaja na zakona o osnovni šoli in srednjih šolah podprlo, na plenarnem zasedanju državnega zbora pa se je zapletlo. Zaradi procedure poslanci niso sprejemali amandmaje po vrstnem redu členov v zakonu, pač pa so preskakovali z amandmaja na amandma (po načelu: če se sprejme tega, je ta amandma brezpredmeten .). Ob našem amandmaju ni bilo nobene razprave, vendar mu je pri zakonu o osnovni šoli zmanjkalo par glasov. Še danes ni jasno, ali je bilo to dogovorjeno ali je šlo za spodrsljaj, ker so enak amandma pri zakonu o srednjih šolah gladko sprejeli. Ker je minister obljubil, da bo neenakost izenačil pri normativih (kmalu je to tudi izpolnil), nismo nadaljevali boja za staro pravdo. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 08:33:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 08:33:01 +0200 Subject: [SlovLit] = B=2E_Gradišnik_--_T=2E_Longyka_--_S=2E _V=2E_Lesnikov_--_M=2E_Sotnikova_--_B=2E_Smolnikar Message-ID: <004901c780ba$408ccc30$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" Sent: Tuesday, April 17, 2007 12:14 AM Subject: ROKA KONČNO VRŽE KAMENČEK V VODO (Pozdravljeni, kamenčki in kamenčice! Preden vržete žabico, morda pobrišite mojo zahvalo v oklepaju! Ali pa tudi če ne, kakor vam je ljubše. Podpišete se seveda na dnu. Hvala vam - Branko) Hojla, k meni je pripotoval tale link do Gradišnikovega bloga o "Roki vodi kamnu" (http://bgradisnik.blog.siol.net) pa ga pošiljam še tebi. Če ga prepošlješ tudi ti, ga pošlji samo takšnim, ki jim to ne bi bilo v nadlego. Nočemo, da bi valovi prevrnili barko - samo prijetno naj jo zazibljejo. ====== From: "Janez Stergar" Sent: Monday, April 16, 2007 11:34 PM Subject: prireditve tega tedna V četrtek, 19.4.2007 ob 19.00 bo Svetovni slovenski kongres v svojih prostorih (Ljubljana, Cankarjeva cesta 1/IV, vhod iz prehoda kina Komuna) v okviru "Večerov izza kongresa" pripravil pogovor s pravnikom in prevajalcem Tomažem Longyko in njegovo 13-letno hčerko, in sicer o temi "Jezikovne pravice? Ne, hvala. ... Nimam dost´ časa." Leta 1996 so v Barceloni sprejeli "Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah". Izhodišče deklaracije je, da so vsi jeziki popolnoma enakopravni. In vendar smo pri vsakdanji komunikaciji soočeni z mejami deklaracije. Angleščina vse bolj postaja "lingua franca", uporaba materinščine v javnem življenju je omejena. ======= http://webcenter.ru/~gowor/index.htm -- jezikoslovno spletišče Sergeja Vladimiroviča Lesnikova (v ruščini). ======= Od: "Mariya Sotnikova" Zadeva: Za SlovLit Datum: 14. april 2007 12:02 Za tiste, ki bi vas zanimalo, sporočam, da lahko najdete nekaj slik z ekskurzije na avstrijsko Koroško 11. aprila 2007 tukaj: http://zlatolaska.livejournal.com/219532.html. Lep pozdrav, Mariya ======= From: "Sollner Anka" Sent: Monday, April 16, 2007 11:47 AM Subject: Končno "Ta svoboda je zdaj večja": Ustavno sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč, s čimer so tožnice dokončno izgubile tožbo proti pisateljici Bredi Smolnikar, Dnevnik, ponedeljek, 16. 4. 2007 Po več kot osmih letih se je z odločitvijo ustavnega sodišča končal sodni proces proti pisateljici Bredi Smolnikar. Ustavno sodišče je kot najvišji pravosodni organ v Sloveniji soglasno razveljavilo sodbi ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča, ki sta avtorici knjige Ko se tam gori olistajo breze med drugim naložili umik vseh izvodov knjige iz prodaje, javno opravičilo in plačilo odškodnine tožnicam - zahteva je v zadnjem času dosegla znesek 4,7 milijona tolarjev. Naj spomnimo, da so Smolnikarjevo tožile štiri sestre, ker naj bi v knjigi žaljivo prikazovala življenje njihovih staršev, zakoncev Nakrst. Po oceni ustavnega sodišča opisi dogodkov v sporni knjigi niso žaljivi in tudi ne kažejo na žaljiv namen avtorice, saj način pisanja ni posmehljiv ali ponižujoč. Poleg tega cilj, ki ga je imela Smolnikarjeva pri pisanju pripovedi, to je ustvariti fiktivno zgodbo o fiktivnih literarnih junakih, kaže na to, da ni imela namena nikogar žaliti. Zato po mnenju ustavnega sodišča razlogi, s katerimi sta okrožno in višje sodišče utemeljevali stališče o žaljivosti pisanja, ne upravičujejo poseganja v avtoričino pravico do svobode umetniškega ustvarjanja. Podobno stališče je najvišje sodišče v državi zavzelo tudi glede občutka prizadetosti tožnic zaradi pripovedi, ki naj bi nastala na podlagi življenjske zgodbe njihovih staršev, saj sta po oceni ustavnih sodnikov nižji sodišči pri omejevanju pravice do svobode umetniškega ustvarjanja dali preveliko težo subjektivnemu občutku prizadetosti tožnic. Knjigo Smolnikarjeve bo tako odslej mogoče normalno kupiti, Breda Smolnikar, ki je za odločitev ustavnih sodnikov izvedela kar na internetni strani, bo dobila nazaj ves iz pokojnine že zaseženi denar, tožnice, ki so že vpisane na njeno premoženje, pa bodo izbrisali. Da se ji je kamen odvalil s srca, je torej razumljivo. "Presrečna sem, tako zase kot za vse ustvarjalce pri nas. Ta svoboda je zdaj večja." From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 09:37:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 09:37:06 +0200 Subject: [SlovLit] Parada mladih -- Dopolnjena brucovska dokumentacija Message-ID: <013d01c780c3$34227540$6400a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Tuesday, April 17, 2007 9:02 AM Subject: RE: v ponedeljek ... Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste mlajši od 30 let in se vam ne zdi za malo, da vas razglasimo za mlade? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabim k sodelovanju na 43. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 2. do 13. julija 2007. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Ponujamo tri do štiri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času. V polurnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, po možnosti okvirno povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 25. aprila 2007 na naslov tjasa.alic na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili v začetku maja. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 20. maja 2007 pripraviti besedilo za zbornik (do ene tretjine avtorske pole), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica 43. SSJLK ======= http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/brucovanje07/index.html -- s slovenistično brucovsko himno v sliki in zvoku dopolnjena dokumentacija o letošnjem brucovanju na gradu Kodeljevo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 17 15:05:36 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 17 Apr 2007 15:05:36 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje Marcella Potocca 23. 4. 2007 Message-ID: <4624E240.29203.7D9162@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Gašper Troha Subject: predavanje Marcella Potocca 23.4.2007 Date sent: Tue, 17 Apr 2007 14:25:06 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc- sazu.si/sdpk) vabi na predavanje MARCELLA POTOCCA: Northrop Frye med kanadsko nacionalno kritiko in splošno teorijo. Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 19. uri. V predavanju si bo avtor kot izhodišče vzel kritiko Fryevega dela, ki so jo izoblikovali zlasti anglo-kanadski poststrukturalistični teoretiki oziroma kritiki. Pokazal bo, da so kanadski kritiki Fryevo delo obravnavali izolirano, ne upoštevajoč splošnejši kontekst njegove mitološko - kritiške metode, kot se je uveljavila, npr., v Anatomiji kritištva. Fryevo delo bo interpretirano tudi v luči nekaterih sodobnejših socioloških in literarno-teoretskih modelov, upoštevajoč delo Corneliusa Castoriadisa in Wolfganga Iserja. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 17 22:38:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Apr 2007 22:38:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Orhan_Pamuk_--_Matej_Krajnc_--_Hočevar -Svetina-Strojan Message-ID: <00d701c78131$ce0b82f0$6400a8c0@P4> From: "Tajana Vehovec" Sent: Tuesday, April 17, 2007 4:12 PM Subject: invitation V torek, 24. aprila, vas ob 19. uri vljudno vabimo na predavanje Jale Parla, turške literarne kritičarke, profesorice in tesne sodelavke ter prijateljice nobelovega nagrajenca Orhana Pamuka. Jale Parla bo na predavanju spregovorila o fenomenu Orhana Pamuka: o Pamukovi pretvorbi kanona turškega romanopisja. "Turški roman - zvrst, uvožena v devetnajstem stoletju - je v prvih stotih letih (1870-70) sledila poti prilagajanja. Nato je v začetku osemdesetih let turški roman z uporabo globalnega idioma in predvsem zaradi Pamuka ubral novo smer. Skušala bom pokazati, kako je Orhan Pamuk lokalni slog turškega romana preoblikoval v globalni." -- Jale Parla Vljudno vabljeni v Klub Cankarjevega doma. ======= From: "Matej Krajnc" Sent: Tuesday, April 17, 2007 3:39 PM Subject: ČETRTEK V CELJSKI MLADINSKI KNJIGI Vljudno vabljeni na predstavitev romana KAJN AKVIZITER in pesniške zbirke ROHNEČA ŽETEV (oboje Založba VED) ta četrtek, 19. 4. 2007 ob 18h v Mladinski knjigi Celje, Stanetova 3. Več info: www.matejkrajnc.com Se vidimo! Matej Krajnc ======== From: "Petra Korsic" Sent: Tuesday, April 17, 2007 2:07 PM Subject: Danes v Gromki: A. Hocevar, P. Svetina, M. Strojan Vabljeni v klub Gromka na Metelkovi. Na veceru revije Literatura bodo ob 21.30 svoje pesmi brali: Andrej Hočevar, Peter Svetina, Marjan Strojan. Vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Apr 18 11:14:46 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 18 Apr 2007 11:14:46 +0200 Subject: [SlovLit] = pohod_po_Kosmačevi_učni_poti_=28Pot_ v_Tolmin=29 Message-ID: <4625FDA6.15186.4D09726@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Nevenka Janež To: Subject: VABILO NA POHOD PO KOSMAČEVI UČNI POTI Date sent: Tue, 17 Apr 2007 20:03:40 +0200 19. maja letos bo potekal že 7. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti. Učna pot, ki smo jo v šol. letih 1999/2000 in 2000/2001 uredili učenci in mentorji OŠ Dušana Muniha Most na Soči, poteka od Kosmačeve domačije v Bukovici do Mosta na Soči. Tradicionalni pohod se že vsa leta začenja že v Dolenji Trebuši, tako da vstopamo na pot ob čudovitem pogledu na dolino Idrijce čez Prvejk. Letos pa bomo pot nadaljevali vse do Tolmina, kot nas vodi Kosmač v svoji noveli. Imenu pohoda smo zato dopisali še POT V TOLMIN. Na startu pri Podružnični šoli Dolenja Trebuša bomo pohodnike čakali od 8.30 dalje. Po kratkem kulturnem programu se bomo ob 9.00 podali na pot. Obiskali bomo Kosmačevo domačijo, se srečali z domačini v dolinah Idrijce in Soče, spoznavali naravne in kulturne znamenitosti na 18 km dolgi poti do Tolmina. Poskrbljeno bo za dušo in telo, saj se bo kulturno dogajanje prepletalo s kulinariko Kosmačeve doline. Pohod bomo zaključili med 15.00 in 16.00 pred Knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu. In še nekaj podatkov: - startnina: 3 evre, - iz Tolmina v Dolenjo Trebušo bo avtobus odpeljal ob 8.10 in ob 16.00, - pot ni zahtevna, - pohod bo v vsakem vremenu. Vljudno vabimo vse ljubitelje narave, književnosti in veselega druženja. Nevenka Janež, OŠ Dušana Muniha Most na Soči From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 18 20:16:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Apr 2007 20:16:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Cankarjevemu_2007_čez_rob_--_Knafljeva _ustanova_--_Kvantna_teorija Message-ID: <00b201c781e5$ad6faee0$6400a8c0@P4> From: "Matjaž Zaplotnik" Sent: Wednesday, April 18, 2007 11:24 AM Subject: (za Slovlit) Cankarjevemu 2007 čez rob From: "t0004655" Subject: Cankarjevemu 2007 čez rob Date sent: Mon, 16 Apr 2007 21:37:09 +0200 Spoštovani, pošiljam vam kot mentor nekaj misli čez rob letošnjega Cankarjevega tekmovanja, da bi se vsi bolje zavedali, kako stvari še malo niso preproste, kadar se nekaj skuša izboljšati ali spremeniti, ker lahko pride na daljših razdaljah celo do izničenja vsega, četudi smo upali na najboljše. Z lepimi pozdravi in dobrimi željami, Benjamin Gracer ------------------------------------- Cankarjevemu 2007 čez rob Pravzaprav se že dolgo časa učim molčati in hkrati iskati obraz v lastnem jeziku. Spuščati se na dno, kjer te pričakajo izbrani potapljači vseh barv, da boš skupaj z njimi kalil vodo in ti bodo potem lahko rekli, kako se ne da nič napraviti, kako je vse nesmiselno ... Kaj bi s kulturo in predvsem jezikom, ki je naraven dar in živi sam po sebi, saj nam je narava dala besedni nagon. Čemu bi trošili energije in sredstva in bi gojili nostalgijo za nekaterimi že preizkušenimi oblikami takega dela? Do kam bo šla ta naša blazna lahkost ničenja vsega, kar ustvarjamo in so ustvarili naši predniki?! Pišmeuhovstvo, lenoba duha in že kronična nagnjenost k lahkemu zaslužkarstvu in uživaštvu so pokazatelji, da se nam kot narodu neke prihodnje evropske regije slabo piše. Jezik, literaturo, kulturo, kamor sodijo tudi slavistična društva, DPS, SAZU, šole in posvetne ter verske ustanove, ki se ukvarjajo med drugim tudi s poučevanjem jezika: od naših mam, vrtcev do univerz, imajo menda eno samo veliko, množično jezikovno tekmovanje za Cankarjeva priznanja v domeni osnovnih in srednjih šol. In še tega bi že kdaj uničili, če bi ne bilo posameznikov, ki lahko rečemo, vztrajajo za vsako (nikakršno) ceno. Danes se vse reši in lahko tudi (usodno razreši) z eno samo farizejsko lažnivo frazo: Ni denarja, ne moremo financirati projekta. Tata-rata-tata: gospodje in predvsem gospe (se opravičujem, ste v večini) na stolčkih v "kanclijah" v imenu otrok, družin, staršev in družbe -- treba bo dvigniti zadnjice in stopiti ven v naravo in življenje. Najlažje je ob vseh klicih in prošnjah pokazati ali prevezati na sosednja vrata in potem na naslednja, ker so povsod trenutno odsotni. Z nekaj peščicami evrčkov se da vse rešiti tako v šolah kot občinah, regijah in na državni ravni, če se hoče sčasoma ustvariti neko močno osnovo za resnično polnokrvno opismenjevanje, razvijanje talentov in nagrajevanje. S približno dvesto evri lahko vsaka šola izvede Cankarjevo tekmovanje, če je le-to povezano s slavističnim društvom, ki kasneje prevzame v kraju organizacijo tekmovanja na republiški ravni. Talenti ne padajo z neba, temveč se rodijo, rastejo in se razvijajo v odprtih, duhovno bogatih okoljih. Do resnične elite in "elitnikov" človeškega duha je dolga in trda pot. Vse drugo je blef, so muhe enodnevnice, ki jih z reflektorji osvetliš samo za bleščav nastop enega večera. Mi pa bomo skrčili število ur lastnega jezika v šolah, ukinili slavistična društva ali jih ločili od šol in Cankarjevega tekmovanja, namesto da bi skupaj iskali nove oblike za delo, primernejše načine tekmovanja in vabili k sebi ustvarjalne, nadarjene ljudi. O tem ne govorim zato, ker bi imel vsega "poln kufer" (sicer ne bi bil eden, bilo bi jih najmanj deset), pišem zato, ker sem že nekaj časa na svetu in se mi po vseh bliskih in (po)gromih kar dobro sveti, kje in kako ima hudič prste vmes. Enainštirideset let se že ukvarjam s tem "donosnim cankarjanskim poslom" in lahko vam zelo konkretno dokažem, kako je treba zgrabiti vraga za roge, kar lepo že v sami "štali", če se ne bojite za kariero in imate radi, zelo radi otroke in slovensko besedo. Uporabite ljubezen (če ste je zmožni najprej pri sebi), le ta v mojem primeru ni nobeno sredstvo za kakšno "dušno demagogijo". Začutite v sebi starša in njihovega otroka -- skozi pogovore -- do take mere, da se boste brez računov in špekulacij preprosto imeli radi. Povežite tako med seboj razred, krožek, skupino, organizirajte skupaj iskrene, prisrčne oblike dela. Na osnovi skupnih pogovorov, razmišljanj in razpravljanj začnite besedno, likovno, gibalno, glasbeno ustvarjati. Naj bo središče vsega dela nek učni projekt po skupnih zamislih. Na koncu šolskega leta se izda lična publikacija otroških izdelkov, ob katerih bodo uživali tudi starši, stari starši in iz povsem snobovskih razlogov še kakšna "žlahta" -- strgana plahta. Publikacije bodo otroci po zmernih cenah prodali. Še za družine jih bo premalo. Učitelj pa bo lahko nagradil učence z bogatimi knjižnimi nagradami. Po takem delu potem poiščite učenca, ki vam bo rekel, da ne mara slovenskega jezika. In kdo je, ki lahko razbije tak "šolski ljubezenski trikotnik"!? O, ja, poskusi so, včasih tako pritlehni, da po njihovi izjalovitvi lahko z obrazov bereš slabo vest, sram, gnus do samega sebe. (Ne boste verjeli, koliko cankarjanskega je bilo v takem delu. Morda bi nam tudi take izkušnje pri nadaljnjih iskanjih koristile.) Cankarjevo tekmovanje nikoli ni bilo tako pestro, odprto, pošteno in kritično do piscev literature in njihovih kritikov kot letošnje. Tekmovalec je imel vse možnosti skupaj z mentorjem odkriti na zelo konkretnih primerih, kaj literatura je, kako diametralno nasprotne so lahko ocene kritikov, predvsem pa, kako se zrcali življenje in se odstira resnica o posameznem in skupnem bivanju skozi fikcije kratkih zgodbah. Toliko kot smo se letos lahko mentorji naučili od tekmovalcev in oni od nas, se verjetno še ni zgodilo v vsej zgodovini Cankarjevih tekmovanj. Branje ob poglobljenih razmišljanjih, pogovorih, primerjanjih z življenjem v resničnosti nas je vodilo iz kratke zgodbe v esejistične oblike razmišljanj že na I. stopnji tekmovanja. O iskanju novih oblik dela, ki bi razbremenile obsežnost tekmovanja predvsem na republiški ravni in hkrati omogočila tekmovanje večjemu številu učencev po šolah, pa bo treba še temeljito razmisliti. Benjamin Gracer ======= From: "Cindrič Alojz" Sent: Wednesday, April 18, 2007 4:27 PM Subject: Knafljev zbornik - (bivši štipendisti) From: SZI-Dunaj Office [mailto:office na szi-dunaj.at] Sent: Tuesday, April 17, 2007 12:34 PM To: Cindrič Alojz Subject: Knafljev zbornik - predstavitev Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju v sodelovanju z Založbo ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige: KNAFLJEVA USTANOVA NA DUNAJU 1676-2006, uredil Vincenc Rajšp V zborniku je predstavljeno 330-letno delovanje Knafljeve ustanove na Dunaju. Prispevki osvetljujejo ustanovo v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje. Vizija ustanovitelja, da svojim sorojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču - na Dunaju, je bila nedvomno izpolnjena, saj so slovenski izobraženci, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno, igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Po letu 1961 je Knafljeva ustanova Knafljevim štipendistom in drugim slovenskim raziskovalcem nadaljnja štiri desetletja omogočala bivanje in znanstveno delo na Dunaju. Knjigo bodo predstavili doc. dr. Feliks J. Bister, prof. dr. Dušan Nećak in prof. dr. Peter Vodopivec. Prireditev bo povezoval prof. dr. Oto Luthar. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 (pritličje), Ljubljana. ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, April 18, 2007 1:05 PM Subject: LK, 23. april 2007 LK FF vabi na 853. sestanek v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Sašo Živanović, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Kvantna teorija stopnjevanja: pozitivne novice za negativne pridevnike. -- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:22:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:22:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Odmevi=3A_Slovenščina_kaj_pa_je_t ebe_treba_bilo=3F Message-ID: <004501c78381$33720a00$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Thursday, April 19, 2007 10:58 AM Subject: Odmevi: Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo? V torek, 17. 4. 2007, je od 17. do 19. ure v prostorih Državnega sveta RS potekala okrogla miza Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo? Moderator dr. Zoltan Jan je uvodoma predal pozdrave predsednika Državnega sveta RS g. Janeza Sušnika, predsednika ZD SDS dr. Mirana Košute in tajnice ZD SDS dr. Milene Mileve Blažić, ki se razprave zaradi drugih nujnih obveznosti niso mogli udeležiti. Desetminutne prispevke so pripravili dr. Boža Krakar Vogel (FF Lj.), profesorji s srednjih šol Meta Hojnik - Verdev, Marjana Hodak in Zoran Božič, Ljudmila Ivšek (predstavnica ZRSŠ), dr. Marja Bešter (PF Lj.), Janez Mežan (generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih), Janez Dular (Sektor za slovenski jezik pri Mk), Igor Saksida (PF Lj.) in Vida Medved Udovič (Univerza na Primorskem). Po prispevkih se je odprla krajša razprava, ki pa je morala biti zaradi časovne stiske predčasno prekinjena. Polemične prispevke in razpravo je težko v celoti povzeti, vseeno pa je mogoče misli razpravljalcev povzeti v naslednje ključne točke: - predmet slovenščina ima obsežne cilje, vsebine in učinke na posameznikovo osebno in družbeno eksistenco, je ključni predmet, ki se ga je potrebno učiti zaradi razvijanja vseh ključnih kompetenc in zaradi simbolnega pomena pri razvijanju nacionalne identitete; ur zanj se zato ne sme zmanjševati, kvečjemu bi bilo treba v poklicnih šolah vrniti tisto tretjino, ki se je "izgubila" pri zadnjih spremembah predmetnika 2002 (s pribl. 300 na pribl. 200 v treh letih), - proces šolskih reform se mora odpreti tudi za širšo strokovno javnost, tudi ni jasno, zakaj so potrebne, - položaj slovenščine kot maternega/prvega, državnega jezika v šolskem sistemu mora zaradi številnih nalog in ciljev, ki jih izpolnjuje, imeti poseben položaj, za kar lahko šolska politika poskrbi na več načinov, z razumevanjem njegove vsebinske dvopodročnosti in funkcijske razvejanosti, narave učiteljevega dela in obremenitev, s simboličnim vrednotenjem maturitetnega izpita na višji ravni, kakor tudi z ustvarjanjem primerne splošne, manj birokratske šolske klime ipd. Predsedniki strokovnih svetov, član strokovnega sveta za naše področje, prof. dr. Janko Kos, predstavniki društev staršev in šolske politike razen J. Mežana se vabilu niso odzvali, zato njihovih stališč nismo slišali. Pogrešali pa smo tudi večjo udeležbo učiteljev in drugih članov slavističnega društva. V Dnevniku sta bila danes objavljena : - članek: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/241008/ ) - komentar: ( http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/komentarji/241002/ ). - članek, ki se navezuje na torkovo okroglo mizo o slovenščini v šoli, je bil pod naslovom Koliko slovenščine za natakarje in frizerke? (Peter Kolšek) objavljen v današnjem Delu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:26:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:26:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Letošnja_Pretnarjeva_nagrajenca_sta_dr =2E_Božena_Tokarz_in_dr=2E_Emil_Tokarz Message-ID: <006b01c78381$d319ed20$6400a8c0@P4> From: "VELENIKA" Sent: Friday, April 20, 2007 1:45 AM Subject: ZNANA PRETNARJEVA NAGRAJENCA 2007 - AMBASADORJA SKJ Znana letošnja Pretnarjeva nagrajenca - dr. Božena Tokarz in dr. Emil Tokarz - ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Poljskem Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Mitja Čander, Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo Stropnik in Vlado Žabot se je letos soglasno odločili izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnima razširjevalcema in ambasadorjema slovenske književnosti in jezika na Poljskem - slavistoma, univerzitetnima profesorjema in zakoncema, literarni zgodovinarki dr. Boženi Tokarz in jezikoslovcu dr. Emilu Tokarzu - za vsestransko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju poljske in slovenske literature in jezika. - Slovesna podelitev bo 8. junija na VI. Herbersteinskem srečanju književnikov v Velenju. Za častno podelitev Pretnarjeve nagrade je letos imenovan književnik Vlado Žabot. Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je mednarodna kulturna akcija pisateljske asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov v Velenju, kjer nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Zakonca Božena in Emil Tokarz sta najznamenitejša ambasadorja slovenske literature, kulture in jezika na Poljskem, verjetno pa tudi v Evropi in svetu. Poseben odnos do slovenščine sta oblikovala že med študijem slavistike in slovenistike v Lodžu oz. Krakovu, po opravljenih doktoratih pa sta svoje življenje in delo povsem posvetila slovenščini (najprej na domači univerzi v Katovicah), nato pa po vsej Poljski, Evropi in svetu. Kot literarna zgodovinarka in jezikoslovec se zakonca Tokarz odlično dopolnjujeta pri promociji slovenske književnosti. Med številnimi dosežki izpostavimo njun veliki projekt, tj. promocijo slovenske kulture in literature leta 2004 v poljskem časopisu Opcje - izčrpno sta predstavila sodobno slovensko literaturo druge polovice 20. st. (Krakar, Zajc, Kovič, Strniša, Kocbek, Geister, Šalamun, Svetina, Dekleva, Jesih, Debeljak, Ihan, Semolič, U. Zupan, Komelj, Bartol, V. Zupan, Šeligo, Smole, Jukić, Blatnik, Bojetu, Tomšič, Simčič, Lainšček, Kovačič, Lipuš, Žabot, Jančar, Jovanović, Zupančič, Partljič idr.), odmeve slovenske poezije, proze in dramatike v literarnozgodovinski stroki (I. Novak-Popov, A. Zupančič-Sosič, T. Virk, L. Kralj) idr.; predstavljena besedila so prevedli v poljščino njuni študenti in diplomanti (k sodelovanju sta pritegnila tudi K. Šalamun-Biedrzycka). K temu dodajmo, da je prof. dr. Emil Tokarz ustanovitelj prve slovenistike na Poljskem in da zakonca Tokarz danes neumorno navdušujeta svoje študente za študij in učenje slovenskega jezika ter branje slovenske literature ter jih usmerjata v pisanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog iz slovenske literature. Na univerzah v Katovicah (Božena T.) in v Bielsku-Biali (Emil T.) "zaradi njiju" študira slovenistiko skoraj sto (!) študentov, kar je skoraj toliko, kot na vseh ostalih evropskih univerzah in je primerljivo s študijem slovenskega jezika in književnosti na slovenskih univerzah. Objavljata razprave o slovenskem jeziku in literaturi ter skrbita za slovenske prevode in razvoj slovenistike na Poljskem. Promovirata vse, kar je slovenskega (sta ustanovitelja slovenskega lektorata na Univerzi M. Kopernika v Torunju, slovenistike na šlezijski univerzi v Katovicah in Bielsku-Biali ter Poljsko-slovenekega društva na Poljskem - povsod sta pridobila in navdušila veliko študentov za slovenski jezik in književnost, s tem pa ustvarjata trajne pogoje za promocijo slovenske književnosti, ki jo spodbujata v svojih seminarjih. Objavljata razprave o slovenskih prevajalcih poljske literature (npr. T. Pretnar, R. Štefan, L. Krakar, N. Jež, J. Unuk, B. Šömen idr.) ter poljskih prevodih Franceta Prešerna. Študente in diplomante spodbujata in organizirata za prevajanje slovenske književnosti v poljščino ter organizirata slovensko-poljska srečanja na Poljskem. Sta zaslužna sodelavca slovenskih univerz in literarnih, kulturnih ter znanstvenih prireditev v Sloveniji. Božena in Emil Tokarz sta svoje življenje posvetila raziskovanju in promociji slovenskega jezika in literature. Vrata njunega doma v Sosnovcu so odprta vsem, ki jih zanima naša literatura in jo želijo razumeti, brati, prevajati, razlagati ali se o njej pogovarjati. Med številnimi Slovenci, ki so se navduševali za slovensko-poljske literarne stike, sta mdr. pogosto nudila gostoljubje tudi Tonetu Pretnarju, s katerim so skupaj načrtovali številne slovensko-poljske projekte. Njun dom v Sosnovcu je tako postal Slovenija v malem, fakulteti, na katerih še vedno delata, pa kovačnica diplomantov (bodočih literarnih kritikov, prevajalcev, piscev idr.), ki se zanimajo za slovensko literaturo, kulturo in jezik. Prepričani smo, da s Pretnarjevo nagrado za leto 2007 izkazujemo posebno čast delu, ki sta ga zakonca Tokarz opravila za promocijo slovenske književnosti in tako povezujemo krog slovensko-poljskega sodelovanja. - (Iz utemeljitve predlagateljev dr. Marka Jesenška, dr. Nikolaja Ježa in dr. Andreja Rozmana). A. V. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 20 21:47:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Apr 2007 21:47:05 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopis -- Sigledal -- Linki -- RVK Message-ID: <012801c78384$ada7de50$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, April 20, 2007 7:36 PM Subject: Pravopis ob meji ... Pozdravljeni! V obdobju, ko vsi govorimo o rabi slovenscine v javnosti, so v postne nabiralnike obmejnih krajev z Avstrijo priromali zanimivi letaki: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/pravopis.jpg Le kje je Zakon o rabi slovenscine??? LP Petra, Vuzenica ====== http://www.finance.si/?MOD=show&id=180165&src=pj200407 -- še en tak tekst. ====== From: "tamara.matevc" Sent: Friday, April 20, 2007 5:06 AM Subject: novicarska gledaliska skupinska mailig lista Spostovani, novicarska skupina SIGLEDAL je skupina, kjer gledaliski ustvarjalci in raziskovalci preko skupne mailing liste obvescajo svojo publiko o gledaliskih dogodkih, predstavah, gostovanjih, predavanjih, delavnicah, seminarjih, solah, nagradah itd, publika pa je povabljena k posredovanju vtisov, komentarjev in mnenj. Vabljeni, da se pridruzite. Tako bomo ustvarili sirok gledalisko informacijski prostor, kjer bo zainteresirana javnost lahko ves cas na tekocem o vseh dogodkih na polju uprizoritvenih umentosti. POVABITE K CLANSTVU TUDI VASO PUBLIKO, KOLEGE IN PRIJATELJE: http://groups.google.si/group/sigledal Lep pozdrav, Tamara ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, April 19, 2007 9:43 PM Subject: slovlit Univerza v Wroclavu (Center za otroško in mladinsko književnost), vabi na mednarodno konferenco z naslovom Podobnosti med kulturami in državljastvo sveta v sodobni fantastični pripovedi za mlade bralce, ki bo od 28.-31. maja 2008. Tajnica konference: Agata Zarzycka agata na proteus.pl Revija Beletrina razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki bo na podlagi podanih iztočnic http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=175&Itemid=105 na najbolj izviren način odgovorila na zastavljeno vprašanje 'kaj se je zgodilo?'. Natečaj bo trajal do 30. aprila, to je datuma za oddajo zgodb, zaključil pa se bo 5. maja z razglasitvijo in objavo zmagovalcev. ===== From: "Metka Zver" Sent: Thursday, April 19, 2007 1:18 PM Subject: Branko Gradišnik bo predstavil svojo novo knjigo Vabimo vas na predstavitev prve v seriji treh knjig Branka Gradišnika z naslovom Roka, voda, kamen, ki bo v ponedeljek, 23. aprila ob 19. uri v knjigarni MK Nebotičnik. From mojca na podgana.net Sun Apr 22 00:42:23 2007 From: mojca na podgana.net (Mojca Jesenovec) Date: Sun, 22 Apr 2007 00:42:23 +0200 Subject: [SlovLit] dogodki v Buenos Airesu Message-ID: <20070422034252.C631D19283E@mail.ijs.si> Pozdravljeni! Dober mesec po zacetku študijskega leta vas z veseljem obvešcam o dogodkih, ki so že oz. bodo potekali v Buenos Airesu. Zacelo se je obetavno, s skoraj dvajsetimi novimi študenti v prvem letniku, nekaj se jih je vpisalo tudi na racun dogodkov ob Svetovnih dnevih slovenske literature. Le-ti pri nas še vedno odmevajo, saj je bil o njih v tedniku argentinskih Slovencev Svobodna Slovenija pred kratkim ponovno objavljen kar obsežen clanek. V sredo, 11. aprila 2007, smo na lektoratu gostili pisatelja in pesnika Dušana Šarotarja. Predstavil se je s pesmimi iz zbirke Obcutek za veter, ki jih je prav za to priložnost v španšcino prevedel Santiago Martín. Šarotar je branje svojih pesmi popestril s projekcijo fotografij rodnega Prekmurja, ki so sicer objavljene tudi v omenjeni zbirki. Literarnega vecera na fakulteti se je udeležilo približno 30 obiskovalcev, med njimi predstavniki argentinskih prekmurskih društev, za katere je bilo srecanje s Šarotarjem še posebej zanimivo in custveno. Že naslednji dan je v Argentino pripotoval na prvi uradni obisk Slovenije v tej južnoameriški državi minister Dimitrij Rupel. Zvecer je na Svetu za mednarodne odnose Argentinske republike predaval o pripravah Slovenije na predsedovanje EU, predavanja se je udeležilo tudi kar nekaj študentov lektorata. Ta teden zakljucujemo še zadnje priprave na obisk Miha Mazzinija, ki se bo predstavil na XXXIII. buenosaireškem knjižnem sejmu. V okviru priprav so študentje lektorata v španšcino prevedli njegovo zgodbo Pot na goro. Buenosaireški knjižni sejem je na tem koncu sveta najpomembnejši tovrstni dogodek, letos se na njem v okviru stojnice Evropske unije ponovno predstavlja tudi Slovenija. Za to smo poskrbeli Veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini, MZZ, založba Beletrina ter lektorica in študenti slovenšcine. Skratka, v Buenos Airesu je zelo pestro. Mojca Jesenovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 22 10:24:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 Apr 2007 10:24:15 +0200 Subject: [SlovLit] V zvoku in sliki, z besedo komaj kaj Message-ID: <002c01c784b7$9eb1c300$6400a8c0@P4> http://www.rtvslo.si/ars/content.php?id=34 -- Arhiv Trojne spirale na 3. radijskem programu: tu tudi nekaj slovenističnih govorjenih prispevkov. http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/gradnikovsimpozij/index.html -- Slike z Gradnikovega simpozija v Vidmu 19. in 20. aprila 2007. http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri74/index.html -- Kipi znamenitih Primorcev v Novi Gorici, po Karavankah in nad Vipavsko dolino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 22 22:26:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 Apr 2007 22:26:25 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje dr. Vojka Gorjanca na rimski univerzi "La Sapienza" Message-ID: <003401c7851c$8141cc60$6400a8c0@P4> From: "Uros Urbanija" Sent: Sunday, April 22, 2007 9:51 PM Subject: predavanje dr. Vojka Gorjanca na rimski univerzi "La Sapienza" Na rimski univerzi "La Sapienza" je imel v četrtek, 19. 4. 2007, predavanje dr. Vojko Grojanc z naslovom "Slovenska jezikovna situacija: zgodovinske izkušnje in aktualno stanje". Predavatelj je predstavil aktualno jezikovno situacijo v Sloveniji in oceno jezikove situacije, kot se je izoblikovala v diskusiji ob sprejemanju slovenskega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Slovenska jezikovna situacija se po njegovem mnenju ocenjuje bipolarno, na eni strani kot najboljša v celotni zgodovini slovenskega naroda, na drugi pa kot skrajno kritična. Temu ustrezna so tudi mnenja o izhodiščih jezikovne politike danes. V veliki meri aktualna diskusija o jezikovnem načrtovanju odseva tudi zakoreninjeno načrtovanje slovenskega jezikovnega prostora kot enojezičnega in enokulturnega. Dr. Gorjanc je poudaril, da je bil slovenski prostor skozi celotno zgodovino večjezični in večkulturni, zaradi sobivanja Slovencev v večnacionalnih državah s prevladujočim neslovenskim jezikom kot dominantnim jezikom pa se je v slovenski skupnosti oblikovala težnja po načrtovanju enojezičnega prostora. Kako zanimivo je bilo predavanje, je pokazala ne le živahna diskusija s študenti po samem predavanju, ampak tudi dan pozneje, ko so študenti slovenske razmere primerjali z italijanskimi, predvsem pa odnos, ki ga imata Slovenija in Italija do manjšinskih jezikov. --- Uroš Urbanija From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 24 09:46:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 24 Apr 2007 09:46:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Služba Message-ID: <000901c78644$badc5b10$f24602c1@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: mojca.stritar na ff.uni-lj.si Avstrijska stran je izrazila željo, da zaposli tri slovenske učitelje/asistente v šolskem letu 2007/08 na avstrijskem Koroškem. Ker dva asistenta, ki sta zaposlena na Koroškem v šolskem letu 2006/07, podaljšujeta delo še za eno leto, razpisujemo še eno prosto mesto. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine - študent/absolvent nemcistike z željo poučevanja slovenščine Splošni pogoji: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2007 do 31. maja 2008; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si poiščejo sami, vendar jim matična šola načeloma pomaga pri iskanju; - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni prijavni obrazec (v prilogi) v dveh izvodih, - splošno zdravstveno potrdilo, - 1/2 priporočili. Rok prijave: do 18. maja 2007. Prijave zbira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (center-slo na ff.uni-lj.si) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. -- Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani www.centerslo.net From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 24 13:26:53 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 24 Apr 2007 13:26:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_št=2E_74_konferenca_EAM_ Aleš_=C8ar_Aleš_Berger Message-ID: <462E059D.28195.4018D0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika74.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika74.pdf si lahko preberete in iztisnete aprilsko številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. Iz njene vsebine: lepo število aktualnih razpisov in vabil, diskusija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, nadaljevanje diskusij o zmanjševanju ur slovenščine v šolskih programih in o Cankarjevem tekmovanju, predstavitve nekaterih knjižnih novosti. Na skupaj štiriintridesetih straneh. --- Matjaž Zaplotnik, ur. --- Prva konferenca Evropske zveze za avantgardistične in modernistične študije (European Network for Avant-Garde and Modernism Studies) bo potekala v belgijskem Gentu med 29. in 31. majem 2008. Tema konference bo vezana na povezave med avantgardami, modernizmom in Evropo. Za vabilo k sodelovanju in ostale informacije glede oddaje refratov (ti so lahko v angleščini, nemščini in francoščini) kliknite http://www.eam-europe.ugent.be . --- Gašper Troha --- Vabljeni, da se nam pridružite na prvem spletnem literarnem večeru na portalu Spletno pero. Danes, 24. aprila, ob 20h se bo s pisateljem, prevajalcem, scenaristom in urednikom Alešem Čarom pogovarjala Tina Košir, potem pa boste gosta zasuli z vprašanji vi. V klepetalnico boste lahko vstopili prek glavne strani http://www.spletnopero.si. V levem oknu klepetalnice lahko spremljate pogovor, v desnem pa postavite vprašanja (preberi Navodila). Aleš Čar piše romane in kratke zgodbe. Za svoj prvi roman Igra angelov in netopirjev (1997) je v letu 1998 prejel nagrado za najboljši prvenec zadnjih dveh let. Njegov drugi roman Pasji tango (1999; preveden tudi v hrvaščino in srbščino) je bil leta 2000 predlagan za Delovo nagrado kresnik. 2003 je Čar izdal svojo prvo zbirko kratke proze V okvari, ki mu je naslednje leto prinesla nominacijo za nagrado Prešernovega sklada. Njegova nova zbirka kratke proze nosi naslov Made in Slovenia (2007). --- info na spletnopero.si --- Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na srečanje s prevajalcem, pisateljem, publicistom in urednikom Alešem Bergerjem. Aleš Berger velja za enega naših najboljših prevajalcev. Naj iz njegovega obsežnega prevajalskega opusa omenimo le briljantne prevode Lautréamonta, dadaistov in nadrealistov, Chara, Queneauja in Borgesa. Neposredni povod za srečanje sta Bergerjeva prevoda Molierovega Tartuffa (Drama SNG, režija Dušan Jovanović, 2007) in Lorcovega Ciganskega romansera (Mladinska knjiga, zbirka Nova lirika, 2007). V prevodu Tartuffa Berger nadaljuje in razvija svoj izum pri prevajanju Molierovih aleksandrincev: da rime nadomešča z asonancami. Lorcove romance so nam bile doslej znane v prevodu Jožeta Udoviča, ki je tradicionalno špansko pesniško obliko razvezal v prosti verz, Bergerjev prevod integralnega Ciganskega romansera pa spoštuje izvorno formo romance, vključno s špansko asonanco. Strastnim ljubiteljem književnosti in sladkosnednim poznavalcem jezikovnih fines se torej obeta fascinanten in ploden večer. Srečanje bo v predavalnici 030 v kleti Filozofske fakultete v sredo, 25. marca 2007, ob 20. uri. Prisrčno vabljeni! --- Gašper Troha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 24 21:02:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Apr 2007 21:02:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjiga_štipendija_natečaj_s impozij Message-ID: <00b701c786a3$27074e90$6400a8c0@P4> V uredništvu Smiljane Komar in Uroša Mozetiča je pri Slovenskem društvu za angleške študije izšel zbornik v čast Meti Grosman ob njeni 70-letnici z naslovom Literary Criticism as Metacommunity. Zbornik je izšel v okviru revije English Language Overseas Perspectives adn Enquiries (III/1--2), obsega pa 21 razprav slovenskih in tujih anglistov (jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in prevodoslovcev) na 272 straneh. -- miran ======== http://www.ustanova-szf.si/razpis_wfs_april07.htm -- 5 štipendij Svetovne federacije znanstvenikov. http://www.ustanova-szf.si/Razpis%20spisov-esejev_2007.pdf -- nagradni natečaj esejev/spisov na temo Računalniki in presnosni telefoni danes in jutri -- za osnovnošolce, srednješolce in študente. -- Milena M. Blažić ======= From: "Rus Velko" Sent: Tuesday, April 24, 2007 12:54 PM Subject: vabilo Katedra za socialno psihologijo FF organizira simpozij o slovenski narodni/ nacionalni identiteti, ki naj bi na Filozofski fakulteti potekal dne 14. 6. 2007, in sicer v soorganizaciji s slovenskim društvom T. G. Masaryk. --- Velko S. Rus From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 25 17:06:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 25 Apr 2007 17:06:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini In-Reply-To: Message-ID: <001301c7874b$52f98650$f24602c1@ff.unilj.si> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Wednesday, April 25, 2007 5:03 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Okrogla miza o slovenščini V Delu je danes, 25. 4. 2007, bil objavljen še en članek na temo nedavne okrogle mize o položaju slovenščine v šoli z naslovom Ministrstvo zavrača očitke (na http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20070425&ed=0&pa=3 &ar=ef4a7d487ee6e8cc55fd58170333c06604&fromsearch=1 ga dobijo prijavljeni Delovi "uporabniki"). From zoran.bozic na guest.arnes.si Wed Apr 25 23:09:36 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Wed, 25 Apr 2007 23:09:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina=3A_dete_ljubo_dete_le po Message-ID: <002c01c7877e$077e5f60$1c01a8c0@enamona> Drage kolegice in kolegi! Ko sem na torkovi okrogli mizi izvedel, da imajo nekateri zahodnoevropski šolski sistemi v osnovni šoli kar deset ur materinščine na teden, enako pa je bilo menda pri nas med komunistično diktaturo takoj po bratomorni vojni, sem bil povsem zgrožen nad zdajšnjim položajem slovenščine v naših šolah. Nisem mogel spati, naokoli sem hodil ves bled in tresoč, moji ljubi dijaki so bili globoko zaskrbljeni, jaz pa sem ves čas tuhtal, kaj narediti, da ne bo ogrožena prihodnost našega milega narodiča v tej naši prelestni državici. Današnje Delo mi je vrnilo življenjsko radost in puntarsko voljo do življenja: spoštovani gospod Tomaž Kranjc sporoča, da so v prenovljenih (triletnih) poklicnih programih zagotovili sijajnih 213 ur slovenščine, kar je neprimerno več kot ušivih 180 ur, kolikor so jih predvidevala izhodišča iz leta 2001. Hvala, hvala vsem, ki ste to pomembno povečanje zahtevali in ob tveganju lastnega položaja in življenja izborili. Glede na to, da sam učim meni tako ljube trgovčke še po starem, neprenovljenem programu, ki ima v prvem in drugem letniku po štiri, v polovici tretjega pa šest ur (to znese skupaj 385 ur slovenščine!), se počutim zares privilegiranega. Že nekaj časa ugotavljam, da je toliko ur slovenščine absolutno preveč, da ob mojih meni tako ljubih zvedavih, delavnih in izjemno discipliniranih dijakih vse to vodi v strašanski dolgčas in samouničevanje, zato ponujam preostanek 172 ur na licitaciji: kolegi poslovni matematiki, tujejezičniki in športnovzgojniki, združite se in oglasite se! Pa lep pozdrav in lahko noč. Zoran Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 26 10:26:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Apr 2007 10:26:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini Message-ID: <00c901c787dc$8f9303c0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Wednesday, April 25, 2007 5:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Okrogla miza o slovenščini Dobro je, da je imela okrogla miza javni odmev, žal pa je direktor direktorata pozabil povedati, da domala vse strokovne organe, v katerih se odloča o položaju slovenščine v šolah, imenuje Ministrstvo RS za šolstvo in šport, iz njih pa os praktično izginili slovenisti, predvsem pa načrtovanih ukrepov nihče ne predstavi strokovni javnosti. Dokler bo tako, bomo občutljivi za vsakršne govorice, namigovanja, priložnostne izjave itd. -- Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:12:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:12:43 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na mednarodni simpozij Besedje slovenskega jezika Message-ID: <00a001c78893$128c1990$6400a8c0@P4> From: "Alenka Kolar" Sent: Thursday, April 26, 2007 8:30 AM Subject: Simpozij vabim Vas na mednarodni simpozij Besedje slovenskega jezika, ki bo potekal 18. in 19. maja 2007 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Globalizacija tudi v jezikoslovju odpira nova vprašanja, na katera mora sodobno slovensko jezikoslovje sprotno in čim hitreje odgovarjati. Besedje je pri tem najbolj izpostavljeno, saj se vsak dan srečujemo z novimi besedami, ki poskušajo zadovoljiti poimenovalne in pomenske potrebe novonastale premetnosti. Prosim Vas, da sporočite, ali se boste udeležili simpozija (naslov: Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta 160, 2000 Maribor ali po e-pošti marko.jesensek na uni-mb.si). Če se boste odločili, da se nam pridružite, Vas prosim, da mi do konca meseca pošljete naslov referata, do 12. maja pa še povzetek (do 30 vrstic, velikost znakov 12, pisava Times New Roman). Veselim se sodelovanja z Vami in Vas lepo pozdravljam, Marko Jesenšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:25:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:25:40 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 3--4 Message-ID: <00e401c78894$e1af5510$6400a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Thursday, April 26, 2007 7:30 PM Subject: Dialogi 3-4 V uvodniku aprilske številke Dialogov je Emica Antončič zapisala nekatere pripombe in predloge k osnutku zakona o ustanovitvi Javne agencije za knjigo, ki je trenutno v javni razpravi in naj bi pripomogla k bolj poenoteni in sistemski podpori države slovenski knjigi. Gost pogovora je albanski pesnik s Kosova in tajnik kosovskega PEN-a Agim Gjakova. Ob velikem pomanjkanju stikov albanske književnosti z drugimi književnostmi in prevodov v vse smeri nudi ta pogovor osnovne informacije o albanski kulturi in literaturi na Kosovu, katerih položaj je zelo negotov. V pogovor se vpletajo prevodi posameznih pesmi Agima Gjakove. Prvi sklop razprav je posvečen poeziji Gregorja Strniše (1930-1987), enega največjih slovenskih pesnikov. Ob dvajsetletnici njegove smrti dva mlada raziskovalca odkrivata nove vidike njegove poezije. Igor Žunkovič piše o Strniševem izvirnem razumevanju sodobne fizike in njegovem prenosu pojmov in konceptov teorije relativnosti ter kvantne mehanike na področje literarne produkcije. Rok Benčin analizira Stnišev avtopoetični spis Relativnostna pesnitev in njegovo poezijo, ki kljub modernosti vztraja pri strogi formi. "Z nakupom sodobnega mobilnega telefona si posameznik ne kupi le komunikacijskega pripomočka-igračke, ampak tudi sodoben življenjski slog, ki temelji na posamezniku kot taktilnemu nomadu, ki med potjo opravlja vrsto opravil in tekoče preklaplja od igrivega komuniciranja k poslovni aktivnosti." Tako zapiše v svoji razpravi Nomadski govor, pisave s poti Janez Strehovec in s filozofskim pristopom obravnava kulturološke aspekte mobilnosti, nomadskosti in taktilnosti. Karolina Babič je ob knjigi Charlesa Taylorja Nelagodna sodobnost ugotovila, da je Taylor s svojo analizo sodobne kulture kot kulture pristnosti izpostavil zanimiv vidik liberalno usmerjenih politik in družb, ki izrazito temeljijo na t.i. idealu samouresničevanja. Vendar pa je v svoji analizi do sodobne kulture pretirano popustljiv, saj spregleduje možne ekonomsko-ideološke izvore ideala pristnosti. Prevajalka iz kitajščine Špela Oberstar je pripravila izbor pesmi najpomembnejših predstavnikov t.i. meglene poezije (Bei Dao, Šu Ting, Gu Čeng), ki je na Kitajskem nastajala od konca sedemdesetih do srede osemdesetih let, zaznamovala pa jo je represivna politika velike kulturne revolucije. Prvič se s slovenskimi prevodi svojih pesmi predstavlja tudi egipčanski pesnik Tarek Eltayeb, ki sicer živi na Dunaju. Gregor Lozar in Milojka Komprej sta napisala vsak več kratkih zgodb iz sodobnega življenja, Barbara Jurič pa objavlja pesmi. V Kulturni diagnozi so ocenjeni nova pesniška zbirka Vinka Möderndorferja Skala in srce, zbornik Sodobne scenske umetnosti, slovenska izdaja knjige Inke Arns Avantgarda v vzvratnem ogledalu in Trienale slovenske sodobne umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani. Esej Hoja skozi hip je napisal igralec in pesnik Kristijan Muck. V Detektorju je urednica Emica Antončič postavila nekaj vprašanj Samo Ruglju, uredniku brezplačne revije o knjigah Bukla, ki se je znašla v težavah. -- Emica Antončič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 27 08:43:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Apr 2007 08:43:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Gradišnikov_blog_--_Študijski_obiski _--_Tečaj_perla Message-ID: <013a01c78897$69370080$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" Sent: Thursday, April 26, 2007 6:39 PM Subject: Zahvala Hvala vam! (Včeraj sem namestil števček, čez 700 posameznih obiskovalcev bloga dnevno dokazuje, da ste mi izjemno koristno pomagali.) http://bgradisnik.blog.siol.net ======= http://www.cmepius.si/AKTUALNO/Razpisi/llp_so_07 -- razpis za udeležbo na študijskih obiskih (CEDEFOP) za drugo polovico leta 2007. Študijski obiski so 3 do 5 dnevna srečanja strokovnjakov poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Osredotočajo se na določena področja poklicnega in strokovnega izobraževanja mladih in usposabljanja ter izobraževanja odraslih v sodelujočih državah. Namen študijskih obiskov je diskusija in izmenjava izkušenj med udeleženci na področju izbrane tematike ter spoznavanje izobraževalnih sistemov v drugih državah. --- Milena M. Blažić ======= From: "Spela Vintar" Sent: Wednesday, April 25, 2007 9:46 PM Subject: [SDJT-L] [JOTA]Tečaj perla Dragi ljubitelji Jote in potencialni ljubitelji perla, kot smo obljubljali, se v maju in juniju organizira tečaj programiranja v perlu, povsem primeren tudi za začetnike. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, sredah in petkih začenši s 14. majem, in sicer vselej ob 11.uri na IJS, vhod z Jadranske, v seminarski sobi F9, vodil pa ga bo Jan Jona Javoršek. Cena tečaja je EUR 200. Vse udeležence prijazno prosimo, da udeležbo okvirno potrdijo predavatelju (jan.javorsek na guest.arnes.si) [...] --- Organizatorki Darja Fišer in Špela Vintar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 08:32:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 08:32:20 +0200 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_75_let_--_Gradnikov_simpo zij_v_Vidmu Message-ID: <004501c78d4c$cebd6ca0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, April 30, 2007 12:12 PM Subject: za slovlit Ob 75. obletnici izr. prof. dr. Franceta Žagarja je pri založbi Karantanija in s pomočjo Pedagoške fakultete v Ljubljani izšla druga jubilantova leposlovna knjiga z avtobiografskimi prvinami z naslovom Na sončni strani šole (2007). Predgovor je napisala red. prof. dr. Helga Glušič. Za predhodno avtobiografsko knjigo z naslovom Vojna, kaj pa je to? (Karantanija, 2005) je predgovor napisala Berta Golob. Ob 75. obletnici želimo izr. prof. dr. Francetu Žagarju, da bi napisal vsaj toliko leposlovnih knjig kot slovnic. Leposlovnim knjigam pa želimo, da doživijo vsaj toliko ponatisov kot slovnice. ======== From: "fedora ferluga" Sent: Monday, April 30, 2007 1:17 PM Subject: Gradnik dve priponki Na Videmski univerzi je 19. in 20. aprila potekal mednarodni simpozij Alojz Gradnik (1882-1967) - pesnik Goriških Brd ob 125. letnici rojstva in 40. obletnici smrti pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda ter v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom. Organizatorka simpozija je bila Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica slavistike na Videmski univerzi. Na simpoziju je sodelovalo trinajst strokovnjakov, pretežno iz Slovenije, pa tudi z Videmske univerze ter z univerz iz Trsta in iz Neaplja. Simpozij je uradno uvedel veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Andrej Capuder, ki je podčrtal briško poreklo Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki se je rodil na eni izmed najbolj dramatičnih meja slovenskega ozemlja, na meji, ki pa danes povezuje in ne razdvaja. Nato je spregovoril v imenu župana Občine Brda podžupan Enco Vižintin, ki je prav tako poudaril posebnost rodu pesnika Gradnika, ki se je rodil očetu Slovencu, Jožefu Gradniku, in materi Furlanki, Luciji Godeas. Navzoče so nato pozdravili predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope prof. Giorgio Ziffer in dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti prof. Vincenzo Orioles. Prvi dan simpozija so nastopili s predavanji Franc Zadravec, Fedora Ferluga-Petronio, Ana Toroš, Vladimir Osolnik, Miran Košuta, Roberto Dapit, Aleksandra Žabjek, Francka Premk in Janez Premk. Drugi dan simpozija je navzoče pozdravil rektor Videmske univerze prof. Furio Honsell. Sledila so nato še predavanja Mirana Hladnika, Katje Mihurko-Poniž, medtem ko se Lojzka Bratuž in Denis Poniž nista mogla udeležiti simpozija, bosta pa njuna referata naknadno vključena v zbornik. Predavanja so bila tematsko posvečena Gradnikovi domoljubni in erotični tematiki, Gradniku človeku in sodniku, Gradnikovemu odnosu do slikarjev, ki so ilustrirali njegove zbirke, lep del pa je obravnaval tudi Gradnikovo prevajalsko delo, ogromen opus, ki do sedaj ni bil še dovolj proučen. V diskusijo je posegel tudi veleposlanik Andrej Capuder kot prevajalec Dantejeve Božanske komedije (Gradnik je namreč objavil prevod Dantejevega Pekla in Vic, Nebesa so pa ostala v rokopisu). Predavanja so popestrile recitacije Gradnikovih pesmi. V slovenskem izvirniku jih je podal Janez Premk, v italijanskem prevodu igralka Lucia Berto, v furlanskem pa furlanski igralec in režiser Paolo Bortolussi ter Roberto Dapit. Prebrane so bile sledeče pesmi: Jesen v Medani, Eros - Tanatos, V omami, Pesem vdove, Vodnjak, De profundis VIII, IX, X, Črv, Harfa v vetru, Kmet govori pokojni ženi, Kmet govori Bogu, Zlate lestve v italijanskem prevodu Luigija Salvinija (Črv, Kmet govori Bogu, Zlate lestve), ostale je prevedla Fedora Ferluga-Petronio. V furlanščino pa so Gradnikove pesmi prevedli Roberto Dapit (V omami, Harfa v vetru, Črv, Zlate lestve), ostale pa Massimiliano Verdini, ki je pravkar diplomiral iz furlanščine, se pa simpozija ni mogel udeležiti iz študijskih razlogov. Udeleženci simpozija so se udeležili nato tudi izleta v Medano, kjer so si ogledali Gradnikovo rojstno hišo in grob, nato so se pa udeležili sprejema, za katerega je na gradu Dobrovo poskrbel župan Franc Mužič. Nastopil je zbor Osnovne šole Dobrovo, ki je zapel nekaj pesmi Rada Simonitija, posamezni dijaki so recitirali še Gradnikove otroške pesmi. Na koncu je poslušalce razvedrila še sopranistka Rosana Peršolja, ki je ob spremljavi harmonike zapela nekaj narodnih pesmi. Slike s simpozija, ki jih je posnel prof. Miran Hladnik, si lahko ogledate na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/gradnikovsimpozij/index.html Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 16:49:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 16:49:08 +0200 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_75_let_--_LK Message-ID: <003201c78d92$3551e690$6400a8c0@P4> From: "Berta Golob" Sent: Thursday, May 03, 2007 9:12 AM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Gospodu uspešnemu pisatelju Žagarju tudi moje čestitke. Njegovo novo knjigo imam (celo z njegovim dragocenim posvetilom!), a zaman iščem "predgovor" gospe Glušičeve. Lahko pa preberem spremno besedo JOŽETA ZUPANA. [...] -- Berta Golob From: "Milena Mileva BLAZIC" Cc: Sent: Thursday, May 03, 2007 1:18 PM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Dragi Miran, Žagar mi je sam napisal v pismu, [...], da je H. Glušičeva napisala "blagohotno oceno one prve knjige". [...] -- Milena From: "Helga Krisper" Sent: Thursday, May 03, 2007 4:35 PM Subject: Re: [SlovLit] France Žagar 75 let -- Gradnikov simpozij v Vidmu Miran, ena drobna napaka se je pritihotapila v Milenino sporočilo - spremno besedo k Žagarjevi knjigi Na sončni strani šole je napisal Jože Zupan. Res pa je, da bom tudi jaz o knjigi napisala nekaj svojega. Kolegu Žagarju pa prisrčno čestitam za rojstni dan! Pozdrav! Helga ====== From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, May 03, 2007 1:44 PM Subject: LK, 7. maj 2007 LK vabi na 854. sestanek v ponedeljek, 7. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Zrinjka Glovacki-Bernardi, Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu. Tema predavanja: Promjene u komunikacijskim paradigmama na primjeru pozdrava (Spremembe v komunikacijskih paradigmah na primeru pozdrava). Predavanje bo v hrvaščini. --- Alja Ferme From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 3 16:54:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 May 2007 16:54:02 +0200 Subject: [SlovLit] Taras Kermauner na FF Message-ID: <004f01c78d92$e49aa470$6400a8c0@P4> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje akademika prof. dr. Tarasa Kermaunerja, ki bo v četrtek, 10. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Naslov predavanja je Slovenska povojna politična dramatika. Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof in esejist, velja za enega največjih poznavalcev slovenske dramatike. Njegovo glavno zanimanje je posvečeno analizi sveta in človeka skozi slovensko literaturo, zlasti skozi dramatiko, o čemer je napisal več kot 100 knjig pod skupnim naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike. Ker je vsako srečanje s prof. Kermaunerjem tako znanstveno kot tudi predavateljsko doživetje, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite. --- Mateja Pezdirc Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 4 19:28:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 May 2007 19:28:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Lepa_Vida_v_slovenski_mladinski_knjiže vnosti_--_Re=3A_Slovenščina_kaj_pa_je_tebe_t reba_bilo_--_Verzi_v_kamnu_drugo_brez_besed Message-ID: <002d01c78e71$9abf5eb0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Čop" Sent: Tuesday, April 23, 2007 11:38 AM Vabimo vas na preizkusno predavanje Milene Mileve Blažić z naslovom Motiv Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti. Predavanje bo v torek 8. 5. 2007 ob 10.00 v sejni sobi Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani. ====== From: "Zoltan Jan" Sent: Friday, May 04, 2007 6:21 PM Subject: za slovlit Na spletnem naslovu http://www.ds-rs.si/dejavnost/index.htm (v rubriki Posveti - 2007) je kratka informacija o okrogli mizi Slovenščina, kaj pa je tebe treba bilo, ki jo je 17. aprila t. l. pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Državnem svetu. -- Zoltan JAN ====== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri75/index.html -- verzi v kamnu, drugo brez besed. -- miran From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun May 6 12:03:27 2007 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sun, 6 May 2007 12:03:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Aškerc_ne_ve_za_Pintarja=3F! Message-ID: <001701c78fc5$caa2e1b0$1c01a8c0@enamona> Spoštovane kolegice (kolegi)! Rabim pomoč. V rokah imam dva originalna izvoda Prešernovih pesmi. Prvega je uredil L. Pintar (izšel l. 1901), drugega pa A. Aškerc (drugi natis iz l. 1913 - prvi l. 1902). V Aškerčevem izvodu je njegova študija, datirana z letnico 1902, v kateri omenja, da je Prešeren napisal več pesmi, kot jih je objavil v Poezijah (med drugim zagotovo pesem o Šmarni gori), ki pa niso znane, zato on objavlja le tiste iz Poezij (iz leta 1847). Po drugi strani ima Pintar že v izdaji iz leta 1901 dodatek neobjavljenih Prešernovih pesmi, med njimi tudi pesem o Šmarni gori. Lahko kdo to pojasni? Mar je možno, da Aškerc ni vedel za Pintarja?!! LP Zoran Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 6 18:51:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 May 2007 18:51:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Si_gledal_--_Boš_bral Message-ID: <004a01c78ffe$d08aa200$6400a8c0@P4> From: "tamara.matevc" Sent: Saturday, May 05, 2007 4:46 PM Subject: novosti na spletnem mestu www.sigledal.org http://www.sigledal.org - spletne dveri slovenskega gledališča, vse forme scenskih umetnosti; [...] Clanki tedna: Z uporabo preprostih semanticnih wiki struktur lahko na Geslu ustvarjamo nove in nove navzkrizne povezave. Primeri so zgolj ilustrativni in skusajo pokazati, kako zanimive clanke lahko soustvarjamo v spletni enciklopediji slovenskega gledalisca. Vec kot bo aktivnih soustavarjalcev Gesla, relevantnejsi vir informacij o slovenskem gledaliscu in njegovih ustvarjalcih bodo predstavljali clanki, saj soustvarjalci Gesla clanke sproti popravljajo in dopolnjujejo. 2.VEžA, spletni gledaliski casopis Na Rampi . Na robu odra smo... (Maja Sorli in Jure Novak) . Črke, črke (obozevalka gledalisca) . Spletnopero.si (Tanja Ahlin) . e-Ziss: Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (Matija Ogrin) . Od spletne predstavitve do interaktivne predstave (Mitja Mavser) . Nekaj misli o "bloštvu" (Branko Gradišnik) NE SPREGLEJTE: UPRAVICENJE BLOGA Pisma s tujine . Slovensko stalno gledališče s predstavo BAKHANTKE v Turčiji Novice . Vrnitev Blažonovih . Hej, punca! . Predavanje Tarasa Kermaunerja na FF . Marija Magdalena . Peter in volk v Novem mestu . Fragile! gostuje . SNG Nova Gorica nagrajeno na 17. Marulićevih dnevih v Splitu ========= From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, May 04, 2007 11:32 AM Subject: LITERA - TISKOVNA KONFERENCA OB IZIDU NOVIH KNJIG Vljudno vas vabimo na Tiskovno konferenco ob izidu novih knjig Založbe Litera, ki bo v četrtek, 10. maja 2007, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij, na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Predstavljene bodo štiri nove knjige iz knjižne zbirke Piramida: - Štefan Kardoš: RIZLING POLKA (roman) - Janja Rakuš: AMSTERDAM 12,75 RAM (roman) - Dragan Potočnik: SEBIL (pesniška zbirka) - Jan Šmarčan: NJEJ (pesniška zbirka) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 6 20:24:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 May 2007 20:24:24 +0200 Subject: [SlovLit] France_=AEagar_Na_sončni_strani_š ole Message-ID: <001701c7900b$c74f4710$6400a8c0@P4> From: "Helga Krisper" Sent: Sunday, May 06, 2007 7:45 PM Subject: France Žagar Zgodbe s pomenljivim sporočilom (France Žagar, Na sončni strani šole. Ilustracije Lucijan Reščič. Ljubljana, Karantanija in Pedagoška fakulteta, 2007. 120 strani.) Avtor knjige NA SONČNI STRANI ŠOLE se je s svojimi strokovnimi pogledi, spoznanji in z znanstvenim delom uveljavil predvsem kot jezikoslovec-slavist in pedagog. Nato so Franceta Žagarja v svet pisateljevanja najprej zapeljali spomini na otroštvo in zgodnja leta odraščanja, v katerih ima osrednji prostor vojni čas. Tako se je v knjigi VOJNA, KAJ PA JE TO? (Utrinki mojega otroštva. Oživljanja.), 2005, pridružil mnogim sodobnim spominskim pripovedim, ki odkrivajo podobe odmaknjenega časa, v katerih se odstrejo odsevi vznemirljivih in za otroka na poseben način opaženih doživetij. V Žagarjevih zapisih je to pogled otroško prisrčne naivnosti, dobrohotnosti, iskrenosti in tudi samosvojosti (z odtenki humorja) v prepoznavanju temeljnih človeških nagibov in odnosov, kar izpričuje tudi odkrit, neizumetničen, iskrivo jasen slog. Predstavljam si, da bi bile te, v naslovljena poglavja zaokrožene pripovedi lahko oblikovane tudi kot družinski roman z imenitnim osrednjim pripovednim likom očeta, kakršen v nekaterih zgodbah zaživi s svojo neomajno samosvojo držo, s pristno človečnostjo in odkritostjo mišljenja in govora. Zgodbe v knjigi NA SONČNI STRANI ŠOLE so v celoti ubrane v razvojni lok avtorjevega pedagoškega in jezikoslovnega dela v času, ko ga je tesalo in izoblikovalo delo z učenci in študenti od prvih let, ko se je kot pedagog kalil v osnovni šoli in v gimnaziji, kasneje pa na Pedagoški fakulteti in končno (tudi s humorjem) na študentski preskušnji Univerze za tretje življenjsko obdobje. V uvodnem Zagovoru mojih zgodbic France Žagar odkrije jedro svojega pogleda na poklic pedagoga, kot se potrjuje tudi v idejnih poudarkih njegovih pripovedi: "Učitelja primerjajo z lončarjem in vrtnarjem. Prav gotovo sem si v začetku domišljal, da so otroci glina, jaz pa vsemogočni stvarnik, ki lahko to glino oblikuje po svoji podobi oziroma zamisli. Šele postopoma sem spoznaval, da sem kot učitelj samo vrtnar, ki zaliva vrtec, v katerem rastejo vse mogoče rastline, od bujno rastočega in živo obarvanega cvetja do skromnih rastlinic, ki jim manjka vlage in svetlobe." S tem izhodiščem se v pisateljevem poklicnem spominu oblikujejo šolski prizori in učne situacije, predvsem pa portreti občutljivih osebnosti deklet in fantov, ki zbujajo pozornost s svojim vedenjem, znanjem, z iznajdljivostjo ali lenobo, občutljivostjo in odmaknjenostjo ali z nemirnim uporništvom, kar učitelju da misliti: s svojim razumevanjem se hoče čim bolj približati otroku in odkriti njegov v razvoju spreminjajoči se čustveni svet, povezan tudi z družinskim življenjem, kar mu bo omogočilo najti najboljši možni pedagoški pristop. To mu ne uspe toliko s strogostjo kot s čustveno toplino, z neposrednostjo in humorjem (tudi na lastni račun), včasih še s pretehtano odmaknjenostjo, ob kateri otrok preneha z nemirnim vedenjem, najpogosteje in najuspešneje pa s spodbujanjem domišljije, ki se razživi v široki govorni sproščenosti, igrivosti in smehu. Zgodbe so oblikovane kot drobne študije, katerih jedro je dogodek v razredu, stik s kolegi in učenci, ob tem pa se v uvodnem in končnem delu besedila odpira avtorjev pogled vase, v intimni svet pedagoga, ki razčlenjuje in presoja svoj delovni postopek in ob tem tudi lastni značaj. Ob svojih izkušnjah vedno trdneje izpričuje svoj pogled na način poučevanja: prisluhniti notranjim vzgibom učencev in jim odpreti "okna v življenje" z oblikovanjem maternega jezika kot prvinske izrazne vezi med ljudmi - tudi mimo ozkih didaktičnih načel in metod. Prednost daje sproščenim govornim vajam, spisom na temo po učenčevi izbiri, gledališki vzgoji, scenarijem za kratke filme in ne nazadnje zbujanju učenčeve radovednosti z nedorečeno mislijo). Pisateljeva pedagoška drža temelji na spoznanju, da so čustva tudi pri učenju in študiju gibalo našega ravnanja: "Brez čustva stvar izgubi svojo človeško naravnanost, neposrednost in sproščenost." - Ob tem pa si prizna: "... jaz sem - žal - za pravega profesorja preveč mehkega srca. Bogsigavedi, zakaj sem tak." Morda je prav "mehko srce" ob vedno strožji razumski zamejenosti znanstvene in tehnicistične določnosti človeškega bivanja v sedanjem času edina možnost, da je vsaj v otroštvu in doraščanju mogoče gojiti prisrčnost, toplino in duševno sproščenost. Še posebej tedaj, ko brusimo oblike govornega sporazumevanja. Ali: kot trdi ameriški lingvist slovenskega rodu Joseph Kess, ki v svoji knjigi Psycholinguistics: Psychology, Linguistics and the Study of Natural Language (1992) zapiše misel, s katero poudarja odprtost in nepopolnost naravnega jezika: "Dober jezik je kot izgubljeni raj, iz katerega smo bili pregnani in h kateremu se lahko potrudimo le z neprestanimi dobrimi deli in neskončno čuječnostjo." Knjiga Franceta Žagarja NA SONČNI STRANI ŠOLE pripoveduje prav o tem pomembnem izhodišču pri oblikovanju jezikovnega pouka: uresničevanju razgibanega soustvarjanja jezikovnega bogastva in izrazne (govorne) spretnosti. Helga Glušič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 7 09:13:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 May 2007 09:13:09 +0200 Subject: [SlovLit] Univerza in Wikipedija Message-ID: <002001c79077$2abfcf70$f94602c1@ff.unilj.si> From: Matija Ogrin [mailto:matija.ogrin na zrc-sazu.si] Sent: Monday, May 07, 2007 8:59 AM To: slovlit na ijs.si Subject: univerza in Wikipedija Spoštovani! Tistim, ki ste zadržani do misli, da bi morali akademsko profilirani ljudje, profesorji in uveljavljeni znanstveniki po svojih močeh prispevati k wikipediji in podobnim skupinskim projektom, toplo priporočam članek , ki je pravkar izšel v medievalistični reviji The Heroic Age. S pozdravi, Matija Ogrin From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 8 17:02:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 8 May 2007 17:02:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Paternu_Književne_študije Message-ID: <001501c79181$d7a2fc20$f94602c1@ff.unilj.si> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, May 08, 2007 12:06 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Fw: Vabilo Kosovelove knjižnice Sežana V četrtek, 10. maja 2007, vas ob 18. uri prijazno vabimo na predstavitev knjige prof. dr. Borisa Paternuja K N J I Ž E V N E Š T U D I J E 2 in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil prof. dr. Miran Košuta. "Povejmo že enkrat, da je bila slovenska literatura - in to odlična, tudi evropska - že pred slovensko državo in brez nje. Še več, pri Slovencih je država nastajala iz literature in ne narobe." (Ni nedolžnega branja, pa tudi nedolžne literarne zgodovine ne: pogovor z akademikom dr. Borisom Paternujem, Književne študije 2, str. 6) "V slovenskem pesništvu, vse od Prešerna pa do danes, ni pesnika, ki bi bil v svojem duhovnem ustroju in v slogu tako gibljiv kot Srečko Kosovel. Njegova poezija nosi v sebi dinamizem izjemne vrste." (H Kosovelu po drugi poti, Književne študije 2, str. 43) "Slovenski književnosti je njene glavne značilnosti dal prostor, v katerem je nastala. Po svoji kulturni geografiji je to najbolj zahodna slovanska književnost. Nastajala je na tesnem stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta, v prostoru, kjer se je skozi stoletja izoblikovala slovenska narodna identiteta. Tesno stičišče z večjimi sosedi je imelo za zgodovino malega in do našega časa brezdržavnega naroda dvojni pomen: po eni strani nevarnost asimilacijske potopitve, po drugi strani pa civilizacijsko in kulturno bogatitev, ki je tudi v književnosti pospeševala rast in duhovno dinamiko. Globalizacija je v resnici najstarejša in trajna slovenska izkušnja. Šla je skozi vse mogoče položaje: od kreativnega srečevanja različnih kultur pa vse do genocida." "In nazadnje: kaj bo pomenila izguba znatnega dela državne suverenosti? Tudi to ne pomeni nič bistveno novega. Slovenska književnost je nastala in se do svoje zrelosti razvila brez lastne države. Njena pogojna, federativna državnost se je začela leta 1945, in njena popolna državna osamosvojitev obstaja šele od leta 1991. Vse bistveno pa se je v njej zgodilo že prej." (Evropeizacija slovenske književnosti, Književne študije 2, str. 148) Akademik dr. Boris Paternu, zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bi rojen v Predgradu leta 1926. Je literarni zgodovinar in teoretik, tudi znan prešernoslovec. V svojih delih obravnava vsa obdobja slovenske književnosti s poudarkom na 19. in 20. stoletju, vključujoč širši evropski kontekst. Poleg znanstvenega pogleda je zanj značilen osebni odnos, ki je prisoten tudi v zbranih esejih Književnih študij 2. V kulturnem programu bosta sodelovali: Ingrid Tavčar, klavir in Tamara Tretjak, flavta. Knjižno razstavo je zasnovala in postavila bibliotekarka Martha Sotelo Bunjevac. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 09:38:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 May 2007 09:38:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Kermaunerjevo_predavanje_v_četrtek Message-ID: <001301c7920d$184b80e0$f94602c1@ff.unilj.si> Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje akademika prof. dr. Tarasa Kermaunerja, ki bo v četrtek, 10. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Naslov predavanja je Slovenska povojna politična dramatika. Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof in esejist, velja za enega največjih poznavalcev slovenske dramatike. Njegovo glavno zanimanje je posvečeno analizi sveta in človeka skozi slovensko literaturo, zlasti skozi dramatiko, o čemer je napisal več kot 100 knjig pod skupnim naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike. Ker je vsako srečanje s prof. Kermaunerjem tako znanstveno kot tudi predavateljsko doživetje, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite. -- Mateja Pezdirc-Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 20:33:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 May 2007 20:33:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Odzivi_na_okroglo_mizo_o_slovenščini _v_šoli_--_Slovenščina_v_Nemčiji_--_Digital ni_arhivi_--_Lepotica_in_Zver Message-ID: <006101c79268$7e517470$6400a8c0@P4> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Wednesday, May 09, 2007 12:50 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Odzivi na okrogla mizo o slovenščini v šoli Današnje Delo je v rubriki Pisma bralcev (str. 5) objavilo odziv Zorana Božiča na članek Ministrstvo zavrača očitke (objavljeno 25. 4. 2007). Lp, Klemen Lah ======= From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, May 09, 2007 1:41 PM Subject: LK, 14. maj 2007 LK v Ljubljani vabi na 855. sestanek v ponedeljek, 14. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. mag. Saška Štumberger, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji ===== http://www.imageandnarrative.be/digital_archive/introduction.htm -- o digitalnih arhivih v reviji Image (&) Narrative (http://www.imageandnarrative.be/ ) ====== Od: Janja Vidmar [janja.vidmar1 na guest.arnes.si] Poslano: 8. maj 2007 11:43 Zadeva: Fw: Bonbon Spoštovani, očitno jeza uboge pisateljske pare zaleže več kot razprave stroke. Naj si slov-litovci tole preberejo, bodo imeli slavisti vsaj eno uradno mnenje Ministrstva za šolstvo in šport, na katerega se bodo lahko obesili ... Lep pozdrav, Janja Vidmar, pisateljica P.s.: Moja kolumna je bila objavljena v časniku Večer, odgovor Ministrstva nanjo pa teden dni pozneje, na izrecno zahtevo taistega ministrstva. BONBON, torek, 24. 4. 2007, avtor: Janja Vidmar, pisateljica Čokoladni preliv Zverjad & reforme Dovolite, da mi v današnji kolumni od jeze malce pade mrak na oči. Jezik je namreč že od pamtiveka konstanta, ki nas združuje. Izmed vseh človekovih potreb je potreba po izražanju ena natrdovratnejših, zato je literarna socializacija kot del bralne socializacije trajen proces, ki zahteva visok vložek mentorjev, učiteljev, staršev in tudi avtorjev. Nova zasnova pouka, s katero straši šolski minister in ki s krčenjem ur slovenščine v osnovnih šolah drsi od sporazumevalnih zmožnosti h golemu nizanju dejstev in definicij, resda lajša merjenje znanja otrok, ne pa tudi njihovo zmožnost razumevanja. Na prvi pogled težnjam po spremembah v izobraževanju vselej nasprotujejo težnje po ohranjanju obstoječe ureditve, kar seveda izhaja iz interesov ohranitve obstoječih družbenih razmerij. A če se ustavimo pri zdajšnjem, še veljavnem učnem načrtu za slovenščino, v katerem je bistven prav delež ur, namenjen maternemu jeziku, lahko sklepamo, da učencev ne bombardiramo več z informacijami o jeziku, temveč jih seznanjamo z načini njegove rabe, in jih ne zasipavamo z leksikografskimi podatki o književnikih, temveč se o književnosti pogovarjajo, jo poustvarjajo in se o njej kritično izražajo. In kaj je s tem, zaboga, narobe, lepo vas prosim? Ali je treba zrušiti vse, kar je starega, zgolj zato, ker sodi v prejšnjo politično garnituro? Zato je upravičen pomislek o napovedi šolskih reform, saj bodo nemara od obljubljenih višjih kvalitet znanja za učence naredile le to, da bodo zmanjšale šolsko zahtevnost. Ako se torej vračamo v šolski konzervatizem, se moramo zavedati, da ideje usmeritev, ki sebe označujejo za družbeno neodvisne, to sploh niso, ampak jih obvladujejo specifično določena ideološka in ekonomska ozadja. Konec koncev na novo ustanovljena društva in raznorazne pobude za šolo po meri človeka očitno izhajajo iz teze, da je znanstveno usmerjena šola otroku neprimerna, z leporečjem pa se sploh rade zakrivajo nekatere negativne težnje v šolski politiki. Dandanes je vendarle jasno, da ni mogoče doseči kakovosti znanja brez otrokovega vloženega truda. Zato se ne morem otresti suma, da je tudi dandanašnje histerično sklicevanje na otroka oziroma posameznika v izobraževanju samo posledica skrivanja nekih globljih družbenih interesov. Če šolskemu ministru ne bo uspelo docela izkoreniniti vzgoje in izobraževanja, bo književna vzgoja v sklopu moralnega presojanja otrokom ponudila spodbudo za samostojno presojo, kar tako ali tako vpliva na postopno zavestno usvajanje vrednot in moralnih sodb o svetu, na katere se spet sklicujejo ga. Likovič & co. Vsako teslo ve, da omejevanje, brezbrižnost in golo kopičenje informacij vodijo v slepo pokorščino oziroma odklanjanje vseh vrednot. Vprašanje je torej, kdo si želi tovrstne prihodnosti za naše otroke. Literarna socializacija v izvenšolskem okolju tako ali tako trči ob pretirano popularizacijo prevodne literature, kar je spet posledica komercializacije trga, in leto šolskih reform z zmanjševanjem števila ur slovenščine bo sproduciralo le še več alarmantnih izjav mladih pred kamerami, da mnogo raje berejo svetovno književnost, ker je boljša in manj dolgočasna (in to ob svetovnem dnevu materinščine, lepo prosim!). Mogoče bodo pa tile na ministrstvu za šolstvo končno vzeli zares pripombe avtorjev in strokovnjakov, ki jim je mar, kaj se dogaja z jezikom in književnostjo, in opustili prenavljanje, ki je zgolj samo sebi namen. BONBON, torek, 8. 5. 2007, avtor: Mihaela Praprotnik, odnosi z javnostmi MŠŠ Prejeli smo Zverjad & reforme (drugič) V zvezi z netočnim in zavajajočim zapisom pisateljice Janje Vidmar v članku Zverjad & reforme bi želeli vašim bralcem predstaviti resnična dejstva. Nikoli v nobenem aktu Ministrstva za šolstvo in šport RS ni bilo omenjeno, kaj šele, da bi potekala razprava ali da bi se sprejemali kakšni zaključki in sklepi glede zmanjšanja števila ur slovenščine v osnovni šoli. Še manj, nikakor ni bil opravljen noben razmislek o zmanjšanju števila ur slovenščine na račun drugega tujega jezika kot izbirnega predmeta! Potreben prostor za drugi tuji jezik kot obvezni predmet, ki bi potekal predvidoma v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole, naj bi dobili s prerazporeditvijo tretje ure obveznih izbirnih predmetov, ki bi jo lahko učenec izbral kot nadobremenitev s soglasjem staršev. Kar predvideva sprememba, je to, da se vsakemu učencu omogoči, da na ravni senzibilizacije osvoji en tuji jezik, kar mu bo kot osnova rabilo za nadaljnje formalno, neformalno ali priložnostno izobraževanje. V predvideni spremembi se bo vsak učenec učil drugi tuji jezik, ob tem bo pa lahko izbral še tri ure izbirnih predmetov, kar pomeni, da bo imel tri enourne izbirne predmete, lahko pa enega dvournega in enega enournega. Posebej je treba poudariti, da bodo cilji učnega načrta tega tujega jezika drugačni kot cilji prvega tujega jezika (večinsko je to v Sloveniji angleščina) in da naj bi bil drugi tuji jezik po obsegu in didaktični zasnovi manj obremenjujoč kot prvi tuji jezik. V sedanji in načrtovani ureditvi lahko torej učenec v devetem razredu s tako razporeditvijo ob pogoju, da bi bil drugi tuji jezik omejen na eno uro tedensko, doseže enako obremenitev kot doslej, prav tako pa izbirnost ostaja neokrnjena: ostajajo mu tri možne ure za obvezne izbirne predmete. Res pa je, da bi za drugi tuji jezik potrebovali vsaj še pol ure tedensko, da bi dosegli želene cilje predvidenega programa predmeta. Zagotovo pa je res tudi to, da niti za te dodatne pol ure niti za prvo uro nikoli nismo načrtovali kakršnega koli zmanjšanja števila ur slovenščine (madžarščine in italijanščine na narodnostno mešanih območjih) ali katerega koli drugega predmeta! Takih namer nikoli ni izražal noben predstavnik ministrstva ali Zavoda RS za šolstvo! Zavedamo se pomena slovenščine v globaliziranem svetu in si želimo funkcionalno bolj pismene Slovence kot doslej, če sledimo raziskavi o funkcionalni pismenosti Slovencev, ki za nas žal ne ponuja rezultatov, na katere bi lahko bili ponosni in ki bi kazali na kakovost v preteklih letih. Prav zato letos poteka v vseh osnovnih šolah in vrtcih projekt Leto kulture, ki vključuje tudi segment pismenosti. Za spodbujanje pismenosti, razširjanje veselja do branja je Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravilo pogoje, da so vsi sedmošolci obiskali krajevno knjižnico, kjer so jim iz sredstev Ministrstva za kulturo podarili knjigo. Obenem je ustvarjena baza podatkov, dostopna na naši spletni strani in s povezavo na spletno stran Ministrstva za kulturo, kjer lahko vse šole in vrtci najdejo primerne prireditve za izvedbo svojih kulturnih dni. Vsa ta dejanja in še druge dejavnosti našega ministrstva kažejo na to, da je skrb za slovenščino izjemno poudarjena, zato nas toliko bolj čudi, čemu se v medijih želi ustvarjati prav nasprotna slika. Zapisi, kakršen je bil zapis gospe Vidmarjeve, zavajajo širšo javnost z neresnicami. Preden se tako težke neresnice zapišejo in objavijo, bi bilo dobro, da jih avtorji preverijo. In če bi tako bilo tudi v tem primeru, potem gospa Vidmarjeva ne bi nikoli zapisala, da šolski minister z novo zasnovo pouka krči ure slovenščine. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 9 23:15:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 May 2007 23:15:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini_v_Držav nem_svetu Message-ID: <008401c7927f$2aa7f260$6400a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Wednesday, May 09, 2007 10:04 PM Subject: okrogla miza Če se komu ljubi, pa naj prebere še moj prispevek, ki sem ga imela na okrogli mizi o slovenščini v šoli v Državnem svetu. Objavili naj bi ga v Šolsih razgledih, pa ga doslej niso. BKV *** 17. aprila je bila v Državnem svetu RS okrogla miza o položaju slovenščine v šoli. Priredilo jo je Slavistično društvo Slovenije, spodbudile pa nekatere medijske izjave v zadnjem času, npr. članice Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Angelce Likovič na TV Slovenija ali direktorja direktorata za srednje šole Janeza Mežana (Gostujoče pero v Delu), ki so dale sklepati, da želijo novi reformatorji spet krčiti ure slovenščine na račun drugih pedagoških pretenzij. Izkušnje kažejo, da vsaka šolska reforma hrepeni po tovrstnih posegih v predmetnik. Najbolj se je v zadnjem času to posrečilo prenovljenemu programu za 3-letne poklicne šole iz 2003, ki je v primerjavi z učnim načrtom kurikularne prenove iz l. 1998 zmanjšal število ur slovenščine s 315 na 213. Slavistično društvo Slovenije na tako razumevanje slovenščine v šoli ne more več pristajati, za kar skušamo v tem prispevku nanizati nekaj razlogov, ki so bili podani tudi na posvetu. Slovenščina kot šolski predmet, ki analogno drugim državam in po naši tradiciji vključuje materni/prvi jezik in književnost, je predmet, pri katerem obravnava njegovih matičnih vsebin sproža poleg prek predmetnega znanja v naslovnikih tudi številne čezpredmetne učinke na osebnostno in družbeno eksistenco posameznika. Učenje maternega jezika in književnosti spodbuja delovanje leve (logične, analitične, jezikovne) in desne (predstavne, domišljijske, ustvarjalne) možganske polovice. Pomen razvijanja jezikovnih zmožnosti poudarjajo številni znanstveniki, od Vigotskega do Chomskega in slovenskih - npr. B. Marentič Požarnik ali O. Kunst Gnamuš, ki je tudi empirično ugotavljala povezanost jezikovnih zmožnosti s splošno zmožnostjo abstraktnega mišljenja. Učenje maternega/prvega jezika je v tem smislu izhodišče za učenje drugih jezikov, matematike, splošne pismenosti in skratka za razvijanje vseh posameznikovih kompetenc. Prav tako pomembno je po mnenju strokovnjakov tudi drugo področje - književnost. Znanstveniki poudarjajo, da književnost izpolnjuje številne družbene in individualne potrebe, da je polje kritike in dialoga, kadar zatajijo drugi sistemi - demokratična družba ali družina. Ima zmožnost oblikovanja, ohranjanja in spreminjanja družbenih odnosov, kot to poudarjeno velja do osamosvojitve in bo veljalo še naprej za slovensko književnost ( pisatelj Boris Pahor je npr. tudi danes opazen glasnik manjšin). Nemški teoretik S. Schmidt zato pravi: "Funkcije sistema književnost so istočasno na kognitivno-refleksivnem, moralno-socialnem in hedonistično-emocionalnem področju delovanja in izkušenj." Zaradi vsega tega je obravnavanje književnosti pri slovenščini mnogociljno in ima pomembne vzgojne učinke, saj se razvijanje bralne zmožnosti povezuje s presojo vrednostnih sporočil. Nenazadnje ne gre prezreti tudi pomena materinščine pri oblikovanju nacionalne identitete. Kot pravi britanski sociolingvist M. Byram: "Najvažnejše je, da se otroci učijo t. i. nacionalni jezik, kot sredstvo komunikacije in, kar je enako važno, kot simbol nacionalne identitete." Da predmet slovenščina to vlogo opravlja, potrjuje nedavna empirična raziskava med devetošolci, ki jo je opravila dr. Petra Kodre. 46% učencev je slovenščino kot predmet, ki ozavešča nacinalno identiteto, postavilo na prvo mesto. Predmet družba in etika je vpliven z 22%, zemljepis s 17% in zgodovina z 11%, in, zanimivo, noben predmet več. Vseh teh pomenov materinščine se zavedajo tudi drugod. Zato so Finci v uvodnem delu učnega načrta zapisali, da je "materni jezik in književnost ključni praktični, teoretični, kulturni in umetniški predmet ..., ki zagotavlja podlage za vsakršno učenje jezikov in kulture." Podobno kot zapisujemo mi ... Le da so Finci predmetu na osnovni ravni namenili 6 tedenskih ur, mi pa? Za vse naštete naloge pa je potrebno, da se pouk dogaja procesno, spiralno, skozi ves razvoj posameznika, pa da se vsebine in dejavnosti "dozirajo" postopoma, v obvladljivih količinah, tako da lahko deluje pozitivni transfer. Preskoki, opuščanja itd. sicer dopuščajo obdelati snov, posebno če se ta pod raznimi >močnimi< argumenti do nerazpoznavnosti zmanjšuje, vendar imajo dolgoročne posledice - vodijo v pojave, ki jih zaznavamo povsod - nastopaško govoričenje, nerazumevanje sporočil med vrsticami, neposlušanje sogovornika, pristajanje na cenena umetniška in propagandna sporočila, zamenjevanje oz. enačenje besedil višje in nižje kakovosti, brezbrižnost do lastne identitete. Če se pouk dogaja kampanjsko, v neustreznem razmerju med razvejanimi cilji, časom in resda obsežnimi vsebinami in dejavnostmi (gre za dve področji, ki morata v trajnem spominu ustvariti veliko sidrišč, če naj ima posameznik dovolj orodja za oblikovanje kompetenc), nujno ostajajo na površini samo kratkoročno dosegljivi cilji in najbolj neposredno ulovljive vsebine, naslovnik pa je brez možnosti, procesno spoznavati, kakšne so trajne pridobitve materinščine in se spominja samo kratkoročnih neprijetnosti, hitenja, materialnih vsebin (učiti se sestavo besedil, skladnjo, pravopis, analizirati literarne tekste je s stališča situacijskih interesov lahko mučno, če ni časa te dejavnosti pripeljati do zmožnosti in razvoja stališč). Vse to nalaga veliko odgovornosti in pazljivo ravnanje, ne le učiteljev slovenščine, ampak predvsem tistih, ki z vsakokratnim urejanjem šolskega polja te vloge materinščine bolj ali manj ustrezno razumejo in vrednotijo. To pa se dogaja bolj izjemoma kot praviloma. Sama se spomnim dveh takih dogajanj - Slovenščina v javnosti l. 1978, in projekta Prenova slovenščine, ki se je zgodil pod pokroviteljstvom ministra l. 1995 in je na njem temeljila kurikularna prenova učnih načrtov. Prav ta posluh je omogočil temeljite spremembe slovenščine na bolje. Naj naštejem nekaj pozitivnih pridobitev: - povečanje ali ohranitev števila ur v predmetniku, - premik od ekskluzivnega poučevanja jezikovnega sistema k rabi in besedilu, - dejavno branje literature in postopno "udomačevanje" njenih >sedmerih tujosti<, - načini preverjanja, ki v mejah izvedljivega sovpadajo s temeljnimi cilji pouka. Zdaj spet kaže, da so bile to epizode kratkega veka. Priča smo zmanjševanju ur, najbolj pri kulturno najbolj ranljivi populaciji v poklicnih šolah (res je to storila že "prejšnja oblast", a ta ne kaže tendence, popraviti to stanje) - ali so res ti mladi ljudje zanimivi zgolj kot proizvajalci in kupci, nas je pri dvomilijonski populaciji dovolj, da je 30% pustimo brez razumevanja jezikovno kulturne idenitetete? Ali torej slovenščini v Sloveniji res ni bilo nikoli bolje, kot zdaj? Ali ravnamo sami z njo najbolje? Jo želimo ljubiti iracionalno, na ravni turbo folka, resničnostnih šovov in propagandnih sporoči, ali pa zavestno, kot področje našega kakovostnega evropskega bivanja, ki ga živimo v svojih posebnostih in prek svoje kulture? Želeti bi bilo, da bi si ta vprašanja zastavljali v odločujočih komisijah in odborih, ko ji režejo prostor in čas, lahkotno z miselnostjo pedagoške uravnilovke zamenjujejo njene cilje in učinke s cilji tehničnih in podjetnostnih vsebin. In dobro bi bilo, da bi pri takem početju imeli ob sebi še kakega slovenista, ki je vpet v aktualne tokove in premisleke o teoriji in praksi tega predmeta. Boža Krakar Vogel From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu May 10 17:17:37 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik FF) Date: Thu, 10 May 2007 17:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje Aleksandre Schuller Message-ID: <464353B1.7374.134912@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: Gašper Troha Subject: predavanje Aleksandre Schuller Date sent: Wed, 9 May 2007 09:19:26 +0200 Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc-sazu.si/sdpk) vljudno vabi na predavanje ALEKSANDRE SCHULLER: Šamanizem, uprizoritvene umetnosti in umetnostne terapije: ekstatično, estetsko in kreativno-terapevtsko izkustvo. Aleksandra Schuller je doktorirala iz teorije drame na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Univerze v Ljubljani, zaposlena je na Oddelku za kulturne študije, Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper; kot gostujoča predavateljica sodeluje tudi s podiplomskim specialističnim programom Pomoč z umetnostjo-umetnostna terapija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na teorijo drame in uprizoritvenih umetnosti, kulturološke teorije igre in ustvarjalnosti ter umetnostne terapije. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v sredo, 16. maja 2007, ob 19. uri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 11 17:31:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 May 2007 17:31:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Pa_naj_bo_še_malo_heca_ali_2_x_pravopi sni_križev_pot_-1 Message-ID: <004a01c793e1$751b5a40$6400a8c0@P4> 27 nasvetu za bolšo slovenštino 1) Ne pišite preveč pogovorno, k' to čist sux. 2) Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic. 3) Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu. 4) Uporabljajte veznike, kateri so pravilni. 5) Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika. 6) Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino. 7) Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino. 8) Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili. 9) Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno. 10) Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno. 11) In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo. 12) Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno. 13) Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo. 14) Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno. 15) Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše. 16) Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako. 17) Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega. 18) Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično. 19) Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake. 20) Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana. 21) Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?! 22) Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK? 23) Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu. 24) Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih. 25) V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako. 26) Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate. 27) Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 12 09:24:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 12 May 2007 09:24:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival Message-ID: <007a01c79466$87978e20$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Friday, May 11, 2007 8:56 PM Subject: CLF Komisija v sestavi Zdravko Duša, Ana Lasič, Andrej Blatnik je prebrala prispele filmske scenarije, ki so bili narejeni po kratki zgodbi Andreja Blatnika Električna kitara, in se odločila takole. V kategoriji srednjih šol je prvo mesto soglasno podelila Sari Kern (Waldorfska gimnazija Ljubljana, mentor Klemen Lah), drugo ekipi Gimnazije Ptuj (Natalija Gajšek, Nina Zupanič, Don Ciglenečki, Lucija Tratnik, Anja Dangubič, mentorica Alenka Plohl - Podgorelec), tretje mesto pa ekipi Gimnazije Jurija Vege Idrija (Nina Istenič, Žan Menart, An Galičič, Denis Ozebek, mentorica Romana Kokošar) in Gimnazije Bežigrad (Andrej Čarni, Tamara Klavžar, Katja Urbanija, Lara Vukšić, mentorica Katja Lah). V kategoriji osnovna šola je najboljši scenarij napisala Veronika Šavrič (OŠ Sostro, mentorica Majda Tomc), drugo mesto Neja Šene (OŠ Sostro, mentorica Majda Tomc) in tretje mesto ekipa OŠ Idrija (Ana Bonča, Tibor Golob Mrak, Rok Krhlikar, Mojca Mlinar, Nina Troha, Sara Vidmar, mentor Robert Jereb). Čestitam vsem nagrajencem in prenašam pohvale komisije, ki je imela, predvsem pri srednji šoli, zelo težko nalogo. Pohvalila je tudi Estero Pirnat (Waldorfska gimnazija Lj., mentor Klemen Lah) ter Jasno Romih in Majo Gradič (Poslovno-komercialna šola Celje, mentorica Helena Muha). Priznanja bodo podeljena hkrati s srebrnimi in zlatimi Cankarjevimi priznanji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 09:05:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 May 2007 09:05:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_koprske_FHŠ_k_Slovencem_na_Hrvašk o Message-ID: <001001c795f6$4e0df720$f94602c1@ff.unilj.si> rom: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Monday, May 14, 2007 3:45 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Iz koprske FHŠ k Slovencem na Hrvaško V okviru vaj pri predmetu Sociolingvistika v 3. letniku koprske Fakultete za humanistične študije smo se študentke in asistentki Martina Mejak in Vladka Tucovič pod vodstvom doc. dr. Vesne Mikolič 9. in 10. maja letos odpravile na strokovno ekskurzijo, ki bi jo lahko poimenovali K Slovencem na Hrvaško. Poleg zagrebške filozofske fakultete, kjer nas je pri svojem predavanju na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti gostila predstojnica Katedre za slovenski jezik in književnost, doc. dr. Anita Peti Stantić, smo namreč v Zagrebu obiskale še slovensko veleposlaništvo. V novih prostorih so nas sprejeli: veleposlanik, prof. dr. Milan Orožen Adamič, in odgovorna za kulturo in odnose z javnostmi, Robert Weixler in Primož Koštrca. Po ogledu >slovenskega in slovenističnega< Zagreba smo s tajnico Sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, Mateo Hotujac, zavile še na Masarykovo 13, v Slovenski dom, tam nas je pozdravil in bogato delovanje društva predstavil podpredsednik kulturnega društva, Franc Strašek. Drugi dan smo po ogledu ožjega mestnega središča Reke, zavedajoč se, da so v tem kvarnerskem mestu v neposredni bližini Istre in Kranjske med drugim delovali Svetokriški, Čop in Trdina ter eden najbogatejših Slovencev in mecen hrvaških in slovenskih umetnikov v 19. st., Ivan Gorup pl. Slavinski (o čemer v čisto sveži monografiji Fluminensia Slovenica piše reški kroatist Irvin Lukežić), pohitele na sedež reškega slovenskega kulturnega društva Bazovica, po številu članov in obsegu delovanja drugega največjega na Hrvaškem. Pričakali so nas: tajnica Marijana Košuta, predsednik Vitomir Vitaz in urednica mesečnika slovenske skupnosti Kažipot, Marjana Mirković, in nekaj članov gledališke in glasbene sekcije. Namen našega potovanja je bil - seznanitev s položajem slovenščine in Slovencev na Hrvaškem, zato nas je istega dne pot vodila še v Pulj, k predstavnikom komaj nekaj let starega in zelo aktivnega slovenskega kulturnega društva Istra. V prijetno hladnih prostorih neposredno poleg rimskih Zlatih vrat so nas vročega majskega dne v najjužnejšem istrskem mestu sprejeli: predsednica Klavdija Visković, tajnica Jasmina Ilić Draković in akademski slikar Martin Bizjak, avtor knjige Orel, Štandeker in Rotar v Pulju: moji trije izbranci iz časa po drugi svetovni vojni (2006). Po sprehodu skozi Roč in Hum smo ekskurzijo na istrski domačiji slovenskega glasbenika in etnomuzikologa Emila Zonte s kozarčkom refoška sklenile v vasici blizu Buzeta, obogatene z manj znanimi in novimi spoznanji o živosti slovenskega jezika in kulture v pretekli in sodobni hrvaški stvarnosti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 09:52:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 May 2007 09:52:29 +0200 Subject: [SlovLit] Na spletu in v Financah Message-ID: <001c01c795fc$d283f8f0$f94602c1@ff.unilj.si> http://metacortex.humanfactors.uq.edu.au/lex/cinderella/index.html -- poigrajte se z zemljevidom semantičnega koncepta Pepelke v programu Leximancer (www.leximancer.com). http://www.cs.umd.edu/hcil/textvis/featurelens/videos/demowhenanthonylef t.html -- še en primer vizualizacije tem v besedilu ali besedilnem korpusu. http://www.sigledal.org/index.php?id=31 -- novice na portalu SiGledal. ======== Iz današnjih Financ http://www.finance.si/?MOD=show&id=181660&src=pj140507 Uporaba slovenščine za vladne projekte ne velja (Katarina Matejčič, katarina.matejcic na finance.si ) V resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih mrgoli neslovenskih poimenovanj V nacionalni resoluciji o razvojnih projektih do leta 2023 so gospodarska središča in megazabavišča poimenovana tudi v tujih jezikih. Podjetniki, ki bi želeli ime podjetja registrirati v denimo angleščini, ker poslujejo le na tujem trgu, pa tega ne morejo storiti. V Posavju naj bi do leta 2023 zraslo gospodarsko središče Phoenix. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je projekt prvič javno predstavil minuli četrtek, smo poročali. Podobno naj bi na Goriškem gradili gospodarsko središče In Prime. Pri Hajdini pri Ptuju pa je v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih predvidena postavitev zabaviščnega parka Megalaxia. Svahili za sodni register domišljijski Podjetniki, ki lahko svoje podjetje po novem zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) poimenujejo le v slovenskem jeziku (20. člen), se čudijo dvojnim merilom. "Če si podjetje in posluješ izključno s tujino, lahko podjetje poimenuješ le v slovenskem jeziku ali pa v svahiliju, saj pristojni organi tega jezika ne poznajo in mislijo, da gre za domišljijsko poimenovanje, nikakor pa ne v angleščini," pravi podjetnik. Gre za resolucijo, ne dejstva Na ministrstvu za kulturo o uporabi tujih poimenovanj v resoluciji odgovarjajo ohlapno, "da gre za zdaj za predloge, in ne pravna dejstva". Pojasnjujejo, da bi spor nastal, če bi na primer megazabavišče pri vpisu v sodni register predlagalo ime Megalaxia kot sestavino svoje uradne firme, in dodajajo, da bi moral sodni referent tak vpis zavrniti. Če ga ne bi, bi se na objavo vpisa v uradnem listu moral odzvati državni pravobranilec s predlogom za izpodbijanje vpisa. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 17:35:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 May 2007 17:35:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Luksemburga_iz_Vilne_in_iz_neke_pe sniške_zbirke Message-ID: <00c001c7963d$78b22220$6400a8c0@P4> From: "Nina Soba" To: Sent: Monday, May 14, 2007 12:52 PM Subject: Učiteljski glas iz Luksemburga Malo se mi je ljubilo spremljati temo krčenja ur slovenščine (če se naslonim na simpatični uvod Bože Krakar, ko nam je prijazno ponudila svoje utemeljevanje nesmiselnosti zmanjševanja ur slovenščine). Zdaj ne bi o drugačnostih (čeprav je tema precej zanimiva) poučevanja slovenskih dijakov v tujini (Evropska šola v Luksemburgu). Res je, da se, po moji dosedanji izkušnji, v drugem jezikovnem okolju vrednost obvladovanja lastnega jezika začuti kot dragocena življenjska popotnica. Treba se je izraziti, pokazati, utemeljiti svojo drugačnost. Blagor tistemu, ki se zna besedno dobro izražati oziroma pripovedovati v svojem oziroma prvem jeziku. Bi morala ta veščina biti samoumevna? Pa ko nam v teh časih (še vedno) primanjkuje spoznanja o pomembnosti umetnosti, bi lahko bil čas, da se pri pouku slovenščine počne te >neumnosti< kot spoznavanje estetskega doživljanja. Krčenje števila ur? Dobro znanje slovenščine in sposobnost dojemanja besedne umetnosti (kaj šele sposobnost literarnega izražanja) ni mačji kašelj. Očitno še nismo dojeli, da je še precej neizkoriščenega prostora kar se tiče pouka slovenskega jezika in književnosti. Zaključila bi z besedami Lojzeta Kovačiča, ki so navedene tudi v Berilu 4 (za gimnazije in strokovne šole): "Edini možni odgovor na absurdnost in totalitarizem zla je estetika." Pozdrav, Nina ======= From: "Ziga Rangus" To: Sent: Monday, May 14, 2007 2:14 PM Subject: Slovenski vikend v Vilni Ta konec tedna je v okviru študija slovenščine na Univerzi v Vilni potekala prireditev Slovenski vikend, ki se je neformalno začela že v sredo, ko je na mednarodnem gledališkem festivalu nastopila amaterska skupina Druga scena Prvega odra iz Maribora. V četrtek so igralci obiskali katedro, kjer smo jim s študenti slovenistike in profesorico Jeleno Konickajo predstavili študij slovenskega jezika v Vilni. V petek se nam je pridružil še Andrej Rozman - Roza, ki je bil tudi glavni gost prireditve. Petkovo popoldne smo izkoristili za ogled mesta in pogovr z gostom, v soboto pa nas je Roza obiskal na fakulteti, kjer so do poznega popoldneva potekale različne dejavnosti. Najprej nam je Roza predstavil svoje življenje in delo, po kratkem odmoru pa so študenti organizirali predavanje o arhitektu Jožetu Plečniku, s čimer smo tudi v Vilni obeležili Plečnikovo leto. Popoldne nam je Roza na fakulteti predstavil še zgodovino in pravila improlige, tako da smo jo lahko kasneje tudi sami odigrali. Zvečer smo se preselili v prostore Gledališke zveze v Vilni, kjer je Andrej Rozman - Roza nastopil s predstavo Kabarete simplozij. S svojim odličnim in prepričljivim nastopom je navdušil vse, tudi tiste, ki niso razumeli slovensko, saj je v predstavo spretno vključil prevode svojih del v litovščino, ki so jih pripravili študenti. Z letošnjim Slovenskim vikendom v Vilni se tako nadaljuje tradicija, s katero je pred tremi leti začela takratna lektorica Lucija Štamulak. Ponovno se je pokazalo, da je to uspešen projekt, ki poleg ostalih dejavnosti pomaga tudi pri uspešnem širjenju informacij o slovenskem jeziku, kulturi in državi. Lep pozdrav iz Vilne, Žiga. ======== From: "Jolka Milic" To: Sent: Monday, May 14, 2007 1:47 PM Subject: SOS prevajalka Spoštovani, med prevajanjem neke slovenske pesniške zbirke v italijanščino sem naletela na novo tvorbo (?), skovanko (?) ali spakedranko( ?) v množini besedozlanke , ne vem pa, kaj pomeni. Sprva sem celo spregledala črko l in razumela, ko da gre za nekakšne... besedne zanke, šele potem sem zaznala spregledano črko Ker ne bi rada s svojim neznanjem izpadla bedno pri avtorici - lahko berete bedak - vas prosim za pomoč iz zagate. Kaj pomeni? Hvala in prav lep pozdrav jolka milič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 14 23:37:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 May 2007 23:37:19 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na slavnostno podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj na Vrhniki Message-ID: <002b01c79670$0ded2f60$6400a8c0@P4> From: "Marija Leskovar" Sent: Monday, May 14, 2007 9:55 PM Subject: Vabilo na slavnostno podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj na Vrhniki Mnogokrat se primeri, da se v enem samem trenutku odpro vsa srca in skozi široka vrata prekipi duša v lica, v oči in jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni.(Ivan Cankar, Podobe iz sanj) Cenjene ravnateljice in ravnatelji, spoštovane mentorice in mentorji, drage nagrajenke in nagrajenci zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj 29. državnega tekmovanja iz slovenskega jezika! Ob zaključku 30. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007 vas prisrčno vabimo na svečano podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj dobitnikom v Cankarjevem domu na VRHNIKI v petek, 18. maja 2007, ob 10. uri. Gosti prireditve bodo pisateljica DESA MUCK in igralec JURE GODLER ter dijaki ŠCL Srednje lesarske šole Ljubljana. Ob podelitvi sodelujejo dr. Marjan Rihar, župan občine Vrhnika, dr. Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, Vlado Pirc, koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje ter Marija S. Leskovar, predsednica Slavističnega društva Ljubljana. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! --- Občina Vrhnika, Cankarjev dom na Vrhniki, Slavistično društvo Slovenija in Ljubljana, Zavod za šolstvo, OE Ljubljana, Marija S. Leskovar, predsednica SDL From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 07:03:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 07:03:24 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_neke_pesniške_zbirke_--_Re=3Asoluci ja_o_jezikovni_politiki Message-ID: <006101c796ae$5f1005f0$6400a8c0@P4> From: "Lidija Golc" Sent: Monday, May 14, 2007 7:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Iz Luksemburga, iz Vilne in iz neke pesniške zbirke za gospo Jolko Bravo za prevajanje in hvala. Po moje je treba tudi pri prevajanju upoštevati sobesedilo, tedaj delujejo tudi nove besede. Franc Merkač je na primer izumil "besedolomnice" (istoimenska zbirka novejšega literarnega ustvarjanja na Koroškem, Trst, december 2006). Pa so čisto jasne v dobri družbi besedil Jozeja Strutza, Janka Ferka, Cvetke Lipuš ... in njegovimi lastnimi. Lidija ======== http://crnkovic.blog.siol.net/2007/05/14/jezik-na-koncu-jezika/ -- Marko Crnkovič v blogu o parlamentarni resoluciji o jezikovni politiki, Marko Stabej o isti reči v zadnji Mladini (dostopno čez nekaj dni na http://www.mladina.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 09:08:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 09:08:24 +0200 Subject: [SlovLit] Spolnost onkraj seksizma -- Literarna zgodovina v Wikipediji in leposlovje v Wikiviru Message-ID: <00a601c796bf$d547f050$6400a8c0@P4> From: "Metka Zver" Sent: Tuesday, May 15, 2007 8:06 AM Subject: Danes Dialogi v knjigarni Konzorcij Dialogi - tretji pogovor iz cikla Antropologija spolov: Spolnost onkraj heteroseksizma ob knjigi Suzane Tratnik: Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti. Gostja mag. Suzana Tratnik, vodi Renata Šribar. Javno neprestano reciklirane in več ali manj tudi tako živete konstrukcije seksualnosti ne prinašajo sreče, zadovoljstva niti užitka - oziroma le-tega prinašajo omejeno, zaradi komercializacije seksa tudi nekako papirnato. Zato bomo z gostjo odkrivali teritorije možnih novih pojmovanj seksualnosti. Izhajali bomo iz aktivističnih, teoretskih in literarnih dogajanj in pojmov, ki sploh omogočajo misliti seks z distanco do heteroseksualnih norm. Lezbične razgradnje spolno-seksualnih družbenih in kulturnih predpisov so- ustvarjajo najbolj markantno, queer seksualizacijo. Ta svet, ki se v stvarnosti in teoriji še vedno dogaja na margini, a deluje in je - čeprav zamejeno - močan na privilegiranem področju simbolnega, predstavlja možnost za mnoga vsakdanja soočanja: s prevladujočo hetero/porno imaginacijo, s seksualnostjo, kot jo misli sodobni "utelešeni" feminizem, in z naivnimi spolnimi in seksualnimi esencializmi new agea. Mnoge tematizacije spolnosti se fokusirajo na žensko željo. Knjiga Suzane Tratnik Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti igra na lezbično žensko željo, a hkrati s teoretsko psihoanalizo pravi, da je izvor želje, ki pripada sferi psihičnega realnega - "komedija". Potemtakem misliti, predstavljati si seksualnost, izumljati nove paradigme investira nagon. To je v vsakem primeru velik izziv, ki razloži strah pred drugačnimi seksualnimi afinitetami in tudi pred temeljitim premislekom o ženskih/moških/drugih seksualnih vlogah. Torek, 15. maja ob 18. uri, knjigarna Konzorcij. Vljudno vabljeni! -- Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Metka Zver ====== V Wikipedijo smo letos vnesli bio- in bibliografije 40 slovenskih literarnih zgodovinarjev, šest pa jih še nastane do konca semestra. Nazadnje so bili dodani: Tone Pretnar, Andrijan Lah, Marija Mitrović, Mirko Rupel, Gregor Kocijan, Marjan Dolgan, Silvija Borovnik, Jožica Čeh, Marko Juvan, Miran Štuhec, Igor Saksida, Aleksander Bjelčevič, Irena Novak-Popov, Alojzija Zupan Sosič, Boža Krakar Vogel, Janez Rotar, Zdzisław Darasz, Jože Lipnik, Zvonko Kovač, Ivan Grafenauer, Drago Bajt, Franček Bohanec, Igor Kramberger, Janko Moder. Dosežete jih s projektne strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji s seznama http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev ali s poljubnim iskalnikom. Nič ne bo narobe, če posežete v gesla s stilnimi in stvarnimi izboljšavami. Za Wikivir (http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran) pa se pripravlja projekt digitalizacije in postavitve novih polnih besedil. Za vzorec so pripravljene "posteljice" za Pavlino Pajkovo (http://sl.wikisource.org/wiki/Pavlina_pajk), Luizo Pesjakovo (http://sl.wikisource.org/wiki/Luiza_Pesjak) in Milana Lipovca (http://sl.wikisource.org/wiki/Milan_Lipovec), v kratkem dodamo še daljši seznam želja in načrtov. Vabljeni k sodelovanju. --- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue May 15 10:01:02 2007 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 15 May 2007 10:01:02 +0200 Subject: [SlovLit] Literatura v Kopru Message-ID: <20070515_080102_027074.vladka.tucovic@guest.arnes.si> LITERATURA NA FHŠ-ju vljudno vas vabimo na literarni večer, ki bo potekal v četrtek, 17.5.2007, ob 19.00 pred Trgom Fakultete za humanistične študije v Kopru (vhod z Garibaldijeve) - v primeru slabega vremena pa v prostorih fakultete. V gosteh bomo imeli revijo Literatura in njihove tri goste - pesnike nekoliko mlajših generacij Primoža Čučnika, Jureta Jakoba in Toneta Škrjanca, ki se nam bodo predstavili s svojim novejšim in najnovejšim pesniškim opusom. Slišali bomo torej izsek iz treh pesniških jezikov, iz treh poetik. Naj spregovori L-literatura. (PS. Literatura je mesečnik za književnost, ki v samostojni obliki izhaja že od l. 1989 (pred tem je od l. 1971 izhajala skupaj z revijo Problemi); je ena izmed osrednjih slovenskih literarno-kulturnih revij. Literatura je bila glavno torišče postmodernističnih debat in prevodov, danes pa je odprta za širok krog avtorjev in poetik. Mednje spadajo tudi avtorji, ki se nam bodo predstavili v Kopru in ki so literarno izrazito dejavni, saj gostujejo po Sloveniji in v tujini, so prejemniki različnih nagrad itn.). Vljudno vabljeni > -- Marcello Potocco Ul. Angelce Ocepkove 2, SI - 1000 Ljubljana e-mail: // http://www2.arnes.si/~mpotoc29/index.html From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 15 12:44:02 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 15 May 2007 12:44:02 +0200 Subject: [SlovLit] Ob osemdesetletnici Franceta Bernika Message-ID: <4649AB12.29906.2920A0@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Zalozba ZRC" Organization: Zalozba ZRC To: "tiskovna konferenca" Date sent: Mon, 14 May 2007 10:42:49 +0200 Prisrčno Vas vabimo na predstavitev knjige Ob osemdesetletnici Franceta Bernika, s katero želimo počastiti jubilej dolgoletnega predsednika in častnega člana SAZU akademika prof. dr. Franceta Bernika. Predstavitev knjige bo v Veliki dvorani SAZU, Novi trg 3/I., v četrtek, 17. maja, ob 11. uri. V upanju, da se nam boste ob tem za nas osrednjem dogodku pridružili, Vas prijazno pozdravljamo. Prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU Akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU   From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 15:07:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 15:07:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Podelitev_nagrad_na_Cankarjevem_literarn em_festivalu_--_Re=3A_Iz_neke_pesniške_zbirke_--_ Seznam_besedil_za_digitalizacijo_v_Wikiviru Message-ID: <01c401c796f1$f85715d0$6400a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Tuesday, May 15, 2007 2:01 PM Subject: Podelitev nagrad in priznanj udeležencem Cankarjevega literarnega festivala Spoštovani mentorji in udeleženci Cankarjevega literarnega festivala! Vljudno vas vabim na svečano podelitev nagrad in priznanj, ki bo potekala 18. 5. 2007 v vrhniškem Cankarjevem domu od 10. ure dalje. Nagrade in priznanja bo podelil predsednik komisije, g. Zdravko Duša, priložnost pa bom izrabili tudi za pogovor o udeležbi na izolskem filmskem festivalu Kino Otok. Vabljeni so vsi udeleženci festivala. Klemen Lah ====== From: "Jaka Železnikar" Sent: Tuesday, May 15, 2007 12:06 PM Subject: Re: [SlovLit] Iz Luksemburga, iz Vilne in iz neke pesniške zbirke težko reči brez konteksta, morda pa gre za skovanko iz besede in zavozlanke, se pravi za nekakšne zavozlane besede? + sskj pravi: *vozlánka* -e ž (á) knjiž. /vozlani izdelek:/ razstavljati vozlanke ? tekst. /vozličasta preja/ se pravi da gre morda lahko tudi za nekakšen preplet besed? lp, jaka železnikar ==== From: "Jolka Milič" Sent: Tuesday, May 15, 2007 9:52 AM Subject: Re: [SlovLit]Iz neke pesniške zbirke [...] Tu je besedilo: Dan, ko sem ugotovila, da moram znova S svojimi sanjami sem prepotovala daleč, zelo daleč Ko pa / sem jih poskušala prekodirati, sem ugotovila, da še vedno/ pijem kavo tam, kjer sem jo nekoč začela, in sem žalostna,/ ker vsi gledajo samo vame, kot da sem edina obtičala na koncu / neke razmajane kulture. Sedaj iščem v skodelici podobo, ki me bo ponesla stran od enakosti./ Primerjam se z vsemi tistimi, ki so podobnost že poteptale./ združujem besede v besedozlanke in sem vesela,/ko računalnik vsako drugo podčrta. Ko bom jaz podčrtana, bom vedela, da sem začela znova. Ljub pozdrav, jolka ====== http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika -- seznam besedil za digitalizacijo v Wikiviru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 16:12:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 16:12:04 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <029001c796fb$05146990$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Tuesday, May 15, 2007 3:46 PM Subject: popravk VILNIUŠKA IZJAVA Pravkar sem se vrnil iz litovske prestolnice in sem še vedno ganjen ob spominu na trud, ki ga v ekonomsko opazno težjih pogojih, kot vladajo pri nas, tam vlagajo v študij našega jezika. Da sem lahko s svojim s slovenščino omejenim programom nastopil tako daleč od doma, je zame veliko razkošje in sem globoko hvaležen vsem, ki so mi to omogočili - od Žige Rangusa, ki se je res potrudil, da je dogodek izpadel kvalitetno, do slovenske vlade, ki vsem svojim idejam o zmanjševanju humanistike napram naravoslovju še vedno skrbi za pouk slovenščine na univerzah po svetu. Ob tem pa želim omenit nekaj, kar sem sprva skušal zamolčat, saj bi lahko izpadlo kot kritika ljudi, ki jih cenim. Gre namreč za naše uradno in vedno bolj splošno sprejeto poimenovanje litovske prestolnice z njeno poljsko varianto Vilna. Ker sem nasprotnik normativnosti v jeziku, ne trdim, da je to narobe. Bi pa želel na tem mestu povedat, zakaj sam tega imena ne morem uporabljat. Zdi se mi namreč popolnoma enako, kot če bi pristal, da Ljubljani Nizozemci in Danci rečejo Laibach. Pa sem, nasprotno, vesel, če ji tudi Nemci rečejo Ljubljana. Razumem, da smo nekoč Slovenci za svojo samozavest potrebovali občutek, da smo del velike slovanske družine. A smo se pozneje od panslavističnih idej poslovili in se popolnoma distancirali od narodov, v objem katerih so nas te ideje pripeljale. Zdaj smo sicer v nekakšni skupnosti z nekaterimi drugimi slovanskimi narodi, a so hkrati v tej skupnosti tudi Litovci, ki imajo po zelo dolgem času spet lastno državo, v kateri so končno rešeni načrtne slovanizacije. Ker so eden tistih narodov znotraj EU, ki so po velikosti najbolj primerljivi z nami, mislim, da smo, če želimo, da drugi spoštujejo naša imena naših mest, tudi mi dolžni spoštovat njihova. Vam pa seveda nikakor ne branim, da ste še vedno na strani Poljakov oziroma naših panslovansko čutečih prednikov. Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 16:26:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 16:26:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Ingoličeva_ptujska_leta Message-ID: <031101c796fd$01f90de0$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Tuesday, May 15, 2007 10:56 AM Subject: Ingolič na Ptuju V četrtek, 17. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave Ingoličeva ptujska leta: Med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem. Odprtje razstave bo v slavnostni dvorani knjižnice Ivana Potrča. Kulturni program bosta prispevala Turistično etnografsko društvo Lukari in Oktet iz Dornave, na otvoritvi pa bodo prisotni tudi sorodniki pisatelja Antona Ingoliča. Po razstavi bo goste popeljal Vladimir Kajzovar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 15 20:41:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 May 2007 20:41:21 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <001b01c79720$a34cb750$6400a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Tuesday, May 15, 2007 7:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Vilna, Wilno, Vilnius Popolnoma razumem razneženost in zadoščenje cenjenega (slavističnega) kolega Andreja Rozmana Roze po vrnitvi iz litovske prestolnice, za boljše razumevanje vprašanja njenega poimenovanja pa se mi zdi potrebno podati nekaj pojasnil. Slovenci uporabljamo različico Vilna, ker je to bilo tradicionalno slovansko poimenovanje tega mesta, ki je tudi sicer stoletja bilo slovansko (belorusko, ali, če kdo hoče, starobelorusko). Belorusi ga imenujejo Vil'nja. Poljska različica Wilno se je razširila v času, ko je Velika kneževina Litva (ki je obsegala poleg današnje Litve tudi današnjo Belorusijo in dobršen del Ukrajine) postala del poljske države. Mesto leži na območju s slovanskim zaledjem (v vaseh okrog mesta se namreč govorijo beloruska narečja, prebivalstvo katoliške vere pa se zaradi tega in zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin - prestiža poljskega jezika in kulture - šteje za Poljake. Tudi mesto samo je vse do l. 1939, ko je Stalin to območje, ki je bilo med obema vojnama pod Poljsko, "podaril" tedaj še samostojni Litvi (s prestolnico v Kaunasu), da bi ga leta 1940 skupaj z ostalo Litvo priključil k Sovjetski zvezi, bilo v etničnem pogledu dejansko slovansko (poljsko- belorusko). Od priključitve Litve 1940 je ruščina sprejela obliko Vil'njus. Slovenci smo v svojem ljudskem in tudi knjižnem jeziku vzpostavili svoje različice imen držav in tudi številnih krajev v tujini, ne le Dunaj, Rim, Benetke, temveč tudi Carigrad, Budimpešta, Lizbona, Bruselj, ob tem pa tudi Vilna. Pri Vilni, kot sicer tudi pri nekaterih drugih prej naštetih imenih, se v slovenščini ustaljena oblika loči od tiste v jeziku originala le v podomačenem izglasju, zato tudi ni nikakršnega razloga za očitek nespoštljivosti. Vilna torej sploh ni poljska oblika (ta je Wilno) in je v slovenskem knjižnem jeziku pač že dolgo ustaljena, zato menim, da z njo ni nič narobe. Kdor pa meni, da je zaradi spoštljivosti do nosilcev drugih jezikov treba pisati Istanbul, Budapest, Lisboa, Bruxelles, Vilnius, naj pač tako piše in naj bo pri tem čim bolj dosleden. Silvo Torkar ===== From: "Alenka Hladnik" Sent: Tuesday, May 15, 2007 6:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Tudi sama občutim Vilno kot nespoštljivost, zato se pridružujem VILNIUŠKI IZJAVI ANDREJA ROZMANA ROZE. Slovenjenje oziroma slovanjenje (Vilna) imen se kaže kot povsem arbitrarno, še vedno se kislo zarežim ob Filadelfiji in New Yorku v istem stavku. Zakaj ne tudi Nju Jork ali Vošington. Simpatično, kajne. Piši kao što govoriš. Lep pozdrav, Alenka Hladnik From jurska na volja.net Wed May 16 10:19:53 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Wed, 16 May 2007 10:19:53 +0200 Subject: [SlovLit] = nova_številka_Jezika_in_slovstva_=281/ 2007=29 Message-ID: <000701c79792$fd69b090$944602c1@PC202811356712> Dvainpetdeseti letnik Jezika in slovstva se je začel s petimi razpravami, tremi ocenami in dvema poročiloma, ki obsegajo 92 strani. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat posvečen skladnji, in sicer s korpusnega in jezikovnosistemskega vidika, besedilom dementnih oseb, dramam Ivana Mraka ter problemsko-ustvarjalnemu pouku književnosti. Pod na prvi pogled dokaj zapletenim naslovom članka NINE LEDINEK se skriva natančna predstavitev skladenjske ravni označevanja korpusov, in sicer s tehnično-tehnološkega in zgodovinskega vidika. Predstavljeni so različni skladenjsko označeni korpusi ali drevesnice, nakazana je njihova uporabnost ter načini skladenjskega označevanja. Največ pozornosti je namenjene slovenskemu skladenjsko označenemu korpusu, ki je po naslovu projekta poimenovan >Slovenska odvisnostna drevesnica<, oblikovan pa je bil po češkem modelu za skladenjsko označevanje korpusov. Predstavljeni so načini skladenjskega označevanja >Slovenske odvisnostne drevesnice, njena učinkovitost pa je ovrednotena s pomočjo rezultatov mednarodnih raziskav. FRANČIŠKA LIPOVŠEK se v članku posveča eksogeni svojilnosti, ki jo opredeli z vidika različnih jezikov in v razmerju do endogene svojilnosti. Največ pozornosti nameni posameznim evropskim zgradbam eksogene svojilnosti, in sicer z vidika tvorbeno-pretvorbene slovnice ter v pragmatično-skladenjskem okviru predstavi njihove osnovne vzorce, poveže pa jih tudi z neevropskimi zgradbami eksogene svojilnosti. Tema članka VALERIJE TROJAR so znaki demence, ki so razvidni iz jezikovne podobe govorjenih besedil, ki so jih s pomočjo slike tvorili dementni posamezniki. Njihova besedila so primerjana z istovrstnimi govorjenimi besedili nedementnih posameznikov. Največ pozornosti je posvečene predvsem dolžini besedil, posameznim poimenovanjem, slovničnim in pomenskim odnosom v besedilih, polnjenju premorov, ponovitvam besed ter samopopravkom. KATJA MIHURKO PONIŽ v članku preko medsebojnega odnosa Ivana Mraka in njegove žene Karle Bulovec osvetljuje ženske like v Mrakovem dramskem ustvarjanju. V luči njunih medsebojnih odnosov so tako predstavljene drame Obločnica, ki se rojeva, Slepi prorok, Mona Gabrijela, Emigrantska tragedija in Requiem za Karlo. Podrobna analiza omenjenih del napeljuje in izpelje misel, da je Mraka Karla Bulovec navdihovala predvsem pri ustvarjanju zunanje podobe ženskih likov, njihova notranjost pa je rezultat njegovih >moških< pogledov na žensko. Članek ALENKE ŽBOGAR je namenjen predvsem učiteljem književnosti. Podrobneje namreč predstavlja problemsko-ustvarjalni pouk kot dejavno metodo poučevanja književnosti, ki upošteva tudi spoznanja kognitivne psihologije. Zgodovinski umestitvi tovrstne metode poučevanja sledi natančna predstavitev posameznih faz problemsko-ustvarjalnega pouka, ki je podprta s številnimi primeri. Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije začenja ŠPELA AŠENBERGER, ki predstavi in ovrednoti knjigo Franca Zadravca Slovenski roman dvajsetega stoletja. Tretji analitični del in sinteze. V literarnem duhu nadaljuje VLADKA TUCOVIČ, ki oriše okvir nastanka ter oceni prvo knjigo Zbranega dela Zofke Kveder. URŠKA JARNOVIČ nato predstavi in ovrednoti knjigo Tomaža Sajovica Jezik med umetnostjo in znanostjo: slogovne razprave, temu pa sledita dve poročili, in sicer o izborih Gradnikove lirike doma in po svetu, ki ga je pripravila ANA TOROŠ, ter o >mini tečaju slovenščine za turiste<, o katerem poroča MOJCA STRITAR. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet novonastalih knjig, povezanih z leksikografijo, sociolingvistično podobo Srbov v Beli krajini, metodološkimi koncepti literarne zgodovine ter življenjem in delom patra Ladislava Hrovata in Leva Šestova. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:19:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:19:48 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Message-ID: <005c01c797ef$2d7fda00$6400a8c0@P4> Od: Miha Rus [miha.rus na iolar.com] Poslano: 16. maj 2007 9:25 Zadeva: RE: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Pozdravljeni. Zelo zanimiv komentar. Zanima me pa, kakšno je razmerje med imenoma Kovno in Kaunas. Prvo je verjetno poljsko, mesto samo pa etnično litovsko, ali ne? Lp, Miha ======== Od: Klemen Pisk [klemen.pisk na siol.net] Poslano: 16. maj 2007 2:20 Zadeva: Vilnius ali Vilna? Vilno! Ob vsem povedanem bi rad opozoril na dejstvo, da litovsko Vilnius ni neko staro poimenovanje, ampak je precej nova in umetna skovanka litovskih romantikov 19. in 20. stoletja, o čemer med drugim piše Tomas Venclova v svojem eseju. Takšna so zgodovinska dejstva, mesto je pač bilo v slovanskih rokah, naj mi Litovci tukaj oprostijo, a da so mestu dali litovsko ime tako pozno, to potrjuje. Mesto je dobilo ime po reki Vilnia, kar je najbrž res vzhodnoslovanskega, starobeloruskega porekla, lahko pa bi v hidronimu našli celo baltoslovanski substrat. Toda Silvo Torkar zmotno trdi, da Slovenci pravimo mestu Vilna zato, ker naj bi bilo to iz starobelorusko Vil'nja. Slovenci smo Vilna prevzeli iz nemščine (Wilna), Nemci pa iz rusko-židovsko različice Vilna, toda sprašujem se, zakaj naj bi bila ta, iz nemščine prevzeta oblika primarna, ko pa smo vendar Slovenci imeli vzporedno, vsaj enako močno, če ne celo močnejšo obliko srednjega spola Vilno, resda poljskega izvora, toda zgodovinsko gledano je to poimenovanje mnogo bolj upravičeno in na mestu kot ženska oblika Vilna, naj še enkrat poudarim, da je ženska oblika prevzeta iz nemščine. To je sicer povsem mogoče, da neki tretji jezik postane posrednik, toda ali ne bi vendarle razmislili, ali bomo prevzemali od Nemcev ali od Poljakov? Po mojem je najprimernejša oblika Vilno: 1. zato ker so tu že od nekdaj živeli Poljaki, Nemcev pa zanemarljivo malo, 2. zato, ker smo Slovenci precej dobro poznali obliko Vilno in nam še danes ta oblika ni tuja (mnogokrat se v slovenski literaturi piše o Vilnu in Kovnu - Kaunasu). Seveda razumem, da bi iz spoštovanja do Litovcev lahko rekli tudi Vilnius, toda tradicija tega ne potrjuje, poleg tega pa Slovenci tako ali tako po svoje izgovarjamo to mlado litovsko skovanko, priredimo jo pač v skladu z lastnostmi slovenščine in sklop -nius izgovarjamo dvozložno, namesto enozložno. Morda bi bila za Slovence celo boljša podomačena različica Vilnus, a to je že drug problem. Sicer sem tudi sam proti jezikovnim zapovedim, toda želim si, da bi oblika Vilno bila v pravopisu vsaj enakovredna obliki Vilna, saj je v praksi že zdavnaj tako. Ja, včasih se z veliko nostalgijo spomnim svojega obiska tehničnega muzeja v Monakovem in ogleda starih Mozartovih čembalov v Solnem gradu, a ti mesti je že povozil čas, medtem ko Vilno še živi! Lep pozdrav iz Vilna, Klemen Pisk ======== Od: Tivadar Hotimir [Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si] Poslano: 15. maj 2007 23:52 Zadeva: RE: [SlovLit] Vilnius ali Vilna "Vilnius je Vilna" bi lahko bil naslov. Rad bi izrekel iskren hvala obema oz. vsem trem za zelo natančno predstavitev problematike in njenega duha. Predvsem zgodovinska razlaga Silva Torkarja me je razveselila. O Litvi vsaj jaz sam do zmag in porazov Žalgirisa in Sabonisa, ki je pretepal našega legendarnega Dražena Petrovića, nisem kaj dosti slišal. Obstajal je Lenin, Stalin, partizani, "ruski vojaki iz bratske Sovjetske zveze", ki smo jim bolj učeno v OŠ rekli rdečearmejci in še vedno krasijo (brez ironije!) trg sredi Murske Sobote, kamor smo natikali vrtnice in še kaj, Litve pa ni bilo. Potem pa se je vse do konca odprlo, marsikaj se je dalo prebrati, podvomiti - govorim iz osebne mladostne izkušnje. Zakaj to pišem: s stališča sodobnega (mogoče še mlajšega) pisca in uporabnika jezika je Litva dejansko (bila) nova država, Rusi (oz. Sovjeti, stalinisti ali kdorkoli že iz Kremlja vodeni) pa osovraženi po mnogih tudi slovanskih deželah, tudi v nekoč slovenskem Porabju, v Pragi, Budimpešti in še kje. Kdor je gledal današnji Dosje, ki je bil zelo rahlo patetičen na trenutke, a vseeno dovolj informativen, da lahko razumemo tudi upor Litovcev in zavzemanje za svoje. Mogoče je res najbolje, da nekaj časa pustimo obe varianti, pa bomo videli, pa potem preštejemo v korpusu. Mislim, da bo neodvisna Litva zmagala in naša prilagodljivost, zvestoba originalu - "Litovci pač rečejo Vilnius, bo že prav". Za zmago Vilne bi bil verjetno nujen dogovor širše javnosti, podprt z zgodovinsko razlago. Sodobni bralec in pisec je večinoma verjetno ne pozna. Še enkrat hvala vsem. Lep nočni, rahlo nostalgičen, pozdrav. Saj res, a gremo na Laibache? --- Hotimir Tivadar p. s. Kaj pa pravite na sinhronizacijo filmov, kar sta dr. Janez Dular in dr. Marko Stabej razpravljala v Odmevih? Sam bi najprej predlagal še malo več sinhroniziranih risank - kar se glede na število otrok verjetno ne splača!? -, npr. neposlovenjena sta Medvedja brata, kjer bi tudi naši glasbeniki lahko kaj dodali, kot je npr. Oliver za hrvaško različico. Drugače pa si predvsem aktualnega guvernerja Arnieja ipd. v Terminatorjih in drugih podobnih ne predstavljam v slovenski različici ... ====== Od: BogoRoz [bogoroz na siol.net] Poslano: 16. maj 2007 3:49 Zadeva: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Slivu Torkarju se zahvaljujem, da je popravil mojo zmoto o poljskosti imena Vilna. Glede na situacijo, v kakršni je beloruščina, ki je bojda ne uporablja niti njihov predsednik, je vsekakor lepo, da nekaj tega jezika na uradni ravni ostaja vsaj pri nas. Le tega ne vem, ali ne bi moral v primeru, če bom začel uporabljat naše staro ime Vilna, bit dosleden do te mere, da bom tudi bavarski prestolnici govoril Monakovo. Ko si še tistega Pulja za Pulo nikakor ne uspem izpulit iz ust. --- Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:31:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:31:33 +0200 Subject: [SlovLit] Pripombe k Cankarjevemu tekmovanju Message-ID: <005d01c797f0$d1713130$6400a8c0@P4> From: "Alenka Konc Ambrožič" To: Sent: Wednesday, May 16, 2007 2:59 PM Subject: Pripombe k Cankarjevemu tekmovanju Kot mentorica dijakom in kot ocenjevalka na Cankarjevem tekmovanju imam nekaj pripomb oziroma predlogov glede ocenjevanja tekmovalnih nalog (testov in spisov) in glede sestave testov objektivnega tipa: 1. Kriterije ocenjevanja testov objektivnega tipa bi bilo treba nujno poenotiti. Za poenotenje vidim vsaj dve možnosti: ali ohraniti do lanskega leta že uveljavljeno prakso skupnega ocenjevanja testov (ocenjevalci imajo možnost posvetovanja med sabo in s predstavnikom organizatorja tekmovanja, ki dobro pozna naloge in točkovnik) ali uvesti tudi pri ocenjevanju testov drugega ocenjevalca, kot je praksa pri ocenjevanju spisov. 2. Glede ocenjevanja testov objektivnega tipa predlagam, da se pri vprašanjih, pri katerih se pričakuje obsežnejši odgovor, zapisan celo z več povedmi, ne odbije cela točka za eno jezikovno napako, na primer vejico, ampak da se cela točka odbije za dve jezikovni napaki, torej pol točke za vsako. (Po navadi je jezikovni pravilnosti za testno nalogo namenjena ena točka, kar je v redu.) 3. V testu objektivnega tipa bi se bilo dobro izogniti večdelnim vprašanjem, ki so sestavljena tako, da vodijo v pravo verižno katastrofo, če tekmovalec napačno odgovori na del A (1. vprašanje), saj začetni napačni odgovor potegne za sabo še kakšnih pet (B, C, Č, D, E) ponesrečenih poskusov. Dobro bi se bilo pozanimati, kaj o tovrstnih vprašanjih meni didaktična stroka. 4. Predlagam, da se v testu objektivnega tipa izogiba vprašanjem, ki niso dovolj odprta za možnost različnih odgovorov, kadar gre za interpretacijo književnega besedila. Če se sestavljalec testa odloči za takšno vprašanje, naj bo to resnično dovolj domišljeno in odprto za dijakov pogled na stvar in v skladu s tem naj bo tudi ustrezno točkovano. 5. Glede ocenjevanja tekmovalnih spisov sem mnenja, da bi morda znova morali premisliti, ali je bil zares nesprejemljiv letos opuščeni sistem ocenjevanja, ko sta se, potem ko sta seveda vsak zase ocenila tekmovalne spise, prvi in drugi ocenjevalec srečala in uskladila oceni za spis, če je bilo to potrebno. Če sta delo opravila strokovno in odgovorno, to ni bila slaba metoda. Sicer pa bi bilo sploh nujno, da bi organizator tekmovanja pripravil vsaj kratek seminar za usposabljanje ocenjevalcev, kar naj bi bil tudi korak k poenotenju kriterijev za spis. 6. Morda ni odveč opomniti organizatorja tekmovanja, naj se pri določanju končnega števila točk za tekmovalni spis dosledno upošteva 28. člen Pravilnika o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, in sicer del, ki navaja, da nalogo ponovno oceni tretji ocenjevalec, če se pri ocenjevanju med prvim in drugim ocenjevalcem pojavi razlika, večja od 10 točk. Ne bi bilo prav, da bi v takem primeru tretji ocenjevalec (oziroma po 37. členu omenjenega Pravilnika dva ocenjevalca) ponovno ocenil tekmovalno nalogo šele po tekmovalčevem ugovoru na vrednotenje nalog na vseslovenskem tekmovanju. 7. Še premislek o manjši spremembi uradnega obrazca za Cankarjevo priznanje: Glede na to, da so med tekmovalci za Cankarjevo priznanje tudi osnovnošolci in srednješolci, katerih materni jezik ni slovenščina, bi bilo morda ustrezneje, da se na obrazcu spremeni besedilo iz >Za uspeh na šolskem/vseslovenskem tekmovanju v znanju MATERINŠČINE prejme bronasto . priznanje .< v >Za uspeh na šolskem / vseslovenskem tekmovanju v znanju SLOVENŠČINE prejme .<. Sicer pa se mi sploh zdi, da se je v uradnih dopisih že uveljavilo poimenovanje >tekmovanje v znanju slovenščine<. ======== Samo Krušič [ksamo na gimb.org] Date: Wed, 16 May 2007 10:29:14 +0200 Nekaj o Cankarjevem Nekaj o tekmovanjih, tudi o Cankarjevem Spoštovane kolegice in kolegi, dolgo časa sem okleval, ali naj se oglasim, še posebno zato, ker sem (v dobri slovenski maniri) pričakoval, da se bo zaradi peripetij na letošnjem vseslovenskem tekmovanju na 4. stopnji, ki so verjetno marsikomu vzburkale živce, na Slovlitu sama po sebi odprla kaka debata, a se (zanimivo!) ni. A to pomeni, da bomo zopet vse lepo pometli pod preprogo? Menim, da vzrok za letošnje (milo rečeno) >nevšečnosti< niso ljudje, ki so organizirali tekmovanje, pripravili test, izbrali temo spisa in sestavili točkovnik (vedno je najlaže najti >krivca<, le da sistem ostane edino zveličaven) - napaka je sistemska. Čeprav sem sredi mentoric že kar dolgo eden redkih mentorjev in popravljalcev, še danes ne vem dobro (verjetno po lastni nemarnosti), kdo pravzaprav to tekmovanje organizira. Je nosilec tekmovanja Društvo, organizacije pa ljudje na Zavodu za šolstvo? A zato ljudje z Zavoda krivijo predstavnice območnih društev, te pa potem krivdo zvračajo na omenjene ljudi z Zavoda? Pri tem se seveda pozablja na >rajo<, ki teste in sestavke tekmovalcev popravlja, ta >raja< pa je kar tiho: najprej tekmovalci pišejo teste, ne pišejo spisa, nato popravimo teste, tekmovalci na vrat na nos (o tem so bili nekateri obveščeni le nekaj ur pred slavnostno ponovitvijo >vseslovenskega< tekmovanja) še enkrat pridejo pisat spise, mi jih popravimo (in seveda tudi nesemo v >centralo< območnega Slavističnega društva) - nato pa rezultate razveljavijo. Nič čudnega, če je popravljalcev vsako leto manj (vsekakor veliko manj, kot je prijavljenih šol!), tako so letos na 3. stopnji v ljubljanskem >okolišu< zbrali vsega skupaj štiri (!) popravljalke (nekatere so tako popravljale tudi izdelke svojih tekmovalcev in v prid >objektivnosti< skušale mižati na eno oko ali pa kar na obe). To pomeni, da pametni ljudje zadevo >eskivirajo<, tako da ostane na plečih (skupaj z organizatorji, ki verjetno niso nič na boljšem!) nekaj deset ljudi, ki premorejo obilico pedagoškega . (hmm), ki je nadomestil nekdanja gesla o >prosveti< kot >osveti< (to se je pa res udejanjilo!), o >moralnem liku< >prosvetnega delavca<, pri katerem brli popravljalska luč pozno v noč, ipd. - A saj to je povsem moderen žargon! - kolumnistu v Pedagoških razgledih (če se ne motim, v nekdanjem Prosvetnem delavcu(?) - tradicijo je pač treba nekako gojiti) g. Darku Štrajnu se je ob razglabljanju o poslanstvu moderne šole zapisala misel (na žalost jo je razumel povsem afirmativno!) o >učitelju kot proletarcu družbe znanja<: proletarec sedi za popravljalskim (še prej pa za pripravljalskim) strojem, >output< te mašinerije pa je znanje kot >prodajni produkt< - kot piše na maturitetnih polah: >scientia est potentia<, v znanju je moč, to je gorjača, s katero lopni po glavi kolega v prihodnjem boju za službo (dokler ne bo z njo prej ali slej kdo drug lopnil tebe). - No, ja, ta stvar ne zadeva samo Cankarjevega tekmovanja, zato jo hitro postavimo vkraj: toda ali tako glomazno tekmovanje še lahko obstane na plečih nekaj desetin >prosto-voljcev< (ker tu očitno ne gre za nič drugega kot za prostovoljstvo)? Sprašujem se tudi, koliko so sploh lahko veljavni rezultati >vseslovenskega tekmovanja<, na katerem so kriteriji povsem prepuščeni nekakšnim >pokrajinskim< ali >območnim< društvenim enotam, med katerimi ni prav nikakršne moderacije. Še več, na letošnjem tekmovanju ocenjevalci tudi testa objektivnega tipa (v katerem je - kar je samo po sebi sicer treba pozdraviti - vse več odgovorov >po smislu<) nismo popravljali usklajeno (tj. družno, tako da smo se lahko dogovorili za kriterije), ampak lepo vsak zase doma. Nič čudnega, da so razlike v >izplenu< posameznih >območnih enot< že dolga leta izdatne, vse več pa je tudi razlik med ocenami posameznih ocenjevalcev, pri čemer se včasih pozabi, da pravilnik o ocenjevanju pri več kot 10 točkah razlike zahteva še oceno tretjega ocenjevalca. Ali imajo takšna tekmovanja sploh kak smisel? Ne poznam sicer natančno zgodovine tekmovanja za Cankarjevo priznanje in drugih podobnih šolskih tekmovanj (zdaj ima že vsaka stroka svojega), a zdi se mi, da so prvotno nastala zato, da bi tekmovalcem omogočila poglabljanje v tisto snov, ki sicer presega šolske okvire, njihov namen je bil v širjenju vednosti in tudi v odpiranju prostora možnosti za osebno kreativnost, tj. za prostor ustvarjalne svobode. Danes pa je namen teh tekmovanj očitno vse bolj le v njih samih, v krmljenju velikega proizvodnega stroja >družbe znanja<, v kateri znanje ne pomeni (rado)vednosti, temveč je zgolj še sredstvo, v najboljšem primeru (samo)prodajni rekvizit. Prostor prostočasnih dejavnosti mladih se vse bolj oži (zanimivo, da je tudi >šola< prvotno pomenila >prosti čas< - ki ga danes vse prehitro zamenjujemo z >brezdeljem<), vse te dejavnosti se vedno bolj vpenjajo v urnike treningov za različna tekmovanja, prosti čas se vse bolj institucionalizira in vpenja v >šolsko polje<, od treningov različnih športov do učenja tujih jezikov in celo do tega, da starši osnovnošolcev najemajo inštruktorje, ki naj bi tekmovalce čim bolj odlično pripravljali na različna tekmovanja, od katerih bo odvisen njihov vstop v srednjo šolo. Menim, da bi bilo treba ta primež čim prej razrahljati in da je letošnja novost v Cankarjevem tekmovanju - tekmovanje v pisanju scenarijev - dober korak v pravo smer; saj v veliko večji meri spodbuja svobodno ustvarjalnost sodelujočih, predlagal bi tudi, da bi sklepni del imel nekakšno festivalsko obliko in da bi bil namenjen spoznavanju, izmenjavanju izkušenj med pišočimi in različnim okroglim mizam, na katerih bi sodelovali tudi zreli, starejši ustvarjalci - morda malo v slogu nekdanjih Podob trenutkov, ki so jih nekdaj (kako neverjetno) ustanovili kar ljubljanski srednješolci sami. K temu bi morda lahko pritegnili tudi mlade literarne ustvarjalce, predstavitev šolskih glasil - z upanjem, da bi morda lahko enkrat na leto izšel tudi kak zbornik z najboljšimi prispevki slovenskih dijakov in osnovnošolcev. - Glede klasične oblike tekmovanja za Cankarjevo priznanje pa menim, da bi veljalo (ne samo v okviru tega tekmovanja!) razmisliti, ali jezikovnemu ustvarjanju in upovedovanju razmišljanja res ustrezajo takšni kriteriji, po katerih sleherni pisni izdelek že vnaprej razparceliziraš na kakih dvajset postavk, pri čemer se potem izgubi sleherna samostojna nit misli v spisu. Ali ti kriteriji, nekako na silo preneseni iz polja naravoslovnih strok, metodološko sploh ustrezajo jezikovnemu izražanju in svobodi razmišljanja (o tem v svojem kratkem prispevku Humanistika v šolstvu v predzadnji Novi reviji, št. 297-298, - sicer predstavljenem na lanskem novembrskem simpoziju Humanistika v dobi tehnocivilizacije - razmišlja Janko Kos)? Bi morda veljalo uvesti tekmovanje v daljših, bolj svobodnih in samoiniciativnih esejskih razmišljanjih na dano temo (iz slovenske književnosti), ki bi jih ocenila nekoliko bolj enovita komisija? Verjetno so ti predlogi nekoliko utopični in navrženi kar počez, a rad bi spodbudil debato o tekmovanju, ki po mojih izkušnjah dijake, ki se za literaturo res zanimajo, prej odvrača, kot pa privablja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:33:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:33:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Mladi_raziskovalci_--_Predslovanska_kraj evna_imena_--_Avtocenzura_v_mladinski_književnost i_--_Mladinska_književnost_v_ZDA Message-ID: <005e01c797f1$11efa8e0$6400a8c0@P4> Od: "Milena Mileva BLAZIC" Zadeva: za slovlit Datum: 15. maj 2007 21:27 Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce http://www.uni-lj.si/MR2007.asp v letu 2007. ======== Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Poslano: 16. maj 2007 13:24 Zadeva: LK, 21. maj 2007 LK FF v Ljubljani vabi na 856. sestanek v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo Matej Šekli, mladi raziskovalec na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: O romansko-alpskoslovanskem nadomestnem naglasoslovju (na primeru predslovanskih substratnih krajevnih imen moškega spola v slovenščini). --- Alja Ferme ========= Od: Gašper Troha [gasper.troha na guest.arnes.si] Poslano: 16. maj 2007 11:28 Zadeva: Kocjančič Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje NIKE KOCJANČIČ POKORN: (Avto)cenzura v prevodih otroške in mladinske književnosti. Prevod ni nikoli posledica nevtralnega in objektivnega prenosa vsebine izvirnika v ciljni jezik. Na eni strani je vsak prevod interpretacija, samosvoja reprodukcija besedila, ki se dovrši ob razumevanju izrečenega v besedilu, odraz posebnega razumevanja izvirnika, ki se izmika popolnemu in dokončnemu zajetju; na drugi strani pa je vsak prevod tudi odraz vrednot in ideoloških in poetoloških pozicij ciljne družbe. V mnogih družbah, tudi slovenski, so manipulacije, kulturni predsodki, asimilacije in namerna preoblikovanja ciljne kulture najbolj razvidni v prevodih otroške in mladinske literature. Takšno poseganje ciljne družbe, ki skuša zakriti ali potlačiti vse teme in elemente, ki niso v skladu s stereotipnim in tradicionalnim razumevanjem Drugega, bo prikazano na slovenskih prevodih mladinskega dela Heidi Johanne Spyri in Winnetouja Karla Maya. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V torek, 22. maja 2007, ob 19. uri. ====== Od: Milena Mileva BLAZIC [milena.blazic na guest.arnes.si] Poslano: 15. maj 2007 23:29 Zadeva: mladinske spletke Informacije o mladinski književnosti Univerze v Minnesoti in knjižnice sta na spletnih povezavah http://special.lib.umn.edu/clrc/kerlan/nl.php in http://special.lib.umn.edu/clrc/kerlan/newsletters/2007/Summer2007Color_Master.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 16 21:40:09 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 May 2007 21:40:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_vikend_na_=C8eškem_--_Bolonj a_po_Bolonji Message-ID: <008001c797f2$06ccbfb0$6400a8c0@P4> Date: Wed, 16 May 2007 11:28:39 +0200 From: Marcello Potocco marcello.potocco na guest.arnes.si To: slovlit na ijs.si Subject: Slovenski vikend tudi na Češkem Pretekli vikend niso bili dejavni samo vilniuški, ampak tudi brnski študentje slovenistike. V kraju Vápenky so priredili 1. Češko-slovensko srečanje v Belih Karpatih. Srečanje se je pričelo s predavanjem Liborja Doležana o ljudski kulturi na "moravski Gorenjski", ki ga je komplementarno zaključil nastop moške vokalne skupine Snežet iz Mosta na Soči (program je bil večinoma naravnan v smer ljudske pesmi). Vmes pa sta potekali srečanje brnskih slovenistov in slovenskih bohemistov ter srečanje z literarnim večerom štirih slovenskih piscev (poleg spodaj podpisanega so sodelovali še Novica Novakovič, Stanka Hrastelj in Cvetka Bevc). Če bo "rezultat" tega srečanja šele viden prihodnosti, v zborniku s prevodi omenjenih avtorjev, pa so na srečanju že lahko predstavili sveži prevod knjige Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode, ki je izšel v okviru brnske univerze - za prevod sta poskrbeli Alena Horáčková in Dagmar Sekotová. Lep pozdrav, Marcello Potocco ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, May 15, 2007 9:22 PM Subject: Bologna po Bologni 2007 22. - 26. maj, Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Knjigarna Konzorcij v sodelovanju s Pionirsko - Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, delujočo pri Knjižnici Otona Župančiča, in Založbo Mladinska knjiga letos pripravlja jubilejno 15. razstavo tujih otroških knjig Bologna po Bologni. Na ogled bo v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani med 22. in 26. majem 2007. Razstava tradicionalno pripelje v Ljubljano izbor najboljšega, kar je bilo predstavljeno na Mednarodnem sejmu otroških knjig konec aprila v Bologni (La Fiera del Libro per Ragazzi 2007). Pomembno mesto na razstavi zasedajo knjige, ki so bile nominirane ali so prejele katero od prestižnih nagrad na področju otroške knjige. Na razstavi posebej poskrbijo za strokovno javnost. Knjižničarji imajo možnost vodenega ogleda razstave. Na njem mag. Tilka Jamnik iz Pionirske posreduje informacije in opozori na vrhunce lanskoletne svetovne produkcije. Strokovna vodstva bodo potekala od srede, 23. maja do petka, 25. maja, vsak dan ob 11. uri. Bologno po Bologni vsako leto obišče vedno več individualnih obiskovalcev, otrok in staršev, ki jih zanimajo predvsem slikanice v angleščini. Da bi tudi slovenskim otrokom približali sodobno svetovno knjižno ilustracijo, organiziramo pravljične ure z Ido Mlakar iz Pionirske, ki bodo v sredo, 23. maja in v četrtek, 24. maja ob 9.30 uri. Otvoritev razstave bo v torek, 22. maja ob 11. uri, takoj zatem, ob 12. uri pa bo tudi prvo strokovno v odstvo po razstavi. Prijazno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 17 21:00:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 May 2007 21:00:52 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius_ali_Vilna__--_Slovenski_večer Message-ID: <001d01c798b5$b429f6a0$6400a8c0@P4> From: Sent: Thursday, May 17, 2007 1:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Spoštovani, z zanimanjem spremljam diskusijo o Vilni in bi rada dodala par besed na to temo. Večkrat, od kar sem prvič prišla v Slovenijo (l.1993), sem morala izbrati eno ali drugo ime, zato sem tudi zase izdelala neka pravila, ki jim sledim. Strinjam se z razlago, ki jo ponuja Silvo Torkar. Opazila sem, da Slovenci ponavadi uporavbljajo inačico Vilna. Zato tudi jaz ponavadi uporabljam to ime, kadar govorim o Litvi ali o njeni prestolnici. Mislim, da se je ime Vilnius pojavilo v slovenščini precej kasno, najbrž v drugi polovici 20. st. Ime Vilnius najdem le v uradnih poročilih o Litvi, o uradnih obiskih etc. Slovenci so navajeni na ime Vilna, in če je tradicija takšna, kakršna je, zakaj ne bi uporabljali ravno to ustaljeno obliko imena litovske prestolnice? Lahko bi seveda uporabljali ime Vilnius za uradna sporočila, čeprav mislim, da je boljše, če je poenostavljeno vse, kar se da poenostaviti. Lep pozdrav, Jelena Konickaja Za še eno temo na Slovlitu bi predlagala tudi temo litvanski/litovski. ======= From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, May 17, 2007 5:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Po vseh teh komentarjih na temo imena litovske prestolnice sem seveda dolžan kratek odgovor. Dragoceno se mi zdi opozorilo Francke Premk na francosko monografijo o tem mestu, sam bi opozoril na študijo znamenitega ruskega jezikoslovca in baltista V. Toporova, ki je pod naslovom Vilnius, Wilno, Vil'na: gorod i mif izšla v zborniku Balto-slavjanskie etnojazykovye kontakty, Moskva 1980, 3-71, v litovskem prevodu pa v knjigi V. Toporov, Baltu mitologijos ir ritualo tyrimai, Vilnius 2000. Dobro dopolnilo je podal Klemen Pisk. Moram pa ga popraviti. Nikjer ne trdim, da "Slovenci pravimo mestu Vilna zato, ker naj bi bilo to iz starobeloruske Vil'nja", pač pa trdim, da "Slovenci uporabljamo različico Vilna, ker je to bilo tradicionalno slovansko poimenovanje tega mesta". Res pa je, da smo v drugi polovici 19. stol., dobi naglega razvoja in uveljavljanja slovenskega knjižnega jezika, številne nove izraze, etnonime, toponime prevzemali prek nemščine in prek ruščine. Tako ima Cigaletov Nemško- slovenski slovar iz l. 1860 v spisku zemljepisnih imen krajevno ime Wilna poslovenjeno z Vilna, China pa s Kitaj, tudi Kina. Obliko Vilna so tedaj uporabljali tako Rusi kot Nemci, iz poljske oblike Wilno nastala različica Vilno (ki je sicer naslonjena na podobna poljska oz. sploh slovanska imena na -no) pa je za Slovence postala spet bližja med obema vojnama, ko je to mesto in univerzitetno središče bilo v poljskih državnih okvirih. S 197.000 prebivalci je bilo peto največje mesto na Poljskem, tri četrtine prebivalstva je bilo Poljakov (ali Belorusov poljske orientacije), 20 odstotkov Židov, Litovcev pa je bilo komaj dva odstotka. Po vojni se je etnična struktura radikalno spremenila in po zadnjem popisu predstavljajo Litovci že 57 odstotkov prebivalstva mesta. Seveda pa je mesto v 14. in 15. stol. (prve verodostojne omembe so iz l. 1323 in po Toporovu omogočajo rekonstrukcijo izhodiščne oblike *Vilna) bilo pretežno litovsko in je povezano z začetki litovske državnosti, zato ima za Litovce velik simbolni pomen. Vendar je oblika Vilnius pač nova in je v rabi praktično šele od leta 1939 in zlasti 1940, ko je bila zaukazana tudi v ruščini. Poudariti pa je treba tudi jezikovno situacijo v Veliki kneževini Litvi, kjer so kot uradni jezik uporabljali neko lokalno obarvano obliko stare cerkvene slovanščine, ki ji danes Belorusi pravijo tudi stara beloruščina. Vilna je bila v 16. stol. kulturno središče beloruskega etničnega prostora, tam je beloruski Trubar in Bohorič v eni osebi Francisk Skaryna (biblijo je izdal v Pragi 1517-1519) ustanovil l. 1522 prvo tiskarno v vzhodni Evropi, Vilna je bila tudi središče beloruskega preporoda v 20. stol. Za osvežitev zgodovinskega spomina bo najbrž dovolj. O Vilnjuški izjavi (tisti originalni in tisti Andreja Rozmana Roze) pa naj si vsakdo ustvari mnenje sam. Silvo Torkar ======== From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Thursday, May 17, 2007 5:37 PM Subject: slo vecer Vabilo na Slovenski večer na Inštitutu za slavistiko dunajske Univerze, Spitalgasse 2-4/III 31. 5. 2007 ob 18:30. - Peter Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, O slovenski kulturni politiki in ustvarjalnosti v času komunistične Jugoslavije - Vida Jesenšek, Univerza Maribor, Vaja dela mojstra: O frazeologiji pri učenju jezikov - Glasbeni okvir - Družabni večer From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 18 09:18:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 18 May 2007 09:18:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Besedje_slovenskega_jeziika_--_Vzgojna_z asnova_v_javni_šoli Message-ID: <003001c7991c$addacc40$6400a8c0@P4> From: "Marko Jesenšek" Sent: Friday, May 18, 2007 6:17 AM Subject: Besedje slovenskega jezika Na Filozofski fakulteti v Mariboru poteka 18. in 19. maja 2007 mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika. Organizator, Marko Jesenšek, je povabil 41 strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Poljske, ki bodo dva dni razpravljali o najaktualnejših vprašanjih (slovenske) besede nasploh (pričakujem, da bo beseda nanesla tudi na najnovešjo SlovLitovsko razpravo o Vilni). Globalizacija tudi v jezikoslovju odpira nova vprašanja, na katera mora sodobno slovensko jezikoslovje sprotno in čim hitreje odgovarjati. Besedje- in besedoslovje je pri tem najbolj izpostavljeno, saj se vsak dan srečujemo z novimi besedami, ki poskušajo zadovoljiti poimenovalne in pomenske potrebe novonastale premetnosti. Prvine izrazne strani slovenskega jezika so dovolj razvite, da ubesedijo novo predmetnost in opozorijo na razločke v pomenu, vprašanje pa je, ali jih ob npr. vse močnejši anglicizaciji (tudi slovenščine, zlasti na področju terminologije) uspemo uveljavljati in ponuditi uporabnikom. Čeprav ima angleščina s slovenščino nesosedski zemljepisni stik, pa v zadnjem času od nje prevzema veliko besedja t. i. moderne civilizacije in kulture, s tem pa vpliva na tvorbo novih besed in njihovo pisavo. [...] Znanstveni sestanek mora pokazati, da v 21. stoletju ne moremo več govoriti o lepem oz. grdem jeziku, o pravilni oz. nepravilni rabi, ampak moramo upoštevati predvsem funkcionalno sposobnost slovenskega jezika, ki bo omogočal sporazumevanje v vseh govornih položajih in ne bo izgubljal besedja posameznih funkcijskih zvrsti jezika (npr. znanstveni ali strokovni jezik). ======= From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, May 17, 2007 11:26 PM Subject: Fw: Seminar šolskega polja: 23. 5. 2007 From: "Igor Repac" Sent: 17. maj 2007 14:54 Subject: Seminar šolskega polja: 23. 5. 2007 > [...] vabimo Vas na majsko srečanje v Seminarju šolskega polja. Tokrat bomo > razpravljali o vzgojni zasnovi v javni šoli [...] Nekaj iztočnic na to temo lahko kot običajno > najdete tudi na naši spletni strani ; [...] > Srečanje bo v sredo, 23. maja 2007 s pričetkom ob 19.00 uri v sobi 026 > na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, > Ljubljana. [...] Pavel Zgaga, predstojnik CEPS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 18 16:04:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 18 May 2007 16:04:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Blogovski_nateg_Branka_Gradišnika_--_L iterarni_zgodovinarji_v_Wikipediji Message-ID: <00cc01c79955$7f723710$6400a8c0@P4> Na blogu Branka Gradišnika http://bgradisnik.blog.siol.net/ se je nedavno razpletlo napeto zasledovanje zagonetnega Karla Megliča, ki je po 20 letih že drugič napadel pisatelja in sesul njegovo knjigo. Izkazalo se je, da je bil Karol Meglič izpred 20 let Marko Crnkovič, tokrat pa je pod imenom Korel Meglič nastopil (oziroma bolje: Gradišniku posodil svoje pravo ime) mariborski psiholog in humorist Darko Hederih. Zdaj se vpraša, ali je blogovska potegavščina Branka Gradišnika res prva take sorte pri nas. Ali ni morda zgodnejša in obsežnejša, akoravno literarno manj stremljiva (pa ne dosti manj), a namesto tega toliko bolj enigmatična Cirila s slovenističnega foruma lani? Pozna kdo še kaj podobnega? ==== Zadnjič sem pozabil med literarnimi zgodovinarji, vpisanimi v Wikipedijo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji), našteti še Henryja Cooperja, Draga Bajta, Frančka Bohanca in Janka Modra. ==== Slovlit ima 975 članov, star pa je (rodil se je 10. sept. 1999) 7 let in devet mesecev. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 09:40:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 09:40:04 +0200 Subject: [SlovLit] Vilnius_ali_Vilna_--_Kakovost_prevajanja _iz_hrvaščine_in_srbščine_--_Desetnica Message-ID: <00a701c79ab2$15df2430$6400a8c0@P4> From: "BogoRoz" To: Sent: Saturday, May 19, 2007 5:31 AM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna -- Slovenski večer Ko sem napisal in podpisal svojo Vilniuško izjavo, nisem pričakoval tako pestre debate, pa tudi zgodovine današnje litovske prestolnice nisem poznal, saj sem brcnil v temo že s tezo o poljskosti imena Vilna. Vesel sem, da zdaj vem več. Bil sem pa tudi že skoraj prepričan o svoji zmoti. Pa vendar, če za primerjavo z nami - kajti za nas Slovence in njih Litovce gre, ki smo v primerjavi z našimi sosedi oboji majhni - če za primerjavo poleg Laibacha, ki je bilo zaradi naše zgodovinske situacije pred sto in več leti v mnogih tujih jezikih verjetno splošno uveljavljeno ime za Ljubljano, vzamem v obzir še našo evropsko prestolnico 2012, me zanima, ali se vsem vam, ki veste, da je Maribor danes bistveno bolj slovenski kot je bil nekoč, zdi prav, da vsi, katerih predniki so to mesto tradicionalno imenovali Marburg, to počnejo tudi zdaj? Razmerje litovski - litvanski, ki ga je izpostavila gospa Jelena Konickaja, zveni v mojih ušesih podobno kot slovenski - slovenijanski, pri čemer bi bil slovenijanski tisti, ki izhaja iz Slovenije in ne iz Slovenstva. Tega razločevanja sami zase še ne uporabljamo, pa bi mogoče ne bilo slabo. Ob tem bi v zvezi z gospo Konicko želel reči, da iskreno upam, da bo država Slovenija znala pokazat hvaležnost do ljudi, ki imajo takšne zasluge kot ona za to, da se na tujih univerzah učijo našega jezika. Se sploh zavedamo, koliko zavezništva bi izgubili, če bi obupali oni? Zavezništva, za katerega gre smešno malo denarja v primerjavi s tistim drugim. Andrej Rozman Roza ======= From: "Durda Strsoglavec" Sent: Friday, May 18, 2007 11:07 PM Subject: vabilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na zanimiv večer na témo Kakovost slovenskih prevodov leposlovja iz hrvaščine in srbščine Pripravili ga bodo študentje študijske smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ti se pri predmetu Prevajanje v slovenščino ukvarjajo tudi z analizo slovenskih prevodov hrvaške, srbske, bosansko-hercegovske in črnogorske beletristike. Nekatere izsledke analize prevodov (predvsem zadnjih let) bodo predstavili v sredo, 23. 5. 2007, ob 19.00 v Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva 12. Prijazno vabljeni. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Friday, May 18, 2007 4:06 PM Subject: Fw: Vabilo na podelitev DESETNICE From: Drustvo slovenskih pisateljev Sent: 18. maj 2007 12:11 Spoštovani! Prijazno vas vabimo na prav poseben dogodek: v četrtek, 24. maja 2007, bo ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev ( Tomšičeva 12, Ljubljana) četrtič podeljena stanovska nagrada za otroško in mladinsko književnost D E S E T N I C A . Letošnji nominiranci so: Mate Dolenc, Tatjana Kokalj, Majda Koren, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Vitan Mal. Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar, Dim Zupan. Prireditev bosta povezovala Lenart Zajc in dr. Igor Saksida. Slavnostna govornika bosta Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev in akademik Ciril Zlobec, ki bo spregovoril v imenu Prešernove družbe, pokroviteljice nagrade. Po podelitvi bomo v prijetni družbi skupaj nazdravili nagrajenki/nagrajencu! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 12:30:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 12:30:46 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanji o poeziji Message-ID: <012a01c79ac9$eea03810$6400a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Sunday, May 20, 2007 12:09 PM Avstrijski kulturni forum v četrtek, 24. maja 2007 ob 10,30 vabi na predavanje prof. dr. Franza Patocke (dunajska univerza) "Sodobna poezija z jezikoslovnega vidika". in sicer na ljubljansko Filozofsko fakulteto, predavalnica 302. Več na http://www.ff.uni-lj.si . ======= From: "fedora ferluga" Sent: Sunday, May 20, 2007 9:22 AM Subject: dolocitev telefonskega pogovora V četrtek, 24. t. m , bo prof. dr. Fedora Ferluga Petronio v okviru Erasmusa predavala pri prof. Osolniku o večjezičnosti v poeziji sodobnega hrvaškega pesnika Daniela Načinovića (od 13. 00 do 15.00 v predavalnici 116). Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 22:01:13 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Sun, 20 May 2007 22:01:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Matjaž_Zupančič_na_FF_--_Koncert_o b_romskem_simpoziju References: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A566E1C@FFS1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <002b01c79b19$9fcbf4e0$6400a8c0@P4> From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Sunday, May 20, 2007 2:22 PM Subject: Matjaž Zupančič na FF Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na srečanje z dramatikom Matjažem Zupančičem, ki bo v četrtek, 24. 5. 2007, ob 9.40 v predavalnici 2. Matjaž Zupančič ima v slovenskem gledališkem prostoru tri pomembne vloge: je dramski pisec, režiser in profesor režije na ljubljanski AGRFT. Njegov dramski opus obsega deset dramskih besedil, ki so bila že vsa uprizorjena in objavljena v knjižni ali revijalni obliki. Za svoja dramska besedila je štirikrat prejel Grumovo nagrado, priznanje za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo, in sicer leta 1998 za Vladimirja, 2001 za Golega pianista, 2003 za Hodnik in 2006 za Razred. S svojim celotnim dramskim opusom je vezan na podobe današnjega urbanega sveta. V njegovih besedilih prepoznavamo sodobne fenomene in bivanjske prakse: moč medijev, manipulacija, različne oblike nasilja, vdor v zasebnost, odtujenost, nesprejemanje drugačnosti, izpraznjenost medsebojnih odnosov, iskanje lastne identitete so samo nekateri ključni motivni elementi njegovega dramskega opusa. Da gre za enega najuspešnejših in najprodornejših dramatikov zadnjih petnajstih let, ne dokazujejo le prejete nagrade, temveč tudi podatek, da je avtorju uspel preboj na tuje odre, igra Vladimir, po kateri je bila posneta tudi istoimenska TV-drama in jo lahko najdemo obravnavano že tudi v srednješolskem učbeniku Branja, pa bo prihodnje leto eno od štirih del v maturitetnem sklopu pri slovenščini. Prisrčno vabljeni! Mateja Pezdirc Bartol ======== From: "Muršič Rajko" Sent: Sunday, May 20, 2007 6:07 PM Subject: Vabilo na koncert ob romskem simpoziju Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, posredujem vam vabilo na koncert, ki ga organizirajo študentje etnologije in kulturne antropologije ob mednarodnem simpoziju o umišljanju romske kulture, ki ga pripravljamo v ponedeljek in torek na oddelku. Rajko Muršič (Kopija sporočila:) Ob svetovnem "romskem" prazniku Svete Sare, bodo studentje EIKA organizirali koncert Sukarjev in Jadranke Juras. S koncertom zelijo povezati sirso javnost z romsko tematiko in zmanjsati predsodke ljudi do te teme. Vljudno vabljeni! Sreda, 23. maj, Metelkova mesto, Gala Hala, letni oder ob 20:00h. Vstopnina - studentje 5 eur, ostali 6 eur. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 20 22:09:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 May 2007 22:09:50 +0200 Subject: [SlovLit] Wabila na crklajnska poezije Message-ID: <006b01c79b1a$d377d790$6400a8c0@P4> From: "Domen Uršič" Sent: Sunday, May 20, 2007 7:02 PM Subject: wabila na crklajnska poezije Zdrawo! Wableni na wečier Crklajnske poezije u tark, 22. 5. 2007, wab 20ih u študentskmu nasejlu Ruožna dalina, pred trujka. Špileta Joko & Domc. Joko & Domc - WaDdA Jože Strel - kitara, vokal Domen Uršič - vokal Drugi projekt dua z Gerbičeve 59. Še vedno narečna besedila, ki pa niso več naključna, ampak pripovedujejo zgodbo posameznika. Nastajala so skozi vaje s skupnim trudom obeh avtorjev. Različni glasbeni slogi pripovedujejo zgodbo osebka, ki se skozi glasbeno-gledališki nastop razvija skupaj z izvajalcema. WaDda - v Cerkljanščini poimenovanje za vodo, drugače pa sklop dveh predlogov od do. Kakor tok vode, je tudi zgodba vsakega človeka zavita in živahna. Vsaka se začne na začetku in koča na koncu, ali pač ne ... Več informacij dobiš na http://kantawtor.cerkno.net LP, Domen Uršič - Domc, absolwent slowenistike pa sociologije From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 12:30:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 May 2007 12:30:24 +0200 Subject: [SlovLit] = FW=3A_Prešeren_v_=A0enou Message-ID: <000c01c79b93$0aa5e310$f94602c1@ff.unilj.si> From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 11:12 AM To: 'slovlit na ijs.si' Subject: Prešeren v Šenou From: Gašper Troha [mailto:gasper.troha na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:51 AM Subject: vabilo-roić Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje hrvaške italijanistke prof. dr. SANJE ROIĆ, posvečeno temi PREŠEREN V PROZI AUGUSTA ŠENOE: ITALIJANSKE INTERFERENCE IN RECEPCIJA. Predavanje bo v torek, 22. maja 2007, ob 14. uri v predavalnici 15 v pritličju Filozofske fakultete. Dr. Sanja Roić je redna profesorica na Oddelku za italijanistiko Univerze v Zagrebu. Objavila je odmevni knjigi Giambattista Vico. Književnost, poetika, retorika (1990) ter Filozof v zrcalu. Poskusi o Giambattisti Vicu (1996) ter več kot sto znanstvenih študij na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji in drugje. Iz italijanščine je prevedla številne renesančne in sodobne filozofe in pisatelje ? naštejmo le nekatere: Frane Petrić, Niccol? Machiavelli, Giambattista Vico, Benedetto Croce, Ernesto Grassi, Carlo Ginsburg, Umberto Eco, Norberto Bobbio, Alberto Moravia, Elsa Morante, Erri de Luca itd. Iz nemščine pa je prevedla Theodorja Adorna, Maxa Horkheimerja in Manfreda Hätticha. Predavala je na univerzah v Berlinu, Chietiju, Trstu in Zadru. Prof. dr. Sanja Roić združuje izjemno literarnozgodovinsko znanje z lucidnimi sodobnimi pogledi. V predavanju bo prikazala, kako se medsebojno zrcalijo hrvaška, slovenska in italijanska kultura. V romanu Nagelj s pesnikovega groba (Karamfil s pjesnikova groba) Šenoa namreč avtobiografsko opisuje svoje mladostno romanje na Prešernov grob na poti v Italijo. Zanimivo bo torej tako za sloveniste in slaviste kot za romaniste in literarne komparativiste. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 12:31:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 May 2007 12:31:46 +0200 Subject: [SlovLit] FW: Re: Vilnius ali Vilna -- Mednarodne mladinskoliterarne teme Message-ID: <000d01c79b93$3d24ace0$f94602c1@ff.unilj.si> From: Miran Hladnik [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:32 AM To: 'slovlit na ijs.si' Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna -- Mednarodne mladinskoliterarne teme From: fpremk na zrc-sazu.si [mailto:fpremk na zrc-sazu.si] Sent: Thursday, May 17, 2007 9:10 AM Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna Izbiri pravilne poimenovalne inačice tega mesta je bilo posvečenih že veliko raziskav. Navedimo novejšo >Vilna, Wilno, Vilnius<, la Jérusalem de lituanie (avtor disertacije in poznejše monografije Henri Minczeles (Editions La découverte, 9 bis, rue Abel-Hoverlacque, Paris XIIIe, 1993). Ta francoska monografija podrobno obravnava zgodovino mesta in poleg naslovnih še njena druga imena (Vilné idr.) od zabeleženih začetkov do leta 1914. Morda bo branje te knjige (ime Vilna naj bi segalo v 10. stoletje, oprto pa naj bi bilo na vikinško poimenovanje 'razsekani hribčki' [collines disséquées, str. 30], kar pomeni, da bi bila izposoja iz nemščine šele sekundarna), in v njej navedene bogate literature vsaj malo pripomoglo k razrešitvi jezikoslovne dileme. --- Francka Premk ===== http://www.irscl.info/e_index.htm -- program 18. bienalnega kongres IRSCL (Mednarodnega društva za preučevanje mladinske književnosti), ki bo v Kyotu na Japonskem 25.-29. avgusta 2007. --- Milena M. Blažić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 17:56:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 May 2007 17:56:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Marjan_Tomšič_na_koprski_FHŠ Message-ID: <006201c79bc0$a27f3420$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Monday, May 21, 2007 1:01 PM Subject: Marjan Tomšič na koprski FHŠ >Agata, jaz grem jutri na vapor in dol v Egipt. Grem zato, da se bomo enkrat za vselej rešili revščine in garanja po njivah. Jaz hočem, da si ti ena gospa, frajla, da postaneš nekaj več. Grem in ti bom potem lahko plačala šole v velikih mestih. Študirala boš, kar boš hotela.< /./ >Mama, jaz bi rada, da ne greš nikamor. Jaz bi rada samo to, nič drugega. Da ostaneš doma, pri očetu in pri meni.< --- Marjan Tomšič: Južni veter: zgodbe slovenskih Egipčank, 2006 Prijazno vabljeni na literarni večer z Marjanom Tomšičem, ki bo v sredo, 23. 5. 2007, ob 19.00, v atriju novih prostorov Fakultete za humanistične študije Koper, dostop z Garibaldijeve ulice. Program bodo sooblikovale študentke 3. letnika slovenistike, odlomke iz knjige bo interpretirala Ana Florjančič, pogovor bo vodila Vladka Tucovič. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 21 20:50:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 May 2007 20:50:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Encyclopedia_of_Language_and_Linguistics _--_Mednarodni_slavistični_simpozij_v_Opatiji Message-ID: <002501c79bd8$edaede10$6400a8c0@P4> Marc L. Greenberg (2006). "Slovene." Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd Edition [print and electronic editions], ed. by Keith Brown, vol. 11: 424-428. Oxford : Elsevier. [+ 33 audio files]. Naročila na http://www1.elsevier.com/homepage/sal/ell2/ ====== Med 22. in 25. junijem 2007 se bo v organizaciji Hrvaškega filološkega društva v hotelu Opatija (v Opatiji) dogajalo 12. mednarodno srečanje slavistov z množico nastopajočih. Od Slovencev najdemo na programu Mirana Štuhca, Silvijo Borovnik, Jožico Čeh, Dragico Haramijo, Urško Perenič, Simono Pulko, Zoltana Jana, Mileno Blažić, Ireno Avsenik Nabergoj, Vlada Nartnika, Marijo Wtorkowsko, Fedoro Ferlugo Petronio, Francko Premk, Petro Kodre, Marjano Eržečnik Pačnik in še koga. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 22 07:15:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 May 2007 07:15:25 +0200 Subject: [SlovLit] = KUD_Štempihar_--_Avtorske_pogodbe Message-ID: <002e01c79c30$35e8a1f0$6400a8c0@P4> From: "KUD Štempihar" Sent: Monday, May 21, 2007 10:05 PM Subject: Kulturni forum UTZC spet deluje FORUM ZA UMETNIŠKA TUHTANJA IN ZAPRAVLJANJE ČASA, ki naj bi, navkljub malce nadrealističnemu imenu, katerega aktualnosti glede na današnje stanje v kulturi verjetno ni treba prenadolgo razlagati, v strokovnih in sproščenih debatah združeval vse, ki jih zanimata literatura (pisanje, prevajanje, branje) in glasba, je spet v polnem zagonu! VABLJENI!!! http://p4.forumforfree.com/mk.html"http://p4.forumforfree.com/mk.html ====== http://www.informiran.si/ -- na portalu Informiran.si je v poglavju o avtorskem pravu na voljo tudi obrazec za avtorsko pogodbo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 23 21:37:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 23 May 2007 21:37:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Močnik_o_Juliji_--_Slovanski_večer_- -_Humanisti_o_hrani_--_Medkulturni_dialog Message-ID: <009f01c79d71$d8fea1e0$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, May 23, 2007 10:56 AM Subject: Predavanje Rastka Močnika na SDPK Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje RASTKA MOČNIKA: Od strukturalne analize do polifonije. Alternativna predstavitev Julije v slovenski književni vedi V knjigi Julija Primic v slovenski književni vedi (Založba Sophia, Ljubljana, 2006) sem se v glavnem zanašal na strukturalno metodo, v tokratnem predavanju pa bom prikazal poskus, da izdelamo močnejšo teorijo, ki bi lahko obdelala mit, vednost in stroko v enotnem problemskem polju in z enotnim konceptualnim aparatom. Taka teorija bi lahko analizirala tudi "prehode" med raznimi vrstami diskurzov ali vsaj razlike med njimi. To bo teorija govorne polifonije. Izhajal bom iz predelave Bahtinove teorije, ki jo je predložil Oswald Ducrot. Ducrotova teorija je teorija jezika, mi pa obdelujemo diskurze: zato bomo morali Ducrotovo teorijo argumentacije v jeziku nekoliko "oslabiti" in jo pomakniti nazaj bliže k Bahtinu in njegovi šoli (Vološinov, Medvedev). Natančneje bomo obdelali Stritarja in Prijatelja in poskusili določiti, v čem je razlika med mitom in vednostjo. --- Rastko Močnik Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani v četrtek, 31. maja 2007, ob 19. uri. ====== From: "Mateja Čop" From: Subiotto Namita Sent: Wednesday, May 23, 2007 2:59 PM Subject: Slovanski vecer vabilo Vabljeni na tradicionalni Slovanski večer 24. maja ob 18.00 v Klubu mariborskih študentov (Tobačna). ======= From: "Matejka Grgic" Sent: Wednesday, May 23, 2007 6:33 PM Subject: vabilo Fakulteta za humanistiko vas vljudno vabi na simpozij Hrana in komunikacija, ki bo v sredo, 30. maja 2007, ob 17.30 na domaciji Majerija v kraju Slap pri Vipavi. Simpozij je od nekdaj priloznost, da se prisotni pogovorijo o izbrani temi, da slisijo mnenja kolegov iz povedo svoja, da se druzijo ob dobrih idejah in plemenitih okusih. Veseli bomo, ce se nam boste pridruzili. Lep pozdrav, Matejka Grgic ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Tuesday, May 22, 2007 11:15 AM Subject: Fw: javno povabilo From: http://www.mk.gov.si/ -- javno povabilo za izbor predloga nacionalnega projekta Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 24 08:23:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 May 2007 08:23:10 +0200 Subject: [SlovLit] Okostje in lepilo -- Branko in Jonas Message-ID: <007601c79dcc$0172f9f0$6400a8c0@P4> Od: Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 23. maj 2007 8:54 Zadeva: LK, 28. maj 2007 LK FF v Ljubljani vabi na 857. sestanek v ponedeljek, 28. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Andrew Nevins, Oddelek za jezikoslovje, Harvard University. Naslov predavanja: Consonants are lexical skeleta and vowels are glue: research directions (Soglasniki so leksikalno ogrodje in samoglasniki so lepilo: raziskovalne smernice). Predavanje bo v angleščini. --- Alja Ferme ====== Skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici (http://www.skrabceva-domacija.com) bo v petek 25. maja ob 20.00 gostil Branka Gradišnika (ob izidu prvi dveh knjig njegove novitete Roka voda kamen), njegovega mladostnega prijatelja Jonasa Žnidaršiča in njune fene. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 09:26:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 May 2007 09:26:52 +0200 Subject: [SlovLit] Slovesno za Cankarjeve zlate in srebrne 2007 Message-ID: <003001c79f67$3ca76640$6400a8c0@P4> From: "Marija Leskovar" Sent: Friday, May 25, 2007 3:05 PM Subject: slovesna_podelitev_CT Letošnja slovesna podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj se je zgodila 17. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pisateljevo rojstno mesto je tako tudi letos znova privabilo več sto mladih nagrajencev in njihovih mentorjev z ljubljanske regije in zamejske Slovenije, ki so prepričali stroge ocenjevalce, da želijo in znajo ne le brati, temveč tudi pisati. Od skupno 608 udeležencev (med njimi 34 zamejskih Slovencev iz Italije in 2 iz Bruslja) tega državnega tekmovanja na različnih stopnjah jih je bila nagrajenih le dobra tretjina - 193 s srebrnim, 50 pa jih je osvojilo zlato Cankarjevo priznanje. Letos prvič pa je bil v sklopu prireditve organiziran še Cankarjev literarni festival, ki je izvirno soočil film in književnost ter nagradil deset obetajočih scenaristov. Sklepne prireditve na Vrhniki se je udeležil tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Miran Košuta. V svojem nagovoru je izpostavil več kot 30-letno tradicijo in nenadkriljivo vlogo Cankarjevega tekmovanja pri ustvarjanju bralne kulture pri mladih generacijah. Svoja razmišljanja o tem najmnožičnejšem preizkusu v znanju slovenščine (vsako leto sodeluje na njem okoli 9000 tekmovalcev) je nadvse izvirno povezal s sklepno mislijo Podob iz sanj: >Življenje, Mladost, Ljubezen.< Vse troje, predvsem pa veliko ljubezni je potrebno, da se v naši vedno bolj pridobitniško naravnani družbi splača nekaj, kar se ne plača. S tega vidika je Cankarjevo tekmovanje po njegovih besedah pravi čudež, ki mu je zato potrebno nameniti vsaj spoštljivo zahvalo. Poleg Marije S. Leskovar, predsednice Slavističnega društva Ljubljana in glavne organizatorke zaključne slovesnosti, sta nagrajence pozdravila in jim voščila še podžupan Občine Vrhnika Leon Marjan Možina ter Vlado Pirc, koordinator Cankarjevega tekmovanja z Zavoda za šolstvo. Mladim za spodbudo in vzor, kako poleg veselja do branja in pisanja nenehno raziskovati ter ubirati svoja pota po jezikovnih prostranstvih in ob tem kljubovaje ohranjati svojo originalnost, pa sta bila povabljena v goste tudi Desa Muck in Jure Godler. Občinstvo je oba umetnika v Cankarjevem domu na Vrhniki toplo sprejelo z obilico smeha ter ju pospremilo z burnimi aplavzi. Nagrajenci letošnjega Cankarjevega tekmovanja so poleg priznanj in lepih knjižnih nagrad tako postali bogatejši še za prijetno izkušnjo druženja s svojimi vrstniki in vzorniki. --- Sanja Pirc, SD Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 09:57:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 26 May 2007 09:57:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenstvo_zadnje_pribežališče_ ničvredneža_--_Slovenska_Vikipedija_in_druge_Vi kipedije Message-ID: <006801c79f6b$7a2cec70$6400a8c0@P4> http://www.finance.si/?MOD=show&id=182669&src=pj250507 -- Mićo Mrkaić: Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža: O kartelih, ki se skrivajo za nacionalizmom (iz včerajšnjih Financ). Iščem podatke o pisatelju Danilu Lokarju in jih najdem v nizozemski Wikipediji http://nl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar precej več kot v slovenski na http://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar . Tako je tudi z marsikaterim drugim slovenskim literatom ( http://nl.wikipedia.org/wiki/Categorie:Sloveens_schrijver). Predlagam, da iz člankov in referatov, ki jih pišemo za revije ali za seminar ali za diplomo, napravimo sproti tudi gesla za Wikipedijo. Tujim študentom, ki so pri nas, pa namesto izpitov in referatov naložimo prevesti jih in objaviti v nemški, poljski, italijanski ... Wikipediji. Ja, kar tako, sami od sebe. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 26 10:07:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 May 2007 10:07:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Ostržek_--_RICH_-_OSTI_-_ŠALAMUN Message-ID: <00b001c79f6c$ebdd4620$6400a8c0@P4> From: "Bralna značka" Sent: Thursday, May 24, 2007 12:49 PM Subject: Ostržek (7. številka) Spoštovani, obveščamo vas, da smo na naši spletni strani objavili novo številko spletnega glasila OSTRŽEK. Do njega lahko dostopate na naslovu: http://www.bralnaznacka.si/Glasilo oz. http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/SL_0607/Glasilo07_files/OSTRZEK_7.doc Ostržka prejemajo mentorji bralne značke v šolah, vrtcih v Sloveniji in zamejstvu, učitelji dopolnilnega pouka v zdomstvu, društva in zveze prijateljev mladine, splošne knjižnice, strokovnjaki z različnih področij, povezanih z branjem, novinarji in nekateri starši. Spletno glasilo ureja PETRA POTOČNIK, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. -- ostrzek na bralnaznacka.si ======= From: "KUD Kentaver" Sent: Thursday, May 24, 2007 12:23 PM Subject: Literarni večer Rich - Osti - Šalamun Organizator Mladih rim KUD Kentaver predstavlja enkraten dogodek - v ponedeljek, 28. 5. 2007 ob 21.30 uri v Menzi pri koritu, AKC Metelkova - literarno branje treh pesnikov: RICH - OSTI - ŠALAMUN Mlajša ameriška pesnica Susan Rich tokrat prvič prihaja v Slovenijo. Je avtorica dveh pesniških zbirk, prejemnica priznanja za poezijo ameriškega PENa, nagrad Peace corps Writers Poetry Prize, Sojourner Poetry Prize in Artist Trust Fellowship. Njena druga knjiga je bila nominirana za nagrado Pushcart. Več o pesnici preberite na http://www.susanrich.org Prevode pesmi bo brala Veronika Dintinjana. Posebna gosta večera bosta Josip Osti in Tomaž Šalamun. Lepo vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 27 22:27:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 May 2007 22:27:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Avtonomna_tribuna_-_protest_proti_osnutk u_zakona_o_visokem_šolstvu Message-ID: <006801c7a09d$7e0820c0$6400a8c0@P4> From: "Melita Perkovič" To: Sent: Saturday, May 26, 2007 11:37 PM Subject: Avtonomna tribuna - protest proti osnutku zakona o visokem šolstvu Kot cenjenega ter pomembnega člana delovanja na (zaenkrat še) avtonomni univerzi vas naprošamo, da si preberete naslednje vrstice. Na pobudo študentov in študentk smo organizirali prvo srečanje na Filozofski fakulteti (ponedeljek, 21. 5. 2007, ob 12:00 v avli), kjer smo razpravljali o naši zaskrbljenosti zaradi osnutka predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Skrbi nas, kaj se bo zgodilo z avtonomnostjo univerze! Skrbijo nas bližajoče se grožnje privatizacije! Skrbi nas že nekaj časa napovedana uvedba šolnin! In to so le glavne točke osnutka, ki ga zavračamo. Zakaj? Poleg vsebinskih spornosti med drugim tudi zato, ker je nastal brez dogovarjanja s tistimi, ki jih to najbolj zadeva. Samoiniciativno smo ustanovili Avtonomno tribuno, na kateri se vsak dan dobivamo, kjer potekajo diskusije tudi na ravni širše družbene problematike. Z vsemi sredstvi, ki nam jih čas (kajti zelo veliko naključje je, da je osnutek prišel v času bližajočih se izpitov) in finance (delujemo neodvisno od kakršnihkoli institucionalnih organizacij) dopuščajo, se borimo v smeri, da bi študentje, profesorji in širša javnost izvedela, kaj se dogaja. Menimo, da imajo ti predlogi lahko veliko večje družbene posledice kot samo uvedbo šolnin. Zato vas naprošamo, da tudi vi izrazite svoje mnenje (dobrodošle tudi konstruktivne ter artikulirane kritike) in v primeru, da nas podpirate, to naredite. Da boste bolje vedeli ter razumeli, za kaj se borimo, kako to želimo, kako in kje se organiziramo, vam prilagamo naslov spletne strani, ki jo skušamo po najboljših močeh sveže dopolnjevati. http://avtonomnatribuna.blogspot.com/ http://www.dostje.org/Aktualno/aktualno_frames.htm Predvsem pa kot strokovna delavka oz. delavec poskušajte naprej informirati tudi ostale strokovnjake (z ostalih univerz po Sloveniji ali po svetu) ter se aktivirati tako, kot smo se vaši študentje! Podporo smo že dobili s strani grških kolegov, ki so se znašli v podobni situaciji. Prav tako od študentov iz tujine, ki študirajo preko programa Erazmus v Sloveniji. Prilagamo tudi Izjavo Avtonomne tribune, ki smo je sprejeli ob zasedbi avle Filozofske fakultete. Hvala za Vašo pozornost in čas, ki ga boste namenili sodelovanju z nami (upamo)! Izjava Avtonomne tribune za avtonomijo univerze Z namenom izvajanja avtonomije in svobode mišljenja smo 21. 5. 2007 študentke in študentje zasedli avlo Filozofske fakultete v Ljubljani. Odprli smo Avtonomno tribuno, na kateri smo razpravljali o problematiki študija, reformah visokega šolstva, privatizaciji univerze in o vprašanju avtonomije. S tem dejanjem se pridružujemo boju študentk in študentov v Evropi in po svetu, ki so se že uprli neoliberalnim reformam visokega šolstva in podreditvi vseh vidikov družbenega življenja logiki prostega trga. Na tribuni smo prišli do naslednjih zaključkov: 1. Avtonomna tribuna študentov v celoti zavrača predlog Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZVŠRRD). Ne le da je nastal brez sodelovanja tistih, ki se jih najbolj tiče, torej študentk in študentov, delavk in delavcev na univerzi, temveč je tudi vsebinsko povsem zgrešen. 2. Zahtevamo, da vsako nadaljnje zakonsko urejanje tega področja temelji na naslednjih izhodiščih: Univerza je avtonomna! Univerza ni podjetje! Študij je brezplačen za vse in splošno dostopen! Znanje ne sme biti predmet privatizacije in profitne logike! Znanje je v službi celotne družbe in ne kapitalskih interesov. Univerza je v rokah študentk in študentov, ne v rokah oblastnikov in kapitala! Proces izobraževanja mora biti kolektiven, dialoški in mora izhajati izključno iz interesov in potreb bodočih diplomantov in diplomantk. Spodbujati mora solidarnost, spontanost, domišljijo, kritiko in refleksijo. Z Univerze morajo biti nemudoma umaknjeni vsi programi, ki szpodbujajo militarizacijo in študij podrejajo zakonitostim trga. 3. Sredstva, ki se namenjajo za družbeno destruktivne dejavnosti, naj država nameni za socialne projekte. Za začetek zahtevamo, da se iz Iraka umakneta oba vojaka slovenskega kontingenta, ta denar pa naj se nameni za socialno ogrožene družine. Pozdravljamo vse, ki so se že javno postavili v bran obstoječim socialnim pravicam in zavračamo vsakršne poskuse nadaljnjega krčenja le-teh. Hkrati ponovno pozivamo tudi vse posameznice in posameznike, neformalne in formalne študentske organizacije, klube in iniciative, sindikate, visokošolske delavke in delavce in gibanja, da se samoorganizirajo in javno postavijo v bran temeljnim in splošnim pravicam. ŠTUDIJ JE PRAVICA! O PRAVICAH SE NE POGAJAMO! PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE! Avtonomna tribuna, Avla Filozofske fakultete, Ljubljana, 21. 5. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 28 19:02:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 May 2007 19:02:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Protestno_pismo_članov_DSP Message-ID: <002b01c7a149$fdf07fb0$6400a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, May 28, 2007 6:45 PM Subject: Fw: Protestno pismo članov DSP Proti zastraševanju in kaznovanju! Podpisani člani Društva slovenskih pisateljev protestiramo proti metodi zastraševanja in kaznovanja novinarjev Petra Kolška, predsednika aktiva novinarjev Dela in Mije Repovž, predsednice sindikata novinarjev Dela. Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik jima je izrekel ukor pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, zaradi javnega zastopanja stališč aktiva novinarjev Dela. Prepričani smo, da imajo novinarji Dela pravico do javnega izrekanja svojih stališč. Temeljna demokratična pravica vsakega državljana je svoboda do javne besede, brez strahu pred kaznovanjem. Ne želimo živeti v družbi, kjer vlada strah. Podpisniki: Dušan Jovanovič, Andrej Brvar, Andrej E. Skubic, Mitja Čander, Mate Dolenc, Dušan Šarotar, Vlado Žabot, Boris Pahor, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Spomenka Hribar, Ciril Zlobec, Tomaž Šalamun, Josip Osti, Vid Pečjak, Lenart Zajc, Suzana Tratnik, Aleš Čar, Polona Glavan, Mojca Kumerdej, Aleš Debeljak, Aleš Berger, Andrej Blatnik, Bert Pribac, Aleš Šteger, Smiljan Pevec, Veno Taufer, Jože Štucin, Pavle Rak, Tone Peršak, Aksinja Kermauner, Franček Rudolf, Blaž Lukan, Andrej Rozman Roza, Marko Kravos, Sergej Verč, Milan Petek, Lucija Stupica, Kristina Brenk, Pavel Lužan, Miklavž Komelj, Cvetka Bevc, Gregor Podlogar, Tone Dodlek, Edelman Jurinčič, Marjana Moškrič, Neža Maurer, Vesna Furlanič - Valentinčič, Milan Vincetič, Ivan Jan, Miloš Mikeln, Vladimir Kavčič, Ervin Fritz, Vasja Predan, Vida Mokrin Pauer, Cveto Preželj, Maja Vidmar, Maja Razboršek, Dušan Merc, Kristijan Muck, Boris Višnovec, Goran Gluvič, Andrej Morović, Slavko Pregl, Virineja Kajzer, Amelia Kraigher, Tina Mahkota, Saša Šavel, Jera Marusie, Rok Vevar, Gorazd Kovačič, Marko Golja, Milan Jesih. Protestu podpisanih članov Društva slovenskih pisateljev se lahko pridružite na elektronski naslov: dsp na drustvo-dsp.si ali z navadno pošto na naslov: Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Ljubljana, 25. maj 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 28 19:13:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 May 2007 19:13:30 +0200 Subject: [SlovLit] = UL_na_teletekstu_--_Štipendije_--_Vabi la Message-ID: <004601c7a14b$861e99c0$6400a8c0@P4> From: "Hribar Tanja" Sent: Monday, May 28, 2007 1:57 PM Subject: FW: Objave na Teletekstu RTV Slo Obveščamo vas, da lahko objave na Teletekstu RTV Slovenija spremljate tudi na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=static&c_menu=1048035890. Na strani 369 (in št. podstrani 1,2,3) obvestila objavlja Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta pa na tej strani objavlja zagovore doktorskih disertacij študentov naše fakultete. PRIMER: V prvo okence vtipkate številko strani 369, v drugo okence pa številko podstrani in kliknete na puščico. ====== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Monday, May 28, 2007 6:54 PM Subject: za slovlit http://www.ad-futura.si/ -- Ad futura je objavila Razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini. http://www.arrs.gov.si/sl/mr/razpisi/07/jr-znanost-mladini-07.asp -- Štipendije za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih državljanov v tujini v letu 2007. http://www.ecnsi.hr/en in http://www.ufzg.hr -- Vabilo na prvo znanstveno srečanje o zgodnjem poučevanju hrvaškega jezika, ki bo 15.--17. oktobra 2007 v Zadru. ==== From: Srečko Bončina [mailto:Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, May 28, 2007 9:41 AM Subject: Tečaj COBISS/OPAC četrtek, 14.6.2007 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj iskanja po računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v četrtek, 14.06.2007 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si. ===== Od: Gašper Troha [gasper.troha na guest.arnes.si] Poslano: 28. maj 2007 10:45 Zadeva: predavanje Rastka Močnika Žal vam moram sporočiti, da predavanje Rastka Močnika, ki naj bi bilo v četrtek 31.5. 2007 v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani, zaradi bolezni odpade. Predavanje bo prestavljeno na jesenski termin. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue May 29 11:07:28 2007 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Tue, 29 May 2007 11:07:28 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska Vikipedija in druge Vikipedije References: <006801c79f6b$7a2cec70$6400a8c0@P4> Message-ID: <001301c7a1d0$d154e5e0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Možno, da so nekatera nizozemska gesla prirejena po spletni strani mednarodnega projekta Literature in Context (v projektu je sodelovala FF), ki je na http://www.ned.univie.ac.at/lic/ v več jezikih: jezik si naravnate v rubriki Taal, angleščina je npr. na http://www.ned.univie.ac.at/lic/index.asp?user_lang_id=4, slovenščina pa na http://www.ned.univie.ac.at/lic/literatur.asp?lit_id=26 . Projekt je žal zastal, doslej je zajel 30 avtorjev sodobne književnosti ter 30 iz obdobja 1880-1920. O vsakem avtorju je napisano 5 do 10 strani na temo biografija, poetika, vplivi, recepcija, avtorjeva bibliografija, bibliogr. o njem. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, May 26, 2007 9:57 AM Subject: [SlovLit] Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža -- Slovenska Vikipedija in druge Vikipedije http://www.finance.si/?MOD=show&id=182669&src=pj250507 -- Mićo Mrkaić: Slovenstvo, zadnje pribežališče ničvredneža: O kartelih, ki se skrivajo za nacionalizmom (iz včerajšnjih Financ). Iščem podatke o pisatelju Danilu Lokarju in jih najdem v nizozemski Wikipediji http://nl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar precej več kot v slovenski na http://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Lokar . Tako je tudi z marsikaterim drugim slovenskim literatom ( http://nl.wikipedia.org/wiki/Categorie:Sloveens_schrijver). Predlagam, da iz člankov in referatov, ki jih pišemo za revije ali za seminar ali za diplomo, napravimo sproti tudi gesla za Wikipedijo. Tujim študentom, ki so pri nas, pa namesto izpitov in referatov naložimo prevesti jih in objaviti v nemški, poljski, italijanski ... Wikipediji. Ja, kar tako, sami od sebe. -- miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 09:21:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 30 May 2007 09:21:34 +0200 Subject: [SlovLit] Bolgarsko-slovenski literarni in drugi stiki Message-ID: <001d01c7a28b$3efc6270$f94602c1@ff.unilj.si> From: Borut Omerzel [mailto:Borut.Omerzel na adriamedia.si] Sent: Tuesday, May 29, 2007 10:23 PM Subject: za slovlit Obnovljeni bolgarsko-slovenski literarni, jezikovni in z njimi seveda tudi kulturni odnosi. K temu poleg zavzetih lektorjev bolgarskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (led je na ljubljanski slavistiki po več kot 40 letih zatišja zelo uspešno prebila profesorica Viktorija Menkadžijeva, sledili sta ji doc. dr. Elena Tomova in Nadja Ivanova, danes pa njih odlično delo nadaljuje doc. dr. Ljudmil Dimitrov) prispevajo tudi prevodi iz bolgarske literature. Leta 2005 je v prevodu Boruta Omerzela pri Študentski založbi (zbirka Beletrina) izšel Naravni roman Georgija Gospodinova, najboljši bolgarski roman 90. let; leta 2006 je pri Slovenski matici v prevodu Eve Šprager izšla zbirka kratkih zgodb Kruto razpoloženje Jordana Radičkova, največjega bolgarskega sodobnega klasika; letos je v prevodu Boruta Omerzela v obliki knjižnega lista pri SNG Nova Gorica izšla drama Orkester Titanik Hrista Bojčeva, svetovno priznanega bolgarskega dramatika (v zelo ličnem gledališkem listu je doc. dr. Ljudmil Dimitrov predstavil avtorja, njegovo delo in na kratko orisal razvoj bolgarskega gledališča v zadnjih desetletjih; preberete si lahko tudi intervju z avtorjem izpod peresa doc. dr. Elene Tomove in Pisma z onega sveta (gre za izbrane odlomke) Hrista Bojčeva v prevodu Eve Šprager in še nekaj zanimivih besedil; drame Hrista Bojčeva so objavljene na http://www.hristoboytchev.com oz. http://www.hristoboytchev.com/docs; igro pa si lahko ogledate na odru v Novi Gorici; mimogrede, avtorjeva izjava po 17. premieri te drame je bila, da je slovenski Harry Houdini "monstrum", se pravi najboljši); letošnjo jesen pa se pod uredništvom lektorja doc. dr. Ljudmila Dimitrova pod okriljem Filozofske fakultete obeta izid prvega dela antologije bolgarske književnosti. Drugi del tega velikega projekta lahko pričakujemo v letu 2008. O slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v Bolgariji pa v bližnji prihodnosti. -- Borut Omerzel From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 30 17:15:42 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 May 2007 17:15:42 +0200 Subject: [SlovLit] Allegoria in factis in renesansa alegorije v 20. stoletju Message-ID: <006601c7a2cd$64b61b40$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, May 30, 2007 12:33 PM Subject: Kernev-Strajn Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje JELKE KERNEV ŠTRAJN Allegoria in factis in renesansa alegorije v 20. stoletju Predavanje bo s kratkim orisom nekaterih sodobnih teoretskih obravnav alegorije in s selektivnim pogledom v zgodovino alegorije opozorilo, da je določene konceptualne nastavke simboličnih in alegoričnih tekstnih strategij, značilnih za literarne in interpretativne prakse od romantike do postmodernizma, mogoče zaslediti že v nekaterih spisih cerkvenih očetov in pri Danteju. Hkrati bo razmišljalo o tem, kako lahko srednjeveška alegorija prispeva k razumevanju sodobnih literarnih praks. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V četrtek, 7. junija 2007, ob 19. uri. From monikapemic na yahoo.de Wed May 30 19:25:37 2007 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Wed, 30 May 2007 19:25:37 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica na univerzi v Hamburgu Message-ID: <830754.32849.qm@web26906.mail.ukl.yahoo.com> Institut za slavistiko univerze v Hamburgu vabi na prevajalsko delavnico pod vodstvom Monike Pemic in dr. Erwina Köstlerja. Delavnica bo potekala od 16. do 19. oktobra in je namenjena vsem, ki bi se radi preizkusili v literarnem prevajanju iz slovenskega v nemski jezik. Posvetili se bomo obravnavi razlicnih moznosti prevoda odlomka iz romana Milovanje Nine Kokelj. Udelezence bo izbrala komisija na podlagi prevoda, ki ga bodo poslali organizatorjem delavnice skupaj s prijavnico in zivljenjepisom do 30. junija. Organizatorji si prizadevajo, da bi s pomocjo sponzorjev zagotovili sofinanciranje udelezbe. Razpis, prijavnico in izbrani odlomek najedete na spletni strani instituta: http://www.sign-lang.uni-hamburg.de/fb07/slavsem/SlavSemTitel.html Prosim, ce posredujete vabilo vsem, ki bi jih sodelovanje zanimalo. Lepe pozdrave s severa Monika Pemic ___________________________________________________________ Telefonate ohne weitere Kosten vom PC zum PC: http://messenger.yahoo.de From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 1 07:56:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Jun 2007 07:56:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Gregorčičeva_učna_pot_--_Jaka_Šp icar_--_Seminar_na_Centru_za_slovenščino_--_Mat jaž_Zupančič Message-ID: <00f801c7a411$a25c3660$6400a8c0@P4> From: "Nataša Špolad" To: Sent: Thursday, May 31, 2007 9:54 AM Subject: Gregorčičeva učna pot Obveščamo vas, da je izšel vodnik po Gregorčičevi učni poti in vas vabimo, da se podate na sprehod po njej. [...] Vodnik po Gregorčičevi učni poti je nastajal v šolskem letu 2006/07 na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid in na njeni podružnici v Smasteh. Knjiga z naslovom Gregorčičeva učna pot je sad dela zaposlenih na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid Nataše Špolad Manfreda, Ljube Sivec, Martine Kozorog Kenda in zunanjega sodelavca Pavla Četrtiča. [...] Vodnik vsebuje kratek Gregorčičev življenjepis, temu pa sledi opis učne poti z začetkom in koncem v vasi Smast, z najpomembnejšimi postanki ob cerkvi Svetega Duha na Libušnjem, pri Gregorčičevi rojstni hiši na Vrsnem in ob Gregorčičevem grobu pri Svetem Lovrencu. Kraji na poti so povezani z Gregorčičevim otroštvom in mladostniškimi leti. Opisu poti so dodani utrinki iz časa življenja Simona Gregorčiča in verzi iz njegovih pesmi. Besedilo spremljajo tudi fotografije znamenitosti, ki jih lahko vidimo med hojo po učni poti, na koncu pa je dodan še kulturnozgodovinski oris Gregorčičeve učne poti. [...] Obisk Gregorčičeve učne poti je mogoče združiti še z ogledom mnogih drugih znamenitosti na Kobariškem (muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu, zgodovinska pot, kostnica iz 1. svetovne vojne v Kobaridu, rimska naselbina Toncov grad, slap Kozjak .). Dodatne informacije o vodniku in Gregorčičevi učni poti o-sgkobarid.ng na guest.arnes.si --- Nataša Špolad Manfreda ======= From: "Milka Olip" Sent: Thursday, May 31, 2007 9:22 PM Subject: Vabilo Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Regionalni center Št. Jakob, Slovensko prosvetno društvo >Rož<, Iniciativa - Miklova Zala - Initiative, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Šušnika, Ravne na Koroškem Vas in vaše prijatelje vljudno vabijo na prireditev ob otvoritvi razstave JAKOB ŠPICAR (1884 - 1970) "živ, neugnan vrelec ljudske dramatike" v torek, 5. junija 2007, ob 19. 30 uri, v Regionalnem centru v Št. Jakobu v Rožu. O Jakobu Špicarju in njegovem delovanju bodo spregovorili: Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja knjižnica Ravne) dr. Reginald Vospernik (profesor in ravnatelj v pokoju) Nužej Tolmajer (predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik) mag. Martina Piko-Rustia (vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik) Vljudno vabljeni! Razstava bo na ogled do 24. junija 2007. Odprta bo ob sredah, četrtkih in petkih od 17.30 do 19.30, izven teh časov po dogovoru. Za šolske skupine je po dogovoru možen tudi ogled razstave z vodstvom. ======= From: "Pirih Nataša" Sent: Thursday, May 31, 2007 10:59 AM Subject: PREDHODNO OBVESTILO IN VABILO NA SEMINAR CSDTJ Dovolite, da vas obvestim, da bo letošnje tradicionalno junijsko izobraževanje učiteljev in sodelavcev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL potekalo v sredo, 27., in v četrtek, 28. junija 2007. Program izobraževalnega seminarja in lokacija dogajanja bosta objavljena na spletnih straneh Centra za slovenščino www.centerslo.net. Enotni prispevek za udeležbo na dvodnevnem (20-urnem seminarju) znaša za zunanje udeležence 100 EUROV (z DDV). Kotizacijo boste lahko poravnali neposredno pred začetkom seminarja. Prosimo, da o seminarju obvestite tudi svoje sodelavce in vse morebitne zainteresirane. Z lepimi pozdravi, doc. dr. Nataša Pirih Svetina ========= http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/matjazzupancic/index.html -- Matjaž Zupančič na FF 24. maja 2007. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 2 09:50:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 2 Jun 2007 09:50:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Skok_na_tekste_in_na_slike_=28Taras_Kerm auner_in_Matjaž_Zupančič=29_--_Francetu_Forst neriču Message-ID: <004101c7a4ea$a6a1e9c0$6400a8c0@P4> http://www.kakanien.ac.at/akt -- srednjeevropski kulturni portal Kakanija (v nemščini in angleščini). http://www.kakanien.ac.at/news/nl__69_0607.pdf -- kakanijski bilten novosti. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri76/index.html -- slike dramatikov in pisateljev ter tistih, ki se z njimi ukvarjajo, od tod povezavi na: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/matjazzupancic/index.html -- Matjaž Zupančič na FF http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/taraskermauner/index.html -- Taras Kermauner na FF ======== From: "Jana SKAZA" Sent: Friday, June 01, 2007 11:26 AM Subject: Hočem šepetati dneve Hočem šepetati dneve, govoriti ure, kričati sekunde, hočem, da je od besede do besede moja pesem molk in moč in s tisoči pomenov naseljena tišina. (France Forstnerič) V torek, 5. junija 2007, ob 19.30 uri Vas vabimo v Kazinsko dvorano SNG Maribor, na memorial Francetu Forstneriču. Njegove pesmi bosta brala Vlado Novak in Peter Trnovšek. --- www.zalozba-litera.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 4 00:16:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Jun 2007 00:16:10 +0200 Subject: [SlovLit] www.sigledal.si Message-ID: <00c701c7a62c$cbef7bf0$6400a8c0@P4> Mineva leto dni, kar smo začeli izrekati izhodisca o slovenskem gledaliskem portalu. Ze v samem zacetku je bila prisotna mocna zelja ustvariti spletno mesto skupnosti, spletno mesto, ki ga gradi, ustvarja in vzdrzuje gledaliska srenja sama. Danes - stiri mesece po javni objavi portala - lahko z velikim navdusenjem pozdravimo sveze moci na Vezi, nove sodelavce, ki prevzemajo iniciative v svoje roke. V novi sezoni bo ekipa, ki se ji bo do jeseni gotovo pridruzil se kdo, skrbela za naso informiranost o aktualnih gledaliskih dogodkih pri nas in po svetu. Ekipo sestavljajo ustvarjalci in gledalci. Tako - kot je zapisala Zala Dobovsek - >vzpostavljajo medsebojno komuniciranje in si prizadevajo za obojestransko produktivno angaziranost<. glavna urednica: Zala Dobovsek urednik rubrike Na rampi: Andraz Poloncic urednica rubrike Pisma iz tujine: Simona Hamer urednica rubrike Novice: Anja Bunderla urednica rubrike Vtisi s predstav: Katja Stucin urednica rubrike Povezave: Barbara Rigler drugi sodelavci: Nuša Dedo Lale, Katja Povse, Barbara Predin, Ales Sres Vabilo k sodelovanju pa seveda še zmeraj velja. 1. GESLO, spletna enciklopedija slovenskega gledalisca Clanki tedna: V okviru projekta Predstavitev najmlajše slovenske dramatike širši publiki, (nosilka doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol) so študentje s slovenističnega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete v spletni enciklopediji slovenskega gledališča predstavili številne ustvarjalce, med najbolj zanimivimi in informativnimi članki so gotovo: - Zalka Grabnar Kogoj, - Saska Rakef, - Simona Semenic, - Desa Muck, - Dragica Potocnjak, - Kim Komljanec, - Boris A. Novak, - Matjaž Briski, - Sasa Pavcek, - Martina Siler, - Zanina Mircevska, - Tina Kosi, - Srečko Fiser, - Boris Kobal 2. Andraz Poloncic se je ob tej priloznosti Na Rampi pogovarjal z vodjo projekta, profesorico na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doc. dr. Matejo Pezdirc Bartol, naletel pa je tudi na zelo pozitivne odzive studentk, ki v okviru seminarskih obveznosti članke o najnovejši slovenski dramatiki ustvarjajo. 3. Oglejte si stevilne gledaliske novice tudi na http://groups.google.si/group/sigledal/topics 4. NA ROBU ODRA NE SPREGLEJTE: KOLEKTIVNO PISANJE BESEDILA Besedilo bi pisali kolektivno. Tekst bi lahko dodajal vsakdo(!), ki obišče spletno stran robodra. Besedilo v nastajanju in končno besedilo (če bo pisanje kdaj zaključeno) bi bilo ves čas prosto dostopno na spletni strani. Služilo bi lahko kot osnova za gledališko predstav. Osnovni podatki o besedilu: Avtor: kolektiv (obiskovalci spletne strani robodra) Naslov: določimo kasneje Tematika: utopija/utopije Žanr: poljuben Liki: poljubni Jezik: poljuben Ostalo: poljubno Osnovni podatki o pisanju: Svoje besedilo lahko pisec doda na poljubno mesto v obstoječem besedilu. za Sigledal Tamara Matevc www.sigledal.org - spletne dveri slovenskega gledalisca, vse forme scenskih umetnosti; C Samo M. Strelec, C Tamara Matevc, C Gregor Matevc Veža: spletni gledaliski casopis Geslo: spletna enciklopedija slovenskega gledalisca Rep: spletni repertoar slovenskega gledalisca From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 4 20:24:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Jun 2007 20:24:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_kolokvija_o_Zofki_Kveder_--_Jan_ o_Miličevi_in_Zlobcu_--_Digitalizacija_literarnih _revij Message-ID: <006301c7a6d5$986d6720$6400a8c0@P4> From: Sent: Monday, June 04, 2007 3:39 PM Subject: Program kolokvija o Zofki Kveder Inštitut za slavistične in vzhodnoevropske študije FF UK v Pragi, Narodna knjižnica ČR- Slovanska knjižnica in Veleposlaništvo Slovenske republike v ČR prirejajo strokovni kolokvij o Zofki Kveder (1878-1926), Recepcija njene ustvarjalnosti v 21. stoletju v Pragi, 6. 6. in 7. 6. 2007. Program kolokvija o Zofki Kveder: Sreda, 6. 6. 2007 Ivan Dorovský(Brno), Zofka Kvedrová v naší zemí Milada Nedvědová (Praga), Zofka Kvedrová a Helena Malířová Kamíl Valšík (Praga), Národnostní otázka v časopisu Ženski svijet Josef Kodet (Praga), Z korespondence Zofky Kveder Zdence Haskové Četrtek, 7. 6. 2007 Silvija Borovnik (Maribor), Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder Katja Mihurko Poniž (Nova Gorica), Stičišča v literarnih opusih Zofke Kveder in Adele Milčinović Denis Poniž (Ljubljana), Zofka Kveder, Drama Amerikanci Zoltan Jan (Trst, Ljubljana), Zofka Kveder in Cankarjev Kralj na Betajnovi Marijan Dović (Ljubljana), Zofka Kveder, umetnica in profesionalka peresa Alenka Jensterle Doležal (Praga), Problem idenitete in travma telesa v prozi Zofke Kveder Andreja Žele (Ljubljana), Jezik Zofke Kveder kot odraz njene samosvojskosti Jasna Honzak Jahič (Praga, Ljubljana), Vloge jezikov okolja Zofke Kveder Miran Štuhec (Maribor), Diskurz spolov v slovenski publicistiki Zofke Kvedrove Natascha Vittorelli (Dunaj), "Njena smrt". Nachruhe auf Zofka Kveder Peter Svetina (Celovec), Slovenske avtorice mladinske literature v prvi polovici 20. stoletja Vladka Tucovič (Koper), Listnica uredništva - znamenita rubrika Zofke Kveder v reviji Domači prijatelj Radek Novák (Praga), Témata v dramatice Zofky Kveder. Na kolokviju bo tudi predstavljen zbornik o Edvardu Kocbeku s prispevki iz prejšnjega kolokvija (leta 2005). Alenka Jensterle-Doležal ========= Od: Zoltan Jan [Zoltan.Jan na siol.net] Poslano: 4. junij 2007 9:09 Zadeva: dobro blago se samo hvali Iz napovednika radijskega programa Ars RTV SLO (http://www.rtvslo.si/ars/articles.php?id=3#trojna): Ta in prihodnji četrtek (7. 6. in 14. 6. 2007 ob 16.30) bo v oddaji Trojna spirala dr. Zoltan Jan (na fotografiji) opisal, kako sta zelo različna ustvarjalca - Jolka Milič in Ciril Zlobec - začela posredovati slovensko leposlovje v italijanski kulturni prostor. Predstavlja okoliščine, ki so pripeljale do njunih prvih revijalnih objav, in ustvarjalce, s katerimi sta sodelovala. Dodaja tudi analizira sprejem njunih prvih antologij in prikazuje odmeve njunega dela v italijanskem in slovenskem prostoru v prvih letih njunega posredništva. Oddaje ureja mag. Mojca Dvořák. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ==== http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/giacomu.html -- Renate Giacomuzzi / Günter Mühlberger: Dilimag Projekt zur Erfassung, Beschreibung und Archivierung deutschsprachiger digitaler Literaturmagazine; od tod naslednji dve povezavi: http://www.literature.at/webinterface/library -- ALO - Austrian Literature Online http://www.germanistik-im-netz.de/fx/fx.html -- Germanistik im Netz: >Literarische Zeitschriften< From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 5 20:30:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Jun 2007 20:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Pretnarjeva_nagrajenca_in_=2E=2E=2E_v_Tr žiču Message-ID: <003301c7a79f$a9365f60$6400a8c0@P4> From: "Marija Marsic" Sent: Tuesday, June 05, 2007 1:15 PM Subject: Pretnarjeva nagrajenca in ... v Tržiču Spoštovani, v vednost in s prošnjo za objavo pošiljam vabilo za sobotni dogodek v Vili Bistrica, Pot na Bistriško planino 29, Tržič in Vas, če Vam urniki in obveznosti dopuščajo, v imenu Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, v imenu Občine Tržič in v imenu Velenjske knjižne fundacije prisrčno vabim v Tržič. Naša knjižnica s ponosom nosi ime po pokojnem Tržičanu dr. Tonetu Pretnarju, saj smo ga mnogi poznali osebno - kot izjemnega človeka, zavedali pa smo se tudi njegove strokovne veličine -- bil je kozmopolit in poliglot v najžlahtnejšem pomenu teh besed. Zavest o velikem pomenu njegovega dela in osebnosti je prisotna tako v strokovnih krogih kot pri tistih, ki imajo radi slovenski jezik in književnost, domačo in prevedeno. Eno takih strokovnih okolij je nedvomno tudi v Šaleški dolini, v Velenju, kjer so pred štirimi leti prvič podelili Pretnarjevo nagrado. Tako tržiška knjižnica kot Občina Tržič sta se letos z veseljem odzvali povabilu velenjskih organizatorjev, ki jih z veliko predanostjo vodi Ivo Stropnik, da sodelujeta v programu prireditev v okviru VI. Herbersteinskega srečanja književnikov, na katerem bodo v petek podelili tudi Pretnarjevo nagrado. V petek, 8. junija, bo ob promenadni stojnici Rp. Lirikon 21 na Titovem trgu v Velenju na ogled edini gorenjski bibliobus - bibliobus Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. V soboto zvečer pa bo v rojstnem kraju dr. Toneta Pretnarja srečanje z letošnjima nagrajencema in s poljskimi, češkimi in slovenskimi pesniki, uredniki in prevajalci, ki ustvarjajo in soustvarjajo reviji Rp. Lirikon 21 in Pobocza/Obrobja. Literati bodo tako obiskali mesto v sotočju Bistrice in Mošenika, kamor se je dr. Tone Pretnar od blizu in daleč vedno z veseljem vračal, njegovi tržiški rojaki in vsi obiskovalci večera v Tržiču pa bodo imeli lepo priložnost za srečanje z zakoncema Tokarz in s sodobno poezijo -- v originalih in v prevodih. Prireditvi je na široko odprla vrata Vila Bistrica d. o. o. in bo večeru dodala se glasbeno noto z nastopom mladega violončelista Bernarda Brizanija, dobitnika številnih glasbenih priznanj doma in v tujini, na klavir ga bo spremljal brat Armando, svoj delček pa bo dodal se oče Traja Brizani. IZ VABILA: KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA in OBČINA TRŽIČ v sodelovanju z VELENJSKO KNJIŽNO FUNDACIJO vabita v soboto, 9. junija 2007, ob 19. uri v Vilo Bistrica na srečanje z letošnjima Pretnarjevima nagrajencema dr. Boženo Tokarz in dr. Emilom Tokarzem. Ob srečanju z zakoncema Tokarz boste spoznali še Mednarodno izdajo Rp. Lirikon 21, revije za poezijo XXI. st. (urednika Ivo Stropnik in Zoran Pevec) in mednarodno spletno kulturno-umetniško revijo Pobocza/Obrobja. Predstavili ju bodo poljski pesniki in prevajalci Pawel Szydeł, Franciszek Nastulczyk, Maciej Melecki, Agnieszka Lasek, češka pesnica, prevajalka in urednica Lenka Daňhelová in slovenska pesnica in prevajalka njihovih pesmi v slovenščino Tatjana Jamnik.Program bo povezoval Janez Kikel. Literarno branje bosta z glasbo dopolnila brata violončelist Bernardo in pianist Armando Brizani, za kar je poskrbela Vila Bistrica, d. o. o., Pot na Bistriško planino 29, 4290 Tržič. Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je slovenska mednarodna kulturna akcija Asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje književnikov v Velenju, kjer nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Mitja Čander, Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo Stropnik in Vlado Žabot se je letos soglasno odločil izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado poljskima slavistoma, univerzitetnima profesorjema in zakoncema, literarni zgodovinarki dr. Boženi Tokarz in jezikoslovcu dr. Emilu Tokarzu. Božena Tokarz (Lodž, 17. 10. 1946), literarna zgodovinarka. Leta 1969 je na univerzi v Lodžu diplomirala iz jezikoslovja, 1972 doktorirala; redna profesorica na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah. Preučuje poljsko-slovenska književna razmerja (K. K. Baczyński in F. Balantič, A. Mickiewicz in Prešeren), tipološke vzporednice in razhajanja med sodobnimi poetikami glede na odnos do tradicije 19. in 20. st., literarne tokove, sloge in zvrsti (konstruktivizem S. Kosovela). Jezikovno-semiološko razčlenjuje teorijo in prakso poljskih prevodov iz slovenske književnosti in obratno, npr. Prešernove ljubezenske pesmi v poljskih, poezijo T. Różewicza in C. Miłosza v slovenskih prevodih idr. Emil Tokarz (Hodoriv, Ukrajina, 6. 10. 1944), jezikoslovec. Diplomiral je na slavističnem oddelku Jagelonske univerze v Krakovu leta 1968, doktoriral je leta 1973 na Univerzi N. Kopernika v Torunu z disertacijo o parataktičnih konstrukcijah v slovenščini. Leta 1987 je bil habilitiran na Visoki pedagoški šoli v Opolu. Izpopolnjeval se je na FF v Ljubljani (1969/70) in na univerzi v Clermont-Ferrandu (1984-88). Od 1991 je redni profesor za slovenščino in druge južnoslovanske jezike na Šlezijski univerzi v Katowicah in predstojnik njenega Inštituta za slovansko filologijo v Sosnowcu. Sedaj dela na Univerzi Bielsko-Biala. Raziskuje predvsem slovensko skladnjo in leksiko; v knjigah in razpravah obravnava poljsko-južnoslovanske kontrastivne besedoslovne teme. Je ustanovitelj prve slovenistike na Poljskem. (Iz utemeljitve predlagateljev dr. Marka Jesenška, dr. Nikolaja Ježa in dr. Andreja Rozmana in gradiva Herbersteinsko srečanje književnikov.) Če vam ne uspe obiskati Velenja, lahko delček dogodkov ujamete pri nas, zato še enkrat prijazno povabljeni v Tržič. -- Marija MARŠIČ, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 7 09:54:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jun 2007 09:54:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Stritarjev_simpozij_--_Kurikularna_podob a_slovenščine_--_Nora_Glottometrics_Taras _Kermauner_na_videu_--_Natečaj_za_pravljice Message-ID: <00e101c7a8d9$1e5bf0e0$6400a8c0@P4> From: "Urška" Sent: Wednesday, June 06, 2007 11:50 AM Subject: Fwd: Stritarjev simpozij - vabilo > From: SZI-Dunaj Office > Date: 1.6.2007 18:01 > Subject: Stritarjev simpozij - vabilo Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Univerza v Mariboru in Univerza v Celovcu organizirajo na Dunaju SZI (1010 Wien, Seilerstätte 2) simpozij o Josipu Stritarju četrtek, 21. junija 2007 18.00 Otvoritev simpozija: sodelujejo: Erika Sieder: Stritar im Wechselgebiet, Katja Sturm-Schnabl i.dr. petek, 22. junija 2007 9.10-09.25 Matjaž Kmecl, Jurčič, Stritar, Levstik 9.25-09.40 Igor Grdina, Stritarjeva klasicizacija Prešerna 9.40-09.55 Jožica Čeh, Stritarjevi pogledi na književnost ob koncu 19. stoletja 10.15-10.30 Blanka Bošnjak, Stritarjev literarnoestetski nazor skozi njegovo prozo 10.30-10.45 Aleksander Bjelčevič, Stritar o slovenskem šestomeru 10.45-11.00 Matej Hriberšek, Stritar in klasična filologija 11.00-11.15 Marko Jesenšek, "Besedna razvnetost" Dunajskih sonetov 14.00-14.15 Peter Svetina, Stritarjeva literatura za mladino 14.15-14.30 Urška Perenič, Iz korespondence Josipa in Milana Stritarja 14.30-14.45 Stane Granda, Socialno okolje Stritarjevega otroštva 15.00-15.15 Franc Rozman, Josip Stritar v Rogaški Slatini 15.15-15.30 Tone Smolej, Stritar in Rousseau 15.30-15.45 Vincenc Rajšp, Politične razmere v času izhajanja Zvona 1870 ============= From: "Danica Rangus" Sent: Wednesday, June 06, 2007 12:07 AM PRIHODNJA >KURIKULARNA PODOBA< SLOVENŠČINE Tudi dolenjski slovenisti in slavisti se pridružujemo pobudi Bože Krakar Vogel, da didaktična sekcija Slavističnega društva Slovenije organizira javno razpravo o zmanjševanju ur predmetu slovenščine v šolskih programih oziroma o prihodnji >kurikularni podobi< slovenščine, kot jo imenuje Igor Saksida. (Glej Kronika, 15. marec 2007). V zadnjem času se v krogih šolskih oblasti veliko govori o pomembnosti znanja tujih jezikov, s čimer se lahko strinjamo, vendar je osnova dobro poznavanje svojega jezika, pa čeprav ga nekateri imajo za >sveto kravo<. Veljalo pa bi znova premisliti, koliko smo zares premaknili pouk slovenščine v >uporabno slovenščino<, zmanjšali za osnovnošolski nivo pretirano slovnično in literarno teoretsko abstrakcijo. Vrnimo v učni načrt čas za doživljanje besedne umetnosti in čas za poustvarjanje. Nevenka Kulovec in člani SD Dolenjske in Bele krajine, april 2007 ============ http://www.noraproject.org/OL_demo.php -- demo aplikacije nora, ki raziskuje besedne vzorce v velikih besedilnih zbirkah. http://www.ram-verlag.de -- kazalo revije Glottometrics. http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ -- Taras Kermauner o sodobni slovenski politični dramatiki na FF 10. 5. 2007 na videu. http://www.za2grosafantazije.com/prevodi_2007.html -- natecaj Nova ljudska drugic! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 7 18:03:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jun 2007 18:03:52 +0200 Subject: [SlovLit] Krhki kanon -- Novi literarni zgodovinarji v Vikipediji -- Dom in svet na www.dLib.si Message-ID: <003c01c7a91d$72de8580$6400a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Thursday, June 07, 2007 4:06 PM Subject: Danes: Nevihta sladkih roz - Ravnajmo previdno: krhki kanon! Pozdravljeni! V prostorih urednistva Literature na Erjavcevi 4 v Ljubljani (vhod nasproti vhoda v Dramo) bo danes ob 21. uri debata o antologijah vobce in na primeru Antologije slovenske poezije 20. stoletja. Knjigo, naslovljeno Nevihta sladkih roz, je izdala ob Slovenskem knjiznem sejmu v Ljubljani 2006 Beletrina, izbral in uredil pa jo je priznani kritik Peter Kolsek. O obsegu, obsezni spremni besedi, presernovski in na novo vpeljani murnovski strukturi, tipih antologij, vprasanju vsenacionalnega pregleda stoletja, o naslovnikih takih del in vprasanju vzporednega kanona ter o se marsicem se bomo pogovarjali Petra Korsic, Goran Dekleva, Marcello Potocco in drugi. Vljudno vabljeni, da se nam pridruzite in morda celo poveste svoje mnenje. Morda na svidenje na Literaturi! Lepo vas pozdravljam Petra ===== V Wikipedijo http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji so bili nazadnje postavljeni še literarni zgodovinarji Emica Antončič, Janko Moder, Katarina Šalamun-Biedrzycka, Katarina Bogataj-Gradišnik, Marija Mercina, Igor Kramberger. Dopolnila in popravki zaželeni. ====== Pred časom smo se pridušali zaradi težav z dostopnostjo Doma in sveta v Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si). Zdaj lahko lepo prebiramo vseh 16.800 člankov iz revije in o reviji v pdf- ali html-formatu, tako kot že nekaj časa tudi Ljubljanski zvon. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 9 06:31:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jun 2007 06:31:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Zlati_bralec_2006/2007_--_Jezikoslovni_u čbeniki Message-ID: <005801c7aa4f$0c252e10$6400a8c0@P4> From: "Bralna značka" Sent: Friday, June 08, 2007 11:46 AM Subject: Novinarska konferenca ob zaključku založniškega projekta Zlati bralec 2006/2007 Vabimo vas na novinarsko konferenco ob letošnji izvedbi založniškega projekta ZLATI BRALEC, v okviru katerega skupaj s sponzorjem, družbo Mobitel, že četrto leto s knjižnimi paketi nagrajujemo najboljše mlade bralce iz Slovenije, zamejstva in slovenskega zdomskega prostora, vse tiste, ki so vsa leta osnovnega šolanja brali za bralno značko! Knjižne darilne pakete, ki jih letos sestavljata knjigi Distorzija Dušana Dima (dobitnica večernice, nacionalne nagrade za najboljše leposlovno besedilo za mladino, podeljene v letu 2006) in Pavček.doc Toneta Pavčka (izbor pesmi je pripravil in jim dodal nekaj proznih utrinkov avtor sam), vam bomo predstavili na novinarski konferenci v četrtek, 14. junija 2007, ob 13. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor, Slovenska ulica 27, Maribor. O štiriletnem povezovanju pri projektu Zlati bralec bodo govorili Slavko Pregl in Tone Partljič, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, ter predstavnik družbe Mobitel, o darilnih knjigah pa se bo z avtorji pogovarjala Darka Tancer Kajnih ======== http://www.palgrave.com/language/news.asp -- jezikoslovni učbeniki založbe Palgrave Macmillan's: pragmatika, bilingvizem, jezik in socialna psihologija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 10 06:48:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Jun 2007 06:48:37 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica v Bielsku-Biali Message-ID: <002a01c7ab1a$9d76b390$6400a8c0@P4> From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk" Sent: Saturday, June 09, 2007 6:17 PM Subject: RE: Re: Porocilo o prevajalski delavnici v Bielsku-Biali (Poljska) V dneh 19. in 20. maja 2007 je bila na slavistiki Univerze v Bielsku-Białi ob sodelovanju Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani izvedena 4. prevajalska delavnica za študente slovenščine in češčine. Delavnice se je udeležilo približno 14 slovenistov z lektoratov slovenskega jezika v Lodžu, Gdansku in Bielsku-Białi ter 7 bohemistov z Šlezijske univerze in Univerze v Bielsku-Białi. Letošnjo delavnico so s pomočjo Agnieszke Będkowske-Kopczyk in Tatjane Jamnik organizirali študentje iz Slavističnega znanstvenega krožka Univerze v Bielsku-Białi: Agnieszka Lamers (bohemistika), Maria Kamińska in Paweł Powszek (slovenistika). Finančno so delavnico podprli: Univerza v Bielsku-Białi in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, založba Czarne (s knjigami za vsakega udeleženca); častna pokrovitelja sta bila častni konzul Slovenije v Katowicach, Mieczsław Marian Barański, in generalni konzul Češke Republike Katowicach, Josef Byrtus. Vsebinsko zasnovo delavnice so oblikovali bielski študentje. Izbor slovenskih in čeških p esniških in proznih besedil skupaj z bio-bibliografskimi podatki o avtorjih je pripravila T. Jamnik. Delavnica je imela štiri prevajalske sekcije - slovensko (poezija in proza) in češko (poezija in proza). V obeh sekcijah so bila za prevajanje izbrana besedila po šestih sodobnih slovenskih oz. čeških pisateljev in pesnikov. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Miklavža Komelja ter krajša prozna besedila Maje Novak, Miha Mazzinija in Andreja Skubica. V češki sekciji se je prevajala poezija Bohumila Pavloka, Karela Tomana, Lenke Danhelove ter proza Aloisa Musila, Barbora M. Eliasova. Študentje so izbrana besedila prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice, tako da so lahko prevode pripravili vnaprej, na delavnici pa so jih v skupinah natančno obravnavali s pomočjo mentorjev. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: za izhodiščni in za ciljni jezik. Naloga mentorja za izhodiščni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik. Mentor za ciljni jezik je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku, torej poljščini. Na delavnici je sodelovalo skupaj 9 mentorjev. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani sta zastopala Bojana Todorović in Andrej Šurla. V okviru delavnice je bilo organiziranih pet predavanj s področja teorije prevajanja, ki so jih imeli prof. dr. Bożena Tokarzewa (Šlezijska univerza), prof. dr. Jerzy Brzozowski (Jagiellonska univerza), mag. Vitezslav Vilimek (Ostravska univerza), dr. Michal Kopczyk in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Univerza v Bielsku-Białi). Prvi dan delavnice je popestril literarni večer s Tatjano Jamnik in Franciszkom Nastulczykom, ki sta predstavljala svoje pesniške dosežke. Slike z delavnice so dostopne na straneh Slavističnega znanstvenega krožka Univerze v Bielsku-Białi: http://www.slawistyka.ath.bielsko.pl/photogallery.php?album=17 Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielska-Białe se za pomoč pri organizaciji delavnice iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in vsem sodelujočim - predavateljem, pesnikoma in mentorjem (poleg že omenjenih - Liboru Paveri in Jiriju Murycu). From franc.marusic na p-ng.si Mon Jun 11 11:54:41 2007 From: franc.marusic na p-ng.si (Lanko_Marušič?=) Date: Mon, 11 Jun 2007 11:54:41 +0200 Subject: [SlovLit] Nov studijski program jezikoslovja Message-ID: <466D1BE1.703@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici bo v zimskem semestru leta 2007 pricela z novim magistrskim studijem jezikoslovja (dejansko ime 'Slovenistika - smer jezikoslovne vede'). Studij je del bolognske prenove - studijski program druge stopnje. Vsi, ki vas zanima o studiju zvedeti kaj vec, ste vabljeni na informativni dan, ki ga bomo organizirali v sredo 13. junija 2007 ob 18:00 v Mali dvorani ZRC na Novi trg 2 v Ljubljani. V cetrtek ob 16.00 bo informativni dan se v Novi Gorici v prostorih Univerze v Novi Gorici - Vipavska c. 13. Vabljeni. Vec o studiju si lahko preberete na spletu: http://www.ung.si/si/studijski-programi/106586/ Pozdrav Lanko Marusic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 08:58:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 08:58:48 +0200 Subject: [SlovLit] Si.gledal Message-ID: <00be01c7acbf$24c8aa10$6400a8c0@P4> From: "vitoslava slava" To: Sent: Sunday, June 10, 2007 9:17 PM Subject: novice na spletnem mestu www.sigledal.org 1. Do jeseni se bodo na Vezi predstavili uredniki in sodelavci posameznih rubrik, danes vas vabim k branju razmisljanja, ki ga je zapisala glavna urednica Veze, Zala Dobovsek: .In vendar verjamem, da se lahko ustvari prostor, kjer se bo zgodil kvaliteten stik med gledališko kreativnostjo in javnostjo - in ne bo dopustil kakršnega koli razvrednotenja. Da lahko Veža postane kolektivni spletni časopis, ki bo uspešno združil ažurnost in verodostojnost...vec: http://www.sigledal.org/index.php?id=36 2. Marinka Postark na Rampi razmislja o preteklem, prihodnjem in sedanjem, Andraz Poloncic Ruparcic pa poroča o gostovanju Matjaža Zupancica na Filozofski faklulteti. Vec: http://www.sigledal.org/index.php?id=4 3. Oglejte si stevilne gledaliske novicev rubirki Novice (http://www.sigledal.org/index.php?id=31) in tudi na http://groups.google.si/group/sigledal/topics 4. NE SPREGLEJTE: Plenarno srečanje ene največjih evropskih mrež s področja scenskih umetnosti IETM: Spoštovani, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji pripravljamo v Ljubljani izjemen mednarodni dogodek, plenarno srečanje ene največjih evropskih mrež s področja scenskih umetnosti IETM - International Network for Contemporary Performing Arts. Dogodek, ki bo potekal od 15. do 18. maja 2008, organiziramo v Zavodu Bunker v sodelovanju s slovenskimi člani mreže. Del plenarnega srečanja IETM je tudi kulturno-umetniški program, ki bo organiziran kot festival. Festivalski del programa bo razdeljen na selektorski in samoorganiziran program. K sodelovanju v programu, ki ga bodo izbrali selektorji, bi želeli povabiti čim več ustvarjalcev, umetnikov in producentov, zato bi želeli, da poziv k prijavi predstav posredujete vsem morebitnim zainteresiranim. Hvala! Lep pozdrav, ekipa Bunkerja, Slomškova 11, Ljubljana (bunker na siol.net, http://www.bunkerproductions.org) --- za Sigledal, Tamara Matevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 10:17:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 10:17:18 +0200 Subject: [SlovLit] Zofka Kveder v Pragi Message-ID: <01b901c7acca$192c66a0$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Monday, June 11, 2007 5:15 PM Subject: Zofka Kveder v Pragi Pretekli četrtek se je v Pragi zaključilo dvodnevno znanstveno srečanje Zofka Kveder (1878-1926): recepcija njene ustvarjalnosti v 21. stoletju, ki so ga pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije na Češkem in v prostorih Slovanske knjižnice, ki deluje v Narodni knjižnici Republike Češke v Pragi, organizirali in izpeljali Jasna Honzak Jahić, Alenka Jensterle Doležal, Milada Nedvin, David Blažek z Inštituta za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Dvanajst novih literarnovednih, jezikoslovnega in dva kulturnozgodovinska referata o večjezikovni ustvarjalnosti pisateljice, dramatičarke, publicistke, urednice, prevajalke in borke za pravice žensk, Zofke Kveder, je predstavilo petnajst referentov iz Češke, Avstrije, Italije in Slovenije. Več v Večerovem članku Vladke Tucovič www.vecer.si/clanek2007061105212668 Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 11:34:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 11:34:51 +0200 Subject: [SlovLit] xxxx in xxxx Sovretova nagrajenca Message-ID: <022301c7acd4$ee61cea0$6400a8c0@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Tuesday, June 12, 2007 10:44 AM Subject: Fw: podelitev Sovretove nagrade za leto 2007 Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007. Nagrado bomo podelili v torek, dne 12. junija 2007 ob 19.30 v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Vabimo, da se nam pridružite. [Imeni nagrejencev in utemeljitev objavimo danes po 19.00. -- miran] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 12 20:48:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jun 2007 20:48:34 +0200 Subject: [SlovLit] Jovanovski -- Bratina in Skubic Message-ID: <02f901c7ad22$48da0710$6400a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Monday, June 11, 2007 6:47 PM Subject: predavanje Alenke Jovanovski Slovensko društvo za primerjalno književnost www.zrc-sazu.si/sdpk vljudno vabi na predavanje ALENKE JOVANOVSKI: Pomen igre v teoriji estetskega izkustva. Igra v estetskem izkustvu igra bistveno vlogo, ki je teorija estetskega izkustva vsaj od 18. stoletja dalje ni prezrla. Prek igre je na ravni bralnega dejanja mogoče razložiti konstitucijo tekstnega smisla (Iser, Gadamer) in bralčevega samorazumevanja. Na drugi strani je igra s principom gibanja sem-ter-tja pogoj za moment ontološke polnosti v estetskem izkustvu (Novalis, Heidegger, Barthes, Frank). Z obema razsežnostma igre se teorija estetskega izkustva postavlja vzporedno teoriji subjekta. Najnovejša pojmovanja igre (Iser) hermenevtičnemu in ontološkemu momentu estetskega izkustva dodajata še moment igre, ki vzdržuje ločnico med realnim in fiktivnim. Predavanje bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani. V sredo, 13. junija 2007, ob 19. uri. ======= From: "Vasja Bratina" Sent: Tuesday, June 12, 2007 10:44 AM Subject: Fw: podelitev Sovretove nagrade za leto 2007 Utemeljitvi za Sovretovi nagradi 2007 Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007 Vasju Bratini (vasja.bratina na telemach.net) za prevod romanov Umberta Eca Foucaultovo nihalo in Skrivnostni plamen kraljice Loane Idealni bralec Ecovih romanov ni le eruditski poznavalec zgodovine in književnosti, filozofije, umetnosti in znanosti, ampak tudi posameznik z izostrenim občutkom za literarne oblike, slogovni izraz in kulturne kode različnih zgodovinskih obdobij. Bralsko doživetje teh besedil se seveda lahko uresniči tudi na pol poti do ideala, prevajalcu pa ne preostane drugega, kot da se skuša utelesiti v Ecovega lector in fabula. Ko si za to prizadeva, je na vsakem koraku soočen s tveganjem, da bo izvirnik razkril bodisi meje njegove razgledanosti bodisi pomanjkanje humorja in elegance. Vasja Bratina prejme Sovretovo nagrado zato, ker je preizkušnjo prestal na obeh področjih tveganja, kot natančen posrednik Ecovega postmodernega eruditstva in kot brezhiben stilist. Prevajalec dveh Ecovih romanov se je moral spoprijeti z vsebino in terminologijo zelo raznorodnih področij, npr. fizike 19. stoletja, srednjeveške ezoterike, astrologije, starinarstva, psihologije in nevrologije; v Foucaultovem nihalu je dosledno in iznajdljivo slovenil leksiko srednjeveškega okultizma, v Kraljici Loani opise spominskih procesov in delovanja možganov - ob tem pa je v slovenščini učinkovito poustvaril Ecov individualni slog in njegov igrivo ustvarjalni dialog s kulturno preteklostjo. Bratina se je kot prevajalec loteval zvrstno zelo raznolikih del, od leposlovnih do esejističnih in publicističnih, od Ecovih romanov (Baudolino, 2003) do Claudia Magrisa, Predraga Matvejevića in Oriane Fallaci. S prevodoma romanov Foucaultovega nihala (2006) in Kraljice Loane (2007) je po mnenju komisije dokazal mojstrstvo. --------- Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2007 Andreju E. Skubicu za prevoda del Čitanka Gertrude Stein in James Kelman: Kako pozno, pozno je bilo Andrej E. Skubic, eden najvidnejših pisateljev mlajše generacije, je tudi zelo opazen in ploden prevajalec. Sega zlasti po anglo-ameriških avtorjih od začetkov modernizma do sodobnosti. Z letnico 2006 sta izšla dva njegova prevoda: Čitanka Gertrude Stein (Litera), ki jo je opremil z bogatimi spremnimi zapisi, tudi o svoji lastni prevajalski (pre)izkušnji, in roman Jamesa Kelmana Kako pozno, pozno je bilo (Cankarjeva založba). Obe besedili sta zahtevna prevajalska oreha, jezikovno in stilno pa sta kolikor mogoče različni. Prvo je klasika modernizma in kar kipi od kljubovanja gramatikalnim zakonitostim in slogovni konvenciji. Prevajalec je presenetljive >nepravilnosti< tega besedila reševal z veliko domiselnostjo in jezikovno eleganco. S prevodom je ustvaril stilno pisano, duhovito in spretno sukano besedilo, ki učinkuje pristno modernistično tudi v slovenščini in tako širi jezikovno obzorje domače literature. Drugi prevod, roman škotskega pisatelja Kelmana, je pravo nasprotje modernizmu Steinove; je tudi bližje Skubičevemu lastnemu pripovedništvu. Neposrednemu, slengovskemu jeziku izvirnika, ki ponazarja neodločeno in trmasto vztrajanje v praznoti, je prevajalec tudi v slovenščini našel o supljivo plastične, duhovite in učinkovito banalne besedne, skladenjske, ritmične in stilne ustreznice. Romanu je Andrej E. Skubic primojstril - enakovredno izvirniku - občutja nekakšnih palimpsestnih postmodernističnih aluzij. Dvoje zelo različnih besedil, ki pa sta aktualni v sodobnih težnjah slovenske literature - vsako na svoj način širi domet sodobne slovenske jezikovne senzibilnosti, obe bogatita našo prevajalsko l iteraturo in poglabljata bralsko izkušnjo sodobne književnosti. From smolejv na gmx.net Wed Jun 13 07:49:49 2007 From: smolejv na gmx.net (Vito Smolej) Date: Wed, 13 Jun 2007 07:49:49 +0200 Subject: [SlovLit] = OpenTaal_-_saj_gre_če_se_le_hoče Message-ID: <466F857D.8000509@gmx.net> Dragi bralec: (editirana) sled iz sl.openoffice.org ob objavi uspešnega zaključka nizozemskega projekta OpenTaal. Da nekdo pobira denar zato, da mi računalnik pomaga pri mojih rokopisih, po eni strani razumem (stroški so pač stroški etc). Ampak ta stran je nepomembna v primerjavi z drugo, bolj osebno: nihče, NIHČE ne more, ne sme biti lastnik mojega, našega jezika. Moje naivno mnenje: hic Rhodus, hic salta, ZRC SAZU. Lep pozdrav Vito Smolej -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: Re: [LUGOS-SLO] Open source spell Datum: Mon, 11 Jun 2007 20:46:24 +0200 Od: Tomaz Erjavec Reply-to: Linux in slovenjenje .... Zdravo, se čutim dolžnega, da na tole odgovorim: Na načelna vprašanja so moji odgovori seveda "da", samo, da bi se to spremenilo, bi bilo potrebno ogromno volje in živcev, ki jih jaz nikoli nisem premogel - kar mi je v bistvu žal, saj če bi se to začelo rofkat pred skoraj dvajsetimi leti, ko se je ta problem prvič pojavil (SSKJ), bi bilo sedaj mogoče drugače - tako pa so enako nedostopni tudi pravopis, njihov ročno oblikoslovno označen korpus (cca kar nekaj človek let označevanja), itd. Prof. Bratko je na enem prvih sestankov SDJT lepo predlagal, da bi bilo za začetek dobro napisat dokument, ki bi enostavno povzel stanje, potem pa naprej. No, pa tega nismo (nisem) nikoli naredil, edino kar je bilo, je, da smo se skregali v Delu, tako da sedaj vsak do konca stoji na svojih okopih. Verjetno bi bila edina za njih sprejemljiva rešitev res, da država odkupi pravopis (tj plača, da se to lahko CC objavi), potem nekdo naredi iz tega leksikon (vseh besednih oblik), in to ponudi urbi et orbi. Samo od ideje do tega, da bi to postalo resničnost, uh.... Tomaž ---------------------------------------- .... -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: [LUGOS-SLO] Open source spell Datum: Fri, 08 Jun 2007 20:40:54 +0200 Od: Matej Kovacic Reply-to: Linux in slovenjenje Organizacija: owca.info Za: Linux in slovenjenje Sklici: <4668DF63.7010007 na aufbix.org> <46695578.7010005 na ijs.si> Pozdrav, > Bil je projekt (Ales Kosir vodja, slovar dal Amebis), kjer je bil > narejen slovar za aspell. > Ampak tisto je precej manj, kot pa imajo Nizozemci. Da bi pri nas > naredili isto, bi ZRC najprej moral dovolit, da se uporabi pravopis. > Kar pa na dosedanje izkusnje z njimi po moje ni prevec verjetno. Hm, mislim, da bi se tukaj lahko zastavilo par načelnih vprašanj. Kot prvo, kaj ni tak projekt pomemben za ohranjanje slovenskega jezika? Kot drugo, ali tak način, da ima nekdo bazo besed ter jezikovnih pravil in tega ne želi javno objaviti, ne predstavlja na nek način privatizacije jezika. Ja, vem, da gre za bazo podtkov, nad katero je po naši zakonodaji možen copyright (pa čeprav to ni kreativno delo), ampak na eni strani imamo na tehnici ohranitev in razvoj slovenskega jezika, na drugi pa komercialne težnje lastnika copyrighta nad bazo. In kot tretje, kaj ni ZRC javna ustanova, ki je do tega svojega izdelka verjetno prišla s pomočjo javnega financiranja? Vem, da se tole, kar sem napisal sliši precej grobo, pa ni mišljeno tako. Bi pa konec koncev lahko tudi ministrstvo za kulturo namesto za sinhronizacijo filmov denar namenilo za odkup te baze. Morda bi jih bilo dobro kontaktirati in jih vprašati o tej ideji. Ali pa - precej provokativno in neumestno vprašanje - kako slovenska nacionalna stranka in tista narodna zveza SLS branijo slovenske interese? Naj se izprsijo in zagotovijo finance za odkup baze... :-)) lp, Matej -------- Izvirno sporočilo -------- Zadeva: Re: [LUGOS-SLO] [Fwd: [native-lang] PRESS RELEASE: Open source spell checking word list receives blessing from Dutch Language Union] Datum: Fri, 8 Jun 2007 14:21:51 +0200 Od: Damjan Zemljic Reply-to: Linux in slovenjenje Za: Linux in slovenjenje Sklici: <4668DF63.7010007 na aufbix.org> A je bila kdaj podobna pobuda / cilj tudi v Sloveniji? Lp, Damjan P.S.: trenutno slovenim GCompris, v8.3.1. - je še kdo, ki kaj dela na tem ali pa bi se pridružil? 2007/6/8, Robert Ludvik : > > -------- Izvirno sporočilo -------- > Zadeva: [native-lang] PRESS RELEASE: Open source spell checking word > list receives blessing from Dutch Language Union > ... > > OPEN SOURCE SPELL CHECKING WORD LIST RECEIVES BLESSING FROM DUTCH > LANGUAGE UNION > > Today (June 8th) the Dutch-speaking OpenTaal project (translation: "Open > Language") publishes its word list that received the Spelling Seal of > Approval from the Dutch Language Union, the formal Dutch language > institute. The Seal of Approval indicates that the word list complies > with the Dutch official spelling. "It is of great importance that we > received the Spelling Seal of Approval. It assures users of open source > software that they can trust their Dutch spell checker", according to > Simon Brouwer, project leader of OpenTaal. > .... From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 14 20:47:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Jun 2007 20:47:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Od_kod_n_naš_upogib=3F_--_O_slovenš čini_na_univerzi_v_ZDA_--_Cvetke_iz_testov_pri_Uv odu_v_študij_slovenske_književnosti Message-ID: <005101c7aeb4$799df5d0$6400a8c0@P4> From: "Branko Gradišnik" To: "'Miran Hladnik'" Sent: Thursday, June 14, 2007 10:41 AM Subject: RE: Document4 A mogoče veš, kdo (Župančič?) si je izmislil sintagmo o slovenskem narodu, ki se upogiba kot klasje pod vetrom itn. (ali kaj podobnega)? In kje najti citat? LP Branko -------- Prosim za pomoč. --- miran ======== http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/2007_Collegian_interview.pdf -- Marc Greenberg o slovenščini na ameriški univerzi. ======= Od: "Matjaž Zaplotnik WLaN" Od: "Andreja Musar" ; Zadeva: še nekaj cvetk iz testov Datum: 13. junij 2007 0:37 Vprašanje: Kaj je Slovlit? Najizvirnejši odgovori: - Združenje slovenskih literarnih zgodovinarjev. - Spletna stran, ki zbira slovenska literarna dela. - Spletni portal za objavljanje svojih literarnih prispevkov z možnostjo komentiranja. Med slovenskimi literarnimi zgodoviranji s priimkom na P so se znašli tudi Peternu, Petrnu, Permauner in Breda Pogorelec. Pri vprašanju, kateri slovenski literarni zgodovinar je pred kratkim na ljubljanski slovenistiki gostoval s predavanjem o slovenski politični dramatiki, sta se med odgovori znašla tudi že 27 let pokojni Anton Ocvirk ter že 12 let pokojni Lojze Krakar, nekdo pa je prišel že čisto blizu: Teraz Kraumaer. Da je Wikipedija prosto dostopna spletna enciklopedija, ve že marsikdo. Težje vprašanje v tokratnem testu pa je bilo, kdo ureja Wikipedijo. Nekdo je odgovoril, da so to člani ZRC SAZU, nekdo drug pa, da kar sam Miran Hladnik. Eden od zbornikov, ki jih vsako leto izda ljubljanska slovenistika, za mnoge niso Obdobja, pač pa Obzorja. Palimpsest je papir iz kože živalskih zarodkov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 18 21:57:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Jun 2007 21:57:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalni_rokopisi_--_Iz_koroških_novi c_--_Jezero_članov Message-ID: <01c401c7b1e2$f7607ed0$6400a8c0@P4> http://www.cesg.unifr.ch/en/ -- 57.000 strani rokopisov samostanske zbirke iz St. Gallena v Švici v prostem dostopu. ====== Iz Stergarjevih koroških novic: V sredo, 20.6.2007 ob 19,30 bo v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani (Cankarjeva 1/IV, vhod iz prehoda kina Komune oz. veleblagovnice Name) Anatol Štern uprizoril monodramo prof.dr. Matjaža Kmecla >Lovro Toman : Ko je prvič razvil slovensko zastavo<. Ob praznovanju dneva slovenske državnosti se obeta zanimiv teatrski dogodek. V štajerski Radgoni pred dnevi občinski odborniki zahtevali, naj Kulturno društvo Člen 7 umakne ali prestavi tablo, ki že osem let v nemščini, slovenščini, madžarščini, angleščini in romščini pojasnjuje vlogo Pavlove hiše v Potrni. Društvo se noče ukloniti tej zahtevi. ======= Število slovlitovcev se po novem piše s štirimestno številko. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 18 22:25:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Jun 2007 22:25:48 +0200 Subject: [SlovLit] Greenbergi v slovenskih medijih -- Estetika danes Message-ID: <027601c7b1e6$dc900950$6400a8c0@P4> http://bos.czp-vecer.si/RISFSStotage/pages/pages/00/02/59/43/__01/2520296C7C7B237B30485E606F393433-72.pdf -- intervju z Marcom L. Greenbergom, Američanom, ki je doktoriral iz prekmurščine (iz sobotnega Večera). ======== From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, June 18, 2007 3:28 PM Subject: Dialogi 5-6 Spoštovani, junijska številka Dialogov prinaša obsežno temo o kuratorjih in razstavah sodobne umetnosti. Posebej še opozarjamo na Družbeno diagnozo, v kateri evropski komisar za znanost Janez Potočnik odgovorja na vprašanja o razmerju med nacionalnimi znanstvenimi jeziki in angleščino v EU. Vsem, ki jih razburjajo napovedane reforme visokega šolstva, pa priporočamo v branje dnevnik Marte Pirnat Greenberg s Kansaške univerze (ZDA), ki nas skozi osebno izkušnjo ob vpisovanju sina na kolidž seznanja z vsemi dilemami ameriškega visokošolskega oz. univerzitetnega sistema. Lepo pozdravljeni Emica Antončič odgovorna urednica ===== From: "Metka Zver" Sent: Monday, June 18, 2007 9:21 AM Subject: javna razprava o estetiki v knjigarni Konzorcij Revija Filozofski vestnik in knjigarna Konzorcij Vas vabita na javno razpravo ESTETIKA DANES ki jo bo vodil prof. dr. Aleš Erjavec, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Javna razprava bo potekala v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani v sredo 20. junija 2007, s pričetkom ob 18. uri. V uredništvu revije Filozofski vestnik vsako leto izdamo tri številke revije, od katerih je ena številka mednarodna in tujejezična. Letošnja mednarodna številka Filozofskega vestnika (2/2007) je posvečena >Preporodu estetike<, njen urednik pa je dr. Aleš Erjavec, ki je tudi predsednik Slovenskega društva za estetiko ter bivši predsednik Mednarodnega združenja za estetiko. V številki z izvirnimi znanstvenimi članki sodeluje vrsta svetovno priznanih estetikov in filozofov, med njimi Wolfgang Welsch, Mario Perniola, Richard Shusterman in Thierry de Duve. Vsi se ukvarjajo z bistvenimi vprašanji sodobne estetike: z njenim odnosom do filozofije in umetnosti, njenim vplivom na umetniške in kulturne prakse ter njenim sedanjim pomenom in vlogo v teoriji in družbi. Namen razgovora je torej predstavitev omenjene številke Filozofskega vestnika izkoristiti za odprtje razprave o estetiki in njenem pomenu danes - globalno in v Sloveniji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 09:45:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jun 2007 09:45:29 +0200 Subject: [SlovLit] Lirika na recept -- Kje smo -- Si gledal Message-ID: <004c01c7b245$d052e6d0$6400a8c0@P4> Ena lepa debela pesniška revija je izšla: Rp./Lirikon21: revija za poezijo 21. stol., ur. Ivo Stropnik in Zoran Pevec. Mednarodna št. 2 + 3 njenega 3. letnika obsega kar 747 strani. Ivo, hvala za darilo! -- miran ======== http://zemljevid.najdi.si -- zemljevidi Slovenije. http://www.geopedia.si -- zemljevid Slovenije, primeren tudi za vpisovanje literarnih, jezikovnih ali kulturnih podatkov. ======== From: "tamara.matevc" Sent: Monday, June 18, 2007 3:41 AM Subject: novosti na www.sigledal.org 1.) V sklopu predstavitev sodelavcev spletne strani SiGledal se vam predstavlja urednik rubrike Na rampi Andraz Poloncic Ruparcic: http://www.sigledal.org/index.php?id=35 >Na Rampi bi na eni strani radi pripomogli k javni in odkriti debati o problemih sodobnega slovenskega gledalisca, na drugi pa k razsirjanju vedenja o pozitivnih stvareh, ki jih gledaliska umetnost kot utelesenje idej, refleksij skozi gledaliski oziroma literarni medij ponudi duhovno budnemu gledalcu.< 2.) Tokratni clanek Na rampi pa naj bo med drugim tudi namig, da bo z jesenjo poseben in sirsi prostor na spletni strani dobila tudi lutkovna umetnost.: O lutkovnem ustvarjanju in likovni dramaturgiji lutkovne predstave je za nas spregovorila izkusena oblikovalka lutk in akademska slikarka Agata Freyer: >Lutka je idealni >igralec<, ki - dobro tehnolosko realiziran - ne izneveri ustvarjalceve ideje, saj je v vsem odsev oblikovalne ustvarjalnosti v harmoniji z racionalnimi odlocitvami.< http://www.sigledal.org/index.php?id=12&tx_ttnews[tt_news]=192&tx_ttnews[backPid]=4&cHash=8888ecf812 Vec o Agati Freyer tudi na Geslu! http://www.sigledal.org/geslo/Agata_Freyer 3.) V Novicah http://www.sigledal.org/index.php?id=31 pa podrobneje o: - pestri programski ponudbi letosnjega mednarodnega festivala Ana Desetnica - performansu Vaginal Davisa v galeriji Kapelica ter o moznosti sodelovanja v samem dogodku - novi sezoni SNG Nova Gorica - tem, kaj pripravljajo v Slovenskem mladinskem gledaliscu ob koncu sezone Za SiGledal: Zala Dobovsek, glavna urednica Veze From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 15:00:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jun 2007 15:00:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Raba_narečja_--_Kmetska_smrt_--_Korekt ure_po_spletu_--_Obdobja Message-ID: <00a701c7b271$d20a2fc0$6400a8c0@P4> From: "Domen Uršič" Sent: Tuesday, June 19, 2007 2:38 PM Subject: Odnos do narečja Spostovani, Zovim se Grant Lundberg. Jaz sem profesor ruscine in zgodovine slovanskih jezikov. Jaz se tudi malo ukvarjam slovenscino. Napisal sem anketo o rabi narecja v Sloveniji. Eno verzijo sem postavil na splet http://humanities.byu.edu/slovsurvey/ . Ako ste na casu, prosim oodgovorite na anketo, zavoljo raziskave o odnosu do narecij. Lep pozdrav Grant Lundberg ====== Mladen Pavičič je preskeniral in postavil v Wikivir Kersnikovo Kmetsko smrt: http://sl.wikisource.org/wiki/Kmetska_smrt ====== http://www.pgdp.net/c/ -- Distributed Proofreader je spletni program, ki omogoča popravljanje simultano popravljanje preskeniranih besedil. Trenutno so med blizu 30.000 knjigami od naših v obdelavi Bahovi huzarji in Iliri: spomini iz moje profesorske službe na Hrvaškem (1853-1867) Janeza Trdine in Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem Illyrischen Küstenlande Janeza Murka v nemščini in slovenščini. K digitalizaciji svetovne literarne dediščine vabijo z geslom Eno stran na dan! ====== From: "Alič Tjaša" Sent: Tuesday, June 19, 2007 2:49 PM Subject: 26. simpozij Obdobja Še enkrat bi vas radi spomnili, da bo od 15. do 17. novembra 2007 potekal 26. mednarodni simpozij Obdobja. Prijave na simpozij Slovenska narečja med sistemom in rabo zbiramo do 30. junija 2007. Več o simpoziju si lahko preberete na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij Vljudno vabljeni! Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 19 16:45:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jun 2007 16:45:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalizacija_literarne_in_jezikovne_de diščine Message-ID: <003401c7b280$8e877af0$6400a8c0@P4> V prejšnjem sporočilu o spletnem programu Distributed Proofreader sem pozabil povedati, da so Trdinove Bachove huzarje in Murkovo Grammatik preslikali za prepisovanje pri Googlu (pdf-ji razkrivajo, da sta knjigi last knjižnice Univerze v Stanfordu in v Michiganu). Lahko že žalostno sklenemo, da tujci bolje skrbijo za ohranitev naše kulturne dediščine kot mi sami? Preverimo ta blodni sum z naslednjo nalogo: Matjaž Rebolj je za Wikivir iz Slovenskega glasnika 1859--62 preslikal in v pdf-format spravil štiri Mencingerjeva besedila: Vetrogončič, Jerica, Bore mladost in Človek toliko velja, kot plača, zraven pa poskrbel za njihov grobi prepis v besedilno obliko. Ker stare knjige in revije niso idealne za optično prepoznavanje, imajo skeni polno napak. Na Wikivirovi projektni strani Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) vabiva k sodelovanju. S klikom na naslov (v modri barvi) odprete grobo prepoznano besedilo z napakami, s klikom na ikono pdf-datoteke na koncu vrstice pa sliko besedila. Zožite okni tako, da bo slika v eni polovici zaslona, tekst pa v drugi. S klikom na zavihek se odpre besedilo za popravljanje. Popravljate ga lahko neposredno ali pa ga prekopirate v urejevalnik, ki ste ga navajeni, in ga potem prekopirate nazaj v isto Wikivirovo okno; prej se prepričajte, da s svojim delom ne boste prepisali popravkov, ki jih je medtem v potu svojega obraza že vnesel kdo drug (gl. zavihek ). Da do takih nesporazumov ne bi prihajalo, v glavo vpišete svoje ime [npr. "trenutno ureja Mica Kovačeva"] in si tako rezervirate besedilo in čas. Kot stoji v uvodu projekta, bomo, če se dela lotijo študentje, "najbolj zavzete priporočili profesorjem za višjo oceno". Minimalno znanje, potrebno za urejanje, dobite v poglavju Pomoč v meniju na levi. Zgledujete se lahko tudi po drugih besedilih, npr. pri Kmetski smrti Janka Kersnika, ki si jo odprete v dodatnem oknu (http://sl.wikisource.org/wiki/Kmetska_smrt ; kako je narejena, se vam razkrije pod zavihkom ). Sicer pa v težavah smete računati na instantno pomoč orakljev, gurujev, wikifenov in drugih digitalnokulturnih udarnikov. Veliko veselja! -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 20 00:46:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Jun 2007 00:46:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Gugeljbuks_--_Izobraževalni_seminar Message-ID: <009501c7b2c3$ababac30$6400a8c0@P4> Nihče jim ni ukazal, nihče jim ni plačal, nihče se jim dobrikal, slovensko ne znajo in za Slovence komaj vejo, pa so vendarle kar sami od sebe preskenirali tudi slovenske in napol slovenske knjige na http://books.google.com Trenutno najdemo tam (išči pod advanced book search "full view") npr.: Vrazove Narodne pesni ilirske, 1839 Stanko Vraz, Dela, 1863 Jernej Kopitar, Kleine Schriften, 1857 Matija Valjavec, Pesmi, 1855 Valentin Vodnik, Pesme, 1840 Valentin Vodnik, Pismenost, 1811 Listi in evangleji, 1833 Der kleine Katechismus, 1840 Emil Korytko, Slovenske pesmi krajnskiga naroda, 1839 Franc Metelko, Lehrgebäude ... , 1825 Andrej Čebašek, Zlati vek ali spomenica na čast ss. Hermagoru, 1863 Anton Janežič, Taschen-Wörterbuch, 1850 Vekoslav Babukić, Ilirska slovnica, 1854 Matija Majar, Pravila kako izobraževati ilirsko narečje ..., 1848 Janez Cigler, Duhovni studenc, 1850 Urban Jarnik, Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart, 1832 več Miklošičevih (Miklosich) in drugih Kopitarjevih nemških knjig itd. Po njih lahko iščemo (kolikor je program pravilno prebral predlogo) in pri tem ugotovimo, da je kar nekaj slovenskih stavkov tudi v sicer čisto nemških knjigah. Z malo sreče najdemo še kakšno neznano slovensko besedilo! -- miran ===== From: "Pirih Nataša" Sent: Tuesday, June 19, 2007 3:27 PM Subject: IZOBRAŽEVALNI SEMINAR CENTRA ZA SLOVENŠČINO Spoštovani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF vabi na tradicionalni junijski izobraževalni seminar, ki bo potekal v sredo, 27. junija in v četrtek, 28. junija 2007. Program seminarja je dostopen na spletnih straneh www.centerslo.net Z lepimi pozdravi, Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 20 23:07:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Jun 2007 23:07:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <000201c7b37f$0feb5d10$6400a8c0@P4> From: Sent: Wednesday, June 20, 2007 10:25 AM From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Wednesday, June 20, 2007 9:06 AM Subject: Fw: Re: kekčeve poti Kekčeve poti bodo v soboto in nedeljo, 30. junija in 1. julija. Gremo v Karnijske Alpe na meji med Avstrijo in Italijo. Cilja sta Rauchkofel (2460 m) in Creta di Collinetta (2238 m) nad prelazom Plöcken. Tja se bomo peljali po Ziljski dolini, prelaz je nad krajem Kötschach (slabe 3 ure vožnje). Vsak hrib vzame 5 do 7 ur hoje. Zbor v soboto ob 7.00 pred Filozofsko fakulteto. Peljemo se z osebnimi avtomobili. Vrnemo se v nedeljo do 18.00. Prijave na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Rauchkofel je prijazen travnat razglednik nad lepim jezerom. Tudi na Creto di Collinetto, ki je nekoliko postavnejša, vodi nezahtevna vojaška mulatjera, po poti je kar nekaj ostankov prve svetovne vojne (za ljubitelje vertikale je na vrh speljana tudi izjemno zahtevna zavarovana pot, zanjo so obvezne obilne izkušnje in popolna oprema za samovarovanje s čelado; vzpon po tej poti na lastno odgovornost). Sicer za oba vzpona po običajni poti potrebujete standardno gorniško opremo: visoke čevlje, nahrbtnik, zaščito proti soncu, po možnosti pohodne palice. Ne pozabite na hrano in pijačo. Spanje je možno ob/v avtih (prinesite spalne vreče in ostalo ustrezno opremo) ali v gostišču na Untere Valentin Alpe (v sobi 26 EUR z zajtrkom na osebo, na skupnih ležiščih 20 EUR z zajtrkom na osebo). Če se boste odločili za gostišče, sporočite najkasneje do tega petka, ker je treba rezervirati mesta. Seveda lahko greste tudi samo za en dan. Mojca Stritar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 21 09:14:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Jun 2007 09:14:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Stereotipi_v_SJLK_--_Mentorjem_gledali ških_skupin Message-ID: <007b01c7b3d3$c81f3bf0$6400a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Thursday, June 21, 2007 7:53 AM Subject: 43. SSJLK Spoštovani, program 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL, si lahko ogledate na spletni strani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=5&L2_ID=56&L3_ID=79&LANG=slo. Vljudno vabljeni na predavanja, ki so odprta za javnost. Tema letošnjega seminarja je Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Lep pozdrav, Tjaša Alič ===== From: "vitoslava slava" To: Sent: Wednesday, June 20, 2007 5:08 PM Pozdravljeni, prisrcno vabim vse mentorje gledaliskih skupin in ucitelje slovenskega jezika k sodelovanju na slovenskem gledaliskem portalu www.sigledal.org. Ce vas sodelovanje zanima, se mi prosim oglasite. lep pozdrav Tamara Matevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 21 15:57:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 21 Jun 2007 15:57:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <002801c7b40c$29f46c00$6400a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, June 21, 2007 1:59 PM Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti Organizatorjem Kekčevih poti polagam na dušo, da ima kraj Kotschach, ki sicer spada k zunanjemu obrobju slovenskega dvojezičnega ozemlja na Koroškem, tudi slovensko ime Koče v Ziljski dolini, na kar bi slovenisti že po svoji poklicni dolžnosti in radovednosti skoraj morali biti pozorni. Ime najdemo v nadvse hvalevrednem priročniku Pavleta Zdovca Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem/Die slowenischen Ortsnamen in Karnten. Pisava, izgovarjava in naglas, vezava in sklanjatev ter izpeljava slovenskih koroških krajevnih imen. Izdal Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Tiskarna mehitaristov, Dunaj 1993, 347 str. Imena ne vsebuje knjiga Franca Katttniga Dvojezična Koroška. Seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške, Mohorjeva Celovec 2004/2005 (2. izdaja). Slovenistom, ki obiskujejo avstrijsko Koroško, priporočam dva članka imenoslovca in romanista Dušana Čopa: Slovenska krajevna imena na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, Onomastica jugoslavica 5, Zagreb 1975, str. 21-33; Nedoslednosti v rabi in pisanju koroških krajevnih in gorskih imen, Onomastica jugoslavica 6, Zagreb 1976, stzr. 83-102. Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 21 16:40:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Jun 2007 16:40:03 +0200 Subject: [SlovLit] S slavisti na barki Message-ID: <006d01c7b412$0eee2e90$6400a8c0@P4> Slavisti in slovenisti z ljubljanske FF smo prejšnji teden na barki med Portorožem in Izolo zaključili tale semester. Slike s piknika so na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri77/index.html in na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/na_barki/index.html -- miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Jun 21 17:41:53 2007 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Thu, 21 Jun 2007 17:41:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti References: <002801c7b40c$29f46c00$6400a8c0@P4> Message-ID: <006e01c7b41a$c2cb20f0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> "na kar bi slovenisti že po svoji poklicni dolžnosti in radovednosti skoraj morali biti pozorni." Se strinjam - skoraj. Ne pa - nujno. Da je ime slovensko, vidi vsak. Mukoma iskati podatek o tem, kako točno se glasi slovensko ime, pa ne spada med nujne poklicne dolžnosti diplomiranega slovenista. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Thursday, June 21, 2007 3:57 PM Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, June 21, 2007 1:59 PM Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti Organizatorjem Kekčevih poti polagam na dušo, da ima kraj Kotschach, ki sicer spada k zunanjemu obrobju slovenskega dvojezičnega ozemlja na Koroškem, tudi slovensko ime Koče v Ziljski dolini, na kar bi slovenisti že po svoji poklicni dolžnosti in radovednosti skoraj morali biti pozorni. Ime najdemo v nadvse hvalevrednem priročniku Pavleta Zdovca Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem/Die slowenischen Ortsnamen in Karnten. Pisava, izgovarjava in naglas, vezava in sklanjatev ter izpeljava slovenskih koroških krajevnih imen. Izdal Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Tiskarna mehitaristov, Dunaj 1993, 347 str. Imena ne vsebuje knjiga Franca Katttniga Dvojezična Koroška. Seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške, Mohorjeva Celovec 2004/2005 (2. izdaja). Slovenistom, ki obiskujejo avstrijsko Koroško, priporočam dva članka imenoslovca in romanista Dušana Čopa: Slovenska krajevna imena na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, Onomastica jugoslavica 5, Zagreb 1975, str. 21-33; Nedoslednosti v rabi in pisanju koroških krajevnih in gorskih imen, Onomastica jugoslavica 6, Zagreb 1976, stzr. 83-102. Silvo Torkar _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 22 15:47:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 22 Jun 2007 15:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti Message-ID: <001d01c7b4d3$e833b370$6400a8c0@P4> From: "Franc Kattnig" Sent: Friday, June 22, 2007 1:39 PM Subject: Re: [SlovLit] Kekčeve poti Ime Koče za nemško krajevno ime Koetschach v zgornji Zilji. V priročniku Kattnig/Zerzer ga ni, ker je daleč izven veljavnega dvojezičnega ozemlja. Najin priročnik objavlja le krajevna imena tega dvojezičnega območja, kar smo obrazložili v obširni spremni besedi. Pa oglejte si v Koetschach-Mauthenu (Koče-Muta) v občinski hiši Muzej prve svetovne vojne! Tam boste videli lepo število naših zgodovinskih knjig na temo! Lepo potovanje Vam želi Franc Kattnig Mohorjeva založba Celovec ======= From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Thursday, June 21, 2007 6:22 PM Subject: RE: [SlovLit] Kekčeve poti "Ne tisto, kar mora, ..." na eni strani, "Kdor molči, ..." na drugi ... pa i desert: zakrivljeno palico v roki ... LP, Jože From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 23 11:35:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 23 Jun 2007 11:35:08 +0200 Subject: [SlovLit] Odprto pismo ministru za kulturo RS dr. Vasku Simonitiju Message-ID: <001101c7b579$d52524c0$6400a8c0@P4> From: "tamara.matevc" Sent: Saturday, June 23, 2007 6:24 AM Subject: odprto pismo ministru Posiljam vam koncno verzijo odprtega pisma ministru za kulturo RS, ki je nastalo po cajanki v galeriji Alkatraz v ponedeljek, 18. 6. 2007. Prosim, da vsi ki zelijo podpisati odprto pismo to sporocijo na Katjin mail do nedelje zvecer, da lahko potem pismo odnese na vlozisce MzK in da ga poslje tudi na e-mail ministra ter medij. lp emil ===== Odprto pismo ministru za kulturo RS dr. Vasku Simonitiju Spoštovani gospod minister za kulturo RS! Predstavniki strokovne javnosti in izvajalci programov naslavljamo na Vas odprto pismo v zvezi s pripravo osnutka za novi Nacionalni program za kulturo (NPK). V preteklem mesecu je potekalo že več posvetov o NPK v pričakovanju, da bo Ministrstvo za kulturo RS v razpravo o tem, katere cilje naj uveljavlja novi NPK, vključilo najširši možni krog delujočih na področju umetnosti in kulture (praktike in teoretike) in ne samo zaprti krog ekspertne skupine, ki pripravlja osnutek po posameznih področjih. Prepričani smo, da priprava NPK zadeva vso kulturo in širšo družbo, zato ne more biti stvar samo majhne skupine strokovnjakov. Pri pripravi NPK 2004-2007 je ministrstvo le simbolično vključilo širšo javnost, zato ta program ni predstavljal teoretskih in praktičnih stališč strokovne javnosti, izvajalcev programov in uporabnikov. V pripravi novega NPK vidimo priložnost, da se v razpravo končno vključi najširša zainteresirana javnost, delujoča v polju kulture in umetnosti, zato od vas kot ministra za kulturo RS pričakujemo: - da boste osnutek NPK, ki naj bi ga skupina že skorajda končala, - nemudoma javno predstavili in organizirali široko javno razpravo. Menimo, da je primerno in celo nujno, da zastavitve in vsebino novega NPK javno predstavite in upoštevate tudi druge prispevke. Prepričani smo, da je naša zahteva po javni in široki razpravi o temeljnih predpostavkah kulture in umetnosti v interesu vseh, je torej ne le naša legitimna pravica temveč tudi odraz prosvetljenosti in demokratičnosti predstavnikov oblasti, ki razumejo kulturo kot ključni element sodobne družbe in politike. Zato od Vas pričakujemo: - da ta razprava NE bo potekala v dopustniških poletnih mesecih, temveč jeseni; - da bo razprava odprta dlje časa, saj morajo udeleženci najprej temeljito preučiti osnutek in resno pretehtati zastavitve in koncepte predlogov prihodnje kulturne politike; - da se boste javne razprave aktivno udeležili tudi Vi, saj imate v svojih rokah skoraj vse vzvode oblasti. Predlagamo, da se jeseni po javni predstavitvi osnutka novega NPK, na kateri boste svoje poglede tudi javno predstavili in prisluhnili razpravi, organizirajo še druge področne debate. Vztrajamo, da se sklepi razprav nazadnje VNESEJO v NPK, da bi na koncu dobili dokument, ki se bo lahko uspešno spopadel z dilemami sodobnosti. Da bi novi NPK z javno in strokovno razpravo postal primer, kako je mogoče sestaviti skupni dokument na podlagi temeljitega skupnega premisleka, predlagamo: - da bi bila prva jesenska razprava namenjena splošnim vprašanjem (ali si želimo živeti v družbi tekmovalnosti ali solidarnosti, vprašanje komercializacije, privatizacije kulture, kulturne izključenosti, kulturne raznoličnosti, vpliva svetovne zabavne industrije, pogajanja v WTO.), se pravi na temo kulture kot take in njenega spremenjenega pojmovanja v okviru globalnih neoliberalnih kapitalističnih družb, in ne nazadnje kulture kot produkcijske platforme v okviru Evropske unije; - da po razpravi o osnovnih ciljih, vsebinah in potrebah kulture preidemo na razpravo o posameznih področjih kulture. NPK po našem prepričanju določa osrednje usmeritve državne kulturne politike in s tem neposredno družbene odnose v skupnosti, to pa zadeva prav vse državljanke in državljane RS, zato je treba že ob pripravi NPK (in ne šele ob njegovem sprejemanju!) temeljito premisliti, kaj nam, državljankam in državljanom RS, pomenijo kultura, umetnost, pogoji produkcije, distribucije in porabe. Ljubljana, 22. 5. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 25 22:25:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Jun 2007 22:25:11 +0200 Subject: [SlovLit] = 43=2E_SSJLK_--_Korpus_ameriške_angle ščine Message-ID: <010d01c7b766$ef8cae70$6400a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Monday, June 25, 2007 1:21 PM Subject: VABILO - 43. SSJLK Prisrčno vas vabimo na slavnostni začetek 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v ponedeljek, 2. 7. 2007, ob 20.00, v Mestnem muzeju. Kratkim nagovorom bo sledil nastop dueta Črnobelo, potem pa bomo skupaj nazdravili začetku prireditve. Seveda ste vljudno vabljeni tudi na vsa predavanja in izbirne tečaje, ki bodo letos potekali na Fakulteti za elektrotehniko (Tržaška 25), ter na popoldansko-večerne prireditve. Z lepimi pozdravi, Tjaša Alič izr. prof. dr. Irena Novak Popov strokovna sodelavka 43. SSJLK predsednica 43. SSJLK ======== http://corpus.byu.edu/time/ -- 100 milijonov besed obsežni korpus ameriške angleščine v Time magazine (1923--2007); frekvenco iskane besede lahko spremljamo po desetletjih, jo prikažemo v grafu, zožimo iskanje na desetletje ipd. http://corpus.byu.edu/bnc/ -- britanski nacionalni korpsu (1980--1993), s podobnim vmesnikom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 26 15:52:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Jun 2007 15:52:03 +0200 Subject: [SlovLit] Literarna kavarna z Bredo Smolnikar Message-ID: <006d01c7b7f9$2e916a10$6400a8c0@P4> From: To: Sent: Tuesday, June 26, 2007 9:17 AM Subject: Vabilo na literarno kavarno z Bredo Smolnikar ob ponatisu knjige Kose tam gori olistajo breze Vabimo vas v LITERARNO KAVARNO SANJE na letni vrt GRAND HOTELA UNION v Ljubljani. Ob novi izdaji knjige Brede Smolnikar ter ob izidu glasbenega albuma Anglčešejne Uršule Ramoveš in Fantov iz Jazbecove grape pripravljamo pogovor z avtorico ter koncert. V sredo, 27. junija 2007, ob 20.00 uri. Knjige umirajo v spominu časa, pa tudi v zgodovini verskega, političnega in sodnega nasilja nad umetniško besedo. Toda besedi nista kos ne človek ne ogenj, kot feniks se beseda vrne v življenje, ki ji ga ponovno vdahne njena umetniška moč. Tako je dobesedno iz ognja ponovno vstal osem let prepovedani roman Brede Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze. Založba Sanje in Breda Smolnikar vas vabita v literarno kavarno, kjer bo nova izdaja lirične pripovedke, ki z unikatnim jezikom slika življenjske boje in zmage nenavadno močnega ženskega lika, prvič predstavljena v pogovoru avtorice z novinarko Tanjo Lesničar-Pučko, ki je trnovo pot knjige in njene avtorice spremljala vse od začetka in novo izdajo opremila z izčrpno spremno besedo. Večer bo glasbeno obarval koncert ob predstavitvi novega albuma z naslovom Anglčešejne, izbora najboljših posnetkov živih nastopov Uršule Ramoveš, ki na zgoščenki osvaja ljubitelje prefinjenega ušesa skupaj s Fanti z Jazbecove grape. O Uršuli je Miha Mazzini zapisal: >Eden najlepših glasov, ki ga lahko ta trenutek slišite v teh krajih. Že zaradi njega se splača potruditi prek hribov in dolin.< From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 27 16:54:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 27 Jun 2007 16:54:07 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo na Pranger Message-ID: <007a01c7b8cb$047b2680$6400a8c0@P4> From: "Urska P. Cerne" Sent: Wednesday, June 27, 2007 9:10 AM Subject: Festival PRANGER, vabilo Vabimo Vas na 4. FESTIVAL PRANGER, SREČANJE PESNIKOV, KRITIKOV IN PREVAJALCEV POEZIJE 5.--8. 7. 2007, Rogaška Slatina, Podsreda, Pilštanj Letos je pred Prangerjem velika sprememba, iz matične občine Šmarje pri Jelšah ter Kozjega se namreč iz organizacijskih in vsebinskih razlogov seli v termalno-klasicistično okolje občine Rogaška Slatina. Spletna stran: www.pranger.si. Kritiške ekspozeje lahko preberete na Večerovi ČITALNICI. [...] Najbližja cestna povezava do Rogaške Slatine je po avtocesti do Dramelj ter skozi Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Če se boste odločili prenočiti, je v Rogaški Slatini veliko lepih možnosti: www.terme-rogaska.si, www.rogaska-slatina.si. Udeleženci prenočujejo v hotelu Slovenija, kjer je posebna cena za Pranger 35 EUR na noč z zajtrkom v dvoposteljni sobi na eno osebo. Nočitev v enoposteljni sobi z zajtrkom stane 45 EUR. Te cene veljajo samo, če rezervacijo opravi Pranger - dobili smo poseben popust. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 2. JULIJA 2007 na naslov kud_pranger na yahoo.com. Druga možnost pa je Dijaški dom nedaleč od Steklarne (Steklarska ulica 1, tel. 03 818 20 29) - prenovljeno, dvoposteljne sobe s kopalnico, lepo urejeno, cena 13 EUR z zajtrkom. Dom je v sklopu srednješolskega centra, slab km od centra. PROGRAM FESTIVALA PRANGER 2007 ČETRTEK, 5.7.2007 16.00/ Rogaška Slatina, zbirališče pred hotelom Slovenija 17.00/ Juneževa domačija, ogled kulturnega spomenika 19.00/ Turistična kmetija Mijošek - 1. kritiška debata sodelujejo kritiki Igor Divjak, dr. Darja Pavlič, Vid Sagadin: Veno Taufer: Pismo v steklenici (Nova revija) Tone Škrjanec: Koža (LUD Literatura) Peter Semolič: Prostor zate (LUD Literatura) PETEK, 6.7.2007 11.00/ Podsreda, prostori Kozjanskega parka - 2. kritiška debata, sodelujejo kritiki Igor Divjak, dr. Darja Pavlič, Vid Sagadin: Marjan Strojan: Pokrajine s senco (Cankarjeva založba) Andraž Polič: Bližine - Ujeti glas (Cankarjeva založba) Josip Osti: Vse ljubezni so nenavadne (Litera) 17.00/ Podsreda, prostori Kozjanskega parka - prevajalska okrogla miza, prevodi slovenske poezije v poljski jezik, vodi dr. Martina Ožbot z gosti dr. Agnieszko Będkowsko-Kopczyk, dr. Michalom Kopczykom, dr. Katarino Šalamun-Biedrzycko in dr. Nikom Ježem 21.00/ Pilštanj - branje avtorjev Prangerja 2007 in hrvaških gostov iz festivala Goranovo proljeće, koncert MePZ Amani z zborovodkinjo Greto Galuf, pogostitev SOBOTA, 7.7.2007 Rogaška Slatina 11.00/ Kulturni center - 3. kritiška debata, sodelujejo kritiki Igor Divjak, dr. Darja Pavlič, Vid Sagadin: Matevž Komelj: Hipodrom (Mladinska knjiga) Jure Jakob: Budnost (LUD Literatura) Uroš Zupan: Jesensko listje (LUD Literatura) 17.00/ Kulturni center - konceptualna okrogla miza Poezija in prostor, vodi Tanja Lesničar Pučko, z Milanom Deklevo, Jankom Rožičem, Marijo Mojco Pungerčar in Kristino Hočevar 20.00/ Evropska ploščad - branje avtorjev Prangerja 2007 in hrvaških gostov iz festivala Goranovo proljeće, koncert Arsena Dedića KRITIKI: Igor Divjak, Darja Pavlič, Vid Sagadin, vodi: Robert Titan Felix PESNIKI: Jure Jakob, Miklavž Komelj, Josip Osti, Andraž Polič, Peter Semolič, Marjan Strojan, Tone Škrjanec, Veno Taufer, Uroš Zupan, Marija Andrijaševič, Krešimir Begić, Miroslav Mičanović, Branislav Oblučar, Delimir Rešicki PREVAJALSKA EKIPA: dr. Agnieszka Bedkowska Kopczyk, dr. Michal Kopczyk, dr. Katarina Šalamun Biedrzicka, dr. Niko Jež, dr. Martina Ožbot "POEZIJA IN PROSTOR": Tanja Lesničar-Pučko, Marija Mojca Pungerčar, Milan Dekleva, Kristina Hočevar, KOPRODUCENTI: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Občina Rogaška Slatina, Zavod za kulturo Rogaška Slatina, JSKD, Kozjanski park ORGANIZATORJI: Lucija Stupica, David Stupica, Urška P. Černe in Stanka Hrastelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 28 21:05:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 28 Jun 2007 21:05:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Gregorčičeva_učna_pot Message-ID: <004501c7b9b7$4ed51690$6400a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Thursday, June 28, 2007 7:11 PM Subject: Gregorčičeva učna pot Ob stoletnici smrti Simona Gregorčiča je Osnovna šola Simona Gregorčiča v Kobaridu pripravila tudi Gregorčičevo učno pot, pred kratkim pa so izdali tudi ličen vodnik po teh krajih. Pripravili so ga naši kolegi Nataša Špolaf Manfreda, Ljuba Sivec, Martina Kozorog Kenda, Pavel Četrtič in Simon Skočir, fotografije pa sta prispevala Pavel Četrtič in Jože Štucin. Poleg kratkega življenjepisa pesnika vsebuje vodnik opis učne poti z začetkom v vasi Smast, z najpomembnejšimi postanki ob cerkvi Svetega Duha na Libušnjem, pri Gregorčičevi rojstni hiši in ob njegovem grobu pri Svetem Lovrencu. Opisu poti so dodani utrinki iz čas, ko je pesnik živel, verzi iz njegovih pesmi, fotografije naravnih lepot in značilnosti krajine, na koncu pa je dodan še kulturnozgodovinski oris poti. S krajšimi postanki je 11,5 km dolgo učno pot mogoče prehoditi v štirih urah, za krajšo različico (od Vrstnega do Svetega Lovrenca, 6 km) pa potrebujete 2 uri ter čas za učenje. Če nimate preveč razvajenih učencev, ste vabljeni, da izkoristite na novo možnost za izlet. -- Zoltan JAN From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 28 22:56:38 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik WLaN) Date: Thu, 28 Jun 2007 22:56:38 +0200 Subject: [SlovLit] Kronika st. 75 (jul. 07), prijavnica za Trst 07, koordinatorjevo porocilo o CT 07, nagovor nagrajencem CT na Vrhniki maja 07 Message-ID: <46843CA6.22150.2A514A72@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika75.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika75.pdf si lahko preberete in iztisnete julijsko številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. V poštne nabiralnike članov društva bo prispela do ponedeljka. Iz njene vsebine: kronika razpisov in vabil (med njimi je tudi program bližajočega se 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture), obrazložitve letošnjih Pretnarjevih in Sovretovih nagrad, dve protestni in eno odprto pismo, oris slovenističnega dogajanja na tujem, nadaljevanje diskusij o zmanjševanju ur slovenščine v šolskih programih in o Cankarjevem tekmovanju ter predstavitve nekaterih knjižnih novosti in periodičnih publikacij. Vmes pa še nekaj malega za razvedrilo. Vse skupaj na kar dvainpetdesetih straneh. --- Matjaž Zaplotnik, ur. ---------- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_trst.html -- E- prijavnica za slovenski slavistični kongres v Trstu 18.--20. oktobra 2007. Prijavnica v natisnjeni obliki stoji na koncu nove številke Kronike Slavističnega društva Slovenije. ---------- Koordinatorjevo poročilo o letošnjem vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje Naslov letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje je bil Kratka zgodba 20. stoletja. Z razpisom smo organizatorji usmerili pozornost mladih bralcev v kratko prozo priznanih slovenskih pisateljev 20. stoletja: na prvi, osnovnošolski stopnji, so učenci prebirali izbrane in priznane avtorje 20. stoletja, na drugi stopnji izbor iz kratkih del Cirila Kosmača, na tretji so proučevali prozaista Andreja Blatnika, na četrti stopnji pa izbor sodobne kratke proze različnih avtorjev. Tekmovalci posameznih stopenj so ob posameznih avtorjih spoznavali značilnosti umetnostnih besedil. Vsebino tekmovanja določajo veljavni šolski programi ter vsakoletni razpis, ki je objavljen v začetku šolskega leta. Ta presega obseg učnega načrta in je povezan z razpisano literaturo; poudarjene so prvine raziskovanja. Tekmovalci rešujejo preizkuse znanja objektivnega tipa in pišejo pisne naloge (spis, esej). Organizatorja tekmovanja sta Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Učenci in dijaki tekmujejo na štirih zahtevnostnih stopnjah: učenci zadnjih dveh razredov osnovnih šol na prvi, srednješolci na drugi (dijaki srednjih poklicnih šol), tretji (1. in 2. letnik štiriletnih srednjih šol) in četrti (3. in 4. letnik štiriletnih srednjih šol). Po izpeljanem šolskem tekmovanju, ki je potekalo 6. februarja 2007 v Sloveniji, Italiji in Avstriji, so šole prijavile ustrezno število najbolje uvrščenih tekmovalcev, dobitnikov bronastih priznanj, na vseslovensko tekmovanje. Šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje se je v Republiki Sloveniji na vseh stopnjah udeležilo 7423 tekmovalcev. Skupno so osvojili 2883 bronastih priznanj (I. stopnja 1984, II. stopnja 32, III. a stopnja 363, III. b stopnja 97, IV. a stopnja 300 in IV. b stopnja 107). V soboto, 17. marca 2007, je potekalo jubilejno 30. vseslovensko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. V enajstih centrih po vsej državi je tekmovalo skoraj 2000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol iz Slovenije in zamejstva. Na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je tekmovalo 1995 tekmovalcev. Skupno so učenci in dijaki na štirih stopnjah oziroma v šestih kategorijah osvojili 746 srebrnih in 157 zlatih priznanj. -> I. stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 1332 SREBRNA PRIZNANJA: 486 ZLATA PRIZNANJA: 97 Tekmovalci iz zamejstva in učenci z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji SREBRNA PRIZNANJA: 12 ZLATA PRIZNANJA: 4 -> II. stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 26 SREBRNA PRIZNANJA: 16 ZLATA PRIZNANJA: 4 -> III. a stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 253 SREBRNA PRIZNANJA: 94 ZLATA PRIZNANJA: 22 Tekmovalci iz zamejstva in dijaki z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji SREBRNA PRIZNANJA: 2 ZLATA PRIZNANJA: 7 -> III. b stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 86 SREBRNA PRIZNANJA: 39 ZLATA PRIZNANJA: 9 Tekmovalci iz zamejstva in dijaki z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji SREBRNA PRIZNANJA: 1 ZLATA PRIZNANJA: 1 -> IV. a stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 224 SREBRNA PRIZNANJA: 77 ZLATA PRIZNANJA: 18 Tekmovalci iz zamejstva in dijaki z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji SREBRNA PRIZNANJA: 6 ZLATA PRIZNANJA: 5 -> IV. b stopnja Število tekmovalcev na vseslovenskem tekmovanju: 74 SREBRNA PRIZNANJA: 34 ZLATA PRIZNANJA: 7 Tekmovanje za Cankarjevo priznanje več mesecev združuje na tisoče udeležencev, ki poglobljeno spoznavajo slovenščino. Zaradi dodatne študijske literature, dveh različnih tipov nalog, štirih zahtevnostnih stopenj, rednega javnega posvetovanja o tekoči problematiki, stalne udeležbe zamejskih tekmovalcev iz Italije in Avstrije itd., zavzema tekmovanje posebno mesto med tekmovanji v znanju. V okviru Slavističnega društva Slovenije je bila pred nekaj meseci ustanovljena komisija, ki pripravlja prenovo tekmovanja -- zdajšnje je kot živ organizem živelo in preživelo mladost in zrela leta, zato je čas, da se skladno z novimi metodičnimi spoznanji, duhom časa in spremenjenimi družbenimi razmerami tudi tekmovanje preoblikuje tako, da bo kar najbolj primerno za uporabnika, to je zahtevnega in kritičnega bralca v osnovni in srednji šoli. Tako pomembno tekmovanje bi moralo biti podprto z ustrezno tehnologijo -- letošnji spodrsljaj na četrti stopnji bi bil s primerno računalniško/tehniško podporo obvladljiv. Vzporedno s tradicionalnim tekmovanjem je letos prvič potekal Cankarjev literarni festival, ki ga je organiziral in usmerjal mag. Klemen Lah. Udeleženci so bili s to prireditvijo zelo zadovoljni, priznanja najboljšim mladim scenaristom pa so organizatorji podelili na osrednji vseslovenski prireditvi, ki je bila 18. maja 2007 na Vrhniki. Vlado Pirc, koordinator tekmovanja za CP (vlado.pirc na zrss.si) ---------- Nagovor predsednika Slavističnega društva Slovenije nagrajencem Cankarjevega tekmovanja 2007 Dragi nagrajenci, cenjeni mentorji, starši in vsi prisotni! V sklepni črtici Podob iz sanj se Ivan Cankar izvije iz smrtnega primeža bolezni s pomočjo svetnice odrešenice. ''Ime ji je bilo,'' razkrije nato v zadnjem stavku svoje prozne alegorije, ''Življenje, Mladost, Ljubezen.'' Ko je vrhniški mojster to pisal, najbrž še zdaleč ni slutil, da bo nekoč vzklilo po njem tekmovanje s prav takšnim trojnim obrazom. Kajti preizkus v znanju slovenščine, ki nosi danes njegovo ime, je hkrati podoba življenja, mladosti in ljubezni. To je najprej tekmovanje, ki živi vse od leta 1976 in je torej z letošnjo izvedbo prekoračilo svojih okroglih trideset. V tej dolgi dobi je primagnetilo k branju in študiju slovenskega jezika in književnosti generacije in generacije mladih, najbrž tudi mnogokaterega od vaših staršev, in to za skupno številko, ki sega v stotisočice. Vsako leto, tudi tokrat, se zanj ogreje na štirih stopnjah do 9.000 učencev in dijakov iz matične Slovenije, iz manjšinskih italijanskih in madžarskih vrst, pa tudi iz koroškega in primorskega zamejstva. Oblike in vsebine tekmovanja so se s časom kajpada spreminjale, posodabljale, bistrile, cilj pa je ostal vseskozi enak, do pičice zvest sklepnemu stavku Cankarjevih sanjskih Podob: da bi živela v mladih ljubezen do slovenščine! Življenje, Mladost, Ljubezen ... Ob prirejanju tako množičnega in zahtevnega tekmovanja, pri katerem smo zadnje čase v paru soudeleženi Slavistično društvo Slovenije in Zavod za šolstvo Republike Slovenije, seveda ni šlo vedno vse gladko. Letos, denimo, se je neljuba napaka prikradla v esejski del četrte stopnje. Sanirali smo jo na najpravičnejši možni način, vendar naj vsem, ki se kljub temu počutijo prizadete, ponovno posredujem iskreno opravičilo glavnega koordinatorja tekmovanja in obeh soprirediteljev. Če je tudi zaradi takih nevšečnosti Cankarjevo podoba življenja, pa je zaradi vas udeležencev k sreči predvsem podoba mladosti. Vi ste namreč, dragi tekmovalci, tisti, ki mu dajete z vašim znanjem in ustvarjalnostjo vsako leto vedno novih, svežih življenjskih sokov. Letos še posebej, saj so bile preizkušnje na vseh stopnjah zahtevni odraz naše mnogotere jezikovne in književne sodobnosti. Danes ste tu najboljši, zlatničarji in srebrničarji, ki ste tekmovali pod okriljem Slavističnega društva Ljubljana, torej v režiji požrtvovalne in prizadevne kolegice Marije Leskovar. Vsem vam, vašim mentorjem, šolam in staršem, ki so vam stali ob strani in vas spodbujali, izrekam globoko priznanje in najprisrčnejše čestitke za doseženi uspeh. Menim pa, da se mi boste z veseljem pridružili, če s tega mesta vsi skupaj športno zakličemo še vsem ostalim nagrajencem in udeležencem v Sloveniji in zamejstvih: ''Bravo!'' Da se prireditelji od vas učimo mladosti, svežine in ustvarjalnosti izpričuje v okviru tekmovanja letos tudi nanovo uvedeni Cankarjev literarni festival, ki je po zaslugi kolege Klemena Laha izvirno soočil film in književnost ter nagradil vrsto obetajočih scenaristov. Tudi njim naj gre naše toplo priznanje. Vse te plemenite, bogate prireditvene raznovrstnosti pa ne bi bilo brez tretjega cankarjanskega obraza tega tekmovanja: brez ljubezni. To je seveda najprej vaša ljubezen, dragi tekmovalci, vaša bralska, učna, umska in čustvena predanost slovenščini. A to je tudi ljubezen vaših mentorjev, ki se seminarsko izpopolnjujejo, da bi vam nudili čim strokovnejšo oporo pri pisanju nalog in testov, vaših staršev, ki vas bodrijo in spremljajo, ter nenazadnje tudi ljubezen samih organizatorjev tekmovanja: docentov slovenščine, ravnateljev šol, predsednikov področnih slavističnih društev, sodelavcev Zavoda za šolstvo, ocenjevalcev, članov komisij, ki se iz golega idealizma razdajajo prireditvi v prid, žrtvujejo zanjo svoj prosti čas, vlagajo vanjo svoje poklicno znanje, kreativnost, energije. V družbi in državi, kjer vse bolj štejejo le penezi in videz, denar in imidž, kjer vse merijo le v vatlih in točkah, kjer postaja kultura vse bolj pepelka in se slovenščini v šoli krčita čas in kisik, je ta ljubezen pravi čudež. Zato dovolite, da ji kot predsednik Slavističnega društva Slovenije namenim spoštljivo zahvalo. Res: da bi mu omogočili razvoj in posodobitev, da bi povečali njegov ustvarjalni naboj, bi bilo treba najbrž Cankarjevo tekmovanje -- kakor pravijo birokrati -- institucionalizirati, profesionalizirati, kadrovsko okrepiti in denarno ustrezno podpreti. A vse to ne bo zaleglo, če ne bo ljubezni, vaše in naše predanosti slovenščini. Ko vam torej ob koncu tega prav nič dolžnostnega, ampak iskrenega in prijateljskega nagovora ponovno čestitam, dragi nagrajenci, za vaš trud in uspeh, ko vam polagam na dušo slovensko branje in pisanje tudi mimo tekmovanj, obletnic ali kulturnih praznikov, naj zdravju in bodočnosti te naše prireditve namenim prav Cankarjevo voščilo, tisto njegovo sklepno sanjsko podobo: ''Življenje, Mladost, Ljubezen''! Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije Vrhnika, 18. maj 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 11:14:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jul 2007 11:14:01 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja 43. ssjlk Message-ID: <008b01c7bd52$80177f60$6400a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Monday, July 02, 2007 4:22 PM Subject: predavanja 43. ssjlk Spoštovani! V okviru 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture vas ta teden vabimo na predavanja: Torek, 3. 7. 12.30 Ksenija Šabec: Kdo je čefur za kranjskega Janeza: stereotipi in kulturne razlike v sodobnem evropskem kontekstu 13.20 Marko Stabej: Jaz v nas. Nekaj tez o jeziku, identiteti in jezikoslovju na Slovenskem Sreda, 4. 7. 12.30 Mateja Pezdirc Bartol: Ženski liki v Cankarjevi dramatiki (s posebnim ozirom na lik matere) 13.20 Carmen Kenda Jež: Naj živi jezik! K stereotipom v slovenskem jeziku Četrtek, 5. 7. 12.30 Božidar Jezernik: Stereotipna podoba >prvega slovenskega pesnika< kot narodni kapital 13.20 Tone Smolej: Podoba Slovenije v svetovni prozi Petek, 6. 7. 12.30 Tadeja Rozman, Nanika Holz: Slovar - jezika vladar? 13.20 Katja Dragar: Štajerska prestolnica, mesto pod zelenim Pohorjem Predavanja bodo potekala na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška 25, v učilnici št. 15. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 15:04:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jul 2007 15:04:35 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec v Karniji -- Iz albuma -- Kongres o Stari zavezi -- Harry Potter in Slovenci Message-ID: <017001c7bd72$b5e42e20$6400a8c0@P4> Letošnji Kekec je štel 20 glav, s psom vred 21. Slavistov je bilo pol, druga polovica so bili člani družin in fantje bolj tehničnih poklicnih profilov. Ti so šli, razočarani nad skromnim zastopstvom prostih slavistk, razdajat svojo moško moč na drzno ferato, pohlevnejše ljudstvo pa se je do cilja povzpelo po zložni mulatjeri. Zavzeli smo oba načrtovana vrhova, Rauchkofel (2460 m) in Creta di Colletta (ali Celon, 2238 m). Spali smo v udobni planinski koči in zunaj nje, okrepčali smo se na kar dveh piknikih zapored in nazadnje sprali s sebe pot v reki But nad Tumiečem (Tolmezzo). Kako dobro smo se imeli, pričajo slike na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri79/index.html , še bolj pa soglasno mnenje, da bo treba spet iti skupaj kam, še preden se obrne leto do naslednjega Kekca. --- miran ======= http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri78/index.html -- literarna in neliterarna fotodokumentacija. ======= From: "Joze Krasovec" Sent: Sunday, July 01, 2007 9:23 AM Subject: Programska knjiga kongresa IOSOT http://www.iosot2007.si -- program kongresa IOSOT, Mednarodne organizacije za študij Stare zaveze. ======= From: "Harry Potter Slovenija" To: Sent: Saturday, June 30, 2007 11:35 PM Subject: Prevod Harryja Potterja Spoštovani! Kot mogoče že veste, 21. julija 2007 izide zadnja knjiga iz serije o Harryju Potterju, ki jo željno pričakujemo tudi slovenski bralci. Medtem ko drugod po svetu založbe, ki bodo izdale prevode, že objavljajo datume izida in delovne naslove, pa pri nas še vedno ni znano, katera založba bo poskrbela za slovensko izdajo in kdo bo prevedel knjigo. [...] Anže Časar anze.casar na siol.net Op. ur.: Za več glej Odbor za kvaliteten prevod knjig o Harryju Potterju Harry Potter Slovenija (http://www.hpslo.com) in e-knjigo z zbirko kritik Gradišnikovega prevoda 6. knjige: http://www.hpslo.com/Zbirka_kolumn_Branje.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 3 23:46:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jul 2007 23:46:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Mulatierra_=28ozka_vojaška_gorska_cest a_namenjena_transportu_z_mulami=29_via_ferrat a_=28železna_cesta=29 Message-ID: <009601c7bdbb$a9acda00$6400a8c0@P4> From: "Jolka Milič" Sent: Tuesday, July 03, 2007 6:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Kekec v Karniji Dragi Miran, dokler ga lomimo mi Primorci z mišmaš žargonom, kjer kot brvincev mrgoli narečnih besed naših zahodnih sosedov, oz. pisan izbor njihovih spakedrank (špeža, pašta, borša, fešta, rukola, cukete, armerija, foresterija itd), naj še bo, smo pač trde sorte, nedovzetni za lepo domačo govorico, saj se niti v pol stoletju nismo zmogli naučiti nadomestnih slovenskih izrazov za marsikaj. Morda so se nam oni italijanski tako neizbrisno zapisali v dušo in v usta , ker je takrat laška šiba pela in udrihala po naših hrbtih in kar je "mus", gre še lažje v bučo, vsaj tako pravijo - pozor, ne zamenjaj naše buče s cuketo, bog ne daj, ker je tako trda in bučasta, da ne prenese pomenjševalnice, lahko jo kvečjemu prekrstiš v ... cuko. Mini predlog za kakšno šolsko reformo: Ne bi šibe uvedli tudi mi, kot vzgojno sredstvo in učni pripomoček, da vzpostavimo spet ravnovesje in italijanščini vrnemo, kar je italijanskega, slovenščini pa, kar je slovensko? Morda bi postali potem bolj pazljivi in tudi bolj odprte glave za učenje. A da mi še ti rajši izbereš kakšno drzno ferato - kaj je to? Gre za kaj tujega, le fonetično napisanega?- in za navrh hodiš po spakedrani mulatjeri namesto da bi jo ubral po starem kar po kakšni gorski stezi ali kozji poti, je naravnost nepojmljivo, da ne rečem škandalozno. Instant nasvet: Miran, opusti italijanska kriva pota in se vrni na slovenske potke in stezice... V znak jezikovne sprave in tovarištva, pa tebi in ženi namesto šopčka poljskih ali vrtnih rožic, ki bi po poti najbrž uvele, pa rajši pošljem... znameniti primorski recept (brala sem ga nedavno v koprskih Primorskih novicah), in sicer: Kuhano meso "na lešo". Pomeni (ne povej naprej, top secret!): kuhanio meso "na kuhan način" - lesso po ital. je kuhan(o -. Pa reci, da nismo kunštni!.. Mojo sorojakinjo bom prej ali slej vprašala, sem pač nepoboljšljivo radovedne sorte, če ima v svoji mišmaš kuharici kaj podobnega tudi za pečeno meso ("na rošto - (arrosto)". Če ima, bom vama vsekakor poslala tudi primorski recept za pečenko na pečen način. Kar je bolj, je bolj! Ljub pozdrav jolka (milič) > Ti so šli, razočarani nad skromnim zastopstvom prostih slavistk, razdajat > svojo moško moč na drzno ferato, pohlevnejše ljudstvo pa se je do cilja > povzpelo po zložni mulatjeri. ===== Pustimo pretiravanja tipa "javno objaviti", ki sodijo v drug vic (šalo, dovtip, hec), začasno pri miru in se posvetimo raje domoljubnemu iskanju klenih slovenskih izrazov za pritepenki ferato in mulatjero, saj, kot nas je učil že Prešeren: "ak' hočeš kaj veljati v našem tropi, / besed se tujih boj ko hud'ga vraga". Na pomoč! -- miran From Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si Thu Jul 5 11:41:36 2007 From: Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si (Stritar Mojca) Date: Thu, 5 Jul 2007 11:41:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_opravljanje_pripravništva Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A19E7EB@FFS1.ff.uni-lj.si> Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik razpisujemo pripravništvo za 3 profesorje slovenskega jezika oz. univerzitetne diplomirane sloveniste. Z izbranimi kandidati bomo septembra podpisali pogodbo o delu, s katero se bodo kandidati obvezali, da bodo na tečajih slovenščine za tujce Centra za slovenščino do 30. 9. 2008 opravili 400 pedagoških ur pouka, za katere bodo dobili plačilo po pogodbi. Pogodba o delu bo podpisana za najmanj deset (10) in največ dvanajst (12) mesecev. Obdobje pripravništva omogoča opravljanje strokovnega izpita strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pripravnikom bomo nudili pomoč pri iskanju mentorja in jim zagotovili možnost za opravljanje nastopov, ki so prav tako pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Za pripravnika se lahko prijavijo kandidati, ki ustrezajo naslednjim pogojem: - univerzitetna slovenistična diploma, - pedagoško-andragoška izobrazba. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki že sodelujejo s Centrom za slovenščino. Prijave z dokazili pošljite do 20. 7. 2007 na naslov: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Mojca Stritar Kongresni trg 12 1000 Ljubljana mojca.stritar na ff.uni-lj.si Kandidate bomo o izbiri obvestili do 27. 7. 2007. From smolejv na gmx.net Fri Jul 6 20:01:56 2007 From: smolejv na gmx.net (Vito Smolej) Date: Fri, 06 Jul 2007 20:01:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Stran_ali_dve__iz_slovenske_književnosti =3F Message-ID: <468E8394.7040801@gmx.net> Kaj bi želeli imeti pri roki, ko se Vaš tuje govoreči sogovornik začne zanimati za slovensko književnost. Skodelico kave? Solzice? Kako stran iz Prišlekov, Nekropolisa, ali pa Alamuta? No, pa če smo se srečali na Kredarici, zakaj ne iz Avčina, ali Stene? Kak Mazzini? (Moj nabor bo gotovo povzročil nasmešek ali dva - lego, quia/quid/ergo sum in obratno). Razlog za vprašanje: pripravljam material za program OmegaT http://sourceforge.net/projects/omegat in bi srčno želel, uporabnikom tako rekoč skozi zadnja vrata omogočiti, da pokukajo v našo literaturo: material bi - delno ali pa v celoti - uporabil kot primer za prevajanje iz slovenščine v angleščino. Na koncu pa, če bo šlo, kazalec na celotno besedilo (če sem odkrit, bi še najraje imel Samorastnike...) Še to: ta stran ali dve nista mišljeni kot "Slovenian literature for dummies", gre mi bolj za neke vrste trnek, na katerega bi se dalo privezati Lojza Wieserja, Dravo, ScaleHouse ipd... Hvala vnaprej za razumevanje in za predloge na moj naslov. Vito Smolej PS: From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 9 23:45:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Jul 2007 23:45:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Denvi_Maksa_Pleteršnika Message-ID: <016301c7c272$742a2d90$6400a8c0@P4> From: "Marko Jesenšek" Sent: Monday, July 09, 2007 7:43 AM Subject: FW: Spoštovani kolegi, vabim Vas na znanstveni simpozij Dnevi Maksa Pleteršnika - Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja (Pišece, 13. in 14. 9. 2007). Dnevi Maksa Pleteršnika so tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev v Pleteršnikovem rojstnem kraju Pišece (Maks Pleteršnik, 3. 12. 1840-13. 9. 1923). Simpozij vodi Strokovni odbor Maksa Pleteršnika, ki skrbi za dejavno častitev Pleteršnikovega spomina v Pišecah in v slovenski javnosti sploh. Prvi simpozij je organiziralo Slavistično društvo Slovenije (1994), nato pa je Strokovni odbor izpeljal še tri simpozije (1996, 1999 in 2003) z mednarodno udeležbo. Strokovni odbor Maksa Pleteršnika v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru tudi letos pripravlja mednarodni znanstveni simpozij (Dnevi Maksa Pleteršnika - Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja), ki bo potekal 13. in 14. septembra 2007 v Pišecah. Nastopajoči imajo 20 minut časa za predstavitev referata. Vabim Vas k sodelovanju in Vas prosim, da se do 10. 8. 2007 prijavite na naslov: Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor; marko.jesensek na uni-mb.si in pošljete povzetek referata (20 do 30 vrstic, pisava Times New Roman, velikost znakov 12). Veselim se sodelovanja z Vami in Vas lepo pozdravljam. Marko Jesenšek ==== Ob izidu transliterirane in elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja želimo na novo ovrednotiti slovensko slovaropisje, ki se začenja z Bohoričevimi poskusi in Dalmatinovim Registrom, uresniči pa se z Megiserjevim slovarjem (1592) in pred Pleteršnikom (1894/95) dosega v rhove z rokopisoma Kastelca (ok. 1680) in Hipolita (1711), Pohlinovim trijezičnim slovarčkom (1781) ter obsežnim in strokovno dobro zastavljenim Vodnikovim delom (1800-1817), ki ga je skoraj v celoti objavil Cigale (1860); pomembnejše slovarčke, tiskane ali rokopisne, so prispevali še Alasia (1607), Kranjsko besedishe pisano (17. stoletje - prvi slovenski rokopisni slovarček s slovenskimi iztočnicami), Miklaučev pomnoženi megiser (1744), Kumerdej (1787-1798), Gutsman (1798), Jarnik (1832), Janežič (1850, 1851), Drobnič (1858) in Zalokar (ok. 1870). Na Štajerskem sta bila pred Pleteršnikom natisnjena le dva slovarja - Čebulovo Enu Mala Besediše (1789) in Murkov nemško-slovenski ter slovensko-nemški slovar (1833), obstajali pa so številni rokopisi: najstarejši ohranjeni rokopisni slovar je Apostelov (1760), ki mu v 18. stoletju sledita še Popovičev poskus etimologiziranja (zbirka besed na listkih iz leta 1789) in Zagajškov slovar (1773-1790/91), v 19. stoletju pa Harmanov slovarski poskus (ok. 1803), Aličevi pripisi v adelunga (ok. 1840), Pennov slovar, pisan z grškim črkopisom (1854), Miklošičevo slovarsko gradivo (1849-1855) in obsežno štajersko besedje, ki ga je od leta 1834 do 1874 zbiral Caf. Ali bo mogoče kdaj najti izgubljeno besedišče Petra Dajnka, ki je približno šest let pripravljal latinsko-nemško-slovenski slovar (1826-1832)? Fran Cvetko in Mihael Jaklin sta ok. leta 1811 prav tako zbrala nekaj nemško-slovenskega gradiva; večjezično gradivo je ok. leta 1830 p ripravljal Jakob Košar; nekaj črk ilirskega slovarja (E, F, G, H) je bilo delo Jurija Matjašiča; Štefana Kočevarja je zanimal besedni zaklad Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki ga je raziskoval od leta 1843 do 1848; primerjalni slovar slovanskih jezikov je po letu 1820 pripravljal Alojz Perger; Stanko Vraz je vpisoval štajersko besedje v Murkov slovar. Soočanje razlikovalnega osrednje- in vzhodnoslovenskega besednega zaklada so spodbujali tudi najpomembnejši osrednjeslovenski slovarniki Pohlin, Vodnik in Cigale. Preko njihovih s lovarjev so številne vzhodnoštajerske besede prišle tudi v Pleteršnika. Namen in cilj sestanka (1) Natančno prikazati zgodovinski razvoj slovenskega slovaropisja; (2) oceniti delež in vpliv prekmurskega, štajerskega, koroškega in primorskega besedja v slovarjih osrednjeslovenskega prostora, kar je pripomoglo, da se je oblikoval prepoznaven skupni besedni zaklad v celotnem slovenskem narodnostnem oz. jezikovnem prostoru; (3) ovrednotiti vlogo in pomen Pleteršnikovega slovarja v sodobnem slovenskem slovaropisju in njegovo uporabnost v mednarodnem prostoru; (4) oceniti transliterrirano izdajo Pleteršnikovega slovarja in njeno računalniško različico; (5) določiti pomen in uporabnost besednih korpusov v slovenskem slovaropisju; (6) analizirati dosedanje slovaropisno delo na Slovenskem in predstaviti smernice za nadaljnji razvoj; (7) pokazati, kako je slovar mogoče vključiti v sodoben pouk slovenskega jezika in književnosti. Slovaropisna tematika je v sodobnem evropskem jezikoslovju zelo aktualna - zadnji veliki mednarodni slovaropisni simpoziji (Maribor, Sofija) so pokazali, da je v Sloveniji potrebno povečati zanimanje za Pleteršnika in spodbujati nove slovaropisne projekte, izhajajoče iz Pleteršnikove pozitivne dediščine. Leta 1893 je izšel prvi snopič Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja, ki je do danes ostal največji slovenski slovaropisni dosežek. Pričakujem, da bo znastveni sestanek pokazal na izredno bogat besedni zaklad, ki je zbran v slovarju, in ga približal uporabnikom predvsem z elektronsko izdajo - na voljo je od leta 2006. Drugi, tj. transliterirani ponatis iz gotice Plerteršnikovega slovarja odpira v slovenskem zgodovinskem in dialektološkem slovaropisju novo poglavje prav z elektronsko izdajo, ki omogoča številne nove raziskave besedja in pomeni veliko pomoč raziskovalcem slovenskega besedja pa tudi uporabnikom, ki želijo primerjalno in hitro priti do posameznih podatkov v slovarju. Pleteršnikov slovar ima izjemno strokovno in uporabno vrednost, vendar je bil številnim domačim in tujim uporabnikom različnih strok težko dosegljiv. Nova digitalizirana izdaja Pleteršnikovega slovarja v knjižni in elektronski obliki ter spoznanja, ki jih bo ob tej priložnosti prinesel znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo, povečujejo dostopnost slovarja, zanimanje za Pleteršnikovo delo in slovensko slovaropisje nasploh. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 10 11:41:58 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Jul 2007 11:41:58 +0200 Subject: [SlovLit] Pobocza Message-ID: <010d01c7c2d6$90461390$6400a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" Sent: Sunday, July 08, 2007 3:11 PM Subject: za SlovLit: Nova stevilka literarne revije Pobocza/Obrobja Spoštovani, obveščamo vas, da je izšla nova številka mednarodne spletne literarno-umetniške revije POBOCZA/OBROBJA - tudi v slovenščini! Najdete jo na naslovu: http://pobocza.pl Želimo vam prijetno branje! Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 15 10:15:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Jul 2007 10:15:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Počitniško Message-ID: <005201c7c6b8$5685f450$6400a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri80/index.html -- pod temi hribi na Južnem Tirolskem je kraj Wolkenstein, po katerem se imenuje viteški pesnik, diplomat in popotnik Oswald (1377--1445), ki ki se je v svojih pesmih hvalil tudi z znanjem slovenščine. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 23 19:21:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Jul 2007 19:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] = V_znanosti_raje_po_angleško Message-ID: <02b901c7cd4d$f9f9ebf0$6500a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Thursday, July 19, 2007 10:17 AM Subject: Fw: kongres IOSOT Ogledala sem si na spletni strani program kongresa Mednarodne organizacije za študij Stare zaveze IOSOT (http://www.iosot2007.si/temp/index_03_1.html), ki te dni poteka v Ljubljani. Zanimive teme, veliko udeležencev, program pa skupaj z nazivi pokroviteljev v celoti v angleščini, v slovenščini samo imena nekaterih (redkih) lokalnih predavateljev. Kaj je v tem primeru s spoštovanjem zakona o jeziku, z upoštevanjem nacionalne strategije (resolucije) o slovenščini ipd.? --- Čakala sem na kakšno reakcijo pristojnejših od mene, pa nikjer nič! Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 23 21:51:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Jul 2007 21:51:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Nov_doktorat_in_svež_razpis Message-ID: <00b301c7cd62$e7392700$6500a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Monday, July 16, 2007 4:49 PM Subject: za slovlit & Kroniko Andrej Šurla je 12. julija uspešno zagovarjal doktorsko tezo Prevajalske fascinacije Toneta Pretnarja na šlezijski univerzi v Sosnovcu na Poljskem, kjer vrsto let deluje kot lektor slovenščine. Mentorja: K. Bahneva in Z. Jan, recenzenta: prof. dr. B. Tokarz in prof. dr. J. Vrečko. Zelo uspešen zagovor je spremljala delegacija iz Tržiča z Zvonko Pretnar. Novemu doktorju iskrene čestitke in veliko uspehov pri nadaljnjem znanstvenem delu. -- Lepe pozdrave, Zoltan JAN http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=808 -- Javni razpis za zbiranje predlogov za promocijo slovenske kulture v tujini v letu 2008. From vlado na zrc-sazu.si Tue Jul 24 10:05:08 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 24 Jul 2007 10:05:08 +0200 Subject: [SlovLit] V znanosti raje po anglesko Message-ID: <46A5CED4.5291.43A657@vlado.zrc-sazu.si> V spomin in opomin Tudi jaz sem preletel spletno stran programa kongresa IOSOT v beli Ljubljani in jo osupel nad ignoranco organizatorjev do materinscine narodov Besede med Devinom in Vladivostokom takoj tudi zaprl. Ignoranco tudi zato, ker organizatorji in se katera od "ucenih" glav v slovenski domovini tako slabo poznajo dogajanje v Benetkah in Rimu leta 867, kakor ga opisujeta XVI. poglavje Zitja Konstantina oziroma Panonske legende in VI. poglavje Zitja Metodija oziroma Moravske legende. Navedeno poglavje druge legende je ne glede na svojo kratkost dovolj povedno in se glasi takole: Ko je apostolik Nikolaj zvedel za taka moza, je poslal ponju, zelec ju videti kakor angela Bozja. Potrdil je njuno ucenje in polozil slovenski evangelij na oltar svetega apostola Petra. Posvetil pa je blazenega Metodija v duhovnika. Bilo pa je mnogo nekih ljudi, ki so bogokletno sramotili slovenske knjige, rekoc: Ne spodobi se, da bi kateri drug narod imel svoje crke, razen Judov, Grkov in Latincev po Pilatovem napisu na Gospodnji kriz," - te je apostolik nazval pilatnike ali trijezicnike ter obsodil. In je velel nekemu skofu, ki je bil za isto boleznijo bolan, da je od slovenskih ucencev posvetil tri duhovnike in dva lektorja. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 25 16:23:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 Jul 2007 16:23:08 +0200 Subject: [SlovLit] Computerese -- S severovzhoda in z jugovzhoda Message-ID: <00c301c7cec7$541bf2c0$6500a8c0@P4> From: "Miha Rus" Sent: Wednesday, July 25, 2007 2:17 PM Subject: Kdo ima kakšno izvirno zamisel, kako prevesti Computerese Šalom, veščaki domače grude. Ima kdo kakšen predlog, kako prevesti "Computerese"? Kako se vam zdi računalniščina? Fortuna iuvat audaces, ampak da nisem preveč pogumen ... Lp iz Begovega gradu, Miha ====== http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri81/index.html -- smer severovzhod. http://www.knjizara.co.yu/pls/sasa/knjizara.lk_oblast?obl_id=627&x_start=1&act=Trazi -- KnjigaInfo predstavlja nove knjige s področja ljudske književnosti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 30 11:34:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jul 2007 11:34:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Kijevska_književna_srečanja_--_Rač unalščina Message-ID: <01b401c7d28c$d000b470$6500a8c0@P4> From: "Jože Lipnik" Sent: Monday, July 30, 2007 11:02 AM Subject: kijevska književna srečanja V Kijevu pri Kninu so bila letos od 20. do 22. julija šesta književna srečanja, tokrat posvečena pesniku, mislecu in politiku Vladu Gotovcu. Kot vselej, so tudi tokrat že pred srečanji pripravili zbornik. O Gotovcu je v zborniku 17 prispevkov, med drugim tudi moj o Gotovcu pri Slovencih. V drugem delu pa je po nekaj pesmi enajstih hrvaških pesnikov, ki so nastopili na literarnih večerih. En izvod zbornika pošiljam, da pa se jih dobiti še več. Gotovčeva dela (pesmi v prevodu Vena Tauferja, intervjuji in spisi) so pri nas objavljena večinoma v Novi reviji. Zanimiv je potek Kijevskih književnih srečanj (Kijevo je vas, ki ima samo nižje razrede osnovne šole): Prvi večer se je zbralo preko sto ljudi in so v gledališču na prostem poslušali najprej nekaj pesnikov, med njimi tudi moj prevod ene pesmi Nadomirja Šutre v slovenščino in prevod moje pesmi Taki dnevi v hrvaščino. Nato je zagrebška gledališka skupina odigrala Hercegovce za volanom. Po enajsti uri zvečer je bilo dolgo v noč druženje ob večerji. Naslednji dan dopoldan je potekal simpozij o Gotovcu. Prisotnih je bilo dvanajst referentov, šolski razred pa je bil kljub hudi vročini dve uri nabito poln poslušalcev. Zatem so pred šolo odprli doprsni kip lanskemu slavljencu Tinu Ujeviću (tako je pred šolo že pet doprsnih kipov književnikom). Popoldan je bilo druženje na pikniku, kjer se je nabralo preko petdeset ljudi. Zvečer so na dveh lokacijah pesniki prebirali svoje pesmi, nato pa je bil kulturno-zabavni večer na Matoševem guvnu (Matoševo gumno) do jutra. Nedelja je bila dan za oddih in odhod. Jože Lipnik ==== From: "Vito Smolej" Sent: Friday, July 27, 2007 6:48 AM Subject: Computerese Računalščina? > From: "Miha Rus" > Sent: Wednesday, July 25, 2007 2:17 PM > Subject: Kdo ima kakšno izvirno zamisel, kako prevesti Computerese From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 30 16:04:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jul 2007 16:04:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Dialogi_o_medijski_cenzuri_v_Sloveniji_- -_Re=3A_Računalščina Message-ID: <004b01c7d2b2$99876f30$6500a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, July 30, 2007 2:53 PM Subject: Dialogi o medijski cenzuri v Sloveniji Spoštovani, poletna številka Dialogov prinaša vročo temo o medijski cenzuri v Sloveniji. Ena najbolj jasnih manifestacij vmešavanja v novinarsko in uredniško delo, tudi največkrat omenjana kot oblika pritiska, je nedvomno cenzura. Bodisi izrečena in zapovedana, prikrita in posredna, bodisi brutalna v smislu spuščanja in selekcioniranja informacij, bodisi cenzura avtorja nad samim sabo. V uredništvu Dialogov smo se odločili preveriti stanje glede cenzure v Sloveniji in v skladu z demokratičnimi načeli smo želeli dati priložnost vsem stranem: novinarjem, torej domnevnim cenzurirancem, urednikom, torej domnevnim cenzorjem, in strokovnim analitikom, tj. spremljevalcem in opazovalcem dogajanja. Pod uredništvom Borisa Vezjaka je nastal več kot 140 strani obsežen blok, v katerem s prispevki sodelujejo novinarji Primož Cirman, Janko Lorenci, Borut Mekina, Jože Poglajen in Simona Rakuša. Sodelavka uredništva Lana Zdravković je intervjuvala zamenjane in nove urednike časnikov Delo, Večer in Dnevnik, revije Mladina ter informativnega programa Televizije Slovenija, analitične članke pa so napisali Zoran Medved (RTV Slovenija), Alma M. Sedlar (revija Jana), urednik Boris Vezjak ter Ksenija H. Vidmar in Jože Vogrinc s Filozofske fakultete v Ljubljani. Več v priloženem povzetku ... Dialogi so naprodaj v večjih knjigarnah po Sloveniji ali neposredno pri Založbi Aristejnfo na aristej.si, 2 250 21 93. Cena številke: 6,30 EUR, stroškov pošiljanja ne zaračunavamo. Lepo pozdravljeni, Emica Antončič ===== From: "Jolka Milič" Sent: Monday, July 30, 2007 3:50 PM Subject: Fw: [SlovLit] Kijevska književna srečanja -- Računalščina V italijanščini samostalniki na - rese computerese (izgovarjaj kompjutereze) kot burocratese so pogosto s slabšalnim prizvokom, kar ne velja za ungherese - madžarščino, olandese - holandščino itd. Saj mi precej nemogočemu jeziku birokratov pravimo birokratščina, tudi računalniškemu bi lahko rekli računalščina. Zakaj pa ne? jolka From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 30 18:01:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jul 2007 18:01:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Računalščina Message-ID: <001001c7d2c2$d5126770$6500a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Monday, July 30, 2007 5:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Re: Računalščina Birokratščina v žargonu pomeni birokratsko obnašanje, delovanje itd., ne pa jezik birokratov. Besede sicer ni ne v SSKJ, ne v SP, ne v korpusu Nova beseda, če pa jo iščemo s pomočjo iskalnika Google, ne najdemo niti enega primera, kjer bi ta beseda pomenila jezik birokratov. Prim. izraze kanclijščina, kampanjščina, pa tudi kerenščina, oblomovščina, ždanovščina ipd.(vsi so v SSKJ), kjer obrazilo -ščina ne pomeni jezika, pač pa dejavnost ali način ravnanja. Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 30 21:33:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jul 2007 21:33:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Računalščina Message-ID: <003801c7d2e0$8c411050$6500a8c0@P4> From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Monday, July 30, 2007 7:19 PM Subject: RE: [SlovLit] Računalščina Nekaj drobnih misli iz najnevarnejše kategorije bralcev, namreč "zainteresiranih laikov": 1. Google je ... dober. Google je včasih nevaren, ko nas s svojimi frekvencami zapelje v skušnjave pravila "Jejte govno, milijoni muh se ne morejo motiti." Za tokrat pa ... Google včasih ni dovolj dober. Predvsem pa, ko gre za naš lepi jezik, je koristno poskusiti po vseh sklonih, pa se kaj več najde: Z rodilnikom: http://www.mladina.si/tednik/200517/clanek/nar-profil--jure_aleksic/ "Zdelo se mu je, da so prihajale cvetke težke uradne birokratščine na usta udarnih mladih delegatov nekoliko bolj mehansko, kot bi bilo prav." http://www.mladina.si/tednik/200111/clanek/trohafamily/index.print.html-l2 Nazaj je dobil popolnoma ničev pildek suhe birokratščine o "aktivnosti s ciljem najdbe" in obveščanjem sorodnikov "v primeru pozitivnih ugotovitev". Z mestnikom ... zanimivo nahajališče, kjer pa gre lahko za obe rabi: http://www.nedelja.at/ex/index.php/slovenijalog/more/unesco/ "Kar koli naj bi to že bilo, zapisano je v brezhibni birokratščini, Slovenija podpira predlog odločitve Sveta EU, da se namesto posameznih držav o konvenciji z UNESCO pogaja Evropska komisija, podpira tudi imenovanje svetovalne komisije >kot vira neodvisnih in uglednih strokovnjakov< s tega področja." 2. Nekateri zgledi iz spodnjega razmišljanja, kot denimo "oblomovščina" ali "ždanovščina", so seveda klasični, jasni in nedotakljivi, za "kanclijščino" bi se lahko prepirali, ko pa svojim študentom naročim, naj besedilo uporabne naloge "prevedejo iz slovenščine v matematščino", pa vsi pravilno razumejo: zamenjali bomo slovar in nabor simbolov. 3. Po informacijski plati bi po moje lahko samo žalostno (ker imamo zaradi enostavnosti nadvse radi povezave tipa 1:1) potožili, da tule obravnavani inkriminirani sufiksalni morfem morda le ni tako zelo čista izjema od pravila, da pripone v bistvu komaj kdaj povsem enolično določajo vsebino ali "podton" ... kdor ne verjame, naj se spomni na -ač: ob večinoma pejorativnih prizvokih mečkačev, hlamudračev, čvekačev ... najdemo tudi kakšne pohvalne, recimo (na forumu spletnega DELA) "Če je Rupar že zanič politik, je pa vsaj dober goslač." No, morda sem tole besedo na koncu narobe prepisal. (http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,164082) Takole nekako ... na prvo žogo in brez zlega namena. LP, Jože ======== From: Sent: Monday, July 30, 2007 7:31 PM Subject: Re: [SlovLit] Računalščina par misli meni računalščina (računalniščina, če želimo še kaj bolj neizgovorljivega) zveni preveč večpomenska: - izvorma beseda, ki se sloveni (nikdar slišal, a pogledal na splet) pomeni 'žargon ljudi, ki se ukvarjajo z računalniki' (po izkušnjah, je ta žargon tudi popolnoma nerazumljiv vsem, ki se s tem ne ukvarjajo; tvorijo ga večinoma angleške - ali v poljubni jezik prevedene - kratice in programski ter sorodni ukazi (ti pa so skoraj vedno angleškega izvora, a običajno kot besede skrajšani - cp za copy npr.), ki služijo ukazovanju računalniku, uporabno pa je tudi za opisovanje neračunalniških dogodkov: npr. ta vrata so full bugy: 'ta vrata škripajo/se ne zapirajo dobro/nimajo kljuke' - odvisno od konteksta, pardon, sotvarja. pa full pride iz neračunalščine :) - računalščina bi se lahko razumela tudi kot jezik računalnikov, kar je ene tako širok pomen kot človeščina (s pomenom 'vsi naravni človeški jeziki, pa še kak izmišljen človeški jezik zapovrh'), s tem, da se nanaša na računalnike, ne na ljudi (proces komunikacije med računalniki se iz sumljivih razlogov smatra za jezik oziroma kar za pogovor, kar nima nič opravka z resničnostjo - računalniki NE uporabljajo nič takega kot je jezik) - morda bi bil boljši, oziroma natančnejši izraz programerščina - zveni precej slovensko, minus pa je, da niso vsi, ki delajo strokovno z računalniki, tudi programerji, a je precej nedvoumno lastnost ljudi, ne stroja - -ščina verjetno v tem primeru izhaja iz slovenščina, angleščina ... in v tem primeru se programer + -ščina izide kar lepo, tako vsaj pravi moja intuicija, ki v tem primeru nima prav nič s stroko - programerščina je v mojem primeru izmišljena, ne opažena/slišana beseda (da bi pa neposvečeni kaj rekli o tem jeziku, tudi ni opaziti, saj se običajno v primeru prehoda na programerščino odmaknejo/odlogirajo :) upam, da bo v pomoč, lp, Jaka ===== From: "Vito Smolej" Sent: Monday, July 30, 2007 9:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Računalščina Na, pa imamo omleto iz jajca... Ampak vprašanje še vedno stoji (če se že ni zložilo po tleh): kako posloveniti computerese? > From: "Silvo Torkar" > Sent: Monday, July 30, 2007 5:04 PM > Subject: Re: [SlovLit] Re: Računalščina > > Birokratščina v žargonu pomeni birokratsko obnašanje, delovanje itd., ne > pa > jezik birokratov. Besede sicer ni ne v SSKJ, ne v SP, ne v korpusu Nova > beseda, če pa jo iščemo s pomočjo iskalnika Google, ne najdemo niti enega > primera, kjer bi ta beseda pomenila jezik birokratov. Prim. izraze > kanclijščina, kampanjščina, pa tudi kerenščina, oblomovščina, ždanovščina > ipd.(vsi so v SSKJ), kjer obrazilo -ščina ne pomeni jezika, pač pa > dejavnost > ali način ravnanja. > > Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 31 13:21:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 Jul 2007 13:21:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Računalščina Message-ID: <003f01c7d364$e81b6bd0$6500a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Tuesday, July 31, 2007 10:19 AM Subject: Re: [SlovLit] Računalščina Še o birokratščini kot jeziku: res se moram popraviti, v Googlu se najdejo posamezni primeri, ki pa so vendarle izjeme. Če vtipkaš birokratščina, se vsi štirje primeri nanašajo na pomen birokratsko obnašanje, če vtipkaš tožilnik birokratščino, spet vsi štirje primeri dajo enak rezultat, če vtipkaš rodilnik, sta dva primera za jezik in dva za obnašanje, če pa vtipkaš dajalnik, je en primer za jezik in en za obnašanje, skupno torej enajst proti tri. Rekel bi, da je birokratščina kot jezik bolj rezultat nepoznavanja ali nerazumevanja besede in ne njen pravi pomen v času, ko se je beseda v slovenščini pojavila. Sicer pa - tudi tako so nastajali novi in novi jeziki. Silvo Torkar ==== From: "Vito Smolej" Sent: Tuesday, July 31, 2007 8:21 AM Subject: kako drugje prevajajo computerese Povprašal sem svoje prevajalske kolege - tukaj odgovori prvih 24 ur. "Računalniški žargon" mi postaja zanimiv (g. Lep pozdrav Vito PS: Pošiljam kot UTF(8) - zaradi vse mogočih naborov, in pa da vidim, če slovlit poleg Central European prenese tudi Unicode. [Ne prenese, zato na koncu žal skrajšano, op. ur.] *nizozemsko* computerlatijn = computer Latin computerjargon = computer jargon computeriaans = computerian *portugalsko* Informatiques = Informaticalese (izpeljano iz 'informática' (informatics)). *nemško* Computerfachsprache Computerfachjargon Computerdeutsch Computer-Fachchinesisch Computersprech Computerkauderwelsch IT-Sprech / Nerddeutsch (v Googlu) *špansko* jerga informática (computer jargon) [...] [finsko, grško, italijansko, tamilsko, turiško] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 2 08:50:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 2 Aug 2007 08:50:17 +0200 Subject: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Message-ID: <00a301c7d4d1$6407e1c0$6500a8c0@P4> Miha je opozoril nase z diplomsko nalogo o samozaložništvu in cikličnosti Cundričeve lirike, ki je izšla pozneje v knjižni obliki v Zagoričnikovi zbirki Fondi Oryja Pála. Zaposlil se je kot strokovni sodelavec na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, tu postavil Izpitni center in z zbirko testov poskrbel za njegovo delovanje. Uredil je antologijo prispevkov Poletne šole slovenskega jezika, z referatom je nastopil na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, na simpoziju Obdobja se je izkazal za prvega poznavalca slovenskih sonetnih vencev, na kaseto je posnel besedila za učbenik Hermine Jug Kranjec Slovenščina za tujce, skupaj z ženo Joanno je prevajal iz poljščine. Sem in tja je za Razglede ali Knjigo pripravil intervju s pesnikom oziroma literarni portret (Valentina Cundriča, Janka Modra, Josipa Ostija). Največji del njegove bibliografije pa so ocene leposlovnih, literarnovednih ali drugih knjig, ki jih je objavljal v Mladini. Cobiss je zabeležil blizu 200 takih prispevkov, zato lahko rečemo, da je bil Miha verziran literarni kritik. Moj topli spomin nanj sega v čase študentskega žuriranja, potem v leto 1986 ali 1987, ko sem ga nagovoril za snemanje fraz za knjigo Slovenščina za popotnike, in na vse preredke obiske v zadnjih letih, ko je obtičal v postelji. Miha je bil skoraj do zadnjega veder bolnik in pogovor z njim je bil prijeten. Doživetja je znal oblikovati v kratke in humorno zašpiljene pripovedi in jih začiniti s posameznim iskanim krepkim izrazom; artikuliral jih je počasi in z užitkom. Pogreb dragega Miha bo v petek 3. avgusta ob petih na pokopališču v Zgornjih Gorjah, maša pa v cerkvi sv. Jurija ob štirih popoldne. Žara bo v tamkajšnji vežici v petek od devete ure dalje. --- Miran ======= From: "Jože Felc" Sent: Wednesday, August 01, 2007 9:24 AM Subject: Miha Bregant Hvala, ker ste me obvestili o smrti Miha Breganta. V vseh pogledih sva si bila blizu, čeprav se osebno nikoli nisva srečala. Po različnih poteh sva si naklanjala solidarnost. Veliko človeško plemenitega je bilo v tem, več, kot je moč povedati. S svojo duhovno močjo je napajal tudi tiste, ki smo kdaj zanihali med zadevami, ki jih z najpreprostejšo besedo doživljamo kot resničnost, včasih kot banalnost, zmeraj pa kot tragičnost, ki trezni in pomaga. Vsakemu drugače. Če morete, sporočite njegovim moje iskreno sožalje. Povejte jim, da sem ga imel rad. Pogreba se ne bom mogel udeležiti, v svoji delovni sobi, kjer sem tako in tako od jutra do večera, bom prižgal svečko in prisluhnil Bachu. Hvala in lep pozdrav! Jože Felc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 3 07:33:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Aug 2007 07:33:39 +0200 Subject: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Message-ID: <004301c7d58f$d9ef0b70$6500a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: Thursday, August 02, 2007 9:56 AM Subject: Miha Miran, zdravo. Bil sem precej pretresen, ko sem dobil tvoj zadnji mejl. Še en dober znanec je šel ... Res si je vzel čas in l. 2001 podrobno recenziral mojo takratno zbirko Medmavričje v Mladini, nakar sva do predlani precej komunicirala po telefonu in e-pošti. Fajn je bilo, ker je bil eden izmed redkih kritikov, ki ni ali samo spljuval ali pa na ves glas hvalil, ampak je bil sposoben videt obe plati; pravzaprav je bila to moja edina kritika pesniške zbirke, ki je bila hkrati naklonjena in v isti sapi opozarjala na nekatere podrobnosti, ki so mi prišle pozneje pri sestavljanju naslednje zbirke še kako prav. Tudi literarnoteoretično sva se precej pomenkovala. V teh časih, ko je kritik že vsak, ki ima 5 minut časa, da prepiše tekst, ki mu ga da založba, bom Mihata pogrešal, moram priznat. Te pozdravlja Matej ===== From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Thursday, August 02, 2007 10:11 AM Subject: Re: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Spoštovani kolega, tudi mene je pretresla prezgodnja smrt Mihaela Breganta, ki je bil moj sošolec na fakulteti, in se ga spominjam kot enega bolj zanimivih in prijetnih kolegov iz letnika. Kasneje se nisva več srečevala, a sem postala redna bralka njegovih izvrstnih književnih recenzij. Zato tudi jaz prosim, da izrečete sožalje njegovim najbližjim, ker se žal pogreba ne bom mogla udeležiti, bom pa prebrala kakšno pesem v njegov spomin. Lep pozdrav Marjetka Golež Kaučič ===== From: "Osolnik Vladimir" Sent: Thursday, August 02, 2007 12:28 PM Subject: RE: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Ob izgubi našega kolega in prijatelja Mihe izražam svoje iskreno sožalje Njegovi družini in, seveda, vsem njegovim prijateljem ter kolegom. Lp, Mirko ===== From: "Helga Krisper" Sent: Thursday, August 02, 2007 2:17 PM Subject: Re: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Miran, najlepša hvala za spominski zapis o delu Mihe Breganta. Odkar sem prebrala, da je odšel, razmišljam o njem in si predstavljam njegovo pojavo in obraz. Zelo žal mi je zanj. Tako nepojmljivo zgodaj se je moral umakniti v senco in v spomine vseh, ki smo ga poznali. Helga From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 8 14:26:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Aug 2007 14:26:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajalka_v_zagati_--_Re=3A__Računal ščina_--_RE=3A__Mihael_Bregant Message-ID: <006e01c7d9b7$63e086d0$6500a8c0@P4> From: "Jolka Milic" Sent: Monday, August 06, 2007 9:16 AM Subject: prevajalka v zagati Spoštovani, prevajam domačega pesnika, ki med cvetjem in rastlinjem v neki pesmi omenja tudi - okrasni grm z imenom nepozebnik in neko drugo rastlino (drevo?, cvetko? travo?) imenovano usodnik. Da je nepozebnik okrasni grm, sem zvedela Iz Toporišićevega Slovenskega pravopisa 2001. Usodnika pa ne najdem nikjer. Če kdo ve kaj več o prvem in drugem, ga prav lepo prosim, naj mi pove. in, če je le mogoče, doda tudi njuno latinsko ime. Zahvaljujem se vnaprej jolka ===== From: "Maja Zorga" Sent: Monday, August 06, 2007 2:18 PM Subject: Re: [SlovLit] Računalščina Lp, slovlitjani! Še jaz prilagam svoj piskrček: meni se računalniščina zdi prav v redu, računalščina iz računala, računalniščina iz računalnik (computer torej), sem malo povprašala ljudi, kaj se jim zdi, in je splošno mnenje meni bližnjih, da je računalščina za jezik zlomit, računalniščina pa čisto všečna. Tole očitno ni strokovno, ampak občutkovno ;) podprto mnenje, lep morski pozdrav, Maja Žorga ===== From: "Barbara Sosic" Sent: Monday, August 06, 2007 10:45 AM Subject: RE: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007) Z Mihom sva se z možem Julijanom zbližala šele v zadnjih desetih letih, odkar smo bili skorajda sosedje, čeprav smo se poznali že kakšnih deset let prej. Iz vozička smo ga pospremili v njegovo prijetno posteljo, ki je bila za nas obiskovalce in prijatelje pravi dar. Skupaj z Asio, njegovim angelom varuhom, in Janom, njegovim nadebudnim in prijetnim najstnikom, smo kljub bolezni, ki je kazala svojo neusmiljeno podobo skozi čedalje manj služeče telo, preživeli več kot prijetne trenutke. Ni bilo potrebno veliko, Miha je bil pravi duhovitež in vedno dobre volje, tako, da smo kljub težavam, ki jih je družina nedvomno imela, navezovali prave, pristne človeške vezi. Te bodo vedno del nas. V debate, ki so včasih prav burno potekale ob njegovi postelji, je bil vključen s kakšno zanj značilno pripombo, ki je njegovim sogovornikom dajala energijo. Na koncu je zanj ni bilo več dovolj in poslovil se je na zanj značilen način - presenetil nas je na poti domov, na njegovo Zatrato. Pogrešali ga bomo. Barbara Sosič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 10 09:25:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 10 Aug 2007 09:25:31 +0200 Subject: [SlovLit] Usodnik Message-ID: <009c01c7db1f$a3821970$6500a8c0@P4> From: "Maja Zorga" Sent: Wednesday, August 08, 2007 3:44 PM Subject: Re: [SlovLit] Prevajalka v zagati Pozdravljeni, slovlitjani, pri iskanju latinskih imen je Fida priskočila na pomoč: usodnik (Clerodendron, C. trichotomum je navadni usodnik, C. bungei pa bungejev usodnik), dva primera rabe z dodatnimi podatki o rastlini: "Lepoplodka (Calicarpa bodinieri) in usodnik (Clerodendron trichotomum) imata posebno barvo plodov, kar kaže, da sta doma v toplejših krajih. Lepoplodka je grm, ki mu v notranjosti države pogosto pozebe prirastek zadnjih let, tisto leto ne cveti in zato tudi nima plodov. Usodnik je manjše drevo, posebno lepi primerki se najdejo v Primorju, posebno še v Goriških brdih. Drugje večkrat pozebe, a se vedno obnovi iz korenin." "Rod Clerodendron iz družine sporiševk - Verbenaceae sicer zajema okoli 300 vrst dreves, grmov in olesenelih vzpenjalk. Izvira iz tropske Afrike in Azije. Pri nas sta najbolj pogosto gojena C. bungei - bungejev usodnik in C. trichotomum - navadni usodnik, ki je še bolj odporen od prvega. Obe vrsti sta primerni za vzgojo na prostem." nepozebnik (Hamamelis, spet obstaja pa več podvrst) "nepozebnik, ime vrst rodu Hamamelis iz družine Hamamelidaceae s š tirimi ali petimi vrstami nizkih listnatih dreves in grmovnic s š tirimi črtalastimi venčnimi listi. Najpogostejš i je dlakavolistni nepozebnik (H. mollis) iz zahodne Kitajske, ki razvije svoje diš eče cvetove pozimi. Iz listov in lubja virginijskega nepozebnika (H. virginiana), ki je doma na vzhodu ZDA in cvete v jeseni, izdelujejo popularno zdravilo. Njegovi listi spominjajo na liste leske; vejice nepozebnika so prvi naseljenci ZDA uporabljali kot vodne bajalice." lep pozdrav, Maja Žorga ==== From: "petra petrusha" Sent: Wednesday, August 08, 2007 4:05 PM Subject: Re: [SlovLit] Prevajalka v zagati Veliki splošni leksikon (DZS) pravi tako: usodnik (Clerodendron), z vrstami bogat rod sporiševk (Verbenaceae); domovini predvsem j. Azija in Afrika. Večinoma dolge lijakaste cvetove obiskujejo metulji ali ptiči; zaradi privlačnih cvetov cenjene okrasne in sobne rastline. Lp, Petra ==== From: "Marijan Hladnik" Sent: Wednesday, August 08, 2007 5:49 PM Subject: Fw: usodnik Cenjeni, usodnik, usodnica je rod vednozelenih ali listopadnih majhnih dreves, grmov in ovijavih vzpenjavk z oleslenelim steblom. Gojimo jih zaradi razkošnih cvetov. Latinsko ime je CLERODENDRUM (bungei, fallax, fragrans itd). Upam, da Vam ta opis zadostuje. Lep pozdrav, Marijan Hladnik ===== From: "Srečko Fišer" Sent: Thursday, August 09, 2007 5:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Prevajalka v zagati Rastlino z lepim imenom se najde na mreži: http://www.korak.ws/odgovoristrokovnjakov/1190 denimo, pa še kje. Tudi latinsko ime je tam. Srečko ===== From: "ANDREJA PRAŠNIKAR" To: Sent: Thursday, August 09, 2007 1:40 PM Subject: nepozebnik in usodnik Spoštovani, v Leksikonu rastlinskih bogastev Tomaža Petauerja sem našla, da je nepozebnik Hamamelis, usodnik pa Clerodendron. Lep pozdrav, Andreja From dolezalova.l na volny.cz Wed Aug 8 16:44:47 2007 From: dolezalova.l na volny.cz (dolezalova.l na volny.cz) Date: Wed, 08 Aug 2007 16:44:47 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] = Mihael_Bregant_=2821=2E9=2E_1960-_31=2E7 =2E2007=29 Message-ID: <474f48d8d313a32a41f667a40adc992a@www4.mail.volny.cz> Tudi jaz ne morem ostati nema ob Mihovi smrti. Ne vem, ali sem ga poznala dovolj, vendar naju je več stvari družilo. Oba sva bila iz Gorenjske. Bila sva iz iste generacije. Nekaj časa sva spadala v isti krog ljudi: kot študentje smo se srečevali, pogovarjali in družili v študentskih domovih za Bežigradom. Miha je bil mladi intelektualec (takrat nismo uporabljali tega izraza), katerega duhovno globino slutim šele sedaj. Bila sem celo pri njem doma v Gorjah, enkrat sva skupaj potovala v Pulo. Skupaj sva z našo študentsko klapo praznovala prihod novega leta (1982?) blizu samostana Pleterje. Prav on je bil tisti, ki je vstal sredi noči, zato da je lahko poslušal duhovno glasbo menihov. Kot študent pred koncem je bil že takrat predvsem lačen knjig, radoveden in kritičen. Ogromno je vedel pri svojih 23, 24 letih. Nad svojo pisalno mizo je imel nalepljeno sliko celjske Marije, kar je razkrivalo, da se je kot slavist zapisal tradiciji slovenske kulture ... Po študiju smo se raztepli po svetu. Nisva se več srečala - samo mimogrede na Centru, potem pa še tam ne več. Zaradi bolezni ne mogel več hoditi v službo. Včeraj sem se ves dan spominjala nanj in na obdobje, ko smo mislili, da je skoraj vse možno in smo bili skoraj nesmrtni. Pred leti je umrla Duška Primožič, najina skupna prijateljica in takrat je Miha prišel k meni in z grenkobo pripomnil: "Duška nas je pa kar zapustila." Podoben občutek imam sedaj jaz ob njegovi smrti. Občutek nemoči ob tem, da Mihe ni več. Alenka Jensterle-Doležal From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 10 09:33:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 10 Aug 2007 09:33:25 +0200 Subject: [SlovLit] Reklama za SJ/SLS 6 Message-ID: <00c101c7db20$bde29cd0$6500a8c0@P4> From: "Marko Snoj" To: Sent: Thursday, August 09, 2007 8:44 AM Subject: Reklama za SJ/SLS 6 Spoštovani kolegi, v imenu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Centra za humanistiko družine Hall Univerze v Kansasu sporočava veselo novico, da je pred kratkim izšla šesta številka zbornika Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies, ki je s tem dočakal svoj prvi jubilej, desetletnico izhajanja. Zbornik se odlikuje po široki paleti prispevkov evropskih in severnoameriških avtorjev, v katerih so na različne načine obravnavane slovenistične teme, ki pa niso zanimive le za slovenistiko, temveč tudi za širšo slavistiko. Zbornik je za 11 evrov mogoče naročiti pri založbi ZRC http://zalozba.zrc-sazu.si ali kupiti v knjigarni Azil na Novem trgu. To priložnost izrabljava tudi kot vabilo avtorjem, ki bi želeli svoje prispevke objaviti v sedmi številki (2009). Podrobnosti o želenem formatu in slogu so dostopne na naši spletni strani http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/. Marko Snoj in Marc L. Greenberg, urednika Vsebina šeste številke SJ/SLS Marko Snoj (ISJFR, ZRC SAZU) in/and Marc L. Greenberg (U. of Kansas) -- Uredniška beseda/A Word from the Editors Članki Joseph Schallert (U. of Toronto) and Marc L. Greenberg (U. of Kansas) -- The Prehistory and Areal Distribution of Slavic *g6lčeti 'Speak' Keith Langston (U. of Georgia) -- The Neocircumflex in Western South Slavic Grant H. Lundberg (Brigham Young U.) -- Perceptual Dialectology and the Future of Slovene Dialects Tijmen Pronk (Leiden U.) -- Gailtal Slovene in Urban Jarnik's Letters to Primic and Kopitar, 1811--1814 Simona Klemenčič (ISJFR, ZRC SAZU) -- K metodologiji dialektologije jezikovnih družin: sklepanje o obstoju narečnega areala Donald F. Reindl (Filozofska fakulteta, Ljubljana) -- Slovene Ultra-Formal Address: Borrowing, Innovation, and Analysis Tanja Fajfar (ISJFR, ZRC SAZU) -- Slovenski terminološki sistemi na primeru pravne terminologije Irena Stramljič Breznik (Filozofska fakulteta, Maribor) -- Slovenska slengovska frazeologija danes Peter Jurgec (Center for Advanced Study in Theoretical Linguistics, Universitet i Tromso and ISJFR, ZRC SAZU) -- Acoustic Analysis of Tones in Contemporary Standard Slovene: Preliminary Findings Boštjan Dvořák (Zentrum für Allgemeine Sprachwissenschaft, Berlin) -- Slovenian Clitic Pronouns and What is so Special About Them Varja Cvetko Orešnik and Janez Orešnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) -- Natural Syntax: Three-Value Naturalness Scales Agnes Pisanski Peterlin (Filozofska fakulteta, Ljubljana) -- Grammatical Forms of Text-Organising Metatext: A Slovene-English Contrastive Analysis Andreja Žele (ISJFR, ZRC SAZU) -- Valency Primitives as Dictionary Realisations Vrinda Subhalaxmi Chidambaram (Princeton U.) -- Relative and Pseudo-Relative Clauses in Slovene Zapiski Tom Priestly (Alberta) -- On a Recent Article on Developments in Gender in Slovene Dialects. A Personal Note Eric P. Hamp (Chicago) -- Resian Pëňt '/Pëgnt' 'Stone, Cliff' From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 10 10:43:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 10 Aug 2007 10:43:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Pripojitev_Slovanske_knjižnice_Mestni_ knjižnici Message-ID: <016d01c7db2a$8bd88240$6500a8c0@P4> From: "Klemen Lah" Sent: Friday, August 10, 2007 10:35 AM Subject: Pripojitev Slovanske knjižnice Mestni knjižnici Miran, pred nekaj dnevi mi je kot rednemu obiskovalcu ljubljanskih knjižnici prišlo na uho, da se pripravlja projekt združevanja knjižnic, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana. Cilji tega združevanja so zapisani v dokumentu z naslovom Nova organizacija knjižnične dejavnosti. Dokument, ki na ga spletu sicer še ni, predvideva združitev osrednjih ljubljanskih knjižnic v eno enoto (Mestno knjižnico) z enotno izkaznico, bazo članov, članarino, katalogom, informacijskim sistemom, "skupno filozofijo delovanja", "nabavno politiko", upravo, bibliografsko obdelavo, medknjižnično izposojo .. Skratka, v duhu časa, v katerem vladajo gesla, kot so zmanjševanje stroškov, racionalizacija, prijaznost uporabniku ipd. Več o tem bodo najbrž morali reči bibliotekarji, a tisto, kar me je pri branju dokumenta zaskrbelo mene, pa je, da bi se poleg osrednjih mestnih knjižnic ("Bežigrad", "Jože Mazovec", "Oton Župančič", "Prežihov Voranc", "Šiška") v novo Mestno knjižnico pripojila tudi Slovanska knjižnica . Kaj to pomeni za za izjemno visoko kakovost storitev, ki jih trenutno lahko nudi svojim obiskovalcem (beseda uporabnik mi gre težko s tipkovnice)? Kaj npr. pomeni enotna izkaznica za obisk Slovanske knjižnice, ki je že zdaj izjemno visok? Kaj npr. "skupna nabava" za njeno specializiranost in prihodnjo avtonomijo (združitev petih velikih splošnih knjižnic z majhno specializirano knjižnico se mi zdi, če razmišljam z ekonomskim žargonom, bolj "sovražni prevzem" kot "združitev")? Se s projektom Mestna knjižnica dogaja to, česar smo se vseskozi bali, ko se je reševala prostorska stiska Slovanske knjižnice (namreč, da bo ukinjena)? Veliko vprašanj, na katera, tako mislim, bi morali odgovoriti tudi slovenisti (in seveda tudi drugi humanisti), še preden nas mestni uradniki in veljaki postavijo pred dejstva. Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 10 15:12:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 10 Aug 2007 15:12:11 +0200 Subject: [SlovLit] Pripojitev_Slovanske_knjižnice_Mestni_ knjižnici Message-ID: <01f401c7db50$1162c220$6500a8c0@P4> From: Sent: Friday, August 10, 2007 12:39 PM Subject: Re: [SlovLit] Pripojitev Slovanske knjižnice Mestni knjižnici Spoštovani! Ker smo v Slovanski knjižnici mnogi slovenisti strokovno gor rasli, je prav, da se javno in jasno pove, da se kaj takega ne sme zgoditi, ker ni mogoče metati v isti koš Slovanske knjižnice z drugimi knjižnicami prestolnega mesta. Kolikor je v moji moči, bom nekatere mestne svetnike opozoril na namere izvršilne mestne oblasti. Če ima kdo še kakšen tehten razlog, zakaj se to ne sme zgoditi, naj ga pošlje. Prepričan sem, da bo med svetniki kar nekaj takih, ki bodo rade volje in dovolj glasno povedali, da se tako ne dela s Slovansko knjižnico. Pozdravljam, Nace Polajnar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 13 12:57:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Aug 2007 12:57:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Kolšek_v_prevodu Message-ID: <002101c7dd98$af67c750$6500a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Monday, August 13, 2007 12:29 PM Subject: Kolšek V letošnji sedmi številki italijanske spletne revije "za podobe, ideje in poezijo" Fili d'Aquilone je izšel izbor poezij našega stanovskega kolega Petra Kolška v prevodu Jolke Milič, ki je prispevala tudi kratko oznako njegovih poezij in njegovo delo. Za vzporedno objavo v slovenščini in italijanščini je izbrala pesmi Listje;Ti, ki znaš zakuriti peč; Poletje; Komar pozno jeseni; Hölderlin; Super light; V dvoje; Zdaj je čas; Neznanka; Pozna večerja; Sam; Sladki sok; Smrt; Ona ne ve. V tej reviji je Jolka Milič prispevala že vrsto objav slovenskih pesnikov in pesnic. Več na spletnem naslovu http://www.filidaquilone.it/num007milic.html. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 21 10:36:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Aug 2007 10:36:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Mobing_--_Iz_programa_srečanja_Sloven ščina_na_tujih_univerzah Message-ID: <004901c7e3ce$51846df0$6500a8c0@P4> From: "Aleksandra Kocmut" To: Sent: Saturday, August 18, 2007 11:10 PM Subject: mobbing vs. mobing Prosim za nasvet. Naj v slovenskem besedilu obdržim mobbing ali mobing? V besedilu se pojavljajo tudi izpeljanke (mobirani, mobirajoč). Hvala! Aleksandra ===== From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Sent: Tuesday, August 21, 2007 8:53 AM Subject: Delovno srečanje programa Slovenščina na tujih univerzah [...] Dopoldanski del srečanja bo potekal v didaktični učilnici Filozofske fakultete. Ponedeljek, 27. avgust 9.30-10.30 otvoritev srečanja, pozdravi 10.30-13.00 organizacijske zadeve, predstavitve, mednarodno sodelovanje, (samo)evalvacija 14.00-15.30 pogovor med učitelji 15.30-20.00 popoldanski izlet (rafting na mirnih vodah Save od Medvod do Broda, in piknik, odhod s FF z avtomobili) Torek, 28. avgust 9.00-13.00 in 14.00-18.00 Pravilnik o izvajanju programa STU 19.00 Sprejem pri rektorici prof. dr. Andreji Kocijančič na Univerzi v Ljubljani Sreda, 29. avgust 9.00-10.30 Pavel Ocepek: Radijski medij, pomoč pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika 10.45- Predstavitve, primeri dobre prakse: Mateja Pezdirc Bartol: Spletni portal Sigledal.org Vesna Nedelko: Studij francoščine kot tujega jezika v Louvainu Meta Klinar: Slovenščina za frankofone - predstavitev najnovejše metode za samoučenje (CD-rom in knjiga Découvrir et pratiquer le slovene) Matjaž Rebolj: Spletna predavanja Alojzija Zupan Sosič: Zgoščenka O Svetovnih dnevih slovenske literature Ina Ferbežar: Zbirke testov, projekt Prva pomoč za slovenščino Nataša Pirih Svetina: Monografija Slovenščina kot drugi/tuji jezik, projekt EU Spices, Jps! (priročnik za prvo učenje slovenščine. Za tuje študente v Sloveniji. Tanja Jerman: RTV SLO v razredu Mojca Nidorfer Šiškovič: Projekt EU Slavic Network [.] Strokovna sodelavka STU mag. Mojca Nidorfer Šiškovič in predsednica STU doc. dr. Alojzija Zupan Sosič From Sonja.Cestnik-Zadnek na gov.si Tue Aug 21 12:05:14 2007 From: Sonja.Cestnik-Zadnek na gov.si (Sonja.Cestnik-Zadnek na gov.si) Date: Tue, 21 Aug 2007 12:05:14 +0200 Subject: [SlovLit] SlovLit_izvleček_let_219_števi lka_1 Message-ID: Mobing prevajamo kot trpinčenje ali psihični pritisk na delovnem mestu, psihično nasilje. Lep pozdrav. Sonja Cestnik Zadnek ================================================== Generalni sekretariat Vlade RS Sektor za prevajanje Gregorčičeva 20, 27 a, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 478 1564, +386 1 478 2548 Telefaks: +386 1 478 1562 E-pošta: sonja.cestnik-zadnek na gov.si ================================================== From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 23 22:32:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Aug 2007 22:32:20 +0200 Subject: [SlovLit] S periferije v center -- RE: Mobing Message-ID: <00ec01c7e5c4$b5c3d790$6500a8c0@P4> From: "Gallos Orsolya" Cc: Sent: Thursday, August 23, 2007 5:13 PM Subject: RE: [SlovLit] Mobing -- Iz programa srečanja Slovenščina na tujih univerzah Dragi Miran, iscem delovno skupino, team, ki se ukvarja s tem, kako nastopajo dolocene teme, motivi v raznih literaturah. Na Univerezi v Pécsu imamo tako raziskovalno skupino in radi bi kontaktirali s podobnimi. Naslov nasega projekta S periferije v center. Hvala za nasvet in lep ostanek poletja: Urska Gállos ===== From: To: Sent: Wednesday, August 22, 2007 10:52 AM Subject: mobbing vs. mobing Spostovana kolegica! V zvezi z Vasim vprasanjem, posredovanim preko SlovLita vceraj, menim, da je za prevzeto besedo mobbing ´trpincenje na delovnem mestu´ (in za novejse slovenske tvorjenke z njeno podstavo - v svojem vprasanju navajate npr. mobiran, mobirajo) v slovenskem besedilu sprejemljiv in ustrezen zapis v podomaceni obliki oz. z enim b-jem, torej: mobing; mobirati, mobiran (pri tvorjenkah tipa mobirati, mobiran je glede na izhodiseno prevzeto podstavo (= mob) zapis z enim b-jem sploh edino smiseln). Lep pozdrav, Alenka Glozaneev From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 27 21:59:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Aug 2007 21:59:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Vileniški_kolokvij_2007 Message-ID: <007801c7e8e4$c0333f40$6500a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Monday, August 27, 2007 6:34 PM Subject: Vileniški kolokvij 2007 SDPK - Slovensko društvo za primerjalno književnost v okviru 22. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica prireja 5. Mednarodni komparativistični kolokvij Literatura in cenzura Kdo se boji resnice literature? Lipica, Poročna dvorana Program Četrtek, 6. septembra 15.00 Pozdravni nagovor Vanesa MATAJC, predsednica SDPK 15.15 - 16.45 Prvo zasedanje Marijan DOVIĆ: Literatura in cenzura: uvodne pripombe Guido BONSAVER: Mussolini, fašizem in literarna cenzura Salah S. ALI: Ideologija, cenzura in literature: Irak kot študija primera 17.00 - 18.30 Drugo zasedanje Aleš GABRIČ: Cenzura v Sloveniji po 2. svetovni vojni Aleksandra JOVIĆEVIĆ: Cenzura in strategije dramatike v jugoslovanskem gledališču med letoma 1945 in 1991 Peter DUNWOODIE: Nepravočasno vnovično pisanje. Spomin in samocenzura v Camusevem Prvem človeku Petek, 7. septembra 10.00 - 11.45 Tretje zasedanje Rok SVETLIČ: Cenzurni krivdorek kot mesto zloma pozitivističnega pravnega diskurza Louise L. LAMBRICHS: Govor o cenzuri zahteva natančnost glede njenega domnevnega predmeta: primer afere Handke Gašper TROHA: Socialistična in demokratična cenzura na Slovenskem: Primer predstave Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki Matjaž PIKALO, Breda SMOLNIKAR: "Cenzorirana" slovenska pisatelja 12.00 - 13.30 Četrto zasedanje Stephan PACKARD: Zavajajoče predstavljanje tekstualnega nadzora: cenzorske upodobitve cenzure Andrej ZAVRL: Slačenje literarne zgodovine. Cenzura istospolne želje Simona ŠKRABEC: Pesniška svoboda Predavanja in diskusije bodo v angleščini - ob hkratni projekciji slovenskih povzetkov. Več podatkov in dvojezične povzetke najdete na spletu (www.zrc-sazu.si/sdpk). Prisrčno vabljeni v Lipico! Marijan Dović, Gašper Troha, Vanesa Matajc From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 29 21:41:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Aug 2007 21:41:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Govorni_korpus_slovenščine Message-ID: <004c01c7ea74$9d3ec130$6800a8c0@P4> From: "Marko Stabej" Sent: Wednesday, August 29, 2007 12:08 PM Subject: [SDJT-L] Zagovor doktorata Mag. Jana Zemljarič Miklavčič bo zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Načela oblikovanja govornega korpusa slovenščine jutri, v četrtek, ob 15:00 v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, Kongresni trg 12, 2. nadstropje. Vabljeni! Marko Stabej From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 30 22:37:45 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Aug 2007 22:37:45 +0200 Subject: [SlovLit] Spletna orodja za analizo besedil in avgustovske slike Message-ID: <001601c7eb45$a07966d0$6800a8c0@P4> http://portal.tapor.ca/tools/ in http://tada.mcmaster.ca/Main/TaporRecipes -- TAPoR, spletno programje za analizo besedil: identifikacija teme, določanje avtorstva, konkordance itd. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri82/index.html -- ob vodi in po skalah. From Mojca.Nidorfer na ff.uni-lj.si Fri Aug 31 09:43:20 2007 From: Mojca.Nidorfer na ff.uni-lj.si (= Šiškovič_Nidorfer_Mojca?=) Date: Fri, 31 Aug 2007 09:43:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_učitelja_slovenščine_na_ Univerzi_v_Rimu Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A02285E09@FFS1.ff.uni-lj.si> Od torka, 28. avgusta, je odprt razpis za delovno mesto (objava na http://www.ess.gov.si/slo/iskanje-dela/PDWeb/PD/IzpisPD.asp?pd=pzv) * učitelja/učiteljice slovenščine kot drugega ali tujega jezika na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija, za štud. leto 2007/2008 (z možnostjo podaljšanja) pogoji: - univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri, - s potrdilom izkazano produktivno znanje italijanskega jezika, - zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika, - zaželene delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, - poznavanje razmer in kulturnega ozadja v Italiji. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi razpisa Filozofska fakulteta, Kadrovska služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št.: (01) 241-86-75. Mojca Nidorfer Šiškovič koordinatorica programa Slovenščina na tujih univerzah From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Sep 6 12:25:57 2007 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 6 Sep 2007 12:25:57 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Fw: e-napovednik: predstavitev knjig =3D?UTF-8?B?ZSBOYXRhxaFpbiBwbGVzIA=3D= =3D?=3D= Message-ID: <20070906_102557_055926.vladka.tucovic@guest.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Thu, 6 Sep 2007 11:30:20 +0200 From: Polona Lovšin To: Polona Lovšin Subject: e-napovednik: predstavitev knjig?UTF-8?B?ZSBOYXRhxaFpbiBwbGVzIA== ??? E ? NAPOVEDNIK Skedenj Škrabčeve domačije bo prihodnji četrtek postal plesišče, resda samo skozi besede, s katerimi bomo v spominu zaplesali nepozabni prizor plesa Nataše Rostove iz Vojne in miru. Prof. ddr. Igor Grdina, prof. dr. Peter Vodopivec in Milan Jesih bodo predstavili kultno knjigo Orlanda Figesa Natašin ples. Kulturna zgodovina Rusije. Ples, po katerem ne rusofili in ne drugi ne bodo več gledali na Rusijo s starimi očali . Čez 1 teden! Dobimo se v četrtek, 13. septembra 2007, ob 19. uri v skednju Škrabčeve domačije. ??? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 10 22:07:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Mon, 10 Sep 2007 22:07:53 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Viri, dogodki, opozorila, vprašanja= Message-ID: <20070910_200753_009249.miran.hladnik@guest.arnes.si> http://www.answers.com/library/Fairy%20Tale%20Companion-cid-1845962085 -- zelo uporaben spletni vir - The Oxford Companion of Fairy Tales, ur. Jack Zipes. Lp, Milena (milena.blazic na guest.arnes.si, 8. sept. 2007) ==== Od: tamara.matevc na siol.net Zadeva: okroznica Sigledal Datum: 9. sept. 2007 Http://www.sigledal.org -- Poletja je nepreklicno konec in prve premiere, ki nas bodo popeljale v letosnjo sezono, ze trkajo na vrata. Zdi se, da je meteoroloska osvezitev samo se podkrepila zeljo, da cimprej sedemo v tople dvorane in se prepustimo novim odrskim zgodbam. 1.) "KAJ, KDO, KJE, KOLIKO in KAKO v sezoni 2007/08" si preberite na Rampi v clanku Izcrpen pregled premier po gledaliscih od Drave do Obale. 2.) Se preden pa nam bodo posamezna gledalisca odstrla svoje zastore, se nam 11. 9. obeta zacetek 14. Mednarodnega festivala Ex Ponto, ki bo letos obiskovalce razvnemal s pereco tematiko politicnega v gledaliscu. 3.) Kot smo ze pred casom naznanili, se Veza siri tudi zanrsko. Naj za uvod v lutkovno sfero sluzi tokratni pogovor z vsestranskim ustvarjalcem Edijem Majaronom. "Ce lutki ne zaupas z vsem srcem, te bo izdala." - Edi Majaron na Geslu 4.) Na rampi pa vas caka tudi Intervju cez luzo z Juretom Gantarjem, poznavalcem in raziskovalcem komedije, ki je po studiju na AGRFT svojo poklicno pot nadaljeval v Kanadi, kjer predava na Univerzi Dalhousie v Halifaxu. Celotna ekipa spletne strani vam zeli vznemirljivo sezono. Nekaterim uspesne premiere, drugim ucinkovito poslovanje, tretjim obilo dobrih vtisov in dozivetij. In nikar ne pozabite kaksnega zlahtnega mnenja deliti tudi z nami. Zala Dobovsek, glavna urednica spletnega casopisa Veza, SiGledal ==== Pošiljatelj "LITERINA KNJIGARNA" Zadeva Vabilo na predstavitev knjige "Na poti pride vse naproti" Datum Mon, 10 Sep 2007 13:46:28 +0200 Spoštovani, vabimo Vas na predstavitev knjige Bruna Hartmana: NA POTI PRIDE VSE NAPROTI, ki je pravkar izšla pri Študentski založbi Litera. Pred seboj imamo avtobiografijo ene najmarkantnejših osebnosti kulturnega Maribora danes. Rojen Celjan, začne Hartman svoje spominjanje v mestu ob Savinji in mu z opisom vsakdanjega življenja v letih tik pred 2. svetovno vojno postavi literarni spomenik. Avtobiografija se nadaljuje z medvojnim časom, ki ga Hartman kot prisilni mobiliziranec v nemško vojsko preživi v severni Nemčiji, Belgiji in Franciji. Povojni čas zaznamujejo Hartmanova študijska leta, prva zaposlitev na gimnaziji v Murski Soboti, pozneje pa dramaturško delo v Ljubljani in Celju, dokler se v začetku 60. let ne preseli z družino v Maribor. Tu je sprva dramaturg v Drami SNG, pozneje in vse do upokojitve pa ravnatelj Študijske oziroma Univerzitetne knjižnice, zaslužen za izgradnjo njene nove stavbe v Gospejni ulici in njeno posodobljeno, računalniško poslovanje. Hartmanovi spomini so napisani v lepem jeziku in ljubeznivem tonu kultiviranega in modrega človeka. Knjigo dopolnjuje blok 25 fotografij iz avtorjevega osebnega arhiva. Predstavitev knjige bo v četrtek, 11.09.2007 ob 10.00 v Glazerjevi dvorani, v Univerzitetni knjižnici Maribor. ==== Vir Zoltan.Jan na siol.net Datum Fri, 7 Sep 2007 17:30:40 +0200 Ministrstvo za kulturo je Skupnosti občin v pregled posredovalo predlog Uredbe o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil. Z uredbo se predpisujejo ravni potrebnega znanja slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil. Hkrati pa se določa tudi način dokazovanja tega znanja. Pri predpisovanju ravni potrebnega znanja slovenskega jezika sta upoštevani zahtevnost delovnega mesta in način dela na njem. Tako je predvidena tristopenjska lestvica aktivnega znanja slovenščine, in sicer aktivno znanje na osnovni, srednji in visoki ravni. Rok za pripombe je 15. september 2007. Posredujete jih lahko na info na skupnostobcin.si. Mislim, da tudi pripombe strokov javnosti ne bi bile odveč, vendar gradiva nismo našli na spletni strani Sektorja za slovenski jezik (http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenski_jezik/). Lepe pozdrave, Zoltan JAN === Zadeva: Ujetega ptiča tožba Datum: 10. sept. 2007 katjabg na glagolite.si Pozdravljeni, ali morda kdo od vas ve, ali je Gregorčič preveden v ruščino? Cobiss mi ne da ven nobenega zadetka. Potrebovala bi Ujetega ptiča tožbo. LP, Katja Katja Benevol Gabrijelčič Glagolite d. o. o. www.17slon.com/kbg prevajalka ita>slo, ang>slo From jurska na volja.net Wed Sep 12 18:10:19 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Wed, 12 Sep 2007 18:10:19 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2007/2 Message-ID: <005601c7f557$6b75a360$7e01a8c0@PC202811356712> Druga številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva vsebuje šest razprav in tri ocene ter obsega 122 strani. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Časovni lok razpravljalnega dela revije, ki se tematsko posveča tako jezikoslovju, literaturi kot šolstvu, tokrat sega od 18. do 21. stoletja. Predstavljeni so določeni vidiki dramatike in pripovedne proze 18. in 19. stoletja, 21. stoletje korpusov in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, možni načini prevajanja glagolov iz francoščine v slovenščino ter sodoben pouk slovenščine v osnovni šoli z vidika priljubljenosti oz. nepriljubljenosti s strani učencev. DENIS PONIŽ v članku z vidika recepcije ter v zgodovinskem okviru nemške (viharniške) meščanske žaloigre predstavi Linhartovo žaloigro Miss Jenny Love. Opozori na literarnozgodovinske in literarnoteoretične interpretacije oz. obravnave Miss Jenny Love kot tragedije, jo na podlagi vsebinskih razlik opredeli kot meščansko žaloigro in na osnovi dramaturških analiz prikaže strukturna stičišča Linhartove žaloigre z nemško viharniško meščansko žaloigro (Lessing, Wagner, Schiller, Klinger) ter posebnosti Linhartove žaloigre, ki se kažejo na vsebinski, jezikovni in oblikovni ravni. V članku ALENKE REBOL KOTNIK je predstavljena tipologija ženskih likov v Jurčičevi, Kersnikovi, Mencingerjevi, Stritarjevi, Tavčarjevi in Trdinovi pripovedni prozi. Tipologija je oblikovana na teoretičnem ozadju sodobnih socioloških feminističnih teorij, glavna pozornost pa je namenjena štirim proznim tipom ženske, in sicer ženski kot ženi ali izvenzakonski partnerici, ženski kot materi, ženski kot hčeri in ženski kot teti, prijateljici, daljni sorodnici ali neznani osebi, ki so bili oblikovani na osnovi celostne analize ženskih likov z družbenega, erotičnega in osebnega vidika. Pomen didaktičnih iger in njihov vpliv na priljubljenost oz. nepriljubljenost slovenščine v osemletki in devetletki je glavna tema članka MARIJE GRGINIČ. Predstavljeni so rezultati pisne ankete, v katero je bilo vključenih 1128 učencev prvega triletja devetletke, prvega in drugega razreda osemletke ter male šole in nekaj več kot 200 učiteljev in vzgojiteljev. Slovenščina naj bi bila v devetletki nekoliko bolj priljubljena kot v osemletki, predvsem zaradi pogostejšega vključevanja didaktičnih iger v pouk. Glavna tema članka URŠKE JARNOVIČ so sms-i, ki so predstavljeni z diskurzivnega vidika in v luči informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 910 študentov, dijakov in zaposlenih, je največ pozornosti namenjene jezikovni podobi sms-ov po posameznih izobrazbenih skupinah. Glede na odgovore anketirancev in jezikovne značilnosti posameznih primerov sms-ov, ki so jih anketiranci navedli v anketne vprašalnike, so ti opredeljeni kot svojevrstno specializiran diskurz, ki je relativno neodvisen od jezikovnosistemskega pojmovanja knjižnega in pogovornega jezika. ADRIANA MEZEG v članku pod drobnogled vzame tri prevode Flaubertove Madame Bovary, katerih avtorja sta Vladimir Levstik in Suzana Koncut. Klasificira posamezne spremne stavke in glagole rekanja ter s pomočjo ustvarjenega korpusa 236 primerov premega govora opredeli posamezne prevajalske strategije. Na osnovi dobljenih rezultatov v skladu z Vermeerjevo teorijo skoposa in spoznanji Mete Grosman osvetli prevajalsko dilemo t. i. prevajalčeve zvestobe oz. svobode v odnosu do izvirnika. Članek ŠPELE ARHAR in VOJKA GORJANCA se osredotoča na pojem dinamičnosti slovenskega referenčnega korpusa kot enega od povodov za nastanek korpusa FidaPLUS, nadgradnje že obstoječega korpusa FIDA. V prvem delu članka je pregledno in primerjalno s korpusom FIDA predstavljen obseg zajetih besedil v korpusu FidaPLUS, njihova zvrstna, časovna in tipološka označenost ter označenost glede na lektoriranost oz. nelektoriranost. Drugi del članka pa se posveča zlasti tehnološkim izboljšavam novega korpusa, in sicer izboljšavam lematizatorja (iskanje neobstoječih lem, razdvoumljanje, nova kanala za iskanje) ter konkordančnika (nove informacije o viru, nadgradnja statistik, vzorčenje konkordančnega niza, prosto dostopen priročnik ter hitra pomoč za uporabnike). V drugem, ocenjevalno-poročevalskem delu revije DAVID PUC predstavi in ovrednoti knjigo Igorja Ž. Žagarja in Barbare Domajnko Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije. V pragmatično-stilističnem duhu nadaljuje ANJA BENKO, ki pregledno predstavi in oceni knjigo Jezik in stil oglaševanja Toma Korošca. Sklop zaključuje natančna predstavitev zbornika Pesniški svet Nikole Šopa v slovenskem prostoru : ob 100. obletnici rojstva Nikole Šopa (1904-1982), ki jo je prispeval Bratislav Lučin. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet novoizdanih knjig, povezanih z leksikografijo, sociolingvistično podobo Slovencev v Nemčiji, Ivanom Cankarjem, govorno interpretacijo literarnih besedil ter tematologijo v primerjalni književnosti. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 14 14:24:13 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 Sep 2007 14:24:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Merkujev_zbornik_--_Ocvirkov_simpozij_-- _Povezave_--_Re=3A_Ujetega_ptiča_tožba_--_CTK Message-ID: <006f01c7f6ca$2a51d060$6900a8c0@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Friday, September 14, 2007 10:59 AM Subject: Vabilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev dela MERKUJEV ZBORNIK (Jezikoslovni zapiski 13/1-2) Uredili S. Torkar, M. Furlan, J. Keber in A. Šivic-Dular Inštitut posveča dvojno številko revije 80-letnici akademika Pavleta Merkuja, jezikoslovca, etnomuzikologa in skladatelja, enciklopedista ljudske kulture Slovencev v Italiji. Domači in tuji avtorji v 42 razpravah na 509 straneh obravnavajo teme s področja slovenskega in slovanskega imenoslovja, zgodovine jezika, primerjalne leksikologije, dialektologije in skladnje. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 20. septembra 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. Prijazno vabljeni! ======== From: "Marko Juvan" Sent: Friday, September 14, 2007 12:38 PM Subject: Vabilo na komparativisticni simpozij o Ocvirku in ostalem Primerjalna književnost v 20. stoletju Simpozij ob stoletnici rojstva Antona Ocvirka Spoštovani, letos je minilo sto let, odkar se je rodil Anton Ocvirk, utemeljitelj primerjalne književnosti na Slovenskem kot samostojne znanstvene in univerzitetne discipline. Ta obletnica je povod za simpozij, ki so ga skupno pripravili Razred za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko društvo za primerjalno književnost. Namen simpozija, na katerem sodelujejo priznani domači in tuji strokovnjaki, je z današnje perspektive pregledati Ocvirkovo delo in ga zgodovinsko umestiti. Obravnavali ga bomo v sklopu slovenske primerjalne književnosti, literarne vede, humanistike in kulture ter glede na sočasni in nadaljnji razvoj stroke v primerljivih mednarodnih okoljih. Ob plodnih pobudah, ki so izhajale iz Ocvirkovega opusa in bile dolgo časa gonilna sila razvoja primerjalne literarne vede na Slovenskem, pa bomo obenem odpirali tudi vprašanja o njenem današnjem stanju, njenih aktualnih temeljnih problemih in razvojnih perspektivah. Simpozij bo potekal 20. in 21. septembra 2007 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 3 v Ljubljani. Vabimo vas, da se ga udeležite. Ob tej priložnosti bi vas radi obvestili, da je pri založbi Nova revija te dni izšla monografija o Antonu Ocvirku, ki sta jo napisala komparativista Tone Smolej in Majda Stanovnik in je uvrščena v obnovljeno zbirko Znameniti Slovenci. Založba jo bo predstavila javnosti v sredo, 19. septembra ob 11. uri v mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/III v Ljubljani. Veseli bomo, če boste lahko prišli tudi na to predstavitev. --- Darko Dolinar Spored Četrtek, 20. 9., dopoldne 9.00 začetek simpozija, pozdravni nagovori 9.30 Darko Dolinar, Uvod: Anton Ocvirk in primerjalna književnost na Slovenskem 9.50 Janko Kos, Filozofski, nacionalni in ideološki temelji slovenske primerjalne književnosti 10.10 France Bernik, Zbrana dela - temelj slovenske literarne vede 10.30 Dušan Moravec, Estetska merila Ocvirkove gledališke kritike 11.30 Majda Stanovnik, Ocvirkov koncept primerjalne književnosti in zbirka Sto romanov 11.50 Vlasta Pacheiner Klander, Orientalske literature v programu profesorja Ocvirka za študij svetovne književnosti 12.10 Janez Vrečko, Ocvirkov pogled na Kosovela 12.30 Darko Dolinar, Ocvirkovo pojmovanje literarnega dela Četrtek, 20. 9. 16.00 Jean Bessiere, Comparative Literature and Ethics: Reinterpreting the Universalism/Relativism Dichotomy 16.20 Eugene Eoyang, Synergies and Synaesthesias: An Intraworldly Comparative Literature 16.40 Vita Fortunati, The Literary Text as a Complex System in a Planetary Perspective 17.00 Zoran Milutinović, Is a History of World Literature Possible? 18.00 Galin Tihanov, The Future of Literary History: Three Challenges in the 21st century 18.20 Vanesa Matajc, Soočenost s trendom: primerjalna literarna veda in kulturna zgodovina 18.40 Tomo Virk, Univerzalna ali nacionalna, globalna ali lokalna - ali pluralna primerjalna književnost? Petek, 21. 9., dopoldne 9.00 Monica Spiridon, The New Alliances 9.20 Peter Hajdu, Neohelicon's Local Traditions and Present Strategies 9.40 Sonja Stojmenska-Elzeser, What Does it Mean to Study Comparative Literature in Macedonia? 10.40 Miloš Zelenka, On the Theoretical Concept of General Literature in the Interwar Period (Frank Wollman and Anton Ocvirk, and Their Reflections on Paul van Tieghem) 11.00 Zvonko Kovač, Primerjalna književnost po Hergešiću in Ocvirku (A. Flaker, Z. Konstantinović) 11.20 Tone Smolej, Lucien Tesniere in slovenska primerjalna književnost Petek, 21. 9., popoldne 15.00 John Neubauer, What Are Ingressive Literary Histories, and Why Do We Need Them? 15.20 Vladimir Biti, From Literature to Culture - and Back? 15.40 Marko Juvan, Ideologije primerjalne književnosti: metropole in periferije (hipoteze za možno raziskavo) 16.40 Evald Koren, Dama, ki izgine ali Je literatura v novi primerjalni književnosti in novih zgodovinah nacionalnih literatur še sploh zaželeni osrednji predmet zanimanja? 17.00 Boris A. Novak, Ocvirkova teorija verza 17.20 Jola Škulj, Temeljne koncepcije slovenske komparativistike in aktualni komparativistični vidiki Četrtek, 20. 9. 10.00 ogled Ljubljane za goste iz tujine; zbirališče pred vhodom stavbe Novi trg 3 13.30 otvoritev razstave v atriju ZRC SAZU, Novi trg 2 21.0 literarno-glasbeni večer v atriju, Novi trg 2 Med odmori je pripravljen bife za udeležence v atriju na Novem trgu 2. ====== http://www.libereurope.eu/ -- zveza evropskih raziskovalnih knjižnic. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/slovenscina1.pdf -- primer nove poslovne slovenščine. ======== From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Friday, September 14, 2007 12:31 PM Subject: Gregorčič v ruščini Kolega Viktor Sonkin mi je sporočil, da Ujetaga ptiča najbrž še niso prevedli v ruščino. Lep pozdrav, Aleš Bjelčevič ======= From: "Gorazd Vodeb" Sent: Thursday, September 13, 2007 11:50 AM Subject: Obvestila CTK-ja, september 2007 Izšla je nova številka Knjižnih novosti CTK-ja (http://www.ctk.uni-lj.si/Knjiznica/knjizne-novosti/2007-4.html). Tečaji CTK-ju do konca leta 2007 Programski jezik HTML in izdelava spletnih dokumentov (začetni tečaj - 15 ur) 6.-8. november ob 11.30 Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani 3. oktober, 15. december ob 12.00 Učinkovito pridobivanje informacij v okolju odprtega dostopa 13. november ob 12.00 SciFinder Scholar 11. oktober, 13. december ob 13.00 Standardi in standardizacija 13. november ob 10.00 Prijave sprejemamo na e-poštni naslov miro.pusnik na ctk.uni-lj.si ali osebno pri informacijskem pultu v prostorih CTK-ja. Dodatne informacije najdete na spletnem mestu http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 15 09:42:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 15 Sep 2007 09:42:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Ibero-slovansko_druženje_--_O_Lojzetu_ Kovačiču_--_Hrvaški_znanstveni_časopisi Message-ID: <001a01c7f76c$0887e1c0$6900a8c0@P4> From: "Markič Jasmina" Sent: Tuesday, September 04, 2007 4:16 PM Subject: FW: "Iberian and Slavonic Cultures in contact and Comparision" Dragi kolegi! [Vabim vas] k sodelovanju na srečanju Iberoslovanskega združenja s sedežem v Lizboni. Vsako leto imajo srečanje, naslednje bo v maju 2008. Uradni jezik je angleščina, teme pa so lahko slovanske ali kontrastivne (slovanske oz. slovansko-iberske). Sedež je na Univerzi v Lizboni, kjer imamo tudi lektorat za slovenščino. Lep pozdrav s hispanistike (FF), Jasmina Markič ===== renata muic, Studentska zalozba Sent: sre 12.9.2007 16:11 Subject: Pogovor o velikanu slovenske literature Spoštovani! V četrtek, 20. septembra 2007, ob 19. uri, vas vabimo v Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma, na večer, posvečen Lojzetu Kovačiču. Uvodoma bo predvajan kolaž Kovačičevih intervjujev in portretov, ki ga je za to priložnost pripravila Alenka Zor Simoniti s posnetki iz arhiva TV Slo. Kovačičevo literaturo in življenje pa bodo z različnih strani osvetlili dr. Janko Kos, dr. Tomo Virk, Taras Kermauner in Ciril Zlobec. Pogovor bo moderiral Mitja Čander. Veselimo se vašega obiska! Študentska založba Vstop je prost! Brezplačne vstopnice lahko dvignete na blagajni CD. ===== http://hrcak.srce.hr/index.php -- portal znanstvenih časopisov Republike Hrvatske. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 18 12:29:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Sep 2007 12:29:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_slovenskega_slavističnega_kong resa_v_Trstu_18=2E--20=2E_okt=2E_2007 Message-ID: <004701c7f9de$d2f424e0$6900a8c0@P4> ŽIVETI MEJO Četrtek 18. 10. 2007 - Kulturni dom, Ul. Petronio 4 (Velika dvorana) 9.00-10.00 Registracija kongresnikov 10.00-11.00 Otvoritev kongresa, pozdravi oblasti, podelitev priznanj 11.00-11.15 Odmor Živeti mejo (Predseduje: Miran Košuta) 11.15-11.30 Ciril Zlobec, Živeti mejo 11.30-11.45 Matjaž Kmecl, Staromodna metafora: drevo in veje 11.45-12.00 Alojz Rebula, Meja: prekletstvo ali milost? 12.00-12.15 Boris Pahor, Čas nove sinteze 12.15-12.30 Diskusija Slovenska književnost v stiku (Predseduje: Ciril Zlobec) 12.30-12.45 Boris Paternu, Petrarkov sonet in kultiviranje slovenske poezije 12.45-13.00 Aleksander Bjelčevič, Trubar in vprašanje Jezusove realne prisotnosti v evharistiji 13.00-13.15 Matjaž Zaplotnik, Tassov Osvobojeni Jeruzalem in Prešeren 13.15-13.30 Marija Pirjevec, Prešeren in Mazzini 13.30-13.45 Diskusija 13.45-15.00 Kosilo Slovenska književnost v stiku (Predseduje: Matjaž Kmecl) 15.00-15.15 Fedora Ferluga, Dragotin Kette in Trst: razmišljanja o pesnikovem predsmrtnem ustvarjalnem obdobju 15.15-15.30 Janez Vrečko, Kosovelov futurizem in njegova impresionistična vrnitev k naravi 15.30-15.45 Nada Đukić, Bartolova "psihološka" in "filozofska" proza v nacionalnem ali eksistencialnem momentu 15.45-16.00 Marija Mercina, Vloga Trsta v ustvarjanju Cirila Kosmača 16.00-16.15 Loredana Umek, Poti tržaškega romana 16.15-16.30 Vladka Tucovič, Istrska izkušnja sodobne slovenske književnosti 16.30-16.45 Diskusija 16.45-17.00 Odmor Slovenska književnost v stiku (Predseduje: Boris Paternu) 17.00-17.15 Urška Perenič, Kako (na)pisati (alternativno) literarno zgodovino? 17.15-17.30 Milena Mileva Blažič, Teorija in praksa učenja in poučevanja medkulturne mladinske književnosti v osnovni šoli 17.30-17.45 Nataša Špolad Manfreda, Praksa učenja in poučevanja slovenščine v dvojezičnem okolju 17.45-18.00 Sonja Žilavec Nemec, Komunikacijski pouk književnosti v gimnaziji 18.00-18.30 Diskusija 18.30-20.30 Večerja 20.30-22.00 Predstava Petek 19. 10. 2007 - Narodni dom, Ul. Filzi 14 (Velika dvorana) Slovenski jezik v stiku (Predseduje: Živa Gruden) 9.30-9.45 Roberto Dapit, Položaj sodobnega slovenskega jezika na Videnskem 9.45-10.00 Matej Šekli, Narečjeslovje in zgodovinska slovnica kot pomoč pri razumevanju pravorečja in pravopisa 10.00-10.15 Majda Kaučič Baša, Ohranjanje slovenščine med Slovenci na Tržaškem 10.15-10.30 Vesna Mikolič, Prostor kulturnega in jezikovnega stika -- neznana znanka? 10.30-10.45 Aleksandra Derganc, Tjaša Miklič, Slovenski glagolski vid z vidika italianista in rusista 10.45-11.00 Diskusija 11.00-11.15 Odmor Slovenski jezik v stiku (Predseduje: Vesna Mikolič) 11.15-11.30 Pavle Merku, Živeti mejo ali meje? 11.30-11.45 Suzana Pertot, V imenu očeta. Medgeneracijski prenos slovenskega jezika in identitete po moški liniji 11.45-12.00 Andreja Duhovnik Antoni, Slovenska šola v Italiji -- "S slovenščino nimam težav" 12.00-12.15 Jerca Vogel, Podoba zamejstva in pouk slovenskega jezika v slovenski srednji šoli 12.15-12.30 Diskusija 12.30-15.00 Kosilo Slavistika in slovaropisje v stiku (Predseduje:Roberto Dapit) 15.00-15.15 Sergij Šlenc, Rojstvo nekega slovarja . 15.15-15.30 Lojzka Bratuž, Vocabolario italiano e schiavo: začetki italijansko-slovenske leksikografije 15.30-15.45 Irena Orel, Alasijev italijansko-slovenski slovar in predhodno slovensko slovaropisje 15.45-16.00 Metka Furlan, Slovenščina v Alasijevem Italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607 16.00-16.15 Kozma Ahačič, Mala slovnica slovenskega jezika v italijansko-slovenskem slovarju Alasia da Sommaripe (1607) 16.15-16.30 Peter Weiss, Slovenski narečni slovarji s slovenskega zahoda v Italiji 16.30-16.45 Nataša Jakop, Prikaz komunikacijskih obrazcev slovenskih govorcev v slovarjih 16.45-17.00 Diskusija Zamejska mladinska književnost (Okrogla miza, Mala dvorana, Moderira: Milena Mileva Blažić) 15.00-15.15 Igor Saksida, Mladinska poezija Miroslava Košute 15.15-15.30 Dragica Haramija, Mladinska proza Marka Kravosa 15.30-15.45 Tilka Jamnik, Manca Perko, Bralna značka v slovenskem zamejskem prostoru 15.45-16.00 Darka Tancer Kajnih, Večernica 16.00-16.15 Janja Vidmar, Desetnica brez meja 16.15-17.00 Diskusija 17.00-19.00 Pešpot po slovenističnem/slavističnem Trstu 20.00-23.00 Večerja z glasbo in plesom v restavraciji La Marinella Sobota 20. oktobra 2007 -- Devin, Trst, Jezero, Bazovica, Zagradec 9.00-14.30 Ekskurzija po tržaški okolici 14.30-16.00 Kosilo v agriturizmu Milič v Zagradcu, družabnost, slovo, povratek z avtobusom v hotel Predstavitve knjig in projektov Četrtek 18. 10. 2007 - Kulturni dom, Ul. Petronio 4 (Foyer balkona) 15.00-15.10 Barbara Pregelj, Zoran Božič, Pogledi na Simona Gregorčiča 15.10-15.20 Barbara Pregelj, Zoran Božič, Literatura v medkulturnem položaju in ustvarjalno delo Jolke Milič 15.20-15.30 Silvo Fatur, Dragotin Kette, Sem fantič bil mlad 15.30-15.40 Kozma Ahačič, Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega 15.40-15.50 Karin Marc-Bratina, Vesna Mikolič, Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije 15.50-16.00 Vesna Mikolič, Suzana Pertot, Nives Zudič Antonič, Med kulturami in jeziki-In mezzo alle culture e lingue 16.00-16.10 Ludvik Karničar, Rada Cossutta, Franco Crevatin: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I in II 16.10-16.20 Martina Ožbot, Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja 16.20-16.30 Roberto Dapit, Mons. Ivan Trinko (1863--1954) 16.30-16.40 Ursula Doleschal, Dvojezično šolstvo na Koroškem 16.40-16.50 Tomo Korošec, Tri jubilejne številke Slavistične revije 16.50-17.00 Ada Vidovič Muha, Slovensko jezikoslovje danes -- posebna dvojezična jezikoslovna številka Slavistične revije Petek 19. 10. 2007 - Narodni dom, Ul. Filzi 14 (Mala dvorana) 10.00-10.10 Fedora Ferluga, Pjesničko stvaralaštvo Nikole Šopa 10.10-10.20 Fedora Ferluga, Blagoslov barke 10.20-10.30 Rossana Paliaga, Drugačni verzi-Versi diversi. Pesniki dveh manjšin-Poeti di due minoranze 10.30-10.40 Marija S. Leskovar, IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) 10.40-10.50 Erika Kržišnik, Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah 10.50-11.00 Majda Merše, Slovenski biblijski prevodi v Biblia Slavica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 18 12:51:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Sep 2007 12:51:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Uvod_v_slavistični_kongres_v_Trstu Message-ID: <004b01c7f9e1$e30d83a0$6900a8c0@P4> >Nekoč je rekel ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar lepo in resnično besedo: ,Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča.' - Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala!< Smisel, zakaj, pomen, idejni zenit in azimut letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu je bržkone še najzgledneje in scela sežet prav v tej znameniti anatomski primeri, s katero je 20. aprila 1918 Ivan Cankar uverturno nagovoril >prijatelje Tržačane<, ki so v Delavskem domu trumoma prisluhnili njegovemu predavanju Očiščenje in pomlajenje. Poudariti neločljivo soodvisnost, organsko vzajemnost matice in >zamejstva<, preseči s kulturo in znanostjo miselne ločnice, ki ostajajo združeni Evropi navkljub kakor latvice trdno prisesane v naših glavah, opredmetiti vsaj na slavističnem polju Prešernov sen o >Slovenš'ni celi<, tisti še zmeraj neuresničeni skupni slovenski kulturni prostor, omogočiti osmotični, obojestranski pretok najnovejših slavističnih in slovenističnih spoznanj, predstaviti >unejskim< slavistom italijansko predmejstvo in obratno, opozoriti na nespregledljiv doprinos Primorja, Goriške in Benečije nacionalni kulturni zakladnici, ovrednotiti sredozemsko, stično specifičnost tukajšnjih slovenskih piscev, umetnikov, razumnikov, snovalcev, cepiti na deblo celinsko kdaj presamopašne Slovenije izkušnjo vsakodnevnega doživljanja meje in dialoga z drugim, drugačnim, uzavestiti s pogledom v globalni svet sodobno bistvenost medkulturnosti - to so namreč tudi stremljenja in vodila, srce in pljuča tokratnega strokovnega zbora slovenskih slavistov sredi >mesta v zalivu<, prvega v doslej osemnajstkratni kongresni zgodovini Slavističnega društva Slovenije. Lani je predsedniško smelo začrtana pot znanstvenega odpiranja in dvogovora nacionalne slavistike s sosednjimi stvarnostmi prvič zanesla zborovanje izven matice, v Zagreb, letos ga je na obodno zamišljeni obplovbi državnega ozemlja zasidrala v Trstu. Tokratna izbira zalivskega pristana je kajpada vse prej kot naključna. Kajti da je Trst z vsem svojim bližnjim in daljnim primorskim zaledjem - od Kopra in Istre do Goriške, Benečije, Rezije in Kanalske doline - nepogrešljiv sotvorec slovenske nacionalne istovetnosti, našega kulturnega, duhovnozgodovinskega in zato tudi slavistično-slovenističnega obraza, to že brez Cankarjeve pnevmološke pomoči ali Župančičevih proglasov o njegovi mejniški pomembnosti zgovorno potrjujeta sama mestna preteklost in sedanjost. Vemo namreč: tu je ob zarji etničnega časa Alpski Slovan spoznal morje in splovil vanj svoje čupe, tu je domovala hrepeneča Lepa Vida, od tod je priimek obdaril na poti iz Benetk slehernega Slovenca, tu v lučajski bližini so Videmski, Starogorski, Černjejski in Goriški rokopis požlahtnili prednarodno pismenstvo, tu je začel Trubar izzorevati misel o prvi slovenski knjigi, tu je v novem veku dopisujoče si plemstvo slovenščino izvolilo čez jezik konjev in hlapcev, sem je po habsburški milosti davkov osvobojeno pristanišče primamilo od leta 1719 desettisoče naših Krpanov in Svetinov, tu je bil rojen in z mecenskimi plavži obdarjen Žiga Zois, tu je po >pomladi narodov< Levstik tajnikoval prvi slovenski čitalnici, tu so feministično osveščene sodelavke Edinosti izcvetele prvi slovenski ženski list, tu so med številnimi našli svojemu navdihu domicil tudi Aškerc, Kette, Gregorčič, Kosovel ali Bartol, tu je s požigom Narodnega doma Mussolini najprej genocidno zastregel Slovencem po življenju in spodbudil njihov zgodnji, prvi antifašistični odpor v Evropi, sem je s prvomajsko osvoboditvijo prisijala Slovencem v drugi svetovni vojni zgodnja zarja partizanske svobode in tu, nenazadnje, še danes domuje - obmejno razprostranjena od Milj do Trbiža po deželi Furlaniji Julijski krajini - številčno čedalje manjša, a vsestransko živa in živahna slovenska narodna skupnost v Italiji. A Trst ni bil vselej tako pljučno ključen. Če se je mogel na primer ob avstro- ogrskem popisu leta 1911, s krepko preseženo polstotisočico avtohtonih Slovencev, še utemeljeno pobahati z demografskim prvenstvom največjega slovenskega mesta in v tem nadkriliti celo Tavčarjevo ljubljansko srce, je po prvi svetovni vojni in Rapalski pogodbi takšno nacionalno sosrediščnost naglo izgubil. Odcepitvena meja, fašizem, nacizem, druga svetovna morija, povojna blokovska konfrontacija in železna zavesa za njegovim hrbtom, barikadno zaostreni sosedov nacionalizem in polstoletno državno zapostavljanje avtohtone manjšinskosti so ga s pristaniško in gospodarsko agonijo vred strmoglavili v nič kaj zvezdnato črno luknjo, iz katere se šele v novejšem času mukoma izkopava. In za nameček: po izgubljeni bitki zanj je ostal Trst s svojim deželnim manjšinskim zaledjem dolgo odpisan tudi v osrednjeslovenski nacionalni zavesti. Saj ni, da bi ga kakor protagonisti Javorškove drame Odločitev ne objokovali, da bi se v matici državniško ne zavzemali zanj in ga iz Ljubljane ali Beograda podpirali. A vseskozi prej dolžnostno, kakor daljnjega brata za oceanom, kakor emonskim očem bolj ali manj provincialno nacionalno folkloro. Tako smo sčasoma dopustili, da se je meja zasteničila med nas, v našo narodno bit, v naš jezik, glave, misli, srca, zakone, medije, časopise ali šolske učbenike. In polagoma se je tu rodilo drugačno, ločeno, robno, z blagrom in prekletstvom stika hkrati obdarjeno slovenstvo. Slovenstvo, ki živi mejo, izkuševaje dan na dan obilje njenih čarov in možnosti, a tudi njenih zank, protislovij, nevarnosti, pogub. Živeti mejo je bil potemtakem iz življenja samoumevno prišepnjen naslov za slavistični kongres in zbornik, ki želita strokovno karseda izčrpno pomodrovati tudi in ravno o tem: o hibridni, črno-beli oksimoričnosti meje (v istoimenskem razdelku Živeti mejo); o leposlovnih pretokih v in iz slovenskemu sosednjih prostorov (v razdelku Književnost v stiku); o vlogi, delovanju in pomenu jezika v multikulturnem, posebej bilingvalnem okolju (v razdelku Jezik v stiku); o slavistični in leksikografski kontaktologiji spričo tako pomembnega okroglega jubileja, kakršen je letošnja štiristoletnica izdaje prvega italijansko-slovenskega slovarja, 1607. v Vidmu natisnjenega in Devinu izpisanega besednjaka Vocabolario italiano e schiauo redovnika Gregoria Alasie iz Sommarive (v razdelku Slavistika in slovaropisje v stiku); nenazadnje pa še o nespregledljivem ustvarjanju predvsem zamejskih piscev za otroke in mladino, o njihovem in siceršnjem hudomušno zavzetem kovanju lepše bralsko-nacionalne prihodnosti (v razdelku Zamejska mladinska književnost). Preko štirideset razpravljalcev, od osnovnošolskih slavistov ali mladih raziskovalcev do akademikov, izpisuje ob predstavljenih knjigah in projektih vsebinsko posetnico tokratnega tržaškega kongresa in pričujočega zbornika, med najobsežnejšimi doslej v tozadevni knjižni zbirki Slavističnega društva Slovenije. Ob tem velja z zadovoljstvom podčrtati, da pravi razlog takšne zborne in zborniške zajetnosti ni tokratna nadpovprečna uredniško-predsedniška prizadevnost, temveč predvsem razveseljivo dejstvo, da se v zdajšnjem stanovsko-besedilnem shodu vsestransko prepoznavajo in zrcalijo ob matični slavistiki še duša, delo ter zavzetost mnogo širše, tudi čezmejne primorske in vsemanjšinske stvarnosti. Tako obsežnega kongresa in zbornika bi namreč v Trstu še zdaleč ne zmogli brez dragocenega strokovnega, organizacijskega, pokroviteljskega ali donatorskega sodelovanja številnih, seveda večjidel krajevnih zaslužnikov: pokrajinskih slavističnih društev in kolegov, slovenskih šol in šolnikov v Italiji, tostranskih in onostranskih obmejnih univerz, italijanskih in slovenskih javnih uprav, državnih izpostav ali diplomatskih predstavništev, manjšinskih krovnih in kulturnih organizacij ter ustanov, denarnih zavodov, zasebnih donatorjev in slavistično zavzetih posameznikov. A če komu, potem pripada levji delež izvedbene hvale predvsem Organizacijskemu odboru osemnajstega Slovenskega slavističnega kongresa, ki ga s prof. Borisom Pangercem za predsedniškim in Marijo Besednjak za tajniškim krmilom vse od decembra lani bremeni nelahka skrb za karseda ustrezno prireditveno podobo tržaškega zasedanja. Da bi ob povnanjenju aktualnih slavističnih spoznanj, debatni izmenjavi strokovnih pogledov na zastavljena tematska vprašanja in zlasti predmejskim pedagogom ter šolam koristnem dopolnjevanju slavistične vednosti hkrati obratno posredoval matičnim slavistom v spremljevalnem kulturnem programu predstav, razstav ali ekskurzij tudi omenjeno specifičnost tukajšnje manjšinske stvarnosti, je kajpada enako zaželen in pomemben cilj zborovanja. Naj vsaj med slavisti - če pač drugje ne - res zaživi tisti skupni slovenski kulturni prostor in naj odpadejo ločnice v glavah, da bomo s srcem in pljuči vsi bratsko tkivo istega nacionalnega telesa! Slavistično društvo Slovenije je z izvolitvijo >zamejca< za svojega predsednika takšno nacionalno kohezivno voljo že otipljivo izpričalo. In to celo lesenim postavam matične države navkljub, ki ostajajo do rojakov izven njenih meja, kljub pozitivni rešitvi tokratnega stvarnega primera, še dalje diskriminatorne in v današnji združeni Evropi, milo rečeno, anahronistične. Svojo nacionalno tvorno in povezovalno vlogo pa želi v duhu sodobnega policentrizma naša stanovska organizacija podkrepiti tudi z nadaljnjim prirejanjem kongresov izven matičnega državnega ozemlja, kjer slovensko kožo prav kakor v Trstu stično poživlja tudi sosednji kulturni kisik. Pri tem bo kazalo najbrž pluti proti toku. Kajti kakor je v sestavku Separatisti plediral nekoč Kosovel >bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze<, tako se bo treba z izkušnjo in zavestjo slovenske obmejnosti v bodoče zagotovo zavzemati tudi za to, da zdajšnje modno, frazersko votlo ali zgolj gospodarsko zainteresirano poveličevanje Evrope in sveta brez mej paradoksalno nadomesti prav smiselna ohranitev mejnih razlok, zrelo in moderno doživljanje limesa kot naravnega ograjevalca posebnosti in hkrati dialoškega prinašalca stika, tujosti, drugačnosti. V uravnilovko in protiutež globalnemu valjarju mej namreč še zdaleč ne gre odpraviti, ampak raje dojeti in sprejeti normalno, v vsej njihovi specifično hibridni, prehodno samosvoji mavričnosti. Vsebinska rdeča nit tokratnega Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu in pričujočega zbornika se potemtakem izrisuje v bistveno geslo in vodilo našega ne le nacionalnega, ampak tudi celinskega in planetarnega jutri: živeti mejo. In dihati ob njej slovensko, evropsko, svetovljansko. S polnimi pljuči. Miran Košuta (Predsednik Slavističnega društva Slovenije) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 18 18:29:53 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Sep 2007 18:29:53 +0200 Subject: [SlovLit] = =28Skoraj=29_vse_o_slovenskem_slavisti čnem_kongresu_v_Trstu_18=2E--20=2E_okt=2E_2007 Message-ID: <003801c7fa11$257dfbf0$6900a8c0@P4> Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_trst.html -- prijavnica. Letošnji Slovenski slavistični kongres v Trstu prireja Slavistično društvo Slovenije ob pomoči krajevnega Organizacijskega odbora, ki ga sestavljajo kolegi: Boris Pangerc (predsednik), Marija Besednjak (tajnica), David Bandelj, Nada Đukić, Ksenija Dobrila, Poljanka Dolhar, Živa Gruden, Miran Košuta, Olga Lupinc, Marino Marsič, Bojan Mevlja, Rossana Paliaga, Nadja Roncelli, Slava Starc, Matej Susič, Alenka Štoka, Vera Tuta Ban, Loredana Umek, Neva Zaghet. Za kakršnokoli organizacijsko pojasnilo (rezervacije hotelov, program, druge informacije) lahko stopite v stik s sledečima predstavnikoma odbora: - g.a Marija Besednjak (tel. 0039+333-8262627, e-pošta: maricka_25 na yahoo.it); - prof. Boris Pangerc (tel. 0039+329-2275191, e-pošta: boris.dolina na libero.it). Kotizacija V roku poravnana kotizacija na račun SDS 0208 3001 8125 980 pri Novi Ljubljanski banki (IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, SWIFT-BIC: LJBASI2X - za plačila iz tujine) znaša 100 eur za člane slavističnih društev in 150 eur za nečlane (ob prihodu na Kongres boste predložili potrdilo o plačilu). Rok plačila kotizacije je izjemoma podaljšan do 6. oktobra 2007! Članom in ostalim udeležencem toplo priporočamo, da kotizacijo čimprej poravnate: s tem ne boste le olajšali dela prirediteljem, ampak tudi prištedili 50 evrov! Neposredno na kongresu v gotovini poravnana kotizacija bo namreč znašala 150 eur za člane slavističnih društev in 200 eur za nečlane. Referenti, predsedniki pokrajinskih društev in častni člani SDS so gostje in ne plačajo kotizacije ter bivanja v hotelu. Pač pa pričakujemo, da oboje poravnajo tisti udeleženci, ki bodo predstavljali svoje knjige in projekte. Kotizacija pokriva darilno vrečko s kongresnim zbornikom (400 str.), knjigami, Kroniko SDS in turističnim gradivom, avtobusni prevoz od hotela Holiday Inn v Devinu do kongresnih lokacij, catering kosilo in večerjo v četrtek 18. okt. 2007, kavo med odmori, vstopnino četrtkove predstave, kosilo in svečano večerjo s plesom v petek 19. okt. ter petkovo pešpot po slavističnem/slovenističnem Trstu. Ekskurzija po tržaški okolici (z malico in agriturističnim kosilom) v soboto 20. okt. 2007 ni všteta v kotizacijo. Če se boste zanjo odločili, boste na kongresu doplačali 40 eur. Kako do kongresa KONGRESNIKI: Posebej za udeležence letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa smo rezervirali hotel Holiday Inn v Devinu (Duino). Uradni naslov, telefon in e-pošta hotela so: Holiday Inn Trieste-Duino, Devinska ulica-via Duino 78, 34013 Devin-Duino, Italija-Italia; tel. (Klicna št. iz Slovenije 0039)040-208873, fax 040- 208836; e-pošta: holidayinn.trieste na alliancealberghi.com. Hotel višje kategorije (štiri zvezdice) premore veliko brezplačno parkirišče in 77 udobnih sob. Prenočitev ene osebe v enoposteljni sobi stane z zajtrkom 70 evrov, prenočitev dveh oseb v dvoposteljni sobi stane z zajtrkoma vred skupno 90 evrov oziroma 45 evrov po osebi. Rezervacije sprejema g.a Marija Besednjak (tel. 333-8262627, e-pošta: maricka_25 na yahoo.it). Kongresnikom, ki ste že ali boste rezervirali sobo v hotelu Holiday Inn v Devinu (Duino), svetujemo, da pripotujete tja z osebnim avtomobilom v četrtek 18. oktobra 2007 do 8.00 ure. Najlažja avtomobilska pot iz Slovenije do Devina (Duino) je sledeča: po prečkanju meje na Fernetičih zavijte desno na avtocesto za Benetke (Venezia) in nadaljujte do izvoza za Sesljan (Sistiana); na križišču s pokrajinsko cesto SS 14 zavijte desno in nadaljujte do Devina, nato pa zavijte spet desno pri bencinski črpalki Agip in prišli boste do hotela Holiday Inn. Ob hotelu je obsežno brezplačno parkirišče, kjer lahko pustite avto in nato uredite na recepciji vse potrebno za nočitev. Na recepciji vas bodo pričakali kongresni reditelji. Ob 8.30 uri vas bo poseben avtobus brezplačno odpeljal izpred hotela naravnost v tržaški Kulturni dom, kjer se boste med 9.00 in 10.00 uro lahko registrirali in prejeli kongresno gradivo. Kongres se bo pričel ob 10.00 uri v Kulturnem domu v Trstu na ulici Petronio 4 (Točka e na zemljevidu Trsta, ki bo dostopen na spletnih straneh SDS). REFERENTI: Referenti in drugi kotizacije oproščeni člani SDS imate na voljo prenočišče z zajtrkom v hotelu Milano v Trstu (Točka a na zemljevidu Trsta). Uradni naslov, telefon in spletna stran hotela so: Hotel Milano, ulica-via Carlo Ghega 17, 34132 Trst-Trieste, Italija-Italia; tel. (Klicna št. iz Slovenije 0039)040-369680, fax 040-369727, e-pošta: info na hotel-milano.com. Hotel višje kategorije (tri zvezdice) premore 44 udobnih sob (ogledate si jih lahko na spletni strani: http://www.hotel- milano.com/). Rezervacijo ali odpoved sobe sporočite prosim čimprej gospe Mariji Besednjak (tel. 333-8262627, e-pošta: maricka_25 na yahoo.it). Do hotela Milano pripotujte z vlakom, avtobusom ali osebnim vozilom v četrtek 18. oktobra 2007 do 8.00 ure. Avto lahko parkirate v garaži hotela na trgu/piazza Vittorio Veneto (Točka č na zemljevidu Trsta) ali v parkirišču Silos na trgu/piazza Liberta 9 (na lastne stroške), tik ob glavnem vhodu na avtobusno postajo (Točka c na zemljevidu Trsta). Od tam imate 5 minut peš do hotela, če se podate od železniške postaje (Točka b na zemljevidu Trsta) čez trg Liberta in po ulici Ghega navzgor. Na recepciji vas bodo pričakali kongresni reditelji. Potem ko boste v hotelu uredili vse potrebno za nočitev, vas bo iz Devina prispeli posebni avtobus pospremil ob 8.55 uri izpred hotela Milano do Kulturnega doma, kjer se boste med 9.00 in 10.00 uro lahko registrirali in prejeli kongresno gradivo. Kongres se bo pričel ob 10.00 uri v Kulturnem domu v Trstu na ulici Petronio 4 (Točka e na zemljevidu Trsta). Http://www.ichotelsgroup.com/h/d/6c/480/it/hd/trsdu;jsessionid=O3REDJOOIV4Y WCTGWAISHPQKM0YBEIY4 - hotel Holiday Inn, Devinska ulica-via Duino 78, 34013 Devin-Duino, Italija-Italia; tel. 0039+(0)40-208873, fax 040-208836. Http://www.hotel-milano.com/ - hotel Milano, Ulica-via Carlo Ghega 17, 34132 Trst-Trieste, Italija-Italia; tel. 0039+(0)40-369680, fax 040-369727. Kongresne lokacije Kongres se bo v Trstu odvijal na dveh krajih: prvi dan 18. oktobra 2007 v Kulturnem domu v Trstu (Ulica-Via Petronio 4, točka e na zemljevidu Trsta), drugi dan 19. oktobra 2007 pa v Narodnem domu (Ulica-Via Filzi 14, točka f na zemljevidu Trsta). Če se boste zglasili neposredno na samih krajih kongresnega dogajanja, vam bo zagotovo v pomoč zemljevid Trsta na spletnih straneh SDS (http://www.ff.uni- lj.si/slovjez/sds/sds.html). Potek kongresa PRVI DAN: V četrtek 18. oktobra 2007 bo od 9.00 do 10.00 ure potekala v atriju Kulturnega doma v Trstu (Ulica Petronio 4, točka e na zemljevidu Trsta) registracija kongresnikov. Kongres se bo nato začel ob 10.00 uri v veliki dvorani Kulturnega doma in odvijal po programu. V foyerju velike dvorane bodo med odmori na voljo kava in sokovi, v ostalih prostorih pa si boste lahko ogledali razstavo o slovenskem šolstvu v Italiji in razstave knjig. Za plačnike kotizacije in druge upravičence bo od 13.45 do 15.00 ure v mali dvorani Kulturnega doma catering kosilo. Po zaključku popoldanskega zasedanja in predstavitev knjig ter projektov, ki bodo potekale sočasno v foyerju balkona, bo od 18.30 do 20.30 ure catering večerja v mali dvorani Kulturnega doma, nakar se bomo preselili v veliko dvorano, kjer bomo prisostvovali sugestivni monodrami Devetsto italijanskega avtorja Alessandra Baricca v produkciji Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (režija: Marko Sosič, v glavni vlogi: Janko Petrovec). Po koncu predstave vas bosta posebna avtobusa zapeljala do hotelov. DRUGI DAN: V petek 19. oktobra 2007 bo avtobus krenil ob 8.30 uri izpred hotela Holiday Inn v Devinu do trga/piazza Oberdan (točka d na zemljevidu Trsta). Od tu se boste kongresniki napotili do bližnjega Narodnega doma (točka f na zemljevidu Trsta). Kongres bo potekal od 9.30 ure dalje v veliki dvorani v pritličju Narodnega doma v Trstu (Ulica Filzi 14). Od 10.00 ure dalje bodo v sosednji mali dvorani sočasno potekale predstavitve knjig in projektov. Po dopoldanskem zasedanju se bomo od 12.30 do 15.00 ure podali na kosilo v 5 minut peš oddaljeno samopostrežno restavracijo Brek (Ulica-Via San Francesco 10, tel. 040-371331, točka g na zemljevidu Trsta). Popoldanski del zasedanja se bo pričel ob 15.00 uri hkrati v veliki (sekcija Slavistika in slovaropisje v stiku) in mali dvorani (okrogla miza Zamejska mladinska književnost) Narodnega doma. Zaključil se bo ob 17.00 uri, da se bomo lahko v spremstvu vodičev podali na sprehod po slavističnem/slovenističnem Trstu. Pešpot nas bo ob 19.00 uri privedla do trga/piazza Oberdan (točka d na zemljevidu Trsta), od koder nas bo poseben avtobus popeljal do restavracije La Marinella (Barkovlje-Barcola, Drevored/Viale Miramare 323, tel. 410986) za slavnostno večerjo, zabavni program (igral bo ansambel Veseljaki), podelitev potrdil o udeležbi itd. itd. Po večerji vas bosta avtobusa pospremila do hotelov. TRETJI DAN: V soboto 20. oktobra 2007 se bodo kongresniki, ki so ob registraciji doplačali 40 evrov za ekskurzijo, udeležili izleta z ladjo in avtobusom po tržaški okolici. Ob 9.00 uri se bomo sešli pred Devinskim gradom (kongresniki v hotelu Holiday Inn pridejo do tja peš, gostje v hotelu Milano pa z avtobusom ob 8.30 uri izpred hotela) in si nato ogledali slikovito utrdbo, park in samostan, kjer je pred 400 leti nastal Alasijev slovar. Ob 10.00 uri se bomo (če bo vreme milo ...) odpravili peš do devinskega portiča, kjer se bomo vkrcali na katamaran, ki nas bo popeljal v Trst. Med vožnjo je predvidena malica, kapitan Bruno Volpi Lisjak pa nam bo prikazal zgodovino slovenskega pomorstva in ribištva na tržaški obali. Ob 12.00 uri se bomo v Trstu vkrcali na avtobus in se odpeljali do Jezera nad dolino Glinščice, kjer nas bo pozdravila dolinska županja g.a Fulvia Premolin. Ob 13.00 uri bomo odšli v Bazovico za simbolni poklon spomeniku Bazoviških junakov, nato pa do agriturizma Milič v Zagradcu (Zagradec-Sagrado 2, tel. 040-229383), kjer se bo kongres zaključil z okusnim kraškim kosilom in družabnostjo (nastopila bo ženska pevska skupina Stu ledi). Po kosilu vas bo avtobus pospremil do hotelov. Spremljevalni kulturni program V četrtek 18. oktobra ob 20.30 uri bo posebej za udeležence Slovenskega slavističnega kongresa izvedena v tržaškem Kulturnem domu ponovitev uspešne monodrame Devetsto italijanskega pisatelja Alessandra Baricca. Delo je režiral Marko Sosič, v glavni vlogi pripovedovalca Tima Tooneya pa nastopa igralec ansambla Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec. Devetsto je namreč ime moškega, ki so ga našli prav ob začetku leta 1900. O njegovi zgodbi pripoveduje prijatelj Tim. Devetsto je preživel vse svoje življenje na ladji. Postal je odličen pianist in umrl, ko so ladjo po vojni razstrelili. Med igranjem klavirja in potovanji je doživljal vse bistvene spremembe prejšnjega stoletja. Predstava je doživela premiero v okviru Primorskega poletnega festivala junija 2000 v piranskem gledališču Tartini, nato pa še preko petdeset ponovitev v Izoli, Trstu, Gorici, Tržiču, Tolminu, Umagu, Mariboru, Ptuju, Šentjažu v Rožu, Kopru in drugih krajih. Nekaj odlomkov iz kritik, ki jih je bila predstava deležna: "(Marko Sosič je) znova potrdil svojo že večkrat uveljavljeno in priznano tenkočutnost in pronicljivost v razmerju do bleščeče ubesedene in človeško polnokrvne literarne predloge, kateri je iskal in najdeval najžlahtnejši čutni, čustveni, spoznavni in intuitivni odzven v igralcu, njegovi polni zbranosti, disciplini, odrski prisotnosti, telesni in govorni virtuoznosti. /.../ ...mu je tako uspelo pričarati odrski dogodek, ki kljub presenetljivi obsežnosti, zgoščenosti in zahtevnosti pripovedi ter zunanji askezi pritegne gledalca v svoj notranje razgiban tok in ga popelje do zaključne domala katarzične sprostitve. /.../ Protagonist polnokrvnega odrskega dogajanja je Janko Petrovec, ki premišljeno in virtuozno preigrava široko paleto čustvovanj, razmišljanj, stanj, reakcij, oživlja množico ostro izrisanih dialogov in spopadov, a tudi najgobljih in najskrivnostnejših občutij nemoči, osamljenosti in ogroženosti. S svojo prepričljivostjo in čarobno energijo popelje gledalca varno tudi čez tragičen konec /.../, saj mu vdihne s celotno stvaritvijo katarzično in sproščujočo razrešitev." Slavko Pezdir, Delo, 13. julij 2000 "DEVETSTO je za igralca gladiatorska predstava. Nekaj je predaha z glasbo, napisal jo je Petar Ugrin, a komaj toliko, da lahko požre slino. Janko Petrovec je pripovedovalca, povprečnega trobetača Tima Tooneya, odigral dinamično in polnokrvno, tako rekoč v enem zamahu... /.../ Režiserju in scenografu Marku Sosiču je tako uspelo z minimalistično sceno (samo gugalnica na protiutež, ki je imenitno ustvarjala občutek gibanja morja) skupaj z igralcem ustvariti gibčno, živo in napeto predstavo, ki gledalcu še dolgo zaposluje čustva in razum." Majda Suša, Primorske novice, 6. junij 2000 "Petrovec se je tudi sam odločil, da razbere vso klaviaturo, ki mu jo nudi igralstvo. Ob besedi, ob različnih intonacijah in zvočnem oblikovanju govorice je izostril obrazno mimiko in obenem napolnil svoj lik s telesnostjo. /.../ Monodrama postane tako drama z enim samim igralcem, kar ne omogoča le izpovedi, temveč tudi konfliktne situacije, napetosti in atmosfero. /.../" Ace Mermolja, Primorski dnevnik, 19. september 2000 "magistrale messa in scena di Novecento, personaggio, personificazione del secolo o simbolo che sia" Nada Cok, Il Piccolo, 28. oktober 2000 Obroki Kosila, večerje, kave in sokovi so letos vključeni v kotizacijo. Lepo prosimo vse neprijavljene, ki boste na kongresu samo kratek čas in nameravate ostati tudi na kosilu ali večerji, da že zjutraj poveste rediteljem, kateri obrok boste použili, in jim odštejete za: * catering kosilo v mali dvorani Kulturnega doma v četrtek - 20 evrov (na izbiro več menujev) * catering večerjo v mali dvorani Kulturnega doma v četrtek - 20 evrov (na izbiro več menujev) * samopostrežno kosilo v restavraciji Brek v petek - 20 evrov (na izbiro več menujev) * slavnostno večerjo v restavraciji La Marinella v petek - 40 evrov (menu: predjed- narezek; prva jed-rižota, pasticcio, rigatoni; druga jed-telečja pečenka s krompirjem in kuhano zelenjavo; priloga-mešana solata; sladica-medeni štrudelj po tržaško; pijače-četrtinka vina, pol litra mineralne vode, kava) * agrituristično kosilo v soboto (za plačnike ekskurzije) - 40 evrov (menu: predjed- domači narezek; prva jed-jota; druga jed-mešano meso na žaru; priloga-zelenjava; sladica-domače sladkarije; pijače-četrtinka vina, voda). Koristne telefonske številke * taxi: 040-307730 * Marija Besednjak (tajnica Organizacijskega odbora): 0039+333-8262627; * prof. Boris Pangerc (predsednik Organizacijskega odbora): 0039+329-2275191; * prof. Miran Košuta (predsednik SDS): 0039+338-1801150; * Zveza slovenskih kulturnih društev: 040-635626; Uporabni mestni avtobusi (iz mestnega središča do trga/piazza Perugino v bližini Kulturnega doma) * Proge št. 5, 19, 20 (do drevoreda/viale D'Annunzio). Vozovnica stane 1 evro in jo lahko kupite v trafikah ali časopisnih kioskih. Prijavnica za slovenski slavistični kongres v Trstu 18.-20. oktobra 2007 Najpozneje do 6. oktobra 2007 pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Kenda d.o.o. Radovljica, Ljubljanska cesta 3, 4240 Radovljica, Slovenija. Elektronska različica prijavnice se nahaja na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_trst.html. Na podlagi prijavnice boste prejeli račun s položnico-nalogom za plačilo. Kotizacijo morate poravnati v roku 5 dni, na položnici pa morate označiti številko prejetega računa. Ker so v kongresnih dneh hoteli v Trstu zasedeni, vam priporočamo, da si čimprej naročite sobo v posebej za vas rezerviranem hotelu Holiday Inn v Devinu, od koder boste z avtobusom pospremljeni do kongresnih lokacij. Nasvidenje v Trstu! Prof. dr. Miran Košuta (kosuta na units.it), predsednik Slavističnega društva Slovenije From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 18 18:36:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Sep 2007 18:36:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Izjava_za_javnost_Slavističnega_druš tva_Slovenije_o_neizvedbi_tekmovanja_za_Cankarjevo_ priznanje_v_letu_2007--2008 Message-ID: <003c01c7fa12$01fb7300$6900a8c0@P4> Spoštovani, po tehtnem premisleku sta se morala vodstvo Slavističnega društva Slovenije in Skupina za prenovo Cankarjevega tekmovanja soočiti z dejstvom, da Slavistično društvo Slovenije ne bo moglo izvesti tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007--2008. Vzroki za tako odločitev niso toliko organizacijske kot finančne narave. Po enostranskem odstopu Zavoda za šolstvo Republike Slovenije od nadaljnjega soprirejanja tekmovanja je skupina Slavističnega društva Slovenije za prenovo Cankarjevega tekmovanja izdelala temeljito posodobljeno inačico le-tega, usklajeno tudi z novim pravilnikom za šolska tekmovanja. Vendar je Ministrstvo za šolstvo in šport RS pripravljeno nameniti omenjenemu projektu le računalniško, ne pa zadostne finančne podpore. Že v letošnjem letu je omenjeno ministrstvo za celih 80 odstotkov zmanjšalo sredstva, dodeljena Slavističnemu društvu Slovenije za izvedbo Cankarjevega tekmovanja 2006--2007. Večkratna opozorila, da gre za vseslovensko tekmovanje v materinščini, na katerem sodeluje vsako leto do 9.000 učencev in dijakov iz Slovenije in zamejstva, ter da bi po pravkar praznovani tridesetletnici obstoja tekmovanje umanjkalo ravno v Trubarjevem letu, v obdobju predsedovanja Slovenije Evropski zvezi ter v evropskem letu medkulturnega dialoga, žal niso zalegla. Ker samo Slavistično društvo Slovenije ne razpolaga ne z ustreznimi finančnimi sredstvi, ne s poklicnimi kadri in ne z utečeno organizacijsko strukturo za kakovostno izvedbo pobude, je bila soglasno, z obžalovanjem, a odgovorno sprejeta odločitev, da tekmovanja za Cankarjevo priznanje v letu 2007--2008 Slavistično društvo Slovenije ne bo priredilo. Za SDS: Za Skupino SDS za prenovo Cankarjevega tekmovanja: Dr. prof. Miran Košuta, predsednik Mag. Klemen Lah, koordinator From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 19 23:05:41 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 19 Sep 2007 23:05:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_članom_SD_Ljubljana_na_jesensko _ekskurzijo_v_Hrovačo Message-ID: <009701c7fb00$d7b825d0$6900a8c0@P4> From: "SLAVISTICNO DRUSTVO LJ" Sent: September 19, 2007 7:26 PM Subject: Vabilo članom SD Ljubljana na jesensko ekskurzijo v Hrovačo SPOŠTOVANE ČLANICE IN CENJENI ČLANI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA LJUBLJANA! Še preden boste popolnoma zaorali v ledino novega šolskega leta 2007/08, vas vabimo na krajšo strokovno ekskurzijo, kjer bodo prvi jesensko obarvani utrinki ravno pravšnja podlaga za prijetno druženje. Mahnili ga bomo proti Dolenjski oz. Suhi krajini, in sicer prvo soboto v oktobru, tj. 6. oktobra 2007, ob 8. uri zjutraj s Kongresnega trga. Od tam nas bo avtobus odpeljal iz Ljubljane proti Novi Štifti, potem pa v Ribnico. Celodnevno potepanje bomo sklenili po ogledu Škrabčeve domačije (v Hrovači), Levstikovega kozolca, Stritarjevega doma in Trubarjeve domačije spet v Ljubljani. PROGRAM: Ljubljana - Nova Štifta - Ribnica - Hrovača - Velike Lašče - Rašica - Ljubljana Cena strokovne ekskurzije, ki znaša 21 eur, za upokojene člane SDL pa 20 % manj, vključuje stroške avtobusnega prevoza, jutranjo kavico, kosilo ter . malo presenečenja. Zato si nemudoma rezervirajte svoj sedež na našem e-naslovu: slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si, znesek pa do 30. septembra 2007 nakažite na naš TRR 0201-0001-1341-788. Hvala za zaupanje in čim manj stresen začetek šolskega leta, k čemur naj svoje doprinese tudi to enodnevno popotovanje po Trubarjevi in Škrabčevi deželi, za kamor potrebujete le malho dobre volje. Zato še enkrat prisrčno vabljeni! Marija S. Leskovar, predsednica Slavističnega društva Ljubljana 1. Pohitite z rezervacijami, kajti število sedežev je pomembno za rezervacijo avtobusa. 2. Pišite nam na naš e-naslov: slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 20 12:10:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Sep 2007 12:10:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Tržaški_kongres_na_spletu_--_Protest _ob_CT_--_Literarni_modernizem_v_svinčenih_letih Message-ID: <00b701c7fb6e$6994c400$6900a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/trst_kongres.html -- kongresni program, spremljevalni program, prijavnica, zemljevid kongresnih lokacij ipd. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/IZJAVA_SDS_O_CT.rtf -- izjava SDS za javnost o neizvedbi tekmovanja za Cankarjevo priznanje v letu 2007-2008 ===== From: "Osolnik Vladimir" Sent: Wednesday, September 19, 2007 11:43 AM Subject: RE: [SlovLit] Izjava za javnost Slavističnega društva Slovenije o neizvedbi tekmovanja za Cankarjevo priznanje v letu 2007--2008 Ponovno protestiram proti omejevanju podpore in dejavnosti našega Slavističnega društva s strani politične birokracije. Slovenščina je eden temeljev slovenske identitete, samobitnosti in tudi državnosti. O njenem položaju v načrtih in dejavnostih slovenske države bi kazalo seznaniti slovenski parlament. S spoštovanjem, Vladimir Osolnik ====== From: "Gašper Troha" Sent: Tuesday, September 18, 2007 10:57 PM Subject: Literarni modernizem v svinčenih letih Slovenska matica in Študentska založba prirejata simpozij Literarni modernizem v >svinčenih< letih v sredo, 3. oktobra v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. >Svinčena sedemdeseta< je splošno uveljavljena oznaka za razmere obnovljenega ideološkega pritiska na vseh družbenih področjih. V literarni zgodovini pa prav ta čas, ki se začenja že v drugi polovici šestdesetih let, označujemo kot obdobje modernizma ali celo ultramodernizma. Danes lahko rečemo, da se je v nekaterih primerih približal že postmodernizmu. Na literarni sceni so takrat ustvarjali ali začeli objavljati nekateri osrednji avtorji povojnega obdobja. Njihovi opusi in mesto v slovenski literarni zgodovini je bilo že obdelano. Zato bomo na simpoziju skušali osvetliti nekoliko širše estetske in družbene vidike življenja umetnosti v tem času, nakazati njegove dileme in paradokse, in opozoriti na presenetljivo živahno ustvarjalno vrenje v obdobju poostrenega ideološkega nadzora v kulturi. Simpozij bo vodil Gašper Troha Program 10.00 - Otvoritev simpozija: predsednik Slovenske matice Joža Mahnič Gašper Troha: Disidentstvo literarnega modernizma Lado Kralj: Zelo različne tehnike teatrske kritike oblasti: od reformistično metaforičnih premestitev prek nihilizma do brechotovskega potujevanja Meta Kušar: Med arhetipom in kompleksom Barbara Orel: Reistični pogled. OHO, filmski jezik in preoblikovanje percepcijske paradigme v gledališču Drago Jančar: Pismo in literatura Razprava 12.00 - Odmor 12.15 - Nadaljevanje simpozija Ivo Svetina: Gledališče Pupilije Ferkeverk ali vprašanje rituala Taras Kermauner: O politični slovenski dramatiki Andrej Inkret: Spomin na Študentsko aktualno gledališče Andrej E. Skubic: Osvoboditev jezika v >novi slovenski prozi< Mitja Čander: Maškarada: proza Marka Švabiča, Draga Jančarja, Rudija Šeliga, Mateta Dolenca in Emila Filipčiča Razprava From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 20 12:12:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Sep 2007 12:12:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Tehnika_za_pomoč_pri_plonkanju_--_Pose l_za_jezikoslovca_in_nova_spletna_orodja_--_Včera jšnja_tiskovka Message-ID: <00b801c7fb6e$bc4ac6e0$6900a8c0@P4> Dragi kolegi! Na Bolhi /http://www.bolha.com/oglas1562070 ) sem naletela na oglas, ki študentom ponuja "Mini ušesni sprejemnik, ki je neviden in se idealno prilagaja ušesu. Mobile Spy Ear se ergonomsko prilega ušesu, je brezžičen in je za okolico neviden. S pomočjo GSM telefona v bližini zagotavlja popoln prikrit zvočni sprejem, saj Vam omogoča, da slišite sogovornika. Vedno pa mu imate možnost tudi odgovoriti. Dvosmerna komunikacija poteka diskretno in tako popolnoma brezskrbno. K temu sodi še: Posebni brezžični set za NOKIA brezžično komuniciranje, ki mora biti med prikritim komuniciranjem okoli vratu in pod obleko. Set ima občutljivi kvalitetni mikrofon, ki omogoča da vas sogovornik na drugi strani sliši, ko mu kaj zašepetate. Prav tako tudi on Vas sliši, vključno z okolico in ima tako možnost, da Vam zašepeta prave besede v pravem trenutku. Set ne potrebuje dodatnega napajanja, saj napajanje izkorišča iz mobilnega telefona." Za vsak slučaj sem preverila, kaj piše v Pravilniku o disciplinski odgovornosti študenta: Prevara pri preverjanju znanja spada med hujše kršitve študijskih dolžnosti. Predvideni ukrepi za kršitve so opomin, ukor, začasna izključitev z Univerze v Ljubljani. Lep pozdrav, Simona ====== http://linguistlist.org/issues/18/18-2669.html -- delo za jezikoslovca z znanjem slovenščine. http://docs.google.com -- Gugelj omogoča zdaj uporabnikom z naslovom na @gmail.com poleg urejevalnika besedil in razpredelnic še zastonj uporabo spletnega programa za izdelavo predstavitev (New, Presentation). ===== From: "Gašper Troha" Sent: Tuesday, September 18, 2007 10:00 PM Subject: Tiskovna konferenca [...] tiskovno srečanje ob izidu monografske knjige o Antonu Ocvirku v zbirki Znameniti Slovenci. Ob stoti obletnici Ocvirkovega rojstva sta Tone Smolej in Majda Stanovnik, komparativista dveh različnih generacij, napisala monografijo, v kateri osvetljujeta njegovo mladost, študijska leta na Dunaju in Ljubljani, urednikovanje Ljubljanskega zvona, medvojna in povojna leta. Monografija se posveča tudi njegovi >Teoriji primerjalne literarne zgodovine< (1936), ki je tretja knjiga o komparativistiki na svetu. V drugem delu so obsežno predstavljeni tudi Ocvirkovi veliki povojni uredniški projekti Zbrana dela, Sto romanov, Literarni leksikon) ipd. Tiskovna konferenca je, kot se vidi, posvečena ne le izidu monografije o prof. dr. Antonu Ocvirku, ampak tudi stoletnici njegovega rojstva in spominu nanj. Tiskovno srečanje je bilo v sredo 19. septembra ob 11. uri v Mali dvorani SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 20 12:16:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Sep 2007 12:16:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Brezplačne_vstopnice_za_Rozin_teater! Message-ID: <00d601c7fb6f$52009520$6900a8c0@P4> From: "rozman andrej" Sent: Thursday, September 20, 2007 11:04 AM Subject: vabilo *Vabim vse uporabnike SlovLita na otvoritev gledališke sezone. Prosim vas le, da mi najkasneje do srede srede sporočite, da pridete in z veseljem vam zagotovim brezplačno vstopnico. Lep pozdrav, Roza* * * ROZINTEATER* VABI ODSLEJ TUDI POD KOVTER Rozinteater* začenja novo gledališko sezono v sredo, 26. septembra, ob 20.30 v KUD France Prešeren s predstavo "Kabareté Simplozij". V oktobru bodo sledile tri ponovitve predstave "Skopuh" (3., 11. in 18.). Novost letšošnje sezone je, da bo vsakič pred večerno predstavo Rozinteatra* v isti dvorani od 18h dalje KOVTER - klub odprtih vrat v temelje evropskih radosti. Namen kluba KOVTER je vzpodbudit druženje ob evropskih kulturnih dobrinah, ki obravnavajo življenje na radoživ, a nikakor ne nekritičen način. V klubu KOVTER bom predstavljal Evropo skozi njen sproščen pogled na življenje in ne kot zategnjeno nasprotje neukročenega Balkana - pri čemer seveda ne mislim, da Balkan ni del Evrope. Verjetno ob množici dogodkov, podprtih od različnih strukturnih skladov ni odveč opozorit, da za to "promocijo" Evrope ne dobivam nobenih sredstev in da je KOVTER popolnoma samoiniciativna in samofinancirana zaščita pred hladom, v katerega smo padli. Drug namen kluba KOVTER je vzpostavit med utečenim delovanjem KUD France Prešeren in predstavo Rozinteatra* tamponsko kulturno cono. Tako bodo od 18h naprej lahko v prostorih KUD France Prešeren poleg zaposlenih samo tisti, ki bodo zlezli pod KOVTER, od 20h naprej pa tudi tisti, ki bodo prišli samo na večerno predstavo. Vstop pod KOVTER bo brezplačen, pod njim pa bodo za začetek na ogled češke komedije z angleškimi podnapisi, in sicer 26. septembra "Limonádový Joe" in 3. oktobra "Hoří, má panenko". Vstopnica za večerne predstave bo stala 5 eur, 7.50 eru ali 10 eur - višina cene je odvisna izključno od odločitve kupca in ne zagotavlja nobene druge razlike. Ljubljana, 20. septembra 2007 Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 21 15:36:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 Sep 2007 15:36:21 +0200 Subject: [SlovLit] Tretja makedonsko-slovenska znanstvena konferenca Message-ID: <006201c7fc54$66f25b40$6900a8c0@P4> From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Friday, September 21, 2007 2:43 PM Subject: pozdrav Od 12. 9. do 15. 9. 2007 je na Ohridu potekala tretja makedonsko-slovenska znanstvena konferenca z naslovom Makedonsko-slovenske jezikovne, književne in kulturne vezi. Na konferenci je sodelovalo 33 razpravljalcev, z oddelkov za slovenistiko in slavistiko smo se konference udeležili: - Alenka Šivic Dular: Nomina loci v slovenščini in makedonščini; -Vera Smole: Nekaj primerjalnih frazemov v slovenskem in makedonskem knjižnem jeziku; - Matej Šekli: Zaimkovna ponovitev osebka in predmeta v rezijanskem narečju slovenščine (s stališča jezikovnega stika s furlanščino) - Namita Subioto: Slovenski prevodi makedonskega leposlovja in makedonski prevodi slovenskega leposlovja v obdobju 2000-2007; - Alojzija Zupan Sosič: Sodobni slovenski roman; - Mateja Pezdirc Bartol: Žanina Mirčevska in sodobne slovenske dramatičarke; - Mojca Nidorfer Šiškovič: Jezikovne uresničitve komunikacijskih strategij v elektronskih poslovnih pismih; - Đurđa Strsoglavec: Kako je v makedonščini hrvaški Pupačić postal slovenski Župančič. Konference se je udeležil tudi pisatelj Vlado Žabot, njegov roman Pastorala je namreč izšel v makedonskem jeziku v prevodu Bistrice Mirkulovske. V prekrasnem okolju Ohridskega jezera smo poglobili in stkali nove vezi, za prijetno počutje in brezhibno organizacijo pa gre glavna zahvali prof. dr. Lidiji Arizankovski. Navdušeni nad strokovnimi debatami, kulturnim programom in vsesplošnim gostoljubjem smo si obljubili, da bo makedonsko-slovensko sodelovanje živo tudi v prihodnje. -- Mateja Pezdirc-Bartol From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 21 22:54:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 Sep 2007 22:54:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Istraživanje_govora Message-ID: <005801c7fc91$959cfee0$6900a8c0@P4> From: "Peter Jurgec" Sent: Friday, September 21, 2007 4:02 PM Subject: Istraživanja govora 2007 Med 6. in 8. decembrom 2007 bo na Filozofski fakulteti v Zagrebu potekala 6. znanstvena konferenca z mednarodnim sodelovanjem Istraživanja govora, ki jo vsako tretje leto organizira zagrebški Oddelek za fonetiko. Letošnje teme so: fonetika hrvaščine, kvaliteta glasu in splošne fonetične teme. Rok za oddajo povzetkov (300--400 besed v hrvaščini in angleščini) je podaljšan do 15. oktobra. Nadaljnje informacije na spletnem naslovu http://ig.ffzg.hr. ========== Peter Jurgec Research Fellow Center for Advanced Study in Theoretical Linguistics (CASTL) University of Tromso / Universitetet i Tromso / Romssa Universitehta N-9037 Tromso / Romsa Norway / Norge / Noreg http://www.hum.uit.no/a/jurgec/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 22 22:19:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Sep 2007 22:19:22 +0200 Subject: [SlovLit] Za tekmovanje ni denarja Message-ID: <003201c7fd55$de382f20$6900a8c0@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Saturday, September 22, 2007 9:21 AM Subject: Za tekmovanje ni denarja V včerajšnjem Delu je bilo objavljen odziv novinarja A. Čakša na javno pismo Slavističnega društva Slovenije o odstopu od tekmovanja za Cankarjevo tekmovanje. Zaradi nekaterih napak je bila poslana zahteva po popravku. Lp, Klemen Lah ZA TEKMOVANJE NI DENARJA V petek, 21. septembra 2007, je novinar A. Čakš objavil članek z naslovom Za tekmovanje ni denarja. Ker v njem povzema pismo Slavističnega društva Slovenije , ki govori o odstopu društva od organizacije tekmovanja za Cankarjevo priznanje (nadalje CT), se kot sopodpisnik pisma čutim dolžan opozoriti na naslednje zapisane napake. 1. Dr. Košuta ni vodja Skupine za prenovo CT, ampak predsednik Slavističnega društva Slovenije. 2. Klemen Lah ni koordinator CT, ampak vodja Skupine za prenovo CT (v odstopu). Mesto koordinatorja ni več zasedeno, odkar je Zavod za šolstvo RS odstopil od tekmovanja,. 3. V podnaslovu je navedeno, da je Zavod za šolstvo RS >menda odstopil od sopriprave< CT. Zavod za šolstvo RS je odstopil od sopriprave CT. 4. Roman Vitomila Zupana Menuet za kitaro za dijake, ki so tekmovali na CT, ni mogel biti >pohujšljiv in prezahteven<, saj ga v izboru knjig za CT v zadnjih letih ni bilo. V okviru Slavističnega društva Slovenije je bil letošnjo pomlad zaradi težav pri izvedbi CT v preteklih letih oblikovan nov predlog tekmovanja iz materinščine, ki je ustvarjalnejši, bolj poenostavljen, lažje izvedljiv, s širšim izborom literarnih del, zanimivejši za učence in dijake, prilagojen novemu pravilniku o financiranju šolskih tekmovanj (tristopenjsko tekmovanje z eno oblika preverjanja znanja in enotno komisijo) in, konec koncev, atraktivnejši za medije. A kot se zdi, bo ostal mrtva črka na papirju - odgovornost, ki jo slovenisti čutimo do več tisoč udeležencev CT in materinščine, lahko prevzamemo samo, če so izpolnjeni minimalni pogoji za kakovostno organizacijo in izvedbo tekmovanja. Mag. Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 22 22:22:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Sep 2007 22:22:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Škrabčevi_dnevi Message-ID: <004101c7fd56$4dc13170$6900a8c0@P4> From: "Zoltan Jan" Sent: Saturday, September 22, 2007 12:36 PM Subject: Škrabčevi dnevi Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v okviru Škrabčevih dni '07 prijazno vabi na ŠESTI SIMPOZIJ O DELU P. STANISLAVA ŠKRABCA z osrednjo temo ŠKRABČEVA NAGLASNA TEORIJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA IN SLOVENSKA NAREČJA. Simpozij bo potekal v petek, 28. septembra 2007, v sejni dvorani Območne obrtne zbornice v Novi Gorici, Ul. Gradnikove brigade 6. Strokovni vodja: akad. prof. dr. Jože Toporišič. Program: 9.00 SVEČANI ZAČETEK 9.30 - 12.00 DELOVNI DEL Akad. prof. dr. Jože Toporišič: Moščanski naglas v primeri s (Škrabčevim) knjižnim Dr. Karmen Kenda Jež: Naglasne posebnosti ziljskega narečja iz Kanalske doline (ob primerjavi z izborom iz Škrabčevega korpusa onaglašenega besedja) Izr. prof. dr. Mihaela Koletnik : Odrazi akuta v prekmurskem narečju ob Škrabčevi naglasni teoriji slovenskega knjižnega jezika Izr. prof. dr. Rada Cossutta: Ob Škrabčevi naglasni teoriji: breznaglasnice v kriškem govoru 15.00 - 18.30 Izr. prof. dr. Bernard Rajh: Tipologija in razvrstitev naglašenih samoglasnikov v severozahodno prleškem govoru Dr. Matej Šekli: Naglasoslovni opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine Doc. dr. Jožica Škofic: Glagolski naglas pri Škrabcu in v zgornjegorenjskih govorih po gradivu za SLA Doc. dr. Melita Zemljak Jontes: Odrazi akutiranih samoglasnikov v sevniško-krškem govoru štajerske narečne skupine Zasl. red. prof. dr. Zinka Zorko, izred. članica SAZU: Kapelski naglas v primeri s (Škrabčevim) knjižnim Doc. dr. Andreja Žele: Naglaševanje v južnonotranjskih govorih (glede na naglasno teorijo S. Škrabca) Na predvečer simpozija, v četrtek, 27. septembra 2007, bo na Kostanjevici v Novi Gorici ob 19. uri sveta maša v spomin patru Stanislavu Škrabcu, ob 19.30 pa družabno srečanje sodelujočih in gostov simpozija v samostanski dvorani. Prisrčno vabljeni, da se zberemo ob Stanislavu Škrabcu in prisluhnemo tistim, ki so se še posebej poglobili v njegovo jezikoslovno delo. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 23 18:32:11 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Sep 2007 18:32:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Najnovejša_metoda_za_učenje_sloven ščine_za_tujce Message-ID: <003d01c7fdff$4c06a460$6900a8c0@P4> From: Sent: Sunday, September 23, 2007 10:32 AM Subject: Re: [SlovLit] Slo v Parizu Založba Asiatheque -Langues du monde (Asiatheque - Jeziki sveta), specializirana za učbenike manj znanih svetovnih jezikov, je pravkar izdala novo metodo za učenje slovenskega jezika, namenjeno francosko govoreči publiki Découvrir et pratiquer le slovene ( Odkrijte in uporabljajte slovenščino). Metodo so pripravili v okviru evropskega programa Lingua II pod vodstvom Antonije Bernard, profesorice na Državnem inštitutu za vzhodne jezike in civilizacije, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (Marko Jesenšek). Metoda, ki je namenjena širši frankofoni publiki, je sestavljena iz CD-ja in knjige. Gre za popolnoma novo interaktivno metodo, namenjeno samostojnemu učenju. Poglavja na CD-ju vsebujejo zvočne posnetke besedil (večinoma dialogov), didaktično razlago, vaje z rešitvami, slikovno gradivo, avtentična besedila in videoposnetke (učeči se lahko posname tudi sam) ter slovnični in kulturni del, metodo pa dopolnjuje še dvojezični slovarček. Knjiga vsebuje razlago slovenske slovnice v francoščini, še več besedišča in zapis nekaterih besedil s CD-ja. Gre za vsakdanjo slovenščino v različnih govornih položajih. Po evropskem okviru ustreza stopnji A1-A2. Metodo Découvrir et pratiquer le slovene si lahko priskrbite v večjih knjigarnah v Franciji in pri založniku na naslovu : 11, cité Véron, 75018 Paris ali pa preko spletne strani http://www.asiatheque.com Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 25 10:35:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Sep 2007 10:35:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Podoba_Turka_na_ozemlju_današnje_Slove nije_in_podoba_Franka_v_Osmanskem_cesarstvu Message-ID: <003701c7ff4e$fb3a4360$6900a8c0@P4> From: "Glavna pisarna FF" Sent: Tuesday, September 25, 2007 9:55 AM Subject: Podoba Turka na ozemlju današnje Slovenije in podoba Franka v Osmanskem cesarstvu V okviru Filozofske fakultete bo v dneh od 28. do 29. 9. 2007 potekal mednarodni simpozij Podoba 'Turka' na ozemlju današnje Slovenije in podoba 'Franka' v Osmanskem cesarstvu. Na otvoritvi dne 28. 9. 2007 ob 10. uri bosta udeležence pozdravila prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Peter Maček in ambasadorka Republike Turčije njena ekscelenca gospa Sina Baydur. Dogajalo se bo v dvorani Ivana Hribarja v poslopju Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 (2. nadstropje). Predavanja bodo v angleščini. Vabljeni vsi, ki vas ta tematika zanima. 28. 9. FF, Aškerčeva 2. 10:00 The opening of the symposium. 10:30 The morning session chaired by Prof. Rajko Muršič: Božidar Jezernik , The Changing Image of the Turk Gülgun Üçel-Aybet, The Influence of the Ottoman Regional Policy on the Cultural and Economic Life in Slovenia Edhem Eldem, From Indifference and Contempt to Love and Hate: The Perception of 'Franks' in Ottoman Culture 15:00 The afternoon session chaired by Prof. Edhem Eldem Nedret Kuran-Burçoglu, A Comparative Imagological Analysis of the Mutual Images of the Balkan People and the Turks, in History and Today Antoine Gailly, Projections of Unconscious Cultural Collective Fantasms of Constructions of 'Alterity' and 'Superiority' Rajko Muršič, On Turks and Primeval Fear: a Critique of the Aberrational Mind and Its Creation of the 'Other' Alenka Bartulović, Myth of 'Turkish Incursions': from Its Construction to Reappearance 29. 9. 10:00 The morning session chaired by Prof. Gülgun Üçel-Aybet: Nazan Aksoy, Three Levels of Othering in the Early Turkish Novel: The Westernised Woman, the Merchant and the Giaour Bojan Baskar, 'The First Slovenian Poet in a Mosque': Oriental Travels and Writings of the Nineteenth - century Poet Anton Aškerc Bülent Aksoy, Music among the Ottomans through European Eyes Svanibor Pettan, Interethnic Perceptions in Kosovo and the Alaturka-Alafranga Continuum 15:00 The afternoon session chaired by Prof. Božidar Jezernik: Günsel Renda, The Image of the European in Ottoman Painting Peter Simonič, Predators of Beauty Miha Pintarič, On Turcisms in Slovenian From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 26 17:22:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Sep 2007 17:22:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenci_na_Hrvaškem_--_Indija_Koroman dija Message-ID: <00b101c80051$12530200$6900a8c0@P4> From: To: Sent: Wednesday, September 26, 2007 1:15 PM Subject: Predstavitev knjige o Slovencih na Hrvaskem Miran, hotela sem iz priponke prekopirati v besedilo maila, pa mi ni uspelo, oprosti. V priponki je med raznimi informacijami tudi vabilo na predstavitev knjige Fluminensia Slovenica (2007) Irvina Lukezica, izr. prof. hrvaske knjizevnosti z reske FF; v knjigi pise tudi o slovensko-hrvaskih literarnih vezeh ipd., o Trubarju, Svetokriskem in Copu na Reki ipd., sem jo prebrala. LP, Vladka ------------- VILENIŠKE STOPINJE 2007 Vljudno vabljeni na dogodek z naslovom Slovenci na Hrvaškem - prednost ali breme (okrogla miza Perspektive slovenske narodne manjšine na Hrvaškem po vstopu RS v EU) v četrtek, 27. septembra 2007, ob 11.00 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. O usodi in perspektivah Slovencev na Hrvaškem bodo razmišljali strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške: Marjana Mirković, ki bo okroglo mizo vodila, Zorko Pelikan, dr. Vera Kržišnik Bukić, dr. Karmen Medica, Darko Šonc, Irena Margan, mag. Katarina Pajnič. Udeležence bo pozdravil mag. Janez Kramberger, predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Istega dne ob 17. uri nas bodo Vileniške stopinje vodile v prostore Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani, kjer bo potekala predstavitev kulturnega delovanja Slovencev na Hrvaškem Pogled v Istro in Kvarner. Program: Oktet Zven -- Josip Gorup -- dr. Stane Granda -- Fluminensia Slovenica, predstavitev knjige in pogovor z avtorjem, dr. Irvinom Lukežićem (pogovor vodi ga Marjana Mirković) -- Zdomec (Slavko Arbiter), recitira Alojz Usenik Orel -- Štandeker in Rotar v Pulju: knjiga o treh Slovencih, pomembnih kulturnih delavcih , avtor, Martin Bizjak -- Saša in Avgusta Šantel v istrskem obdobju, Igor Longyka -- Kraški zvončki, recitira avtorica Damijana Pezdirc. Program bo povezovala Jasmina Ilić Draković. Udeležence bo pozdravil Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev. ========= From: Sent: Wednesday, September 26, 2007 10:19 AM Subject: Indija.si Indija http://www.indija.si/ Indija je spletna knjizna polica Drustva za domace raziskave. Na njej boste lahko posegali po besedilih, ki jih bomo izbirali pocasi in z obcutkom za cas in prostor, v katerem delujemo. Ime smo izpeljali iz Indije Koromandije, domacega izraza za utopicno dezelo, v kateri se 'cedita med in mleko'. A ker nasa polica ni utopicna, smo Koromandijo enostavno izpustili. Res pa je, da smo navdih nasli v Indiji Komandiji, pozabljeni (a prvi!) domaci antiutopiji, ki jo je Anton Mahnic l. 1884 objavljal v Slovencu, politicnem listu za slovenski narod. To je prvo delo, ki ga Indija vraca v javno domeno - z mikrofilma na svetovni splet! Izslo je septembra 2007 v okviru 27. graficnega bienala in v sodelovanju z Ljudmilo - Ljubljanskim laboratorijem za digitalne medije in kulturo. Med 20. in 22. septembrom 2007 je na straneh Kultura v Delu izhajala umetniska intervencija Indija Komandija z okolico. Ogledate si jo lahko tukaj: http://www.ddr.si/indija.htm Zelimo vam veliko uzitka pri branju! Alenka Pirman, Inge Pangos, Jani Pirnat, Luka Frelih, Spela Kucan in Damijan Kracina From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 26 18:42:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Sep 2007 18:42:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Podpisi_za_kvalitetno_javno_šolo_--_Po svet_o_jezikovnih_virih Message-ID: <012b01c8005c$358f15a0$6900a8c0@P4> http://www.sviz.si/?page=si/aktualno/aktualno oz. http://zasolo.sviz.si/glas.php -- zbiranje podpisov podpore pismu "Za kakovostno javno šolstvo". ===== From: "Marko Stabej" To: Cc: Sent: Wednesday, September 26, 2007 6:19 PM Subject: [SDJT-L] Vabilo na posvet Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vas ob evropskem dnevu jezikov vabi, da se čez mesec dni udeležite posveta o jezikovnih virih za slovenski jezik, z naslovom Čas za vire se izteka ... Posvet bo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, v petek, 26. oktobra 2007, ob 10.00 Slovenščina kot jezik ima zgodovinsko gledano izjemen položaj. Je uradni jezik države Slovenije in Evropske unije, iz leta v leto se povečuje število njegovih govorcev in govork. Toda za polno delovanje jezika v sodobnih razmerah je nujno, da je dobro opremljen, zlasti če si želimo bogato jezikovno življenje tudi v naslednjih desetletjih. Dobra opremljenost pomeni usposobljenost jezika in govorcev za vse, tudi najzahtevnejše jezikovne in sporazumevalne naloge. Za to so na prvem mestu potrebni kakovostni, ustrezni in zanesljivi podatki o jeziku, o jezikovnih navadah in potrebah govorečih. Šele s takimi podatki lahko zasnujemo dobre in delujoče jezikovne priročnike, pa tudi druge jezikovne pripomočke, ki jih omogoča sodobna tehnologija in uporabnikom jezika lajšajo vsakdanje življenje. Slovensko prizorišče je bilo v zadnjem desetletju glede uveljavljanja sodobnih tehnologij pri zbiranju in obdelovanju jezikovnih podatkov kar živahno. L. 1998 je bilo ustanovljeno Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, ki je odslej - med drugim - vsaki dve leti soorganiziralo konferenco Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. Različne ustanove in nekatera podjetja v Sloveniji lahko pokažejo bogato bero akademskih in uporabnih rezultatov s področja jezikovnih virov in tehnologij. Po drugi strani pa se zdi v Sloveniji še vedno premalo uveljavljeno temeljno spoznanje, da brez kvalitetnih virov in upoštevanja dejanskih potreb jezikovne skupnosti ni mogoče pričakovati nadaljnjega polnega razvoja slovenščine, slovenske jezikovne skuposti, pa tudi države Slovenije ne. S posvetom želimo zato po eni strani opozoriti širšo javnost na dosežke in načrte jezikovnotehnološke skupnosti v Sloveniji. Po drugi strani pa želimo odpreti debato o tem, katere potrebe in nadaljnji cilji so vsem akterjem skupni in jih bomo torej morda lahko opredelili kot stvar nacionalnega interesa, kateri cilji pa so bolj zadeva komercialnih in akademskih interesov posameznih akterjev. S krajšimi uvodnimi nagovori bodo posvet začeli red. prof. dr. Zdravko Kačič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) izr. prof. dr. Marko Stabej (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta) in Simon Krek (Institut Jožef Stefan, Ljubljana). Posvet se bo nadaljeval v obliki moderiranega pogovora, h kateremu so iskreno vabljeni vsi zainteresirani. Morebitne sklepe posveta bomo v obliki javne izjave objavili na spletnih straneh Slovenskega društva za jezikovne tehnologije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 29 07:58:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 29 Sep 2007 07:58:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Pobocza_29_--_Tiranija_epošte Message-ID: <002a01c8025d$c719a5a0$6900a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" Sent: Thursday, September 27, 2007 10:25 PM Subject: Pobocza/Obrobja st. 29 Spostovani, izsla je nova stevilka spletne revije za kulturo srednje in vzhodne Evrope Pobocza/Obrobja (http://pobocza.pl): 26 pesnikov iz 10 evropskih literatur v izvirnikih in prevodih v 4 jezike. Novost: madzarska literatura in literarni portret poljskega pesnika K. Karaska. Prijetno branje vam zeli uredniski odbor revije Pobocza/Obrobja ===== http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v21/0269.html -- o tiraniji tehnologije, oz. o tem, kako nenehno elektronsko komuniciranje (kakršno je tudi Slovlitovo!) v visokem izobraževanju odjeda čas raziskovalnemu delu (prispevek iz diskusijske skupine Humanist; v angleščini). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 2 11:03:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Oct 2007 11:03:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_sv=2E_Martinu_--_Etbin_Šerk o Message-ID: <015201c804d3$2754ab50$6900a8c0@P4> From: "Jasmina" Sent: Monday, October 01, 2007 1:23 PM Subject: Udeležba na simpoziju o sv. Martinu Slovenistični del programa na evropskem interdisciplinarnem simpoziju o sv. Martinu "Slovenija in dežele Srednje Evrope na Martinovi življenjski poti", Grad Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju 11. do 13. oktober 2007: Četrtek, 11. oktober 2007 09.30-10.00 dr. Edvard Kovač: Sveti Martin kot etični simbol 11.00-11.30 dr. Ferdinand Šerbelj: Sledi češčenja svetega Martina na Slovenskem 11.30-12.00 Geza Aigner, Marija Kozar-Mukič: Češčenje svetega Martina v rojstnem kraju (Savaria/Szombathely) 12.00-12.30 dr. Marinka Dražumerič: Umetnostno zgodovinski pregled Martinove dediščine v novomeški škofiji 15.30-16.00 dr. Antonija Zaradija Kiš: Pomembnost primera "Ilirik" v duhovnem razvoju svetega Martina Petek, 12. oktober 2007 11.30-12.00 Rožana Koštial, Tanja Jakomin Kocjančič: Sveti Martin in "martinja" v Istri 12.00-12.30 dr. Marjeta Pisk: Podoba sv. Martina in martinovega v ljudskem izročilu Goriških brd 12.30-13.00 Anja Gašperin: Kdo je Martin v slovenskem prostoru? Vpliv svetega Martina na književnost 15.30 -16.00 dr. Martina Orožen: Podoba svetega Martina v "Životopisih" svetnikov in v leposlovju 19. stoletja 16.00-16.30 dr. Štefan Alojzij Ferenčak: Sveti Martin, škof, v slovenski cerkveni pesmi ====== Ali ima kdo podatke o teozofu in antropozofu Etbinu (Edvinu?) Šerku iz Vranskega, ki je leta 1923 pisal Ezoterična pisma? Miran Jarc ga je portretiral v romanu Novo mesto. Marja Boršnik ga v Pogovorih s pesnikom Gradnikom leta 1954 že omenja kot pokojnega. --- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Oct 2 11:34:40 2007 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 2 Oct 2007 09:34:40 +0000 Subject: [SlovLit] Knjizna zapuscina Ivana Potrca na Ptuju Message-ID: <20071002_093440_050813.vladka.tucovic@guest.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Wed, 26 Sep 2007 13:39:01 +0200 From: "Ivanka Kramberger" To: "'cid'" , "'Delo'" , 'Jo?e' , "'kabeljska ptuj'" , "KIBLA" , "'Kultura'" , "'ludvik kotar'" , "'maja'" , Radio_Ormož?= <"radio.ormoz."@siol.net>, "'radiocenter'" , "Slavko.Podbreznik" , "'tatjana'" , "Vladka Tucovic" , '=AEiva'?= Subject: Vas in va?e prijatelje vabimo na slovesnost ob odprtju spominske sobe in knji?ne zapu??e Ivana Potr? Sre?i se bomo v ?rtek, 4. oktobra 2007, ob 19. uri na dvori??knji? nice. Na slovesnosti si bosta odlomke iz Potr?ih dramskih besedil Kreflova kmetija, Lacko in Krefli ter Krefli interpretirala Iva Krajnc, ?nica Mestnega gledali??ljubljanskega in Igor Samobor, ?n ljubljanske Drame. Komorni mo?ki zbor Ptuj bo poskrbel za veselo dru?enje, pridru?ili pa se nam bodo tudi sorodniki pisatelja Ivana Potr? V primeru de?ja bo prireditev potekala v drugem nadstropju knji?nice, pred Potr?o spominsko sobo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 3 14:20:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Oct 2007 14:20:24 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEenske_in_moški Message-ID: <003401c805b7$c7ea8a50$6900a8c0@P4> From: To: Sent: Wednesday, October 03, 2007 11:00 AM Subject: Fw: Wtrlt: Vabilo na predstavitev knjige ZENSKE.frauen.MOSKI.maener Vabimo Vas na predstavitev zbornika z naslovom frauen.männer (ženske.moški), ki bo 8. 10. 2007 ob 18.00 na Fakulteti za družbene vede v senati sobi. V zborniku, ki predstavlja rezultate mednarodne konference o ženskah in moških ter njihovih kulturnih prostorih, 32 avtoric in avtorjev iz Slovenije, Avstrije in Italije osvetljuje razmerja med spoli v regionalnih in nacionalnih, v zasebnih in javnih, v geografskih in virtualnih prostorih. Zbrana besedila iz vidika različnih znanstvenih disciplin in delovnih področij - jezikoslovja in literarnih ved, medijskih in komunikacijskih študij, arheologije, zgodovine, filozofije, psihologije, pedagogike, sociologije, umetnosti ipd. - odpirajo raznovrstna vprašanja o vlogi spola v sodobni družbi in hkrati ponujajo pregled nad aktualnim stanjem ženskih študij in študij spolov v ožjem alpsko-jadranskem prostoru. Zbornik frauen.männer, ki ga je uredila Tina Bahovec, je izšel spomladi 2007 pri Založbi Drava iz Celovca. Prispevki so objavljeni v izvirnih jezikih - slovenščini, nemščini, italijanščini - s povzetki v drugih dveh jezikih. Vljudno vabljeni na predstavitev! Bente Knoll | Elke Szalai, Moški.ženske. Načrtovanje v alpsko-jadranskem prostoru Borut Batagelj, Šport in ženska na Slovenskem do druge svetovne vojne Katja Mihurko Poniž, >Praga je krasna ponoči, kadar sije mesec<: Podoba sprehajalke v literarnih delih in pismih Zofke Kveder Boris Mlakar, Mesto ženske v moškem svetu kolaboracije in protirevolucije na Slovenskem med drugo svetovno vojno (in primerjava z Zahodno Evropo) Anna Di Gianantonio, Izbira upora: zgodba Giuditte. Smeri političnega delovanja in pomen osvobodilnega boja in povojnega obdobja v spominu borke na vzhodni meji Nevenka Troha, Ženske in politika: primer Slovansko-italijanske antifašistične ženske zveze Marta Verginella, Ženske med nacionalnim angažmajem in bojem za žensko emancipacijo. Slovenke v Trstu na prehodu iz 19. v 20. stoletje Silva Bon, Vloga italijanskih žena, judovske vere ali rodu, in slovenskih žena v odporniškem gibanju in prenovi: primer Trsta Marija Jurić Pahor, Trst, mesto zrcal. Refleksije o nacionalnosti, medkulturnosti in spolu Monika Kastner, Asimetrična kultura spolov na univerzah: gender mainstreaming kot strategija za spreminjanje kulturnih prostorov Marina Tavčar Krajnc, Razlike v percepciji študija in bodočega poklica med študentkami in študenti Univerze v Mariboru Christina Schachtner | Bettina Duval, Dekliški in ženski virtualni splet kot kulturni prostor Andrea Leskovec, Dekliški liki v sodobni pripovedni prozi nemško in slovensko pišočih avtoric Ksenija H. Vidmar, Podobe matere in materinstva v sodobni slovenski kulturi: primer Naše žene Marina Rossi, >Spoznala sem Mihajla in Ivana Ruskega< Vesna Merc, Brezspolna arheologija? Podoba spolov in družb v arheološki literaturi Ursula Doleschal, Genus in spol: predstavitev spolov v slovnici Mateja Sedmak, Pomen spola v etnično mešanih družinah Brigitte Hipfl | Karmen Erjavec | Tanja Kamin | Bettina Pirker, Medijski identitetni prostori mladih žensk in moških v Sloveniji in Avstriji Alenka Spacal, Avtoportretna likovna govorica skozi ženske študije in feministično teorijo Irena Pernat, Trženje kot znanost in umetnost Irene Bandhauer-Schöffmann, Mateja Jeraj, Ali je druga svetovna vojna spremenila razmerja med spoloma? Primer Slovenije Rainer Alexandrowicz | Eva Brunner | Philipp Mayring, Rezultati koroške gender študije v primerjavi z drugimi alpsko-jadranskimi deželami From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 3 14:29:33 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Oct 2007 14:29:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Uszkoreit_--_Orešnik Message-ID: <008001c805b9$0f123800$6900a8c0@P4> From: "Tomaz Erjavec" Sent: Wednesday, October 03, 2007 11:26 AM Subject: [SDJT-L] 193 Solomonov seminar: Hans USZKOREIT V petek 5. oktobra bo ob 14:00 v Oranzni predavalnici IJS predaval Hans Uszkoreit iz instituta DFKI (Nemski institut za umetno inteligenco) iz Saarbruckna o zadnjih trendih izlocanja relacij in kompleksnih informacij iz besedil: Potential and limitations of minimally supervised botstrapping approaches to information extraction ===== From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, October 03, 2007 1:05 PM Subject: LK, 8. oktober 2007 LK FF v Ljubljani vabi na 858. sestanek v ponedeljek, 8. oktobra 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. red. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: Prototipičnost v naravni skladnji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 4 15:21:58 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Oct 2007 15:21:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_knjižni_jezik_v_16=2E_stolet ju_--_Verz_na_minuto Message-ID: <002301c80689$8ba17680$6900a8c0@P4> From: "Kozma Ahačič" Sent: Thursday, October 04, 2007 12:26 PM Subject: Vabilo k sodelovanju na mednarodnem simpoziju Spoštovani! Vabimo Vas, da se udeležite mednarodnega simpozija Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju (ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja), ki ga v organizacijskem okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prireja Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Simpozij bo potekal 17. in 18. aprila 2008 v Ljubljani (Novi trg 4, Prešernova dvorana). Njegova programska zamisel je predstavljena v prilogi. Simpozij je zaradi vsebinske specializiranosti načrtovan kot dopolnilo širše zasnovane mednarodne konfence, ki bo hkrati osrednja prireditev, s katero bo ZRC SAZU obeležil petstoto obletnico Trubarjevega rojstva. Prosimo Vas, da nam naslov prispevka sporočite do 15. novembra 2007. Prijavi pripišete tudi elektronski ali običajni naslov, na katerega želite dobivati sporočila. Odgovorili Vam bomo do konca novembra. Kratek povzetek (do 30 vrstic) nam pošljite do 15. februarja 2008, prispevek, pripravljen za natis (v obsegu do ene avtorske pole), pa do 31. julija 2008. Povzetki bodo do simpozija pripravljeni v tiskani različici, javno dostopni pa v elektronski obliki. Prispevki bodo predvidoma objavljeni do konca leta 2008 v posebni publikaciji. Ker se za pridobitev finančnih sredstev še trudimo, bomo natančnejše informacije o nastanitvenih možnostih in o možnostih sofinanciranja udeležbe na simpoziju posredovali kasneje. Prijave sprejemamo po elektronski pošti na naslov: kahacic na zrc-sazu.si ali na naslov: ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Novi trg 2, p. p. 306, 1000 Ljubljana. V pričakovanju odgovora Vas lepo pozdravljamo. Izr. prof. dr. Majda Merše, vodja simpozija Dr. Kozma Ahačič, tajnik simpozija -------- Programska zasnova simpozija V zgodovinsko nemirnem, versko prevratnem, jezikovno pa zelo ustvarjalnem in plodnem petdesetletju - od leta 1550, ko je Primož Trubar prvič uporabil slovenski jezik v knjigi, pa do leta 1603, ko se je v okviru Megiserjevega večjezičnega slovarja v presenetljivi besednozakladni razsežnosti pojavila tudi slovenščina - se je zvrstilo petdeset del slovenskih protestantskih piscev v slovenščini. Slovenski knjižni jezik je od Trubarjevih začetkov dalje, zlasti pa z uporabo v Dalmatinovi Bibliji (1584), dozorel v normativno trden knjižni jezik, ki je lahko služil kot upoštevanja vreden zgled tudi v nadaljnjih stoletjih. Razvojno se je spreminjal, funkcionalno širil in izpopolnjeval, doživljal zatišna obdobja in obdobja razcveta. V tiskani obliki se uporablja že peto stoletje. Danes nanj pogosto gledamo kot na samoumevno dobrino. Njegove zgodovinske pogojenosti se običajno le površno zavedamo. Petstota obletnica Trubarjevega rojstva je lepa priložnost za osvežitev zgodovinskega spomina, ki jasno kaže, da je bil slovenski knjižni jezik Trubarjeva zavestna izbira in rezultat ustvarjalnega prizadevanja, v katerega so se za Trubarjem postopno vključili še Krelj, Dalmatin, Bohorič in drugi. Čeprav so dosedanje raziskave jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja - zlasti veliko jih je v zadnjih desetletjih izšlo v zbornikih, revijah in monografijah - prispevale veliko spoznanj o jeziku posameznih piscev in se dotaknile tako rekoč vseh aktualnih vprašanj slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je potreba po novih raziskovalnih pristopih, osvetlitvah in ugotovitvah še vedno zelo velika. K novim raziskavam, zlasti natančnim analizam in popisom, spodbujajo tudi rezultati prizadevanj, ki bodo bodoče raziskovanje olajševali po gradivski in metodološki plati (npr. popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, na njihovi osnovi izdelani popis občnoimenskega besedja, uporabljenega v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja, faksimilirane izdaje velikega števila njihovih knjižnih izdaj, spletna različica Dalmatinove Biblije, objavljene konkordance, večja dostopnost prevodnih predlog in primerjalne literature itd.). Osrednji cilji simpozija Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju so: - pregledati, strniti in ovrednotiti spoznanja o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja predvsem iz zadnjih desetletij; - dopolniti vedenje o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja z novimi raziskavami, ki bodo zaobsegle različne ravnine jezikovne zgradbe (pisno, glasoslovno, oblikoslovno, besedotvorno, skladenjsko, besedno in besedilno), osvetlile rabo slovenščine v besedilih različnih zvrsti, osvetlile razmerje med knjižnim jezikom in narečji, razmerje med njim in jeziki, s katerimi je v 16. stoletju najpogosteje prihajal v stik, pokazale na odvisnost knjižnega jezika od prevodnih predlog itd.; - dodatno ali na novo osvetliti Trubarjev prispevek k oblikovanju slovenskega knjižnega jezika (na vseh ravninah in v vseh ustvarjalnih obdobjih) ter prispevek drugih piscev 16. stoletja; - ugotoviti vplivanjsko moč slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja v nadaljnjih stoletjih; - s sociolingvističnega vidika dodatno ali na novo osvetliti odvisnost slovenskega knjižnega jezika od družbenih razmer, v katerih se je oblikoval. ===== From: "Milan Žlof" Sent: Thursday, October 04, 2007 7:04 AM Subject: Prošnja Spoštovani, sem Milan Žlof, član Slavističnega in Lektorskega društva Slovenije. Zanima me, ali bi bilo mogoče objaviti vabilo za slovlitovce na obisk spletne strani www.milanzlof.si, na kateri je na ogled moj pesniški projekt Verz na minuto (480 trovrstičnic + uvodna; po obliki so haikuji, po vsebini pa marsikaj). Lep pozdrav. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 4 19:43:40 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 04 Oct 2007 19:43:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Kronika_Slavističnega_društva_Sloven ije_št=2E_76--77_=28oktober_2007=29 Message-ID: <4705426C.2411.6FE5EE6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika76.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika76.pdf si lahko preberete in iztisnete oktobrsko številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. V poštne nabiralnike članov društva bo prispela v naslednjih dneh. Tokratna številka je dvojna, ker ima zadaj priloženo posebno prilogo z informacijami o bližajočem se slavističnem kongresu v Trstu. E- različica kongresne priloge je dosegljiva na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika77.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika77.pdf Obiskovalci kongresa, ne pozabite, zadnji rok za prijavo je 6. oktober 2007, informacije o kongresu so vam na voljo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/trst_kongres.html, najenostavnejša prijava pa je prek spletnega obrazca na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_trst.html. Prijetno branje želi Matjaž Zaplotnik, urednik Kronike SDS. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 4 19:56:21 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 04 Oct 2007 19:56:21 +0200 Subject: [SlovLit] pregled minulih zagovorov magisterijev in doktorskih disertacij na FF v Lj. Message-ID: <47054565.30196.709FC0B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Posredujem kratko poročilo o novih in malo manj novih magistrih in doktorjih znanosti na našem področju, o katerih na SlovLitu še ni bilo beležke (ali pa mi je enostavno ni uspelo najti). Vsem iskrene čestitke in mnogo uspehov pri nadaljnjem znanstvenem udejstvovanju. Gašper Troha je 11. 6. 2007 na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo Artikulacija odnosa do oblasti v slovenski drami 1943--1990. Mentor: red. prof. dr. Vladimir Kralj. Sašo Živanović je 21. 6. 2007 na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FF v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo Kvantifikacijski vidiki logične oblike v minimalistični teoriji jezika. Mentorica: red. prof. dr. Marija Golden. Kozma Ahačič je 27. 6. 2007 na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Mentor: red. prof. ddr. Igor Grdina, somentor: izr. prof. dr. Marko Stabej. Matej Šekli je 28. 6. 2007 na Oddelku za slavistiko FF v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Šivic Dular. Špela Bregač je 2. 7. 2007 na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo Literarna preteklost Novega mesta v obdobju starejše književnosti. Mentor: red. prof. ddr. Igor Grdina, somentor: izr. prof. dr. Stane Granda. Andreja Čuk je 3. 7. 2007 v mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani zagovarjala magistrsko nalogo Pisatelj Milan Pugelj. Mentor: red. prof. ddr. Igor Grdina. Nina Novak je 12. 7. 2007 na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo Sodobna slovenska pravniška besedila. Mentorica: red. prof. dr. Ada Vidovič Muha. Mag. Sonja Starc je 19. 9. 2007 na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Kongresnem trgu 12 v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo Struktura oglaševalskih besedil in njihove diskurzivne lastnosti z diahronega in sinhronega vidika. Mentorica: izr. prof. dr. Simona Kranjc, somentorica: izr. prof. dr. Majda Kaučič Baša. --- S spletnih strani Referata za podiplomski študij FF v Ljubljani povzel Matjaž Zaplotnik 3. okt. 2007. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 4 20:04:16 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 04 Oct 2007 20:04:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Kaj_je_novega_na_knjižnih_policah_in_v _periodiki Message-ID: <47054740.15952.7113C3E@matjaz.zaplotnik.siol.net> Irena NOVAK POPOV (ur.): Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF Univerze v Ljubljani, 2007. Zbornik z letošnjega SSJLK prinaša tri jezikoslovne, šest literarnovednih ter pravtako šest kulturoloških prispevkov, zraven pa še predstavitve izbirnih tečajev, in ekskurzije ter raznoliko bero letošnje Parade mladih, kjer je prostor za predstavitev svojega raziskovanja letos dobilo šest avtorjev. Kot uvodoma pojasnjuje urednica zbornika, so organizatorji z izbiro naslovne teme seminarja in zbornika želeli "spodbuditi razpravljanje o pomembnih pojavih sodobnega družbenega obstajanja", kar stereotipi nedvomno so, čeprav imajo izobraženci do njih običajno "odnos skeptične distance" in se ne zavedajo prav dobro "njihove vloge v socializaciji, njihove razširjenosti in trajnosti, na videz naravne in zdravorazumske podlage, zaradi katere jih je težko razgraditi in postaviti na laž kot polresnice". --- Matjaž Zaplotnik Marko JUVAN: Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: LUD Literatura (Zbirka Novi pristopi), 2006. Monografija sodi med rezultate inštitutskega raziskovalnega programa Literarnoteoretične in zgodovinske raziskave ter projekta Literatura in literarne vede v slovenskem kulturnem prostoru. Juvan v knjigi predstavlja svoje videnje sodobne literarne vede in njene vloge na splošnem polju preučevanja literature. Ponuja teze za ohranitev položaja literarne vede s pomočjo njene 'notranje' preureditve in 'zunanje' prilagoditve. Te teze seveda zasedajo vidno mesto v Juvanovih dosedanjih razpravah in prispevkih na znanstvenih srečanjih, vendar so v tej knjigi znatno dopolnjene in medsebojno usklajene. Utemeljevanju teh tez je posvečen prvi del knjige (poglavji O literaturi teoretično in O literaturi zgodovinsko). V drugem delu pa avtor -- strokovnjak za področju medbesedilnosti -- reflektira in revidira nekatere temeljne literarnovedne koncepte in pojme (žanr in struktura, tekst in kontekst, hipertekst, literarnost, e-tekstologija, realnost in fikcija, čas in prostor, dialoškost, medbesedilnost, kulturni spomin itn.), kar po mnenju recenzentov knjige pomeni, da je delo uporabno tudi kot študijski priročnik in ne le kot teoretski "traktat". --- Matjaž Zaplotnik Miha PINTARIČ: Občutje časa v francoski srednjeveški in renesančni književnosti. Ljubljana: LUD Literatura (Zbirka Novi pristopi), 2005. Prev. Saša Jerele in Nataša Varušak. Miha Pintarič se v svoji študiji sprehaja skozi francosko srednjeveško in renesančno književnost. Ob tem sledi tezi, da se s prehajanjem v prostoru izkušnja časa fragmentira in človek ob tem izgublja svoj jaz. Avtor kot primer te teze navaja že viteške romane, ki jim je sledila književnost tako srednjega veka kot tudi poznejših obdobij. Delo je bilo prvikrat objavljeno 2002 v francoščini, v slovenščino sta ga prevedli Pinteričevi študentki Saša Jerele in Nataša Varušak. Avtor, ki je k slovenski izdaji monografije napisal poseben uvod, se v izbranih poglavjih se avtor ukvarja s francosko književnostjo med 12. in 16. stoletjem in analizira občutje časa, kakor se kaže v delih nekaterih znamenitih avtorjev (Chrétien de Troyes, Villon, Rabelais, Montaigne idr.), oziroma sledi prehodu celostnega občutja časa v srednjem veku v individualno doživljanje časa v renesansi. --- www.juliadoria.com Vanesa MATAJC in Gašper TROHA (ur.): Zgodovina in njeni literarni žanri. / History and its Literary Genres. Posebna dvojezična številka revije Primerjalna književnost (avgust 2006). Posebne dvojezične številke Primerjalne književnosti, ki prinašajo razprave na osnovi vileniškega komparativističnega kolokvija iz leta poprej, so postale že ustaljena navada. Tokratni zbornik v slovenski in angleški različici prinaša prispevke, predstavljene na komparativističnem srečanju v Lipici leta 2006: John Neubauer (Zgodovinopisje literarne zgodovine), Igor Škamperle (Družba, zgodovina in literarni pogled), Lucia Boldrini (Pomanjkanje poguma: znanstvene in zgodovinske paradigme v Doktorju Koperniku Johna Banvilla), Egon Pelikan (Zgodovinski roman med nacionalno identiteto, ideologijami in 'zgodovinskimi žanri'), Beata Thomka (Dekonstrukcija zgodovine in narativna identiteta), Bart Keunen (Pojav meta-žanra: zgodovinski roman in modernizacija romana), Marijan Dović (Zgodnje literarne reprezentacije nacionalne zgodovine in 'slovenski kulturni sindrom'), Gašper Troha (Zgodovinska drama in njena družbena vloga na Slovenskem pod komunizmom) in Gregor Pompe (Zgodovina opere in zgodovinska opera). Vanesa Matajc, predsednica Slovenskega društva za primerjalno književnost in sourednica zbornika, je za zbornik prispevala poglobljeno uvodno študijo, v kateri mdr. razčlenjuje in primerja prispevke ostalih avtorjev v zborniku. --- Matjaž Zaplotnik Marko RIJAVEC: Biblični motivi v poeziji Simona Gregorčiča. Ljubljana: Salve, 2006. Ob stoletnici smrti Simona Gregorčiča leta 2006 ponatisov njegovih del, organiziranja strokovnih srečanj in izdajanja strokovnih knjig v zvezi z njim ni primanjkovalo. Pričujoča knjiga, izdala jo je Kobariška župnija, je ena izmed slednjih. Nastala je na podlagi avtorjevega diplomskega dela, v katerem je le-ta "povezal dve temeljni področji, ki zaznamujeta Gregorčičevo življenje in sta vir njegovih inspiracij, to sta Sveto pismo in poezija". Uvodno besedo h knjigi je prispeval Maksimilijan Matjaž. --- Matjaž Zaplotnik Marjeta ŽEBOVEC: Slovenski književniki, rojeni od leta 1900 do 1919. Ljubljana: Karantanija, 2006. Marjeta Žebovec je izdala že drugo knjigo od predvidenih štirih knjig serije Slovenski književniki. Leta 2005 je izšla prva knjiga z avtorji, rojenimi do leta 1899. Kot je takrat avtorica pojasnila v uvodu, se je za kronološki princip razvrščanja odločila zato, ker je to "še najbolj objektivna klasifikacija", saj se zavestno želi izogniti vsakršnim vrednostnim klasifikacijam avtorjev oz. njihovih opusov. Druga knjiga, ki vsebuje predstavitve 77 avtorjev, rojenih na začetku 20. stoletja, nadaljuje vsebinsko zasnovo, podano v uvodu k prvi knjigi. Format in pestro slikovno gradivo kažeta na priročniški značaj knjige. --- Matjaž Zaplotnik =============== Slavistična revija 55/1--2 (jan.--jun. 2007). Dvojna številka s 456 stranmi, ki uvaja novi letnik revije, je posvečena lanski osemdesetletnici Jožeta Toporišiča. Število razprav, objavljenih v dvojni številki, je 29, z izjemo začetne so vse jezikoslovne. Številko sklepa Bibliografija akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča 1996-- 2006, ki jo je sestavila Anka Sollner Perdih. Slavistična revija na spletu: http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/okvir.html. --- Matjaž Zaplotnik Slovenščina v šoli 11/2 (2006). Po daljšem premoru je bralce sredi letošnjega julija znova razveselila nova številka revije Slovenščina v šoli (11/2, 2006). V tem času se je, kot uvodoma pojasnjuje Mira Hedžet Krkač, iztekel mandat drugemu uredniškemu sestavu revije, tako da je novo številko, ki sicer nosi še letnico 2006, uredil že novi uredniški odbor, ki izgleda takole: odgovorna urednica Mira Hedžet Krkač, uredniki Boža Krakar Vogel, Simona Kranjc, Igor Saksida, Sonja Starc, Teodor Domej, Marija Pirjevec, Vlado Pirc, Mirjam Podsedenšek, Darinka Ambrož, Mojca Honzak in Danica Filipčič. V reviji sta objavljena dva strokovna članka (Petra Kodre: Današnji devetošolci o vzgoji za krepitev zavesti o narodni pripadnosti in Vlado Pirc: Kratka proza nekoč in danes) in deset krajših prispevkov: Mateja Črv Sužnik piše o obravnavi modernega slovenskega romana za maturo, Bojana Modrijančič Reščič o obravnavi Puškinovega romana v verzih Jevgenij Onjegin v srednji strokovni šoli, Mojca Osvald o evropski romantični liriki znotraj t. i. medpredmetnega povezovanja, Mateja Rožanc Zemljič o obravnavi Prešernove Zdravljice, Sonja Žežlina o besedilnih vrstah, Mateja Sužnik o uporabnosti elektronske verzije SSKJ pri pouku slovenščine, Nada Đukić o primerjavi slovenskih in tujih teorij novele, Marija Zagorc o interpretativnem modelu Kosmačevega Tantadruja, Anita Nedeljkovič Andlovic o obravnavi Dragotina Ketteja v zadnjem razredu devetletke, Pavla Kozlovič pa o inovativnih načinih obeležitve slovenskega kulturnega praznika na osnovni šoli. Revija ima skromno arhivsko stran na strežniku Zavoda za šolstvo RS: http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=18. --- Matjaž Zaplotnik Primerjalna književnost 30/1 (junij 2007). Ob tridesetem letniku osrednje znanstvene revije za primerjalno književnost na Slovenskem je uredništvo pripravilo tematsko številko o položaju primerjalne književnosti kot znanstvene discipline in njenim odnosom do proučevanja literature. V jubilejni, 216 strani obsegajoči številki razprave objavlja šestnajst domačih in tujih avtorjev, zgodba, ki jo s svojimi pogledi na krovno temo sestavljajo, je kajpak fragmentarna, toda "zdi se, da prav zaradi svoje nedokonč(a)nosti ustreza tistemu, kar smo vajeni imenovati duh časa", je v uvodniku k številki zapisala glavna urednica Darja Pavlič. V tridesetih letih je revija zamenjala tri glavne urednike (prvih dvajset letnikov je revijo urejal Darko Dolinar, v letih 1998--2002 Tomo Virk, od 2003 pa se kot urednica revije trudi Darja Pavlič) in z letošnjim letnikom že drugič zamenjala svojo zunanjo podobo. Med avtorji tokratnih prispevkov naštejmo le domače. To so: Marcello Potocco, Jelka Kernev Štrajn, Miha Javornik, Andrej Leben, Andrej Zavrl, Alojzija Zupan Sosič, Lea Flis, Tomaž Toporišič, Mateja Pezdirc Bartol in Aleš Vaupotič. Spletna stran revije je http://www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm. --- Matjaž Zaplotnik V dvojni pomladni številki mesečnika za literaturo Literatura (19/191- -192, maj--junij 2007) Goran Č. Potočnik in Samo Rugelj razmišljata o osnutku zakona o Javni agenciji za knjigo, ki je nastal na Ministrstvu za kulturo. Med kritikami v tej številki revije pa si pozornost zaslužita vsaj dve, ki se, vsaka s svojega kritiške perspektive, lotevata obsežne antologije Petra Kolška Nevihte sladkih rož (Študentska založba, 2006). --- V uvodniku dvojne poletne številke (19/193--194, jul.--avg. 2007) Blaž Lukan piše o stanju duha med slovenskimi filmarji in gledališčniki, v rubriki Refleksija pa Matevž Kos razgrinja svoj pogled na poetiko Milana Dekleve. V Literaturinem tematskem bloku, ki ga uvaja razmišljanje Michała Kopczyka, je tokrat predstavljena najmlajša poljska proza. --- Za septembrsko enojno številko (19/195, sept. 2007), ki ima 216 strani, pa je uvodnik z naslovom Plagiati in pirati napisala Urška P. Černe. V kritiškem delu revije sta pozornosti vredni predvsem dve prodorni recenziji romana Popkorn Andreja E. Skubica. Revija Literatura na spletu: http://www.ljudmila.org/ludliteratura. --- Matjaž Zaplotnik V dvojni številki revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja (30/303--304) svoje spomine objavlja druga generacija maturantov (maturirala 1958) gimnazije v Ajdovščini. V reviji so objavljeni tudi trije družboslovni in kulturnozgodovinski članki: Miro Kocjan (Šestdeset let Slovenske deželne gospodarske zveze), Katarina Jurjavčič (Primorski begunci v Jugoslavijo) in Ivan Vogrič (njegov esej Gabriele D'Annunzio: med zgodovino in umetnostjo govori o italijanskem književniku s preloma 19. in 20. stoletja, katerega roman Zmagoslavje smrti je bil pred leti preveden tudi v slovenščino). --- Matjaž Zaplotnik =============== Za konec pa še dve koristni spletni povezavi: http://nl.ijs.si/e-zrc/ -- Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (e-ZISS): Brižinski spomeniki, A. M. Slomšek, Ž. Zois, A. Podbevšek ... Portal bo kmalu bogatejši še za spletno izdajo Škofjeloškega pasijona in dve verziji esejističnega romana Izidorja Cankarja S poti. http://www.eurolit.org -- Spletna stran evropske zveze za primerjalno književnost. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Oct 6 00:08:01 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 06 Oct 2007 00:08:01 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitev Merkujevega zbornika (Jezikoslovni zapiski 13/1--2 (2007)) Message-ID: <4706D1E1.5712.2B2F9D4@matjaz.zaplotnik.siol.net> MERKUJEV ZBORNIK Uredili Silvo Torkar, Metka Furlan, Janez Keber in Alenka Šivic-Dular JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 13/1--2 (2007) Dvojna številka glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (http://isjfr.zrc-sazu.si), ki je izšla v začetku septembra 2007 in obsega 509 strani, je posvečena osemdesetletnici jezikoslovca, etnomuzikologa in skladatelja akademika Pavleta Merkuja, enciklopedista ljudske kulture Slovencev v Italiji. Zbornik prinaša dvainštirideset razprav šestinštiridesetih avtorjev iz Slovenije (19) ter Poljske, Italije, Avstrije, Belorusije, Ukrajine, Makedonije, Madžarske, Hrvaške, Češke, Nemčije, Bolgarije in Estonije (23). Jezik večine besedil (22) je slovenščina, zastopanih pa je še osem slovanskih jezikov ter nemščina in italijanščina. Skoraj polovica prispevkov je s področja slovenskega in slovanskega imenoslovja, ostali pa segajo v zgodovino jezika, primerjalno leksikologijo, dialektologijo in skladnjo. Pred razpravnim delom najdemo krajšo oznako jubilantovega življenja in dela, tabulo gratulatorio in bibliografijo vseh prispevkov slavljenca na jezikoslovne teme. Vsebina zbornika: Akademik Pavle Merk`u -- 80-letnik (S. Torkar) Tabula gratulatoria Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici (M. Furlan) Razprave - Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 -- druga slovnica slovenskega jezika - Rosanna Benacchio: Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini: vzporednost s slovenskimi narečji v Furlaniji - Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel 'Steinhaufen' -- Dialektologisches und Namenkundliches rund um einen Slawismus im Bairischen - Urszula Bijak, Barbara Czopek: Imiona w nazwach jezior i stawów w Polsce - Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf- , Herr- und Pape-/Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße - : i - - Aleksandra Cie¶likowa, Maria Malec: Nadawanie imion "literackich" w Polsce - Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine - Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen - . : - Goran Filipi: Istroromunski kromonimi - Anđela Frančić: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi - Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče "zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza" - Helena Grochoła-Szczepanek: Człowiek -- to kto? Refleksja nad płciš człowieka w języku ludowym - -: - Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) - Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jkm "brest"? - Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha - Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu - . i: i - Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 - Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja - i : i -- i - Witold Mańczak: Rzekoma archaiczno¶ć obszarów peryferycznych - Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave - France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus - Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol - Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli - Ludwig Selimski: - Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke - Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa "Človek" (na primeru V617 teta in V618 ujna) - Liliana Spinozzi Monai: Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega narečja (Amarcord di Pavle Merk`u) - : - - Krystyna Szcze¶niak: Kagor, tajemniczy desygnat zamów i recept lekarskich wschodniej Słowiańszczyzny - Agata Šega: Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini - Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine - Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih - Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo - Rudolf Šrámek: Etymon, pojmenovací motiv a význam vlastních jmen - i . : *Blva, *Blvan . ( ´o a ) - Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum - Peter Weiss: Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini Ob 60-letnici Varje Cvetko Orešnik (Marko Snoj) =============== Opisi ostalih knjižnih novosti Založbe ZRC so na voljo na http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/taxonomy_menu/6 . From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Oct 6 13:33:19 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 06 Oct 2007 13:33:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Elektorji_na_volitvah_v_Državni_svet_i n_kandidat_člana_Državnega_sveta Message-ID: <47078E9F.25604.343490@matjaz.zaplotnik.siol.net> Izvolitev društvenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta Republike Slovenije in določitev kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije Spoštovane članice in člani ZD SDS, sporočam vam, da je volilni odbor po pooblastilu UO ZD SDS soglasno izvolil naslednje elektorje, ki nas bodo zastopali na volitvah v Državni svet Republike Slovenije: 1. MARIJA SULICS LESKOVAR, profesorica slovenščine na Šolskem centru v Ljubljani, 2. DANICA RANGUS, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Center Novo mesto, 3. MOJCA STARE ALJAŽ, profesorica slovenščine na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, 4. MOJCA MARN, profesorica slovenščine na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, 5. ADRIJANA ŠPACAPAN, profesorica slovenščine na Tehniškem šolskem centru Nova Gorica, 6. ZORAN BOŽIČ, profesor slovenščine na Srednji ekonomski in trgovski šoli Nova Gorica. Poleg tega je kot kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije -- predstavnika funkcionalnih interesov za področje vzgoje in izobraževanja (interesna skupina negospodarskih dejavnosti) je določil dr. Zoltana Jana, profesorja svetnika. Kandidat je to funkcijo uspešno opravljal že do sedaj in je svojo kandidaturo tudi pisno potrdil. Volilni odbor pričakuje eventualne pripombe ali nasprotovanje članov ZD SDS do 15. oktobra 2007. V imenu volilnega odbora, Milena Mileva Blažić tajnica ZD SDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 8 17:55:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Oct 2007 17:55:37 +0200 Subject: [SlovLit] = S_poti_na_zaslonu_--_Umetnina_in_diskurz _--_Ali_je_možna_neeshatološka_umetnina=3F Message-ID: <008201c809c3$aca53500$6900a8c0@P4> From: "Matija Ogrin" To: Sent: Monday, October 08, 2007 5:45 PM Subject: Iz. Cankar: S poti - na spletu Spoštovani kolegi! Z veseljem vam sporočam, da je Inštitut za slovensko literaturo ZRC SAZU danes poslal na splet v prostem dostopu še eno znanstvenokritično izdajo - Izidor Cankar: S poti. http://nl.ijs.si/e-zrc/izidor/ Nastala je v okviru projekta e-ZISS ; v nji lahko berete originalno verzijo romana iz l. 1913 ali pa predelano iz l. 1919, ki je doslej veljala kot edina merodajna. Najzanimivejši del naše kritične izdaje je primerjalni prikaz, ki omogoča sinoptičen pogled na razlike med verzijama. Želimo vam novo odkrivanje te zanimive findesieclovske proze. Pozdrav, Matija Ogrin ===== From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Monday, October 08, 2007 11:09 AM Subject: konferenca o umetnosti, interpretaciji, izrekljivosti V torek in sredo, 9.-10. oktobra bo na Univerzi v Ljubljani konferenca Umetnina in diskurz: sodobna umetnost med vizualno evidentnostjo in potrebnostjo komentiranja. Teme so: zakaj je umetnost treba komentirati, v kakšnem smislu je umetnina lahko diskurz, kje so meje izrekljivega v umetnosti, kaj tvori identiteto umetniškega dela danes? Nastopajo Konrad Liessmann, Janko Kos, Gerald Geilert, Vid Snoj, Kai-Uwe Hemken, Stefan Majetschak, Gorazd Kocijančič, Jurij Selan, Christina Demand, Jožef Muhovič. V torek se začne ob 9.30 (pozdravi, prvi referat pa ob 10.00) do 12.45 in od 14.30 do 18.45, v sredo od 9.30 do 13.30 in 15.00 do 17.45. Aleš Bjelčevič ===== From: "Slovanska knjižnica" Sent: Monday, October 08, 2007 2:11 PM Subject: Philologos - povabilo Slovanska knjižnica & KUD Logos Pogovorni večeri Četrtek, 11 . oktobra 2007, ob 19. uri, dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana Izhodišče za razpravljanje ob knjigi Czesława Miłosza: Pričevanje poezije je vprašanje: Ali je možna neeshatološka poezija? Večer bosta uvedla Primož Čučnik in Alen Širca. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 8 18:05:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Oct 2007 18:05:54 +0200 Subject: [SlovLit] Poskus s cirilico Message-ID: <009401c809c5$1c0b0270$6900a8c0@P4> V kazalu Merkujevega zbornika v Slovlitovem sporočilu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002270.html se nam je izgubila cirilica, zato cirilske naslove objavljamo še enkrat, tokrat v kodiranju UTF-8; upajmo, da bo delovalo, miran - ?????? ?????: ?????i?? ??????? ?? -??? - ????????? ?. ?????????: ???????? ?????? ???????? ??????????? ? ?????????? - ???? ??????-?????: ???????????? ?? ?????????? ?????? - ????? ?. ??i????: ???? ????????i? ?????????? ???? - ??????i?? ?????????: ?????i?? ? ??????? -???- ?? ???????????????i? ?????????? ?????? - Ludwig Selimski: ??????? ??? ????????? ? ???????? ?????????? ? ??????????? ???????????? - ?????? ??????????: ??????????-?????????? ??????????? ???????? - ?i???? ?. ???????: *B?lva, *B?lvan? ?? ??. (???????? ???????????????o a????????????? ?????) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 8 18:01:32 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Oct 2007 18:01:32 +0200 Subject: [SlovLit] Poskus s cirilico Message-ID: <008801c809c4$80b9cf40$6900a8c0@P4> V kazalu Merkujevega zbornika v Slovlitovem sporočilu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002270.html se nam je izgubila cirilica, zato cirilske naslove objavljamo še enkrat, tokrat v kodiranju UTF-8; upajmo, da bo delovalo, miran ===== - ?????? ?????: ?????i?? ??????? ?? -??? - ????????? ?. ?????????: ???????? ?????? ???????? ??????????? ? ?????????? - ???? ??????-?????: ???????????? ?? ?????????? ?????? - ????? ?. ??i????: ???? ????????i? ?????????? ???? - ??????i?? ?????????: ?????i?? ? ??????? -???- ?? ???????????????i? ?????????? ?????? - Ludwig Selimski: ??????? ??? ????????? ? ???????? ?????????? ? ??????????? ???????????? - ?????? ??????????: ??????????-?????????? ??????????? ???????? - ?i???? ?. ???????: *B?lva, *B?lvan? ?? ??. (???????? ???????????????o a????????????? ?????) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 9 09:54:49 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Oct 2007 09:54:49 +0200 Subject: [SlovLit] = STilometrična_ANaliza_IDiolekta_--_Iz_ albuma Message-ID: <001401c80a49$abfe76d0$6900a8c0@P4> From: "Rok Becan" Sent: Tuesday, October 09, 2007 9:03 AM Subject: [SDJT-L] Govorni korpus StAnId Pozdravljeni! V okviru diplomskega dela na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani pod mentorstvom Mirana Hladnika in Primoža Jakopina je nastal govorni korpus StAnId (po naslovu diplome: STilometrična ANaliza IDiolekta). Ker izsledkov diplome ne nameravam objavljati v strokovni literaturi, sem diplomo in korpus (v okrnjeni obliki: brez vzporednih posnetkov, spletnega vmesnika za iskanje pa korpus tako nima) postavil na splet: http://www.soncek.net/rok/studij/StAnId/stanid.html. Upam, da komu pride prav. Če kdo želi (samo za potrebe raziskovalnega dela) dobiti tudi posnetke besedil korpusa (v .mp3, 1,4 GB, 28 ur), jih lahko dobi po pošti. Prošnjo za posnetke pošljite na moj e-naslov, zraven pa prosim navedite svoje podatke, predstavitev in namen uporabe posnetkov. Posnetke bo možno dobiti tudi na zagovoru diplome, ki bo v sredo, 10. 10. 2007 ob 9.40 na diplomskem seminarju dr. Hladnika na Filozovski fakulteti v Ljubljani, soba 209. Lep pozdrav, Rok Bečan, Lovrenc na Pohorju ======= http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri83/index.html -- pred poplavo in po njej ... lp, miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 9 15:39:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Oct 2007 15:39:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Koncert_poezije_u_naričju_=28Cerkno=29 _--_FF_v_medijih Message-ID: <005d01c80a79$ccf1d320$6900a8c0@P4> From: "domc" Sent: Monday, October 08, 2007 8:17 PM Subject: Koncert poezije u naričju (Cerkno) Zdrawo! Wim, de nabedn na mara wapierat priponk, sam če čete ki weč zwidet, boste mogl tu nardit. Drgač pa sam osnowne informacije. Joko in Domc (http://jokoindomc.gajba.net) wadda Šuštarsk must, Jeblana srida, 10. 10. 2007 wab 18h glasbenu-gledališk nastop (koncert) [...] LP Domen Uršič - Domc, še kar absolwent na FF ======== From: "Matjaž Rebolj" Sent: Tuesday, October 09, 2007 8:18 AM Subject: nekaj novih ujetih stotink http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/kliping/podoba.htm -- učitelji FF v medijih, tudi nekaj slovenističnih. http://videolectures.net/ff07_ljubljana/ -- videoposnetki predavanj na FF, tudi precej slovenističnih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 9 21:46:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Oct 2007 21:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] Society for Slovene Studies -- Re: Vidoposnetki predavanj -- Message-ID: <016601c80aad$203abf00$6900a8c0@P4> Bivši predsednik Society for Slovene Studies Metod Milač v avgustovski številki društvenega glasila Letter izraža željo po povečanju članstva. Trenutno je članov 290 (dve tretjini iz Severne Amerike, 50 iz Slovenije, 8 iz Velike Britanije, 7 iz Avstrije, 6 iz Italije, 4 iz Avstralije, po trije iz Japonske, Nemčije in Madžarske, eden iz Čila). Novi člani bodo dobili številko 29 revije Slovene Studies, ki je bila posvečena etnomuzikologiji, in naslednjo, 30. številko (2008), ki izide letos jeseni. Članarina znaša 20 $, za študente celo samo 5 $. O slovenističnih sekcijah na novembrskem kongresu ameriških slavistov v New Orleansu, o prizadevanju novega predsednika SSS Timothyja Pogačarja za ustanovitev Centra za slovenistične študije v Clevelandu in o SSS nasploh si preberimo na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l07-61.html http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/newslets/l07-62.html Še to: Objave v Slovene Studies prehajajo s humanističnega sloga citiranja na vedno širše uveljavljenega naravoslovnega, tj. tipa (Juvančič 2002: 76). Od navodil v Chicago Manual of Style bodo odstopale samo v zapisovanju polnega imena avtorja v seznamu literature namesto okratičenega. -- miran ======== From: "Maja Zorga" Sent: Tuesday, October 09, 2007 3:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Koncert poezije u naričju (Cerkno) -- FF v medijih Ooo, sem morala izraziti svoje navdušenje nad tem, da so tudi pri nas predavanja dostopna na internetu, hvala in kapo dol tistim, ki so se to spravili delat! Fino bi bilo, ko bi taka snemanja postala stalnica in posnetki v obliki video poddaj dostopni tudi na itunes. :) lp, Maja Žorga ======== From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 09, 2007 6:15 PM Subject: LK, 15. oktober 2007 LK FF vabi na 859. sestanek v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Janez Jug, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja: Predstavitev mednarodnega jezika esperanta ob njegovi 120-letnici. -- Chikako Shigemori Bučar ========= From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Tuesday, October 09, 2007 8:21 PM Subject: Festival Besede brez meja v Olomucu Eden najvidnejših olomuških dogodkov v oktobru je festival Besede brez meja. V letih 2001 do 2004 ga je vzpostavil in idejno oblikoval pesnik, založnik in vizionar Martin Reiner; skupaj z brnsko založbo Petrov je zamrl tudi ta festival. Leta 2006 je to tradicijo oživil lokalni entuziast Roman Kouřil s pomočjo Marka Szilvásija, Petra Palarčíka in drugih prostovoljcev. Letošnji festival je potekal med 2. in 7. oktobrom, udeležili pa so se ga besedni, glasbeni in likovni umetniki iz desetih držav: Anglije, Avstralije, Češke, Kitajske, Madžarske, Nemčije, Poljske, Škotske, Slovaške in Slovenije. Literarni večer s slovenskimi pesniki Ivom Stropnikom, Zoranom Pevcem in Tatjano T. Jamnik se je odvijal v petek, 5. oktobra, v klubu Kaldera. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 10 21:29:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Oct 2007 21:29:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_ZRC_SAZU_in_Založbe_Ariste j_--_Qlandija Message-ID: <00a501c80b73$f1cf2c10$6900a8c0@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Wednesday, October 10, 2007 8:31 AM Subject: Vabilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev knjižnih novosti: Danila Zuljan Kumar: Narečni diskurz (Zbirka Linguistica et philologica, 16) Helena Jazbec: Nemške izposojenke pri Trubarju (Zbirka Linguistica et philologica, 17) in revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 6 Tiskovna konferenca bo v četrtek, 11. oktobra 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4/pritličje, Ljubljana. Vojislav Likar, Varja Cvetko Orešnik === From: "Zalozba Aristej" Sent: Wednesday, October 10, 2007 12:47 PM Subject: VABILO-Moederndorfer, Lukan Spoštovani, iz Založbe Aristej vas vabimo na predstavitev naših prvih jesenskih knjižnih izdaj: pesniške zbirke za otroke Ko grem spat Vinka Moederndorferja in izbora teatroloških esejev Blaža Lukana Tihožitja in grimase. Lep pozdrav Emica Antončič ==== From: "zvezdana cujovic" Sent: Wednesday, October 10, 2007 7:39 PM Subject: Na pomoč! Živjo! Nakaj Kranjčanov se nas je zgrozilo, ko smo slišali, da mislijo nov trgovski center na Planini poimenovati Qlandija (zapis s q-jem). Ali lahko to preprečimo in kako? Baje o tem govori Zakon o uporabi slovenskega jezika. Imaš kakšne izkušnje s tem? [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 10 22:54:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Oct 2007 22:54:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Ostržek_--_Re=3A_Velandija Message-ID: <014b01c80b7f$d0685630$6900a8c0@P4> From: "Bralna značka" Sent: Wednesday, October 10, 2007 3:30 PM Subject: Ostržek (10. številka) Spoštovani, obveščamo vas, da smo na naši spletni strani objavili novo številko spletnega glasila OSTRŽEK. Do njega lahko dostopate na naslovu: http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/SL_0607/glasilo10.htm ali http://www.bralnaznacka.si/Glasilo/index.html Ostržka prejemajo mentorji bralne značke v šolah, vrtcih v Sloveniji in zamejstvu, učitelji dopolnilnega pouka v zdomstvu, društva in zveze prijateljev mladine, splošne knjižnice, strokovnjaki z različnih področij, povezanih z branjem, novinarji in nekateri starši. Spletno glasilo ureja PETRA POTOČNIK, strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS ==== From: "Anja" Sent: Wednesday, October 10, 2007 10:14 PM Subject: Re: [SlovLit] Qlandija Qlandia ali Qlandija v Kranju ne bo ne prva ne zadnja, žal. Se strinjam, da je ime pod vsakim nivojem, ampak na žalost se veljakom, ki jih žene zgolj in samo denar, z imenom ne da potruditi niti toliko, da bi šlo v uho ali da bi vsaj tudi laikom ne šle v zrak vse dlake po telesu. Da še malo dodam na ogenj (sicer ni tak biserček, je pa vseeno cvetka): v Velenju pričakujejo Velandijo :) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 12 23:54:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Oct 2007 23:54:16 +0200 Subject: [SlovLit] Serija okroglih miz Jezikovni pogovori Message-ID: <004301c80d1a$70a87c60$6900a8c0@P4> Založba Pivec bo v oktobru in novembru priredila serijo okroglih miz z naslovom Jezikovni pogovori. Povod za okrogle mize je izid knjige Jezikovni pogovori iz Sedem dni akademika dr. Jožeta Toporišiča, v kateri so zbrani jezikovni kotički, ki jih je objavljal v tej reviji. Okrogle mize, katerih namen je prevetriti stanje in aktualne teme sodobnega slovenskega jezika, bodo v Mariboru (16. 10. 2007) s temo Slovenščina danes in jutri, v Ljubljani (24. 10. 2007) s temo Slovenščina v strateških in drugih dokumentih RS, v Kopru (6. 11. 2007) s temo Slovenščina v stikih in medkulturnem povezovanju in na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani (30. 11. 2007)s temo Knjižna norma in jezik v medijih in literaturi. Okrogla miza v Mariboru bo potekala v amfiteatru Filozofske fakultete, v torek, 16. oktobra 2007, ob 15. uri. Tema okrogle mize bo Slovenščina danes in jutri, demokratizacija slovenskega jezika in umeščanje slovenskega jezika v evropski prostor. Razpravljalci bodo: red. prof. dr. Jože Toporišič, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, mag. Alenka Valh Lopert, red. prof. dr. Zinka Zorko in mag. Majda Potrata. Okroglo mizo bo povezoval Nino Flisar, urednik Založbe Pivec. Okrogla miza v Ljubljani bo potekala v večnamenski dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani, v sredo, 24. oktobra 2007, ob 15. uri. Tema okrogle mize v Ljubljani bo Slovenščina v strateških in drugih dokumentih RS. Razpravljalci bodo: red. prof. dr. Jože Toporišič, dr. Janez Dular, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha, red. prof. dr. Tomo Korošec, doc. dr. Vojko Gorjanc in mag. Majda Potrata. Okroglo mizo bo povezovala izr. prof. dr. Monika Kalin Golob. From: "NINO FLISAR" Sent: Friday, October 12, 2007 3:08 PM Subject: objava na slolit-u Okrogla miza v Kopru bo potekala na Fakulteti za humanistične študije v torek, 6. novembra 2007, ob 18. uri. Tema okrogle mize v Kopru bo Slovenščina v stikih in medkulturnem povezovanju. Razpravljalci bodo: red. prof. dr. Jože Toporišič, dr. Zoltan Jan, dr. Ludvik Karničar, dr. Rada Cossutta in dr. Vesna Mikolič, ki bo okroglo mizo tudi povezovala. Okrogla miza na Knjižnem sejmu v Ljubljani bo potekala v Cankarjevem domu, prostor še ni znan, v petek, 30. novembra 2007, ob 11. uri. Tema okrogle mize na Knjižnem sejmu v Ljubljani bo Knjižna norma in jezik v medijih in literaturi. Razpravljalci bodo: dr. Jože Toporišič, dr. Marko Stabej, dr. Andrej E. Skubic, drugi še niso potrdili svoje prisotnosti. Serijo okroglih miz Jezikovni pogovori finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Vljudno vabljeni, da se udeležite katere od okroglih miz, prisluhnete razpravam vodilnih slovenskim jezikoslovcev o aktualnih temah slovenskega jezika in si priskrbite knjigo dr. Jožeta Toporišiča po promocijski ceni. From andrejka.susmelj na guest.arnes.si Sat Oct 13 22:18:06 2007 From: andrejka.susmelj na guest.arnes.si (Andrejka Susmelj) Date: Sat, 13 Oct 2007 22:18:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <471127FE.90105@guest.arnes.si> V današnji Mladini v pismih bralcev piše piarovka MŠŠ Mihaela Praprotnik, da Cankarjevo tekmovanje bo in da ga bo organiziral Zavod RS za šolstvo. Na strani Slavističnega društva je še vedno izjava, da Cankarjevega tekmovanja ne bo, na Zavodovi strani pa nič novega. V začetku tedna sem pisala predsedniku SDS o ogorčenju med dijaki zaradi odpovedi tekmovanja, zato bi rada jasen odgovor. Bo Cankarjevo tekmovanje ali ga ne bo? Lep pozdrav Andrejka Šušmelj Gimnazija Nova Gorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 16 08:55:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Oct 2007 08:55:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Zapisnik_o_odstopu_Zavoda_za_šolstvo_o d_organizacije_Cankarjevega_tekmovanja Message-ID: <004701c80fc1$a2505ea0$274602c1@ff.unilj.si> From: Milena Mileva BLAZIC [mailto:milena.blazic na guest.arnes.si] Sent: Monday, October 15, 2007 11:48 AM Subject: [Fwd: Re: Zapisnik CT] Subject: Re: Zapisnik CT Date: Mon, 15 Oct 2007 10:41:16 +0200 From: Matjaž Zaplotnik To: Milena Mileva BLAZIC živjo, zapisnik sem pravkar prenesel na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html in http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html lp matjaž From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 15 12:00:16 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 15 Oct 2007 12:00:16 +0200 Subject: [SlovLit] = spletne_povezave_--_osrednji_dogodek_Š krabčeve_ustanove Message-ID: <47135650.10325.83E86E@matjaz.zaplotnik.siol.net> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/trst_kongres.html -- Na osveženi spletni strani bližajočega se kongresa v Trstu je popravljen seznam predstavitev knjig in projektov, za lažjo orientacijo po Trstu pa je dodanega še nekaj slikovnega materiala. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/ct.html -- Na spletne strani Cankarjevega tekmovanja smo dodali Zapisnik sestanka programske skupine ZRSŠ za slovenščino in predstavnikov ZD SDS 6. junija 2007. http://www.zrc-sazu.si/sdpk -- Na spletnih straneh SDPK so dosegljive fotografije s 5. mednarodnega komparativističnega kolokvija, ki je bil septembra v Lipici, ter s simpozija Primerjalna književnost v 20. stoletju (ob 100-letnici rojstva Antona Ocvirka), ki je istega meseca potekal v Dvorani SAZU v Ljubljani. ===== From: Polona Lovšin Subject: Vabljeni na osrednji dogodek Škrabčeve ustanove Date sent: Mon, 15 Oct 2007 10:55:30 +0200 Izpovedni ljubezni do materinščine, ki bogati vsakdan in je ključ naše izvirnosti navzven, z oživljanjem življenjske zavzetosti največjega slavista 19. stoletja do slovenskega jezika sledimo v Ustanovi patra Stanislava Škrabca. Letos bomo že četrto leto slavnostno podelili štipendije odličnim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije in študentu frančiškanu, ki s strokovno zavzetostjo nemirne mlade moči nadaljujejo delo p. Stanislava Škrabca. Vabimo vas, da spoznate naše mlade upe na letošnjem osrednjem dogodku ustanove, kjer bo slavnostni govornik dr. Dimitrij Rupel, zunanji minister Republike Slovenije. Srečanje bo potekalo v župnijski cerkvi svetega Štefana v Ribnici v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri. Podelitvi bo sledil koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Spored zajema skladbe železnega repertoarja obdobij baroka in klasike: dva koncerta izpod peresa znamenitega Bacha in virtuoznega (lahko rečemo našega) Tartinija ter dramatično, bolečo in strastno simfonijo velikega W. A. Mozarta. Počaščeni bomo, če boste z nami! Ustanova patra Stanislava Škrabca, Ribnica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 16 09:15:46 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 16 Oct 2007 09:15:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Govorna_interpretacija_literarnih_besedi l_v_pedagoški_in_umetniški_praksi_--_Si=2Egleda l Message-ID: <004e01c80fc4$6b38f280$274602c1@ff.unilj.si> From: Katarina Podbevšek Date: Oct 15, 2007 10:19 AM Subject: Vabilo na predstavitev knjige Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi To: slovlit na ijs.si V torek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v knjigarni Mohorjeve družbe na Nazorjevi 1 v Ljubljani predstavitev knjige Katarine Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi. Avtorica raziskuje govorno dejavnost, ki jo opravljata učitelj in igralec, prvi v šoli kot del pouka književnosti (interpretativno branje), drugi v gledališču ali drugih okoljih kot umetniški dogodek. Čeprav se šolska govorna interpretacija razlikuje od umetniške po namenu, zunanjih okoliščinah in načinu podajanja, pa so teoretične osnove in zakonitosti praktične uresničitve obema skupne. Avtorica poda teoretske temelje za govorno interpretiranje, analizira videoposnetke različnih govornih izvedb in predstavi model priprave za govorno interpretacijo. ===== From: vitoslava slava [mailto:vitoslavaslava na yahoo.co.uk] Sent: Monday, October 15, 2007 9:06 PM Subject: Koledar dogodkov na www.sigledal.org Pozdravljeni, na www.sigledal.org je objavljen Koledar dogodkov, v katerega lahko sami vpisujete svoje dogodke in jih tako najavljate. Gre pa takole: 1. Greste na www.sigledal.org 2. Na desni strani se prijavite (oz predhodno registrirate, ce se niste registrirani) 3. Nato v levem sajdbaru kliknete Koledar dogodkov in se Pregled in vpis dogodkov 4. Na desni strani imate nekaj koledarjev, ob stevilkicah so zelene puscice 5. Kliknete puscico ob datumu, ko zelite najaviti dogodek 6. Odpre se vam vnosni obrazec 7. najprej umaknete pusico, ki oznacuje, da je dogodek skrit 8. Obvezno morate navesti uro pricetka in konca dogodka 9. Na desni strani lahko dogodek uvrstite v razlicne kategorije 10. Bodite previdni, ce pejstate tekst. Bolje je, da ga normalno natipkate, morda samo stavek - dva in povezavo. Sicer ga rado razmece po svoje in potem svojo objavo popravljate in popravljate. 11. Greste na Predogled 12. Ce vam Predogled ni vsec, ne kliknite Nazaj, ker boste dogodek morali pisati znova. Bolje je, da ga objavite, potem pa ponovno uredite. [...] Ce bi se pojavili kaksni zapleti ali nejasnosti, mi prosim sporocite. Ce zelite na nasi strani www.sigledal.org sami objavlajti svoje novice, lahko pridobite administrativni dostop do strani. Prisrcno vabljeni! [...] Lep pozdrav Tamara Matevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 16 22:30:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Oct 2007 22:30:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Metod_Turnšek_--_Zvenečnost_nezvoč nikov_--_=C8as_za_vire_se_izteka Message-ID: <007e01c81033$61307000$6900a8c0@P4> From: "Milka Olip" Sent: Thursday, October 11, 2007 4:05 PM Subject: Turnsek VABILO na predstavitev knjige Milana Dolgana DR. METOD TURNŠEK, urednik in časnikar. Knjigo je izdala založba Mladika v Trstu v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik. V torek, 16. oktobra 2007, ob 11. uri, v sejni sobi Krščanske kulturne zveze, 10. Oktober Str. 25/3. O Turnšku bodo spregovorili [žal prepozno objavil, z opravičili, miran]: dr. Milan Dolgan, avtor knjige in razstave o Turnšku, Marij Maver, v imenu založbe Mladika Trst, dr. Rozina Švent, avtorica razstave. Redovnik Metod Turnšek, s krstnim imenom Konrad, je bil rojen leta 1909 v bližini Ptuja. Govornik na novi maši leta 1934 na Ptuju je bil koroški politik župnik Vinko Poljanec. Bil je vzgojitelj v Slomškovem zavodu v Ljubljani. Postal je tudi urednik verskih revij in knjig, ki jih je izdajal stiški samostan. Že pred vojno se je začel posvečati koroškim Slovencem. Med vojno je doktoriral in se usmeril v versko narodopisje. Takoj po vojni se je začel usmerjati v pisateljevanje in postal narodopisni raziskovalec celotne Primorske. Deset let je bil profesor slovenščine in zgodovine na nižji srednji šoli v Trstu. Nato je bil 20 let župnik na Rebrci pri Železni Kapli. Prof. Milan Dolgan v knjigi predstavlja silovito kulturno in družbeno delovanje dr. Metoda Turnška. Predstavljeni so Turnškovi verski, narodopisni, zgodovinski, kulturni, literarni in politični članki. Prisrčno vabljeni! mag. Martina Piko-Rustia (za SNI Urban Jarnik), Andrej Lampichler (za Krščansko kulturno zvezo) ==== From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 16, 2007 2:13 PM Subject: LK, 22. oktober 2007 LK vabi na 860. sestanek v ponedeljek, 22. oktobra 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. Alja Ferme, Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici. Tema predavanja: O zvenečnosti slovenskih nezvočnikov v vezalni fonologiji. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar ==== From: "Stabej Marko" Sent: Tuesday, October 16, 2007 9:59 AM Subject: Vabilo na posvet o jezikovnih virih za slovenščino Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vas vabi na posvet o jezikovnih virih za slovenski jezik z naslovom Čas za vire se izteka ..., ki bo v petek, 26. oktobra 2007, ob 10. uri, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Smetanova ul. 17, v novem objektu G2 v 2. nadstropju, predavalnica Delta. Zemljevid: http://www.feri.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=11 Urnik prireditve: 10.00 Uvodni nagovor 10.05 Marko Stabej: Čas za vire se izteka ... 10.15 Zdravko Kačič: Govorne tehnologije in jezikovni viri 10.25: Simon Krek: Osnovna opremljenost jezika s prostodostopnimi (pisnimi) viri in njihova standardizacija 10.35 Pogovor o jezikovnih virih za slovenski jezik, vodi Marko Stabej 11.30 Odmor za kavo 11.50 Nadaljevanje pogovora 13.00 Zaključna pogostitev (kava, pecivo) Nekaj besed o tem, čemu posvet: Slovenščina kot jezik ima zgodovinsko gledano izjemen položaj. Je uradni jezik države Slovenije in Evropske unije, iz leta v leto se povečuje število njegovih govorcev in govork. Toda za polno delovanje jezika v sodobnih razmerah je nujno, da je dobro opremljen, zlasti če si želimo bogato jezikovno življenje tudi v naslednjih desetletjih. Dobra opremljenost pomeni usposobljenost jezika in govorcev za vse, tudi najzahtevnejše jezikovne in sporazumevalne naloge. Za to so na prvem mestu potrebni kakovostni, ustrezni in zanesljivi podatki o jeziku, o jezikovnih navadah in potrebah govorečih. Šele s takimi podatki lahko zasnujemo dobre in delujoče jezikovne priročnike, pa tudi druge jezikovne pripomočke, ki jih omogoča sodobna tehnologija in uporabnikom jezika lajšajo vsakdanje življenje. Slovensko prizorišče je bilo v zadnjem desetletju glede uveljavljanja sodobnih tehnologij pri zbiranju in obdelovanju jezikovnih podatkov kar živahno. L. 1998 je bilo ustanovljeno Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, ki je odslej - med drugim - vsaki dve leti soorganiziralo konferenco Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. Različne ustanove in nekatera podjetja v Sloveniji lahko pokažejo bogato bero akademskih in uporabnih rezultatov s področja jezikovnih virov in tehnologij. Po drugi strani pa se zdi v Sloveniji še vedno premalo uveljavljeno temeljno spoznanje, da brez kvalitetnih virov in upoštevanja dejanskih potreb jezikovne skupnosti ni mogoče pričakovati nadaljnjega polnega razvoja slovenščine, slovenske jezikovne skuposti, pa tudi države Slovenije ne. S posvetom želimo zato po eni strani opozoriti širšo javnost na dosežke in načrte jezikovnotehnološke skupnosti v Sloveniji. Po drugi strani pa želimo odpreti debato o tem, katere potrebe in nadaljnji cilji so vsem akterjem skupni in jih bomo torej morda lahko opredelili kot stvar nacionalnega interesa, kateri cilji pa so bolj zadeva komercialnih in akademskih interesov posameznih akterjev. Posvet bo potekal v obliki moderiranega pogovora, h kateremu so vabljeni vsi zainteresirani. Morebitne sklepe posveta bomo v obliki javne izjave objavili na spletnih straneh Slovenskega društva za jezikovne tehnologije, http://nl.ijs.si/sdjt/. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 17 18:03:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Oct 2007 18:03:52 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <004401c810d7$5167f680$6900a8c0@P4> From: "Klemen Lah" Sent: Wednesday, October 17, 2007 5:15 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Spoštovani! Z organizacijo Cankarjevega tekmovanja (CZ) sicer nikoli nisem nič imel in tudi nimam (razen kot mentor), a ker kot vodja prenove CT poznam informacije in ker odgovora na vaše vprašanje še nisem zasledil, sem vam čutim dolžan odgovoriti. Ker je spomladi Zavod RS za šolstvo in šport odpovedal sodelovanje (zapisnik sestanka je na spletni strani slavističnega društva) in je ministrstvo za šolstvo sredstva za izvedbo CT zmanjšalo za 80 %, slavistično društvo ni moglo več prevzeti odgovornosti za izvedbo in organizacijo tekmovanja. Kolikor vem, slavistično društvo od takrat ne prejema več nobenih informacij o organizaciji tekmovanja in tudi ni povabljeno k sodelovanju. Vprašanje bi torej moralo biti naslovljeno na ministrstvo ali zavod. Več o ozadju in vprašanjih, ki se sprožajo ob vse intenzivnejši marginalizaciji slovenskega jezika v šolstvu, pa na kongresu v Trstu. Lp, Klemen Lah 13.10.07 je Andrejka Susmelj napisal/-a: > V današnji Mladini v pismih bralcev piše piarovka MŠŠ Mihaela > Praprotnik, da Cankarjevo tekmovanje bo in da ga bo organiziral Zavod > RS za šolstvo. Na strani Slavističnega društva je še vedno izjava, da > Cankarjevega tekmovanja ne bo, na Zavodovi strani pa nič novega. > > V začetku tedna sem pisala predsedniku SDS o ogorčenju med dijaki zaradi > odpovedi tekmovanja, zato bi rada jasen odgovor. Bo Cankarjevo > tekmovanje ali ga ne bo? > > Lep pozdrav > Andrejka Šušmelj > Gimnazija Nova Gorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 17 19:52:24 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Oct 2007 19:52:24 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Message-ID: <000901c810e6$7abae3d0$6900a8c0@P4> From: "Alenka Hladnik" Sent: Wednesday, October 17, 2007 7:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Samo v informacijo: včeraj sem zasledila pri poročilih na kanalu A, da bo vlada v naslednjih dveh letih financirala tekmovanje v oranju s 100.000 eur. Letos 45.000 in drugo 55.000 eur. Treba je financirati koristna tekmovanja! Lep pozdrav Alenka Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 16:10:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Oct 2007 16:10:12 +0200 Subject: [SlovLit] Prve slike iz Trsta -- Kako je nastajal projekt Ocvirk -- Message-ID: <00e401c813ec$19f008b0$6900a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/trst2007/index.html -- prve slike iz Trsta; prosim za popravke in dopolnila podnapisov, miran. ===== From: "Gašper Troha" Sent: Friday, October 19, 2007 10:49 PM Subject: Vabilo na okroglo mizo SDPK vljudno vabi na okroglo mizo KAKO JE NASTAJAL PROJEKT 'OCVIRK' Dr. MAJDA STANOVNIK in dr. TONE SMOLEJ kot avtorja monografije o dr. Antonu Ocvirku ter dr. DARKO DOLINAR kot strokovni recenzent bodo na okrogli mizi predstavili nastajanje monografije o znamenitem profesorju, ki je s svojim raziskovalnim, pedagoškim, predstojniškim in uredniškim delom temeljno zaznamoval slovensko primerjalno književnost, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, slovensko literarno vedo, zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in zbirko Sto romanov. Ocvirkovo delo na naštetih in drugih področjih bodo sogovorniki osvetlili z vidika znanih in manj znanih dejstev, ki so jih odkrivali ob raziskovanju in ustvarjanju monografije. Okrogla miza, posvečena Antonu Ocvirku, svečano zaključuje niz dogodkov in projektov >Ocvirkovega leta< (2007). Okrogla miza bo potekala v torek, 23. 10. 2007, ob 19.30 v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani. ====== From: "Založba VED" Sent: Sunday, October 21, 2007 3:25 PM Subject: Literarni večer založbe VED v Nebotičniku (Koranter, Cundrič, Hrovatin, Škodič, Krajnc) Spoštovani, vljudno vabljeni na literarni večer z avtorji založbe VED v sredo 24. 10. 2007 ob 18h v knjigarno Mladinske knjige (Nebotičnik). Svoja nova romaneskna dela bodo predstavili: Sonja Koranter, Magdalena Cundrič, Gregor Hrovatin, Dušan Škodič, Matej Krajnc. Program bo povezoval in po strunah mlatil MATEJ KRAJNC. Se vidimo! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 18:50:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Oct 2007 18:50:06 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo_tekmovanje_in_oranje_--_Kdor_ zaničuje_se_sam_=2E=2E=2E Message-ID: <017e01c81402$704e02f0$6900a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Sunday, October 21, 2007 11:37 AM Subject: Re: Cankarjevo tekmovanje Spoštovani, kolegici Alenki Hladnik se zahvaljujem, za posredovano informacijo na slovlitu (18/10/2007), da bo Min. za šolstvo v naslednjih dveh letih financiralo tekmovanje v oranju v višini 100.000 evrov. V vednost, sporočam, da bo Min. za šolstvo Slavističnemu društvu Slovenije namenilo (poleg finančne revizije zaradi suma nenamenske porabe sredstev v letu 2006) za tekmovanje v materinščini 2007, tj. za Cankarjevo tekmovanje, nekaj več kot 5.000 evrov. Nekatere stvari so jasne, druge pa prozorne. Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić ======= From: "Andrejka Susmelj" To: Sent: Wednesday, October 17, 2007 10:01 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Žal se kongresa v Trstu ne bom mogla udeležiti. Ne glede na metanje polen pod noge s strani Ministrstva za šolstvo in Zavoda za šolstvo pri organizaciji Cankarjevega tekmovanja mislim, da bi tekmovanje moralo obstati za vsako ceno. Občutek imam, da z odpovedjo ne bi ničesar izgubili, pač pa veliko izgubili. Tekmovanje stane, še posebej zato, ker je tako množično. Hkrati pa je treba poudariti, da učitelji pripravljamo tekmovalce, sodelujemo pri organizaciji in popravljamo naloge popolnoma ZASTONJ! Prav zato srčno upam, da vse naše dosedanje delo ni bilo tudi zaman. Lep pozdrav Andrejka Šušmelj ==== From: "Jože Lipnik" Sent: Wednesday, October 17, 2007 9:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje Ničesar nimam proti oranju! Še posebej ne, kadar mladi ljudje poleg redne šole orjejo po slovenščini in si tako širijo obzorja in utrjujejo svojo duhovno rast. Naj politiki in finančniki tega ne spregledajo! Lep pozdrav! Jože Lipnik ====== From: "Matjaž Rebolj" Sent: Thursday, October 18, 2007 11:08 PM Subject: FW: Če sam ne znam, bom pa druge učil ali kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti "Prebivalci Rezije danes v glanem prebivajo v zaselkih Prato, San Giorgio, Oseacco, Gniva, Lischiazze, Stolvizza in Uccea." (http://www.afsfm-drustvo.si/izrocilo/plesi/rezija/) "Naselja v dolini so Ravanca (Prato), Bila (San Giorgio), Osojane (Oseacco), Njiva (Gniva), Liščaca (Lischiazze), Stolbica (Stolvizza), v zatrepu doline pa Korito (Cortis), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto." (http://sl.wikipedia.org/wiki/Rezija) Pa brez zamere, Matjaž Rebolj ======= Ad Tekmovanje v oranju: Vsaj do volitev 2008 je traktor naše največje orodje, slovenscine se pa še pri Mladinski knjigi otepajo, to je jasno vsaj tistim, ki prejemate/jo njihova obvestila. --- Matjaž Rebolj From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 19:37:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Oct 2007 19:37:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Vprašanji_za_lingvista_--_Zofka_Kveder _v_Intratextu_--_Slovenski_RTV-programi_v_Avstriji Message-ID: <01e401c81409$1c59af80$6900a8c0@P4> Kako sloveniti blade server (http://en.wikipedia.org/wiki/Blade_server)? Kako sloveniti cluster (http://en.wikipedia.org/wiki/Cluster)? Grozd ali gruča? === http://www.intratext.com/IXT/SLV0075/ Zofka Kveder, Amerikanci. === From: "Pavel" Sent: Friday, October 19, 2007 3:19 PM Subject: Volksgruppenstatus durch ORF aberkannt Drage prijateljice in prijatelji Pavlove hiše! Pojasnilo k manjšinsko kulturni nalogi ORF-a: 1. V pritožbi Avstrijskega centra za etnične skupine (ÖVZ) v zvezi s televizijskimi in radijskimi pravicami deleža v Avstriji živeče manjšine, so le-tem dali jasno odklonilno stališče. Obrazložitev tega odklonilnega stališča, ki ga je podpisal intendant, temelji večinoma na stališču, da so etnične skupine več ali manj že zadostno medijsko pokrite. 2. V primeru priznane manjšine "Štajerskih Slovenk in Slovencev" gre sodba tako daleč, da so tem na Štajerskem živečem Slovenkam in Slovencem, od katerih se jih je pri zadnjem ljudskem štetju kar 2200 javno izreklo o svoji slovenski identiteti (to je skoraj petina etnične skupine Koroških Slovencev), odrekli pravico do eksistence in do manjšinskega statusa. Ta način argumentacije je bil v manjšinski problematiki doslej poznan le od striktno nacionalistično nastrojenih sil in dokazuje ter predstavlja precendens v internem ravnanju s kulturno vlogo javne radiotelevizije. 3. Poudariti je potrebno, da ORF v pripravi svoje izjave (GZ 611.922/0001 BKS2007) ni šel ne na teren niti ni vzpostavil stikov do zastopnikov manjšine. Citiral je le prispevka znanega zgodovinarja, povzetega po internetu. Le na tem temelji šibka ORF-ova argumentacija. Raziskava kot taka naj torej ne bi bila stvar diskusije. Odvzem eksistence avtohtone manjšine v času (velikokrat upravičene) prevelike medijske pozornosti v zvezi s pravicami migrantov s strani ORF-a je potrebno ostro zavrniti. Apeliramo na civilno družbeno javnost, da nadaljuje z debato in tako ne upošteva te odločbe. Mag. Susanne Weitlaner, predsednica Mag. Michael Petrowitsch, poslovodja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 21 22:09:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Oct 2007 22:09:40 +0200 Subject: [SlovLit] Nikodemov evangelij in zgodovina Message-ID: <022a01c8141e$51624bf0$6900a8c0@P4> Date: Sun, 21 Oct 2007 16:48:16 +0200 From: "Metoda Kokole" Subject: Historični seminar Historični seminar ZRC SAZU vabi na predavanje Nikodemov evangelij in zgodovina slovenskega jezika. Staroslovanski dokument, imenovan Nikodemov evangelij, je prevod latinskega besedila. Nastal je verjetno v 10. stoletju, odkrili pa so ga konec 19. stoletja. Pozornost je pritegnila predvsem njegova leksika, zaradi svojih posebnosti, po katerih odstopa ne samo od številnih prevodov iz grščine temveč tudi od mnogih latinskih predlog. Jezikovne posebnosti Nikodemovega evangelija lahko po vsej verjetnosti pripisujemo predvsem staronemškim vplivom. Ti sicer niso prisotni neposredno na leksikalni ravni, pač pa se kažejo v strukturi tistega slovanskega jezika, ki ga je verjetno poznal ali govoril prevajalec oz. skupnost, ki ji je pripadal. In kakšen je bil ta jezik? Na podlagi raziskav, ki so bile do sedaj že narejene, lahko sklepamo, da je šlo za obliko stare slovenščine. Predaval bo prof. dr. Giorgio Ziffer. Prof. Giorgio Ziffer je eden vodilnih italijanskih strokovnjakov za slovansko filologijo. Od leta 2003 dela kot redni profesor na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na Univerzi v Vidmu, Italija. Je tudi direktor oddelka za jezike in kulturo srednje- in vzhodnoevropskih dežel. Iz slavistike je doktoriral leta 1992 na vodilni rimski univerzi La Sapienza. V zvezi s preučevanjem slovanskih jezikov in kulture sodeluje s številnimi evropskimi univerzami, npr. Univerzo v Saarbrücknu v Nemčiji, Univerzo v Gentu v Belgiji, ter z več ustanovami v Rusiji in drugih slovanskih središčih. Posebno pozornost posveča tudi cerkvenim spisom v raznih slovanskih jezikih. Njegova bibliografija je zelo raznovrstna in obsežna, dostopna pa je na spletni strani: http://web.uniud.it/dlcec/doc5.html Predavanje bo v sredo, 24. oktobra 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v slovenskem jeziku. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://hs.zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 22 14:48:21 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Oct 2007 14:48:21 +0200 Subject: [SlovLit] Tekmovanje_v_oranju_--_Iz_obvestil_Avstr ijskega_inštituta_v_Ljubljani_--_Javna_šola_med _podjetništvom_in_katekizmom Message-ID: <000e01c814a9$df980690$294602c1@ff.unilj.si> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Sunday, October 21, 2007 8:39 PM Subject: Re: Tekmovanje v oranju http://24ur.com/bin/video_show.php?SVET_d=1192528800&show_media=60057173 -- Matej Lahovnik je komentiral proračun vlade RS za leti 2008 in 2009, v katerem je vlada za tekmovanje v oranju namenila 100.000 evrov (Kanal A -- oddaja SVET 1, 16.10.2007, 16.30 minuta oddaje). Lep pozdrav, Milena M. B. ======= From: "ASO Ljubljana" Sent: Friday, October 19, 2007 8:01 PM Subject: Obvestila Avstrijskega znanstvenega instituta, Ljubljana http://www.grant s.at/ -- avstrijske štipendije. 15. november 2007 bo ob 18.30 v Rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani sprejem ob predaji znanstvene knjižne zbirke pokojnega profesorja Stanislausa Hafnerja Slavističnemu inštitutu SAZU (vstop z vabilom). ====== http://www.indexprohibitorum.si/vox-populi/javna-ola-med-podjetni-tvom-i n-katekizmom -- Javna šola med podjetništvom in katekizmom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 22 20:12:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Oct 2007 20:12:17 +0200 Subject: [SlovLit] Dialogi 9 -- Santiago Martin Message-ID: <008101c814d7$15b162d0$6900a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, October 22, 2007 3:40 PM Subject: Dialogi 9 Spoštovani, izšli so Dialogi št. 9. V ospredju so trije manjši tematski sklopi: razmerje med angleščino in nacionalnimi znanstvenimi jeziki na evropskih univerzah, slovanska mitologija ter stiki med sodobno ameriško in slovensko poezijo. V uvodniku pod naslovom Dom in svet glavna urednica Emica Antončič povzema in komentira rezultate serije rubrik Družbena diagnoza, ki se končuje v tej številki in v kateri je uredništvo raziskovalo uporabo nacionalnih jezikov in angleščine na evropskih univerzah ob mednarodnih izmenjavah profesorjev in študentov. Angleščina postaja nujno orodje znanstvenega komuniciranja v globalnem svetu, toda odločitev, ali bo ohranjal znanstveno funkcijsko zvrst tudi v svojem nacionalnem jeziku ali ne, je povsem svobodna odločitev vsakega posameznika in naroda. [...] Druga mini tema v številki je slovanska mitologija. Študentki sociologije kulture Vesna Lutar in Taja Topolovec sta najprej pripravili pogovor s Slavom Batisto, ljubiteljskim kiparjem in etnologom, ki v slovenskem Primorju ustvarja zbirko kipov slovanskih božanstev. Isti avtorici sta napisali tudi članek Slovanska mitologija, v katerem najprej osvetlita problem >slovanskega mita<, sestavljenega iz predsodkov in stereotipov o Slovanih, zasnovo katerih najdemo že v primarnih pisnih virih, ki se nanašajo na slovanstvo. V nadaljevanju članka skozi etnogenezo nakažeta problem koncepta protoslovanstva in Slovane postavita v širši kulturno-geografski kontekst. Avtorici se rekonstrukcije slovanskih verovanj in mitologije lotita skozi primerjavo zapisov v primarnih virih in njihovih interpretacij. Izsledke nadgradita s podatki o slovanskih verovanjih, ki izhajajo iz predpostavke o indoevropskem izvoru Slovanov in primerjalne mitologije, ki vzpostavlja vzporednice med Balti in Slovani. Na podlagi slednjega je v članek vpeljana rekonstrukcija slovanskega >osnovnega mita<, ki v navezavi na teorijo o tridelni strukturi ideologije pri Indoevropejcih in toponimiko vzpostavlja idejo o trikotni relaciji med dvema moškima in enim ženskim božanstvom. Z mitologijo se ukvarja tudi članek Igorja Žunkoviča Skriti Dioniz. Da je grška tragedija, ena najimenitnejših literarnih zvrsti sploh, tesno povezana z bogom Dionizom, ritualom in njegovim kultom, je danes med raziskovalci in interpreti grške literature bržkone sprejeta teza, četudi ostaja sama narava te povezave nedorečena. To lahko razumemo tudi kot dokaz, da je grška tragedija po skoraj dveh tisočletjih in pol še zmeraj živa. Nietzsche je med prvimi opazil tesno zvezo med Dionizom in tragedijo. Vendar Nietzschejev Dioniz ni bog iz mesa in krvi, temveč je princip človekovega dojemanja sveta. Zato pogosto psihologizira, a mu končno prav to omogoči vero v možnost nove tragedije. Dionizično in apolinično pa postaneta filzofska pojma. [...] Gostja Detektorja je Katja Praznik, nova urednica gledališke revije Maska, vprašanja pa ji je postavljal urednik Primož Jesenko. V minulem desetletju je bila Maska povsem mednarodno, evrocentrično usmerjena revija, pod novo urednico pa se je letos radikalno usmerila v pisanje o domačih produkcijskih pogojih sodobnih scenskih umetnosti. Praznikova ugotavlja, da se je v devetdesetih letih še zdelo mogoče, da se bo v novonastali državi poleg institucionalnega gledališča besede lahko enakopravno razvijalo tudi eksperimetalno gledališče podobe, danes pa se je potrebno spet ukvarjati z osnovnimi pogoji, saj Ministrstvo za kulturo s svojim načinom financiranja poglablja delitev na institucije in neinstitucionalne zavode. Emica Antončič, urednica ===== From: "Avsenik Maja" Sent: Monday, October 22, 2007 3:52 PM Subject: Razstava karikatur Santiaga Martina v Knjigarni FF 24.10.2007 ob 16. uri VLJUDNO VABLJENI na otvoritev razstave karikatur SANTIAGA MARTÍNA v Knjigarni FILOZOFSKE FAKULTETE, v sredo 24. 10. 2007 ob 16. uri. Otvoritev bo popestril kulturni program z recitalom poezije in kratkim glasbenim nastopom MATEJA KRAJNCA, ki bo tudi povezoval prireditev. SANTIAGO MARTÍN se je rodil v Granadi, Španija, leta 1969. Živel je na Nizozemskem (v Nijmegenu). Tam je študiral španski jezik in književnost na Univerzi v Nijmegnu in v Tilburgu. Dve leti je delal v Centru za prevajanje v Tarazoni, Španija. V Ljubljani živi od januarja 1999. Danes uči španščino na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. Sam pravi: Stripe sem vzljubil, ko sem bil star 8 ali 9 let. Spomnim se, da je bil Hergé (Tintin) prvi umetnik, ki ga sem občudoval. [...] Stripe najraje rišem s flomastrom. Mislim, da mi je ta tehnika najbližja. Leta 2005 sem prevedel Kosovelove Integrale v španščino (Vitoria: Založba Bassarai). Kosovelo življenje, njegov čas in, seveda, njegove pesmi so bili moj navdih za risbe. V reviji Literatura sem letos (2007) objavil kratek strip o Kosovelu. Za časopis Direkt sem narisal nekaj komičnih prispevkov o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih. Zbirka Absolutna je komičen strip o dominantni ženski in njenem zvestem soprogu, ki se imata navzlic vsemu neizmerno rada. Leta 2007 sem ilustriral zanimivo brošuro o slovenskem jeziku, ki ga je izdalo predstavništvo Evropskega parlamenta v Ljubljani v sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za kulturo. Posebno zabavno je bilo ilustrirati frazo "vleči koga za nos" v slovenščini in v drugih jezikih. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 23 18:09:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Oct 2007 18:09:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Trst_v_zgodovinskem_romanu_--_Trst_v_Ve čeru_--_Slovenščina_kot_J2/TJ Message-ID: <007201c8158f$08fc2cb0$6900a8c0@P4> Za tiste udeležence ekskurzije na slavističnem kongresu v Trstu, ki jih zanima zgodovina Devinskega gradu, naj navedem zanimivi viteški zgodovinski roman Miroslava Malovrha Na devinski skali (1905, 1907/08, 1913, 1995), ki se dogaja 1213 in 1214 in popisuje propad zadnjega samostojnega slovenskega gospodarja Jurija Devinskega (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgromb&expression=z%B9%3D175). Drugi slovenski zgodovinski romani z dogajališčem (tudi) v Trstu in okolici so še: Bevk, France: Vihar 1928 Hieng, Andrej: Obnebje metuljev 1980 Lavtižar, Josip: Primož Trubar 1935 Lovrenčič, Joža: Anali izumrlega naroda 1931-32 Malavašič, Fran: Erazem iz Jame 1845 Malovrh, Miroslav: Strahovalci dveh kron, 1/2 1907 Rebula, Alojz: Devinski sholar 1954 Rebula, Alojz: Maranatha ali Leto 999 1996 Rebula, Alojz: Zeleno izgnanstvo 1981 Rupel, Dimitrij: Maks 1982 Za vse glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgroma&hits_shown=310&expression=sp%3A+trst). ==== From: Sent: Tuesday, October 23, 2007 11:02 AM Subject: O kongresu v Veceru V danasnjem Veceru (torek, 23. 10. 2007), tudi na spletnih straneh (www.vecer.com, kultura), je mogoce prebrati porocilo o trzaskem kongresu (www.vecer.si/clanek2007102305259499). Lp, Vladka Tucovic ==== From: "Pirih Nataša" To: Sent: Tuesday, October 23, 2007 2:25 PM Subject: Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot J2/TJ Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL vabi na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Več o 20-urnem seminarju, ki bo potekal novembra in decembra, si lahko preberete na Centrovih spletnih straneh www.centerslo.net (Izobraževanje, Redno izobraževanje). Nataša Pirih Svetina From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 23 18:44:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Oct 2007 18:44:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Toporišič_Juvan_--_Trst_--_Re=3A_ Cankarjevo Message-ID: <00eb01c81593$f630fac0$6900a8c0@P4> From: "Jerca Vogel" Sent: Monday, October 22, 2007 11:01 PM Subject: seja in se kaj V sredo, 24. oktobra 2007, bo v veliki dvorani Fakultete za družbene vede okrogla miza Slovenščina danes in jutri, na kateri sodelujejo dr. Jože Toporišič, dr. Ada Vidovič Muha, dr. Janez Dular, dr. Tomo Korošec, mag. Majda Potrata. Pogovor bo vodila dr. Monika Kalin Golob. V četrtek, 25. oktobra 2007, bo imel ob 14. uri v predavalnici 526 v 5. nadstropju FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani javno predavanje ob izvolitvi v naziv rednega profesorja kolega Marko Juvan. Naslov: Slovenski kulturni sindrom v nacionalni in primerjalni literarni zgodovini. ==== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/trst07_foto_zaplotnik/index.html -- slike iz Trsta, foto Matjaž Zaplotnik. ==== From: "Andrejka Susmelj" To: Sent: Tuesday, October 23, 2007 12:10 PM Subject: Cankarjevo tekmovanje Ojej, že spet se oglaša ta novogoriška tečnoba - bo marsikdo pripomnil na moje vnovično oglašanje v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem. Vendar so me prav moji dijaki spodbudili, da ne odneham. Še vedno namreč nisem dobila jasnega odgovora niti od Slavisitičnega društva Slovenije niti od Zavoda RS za šolstvo, ali Cankarjevo tekmovanje bo. Dnevi pa tečejo ... Sicer pa so moji dijaki sklenili, da bodo sami organizirali interno tekmovanje na naši šoli in tako simbolično pokazali, da je materni jezik zanje še vedno najvišja vrednota. Žal ne razumem kolegov slavistov, ki ob ukinitvi tekmovanja iz materinščine fatalistično (ali pa kar resignirano) molčijo. Pričakovala sem, da se bo dvignil vihar, nazadnje pa se slišijo samo posamezni klici "vpijočih v puščavi". Lep pozdrav Andrejka Šušmelj Gimnazija Nova Gorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 23 19:31:51 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Oct 2007 19:31:51 +0200 Subject: [SlovLit] Cluster -- Re: Devin Message-ID: <016101c8159a$9a7847e0$6900a8c0@P4> From: "Anja" Sent: Tuesday, October 23, 2007 7:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Vprašanji za lingvista Cluster je grozd. Vsaj v smislu podjetij, če se ne motim, se je prevajalo tako tudi pri Okvirnih programih EU. Naj se oglasi še kak lingvist. Lep pozdrav, Anja ==== From: "Zoltan Jan" Sent: Tuesday, October 23, 2007 7:00 PM Subject: Re: [SlovLit] Trst v zgodovinskem romanu -- Trst v Večeru -- Naj bibliografiji Mirana Hladnika o Devinskem gradu kot dogajalnem prostoru dodamo še delo drugega Mirana, aktualnega predsednika Slavističnega društva in osrednjega organizatorja letošnjega slovenskega slavističnega kongresa v Trstu: Miran Košuta: Rapsodija v treh stavkih. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989. 202 str. (Leposlovje). Lepe pozdrave, Zoltan JAN ==== Pa citirajmo še Gradnikov sonet Devin (lp, miran): Tu stala je ob produ lepa Vida in je iskala željna brodov sled ko jo je k sebi vabil daljni svet, kot nekdaj Argonavte je Kolhida. Koralde, marmor, žameti in žida so mamili jo in tujine cvet, ni vedela, da tudi strup je med in da gradove le v oblake zida. Tujina mrzla ji ni dala sreče. Grenák njen beli kruh je, cveti trni, solzé so biseri, palače ječe, ko daljni krov te tožno kliče: "Vrni, o vrni se!" in samo misli jata boječe trka na domača vrata. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 23 22:50:23 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Oct 2007 22:50:23 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo_=28in_traktorsko=29_--_Trst_i n_Boris_Pahor_--_Re=3A_Gruča_in_rezina Message-ID: <01ca01c815b6$5690cae0$6900a8c0@P4> > mislim, da bi tekmovanje moralo obstati za vsako ceno. [...] > Hkrati pa je treba poudariti, da učitelji pripravljamo tekmovalce, > sodelujemo pri organizaciji in popravljamo naloge popolnoma ZASTONJ! Zavzeto zagovarjam zastonjkarstvo (glej http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html; tudi tale forum je zastonjkarska dejavnost), vendar samo toliko časa, dokler te nimajo za norca. In prav to se dogaja s Cankarjevim tekmovanjem. Ministrstvo za šolstvo (uradnica Škrinjarjeva) prepove organizatorjem pobiranje kotizacij za devetletkarje, finančni izpad najprej sicer nadomesti s subvencijo, potem pa z izgovorom, da je bil denar porabljen nenamensko, pošlje organizatorju na vrat finančno revizijo in subvencijo drastično zniža, češ naj napraskajo denar za nagrade, malice in kulturne prireditve ob podelitvi, kjer vejo in znajo. Ko gre za tekmovanje traktoristov, ji kaj takega tudi na misel ne pade, saj se natančno ve, koliko stane v naši ruralni očetnjavi traktorska ura - uspeti upa samo pri navdušenih slavističnih udarnikih, ki radi izgorevajo zastonj, se s tem še hvalijo in tako jemljejo vrednost svojemu strokovnemu delu. Pri obsežnem in zahtevnem projektu, kot je Cankarjevo tekmovanje, so rezultat volonterstva improvizacija, šlamparija in posledično jeza na vse slovenistično. S takim tekmovanjem nočem imeti nič, še manj z oblastjo, ki brezobzirno in neodgovorno jemlje tu, da bi lahko plačevala svoje politične obljube drugje. --- miran ==== From: "tatluc" Sent: Tuesday, October 23, 2007 8:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Cluster -- Re: Devin TRST IN SLOVENSKI ZGODOVINSKI ROMAN: Kaj pa Boris Pahor? Slovenski tržaški človek je glavni junak celotnega njegovega opusa. Pahor se od svojega rodnega mesta pravzaprav nikoli ni oddaljil, tudi ko je pisal o lagerjih, Gardskem jezeru, Parizu: zgodovina celotnega 20. stoletja! Da ne govorimo o Aškercu, Igu Grudnu, Kosovelu, Košuti, tokrat Miroslavu. Pa zdaj smo že v sodobnosti ... Pa lep pozdrav iz Trsta! t. r. ==== From: "Katja Benevol Gabrijelčič" Sent: Tuesday, October 23, 2007 8:07 PM Subject: RE: [SlovLit] Cluster Pri iSlovarju (www.islovar.org) smo se odločili za gručo. Grozd se nam za slovenščino ni zdelo primerno, saj tudi oblika računalniške postavitve ni ------- \ / \ / V Je bolj "nametana". Lp, Katja, tudi urednica iSlovarja ==== From: "Roman Maurer" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, October 23, 2007 10:24 PM Subject: Re: [SlovLit] Vprašanji za lingvista > Miran Hladnik, Siol pravi: > Kako sloveniti blade server (http://en.wikipedia.org/wiki/Blade_server)? > Kako sloveniti cluster (http://en.wikipedia.org/wiki/Cluster)? Grozd ali gruča? http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp predlaga "strežniško rezino" in "gručo". -- Pozdrav, Roman (nelingvist) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 24 12:29:44 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 24 Oct 2007 12:29:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Cankarjevo_--_Re=3A_Gruča_in_rezina Message-ID: <000a01c81628$d70570a0$344602c1@ff.unilj.si> From: Marija Leskovar [mailto:marija.leskovar na guest.arnes.si] Sent: Tuesday, October 23, 2007 11:40 PM Subject: Re: [SlovLit]Cankarjevo (in traktorsko) Dragi Miran, ali bi lahko te tvoje kratke, a toliko bolj jedrnate misli o problemu CT prišle v še širšo javnost, saj upam in mislim, da bodo stanovski kolegi in kolegice, slavistke in slavisti, počasi začeli razumeti, za koga in kaj smo se borili in se še borimo. Sprašujem se, ali bo to gospod Saksida kdaj razumel, ki se je zdaj pojavil kot odrešitelj in vehementno prevzel Cankarjevo, češ saj Cankarjevo mora biti, v kar itak nismo nikoli dvomili. Upam, da bo vsaj toliko let delal "zastonjkarsko", kot smo mi. Najmanj po desetih letih se pa spet slišimo! In če bo že sam delal zares brezplačno, ali bo poskrbel, da bodo slavisti/ke, na katerih je levji delež, plačani za svoje dodatno, odgovorno in res garaško delo??? Lp, marija ==== From: Andrejka Susmelj [mailto:andrejka.susmelj na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 24, 2007 10:20 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo (in traktorsko) Popolnoma vas razumem, dr. Hladnik, da imate po letih boja z mlini na veter vsega dovolj. Tudi sama ne bi imela dovolj moči, da se še vedno zavzemam za organizacijo Cankarjevega tekmovanja, če me ne bi motivirali moji dijaki. Zgolj in samo zaradi njih vztrajam! Andrejka ==== From: Janez Srakar [mailto:Janez.Srakar na ijs.si] Sent: Wednesday, October 24, 2007 3:56 AM Subject: Re: o gruči in rezini Naceloma se z gospodicno ki posta in pravi da stvar ni urejena v grozd (e. g. da je razmetana), ne strinjam. Sam bi rekel da pride izraz cluster (vsaj v tem smislu) iz kake kombinatorike, but i digress ... Dobro urejena "gruca" dejansko spominja na grozd, se zlasti ce jo lepo narisemo - poskusite si predstavljati vitico (reciva mrezni kabel), ki pelje na preklopnik, kamor je speljano poljubno racunal, pa ze dobiva obris grozda. :j ==== From: Primoz PETERLIN [mailto:primozz.peterlin na gmail.com] Sent: Wednesday, October 24, 2007 9:44 AM Subject: Re: Gruča in rezina Lep pozdrav, strežniška rezina je "server blade"; "blade server" pa je, hmm, strežnik z rezinami? Morda strežnik s strežniškimi rezinami? Lep pozdrav, Primož Peterlin From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 24 13:11:59 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 24 Oct 2007 13:11:59 +0200 Subject: [SlovLit] Borovi Raztrganci v Linhartovi dvorani CD Message-ID: <471F449F.31466.775B0D@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- Subject: Vabilo Raztrganci-3.11. Date sent: Wed, 24 Oct 2007 09:08:26 +0200 From: Troha Gašper V soboto, 3. 11. 2007 ob 20.00 uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma zadnja ponovitev partizanskega učnega komada RAZTRGANCI po drami Mateja Bora v režiji Sebastijana Horvata in produkciji Mestnega gledališča Ptuj, E.P.I. centra in Cankarjevega doma. Odlomki iz kritik po premieri: "Odziv na premiero, ki se je spontano sprevrgel v dolgotrajen aplavz in celo izjemno redko doživete stoječe ovacije polnega avditorija Linhartove dvorane, omogoča sklep, da je uprizoriteljem izhodiščna namera uspela. S svojo umetniško močjo in politično subverzivnostjo bosta očitno tudi slovenska dramatika in gledališče še naprej dejavno prispevala k ohranjanju, obnavljanju in nadaljevanju tradicionalnega kulturnega boja na Slovenskem ..." Slavko Pezdir, Delo "... na najbolj provokativen način od gledalcev našega časa neizprosno terja opredelitev ne le do partizanstva in njegove ideologije, temveč tudi odločitev o vlogi, moči in ideologiji sodobnega gledališča ..." Ignacija J. Fridl, Dnevnik "Igralski ansambel je bil zelo kakovosten: v večjih vlogah so nastopili Gojmir Lešnjak, Nataša Matjašec, Tjaša Železnik, Arna Hadžialjevič, Aljoša Ternovšek, Primož Pirnat in Kristijan Ostanek, seveda pa mimo statistov, partizanov in Nemcev, niso mogli ..." Tomaž Simon, Radio Slovenija Vzemite si čas in nikakor ne zamudite najnovejšega projekta režiserja Alamuta, Kopenhagna, Romantičnih duš in Predtem/Potem! Več na http://www.cd-cc.si. Po končani predstavi vas vabimo na pogovor z ustvarjalci, ki bo potekal v dvorani. Mestno gledališče Ptuj, E.P.I. center in Cankarjev dom From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 24 18:16:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 24 Oct 2007 18:16:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Daša_Drndi=E6_--_Bolgarske_knjige Message-ID: <012201c81659$2ed87fe0$6900a8c0@P4> Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Poslano: 24. oktober 2007 10:34 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: Galoviceva nagrajenka Dasa Drndic v Ljubljani Vabilo na predstavitev knjige Dase Drndic: Sonnenschein (Študijski program Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur) Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Sonnenschein: dokumentarni roman in pogovor z avtorico, hrvaško pisateljico Dašo Drndić, v petek, 26. oktobra 2007, ob 11.00 v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. Z gostjo se bosta pogovarjali Katja Kobolt in Vladka Tucovič. Daša Drndić je svojo najnovejšo in doslej najobsežnejšo knjigo Sonnenschein (2007) podnaslovila z oznako >dokumentarni roman< in v njem fikcijo prepletla z realnimi dejstvi, dokumenti in fotografijami, ki odkrivajo več bolečih tem druge svetovne vojne - t. i. >ukradene otroke<, deportacije Židov in vprašanje nevtralnosti Švice, predvsem pa problem krivde in odgovornosti vsakega posameznika. Za slovenske bralce je knjiga še posebej zanimiva, ker je dogajališče postavljeno v Gorico in Trst, glavna oseba Haya Tedeschi pa je goriška Judinja slovenskega porekla. Ob njej v romanu beremo še npr. o Francetu Bevku, Zoranu Mušiču, Srečku Kosovelu in o slovenskem primorskem časopisju (Soča, Primorec, Goriški list). Vsebino knjige prefinjeno dopolnjuje izjemno celostno oblikovanje - knjižni ovitek je del fabule, z branjem perforiranih in nerazrezanih notranjih strani pa bralec aktivno sodeluje v procesu nastajanja teksta. Daša Drndić se je rodila leta 1946 v Zagrebu, iz angleškega jezika in književnosti je diplomirala v Beogradu, študirala je še na Southern Ilinois University (Fulbrigtova štipendistka) in Case Western Reserve University. Doktorirala je na Univerzi na Reki, kjer predava moderno britansko književnost in angleški jezik. Med drugim je bila urednica v založbi Vuk Karadžić, dramaturginja na Radiu Beograd in lektorica hrvaščine in srbščine na University of Toronto. Objavlja prozo, literarne kritike, esejistiko, radijske igre in prevode. Izdala je dvanajst knjig, med proznimi so: Put do subote (1982), Kamen s neba (1984), Marija Częstohowska još uvijek roni suze ili Umiranje u Torontu (1997), Canzone di guerra (1998), Doppelgänger (2002), Leica format (2003) in Sonnenschein (2007). ==== http://edel.bol.bg/ -- bolgarske knjige. ==== V slavistični in slovenistični knjižnici na FF sta na voljo za kopiranje cedejki s fotografijami iz Trsta v polni ločljivosti. -- miran From mojca.honzak na guest.arnes.si Wed Oct 24 20:47:37 2007 From: mojca.honzak na guest.arnes.si (Mojca Honzak) Date: Wed, 24 Oct 2007 20:47:37 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo In-Reply-To: <000a01c81628$d70570a0$344602c1@ff.unilj.si> References: <000a01c81628$d70570a0$344602c1@ff.unilj.si> Message-ID: <000001c8166e$59110380$6901a8c0@dnevna> Spoštovani, čeprav se v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem nisem mislila oglasiti, enostavno ne morem biti več tiho. Cankarjevo tekmovanje, kot vem, verjetno bo. In prav je tako. Najlažje je, če se slovenisti kregamo med seboj, kako in kaj (ali celo zakaj. Kot predsednica Slavističnega društva v Ljubljani 1994--1997 sem več let sodelovala pri organizaciji tekmovanja tako na občinski kot republiški ravni. Niti na misel mi ni prišlo, da bi bila za to delo plačana. Že leta prej in do današnjih dni sem bila in ostajam popravljalka testov in spisov. Bolj ali manj zastonjkarska. Bila sem tudi sestavljalka tekmovanja, tako testa kot spisa. Tudi bolj ali manj zastonjkarska. Sem pa v vseh teh primerih strokovno napredovala. Zato upam, da se lahko oglasim v razpravi, ki se mi ne zdi vredna ne slovenistov ne tekmovanja. Vedno je bilo delo bolj ali manj zastonjkarsko in vedno smo se srečevali (oz. bolj srečevale, saj je bilo kolegov malo) ene in iste osebe. Ko je koga zamikalo pridobivanje točk, se je na novo pridružil, ko jih je nabral ali ugotovil, koliko je dela, je tako hitro, kot se je pojavil, tudi odšel. Eni in isti smo ostajali. Skupaj z dodatnim, odgovornim in garaškim delom. Vedno smo govorili o tem, koliko je dela ter da ni plačano, a nikoli nam ni prišlo na misel, da bi Cankarjevo tekmovanje enostavno ukinili. Pogosto smo vsaj v ljubljanski regiji kritizirali slabo ali slabše pripravljeno tekmovanje, vendar naše kritike nikoli niso bile na ravni, kot jo berem danes na SlovLitu. Pa so bila tekmovanja, ki smo bila na meji regularnosti ali še to ne. Tisti, ki pobliže poznamo večletno delo obeh "vpletenih", Slavističnega društva Slovenije in Zavoda za šolstvo, lahko priznamo, da je bil denar vedno problem, a da smo vedno našli rešitev. Dolgoletni vodja CT Vlado Pirc je ob svojem osnovnem delu opravil ogromno dela -- pa smo se mu kaj zahvalili? Mislite, da njegovo delo ni bilo tudi bolj ali manj zastonjkarsko? Lepo in prav se mi zdi, da je nekdo v situaciji, kakršna je nastala, pripravljen prevzeti pripravo letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje in menim, da bi bilo bistveno bolje, če smo mu/jim pripravljeni pomagati, kot da udrihamo po njih. Denarju in ministrstvu navkljub. Zaradi koga smo "zastonjkarji" vedno zraven? Zaradi učencev in slovenske besede. Zakaj mora Cankarjevo tekmovanje preživeti? Zaradi učencev in slovenske besede. Ne razumem in nočem razumeti, za kakšen boj naj bi šlo. Nekaj je, če utemeljujemo svoje zahteve, drugo je, kako smo odgovorni svoji stroki, učencem in nenazadnje tudi samim sebi. V razmislek, Mojca Honzak From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 24 23:59:22 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 24 Oct 2007 23:59:22 +0200 Subject: [SlovLit] Spominek iz Trsta in videoposnetki kongresnega dogajanja Message-ID: <471FDC5A.22969.2C80E22@matjaz.zaplotnik.siol.net> Boris Pangerc sporoča zanimivost glede drobcenega predmeta (njegovo sliko si lahko ogledate na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/obesekunikat.jpg), ki so ga udeleženci in gostje kongresa v Trstu ob registraciji prejeli v dar skupaj s kongresnim gradivom. Takole pravi: "Ta spominek v obliki obeska je prava dragocenost in unikat. Obesek je iz lesa iz mojega oljčnika. Ko sem pred tremi leti obrezoval oljke, sem shranil debelejše veje, iz katerih mi je prijatelj mizar Boris Grilanc iz Saleža izrezal obeske. Prijatelj obrtnik Livio Milič iz Zgonika pa je z ženo Ireno enega po enega vgraviral s toplo konico in izžgal napis in geslo kongresa. Ob vsem intenzivnem kongresnem dogajanju smo nekako na vse to pozabili. Morda pa je tudi bolje povedati ozadje zdaj, ko je vsega konec. Morda boste sedaj tisti, ki imate ta obesek, spominek še bolj cenili, ker je resnično nekaj unikatnega." ===== Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/trst_odmevi.html sem postavil stran, na kateri sem zbral skupaj bistvene stvari v zvezi z minulim kongresom v Trstu. Na enem mestu so dosegljiva kongresna gradiva ter nanizane povezave do medijskih odzivov na kongres (prosim, sporočite, če veste še za kakšnega pomembnega) in povezave do slik s kongresa. Privlačna novost utegnejo biti trije videoposnetki, ki orisujejo vzdušje četrtkovega in petkovega kongresa ter sobotnega izleta po tržaški okolici. Dosegljivi so na pravkar navedeni povezavi, neučakani pa si jih lahko ogledate kar neposredno na popularnem spletnem potralu YouTube: http://www.youtube.com/watch?v=Mj6X-yevWSU http://www.youtube.com/watch?v=RMdDDyVXAHQ http://www.youtube.com/watch?v=Ah0lqZS8Ru0 Matjaž Z. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 26 09:54:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 26 Oct 2007 09:54:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_Cankarjevo Message-ID: <002801c817a5$7ccfb950$2e4602c1@ff.unilj.si> From: Boža Krakar Vogel [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Thursday, October 25, 2007 1:22 PM Subject: Še Cankarjevo Ob vseh težavah, ki so kar naprej s CT in imajo zelo pestro večdesetletno zgodovino, tekmovanje samo pa sloni na požrtvovalnosti sodelujočih, mogoči samo še med učitelji (s tem ministrstvo prikrito špara, zdaj bi rekli, >zmanjšuje stroške<), se mi zastavljata vsaj še dve deloma strokovni vprašanji: - naj bo tekmovanje množično ali elitno (tj. naj se iščejo res najboljši med najboljšimi mladimi poznavalci SJK ali naj bo naravnano na povprečne zmožnosti in dostopno vsem), - naj bo tekmovanje po ciljno oblikovni plati ponavljanje vzorcev sedanjih oblik eksternega preverjanja ali naj bo njihova alternativa, ki omogoča zasledovanje tistih izobraževalnih ciljev in oblik, ki tako pri eksternem preverjanju kakor pri rednem pouku lahko pridejo manj do veljave. Sama menim, da bi bilo smiselno razmišljati v to smer, in tako z zainteresiranimi učenci razvijati tiste dejavnosti in vsebine, ki gredo iz sicer pogosto utemeljenih razlogov pri pouku bolj mimo. To so predvsem dejavnosti s skrajnega roba učnih ciljev in standardov: - poglobljeno, osamosvojeno spodbujanje besedne ustvarjalnosti, - spodbujanje jezikovno- in literarnosistemskega znanja ter njegove uporabe pri reševanju zahtevnih problemov. Prvo možnost si predstavljam npr. kot tekmovanje v ustvarjalnem pisanju (branje izbranih primerov razpisanega proznega, pesniškega ali dramskega žanra ali vrste bi bilo v tem primeru nujen pogoj za študij različnih ustvarjalnih možnosti). Sem nadalje sodi vizualno predstavljanje literarnih predlog (odrsko, medijsko, likovno ...), nemara še kaj. Izvedba, merila selekcije ipd. bi se pač fleksibilno prilagajala. Za vse te oblike je branje literature izhodišče, cilj pa ustvarjalna nadgradnja. Druga možnost vključuje v današnji pedagoški javnosti manj cenjene oblike, saj smo na pomen nekaterih vrst znanja kar pozabili (npr. na dejstvo, da se trajnost nekaterih znanj pridobi mdr. s ponavljanjem - drilom - vsebin in načinov rabe, ki potem služijo za reševanje novih problemov, tudi kadar tisti hip ni zraven leksikona ali interneta). Zato ugotavljamo šibko znanje pravopisa, oblikoslovja, časovno-prostorsko ignoranco pomembnih literarno kulturnih pojavov ipd. Tekmovanje bi bila priložnost, da te vsebine, ki so neizogibna sestavina kulturne pismenosti, z intrigantnimi nalogami prikličemo v širšo zavest učeče se mladine. V Franciji je npr. narek prestižno vseljudsko tekmovanje, nemara bi lahko bilo tudi oblika CT? Ali kviz, ki zahteva poznavanje literature - fragmentov, citatov, kulturnega konteksta. Oblike bi lahko variirale, v enem letu ali v daljšem obdobju bi prišle na vrsto zelo različne. Te moje misli so le priložnostne in neizdelane. Če bo kak diplomant pri volji, bo morda o tekmovanjih iz materinščine kdaj tudi kaka raziskava. Zaenkrat izhajam iz lastnih zaznav primanjkljajev med učečo se mladino, oporo pa imajo moji predlogi tudi v pedagoški in didaktični taksonomiji ciljev. Sama sem že nekajkrat menila (a ne dovolj na glas), naj bi slavistično društvo pripravilo posvet o teh možnostih. To bi kot strokovni organ z didaktično sekcijo bilo skoraj dolžno narediti. In obenem zahtevati za pripravo po številu in strokovnosti adekvatno ekipo in stimulacijo izvajalcev. ZŠ bi bil tudi v novih razmerah dobrodošel sodelavec. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 25 08:34:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Oct 2007 08:34:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Ahačič_Protestanti_o_jeziku Message-ID: <005001c816d1$10b80350$6900a8c0@P4> From: "Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa" Sent: Thursday, October 25, 2007 7:39 AM Subject: Vabilo za SlovLit Založba ZRCin Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Vas vljudno vabita na predstavitev nove knjige v zbirki >Linguistica et philologica<: Kozma Ahačič Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem O knjigi bosta poleg avtorja spregovorila dr. Majda Merše in ddr. Igor Grdina. Na tiskovni konferenci bo predstavljena tudi letošnja dvojna številka revije Stati inu obstati: revije za vprašanja protestantizma, ki jo od leta 2005 izdaja Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Predstavil jo bo glavni urednik dr. Marko Kerševan. Predstavitev, s katero se pridružujemo letošnjemu praznovanju dneva reformacije, bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 4/pritličje. Lep pozdrav! Za založbo: dr. Vojislav Likar Za Inštitut: prof. dr. Varja Cvetko Orešnik Iz opisa publikacije: [...] Najprej z vidika zgodovinske sociolingvistike predstavi pregled nekaterih glavnih tem s področja jezika in književne produkcije na Slovenskem v 16. stoletju. Največji del monografije obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. [...] Če je do sedaj veljalo, da se je Bohorič zgledoval po Melanchthonovi slovnici, lahko na podlagi novih podatkov opazujemo tudi druge vplive: od vpliva ene izmed priredb Donata do vpliva slovnice nemškega slovničarja Johannesa Claja. Hkrati pa delo opozarja tudi na humanistični duh Bohoričeve slovnice in Bohoričevo samostojnost pri mnogih rešitvah, pomembnih za zgodovino slovenskega jezikoslovja. V nadaljevanju delo utemeljuje, zakaj lahko dodatek v štirijezičnem slovarju Hieronima Megiserja (MD 1592) glede na tedanje stanje na področju evropskega jezikoslovja označimo kot nekakšno malo slovnico štirih jezikov. Proučuje tudi jezikovna vprašanja, s katerimi so se v različnih delih ukvarjali slovenski protestantski pisci, ter jezikovno terminologijo, ki je ob tem nastajala. [...] Še posebej zanimive rezultate je prinesla obravnava možnih predlog za prevajanje svetopisemskih besedil: predvsem nov je podatek o tem, da naj bi bila osnova za Trubarjevo prevajanje Nove zaveze Erazmovo besedilo, za prevajanje psalmov pa bogato komentirani prevod Wolfganga Muscula in Rudolpha Waltherja. Izvirna dela slovenskih protestantskih piscev pa delo razišče z vidika njihovega retoričnega oblikovanja. Kljub zapleteni tematiki je delo pisano v privlačnem, bralcu prijaznem slogu, razumevanje tematike pa dodatno olajšajo številni grafični prikazi in bogat slikovni material. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 26 17:40:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 26 Oct 2007 17:40:27 +0200 Subject: [SlovLit] Se_Cankarjevo References: Message-ID: <004a01c817e6$89b9a0e0$6900a8c0@P4> From: Sent: Friday, October 26, 2007 11:12 AM Subject: Re: [SlovLit] Se Cankarjevo Spostovani kolegi Iz Pariza malo sledim Vasim razmisljanjam o CT. Gospa Boza Krakar Vogel je v svojem zanimivem pismu omenila tudi francoska tekmovanja, zato bi rada dodala samo nekaj podrobnosti o tem. V Franciji imamo zelo prestizno nacionalno tekmovanje za dijake, to je Concours général. Tekmujejo lahko vsi dijaki pred maturo (francoscina, matematika, fizika, jeziki itd). Vendar je tekmovanje tako zahtevno, da profesorji prijavijo samo res najboljse. Nagrajencev je vsega skupaj priblizno okrog 1000; ti dobijo nagrado na slovesnosti v veliki dvorani na Sorbonni, izroci jo navadno kak minister ali celo predsednik. Uradno za to tekmovanje ni nobenih posebnih priprav, res pa je, da se profesor, ki svojega dijaka prijavi, rad malo (seveda zastonj) potrudi, kajti nekaj takega se mu navadno lahko zgodi kvecjemu samo enkrat v zivljenju. Kolikor vem, obstaja Concours général za vec kot sto let. Nimam pojma, koliko zadeva stane, vendar gotovo ne veliko. Nagrade (knjige, zgoscenke) dajo navadno zalozniki. V vecini primerov nagrajencev gre bolj za znanje kot pa za resnicne literarne sposobnosti. Poleg tega imamo ze kakih 15 let splosno ljudsko tekmovanje v nareku, ki ga je vpeljal Bernard Pivot, ki je na televiziji vodil znano literarno oddajo. Narek organizira televizija, nanj se lahko prijavi vsakdo, vsaj na prvi ravni. Tako osebno poznam ribica, zdravnico, nogometasa, oficirja, ki redno tekmujejo. Zadnje tekmovanje se dogaja na televiziji v zivo in tudi sama rada pisem narek doma pred televizorjem. Na tem nivoju gre seveda za najbolj problematicne primere v francoski ze tako komplicirani pisavi. Naslednji dan si pa telefoniramo in se lahko pohvalimo, da smo v nareku Bernarda Pivota napravili "samo" 10 napak! Seveda je ta medijski narek dobrodosel, vendar se mi zdi, da se bolj poudarja brezno med elito in vecino Francozov, ki jim ta aristokratski pravopis dela vedno vecje preglavice. Tako prihajajo na nase univerze dijaki, z maturo, seveda, ki niso sposobni napisati niti stavka brez napake. Da ne govorim o tujcih, ki ne morejo sami ne prebrati ne izpolniti navadnega administrativnega obrazca. Skratka, rada bi Vam povedala, da se ne trudite zastonj, da imamo v Sloveniji sreco z enostavnim pravopisom in da mladi Slovenci pisejo kar lepo slovenscino, na kar ste lahko ponosni vsi slovenisti. Kar se pa tice literarnih sposobnosti, je pa to stvar talenta. Vendar tudi talent potrebuje najprej instrument, torej jezik, ki ste mu ga dali. Lep pozdrav Antonija Bernard From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 27 08:17:20 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Oct 2007 08:17:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža Message-ID: <006301c81861$094d89f0$6900a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Friday, October 26, 2007 9:18 PM Subject: Popotovanje iz Litije do Čateža Gremo v četrtek, 8. novembra. Zbor na ljubljanski železniški postaji ob 6.30. Vlak za Litijo odpelje ob 6.50, iz Velike Loke v Ljubljano pa gre ob 18.39 (ali 16.32). Kupite povratno karto. Obujte se za 7 ur hoje. Mariborčane in Zagrebčane počakamo v Šmartnem v eni od gostiln. Hrano in pijačo imejte s seboj. Kosilo na Čatežu bo ok. 15.00. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 28 15:17:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Oct 2007 15:17:43 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo Message-ID: <001d01c8196d$4f4fab10$6900a8c0@P4> > Niti na misel mi ni prišlo, da bi bila za to delo plačana. Moj komentar na repliko Mojce Honzak se ne tiče le Cankarjevega tekmovanja, ampak forme mentis, po kateri je prepoznaven velik del slavistične srenje. Zaradi nje nas z lahkoto zmanipulira vsak državni uradnik, praktično razmišljajoča javnost pa nas debelo gleda. Radi bi veljali za pedagoško elito, ker pa nam družba, ki jo servisiramo, tega statusa ne prizna, se umikamo v donkihotsko pozo in iz nje prepričujemo občutljivejše dijake. Namesto da bi iskali soglasja z okolico (v našem primeru: namesto da bi jo prepričali v nujnost podpore CT), se obnašamo po zgledu romanesknih junakov, ki so naši adolescentni publiki tako zelo blizu, tj. kot plemeniti posamezniki visoko nad pritlehno družbo, ki na koncu sicer moralno zmagajo, toda fizično propadejo (v našem primeru: pedagoško izgorijo). To patetično fantazmo pri Slovencih krepi še kult žrtvujočega se materinstva; da, tudi po Cankarjevi zaslugi. Utemeljevanje dejavnosti v etiki garaštva in žrtvovanja za skupnost ("zaradi učencev in slovenske besede") nas vrača stopnico nazaj na lestvi civilizacije, oblastnikom pa nudi priročen alibi za ignoranco našega dela. Ker se z zastonjkarstvom tako radi hvalimo, ne smemo protestirati proti ravnanju birokrata, ki ne le da ni bil pripravljen plačati popravljanja testov in spisov, ampak je ukinil celo malice in knjižna darila za tekmovalce. Če bi delo nagradil (tako kot po tarifi poravnava stroške drugih projektov v nacionalnem interesu, npr. strojne ure bageristov in tovornjakarjev ob naravnih nesrečah), bi nam namreč odvzel tisto, po čemer se odlikujemo od preostalega sveta in kar nam je očitno najljubše: mazohistično zavest žrtvovanja za plemeniti cilj in napuh izvoljenih, ki se hrani iz tega. Kakor mi je simpatična vsaka dejavnost, ki ni spočeta iz misli na finančni blagor, pa je pri Cankarjevem tekmovanju, katerega obseg in pomen je primerljiv z nacionalno maturo, zanemarjanje materialne podlage neodgovorno in destruktivno. Matura ima za sabo cele službe, pri CT pa naj bi se podobnega posla šli na horuk ("Cankarjevo tekmovanje za vsako ceno!") iz golega pedagoškega erotizma. Ni čudno, če na podlagi takih in podobnih fantastičnih pričakovanj sovražni nam sodržavljani ironično konstatirajo, da učitelj slovenščine ni poklicni profil, ampak prej diagnoza. Dragi kolegi, ne bodimo ovce in ne požvečimo vsega, kar nam vrže v jasli skopi gospodar, saj nam sicer res, kakor je zapisala sočutna roka, ni pomoči. -- miran hladnik P. S. Mimogrede moram popraviti mnenje, da je Vlado Pirc koordiniral CT "bolj ali manj" zastonj. Organizacija CT je sodila med njegove službene naloge na Zavodu za šolstvo, SDS pa se mu je povrhu vsako leto zahvalilo v obliki avtorske pogodbe. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 28 20:38:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Oct 2007 20:38:12 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo_kot_žrtvovanje_za_narodovo_ stvar Message-ID: <009d01c8199a$14fa11d0$6900a8c0@P4> From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Sunday, October 28, 2007 4:53 PM Subject: RE: [SlovLit] Cankarjevo Kako je pa tole dobro napisano ... vse čestitke. Problema sicer ne najbrž reši (ali vsaj ne dokončno), kajti v intervalu med cankarjansko "pametjo" (pa srcem in vsem ostalim, kar sodi k ex ante zametkom pravih elit) in od taistega gospoda izumljeno "tolsto kračo" (ki si jo ex post, včasih pa tudi že kar vnaprej režejo "priznane elite") je tako rekoč zvezno razmazano vse tisto, ko (ne samo v slavistični stroki, čeprav kje drugje najbrž res ne tako izrazito) pristajamo na takšne mešanice erotike in denarnice, ki iz slednje jemljejo z žaljivo nizkimi deleži, saj se zanašajo, da je nagnjenost k nadomeščanju cekinov z notranjo motiviranostjo udeležencev še vedno dovolj velika. Seveda je. In prav zato je tole pisanje spodaj tako pomembno. Sam bi ga kvečjemu podkrepil z mislijo, da je treba odločno potegniti črto in pod njo zagotoviti možnosti za profesionalno, korektno plačano delo vseh, ki za družbo tako pomemben način pridobivanja znanja organizirajo, vodijo, izvajajo in nadzorujejo (upam, da sem korektno prenesel iz poslovnega jezike vse funkcije); tu je potem tista knjigovodska "pozitivna ničla", nad katero je še vedno več kot dovolj prostora za del, ki naj ga prispevajo pedagoški eros in druge navznoter, mimo žepa usmerjene stimulativne neoprijemljivosti. Jože Andrej Čibej > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of > Miran Hladnik, Siol > Sent: Sunday, October 28, 2007 3:18 PM > To: SLOVLIT > Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo > >> Niti na misel mi ni prišlo, da bi bila za to delo plačana. > > Moj komentar na repliko Mojce Honzak se ne tiče le Cankarjevega > tekmovanja, ampak forme mentis, po kateri je prepoznaven velik [...] ==== From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Sunday, October 28, 2007 7:20 PM Subject: Cankarjevo tekmovanje je samo eden izmed simptomov Spoštovani, resda trenutno nisem zaposlena v šolstvu, pa bi vseeno pristavila svoj piskrček, ker se me CT tiče - ne le kot slovenistke, temveč tudi kot državljanke RS. Hvaležna sem prof. Hladniku, da je spregovoril o zastonjkarskem delu in njegovih posledicah. Pričakovanja, da se bo določeno delo opravljalo zastonj ali pod ceno, so prisotna ne le v šolstvu, temveč tudi v kulturi - honorarji za dela, po katerih se je povpraševanje od vstopa v EU podvojilo, če ne že kar potrojilo (npr. prevajanje, urejanje in lektoriranje (prevodnega) leposlovja), še vedno drastično padajo. (Če se komu zdi, da so honorarji enaki, bi rada spomnila, da smo imeli vmes inflacijo.) Kulturniki pa nič. Predvidevam, da je temu tako predvsem zato, ker se nimajo časa bosti z birokratskimi mlini, ker je treba za isti zaslužek delati trikrat več. Rahlo pa tudi sumim (resnično upam, da se motim!), da tisti, ki so blagoslovljeni z državno štipendijo ali statusom samozaposlenega v kulturi s pravico do plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, molčijo zato, ker se bojijo, da bodo te ugodnosti izgubili. Tiste, ki še upajo, da bodo teh ugodnosti deležni, če bodo dovolj pohlevni in ponižni (tj. pridni), pa obveščam, da obstaja zelo velika verjetnost, da bo njihova vloga zavrnnjena z utemeljitvijo, da njihovo "delo v zadnjem triletnem obdobju ne izkazuje izjemnega (vrhunskega) kulturnega prispevka" (zlasti če so mlajši od 60 let (približno v tej starosti že lahko malce računaš na kakšno nagrado oz. priznanje za svoje delo oz. nimajo podpore določenih skupin (prim. D. Poniž, Trnje v Arkadiji) - izjeme seveda obstajajo, a (po mojem) potrjujejo pravilo). Na tem mestu naj poudarim, da nikakor nimam namena nikogar napadati, še manj pa obsojati - ne šolnikov ne kulturnikov. Tole je kvečjemu poskus zapisati, kaj sem (ker pač delujem na tem področju/teh področjih) mimogrede opazila. Tudi sama sem doslej marsikaj delala zastonj, priznam (npr. urejala slovensko različico spletne revije Pobocza/Obrobja), pa me je izučilo. V današnjem (kapitalističnem) svetu je vrednost dela pač enaka ceni, ki jo posameznik za to delo postavi. Da ne omenjam tega, da kdor dela pod ceno ali celo zastonj, pljuva v skledo ne le sebi, ampak tudi stanovskim kolegom (prim. zakon povpraševanja in ponudbe kot mehanizem oblikovanja cen v tržnem sistemu). Skratka, po mojem mnenju so težave s sredstvi za izvedbo CT le eden izmed simptomov trenutnega stanja (tudi duha) v slovenski družbi. Ali Slovenci res raje fatalistično sprejemajo vsako breme, ki se jim ga naloži, v upanju, da jih ne bodo fasali? (Ali že veste, kako se lahko izogneš revoluciji (če si kapitalist)? Samo paziti moraš, da raji ne naložiš preveč naenkrat, ampak na pleča pomalem dodajaš več in več. Raja tako niti ne bo opazila, da nosi vedno težje breme.) Mogoče bo pa tole pomagalo. Podobne razmere (padanje standarda, razpadanje zdravstvenega sistema in sociale sploh) so Čehi in predvsem Poljaki prebrodili v devetdesetih letih. Zdaj se tam trudijo zadeve izboljšati. Slovenci pa, ki jim je bil radikalen preobrat v zolajevski kapitalizem v poosamosvojitvenih časih prihranjen, so se odločili za uvedbo turbokapitalizma v 21. stoletju. Torej smo na lestvici padli pod Čehe in Poljake! (Kar, mimogrede, dokazujejo tudi evropske raziskave.) Posveti o slovenskem jeziku, ki so najavljeni, so morda zvonenje po toči. Pozablja se na bistvo. Kaj nam bo jezikovna politika, če ne bo besednih ustvarjalcev (tudi ti so uporabniki jezika)? Če ne bomo nič vlagali v ljudi z jezikovnim talentom, se bodo ti pač odločali za druga, bolj praktična področja delovanja (saj ste najbrž opazili, da je današnja mladina dosti bolje prilagojena na novi ekonomski sistem, kot smo mi). Saj ne pravim, da morajo pisati (kajti biti pisatelj/pesnik je že praktično sinonim za družbenega zajedalca), ampak (dobre) lektorje in urednike pa le potrebujemo, zdaj, ko se toliko prevaja iz jezikov naših novih evropskih sodržavljanov. Ali pač ne? Beseda urednik dandanes čedalje redkeje pomeni to, kar je pomenila v času SFRJ (urednik besedilo pozorno prebere in sodeluje z avtorjem/prevajalcem) - le redke založbe imajo še zaposlene tovrstne urednike. (Ja, zato je dandanes v knjigah nekaterih založb toliko napak: ker založba iz varčevalnih ukrepov najame lektorja, ki zelo pogosto besedilo prebere enkrat samkrat (jasno, če je pa lektorska postavka tako nizka), korekture pa opravi kar avtor/prevajalec sam. Preizkušeno na lastni koži.) Čudne stvari se dogajajo v dolini šentflorjanski, odkar je samostojna država. Lep pozdrav Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 28 21:27:48 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Oct 2007 21:27:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Glosa_cankarjevščiču_=28prešerna _vaja=29 Message-ID: <00ed01c819a1$02881180$6900a8c0@P4> From: "Jani Kovacic" Sent: Sunday, October 28, 2007 8:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo GLOSA (po Prešerni) Kogar položaj zanima, laže, goljufa vse bližnje, liže riti jim vsevišnje - za oblast je to vrlina! Kar pri Trubarju začniva: je pregnanstva bil obsojen, ker kristjan ni bil dostojen. Kot veš, prodajal je zaživa Slovencem čtiva jim berljiva. A ker pri nas je taka klima, stalno je najboljša zima! Da imel bo lepe gvante, bo popljuval protestante, kogar položaj zanima. Kaj nam je Prešerna treba, Linharta in stare poezije? Kdor ne služi, naj se skrije al na cesti naj prezeba! Zanj ni mleka in ne hleba. Ako duše si brezbrižne ter še pameti ponižne - gódi takim se na svetu! Da čim več bo 'mel v žepu: laže, goljufa vse bližnje! Lani še v živalskem vrtu prazne škrinje je prodajal, neumnost glasno osvobajal, a pamet je pripisal k škartu. Letos pa že po načrtu, zaljubljeno podira híšne. Resnice stežka so neslišne, zato si tole posloveni: kdor pač sebe nič ne ceni, liže riti jim vsevišnje. Véndar je neumnost kralj, lenoba zvesti je družabnik, naša nemost njun služabnik. Ak daš na dostojanstvo kaj, ne boš si nižal vrednost dálj! Komur cilj je crkotina, ta živi kot mrhovina: plahost, pridnost, ubogljivost, delavnost brez stroškov vsakih - za oblast je to vrlina! Za oblast je to vrlina - liže riti jim vsevišnje, laže, goljufa vse bližnje - kogar položaj zanima! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 28 22:55:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Oct 2007 22:55:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Dnevi_slovenske_literature_v_Lodžu_--_ Ocvirk_v_Pisavah Message-ID: <014d01c819ad$418cc400$6900a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Sunday, October 28, 2007 10:32 PM Subject: Dnevi slovenske literature v Lodžu Minuli teden je v poljskem mestu, ki je sicer znano po svoji filmski šoli in >tovarni sanj<, minil v znamenju slovenske književnosti. V sredo, 24. oktobra, je na slavistiki Univerze v Lodžu potekala literarna prevajalska delavnica za študente slovenistike, ki sta jo vodila Tatjana Jamnik in tamkajšnji lektor slovenskega jezika Aleksander Križ. Širši javnosti je bil namenjen literarno-glasbeni večer, ki se je naslednjega dne odvil v knjigarni-kavarni Mała Litera, na njem pa sta se predstavila pesnik, pisatelj in glasbenik Klemen Pisk ter pesnica in pisateljica Tatjana Jamnik. Delavnica in srečanje s slovenskima ustvarjalcema sta bila organizirana na pobudo študentov slovenskega jezika in književnosti, Katarzyne Bednarske in Kamila Szafranca, v okviru dejavnosti slavističnega krožka na tamkajšnji univerzi. ==== From: "Mojca Smolej" Sent: Saturday, October 27, 2007 8:22 AM Subject: Re: meta [...] Še drobno obvestilo: v ponedeljek, 29. 10. 2007 bo ob 23h na prvem sporedu televizije polurna oddaja Pisave (avtorica Alenka Zor Simoniti), ki bo ob stoletnici posvečena Antonu Ocvirku. --- Tone From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 29 15:58:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 Oct 2007 15:58:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Portreti_žensk_19=2E_in_20=2E_stol=2E Message-ID: <003901c81a3c$3f492fa0$464602c1@ff.unilj.si> From: Maja Savelli [mailto:maja na zalozba-tuma.si] Sent: Monday, October 29, 2007 12:13 PM Subject: izid knjige POZABLJENA POLOVICA Spoštovani, V veliko veselje mi je, da Vam lahko sporočim novico, da je izšla monografija POZABLJENA POLOVICA (Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem), ki smo jo izdali na Založbi Tuma v sozaložništvu s SAZU. Tiskovna konferenca ob izidu knjige bo 7. novembra ob 11.uri v dvorani SAZU, prireditev s predstavitvijo projekta pa 15. novembra ob 19.30 v Atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2. [...] obseg: 600 strani, opremljenih s fotografijami, vezava: trda, luksuzna, cena (z DDV): 49 ?, naročila: Založba Tuma, d.o.o., Trpinčeva 71, Ljubljana, tel.: 01/ 540 05 64, petra na zalozba-tuma.si Maja Savelli, urednica knjige === Portreti iz literature: FANNY HAUSMANN (1818?1853; Bruck v Avstriji, Petrovče) LUIZA PESJAK (1828?1898; Ljubljana, Ljubljana) JOSIPINA URBANČIČ TURNOGRAJSKA (1833?1854; Preddvor, Graz) ERNESTINA JELOVŠEK (1842?1917; Ljubljana, Ljubljana) PAVLINA PAJK (1854?1901; Pavia v Italiji, Ljubljana) VIDA JERAJ (1875?1932; Bled, Ljubljana) ZOFKA KVEDER (1878?1926; Ljubljana, Zagreb) LJUDMILA PRUNK-UTVA (1878?1947; Ljubljana, Ljubljana) LILI NOVY (1885?1958; Graz, Ljubljana) ALMA KARLIN (1889?1950; Celje, Celje) MARIJA KMET (1891?1974; Št. Lovrenc ob Temenici, Ljubljana) ILKA VAŠTE (1891?1967; Novo mesto, Ljubljana) ANA WAMBRECHTSAMER (1897?1933; Planina pri Sevnici, Graz) ANICA ČERNEJ (1900?1944; Čadram pri Slovenskih Konjicah, Neubrandenburg) VIDA TAUFER (1903?1966; Toplice pri Zagorju ob Savi, Ljubljana) MIRA MIHELIČ (1912?1985; Split, Ljubljana) KRISTINA ŠULER (1866?1959; Kropa, Ljubljana) MARICA NADLIŠEK, por. BARTOL (1867?1940; Kolonia pri Trstu, Ljubljana) MILA KAČIČ (1912?2000; Sneberje, Ljubljana) MARICA STRNAD-CIZERLJ (1872?1953, Šmarje pri Jelšah, Novo mesto) MINKA GOVEKAR (1874?1950; Trebnje na Dolenjskem, Ljubljana) MILKA HARTMAN (1902?1997; Spodnje Libuče, Spodnje Libuče) MARJA BORŠNIK (1906?1982; Brezovica pri Ljubljani, Mljet) LJUBA PRENNER (1906?1977; Fara pri Prevaljah, Ljubljana) MELITTA PIVEC-STELE (1894?1973; Dunaj, Ljubljana) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 29 16:16:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 Oct 2007 16:16:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_Litija-=C8atež Message-ID: <003a01c81a3e$c07de5f0$464602c1@ff.unilj.si> From: Saša Cuzak [mailto:sasa.cuzak na gmail.com] Sent: Monday, October 29, 2007 9:56 AM Subject: Popotovanje Litija-Čatež Bolj ali manj vemo vse informacije o popotovanju, če ne iz navodil, pa iz izkušenj. Ampak ene stvari pa še nismo izvedli: v Trstu se je rodila ideja, da bi bil letošnji pohod malce mednarodni. Kolegi iz Zagreba in Maribora baje pridejo, omenili smo pa tudi Tržačanom, Novogoričanom, Koprčanom, edino Celovčanom še ne. Nekateri ljubljanski študenti bi lahko svoje kolege s teh univerz povabili, da bi lahko pri nas tudi prenočili, če jim je le to zadržek, da ne bi mogli priti. [...] Lepo vabljeni tudi študenti podiplomci. LP, Saša, v imenu študentske sekcije SDS ==== Fotografije s kongresa v Trstu v polni ločljivosti so na voljo za kopiranje na cedejkah v slovenistični in slavistični knjižnici na FF v Ljubljani. --- miran From katja_pistor na yahoo.com Mon Oct 29 18:38:28 2007 From: katja_pistor na yahoo.com (katja pistor) Date: Mon, 29 Oct 2007 10:38:28 -0700 (PDT) Subject: [SlovLit] Strokovna ekskurzija po Prekmurju in Porabju Message-ID: <29212.46157.qm@web33312.mail.mud.yahoo.com> V sredo (24. 10.) smo se študenti četrtega letnika slovenistike skupaj s prof. Vero Smole in podiplomskima študentkama, Matejo Kosi in Mojco Horvat, ki sta večidel ekskurzije tudi organizirali, podali na dvodnevno ekskurzijo po Porabju in Prekmurju. Prvi dan smo se odpravili v Porabje, kjer smo si v Monoštru najprej ogledali Muzej Avgusta Pavla. Obiskali smo tudi Slovenski informativni center, kjer smo spoznali celotno družino Mukič, ki nam je predstavila svoje delo in trud za ohranitev kulture, jezika in običajev porabskih Slovencev. Prav tam smo si lahko ogledali tudi prostore radia Monošter in časopisa Porabje, ki nam ga je podrobneje predstavila njegova urednica, Marijana Sukič. Čez Goričko nas je pot povedla tudi v Prlekijo, kjer smo se poučili o narečnem vinogradniškem izrazju in tudi pokusili plodove Ljutomersko-Ormoških goric. Naslednji dan smo se odpravili v Veržej in si ob bučanju Mure ogledali Babičov mlin, preostanek dopoldneva pa smo se zadržali v Murski Soboti, kjer smo si ogledali Pokrajinski muzej, ki velja za enega izmed najlepših v Sloveniji, in tamkajšnjo zelo moderno Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Seveda smo si privoščili tudi tradicionalno prekmursko kosilo, ki nas je skoraj prikovalo na stole, saj je bilo tako obilno in dobro, da smo hoteli ostati še na večerji, ki pa je seveda ne bi mogli pojesti, zato smo se na končno poslastico (v obliki proze) odpravili še v Veliko Polano in si ogledali domačijo in grob Miška Kranjca. Videli smo veliko (razen štorkelj na žalost več ni bilo), doživeli še več in zvedeli tudi marsikaj novega, zato mislim, da se vsi strinjamo, če rečem, da se v te kraje zagotovo vrnemo še kdaj ... kot se tudi štorklje vračajo na pomlad. Katja Pistor __________________________________________________ Do You Yahoo!? Tired of spam? Yahoo! Mail has the best spam protection around http://mail.yahoo.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 30 13:19:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Oct 2007 13:19:22 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij Obdobja -- Nov razpored tipk na slovenski tipkovnici Message-ID: <016401c81aef$1c245c30$6900a8c0@P4> From: "Alič Tjaša" Sent: Tuesday, October 30, 2007 12:07 PM Subject: simpozij obdobja V dneh od 15. do 17. novembra 2007 bo v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani, v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, potekal 26. mednarodni znanstveni Simpozij Obdobja z naslovno temo Slovenska narečja med sistemom in rabo. Več o simpoziju si lahko preberete na www.centerslo.net/simpozij, program (kjer bodo objavljene tudi vse spremembe) pa si lahko ogledate na http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=47&L3_ID=82&LANG=slo Vljudno vabljeni! ==== http://www.finance.si/195134 -- Nov razpored tipk na slovenski tipkovnici, iz spletne verzije časopisa Finance: "Slovenski inštitut za standardizacijo je pričel s pripravo slovenskega standarda za tipkovnico. Sedanja postavitev tipk na jugoslovanski tipkovnici naj bi bila zastarela in nefunkcionalna. Sprememba bi naj doleta tipke ć in đ ter znak za evro [...] Znaka ć in đ bi naj bila dosegljiva le s kombinacijo drugih tipk. Lažje dosegljivi pa naj bi bili @, /, ter znak za evro. V strokovni skupini za pripravo standarda sta tudi predstavnik Microsofta ter predstavnica slovenskega društva uporabnikov Linuxa Lugos, Mojca Miklavec." Dozdajšnji komentarji: Zamenjavo bi upravičila samo pogostnost rabe (ali bi nas SIST lahko seznanil, na katero statistiko rabe tipk se sklicuje?), žalostno pa bi bilo, če bi jo spodbudila jugoparanoja. -- miran če je že "slovenska" potem ne rabi "X,Y,Q,Ć,Đ,W" al ne?? naslednja faza je ukinitev šumnikov Bil je ze skrajni cajt! :D From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 30 15:27:12 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Oct 2007 15:27:12 +0100 Subject: [SlovLit] Anton Funtek, Stanko Bunc idr. na RTVSLO -- Biti pismen danes Message-ID: <020401c81b00$f7be6860$6900a8c0@P4> From: "Mojca Bavdek" Sent: Tuesday, October 30, 2007 1:43 PM Subject: Anton Funtek, Stanko Bunc ... na rtvslo http://www.rtvslo.si/media.php?id=8081505&mt=wm&mq=lo&wm=true&rm=false Anton Funtek, Stanko Bunc idr. na RTVSLO. Iz posnetka: "Na današnji dan pred stotimi leti se je rodil *Stanko Bunc*, jezikoslovec in literarni zgodovinar. Diplomiral je 1931 iz slavistike na ljubljanski univerzi; izpopolnjeval se je na Češkem in Poljskem. Njegovo strokovno delo je v glavnem poljudnoznanstveno. Izdal je knjige /Pregled slovnice slovenskega jezika/ (1940), /Jezikovni svetovalec/ (1951), /Slovar tujk/ (1952 - v rabi več desetletij, vse do Verbinčevega),/ Mali slovenski pravopis /(1966), jezikovne učbenike za sedmi in osmi razred osnovnih šol /Spoznavajmo slovenski jezik/ (v 60. in 70. letih ). Pisal je tudi /literarnozgodovinske razprave/ (o Prešernu, F. Levstiku, J. Jurčiču, o poljski književnosti, posebno o A. Mickiewieczu) in /leposlovje/." ==== http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/pismenost.html -- Miran Hladnik, Biti pismen danes. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 2 07:33:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Nov 2007 07:33:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Sodobna_madžarska_književnost_in_Slo venci_--_LK Message-ID: <010701c81d1a$5967f700$6900a8c0@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, November 01, 2007 11:22 AM Subject: Vabljeni 2 x Spoštovani, Slovenska matica nadaljuje s predstavitvami zgodovine in književnosti sosednih držav. Potem ko smo pred letom dni izdali obsežno Madžarsko zgodovino, želimo vsaj na kratko predstaviti še sodobno madžarsko književnost.Zato Vas vljudno vabimo na prireditev Sodobna madžarska književnost in njeni stiki s Slovenijo v četrtek, 8. novembra ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. Sodelovali bodo: László Márton, eden najpomembnejših sodobnih madžarskih pisateljev, avtor številnih romanov in dram, mojster jezika in literarnih povezav med zgodovino in sodobnostjo. Gábor Csordás, založnik, pesnik, prevajalec in esejist. Njegova založba Jelenkor je žarišče sodobne madžarske književnosti, hkrati pa prevodov iz drugih književnosti, tudi slovenske. Orsolya Gállos, prevajalka velikanskega opusa del slovenskih avtorjev v madžarščino in posredovalka madžarske književnosti v Slovenijo. Vljudno vabljeni, Slovenska matica === From: "Lingvistični krožek" lingvisticni.krozek na gmail.com Sent: Wednesday, October 31, 2007 2:48 PM Subject: LK, 5. november 2007 (861. sestanek) LINGVISTIČNI KROŽEK FF v LJUBLJANI vabi na 861. sestanek v ponedeljek, 5. novembra, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete Predaval bo Luka Szucsich, Humboldt-University Berlin, Department of German language and General Linguistics Tema predavanja: Non-agreeing finite constructions in Slavic languages (predavanje bo v angleškem jeziku). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bucar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 2 07:33:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Nov 2007 07:33:50 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo -- Literarni zgodovinarji v Vikipediji -- Portugalske balade Message-ID: <010601c81d1a$5601c190$6900a8c0@P4> From: "Katka" Sent: Wednesday, October 31, 2007 11:45 PM Subject: Re: [SlovLit] Še Cankarjevo Pozdravljen Miran in vsi, ki jih kakorkoli zadeva Cankarjevo tekmovanje. Naj vsemu napisanemu dodam še to, da Ministrstvo ignorira tudi potrdila o strokovnem spopolnjevanju, ki jih izdaja SDS, torej potrdila za udeležbo na seminarju za mentorje CT. Na mojem primeru smo torej januar-februarsko hajko za potrdili gnali zastonj, niso napisana na pravem obrazcu, kar pa ne piše v nobenem pravilniku, ampak samo v obrazložitvi moje vloge za napredovanje v naziv. [...] Protestantske prekmurske pozdrave, Katka ===== http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji -- pri Hladnikovem seminarju je v okviru projekta Slovenski literarni zgodovinarji je v delu naslednjih 45 gesel, nekaj jih je na voljo zainteresiranim iz nižjih letnikov, vsa pa so odprta vašim dopolnilom in popravkom. Na http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev ostaja za pismene prostovoljce še obilo neobdelanih imen. Lepo bi bilo, ko bi se kdo odločil še za koordinacijo jezikoslovnih gesel v slovenski Vikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_jezikoslovcev). -- miran ===== From: To: Sent: Thursday, November 01, 2007 6:46 PM Subject: Fw: Historicni seminar HISTORIČNI SEMINAR ZRC SAZU vabi na predavanje Portugalske balade - petje, zbiranje in raziskovanje Predavanje bo zajemalo pregled zgodovine zbiranja balad na Portugalskem, s predstavitvijo pomembnejših mejnikov in zbiralcev od leta 1823 pa vse do danes. S posameznimi zvočnimi primeri balad bo predavatelj ponazoril različne tipološke in vsebinske razvrstitve skupin balad, ki živijo v portugalskem izročilu: od epskih (pripovednih), ki so izšle iz kastiljskih in francoskih epskih pesmi, zgodovinskih, sentimentalnih, religioznih pesmi do tistih, ki izvirajo iz t. i. cestnih balad ali balad na letakih. Večina predstavljenih različic teh pesmi je petih, z njimi bodo ponazorjene posamezne glasbene zvrsti ter raznovrstne socialne vloge balad (balada na Portugalskem ima najpogosteje vlogo delovne pesmi). Predaval bo prof. dr. José Joaquim Dias Marques. José Joaquim Dias Marques je doktoriral iz portugalske literature in je predavatelj folkloristike, literarne teorije ter masovne kulture na Univerzi v Algarvi, Faro na Portugalskem. Je podpredsednik raziskovalnega centra za študij ljudske književnosti (Centro de Estudos Ataíde, Algarve) in sourednik osrednje portugalske mednarodne znanstvene etnološke in folkloristične revije z naslovom. Estudos de Literatura Oral. Zbira in raziskuje portugalsko ljudsko pesemsko in prozno izročilo, trenutno pa se ukvarja predvsem z raziskovanjem t. i. urbanih legend. [...] Predavanje bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje v angleščini. Vljudno vabljeni! From jurska na volja.net Sun Nov 4 14:48:03 2007 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Sun, 4 Nov 2007 14:48:03 +0100 Subject: [SlovLit] JiS 2007/3-4 Message-ID: <000001c81ee9$55e9ad50$2901a8c0@PC202811356712> Tematska številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva vsebuje enajst razprav, dve oceni in eno poročilo ter obsega 179 strani. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo, prvo razpravo ter dve razpravi, ki sta ju za številko prispevali uveljavljeni tuji avtorici, in sicer v slovenski in angleški verziji. Vseh enajst razprav združuje skupna jezikoslovna tema, in sicer metabesedilnost kot krovni izraz za dele preučevanega besedila, ki usmerjajo bralčevo recepcijo besedila oz. v besedilu nakazujejo odnos med avtorjem in bralcem. Poleg zgodovinsko-teoretičnega pregleda raziskav s področja metabesedilnosti v slovenskem, evropskem in anglo-ameriškem raziskovalnem prostoru se je v tematski številki mogoče seznaniti tudi z metabesedilnostjo v različnih besedilnih vrstah oz. zvrsteh. Metabesedilni elementi so preučevani v govoru, znanstvenih besedilih, turističnooglaševalskih besedilih, strokovnih besedilih, podnaslovnem prevajanju. Metodološko pa so tovrstni besedilni elementi obravnavani tako z vidika distribucije v posameznih besedilih kot z vidikov produkcije in recepcije. AGNES PISANSKI PETERLIN v prvem delu članka pregledno predstavi koncept metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju, teoretične in metodološke pristope pri preučevanju metabesedilnih elementov in nakaže nekaj metodoloških izzivov za prihodnje raziskave na tem področju. V drugem delu članka pa predstavi posamezne raziskave, ki se ukvarjajo z metabesedilnostjo v slovenskem prostoru, pri čemer jih umesti v širši, besediloslovni in pragmatični okvir. V članku MOJCE SCHLAMBERGER BREZAR so s skladenjskega, semantičnega in pragmatičnega vidika predstavljeni povezovalci kot jezikovna sredstva, ki poleg slovnične izražajo tudi semantično-pragmatična razmerja med deli stavka v kontekstu besedila kot celote. Raba povezovalcev je predstavljena na primerih avtentičnih govorjenih besedil pogajanj in primerjana z rabo v francoskih govorjenih besedilih. Z angleščino kot svetovnim jezikom znanosti se v članku ukvarja ANNA MAURANEN. Predstavi vlogo jezika znanosti v družbi, pri čemer se podrobneje posveti znanstvenemu govoru govorcev, ki jim angleščina ni materni jezik, in ga primerja z govorom rojenih govorcev angleščine. Osredotoči se predvsem na refleksivnost (samonanašanje) znanstvenega diskurza, ki se kaže zlasti v diskurznorefleksivnih vprašanjih in glagolih, in njeno vlogo v komunikaciji. Korpusni podatki iz finskega korpusa ELFA, ki vsebuje posnetke govorov govorcev, ki jim angleščina ni materni jezik, v primerjavi s podatki iz ameriškega korpusa MICASE, ki vsebuje posnetke akademskega diskurza rojenih govorcev angleščine, avtorico pripeljejo do ugotovitve, da je refleksivnost govorjenega znanstvenega diskurza skupna tako rojenim govorcem angleščine kot govorcem, ki jim angleščina ni materni jezik, in ni kulturno pogojena. DARINKA VERDONIK v članku na podlagi domačih in tujih raziskav predstavi koncept metadiskurza in bistvena spoznanja v zvezi z metadiskurzom, pri čemer posebno pozornost posveti spoznanjem metadiskurznih raziskav govorjenega diskurza. Osredotoči se predvsem na en vidik metadiskurza, in sicer na upravljanje pogovora, ki ga izvajajo udeleženci določenega pogovora. Na podlagi korpusne raziskave diskurznih označevalcev in popravljanj v telefonskih pogovorih opredeli vrste diskurznih sredstev, s pomočjo katerih govorci upravljajo teme, menjavanje vlog in tvorjenje izjav v pogovoru. S tem opozori na vidik metadiskurza, ki je še posebej opazen v pogovorih. Z metabesedilnimi vlogami v govorjenih besedilih se ukvarja tudi MOJCA SMOLEJ. V članku se osredotoči na eliptične strukture v govoru in skuša opisati njihove komunikacijske oz. medosebne metabesedilne vloge. Na podlagi analize korpusa 34 spontano govorjenih pripovednih besedil avtorica na primerih prikaže predvsem štiri vloge eliptičnih struktur, in sicer označevanje govorčevega odnosa do vsebine, napovedovanje vsebine in stopnje besedilne zgradbe, prenašanje besedilnega sveta poslušalcu ter posredovanje poročanega govora. S tem slovnične značilnosti eliptičnih struktur poveže z njihovo komunikacijsko vlogo v avtentičnih govorjenih besedilih. URŠA VOGRINC JAVORŠEK se v članku ukvarja s konceptom metabesedila v podnaslovih in podnaslovnem prevajanju kot prenašanju govorjenega jezika v pisno podobo. V prvem delu članka umesti podnaslovno prevajanje v kontekst filmske oz. televizijske produkcije in nakaže omejitve tovrstnih prevodov ter predstavi specifične prevajalske strategije pri tvorjenju podnaslovov. V drugem delu članka pa se posveti predvsem verbalnim metabesedilnim elementom v pragmatični oz. medosebni funkciji, ki jih dopolnjujeta zvok in slika in so v podnaslovih zaradi prostorske omejitve največkrat podvrženi visoki stopnji redukcije in kondenzacije. V raziskavi se posebej osredotoči na dve prevajalski strategiji podnaslovnega prevajanja, in sicer kondenzacijo in izpust, in na primerih podnaslovnih prevodov angleških besednih zvez I mean in you know predstavi, kako se ta dva elementa realizirata v podnaslovnih prevodih in kakšno vlogo imata z vidika semantične jasnosti/nejasnosti podnaslovnega prevoda. Tema članka SVĚTLE ČMEJRKOVÉ so načini avtorjeve prisotnosti v čeških in slovaških znanstvenih besedilih, ki so na jezikovni ravni razvidni predvsem iz osebnih zaimkov in glagolskih oblik. Avtorica se v članku osredotoči predvsem na avtorjevo prisotnost, ki se izraža s pomočjo glagolskih oblik. Pri razlagi načinov avtorjeve prisotnosti v znanstvenih besedilih se avtorica opira tako na latinsko retorično tradicijo kot na anglosaksonske norme znanstvene komunikacije. Na primerih analiz avtentičnih čeških in slovaških znanstvenih besedil avtorjevo prisotnost v tovrstnih besedilih osvetli z vidika predstavne funkcije, interakcijske funkcije in besedilne funkcije. VESNA MIKOLIČ v članku predstavi tipologijo turističnooglaševalskih besedil, ki je bila oblikovana na podlagi korpusa turističnih besedil, pri čemer so bila omenjena besedila obravnavana v pragmatičnem kontekstu. Izpostavi glavne kriterije za tipologijo, in sicer sporočanjski namen, referenco, prenosnik in medij kot dejavnike sporazumevalnega procesa. Pri oblikovanju tipologije turističnooglaševalskih besedil poudari tudi namen in funkcijo omenjenih besedil kot dejavnika, na podlagi katerih je ta besedila mogoče podrobneje členiti s pomočjo preučevanja uporabljenih jezikovnih sredstev. Z označevalci medleksemskih razmerij v strokovnih besedilih oz. z besedilnimi elementi, katerih glavna vloga je organiziranje, klasificiranje in interpretiranje elementov pojmovnega sistema, se v članku ukvarjata VOJKO GORJANC in ŠPELA VINTAR. V prvem delu članka s funkcijskega vidika predstavita označevalce medleksemskih razmerij in opozorita na njihovo vlogo pri korpusnem pridobivanju terminološke leksike ter nakažeta možnosti nadaljnje uporabe tovrstnih iz korpusa pridobljenih podatkov. V drugem delu članka se posebej osredotočita na strokovna besedila v korpusu FidaPLUS in prikažeta podatke, ki jih je o metabesedilni organizaciji strokovnih besedil mogoče dobiti s pomočjo korpusne analize. Posebno pozornost posvetita načinom povezovanja istega pojma, hierarhičnemu povezovanju pojmov in pojmom v razmerju del - celota. URŠKA SEŠEK v članku metabesedilne prvine obravnava z vidika avtorjevega kognitivnega procesa ustvarjanja pisnega besedila. Najprej opredeli miselne dejavnosti, ki sodelujejo pri procesu tvorjenja besedila, nato pa se osredotoči predvsem na predstavitev dobljenih rezultatov eksperimenta o rabi metabesedilnih elementov pri pisanju besedila. S pomočjo kvalitativne raziskave poteka procesa pisanja dveh študentk skuša odgovoriti na vprašanja, kje v procesu pisanja nastajajo metabesedilne prvine, kakšna je njihova podoba, v kolikšni meri se njihova podoba med nastajanjem besedila spreminja in kaj lahko na osnovi njihove uporabe sklepamo o kakovosti pisca. Glavna tema članka URŠKE JARNOVIČ so metabesedilni elementi in njihov vpliv na razumljivost izbranih avtentičnih besedil. Po umestitvi metabesedilnih elementov v proces razumevanja besedila je pozornost usmerjena predvsem na predstavitev rezultatov pilotne raziskave, v okviru katere je bil pri 26 anketirancih, ki so glede na stopnjo izobrazbe uvrščeni med bolj izkušene bralce, preverjen vpliv besedilnih oz. medosebnih metabesedilnih elementov na razumljivost besedil dveh blogov. Na podlagi odgovorov je prikazana različna stopnja vplivanja besedilnih in medosebnih metabesedilnih elementov na razumljivost izbranih besedil, ki je posledica različnih besedilnih vlog omenjenih metabesedilnih elementov. Tudi drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne v duhu metabesedilnosti: AMALIJA MAČEK namreč na začetku predstavi in ovrednoti zbornik Wissenschaftliches Schreiben abseits des englischen Mainstreams/Academic writing in Languages Other than English, ki sta ga uredila Urschula Doleschal in Helmut Gruber. Sledi prispevek ŠPELE ARHAR, ki je posvečen pregledni predstavitvi in oceni zbornika Jezikovne tehnologije kot rezultata mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006. Sklop zaključuje prispevek DARINKE VERDONIK, v katerem avtorica poroča o vsebini 19. evropske konference in delavnice iz sistemske funkcijske slovnice, ki je potekala julija 2007 v Saarbruecknu. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih z metadiskurzom, analizo diskruza, metodološkimi pristopi v uporabnem jezikoslovju, medkulturno sporazumevalno zmožnostjo in diskurznimi vidiki pogovorov. Urška Jarnovič (jurska na volja.net), tehnična urednica Jezika in slovstva P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 17:34:03 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Nov 2007 17:34:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjige_založbe_Ved_--_=C8ustvena_pisme nost Message-ID: <006601c81f00$84185f70$6900a8c0@P4> From: "Založba VED" Sent: Sunday, November 04, 2007 12:56 PM Subject: TISKOVNA KONFERENCA ZALOŽBE VED Spoštovani! Založba VED vabi na tiskovno konferenco ob izidu drugega jesenskega knjižnega paketa v JAZZ KLUB GAJO, 6. 11. 2007 (torek) ob 11h . Na vrsti bodo knjige: 1. Denis Poniž: Talijin trikotnik (eseji o slovenskem gledališču) 2. Sonja Koranter: Sladek strup (roman) 3. Sonja Pirman: Gospodična s trni (roman) 4. Nataša Vrbančič Kopač: Zmajev tempelj (roman) 5. Matej Krajnc: Edvard (roman) Moderator in vmesni brenkalec: Matej Krajnc Se vidimo!!! ==== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Wednesday, October 31, 2007 5:57 PM Subject: tematika custvenega opismenjevanja Dragi Miran, z veseljem sem prebrala tvoj članek na spletu glede pismenosti (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/pismenost.html). EU uvaja v Osnutku učnega načrta za slovenščino 2007 tudi pojem digitalna pismenost. Najbolj zanimivo je na področju mladinske književnosti, tudi slovenske, da je eden izmed glavnih trendov v kratkih sodobnih pravljicah v slikaniški obliki tematika čustvenega opismenjevanja. V ljudskih pravljicah so se glavne književne osebe srečevale s fizičnimi ovirami (gozd, lakota, reka, volk, zmaj ...), na začetku 21. st. pa otroci soočajo s t. i. čustvenimi ovirami (dolgčas, jeza, osamljenost, strah, žalost ...), ki jih morajo najprej spoznati, potem pa premagati. Od tod naslovi slikanic: Slaba volja, Dedka ni več, Bela vrana in črna ovca, Žabec je žalosten, Zaljubljeni žabec, Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost ... Dogaja se, da se tudi odrasli čustveno opismenjujejo preko mladinske književnosti: Saša Vegri, To niso pesmi za otroke (Kdaj iz zakaj); Barbara Gregorič, Nebomske pesmi (posebej njena pesem Strelovod za jezo). Lp, Milena BLAZICH ali BLAZIC From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 4 22:42:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Nov 2007 22:42:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Mladinska_književnost_v_Vikipediji_--_ Krokar Message-ID: <001801c81f2b$96bb2100$6900a8c0@P4> http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_pisateljev -- gesla iz mladinske literature za slovensko Vikipedijo. http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov -- še gesla za Vikipedijo; oba projekta v svojem seminarju na PeF odpira Milena Blažić. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/poe_krokar.doc -- Edgar Allan Poe, Krokar v prevodu Bruna Urha. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 6 09:02:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Nov 2007 09:02:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Orodja_za_učenje_na_daljavo Message-ID: <004101c8204b$65befab0$6900a8c0@P4> From: "Prof. Dr. Stefan Colibaba" Sent: Monday, November 05, 2007 5:47 PM Subject: Orodja za učenje na daljavo Spoštovani projekt TOOL2 (Tools for Online and Offline Language Learning) razvija kombinirano metodo učenja tujih jezikov, to je učenje na daljavo in učenje v razredu, za pet evropskih jezikov ? nizozemščino, estonščino, madžarščino, malteščino in slovenščino. Projekt je zelo inovativen, saj učiteljem in jezikovnim šolam daje na voljo posebno računalniško platformo, namenjeno pripravi učnih gradiv za kombinirano učenje. Platformo je mogoče takoj uporabljati in stalno prilagajati novim potrebam. Dodatne informacije o projektu in kombiniranem učenju lahko najdete na spletnih straneh http://www.toolproject.eu/index.php?id=35&L=4 Prosimo vas za strokovno pomoč v zvezi s tem projektom, in sicer na dveh ravneh: 1. pri testiranju metode učenja med razvijanjem tečaja, 2. pri širjenju informacij o projektu. Če ste pripravljeni sodelovati pri testiranju, vas prosimo, da izpolnite obrazec, ki ga najdete na spletnem naslovu http://www.toolproject.eu/index.php?id=39&L=4 Pridružite pa se nam lahko tudi tako, da [...] izpolnite obrazec na spletni strani http://www.toolproject.eu/index.php?id=38&L=0 Od sodelovanja lahko odstopite, kadarkoli želite. V upanju na uspešno sodelovanje se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, prof. dr. Stefan Colibaba koordinator projekta EuroEd, Iasi, Romunija From bogoroz na siol.net Tue Nov 6 19:34:50 2007 From: bogoroz na siol.net (BogoRoz) Date: Tue, 06 Nov 2007 19:34:50 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo Message-ID: <4730B3CA.6070506@siol.net> Rozinteater* bo v novembru v dvorani KUD France Prešeren odigral vse svoje še žive predstave. V četrtek, 8. 11., bo OBISK ? PREDSTAVA V RAZVOJU OD MONODRAME DO CESTNEGA ŠPEKTAKLA, v sredo, 14. 11., KABARETE SIMPLOZIJ in v četrtek, 22. 11., SKOPUH ? NAJBOLJ SKOPA IZVEDBA. Vse tri ob 20.30. V soboto, 17. 11., pa bo ob 17.00 predstava za otroke BALON VELIKON. Vsem, ki jih zanima ogled katerekoli od teh predstav, z veseljem dam toliko brezplačnih vstopnic, kolikor jih želijo, če mi svojo željo javijo na naslov roza na roza.si. ? Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 20:02:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Nov 2007 20:02:54 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenske ljudske pesmi 5 Message-ID: <008a01c82170$ce838a40$6900a8c0@P4> From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Wednesday, November 07, 2007 11:06 AM Subject: Vabilo na tiskovno konferenco SLP V Spoštovani, vljudno vabljeni na predstavitev knjige SLOVENSKE LJUDSKE PESMI V, v kateri je objavljenih kar 54 tipov družinskih pripovednih pesmi in je plod večletnega raziskovalnega dela petih avtoric/urednic in avtorja/urednika: Marjetke Golež Kaučič, Marije Klobčar, Urše Šivic, Zmage Kumer in Marka Terseglava in še vrste drugih sodelavcev. Med pesmimi, ki jih objavljamo, so tudi v slovenskem kulturnem prostoru najbolj znane in nato v literaturo, glasbo in vsakdanje življenje vključene balade kot so Lepa Vida, Rošlin in Verjanko, Galjot in mnoge druge, med njimi tudi Nevesta detomorilka, ki ima kar 188 variant in je razširjena po vsem slovenskem etničnem ozemlju. Knjiga na 955 straneh prinaša zakladnico pesemskih in glasbenih oblik, skozi vsebine pesmi se rišejo človeške usode v raznovrstnih družinskih razmerjih, odsevajo bazične eksistencialije in v znanstvenih komentarjih spoznavamo specifičnosti in univerzalnosti posameznih pesemskih tipov ter glasbenih struktur. V tej znanstveni izdaji objavljamo posamezna kazala in registre in kot novost 10 barvnih zemljevidov razširjenosti posameznih tipov pesmi po slovenskem etničnem ozemlju, dialektološke študije 11 tipov pesmi ter poleg angleškega obsežnega povzetka tudi osem izbranih pesmi prevedenih v angleščino. Ob knjigi je nastala tudi zgoščenka z izbranimi 22 zvočnimi primeri, ki nas nazorno popelje v svet ljudske pesmi, za katero ne smemo pozabiti, da se poje. Na tiskovni konferenci vas bodo nagovorili: prof. dr. Oto Luthar, dr. Vojislav Likar, prof. dr. Joža Mahnič in glavna avtorica ter urednica knjige in soavtorica zgoščenke doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, rezijansko Lepo Vido iz Liščac v Reziji, posneto leta 1962, pa bo zapela mag. Alenka Trampuš Bakija. Atrij ZRC bo v sredo, 14. novembra 2007, ob 12. uri prežet s kolektivnim kulturnim spominom, ki ga odsevajo >pesemske zgodbe<, ohranjene v eni izmed >enciklopedij< slovenske ljudske duhovne kulture. VABLJENI! V imenu spodaj navedenih ustanov doc. dr. Marjetka Golež Kaučič Založba ZRC SAZU, Slovenska matica, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 7 20:22:00 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Nov 2007 20:22:00 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo_tekmovanje_--_Mučen_boj_za_ CT_--_Spletke Message-ID: <00fe01c82173$7997b440$6900a8c0@P4> From: Sent: Wednesday, November 07, 2007 9:51 AM Subject: Re: [SlovLit] Cankarjevo >> Niti na misel mi ni prišlo, da bi bila za to delo plača. Spoštovane kolegice in kolegi! Glede Cankarjevega tekmovanja še eno pojasnilo: ministrstvo je nekoč dejalo, da se tekmovalcem devetega razreda OŠ ne zaračunava prispevka za tekmovanje, ker potrebujejo točke in da bodo primanjkljaj pokrili s proračuna. Letos so se OŠ temu primerno odzvale in poslale na tekmovanje izključno učence devetega razreda. prispevek za tekmovanje smo torej lahko zaračunali samo srednješolcem. S tem denarjem smo kupili knjižna darila za zlate, malico in vse drugo ter ocenjevalke pa nafehtali. S kakšno pravico srednje šole plačajo osnovne pa ne? Kakšen je smisel tekmovanja za srednješolce? Vemo, da ne morejo pridobiti niti štipendije. Našemu območnemu društvu je torej ministrstvo dolžno preko 1500 evrov. Osebno sem zaključila bilanco zastonjkarskega dela, saj ni profesionalno, ni primerno našemu statusu, ugledu in strokovnemu napredovanju. Zavod za šolstvo pa je že poslal razpis tematskega sklopa, saj je s tem tudi morda upravičena njegova vloga, ki menda tudi nekaj stane. In še primer naših plač, ko nam ministrstvo že leta ne izplačuje povečanega obsega dela! Kaj pa to, kolegice in kolegi, ki še kar delate na moralni pogon. Bencin se je že dvakrat podražil! Lep pozdrav, Alenka Prebičnik Sešel ==== http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=695&Itemid=1 -- Lena Vastl, Mučen boj za Cankarjevo tekmovanje, članek iz časopisa Air beletrina. ==== http://www.sdjt.si/doc/vecer-2007-10-30/ -- Tomaž Erjavec, Malo jezika za malo denarja, članek iz Večera. http://www.tau.ac.il/~zshavit/ZS-Publications.htm -- spletna stran dr. Zohar Shavit, izraelske semiotičarke s področja mladinske književnosti in prevajanja. http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/contents.html -- Poetics of Children's Literature (1986). www.mladinska.com/fpof -- Frankfurt po Frankfurtu v Cankarjevem domu. From matija.ogrin na zrc-sazu.si Fri Nov 9 11:29:03 2007 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Fri, 09 Nov 2007 11:29:03 +0100 Subject: [SlovLit] = predstavitev_e-izdaj_-_Iz=2E_Cankar_Podbev šek Message-ID: <1194604143.5545.86.camel@matija-pisalnik> Spoštovani kolegi! Veselilo nas bo, če se nam utegnete pridružiti na tiskovni predstavitvi dveh novejših e-izdaj projekta e-ZISS -- Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva -- ki nastajajo v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in vzpodbujajo rabo odprtih standardov za označevanje besedil. Uredniki bodo predstavili izdaji: - A. Podbevšek: Zbrane pesmi (M. Dović, T. Erjavec) - Izidor Cankar: S poti (M. Ogrin, L. Vidmar, T. Erjavec) Predstavitev bo *v torek, 13. novembra 2007, ob 11. uri* v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. Izdaji prinašata besedila po primarnih, deloma tudi novo odkritih virih (Podbevšek), in izkoriščata možnosti zapisa XML-TEI za obogateno predstavitev kompleksnega teksta znanstvenih izdaj. Prosto sta dostopni na straneh e-ZISS . Na svidenje v torek, Matija Ogrin ZRC SAZU From monikapemic na yahoo.de Fri Nov 9 17:52:34 2007 From: monikapemic na yahoo.de (monika pemic) Date: Fri, 9 Nov 2007 17:52:34 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Dnevi slovenske literature v Hamburgu Message-ID: <829495.56971.qm@web26906.mail.ukl.yahoo.com> Od 16. oktobra do 2. novembra so v Hamburgu potekali dnevi slovenske literature. Uvodno predavanje o slovenskih klasikih je imel dr. Erwin Köstler z Dunaja, ki se je na nemškem govornem podro?ju uveljavil ravno s prevodi slovenskih klasikov, kot so Ivan Cankar, Slavko Grum, Sre?ko Kosovel itd. V naslednjih dneh so se na razli?nih lokacijah zvrstili nastopi Andreja Blatnika, Primoža ?u?nika, Gregorja Podlogarja, Andreja Skubica, Lucije Stupica in Aleša Štegra. Dneve slovenske literature je organizirala Marjeta Lavri?, štipendistka sklada fundacije Robert Bosch za kulturne menedžerje iz srednje in vzhodne Evrope, ki je projekt pripravljala v okviru dela v literarni ustanovi ?Literaturhaus Hamburg? od oktobra 2006. Institut za slavistiko hamburške univerze je v okviru literarnih dni v sodelovanju z Goethe institutom pripravil mednarodno prevajalsko delavnico, ki so se je udeležili izbrani študentje in študentke ter mladi prevajalci in prevajalke iz Slovenije, Avstrije in Zvezne republike Nem?ije. Delavnica je potekala pod vodstvom tukajšnje lektorice za slovenski jezik Monike Pemi? in dr. Erwina Köstlerja. Poleg samega prevajanja je delavnica nudila prostor tudi sre?anju s predstavnicama dveh prominentnih nemških založb, Rowohlt in Hoffmann und Campe, ki sta udeleženkam in udeležencem predstavili možnosti prodora v svet nemškega založništva. Vse prireditve so bile zelo odmevne tako v hamburški kulturni kot tudi v strokovni javnosti. Spodbudile so povezavo med razli?nimi institucijami ter posamezniki. Ve?je institucije so pokazale zanimanje za nadaljnje sodelovanje s tukajšnjim slavisti?nim oddelkom. Heute schon einen Blick in die Zukunft von E-Mails wagen? www.yahoo.de/mail From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 9 19:10:08 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Nov 2007 19:10:08 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjev literarni festival 2008 Message-ID: <007701c822fb$c7142120$3200a8c0@P4> Od: Klemen Lah [klemnov na gmail.com] Poslano: 8. november 2007 12:18 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: Cankarjev literarni festival 2008 V lanskem letu je Slavistično društvo Slovenije organiziralo Cankarjev literarni festival (CLF), s katerim je skušalo spodbuditi bolj ustvarjalne oblike branja književnosti. Zaradi dobrega odziva smo se v društvu odločili CLF organizirati tudi letošnje leto. Učenci in dijaki bodo lahko, tako kot lani, spoznavali pravila pisanja filmskega scenarija po literarni predlogi in se preizkusili v pisanju lastnih scenarijev. Najbolj izvirni scenariji bodo nagrajeni, njihovi mladi avtorji pa bodo junija 2008 lahko obiskali filmski festival Otok Izola in poglobili znanje na tamkajšnji scenaristični delavnici. Vse profesorje slovenščine na osnovnih in srednjih šolah, ki želijo spoznati veščine pisanja scenarijev in se tako pripraviti na vodenje šolskih skupin, vabimo, da se 29. in 30. novembra udeležijo scenaristične delavnice Iz knjige v film (potekala bo v prostorih ljubljanske Filozofske fakultete od. 14. do 18. ure). Udeleženci se bodo pod vodstvom izkušenih scenaristov (Zdravko Duša, Ana Lasić in Matevž Luzar) učili pisanja scenarijev in spoznavali temeljna pravila scenaristike. Pridobljeno znanje bodo lahko uporabili kot šolski mentorji in pri pouku. Če vas tematika in tekmovanje zanimata, pošljite prijavo na elektronski naslov sasa.cuzak na gmail.com, in sicer do 25. 11. 2007. Kotizacija za scenaristično delavnico je 80 evrov za člane slavističnega društva in 100 evrov za nečlane (nakazati je treba na račun slavističnega društva SI56 02083-0018125980, davčna številka 81642946). Vabilo na CLF bo objavljeno tudi na spletni strani slavističnega društva, uradno vabilo pa bodo v prihodnjih dneh prejeli tudi ravnatelji. Lep pozdrav, mag. Klemen Lah, koordinator CLF From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 9 19:15:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Nov 2007 19:15:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Prvi_tiskani_slovar_žive_slovenšči ne Message-ID: <007c01c822fc$7bfcfee0$3200a8c0@P4> Od: info na ddr.si Poslano: 8. november 2007 12:46 Zadeva: Prvi tiskani slovar zive slovenscine! Izsel je prvi tiskani slovar zive slovenscine v zgodovini tega jezika! Vabimo vas, da se nam pridruzite v sredo, 14. novembra 2007 med 12. in 14. uro v Sax Pubu na Eipprovi ulici v Ljubljani! Postregli vam bomo z napitki in domaco potico, da boste lahko izdatno zamastili svoj izvod slovarja. Cakajo vas knjige po lokalni ceni, kolicine neomejene. Razvezani jezik je spletni slovar, ki ga lahko pisemo vsi. Brez delitve nalog, pretiranih napotkov in cenzure. Nastal je leta 2004 na zelniku Drustva za domace raziskave, prostor pa je nasel na domacem umetniskem strezniku Skylined. Sprva je bil namenjen frazeologiji, a se je izkazalo, da ga uporabniki polnijo z raznorodnimi gesli in da pred nami v resnici nastaja slovar zive slovenscine. V treh letih je Razvezani jezik pisalo ze prek 500 razlicnih anonimnih piscev, ki so prispevali okrog 1300 zapisov (posamezne je pisalo tudi po vec avtorjev). Decembra 2006 smo jagodni izbor clankov izdali v e-knjigi, a koncno je napocil dan, ko Razvezani jezik lahko primemo tudi z golimi rokami! Izbrali smo priblizno tretjino clankov iz spletnega slovarja, jih jezikovno in slovaropisno uredili ter izdatno zabelili z ilustracijami. Udelezbo vam priporoca in se veseli vase druzbe Drustvo za domace raziskave http://razvezanijezik.org/?page=Prvi+tiskani+slovar+%C5%BEive+sloven%C5%A1%C4%8Dine http://razvezanijezik.org/ http://www.ddr.si/ Slike naslovnice in tipicnih strani: http://www.ddr.si/press/Razvezani_jezik/ Razvezani jezik, 78 strani. Izdalo Drustvo za domace raziskave v sodelovanju z Buca d. o. o. Uredili Inge Pangos in Alenka Pirman. Ilustriral in oblikoval Vasja Lebaric. Cena: 13 evrov. Dodatne informacije: Alenka Pirman (info na ddr.si) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 9 19:21:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Nov 2007 19:21:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Gorski_kotar_in_slovenska_narečja_--_F rankfurt_po_Frakfurtu_--_Re=3A_Cankarjevo_--_Nevest a_detomorilka Message-ID: <008101c822fd$4cb9bb90$3200a8c0@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Friday, November 09, 2007 5:19 PM Subject: (Fwd) Gorski kotar in slovenska narečja Spoštovani kolegi! 17. oktobra letos je bilo v želji, da se ohrani nacionalna in kulturna identiteta Slovencev v Gorskem kotarju ter čimbolj kvalitetno predstavi njihova kultura in običaji, v Čabru ustanovljeno Slovensko kulturno društvo Gorski kotar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša vljudno vabi na avtorsko predstavitev dela Slavka Malnarja, odličnega poznavalca slovenskih govorov na območju Čabra, avtorja narečnega slovarja Pamejnek (Pomenek), strokovnjaka za domoznanstvo Čabra in okolice (Prezid, Trstje, Gerovo, Plešci), literata in podpredsednika Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar. Predstavitev bo potekala v sredo, 14. novembra 2007, v Mali dvorani ZRC, Novi trg 4/II, ob 10.30. ==== From: Sollner Anka Sent: pet 9.11.2007 9:34 Subject: Frankfurt po Frankurtu Spoštovani! V Cankarjevem domu od 8. do 13. novembra poteka 21. prodajna razstava novih tujih knjig. Za naše področje publikacij ni na pretek, je pa zanimivo videti toliko novih knjig na enem mestu. En del razstave pa je posvečen katalonski književnosti. V knjižnici pa lahko prelistate kataloge za "leposlovje in jezike", "humanistiko" in "družboslovje". Lep pozdrav, Anka ==== http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=701&Itemid=1 -- Lena Vastl, odmevi na Cankarjevo tekmovanje, članek iz časopisa Air Beletrina. http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=788 -- razpis ZRSS za CT. ==== 1. En pastirček kravce pase na zelenem travničku, en pastirček kravce pase na zelenem travničku. 2. Mem pa pride eno dete, eno dete prav mlado: "Oj pastirček, domu ženi, doma vofcet štimajo." 3. Ko pastirček dam prižene, brž pozdravi svate vse, ko pastirček dam prižene, brž pozdravi svate vse. 4. "Vsi mi boste pozdravljeni, samo moja mati ne, vsi mi boste pozdravljeni, samo moja mati ne!" 5. "Če sem res jest tvoja mati, naj bo kranc'l ves goreč, če sem res jaz tvoja mati, naj bo kranc'l ves goreč." 6. Kakor hitro to izreče, biv je kranc'l v's goreč, kakor hitro to izreče, je biv kranc'l ves goreč. 7. "Saj vi niste samo moja, vi ste mati treh otrok, saj vi niste samo moja, vi ste mati treh otrok. 8. Enga ste v' vodo vrgli, da je mogu utonit, enga ste v' vodo vrgli, da je mogu utonit. 9. Druzga pa ste svinam dali, da so ga raztrgale, druzga ste pa svinam dali, da so ga raztrgale. 10. Mene ste pod klado djali, pod to klado bukovo, mene ste pod klado djali, pod to klado bukovo. 11. Če pa tole ni resnica, naj ta piška govori, če pa tole ni resnica, naj ta piška govori." 12. Piška govorit ni mogla, z glavco je pokimala, piška govorit ni mogla, z glavco je pokimala. Pesem Nevesta detomorilka z vabila na tiskovno konferenco ob izidu 5. knjige iz korpusa Slovenske ljudske pesmi Družinske pripovedne pesmi in istoimenske zgoščenke iz zbirke Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta, ki bo v sredo, 14. novembra 2007, ob 12. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2 v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 9 19:37:19 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Nov 2007 19:37:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Uralsko_zgodovinsko_jezikoslovje_--_Pade c_plač_v_humanistiki_--_Katarina_Tepesh Message-ID: <00ed01c822ff$992e91b0$3200a8c0@P4> Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Poslano: 8. november 2007 13:16 Zadeva: LK, 12. november 2007 (862. sestanek) LK FF v Ljubljani vabi na 862. sestanek v ponedeljek, 12. novembra, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete Predavala bo Johanna Laakso, Univerza na Dunaju. Tema predavanja: Inherited or borrowed - some fundamental questions of Uralic historical linguistics Vabljeni tudi na sorodno predavanje istega dne, 11.20 - 12.05, v predavalnici 019: Introduction to Uralic linguistics (with special respect to contacts with Slavic) Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bucar ==== "Podrobnejši pregled [...] pokaže v večini raziskovalnih dejavnosti rezultat petih let zamrznjenih plač: razmerje do slovenskega plačnega povprečja se je poslabšalo npr. v humanistiki kar za 26,4 odstotnih točk (od 167,4 na 141,0). V visokem strokovnem izobraževanju je ta padec še večji, in sicer za 28,9 odstotnih točk (od 173,0 na 144,1). Za petletni padec so na razpolago še vzorčni izračuni prof. dr. Matjaža Gamsa, ki je s kolegi z IJS ilustriral realne padce plač v posameznih nazivih-poklicih v celotni raziskovalni dejavnosti. Vladna pogajalska skupina za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost je potrdila pravilnost izračunov, ki kažejo na kumulativni padec za pribl. 7 odstotkov. Če upoštevamo še izjemno inflacijo v septembru in oktobru, je dejanski petletni padec še večji." Janez Stergar, prof.,strokovni svetnik in sindikalni zaupnik SVIZ na Inštitutu za narodnostna vprašanja ==== http://www.katarinatepesh.com/escapefromdespair/ -- Katarina Tepesh, Escape from Despire: A Croatian Family's Survival. Knjiga v založbi http://www.tepeshbooks.com/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 9 19:42:15 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Nov 2007 19:42:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Zbrane_pesmi_Antona_Podbevška_in_Liter arna_ustvarjalnost_Izidorja_Cankarja Message-ID: <00ee01c82300$4b094510$3200a8c0@P4> Anton Podbevšek: Zbrane pesmi, ur. Marijan Dović, rač. zapis Tomaž Erjavec Zbrane pesmi Antona Podbevška (1898-1981), glavnega pesnika slovenske literarne avantgarde in začetnika likovne poezije na Slovenskem, prinašajo prvo znanstvenokritično objavo vseh doslej znanih Podbevškovih pesmi in njihovih različic ter večinoma še neobjavljeno rokopisno gradivo iz pesnikove zapuščine in drugih virov. Posebno zanimivost predstavljata faksimile in prepis avtorjevega izvoda zbirke Človek z bombami (1925), v katerega je pesnik v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja vpisoval številne popravke in nove verzije. Izdaja obsega faksimile rokopisov in lastnoročno redigiranega izvoda Človeka z bombami, prepise pesmi, urednikove komentarje in opombe. Vzporedni prikazi omogočajo primerjavo med rokopisi in poznejšimi objavami. ----- Izidor Cankar: S poti, ur. Matija Ogrin in Luka Vidmar, rač. zapis Tomaž Erjavec Literarna ustvarjalnost Izidorja Cankarja (1886-1958), slovenskega pisatelja, umetnostnega zgodovinarja, kritika, prevajalca in diplomata, je dosegla vrh v esejističnem romanu S poti, ki ima obliko potopisnega dnevnika po Italiji. Besedilo je prepleteno z dialogi med glavnima junakoma, pripovedovalcem in Fritzem, ki izrisujejo podobo svetovnonazorskih, filozofskih in umetnostnih dilem fin de siecla. Cankar je roman izdal dvakrat, in sicer najprej v reviji Dom in svet leta 1913, nato pa v predelani knjižni obliki leta 1919. Pričujoča izdaja na podlagi podrobne primerjave obeh verzij predstavlja in pojasnjuje razlike med njima. Izdaja vsebuje manj znano prvo verzijo romana iz leta 1913, drugo verzijo romana iz leta 1919, ki so jo ponatiskovali vse do danes, in primerjavo obeh verzij. Spremna uredniška besedila pojasnjujejo uredniška načela pri izdaji, značaj Cankarjevih sprememb v drugi izdaji romana, pomen likovnih umetnin v romanu in postopek elektronske obdelave besedila. ----- Iz predstavitev knjig iz zbirke Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva, ki nastajajo pri ZRC SAZU v sodelovanju z Odsekom za tehnologije znanja Inštituta Jožef Stefan. Izdaji bodo predstavili uredniki v torek, 13. novembra 2007, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 10 15:32:47 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Nov 2007 15:32:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_slovenščini_v_stiku_z _drugimi_jeziki_--_Geolingvistični_projekti_--_Sl ike_s_Popotovanja Message-ID: <002801c823a6$91a349c0$3200a8c0@P4> Od: Zoltan Jan [Zoltan.Jan na siol.net] Poslano: 8. november 2007 11:50 Zadeva: za slovlit 6. novembra so na Fakulteti za humanistične študije v Kopru pripravili Okroglo mizo o slovenščini v stiku z drugimi jeziki. Povod za niz okroglih miz, ki jih prireja mariborska Založba Pivec, je izid nove knjige Jožeta Toporišiča Jezikovni pogovori iz Sedem dni. V njej so zbrani prispevki, ki jih je v osemdesetih in na začetku devetdesetih let Jože Toporišič v svojih jezikovnih kotičkih objavljal v mariborskem tedniku 7D (priloga Večera). Naknadno so bili razvrščeni v pet vsebinskih sklopov, ki sedaj tvorijo enoten in relativno obsežen sklop Toporišičevih razmišljanj o slovenskem jeziku, namenjenih širšemu, ne le strokovnemu krogu bralcev. Povezovalka in gostiteljica okrogle mize je bila dekanja koprske Humanistike dr. Vesna Mikolič. Uvodoma je pojasnila, da je bil pojem jezikov v stikih v uporabi predvsem v petdesetih letih, medtem ko je medkulturnost novejši pojem. Ta pa govori o dinamičnih medetičnih odnosih, pri katerih vsaka kultura ohranja svojo celovitost in samostojnost, pri čemer ima jezik prav posebna vlogo. Kaj se torej v takih odnosih dogaja z različnimi jeziki, ki prihajajo v stik? Kako se pri tem obnaša slovenščina, so ob akademiku dr. Jožetu Toporišiču iz lastnih izkušenj in povsem osebnih pogledov pripovedovali tudi dr. Zoltan Jan z univerze v Trstu, dr. Rada Cosutta iz Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru in dr. Ludwig Karničar z Univerze v Gradcu. Lepe pozdrave, Zoltan JAN ==== From: "Miran Stuhec" Sent: Friday, November 09, 2007 11:37 PM V amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru bo v ponedeljek, 12. 11. 2007, ob 9.40 predavala doc. dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Sazu v Ljubljani. Naslov predavanja je: Slovenščina v geolingvističnih projektih (ob nastajanju prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa). Miran ==== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/litija-catez-2007/index.html -- slike s Popotovanja iz Litije do Čateža (dolgo se bo nalagala samo prva gasilska slika). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 12 19:25:07 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Nov 2007 19:25:07 +0100 Subject: [SlovLit] Mrzelovo Zbrano delo -- Svetovni dan filozofije Message-ID: <00ad01c82559$5b957e20$3200a8c0@P4> From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Monday, November 12, 2007 1:44 PM Subject: Vabilo na tiskovno konferenco Založbe Litera Spoštovani, Vabimo Vas na tiskovno konferenco Založbe Litera, ki bo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani (Slovenska cesta 29), dne 15. 11. 2007 ob 11. uri. Predstavljeni bosta dve knjigi iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, in sicer: -Zbrano delo Ludvik Mrzel 2. knjiga -Dušan Moravec: Ludvik Mrzel-monografija Najpomembnejša in najstarejša zbirka slovenske estetske književnosti Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je po 55 letih izhajanja z letom 2002 prevzela v svoj program Založba Litera. Zbirka predstavlja največji založniški in znanstvenoraziskovalni projekt naše literarne vede po drugi svetovni vojni; v njej je doslej izšlo 215 knjig različnih avtorjev. V to zbirko sodijo literarni ustvarjalci vseh umetniških smeri in vseh pogledov na svet. Poglavitno merilo za uvrstitev v zbirko, v slovenski literarni panteon, ostaja še naprej estetska izrazitost in pomembnost avtorja. V tem smislu je ta zbirka zasnovana kot elitna zbirka umetniško-estetskega pluralizma naše književnosti, v prepričanju, da je beseda >umetnost< nepogrešljiv del naše kulture in trajna sestavina narodne istovetnosti. Zbirka je tudi po mnenju Ministrstva za kulturo RS v nacionalnem interesu. Glavni urednik zbirke akad. dr. prof. France Bernik. Urednik dr. Dušan Moravec je v 2. knjigi Mrzelovega ZD zbral publicistiko, ki jo je Mrzel med obema vojnama objavljal v različnih revijah in časopisih, največ v Jutru in Modri ptici. Gre pretežno za gledališke kritike in knjižne ocene, nekaj pa je tudi aktualnih družbeno - kritičnih zapisov. Z 2. knjigo se zaključuje Mrzelovo Zbrano delo. Moravčeva monografija o Ludviku Mrzelu bo že 8. knjiga v zbirki Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. Moravec z velik akribijo opiše Mrzelovo tragično življenje (medvojni izgon v taborišče Dachau in povojni dolgoletni zapor na Golem otoku) in vse glavne značilnosti njegovega neobsežnega, a vplivnega literarnega opusa. ==== Od: "Slovensko filozofsko društvo" Zadeva: Svetovni dan filozofije Datum: 7. november 2007 12:25 V sodelovanju med Slovensko Nacionalno komisijo za UNESCO, Slovenskim filozofskim društvom in Cankarjevim domom bomo 16. novembra 2007 ob 11h v Cankarjevem domu v konferenčni dvorani M obeležili Svetovni dan filozofije pod naslovom Filozofija v dobi globalizacije. [...] Unescova podpora razvoju filozofije se še posebej odraža tudi na interdisciplinarnih področjih, saj si Unesco zelo prizadeva prispevati k zmožnosti predvidevanja prihodnosti in k razvijanju etik posameznih področij znanosti. "Smoter Svetovnega dneva filozofije je opogumljati ljudstva sveta, da se vzajemno seznanjajo s filozofsko dediščino, in da se v svojih vsakdanjih premišljevanjih odpirajo novim idejam. Svetovni dan filozofije naj navdihne javno razpravo med intelektualci in civilno družbo o izzivih, s katerimi se danes soočajo naše družbe.< (Iz Unescovega uvodnega besedila k letošnjim prireditvam ob Svetovnem dnevu filozofije.) Letos bomo Unescov Svetovni dan filozofije obeležili tudi v Sloveniji s sodelovanjem ustanov in ljudi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem na področju filozofije. Krajše uvodne besede v razpravo o filozofiji v dobi globalizacije bodo prispevali slovenski filozofi različnih generacij, ki zastopajo tudi različne smeri filozofskega mišljenja: Borut Ošlaj, Darko Štrajn, Aleš Bunta, Boris Vezjak, Marjan Šimenc, Ernest Ženko, Robert Petkovšek, Pavel Koltaj in Dean Komel. Vabimo vas, da prisluhnete uvodničarjem in se nam pridružite v razpravi ter vas hkrati naprošamo, da vabilo posredujete tudi drugim zainteresiranim. Marjutka Hafner, Borut Ošlaj From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 12 19:42:37 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Nov 2007 19:42:37 +0100 Subject: [SlovLit] Jesenska literarna kultura Message-ID: <00f201c8255b$cd81d9f0$3200a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Monday, November 12, 2007 11:24 AM Subject: Fwd: Jesenska literarna kultura - živi dogodki Literature Posredujem ... Literatura Subject: Jesenska literarna kultura - živi dogodki Literature Date: Sat, 10 Nov 2007 17:11:46 +0100 Spoštovane bralke in bralci literature, spremenite se še v poslušalke in poslušalce! Priložnosti je več kot dovolj, v prihodnjem mesecu vam ponujamo po dve na teden: [...] sreda, 28. november., ob 20.00 LUD Literatura, Erjavčeva 4, Ljubljana Knjiga mene briga: Sonce, sonce, sonce Ta lucidni tekst jasno kaže, kakšna zatohla zgodovinska bremena je morala razreševati literatura Marka Švabića, kakšen laboratorij za prihodnost je bila, kako se je pod njeno težo lomila. Duhovit in živahen stil, prepletanje parodije in groteske, odmik od realističnega pripovedovanja v fantastiko, ki postane enakovreden del zgodbe, predvsem pa igriv odnos do jezika -- to so odlike njegovega dela. In vendar -- ali naj Švabićevo literaturo beremo kot zgolj >igračkanje From: Sent: Tuesday, November 13, 2007 9:43 AM Subject: Re: Vabljeni v Maribor Ob 9. rojstnem dnevu knjigarne Za:misel (Kibla, Narodni dom v Mariboru) pripravljamo dva literarna večera, kjer seveda ne bo manjkala pogostitev in pihanje svečk: - sreda, 14. november, 19h: Pogovor z Iztokom Geistrom; - četrtek, 15. november, 19h: Alan Macfarlane in njegova Pisma Lily. Začetki ustvarjanja Iztoka Geistra, ki je vrhunski naravoslovni in ornitološki esejist, segajo v konceptualistično skupino OHO, kasneje pa svoja zanimanja usmeri v ornitologijo in naravoslovje nasploh. V Kibli bo premierno predstavil svojo novo knjigo Lepolistje, ki bo za obiskovalce na voljo po znižani ceni. O glasbi, ki jo bo predvajal Cameron Bobro, bomo s pomočjo magičnih Iztokovih besed začutili lepoto in vsemogočnost narave. Pogovor bo vodila Vladka Tucovič. Iztok Geister se je rodil v Kranju. V dijaških letih je v Kranju skupaj z Markom Pogačnikom in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična skupina OHO (1965-1971). Po omenjem glasilu si je nadel nadimek Plamen, s katerim je objavljal svojo avantgardno poezijo. S to je poleg Šalamuna postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde 70. let 20. stoletja. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani. V 70. letih 20. stoletja je pisal konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, in spet poezijo, literarne eseje, radijske igre in prozo. V zadnjih petnajstih letih je objavil sedemnajst knjig, ki so odprle v slovenski besedni umetnosti novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti. Je eden izmed treh ustanoviteljev (še Dare Šere in Dare Magajna) Društva za opazovanje in prouhčevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1969 je prejel Zlato ptico za poezijo, leta 2001 Rožančevo nagrado za esej in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za prozo. Prozne knjige zadnjih let: Levitve (2001), Pospala poželenja (2002) in Mojster zloženih peruti (2003). Monografije o naravi: Ljubljansko barje (1995), Nenavadni izleti v slovensko naravo (2003), Sečoveljske soline (2004), Naravni zakladi Brda pri Kranju (2006), Popotovanje od Pirana do Ankarana (2006). Vabljene in vabljeni! Vstopnine seveda ni. Info: Alenka Ropret, lenkar na kibla.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 13 20:50:36 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Nov 2007 20:50:36 +0100 Subject: [SlovLit] Veliki latinsko-slovenski slovar Message-ID: <003701c8262e$7db8e700$3200a8c0@P4> From: "Hriberšek Matej" Sent: Tuesday, November 13, 2007 1:29 PM Subject: Vabilo Spoštovani sodelavci in kolegi! Vabim vas na tiskovno konferenco ob izidu zadnjega (6.) zvezka velikega latinsko-slovenskega slovarja, s katerim se zaključuje 113-letna zgodovina nastajanja tega dela. Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 12. uri v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Novi trg 3, Ljubljana). -- Urednik slovarja Matej Hriberšek *** 113 let je minilo od ustanovitve posebnega odbora za sestavo velikega latinsko-slovenskega slovarja pod vodstvom prof. Frana Wiesthalerja; 17 let od ponovne obuditve največjega podviga slovenske latinistike; velika zahvala za to gre gospodu Dušanu Drolcu; 16.000 lističev z rokopisnim gradivom, s katerih smo obrisali prah in jih prepisali; na desetine zanesenjakov je sodelovalo pri tem grandioznem delu. 6 zvezkov, 4.166 strani, 48.588 gesel obsega ta slovar, ki je eden največjih evropskih slovarjev za latinski jezik, in je knjižna rariteta, na katero smo Slovenci lahko in moramo biti ponosni. [...] Projekt je bil tesno povezan s prizadevanji za uveljavitev slovenščine kot učnega jezika v srednjih šolah. Za SSKJ je drugi največji slovarski projekt pri nas in z njim dobivamo znanstveno-strokovni slovar, primerljiv v evropskem merilu. Nastal je izključno zaradi vneme peščice ljudi in z le skromno podporo državnih institucij, ki jim je zaradi dolgotrajnosti projekta zmanjkovalo zaupanja vanj. Menimo, da moramo nanj opozoriti vse Slovence. Bili bi veseli, če bi med povabljenimi lahko pozdravili tudi vas! -- Selina Ambrož, direktorica Založbe Kres From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 14 14:15:27 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 14 Nov 2007 14:15:27 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobja -- Premski nagrajenci Message-ID: <002101c826c0$78364ce0$284602c1@ff.unilj.si> From: Alič Tjaša [mailto:Tjasa.Alic na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, November 14, 2007 11:53 AM To: miran.hladnik na guest.arnes.si Subject: simpozij Vabimo vas, da pridete in prisluhnete udeležencem 26. znanstvenega simpozija Obdobja Slovenska narečja med sistemom in rabo, ki se začne jutri, 15. 11., ob 10.00 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Na spletnih straneh Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=47&L3_ID=82&LANG=slo) si lahko ogledate program prireditve. Na tem mestu so in bodo objavljene tudi vse morebitne spremembe. Vljudno vabljeni! ==== From: Marija Mercina [mailto:marija.mercina na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, November 14, 2007 12:56 PM Subject: Prisrčno vas vabimo NA SREČANJE S TREMI PREMSKIMI NAGRAJENCI v ponedeljek, 19. novembra 2007, ob 18. uri, v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, Tomšičeva ulica 12. Predstavili se bodo: Marija Mercina, premska nagrajenka 2004, z zbirko kratke proze Ženska hiša Dušan Jelinčič, premski nagrajenec 2005, z monodramo Aleksander od kresnic (z avtorjevim prevodom v italijanščino) Magdalena Svetina Terčon, premska nagrajenka 2006, s pesniško zbirko Odtenki v medprostoru (s prevodom Jolke Milič v italijanščino). Sodelovali bodo tudi prevajalka Jolka Milič, predsednica ZKP Ines Cergol in tajnik ZKP David Terčon. Veselimo se srečanja z vami! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 14 19:35:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Nov 2007 19:35:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Poročilo_z_Litije_=C8ateža Message-ID: <009001c826ed$20c6c020$3200a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Wednesday, November 14, 2007 4:53 PM Subject: poročilo z Litije Čateža V četrtek, 8. novembra, nas je bilo na popotovanju iz Litije do Čateža 115. Po spominu bi rekel, da je to rekord, vsaj zadnjih let. Poleg ljubljanskih slovenistov (od slavističnega kadra je bil zraven še Matej Šekli) so prišli: Miran Štuhec in šest študentov z mariborske FF, ena študentka z novogoriške politehnike ter Matjaž Pikalo in David Šalamun. Njim gre zasluga, da smo premagali lansko število 107. Drugo leto pridejo še Zagrebčani. Vreme je bilo tako, kot vidite na Hladnikovih slikah http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/litija-catez-2007/index.html. Matjaž Pikalo je igral na harmoniko, Andraž Jež na kitaro, albanski tobak sem letos pozabil, ampak ga bom prihranil za drugo leto. Kekčeve poti bodo drugo leto 5. in 6. julija. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 15 10:29:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Nov 2007 10:29:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Linki_--_Yojce_v_Trstu_--_Pozabljene_ž enske Message-ID: <006f01c8276a$0d501d70$3200a8c0@P4> http://www.jisc.ac.uk/publications/publications/artshumanitiesresearchv1.aspx -- JISC, portal za digitalno humanistiko. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg06/fanta.html -- Walter Fanta: Die Klagenfurter Ausgabe Robert Musil. Historisch-kritisches Edieren am Computer. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg07/schmieder.html -- Falko Schmieder: Zur Bedeutung der Computertechnik für die Begriffsgeschichte. ==== From: "Avsenik Maja" Sent: Thursday, November 15, 2007 8:33 AM Subject: Projekcija 21/11 ob 9.40, Joyce PENNILESSE, Joyceova tržaška odiseja, onirični dokumentarec o obdobju, ki ga je Joyce preživel v Trstu in o genezi njegove umetnine Ulikses (2007, 60', v italijanščini z angleškimi podnapisi) [...] V sodelovanju s tržaškim in slovenskim Centrom Pen, Oddelkom za anglistiko in amerikanistiko in Oddelkom za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Dokumentarec bo predstavil režiser, prisoten bo tudi pisatelj in predsednik tržaškega kluba PEN, prof. Juan Octavia Prenz. Sreda, 21. novembra 2007 ob 9:40 v predavalnici št. 18. Vabljeni! ==== From: To: Sent: Thursday, November 15, 2007 9:13 AM Subject: Danes Pozabljena polovica Vljudno vabljeni na predstavitev monografije z naslovom POZABLJENA POLOVICA - portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, ki jo je izdala Založba Tuma v sozaložništvu s SAZU. Predstavitev bo v četrtek, 15. novembra ob 19.30 v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. V Pozabljeni polovici so predstavljene biografije žensk, ki so v 19. in 20. stoletju pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji. Gre za obuditev in vzpostavite ženskega spomina, vpogled v življenje žensk, ki so v razmerah in času, v katerem so živele, kljub in navkljub nenaklonjenosti do javnega delovanja žensk, presegle okvire osebnega in zasebnega življenja in delovanja ter posegle v javno življenje na mnogih področjih.Monografijo bodo predstavile Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic, dr. Alenka Šelih, podpredsednika SAZU, Tanja Tuma, direktorica Založbe Tuma, dr. Tanja Rener, profesorica na FDV. Vljudno vabljeni! From spela.vintar na guest.arnes.si Thu Nov 15 12:11:53 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Thu, 15 Nov 2007 12:11:53 +0100 Subject: [SlovLit] = JOTA_-_četrta_runda_se_pričenja Message-ID: <473C2979.7090908@guest.arnes.si> Spoštovani ljubitelji Jote, z iskrenim veseljem vas obveščamo, da bomo tudi letos delili porcije Jezikovnotehnološkega abonmaja na Filozofski fakulteti. Prvo predavanje četrte runde bo v četrtek, 22. novembra 2007, v učilnici 018 (klet FF), ob 17.10, predaval pa bo dr. Dimitar Hristovski (Inštitut za biomedicinsko informatiko): Literature-Based Knowledge Discovery using Natural Language Processing. Povzetek predavanja, kot tudi arhiv bivših Jot, najdete na http://lojze.lugos.si/jota/. Se vidimo, jotin OO -- ******************************************** dr. Špela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 18 11:45:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Nov 2007 11:45:50 +0100 Subject: [SlovLit] Krajnc -- Honorar -- Nov iskalnik -- Slike Message-ID: <000e01c829d0$30e29070$3200a8c0@P4> From: "Matej Krajnc" Sent: Friday, November 16, 2007 7:26 PM Subject: Literarni večer v Celju Spoštovani, v četrtek, 22. 11. 2007, vas ob 18h vabim na literarni večer v Mladinsko knjigo Celje; predstavil bom roman EDVARD in pesniško zbirko BALADE IN AROGANCE, tudi kaj zabrenkal in zarohnel, vendar bo to prvenstveno literarni večer z odlomki iz navedenih del. Od literature bo torej pokalo po šivih. Opogumite se in pridite! -- MATEJ (http://www.matejkrajnc.com) === Išče se študent z znanjem jave za (celo skromno honorirano) postavitev dokumentov na spletne strani SR. -- miran.hladnik na guest.arnes.si === http://dikul.uni-lj.si -- portal DiKUL z združevalnim iskalnikom Metalib, ki deluje na 1500 univerzitetnih in znanstvenih knjižnicah na svetu, zdaj še v NUK-u. Vključuje tudi arhiv visokošolskih in drugih del UL. === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri86/index.html -- pred snegom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 19 20:44:01 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Nov 2007 20:44:01 +0100 Subject: [SlovLit] Misliti Kafko -- Le kaj je pisal svojim Alicam Message-ID: <010b01c82ae4$89c24720$3200a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Monday, November 19, 2007 6:48 PM Subject: Vabilo na predavanje Vida Snoja Slovensko društvo za primerjalno književnost vljudno vabi na predavanje VIDA SNOJA "MISLITI KAFKO" VID SNOJ je izredni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo delo združuje raziskovanje literature, religije in filozofije. V zadnjem času je izdal monografiji Nova zaveza in slovenska literatura in Judovski sekstet (teksti o Scholemu, Auerbachu, Werflu, Šestovu, Derridaju in Kafki). Je član uredništev revij Poligrafi in Primerjalna književnost ter sourednik knjižne zbirke Poezije pri KUD Logos. Predavanje "MISLITI KAFKO" obravnava številne >mislece Kafke<, ki so skušali razložiti "nerazložljivo" Kafkovega sveta, občutje Unheimlichkeit ("nedomačnosti"), ki ga vzbujajo Kafkova besedila. Poskusi preseganja te nerazložljivosti so razlage, ki segajo od filološke do alegoričnih; slednje razbirajo "Kafko kot drugorek, kot prevod v to ali ono izročilno religiozno (judovsko ali, čeprav bolj omejeno, tudi krščansko) oziroma vednostno (filozofsko, psihološko, psihoanalitično) sovisje". Snojeva razlaga pojasnjuje nerazložljivost Kafkovih besedil z njihovo "samorazlago" in temeljno Kafkovo izkušnjo, da je razodetje v zdajšnjem času nejasno in nerazložljivo v izročilu: v Kafkovem tekstu torej obstaja referenca na judovsko izročilo, vendar ta ni speljiva nanj. Predavanje bo v sredo, 21.11. 2007, ob 19. uri v Dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, v Ljubljani. ===== From: "Metka Zver" Sent: Monday, November 19, 2007 10:17 AM Subject: zmenek s knjigo: Le kaj je pisal svojim Alicam? Le kaj je pisal svojim Alicam? sreda, 21. novembra ob 18. uri, knjigarna Konzorcij O knjigi izbranih pisem Lewisa Carrolla: LE KAJ JE PISAL SVOJIM ALICAM se bodo z Marijo Zidar pogovarjali poznavalec Lewisa Carrolla Miha Mohor, psihoterapevt dr. med. Matjaž Lunaček in docent analitične filozofije na Filozofski fakulteti dr. Borut Cerkovnik. Lewis Carroll, strastni dopisovalec in profesor logike, ki je zaslovel predvsem s svojo knjigo Alica v čudežni deželi, je v vsakodnevnem življenju veljal za dokaj zadržanega, zapetega in drobnjakarskega profesorja z imenom Charles Ludwidge Dodgson. Za njim pa se je ohranila obširna korespondenca, katere najzanimivejši del so pisma številnim otrokom Carrollovih sorodnikov iz znancev. V teh pismih zaživi imaginativna moč, iskrivost, igrivost, ki jo sicer poznamo le iz Carrollove Alice. Skozi pisma smo priča vzpostavitvi prostorov obrnjene logike, v šale zapakiranih paradoksov in umetelno artikuliranih logičnih preizkusov, hkrati pa velikega sentimenta. Ta odkriva Carrolla, ki je v družbi, kot rečeno, veljal za dolgočasnega moža pravil, za neprekosljivega zabavljača, humorista, predvsem pa izjemnega stilista. Knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Študentski založbi, odlikuje izjemen prevod izbora pisem izpod peresa Branka Gradišnika. Prijazno vabljeni na pogovor o knjigi! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 20 08:34:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 20 Nov 2007 08:34:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Nov_slovenistični_forum Message-ID: <000401c82b47$dd5819b0$2b4602c1@ff.unilj.si> http://slovenistika.mojforum.si/slovenistika.html -- administratorja novega slovenističnega foruma (vzdevka J. D. Salinger in kenguru) vabita k sodelovanju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 20 20:36:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Nov 2007 20:36:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Pisanje_scenarijev_za_Cankarjev_literarn i_festival_--_Kovačeva_kobila_--_Mladinska_knji ževnost_na_Vikipediji Message-ID: <006101c82bac$a48fb5b0$3200a8c0@P4> Od: zdravko dusa [zdravko.dusa na gmail.com] Poslano: 20. november 2007 11:14 Zadeva: CLF -- film Tretja delavnica pisanja scenarijev za Cankarjev literarni festival Še do konca tega tedna se lahko s svojimi učenci ali dijaki domenite, da med dodatne dejavnosti vključijo veščino pisanja scenarijev. Povabili jih bomo, naj po vnaprej določeni kratki zgodbi do maja naslednje leto napišejo scenarij za kratki film. Z njim bodo tekmovali tudi za eno od treh nagrad na Cankarjevem literarnem festivalu. Delavnice se v prvi vrsti posvečajo mentorjem. Nemogoče je, da bi delavnico opravili z vsemi dijakinjami in dijaki, ki jih zanima pisanje scenarija. Zato vabimo predvsem šolske mentorje; v dveh dneh jim bomo predstavili zakonitosti scenarističnega pisanja. Scenaristka in dramatičarka Ana Lasić (nagrada za najboljšo dramo na Borštnikovem srečanju 2006), mladi scenarist in režiser Matevž Luzar (dobitnik Grossmanovih nagrad za najboljše študentske scenarije), scenarist in urednik Zdravko Duša, vodja delavnic Pokaži jezik, bodo uvedli udeleženke in udeležence delavnic v zakonitosti scenarističnega pisanja in jim svetovali, kako to znanje posredovati mladim piscem scenarijev. Splošna pravila bomo konkretno navezali na zgodbo, ki jo bodo dijaki kasneje prelili v scenarij. Pisatelj in večkrat nagrajeni scenarist Miha Mazzini bo prav takrat pomagal izbirati 'evropskega oskarja' v Berlinu in se bo mentoriranju pridružil pozneje. Delavnica na Slovenskem knjižnem sejmu je namreč šele prvi korak. Kot mentorica/mentor, ki boste usmerjali delo, se boste s svojimi dijaki lahko kadarkoli obrnili po nasvet na naše mentorje. Poleg tega bo Pokaži jezik do majskega izteka natečaja pripravil še dve srečanji ob izpolnjenih vmesnih fazah pisanja. Delo bo potekalo dva popoldneva, 29. in 30. novembra, med 14. in 19. uro v sejnih sobah M Cankarjevega doma v Ljubljani. Vse informacije o delavnici bodo imeli tudi uslužbenci pri vstopu na sejem. Za lažjo odločitev: lani je na tekmovanju sodelovalo okrog petdeset dijakinj in dijakov srednjih šol in njihovih mentorjev z različnih koncev Slovenije, od Idrije do Ptuja. Nekateri med njimi želijo letos nadaljevati, pridružujejo so se jim še novi. Morda tudi zato, ker so najbolj obetavni med njimi lahko zastonj preživeli na festivalu Kino Otok v Izoli in ob delavnicah pisanja še analizirali filme ter se družili z znanimi filmarji. Tako bo tudi naslednje leto. Udeležba in bivanje na izolskem festivalu, projekcijah in delavnici so tudi del letošnje ponudbe. Ob začetku delavnice dobijo udeleženci tudi Scenaristično vadnico Jeana-Clauda Carriera. Izobraževanje pripravlja scenaristična šola Pokaži jezik; ta je sodelovala tudi v eni od prvih faz nastajanja scenarija za film Petelinji zajtrk. Na predlanskih delavnicah Slovenskega knjižnega sejma je zastavila pisanje scenarija za film Distorzija, ki bo do konca posnet prav v teh dneh. Kmalu pa se napoveduje snemanje še enega filma z mentorskim podpisom naših delavnic. Projekt je nekomercialen. Lp Zdravko Duša === From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Tuesday, November 20, 2007 7:32 PM Subject: RE: [SlovLit] Nov slovenistični forum Hm. Ali sem kaj spregledal ... ali pa že v katekizmu novega foruma hrza kovačeva kobila ... kdor piše tako dolge zadeve, mora imeti izjemno psihofizično kondicijo, da uspe ostati pri enem sklonu: *********************************************** Administratorja in ustanovitelja foruma, uporabnika Kenguru in J. D. Salinger, vas najprej lepo pozdravljava, ker ste iz kateregakoli vzgiba že prišli in obiskali naš prelestni forum, ki je primarno namenjen študentom slovenistike, sekundarno dvopredmetnim študentom slovenistike, terciarno ostalim študentom, ki se srečujejo s predmeti, povezanimi s študijem slovenistike, in kvartarno še vsi ostali, ki so slučajno prišli sem z vprašanjem slovenistične narave, ki so morda zalutali pomotoma (sem sodijo tudi profesorji ), in vse ostale naključne obiskovalce. ********************************************** Jože === http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_mladinski_pisatelji -- projekt slovenske mladinske književnosti (v delu je trenutno 226 gesel) na Wikipediji pod vodstvom Milene Blažić: avtorji, literarni liki, revije, pravljice, prostori, nagrade. From darinka.verdonik na uni-mb.si Wed Nov 21 12:16:23 2007 From: darinka.verdonik na uni-mb.si (Darinka Verdonik) Date: Wed, 21 Nov 2007 12:16:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Kovačeva_kobila References: Message-ID: <001c01c82c2f$f30a6950$f71610ac@unimb.si> Ali smo potemtakem slovenisti zaradi svojega poklica prikrajšani za pravico do izražanja v nezbornih zvrsteh jezika, ki so sicer značilne za spletne forume in so - čeprav to marsikateri slovenist težko sprejme - TUDI SESTAVNI DEL SLOVENSKEGA JEZIKA? Darinka Verdonik === From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Tuesday, November 20, 2007 7:32 PM Subject: RE: [SlovLit] Nov slovenistični forum Hm. Ali sem kaj spregledal ... ali pa že v katekizmu novega foruma hrza kovačeva kobila ... kdor piše tako dolge zadeve, mora imeti izjemno psihofizično kondicijo, da uspe ostati pri enem sklonu: *********************************************** Administratorja in ustanovitelja foruma, uporabnika Kenguru in J. D. Salinger, vas najprej lepo pozdravljava, ker ste iz kateregakoli vzgiba že prišli in obiskali naš prelestni forum, ki je primarno namenjen študentom slovenistike, sekundarno dvopredmetnim študentom slovenistike, terciarno ostalim študentom, ki se srečujejo s predmeti, povezanimi s študijem slovenistike, in kvartarno še vsi ostali, ki so slučajno prišli sem z vprašanjem slovenistične narave, ki so morda zalutali pomotoma (sem sodijo tudi profesorji ), in vse ostale naključne obiskovalce. ********************************************** Jože From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 21 20:50:35 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Nov 2007 20:50:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Tukaj_smo_takšni_smo_--_=C8as_za_vi re_se_izteka_--_Iz_nekega_dopisovanja Message-ID: <003701c82c77$d7e52c30$3200a8c0@P4> From: "Institut" Sent: Wednesday, November 21, 2007 4:09 PM Subject: Fw: simpozij Spoštovani, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik vabijo na simpozij, ki bo namenjen razpravi o trenutnem družbenopolitičnem položaju koroških Slovencev. Potekal bo pod geslom >Tukaj smo - Takšni smo< v petek, 30. 11., in soboto, 1. 12. 2007, na Pedagoškem inštitutu v Celovcu, Kaufmanngasse 8, seminarski prostor 3 / 1. nadstropje. Prijazno vabljeni! Vincenc Rajšp, Slovenski znanstveni inštitut, Dunaj Avguštin Malle, Slovenski znanstveni inštitut, Celovec Martina Piko-Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik === http://www.sdjt.si/dogodki/MB2007/sdjtMB07.htm -- dokumenti s posveta Slovenskega društva za jezikovne tehnologije v Mariboru. ==== From: Tomaž Stropnik [mailto:stropnik.tomaz na gmail.com] Sent: Tuesday, November 20, 2007 10:10 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Tivialno ali ne [...] Bliža se novoletni čas in se mi spet postavlja vprašanje o slovnični pravilnosti najbolj pogostega voščila [...] >Vesel Božič in srečno novo leto.< [...] Pomagal sem si sicer s E-slovarjem SSKJ. Tam predlagajo pisanje besede božič z malo začetnico; ne vem kaj je v moji duši tako krščanskega, da mene pa tudi večino ljudi tukaj vleče k veliki začetnici. Če pogledam praktično katerikoli koledar, je beseda pisana z veliko začetnico. [...] Tomaž Stropnik ---- Slovenski pravopis je glede pisave praznikov jasen: z malo začetnico vse (katoliške, muslimanske, državne, boljševistične ...). Odstopanje od tega je torej pogojeno ideološko ali čustveno ali z vplivom drugih pravopisov in rab. Ostaja pa tehtno načelno vprašanje, kako naj se obnaša pravopis v primeru, ko "nepravilna" raba močno prevladuje nad "pravilno". Jezikovno izobraženi bodo vztrajali pri logični pravopisni argumentaciji, pragmatično orientirani pa bodo zahtevali prilagoditev pravopisa najfrekventnejši rabi. Izbira velike/male začetnice hočeš nočeš razkriva naš življenjski nazor in značaj. Ja, nerodno v primeru, ko nam do takega razkrivanja ni. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 10:57:04 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 22 Nov 2007 10:57:04 +0100 Subject: [SlovLit] Jota -- Literarni zgodovinarji Message-ID: <003601c82cee$0a993330$3200a8c0@P4> From: "Spela Vintar" Sent: Thursday, November 22, 2007 10:15 AM Subject: [SDJT-L] JOTA reminder Danes ob 17.00 bo na Filozofski fakulteti v učilnici 018 (klet) Jotino predavanje: dr. Dimitar Hristovski (Inštitut za biomedicinsko informatiko): Literature-Based Knowledge Discovery using Natural Language Processing. Povzetek predavanja, kot tudi arhiv bivših Jot, najdete na http://lojze.lugos.si/jota/. Vabljeni! === V okviru projekta Slovenski literarni zgodovinarji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) so bila v zadnjih tednih v Wikipedijo dodana naslednja gesla: Štefka Bulovec, Silvo Fatur, Emil Tokarz, Bozena Tokarz, Emil Cesar, Ivan Cesar, Jože Čuješ, Mirko Jurak, Janez Dolenc, Darko Dolinar, Jožef Kalasanc Erberg, Vlado Novak, Jože Kastelic. -- miran From ekorist na siol.net Thu Nov 22 12:27:03 2007 From: ekorist na siol.net (=?utf-8?Q?Jože?=) Date: Thu, 22 Nov 2007 12:27:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Kovačeva_kobila Message-ID: <5080235.1195730823481.JavaMail.root@fep1> Nikakor, prav osvežilen je veter te misli ... ampak potem naj bo videti hoteno in ne po nesreči. Moj okus pač. LPJ ---- Darinka Verdonik piše: ============= Ali smo potemtakem slovenisti zaradi svojega poklica prikrajšani za pravico do izražanja v nezbornih zvrsteh jezika, ki so sicer značilne za spletne forume in so - čeprav to marsikateri slovenist težko sprejme - TUDI SESTAVNI DEL SLOVENSKEGA JEZIKA? Darinka Verdonik === From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Tuesday, November 20, 2007 7:32 PM Subject: RE: [SlovLit] Nov slovenistični forum Hm. Ali sem kaj spregledal ... ali pa že v katekizmu novega foruma hrza kovačeva kobila ... kdor piše tako dolge zadeve, mora imeti izjemno psihofizično kondicijo, da uspe ostati pri enem sklonu: *********************************************** Administratorja in ustanovitelja foruma, uporabnika Kenguru in J. D. Salinger, vas najprej lepo pozdravljava, ker ste iz kateregakoli vzgiba že prišli in obiskali naš prelestni forum, ki je primarno namenjen študentom slovenistike, sekundarno dvopredmetnim študentom slovenistike, terciarno ostalim študentom, ki se srečujejo s predmeti, povezanimi s študijem slovenistike, in kvartarno še vsi ostali, ki so slučajno prišli sem z vprašanjem slovenistične narave, ki so morda zalutali pomotoma (sem sodijo tudi profesorji ), in vse ostale naključne obiskovalce. ********************************************** Jože _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 22 12:51:18 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 22 Nov 2007 12:51:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Božič Message-ID: <00d301c82cfd$ffa8a6d0$3200a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Thursday, November 22, 2007 12:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Tukaj smo, takšni smo -- Čas za vire se izteka -- Iz nekega dopisovanja Če jaz prav razumem ta svet in njegove zgodbe, je Božič ime in pomeni malega Boga, ki se piše z veliko, kadar gre za konkretnega krščanskega boga, pa če v njega verjamemo ali ne. Božič je skratka sinonim za Jezusa in ni nobenega razloga, da se v primeru, ko gre za praznik, piše z malo, saj se mora potem z malo pisat tudi Marijino vnebovzetje. Da se prazniki pri nas pišejo z malo, je pa zame znak omejenega pogleda na svet, ki poveličuje prostor in podcenjuje čas. Prazniki so točke v času in če se Trg republike piše z veliko, bi se najbrž spodobilo, da bi se tudi Dan neodvisnosti. Sam za svoje potrebe tako tudi počnem in upam, da bom nekoč dočakal slovničarja, ki bo razumel, da je jezik tisto, kar se govori in piše, ne pa tisto, kar se predpisuje. Andrej Rozman Roza >>From: Tomaž Stropnik [mailto:stropnik.tomaz na gmail.com] >>Sent: Tuesday, November 20, 2007 10:10 PM >>To: slovlit na ijs.si >>Subject: Tivialno ali ne >> >>[...] Bliža se novoletni čas in se mi spet postavlja vprašanje >>o slovnični pravilnosti najbolj pogostega voščila [...] >> >>Vesel Božič in srečno novo leto.< [...] Pomagal sem si sicer >> >>s E-slovarjem SSKJ. Tam predlagajo pisanje besede božič z malo >>začetnico; ne vem kaj je v moji duši tako krščanskega, da mene >>pa tudi večino ljudi tukaj vleče k veliki začetnici. Če pogledam >>praktično katerikoli koledar, je beseda pisana z veliko začetnico. [...] >> >>Tomaž Stropnik >> >>---- >> >>Slovenski pravopis je glede pisave praznikov jasen: z malo >>začetnico vse (katoliške, muslimanske, državne, boljševistične ...). >>Odstopanje od tega je torej pogojeno ideološko ali čustveno ali >>z vplivom drugih pravopisov in rab. Ostaja pa tehtno načelno >>vprašanje, kako naj se obnaša pravopis v primeru, ko "nepravilna" >>raba močno prevladuje nad "pravilno". Jezikovno izobraženi bodo >>vztrajali pri logični pravopisni argumentaciji, pragmatično >>orientirani pa bodo zahtevali prilagoditev pravopisa >>najfrekventnejši rabi. Izbira velike/male začetnice hočeš >>nočeš razkriva naš življenjski nazor in značaj. Ja, nerodno v >>primeru, ko nam do takega razkrivanja ni. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 23 10:00:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Nov 2007 10:00:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Scenaristična_delavnica_--_Re=3A_Kova čeva_kobila_--_Francoski_simbolizem Message-ID: <009801c82daf$5f31b900$3200a8c0@P4> From: "Matjaž Zaplotnik" To: Sent: Friday, November 23, 2007 12:22 AM Subject: Vabilo na scenaristično delavnico za CLT 2008 Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html je dosegljivo vabilo mag. Klemna Laha, koordinatorja Cankarjevega literarnega festivala, na scenaristično delavnico za CLT 2008. Rok za prijavo na delavnico je 25. november 2007. Matjaž Z. ==== From: "Jaša Lorenčič" To: Sent: Thursday, November 22, 2007 6:28 PM Subject: Re: [SlovLit] Kovačeva kobila Spoštovani! Čeprav si najbrž kot študent drugega letnika najbrž na tem mestu niti ne bi smel drzniti oporekati in častno braniti nespametnih napak, ki so se znašle na forumu, bom to navzlic vsemu storil. Najprej se zahvaljujem za opombo glede naših pravil na forumu in se obenem opravičujem za neljubo napako. Priznam, napaka je bila storjena in je tudi popravljena; prišlo je do - kot je zapisano v mailu - neljubega zapleta pri sklonski obliki (dajalnik). Opozoril bi pa vendarle, da ne gre niti za slačenje, obuvanje ali katero koli drugo frazemsko onegavljenje (kovačeve kobile), še manj za dokazovanje psihofizičnih študentskih talentov. Pri forumu, ki sva ga s kolegom ustanovila iz psihedelično nekonvencionalnih vzgibov, gre v prvi vrsti predvsem za neformalno združenje tistih, ki si skušamo morebiti nekoliko popestriti študij ter ga vsaj momentalno na psevdoštudentskem nivoju približati drugim študijem na naši fakulteti (denimo geografiji). Zato bo najbrž (tudi) tudi nastajal vsespošni masaker, prešernovsko klanje in povrh še absurdno ravnanje z jezikom. Tudi jaz bi jezik, ki se bo sčasoma uveljavil kot kodificiran na forumu, raje metaforično okarakteriziral kot osvežilni veter. Še raje bi videl, da bi ga označevali kot avantgardizem. Bolj za res pa: zahvaljujeva se s kolegom, da ste prebrali forum, in obenem upava, da bodo morda spregledane napake, ki bodo gotovo mrgolele. Zagotovo (kot piše tudi nekje na forumu) se bomo trudili in ustvarjali v "višjih, slovenistom primernejših" zvrsteh, v vsakem primeru pa je morda ravno forum, ki ni uradni, temveč je zgolj (samo)razvedrilni, primer (abotnega) eskapizma za socialno- in funkcijsko zvrstno (še) nekompetentne študirajoče sloveniste. Lp ---- From: "Mojca Luštrek" To: Sent: Thursday, November 22, 2007 12:55 PM Subject: RE: [SlovLit] Kovačeva kobila Podpiram, delim, množim in potenciram matematikov "Nikakor" z razlago vred. Ful. Itak. Mojca Luštrek > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Jože > Sent: Thursday, November 22, 2007 12:27 PM > To: Darinka Verdonik > Cc: slovlit na ijs.si > Subject: Re: [SlovLit] Kovačeva kobila > > Nikakor, prav osvežilen je veter te misli ... ampak potem naj bo > videti hoteno in ne po nesreči. Moj okus > pač. LPJ === From: "Gašper Troha" Sent: Thursday, November 22, 2007 6:13 PM Subject: vabilo na predavanje Borisa A. Novaka V četrtek, 29. 11. ob 17.30, vas vabimo v prostore Francoskega inštituta Charles Nodier (Breg 12, Ljubljana) na predavanje dr. Borisa A. Novaka o francoskem simbolizmu. Predavanje bo hkrati tudi predstavitev knjige Pogledi na francoski simbolizem, ki je izšla pri Študentski založbi v zbirki Scripta. Predavanje bo delno potekalo v francoskem jeziku. Avtor analizira temeljne značilnosti simbolizma kot umetnostnega in duhovnozgodovinskega obdobja, ki s specifično rabo simbola poskuša obnoviti duhovno vertikalo in izreči neizrekljivo skrivnost izgubljene transcendence. Knjiga pregledno predstavlja utemeljitelje simbolizma (Baudelaira, Verlaina, Rimbauda in Mallarméja), simbolistično šolo v ožjem smislu besede ter mednarodno razširitev tega gibanja po evropskih in izvenevropskih književnostih, vključno s slovensko. Posebno vrednost knjige predstavljajo številni Novakovi novi prevodi simbolističnih pesmi. Cena knjige Pogledi na francoski simbolizem je 18 eur, cena na dogodku pa 15 eur. Boris A. Novak (1953) je profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in literarni kritik. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 24 11:51:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Nov 2007 11:51:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Glotometrics_--_Re=3A_Božič_=3A_bo žič_--_Re=3A_Tukaj_smo_=2E=2E=2E Message-ID: <004d01c82e88$07290d60$3200a8c0@P4> http://www.ram-verlag.de/ -- klikni Web-Journals in potem No. 15 za kazalo in povzetke zadnje številke revije Glottometrics; cela številka (rusicizmi v nemščini, besedje v živih in izumrlih jezikih in drugi članki s področja kvantitativnega jezikoslovja) stane 5 eur. === Re: Božič : božič Pravopis (še dobro, da je beseda na začetku stavka in se lahko izognem dilemi, ali jo pisati z veliko ali z malo) mejo med občimi in lastnimi imeni postavlja arbitrarno, zato obstaja sivo polje kategorij, kjer smo, ko vključimo lastno pamet, ali v dvomih, ali delamo napake, ali se gremo izrazne svobode. Če hočemo imeti z veliko napisane praznike, potem bodimo podjetni in zahtevajmo po zgledu drugih pravopisov veliko začetnico še v drugih primerih, kjer vedno znova prihaja do napak: pri imenih nagrad (Kresnik, Večernica, Nagrada mesta Ljubljana), imenih periodizacijskih obdobij in smeri (Moderna, Ekspresionizem, Reformacija) in avtomobilskih znamk (vozi Audija, Toyoto, Beemwejca). Slovenski pravopis imen računalniških programov (Word, Picasa, Firefox) sicer še ne pozna, lahko pa ga za prihodnjo izdajo posvarimo, naj ne pomisli na uzakonitev male začetnice, saj gre za zaščiteni intelektualni proizvod, tako kot pri patentiranih zdravilih z registriranimi imeni (Lekadol, Fenalgol; čeprav nam tu tuji pravopisi ne dajejo najboljšega zgleda, ko zapisujejo nekatera poobčena imena blagovnih znamk kar z malo: aspirin, vazelin, heroin). Saj res, ob tem lahko ponovno odpremo problem pisave bioloških vrst - zakaj ne bi po zgledu latinščine tudi mi pisali z veliko Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) ali Veliki vrtni polž (Helix pomatia)? Uporaba velike začetnice v vseh dvomnih primerih je s stališča uporabnika enostavnejša, velike začetnice pa prispevajo tudi k večji berljivosti in razumljivosti besedila. Mogoče kdo pozornost velikim začetnicam celo enači s pozornostjo za vse individualno na tem svetu in kot upor proti uravnilovkam in poobčenjem vseh sort. Po drugi strani pa se da zavzemanje za velike začetnice razložiti s piščevim spoštljivim odnosom do hierarhičnih odnosov na tem svetu in z njegovim občutkom za etiketo in formalne plati življenja. Pravzaprav sem vesel, da pravopis dopušča po dva možna zapisa (tvoj/Tvoj, človek/Človek, upravni odbor FF / Upravni odbor FF, bog/Bog). Izbira mi daje pomembno informacijo o piscu (če krši pravopis, toliko bolj) in mi omogoča izraziti lastno stališče. Sam imam nekako raje male črke. V zasebnem elektronskem dopisovanju tudi na začetku stavkov. Gotovo to ni brez zveze z življenjskim nazorom in osebnim značajem. -- miran === From: "SZI-Dunaj Office" Sent: Thursday, November 22, 2007 3:07 PM Subject: Simpozij TUKAJ SMO v Celovcu Program simpozija na Pedagoškem inštitutu v Celovcu (dopolnilo informacije na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002346.html): petek 30. nov. Mirjam Polzer-Srienz, Družbenopolitična participacija manjšine in večinski narod Vladimir Wakounig, Drugačna razmišljanja o manjšinskem šolstvu: Protislovje med tradicijo in inovacijo? David Taljat, Skrb slovenske Cerkve za manjšine doma ter za Slovenke in Slovence zunaj meja Okrogla miza, sodelujejo Matevž Grilc, Bernard Sadovnik, Marjan Sturm, Daniel Wutti, Aleksander Studen-Kirchner, Simon Ošlak, moderacija Feliks J. Bister. sobota 1. decembra Peter Kovačič-Peršin, Atributi nacionalne identitete in suverenosti Maruša Pušnik, Slovenska identiteta in mediji Roman Roblek, Sociokulturni vidiki slovenskih/dvojezičnih medijev na Koroškem From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 26 20:12:05 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Nov 2007 20:12:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Božič_--_Oglasi Message-ID: <006301c83060$3d470f80$3200a8c0@P4> From: "Grosman Meta" Sent: Saturday, November 24, 2007 12:08 PM Subject: RE: [SlovLit] Božič Dragi Roza, Bojim se, da boste še dolgo čakali. Različno pa imamo za angleščino že tudi slovnico govorne rabe. Bodite lepo meta > From: "BogoRoz" > Sent: Thursday, November 22, 2007 12:13 PM > Subject: Re: [SlovLit] Tukaj smo, takšni smo -- Čas za vire se izteka -- Iz nekega dopisovanja > Če jaz prav razumem ta svet in njegove zgodbe, je Božič ime in pomeni > malega Boga, ki se piše z veliko, kadar gre za konkretnega krščanskega > boga, pa če v njega verjamemo ali ne. Božič je skratka sinonim za Jezusa > in ni nobenega razloga, da se v primeru, ko gre za praznik, piše z malo, > saj se mora potem z malo pisat tudi Marijino vnebovzetje. Da se prazniki > pri nas pišejo z malo, je pa zame znak omejenega pogleda na svet, ki > poveličuje prostor in podcenjuje čas. Prazniki so točke v času in če se > Trg republike piše z veliko, bi se najbrž spodobilo, da bi se tudi Dan > neodvisnosti. Sam za svoje potrebe tako tudi počnem in upam, da bom > nekoč dočakal slovničarja, ki bo razumel, da je jezik tisto, kar se > govori in piše, ne pa tisto, kar se predpisuje. > > Andrej Rozman Roza === Od: ToniaBER na aol.com Poslano: 26. november 2007 8:06 Zadeva: Re: [SlovLit] Božič : božič Logika v velikih in malih začetnicah Če Vas prav razumem, spoštovani Miran, nam je pri velikih začetnicah dovoljeno kar nekaj svobode. Sama moram priznati, da mi te stvari delajo velike preglavice, saj nikoli ne vem, kaj je prav in kaj ni. Najbrž nimam pravih pripročnikov. Tako mi npr. pravopis DZS (1994) predpisuje, da pišem Kurent (veroslovna in bajeslovna imena) z veliko, Pravopisni priročnik (J. Skaza 2000) pa z malo začetnico. O bogu/Bogu se je ze veliko pisalo, tu gre po mojem bolj za vprašanje kulture avtorja kot pa za pravo ideologijo. Enako za cerkev/Cerkev. Razlika je enaka kot univerza/Univerza, ta beseda ni (menda ja ne!) ideolosko pogojena. Glede praznikov je še huje. Malo se tolažim z mislijo, da imajo probleme tudi veliko bolj učeni ljudje. Zadnje čase sem iskala neke podatke v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev (1998) in našla na primer binkošti, Telovo, Epifanijo (na isti strani), pa Mali šmaren in Veliki Šmaren. Podobno je tudi v drugih knjigah, "levih" kot "desnih". SSKJ je sicer dosleden pri mali začetnici, vendar ne navaja vseh praznikov (tudi tujih). Nikakor pa si ne morem zamisliti, da pomeni Prvi maj (praznik) in prvi maj (datum) eno in isto. Sama bi tudi napisala, po svoji logiki: "Na Novo leto (prvega januarja) bom doma, pripravljala bom predavanja za novo leto (leto 2008)." Zato Vam tudi voščim srečno novo leto (in ne samo Novo leto)! Če bi bila pesnica, bi lahko govorila o veliki noči, preprosto kot o neki posebni noči in ne o kakšnem katoliškem prazniku. Pa mi pravopis ne daje te možnosti. Napisala bi tudi: "Nastopil je 8. maj 1945, dan zmage nad nacizmom." In: "Jutri je Dan zmage, lahko bom šla na sprehod." Če se prav spomnim, smo včasih praznovali Dan mladosti; tako piše tudi v nekaterih starih hvalnicah Maršalu, ki so se na veliko in skoraj zastonj prodajale v antikvariatih pred dobrimi desetimi leti. Zanima me, kdo je odločil, kako moramo pisati imena praznikov in kdaj se je to zgodilo. Zakaj so spremenili pravila, ki so veljala prej? In kje lahko dobim "ta prava" pravila? Lep pozdrav iz Pariza Antonija Bernard === Miran Hladnik, Pisma Alojza Gradnika, predavanje na Gradnikovem večeru 25. 11. 2007 v gradu Dobrovo v Brdih (že mimo). -- Pismenost danes (fenomen Vikipedije), predavanje v Lektorskem društvu Slovenije, torek 27. 11. 2007 ob 18.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici v Ljubljani. -- http://www.knjiznisejem.si/Obiskovalci/prireditve/kavarna.html -- v petek 30. nov. ob 18.00 ob Branku Gradišniku v Debatni kavarni Knjižnega sejma z naslovom Humor v literaturi. Prispelo na ogled: Književna istorija 39 (2007), št. 131-132 v obsegu 417 str. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/studenti.html -- študentska sekcija SDS se predstavlja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 26 20:28:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Nov 2007 20:28:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezikovni_pogovori_in_Bralna_značka_na _sejmu Message-ID: <008101c83062$7ff46330$3200a8c0@P4> From: "Zala Pivec" Sent: Monday, November 26, 2007 11:12 AM Založba Pivec iz Maribora je letos jeseni priredila serijo okroglih miz z naslovom Jezikovni pogovori. Povod za okrogle mize je bil izid knjige Jezikovni pogovori iz Sedem dni akademika dr. Jožeta Toporišiča, v kateri so zbrani njegovi jezikovni kotički iz te revije. Tri od štirih okroglih miz, katerih namen je prevetriti stanje in aktualne teme sodobnega slovenskega jezika, so že bile izvedene, in sicer v Mariboru (16. 10. 2007) s temo Slovenščina danes in jutri, v Ljubljani (24. 10. 2007) s temo Slovenščina v strateških in drugih dokumentih RS in v Kopru (6. 11. 2007) s temo Slovenščina v stikih in medkulturnem povezovanju. Četrta, zadnja okrogla miza v seriji pa bo na Slovenskem knjižnem sejmu. Vljudno vas vabimo na okroglo mizo, ki bo potekala v dvorani M 4 Cankarjevega doma v Ljubljani na Slovenskem knjižnem sejmu v petek, 30. novembra 2007, ob 12.00 uri. Tema okrogle mize na knjižnem sejmu bo: Knjižna norma in jezik v medijih in literaturi Razpravljalci bodo akademik dr. Jože Toporišič, dr. Marko Stabej, dr. Andrej E. Skubic in Miriam Drev. Okroglo mizo bo povezoval Nino Flisar, urednik Založbe Pivec. Okrogla miza bo potekala tako, da bo po kratkih izhodiščih posameznih razpravljalcev potekala razprava, ki jo bo vodil in usmerjal povezovalec. Ob zaključku okrogle mize pa se bo s svojmi mnenji ali vprašanji razpravljalcem lahko vključilo tudi občinstvo. === From: "Bralna značka" Sent: Monday, November 26, 2007 11:41 AM Subject: Novinarska konferenca DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS in revija OTROK IN KNJIGA Vas vabita, da torek, 27. novembra 2007, ko se slavnostno pričenja 23. slovenski knjižni sejem, posvetite razmišljanju o branju in knjigah. V veliko čast nam je, da se nam bo pridružil tudi novoizvoljeni slovenski predsednik dr. Danilo Türk in ob tej priložnosti prevzel častno pokroviteljstvo Bralne značke. Za Vas smo pripravili: ob 10. uri - v dvorani Knjižnice Otona Župančiča (KOŽ) na Kersnikovi 2 (III. nadstropje) v Ljubljani tiskovno konferenco Bralne značke ob izidu darilne knjige za vse prvo- in drugošolce (Levstikov Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja) ob 11. uri - v isti dvorani KOŽ-a simpozij MED OBČUDOVANJEM IN ZAPOVEDOVANJEM BRANJA. Po uvodnih govorih predsednika Bralne značke Slavka Pregla in predsednika Društva slovenskih pisateljev Vlada Žabota bomo prisluhnili referatom dr. Mete Grosman, mag. Tilke Jamnik in dr. Dragice Haramija. ob 13.00 - v isti dvorani KOŽ-a: Nadaljevanje simpozija z okroglo mizo, ki jo bo povezoval dr. Igor Saksida. V razpravi, ki naj bi pojasnila upravičenost in neupravičenost priporočilnih seznamov knjig za mlade bralce (s posebnim poudarkom na seznamih za bralno značko) in postavila konkretne smernice za odločitev o priporočilnih seznamih, bodo sodelovali: dr. Meta Grosman, mag. Tilka Jamnik, dr. Dragica Haramija, dr. Marjana Kobe, Jakob J. Kenda, mag. Nataša Bucik, Slavko Pregl, Janja Vidmar, Martina Peštaj, Manca Perko, Darka Tancer-Kajnih in drugi. Izhodiščna vprašanja za okroglo mizo je pripravil dr. Igor Saksida: PRIPOROČILNI SEZNAMI ZA BRALNO ZNAČKO - DA ALI NE? Razpravo (in odločanje) o tem, ali so priporočilni seznami smiselni ali ne, je potrebno utemeljiti tako na raziskavah kot na teoretičnih pogledih in priporočilih književne didaktike. Izsledki raziskovalnega projekta Razvoj bralnih zmožnosti z bralno značko med drugim kažejo na naslednje: . sodelovanje med šolo in starši je skromno - starši se ne udeležujejo dovolj pogosto skupnih bralnih srečanj, branje je očitno še vedno razumljeno predvsem kot razmerje med otrokom in knjigo, ne pa kot skupni >dogodek<; . mlajši učenci pri izboru upoštevajo nasvete odraslih, starejši pa predvsem vrstnikov (tudi mnenj na spletu); . učence od branja za bralno značko odvrača >zaprt< seznam knjig ter poročanje o prebranem; . učitelji večinoma ne določajo knjig za branje, torej ne predpišejo obveznega seznama del. Za ostalo glej http://www.knjiznisejem.si/index.html From vlado na zrc-sazu.si Wed Nov 28 15:36:54 2007 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Wed, 28 Nov 2007 15:36:54 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?Qm/FvmnEjQ== Message-ID: <474D8B16.17477.186969D@vlado.zrc-sazu.si> Glede pisanja velike zacetnice pri praznikih ocitno ni imel zadrzkov Slovenski pravopis iz leta 1899. Sorazmerno odprt je bil v tem pogledu tudi se Slovenski pravopis iz leta 1937, saj je v zvezi z veliko zacetnico na straneh 10-12 med drugim zapisal: Sem spadajo samostalnisko rabljeni svojilni pridevniki in iz njih narejene izvedenke, ki pomenijo godove in praznike, n. pr. Smaren (nastalo iz Sen Marijin dan, god, praznik), ... Jurjevo, Gregorjevo ... K lastnim imenom ne pristevamo imen za strokovne pojme, zato jih pisemo z malo zacetnico. Taka imena so. imena za godove, praznike, letne case itd. (...) Primeri, v katerih bi bila pisava z malo zacetnico dvoumna, se smejo pisati z veliko, n. pr. Bozic, Novo leto, Velika noc, Vsi sveti, Stirideset mucencev, sv. Trije kralji. Po svojem izvoru ocitno svojilna imena z veliko zacetnico tipa Jurjevo ali Gregorjevo sta nato ohranila tudi Slovenski pravopis iz leta 1950 in Slovenski pravopis iz leta 1962, medtem ko je Slovenski pravopis iz leta 2001 s pisavo jurjevo in gregorjevo kratko-malo zanikal ne le kakrsnokoli sled svojilnosti, ampak tudi vkljucenost casa v casoprostor, ki je nanj hvalevredno opozoril Andrej Rozman Roza. Navsezadnje je zaporedje praznikov tudi zaporedje tock na vsakoletni poti matere Zemlje okrog Sonca. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 29 11:59:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Nov 2007 11:59:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_dogajanja_na_FF_--_Digitalna_knjižn ica_UL_--_Slovenska_sakralna_onomastika_--_Slovensk a_knjiga_v_Italiji_--_Re=3A_Božič Message-ID: <01f701c83276$ece48c70$3200a8c0@P4> From: "Glavna pisarna FF" Sent: Wednesday, November 28, 2007 2:54 PM Subject: Na FF in v stavbi UL v Tednu Univerze (3.-7.12.07). Vabljeni! 12:00 Mednarodni festival študentske filmske in video produkcije FILOFEST 2007 -- tiskovna konferenca. (Modra soba / V. nad.). http://www.filofest.com 14:00 Predstavitev dokumentarnega filma o prof. dr. Antonu Ocvirku ob 100-letnici rojstva in pogovor z avtorico filma Alenko Zor Simoniti (Modra soba / V. nad.). 4. 12. 2007 [...] 18:00 Predavanje prof. dr. Umberta Eca (Cankarjev dom). 5. 12. 2007 - Dan FF 9:00 Podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad za študente (Modra soba / V. nad.). [...] 11:00 Podelitev univerzitetnih Prešernovih nagrad in svečanih listin za najboljše študente (Kongresni trg 12). [...] 6. 12. 2007 11:00 Novinarska konferenca Znanstvene založbe FF (Modra soba / V. nad.).: [...] Irena Novak Popov (ur.): Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (43. SSJLK) Tanja Bovha, Jernej Ključevšek: Jps! Priročnik za prvo učenje slovenščine, Za tuje študente v Sloveniji Irena Orel (ur.): Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Obdobja 24 - Metode in zvrsti) [...] Erika Kržišnik in dr. Wolfgang Eismann (ur.): Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah (Europhras Slovenija 2005) ==== From: "Milan Lovenjak" Sent: Wednesday, November 28, 2007 11:28 AM Subject: Vabilo V četrtek 29. novembra ob 10. uri vas vabimo na predstavitev portala Digitalne knjižnice UL - DiKUL, nove velike pridobitve za uporabnike knjižnic ljubljanske Univerze. Portal DiKUL med drugim omogoča dostop do vseh naročniških informacijskih virov UL na enem mestu, iskanje po več informacijskih virih hkrati in povezave na celotna besedila člankov in knjig dostopnih v elektronski obliki. Predavanje bo v sejni sobi FF (št. 526). Predaval bo vodja Informacijskega in referalnega centra Narodne in univerzitetne knjižnice mag. Gorazd Vodeb. Vljudno vabljeni, doc. dr. Milan Lovenjak, vodja OHK FF === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, November 28, 2007 10:37 AM Subject: LK, 3. december (864. sestanek) LK vabi na 864. sestanek v ponedeljek, 3. decembra, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. dr. Donald F. Reindl, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta. Tema predavanja: Slovenska sakralna onomastika: anglizacija in drugi jezikoslovni vidiki. -- Chikako Shigemori Bučar ==== From: "Janez Stergar" Sent: Thursday, November 29, 2007 11:16 AM Subject: na pragu veselega decembra Te dni v ljubljanskem Cankarjevem domu poteka tradicionalni Slovenski knjižni sejem. Nisem šel preverjat programa vseh prireditev, med katerimi običajno najdemo kar nekaj povezanih z zamejstvom in Slovenci po svetu. Vsekakor pa so na sejmu zastopane vse slovenske zamejske založbe, tokrat tudi Pavlova hiša štajerskih Slovencev iz Potrne z neumorno Susanne Weitlaner. V petek, 30.11.2007, ob 11.00 bodo v dvorani Lily Novy tri primorske založbe pripravile pogovor na temo >Slovenska knjiga v Italiji<. [...] === From: Sent: Thursday, November 29, 2007 11:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Božič -- Oglasi Popolnoma se strinjam s Andrejem Rozmanom Rozo in z Antonijo Bernard. Ce pisemo praznike z malo zacetnico, prevec izgubljamo. -- Jelena Konickaja, Litva --- From: "Mojca Luštrek" Sent: Saturday, November 24, 2007 12:28 PM Subject: RE: [SlovLit] Glotometrics -- Re: Božič : božič -- Re: Tukaj smo ... [...] Misliš, da velike začetnice res prispevajo k berljivosti in razumljivosti besedila? Kako smo različni! V mojih očeh naravnost odspevajo. V besedilih, ki mi prihajajo v roke, mrgoli predpisov in organov - kdor ima tiste sorte "svetovni nazor" o teh stvareh, da vse piše z veliko (in nič mu ne morem, čeprav sem prepričana, da ne misli Imen, ampak vrste, kar je pogosto zelo očitno iz sobesedila), me spravi v obup, ker je besedilo videti kot nemško, v katerem so vsi samostalniki napisani z veliko začetnico. Mislim, da so taki nekoliko "v sorodu" s tistimi, ki "poboldajo" (hehe) toliko besed, da bolj izstopajo nepoudarjene, ker jih je manj. Ja, "varneje" je uporabljati velike začetnice. Ali kakor je rekel Psiček: vedno napišem še j, če sem v dvomih, in se je podpisal Pesijček (približno tako, ne držite me za besedo, kajti Čapkove knjige že vsaj četrt stoletja nisem imela v rokah). In ja, tudi jaz imam "nekako" raje male. [...] > From: Miran Hladnik, arnes [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] > Sent: sob 24.11.2007 16:09 > To: Mojca Luštrek > Subject: Re: [SlovLit] Glotometrics -- Re: Božič : božič -- Re: Tukaj smo ... > > [...] tudi moje navijanje za male črke je izraz odpora do birokratske/pravne/pismouške > mentalitete tistih, ki z njimi pretiravajo. seveda, enako velja za pretirano "boldanje" > in za "vnarekovajenje" ali rabo samih velikih. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 29 15:35:55 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Nov 2007 15:35:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Zbornik_dramaturških_razprav_--_Trubar _na_spletu Message-ID: <003e01c83295$277e8ca0$3200a8c0@P4> From: "Denis Poniž" Sent: Thursday, November 29, 2007 12:44 PM Subject: Vabilo Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Oddelek za dramaturgijo, vas prisrčno vabi na predstavitev že četrtega zbornika dramaturških razprav študentov dramaturgije. Zbornik S/Š/Z (Smole, Šeligo, Zajc) v osmih prispevkih študentov dramaturgije različnih letnikov predstavlja njihove raziskovalne poglede na tri izjemno pomembne dramatike, ki so sooblikovali podobo slovenske dramatike v drugi polovici dvajsetega stoletja. Prepričani smo, da je delo bodočih profesionalnih dramaturgov tako pomembno in hkrati odgovorno, da ga velja predstaviti širši strokovni javnosti, saj tudi njihovo kasnejše delo, kot tudi ustvarjalnost vseh drugih študentov, ki se šolajo na AGRFT, ves čas spremlja in kritično vrednoti tako strokovna kot tudi laična javnost. Predstavitev smo pripravili v okviru prireditev, ki bodo zaznamovale letošnji dan ljubljanske Univerze in njenih članic. Pričakujemo vas v četrtek, 6. decembra, ob 13. uri na AGRFT, v dramaturškem seminarju, soba 71, v drugem nadstropju naše častitljive, čeprav tudi malce utrujene in za naše skupne ustvarjalne, pedagoške, raziskovalne in umetniške ambicije že zdavnaj pretesne stavbe na Nazorjevi 3. Prof. dr. Denis Poniž, mentor in urednik zbornika, in prof. Aleš Valič, dekan AGRFT, UL === V jubilejnem letu se napoveduje porast zanimanja za Primoža Trubarja (1508--86). Poizvedovanje po internetu najprej pripelje na Vikipedijo, kjer najdemo solidno količino osnovnih podatkov o njem, ki pa še niso urejeni (http://sl.wikipedia.org/wiki/Primo%C5%BE_Trubar). Za zgled pri finaliziranju slovenskega gesla nam je lahko npr. nemško geslo o Martinu Luthru (http://de.wikipedia.org/wiki/Martin_Luther). Manj izvejo tisti, ki slovenščine ne obvladajo. Zato spodbujam tuje študente pri nas, da dopolnijo gesla o Trubarju v svojih Vikipedijah (angleški, nemški, francoski, italijanski, hrvaški, poljski ... -- jeziki so navedeni ob članku levo spodaj) oziroma jih oblikujejo na novo (nizozemsko, češko, rusko ...), upoštevajoč obstoječe leksikonske vire, Slovenski biografski leksikon, Enciklopedijo Slovenije, slovensko Vikipedijo ipd. Mentorje nagovarjam, da študentom to delo (no, ali pa tudi kakšno podobno delo) ovrednotijo s kreditnimi točkami. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 29 23:35:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Nov 2007 23:35:57 +0100 Subject: Božič Message-ID: <001501c832d8$37347a90$3200a8c0@P4> From: "Helena" Sent: Thursday, November 29, 2007 11:15 PM Subject: Vprasanje Še malo za razjasnitev historiata o pisanju začetnice pri praznikih: Pri imenih praznikov skozi celo 20. stoletje lahko spremljamo, da se raba nagiba k pisanju z malo začetnico. Ostra razlika se pojavlja le v Škrabčevem in Levčevem obdobju, saj je prvi praznike pisal z malo (božič, o božiču, veliki petek, velika noč, svečnica), drugi pa z veliko začetnico (Božič, sv. Trije kralji, Svečnica, Velika noč, Jurjevo, Telovo, Duhovo; SP 1899: čl. 575). V SP 1920 je Breznik pisal božič/Božič, Jurjevo, mali Šmaren. Utemeljeval je variantno normo božič - Božič (tako še pri vsi sveti, velika noč, novo leto) z dejstvom, da pri teh primerih lahko prihaja do zamenjave z izrazi, ki nimajo te vloge, oz. zaradi možne >dvomnosti<. Vendar podobno kot pri vseh enakopisnih poimenovanjih (vaški - Vaški) tudi tu lahko rečemo, da so bila pravopisna pravila osnovana zlasti na posameznih primerih, iztrganih iz sobesedila. Zamenjava npr. pri imenu božič, kjer naj bi šlo za mešanje z etnološkim izrazom 'panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči', je le malo verjetna. Glonar piše božič z malo začetnico. V pravopisih 1935, 1937 in 1950 pa so sprejeli Breznikovo dvojnico božič/Božič. Medtem ko SP 1962 vse praznike razen Jurjeva piše z malo začetnico, pa v SSKJ uveljavijo pisanje praznika božič in praznikov nasploh z malo začetnico (bajram, binkošti, božič, jožefovo, jurjevo, martinovo, pasha, rožnica, svečnica, šentjanževo, štefanovo, telovo, vnebohod, vstajenje). SP 2001 tega ni spreminjal. Res pa je, da so se polemike glede pisanja praznikov začele po izidu pravopisnih pravil leta 1991. Npr. Majdič je ob izidu SP1P zapisal, da novi priročnik odpravlja razlikovanje novo leto 'obdobje od 1. januarja do 31. decembra' proti Novo leto '1. januar', ki ga mnogi povzemajo po SP 1950 (str. 326), kjer je velika začetnica v primeru Novo leto zapisana, kadar >hočemo posebej poudariti, da gre za praznik 1. januar<. Vendar je bil očitek SP1P neupravičen. Novo leto piše po novem načinu že SSKJ: čakati novo leto = 'bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči'; praznovati novo leto = '1. januar'; obiskati za novo leto = za novoletne praznike. Z veliko začetnico so pisani danes le še dnevi, ki so >izpeljani iz priimkov< (SP 2001: § 150) in imajo še znanega nanosnika: Prešernov dan, ne pa tudi vidov dan. Ko sem povprašala otroke, nimajo nobenih problemov. V šoli se učijo, da se imena praznikov pišejo z malo začetnico. Mislim, da se bomo navadili tudi mi. Če smo se evra ... Lep pozdrav, Helena From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 30 15:22:28 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Nov 2007 15:22:28 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige v zbirki Studia litteraria Message-ID: <000c01c8335c$7bb2eab0$3a4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na zrc-sazu.si] Sent: Friday, November 30, 2007 12:40 PM Subject: mali oglas za slovlit Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pri Založbi ZRC od l. 2004 izdaja zbirko >Studia litteraria< (urejata jo Darko Dolinar in Marko Juvan), posvečeno zgodovinskim in teoretskim osvetlitvam literature, njenih kontekstov, povezav, zvrsti, oblik, smeri, obdobij in avtorjev, pa tudi samorefleksiji vede o književnosti. V jeseni 2007 so izšle tri monografije, četrta - Primerjalna književnost na prelomu tisočletja Toma Virka - pa je še v tisku. Tone Smolej: Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880-1945). 2007. 212 str. 12,50 eur. Monografija sodi v pri nas že redke komparativistične obravnave odmeva in vpliva tujih pisateljev. Načenja pomembno poglavje iz zgodovine francosko-slovenskih literarnih stikov, pri čemer usodo Zolaja na Slovenskem obravnava s prenovljeno metodologijo. Najprej analizira sprejem njegovih del pri slovenskih bralcih (pasivna recepcija), nato pri kritikih (reproduktivna recepcija, sprva značilna po zavračanju naturalizma) in naposled pri literarnih ustvarjalcih (produktivna recepcija). Na začetku Zolajevega vplivanja na našo književnost je Govekar naturalistove motivno-tematske in formalne vzorce uveljavljal pritrjevalno, s Cankarjem se začne bolj razdvojeno, ustvarjalno razmerje do Zolajevih predlog, Finžgar in Prežih jih poustvarjata s socialnim poudarkom, Grumova ustvarjalna recepcija pa je pretežno psihološka. Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji. 2007. 226 str. 12,80 eur. Knjiga, ki sodi na področje zgodovinske verzologije, obravnava kitične oblike v slovenski posvetni poeziji od anonimnih avtorjev iz sredine 17. stoletja do pesnikovalcev Zoisovega kroga s konca 18. in začetka 19. stoletja. Potem ko v uvodu predstavi najpomembnejše kitične oblike starejše cerkvene pesmi, v prvem delu analizira razvoj in izvore kitičnih oblik pri posvetnih avtorjih ter pri tem upošteva podobnosti in razlike v kitičnem repertoarju pri posameznih pesniških vrstah. Med drugim avtor ugotovi, kako spretno >pisaničar< Dev izbira verzno-kitični repertoar glede na žanre svojih verzifikacij, kako šegavo in elegantno so stekle oktave že Zoisu, Vodnik pa se mu izkaže za premišljenega preizkuševalca kitičnih oblik. Marijan Dović: Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. 2007. 339 str. 15,50 eur. Knjiga, ki bi jo lahko videli kot obet drugačne literarne zgodovine, obravnava pisateljsko vlogo z zgodovinskega in sociološkega stališča, predvsem na temelju sodobnih sistemskih in empiričnih pogledov na literaturo, ki upoštevajo mnoge pomembne kontekstualne dejavnike, kakršni so npr. razvoj medijev, knjižnic, založništva, bralne kulture ali pravne regulacije književnosti. V časovnem zaporedju prikazuje Dović napredujoče osamosvajanje in profesionalizacijo avtorske funkcije na Slovenskem in čedalje bolj poglobljeno avtorefleksijo, ki spremlja ta razvoj. Ob tem se v analizi izoblikuje več značilnih tipov slovenskih literarnih proizvajalcev, ki segajo od preroditeljskega prek izrazito umetniškega, avantgardističnega ali disidentskega do čisto komercialnega pisateljevanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 30 15:25:06 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Nov 2007 15:25:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_Državni_predmetni_komisij i_za_splošno_maturo_za_slovenščino Message-ID: <000d01c8335c$da0f6930$3a4602c1@ff.unilj.si> From: Katja M. Poniž [mailto:katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si] Sent: Friday, November 30, 2007 11:34 AM Subject: Odprto pismo Spoštovani! V Sloveniji se splošna matura izvaja že dobro desetletje in v tem obdobju je bilo v okviru književnih besedil vsakoletnega maturitetnega sklopa dijakom in dijakinjam predstavljenih veliko avtorjev in njihovih del, o katerih so pisali v maturitetnih esejih. Glede izbora besedil in avtorjev je bila v razpravah izrečena marsikatera bolj ali manj naklonjena misel, ki je morda vplivala tudi na kasnejše odločitve pri izbiranju literarnih del na splošni maturi. Očitno pa so bili mnogo premalo glasni posamezni glasovi, ki so opozarjali na dejstvo, da doslej med maturitetnimi književnimi besedili še ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica. Zato se na vas obračamo z naslednjim vprašanjem: >Kakšni so razlogi za popolno ignoriranje avtoric pri izbiranju literarnih besedil na splošni maturi iz slovenščine?< Ne moremo si predstavljati, da bi bil razlog v pomanjkanju kvalitetnih besedil, saj je v kanonu svetovne literature že zelo velik delež pisateljic, dramatičark in pesnic, prav tako umetniško vrednost njihovih besedil potrjujejo številne nagrade v svetovnem in v slovenskem merilu. Prepričane smo (našo trditev potrjujejo tudi številne študije s področij literarnovednih ženskih študij, feministične teorije in študij spolov), da je prispevek avtoric v književnosti izjemno pomemben, a ne zato, ker so ženske, temveč ker njihova dela odpirajo nove poglede na téme v književnosti in s tem omogočajo tudi v prostoru literarnega soočanja z reprezentacijami spolnih identitet drugačne perspektive, ki povečujejo občutljivost za enakopravnost obeh spolov ne le na področju literature, ampak tudi v vsakodnevnem življenju. Ker je prav to eden izmed ciljev ne le slovenske družbe, ampak tudi Evropske zveze, ki ga je zapisala v številnih dokumentih (prav naslednje leto bo Trubarjevo leto in leto medkulturnega dialoga v skupnosti sedemindvajseterice),predlagamo preseganje tradicionalnih vzorcev v družbi temelječi na znanju in enakih možnostih. Zato pričakujemo, da bo med literarnimi besedili v maturitetnem sklopu za leto 2009 vsaj eno, ki bo izpolnjevalo vse zgoraj navedene argumente za vključitev avtoric v maturitetni sklop, kajti besedila mnogih pisateljic nedvomno pomenijo pomemben in nespregledljiv prispevek h književnosti. doc. dr. Katja Mihurko Poniž, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, red. prof. dr. Silvija Borovnik, Filozofska fakulteta U niverze v Mariboru, izr. prof. dr. Milena Mileva Blažič, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Vida Udovič Medved, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 30 15:31:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 30 Nov 2007 15:31:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Božič_še_kar Message-ID: <000e01c8335d$ba38d140$3a4602c1@ff.unilj.si> From: Drago Bajt [mailto:drago.bajt na nova-revija.si] Sent: Friday, November 30, 2007 9:39 AM Subject: Re: Božič Z vsem povedanim o pisanju praznikov z malo začetnico se strinjam; to naj bi veljalo tudi za pisanje cerkvenih praznikov tipa sveti trije kralji. Če na osnovi takih pojmov nastajajo poimenovanja zemljepisnih krajev, je stvar tudi jasna; naselbinska imena pišemo po pravilih pravopisa, večino sestavin z veliko. Stvar pa je bolj zapletena pri pisanju svetopisemskih oseb in poosebljenj. Priznavam sedanje pisanje začetnice pri svetniških imenih (sv. Jožef ipd.), pri pojmih, kot so Sv. Duh, Sv. Trojica, Sv. Družina ipd., pa se zavzemam za pisanje obojega z veliko začetnico. Enako velja tudi za pisanje izrazov Oče, Sin, Devica, Mati Božja, Dete, Bog (pri čemer naj bi Boga z veliko uporabljali za vse monoteistične religije, torej poleg krščanskega tudi za judovskega in islamskega vrhovnega boga). Tak zapisovanje smo uveljavili v najnovejšem Splošnem religijskem leksikonu, ki je pravkar izšel pri založbi Modrijan. Pozdrav. Drago Bajt, urednik ==== From: Tom Lozar [mailto:lozhar na videotron.ca] Sent: Friday, November 30, 2007 1:13 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Bozic, itd. Oprostite, da se vmesava amater in agnostik. Ampak, Bozic z malo zacetnico, je, kratkomalo, zabitost. Seveda se za zabitost zmeraj najde izgovorov se in se. Lep pozdrav, Tom Lozar, Montreal. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 1 08:08:25 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 1 Dec 2007 08:08:25 +0100 Subject: [SlovLit] 100 let slovenscine v Beogradu Message-ID: <002001c833e8$f9065470$3200a8c0@P4> From: "Maja Djukanovic" To: Sent: Friday, November 30, 2007 6:55 PM Subject: 100 let slovenscine v Beogradu V petek, 30. novembra, smo v Beogradu praznovali 100 let poučevanja slovenskega jezika na univerzitetni ravni. Svečanost je potekala v organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije in Filološke fakultete v Beogradu, ob dragoceni podpori našega Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Filozofske fakultete v Ljubljani. Številne navzoče sta najprej pozdravila prof. dr Petar Bunjak, prodekan Filološke fakultete in njegova ekselenca Miroslav Luci, Veleposlanik Republike Slovenije, govore so pa z glasbeno točko popestrili člani Društva Slovencev "Sava" iz Beograda. Center in njegove dosežke sta navdihnjeno predstavili doc. dr. Alojzija Zupan Sosič in mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, o zgodovini pouka slovenščine v Srbiji in srbščine/srbohrvaščine v Sloveniji pa je govoril najboljši poznavalec te problematike, prof. dr. Vladimir Osolnik. V imenu Oddelka za splošno jezikoslovje, kjer se slovenščina od lani uči v okviru štiriletnega študija, je o statusu slovenščine in možnostih nadaljnjega razvoja govorila doc. dr Jasmina Moskovljević Popović. Lepo je bilo videti diplomatske predstavnike, člane društev Slovencev iz cele Srbije, slovenske gospodarstvenike, številne kolege in študente, zbrane ob lepi slovenski besedi, s skupno mislijo in željo, da bi se študij slovenskega jezika v Srbiji razvijal v najboljši možni smeri. Prisrčno se zahvaljujem doc. dr. Alojziji Zupan Sosič, mag. Mojci Nidorfer Šiškovič in prof. dr. Vladimirju Osolniku za gostovanje in vse lepo, kar so storili in povedali, vsem ostalim kolegom pa za podporo in prizadevanja za razvoj slovenščine v tujini. Z zasneženo-deževnimi pozdravi iz Beograda, Maja Đukanović From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 1 08:44:02 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 1 Dec 2007 08:44:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Ko_se_=28za=29reče=3A_ženska_pesnica =3F_--_Eco_tudi_na_FF_--__RE=3A__Božič_še_ kar Message-ID: <00f101c833ed$f27811c0$3200a8c0@P4> From: "Petra Korsic" Sent: Friday, November 30, 2007 11:17 PM Subject: Okrogla miza LUD-a Literatura: Ko se (za)rece zenska pesnica? Sreda, 5. december, ob 20. uri (LUD Literatura, Erjavčeva 4, Ljubljana) Ko se (za)reče: ženska pesnica? O besedni ustvarjalnosti žensk v Sloveniji, o položaju ustvarjalk v literarnem svetu, o zgodah in nezgodah na platnu zgodovine ... in predvsem o njihovi poeziji. Če se vam reče, če se vam zareče ali pa če sploh ne govorite - vabljeni. In če vam/nam ne spodrsne že pri pridevniku ženski -a -o, tako da do poezije (ne ženske ne tiste, ki jo pišejo ženske) niti ne pridemo, potem utegnete slišati, o čem bodo za oglato mizo s Petro Koršič spregovorile literarne raziskovalke in ustvarjalke Irena Novak Popov, Stanislava Chrobakova Repar, Barbara Pogačnik in Suzana Tratnik. ==== From: "Avsenik Maja" Sent: Friday, November 30, 2007 3:37 PM Subject: Predavanje prof. dr. U. Eca bo možno spremljati tudi na FF Spoštovani, v torek, 4. decembra 2007 ob 18. uri bo v predavalnici št. 34 možno spremljati neposreden prenos predavanja prof. dr. Umberta Eca. Po zagotovilih Cankarjevega doma bo povezava med Linhartovo dvorano in FF delovala. Vabljeni! Dekan red. prof. dr. Valentin Bucik Več o dogodkih na FF ob dnevu univerze si lahko preberete na http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm ===== From: "Helena" Sent: Friday, November 30, 2007 9:58 PM Subject: RE: [SlovLit] Božič, še kar Zanima me, kako bi gospod dr. Tom Lozar pisal, da bi bilo nezabito. In se to, kako bi morali pisati mi vsi drugi. Bozic z veliko zacetnico, druge praznike pa z malo (vnebohod, pasha, jurjevo, bajram) ali vse praznike z veliko? Ce bi mislili tako, bi prisli do tega, da bi pisali z veliko tudi ponedeljek, ker je to ime prvega dneva v tednu in z veliko januar, ker je to ime imeseca. Ce pa govorimo o izrazih posebnega razmerja ali spostovanja, potem je to neke vrste ideoloska velika zacetnica ... ---- From: "Mojca Luštrek" Sent: Friday, November 30, 2007 8:33 PM Subject: RE: [SlovLit] Božič, še kar Tole o zabitosti je pa očitna sprememba v dosedanji "dolgočasni" izmenjavi mnenj -- ne v strokovnosti ali okusu ali "svetovnem nazoru" (kar vse -- razumljivo -- kroji našo ljubo slovenščino), ampak v (ne)strpnosti. Prijazen pozdrav vsem. Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 4 10:09:43 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Dec 2007 10:09:43 +0100 Subject: [SlovLit] Zbiranje predlogov za Pretnarjevo nagrado Message-ID: <008e01c83655$6a02d630$3200a8c0@P4> Od: VELENIKA [kplza na velenika-stropnik.si] Poslano: 3. december 2007 6:56 Za: Slovlit Zadeva: MO ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PN ASKJ 2008 Prešernov 3. december je običajno čas, ko v kulturi naklonjenih medijih najavimo ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PRETNARJEVO NAGRADO (2008) AMBASADORJU SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI IN JEZIKA PO SVETU. Književna asociacija Velenika, Velenjska knjižna fundacija in mednarodni Lirikonfest vabijo k predlaganju kandidatov za PRETNARJEVO NAGRADO 2008 mednarodno zaslužnemu razširjevalcu - >ambasadorju slovenske književnosti in jezika< za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika po svetu. Kandidate za Pretnarjevo nagrado s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika, ki bo v Trubarjevem letu 2008 podeljena petič, lahko predlagajo slovenska in tuja književniška združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije, državljani Republike Slovenije in tuji književniki osebno. Izborna merila zajemajo vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Predloge z utemeljitvami (ki naj zajemajo kratko vrednotenjsko predstavitev kandidatovega pomembnega oz. zaslužnega dela pri mednarodnem uveljavljanju slovenske literature in jezika, glavne biobibliografske podatke ter naslova kandidata in predlagatelja) pošljite najkasneje do 8. februarja 2008 na naslov: Književna asociacija Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje, Slovenija - z oznako PN-08. Na podlagi pisno utemeljenih predlogov bo nagrajenca (do 9. maja 2008) izbral Častni sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade, ki bo enakovredno z novimi predlogi obravnaval tudi kandidate predlagane v zadnjih dveh letih (2006-2007). Nagrado in slavnostno podelitev ambasadorskega naslova financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Slavnostna podelitev bo ob zaključku mednarodnega Lirikonfesta - junija 2008 v Velenju. K predlaganju kandidatov še posebej vabljeni člani mednarodnih centrov PEN in lektorji na slovenističnih lektoratih na tujih univerzah. Podrobnejše informacije o Pretnarjevi nagradi 2008 bodo objavljene v novoletni in pomladanski izdaji književne revije Lirikon 21. Organizatorji vabijo k sopokroviteljstvu Pretnarjeve nagrade v Trubarjevem letu in Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) mednarodno ugledno organizacijo, ustanovo oz. podjetje. Pretnarjeva nagrada je mednarodno priznanje tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Pretnarjeva nagrada načelno ni namenjena mednarodno najbolj uveljavljenim slovenskim književnikom oz. avtorjem z največjim prevedenim opusom; prav tako ni priznanje za pomembne dosežke v založništvu, knjigotrštvu, leksikografskem delu, pri razvijanju bralne kulture ipd.; prav tako ne izključno za književno prevajalstvo ali umetniško-literarno ustvarjanje srednjeevropskemu avtorju ipd. - čemur izkazujejo pozornost druge slovenske književne nagrade in priznanja ( Schwentnerjeva, Sovretova, vilenica, Župančičeva listina, Lavrinova diploma idr.). Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija) in 2007 - Božena in Emil Tokarz (Poljska). V Velenju, na prešernov'ga '07 Organizator Pretnarjeve nagrade: Književna asociacija Velenika Ivo Stropnik, vodja asociacije kplza na velenika-stropnik.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 4 10:17:57 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Dec 2007 10:17:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Božič Message-ID: <00a501c83656$9079fc20$3200a8c0@P4> Od: Sonja.Cestnik-Zadnek na gov.si Poslano: 3. december 2007 9:40 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: Re: SlovLit izvleček, let 233, številka 4 Prav zanimivo se mi zdi, kako so nekateri nezadovoljni s pravili v našem jeziku. Vsak ima kakšno pripombo, nekdo bi rad pisali Božič z veliko, nekdo bi rad to, nekdo drug bi rad pisal drugače kaj drugega, ampak vedno bi vsi pisali drugače, kot določajo pravila. Pišimo vsak po svoje, kot se komu zdi, razlagajmo si pravila vsak po svoje, pa bomo imeli kaos, še hujši, kot je že itak. Pravila so napisana zato, da bi se poenotili, da bi vladal nekakšen red, da bi bilo vse skupaj vsaj delno urejeno, saj je tako že izjem dovolj. Naš pravopis je odličen in upoštevajmo ga! Lep dan vsem! ==== Od: Ivanka Sircelj Znidarsic [Ivanka na zrc-sazu.si] Poslano: 3. december 2007 18:39 Za: Miran Hladnik Zadeva: Re: [SlovLit] Božič, še kar Spoštovani! Govorjenje o zabitosti zaradi pisanja božiča (praznika, ne manjšalnice od besede Bog, ki ima samo to ime, torej mu je ime Bog, ne Zeus, Alah ali kaj drugega) z malo začetnico kaže podobo pisca, ne naslovnika njegovih poniževalnih besed. Kakor moj rojstni dan ali praznik mojega rojstnega dne nisem jaz, tudi praznik Jezusovega rojstva ni on sam, ampak le dan, ko se praznuje spomin njegovega rojstva. V čem naj bi bila tu slaboumnost ali zabitost, pa očitno vedo le tisti, ki nimajo drugih argumentov. Ivanka Šircelj-Žnidaršič ==== From: To: Sent: Monday, December 03, 2007 3:38 PM Subject: Re: Božič in strpnost Menim, da videnje zabitosti v pisanju imen praznikov z malo zacetnico ni izraz nestrpnosti, ampak prej dragoceno pricevanje, kako vidijo pogrome zoper pisanje imen praznikov z veliko zacetnico zunaj Kristofove dezele. Res pa je, da na izbiro med veliko in malo zacetnico vsaj deloma vpliva tudi ustroj jezikov. Angleska imena dni tedna se recimo pisejo z veliko zacetnico, ker je v njih se vidna nekdanja posvecenost dni tedna poganskim bogovom, medtem ko se v slovenscini dnevi tedna zgolj stejejo od nedelje, ko se ne dela in nakupuje, prek srede kot sredine tedna do sobote, ki je prav tako dan mirovanja, zato je slovensko pisanje imen dni tedna z malo zacetnico povsem razumljivo. Na drugi strani je spet razumljiv zapis svojilne zveze Gospodov dan z veliko zacetnico v SP 2001 ali nastop svete Nedelje kot osebe v ljudski pesmi Jezusova masa (SLP 93). Poseben je nato nastop meseca Brezna kot osebe v Vodnikovi pesmi Kos in Brezen, ker je vazen v tem, da je dal podlago se Serpanu in Svecanu v Presernovih pesmih. "Moderno" popravljanje Serpana (kot sinonima za mesec Julij in namig na PRIMICOVO JULJO) v srpan ter Svecana (kot sinonima za mesec izida pesnitve z uresnicenim akrostihom) v svecan je v svoji nestrpnosti dejansko zabito, ker poplitvi dojemanje Presernovih Gazel in Sonetnega venca. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 4 10:25:30 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Dec 2007 10:25:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Promocija_zbirke_makedonske_fantastičn e_kratke_proze_--_Razpisi References: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A02653947@FFS1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <00c501c83657$9e837890$3200a8c0@P4> From: "Subiotto Namita" To: Sent: Monday, December 03, 2007 1:37 PM Subject: Promocija zbirke makedonske fantastične kratke proze Na Oddelku za slavistiko FF je izšla zbirka makedonske fantastične kratke proze z naslovom >V mesečini svet<. V knjigi je objavljenih dvajset zgodb v prevodih študentov študijske smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi. Promocija bo v sredo 5. decembra ob 19.00 na Filozofski fakulteti, v predavalnici 209B. Vabljeni. === http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/07/pregled-domaci.asp -- javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov ARRS v letu 2008; rok za prijavo je 7. 1. 2008. http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/07/pregled-domaci.asp -- napoved razpisa za sofinacniranje izdaje znanstvenih monografij v letu 2008. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 4 17:58:39 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Dec 2007 17:58:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Pravopis_=3A_življenje_=28Re=3A_Boži č=29 Message-ID: <01e301c83696$ec372390$3200a8c0@P4> From: "BogoRoz" Sent: Tuesday, December 04, 2007 3:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Božič Gospo Sonjo Cestnik - Zadnek bi želel spomnit, da si jezikov niso izmislili jezikoslovci, ampak so se ti razvili iz potrebe po sporazumevanju, tako da je osnovna tendenca jezikov prav to, da se čimbolj poenotijo znotraj sebe in zato težko verjamem, da bi nastal kaos, če bi pisal vsak po svoje. Koneckoncev se razumemo celo takrat, ko govorimo po televiziji v svojih pogovornih jezikih in delamo takoimenovane napake, hkrati pa je treba takoimenovani pravilni besedi grelnik in tlačilka marsikomu dodatno prevest, da razume, da gre za bojler oziroma pumpo. Z izbrisanimi besedami imajo še posebno težavo tujci, ki se odločijo naučit se našega jezika, pa za razlago mnogih navidez povsem običajnih besed ne morejo pogledat v noben slovar. A kljub temu, da jih ni v slovarjih in pravopisih, te besede še vedno veselo živijo naprej. In to ne le med neukim ljudstvom, ampak fene in skenerje uporabljajo celo izobraženci. Moje mnenje je, da bi se morali jezikoslovci prilagoditi rabi in ne raba jezikoslovcem. To se verjetno na koncu vedno tudi zgodi, vpašanje je le, koliko zmede pred tem ustvarijo prav tisti strokovnjaki, ki vsiljujejo normo, ki ni sprejeta. Recimo Toporišičev prevod češke vypovědi v slovensko poved je zame eden od primerov, kako je stroka trmasto kršila utečeno prakso. Zanima me tudi, ali se bo kdaj prijel anéks (z ozkim e), saj razen tistih, ki so tako dolžni govorit po službeni dolžnosti, besedo velika večina ostalih še vedno izgovarja po starem. Zanima me tudi, kako je bilo lahko v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja v uradni slovenščini ukinjeno elkanje, če ne tako, da se je stroka prilagodila večinski rabi. Kar se velike ali male začetnice praznikov tiče, je to zame stvar osebne odločitve oz. pogleda na svet. Seveda se tega, da se prazniki pišejo z malo, lahko naučimo in nam to ne dela težav pri pisanju. Vprašanje pa je, ali nam ne dela težav pri odnosu do sveta. Spomnim se, kako se mi, "indoktriniranemu" otroku, ni zdelo prav, da se Nemci in Italijani pišejo z veliko, partizani pa z malo. Ker se z veliko začetnico v slovenščini izraža spoštovanje (recimo Vi in Vaš), bi se po mojem mnenju spodobilo, da bi se tudi praznikom na tak način izkazovalo spoštovanje. Še posebej, če so državni. A to je seveda samo moje mnenje, tako da lahko rečem le to, da jih bom sam še naprej pisal z veliko in da nisem pa prepričan, da mi bodo lektorji velike začetnice spreminjali v male zato, da bi bil bolje razumeljiv. Lep pozdrav in brez zamere Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 5 18:27:54 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Dec 2007 18:27:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Eco_--_Literarni_natečaj_Spominčice Message-ID: <00de01c83764$32dd4b80$3200a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Tuesday, December 04, 2007 10:08 PM Subject: umberto eco Nekako takole je bilo tik pred začetkom in potem na koncu, vmes pa je bila >fleš< tišina. Predavanje bo kmalu na ogled na http://videolectures.net/ff07_ljubljana/ http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/umberto%20eco%202007/index.html Na Univerzi je bilo pa tako: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/umberto%20eco%20na%20univerzi/index.html === From: "Jana Bauer" To: Sent: Wednesday, December 05, 2007 2:10 PM Subject: natečaj Spominčice Spoštovani! Društvo slovenskih pisateljev vsako leto aprila organizira Slovenske dneve knjige - knjižni sejem s spremljajočim kulturnim programom, ki poteka v ljubljanskem parku Zvezda. Da je ta prireditev prerasla v vseslovenski kulturni praznik, pričajo podobni dogodki po drugih, večjih in manjših slovenskih krajih (Maribor, Celje, Koper ...), ki potekajo v istem času. Spremljajoči kulturni program, s katerim želimo popestriti dogajanje v parku Zvezda, je v dopoldanskem času namenjen otrokom. Namen prireditve je širiti bralno kulturo in približati slovensko leposlovno knjigo mlajšim in starejšim bralcem. Zato Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj z naslovom >SLOVENSKI DNEVI KNJIGE - LITERARNI NATEČAJ<, ki je namenjen vsem slovenskim osnovnošolcem. Z natečajem skušamo mlajšim bralcem približati novejšo slovensko mladinsko literaturo in jih povabiti, da se prepustijo ustvarjalni domišljiji. Natečaj je razdeljen na pet stopenj, za vsako stopnjo pa je predvidena ena knjiga iz dvojezične zbirke Spominčice, ki jo udeleženci natečaja preberejo in o njej napišejo domišljijsko-ustvarjalni spis (ne obnovo). Obseg spisa ni bistven, pomembna je domišljija. I. stopnja: 1., 2. razred osem- in devetletke Knjiga: Desa Muck: Kokoš velikanka. Ilustracije Polona in David Ličen. Sodobnost, 2007. Naslov spisa: Kam je izginila kokoš velikanka? II. stopnja: 3. razred osem- in devetletke Knjiga: Tatjana Kokalj: Zajec Emil. Ilustracije Daša Simčič. Sodobnost, 2007 Naslov spisa: Moj prijatelj zajec Emil III. stopnja: 4. in 5. razred osem- in devetletke Knjiga: Evald Flisar: Pikpokec postane svetovni prvak. Ilustracije Sanja Janša. Sodobnost, 2007. Naslov spisa: Hophopki v moji sobi IV. stopnja: 6. in 7. razred osem- in devetletke Knjiga: Jana Bauer: V deželi medenjakov. Ilustracije Alen Bauer. Sodobnost, 2006. Naslov spisa: Izgubil/a sem se v deželi medenjakov. V. stopnja: 8. in 9. razred osem- in devetletke Knjiga: Andrej Rozman: Kako je Emil postal detektiv. Ilustracije: Ana Košir. Sodobnost, 2007. Naslov spisa: Oskar rešuje Trnjulčico Udeležba na natečaju je prostovoljna, pogojev za sodelovanje ni. Nemara pa bodo priložnost za sodelovanje kot dodatno motivacijo za branje in pisanje uporabili razredni učitelji slovenščine pri pouku ter mentorji in knjižničarji pri svojih krožkih. Iz vsake stopnje naj šola oziroma njena žirija izbere po en spis. [...] Več informacij na http://www.spomincice.si/natecaj [...] Za Društvo slovenskih pisateljev Cvetka Bevc, voditeljica Dnevov knjige, za KUD Sodobnost International Jana Bauer, urednica knjižnih izdaj From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 8 10:30:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Dec 2007 10:30:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Eco_na_spletu_--_Mladinska_književnost _na_Švedskem_--_Jesenska_šola_slovenščine_v _Jeruzalemu Message-ID: <00aa01c8397c$f40f4af0$3200a8c0@P4> From: "Matjaž Rebolj" Sent: Thursday, December 06, 2007 9:28 AM Subject: Umberto Eco v živo Posnetek predavanja je na voljo v tehle medijih: http://www.rtvslo.si/media.php?id=9184616&mt=wm&mq=hi&wm=true&rm=true ali http://www.videodnevnik.tv/?showid=572c6962dc2a91d24f7f6422aed5a2fd sicer pa bosta naslova vedno dosegljiva na fakultetni strani: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/kliping/podoba.htm ==== http://sisu.it.su.se/info/index/LV9800/en -- tečaj mladinske književnosti Marije Nikolajeve za kreditne točke. ==== From: To: Sent: Friday, December 07, 2007 8:09 PM Subject: Fw: [Kibla Info] Psiha , Jesenska sola slovenscine From: infolist na mailman.kibla.org Subject: [Kibla Info] Psiha Jesenska šola slovenscine Psiha, Jesenska sola slovenscine Jeruzalem, 8. in 9. december 2007 Psiha, Jesenska sola slovenscine je projekt, ki s svojim programom ze cetrto leto zapored stremi k sodobnim teoreticno-jezikoslovnim spoznanjem, hkrati pa zeli z razgibanim kulturno-umetniskim programom prikazati prakticno in zivo rabo slovenskega jezika, s cimer se udelezencem sole pribliza in olajsa vsakdanja komunikacija. Sola izhaja iz temeljne posebnosti slovenskega jezika, to je dvojine, ki ji ze od vsega zacetka posvecamo najvec pozornosti. V koraku s casom in trendom razvoja tudi na podrocju slovenscine se s projektom poudarja povezanost med jezikom, literaturo in kulturo v enakovredni meri s poudarkom na dinamicnosti slovenskega jezika in skritimi moznostmi, ki nam jih materni jezik ponuja. Na letosnji soli bodo udelezenci z literarno diskusijo, ki jo bo vodil Nino Flisar, pridobili podroben vpogled v sodobno slovensko literaturo iz 80-ih, 90-ih (temeljito se bomo dotaknili odtrganega dela Emila Filipcica, Psiha) in primerjali svoje dosedanje bralne izkusnje z novimi interpretacijami in smernicami. Jezikoslovno predavanje Vlada Nartnika bo odprlo vprasanje zgodovine slovenskega jezika, razvoj in nastajanje novotvorb, hkrati pa bomo o slovenscini razmisljali kot o sredstvu sporazumevanja, s katerim izrazamo svojo individualnost, ustvarjalnost, pestrost, zivost in modernost. Velik poudarek bo na ustvarjalnih delavnicah, preko katerih bomo odkrivali neomejene moznosti igranja z jezikom. Na Jeruzalemu torej. Ker pa je letos sola ze "polna", sporocamo vsem tistim, ki jih zadeva zanima, da bo soroden projekt tudi naslednje leto. Program KID KIBLA podpirajo Ministrstvo RS za kulturo, Mestna obcina Maribor in Urad za mladino RS. KIBLA je del Mreze multimedijskih centrov Slovenije M3C. Info: jesenskasolaslovenscine.blogspot.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 8 11:08:17 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Dec 2007 11:08:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Helga_Glušič_na_FF_--_O_Kocbeku_v_ češčini Message-ID: <00f501c83982$421fa140$3200a8c0@P4> V ponedeljek 10. decembra 2007 ob 10.30 bo v predavalnici # 2 v pritličju Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani predavala Helga Glušič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Helga_Glu%C5%A1i%C4%8D). V predavanju z naslovom Tri srečanja z literaturo bo govorila največ o Cirilu Kosmaču in Vitomilu Zupanu. Vabljeni tudi profesoričini nekdanji študentje. ==== Edvard Kocbek (19041981): Sborník přispěvků z mezinárodního kolokvia ... 2005. Ur. Jasna Honzak Jahič in Alenka Jensterle-Doležalová. Praga: Národní knihovna ČR, 2007 (Publikace Slovanské knihovny, 53). 141 str. -- V zborniku sodelujejo Ivan Dorovský, Irena Novak Popov, Aleš Kozár, Hana Mžoruková, Julija A. Sozina, Radek Novák, David Blažek, Milada Nedvědová, Kamil Valšík in obe urednici. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 8 15:16:52 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Dec 2007 15:16:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Večer_Mihaela_Breganta_--_Ivan_=C8olov i=E6_na_FF Message-ID: <024101c839a4$fc20ffe0$3200a8c0@P4> From: Sent: Saturday, December 08, 2007 1:08 PM Subject: Spominski večer za Mihaela Breganta V torek, 11. decembra 2007, bo ob 19.30 v Društvu slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani komemorativni večer, posvečen spominu na nedavno preminulega MIHAELA BREGANTA. Bregant je bil markantna in fascinantna postava, prodorni literarni teoretik in kritik, intelektualec z vizijo, ki je dvignil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na raven ene izmed najpomembnejših slovenskih izobraževalnih in kulturnih ustanov. V prijateljskem krogu bomo osvetlili različne plati njegove vsestranske osebnosti. Uvodoma bosta portret Mihaela Breganta zarisala njegova osebna prijatelja Bernard Nežmah in Marcel Štefančič jr. Prisrčno vabljeni! ==== From: "Avsenik Maja" Sent: Friday, December 07, 2007 1:28 PM Subject: Ivan Čolović na FF v četrtek, 13.12.2007 Knjigarna FF vas vabi na predavanje uglednega srbskega antropologa dr. Ivana Čolovića z naslovom Politična antropologija v Biblioteki XX vek Predavanje bo v četrtek 13. decembra ob 19:30 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Modra soba/5. nadstropje. Dr. Ivan Čolović je ustanovitelj in urednik (od 1971), zadnjih dvajset let pa tudi založnik kultne knjižne zbirke Biblioteka XX vek, v kateri je bilo do sedaj objavljenih 166 naslovov s področja antropologije in sorodnih disciplin. Med njimi so mnoga najpomembnejša dela o politiki in simbolih, nacionalizmu, etničnem, sovražnem govoru in podobnih temah. Bi­bli­o­te­ka XX vek prinaša znanstvena in esejistična dela domačih in tujih avtorjev, ki so reprezentativna za dominantne ideje določenega časa. Dr. Ivan Čolović je objavil enajst knjig, med njimi tudi nekaj del v katerih kritično analizira sodobne nacionalistične ideologije in mitologije v Srbiji. Med njegovimi knjigami so bile najbolj odmevne Divlja književnost, Bordel ratnika in Politika simbola. Kot predavatelj je sodeloval v programih Beograjskega centra za človekove pravice, Centra za ženske študije, Alternativne akademske izobraževalne mreže, Beograjske odprte šole, Mirovnih študij, Centra za demokracijo, Državljanskih iniciativ, Helsinškega odbora in drugih nevladnih organizacij. Predaval je na univerzah v Franciji, Španiji, Nemčiji, Italiji, Angliji, Švici in na Poljskem. Bil je med ustanovitelji Združenja neodvisnih intelektualcev Beograjski krog (januarja 1992) in dve leti tudi njegov sopredsednik. Dr. Ivan Čolović je dobitnik Herderjeve nagrade za leto 2000 in nagrade Konstantin Obradović za leto 2006. Leta 2001 je bil odlikovan s francoskim redom viteza Legije časti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 10 19:53:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Dec 2007 19:53:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Dialogi_10_--_Iz_Strgarjevih_koroških_ novic_--_Poziv_Rastka_Močnika Message-ID: <00da01c83b5d$f3d551a0$3200a8c0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, December 10, 2007 3:19 PM Subject: Dialogi 10 Spoštovani, v Dialogih 10 med drugim nadaljujemo in poglabljamo dve temi, ki smo ju obravnavali v poletnih številkah: Urednik za kritično misel Boris Vezjak nadaljuje svoje raziskovanje političnih pritiskov na slovenske medije in stiske slovenskih novinarjev. [...] Sledita dve razpravi o kitajski književnosti. Tina Ilgo piše o vplivu kitajske literarne tradicije in zahodnega pripovedništva na razvoj moderne kitajske literature. Ta se je pričela razvijati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja , ko so se zlomile tradicionalne literarne vrednote, ki so povzdigovale predvsem esej in klasično poezijo, in ko se je razcvetelo prevajanje zahodnega pripovedništva. Maja Lavrač piše o eni najslavnejših ljubezenskih zgodb v kitajski zgodovini in pesmi Everlasting Sorrow, ki jo je o njej napisal Bai Juyi (772-846). [...] V Kulturni diagnozi sta objavljeni oceni [...] zbornika Vesne Radanovič Kdaj ste umrli? Zgode in nezgode slovenskih mladinskih pisateljev. [...] Lepo pozdravljeni Emica Antončič, odgovorna urednica ==== From: "Janez Stergar" Sent: Monday, December 10, 2007 12:50 PM V petek, 14.12.2007, ob 18.00 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž (Drevored XX. Sept., 85, Gorica) še ena čezmejna prireditev - teden dni pred odpravo mejnih kontrol: predstavitev pobude skupnosti Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 >Je žalostna ma je l´epa ta pesem: Ljudsko izročilo v besedi in glasbi<. Koroške >Novice< med ostalim objavljajo vabilo na nočni pohod >Čez goro k očetu< (iz Črne v Železno Kaplo - po poti družine pisatelja, nekdanjega našega klubskega predsednika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca). Na 3 do 4-urno manj zahtevno nočno hojo se bodo koroški udeleženci odpeljali v soboto, 15. 12. 2007 ob 17.00 od glavne šole v Železni Kapli. Informacije in prijave do 12. decembra: Miha Travnik ++434237-2598. V ponedeljek 17. 12. 2007 ob 12.00 bo v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4/II., Ljubljana) v okviru Historičnega seminarja predaval dr. Erwin Köstler iz Centra za jezikoslovje Avstrijske akademije znanosti. Znani prevajalec Cankarja, Voranca, Kosovela, Gruma idr. bo v slovenskem jeziku spregovoril na temo >Poti k aktualnemu branju Cankarjevega dela<. Podrobnosti na http://hs.zrc-sazu.si . ==== Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Poslano: 10. december 2007 9:51 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: Okroznica Rastka Mocnika (med drugim o knjiznicah ipd.) Draga kolegica, dragi kolega, sindikalna manifestacija 17. novembra je postavila na dnevni red odlocilna vprasanja sedanjega zgodovinskega trenutka. O politicnem in teoretskem pomenu manifestacije v javnosti ni bilo ustreznih razprav. Mnozicna obcila niso opazila zgodovinskih razseznosti manifestacije. [...] Zato se zdi primerno, da bi pripravili razpravo, na kateri bi se pogovarjali o perecih problematikah, kakrsne so: [...] - privatizacija javnih storitev; - unicevanje javnega solstva in "neprofitno zasebno solstvo"; - prekarizacija kulturnega dela; razpadanje sistemov javne kulture (javne knjiznice, kulturni domovi, kulturna sredisca); komercializacija "prostega casa"; uveljavljanje zabavnih industrij; onemogocanje kulturnih in umetnostnih praks; kriminalizacija alternativnih kulturnih in umetnostnih praks; folklorizacija nacionalne kulture; [...] To so nekatere izmed problematik, o katerih se zdi nujno poglobljeno razpravljati. Seveda so dobrodosla tudi druga vprasanja in zlasti alternativne postavitve problematike. Nujno je razpravljati tudi o moznih odporih in o alternativah, ki naj bi jih uveljavljal odpor proti povecevanju izkoriscanja, zaostrovanju zatiranja, unicevanju ze pridobljene kakovosti zivljenja, druzbene enakosti in solidarnosti. Ce zelis/zelite sodelovati pri tej razpravi, mi, prosim, sporoci/sporocite, o cem bi govoril tvoj/vas prispevek. V kaksnem mesecu bom poskusil organizirati razpravo, na kateri bi govorili o problematikah, ki se nam zdijo ta cas pomembne. Tako bi v tukajsnjo javnost poskusili ponovno vpeljati analiticne poglede in sproziti zgodovinsko odgovorno debato o alternativah za prihodnost. Z lepimi pozdravi, Rastko Mocnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 10 21:31:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 Dec 2007 21:31:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_pri_Zori_--_Narična_poezij e Message-ID: <01a601c83b6b$b2b95910$3200a8c0@P4> From: "Marko Jesensek" Sent: Monday, December 10, 2007 8:21 PM Subject: FW: E-poštno pošiljanje: Znanstvena založba Filozofske fakultete Filozofska fakulteta in Slavistično društvo Maribor vabita na novinarsko konferenco, ki bo v četrtek, 13. 12. 2007, ob 11. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10. Zbrane bo nagovoril dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Marko Jesenšek. Novinarsko konferenco bodo povezovali uredniki Zore. Predstavili bomo naslednje knjižne novosti: . Simona Pulko: Sporočanje v osnovni šoli . Vida Sruk: Človek odtujen v množico . Vida Jesenšek, Melanija Fabčič (ur.): Phraseologije kontrastiv und didaktisch; Neue Ansätze in der Fremdsprachenvermittlung . Darinka Verdonik: Jezikovni elementi spontanosti v pogovoru . Marko Jesenšek (ur.): Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor . Marko Jesenšek (ur.): Besedje slovenskega jezika . Marija Stanonik: Slovenska narečna književnost . Rudi Klanjšek: Pogledi na družbeno spremembo ==== From: "domc" Sent: Monday, December 10, 2007 2:06 PM Subject: Glasbeni nastop, narična poezije Zdrawo! Wableni wsi na nastop skupine Joko in Domc s prijatelji (narična poezije) u centr Jeblane (Ljubljane). Wadwiwalu se bo: Kavarna in knjigarna Geonavtik, Kongresni trg četrtek, 13. 12. 2007, ob 21h Wableni usi, ka imate takat cajt. Ma bel padruobn wapis je na internetu: http://jokoindomc.gajba.net LP Domen Uršič - Domc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 11 08:37:16 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Dec 2007 08:37:16 +0100 Subject: [SlovLit] Javno_pismo_Državni_predmetni_komisiji _za_slovenščino Message-ID: <002301c83bc8$a8c35250$3200a8c0@P4> From: "Natasa Hafner" Sent: Tuesday, December 11, 2007 7:49 AM Subject: RE: Javno pismo From: "Jerca Vogel" Sent: Monday, December 10, 2007 8:57 PM Subject: Re: Javno pismo Spoštovane podpisnice javnega pisma Državni predmetni komisiji za slovenščino! (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002359.html) V svojem pismu ste nas opozorile na neuravnoteženost oziroma kar nesorazmerje, ki se ga zavedamo tudi sami in o katerem že od začetka svojega mandata pred štirimi leti intenzivno razmišljamo. Razlogov, da nam kljub temu doslej v maturitetni sklop ni uspelo uvrstiti nobenega dela, ki bi ga napisala avtorica, je zagotovo več, kajti pri oblikovanju maturitetnega sklopa je treba upoštevati vrsto dejavnikov. Izhodišče so, kot ugotavljate tudi same, literarna (estetska) merila, saj morajo biti dela za svoje obdobje/zvrst reprezentativna - in ta merila zagotovo dosegajo številne pesnice, pisateljice, dramatičarke. Vendar so enako pomembni primerljivost izbranih besedil glede na izhodiščno temo/problem, njihova primernost za maturante in šolsko obravnavo ter zvrstna/vrstna pripadnost. Pri izbiri besedil maturitetnega sklopa smo namreč mislili predvsem na to, da morajo omogočati dovolj tako vsebinskih kot oblikovnih povezav ter problem z vseh vidikov obravnavati enako poglobljeno in na enaki ravni, primerni za kandidate (med njimi je velika večina maturantov, starih 19 let). Hkrati smo pri izbiri tem pazili, da se te ne bi ponavljale, in v precejšnji meri prav zaradi iskanja drugačnosti nenamerno zanemarili načelo avtorstva (torej ženske roke). Ne nazadnje je na odsotnost del avtoric deloma vplivalo še dvoje: trudili smo se upoštevati tudi učitelje in tako enega izmed sklopov na njihovo željo dvakrat ponovili, letos pa ga - zaradi zvrstne/vrstne uravnoteženosti - omejili na dramatiko (dramatičark pa je na žalost znatno manj). Kljub naši želji, da bi v sklope vključevali tudi avtorice, se je tako do zdaj žal vedno izkazalo, da vse te zahteve morda bolje izpolnjujejo nekatera druga dela. Ženski vidik smo sicer vsa leta skušali vključevati vsaj tako, da smo dijake z iztočnicami za pisanje esejev usmerjali tudi v razmislek o ženskih literarnih likih, njihovih usodah in perspektivah. A tudi sami se še kako zavedamo, da je to veliko premalo in da je najbrž res čas za izbiro del, ki so jih ustvarile pisateljice ali dramatičarke. Vsekakor si bomo - tudi zato, ker bo tokratni sklop zadnji, ki ga izbira komisija v tej sestavi - letos še bolj prizadevali, da bi nam uspelo med dela maturitetnega sklopa vključiti tudi literarno delo katere izmed avtoric. S spoštovanjem dr. Jerca Vogel, predsednica DPK za slovenščino za splošno maturo From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 11 10:57:14 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Dec 2007 10:57:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Pisma_Srečku_Kosovelu Message-ID: <012c01c83bdc$3633fdc0$3200a8c0@P4> From: "GMD" Sent: Tuesday, December 11, 2007 10:47 AM Subject: Predstavitev knjige Dragi Srecko... DRAGI SRECKO ... Neobjavljena pisma Srecku Kosovelu, zbrala in uredila Tatjana Rojc. Predstavitev bo v sredo, 12. decembra 2007, ob 11. uri v prostorih Slovenske matice, Kongresni trg 8 v Ljubljani. Knjiga z naslovom DRAGI SRECKO..., ki je izsla pri Goriski Mohorjevi druzbi, vsebuje doslej se neobjavljena pisma, ki so jih Srecku Kosovelu pisali njegovi domaci, posebej sestra Karmela in stevilni prijatelji in prijateljice, med katerimi tudi nekatere vidne osebnosti. Naj omenimo vsaj nekatera imena: Carlo Curcio, Ivan Mrak, Dragan Sanda, Alfonz Gspan, Pavla Hocevar, Nada Obereigner, Vladimir Martelanc in seveda Mirjam - Fanica Obid. Zacetno poglavje v knjigi prinasa pricevanje, ki ga je Kosovelova sestra Toncka, leta 1984 zaupala prof. Nadi Pertot. Pisma Kosovelu je iz originalov, ki jih v zapuscini Kosovelove sestre Toncke hrani Edi Race, je zbrala in uredila prof. Tatjana Rojc, ki je v knjigi poskrbela za temeljito studijo, v kateri je razclenila Kosovelovo vrascenost v evropski prostor in cas. Poleg slovenske studije pa je v knjigi tudi italijanski spremni esej, z namenom, da bi lik Kosovela postal bolj dostopen tudi italijanskim bralcem, saj zanimanje za pesnika nedvomno prerasca okvire nasega prostora in dobiva v svojem sporocilu vse sirso clovesko in univerzalno dimenzijo. Knjigo bo predstavil prof. dr. JANEZ VRECKO. Prisotna bo tudi prof. Tatjana Rojc, za zalozbo casnikar Marko Tavcar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 11 14:51:34 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Dec 2007 14:51:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_o_humanistiki_na_Goriškem _--_Literarni_viri Message-ID: <019401c83bfc$f285c6f0$3200a8c0@P4> From: Sent: Tuesday, December 11, 2007 11:38 AM Subject: Fw: vabilo na okroglo mizo o humanistiki na Goriskem Spoštovani, vabimo Vas na okroglo mizo na temo HUMANISTIČNI ŠTUDIJ NA GORIŠKEM - kje, kako, ZAKAJ, ki bo potekala v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici v četrtek 13. 12. 2007 ob 18.00. Skupaj z direktorico programa Kulturna zgodovina, dr. Petro Svoljšak, jezikoslovcem dr. Francom Marušičem, podiplomsko študentko Kajo Širok in dekanom Fakultete za humanistiko UNG, dr. Otom Lutharjem, boste lahko razmišljali o smotrnosti in potrebnosti zanimivega, prijaznega predvsem pa konkurenčnega temeljnega triletnega študija humanistike, ki mlade ljudi lahko pripravi za samostojno in uspešno delo v vrsti dejavnosti od turizma, javne uprave, muzeja . do srednjih in osnovnih šol. Prisrčno vabljeni, da si skozi zanimivo razpravo polepšamo predpraznični čas. Oto Luthar ==== http://buedo22.uni-graz.at/pub/tradok/ -- Translation-Dokumentation, bibliografija slovenskih in hrvaških prevodov 1848--1918, z nekaterimi celotnimi besedili, projekt na Univerzi v Gradcu, ur. Erich Prunč. http://nl.ijs.si/e-zrc/izidor/index-sl.html -- Izidor Cankar, S poti, kritična izdaja (ur. Matija Ogrin idr.) http://nl.ijs.si/e-zrc/index-sl.html -- elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva pri ZRC SAZU. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 12 20:14:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 Dec 2007 20:14:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_profesure_na_Dunaju_--_Re=3A_Javn o_pismo_Državni_predmetni_komisiji_za_slovenš čino_--_Zlobčevi_verzi Message-ID: <004e01c83cf3$4b58f620$3200a8c0@P4> From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Wednesday, December 12, 2007 8:04 PM Subject: [Fwd: [Slawistik] JOB: "Gastprofessur" Slowenisch, Uni Wien, März-Juni 2008] drage profesorice, dragi profesorji ker je spet razpisana gostujoca profesura za slov. jezik/knjizevnost/kulturo, vas prosim, da posredujete novico vsem, ki bi utegnili biti zainteresirani. prisrcne pozdrave in lepe praznike, mojca jenko ==== Od: borovnik [silvija.borovnik na uni-mb.si] Poslano: 11. december 2007 20:23 Zadeva: Re: [SlovLit]Javno pismo Državni predmetni komisiji za slovenščino Odgovor dr. Jerci Vogel! Vsi argumenti, ki jih navajate in ki naj bi opravičili odsotnost avtoric in njihovih del pri maturi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002373.html), ne vzdržijo resne strokovne kritike. Količinska "prisotnost" - v slogu: dramatičark je na žalost manj kot dramatikov - ne pomeni tudi merila za kvaliteto. Nenazadnje je Prešeren napisal eno samo pesniško zbirko, Kosovel pa izida svoje za časa življenja sploh ni učakal... itd. Razmislite torej, kako bi vendar vsaj kako nobelovko uvrstili med maturitetno branje... če že Slovenke za kaj takega niso dovolj dobre! Lep pozdrav, prof.dr. Silvija Borovnik ==== From: "Maja Rančigaj" Sent: Wednesday, December 12, 2007 2:45 PM Subject: verzi neznane pesmi Pošiljam vam verze iz pesmi Cirila Zlobca. Morda pa bo res kdo na SlovLitu vedel za katero pesem gre, ali celo v kateri zbirki se nahaja. V enem samem zrnu živ, v tisoč njiv sem posejan, bom vzklil, bom sam sebi ostal neznan? Hvala in lep pozdrav, Maja Rančigaj From Erwin.Koestler na oeaw.ac.at Thu Dec 13 09:34:35 2007 From: Erwin.Koestler na oeaw.ac.at (Erwin Koestler) Date: Thu, 13 Dec 2007 09:34:35 +0100 Subject: [SlovLit] predavanje erwina koestlerja Message-ID: <000201c83d62$fe0be1a0$1f58aac1@oeaw.ads> prosim, da naznanite sledeče predavanje lp ek Poti k aktualnemu branju Cankarjevega dela Od zaključka Zbranega dela sredi sedemdesetih let in prikaza tipologije Cankarjeve proze začetek osemdesetih let se slovensko Cankarjeslovje v glavnem ni več razvijalo naprej. S kanonizacijo konzervativnih interpretacijskih modelov, z osredotočenostjo na avtobiografske prvine, na avtorjev >nazor< in na >slovenskost< njegovih del je Cankarologija pospeševala ahistorično in provincialno pojmovanje enega izmed markantnih avtorjev evropske literarne moderne, ob katerem bi lahko ponazorili tesno vključenost slovenske literature v tedanje politične in družbene diskurze v Evropi. Zato je potrebno novo branje njegovih del pod kulturološkim vidikom, ki Cankarja reši suhoparne tipologije in stalnega interpretiranja domnevnega >izpovednega namena< in ki bi povrnila tudi Cankarjeslovju pomen in dostojanstvo discipline, ki avtorja ne smatra za svojo last. Predaval bo  Erwin Köstler v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 12. uri v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, pritličje (ob trgovini Kod in kam). Predavanje bo v slovenskem jeziku. http://hs.zrc-sazu.si/AKTUALNOVABILO/tabid/73/Default.aspx ______________________________________ Erwin Köstler, Mag. Dr. Österreichische Akademie der Wissenschaften, Zentrum Sprachwissenschaften, Bild- und Tondokumentation, Balkan-Kommission Fleischmarkt 22 A-1010 Wien Tel.: +43-1-51581-2426 Projektmitarbeiter "Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten", FWF-P19519 Projektleitung: Univ. Prof. Dr. Katja Sturm-Schnabl From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Dec 13 15:19:22 2007 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 13 Dec 2007 15:19:22 +0100 Subject: [SlovLit] Ad Antologija slovenskih pesnic 3 Message-ID: <20071213_141922_041644.vladka.tucovic@guest.arnes.si> V knjigarni PREŠERNOVE DRUŽBE Igriška 5 bodo v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 18. uri, gostje sedmega zimskega metavečera: prof. dr. Irena Novak Popov, avtorica knjige ANTOLOGIJA SLOVENSKIH PESNIC III (1981 ? 2000) in pesnice Maruša Krese, Vida Mokrin ? Pauer, Magdalena Svetina ? Terčon in Meta Kušar, ki bo, kakor vedno, tudi voditeljica metavečera. ?Vprašanja, ki se zastavljajo ob tako pomembni knjigah, kot so tri knjige zbranih antoloških pesmi slovenskih pesnic od leta 1825 do leta 2000, so dosti bolj pomembna, kakor se zdi na prvi pogled. Sto sedemindvajset pesniških imen slovensko javnost nagovarja, tudi znanstveno, in jo na svoj način sili, da tuhta, kaj vse imamo in kaj od tega priznamo. Sodobna drža življenja zahteva od vseh nas sprejemanje realnosti, ne pa prehranjevanje iluzij onih, ki imajo premoč. Ne samo v javnem, marveč tudi v umetniškem življenju je vprašanje ženskosti predvsem vprašanje ustvarjalnosti!? Založba TUMA daje vsem, ki bodo v knjigarni Prešernove družbe kupili knjige Antologija slovenskih pesnic 1 ali 2 ali 3 ali vse tri od 17. decembra do konca leta 20 % novoletnega popusta. From spela.vintar na guest.arnes.si Fri Dec 14 12:15:40 2007 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Fri, 14 Dec 2007 12:15:40 +0100 Subject: [SlovLit] Prednovoletna Jota Message-ID: <476265DC.1040902@guest.arnes.si> Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, vabimo vas na zadnje letošnje Jotovanje, ki bo v torek, 18.12.07 ob 17.00, na Filozofski fakulteti v sobi 30, in sicer s tole vsebino: Darja Fišer (Oddelek za prevajalstvo FF UL): Izraba večjezičnih virov za izgradnjo slovenskega wordneta. Po predavanju bomo druženje nadaljevali v bolj neformalnem okolju kakega bližnjega lokala. Povzetek predavanja in arhiv bivših Jot najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrčno vabljeni! * * * ** * -- ******************************************** dr. Špela Vintar Assistant Professor Dept. of Translation Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 241 1076, Fax +386 1 252 1310 http://lojze.lugos.si/~spela From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 14 15:26:59 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 14 Dec 2007 15:26:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Gostujoča_profesura_na_dunajski_sloven istiki_natančneje Message-ID: <003901c83e5d$6efbde60$8a4602c1@ff.unilj.si> From: Andreas Leben [mailto:andreas.leben na univie.ac.at] Sent: Thursday, December 13, 2007 5:04 PM Subject: razpis gostujoce profesure na dunajski slovenistiki Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem poletnem semestru od 1. marca 2008 do 30. junija 2008 s polno zaposlitvijo. Pogoji za namestitev so: ustrezna visokošolska izobrazba, izvrstna znanstvena kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literature in kulturnih ved. Od kandidatk/kandidatov se pričakuje pripravljenost predavati 8 tedenskih ur; pogoj tudi je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled o predavateljski dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8/62-2007/2008) in je treba odposlati do vključno 2. januarja 2008 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj Avstrija Lep pozdrav z Dunaja, Andrej Leben andreas.leben na univie.ac.at Celotni razpis najdete na: http://personalabteilung.univie.ac.at/index.php?id=13483&tx_ttnews[point er]=1&tx_ttnews[tt_news]=4571&tx_ttnews[backPid]=11882&cHash=ff09c6b750 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 16 15:16:31 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 16 Dec 2007 15:16:31 +0100 Subject: [SlovLit] K_javnemu_pismu_DPK_za_slovenščino Message-ID: <003a01c83fee$43073010$3200a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Saturday, December 15, 2007 1:02 PM Subject: K javnemu pismu DPK za slovenščino Spoštovani, podpiram pobudo podpisnic javnega pisma DPK za slovenščino - sicer ne vem, če se sploh lahko vmešavam, ampak če dovolite, bi napisala nekaj komentarjev k nekaterim argumentom v odgovoru predsednice maturitetne DPK za slovenščino: 1. "Izhodišče so /.../ literarna (estetska) merila, saj morajo biti dela za svoje obdobje/zvrst reprezentativna" Besedila avtoric seveda ne morejo biti reprezentativna, če pa jih praktično ni v učnih programih. 2. "Vendar so enako pomembni primerljivost izbranih besedil glede na izhodiščno temo/problem" To težavo bi se bržkone dalo rešiti tako, da se potemtakem pač izbere primerljiva 'manj reprezentativna', 'obrobnejša' besedila, s tem ne mislim samo avtoric, ampak tudi drugih zapostavljenih avtorjev. Dijakom kak odmikec od 'literarnega kanona' ne bi prav nič škodil. (Sicer pa: kako že nastajajo literarni kanoni? Sami od sebe gotovo ne, oblikujejo/oblikovali so jih konkretni ljudje z lastnimi preferencami!) 3. "njihova primernost za maturante" Kolikor sem opazila, je človek pri 19-ih (pa že prej) že sposoben presenetljivo pronicljivo in zrelo (v okviru svojih izkušenj, seveda) razmišljati tudi o takšnih stvareh, ki jih na lastni koži še ni izkusil (sicer pa: abstrakcije je otrok sposoben že nekako od 11. leta starosti, če se prav spomnim). Edino, kar bi bilo treba narediti, bi bilo prilagoditi ocenjevalne kriterije (zahteve) starosti (torej izkušnjam) maturantov. 4. "morajo omogočati dovolj tako vsebinskih kot oblikovnih povezav ter problem z vseh vidikov obravnavati enako poglobljeno in na enaki ravni, primerni za kandidate" Ta stavek je sporen, ker bi si na podlagi njega lahko kdo mislil, da so besedila izpod 'ženske roke' manj poglobljena, manj primerna za kandidate ipd. (kot tista izpod peresa njihovih pisateljskih kolegov moškega spola). Glavna težava je po mojem to, da očitno še nismo sposobni preseči mišljenjske sheme o obrobnosti 'ženske pisave'. Zato menim, da bi DPK pri izbiri besedil vsaj na začetku, tj. dokler vključevanje vseh, tudi 'obrobnejših' avtorjev ne bo postalo samoumevno, morala biti bolj pozorna tudi na načelo uravnoteženosti glede na spol avtorja. Bojim se, da se v nasprotnem primeru še vedno prevladujoči mišljenjski vzorec (s katerim smo okuženi prav vsi, ki smo šli skozi proces šolanja in literarne socializacije) ne bo spremenil in se bo samo še kopiral v naslednje generacije. lp Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 17 17:06:22 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Dec 2007 17:06:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Lipicanci_in_mi_--_O_mladinski_književ nosti References: <47666B79.18595.B302AD@vlado.zrc-sazu.si> Message-ID: <006801c840c6$c592e5a0$3200a8c0@P4> From: To: Sent: Monday, December 17, 2007 12:28 PM Subject: Lipicanci in mi Konec prejsnjega tedna sem radovedno prelistal vladno slikanico z naslovom Pobuda za ustanovitev Evro-sredozemske univerze (www.emuni.si) z vsega tremi delovnimi jeziki: z germansko anglescino, romansko francoscino in semitsko arabscino. Evro-naslov univerze, predvidene v Piranu, je glede na to, da je ze Sredozemlje kot sticisce treh celin - Evrope, Azije in Afrike - osnovnosolski primer oksimorona tipa majhna hisica, lahko pa pomeni, da hoce Ministrstvo za visoko solstvo, znanost in tehnologijo ze za goli evro odprodati materinscino svojih drzavljanov. Za te naj bi bilo podobno kakor za sneznobele lipicance, ki kitijo slikanico, ocitno dovolj, da pod peticnimi jahaci le se tu pa tam v evro- zanosu zahrzajo in zarigajo. Vlado Nartnik ==== http://io.uwinnipeg.ca/~nodelman/resources/index.htm -- Perry Nodelman, The Pleasures of Children's Literature http://ccl.uwinnipeg.ca/issues/332.shtml -- jesenska številka 2007 CCL/LCJ, kanadske revije za mladinsko književnost. From lozhar na videotron.ca Mon Dec 17 18:04:13 2007 From: lozhar na videotron.ca (Tom Lozar) Date: Mon, 17 Dec 2007 12:04:13 -0500 Subject: [SlovLit] lipicanci in mi Message-ID: <000701c840ce$d9efef40$6800a8c0@lozardesktop> Vlado Nartnik alerted me to the exciting university proposed for Piran. As is perfectly just for people who materinscino zatajijo, their English is pretty bad, too. I suggest a course in the definite article. Lep pozdrav iz Montreala, Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 17 19:57:50 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Dec 2007 19:57:50 +0100 Subject: [SlovLit] K_javnemu_pismu_DPK_za_slovenščino_- -_Naši_v_Wikipediji Message-ID: <020b01c840de$b9b7d890$3200a8c0@P4> From: "borovnik" Sent: Sunday, December 16, 2007 5:27 PM Subject: Re: [SlovLit]K javnemu pismu DPK za slovenščino Hvala Tatjani Jamnik za odziv. Z njo se popolnoma strinjam. Lahko bi kdaj, tudi v okviru SD, organizirali kako okroglo mizo na to temo - bilo bi več kot zanimivo! Lep pozdrav, prof. dr. Silvija Borovnik ==== http://nl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar ; http://nl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Bartol -- Cankar in Bartol v nizozemski Vikipediji, delo nizozemskega študenta na izmenjavi za dodatne kreditne točke; v delu sta še bolgarska Prešeren in Cankar. Karol Glazer, Kajetan Gantar, Joža Glonar, Meta Grosman, Marjana Kobe, Alofonz Gspan, Bruno Hartman so nova gesla pri projektu Slovenski literarni zgodovinarji v Vikipediji na http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 18 16:00:40 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Dec 2007 16:00:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Evropsko_jezikovno_priznanje_že_tretji č_Centru_za_slovenščino_--_Mlade_rime Message-ID: <004c01c84186$c25a4ca0$3200a8c0@P4> Od: Šiškovič Nidorfer Mojca [Mojca.Nidorfer na ff.uni-lj.si] Poslano: 18. december 2007 9:45 Zadeva: Evropsko jezikovno priznanje že tretjič Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Evropsko jezikovno priznanje se že vrsto let podeljuje projektom, ki krepijo odličnost in raznolikost poučevanja jezikov v Evropi. V letu 2007 ga bo prejel projekt >Slavic Networking - Linguistic and Cultural Integration<, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Nacionalni jezikovni priznanji v letu 2007 za dosežek na področju učenja in poučevanja jezikov pa bosta prejela: . projekt >Jezikovna ponudba in jezikovna raznolikost naše šole - Evropa pod dežnikom<, ki ga koordinira OŠ Janka Padežnika, . projekt >Evropski oddelki<, ki ga koordinira Zavod RS za šolstvo. Priznanja bodo podeljena na zaključni slovesnosti 19. 12. 2007, ob 11. uri, v Grand Hotelu Union (Modri salon) v Ljubljani. Podelitev Evropskega jezikovnega priznanja poteka v organizaciji Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. ==== Od: KUD Kentaver [kentaver na gmail.com] Poslano: 18. december 2007 9:48 Zadeva: 23. Mlade rime Vabljeni na 23. Mlade rime, ki bodo v četrtek 20. decembra ob 21h v Menzi pri koritu, Metelkova. Berejo: Anjuša Belehar, Juilja B., Andraž Jež, Anja Bukovec, Gašper Bivšek. Gostja večera bo Taja Kramberger. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 20 09:28:10 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Dec 2007 09:28:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Schengen_ali_šengen_--_Koroška_liter arna_nagrada_--_Razpis Message-ID: <00cb01c842e2$42c5f1d0$3200a8c0@P4> http://www.finance.si/200013?src=pj201207 -- Al' prav se piše schengen ali šengen? Vključite se v merjenje pravopisne moči in pameti na Financah. Za zainteresirano ljudstvo je to očitno nazorska dilema: civilizacija proti balkan. === From: "Pavel" Sent: Wednesday, December 19, 2007 12:33 PM Subject: rezka kanzian Dragi prijatelji Pavlove hiše, z veseljem sporočamo, da je Rezka Kanzian, avtorica založbe Pavlove hiše, dobila nagrado dežele Koroške za literaturo. Rezka Kanzian, Cvet na gnojišču - Schattenblüten Literarische Reihe des Pavelhauses, Band 3 Mirne praznike želita Susanne Weitlaner, Michael Petrowitsch, Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Pavelhaus Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša === Javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju inrazvoju slovenskega jezika v letu 2008 http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=828 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 20 09:36:38 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Dec 2007 09:36:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Srečanje_Društva_za_slovenske_štud ije_v_New_Orleansu Message-ID: <00d801c842e3$71719e20$3200a8c0@P4> From: "Tim Pogacar" Sent: Wednesday, December 19, 2007 3:37 PM Člani in prijatelji Društva za slovenske študije (SSS) so se zbrali na 39. zborovanju Ameriškega združenja za pospeševanje slavistike (AAASS), ki je potekalo od 15. do 18. novembra v New Orleansu. Na zborovanju so se zbrali udeleženci z vseh koncev sveta. Sodelujoči, ki jih posebej zanima Slovenija, so prišli iz Severne Amerike in Evrope, obravnavali pa so zelo raznovrstne teme, med njimi slovensko zunanjo politiko, jezik in literaturo, urbano načrtovanje in izseljenstvo. Društvo je v petek priredilo sprejem v počastitev spomina na dr. Toussainta Hocevarja, ki je predaval ekonomijo na univerzi Tulane do svoje prezgodnje smrti l. 1987. Častna gostja je bila njegova vdova Francoise, gostitelj sprejema in slavnostni govornik pa njegov sin Alexis Hocevar, podpredsednik družbe Enterprise Rent-A-Car Louisiana. Med sodelujočimi so bili tudi njegova ekscelenca Samuel Žbogar, slovenski veleposlanik v ZDA, Zvone Žigon, generalni konzul v Clevelandu, in Alenka Suhadolnik, generalna konzulka v New Yorku. Veleposlanik Žbogar je na okrogli mizi govoril o slovenski zunanji politiki, dr. Žigon pa je komentiral referate, posvečene povratni emigraciji. V sekciji na temo povratne emigracije so sodelovali Kristina Toplak, Jernej Mlekuž in Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU v Ljubljani z naslednjimi referati: Vrnitev Slovencev in njihovih potomcev iz nekaterih evropskih držav in Avstralije; Metodologija, moteča za teorijo povratne emigracije: emigrantova življenjska zgodba; in Repatriacija v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Trije pomembni ameriški Slovenci so bili tema prispevkov treh referentov z Univerze v Mariboru, in sicer Andreje Božič-Horvat (Ivan Molek in domovina: odmevi na njegov odstop s položaja urednika Prosvete l. 1944), Darka Friša (Kazimir Zakrajsek, OFM: njegovo delo za domovino v ZDA med drugo svetovno vojno) in Mojce Moškon-Mešl (Andrej Kobal: kako so na njegovo delo vplivali dogodki druge svetovne vojne v Sloveniji). Zanimivi referati so bili še na vrsto drugih tem. Tako sta referata Veronice E. Aplenc (Chestnut Hill Historical Society) Državno načrtovanje mest in krajevni miti o izvoru: slovenska socialistična predmestja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ter Žarka Lazarevića (Inštitut za novejšo zgodovino) o Sloveniji kot delu ekonomije bivše Jugoslavije prispevala dodatno zgodovinsko perspektivo. Jerca Vodušek Starič (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana) je govorila o obveščevalni službi med drugo svetovno vojno, Peter Vodopivec (Inštitut za novejšo zgodovino) in Mateja Ratej (Inštitut za filozofijo, ZRC SAZU, Ljubljana) pa sta predstavila različna pogleda na Majniško deklaracijo. Irena Gantar Godina (Inštitut za slovensko izseljenstvo) je v svojem referatu obravnavala Slovence, njihovo slovansko privrženost in zvestobo Habsburški monarhiji. Prvič je bil kot tema na sporedu slovenski regionalizem. V sekciji, ki ji je predsedovala Sabrina Ramet (Norveška univerza za naravoslovje in tehnologijo) so nastopili Božo Repe (Univerza v Ljubljani), Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino) in Darja Kerec (Univerza v Ljubljani); v diskusiji sta sodelovala tudi Carole Rogel in Timothy Pogacar. Metod Milač je vodil izjemno zanimivo sekcijo o Slovencih na Koroškem. V njej so sodelovali Jernej Zupančič (Univerza v Ljubljani), Matjaž Klemenčič (Univerza v Mariboru), Boris Jesih (Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana), Klaus Jurgen-Hermanik (Univerza v Gradcu) in Robert G. Minnich (Univerza v Bergnu, Norveška). Najbolj filozofsko je bila morda naravnana sekcija Bit kot teoretična kategorija, v kateri so sodelovali Marko Juvan in Alenka Koron (ZRC SAZU) ter Timothy Pogacar in Irina Stahanova (Bowling Green State Univ.). Nastopili so še Charles Bukowski (Bradley Univ.) in Joseph Derdzinski (US Air Force Academy) na temo o zunanji politiki; Michael Biggins (Univ. of Washington), Leonora Flis (Univerza v Ljubljani) in Marta Stemberger (New School) so govorili o slovenski literaturi; Grant H. Lundberg (Brigham Young Univ.) je obravnaval odnos Slovencev do narečij; Elinor Murray Despalatovic (Connecticut College) in Nicholas John Miller (Boise State Univ.) sta govorila o jugoslavizmu leta1918. Tudi letos so bile slovenske teme dobro zastopane na zborovanju. Novembra 2008 bo zborovanje AAASS v Philadelphiji (podrobnejše informacije gl. http://www.aaass.org). Za podrobnejše informacije o Društvu za slovenske študije in njegovem glasilu Slovene Studies gl. http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/ Marta Pirnat-Greenberg, Kanzaska univerza From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 20 09:47:56 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 20 Dec 2007 09:47:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Oblikovanje_ciklov_v_slovenski_liriki_ =28zagovor_disertacije_Vite_=AEerjal_Pavlin=29 Message-ID: <011901c842e5$05465ae0$3200a8c0@P4> From: "Marko Juvan" Sent: Thursday, December 20, 2007 9:02 AM Subject: zagovor disertacije za slovlit Vabljeni ste na zagovor doktorske disertacije Vite Žerjal Pavlin Oblikovanje ciklov v slovenski liriki 19. in 20. stoletja (mentor Marko Juvan), ki bo v petek, 21. 12. 2007, ob 14. uri, v sejni sobi Filozofske fakultete (Aškerčeva 2, Ljubljana, 5. nadstropje). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 24 13:47:29 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Dec 2007 13:47:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Dohodnina_za_SDS_--_O_Pandurju_Partlj iču_in_Brechtu Message-ID: <018f01c8462b$26111190$3200a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Sunday, December 23, 2007 7:20 PM Subject: Obrazec Člane SD Slovenije in Slovlita obveščamo, da je bilo Slavistično društvo Slovenije uvrščeno na seznam upravičencev za donacije za leto 2007: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/145svDonacije2007-23.11.2007.pdf Če želite pomagati društvu, mu lahko namenite do 0,5 % dohodnine, ki jo morate sicer odriniti državi. Vpišite prosim v obrazec Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije (http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf): ZVEZA DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, AŠKERČEVA 2, 1000 LJUBLJANA, davčna številka 81642946, in ga pošljite davčnemu uradu. Hvala! ==== From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, December 24, 2007 12:18 PM Subject: decembrski Dialogi Izšli so Dialogi 11-12. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v iztekajočem se letu, v novem letu pa vam želimo miru, dobrih delovnih pogojev in veliko ustvarjalnega nemira. V uvodniku Emica Antončič komentira letošnjo vrnitev gledališkega režiserja Tomaža Pandurja na oder mariborskega gledališča s predstavo Tesla Electric Company. Pandur, ki je v prvi polovici devetdesetih uspešno umetniško vodil mariborsko Dramo in jo uveljavil tudi v mednarodnem prostoru, je po tem sedemletnem obdobju moral oditi zaradi hudih finančnih izgub, nastalih v gledališču. Zdaj se v svoje mesto znova vrača ob nenavadno močni medijski podpori časopisa Večer, mariborska politika pa ga namerava vključiti v program evropske kulturne prestolnice. Maribor je namreč tik pred imenovanjem za to evropsko kulturnopolitično manifestacijo za leto 2012. Pandurjevo baročno razkošno gledališče, ki ob odsotnosti družbene in intelektualne angažiranosti nudi publiki čisti pasivni vizualni užitek, očitno - komentira glavna urednica Dialogov - ustreza želji mesta, ki ga pestita revščina in letargija, da se pred evropskim kulturnim občinstvom pokaže v razkošju in glamurju. Gledališki urednik Primož Jesenko je pripravil velik intervju s Tonetom Partljičem, najuspešnejšim sodobnim slovenskim komediografom, nekdanjim dramaturgom v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, umetniškim vodjo Mestnega gledališča ljubljanskega in SNG Drame Ljubljana, predsednikom Društva slovenskih pisateljev in poslancem v Državnem zboru, zdaj pa upokojencem in predsednikom slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru. Za Partljiča je značilen ton, ki - tudi ko je kritičen - še potreplja po ramenu in morebitnega nasprotnika razoroži. Kot izrazito dialoška osebnost, do katere je pot vselej mogoče najti, je sogovornik, ki v pripovedi sam prehaja med tematskimi sklopi, tako da vlogo spraševalca prehiteva in jo po svoje ukinja. Navidez ni teme, ki bi mu bila tabu, mirno spregovori tudi o manj sončnih plateh svoje preteklosti, ki jih je z močno voljo presegel. Tema številke je posvečena Bertoltu Brechtu. Leta 2006 se je pisala petdeseta obletnica Brechtove smnrti in v številnih nemških mestih so se spominjali njegovega življenja in dela. V Ljubljani pa je bilo še vedno modno vihati nos in govoriti, da je Brecht passé. Temu navkljub so se na Delavsko-punkerski univerzi odločili proslaviti spomin na Brechta z bralnim krožkom. Del prispevkov, ki so nastali za to priložnost, zdaj objavljamo v Dialogih. Uvod v temo pod naslovom >Der Brecht hat immer recht< je napisala Lidija Radojević. Miklavž Komelj misli, da lahko razmišljanje o Brechtu pomaga prebiti blokirano situacijo, v kateri se je znašla sodobna umetnost v razmerju do političnega, in v svojem članku analizira vprašanje o (ne)možnosti poezije kot politično vprašanje. Ciril Oberstar pregleduje temo smrti v Brechtovih delih in ji išče filozofske vzporednice. Gledališke tehnike, s katerimi je Brecht dosegal potujitveni učinek, so dobro znane in raziskane, Primož Krašovec pa se v svojem članku ukvarja z vprašanjem, s kakšnimi sredstvi Brechtovi dramski teksti (kot teksti) delujejo potujujoče na bralca. Rok Benčin primerja Brechtovo dramo Dobri človek iz Sečuana in von Trierjev film Manderley ter ugotavlja, da če je Brechtova drama kritika individualne morale v nasprotju z nemoralnostjo sistema, gre von Trierjev film še dlje, ko prikaže protislovja zamenjave sistema samega. V Branju je tokrat objavljen en sam tekst: prevod povesti Škrlatna jadra ruskega pisatelja Aleksandra Grina (1880-1932). V Kulturni diagnozi Andrej Adam piše o knjigi Richarda Dawkinsa Bog kot zabloda, Ines Cergol pa ocenjuje kriminalko Rizling polka, ki jo je napisal Štefan Kardoš. Igor Žunkovič poroča o simpoziju, posvečenem enemu največjih sodobnih slovenskih pesnikov Gregorju Strniši. Tomaž Toporišič piše o štirih zanimivih gledaliških predstavah. Mlado vino iz Italije je švicarski režiser Christoph Marthaler predstavil na Salzburških poletnih igrah. Predstava Drage drage slovenske koreografke Maje Delak je premiero doživela na ljubljanskem festivalu Mesto žensk. Na festivalu Ex ponto pa je bilo mogoče premierno videti predstavo Enkrat v življenju moraš resno prenehati z neumnostmi argentinsko-španskega multimedijskega umetnika Diega Garcie ter predstavo Črna dežela madžarsega režiserja Árpáda Schillinga. Številne obravnave medijske problematike v tem letniku Dialogov zaključuje članek Enrica Marína Otta, profesorja na Fakulteti za novinarstvo in komunikacijske znanosti univerze v Barceloni z naslovom Sredstva javnega obveščanja in demokracija v Španiji. V Španiji poteka intenzivno združevanje medijskih podjetij ob prevladi konzervativno usmerjene novinarske kulture in razvedrilnih vsebin ter premajhni zastopanosti jezikovne, kulturne in narodne različnosti v državi. V Družbeni diagnozi je Boris Vezjak postavil nekaj vprašanj o problematiki istospolnih v Sloveniji sociologu, gejevskemu aktivistu ter uredniku revije Narobe Romanu Kuharju. V imenu uredništva Emica Antončič, odg. urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 29 12:59:26 2007 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 29 Dec 2007 12:59:26 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Podobah_iz_sanj_--_Po_poti_Ivana_Potr ča_in_Matija_Murka Message-ID: <019201c84a12$440bf440$3200a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, December 28, 2007 12:20 PM Subject: 2. januarja po poti Ivana Potrca in Matija Murka Drugega dne novega leta prisrcno vabljeni na 8. pohod po poti Ivana Potrca in Matija Murka. Zbor v sredo, 2. 1. 2008, ob 9.00 pred Knjiznico Ivana Potrca na Presernovi ulici na Ptuju, 3 ure zmerne hoje do rojstnih his v Stukih, Drstelji in nazaj do Ptuja po obronkih Slovenskih goric z razgledom na Haloze, Dravsko polje in Pohorje. ==== V ponedeljek 7. januarja bo ob 10.30 v predavalnici # 2 na FF v Ljubljani predaval Gregor Kocijan. Tema predavanja bodo Cankarjeve Podobe iz sanj. Vabljeni! -- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 31 13:36:54 2007 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 31 Dec 2007 13:36:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_med_kulturami_-_19=2E_Sl ovenski_slavistični_kongres_v_Celovcu Message-ID: <4778F076.29272.6C711B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabilo k prijavi referatov in predstavitev na Slovenskem slavističnem kongresu 2008 -- Slovenščina med kulturami Po kongresih v Zagrebu in Trstu bo prihodnji Slovenski slavistični kongres leta 2008 potekal v Celovcu. Časovno bo sovpadal z dvema pomembnima kulturnima obeležjema: leta 2008 bomo proslavljali 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, leto 2008 pa je razglašeno tudi za leto medkulturnosti, v katerem želimo zato razmišljati o medkulturnih vidikih v slovenskem jeziku in slovenski književnosti. Obe tako očitni tematski izhodišči sta izoblikovali tudi naslov kongresa Slovenščina med kulturami. Poseben del razpravljanja o medkulturnosti je povezan s književnostjo in jezikom manjšin (širše gledano tako nacionalnih kot socialno in družbeno pogojenih), predvsem na področjih šolstva oz. izobraževanja. Četrto tematsko izhodišče, s katerim se bo referatno spopadel kongres, je položaj jezika in literature v (ne več tako) novih medijih. Vabimo vas, da do 1. februarja 2008 prijavite svoj referat za 19. Slovenski slavistični kongres (Celovec, 2.--4. oktobra 2008). Navodila za prijavo in podrobnejša tematska izhodišča kongresa so dosegljiva na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slakongres2008.html Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 1 10:49:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Jan 2008 10:49:32 +0100 Subject: [SlovLit] 2008 Message-ID: <011a01c84c5b$9dc64210$3200a8c0@P4> From: Cc: Sent: Saturday, December 29, 2007 6:32 PM Subject: Voscila Ker je dvatisočosmo za nas slaviste predvsem čas poltisočletnega jubileja očeta slovenske besede, z veseljem namenjam članom in prijateljem Slavističnega društva Slovenije takšno hudo apokrifno, vendar globoko iskreno željo: Vom, vsem dobrim inu slavozhlanskim kerszhenikom, kir v tih slovenskih inu drugih deshelah prebivate, gnado, mir, milost inu vse dobro v novem lejtu Trubarjevem skusi slovlitanije svejstu voszhim. Vash predsednik Miran Koshuta From jaka na jaka.org Tue Jan 1 20:36:15 2008 From: jaka na jaka.org (Jaka_=AEeleznikar?=) Date: Tue, 01 Jan 2008 20:36:15 +0100 Subject: [SlovLit]Slovenščina_med_kulturami_-_19=2E_Slovenski_slavistični_kongres_v_Celovcu In-Reply-To: <4778F076.29272.6C711B@matjaz.zaplotnik.siol.net> References: <4778F076.29272.6C711B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Message-ID: <477A962F.5050504@jaka.org> Spoštovani, najprej vsem lepe želje v pravkar začetem letu 2008 in nekaj misli ob kongresu (na temo 'novih' medijev), upam, da bom preko SlovLita dosegel koga od organizatorjev ne tako zelo redek pojav na kongresih v tem, čemer tukaj rečemo mednarodni prostor, je, da združujejo teorijo in prakso, da torej poleg referatov vključujejo tudi dela praktikantov obravnavanega področja to, kot primer dobre prakse, zelo priporočam. Izmenjava trenutnih informacij med teorijo in prakso je koristna za obe strani in posledično za celotno družbo in, glede na majhnost države, bi veljalo, kar je sicer utečena praksa, razpis za dela narediti mednaroden (glede na to, da sem tukaj edini avtor tovrstne literarnosti, se zavedam, da vam sedaj predlagam zelo patološko razmerje, če se ne poseže tudi izven Slovenije) + literarnost, ki izkorišča nove medije (zelo nenatančen pojem, mislim na omrežen računalnik) se zgolj delno prekriva z literarnostjo, kot jo privzeto razumemo. Prostora za teoretsko analizo, kolikor se hoče in upam, da kongres ne bo 'nove medije' zapopadel zgolj kot, sicer relevantne, spletne podaljške distribucije 'tradicionalne' literarnosti. Jezikovni izraz, ki uporablja računalnik (oziroma nove možnosti tega medija), temelji na programskosti. In to odpira zelo široko paleto pristopov zainteresiranim SlovLitjanom bi za teoretski uvid, ako niste že prebrali, priporočil: Espen J. Aarseth: Cybertext: Perspectives on Ergodic Literature (v angleščini, 1997) + PR/info: http://www.hyperrhiz.net ++ če kdo želi, lahko preizkusi moje zadnje delo komputacijske spletne vizualne poezije: (dodatek za Firefox, stran še ni oblikovana) http://www.jaka.org/2007/pzhm/ zadeva je še v testni razvojni stopnji, deluje, a bo še dopolnjena. sicer pa je o ljubezni iz izginjanju :) vsebinski in tehnični komentarji zaželjeni lep pozdrav, Jaka Železnikar http://www.jaka.org Matjaž Zaplotnik wrote: > Vabilo k prijavi referatov in predstavitev na Slovenskem slavističnem > kongresu 2008 -- Slovenščina med kulturami > > Po kongresih v Zagrebu in Trstu bo prihodnji Slovenski slavistični > kongres leta 2008 potekal v Celovcu. Časovno bo sovpadal z dvema > pomembnima kulturnima obeležjema: leta 2008 bomo proslavljali 500. > obletnico rojstva Primoža Trubarja, leto 2008 pa je razglašeno tudi > za leto medkulturnosti, v katerem želimo zato razmišljati o > medkulturnih vidikih v slovenskem jeziku in slovenski književnosti. > > Obe tako očitni tematski izhodišči sta izoblikovali tudi naslov > kongresa Slovenščina med kulturami. Poseben del razpravljanja o > medkulturnosti je povezan s književnostjo in jezikom manjšin (širše > gledano tako nacionalnih kot socialno in družbeno pogojenih), > predvsem na področjih šolstva oz. izobraževanja. Četrto tematsko > izhodišče, s katerim se bo referatno spopadel kongres, je položaj > jezika in literature v (ne več tako) novih medijih. > > Vabimo vas, da do 1. februarja 2008 prijavite svoj referat za 19. > Slovenski slavistični kongres (Celovec, 2.--4. oktobra 2008). > > Navodila za prijavo in podrobnejša tematska izhodišča kongresa so > dosegljiva na spletni strani > http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slakongres2008.html > > Vabljeni! > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 3 07:22:24 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Jan 2008 07:22:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Tujci_slovenskega_izvora_--_Donat_Mg_=28 ali_zakaj_je_Bevkova_knjižnica_v_Cerknem_za_nedol očen_čas_zaprta=29 Message-ID: <004c01c84dd1$02b63ba0$3200a8c0@P4> From: "Bogomila Kravos" Sent: Wednesday, January 02, 2008 6:48 PM Subject: Tujci slovenskega izvora Dragi kolega, ne glede na mojo tržaško preobčutljivost, se mi zdi vredno razmisleka, kar sem prebrala na UE -Ljubljana (Tobačna). Na uradu za tujce je med kategorijami prosilcev za potrdilo o začasnem prebivališču definicija - tujci slovenskega izvora kamor bi spadala tudi sama, če ne bi takoj po osamosvojitvi zaprosila in dobila slovensko državljanstvo. Kljub temu me oznaka zelo moti, posebej še, ker naši sosedje svoje sonarodnjake kjerkoli po svetu označujejo za Italijane (tudi ko italijanščine ne znajo) in v zadnjih časih dosledno uporabljajo na zemljevidih italijanska imena krajev vse do Ljubljane. Nekoč smo bili Slovenci, ki smo živeli za mejo pomoči potrebni bratje, potem zamejci, s katerimi je bilo treba tkati tvorne vezi in graditi enotni kulturni prostor, zdaj smo postali tujci. Oznaka tujci zveni malce cankarjansko in temu primerna je tudi ugotovitev, da je neka komisija določila status Slovencev, ki v tujem okolju ohranjajo svoje slovenstvo in si morda domišljajo, da ga lahko s svojimi drugačnimi in zato dodatnimi izkušnjami celo bogatijo. Sama v svoje slovenstvo ne dvomim in ne dvomim, da razumete moje pomisleke. Naj bo to edini slab občutek v novem letu. Prisrčna voščila vsem! Bogomila Kravos Pri Sv. Ivanu v Trstu, 2. januarja 2008 ==== From: "Domc" Sent: Thursday, January 03, 2008 12:05 AM Subject: Ali zaprtost res rešimo z eno samo potezo? Donat Mg (ali zakaj je Bevkova knjižnica v Cerknem za nedoločen čas zaprta) Rad bi vam voščil vse lepo v novem letu, a ne morem, ne smem. Za velikimi okni stojijo police. Polne so, knjig. Tistih papirnatih stvari, ki po pripovedovanju prenesejo vse. Ovite v bolj trde ali mehkejše platnice, polne nepotrebnih besed. Štejejo le dejanja, ki pripeljejo do tisočev mrtvih, golih, neizobraženih, samih, zaprtih v greznice zmaterializiranih želja. Žejne oči se ozirajo po njih. Tako blizu so, a vseeno so nedotakljive, kakor da smo se preselili v vzporednost in na nas ne sme pasti njihova senca, saj bi bili potem onečaščeni, kajti lahko bi videli in čutili. Pregrešno je misliti, da je tudi tukaj kaj takega mogoče. Čakajo, da nanje pade prah in zabriše sledi mastnih odtisov rok, ki so segale po njih, ki so jih ujčkale: v naročju, v postelji, na travniku, v opoju, v smradu, v čakalnici, na avtobusu, v šoli, za zaprtimi vrati doma, ko so po očeh polzele solze želje pobega iz brezizhodnosti. Koliko časa bodo same. Preveč, danes bi roka segla po njih. Ni važno število dni. Pravijo, da v Drogi Kolinski polnijo tekočino, ki prežene vse vrste zaprtosti. Je bolj pomenljivo ime proizvajalca (droga) ali blagovna znamka (ustekleničena voda). Knjiga kot droga in voda za dušo. Bevkova knjižnica v Cerknem je v letu 2008 zaprta, koliko časa (nihče ne ve). Dragi Slobodan Vučićević, ali je tvoja voda dobra samo za telo ali tudi za dušo? Domen Uršič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 6 09:45:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 Jan 2008 09:45:44 +0100 Subject: [SlovLit] Na ogled filma in na debato -- Oxford Round Table -- Razpis za znanstvene monografije Message-ID: <00ef01c85040$879d6f70$3200a8c0@P4> From: "Maruška Agrež" Sent: Friday, January 04, 2008 8:53 PM Subject: Fwd: FILMSKI VEČER V sredo, 9. 1. 2008, v predavalnici št. 34 ob 19.40 bomo študenti slovenistike v okviru študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije organizirali filmski večer. Gledali bomo film Halgato, posnet po romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti. Filmu bo sledila debata, ki jo bo usmerjala profesorica Alojzija Zupan-Sosič. Vabljeni vsi zainteresirani, Maruška Agrež ==== Najbrž je še kdo od kolegov te dni prejel vabilo na Oxford Round Table, okroglo mizo na temo Allusions to God in British and American Prose and Poetry since 1700: Pursuing Global Religius Accord, ki se bo dogajala med 13. in 18. julijem 2008 v Oxfordu v Angliji (http://www.oxfordroundtable.co.uk). Udeležencem obetajo objavo prispevka v uglednih recenziranih publikacijah. Zelo vabljivo za vse, ki jim habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani očita pomanjkanje mednarodne odmevnosti. Spretni oxforžani za tako pridobljeno mednarodno odmevnost zaračunavajo 2940 $, če pa vas spremlja žena/mož/ljubimec/ljubimka, 4840 $. Vredno posnemanja? --- miran ==== http://www.arrs.gov.si/sl/infra/monogr/razpisi/07/razp-monogr-08.asp -- javni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2008. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 6 23:35:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 Jan 2008 23:35:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Pri_Prežihu_in_še_kje_--_Učni_jezi k_na_Mediteranski_univerzi Message-ID: <047701c850b4$7f5436e0$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri87/index.html -- pri Prežihu in še kje. ==== Od: "Andrej Skrbinek" Zadeva: Mediteranska univerza; učni jezik Datum: 20. december 2007 12:19 Spoštovani, na spletni strani iniciative za ustanovitev mediteranske univerze ni zaslediti besedila v slovenščini. Glede na dejstvo, da Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB2) v 8. členu pravi, da je učni jezik na visokošolskih zavodih slovenski, me zanima, kako bo učni proces na "Mediteranski univerzi" usklajen z zakonom. Lep pozdrav, Andrej Skrbinek Vir: (ZViS-UPB2), Uradni list RS 100/2004 z dne 13.9.2004 [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004100&stevilka=4325 ; 20. 12. 2007] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 14:10:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Jan 2008 14:10:41 +0100 Subject: [SlovLit] Spletno odkrivanje lepot slovenskega jezika Message-ID: <002501c8512e$c28f0f00$284602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, January 07, 2008 11:11 AM Subject: Za Slovlit Poljski študentje slovenščine na Univerzi v Gdansku so z letošnjim študijskim letom pripravili posebno dvojezično, poljsko-slovensko spletno stran z imenom Czar Slowenii/Čar Slovenije, ki je na spletnem naslovu www.czar-slowenii.pl. Študentje so stran postavili na pobudo lektorice slovenskega jezika Maše Guštin s katedre za slavistiko, osnovno postavitev spletne strani je sofinanciralo slovensko ministrstvo za kulturo, podpirajo pa jo tudi mnoge poljske in predvsem slovenske organizacije, ustanove, društva in založbe, med drugimi Študentska založba, ljubljanski Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter Veleposlaništvo RS v Varšavi. Osnovni namen spletne strani je, da poljskim študentom, ki jih zanimajo slovenski jezik, literatura in kultura, omogoči, da ohranjajo stik, nadgrajujejo znanje, se poglobijo v določeno tematiko ter objavljajo svoje prevode in druge prispevke. Na oddelku za slavistiko v Gdansku upajo, da se bodo aktivnemu sodelovanju pridružili poljski lektorati slovenskega jezika, ki potekajo v Bielski Biali, Katovicah, Krakovu, Lodžu in Varšavi. >Seveda pričakujemo tudi sodelovanje študentov slavistike z drugih univerz Poljske, saj smo si stran hkrati zamislili kot most oziroma povezavo med njimi,< je povedal Tomasz Lukaszewicz, glavni urednik spletne strani Czar Slowenii/Čar Slovenije. K sodelovanju vabi tudi študente iz Slovenije, da objavijo prispevke o domovini in njeni kulturi v poljskem jeziku. Tomasz Lukaszewicz je razložil, da je spletna stran namenjena tudi širši javnosti na Poljskem. >Naš namen je objavljanje kakovostnih informacij, zanimivosti in posebnosti, povezanih s Slovenijo, ki naj bi pritegnile in vzbudile zanimanje pri publiki, ki jo zanima njena kultura, gospodarstvo ali družbeni razvoj. Želimo in upamo, da bo spletna stran med drugim igrala promocijsko vlogo Slovenije in njene kulture na Poljskem ter razširila in poglobila stike med obema državama.< Lukaszewicz je izrazil upanje, da bo koncepcija njihove spletne strani spodbudila lektorate, ustanove in društva po svetu, da bodo zasnovali podobne strani, namenjene izobraževanju in povezovanju. Mojca Pišek, Dnevnik, ponedeljek 7. 1. 2008 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 7 19:59:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Jan 2008 19:59:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Rock_v_literarni_vedi_--_O_srečanju_le ktorjev_slovenščine_na_tujih_univerzah Message-ID: <008201c8515f$788e6500$3200a8c0@P4> V četrtek 10. januarja bo v sejni sobi v petem nadstropju FF ob 15.00 Mojca Saksida zagovarjala magistrsko delo z naslovom Slovenska rockovska besedila v literarnem sistemu. Vabljeni. ==== From: "Šiškovič Nidorfer Mojca" Sent: Monday, January 07, 2008 3:23 PM Subject: O srecanju lektorjev slovenscine na tujih univerzah Dvodnevno tradicionalno delovno srečanje in izobraževanje učiteljev slovenščine na tujih univerzah 3. in 4. januarja se je zaključilo s prijetnim sprejemom pri ministrici za visoko šolstvo Mojci Kucler Dolinar v Vili Podrožnik, kjer so se nam pridružili poleg pomembnih predstavnikov različnih državnih institucij in (rektorjev) slovenskih univerz tudi mediji - prispevki so bili objavljeni v petek večkrat na Radiu Slovenija in v TV Dnevniku (glejte portal http://www.rtvslo.si, Arhiv), v Delu in Nedelu, Demokraciji, preko STA in še kje. Ministrica je v govoru poudarila, da je delo lektorjev slovenščine po svetu posebno poslanstvo, ki je ob podpori slovenske države in z veliko dodatnega dela in entuziazma učiteljev zelo uspešno, s strani programa Slovenščina na tujih univerzah, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, pa smo se v medijih zavzeli za čimprejšnjo ureditev delovnopravnega položaja učiteljev slovenščine na tujih univerzah. Mojca Nidorfer Šiškovič Več: Sprejem lektorjev slovenskega jezika na univerzah v tujini -- http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=1147 Kucler Dolinarjeva sprejela lektorje slovenščine -- http://novice.matkurja.com/novica.php?idm=104&idn=395071 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 8 08:34:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Jan 2008 08:34:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi_2008 Message-ID: <002701c851c8$db766e60$3200a8c0@P4> From: "Andrejka Susmelj" To: Sent: Monday, January 07, 2008 10:03 PM Subject: Primorski slovenistični dnevi Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo 19. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, 18. in 19. aprila 2008 v Brdih in Novi Gorici s temo Brda v slovenskem jeziku in literaturi. Na srečanju bomo začutili in spoznavali Brda na obeh straneh meje. Vse, ki vas predpisana tema zanima ali se z njo že ukvarjate, vabimo, da svoj teoretski ali didaktični prispevek, povezan s šolsko prakso, prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 29. 2. 2008 na elektronski naslov: andrejka.susmelj na guest.arnes.si ali ssmailagic na siol.net oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 19. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s SD Koper in SD Trst-Gorica-Videm. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni. Senija Smajlagič, Meddruštveni odbor PSD, in Andrejka Šušmelj, predsednica SD Nova Gorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 8 11:30:13 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 8 Jan 2008 11:30:13 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij_o_Josku_Tislerju_ob_50-letnici_Slovenske_gimnazije_--_Konferenca_v_Bielsko-Biali References: <002701c851d5$37d3a400$0a64640a@SNIPI> Message-ID: <00cd01c851e1$756dca00$3200a8c0@P4> From: "piko" Sent: Tuesday, January 08, 2008 10:02 AM Subject: Fw: tischler Slovenska gimnazija Petek, 18. 1. 2008 9.30 Plenum za dijakinje in dijake visjih razredov Miha Vrbinc: Zivljenje dr. Joska Tischlerja Teodor Domej: Zacetki Slovenske gimnazije in razvoj sole Odprtje razstave o dr. Josku Tischlerju 10.30-12.15 Delavnice za dijakinje in dijake a. Pricevanja profesorjev-kolegov, ucencev in hcerke dr. Joska Tischlerja b. Tischlerjeva nagrada, govorniski natecaj in Tischlerjev pokal c. Sodelovanje Slovenske gimnazije z gimnazijo na Ravnah 13.30 Kosilo v Katoliskem domu prosvete Sodalitas v Tinjah Dom v Tinjah 15.00 Teodor Domej: Mesto Slovenske gimnazije v zavesti koroskih Slovencev Vladimir Klemencic: Spomini na srecanja z dr. Joskom Tischlerjem in pogovore o nastajanju in pomenu gimnazije za slovensko manjsino na Koroskem Miha Vrbinc: Slovenska gimnazija danes in jutri 17. 00 Reginald Vospernik: Slovenska gimnazija in njene obsolske dejavnosti v duhu povezovanja Janko Zerzer: Prispevek beguncev k solski in izvensolski vzgoji na Koroskem S. Ambrozija Potocnik: Sodelovanje dr. Tischlerja s solskimi sestrami Joze Andolsek: Salezijanci v sluzbi vzgoje dijakov Herman Kelih in Joze Blajs: Pomen dijaskih domov vceraj in danes 20.00 Kulturni spored Sobota, 19. 1. 2008 (Dom v Tinjah) 9.00 Avgustin Malle: Idejna diferenciacija med koroskimi Slovenci Valentin Sima: Nacizem, pregnanstvo, odpor. 10.30 -12.30 Janko Zerzer: Dr. Josko Tischler kot kulturnik Matevz Grilc: Dr. Josko Tischler kot politik Drago Stoka: Dr. Josko Tischler in njegovi stiki s Primorsko Danijel Grafenauer: Tischlerjevi stiki s Klubom koroskih Slovencev v Ljubljani Janez Stergar: Tischlerjeve sledi v slovenski zgodovini Informacije in prijave: Krscanska kulturna zveza (office na kkz.at) in Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik (institut.urban.jarnik na ethno.at) ==== From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk" To: Sent: Tuesday, January 08, 2008 9:25 AM Subject: sporocilo o konferenciji Vabimo na mednarodno konferenco SEMANTICS WITHOUT BORDERS (morphemes, words, constructions, texts), Bielsko-Biala 11.-13. sept. 2008 Plenarna predavanja bodo imeli Ewa Dabrowska, Klaus Uwe-Panther, Margaret Winters in Jordan Zlatev. Za celotno vabilo v anglescini pisite Agnieszki Bedkowski-Kopczyk ali na Slovlit. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 8 14:37:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Jan 2008 14:37:58 +0100 Subject: [SlovLit] Cankarjevo tekmovanje 2007/08 Message-ID: <002f01c851fb$afa1b230$3200a8c0@P4> From: "Klemen Lah" Sent: Tuesday, January 08, 2008 12:34 PM Subject: Cankarjevo tekmovanje 2007/08 Spoštovani organizatorji tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2007/08! Kot vodja nekdanje skupine za prenovo Cankarjevega tekmovanja v okviru slavističnega društva sem vesel, da ste že v letošnjem letu vključili vse temeljne spremembe, ki smo jih predvideli v slavističnem društvu (ena oblika preverjanja - spis, nov ocenjevalni obrazec, tristopenjsko tekmovanje, omejitev tekmovalcev na višjih ravni, enotna komisija na državi ravni ...). Taka oblika tekmovanja bo gotovo poenostavila organizacijo in omogočila bolj ustvarjalen pristop k tekmovanju. Žal pa sem dolžan opozoriti, da ni bila vključena ena izmed pomembnejših sprememb: plačilo učiteljem in komisiji za popravo spisov (priprava bi še naprej ostala prostovoljna). Namesto tega ste, žal, učiteljem zagrozili, da bo _organizator zavrnil vse tekmovalce tiste šole, ki na regijsko tekmovanje_ ne bo poslala "popravljalca" spisov. Če sem še lahko tiho ob pritisku na učitelje slovenščine, ki že tako klecajo pod številnimi obremenitvami, pa ne morem biti tiho ob tem, da se za sredstvo grožnje vključuje učence in dijake. Ti s problemi pri organizaciji Cankarjevega tekmovanja nimajo nič, zato bi jim morali zagotovi udeležbo na tekmovanje ne glede na to, ali je njihova šola zagotovila popravljalca. V upanju, da boste upoštevali to spremembo, vas lepo pozdravljam in vam želim čim manj zapletov pri nadaljnji organizaciji. LP, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 9 09:07:20 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Jan 2008 09:07:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_leksikon_priimkov_--_Spletni_t ečaj_slovenščine_za_nemško_govoreče_--_Pr ogrami_za_analizo_besedil Message-ID: <000901c85296$b4749390$284602c1@ff.unilj.si> From: Matjaž Rebolj [mailto:matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, January 08, 2008 11:46 PM Subject: FW: Leksikon priimkov From: Janez Toplišek [mailto:janez na toplisek.net] Sent: Friday, January 04, 2008 12:05 PM Subject: Leksikon priimkov Kolegi rodoslovci! Na naslovu http://www.rodoslovje.com/priimki/index.htm je postavljen prvi slovenski leksikon priimkov. Zaenkrat je to šele seznam priimkov prebivalcev Slovenije, saj je razlag priimkov še malo (gl. primere: Kumperščak, Adame, Abram, Baratevc, Allegro ...). Poleg priimkov bodo obdelana tudi hišna imena. Osnovna zgradba leksikona je zapolnjena nekaj čez polovico, dokončano bo v tem mesecu. Nekateri znani imenoslovci so že dali na voljo svoje dosedanje ugotovitve (Merku, Feinig, Stres), soglasje drugih še pričakujem. Tako bomo povezali posamična imenoslovna raziskovanja, rezultat pa bo popolnejši, kot če bi se s priimki ukvarjal posameznik. Med sodelavce leksikona se lahko uvrstite tudi rodoslovci in drugi, saj imate zbrane dragocene podatke o priimkih in hišnih imenih. Vsak sodelavec bo naveden v seznamu: http://www.rodoslovje.com/priimki/avtorji.htm. Zanimivi bodo zlasti takšni podatki: - letnica in kraj oz. vir najdbe najstarejšega posameznega priimka (praviloma pred letom 1750, z morebitno navedbo osebe ali naslova, kjer je bil priimek najden), - seznam starih hišnih imen za posamezen kraj ali župnijo (letnica, naslov hiše, župnija/občina); seveda bo dobrodošel tudi vsak posamičen tak podatek, - zgodovinski načini zapisovanja posameznega priimka, - načini zapisovanja priimka pri izseljencih v tujini, načini spremembe priimka v tujem jezikovnem okolju (z navedbo države/jezikovnega območja), - prvi trije najpogostejši priimki v župniji, - razlaga pomena/izvora posameznega priimka (z verodostojno/dokazljivo utemeljitvijo; lahko tudi samo dokaz o nastanku priimka iz konkretnega krajevnega imena), ipd. Nekateri imenoslovci bodo dali na voljo svoja že objavljena dela, iz katerih bo treba izločiti posamezne priimke v obliki leksikonskih gesel. Za to delo bomo potrebovali več sodelavcev! Ni časovnih ali količinskih zahtev, vsakdo lahko naredi kolikor zmore oz. želi - vsak prispevek bo dobrodošel. Kdor bi bil pripravljen sodelovati, naj se prosim oglasi neposredno meni (janez na toplisek.net). S skupnimi močmi lahko zgradimo nekaj, kar nimajo tudi večji narodi! Povezava na leksikon je tudi s strani "Slovensko rodoslovje" http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod.htm . Vabljeni! lp Janez Toplišek ==== From: matjaz rebolj [mailto:matjaz.rebolj na ff.uni-lj.si] Sent: Tuesday, January 08, 2008 11:48 PM Subject: spletni tecaj [...] Ker ste strokovnjak za racunalniske zadeve v najsirsem smislu, bi Vam rada tudi sporocila, da na univerzi v Hamburgu izdelujemo spletni tecaj za ucenje slovenscine za nemsko govorece. Dostopen je na naslovu: http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ Imate morda kako idejo, kam bi lahko dali povezavo, da bi do tecaja prislo kar najvec zainteresiranih studentov? Lepe pozdrave in dobre zelje za leto 2008 Monika Pemic Institut für Slavistik Universität Hamburg ==== http://lists.village.virginia.edu/lists_archive/Humanist/v21/0461.html -- ToyChest, seznam spletno dosegljivih orodij za analizo besedil. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Jan 10 13:10:20 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 10 Jan 2008 13:10:20 +0100 Subject: [SlovLit] O Trubarju v Historicnem seminarju Message-ID: <20080110_121020_067534.vladka.tucovic@guest.arnes.si> HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu, ko se je pred 500 leti rodil Primož Trubar, oče prve slovenske knjige, vabi na predavanje Za sledmi še malo poznanega Trubarja S tem prispevkom, ki sodi v širši kulturnozgodovinski in jezikoslovni tematski sklop Slovensko-švicarsko-italijansko-hrvaških književnih stikov in prevodov v 16. stoletju, želi avtorica svoja dosedanja dognanja o Primožu Trubarju dograditi z novimi plodovi prvenstveno slovensko ? italijanskega znanstvenega sodelovanja. Z odstiranjem zgodovinskih dejstev bo podan ključ do umevanja: a) Trubarjevega psevdonima Philopatridum Ilyiricum (Primož Trubar, Catechismus, 1550) in b) kratice N. V. T., ki sledi posvetilnemu pozdravnemu nagovoru Ty Vashi Slushabniki inu Bratie (Primož Trubar, Catechismus, 1555) pomena miselnih vzorcev tujih novodobnih pisateljev za Trubarjevo ustvarjanje 3. ozadja Trubarjevega suverenega obvladovanja svojskosti izvirnega biblijskega jezika. Predavala bo ddr. Francka Premk Francka Premk je sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU oz. njegove Sekcije za zgodovino slovenskega jezika, ki se ukvarja z izdelavo slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Študirala je francoščino, ruščino, italijanščino in zgodovino slovenskega jezika na univerzah v Ljubljani in v Zürichu, kjer je na tamkajšnji Filozofski fakulteti leta 1973 tudi prvič doktorirala. Od tedaj se je posvečala predvsem slovenistiki in primerjalnim študijam. Leta 1989 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjala svoj drugi doktorat z doktorsko disertacijo ?Pomenska in stilistična problematika Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda Davidovega psaltra v luči hebrejskega izvirnika?. Disertacija je leta 1992 v predelani in dopolnjeni obliki izšla kot monografija Korenine slovenskih psalmov. V zadnjem času se posveča predvsem preučevanju ustvarjalnemu sodelovanju predstavnikov slovenske, hrvaške, italijanske in švicarske jezikovne kulture v 16. stoletju. Njena bibliografija šteje poleg dveh knjig več kot sto bibliografskih enot v raznih evropskih jezikih. Predavanje bo v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://hs.zrc-sazu.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 11 09:37:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 11 Jan 2008 09:37:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_narečna_književnost_--_Gre gor_Kocijan_--_Zgledno_omledno Message-ID: <002501c8542d$3d467bb0$314602c1@ff.unilj.si> From: Sollner Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Thursday, January 10, 2008 3:00 PM Subject: FW: Vabilo From: Mojca Garantini [mailto:mojca.garantini na uni-mb.si] Sent: Thursday, January 10, 2008 1:19 PM Subject: Vabilo Filozofska fakulteta in Slavistično društvo Maribor vabita na predstavitev, ki bo v torek, 15. 1. 2008, ob 12. uri na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, v predavalnici 2.17, Koroška cesta 160. Zbrane bo nagovoril dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Marko Jesenšek. Predstavili bomo naslednjo knjižno novost: Marija Stanonik: Slovenska narečna književnost. ==== http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/gregor%20kocijan/inde x.html -- slike s predavanja Gregorja Kocijana 7. januarja 2008. ==== Barbara Pregelj: Zgledno omledno: Trivialno v slovenski postmoderni književnosti. Ljubljana: SDS, 2007 (Slavistična knjižnica, 12). 205 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 13 11:16:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 13 Jan 2008 11:16:43 +0100 Subject: [SlovLit] Zgledno_omledno_--_Slavistična_konfere nca_--_Z_umetniško_besedo_skozi_življenje_--_Te čaj_iskanja_po_virih_v_NUK-u Message-ID: <009601c855cd$66bbf5f0$3200a8c0@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Friday, January 11, 2008 6:59 PM Subject: za slovlit Barbara Pregelj: Zgledno omledno: Trivialno v slovenski postmoderni književnosti. Ljubljana: SDS, 2007 (Slavistična knjižnica, 12). 205 str. Knjiga je na razpolago pri Slavističnem društvu Slovenije. Naj dodam še izvleček iz recenzije: Monografija Barbare Pregelj ima pet poglavij. V prvem je predstavljena teoretska podlaga njene raziskave (Trivialno in refleksija o postmodernizmu), v drugem vprašanje preseganja žanrske sheme pri nekaterih naključno izbranih, a dovolj reprezentativnih avtorjih iz svetovnega prizorišča: Umbertu Ecu, Johnu Fowlesu, Manuelu Puigu, Thomasu Pynchonu (Trivium mundi). Tretje in četrto poglavje monografije predstavljata težišče njene raziskave, saj je naslanjanje na trivialne žanre raziskano in predstavljeno kot postopek medbesedilnosti v slovenski daljši ter krajši prozi. V teh poglavjih avtorica razišče rabo žanrskih konvencij detektivke, kriminalke, (znanstvene) fantastike in ljubezenskega ter zgodovinskega romana. Ti žanri so v zadnjih dvajsetih letih v slovenski književnosti najpogostejši in morda jih tudi zato slovenski postmodernistični avtorji najraje uporabljajo. Ob detektivki in kriminalki se avtorica pomudi ob analizi protagonista (detektiva), ob fantastiki in zgodovinski prozi je težišče njenega raziskovanja na analizi prostora in časa, ob ljubezenskem romanu pa na analizi pripovedovalca. Analiza značilnejših elementov pripovedi pripomore k večji nazornosti avtoričine teze. Peto poglavje monografije ponuja pregled žanrskega sinkretizma na strani lahke (trivialne) književnosti, pri čemer se avtorica osredotoča na dela in/ali avtorje, ki večinoma presegajo predvidljive žanrske vzorce detektivke, kriminalke, znanstvene fantastike, vohunskega romana, zgodovinskega ter ljubezenskega romana , s čemer kažejo svojo stremljivost. Sledi kronološki in žanrski pregled vseh obravnavanih žanrov. Monografijo sklepa obširen pregled literature, v kateri so zajeti vsi pomembnejši teoretiki tako postmodernizma kot raziskav žanrov ter trivialne književnosti. Avtoričin glavni namen je preveriti trditve, ali tudi za slovensko književnost veljajo (precej pogoste) trditve o preseganju tradicionalne delitve na visoko ter lahko (trivialno) literaturo, kar naj bi bila ena od pomembnejših posledic postmodernizma, še prej pa povečanega zanimanja (tako ustvarjalcev kot teoretikov) za trivialne žanre ter spremenjene narave literature kot institucije, v kateri se vse bolj uveljavljajo tržni zakoni. [...] Da gre za pomemben oz. splošen pojav, priča tudi dejstvo, da so v raziskavi zajeti vsi pomembnejši avtorji zadnjih dveh desetletij, še posebej predstavniki t.i. mlajše generacije, ki jim literarna veda vseskozi pritika oznako postmodernizma (Andrej Blatnik, Igor Bratož, Branko Gradišnik, Maja Novak, Miha Mazzini, Igor Škamperle, Katarina Marinčič idr.) pa tudi avtorji predhodnih generacij, kot so Drago Jančar, Berta Bojetu, Marjeta Novak Kajser. [...] Lepe pozdrave, Zoltan JAN ==== http://www.sfb441.uni-tuebingen.de/pos3 -- konferenca Perspectives on Slavistics III, Hamburg, 28.--31. 8. 2008. ==== From: "SSK" Sent: Friday, January 11, 2008 1:08 PM Subject: Vabilo na literarni večer SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES prireja v okviru VEČEROV IZZA KONGRESA literarni večer Z UMETNIŠKO BESEDO SKOZI ŽIVLJENJE v četrtek, 17. januarja 2008, ob 18. uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani. V programu bodo sodelovali: avtorica knjig Slovenski književniki Marjeta Žebovec, dramski igralec Tone Kuntner in Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža Medvode. Večer bomo posvetili literarnim ustvarjalcem zunaj matične Slovenije: v zamejstvu in izseljenstvu. Nekateri kot pripadniki manjšine, drugi kot izseljenci, oboji pa iz globin svoje duše. ==== From: "Nataša Jordan" Sent: Friday, January 11, 2008 12:52 PM Subject: FW: Vabilo na tečaja iskanja po el. informacijskih virih v januarju Brezplačni tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. Virih in iskalna orodja" bo v torek, 15. januarja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. [...] Tečaj "DiKUL - Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" bo v torek, 22. januarja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL na enem mestu. [...] Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Nataša Jordan From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 13 13:28:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 13 Jan 2008 13:28:16 +0100 Subject: [SlovLit] Dva poziva Message-ID: <01a801c855df$c700b740$3200a8c0@P4> Kitajska podiplomska študentka psihologije, lektorica kitajščine in slikarka si želijo konverzacij v slovenščini. V zameno ponujajo svoja strokovna, jezikovna in umetnostna znanja. Interesenti se javite na miran.hladnik na guest.arnes.si Slovlit objavi prenekateri spletni naslov, ki morebiti komu koristi v stroki, v arhivu sporočil pa ga je čez dalj časa vendarle težko najti. Zato bo Matjaž Rebolj na strežnik FF postavil stran s seznamom najbolj uporabnih spletnih lokacij in orodij, potem ko mu boste na naslov matjaz.rebolj na guest.arnes.si sporočili svoje najljubše spletne vire s kratkim opisom. Pri meni so npr. nekje na vrhu seznama http://bos.zrc-sazu.si (Jakopinove Slovarske in besedilne zbirke: Nova beseda, SSKJ, Besedišče slovenskega jezika ...), http://cobiss.izum.si (Cobiss: Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) in http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji (Slovenski literarni zgodovinarji, projekt na Vikipediji). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 14 15:53:29 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 14 Jan 2008 15:53:29 +0100 Subject: [SlovLit] Pozabljena polovica Message-ID: <002801c856bd$456f2a20$314602c1@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Zadeva: Pozabljena polovica Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Spoštovani, Knjigarna MK v Slovenski matici in Založba Tuma Vas vljudno vabita na pogovor ob izidu monografije POZABLJENA POLOVICA - portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, ki bo v četrtek, 17. januarja ob 19. uri v prenovljenih prostorih knjigarne Mladinska knjiga na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. O projektu, ki je plod večletnega raziskovalnega dela uredniškega odbora, bodo spregovorile: Mojca Kumerdej, pisateljica in umetnostna kritičarka, dr. Neda Pagon, glavna urednica založbe Studia humanitatis, publicistka in prevajalka in članici uredniškega odbora knjige dr. Milica Antić Gaber, izredna profesorica na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Pogovor bo moderiral Goran Č. Potočnik, urednik na Založbi Tuma. V Pozabljeni polovici so predstavljene biografije 129 žensk, ki so v 19. in 20. stoletju pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji. Gre za obuditev in vzpostavitev ženskega spomina, vpogled v življenje žensk, ki so v razmerah in času, v katerem so živele, kljub in navkljub nenaklonjenosti do javnega delovanja žensk, presegle okvire osebnega in zasebnega življenja in delovanja ter posegle v javno življenje na mnogih področjih. Zbornik skozi osebne zgodbe tudi dokumentira način vstopanja žensk v javno in politično življenje v Sloveniji, ustanavljanje prvih ženskih političnih organizacij in društev, borbo za emancipacijo žensk v javnem življenju, na primer za volilno pravico. Zgodbe nam torej skozi osebne usode veliko povedo o splošnem položaju žensk in duhu časa v Sloveniji v določenem zgodovinskem obdobju. [...] Knjiga je izšla v seriji Razprave I. razreda SAZU, finančno sta jo podprla Ministrstvo za kulturo RS in Urad Vlade RS za enake možnosti. Ob tej priložnosti boste v knjigarni lahko kupili knjigo z 10 % popustom! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 08:19:24 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Jan 2008 08:19:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_Helge_Glušič_na_spletu_-- _Rudi_Benulič_--_CT Message-ID: <008501c858d9$4a9eae80$3200a8c0@P4> Predavanje Helge Glušič Tri srečanja z literaturo (Filozofska fakulteta v Ljubljani 10. 12. 2007, o Cirilu Kosmaču in Vitomilu Zupanu), je z enajstimi triminutnimi video izseki postavljeno na YouTube. Do filmčkov se doklikate tako, da v iskalno vrstico na http://www.youtube.com/ vtipkate Helga Glušič, dosegljivi pa so tudi v fakultetni kroniki (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/glušič/index.htm) in iz gesla o Helgi Glušič v slovenski Wikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Helga_Glu%C5%A1i%C4%8D). --- miran ==== From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Wednesday, January 16, 2008 8:19 PM Subject: prof. Rudi Benulič Danes sem v Delu zasledila vest, da je v 100. letu starosti umrl prof. Rudolf Benulič. Nekaj časa je na Šubičevi gimnaziji sredi 60. let prejšnjega stoletja poučeval tudi naš razred. V spominu mi je ostal po tem, da smo pri njegovih urah zelo veliko literature prebrali na glas. Prinašali smo izdaje iz zbirke Kondor, na katero smo morali biti naročeni, in prebirali Kandida, Dekamerona, Kralja Ojdipa, Tartuffa, Matička ... Posebno zanimvo je bilo branje dram po vlogah. Profesor je branje občasno prekinjal in sprožil pogovor ter zraven nevsiljivo podal potrebno razlago. Tako smo doživeli in razumeli zelo veliko literarnih besedil, ustrelili sicer veliko kozlov pri razlaganju in branju, a tudi to smo si zapomnili, saj je bilo velikokrat zabavno. Profesor nam je na ta način približal in priljubil zahtevno klasični literaturo, in od tedaj me spremlja prepričanje, da ti teksti mladini ne morejo biti tako zelo nedostopni, če se jih učitelji prav lotijo. Profesor Benulič je tako poleg prof. Sajetove eden mojih prvih didaktičnih vzornikov. --- Naj bo ta zapis skromen spomin na pionirja didaktične metode glasnega branja, ki jo je mnogo pozneje lansiral kot svetovno uspešnico Daniel Pennac, priporočajo pa tudi številni sodobni teoretiki, ki spet odkrivajo pomen tega početja za doživljanje in razumevanje literature tudi na višjih stopnjah šolanja. ==== From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Wednesday, January 16, 2008 5:15 PM http://www.airbeletrina.si/index.php?option=com_content&task=view&id=877&Itemid=1 -- Lena Vastl, Iskanje izgubljenega časa, o zapletih na letošnjem Cankarjevem tekmovanju v časopisu Air Beletrina. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 11:07:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Jan 2008 11:07:02 +0100 Subject: [SlovLit] Ad: Trubar -- Mrakov zbornik Message-ID: <010801c858f0$b617af60$3200a8c0@P4> From: "Berta Golob" Sent: Thursday, January 17, 2008 10:38 AM Subject: Re: [SlovLit] Predavanje Helge Glušič na spletu -- Rudi Benulič -- CT Dober dan! Ko že vse sorte reči prebiram iz SlovLita, me grabi želja, da bi preko njega spomnili bratovske in sestrinske slaviste zdaj v tem slovesnem Trubarjevem letu na to, da jim je že sedem pravljičnih let na voljo drobna ilustrirana in skrbno uknjižena zgodba, naslovljena NAPISAL JE KNJIGO, močno primerna za osnovnošolske bralce tam od enajstega do neskončnega leta starosti. A ker ne cvilim v široko javnost za vsako stvar, kar sem zanje že poslala v beli svet, mogoče le ni preveč domišljavo, če spomnim na omenjeno knjigo. Izšla je pri založbi Viharnik z letnico 2001. Pozdravljam in želim v vsem vse dobro vsem! Berta Golob ==== Ivan Mrak (1906--1986): simpozij ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti slovenskega trageda Ivana Mraka v Slovenskem gledališkem muzeju leta 2006. Ur. Mojca Kreft in Ivo Svetina. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2007 (Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, 83). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 17 16:58:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 17 Jan 2008 16:58:53 +0100 Subject: [SlovLit] Janez Zor na filmu -- O slovenskih pisateljih v drugih jezikih Message-ID: <01a801c85921$dd3044a0$3200a8c0@P4> Janez Zor je 80-letnico praznoval že pred letom in pol, posnetki s prijetnega praznovanja pa so tukaj šele zdaj. Do njih pridete iz Wikipedije (http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Zor -- kdo bo prvi dopolnil geslo o njem?) ali pa tako, da v YouTube (http://www.youtube.com) vtipkate njegovo ime. Wiki-Cankarja (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar) in Wiki-Prešerna (http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1eren) je študentka iz Bolgarije priredila za bolgarsko Vikipedijo -- klikni bolgarščino na seznamu jezikov ob levem robu gesla. V poljščini je na podoben način nastal Tone Pavček (http://pl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek), v delu pa so še druga slovenska literarna gesla v poljščini in češčini. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 19 10:40:26 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 19 Jan 2008 10:40:26 +0100 Subject: [SlovLit] Roman in Miha Message-ID: <008001c85a7f$544f03b0$3200a8c0@P4> V Wiki projektu Roman (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Romani) se je odprl prostor za vpisovanje vsebine daljših proznih del (klasikov ali novitet), ki jih študentje prebirate in analizirate v seminarskih nalogah. Zakaj ga ne bi izkoristili? V strokovni video arhiv lahko vključimo še dvoje spominjanj na Miha Breganta: o mrtvem prijatelju je na spominskem večeru v DSP 13. 12. 2007 najprej pripovedoval Marcel Štefančič (http://www.youtube.com/watch?v=PlASzoR0LNg), potem pa še Bernard Nežmah (v petih kosih, začenši z http://www.youtube.com/watch?v=fUSW9aE8oDw ; do naslednjih izsekov se pride v rubriki Related videos). --- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sun Jan 20 00:12:26 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Sun, 20 Jan 2008 00:12:26 +0100 Subject: [SlovLit] Suzana Tratnik na FHS Message-ID: <20080119_231226_050634.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Fakulteta za humanistične študije in Oddelek za slovenistiko vabita na literarni večer z gostjo, pisateljico, prevajalko in aktivistko Suzano Tratnik, v sredo, 23.1.2008 ob 19. uri, v prostorih Foresterije Fakultete za humanistične študije. Večer bo posvečen novi ali že poznani bralski izkušnji literature, lezbične literature, razmisleku o položaju lezbične literature in njene vloge v slovenskem literarnem prostoru in še čemu. S Suzano Tratnik se bosta pogovarjala Nuša Miklavec in Marcello Potocco. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 20 16:58:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Jan 2008 16:58:16 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje o Slovencih v Italiji -- Novo v Vikipediji Message-ID: <016a01c85b7d$4611f240$3200a8c0@P4> From: "Bojana Todorović" Sent: Saturday, January 19, 2008 5:44 PM Subject: predavanje o Slovencih v Italiji V četrtek, 17. januarja 2008, je na slavistiki Jagelonske univerze v Krakovu dr. Giorgio Cadorini predaval o Slovencih v Italiji. Orisal je okvirno zgodovinsko situacijo območja, spreminjanje in nastanek sodobnih meja ter različna slovenska narečja in druge jezike, ki se govorijo na tem območju. Jezikovno situacijo je lepo ilustrirala pravljica v štirijezični izdaji. Predstavil je tudi časopisa Dom in Novi Matajur s članki v knjižni slovenščini, narečju in italijanščini, ter prvi berili za otroke v rezijanščini in terskem narečju. Predavanja so se udeležili predvsem študentje slovenskega lektorata. Giorgio Cadorini, ki je strokovni asistent za italijanistiko na Šlezijski univerzi v Opavi na Češkem, je diplomant tržaške univerze, kjer se je tudi naučil slovenščine, po rodu pa je Furlan. V Krakovu je bil na izmenjavi preko Erasmusa. Bojana Todorović === http://cs.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar -- češki Cankar http://pl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren -- poljski Prešeren http://pl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar -- poljski Cankar http://pl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Bartol -- poljski Bartol Vabljeni k popravilu morebitnih napak. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 23 10:03:22 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 23 Jan 2008 10:03:22 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEupančičeva_zbirka_--_Kermaunerjev o_predavanje_--_SMS-slovenščina_--_Naši_na_tu jem Message-ID: <000d01c85d9e$db65ffd0$594602c1@ff.unilj.si> Ob 130. obletnici rojstva Otona Župančiča vabijo na odprtje Župančičeve spominske zbirke, stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljane v Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi 2 v Ljubljani. Dogodek bo danes (23. 1.) ob 13.00. === V četrtek 24. 1. bo ob 11.00 v Slovenskem gledališkem muzeju (Mestni trg 17, Ljubljana, 1. nadstropje) praznovanje 50. obletnice ustanovitve Odra 57. Uvedlo ga bo predavanje Tarasa Kermaunerja na to temo. === Kanadskega slovenista Toma Priestlyja zanimajo razlike v SMS-komunikaciji med slovensko mladino na Koroškem in v Sloveniji. V ta namen bi mu prišla prav pomoč profesorice, ki bi nagovorila dijake, da ji odstopijo svoja sporočila, in jih poslala jezikoslovcu. Interesenti naj se oglasijo na naslov tom.priestly na ualberta.ca === http://sl.wikipedia.org/wiki/Jur%C4%8Di%C4%8D -- poljski Jurčič. http://cs.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren -- češki Prešeren. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 25 18:09:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Jan 2008 18:09:38 +0100 Subject: [SlovLit] Pasijon -- Megiser Message-ID: <007d01c85f75$12d35030$3200a8c0@P4> From: "Luka Vidmar" To: Sent: Friday, January 25, 2008 11:48 AM Subject: Pasijon Spoštovane kolegice in kolegi! Vabim vas na javno predavanje dr. Matije Ogrina z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU z naslovom Odprta vprašanja Škofjeloškega pasijona. Besedilo škofjeloške pasijonske procesije je kot najzgodnejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku postavljeno v slovenski literarni zgodovini 18. stoletja na dodobra utrjeno in osvetljeno mesto. Tako se je zdelo tudi predavatelju, dokler ni začel pripravljati znanstvenokritične izdaje tega besedila. Ta priprava je odprla nekatera nova gledišča in vprašanja - tudi probleme, ki jih zaenkrat ni mogoče pojasniti. Čeprav bo ponudilo nekatere nove osvetlitve, Ogrinovo kratko predavanje že z naslovom opozarja, da bo v njem več vprašanj kakor odgovorov. Predavanje bo v sredo, 30. januarja, ob 13.00 v Mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani (Novi trg 4, 2. nadstropje). Lep pozdrav, Luka Vidmar ==== http://de.wikipedia.org/wiki/Hieronymus_Megiser -- Megiser očitno zanima bolj Nemce in Poljake kot Slovence, saj o njem lahko beremo za zdaj le v nemški in poljski Vikipediji. Kdo ga postavi še v slovensko (kar tako, mimo projektov, brez honorarja, iz golega veselja in strokovne ljubezni :)? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 25 23:07:57 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Jan 2008 23:07:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Marija_Stanonik=3A_Slovenska_narečna_k njiževnost Message-ID: <003401c85f9e$bf4d8820$3200a8c0@P4> From: "Iva Potocnik" Sent: Friday, January 25, 2008 10:57 PM Subject: Marija Stanonik: Slovenska narečna književnost Filozofska fakulteta in Slavistično društvo Maribor sta v torek, 15. 1. 2008, na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pripravila predstavitev knjižne novosti Marije Stanonik: Slovenska narečna književnost. Knjiga je kot 51. izšla v zbirki Zora. Polno predavalnico študentov, univerzitetnih profesoric in drugih poslušalcev je ogovoril dekan fakultete prof. dr. Marko Jesenšek. Prof. dr. Marijo Stanonik, znanstveno svetnico na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, je predstavil kot vsestransko raziskovalko, ki se ukvarja z jezikom in narodopisjem. Njeno raziskovalno delo je razpeto med jezikom, narečjem in folkloristiko. Avtorica knjige je nanizala nekaj podatkov o monografiji. Po že objavljenih člankih in razpravah na to temo se je lotila sistematičnega predstavljanja narečnih ustvarjalcev iz osrednjih pokrajin in z največjo pozornostjo do vseh zamejskih, zlasti pa že tudi pozabljenih obrobnih. Monografija je zvrstno razdeljena na Slovensko narečno dramatiko (najkrajše poglavje), Slovensko narečno poezijo (najobsežnejši del), Slovensko narečno prozo in se po sklepu Narečje - jezik ubogih? (odpira mnoga pomembna strokovna vprašanja) konča z Imenskim kazalom. Glede na kronologijo sta dramatika in Andrej Šuster Drobosnjak na prvem mestu tudi zato, ker je po njenem mnenju govorjena beseda v tej zvrsti najnaravnejša. Analizirala je njegovo Igro o izgubljenem sinu in jo primerjala z enako svetopisemsko priliko. Svetopisemska tematika in sodobno življenje se prepletata tudi v prvem slovenskem dramskem besedilu iz Beneške Slovenije v pastoralki Naš božic. Goriško narečno dramatiko predstavlja Renato Podbersič s Štorjami od Šešerjov an Tobink - štirinajstimi narečnimi besedili na domačem odru. V uvodu v Slovensko narečno poezijo avtorica razmišlja o temeljnih vprašanjih poezije v najširšem smislu, nato sledi oris slovenske narečne poezije v preteklosti in kako se na današnjo odziva slovenska publicistika. Med narečnimi pesniki je posebej opozorila na avtorje z roba slovenskega ozemlja. Iz Ziljske doline na Mario Bartoloth, ki nam v pesniški zbirki Pa Zila še v?sč?s š?mi v svoji materinščini - ziljščini - ohranja že pozabljene besede svojega >žobara< (govora). V pesmih Viljema Černa lahko začutimo nemoč pesnika, ki v vseh razsežnostih občuti stisko zaradi zamiranja slovenstva v Terski dolini. Za literarno občutljive bralce bo mikaven Aleksander Furlan, ki z drobnimi motivi morja, kruha, ribičev in rib ohranja zavest o slovenstvu v Tržaškem zalivu. V besedišče Zlatka Pochobradskega, pesnika iz Gorskega Kotorja, se je zlilo več narečij: gorenjščina, dolenjščina, rovtarski govori, v katera se pomeša hrvaška knjižna in narečna čakavska beseda. V njegovih pesmih so značilni motivi voda, rodna gruda, zgodovina, roke, mati, smrt, vsakdanje reči in povedke o njih. Boli ga propadanje kulturne krajine in izpoveduje, da je zanj edina prava materinščina narečje. Prebivalcem Gorskega Kotorja >domača rejč< pomeni več kot zgolj narečje, pomeni jim samosvojost med (ne) več Slovenci in (še) ne Hrvati. Žal mu je za duhovno bogastvo in tradicijo, ki nezadržno izginjata. Iz osrednje Slovenije zavzema posebno mesto Janez Ramoveš iz Poljanske doline. V njegovih pesmih je mogoče začutiti resen umetniški izraz močnega pesniškega duha in odkriti nove jezikovne možnosti v literaturi. Na temo Kaj se v Trbovljah godi piše izjemno plodovit Vinko Hrovatič. V sonetih pogosto poje o propadanju zasavskega premogovništva, loteva pa se tudi najkočljivejših sodobnih tem. V prozi po uvodnem poglavju Uzaveščanje narečja kot estetske vrednote predstavlja avtorje po kronologiji tematike. Med Primorci je izpostavila Alda Černigoja s Pripovedovanji z /Angelske/ Gore, predvsem zaradi svojevrstnega postopka ubesedovanja. Ohranja naravni tip komunikacije, kjer je pripovedovanje samo že pripoved. Slovensko Porabje in porabsko narečje zastopa Francek Mukič z Garaboncijašem, žanrsko in stilno izjemno večplastnim delom z visokim estetskim učinkom. Slovenska narečna književnost je prvo delo, ki skuša sistematično prikazati slovensko narečno književnost z vidika estetskega vrednotenja, snovi, motivike, stilnih sredstev in recepcije. Svojo predstavitev je dr. Stanonikova sklenila z mislijo, da slovenska narečna književnost postaja samoumevni del slovenske literarne ponudbe. Naš jezikovni prostor je kot bogato založena pekarna, kjer ponujajo na vse načine pripravljene krušne dobrote iz vseh vrst testa: spletene, zavite, posute, okrašene . A vse je le kruh - kruh naš vsakdanji, jezik naš vsakdanji. Vredno je seči po knjigi in uživati ob ustvarjalnosti slovenskih narečnih ustvarjalcev in ustvarjalk. Bralci pa pogrešamo zgoščenko s posnetki narečnih besedil. --- Iva Potočnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 28 21:16:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Jan 2008 21:16:37 +0100 Subject: [SlovLit] = žrtvovanje_za_narodovo_stvar Message-ID: <003801c861ea$b0f5f610$3200a8c0@P4> From: "Severina Lotrič" To: Sent: Saturday, January 26, 2008 5:53 PM Subject: pismo Dragi Miran, Rad bi te podprl v tvojih prizadevanjih oz. v tvojem ironično jeznem zapisu [28. 10. 2007 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002307.html) in 23. 10. 2007 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002297.html)]. Na kratko ti bom posredoval informacijo o svoji osebni izkušnji oz. drži-položaju. To je najprimernejše, saj gre za dejstva. Zastonjkarstvo, zoper katero protestiraš, ne izhaja zmerom le iz hlapčevstva; tudi iz >sile<. Če hočem izdati - vsaj na internetu ali tako, da postanejo bravcem dostopne - svoje misli, moram dati svoj tipkopis (računalnika ne obvladam) pretipkati, korekture pretipkanega opraviva z ženo, avtorskemu honorarju se odpovedujem; subvencije od MzK ne dobivam, nekaj - kot ostali kolegi - od SAZU, a daleč premalo za nujne stroške. Torej: z ženo izdajava RSD (rekonstrukcijo in reinterpretacijo slovenske dramatike [http://www.kermauner.net/szk.asp]) za najin denar. Lani sva izdala 9 knjig; ne računam na knjigo Drama (maša?) Ivana Mraka. Knjigo je MzK deloma subvencioniralo založbi Revija 2000. Za stroške pretipkavanja itm. sem dobil 1000 evrov. A knjiga obsega čez 400 velikih strani drobnega tiska. Sem zato, ker pišem in izdajam RSD skoraj zastonj, res norec? Verjetno me mnogi imajo za takšnega. A sam pred sabo? Zastonjkarim, ker bi sicer sam sebe zaviral. Nujno zlo. Hvala bogu, imam dovolj pokojnine za takšno izdajanje, oba z ženo sva skromna: starec ne potrebuje veliko. Ker le malo ljudi - tudi slavistov - bere RSD, ta moja dejavnost ne služi promociji mene, zadosti sem jo dosegel; zadošča le mojemu čustvu, ki ga - napol avtoironično - imenujem tudi poslanstvo ali vizija. V tem sem soroden Cankarju, Prešernu, Mraku, dejansko norcem. Soroden sem jim ne po njihovi veličini, ampak pa njihovi zagrizenosti; da so vztrajali v skoraj gluhem prostoru. Vsekakor pa v - skoraj - neplačanem. Po svoje sem >navdušen slavistični udarnik<. >Volonter<, kot pišeš. Celo ponosen na to. Naj se grem stavko? MzK in njegovi praktiki-ideologi, bodo zadovoljni, če bom molčal, udaril bom le sebe. Avtoprevoznikov se bojijo, to so močni fantje, ki znajo prijeti za cepec. Če bolj se boje stavke carinikov. Tudi stavka šolnikovo bi dosegla svoje; šol le ne morejo zapreti. Pesnika, pisatelja, znanstvenika pa zlahka prezrejo; ni jim potreben, razen če se udejstvuje na njihovi strani kot služabnik. (Naj koga imenujem? Sta Tone Jerovšek in Peter Jambrek res znanstvenika?) Torej: na zastonjkarim iz >plemenitosti<, ni mi do >moralne zmage<, niti >mazohist< nisem, vsaj tako menim. Nočem biti ovca, ne priznavam gospodarjev, o katerih govoriva in ki so nama obema zoprni, vendar pišem - skoraj - zastonj. Je torej mogoča tudi ta tretja pozicija? Pozdrav Taras [Kermauner] 21. I. 2008 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 28 21:19:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Jan 2008 21:19:04 +0100 Subject: [SlovLit] = E-knjige_po_naročilu_--_O_eksperimenta lnih_znanstvenih_člankih Message-ID: <003b01c861eb$08a9e560$3200a8c0@P4> From: "Nataša Jordan" Sent: Monday, January 28, 2008 3:17 PM Subject: Nova storitev v NUK: E-knjige po naročilu - EOD [...] Oktobra 2006 se je Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije vključila v projekt DOD (ang. >digitization on demand<), ki ga pod okriljem programa eTEN sofinancira Evropska komisija. V okviru omenjenega projekta smo v NUK vzpostavili novo storitev EOD (okrajšava za: eBooks on demand, slovensko: E-knjige po naročilu), v okviru katere nudimo digitalizacijo gradiva iz naših zbirk po naročilu. Ponujamo monografske publikacije, ki so bile natisnjene med letoma 1501 in 1945. Elektronske knjige so v PDF formatu. Za njihovo uporabo je potreben program Adobe Acrobat Reader. Vse knjige, natisnjene po letu 1800, če je mogoče pa tudi starejše, pa lahko na željo uporabnika vsebujejo tudi samodejno generirano polno besedilo. Gradivo je mogoče poiskati in naročiti na: http://www.dlib.si/eod [...] Vljudno Vas vabimo tudi k ogledu projektne domače strani: http://books2ebooks.eu/?lang=sl S spoštovanjem, Bibliotekarski raziskovalni center NUK ==== http://wac.colostate.edu/books/bazerman_shaping/ -- Charles Bazerman, Shaping Written Knowledge: The Genre and Activity of the Experimental Article in Science (zgodovina in značaj eksperimentalnih znanstvenih člankov; cela knjiga iz 1988 v pdf-obliki). From jaka na jaka.org Tue Jan 29 00:22:54 2008 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 29 Jan 2008 00:22:54 +0100 Subject: [SlovLit] Nova komputacijska pesem Message-ID: <479E63CE.6020103@jaka.org> Spoštovani, na naslovu http://www.jaka.org/2007/pzhm/ vas brezplačno čaka nova komputacijska vizualna pesem - gre za dodatek za Firefox, ki, če tako želite, za kako minutko poljubno spletno stran spremeni v izgubljeno ljubezen :) in če še se na hitro navežem na pismo spoštovanega g. Kermaunerja, moja dela so dostopna brezplačno, večinoma pa tudi ne prosim za sredstva na MzK ali MOL, ker se mi ne da ukvarjat z birokracijo, poleg tega pa programerji niti nismo plačani slabo, tako, da si to lahko mirno privoščim - to pa pomeni eno zelo dragoceno osebno svobodo v lastnem izrazu (da obstaja moda tem na razpisih, se itak ve - ne, hvala :) ni vse v denarju, če so računi plačani in še kaj ostane, ne vidim razloga, da se ne bi podal v ekonomijo daril, ki na več načinov prinesejo osebno srečo tako temu, ki podarja, kot temu ki prejme - ti vlogi pa se tako ali tako stalno vrtita - malo me ima, da bi omenil Wikipedijo :) lp, Jaka http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 15:29:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Jan 2008 15:29:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_predavanje_o_Prešernu_in_Bur nsu_--_RE=3A__žrtvovanje_za_narodovo_stvar Message-ID: <013201c86283$4e38eb10$3200a8c0@P4> From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" To: Sent: Tuesday, January 29, 2008 12:31 PM Subject: Vabilo na predavanje o Prešernu in Burnsu Dr. Valentina Bold in Jani Kovačič Javno predavanje in koncert v Atriju ZRC ob kulturnem prazniku Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Program za primerjalni študij idej in kultur/ Slovenske študije, podiplomski študij ZRC SAZU in Univerze v Novi Gorici vabita na predavanje z naslovom Pevcu / to the Poet: Robert Burns and / in France Prešeren. Predavala bo dr. Valentina Bold, profesorica etnologije Škotske in škotskih študij na Univerzi v Glasgowu. Ob približevanju 250 letnice rojstva škotskega nacionalnega pesnika Roberta Burnsa, ki bo leta 2009 in zelo blizu vsakoletnega obeleževanja njegovega rojstva 25. januarja s t. i. Burnsovo nočjo (Burns Night), bo to predavanje predstavilo pomen tega pesnika. Predavateljica bo skušala odkriti, ali sta morda Burnsovo delo in njegova recepcija v obdobju romantike na Slovenskem na kakršen koli način vplivala na poezijo Franceta Prešerna. Predavanje bo sicer osredotočeno na Burnsa, a bo razpravljalo o mitopoetskem procesu, ki vpliva na recepcijo posameznega avtorja doma in na tujem, in o načinih, kako naj bi bila posamezni pesnik in njegovo delo ovrednotena. Publika bo povabljena k sodelovanju z morebitnimi ugotavljanji podobnosti ali razlik med obema pesnikoma, ki sta bila tako na Škotskem kot v Sloveniji označena kot nacionalna poeta. Predavanju bo sledil koncert Burnsovih in Prešernovih pesmi v izvedbi Janija Kovačiča. Predavanje v angleškem jeziku in koncert bosta v sredo, 6. februarja 2008, ob 18. uri, v Atriju ZRC, Novi trg 2. Vljudno vabljeni! Danijela Makovec, tajništvo === From: "Mojca Luštrek" Sent: Tuesday, January 29, 2008 9:02 AM Subject: RE: [SlovLit] žrtvovanje za narodovo stvar Hojla! Kako je mogoče, da imata oba prav? Miran na žalost, Taras pa na srečo. Ravno prebiram letošnjega gorniškega slavljenca Juliusa Kugyja in tisto, kako se je razvijal >v gornika stare smeri, v takega, ki nastaja kratko malo kot "čist norec" iz vzorne ljubezni do narave, v gornika, ki sta mu slednji sport in samoljubje v gorah še povsem tuja<, mi je strašno všeč. Ne vem, ali je gospod Kermauner gornik, je pa zanesljivo "čist norec". To je vrsta, ki izumira. Meni je zelo pri srcu in jo dobro razumem, vendar nikomur, ki ne sodi vanjo, ne zamerim. Če ne bi bilo takih pri zdravi pameti, bi norci morebiti že sploh izumrli (paradoks?) in mislim, da bi jih vsi pogrešali. Miran pa je gornik in verjamem, da Tarasa celo razume, le značaj in (družbena, strokovna) vloga mu velevata, naj pazi, da norci ne bi prevladali, sicer bi izumrtje grozilo zdravim. Iz pisarne vidim samo košček modrine nad Najboljšim sosedom, a po njej jadrajo kavke, in čeprav niso planinske z rdečimi nogavičkami in rumenimi kljuni, mi žive in živahne lepšajo dan. Tudi vsem Miranom in Tarasom želim lep dan in sožitje - oboje potrebujemo. Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 29 20:52:27 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Jan 2008 20:52:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_SD_Ljubljana Message-ID: <001501c862b0$7b1db610$3200a8c0@P4> From: "Marija Leskovar" Sent: Tuesday, January 29, 2008 8:42 PM Subject: VABILO Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Ljubljana! Vabim vas na redni občni zbor SD Ljubljana, v sredo, 6. februarja 2008, ob 17. uri v učilnici 126, Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1, 1000 Ljubljana. DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovitelja zapisnika 2. Poročilo o delu Upravnega odbora SDL v letu 2006-07 3. Poročilo o finančnem poslovanju društva 4. Poročilo Nadzornega odbora 5. Potrditev ali razrešitev starega Upravnega in Nadzornega odbora ter izvolitev novega 6. Program nadaljnjega delovanja društva 7. Razno Pričakujemo, da se boste občnega zbora udeležili v velikem številu, saj je pred nami veliko novih izzivov. Do snidenja vas lepo pozdravljamo. Marija S. Leskovar, za UO SDL, predsednica SD Ljubljana Spoštovani, mandatno obdobje Upravnega odbora se izteka, zato vabimo k sodelovanju nove člane in članice, da razmislite in se odločite za to poslanstvo, ki je sicer zahtevno, odgovorno, a vendar tudi lepo, ki napolni življenje z novimi izkušnjami in prinese tudi nekaj točk. Vaše prijave in program o viziji društva pričakujemo do 5. februarja 2008. E-naslov: slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jan 30 23:02:36 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 30 Jan 2008 23:02:36 +0100 Subject: [SlovLit] Kronika SDS 78--79 (feb. 2008) Message-ID: <47A1020C.21338.492C7B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika78.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika78.pdf si lahko preberete in iztisnete novo dvojno številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. V poštne nabiralnike članov društva bo prispela še ta teden. V njej sta objavljeni aktualni vabili k udeležbi na strokovnih srečanjih (Slovenski slavistični kongres 2008 v Celovcu in 19. primorski slovenistični dnevi v Brdih in Novi Gorici), kronika dogodkov od jesenskega kongresa v Trstu naprej, polemiki o odprtem pismu DPK in o Cankarjevem tekmovanju, na koncu pa še pogled na številne knjižne novosti in sveže revijalne objave. Skupaj na zajetnih 56 straneh. --- Matjaž Zaplotnik, ur. From vlado na zrc-sazu.si Wed Jan 30 12:47:42 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Wed, 30 Jan 2008 12:47:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Pokrajine_in_narečne_skupine Message-ID: <47A071EE.22080.D4D7AF@vlado.zrc-sazu.si> Ko se zadnje case bijejo srdite bitke za vec ali manj kakor 14 slovenskih pokrajin, se mimogrede pozablja na dejstvo, da slovenski jezikovni prostor pokriva le 7 narecnih skupin. Gola resnica je namrec ta, da so se na Slovenskem skoz viharje vec ko tisocletne zgodovine izoblikovale naslednje narecne skupine: 1. koroska, 2. primorska, 3. rovtarska, 4. gorenjska, 5. dolenjska, 6. stajerska in 7. panonska. Ce bi politiki bolj prisluhnili narecjeslovni stroki, bi bilo tudi jalovih prepirov manj. Vlado Nartnik From franc.marusic na p-ng.si Wed Jan 30 12:35:11 2008 From: franc.marusic na p-ng.si (lanko marusic) Date: Wed, 30 Jan 2008 12:35:11 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanje Marka Aronoffa In-Reply-To: References: Message-ID: <47A060EF.9060204@p-ng.si> V okviru cikla Znanstveni večeri vabi Univerza v Novi Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 19. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi na predavanje prof. dr. Marka Aronoffa (Stony Brook University, ZDA) z naslovom: Znakovni jezik Al-Sayyid beduinov: kaj nam nastajajoči jezik lahko pove o razvoju jezika Povzetek predavanja: Znakovni jezik Al-Sayyid beduinov je nastal v okviru majhne zaprte skupnosti v puščavi Negev z velikim odstotkom genetsko pogojene gluhosti. Tekom zadnjih 50 let je skupnost razvila samosvoj znakovni jezik skoraj brez vpliva drugih znakovnih jezikov ali sosednjih govorjenih jezikov, zaradi česar je jezik pomemben za razumevanje nastanka in razvoja človeškega jezika ter narave človekšega uma. Več na www.ung.si. http://jezikoslovec.lomilci-jezika.com/2006/04/29/mark-aronoff-ameriski-jezikoslovec/ http://en.wikipedia.org/wiki/Mark_Aronoff Lanko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 31 11:58:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Jan 2008 11:58:53 +0100 Subject: [SlovLit] Makedonska literatura na Fabuli -- Trubar in Kersnik za Nizozemce Message-ID: <017501c863f8$45c903e0$3200a8c0@P4> From: "Subiotto Namita" Sent: Tuesday, January 29, 2008 1:46 PM Subject: MAKEDONSKA LITERATURA - OSREDNJI LITERARNI FOKUS FESTIVALA FABULA Spoštovani, Naslednji teden gostujejo v Sloveniji trije pomembni makedonski pisatelji (Venko Andonovski, Ermis Lafazanovski in Aleksandar Prokopiev), ki bodo med drugim sodelovali pri predstavitvi nove zbirke makedonske kratke proze v slovenščini >KAR VIDIJO MAČKE Makedonska kratka proza< (izbor N. Subiotto, Ljubljana: Študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, 2008) ter romana >Azbuka za neposlušne< Venka Andonovskega. Vabim vas, da se udeležite katerega od spodaj navedenih dogodkov. Namita Subiotto ********** 4. 2. 2008, OB 19.00 Klub Cankarjevega doma, Ljubljana (brezplačne vstopnice lahko dvignete na blagajni CD) MAKEDONSKA LITERATURA-OSREDNJI LITERARNI FOKUS FESTIVALA LITERARNI VEČER Z VENKOM ANDONOVSKIM, ERMISOM LAFAZANOVSKIM IN ALEKSANDROM PROKOPIEVIM in ETNO KONCERT MAKEDONSKE GLASBE-SKUPINA STRUNE Povezuje: Mitja Čander ********** 5. 2. 2008, ob 19.00 Knjigarna Dom knjige, Koper LITERARNI VEČER Z VENKOM ANDONOVSKIM, ERMISOM LAFAZANOVSKIM IN ALEKSANDROM PROKOPIEVIM Povezuje: Breda Biščak ********** 6.2.2008, ob 20.00 MMC Kibla, Maribor LITERARNI VEČER Z VENKOM ANDONOVSKIM, ERMISOM LAFAZANOVSKIM IN ALEKSANDROM PROKOPIEVIM Povezuje: Petra Bauman === http://nl.wikipedia.org/wiki/Primo%C5%BE_Trubar -- Trubar za Nizozemce. http://nl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik -- Janko Kersnik za Nizozemce. (Sestavil nizozemski študent pri nas namesto seminarske naloge.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 1 17:49:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Feb 2008 17:49:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletni_letopis_slovenskega_gledališ ča Message-ID: <001f01c864f2$634fb350$3200a8c0@P4> Od: Tamara Matevc [tamara.matevc na siol.net] Poslano: 1. februar 2008 4:34 Zadeva: Vabilo Spoštovani, 8. februarja 2008 bo minilo leto dni, odkar je spletna stran www.sigledal.org odstrla svoj zastor in ponudila prostor širši slovenski gledališki sceni tudi na medmrežju. Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 5. februarja 2008 ob 11. uri v Slovenskem gledališkem muzej, Mestni trg 17, Ljubljana (dvoranica v I. nadstropju), ko bomo na spletu prvič objavili bazo podatkov, ki jo je muzej doslej uporabljal za izdelavo tiskane verzije letopisa. Prisrčen pozdrav Samo M. Strelec, Tamara Matevc, Gregor Matevc ----- Od samega začetka sta se v zagon podala dva dela portala - Veža (spletni časopis slovenskega gledališča) in Geslo (slovenska enciklopedija slovenskega gledališča), ki sta do danes dodobra začrtala idejne zasnove za nadaljnjo delovanje spletne strani. Eno leto po ustanovitvi portala pa se bo aktiviral tudi tretji del Rep (spletni letopis slovenskega gledališča), ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem. Publikacija, ki smo jo do danes lahko našli le na knjižnih policah ter arhivih, bo zdaj dostopna z enim klikom, ki bo ponudil vpogled v zgodovinsko evidenco gledaliških produkcij ter omogočil enostavno iskanje in hitro raziskovanje preteklih gledaliških desetletij. Gre za prenos interne baze podatkov, ki jo je gledališki muzej uporabljal za izdelavo tiskane verzije letopisa, v drug podatkovni format in objavo baze na spletu. Vrednost te baze je predvsem v tem, da gre za 20 oz. več let popisane zgodovine slovenskega gledališča, ki do sedaj v elektronski obliki ni bila dostopna javnosti (podatke je bilo moc zbrati samo z listanjem po letopisu). Objava interne baze podatkov Slovenskega gledališkega muzeja na spletu je prvi od korakov pri uresničevanju vizije digitalnega beleženja, hranjenja in arhiviranja spomina na tisto, kar ostane, ko se zavesa ponovitev za vedno spusti za neko uprizoritvijo. Načrtujemo še integracijo statističnih in drugih podatkov, ki jih o uprizoritvah vodijo v gledališčih ter dostop do kritik, fotografij, video-posnetkov, člankov in drugih spremljajočih materialov neke uprizoritve. Trenutno je možno brskati po zapisih in iskati vnose na podlagi datuma premiere, naslova, gledališke hiše, po žanru, po imenu sodelujočih in po načinu, na katerega je oseba pri predstavi sodelovala (režiser, igralec, član zbora itd.). Vse zgornje kriterije je mogoče tudi kombinirati. Geslo, ki je zaživelo že pred enim letom, ob samem odprtju portala, je v tem času pridobilo številne podatke o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in njihovih biografijah, projektih, ter nagradah. Omenjena gesla v enciklopediji so povezana tudi s spletnim letopisom, ta povezava pa omogoča, da se informacije še bolj prepletejo in dodatno obogatijo. Povezava Gesla in Repa je možna preko formata RDF, ki se tvori na podlagi posebnih semantičnih oznak, ki jih avtorji lahko dodajajo svojim prispevkom. Prav tu pa se križata skupnost in stroka. Na stroki je, da izdela sistem semantičnih oznak, naloga skupnosti pa je, da te oznake čim dosledneje uporablja pri gradnji Gesla. Če je Rep predvsem stvar institucije (SGM), je Geslo od vsega začetka mišljeno kot projekt, ki ga gradi sama gledališka srenja. Prizadevanja in funkcije spletnega portala SiGledal se torej na slovensko gledališče vežejo tako na ravni njegove zgodovine kot tudi na živo in perečo aktualnost. Vsi trije deli (Veža, Geslo in Rep) vsak zase poskušajo v kar največji meri realizirati to namembnost in k sodelovanju privabiti čimveč gledaliških privržencev. Zala Dobovšek From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 5 09:03:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Feb 2008 09:03:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešernov_dan_v_knjigarni_Konzorcij_-- _Re=3A__Pokrajine_in_narečne_skupine Message-ID: <005501c867cd$8c3e2a20$3200a8c0@P4> From: "Metka Zver" Sent: Tuesday, February 05, 2008 8:35 AM Subject: zmenek s knjigo: Prešernov dan v knjigarni Konzorcij V petek, 8. februarja od 10. do 17. ure bodo imele v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani besedo debele knjige z leposlovnega področja in njihovi avtorji, uredniki, založniki, recenzenti, prevajalci . ob 10. uri Poklon Prešernu in letošnjemu nagrajencu JANEZU GRADIŠNIKU kot prevajalcu: NADA GROŠELJ - prevajalka in UROŠ MOZETIČ - urednik bosta predstavila nov prevod Prešerna v angleščino. ob 10.30 IRENA NOVAK POPOV in njena ANTOLOGIJA SLOVENSKIH PESNIC v treh knjigah ob 11. uri VLADIMIR KAVČIČ z romanom PRIHODNOST, KI JE NI BILO ob 11.30 MIKLAVŽ KOMELJ ob ponatisu ZBRANIH PESMI GREGORJA STRNIŠA ter kot prevajalec PSIHOTIPIJ FERNANDA PESSOA in BARBARA JURŠIČ TERSEGLAV kot prevajalka KNJIGE NESPOKOJA istega avtorja ob 12.30 MATEJA KOMEL SNOJ in ALENKA KORON kot poznavalki opusa LOJZETA KOVAČIČA, predvsem romana PRIŠLEKI ob 13. uri IFIGENIJA SIMONOVIĆ kot prepisovalka, urednica in založnica pesniške zapuščine VITOMILA ZUPANA PESMI IZ ZAPORA in PESMI S >PROSTOSTI< ob 13.30 SAMO RUGELJ in MARCEL ŠTEFANČIČ JR. kot poznavalca pojava >DEBELA KNJIGA< na našem in tudi tujem knjižnem trgu ter prevajalci NIVES VIDRIH (Jáchim Topol: Sestra), VASJA BRATINA (štiri leposlovne knjige Umberta Eca), BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA (urednik in prevajalec Georgea R. R. Martina Knjiga prestolov) in JURE POTOKAR (Salman Rushdie: Satanski stihi) ob 15.30 ARTUR ŠTERN in njegovo novo romaneskno peteroknjižje ŠEPET RAZGLAŠENIH ob 16. uri nova založba KMŠ ( KLUB MARIBORSKIH ŠTUDENTOV ) in njihova urednica MAJA BRODSCHNEIDER ter prevajalke MAJA ŠABEC, MARJETA DROBNIČ in BRANKA KALENIĆ RAMŠAK predstavljajo ZBRANA DRAMSKA BESEDILA FEDERICA GARCIA LORCA Odlomke iz del bosta brala BRANE GRUBAR in ALOJZ SVETE, z gosti se bosta pogovarjala MAJDA KNE in MATEJ KRAJNC. Predstavljene knjige bodo na voljo s popustom. Vhod s Tomšičeve ulice nasproti Name! Prisrčno vabljeni! Mladinska knjiga Trgovina, Knjigarna Konzorcij Majda Kne, Oddelek leposlovja === From: "Jan Zoltan" Sent: Thursday, January 31, 2008 12:30 PM Subject: Re: [SlovLit] Pokrajine in narečne skupine Žal slovenski politiki poslušajo predvsem zven cvenka, s stališča cest, tovarn, bank itd. pa stvari precej drugače odmevajo kot narečne skupine, še posebej, če pogled ne preseže sence domačega zvonika ali (blatnega) dola. Lepe pozdrave, Zoltan JAN, državni svetnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 6 16:53:10 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Feb 2008 16:53:10 +0100 Subject: [SlovLit] = L2_gre_proč_--_Sovjetska_lingvistika Message-ID: <007101c868d8$60b63e40$3200a8c0@P4> V literarni mapi strežnika na Inštitutu Jožef Štefan (http://www.ijs.si/lit/) so datoteke izgubile moteči repek -l2 (el dva) pri končnici html, ki je svojčas lajšal pravilno interpretacijo črk s strešicami, in dobile krajšo pot: http://lit.ijs.si . Zdaj je vseh 300 in več literarnih datotek kodirano po standardu UTF-8, v dnu pa jim je dodana cc-licenca. Med najbolj uporabnimi naslovi tu so: http://lit.ijs.si/leposl.html -- Zbirka slovenskih leposlovnih besedil http://lit.ijs.si/literat.html -- Slovenska književnost http://lit.ijs.si/slov_lit.html -- Some Slovene literature, available in English http://lit.ijs.si/hlad_bib.html -- Hladnikova bibliografija s knjigami: http://lit.ijs.si/trivlit1.html -- Trivialna literatura http://lit.ijs.si/skp1.html -- Slovenska kmečka povest http://lit.ijs.si/povest1.html -- Povest http://lit.ijs.si/spisovn.html -- Praktični spisovnik http://lit.ijs.si/galerija.html -- in fotografijami. Prosim, če popravite morebitne sklice nanje; sicer pa naj bi se preusmerjanje na novo lokacijo dogajalo samodejno. -- miran === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, February 05, 2008 9:03 AM Subject: LK, 11. februar (867. sestanek) LK FF vabi na 867. sestanek v ponedeljek, 11. februarja, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Patrick Sériot, Oddelek za slovanske jezike na Univerzi v Lozani. Tema predavanja: Stadial typology in Soviet linguistics of the 1940s (predavanje bo v angleščini). Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 9 15:00:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Feb 2008 15:00:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Vrečko_o_Kosovelu_--_Chevrel_o_Evropi_ --_Slovenski_gledališki_portal_--_Metavečer_o_E mersonu_--_Nove_jezikoslovne_knjige_na_ZRC_SAZU_--_ Odlomki_ženskega_dnevnika_in_Vaški_pohajač_na _Wikiviru Message-ID: <007401c86b24$2b18a810$3200a8c0@P4> V ponedeljek 11. februarja ob 10.30 bo v predavalnici # 2 v pritličju FF v Ljubljani predaval Janez Vrečko. Naslov predavanja je Branje Kosovelovih Konsov. Nekatere od pesmi, ki bodo predmet interpretacije (Kons 5, Cirkus Kludsky ... Srce v alkoholu, Pesem št. X, Sivo, Lepljenke), smo našli na Wikiviru, druge pa kar sami vtipkali vanj: http://sl.wikisource.org/wiki/Integrali_%2726 . Vabljeni! -- miran ==== From: "Gašper Troha" Sent: Friday, February 08, 2008 8:36 PM Subject: VABILO V torek, 12. 2 2008, bo imel prof. dr. Yves Chevrel, upokojeni profesor pariške Sorbone, v okviru Festivala zgodba - Fabula v Klubu Cankarjevega doma ob 19h predavanje z naslovom Prevajati Evropo. Predavanje bo simultano prevajano v slovenščino. Pred predavanjem je v blagajni Cankarjevega doma potrebno prevzeti brezplačno vstopnico. ==== From: "tamara.matevc" Sent: Saturday, February 09, 2008 9:25 AM Subject: 1. obletnica gledaliskega portala www.sigledal.org in 8. februarja 2007 je na Ptuju slovesno odstrl svoj zastor slovenski gledaliski portal www.sigledal.org . Eno leto po ustanovitvi portala pa se je aktiviral tudi tretji del portala Rep (spletni repertoar slovenskega gledalisca), ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim gledaliskim muzejem. Ob prvem rojstnem dnevu portala cestitamo vsem, ki spletno stran gradite skupaj z nami, vse ostale pa vabimo, da se nam cimprej pridruzite. Lep pozdrav, za Sigledal Tamara Matevc ==== Od: tatjana.jamnik na gmail.com From: Marjetka Kušar Date: 2008/2/7 Subject: vabilo na metavecer Vabimo vas na drugi letošnji zimski metavečer v sredo, 13. februarja 2008 ob 18. uri, v knjigarno PREŠERNOVE DRUŽBE, Igriška 5 v Ljubljani. Pogovarjali se bomo o knjigi, ki je pravkar izšla pri založbi SOPHIA: Ralph Waldo Emerson (1803-1882), ZAUPANJE VASE IN DRUGI ESEJI Naša sogovornica bo pesnica, prevajalka in esejistka Mirjam Drev, ki se je s pionirskim pogumom lotila prevesti deset esejev in eno predavanje R. W. Emersona, tega glasnika duha mlade ameriške nacije. Prav njegova besedila pričajo, kako lahko kar naenkrat v mlado državo zajadra stara duša, da ji pomaga oblikovati duševnost in samozavest, ki nista rezultat narcisoidnosti, marveč trdnega duševnega temelja. R. W. Emerson je še kako dragocen učitelj tudi za mlado slovensko nacijo! KNJIGA STANE 18 EU, VENDAR JO BOSTE NA METAVEČERU KUPILI S POPUSTOM!! Meta Kušar ==== From: "Zalozba ZRC" Sent: Thursday, February 07, 2008 9:29 AM Subject: Vabilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig: . Polona Gantar, STALNE BESEDNE ZVEZE V SLOVENŠČINI (zbirka Lingua slovenica, 3) . Janez Žiga Valentin Popovič, GLOSSARIUM VINDICUM, uredila: Richard Reutner, Peter Weiss (zbirka Linguistica et philologica, 19) . GLEDALIŠKI SLOVAR, uredile: Marjeta Humar, Barbara Sušec Michieli, Katarina Podbevšek, Slavka Lokar (zbirka Slovarji) .SLOVENSKI TEHNIŠKI SLOVAR A-B, uredili: Andrej Paulin, Andrej Šmalc, Anton Stušek, Cvetana Tavzes (zbirka Slovarji) Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 4/pritličje. Prijazno vabljeni! Za Inštitut izr. prof. dr. Marko Snoj, za Založbo dr. Vojislav Likar ==== Na fotokopirni stroj na FF so naložili programsko opremo, ki odlično prepoznava tudi besedila iz 19. stoletja. Stroj je za poskus prebral novelo Pavline Pajkove Odlomki ženskega dnevnika (http://sl.wikisource.org/wiki/Odlomki_%C5%BEenskega_dnevnika_%28Novela%29), človek pa jo mora zdaj še skorigirati. Če ste tisti človek vi, se v desnem zgornjem kotu prijavite v Wikivir, odprite zavihek "uredite stran" in popravite, kar je popraviti treba (odstavke, delitve, posamezne črke ...), in na koncu shranite. Kopijo izvirnika za primerjavo dam prostovoljcu na posodo. Da ne bo skladišče slovenske leposlovne klasike na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika) samevalo tako prazno, kmalu ponudimo v obdelavo še druga stara dela. Na sveže so v Wikiviru nekatere Kosovelove pesmi iz Integralov (http://sl.wikisource.org/wiki/Integrali_%2726) in povest Frana Jakliča Vaški pohajač iz Doma in sveta 1893 (http://sl.wikisource.org/wiki/Va%C5%A1ki_pohaja%C4%8D). Glavna oseba je Jerom Hlebec, ki požge vas, vaščani pa ga linčajo. Slepo bi bilo trditi, da ni v nobeni zvezi s Cankarjevim Hlapcem Jernejem, čeprav na to temo nimamo še nobene cankarjeslovne razprave. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 9 16:47:00 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Feb 2008 16:47:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Pet_mož_gradi_pot_eden_pa_vleče_s mučino Message-ID: <012c01c86b33$036c6a40$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri88/index.html -- recimo, da so to sveže Slovlitove ilustracije. In če je že treba imeti za objavo kakšen literarni izgovor, naj bo to roman Pet mož gradi pot, ki ga je leta 1934 napisal Gustav Renker in je bil v slovenščino preveden dve leti pozneje. Dogaja se pod Montažem in v njem nastopa tudi znameniti vodnik Jože Tožbar, ki mu je medved odtrgal pol obraza. Medveda je danes težko srečati, Montaž pa se rad nastavlja objektivu. -- miran From vlado na zrc-sazu.si Mon Feb 11 14:13:11 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Mon, 11 Feb 2008 14:13:11 +0100 Subject: [SlovLit] Dve obletnici Message-ID: <47B057F7.14075.11C4622@vlado.zrc-sazu.si> Zadnjo nedeljo so Rusi z minuto molka pocastili spomin na Aleksandra Sergejevica Puskina, ki je umrl 10. 2. 1837 po nasem koledarju. Ob tem naj dodam, da je bil ruski pesnik smrtno ranjen v dvoboju dva dneva poprej, se pravi ravno 12 let pred smrtjo slovenskega pesnika Franceta Preserna 8. 2. 1849. Vlado Nartnik From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Feb 11 18:08:34 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 11 Feb 2008 18:08:34 +0100 Subject: [SlovLit] Fluminensia Slovenica Message-ID: <20080211_170834_090522.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Irvina Lukezica o Slovencih na Reki in slovensko-reskih stikih: Fluminensia Slovenica (Izdavacki centar Rijeka in Kulturno-prosvetno drustvo Bazovica, 2007), ki bo v sredo, 13. februarja 2008, ob 18.00 v Foresteriji Fakultete za humanisticne studije Koper, Titov trg 5. Sodelujejo: prof. dr. Irvin Lukezic, doc. dr. Karmen Medica, Marjana Mirkovic, Vladka Tucovic, Alojz Usenik. Vecstoletne gospodarske resko-slovenske vezi, ki so se ze v srednjem veku zacele spletati ob kopenski trgovski poti Ljubljana?Hrusica? Reka, so bile povod tudi za kulturno izmenjavo. Na Reki se je solal in se tam z glagolico seznanil Primoz Trubar, v kapucinski red je prav tam stopil Janez Svetokriski, v svoji Slavi vojvodine Kranjske Reko omenja Valvasor, v 19. st. sta na reski gimnaziji službovala Matija Cop in Janez Trdina ? Po zaslugi Matije Gasserja, pomorskega kapitana, doma iz Skofje Loke, in Franca Jelovska, veletrgovca iz Vrem, je Reka leta 1841 dobila ladjo z imenom Laibach, zaradi česar sta oba lastnika dve leti zatem bila imenovana za castna ljubljanska meščana. Lukezicevo delo nam odkriva osupljive podatke o stevilnih uspesnih slovenskih trgovcih, bankirjih, lastnikih ladij ipd., ki so v pristaniskem mestu ob izlivu Rjecine v prejšnjih stoletjih dosegali neslutene poslovne in druzbene uspehe, kot npr. clani druzin Celligoi, Wohinz, Poglayen, Kobler, Jellouschegg, Walluschnig, Premrou ali najuspesnejsi med njimi ? bankir, veleposestnik in lastnik ladij, Josip Gorup pl. Slavinski (1834?1912), najbogatejši Recan in Slovenec svojega casa, ?rijecki Rotschild?. Knjiga Fluminensia Slovenica Irvina Lukezica je dragocen prispevek k poznavanju slovenskega izseljenstva na Hrvaskem, za prebivalce Reke pa se ena v nizu enkratnih pripovedi o pisani veckulturni in vecjezikovni preteklosti tega mesta. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 11 18:56:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Feb 2008 18:56:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Sylvia_Plath_je_hudobnica!_--_Pogled_s_p atino_--_Zastonj_tečaji_v_NUK-u Message-ID: <005901c86cd7$6a366fa0$3200a8c0@P4> Od: Denis Poniž [denis.poniz na guest.arnes.si] Poslano: 10. februar 2008 17:05 Zadeva: DAMU na AGRFT Vabimo vas, da si ogledate predstavi študentov 2. in 3. letnika katedre za dramsko gledališče DAMU iz Prage SYLVIA PLATH JE HUDOBNICA! (Plathová je darebák!), ki sta jo po motivih Treh sester A. P. Čehova in poezije Sylvie Plath ter Teda Hughesa napisala študenta Veronika Musilová-Kyrianová in Vojteh Bárta. Predstavi bosta v petek in soboto, 15. in 16. februarja, obakrat ob 20.00 uri na AGRFT, v veliki gledališki predavalnici. Vstop prost, prostovoljni prispevki za naše goste niso prepovedani! ==== From: "Tajništvo Nove revije" Sent: Monday, February 11, 2008 11:46 AM Subject: Razstava fotografij Janeza Bogataja z naslovom Pogled s 1/4 stoletno patino Spoštovane pisateljice in pisatelji, kolegice, kolegi, sporocam vam, da bo v Mali galeriji v Cankarjevem domu v sredo, 20. februarja prvic na ogled razstava fotografij Janeza Bogataja z naslovom Pogled s 1/4 stoletno patino. Leta 1983 je bil Janez Bogataj fotograf pri Mladini, potem pa je razstavljal na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Ko je nekaj casa živel v Parizu, je njegove fotografije odkupila Biblioteque National. Fotografiral je okrog sto pisateljev, fotografije pa so vse do zdaj, torej 25 let ležale v arhivu. Pisatelji so fotografa sprejemali na svojih domovih, zato so portreti še posebej zanimiv prikaz duha tistega casa. Portretom sva dodala ilustrativne citate iz socasnih tekstov približno štiridesetih portretirancev. Fotografije, izdelane izkljucno za to razstavo, bojo naprodaj. V upanju, da si boste razstavo ogledali, vas lepo pozdravljam. -- Ifigenija Simonovic ==== Od: Nataša Jordan [Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Poslano: 11. februar 2008 10:43 Zadeva: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v mesecu februarju Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v ponedeljek, 25. februarja od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Elektronski časopisi in iskanje knjig" bo v četrtek, 28. novembra od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo dostopne naročniške servise z elektronskimi časopisi, naročniške servise z elektronskimi knjigami in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Nataša Jordan From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 12 17:13:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Feb 2008 17:13:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Cundrič_--_Stiskati_je_pa_ne_smemo_--_ Litija-=C8atež_pred_50_leti Message-ID: <013a01c86d92$3a87a4c0$3200a8c0@P4> KOSOVA GRAŠČINA, Cesta maršala Tita 64, Jesenice (http://www.gornjesavskimuzej.si): V četrtek, 14. februarja 2008, ob 19. uri bo odprtje razstave Valentina Cundriča: Lirični pejsaži. V imenu Društva slovenskih pisateljev bo imel pozdravni nagovor Boris A. Novak, Vita Žerjav Pavlin pa bo predstavila Cundričevo antologijo Balada o koprivjem semenu. Avtorjeve knjige in slike bodo od 14. do 29. februarja razstavljene tudi v jeseniški občinski knjižnici in gledališču Tone Čufar. === From: "Jelena Justin" Sent: Tuesday, February 12, 2008 10:50 AM Subject: Olikani Slovenec - Gorenjski muzej Vas in Vaše prijatelje vljudno vabimo na predstavitev faksimilirane izdaje prvega slovenskega bontona, ki nosi pomenljiv naslov OLIKANI SLOVENEC in je prvič izšel l. 1868 pri takratni Matici Slovenski v Ljubljani. Napisal ga je v Mengšu rojeni duhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec IVAN VESEL VESNIN (1840-1900), ki je prijateljeval in sodeloval tudi z bohinjskim pisateljem Janezom Mencingerjem. Muzej Mengeš je poleg faksimilirane izdaje bontona v posebni knjigi založil tudi razpravo in slovar avtorice MARIJE CVETEK z naslovom VESELOV OLIKANI SLOVENEC in podnaslovom Prvi slovenski bonton. Komplet knjig bosta predstavila: direktor Muzeja Mengeš, g. Janez Škrlep in avtorica druge knjige, prof. Marija Cvetek. Vljudno vabljeni v Modro dvorano gradu Khislstein na Valentinovo, v četrtek, 14. februarja 2008, ob 18. uri. "Gospém visocega stanu poljubimo le takrat roko, če je poljubovanje tam navadno, kar spoznamo iz tega, če je gospá začela snemati rokovico z roke. Kajti nobena gospa na svetu ne dá poljubovati rokovice. Roke gospejne pa ne vzdignimo proti ustom, ampak priklonimo se in potem le nekoliko približajmo njeno roko do ustnic, stiskati je pa ne smemo." === http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri89/index.html -- Litija-Čatež pol stoletja pozneje. Na slikah iz leta 1958 so Anton Slodnjak, Matjaž Kmecl, Jože Koruza, Emil Štampar, Franc Zadravec, Jan Petr, Silvo Fatur, Andrijan Lah in drugi; foto Cene Omerzelj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 13 08:56:46 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 13 Feb 2008 08:56:46 +0100 Subject: [SlovLit] Semantični_koncept_sklonov Message-ID: <000201c86e15$fb293710$f04602c1@ff.unilj.si> From: Agnieszka Bedkowska-Kopczyk [mailto:kopczyk na poczta.onet.pl] Sent: Wednesday, February 13, 2008 12:00 AM Subject: Semantični koncept sklonov INTERNATIONAL CONFERENCE SEMANTIC CONCEPTION OF CASE IN THE SLAVIC LANGUAGES BIELSKO-BIALA, POLAND SEPTEMBER 5-6, 2008 Spostovani, sporocam, da septembra v Bielsko-Biali na Poljskem organiziramo mednarodno kognitivno konferenco z naslovom Semanticne koncepcije sklonov v slovanskih jezikih. Prispevke lahko predstavite v vseh slovanskih jezikih ali anglescini. Uvodni referat predstavi mdr. gospa Laura Janda - profesorica za rusko jezikoslovje na Univerzi v Troms?, Norveska, in v Chapel Hill Center for Slavic, Eurasian, and East European Studies, ZDA. Vec podatkov na: http://www.skp.ath.bielsko.pl/en.php Za naso drugo konferenco, o kateri sem ze sporocala, poglejte tudi: http://www.swb.ath.bielsko.pl/ Prisrcno vabljeni! Agnieszka Bedkowska-Kopczyk From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 14 07:50:08 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Feb 2008 07:50:08 +0100 Subject: [SlovLit] Naravna skladnja -- Religioznost v sodobni prozi Message-ID: <002801c86ed5$d7f9c960$3200a8c0@P4> From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com [mailto:lingvisticnikrozek na googlegroups.com] Sent: Wednesday, February 13, 2008 2:50 PM Subject: LK, 18. februar (868. sestanek) LK FF vabi na 868. sestanek v ponedeljek, 18. februarja, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Odelek za primerjalno in splošno jezikoslovnje FF. Tema predavanja: Aksiom naravne skladnje o sprejemljivosti. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar ==== Danes (četrtek) 14. 2. 2008 ob 16.00 bo v sejni sobi FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani Uršula Fendre zagovarjala magisterij z naslovom Religioznost v sodobni slovenski prozi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 20 18:18:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Feb 2008 18:18:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Etimološki_večer_--_Slovenci_v_BiH_- -_Hieronim_Megiser Message-ID: <005b01c873e4$93114760$3200a8c0@P4> From: "Maruska Agrez" Sent: Wednesday, February 20, 2008 4:10 PM Subject: ETIMOLOŠKI VEČER Študenti slovenistike in red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular v okviru študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije organiziramo etimološki večer. Prireditev bo potekala v torek, 18. marca, ob 20.00 v predavalnici št. 302 (prva predavalnica za steklenimi vrati v prostorih oddelkov za anglistiko in germanistiko).Tema večera bodo poimenovanja živali, in sicer njihov izvor, primerjava v različnih jezikovnih obdobjih, jezikih, slovarjih itd. Študenti in profesorji, ki vas tematika še posebej zanima, ste vabljeni tudi, da pripravite svoje prispevke za debato. Če želite pripraviti prispevek, mi sporočite na agrez.maruska na gmail.com (prispevki so zelo dobrodošli, niso pa obvezni, lahko pridete tudi le poslušat, ali pa pripravite kako vprašanje). Večer je namenjen vsem študentom in profesorjem jezikoslovnih smeri FF in tudi ostalim zainteresiranim. Namen prireditve je, da bi se študenti znebili predsodkov pred diahronim jezikoslovjem, hkrati pa svoje lingvistično znanje uporabili in razširili zunaj predavalnic. Lepo vabljeni, Maruška Agrež === From: To: Sent: Wednesday, February 20, 2008 4:20 PM Subject: Knjiga o Slovencih v BIH Izsla je knjiga dr. Vere Krzisnik Bukic: Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pricevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007 (Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja). Predstavitev knjige, na kateri bodo poleg avtorice sodelovali se recenzenta dr. Stane Granda in dr. Andrej Vovko, direktorica Instituta za narodnostna vprasanja, dr. Cirila Toplak, in viteska skupina Ostrovrhar, bo v cetrtek, 21. 2. 2008, ob 12.00, v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. === From: "David Nedeljkovic" Sent: Wednesday, February 20, 2008 3:41 PM Subject: Klubski vecer DUP 21.02.2008 Spoštovani člani Društva univerzitetnih profesorjev! Vabljeni na klubski večer, ki bo v četrtek, 21.02.2008 ob 18:00 v Domu DUP (Reber 11). Predaval bo prof. dr. France Megušar: KDO JE HIERONYMUS MEGISER. Ker je bil Hieronymus Megiser, znani evropski polihistor in poliglot, tudi sodelavec slovenskih protestantov in njihovih naslednikov, je posebej primerno, da letos - v Trubarjevem letu - slišimo kaj več o tem uglednem intelektualcu iz druge polovice 16. stol. in začetka 17. stoletja. Lep pozdrav, dr. David Nedeljković From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 20 19:16:06 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Feb 2008 19:16:06 +0100 Subject: [SlovLit] Digitalizirani slovenski klasiki -- Italijansko-slovenski vzporedni korpus Message-ID: <007f01c873ec$aa5b5ed0$3200a8c0@P4> V Wikiviru so bili pri projektu digitalizacije slovenske leposlovne klasike (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) v grobem strojno prebrani: - Josip Jurčič, Ivan Erazem Tatenbah, 1873, prvi izrecni zgodovinski roman (http://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_Erazem_Tatenbah), - Josip Podmilšak, Žalost in veselje, 1870, mohorjanska pustolovska povest (http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDalost_in_veselje), - Anton Koder, Marjetica, 1877, pri ponatisu 1894 preoznačena v prvo romaneskno idilo (http://sl.wikisource.org/wiki/Marjetica), - Fran Zbašnik, Pisana mati, 1909, popularna kmečka povest (http://sl.wikisource.org/wiki/Pisana_mati), - Miroslav Malovrh, Kralj Matjaž, 1904, protiklerikalni feljtonski zgodovinski roman (http://sl.wikisource.org/wiki/Kralj_Matja%C5%BE). Besedilo lahko korigirate po pdf-predlogi, ki se nahaja ob dokumentu (v levi polovici zaslona odprite sliko dokumenta, v desni polovici pa Wikivirovo stran). Popravkov so potrebna tudi druga besedila na tej strani. Prijavite se v Wikivir, pojdite na knjigo, ki jo želite urejati, kliknite zavihek in se lotite dela. S prazno vrstico je treba vnesti odstavke, popraviti (ne)stičnost pri ločilih, poenotiti narekovaje in pomišljaje, razvozlati poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Zgledujte se pri drugih besedilih. Pri študentih med oceno bo korigiranje vsaj enega poglavja prispevalo k višji oceni, obsežnejši kosi besedila pa bodo nagrajeni s celo oceno. Objavite na Slovlitu, ko boste gotovi. --- miran === Od: lingvisticnikrozek na googlegroups.com namesto Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 19. februar 2008 8:37 Zadeva: LK, 25. februar (869. sestanek) LK FF vabi na 869. sestanek v ponedeljek, 25. februarja, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Tamara Mikolič Južnič, Oddelek za prevajalstvo FF. Tema predavanja: ISPAC: Italijansko-slovenski vzporedni korpus. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 21 11:57:27 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Feb 2008 11:57:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Marija_Mitrovi=E6_o_Bibliji_Cankarju_ in_Kišu_--_Korpus_ameriške_angleščine Message-ID: <005f01c87478$8d9e79d0$3200a8c0@P4> V ponedeljek 25. februarja bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 na FF v Ljubljani (Aškerčeva 2) predavala prof. dr. Marija Mitrović. Naslov predavanja je Prešuštnica in domovina: Biblija, Cankar, Kiš -- medbesedilni odnosi. Marija Mitrović (http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Mitrovi%C4%87) je profesorica južnoslovanskih književnosti na Univerzi v Trstu. Doktorirala je iz Ivana Cankarja, akademsko kariero pa je začela kot asistentka in učiteljica za slovensko književnost na Filološki fakulteti v Beogradu. Pisala je še o Kersniku, Prežihu, Makarovičevi, prevajala Gradnika, Kocbeka, Tauferja, Zajca ... Njena najvplivnejša knjiga je najbrž Geschichte der slowenischen Literatur: von den Anfängen bis zur Gegenwart (Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2001). Vabljeni! ===== http://www.americancorpus.org/ -- korpus ameriške angleščine (360 + mio besed) na univerzi Brigham Young. V njem npr. lahko poiščemo omembe Slovencev (in Slovenk :) v ameriškem leposlovju, v akademskih publikacijah, časnikih itd. Izraz Slovene je malo pogostejši od izraza Slovenian, v glavnem na račun akademske rabe. -- miran From jurska na volja.net Fri Feb 22 12:19:50 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Fri, 22 Feb 2008 12:19:50 +0100 Subject: [SlovLit] JiS 2007/5 Message-ID: <001a01c87544$d7597850$904602c1@PC202811356712> Peta številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva obsega 114 strani in je sestavljena iz petih razprav, treh ocen, poročila, zapisa ob osemdesetletnici ter tematskega sklopa o slovenščini v znanosti in na univerzi. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat z izjemo pragmatične obravnave parlamentarnih razprav posvečen literarnim temam, in sicer proznemu in uredniškemu delovanju Zofke Kveder, dramam Daneta Zajca in Vena Tauferja ter folklornim elementom v poeziji slovenske moderne. NINA MODRIJAN se v članku posveti vljudnostnim oblikam in naslavljanju v parlamentarnih razpravah kot formalnem govornem dogodku. Po uvodni razpravi o mejah med vljudnostjo in nevljudnostjo v političnem govoru ter vplivu institucije in govorne situacije na uporabo jezikovnih oblik se posveti predvsem naslavljanju in menjavanju vlog v parlamentu. Na primerih odlomkov iz zapisanih sej Državnega zbora predstavi zlasti načine predajanja vloge govorca, načine pridobivanja vloge govorca, načine ohranjanja vloge govorca, nato pa se posebej osredotoči na vlogo osebnih zaimkov in nominalnih oblik naslavljanja pri vzdrževanju vloge govorca. V članku KLEMENTINE PODVRŠNIK so predstavljene medbesedilne navezave na folklorne elemente, ki so jih pri svojem pesniškem ustvarjanju uporabljali Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič, Cvetko Golar, Rudolf Maister, Fran Eller, Vojeslav Mol?, Silvin Sardenko, Anton Medved, Vida Jeraj in Ljudmila Poljanec. Analiza primerov avtorico pripelje do ugotovitve, da se folklorni medbesedilni elementi kažejo na ravni besedilnega sveta, v motivih (npr. motivi živali, cvetja, drevja, pivski motivi, motivi svetnikov itd.), temah, idejah in simbolnih pomenih. Glavna tema članka TINE PEČOVNIK so miti v Zajčevi drami Kálevála in Tauferjevi drami Prometej ali tema v zenici sonca. S pomočjo Lévy-Straussovega pristopa k preučevanju mitov, simboličnih teorij in Jungove psihoanalize ter z upoštevanjem in primerjanjem avtopoetik obeh izbranih avtorjev skuša opredeliti značilnosti mitičnih motivov obeh dram. Tauferjevo mitično zgodbo primerja z grškim mitom o Prometeju, Zajčevo mitično zgodbo pa s finskim narodnim epom Kalevala. Osredotoči se predvsem na načine predelave mitov pri obeh avtorjih in ju medsebojno primerja. Spoznanja avtorico med drugim pripeljejo tudi do zaključka, da sta oba avtorja mitični zgodbi uporabila kot pripomoček za osvetlitev tedanje družbeno-zgodovinske problematike. SILVIJA BOROVNIK se v članku posveti ženskim likom v prozi Zofke Kveder. Osredotoči se zlasti na zbirko črtic Misterij žene ter romana Njeno življenje in Hanka. Analizira predvsem tista mesta v literarnem ustvarjanju Zofke Kveder, v katerih se zrcali avtoričino nasprotovanje oz. upiranje tradicionalnim ženskim omejitvam in zavzemanje za žensko svobodo v smislu neukalupljenega življenja. Glede na njeno življenjsko zgodbo poudari dejstvo, da bi Zofka Kveder kot ?prva slovenska klasikinja? morala biti obravnavana tudi v šolskih učbenikih. VLADKA TUCOVIČ v članku predstavi literarno revijo Domači prijatelj, ki jo je več kot deset let urejala Zofka Kveder. V luči njenega uredniškega dela predstavi zgradbo, izhajanje in recepcijo revije, sodelavce, postopek sprejemanja novih prispevkov in način njihovega honoriranja. Revijo primerja tudi s tedanjimi slovenskimi kulturnimi periodičnimi publikacijami (Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan). Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z ocenama dveh slovarjev: IRENA STRAMLJIČ BREZNIK predstavi in ovrednoti slovar primerjalnih frazemov avtorice Željke Fink Arsovski, ALENKA VALH LOPERT pa slovar govora v Splitu, katerega avtorja sta Thomas F. Magner in Dunja Jutronić. Sledi prispevek JAGODE KAPPEL, v katerem je pregledno predstavljen in ocenjen priročnik Elizabete Jenko Z branjem do slovenščine/Slowenisch lesen und verstehen/Slovenian-Read and Understand. Sklop zaključujeta poročilo MOJCE TOMIŠIĆ o poteku in obravnavanih temah na mednarodnem znanstvenem simpoziju Besedje slovenskega jezika ter zapis GREGORJA KOCIJANA ob osemdesetletnici dr. Emila Cesarja. Novost v tej številki je tematski sklop z naslovom Slovenščina v znanosti in na univerzi, v katerem so objavljeni prispevki s Posveta o jeziku znanosti in visokega šolstva na Slovenskem, ki je potekal 8. decembra 2006 v prostorih Univerze v Ljubljani. Prispevke sta zbrala, uredila in uvedla MONIKA KALIN GOLOB in MARKO STABEJ, svoje mnenje o tej problematiki pa so podali tako predstavniki visokošolskih institucij ? Filozofske fakultete UL (ADA VIDOVIČ MUHA), Fakultete za družbene vede UL (TOMO KOROŠEC, MACA JOGAN, NELI DIMC), Fakultete za matematiko in fiziko UL (JANEZ STRNAD) kot predstavniki uradnih institucij, ki se ukvarjajo z znanostjo in visokim šolstvom ? ARRS-ja (FRANCI DEMŠAR, STOJAN SORČAN) in Univerze v Ljubljani (PETER MAČEK). Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih s strokovnim jezikom, frazeologijo, kratko prozo, z različnimi literarnimi vprašanji ter s Simonom Gregorčičem. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 24 08:12:15 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 24 Feb 2008 08:12:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_o_balkanizmu_in_kolonializmu_ --_Slike_s_predavanja_J=2E_Vrečka_--_J=2E_A=2E_ =C8ibej_o_jezikoslovcih_in_drugih_ljudeh Message-ID: <001801c876b4$96d17780$3200a8c0@P4> http://hs.zrc-sazu.si/AKTUALNOVABILO/tabid/73/Default.aspx -- Tanja Perović, Med balkanizmom in kolonializmom: Slovenski javni diskurz o pridružitvi držav zahodnega balkana Evropski uniji. Predavanje v torek 26. februarja ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU. -- Vladka Tucovič http://picasaweb.google.si/matjaz.rebolj/VreKoJanez?authkey=U2nxafgb2qM -- slike s predavanje Janeza Vrečka o Kosovelu. -- Matjaž Rebolj ===== Lektorsko društvo vabi v četrtek 28. februarja 2008 v prostore Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani na predavanje Jožeta Andreja Čibeja. Naslov predavanja je Eden drugemu ognja dajmo. Predavatelj je matematik in ekonomist, predstavil pa bo odnos med jezikoslovci in strokovnjaki drugih ved, njihovo razumevanje in prepiranje ... Vabljeni. -- Tajnica društva Marinka Milenković From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 25 09:18:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 25 Feb 2008 09:18:01 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik japonskih izseljencev -- Eden drugemu ognja dajmo v torek! Message-ID: <000801c87786$efca6180$f84602c1@ff.unilj.si> d: "Lingvistični krožek" Zadeva: Dodatno vabilo na predavanje Datum: 22. februar 2008 14:08 V torek, 26. februarja 2008, 16:20-18:00, v sobi R2,bo predavala prof. dr. Akemi YAMASHITA z Univerze Meikai. Tema predavanja: Spreminjanje japonskega jezika pri japonskih izseljencih. Glede na sestavo udeležencev bo profesorica lahko predavala tudi v angleščini. Vabljeni tudi študentje in učitelji z drugih oddelkov. Chikako Shigemori Bučar Oddelek za azijske in afriške študije ==== Predavanje Jožeta Andreja Čibeja v okviru Lektorskega društva Slovenije z naslovom Eden drugemu ognja dajmo ne bo v četrtek, kot je bilo pomotoma objavljeno, ampak v torek 26. 2. 2008 ob 18.00 v DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 26 07:42:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 Feb 2008 07:42:32 +0100 Subject: [SlovLit] = A_Short_Reference_Grammar_of_Slovene_--_ Slike_s_predavanj_in_iz_narave_--_Šola_pod_Everes tom Message-ID: <005e01c87842$c4fa1ec0$3200a8c0@P4> Sveže izšlo: Marc L. Greenberg. A Short Reference Grammar of Slovene. München: Lincom Europa, 2008 (LINCOM Studies in Slavic Linguistics, 30) . 156 str. Kazalo glej v oglasu na forumu The Linguist (http://linguistlist.org/issues/18/18-3330.html), naročilo za 92 eur na https://ssl.kundenserver.de/www.s83009615.einsundeinsshop.de/ . http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/marija%20mitrovi%C4%87/index.html -- slike s predavanja Marije Mitrović, foto Matjaž Rebolj. http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/vrečko%20o%20kosovelu/index.html -- slike s predavanja Janeza Vrečka na novi lokaciji, foto Matjaž Rebolj. === V Slovenskem šolskem muzeju imajo fotografsko razstavo Šola pod Everestom. (Muzej je odprt samo dopoldne.) Lep pozdrav, Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 26 11:17:14 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 26 Feb 2008 11:17:14 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobja 27: Reformacija -- Studia litteraria 2008 Message-ID: <000301c87860$c1dabab0$f84602c1@ff.unilj.si> From: Aleksander Bjelčevič [mailto:aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 25, 2008 10:11 AM Subject: Vabilo na obdobja 27 Dragi kolegi, vabim vas na simpozij Obdobja 27 (Reformacija na Slovenskem: Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), ki bo potekal od 20. do 22. novembra 2008 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razpis refaratnih tem in ostale informacije so na http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=4&L2_ID=67&LANG=slo Lep pozdrav, Aleš Bjelčevič ==== From: Zalozba ZRC [mailto:zalozba na zrc-sazu.si] Sent: Tuesday, February 26, 2008 11:01 AM Subject: vabilo Založba ZRC in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig v zbirki Studia litteraria: Tomo Virk, PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST NA PRELOMU TISOČLETJA Kritični pregled Peter Svetina, KITIČNE OBLIKE V STAREJŠI SLOVENSKI POSVETNI POEZIJI Tone Smolej, SLOVENSKA RECEPCIJA EMILA ZOLAJA (1880-1945) Marijan Dović, SLOVENSKI PISATELJ: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu Tiskovna konferenca bo v sredo, 27. februarja 2008 ob 11. uri v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2/pritličje, Ljubljana. Prijazno vabljeni! Vojislav Likar, Darko Dolinar From N.Pirih na ff.uni-lj.si Tue Feb 26 12:31:29 2008 From: N.Pirih na ff.uni-lj.si (= Pirih_Nataša?=) Date: Tue, 26 Feb 2008 12:31:29 +0100 Subject: [SlovLit] = nadaljevalni_izobraževalni_seminar_CSD TJ Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A0299DEFC@FFS1.ff.uni-lj.si> Na spletnih straneh Centra za slovenščino www.centerslo.net je objavljeno povabilo na nadaljnje usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Z lepimi pozdravi, Nataša Pirih Svetina   From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 28 08:13:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 28 Feb 2008 08:13:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovanski_most_--_Po_domačih_krajih_-- _Izrazi_za_prihodnost_--_Simpozij_o_Dostojevskem Message-ID: <004501c879d9$7dd11e20$3200a8c0@P4> From: Sent: Tuesday, February 26, 2008 5:08 PM Subject: Fw: vizitka in letak Vabilo na Festival slovanskih kultur SLOVANSKI MOST, osrednji literarni dogodek v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga in evropskega leta enakih možnosti, ki bo v Cankarjevem domu potekal od 28. februarja 2008 naprej. --- Milena Domjan === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri90/index.html -- Tunjice, Krn, Spodnje Bohinjske gore. === Od: Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 27. februar 2008 9:16 Zadeva: LK, 3. marec (870. sestanek) LK FF vabi na 870. sestanek v ponedeljek, 3. marca, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Odelek za primerjalno in splošno jezikoslovnje FF. Tema predavanja: Izrazi za prihodnost v naravni skladnji. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, February 27, 2008 6:54 PM Subject: DOSTOJEVSKI: VCERAJ IN DANES Dostojevski: včeraj in danes. Sipozij, posvečen ustvarjanju F. M. Dostojevksega Sreda, 5. marec 2008, ob 12.00 Dvorana M 3, Cankarjev dom, Ljubljana >. bivanje človeka brez vere v svojo dušo in njeno nesmrtnost je nenaravno, nepredstavljivo in neznosno.< Kaj nam klasik Fjodor Mihajlovič Dostojevski v svojih delih sporoča danes? Katere njegove misli so ponovno aktualne in katere niso nikoli izgubile aktualnosti? Za katere plasti njegove ustvarjalnosti potrebujemo natančnejšo zgodovinsko podlago? Kakšen poudarek daje Dostojevskemu branje Mihaila Bahtina? Slovenski bralec je lahko v zadnjem letu zapolnil še nekaj vrzeli v svojem branju Dostojevskega: V zbirki Beletrina (Študentska založba) sta izšla Dnevnik pisatelja I. in II. ter kratka proza Nespodobna anekdota, pri zbirki Labirinti (LUD Literatura) pa eden izmed ključnih tekstov Mihaila Bahtina: Problemi poetike Dostojevskega. Pravi čas je torej, da ponovno poskusimo odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se zastavljajo ob branju Dostojevskega. Prav zato smo s Cankarjevim domom organizirali simpozij, na katerem bodo referenti z najrazličnejših vidikov osvetlili ustvarjalnost velikega ruskega pisatelja 19. stoletja. Za udeležbo na simpoziju zbiramo predhodne prijave. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do ponedeljka, 3. marca, na jelka.ciglenecki na zalozba.org ali info na zalozba.org in poslali vam bomo brezplačne vstopnice. PROGRAM SIMPOZIJA 12.00 Aleksander Skaza: Pisatelj in ideolog F. M. Dostojevski, avtor Dnevnika pisatelja Urša Zabukovec: Dostojevskega "balada" o Rusiji in Evropi: epilog versus "slaba neskončnost" Pavle Rak: Dostojevski in Tolstoj o vojnah: Evangelij in ideologija 14.00 Ivan Verč: Bedni ljudje F.M. Dostojevskega in vprašanje realizma Katarina Marinčič: Pozneje v naši zgodbi: Dostojevski, Balzac in neizpolnjene obljube Jola Škulj: Kočljivost prigode: dialogizem in narativna identiteta Neža Zajc: Ivanova skrivnost 16.30 Vid Snoj: Človek v dialogu: Ivan Karamazov in njegov satan Blaž Podlesnik: Dnevnik, laž in literatura Janko Kos: Dostojevski in vprašanja o bogu Tomo Virk: Akunin in Dostojevski From franc.marusic na p-ng.si Fri Feb 29 17:17:35 2008 From: franc.marusic na p-ng.si (lanko marusic) Date: Fri, 29 Feb 2008 17:17:35 +0100 Subject: [SlovLit] = jezikoslovni_večeri_na_UNG Message-ID: <47C8301F.4030005@p-ng.si> Pozdravljeni, z veseljem naznanjamo četrto predavanje Jezikoslovnih večerov UNG. Arthur Stepanov (Universität Konstanz) bo predstavil referat "The hows and whys of 'how ' and 'why' ". Predavanje bo v angleščini. Predavanje bo v sredo, 5. marca, ob 17:30, v predavalnici P-6 v pritličju Univerze v Novi Gorici v Rožni Dolini. Vsi najlepše vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 1 14:01:08 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 1 Mar 2008 14:01:08 +0100 Subject: [SlovLit] Nova Vikivirova ponudba -- Zamujena predstavitev novosti v NUK -- Status CT Message-ID: <018501c87b9c$5215e3a0$3200a8c0@P4> Za Vikivirovo projektno strani z naslovom Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) je Matjaž Rebolj preskeniral, strojno prebral in v popravljanje ponudil (za višjo oceno pri Hladniku ali pa kar tako, za narodov blagor) še naslednje knjige: Jakob Sket, Žrtva ljubosumnosti, Kres 1882 -- novela Kresovega urednika, ki je sicer poznan po povesti Miklova Zala (http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDrtva_ljubosumnosti) Anton Koder, Oreharjev Blaž, Kres 1882/83 -- to je tista povest, na osnovi katere je nastala Mencingerjeva parodija Cmokavzar in Ušperna (http://sl.wikisource.org/wiki/Oreharjev_Bla%C5%BE) Fran Detela, Pegam in Lambergar, 1910 (2. izdaja) -- roman o boju za celjsko dediščino (http://sl.wikisource.org/wiki/Pegam_in_Lambergar), glej tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgromb&expression=z%B9%3D37 Ivan Lah, Angelin Hidar, 1922 -- starokorotanski roman (http://sl.wikisource.org/wiki/Angelin_Hidar), gl. tudi http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/eva_cgi.exe?name=zgromb&expression=z%B9%3D134 Vpišite se prosim za popravljanje! Besedilo korigirate po pdf-predlogi, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta (v eni polovici zaslona odprite sliko dokumenta, v drugi polovici pa Wikivirovo stran). Popravkov so potrebna tudi druga besedila na tej strani. Prijavite se v Wikivir, pojdite na knjigo, ki jo želite urejati, kliknite zavihek in se lotite dela. S prazno vrstico je treba vnesti odstavke, popraviti (ne)stičnost pri ločilih, poenotiti narekovaje in pomišljaje, razvozlati poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Zgledujte se pri drugih besedilih. V glavi dokumenta z "| obdelano=4" označite, ko je besedilo popravljeno do konca, in objavite na Slovlitu, ko boste gotovi. Ana Bajuk je skoraj končala z urejanjem Zbašnikove Pisane matere (http://sl.wikisource.org/wiki/Pisana_mati), Alena Horáčková pa je prevedla za Vikipedijo v češčino članek o Kosovelu (http://cs.wikipedia.org/wiki/Sre%C4%8Dko_Kosovel). --- miran ==== From: "Sollner Anka" Sent: Thursday, February 28, 2008 10:07 PM Subject: FW: Predstavitev novosti v NUK, 29. 2. 2008 From: Polona Marinšek [mailto:Polona.Marinsek na nuk.uni-lj.si] Sent: pon 18.2.2008 10:56 Subject: Predstavitev novosti v NUK, 29. 2. 2008 Predstavitev novosti v knjižničarsvu v petek, 29 . februarja 2008 v NUK, Turjaška 1 - računalniška učilnica: 10.00 -10.30 mag. Tjaša Obal: Kompetence bibliotekarja za izvajanje biblioterapije (predstavitev magistrskega dela) 10.30-11.00 Marina Kerec: 16. mednarodni simpozij Bobcatsss 2008: Providing access ot information for everyone 11.15-12.00 dr. Alenka Kavčič-Čolić: Arhiviranje slovenike na medmrežju: metodološki pristop (predstavitev doktorskega dela) 12.00-13.45 Miro Pušnik: Splet 2.0, Knjižnica 2.0, Katalog 2.0, Raziskovanje 2.0: družbena omrežja in knjižnice (predstavitev novosti) ==== From: "Jan Zoltan" Sent: Saturday, March 01, 2008 12:53 PM Subject: za slovlit Ker vidim, da številni kolegi sodelujejo pri Tekmovanju za Cankarjevo priznanje, bi jih rad opozoril na možnost, da skušajo urediti položaj te manifestacije, ki smo jo vodili toliko desetletji. Tedenske novice SOS / 25. - 29. FEBRUAR 2008 so objavile tudi naslednjo vest: "Skupnost občin Slovenije je na Ministrstvo za javno upravo in na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovala pripombe k Predlogu Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj. Na šolah se z vsebino pravilnika načeloma strinjajo ter jo pozdravljajo, saj je tak pravilnik nujno potreben, ker ureja zadeve za katere so se v šolstvu že dolgo zavzemali. Kljub temu so predstavniki šol občine opozorili, da je pravilnik vsebinsko spregledal nekatera izredno pomembna področja, med drugim tudi področje športa oziroma športne vzgoje. Besedilo je v celoti za občine članice dostopno na jasmina.kolar na skupnostobcin.si, v kratkem pa bo objavljeno tudi na spletni strani SOS.(JK)" Še pred tem, ko sem se zanimal za dogajanja v zvezi s financiranjem šolskih tekmovanj, pa sem prejel naslednji odgovor: "Spoštovani! Predstavniki strokovnih društev so sodelovali v programskem svetu za tekmovanja, ki je pripravil izhodišča za nastanek Pravilnika o tekmovanjih. Pravilnik je bil tudi objavljen na spletnih straneh MŠŠ kot gradivo za razpravo in pripombe. Lep pozdrav! Mojca Škrinjar, Generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo." Lepe pozdrave tudi z moje strani Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 3 12:56:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Mar 2008 12:56:47 +0100 Subject: [SlovLit] = O_tržaški_prozi_--_Novosti_na_spletu _Slavističnega_društva_Slovenije Message-ID: <000c01c87d25$a8befd10$f84602c1@ff.unilj.si> V torek 4. 3. 2008 bo ob 15.00 v Modri sobi FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani Loredana Umek zagovarjala magistrsko delo z naslovom Prostor v sodobni tržaški prozi. Vabljeni. -- miran ==== From: Matjaž Zaplotnik [mailto:matjaz.zaplotnik na siol.net] Sent: Monday, March 03, 2008 10:00 AM To: slovlit na ijs.si Subject: novosti na spletu Slavističnega društva Slovenije Nekaj novosti na spletnih straneh Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html): http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/Zapisnik_UO_SDS_dec_2007.doc -- Zapisnik zadnje seje UO SDS, ki je bila 14. decembra 2007 v Banketni dvorani MOL. Fotografijo s seje, ki jo je uvedel pozdravni govor Zorana Jankovića, je Miran postavil na http://www.ff.uni- lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri87/target17.html . http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/rus.html -- Predstavitvena stran nedavno ustanovljene Sekcije za ruski jezik Slavističnega društva Slovenije. Sekcija je že začela z organizacijo tekmovanja v znanju ruskega jezika. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sd_jesenice.html -- Zgodovina, pomembni mejniki in opis aktivnosti Slavističnega društva Jesenice (avtorici Majda Malenšek in Klavdija Kranjc Jensterle) sedaj tudi v htmlizirani obliki. Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 4 13:50:52 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 4 Mar 2008 13:50:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Označevanje_korpusov_--_DiKUL_in_Mre žnik Message-ID: <003601c87df6$60f7d2a0$1f4602c1@ff.unilj.si> Od: [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 4. marec 2008 10:50 Zadeva: LK, 10. marec (871. sestanek) LK FF V Ljubljani vabi na 871. sestanek v ponedeljek, 10. marca, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavali bosta Nina Ledinek; mlada raziskovalka, ZRC SAZU in slovenistika FF, in Špela Arhar; mlada raziskovalka, Amebis in slovenistika FF. Tema predavanja: Skladenjsko označevanje korpusov slovenščine z vidika razvoja jezikovnih tehnologij. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar ==== Od: Nataša Jordan [Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Poslano: 3. marec 2008 12:52 Zadeva: Vabilo na tečaja iskanja po el. informacijskih virih v marcu Tečaj DiKUL - Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani bo v sredo, 12. marca od 10. do 13. ure. DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL. Najpomembnejša novost je t. i. združevalni iskalnik, ki omogoča hkratno iskanje po več informacijskih virih hkrati. Povezovalnik do gradiva pa omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Novost je tudi enoten Katalog informacijskih virov UL ter predvsem Katalog e-revij UL, saj omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj Uvod v iskanja po el. inf. virih in iskalna orodja bo v četrtek, 27. marca od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Uporaba iskalnih strategij pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov na internetu, iskalnikih in meta iskalnikih; prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter izbor ustreznega iskalnika ali seznama virov za poizvedbo. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si --- Nataša Jordan From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 5 19:18:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Mar 2008 19:18:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Pravna_filozofija_Franza_Kafke_--_Šarm _Vikipedije_--_Trubar_v_Narodnem_muzeju_--_Golnik Message-ID: <010301c87eed$56b3c4f0$3200a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Tuesday, March 04, 2008 2:46 PM Subject: revija Razprave in gradivo, Ferkovo predavanje ... [...] v četrtek, 6. marca 2008 ob 16.00 uri Katedra za teorijo in sociologijo prava Pravne fakultete UL vabi v svojo vijolično predavalnico (Ljubljana, Poljanski nasip 2) na predavanje koroškega slovenskega pisatelja in sodnika Deželnega sodišča v Celovcu dr. Fabjana Hafnerja: "Pravna filozofija Franza Kafke". === http://www.nybooks.com/articles/21131 -- Nicholson Baker, The Charms of Wikipedia, članek o wikipedijskih čarih in čereh iz časopisa The New York review of Books. ==== From: "Selič Tinka" Sent: Tuesday, March 04, 2008 2:37 PM Subject: Vabilo na odprtje razstave Primož Trubar 1508-1586 v NMS Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave PRIMOŽ TRUBAR 1508-1586 v četrtek, 6. marca 2008, ob 18. uri v novi stavbi Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani. [...] Avtorja razstave: dr. Maja Žvanut, Marijan Rafael Loboda, u. d. i. a. Duha Trubarjevega časa bo približal ansambel za staro glasbo Capella Carniola. Razstava bo odprta do 31. decembra 2008. V stavbi Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici bo na ogled od torka do nedelje med 10. in 18. uro. ==== From: "Lampič, Zdenka" Sent: Wednesday, March 05, 2008 9:40 AM Subject: Golnik Ali kdo pozna roman/povest/zgodbo, ki se dogaja v bolnišnici na Golniku? Zdenka Lampič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 5 21:59:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Mar 2008 21:59:44 +0100 Subject: [SlovLit] = PeF_in_doktorati_v_prostem_dostopu_--_Li terarnovedna_kašča Message-ID: <025301c87f03$d8116ff0$3200a8c0@P4> http://www.pef.uni-lj.si/knjiznica/ -- Knjižnica PEFLJ sodeluje z NUK-om pri nastajanju digitalne zbirke visokošolskih del (magisterijev in doktoratov) v celotnem besedilu, dostopno preko portala dLib.si - Digitalna knjižnica Slovenije (http://www.dlib.si/) in našteva prosto dostopno programsko opremo za odkrivanje plagiatov v diplomskih, seminarskih in drugih delih (npr. http://www.freedownloadscenter.com/Business/Educational_Tools/Plagiarism_Finder.html). -- Milena Blažić ==== http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/ka%9A%E8a.htm -- Slovenistična literarnovedna kašča bo združila slike in video posnetke gostujočih predavanj na Oddelku za slovenistiko FF UL (še v delu). -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 6 08:33:48 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 Mar 2008 08:33:48 +0100 Subject: [SlovLit] Ups, Ferk, ne Hafner Message-ID: <005901c87f5c$6c485e60$3200a8c0@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Wednesday, March 05, 2008 11:00 PM Subject: Fw: Ferk in Hafner [...] v četrtek, 6. marca 2008 ob 16.00 uri Katedra za teorijo in sociologijo prava Pravne fakultete UL vabi v svojo vijolično predavalnico (Ljubljana, Poljanski nasip 2) na predavanje koroškega slovenskega pisatelja in sodnika Deželnega sodišča v Celovcu dr. Janka Ferka: "Pravna filozofija Franza Kafke". From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 6 14:50:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 Mar 2008 14:50:45 +0100 Subject: [SlovLit] 11. pripovedovalski festival Message-ID: <004001c87f91$1528a5b0$3200a8c0@P4> From: "Subiotto, Namita" To: Sent: Thursday, March 06, 2008 2:01 PM Subject: 11. pripovedovalski festival V Cankarjevem domu in Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bo od 12. do 14. marca 2008 potekal 11. pripovedovalski festival Pravljice danes 2008. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa (razen redkih izjem) izvirajo iz ljudskega izročila, domačega in tujega. Tako festival poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo in ljudskim pripovedim iščejo živo pot v današnji čas. Kot pripovedovalci se nam predstavljajo ljudje, ki jim beseda teče gladko in sočno ter ki znajo prepričati s svojo izrazno močjo. Tako po ustvarjalnih poteh kot po letih so izrazito pisana druščina, kar festivalu daje širino posebne vrste. Več: http://www.ljubljana.si/si/turizem/prireditve/11355/podrobno.html ali http://www.etno-muzej.si/festival.php ali http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0207&Predstava=318 ali http://www.napovednik.com/dogodek79063_pravljice_danes_2008_11_pripovedovalski_festival From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 7 10:56:28 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 7 Mar 2008 10:56:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Akademija_Poetična_Slovenija_--_Iz_slo venističnega_slikovnega_in_video_arhiva Message-ID: <001a01c88039$835a6610$434602c1@ff.unilj.si> From: VELENIKA [mailto:kplza na velenika-stropnik.si] Sent: Friday, March 07, 2008 3:59 AM Subject: VELENJE IZBIRA PESNIKA PESNICO DESETLETJA V Velenju bomo ob svetovnem dnevu poezije (21. marca) na III. akademiji Poetična Slovenija, ki jo - v letos vzpostavljenem pomladnem festivalu liričnih umetnosti Lirikonfest - organizirata Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija, izbrali slovenskega pesnika/pesnico, ki v zadnjem desetletju pomembno zaznamuje sodobno slovensko poezijo, in mu podelili veličastno nagrado čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov. Več: http://www.velenje.com/MO2.php?fID=7191 ==== V slovenistični literarnovedni kašči (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/ka%9A%E8a.htm) so (ali pa bodo čez dan dva) nove povezave na filmčke in slike: http://www.youtube.com/watch?v=oIViRrBxDbw -- Marko Juvan, Hommage Borisu Paternuju ob 80-letnici 3. 10. 2006 http://www.youtube.com/v/i1Qy6ixs8mU -- Aleš Bjelčevič diskutira po predavanju Borisa Paternuja 3. 10. 2006 http://www.youtube.com/watch?v=JuYEVX5yllM -- Alojzija Zupan-Sosič diskutira o Krstu pri Savici 3. 10. 2006 http://www.youtube.com/watch?v=q2cDA0pxey0 -- slovenisti pojejo (ob 80-letnicah Franca Zadravca, Borisa Paternuja in Jožeta Toporišiča) 3. 10. 2006 http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/Žalna%20%20Pogorelec/ index.html -- žalna seja za Bredo Pogorelec 16. 10. 2006 http://www.youtube.com/watch?v=2dkuoXARx5E -- ljubljanski slovenisti delajo bolonjo 28. 6. 2006 http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/Marja/Marja/index.htm l -- otvoritev razstave o Marji Boršnik 24. 1. 2006 http://www.youtube.com/watch?v=7wYpLHeFpU0 -- domačin iz Granta nad Baško grapo pripoveduje 12. 2. 2006 http://www.youtube.com/watch?v=SX-DGBJrZuQ -- Dušan Čop pripoveduje 26. 5. 2006 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 9 10:30:36 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Mar 2008 10:30:36 +0100 Subject: [SlovLit] = O_(ne)priljubljenosti_slovenščin e_--_E-viri_--_O_monografiji_Barbare_Pregelj Message-ID: <009401c881c8$3c8831a0$3200a8c0@P4> Ministrstvo za kulturo vabi k oddaji ponudbe za Elaborat o (ne)priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta (oznaka javnega naročila 21/2008; na spletnih straneh ministrstva http://www.kultura.gov.si ga še ni najti). Poziv izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Prijave za raziskavo, katere rezultati morajo biti znani do 14. 11. 2008, sprejemajo do 21. 3. ==== http://sl.wikisource.org/wiki/Kralj_Matja%C5%BE -- študentka Eva Ravlen je za Vikivir pripravila Malovrhov roman Kralj Matjaž iz leta 1904. http://www.rch.uky.edu/CenterOfGravity/ -- Changing the Center of Gravity: Transforming Classical Studies Through Cyberinfrastructure (zvočni posnetki predavanj o elektronizaciji klasične filologije). -- miran ==== From: "Jan Zoltan" Sent: Saturday, March 08, 2008 5:41 PM Subject: Monografije Barbare Pregelj Trivialno v sodobni slovenski književnosti. Na 3. radijskem programu Ars RTV Slovenija bo v četrtek, 13. marca ob 18. uri krajša prestavitev monografije Barbare Pregelj Trivialno v sodobni slovenski književnosti. Konec lanskega leta je izšla kot 12. zvezek zbirke znanstvenih monografij Slavistična knjižnica, ki jo izdaja Slavistično društvo Slovenije (za več gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002405.html). Oddaja Izšlo je (kot napoveduje že naslov) je oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Sicer pa je zasnovana kot pogovor z avtorjem oziroma redkeje s prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorijo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokroži mnenje recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 10 12:16:20 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Mar 2008 12:16:20 +0100 Subject: [SlovLit] = FW=3A_priljubljenost_slovenščine_v_ šoli Message-ID: <001d01c882a0$2b254460$434602c1@ff.unilj.si> From: Boža Krakar Vogel [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: Monday, March 10, 2008 11:02 AM Subject: priljubljenost slovenščine v šoli Navadila sem se že, da se ne menim kaj dosti za različne razpise državnih in evropskih inštitucij, ki zahtevajo od prijavitelja debel elaborat, katerega nato zvečine nonšalantno zavrnejo. Rajši kot za pisanje neproduktivnih prijav porabim čas, če ga kaj imam, za pisanje konkretnih strokovnih besedil, v katerih sem bolj doma kakor v prijavah v birokratskem novoreku. Te dni pa sem z več strani dobila obvestila, da Ministrstvo za kulturo vabi k oddaji ponudbe za izdelavo elaborata o priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta. Ta razpis pa me v nasprotju z nekaterimi drugimi vseeno spodbuja k odzivu. Dve stvari sta me namreč, poleg že omenjenega odpora do takih pozivov in odzivov nanje, v njem zmotili: 1. Naslov oz. tema ponudbe. Dvomim, da je problem zastavljen strokovno pravilno in problemsko dovolj široko. Priljubljenost določenega šolskega predmeta je kajpak legitimna raziskovalna tema, vendar kot parcialna kategorija znotraj širšega pedagoškega (specialno didaktičnega) problema in z zavedanjem, da izolirana prinaša senzacionalistične in bolj medijsko privlačne kakor razvojno uporabne rezulatate (na podobni ravni bi bili rezultati o priljubljenosti slehernega šolskega predmeta, in kaj bi storili potem?). Zato bi bilo, če se že ministrstvo za kulturo čuti poklicano, v zadevah slovenskega jezika spraševati najprej o šolskih rečeh, bolj ustrezno vprašanje, kakšna je kakovost pouka slovenščine, merjena s ciljem, imenovanim razvoj sporazumevalne in kulturne zmožnosti/kompetence in nacionalne zavesti šolajočih se. So cilji pouka za ta del ustrezno zastavljeni, so potem tudi uresničeni tako, da je znanje dovolj trajno in vrednostno ustrezno motivirano? (Spraševanje o nezadostni didaktični razvitosti sredstev in metod, didaktike slovenskega jezika in še kaj iz uresničevanja tez Resolucije ... kaže le na slabotno poučenost ministrstva o naporih in napredkih, ki so bili z majhnim številom čezmerno obremenjenih ljudi vendarle doseženi - predmetne didaktike s habilitiranimi učiteljiso na vseh fakultetah, kjer izobražujejo učitelje slovenskega jezika - upati je, da bodo rezultati raziskave nemudoma spodbudili ministrstvo za odprtje novih delovnih mest na tem področju, saj je ljudi premalo?; učbeniki so po dva ali trije konkurenčni, vsi podvrženi strogim sodbam ustrezne učbeniške komisije, učitelji se še nikoli niso toliko dodatno izobraževali; in - "priljubljenost" slovenščine, kot kažejo različno orientirane raziskave naših diplomantov, je ves čas nekje na sredini lestvice, v kolikor sploh lahko govorimo o priljubljenosti dejavnosti, kot sta učenje in branje pri današnji mladini, kar tudi poudarjajo naše raziskave). 2. Po mojem mnenju bi bilo ministrstvo za kulturo, ki je izdelalo tudi Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko in ki lahko motivira ustrezne strokovne energije, poklicano za širšo sociokulturno tematsko raziskavo. Pravo vprašanje bi se v tem smislu glasilo: Kakšen je odnos do slovenščine (in slovenske kulture?) v družbi? Kako se uresničujejo določila Reslucije in zakonodaja? Kako se izvaja publiciranje, raziskovanje, poslovanje, in v tem okviru seveda tudi vzgoja in izobraževanje v slovenščini? Kako je mogoče doseči, da bo slovenski domorodec moral napisati disertacijo v slovenščini, poslovnež pisati partnerju čez cesto v slovenščini, da bodo mediji na privlačen način širili zavest o vrednosti slovenščine? - Vsi ti segmenti družbene klime še kako vplivajo tudi na priljubljenost slovenščine v šoli! Zato se mi zdi čudno, da ministrstvo za kulturo namesto celostne in celo medresorske uporabno zastavljene raziskave o jezikovni problematiki in jezikovni kulturi na vseh ključnih mestih javne rabe slovenščine izbere tako zožen segment šolske problematike, ki bo, po mojih izkušnjah in predvidevanjih, spet enkrat sprostil čustvene energije namesto razumnega in dolgoročno učinkovitega reševanja kompleksnih in vitalnih kulturnih vprašanj. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 10 12:27:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 10 Mar 2008 12:27:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Hrvatski_izvana_--_Korpus_Beseda_--_Sodo bna_italijanska_ženska_literatura Message-ID: <001e01c882a1$c09fe8f0$434602c1@ff.unilj.si> http://www.glasistre.hr/?144f94201db446b447d3207b744ded09,TS,3352,,17318 ,,216798 -- predstavitev knjige Hrvatski izvana: Kako poučavati strance hrvatskom jeziku, ki so jo napisale Vesna Požgaj Hadži, Marija Smolić in Mirjana Benjak. === rom: sdjt-l-bounces na ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Spela Vintar Sent: Monday, March 10, 2008 11:22 AM Subject: [SDJT-L] JOTA vabi Spoštovani ljubitelji Jote, vabimo vas na prvo letošnje srečanje, ki bo v četrtek, 13.3.2008, ob 17.10 v učilnici R2B na Filozofski fakulteti (prizidek), predaval pa nam bo dr. Primož Jakopin (Korpusni laboratorij, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): Oblikoslovni označevalnik pri korpusu Beseda. Povzetek predavanja in arhiv Jot najdete na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrčno vabljeni! === From: Metka Zver [mailto:Metka.Zver na mk-trgovina.si] Sent: Monday, March 10, 2008 12:00 PM Subject: zmenek s knjigo: Dialogi v knjigarni Konzorcij SODOBNA ITALIJANSKA ŽENSKA LITERATURA, torek, 11. 3. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij V pogovoru, ki ga bo vodil mag. Tone Frelih bosta sodelovali dr. Irena Prosenc Šegula, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Irena Trenc-Frelih, uveljavljena prevajalka ter nekdanja glavna urednica pri MK tudi avtorica prevodov vseh treh romanov, o katerih bo tekla beseda v Dialogih. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 11 09:27:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Mar 2008 09:27:34 +0100 Subject: [SlovLit] Lepa Vida in slovenski literarni zgodovinarji Message-ID: <024501c88351$c3368960$3200a8c0@P4> V okviru "digitalizacij za višjo oceno" (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) je Neža Klavžar popravila Jurčičev roman Lepa Vida iz leta 1877 (http://sl.wikisource.org/wiki/Lepa_Vida). Med literarnimi zgodovinarji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji) pa so bili za Vikipedijo nazadnje pripravljeni: Janko Šlebinger (http://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_%C5%A0lebinger) Branko Berčič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Ber%C4%8Di%C4%8D) Juraj Martinović (http://sl.wikipedia.org/wiki/Juraj_Martinovi%C4%87) Julij Kleinmayr (http://sl.wikipedia.org/wiki/Julij_Kleinmayr) Jakob Kelemina (http://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Kelemina) Jože Kastelic (http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Kastelic) Andrej Kalan (http://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Kalan) Hermina Jug-Kranjec (http://sl.wikipedia.org/wiki/Hermina_Jug-Kranjec) Martin Jevnikar (http://sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Jevnikar) Anton Janežič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jane%C5%BEi%C4%8D) Stanko Janež (http://sl.wikipedia.org/wiki/Stanko_Jane%C5%BE) Joža Mahnič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEa_Mahni%C4%8D) Aleksander Isačenko (http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Isa%C4%8Denko) Fran Ilešič (http://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Ile%C5%A1i%C4%8D), mimo njih pa še jezikoslovec Marc Greenberg (http://sl.wikipedia.org/wiki/Marc_L._Greenberg). --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 11 13:52:08 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 11 Mar 2008 13:52:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenistični_dan_v_Gradcu Message-ID: <001c01c88376$b71586c0$474602c1@ff.unilj.si> Od: Zadeva: Gradec/SlovLit Datum: 11. marec 2008 10:25 V Gradcu bo ta četrtek, 13. marca, potekal že 7. slovenistični dan, ki ga organizira Inštitut za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. Program se bo odvijal v večnamenski dvorani na Inštitutu za slavistiko, Merangasse 70, z začetkom ob 10. uri. Tema letošnjega simpozija je ob priložnosti predsedovanju Slovenije Evropski uniji zasnovana širše in ima naslov Zgodovina Slovencev. Vsak s svojim pogledom jo bodo osvetlili avstrijska zgodovinarka in trije slovenski zgodovinarji: Dr. Marija Wakounig (Univerza na Dunaju): Pogled na slovensko zgodovino od zunaj Dr. Peter Štih (Univerza v Ljubljani): Slovenska zgodovina od naselitve Slovanov do 16. stoletja DDr. Igor Grdina (ZRC SAZU): Zgodovina Slovencev od 16. stoletja do Pohlina Dr. Stane Granda (ZRC SAZU): Zgodovina Slovencev od Pohlina do prve svetovne vojne Dr. Janko Prunk (Univerza v Ljubljani): Novejša zgodovina Slovencev Ob 19. uri bomo simpoziji sklenili s koncertom okteta "Zven" iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! Dr. Ludvik Karničar Inštitut za slavistiko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 12 09:20:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 12 Mar 2008 09:20:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Kdo_nam_bo_plačal_magisterij=3F Message-ID: <002a01c88419$ec537380$474602c1@ff.unilj.si> From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Sent: Wednesday, March 12, 2008 9:12 AM Subject: LK, 17. marec LK FF vabi na 872. sestanek v ponedeljek, 17. marca, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Weiss, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Tema predavanja: Jezikoslovno delo J. Ž. V. Popoviča (1705--1774) Ob izidu knjige Glossarium Vindicum: osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar ==== From: Dejan Jeraj [mailto:dejan.jeraj na gmail.com] Sent: Tuesday, March 11, 2008 5:02 PM Subject: Vabilo na razpravo "Kdo nam bo plačal magisterij?" v sredo 12.03.2008 ob 17.00 na Ekonomski fakulteti UL Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vas vljudno vabi na javno razpravo z naslovom Kdo nam bo plačal magisterij? Razprava bo v sredo, 12. marca 2008, ob 17. uri v Lila dvorani na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot je splošno znano trenutno potekajo usklajevanja partnerjev pri oblikovanju nove uredbe o financiranju v visokem šolstvu za obdobje 2009-2013. Ker je od te uredbe v veliki meri odvisen način financiranja vseh stopenj terciarnega izobraževanja organiziramo razpravo na to temo. Sodelujoči na razpravi: - prof. dr. Dušan Lesjak, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, - mag. Helena Kamnar, prorektorica Univerze v Ljubljani za poslovne zadeve, - prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, - dr. Slavko Gaber, Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj DZ RS, - Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Izhodišča o katerih bomo govorili: Ali bodo morali študentje plačevati magisterij tudi v prihodnje? Ali država financira/sofinancira podiplomski študij na primeren način? Ali so visokošolski študijski programi bolj kakovostni, če jih financira država ali ravno obratno? Ali se slovenski izobraževalni sistem razvija v pravo smer? Ali bodo študijski programi boljši, če bodo študentje plačevali šolnino? Kako naj študent ve, katera visokošolska ustanova mu bo zagotovila kakovostno izobrazbo? Bi ustanovitev agencije za kakovost odpravila >zmedo< v našem visokošolskem sistemu? Dejan Jeraj, Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 13 16:53:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 Mar 2008 16:53:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_strokovno_preverjanje_teze_o_(ne) priljubljenosti_slovenščine Message-ID: <01ef01c88522$6a2dfc40$3200a8c0@P4> From: Sent: Thursday, March 13, 2008 4:41 PM Subject: O (ne)priljubljenosti slovenščine - za SlovLit Ne morem se znebiti občutka, da je zlovoljni odziv dr. Bože Krakar Vogel na informacijo o povabilu Ministrstva za kulturo k oddaji ponudb za raziskavo (teze o /ne/priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta) bolj posledica prenagljene posplošitve njenih neprijetnih izkušenj iz preteklosti kakor pa sad mirnega premisleka o konkretni zadevi. Piše, kakor da sploh ni prebrala vsebinskega opisa naročila, temveč se je kritično ustavila (in ostala) le pri namenoma izzivalnem naslovu naloge in dvomi, ali >je problem zastavljen strokovno pravilno in problemsko dovolj široko< (želi si >širšo sociokulturno raziskavo<). Zato je njena kritika naskok na odprta vrata: če odmislimo čustvene poudarke, se bere kakor nekaj dobrih tez za dispozicijo raziskave, kakršno si naročnik želi. Kolegica je očitno prezrla dejstvo, da ima naročnik do teze o nepriljubljenosti slovenščine velike pridržke, vendar tej tezi ne more javno nasprotovati le na podlagi občutkov in nekaj razpršenih podatkov, temveč pri svojem odločanju o ukrepih potrebuje resno, teoretično utemeljeno in statistično preverjeno znanstveno delo o njeni (ne)veljavnosti. Prim. prva dva odstavka iz neposrednega povabila usposobljenim raziskovalnim ustanovam: >V slovenski javnosti (mediji, javne prireditve ipd.) se pogosto slišijo izjave znanih osebnosti o nepriljubljenosti (celo osovraženosti) slovenščine kot šolskega predmeta. Ker so učenje, uveljavljanje in položaj jezika izredno odvisni od učinkovitosti šolskega dela, je vztrajno ponavljanje takih trditev za jezikovno politiko vznemirljivo in nujno potrebno strokovnega razčiščenja (v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko je uporabljen izraz >temeljita preveritev<), posebno ker se omenjene izjave izrekajo kar počez in se ne navezujejo na nobeno veljavno raziskavo, temveč le na posameznikove anekdotične izkušnje ali na splošno mnenje (npr. >leteče ankete< in pisma bralcev v dnevnem časopisju) in na podobno nezanesljive podatkovne vire. Pravi odgovor na sociolingvistično pomembno in jezikovnopolitično občutljivo vprašanje mora temeljiti na vsebinski razčlembi jezikoslovne in didaktične problematike, statistično veljavnem anketiranju in drugih metodah za preverjanje dejanskega stanja ter njegovih vzrokov in okoliščin. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko (Ur. list RS, št. 43/07) nas na več mestih spodbuja k izpeljavi take raziskave in k ustreznemu ukrepanju. Če se izkaže, da so izjave o nepriljubljenosti neutemeljene, bo mogoče z objavo podatkov iz raziskave nevtralizirati nekaj prvin škodljivega kalimerovsko-mazohističnega občutja v slovenski jezikovni zavesti; če pa se izkažejo za upravičene, bomo pridobili objektivno opozorilo in napotilo za potrebnost radikalne prenove učno-vzgojnih programov, učbenikov in/ali didaktičnih metod.< Janez Dular From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 14 17:01:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 Mar 2008 17:01:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Naravoslovec_o_stavčni_analizi_--_Nove _knjige_na_FF Message-ID: <006801c885ec$bd14c450$3200a8c0@P4> From: Sent: Wednesday, March 12, 2008 11:03 AM Subject: Vabilo na predavanje V sredo, 19. marca, ob 9.30 bo v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4, 2. nadstr.) predaval prof. dr. Jure Zupan (Kemijski inštitut v Ljubljani). Naslov predavanja je Pogled naravoslovca na stavčno analizo. Vabljeni! -- Andreja Žele ==== From: "Detič, Nataša" Sent: Friday, March 14, 2008 1:55 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v četrtek, 20. marca 2008, ob 11. uri v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Predstavljene bodo naslednje publikacije: - Otroci od vrtca do šole: razvoj osebnosti in socialnega vedenja ter učna uspešnost prvošolcev (dr. Maja Zupančič, dr. Tina Kavčič) - Argumentellipse, Aktantenweglassung in deutschen und slowenischen Reportagetexten (dr. Uršula Krevs Birk) - Sveti svet, Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota (mag. Boštjan Kravanja) - Nisem jaz barbika, Oblačilne prakse, islam in identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji (dr. Špela Kalčić) - Sustainable development of small towns (ur.: dr. Barbara Lampič, dr. Metka Špes) - Nekoč se bodo vendarle morale sesuti okostenele pregrade med ljudstvi, Spominski zbornik ob 80-letnici rojstva Draga Graha (ur.: dr. Vesna Kondrič Horvat) - Sinji Orel, Zbornik ruskih pesmi (ur.: dr. Vanda Babič, Tatjana Komarova) Lepo vas pozdravljam. Mag. Nataša Detič, vodja Znanstvene založbe From mojca.honzak na guest.arnes.si Fri Mar 14 19:11:06 2008 From: mojca.honzak na guest.arnes.si (Mojca Honzak) Date: Fri, 14 Mar 2008 19:11:06 +0100 Subject: [SlovLit] Za_strokovno_preverjanje_teze_o_(ne) priljubljenosti_slovenščine In-Reply-To: <01ef01c88522$6a2dfc40$3200a8c0@P4> References: <01ef01c88522$6a2dfc40$3200a8c0@P4> Message-ID: <000001c885fe$c5d1d670$6901a8c0@dnevna> Ne glede na morebitne neprijazne odzive si bom zopet dovolila pripombo "po zdravi kmečki pameti". Naslov naloge, ki naj bi strokovno preverjala teze o (ne)priljubljenosti slovenščine, je neprimerno izzivalen. Žal bo že sam pri neukem bralcu ponovno spravil v ospredje ravno tezo, ki naj bi jo raziskava ovrgla (?) -- namreč nikoli preverjen podatek, da je slovenščina v šoli nepriljubljena. Če bi naj bila razpisana raziskava resno zamišljena, bi potrebovala nezaznamovan naslov, ki ne bi bil zavajajoč. Vsi vemo, da mediji in javnost delujejo po svoje in posredujejo lastna sporočila o vrednotah in stvarnosti ne glede na resnico in dejstva; naslov bodo mediji še pred koncem raziskave tolmačili pač tako, kot jim bo prišlo prav; dr. Dular kot dober poznavalec vsaj enega množičnega medija to natančno ve. Dr. Krakarjeva je ena redkih, ki s svojimi študenti že leta spremlja stanje učenja in priljubljenosti slovenščine v šoli. Mnoge odgovore na zastavljena vprašanja bi verjetno Ministrstvo za kulturo dobilo ravno pri njej, še pred svojim povabilom k oddaji ponudb za to raziskavo. Zato se mi zdi njena "zlovoljnost" povsem na mestu. Govoriti, da naj bi z raziskavo mogoče dobili "objektivno opozorilo in napotilo za potrebnost radikalne prenove učno-vzgojnih programov in/ali didaktičnih metod" se mi, glede na to, da smo sredi dolgoletne prenove pouka slovenščine, zdi neresna. Tako se kljub odzivu dr. Janeza Dularja in dodatnemu pojasnjevanju, zakaj je taka raziskava potrebna, še vedno strinjam z zapisanim mnenjem dr. Bože Krakar Vogel; verjamem, da tudi velika večina učiteljev praktikov, ki se vsakodnevno trudimo v razredu. Ne vem pa, ali se bodo oglasili, saj je žal tudi dandanes mišljenje z lastno glavo velikokrat nezaželeno. Zagotovo bi o kalimerovsko-mazohističnem občutju ravno učitelji praktiki lahko povedali veliko, tudi ob takih naslovih raziskav. Mojca Honzak From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 16 21:35:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 16 Mar 2008 21:35:43 +0100 Subject: [SlovLit] = priljubljenost_slovenščine References: <010d01c88781$0c65d3b0$0400a8c0@metka> Message-ID: <009401c887a5$4f8aa8e0$3200a8c0@P4> From: "Metka Hojnik-Verdev" To: Sent: Sunday, March 16, 2008 5:16 PM Subject: priljubljenost slovenščine Nadaljujem misel kolegice Mojce Honzak, da je mišljenje z lastno glavo velikokrat nezaželeno. Res je, vendar marsikoga odnese z glavo skozi zid. Vprašanje o priljubljenosti slovenščine se mi zdi podobno jari kači. Če naročnik raziskave meni, da je slovenščina nepriljubljena v šoli, bo raziskava nepriljubljenost potrdila, če se zdi naročniku raziskave slovenščina v šoli priljubljena, bo slovenščina priljubljena. Kot dolgoletna učiteljica v osnovni in srednji šoli povem, da je slovenščina zelo priljubljen predmet v šoli. To lahko potrdim z argumentom, da se dijaki tudi veselijo suplenc sloveščine in so "veseli", da jim odpade ... Pri pouku so sproščeni, veseli in jih marsikaj zanima, seveda je odvisno od didaktičnega in metodičnega pristopa. Kar se tiče prenove pouka slovenščine, lahko povem, da generacija, ki je prišla iz devetletne osnovne šole v poklicne programe izobraževanja, (podatek navajam za razrede, ki jih učim), ne prepoznajo besednih vrst: samostalnik, glagol ... ali jih prepoznajo največ trije v razredu. Sprašujem se, kako se potem učijo tuj jezik. Odgovor bo verjetno, po metodi kot se učimo maternega jezika od staršev? Kakor koli že, prenova prinaša nova znanja, ki so vrednota za strokovno delo posameznega poklicnega področja. Vse lepo in prav. Moram pa priznati, kar se tiče poklicnega izobraževanja, da iskrena hvala vsem sestavljalcem učnih načrtov v poklicnem izobraževanju, to področje dobro poznam, da je ohranjeno "tovrstno število vsebin", da imamo privilegij, da je iz slovenščine še vedno zaključni izpit; če bi se zgledovali po Finski, bi bile učne vsebine še bolj okrnjene in pomen slovenščine v šolskem sistemu in splošni komunikaciji zanemarljiv. Zakaj primerjam s Finsko? Ker sem imela lansko leto priložnost obiskati tri finske poklicne šole. Če se vrnem k priljubljenosti, z zagotovostjo trdim, da je med slovenskimi učenci in dijaki slovenščina priljubljen predmet, se pa najdejo posmezniki, ki negirajo priljubljenost, ker vidijo nevidne strahove. Lep pozdrav Metka Hojnik Verdev From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 16 21:57:48 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 16 Mar 2008 21:57:48 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski dan v Pragi Message-ID: <011e01c887a8$653cfb90$3200a8c0@P4> From: "Jasna Honzak" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, March 16, 2008 9:41 PM Subject: Slovenski dan v Pragi V torek 18. marca ob 16.00 bo v prostorih Narodne knjižnice Češke republike v Pragi otvoritev razstave Sinergija Slovencev s Čehi. Razstava, ki spremlja slovensko-češke kulturne stike od leta 1991 do sodobnosti, vsebuje več tematskih ciklov: pedagoško, strokovno in javno delovanje čeških univerzitetnih slovenistk (Praga, Brno, Plzen, Pardubice), kronološki pregled čeških prevodov slovenskih umetnostnih besedil in avtorskih branj na Češkem ter kulturnih prireditev iz tega časa (1994 -- razstava Jože Plečnik na Praškem gradu, gostovanja slovenskih gledališč v Plznu in v Pragi, 2005 -- mednarodni praški knjižni sejem s Slovenijo kot glavnim gostom). Ob 19.00 istega dne pa bo v komornem praškem gledališču Viola literarni večer sodobne slovenske poezije in proze O trnu in roži, na katerem bodo nastopili avtorji Milan Dekleva, Barbara Korun, Miha Mazzini in Maja Vidmar. Prevode njihovih besedil v češčino, ki so delo Aleša Kozarja, Hanke Mžourkove, Kristine Pellarove in Alenke Jensterle Doležalove, bo prebral igralec Pavel Batěk, za glasbeno spremljavo pa poskrbel Andraž Polič. Na zaključku bomo slovenski in češki umetniški besedi nazdravili s kozarcem slovenskega vina. Jasna Honzak Jahič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 17 16:50:18 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Mar 2008 16:50:18 +0100 Subject: [SlovLit] Teza_o_(ne)priljubljenosti_slovenščine_--_Kica_Kolbe_in_Vlada_Uroševi=E6 Message-ID: <009e01c88846$9aad8350$3200a8c0@P4> From: Sent: Monday, March 17, 2008 12:10 PM Subject: Teza o (ne)priljubljenosti slovenščine Vsebina in ton odzivov na sporočilo o raziskavi, s katero naj bi preverili (ne)veljavnost ponavljajoče se trditve o (ne)priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta, me potrjujeta v prepričanju, da je taka raziskava zelo potrebna. Njen naslov kljub >neprimerni izzivalnosti< samo napoveduje temo raziskave in besedilno vrsto poročila (elaborat), ne sugerira pa naročnikovega pričakovanja takih ali drugačnih ugotovitev. To ne pomeni, da naročnik ne pozna strokovnih mnenj in da je brez stališč, vendar pa bi dodatno pojasnjevanje tega lahko peljalo v razraščanje vsebinske polemike že pred začetkom raziskave ter pomenilo pritisk na potencialne raziskovalce in izzivanje medijskega manipuliranja. Zato je za zdaj kljub srbečemu jeziku bolje molčati in počakati. Janez Dular === From: "Rot Gabrovec, Veronika" To: Sent: Monday, March 17, 2008 12:03 PM Subject: profesorica slovenscine Spostovani kolegi, razmisljanja o (ne)priljubljenosti slovenscine so me spravila k premisljanju o urah slovenscine, ki sem jih bila sama delezna v soli - vecinoma imam zelo lepe spomine. Pa sem se spomnila se na profesorico, ki me je ucila le eno leto, a se je zelo zivo in z veseljem spominjam. Ali kdo med vami pozna prof. Mihaelo Bojc (morda je to njen dekliski priimek)? Pred 30 leti je ucila na Osnovni soli Riharda Jakopica v Siski, kam so jo odnesla pedagoska pota kasneje, zal ne vem. Veselilo me bo, ce bom izvedela kaj o njej. Lep pozdrav, Veronika Rot Gabrovec === From: "Subiotto, Namita" To: Sent: Monday, March 17, 2008 12:56 PM Subject: Kica Kolbe in Vlada Urošević na Slovanskem mostu V okviru festivala slovanske kulture Slovanski most bosta v četrtek 20. marca ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopila makedonska pisatelja Kica Kolbe in Vlada Urošević. Dvorana: M3,4. Brezplačne vstopnice lahko dvignete na blagajni CD. Več: http://www.cd-cc.si/natisni_prireditev.cfm?Jezik=Sl&Kat=0206&Predstava=662 From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Mar 18 12:10:53 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 18 Mar 2008 12:10:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Matej_Bor=3A_Raztrganci_v_CD_--_Brina_Sv it_in_Guillaume_Cannat_v_KO=AE Message-ID: <47DFB14D.29008.318BC9C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Matej Bor: Raztrganci -- učenci in učitelji v režiji Sebastijana Horvata ponovno v Cankarjevem domu Uprizoritev letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Sebastijana Horvata, ki je že dvakrat doživela stoječe ovacije v Cankarjevem domu, prihaja ponovno v Ljubljano. Tokrat v okviru festivala 38. teden slovenske drame. Vzemite si čas in ne zamudite najnovejšega projekta režiserja Alamuta, Kopenhagna, Romantičnih duš in Predtem/Potem! Cankarjev dom, Linhartova dvorana, nedelja, 30. marca 2008, ob 20. uri Cena vstopnic: 14, 12, 9, 7* EUR *za dijake in študente Več na http://www.cd-cc.si ========== Subject: VABILO: BRINA SVIT in GUILLAUME CANNAT v Knjižnici Otona Župančiča Date sent: Tue, 18 Mar 2008 10:47:14 +0100 From: Barbara Bračič-Fabjančič Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Vas v okviru DNEVOV FRANKOFONIJE vabi na * predavanje GUILLAUME CANNAT Francoščina v astronomiji: bogastvo in vrzeli in Od znanosti k poljudnoznanstvenemu: sestavine jezika 19. marec ob 18.00 (dvorana, 3. nadstropje) * literarni večer z BRINO SVIT. Predstavila bo svojo novo knjigo Coco Dias ali Zlata vrata 20. marec ob 18.00 (dvorana, 3. nadstropje) VLJUDNO VABLJENI! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 19 13:47:28 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 19 Mar 2008 13:47:28 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige na SAZU -- Stare knjige v Wikiviru Message-ID: <000c01c889bf$640272a0$374602c1@ff.unilj.si> From: Zalozba ZRC [mailto:zalozba na zrc-sazu.si] Sent: Wednesday, March 19, 2008 1:10 PM Subject: Vabilo Razred za filološke in literarne vede SAZU in Založba ZRC SAZU Vas vljudno vabita, da se udeležite tiskovne konference, ki bo v četrtek, 20 marca 2008, ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3, Ljubljana. Predstavili bomo tri knjige: Razprave Razreda za filološke in literarne vede XX, SAZU, Ljubljana 2007, urednik Jože Toporišič. Jože Krašovec: Svetopisemska lastna imena. Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje / Biblical Proper Name: Phonetics, Etymology, Translation and Transliteration, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2007. Marko Snoj, Simona Klemenčič: F. Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika, 5. zvezek. Kazala, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2007. Vljudno vabljeni! ==== http://sl.wikisource.org/wiki/Marjetica -- Izvirni roman Antona Kodra Marjetica (1877), poročilo korektorice sledi. http://sl.wikisource.org/wiki/Iz_arhiva -- Fran Gestrin, Iz arhiva: Povest, 1890 (potrebni so še drobni popravki). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 19 19:29:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 19 Mar 2008 19:29:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Festival_ljubezni_--_Jezikovna_zavest_-- _Pričevalec_Srečko_Kosovel Message-ID: <013201c889ef$2f686920$3200a8c0@P4> From: To: Sent: Wednesday, March 19, 2008 6:08 PM Subject: Fw: [Kibla Info] Festival ljubezni Date: Tue, 18 Mar 2008 12:25:57 +0100 (CET) From: infolist na mailman.kibla.org V majhni vasici Svecina tik ob avstrijski meji bo 28.--30. marca 2008 ob zacetku pomladi prvic potekal mednarodni literarni Festival ljubezni, ki ga organizira KID KIBLA v sodelovanju z Obcino Kungota in Gostiscem Denk. Festival ljubezni bo prvenstveno posvecen literaturi, vendar pa bo namenjal prostor tudi drugim umetnostim, ki jih ta tematika zaznamuje. Vsopt prost. Progam na: http://www.kibla.org/index.php?id=810&L=0 ==== From: "Gaćeša, Vita" Sent: Wednesday, March 19, 2008 3:47 PM Subject: Vabilo na predavanje 26. in 27. marca 2008 gostuje na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko prof. Anita Malmqvist z Univerze Umea, Švedska. Imela bo tri predavanja. Vabimo posebno na predavanje "Language Awareness - Goals, Domains and Potentials" (Jezikovna zavest - cilji, področja in zmožnosti) v četrtek 27. 3. 2008 ob 15.00 v Modri sobi (V. nadstropje). Predavanje bo v angleščini. red. prof. dr. Neva Šlibar, predstojnica ==== From: "Detič, Nataša" Sent: Wednesday, March 19, 2008 7:01 PM Subject: Pogovor z Borisom Pahorjem Ob izidu knjige Borisa Pahorja Srečko Kosovel: Pričevalec zaznamovanega stoletja, ki je izšla v zbirki Kultura sožitja pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, vas vabimo na pogovor z avtorjem, ki bo v sredo, 26. marca 2008, ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Pogovor z avtorjem, o njegovem odnosu do Krasa s poudarkom na Kosovelu, ki ga obravnava v knjigi, bosta vodila urednika knjige, prof. dr. Tatjana Rojc in prof. dr. Janez Vrečko. Prisotne bosta nagovorila dekan Filozofske fakultete, prof. dr. Valentin Bucik, in urednik zbirke Kultura sožitja, prof. dr. Božidar Jezernik. V kulturnem programu bodo sodelovali Trio Art, fotografinja Katarina Sadovski in dramski igralec Rafael Vončina. Na ogled bo knjižna razstava del Borisa Pahorja, ki sta jo pripravili Martha Sotelo - Bunjevac in Tea Štoka. Program bo povezovala Patricija Dodič. Lepo vas pozdravljam. Mag. Nataša Detič, vodja Znanstvene založbe From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 21 19:30:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 Mar 2008 19:30:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Herte_Maurer_Lausegger_na_FF_--_Sloven ščina_v_šoli=3A_Stati_inu_obstati Message-ID: <00d501c88b81$94c63980$3200a8c0@P4> Od: irena orel [irena.orel na amis.net] Poslano: 21. marec 2008 1:31 Zadeva: slovlit Katedra za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete UL vljudno vabi na predavanja dr. Herte Maurer Lausegger z Univerze v Celovcu: torek, 25. marca, od 14.40 do 16.20 v pred. 4: Koroški slovenski bukovnik Andrej Šuster-Drabosnjak sreda, 26. marca, od 11.20 do 13.00 v pred. 116: Koroška slovenska narečja in od 14.40 do 15.30 v pred. 5: Sociolingvistični položaj na dvojezičnem Koroškem včeraj in danes. ===== From: "Mira Hedžet Krkač" To: Sent: Friday, March 21, 2008 10:17 AM Subject: Slovenščina v šoli Spoštovani! Vabimo k branju nove številke revije (v novi podobi) [...] Samo še v tokratni dvojni številki smo zaradi vseh sprememb pri letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje za uvodnim intervjujem objavili več prispevkov na to temo. V prihodnjih letošnjih številkah revije pa načrtujemo objavo najboljših razlagalnih spisov učencev in dijakov z vseslovenskega tekmovanja. V rubriki strokovnih člankov pa Darinka Ambrož med drugim podaja nekaj misli učitelja mentorja ob pedagoški praksi študentov slovenistike v šolskem letu 2006/2007, Polona Deželak je opravila zanimivo raziskavo o odnosu med pisatelji in šolami, Nina Intihar piše o tem, kako s sporočilom romana Pod svobodnim soncem svobodni v sodobno Evropo, rubriko pa so sklenili primerjalni pridevniški frazemi (Denis Kalamar in Jasmina Temnik). V didaktičnih iz(od)zivih objavljamo prispevek Mateje Črv Sužnik Lirsko pesništvo v srednji šoli, Mojca Osvald piše o medpredmetnem povezovanju impresionizma, Vida Frelih pa pojasnjuje zadrege pri pripravljanju šolskih proslav. Trubarjevo leto 2008 smo zaznamovali tudi s priložnostno izdajo barvne sredice revije (plakata). Veselimo se tvornega sodelovanja z vami, spoštovani bralci, in upamo, da boste, predvsem učitelji, v reviji našli kakšno idejo in spodbudo za svoje zahtevno in občutljivo delo. Več na: http://www.zrss.si/default_zalozba.asp?link=narocanje&t=2&a=0&b=0&vg=0&pubID=412 LP, Mira HK, urednica From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 24 00:24:37 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 24 Mar 2008 00:24:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpisa_Ustanove_p=2E_Stanislava_Škrab ca_--_Kongres_v_Trstu_na_spletišču_Mariborske_k njižnice Message-ID: <47E6F4C5.4379.2D2DF5B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 razpisuje nagrado na področju slovenskega jezikoslovja. Nagrado lahko prejme pravna ali fizična oseba. Predlagatelj naj predloži podatke o kandidatu in obrazložitev predloga. Rok za pošiljanje predlogov je do vključno 30. junija 2008. Predloge z obrazložitvijo naj predlagatelji pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "razpis za nagrado". Dodatne informacije so možne na telefonski številki 01/58 16 308 vsak delovni dan od 9. do 11. ure ter po e-pošti na info na skrabceva- ustanova.si. Razpis bo objavljen tudi na spletni strani www.skrabceva- ustanova.si. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 10. septembra 2008. Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica www.skrabceva-ustanova.si ================== Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2008/2009, in sicer: -- celoletne štipendije za dodiplomski študij študentom 3. in 4. letnika ter absolventom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; -- enkratne štipendije za podiplomski študij študentom članov Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje. Za dodelitev štipendije za dodiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki imajo v času razpisa status rednega študenta in so vpisani v 2., 3. ali 4. letnik ali imajo status absolventa z vsaj prav dobro povprečno oceno (8) in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, bibliografijo do sedaj objavljenih del in/ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja lahko kandidirajo kandidati, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2008/2009 vpisani na podiplomskem študiju in delujejo na področju študija in raziskovanja jezika, kar kandidati dokazujejo s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov s posameznih področij, z bibliografijo do sedaj objavljenih del in/ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Za dodelitev štipendije za podiplomski študij, ne glede na smer študija, lahko kandidirajo študenti, ki so člani Slovenske frančiškanske province Sv. križa. Prijava za štipendijo mora vsebovati: -- vlogo za podelitev štipendije z življenjepisom; -- potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu; -- mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja; -- bibliografijo objavljenih del in/ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave. Prijave s celotno dokumentacijo kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom "Razpis za štipendije". Rok za prijavo: do vključno 16. maja 2008. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji in navodili ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. Izbirni postopek bo izvršen skladno s Pravili ustanove ter načeli pravičnosti. Dodatne informacije so možne na telefonski številki 01/58 16 308 vsak delovni dan od 9. do 11. ure ter po e-pošti info na skrabceva-ustanova.si. Razpis bo objavljen tudi na spletni strani www.skrabceva-ustanova.si. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 1. julija 2008. Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica www.skrabceva-ustanova.si ================== http://www.mb.sik.si/sporocila_opis.asp?lang=sl&str=463&id=154 -- Zapis o Slovenskem slavističnem kongresu v Trstu na spletni strani Mariborske knjižnice in revije Otrok in knjiga. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 24 22:21:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Mar 2008 22:21:23 +0100 Subject: [SlovLit] Marjetica -- Poiesis & Praxis Message-ID: <008801c88df5$04275690$3200a8c0@P4> From: "Petra Jordan" Sent: Monday, March 24, 2008 7:05 PM Subject: za epp Ker se seveda v vseh pogledih postavljamo na stran literature in ker slovenistke zato hitro nasedemo glasniški razvnetosti katerega od profesorjev, imate po novem v wikiviru izčiščeno še Kodrov izvirni roman Marjetica (http://sl.wikisource.org/wiki/Marjetica ; 1877). In ker korektorici tokrat ni šlo za nikaršne pol ocene (ker je ne rabi več), ampak se je dela lotila iz golega entuziazma za čim večjo dostopnost lepe slovenske besede, je morala svoje občutenje srca nad tovrstnim čtivom še popisati za vzpodbudo drugim. Ob kaki prijetni glasbi je tako delo lahko prav toliko sproščujoče kot ena partija pasjanse, zraven nas pa še greje ponos, da smo opravili dobro delo za druge in pomagali wikipediji. Pogosto pa bo to tudi edina prilika, da preberemo kakšno od "še-nikoli-slišal-za" slovenskih nekanonskih besedil 19. stoletja, ki znajo bralca s svojo neverjetno metaforiko prav presenetiti. Tako na primer Kodrova Marjetica: "Z desnico prime tedaj za brusilo z levico pa srpni končnik in ga vpre, kakor tetivo na prsi. Ko bi jo videl zdaj, kakov človek, dozdevala bi se mu, kakor strelec v pratiki. Ljubezniviši pa se nekdanji srčni strelec, bog ljubezni ni mogel biti. Marjetici pa tudi vse tako dobro pristuje. In zdaj le poslušaj, kako jej poje brusilo : "diga, diga, diga, diga", pa kako urno jej šviga desnica, pa tako ljubeznivega brusilca ima malokateri srp." "Štefan, to ni res, kaj bi ti pa dala za plačilo, ko bi bilo res?" "Plačila bi ne jemal; a tisto le purparo, ki jo imaš na prsih, bi mi morala dati." Izgovorivši poseže Štefan po cvetlici. Marjetica pa se zasmeje in pravi : "Kaj ti bode roža? Ne diši ne in obleti se kmalu." K že tako veliki zgovornosti (ali je to res samo moja domišljija?) prvega odlomka naj dodam še pojasnilo, da je digavček po Henriku Tumi predlagani, pa potem ne uveljavljeni izraz za ščegetavčka, digati pa je goniti se (oboje izhaja od krav). Simboliko njenega cveta, ki bi ga rad on dobil, pa menda vsi dobro razumemo. LP, Petra -- ... in vse drugo je literatura. (p. v.) ==== http://springerlink.com/content/j1164ul706p3/?p=3efa9a483ed049cc8ca8e2b24510a723&pi=0 -- štirje članki iz revije Poiesis & Praxis o digitalnem publiciranju. From marcello.potocco na guest.arnes.si Tue Mar 25 10:01:56 2008 From: marcello.potocco na guest.arnes.si (Marcello Potocco) Date: Tue, 25 Mar 2008 10:01:56 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Pogovor_z_Iztokom_Geistrom_na_FH=8A_Ko?windows-1250?q?per Message-ID: <47E8BF84.7050707@guest.arnes.si> Fakulteta za humanistične študije Koper, v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko ter v okviru cikla Ekologija na humanistiki, vabi na predavanje in pogovor "Roke stran od narave!" s pesnikom, pisateljem, esejistom, ornitologom in zagovornikom narave Iztokom Geistrom, v sredo 26. 3. 2008 ob 18.00, v Foresteriji Fakultete za humanistične študije Koper Gosta bodo predstavili in se z njim pogovarjali: Kristina Gorišek, Dane Podmenik in Vladka Tucovič ?Ohranitvene tegobe rastlin in živali so postale duhovna stiska kulturnega človeka?, je v besedilu Narava nič več dekla? ob razstavi Varstvo narave na Slovenskem leta 1995 zapisal eden najvidnejših slovenskih premišljevalcev o naravi in človekovem odnosu do nje, dobitnik Rožančeve nagrade za esejistiko in nagrade Prešernovega sklada za prozo, Iztok Geister, med drugim avtor najnovejših knjig ? naravopisnega eseja Popotovanje od Pirana do Ankarana (2006) in poetične proze Lepolistje: prebiranje rujevih listov (2007). From bernarda.rovtar na guest.arnes.si Tue Mar 25 15:01:50 2008 From: bernarda.rovtar na guest.arnes.si (Bernarda Rovtar) Date: Tue, 25 Mar 2008 15:01:50 +0100 Subject: [SlovLit] lektoriranje zborovskih partitur Message-ID: <002701c88e80$cc127960$6402a8c0@BERNARDA> Dragi kolegi, prosim za nasvet glede lektoriranja zborovskih partitur. Pri podpisovanju besed (zlogov) pod notami se mi namreč postavlja vprašanje, kako deliti besede tam, kjer je več možnosti. Razmišljam o naslednjem. 1. Glede na to, da je petje dejansko petje samoglasnikov in je za dobro izvedbo potrebno "vmesne" soglasnike, fizikalno torej šume in poke, izgovoriti kratko, intenzivno, precizno, točno, je mogoče smiselno, da se prejšnji zlog - če le SP dopušča - konča na samoglasnik, na začetku novega zloga pa je najprej soglasniška skupina (če je glede na prejšnjo pripombo izgovorljiva). Ta princip predpostavlja od pevca, da besedilo pogleda predvsem "tehnično", z mislijo na ustrezno dikcijo. 2. Glede na to, da je petje tudi podajanje in interpretiranje besednega pomena in da pevec besedilo bolj ali manj sproti bere, opomenja in doživlja, je mogoče bolj smiselno deljenje besed po morfemskih šivih, kjer je seveda možno. Sama se sicer bolj nagibam k drugi možnosti - iz pevskih izkušenj -, vendar me zanima vaše mnenje in izkušnje. Ali pa komprosmisna možnost, po občutku? Hvala za nasvet. Bernarda Rovtar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 26 11:34:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 26 Mar 2008 11:34:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Naštevanje_v_pesništvu_indoevropskih _jezikov_--_Olikani_Slovenec Message-ID: <002c01c88f2c$ea270d60$374602c1@ff.unilj.si> Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "slovlit na ijs.si" Zadeva: Naštevanje v pesništvu indoevropskih jezikov Datum: 26. marec 2008 0:20 From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 25, 2008 12:52 PM Subject: LK, 31. marec LK FF v Ljubljani vabi na 873. sestanek v ponedeljek, 31. marca, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Ana Galjanić, Oddelek za klasično filologijo na Univerzi v Zagrebu. Tema predavanja: Enumeracija u pjesništvu indoeuropskih jezika (Naštevanje v pesništvu indoevropskih jezikov). Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo, Chikako Shigemori Bučar ==== From: Minka Marija Cvetek [mailto:marija.cvetek1 na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, March 26, 2008 9:39 AM To: SLOVLIT Subject: miganje z repom [...] ti samo takole sporočam, da imamo jutri (27. 3.) v Vodnikovi domačiji predstavitev Olikanega Slovenca (ob sedmih zvečer). [...] Minka 1. knjiga: Ivan Vesel: Olikani Slovenec; 2. knjiga: Marija Cvetek: Veselov Olikani Slovenec: prvi slovenski bonton. Gre za faksimile OS, ki je prvič izšel pri Matici slovenski (1868). [Vabljeni!] From marko.stabej na guest.arnes.si Wed Mar 26 12:01:22 2008 From: marko.stabej na guest.arnes.si (Marko Stabej) Date: Wed, 26 Mar 2008 12:01:22 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na posvet SDJT Message-ID: <009b01c88f30$be49aa00$0300a8c0@uporabni9e8562> Spoštovani, Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vas vabi na posvet o jezikoslovnem označevanju slovenščine z naslovom: Vsi označeni, vsi drugačni? (Posvet o sistemih oblikoskladenjskega označevanja za slovenščino) Posvet bo v petek, 4. aprila 2008, ob 11. uri na Fakulteti za humanistične vede Koper UP, Titov trg 5, v predavalnica Burja 1. Urnik prireditve: 11:00 dr. Vesna Mikolič, dekanja FHŠ UP: Dobrodošlica 11:05 dr. Marko Stabej: Uvodni nagovor 11:10 dr. Tomaž Erjavec: Jezikoslovno označevanje slovenščine: metode in viri 11:30 dr. Primož Jakopin: Oblikoslovni označevalnik korpusa Beseda 11:50 Simon Krek: Kratek pregled jezikoslovnih zadreg pri oblikoslovnem označevanju slovenščine 12.10 Odmor za kavo 12.30 Posvet o virih in orodjih za oblikoslovno označevanje slovenščine (povezuje M.S. ) 14.00 Zaključna pogostitev (kava, pecivo) Čemu posvet? Slovenščina je trenutno jezik države, predsedujoče Svetu Evropske unije - zgodovinsko gledano je tak položaj govorcev in govork slovenščine izjemen. Toda samo ugoden politični položaj za polno delovanje slovenskega jezika v sodobnih razmerah ni dovolj; nujno je, da je slovenščina dobro opremljena, zlasti če si želimo bogato jezikovno življenje tudi v naslednjih desetletjih. Dobra opremljenost pomeni usposobljenost jezika in govorcev za vse, tudi najzahtevnejše jezikovne in sporazumevalne naloge. Za to so na prvem mestu potrebni kakovostni, ustrezni in zanesljivi podatki o jeziku, o jezikovnih navadah in potrebah govorečih. Šele s takimi podatki lahko zasnujemo dobre in delujoče jezikovne priročnike, pa tudi druge jezikovne pripomočke, ki jih omogoča sodobna omogoča sodobna tehnologija in uporabnikom jezika lajšajo vsakdanje življenje. Pri gradnji korpusov, ki so osnovni vir podatkov o realni rabi jezika, je v izhodišču potrebno za vsak jezik oblikovati sistem označevanja. Pri tem gre ponavadi za nabor oznak za oblikoslovne in deloma skladenjske kategorije, ki jih pripisujemo posameznim besedam v korpusih, in s tem omogočimo nadaljnje, zahtevnejše postopke obdelovanja jezikovnih podatkov. Za slovenščino obstaja več naborov oznak. Tokratni posvet je namenjen njihovi primerjavi ter pogovoru o razlikah med njimi in o možnostih skupne rabe orodij in virov. Kot predpripravo na posvet si udeleženci lahko ogledajo vire in orodja na spletnih straneh: http://nl.ijs.si/jos ter http://bos.zrc-sazu.si/oblikoslovno_oznacevanje.html.   Tudi drugi posvet Slovenskega društva za jezikovne tehnologije bo potekal v obliki moderiranega pogovora, h kateremu so vabljeni vsi zainteresirani. Morebitne sklepe posveta bomo v obliki javne izjave objavili na društvenih spletnih straneh. izr. prof. dr. Marko Stabej Oddelek za slovenistiko Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 27 10:53:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 27 Mar 2008 10:53:37 +0100 Subject: [SlovLit] Stvarna lastna imena -- V Ljubljani in v Karavankah Message-ID: <009501c88ff0$6edfe8b0$3200a8c0@P4> Danes (četrtek 27. 3. 2008) bo ob 18.00 v DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani predaval vodja Sektorja za slovenski jezik pri MK. Naslov predavanja je Nekaj zadreg s stvarnimi lastnimi imeni. Beseda bo tekla tudi o lektorskih licencah. Vabi lektorsko društvo Slovenije (marinka.milenkovic na gmail.com). === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri91/index.html -- v Ljubljani in v Karavankah. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 28 16:49:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Mar 2008 16:49:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi_--_Prime rjalna_književnost_na_prelomu_tisočletja_--_Sem inar_o_jezikovnih_tehnologijah_--_Slike_z_brucovanj a Message-ID: <00d701c890eb$48bba330$3200a8c0@P4> From: "Andrejka Susmelj" To: Sent: Friday, March 28, 2008 10:59 AM Subject: Vabilo na 19. Primorske slovenistične dneve Petek, 18. april 2008 (Viteška dvorana Gradu Dobrovo, častni gost Ciril Zlobec) 9.00-11.00 uvod s kratkim kulturnim programom (OŠ Dobrovo, Društvo kmečkih žena Brda); pozdravna govora župana Občine Brda in predsednice SD Nova Gorica Zakladnice narečij Zoltan Jan - Odpiranje ušes z narečjem Danila Zuljan - Brda v Slovenskem lingvističnem atlasu Matej Šekli - Zemljepisnojezikovne meje briškega narečja slovenščine 11.15-12.45 Manj znane podobe Brd Peter Stres - Slovstvena folklora v Goriških brdih: >vjedence< in druge briške pripovedi Lojzka Bratuž - Ludvik Zorzut, pesnik Goriških brd Marija Mercina - Brata Albert in Karel Širok Vilma Purič - Poezija Ljubke Šorli 14.30-15.45 Gradnikova Brda Miran Hladnik - Gradnikova pisma Marjeta Pisk - Podobe Brd in življenja briških ljudi v Gradnikovi poeziji Ana Toroš - Brda v poeziji Alojza Gradnika 16.15-17.30 Vita Žerjal Pavlin - Briški motivi v Gradnikovih pesemskih ciklih Nada Đukić - >Pil sem te in ne izpil, Ljubezen<: Ljubezen do ženske/poezije, rodne zemlje in življenja pri Gradniku, Gregorčiču in Kosovelu Fedora Ferluga - Motivi Goriških brd v poeziji Alojza Gradnika 17.30-18.00 zaključek s kulturnim programom (Vokalna skupina Vinika in Nonet Brda) Sobota, 19. april 2008 9.30-14.00 strokovna ekskurzija po Brdih (vodi Milena Beguš) 14.00 kosilo na kmečkem turizmu Informacije in prijave: andrejka.susmelj na guest.arnes.si ali na tel. 041/460-095 ==== From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, March 28, 2008 11:22 AM Subject: Prof. dr. Tomo Virk v Knjigarni FF Vabimo vas na pogovor z avtorjem prof. dr. Tomom Virkom, ki bo v sredo, 2. aprila ob 19. uri v Knjigarni FF. Pogovor o knjigi Primerjalna književnost na prelomu tisočletja bo vodil prof. dr. Aleksander Skaza. Knjiga podaja pregled stanja primerjalne književnosti in literarne vede nasploh v zadnjem desetletju in se podrobneje posveti tistim njunim področjem, ki se zdijo za sodobno komparativistiko najzanimivejši: vprašanjem literarne teorije, literarnosti, drugosti, prevoda, literarne zgodovine in svetovne književnosti. Po Ocvirkovi knjigi iz leta 1936 je to šele druga slovenska metodološka monografija o primerjalni književnosti. ==== From: "Simon Krek" Sent: Friday, March 28, 2008 12:40 PM Subject: Interni seminar IJS Udeležencem potrjujem interni seminar na IJS v četrtek, 3. aprila ob 13h, v Oranžni sobi na Odseku za tehnologije znanja E8. Dnevni red seminarja bi bil: 1. Jure Zupan - 15-20 min 2. korpus FidaPLUS, projekt JOS (Erjavec, Krek) - 15-20 min 3. sumarizacija, klasifikacija, vizualizacija besedil in Cyc (Grobelnik, Jermol, Fortuna, Mladenić) - 15-20 min 4. pogovor o možnem sodelovanju ali skupni uporabi podatkov/orodij Lep pozdrav vsem, Simon ==== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri92/index.html -- slike z brucovanja ljubljanskih slovenistov. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 31 19:42:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 31 Mar 2008 19:42:58 +0200 Subject: [SlovLit] Avtorske pogodbe za prevajalce -- Re: Brucovanje Message-ID: <009201c89356$a9a20fa0$3200a8c0@P4> Od: Tatjana Jamnik [tatjana.jamnik na gmail.com] Poslano: 31. marec 2008 5:10 Za: slovlit na ijs.si Zadeva: Novosti v prevajalskih avtorskih pogodbah in strategijah prepričevanja prevajalcev Spoštovani kolegi, vse tiste prevajalce leposlovja, ki avtorsko pogodbo (podobno kot jaz) pred podpisom preletijo samo na hitro (ali pa še tega ne), bi rada opozorila na nekaj "zanimivih" določil, ki jih navajam dobesedno po pogodbi ene izmed slovenskih založb. (S tem se prvič srečujem, zato naj tisti, ki to že vejo, to preskočijo in preberejo samo konec). (Za tiste, ki ne razumejo, zakaj to sploh pišem, in vse tiste, ki ne vedo, kje dobiti podatek o priporočeni višini prevajalskih honorarjev, prevajalskem kodeksu, prevajalčevih pravicah ipd. - povezava na gradivo, ki so ga pripravili na DSKP: www.dskp-drustvo.si/html/aktualno_datoteke/DSKP_gradivo_za_okroglo_mizo.doc) (Prva cvetka - Vprašanje: Ali je prevod sploh še avtorsko delo?) Avtor obdrži na delu moralne pravice. Avtor na založbo prenese naslednje materialne avtorske pravice: - pravico reproduciranja v obliki tiskanja in v elektronski obliki, - pravico distribuiranja, - pravico dajanja na voljo javnosti, - pravico tonskega in/ali vizualnega snemanja in - pravico predelave. (Druga cvetka - Vprašanje: Ali prevajalec lahko vpliva na hitrost dela urednika?) Rok za izročitev dela se šteje datum, s katerim je oddano delo z vsebino in v obliki, kot jo je potrdil urednik. (Tretja cvetka - Vprašanje: Ali prevajalci naredimo premalo za promocijo prevodne književnosti?) Avtor se bo udeležil tiskovne konference ob izidu knjige ter še dveh dodatnih promocijskih prireditev, če in kadar jih bo založba organizirala. Avtor ni upravičen do povračila kakršnihkoli stroškov v zvezi z udeležbo na tiskovni konferenci in promocijskih prireditvah, razen če se z založbo pisno dogovorita drugače. (Četrta cvetka - Vprašanje: Ali prevajalcu sploh še pripadajo kakršnekoli avtorske pravice? (Gl. tudi vprašanje pri prvi cvetki.)) Avtor dovoljuje založbi, da dele besedila uporablja v sklopu marketinških aktivnosti založbe. Avtor dovoljuje založbi celotno ali delno objavo dela v časopisih in revijah brez plačila. Za konec pa še en odgovor, in sicer na vprašanje, kako lahko založba doseže, da prevajalec sprejme delo za 150 EUR (bruto!) na avtorsko polo, če bo subvencija iz Evrope in države, iz katere izhaja prevod, pa 200 EUR (tudi bruto) na a. p. in pristane na vse zgoraj navedene pogoje (ki so zgolj izbor najbolj v oči bodečih): Prevajalca pokličete po telefonu in se opravičite, da ga motite, a da nujno iščete prevajalca za prevod iz knjige iz XY jezika, ker pa se ravno prijavljate na razpis(e), je treba s podpisom pogodbe zelo pohiteti, zato rabite odločitev karseda hitro, še najbolje kar takoj, ker morate v naslednjih dneh nujno na en knjižni sejem v tujino in morate prijavo za razpis(e) oddati še pred potovanjem. Glede honorarja pa se opravičite, da so "pri nas pač taki honorarji". (Naj poudarim, da vsega tega zelo verjetno ne bi opisovala, če se mi ne bi zdelo malce čudno, da so me iz te ene in iste založbe že klicali pred kakega pol leta z isto težavo - prijava na razpis, iščemo prevajalca, nujna hitra odločitev. Takrat sem prevod zavrnila, ker sem knjigo poznala in sem že vedela, da mi ni pisana na kožo.) Že nekaj časa opažam "modifikacije" avtorskih pogodb za prevode leposlovnih del. Ta primer, za katerega upam, da je osamljen, sem na SlovLit poslala zato, ker sem (ne boste verjeli, pa je res!) dejansko nasedla (predvidevam, da nisem prva) in me je (dobesedno) rešila samo geografska razdalja in vikend, med katerim na založbi nihče ne dela! Srčno upam, da bo ta informacija drugim prevajalcem prihranila vsaj malo živcev in puljenja las post festum (vsaj meni se je odvalil kamen od srca in občutim neskončno hvaležnost višji sili za takšno organizacijo prostora in časa, kot jo imamo). Sicer pa, če to slučajno bere tudi dotični ali kak drug založnik, ki bi ga zamikalo podobno početje: osel gre samo enkrat na led, nič čudnega, da morate prevajalce iskati. A ni lažje počakati, da prevajalec sam pride? Lep pozdrav Tatjana Jamnik ==== http://picasaweb.google.si/hrepeneca/BrucovanjeSlovenistov2008 -- še slike z brucovanja slovenistov 2008. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 1 08:42:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Apr 2008 08:42:17 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Trsta -- Re: Avtorske pogodbe za prevajalce Message-ID: <00c801c893c3$884c80c0$3200a8c0@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Tuesday, April 01, 2008 8:26 AM Subject: Za slovlit in Kroniko V petek, 28. marca, sta v Trstu na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače, nekdanjem Narodnem domu, potekala dva pomembna dogodka. Uredništvo tržaške revije Konrad je priredilo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki je z izdajo italijanskega prevoda romana Nekropola s štiridesetletno zamudo končno doživel priznanje tudi v Italiji. Po nagovoru rektorja tržaške univerze Francesca Peronija in ravnateljice Visoke šole Lorenze Rege je prof. Marija Pirjevec v nabito polni veliki dvorani pisatelja najprej predstavila z vidika njegovega mesta v slovenski literaturi dvajsetega stoletja, nato pa je skupaj z urednikom revije Konrad Walterjem Chiereghinom vodila pogovor z njim. Prav tako v veliki dvorani Narodnega doma je bila tudi predstavitev italijanskega prevoda knjige Slovenija - Zgodovina mlade evropske identitete, ki jo je napisal nemški zgodovinar Joachim Hösler, docent za zgodovino Vzhodne Evrope na univerzi v Marburgu. O njej sta na večeru, ki ga je vodila prof. Marija Pirjevec, pred številnim občinstvom poleg avtorja spregovorila zgodovinarja Marta Verginella in Jože Pirjevec. V knjigi je predstavljena celotna slovenska zgodovina od antike do današnjih dni s posebnim poudarkom na nastajanju slovenske narodne identitete v 19. stoletju in na dogajanju po drugi svetovni vojni. V veliko pomoč bo vsem italijanskim bralcem, ki bi radi podrobneje spoznali zgodovino svoje severovzhodne sosede. Rada Lečič ==== From: "Drago Bajt" Sent: Tuesday, April 01, 2008 8:26 AM Subject: Re: [SlovLit] Avtorske pogodbe za prevajalce Draga Tatjana! Domnevam, da je zgorajšnja pogodba "plod" Mladinske knjige - tam se že nekaj let uporabljajo podobne "tipske" pogodbe z navedenimi členi. Če morda ni in se torej motim, pomeni, da se je stvar že razširila tudi drugam. Sicer imajo nekatere omenjene določbe svojo oporo tudi v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, zato je dobro zakon poznati in se na njegovi podlagi pogajati v založbi. Nesmiselne člene se da iz pogodb črtati. Kar se tiče višine honorarjev, pa si založbe tudi pri subvencioniranih knjigah lastijo vse pravice za dobljeno subvencijo - zanje niti po naključju to ne more biti zasluga avtorja ali prevajalca. Skrb Ministrstva za kulturo je na tem področju pač popustila, čeprav zadnji čas zahteva za subvencionirana dela tudi višje honorarje njegovih ustvarjalcev. Rešitev je predvsem v javnosti: o zadevah čimveč pisati, ne le na takihle mestih, ampak tudi v časopisju, medijih ... In s konkretnimi imeni in priimki. Drago Bajt, prevajalec in urednik ==== From: "Primoz Murn" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, March 31, 2008 8:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Avtorske pogodbe za prevajalce Primerjajte tudi "upoštevanje" pravic prevajalcev pri t. i. prevajalskih agencijah ter njihove vzorne honorarje. Primož M. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 1 16:10:10 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Apr 2008 16:10:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_profesorskega_mesta_za_slovenš čino_na_dunajski_slavistiki Message-ID: <004501c89402$1ae5eaa0$3200a8c0@P4> From: "Andreas Leben" Sent: Tuesday, April 01, 2008 2:43 PM Subject: razpis Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem zimskem semestru (1. oktober 2008 - 31. janurja 2009) s polno zaposlitvijo (glej: http://personalabteilung.univie.ac.at/index.php?id=11882). Pogoji namestitve: primerna visokošolska izobrazba, izvrstna strokovna kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali slovenske literarne in kulture vede. Od kandidatk/ kandidatov se pričakuje pripravljenost, predavati 8 tedenskih ur; pogoj je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8/81-2007/2008) in je treba poslati do vključno 21. aprila 2008 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lep pozdrav z Dunaja, Andrej Leben From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 1 20:05:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Apr 2008 20:05:54 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci v BiH -- Delo -- Re: Avtorske pogodbe za prevajalce Message-ID: <00d101c89423$0b6fed70$3200a8c0@P4> http://www.napovednik.com/dogodek80460_predstavitev_monografije_cetrta_stran_trikotnika -- Četrta stran trikotnika (Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini, 1878-2000). Tiskovna konferenca v petek 4. 4. ob 12.00, Cankarjev dom, Kosovelova dvorana. ==== Najamem študenta za postavitev spletnega seznama. --- miran.hladnik na guest.arnes.si ==== From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Tuesday, April 01, 2008 7:40 PM Subject: Re: Avtorske pogodbe za prevajalce Dva odgovora: 1. Prevajalske agencije Spoštovani gospod Murn, ker tudi sama iz nuje prevajam tehnična besedila za prevajalske agencije, sem s to temo zelo dobro seznanjena. Pri prevajalskih agencijah ima prevajalec še manj možnosti, da se zaščiti, in ga vse skupaj stane še več živcev, ker do zadnjega ne ve, ali mu bo agencija za opravljeno delo sploh blagovolila sestaviti pogodbo, saj se je razpasla navada, da se pogodba sestavi, ko je znano število znakov v prevedenem besedilu. Zato jaz zdaj (ko si to lahko dovolim, ker imam tudi druge vire zaslužka) delam samo še za tiste agencije, kjer imam podpisano trajno pogodbo o sodelovanju in ki so dokazale, da mi nameravajo redno plačevati. Tudi to, da se o višini postavke sploh ne da pogajati, vem: za vse zahtevnostne stopnje besedil so iste postavke, velja načelo: vzemi ali pusti (in ker se vedno najde kdo, ki je v finančni stiski in sprejme vsakršno naročilo za vsakršen honorar (tudi jaz sem že bila v takšni situaciji) ali ki ima preprosto težave z nizko samopodobo (kar je čisto človeško), ni ravno veliko manevrskega prostora za pogajanja. Pa še ena zanimivost, če še niste imeli časa, da bi preverili, po kakšnih postavkah prodaja prev. agencija vaše prevode: večina agencij obdrži 60 % denarja od prodanega "proizvoda". 2. Prevajanje leposlovnih besedil Spoštovani gospod Bajt, imena založbe nisem navedla ravno zato, ker sem slutila, da to ni osamljen primer (in res ni, kar sem izvedela od drugih prevajalcev). O Mladinski knjigi že vrabci na strehi čivkajo - ta ima, jasno, tudi najslabše honorarje in pogodbene pogoje za avtorska dela, ne samo za prevode. (Ampak kaj čmo, živimo v kapitalizmu: važno, da imajo delničarji čim višje dividende in da družba visoko kotira na Ljubljanski borzi.) Dejstvo, da tudi druge založbe začenjajo uporabljati podobne prijeme, pa niti ne preseneča, ker težko tekmujejo s tem mastodontom, ki ima povrhu vsega edini (pardon, se moram popraviti: je zahvaljujoč preoblikovanju v d. d. po spremembi ekonomskega sistema v Sloveniji obdržal) razvito mrežo knjigarn in s tem tudi monopol nad prodajo knjig. Da ne bo pomote: jaz sem seveda takoj za to (pa še kako sem za to!), da se ta tema odpre širše v medijih. Samo eno vprašanje imam: ali bi imel čas za to in, nenazadnje, ali bi si to upal še kdo? Kajti situacija je res krizna, kot kaže, prevajalci v strahu za svoj vir dohodka pristajajo na pogoje, ki so jim ponujeni, in jim torej še na kraj pameti ne pade, da bi dvigovali glas in si s tem zapirali vrata pri založbah (ker konec koncev založb v Sloveniji le ni na pretek in jih, sodeč po trenutni kulturni politiki MzK tudi ne bo, ker si država ne želi majhnih založb, razen tega pa pri podeljevanju subvencij ne dela razlik med profitnimi d. d., zasebnimi založbami in neprofitnimi KUD). Pa še nečesa se zavedam. Če bi samo prevajalci opozarjali na svojo situacijo, bi se to drugim Slovencem, ki spričo pritiska lastnikov kapitala prav tako izgorevajo v svojih rednih službah in pristajajo na čisto vse pogoje, ki jim jih servira delodajalec, znalo zdeti za malo (v smislu: saj jaz tudi gagam! kdo bo pa zame poskrbel?) in tako akcija zelo verjetno ne bi imela širše podpore javnosti. Edina rešitev bi bila po mojem širša akcija, širša diskusija na temo slabšanja socialnega položaja večine Slovencev in bogatenja peščice tistih, ki že tako ne trpijo pomanjkanja. Skratka civilna iniciativa zoper intenzivno socialno razslojevanje in to, da država to podpira v želji ustvarjanja iluzije "odličnih" gospodarskih kazalcev (skratka: čisto po slovensko bi naša država rada, da dobi od EU pohvalo (tj. obnaša se kot piflar, ki bo naredil vse, da mu da učitelj petko). Kolikor sem se pogovarjala s slovenskimi intelektualci, pa zdaj nihče nima časa za to, ker mora (jasno, to razumem in podpiram!) najprej poskrbeti za lastno preživetje. Enak problem imam nenazadnje tudi jaz. Če bi koga vseeno zanimala kakšna takšna akcija, se mi oglasite, mogoče bo pa kdaj le čas dozorel: morali bi se organizirati, se zmeniti za taktiko, si razdeltiti naloge, da ne bomo izgubljali dragocenega časa s streli v prazno, ki jih ne bo nihče slišal. Lep pozdrav Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 1 22:37:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Apr 2008 22:37:42 +0200 Subject: [SlovLit] Douglas Cairns (Edinburgh), Looks of Love and Loathing Message-ID: <012b01c89438$3d5047d0$3200a8c0@P4> From: "marko marincic" Sent: Tuesday, April 01, 2008 9:58 PM Subject: Vabilo na predavanje: Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo za antične in humanistične študije vabita na predavanje: Douglas Cairns (Edinburgh), Looks of Love and Loathing: Cultural Models of Vision and Emotion in Ancient Greece Predavanje bo v sredo, 9. 4. 2008, ob 17h, v predavalnici 345 na Oddelku za klasično filologijo FF UL, Aškerčeva 2. Douglas Cairns je profesor za klasično filologijo na Univerzi v Edinburgu. Osrednji poudarki njegovega raziskovanja so družbene strukture v arhaični in klasični Grčiji, antična etika ter vloga emocij v stari grški poeziji in v atiški tragediji. Je avtor oz. urednik pomembnih del o grški kulturi arhaičnega in klasičnega obdobja: Aidôs: The Psychology and Ethics of Honour and Shame in Ancient Greek Literature (Oxford University Press 1993), Oxford Readings in Homer's Iliad (Oxford University Press, 2001), Body Language in the Greek and Roman Worlds (Swansea: Classical Press of Wales, 2005). Izroček k predavanju je dostopen na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/Klasfilol/Slovenia%20looks%20handout.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 2 09:14:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 2 Apr 2008 09:14:11 +0200 Subject: [SlovLit] Dimitrij Dobrovoljski Message-ID: <000f01c89491$26414680$2c4602c1@ff.unilj.si> From: Marko Jesensek [mailto:marko.jesensek na uni-mb.si] Sent: Wednesday, April 02, 2008 6:52 AM Subject: FW: Dobrovol'skij-Vabilo Na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru gostuje priznani ruski germanist in leksikograf prof. dr. Dmitrij Dobrovol'skij. Vljudno vabim na predavanje o problemih slovarske obravnave pomensko zapletenih besed v dvojezičnih slovarjih z naslovom Hilfswörter im Neuen deutsch-russischen Großwörterbuch, ki bo v četrtek, 10. aprila, ob 13. uri v predavalnici 0.2 na Filozofski fakulteti. Prof. dr. Dmitrij Dobrovol'skij je profesor germanistike na moskovski državni univerzi Lomonosov, član Ruske akademije znanosti (Inštitut za ruski jezik), član Avstrijskega akademijskega korpusa (AAC) na Avstrijski akademiji znanosti ter dobitnik evropsko prestižne Grimmove nagrade za leto 2005. Znan je po teoretskih raziskavah leksikologije in frazeologije, ki jih nadgrajuje z aplikativnimi leksikografskimi študijami. Je avtor številnih objav, ki v zadnjem desetletju bistveno določajo smeri in cilje raziskovanja na omenjenih področjih in tudi glavni urednik najnovejšega Velikega nemško-ruskega slovarja. Predavanje bo v nemščini, kratek povzetek je objavljen na http://www.ff.uni-mb.si/. Lep pozdrav in vljudno vabljeni. Vida Jesenšek Oddelek za germanistiko FF, Mb From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 2 17:10:18 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Apr 2008 17:10:18 +0200 Subject: [SlovLit] Kam bi s to folkloro? -- Labirinti ljubezni -- Literarni maraton -- Dialog v kulturi, dialog med kulturami Message-ID: <00a701c894d3$ab0e23a0$3200a8c0@P4> From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Wednesday, April 02, 2008 1:33 PM Subject: vabilo na simpozij "Kam bi s to folkloro?" V letu 2009 bo Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU zaznamoval 75-letnico ustanovitve z mednarodnim interdisciplinarnim simpozijem, ki nosi provokativni naslov >Kam bi s to folkloro?<. Naslov simpozija ni izbran naključno, ampak je citat naslova članka, ki ga je pred desetletji širši slovenski javnosti predstavila dr. Zmaga Kumer, ki bo v letu 2009 praznovala svojo 85-letnico in ji je ta simpozij tudi posvečen. Vse raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskavami v humanistiki, vabimo, da se nam pridružijo v iskanju novih odgovorov na neretorično vprašanje, ki ga ta simpozij postavlja prek treh tematskih sklopov: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja Tradicionalno v sodobnosti Ljudsko in umetno [...] Lep pozdrav, Anja Serec Hodžar ==== From: "Založba Sophia-prodaja" Sent: Wednesday, April 02, 2008 12:04 PM Subject: noviteta Zalozbe Sophia Katja Mihurko Poniž, LABIRINTI LJUBEZNI v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne Katja Mihurko Poniž, doktorica ženskih študij in feministične teorije, avtorica monografije o Zofki Kveder (Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti, 2004), zaposlena na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, v knjigi na svež način obravnava slovensko književnost; gre namreč za prvo večjo raziskavo literarnih besedil, v katero so vključena dognanja študij vloge spolov, se pravi obravnav ženskosti in moškosti, in ki se namesto ustaljenih interpretacij znanih tekstov posveča motivom ljubezni, spolnosti, erotike in zakonske zveze. Avtorica je za potrebe raziskave pod drobnogled vzela štiriinpetdeset ustvarjalk in ustvarjalcev nadvse raznovrstnih del (pesništvo, dramatika, pripovedna proza), tako kanoniziranih kot tudi manj obravnavanih, spregledanih, pozabljenih ali preprosto zavrženih, kar predstavlja dodatno vrednost in okrepi pionirski značaj knjige. Svoja dognanja o družbenih vplivih na konstrukcijo literarnih likov in zapletov izpeljuje na podlagi nekaterih temeljnih spolnih relacij, ki hkrati predstavljajo vsebinsko strukturo knjige: pesnik in njegova muza, umetnik in ženska, premagani moški in ženska kot usodna zapeljivka, nevrotik in krhka ženska, zaljubljenci iz različnih stanovskih ali narodnostnih okolij, ukročene trmoglavke, neutešeni iskalci in iskalke ljubezni, usode emancipirank, istospolna ljubezen, voajerstvo, posilstvo, pedofilija, incest, zakonska zveza na kmetih in v meščanskem svetu. Gre za tematske sklope, ki so v zgodovini preučevanja domačega slovstva neredko predstavljali bodisi prezrto bodisi tabuizirano izhodišče, zato se avtorica v svojem analitično-sintetičnem pristopu pogosto opira tudi na sorodna dognanja raziskovalcev evropske literature, zlasti nemške, ki je s svojo prisotnostjo tedaj močno krojila usodo domače književnosti. Knjigo zaključuje seznam obravnavanih literarnih del, imensko kazalo ter bogata literatura, namenjena pa je tako profesorjem kot študentom slovenistike in primerjalne književnosti ter vsem drugim ljubiteljem slovenske književnosti. 254 str., maloprodajna cena: 19,60 EUR, predprodajna cena (do 17. aprila 2008): 14,00 EUR Posebna ponudba literarno-znanstvenih monografij Založbe Sophia: - Paket za 30 EUR: Labirinti ljubezni + nedavno izšla knjiga Lilijane Burcar Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Zlatousta. - Paket za 40 EUR: Labirinti ljubezni + nedavno izšla knjiga Lilijane Burcar Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Zlatousta + lanskoletna uspešnica Julija Primic v slovenski književni vedi Rastka Močnika. ==== http://www.mkc.si/Program/prog_d_1.html -- veliki zaključni literarni maraton 11. slovenskih dnevov knjige v Mariboru, prijave do 4. 4. 2008. ==== From: "Tajništvo Nove revije" Sent: Wednesday, April 02, 2008 10:59 AM Subject: Vabilo na mednarodno konferenco V petek, 11.aprila in soboto, 12. aprila bo potekala v Grand hotelu Union v Ljubljani mednarodna konferenca >Evropa, svet in humanost v 21. stoletju; dialog v kulturi - dialog med kulturami<. Mednarodno konferenco, ki jo pripravlja Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko, ob podpori Ministrstva za kulturo RS v okviru programa Leto medkulturnega dialoga, se bodo udeležile številne ugledne osebnosti s področij filozofije, književnosti, religiologije in politike iz desetih evropskih držav. Več podatkov o vsebini, poteku in udeležencih mednarodne konference je na spletni strani: www.institut-nr.si [...] Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 2 17:26:52 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Apr 2008 17:26:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Janez_Orešnik_v_LK_FF_--_Škrabčeva _nagrada_za_slovensko_jezikoslovje Message-ID: <00df01c894d5$fb9e4e60$3200a8c0@P4> Od: Lingvistični krožek [lingvisticni.krozek na gmail.com] Poslano: 2. april 2008 8:45 Zadeva: LK, 7. april LK FF vabi na 874. sestanek v ponedeljek, 7. aprila, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Tema predavanja: Vezanje ("liaison(s)") v francoščini z vidika naravne skladnje. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar ===== Od: Polona Lovšin [polona.lovsin na riko.si] Poslano: 2. april 2008 10:11 Zadeva: skrabceva ustanova Ustanova patra Stanislava Škrabca [...] razpisuje nagrado na področju slovenskega jezikoslovja. Nagrado lahko prejme pravna ali fizična oseba. Predlagatelj naj predloži podatke o kandidatu in obrazložitev predloga. Rok za pošiljanje predlogov je do vključno 30. 6. 2008. Predloge z obrazložitvijo naj predlagatelji pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, s pripisom - razpis za nagrado. Razpis objavljen tudi na spletni strani www.skrabceva-ustanova.si. Kandidati bodo obveščeni o izboru najkasneje do 10. 9. 2008 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 3 07:46:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Apr 2008 07:46:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Paternu_častni_dr=2E_--_Kristina_Šul er Message-ID: <001101c8954e$14a2a410$3200a8c0@P4> From: "Marcello Potocco" To: Sent: Wednesday, April 02, 2008 11:36 PM Subject: Častni doktorat Univerze na Primorskem za akad. prof. dr. Borisa Paternuja V petek, 21. marca, je bila v okviru Tedna Univerze tudi slavnostna podelitev priznanj in častnih nazivov Univerze na Primorskem. Častni doktorat Univerze na Primorskem je prejel akad. prof. dr. Boris Paternu, in sicer za izjemne dosežke pri razvoju in uveljavljanju slovenske literarne vede in književnosti, zlasti za svoj prispevek k raziskovanju Prešernove poezije in za svoje celostno raziskovanje slovenske književnosti in literarne kritike. Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj je potekala v avli sedeža UP, v koprski Armeriji, slavnostna govornika pa sta bila - poleg rektorja UP Rada Bohinca - tudi predsednik RS Danilo Türk in prvi častni doktor UP, pisatelj Boris Pahor. ==== From: Slavko Mežek [pkdslovenia na gmail.com] Sent: Monday, March 31, 2008 11:44 AM Subject: PESNIŠKI VEČER - KRISTINA ŠULER PREDSTAVITEV POZABLJENE PESNICE KRISTINE ŠULER (1866, Kropa - 1959, Ljubljana) IN NJENIH PESMI Češnja pod mojim oknom. Urednik zbirke dr. EMIL CESAR, založba AMALIETTI & AMALIETTI, Ljubljana - zbirka Slovenske poetese). SOBOTA, 5. APRIL 2008, OB 19. URI, KULTURNI DOM V KROPI (mala dvorana). PESMI BO BRALA MILENA ZUPANČIČ ob spremljavi domačih glasbenikov. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 3 11:52:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Apr 2008 11:52:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Juvan_v_MB_--_O_renesančni_lepoti_v_SK _--_Folklora_na_ZRC_SAZU Message-ID: <00e501c89570$72a74620$3200a8c0@P4> From: "Urška" Sent: Thursday, April 03, 2008 11:17 AM Subject: predavanje in še nekaj Dr. Marko Juvan, KDO BOLEHA ZA SLOVENSKIM KULTURNIM SINDROMOM? O NACIONALNIH FUNKCIJAH LITERATURE IN LITERARNE VEDE. FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU, 10. APRILA 2008, PREDAVANJE BO V AMFITEATRU OB 9.40. Kratek povzetek: Ruplova teorija o >slovenskem kulturnem sindromu< (SKS), podobno kot Pirjevčeva >prešernovska struktura< (PS) razlaga estetsko zavrtost slovenske književnosti kot posledico njene nacionalne funkcije - nadomeščanja politike in ideološke >nadstavbe< nedržavnega naroda. Obe teoriji sta vprašljivi, ker sta izpeljani predvsem iz samopercepcij slovenskih literatov in zanemarjata širši primerjalni kontekst: SKS ni nobena slovenska posebnost, ampak ena izmed variantnih uresničitev evropskega kulturnega nacionalizma. Iz iste ideološke matrice izhajata tudi slovenska nacionalna in primerjalna literarna zgodovina. ==== From: "Slovanska knjižnica" Sent: Thursday, April 03, 2008 11:06 AM Subject: Philologos 7 Slovanska knjižnica & KUD Logos, Pogovorni večeri, 7: četrtek, 10 . aprila 2008 , ob 19. uri, dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana. Izhodišče za razpravljanje ob knjigi Leona Battiste Albertija, O arhitekturi je vprašanje Kaj določa (renesančno) lepoto? Večer bosta uvedla DR. JOŽEF MUHOVIČ IN DR. IGOR ŠKAMPERLE. ==== From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" To: Sent: Thursday, April 03, 2008 11:32 AM Subject: vabilo na simpozij "Kam bi s to folkloro?" http://gni.zrc-sazu.si/ -- mednarodni interdisciplinarni simpozij >Kam bi s to folkloro?<, Ljubljana, 24. 9. -- 29. 9. 2009. Uradna jezika simpozija sta slovenski in angleski jezik. Predavatelji morajo sami poskrbeti za prevod v enega od teh jezikov. Prosimo, da namero o udelezbi z delovnim naslovom, ki se nanasa na eno izmed razpisanih tem, posljete do 16. junija 2008 po elektronski posti na naslov gni na zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 4 16:56:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 Apr 2008 16:56:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Diplomska_dela_na_slovenistiki_--_=22Kdo _bo_branil_kosu_peti=22_=28V=2E_Vodnik_Kos_in_br ezen=29_--_Slavistične_perspektive Message-ID: <007601c89664$03828300$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- V zbirko diplomskih nalog iz slovenske književnosti, ki nastajajo na slovenistiki FF v Ljubljani, je Katja Horvat vnesla 252 diplom, ki so nastale v zadnjih letih. Zbirka obsega trenutno 1780 enot in jo je treba še nekoliko počistiti. Sprehodite se po njej in opozorite prosim na morebitne napake. -- miran === From: Luka Vidmar [mailto:lvidmar na zrc-sazu.si] Sent: Friday, April 04, 2008 9:45 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Valentin Vodnik Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje, s katero želi počastiti 250. obletnico rojstva slovenskega pesnika, pisatelja in jezikoslovca Valentina Vodnika (1758-1819). Akad. prof. dr. Janko Kos, urednik Zbranega dela Valentina Vodnika, avtor Vodnikove biografije in številnih člankov o njegovi poeziji, bo v predavanju z naslovom Valentin Vodnik v luči sodobne literarne vede obravnaval nekatera še danes odprta vprašanja glede njegovega življenja, dela in vpliva ter tudi z njimi tesno povezane probleme nekdanjih in sedanjih interpretacij Vodnikove osebnosti in opusa. Dr. Janko Kos je doktoriral 1969 na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1970 je bil izvoljen za izrednega, leta 1975 pa za rednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo na istem oddelku. Dopisni član SAZU je postal leta 1977, redni član pa leta 1983. V letih 1950-1960 se je posvečal predvsem literarni kritiki, po letu 1960 pa se je usmeril v literarno zgodovino in teorijo, pretežno s stališč primerjalne književnosti in z metodologijo, ki združuje historičnoempirične postopke z duhovnozgodovinskimi in filozofskimi metodami. V tem okviru je posvetil več del prešernoslovju, slovenski književnosti od 18. do 20. stoletja, zgodovini in teoriji evropskega romana, filozofiji umetnosti in literarni teoriji, mdr.: Prešeren in evropska romantika (1970), Matija Čop (1979), Morfologija literarnega dela (1981), Očrt literarne teorije (1983), Roman (1983), Primerjalna zgodovina slovenske literature (1987), Literarne tipologije (1989), Lirika (1993), Postmodernizem (1995), Duhovna zgodovina Slovencev (1996) ter Slovenci in Evropa (2007). Predavanje bo v četrtek, 10. aprila 2008, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. === http://www.sfb441.uni-tuebingen.de/pos3/ -- Tretja mednarodna konferenca Perspectives on Slavistics, Hamburg, 28.--31. avgusta 2008. Rok za oddajo izvlečkov 15. 4. 2008. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 7 09:15:13 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 7 Apr 2008 09:15:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Delo_za_učitelja_slovenščine Message-ID: <000301c8987f$1f9e3670$334602c1@ff.unilj.si> From: primoz.jakopin na guest.arnes.si [mailto:primoz.jakopin na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, April 02, 2008 10:19 AM Subject: Teacher of Slovenian Dragi Miran, spodnja korespondenca se nanaša na prošnjo po učiteljih slovenščine za tujce pa te prosim če lahko zadnje pismo posreduješ na Slovlit. Lep pozdrav Primož [...] ===== Dear Madame / Sir My name is Marian Stromko and I work for company CARTUS. The company is currently looking for Slovenian lecturers in Slovenia. At this moment we do not have the specific requirements of our customers yet. However, the orders placement might commence at any time. Therefore I would like to ask whether you could recommend any Slovenian language lecturers who would be interested and meet the criteria as follows: - native speaker (Slovenian in this instance) - qualified teacher - minimum of 2 years experience of teaching Slovenian to adults. We cooperate with freelance teachers, possibly with language schools. The number of lessons and times vary according to each particular customer. Usually they take 2-hour lessons twice a week but it might be more as well as less. The minimum number of hours taken is 20. Lecturers give private lessons at customer's home or office. Please advise if you know any lecturers who would be interested in this opportunity. Should you have further questions please do not hesitate to ask. Thank you very much for your assistance and I look forward to hearing from you soon. Yours Faithfully, Marian Marian Stromko Language Training Specialist CARTUS Frankland Road Blagrove Swindon SN5 8RS marian.stromko na cartus.com www.cartus.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 7 18:51:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Apr 2008 18:51:07 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanja prof. Fransa H. van Eemerna in prof. Marine Sbisa Message-ID: <00a601c898cf$94a96200$3200a8c0@P4> From: "Igor Z. Zagar" Sent: Monday, April 07, 2008 5:43 PM From: Roberta Filipič [mailto:roberta.filipic na fhs.upr.si] Sent: Thursday, April 03, 2008 3:46 PM Subject: VABILO - Predavanja prof. Fransa H. van Eemerna in prof. Marine Sbisa Na Oddelku za slovenistiko, Fakultete za humanistične študije, Univerze na Primorskem, imamo v mesecu aprilu in v začetku maja izjemno priložnost, da gostimo kar dva vrhunska, svetovno uveljavljena znanstvenika s področja argumentacije, jezikovne pragmatike in filozofije jezika: prof. dr. Fransa H. van Eemerena z Univerze v Amsterdamu in prof. dr. Marino Sbisa z Univerze v Trstu. Prof. dr. van Eemeren je (skupaj z Robom Grootendorstom in kasneje Petrom Houtlosserjem) avtor/tvorec argumentativne teorije pragma-dialektike, v tem trenutku verjetno najvplivnejše in najbolj razširjene teorije argumentacije v svetovnem merilu. Je redni profesor na Oddelku za jezikovno komunikacijo, teorijo argumentacije in retoriko Univerze v Amsterdamu, direktor raziskovalnega programa Argumentacija in diskurz Amsterdamske šole za kulturno analizo in avtor, soavtor ali urednik več kot 360 publikacij, od tega več kot 40 knjig. Več podrobnosti lahko najdete na njegovi spletni strani, http://home.medewerker.uva.nl/f.h.vaneemeren/. Prof. dr. Sbisa je sourednica epohalnega dela J. L. How to Do Things with Words (v slovenskem prevodu Kako napravimo kaj z besedami) in ena največjih avtoritet za delo J. L. Austina in H. P. Gricea. Je redna profesorica filozofije jezika na Oddelku za filozofijo, Univerze v Trstu in avtorica, soavtorica ali urednica 8 knjig in preko 100 člankov s področja filozofije jezika, semiotike in ženskih študij. Več podrobnosti je na voljo na njeni spletni strani http://www.univ.trieste.it/~dipfilo/sbisa/ms_eng.html. Prof. van Eemeren in prof. Sbisa se bosta najprej srečala na panelu, ki smo ga naslovili "What would Searle and Grice have to say about pragma-dialectics"?, ki bo potekal v torek, 15. aprila, od 16. ure naprej, v predavalnici Burja 1, v prostorih Fakultete za humanistične študije, Titov trg 5. Panel bo moderiral prof. dr. Igor Ž. Žagar. Naslednjega dne, v sredo, 16. aprila, ob 14.30, bo prof. dr. van Eemeren predaval na temo Pragma-dialektična teorija argumentacije, v četrtek, 17. aprila, ob 12h, pa na temo Razširjena pragma-dialektična teorija argumentacije. Obe predavanji bosta v predavalnici Levant 4, v 2. nadstropju Fakultete za humanistične študije, povzetka predavanj pa lahko najdete v priponki. Prof. dr. Sbisa bo s predavanji pričela teden dni kasneje. 23. aprila, ob 14.10, bo v predavalnici Levant 4 predavala na temo Griceu o pomenu, teden dni kasneje, 30. aprila, ob isti uri in v isti predavalnici, na temo Grice o konverzacijskih implikaturah, še teden dni kasneje, 7. maja, spet ob isti uri in v isti predavalnici, pa na temo Grice o konvencionalnih implikaturah. Vsa predavanja, ki sicer potekajo v okviru predavanj iz Filozofije jezika, prof. dr. Igorja Ž. Žagarja, bodo v angleščini. Vljudno vabljeni! doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 7 18:55:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Apr 2008 18:55:43 +0200 Subject: [SlovLit] Prvi del Novega Testamenta v glagolici Message-ID: <00ba01c898d0$39305ef0$3200a8c0@P4> From: "Sollner, Anka" Sent: Monday, April 07, 2008 2:09 PM From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, April 03, 2008 9:52 AM Subject: NUK - Tiskovna konferenca Vljudno vas vabimo, da se udeležite predstavitve Prvega dela Novega Testamenta v glagolici, ki bo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani v četrtek, 10. aprila 2008, ob 13. uri v Sejni sobi v prvem nadstropju (soba 110). V marcu 1562 je bila v 2000 primerkih dotiskana najpomembnejša in najobsežnejša knjiga Trubar-Ungnadovega biblijskega zavoda v Urachu, Prvi del Novega Testamenta v glagolici. Avtorja hrvaškega prevoda sta Antun Dalmata in Štefan Konzul, Trubarjev delež pa je dvojen. Njegov slovenski prevod Nove zaveze iz 1557 je Hrvatoma služil kot ena od temeljnih predlog, poleg nemškega in latinskega, obsežen in večstransko pomemben pa je tudi njegov dolg in izčrpen nemški predgovor. Teološka fakulteta "Matija Vlačić Ilirik" iz Zagreba je pred kratkim izdala odlično izdelan reprint tega dela, opremljen s temeljitim študijskim zvezkom in nekoliko krajšim povzetkom v angleščini. Izdajo bosta predstavila prof. dr. Alojz Jembrih, avtor spremne študije, in urednica izdaje, dr. Lidija Matošević, prodekanica navedene fakultete. Sodeloval bo dr. Mihael Glavan, NUK-ov ekspert za rokopise in stare tiske v. p. Omenjena izdaja je novost in hkrati prva predstavitev knjige v Sloveniji, zato ste na predstavitev še posebej toplo vabljeni poznavalci in študentje. Mag. Lenart Šetinc, v. d. ravnatelja NUK From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 7 19:23:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Apr 2008 19:23:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Obdobja_ob_Trubarjevi_500-letnici_--_10 =2E_Slavističeskije_čtenija_--_Fantastično_v_ mladinski_literaturi Message-ID: <010801c898d4$0ae90070$3200a8c0@P4> From: "Huber, Damjan" Sent: Monday, April 07, 2008 12:12 PM Subject: Vabilo na 27. simpozij Obdobja Vabimo Vas, da se udeležite 27. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), ki bo potekal od 20. do 22. novembra 2008 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jedro simpozija je protestantska reformacija na ozadju sprememb v 16. in začetku 17. stoletja, kamor spada tudi katoliška prenova in humanizem. Tematsko je simpozij zastavljen zelo široko, ker mu gre za književnost, jezik, kulturno in družbeno dogajanje v začrtanem obdobju. Reformacija je bila za Slovence po eni strani reforma vere (teologije, liturgije, cerkvene discipline, ljudske pobožnosti), po drugi pa šele formacija slovenskega knjižnega jezika, jezikoslovja, teološke terminologije, slovenske tiskane književnosti, učene kulture v slovenskem jeziku in še česa. Zato se pričakuje, da bodo referati prikazali reformacijsko književnost, jezik, glasbo, likovne umetnosti, ideologijo in ob tem tudi recepcijo ter preteklo in sedanje vrednotenje reformacij. Več o simpoziju Obdobja 27, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij, kjer je tudi elektronska prijavnica. Z lepimi pozdravi, strokovna sodelavca prireditve predsednik 27. simpozija Obdobja mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, doc. dr. Aleksander Bjelčevič === From: Vogel, Jerca Sent: Monday, April 07, 2008 12:14 PM From: Kafedra slavjanskoj filologii [mailto:slavkaf na mail.ru] Sent: pon 7.4.2008 8:16 Subject: X Slav Chtenija - SPb, sentjabr 2008 Uvazhajemyje kollegi! Vysylaju Vam informaciju o mezhdunarodnoj konferencii "X Slavisticheskije chtenija", kotoraja sostoitsja v sentjabre 2008 v Sankt-Peterburge. Zhdem Vashi zajavki. S nailuchshimi pozhelanijami, Prof. Marina Ju. Kotova [Interesenti naj pišejo za vabilo v ruščini.] === From: "Metka Zver" Sent: Monday, April 07, 2008 11:41 AM Subject: zmenek s knjigo: Dialogi v knjigarni Konzorcij Dialogi: FANTASTIČNO V LITERATURI ZA MLADOSTNIKE torek, 8. 4. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij Po izidu prve knjige o Harryju Potterju je med mladimi bralci zavladala >potteromanija<. O samih vsebinah knjig s tem junakom je bilo izrečeno in napisano precej. V tokratnih Dialogih je Harry Potter samo izgovor, da se pogovarjamo o fascinaciji otrok in mladostnikov z vsem, kar ima pridih fantastičnega. Če se spomnimo, pred približno 20 leti je bila tudi na Slovenskem zelo priljubljena serija knjig Pet prijateljev; realne zgodbe, postavljene v realne situacije z realnim čustvovanjem in tudi reakcijami. Nekaj razumljivega smo takrat rekli. Potem pa naenkrat ta zasuk v Potterja. Je ta magična fantastika latentno prisotna v mladem človeku? Je to hoten beg iz realnosti? V neznano? V vsemogočno, kjer za fantazijo ni meja? Na ta in podobna vprašanja bomo v Dialogih razmišljali z moderatorjem mag. Tonetom Frelihom in njegovima gostoma, psihiatrinjo dr. Martino Tomori in mladinskim pisateljem Slavkom Preglom. From tomaz.erjavec na ijs.si Tue Apr 8 17:18:40 2008 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Tue, 08 Apr 2008 17:18:40 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo za prispevke: Jezikovne tehnologije 2008 Message-ID: <47FB8CD0.4050100@ijs.si> OBVESTILO O KONFERENCI IN PRVO VABILO ZA PRISPEVKE Šesta konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IS-LTC 2008 15. - 17. oktobra 2008 Ljubljana http://nl.ijs.si/is-ltc08/ Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2008 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 13. do 17. oktobra 2008 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je šesto v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah in organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim programskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Nadaljnje informacije o konferenci, vključno z vabljenimi predavanji, navodili za prispevke, in pomembnimi datumi so dostopne na domači strani konference. -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 9 15:06:24 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 9 Apr 2008 15:06:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Angleščina_učni_jezik_v_Sloveniji_ --_Spletni_programi Message-ID: <001001c89a42$83a5cf60$334602c1@ff.unilj.si> From: Andrej Skrbinek [mailto:andrej.skrbinek na uni-mb.si] Sent: Thursday, December 20, 2007 12:19 PM To: info na emuni.si Subject: Mediteranska univerza; učni jezik Spoštovani, Na spletni strani iniciative za ustanovitev mediteranske univerze ni zaslediti besedila v Slovenščini. Glede na dejstvo, da Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB2) v 8. členu pravi, da je učni jezik na visokošolskih zavodih slovenski, me zanima, kako bo učni proces na "Mediteranski univerzi" usklajen z zakonom. Lep pozdrav, Andrej Skrbinek Vir: (ZViS-UPB2), Uradni list RS 100/2004 z dne 13.9.2004 [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004100&stevilka=4325 ; 20.12.2007] dr. Andrej SKRBINEK Laboratorij za inženirsko oblikovanje Fakulteta za strojništvo UNIVERZA V MARIBORU ---- Spoštovani, najprej informacija, da je spletna stran v prenovi in da na novi spletni strani predvidevamo tudi vsa besedila v slovenskem jeziku, kar pa seveda ni direktno opravičilo, da ni kratke informacije o Centru tudi v slovenskem jeziku, kar bomo poskusili čimprej odpraviti ... Center EMUNI je bil ustavnovljen po zakonu o zavodih in ne po zakonu v visokem šolstvu, torej ni visokošolski zavod. V poletnem času nameravamo organizirati poletno šolo, ki bo podobno kot druge mednarodne poletne šole tudi na slovenskih univerzah, potekala v angleškem jeziku. pozdrav dr. nada trunk v. d. direktorica ===== http://www.wikieducator.org/Content -- Wikieducator, za zdaj šele v šestih jezikih. http://www.interactivestory.net/ -- Façade, program za interaktivno oblikovanje dramskih prizorov (kot davčna svetovalka Vida s prijateljem, ki pa se znata pogovarjati na vse mogoče teme); prizore lahko shranimo in postavimo na splet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 9 19:20:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Apr 2008 19:20:07 +0200 Subject: [SlovLit] Tiskovna na FF -- Mednarodni zbor slavistov v Opatiji Message-ID: <009c01c89a65$f6439de0$3200a8c0@P4> From: "Detič, Nataša" Sent: Wednesday, April 09, 2008 4:39 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 15. aprila 2008, ob 11.30 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Zbrane bo nagovoril prodekan za založništvo Filozofske fakultete, prof. dr. Tine Germ. Novinarsko konferenco bo povezovala vodja Znanstvene založbe, mag. Nataša Detič. Predstavili bomo naslednje publikacije: - Boris Pahor: Srečko Kosovel, Pričevalec zaznamovanega stoletja (Kultura sožitja) - Vanda Vremšak - Richter: Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler, Vokale und Konsonanten, Lehr- und Übungsbuch - Vesna Požgaj Hadži idr.: Hrvatski izvana [...] === From: "Milan Nosic" Sent: Tuesday, April 08, 2008 10:52 PM Hrvatsko filološko društvo - Rijeka organizira v Opatiji v hotelu Opatija od 22. do 25. 6. 2008 13. mednarodni zbor slavistov. Teme: - slovensko-hrvaški jezikovni in literarni stiki in vplivi - turcizmi v južnoslovanskih jezikih - vpliv orientalskih jezikov, književnosti in kultur na slovanske - slavistične teme Referati so lahko v katerem koli slovanskem jeziku, objavljeni pa bodo v časopisu Riječ (http://www.maveda.hr ; http://hrcak.srce.hr). Več informacij pri organizatorju. -- Dr. sc. Milan Nosić, prof. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 10 09:32:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Apr 2008 09:32:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Torkar_o_krajevnih_imenih_--_Reška_sla vistika Message-ID: <009601c89add$17912fe0$3200a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, April 10, 2008 9:10 AM Subject: LK, 14. april LK FF vabi na 875. sestanek v ponedeljek, 14. aprila, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: O doslej prezrtem tipu flektivne derivacije v slovenskih krajevnih imenih. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo, Chikako Shigemori Bučar ==== http://www.maveda.hr/Izdanja_1.html -- reške slavistične publikacije pri založbi Maveda. http://hrcak.srce.hr/rijec -- Riječ, reški časopis za slovansko filologijo s kazalom objav, med katerimi je prenekatera slovenistična razprava. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 10 16:19:50 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Apr 2008 16:19:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Slovenski_knjižni_jezik_v_16 =2E_stoletju Message-ID: <005601c89b15$f142e250$3200a8c0@P4> From: Sent: Thursday, April 10, 2008 12:53 PM Subject: Za SlovLit Od 17. do 19. aprila bo v Ljubljani, na Novem trgu 4, v Prešernovi dvorani, mednarodni jezikoslovni simpozij z naslovom Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju (ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja). Simpozij prireja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Sekcija za zgodovino slovenskega jezika). Namen simpozija je strniti dosedanja spoznanja o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, jih dopolniti z rezultati novih raziskav, ovrednotiti Trubarjev prispevek k njegovemu oblikovanju in hkrati osvežiti spomin na zgodovinsko pogojenost njegovega nastanka. Na simpoziju bo sodelovalo 35 znanstvenikov (26 slovenskih in 9 tujih, ki prihajajo iz sedmih držav: Avstrije, Belorusije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Rusije in Srbije). Simpozij se začne v četrtek, 17. aprila, ob 9.00 v Prešernovi dvorani. Vstop je prost. Med napovedanimi govorniki ob slovesnem začetku simpozija so prof. dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU in prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Poleg naštetih je v častnem odboru simpozija tudi gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije. V okviru spremljevalnega programa simpozija bo v četrtek, 17. 4. 2008, ob 18.00 v Atriju ZRC SAZU tudi koncert na temo Glasbeno izročilo protestantizma in renesanse na slovenskih tleh. Program simpozija je dostopen na: http://isjfr.zrc-sazu.si/?q=node/33. Vljudno vabljeni! Izr. prof. dr. Majda Merše, vodja simpozija Doc. dr. Kozma Ahačič, tajnik simpozija From jurska na volja.net Sun Apr 13 10:21:56 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Sun, 13 Apr 2008 10:21:56 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2007/6 Message-ID: <000001c89d3f$7163de50$2a01a8c0@PC202811356712> Šesta številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva obsega 104 strani in je sestavljena iz petih razprav, petih ocen in dveh poročil. Na spletni strani (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. Razpravljalni del revije je tokrat posvečen zmožnosti razumevanja in tvorjenja slovenskih besedil učencev dvojezične osnovne šole v Špetru, diskurznim označevalcem v televizijskih intervjujih in telefonskih pogovorih, različnim metodam in teoretičnim pristopom pri preučevanju mladinske književnosti, književnim delom Lile Prap in literarnemu sodelovanju med Jankom Kersnikom in Josipom Jurčičem. URŠKA KERIN v članku predstavi rezultate raziskave, povezane z jezikovno zmožnostjo učencev dvojezične osnovne šole v Špetru, ki je bila izvedena med enaintridesetimi učenci 3. in 5. razreda v obliki pisnega testa. Avtorica se je osredotočila predvsem na recepcijo in produkcijo v narečju in slovenskem knjižnem jeziku in je preverjala hipoteze, povezane z vplivom starosti na uspešno reševanje nalog, vezanih na besedilo v slovenskem knjižnem jeziku oz. v narečju, hipoteze, povezane z vplivom jezika domačega okolja na uspešno reševanje nalog, vezanih zlasti na besedilo v narečju, ter hipotezo, povezano z vplivom tipa testne naloge na učenčevo uspešnost pri reševanju. DARINKA VERDONIK, AGNES PISANSKI PETERLIN in ANDREJ ŽGANK v članku predstavijo rezultate primerjalne korpusne analize diskurznih označevalcev v dveh specializiranih korpusih - Turdis-2, v katerem so zbrani telefonski pogovori, in BNSIint, ki predstavlja zbirko televizijskih intervjujev. Na osnovi analize rezultatov v pragmatičnem kontekstu skušajo opozoriti predvsem na tiste diskurzne elemente, ki kažejo na značilnosti izbranih pogovornih žanrov oz. zvrsti. V članku MILENE MILEVE BLAŽIĆ so predstavljene različne teorije in prikazani različni metodološki pristopi za preučevanje mladinske književnosti. Po uvodnem opozorilu o marginalnem statusu mladinske književnosti in opredelitvi mladinske književnosti z vidika sprejemnika se avtorica še posebej osredotoči na sodobne teorije in metode preučevanja mladinske književnosti, ki jih, predvsem prek spoznanj Marie Nikolajeve, predstavi tudi na posameznih primerih slovenske mladinske književnosti. Tema članka DRAGICE HARAMIJA je literarno ustvarjanje Lile Prap. Avtorica na podlagi motivno-tematske in stilistične analize pregledno predstavi enajst književnih del Lile Prap, pri čemer vsa spoznanja, povezana z netradicionalnimi besednimi igrami, nebanalnim poenostavljanjem, igrivim izrazjem in nonsensom kot izrazi ustvarjalnega izražanja Lile Prap, podpre s primeri iz obravnavanih besedil. Natančna analiza besedil avtorico pripelje do sklepa, da se v literarnem opusu Lile Prap besedilo in ilustracija velikokrat prepletata na poseben in samosvoj način, kar je značilno zlasti za njene avtorske slikanice. GREGOR KOCIJAN se v članku posveti literarnemu sodelovanju med Josipom Jurčičem in Jankom Kersnikom, ki ga prikaže kronološko - od trenutka, ko sta se seznanila, prek poglabljanja vezi s sodelovanjem pri časopisu Slovenski narod do skupnega ustvarjanja, ki je razvidno v enodejanki >Berite Novice< in Rokovnjačih, čemur je posvečen največji del članka. Na podlagi natančne obravnave obeh del in izpostavitve posameznih dejstev, ki pričajo o deležu enega in drugega avtorja pri nastajanju obeh del, avtor članka na novo osvetli omenjeni deli in zlasti v zvezi z Rokovnjači pride do spoznanja, da je Kersnik kot soavtor sicer upošteval Jurčičev stil pisanja in zgodbeno kompozicijo, je pa nekoliko razrahljal njegov romantičen način pisanja. Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z ocenami zbornika in dveh knjig: NINA LEDINEK predstavi in ovrednoti zbornik o knjižnem in narečnem besedoslovju slovenskega jezika, ki ga je uredil Marko Jesenšek, HELGA GLUŠIČ pregledno predstavi in ovrednoti monografijo Marije Stanonik Procesualnost slovstvene folklore. Slovenska nesnovna kulturna dediščina, MILENA KERNDL pa vsebinsko predstavi in ovrednoti knjigo Alojzije Zupan Sosič Robovi mreže, robovi jaza, v kateri so zbrane avtoričine novejše študije, povezane s sodobnim slovenskim romanom. DAMJAN HUBER z vsebinskega ter oblikoslovno-skladenjsko-leksikalnega vidika predstavi Slovar stare knjižne prekmurščine avtorja Vilka Novaka. Sledi prispevek KATJE BERGLES, v katerem predstavi in ovrednoti antologijo povojne slovenske esejistike Aristokracija jezika in duha, katere avtor je Miran Štuhec. Sklop zaključujeta poročili DARJE FIŠER z dveh mednarodnih konferenc, povezanih z jezikovnimi tehnologijami in računalniškim jezikoslovjem. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih osem knjig, povezanih s slovenščino kot enim od jezikov EU, z narečnimi (po)govori, migracijami in migracijskimi procesi v Španiji in Argentini, s stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, protestantizmom, z literarnim ustvarjanjem Antona Ocvirka in Pavleta Merkuja ter s pojavljanjem alpske kulture v književnosti. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 13 11:19:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 13 Apr 2008 11:19:58 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar na Dunaju -- Re: Torkar o krajevnih imenih Message-ID: <00a601c89d47$8c5e2c80$3200a8c0@P4> From: "Peter Scherber" Sent: Saturday, April 12, 2008 6:48 PM Subject: iz Dunaja Ob 500-letnici Primoža Trubarja v čitalnici dunajske slavistične strokovne knjižnice (Spitalgasse 2-4, Campus Altes AKH, Hof 3; http://www.ub.univie.ac.at/aktuelles/slawistik.html) prirejajo 16. 4. ob 18.00 literarno-bibliofilski večer. Program: - Pozdrav predstojnika Inštituta za slavistiko Stefana-Michaela Newerkle - Katja Sturm-Schnabl, Uvod - Norbert Brien, Primož Trubars Bücher und die seiner Zeitgenossen; das slowenische Buch im 16. Jahrhundert. - Erwin Köstler, Ivan Cankar, "Trubar in Trubarjeve slavnosti" (slovensko-nemško branje) - Razstava knjižničnih knjižnih raritet, tudi Dalmatinove Biblije; prigrizek ==== Od: Franc Kattnig [franc.kattnig na mohorjeva.at] Poslano: 11. april 2008 9:08 Zadeva: Re: [SlovLit] Torkar o krajevnih imenih (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002498.html) Upam, da bo g. Torkar upošteval tudi krajevna imena na avstrijskem Koroškem, ki si zbrana v posebni knjigi Mohorjeve založbe Celovec! Pogosto se zgodi, da "matični Slovenci" vidijo onstran Karavank angleško območje ... Lepe pozdrave! Franc Kattnig, Spodnje Goriče pri Rožeku v Rožu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 14 21:03:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Apr 2008 21:03:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Kakovost_in_trajanje_samoglasnikov_--_Sl ovenski_vikend_2008_v_Vilni_--_Re=3A_Torkar_o_kraje vnih_imenih_--_Re=3A_Angleščina_učni_jezik_v_ Sloveniji Message-ID: <00a801c89e62$4355f6f0$3200a8c0@P4> From: Sent: Sunday, April 13, 2008 1:50 PM Subject: Zagovor doktorata Obveščam vas, da bom imel v sredo, 16. 4. 2008, ob 15.00 v modri sobi Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 (5. nadstropje) zagovor doktorata z naslovom Kakovost in trajanje samoglasnikov v slovenskem knjižnem jeziku. Lep pozdrav, Hotimir Tivadar ===== From: To: Sent: Monday, April 14, 2008 8:26 PM Subject: Slovenski vikend v Litvi 4. in 5. aprila 2008 so profesorji, lektorica in študentje slovenskega jezika z Univerze v Vilni v središču Vilne pripravili že tradicionalni Slovenski vikend, posvečen slovenskemu jeziku, slovenski literaturi, kulturi, kulinariki in glasbi. Slovenski vikend se je začel v petek, 4. aprila, nadvse zanimivo: s predavanjem gostujoče predavateljice s Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Alojzije Zupan Sosič o sodobnem slovenskem romanu na Filološki fakulteti Univerze v Vilni. Predavanje je potekalo v angleščini, saj je bilo namenjeno vsem, ki jih zanima sodobna slovenska literatura. Poleg profesorjev in študentov slovenščine so se predavanja udeležili tudi profesorji in študentje hrvaškega jezika, predstojnica Katedre za slavistiko dr. Jelena Brazauskiene, in nekateri tuji študentje, ki študirajo v Vilni. Predavanju je sledilo prijetno druženje na katedri za slavistiko ob okusnem prigrizku, v popoldanskih urah pa smo si na filmskem festivalu v kinu Coca-Cola Plaza ogledali koprodukcijski film Sem iz Titovega Velesa, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija. V soboto, 5. aprila, je bilo v središču srečanje z našo gostjo, pesnico Barbaro Korun, ki so se ga med drugimi udeležili tudi ga. Irena Rappelj, konzulka na veleposlaništvu RS v Kopenhagnu, ga. Birute Vagriene, direktorica Vilniuških spominskih muzejev in g. Predrag Lukič, lektor za hrvaški jezik na Univerzi v Vilni. V zgodnjem popoldnevu smo se srečali v Spominskem muzeju Beatriče Grincevičiutes (Beatričes namai). Po krajši predstavitvi življenja in dela v muzeju, o tem je spregovorila ga. Laima Žukauskaite, je slovenska konzulka predstavila prednostne naloge slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Izredno veselje pa je bilo poslušati predvsem pogovor in poezijo pesnice Barbare Korun. Spregovorila je o svojem srečanju s poezijo, doživljanju literature, jezika in ustvarjanja, o svojem pogledu na nekatere plati življenja. Obiskovalci smo uživali tudi v njenem branju poezije. Pogovor je odlično pripravila, vodila in ga hkrati tudi prevajala v litovski jezik študentka Evelina Pavlovska, ki je predstavila nekaj pesmi Barbare Korun tudi v litovščini. Dogodek je s svojo glasbo obogatil študent jazz klavirja, sicer pa smo lahko prisluhnili tudi različni izbrani slovenski glasbi. Naše druženje se je nadaljevalo ob ogledu videoprojekcije o Sloveniji, ki sta jo pripravili študentki Migle Petkute in Valentina Jasiulevič, pokušini slovenskih jedi in slovenskega vina, večer pa smo sklenili z ogledom slovenskega filma Petelinji zajtrk. Študentje so pesnici podarili ob koncu posebno darilo: knjigo svojih prevodov njene poezije, ki so jo pripravili povsem sami. Izredno so se izkazali vsi študentje, saj so zavzeto in resno sodelovali s prevajanjem poezije Barbare Korun v litovski jezik, sami so vodili program srečanja in se lotili tudi priprave nekaterih slovenskih jedi. Navdušeni so bili tako nad predavanji prof. dr. Alojzije Zupan Sosič kot nad srečanjem z Barbaro Korun. V maju pa nas čaka še en projekt: gostovanje na lektoratu slovenskega jezika v Gdansku, kjer bomo skupaj s poljskimi študenti pripravili slovenski dan, na katerem bomo gostili slovensko igralko in dramatičarko Sašo Pavček. ==== From: "Silvo Torkar" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Monday, April 14, 2008 3:03 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubar na Dunaju -- Re: Torkar o krajevnih imenih Naj gospoda Kattniga ne skrbi - moj raziskovalni interes seže ne le med slovenska krajevna imena na Koroškem, temveč je namenjen tudi ponemčenim oblikam krajevnih in rodbinskih imen na Koroškem. Prav je, da g. Kattnig opozarja na knjigo-seznam Dvojezična Koroška, katere soavtor je, vendar se kot jezikoslovec lahko z občutno večjim pridom in zanesljivostjo opiram na knjigo Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem avtorja Pavla Zdovca, ki jo je izdal Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, natisnila pa armenska tiskarna mehitaristov na Dunaju 1993, saj vsebuje več za imenoslovca pomembnih podatkov in tudi več slovenskih krajevnih imen kot pa Seznam dvojezičnih krajevnih imen, ki ga z vso pravico propagira g. Kattnig. Silvo Torkar ==== From: "Andrej Szurla" To: "Miran Hladnik" Sent: Monday, April 14, 2008 1:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Angleščina učni jezik v Sloveniji ... in se bomo spet lahko s silnim ponosom potrkali po prsih, kako nadsvetovljansko svetovljanski da smo. Lep pozdrav, nedirektor Andrej > http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002496.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 14 23:02:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Apr 2008 23:02:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Pogovor_z_Borisom_Pahorjem_--_Razstava_k njig_založbe_Walter_de_Gruyter_--_Jerica_in_Vetro gončič Message-ID: <019b01c89e72$cedc3ee0$3200a8c0@P4> From: "Detič, Nataša" Sent: Monday, April 14, 2008 3:37 PM Subject: Pogovor z Borisom Pahorjem Ob izidu knjige Borisa Pahorja Srečko Kosovel, Pričevalec zaznamovanega stoletja, ki je izšla v zbirki Kultura sožitja pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, vas vabimo na pogovor z avtorjem, ki bo v sredo, 16. aprila 2008, ob 18. uri v Dvorani pokrajinskega sveta v Gorici (Corso Italia 55) in v četrtek, 17. aprila, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ulica Filzi 14). Z Borisom Pahorjem se bosta pogovarjala urednika knjige, prof. dr. Tatjana Rojc in prof. dr. Janez Vrečko. Prisotne bosta nagovorila tudi dekan Filozofske fakultete, prof. dr. Valentin Bucik, in urednik zbirke Kultura sožitja, prof. dr. Božidar Jezernik. Hkrati vas obveščam, da bo predstavitev Znanstvene založbe in pogovor z Borisom Pahorjem tudi v času Slovenskih dnevov knjige 2008, in sicer v torek, 22. aprila, ob 11. uri v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani (Tomšičeva 12). === From: "Jaka Štoka" Sent: Monday, April 14, 2008 3:15 PM Subject: Razstava knjig založbe Walter de Gruyter Prodajna razstava knjig založbe Walter de Gruyter 16.-25. april 2008 Mladinska knjiga - Knjigarna Matica, Kongresni trg 8, Ljubljana Walter de Gruyter je ugledna nemška založba, ki izdaja specializirano akademsko literaturo. Na razstavi bo na ogled izbor najboljših knjig s področja humanistike in družboslovja, večinoma v angleščini in nemščini. Podrobneje bodo predstavljene filozofija, zgodovina, arheologija, teologija, literatura, semiotika, lingvistika, pravo, bibliotekarstvo, germanistika, romanistika, anglistika ter amerikanistika. Knjige založbe Walter de Gruyter v slovenskih knjigarnah sicer niso naprodaj. Knjigarna Matica je po prenovi konec lanskega leta velik del svojega prostora namenila ponudbi knjig s področja humanistične literature. Del našega poslanstva je tudi zapolnitev tovrstnih vrzeli v slovenski knjižni ponudbi. S to razstavo strokovni javnosti ter zahtevnejšim bralcem nudimo možnost, da bolje spoznajo program založbe, ter da si knjige, ki jih sicer poznajo, a jih kupujejo >na daljavo<, tokrat ogledajo in prelistajo, preden se odločijo za nakup. Knjige na razstavi bodo naprodaj z 10 % popustom. === http://sl.wikisource.org/wiki/Jerica http://sl.wikisource.org/wiki/Vetrogon%C4%8Di%C4%8D -- Mencingerjevi pripovedi Jerica (SG 1859) in Vetrogončič (SG 1860) sta zdaj na Wikiviru skorigirani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 15 18:30:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Apr 2008 18:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Etimološki_večer_--_L=27autotraduzio ne_--_Violina_v_literaturi_=28upam_=3A=29 Message-ID: <032f01c89f16$15ab64b0$3200a8c0@P4> From: "Maruska Agrez" Sent: Tuesday, April 15, 2008 6:16 PM Subject: 2. etimološki večer Ker je etimološki večer, ki smo ga organizirali v torek, 18. marca 2008, uspel, smo se odločili, da bomo takšne večere prirejali vsak mesec. Tako vas vabim, da se udeležite 2. etimološkega večera, ki bo v torek, 22. 4. 2008, ob 18.00 v predavalnici št. 1. Tema večera bodo poimenovanja rastlin. Vse, ki želite pripraviti prispevke, prosim, da se mi javijo na agrez.maruska na gmail.com ali me pokličejo na 031 684 955. Za tiste, ki morda še ne veste ... Kar se prispevkov tiče, ni potrebno, da so to zapletene znanstvene študije, lahko pripravite tudi kaj čisto enostavnega, saj so prispevki pravzaprav iztočnica za debate, ki se potem razvijejo. V upanju na čim večjo udeležbo, vas lepo pozdravljam Maruška Agrež === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, April 15, 2008 1:35 PM Subject: LK, 21. april LK FF vabi na 875. sestanek v ponedeljek, *21. aprila*, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Fabiana Fusco, Univerza v Vidmu, Italija. Tema predavanja: L'autotraduzione. Analisi di una tecnica. Analisi di un caso Samoprevajanje: analiza tehnike, analiza primera. Predavanje bo v italijanščini. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar === From: "Melita Hajdinjak" Sent: Tuesday, April 15, 2008 12:17 PM Subject: Klubski večer DUP - 17.04.2008 Spoštovani člani, spoštovani kolegi! Dovolite mi, da Vas povabim na 14. klubski večer v sezoni 2007/08. V četrtek, 17. aprila 2008 bo ob 18:00. uri v prostorih našega doma na naslovu Reber 11 v Ljubljani (100 metrov s Starega trga proti gradu) predaval Prof. Rok Klopčič, Akademija za glasbo, UL: Violina: Zgodovina, literatura, pedagogika. Vabljeni! Lep pozdrav, Prof. dr. France Mihelič, predsednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 16 14:49:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 16 Apr 2008 14:49:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Korpusni_pristop_v_terminoloških_slova rjih_--_Parada_mladih_--_Koncert Message-ID: <004001c89fc0$41012370$394602c1@ff.unilj.si> From: Čop, Mateja [mailto:Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, April 16, 2008 1:05 PM Vabimo vas na zagovor doktorske disertacije mag. Nataše Logar z naslovom Korpusni pristop k pridobivanju in predstavitvi jezikovnih podatkov v terminoloških slovarjih in terminoloških podatkovnih zbirkah. Zagovor bo v ponedeljek, 21. 4. 2008 ob 16.00 v modri sobi fakultete. ==== From: Huber, Damjan [mailto:damjan.huber na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, April 16, 2008 1:38 PM To: SlovLit na ijs.si Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 44. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 30. junija do 11. julija 2008. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih in kulturnih prireditev. Ponujamo pet predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času (predviden datum je 2. 7. 2008). V 20-minutnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 27. aprila 2008 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili v začetku maja. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 15. maja 2008 pripraviti besedilo za zbornik (4-5 strani oziroma do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lep pozdrav, mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, predsednica 44. SSJLK, Damjan Huber ==== Od: "Kozma Ahačič" Zadeva: Za SlovLit: Koncert ob simpoziju Datum: 15. april 2008 19:19 Vljudno Vas vabimo na K O N C E R T Glasbeno izročilo protestantizma in renesanse na slovenskih tleh, ki so ga v sodelovanju z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU ob simpoziju Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju pripravili učenci Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik. Na programu bodo slovenski protestantski korali ter italijanska glasbena dela, posvečena domačim podpornikom glasbe. Nekatere skladbe avtorjev Filippa de Duca, Giacoma Gorzanisa, Matthie Ferrabosca in Claudia Merula bodo tokrat zazvenele prvi po obdobju, v katerem so nastale. Koncert bo 17. aprila 2008, ob 18. uri, v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2. Vstop prost! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 19 10:18:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 19 Apr 2008 10:18:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar_Oblikoslovno_označevanje_besed il_--_Dialogi_3-4/2008 Message-ID: <00ab01c8a1f5$ed4c28f0$3200a8c0@P4> From: "Tomaz Erjavec" To: Sent: Friday, April 18, 2008 3:43 PM Subject: [SDJT-L] Seminar Oblikoslovno označevanje besedil Spoštovani, v ponedeljek in torek, 5. in 6. maja 2008 od 9h do 14h bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, II. nadstropje seminar Oblikoslovno označevanje besedil. Predstavljena bosta nabor oznak in označevalnik z dodatnimi postopki za obdelovanje že označenih besedil in seznamov besednih oblik in oznak ter s funkcijami za vnos in iznos podatkov v spletnem formatu. Udeležba je brezplačna, žična internetna povezava je zagotovljena, udeleženci pa potrebujejo lasten prenosnik z okenskim operacijskim sistemom. Seminar bo vodil Primož Jakopin, prijave pa prosim pošljite na naslov isj na zrc-sazu.si. Vljudno vabljeni! === From: "Zalozba Aristej" Sent: Friday, April 18, 2008 3:52 PM Subject: Dialogi 3-4/2008 Primož Jesenko v uvodniku piše o ambivalenci, praznosti in odsotnosti smisla v medijskem jeziku, ki posreduje sporočila o umetniških dosežkih. [...] Maja Šorli obravnava značilnosti postdramskih oziroma >ne več dramskih gledaliških besedil< na slovenskih primerih treh uprizoritev: Devet lahkih komadov (bralna uprizoritev devetih >ready made< besedil v PreGlej-u), Elizabeth 2 (igralke Nataše Matjašec in režiserja Sebastjana Horvata) in Viva Verdi (režiserja Bojana Jablanovca in izvajalke Katarine Stegnar). V besedilih in uprizoritvah izpostavi imanentno oziroma analitično teatralnost ter (postdramsko) političnost. Gašper Jakovac podrobno bere novo dramo uveljavljenega slovenskega dramatika Iva Svetine Ojdip v Korintu in razkriva njene zanimive vsebinske elemente. Čeprav Svetina postopoma in zelo dramatično razkriva Ojdipove tegobe, že na samem začetku lucidno anticipira njegovo usodo - usodo grešnega kozla. [...] V Kulturni diagnozi Gaja Kos piše o slovenskem prevodu mladinske knjige Johna Boyna Deček v črtasti pižami, Mojca Puncer pa o ustvarjanju likovnega umetnika, lutkarja in režiserja Silvana Omerzuja ob nedavni razstavi njegovih lutk z naslovom Ne-gib: poslušati z očmi ter gledališki uprizoritvi Hiša Marije Pomočnice (po istoimenskem romanu Ivana Cankarja) v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Gostja Detektorja je Petra Pogorevc, ki se je pred časom zaposlila kot dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, potem ko je že bila uveljavljena gledališka kritičarka. Ravno fenomenu precej redkega prehoda iz funkcije gledališkega kritika, publicista in urednika v jedro same gledališke prakse so bila namenjena vprašanja, ki jih je postavil urednik Primož Jesenko. -- [Emica Antončič] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 21 13:58:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 21 Apr 2008 13:58:02 +0200 Subject: [SlovLit] Angleščina_učni_jezik_v_Sloveniji_ --_Brezplačni_tečaj_iskanja_po_el=2E_informacij skih_virih Message-ID: <001501c8a3a6$f37be1e0$314602c1@ff.unilj.si> From: Janez.Dular na gov.si [mailto:Janez.Dular na gov.si] Sent: Monday, April 21, 2008 1:32 PM Subject: Re: Mediteranska univerza; učni jezik Težišče delovanja mediteranske >univerze< očitno ne bo neposredno raziskovalno-izobraževalno, temveč predvsem menedžersko (povezovanje in usklajevanje delovanja >pravih< univerz z verificiranimi študijskimi programi). Zato njen poglavitni problem najbrž ne bo učni jezik, temveč uradovalni jezik, tj. jezik sporazumevanja z uradnimi organi >univerze< (tajništvo, rektorat, senat ipd.), jezik njihovih uradnih dokumentov (statut, pravilniki, zapisniki, vpisni obrazci, spletna predstavitev idr.). Če je sedež te >univerze< na območju Republike Slovenije (in je kot pravna oseba vpisana v ustrezne uradne razvide Republike Slovenije), je upravičeno pričakovati ustrezno rabo (tudi) slovenščine, pa naj njena ustanovitev temelji na določbah Zakona o visokem šolstvu ali Zakona o zavodih. Janez Dular >From: Andrej Skrbinek [mailto:andrej.skrbinek na uni-mb.si] >Sent: Thursday, December 20, 2007 12:19 PM >Subject: Mediteranska univerza; učni jezik >http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002496.html) ==== Od: Nataša Jordan [Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Poslano: 21. april 2008 9:49 Zadeva: Vabilo na brezplačni tečaj iskanja po el. informacijskih virih Tečaj "Uvod v iskanja po el. inf. virih in iskalna orodja" bo v torek, 6. maja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo, kje in kako dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Uporaba iskalnih strategij pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov na internetu, iskalnikih in meta iskalnikih; prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter izbor ustreznega iskalnika ali seznama virov za poizvedbo. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Udeleženci morajo poznati delo z računalnikom v okolju Windows. Nataša Jordan From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 21 23:43:52 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Apr 2008 23:43:52 +0200 Subject: [SlovLit] Estetika performativnega -- Slaba fonologija Message-ID: <00a301c8a3f8$cbeaaab0$3200a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Monday, April 21, 2008 5:04 PM Subject: Erika Fischer Lichte v Ljubljani Spoštovani, med 22.4. in 24.4. bo v Ljubljani gostovala Erika Fischer-Lichte, avtorica knjige Estetika performativnega, ki bo v času njenega obiska izšla v knjižni zbirki Koda Študentske založbe. Erika Fischer-Lichte je profesorica na Inštitutu za teatrologijo pri Freie Universität v Berlinu, sicer pa predstavnica tamkajšnjega posebnega raziskovalnega projekta >Kulture performativnega<. Sodi med najuglednejše raziskovalke na področju kulturnih študij, ki se ukvarjajo z dramatiko in gledališčem, a tudi s širšimi fenomeni performerstva oz. insceniranja. Ob tej priložnosti vas z veseljem vabimo na predavanje Kako definirati uprizoritev: Štirje argumenti v razmislek, ki bo potekalo v sredo, 23.4.2008, ob 19. uri v Atriju ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana). Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. [...] Najpozneje od šestdesetih let minulega stoletja sodobnih umetnin ni več mogoče zaobjeti s pojmi tradicionalnih estetik: namesto da bi umetniki ustvarjali >dela<, vse bolj proizvajajo dogodke, ki stara estetska razmerja med subjektom in objektom ter med materialnim in znakovnim statusom razveljavljajo. Da bi lahko temu razvoju sledili, je Erika Fischer-Lichte izoblikovala tako imenovano estetiko performativnega. Ta temelji na pojmu uprizoritve in med drugim vključuje telesno soprisotnost akterjev in gledalcev, performativno proizvajanje materialnosti ter opredelitev uprizoritve kot dogodka. Estetika performativnega pomaga razumeti izrazne forme, ki si želijo odpraviti meje med umetnostjo in življenjem. Lep pozdrav, Gašper Troha ==== From: "Lingvistični krožek" Sent: Monday, April 21, 2008 7:24 PM Subject: LK, 28. april LK FF vabi na 877. sestanek v ponedeljek, *28. aprila*, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Jonathan Kaye, gostujoči prof. 2005/06 na Univerzi na Dunaju. Tema predavanja: "Canadian Raising: 44 Years of Bad Phonology". Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 19:35:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Apr 2008 19:35:09 +0200 Subject: [SlovLit] = 19=2E_Primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: <015301c8a49f$378c3530$3200a8c0@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Tuesday, April 22, 2008 12:06 PM Subject: 19. Primorski slovenistični dnevi Spoštovana Andrejka Šušmelj in vse organizatorice 19. Primorskih slovenističnih dni, kot eden izmed udeležencev bi se vam iskreno zahvalil za ves trud, ki ste ga vložile v pripravo in izvedbo nadvse uspelih 19. Primorskih slovenističnih dni, ki so potekali 18. in 19. aprila t. l. v viteški dvorani Gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Vseskozi smo zaradi medijske odmevnosti in pozornosti organizatorjev imeli občutek, da se ves svet vrti okrog nas. Žlahtne kapljice, ki smo jih referenti dobili v dar, nam bodo tudi kasneje razveseljevale srce in oko, s stekleničko deviškega briškega oljčnega olja pa ste predvideli tudi možnost za blagodejne obkladke, če bi šlo kaj narobe, ampak ob vseh dobrotah, ki smo jih bili deležni, je to utopična možnost. Vsi udeleženci, s katerimi sem govoril, se strinjajo, da so bile v takšnem okolju idealne možnosti za izmenjavo strokovnih mnenj in za individualno strokovno rast. Program je bil smiselno oblikovan v tri sklope. Uvodni del - Zakladnice narečij - je kljub odsotnosti enega referenta podal vpogled v bogastvo briških narečji (Danila Zuljan - Brda v Slovenskem lingvističnem atlasu; Matej Šekli - Zemljepisnojezikovne meje briškega narečja slovenščine) in ponudil razmislek o možnem vključevanju narečji v pouk materinščine (Zoltan Jan - Odpiranje ušes z narečjem). Jedro drugega sklopa Manj znane podobe Brd je poglobilo vedenje udeležencev o prispevku domačinov v literarno in kulturno zgodovino Slovencev (Peter Stres - Slovstvena folklora v Goriških brdih: >vjedence< in druge briške pripovedi; Lojzka Bratuž - Ludvik Zorzut, pesnik Goriških brd; Marija Mercina - Brata Albert in Karel Širok; Vilma Purič - Poezija Ljubke Šorli). Ker se v Brdih nič ne more zgoditi brez Alojza Gradnika, mu je bil namenjen popoldanski del srečanja (Miran Hladnik - Gradnikova pisma; Marjeta Pisk - Podobe Brd in življenja briških ljudi v Gradnikovi poeziji; Ana Toroš - Brda v poeziji Alojza Gradnika). Dobili smo sveže informacije o novih strokovnih dognanjih, gotovo pa ste se odlično imeli tudi na poučnem popotovanju drugega dne. Sonce vas je po prvem deževnem dnevu gotovo obsijalo. Simbolika? Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 22 20:21:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Apr 2008 20:21:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_jezik_v_svetovljanovih_očeh_ --_Religijski_jezik_danes Message-ID: <01d201c8a4a5$abb6c460$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/slovenian001.jpg ali http://www.e-fotografija.com/forum/viewtopic.php?p=236198&sid=6aa3f48191e0d2d52b0dde99811f71f2 (glej pod datum 20. april 2008) -- Ljubljančan Victor Irving v časopisu Slovenia Times trdi, da je slovenščina eden najbolj kompliciranih jezikov na svetu, in predlaga njeno poenostavitev. Mu bomo kaj pomagali :)? Bralske komentarje na druge avtorjeve domislice najdemo na http://lifestyle.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=16072 -- miran, preko Saše Kozarov === From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Tuesday, April 22, 2008 8:39 AM From: Bogusław Zieliński [mailto:zielbog na amu.edu.pl] Sent: Monday, April 21, 2008 11:56 PM Subject: Fw: konferencja Polonisti vabijo vse zainteresirane na polonistično srečanje v Poznanj z naslovom "Religijski jezik danes". Več informacij pri pošiljateljih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 23 19:34:19 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 23 Apr 2008 19:34:19 +0200 Subject: [SlovLit] 19. PSD Message-ID: <007601c8a568$443decf0$3200a8c0@P4> Od: Andrejka Susmelj [andrejka.susmelj na guest.arnes.si] Poslano: 23. april 2008 7:55 Zadeva: Re: [SlovLit] 19. Primorski slovenistični dnevi Najlepše se zahvaljujem Zoltanu Janu za prijazne besede. Priznam, da ni lepšega od pohvale, ki prinaša zadovoljstvo po večtedenskem pripravljanju na prireditev. Hkrati bi k poročilu o PSD dodala to, da so v popoldanskem delu o Gradniku sodelovale še Vita Žerjal Pavlin - Briški motivi v Gradnikovih pesemskih ciklih, Nada Đukić - Ljubezen do ženske/poezije, rodne zemlje in življenja pri Gradniku, Gregorčiču in Kosovelu in Fedora Ferluga - Motivi Goriških brd v poeziji Alojza Gradnika (slednje predavateljice zaradi poškodbe ni bilo, zato je bil predstavljen samo krajši izvleček njenega referata). Naslednjega dne nas je sicer pozdravil dež, ko smo se najprej z avtobusom odpravili v italijanski del Brd v Števerjan, kjer nas je prijazno sprejel tamkajšnji župan. Kmalu pa smo dež pregnali, in sicer na grobu Gradnika in Zorzuta v Medani. Ogledali smo si še spomninsko sobo obeh ustvarjalcev, spoznali vas Šmartno ter z razglednega stolpa v Gonjačah videli Brda kot na dlani in še dlje, do morja. Hvala vsem, ki ste na PSD sodelovali in nam tako obogatili dvodnevno druženje. Andrejka Šušmelj === From: "borovnik" Sent: Wednesday, April 23, 2008 10:10 AM Subject: Re: [SlovLit] 19. Primorski slovenistični dnevi Vprašanje: Bodo referati kaj kmalu objavljeni? Lep pozdrav, Silvija Borovnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 24 20:44:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Apr 2008 20:44:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Naši_v_Riječi_--_Re=3A_PSD_--_V_glav nem_sneg Message-ID: <009801c8a63b$4b9caee0$3200a8c0@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Thursday, April 24, 2008 11:16 AM Subject: Onstran domačih plank V reški reviji Riječ (časopis za slavensku filologiju), god. 14., sv. 1. (Rijeka, 2008.) so objavljeni nekateri prispevki z znanstvenega sestanka 12. međunarodni skup slavista (znanstveni skup o jeziku i književnosti), ki je potekal v Opatiji od 22. do 25. 6. 2007. Med članki Slovencev naj opozorimo na prispevke: Tanja Nadu (Ljubljana), Jezikovna politika v Sloveniji, na Poljskem, Slovaškem in Češkem pred vstopom v EU, str. 118-143; Damjan Huber (Rogašovci), Slovenski (standardni) jezik v javnosti nekoč in danes; Jožica Čeh (Maribor), Die Kurzprosa von Andrej Čebokli, str. 171-177; Zoltan Jan (Nova Gorica), Prispevek Frana Petreta k razvoju slovenske literarne vede, str. 238-248. Revija je (skupno z drugimi hrvaškimi periodičnimi znanstvenimi publikacijami) dostopna na portalu: http://hrcak.srce.hr. Lepe pozdrave, Zoltan JAN === From: "Andrejka Susmelj" Sent: Wednesday, April 23, 2008 9:38 PM Subject: Re: [SlovLit] 19. PSD Odgovarjam gospe Borovnik - revija Primorska srečanja je obljubila, da bo objavila referate s PSD. Ko bo številka izšla, bom to sporočila preko Slovlita. A. Šušmelj === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri93/index.html -- v glavnem sneg. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 25 22:13:50 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Apr 2008 22:13:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Hanka_--_Naši_na_tujem_--_Videoigrice Message-ID: <00f601c8a710$e16b4c80$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Hanka -- Maja Šebjanič je pretipkala in postavila na Wikivir roman Hanka Zofke Kvedrove, ki ga imajo za pisateljičino najboljše delo. Napisala ga je v srbohrvaščini in izdala v Zagrebu leta 1917, 1927 je izšel v češčini, leta 1938 pa sta ga Marja Boršnik in Eleonora Kernc prevedli v slovenščino. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah -- nova stran v slovenski Wikipediji, ki ponuja tujim študentom na slovenistiki v sestavljanje, prevajanje in priredbo slovenska literarna in literarnovedna gesla; trenutno vsebuje seznam napravljenih in želenih gesel v češki in poljski Wikipediji. http://www.intute.ac.uk/artsandhumanities/limelight/videogames.html -- viri za študij videoigric. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 28 17:04:27 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 28 Apr 2008 17:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Službe_za_sloveniste_--_Seminar_za_ozn ačevanje_besedil_--_Oreharjev_Blaž_--_Logos_Lib rary Message-ID: <00a601c8a941$2878c170$3200a8c0@P4> From: "Nidorfer, Mojca" Sent: Monday, April 28, 2008 3:22 PM Subject: Razpis delovnih mest za stud. leto 2008/09 V soboto, 26. 4. 2008, je bil v dnevniku Delo objavljen razpis prostih delovnih mest učiteljev/učiteljic slovenščine kot drugega ali tujega jezika v študijskem letu 2008/2009 na: * Karlovi univerzi v Pragi, Češka; * Šlezijski univerzi v Katovicah, Poljska; * Univerzi v Padovi, Italija; * Univerzi v Bukarešti, Romunija; * Univerzi v Vilni, Litva; * Državni univerzi Cleveland, ZDA. Pogoji: * univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri; * s potrdilom dokazano produktivno znanje jezika države gostiteljice oziroma enega od svetovnih jezikov, ki je pretežno v rabi na univerzi države gostiteljice; * zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika; * zaželene delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti; * poznavanje razmer in kulturnega ozadja v državi gostiteljici. Pogodba o zaposlitvi bo z izbranimi kandidati sklenjena predvidoma s 1. septembrom 2008 za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa na naslov: Filozofska fakulteta, Kadrovska služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št. (01) 241-86-75. ==== From: Sent: Monday, April 28, 2008 2:02 PM Subject: Zadnje vabilo na seminar Za seminar Oblikoslovno označevanje besedil, ki bo 5. in 6. maja 2008 od 9h do 14h v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, II. nadstropje, se je mogoče prijaviti še do srede, 30. aprila, na naslov isj na zrc-sazu.si. Več o temi seminarja je mogoče izvedeti na spletni strani: http://bos.zrc-sazu.si/oblikoslovno_oznacevanje.html Udeležba je še vedno brezplačna, udeleženci pa potrebujejo lasten prenosnik z okenskim operacijskim sistemom. Vabljeni! ==== David Sipoš je skorigiral povest Antona Kodra Oreharjev Blaž (1882/83), ki je zdaj dostopna na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Oreharjev_Bla%C5%BE. To je tisti tekst, ki je razjezil Janeza Mencingerja, da je napisal parodijo Cmokavzar in Ušperna in z njo zapečatil žalostno Kodrovo pisateljsko usodo. Anton Slodnjak jo opiše kot "skrajno kruto in neokusno vaško zgodbo". Je z njo res tako zelo hudo? http://www.logoslibrary.eu/pls/wordtc/new_wordtheque.wcom_literature.literaturea_page?lang=SL&letter=A&source=search&page=1 -- Logos library: Slovenian language, spletišče s slovensko književnostjo, dosegljivo tudi iz Zbirke slovenskih leposlovnih besedil (http://lit.ijs.si/leposl.html). Če imate zaradi dolžine naslova težave, začnite na krajšem http://www.logoslibrary.eu --- miran From zoran.bozic na guest.arnes.si Sat May 3 19:41:20 2008 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sat, 3 May 2008 19:41:20 +0200 Subject: [SlovLit] = =28brez_zadeve=29 Message-ID: <000d01c8ad44$e65bb3d0$2101a8c0@Luka> Kdo bo prvi rekel, da je cesar gol? (Delo, 3. maja, str. 38) Naj z anekdoto ilustriram, kako je Mezanovo "socialno partnerstvo" videti na podrocju slovenskega poklicnega in strokovnega izobrazevanja. Lani sem sodelovala pri usposabljanju uciteljev, ki so pripravljali nov izobrazevalni program (brez pomoci kurikularnih strokovnjakov). Za usposabljanje so se odlocili sredi dela, ko so naleteli na tezave. Ker so v pripravo programov vlozili ze nekaj truda, so razdrazeno sprejemali pomisleke o svoji dotedanjih resitvah in ugotavljali, da je celotna prenova nesmiselna, samo se ena od mnogih, ki ne bo prinesla sprememb. Dobiti so zeleli le nasvete, kako naj formulirajo ucne cilje, da bo program sprejet na strokovnem svetu. Kot da gre za izpolnjevanje formularjev in ne nacrtovanje tako zahtevne dejavnosti, kot je izobrazevanje! Njihovo stalisce se ni spremenilo ob opombi, da kot avtorji programov zdaj niso odgovorni le za kakovostno izvajanje, temvec tudi za kakovost programov samih. Ki jih bodo morali skupaj s svojimi (kriticnimi) kolegi izvajati. Primer je morda skrajen, a se zdalec ne osamljen. Nazorno pa kaze na vso resnost situacije, v kateri so se znasli vsi, ki jim je bila dodeljena vecja stopnja avtonomije, kot jo zmorejo. Brez ustreznega znanja postane avtonomija igra zajca z bobnom. Nasi ucitelji so razmeroma dobro usposobljeni za samostojno izvajanje pouka, niso pa usposobljeni za kurikularno nacrtovanje in premalo za vrednotenje ucnih dosezkov na visjih kakovostnih ravneh. Zato tako vseobsegajoca avtonomija, ki je drugod po svetu ne poznajo, vodi v vse nizjo in neenotno kakovost poklicnega in strokovnega izobrazevanja, ucitelje pa postavlja v situacijo, ki izziva obcutke brezvoljnosti, strahu in jeze. Le zakaj (se) ni njihovega organiziranega javnega odziva? doc. dr. Klara Skubic Ermenc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 08:56:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 May 2008 08:56:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_večer_na_Dunaju_--_LUD_Liter atura_--_Pravice_prevajalcev_in_književnikov Message-ID: <01c001c8adb4$0695ac90$3200a8c0@P4> From: "Elizabeta M. Jenko" To: Sent: Saturday, May 03, 2008 6:29 PM Subject: slovenski vecer 2008 na dunaju Inštitut za slavistiko dunajske Univerze, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Slovenski kulturni center Korotan in Klub slovenskih študentov in študentk organizirajo Slovenski večer na Inštitutu za slavistiko dunajske Univerze, Spitalgasse 2-4/III, 29. 5. 2008, 18:30. Program: Stanislav Raščan, veleposlanik, Stalna misija Republike Slovenije pri OVSE: Slovensko predsedovanje EU v okviru OVSE Francka Premk, SAZU Ljubljana: Primož Trubar -- prevajalec ob živem izvirnikovem vrelcu Jazzstation (Petra Polak -- vokal, Toni Humar -- bas, Bojan Kralj -- kitara, Jaka Strajnar -- bobni) Družabni večer. Vabljeni! === From: "Petra Korsic" Sent: Friday, May 02, 2008 4:55 PM Subject: Napoved dogodkov LUD-a Literatura Literatura predstavlja: Literarna kultura pomlad 2008 (Branja in pogovarjanja) Torek, 6. maj, ob 21.00. Klub Gromka, Metelkova: Osvetljena proza. Robert Titan Felix (odlomek romana) Andrej Blatnik (zelo kratke zgodbe) Sreda, 7. maj, ob 19.00. Knjigarna Filozofske fakultete, Aškerčeva 2: Besedna postaja: zbirka Novi pristopi. Goran Dekleva se pogovarja z Matevžem Kosom in Markom Juvanom, avtorjema teoretskih knjig v zbirki Novi pristopi LUD Literatura. Torek, 13. maj, ob 21.00. Klub Gromka, Metelkova: Prve in naslednje zgodbe. Matjaž Brulc (kratke zgodbe - prvič) Suzana Tratnik (kratke zgodbe - naslednjič) Branja v klubu Gromka povezuje Petra Koršič. Število sedežev, zlasti na Erjavčevi, je omejeno. Zagotovite si jih s pravočasnim obiskom. Udeležba na vseh dogodkih je brezplačna. Dogodke sofinancira Ministrstvo za kulturo. Obveščanje o Literaturinih dogodkih si zagotovite s prijavo na http://www.ljudmila.org/ludliteratura. ==== From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Friday, May 02, 2008 12:13 AM Subject: pravice prevajalcev in knjizevnikov Spoštovani prevajalci in književniki (pa tudi založniki), na moje pismo o pogojih v neki pogodbi za prevod književnega dela, ki sem ga pred časom poslala na forum SlovLit, se mi je odzval državni svetnik Zoltan Jan in ponudil podporo pri odprtju javne obravnave vprašanja pravic prevajalcev (in tudi avtorjev - ne samo piscev, ampak umetnikov nasploh -, ki po mojem niso nič na boljšem) v državnem zboru. Konkretno to pomeni, da je pripravljen pomagati spraviti to vprašanje na obravnavo v parlament (če sem prav razumela, bi se dalo zagnati >aparat<, da se po potrebi tudi spremeni ali prenovi kak zakon, ki ureja to področje). Razen tega bi se našla tudi sredstva za natis informativne brošure o pravicah prevajalcev in avtorjev (tu sem predlagala spletne strani, kjer bi bile zbrane vse koristne informacije za lažjo orientacijo prevajalcev in književnikov, ker ima po mojem brošura premajhen domet). Seveda se zavedam, da bi se bilo treba najprej povezati s stanovskimi društvi, kot sta DSKP in DSP, ki se s tem gotovo tudi ukvarjata, pa tudi s SVIZ-om, ki pokriva tudi področje kulture. Priznam, da bi, preden grem v akcijo, rada najprej preverila, ali sploh prav vidim, ali problem sploh obstaja in v katerem grmu potemtakem tiči zajec. Malo sem pobrskala po spletu in videla, da je zakonsko področje avtorskih pravic urejeno (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Ur. l. RS 16/2007) - zastavlja se vprašanje, ali zadovoljivo. Obstaja tudi Urad za intelektualno lastnino. Morebitna težava je v tem, da so leta 2004 ukinili pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev (Ur. l. RS 75/2004), ki je urejal višino avtorskih honorarjev. Tu se zastavlja vprašanje, ali je to področje treba urejati z državnimi direktivami ali pa ga lahko povsem prepustimo tržnim mehanizmom in pod kakšnimi pogoji. Pri slednjem je problematična slaba informiranost prevajalcev in avtorjev (v mojem primeru je že tako) o avtorskih pravicah, predvsem pa o tarifah, ki obstajajo na tržišču (prevajalci zaradi slabe informiranosti pogosto delamo po nižjih cenah, s čimer tudi znižujemo vrednost tega dela). Menim, da bi bilo dobro (in nujno) imeti vse informacije, ki jih potrebuje prevajalec oz. avtor, da se orientira na tržišču, zbrane na enem mestu (če že MzK tega ne ureja). Za to se mi zdi idealen splet. Informacije bi morale biti predstavljene v takšni obliki, da jih lahko najde in uporablja vsak. Najbrž pa ne bi bilo odveč opozoriti na slabe (še več, vedno slabše!) razmere na področju književnega prevajanja in pisanja, pa tudi priti do nekega konsenza z založniki, saj nas vendar potrebujejo in mi njih. Cene, ki jih priporoča DSKP, so namreč še vedno sanjske. Pa tudi to, da v čedalje več pogodbah zasledim člen, v katerem se prevajalec/avtor v prid založbe odpove materialnim pravicam, me malo skrbi. Če človek ni poučen, niti ne ve, da se lahko tak člen črta, saj ima avtor izključno pravico odločati o tem, ali to pravico preda založbi ali ne! V okviru raziskovanja stanja na tem področju bi vam bila hvaležna, če bi lahko dodali svoje mnenje oz. svoj pogled na razmere. (Ne vem, če sploh smem prositi tudi za informacijo o višini honorarjev, ki vam jih ponujajo in za katere sprejmete delo, bi pa bila hvaležna (obljubim, da v primeru uporabe informacije ne bom navajala ne virov ne konkretnih založb).) Pa tudi bi bilo dobro oblikovati skupino, ki bi oblikovala predloge in šla v akcijo. Zavedam se namreč, da sama ne bom daleč prišla. No, pa tudi tega, da nihče od nas nima časa, se zavedam. Kaj storiti, kako sploh lahko kaj spremenimo? Vnaprej se zahvaljujem za odziv in vas lepo pozdravljam Tatjana Jamnik From spela.vintar na guest.arnes.si Sun May 4 13:01:13 2008 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Sun, 04 May 2008 13:01:13 +0200 Subject: [SlovLit] JOTA: Znakovni jezik Message-ID: <481D9779.5040009@guest.arnes.si> Dragi ljubitelji Jote, v torek, 6. maja 2008, bo ob 17.00 predavanje Boštjana Jerka z naslovom "Znakovni jezik - kaj pa je to?". Povzetek predavanja najdete v spodnjem delu tega sporočila in na spletnih straneh Jezikovnotehnološkega abonmaja http://lojze.lugos.si/jota. Predavanje bo v sobi 30a na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (pritličje). Prisrčno vabljeni! --------------------------------------------- Boštjan Jerko Znakovni jezik? Kaj pa je to? Povzetek Glede na to, da je pri nas slovenski znakovni jezik premalo strokovno obravnavan, bom na tem predavanju naredil pregled znakovnega jezika oz. jezikov. Na kratko bom predstavil zgodovino gluhote oz. kako je potekala iniciativa za učenje in razvoj znakovnega jezika. Razložil bom tudi nekaj pojmov, ki so pomembni za razumevanje nastajanja znakovnega jezika. Nato bom obravnavo obrnil in najprej predstavil mednarodno kretnjo in preko nje še slovenski znakovni jezik (SZJ). Pri slednjem bom prikazal nekaj posebnosti v primerjavi s slovenskim jezikom. Na kaj je potrebno biti pozoren? Kako so nastajale nekatere kretnje? Predstavil bom tudi nekaj projektov, ki so potekali za zapis znakovnega jezika in zadnji projekt Zveze društev gluhih in naglušnih za standardizacijo in razvoj znakovnega jezika. V zvezi s tem bom prikazal tudi težave, ki se pojavljajo pri gradnji slovarja in nakazal možne rešitve. Glede na moje tehnično ozadje se bom malce dlje ustavil pri idejah za tehnične rešitve obravnave znakovnega jezika, ki zahteva precej drugačno obravnavo v primerjavi s pisano besedo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 4 11:28:15 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 May 2008 11:28:15 +0200 Subject: [SlovLit] Princip protistavnosti -- Kakanija Message-ID: <040401c8adc9$2f95b030$3200a8c0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, May 01, 2008 8:09 PM Subject: LK, 5. maj LK FF v Ljubljani vabi na 878. sestanek v ponedeljek, *5. maja*, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Zofia Bilut-Homplewicz, Univerza Rzeszow, Poljska. Tema predavanja: Prinzip Kontrastivität. Einige Anmerkungen zum interlingualen, intertextuellen und interlinguistischen Vergleich. (Princip protistavnosti. Nekaj opomb k medlingvalnemu, medbesedilnemu in medlingvističnemu primerjanju). Predavanje bo v nemškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar ==== http://www.kakanien.ac.at/akt -- aktualno na Kakanien revisited, spletni strani za kulturo Srednje Evrope. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon May 5 09:48:38 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 05 May 2008 09:48:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Pohod_po_Kosmačevi_učni_poti Message-ID: <481ED7F6.3634.953C5C6@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: Nevenka Janež Subject: Pohod po Kosmačevi učni poti 17. maja 2008 bo potekal 8. pohod po Kosmačevi učni poti. Pohodniki se bomo zbrali ob 8.30 v Dolenji Trebuši, po kratkem kulturnem programu bomo odšli na pot po dolini Idrijce. Do Tolmina bomo prehodili slabih 18 km. Pot ni zahtevna. Obiskali bomo Kosmačevo domačijo, srečali njegove literarne junake ... poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne. Na start bo s tolminske avtobusne postaje odpeljal avtobus ob 8. uri in po zaključku pred Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin ponovno z avtobusne postaje ob 16. uri. Pohodniki, ki ste že bili na pohodu, ne pozabite na izkaznice. Za peti žig bomo tudi letos podarili Tantadrujev zvonček. Startnina je 5 EUR. Nevenka Janež From franc.marusic na p-ng.si Mon May 5 10:49:20 2008 From: franc.marusic na p-ng.si (lanko marusic) Date: Mon, 05 May 2008 10:49:20 +0200 Subject: [SlovLit] razpis za dve delovni mesti Message-ID: <481ECA10.6050301@p-ng.si> Objavljen je razpis za dve delovni mesti na Univerzi v Novi Gorici: http://www.p-ng.si/public/razpisi/razpis_01062008_slo.pdf Lanko From vladoh na telemach.net Mon May 5 12:34:13 2008 From: vladoh na telemach.net (Vlado Hrstic) Date: Mon, 5 May 2008 12:34:13 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Message-ID: <49417.84.52.163.228.1209983653.squirrel@posta.telemach.net> Zanima me, kdo za National geografic in podobne programe prevaja v slovenski jezik in ali se da kaj storiti, da ne bi prihajalo zelo pogosto do takih cvetk:" O?e je poginil..." Zadnje ?ase se mi že pošteno obra?a v želodcu. Lep pozdrav! Vlado From miha.kovac na siol.net Mon May 5 16:21:25 2008 From: miha.kovac na siol.net (Miha Kovac) Date: Mon, 5 May 2008 16:21:25 +0200 Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu References: <49417.84.52.163.228.1209983653.squirrel@posta.telemach.net> Message-ID: <004601c8aebb$4e8beed0$3b6bfea9@ffus8b762pl4kr> Spostovani, Slovenska redakcija revije National Geographic zal nima nikakrsnega vpliva nad prevodi na National Geographic Channelu, nad katerimi se tudi meni, odkrito povedano, obraca v zelodcu, se toliko bolj zato, ker taki prevodi na nek nacin razvrednotijo trud urednistva slovenske izdaje revije (v katerem sedi 20 vrhunskih slovenskih strokovnjakov za podrocja, ki jih pokriva NG, med njimi tudi slavist dr.Stabej, saj moramo pri prevajanju vcasih resevati precej zapletene terminoloske zagate). Sam sem nekajkrat protestiral pri Barbari Zaucer (barbara_zaucer na yahoo.com) ki skrbi za slovenske prevode, pri evropskem urednistvu National Geographic Channela v Londonu, pa tudi v Washingtonu. Vsakic sem dobil odgovor, da so moji ocitki morda res upraviceni, a hrkati prevec kapriciozni, ker se zaradi teh prevodov v Sloveniji ni se nihce javno razburil. Skratka, dragi slavisti, povzdignite javno svoj glas, pa se bo reci dalo urediti, saj s svojim molkom take prevode posredno podpirate. Ce imate cas, pa poglejte se druge koprodukcijske medije, takih zmazkov je povsod dovolj. lep pozdrav, dr. Miha KOVAC National Geographic Slovenija - Glavni urednik / Editor in Chief t.: +386 1 513 4606, f.: +386 1 513 4699 www.national-geographic.si www.rokus.com www.knjigarna.com Zalozba Rokus je del Skupine Klett: www.klett.de ----- Original Message ----- From: "Vlado Hrstic" To: Sent: Monday, May 05, 2008 12:34 PM Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu > Zanima me, kdo za National geografic in podobne programe prevaja v > slovenski jezik in ali se da kaj storiti, da ne bi prihajalo zelo pogosto > do takih cvetk:" O?e je poginil..." > Zadnje ?ase se mi ze posteno obra?a v zelodcu. > > Lep pozdrav! > Vlado > > -------------------------------------------------------------------------------- _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke posiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Sumevce priklicite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From Primoz.Murn na guest.arnes.si Mon May 5 21:33:33 2008 From: Primoz.Murn na guest.arnes.si (Primoz Murn) Date: Mon, 5 May 2008 21:33:33 +0200 Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu References: <49417.84.52.163.228.1209983653.squirrel@posta.telemach.net> Message-ID: <002c01c8aee6$ed5152a0$36e4d459@t2.net> Eno izmed gnezdisc je Prevajalski studio (nadvse prikladen evfemizem) Milenko Babic (pise na koncu oddaj). Prevode verjetno po postenem delodajalskem nacelu "manj ga placam, vec zasluzim sam" in ne menec se za koncni elaborat za drobiz opravljajo studenti (mogoce tudi kaksni drugi profili) zelo raznoterih sposobnosti, splosna kakovost prevodov pa je nato temu primerna. Primoz ----- Original Message ----- From: "Vlado Hrstic" To: Sent: Monday, May 05, 2008 12:34 PM Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu > Zanima me, kdo za National geografic in podobne programe prevaja v > slovenski jezik in ali se da kaj storiti, da ne bi prihajalo zelo pogosto > do takih cvetk:" O?e je poginil..." > Zadnje ?ase se mi ze posteno obra?a v zelodcu. > > Lep pozdrav! > Vlado > > ---------------------------------------------------------------------------- ---- _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke posiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Sumevce priklicite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). ---------------------------------------------------------------------------- ---- No virus found in this incoming message. Checked by AVG Free Edition. Version: 7.5.516 / Virus Database: 269.23.8/1413 - Release Date: 3.5.2008 11:22 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 07:19:06 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 May 2008 07:19:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_svoji_zemlji_svoj_gospod_--_Re=3A_Slo venski_jezik_v_svetovljanovih_očeh_--_Mešano_u čenje_tujih_jezikov_--_Prevajanje Message-ID: <00ab01c8af38$b5c49d90$3200a8c0@P4> From: Slava Jošt [mailto:slavajost na gmail.com] Sent: Monday, May 05, 2008 7:42 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Kdo je avtor? "Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!" Kdo je avtor teh verzov? Slava Jošt ==== Kaj slovenščina, tudi ženske so prekomplicirane. Pod tem naslovom se v Sobotni prilogi Dela 3. maja (http://www.delo.si/) Tom Ložar odziva na naše vprašanje o upravičenosti "svetovljanovih" tožb, da je slovenščina slovnično preveč kompliciran jezik (glej Slovenski jezik v svetovljanovih očeh http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002510.html). In dela simpatično reklamo za Slovlit. -- miran ==== http://www.allproject.info -- The Autonomous Language Learning (ALL) "mešano učenje" štirih jezikov: turškega, romunskega, bolgarskega in litovskega. ==== http://www.param.cn -- Professional Provider of Translation & Interpretation, ponujajo prevode za angleščino, kitajščino, japonščino, korejščino, francoščino, italijanščino, portugalščino, nemščino, španščino in ruščino, 0,02--0,1 evra na besedo. 300 besed dolgo besedilo prevedejo za pokušino zastonj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 07:39:29 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 May 2008 07:39:29 +0200 Subject: [SlovLit] Romanje s Trubarjem -- Juvan in Kos v Novih pristopih -- Nietzsche Message-ID: <00f901c8af3b$8f39f2d0$3200a8c0@P4> From: "Barbara Bračič-Fabjančič" Sent: Monday, May 05, 2008 2:54 PM Subject: VABILO NA LITERARNI VEČER ROMANJE S TRUBARJEM Literarni večer ROMANJE S TRUBARJEM v četrtek, 8. maja ob 18.00 uri v dvorani Knjižnice Otona Župančiča na Kersnikovi 2 v Ljubljani, 3. nadstropje. Vabimo vas na predstavitev knjige Trubarjev album s podnaslovom Romanje s Trubarjem. Knjigo bo predstavil dr. Mihael Glavan. ==== From: "Avsenik, Maja" Sent: Monday, May 05, 2008 10:14 AM Subject: Debatni večer v Knjigarni FF V sredo, 7. maja 2008 ob 19. uri, Knjigarna FF vabi na debatni večer z naslovom Celota v rekonstrukciji. O raznolikosti pristopov h književnosti v zbirki Novi pristopi (Lud Literatura) se bo z avtorjema Markom Juvanom (Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature, 2006) in Matevžem Kosom (Fragmenti o celoti, 2007) pogovarjal Goran Dekleva. ==== Srbska revija Nasledje načrtuje tematsko številko o Nietzscheju (iz filozofskega, literarnega, jezikovnega, umetnostnega in kulturnega vidika). Članke pričakujejo do 1. 6. 2008 na naslov nasledje na kg.ac.yu . From vlado na zrc-sazu.si Tue May 6 11:06:08 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 06 May 2008 11:06:08 +0200 Subject: [SlovLit] Na svoji zemlji Message-ID: <48203BA0.10797.41B3A7@vlado.zrc-sazu.si> Simon Gregorcic je leta 1870 napisal pesnitev Hajdukova oporoka in v njej sta tudi verza, ki zanimata Slavo Jost: Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 11:40:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 May 2008 11:40:37 +0200 Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Message-ID: <030e01c8af5d$3e5c6100$3200a8c0@P4> From: "Jože Andrej Čibej" Sent: Tuesday, May 06, 2008 6:58 AM Subject: RE: [SlovLit] Prevodi na National geograficu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002522.html) Evo, javno protestiram ... tudi zato, ker nisem slavist in mi ne bo nihče očital, v čigav rog da tulim. Namig gospoda Murna je zelo na mestu, čeprav zbuja tudi 25 let stare spomine na slovenske prevode hrvaških slikanic, ki so jih mirno podpisali vodilni mojstri, naredili pa dejansko podobno (ne)kakovostni prevajalci kot tisti, o katerih teče beseda danes (in so bili tjulenji še vedno "foke" in gleženj je bil "gležno" ...). Kot relativno (ne mrkaićevsko, hehehe) liberalen ekonomist nimam nič proti, če nekdo najde cenejše podizvajalce, toda naj bo odgovoren za končno kakovost izdelka. Zadeva me zelo spomni na kakovost "uradno lektoriranih" diplom, ki sem jih na zagovorih prisiljen pospremiti z zdaj že ustaljeno frazo: "Če ste dali več kot liter kislega vina, ste dali preveč." LP, Jože A. Čibej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 6 16:07:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 May 2008 16:07:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Študentje_slovenistike_iz_Rima_in_Pado ve_v_Prekmurju_--_Enumeracija_v_pesništvu_indoevr opskih_jezikov_--_Tjulni Message-ID: <042601c8af82$75ade8c0$3200a8c0@P4> From: "Andrej Szurla" Sent: Tuesday, May 06, 2008 5:11 PM Subject: Študentje slovenistike iz Rima in Padove v Prekmurju Petdnevne rimsko-padovanske ekskurzije z delovnim naslovom >Čez Štajersko v Prekmurje< se nas je od prvotnih 12 kandidatov - predvsem na račun predčasnih italijanskih volitev (slovenskih volitev vajena lektorja sva tovrstno opravičilo zares razumela šele po objavi podatka o kar 80 %(!) volilni udeležbi) - na koncu udeležilo le 8, a zagretosti male četice za Slovenijo ni omajalo niti ves čas bolj klavrno razpoloženo vreme. Popotovanje smo sicer, naslovu navkljub, pričeli v Ljubljani. V zavetju Plečnikovih Križank smo se ob Mojčini in Damjanovi dobrodošlici ponovno prepričali, da kave ne znajo pripravljati samo Italijani, nakar se je naš delovni program pričel z vodenim ogledom Slovenskega etnografskega muzeja. Slednjemu sva se morala odpovedati Sanja in Luigi, rimski študent drugega letnika, ki ga je v tem času v kavarni SEM-a novinar Vala 202 intervjuval za oddajo Obrazi Evrope (oddaja je na sporedu vsako sredo ob 12.00, uredništvo Vala 202 pa zelo zainteresirano za pobude). Po Ljubljani nas je nato uro in pol vodila Oriana (bivša Cavazza), ki zna tako pozitivno, zanimivo in mikavno predstaviti ne le Ljubljano, temveč celotno Slovenijo, da se vanjo zagledamo še Slovenci. Zvečer smo si namesto prvotno načrtovane generalke Tit Andronij režiserja Diega de Brea v Drami (zaradi poškodbe v ansamblu) ogledali v Mestnem gledališču ljubljanskem Lolito. Navdušenje nad slovenskim gledališčem je začinilo še skupinsko fotografiranje z igralcem Borisom Kerčem. Vožnjo proti Murski Soboti smo presekali z vodenim ogledom celjskega gradu; preverjena vodička (poleg zgodovinarke tudi slavistka) ni pripovedovala le sila zanimivo, ampak tudi dovolj počasi, da so se lahko vsi študentje preskusili v prevajanju. Iz Celja smo se podali še v Jeruzalem, kjer je v vinski kleti Malek pred degustacijo štajerskih ustekleničenih dobrot poskrbel tudi za temeljit poduk o kulturi pitja vina gospod Robert. Še boljše volje sta nas napravila sprejem in mursko ribje kosilo pri županu Odrancev Ivanu Markoji, vrhunec večera pa je bil koncert ob 80-letnici Pihalne godbe Bakovci z gostom Vladom Kreslinom v kinodvorani v Murski Soboti. Nadvse prisrčni prireditvi, ki je potekala v pristni prekmurščini, je po odlični muziki sledila še pogostitev ob častitljivi obletnici, kjer smo ob domači hrani in pijači kramljali tudi z Vladom Kreslinom. Evforija, ki se ni polegla dolgo v noč, se je nadaljevala še dan potem, ko nas je Kreslin poklical in povabil na svoj koncert v Moravče - z Andrejem sva jim le stežka dopovedala, da Moravče za slovenske razmere niso ravno lučaj stran od Murske Sobote . Po kratki noči se je dan začel (pre)zgodaj v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, kjer znajo v dobri uri in pol zelo nazorno utemeljiti svojevrstnost te slovenske pokrajine. V pravo formo nas je nekoliko kasneje dokončno povrnila odlična kava v lendavskem kulturnem domu, kjer smo se sestali z Jutko Kiraly, pripadnico madžarske manjšine, sicer pa tudi urednico manjšinskega glasila ter stalno dopisnico Dela. Jutka nas je najprej dodobra seznanila z življenjem v dvojezični občini, potem pa nas še popeljala na sprehod po Lendavi. Sledilo je nepozabno kosilo v Nedeljici, na živi muzejski domačiji narodnega heroja Štefana Kovača, kjer se nam je pridružil tudi Vlado Žabot. Pristnim prekmurskim dobrotam, ki jih je domača gospodinja pripravila posebej za nas, sta dodala priokus domačnosti tudi prisrčen sprejem ter postrežba. Pritajena temačnost velike >iže< in topla krušna peč sta bili najbrž najprimernejši od mogočih ambientov za odlično Žabotovo predavanje o slovanski mitologiji, ki smo ga poslušali kar zgrnjeni okoli stare kmečke mize. Dobro razpoloženje se je nadaljevalo v romski vasi v Kamencah, kjer nas je na romskem taboru v počastitev 8. aprila, svetovnega dneva Romov, kot posebne goste sprejel sam poglavar vasi Ludvik. V vsesplošnem rajanju smo tudi mi z Žabotom zaplesali cigansko kolo, potem pa se po treh urah na veliko žalost predvsem romskih otrok odpeljali na večerjo. Naš pisatelj nas je namreč popeljal preko Mure v vinske gorice svojega rojstnega kraja in nama z Andrejem pomagal tešiti radovednost italijanskih študentov pri zadnji večerji v Prekmurju. Nedeljsko jutro sta polepšala končno dočakano sonce in ponovno preštevanje štorkelj na poti do Bogojine oziroma lončarskega muzeja v Filovcih, kjer smo se lahko tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. Od Prekmurja smo se kljub odličnemu bograču in gibanici v gostilni Šinjur poslovili z velikim cmokom v grlu, saj nam je skrivnostna ravnica skupaj s svojimi ljudmi postregla z obiljem presežka, ki smo ga poleg oprijemljivih spominkov odnesli v svoja običajna življenja. Za vse to smo dolžni zahvalo številnim dobrim ljudem, ki so se vsak po svojih močeh radodarno odzvali na številne sponzorske prošnje: Dejanu iz Smučarskega društva Domžale za trpežen kombi, Žigi za majčke in vse ostalo, Valeriji iz SNG Drami oz. Mestnemu gledališču ljubljanskemu za predstavo, Oriani za vodstvo po Ljubljani, Radi za vodstvo po Celju, Robertu iz zidanice Makek, Ivanu in Občini Odranci, Jutki iz Madžarske narodne skupnosti v Lendavi, Janezu in Sinji za dogovore z Domačijo Kovač, Cvetki za šentjurska jabolka, nenazadnje v stilu italijanskih manir mamama za domače potice . Oba prekmurska Vladota, že ne vem kolikokrat znova hvala, prav tako pa tudi vam, kolegom lektorjem in celotnemu Centru, ki ste nam, lektorjem, v minulih letih med slovenskimi besednimi umetniki zgradili takšno kredibilnost. Sanja Pirc (Rim) in Andrej Šurla (Padova) ... Eh, slednji, ki je v teh intenzivnih dneh preizkušal predvsem svoje šoferske spretnosti (človek pač nikoli ne ve, kaj mu bo prav prišlo v postlektorskem obdobju J), se takole na koncu še čisto na svojo pest zahvaljuje prvopodpisani za neumorni organizacijski in prometnousmerjevalni trud, v imenu nepodpisanih izletnikov pa tudi za streho nad glavo v prvi (oz. za večji del skupine tudi 'predprvi') izletniški noči. ==== From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 06, 2008 2:45 PM Subject: LK, 12. maj LK FF vabi na 879. sestanek v ponedeljek, 12. maja, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Ana Galjanić, Oddelek za klasično filologijo na Univerzi v Zagrebu. Tema predavanja: Enumeracija u pjesništvu indoeuropskih jezika (Naštevanje v pesništvu indoevropskih jezikov). Predavanje bo v hrvaškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar === From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Tuesday, May 06, 2008 2:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Prevodi na National geograficu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002527.html) Mimogrede, ne tjulenji, pač pa tjulnji, prosim. ;) A. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 7 12:40:50 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 7 May 2008 12:40:50 +0200 Subject: [SlovLit] Angleščina_učni_jezik_v_Sloveniji_ --_Society_for_Slovene_Studies_--_Tečaji_iskanja_ po_elektronskih_informacijskih_virih Message-ID: <001001c8b02e$d10355a0$434602c1@ff.unilj.si> Pozabil sem dodati, da Tom Ložar v Sobotni prilogi Dela 3. maja (http://www.delo.si/) govori kritično tudi o angleščini kot učnem jeziku na Mediteranski univerzi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002496.html). ---- Izšla je aprilska številka Letter Society for Slovene Studies (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/), ki jo je uredil Joseph L. Derdzinski. Med člane SSS, ki Letter prejmejo na dom, se lahko prijavite na http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reg_form.html -- miran ==== From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, May 07, 2008 12:13 PM Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v maju in juniju Vabimo vas na brezplačne tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "DiKUL - Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" bo v ponedeljek, 26. maja in v petek, 13. junija od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL na enem mestu. Portal vsebuje več različnih funkcionalnih možnosti. Najpomembnejša novost je t.i. združevalni iskalnik, ki omogoča hkratno iskanje po več informacijskih virih hkrati. Rezultate iskanj združi in prikaže v enotnem seznamu zadetkov. Povezovalnik do gradiva pa omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Novost je tudi enoten Katalog informacijskih virov UL ter predvsem Katalog e-revij UL, saj omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 10. junija od 10. do 13 ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si . Udeleženci morajo poznati delo z računalnikom v okolju Windows. Nataša Jordan From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 8 10:11:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 May 2008 10:11:09 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na spletu Message-ID: <003d01c8b0e3$13bfc9a0$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Sveto_obhajilo in http://sl.wikisource.org/wiki/Tuje_%C5%BEivljenje -- Ivan Cankar, črtici Sveto obhajilo (1920) in Tuje življenje (1914); priskrbel Mladen Pavičič. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji -- nova gesla pri projektu: Marc L. Greenberg, France Koblar, Lojze Krakar, Vladimir Kralj, Marijan Kramberger, Filip Kalan, Lino Legiša, Fran Levec, Dušan Ludvik, István Lukács, Ivan Macun, Boris Merhar, Anton Ocvirk, Anton Oven, Avgust Pirjevec, Dušan Pirjevec, Luka Pintar, Janez Vrečko. Vabljeni k njihovi korekturi. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri94/index.html -- Kanjavec in Rab. -- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu May 8 13:17:38 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 8 May 2008 13:17:38 +0200 Subject: [SlovLit] Labirinti ljubezni Message-ID: <20080508_111738_097455.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Vabilo Vljudno vabljen/a na predstavitev knjizne novosti Zalozbe Sophia: Katja Mihurko Poniz LABIRINTI LJUBEZNI v slovenski knjizevnosti od romantike do II. svetovne vojne v petek, 9. maja 2008, ob 12.00 uri v Knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Knjiga doktorice zenskih študij in feministicne teorije na svez nacin obravnava slovensko knjizevnost. Gre namreč za prvo vecjo raziskavo domacih literarnih besedil, v katero so vkljucena dognanja spolov, se pravi obravnav zenskosti in moskosti, in ki se namesto ustaljenih interpretacij znanih tekstov posveca temam ljubezni in spolnosti v njunih stevilnih in raznovrstnih pojavnih oblikah (od hrepenecega zapeljevanja do nevroticnega podrejanja, od neuslisane ljubezni do zakonskega jarma, od prepovedanega odnosa do zapovedane zveze, od voajerstva do posilstva, od pedofilije do incesta). Avtorica je za potrebe raziskave pod drobnogled vzela stiriinpetdeset ustvarjalk in ustvarjalcev nadvse raznovrstnih del (pesnistvo, dramatika, pripovedna proza), tako kanoniziranih kot tudi manj obravnavanih, spregledanih, pozabljenih ali preprosto zavrzenih, kar predstavlja dodatno vrednost in okrepi pionirski znacaj knjige. Poleg avtorice Katje Mihurko Poniz bosta na predstavitvi sodelovala se strokovna recenzenta dela, doktorica in doktor literarnih ved Silvija Borovnik in Gregor Kocijan. Veselimo se srecanja z vami in vas lepo pozdravljamo! Direktor Zvone Filipovic in urednik Jurij Meden Zalozba Sophia, zavod za zalozniško dejavnost, Slomskova ulica 6, tel. 01 434 49 35, zalozba.sophia na siol.net, www.zalozba-sophia.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 9 09:32:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 9 May 2008 09:32:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Imena_rastlin_na_3=2E_etimološkem_ve čeru_--_Kdo_želi_oceniti_Benko_Pulko=3F Message-ID: <000f01c8b1a6$c7ac6270$434602c1@ff.unilj.si> From: Maruska Agrez [mailto:agrez.maruska na gmail.com] Sent: Thursday, May 08, 2008 11:09 PM Subject: Fwd: 3. etimološki večer Spoštovani, vabim vas, da se udeležite 3. etimološkega večera, ki bo v torek, 20. maja 2008, ob 18.00 v predavalnici št. 1 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani . Nadaljevali bomo našo debato, povezano s poimenovanjem rastlin. Če želite pripraviti prispevek, mi sporočite na agrez.maruska na gmail.com ali me pokličite na 031684955. Kot že verjetno veste, so prispevki le iztočnica za debato, zato ni potrebno, da so obsežne znanstvene študije, lahko pripravite tudi kaj čisto enostavnega. V upanju na čim večjo udeležbo, vas lepo pozdravljam. Maruška Agrež ==== From: "BenkaPulko.com" Sent: Thursday, May 08, 2008 6:10 PM Subject: Predlog za dobro branje [...] Po razočaranju nad lenobo slovenskega literarnokritičnega medijskega sveta, ki objavlja v glavnem, kar jim postrežemo v sporočilih za javnost, ugotavljam, da bom morala za resno kritiko svojega dela poskrbeti sama: iščem kritika sodobne književnosti, ki bo voljan skočiti med moje zadnje platnice in strokovno komentirati, kar je ujeto mednje. Če je Pocestnica, s podnaslovom Življenjski potopis, morda izziv, vas vljudno prosim, da mi sporočite, kam bi vam knjigo lahko dostavila in koliko bo znašalo nadomestilo za vaše cenjeno strokovno delo. V pričakovanju vašega odgovora vas prisrčno pozdravljam, Benka Pulko www.BenkaPulko.com www.Pocestnica.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 11 18:59:22 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 May 2008 18:59:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Martina_Ožbot_in_Primož_Trubar_v_Trs tu_Jolka_Milič_pa_v_Srpu Message-ID: <00a601c8b388$5d8b6600$3200a8c0@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Saturday, May 10, 2008 7:57 AM Subject: Za slovlit in Kroniko Dr. Martina Ozbot je imela v petek, 9. maja, na trzaski Visoki soli modernih jezikov za prevajalce in tolmace predavanje z naslovom Evropski jeziki: Instrumenti in simboli. Po uvodnih besedah prof. Marije Pirjevec, ki je predstavila njeno dosedanje delo, je opredelila evropske jezike in jezikovne druzine ter nakazala nekatere njihove splosne znacilnosti. Predstavila je vlogo latinscine kot temeljnega elementa evropske civilizacije in jo kot nekdaj evropsko lingua franco primerjala z anglescino, jezikom sodobne mednarodne komunikacije, Pri tem je skusala odgovoriti na vprasanje, zakaj se francoscina kljub veliki vlogi v nekaterih zgodovinskih obdobjih ni uveljavila kot mednarodni sporazumevalni jezik. Sledila je razlaga razmerja med anglescino in drugimi jeziki v sodobni Evropi s poudarkom, da je prihodnost Evrope v spodbujanju in razvijanju dvo- in vecjezicnosti, ki je zanjo ze od nekdaj znacilna. Najava njenega predavanja je bila v Primorskem dnevniku, del predavanja pa je posnela tudi televizija. -- Rada ==== From: Sent: Friday, May 09, 2008 5:41 PM Subject: trubar-simpozij v trstu SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM prireja v sodelovanju z Visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce SIMPOZIJ OB PETSTOLETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA, sobota, 17. maja 2008, ob 9. uri, Narodni dom v Trstu, Ul. Fabio Filzi, 14. Spored: Boris Paternu - Trubarjevo izročilo Silvano Cavazza - Primož Trubar e Gorizia Majda Merše - Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika Erika Fornazarič - Prvi slovenski knjigi: evropske značilnosti in slovenske posebnosti Igor Škamperle - Renesančni humanizem in odkritje človeka Marija Mercina - Dialog kot pot do novih spoznanj Marta Ivašič - Šolski projekt po Bonomovih poteh V razstavni dvorani narodnega doma Narodna in študijska knjižnica razstavlja faksimilirane izdaje Trubarjevih knjig. ==== http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp85/jolmi85/9oprev85.htm -- Jolka Milich, O prevajanju in poeziji: Pismo z dezhele, revija Srp junij 2008, št. 85/86. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 12 20:17:27 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 May 2008 20:17:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Pota_žanrske_literature_--_V_viharjih_ in_zavetrjih_srca Message-ID: <005501c8b45c$70ab13f0$3200a8c0@P4> Od: Metka Zver [Metka.Zver na mk-trgovina.si] Poslano: 12. maj 2008 8:58 Zadeva: 2x zmenek s knjigo v knjigarni Konzorcij Dialogi: POTA ŽANRSKE LITERATURE, torek, 13. 5. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana. V letošnjem letu beležimo stoto obletnico rojstva angleškega pisatelja Iana Fleminga, idejnega očeta Jamesa Bonda. Serija dvanajstih Flemingovih romanov z nepremagljivim in šarmantnim tajnim agentom britanskega imperija Bondom v glavni vlogi zagotovo sodi v sklop uspešne žanrske literature. V tokratnih Dialogih bo moderator mag. Tone Frelih v pogovoru z mag. Aleksandro Belšak, dobro poznavalko te literarne zvrsti in pisateljem Avgustom Demšarjem, avtorjem inšpektorja Vrenka, skušal povedati o žanru, njegovih zakonitostih in njegovi slovenski podobi nekaj več. Ciril Zlobec: V VIHARJIH IN ZAVETRJIH SRCA, sreda, 14. 5. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij. Pogovor s pesnikom bo vodila Majda Kne. Nova pesniška zbirka Cirila Zlobca je nadaljevanje njegove zadnje zbirke pesmi Dvom, upanje, ljubezen, ki jo je zaključil s pesmijo, posvečeno hčerki Varji, Razlogi so. V osrednjem delu knjige so objavljene pesmi, ki jih je leta in leta pisal kot pisma svoji hudo bolni hčerki - nekatere je odposlal, nekatere ne. Zbrane v knjigi so pričevanje o tanki meji med obupom in upom, svetlobo in temo, bolečino in radostjo. Kljub izgubi ljubljenega bitja in trpkim spoznanjem zmore pesnik ohraniti vero v smisel življenja in z njimi prepojiti poezijo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 14 18:02:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 May 2008 18:02:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Nogomet_za_pisatelje_--_Dve_folkloristi čni_predavanji_--_O_Lorci_na_FF_--_O_avtorskih_pr avicah_v_Second_Life Message-ID: <00f601c8b5db$e2c66fe0$3200a8c0@P4> From: "Matjaž Pikalo" To: Sent: Wednesday, May 14, 2008 3:15 PM Subject: Dvojni pas/Doppel pass V okviru projekta Dvojni pas/Doppel pass, evropskega prvenstva v nogometu za pisatelje, bo v Kunstlerhaus na Dunaju v soboto, 17. maja, literarni večer, na katerem se bodo predstavili nekateri avtorji iz literarnih nogometnih ekip, med našimi bosta to pesnika Esad Babačić in Matjaž Pikalo. Opozoril bi še na koncert Slovenska noč/Sloweniennacht štirih slovenskih skupin (Siddharta, Katalena, Gušti in Polona ter Srečna Mladina), ki se bo na Dunaju zgodil v okviru festivala Soho-Ottakring Festival in sicer v ponedeljek, 19. maja ob 20. uri. [...] http://sohoinottakring.at/2008/prog_detail.php?eid=909 Vabljeni, da pridete navijat za naše!!! Matjaž Pikalo ==== From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Wednesday, May 14, 2008 12:23 PM Subject: vabilo V soorganizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, Slovenskega muzikološkega društva in podiplomskega programa Interkulturni študiji - Primerjalni študij idej in kultur Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU, modul: Slovenske študije - tradicija in sodobnost, nadaljujemo s predstavitvijo nekaterih vodilnih hrvaških raziskovalcev s področja etnomuzikologije, etnokoreologije in folkloristike (tekstologije). Vljudno vabljeni na folkloristični predavanji v torek, 20. maja 2008, ob 17. uri v Malo dvorano ZRC, Novi trg 4, II. nadstropje, vLjubljani. Hrvaško raziskovanje balad in kulturno animalistiko bosta predstavili sodelavki Inštituta za etnologijo in folkloristiko iz Zagreba: dr. Suzana Marjanić, Antropologija živali - paradoks ali nujnost Predavateljica je vrhunska znanstvenica, ki med drugimi folklorističnimi, etnološkimi in antropološkimi temami raziskuje še področja mitologije, ekofemizima in kulturne animalistike na Hrvaškem. V predavanju bo diskurzivno in polemično razmišljala o idejah kulturne animalistike (Visković) izpostavila neantropocentični vidik v raziskovanju živali in njihove antropologije (Noske) ter upoštevanja živali kot subjekta raziskovanja in ne več kot le objekta. Predstavila pa bo tudi cilje znanstvenega projekta Kulturna animalistika, ki je prinesel prve rezultate in sicer izvrstni zbornik razprav Kulturni bestijarij. in dr. Simona Delić, Španske romance v zbirki Volkslieder (1778/79) Johanna Gottfrieda Herderja, v zbirki Silva de romances viejos Jakoba Grimma (1815) in njihovi medkulturni odmevi v Hrvaški Predavateljica raziskuje povezave med hrvaško in špansko ljudsko in umetno pesmijo ter se še posebno posveča baladi kot posebnemu folklornemu in literarnemu žanru. Predstavila bo fenomen litarnega prevajanja ljudskega pesništva nekega tujega naroda in posledično neke vrste kulturno hibridizacijo. Izhodišče predavanja je vpliv Herderjeve zbirke "Volkslieder" (1778/79) in španskih romanc, ki jih je objavil koje Jakob Grimm v zbirki "Silva de romances viejos" na hrvaško umetno avtorsko pesništvo 19. stoletja. Posebna pozornost pa bo posvečena tudi objavljenim pesmim slovensko-hrvaškega pesnika Stanka Vraza. Posebna pozornost "posvetit će se objavljenim tekstovima hrvatsko-slovenskog pjesnika Stanka Vraza (1810-1851)". === From: "Avsenik, Maja" Sent: Wednesday, May 14, 2008 10:53 AM Subject: Lorca na Besedni postaji naslednjo sredo Federico Garciá Lorca na Besedni postaji v Knjigarni FF v sredo, 21. maja ob 19. uri. 110-letnica Lorcovega rojstva prinaša Slovencem popolni prevod vseh njegovih dramskih del. O Lorcovem življenju in mestu dramatike v njem, o Lorci pri Slovencih ter o Lorcovem ustvarjanju na področju poezije in gledališča se bo s prevajalkami dr. Branko Kalenić Ramšak, dr. Jasmino Markič, dr. Majo Šabec in Marjeto Drobnič pogovarjala Maja Brodschneider Kotnik. Vabljeni! ==== http://www.umuc.edu/cip/symposium/simulcast.shtml -- konferenca o intelektualni lastnini in avtorskih pravicah 28.--30. maja 2008; udeležite se je lahko tudi preko portala Second Life. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 14 23:11:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 May 2008 23:11:45 +0200 Subject: [SlovLit] = 500-letnica_Trubarja_v_Pragi_--_Utop=EDa s_de_la_Historia_en_la_narrativa_espanola_--_Rije č_2008_št=2E_2 Message-ID: <01c801c8b607$1f415220$3200a8c0@P4> From: "Jasna Honzak" To: "SLOVLIT" Sent: Wednesday, May 14, 2008 9:20 PM Subject: Obletnica rojstva Primoža Trubarja v Pragi Neprofitna organizacija Ustanova patra Stanislava Škrabca je pripravila pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije na Češkem in v sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Karlove univerze strokovno srečanje Primož Trubar - utemeljitelj slovenskega jezika in književnosti. 500-letnico rojstva Primoža Trubarja bo naš kulturni dogodek proslavil v četrtek, 15. maja v prostorih Narodne knjižnice Češke republike v Pragi. Prostor prireditve je srečno izbran, kajti prav v teh dneh je v praški Narodni knjižnici še odprta razstava Sinergija Slovencev s Čehi, v kateri so predstavljene kulturne, literarne in znanstvene slovensko-češke zveze od l. 1991 do danes. Sestavni del Narodne knižnice Slovanska knjižnica pa je knjižnica z največjim fondom slovenskih knjig izven slovenskega prostora. To spodbudno tradicionalno medkulturno okolje bo prostor prireditve, kjer bo v Pragi obujen spomin na življenje in delo začetnika slovenskega knjižnega jezika v protestantskem obdobju v srednji Evropi. Čas, prostor, jezikovne in zunajjezikovne okoliščine ter avtorja bo predstavil dr. Kozma Ahačič s svojim novim knjižnim besedilom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem in pogovor avtorja predstavljene monografije z ddr. Igorjem Grdino. Slovenisti s Filozofske fakultete v Pragi pozdravljamo odločitev Škrabčeve ustanove, da je prvič prenesla svojo prireditev tudi izven Slovenije in izbrala Češko. Slovenske protestante, med njimi zlasti Primoža Trubarja, je namreč reformno versko gibanje in knjižno delo povezalo tudi s somišljeniki na Češkem - češkimi bratri. Razvili so vsebinsko bogate zveze (medsebojno seznanjanje s knjižno produkcijo, zgledi pesemskih in liturgičnih besedil, reševanje aktualnih vprašanj črkopisa, prevzem leksike), kar je nedvomno spodbujala tudi zavest o skupnem slovanstvu in njegovih simbolnih vlogah. Jasna Honzak Jahič ==== From: "branka ramsak" Sent: Wednesday, May 14, 2008 9:19 PM Subject: Navajas Oddelek za romanske jezike in književnosti FF UL vabi na predavanje prof. Gonzala Navajasa (Universidad de California, Irvine) z naslovom Utopías de la Historia en la narrativa espanola contemporánea (literatura y cine): Pérez Reverte y Alatriste, Javier Cercas y Antonio Múnoz Molina v ponedeljek, 19. 5. 2008, ob 10.30 v pred. 2 (Pérez Reverte y Alatriste) in ob 15.30 v pred. 13 (Cercas y Múnoz Molina) ==== From: "Jan Zoltan" Sent: Wednesday, May 14, 2008 7:51 PM Subject: Riječ (časopis za slavensku filologiju), god. 14., sv. 2. (Rijeka, 2008.) Izšla je že druga letošnja številka reške reviji Riječ (časopis za slavensku filologiju), god. 14., sv. 2. (Rijeka, 2008.), kateri so objavljeni tudi nekateri prispevki slovenskih kolegov: Vlado Nartnik (Slovanska in semitska dvojina, str. 57-62), Dragica Haramija (Detektivska proza Hrvoja Kovačevića, str. 142-155), Petra Kodre (Osmrtnica - umetnostno ali neumetnostno besedilo?, str. 156-168), Anita Laznik (Idejna in slogovna podoba miselne proze Edvarda Kocbeka, str. 169-189), Urška Perenič (Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu, str. 212-226), Miran Štuhec (Slovenska i hrvatska publicistika Zofke Kveder, str. 239-250), Natalija Ulčnik (Imre Agustič v slovenski in tuji literaturi z vidika različnega vrednotenja njegovega delovanja, str. 251-264). Naslov uredništva: HFD, TRg I. Klobučarića 1, 51000 Rijeka. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 11:38:46 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 May 2008 11:38:46 +0200 Subject: [SlovLit] = 45_let_Litterae_Slovenicae_--_Linguistic a_št=2E_47_--_Težko_je_literarnemu_zgodovinarju _danes_--_Si=2Egledal_vabi_na_Ptuj_in_v_Celje Message-ID: <005501c8b738$a4b8b880$3200a8c0@P4> From: "Lela Bajda" Sent: Wednesday, May 14, 2008 9:54 PM Subject: razstava Litterae Slovenicae Spoštovani, prijazno Vas vabimo na otvoritev razstave Prvih 45 let Litterae Slovenicae, ki bo v torek, 20. maja 2008, ob 12. uri v NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Lep pozdrav in na svidenje, Lela B. Njatin, članica uredništva Litterae SlovenicaeZa Društvo slovenskih pisateljev Več na : http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/dejavnosti/556/detail.html ==== Izšla je Linguistica XLVII. Med več kot 20 članki mi je v oči padel članek Pierra Swiggersa o dveh konceptih ogroženosti jezikov, kdo drug pa bi v njej našel zase kaj drugega. Naslov uredništva je linguistica na ff.uni-lj.si http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2008/05/11/measure_for_measure/ -- Measure for Measure: Literary criticism could be one of our best tools for understanding the human condition. But first, it needs a radical change: embracing science, članek iz časopisa Boston Globe, 11. maja 2008. Začne se s stavkom: "It's not such a good time to be a literary scholar." ==== Od: tamara.matevc [tamara.matevc na siol.net] Poslano: 16. maj 2008 5:05 Zadeva: 21 maj: Kafe na Ptuju [...] prisrčno vabljeni 15. aprila ob 12h na Kafe na Ptuju. Samo M. Strelec bo pred Orfejevim spomenikom predstavil aprila ustanovljeni zavod Novi ZATO., pogovarjali se bomo beri tekoče gledališke sezone, o gledalcih, gledališki družini, o gledališkem spominu, načrtovali skupne podvige, si ogledali obnovljeno ptujsko gledališče, dan pa zaključili v Celju na predstavi Četrta sestra - gostuje Gavella GDP iz Zagreba. (če si boste predstavo ogledali z nami, vljudno prosim, da zaradi rezervacije vstopnic to potrdite do torka, 20. maja) Veselimo se dobre družbe. Za Novi ZATO.: Tamara Matevc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 13:13:36 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 May 2008 13:13:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Služba Message-ID: <008301c8b745$e3eff740$3200a8c0@P4> From: "Zemljarič, Jana" Sent: Friday, May 16, 2008 11:51 AM Subject: slovenski učitelj/asistent na avstrijskem Koroškem Na spletnih straneh Centra za slovenščino (Aktualno: http://www.centerslo.net/novice_slo.asp) je objavljen razpis MŠŠ za slovenskega učitelja/asistenta na avstrijskem Koroškem; prijavijo se lahko študentje slovenistike z znanjem nemščine, razpis je odprt do 28. 5. 2008. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri May 16 16:46:38 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 16 May 2008 16:46:38 +0200 Subject: [SlovLit] 45_let_Litterae_Slovenicae_--_Linguistic a_št=2E_47_--_Težko_je_literarnemu_zgodovinarju _danes_--_Si=2Egledal_vabi_na_Ptuj_in_v_Celje References: <005501c8b738$a4b8b880$3200a8c0@P4> Message-ID: <000001c8b763$ae4e1fe0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Ne morem, da ne bi pritrdil tejle tezi: "instead of steadily building a body of solid knowledge about literature, the field wanders in continuous circles, bending with fashions and the pronouncements of its charismatic leaders." - Najbolj pogosti frazi v literarnovednih razpravah sta: "po sodobnih dognanjih" (= teza je dobra, ker je moderna, sodobna) in "po mnenju (sic! mnenju in ne argumentu) enega od vodilnih teoretikov/kot pravi svetovno znani/eminentni teoretik tainta" (= teza je dobra, ker zanjo jamči neka razvpita avtoriteta). Konkretno: teza, da se zemlja vrti okoli sonca (ali pa sonce okoli zemlje, vseeno), je resnična zato, ker tako trdi znameniti poljski teoretik Kepler. Naša "znanja" nam niso dobra, ker so argumentirana in resnična, ampak ker so sodobna in avtoritativno izrečena. V literarni znanosti je resničnost in argumentiranost celo hiba, znak preteklih, zaostalih časov. Kar vzemite v roko poljubno številko poljubne literarnovedne revije in prevereite. Lp Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, May 16, 2008 11:38 AM Subject: [SlovLit] 45 let Litterae Slovenicae -- Linguistica št. 47 -- Težko je literarnemu zgodovinarju danes -- Si.gledal vabi na Ptuj in v Celje http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2008/05/11/measure_for_measure/ -- Measure for Measure: Literary criticism could be one of our best tools for understanding the human condition. But first, it needs a radical change: embracing science, članek iz časopisa Boston Globe, 11. maja 2008. Začne se s stavkom: "It's not such a good time to be a literary scholar." From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 16:59:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 May 2008 16:59:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Desetnica_--_Konferenca_o_jezikovnih_teh nologijah_--_Re=3A_Težko_je_literarnemu_zgodovina rju_danes Message-ID: <012201c8b765$7ae1afd0$3200a8c0@P4> From: "Dragica Haramija gmail" To: Sent: Friday, May 16, 2008 2:16 PM Subject: desetnica Prijazno vas vabimo v torek, 20. maja 2008, ob 20. uri v prostore Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana) na svečano podelitev stanovske nagrade za otroško in mladinsko književnost DESETNICA. Letošnji nominiranci so: Ervin Fritz, Aksinja Kermauner, Majda Koren, Matjaž Pikalo, Slavko Pregl, Andrej Rozman Roza, Ivan Sivec, Primož Suhodolčan, Janja Vidmar in Dim Zupan. ==== From: "Tomaz Erjavec" Sent: Friday, May 16, 2008 1:24 PM Subject: [SDJT-L] IS-LTC 08 - drugo vabilo za prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu meta-konference Informacijska družba - IS 2008 na konferenco o jezikovnih tehnologijah (http://nl.ijs.si/is-ltc08/), ki bo potekala od 13. do 17. oktobra 2008 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je šesto v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah in organizirano kot mednarodna konferenca z mednarodnim programskim odborom. Uradna jezika konferenca sta slovenski in angleški. Konferenca bo potekala v dveh delih: v enem bodo predstavljeni prispevki v slovenščini, v drugem pa v angleščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. [...] ==== From: "Helga Krisper" Sent: Friday, May 16, 2008 4:30 PM Subject: Re: [SlovLit] 45 let Litterae Slovenicae -- Linguistica št. 47 -- Težko je literarnemu zgodovinarju danes -- Si.gledal vabi na Ptuj in v Celje Miran, hvala za Gottschallov članek. Take stvari sem razmišljala, ko sem brala Noaha Richlerja A Literary Atlas of Canada (2006), in me je stvar kar zelo prevzela. Literarno obzorje je opazovano in odkrivano na zelo drugačen način, ko smo (so) ga navajeni. Pozdrav! Helga From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 16 17:44:18 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 May 2008 17:44:18 +0200 Subject: [SlovLit] Težko_je_literarnemu_zgodovinarju_dane s_--_Solomonov_seminar Message-ID: <016f01c8b76b$b4f86320$3200a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Friday, May 16, 2008 5:30 PM Subject: Re: Težko je literarnemu zgodovinarju danes Pardon: Kopernik. LP Aleš > neka razvpita avtoriteta). Konkretno: teza, da se zemlja vrti okoli sonca > (ali pa sonce okoli zemlje, vseeno), je resnična zato, ker tako trdi > znameniti poljski teoretik Kepler. Naša "znanja" nam niso dobra, ker so ==== From: "Tomaz Erjavec" Sent: Friday, May 16, 2008 5:07 PM Subject: [SDJT-L] 199. Solomonov seminar V ponedeljek 19. maja ob 13h (zunaj obicajnega termina) bo v Veliki predavalnici IJS (prvo nadstropje glavne zgradbe IJS) 199. Solomonov seminar. Posnetki preteklih seminarjev so na http://videolectures.net/solomon/ Tokrat bomo gostili Huberta Stiglerja iz Graza, ki bo predaval na temo shranjevanja in predstavitve besedil in drugih podatkov v XMLom. [...] From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Sat May 17 16:21:19 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Sat, 17 May 2008 16:21:19 +0200 Subject: [SlovLit] o nakladanju References: <005501c8b738$a4b8b880$3200a8c0@P4> <000001c8b763$ae4e1fe0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Message-ID: <001201c8b829$465f9be0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> V zvezi s krizo humanistike: moralni filozof Harry Frankfurt je ok. 1985 napisal esej o nakladanju, On Bullshit = o nezainteresiranosti moderne humanistike za resnico: "indifference to truth is the mark of the bullshitter". Kasneje je izšla še knjiga oz. dve (On Bull. in On Truth). Esej je na http://web.archive.org/web/20040421060422/www.jelks.nu/misc/articles/bs.html in na http://www.gwinnettdailyonline.com/articleB5BD6D4417AF444DBD8F9770AA729B26.asp (odlomek: "The contemporary proliferation of bullshit also has deeper sources, in various forms of skepticism which deny that we can have any reliable access to an objective reality, and which therefore reject the possibility of knowing how things truly are. These "antirealist" doctrines undermine confidence in the value of disinterested efforts to determine what is true and what is false, and even in the intelligibility of the notion of objective inquiry. One response to this loss of confidence has been a retreat from the discipline required by dedication to the ideal of correctness to a quite different sort of discipline, which is imposed by pursuit of an alternative ideal of sincerity. Rather than seeking primarily to arrive at accurate repreentations of a common world, the individual turns toward trying to provide honest representations of himself. Convinced that reality has no inherent nature, which he might hope to identify as the truth about things, he devotes himself to being true to his own nature. It is as though he decides that since it makes no sense to try to be true to the facts, he must therefore try instead to be true to himself.") Video intervju http://press.princeton.edu/video/frankfurt/ . Lp Aleš ----- Original Message ----- From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Friday, May 16, 2008 4:46 PM Subject: Re: [SlovLit]45 let Litterae Slovenicae -- Linguistica št. 47 -- Težko je literarnemu zgodovinarju danes -- Si.gledal vabi na Ptuj in v Celje Ne morem, da ne bi pritrdil tejle tezi: "instead of steadily building a body of solid knowledge about literature, the field wanders in continuous circles, bending with fashions and the pronouncements of its charismatic leaders." - Najbolj pogosti frazi v literarnovednih razpravah sta: "po sodobnih dognanjih" (= teza je dobra, ker je moderna, sodobna) in "po mnenju (sic! mnenju in ne argumentu) enega od vodilnih teoretikov/kot pravi svetovno znani/eminentni teoretik tainta" (= teza je dobra, ker zanjo jamči neka razvpita avtoriteta). Konkretno: teza, da se zemlja vrti okoli sonca (ali pa sonce okoli zemlje, vseeno), je resnična zato, ker tako trdi znameniti poljski teoretik Kopernik. Naša "znanja" nam niso dobra, ker so argumentirana in resnična, ampak ker so sodobna in avtoritativno izrečena. V literarni znanosti je resničnost in argumentiranost celo hiba, znak preteklih, zaostalih časov. Kar vzemite v roko poljubno številko poljubne literarnovedne revije in prevereite. Lp Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, May 16, 2008 11:38 AM Subject: [SlovLit] 45 let Litterae Slovenicae -- Linguistica št. 47 -- Težko je literarnemu zgodovinarju danes -- Si.gledal vabi na Ptuj in v Celje http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2008/05/11/measure_for_measure/ -- Measure for Measure: Literary criticism could be one of our best tools for understanding the human condition. But first, it needs a radical change: embracing science, članek iz časopisa Boston Globe, 11. maja 2008. Začne se s stavkom: "It's not such a good time to be a literary scholar." _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 19 21:46:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 May 2008 21:46:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_Vpliv_besedišča_EU_na_s lovenščino_--_Frančič Message-ID: <00b401c8b9e9$0ebc0220$3200a8c0@P4> From: Sent: Monday, May 19, 2008 12:59 PM Subject: VABILO NA OKROGLO MIZO "VPLIV BESEDISCA EU NA SLOVENSCINO: PRILOZNOST ZA RAZVOJ JEZIKA?" Letos obeležujemo 50. obletnico uredbe št. 1/1958 o uradnih jezikih v EU. Ob tej priložnosti Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji organizira okroglo mizo z naslovom Vpliv besedišča EU na slovenščino - priložnost za razvoj jezika? Okrogla miza bo v ponedeljek, 26. maja, ob 11.00 v Klubu Cankarjevega doma. O vplivu besedišča EU na slovenščino se bodo pogovarjali Darja Erbič (Sektor za pravno in jezikovno ureditev EU v SVEZ), dr. Matej Accetto (docent za evropsko pravo, Pravna fakulteta), Maksimiljan Gulič (prevajalec, terminolog), Mateja Jemec Tomažin (raziskovalka terminologije EU v slovenščini), dr. Monika Kalin Golob (slovenistka, predavateljica na FDV). Okroglo mizo bo moderiral dr. Marko Stabej s Filozofske fakultete. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo in statusa slovenščine kot enega od uradnih jezikov EU so se v slovenskem jezikovnem prostoru pojavili novi pojmi, skovanke, kratice, ki jih je treba prenesti v slovenščino. Z okroglo mizo želimo zainteresirani javnosti predstaviti vprašanje nastajanja novega besedišča v slovenščini in ga osvetliti z različnih zornih kotov. Govorci bodo razpravljali o trenutni situaciji na tem področju, izboljšavah, kjer so te potrebne, in iskanju trajnejše rešitve (npr. vzpostavitev nacionalnega mehanizma za hitro potrjevanje novega besedišča). Prosimo za potrditev udeležbe na e-naslov potrditev na zalozba.org Vljudno vabljeni! -- Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Študentska založba. ==== From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Monday, May 19, 2008 2:01 PM Subject: FRANJO FRANCIC: NEKO NAPALMSKO JUTRO, KO KRI ZALIJE SANJE Vljudno vabljeni na predstavitev novitete Franja Francica, Neko napalmsko jutro, ko kri zalije sanje. Predstavitev bo v cetrtek, 22.5. 2008 ob 11.00 uri na Primorskem, Zg. Pareceg (od st. 37 - 200 m naprej, levo). Veselimo se srecanja z Vami, Zalozba LITERA Deterministicna brezizhodnost je bivanjski imperativ v zbirki Neko napalmsko jutro, ko kri zalije sanje, ki zacrta usodo cloveku in naravi ze na zacetku. Ce otroka najbolj pohabi nasilje starsev v otrostvu, so zivali in rastline otrosko nemocne celo zivljenje in zaradi clovekove nasilnosti tudi vseskozi izpostavljene pohabi. Ponavljajoce se popise nasilja prav mimeticna logika izpise pretresljivo prepricljivo, najbolj sugestivno pa takrat, ko odstopijo od mimeticne estetike. Ko se valovi besa lomijo ob ceri bolecine, se verizem ucinkovito prepleta z lirizmom in tako ustvarja svojstveno in prepoznavno poetiko - poetiko pohabe. Ta je v zbirki Neko napalmsko jutro, ko kri zalije sanje izpostavila tri teme: izgubljeno otrostvo, nasilje in erotiko. Vse tri so medsebojno povezane v krik osebne in druzbene bolecine. Ceprav se na prvi pogled zdi, da je intimna problematika zaradi zaprtosti v ozji krog drugacna od druzbene kriticnosti, kazeta obe na iste mehanizme malicenja. Ce je patoloska agresivnost v krogu druzine pogubna za dolocene druzinske clane, pa je v druzbi prav tako neizbezna in to celo za sirse mnozice. Ker je druzbena kriticnost sublimirana v osebno bolecino in obratno, prozne pesmi ne postavljajo ostre meje med mikro in makrostrukturo pohabe. -- Alojzija Zupan Sosic From andreja.ponikvar na guest.arnes.si Mon May 19 23:51:31 2008 From: andreja.ponikvar na guest.arnes.si (andreja.ponikvar na guest.arnes.si) Date: Mon, 19 May 2008 23:51:31 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza in prevajalska delavnica v Zagrebu Message-ID: <20080519_215131_030626.andreja.ponikvar@guest.arnes.si> V petek, 16. maja 2008, smo na Filozofski fakulteti v Zagrebu organizirali okroglo mizo z naslovom Pogledi na sodobno slovensko književnost, na kateri so sodelovali gostje iz Slovenije in Hrvaške: Alojzija Zupan Sosič, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Urban Vovk, urednik revije Literatura, Mitja Čander, literarni kritik in urednik založbe Beletrina, Jagna Pogačnik, literarna kritičarka in prevajalka ter pisec Jurij Hudolin. Izhodišča za pogovor so nam ponudili študentje 3. letnika slovenistike na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Zagrebu s svojimi predstavitvami prispevkov, ki so nastali kot plod predavanj o slovenski književnosti, in sicer o žanrskem sistemu sodobnega slovenskega romana, o sodobnem slovenskem zgodovinskem romanu, sodobni ženski poeziji ter o Marku Kravosu in njegovi tržaški poeziji. Popoldne smo imeli še prevajalsko delavnico, na kateri so se zagrebški študentje slovenistike lahko poučili o prevajalskih orodjih in pristopu k prevajanju leposlovja ter s tem povezanimi problemi in se preskusili v prevajanju odlomka romana Andreja Blatnika Plamenice in solze. Namen okrogle mize je bila promocija slovenske književnosti na Hrvaškem, seznanitev študentov slovenistike in drugih zainteresiranih s pogledi na stanje na slovenskem in hrvaškem literarnoustvarjalnem področju ter aktivno sodelovanje študentov pri predstavitvi in v diskusiji o problematiki sodobne slovenske književnosti. Ker bomo v študijskem letu 2008/09 v Zagrebu začeli izvajati diplomski študij slovenistike, smer prevajalstvo (po bolonjskem študijskem programu), smo s prevajalsko delavnico želeli študente spodbuditi k čim številčnejšemu vpisu tega študija. Oba dogodka sta pokazala, da je zanimanje za slovenski jezik, literaturo, za medkultururne stike in sodelovanje na zagrebški Filozofski fakulteti veliko, saj se je okrogle mize udeležilo več kot 60 poslušalcev, prevajalske delavnice pa okoli 30. Andreja Ponikvar, lektorica slovenščine na Filozofski fakulteti v Zagrebu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 20 08:31:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 May 2008 08:31:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovanski_večer_--_Zadarska_ljetna_š kola_--_Litteraria_Pragensia_--_Pahor_in_Haderlap Message-ID: <009801c8ba43$2aff9ff0$3200a8c0@P4> Študentje slavistike in slovenistike Filozofske fakultete v Ljubljani vabijo na literarni večer, ki bo 21. maja ob 19.00 na Tobačni 5, v predavalnici 1. ==== From: "divna antonina" Sent: Tuesday, May 20, 2008 12:32 AM Subject: Zadarska ljetna škola http://www.tzzadar.hr/events.php?id=15&el_id=2613 -- Zoranićeva arkadija, mednarodna šola hrvaškega jezika in kulture na univerzi v Zadru, več na http://www.unizd.hr; kroatistika.slavistika na unizd.hr. Iz povabila: "Poštovani kolega, dozvolite da Vašim studentima preko Vas uputimo najljubazniji poziv za sudjelovanjem u našoj ljetnoj školi jezika i književnosti. Bilo bi nam drago da proslijedite na sve potencijalne zainteresirane. Zahvaljujem i srdačno Vas pozdravljam, Divna Mrdeža Antonina." ==== http://www.litterariapragensia.com -- časopis in katalog knjig Litteraria Pragensia. ==== Večer z Borisom Pahorjem. S pisateljem se bo pogovarjala Maja Haderlap, torek 20. 5. 2008 ob 19.00 v Kulturnem centru Haček, Paulitschgasse 5--7, Celovec. http://www.hacek.at; hacek.knjigarna na utanet.at From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 20 10:14:06 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 20 May 2008 10:14:06 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Fw=3A_=9Ae_ena_okrogla_miza Message-ID: <00fe01c8ba51$7a6955a0$3200a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, May 20, 2008 9:48 AM Subject: še ena okrogla miza Naj še jaz izkoristim slovlit kot oglasno desko in sporočim naslednje: Jutri (sreda 21. maja) bo ob 11h na Gospodarskem razstavišču, dvorana 1, v okviru festivala Ustvarjalnost in inovativnost v vzgoji in izobraževanju okrogla miza z naslovom Trubarjevo leto. Sodelujejo: dr. Aleš Bjelčevič, dr. Kozma Ahačič, dr. Boža Krakar Vogel, Marijana Klemenčič Glavica, prof., moderatorka Mojca Poznanovič, prof. Okrogla miza bo osvetlila pomen in možnosti predstavljanja Trubarja oz. reformacije v vzgojno izobraževalnih procesih. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 20 23:05:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 May 2008 23:05:16 +0200 Subject: [SlovLit] Jonathan Lock Hart Message-ID: <003401c8babd$359ee450$3200a8c0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Tuesday, May 20, 2008 10:44 PM Subject: Predavanje Jonathana Locka Harta v Ljubljani Slovensko društvo za primerjalno književnost (www.zrc-sazu.si/sdpk) SR, 28. maja ob 17.15, predavalnica št. 2 Filozofske fakultete v Ljubljani. JONATHAN LOCK HART, AVTOR ODGOVARJA IN SPREGOVORI Ljudje pišemo in beremo oz. pripovedujemo in poslušamo zgodbe tako, da med nami obstaja retorični dogovor oz. dvojna funkcija zapisanega in govorjenega izročila. Skozi življenje prehodimo sedem človeških obdobij, kot to imenuje Jacques v Shakespearovi drami Kakor vam drago. Otroci postanejo možje in žene in številni pišejo in berejo različne tekste. Kot nekdo, ki piše tako fikcijo kot neliterarne tekste, objavlja poezijo, publicistične spise in znanstvene zapise ter bere kolikor je to mogoče, sem le eden tistih, ki je nenehno del te igre branja in pisanja, poslušanja in pripovedovanja. Kot kralji v srednjeveški teologiji imamo pravzaprav vsi dve telesi, umrljivega in neumrljivega, z drugimi izrazi mrtvega in živega. Literarne osebe preživijo svoje avtorje in bralce, tako da jih morajo nove generacije na novo osmisliti in se z njimi spustiti v igro pomenjanja. Avtor je mrtev, naj živi avtor, katerega pisanje je hkrati branje, pri čemer oba odpirata številne zanimive aspekte. Jonathan Lock Hart na Oddelku za angleške študije na Univerzi v Alberti (Kanada) predava in raziskuje interdisciplinarno polje primerjalne književnosti, ki vzpostavlja razmerja med literaturo, zgodovino in kulturo. Njegova najnovejša bibliografija, npr. dela Columbus, Shakespeare, and the Interpretation of the New World (2003), Contesting Empires (2005) in Interpreting Cultures (2006), prepletajo teme iz teorije literature in kulture, kulturne zgodovine, renesančnih študij, kolonializma in postkolonializma ter primerjalne zgodovine. S temi temami profesor Hart soustvarja eno najaktualnejših smernic sodobne primerjalne književnosti, ki z rezultati svojih raziskav obenem potrjuje tudi vplivno praktično vlogo humanistike v sodobnem svetu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 21 09:07:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 21 May 2008 09:07:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Zelo_preprosta_zgodba_--_Govoriš_medku lturno=3F Message-ID: <000801c8bb11$468a5c50$7c4602c1@ff.unilj.si> Od: Pritekelj, Kristina [Kristina.Pritekelj na ff.uni-lj.si] Poslano: 19. maj 2008 8:54 http://www.verysimplestory.com/ -- Miha Mazzini, Zelo preprosta zgodba v interpretaciji Barbare Cerar. http://spletnopero.si/forum/viewtopic.php?t=708 -- Miha Mazzini, Zelo preprosta zgodba, besedilo s komentarji. === Od: eu na cnvos.si Poslano: 19. maj 2008 10:18 Zadeva: Vabilo na konferenco "Govoris medkulturno?" (6.-7. junij 2008) CNVOS-Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij vas v sodelovanju z Wales Council for Voluntary Action in Uradom RS za mladino vabi na konferenco "Govoris medkulturno?", ki bo 6. in 7. junija 2008 v City Hotelu Ljubljana, Dalmatinova 15, Ljubljana. Konferenca predstavlja zakljucni del projekta "Let's talk about intercultural dialogue", ki ga sofinancira Evropska komisija, njegov glavni cilj pa je bila izdelava prirocnika za ucenje mladih o razlicnih kulturah, obicajih in navadah, ki bi spodbujal k strpnosti ter ucil o medsebojnem razumevanju in dialoskosti. Prvi dan bodo potekale razprave o medkulturnem dialogu ter pomenu in vlogi strpnosti, v katerih bodo sodelovali predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za kulturo, Urada RS za mladino, WCVA, strokovnjaki za vprasanja medkulturnosti ter posamezniki z vsakodnevnimi izkusnjami medkulturnega (ne)dialoga. Hkrati bo v predverju potekala medkulturna trznica, v okviru katere se bodo s kulturnimi in plesnimi tockami predstavila razlicna zdruzenja, drustva, zavodi ter skupine, ki delujejo na podrocju medkulturnega dialoga. Drugi dan konference bo posvecen predstavitvi prirocnika, saj bo v obliki vodenih delavnic potekal trening za trenerje, ki bi zeleli v prihodnosti prirocnik uporabljati pri svojem delu. Prosimo za potrditev udelezbe na eu na cnvos.si ali 01/542 14 22, kjer smo vam na razpolago tudi za dodatne informacije. Kotizacije ni! Rok za prijavo: 30. 5. 2008. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed May 21 13:30:06 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Wed, 21 May 2008 13:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] Marija Stanonik v Kopru Message-ID: <20080521_113006_044526.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Collegium artium in Oddelek za slovenistiko UP FHS 21. maj 2008 ob 17. uri, Foresterija UP FHS: Predavanje o slovenski narecni knjizevnosti V sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko vas vabimo na predavanje Slovenska narecna knjizevnost. Dr. Marija Stanonik bo v predavanju obravnavala slovensko narecno dramatiko, slovensko narecno poezijo in slovensko narecno prozo na celotnem slovenskem etnicnem ozemlju od 18, st. pa do danes. Izr. prof. dr. Marija Stanonik je slavistka in etnologinja, znanstvena svetnica na Institutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Od leta 1995 predava slovstveno folkloristiko na oddelku za slovenistiko FF Univerze v Ljubljani in od leta 1998 na Oddelku za slovanske jezike s knjisevnostjo Filozofske fakultete v Mariboru. V prepričanju, da je za osamosvajanje in razvoj vsake stroke odlocilno, da ima organ povezovanja s strokovnim podmladkom, je zacela leta 2002 izdajati strokovno glasilo Slovenska folkloristika. Je ze od samega zacetka leta 1988 urednica knjizne zbirke Glasovi, v kateri je izslo čez 10 000 slovenskih folklornih pripovedi v 32 knjigah. Zagovarja tezo o upraviceni samostojnosti slovstvene folkloristike nasproti etnologiji in literarni vedi. Udelezila se je stevilnih znanstvenih posvetovanj tako doma kot drugod. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 22 13:53:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 May 2008 13:53:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_na_FF_--_Zaimek_v_rezijanš čini Message-ID: <001d01c8bc02$64b55120$3200a8c0@P4> From: "Detič, Nataša" Sent: Wednesday, May 21, 2008 12:44 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 27. maja 2008, ob 11.30 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Zbrane bo nagovoril dekan Filozofske fakultete, red. prof. dr. Valentin Bucik. Novinarsko konferenco bo povezovala vodja Znanstvene založbe, mag. Nataša Detič. Predstavili bomo naslednje publikacije: - Janez Skela (ur.): Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem. Pregled sodobne teorije in prakse [...] - Stojan Bračič: Textgrammatik - Textsemantik - Textstilistik. Ein textlinguistisches Repetitorium - Jana Rošker: Sodobna teoretska kitajščina na področju humanistike in družboslovja. Semantične strukture in znanstvena ter strokovna terminologija sodobne kitajščine - Mira Miladinović Zalaznik: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen II (Slovenske germanistične študije) === From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, May 22, 2008 8:54 AM Subject: LK, 26. maj LK FF vabi na 880. sestanek v ponedeljek, *26.maja*, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete. Tema predavanja: Zaimkovna ponovitev osebka in predmeta v rezijanskem narečju slovenščine (s stališča jezikovnega stika s furlanščino). Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo, Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 23 06:57:19 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 May 2008 06:57:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Slike_s_slovanskega_večera_--_Zlati_br alec_--_In_kje_je_slovenščina=3F Message-ID: <005b01c8bc91$7c4c3cb0$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/slovanski%20ve%E8er2/index.html -- filmčki in slike s Slovanskega večera na FF 21. maja 2008, foto Matjaž Zaplotnik. === From: "Bralna značka" Sent: Thursday, May 22, 2008 5:19 PM Subject: VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO ZLATI BRALEC, ČETRTEK, 29. MAJ 2008 V okviru založniškega projekta Zlati bralec nagrajujemo vse tiste, ki so vsa leta osnovnega šolanja brali za bralno značko! Knjižne darilne pakete, ki jih letos sestavljata knjigi Poletje na okenski polici Irene Velikonja (dobitnica večernice, nacionalne nagrade za najboljše leposlovno besedilo za mladino, podeljene v letu 2007) in Trubar.doc (izbor Trubarjevih del in del o Trubarju, ki sta ga z mislijo na mlade bralce pripravila dr. Kozma Ahačič in Miha Mohor) vam bomo predstavili na novinarski konferenci v četrtek, 29. maja 2008, ob 13. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana O petletnem povezovanju pri projektu Zlati bralec bodo govorili dr. Igor Saksida, Slavko Pregl, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS ter predstavniki družbe Mobitel, pogovor z avtorji pa bo vodila Darka Tancer Kajnih. === http://translate.google.com -- Google je razširil ponudbo jezikov v svojih aplikacijah za prevajanje. Odslej je omogočeno prevajanje tudi iz bolgarskega, hrvaškega, češkega, danskega, finskega, hindujskega, norveškega, poljskega, romunskega in švedskega jezika. Prevajate lahko posamezne besede, besedne zveze, stavke ali pa celote spletne strani. Poleg omenjenih jezikov so podprti tudi arabski, dve vrsti kitajskega, nizozemski, francoski, nemški, grški, italijanski, korejski, japonski, ruski, španski ter portugalski jezik, skupaj 23 jezikov. (Novica iz spletnih Financ http://www.finance.si/213644?src=pj230508) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 23 09:25:31 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 May 2008 09:25:31 +0200 Subject: [SlovLit] Planinska himna -- Poletje v Kopru Message-ID: <006701c8bca6$2ffd46a0$3200a8c0@P4> From: "Mojca Luštrek" Sent: Friday, May 23, 2008 8:30 AM Subject: Planinska himna Znalci in vedeži, na pomoč! Kakšen je zares naslov Aljaževe pesmi -- slovenske planinske himne? Enciklopedija Slovenije, Veliki splošni leksikon in Leksikon Cankarjeve založbe me v en glas prepričujejo, da "Triglav, moj dom". To bi moralo zadostovati, ampak črviček dvoma gloje: zaradi tistega vznesenega "Oj" (prav čutim, da je brez vejice), s katerim se vse skupaj začne, in zaradi prevladovanja različice "Oj(,) Triglav, moj dom" na (sicer ne posebno zanesljivem) svetovnem spletu. Pokukala sem še v Cobiss, pa se ne strinja vedno sam s seboj. Torej prosim spoštovani zbor za pomoč. Kje mi je iskati (in najti) najizvirnejši izvirnik te pesmi, morebiti celo rokopis? Planinski pozdrav! Mojca Luštrek ==== From: To: Sent: Friday, May 23, 2008 8:44 AM Subject: Poletni semester na koprski slovenistiki Pred junijskim izpitnim obdobjem se na Oddelku za slovenistiko koprske Fakultete za humanisticne studije Univerze na Primorskem (FHS UP) izteka niz slovenisticnih prireditev. Ko je pozimi okoli vogalov se zavijala istrska burja, je topla beseda pravo mesto nasla v zavetju palace Foresterija na Titovem trgu 5 - najprej na literarnih vecerih z Borisom A. Novakom in Suzano Tratnik v okviru predmeta Književnost III, na predstavitvi knjige Fluminensia Slovenica (o Slovencih na Reki in resko-slovenskih kulturnih stikih) gosta z reske Filozofske fakultete, literarnega in kulturnega zgodovinarja, Irvina Lukezica, in slednjic na literarnem veceru ob izidu Popravkov pesniske zbirke predavatelja literarne zgodovine in teorije na koprski slovenistiki, Marcella Potocca. Gost v okviru vaj iz interpretacije besedil je marca, ko so se ze razcvetali mandljevci, bil vrhunski premisljevalec o naravi in clovekovem odnosu do nje, pesnik, pisatelj, esejist, ornitolog in zagovornik narave, Iztok Geister. Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva je prav tako sirsi javnosti bil namenjen pogovor z Jonatanom Vinklerjem, predavateljem starejse slovenske knjizevnosti na FHS in urednikom Trubarjevih Zbranih del. Aprila in maja toplo pomladansko sonce studentov in predavateljev ni zvabilo iz prostorov fakultete le na Titov trg, kjer so se v okviru Dnevov humanistike FHS UP na Humanisticnem maratonu pomerili v tekmovanju iz razumevanja narecnih besedil in njihovega >prestavljanja< oz. prevajanja v knjizno zvrst, temvec tudi na dve strokovni ekskurziji. Prva, ze tradicionalna, imenovana Od Vergerija do Trubarja, je 8. aprila s koprskega Vergerijevega trga prek Ljubljane in obiska razstave inkunabul v NUK-u in Trubarjeve razstave v Narodnem muzeju vodila na Rascico. Na drugi, dvodnevni, narodopisno, folkloristicno, narecjeslovno in sociolingvisticno obarvani, pa nas je pot pod vodstvom Antona Schellandra in Ericha Prunca prek Bistrice na Zilji z obiskom pri slovenski pesnici Jozici Certov (Pepci Druml) na njeni obnovljeni domaciji s predstavitvijo stehvanja vodila v Celovec, na Alpsko-jadransko univerzo, kjer nas je pozdravil Peter Svetina, zvecer pa se visoko pod karavansko Kosuto, v vas Sele. Drugi dan je bil namenjen obisku Gradca in tamkajsnje slavistike. Ko zacne pritiskati poznopomladansko-poletna vrocina, je ponovno priloznost zateci se v tokrat prijetno hladno Foresterijo - 21. maja na predavanje Marije Stanonik o slovenski narecni knjizevnosti. Tik pred izpiti, 5. junija ob 17.00, pa bo v okviru izmenjave slovenskega in hrvaskega pisateljskega drustva organizirano branje hrvaskih avtorjev: Igorja Cumandre, Tatjene Gromace, Zeljka Ivanjka in Radenka Vadanjela. Prijazno vabljeni v Koper! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 23 11:27:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 May 2008 11:27:02 +0200 Subject: [SlovLit] Planinska_himna_--_Škotske_balade_--_R e=3A_Prevodi_na_National_geographicu Message-ID: <016001c8bcb7$2a208330$3200a8c0@P4> From: "Marjeta Stres" Sent: Friday, May 23, 2008 10:24 AM Subject: Re: [SlovLit] Planinska himna Da bo zmeda še večja, je pesem v zbirki Slovenska pesmarica II., ki jo je uredil sam Jakob Aljaž, izdala pa Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1900, pesem naslovljena zgolj Triglav (str. 35). Smem torej sklepati, da jo je Aljaž naslovil Triglav, drugi naslovi pa so se uveljavili kasneje? Pozdrav, Marjeta Pisk === From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Friday, May 23, 2008 10:41 AM Subject: vabilo Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU in podiplomski program Interkulturni studiji - Primerjalni studij idej in kultur Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU, modul: Slovenske studije - tradicija in sodobnost vabi na predavanje >Skotske pravljicne balade< />The Scottish Fairy Ballads<. Predavala bo dr. Emily Lyle, v cetrtek, 29. maja 2008, ob 18. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2, v Ljubljani. Predavateljica bo analizirala balade "Thomas the Rhymer", "Tam Lin", "The Queen of Elfan's Nurse" and "King Orpheus, v katerih ljudje prostovoljno ali neprostovoljno obiščejo pravljično deželo, ter romanci podobno balado z naslovom Sir Colin, kjer se kralj bojuje s škratom. V nekaterih baladah lahko odkrivamo sledi 14. stoletja [...] Emily Lyle je ena najpomembnejših škotskih raziskovalk folklore (še posebej baladnega izročila), mitologije in literature, častna sodelavka in upokojena visokošolska predavateljica Univerze v Edinburgu, njenega oddelka za keltske in škotske študije, ki je predavala ali bila raziskovalka na različnih univerzah po svetu ter avtorica monografij Scottish Ballads, 1994; Scottish Customs in a Wider Context. 1998; Fairies and Folk, 2007. Vljudno vabljeni! Katarina Srimpf === From: "Miha Kovač" To: "Barbara Zaucer" ; ; Sent: Friday, May 23, 2008 10:40 AM Subject: Re: Fwd: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Spoštovana Barbara Žaucer, glede na to, da sem v zvezi s prevodi vedno komuniciral z vami, sem očitno živel v zmotnem prepričanju, da ste zanje odgovorni vi. Za napako se vam opravičujem. Glede opozoril na napake, ki sem vam jih posredoval, pa nikoli nisem dobil ustreznih strokovnih odgovorov, zato sem vas nanje tudi nehal opozarjati in napake sistematično spremljati. Za to, da bi nekaj počel brez učinka, imam namreč v življenju veliko premalo časa. O tem, da pri prevajanju za Channel nastajajo osnovnošolske napake, ki resno škodijo ugledu blagovne znamke National Geographic v Sloveniji, pa dovolj jasno priča v čisto spodnjem dopisu navedena sintagma "oče je poginil ...". S spoštovanjem, Miha Kovač ---- From: Barbara Zaucer To: miha.kovac na siol.net ; vladoh na telemach.net ; slovlit na ijs.si ; vika.klasinc na guest.arnes.si Sent: Friday, May 23, 2008 9:53 AM Subject: Fw: Fwd: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Spostovani dr. Miha Kovac, Ne vem, od kod vam informacija, da skrbim za slovenske podnapise na programu National Geographic Channel? Sem sodelavka za podrocje odnosov z javnostmi in v okviru tega sem vse vase kritike podnapisov vedno posredovala pristojnim ter poskrbela, da ste prejeli odgovore, ki ste jih zeleli. Tudi nisem prepricana, da za kolege pravilno interpretirate izrazena stalisca do visanja kakovosti podnapisov, vsaj kar zadeva National Geographic Channel. National Geographic Channel se trudi v slovenscino prevesti kar najvecji mozni del vsebin, ki jih predvaja, ob tem, da v programsko shemo vnasa veliko svezih vsebin. Ne trdimo, da so prevodi popolni, tezav se zavedamo in se jih s sistemi nadzorovanja kakovosti trudimo odpraviti. Na pomanjkljivosti pri prevodih opozarjamo tudi sodelavci National Geographic Channel v Sloveniji. Skratka, prizadevanja za izboljsanje kakovosti podnapisov sodijo med stalne aktivnosti, kritike in pobude jezikovnih strokovnjakov pa cenimo in v okviru moznega upostevamo. Predstavnica za National Geographic Channel za Slovenijo je gospa Vika Klasinc, ki jo kopiram v ta dopis. S spostovanjem in lepimi pozdravi, Barbara Zaucer Sefman ----- From: Martha Flintstone To: barbara_zaucer na yahoo.com Sent: Thursday, May 22, 2008 5:52:06 PM Subject: Fwd: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Spoštovani, vaš e-naslov sem dobila na Slovlitu, pišem pa vam v zvezi z debato o kakovosti podnapisov na National Geographicu. Zanima me, koliko plačate za prevod ene oddaje in ali bi bili zainteresirani najeti profesionalnega prevajalca oziroma prevajalko. Vnaprej hvala za odgovor in lepo pozdravljeni, Mia Dintinjana ---- From: Miha Kovac Date: 2008/5/5 Subject: Re: [SlovLit] Prevodi na National geograficu Cc: slovlit na ijs.si Spostovani, Slovenska redakcija revije National Geographic zal nima nikakrsnega vpliva nad prevodi na National Geographic Channelu, nad katerimi se tudi meni, odkrito povedano, obraca v zelodcu, se toliko bolj zato, ker taki prevodi na nek nacin razvrednotijo trud urednistva slovenske izdaje revije (v katerem sedi 20 vrhunskih slovenskih strokovnjakov za podrocja, ki jih pokriva NG, med njimi tudi slavist dr.Stabej, saj moramo pri prevajanju vcasih resevati precej zapletene terminoloske zagate). Sam sem nekajkrat protestiral pri Barbari Zaucer (barbara_zaucer na yahoo.com) ki skrbi za slovenske prevode, pri evropskem urednistvu National Geographic Channela v Londonu, pa tudi v Washingtonu. Vsakic sem dobil odgovor, da so moji ocitki morda res upraviceni, a hrkati prevec kapriciozni, ker se zaradi teh prevodov v Sloveniji ni se nihce javno razburil. Skratka, dragi slavisti, povzdignite javno svoj glas, pa se bo reci dalo urediti, saj s svojim molkom take prevode posredno podpirate. Ce imate cas, pa poglejte se druge koprodukcijske medije, takih zmazkov je povsod dovolj. lep pozdrav, dr. Miha KOVAC National Geographic Slovenija - Glavni urednik / Editor in Chief www.national-geographic.si ---- From: "Vlado Hrstic" To: Sent: Monday, May 05, 2008 12:34 PM Subject: [SlovLit] Prevodi na National geograficu > Zanima me, kdo za National geografic in podobne programe prevaja v > slovenski jezik in ali se da kaj storiti, da ne bi prihajalo zelo pogosto > do takih cvetk:" Oee je poginil..." > Zadnje ease se mi ze posteno obraea v zelodcu. > > Lep pozdrav! > Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 23 15:47:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 May 2008 15:47:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovlitovci_se_srečajo_in_grejo_na_rek reacijo Message-ID: <004001c8bcdb$8997b620$3200a8c0@P4> Dragi slovlitovci, do desete obletnice našega foruma, ki se je začel pri Yahooju septembra 1999 (http://groups.yahoo.com/group/slovlit/ septembra 1999) in nadaljeval na strežniku Inštituta Jožef Štefan (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhiv), je sicer še dobro leto, ker pa ni treba, da bi nas komandirale ravno okrogle številke, prirejam že zdaj, v soboto 31. maja, prvo veliko slovlitovske srečanje. Kraj: na našem vrtu na Srednji Dobravi pri Kropi 3e. Čas: od 13.00 dalje. Slovlitov števec (http://mailman.ijs.si/mailman/admin/slovlit/members) kaže, da nas je blizu 1100. Če pride na srečanje le vsak deseti in pripelje zraven še prijatelja ali družino, pa bo okrog hiše že gneča, zato priporočam razpršeno udeležbo. Ker je okrog Dobrave dovolj izletniških točk, si dan lahko organizirate tako, da srečanje povežete z izletom in obedom, v poljubnem zaporedju. Kosit greste v katero od okoliških gostiln (v Kropi krepka kosila pri Jarmu ali bolj fina pri Kovaču, v Kamni gorici na postrvi ali pice v Mlin, v Joštovem hramu v Podnartu in na Posavcu imajo srbski jedilnik), najbolj pa priporočam kar sosednjo gostilno pri Marički na Srednji Dobravi, kjer bodo v soboto od poldneva dalje pripravljeni okusna obara, golaž in vampi za 3,6 evra, za otroke pa bo gostilničar pekel palačinke. Gostitelj na hišni številki 3e bo tokrat prispeval samo pijačo: na vrtu bo samopostrežba domačega žganja, polsladkega pinota iz Dobrovnika v Prekmurju, za deco pa malinovec. Iz Ljubljane do Srednje Dobrave je z avtom 45 minut vožnje. Z avtoceste zavijete na odcepu za Tržič in takoj za razcepom še enkrat desno v smeri Podnart, Kropa. Sledijo krožišče, podvoz, križišče, most čez Savo in progo ipd. Sredi zaselka Lipnica pred Kropo vas smerokaz Srednja Dobrava, Mišače usmeri ostro desno gor v breg in po dveh ovinkih ste na parkirnem prostoru pred gostilno Pri Marički v zadružnem domu. Alternativni dostop (ožja cesta) je iz Podvina pred Radovljico čez vasi Mošnje, Globoko (most čez Savo) in Mišače, mimo cerkve na Srednji Dobravi, sredi vasi desno do gostilne. (Naj vas ne zavede smerokaz proti Podnartu na koncu avtomobilske ceste na Črnivcu pri Brezjah -- to je daljša varianta!) Brezavti in gozdovniško razpoloženi študentje imajo iz Ljubljane na voljo vlak, ki ob sobotah odpelje ob 9.45, 12.55, 14.41, 15.30 (2,80 evra). Izstopna postaja je Otoče, od tam naprej je treba čez progo gor mimo cerkve in med hišami v Otočah levo čez njive do gozda, kjer se svet začne dvigovati proti Dobravi, poti pa čez travnik malo zmanjka. Kdor se bo držal desne, bo po enem ali drugem kolovozu slej ko prej prisopel na Dobravo, normalno je v 15--20 minutah. Orientir je dobravska cerkev, od koder je le lučaj do zbirališča. Nazaj vozijo vlaki 14.46, 18.15, 19.35, 20.44. Zemljevid z označenimi dostopi in sprehodnimi potmi: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/sr_dobr_ceste.jpg Zračni posnetek dogajališča: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/sr_dobr_ortof.jpg S parkirnega prostora se sprehodite do 100 metrov oddaljene številke 3e, si tam izberete primerno družbo in se odpravite peš na izlet na razgledne točke Stovc (pogled na Otoče in Zaloše, do tja in nazaj 4 km ali eno uro), Ojstra peč (pogled na Mišače, 3 km ali 45 minut) in 10 minut naprej Zijavka (pogled na Kamno Gorico). V vpisni omarici boste našli nekaj spodbude za pot nazaj. Kolesarji lahko napravijo naslednja dva kroga: 1. Sr. Dobrava, Kamna Gorica, Ravnica, Fuksova brv čez Savo, Radovljica, Nova vas, Dvorska vas, Podvin, Mošnje, Globoko, Mišače, Podnart, Prezrenje, Sr. Dobrava (okrog čez 22 km, pribl. 200 vzpona; varianta iz Mišač na Dobravo je 5 km krajša). 2. Sr. Dobrava, Kropa, Jamnik, Podblica, Njivice, Rovte, Češnjica, Prezrenje, Sr. Dobrava (23 km, 500 m vzpona); podjetni ta krog lahko podaljšajo še z vzponom v Dražgoše ali na Mohorja. Pri načrtovanju uporabi zemljevide na http://www.geopedia.si ali pa tale dva: Kolesarski krog preko Jamnika: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kolo_jamnik.jpg Kolesarski krog do Radovljice: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kolo_radovljica.jpg Planinci si že dopoldne izberite izhodišče na Jamniku (800 m) in po markacijah prehodite Kroparsko goro oz. Zidano skalo na robu Jelovice (najvišji je Črni vrh 1307 m) in se preko planinskega doma na Vodicah po eni izmed poti vrnete v Kropo, kjer ste pustili drugi avto, da greste z njim iskat tistega na Jamnik - tri ure hoje; če začnete pri Slovenski peči nad Kropo in se vrnete po isti poti, dve uri (http://www.zaplana.net/Izleti/Jamnik_Vodice/). Reliefni zemljevid planinske poti: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/vodice_relief.jpg Kulturno zainteresirani si boste v Kropi ogledali Kovaški muzej (http://www.radovljica.si/dokument.aspx?id=1602 ; http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/MuzejiRadovljiskeObcine/KovaskiMuzej/Uvod.html), ki ga poleg Čebelarskega v Radovljici štejejo med najbolj simpatične male muzeje. Primeren je tudi sprehod iz Lipnice ali po učni poti iz Kamne gorice do razvalin Pustega gradu nad dolino (http://arheologija.ff.uni-lj.si/raziskave/pusti_grad/ ; http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipni%C5%A1ki_grad) ali po učni poti ob potoku Grabnarica (začetek poti je parkirni prostor v Kolnici na cesti na Jelovico, 5 km, 2 uri), najkrajši pa z Jamnika do razgledne cerkvice sv. Mohorja in Fortunata na Jamniku. O dobravski kulturni ponudbi se poučite na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/dobrava2.html in na http://www.dobrava.si/ Na Sr. Dobravi 3e kakšen program ni predviden, le druženje in pogovor z ljudmi, ki jih srečujete vsak dan ali pa jih poznate mogoče samo preko foruma. Majhni otroci se bodo lahko plazili po vrtu, večji po zviralih ob gostilni, še večji pa nabijali žogo na igrišču prav tam ali se družili s svojo generacijo v bližnjem gozdu. Držimo pesti za lepo vreme; če bi bila vremenska napoved slučajno zelo slaba, sporočim pravočasno drug datum. Miran Hladnik From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri May 23 20:13:14 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 23 May 2008 20:13:14 +0200 Subject: [SlovLit] Planinska himna -- Poletje v Kopru References: <006701c8bca6$2ffd46a0$3200a8c0@P4> Message-ID: <000001c8bd00$b1304740$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Ko je pesem drugič izšla, v Planinskem vestniku 1896, je imela naslov Triglav. Glasbo je napisal Aljaž, besedilo Matija Zemljič (podpisal se je Slavin). Prvič je menda izšla v dijaškem časopisu Zora 1894, ampak te izdaje nisem videl. Lp Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, May 23, 2008 9:25 AM Subject: [SlovLit] Planinska himna -- Poletje v Kopru From: "Mojca Luštrek" Sent: Friday, May 23, 2008 8:30 AM Subject: Planinska himna Znalci in vedeži, na pomoč! Kakšen je zares naslov Aljaževe pesmi -- slovenske planinske himne? Enciklopedija Slovenije, Veliki splošni leksikon in Leksikon Cankarjeve založbe me v en glas prepričujejo, da "Triglav, moj dom". To bi moralo zadostovati, ampak črviček dvoma gloje: zaradi tistega vznesenega "Oj" (prav čutim, da je brez vejice), s katerim se vse skupaj začne, in zaradi prevladovanja različice "Oj(,) Triglav, moj dom" na (sicer ne posebno zanesljivem) svetovnem spletu. Pokukala sem še v Cobiss, pa se ne strinja vedno sam s seboj. Torej prosim spoštovani zbor za pomoč. Kje mi je iskati (in najti) najizvirnejši izvirnik te pesmi, morebiti celo rokopis? Planinski pozdrav! Mojca Luštrek ==== From: To: Sent: Friday, May 23, 2008 8:44 AM Subject: Poletni semester na koprski slovenistiki Pred junijskim izpitnim obdobjem se na Oddelku za slovenistiko koprske Fakultete za humanisticne studije Univerze na Primorskem (FHS UP) izteka niz slovenisticnih prireditev. Ko je pozimi okoli vogalov se zavijala istrska burja, je topla beseda pravo mesto nasla v zavetju palace Foresterija na Titovem trgu 5 - najprej na literarnih vecerih z Borisom A. Novakom in Suzano Tratnik v okviru predmeta Književnost III, na predstavitvi knjige Fluminensia Slovenica (o Slovencih na Reki in resko-slovenskih kulturnih stikih) gosta z reske Filozofske fakultete, literarnega in kulturnega zgodovinarja, Irvina Lukezica, in slednjic na literarnem veceru ob izidu Popravkov pesniske zbirke predavatelja literarne zgodovine in teorije na koprski slovenistiki, Marcella Potocca. Gost v okviru vaj iz interpretacije besedil je marca, ko so se ze razcvetali mandljevci, bil vrhunski premisljevalec o naravi in clovekovem odnosu do nje, pesnik, pisatelj, esejist, ornitolog in zagovornik narave, Iztok Geister. Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva je prav tako sirsi javnosti bil namenjen pogovor z Jonatanom Vinklerjem, predavateljem starejse slovenske knjizevnosti na FHS in urednikom Trubarjevih Zbranih del. Aprila in maja toplo pomladansko sonce studentov in predavateljev ni zvabilo iz prostorov fakultete le na Titov trg, kjer so se v okviru Dnevov humanistike FHS UP na Humanisticnem maratonu pomerili v tekmovanju iz razumevanja narecnih besedil in njihovega >prestavljanja< oz. prevajanja v knjizno zvrst, temvec tudi na dve strokovni ekskurziji. Prva, ze tradicionalna, imenovana Od Vergerija do Trubarja, je 8. aprila s koprskega Vergerijevega trga prek Ljubljane in obiska razstave inkunabul v NUK-u in Trubarjeve razstave v Narodnem muzeju vodila na Rascico. Na drugi, dvodnevni, narodopisno, folkloristicno, narecjeslovno in sociolingvisticno obarvani, pa nas je pot pod vodstvom Antona Schellandra in Ericha Prunca prek Bistrice na Zilji z obiskom pri slovenski pesnici Jozici Certov (Pepci Druml) na njeni obnovljeni domaciji s predstavitvijo stehvanja vodila v Celovec, na Alpsko-jadransko univerzo, kjer nas je pozdravil Peter Svetina, zvecer pa se visoko pod karavansko Kosuto, v vas Sele. Drugi dan je bil namenjen obisku Gradca in tamkajsnje slavistike. Ko zacne pritiskati poznopomladansko-poletna vrocina, je ponovno priloznost zateci se v tokrat prijetno hladno Foresterijo - 21. maja na predavanje Marije Stanonik o slovenski narecni knjizevnosti. Tik pred izpiti, 5. junija ob 17.00, pa bo v okviru izmenjave slovenskega in hrvaskega pisateljskega drustva organizirano branje hrvaskih avtorjev: Igorja Cumandre, Tatjene Gromace, Zeljka Ivanjka in Radenka Vadanjela. Prijazno vabljeni v Koper! _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 24 22:38:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 May 2008 22:38:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenci_v_poljski_Vikipediji_--_Košut a_E-mejli_--_Dve_povezavi Message-ID: <015401c8bdde$28751410$3200a8c0@P4> Nova slovenistična gesla v poljski Wikipediji: http://pl.wikipedia.org/wiki/Nikolaj_Je%C5%BE -- Niko Jež http://pl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pretnar -- Tone Pretnar http://pl.wikipedia.org/wiki/Slawistyka_i_s%C5%82owenistyka_w_Polsce -- slovenistika na Poljskem http://pl.wikipedia.org/wiki/Jani_Virk -- Jani Virk http://pl.wikipedia.org/wiki/France_Bevk -- France Bevk http://pl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ingoli%C4%8D -- Anton Ingolič http://pl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Blatnik -- Andrej Blatnik http://pl.wikipedia.org/wiki/Mi%C5%A1ko_Kranjec -- Miško Kranjec http://pl.wikipedia.org/wiki/Rozka_%C5%A0tefan -- Rozka Štefan http://pl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik -- Janko Kersnik ==== From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, May 23, 2008 9:47 AM Subject: VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO Miran Košuta: E-MEJLI (eseji o mejni literaturi) Štirinajst novejših besedil, ki jih je avtor združil v pričujočo esejistično zbirko, izpisuje zgodbo književne in kulturne obmejnosti na skrajnem zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja. Prek slovenistične detekcije skuša knjiga odgonetiti deenkajske temelje takšne >obmejne literature< in obenem čim zvesteje izrisati globinski odraz primorske literaturne stičnosti. Ta cilj zasledujejo E-mejli prek treh vsebinskih razdelkov. V poglavju Mejišče razgrne avtor tipološke določnice sodobnega slovenskega slovstva v Italiji, njegovo ontološko, etično, narodnostno, prostorsko in jezikovno zaznamovanost. Protagonisti drugega razdelka z naslovom Mejniki so sami avtohtoni slovenski besedni ustvarjalci od Feigla, Kosovela, Bartola do Zlobca, Pahorja, Čuka in Mrmolje. Sklepno poglavje z naslovom Mejaši pa je skok čez plot k sosedu, saj obravnava nekatere v slovenskem kulturnem prostoru odmevne italijanske književnike od sonetista Petrarce do istrskega romanopisca Fulvia Tomizze, Knjiga je tako tematsko in problemsko zaokrožena pripoved o tisočletni slovenski literarni in duhovni medkulturnosti na Primorskem. Tiskovna konferenca ob izidu novih knjig iz knjižne zbirke Nova znamenja pri Študentski založbi Litera bo v torek, 27. maja 2008 ob 11.00. uri v Jazz clubu Gajo (Beethovnova ulica 8 - Ljubljana). ==== http://llc.oxfordjournals.org/content/vol23/issue2/index.dtl?etoc -- 2. št. revije Literary and Linguistic Computing (junij 2008, letnik 23). http://www.open.ac.uk/relive08/ -- raziskava poučevanja v virtualnem okolju, npr. v Second Life. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 25 13:40:31 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 May 2008 13:40:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Rajko_Korošec_=2825=2E_april_1957_--_2 4=2E_maj_2008=29 Message-ID: <003501c8be5c$244799c0$3200a8c0@P4> Ko je Rajko pred poldrugim letom izvedel za svojo usodno bolezen, je storil tako, kot predanemu Bralcu, bibliofilu in učenjaku pritiče: nakopičil si je zdravniških in zdravilskih knjig in jih zavzeto študiral, dokler mu niso pošle moči. Rajko je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1981 iz slovenščine in primerjalne književnosti. Za diplomsko nalogo je analiziral drugoosebnega pripovedovalca pri Cankarjevi Nini in s Cankarjem nadaljeval tudi na podiplomskem študiju. Dokončano magistrsko delo nam je predstavil v debatnem krožku Slava, oddal pa ga ni nikoli, ker mu menda ni bil všeč sklep. Namesto da bi sprejel ponujeno mu asistenturo pri Helgi Glušič, se je odločil za službo srednješolskega profesorja, objavljal je literarne kritike in spremne besede k pesniškim knjigam ter tudi sam pisal. Angažiral se je pri uredništvu dveh serij učbenikov za slovenščino, Književnosti (1983--89; skupaj s Frančkom Bohancem, Petrom Kolškom in Tinetom Logarjem) in Branj (2001-; skupaj z Vinkom Cudermanom in drugimi). Od leta 2002 dalje je bil spiritus agens zbirke Esej na maturi in nazadnje zbirke Domača branja. Deloval je v Lektorskem in v Slavističnem društvu. Rajko je živel z ženo Marto in sinom Matijema na Rimski cesti; tam si ga srečal, ko je peljal kužka na sprehod. Ta njegova prijazna in blaga podoba nas bo spremljala v spominu. Kakor da bi se zedinili, da jih starost ne zanima, so veliko prezgodaj odšli najboljši bralci med gorenjskimi prijatelji, Tone Pretnar iz Tržiča, Miha Bregant s Poljšice pri Gorjah in zdaj še Rajko Korošec iz Lesec pri Bledu. -- miran http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri78/images/img_2636.jpg From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 25 22:53:46 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 25 May 2008 22:53:46 +0200 Subject: [SlovLit] Rajko_Korošec_=2825=2E_april_1957_--_2 4=2E_maj_2008=29 Message-ID: <00dd01c8bea9$6dfc4960$3200a8c0@P4> From: "Helga Krisper" Sent: Sunday, May 25, 2008 8:41 PM Subject: Re: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) Miran, ob žalostnem sporočilu o Rajkovem odhodu sem obudila spomine na srečanja z njim. Vidim ga kot študenta, iskrivega in prijaznega mladeniča, potem kot skrbnega očeta, kot sem ga večkrat srečala na Rimski cesti, ko je vodil otroka na sprehod. Nazadnje sem ga srečala na Prešernovi cesti, po dolgem premoru, že v času boja z boleznijo, ko sva se dolgo pogovarjala. Njegove ljubeznivosti, njegovega tedanjega poguma in ob tem tudi vitalnega nasmeha ni mogoče pozabiti. Spominjala se ga bom, Miran. Helga ---- From: "Darka Tancer Kajnih" Sent: Sunday, May 25, 2008 9:19 PM Subject: RE: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) Dragi Miran, Tvoja žalostna novica me je resnično presunila. Rajko je bil moj sošolec in kjerkoli in kadarkoli sva se po diplomi srečevala, sva brez težav ostajala zvesta temu mladostnemu zavezništvu. Ko zdaj v spominih podoživljam najina zadnja druženja, ugotavljam, da je od njih res minilo že najmanj kot leto dni. Žal sploh nisem vedela, da je bolan, kaj šele, da je njegova bolezen pogubna. Pa sem mislila, da se poznava ... Pozdrav, Darka ---- From: "borovnik" Sent: Sunday, May 25, 2008 7:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) Miran, ostala sem brez besed, ker sploh nisem vedela, da je bil Rajko bolan. Nazadnje pa sem ga res srečala na Rimski cesti s kužkom ... Silvija ---- From: "Barbara Suša" Sent: Sunday, May 25, 2008 5:58 PM Subject: Re: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) vest o smrti Rajkotovi me je pretresla... taka blaga duša.. kaj ga je pokopalo...? Pa sin, koliko let ima ? Čas beži, prijatelji odhajajo... barpka ---- From: "Zvonko Kovač" Sent: Sunday, May 25, 2008 5:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) Dragi Miran, je Rajko tisti kolega, s katerim sem tedaj prišel na Uskovnico? Kaj pa je bilo, odhajajo nam kolegi, vsako leto najmanj eden iz generacijske bližine! Svit se konča ... Z najglobljim sočutjem, lep pozdrav Zvonko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 26 08:47:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 26 May 2008 08:47:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečanje_in_podelitev_priznanj_CLF_--_ Tečaj_Cobiss Message-ID: <000e01c8befc$642c9ae0$304602c1@ff.unilj.si> From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] Sent: Monday, May 26, 2008 7:37 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Srečanje in podelitev priznanj CLF Zaključil se je drugi Cankarjeve literarni festival, na katerem so morali učenci in dijaki napisati scenarij po kratki zgodbi Distancirano čustvo mlade ruske pisateljice Irine Denežkine. Po mnenju žirije, v kateri so bili Zdravko Duša, Ana Lasić in Matevž Luzar, so najboljše tri scenarije napisali Sara Kern (Waldorfska šola Ljubljana, mentor Klemen Lah), Nina Istenič (Gimnazija Jurija Vege Idrija, mentor Romana Kokošar) ter Lara Vukšić in Tamara Klavžar (Gimnazija Bežigrad, mentorica Katja Lah). Za uspeh jim iskreno čestitamo in jih v četrtek, 29. 5., ob 16h vabimo na podelitev priznanj v dvorano ZKOS na Beethovnovi v Ljubljani. Ogledali si bomo tudi kratki film Vučko Matevža Luzarja, ki je nominiran za "študentskega " oskarja. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem. Na ogled filma so seveda vabljeni vsi, ki so sodelovali, in seveda tudi vsi drugi mladi ljubitelji (slovenskega) filma. Zaradi omejenega števila sedežev bi prosil za prijavo. === From: Srečko Bončina [mailto:Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, May 26, 2008 7:13 AM Subject: Tečaj iskanja COBISS/OPAC v NUK, sreda, 11.06.2008, od 10. do 13. V NUK pripravljamo brezplačen tečaj iskanja in naročanja v računalniškem katalogu COBISS/OPAC, ki bo v sredo, 11.06.2008 od 10 do 13 ure. Na tečaju vam prikažemo načine iskanje, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon May 26 10:47:05 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 26 May 2008 10:47:05 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovne tehnologije in popravek Message-ID: <20080526_084705_097701.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Znanstveno-raziskovalno sredisce Koper Univerze na Primorskem in Fakulteta za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem sta na predvecer znanstvene konference Sodobne jezikovne tehnologije v medkulturni komunikaciji v cetrtek, 22. 5. 2008, na Fakulteti za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem organizirala okroglo mizo z naslovom Medkulturnost in povezovanje v Sredozemlju. Sodelovali so: Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem, Tomaž Zalaznik, direktor Instituta Nove revije, Marcello Scalisi, namestnik direktorja Zveze mediteranskih univerz iz Rima, Darko Darovec, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem, Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije, in Nédim Gürsel, direktor raziskav za primerjalno književnost na CNRS v Parizu, mednarodno priznani turški pisatelj in predavatelj sodobne turške književnosti na pariski Sorboni in na Institutu za orientalske jezike. Sklep okrogle mize, ki jo je povezoval Kristof Jacek Kozak, prodekan FHS za mednarodno sodelovanje, je bilo med drugim spoznanje, da je tudi slovenski sredozemski prostor zibelka medkulturnega dialoga in sooblikovalec dela slovenske identitete. P. S. V porocilo o dogajanju na koprski slovenistiki se je prikradla neljuba napaka. Odlicno vodenje strokovne ekskurzije po Koroskem in Stajerskem je seveda zasluga profesorja Ludvika Karnicarja. Za lapsus, zamenjavo njegovega imena in priimka z drugim, se mu iskreno opravicujem in se se enkrat prisrcno zahvaljujem za enkratno, srcno in nadvse prijazno strokovno vodstvo, ki nam ostaja v lepem spominu. Z najlepsimi pozdravi, Vladka Tucovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 26 18:07:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 May 2008 18:07:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Dragi_Srečko_--_Slovenski_bralni_koti ček_v_Gradcu Message-ID: <008001c8bf4a$9de3db60$3200a8c0@P4> From: "goriska mohorjeva druzba" Sent: Monday, May 26, 2008 5:15 PM Subject: Predstavitev knjige: Dragi Srecko DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN SLOVENSKI KLUB V SODELOVANJU Z GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO vabita na predstavitev knjige DRAGI SREČKO ... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, Zbrala in uredila Tatjana Rojc. Predstavitev bo v petek, 30. maja 2008, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, ulica F. Filzi 14. Knjiga z naslovom DRAGI SREČKO..., ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, vsebuje doslej še neobjavljena pisma, ki so jih Srečku Kosovelu pisali njegovi domači, posebej sestra Karmela in številni prijatelji in prijateljice, med temi tudi Carlo Curcio, Ivan Mrak, Dragan Sanda, Alfonz Gspan, Pavla Hočevar, Nada Obereigner, Vladimir Martelanc in, seveda, Mirjam - Fanica Obid. Začetno poglavje v knjigi prinaša pričevanje, ki ga je Kosovelova sestra Tončka leta 1984 zaupala prof. Nadi Pertot. Pisma Kosovelu je iz originalov, ki jih v zapuščini Kosovelove sestre Tončke hrani Edi Race, zbrala in uredila prof. Tatjana Rojc, ki je v knjigi poskrbela za temeljito študijo, v kateri je razčlenila Kosovelovo vraščenost v evropski prostor in čas. Poleg slovenske študije pa je v knjigi tudi italijanski spremni esej, z namenom, da bi lik Kosovela postal bolj dostopen tudi italijanskim bralcem, saj zanimanje za pesnika nedvomno prerašča okvire našega prostora in dobiva v svojem sporočilu vse širšo človeško in univerzalno dimenzijo. Knjiga je doživela odmevno pozornost vsedržavnih slovenskih in italijanskih medijev. O delu bo spregovoril prof. dr. JANEZ VREČKO s Filozofske fakultete v Ljubljani. Prisotna bo prof. Tatjana Rojc, za založbo pa časnikar Marko Tavčar. === From: Sent: Monday, May 26, 2008 3:49 PM Subject: Odprtje slovenskega bralnega koticka v Gradcu/SlovLit V torek 27. 5. bo na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu (Merangasse 70/I) slovesno odprtje slovenskega bralnega kotička, ki pomeni tudi prvi korak k načrtovanemu slovenskemu centru v Gradcu. Slovenski kotiček se je oblikoval v sodelovanju med Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju in Humanistično fakulteto univerze v Gradcu (Inštitut za slavistiko, Oddelek za teoretično in uporabno translatologijo). V njem bodo vsem zainteresiranim na voljo slovenski časopisi (na edini točki v Gradcu!) in revije z različnih področij. Slovenski bralni kotiček bo slovesno odprl dekan Humanistične fakultete v Gradcu, univ. prof. dr. Gernot Kocher, prisotne pa bodo nagovorili dr. Ludvik Karničar (Inštitut za slavsitiko), mag. Gerhard Rupp (Štajerska deželna vlada), mag. Peter Volasko (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), Jaka Miklavčič (Veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstriji), prof. dr. Vincenc Rajšp (Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju), prof. dr. Heinrich Pfandl (Inštitut za slavistiko univerze v Gradcu), prof. dr. Walter Steiner (Tehniška univerza v Gradcu), prof. dr. Erich Prunč (Inštitut za teoretično in uporabno translatologijo) in dekan prof. dr. Marko Jesenšek (Filozofska fakulteta v Mariboru). Sledil bo bife ob najboljših slovenskih vinih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 26 19:59:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 May 2008 19:59:45 +0200 Subject: [SlovLit] Rajko_Korošec_--_Nova_literarnozgodovi nska_gesla_na_Wikipediji Message-ID: <010601c8bf5a$4970cbf0$3200a8c0@P4> Od Rajka Korošca se bomo poslovili v četrtek, 29. maja 2008, ob 15.30 izpred vežice sv. Andreja na Plečnikovih Žalah. Namesto cvetja in sveč darujte v dobrodelne namene. ---- From: Sent: Monday, May 26, 2008 6:46 PM Subject: Rajko Korošec + Ni me zelo presenetilo, je pa zelo zabolelo. Rajko je tretji pokojnik izmed fantov slovenističnega letnika, ki sem mu bil mentor. Pred dobrima dvema mesecema mi je v pogovoru tam pred uršulinsko cerkvijo - že precej ubog - dajal vtis, da še kar upa in upa. Bilo je na Blegošu, na Kalcu in Šilentaboru, na Hradčanih . In v knjižnicah in pri snovanju mature in v lektorskem društvu in ... Janez Dular ---- From: "BogoRoz" Sent: Monday, May 26, 2008 5:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) miran, ko sem ti napisal mail s svojega drugega e-naslova, še nisem odprl naslova, na katerega dobivam slovlitovsko pošto. čeprav sem vedel, da je rajko tako usodno bolan, me je pretreslo. bil je moj sošolec in mladostni kompanjon, s katerim sva marsikatero rekla o tem našem slovenskem jeziku in literaturi. potem sem ga srečeval občasno. enkrat mi je celo organiziral krasen nastop na šišenski gimnaziji, kjer je učil. nakar mi je naenkrat ob nekem srečanju ob ljubljanici pod tovarno rok, kjer je hodil na poti z onkologije, povedal, kako zelo je bolan. strašno novico mi je pripovedoval s humorjem in vdanostjo v usodo. nakar sem ga pred dobrim mesecem v antikvariatu glavan srečal zadnjič. mudilo se mi je in nisva rekla kaj dosti. čeprav sem vedel, kako je bolan, sploh nisem pomislil, da bi bilo tisto hitro srečanje lahko zadnje. vedno je bil tako optimističen in čeprav že zelo nemočen, navidez poln energije. roza ---- Od: Osolnik, Vladimir [Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si] Poslano: 26. maj 2008 10:35 Zadeva: RE: [SlovLit] Rajko Korošec (25. april 1957 -- 24. maj 2008) Miran, Res žalostno. Odšel je prezgodaj. Še eden od naših Slavjanov. Nisem vedel. Sicer nisva bila v tesnem stiku, a večkrat sva se srečala v okolici FF in se pogovarjala o vsemogočem: bil je razgledan in prijeten sogovornik, pronicljiv in razumevajoč. Do drugih v svojih ocenah različnih slavističnih dogajanj in kolegov. In za svojega majhnega kužka, ki je vedno jezno lajal na druge kužke v parku, je imel veliko potrpljenja in prijazno, blago besedo ... Sožalje vsem njegovim, mirko === http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Puntar -- Josip Puntar http://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_%C5%A0olar -- Jakob Šolar http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Tomin%C5%A1ek -- Josip Tominšek http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crtomir_Zorec -- Črtomir Zorec http://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Zupan -- Tomo Zupan http://sl.wikipedia.org/wiki/Avgust_%C5%BDigon -- Avgust Žigon From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 27 18:24:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 May 2008 18:24:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Rajko_Korošec Message-ID: <009d01c8c016$33855a10$3200a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Monday, May 26, 2008 8:55 PM Subject: Rajko Korošec Rajka sem poznala in z njim sodelovala dolga leta. Imela sem ga priložnost videti kot učitelja na Šubičevi gimnaziji in na gimnaziji Šiška ter kot mentorja mojim študentom. Bil je načitan, strokovno razgledan, na tekočem s sodobnim literarnim in kulturnim dogajanjem. Komunikativen z dijaki, požrtvovalen mentor študentom. Bil je moj sodelavec pri učnem načrtovanju in pisanju učbenikov. Tudi kritičen do projektov, pri katerih sem sodelovala, in sem bila zato toliko bolj vesela, ko se je kritika preobrazila v pohvalo - ker sem ga imela za avtoriteto, in mi je znal utemeljiti, da ve, zakaj izreka eno in drugo. Ob srečanjih v zadnjem času, pa ob poročilih prijateljev, da mu gre s slabšega na slabše, sem se pogosto spomnila Quasimodovih verzov, objavljenih tudi v naših skupnih Branjih: "Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, / s sončnim žarkom preboden: / in je takoj večer." Boža Krakar Vogel ---- Od: Minka Marija Cvetek [marija.cvetek1 na guest.arnes.si] Poslano: 26. maj 2008 23:22 Zadeva: Re: [SlovLit]Rajko Korošec Dragi Miran, tudi mene je zelo pretresel Rajkov odhod. Midva sva bila pravzaprav neke vrste rojaka in to sva oba ob vsakem srečanju rada poudarjala. Oče je bil doma s Koprivnika, kjer se po domače reče pri Vršičnjeku in tako sem ga malo za šalo in tudi zares rada imenovala Vršičnjek. Tudi sam je pritrjeval, da je Bohinjc in seveda Vršičnjek, čeprav ga je dediščina odrinila in izrinila iz očetove rojstne hiše. A podedoval je mnogo iskrivih in prijaznih bohinjskih "bližnjic", ki so me razveseljevale. O njegovi bolezni sem izvedela prav na Koprivniku; Tomaž Bregant, Mihov brat, mi je povedal, da je bil operiran, a jaz sem is kar zapičila v glavo, da se bo izmazal. Še posebno zato, ker je dejal, da bo Rajko boter Mihovemu sinu Janu. Pripomnil je sicer, da ima težave z ravnotežjem, a da je zelo pogosto obiskoval Miha. Ob misli na oba premlada pokojnika mi že ves dan zasedajo zavest Prešernovi verzi: Mlad umrje, kdor od bogov izbran je ... Žal ne moremo vplivati na njihovo izbiro, a vseeno bi želela, da bi se zgodil čudež in bi v naših vrstah zagledala žive in zdrave: Tončka, Miha in Rajka. Zraven pa še mojega očeta. Minka ---- From: "Tone Perčič" Sent: Tuesday, May 27, 2008 1:25 PM Subject: Re: Rajko strašno ... lp, tone ---- From: "Tim Pogacar" Sent: Tuesday, May 27, 2008 4:22 PM [...] Je neverjetno, kako hitro je sel iz zivljenja. lp! Tim From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 27 18:25:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 May 2008 18:25:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečanje_z_Borisom_Pahorjem_--_Za_proj ektne_mačke_--_V_klubu_Gromka Message-ID: <009e01c8c016$3804c7b0$3200a8c0@P4> From: "Biblioteca Comunale di Duino Aurisina" Sent: Tuesday, May 27, 2008 3:07 PM Subject: srecanje s Pahorjem Ob izjemnem uspehu italijanskega prevoda romana Borisa Pahorja Nekropola, ki je izšel pri rimski založbi Fazi Editore v zbirki Le Strade, posvečeni književnosti v tujih jezikih s predgovorom pisatelja Claudia Magrisa v prevodu Ezia Martina in jezikovnem lektoriranju pisatelja Valeria Aiollija, prireja Občina Devin Nabrežina srečanje s pisateljem. Večer bo na sporedu v soboto, 31.maja ob 18. uri v Avditoriju osrednje stavbe Zavoda združenega sveta v Devinu. Kritični uvod in vodenje večera je bilo zaupano prof. Tatjani Rojc z Videmske Univerze. O Nekropoli bo poleg Rojčeve spregovoril izjemni gost večera dr. Evgen Bavčar, filozof in konceptualni umetnik, znanstvenik francoskega Centre National de la Recherche Scientifique, ki ima glavne zasluge za objavo in velikanski uspeh Pahorjevega opusa v Franciji in drugod po Evropi in ZDA. Bavčarja po pravici imenujemo najbolj poznanega in najbolj zaslužnega ambasadorja slovenske kulture v svetu. O Pahorju in njegovem delu pa bo spregovoril še Veit Heinichen, evropski pisatelj, sicer naturalizirani Tržačan in ustanovitelj prestižne založbe Berlin Verlag, ki je prva promovirala Pahorjevo delo na Nemškem. Nekaj odlomkov iz Nekropole bo v izvirniku in v italijanskem prevodu interpretirala velika igralka Lidija Kozlovič. Glasbeni uvod je bil zaupan triu Alpe Adria Consort. Pahor, večkratni kandidat za Nobelovo nagrado, je izjemni pričevalec tragedij dvajsetega stoletja. Preživel je fašistično preganjanje slovenske narodne skupnosti v obdobju fašizma, nemško taborišče, komunistično diktaturo. V svoji pripovedi, ki plemeniti celoten njegov literarni opus, je Pahor ubesedil svojo zgodbo, vendar predvsem v znameniti Nekropoli skušal vrniti življenje in dostojanstvo tistim, ki se niso vrnili, svojim tovarišem, ki so ostali sence v taboriščih smrti. Nekropola je izšla v vseh evropskih jezikih, izjemen uspeh je doživela predvsem v Franciji, Nemčiji, ZDA, pa tudi v Španiji in na Finskem. Evropska kritika uvršča Pahorja, kot smo večkrat zapisali, med klasike literature XX. stoletja ter ga postavlja v vzporedje z avtorji, kakršni so Primo Levi, Imre Kértesz in Robert Antelme. Zulejka Devetak, knjiznicarka Obcine Devin Nabrezina ==== ANCI VENETO, državno združenje italijanskih občin v Benečiji, vabi k udeležbi v evropskem projektu HOA (House of Artista) v okviru European Territorial initiaitive South East Europe (http://www.southeast-europe.net/en/). Gre za kulturno oživljanje stavb, v katerih so živeli pisatelji. Trajanje 2 leti, predvideni proračun 2 mio eur. Kontaktna oseba je Andrea Panizzon panizzon na gmail.com -- miran ==== From: "Petra Korsic" Sent: Tuesday, May 27, 2008 1:27 PM Subject: Poezija in izbori poezije v maju ter Slem 08! Torek, 3. junij ob 21.30. Klub Gromka, Metelkova: Kritika do nacga. Vid Sagadin in Irena Novak Popov predstavljata in komentirata najljubše pesmi. Torek, 10. junij ob 21.30. Klub Gromka, Metelkova: Prevod na oknu. Književni prevajalki Mojca Medvedšek in Urška P. Černe predstavljata zanju izstopajoče slovenske prevode pesmi, prva iz romanskega, druga iz germanskega sveta. Branja v klubu Gromka povezuje Petra Koršič. Udeležba na vseh dogodkih je brezplačna. Dogodke sofinancira Ministrstvo za kulturo. Obveščanje o Literaturinih dogodkih si zagotovite s prijavo na http://www.ljudmila.org/ludliteratura [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 27 20:47:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 May 2008 20:47:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovlitov_žur_--_Honorirano_počitni ško_delo Message-ID: <01b201c8c02a$2d45fce0$3200a8c0@P4> Petdnevna vremenska napoved (http://www.pro-vreme.net/index.php?id=19) kaže za soboto popoldne sončno z ravno toliko oblaki, da ne bo prevroče za hojo ali druge aktivnosti. Informacijam o slovlitovskem žuru na Srednji Dobravi pri Kropi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002554.html) je treba dodati še to, da z jedmi na žlico strežejo tudi v Partizanskem planinskem domu na Vodicah, posebej pa ljudje pohvalijo kuhinjo na planini Goška ravan, do koder je s ceste na Jelovico slaba ura hoje. --- miran ---- From: Sent: Friday, May 23, 2008 7:26 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovlitovci se sreeajo in grejo na rek =?iso... Spostovani Miran, cestitam Vam ob obletnici in Vam zelim prijetno praznovanje. Prav rada bi bila z Vami, ko ste pa opisali vse dobrote, ki cakajo slovlitovce v Kropi. Obenem se Vam zahvaljujem za delo, ki ste ga opravili za nas vse. Za Vas Ljubljancane je slovlit gotovo dober pripomocek, za nas, ki smo dalec, pa je postal nepogresljiv. Torej, na zdravje Vam in slovlitu! Antonija Bernard, Pariz === Popravljanje strojno grobo prebranih besedil v Wikivirovem projektu Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) se bo od zdaj dalje tudi honoriralo. S seznama si izberite besedilo z naslovom v modrem in v glavi dokumenta preverite, v kolikšni meri in do kod je že popravljeno. Zeleni kvadratek v rubriki Stopnja obdelave pomeni, da je že dokončano, zapolnjeni trije, dva ali en sam kvadratek (v oranžni, vijoličasti ali lila barvi) pa vas kličejo k delu. Najprej po besedilu in v zavihku pogledate, do kod je prišel predhodni popravljalec, oziroma da ni prav zdaj pri popravljanju. Če se z besedilom v zadnjem času ni ukvarjal nihče ali si ga ni kdo rezerviral, je na razpolago za vaše posege. Besedilo korigirate po pdf- predlogi (link nanjo je v glavi dokumenta). V eni polovici zaslona odprite sliko besedila, v drugi polovici pa njegov tekst v Wikiviru. Kliknite zavihek in se lotite popravljanja. Odstavek napravite s prazno vrstico, popravite (ne)stičnost pri ločilih, poenotite narekovaje in pomišljaje, razvozlajte poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Naslove poglavij opremite z dvema enačajema spredaj in zadaj: == Naslov == . Zgledujte se pri drugih besedilih. Za začetne serijske zamenjave ga je koristno prekopirati v urejevalnik in ga potem naložiti nazaj v Wikivir. Če se vam kaj zakomplicira, v zavihku s klikom na (undo) vedno lahko vrnete stanje dokumenta nazaj v prejšnjo fazo. Pred delom se s klikom na povezavo registirate in se prijavite. Zainteresirani študentje se javite po epošti in pred začetkom dela prinesite študentsko napotnico v kabinet # 218 na Aškerčevi 2. Honorar bo obračunan po obsegu popravljenega besedila in težavnosti popravkov tako, da bo delo za zavzeto tipkarico ali tipkarja dovolj interesantno. Korigiranje za višjo oceno in honorar se izključujeta, lahko pa se lotite korektur najprej za višjo oceno, potem ko vam zadeva steče in vas zasvoji, pa še za honorar. Objavite na Slovlitu, ko boste z besedilom čisto gotovi; tedaj v rubriki Stopnja obdelave spremenite številko v 4. Financiranje je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 28 21:19:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 28 May 2008 21:19:11 +0200 Subject: [SlovLit] O Trubarju v Mariboru Message-ID: <00b301c8c0f7$b6e4c440$3200a8c0@P4> Od: Blanka Bošnjak [blanka.bosnjak na uni-mb.si] Poslano: 27. maj 2008 23:49 Za: 'Miran Hladnik, arnes' Zadeva: vabilo za Slovlit Ob petstoletnici Trubarjevega rojstva Slavistično društvo Maribor in Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Maribor organizirata znanstveno konferenco Prodorne in preroške misli 16. stoletja, ki bo potekala 4. in 5. junija 2008 (s pričetkom ob 10. uri) na Univerzi v Mariboru, Slomškov trg 15 (Dvorana Antona Trstenjaka). Vljudno vabljeni! Sreda, 4. junija 2008 10.00-11.00 Slovesna otvoritev konference 11.00-11.15 Marko Štuhec, Evropske reformacije v okviru dolgega 16. stoletja 11.15-11.30 Dejan Kos, Medkulturnost protestantske književnosti 11.30-11.45 Alenka Jensterle Doležal, Vprašanje vere in dvoma pri slovenskih protestantih 11.45-12.00 Razprava 12.15-12.30 Marko Jesenšek, Trubarjev >gmajn jezik< kot podlaga za prvo slovensko knjižno normo 12.30-12.45 Irena Orel, Protipomenskost v Trubarjevem Katehizmu z dvejma izlagama (1575) 12.45-13.00 Majda Merše, Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 13.00-13.15 Razprava 15.30-15.45 Jožica Narat, Homonimija in polisemija: problemi razločevanja v knjižni slovenščini 16. stoletja 15.45-16.00 Andreja Legan Ravnikar, Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil 16.00-16.15 France Novak, Razvoj slovenske pisave v 16. stoletju 16.15-16.30 Razprava 16.45-17.00 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje predmetnopomenskih besed v Bohoričevi slovnici Zimske urice proste 17.00-17.15 Matej Hriberšek, Slovaropisje klasičnih jezikov v 16. stoletju 17.15-17.30 Marianna Leonidovna Bershadskaja, Trubar in njegovo delo v študijah ruskih slavistov 17.30-17.45 Razprava Četrtek, 5. junija 2008 10.00-10.15 Aleksander Bjelčevič, Kaj so bili odpustki 10.15-10.30 Vincenc Rajšp, Pomen Trubarjeve cerkovne ordninge za Slovence 10.30-10.45 Blanka Bošnjak, Diskurzivne prvine v izbranih Trubarjevih pismih in predgovorih 10.45-11.00 Razprava 11.15-11.30 Barbara Pregelj, Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas 11.30-11.45 Milena Mileva Blažić, Podoba ženske v Trubarjevih besedilih 11.45-12.00 Ivana Latković, Zvonko Kovač, Reformacija in tranzicija - svoje in tuje, delež zgodovine v sodobnem romanu Galjot Draga Jančarja 12.00-12.15 Katja Bergles, Miran Štuhec, Podoba Primoža Trubarja v slovenski esejistiki 12.15-12.30 Razprava From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 28 21:20:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 28 May 2008 21:20:47 +0200 Subject: [SlovLit] Kolokvij ICLA: Kozmopolitizem in literarna teorija Message-ID: <00b601c8c0f7$effbf0a0$3200a8c0@P4> Od: Gašper Troha [gasper.troha na guest.arnes.si] Poslano: 27. maj 2008 23:11 Zadeva: vabilo na kolokvij ICLA Slovenski komparativisti letos prvič gostimo letni kolokvij kakega od odborov Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC) in na njem tudi aktivno sodelujemo. V sodelovanju z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in s finančno podporo ZRC SAZU, ARRS in Research Institute for Cosmopolitan Cultures na Univerzi v Manchestru prireja Komite za literarno teorijo pri ICLA pod predsedstvom prof. dr. Galina Tihanova mednarodno konferenco RESPONDING TO COSMOPOLITANISM: THE NEW IDENTITIES OF LITERARY THEORY ODGOVOR NA KOZMOPOLITSTVO: NOVE IDENTITETE LITERARNE TEORIJE Potekala bo 5. in 6. junija 2008 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, v Ljubljani. Začetek prireditve bo v četrtek ob 9.15, v petek pa se bo delo začelo ob 9.30. Vabim vas, da se udeležite zanimive prireditve, na kateri bodo nastopili mnogi vodilni svetovni komparativisti. Marko Juvan, soorganizator kolokvija ICLA/AILC Četrtek, 5. junija 09:15-09:30 Otvoritev konference 09:30-10:30 Galin Tihanov: Genealogies of Cosmopolitanism John Neubauer: Realities, Utopias, and Misconceptions Concerning the Globalization of Literary Studies Ulrike Kistner: Cosmopolitan sensus communis: The Common of Singular Sense - Sense of the Singularly Common 10:30-11:00 Diskusija 11:20-12:20 Péter Hajdu: The Status of Literature in an Age of Global Risks Vladimir Biti: Theory and Trauma Marijan Dović: Literature and Censorship: From Plato's Ideal Polis to Cosmo-Polis 12:20-12:50 Diskusija 15:00-16:00 Tretja sekcija Ziva Ben-Porat: Cosmopolitism, Globalization, Digital Culture and - Intertextuality Marko Juvan: Influence, Intertextuality, and the (Literary) World System Angela Esterhammer: Byron and Cosmopolitanism 16:00-16:30 Diskusija 17.00-19.30 Vodeni ogled Ljubljane (Luka Vidmar) Petek, 6. junija 09:30-10:30 Robert Stockhammer: World Literature, Already Translated Sangjin Park: Cosmopolitan Vernacular in Yi Kwang-Su's Bilingual Way of Writing Takayuki Yokota-Murakami: The Future in the Margin: The Universal and the Particular in the Russian Emigre Poetry in the Far East 10:30-11:00 Diskusija 11:20-12:20 Calin Mihailescu: Superbia, Suburbia Vanesa Matajc: Globalization, Inter-literarity, and the Cosmopolitan Author Darja Pavlič: The Role of Inclusive Logic in Comparative Literary Studies 12:20-12:50 Diskusija 15:00-15:40 Jola Škulj: Cosmopolitics through Literary Theory Walid Hamarneh: A McWorld and McJihad Combo with Literature on the Side or The Beginning of the End of (National) Literature 15.40-16.00 Diskusija 16.20-16.50 Sklep kolokvija 17:00-19.00 Zasedanje komiteja 20.00 Slavnostna večerja v stari Ljubljani (Špajza, Gornji trg) Sobota, 7. junija 8.00-18.00 Izlet na Gorenjsko (Bled, Bohinj, Slap Savica, Radovljica, Vrba) Galin Tihanov, Zasnutek kolokvija Na začetku 21. stoletja se je humanistika začela odzivati na resničnost, v kateri so globalna prestrukturiranja in naraščajoče neenakosti podžigali verske in etnične konflikte, nacionalne tesnobe, a tudi prebujali gibanja za družbeno pravičnost, spravo in povezovanje. V zadnjih letih je oživelo in se razmahnilo zanimanje za razpravljanje o svetovljanstvu, kozmopolitstvu. Znani sociologi in politologi (U. Beck, Z. Bauman, A. Appadurai in A. Negri) so vplivali tudi na literarno teorijo in primerjalno književnost. Spodbudili so ju k ponovnemu premisleku o svojem položaju in nalogah, posebej v kontekstu naraščajoče svetovne kompleksnosti in soodvisnosti. Kolokvij se bo posvetil vprašanju, na kakšne načine je literarna teorija v 20. stoletju in na začetku 21. stoletja sprejemala različne diskurze o kozmopolitstvu; s tem bo preučil tako temelje pojma "svetovna književnost" kakor tudi disciplinarne prakse literarne teorije, predvsem v razmerju do primerjalne književnosti, literarne zgodovine, "literature v prevodu" itn. Glavni cilj je kolokvija je izoblikovati odgovore na ključna družbena in aktualna strokovna vprašanja: . Kako je literarna teorija konceptualizirala kozmopolitstvo in globalizacijo, kako se je nanju odzivala? V čem so razlike med kozmopolitsvom in globalizacijo? . Katera so teoretsko-ideološka ozadja za znova aktualni pojem "svetovna književnost"? Kako programi poučevanja svetovne književnosti uveljavljajo "drugost"? . Kateri so izvori modernega kozmopolitstva kot diskurza (od antike prek 18. stoletja do srede 20. stoletja)? . Kako primerjalna literarna veda sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih in kulturnih procesov, ki skušajo ublažiti ali premagati učinke globalizacije? . Ali so diskurzi kozmopolitstva preveč elitistični, da bi lahko igrali vidno vlogo v modernih potrošniških družbah? . Kakšne so vloge migracij in pregnanstva za oblikovanje diskurza svetovljanstva in za disciplinarno identiteto literarne teorije in primerjalne književnosti? . Kako literarna teorija reflektira globalne medije in transnacionalno komuniciranje? Koliko ti pojavi danes spreminjajo identiteto, vlogo in pojmovnik literarne teorije? . Kako kozmopolitstvo in procesi globalizacije modulirajo feminizem in študije spolov? To da bo kolokvij, ki ga vsako leto prireja "The ICLA Committee on Literary Theory", junija 2008 potekal v Ljubljani, pomeni priznanje daljšega plodnega sodelovanja ICLA/AILC s slovenskimi kolegi na ZRC SAZU in Univerzi v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 30 21:08:27 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 30 May 2008 21:08:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Ana_Pepelnik_in_Primož_=C8učnik_v_Ka tovicah Message-ID: <009201c8c288$8be28c40$3200a8c0@P4> From: "Urska Kerin" To: Sent: Friday, May 30, 2008 12:54 PM Subject: Ana Pepelnik in Primož Čučnik v Katovicah V tem tednu smo na lektoratu v Katovicah gostili mlada slovenska pesnika Ano Pepelnik in Primoža Čučnika. Poleg poezije oba tudi prevajata, zato sta bila za naše študente še posebej zanimiva. Primož tudi zato, ker je v slovenščino prevedel že številne poljske pesnike. V sredo, 28. 5., sta nam na pesniškem večeru prebrala svoje najnovejše, tudi še neobjavljene pesmi, naši študentje pa so prebrali poljske prevode nekaterih pesmi. Predstavila sta nam svoj pogled na sodobno slovensko poezijo, pesnjenje, na Poljsko in poljske pesnike. Ana Pepelnik je navdušila s svojo preprostostjo, odprtostjo in igrivo poezijo. Primož Čučnik pa, ki je za svoje pesniške zbirke dobil že številna priznanja, je prisotne očaral z branjem svojih pesmi, s svojim širokim poznavanjem slovenske literature, predstavil nam je tudi svoje dojemanje časa in prostora, realnosti, v kateri živimo. Študentje slovenistike so uživali v prijetnem neformalnem druženju. Naslednji dan je imel Primož na naši fakulteti tudi predavanje o pogovornem jeziku v slovenski poeziji, naredil je pregled poezije in pesnikov, za katere je značilna raba pogovornega jezika, ter nam podal številna zanimiva izhodišča, tako za preučevanje kot za razmišljanje o jeziku v poeziji sploh. Prihod pesnikov na Poljsko je denarno podprlo društvo slovensko-poljskega prijateljstva Triglav-Rysy. Njim gre tudi zahvala, da je pesniški večer sploh potekal. Urška Kerin, lektorica v Katovicah From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 1 09:53:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Jun 2008 09:53:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Ekskurzija_študentov_graške_slavisti ke_po_Sloveniji Message-ID: <003c01c8c3bc$8b1dc0b0$3200a8c0@P4> From: "Alič, Tjaša" Sent: Saturday, May 31, 2008 10:47 AM Subject: ekskurzija študentov graške slavistike V ponedeljek, 19. maja 2008, smo se s skupino študentov (vseh nas je bilo 30) polni pričakovanj odpravili na petdnevni potep od Gradca, preko avstrijske Koroške in po severni in zahodni Sloveniji (Alpe in Kras). Najprej smo se ustavili v Pliberku, kjer sta nas pozdravila gospoda Fric Kumer in Milan Piko in nam prijazno razkazala tamkajšnji slovenski Kulturni dom ter nam predstavila njegovo vlogo in delovanje. Oba sta udeležence ekskurzije prepričala s svojo vzorno dvojezičnostjo in neutrudnim delom za slovenstvo. Po kavici smo se odpravili v Globasnico in si ogledali izkopanine pri sv. Hemi, kamor nas je pospremil tamkajšnji župnik in dekan Peter Sticker in nam skozi temeljit zgodovinsko-umetnostno- literarni pregled približal ta prostor. Pot nas je vodila do Celovca, kjer nam je gospa prof. Dana Zwitter - Tehovnik predstavila Slovensko gimnazijo, z zgodovinarjem in kulturnikom dr. Jankom Zerzerjem pa smo se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer smo izvedeli veliko o Karantaniji in ustoličevanju, nato pa smo mimo Krnskega gradu odšli na Plešivec, kjer smo si v tamkajšnji cerkvi ob nekdanji slovenski šoli ogledali poslikave Valentina Omana, ter nato še cerkev Gospe Svete. Prof. Karničar nas je vse povabil na kosilo v Svečah, kjer nas je nato g. Marija Inzko vodila po Goršetovi galeriji. Skozi Karavanški predor smo se pripeljali na Hrušico, kjer nas je v nadzornem centru predora sprejel gospod Janez Dovžan in nam ob videoprojekciji predstavil zgodovino izgradnje te najsodobnejše alpske povezave. Naslednji dan smo si ogledali Žebljarski muzej v Kropi, Čebelarski muzej v Radovljici ter odšli na blejski grad, kjer nas je prijazno pozdravil župan Janez Fajfar, ki je za naše študente pripravil tudi duhovito predavanje o zgodovini Bleda in nam omogočil prost vstop na grad. Žalostni smo bili, ker zaradi slabšega vremena nismo mogli na otok pozvonit za srečo, a so nas potolažile blejske kremšnite, s katerimi nas je pogostil dr. Miroslav Polzer, direktor Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani. Dan smo nadaljevali kulturno-literarno in si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna, nato pa še rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici ter F. Saleškega Finžgarja v Doslovčah, kjer smo doživeli pristno vzdušje Finžgarjevega časa. Tudi zato, da bi se priporočili za lepše vreme, smo se na koncu ustavili še na Brezjah. Tretji dan ekskurzije se nam je pridružil prof. dr. Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je prijazno prevzel vodenje in nam veliko povedal o zgodovini Slovenije, predvsem Gorenjske in Primorske, zlasti pa kot strokovnjak o poteku soške fronte. Čez Vršič smo se odpeljali proti Kobaridu, vmes pa smo se ustavili pri Ruski kapelici, nato pri enem najlepših izvirov - pri izviru Soče, kamor smo se povzpeli kljub dežju. V Kobaridu smo si ogledali muzej prve svetovne vojne in njeno dogajanje ob Soči. Na kosilo nas je tokrat povabil prof. dr. Rajšp in pice so teknile kot še nikoli. Odpeljali smo se do Nove Gorice ter si ogledali samostan na Kostanjevici s Škrabčevo knjižnico, grobnico Bourbonov in čudoviti nasad vrtnic. Pri samostanu nas je pozdravila prof. dr. Cosutta, ki nas je pospremila mimo Devina in Rilkejeve poti ter Trsta do Ankarana. Dan kasneje nas je v Kopru prisrčno pozdravila dr. Vesna Mikolič, dekanja FHŠ UP, ki nam je predstavila delovanje univerze, mednarodno sodelovanje ter poletne šole. Ta dan smo nato zastavili malo manj strogo in strokovno - najprej smo si z zanimanjem ogledali vinsko klet Vinakoper, kamor nas je povabila prof. Rožana Koštjal. Popoldan smo preživeli na pikniku na ladjici ter večer začinili s kopanjem v bazenu oz. pogumni tudi v morju. Zadnji dan smo si ogledali znamenito cerkvico v Hrastovljah, Škocjanske jame, Predjamski grad ter se po kosilu odpeljali do Cerknice, kjer smo veliko izvedeli o presihajočem Cerkniškem jezeru. Polni vtisov smo se nato, preko Ljubljane in Maribora, zvečer vrnili v Gradec. Na prvem mestu gre zahvala predvsem prof. dr. Karničarju in prof. Sildi Bedenk, ki sta vložila ogromno svojega časa in energije v ta projekt, zahvala pa gre tudi vsem, ki so z nami sodelovali, si vzeli čas za nas, nas lepo sprejeli, nas vodili, nam pokazali svoje dejavnosti ali nam pomagali s finančnimi prispevki (s plačilom posameznih vstopnin, kosila in prispevka za prenočevanje - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik). Lep pozdrav iz Gradca, Tjaša Alič, Andrejka Žejn From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 1 10:59:22 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Jun 2008 10:59:22 +0200 Subject: [SlovLit] = O_etimologiji_mesta_Ljubljana_--_Trubar_ in_internet_--_=AEur_na_Dobravi_--_Re=3A_Rajko_--_B esedila_za_korekturo Message-ID: <00ad01c8c3c5$c9ea0570$3200a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Saturday, May 31, 2008 12:11 PM Subject: za SlovLit? Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković vabi na pedavanje o etimologiji imena Ljubljana, ki bo v sredo, 4. junija 2008, ob 19.30 v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestni trg 1. O izvoru in pomenu imena našega glavnega mesta bo spregovoril mag. Silvo Torkar, samostojni strokovni sodelavec iz Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Predavanje bo popestril kratek kulturni program. Vstop je prost. ==== Slovensko društvo Informatika in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sta v petek 30. maja priredila simpozij Trubar in internet: Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije. Dogajal se je v dvorani IZUM, Prešernova 17 v Mariboru od 10.00 dalje, nastopili pa so Niko Štauberger, Andrej Flogie, Fanika Vrečko Krajnc, Dušan Voglar, Tone Partljič, Matjaž Kmecl, Francka Premk, Primož Jakopin, Rajko Muršič, Marjan Pungartnik, Peter Tomaž Dobrila, Franci Pivec, Matjaž Mulej in Miran Hladnik === Na sobotnem Slovlitovem žuru na Srednji Dobravi pri Kropi (31. maja 2008) (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002554.html) se je zbralo 13 članov (skupaj z družinami 33 ljudi) in preživelo prijetno popoldne. Narejena sta bila en sprehod in eno kolesarjenje, kovaški muzej v Kropi je doživel en obisk, popit je bil mnog kozarec in izrečena prenekatera beseda. Boža Krakar Vogel je iz Tübingena zbranim poslala lepe pozdrave. -- miran === Tri grafomanije Toneta Pretnarja Rajku Korošcu Raj kot zemeljski vrtič Aspektira nežne ptice: Jabolka so kot potice, Kot klobasa pa je vic, Uj! že jemlje svet hudič. Rekruta kliče domovina, Armada kliče te v naročje. Je še v rezervi glažek vina, Ki spraznil ga boš po otročje. Up tvoj za nas je zgodovina. (6. 10. 1984) Ob poroki je dobil Rajko od Tončka naslednjo pesmico: Raj naj se na stežaj odpre življenju, Arcnija naj ti nepotrebna bo, Jeruzalem je vino in nebo Kipi k objemu in kipi k vstajenju. Usta telo privedejo k trpljenju. Naj tja nikar te ne privedejo, Angeli vaju naj varujejo, Nihče naj ne utone v časa zrenju. Obetov sto in sto prinaša čas, V obetih skrivajo reči sledi, Otrok naj slednjo nežnost prebudi, Povrne času časa naj obraz, Obličje sebe naj razveseli, Tako bo veselilo tudi nas. In še ena o skupni poti v Krakov maja 1984: Srečali smo se v Dšbrowi, smo popili dolg požir, prvi je požiral Tone, Miran žvečil je svoj pir. Vladek nas gosti kot kralje, ampak že hitimo dalje s Silvijo in Rajkom v Krakov, s svojim avtom ne pa z vlakom. Jutri, preden jutro sine, bomo pred pragom domovine? --- From: To: Sent: Tuesday, May 27, 2008 8:24 PM Subject: Rajko Korošec Osebnost, vedno prijazen, razgledan, načitan ... Čeprav je bil iz istih krajev kot jaz, sva se srečevala prav v Ljubljani. Žal mi je, da nas je zapustil. Alenka Jensterle-Doležal --- From: "Barbara Sosic" Sent: Thursday, May 29, 2008 10:31 AM [...] že zjutraj sem šla mimo Rajkove vežice na Žalah. Škoda ga je bilo. Za takimi ljudmi ostane praznina. [...] === Novi besedili za korekturo: http://sl.wikisource.org/wiki/Milko_Vogrin -- Jakob Sket, Milko Vogrin: novela, 1883 http://sl.wikisource.org/wiki/Povestnik_v_sili -- Pavlina Pajk, Povestnik v sili: novelica, 1883 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 2 20:29:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Jun 2008 20:29:02 +0200 Subject: [SlovLit] Romanje za Trubarjem Message-ID: <00ca01c8c4de$8982e5a0$3200a8c0@P4> From: "Boža Krakar Vogel" To: "miran" Sent: Monday, June 02, 2008 7:37 PM Subject: Romanje za Trubarjem Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je od minulega četrtka do nedelje organiziralo ekskurzijo po krajih Trubarjevega življenja in dela v Nemčiji. Po idiličnih krajih bavarskega in virtemberškega nigdirdoma (Nurnberg, Rothenburg, Tubingen, Derendingen, Urach, Kempten) je potovala za tri avtobuse ljudstva, katerega del je predstavljal pevski zbor Cantemus in pevka Bogdana Herman, odlično usposobljeni za izvajanje Trubarjevih, Gallusovih idr. priložnosti primernih pesmi. Prepevali so na dvojezičnih evangeličanskih prireditvah v Rothenburgu, Derendingenu in Kemptnu, ki so jih vodili nemški in slovenski duhovniki z G. Ernišo na čelu, na polaganjih vencev pri že prej ali ob tej priložnosti na novo odkritih spominskih obeležjih, kjer so vedno sodelovali dobro poučeni predstavniki lokalnih oblasti in kulturnega življenja (slovenski konzul iz Munchna in kulturna atašejka iz Berlina sta tudi bila). Skupaj s slovenskimi govorniki ter predavatelji so razkrivali Trubarjevo delo, njegov verski in kulturni pomen za slovenski, nemški, hrvaški in srbski prostor (predavali so M. Kerševan o Trubarjevih stikih z univerzo v Tubingenu ter o Trubarjevih reformatorskih vzornikih, B. Debenjak o pomenu Trubarjeve družbene akcije in Cerkovne ordninge, M. Glavan o Trubarju kot tvorcu knjižnega jezika in začetniku književnosti, Zvone Štrubelj iz Stuttgarta o T. delu za Južne Slovane - nekakšen potujoči simpozij, vsak dan malo; zaresen, mednarodni bo ta teden v Tubingenu). Ob strokovnih informacijah primerno vznesene besede o Trubarju preroku, dobrotniku, zagnancu, neutrudnem borcu, ustvarjalnem evropskem formatu. Presenetljiva novost je bilo (vsaj za nekatere) slišati metodično zapisan in ob tej priložnosti v dramatizirani obliki prebran z ekzempli popestren cerkveni red, s katerim je ob prihodu v Kempten Trubar določil pravila verskega življenja, veljavna v tej fari več stoletij - nemara je celo dobil pri tem kanček navdiha za kasnejšo Ordningo. Besede so krepili vidni vtisi slikovitih srednjeveških mest, cerkva, v katerih je deloval Trubar, valovite zelene pokrajine, podobne njegovi rodni, in tu in tam ganotje, da stojimo na mestu tiskanja prve knjige ali ob grobu njenega avtorja, pa da ga Nemci v njegovih krajih zelo cenijo in tudi primerno tržijo čokoladice z njegovo podobo, kakršnih pri nas ni najti . Poučna, po zaslugi glasbenega programa estetsko zadovoljiva, po zaslugi društva Primož Trubar dobro pripravljena, slovesnih trenutkov polna ekskurzija. Tudi zabavna, po zaslugi poskočnega harmonikarja in skupnega petja, pa kulinarično bogata po zaslugi prekmurskih članov te odprave. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 3 08:21:15 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jun 2008 08:21:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenistična_gesla_v_poljski_Wikipedi ji_--_O_Simone_de_Beauvoir Message-ID: <005901c8c542$086e0300$3200a8c0@P4> http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah -- v poljski Wikipediji so naslednja nova slovenska gesla: http://pl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Tav%C4%8Dar -- Ivan Tavčar http://pl.wikipedia.org/wiki/Dane_Zajc -- Dane Zajc http://pl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj -- Ivan Pregelj http://pl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik -- Fran Levstik http://pl.wikipedia.org/wiki/Fran_Sale%C5%A1ki_Fin%C5%BEgar -- Fran S. Finžgar http://pl.wikipedia.org/wiki/Alojz_Rebula -- Alojz Rebula Prosimo za popravke. Prosimo poloniste, da na seznam slovenističnih gesel, ki jih je treba napraviti (Zdzisław Darasz, Joanna Sławińska, Wladisław Kryzia, Franc Drolc, Vojeslav Mole), na začetni projektni strani vnesejo še svoje preference. Gesla pišejo/prevajajo/prirejajo poljski študentje na študijskem bivanju pri nas. -- miran === Vladka Tucovič (vladka.tucovic na guest.arnes.si) prepošilja vabilo na simpozij o S. de Beauvoir 28. 9. 08 v Zagrebu, ki ga organizira Center za ženske študije (zenstud na zamir.net ; www.zenstud.hr ; Sandra Prlenda), Berislavićeva 12, Zagreb. Tam tudi več informacij. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 3 18:06:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Jun 2008 18:06:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Program_4=2E_slovensko-hrvaškega_sre čanja_v_Jeruzalemu_13=2E/14=2E_junija_2008_--_Ind oarijski_in_slovanski_jeziki Message-ID: <023f01c8c593$d858c5e0$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/jeruzalem.html -- dokončni program 4. slovensko-hrvaškega srečanja v Jeruzalemu 13./14. junija 2008, z jedilnim listom, povzetki in Vrazovo pesmijo o Babjem klancu iz leta 1839. -- miran ==== From: "Joseph Skulj" Sent: Tuesday, June 03, 2008 5:26 PM Subject: Konferenca-Izvor Evropejcev [...] opozarjam vas na konferenco 'Izvor Evropejcev/Origin of Europeans', 6. in 7. junija 2008. Mesto konference: Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva ul. 1/IV, Ljubljana (http://www.veneti.info/index.php?lang=si). Med drugimi bo predavala tudi dr. Snejina Sonina o sorodnosti Indoarijskih jezikov s slovanskimi. Dr. Sonina ima doktorat (Ph.D.) iz University of Toronto iz lingvistike, prej pa si je pridobila magisterij (M.A.) iz francoske literature in tudi doktorat (Ph.D.) iz Herzen State Pedagogical University of Russia (St. Petersburg, Rusija) iz romanskih jezikov. Ima tudi magisterij (M.A.) iz Central European University (Budimpešta, Madžarska) iz sredjeveških študij. Sedaj je predavateljica na University of Toronto, obenem pa še študira sanskrt. Predavanje, čeprav v angleščini, bo zanimivo, ker bo imela veliko primerjav prav s slovenščino. Lep pozdrav, JŠ From spela.vintar na guest.arnes.si Tue Jun 3 22:57:42 2008 From: spela.vintar na guest.arnes.si (Spela Vintar) Date: Tue, 03 Jun 2008 22:57:42 +0200 Subject: [SlovLit] = poletna_terminološka_šola Message-ID: <4845B046.5060607@guest.arnes.si> Spoštovani, vabimo Vas, da se udeležite *Poletne terminološke šole*, ki bo potekala *od 4. do 6. septembra 2008 v Ljubljani*, v prostorih ZRC SAZU, Novi trg 2, v organizaciji Sekcije za terminološke slovarje in Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter organizacij EAFT (The European Association for Terminology) in TermNet (International Network for Terminology). Poletna terminološka šola bo organizirana v obliki predavanj, praktičnih delavnic in okroglih miz. Predavatelji bodo predstavili različne terminološke teme, okrogli mizi z mednarodno udeležbo pa bosta obravnavali terminologijo v narodnem jeziku in dvo-/večjezičnost globalne družbe ter načrtovanje terminologije v slovenskem prostoru. Ker je število prostih mest za udeležence na delavnicah omejeno, Vas prosimo, da ob prijavi navedete, katerih delavnic bi se želeli udeležiti. 1. Vojko Gorjanc, Nataša Logar: Oblikovanje terminoloških korpusov 2. Darja Fišer, Špela Vintar: Delo s terminološkimi korpusi 3. Borislava Košmrlj Levačič: Predstavitev uporabniške računalniške aplikacije SlovarRed 2.1 za redakcijo terminoloških slovarjev Delovni jeziki bodo slovenščina, hrvaščina in angleščina (zagotovljeno simultano tolmačenje v slovenščino). Ker je število udeležencev omejeno, Vas prosimo, da se *do 30. 6. 2008* prijavite na e-naslov: mojca.zagar na zrc-sazu.si oz. po pošti na naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Sekcija za terminološke slovarje), Novi trg 2, 1000 Ljubljana. Prijava naj vsebuje: ime in priimek, poklic, ime ustanove, kjer ste zaposleni (za študente ime fakultete), e-naslov za obveščanje in podatek o tem, katerih delavnic bi se želeli udeležiti. Kotizacija je 200 evrov (za študente ni kotizacije). Udeleženci bodo dobili certifikat, na podlagi katerega lahko študentje v določenih študijskih programih uveljavijo kreditne točke. Z veseljem pričakujemo Vašo prijavo na Poletno terminološko šolo, Marjeta Humar, spec. v hum. predsednica organizacijskega odbora Podrobnejši program terminološke šole bo v kratkem objavljen na http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/35. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Jun 4 12:30:06 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Wed, 4 Jun 2008 12:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] Hrvaski pisatelji na FHS v Kopru Message-ID: <20080604_103006_092804.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Collegium artium, Drustvo slovenskih pisateljev in Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanisticne studije Koper vas vljudno vabijo na literarno popoldne s hrvaskimi pesniki in pisatelji, ki bo v cetrtek 5. junija 2008 ob 17.00 v Foresteriji na Titovem trgu 5 v Kopru. V okviru izmenjave med Drustvom slovenskih pisateljev in Hrvatskim drustvom pisaca bodo nastopili avtorji in avtorice raznolikih zvrsti, profilov in poetik: IGOR SUMANDRA, TATJANA GROMACA, ZELJKO IVANJEK, ANA DOKI?-PONGRACIC. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 5 18:15:59 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jun 2008 18:15:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Dve_močno_nasmeteni_pripovedi_iz_1885_ za_popravit_in_dva_Hladnikova_članka_za_prebrat_- -_Dva_dogodka_za_obiskat Message-ID: <004801c8c727$729ad1e0$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Arabela -- Pavlina Pajk, Arabela (1885) http://sl.wikisource.org/wiki/Slika_in_srce -- Jakob Sket, Slika in srce: novela (1885) http://lit.ijs.si/cvetje.html -- za katere rože gre v Cvetju v jeseni? (predavanje za letošnji SSJLK) http://lit.ijs.si/trubar_internet.html -- ali je Trubar poznal internet? (referat na simpoziju Trubar in internet) === From: "Barbara Bračič-Fabjančič" Sent: Thursday, June 05, 2008 12:29 PM Subject: VABILO NA LITERARNI VEČER Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana, vabi na bralni in diskusijski večer Posluh za različnost srbščine in slovenščine iz serije diskusijskih in bralnih večerov Avtor in prevajalec: sinergije Društva za mednarodne kulturne povezave Sinji krog. Dogodek bo v torek, 10. 6. 2008 ob 18.30, dvorana KOŽ, 3. nadstropje. Spremljali bomo navzkrižno avtorsko branje skupaj z branjem prevodov iz srbščine v slovenščino ter iz slovenščine v srbščino. Sodelujejo avtorji in prevajalci Veronika Simoniti, Miša Pasujević in Barbara Pogačnik. Veronika Simoniti je prozna avtorica (Zasukane štorije, LUD Literatura), Barbara Pogačnik piše poezijo (Poplave, Mladinska knjiga), Miša Pasujević pa je priznan avtor tako na področju poezije kot proze. Slednji je obe avtorici prevedel v srbščino, v slovenščini pa je predstavljen s svojim pesniškim delom, v kratkem bo revijalno izšlo tudi nekaj proznih odlomkov. V soočenje avtorjev z njihovimi prevodi in nasprotno se bo vpletel tudi pogovor o prevajanju in značilnih težavah, na katere naletimo kljub sorodnosti jezikov. S poglabljanjem v tančine drugega jezika namreč najbolje spoznamo tudi svoj lastni jezik. === From: "Osolnik, Vladimir" From: Petra Kolmančič Sent: Wednesday, June 04, 2008 12:42 PM Subject: simpozij o literaturi italijanske manjšine Vabimo vas na simpozij Literatura italijanske manjšine v Sloveniji, ki poteka v okviru prireditev Književnost manjšin in etničnih skupin v Sloveniji, ki jih v evropskem letu medkulturnega dialoga organizira Mladinski kulturni center iz Maribora. Simpozij bo v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo na Kongresnem trgu 13 v Ljubljani 10. junija ob 19. uri. Na simpoziju se bosta z referatoma predstavila Gašper Malej in Mario Steffe, simpozij pa bodo popestrila literarna branja manjšinskih besednih ustvarjalcev. Več na http://www.mkc.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 5 20:31:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Jun 2008 20:31:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Pretnarjev_nagrajanec_Kari_Klemel=E4_v_T ržiču Message-ID: <007e01c8c73a$6849d980$3200a8c0@P4> From: "Marija Marsic" Sent: Thursday, June 05, 2008 8:11 PM Subject: Pretnarjev nagrajanec Kari Klemelä v Tržiču Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Občina Tržič v sodelovanju z VELENJSKO KNJIŽNO FUNDACIJO vabita v torek, 10. junija 2008, ob 20. uri v Vilo Bistrica na srečanje z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Karijem KLEMELO. Drugo leto zapored bo Tržič gostil delegacijo Lirikonfesta iz Velenja, z njo pa prihaja v goste ambasador slovenske književnosti in jezika na Finskem Kari Klemelä. S Pretnarjevim nagrajencem se bo pogovarjal pobudnik in ustanovitelj Pretnarjeve nagrade, književnik in prevajalec Ivo Stropnik. Glasbeno bodo večer obarvali učenci in učitelji Glasbene šole Tržič: Eva Aljančič, saksofon (učitelj Franci Podlipnik, prof.), klavirska spremljava Tanja Ahačič, prof., Žiga Jan Krese, trobenta (učitelj Marijan Bone), klavirska spremljava Tanja Ahačič, prof., Nena Bogataj in Pia Bečan, duet flavt (učiteljica Andreja Pogačnik, prof.), klavirska spremljava Primož Ahačič, prof., program bo povezoval Janez Kikel, za prijetno druženje in zaključek srečanja bo poskrbela Vila Bistrica, d.o.o., Pot na Bistriško planino 29, 4290 Tržič. Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade, ki jo v organizaciji Književne asociacije Velenika in Velenjske knjižne fundacije ter pod glavnim pokroviteljstvom Ministrstva RS za kulturo, Mestne občine Velenje in družbe Gorenje podeljujejo od leta 2004 na tradicionalnem Herbersteinskem srečanju književnikov oz. od 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju, se je letos odločil izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnemu razširjevalcu in ambasadorju slovenske književnosti in jezika na Finskem - Kariju Klemeli (1955), finskemu prevajalcu, založniku in prijatelju slovenske literature in jezika - za večletno posredovanje slovenske literature na Finsko in vzpostavljanje finsko-slovenskih književnih stikov. Pretnarjeva nagrada, s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika, je mednarodno priznanje oz. osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. S sprejemom Pretnarjevega nagrajenca se od leta 2007 dalje dogodku pridružuje Občina Tržič. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005), Gančo Savov (Bolgarija, 2006) ter zakonca Božena in Emil Tokarz (Poljska, 2007). Kari Klemelä (roj. 3. maja 1955) je finski književni prevajalec, založnik, fotograf in vodja Finsko-slovenskega kulturnega in prijateljskega društva Slovenia-seura. Na univerzi v Kijevu je študiral ruščino (1976-77), na univerzi v finskem mestu Turku (1977-85) primerjalno književnost, etnografijo, ruščino in druge jezike, v poletnih tečajih v Ljubljani slovenščino (v letih 1998 in 1999) ter na univerzah v Zagrebu in Dubrovniku (2004 in 2006) hrvaščino. Leta 1984/85 je delal v civilni službi v finskem samostanu Uusi-Valamo, med 1987-90 v univerzitetni knjižnici v Turkuju, od leta 1987 pa predvsem prevaja književnost. Doslej je izdal okrog 50 knjižnih prevodov iz 10 jezikov, od tega 25 iz ruščine, 6 iz angleščine, od leta 1997 pa 15 del južnoslovanske proze in poezije. Je prvi in trenutno edini na Finskem, ki prevaja iz izvirnih jezikov iz vseh južnoslovanskih književnosti (razen bolgarske). Iz slovenščine je doslej prevedel osem knjig (Evald Flisar: Čarovnikov vajenec, Velika žival samote; Aleš Debeljak: Somrak idolov, Mesto in otrok; Maja Novak: Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah; Boris Pahor: Nekropola; Tomaž Šalamun: Izbrane pesmi 1966-2006; Janko Prunk: Kratka zgodovina Slovenije) (iz gradiva Lirikonfest '08). Marija MARŠIČ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 6 00:11:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Jun 2008 00:11:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_dvoje_Hladnikovih_predavanj_--_Info rmacijske_baze_založbe_Walter_de_Gruyter Message-ID: <00f801c8c759$1535c000$3200a8c0@P4> http://lit.ijs.si/grad_pisma.html -- Gradnikova pisma. http://lit.ijs.si/kakoselimo.html -- Kako selimo slovensko književnost na splet. === From: "Jaka Štoka" Sent: Thursday, June 05, 2008 10:09 PM Subject: KNJIGARNA MATICA & WALTER DE GRUYTER Do 29. avgusta lahko izkoristimo promocijski prosti dostop do elektronskih baz založbe Walter de Gruyter. Izberi "Databases of K. G. Saur Verlag" in potem eno od baz: World Biographical Information System (WBIS) Online http://db.saur.de/WBIS/ Deutsche Literatur des 18. Jahrhunderts Online (18th Century German Literature Online) http://db.saur.de/DLO/ International Bibliography of Periodical Literature (IBZ) International Bibliography of Book Reviews (IBR) International Annual Bibliography of Congress Proceedings (IJBK) International Annual Bibliography of Festschriften (IJBF) Bibliography of Italian Scholarly Literature (AIDA) Dictionary of German Biography (DBE) Allgemeines Künstlerlexikon - World Biographical Dictionary of Artists (AKL) http://www.gbv.de/gsomenu/?id=home&ln=en&login=Y User-ID: saurdemo, geslo: fairways Jaka Štoka, vodja knjigarne From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 7 16:58:39 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Jun 2008 16:58:39 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Podbrezij in z Dobrave in iz testa Message-ID: <002c01c8c8ae$f9864490$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Iz_Noviga_Jorka_v_spomin oz. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/pirc/index.html -- Franc Pirc, misijonar v polnočni Ameriki, Podbrežanom, svojim nekdanjim farmanom na Krajnskem iz Novega Jorka v spomin (rokopis 81 kitic pesnitve za pretipkati). ---- http://lit.ijs.si/sozialge_sl.html -- Hladnik, Strategije socialnega obnašanja v slovenskem zgodovinskem pripovedništvu. http://lit.ijs.si/gr_op5.html -- oskubljene opombe k 5. knjigi Gradnikovega Zbranega dela, ki prinaša pisma in Pogovore z Marjo Boršnik. ---- Prešeren naša je ikona, o njem že piše vsaka mona. Naš pesnik jim pokaže figo, a mlada moram jaz slavistka se spomnit' tistih treh s plonklistka, ki o njem so napisali knjigo: -- miran From tomaz.erjavec na ijs.si Sun Jun 8 20:25:52 2008 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Sun, 08 Jun 2008 20:25:52 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovne tehnologije 2008: podaljsani rok za oddajo prispkevkov Message-ID: <484C2430.6030800@ijs.si> Rok za oddajo prispevkov za Šesto konferenco o jezikovnih tehnologijah (15. - 17. oktobra 2008, Ljubljana, IJS) je podaljšan do 20. junija. Opozarjamo pa, da prispevkov po tem datumu ne bo več mogoče sprejeti, ker gredo takoj nato že v recenzije. Več informacij o konferenci je dostopnih na http://nl.ijs.si/is-ltc08/ -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 9 17:38:36 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Jun 2008 17:38:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Trubarjevanju_in_drugim_kulturnim_maša m_na_rob Message-ID: <003801c8ca46$e30e0f10$3200a8c0@P4> Trubarjev jubilej nam pride prav za utrjevanje slovenskega kulturne identitete, ponosno poudarjanje njenega začetka v 16. stoletju in priseganje na tradicionalne vrednote knjižne kulture. S tem pa se oddaljujemo od Trubarjevega uspešnega vzorca obnašanja. Sam se namreč ni zapisal v zgodovino s pogledom nazaj v preteklost, ampak s prelomom s tradicijo ustne kulture in z odpovedjo veri staršev. Če hočemo v svetu, ki se nenehno spreminja, kulturno preživeti, se bomo morali zgledovati po tem njegovem pogumu: obrniti pogled od knjižne preteklosti v prihodnost in se podati na tvegano pot preizkušanja novih oblik socialne eksistence in komunikacije. Paradoksalno je obljubljati, kako bomo zvesto stopali po poti velikih vzornikov, ki pa so vzor prav zato, ker so znali prekiniti z zvestobo tradiciji in nehali stopati po utrjenih stezah. Koliko so ta njihova dejanja sploh vredna, če jih v spominu potlačimo in jim pripišemo drugačen, pogosto ravno nasproten pomen? Prešeren se je delal norca iz klene avtohtone slovenščine ("Poslušaj ga, kako jo on zavije, / jezika sol, lepota, de le zine"), danes pa med ljudstvom velja za njenega reprezentanta in njegovo slavo na pamet utemeljujejo z zaslugami, ki pravzaprav pritičejo Kopitarju in Bleiweisu. Kakšen komentar? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 10 07:45:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Jun 2008 07:45:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavisti_počastili_Trubarja Message-ID: <003301c8cabd$3cb12090$3200a8c0@P4> From: "Danica Rangus" To: Sent: Tuesday, June 10, 2008 12:11 AM Subject: Slavisti počastili Trubarja Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je popeljalo svoje člane na strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v Narodni in univerzitetni knjižnici ogledali neprecenljivo Trubar-Ungnadovo zbirko slovenskih in hrvaških protestantskih tiskov iz Univerzitetne biblioteke v Baslu ter prvi izvirni izvod knjige Noviga testamenta pusledni dejl, 1577. Knjige so prvič razstavljene na slovenskih tleh in so izrednega pomena za kulturno zgodovino reformacije v južni Evropi, nekatere so unikatne, odlikuje jih izjemna vezava. Razstava pomeni mednarodno počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, stvaritelja slovenske knjige, je pomemben kulturni dogodek v času predsedovanja Republike Slovenije Evropski uniji, hkrati pa potrjuje dobre kulturne in meddržavne odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Švico. Na Raščici smo obiskali Trubarjevo domačijo, si ogledali razstavo in prisluhnili razlagi vodiča. Druženje smo sklenili s ''Trubarjevo večerjo'' Pri Kuklju v Velikih Laščah. Danica Rangus From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 10 23:32:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Jun 2008 23:32:41 +0200 Subject: [SlovLit] Trubarjevanju_in_drugim_kulturnim_maša m_na_rob Message-ID: <00b001c8cb41$84988540$3200a8c0@P4> From: "Igor Žagar" Sent: Tuesday, June 10, 2008 4:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob Koti vidite, Miran, komentarjev verjetno ne bo. Najbrž zato, ker je to, kar ste napisali, za povprečnega (tipičnega, stereotipnega ali kar je še podobnega) slovenista čista blasfemija. Meni pa se zdi naravnost odlično! Čestitam! In lepo pozdravljam, Igor Ž. Žagar === From: "Marija Mitrovic" Sent: Tuesday, June 10, 2008 5:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob Dragi Miran prav presenečena sem, da tvoje razmišljanje ni povzročilo nobenega komentarja. Ali pa ni prišel na moj zaslon? Mislim da si odprl temo, ki je vredna poglobitve. Praznujemo pač velikane, cenimo rezultate njihovega dela, pozabljamo pa na izhodišča in kontekst. Pozabljamo, da so postali veliki, ravno zaradi tega, ker so se staremu uprli, ker so imeli potrebo, pogum in ideje za kaj novega. Ne sledim dosti, bolje: sploh ne sledim proslavam - ali kot praviš: mašam - ki naj praznujejo "velikane". Zanimajo me le debate, simboziji, seminarji o določenih jubilantih, kjer lahko povem in izvem kaj novega. Ker pa vsekakor obstajajo tudi tisti, ki jim paše proslava/maša kot taka, me zanima če so tudi ti, drugačni, pripravljeni sprejeti dialog. Mogoče je njim tuje tvoje razmišljanje? Lep pozdrav! Marija === From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Tuesday, June 10, 2008 12:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob "K. in Bleiweisu" - in Levstiku: in to bi utegnil biti izvir tega pripisovanja in sicer po tranzitivnosti: Levstik je bil "avtohtonist", Levstik je častil Prešerna, torej je P. avtohtonist. (Študentom sicer citiramo iz Levstikovh Napak, ampak se najbrž ne prime.) Sicer pa jasno, da bo komentar -:). Ne zameriti. Moj komentar je obrnjen proti stereotipu, da se Trubar "namreč ni zapisal v zgodovino s pogledom nazaj v preteklost, ampak s prelomom s tradicijo ustne kulture in z odpovedjo veri staršev." Trubar je bil namreč obrnjen v preteklost. Zdi se mi, da prav podoba Trubarjeva kot teološkega novatorja pomeni, da smo mu "pripisali drugačen, pogosto ravno nasproten pomen". Drži pa, da je stvar dvoplastna. Prvič, v za Trubarja samega in za vse protestante najpomembnejših vprašanjih (to so bila vprašanja "vere staršev") je bil Trubar reakcionaren in obrnjen nazaj v preteklost. Drugič, v "kolateralnih" zadevah pa so bili protestantje res obrnjeni v prihodnost: v pospeševanju šolstva, maševanju in objavljanju knjig v ljudskih jezikih. ad 1: Daleč daleč najpomemnbnejša vprašanja za protestante so bila verska vprašanja: vse, kar so počeli, so počeli zato, da bi ljudje spoznali, citiram iz prve sl. knjige, "to pravo STARO (sic!) vero (torej hoče restituirati natanko "vero staršev", op. AB), tega pravega Boga, de bodo vedeli nemu prov služiti, de bodo vedeli, kaj je ta greh, kaj je ta zapuvid inu obluba božja (ta obluba je, da nas bo Bog odrešil zaradi zaslug, ki jih je za človeštvo pridobil Jezus; op. AB), zakaj je Jezus, Sin Božji, človek postal, koku mi skuzi to vero v Jezusa K. odpuščane vseh grehov, gnado božjo ... inu ta večni leben dobodemo." In tako dalje. Luter in Trubar sta stala v vrsti teologov, ki so si stoletja nenehno prizadevali za ti. avguštinsko sintezo, za dozidavanje in popravljanje verske in teološke stavbe, katere temelje je zahodnjakom postavil sv. Avguštin na prelomu 4. in 5. stoletja (sic!). Gre torej za povratek nazaj. Hkrati se je reformacija na nek način uprla "moderni" sholastični teologiji - toda kaj je bila sholastična teologija? Poenostavljeno rečeno je to bila aplikacija logike na vero, racionalizacija vere, nekakšno teološko razsvetljenstvo. Sicer bi pretiraval, če bi rekel, da je bila reformacija protirazsvetljensko, protiracionalistično gibanje, toda vsekakor ni bila bolj racionalistična od sholastike (znan je Lutrov odpor do Aristotela; gl. Lutrove Disputacije proti sholastični teologiji http://contendearnestly.blogspot.com/2007/01/luthers-97-theses-disputation-against.html). - Torej so bili reformatorji v vprašanjih, ki so bila za njih bistvena in najpomembnejša, obrnjeni nazaj k veri staršev in proti novotarijam (proti in ne za "prekinjajne z zvestobo tradiciji"), ki so se razpasle v takratnem katolicizmu. In zelo so bili užaljeni nad očitkom, da širijo novo vero: "vi papisti širite novo vero, ne mi". Tu ni šlo za retorično gesto, za všečnost, ampak za iskreno teološko prepričanje: Bog JE ŽE govoril (nazadnje ok. leta 30 n. št.) in k temu, kar je povedal, ni kasneje nič več dodajal. Karkoli je teologija novega dodala, je brez vrednosti, če ni to novo hkrati že staro, že zapisano v Svetem pismu. (Tipičen primer so zakramenti: po protest. mnenju sta v Pismu izpričana dva, ostali pa so novost, ki jo je treba odpraviti.) Pa še eno vprašanje: zakaj je prekinjanje s tradicijo apriori vrlina? Literarni zgodovinarji radi častimo inovacije, spremembe, reforme, smatramo, da so inovacije same na sebi vrlina, ne da bi poprej dokazali, da so tradicionalne rešitve problemov napačne (gl. Stabejev komentar v Glasofilu o bolonjski prenovi). To temeljno usmeritev smo mdr. najbrž prevzeli od predmeta svoje raziskave, od novatorskih struj v literaturi; novotarija je dobra predvsem zato, ker je nova in ne zato, ker mnogo bolje opravlja neko funkcijo. To pa pomeni uvajanje estetskega kriterija (=čutnega kriterija: nova obleka je lepša, čeprav nič bolj ne greje) v znanost: literarna veda je včasih bolj kot resnici, tj. pridobivanju znanja, zavezana estetiki. Lp Aleš Bjelčevič === From: "Irma Kern" Sent: Tuesday, June 10, 2008 8:42 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob Miran, prav vesela sem tvojega razmišljanja. Slovenska majhnost se žal od Trubarjevih časov ni nič spremenila. Včasih je prav zadušno gledati in poslušati stanje duha v Slo. [...] Irma From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 11 18:12:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 11 Jun 2008 18:12:43 +0200 Subject: [SlovLit]Trubarjevanju_in_drugim_kulturnim_masam_na_rob Message-ID: <005601c8cbdd$fbd6d2f0$3200a8c0@P4> From: "Ivanka Sircelj Znidarsic" Sent: Wednesday, June 11, 2008 10:05 AM Subject: Re: [SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim masam na rob Da, spostovani gospod Miran! Trubar in Preseren res strlita dalec ven iz povprecja svojega casa, vendar nista padla z neba v svoj cas in nista odfrcala v nadzemeljsko orbito nase zgodovine, pac pa sta zrasla iz rodnih tal in dobljeno izrocilo in vedenje razsirila in nadgradila s pridobljenim lastnim znanjem, novimi spoznanji in dognanji, ki jih je prinesel njun cas (pa tudi vse to ni padlo z neba, ampak je zraslo na spoznanjih prejsnjih rodov!) ali pa sta si jih pridobila ob svojem vztrajnem delu. Vasemu veleumnemu nauku bi se lahko reklo neskoncna lahkost pametnjakovstva. Takih zgodb in njihovih uciteljev je zgodovina videla in povozila ze veliko. Na razlicnih podrocjih znanosti in tehnike se vedno znova potrjuje nujnost upostevanja preteklih (tudi zelo konkretnih, lahko bi rekli, vsaj po Vase, celo banalnih) izkusenj starih, v te pa se vkomponirajo nova spoznanja in pridobitve sodobnega casa (prim. gradnja his, mostov, posegi v okolju, zlasti pri razlicnih sanacijah, preverjanje izkusenj pri zdravljenju itd.). Vsa velika in tudi tako imenovana revolucionarna odkritja imajo podlago v tisocih drobnih spoznanj pred njimi. Humanisticno podrocje pa med drugimi tudi ni izjema. Razvija se in raste iz korenin preteklih spoznanj, ni odkrilo Amerike sele z rojstvom sodobne mladine. Kam pa pelje pomanjkanje ali celo zanikavanje meja spoznanj, svobode, nujnosti upostevanja tudi dogovornosti na osebni ali druzbeni ravni, pa imamo priliko videvati vsak dan ... Lep pozdrav! Ivanka From zoran.bozic na guest.arnes.si Wed Jun 11 22:42:33 2008 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Wed, 11 Jun 2008 22:42:33 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar_-_Preseren_-_Cankar Message-ID: <001301c8cc03$ad21f0b0$2101a8c0@Luka> Ko sem se ze resno bal, da ob "neskoncno lahkem pametnjakovstvu gospoda Mirana" sploh ne bo nobenega polemicnega odziva (menec, da je Trubarjev revolucionarni duh ze povsem zamrl in da dandanasnji nihce ne bi rad posnemal njegovega stanovskega kolege Petra Kupljenika, ki je zaradi "verbalnega delikta" po 133. clenu KZ koncal na grmadi na Roznem trgu sredi vecnega mesta), se je oglasila gospa Ivanka in zapisala same neskoncno tehtne in tezke modrosti. Naj se ji pridruzim. "Trubar je bil prvi, Preseren najvecji, Cankar pa najpomembnejsi," je modrovala moja pokojna gimnazijska uciteljica slovenscine, pri cemer je seveda zamolcala, da je imel prvi kar tri zene, da je bil drugi skoraj pedofil in da ni umrl zaradi vodenice, pac pa so mu razpadla jetra, ter da se je tretjemu v dneh pred smrtjo pojavljal delirium tremens. Trubar, Preseren in Cankar - trije veleumi in vendarle tudi povsem "cloveski" ljudje, krvavi pod kozo, z vsemi napakami in slabostmi. Za casa zivljenja preganjani ali zanicevani, izobceni, v stalnem sporu s socasno oblastjo in represivnimi organi drzave. Po smrti pa seveda povelicanje in dandanasnji tri najpomembnejse ikone slovenskega obcestva. Ce poenostavim in malo posplosim, je potekal postopek kanonizacije (beri: beatifikacije) priblizno takole: najprej ignoriranje, potem cenzuriranje, za njim modificiranje in nazadnje glorificiranje. V kratki zgodovini (seveda ne VKPb) dvajsetega stoletja jih je vsakokratna oblast znala izkoristiti in uporabiti za svoje, pogosto precej pritlehne cilje. Ampak njihova literatura, nastala tudi na podlagi bridkih osebnih izkusenj in razocaranj, govori mimo oblasti, neposredno danasnjemu bralcu. "Sem videl, de svoj coln po sapi srece, komur sovrazna je, zastojn obraca, kak veter nje nasproti temu vlece, kogar v zibeli vid'la je beraca; de le petica da ime slovece, de clovek toliko velja, kar placa. Sem videl cislati le to med nami, kar um slepi z goljfijami, lezami!" je zgrozen France. "Malodusnost in malobriznost kopljeta narodu prezgodnji grob," je zaskrbljen Ivan. Ampak Primoz svari: "Oli zludi nje, kir h taki pregrehi inu golufiji melce, zuper ne pridigujo inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim casu ne dejo." In zato nikoli ne posiljaj sprasevat, komu govorijo Trubar in Preseren in Cankar: govorijo tebi! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 00:00:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 12 Jun 2008 00:00:47 +0200 Subject: [SlovLit] obletnice References: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A19A3E7@FFS1.ff.uni-lj.si> Message-ID: <017901c8cc0e$9bd27a90$3200a8c0@P4> From: "Orel, Irena" Sent: Wednesday, June 11, 2008 11:41 PM Subject: obletnice Miran, debata je živa, vrgel si kost, sprožil se je plaz. Nisem se hotela odzvati, tole sem napisala pred nekaj dnevi. Vsak jubilej daje možnost ne le za "ponovno odkrivanje" preteklega, temveč tudi za ovrednotenje našega časa, za presojo lastnega dela, tudi Trubarjev jubilej je lahko priložnost za prevrednotenje pogledov z današnjega razgledišča, za iskanje poti v novih razmerah, v zgodovini iščemo pozitivne zglede, ki presegajo ozke okvire časa, pri njem lahko občuduje vsak po svoji izbiri: tokrat opevano domoljubje ali uporništvo, iskanje resnice in pravega spoznanja, božjega ali občečloveškega, samoniklo razmišljanje, svobodo duha, zvestobo sprejeti ideji, lastnemu prepričanju, medkulturno sožitje, narodno zavednost, brezkompromisnost, intelektualno širino, socialni čut, evropsko povezovalnost, izvirnost, vztrajanje na svojih stališčih, njegovo vizionarstvo, kritično in samokritično presojo ali pa versko gorečnost, bojevito kljubovalnost, izgorevanje za svojo resnico in ideale, ostro nasprotovalnost, nesprejemanje, obsojanje drugačnega, ideološki boj ... in še marsikaj bi lahko našli na obeh straneh. Tudi utrjevanje slovenske kulturne identite se lahko uresničuje na različne načine, tudi izven utrjenih poti in tradicionalnih okvirov, morda celo z njenim nepriznavanjem. Dejansko smo vedno uprti s pogledom naprej, v prihodnost, četudi ne moremo izbrisati preteklosti, čeprav si še tako želimo, smo njen podaljšani del, hočeš nočeš nas povsod obkroža, v naravni in kulturni podobi, tudi Trubar je bil del nje, čeprav je začel navidezno iz nič in se postavil po robu tradicionalnim zakonom in dogmam ter izhajal iz novih temeljev. Vsakršna mitizacija, tudi Prešernova, je zameglila zasluge in ideje drugih ali drugače mislečih sodobnikov, naše črno-belo gledanje onemogoča "pravo spoznanje", videnje le pozitivnega in njegovo poveličevanje na eni strani ter negativnega in njegovo izničevanje na drugi ustvarja neresnično podobo o naših kulturnih ustvarjalcih, vrednote so se skozi obdobja spreminjale, zato lahko danes z distance brez vsakršnih predsodkov spoznamo in priznamo aktualizirano videno vrednost na eni in drugi strani, kar pa nam v zagrizenem in enostranskem boju mnenj in samozadostnosti stališč na mnogih področjih še danes ne uspeva najbolje. Tudi pri Prešernu lahko vsakdo najde svojo vrednoto, po kateri mu je blizu, njegov posmeh "klenemu jeziku" pa je vpet v druge, literarnonazorske okvire, ki jih Ti kot literarni "zgodovinar" bolje poznaš. Znanost naj ne bi temeljila le na ozkomislečem zagovarjanju enega vidika, ampak kritično in pravično upoštevala ves družbeni, duhovni, duševni spekter delujočih sil, razlikuje se v merilih in sredstvih, odprta je za različnost misli. Grem poslušat novo mašo na TV - okroglo mizo, ravno slišim o njegovi neuklonljivosti, ljubezni do domovine, odkritosti, delavnosti, iskrenosti, združil je Slovence - stereotipi, ki pa dobivajo svojo sporočilno vrednost v našem duhovnem svetu, če jih znamo osmisliti. Slišim misel, da je Trubar vselej nov, naj z njo zaključim. Lep trubarjevski pozdrav Irena From jaka na jaka.org Thu Jun 12 01:32:23 2008 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Thu, 12 Jun 2008 01:32:23 +0200 Subject: [SlovLit] = In_ti_si_skuštrana Message-ID: <48506087.4080703@jaka.org> spoštovani, informacija o e-literaturi: http://www.jaka.org/2008/skustrana/ je spletni naslov novega dela zadeva kombinira napis Mateje (zdaj Maje) Sever (iz kakih 18 let nazaj) in rss podatke o vremenu. (rss je programsko berljiv zapis podatkov o nečem, v primeru Agencije RS za okolje, o vremenu) no, pa imamo pesmico ali pa spletni zapis, ki se spreminja z vremenom :) tole je v New Yorku rekla Paddy: http://www.artfagcity.com/2008/06/05/and-your-hair-is-in-a-mess/ pa me zanima, če se da tudi kak odziv v domačih logih sprovocirat :) klik, Jaka http://www.jaka.org From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 08:06:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 08:06:09 +0200 Subject: [SlovLit] Trubarrep - prigodnica Message-ID: <004f01c8cc52$69f3d070$3200a8c0@P4> From: "Jani Kovacic" Sent: Thursday, June 12, 2008 6:56 AM Subject: Trubarrep - prigodnica Pa še malo dodatka o Trubarju - hitra prigodnica:* TRUBARREP * //pesem je nastala kot prigodnica ob 400 letnici požiga protestatskih knjig v decembru 2000 in je bila prvič izvedena na prvi priložnostni svečanosti pred ljubljanskim magistratom taistega leta// Svet je dost' starejš' k't mi in mars'kej se na njem godi, al' take ni na njem stvari k't je neumnost - se mi zdi! Ko je človek to pogruntal, si je knjigo brž izgruntal, da pamet bi si bolj razvil in manj neumnosti nar'dil. Knjiga, knjiga - noter je vse živo. Knjiga, knjiga - vsem je razumljivo. Knjiga, knjiga - tud' prot Aids cepivo. Knjiga, knjiga - kakšno je pecivo! Boljš' je knjigo izdat' - kot pa narod! 4x Kdo si je pri nas abecedo izmislil? Kdo je prvo knjigo nam natisnil? Ni kej tle kva kej za imet': Trubar nas je porinil v svet! Če si tak, ki pojma nima, če si tak, ki zmeraj kima Pazi! Trubar je bil res špon - taz'ga ni b'lo, k'je bil on! Knjiga, knjiga - kaj so stari rekli. Knjiga, knjiga - kaj so mamca pletli. Knjiga, knjiga - še kako se kavsa! Knjiga, knjiga - kdo, zakaj se ravsa! Boljš' je knjigo izdat' - kot pa narod! Včas so se ljudje ob ognju zbral', dol se vsedel in pripoved'val': kaj čuda se na svet' godi kaj vse po zemlji lazi in prdi. Tega se je velik' nabral' se vse zapomnit ni več dal', in zato so knjigo naredil', da vsega ne bi pozabil'. Knjiga, knjiga - te zgodbe pradavnine. Knjiga, knjiga - mladostne vse skomine. Knjiga, knjiga - kdo in kaj na svetu je! Knjiga, knjiga - za kaj na tem svetu gre! Boljš' je knjigo izdat' - kot pa narod! 4x Nihče ne more z zemlje past', več kot imamo - se ne da ukrast'; nihče zemlje nam ne prehiti, pa če se mu še tako mudi. Zato vzemi v roke knjigo, da prideš not v prvo ligo; da ne boš za papagaja ki sprašuje: Kva dugaja!? Knjiga, knjiga - SF story. Knjiga, knjiga - daj preber' - ne mori! Knjiga, knjiga - vedno bo svetila, Knjiga, knjiga - še ko bo elektrika ugasnila! Boljš' je knjigo izdat' - kot pa narod! 4x Ampak dan's je knjiga CD-rom, knjižnico daš v žep in že greš dam, ampak od ekrana trpijo oči, zato se še vedno s knjige uči. Cyber-punk je kul zadeva, zdaj vse zveš prek interneta; a s knjigo se je vse pričel in car je bil kdor jo je 'mel! Knjiga, knjiga - noter so stvari, Knjiga, knjiga - ki so b'le in ki jih ni! Knjiga, knjiga - vesolja morje! Knjiga, knjiga - širi ti obzorje! Boljš' je knjigo izdat' - kot pa narod! 4x Svet je dost' starejš' k't mi in mars'kej se na njem godi, al' take ni na njem stvari k't je neumnost - se mi zdi! Ko je človek to pogruntal . From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Thu Jun 12 10:46:33 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Thu, 12 Jun 2008 10:46:33 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar References: <001301c8cc03$ad21f0b0$2101a8c0@Luka> Message-ID: <000c01c8cc68$d4b00670$0301a8c0@uporabni4gm5h5> "najprej ignoriranje, potem cenzuriranje, za njim modificiranje in nazadnje glorificiranje" To je po mojem nekoliko stereotipno. Noben od teh treh (Trubar, Prešeren, Cankar) ni bil ignoriran. Prešeren in Cankar sta bila za življenja literarni zvezdi, Cankar tako kot danes Jančar. Tudi cenzurirana nista bila, razen Zdravljice - vsaj kolikor se spomnim, no. Njuna kanonizacija je torej potekala sproti; Prešeren ni bil kanoniziran šele1866 s Stritarjem, kot včasih slišimo, tisto je bil zaključek kanonizacije. Saj so ljudje že 1850-ga obiskovali Prešernov grob. Lp Aleš ----- Original Message ----- From: "Zoran ARNES" To: Sent: Wednesday, June 11, 2008 10:42 PM Subject: [SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar Ko sem se ze resno bal, da ob "neskoncno lahkem pametnjakovstvu gospoda Mirana" sploh ne bo nobenega polemicnega odziva (menec, da je Trubarjev revolucionarni duh ze povsem zamrl in da dandanasnji nihce ne bi rad posnemal njegovega stanovskega kolege Petra Kupljenika, ki je zaradi "verbalnega delikta" po 133. clenu KZ koncal na grmadi na Roznem trgu sredi vecnega mesta), se je oglasila gospa Ivanka in zapisala same neskoncno tehtne in tezke modrosti. Naj se ji pridruzim. "Trubar je bil prvi, Preseren najvecji, Cankar pa najpomembnejsi," je modrovala moja pokojna gimnazijska uciteljica slovenscine, pri cemer je seveda zamolcala, da je imel prvi kar tri zene, da je bil drugi skoraj pedofil in da ni umrl zaradi vodenice, pac pa so mu razpadla jetra, ter da se je tretjemu v dneh pred smrtjo pojavljal delirium tremens. Trubar, Preseren in Cankar - trije veleumi in vendarle tudi povsem "cloveski" ljudje, krvavi pod kozo, z vsemi napakami in slabostmi. Za casa zivljenja preganjani ali zanicevani, izobceni, v stalnem sporu s socasno oblastjo in represivnimi organi drzave. Po smrti pa seveda povelicanje in dandanasnji tri najpomembnejse ikone slovenskega obcestva. Ce poenostavim in malo posplosim, je potekal postopek kanonizacije (beri: beatifikacije) priblizno takole: najprej ignoriranje, potem cenzuriranje, za njim modificiranje in nazadnje glorificiranje. V kratki zgodovini (seveda ne VKPb) dvajsetega stoletja jih je vsakokratna oblast znala izkoristiti in uporabiti za svoje, pogosto precej pritlehne cilje. Ampak njihova literatura, nastala tudi na podlagi bridkih osebnih izkusenj in razocaranj, govori mimo oblasti, neposredno danasnjemu bralcu. "Sem videl, de svoj coln po sapi srece, komur sovrazna je, zastojn obraca, kak veter nje nasproti temu vlece, kogar v zibeli vid'la je beraca; de le petica da ime slovece, de clovek toliko velja, kar placa. Sem videl cislati le to med nami, kar um slepi z goljfijami, lezami!" je zgrozen France. "Malodusnost in malobriznost kopljeta narodu prezgodnji grob," je zaskrbljen Ivan. Ampak Primoz svari: "Oli zludi nje, kir h taki pregrehi inu golufiji melce, zuper ne pridigujo inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim casu ne dejo." In zato nikoli ne posiljaj sprasevat, komu govorijo Trubar in Preseren in Cankar: govorijo tebi! _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 18:10:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 18:10:11 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar in njegovi Message-ID: <017f01c8cca6$cbae62e0$3200a8c0@P4> From: "Zoran ARNES" Sent: Thursday, June 12, 2008 2:44 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar Dragi Aleš, moja trditev seveda JE stereotipna. Z njo sem hotel samo nakazati morebitno rdečo nit, notranjo logiko kanonizacije. Se pa seveda strinjam, da je pri Prešernu le-ta potekala vzporedno, vsaj od njegove smrti dalje. Da Prešeren za časa življenja ni bil ignoriran? Za Čopa in Smoleta je bil gotovo literarna zvezda (za Bleiweisa je bil to Koseski), sicer pa ga ljudje, dokler se leta 1850 ni pojavil v šolskih čitankah, niti niso kaj dosti brali, še manj pa razumeli. Glede cenzure. Cenzurirali so Krajnsko čbelico, Prešernovo nemško pesnitev V spomin Matija Čopa (šest kitic), njegov sonet cenzorjema in seveda Zdravljico. Po njegovi smrti so v čitankah cenzurirali Krst pri Savici in Novo pisarijo. Še leta 1923 so verz iz Soldaške "adijo ljub'ca, starši" spremenili v "adijo, ljubi starši"! Ignoriranje in posredno cenzura se kažeta tudi pri Cankarju (govorim o odnosu aktualne oblasti, kakor se najbolj kaže skozi šolski sistem): do konca prve svetovne vojne se praktično ne pojavlja v šolskih berilih (sploh pa ne z današnjega zornega kota njegova najpomembnejša besedila), čeprav se pojavljajo njegovi sodobniki oz. še živeči ustvarjalci. LP Zoran ==== From: "Marjana Hodak" To: Sent: Thursday, June 12, 2008 11:46 AM Subject: Iz korenin preteklosti rastejo plodovi sedanjosti Tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani se je pridružila praznovanju 500-letnice Trubarjevega rojstva. Dijaki dveh oddelkov poklicno-tehniškega izobraževanja so za praktični del poklicne mature pripravili projekt *Iz korenin preteklosti rastejo plodovi sedanjosti*. Preučevali so Trubarjev čas in obudili spomin na jedi kmečke in gosposke kuhinje. Pripravili in postregli so na primer žajbljeve krapce, kunčjo pašteto na listih polente, srnino ragujevo juho z ajdovo kašo, ribo presenečenja, samostansko zelenjavo, zeliščni kruh, pečeno kašo s slivami, medeno potico, polnovreden jabolčni kolač in druge dobrote. Slavnostne prireditve, ki je bila 10. junija 2008 na Turjaškem gradu in jo je povezoval maturant - graščak, so se udeležili številni vabljeni gostje, med drugimi tudi dr. Alenka Šverc, državna sekretarka na MŠŠ, Anton Zakrajšek, župan Velikih Lašč, in Eric Rauscher, vrhunski francoski kuhar in direktor restavracije Chez Eric. Fotografije si lahko ogledate v galeriji http://picasaweb.google.com/ssgtlj/ProjektVPoAstitev500LetniceRojstvaPrimoATrubarja Marjana Hodak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 18:10:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 18:10:23 +0200 Subject: [SlovLit] Dve vabili Message-ID: <018001c8cca6$d2e883b0$3200a8c0@P4> From: "Znanstvena založba" Sent: Thursday, June 12, 2008 11:39 AM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v četrtek, 19. junija 2008, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Avtorji in uredniki bodo predstavili nove publikacije Znanstvene založbe. Niko Hudelja: Nemški teksti III za študente zgodovine Jasmina Markič, Barbara Pihler, Alejandro Rodríguez Díaz Real, Gemma Santiago Alonso, mag. Marjana Šifrar Kalan: El verbo en espanol. Ejercicios practicos Chikako Shigemori Bučar: Voice in Contrast - Japanese and Slovene (protistava glagolskega načina v japonščini in slovenščini) (Razprave Filozofske fakultete) ==== From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Thursday, June 12, 2008 2:34 PM Subject: Vabilo Vabimo Vas na BRANJE UDELEŽENCEV MEDNARODNE PREVAJALSKE DELAVNICE V OKVIRU FESTIVALA SPOGLEDI 2008 / FLYRTING 2008, ki poteka od 9. do 14. junija v Slovenski Bistrici in Mariboru. Branje bo potekalo v PETEK, 13. junija ob 18.00. uri v Literini knjigarni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 18:29:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 18:29:03 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar Message-ID: <021401c8cca9$6e6a51e0$3200a8c0@P4> From: "Zoran ARNES" To: Sent: Thursday, June 12, 2008 5:51 PM From: "Aleksander Bjelčevič" To: "Zoran ARNES" Sent: Thursday, June 12, 2008 4:32 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubar - Preseren - Cankar Hvala za podatke, da je bilo cenzuriranja Prešerna več; sproti pozabljam. Cenzura 5. Čbelice pa morda kaže, da cenzuriranje ni bilo omejeno na Prešerna (spet govorim po spominu). Ni pa res, da Prešeren ni bil zvezda svojega časa in da ni bil zvezda za Bleiweisa in staroslovence. Bil je: Bleiweis ga je objavljal, Koseski pa se pojavil šele 1844, ko je Prešeren nehal pisati - torej Prešeren sploh ni imel tekmeca oz. ga je imel le v kratkem času okoli politično napetih let 1844-1849. Kak popstar je bil Cankar, lahko sklepamo po tem, da je honorarje dobival vnaprej in da se ga kritiki takorekoč niso upali direktno kritizirati, ampak so prvo tipkano stran porabili za govoričenje, kako velik mojster jezika, forme, skratka estetike je Cankar, seveda, nihče mu ni enak, toda tale morala, to pač ni za mladino. Da ni bil za čitanke, pa po mojem ne pomeni cenzure v ožjem pomenu besede (jaz Braneta Mozetiča ali Henryja Millerja tudi ne bi dal v OŠ učbenike; še manj kake profašistične literature, rasistične literature ipd. Hočem reči: ni družbe, ki bi bila moralno neobčutljiva, najbolj naravno je, da cenzurira, kar jo spodkopava. - Ampak to ni najina tema.) oz. ne kaže, da je bil Cankar (+ Prešeren + Trubar) izjema (če si to hotel reči). lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 18:38:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 18:38:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Uvod_v_mladinsko_književnost_=28Wikikn jiga=29 Message-ID: <022601c8ccaa$baf67600$3200a8c0@P4> From: "Milena Mileva BLAZIC" Sent: Thursday, June 12, 2008 5:16 PM Subject: Wikiknjiga Dragi Miran, v vednost ti pošiljam drugi projekt oz. Wikiknjigo, ki jo delam s študenti PV (Predšolske vzgoje) pri predmetu Metodika jezikovne vzgoje - mladinska književnost. Študenti so si najpogosteje v dvojicah izbrali področje in napisali seminarske naloge. Kljub začetnim tegobam so jih notranje motivirani tudi po trikrat popravljali. Wikiknjiga http://sl.wikibooks.org/wiki/Uvod_v_mladinsko_knji%C5%BEevnost Stuktura Wikiknjige http://sl.wikibooks.org/wiki/Wikiknjige:Wikiprojekt_Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost Projekt Seznam slovenskih mladinskih pisateljev z naštetimi deli bo potekal malo počasneje, predsem zaradi avtorskih pravic. http://sl.wikisource.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_pisateljev_s_pripadajo%C4%8Dimi_deli in http://sl.wikisource.org/wiki/Zbirka_slovenskih_pravljic . Toda, tudi Rim ni bil zgrajen v enem letu. Prvo leto projekta je za nami, zato bi v naslednjih letih oba projekta popravljali, dopolnjevali (2. leto projekta) in na osnovi pogovorov s kolegi/cami na PEF tudi prevajali v angleščino (3. leto projekta). LP, Milena From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 12 20:14:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Jun 2008 20:14:51 +0200 Subject: [SlovLit] Taras Kermauner 13. 4. 1930 -- 11. 6. 2008 Message-ID: <028f01c8ccb8$360cb3b0$3200a8c0@P4> "Mene ta 'slava' v javnosti, ki ni pričakovana, načenja od znotraj, namreč manj mi dopušča pisanja, svobode, distance, zapleta me v nove in nove povezave, ki so zaenkrat sicer zelo zanimive, nikdar jih ne bi pričakoval, k meni hodijo 'pomembneži', ki se prej zmenili niso zame (kot k Tolstoju v Jasno Poljano, tudi Vošnjak?), kar mi godi, a obenem hočem, da so ti odnosi ustvarjalni, torej ne površni, torej se moram v njih angažirati, torej ... sranje." (Iz pisma Tarasa Kermaunerja 29. 3. 2008) Vesel sem, da sem te poznal. -- miran http://sl.wikipedia.org/wiki/Taras_Kermauner http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri76/target7.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 14 22:13:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Jun 2008 22:13:32 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar -- Trubarrep Message-ID: <00db01c8ce5b$1f700540$3200a8c0@P4> From: To: Sent: Friday, June 13, 2008 10:22 AM Subject: Re: Trubar - Prešeren - Cankar Debati na temo kulturnih in se drugih mas velja dodati, da jih zlepa ni prevec, kajti sicer se stirim glagolnikom - ignoriranje, cenzuriranje, modificiranje in glorificiranje - pridruzi se pojmovna zveza usodna povrsnost. V zajetnem Kronoloskem slovarju vesoljne zgodovine, ki jo je predlani izdala moskovska zalozba Eksmo, je od velike trojice Trubarja, Preserna in Cankarja omenjen samo Trubar, ces da se je rodil na Rascici pri Novem Pazarju. Na drugi strani pa je bilo v Delu z dne 30. 5. letos pod naslovom Ruski postar in majhna razlika prebrati stavek: Ko je Stalin na rob seznama pojskih oficirjev v Katinu zapisal: "Razseliti ne postreliti!", je Berija tocno vedel, da je vejica za "ne" in ne za "razseliti"... Pisec je hotel s tem stavkom izpostaviti razliko med Rusi in Francozi, "pozabil" pa je povedati, da sta bila tako Stalin kar Berija pravzaprav Gruzinca. Vlado Nartnik === From: "Primoz Murn" To: "Miran Hladnik, Siol" ; "SLOVLIT" Sent: Thursday, June 12, 2008 3:29 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubarrep - prigodnica > Domiselno. ;) > > Primož M. === From: "Barbara Suša" Sent: Thursday, June 12, 2008 8:20 AM Subject: Re: [SlovLit] Trubarrep - prigodnica [...] kva je kul napisu,mislm dobr je povedu Jani, jest ne vem zakva ne bi dal ta negov rap v berila, pa še CD zraven. Pr slovi bi mogl vsi rapat, to bi moral bit del programa, ki bi mladino za slovo navdušil! Gdor bi bolš rapal bi dobil petico, tko si jest predstavlam dobro uro slove, če bi bla prfoksa. barpka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 14 22:17:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Jun 2008 22:17:37 +0200 Subject: [SlovLit] 5. prevajalska delavnica v Bielsko-Biali Message-ID: <010101c8ce5b$b1d2b0e0$3200a8c0@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Thursday, June 12, 2008 11:53 PM Subject: 5. prevajalska delavnica v Bielsko-Biali Na Univerzi v Bielsko-Biali je od 31. maja do 2. junija 2008 potekala 5. prevajalska delavnica za studente slovenscine in cescine z naslovom Kulturne razlike kot izziv za prevajalca. Delavnice se je udelezilo 48 studentov, od tega 30 slovenistov z lektoratov slovenskega jezika na Poljskem, in sicer iz Bielsko-Biale, Krakova, Lodza in Varsave. Delavnico je v okviru Slavisticnega znanstvenega krozka na Tehnicno-humanisticni akademiji v Bielsko-Biali organizirala skupina studentov slovenistike in bohemistike (glavni organizatorji so bili Maria Kaminska, Agnieszka Lamers, Pawel Powszek) pod mentorstvom dr. Agnieszke Bedkowske - Kopczyk. Financno so delavnico podprli: Tehnicno-humanisticna akademija, Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, udelezenci delavnice. Delavnica je imela pet prevajalskih sekcij, 3 slovenske in 2 ceski. V obeh jezikovnih skupinah so bila za prevajanje izbrana besedila sestih sodobnih pisateljev in pesnikov. V slovenski sekciji so studentje prevajali pesmi Marcella Potocca ter prozna besedila Andreja Blatnika. V ceski sekciji se je prevajala poezija Petra Hruske in kratka proza Lenke Danhelove. V soboto in nedeljo so studentje z mentorji v skupinah diskutirali o posameznih prevajalskih orehih v izbranih besedilih, ki so jih prejeli mesec dni pred pricetkom delavnice. V vsaki skupini sta bila dva mentorja: eden za izvirni in eden za ciljni jezik. Naloga mentorja za izvirni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik. Mentor za ciljni jezik je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku, torej poljscini. Na delavnici je sodelovalo 10 mentorjev. V soboto, 31. maja, je bil organiziran tudi literarni vecer z gosti iz Ceske, Poljske in Slovenije. Nastopili so: Petr Hruska (Ceska republika), Genowefa Jakubowska - Fijalkowska in Ewa Schilling (Poljska) ter Andrej Blatnik in Marcello Potocco (Slovenija). Zakljucku prakticnega dela delavnice v nedeljo popoldne, na katerem so posamezne skupine predstavile svoje prevajalske resitve in so bile udelezencem podeljene diplome, je zvecer sledila >slavoparty< s slovensko in cesko glasbo ter karaokami. V ponedeljek, 2. junija, pa se je odvila se prevajalska konferenca, na katerem so s prispevki sodelovali ne le profesorji, temvec tudi studentje. Medijska odmevnost: Knjizevni listi, spletne strani Slavisticnega znanstvenega krozka (http://www.warsztaty.translatorskie.prv.pl/index.html) - program, slike, porocilo v poljscini, spletne strani Car Slovenije/Czar Slowenii (http://www.czar-slowenii.pl). Slavisticni znanstveni krozek in organizatorji iz Bielska se za pomoc v organizaciji delavnice zeljo prisrcno zahvaliti Centru za slovenscino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in vsem sodelujocim mentorjem: Tatjani Jamnik, Genowefi Jakubowski - Fijalkowski, Regini Wojton, Ewi Michalski, Agati Knapik, Marcellu Potoccu, Andreju Blatniku, Vitezslavu Vilímku in Jiríju Murycu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 15 08:51:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Jun 2008 08:51:54 +0200 Subject: [SlovLit] Taras_Kermauner_--_Re=3A_Trubarjeve_ma še Message-ID: <002301c8ceb4$4d7f4280$3200a8c0@P4> From: "Jure Bohinec" Sent: Thursday, June 12, 2008 10:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Taras Kermauner 13. 4. 1930 -- 11. 6. 2008 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002594.html) [...] Nepozabno je naše srečanje z njim na Krasu, mislim da 1994. Ne vem, ali smo več filozofirali ali spili terančka, bilo pa je nepozabno, tako kot bo zame on. Odšel je, žal, res eden 'velikih'. lp jure b. === From: "Primoz Zevnik" Sent: Saturday, June 14, 2008 11:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubar -- Trubarrep (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002595.html) Kolega Nartnika moram popraviti. Stalin je bil Oset, vsak Gruzinec pa se v pogovoru zgrozi, ko omeniš Stalinovo gruzinsko poreklo. Med Gruzinici in Oseti pa je pač velika razlika. Primož Zevnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 15 11:16:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Jun 2008 11:16:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Slike_s_4=2E_slovensko-hrvaškega_sre čanja_v_Jeruzalemu Message-ID: <006701c8cec8$8326fa90$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/jeruzalem/index.html -- fotoreportaža s 4. slovensko-hrvaškega srečanja v Jeruzalemu 13. in 14. junija 2008 + program. ----- Iz knjižnega daru kolegov iz Zagreba ljubljanski slovenistiki in slavistiki: Književni časopisi 19. stoljeća: Bibliografija, 1--4 + Kazala. Ur. Vinko Brešić. Zagreb: FF, 2006, 2007 (Periodica Cratica, Serija Bibliografije). Po kazalih se gotovo da najti tudi slovenske objave. Krešimir Nemec, Povijest hrvatskog romana od 1945. do 2000. Zagreb: Školska knjiga, 2003. Eugenija Barić idr., Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga, 2005. Stipe Botica, Novi hrvatski epitafi, Zagreb: Školska knjiga, 2007. Jezik književnosti i književni ideologemi, Raslojavanje jezika i književnosti, Zobrnik radova 34. 35 seminara (Zagrebačka slavistička škola), 2006, 2007. Nova croatica: Časopis za hrvatsku književnost i kulturu, 2007. Andrija Kačić Miošić, Razgovori ugodni naroda slovinskoga. Ur. Stipe Botica. Zagreb: Školska knjiga, 2006 (Biblioteka Povjestice). Hrvoje Hitrec, Hrvatske legende. Ur. Dušan Gačić. Zagreb: Školska knjiga, 2007. Vesna Požgaj idr., Hrvatski izvana. Zagreb: Školska knjiga, 2007. Prva hrvatskoglagoljska početnica 1527 (faksimile). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 15 14:40:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Jun 2008 14:40:34 +0200 Subject: [SlovLit] Detela in Mencinger -- Bartel, Pajkova in Koder, vsi na Wikiviru Message-ID: <008801c8cee5$03117ed0$3200a8c0@P4> Novi popravljeni besedili na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Pegam_in_Lambergar -- Fran Detela, Pegam in Lambergar: Povest (1891, po izdaji iz 1910). http://sl.wikisource.org/wiki/Bore_mladost -- Janez Mencinger, Bore mladost, Slovenski glasnik 1862. --- Novo na Wikiviru za popraviti: http://sl.wikisource.org/wiki/Pomladanski_vetrovi -- Anton Bartel, Pomladanski vetrovi: Povest iz časov francoskih vojsk, Kres 1881. http://sl.wikisource.org/wiki/Roka_in_srce -- Pavlina Pajk, Roka in srce: Novela, Kres 1881. http://sl.wikisource.org/wiki/Blagodejna_zvezdica -- Pavlina Paj, Blagodejna zvezdica: Novela, Kres 1881. http://sl.wikisource.org/wiki/Viženčar -- Anton Koder, Viženčar: Povest, Kres 1881. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 15 18:19:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Jun 2008 18:19:01 +0200 Subject: [SlovLit] Trubarrep Message-ID: <001501c8cf03$8739c1e0$3200a8c0@P4> From: "Andrej Szurla" Sent: Sunday, June 15, 2008 5:50 PM Subject: Re: [SlovLit] Trubar -- Trubarrep Barpka ima, ko se navezuje na gospoda Janija Trubarrep, kar prav. Sam se zelo dobro spominjam srednješolske debate izpred nekaj let, v kateri sem sam, čeprav z učiteljske strani katedra(!), mladino prepričeval, da "se gotovo da" repati tudi po slovensko, pa je bila "publika" večinsko nasprotnega mnenja, domnevaje, da je to privilegij gibke angleščine in ne slovenščine, v kateri da je pogosto še najbolj osebna čustva težko izraziti ... No, kmalu po omenjeni debati pa se je pojavila prva AliEnova (upam, da sem pravilno zapisal) plošča - in kar naenkrat se je tudi v praksi izkazalo, da "se da" in da se torej s slovenščino verjetno "da" narediti tudi še kaj drugega, navidez nedosegljivega. Posledica je, da se v slovenščini morda še nikoli prej ni toliko besedovalo. Takšna potrjevanja jezikove uporabnosti so vselej dobrodošla in vzpodbudna. Sam tako menim, da si - čeprav so nas naučili, da se je slovenski jezik že 'davno tega' oz. natančneje s prevodom Svetega pisma, nato pa še s Prešernovim sonetopisnim mojstrstvom postavil ob bok t.i. popolnim (ali kakorkoli se že to pove) jezikom - posebno slovenistično priznanje zaslužijo tudi rapovski oz. hiphopovski (presneto, če ne znam več predalčkati glasbenih izrazov, grem pa najbrž resnično že v leta:-() rimarji, zagotovo pa vsaj prvi iz njihovih vrst, ki ga je opazila širša slovenska javnost, zgoraj omenjeni AliEn. Jezik je gibek, samo mi smo včasih malce preveč leseni. Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 16 10:06:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jun 2008 10:06:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_izobraževanje_Centra_za_slov enščino Message-ID: <009a01c8cf87$f42fd850$3200a8c0@P4> From: "Huber, Damjan" To: Sent: Monday, June 16, 2008 9:35 AM Subject: Vabilo na izobraževanje Centra za slovenščino Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik vas vljudno vabi na redno junijsko izobraževanje za učitelje slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Seminar bo potekal v četrtek, 26. 6., in v petek, 27. 6. 2008 na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Aškerčevi ulici 2, v predavalnici 343 v 3. nadstropju. Za sodelavce Centra je udeležba obvezna in brezplačna - prijaviti se ni potrebno. Ostali zainteresirani se prijavijo na n.pirih na ff.uni-lj.si in prejmejo račun za kotizacijo v višini 100 EUR, ki jo poravnajo do začetka seminarja na račun FF 011006030707216, stroškovno mesto 144390. Četrtek, 26. junij 2008; predavalnica 343 (FF, 3. nad., Oddelek za umetnostno zgodovino) 9.00-9.30 Seminarska kavarna (pritličje FF, pred. 18) Dobrodošlica in pozdrav udeležencev ob kavi; predsednica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izr. prof. dr. Simona Kranjc 9.30 -10.30 Irena Samide: Orfeji, Evridike in neznosen čar literature 10.40-11.40 Martina Ožbot: Nekaj opažanj o slovensko-italijanskih bližinah in daljinah 11.50-12.20 Jana Zemljarič Miklavčič: TOOL2 - Metoda kombiniranega učenja jezika 12.30-13.00 Nataša Pirih Svetina: Pa ne spet o medkulturnem dialogu 13.00-15.00 Odmor 15.00-16.00 delavnica (v dveh skupinah) SKUPINA A: Projekt TOOL2 - metoda kombiniranega učenja v živo (računalniška učilnica 011) SKUPINA B: Metoda SPICES - trening medkulturnega dialoga (predavalnica 343) 16.00-17.00 delavnica (ponovitev) SKUPINA A: Metoda SPICES - trening medkulturnega dialoga (predavalnica 343) SKUPINA B: Projekt TOOL2 - metoda kombiniranega učenja v živo (računalniška učilnica 011) 17.00-20.00 prosto 20.00 Večer s Študentsko založbo, Ferijem Lainščkom, Miho Mazzinijem in glasbo (Ana Vipotnik in Igor Leonardi) - Etnografski muzej, Ljubljana, Metelkova ul. Petek, 27. junij 2008; predavalnica 343 (FF, 3. nad., Oddelek za umetnostno zgodovino) 10.30-11.30 Eleonora Rossi: The multilingual brain: learning and loosing languages (predavanje v angleščini) 11.45-12.15 Janez Skela: Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem 12.20-13.30 Projekti, tiski in novosti Wojtek Grudzinski: Audio course for beginners Slovene PONS Ivana Petric Lasnik: Harrap's Slovene Phrase book Evalvacija in zaključek izobraževalnega seminarja Na letošnjem izobraževalnem seminarju Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik bodo poleg Centrovih sodelavk in sodelavcev nastopili: mag. Irena Samide, zaposlena na Oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko in FF, kjer študente poučuje nemški jezik, ukvarja se z literarno didaktiko, prevaja, je mentorica študentskega časopisa . na Centru jo poznamo kot živahno in navdušujočo predavateljico; izr. prof. dr. Martina Ožbot, zaposlena na Oddelku za romanske jezike in književnosti FF; italijanistka, jezikoslovka in književna prevajalka, ki se ukvarja tudi s teorijo prevajanja; zanimal nas bo predvsem njen pogled na slovensko-italijanski jezikovni stik; dr. Eleonora Rossi, nevrolingvistka, ki deluje v okviru raziskovalne skupine nevrolingvistov na Kraljevi univerzi v Groningenu na Nizozemskem, več o njej na http://www.let.rug.nl/rossi/cv.eleonora.html; izr. prof. dr. Janez Skela z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko FF je že bil gost Centrovega junijskega izobraževalnega seminarja; kot priznan didaktik nam bo predstavil obsežno knjigo različnih avtorjev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s teorijo in prakso učenja in poučevanja tujih jezikov. Knjiga je nastala kot rezultat raziskovalnega projekta; Wojtek Grudzinski je predstavnik založbe Rokus Klett. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 16 14:17:18 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Jun 2008 14:17:18 +0200 Subject: [SlovLit] Dve drugi vabili Message-ID: <009a01c8cfaa$ecc93b60$3200a8c0@P4> From: "Maja Regina" Sent: Monday, June 16, 2008 11:48 AM Subject: Atrij Goga: LABIRINTI LJUBEZNI V četrtek, 19. junija ob 20. uri, vas vabimo na predstavitev novosti iz Založbe Sophia - LABIRINTI LJUBEZNI V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI OD ROMANTIKE DO 2. SVETOVNE VOJNE, avtorice Katje Mihurko Poniž. Gre za prvo večjo raziskavo slovenskih literarnih besedil, v katero so vključena dognanja študij vloge spolov (gl. tudi http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002486.html). Prireditveni program - GOGA, matic.bobnar na goga.si http://www.goga.si Vljudno vabljeni! ==== From: "Nuša Mastnak" To: Sent: Monday, June 16, 2008 12:36 PM Subject: Jezikovna kavarna Celjska Mohorjeva družba vabi v torek, 17. junija 2008, ob 17. uri na pogovor z Rudenko Nabergoj o zagatah pri rabi predloga preko. VABLJENI! From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 19 18:48:12 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 19 Jun 2008 18:48:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Novosti_na_slavističnem_spletu_=28http =3A//www=2Eff=2Euni-lj=2Esi/slovjez/sds/sds=2Ehtml =29 Message-ID: <485AA9EC.22443.129A8DD@matjaz.zaplotnik.siol.net> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_celovec.html Prijavnica za slovenski slavistični kongres "Slovenščina med kulturami" v Celovcu 2.--4. oktobra 2008 (prijavnica bo natisnjena tudi v naslednji številki Kronike, ki jo bodo člani slavističnega društva prejeli čez kakšen teden). --- http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html Monografija Katarine Podbevšek Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi (iz zbirke Slavistična knjižnica) od zdaj dosegljiva v elektronski obliki. --- Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 20 15:15:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Jun 2008 15:15:41 +0200 Subject: [SlovLit] = 44=2E_SSJLK_--_Od_Ajda_do_Zlatoroga_--_L jubljana_prestolnica_knjige_--_Dialogi_o_knjižnem _sejmu Message-ID: <006501c8d2d7$bec089f0$3200a8c0@P4> From: "Nidorfer, Mojca" Sent: Friday, June 20, 2008 12:05 PM Subject: Vabilo in program 44. SSJLK Prisrčno Vas vabimo na slavnostno otvoritev 44. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v ponedeljek, 30. 6. 2008, ob 20. uri, v Mestnem muzeju (Gosposka ul. 15). Kratkim nagovorom ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospe Mojce Kucler Dolinar, župana mesta Ljubljana gospoda Zorana Jankovića predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Janez Hribar dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentina Bucika predstojnice Oddelka za slovenistiko doc. dr Jerce Vogel bo sledil glasbeni nastop sopranistke Mateje Stražar in pianista Vladimirja Mlinarića, potem pa bomo skupaj nazdravili začetku prireditve. Vabimo Vas tudi na vsa predavanja in izbirne tečaje, ki bodo potekali na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2), ter na popoldansko-večerne prireditve 44. SSJLK. Več o programu pa je tudi na www.centerslo.net/seminar. Z lepimi pozdravi, mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber, prof., doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, predsednica 44. SSJLK === From: "Janez Stergar" Sent: Thursday, June 19, 2008 6:31 PM Subject: zadnje spomladanske novičke V ponedeljek, 23.6.2008 ob 11.00 bo v dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani (Gosposka ulica 16) celovška Mohorjeva nadaljevala s ciklom predstavitev knjižnih novosti, in sicer z delom Korošice po rodu dr. Monike Kropej (roj. Šašel) >Od Ajda do Zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja<. Več o preglednem delu o našem bajeslovju in mitologiji na www.mohorjeva.si . === From: "BLAZIC Milena Mileva" Sent: Thursday, June 19, 2008 10:54 AM Subject: Ljubljana named "World Book Capital 2010" - | UNESCO.ORG Lepa novica -- Unesco je izbral Ljubljano za svetovno prestolnico knjige 2010 (World Book Capital City 2010). Projekt je pripravil dr. Uroš Grilc. Čestitke Ljubljani in novi izzivi za vse nas. Gl. še http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=42668&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Milena === From: "Zalozba Aristej" Sent: Wednesday, June 18, 2008 5:51 PM Subject: Dialogi 5-6/2008 Izšli so junijski Dialogi. Začetek številke je posvečen Mariboru. Glavna urednica Emica Antončič v uvodniku popisuje klavrno zgodbo o polomu spomladanskega knjižnega sejma v mestu in na tem primeru razmišlja o padcu kupne moči in neopaznosti univerzitetne populacije v mestu na eni strani ter megalomaniji v kulturi na drugi strani kot tipični spremljevalki manj razvitih kulturnih okolij. [...] Sodelavci kritiških strani Gaja Kos, Milan Šelj in Ana Perne ocenjujejo naslednje knjige: jubilejno izdajo zbranih pravljic Zlata čebelica 2, roman Suzane Tratnik Tretji svet in dve teatrološki knjigi: Tihožitja in grimase Blaža Lukana ter Prevzetost pogleda Jasne Vombek. Tomaž Toporišič piše o seriji gledaliških predstav - domačih produkcij in tujih gostovanj - ki so v zadnjem času v nekoliko zaspanem slovenskem gledališkem prostoru razprle nekatere nove vidike sodobnega gledališča ter sprožile debate o tem, kaj naj bi bilo sodobno gledališče in kakšna naj bi bila njegova estetska in politična moč. [...] Emica Antončič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 20 15:22:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Jun 2008 15:22:40 +0200 Subject: [SlovLit] Veliko slik in dva referata Message-ID: <009f01c8d2d8$b877b180$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/komen/index.html -- s končnega izleta slavistov (= slovenistov + slavistov FF UL) po Krasu. http://lit.ijs.si/grad_jug.html -- Gradnikovi jugoslovanski stiki, Hladnikov referat na 4. slovensko-hrvaškem srečanju v Jeruzalemu 14. junija 2008. http://lit.ijs.si/kong_zg.html -- Slovenski slavistični kongres 2006 v Zagrebu, referat na 3. slovensko-hrvaškem srečanju v Opatiji 7. aprila 2006. http://lit.ijs.si/hlad_bib.html -- če koga zanima še kaj več. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 21 06:10:22 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 21 Jun 2008 06:10:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Jožefu_Borovnjaku Message-ID: <001a01c8d354$babfba60$3200a8c0@P4> From: "Marko Jesensek" Sent: Friday, June 20, 2008 8:04 PM Subject: FW: Simpozij o Jožefu Borovnjaku From: Univerza v Mariboru [mailto:rektorat na uni-mb.si] Sent: Thursday, June 19, 2008 11:02 AM Na simpoziju o Jožefu Borovnjaku, ki ga Filozofska fakulteta UM prireja ob 150-letnici njegovega prihoda za župnika na Cankovo (20. 6. 1858; tam je ostal do smrti leta 1909), je ovrednoteno njegovo cerkveno in posvetno delo, ki povezuje prekmurske pisatelje 19. stoletja s kulturnimi delavci 20. stoletja. Poznavalci in raziskovalci Borovjakovega dela iz SAZU, ZRC SAZU, mariborske in ljubljanske univerze ter drugih izobraževalnih ustanov, murskosoboške knjižnice in muzeja, mariborske nadškofije in murskosoboške škofije predstavljajo (1) Borovnjaka kot duhovnika in nadaljevalca Košičevega dela v Prekmurju, (2) Borovnjakove kulturne jezikovne in književne stike s štajerskimi duhovniki, (3) Borovnjaka kot najpomembnejšega prireditelja prekmurskih katoliških knjig, (4) Borovnjaka kot izdajatelja šolskih knjig, (5) Borovnjaka kot prevajalca (6) Borovnjakov odnos do prekmurskega knjižnega jezika in narečja, (7) Borovnjakov odnos do politike (pristaš Deakova stranka) ter (8) narodnostno, kulturno in politično življenje med Muro in Rabo v Borovnjakovem času. Znanstvena javnost s tem simpozijem pokriva še eno belo liso v poznavanju jezikovnih razmer v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru. Gre za še vedno preslabo raziskane procese poeneotenja dveh knjižnih norm, oz. za medsebojno prepletanje in približevanje prekmurskega knjižnega jezika enotni slovenski knjižni normi. Borovnjakov delež pri tem je zelo pomemben, vendar je bila njegova vloga premalo raziskana in predstavljena širši javnosti. Vabimo vas na predstavitev simpozija o Jožefu Borovnjaku, ki bo v torek, 24. junija 2008 ob 10. uri, v spominski sobi Leona Štuklja, 3. nad., Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15 v Mariboru. Simpozij bo predstavil prof. dr. Marko Jesenšek, vodja simpozija. Znanstveni simpozij o Življenju in delu Jožefa Borovnjaka pa bo potekal 26. in 27. junija 2008 v Cankovi. Vanja Borovac Petek, 27. 6. 2008 10.00 Otvoritev simpozija in pozdravni govori 11.00-11.20 Andrej Pavlič: Nekatere poteze politične, upravne in družbeno-gospodarske zgodovine Železne županije in Murskosoboškega okraja v Borovnjakovi dobi 11.20-11.40 Vinko Potočnik: Prekmurska vernost v času delovanja Jožefa Borovnjaka oziroma v 2. polovici 19. stoletja 11.40-12.00 Vinko Škafar: Pastoralno delovanje župnika Jožefa Borovnjaka 12.40-13.00 Jožica Čeh: Jožef Borovnjak v luči sodobnikov in literarnih zgodovinarjev 13.00-13.20 Jože Vugrinec: Jožef Borovnjak v zapisih proučevalcev prekmurskega življenja 12.20-13.40 Franc Kuzmič: Borovnjakovi stiki s štajerskimi duhovniki in raziskovalci 15.30-15.50 Stanko Zver: Izvir Borovnjakove narodne zavesti in njen vpliv na Ivanocyja, Bagaryja in Jožefa Klekla st. 15.50-16.10 Fanika Vrečko Krajnc: Rokopisni molitvenik in pesmarica Jožefa Borovnjaka 16.10-16.30 Franci Just: Borovnjakova pesmarica 16.50-17.10 Janko Durič: Predstavitev Borovnjakovega dela v Stopinjah 17.10-17.30 Simona Pulko: Borovnjakov Veliki katekizmus in Kardošev Kratki Navuk Krsztansztva (analiza didaktičnih vidikov) 18.00 Sprejem pri županu Sobota, 28. 6. 2008 9.00-9.20 Jožef Smej: Jožef Borovnjak kot prevajalec 9.20-9.40 Tatjana Grah: Jezikovna analiza Borovnjakove pridige Pareneza na čest svetij apoštolov Cirila i Metoda (1886) 9.40-10.00 Natalija Ulčnik: Jezikovno- in političnonazorska ujemanja ter razhajanja med Borovnjakom in Agustičem 10.20-10.40 Marko Jesenšek: Borovnjak in prekmurski knjižni jezik 10.40-11.00 Mira Krajnc Ivič: Jezikovnopragmatični in sociolingvistični pogled na nekatere jezikovne značilnosti zlasti v Borovnjakovem Velikem katekizmu v primerjavi s sodobnimi učbeniki za verouk 11.00-11.20 Mojca Horvat: Narečna podoba Prekmurja (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas) 11.20-11.40 Mirko Križman: Jezikovni pojavi med Cankovo in Radgono 12.00-12.20 Zinka Zorko: Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi 21.20-12.40 Mihaela Koletnik: O toponimih v občini Cankova 12.40-13.00 Štefan Kuhar: Borovnjakova dediščina na Cankovi 13.00 Zaključek simpozija in položitev cvetja na grob Jožefa Borovnjaka 14.00 Predstavitev zbornika Življenje in delo Jožefa Borovnjaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 22 18:55:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 22 Jun 2008 18:55:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Novo_v_Wikiviru_in_v_albumu_--_Sporazume vanje_v_slovenščini_--_Umrla_Alexandra_Berkova Message-ID: <009901c8d488$c44cafe0$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Mlin_v_grapi -- Ivan Čampa, Mlin v grapi: Idilična povest (1940). http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/matjazeve/index.html -- še nekaj posnetkov s Krasa. === From: "Marko Grobelnik" Sent: Sunday, June 22, 2008 4:24 PM Subject: [SDJT-L] 202. Solomonov seminar V torek 24. junija bo ob 16h !!!kasneje od obicajnega termina!!! v Veliki predavalnici IJS (prvo nadstropje glavne zgradbe), 202. Solomonov seminar. Posnetki preteklih seminarjev so na http://videolectures.net/solomon/ Tokrat bo Simon Krek predstavil pravkar zaceti pet in pol letni projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku". Gre za projekt, kjer ima slovenski jezik lepo priloznost, da se ustrezno posodobi v mnogo pogledih - tudi v smislu razvoja racunalniskih orodij za obvladovanje jezika, kar nas bo naredilo konkurencne (tipicno vecjim) jezikom, ki to ze imajo. [...] === From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Saturday, June 21, 2008 11:35 PM Subject: umrla je češka pisateljica alexandra berková V Pragi je prejšnji teden v 59. letu starosti umrla ena najvidnejših čeških pisateljic Alexandra Berková. [...] Neizbrisen pečat je pustila tudi s svojim pedagoškim udejstvovanjem. V začetku devetdesetih let je bila med ustanovitelji Literarne akademije in visoke šole Josefa Škvoreckega v Pragi, kjer je učila do svoje smrti. Leta 2001 je postala predstojnica katedre za kreativno pisanje. [...] Z Alexandro Berkovo Češka ni izgubila le odlične pisateljice, ki se je s svojim pisateljskim opusom zagotovo že zapisala v zgodovino češke in svetovne literature (njene knjige so bile doslej prevedene v finščino, bolgarščino, španščino in slovenščino). [...] Močno jo bodo pogrešali študentje, ki jim je predajala svoje dragoceno znanje. In še kako bo manjkala vsem, ki so bili kdaj neposredno deležni njene občutljive odprtosti, topline in spodbudnih besed. Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 23 21:33:14 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 23 Jun 2008 21:33:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti References: <003501c8d529$095eead0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Message-ID: <006601c8d567$fbde5960$3200a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Monday, June 23, 2008 2:02 PM Subject: Kekčeve poti Na Kekčeve poti bi šli v petek popoldne in v soboto, 4. in 5. julija. Štartali bi v petek popoldne ok. 15.30 ali 16.00 - sporočite mi, kaj vam bolj ustreza. Štartno mesto je Filozofska fakulteta, izhodišče pa Kamniška bistrica. Tisti, ki gremo izpred FF, bomo v Bistrici uro po odhodu izpred FF. Trasa: Prvi dan gremo iz Bistrice na bivak pod Skuto oz. pod Tursko goro na Malih podih. Od tovorne vlečnice, do kamor pridemo z avti (to je tudi izhodišče za Kokrško sedlo), je do bivaka cca. 3 ure. Drugi dan gremo na Skuto, ambiciozni tudi na Dolgi hrbet, in sestopimo čez Velike pode na Kokrško sedlo. Drugi dan je hoje ok. 7-8 ur. Spali bomo na Bivaku pod Skuto. Razmere: na obojih Podih je še sneg, vendar ga bo čez 2 tedna veliko manj. Za vsak slučaj imejte visokogorske čevlje in palice. Ne v supergah! Cepina ne rabite (no, če imate ultralahkega), sitnih bo le nekaj 10 metrov pod Bivakom, više pa se da snegu ogniti. Težavnost: Tura je zelo zahtevna, podobna tisti na Viš izpred dveh let. To pomeni: zajle, klini, lestve, tudi na sestopu. Težja od katerekoli na Triglav, podobna je npr. turi na Prisojnik mimo Okna. Oprema: primerni čevlji, vsaj 3 litri vode, dodatne opreme pa ne preveč: ene rezervne štunfe, rezervo majico, rezervno srajco in termoflis. Za spanje: na bivaku je cca 12 odej, spalko ali rjuho imejte s seboj, odločali se bomo v Bistrici. Ne preveč hrane - tura je dolga in težka, zato vas ruzak ne sme ovirati. Hodimo na lastno odgovornost. Lep pozdrav, Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 23 21:45:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 23 Jun 2008 21:45:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Uspešen_zagovor Message-ID: <009801c8d569$c1ac8350$3200a8c0@P4> From: "Boža Krakar-Vogel" Sent: Monday, June 23, 2008 9:32 PM Subject: uspešen zagovor Ker spričo preštevilnih domačih nalog nismo pravočasno najavili dogodka, pa o njem vsaj poročajmo. V četrtek, 19. 6. je uspešno zagovarjala dr. disertacijo mag. Tanja Jelenko. Naslov: Pisne interpretacije literarnih besedil kot kazalec uresničenosti ciljev pouka pri poklicni maturi. To je prva celostna raziskava rezultatov poklicne mature, ki pokaže povezanost med načini poučevanja, načini razumevanja literature in rezultati pisanja pri poklicni maturi. V komisiji smo bili izredna profesorja Sonja Pečjak in Zoltan Jan in jaz (mentorica). BKV From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 24 21:18:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Jun 2008 21:18:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Kresnik_Kardoš__--_Pajkova_in_Koder_v_ Wikiviru_--_Frazemi_v_slovenščini_in_hrvašč ini Message-ID: <00b901c8d62f$207c1970$3200a8c0@P4> Letošnjo kresnikovo nagrado je dobil roman Rizling polka Štefana Kardoša, ki je izšel pri Literi v Mariboru. Čestitke! === Popravljeno: http://sl.wikisource.org/wiki/Povestnik_v_sili -- Pavlina Pajk, Povestnik v sili: Novelica, Kres 1883. Ponujeno v popravljanje: http://sl.wikisource.org/wiki/Zvezdana -- Anton Koder, Zvezdana: Roman, Kres 1882. http://sl.wikisource.org/wiki/Mačeha -- Pavlina Pajk, Mačeha: Novela, Kres 1882. === From: "Nina Zavašnik" To: Sent: Tuesday, June 24, 2008 1:03 PM Subject: slov. ustreznice hrv. frazemom Po nasvetu kolega se z vprašanji obračam na vas. Prevajam hrvaško besedilo, v katerem so prisotni frazemi, vsi se navezujejo na roke, med seboj so pomensko povezani, poleg vsakega frazema pa je v oklepaju napisan njegov pomen. Zanima me, s kakšnim frazemom v slov. označujemo nekoga, ki je zapravljiv (po možnosti, da se navezuje na roke), v hrv. ima taka oseba 'lake ruke'. V izvirniku se 'prva ruka' in 'druga ruka' navezujeta na beljenje (nabacivati prvu ruku (prvi namaz boja), a kad se ona osuši i drugu ruku). Pozna slov. kakšno ustreznico za to (ki se morda navezuje na roke), ali bi to prevedli s prvim in drugim nanosom? Morda s čim bolj ustreznim? Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav. N. Zavašnik From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Jun 25 07:52:08 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Wed, 25 Jun 2008 07:52:08 +0200 Subject: [SlovLit] V spomin Tarasu Kermaunerju Message-ID: <20080625_055208_094319.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Kosovelova knjiznica Sezana v sodelovanju s knjizevniki, prevajalci, likovnimi umetniki, glasbeniki, dramskimi igralci, profesorji, kulturnimi delavci in prijatelji vabi na SPOMINSKI VECER TARASU KERMAUNERJU, ki bo v cetrtek, 26. junija 2008, ob 20. uri v Kosovelovi knjiznici Sezana. Spominu na akademika, knjizevnika in literarnega zgodovinarja se bodo poklonili: - Peter Abram, - Janko Kastelic, - Miroslav Kosuta, - Bogomila Kravos, - Jolka Milic, - Nadja Mislej-Bozic, - Kristijan Muck, - Aleksander Persolja, - Majda ? Jasna Persolja ter - Monika in Vladko Vremec. Tarasova besedila bo bral Aleksij Pregarc. Clani glasbene družine Pahor ? Slama (Dina, Irena in Milos) bodo izvedli naslednje skladbe: - Kazuo Fukushima: Mei, flavta solo, - Dina Slama: Recordare, viola da gamba in - Dina Slama: Pesem, glas, flavta in viola da gamba. Lahko se nam pridruzite tudi Vi. From Miran.Zeljko na gov.si Thu Jun 26 14:12:05 2008 From: Miran.Zeljko na gov.si (Miran.Zeljko na gov.si) Date: Thu, 26 Jun 2008 14:12:05 +0200 Subject: [SlovLit] = 22-jezični_korpus Message-ID: Pozdravljeni! Za prevajalce bo morda zanimiv 22-jezični vzporedni korpus prevodov, povezan s 15-jezično terminološko bazo - in en uporabniški vmesnik za iskanje po korpusu in terminologiji: http://evrokorpus.gov.si/k2/ . Lep pozdrav, Miran Željko From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 26 16:05:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Jun 2008 16:05:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Kretnje_kot_vir_frazeološkega_zaklada_ --_Detela_Pegam_in_Lambergar Message-ID: <000801c8d795$a2e0f590$3200a8c0@P4> From: "Erika Kržišnik" Sent: Tuesday, June 24, 2008 12:12 PM V ponedeljek, 30. junija 2008, bo ob 14h v modri sobi Petra Zaranšek zagovarjala svoje magistrsko delo z naslovom Kretnje kot vir frazeološkega zaklada slovenskega jezika. -- Erika Kržišnik === http://sl.wikisource.org/wiki/Pegam_in_Lambergar -- Fran Detela, Pegam in Lambergar, 1910 (prva izdaja 1891). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 30 18:53:15 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Jun 2008 18:53:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti_--_Mateja_Pezdirc_Bartol_ o_SSJLK Message-ID: <007e01c8dad1$cb6bf890$3200a8c0@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Monday, June 30, 2008 4:34 PM Subject: Kekčeve poti Za vikend bo lepo vreme. Za Kekčeve poti (Bivak pod Skuto, Skuta, Dolgi hrbet - neobvezno, Kokrško sedlo) se dobimo v petek ob 15.30 pred FF ali pa dobro uro kasneje v Kamniški Bistrici. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič === http://www.delo.si/arhiv/?niz=mateja%20pezdirc -- Milan Vogel: Učimo se drug o drugem in o samih sebi -- pogovor z Matejo Pezdirc Bartol ob 44. SSJLK v Delu 30. 6. 2008. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 1 17:23:14 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Jul 2008 17:23:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Nezbrano_delo_Franceta_Prešerna_na_Wik iviru Message-ID: <000901c8db8e$62c648a0$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Nezbrano_delo_Franceta_Prešerna -- verjeli ali ne, Prešerna, našega največjega ..., še nimamo v celoti na spletu, čeprav prisegamo nanj in se imamo celo za literarni narod. No, na Wikiviru je zdaj kazalo Prešernovih nezbranih pesmi, slovenskih in nemških, ter pesnikovih pisem. Nemške pesmi so grobo strojno prebrane in ponujene v popravljanje, drugo pa lahko vtipkamo sami po predlogi iz druge knjige Prešernovega Zbranega dela: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/preseren_nemske_pisma_ostalo.pdf. Če nas lenuhov seveda ne bo prehitel kdo iz nehumanistične stroke, pa še tujec povrhu. Grobo prebrana Prešernova nezbrana besedila (v modrem) bom postopoma postavljal na Wikivir v korekturo. Sicer pa bomo za nacionalno kulturo z manj truda napravili enako ali več z dovolj glasnim navijanjem za naše v svetu športa in zabave ;-( -- miran From vlado na zrc-sazu.si Wed Jul 2 11:24:03 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Wed, 02 Jul 2008 11:24:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Naša_ljuba_vodja Message-ID: <486B6553.30447.832369@vlado.zrc-sazu.si> V danasnjem Delu 50/151 me je v pismu z naslovom "Zakaj je univerza izgubila tozbo" (bolj kakor v pismu in pod pismom navedeni imeni sprtih znanstvenic) vznemiril tale stavek: ...nekaj malega vec pa je zdrzala njej najblizja vodja kabineta. Tezava je v tem, da je beseda vodja v SSKJ in SP 2001 zabelezena samo kot samostalnik slovnisko moskega spola podobno kakor zlozenke cetovodja, ladjevodja, motorovodja, potovodja, skupinovodja, strojevodja, taborovodja, vlakovodja, vojskovodja, zagovodja in zerjavovodja. SSKJ ob tem navaja sest primerov sorodnih zlozenk z mosko-zenskim razlikovanjem v prejsnji drzavi: delovodja - delovodkinja knjigovodja - knjigovodkinja pevovodja - pevovodkinja poslovodja - poslovodkinja racunovodja - racunovodkinja zborovodja - zborovodkinja Nadaljnje stiri mikavne primere sorodnih zlozenk v samostojni Sloveniji, preden je bila vkljucena v Evrozvezo, pa navaja SP 2001: izmenovodja - izmenovodkinja kolovodja - kolovodkinja obratovodja - obratovodkinja oddelkovodja - oddelkovodkinja Najbrz ne bi bilo odvec pozvedeti, kako se v podobnih primerih odlocajo govorci drugih jezikov. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 2 18:07:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Jul 2008 18:07:04 +0200 Subject: [SlovLit] = =AErtva_ljubosumnosti_--_Otvoritev_44=2E _SSJLK_--_Vprašanji_iz_testa_pri_Uvodu_v_študij _slovenske_književnosti Message-ID: <00a601c8dc5d$acc574b0$3200a8c0@P4> From: "Melita Grajn" To: Sent: Wednesday, July 02, 2008 3:35 PM Na wikiviru je od danes na voljo popravljeno besedilo Jakoba Sketa Žrtva ljubosumnosti: http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDrtva_ljubosumnosti Lepe poletne dni! Melita G. === Od: "Matjaž Rebolj" Zadeva: otvoritev seminarja Datum: 1. julij 2008 22:41 http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/otvoritev%2044%20ssjlk/index.html -- takole je bilo, dame so bile lepe, gospodje pa v bistvu tudi. Lp, Matjaž === Uči, po tekstih brska kot termit življenje celo svoje učenjak, zaslužnost mu prizna - ni spak -, ko je v pokoju, titel ...... ........... je termin pravi za tipko, ki besede loči, študent zvedavi zanj se odloči, ker na slovensko izrazje stavi. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 3 08:15:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 3 Jul 2008 08:15:41 +0200 Subject: [SlovLit] Eticno o etnicnem in kulturno o medkulturnem Message-ID: <7937BD7C239645D783A1DC172C28B58A@ff.unilj.si> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Thursday, July 03, 2008 7:32 AM To: slovlit na ijs.si Subject: Vabilo na okroglo mizo From: Dekanat_FH? Fakulteta za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno sredisce Koper Univerze na Primorskem (v sklopu poletne sole META humanistika 2008) ter Festival Ljubljana Vas vljudno vabijo na okroglo mizo z naslovom >ETICNO O ETNICNEM IN KULTURNO O MEDKULTURNEM<, ki bo v ponedeljek, 7. julija 2008, ob 17. uri v Krizankah (Peklensko dvorisce). Sodelovali bodo: Milan Bufon (Univerza na Primorskem), Zvonko Kovac (Univerza v Zagrebu), Vesna Mikolic (Univerza na Primorskem), Joze Pirjevec (Univerza na Primorskem), Rudi Rizman (Univerza v Ljubljani), Lenart Skof (Univerza na Primorskem) in Vladimir Wakounig (Univerza v Celovcu). Okroglo mizo bo povezoval Kristof Jacek Kozak (Univerza na Primorskem). Vprasanj medetnicnega stika se bodo dotaknili z zgodovinskega, filozofskega, jezikoslovno-literarnega in geografsko-prostorskega vidika. Kako se v raznovrstnosti kulturnih srecanj ohranja, oplaja in spreminja vsakrsna kultura? Je v sodobni Evropi medetnicne stike moc razumeti kot prostor novih nacinov etnicnega sobivanja, kar bo pripomoglo tudi k sirsi druzbeni koheziji? S premislekom o vlogi in pomenu etike in kulture v novih oblikah druzbenega sobivanja v Evropi bodo sodelujoci na okrogli mizi poskusili prispevati tudi nekaj aktualnih odgovorov k pomembnim vprasanjem prihodnosti evropske integracije. Veseli bomo Vasega obiska! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 4 23:34:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 Jul 2008 23:34:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Priimek_Gogoljevega_junaka_Tarasa_--_Slo venski_glasnik_1859_za_popravljat_nekaj_pa_tudi_ že_popravljeno Message-ID: <000b01c8de1d$b743c970$3200a8c0@P4> Od: Jolka Milic [jolka.milic na siol.net] Poslano: 3. julij 2008 11:22 Zadeva: priimek Gogoljevega junaka _Tarasa kako se prav - ali najbolj prav - piše po slovensko ime Gogoljevega znanega junaka: Taras Bulba Taras Buljba ali celo Taras Bul'ba? Zdi se, da nimamo še enotne pisave, za katero se največkrat naši prevajalci in jezikoslovci zavzemajo. Potemtakem smemo izbrati poljubno pisavo ali moramo dajati, kateri od omenjenih treh, prednost? Vnaprej se zahvaljujem za odgovor jolka (milič) === Za popravljat: http://sl.wikisource.org/wiki/Pegam_in_Lambergar_%28pesnitev%29 -- Cegnarjeva pesnitev Pegam in Lambergar, 1858. http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Crtice_iz_%C5%BEivljenja_%C5%A0nak%C5%A1nepskovskega -- Fran Erjavec, Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega, 1858. http://sl.wikisource.org/wiki/Jela -- Valentin Mandelc, Jela: Novela, 1859 (prva daljša slovenska zgodovinska povest, o izgonu protestantov). Že narejeno: http://sl.wikisource.org/wiki/Luteranci -- Anton Koder, Luteranci: Historičen roman, 1883. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 8 10:43:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Jul 2008 10:43:32 +0200 Subject: [SlovLit] Z malo besedami Message-ID: <005901c8e0d6$b5513380$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/ssjlk08/index.html -- video klipi in fotografije z ekskurzije 44. SSJLK po poteh Cvetja v jeseni. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri98/index.html -- še druge slike. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 8 19:10:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Jul 2008 19:10:07 +0200 Subject: [SlovLit] Bulba ali Buljba? Message-ID: <011501c8e11d$7a2fbff0$3200a8c0@P4> From: "Aleksandra Derganc" Sent: Tuesday, July 08, 2008 6:12 PM Subject: Re: Bulba ali Buljba? Slovenski pravopis svetuje za ruski mehki l na koncu besede (večinoma) lj, npr. Kremelj, Gogolj, za položaj pred soglasnikom pa l, npr. Kolcov. Tako tudi Mandelštam, Balmont. Prevajalec Vladimir Levstik je ime podomačil kot Buljba, v izdaji l. 1996 pa imajo (verjetno sledeč SP) Bulba. Podobno kolebanje opazimo pri zapisu Boljšoj in Bolšoj. Zaenkrat se pisava skratka še ni ustalila. V smislu poenotenja bi bilo verjetno dobro slediti SP in pisati Bulba, hkrati pa ima močan vpliv tudi tradicija, torej Buljba. Gotovo pa ni prav v slovenskem tekstu zapisati Bul'ba, tak zapis je prečrkovanje in se uporablja v knjižničnih katalogih ali v znanstvenih člankih pri navajanju literature. Lep pozdrav, Saša From peter.jurgec na hum.uit.no Thu Jul 10 09:00:26 2008 From: peter.jurgec na hum.uit.no (Peter Jurgec) Date: Thu, 10 Jul 2008 09:00:26 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor doktorske disertacije Message-ID: Vabim vas na zagovor svoje doktorske disertacije "Novejše besedje s stališča fonologije: Primer slovenščine" (mentorica prof. dr. Ada Vidovič Muha, somentorica prof. dr. Vesna Mildner). Zagovor bo v ponedeljek, 14. julija 2008, ob 12.00 v modri sobi v 5. nadstropju filozofske fakultete v Ljubljani. Prilagam krajši povzetek. Peter Jurgec Novejše besedje s stališča fonologije: Primer slovenščine (Povzetek) Fonološki neologizmi so dveh vrst: nov(ejš)e prevzete besede in nove tvorjenke. V literaturi pogosto najdemo tezo, da so nove besede fonološko izjemne. Večina raziskav fonologije prevzetih besed išče razlago za izjemno vedenje prevzetih besed v interakciji izvornega in ciljnega jezika, neprevzeti fonologiji ciljnega jezika ali v univerzalnih težnjah. Različne skupine prevzetih besed naj bi bile v hierarhičnem odnosu, neprevzeta fonologija pa naj bi imela samo podmnožico struktur, ki jih dovoljuje fonologija prevzetih besed. Gradivo iz slovenščine potrjuje, da podmnožični odnos ni edini možni. Jeziki imajo torej lahko tudi disjunktivne odnose: različne skupine besedja (glede na prevzetost ali sicer) so med seboj neodvisne. Prevzete besede v standardni slovenščini, kakor se govori v Ljubljani (dalje: slovenščina), primerjam z neprevzetimi. Pozornost namenjam tudi fonologiji neprevzetega besedja, ki do sedaj ni bila dovolj podrobno opisana (npr. distribucija polglasnika, ton, součinkovanje tona in samoglasniške kvalitete, oblika morfemov, palatalizacija in jotacija). Nekatere premene v prevzetih besedah -- npr. težnja po ohranjanju prozodične prominence (tona) na račun samoglasniške kvalitete (ATR) -- kažejo, da so disjunktivni odnosi samo površinske posplošitve. Drugih premen -- npr. r-jevska nenapetost -- pa ni mogoče pojasniti na tak način. Ti vzorci kažejo, da različne skupine prevzetega besedja niso pogojene samo z neprevzeto fonologijo ali njeno interakcijo z izvornim jezikom. Empirične in teoretične ugotovitve dodatno podpira eksperimentalni del raziskave. Štirje eksperimenti dopolnjujejo dosedanje ugotovitve v zvezi s percepcijo prevzetih besed (v japonščini, angleščini in latvijščini). Nekaj najpomembnejših; fonološke strukture se razlikujejo glede na težo, ki jo imajo v percepciji. Govorci (slovenščine) uporabljajo fonološko znanje za ugotavljanje prevzetosti besed. Del besed pa tako ne more biti pojasnjen, kar kaže, da govorci sklepajo o prevzetosti besed tudi deloma neodvisno od fonološke podobe besed. Starejša, ko je beseda, bolj verjetno je, da jo imajo govorci za neprevzeto. Fonološko znanje o skupinah besedja govorci produktivno uporabljajo v morfoloških procesih. Analiza je v okviru optimalnostne teorije. Teoretično dokažem, da izjemnost v slovenskih prevzetih besedah znotraj teorije indeksiranih omejitev zahteva tako indeksirane zvestobnostne kot zaznamovanostne omejitve, kar nasprotuje dosedanjim ugotovitvam v zvezi s skupinami besedja v jezikih sveta. To ima daljnosežne posledice: disjunktivni odnosi kažejo, da so prevzete besede vsaj deloma popolnoma samostojne od neprevzetih besed. Posplošitev za eno skupino besedja ni mogoče prenesti na drugo. Ugotovitve za prevzete besede so prenešene na vse tvorjenke. Pregibanje in tvorjenje vpliva na asimilacijo prevzetih besed. Neasimilirane prevzete besede so samo goli morfemi. V končnem poglavju utemeljujem prozodično hierarhijo v slovenščini. Prevzete besede dopolnjujejo gradivo za različne ravni -- stopice, prozodične besede in fonološke fraze -- kar interpretiram kot vznik nezaznamovanega (The Emergence of the Unmarked). Stopica v slovenščini je zlogovni trohej, prozodične besede definira leksikalni ton in končna nezvenečnost, fonološke fraze pa mejni ton. From jaka na jaka.org Sat Jul 12 17:06:09 2008 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Sat, 12 Jul 2008 17:06:09 +0200 Subject: [SlovLit] vizualizacija jezika Message-ID: <4878C861.4030807@jaka.org> spoštovani, spodnja povezava je sicer umetniški projekt, bi pa morda koga zanimal s stališča vizualizacije jezikovnih podatkov z interneta: http://www.iterature.com/dadameter/index.htm lp, Jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 18 17:16:57 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 18 Jul 2008 17:16:57 +0200 Subject: [SlovLit] Veronika z Desenic za tipkanje in popravljanje in ogledovanje -- Kvantitativna lingvistika Message-ID: <00ee01c8e8e9$53166620$3200a8c0@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/frankolski/index.html -- Veronika deseniška: epična pesem v XV spevih. Zložil J. [Jožef Iskrač] Frankolski, kmet v Črešencah. V Celovcu: Janez Leon, 1863. http://sl.wikisource.org/wiki/Veronika_deseni%C5%A1ka -- Iskračeva Veronika za tipkanje. Klikni in začni z vnosom. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri99/index.html -- Friderik in Veronika in druge slike. http://www.ram-verlag.de/konditio_problems.htm -- Problems in Quantitative Linguistics 1 (Udo Strauss, Fengxiang Fan, Gabriel Altmann). Knjiga v pdf-formatu stane 15 eur, na cedejki 20 eur in natisnjena 45 eur. From jurska na volja.net Mon Jul 21 14:51:30 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Mon, 21 Jul 2008 14:51:30 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2008/1 Message-ID: <000301c8eb30$867596f0$914602c1@PC202811356712> Triinpetdeseti letnik revije Jezik in slovstvo se je začel s številko, posvečeno prof. dr. Bredi Pogorelec. V razpravljalnem delu revije se je osem avtorjev jezikoslovcev z vprašanji, povezanimi s skladnjo, diskurzom, pragmatiko in kognitivnimi procesi, frazeologijo, glagolskim časom, sociolingvistiko in govorjenim jezikom spomnilo profesoričinega raznolikega znanstvenega in strokovnega delovanja. KOZMA AHAČIČ v duhu priznanja in priznavanja, da je Breda Pogorelec prva pravilno definirala, kateri del Bohoričeve slovnice je nastal po Melanchthonovi predlogi, ter vrednost slovnice predstavila z vidika tedanjega humanistično-renesančnega konteksta, kar jo uvršča med začetnike t. i. sodobnega raziskovanja začetkov slovničarstva na Slovenskem, v članku natančneje predstavi poglavje o skladnji v Bohoričevi slovnici in ga analizira z vidika postopkov prirejanja Melanchthonove latinske predloge, pri čemer posebej izpostavi prirejanje posameznih pravil in zgledov. INA FERBEŽAR in MARKO STABEJ v počastitev in revitalizacijo misli, ki jo je v zvezi s pomembnostjo razumevanja izrazila Breda Pogorelec v zborniku Slovenščina v javnosti, članek posvetita vprašanjem, povezanim z razumevanjem v sporazumevalnem procesu. Pojem razumevanje najprej opredelita z vidika različnih znanstvenih disciplin (filozofija, psiholingvistika, kognitivno jezikoslovje, pragmatika, besediloslovje idr.) in v odnosu do tradicionalnega jezikoslovja, nato pa se v okviru spoznanja, da je razumevanje bolj ali manj subjektivno in dinamično tvorjenje pomena, osredotočita na posamezne dejavnike razumevanja. Izpostavita dejavnike, ki so povezani z razumevalcem (npr. jezikovna zmožnost, namen vstopanja v sporazumevalni proces), družbene dejavnike (družbene vloge in hierarhična družbena razmerja) in besedilne dejavnike v povezavi s sprejemljivostjo in razumljivostjo besedil. Besedilo zaključita s tremi shemami razumetja, razmišljanjem o merjenju razumevanja in razumljivosti ter z nekaj odprtimi vprašanji za nadaljnje raziskave na tem področju. V članku ERIKE KRŽIŠNIK so frazemi in frazeologija obravnavani z vidika sodobnega, kulturološkega pristopa, pri čemer se avtorica navezuje tudi na dejstvo, da je na podoben način frazeme razlagala že Breda Pogorelec. Slovenske frazeme obravnava kot >nosilce kulturne konotacije<, posebno pozornost pa nameni predstavitvi posameznih virov za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot, kot so različni obredi, miti, zarotitve, pregovori, primerjalni frazemi, t. i. jezikovni simboli (roka, srce, križ), religiozni frazemi, intelektualna lastnina naroda in človeštva, zgodovinske in zemljepisne realije deželoznanskega opisa in znotrajjezikovnih viri, in sicer na primerih slovenskih frazemov v primerjavi z ostalimi slovanskimi jeziki, predvsem hrvaščino in ruščino. V povezavi z mislijo Brede Pogorelec, da ima lahko glagolski čas tudi nečasovno funkcijo, TJAŠA MIKLIČ v članku obravnava rabo prihodnjika v besedilni funkciji izražanja uresničenih preteklih dejanj, in sicer primerjalno z angleščino, italijanščino, španščino, francoščino, nemščino in hrvaščino. Na avtentičnih primerih različnih besedil se osredotoči na jezikovne realizacije uresničenih preteklih dejanj, kot se kažejo v različnih jezikih. Na tovrstne jezikovne realizacije pogleda tudi z vidika prevajanja in ob posameznih primerih in analizah besedil opozori na različne bolj ali manj sprejemljive prevodne ustreznice ter se sprašuje o usodi tovrstnih jezikovnih oblik v javnem sporočanju. VESNA MIKOLIČ se v članku nasloni na sociolingvistično delovanje Brede Pogorelec v povezavi z italijansko etnično manjšino na Slovenskem in se posveti obravnavi stereotipov in predsodkov na slovensko-italijanskem dvojezičnem območju v slovenski Istri. Po podrobni predstavitvi različnih predvsem socioloških, filozofskih in sociolingvističnih teoretičnih opredelitev strpnosti, stereotipov in predsodkov v sodobni demokratični družbi, se preusmeri na predstavitev rezultatov empirične raziskave, povezane s stereotipi o narodni in pokrajinski pripadnosti, ki je bila izvedena med dijaki štirih koprskih srednjih šol, ki so vsakodnevno v stiku s pripadniki različnih narodnih skupnosti. Opozori, da so predsodki del t. i. mikroideologije vsakdanjega sveta in da se jih je treba zavedati. TOMAŽ SAJOVIC svoj prispevek začne z mislijo Brede Pogorelec o zaprtosti in omejenosti znanstvenih spoznanj o jeziku na ožje družbene kroge ter o razkoraku med šolskimi znanji o jeziku in znanstvenimi spoznanji, nato pa se v članku posveti razmišljanju o problemu jezika v znanosti in visokošolskem izobraževanju. Opozoriti skuša na ideološkost stališča, da je angleščina pravi jezik znanosti in na posledice tega stališča za znanstveno delovanje tako na področju naravoslovja, družboslovja kot humanistike. Razmišlja tudi o neosebnosti in nekomunikativnosti znanstvenega jezika, ki jo skuša razložiti v zgodovinsko-filozofsko-fizikalnem kontekstu in v povezavi s posameznikovim odnosom do resničnosti in do samega sebe. JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ se v članku o značilnostih spontanega govora nasloni na razpravo Vprašanja govorjenega jezika, s katero je Breda Pogorelec prvič skušala celoviteje opisati govorjeni jezik. Najprej z zgodovinskega vidika predstavi raziskovanje govorjenega jezika na Slovenskem, nato razmišlja o slovnici govorjenega jezika ter opredeli različne podobe govorjenega jezika. Posebej predstavi določene besedilne značilnosti govorjenega jezika, in sicer se natančneje osredotoči zlasti na jezikovna sredstva, ki soustvarjajo pomen govorjenega besedila (deikti, besedilni aktualizatorji, diskurzni označevalci), ter na skladnjo govorjenega jezika v povezavi s ponavljanji, napačnimi začetki, parafraziranjem, prekrivnim ali hkratnim govorom in premori, pri čemer spoznanja izpelje na osnovi primerov iz Učnega korpusa govorjene slovenščine. Ker je Breda Pogorelec veliko razmišljala tudi o univerzitetnih študijskih programih in bila aktivna na pedagoškem področju, je del te številke Jezika in slovstva tudi tematski sklop, ki je posvečen prenovi študijskih programov v skladu z bolonjskimi smernicami. Tematski sklop je uredil VOJKO GORJANC, v njem pa so zbrani informativni prispevki o poteku bolonjske prenove, njenih možnih prednostih in slabostih ter vsebini novih študijskih programov na vseh štirih univerzah ter na izbranih fakultetah. Prispevke so poleg VOJKA GORJANCA (Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo) prispevali še ERIKA KRŽIŠNIK (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), MELITA ZEMLJAK JONTES (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), VESNA MIKOLIČ in IGOR Ž. ŽAGAR (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije), POLONA GANTAR, MATEJKA GRGIČ in FRANC MARUŠIČ (Univerza v Novi Gorici), MONIKA KALIN GOLOB in NATAŠA LOGAR (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede) in DARIJA SKUBIC (Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Ocenjevalno-poročevalski del revije sestavljajo ocena in dve poročili: SIMONA BERGOČ predstavi in ovrednoti knjigo Karmen Erjavec in Melite Poler Kovačič o uporabi kritične diskurzivne analize na področju novinarskega diskurza, HELENA DOBRILA poroča o seminarju o normiranju, usklajevanju in jezikovnem načrtovanju, ki je potekal v Bolzanu, URŠKA JARNOVIČ pa poroča o spoznanjih, ki so bila predstavljena na poletni šoli in simpoziju o humorju in smehu v Aberdeenu. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih z različnimi mislimi in vprašanji o slovenskem jeziku, večkulturnostjo ter slovenskim jezikom in književnostjo v stiku, prisilnimi migracijami in integracijo, korpusnim preučevanjem stalnih besednih zvez ter s kitičnimi oblikami v starejši slovenski poeziji. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jul 22 02:31:49 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 22 Jul 2008 02:31:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Novosti_na_slavističnem_spletu Message-ID: <48854695.704.17B5494@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na povezavah http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika80.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika80.pdf si lahko v svojem najljubšem teksovnem formatu preberete in iztisnete novo dvojno številko Kronike Slavističnega društva Slovenije. V poštne nabiralnike članov društva bo prispela konec tedna. V njej je povzetih nekaj pomembnejših stvari, ki so se od spomladi sem zgodile na slavističnem polju, natisnjena je tudi prijavnica za Slovenski slavistični kongres 2008 v Celovcu (za tiste, ki jim je klasičen način prijave ljubši od elektronskega na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_celovec.html). http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zborniki.html Lanski slavistični kongresni zbornik Živeti mejo v elektronski obliki. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html Spletni arhiv Slavistične knjižnice je bogatejši za monografiji Zoltana Jana "Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih" ter "Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945" (četrta in peta knjiga iz zbirke Slavistična knjižnica). Prijetno poletno branje, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 25 16:51:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Jul 2008 16:51:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Klasikom_počitnice_dobro_deno_--_Za_po igrat Message-ID: <008301c8ee65$f075f8f0$3200a8c0@P4> Na sveže popravljeno v Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Milko_Vogrin -- Jakob Sket, Milko Vogrin, 1883 http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDivali_popotnice -- Fran Erjavec, Živali popotnice http://sl.wikisource.org/wiki/Avgu%C5%A1tin_Ocepek -- Fran Erjavec, Avguštin Ocepek http://sl.wikisource.org/wiki/Zlato_pa_sir -- Janez Mencinger, Zlato pa sir http://sl.wikisource.org/wiki/Abadon -- Janez Mencinger, Abadon: Bajka za starce, 1893 http://sl.wikisource.org/wiki/Iz_sodnijskega_%C5%BEivljenja -- Jakob Alešovec, Poštne nakaznice (Iz sodnijskega življenja: Po spominu skušenega starega pravnika, 1874) http://sl.wikisource.org/wiki/Sosed_Luka -- Ivan Cankar, Sosed Luka: Kmečka novela, 1909 ==== http://wordle.net -- spletišče omogoča vizualizacijo poljubnega besedila, npr. tudi zgoraj naštetih klasikov. napravi nam "besedni oblak" s poudarjenimi najpogostejšimi besedami. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 25 19:21:56 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Jul 2008 19:21:56 +0200 Subject: [SlovLit] Iz 19. stoletja z ljubeznijo Message-ID: <00e101c8ee7a$f1844f20$3200a8c0@P4> Besedila na Wikiviru za popraviti: http://sl.wikisource.org/wiki/Na_stricovem_domu -- Fran Erjavec, Na stricovem domu http://sl.wikisource.org/wiki/Kelmorajn -- Davorin Trstenjak, Kelmorajn http://sl.wikisource.org/wiki/Potovanja_in_premi%C5%A1ljevanja_nekega_bankovca -- Janez Mencinger, Potovanja in premišljevanja nekega bankovca http://sl.wikisource.org/wiki/Kranjska_nevesta -- Fr. Jaroslav, Kranjska nevesta http://sl.wikisource.org/wiki/Domen -- Josip Jurčič, Domen http://sl.wikisource.org/wiki/Nezbrano_delo_Franceta_Pre%C5%A1erna -- v Nezbranem delu Franceta Prešerna je treba postavljena besedila opremiti z glavo in nogo, tako kot dajejo zgled prve pesmi v vsakem razdelku. http://sl.wikisource.org/wiki/Pisma_Franceta_Pre%C5%A1erna -- Prešernovih nemških pisem ni treba pretipkavati, ker je na voljo za popravljanje grobo prepoznano besedilo. -- miran From roman.maurer na amis.net Tue Jul 29 22:08:10 2008 From: roman.maurer na amis.net (Roman Maurer) Date: Tue, 29 Jul 2008 22:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Iz 19. stoletja z ljubeznijo In-Reply-To: <00e101c8ee7a$f1844f20$3200a8c0@P4> References: <00e101c8ee7a$f1844f20$3200a8c0@P4> Message-ID: <488F78AA.30300@amis.net> Miran Hladnik, Siol pravi: > Besedila na Wikiviru za popraviti: > http://sl.wikisource.org/wiki/Potovanja_in_premi%C5%A1ljevanja_nekega_bankovca > -- Janez Mencinger, Potovanja in premišljevanja nekega bankovca Kdor želi dandanes podoživeti Mencingerjevo veselje, ko mu je "bankovec čez dve leti zopet priromal v roké", se lahko pridruži vpisovalcem serijskih številk evrskih bankovcev iz vse Evrope (in od drugod). Z današnjo tehnologijo to zmoremo brez "ABRACADABRA", spletišče za tak konjiček se imenuje EuroBillTracker: http://si.eurobilltracker.eu/. V Sloveniji smo do zdaj vpisali prbl. 850.000 bankovcev (to nas uvršča na 10. mesto med članicami evroobmočja, pred Grčijo in Irsko), od tega se kakšnih 5700 šteje za "zadetke"; te sta vpisala vsaj dva različna vpisovalca. V spletišču lahko pogledamo tudi razne analize, sprotne statistike, ipd. Takole mimogrede, ko smo že ravno pri tem ... Vabljeni! -- Pozdrav, Roman From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 31 18:36:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 31 Jul 2008 18:36:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Fejs=28t=29buk_--_Jurčič_Turnogra jska_in_Alešovec_--_Drugo Message-ID: <013801c8f32b$9b539ab0$3200a8c0@P4> http://dtext2.org/ -- Digital Texts 2.0, aplikacija za Facebook za urejanje zbirke besedil; združevala naj bi učinkovitost družbenih omrežij in raziskovalno resnost; mogoče poskusimo vanjo vpisati digitalizirano slovensko leposlovno klasiko. === Na novo so bila v Wikivir postavljena naslednja Jurčičeva dela (kakšno drobnjarijo bo še treba popraviti): http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenski_svetec_in_u%C4%8Ditelj -- Slovenski svetec in učitelj http://sl.wikisource.org/wiki/Bojim_se_te -- Bojim se te http://sl.wikisource.org/wiki/Ubo%C5%A1tvo_in_bogastvo -- Uboštvo in bogastvo http://sl.wikisource.org/wiki/Vrban_Smukova_%C5%BEenitev -- Vrban Smukova ženitev http://sl.wikisource.org/wiki/Jurij_Kobila -- Jurij Kobila http://sl.wikisource.org/wiki/Bela_ruta%2C_bel_denar -- Bela ruta bel denar http://sl.wikisource.org/wiki/V_Vojni_krajini -- V Vojni krajini http://sl.wikisource.org/wiki/Dva_prijatelja -- Dva prijatelja http://sl.wikisource.org/wiki/Doktor_Karbonarius -- Doktor Karbonarius http://sl.wikisource.org/wiki/Hi%C5%A1ica_na_strmini -- Hišica na strmini http://sl.wikisource.org/wiki/Na_kolpskem_ustju -- Na kolpskem ustju http://sl.wikisource.org/wiki/Nedol%C5%BEnost_in_sila -- Josipina Urbančič Turnograjska, Nedolžnost in sila http://sl.wikisource.org/wiki/Iskren_zagovornik -- Jakob Alešovec, Iskren zagovornik (Iz sodnijskega življenja) === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri100/index.html -- po hribih. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 2 23:08:36 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 2 Aug 2008 23:08:36 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Anastaziju_Zelencu_v_Kakaniji_--_Prgi šče_klasikov_za_urejanje Message-ID: <002201c8f4e3$ef57a070$3200a8c0@P4> http://www.kakanien.ac.at/news/nl__83_0808.pdf -- avgustovske novice spletišča Kakanien revisited, tu med drugim članek Mire Miladinović-Zalaznik o Prešernovem sodobniku Anastaziju Grünu in njegovem problematičnem razmerju z rojaki Slovenci. === http://sl.wikisource.org/wiki/Martin_Ka%C4%8Dur -- Ivan Cankar, Martin Kačur http://sl.wikisource.org/wiki/Erotika -- Ivan Cankar, Erotika http://sl.wikisource.org/wiki/Sin_kme%C4%8Dkega_cesarja -- Josip Jurčič, Sin kmečkega cesarja http://sl.wikisource.org/wiki/Vita_vitae_meae -- Ivan Tavčar, Vita vitae meae From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 5 18:24:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Aug 2008 18:24:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_klasiki_za_počitniške_dni Message-ID: <007b01c8f717$ca9c79a0$3200a8c0@P4> Za popravljanje na projektni strani http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika: http://sl.wikisource.org/wiki/4000 -- Ivan Tavčar, 4000. http://sl.wikisource.org/wiki/Viso%C5%A1ka_kronika -- Ivan Tavčar, Visoška kronika. Že popravjeno: http://sl.wikisource.org/wiki/Vi%C5%BEen%C4%8Dar -- Anton Koder, Viženčar (prva slovenska daljša izvirna planinska povest), 1881. http://sl.wikisource.org/wiki/Iz_arhiva -- Fran Gestrin, Iz arhiva. http://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci -- Jakob Alešovec, Ponarjeni bankovci (Iz sodnijskega življenja, 3). http://sl.wikisource.org/wiki/Leseno_jadro -- Milan Lipovec, Leseno jadro (roman primorskega begunca). http://sl.wikisource.org/wiki/Ljudje_ob_cesti -- Milan Lipovec, Ljudje ob cesti (roman iz Istre). http://sl.wikisource.org/wiki/Prazna_vera -- Josip Jurčič, Prazna vera. http://sl.wikisource.org/wiki/Lipe -- Josip Jurčič, Lipe. http://sl.wikisource.org/wiki/Klo%C5%A1trski_%C5%BEolnir -- Josip Jurčič, Kloštrski žolnir. http://sl.wikisource.org/wiki/Pipa_tobaka -- Josip Jurčič, Pipa tobaka. http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDupanovanje_v_Globokem_dolu -- Josip Jurčič, Županovanje v Globokem dolu. http://sl.wikisource.org/wiki/Jesensko_no%C4%8D_med_slovenskimi_polharji -- Josip Jurčič, Jesensko noč med slovenskimi polharji. http://sl.wikisource.org/wiki/Kozlovska_sodba_v_Vi%C5%A1nji_Gori -- Josip Jurčič, Kozlovska sodba v Višnji gori. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 5 19:41:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Aug 2008 19:41:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Nagrade_=22Srečko_Kosovel=22_za_prevod e_proznih_in_pesniških_del_iz_slovenščine_v_i talijanščino Message-ID: <00fb01c8f722$8865a290$3200a8c0@P4> From: "Jolka Milic" Sent: Tuesday, August 05, 2008 7:06 PM Subject: Fw: Premio Kosovel Dragi Miran, iz italijanskega konzorcija so me prosili, naj še komu povem o tej nagradi, ki je namenjena le naši literaturi. Ker slovlit bere tudi veliko prevajalcev, naj tisti, ki prevajajo v italijanšcino, pošljejo v promocijo slovenske sodobne književnosti. kakšno prevedeno delo. Hvala za gostoljubnost in ljub pozdrav, jolka (milic) -------- Tržiški kulturni konzorcij želi omogočati poznavanje in uveljavljanje slovenske zgodovine in kulture ter spodbujati poznavanje med Italijani in Slovenci, zato RAZPISUJE 3. natečaj z naslovom SREČKO KOSOVEL za nagrado prevodov proznih in pesniških knjižnih del iz slovenščine v italijanščino. Tržiški kulturni konzorcij bo prvi uvrščeni deli objavil. Dodeljeni bosta dve nagradi v skupni vrednosti 2.500,00 ZA PROZO - 1.500,00 evrov za najboljši prevod proznega dela iz slovenščine v italijanščino (roman, zbirka pripovedi) slovenskega avtorja iz obdobja po drugi svetovni vojni ZA PESNIŠTVO - 1.000,00 evrov za najboljši prevod iz slovenščine v italijanščino pesniške zbirke slovenskega avtorja iz 20. stoletja. 1. Natečaja se lahko udeležijo posamezni/e polnoletni/e (v skladu s pristojno zakonodajno ureditvijo) prevajalci/ke katerekoli narodnosti in državljanstva. 2. Ni predviden prispevek za udeležbo ali prebiranje besedil. 3. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali slu oziroma izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, Trg Unitá 24, 34077, Ronchi dei Legionari/Ronke - GORICA. do 12.00 ure v ponedeljek 31. 10. 2008. Na zunanjem delu pošiljke mora obvezno biti točno navedeno, katerega dela natečaja se prevajalec/ka udeležuje; prireditelj gradiva ne vrača. Zahteva se tudi dostava besedila v elektronski obliki. 4. V pošiljko je obvezno priložiti zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stalno bivališče, osebna telefonska številka in naslov elektronske pošte; poleg tega je obvezna izjava, da gre za literarno delo, ki ni bilo nikoli v celoti prevedeno in objavljeno v italijanščini. 5. Oceno o predloženih prevodih bo oblikovala posebna Komisija 5 izvedencev, ki jih imenuje Upravni odbor Tržiškega kulturnega konzorcija; mnenje Komisije je nepreklicno. 6. Nista predvideni več kot dve enakovredni nagradi za vsako od dveh prevajalskih področij. 7. Komisija bo lahko navedla omembe vredne nenagrajene prevode. 8. Komisija je pristojna, da ne dodeli nagrad, če si nobeno besedilo tega ne zasluži. 9. Tržiški kulturni konzorcij si pridržuje pravico, da neposredno ali v sodelovanju z drugim založnikom objavi nagrajena dela. Avtorji/ce nagrajenih besedil priznavajo Tržiškemu kulturnemu konzorciju - ne da bi zahtevali/e kakršnegakoli dodatnega plačila - pravico do tiskanega razmnoževanja svojih prevodov, ob veljavnosti seveda morebitnih avtorskih pravic za pisca prevedenega dela ali založnika knjige v izvirnem jeziku. 10. Udeležba na natečaju pomeni hkrati sprejetje vseh določil tega razpisa. e-mail info na ccm.it; www.ccm.it From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 9 11:53:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Aug 2008 11:53:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečen_Anže_--_Policijski_komisar Message-ID: <009c01c8fa05$c302f2f0$3200a8c0@P4> From: "Mateja Jemec Tomazin" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, August 09, 2008 10:41 AM Subject: Prevajlec pravljice Srecen Anze v Novicah 1857 Pozdravljeni, iscem ime prevajalca, ki se je v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1857 (pa verjetno tudi sicer) podpisoval kot Bl. Sšk (kopija je slaba, tako da upam, da je res Sšk). Prevajalec se je tako podpisal pod prevod Grimmove pravljice Srecen Anze (Hans im Glueck). Hvala za vsak namig in lep dan. Mateja === Sveže postavljeno: http://sl.wikisource.org/wiki/Policijski_komisar -- Jakob Alešovec, Policijski komisar (Zgodbe iz sodnijskega življenja). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 11 09:33:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Aug 2008 09:33:47 +0200 Subject: [SlovLit] V besedi ... in sliki Message-ID: <004c01c8fb84$98af2890$3200a8c0@P4> Za počitniško branje: http://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda -- Jakob Alešovec, Mati ga izda (Iz sodnijskega življenja). http://sl.wikisource.org/wiki/Kranjska_nevesta -- Fr. Jaroslav, Kranjska nevesta. http://sl.wikisource.org/wiki/Domen -- Josip Jurčič, Domen. http://sl.wikisource.org/wiki/Potovanja_in_premi%C5%A1ljevanja_nekega_bankovca -- Josip Jurčič, Potovanja in premišljevanja nekega bankovca. http://sl.wikisource.org/wiki/Jela -- Janez Mencinger, Jela. Ker je slovenska literarna klasika (kanonizirana in trivialna) redko predmet naših bralskih odločitev, bi bilo smiselno izkoristiti priložnost, ki jo ponujata Wikivir in Wikipedija, za vpis bralskega doživetja ali komentarja. Storite to tisti, ki besedila popravljate, pretipkavate ali prebirate, na pogovorni strani pri posameznem tekstu (klikni zavihek ). Če pa so vaše wikiambicije večje, lahko v okviru projekta Romani http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Romani po vzorcu drugih gesel tam poskrbite za sistematičen opis besedila: povzetek, bibliografski podatki, interpretacija, kritike, literarnozgovinska umestitev ...). ==== http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri101/index.html -- Obir in Zasavje. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 13 22:21:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Aug 2008 22:21:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Alešovec_Jurčič_Koder_Paj kova_Mencinger_in_Cankar Message-ID: <00ae01c8fd82$281cefe0$3200a8c0@P4> Sveže iz popravljalnice klasikov: http://sl.wikisource.org/wiki/Sodba_ve%C4%8Dne_pravice -- Jakob Alešovec, Sodba večne pravice (Iz sodnijskega življenja). http://sl.wikisource.org/wiki/Vi%C5%BEen%C4%8Dar -- Anton Koder, Viženčar. http://sl.wikisource.org/wiki/Lirske_in_epske_poezije -- Anton Aškerc, Lirske in epske poezije. http://sl.wikisource.org/wiki/Blagodejna_zvezdica -- Pavlina Pajk, Blagodejna zvezdica. http://sl.wikisource.org/wiki/Spomini_na_deda -- Josip Jurčič, Spomini na deda. http://sl.wikisource.org/wiki/Pripovedke -- Josip Jurčič, Pripovedke. Pri zadnjem obvestilu o popravljenem besedilu Potovanja in premišljevanja nekega bankovca (http://sl.wikisource.org/wiki/Potovanja_in_premi%C5%A1ljevanja_nekega_bankovca) se je zgodila napaka. Zgodba seveda ni Jurčičeva, ampak Mencingerjeva. Romanu Maurerju hvala za opozorilo. V popravljanje gredo Cankarjevi Hlapci: http://sl.wikisource.org/wiki/Hlapci. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 15 20:44:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Aug 2008 20:44:09 +0200 Subject: [SlovLit] = V_počitniško_besedilno_popravljalnic o Message-ID: <02aa01c8ff06$e86aa910$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Zora_in_Solnca -- Matija Valjavec, Zora in Solnca: Pripovedna pesem v treh delih, 1867. http://sl.wikisource.org/wiki/Pervenci -- Janez Bilc, Ss. Cirilu in Metodu; Slovenija oživljena, 1864. http://sl.wikisource.org/wiki/Okiski_CM/index.html -- Anton Umek Okiški, Ss. Ciril in Metod; Slovenija oživljena, 1863. http://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tarica_na_Prelazu -- Jakob Alešovec, Poštarica na Prelazu (Iz sodnijskega življenja, 1874). http://sl.wikisource.org/wiki/Zgubljeni,_pa_spet_najdeni_sin -- Janez Mencinger, Zgubljeni, pa spet najdeni sin, SV 1861. http://sl.wikisource.org/wiki/Oskrbnik_Lebe%C5%A1kega_grada -- Fran Celestin, Oskrbnik Lebeškega grada, Slovenska vila 1865. http://sl.wikisource.org/wiki/Mo%C4%8D_ljubezni -- Moč ljubezni, Slovenska vila 1865. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 16 17:07:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 16 Aug 2008 17:07:25 +0200 Subject: [SlovLit] V e-delavnico Message-ID: <001101c8ffb1$cd414440$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Potovanje_krog_Triglava -- Ivan Tušek, Potovanje krog Triglava, SG 1860. http://sl.wikisource.org/wiki/Podobe_iz_sanj -- Ivan Cankar, Podobe iz sanj. http://sl.wikisource.org/wiki/Kurent -- Ivan Cankar, Kurent. http://sl.wikisource.org/wiki/Spomini -- Simon Jenko, Spomini. http://sl.wikisource.org/wiki/Dragojila -- Dragojila: Zgodovinska novela iz 16. stoletja (SG 1864). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 18 11:02:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Aug 2008 11:02:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Novo_prgišče_besedil_za_popravljanje _--_Američani_delajo_za_=28namesto=29_nas Message-ID: <006101c90111$30851670$3200a8c0@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Poldrugi_Martin -- Fran Milčinski, Poldrugi Martin. http://sl.wikisource.org/wiki/Kratak_pregled_slovenske_literature -- Ivan Macun, Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikom za Slovence, Zagreb, 1863. http://sl.wikisource.org/wiki/Zvestoba_do_smrti -- Josipina Turnograjska, Zvestoba do smrti, Slovenska bčela 1851. http://sl.wikisource.org/wiki/Svatoboj_pu%C5%A1%C4%8Davnik -- Josipina Turnograjska, Svatoboj puščavnik, Slovenska bčela 1851. http://sl.wikisource.org/wiki/Mo%C4%8D_vere -- Josip Višarski, Moč vere, Slovenska bčela 1851. http://sl.wikisource.org/wiki/Arov_in_Zman -- Janez Trdina, Arov in Zman, Slovenska bčela 1850. http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDalostna_vernitev -- Žalostna vernitev, SG 1864. http://sl.wikisource.org/wiki/Tur%C5%A1ki_Pavliha -- Turški Pavliha, SG 1864. http://sl.wikisource.org/wiki/Pripovedke_o_slovenskem_Pavlihi -- Pripovedke o slovenskem Pavlihu. http://sl.wikisource.org/wiki/Dragotin -- Luiza Pesjakova, Dragotin. http://sl.wikisource.org/wiki/Zgubljen_mo%C5%BE -- Fran Erjavec, Zgubljen mož. Za jezikoslovce bo najbrž zanimiva informacija, da na http://books.google.com dobijo celo Metelkovo Lehrgeba?ude der slowenischen Sprache im Ko?nigreiche Illyrien ..., Kopitarjevo Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark ... in Glagolita Clozianus, Vodnikovo Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, ki so nam jih preskenirali Američani. Tam so tudi Slomškove knjige, Listi inu evangeliji, Ravnikarjeve Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi ipd. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 19 22:22:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Aug 2008 22:22:58 +0200 Subject: [SlovLit] Zbornik slavisticnega drustva 10 Message-ID: <004101c90239$6019ba20$3200a8c0@P4> From: "NSK Trst" To: Sent: Tuesday, August 19, 2008 10:37 AM Subject: Zbornik slavisticnega drustva 10 Pozdravljeni! Oglasamo se iz Narodne in studijske knjiznice iz Trsta. Prosimo za pomoc pri iskanju Zbornika Slavisticnega drustva 10/1999 (Slovensko jezikoslovje danes in jutri) Omenjenega zbornika zal v nasi knjiznici nimamo. Kdorkolii ima zbornik, in ga je pripravljen odstopiti (ali pa se ga se kje dobi na zalogi?- poskusili smo ze na FF), prosimo, da bi ga nam poslal na sledeci naslov: Narodna in studijska knjiznica Ul. S. Francesco 20 34133 Trst Hvalezni vam bomo za pomoc, predvsem hvalezni pa vam bodo nasi obiskovalci S spostovanjem Gabriela Caharija From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 21 18:14:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Aug 2008 18:14:03 +0200 Subject: [SlovLit] Zbornik slavisticnega drustva 10 Message-ID: <5F967DBCAA624C32A17B0ABFFFDE80C8@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Thursday, August 21, 2008 6:04 PM Subject: Re: [SlovLit] Zbornik slavisticnega drustva 10 Spoštovani, poskušajte vprašati sozaložnika oziroma Zavod RS za šolstvo (http://www.zrss.si/). Pri izdaji zbornika je sodelovala Mira Turk Škraba (mira.turk-skraba na zrss.si). [...] Lepe pozdrave, Zoltan JAN ----- > Prosimo za pomoc pri iskanju Zbornika Slavisticnega drustva 10/1999 > (Slovensko jezikoslovje danes in jutri) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 21 19:06:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Aug 2008 19:06:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Bela_krizantema_Gregorčič_Kers nik_Knaflič_Jurčič_Levstik_--_Googlo vi_prevodi_v_slovenščini=3F Message-ID: <36A10DAB5FD44B099E55D1445708435E@P4> Za popravljanje: http://sl.wikisource.org/wiki/Bela_krizantema -- Ivan Cankar, Bela krizantema, 1910. http://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_Simona_Gregor%C4%8Di%C4%8Da -- Gregorčič, Pesmi. http://sl.wikisource.org/wiki/V_zemlji%C5%A1ki_knjigi -- Janko Kersnik, V zemljiški knjigi. http://sl.wikisource.org/wiki/Popotnikove_povesti -- Josip Knaflič, Popotnikove povesti, 1909. http://sl.wikisource.org/wiki/Jurij_Kozjak -- Josip Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar, 1864. http://sl.wikisource.org/wiki/Kritika_Pesmi_Matije_Valjavca -- Fran Levstik, rokopisna kritika Pesmi Matije Valjavca, 1855. ==== http://translate.google.com/translate_t?sl=en&tl=hr -- Googlovo prevajanje vključuje tudi hrvaščinol. Kdaj pride na vrsto slovenščina? From jurska na volja.net Fri Aug 22 10:10:01 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Fri, 22 Aug 2008 10:10:01 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2008/2 Message-ID: <6A2C1F5275304C518DB1ED82B04DEA3A@PC202811356712> Drugo številko triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo, ki je pravkar izšla, sestavlja pet razprav, dve oceni in dve poročili. Razpravljalni del revije tematsko prinaša razmišljanja in odgovore na vprašanja, povezana z recepcijo in vrednotenjem izbranih literarnih del, z literarnimi motivi, frazeologijo ter z zanikanjem. ZORAN BOŽIČ v članku predstavi rezultate empirične raziskave, povezane s kognitivnim odzivom ob prvem branju Prešernovega Krsta pri Savici in Žemljeve epske pesnitve Sedem sinov. Avtor obe izbrani deli najprej predstavi v literarnozgodovinskem kontekstu, pri čemer poudari njuno literarno in šolsko usodo, nato pa na podlagi odgovorov 56 srednješolcev na vprašanja, povezana z razumevanjem, doživljanjem in vrednotenjem obeh del, razmišlja o možnosti vključitve Žemljevega dela v šolske učne načrte. V članku KATJE MIHURKO PONIŽ so predstavljeni literarni motivi hrane in njihove realizacije v slovenskem leposlovju. Ob literarnozgodovinski umestitvi tovrstnih literarnih motivov v kontekst evropske literature avtorica sooči izbrane motive, povezane s hrano in prehranjevanjem v slovenskem pripovedništvu, poeziji in dramatiki, in jih na posameznih odlomkih iz del Ivana Cankarja, Valentina Vodnika, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Frana Govekarja, Zofke Kveder, Otona Župančiča, Janka Kersnika, Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Srečka Kosovela, Miška Kranjca, Stanka Majcna, Gregorja Strniše, Iva Zormana, Izidorja Cankarja in Jožeta Javorška predstavi s primerjalnega vidika, izpostavi pa tudi njihovo vlogo ter načine pojavitve. IRENA AVSENIK NABERGOJ v članku podrobneje predstavi literarni motiv nasilja, kot se kaže v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi, in ga medbesedilno primerja z literarnimi upodobitvami nasilja v angleški, ruski in norveški literaturi, pri čemer se osredotoči na Shakespearjevo dramo Hamlet, Tolstojevo dramo Moč teme, roman Dostojevskega Zločin in kazen ter Ibsenovi drami Stebri družbe in Divja račka. Na osnovi podobnosti in razlik v primerjanih upodobitvah motiva nasilja razmišlja o njegovi univerzalnosti oz. specifičnosti. Tema članka SAŠE BABIČ so minimalni frazemi, ki so v znanstveni literaturi obravnavani tudi kot mejni primeri frazemov. Avtorica razmišlja o spodnji meji opredelitve tovrstnih frazemov, predstavi tipologijo minimalnih frazemov na osnovi jedrne sestavine frazema, podrobneje pa se osredotoči na minimalne frazeme v obliki glagola in predloga ter glagola in osebnega zaimka ter jih opiše z vidika funkcije v stavku. Številni primeri predvsem iz slovnice, SSKJ ter korpusov FidaPLUS in Nova beseda, ki so avtorici v pomoč pri opisovanju tovrstnih frazemov, so na koncu zbrani v preglednici z razlagami. GAŠPER ILC v članku z oblikoslovno-skladenjskega in pomenoslovnega vidika predstavi slovnično kategorijo zanikanja kot univerzalno jezikovno lastnost. Posebej se osredotoči na oblikoslovne in skladenjske značilnosti nikalnice "ne" ter predstavi tipologijo nikalnih zaimkov in t. i. nikalni doseg kot pojem, ki opredeljuje, kolikšnemu delu skladenjske strukture poveljuje nikalnica. V povezavi s pomenskimi razsežnostmi večkratnega zanikanja pa posebej obravnava in predstavi nikalno ujemanje, dvojno zanikanje, litote in poudarjeno zanikanje. Ocenjevalno-poročevalski del revije sestavljata dve oceni in dve poročili: ZORAN PEVEC predstavi in ovrednoti znanstveno-esejistično knjigo Matjaža Kmecla o zgodovini slovenske literature, JANJA VOLLMAIER oceni zbirko razprav Darka Dolinarja na temo starejše slovenske literarne vede, VLADKA TUCOVIČ poroča o praškem mednarodnem strokovnem kolokviju, posvečenem Zofki Kveder, URŠKA JARNOVIČ pa poroča o spoznanjih, ki so bila predstavljena na evropski poletni šoli s področja interdisciplinarnega sodelovanja logike, jezikoslovja in računalniških ved, ki je potekala v Dublinu. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih s podomačevanjem tujih zemljepisnih imen, slovenskimi ljudskimi pripovednimi pesmimi, slovenskim jezikom, literaturo, kulturo in mediji, trivialnim v slovenski postmoderni književnosti ter uporabo nemških izposojenk pri Trubarju. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. __________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature database 3378 (20080822) __________ The message was checked by ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.com From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Aug 31 13:03:21 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 31 Aug 2008 13:03:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Stanko_Šimenc_=281934--2008=29 Message-ID: <48BA9699.18568.2B1BE3@matjaz.zaplotnik.siol.net> V juliju 2008 je umrl mag. Stanko Šimenc, profesor slovenskega jezika, velik poznavalec slovenskega filma, večletni pedagoški svetovalec na Zavod RS za šolstvo in urednik Šolskih razgledov. Citiram nekaj misli o Stanku Šimencu, ki jih je leta 2004 -- ob Šimenčevi sedemdesetletnici -- v reviji Jezik in slovstvo objavil Gregor Kocijan: Stanko Šimenc je svojo ustvarjalnost usmerjal na tri področja, vsa tri tesno povezana s slovenskim jezikom in književnostjo, a ne le slovensko. Prvič, šolska pragmatičnost (srednja šola tehnične usmeritve) ga je nehote silila, da se je loteval t. i. funkcionalnega opismenjevanja; drugič, vse življenje ga je privlačil film, posebej v najtesnejši zvezi s slovenskim leposlovjem; in tretjič, razgledanost po južnoslovanskih literaturah, delo z mladimi in smisel za prenašanje znanja na mladi rod so botrovali, da je bil vabljen k sestavljanju osnovnošolskih in srednješolskih beril. /.../ V letu 2000 se je upokojil in leto pozneje prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva. Ne glede na to, kakšne službene dolžnosti je opravljal, je skušal biti pri vsakem delu z vsem srcem, zavzet, skrben, natančen in pri tem nikoli ni mogel iz svoje ''slavistične kože'': matični stroki je dajal prednost, nenehno študiral in spremljal stvari, ki so ga zanimale, pisal in objavljal. /.../ V letih 1987--1996 je njegov priročnik Pisno sporočanje za vsakdanjo rabo izšel petkrat. Poglavitne odlike priročnika so sistematičnost, didaktična primernost in strokovna neoporečnost. Šimenc se uvršča med tiste redke slovenske pedagoge, ki so na tem področju orali ledino. Njegov priročnik je trdna podlaga za vse, ki bodo v zvezi s funkcionalnim opismenjevanjem v prihodnje kar koli počenjali. /.../ Zvezi med filmom in slovenskim slovstvom je posvetil svoje magistrsko delo (Prenos slovenskih klasičnih literarnih del v film), ki ga je zagovarjal leta 1979. Na tej podlagi sta nastali tudi dve samostojni publikaciji Slovensko klasično slovstvo v filmu (1979) in Slovensko slovstvo v filmu (1983). Temu so sledila še dela Karol Grossmann (1985, 1995), Vrednotenje filma (1994) in Panorama slovenskega filma (1996). Panorama slovenskega filma je prvi poskus sintetičnega prikaza celotne zgodovine slovenskega filma. Ob ocenjevanju navedenega Šimenčevega opusa je treba poudariti, da je na eni strani poglobljeno predstavil zvezo med slovenskim leposlovjem in filmom in hkrati ljubiteljem filma -- mladim in odraslim -- ponudil védenje o tem umetnostnem fenomenu, ki naj bi jih usmerjalo v razumevanje filma in njegovo vrednotenje. In še na nekaj ne smemo pozabiti: vzgojno- izobraževalno področje je dobilo priročniško podlago za filmsko vzgojo na različnih izobraževalnih stopnjah. (Gregor Kocijan, Ob sedemdesetletnici mag. Stanka Šimenca, Jezik in slovstvo XLIX/5 (sept.--okt. 2004), 89--91.) Pogreb Stanka Šimenca je bil 18. julija 2008 na pokopališču v Kranju. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Aug 31 14:56:50 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 31 Aug 2008 14:56:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Avtor=3A_kdo_ali_kaj_piše_literaturo =3F_Komparativistični_kolokvij_v_Lipici Message-ID: <48BAB132.8093.9302C4@matjaz.zaplotnik.siol.net> Šesti mednarodni komparativistični kolokvij "Avtor: kdo ali kaj piše literaturo?" (The Author: Who or What Is Writing Literature?) bo v okviru 23. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica potekal 4. in 5. septembra 2008 v Poročni dvorani v Lipici. Teme kolokvija: (1) Avtor kot individualni ustvarjalec in avtor v razmerju s kulturo: vloga avtorja v zgodovinskih invencijah tradicije, avtor kot diskurzivni konstrukt v vzpostavljanju socialno-političnih identitet, avtor v proizvodnih mehanizmih kulture; (2) Osebna izkušnja literarnega ustvarjalca, avtor kot subjekt literarnosti in literarnega dela, koncepti avtorja v 20. stoletju: virtualni avtor v novih medijih in medbesedilnosti; (3) Antična Grčija in vprašanje "kdo ali kaj ustvarja literarni tekst (ali: literarno umetniško delo)"; Renesansa in iznajdba avtorja v moderni zahodni literarni teoriji; avtorska performativnost in avtobiografija v 20. stoletju; (4) Avtor med jazom in drugostjo, avtobiografijo in heterobiografijo, avtorska integriteta in avtoriteta od lirike prek romanopisja do postkolonialnih študij. Vodji kolokvija: Vanesa MATAJC in Gašper TROHA. Udeleženci: - Varja BALŽALORSKY (Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Ljubljana) - Andrej BLATNIK (Univerza na Primorskem, Koper) - Lucia BOLDRINI (Goldsmiths, Univerza v Londonu, Velika Britanija) - Rebecca BRAUN (Univerza v Liverpoolu, Velika Britanija) - Marijan DOVIĆ (Inštitut za slovensko literature in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana) - Florian HARTLING (Univerza Martina Luthra v Halle-Wittenbergu, Nemčija) - Jonathan L. HART (Univerza v Alberti, Kanada) - Mojca KUMERDEJ (pisateljica, publicistka, Ljubljana) - Teemu MANNINEN (Univerza Tampere, Helsinki, Finska) - Jera MARUŠIČ (Univerza v Edinburgu, Velika Britanija) - Vanesa MATAJC (Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Ljubljana) - Boris A. NOVAK (Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Ljubljana) - Julia A. SOZINA (Institute of Slavic Studies, Russian Academy of Sciences, Moskva, Rusija) - Jüri TALVET (Univerza v Tartuju, Estonija) - Gašper TROHA (Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Ljubljana) Program kolokvija in dvojezični povzetki referatov so dosegljivi na http://www.zrc-sazu.si/sdpk/SDPKdrustvo/Vilenica2008.htm Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 3 10:41:24 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Sep 2008 10:41:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Okrogla_miza_bralna_pismenost_za_večku lturno_družbo Message-ID: Kdaj in kje: 8. septembra 2008 (mednarodni dan pismenosti) ob 14.30 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Program 14.30-14.45 dijaki Gimnazije Lava Šolskega centra Celje pod umetniškim vodstvom Metke Jagodič Pogačar, prof. prir. tradicionalne: CUBANA Luka Agrež, kitara, James R. Bowen, kitara, Miha Firšt: scenska glasba k delu E. A. Poa: KROKAR, Urška Pišorn, flavta, Katarina Zupan, violina, Jernej Iztok Pilih, violina, Aljaž Majcen, kontrabas, Miha Firšt, kontrabas, Živa Vrečko, izrazni ples, španska ljudska: BOLERAS EL PANO MORUNO, Luka Agrež, kitara, James R. Bowen, kitara. Izhodišča za razpravo: 14.50-15.20 Meta Grosman, Bralna pismenost za večkulturno družbo 15.25-15.40 Matjaž Kmecl, Primož Trubar in slovenščina 15.45-16.00 Slavko Pregl, Hrepeneti ali dočakati (zunanjetrgovinska bilanca sodobne slovenske literature) 16.05-16.20 Lucija Čok, Jezikovne rabe in stališča do jezikov učencev osnovne šole narodnostno mešanjih okolij - izsledki raziskave 16.25-16.40 Andreja Barle Lakota, Odprta vprašanja vključevanja medkulturnega dialoga v kurikul 16.45-17.10 Meta Grosman, Zaključki Vabimo vas, da se okrogle mize udeležite. Vstopnine ni. Kontaktna oseba je mag. Vida Gomivnik Thuma, vida.gomivnik na zrss.si Povzetki tem bodo objavljeni na spletni strani društva http://www.bralno-drustvo.si ---- Bralno društvo Slovenije se s tem pridružuje številnim mednarodnim akcijam, ki poudarjajo pomen jezika za vsakogar - Združeni narodi so leto 2008 razglasili za leto jezikov, Evropska unija za leto medkulturnega dialoga, v Veliki Britaniji so se odločili za nacionalno leto branja, na Slovenskem pa praznujemo petstoletnico rojstva PrimožaTrubarja. Ob vse večji globalni informacijski povezanosti in osebni gibljivosti postaja pomen obvladovanja jezika in jezikov ne le nujni pogoj za osebno rast in gospodarsko delovanje posameznika, temveč tudi potrebno okolje za kakovostno medkulturno sporazumevanje. Razprava o danes potrebni bralni pismenosti kljub izpostavljanju pomena večjezičnosti izhaja iz temeljnega prepričanja, da je za vsakogar najpomembnejši jezik materinšcina oz. prvi jezik. O pomenu razvite braine pismenosti posameznika v materinšcini in tudi v drugih jezikih bo spregovorila prof. dr. Meta Grosman. S tem in s prispevki povabljenih gostov bodo podane iztočnice za pogovor o naslednjih temah: - bralna pismenost in razvita sporazumevalna zmožnost v več jezikih za življenje in delovanje v večkulturnih družbah ter medsebojni vplivi bralne pismenosti v različnih jezikih; - dejavniki, ki prispevajo h kakovosti medkulturnega dialoga kot dialoga, ki poteka med pripadniki različnih kultur in govorci različnih jezikov; - kakšen pomen imajo danes za poznavanje slovenske kulture prevodi del slovenskih ustvarjalcev v druge jezike; - kako so Trubarjevi prevodi v slovenščino oblikovali naš jezik; - pod katerimi pogoji lahko kakovostno oblikovan medkulturni dialog prispeva k boljšemu razumevanju med pripadniki različnih kultur, k večji strpnosti ter preseganju jezikovnih in kulturnih omejitev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 3 11:14:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Sep 2008 11:14:05 +0200 Subject: [SlovLit] JSTOR, ERIH in drugo Message-ID: <61E12E9F630C455BAA8775158172F4A0@P4> http://www.languageteacher.com -- strojno prevajanje med različnimi jeziki, tudi za slovenščino (za denar). http://www.academia.edu -- vpiši sebe, svoj oddelek in svojo univerzo v svetovno akademsko mrežo. http://nlp.perseus.tufts.edu/syntax/treebank/ -- plačano delo (sintaktična analiza) preko spleta za študente grščine in latinščine. http://www.jstor.org -- arhivska zbirka 1000 znanstvenih časopisov JSTOR (Journal storage), tudi jezikoslovnih in literarnovednih, je na voljo v omrežju Univerze v Ljubljani. http://www.esf.org/research-areas/humanities/research-infrastructures-including-erih.html -- ERIH (European Reference Index for the Humanities) v nastajanju; od slovenskih humanističnih revij sta za zdaj predvideni le Slavistična revija in Primerjalna književnost. V blogu Charlesa Watkinsona (http://www.charleswatkinson.com/2008/04/european-reference-index-for-humanities.html) lahko preberemo zelo zelo kritično stališče do indeksov za humanistiko, kot sta ERIH ali AHCI, saj ne upoštevajo knjižnih objav in so samovoljno selektivni tudi pri osrednjih strokovnih revijah, zlasti tistih iz Vzhodne Evrope. Tu so tudi povezave na druga kritična mnenja. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 3 12:14:33 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 03 Sep 2008 12:14:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Celovec_2008_Slovenski_slavistični_ kongres Message-ID: <48BE7FA9.28576.D53982@matjaz.zaplotnik.siol.net> Aktualne vsebine na spletni strani Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html): Osrednja stran Slovenskega slavističnega kongresa 2008 v Celovcu -- Slovenščina med kulturami (program, potek in organizacija kongresa): http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/celovec_kongres.html Vabljeni k prijavi na kongres (ne pozabite, prijavite se lahko najkasneje do 8. septembra 2008!): http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/prijavnica_celovec.html Uvod h kongresnemu zborniku Slavističnega društva Slovenije 2008 -- Slovenščina med kulturami (Miha Vrbinc): http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/vrbinc.html Septembrska številka Kronike ZD SDS: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika82.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika82.pdf Kongresna priloga h Kroniki (del kongresnega gradiva): http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika83.doc http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/kronika83.pdf Zapisnik redne seje Upravnega odbora ZD SDS 20. junija 2008: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/Zapisnik_UO_SDS_jun_2008.doc Toplo vabljeni k branju, Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 4 18:32:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Sep 2008 18:32:07 +0200 Subject: [SlovLit] Komentar k evropskemu referencialnemu indeksu revij za humanistiko (ERIH) Message-ID: From: "Aleksandra Derganc" Sent: Thursday, September 04, 2008 6:22 PM Subject: Re: [SlovLit] JSTOR, ERIH in drugo Dragi Miran, lani sem kot bivša članica ZS pri ARRSu poslala tja tole pismo o ERIH. Mogoče bi bilo mogoče zanimivo tudi za druge člane Slovlita. Lp, Saša Za humanistične znanosti je doslej obstajalo več seznamov revij, ki pa revij niso rangirale. Ameriški seznam revij AHCI, ki velja za nekako 'prestižnejšega', ker je vključen v znanstveno mrežo (Web of Science), je razmeroma nepopoln, saj veliko pomembnih evropskih revij v njem ni. To je bilo občutiti tudi v evropski raziskovalni srenji, ki je zato izdelala evropski seznam pomebnih revij s področja humanistike. V primerjavi s seznamom AHCI je v evropskem seznamu mogoče opaziti velik napredek, saj so vanj uvrščene mnoge evropske revije, ki jih ni v AHCI, med drugim tudi slovenske. Vendar ni mogoče ne opaziti problematičnosti rangiranja revij na tri kategorije: A, B, C. Kriteriji so naslednji: (10-25% vseh revij v seznamu) -ugledne (high-ranking) mednarodne revije -velik ugled med strokovnjaki -redno citirane po vsem svetu B. -standardne mednarodne revije -soliden ugled v med strokovnjaki v različnih deželah C. -pomembne lokalne/regionalne revije -predvsem lokalna/regionalna publika -upoštevane samo evropske revije (članice ESF) Ker sem sama jezikoslovka-slavistka, bom komentirala predvsem seznam jezikoslovnih revij. Vseh revij je v tem seznamu približno 1100. V kategorijo A so uvrščene predvsem anglojezične revije, ki imajo splošnejšo tematiko. Revij, ki bodisi obravnavajo slovanske jezike bodisi so izdane v slovanskih državah, je pribl. 70. Med njimi sta prišli v A kategorijo le dve: ruska splošnojezikoslovna Voprosy jazykoznanija in mednarodna Russian Linguistics (prinaša članke v angleščini in ruščini, izhaja na Nizozemskem). 8 revij se je uvrstilo v B, med njimi dve češki (ena od njih je posvečena azijskim in afriškim študijam in izhaja v angleščini, nemščini, francoščini, druga splošnojezikoslovna), ruska je posvečena ruščini in izhaja pretežno v ruščini. Ostale so posvečene slavistiki, dve z nemškega, dve z angleškega govornega področja, ena izhaja v Skandinaviji. Ostalih 60 revij se je uvrstilo v kategorijo C. Med njimi so reprezentativne revije, ki obravnavajo ostale slovanske jezike, npr. češka Slovo a slovesnost, Jezyk polski, hrvaške, slovaške, bolgarske, naša reprezentativna Slavistična revija. Revije, ki obravnavajo slovanske jezike in izhajajo v slovanskih jezikih (čeprav ne izključno, vse so odprte), so v tem seznamu pretežno kategorizirane kot lokalne/regionalne. Seveda je taka oznaka neustrezna: vrsta teh revij je reprezentativnih revij svojih dežel, imajo ugled in jih berejo in citirajo raziskovalci po vsem svetu, seveda tisti, ki se s temi jeziki ukvarjajo. Upam si trditi, da te revije niso manj kakovostne kot mnogo revij, ki so uvrščene pod A, razlika je najbrž v nakladi in razširjenosti. Naj spomnim le na to, da so češko revijo Slovo a slovesnost ustanovili praški strukturalisti, katerih ideje so močno vplivale na svetovno jezikoslovje. Ugotavljam, da je v evropskem okviru jezikoslovje slovanskih jezikov potisnjeno v obroben položaj, da kaže tako rangiranje ne le rangiranje revij, ampak tudi rangiranje jezikov in znanstvenikov, ki se z njimi ukvarjajo. Na spletu sem zasledila pripombe britanskih raziskovalcev na te sezname (dosegljive prek spletne strani Arts and Humanities Research Council). Pripomb je razmeroma veliko, pritožujejo se zaradi subjektivnosti in nejasnih kriterijev pri izboru. Meni se zdi zanimiva pripomba, ki se večkrat ponavlja, namreč, da je treba besedilo ob rangiranju revij napisati na novo tako, da bo v njem odsotna kakršnakoli implikacija vrednostne ali kvalitativne sodbe, češ da tako besedilo lahko povzroči škodo. Verjetno bo ob tem seznamu veliko pripomb tudi v drugih znanstvenih skupnostih, kar ni nepričakovano, saj gre za novost, ki bo gotovo doživela še določene spremembe. Zaradi tega se tudi ne morem strinjati s tem, da bi naš pravilnik ocenjevanja znanstvene produkcije na vrat na nos sledil tovrstnemu rangiranju revij. S spoštovanjem, Aleksandra Derganc, 2. 7. 2007 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 4 21:39:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Sep 2008 21:39:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Primorska_srečanja_in_Locutio Message-ID: From: "Andrejka Susmelj" To: Sent: Thursday, September 04, 2008 8:48 PM Subject: Primorska srečanja Obveščam vas, da je večina referatov z letošnjih Primorskih slovenističnih dnevov - Brda v slovenski književnosti in jeziku - objavljena v zadnji številki revije Primorska srečanja. Lep pozdrav Andrejka Šušmelj ==== http://www.locutio.si/index.php?no=42&clanek=987 -- Franci Pivec, Jeziki na internetu; v 42. številki revije Locutio (http://www.locutio.si/index.php?no=42) tudi drugi zanimivi prispevki. http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=705&clanek=989 -- Miran Hladnik, Trubar in internet, zdaj tudi v Locutio. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 6 08:44:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 6 Sep 2008 08:44:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Študentske_nagrade_--_Jurčičeve_pe smi_in_Malešičeva_V_zelenem_polju_roža_=28194 1=29_--_Slo-verzi=2Ecom Message-ID: <3344CCF2204346D3AD035CC755AFA89F@P4> From: "pat o'connell" Sent: Saturday, September 06, 2008 2:31 AM Subject: PRIZES Društvo za slovenske študije / Society for Slovene Studies SSS razpisuje nagrado Rada L. Lenčka za diplomante (1000 $) in študentsko nagrado Josepha Velikonje za esej (500 $): www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/gradprize.html in www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/undergradprize.html. Prijavite se do 15. septembra 2008. === Novo v Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi -- Josip Jurčič, Pesmi, 1861--1879. http://sl.wikisource.org/wiki/V_zelenem_polju_ro%C5%BEa -- Matija Malešič, V zelenem polju roža, 1941. === http://slo-verzi.com/ -- slovenski verzi za vsako priložnost. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 6 17:48:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 6 Sep 2008 17:48:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Pajkova_Bartel_Kersnik_Jurči č_in_dva_Frana_=28Celestin_in_Erjavec=29_v_novi_e -obleki Message-ID: <0480C5BF230949C9A1CFB9DDCE98980E@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Ma%C4%8Deha -- Pavlina Pajk, Mačeha. http://sl.wikisource.org/wiki/Roka_in_srce -- Pavlina Pajk, Roka in srce. http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Crta_iz_%C5%BEivljenja_politi%C4%8Dnega_agitatorja -- Josip Jurčič, Črta iz življenja političnega agitatorja. http://sl.wikisource.org/wiki/Bo%C5%BEidar_Tirtelj -- Josip Jurčič, Božidar Tirtelj. http://sl.wikisource.org/wiki/Dva_brata -- Josip Jurčič, Dva brata. http://sl.wikisource.org/wiki/Mo%C4%8D_ljubezni -- Fran Celestin, Moč ljubezni: Novela, 1865. http://sl.wikisource.org/wiki/Na_stricovem_domu -- Fran Erjavec, Na stricovem domu. http://sl.wikisource.org/wiki/Pomladanski_vetrovi -- Anton Bartel, Pomladanski vetrovi: Povest iz časov francoskih vojsk, 1881. http://sl.wikisource.org/wiki/V_zemlji%C5%A1ki_knjigi -- Janko Kersnik, V zemljiški knjigi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 6 17:55:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 6 Sep 2008 17:55:42 +0200 Subject: [SlovLit] (ne)znani verzi Message-ID: From: "Janez Koman" To: Sent: Saturday, September 06, 2008 5:07 PM Subject: (ne)znani verzi Zdravo prosim za namig o poreklu naslednjih verzov: moje početje je jalova setev zakaj njiva je hladna in neznana a kljub temu čakam na žetev čeprav je ljubezen v smrti razdana zdaj tu, na robu svoje njive stojim in vem, da ni izhoda, da je vse zaman in vendar v daljne zvezde strmim in ne izdam zakaj sem žalostna in sama lep pozdrav Janez Koman From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 8 10:09:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Sep 2008 10:09:04 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopis in popularna klasika Message-ID: <08718015E0E340C48B3F098073A0CCCC@P4> http://www.gore-ljudje.net/forum/10010/odgovori/#20080907061509 -- Mustagh ali Muztagh? Bi kdo pojasnil? http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDalost_in_veselje -- Josip Podmilšak (Anrejčkov Jože), Žalost in veselje (1870), pustolovska povest iz Slovenskih večernic. http://sl.wikisource.org/wiki/V_%C5%A1tudentovskih_ulicah -- Miroslav Malovrh, V Študentovskih ulicah: Ljubljanska povest (1810, 2. izdaja 1937). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 8 19:27:12 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Sep 2008 19:27:12 +0200 Subject: [SlovLit] Evropski_referencialni_indeks_za_humanis tiko_--_Posvet_o_zaščiti_avtorskih_pravic Message-ID: <60C70935EE354A269481548FAD850A46@P4> From: Sent: Monday, September 08, 2008 5:35 PM Subject: Re: [SlovLit] Komentar k evropskemu referencialnemu indeksu revij za humanist... Draga Aleksandra, Z velikim zanimanjem sem prebrala Vaše pismo in si rekla, da nimamo samo v Franciji problemov s tem organizmom. Pred par meseci smo tudi na tukajšnjem Slovanskem inštitutu opazili, da je ta referencialni indeks uvrstil našo osrednjo slavistično revijo Revue des études slaves v kategorijo C. Gre za revijo, ki je bila ustanovljena l.1921, v kateri so objavljali med drugimi Saussure, Tesniere, Trubeckoj, da ne govorim o današnjih znanih slavistih. Moram reči, da smo bili zelo začudeni nad takšno klasifikacijo, posebno ker nam navadno naše revije ni treba več predstavljati in tudi v Franciji šteje med prvovrstne raziskovalne publikacije. Seveda smo uradno protestirali in se pozanimali za kriterije, pa so nam odgovorili, da dajo v kategorijo C pač tudi revije, ki jih še niso uspeli prav preučiti in jim določiti kategorijo. Pripravili smo argumentacijo in jo poslali, zaenkrat še nimamo odgovora. Skratka, po mojem ta organizem in posebno njegovo kategorizacijo zaenkrat res ne bi smeli jemati preveč resno. Lep pozdrav Antonija Bernard, Pariz === From: Sent: Monday, September 08, 2008 5:28 PM Subject: Posredovano: vabilo VABILO na posvet Zaščita avtorskih pravic pisateljev, prevajalcev, lektorjev in drugih ustvarjalcev na področju leposlovja in humanistike, ki bo 11. septembra 2008 ob 10.00 uri, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, v stavbi parlamenta, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana. Slovenska književna umetnost predstavlja enega od stebrov ohranjanja in negovanja slovenske kulture. Vanjo so s svojim delom in ustvarjalnostjo vpeti različni ustvarjalci, ki se velikokrat v realnosti soočajo z občutkom neenakopravne obravnave in finančnimi ovirami. Slovenija bi kot država, ki ceni svojo kulturno dediščino, morala zagotoviti enakopravno obravnavo vseh akterjev na slovenskem knjižnem trgu ter ustrezno poskrbeti za zaščito njihovih avtorskih pravic. Prav zato Državni svet Republike Slovenije, organizira posvet, katerega glavni namen bo iskati rešitve in predstaviti predloge za: - vzpostavitev transparentnega in pravičnega sistema financiranja izdaje knjig s strani države, s poudarkom na vzpostavitvi učinkovitejšega nadzora nad namensko porabo subvencij za izdajo knjig; - zagotovitev enakopravne obravnave vseh ustvarjalcev v procesu nastanka in izdaje knjige (navedba v kolofonu, zagotovitev možnosti komuniciranja med avtorjem in prevajalcem ali lektorjem, enakopravno obravnavanje avtorskih pravic vseh, s procesom izdaje knjige povezanih ustvarjalcev) in - oblikovanje smernic za učinkovitejše delovanje slovenskega knjižnega trga v prihodnosti. Posvet bo vodil gospod Anton Peršak, državni svetnik, predstavnik področja kulture in športa. * * * PROGRAM Uvodni nagovor dr. Zoltan JAN, državni svetnik, predstavnik za področje vzgoje in izobraževanja Slavko PREGL, Društvo pisateljev Slovenije Irena TRENC-FRELIH, Društvo slovenskih književnih prevajalcev Nuša MASTNAK, Lektorsko društvo Slovenije Metka ŠOŠTERIČ in Barbara KOŽELJ, Ministrstvo za kulturo Mitja ZUPANČIČ, predsednik Upravnega odbora Združenja knjižnih založnikov Razprava Prosimo, da svojo udeležbo na posvetu potrdite na elektronski naslov: mateja.faletic na ds-rs.si do torka, 9. 9. 2008, do 14.00 ure. Vljudno vabljeni! From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Sep 9 12:24:29 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 9 Sep 2008 12:24:29 +0200 Subject: [SlovLit] (Ne)znana verza v Gosenici Message-ID: <20080909_102429_029887.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Pozdravljeni, a mogoce kdo ve, odkod sta verza "Tam za goro zvezda sveti, / Aj, kak jasno se blisci", ki ju je Ciril Kosmac zapisal v noveli Gosenica (1936) in ju oznacil kot "dve vrstici stare pesmi"? Verza naj bi bil nekdo vdolbel v steno celice rimskega zapora. Sta iz umetne, ljudske ali ponarodele pesmi? Imata kaksno zvezo z besedilom narodnozabavne pesmi (polke) Marjana Stareta, ki jo je izvajal Ansambel Maksa Kumra: "Tam za goro zvezda sveti, / med oblaki se blesci"? Hvala za keksnokoli informacijo in lep pozdrav, Vladka Tucovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 9 18:48:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Sep 2008 18:48:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Dvojezično_--_Skalnato Message-ID: <93CA1B1D23924E89AF83D7CF00450F21@P4> From: "Majda Koren" To: Sent: Tuesday, September 09, 2008 12:09 PM Subject: Vabilo na literarni večer Vljudno Vas vabimo na VECER Z MAJDO KOREN IN TATJANO KOKALJ v cetrtek, 11. 9. 2008 ob 17.00 v dvorani v 3. nadstropju Mestne knjiznice Ljubljana, KNJIZNICA OTONA ZUPANCICA, Kersnikova 2, Ljubljana V pogovoru s Spelo Brecelj bosta Majda Koren in Tatjana Kokalj predstavili svoji dvojezicni slikanici iz zbirke Spomincice, prva nosi naslov Lojza iz vesolja / Luisa from Outer Space, druga pa Zajec Emil / Emil Rabbit. Zbirka Spomincice / Forget-me-nots je zbirka slovensko-angleskih slikanic za otroke (in mladino), ki bi se ob branju radi naucili angleskega jezika, predvsem pa je namenjena otrokom slovensko govorecih prednikov, ki danes zivijo po svetu (Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in druge anglesko govorece drzave). Vecer bo namenjen tudi pogovoru o sprejemu avtorjev Spomincic (Desa Muck, Andrej Rozman Roza, Tatjana Kokalj) med slovenskimi Americani, ki smo jih z bralno turnejo prvic obiskali julija lani. Tatjana Kokalj bo ob projekciji izbranih fotografij s popotovanja pripovedovala o ameriski gostoljubnosti in navdusenju, predvsem pa o pomembnosti, ki jo priseljenci pripisujejo maticnemu jeziku in dezeli - ki je za nas, vsakodnevne Slovence, prav presenetljiva izkusnja. === http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri102/index.html -- bolj skalnato kot ne. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Sep 9 19:44:59 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 09 Sep 2008 19:44:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Pleteršnikovi_dnevi_+_Mednarodni_slavi stični_kongres Message-ID: <48C6D23B.24489.17E5E79@matjaz.zaplotnik.siol.net> Pleteršnikovi dnevi 2008 (17. 9. 2008) Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine ''Maks Pleteršnik'' in Društvo Pleteršnikova domačija Pišece vabita na tradicionalni Pleteršnikov dan, ki bo v sredo, 17. septembra 2008 ob 10. uri na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah. Osrednji dogodek letošnjega srečanja bo predstavitev znanstvene monografije Marka Jesenška Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. 14. mednarodni slavistični kongres, Ohrid (10.--17. 9. 2008) V Slavistični reviji 56/2 (april--junij 2008, izid septembra 2008) so natisnjeni slovenski referati za štirinajsti mednarodni slavistični kongres, ki bo potekal na Ohridu od 10. do 17. septembra 2008. Objavljenih je enajst jezikoslovnih (M. Furlan, S. Torkar, V. Babič, V. Smole, M. Koletnik, B. Ivančič Kutin, M. Jesenšek, I. Orel, A. Vidovič Muha, I. Stramljič Breznik, A. Žele) in dva literarnovedna članka (V. Osolnik, M. Mileva Blažić). --- Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 11 18:31:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Sep 2008 18:31:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Bralna_značka_--_Frekvenčna_analiza_ besedil Message-ID: From: "Bralna značka" Sent: Thursday, September 11, 2008 3:30 PM Subject: NOVINARSKA KONFERENCA: 17. september, dan zlatih knjig, začetek bralne sezone bralne značke Spoštovani! Napovedujemo novinarsko konferenco ob začetku bralne sezone bralne značke, ki bo na dan zlatih knjig (dan rojstva in smrti Franceta Bevka), v sredo, 17. septembra 2008, ob 11.00 v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Na konferenci BRANJE: RAJ MIRU V NEMIRNIH ČASIH 1. boste izvedeli, kako o pomenu branja razmišlja predsednik države dr. Danilo Türk; 2. govorili bomo o poudarkih letošnjega bralnega leta (izobraževanje, darilne knjige, priporočila in priporočilni seznami .); 3. poročali bomo tudi o dogodkih, ki jih pripravljajo ob začetku bralne sezone po Sloveniji; 4. pridružilo se nam bo nekaj mladih bralcev, s katerimi se boste lahko pogovorili o njihovih pogledih na branje. P.S. Za novinarski razmislek e-pismo ene naših mentoric: OŠ Orehek Kanj Zasavska cesta 53 c 4000 Kranj Spostovani! Letos tudi na naši šoli OŠ OREHEK KRANJ slovesno začenjamo bralno značko. V sredo, 17. 9., bomo tako pod naslovom Mi pa beremo začeli spodbujati učence k branju in opravljanju bralne značke. Ta dan bodo vsi učenci predmetne in razredne stopnje pri uri slovenscine brali svoje najljubse zgodbe, odlomke ... s tem, da bo tudi uciteljica predstavila svojo. Na predmetni stopnji bomo branje nadaljevali tako, da bo vsak ucitelj na zacetku svoje ure (kemije, zgodovine, športne vzgoje ...) prav tako prebral odlomek iz leposlovne knjige. Na ta način bi mladim radi pokazali, da beremo tudi učitelji, in jih spodbudili k branju. Na razredni stopnji pa bodo poleg ure slovenščine brale tudi učiteljice podaljšanega bivanja, v bralni maraton se bo vključila tudi gospa ravnateljica. Vsaka učiteljica na razredni stopnji bo poskrbela, še za kakšnega gosta (tehniško osebje, šolska svetovalna delavka, knjižničarka ...) LP. Simona Merljak, idejni vodja === http://www.speechwars.com/ -- pogostnost posameznih besed v govorih ameriških predsedniških kandidatov; zanimivo bi bilo primerjati tudi razlike v domoljubnem besednjaku naših. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 12 03:21:52 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 12 Sep 2008 03:21:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_Zveze_društev_SDS_Celo vec_2=2E_oktobra_2008 Message-ID: <48C9E050.15700.1A691EA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo 2. oktobra 2008 ob 15.00 uri v predavalnici B Univerze Alpe-Adria v Celovcu (Universitätsstrasse 65--67, Celovec/Klagenfurt). Dnevni red 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva in zapisnikarja občnega zbora ter določitev volilne komisije. 2. Razglasitev novih častnih članov SDS (prof.dr. Wolfgang Eismann, prof. dr. France Žagar). 3. Predsedniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila predsednikov pokrajinskih društev in načelnikov sekcij. 6. Poročilo Nadzornega odbora. 7. Razrešnica sedanjemu in volitve novega vodstva SDS. 8. Razno (predlog društvenega likovnega simbola). Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo! V Ljubljani, 8. septembra 2008 Prof. dr. Miran Košuta, predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Vabilo v HTML-ju: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/oz2008.html Osrednja stran celovškega kongresa Slovenščina med kulturami: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/celovec_kongres.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 12 21:31:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Sep 2008 21:31:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Tri_povezave_--_Narodopisni_inštitut_U rban_Jarnik_--_Goriška_=5BB=5Drda Message-ID: http://www.finance.si/223125?src=pj120908 -- o zastonj tečajih slovenščine pri Šoltu za Erazmove študente. http://www.nytimes.com/interactive/2008/09/04/us/politics/20080905_WORDS_GRAPHIC.html -- besedna analiza v časopisih; spet v ZDA. http://www.transactionpub.com/cgi-bin/transactionpublishers.storefront/en/Product/1-4128-0797-2 -- John Taylor, Into the Heart of European Poetry. ==== From: "Milka Olip" Sent: Thursday, September 11, 2008 8:14 PM Subject: Obcni zbor SNI Urban Jarnik Spoštovani! Pošiljam vam vabilo na obcni zbor Narodopisnega društva Urban Jarnik, pravnega nosilca Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Obcni zbor bo v cetrtek, 25.9.2008, ob 17. uri, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma, 10. Oktober Str. 25 / 3, v Celovcu. Prisrcno vabljeni! mag. Martina Piko-Rustia za Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ==== From: "Ines Pesorda" Sent: Monday, August 25, 2008 6:19 PM Subject: Brda [...] Na Primorskem se sprašujemo, ali nismo morda spregledali kakšnega novega pravopisnega pravila, saj se v medijih trdvratno uveljavlja zapis "Goriška Brda" (od dnevnikov in internetnih strani do vabil v Medano) - pa ne le za klet, ki si je pač nadela tako ime. Če vendarle ne gre za novost, temveč za noro epidemijo, prosimo, da javnost, vključno z novinarji, kulturniki, lektorji ..., primerno slovenistično nagovorite! [...] Lep pozdrav iz Kopra! Ines Pešorda From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 13 09:46:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 Sep 2008 09:46:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_v_Celovcu_za_štu dente Message-ID: From: "Petra Jordan" Sent: Friday, September 12, 2008 10:55 PM Subject: Slavistični kongres v Celovcu za študente Dragi kolegi študentje, če bi se kdo rad udeležil Slavističnega kongresa v Celovcu in Pliberku, lahko z včlanjenjem v Študentsko sekcijo pri Slavističnem društvu Slovenije - letna članarina je 10 evrov za študente - pridobi nekaj ugodnosti. Študentje, ki so člani študentske sekcije, se lahko kongresa udeležijo brez plačila kotizacije, poskrbeti pa morajo za prenočišče in hrano. Študentska sekcija do nedelje, 14. septembra, do 12. ure zbira prijave in bo vsem zainteresiranim rezervirala spanje v hostlu v neposredni bližini univerze oziroma kongresnega dogajanja. Cena 3- ali 4-posteljne sobe je 19,90 evra na noč, cena dvoposteljne 23,90 evra na noč, za peto dodatno ležišče v 4-posteljni sobi 8, za šesto pa 4 evre. Število sob je omejeno, zato pohitite s prijavo! Poleg tega naj bi vsak študent na kongresu prejel darilno vrečko (s kongresnim zbornikom, Kroniko SdS, knjigami in turističnim gradivom), potrdilo o udeležbi in bil deležen vseh predavateljem namenjenih kongresnih ugodnosti: avtobusni prevozi (tu moramo opozoriti, da lahko, če bo študentov veliko, zmanjka prostora na avtobusih za vse, ampak ga najbrž ne bo:), vodeni ogledi, vstopnice za predstavo, kava in pijača med odmori. Študentje si morajo poleg prenočišča sami plačati tudi hrano: možnosti za to je na in okrog univerze več, najcenejša je menza, kjer stane kosilo okrog 5 evrov. Če bi se želeli udeležiti ekskurzije v soboto, 4. oktobra, morajo študentje, tako kot tudi vsi ostali udeleženci kongresa, doplačati 40 evrov. Zainteresirani se, prosim, javite najkasneje do nedelje, 14. septembra, do 12. ure Maruški Agrež na agrez.maruska na gmail.com ali na tel. številko: 031 684 955. Prosim, če ji v mejlu napišete ali po telefonu sporočite tudi svoj domači naslov, saj boste kot člani Slavističnega društva Slovenije na dom prejemali Kroniko. V naslednjem tednu vam bo Maruška potrdila rezervacijo in vas obvestila, kje in kdaj lahko plačate članarino za študentsko sekcijo. Seveda se sekcijo lahko včlanite tudi zainteresirani, ki se kongresa ne nameravate udeležiti :) (za še druge ugodnosti). Vse ostale informacije, program kongresa, zemljevide in podobno najdete na: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/celovec_kongres.html Informacije o študentski sekciji pri SdS pa na: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/studenti.html Vabljeni in LP, Petra From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 13 19:06:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 Sep 2008 19:06:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Delo=3A_lektoriranje_in_uredništvo_--_ Kdo_hoče_revije=3F Message-ID: Publikacija kulturnozgodovinske vsebine obsega 53.000 besed ali 262.000 znakov, skupaj s slikami je je za približno 170 strani v formatu B5. Njeno lektoriranje (v glavnem manjkajoče vejice) je vredno 80 evrov, izdelava preloma po straneh, paginiranje, kazalo in izdelava predloge za tisk pa dodatnih 120 evrov, skupaj 200 evrov neto, plačljivo preko študentske napotnice. Interesenti, javite se. === Kdo hoče zastonj? Ljubljanski zvon, nevezani letniki 1897, 1900, 1913, 1914 PC & mediji, nevezani letniki 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002 Sodobnost, nevezani letniki 1968, 1970 (1. št. manjka), 1971 (manjka št. 5) Naša sodobnost, nevezani letniki 1953, 1954, 1955, 1956 Novi svet, nevezani letnik 1950, 1951 (št. 4 manjka), 1952 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 14 10:01:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 Sep 2008 10:01:23 +0200 Subject: [SlovLit] Besedilna in avtorska analiza Message-ID: <5F4B7C5B3540403DA65E49440AD83F25@P4> http://www.mathcs.duq.edu/~juola/papers.d/fnt-aa.pdf -- Patrick Juola, Authorship Attribution, obsežna študija o identifikaciji avtorstva. http://www.mathcs.duq.edu/~fa05ryan/wiki/index.php/Main_Page -- prosto dostopni program za avtorsko analizo besedila -- bi ga kdo preizkusil najprej na gruči Jurčičevih povesti (http://sl.wikisource.org/wiki/Josip_Jur%C4%8Di%C4%8D), potem pa še ob anonimni Kranjski nevesti iz leta 1864 na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Kranjska_nevesta)? http://monkproject.org/ -- še en projekt besedilne analize. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 15 18:53:34 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Sep 2008 18:53:34 +0200 Subject: [SlovLit] Gospodje Strmolski in Trubar -- Komunikacija med kulturami Message-ID: From: "Daniela Mocnik" Sent: Monday, September 15, 2008 5:39 PM Subject: Fw: vabilo Ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2008 vljudno vabimo na glasbeno-scensko prireditev Gospodje Strmolski in Trubar, Kulturni hram Ignacija Borštnika, Cerklje na Gorenjskem, sobota, 27. septembra 2008, ob 20. uri. Prijateljevanje med strmolskimi gospodi in Primožem Trubarjem bo umeščeno v 16. stoletje s predstavitvijo zgodovinskih dejstev ter ilustrirano z izvedbami pesmi slovenskih protestantov. Trubar je bil namreč krstni boter strmolskemu novorojencu Francu Juriju in mu je pozneje posvetil Catehismus z dvejma izlagama, Jurij Dalmatin pa je njegovemu očetu z osebnim posvetilom podaril v usnje vezan izvod Biblije. Sodelujoči v programu: Ana Jagodic, Jože Jerič, Darko Torkar, mag. Janko Krištof, Marta Močnik Pirc, Damijana Božič Močnik, Maruša Bogataj, Ansambel za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff, vodja mag. Bernarda Rakar, Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka, dirigent Jožef Močnik. S projektom želimo počastiti spomin na Primoža Trubarja in opozoriti na veličino njegove zapuščine, pomembno za ves slovenski narod. Predsednica Daniela Močnik ==== From: "Sollner, Anka" Sent: Monday, September 15, 2008 12:44 PM From: Mojca Garantini [mailto:mojca.garantini na uni-mb.si] From: Univerza v Mariboru Sent: Tuesday, September 02, 2008 7:54 AM Subject: Mednarodna jezikovna konferenca - Komunikacija med kulturami Vabimo vas na MEDNARODNO JEZIKOVNO KONFERENCO POMEN USVAJANJA TUJIH STROKOVNIH JEZIKOV ZA KOMUNIKACIJO MED KULTURAMI, KI BO POTEKALA NA FAKULTETI ZA LOGISTIKO, MARIBORSKA CESTA 7, CELJE, 26. in 27. SEPTEMBRA 2008. [...] Poučevanje tujih strokovnih jezikov na visokošolskih institucijah je pomembno za izobraževanje kadrov s širokim in aplikativnim znanjem. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru bo v sodelovanju z 'University of Hertfordshire, School of Humanities', Velika Britanija in rusko fakulteto - 'Uzhny Institute of Management', 26. in 27. septembra 2008 organizirala Mednarodno jezikovno konferenco 'Pomen usvajanja tujih strokovnih jezikov za komunikacijo med kulturami', ki je namenjena predstavitvi in izmenjavi strokovnega znanja in izkušenj s področja poučevanja tujih strokovnih jezikov. Namenjena je tako predavateljem, lektorjem, visokošolskim in srednješolskim učiteljem ter asistentom tujih strokovnih jezikov, kot tudi študentom slušateljem tujih strokovnih jezikov. Vljudno vas vabimo, da se udeležite konference. Več podatkov o konferenci in prijavnico lahko najdete na http://fl.uni-mb.si/konferenca.html oziroma se obrnete na: mag. Polona Vičič, int.conference na uni-mb.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 18 11:02:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 18 Sep 2008 11:02:38 +0200 Subject: [SlovLit] Razpisi in razstava Message-ID: <48EEAB60B8344BF0A1D4AB9D427B0AA0@P4> http://www.klubdobrihdejanj.com/blog/?page_id=10 -- literarni natečaj za OŠ. http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=493229310 -- razstava ob 80-letnici T. Pavčka. http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/prestolnica_knjige/default.html -- javno povabilo k zbiranju predlogov za oblikovanje programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 19:59:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Sep 2008 19:59:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Ali_prihaja_konec_Gutenbergove_galaksije =3F_--_Kakovost_visokega_šolstva Message-ID: <5C53B54E66454B169DA644EEE2CBB3E7@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Friday, September 19, 2008 1:18 PM Subject: Vabilo Vabimo Vas na razpravo Ali prihaja konec Gutenbergove galaksije? V sredo, 24. in četrtek, 25. septembra 2008 ob 10. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. >Gutenbergova galaksija< je, kot vemo, izraz, ki ga je uvedel Marshall McLuhan in z njim označeval novo dobo, ki jo je prinesla tipografija z možnostjo množične komunikacije. Knjige in časopisi so odprli pot vizualni kulturi in temeljnim premikom v človekovem mišljenju in njegovi zavesti. Ta proces, povezan z novimi tehnologijami in globalizacijo, očitno še zmeraj traja. Toda z >Gutenbergovo galaksijo< znameniti mislec razume tudi v knjigah akumulirana dela človekove umetnosti in znanosti. Prav ob novih tehnologijah pa se postavlja vprašanje: kakšna bo usoda tiskane knjige? Novi mediji, najprej televizija, v zadnjem času pa predvsem internet, temeljito spreminjajo bralne navade, z njimi pa tudi vlogo knjige in bralne kulture v svetu in pri nas. S tem fenomenom se ukvarjajo mnogi misleci v svetu, v Sloveniji pa celovitejše debate na to temo še nismo povsem odprli. Slovenska kultura, ki je tradicionalno vezana na knjigo in književnost, se bo morala odkrito soočiti z vprašanjem o svoji prihodnosti na tem področju. Zato želi Slovenska matica z razpravo o tej temi osvetliti vse možne vidike novih razmer za knjigo in književnost. Razprava bo potekala dva dopoldneva in sicer v sredo, 24. in četrtek 25.septembra v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, s pričetkom ob 10. uri. Vljudno vabljeni. Program: Sreda, 24. septembra 2008 ob 10. uri, moderator: Drago Jančar Sodelujejo: Edvard Kovač, filozof; Aleš Berger, pisatelj, urednik in prevajalec; Branimir Nešovič, založnik; Miha Kovač, publicist; Manca Košir, publicistka in sociologinja, Marko Golja, urednik in kritik. Četrtek, 25. septembra 2008 ob 10. uri Moderator Jaroslav Skrušny Sodelujejo: Dean Komel, filozof; Milan Matos, založnik; Ženja Leiler, publicistka; Jani Virk, pisatelj in urednik; Bernard Nežmah, publicist in sociolog; Andrej Blatnik, pisatelj in urednik. === http://www.uni-kakovost.net/ -- guglov iskalnik na spletni strani o kakovosti visokega šolstva. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 19 20:13:06 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Sep 2008 20:13:06 +0200 Subject: [SlovLit] Iz korespondence o lektoriranju Message-ID: <1DD7BE953E344BE0A51B8DAFF4C98952@P4> From: "Kristina M. Pučnik" Cc: Sent: Monday, September 15, 2008 12:25 PM Subject: RE: [SlovLit] Delo: lektoriranje in uredništvo Spoštovani! Zanima me, ali je posredovana ponudba provokacija ali šala ali ponudnik misli resno. Hvala za odgovor in prijazen pozdrav Kristina Pučnik > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of > Miran Hladnik, Siol > Sent: Saturday, September 13, 2008 7:07 PM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Delo: lektoriranje in uredništvo -- Kdo hoče revije? > > Publikacija kulturnozgodovinske vsebine obsega 53.000 besed ali 262.000 > znakov, skupaj s slikami je je za približno 170 strani v formatu B5. Njeno > lektoriranje (v glavnem manjkajoče vejice) je vredno 80 evrov, izdelava > preloma po straneh, paginiranje, kazalo in izdelava predloge za tisk pa > dodatnih 120 evrov, skupaj 200 evrov neto, plačljivo preko študentske > napotnice. Interesenti, javite se. ---- From: Miran Hladnik, arnes [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Monday, September 15, 2008 9:01 PM To: Kristina M. Pučnik Subject: Re: [SlovLit] Delo: lektoriranje in uredništvo bi bilo manj šaljivo, če bi iskali koga, ki bi bil pripravljen delo opraviti zastonj, tako kot začuda ni nihče imel za šalo, ko smo v isti pošti ponujali zastonj stare letnike ljubljanskega zvona? kakor koli že, odgovori na obe ponudbi so bili resni in zavzeti. lp, miran hladnik ---- From: "Kristina M. Pučnik" To: "'Miran Hladnik, arnes'" Sent: Thursday, September 18, 2008 10:43 AM Subject: Dopisovanje o lektoriranju Spoštovani prof. Hladnik! Nisem vas hotela užaliti (saj ste bili tudi moj profesor, in to priljubljeni), pa verjetno tak ni bil niti vaš namen, ko ste posredovali ponudbo. Očitno gre za izdajo publikacije, za katero ni ravno veliko sredstev. Če sem iskrena, v takem primeru ponudbe vsaj jaz ne bi vzela za tako hudo, če bi iskali nekoga, ki bi bil to pripravljen narediti zastonj, ali če bi pisalo, da je za lektoriranje na voljo le 80 evrov. Čeprav sicer živim od lektoriranja, kdaj naredim tudi kaj brezplačno (npr. za zbornik gasilcev v vasi, kjer živim). Pri vaši ponudbi pa me je zmotilo to, da je pisalo, da je lektoriranje VREDNO 80 evrov. S tem se ne morem strinjati - če nekdo lahko da toliko ali pa nič, ne pomeni, da je delo toliko vredno. Upam, da je razumljiv moj odziv na kaj takega na dopisniškem seznamu slovenistov, slavistov in prevajalcev, ki sicer velikokrat jadikujemo, da naše delo ni dobro vrednoteno, cenjeno in še kaj. Kako naj bo ob tako oblikovani ponudbi, in če se prav med nami najdejo taki, ki so pripravljeni delati pod ceno tudi za naročnike, ki bi sicer plačali več, če bi tudi mi sami bolj cenili svoje delo. Pa ne govorim o naročnikih, kot je v primeru, zaradi katerega si midva dopisujeva. Pohvalno je, da se študentom da priložnost za pridobivanje tovrstnih izkušenj, če gre za to. Pet let sem v tem poslu zaradi preživetja, ker po diplomi nikakor nisem mogla dobiti službe v šoli, le pripravništvo. Zato sem začela poglabljati znanje in uporabila izkušnje, ki sem si ji z lektoriranjem nabirala že prej. Šele po petih letih lahko rečem, da sem zadovoljna in da s tem lahko preživim vsaj tako dobro, kot če bi bila zaposlena v šoli, če ne bolje. Res pa je, da sem si vse morala "postlati" sama ter da danes nisem poslovno in finančno na škodi, če mi potencialni naročnik očita, da mu neka lektorica ponuja več kot dvakrat nižjo ceno kot jaz. V redu, zaenkrat se ne obremenjujem več s tem, globalno (če se tako izrazim) pa me moti. Da ne dolgovezim ... Čeprav je slovenska (in slovenistična?) navada, da vsakdo obdeluje in se briga za svoj vrtiček, se bo morda tudi zaradi takih manjših razmišljanj kdaj kaj spremenilo. Upam, da bom k temu lahko več prispevala tudi sama (ko otroci zrastejo in ko se moje izkušnje z lektoriranjem in komunikacijo še pomnožijo). Zaenkrat pa podpiram vsak premik v tej smeri, ki ga naredi lektorsko društvo ali kdor koli drug iz naših strokovnih krogov. Hvala za razumevanje in lep dan še naprej vam želim. Kristina Pučnik ---- From: Miran Hladnik, arnes [mailto:miran.hladnik na guest.arnes.si] Sent: Thursday, September 18, 2008 12:00 PM To: Kristina M. Pučnik Subject: Re: Dopisovanje o lektoriranju draga kristina, užaljenosti ni, mogoče pa nekaj slabe vesti zaradi dampinškega obnašanja in seveda zaradi nedoslednosti, saj sem se sam lani pri cankarjevem tekmovanju izpostavljal s trditvijo, da je treba svoje delo ceniti. ko pa pride na vrata sosed s prošnjo, takrat načelom ni več mogoče zvesto slediti. opravičila za osebno rabo so hitro pri roki (da je avtor relativno spreten z jezikom in mu samo za vejice ni mar, da gre za interno publikacijo, ki bo romala samo po okoliških 100 gospodinjstvih, da angažiramo za ta posel mladino, ki naj se tako uvede v lektoriranje, da se poceni lektura izravna z bolj širokogrudnim denarjem za prelom, da bom moral v vsakem primeru še enkrat sam skozi besedilo, da je naša tarifa za včasih podobno naporno korigiranje besedil na wikiviru še nižja ipd.). ja, verjetno bi bilo treba v ponudbi vse to razložiti. no, ampak potem bi odpadlo tole prijetno dopisovanje in to bi bilo škoda. želim vam še naprej veliko veselja pri delu [...] in sploh. ter vas lepo pozdravljam, miran ---- From: "Kristina M. Pučnik" To: "'Miran Hladnik, arnes'" Sent: Thursday, September 18, 2008 11:44 PM Subject: RE: Dopisovanje o lektoriranju Dober večer! Pišem predvsem zato, da se vam najprej zahvalim za najino prijetno kramljanje [...] dobrodošel prispevek k razmišljanju in ozaveščanju o vrednotenju lektoriranja, in to med kolegi ... Pa še to. Všeč mi je bila pobuda gospe iz Primorske o zapisu Goriških brd. Se zelo strinjam z njo in res v vsaj 95 odstotkih primerov popravljam veliko začetnico v malo (zares redke izjeme uporabijo malo začetnico). Ker lektoriram revijo o vinskih in kulinaričnih užitkih, bom uredniku predlagala vsaj krajši zapis o tem. Prisrčen pozdrav Kristina From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 20 19:54:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 20 Sep 2008 19:54:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Goriška_=5BB=5Drda Message-ID: <8630B5FF20F34D678090843EF2C4F710@P4> From: "Andrejka Susmelj" Sent: Saturday, September 20, 2008 3:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Goriška [B]rda V zvezi z Brdi najprej nisem mislila polemizirati, ampak kot "čistokrvna Brika", čeprav že nekaj časa izseljena, ne morem biti tiho. Brda so bila od nekdaj samo Brda, od tod tudi poimenovanje prebivalcev Bric/-i in Brika/-e, upravno središče Občine Brda (in ne Občine Goriška brda ali Občine Goriška Brda) je Dobrovo v Brdih. Italijanski del Brd je Collio, kar pomensko ustreza besedi Brda, in še in še bi lahko naštevala. Od kod torej pridevnik Goriška v poimenovanju za Brda? Ta pridevnik se je začel uporabljati nekje v 20 stoletju, nekateri pravijo, da šele v 50. letih - tu bi mi prišla prav pomoč kakega zgodovinarja. Brda so bila v povojni Jugoslaviji pravzaprav zelo obrobna slovenska pokrajina, ki jo je meja odrezala od njenega zaledja, to je Furlanije. Dostop v Brda je bil mogoč zgolj prek precej ozke in neprijazne poti skozi Soško dolino in Plave. Da bi Slovenci vedeli, kje približno se nahajajo Brda, so imenu dodali pridevnik goriška in ga začeli pisati z veliko začetnico. Zapis ni bil sporen do uveljavitve novih pravil SP, ki je izrecno zahteval, da je treba pisati Goriška brda. Takrat nas je velik del slavistov z goriškega konca skušal doseči, da bi v primeru Brd šlo za izjemo, a sestavljalci SP so bili neizprosni - beseda brda je občno ime, torej ga je treba pisati kot neprvo ime zemljepisnega nenaselbinskega imena z malo začetnico. Leta so tekla. Povezanost Brd z Novo Gorico in ostalo Slovenijo se je občutno izboljšala z dograditvijo osimske ceste čez Sabotin, deloma prek italijanskega ozemlja. Brda so postajala vse bolj znana ne samo zaradi dostopnosti, ampak tudi razvoja turizma, kulinarike, kulture, ... Danes si drznem trditi, da je postal pridevnik Goriška popolnoma odveč, saj verjetno večina Slovencev ve, kaj in kje so Brda. Torej bi prišlo v poštev poimenovanje Brda ali kvečjemu goriška Brda. Slovenščina je živ jezik, zato ne vidim razloga, da si Brda ne bi zaslužila te spremembe v zapisu svojega imena. Pa še za konec - sama v tekstih s težkim srcem dosledno upoštevam SP in popravljam zapise svojih dijakov in drugih v Goriška brda. Vendar mislim, da je skrajni čas, da zapis popravimo kar v Brda in prečrtamo Goriška. Konec koncev so to storili že sami Brici, ko so svojo občino poimenovali Brda. Andrejka Šušmelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 20 21:43:20 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 20 Sep 2008 21:43:20 +0200 Subject: [SlovLit] Katera pesem je to Message-ID: <7E8057A7B74D4BC9950D15B8FFBE547E@P4> From: "Marija Sotnikova Štravs" Sent: Saturday, September 20, 2008 8:33 PM Subject: Vprašanje v zvezi s pesmijo Pozdravljeni, Kolega iz Rusije, ki se zanima za Slovenijo, je vprašal, katera pesem je to - http://www.youtube.com/watch?v=FPYx0JniVGM. Jo mogoče poznate? Hvala in lep pozdrav, Marija Sotnikova === Ne orji, ne sejaj / Gizdava (Prekmurska ljudska pesem, izvajajo Katice) Ne orji, ne sejaj, rasi mi pšenica, črnih oči dekla, zakaj si gizdava? Neisn jaz gizdava, vsakša deikla takša, štera ima lübija, prstanek na prstu. Niso tisto rože, štere so v pungradi, ar so tisto rože, štere se lübijo. Midva se lübiva, midva sva si rože, midva sva si rože, midva se lübiva. Prekopirano iz komentarjev k videoklipu. Njihovo število (skoraj 700) priča o neverjetno močnem patriotskem čustvovanju komentatorjev. Ali je to poglavitno jamstvo za vitalnost jezika, literature in kulture? Vsakršne kulture ali samo folklore? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 21 16:04:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 21 Sep 2008 16:04:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Goriška_=5BB=5Drda_ipd=2E Message-ID: <311D906D2C4342ACAC8015755128EAD3@P4> From: "Kržišnik, Erika" To: "SLOVLIT" Sent: Sunday, September 21, 2008 10:24 AM Subject: RE: [SlovLit] Goriška [B]rda Pozdravljeni, jaz se pa že nekaj časa sprašujem, ali je brdo res še občno ime v slovenščini? Vem, da je kot tako vključeno v SSKJ. Vem, da moj "občutek" za to, kaj je in kaj ni občno oz. lastno, ne more biti relevanten. Vem tudi, da med občnimi in lastnimi imeni ni ostre meje glede na časovno os, saj se nenehno dogaja prehajanje (npr. dob 'hrast' nekdaj in danes, ko imamo samo še zemljepisno lastno ime Dob). Toda korpus Fidaplus me je skoraj prepričal, da beseda brdo danes ni rabljena občnoimensko. Poglejte si! Lp, Erika Kržišnik === From: "Vid Majnik" To: Sent: Sunday, September 21, 2008 2:04 PM Subject: Goriška brda in Slovensko primorje ipd. Podoben primer kot Goriška Brda je tudi Slovensko primorje. Ali ni vse skupaj samo Primorska? Je Slovensko primorje sploh "uradna" geografska enota? Ali ni Primorje že samo po sebi lastno ime (kot Primorska)? Lahko potem pišemo tudi Slovensko Primorje ali celo slovensko Primorje? S Slovensko Istro najbrž ni težav ... Ali pač lahko tudi slovenska Istra (kot slovenski del Istre)? Zakaj sploh Slovenska Istra, če pa ne rečemo npr. tudi Slovenska Štajerska, čeprav je Štajerska tudi v Avstriji? Zmeda ... Pozdrav From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 22 11:35:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 22 Sep 2008 11:35:55 +0200 Subject: [SlovLit] Katera pesem je to Message-ID: From: Marjetka Golez Kaucic [mailto:Marjetka.Golez-Kaucic na zrc-sazu.si] Sent: Monday, September 22, 2008 9:03 AM Subject: Re: [SlovLit] Katera pesem je to Spoštovani, Ta pesem je s prvim verzom naslovljena Na bregu trnina. Ni prekmurska temveč porabska, sodi med lirske ljubezenske ljudske pesmi. Objavljena je bila v Porabski pesmarici urednikov Julijana Strajnarja in Marka Terseglava, Budimpešta 1989, varianta iz Virice, 1972, terenski posnetek: GNI M 33.906, str. 31. Še dodaten podatek: Tudi v Glasbeni folklori Prekmurja, avtor Josip Dravec, Ljubljana 1951 je objavljena kot prekmurska in sicer s prvim verzom Ne ouri, ne sejaj, str. 235, 236, zapisana naj bi bila 14. avgusta 1950, pel Franc Hajdinjak iz Vučje gomile. Po naših raziskavah naj bi prišla iz Madžarske in se očitno prek Porabja nato razširila tudi v Prekmurje. Z lepimi pozdravi Marjetka Golež Kaučič > From: "Marija Sotnikova Štravs" > Sent: Saturday, September 20, 2008 8:33 PM > Subject: Vprašanje v zvezi s pesmijo > > Pozdravljeni, > > Kolega iz Rusije, ki se zanima za Slovenijo, je vprašal, katera pesem > je to - http://www.youtube.com/watch?v=FPYx0JniVGM. > > Jo mogoče poznate? > > Hvala in lep pozdrav, > Marija Sotnikova From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 23 09:18:33 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Sep 2008 09:18:33 +0200 Subject: [SlovLit] En magisterij in en doktorat Message-ID: <157C533139344476A6164AE38EE646EC@P4> 22. septembra je Polona Deželak pred komisijo Milena Blažić, Miran Hladnik in Alojzija Zupan Sosič uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Sodobni zasavski pisatelji (delovanje lokalnega literarnega sistema). V četrtek 25. septembra ob 12.00 bo v Modri sobi v 5. nadstropju FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani Urška Perenič zagovarjala disertacijo z naslovom Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije: kulturno-politična društva in čitalnice (komisija Miran Hladnik, Marko Juvan, Dejan Kos). Vabljeni. Iz ocene: Disertacija obravnava recepcijska in distributivna ravnanja, kakor so se odvijala v začetnem obdobju slovenskega literarnega sistema: v 50. letih 19. stoletja v okviru kulturno-političnih društev, v 60. letih v okviru čitalnic, sokolskih društev, Slovenske matice in Dramatičnega društva, v 70. letih pa v okviru narodnopolitičnih društev in taborov. Avtorica jih je opazovala in opisala v razmerju do nadrejenega narodnopolitičnega sistema, ki je imel za cilj nacionalno emancipacijo in je določal mejo avtonomizaciji in diferenciaciji literarnega sistema. Podlaga društvenim dejavnostim, ki so imele v veliki meri literarni status, je bila ustavna zakonodaja od leta 1849 dalje in politični program Zedinjene Slovenije, pozornost pa so reprezentativno posvečale jeziku, oblikovanju nacionalne (samo)zavesti in povezavam z drugimi Slovani. Pri disertaciji navdušuje uspela kombinacija natančno premišljenih in na podlagi slovenskega gradiva smiselno modificiranih teoretičnih izhodišč radikalnega konstruktivizma in sistemske teorije ter empiričnih literarnozgodovinskih raziskav. Študija je najbrž prva tovrstna aplikacija sistemskoteoretičnih predpostavk na konkretno nacionalno literarnozgodovinsko materijo. Avtorica prepričljivo zagovarja stališče, da literarnega sistema ne vzpostavljata samo makrokonvenciji fikcionalnosti in polivalentnosti, ampak tudi drugačni, neliterarni predmeti in ravnanja, ki jim je bil v določenem trenutku pripisan status literarnosti. From urska.honzak na gmail.com Tue Sep 23 15:34:57 2008 From: urska.honzak na gmail.com (= Urška_Honzak?=) Date: Tue, 23 Sep 2008 15:34:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Pomoč_pri_iskanju_avtorja Message-ID: <005b01c91d81$2c9d9000$6401a8c0@urska> Slovlitovce prosim za pomoč pri iskanju avtorja naslednjih verzov: Bodi močna, kot so močne naše gore, glej, prav nihče ukloniti jih ne more. Bodi silna, kot je silna kraška burja, z dvignjeno glavo korakaj skoz neurja! Bodi trdna, kot so trdne naše skale, glej, nikoli pred nikomer niso pale. Bodi dobra, kot je dobra naša zemlja, misel nanjo naj povsod te spremlja! Za morebitne ideje se že vnaprej zahvaljujem. Lp, Urška Honzak From tina.primozic.posta na gmail.com Thu Sep 25 16:19:44 2008 From: tina.primozic.posta na gmail.com (= Tina_Primožič?=) Date: Thu, 25 Sep 2008 16:19:44 +0200 Subject: [SlovLit] SlovLit_izvleček_let_274_števi lka_3 References: Message-ID: Gospa Urška! Avtorica verzov je Marička Žnidaršič. Kaj dosti pa o njej ne vem. Pesem sem si, gotovo že pred 20 leti, prepisala v svoj notes, ker mi je bila všeč. Lep pozdrav Tina Primožič ----- Original Message ----- From: To: Sent: Wednesday, September 24, 2008 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 274, številka 3 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Pomoč pri iskanju avtorja (Urška Honzak) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Tue, 23 Sep 2008 15:34:57 +0200 From: Urška Honzak Subject: [SlovLit] Pomoč pri iskanju avtorja To: Message-ID: <005b01c91d81$2c9d9000$6401a8c0 na urska> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" Slovlitovce prosim za pomoč pri iskanju avtorja naslednjih verzov: Bodi močna, kot so močne naše gore, glej, prav nihče ukloniti jih ne more. Bodi silna, kot je silna kraška burja, z dvignjeno glavo korakaj skoz neurja! Bodi trdna, kot so trdne naše skale, glej, nikoli pred nikomer niso pale. Bodi dobra, kot je dobra naša zemlja, misel nanjo naj povsod te spremlja! Za morebitne ideje se že vnaprej zahvaljujem. Lp, Urška Honzak ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 274, številka 3 ******************************************* __________ NOD32 3471 (20080925) Informacija __________ To sporočilo je preveril protivirusni sistem NOD32. http://www.nod32.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 27 18:58:47 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Sep 2008 18:58:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_in_linki_--_Wikivir_viče_i n_kliče Message-ID: <010B3CEC571B4B6381F04721957688BB@P4> Irena Avsenik Nabergoj, Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by Ivan Cankar. Frankfurt idr: Peter Lang, 2008. 309 str. http://www.digitalhumanities.org/companion/DLS/ -- A Companion to Digital Literary Studies, spletno dostopna knjiga o digitalni poeziji, e-filologiji, besedilnih analizah ipd. http://www.brill.nl/slavic -- slovanske in evroazijske študije. http://monkproject.org/ -- digitalno okolje za odkrivanje in analizo vzorcev v tekstu. http://www.jgaap.com/ -- program za besedilno analizo in kategorizacijo ter atribucijo avtorstva. === Za služenje Wikiviru (in služenje z njim :) imamo samo še dober mesec časa, potem se projekt izteče. Spodbujamo stare in iščemo dodatne spočite popravljalce za besedila na http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika. Lotite se dela samostojno, nobene prijave ali mojega dovoljenja ne potrebujete, samo navodil tam in na http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika se natančno držite. Prednost imajo od zdaj naprej že postavljena daljša besedila z malo napakami; nekaj novih dodajam na seznam, da bo večja izbira (Cankarjevo Nino, Budalov Križev pot Petra Kupljenika v revijalni in knjižni varianti, Detelovega Velikega grofa ...). -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 28 09:38:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 28 Sep 2008 09:38:25 +0200 Subject: [SlovLit] Rimska cesta Message-ID: <115D063BC25B457B8A9FC142E58F952F@P4> From: "Nikolaj Pecenko" Sent: Sunday, September 28, 2008 3:45 AM Subject: Rimska cesta Živjo, zanima me, kakšno je vaše stališče o izrazu Mlečna pot. Pišem namreč en članek o (jezikovni) ogroženosti Rimske ceste, pa nisem čisto prepričan, a je Mlečna pot/cesta samo grd, a morda vseeno vsaj pogojno sprejemljiv tujek, ali popolnoma napačen dobesedni prevod (v SSKJ in Pravopisu je samo Rimska cesta). Mnenje astronomov še pričakujem, zanima pa me, kaj o tem mislijo slavisti. Lep pozdrav, Nikolaj From donald.reindl na guest.arnes.si Sun Sep 28 10:49:16 2008 From: donald.reindl na guest.arnes.si (donald.reindl na guest.arnes.si) Date: Sun, 28 Sep 2008 10:49:16 +0200 Subject: [SlovLit] Rimska cesta Message-ID: <20080928_084916_012982.donald.reindl@guest.arnes.si> Pozdravljeni, "Rimska cesta" je stara slovenska posebnost; nisem našel drugega jezika, ki uporablja "Rim" kot pomensko jedro. V Evropi (tudi v vseh sosednih jezikih) je običajno pomensko jedro "mleko" (prim. nem. Milchstrasse, ital. Via Lattea, madž. Tejút, hr. Mliječni put mdr.). Wolfov Slovar (1860) že ima "Rimska cesta" in označi "Mlečna pot" kot tujka. Pleteršnik (1894/5) in Glonar (1936) imata izraz "Rimska cesta", ne pa izraza "Mlecna pot". Lp, Donald F. Reindl > From: "Nikolaj Pecenko" > Sent: Sunday, September 28, 2008 3:45 AM > Subject: Rimska cesta > > ?ivjo, > zanima me, kak?no je va?e stali??e o izrazu Mle?na pot. Pi?em namre? en > ?lanek o (jezikovni) ogro?enosti Rimske ceste, pa nisem ?isto prepri?an, a > je Mle?na pot/cesta samo grd, a morda vseeno vsaj pogojno sprejemljiv > tujek, ali popolnoma napa?en dobesedni prevod (v SSKJ in Pravopisu je samo > Rimska cesta). Mnenje astronomov ?e pri?akujem, zanima pa me, kaj o tem > mislijo slavisti. > > Lep pozdrav, > Nikolaj > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke po?iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit at ijs.si. ?umevce prikli?ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 29 13:26:22 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 29 Sep 2008 13:26:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Kdo_je_avtor_Poštenih_Bohinčekov_v_B enetkah_--_Cankarja_v_popravilo_--_Brižinci_kot_r eferenca Message-ID: <4E8D78ECDC3F4CACBE8406535D06706D@ff.unilj.si> Včasih kaj literarnega izide tudi zunaj naših standardnih publikacij: Marko Limbek, Usage of Multivariate Analysis in Authorship Attribution: Did Janez Mencinger Write the Story "Poštena Bohinčegak"? Metodološki zvezki: Advances in Methodology and Statistics 5/1 (2008): 81-93. === Za popraviti na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika): Ivan Cankar: Nina, Aleš iz Razora, Gospa Judit, Knjiga za lahkomiselne ljudi Narejeno na Wikiviru: Josip Iskrač Frankolski, Veronika deseniška Josipina Urbančič Turnogorajska, Svatoboj puščavnik Anton Koder, Zvezdana (http://sl.wikisource.org/wiki/Zvezdana) Rado Murnik, Matajev Matija (http://sl.wikisource.org/wiki/Matajev_Matija) Matija Malešič, Živa voda (http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDiva_voda) === http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/index-en.html -- elektronska kritična izdaja Brižinskih spomenikov je bila v forumu Humanist (http://www.princeton.edu/humanist/ 22.227 how to design an online database?) našteta med zglednimi početji te vrste. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 29 18:39:57 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Sep 2008 18:39:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_v_Celovcu_--_Iz_St rgarjevih_Koroških_novic Message-ID: From: "Matjaž Zaplotnik" To: Sent: Monday, September 29, 2008 1:40 PM Subject: Novosti glede Slovenskega slavističnega kongresa (Celovec in Pliberk, 2.--4. oktober 08) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/celovec_program3.doc Na zgornji povezavi je dopolnjen program Slavističnega kongresa v Celovcu in Pliberku. Dodane so oznake kongesnih lokacij, petkovo dogajanje v Pliberku je premaknjeno zaradi zgodnejšega kosila in izleta po Pliberku, obogatili smo seznam knjig in projektov, ki bodo ta petek popoldan predstavljeni v Knjižnici Narodnega doma v Pliberku, odhod na sobotno ekskurzijo po Gosposvetskem polju, Rožu in Zilji pa bo po novem pol ure prej. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/celovec_kongres.html Za tiste, ki se boste do kongrea na Univerzi v Celovcu pripeljali z avti, sta na navedeni spletni strani dodana še dva natančna zemljevida Celovca in okolice (opisi smeri vožnje pa so vam na voljo že od prej). Ker je za parkirišča pri univerzi treba plačati parkirnino, organizatorji priporočajo uporabo parkirišč pri bližnjem zabavišču Minimundus/Planetarium. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/Lj-SPK.zip Javno povabilo in javni poziv k zbiranju predlogov za oblikovanje programa v okviru Unescovega naslova Ljubljana -- svetovna prestolnica knjige 2010 (več informacij na http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/razpisi/77336/podrob no.html) Matjaž Zaplotnik ==== From: "Janez Stergar" Sent: Monday, September 29, 2008 4:28 PM Subject: obvestila Kluba koroških Slovencev v Ljubljani [...] Naše čestitke gredo tudi Nataši Gliha Komac, ki je danes na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovorjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline. Mlada raziskovalka je v Kanalski dolini več let poučevala slovenščino in sodelovala v kulturnem življenju tega odmaknjenega dela Koroške. V okviru "Tednov čezmejnega sodelovanja", na katere smo vas že opozorili, bo v torek, 30. 9. 2008 ob 18.00 v Centru Evropa (Dalmatinova 4, Lj.) potekala okrogla miza "Od medkulturnega dialoga do ustvarjalnosti in inovacij: slovensko-avstrijsko čezmejno sodelovanje v evropskem kontekstu". Ob simultanem slovensko-nemškem prevajanju bodo razpravljali Valentin Inzko, veleposlanik Republike Avstrije v Republiki Sloveniji, Alenka Pirman, umetnica in publicistka, Ljubljana, Werner Wintersteiner, Institut za germanistiko & Center za mirovna raziskovanja in za pedagogiko miru Univerze v Celovcu, Mitja Žagar, Institut za narodnostna vprašanja & Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Karl Vouk, koroški slovenski slikar in arhitekt. Pogovor bo moderiral Miroslav Polzer, Avstrijski znanstveni institut v Ljubljani. [...] Janez Stergar From vlado na zrc-sazu.si Tue Sep 30 09:34:12 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 30 Sep 2008 09:34:12 +0200 Subject: [SlovLit] Rimska cesta Message-ID: <48E1F294.2365.252DF1@vlado.zrc-sazu.si> Pozdravljeni, ime Rimska cesta ni samo slovensko, saj ga poznajo tudi Svicarji (Weg uf Rom) in Italijani (Strada di Roma). Drugo ime Via lattea je malce cudni krizanec med latinskim imenom Via caeli regia in latinskim kalkom Circulus lacteus za grsko predlogo Kyklos galaktikos. Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 30 17:46:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Sep 2008 17:46:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Ogroženo_izhajanje_Dialogov Message-ID: <5593C4DAF9114F518F17A9BB567DC6E2@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Tuesday, September 30, 2008 2:31 PM Subject: zmanjšanje občinskih sredstev in ogroženo izhajanje Dialogov Spoštovani, obveščamo vas, da je Založba Aristej kot izdajateljica Dialogov konec prejšnjega tedna dobila rezultate javnega razpisa oz. t.i. predlog za sofinanciranje javnih kulturnih programov iz proračuna Mestne občine Maribor za obdobje 2008-2010. Po rezultatih tega razpisa je Dialogom namenjeno 40 % manj sredstev kot v letu 2007, to pa smo izvedeli v trenutku, ko ima uredništvo že urejeno št. 10 od dvanajstih, kolikor jih izide vsako leto. Zmanjšanje je, kot je razvidno iz razpisa, posledica zmanjšanja proračunskih sredstev za področje časopisnozaložniške dejavnosti. O zmanjšanju te proračunske postavke nismo bili obveščeni, njene konkretne posledice pa so prišle z rezultati javnega razpisa. Za Dialoge to pomeni, da bodo morali prekiniti redno izhajanje in da št. 11-12/2008 ne bo več izšla. Da Mestna občina Maribor v letu, v katerem kandidira za evropsko kulturno prestolnico, hkrati zmanjšuje sredstva za v mestu že obstoječe kulturne programe, priča o dvoličnosti mestne kulturne politike in njeni nekonsistentnosti. Informacija za nepoznavalce okoliščin: Dialogi so druga najstarejša slovenska kulturna revija, v mestu izhajajo že 44. leto zapored, vendar nimajo samo dolge tradicije v Sloveniji, ampak zmeraj bolj segajo tudi v mednarodni prostor. So eni izmed najstarejših članov Eurozina, neformalnega združenja evropskih kulturnih revij in kulturnega foruma, na katerem vodilni evropski intelektualci in kulturniki oblikujejo evropsko javno mnenje: www.eurozine.com/journals/dialogi.html Dialogi po tradiciji izhajajo s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo in MO Maribor, ob čemer delež slednje že nekaj let zaostaja, sedanje zmanjšanje občinskih sredstev pa je brez primere v zgodovini. mag. Emica Antončič odgovorna urednica From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 30 21:22:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Sep 2008 21:22:45 +0200 Subject: [SlovLit] E-viri - Cankar, Detela, Erjavec, Velikonja, Podlimbarski, Mencinger, Zorec za popravljanje Message-ID: <15FE0BAA5CFF4D6B9E744D9B95F5D31D@P4> http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/ -- konzorcij slovenskih elektronskih zbirik. http://www.eifl.net/ -- elektronske informacije za knjižnice. http://www.blakearchive.org -- elektronski arhiv Williama Blakea. === Na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika) za popravljanje: Ivan Cankar, Izpoved Ivan Cankar, Križ na gori Ivan Cankar, Otrok se smeje Ivan Cankar, Novela doktorja Grudna Ivan Cankar, Na klancu Ivan Cankar, Življenje in smrt Petra Novljana Ivan Cankar, Vinjete Ivan Cankar, Smrt kontrolorja Stepnika Ivan Cankar, Polikarp Narte Velikonja, Malikovanje zločina, 1944 Fran Detela, Malo življenje, LZ 1882. Fran Detela, Malo življenje, 1908. Fran Detela, Svetloba in senca, 1916. Fran Detela, Tujski promet, 1912. Fran Erjavec, Avguštin Ocepek (varianta v Zbranem delu) Fran Erjavec, Hudo brezno Fran Erjavec, Huzarji na Polici Fran Erjavec, Ni vse zlato, kar se sveti Fran Erjavec, Šaljivi potopisi Fran Erjavec, Živalske podobe Fran Maselj Podlimbarski, Gospodin Franjo, 1913. Fran Maselj Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva Fran Maselj Podlimbarski, Tovariš Damjan Ivan Zorec, Ustanovitev samostana Ivan Zorec, Stiški svobodnjak Ivan Zorec, Pomenki Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav Narejeno: http://sl.wikisource.org/wiki/Arabela -- Pavlina Pajkova, Arabela, 1885. http://sl.wikisource.org/wiki/Mo%C4%8D_vere -- Josip Višarski, Moč vere, 1851. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 1 21:46:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Oct 2008 21:46:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Soči Message-ID: <6B7E8A085201497BA1883831AD14FE74@P4> From: "Igor Saksida" To: "'Miran Hladnik, arnes'" Sent: Wednesday, October 01, 2008 10:52 AM Subject: FW: Soči Dragi Miran, ali bi kdo na našem forumu vedel, kdo je avtor(ica) pesmi, ki jo je uglasbil O. Dev? Glasbenica, ki jo to zanima, je o pesmi zapisala še tole: O pesmi Oskarja Deva za moški zbor vem tole: objavljena je bila v reviji ZBORI, IX. letnik, št 6 (1. dec. 1933), ta številka je bila namreč posvečena Devu, ki je leta 1932 umrl. O avtorici je zapisano: od neznanke po nar. motivih - drugje, v drugi partituri, pa le 'Goričanka'. Sklepam, da je Dev skladbo napisal po rapalski pogodbi, verjetno v Mariboru; leta 1919 je ustanovil tam Glasbeno matico in vodil njen zbor do 1922. Besedilo obsega 3 kitice (zapišem brez ponovitev in delitve verzov): Soča bela, kaj so bele tvoje vode od solza naših mater in sestra, ki ne bodo več vesele? Soča modra, Soča voda, kaj si modra od neba, al od našega morja, kakšna tvoja bo usoda? Soča, Soča, kdaj boš rdeča? Ko poteče naša kri, boš imela barve tri in naš dom ne bo več ječa. Hvala za pomoč, Igor. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 1 21:37:56 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Oct 2008 21:37:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikovne_tehnologije_--_Lingvistični_ krožek_--_Re=3A_Ogroženo_izhajanje_Dialogov Message-ID: From: "Tomaz Erjavec" Sent: Wednesday, October 01, 2008 2:30 PM Subject: [SDJT-L] Urnik konference IS-LTC 2008 Pozdravljeni, pod http://nl.ijs.si/is-ltc08/index-sl.html najdete sedaj urnik letošnje konference. Za samo udeležbo (torej, če nimate prispevka in vam ni do tiskanega zbornika in družabnih dogodkov) ni potrebno plačati kotizacije, kot tudi ne za prisostvovanje ostalim konferencam IS - seznam je dostopen na http://is.ijs.si/ Vabljeni! -- Tomaz Erjavec === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, September 30, 2008 10:16 AM Subject: LK, 6. oktober LK FF vabi na 881. sestanek v ponedeljek, *6. oktobra*, ob *18.00** v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Andreja Žele, ZRC SAZU. Tema predavanja: Brezosebni glagoli in brezoseb(kov)na raba v slovenščini Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar Zaradi prostorske stiske na Filozofski fakulteti smo prestavili začetek srečanj za pol ure. Ta termin bo veljal tudi za naslednja srečanja v tem akademskem letu. Hvala za razumevanje. === From: Sent: Wednesday, October 01, 2008 7:38 AM Subject: Re: [SlovLit] Ogroženo_izhajanje_Dialogov Spoštovani, rešitev vidim v dohodni. Do konca decembra je treba preko davčne urediti naslov in račun, kamor lahko davkoplačevalec nameni del dohodnine. Če vsi slavisti nakažemo del dohodnine Dialogom, smo prispevali veliko. Morda sem predlagala kaj dobrega. Lep dan, Alenka Prebičnik Sešel, predsednica SD Celje From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 5 08:20:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 5 Oct 2008 08:20:42 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenscina med kulturami - ORF 2 in TV SLO 1 Message-ID: From: "Herta Lausegger" Sent: Friday, October 03, 2008 10:30 PM Subject: Slovenscina med kulturami - ORF 2 in TV SLO 1 Spostovani clani in clanice SDS, dragi kolegi in kolegice - slovlitovci! Na spletnih straneh Avstrijske radiotelevizije ORF Slovenski spored najdete aktualne vesti o 19. Slovenskem slavisticnem kongresu v Celovcu in Pliberku in o izvolitvi nove predsednice Slavisticnega drustva Slovenije (SDS): Nova predsednica slavistov - http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/?page=2 Slovenscina med kulturami - http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/90357/ Spletno ucenje slovenscine - http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/51874/ SLOVENSCINA MED KULTURAMI - 19. SLOVENSKI SLAVSTICNI KONGRES NA TELEVIZIJI: Oddaja: DOBER DAN, KOROSKA - ORF 2 in TV SLO 1 - http://volksgruppen.orf.at/slovenci/spored/stories/580/ 5.10. 2008 - 13:30, ORF 2 Ponovitvi: Ponedeljek, 6. 10. 2008, 03:25 - ORF 2 Ponedeljek, 6. 10. 2008, 15:10 - TV SLO 1 Posiljam Vam soncne pozdrave Herta Maurer-Lausegger (Celovec) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 5 08:33:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Oct 2008 08:33:16 +0200 Subject: [SlovLit] O Trubarju v Slovenski matici Message-ID: <17FEE3E029D54B8A81907EBA8604508A@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, October 02, 2008 3:39 PM Subject: Vabilo na Trubarjev simpozij - Slovenska matica DRUŠTVO SLOVENSKA MATICA VAS VABI NA SIMPOZIJ Novi pogledi na Primoža Trubarja in njegov čas LJUBLJANA, 9. IN 10. OKTOBER 2008 V DVORANI DRUŠTVA SLOVENSKA MATICA NA KONGRESNEM TRGU 8/I V LJUBLJANI Simpozij je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. ČETRTEK, 9. OKTOBER 2008 9.00 nagovor predsednika Slovenske matice Miloeka Komelja nagovor ministra za kulturo Republike Slovenije Vaska Simonitija uvodne besede vodje simpozija Saše Jeršeta Perspektive zgodovinopisja in ad personam 9.30?10.00 Marko Štuhec, Reformacija in protestantizem, koncepti in perspektive modernega zgodovinopisja 10.00?10.30 Boris Golec, Kdo in odkod je bil pravzaprav Primož Trubar? Trubarjeva nov ?rojstni list? in popravljena ?osebna izkaznica? Trubarjev čas 11.30?12.00 Sašo Jerše, Vera, upanje, oblast. Problemi politične kulture v deželah Notranje Avstrije v času verskih vrenj 12.00?12.30 Arno Strohmeyer, Stanovske in verske svoboščine v evropski perspektivi 15.00?15.30 Tomislav Vignjević, Trije redovi sveta in reformacija 15.30?16.00 Maja Žvanut, Vera, pobožnost in praznoverje na Slovenskem v 16. stoletju 17.00?18.00 Henri Blocher, Vzgibi reformacije. Temeljni motivi različnih reformacijskih gibanj v Zahodni in Srednji Evropi (1515?1565). PETEK, 10. OKTOBER 2008 Trubar v svojem času 9.00?9.30 Marko Kerševan, Trubar v kontekstu evropske reformacije 9.30?10.00 Edvard Kovač, Primož Trubar, slovenski teolog 10.00?10.30 Nenad Vitoroviĺ, Politične razsežnosti Trubarjeve misli 11.30?12.00 France M. Dolinar, Trubar in katoliška Cerkev 12.00?12.30 Lilijana Žnidaršič Golec, Trubarjeva Cerkovna ordninga, med želenim in živetim 14.30?15.00 Rudolf Leeb, Hans Ungnad in njegov krog. Gnesioluteranstvo in flacijanizem v slovenski reformaciji 15.00?15.30 Jonatan Vinkler, Trubar in schwenckfeldijanstvo 16.00?16.30 Metoda Kokole, Glasbena poustvarjalnost na Slovenskem v času Primoža Trubarja 16.30?17.00 Luka Vidmar, Recepcija slovenske reformacije na Kranjskem v dobi baroka From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Oct 5 21:47:55 2008 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 05 Oct 2008 21:47:55 +0200 Subject: [SlovLit] = dva_dogodka_na_Škrabčevi_domačiji_ v_Hrovači Message-ID: <48E9360B.24579.76A569@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- Subject: VABLJENI 10. 10. V HROVAČO Date sent: Sun, 5 Oct 2008 21:28:15 +0200 From: Polona Lovšin Škrabčeva domačija v Hrovači bo 10. oktobra 2008 povezala dva eminentna dogodka v praznovanje desete obletnice. Škrabčeva domačija praznuje desetletje življenja s slovensko umetnostjo, znanostjo in podjetništvom ter peto obletnico Ustanove patra Stanislava Škrabca na pragu nove hiše umetnosti in v družbi slovenskih jezikoslovcev v petek, 10. oktobra 2008, ob 18. uri pred Kersničevo kovačnico v Hrovači. Na slovesnosti bo Ustanova patra Stanislava Škrabca oznanila imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije ter študenta frančiškana, ki so se uvrstili med njene štipendiste. Stvarno in moralno priznanje za njihovo študijsko delo jim bo predala rektorica ljubljanske univerze prof. dr. Andreja Kocijančič. Posebna pozornost bo posvečena dr. Martini Orožen, letošnji dobitnici priznanja Ustanove patra Stanislava Škrabca za izjemne dosežke na področju slovenskega jezikoslovja. Drugi vrhunec srečanja bo odprtje prenovljene Kersničeve kovačnice. Ohranjena v bistvenih potezah in arhitekturno osvežena bo častitljiva stavba poslej nudila prostor umetniškim predstavitvam. V zaokroženo okolje Škrabčevega skednja in domačije jo bosta slovesno umestila prof. dr. Andreja Kocijančič in Janez Škrabec. Janez Dovč, Boštjan Gombač, Mateja Starič, Matija Krivec, Aleš Hadalin in Sergej Ranđelović so glasbeni oblikovalci slovesnosti. Vabljeni v zavetje tradicije, znanja in umetnosti! Škrabčeva domačija v Hrovači, Hrovača 42, 1310 Ribnica 01 / 58 16 308, G: 041 744 248, info na skrabceva-domacija.com ------- End of forwarded message ------- From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 6 00:07:49 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Oct 2008 00:07:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavko_--_Vizualne_metode_--_Poetika_num eričnega_--_Kam_bi_s_to_folkloro=3F Message-ID: <3181D9460DAE4CDFAE4EDAC0D41D2C90@P4> From: "Slavko2008" Sent: Sunday, October 05, 2008 8:54 PM Subject: 19. Slovenski slavisticni kongres na TV Spoštovani predavatelji, častni in vabljeni gostje, spoštovani kongresniki, poročanje televizije o našem kongresu si boste lahko ogledali v oddaji "Dober dan, Koroška", ki bo na sporedu - v ponedeljek, 6. oktobra 2008, ob 15.10 na TVS1 - v torek, 7. oktobra 2008, ob 12.35 na TVS2 Lep pozdrav in prisrčna hvala za vaše sodelovanje in vaš obisk! Nadja Schellander, za organizacijski odbor v Celovcu ==== http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/issue/view/11 -- Visual Methods, ur. Hubert Knoblauch, Alejandro Baer, Eric Laurier, Sabine Petschke & Bernt Schnettler (interpretativna vizualna analiza, vizualna etnografija, video za sekvenčno in multimodano analizo socialnih interakcij itd. ==== http://www.lekti-ecriture.com/editeurs/Poetique-s-du-numeriqe.html -- Poétique(s) du numérique ==== From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Thursday, October 02, 2008 10:36 AM Subject: vabilo na simpozij "Kam bi s to folkloro?" V letu 2009 bo Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU zaznamoval 75-letnico ustanovitve z mednarodnim interdisciplinarnim simpozijem, ki nosi provokativni naslov >Kam bi s to folkloro?<. Naslov simpozija ni izbran nakljucno, ampak je citat naslova clanka, ki ga je pred desetletji sirsi slovenski javnosti predstavila dr. Zmaga Kumer, ki bo v letu 2009 praznovala svojo 85-letnico in ji je ta simpozij tudi posvecen. Vse raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskavami v humanistiki, vabimo, da se nam pridruzijo v iskanju novih odgovorov na neretoricno vprasanje, ki ga ta simpozij postavlja prek treh tematskih sklopov: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja Tradicionalno v sodobnosti Ljudsko in umetno Tocen naslov referata, povzetek (do 300 besed), predlog uvrstitve v tematski sklop, kratko biografijo in kontaktne podatke posljite do 15. 1. 2009 po elektronski posti na naslov gni na zrc-sazu.si . Prosimo, da navedete tudi, ali potrebujete uradno vabilo. O izboru sprejetih referatov boste obvesceni do 15. 3. 2009. http://gni.zrc-sazu.si/index.php?q=sl Lep pozdrav, Katarina Srimpf From franc.marusic na p-ng.si Mon Oct 6 12:39:45 2008 From: franc.marusic na p-ng.si (lanko marusic) Date: Mon, 06 Oct 2008 12:39:45 +0200 Subject: [SlovLit] serija predavanj in manjsa konferenca na UNG Message-ID: <48E9EAF1.5040007@p-ng.si> Od 6. do 9. 10. v Novi Gorici na UNG gostimo Zeljka Boskovica (profesor jezikoslovja na University of Connecticut Storrs), ki bo imel tu serijo stirih predavanj. Predavanja se bodo odvijala po sledecem urniku: ponedeljek 14:45 - 17:15 - v P6, naslov "Move vs. Agree" torek 13:00 - 15:30 - v P5, naslov "Multiple Wh Fronting" sreda 14:45 - 17:15 - v P9, naslov "Clitics" cetrtek 13:00 - 15:30 - v P7, naslov "DP & NP" V petek 10. 10. bomo imeli v NG tudi manjso koferenco/ustanovni sestanek nove potujoce jezikoslovne konference poimenovane SinFonIJA (sintaksa fonologija in jezikovna analiza). Na konferenci bodo imeli predavanja: Jonathan Kaye (UNG in UL), Anna Cardinaletti (Benetke), Željko Bošković (UConn), Nataša Miličević (Novi Sad), Agnes Bende-Farkas (Budimpesta) in Slavica Kochovska (UNG). Konferenca se bo pricela ob 10:00 v predavalnici P9 na UNG. Lanko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 6 14:39:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 6 Oct 2008 14:39:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Gugelj_se_uči_prevajanja_slovenšči ne_--_Est_modus_in_korpus_--_Cobiss_in_mi Message-ID: <8B80F9A3CF984C64AE766DAF1F33BA78@ff.unilj.si> http://translate.google.com/translate_t# -- Googlov prevajalnik tudi za slovenščino! http://www.finance.si/225326?src=pj061008 -- komentarji na Googlov slovenski prevajalnik. ==== From: sdjt-l-bounces na ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Simon Krek Sent: Monday, October 06, 2008 1:10 PM Subject: [SDJT-L] Vabilo - tretji posvet Spoštovani, Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi na tretji posvet društva z naslovom: "Est modus in korpus: ni korpusov brez divizij" (Posvet o vrstah korpusov in njihovi gradnji) Posvet bo v petek, 17. oktobra 2008, ob 14:30 v Kolarjevi predavalnici na Institutu Jožef Stefan. Urnik prireditve: 14:30 dr. Marko Stabej: Uvodni nagovor 14:35 dr. Nataša Logar: Pregled korpusov za slovenščino 14:50 dr. Špela Vintar: Pregled orodij za izdelavo korpusov 15:05 Posvet o različnih vrstah korpusov za slovenščino in njihovi gradnji (povezuje M. S.) Tudi tretji posvet Slovenskega društva za jezikovne tehnologije bo potekal v obliki moderiranega pogovora, h kateremu so vabljeni vsi zainteresirani. Morebitne sklepe posveta bomo v obliki javne izjave objavili na društvenih spletnih straneh. Simon Krek, tajnik društva SDJT ==== Od: Srečko Bončina [Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Poslano: 6. oktober 2008 13:17 Zadeva: Tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC"; sreda, 22.10.208 od 10. - 13. ure V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC, ki bo v sredo, 22. 10. 2008 od 10. do 13. ure v računalniški učilnici v kleti naše knjižnice. Na tečaju prikažemo različne načine iskanje, na kaj je potrebno biti pozoren pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si [...] Srečko Bončina From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 6 17:49:00 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Oct 2008 17:49:00 +0200 Subject: [SlovLit] Materni jezik priseljencev Message-ID: <95BB0788956840EC9A91234FC4F23E6E@P4> From: "Marijanca Ajša Vižintin" To: Sent: Monday, October 06, 2008 2:43 PM Subject: Materni jezik priseljencev Na 19. slavističnem kogresu sem predstavila program Otroci priseljencev. Nekateri so vprašali, na podlagi česa smo otrokom priseljencem, ki jih prihaja v Slovenijo vedno več, organizirali pouk materinščine. 10. člen Zakona o osnovni šoli (1996) pravi: >Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. *Za otroke iz prejšnjega odstavka se organizira pouk maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogodbami*.< Z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem praviloma priseljenci nimajo težav (čeprav to odpira številna druga nereša vprašanja, a o tem drugič) - neuresničen na večini šol pa ostaja drugi odstavek. Na podlagi le-tega smo letos na OŠ DBB Hrpelje 17 otrokom, vpisanih od 1. do 9. razreda, katerih materni jezik ni slovenščina, organizirali pouk albanščine in makedonščine. Začeli smo v tem šolskem letu. Tako otroci kot starši so dodatne ura pouka lepo in hvaležno sprejeli. Dajmo možnost priseljencem v Sloveniji. Če so osnove v maternem jeziku dobre, se lažje naučimo tujih jezikov, kar slovenščina zanje je. Tudi to je medkulturnost. Marijanca Ajša Vižintin From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 6 22:27:59 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Oct 2008 22:27:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Celovec_=28in_še_kaj=29_v_sliki_--_Mat jaž_Kmecl=3A_Primož_Trubar_pred_slovensko_proce sijo Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/celovec/index.html -- prvi kos spominov na kongresni Celovec; celotno fotodokumentacijo si je mogoče sposoditi v slavistični knjižnici na FF v Ljubljani in jo prekopirati za domačo rabo. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/cankar/index.html -- po Cankarjevih ljubljanskih stopinjah. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri103/index.html -- Janče in Belska Kočna. === From: "artur" Sent: Monday, October 06, 2008 7:27 PM Subject: Fort Ontario Pred koncem letosnje sezone v Fortu Ontario na Vrabcah pripravljamo dva dogodka: v soboto 11. oktobra ob 19.00 bo nastopil Anatol Stern z monodramo Matjaža Kmecla: Primoz Trubar pred slovensko procesijo, v petek 17. oktobra od 20.00 pa se bomo hecali v druzbi Martina Strela, neizmernega benda Zvita feltna in drugih prijateljev. Informacije, rezervacije in drugo: 031 472 655. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 7 10:05:37 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Oct 2008 10:05:37 +0200 Subject: [SlovLit] Na FF v Ljubljano Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 07, 2008 9:25 AM Subject: LK, 13. oktober LK FF vabi na 882. sestanek v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavali bodo prof. dr. Stojan Bračič (Ljubljana), prof. dr. Ulla Fix (Leipzig) in prof. dr. Albrecht Greule (Regensburg). Tema predavanja: TEXTGRAMMATIK - TEXTSEMANTIK - TEXTSTILISTIK Ein textlinguistisches Repetitorium (predstavitev učbenika) Predavanje bo v nemščini. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar ==== From: "Avsenik, Maja" Sent: Monday, October 06, 2008 1:43 PM Subject: Mala Osebna Mitologija ta četrtek v Knjigarni FF Knjigarna Filozofske fakultete vabi na literarni večer Borisa A. Novaka. Pesnik bo predstavil svojo novo zbirko MOM: Mala Osebna Mitologija (Cankarjeva založba), v kateri priklicuje iz pozabe tragične usode svojih prednikov iz znane mariborske meščanske in levičarske družine. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 7 11:37:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Oct 2008 11:37:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ_-- _Išče_se_prevajalec/-ka Message-ID: From: "Marijanca Ajša Vižintin" To: Sent: Tuesday, October 07, 2008 10:53 AM Subject: Slovenščina za priseljence v OŠ Zanima me, če kdo med slovenisti ali pa katera institucija razmišlja o programu za poučevanje slovenščine za priseljence, predvsem za otroke. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ima programe za odrasle, ZRSŠ ima nekaj gradiva za slovenske izseljence po svetu, spletno stran Stičišče. Učitelji, ki imamo z otroki dodatne ure slovenščine po osnovnih šolah, se znajdemo vsak po svoje: malo vzamemo tu, malo tam, nekaj pripravimo sami ... Pogrešamo učni načrt, učno gradivo, smernice. Ali kdo to načrtuje? priseljencev je iz leta v leto več, stisk in vprašanj učiteljev, učiteljic pa tudi. Ni isto, če učiš slovenščino kot materni jezik ali pa kot drugi jezik, jezik okolja. Hvala za odgovore, Marijanca Ajša Vižintin === Išče se prevajalec. Interesenti naj pišejo avtorju, da jim pošlje pesniško zbirko. -- miran From: "andrew slattery" Sent: Tuesday, October 07, 2008 11:02 AM Subject: Solvenian/English Poetry Translation Hi, I'm seeking a translator/poet/writer to translate a small collection of Australian poetry from English to Slovenian. The book is my first collection of poetry. I live in Newcastle, Australia, where I'm a MA Philosophy (Writing) student at The University of Newcastle. My poems have been published in magazines and journals throughout Europe, North America and Australia. My awards include the Henry Kendell Award, the Roland Robinson Literary Award, and the Val Vallis Poetry Prize. The book, titled CANYON, has 24 pages of poetry over the book's 32 pages. So it's only a small collection, but it's a good first book for me. The poems look at a broad range of ideas that have formed both me and my poetry: the creatures of the sea; the physical characteristics of musical instruments and the idea of the visionary innovator. I want to translate into Slovenian as I've heard the language spoken as poetry and love the sound of it. It's got great character. When translated into Slovenian I will submit individual poems to Slovenian newspapers, literary magazines and journals, and eventually the whole manuscript to a Slovenian publisher for publication. I do appreciate the delicacy and creative efforts required to translate poetry, and so, ideally, the translator would have at least some poetry, prose or expressive writing experience, or poetry criticism. Would you be interested in such a project? Or do you know of someone who might be interested in this little project? I attach the 'translation proof' of the manuscript. Of course, the layout will change, but these are the final selection of poems. Please send me an email if you have any questions. I look forward to hearing from you. Regards, Andrew Slattery PO Box 47 The University of Newcastle New South Wales 2308 AUSTRALIA +61 410 309 941 featurefilm na hotmail.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 7 12:52:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Oct 2008 12:52:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikoslovne_knjige_z_ZRC_SAZU_--_Re=3A_ Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ Message-ID: <53F011339EF54BD88DA147D34683E973@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Tuesday, October 07, 2008 11:33 AM Subject: predstavitev novih knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig: Jože Toporišič, STILNOST IN ZVRSTNOST (zbirka Linguistica et philologica, 20) Andreja Žele, VEZLJIVOSTNI SLOVAR SLOVENSKIH GLAGOLOV (zbirka Slovarji) Tjaša Jakop, DVOJINA V SLOVENSKIH NAREČJIH (zbirka Linguistica et philologica, 21) Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. oktobra 2008, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Prijazno vabljeni! izr. prof. dr. Marko Snoj in dr. Vojislav Likar === From: "Franc Kattnig" Sent: Tuesday, October 07, 2008 12:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ -- Išče se prevajalec/-ka Tudi mi na Koroškem hrepenimo po opisanih podlagah za pouk slovenščine za otroke in mladince. Tisti, ki ima kaj primernega v predalu, naj se oglasi. Zelo nas bo razveselil! Lepe pozdrave! Franc Kattnig kulturno društvo "Peter Markovič" Rožek v zgornjem Rožu na Koroškem From Natasa.Pirih na ff.uni-lj.si Tue Oct 7 15:24:20 2008 From: Natasa.Pirih na ff.uni-lj.si (= Pirih_Nataša?=) Date: Tue, 7 Oct 2008 15:24:20 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovne_knjige_z_ZRC_SAZU_--_Re=3A_ Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ References: <53F011339EF54BD88DA147D34683E973@P4> Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A03178104@FFS1.ff.uni-lj.si> Spoštovani vsi, ki vas zanimajo vprašanja v zvezi s slovenščino kot jezikom priseljencev v slovenskih osnovnih in srednjih šolah! Z omenjenim področjem se že nekaj časa ukvarjamo tudi na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že nekaj let zapored na to temo organiziramo tudi seminarje za učitelje, predvsem učitelje slovenščine, ki otroke priseljence tudi poučujejo - v OŠ ali SŠ. Letošnji 20-urni seminar bo predvidoma potekal od četrtka, 6. 11., do sobote, 8. 11. 2008 v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, stavba Univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana. Podrobni program seminarja bo v naslednjih dneh objavljen na spletnih straneh Centra za slovenščino www.centerslo.net. Kotizacija za 20-urni seminar bo znašala 200 EVROV. Za udeležence iz bolj oddaljenih krajev bomo poskrbeli tudi za prenočevanje v bližini Univerze. Prijave na seminar sprejemamo zgolj po elektronski pošti na naslova: n.pirih na ff.uni-lj.si ali mihaela.knez na guest.arnes.si Z lepimi pozdravi, Nataša Pirih Svetina -----Original Message----- From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Hladnik, Siol Sent: Tuesday, October 07, 2008 12:52 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Jezikoslovne knjige z ZRC SAZU -- Re: Slovenščina za priseljence v OŠ From: "Zalozba ZRC" Sent: Tuesday, October 07, 2008 11:33 AM Subject: predstavitev novih knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig: Jože Toporišič, STILNOST IN ZVRSTNOST (zbirka Linguistica et philologica, 20) Andreja Žele, VEZLJIVOSTNI SLOVAR SLOVENSKIH GLAGOLOV (zbirka Slovarji) Tjaša Jakop, DVOJINA V SLOVENSKIH NAREČJIH (zbirka Linguistica et philologica, 21) Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. oktobra 2008, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Prijazno vabljeni! izr. prof. dr. Marko Snoj in dr. Vojislav Likar === From: "Franc Kattnig" Sent: Tuesday, October 07, 2008 12:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ -- Išče se prevajalec/-ka Tudi mi na Koroškem hrepenimo po opisanih podlagah za pouk slovenščine za otroke in mladince. Tisti, ki ima kaj primernega v predalu, naj se oglasi. Zelo nas bo razveselil! Lepe pozdrave! Franc Kattnig kulturno društvo "Peter Markovič" Rožek v zgornjem Rožu na Koroškem _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 7 22:19:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Oct 2008 22:19:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ Message-ID: From: "Marjana Hodak" Sent: Tuesday, October 07, 2008 4:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ Pridružujem se mnenju kolegice Vižintin, da bi bilo treba sistemsko urediti poučevanje slovenščine za otroke priseljencev. To ne velja samo za osnovne šole, ampak tudi za srednje. Poučujem na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani in ministrstvo nam je letos dodelilo nekaj namenskih sredstev za poučevanje dijakov, ki ne znajo slovensko ali pa je njihovo znanje pomanjkljivo. Smiselno bi bilo zasnovati katalog znanj (morda celo za vsako zahtevnostno stopnjo posebej), ki bi učitelje usmerjal pri pouku, dijakom pa zagotavljal ustrezno stopnjo znanja, da bi lahko nemoteno sodelovali pri pouku, kjer je slovenščina ne samo učni predmet, ampak tudi učni jezik. Lep pozdrav Marjana Hodak === From: To: Sent: Tuesday, October 07, 2008 10:11 PM Subject: Slovenščina za priseljence= Pridružujem se vprašanjem Marijance Ajše Vižintin glede osnovnošolskega pouka slovenščine za priseljence. Lansko leto sem poučeval devet makedonskih in kosovskih otrok od 1. do 8. razreda in vseskozi sem bil (resnici na ljubo) prepuščen lastni improvizaciji, saj za tovrstni pouk ni predpisan učni načrt, prav tako nimamo na razpolago učnih gradiv, zato učitelji po lastni presoji in ustvarjalnosti sproti pripravljamo učno snov za otroke, ki pridejo v Slovenijo brez vsakršnega predznanja. Za delo s priseljenci seveda nismo usposobljeni, makedonsko ne znamo, da o albanščini ne govorimo. Ali z improviziranim podajanjem znanja ne kršimo enega izmed temeljnih pedagoških načel o znanstvenosti in sistematičnosti? Nejc R. Ivančič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 8 22:17:20 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Oct 2008 22:17:20 +0200 Subject: [SlovLit] = O_kongresu_v_Veceru_in_Delu_--_Razpisi_- -_Re=3A__Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ_--_R evija_Amfiteater Message-ID: <90A6E49BEB344C3692694EE2AFB1C5D6@P4> From: vladka.tucovic na guest.arnes.si [mailto:vladka.tucovic na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, October 08, 2008 8:44 AM Subject: O kongresu v Veceru in Delu Pozdravljeni, se enkrat vam cestitam za izvrstno organizacijo minulega kongresa in vas obvescam, da je v danasnjem Delu o kongresu objavljena notica Milana Vogla, moje porocilo pa v Veceru, ki si ga lahko ogledate na spletni strani: http://www.vecer.com/clanek2008100805367923. Lep pozdrav! Vladka Tucovic ==== Za slovlitOd: BLAZIC Milena Mileva [Milena.Blazic na pef.uni-lj.si] Poslano: 8. oktober 2008 11:05 Razpis za znanstveno-raziskovalno delo -- http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi_natecaji/77413/podrobno.html Razpis za kulturne projekte -- http://www.ljubljana.si/si/mescani/razpisi_natecaji/77423/podrobno.html Javni poziv za zbiranje idej v zvezi z Unescovim imenovanjem Ljubljane za svetovno prestolnico knjige -- http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/razpisi/77336/podrobno.html . ==== From: "Metka Hojnik-Verdev" Sent: Wednesday, October 08, 2008 7:52 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ Pozdravljeni, prav vesela sem, da smo začeli razmišljati v tej smeri, da bi bilo potrebno sistemsko problematiko zastaviti. Prepričana sem, da bo otrok priseljencev vedno več in bi bili katalogi znanj nujno potrebni. Tudi Šolski center Celje bo organiziral tečaj slovenščine za otroke priseljencev in jih bom poučevala jaz. Če se bo formirala skupina in kaj pripravljala, sem pripravljena sodelovati. Lep pozdrav Metka Hojnik Verdev === Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z Društvom kritikov in teatrologov Slovenije začela izhajati revija za teorijo scenskih umetnosti AMFITEATER, prva znanstvena revija za področje gledališča in scenskih umetnosti na Slovenskem. Več o publikaciji najdete v priponki in na spletni strani www.amfiteater.si. Vljudno vabljeni na predstavitev revije Amfiteater in okroglo mizo z naslovom Scenske umetnosti - vprašanje terminologije, na kateri bo uredništvo v sestavi Bojana Kunst, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Barbara Orel, Denis Poniž, Janez Strehovec, Barbara Sušec Michieli in Rok Vevar razprlo problematiko o aktualnih terminoloških vprašanjih s področja scenskih umetnosti. Vabimo vas, da se jim pridružite v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana). Lep pozdrav, Aleš Valič, dekan UL AGRFT From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 8 23:48:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Oct 2008 23:48:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Trubarjev_Abecednik_v_sodobni_slovenš čini_--_Še_slike_s_celovškega_kongresa Message-ID: <30339C23D3ED4D20963B3E5A473EEBF4@P4> From: "Kozma Ahačič" Sent: Wednesday, October 08, 2008 12:21 PM Subject: Trubarjev Abecednik v sodobni slovenščini Združenje Trubarjev forum Vas v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša vljudno vabi na predstavitev prve knjige v zbirki Trubar v sodobnem jeziku: Primož Trubar: Abecednik (1550): Prevod v sodobni jezik Knjigo bo predstavil avtor prevoda in spremne študije Kozma Ahačič, poleg njega pa bosta o knjigi, zbirki in izdajatelju spregovorila še Matjaž Črnivec in Drago Sukič. Predstavitev, s katero se pred dnevom reformacije pridružujemo letošnjemu praznovanju Trubarjevega leta, bo v torek, 14. oktobra 2008, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 4/pritličje. Vabljeni! === Še nekaj slik s celovškega kongresa (foto M. Zaplotnik): http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/celovec2/index.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 11 09:10:59 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Oct 2008 09:10:59 +0200 Subject: [SlovLit] Knjige in dogodki na FF Message-ID: From: "Znanstvena založba" Sent: Thursday, October 09, 2008 1:18 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v četrtek, 16. oktobra 2008, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Zbrane bo nagovoril prodekan za založništvo Filozofske fakultete, prof. dr. Tine Germ. Novinarsko konferenco bo povezovala Mateja Lutar iz Znanstvene založbe. Predstavili bomo naslednje publikacije: Špela Vintar: Terminologija. Terminološka veda in računalniško podprta terminografija Vid Snoj (urednik zbornika): Antika in krščanstvo: Spor ali sprava? Uršula Lipovec Čebron: Krožere zdravja in bolezni. Tradicionalna in komplementarne medicine v Istri Mirjam Mencej: Space and time in Europe: East and West, Past and Present Tone Smolej (urednik tematskega bloka): Ars & Humanitas, revija za umetnost in humanistiko II/1 Mojca Schlamberger Brezar in Gregor Perko: La morphosyntaxe non-verbale Ljudmil Dimitrov in Borut Omerzel: Antologija bolgarske književnosti 1 ---- From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, October 10, 2008 4:19 PM Subject: Ta trenutek, literatura in Literatura v Knjigarni FF Besedna postaja v torek, 14. oktobra, ob 19.45 uri. Debatni večer z naslovom: >Ta trenutek, literatura in Literatura< Kako se revija Literatura pozicionira danes? Kako vidi svoje poslanstvo? Predvsem pa, čisto konkretno, kakšna literatura se v Sloveniji piše in objavlja danes? Kako ji lahko revija najbolje služi? O tem in še čem bosta spregovorila gosta Andrej Hočevar, področni urednik dveh rubrik (Refleksija in Nova mera), glavni urednik leposlovne zbirke Prišleki in Urban Vovk, dolgoletni glavni in odgovorni urednik revije ter zbirke Prišleki, trenutno pa področni urednik Kritike ter predsednik društva Literatura. Pogovor bo usmerjal Goran Dekleva. === From: "Petra Jordan" To: Sent: Thursday, October 09, 2008 6:36 PM Subject: Bralno druženje V okviru Oddelka za slovenistiko in Študentske sekcije Slavističnega društva vas vabimo na Bralno druženje, na katerem se bomo pogovarjali o prebranih knjigah, izmenjavali mnenja, podajali kritike . Želimo, da bi imel vsak možnost izraziti svoje mnenje v sproščenem vzdušju. Uvodni sestanek bo v sredo, 15. 10. 2008, ob 19-ih pri rumeni mizi našega oddelka v drugem nadstropju. Vljudno vabljeni in lep pozdrav. Sonja Grmovšek in Katja Horvat From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 12 21:13:42 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Oct 2008 21:13:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ Message-ID: <0C3AA3A8AD2D46A9B01EF749E8B3CB1C@P4> From: "Mihaela Kastelec" Sent: Saturday, October 11, 2008 9:20 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ Posredujeva še nekaj informacij v zvezi z učenjem slovenščine za tujce in organizacijo dejavnosti za dijake migrante. Ministrstvo za šolstvo in šport, v njegovem imenu g. Noel Škerjanc, vodja Sektorja za srednje šolstvo Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, je naročilo izdelavo učnega načrta za program Slovenščina za dijake tujce. Do 5. novembra je potrebno pripraviti učni načrt za osnovno (neznanje slovenščine) in nadaljevalno stopnjo (pomanjkljivo znanje slovenščine). Učni načrt pripravljam Nives Križnar z delovno skupino slavistk, vključenih v Projekt za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje za obdobje 2008-2011. Projekt vodi Srednja eknomska šola Ljubljana. Poimenovali smo ga Medkulturno učenje in sprejemanje različnosti za uspešno učenje. Osnovni cilj projekta je uvajanje oziroma krepitev aktivnosti, ki so namenjene uspešnejšemu vključevanju učencev migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja ter s tem tudi uspešnejši prilagoditvi mladih na zaposlitev v podjetjih v Republiki Sloveniji. Dejavnosti: . Raziskava (šola, migranti učenci, migranti starši). . Priprava kurikula za dijake migrante. . Priprava gradiv. . Usposabljanje učiteljev za izvedbo kurikula. . Izvedba kurikula. . Priprava programov usposabljanja za starše migrante. . Aktivnosti za dijake migrante. . Športno srečanje dijakov migrantov. . Predstavitev kuhinj in zanimivih običajev držav, iz katerih izhajajo dijaki migranti. . Skupno srečanje in predstavitev migrantskih skupin v Sloveniji. . Literarni natečaj, večjezična glasila in priprava zbornika. Sodelujoče šole: . Srednja ekonomska šola Ljubljana . Ekonomska in trgovska šola Brežice . Ekonomska šola Kranj . Ekonomska šola Novo mesto . Srednja ekonomska in trgovska šola Nova gorica . Srednja ekonomska šola Maribor . Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana . Srednja strojna in poslovna šola Maribor . Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana . Srednja šola Zagorje . Srednja zdravstvena šola Ljubljana . Šolski center Ljubljana . Šolski center Postojna Projekt se začne oktobra 2008 in traja do decembra 20010. Nives Križnar mag. Mihaela Kastelec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 12 22:45:52 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Oct 2008 22:45:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_priseljence_v_OŠ Message-ID: From: "Katka" Sent: Sunday, October 12, 2008 9:49 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ Spoštovana gospa Mihaela, morda niste pravi naslov, morda pa vendarle, ali pa vsaj na znanje. Poučujem slovenščino na Ekonomski šoli v Murski Soboti, kjer sicer nimamo težav s priseljenci in migranti, pač pa, morda bo zvenelo čudno, z Romi. Nekako mi je ostala v glavi slika družine Strojan iz Ambrusa in najbrž ima večina ljudi tako predstavo o Romih, pri nas pa so se kar nekako "civilizirali", vsaj navzven se tako vidi in sliši. Sama pa v to nisem čisto prepričana. Pri nas pridejo Romi po končani osnovni šoli (ker jo danes pač vsak otrok konča, ne glede na svoje sposobnosti) tudi v srednjo šolo. To so resda slovenski otroci, toda njihova slovenščina je glede na to, da je zelo malokrat to tudi njihova materinščina, grdo rečem, na psu. Velika večina jih niti ne zna brati ne pisati, da o knjižni slovenščini sploh ne govorim. Največkrat prihajajo iz družin, kjer govorijo kup drugih jezikov, samo slovensko ne, doma govorijo mešanico romščine in narečja, velikokrat so živeli v Nemčiji, Italiji ali kjerkoli pač, kjer so živeli starši. In potem so "pač v šoli, zato ker imajo otroški dodatek, zdravstveno varstvo, zastonj malico, starši pa socialno pomoč, dokler niso stari 18 let, ko se prijavijo na zavodu za podporo", mi je dobesedno dejal dijak. In tako se prepisujejo iz programa v program pač toliko časa, dokler tega pogoja ne izpolnijo, eni prej, drugi pozneje. In zakaj le jim jaz potem težim z znanjem in ocenami, ker oni itak znajo prodajati, pa če hodijo v šolo ali ne, je pribil dijak. In kaj je problem? Da jih je v 3-letnih programih že pol ali več razreda, da delajo v razredu "štalo", zmotivirati jih ne moreš, ker imajo itak toliko pravic, da kar glava boli, ja zakaj bi se pa res potem trudili in hoteli kaj doseči? Disciplina v takih razredih je katastrofa, kam pa naj postavim minimalni standard, pa mi tudi ni jasno, kajti ko to vidijo ostali dijaki, tudi sami izgubijo voljo, zakaj bi mi mogli, če pa njim ni treba. In potem delaj v takem razredu. Ostali pa si potem mislijo, da če znajo vsaj brati, so že doktorirali proti ostalim, kaj več pa je tudi že preveč. Nočem jim delati krivice, niso čisto vsi taki, ampak roko na srce, velika večina pa. In s svojim getovski obnašanjem dominirajo po celi šoli, so največji frajerji, itak so ponavadi vsaj leto starejši od generacije, imajo brate, bratrance in kup ciganske rodbine, ki jih prevažajo v luksuznih avtomobilih z muziko na FULL, šarmirajo in se vozijo gor in dol, se pretepajo, tudi za dekleta, dekleta za fante, da včasih res izgleda, kot bi gledal ameriški film. Pa nazaj k problemu. Bi se dalo tudi njih vključiti v kakšnega od teh zadev (projektov), ki jih pripravljate, morda bi jih lahko upoštevali pri normativih, morda nekako omejili ševilo glede na razred, morda še kaj drugega? Srčno upam, da bodo začeli v takih primerih protestirati starši tistih otrok, ki pa bi se radi v šoli kaj naučili. Ali pa se morda motim in se vedno pritužujejo le tisti, ki ščitijo svoje nepridipravčke? Pa lepe pozdrave Katarina Balažic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 13 18:56:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 13 Oct 2008 18:56:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Disleksija_in_študij_--_Re=3A__Sloven ščina_za_priseljence_v_OŠ Message-ID: <782AEBDDA8E64698ACD32E2170E876EA@P4> From: "Info" Sent: Monday, October 13, 2008 7:55 AM Subject: FW: Vabilo na predavanje From: Jana Nadoh Bergoč [mailto:jana.nadoh-bergoc na fdv.uni-lj.si] Sent: Thursday, October 09, 2008 2:13 PM Učitelji se pogosto srečujemo s študenti, ki imajo težave pri študiju. Vendar ti študentje velikokrat niso leni ali manj sposobni, so preprosto drugačni. Vabimo vas na predavanje o disleksiji v visokem šolstvu prof. Davida Pollaka z Univerze de Montfort v Leicestru. Predavanje bo v četrtek, 16. 10. 2008, ob 18:00 v predavalnici 012 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Dogodek pripravljata društvo Bravo in Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko v sodelovanju s Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Po nekaterih ocenah je na univerzah okrog 5% študentov z disleksijo, katerih uspešnost se da z ustreznimi metodami bistveno izboljšati. Obiskovalcem bomo omogočili dostop do parkirišča, na katerega se pripeljete z Baragove ulice. Prisrčno vabljeni! Marija Kavkler, predsednica društva Bravo Iztok Fajfar, predsednik Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko Jana Nadoh Bergoč, tajnica Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko ==== From: "Mihaela Kastelec" Sent: Monday, October 13, 2008 12:42 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ Enkrat ta teden se na MŠŠ dobimo s svetovalko za naš projekt "MIgranti" in ji bom posredovala vaše pismo. Vsekakor ta problematika spada v okvir "migrantov". Takoj ko zvem kaj praktično uporabnega, se oglasim. LP Mihaela Kastelec > From: "Katka" > Sent: Sunday, October 12, 2008 9:49 PM > Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za priseljence v OŠ http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002703.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 14 21:04:24 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 14 Oct 2008 21:04:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_Trubarjem_v_Nemčijo_--_Simpozij_o_D anetu_Zajcu_--_Lingvistični_krožek Message-ID: <743F3B3C6B4046C4A80E64C207152B6B@P4> From: "Maruska Agrez" Sent: Monday, October 13, 2008 11:55 PM Subject: Fwd: EKSKURZIJA V NEMČIJO Naslednjo ekskurzijo sicer "organizirajo ljubljanski slovenisti, vendar so zraven zelooo lepo povabljeni tudi iz drugih univerz (Koper, Gorica, Maribor, Celovec, Zagreb, Trst) in seveda tudi ostali člani SlovLita": Dragi študenti in zaposleni na oddelku za slovenistiko, kot že verjetno veste, bo 27., 28. in 29. novembra v počastitev Trubarjevega leta strokovna ekskurzija oddelka v Nemčijo. Obiskali bomo Tuebingen, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro, univerzitetni zapor ter obiskali oddelek za slavistiko tamkajšnje univerze, se srečali z lektorico slovenskega jezika Mojco Šoštarko in profesorjem Jochenom Raelckejem ter se podali v knjižnico s starimi knjigami iz 16. stoletja. Obiskali bomo tudi Derendingen, kjer je Trubar pokopan. Pot nas bo vodila še v Stuttgart, kjer se bomo v slovenskem domu srečali s slovensko skupnostjo, ki jo vodi katoliški župnik dr. Zvone Štrubelj. Tu bodo prišli na svoj račun oboževalci dragih avtomobilov, saj se bomo odpravili v muzej Mercedes Benz. Odpravili se bomo v Bad Urach, kjer je biblijski zavod. Poleg strokovnega bo poskrbljeno tudi za nestrokovni del - za dva družabna večera. Cena ekskurzije žal še ni znana, saj je odvisno od tega, koliko bosta prispevala Študentski svet in ŠOU - je pa po mojih izračunih med 50 in 100 evrov. Prijavite se lahko do srede, 22. oktobra 2008, na agrez.maruska na gmail.com ali pošljete sms na 031684955. Vem, da se ni prijetno, preden je dokončno znana cena, vendar je tokrat to potrebno zaradi rezervacije prenočišč. Informacije o odhodu avtobusov iz Ljubljane (pripravite se na odhod v zgodnjih jutranjih urah!), natančnem programu ipd. sledijo po zaključku prijav - obveščala vas bom po mailih. Prijave morajo vsebovati še rojstni datum in številko potnega lista/osebne izkaznice - tisti, ki ste se mi že prijavili, mi prosim posredujte še te podatke. Če se mi kdo prijavi po telefonu, naj obvezno pripiše še svoj mail. Ob prijavi boste morali plačati še akontacijo, in sicer 20 evrov (polovica stroškov spanja) - obvestimo vas, kje in kdaj jih bomo pobirali. Maksimalno število udeležencev je 50. V upanju, da se ekskurzije udeležite v čim večjem številu, vas lepo pozdravljam. Maruška Agrež -- Neutrudno, rahlo dež rosi izpod meglenega neba, ki se vse niže, niže sklanja. Pod oknom živo vse, vse šumi, utriplje nežno od srca kot motna, sladka sanja, ki pozno zjutraj leže na oči priprte in toplo pokramlja s teboj, čeprav že dan preganja poslednje sence splašene noči in preko rosnega polja že pesem jutranja odzvanja. (Ivan Skušek, Deževno jutro) === From: "Založba Sanje " Sent: Tuesday, October 14, 2008 1:08 PM Subject: CHRIS ECKMAN, The Last Side of The Mountain 28. oktober GORI POEZIJA-SIMPOZIJ O PESNIKU DANETU ZAJCU Simpozij o pesniku Danetu Zajcu 28.10.2008, ob 12.00 Cankarjev dom, Štihova dvorana V kratkem bo v zbirki Beletrina izšla jubilejna, 200. knjiga, V belo, zbrane pesmi klasika slovenske in evropske književnosti Daneta Zajca. Pričujoča knjiga slovenske bralce vrača v samo osrčje bogatega in raznovrstnega Zajčevega pisateljskega opusa. Ob ponatisu vseh sedmih izvirnih pesniških zbirk, knjiga zaobsega tudi pesnikove zgodnje pesmi ter pesmi in cikle, ki so bili objavljeni le revialno, med drugimi tudi zadnji pesnikov večji lirski cikel Križev pot (2004). Sestavni del knjige so tudi pesmi iz Zajčevih dram, od zgodnjih iz Otrokov reke (1963) pa do Jagababe (2007). Knjigi je priložena zgoščenka Ogenj v ustih, zvočni zapis nepozabnega sodelovanja med pesnikom ter igralcem in glasbenikom Janezom Škofom. Ob tej priložnosti smo se skupaj s Cankarjevim domom in LUD Literaturo odločili pripraviti posvet na temo ustvarjanja Daneta Zajca, na katerem bodo referenti z različnih vidikov ovrednotili, analizirali in osvetlili avtorjevo ustvarjalnost. 12.00 Niko Grafenauer: Dotiki Boris A. Novak: Moja srečevanja z Danetom Zajcem Meta Hočevar: Hiše govorijo ljudi . 14.00 Aleš Šteger: Ogenj in belina, razmišljanja ob pesmih Daneta Zajca Janko Lozar: Na poti k vedrenju Darja Pavlič: Lirski subjekt v poeziji Daneta Zajca 16.30 Neža Zajc: Nadčasna komponenta pesništva Miha Pintarič: Zajc in Pavček Mojca Pišek: Dane Zajc in idejno neprimerna poezija Peter Svetina: Zajčeva otroška poezija 18.45 Projekcija dokumentarnega filma o Danetu Zajcu: OGENJ V USTIH, režija: Brane Bitenc, scenarij: Dušan Šarotar, produkcija: TVS 20.30 KLUB CD, CHRIS ECKMAN, koncert: The Last Side of the Mountain The Last Side of the Mountain prinaša enajst uglasbenih angleških prevodov del slovenskega pesnika Daneta Zajca, čigar poezija je, kot pravi Chris sam, že ko jo je prvič prebral, zazvenela kot glasba. Za udeležbo na simpoziju zbiramo predhodne prijave. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do torka, 22. oktobra, na info na zalozba.org ali po telefonu 01/ 421 41 70 in poslali vam bomo brezplačne vstopnice. Na simpoziju bodo knjiga Daneta Zajca V belo, CD Ogenj v ustih, CD Chrisa Eckmana The Last Side of the Mountain ter Beletrinine pesniške zbirke na voljo po posebej ugodnih cenah. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 14, 2008 12:31 PM Subject: LK, 20. oktober LL FF v Ljubljani vabi na 883. sestanek v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Sašo Živanović, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta. Tema predavanja: O besednoredni in prozodični realizaciji žarišča v slovenščini. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Oct 15 09:24:45 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Wed, 15 Oct 2008 09:24:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža Message-ID: <001c01c92e97$19491890$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Popotovanje iz Litije do Čateža Letos bo v četrtek, 6. novembra. Zbor je na železniški postaji v Ljubljani ok. 6.35. Iz Ljubljane odpelje vlak ob 6.55. Ljubljančani lahko kupijo povratno vozovnico Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (ok. 6 evrov). Nazaj gremo iz Velike Loke ob 18.38 (v Ljubljani smo ob 19.45). Teoretično je možno ujeti tudi vlak ob 16.32 (v Ljubljani ob 17.48). Trasa je: najprej iz Litije do Šmartna (če nas bo malo, se bomo ustavili v kaki gostilni) in potem po gozdnih stezah mimo Moravč do Čateža. Tam bomo ok. 15.00, 15.30. V gostilni na Čatežu bomo imeli kosilo (deloma ga plačamo sami). S Čateža je do postaje v Veliki Loki še uro in četrt hoje. - S seboj imejte hrano in pijačo ter morda kako prazno plastenko, da sproti kupimo vino. Obujte se tako, da boste lahko hodili 4-5 ur po gozdu in 2 uri po asfaltu. Imejte kako rezervno majico, toda ruzaki naj ne bodo pretežki. Andreja, mislim, da bo zagrebški vlak v Litiji približno takrat, kot ljubljanski - ok. 7.30. Vas počakamo. Nazaj je edini možni vlak ob 21.05. Moj telefon je: 051 23 67 33. Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 15 21:22:59 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Oct 2008 21:22:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Trubarjev_Abecednik_v_sodobni_slovenš čini_--_Sodobna_slovensko-francoska_književna_i zmenjava Message-ID: <2ACE08DEAFA44A4FA2A4F89013EA785C@P4> From: Sollner, Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] Sent: Wednesday, October 15, 2008 11:46 AM Subject: E-poštno pošiljanje: izsel_trubarjev_abecednik_v_sodobni_slovenscini.htm http://www.siol.net/kultura/trubarjevo_leto/izsel_trubarjev_abecednik_v_sodobni_slovenscini.aspx -- Izšel Trubarjev Abecednik v sodobni slovenščini. "Izdaja Abecednika ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva vsebuje diplomatični prepis prvotnega besedila ter latinico, ki nadomešča gotico," je pojasnil Ahačič, ki je napisal tudi opombe ter spremno študijo k "novemu" Abecedniku. Prepisu po Ahačičevih besedah sledi prevod slovenskega besedila v sodobno slovenščino." === V četrtek 16. oktobra ob 15.30 bo v Modri sobi FF v Ljubljani zagovarjala svoje magistrsko delo Sodobna slovensko-francoska književna izmenjava Meta Klinar. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 15 22:34:14 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Oct 2008 22:34:14 +0200 Subject: [SlovLit] Otroci o Trubarju Message-ID: <0252782C4BA249E0A82A306C24C453F6@P4> From: "Marta Korošec" Sent: Friday, October 03, 2008 1:36 PM Subject: vabilo Projekt >Kako so živeli ljudje v Trubarjevem času< se je izvajal od začetka meseca septembra v skupinah otrok od 4. do 6. leta. Projekt je bil izbran na razpisu Mestne občine Ljubljana, ki ga tudi delno sofi nancira. V projektu so bile uporabljene metode sinhronizacijske didaktike, ki se jih strokovni delavci učimo v mednarodnem projektu >Identiteta mnogoterih izbir<. Zaključek projekta je bil prikazan ob 40-letnici vrtca Vodmat na prireditvi 15. oktobra, ob 18. uri, v Gledališču za otroke in mlade na Zaloški 61. Nekaj izjav otrok o Primožu Trubarju in njegovem času: >Živel je v srednem veku. Tud jaz bi živela takrat, ker rada šivam na roko. In lahko bi Primožu povedala, da je zelo pameten, ker je napisu Abecednik in Katekizem, da se ludje učijo brat.< (Anja, 5 let) >Pisal je knige v jeziku tako, da so Slovenci razumeli, prej pa niso razumeli. Živel je tako, da ni bil lačen, ker je pel, pol pa še pisal.< (Matevž, 4 leta) >Takrat so pisal z golobovimi peresi. Najprej so pisal eno tako mešanco. Pol pa se je on, Trubar odloču, da bo napisal neki v slovenski dolenščini.< (Andrej, 5,5 let) >Živel je tud na gradih. Pa je mel dolgo obleko< (Filip, 4,5 let) >Bil je duhovnik in je pridgal in pel. Je mel lep glas in so ga poslušal.< (Veronika, 4 leta) >Oči njegov je bil mlinar in je delu moko.< (Maks, 4 leta) >Pa takrat so kr sami delal denar, take kovance. Tud jest bi bil kovač za kovance, al pa raj vitez, kr vitezi so mal prijazni, mal pa hudobni.< (Tilen N., 5 let) >Pisu je knige. Prevedu jih je zato, da bi tud Slovenci vedl. Takrat ni blo elektrike in je Trubar pržgal svetilko.< (Neža, 4 leta) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 16 09:42:05 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Oct 2008 09:42:05 +0200 Subject: [SlovLit] Trubar v Trstu Message-ID: From: Sent: Thursday, October 16, 2008 8:41 AM Subject: Fwd: skupina 85/gruppo 85 - PRIMOZ TRUBAR Dragi Miran, kolikor sem videla, se nihce od slovlitovcev ni pisal o "Trubarjevem dnevu" v Trstu: razen simpozija, zvecer se muzika iz Trubarjevega casa. Ne vem, ce je na slovenski simpozij v organizaciji Slovenske matice bil povabljen prof. Cavazza, ki bo danes govoril na simpoziju v dvorani Regionalnega sedeza, vsekakor pa je od danasnjih udelezencev vsaj njega treba steti v pomembne poznavalce Trubarja in Trubarjevega casa. Lep pozdrav iz Trsta Marija OB 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA 16. 10. 2008, četrtek - ob 16.00 v deželni dvorani Tessitori, trg Oberdan (palača ex Telve) Okrogla miza o Primožu Trubarju: Silvano Cavazza, Stefano Di Brazzano, Gianfranco Hofer, Dieter Kampen, Claudio H. Martelli, Tatjana Rojc. Moderator: Pierluigi Sabatti 16. 10. 2008, četrtek- ob 20.30 v Baziliki sv. Silvestra Predavanje o vlogi in prispevku Primoža Trubarja v glasbi v 16. stoletju v sodelovanju z Glasbeno matico in Valdežansko skupnostjo: uvod - m. Carlo Tommasi. Prepevala bosta Mešani mladinski pevski zbor Trst (m. Aleksandra Pertot) in Moška vokalna skupina Sraka (m. Bogdan Kralj) 18. 10. 2008, sobota - ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa - Zgodovinsko-literarni prehod po Trstu po napotkih romana Il male viene dal Nord (Zlo prihaja s severa) Fulvia Tomizze: Pietro Bonomo, Primož Trubar, Pier Paolo Vergerio in protestantizem v Trstu 18. 10. 2008, sobota ob 13.00 v ribji restavraciji v centru mesta Predstavitev zbornika Forum Tomizza, Trieste 2005-2007 in družabnost s kosilom Informacije in rezervacije do 16. oktobra na tel. 348 5289452 ali po amm.oberdan na libero.it From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 16 10:05:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Oct 2008 10:05:25 +0200 Subject: [SlovLit] Portfolio Message-ID: <12CBD6B0A80D44CB8385CDCD5F5E4832@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Thursday, October 16, 2008 10:00 AM Subject: Portfolio V zadnjem času se kot didaktični pojem zelo hitro širi in uveljavlja izraz portfolio (kot pedagoška metoda in način ocenjevanja). Bi lahko slovenisti, še preden bo prepozno, predlagali slovensko besedo (SSKJ navaja 'listnico')? Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 16 10:25:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Oct 2008 10:25:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_razpravo_=22Slovenščina_v_ javni_rabi=22 Message-ID: From: "Franja Pavlin" Cc: Sent: Thursday, October 16, 2008 10:17 AM Subject: Forum 21: Vabilo na razpravo "Slovenščina v javni rabi", sreda, 22. oktobra 2008 ob 17. uri Kongresni center hotela Mons v Ljubljani Spoštovani gospod prof. dr. Miran Hladnik, obveščamo vas, da v Društvu Forum 21 pripravljamo razpravo na temo >Slovenščina v javni rabi<, ki jo bo vodil prof. dr. Igor Saksida. Razprava bo v sredo, 22. oktobra 2008 s pričetkom ob 17.00 uri v Kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani, dvorana Fabiani B. Gospod Igor Saksida me je prosil, da vas s tem seznanim. Za sodelovanje v omizju smo zaprosili še nekatere druge izvrstne poznavalce tematike kot so prof. dr. Albina Nećak Lük, doc. dr. Jerca Vogel, dr. Janez Dular, dr. Marko Stabej in ga. Janja Vidmar. Na vabilo so se prijazno odzvali in potrdili svoje sodelovanje v omizju razprave. Tudi vas, vaše sodelavce in študente vljudno vabimo, da se razprave udeležite. Zaprosili bi vas še, da naše obvestilo po možnosti objavite na spletni strani SlovLit. V naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in vas prijazno pozdravljamo! Za Društvom Forum 21 Franja Pavlin poslovna sekretarka http://www.forum21.si From renosvan na yahoo.com Thu Oct 16 13:34:23 2008 From: renosvan na yahoo.com (reno svan) Date: Thu, 16 Oct 2008 04:34:23 -0700 (PDT) Subject: [SlovLit] Portfolio - se na umetnostnem podrocju: avtorska mapa / predstavitvena mapa In-Reply-To: <12CBD6B0A80D44CB8385CDCD5F5E4832@P4> Message-ID: <378012.2539.qm@web36605.mail.mud.yahoo.com> Zdravo, vprasanje o portfoliu me je napotilo se k enemu razmisleku, povprasevanju po mnenjih, predlogih, in sicer gre za tako rekoc enako tezavo pri izrazu, ki se (po iskusnjah sodec) uporablja v umetniskih krogih: "portfolio" kot umetnikova/cina predstavitvena mapa oziroma avtorska mapa. Tj. mapa, ki vsebuje avtorska dela, dela avtorja/ice, umetniska dela, a tudi izdelke obrtnega dela itn. Umetnik/ca oziroma obrtnik/ca, avtor/ica, k poslodajlcu/ki (galeristu/ki npr.) v mapi prinese pokazati svoje (avtorsko) delo. Najbrz se izraz uporablja tudi v manekenskih, frizerskih ipd. vodah. S tem sicer nimam nobenih izkusenj, domnevam pa, da mapo, v kateri maneken/ka, fotomodel, frizer/ka itn. prinese fotke s kljucnimi vsebinami pokazat osebi, ki odloca o izbiri, imenujejo enako. Morda kdo ve, kako je s tem? V omenjenem primeru pa fotke v mapi niso avtorsko delo osebe, ki jo ima, marvec je kljucen motiv, vsebina fotk itn., avtor/ica del pa je druga oseba - zato morda ustreznejsi izraz predstavitvena mapa. Kaj o tem misli slovlitovsko razmisljevalstvo? Prosim za mnenja. Pozdravljeni, Reno Svan --- On Thu, 10/16/08, Miran Hladnik, Siol wrote: > From: Miran Hladnik, Siol > Subject: [SlovLit] Portfolio > To: "SLOVLIT" > Date: Thursday, October 16, 2008, 10:05 AM > From: "Klemen Lah" > To: > Sent: Thursday, October 16, 2008 10:00 AM > Subject: Portfolio > > V zadnjem času se kot didaktični pojem zelo hitro širi > in uveljavlja izraz > portfolio (kot pedagoška metoda in način ocenjevanja). Bi > lahko slovenisti, > še preden bo prepozno, predlagali slovensko besedo (SSKJ > navaja 'listnico')? > Lp, Klemen Lah > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format > --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce > prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> > Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 16 21:40:44 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Oct 2008 21:40:44 +0200 Subject: [SlovLit] Portfolio -- Protestantismus Message-ID: From: "Pirih, Nataša" Sent: Thursday, October 16, 2008 12:46 PM Subject: RE: [SlovLit] Portfolio Za portfolijo je že precej precej časa uveljavljen pojem listovnik - tako se tudi imenujejo jezikovne mape, ki jih je izdalo ministrstvo za šolstvo. Da ne bi slovenisti po nepotrebnem odkrivali tople vode. Pa lep pozdrav. Nataša Pirih Svetina ---- From: "Grosman, Meta" Sent: Thursday, October 16, 2008 11:05 AM Subject: RE: [SlovLit] Portfolio Anglisti uporabljamo izraz 'listovnik'. Lp meta ---- From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Thursday, October 16, 2008 12:35 PM Subject: Re: [SlovLit] Portfolio V obtoku so izrazi mapa dosežkov, mapa izdelkov, predstavitvena mapa. Tudi sama jih uporabljam, odvisno od namena, ki ga ima taka mapa. LP BKV ==== From: "Osolnik, Vladimir" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Thursday, October 16, 2008 11:02 AM Subject: RE: [SlovLit] Trubar v Trstu Lepo da slovenski dosežki odmevajo tudi v Trstu, po zaslugi cenjene kolegice prof. dr. Marije Mitrović in kolegov. Sprožil pa bi med Slovlitovci znova rad vprašanje o nemškem poimenovanju Evangeličanskega miselnega verskega in političnega (delno tudi kulturnega in literarnega) gibanja pri slovenskih avtorjih in v današnjem času oz. pri Slovencih sploh: PROTESTANTISMUS se mi zdi pomanjkljivo in predvsem napačno: očitno je krivično in enostransko (morda pa celo ideološko, diskriminatorno zahodno cerkveno) poimenovanje? Kaj menijo o tem naši slavisti in slovenisti? lp mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 17 17:06:36 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 17 Oct 2008 17:06:36 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Protestantismus Message-ID: <702106B48D44427F99928299CF1C2A2F@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Thursday, October 16, 2008 11:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Protestantismus Glede protestantizma: Meni se zdi, da beseda protestant/izem ni napačna. Ena beseda ne more biti krivična, razen ko je okrajšava za kak krivičen ali žaljiv stavek ("krava" sama na sebi ni krivična beseda, "Urša, ti si krava" pa je; ali pa "Ljubljančan" vs. "ma, on je en Ljubljančan"). Protestantizem po mojem ni okrajšava za tak krivičen stavek ali opis oz. vsaj jaz nisem slišal, da bi besedo kdo tako rabil. Ime protestant je sicer nastalo v 20-ih letih 16. stoletja (6 knezov je pisno protestiralo proti razveljavitvi wormskega edikta, ki je knezom dopuščal versko svobodo) in je takrat označevalo vse pripadnike "nove" krščanske denominacije. Zdi se mi, da se ime protestant/izem uporablja v dveh ali celo treh pomenih, ki se ločijo glede na obseg krščanskih cerkva/denominacij/ločin, ki jih obsega: a) v ožjem pomenu označuje luteransko/evangeličansko reformacijo; b) v širšem je sinonim za celotno reformacijsko gibanje 16. stoletja in za takrat nastale denominacije (luteransko, kalvinsko, anabaptistično idr.), je torej sinonim za reformacijo; c) v najširšem označuje današnje cerkve različnega reformacijskega porekla: članek na Wikipediji "Protestantism" pravi, da obstaja ok. 8100 (osem tisoč sto) protestantskih denominacij. Lep pozdrav Aleš > From: "Osolnik, Vladimir" > Sent: Thursday, October 16, 2008 11:02 AM > Subject: RE: [SlovLit] Trubar v Trstu [...] > Sprožil pa bi med Slovlitovci znova rad vprašanje o nemškem poimenovanju > Evangeličanskega miselnega verskega in političnega > (delno tudi kulturnega in literarnega) gibanja > pri slovenskih avtorjih in v današnjem času oz. pri Slovencih sploh: > PROTESTANTISMUS se mi zdi pomanjkljivo in predvsem napačno: > očitno je krivično in enostransko (morda pa celo ideološko, > diskriminatorno zahodno cerkveno) poimenovanje? > Kaj menijo o tem naši slavisti in slovenisti? > lp > mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 17 18:35:04 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Oct 2008 18:35:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjige_na_43=2E_Borštnikovem_srečanj u Message-ID: <97F73DCEA5DA41B686FE3EB70B32070D@P4> From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, October 17, 2008 2:53 PM Subject: Knjige na Borštnikovem srečanju V Líterini knjigarni na Miklošičevi 4 v Mariboru (poleg univerzitetne knjižnice in mariborskega gledališča). bodo v okviru 43. Borštnikovega srečanja (SNG Maribor, 17. - 29. oktober 2008) od 22. do 28. oktobra 2008 predstavitve knjig in pogovori z avtorji. Predstavitvam sledi zakuska in druženje ob žlahtni kapljici. Vabljeni! SREDA, 22. OKTOBER 17.30 Boris A. Novak: DRAMSKI TRIPTIH Matjaž Zupančič: RAZRED Kristijan Muck: VEHIKEL Draga Potočnjak: ZA NAŠE MLADE DAME ČETRTEK, 23. OKTOBER 17.30 Martin Kadivec (ur.): IGNACIJ BORŠTNIK NA POTI DOMOV Taras Kermauner: DRAMA (MAŠA?) IVANA MRAKA Matej Bogataj: GLEDALIŠKO LISTJE Jernej Weiss: EMERIK BERAN - SAMOTNI SVETOVLJAN PETEK, 24. OKTOBER 17.30 ZRC SAZU: GLEDALIŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Mirko Mahnič: POLOŽAJ SLOVENSKE GLEDALIŠKE OMIKE Tomaž Toporišič: LEVITVE DRAME IN GLEDALIŠČA PONEDELJEK, 27. OKTOBER 17.30 Ob 50. obletnici zbirke Knjižnica MGL: Mila Kačič: PRIGODNICE TOREK, 28. OKTOBER 18.30 Amfiteater - revija za teorijo scenskih umetnosti Predstavitev znanstvene revije UL AGRFT From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 17 19:33:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Oct 2008 19:33:58 +0200 Subject: [SlovLit] Wikivir na pohodu z dvema ducatoma leposlovnih knjig -- Pesniki v Devin! Message-ID: <5F07368EDEC54799A66202A4F2A99416@P4> Med Novostmi (http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran) v Wikivirovem projektu Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) so na sveže urejena in vesoljnemu z internetom oboroženemu interesentu vsak čas dostopna naslednja besedila: Josip Jurčič, Pesmi Matija Malešič, V zelenem polju roža Miroslav Malovrh, V študentovskih ulicah Josip Podmilšak, Žalost in veselje Fran Milčinski, Butalci Fran Milčinski, Poldrugi Martin Fran Milčinski, Skavt Peter Rado Murnik, Matajev Matija Josip Jurčič, Črta iz življenja političnega agitatorja Janez Mencinger, Zgubljeni, pa spet najdeni sin Ivan Tušek, Potovanje krog Triglava Ivan Tavčar, Visoška kronika Janez Mencinger, Človek toliko velja, kar plača Ivan Macun, Kratak pregled slovenske literature Jožef Iskrač - Frankolski, Veronika deseniška Fran Levstik, Pesmi Simon Gregorčič, Pesmi Josip Knaflič, Popotnikove povesti Miroslav Malovrh, Ljubezen Končanove Klare Simon Jenko, Spomini Narte Velikonja, Malikovanje zločina Janko Kersnik, Na Žerinjah Ivan Cankar, Martin Kačur Andrej Budal, Križev pot Petra Kupljenika http://sl.wikisource.org/wiki/Teksti_za_prvi_letnik_slovenistov -- slovenisti prvega letnika napadajo Wikivir. === From: "marko marincic" Sent: Friday, October 17, 2008 10:59 AM Subject: [Fwd: international poetry competition for students/CEI Cooperation] Mednarodni natečaj poezije >Devinski grad< 2009 Pravila udeležitve: O Natečaja se lahko udeležijo mladi, do 30 let starosti. O Udeležba je brezplačna. O Poslati je treba eno samo neobjavljeno pesem (največ 50 verzov). O Natečaj je tematski. Tematika natečaja 2009 je: "Roads" (for example: Roads of the world; roads of our fantasy; journeys of our mind, of our memory; crossing or diverging routes. The theme can be interpreted very free.) O Udeleženci lahko pošljejo poezije v materinem jeziku, le če so tudi v angleškem in/ali v italijanskem prevodu. O Mednarodna žirija, katero bodo sestavljali poeti, kritiki, izvedenci v mnogih jezikih, bo v kolikor mogoče, ocenila poezije v originalnem jeziku. O Poezije morajo dospeti najkasneje do 9. januarja 2009. O Prva, druga in tretja nagrada vsaka po ? 500,00 (del nagrade gre v dar organizaciji za humanitarne namene, na izbiro nagrajenca); O Brezplačen dvojezičen natis knjige (v italijanskem in angleškem jeziku) ter snemanje CD plošče vseh izbranih pesmi v originalnem jeziku [...] Več informacij in prijava v angleščini na valera na units.it From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 17 23:06:12 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 17 Oct 2008 23:06:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_raziskovalce_začetnike_--_Kritika_E RIHA Message-ID: <3D58E7E314E84C0B92F030E4FE793FA5@P4> From: "Info" Sent: Friday, October 17, 2008 1:45 PM Subject: FW: Obvestilo o razpisu ERC za raziskovalce začetnike - 18157 Obveščamo vas, da je trenutno odprt drugi razpis Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce začetnike. Razpis je namenjen podpori samostojnih raziskovalcev katerekoli nacionalnosti na začetni stopnji kariere, ki imajo: http://www.rtd.si/slo/7op/razpisi/08/razp-ERC-290708.asp. Dr. Primož Pristovšek Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS === http://www.esf.org/research-areas/humanities/research-infrastructures-including-erih/erih-governance-and-panels/erih-expert-panels.html in http://www.britac.ac.uk/reports/peer-review -- Challenges for the Humanities and Social Sciences, September 2007: še ena ostra kritika principov selekcije v evropskem humanističnem indeksu ERIH in rangiranju znanstvenega tiska nasploh. From zoran.bozic na guest.arnes.si Mon Oct 20 17:22:03 2008 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Mon, 20 Oct 2008 17:22:03 +0200 Subject: [SlovLit] = GORIŠKI_POKLON_PESNIKU_SORŠKEGA_POLJ A Message-ID: <1376231A0DE94A88A02C94CE72B3502C@prenosnik> Simpozij o Simonu Jenku Univerza v Novi Gorici, 21. 10. 2008, predavalnica 7 10.15-10-45 Gregor Kocijan: Jenkova kratka pripovedna proza 10. 45-11.15 Irena Avsenik Nabergoj: Hrepenenje in skušnjava v Jenkovi liriki (primerjava s Prešernovo in Heinejevo poezijo) 11. 15-11.45 Zoran Božič: Šolska usoda Prešernove in Jenkove pesmi o nezakonski materi v luči recepcijske teorije dr. Antona Mahniča 11.45-12.00 odmor 12.00-12.30: Katja Mihurko Poniž: Primerjava med poezijo Simona Jenka in Ljudmile Poljanec 12.30-13.00 Ana Toroš: Ljubezenska izpoved ženske od Jenkovih Obujenk do Gradnikovih Pisem 13.00-13.45 odmor 13.45-14.15 Barbara Pregelj: Kako prevajati Simona Jenka? 14.15-14.45 David Bandelj: Jenkove domoljubne pesmi 14.45-15.15 Alenka Jovanovski: Semoličev Prostor zate in Jenkova ljubezenska lirika 15.15-16.00 razprava in zaključek simpozija From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Oct 21 08:46:28 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 21 Oct 2008 08:46:28 +0200 Subject: [SlovLit] Kulturna identiteta Istre Message-ID: <20081021_064628_056942.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Slovenska Matica Ljubljana vabi vas na razpravo KULTURNA IDENTITETA ISTRE, ki bo potekala v Ljubljani, 22. oktobra 2008, s pricetkom ob 10. uri, v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8. Z razpravo med znanstveniki, ustvarjalci in publicisti italijanske, hrvaske in slovenske narodnosti zelimo osvetlili nekatere zgodovinske, jezikovne, etnicne in politicne vidike sožitja v istrskem kulturnem prostora ter z njimi seznaniti slovensko javnost. Seveda bo beseda tekla tudi o preteklih antagonizmih in danasnjih nesporazumih. Vprasanj je veliko: kaj je zdruzevalo, kaj je locevalo Italijane, Hrvate in Slovence na tem prostoru, kaksna je moc regionalne pripadnosti, tkim. ?istrijanstva?, kako so ideologije dvajsetega stoletja vplivale na zivljenje in kulturo v Istri? Ali je mogoce pritrditi idilicni sliki o istrskem sozitju v casu Avstro- Ogrske, kaksne so bili odnosi med tremi nacionalnimi skupnostmi v casu Italije, kaksne posledice so pustili povojni dogodki, ko je prislo do mnozicnega izseljevanja? Kaksni so bili medsebojni jezikovni vplivi, vplivi ljudskih obicajev, nacina zivljenja? Kako kultura v Istri zivi v casu razdeljenosti na tri drzave? V zvezi z Istro, njeno zgodovino in njeno danasnjo razdeljenostjo se postavlja vrsta tezkih in za marsikoga provokativnih vprasanj, s katerimi se bomo skusali odkrito soociti. Poskusili pa bi odgovoriti tudi na vprasanje o prihodnosti: kaksno bo kulturno sodelovanje v tem prostoru potem, ko bo padla sengenska meja se na Hrvaskem? Program 10.00 ? otvoritev razprave Milan Rakovac, knjizvnik, Zagreb; Joze Pirjevec, zgodovinar, Trst; Silvio Forza, urednik, Reka; Lucija Cok, lingvistka, Koper; Mario Steff?, kulturni delavec, Koper. 12.00 ? odmor 12.15 ? nadaljevanje razprave Pierluigi Sabatti, novinar, Trst; Boris Domagoj Biletic, knjizevnik, Rovinj; Darko Darovec, zgodovinar, Koper; Patrizia Vascotto, profesorica, Trst; Milan Gregoric, publicist, Koper. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 21 11:10:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Oct 2008 11:10:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Klasike_v_popravilo_--_Za_premožne_knj igofile Message-ID: Na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) so za popravljanje na novo dodana Trdinova dela (http://sl.wikisource.org/wiki/Janez_Trdina); popravljanju se nudi tudi Fran Erjavec in še marsikaj na tej strani. -- miran === From: "Sollner, Anka" Sent: Tuesday, October 21, 2008 10:33 AM Subject: FW: prestižna izdaja BIBLIJE - predstavitev Predstavniki Založbe Mladinska knjiga bodo v sredo, 22. oktobra ob 19.00 v Veliki čitalnici NUK pripravili predstavitev prestižne ročno vezane Biblije, ki bo izšla v omejeni nakladi 1000 izvodov. Knjiga, ki je po mnenju mnogih strokovnjakov eden največjih založniških dosežkov zadnjih let, je opremljena z zlato obrezo, oblečena v usnje, vsak izvod je ročno narejen unikat, njegova izdelava pa združuje tradicionalno postavitev knjige iz srednjega veka in moderne tehnike (več na: http://www.delo.si/clanek/69298). Svečani dogodek bo združen z dobrodelno dražbo izvoda Biblije (ki se bo odvijal v Razstavni dvorani NUK, dobiček od prodaje knjige pa bo namenjen Slovenski karitas, in sicer skladu Zaupanje, ki pomaga družinam v stiski. Helena Drewry, NUK From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 23 17:27:09 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 23 Oct 2008 17:27:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Kritike_in_proza_na_spletu_--_A=2E_Beke š_pri_LK_--_T=2E_Toporišič_pri_Aristeju_--_Ka m_bi_s_to_folkloro_drugič_--_Jezikovne_težav _manjšin Message-ID: <7453836B8B2948B4AD9917B2627DF215@P4> http://www.corpustoneelkritiek.org/ -- baza 350 digitaliziranih flamskih gledaliških kritik med obema vojnama za zgled. http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika -- nova besedila pri projetku Slovenska leposlovna klasika: Fran Detela, Veliki grof, LZ 1885, Fran Maselj Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Fran Erjavec, Ni vse zlato, kar se sveti, Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, Fran Erjavec, Hudo brezno, Fran Erjavec, Huzarji na Polici, Fran Erjavec, Šaljivi Potopisi, Ivan Zorec, Pomenki, Janez Trdina, Dve ljubici, Janez Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, October 22, 2008 10:41 AM Subject: LK, 27. oktober LK FF v Ljubljani vabi na 884. sestanek v ponedeljek, 27. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr. Andrej Bekeš, Oddelek za azijske in afriške študije, Filozofska fakulteta. Tema predavanja: Spregledana paradigma z Japonske: generativni model jezika Fujia Minamija. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar ==== From: "Zalozba Aristej" Sent: Thursday, October 23, 2008 11:31 AM Subject: Aristejeve knjižne novosti - vabilo na predstavitev Založbe Aristej vas vabi na predstavitev prvih jesenskih knjižnih novosti. [...] V humanistični knjižni zbirki Dialogi predstavljamo novo teatrološko delo: Tomaž Toporišič: Levitve drame in gledališča. Pogovarjali se bomo z avtorjem dr. Tomažem Toporišičem, dramaturgom, esejistom in gledališkim teoretikom. Predstavitev bo v torek, 28. oktobra, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Posebna predstavitev knjige Tomaža Toporišiča bo tudi v okviru >Knjig na BS< na Borštnikovem srečanju v Mariboru v petek, 24. oktobra, ob 17.30 v Literini knjigrani (poleg SNG Maribor). Vljudno vabljeni! mag. Emica Antončič glavna urednica ==== From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Thursday, October 23, 2008 10:20 AM Subject: Kam bi s to folkloro? - 2. poziv za prijavo na simpozij GNI V letu 2009 bo Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU zaznamoval 75-letnico ustanovitve z mednarodnim interdisciplinarnim simpozijem, ki nosi provokativni naslov >Kam bi s to folkloro?<. Naslov simpozija ni izbran naključno, ampak je citat naslova članka, ki ga je pred desetletji širši slovenski javnosti predstavila dr. Zmaga Kumer, ki bo v letu 2009 praznovala svojo 85-letnico in ji je ta simpozij tudi posvečen. Vse raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskavami v humanistiki, vabimo, da se nam pridružijo v iskanju novih odgovorov na neretorično vprašanje, ki ga ta simpozij postavlja prek treh tematskih sklopov: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja Tradicionalno v sodobnosti Ljudsko in umetno Naslov referata, povzetek (do 300 besed), predlog uvrstitve v tematski sklop, kratko biografijo in kontaktne podatke pošljite do 15. 1. 2009 po elektronski pošti na naslov gni na zrc-sazu.si. Prosimo, da navedete tudi, ali potrebujete uradno vabilo. O izboru sprejetih referatov boste obveščeni do 15. 3. 2009. Lep pozdrav doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, predsednica programskega odbora simpozija http://gni.zrc-sazu.si/index.php?q=sl === From: "Janez Stergar" Sent: Thursday, October 23, 2008 3:36 PM Subject: dogaja se Spoštovani in dragi Korotanci, taki in drugačni! Zdaj zdaj, v četrtek, 23. 10. 2008 ob 18.00 bo v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo (Ljubljana, Kongresni trg 13) urednik časopisa "La Regione" iz švicarskega Ticina g. Matteo Caratti predstavil kulturne in jezikovne težave manjšin. Predavanje bo konsekutivno prevajano v slovenščino. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Oct 24 14:44:52 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 24 Oct 2008 14:44:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_razstavo_Protestantsko_šolst vo_na_Slovenskem Message-ID: <001f01c935d6$4f636fc0$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Slovenski šolski muzej se pridružuje praznovanju 500-letnice rojstva velikana slovenske zgodovine, Primoža Trubarja, z razstavo PROTESTANSKO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM. Razstava predstavlja idejno ozadje, organizacijski načrt in cilje protestantske vzgoje in izobraževanja. Posebej so obravnavani protestantski učbeniki in literatura. Opisane so šolske ustanove, njihov učni načrt in disciplinski predpisi. Posebno mesto na razstavi imata izvor in šolanje Primoža Trubarja. Ločeno je obravnavano protestantsko šolstvo v Prekmurju, posebno poglavje pa zajema tudi zgodovinski pregled učnih vsebin v slovenskih učbenikih od uvedbe splošne šolske obveznosti, ki se nanašajo na protestantske pisce. Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 30. oktobra 2008, ob 18. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja. From jurska na volja.net Fri Oct 24 14:36:40 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Fri, 24 Oct 2008 14:36:40 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2008/3-4 Message-ID: Letošnja tematska številka Jezika in slovstva, ki je nastala v sodelovanju z Univerzo na Dunaju, na 190 straneh prinaša enajst razprav, polemiko, oceno in zapis o življenjskih zgodbah. Krovna tema številke je slovenska avtobiografija in avtobiografsko pisanje, ki jo avtorice in avtorji prispevkov osvetljujejo z različnih teoretičnih in metodoloških vidikov. ALENKA KORON v članku na teoretičnem ozadju postklasičnih teorij pripovedi analizira posamezne odlomke avtobiografskega pisanja Ilke Vašte, Lojzeta Kovačiča, Jakoba Alešovca, Ivana Cankarja, Janeza Trdine in Ivana Mraka ter se osredotoči na identiteto, subjekt in fikcijskost avtobiografske pripovedi, pripovednost, fokalizacijo, nezanesljivost pripovedovanja ter na razmerje med realnimi bralci in realnimi avtorji. V članku JOŽICE ČEH je Cankarjevo avtobiografsko delo Moje življenje preučeno z vidika vezi oz. razmerja med fikcijo in resničnostjo. Posebna pozornost je namenjena fikcijskim signalom in pisateljevim doživetjem iz otroštva v povezavi z ubeseditvami v Mojem življenju. BLANKA BOŠNJAK se v članku po etimološki in žanrski opredelitvi avtobiografije posveti predvsem spominski avtobiografskosti, spominskemu kolažu, potopisni avtobiografskosti in fikcijski avtobiografskosti v izbranih besedilih sodobne slovenske kratke proze, pri čemer opozori na žanrski sinkretizem kot stalnico v vseh analiziranih besedilih. V članku IRENE NOVAK POPOV so na pobudo razprave Ženski avtobiografski diskurz Neve Šlibar podrobno predstavljene in primerjalno obravnavane štiri ženske romansirane avtobiografije, in sicer Podobe iz mojega življenja Ilke Vašte, Ure mojih dni Mire Mihelič ter Zaznamovana in Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec. SUZANA TRATNIK v članku z avtobiografskega vidika pogleda na gejevsko in lezbično pisanje. Na podlagi antologije Modra svetloba, homoerotična ljubezen v slovenski literaturi, kratkoproznega prvenca Urške Sterle Vrsta za kosilo in romana češke pisateljice Zuzane Brabcove Leto biserov razmišlja, če je v tovrstni literaturi prisotnost avtobiografskih elementov nujna. MOJCA UREK v članku obravnava avtobiografsko pisanje tako ali drugače zaznamovanih ljudi z roba družbe. Predstavi različne vrste kritičnih avtobiografij, ki so se izoblikovale na tem področju, pri čemer posebej izpostavi avtobiografije žensk, avtobiografije norosti, avtobiografije telesa ter avtobiografije kot izpovedi in ujetosti v predpisane scenarije. Z avtobiografskega vidika na slovensko esejistiko zadnjih petdesetih let pogleda MIRAN ŠTUHEC. Razmišlja zlasti o esejih, ki se približujejo avtobiografičnosti, pri čemer posebej izpostavi Cankarjevo Belo krizantemo ter izbrane eseje Jožeta Udoviča, Uroša Zupana, Bojana Štiha, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča ter Aleša Bergerja, in o esejih, ki tematizirajo znane osebe. Med slednjimi izpostavi eseja Marjana Rožanca, posvečena Janezu Poldi in Ivu Danevu, eseja Draga Jančarja o Borisu Pahorju in Jožetu Pučniku, esej Janka Kosa o Dušanu Pirjevcu, Tarasa Kermaunerja o Ferdu Kozaku ter esej Toneta Pavčka, posvečen Antonu Trstenjaku. ANDREJ LEBEN v članku predstavi načine opredeljevanja avtorjev glede avtobiografskega znotraj lastnega avtobiografskega pisanja. Spoznanja ilustrira s primeri iz del Janeza Trdine, Ivana Cankarja, Vladimirja Bartola in Lojzeta Kovačiča. Avtobiografsko metodo raziskovanja človekovega vsakdanjika v etnologiji z zgodovinskorazvojnega vidika v članku predstavi BREDA ČEBULJ SAJKO. Osredotoči se predvsem na teoretično-metodološke prispevke Zmaga Šmitka, Mojce Ramšak, Marije Makarovič, Daniele Koleve, Marije Stanonik, Brede Čebulj Sajko, Uršule Lipovec Čebron, Martine Piko Rustia, Vesne Horžen ter Kristine Toplak, predstavi pa tudi simpozije, seminarje in posvete, povezane z zbiranjem in razlaganjem avtobiografij. JERNEJA PETRIČ v članku podrobneje predstavi avtobiografsko pisanje slovenskih izseljencev v Ameriki, posebej pa se osredotoči na Spomine ob tridesetletnici prihoda v Ameriko zdravnika, urednika in slovaropisca Franka Javha Kerna. Predstavi jih tako z vsebinskega in družbenega kot tudi z jezikovnega vidika. MARKO JESENŠEK se v članku posveti pisanju o jezikovnih stikih in prepletanjih v avtobiografskih črticah Zofke Kveder, povezanem s slovensko-češko-hrvaško-nemškim jezikovnim okoljem, v katerem je živela Zofka Kveder. Na posameznih odlomkih iz črtic, ki so izhajale v mesečniku Domači prijatelj, skuša prikazati načine dojemanja in odnos do posameznih jezikov tako avtorice črtic kot njenih treh hčera. Posebna rubrika Polemika prinaša razmišljanje ERWINA KÖSTLERJA o družbenih in kulturnih predsodkih, ki so v zgodovini vplivali na prevajanje Cankarjevih del in posledično tudi na dojemanje in interpretiranje slovenske literature v nemški literarni javnosti. Na podlagi lastnega prizadevanja za kar se da objektivne prevode Cankarjevega literarnega opusa avtor opozori tudi na nekatere ideološke interpretacije Cankarjevih del v slovenskem prostoru, in sicer od začetka 20. stoletja do danes. Ocenjevalno-poročevalski del revije sestavljata ocena in zapis o življenjskih zgodbah: URŠKA PERENIČ predstavi in ovrednoti zbornik prispevkov na temo slovenistike v Avstriji, MARIJA STANONIK pa prek primerjanja motivov ljubezni in druge svetovne vojne predstavi knjige spominov Julijane Kavčič, Marije Demšar in Cilke Štucin. Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, ki avtobiografskost tematizirajo z vidika nastajanja romanov Lojzeta Kovačiča, spominov, avtobiografij, pisem in zapiskov slovenske manjšine v Italiji, povezanih s povojnimi poboji in izseljevanjem, Goethejevega življenja, spominov Alme M. Karlin na drugo svetovno vojno ter življenjske in ustvarjalne poti Prežihovega Voranca. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. __________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature database 3551 (20081024) __________ The message was checked by ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 25 08:20:49 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 25 Oct 2008 08:20:49 +0200 Subject: [SlovLit] proza na spletu in e-bralniki Message-ID: <14F71DEC543544008EE2980F76F3DC41@P4> Od: Maja Zorga [maja.zorga na gmail.com] Poslano: 24. oktober 2008 9:24 Zadeva: Re: [SlovLit] proza na spletu Spoštovani prof. Hladnik, samo zanima me, ali se kaj razmišlja, da bi slovenske klasike spravili tudi v obliko za ipod touch/iphone? Danes sem naletela na tole aplikacijo http://www.classicsapp.com/, obstaja pa tudi že aplikacija BookZ text reader, ki dostopa do baze Projekta Gutenberg. Hvala in lep pozdrav, Maja Žorga ==== From: "MITJA PUCER" Sent: Friday, October 24, 2008 1:42 PM Subject: e-knjige in e-bralnik pri MK [...] dovolite, da vas seznanim z novostjo na slovenskem knjigotrškem področju, ki bi vas nemara utegnila zanimati; Mladinska knjiga Trgovina je začela med prvimi slovenskimi knjigarniškimi ponudniki prodajati e-bralnik CyBook Gen3. V prvi fazi gre seveda zgolj za elektronsko napravo, ki bo (končno) tudi v Slovenijo prinesla sodoben način prebiranja elektronskih besedil; dolgoročno (in morda prej, kot mislimo) pa se bomo novemu mediju tudi založniki želeli prilagoditi z lastno ponudbo vsebin, tako kot je v svetu med e-knjigami že nekaj let ustaljena praksa. To ponudbo pri Mladinski knjigi Založbi že pripravljamo in se nadejamo, da bo šla v korak s siceršnjimi svetovnimi založniškimi trendi. V ta namen bo na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu nekaj predstavitvenih informacij in napoved prvih naslovov, ki jih bo v e-obliki Mladinska knjiga tržila v prihodnje. Za promocijo e-bralnika in splošno ozaveščanje bralstva o novih možnostih se je utrnila zamisel, da bi ob prodaji omenjene naprave kupcem ponudili tudi brezplačna besedila slovenskih klasikov [...] na strani http://lit.ijs.si/leposl.html. Seveda z navedbo o njihovem viru in nastanku. [...] Mitja Pucer ---- Mladinski knjigi odstopamo na enak način tudi besedila slovenskih klasikov, ki ji postavljamo v okviru projekta http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 26 16:00:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Oct 2008 16:00:54 +0100 Subject: [SlovLit] Od 17. do 19. stoletja na Wikiviru Message-ID: Na sveže urejeno pri projektu Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Janez Bilc, SS. Cirilu in Metodu, 1864. Simon Jenko, Pesmi, 1865. Prav tam še za popravljanje ali tipkanje Janez Bilc, Slovenija oživljena, 1864. Matija Valjavec, Pesmi, 1855. Fran Levstik, Pesmi, 1854. Josip Cimperman, Pesmi, 1869. (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Neleposlovje): Karel Robida, Naravoslovje alj Fizika, 1849. Thomas Stapleton, Slovenski evangelistarij, sreda 17. stol. Tomaž Kempčan, Od sa Christusom hoienia, 1727. Janez Traven, Pridige, 1826. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 26 16:10:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Oct 2008 16:10:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Igor_Kramberger_o_literarnem_zamudništ vu Message-ID: <98634031A190480C8DB9068306779B10@P4> V ponedeljek 27. oktobra bo ob 10.30 v predavalnici št. 2 na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval Igor Kramberger. Naslov predavanja: Pojem "zamudništva" v sistemskem pristopu k literaturi. Iz izvlečka: Janez Trdina je idealen primer mejnega pisatelja, ki ga lahko opisujemo hkrati kot zadnjega (ali izrazitega) zamudnika in kot prvega modernega pisatelja, torej nekoga, ki je opravil preskok iz zamudništva v razvitost sistema literarnega polja. Problemskost tega preskoka bo predavatelj ponazoril (a) na razmerju med njegovim pisanjem in njegovim objavljanjem, (b) na razmerju med različnimi žanri njegovega pisanja in (c) glede na pogoje in možnosti za recepcijo njegovega opusa, kakor je to mogoče ponazoriti z odzivi pisatelja Ivana Cankarja, založnika Lavoslava Schwentnerja in urednika Janeza Logarja. Te ponazoritve bodo pomembna sestavina empirične podkrepitve sistemske utemeljitve pojma "slovenski pisatelj", ki ga bo preizkusil ob Janezu Trdini in v navezavi na definicijo Ivana Prijatelja, kdo lahko dobi status slovenskega klasika. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 29 02:52:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Oct 2008 02:52:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Novice_iz_Amerike_in_od_doma_--_=AEepna_ slovenščina_--_Prozodična_hierarhija_v_sloven ščini Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/SSSNewsletter64.pdf -- Society for Slovene Studies Letter, št. 64. http://www2.ku.edu/~slavic/lawrencian_chronicle/lc08.pdf -- The Lawrencian Chronicle, novice slavističnega oddelka na University of Kansas, Lawrence, kjer uči Marc. L. Greenberg. http://www.sdjt.si/dogodki/LJ2008/sdjtLJ08.htm -- dokumenti s posveta Slovenskega društva za jezikovne tehnologije o vrstah korpusov in njihovi gradnji. === From: Pirih, Nataša Sent: Tuesday, October 28, 2008 2:42 PM Subject: vabilo za člane obeh oddelkov V Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik ob izidu knjižice Žepna slovenščina pripravljamo informativni dan. 5. novembra 2008 vam bomo v avli Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana, predstavili svoje dejavnosti. Predstavitev pripravlja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Knjigarno Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, katere dejavnosti sofinancira Ministrstvo RS za kulturo. 11.00: Center za slovenščino se predstavi Povedali bomo, kdo smo in kdo so naši uporabniki, predstavili bomo številne projekte, ki potekajo v okviru sedmih Centrovih programov, Center pa bomo predstavili tudi v številkah. 11.15: Sodobne metode učenja: TOOL - orodje za kombinirano učenje. Kombinirano učenje pomeni mešanje različnih metod pri jezikovnem pouku. Tokrat gre za tečaj slovenščine, kjer se kombinirata učenje na daljavo in učenje v razredu. 11.45: Naše ladje na tujem: projekti programa Slovenščina na tujih univerzah. Na univerzah v tujini ne poučujemo le slovenščine, temveč v obliki različnih projektov predstavljamo tudi slovensko kulturo. Letos povezujemo literaturo in film. 12.00: Otroški kotiček: slovenščina za otroke in najstnike V Centru za slovenščino razvijamo celotno infrastrukturo za poučevanje otrok in mladostnikov, ki jim slovenščina ni prvi jezik, in to ne le v tujini, ampak tudi v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. 12.15: Za tuje turiste: simulacija Mini tečaja slovenščine Vsako poletje Center za slovenščino skrbi, da tuji turisti v Ljubljani lažje preživijo v slovenščini in z njo: zanje na Turističnem informativnem centru organizira kratke, 2-urne tečaje slovenščine. 12.30: Aktualno: Žepna slovenščina Imamo jo. In to v žepu! Vabljeni. www.centerslo.net === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 28, 2008 10:38 AM Subject: LK, 3. november LK FF vabi na 885. sestanek v ponedeljek, 3. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Jurgec, Center for Advanced Study in Theoretical Linguistics (CASTL), Univerza v Tromsoju. Tema predavanja: Prozodična hierarhija v slovenščini. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 29 20:12:16 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 29 Oct 2008 20:12:16 +0100 Subject: [SlovLit] 2=2E_lektorat_slovenscine_v_Argentini Message-ID: From: "Mojca Jesenovec" Sent: Wednesday, October 29, 2008 5:46 PM Subject: 2. lektorat slovenscine v Argentini Z veseljem sporocam, da je po natanko treh letih dogovarjanj v torek, 28. oktobra, koncno zacel delovati lektorat slovenskega jezika na Drzavni univerzi v La Plati, na katerega se je vpisalo 20 slusateljev, vecinoma potomcev slovenskih priseljencev. Akademski svet je program odobril 1. oktobra, tako da letos sicer zacenjamo prakticno tik pred koncem studijskega leta, seveda pa bomo s polno paro nadaljevali v studijskem letu 2009, ki se v Argentini zacenja meseca marca. Lektorat bo organiziran podobno kot na Univerzi v Buenos Airesu, se pravi, da gre za lektorat odprtega tipa, za vsak letnik je predvidenih 60 ur, celotni cikel pa bo obsegal 5 letnikov. Glede na to, da vodenje lektorata prevzemam lektorica, ki poucujem tudi v Buenos Airesu, bomo v La Plati zaenkrat razpisovali vpis le v en letnik na leto. Lektorat v glavnem mestu province Buenos Aires je drugi lektorat slovenscine v Argentini, do dogovarjanj med ljubljansko in laplasko univerzo pa je prislo na pobudo slovenskega drustva Berisso - La Plata - Ensenada, ustanovljenega leta 2003. Meduniverzitetni sporazum je bil podpisan lani, ob obisku v Argentini pa sta ga rektorju univerze v La Plati Gustavu Adolfu Azpiazuju 26. maja 2008 predali predsednica programa STU izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic in vodja programa STU mag. Mojca Nidorfer Siskovic, na srecanju, ki sta sva se ga udelezila tudi veleposlanik RS v Argentini Avgustin Vivod in podpisana lektorica. Z lepimi pozdravi iz Argentine, Mojca Jesenovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 29 20:34:31 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Oct 2008 20:34:31 +0100 Subject: [SlovLit] O branju v Knjigarni FF Message-ID: From: "Avsenik, Maja" Date: Wed, 29 Oct 2008 16:37:49 +0100 Subject: O branju v Knjigarni FF Besedna postaja v torek, 4. novembra 2008, ob 19.00 uri. Tokrat bomo govorili o branju Dr. Meta Grosman, redna profesorica književnosti na Oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in dolgoletna predsednica Bralnega društva Slovenije, bo sebi in poslušalcem postavila vprašanja, ki jo spodbujajo k znanstvenemu raziskovanju branja in istočasnemu praktičnemu uvajanju in uveljavljanju ustreznih pedagoških pristopov k razvijanju kritičnega branja. Razmišljala bo o tem, zakaj je branje težko in zakaj je kljub temu potrebno pri branju vztrajati. Nekaj besed bo gotovo namenila tudi dejstvu, da nam šolski pouk (pre)pogosto odtujuje branje, namesto da bi bralca pritegoval in vzgajal. Dogodek bo povezovala dr. Veronika Rot Gabrovec. Vabljeni! http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna/default.asp From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 30 16:04:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Oct 2008 16:04:35 +0100 Subject: [SlovLit] Portal Literatura Message-ID: <36488A82192A4A6F955ECC8C8A15149C@P4> Na Wikipediji ima 35 jezikov vzorčni Portal Literatura, med njimi tudi Azerbejdžan, Vietnam itd., medtem ko Slovenci, ki se imamo za literarno nacijo, še ne. Oglejte si zgledno oblikovan portal v angleščini (http://en.wikipedia.org/wiki/Portal:Literature) in francoščini (http://fr.wikipedia.org/wiki/Portail:Litt%C3%A9rature), tudi nemški (http://de.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatur) ali poljski (http://pl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura) ali slovaški (http://sk.wikipedia.org/wiki/Port%C3%A1l:Literat%C3%BAra) niso nič slabši, in napravite skelet za nekaj podobnega (Literarne dveri?) v slovenščini. Staro književno stran (http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEevnost) nam je leta 2003 postavil strojnik: naj raje tudi tokrat lagodno počakamo, da nam portal napravi kakšen gorečnež zunaj naše stroke ali iz tujine? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 31 19:40:29 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 31 Oct 2008 19:40:29 +0100 Subject: [SlovLit] Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev -- Od Stergarja Message-ID: <4EA5B3D2549C4600A2B44D0BA74545B2@P4> From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Friday, October 31, 2008 1:13 PM Subject: Tiskovna konferenca Vabimo Vas na tiskovno konferenco ob izidu treh novitet zbirke Zbrana dela, ki so izšle pri Založbi Litera, in sicer: FRANCE PIBERNIK: FRANCE BALANTIČ - MONOGRAFIJA. FRANCE BALANTIČ: ZBRANO DELO. EDVARD KOCBEK: ZBRANO DELO IV. Alojz Gradnik: Zbrano delo 5. Založba Litera pa se s tem tudi poslavlja od zbirke, zato bo dogodek še posebej slavnostno obarvan. Zbrana dela bomo k novemu poglavju - izdajateljstvu v okviru ZRC SAZU - pospremili ustvarjalci zbirke (bivši, sedanji in bodoči urednik ter avtorji monografij). Tiskovna konferenca bo V SREDO, 5. NOVEMBRA, OB 11.00 URI V JAZZ CLUBU GAJO na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani. === From: "Janez Stergar" Sent: Friday, October 31, 2008 10:48 AM Subject: novembrske prireditve K&K center v Šentjanžu v Rožu v četrtek, 5.11.2008 ob 19.30 vabi na predstavitev koroškoslovenske literature na spletu, in sicer na www.slolit.at ; "predpremierno" si spletnih strani še ne morete ogledati ("Coming soon ..."), naslov pa si že lahko dodate med "priljubljene". V četrtek, 6. 11. 2008 ob 11.00 bo v dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani (Gosposka 16) predstavitev knjižnih rezultatov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU: št. 27/2008 revije "Dve domovini / Two Homelands", knjige Janje Žitnik Serafin "Večkulturna Slovenija" (o migrantski književnosti in kulturi) in Kristine Toplak "Buenas arte" (o ustvarjalnosti Slovencev v Buenos Airesu). Več na http://zalozba.zrc-sazu.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 2 21:03:28 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 Nov 2008 21:03:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Detela_Macun_in_pesniki_--_Slavko_Pe ši=E6_--_Igor_Kramberger=2Eavi Message-ID: <4844D4A5A8F44E1FADD036D9FF56FDF5@P4> Na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika) so sveže urejena naslednja besedila: Fran Detela, Tujski promet, 1912. Janez Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku. Fran Detela, Malo življenje, 1908. Josipina Urbančič Turnograjska, Zvestoba do smrti, Slovenska bčela 1851. Fran Detela, Svetloba in senca, 1916. Fran Jaklič, Peklena svoboda, 1926. Ivan Cankar, Vinjete. V popravljanje pa so ponujena: Ivan Macun, Cvetje slovenskiga pesničtva, Trst, 1850. Dragotin Kette, Poezije === From: "milosav slavko pesic" Sent: Saturday, November 01, 2008 9:30 AM Subject: kaj je novega na spletni strani zdaj je nova zgodba http://www.pesic.name/index.php Lepo pozdravljeni Milosav Slavko Pešić === Video predavanja Igorja Krambergerja o Janezu Trdini, ki ga je imel 27. 10. 2008 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002726.html). V sedmih kosih: 1. http://www.youtube.com/watch?v=7UBcj2GcWU8 2. http://www.youtube.com/watch?v=ZUQwMkBpOfg itd. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Nov 3 08:16:31 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 3 Nov 2008 08:16:31 +0100 Subject: [SlovLit] Hrvaska knjizevnost Message-ID: <20081103_071631_035242.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Vabilo V seriji knjiznih izdaj in prireditev, s katerimi seznanjamo slovensko javnost s kulturo nasih sosedov, bo Slovenska matica pred izdajo knjige Iva Goldsteina Hrvaska zgodovina predstavila tudi sodobno hrvasko književnost. Trije uredniki najbolj profiliranih hrvaskih zalozb bodo govorili o svojih pogledih na sodobne trende in avtorje ter predstavili svoje zalozniske programe. Prireditev z naslovom Trije uredniki o sodobni hrvaski knjizevnosti bo potekala v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani, v torek, 4. novembra s pricetkom ob 10. uri. Nastopili bodo Jelena Hekman, glavna urednica Matice Hrvatske, Zagreb Nenad Popovic, publicist, zaloznik in urednik, Zalozba Durieux, Zagreb Branko Cegec, pesnik, zaloznik in urednik, Zalozba Meandar, Zagreb Vljudno vabljeni! Slovenska matica v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 3 14:08:29 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Nov 2008 14:08:29 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1257?q?ahci_--_=C8ebelarsi_slovar Message-ID: From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 03, 2008 12:59 PM Subject: ahci-ha! Slavistična revija je od 55. letnika dalje, št. 1-2 (2007), indeksirana v SSCI, Social Scisearch, Journal Citation Reports in A&HCI. === From: Ljudmila Bokal [mailto:Bokal na zrc-sazu.si] Sent: Monday, November 03, 2008 10:39 AM Subject: Cebelarski terminoloski slovar Oktobra letos je izšel Čebelarski terminološki slovar. To je razlagalni prevajalni informativno-normativni slovar, ki vsebuje 3087 strokovno pojasnjenih čebelarskih izrazov. Pisan je po sodobnih slovaropisnih načelih in temelji na gradivu čez 4000 izrazov. Po mnenju poznavalcev je to tako rekoč popolna zbirka terminov s področja čebelarstva. Slovarski sestavki so dopolnjeni z angleškimi in nemškimi ustrezniki. Slovar ima tudi latinsko-slovenski razdelek izrazov iz nekaterih pomenskih skupin. Dodan je leksikonski kotiček o slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakih z glavnimi življenjepisnimi podatki in kratek opis njihovih prispevkov k razvoju čebelarstva. To je prvi sistematičen popis čebelarskih strokovnjakov in njihovih del v slovenščini. Nekatere slovarske sestavke ponazarjajo ilustracije in fotografije. Čebelarska terminologija je stara in zelo slovenska. V slovarju imamo v bistvu en sam angleški izraz, to je inbriding oziroma inbridna matica. Znano in večkrat omenjano antropomorfiziranje, prenašanje izrazov s človeka na živali, je v slovarju seveda opazno. Bogata sinonimija je prav tako značilnost našega izrazja. Vse to in še nekatere nejezikovne silnice kažejo, da se naše čebelarjenje delno razlikuje od drugih narodov in da je to slovar slovenskega čebelarstva. To posredno izražajo tudi motivi na platnicah, ki nazorno povzemajo posebnosti našega čebelarjenja. Po mnenju recenzenta dr. Janka Božiča z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ?Slovenci s tem pridobivamo najbolj temeljito obliko čebelarskega terminološkega slovarja, kar jih je mogoče zaslediti po svetu.? Slovar bo pripomogel k prepoznavnosti slovenske identitete. Čebelarski terminološki slovar je nastal v sodelovanju med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je bila pobudnik dela. Delo je nastajalo v Komisiji za izdelavo Čebelarskega terminološkega slovarja, avtorji slovarja pa so: Ljudmila Bokal (vodja Komisije in urednica slovarja), Janez Gregori (strokovni sourednik), ?Franc Grajzar, Janez Mihelič, dr. Viktor Majdič, Janez Hočevar, Simon Atelšek, Marjan Debelak (do decembra 2004), Marjeta Humar (vodja do oktobra 2003). Slovar je na voljo v knjigarnah, tudi v knjigarni ZRC SAZU Azil na Novem trgu 2 (odprto med tednom od 10h do 20h, v soboto od 10h do 14h) in v večjih knjigarnah po Sloveniji. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 3 14:15:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 3 Nov 2008 14:15:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_Joža_Mahniča Message-ID: <540CF8E582154845A41FA50E3A57275D@ff.unilj.si> From: Čop, Mateja [mailto:Mateja.Cop na ff.uni-lj.si] Sent: Monday, November 03, 2008 10:31 AM Subject: FW: Vabilo Od januarja 2008 je v prostorih Knjižnice Otona Župančiča na ogled stalna razstava Mestnega muzeja Ljubljana Župančičeva spominska zbirka. V okviru skupnega programa obeh ustanov, da bi oživili Župančičevo umetniško besedo, Vas vabimo na predavanje dr. Joža Mahniča ŽUPANČIČEVA LJUBEZENSKA LIRIKA, ki bo v torek, 11. novembra 2008 ob 17. uri, v prostorih Knjižnice Otona Župančiča, na Kersnikovi 2 v Ljubljani. Dr. Joža Mahnič, slovenski literarni zgodovinar, je svoje dolgoletno raziskovalno delo posvetil slovenski moderni, zlasti opusu Otona Župančiča. Kot odličen poznavalec umetnikovega življenja in dela je zasnoval muzejsko predstavitev Župančičeve zapuščine, darilo umetnikove družine, ki je bila od 1985 do 2000 predstavljena kot Župančičeva spominska zbirka v Mestnem muzeju Ljubljana, in je podlaga sedanje postavitve. Ob tej priložnosti bomo počastili tudi 90-letnico rojstva predavatelja, ki jo je praznoval v oktobru. Po predavanju, ki nam bo zagotovo živo orisalo razvoj Župančičevega ljubezenskega čustvovanja, bo na željo poslušalcev sledil razgovor s predavateljem. Povezoval ga bo prof. Andrijan Lah. Če pa boste želeli, Vas bo po Župančičevi spominski zbirki popeljala Dragica Trobec Zadnik, muzejska svetovalka Mestnega muzeja Ljubljana. Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite! Dragica Trobec Zadnik From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Nov 3 14:40:54 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?windows-1257?Q?Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Mon, 3 Nov 2008 14:40:54 +0100 Subject: [SlovLit] =?windows-1257?q?Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ate=FEa References: Message-ID: <003601c93db9$cb3b6040$0301a8c0@uporabni4gm5h5> Spet vas vabim iz Litije do Čateža, pa dežnike vzemite. V četrtek, 6. novembra, zbor je na železniški postaji v Ljubljani ok. 6.35. Iz Ljubljane odpelje vlak ob 6.55. Ljubljančani lahko kupijo povratno vozovnico Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (ok. 6 evrov). V Litiji počakamo vlak iz Maribora in bus iz Zagreba. Nazaj gremo iz Velike Loke ob 18.38 (v Ljubljani smo ob 19.45). Teoretično je možno ujeti tudi vlak ob 16.32 (v Ljubljani ob 17.48). Trasa je: najprej iz Litije do Šmartna (če nas bo malo, se bomo ustavili v kaki gostilni) in potem po gozdnih stezah mimo Moravč do Čateža. Tam bomo ok. 15.00, 15.30. V gostilni na Čatežu bomo imeli kosilo. S Čateža je do postaje v Veliki Loki še uro in četrt hoje. ? S seboj imejte hrano in pijačo ter morda kako prazno plastenko, da sproti kupimo vino. Obujte se tako, da boste lahko hodili 4-5 ur po gozdu in 2 uri po asfaltu. Imejte kako rezervno majico, toda ruzaki naj ne bodo pretežki. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 3 18:05:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 Nov 2008 18:05:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Lojze_Kovačič_--_Knjige_o_izseljenci h Message-ID: <6FEBFE56C99B46218AAA775D4902E49A@P4> From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, November 03, 2008 2:45 PM Subject: Lojze KOVAČIČ - otvoritev razstave V četrtek, 6. novembra ob 12.00 vas vabimo v Razstavno dvorano NUK (1. nadstropje) na otvoritev razstave o Lojzetu Kovačiču, velikanu slovenskega modernega pripovedništva, ki jo je pripravil dr. Mihael Glavan, oblikovala pa gospa Vesna Vidmar. Razstavo pripravljamo ob 80. obletnici pisateljevega rojstva. >Pišem iz krvi, iz poželenja, iz pohotnosti, iz gadjega gnezda, iz harmonične sfere itd. Jaz nisem navajen nobenih pohval, tega bognedaj. Bojim se slabe kritike, to je res, ker boli kot tesen čevelj.< (Lojze Kovačič) Vljudno vabljeni. Lep pozdrav, Helena Drewry, Samostojna svetovalka vodstva, NUK ==== From: "Zalozba ZRC" Sent: Monday, November 03, 2008 2:45 PM Subject: vabilo Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig: Janja Žitnik Serafin, VEČKULTURNA SLOVENIJA POLOŽAJ MIGRANTSKE KNJIŽEVNOSTI IN KULTURE V SLOVENSKEM PROSTORU (zbirka Migracije, 15) Kristina Toplak, "BUENAS ARTES" USTVARJALNOST SLOVENCEV IN NJIHOVIH POTOMCEV V BUENOS AIRESU (zbirka Migracije, 16) in revije DVE DOMOVINI / TWO HOMELANDS (št. 27/2008). Tiskovna konferenca bo v četrtek, 6. novembra 2008, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, na Gosposki 16 v Ljubljani. Marina Lukšič Hacin in Vojislav Likar From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Tue Nov 4 14:56:49 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Tue, 4 Nov 2008 14:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] = prepoved_besed_=22gornik/štvo=22 Message-ID: <6EB579B37700449FA3F8185F52855E71@uporabni4gm5h5> Ena cenzurna zanimivost: zadnji teden je na spletnih straneh Gore-ljudje.net polemika okoli prepovedi besed gornik in gorništvo. Prepoved je izdalo predsedstvo UO Planinske zveze Slovenije 22. oktobra 2008 in pravi, da se besed ne sme uporabljati v uradnih dokumentih PZS in v publikacijah, izdanih pri PZS. Ta sklep se nahaja na http://www.gore-ljudje.net/novosti/39753/ , reakcija uredništva Planinskega vestnika pa je na http://www.gore-ljudje.net/novosti/ . Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 4 15:18:30 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Nov 2008 15:18:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Milena_Blaži=E6_o_S=2E_Makarovič_--_ Diskusije_empirične_raziskave_in_stara_slovens ka_besedila Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 04, 2008 1:45 PM Subject: LK, 10. november LK FF v Ljubljani vabi na 886. sestanek v ponedeljek, 10. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Jezik v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič, ob 70. obletnici slovenske mladinske avtorice. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar === http://www.digitalhumanities.org/humanist/ -- nova lokacija in arhiv diskusijske skupine Humanist. http://www.ram-verlag.de/ -- Glotometrika, empirične jezikovne in kulturne raziskave. http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Stara_slovenika_na_http:.2F.2Fbooks.google.com -- stara slovenika na Guglovih Knjigah: Vodnik, Vraz, Miklošič, Prešeren, Robida, Krempl, Metelko, Kopitar, Ravnikar, Murko, Slomšek, Macun, Razlag, Zalokar. Dokončano na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Dokon.C4.8Dano): Ivan Cankar, Vinejete Ivan Cankar, Novela doktorja Grudna, 1903/04 Zofka Kveder, Njeno življenje, 1914 Fran Maselj Podlimbarski, Gospodin Franjo, 1913 Fran Detela, Svetloba in senca, 1916 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 4 17:22:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Nov 2008 17:22:58 +0100 Subject: [SlovLit] = prepoved_besed_=22gornik/štvo=22 Message-ID: <6299E822A1314548ACBB16FD445E6856@P4> From: "Primoz PETERLIN" To: "slovlit" Sent: Tuesday, November 04, 2008 4:53 PM Subject: Re: [SlovLit] prepoved besed "gornik/štvo" Na PZS očitno že preizkusno uporabljajo novo izdajo SSKJ: planinec -nca m kdor hodi v hribe in je član PZS in/ali simpatizer kontinuitetne politične opcije gornik -a m kdor hodi v hribe in je član GKS in/ali simpatizer pomladne politične opcije Pa res, koliko je še takih politično obarvanih dvojnic? Poleg planinec/gornik mi pade na pamet še intelektualec/razumnik. Lep pozdrav, Primož Peterlin 2008/11/4 Aleksander Bjelčevič : > Ena cenzurna zanimivost: zadnji teden je na spletnih straneh Gore-ljudje.net > polemika okoli prepovedi besed gornik in gorništvo. Prepoved je izdalo > predsedstvo UO Planinske zveze Slovenije 22. oktobra 2008 in pravi, da se > besed ne sme uporabljati v uradnih dokumentih PZS in v publikacijah, izdanih > pri PZS. Ta sklep se nahaja na http://www.gore-ljudje.net/novosti/39753/ , > reakcija uredništva Planinskega vestnika pa je na > http://www.gore-ljudje.net/novosti/ . > Aleš Bjelčevič Primož Peterlin, Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.peterlin na mf.uni-lj.si Tel +386-1-5437612, fax +386-1-4315127, http://biofiz.mf.uni-lj.si/~peterlin/ F8021D69 OpenPGP fingerprint: CB 6F F1 EE D9 67 E0 2F 0B 59 AF 0D 79 56 19 0F From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 4 18:02:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 Nov 2008 18:02:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Dolga_noč_raziskovanja_na_celovški_u niverzi_8=2E_11=2E_2008 Message-ID: <051DE696D51F4F7A8ACF2096917BB48E@P4> From: "Herta Lausegger" Sent: Tuesday, November 04, 2008 5:51 PM Subject: Dolga noč raziskovanja na celovški univerzi V soboto, 8. novembra 2008, v času od sončnega zahoda do polnoči bo v okviru vseavstrijskega projekta tudi na celovški univerzi potekala prireditev "Dolga noč raziskovanja". Na več kot 60 prizoriščih se bodo predstavili univerzitetni inštituti in raziskovalni park (Lakeside park), med njimi tudi Inštitut za slavistiko s projektom "Kdo bo zmagovalec pri ruski ruleti?: Kulturno potovanje po slovanskih državah v štirih postajah" z glasbenim in kulinaričnim zaključkom. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v nagradnem kvizu pri naslednjih postajah: - Slovanski babilon - avdiovizualno spoznavanje jezikov slovanskih narodov - Ruska ruleta - utrinki iz ruske literature - Zapišite svoje ime v slovanskih črkah - cirilica, okrogla in oglata glagolica, bosančica . - Potica & Co.: Človek ne živi samo od kruha - Kruh v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi - Predvajanje filma - Kulinarika in glasba slovanskega sveta . Obiščite nas, z veseljem Vam bomo postregli z domačimi slovanskimi dobrotami. O potepanju po več kot 60 prizoriščih "Dolge noči raziskovanja" na celovški univerzi in sosednjem Lakeside parku lahko več preberete na spletnih straneh http://www.langenachtderforschung.at http://www.uni-klu.ac.at/main/index.htm Obiščite nas na celovški univerzi v času od sončnega zahoda, 16.37, do polnoči. Z veseljem Vas pričakujemo! Univ.-Prof. Dr. Ursula Doleschal Institut für Slawistik & SchreibCenter der Universität Klagenfurt Universitätsstraße 65-67 A-9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: +43-463-2700-2611 E-Mail: ursula.doleschal na uni-klu.ac.at From zoran.bozic na guest.arnes.si Tue Nov 4 21:09:11 2008 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Tue, 4 Nov 2008 21:09:11 +0100 Subject: [SlovLit] Prepoved_izrazov_gornik_in_gornistvo Message-ID: <7506A8DBF4F44D8FB22064F6EF5418C1@Luka> Prepoved predsedstva PZS spominja na kneza Malatesto, ki je zaradi upora lacnih mescanov (ti so pred palaco vzklikali "Kruha, kruha!") prepovedal uporabo besede kruh med molitvijo ocenasa. Ampak dandanasnji se vedno molimo ocenas s kruhom, o usodi kneza Malateste pa se vsak lahko pouci iz zgodovinskih prirocnikov. In se pesmica: Oj Triglav, moj dom, kako si krasan, ob tebi poraja se kup mi vprasanj, si gora, planina, mi v prsih jeci, dilema res tezka me strasno boli. Je gornik ta clovek, ki k tebi gre gor, (vsi vemo, da taksen vsaj malo je nor), je hraber planinec, ki gor ne prizna, na sebi planinske le cevlje ima? Zoran Bozic From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 5 13:08:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 5 Nov 2008 13:08:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Cobiss_--_Natečaj_--_Logar=3F_--_O_e-k njigah Message-ID: From: Srečko Bončina [mailto:Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, November 05, 2008 10:47 AM Subject: Tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC"; četrtek, 20.11.208 od 10. - 13. ure V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC", ki bo v četrtek, 20. 11. 2008 od 10. do 13. ure v računalniški učilnici v kleti naše knjižnice. Na tečaju prikažemo različne načine iskanje, na kaj je potrebno biti pozoren pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov referalni-center na nuk.uni-lj.si Srečko Bončina ==== From: BLAZIC Milena Mileva -UNI [mailto:Milena.Blazic na pef.uni-lj.si] Sent: Wednesday, November 05, 2008 9:31 AM Subject: Za SlovLit AGRFT je razpisal scenaristični natežaj za Grossmannovo nagrado 2008, ki je namenjen študentom slovenskih univerz za izviren scenarij za kratki igrali film ali kratko televizijsko dramo. http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/nagrade_in_priznanja/grossmannove_nag rade/ - več na spletni strani. Rok je 10.12.2008. LP, Milena M. B. ==== From: Uros Kalcic [mailto:uros.kalcic na guest.arnes.si] Sent: Friday, October 03, 2008 3:35 PM Subject: Logar Pozdravljeni, pri (ponovnem) prevajanju Ljubimca lady Chatterley sem naletel na manjšo (ali pa večjo) zadrego: stari (Modrov) prevod izraz "game-keeper" prevaja kot "gozdar". V resnici je to "lovski čuvaj" (Mellors iz omenjenega romana varuje divjad pred krivolovci in goji fazane) - res pa je, da ta dvobesedni izraz v tekstu deluje nekam okorno in nadležno, saj se veliko ponavlja. Zanima me, kako je z "logarjem". Po SSKJ in SP naj bi bil to le "(nižji) gozdarski uslužbenec" - čeprav v spominu "logarja" megleno povezujem tudi s funkcijo nekakšnega gozdnega/lovskega čuvaja. Imam mogoče prav? Kakšen je torej logarjev "delovni opis"? Skrbi tudi za divjad? [...] z lepimi pozdravi, Uroš Kalčič ==== From: Sollner, Anka [mailto:Anka.Sollner na ff.uni-lj.si] From: Melita Ambrožič [mailto:Melita.Ambrozic na nuk.uni-lj.si] Sent: Tuesday, November 04, 2008 7:06 PM Subject: FW: 22. razstava tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu V okviru razstave Frankfurt po Frankfurtu knjigotržce, knjižničarje in založnike posebej opozarjamo in vabimo na sklop dogodkov, povezanih z elektronskimi knjigami: - elektronske knjige na Frankfurtu po Frankfurtu Svoj prihod na svetovni knjižni trg knjige v elektronski obliki napovedujejo že nekaj časa. Vprašanja o tem, ali bo digitalizirani zapis nadomestil klasični knjižni format in kakšne spremembe bi to lahko prineslo utečenim načinom distribucije knjižnih vsebin, zlasti v navezavi na problematiko ščitenja avtorskih pravic in nove vloge založnikov in knjigotržcev kot urednikov in selektorjev vsebin, so postala izjemno aktualna. Tudi v Frankfurtu so bile e-knjige ključna beseda številnih debat in vročih razgovorov. Velik premik na področju dostopa do elektronskih besedil je storil Amazon s svojim e-bralnikom Kindle, poleg njega pa prihaja na tržišče vedno več drugih naprav, ki vedno bolje odgovarjajo na tehnološke zahteve bralcev. Med njimi je Mladinska knjiga zaradi trenutno največje dovršenosti izbrala e-bralnik francoskega podjetja Bookeen in ga pred kratkim kot prva v Sloveniji ponudila kupcem. Na Frankfurtu po Frankfurtu ga bomo posebej predstavili. Skupaj z dr. Mihom Kovačem pa se bomo vprašali, ali resnično prihaja nova doba novih načinov branja, ali pa bo tiskana knjiga ostala primarni format branja in se bodo elektronske knjige omejile na določene specifične rabe in specifične ciljne skupine uporabnikov. - Reference Global - predstavitev e-platforme Četrtek, 13. novembra ob 10.30, Cankarjev dom Jacek Lewinson, predstavnik založbe Walter de Gruyter, bo predstavil Reference Global, novo interaktivno integrirano platformo e-knjig, e-revij in e-podatkovnih baz založbe Walter de Gruyter. Platforma omogoča dostopanje do strokovnih vsebin in je namenjena predvsem knjižnicam, inštitutom in akademikom. - predstavitev knjige: Never mind the web: here comes the book Četrtek, 13. novembra ob 11. uri, Cankarjev dom Dr. Miha Kovač, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in Samo Rugelj, urednik revije Bukla, se bosta pogovarjala o Kovačevi novi knjigi Never mind the web: here comes the book, ki je septembra izšla pri založbi Chandos Publishing iz Oxforda. Knjiga, ki prinaša pregled zgodovine knjige in njene družbene vloge od začetkov do danes, se ukvarja tudi z vprašanjem vpliva digitaliziranja knjižnih vsebin na knjižni trg in z razlogi, zakaj e-knjige niso nadomestile tiskanih knjig. - E-bralnik Bookeen Cybook Od torka, 11., do petka, 14. novembra, vsak dan ob 13. uri, Cankarjev dom Predstavitev in demonstracija uporabe elektronskega bralnika, ki ga je septembra letos na slovensko tržišče pripeljala Mladinska knjiga Trgovina. E-bralnik Cybook omogoča branje datotek z različnimi formati zapisov kot so: HTML, TXT, BMP, JPG, PRC, PNG in seveda najbolj pogosto uporabljani format Acrobatov PDF. Za širši krog uporabnikov pa je zanimiv zlasti zaradi ekrana, ki uporablja tehnologijo e-ink, kar pomeni predvsem, da za oči ni utrujajoč, saj ima primerno svetilnost in ne utripa, zagotavlja pa tudi dolgo uporabo baterije (do 8000 strani listanja z enkratnim polnjenjem). E-bralnik in njegovo uporabo bo predstavil Sašo Grdadolnik, Mladinska knjiga Trgovina. Vse o razstavi Frankfurt po Frankfurtu najdete na www.emka.si/fpof From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 5 17:18:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 Nov 2008 17:18:21 +0100 Subject: [SlovLit] Logar -- Steg Message-ID: From: Sent: Wednesday, November 05, 2008 2:49 PM Subject: Re: Logar Spoštovani gospod Kalcic, Prav imate glede prevoda "lovski čuvaj", kar popolnoma ustreza poklicu Mellorsa. Vsi trije izrazi pa imajo za tiste, ki smo kaj živeli z gozdovi in v gozdovih zelo konkreten pomen. Velike kmetije z obsežnimi gozdovi (npr.na Pohorju) so imele do l.1945 "svoj lov", torej lov v lastnem gozdu, zanj pa je skrbel "lovski čuvaj", ki je bil na kmetiji uslužbenec. "Logarja" smo dobili po l.1945. To je bil državni uslužbenec, ki je nadziral gozdove, označeval drevesa za posek, pazil na to, da lastniki svojega lesa ne bi "kradli" itd. Č eprav je bil pogosto član kakšne lovske družine, službeno ni imel nobene pristojnosti pri lovu. "Gozdar" pa ima širši pomen (strokovnjak za gozdove), vendar z lovom spet nima neposredne zveze. Gospod Chatterley ima torej "lovskega čuvaja", kvečjemu "gozdarja", "logarja" pa nikakor ne. Lep pozdrav Antonija Bernard, Pariz === From: "Blaz Karlin" To: "slovlit" Sent: Wednesday, November 05, 2008 1:25 PM Subject: STEG +im./rod. Spoštovani, na tej mailing listi sem že kar nekaj časa. Po izobrazbi nisem slovenist ali slavist, slovenščina me pa vedno znova navdušuje, zato precej redno spremljam vaše tukajšnje razgovore, oglašam pa se praviloma ne. Tokrat bom naredil izjemo - imam eno strokovno vprašanje. Skavti za skavtsko skupino uporabljamo izraz "steg". Njena raba ima svoj izvor že v predvojnem skavtizmu, po mojih podatkih pa pomeni isto kot "prapor" ali "zastava". Posamezne skavtske skupine imajo tudi neuradne nazive. Tako se skavti v Škofji Loki imenujemo Grajski zamorci. Kar mene zanima, je sledeče: kateri sklon je pravilen, če besedici "steg" prilepimo še besedno zvezo "Grajski zamorci". Ali je pravilen imenovalnik (Steg grajski zamorci) ali rodilnik (Steg grajskih zamorcev). Moje pomankljivo znanje slovenskega jezika in občutek zanj navijata bolj za rodilniško obliko. Bega pa me imenovalniška raba, kot je npr. v primeru Hotel Slon. Kako je torej pravilno? Hvaležen pozdrav za vaše strokovne in poljudne utemeljitve! Blaž Karlin From luka_zibelnik na yahoo.com Wed Nov 5 19:21:27 2008 From: luka_zibelnik na yahoo.com (luka zibelnik) Date: Wed, 5 Nov 2008 10:21:27 -0800 (PST) Subject: [SlovLit] Slovenscina v ZDA Message-ID: <421053.51477.qm@web31703.mail.mud.yahoo.com> Lep pozdrav kolegicam in kolegom po svetu in doma! Po predlogu dr. Zoltana Jana, posiljam sledece besedilo se na slovlit, da boste vedeli, da se tudi na tej strani luze nekaj kuha. :D Sem Luka Zibelnik, ucitelj slovenscine na Clevelandski drzavni univerzi in Lakelandskem kolidzu. Dolgo sem se odlocal, preden sem se odlocil in napisal tole pisemce, zato mi oprostite, ce bo malce daljse in prepolno podatkov. Kot verjetno veste, se je letos skozi sodelovanje Centra za slovenscino kot 2./t jezik, ministrstva za visoko solstvo, Cleveland State University, Lakeland Community Collega, Bowling Green State University in Kent University ter z izdatno pomocjo in pozrtvovalnostjo Generalnega konzulata Slovenije v Clevelandu, odprl Center za slovenske studije, v okviru katerega poteka tudi lektorat slovenskega jezika na dveh fakultetah. Trenutno tece ze drug mesec odkar se je 10 studentov na CSU in 16 studentov na LCC odlocilo, da svoje znanje slovenscine izboljsajo (nadaljevalni tecaj) ali se jezika zacnejo uciti na novo (zacetniski tecaj). Na zacetku smo se malo lovili glede hitrosti tecaja (so anglesko govoreci in tisti, ki ucite ali ste ucili anglesko govorece, veste, da niso prav hitri), sedaj pa vse poteka brez tezav. Studentje so starejsi, vecinoma so slovenskega porekla, v enem razredu pa imam celo dekana Clevelandske filozofske fakultete, kar daje lektoratu prav poseben status :D, predvsem to, da lahko hitro pridem do "ta glavnih" in si tako malo olajsam delo. V sodelovanju z univerzami, konzulatom, veleposlanistvom v Washingtonu in mnogimi posamezniki smo pripravili ze kar nekaj projektov, ki so se uspesno koncali ali pa se cakajo na svoj pricetek. Tako sem v septembru v Washingtonu predaval o Centru za slovenscino kot 2./t. jezik na konferenci, ki jo je organizirala francoska ambasada. Predavanje je naletelo na odobravanje in pohvale, saj so se druge drzave hvalile s pol manj lektorati, kot jih imamo sami. Ko sem omenil, da nas je 2 milijona (bili smo najmanjsi) in da imamo preko 50 lektoratov po svetu, se je v predavalnici zaslisal smeh in sepetanje, saj je eden od prejsnjih govorcev poudarjal, kako je Nizozemcev zelo malo in imajo tako veliko lektoratov (procentualno desetino naših). Po predavanju smo imeli v avli slovensko mizo, kjer smo predstavili Center, navezali kontakte z drugimi lektorati po ZDA in se skratka imeli prav fino. Vec od dogodku lahko dobite na tej povezavi: http://www.alliance-us.org/documentupload/PROGRAM_I_Speak_Therefore_I_Am.pdf in http://washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/Newsletter_2008-09-26.pdf Skozi september smo dobili tudi kar nekaj publicitete med clevelandskimi Slovenci in se je veliko govorilo tako o Centru, kot o lektoratu. V oktobru sem zacel pripravljati obiske prof. Bjelčeviča in dr. Klemencic, ki bosta prisla v Cleveland na zacetku prihodnjega leta. V zacetku oktobra sem predstavljal Center in moznosti izmenjave studentov, predvsem pa Poletne sole na Studentskem izmenjavnem sejmu na CSU, ki je pokazal, da je zanimanje za Slovenijo in slovenscino kar veliko, ceprav se miza pred menoj ni sibila od kulijev, kap, nalepk ipd. Za nekaj slednjih se moram zahvaliti MO Ljubljana, ki mi jih je prijazno poslala. Malo zatem, sem se srecal z dr. Timothyjem Pogacarjem iz Bowling Green State University, s katerim bo v prihodnje zelo lepo sodelovati. V sodelovanju s knjiznico na CSU in knjiznjicarko slovenskega porekla, gospo Florjancic, smo pripravili razstavo Slovenije in Centra v knjiznici Univerze, ki bo pogledom izpostavljena cel november. Pripravljam tudi predavanje o slovenski zimski in predpraznicni ter praznicni prehrani v povezavi s slovensko kulturo in navadami kot del serije predavanj o svetovni prehrani, ki so jih do sedaj predstavljali samo redni profesorji modernih jezikov. Moram priznati, da me kar malo crvinci, saj so ta predavanja ponavadi kar lepo obiskana, dobimo tudi nek fond, iz katerega se bo crpal denar za catering, plakate, letake ipd. Pricakujejo potemtakem tudi kar v redu predavanje. Menim, da bo to dobra promocija za Slovenijo in Center, na pomoc glede dialektoloskih posebnosti kolin pa mi je ze priskocila prof. Smole. V decembru se tudi nam obetajo, tako kot vsem drugim, filmski veceri, tako da o tem ne bi izgubljal prevec besed, le to naj povem, da bo verjetno udelezba kar velika, saj zanimanja med Slovenci ni malo. Dobil sem ze dvorano za 70 ljudi v petek zvecer na CSU, kar je kar v redu termin. V zacetku februarja imam napovedano predavanje na Rochesterskem Nazareth kolidzu (New York) in sicer o slovenskih avtorjih, prevedenih v anglescino, kasneje tega meseca pa bosta na CSU in LCC predavanje odrzala ze prej omenjena prof. Bjelčevič in dr. Klemencic. V Ameriki je torej pestro in zanimivo, po drugi strani pa kar malo utrujajoce in strasljivo. Kulturni sok sva z zeno ze prezivela, bil je kar mocan, ker sva pricakovala bolj podobno kulturo, pa vendarle ni. Sedaj mirno ploveva dalje. Pozor: se ena fajn novica za tiste, ki se ne bojite internetnega telefonarjenja. 12Voip je v svoji ponudbi prikazal posluh za Slovence in sedaj lahko klicemo na stacionarne telefone zastonj. Tudi klici na mobitel niso dragi, zato si to moznost le oglejte. Sam sem nakazal na racun 10 evrov in sedaj klicem v Slovenijo popolnoma zastonj naslednjih 90 dni, potem se zadeva samo obnovi z novimi 10 evri (ja, ni cisto zastonj, vendar teh 10 evrov lahko porabite za mobitel klice). Veza je super in ni posebnih zamikov, vsaj pri meni ne. Edina tezava je, da vas ljudje ne morejo poklicati nazaj, torej ste vedno vi tisti, ki klicete. No, za danes dovolj, veliko srece in uspesno ucenje zelim vsem kolegicam in kolegom, lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 7 19:48:43 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 7 Nov 2008 19:48:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Večjezičnost_v_Evropski_zve zi Message-ID: Program Mednarodnega znanstvenega simpozija Večjezičnost v Evropski zvezi, ki ga organizirajo Univerza v Mariboru, ELTE Budimpešta, Karlova univerza v Pragi, Univerza v Bielskem Biali in Univerza v Kanzasu, Maribor, 13.-15. novembra 2008 Četrtek, 13. 11. 2008 9:00-9:30 Otvoritev in pozdravni govori 9:30 -10:40 Nyomárkay István: Jezikovnoprenovitvena gibanja v srednji Evropi na začetku 19. stoletja Bańczerowski Janusz: Jezikovni položaj v Evropski zvezi Balázs Déri: Plurilingvizem v srednjeveškem Ogrskem kraljestvu Marko Jesenšek: Slovenski jezik in Evropska zveza 11:00-12:00 Marc L. Greenberg: Jezikovne posebnosti prekmurščine Mihaela Koletnik: Odraz medjezikovnih prepletanj v prekmurskem besedju Zinka Zorko: Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav 14:00-15:00 Nada Šabec: Sloglish ali prepletanje slovenščine in angleščine v slovenskih blogih Michał Lisecki: Večjezičnost na internetu - novi pregibalni vzorec slovanskih jezikov Dorota Chłopek: Angleška predloga in ter up - ustreznice v izbranih slovanskih prevodih 15:15-16:15 Emil Tokarz: Jezikovni svet malih domovin - slovanska obmejna jezikovna območja Krzysztof Feruga: Vpliv italijanščine na sodobni jezik moliških Hrvatov Artur ¦lęzak: Položaj knjižne gradiščanske hrvaščine med indoevropskimi jeziki 16:30-17:30 Przemysław Brom: Fonema ¦ in ¬ - spremembe v štokavskem jezikovnem prostoru Mateusz Warchał: Prilagajanje prevzetih besed - socio-in psiholingvistični dejavniki različenja anglicizmov v izbranih slovanskih jezikih Agnieszka Będkowska-Kopczyk: O razlikah v konceptualizaciji čustev v slovenskem in poljskem jeziku z vidika kognitivne slovnice Petek, 14. 11. 2008 10:00-11:20 Libor Pavera: Med folkloro in umetništvom, med deželami in eksistenco Kiss Szemán Róbert: Od multikulturnosti k monokulturnosti - na primeru Jana Kollarja Michał Kopczyk: Med lokalnim in univerzalnim - Herbertovo doživljanje skupnosti Jutka Rudaš: Literatura - kultura - (kon)tekst 11:40-12:40 Božena Tokarz: Igre z mimezis v poljski in slovenski prozi devetdesetih let Alenka Jensterle-Doležal: Vzoprednosti med slovensko in češko poetično dramatiko 60. let Darja Pavlič: Poetika intimizma 15:00-16:00 Miran Štuhec: Literarno-zgodovinska in književno-kritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini Blanka Bošnjak: Literarizacija teme nasilja v izbrani sodobni slovenski in madžarski kratki prozi Lukács István: Metafizika bede 16:20-17:20 Jožica Čeh: Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke pripovedne proze in njene slogovne prvine Regina Wojtoń: Podobe migracij in vprašanje individualne identifikacije - Grenki med Andreja Skubica Mladen Pavičič: Podobi pojugoslovanske sedanjosti in antiutopična podoba (evropske?) prihodnosti Sobota, 15. 11. 2008 9.00-10.00 Irena Stramljič Breznik: Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P Alenka Valh Lopert: Raba tujk v mariborskih govorjenih medijih Mira Krajnc Ivič: Uspešnost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovčevega vidika 10:20-11.20 Kolláth Anna: Jezikovno načrtovanje madžarsko govorečega prostora in Proces Palást Vida Jesenšek: Emlex - evropski študijski program za izobraževanje leksikografa Alja Lipavic Oštir: Medkulturna germanistika - program na stičišču treh dežel Dragi Stefanija, Lilianna Miodońska: Makedonija med balkanskimi sosedami From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Fri Nov 7 22:12:42 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (= Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Fri, 7 Nov 2008 22:12:42 +0100 Subject: [SlovLit] prepoved besede gornik Message-ID: <8377D4D4573A4EB7B8AEBFCBB7E479F6@uporabni4gm5h5> Planinsko srenjo zanima, ali se jezikoslovci spomnijo podobne cenzure, kot je prepoved besede gornik/štvo? Ali vemo za podoben primer prepovedovanja besed/e? Pokazalo se je namreč, da pri prepovedovanju besede gornik s strani predsedstva UO PZS ne gre le za priporočilo, naj se v uradnih dokumentih uporablja beseda planinstvo kot nezaznamovana nadpomenska beseda (kot nadpomenka za gorništvo, planinstvo in alpinizem), podobno nezaznamovanosti moškega spola, ampak da gre za resno interno prepoved vseh rab te besede. Za nekakšen protiudarec na pritiske, naj se beseda planinec/planinstvo zamenja z gornikom/gorništvom. Skratka, nad ideologijo z ideologijo. Poznamo kak podoben primer? Lp Aleš From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 8 08:40:28 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Nov 2008 08:40:28 +0100 Subject: [SlovLit] Slike s Popotovanja itd. Message-ID: <1CA8FEFFF4F04F15971B169998DB5288@P4> http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri107/index.html -- Popotovanje 2008. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri106/index.html -- še en list v albumu prej. http://www.slolit.at -- slovenska literatura na Koroškem. http://brill.nl/slavic -- slavistične publikacije založbe Brill. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 8 17:06:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 Nov 2008 17:06:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Povzetki_referatov_na_Mednarodnem_znanst venem_simpoziju_Večjezičnost_v_Evropski_zvezi Message-ID: From: "Marko Jesensek" Sent: Saturday, November 08, 2008 4:32 PM Subject: FW: Mednarodni znanstveni simpozij Večjezičnost v Evropski zvezi Program mednarodnega znanstvenega simpozija Večjezičnost v Evropski zvezi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002746.html), ki bo 13.-15. 11. 2008 v Mariboru, dopolnjujemo s podatkom o lokaciji, ki je pomotoma izpadel: potekal bo na Univerzi, v dvorani Antona Trstenjaka, Slomškov trg 15. Povzetki referatov so dosegljivi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/knjizica.pdf From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 9 22:48:17 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 Nov 2008 22:48:17 +0100 Subject: [SlovLit] S spleta -- Re: Gornik in plani(n)ka Message-ID: <936F719F341343FEACF32A2BD5BC9D7A@P4> http://www.marginalija.si/cbl/ -- Celjski biografski leksikon; kdaj se lahko nadejamo česa podobnega za Gorenjsko, Primorsko ali celo za vesoljno Slovenijo celo? Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav Ivan Zorec, Ustanovitev samostana Fran Maselj Podlimbarski, Tovariš Damjan === From: "France Malesic" Sent: Sunday, November 09, 2008 10:17 PM Subject: Lep večerni pozdrav [...] Izraza gorník in gorníštvo je kot sopomenki za planinec in planinstvo (namesto izrazov gorohodec, hribolazec, ki sta bila le prevoda iz nemščine) uvedel slovenski alpinist in pisatelj Janez Gregorin leta 1937. Uveljavila sta se še posebno kot oznaka za zahtevnejše planinstvo (npr. gorniška literatura, film, etika, glej tudi Planinski terminološki slovar, ZRC SAZU, 2002, str. 57.). Uporabljali so ju številni planinski pisci in predavatelji, od prvega povojnega predsednika planinske organizacije Franceta Avčina in dolgoletnega urednika Planinskega vestnika Tineta Orla do obeh častnih predsednikov Planinske zveze Slovenije, Miha Potočnika in Vlasta Kopača. Besedama nič ne manjka, kaj šele, da bi bili česa krivi. V zadnjem času prav tako ni nobenih pomislekov in še manj >pritiskov, naj se besedi planinec in planinstvo zamenjata z gornikom in gorništvom<. Bojim se, da gre pri prepovedi za nekaj povsem drugega. Zdravi ostanimo France Malešič From Natasa.Pirih na ff.uni-lj.si Mon Nov 10 13:17:51 2008 From: Natasa.Pirih na ff.uni-lj.si (= Pirih_Nataša?=) Date: Mon, 10 Nov 2008 13:17:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_začetno_usposabljanje_za_pou čevanje_slovenščine_kot_TJ Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A032CB3F3@FFS1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL vabi na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika Kaj ponujamo? - 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), - znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, - potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Komu je seminar namenjen? - Profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 3. in 4. letnika slovenistike, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot tujega jezika in njenega poučevanja. Kje in kdaj? Seminar bo potekal ob sredah popoldne od 16.30 do 19.30 v predavalnici št. 3 v nekdanji Tobačni tovarni (prostori FF; v bližini Tobačnega muzeja). 19. 11. Dr. Nataša Pirih Svetina Slovenščina kot prvi (J1), drugi (J2) in tuji jezik (TJ); učenje jezika in jezikovno znanje; Tuji govorci slovenščine in značilnosti njihove slovenščine 26. 11. Tanja Jerman: Osnove poučevanja slovenščine kot TJ ter beseda, dve o učitelju 3. 12. Mihaela Knez: Učbeniki za učenje slovenščine, priročniki in drugo uporabno gradivo Dr. Nataša Pirih Svetina: Komunikacijski pristop pri učenju in poučevanju slovenščine kot TJ in učenje slovnice; delo z učbenikom A, B, C ... 1, 2, 3, gremo 10. 12. Mihaela Knez: Štiri sporazumevalne dejavnosti in delo z besedilom pri pouku slovenščine kot TJ 17. 12. Tanja Jerman, Mihaela Knez, dr. Nataša Pirih Svetina: Opazovanje in analiza posnetka učne ure: Pred odhodom v razred; odprta vprašanja, izmenjava mnenj; Evalvacija programa Prijave sprejemamo do ponedeljka, 17. 11. 2008, na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo po prejemu računa do pričetka seminarja z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Prosimo, da kopijo potrdila o vplačilu kotizacije predložite na prvem srečanju. Da bi vam lahko izstavili račun, ob prijavi obvezno navedite, kdo je plačnik računa in njegove podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, poštni naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove Račun boste prejeli na svoj e-naslov. Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Z lepimi pozdravi, Doc. dr. Nataša Pirih Svetina, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 11 13:42:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 Nov 2008 13:42:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Spet_WP_--_Second_life_--_Celovški_rok opis_--_Frankfurt Message-ID: <4F5537B8A12E491BB9D7FF0E5400A552@P4> V sredo 12. 11. ob 15.00 bom v Modri sobi v 5. nadstropju FF kazal zainteresiranim kolegom, kako se dajejo besedila na Wikipedijo in na WIkivir in kako se urejajo. Če zanima še koga, naj pa pride pogledat. -- miran === http://blog.languagelab.com/2008/11/06/new-learn-spanish-with-languagelabcom/ -- učenje španščine kot v Second Life. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 11, 2008 12:19 PM Subject: LK, 17. november LK FF vabi na 887. sestanek v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete. Tema predavanja: O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar === From: "Sollner, Anka" Sent: Tuesday, November 11, 2008 12:58 PM Subject: E-poštno pošiljanje: content Sporočam vam, da je od danes do 15. novembra v Cankarjevem domu na ogled razstava knjig Frankfurt po Frankfurtu, v knjižnici pa vas čaka katalog na CD-ju. Čeprav je za sloveniste in slaviste bolj malo primerne literature, je lepo prelistati tudi knjige, ki jih drugače ne bi. Pripenjam še spletni naslov, kjer boste lahko brskali po obvestilih in podatkih o razstavi: http://www.emka.si/content.aspx?docid=22783 Lep pozdrav, Anka From vlado na zrc-sazu.si Tue Nov 11 14:27:46 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 11 Nov 2008 14:27:46 +0100 Subject: [SlovLit] Martinovo 2008 Message-ID: <49199662.7831.130EB34@vlado.zrc-sazu.si> Ob novini 2008 Za Zdravljico je znano, da je nstala leta 1844, manj znano pa je, da je nastala ob novini, se pravi ob novem vinu na Martinov ponedeljek, 11. 11. 1844. Na sreco sta od 8 kitic v obliki 8 kozarcev v himni ostali samo 2 kitici v obliki 2 kozarcev, kar bi najbrz naneslo se dovoljeno kolicino promilov. Seveda na trdno podlago v obliki Martinove gosi. Vlao Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 12 20:35:45 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 Nov 2008 20:35:45 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na 27. simpozij Obdobja - Reformacija na Slovenskem Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: Sent: Wednesday, November 12, 2008 11:05 AM Subject: Vabilo na 27. simpozij Obdobja - Reformacija na Slovenskem Vljudno vas vabimo na slovesni začetek mednarodnega znanstvenega Simpozija Obdobja 27 z naslovno temo Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), ki ga prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Slovesni začetek bo v četrtek, 20. novembra 2008, ob 9.30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, glavni vhod). Prav tako ste vljudno vabljeni, da se udeležite predavanj. Program simpozija si lahko ogledate na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 27). S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednik 27. simpozija Obdobja doc. dr. Aleksander Bjelčevič Strokovna sodelavca 27. simpozija Obdobja mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 12 22:04:50 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 Nov 2008 22:04:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Gornik_=3A_planinka_--_Služba_tajnice Message-ID: http://www.gore-ljudje.net/novosti/39753/ -- Navodilo organom in funkcionarjem PZS ter Strokovni službi PZS in številni komentarji nanj. http://www.pzs.si/index.php?stran=Novice&novica_id=4160 -- Franc Ekar, Odgovor na utrinek iz pisanja Silva Kristana v Delu 05. 11. 08 v rubriki Pisma bralcev. http://www.pzs.si/index.php?stran=Novice&novica_id=4159 -- Odgovori na vprašanja, na kaj se nanaša prepoved in na kaj se sklicuje. http://www.gore-ljudje.net/novosti/40202/ -- Delo, Pisma bralcev, odgovarjata Silvo Kristan in Bojan Ekselenski. http://www.gore-ljudje.net/novosti/40145/#20081110082921 -- in še na isto temo. http://www.gore-ljudje.net/novosti/40215/ -- Andrej Brvar, Štiri dimenzije izganjanja gorništva iz planinskega objema. http://www.gore-ljudje.net/novosti/36731/ -- planika (očnica) in alpski gornik. ----------------------------------------------- http://bos.zrc-sazu.si pa pravi takole: gornik* = 858 | planinec, planinc* = 3047 gornic* = 12 | planink* = 213 gornišk* = 327 | planinsk* = 6564 gorništv* = 122 | planinstv* = 274 0 | planinarjenj* = 198 ----------------------------------------------- suma = 1319 : 10.296 Raba planin* je osemkrat močnejša od rabe gorni*, torej se z dekretom PZS večina brani pred manjšino (tako kot v Ambrusu :). -- miran === http://www.seviqc-brezice.eu/sl/Zaposlitev/ -- razpis službenega mesta tajnice. From vlado na zrc-sazu.si Fri Nov 14 11:34:08 2008 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 14 Nov 2008 11:34:08 +0100 Subject: [SlovLit] Martinovo 2008 Message-ID: <491D6230.15563.996B25@vlado.zrc-sazu.si> Mojemu zapisu na Martinov torek je sledilo nekaj osebnih odzivov, ki kar klicejo po pojasnilih in dopolnilih. Na prvem mestu je vprasanje naslova. Pesem, kakor jo je Preseren napisal ob novini leta 1844, je imela naslov Zdravica, tri leta pozneje pa je pesnik za objavo v Poezijah za isto pesem izbral naslov Zdravljica. Podlago za to je nasel v Linhartovi priredbi komedije s poslovenjenim naslovom Zupanova Micka iz leta 1790. Tam namrec v 6. nastopu 2. akta na strani 29 lahko (precrkovano v gajico) preberemo: Jaka, inu vsi na enkrat -- na zravle Micke! -- (pijejo) Glaz. Se eno zdravico --- V 8. nastopu 2. akta na strani pa spet: Glaz. Na zravle zenena inu neveste! (pije) Tulp. Na zravle -- (pije, inu glaz z' jezo kje postavi) Oblika zdravlje je mimo gorenjscine znana tudi v obsoskem narecju. Slovar bovskega govora Barbare Ivancic Kutin (Ljubljana 2007) jo recimo belezi na strani 108. Primeri v Zupanovi Micki kazejo, da je bilo z naslovom Zdravljica misljeno nazdravljanje, vkljucujoce 7 zdravic. To bi pomenilo kar precej promilov, ko pozabljamo, da je dandanes vecina Slovencev veliko bolj zasvojena z bencinom osebnih in tovornih avtomobilov ter se cem 365, martinovalo pa naj bi se 1 samcat dan v letu! Ker mi je v usesih nekako ostalo, da se je v casih potrtosti in osamosvajanja himnicno pela tudi 1. kitica Zdravljice, se moram dopolniti, da je bila leta 1990 za himno sprejeta samo predzadnja zdravica v obliki 7. kitice Zdravljice. Za to zdravico oziroma kitico pa naj mimogrede dodam, da ji je Juraj Martinovi´c nasel zacetek v 38. stanci Kersta per Savici iz leta 1836. Navedena stanca se glasi takole: Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi, Tako so peli angelcov glasovi V visavah per Mesijesa prihodi; Da smo Oceta enega sinovi, Da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit mormo se, prav uk njegovi. Valjhun ravna po svoji slepi glavi, Po bozji volji ne, duhovni pravi. Pa lep pozdrav! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 14 21:38:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 Nov 2008 21:38:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Ključ_je_v_naših_rokah!_--_Imena_kra janov_--_Re=3A_planinka_in_gornik Message-ID: <854D7083C99049EAB17734EDD4554C4B@P4> From: "Mihevc, Bogomir" Sent: Tuesday, November 11, 2008 2:36 PM Subject: FW: vabilo na predstavitev knjige "Ključ je v naših rokah!" Vabim vas na predstavitev moje knjige o študentskih gibanjih za univerzo in boljši študij, ki bo v ponedeljek 1. decembra 2008 ob 10 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. Lep pozdrav! B. Mihevc === Od: helena na lektoriranje.si Poslano: 13. november 2008 23:52 Za: SlovLit na ijs.si Zadeva: imena prebivalcev Pozdravljeni, imam nekaj tezav z imeni prebivalcev posameznih slovenskih krajev pri lektoriranju. Morda kdo ve za kak clanek, studijo ipd., ki bi malce bolj izcrpno obdelal to podrocje? Hvalezna bom za vsak odgovor. Helena === Od: Mojca Luštrek [mojca na rfr.si] Poslano: 14. november 2008 10:12 Zadeva: Konec "agonije" zdrave pameti http://www.gore-ljudje.net/novosti/40280/#20081114095817 Planinski pozdrav! Mojca ---- Od: lidija.jesenovec na guest.arnes.si Poslano: 14. november 2008 11:57 [...] Glede na številne članke, kritike in druge odzive na to, da je PZS prepovedala uporabo besed gornik in gorništvo, je PZS na včerajšnji seji le popustila pritisku javnosti in preklicala svojo prepoved. lidija From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Nov 17 07:39:00 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 17 Nov 2008 07:39:00 +0100 Subject: [SlovLit] Svoboda besede Message-ID: <20081117_063900_030337.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Institut Nove revije v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim srediscem Univerze v Kopru v torek, 18. novembra letos, s pricetkom ob 10. uri prireja posvet Svoboda besede - odpiranje prostora, ki bo potekal v dvorani Slovenske matice v Ljubljani. Svobode besede ni mogoce razumeti le v politicnem smislu svobode govora, saj zadeva tudi ustvarjalnost in spoznanje, verovanje in dejanje, javnost in zasebnost, v sebi pa povezuje zgodovino in prihodnost ter odpira cas in prostor v izpricevanje. Gre za kulturne, izobrazevalne, znanstvene, umetniske, socialne, eticne in politicne horizonte nasega druzbenega prostora, ki nujno potrebujejo odprt pogovor. O temi bodo spregovorili razpravljavci, ki so s svojim osebnostnim, intelektualnim in ustvarjalnim zavzemanjem posegali v druzbeni prostor. Predstavljen bo tudi zbornik Obrazi Evrope z mednarodne konference Evropa, svet in humanost: dialog med kulturami - kultura dialoga, ki jo je aprila letos priredil Institut Nove revije - zavod za humanistiko. Vljudno vabljeni! Institut Nove revije UP ZRS Koper Tomaz Zalaznik Dr. Darko Darovec direktor direktor Dr. Dean Komel Vodja raziskovalnega programa PROGRAM 10.00 Predstavitev zbornika Obrazi Evrope, Institut Nove revije 2008 (Mira Miladinovic Zalaznik, Dean Komel) 10.30 Dean Komel, Alenka Puhar, Sandra Basic Hrvatin, Peter Jambrek, Neda Pagon, Peter Stuhec, BoStjan M. Turk, Janez Juhant, Bernard Nezmah 12.00 Diskusija 12.30-13.00 Odmor 13.00 Darko Darovec, Janko Kos, Vesna Mikolic, Brane Senegacnik, Vanesa Matajc, Andrej Bozic, Kristof Jacek Kozak, Ales Maver, Janko Rozic, Edvard Kovac, Niko Grafenauer 14.30 Diskusija in zakljucek posveta From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 17 18:21:25 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Nov 2008 18:21:25 +0100 Subject: [SlovLit] Imena_prebivalcev_--_Slon-13_za_besediln o_analizo_--_Zaščita_narodnih_skupnosti_in_jezi kov Message-ID: <2ADD7F04353D4ABE9B77A8FC6D70A797@P4> From: "Silvo Torkar" To: Sent: Monday, November 17, 2008 2:37 PM Subject: imena prebivalcev V branje ponujam svoj sestavek na to temo. Pod naslovom Slovenska stanovniška imena med živo rabo in kabinetnimi tvorbami je izšel v zborniku Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: Slovenska zemljepisna imena (ur. M. Jesenšek), ki ga je izdalo Slavistično društvo Slovenije skupaj z društvom Pleteršnikova domačija l. 2004. Slovenski termin oz. terminološka zveza, ki se je v slovenskem jezikoslovju uveljavil(a) v času od Pintarja in Ramovša do Bezlaja, Snoja, Furlan in Šivic-Dular (gl. Jezikoslovni zapiski 8/2, 2002 - tematska števila Slovensko imenoslovje), je stanovniško ime, gl. zlasti SSKJ, a tudi SP 2001, kjer je stanovniško ime (jezikosl.) pojasnjeno kot prebivalsko ime, iztočnica prebivalski pa te zveze nima. S tujko se stanovniškim imenom reče etniki, v ožjem smislu za poimenovanja narodov pa etnonimi. S poudarkom na gorenjskem imenskem gradivu je sestavek izšel še v Gorenjskem glasu 6. jan. 2006 pod naslovom Od Blejcev do Blejčanov, od Količanov do Količevcev. Silvo Torkar === From: "Jure Zupan" Sent: Monday, November 17, 2008 2:26 PM Subject: RE: slovar pomenov Spoštovani Slovlitjani Če koga zanima obdelava slovenskih tekstov, lahko dobi programski paket SLON-13, ki smo ga pripravili v okviru projekta AARS J7-0382 in je zato brezplačen (:-) (seveda v mejah razumnosti). Program deluje v okolju MS Windows in ne zahteva računalniškega znanja (je kljkljiv). Deluje na vseh tekstovnih *.txt datotekah, ki se jih da z lahkoto dobiti iz vsake MS WORD (*.doc) oblike, in nudi 5 opcij: - statistične podatke o pogostosti parov in tripletov črk v izbranem tekstu, - besedno analizo poljubnega teksta - izpis konkordanc iz poljubnega teksta (z zelo gibljivim vnosom konkordančne besede (npr. iskanje z več možnimi besedami ali iskanje v obliki *abc*de??*) - iskanje slovarskih gesel, če je vnesena beseda v poljubni slovnični obliki (sklonu, spolu, številu, času, naklonu ...) - iskanje >rim< (beseda rima v najširšem pomenu besede); gre za iskanje besed po slovarju 160.000 gesel s splošno iskalno zahtevo v obliki *abc*de??fg?* Priročnik >Navodila za delo s programom SLON-13< si lahko ogledate na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/NavodilaSlon-13.pdf . Za program pišite na jure.zupan na ki.si ali pa osebno na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, Hajdrihova 19 (3. nadstropje, desno, Laboratorij za Kemometrijo). Jure Zupan === V sredo, 19.11.2008 ob 18.30 se bo v Mozartovi dvorani Doma glasbe v Celovcu s predavanjem dr. Reginalda Vospernika (Zaščita narodnih skupnosti in jezikov: regionalno - evropsko - svetovno) pričel dvodnevni 19. Evropski kongres narodnih skupnosti, ki ga prireja Biro za slovensko narodno skupnost Urada koroške deželne vlade. Več na http://www.volksgruppenbuero.at === From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 17 18:36:55 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 Nov 2008 18:36:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Dialogi_taki_in_drugačni Message-ID: From: "Zalozba Aristej" Sent: Monday, November 17, 2008 2:04 PM Subject: predzadnji Dialogi Izšli so Dialogi št. 10 s temo o družbenih stigmatizacijah, ki smo jo načrtovali in pripravljali že veliko prej, preden nam je mariborska občina znižala sofinanciranje. Sicer pa številko pričenja uvodnik Emice Antončič pod naslovom Kulturna prestolnica ali puščava? Odgovorna urednica Dialogov vidim prekinitev komunikacije med Mestno občino Maribor in kulturo v mestu ter nekonsistentnost občinske kulturne politike, ki hkrati znižuje sredstva za kulturo in kandidira za evropsko prestolnico kulture, kot odločilni in prelomni trenutek v razvoju mesta. Besedilo je dosegljivo na: http://www.eurozine.com/articles/2008-11-14-antoncic-sl.html Več člankov iz Dialogov najdete na : http://www.eurozine.com/journals/dialogi/articles.html Lepo pozdravljeni, Emica Antončič, uredništvo Dialogov === From: "Metka Zver" Sent: Monday, November 17, 2008 8:16 AM Subject: Dialogi v knjigarni Konzorcij MITI O SKUPNOSTI: MITOLOŠKI >MI<, dr. Svetlana Slapšak, dr. Predrag Novaković, torek, 18. 11. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij. Novi, aktualni pristopi k mitologiji se v Knjigarni Konzorcij nadaljujejo v tretjih in hkrati zadnjih Dialogih jesenskega cikla, katerega voditeljica je znana antropologinja prof. dr. Svetlana Slapšak. V novembrskem pogovoru z naslovom Miti o skupnosti: mitološki >mi< bo sodeloval docent na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Predrag Novaković. Izhodiščna točka dialoga je teza, da služi najmlajši in obenem najnevarnejši mitološki obrazec vodenju (in manipuliranju) organizirane skupnosti, polisa ali države. Od rimske države, ki uporablja mit o trojanski vojni, do obsesivnega iskanja prednikov na sodobnem Balkanu, v Evropi ali Afriki (bosanske >piramide<, Veneti, Tutsi/Hutu konflikt) je enak model še vedno aktualen pri mobiliziranju množice: nekaj, kar smo imeli, so nam drugi odvzeli, vzemimo svoje nazaj. Dovolj za začetek vojne. V nobenem drugem primeru pa ni akademsko-raziskovalna srenja tako izpostavljena agresivnosti neznanja ... Prijazno vabljeni na Dialoge! Metka Zver From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 18 08:06:35 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 Nov 2008 08:06:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Novo_na_DLibu_--_Strokovno_izrazje_v_vzg oji_in_izobraževanju Message-ID: <9D39F1BE488F4BA2A22D2EDA65A64151@P4> Novo (in tudi že malo starejše) na DLibu (http://www.dlib.si): Osrednja knjižnica Celje je ob 110-letnici rojstva s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo RS digitalizirala 12 knjig Vladimirja Levstika: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=vladimir%20levstik&field1=creator&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige Valvasor, Die Ehre dess Hertzogthums Krain: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=Die%20Ehre%20dess%20Hertzogthums%20&field1=title&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige Taras Kermauner, 11. knjig Rekonstrukcije in reinterpretacije slovenske dramatike: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=kermauner%20taras&field1=creator&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige Franc Simonič, Slovenska bibliografija knjig 1550--1900: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=simoni%E8&field1=creator&search2=slovenska%20bibliografija&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige Barbara Bogataj - Jančič, Avtorsko pravo v digitalni dobi: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=avtorsko%20pravo%20v%20digitalni%20dobi&field1=title&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige Supraseljski kodeks (Codex Suprasliensis), 11. stol.: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=codex%20supras*&field1=title&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&knjige=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=rokopisi Illyrisches Blatt in druge priloge Laibacher Zeitung: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=illyrisches%20blatt&field1=kw&search2=&field2=source&search3=&field3=&oper1=and&oper2=and Intellingenz Blatt: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=Intelligenzblatt&field1=source&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&knjige=off&rokopisi=off&plakati=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=casopisje Blätter aus Krain: http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=Blatter%20aus%20Krain%20&field1=source&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&knjige=off&rokopisi=off&plakati=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=casopisje === From: Eva Klemenčič [mailto:eva.klemencic na pei.si] Sent: Monday, November 17, 2008 9:41 AM Vabilo na strokovni posvet o terminologiji na področju vzgoje in izobraževanja, ki bo v ponedeljek, dne 1. decembra 2008 v hotelu Mons v Ljubljani Tema: Vpliv koncepta in strategije vseživljenjskosti učenja na strokovno izrazje v vzgoji in izobraževanju [...] Vabimo vas, da se posveta udeležite in na njem aktivno sodelujete: - s pisnim prispevkom v obsegu do 1 avtorske pole (približno 16 tipkanih strani), ki nam ga pošljite najkasneje do 23. novembra 2008; - z udeležbo in razpravo na posvetu, četudi pisnega prispevka ne boste pripravili. Udeleženci boste na posvetu prejeli zbornik (monografijo), v katerem bomo objavili vse prispevke, ki jih bomo prejeli pravočasno. [...] Prijavo pošljite na naslov eva.klemencic na pei.si Več informacij na http://www.andragosko-drustvo.si/ From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Nov 18 17:11:46 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Tue, 18 Nov 2008 17:11:46 +0100 Subject: [SlovLit] Andrej Blatnik na FHS Message-ID: <20081118_161146_023751.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Collegium artium predstavlja: Sreda, 19. november 2008, ob 19h Foresterija FHS UP, Titov trg 5, Koper doc. dr. Andrej Blatnik: KONEC ODLOMKOV IZ ISTOIMENSKE ZGODBE? Kratek povzetek predavanja: Preden se sami brcnemo truplo postmodernisticne metafikcije, se spodobi za hip vprasati: kaj je ze bilo to? Literatura, ki se nanasa sama nase? Na kulturno zapuscino? In kaj, ce je ni? C se evropska metafikcija nanasa na anticne in nacionalne mite, na kaj se lahko nanasa ameriska? Na bejzbol, drzavljansko vojno in pop, seveda. In kaj nam ostane v Sloveniji? O tem in o slasteh in pasteh pisanja literature, ki je nastala iz literature, spregovarja avtor romana Plamenice in solze (1987), ki je po mnenju Toma Virka >vzorcen primer slovenskega postmodernizma<. Kaj lahko ta oznaka - in ta roman - pomeni trikrat sedem let kasneje. Andrej Blatnik je pisatelj z desetimi v Sloveniji in petnajstimi v tujini izdanimi leposlovnimi in strokovnimi knjigami. Najnovejsa je roman Spremeni me (2008). Doktoriral je iz komunikologije, kreativno pisanje predava na Fakulteti za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem, knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in vodi delavnico pisanja kratke zgodbe revije Literatura. Vec o njem na www.andrejblatnik.com. Predavanje organizirata doc. dr. Marcello Potocco (Oddelek za slovenistiko, UP FHS) in asist. Maja Murnik (Oddelek za kulturne studije, UP FHS). Vabljeni! From luka_zibelnik na yahoo.com Wed Nov 19 18:55:31 2008 From: luka_zibelnik na yahoo.com (luka zibelnik) Date: Wed, 19 Nov 2008 09:55:31 -0800 (PST) Subject: [SlovLit] = Razstava_v_knjižnici_na_Cleveland_State_University Message-ID: <750408.33283.qm@web31707.mail.mud.yahoo.com> Spoštovane kolegice in kolegi! Zopet se vam oglašam iz Clevelanda, kjer je v novembru na ogled razstava o Sloveniji in Centru za slovenske študije. Postavila jo je knjižničarka slovenskega porekla ga. Barbara Florjančič, malo pa sem pomagal tudi sam, predvsem s predmeti in knjigami. To je tudi fina reklama za lektorat in slovenščino v ZDA nasploh. Na ogled smo postavljeni v univerzitetni knjižnici, takoj ko stopite preko vrat in tik ob pultu za izposojo knjig, tako da imamo kar lepo mesto. Oglašujejo jo tudi kar na prvi fakultetni strani: www.csuohio.edu direktna povezava pa je: http://net.ulib.csuohio.edu/scripts/blog/showtopic.php?thread=326 Razstavo je prišel pogledat tudi Phil Hrvatin, urednik strani in obveščevalnega sistema www.clevelandslovenian.com tu je povezava do novice - je na 6. strani. http://www.clevelandslovenian.com/PDFs/ALREADY_ADDED/ClevelandSlovenian%20Newsletter%20Nov%2015%202008.pdf Najlepše se zahvaljujem tudi vsem, ki ste mi na prejšnje pismo odgovorili v velikem številu! Z najlepšimi pozdravi, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 19 19:32:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 19 Nov 2008 19:32:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Kanalska_dolina_--_Pesništvo_in_prosto st References: <458e03180811180728h37f6e4a5l37fc88e91da8cbba@mail.gmail.com> Message-ID: <4CEA9756C5BB41BAB36F20F35E6DF0DA@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 18, 2008 4:28 PM LK FF vabi na 888. sestanek v ponedeljek, 24. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Nataša Gliha Komac, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete. Tema predavanja: Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline (predstavitev doktorske disertacije). Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar === Franc Zadravec, Pesništvo in prostost: Izbor študij in razprav. Murska Sobota: Franc-Franc, 2008 (Misel o slovenski besedi). 439 str. V knjigi so razprave o Trubarju in reformaciji, Župančiču, Etbinu Kristanu, Maistru, Kocbeku, Gradniku, Balantiču, Majcnu, Krakarju ... koroški in izseljenski književnosti, Cankarjevi, Vidmarjevi in še kateri estetiki ter o sedmih kresnikovih nagrajenih romanih. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Nov 20 08:50:53 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 20 Nov 2008 08:50:53 +0100 Subject: [SlovLit] Slovensko-hrvaski odnosi Message-ID: <20081120_075053_062071.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko, Koper v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnim srediscem Koper in Zavodom za povijesne i drustvene znanosti u Rijeci Hrvatske Akademije znanosti i umjetnosti vabi na okroglo mizo o obmejnih studijah slovensko-hrvaskih odnosov. Okrogla miza bo potekala v ponedeljek, 24. novembra 2008, s pricetkom ob 16. uri v knjiznici Znanstveno-raziskovalnega sredisca Univerze na Primorskem v Kopru, Garibaldijeva 1. PROGRAM Moderatorja: Petar STRCIC, Darko DAROVEC Petar STRCIC: Osnovni pogledi u Hrvatskoj o povijesti hrvatsko- slovenskih odnosa Jože PIRJEVEC: Slovensko-hrvaski odnosi v novejsi zgodovini Miroslav BERTOSA: Podijeljeni svijet i svijet u proZimanju - sadasnje granice i nekadasnji zivot. Citajući ?dispaccie? istarskih rektora pod Venecijom Flavio BONIN: Soline na V Jadranski obali (Pag, Piran, Koper, Milje) v času Beneške republike Slaven BERTOSA: Migracijske poveznice između Izole i Pule u novome vijeku Dean KRMAC: Migracijska geografija v Trst v sredini 19. stoletja s poudarkom na istrskem primeru Maja POLIC: Znacenje biskupa Mahniča i Srebrnica kao istaknutih hrvatskih djelatnika Darinko MUNIĆ: Slovenac F. Ravnik i Kastavština ODMOR ZA KAVO Salvator ZITKO: Slovensko-hrvaski odnosi na prelomu 19. v 20. stoletje v luci trzaške Edinosti Milan RADOŠEVIĆ: List ?L'Istria Agricola? o poljoprivrednim prilikama sjeverne Istre u prvim poslijeratnim godinama (1918-1921.) Egon PELIKAN: Hrvasko-slovenska vzajemnost v casu med obema vojnama Gorazd BAJC: Slovensko-hrvasko sodelovanje med drugo svetovno vojno v okviru Jugoslovanskega odbora iz Italije Zeljko BARTULOVIC: Hrvatsko-slovenska razgranicenja s Italijom nakon Drugoga svjetskog rata Vida ROZAC DAROVEC: Spomin na razmejevanje v Istri Barbara RIMAN: Slovensko drustvo u Rijeci Darja MIHELIC: Piranski zaliv - jabolko spora med sosedama? DISKUSIJA From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 20 18:54:02 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 20 Nov 2008 18:54:02 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobjem ob rob Message-ID: <7B53B7EBABA04DF5AA8B5CB5F8498C7D@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Thursday, November 20, 2008 6:02 PM Subject: Obdobjem ob rob Letošnji simpozij Reformacija na Slovenskem ima zaporedno številko 27 in 31. rojstni dan. Nekajkrat Obdobij vmes iz različnih razlogov ni bilo. Vseeno ne poznam podobne mednarodne znanstvene prireditve s sorodnega področja pri nas s takim stažem. Generacije so se menjale, neka stalnica pa ostaja. To je zagon, navdušenje udeležencev, ki prihajajo na prireditev z zavestjo, da so o dani temi odkrili nekaj zanimivega, nemara pomembnega, in da želijo to sporočiti svojim kolegom v mednarodni komunikaciji. Posebno je pri tem razveseljivo dejstvo, da udeleženci ne mislijo na to, kako bo točkovana udeležba na tej prireditvi, in s katero akademsko birokratsko tehtnico bo izmerjena mednarodna znanstvena odmevnost objave. Želeti si je, da se ta zagon ne bi spremenil tudi ob prihodnji menjavi generacij udeležencev. O aktualnem simpoziju bo lahko bolje poročal njegov predsednik dr. Aleš Bjelčevič, jaz pa nadaljujem z minulim delom: Na simpoziju je bil predstavljen tudi zbornik Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode, ki prinaša prispevke z istoimenskega simpozija v novembru l. 2006. Zbornik je razdeljen v 4 vsebinske sklope. V prvem, Načelna vprašanja književnega izobraževanja - cilji, vsebine, metode, so podana teoretična izhodišča in koncepti, tako glede pojmovanja predmeta, t.j. literature, kakor glede načel poučevanja. Drugi razdelek, Književnost na univerzah, vsebuje razprave o književnem izobraževanju na vrhu izobraževalne vertikale. Prinaša premisleke o poučevanju literature na predavateljevi matični, nacionalni univerzi, ter prispevke o poučevanju literature v nematičnih okoljih oz. na tujih univerzah. V tretjem razdelku zbornika Književnost v srednjih šolah, spoznamo trenutna premišljevanja o vlogi kanona in zunanjega preverjanja na Poljskem in Češkem, ter nekatere rešitve pri nas. Književnost v predšolskem izobraževanju in v osnovni šoli je naslovljen četrti vsebinski sklop tega 523 strani obsežnega zbornika. Na simpoziju in v zborniku smo želeli dati prostor vsem, ki poglobljeno raziskovalno razmišljajo o vlogi književnosti v izobraževanju, pa naj prihajajo iz akademsko raziskovalne ali praktične šolske sfere. Publikacija bo gotovo vir nadaljnjih premišljevanj, raziskovanj o teh vprašanjih, hkrati pa bogat študijski vir za nove generacije bodočih in delujočih učiteljev in raziskovalcev. Da se je tema literarnega izobraževanja uvrstila na poseben slovenistični simpozij, pa gre zahvala podpori Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ta podpora je v polpretekli slovenistiki nekoliko drugorazredna izobraževalna vprašanja povzdignila v krog enakovrednih znanstvenih tem. Pokazala je zavedanje sodobne slovenistike, da sta tako raziskovanje književnosti kot tudi raziskovanje izobraževanja o njej vredna enako tehtne pozornosti. Kajti raziskovanje, ki se nadaljuje v izobraževanje in izobraževanje, ki prerašča v raziskovanje, skupaj vzbujata upanje, da bodo vprašanja o literaturi privlačna za dovolj širok krog naslovnikov, tako da ne eno ne drugo početje ne bosta pristali na obrobju dejavnikov vplivanja na vrednote družbe znanja, ki se obeta v prihodnosti. Zbornik, ki sva ga uredili mag. Meta Lokar in jaz, podprla pa ARSS, je mogoče naročiti v knjigarni Filozofske fakultete. Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 21 23:04:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 21 Nov 2008 23:04:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Svetovni_dnevi_slovenske_literature_na_f ilmu_--_Bralna_značka Message-ID: <7237ABCCA91E4957985F16A213130113@P4> From: "Nidorfer, Mojca" Sent: Friday, November 21, 2008 10:32 AM Subject: Za Slovlit: Svetovni dnevi slovenske literature na filmu Vabimo vas na novinarsko konferenco tik pred začetkom projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, v sredo, 26. novembra 2008, ob 11. uri v prostorih Centra za slovenščino (2. nadstropje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12). Projekt Svetovni dnevi slovenske literature na filmu bo potekal od 1. do 5. decembra 2008 na 55 univerzah po svetu, kjer so lektorati in študiji slovenščine, v organizaciji programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. [...] lektorji in lektorice slovenščine bodo hkrati organizirali literarne večere, prevajalske delavnice in projekcije slovenskih filmov, ki so bili narejeni po literarnih predlogah. Letošnji projekt ima več pomembnih ciljev, saj želimo čim širši publiki po svetu predstaviti slovenske avtorje s kakovostnim literarnim opusom in uspešno slovensko filmsko produkcijo po slovenskih romanih posnetih filmov. Na ta način bomo obeležili leto predsedovanja Slovenije Evropski uniji in Trubarjevo leto, ki je tudi leto medkulturnega dialoga v mednarodnem prostoru kot stičišču kultur. S projektom, ki se bo dogajal prav na ta način, pa bomo pripomogli tudi k poznavanju slovenske kulture. Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos povezali univerze po svetu, študente in učitelje slovenščine na univerzah v tujini ter slovenska društva in organizacije. Pri projektu bodo sodelovala tudi slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva in mediji po svetu. Prikazani bodo slovenski celovečerni filmi, ki jih je na DVD-jih prispeval Filmski sklad Republike Slovenije: Petelinji zajtrk (po istoimenskem romanu Ferija Lainščka), Sladke sanje (film po scenariju Mihe Mazzinija, ki mu je sledil roman Kralj ropotajočih duhov), Zvenenje v glavi (po istoimenskem romanu Draga Jančarja; 2002), kratka filma Vrtoglavi ptič in Otrok v času ter nov dokumentarni film Pot, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. V okviru programa Slovenščina na tujih univerzah smo pripravili brošuro o predvajanih filmih in romanih v slovenskem jeziku, ki jo bodo učitelji slovenščine po svetu prevedli v vse jezike držav, kjer se bodo odvijale projekcije. Več o projektu je na spletni strani projekta http://www.centerslo.net/stu Kontaktna oseba mag. Mojca Nidorfer Šiškovič. Prisrčno vabljeni! Mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, l.r. Izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, l.r. vodja programa predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah Slovenščina na tujih univerzah ==== From: "Darka Tancer Kajnih" Sent: Friday, November 21, 2008 4:52 PM Subject: FW: Knjižni sejem Revija Otrok in knjiga, Slovenska sekcija IBBY in Društvo Bralna značka Slovenije -ZPMS vas vljudno vabimo na skupno prireditev, ki bo potekala v okviru 24. knjižnega sejma v Ljubljani, in sicer v četrtek, 27. novembra 2008, ob 15. uri na odprtem odru Društva slovenskih pisateljev v glavni sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Na prireditvi bomo svečano izročili Častne liste IBBY [...] Skupaj z avtorji vam bomo predstavili tudi letošnji založniški projekt Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS: V teh dneh prihaja med prvošolce posebna izdaja avtorske slikanice Lile Prap Moj očka, zlati bralci pa bodo ob koncu bralne sezone dobili z večernico nagrajeno pesniško zbirko Vrane Ervina Fritza z ilustracijami Matjaža Schmidta in Noordnung.doc, knjigo o znamenitem slovenskem pionirju moderne raketne in vesoljske tehnike Hermanu Potočniku. Pod uredniško taktirko Mihe Mohorja jo posebej za mlade bralce pripravljajo Slovenci, ki delajo v današnji vesoljski industriji v Ameriki in Evropi. Bralna značka s pomočjo sponzorjev in donatorjev, deloma pa tudi javnih virov vsako leto pokloni vsem prvošolčkom v Sloveniji in zamejstvu izvirno slikanico, s knjigami pa nagradi tudi vse svoje >zlate bralce<, ki so v okviru bralne značke prebirali knjige ves čas osnovnega šolanja. V zadnjih štirih letih je tako Bralna značka šolarjem in šolskim knjižnicam poklonila že okoli 300.000 dobrih knjig.. Veseli bomo, če nas boste počastili s svojim obiskom! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 23 08:19:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Nov 2008 08:19:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Ada_Vidovič_Muha_v_Buenos_Airesu Message-ID: From: "Mojca Jesenovec" Sent: Saturday, November 22, 2008 5:33 AM Subject: gostovanje red. prof. dr. Ade Vidovic Muha Spet se oglasam z novicami z juzne poloble. V cetrtek, 13. novembra, smo na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu gostili red. prof. dr. Ado Vidovic Muho, ki je studentom lektorata in zunanjim slusateljem predavala o sodobnem polozaju slovenscine. V predavanju z naslovom Slovenscina - jezik vztrajanja na prepihu je profesorica podala kratek zgodovinski pregled druzbeno-politicnega polozaja slovenscine v preteklosti, poudarila mejnike, ki so vplivali na polozaj slovenscine danes, nato pa se je osredotocila na kljucna vprasanja, povezana s trenutno jezikovno situacijo slovenskega jezika. Predavanje je bilo v slovenscini, s prevodom v spanscino, predavalnico pa je napolnilo okoli 40 poslusalcev, ki jih je predstavitev seveda zelo zanimala, saj v Argentini tovrstne strokovnjake in o tovrstni tematiki lahko poslusamo le redkokdaj. Nekaj fotografij s predavanja si lahko ogledate na http://picasaweb.google.com/jesenovec.mojca/PredavanjeRedProfDrAdeVidovicMuha?authkey=KIIuIwb9wug Profesorica Vidovic Muha je bila v soboto, 8. novembra, povabljena tudi na kulturno-informativno radijsko oddajo Okence v Slovenijo, kjer se je poslusalcem predstavila v krajsem intervjuju, ki ga je z njo naredil voditelj Mirko Vasle. Oddaja je na sporedu med 13. in 14. uro in je ena izmed najbolj poslusanih radijskih oddaj v tem terminu. Druga novica je povezana s slovensko literaturo oz. z njeno promocijo v svetu. Buenosaireska zalozba Gog y Magog je v torek zvecer predstavila deset novih publikacij, med katerimi sta tudi dva prevoda slovenske poezije, in sicer zbirka poezij Petra Semolica (v prevodu Pabla Fajdiga) ter izbor poezij Simona Gregorcica, ki jih je prevedla Julia Sarachu, studentka lektorata, sicer pa tudi dvakratna udelezenka SSJLK, pesnica in ena od ustanoviteljic omenjene zalozbe. Pri prevodu sva pomagala Damian Ahlin ter podpisana lektorica. Leta 2006 sta pri omenjeni zalozbi izsli ze antologija sodobne slovenske poezije ter zbirka Metulji/mariposas Braneta Mozetica. Za konec pa naj priloznost izkoristim se za to, da se zahvalim vsem, ki ste poslali cestitke ob odprtju lektorata v La Plati. Z lepimi pozdravi iz poletne Argentine, Mojca Jesenovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 23 09:35:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Nov 2008 09:35:51 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8ustva_in_Obdobja_--_Cankar_Budal _Vraz_Malovrh_Stritar_narejeni_--_Koseski _Zizenčeli_Jarnik_Metelko_pa_za_tipkanje _--_Založba_Brockmeyer Message-ID: <0584CA3A7CFE4531B1D7E5CF87AC1365@P4> http://www.linguistics.uiuc.edu/rws/ -- članki o strojni analizi čustvenega odzivanja in njegove predvidljivosti v literaturi. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri108/index.html -- slike z Obdobij 2008. === Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika): Ivan Cankar, Življenje in smrt Petra Novljana. Ivan Cankar, Smrt kontrolorja Stepnika. Ivan Cankar, Na klancu. Andrej Budal, Križev pot Petra Kupljenika, 1924. Stanko Vraz, Djulabije, 1863. Miroslav Malovrh, Zadnji rodovine Benalja, 1909. Josip Stritar, Levstik, LZ 1889. Za popravljanje in za tipkanje (nekaj po zaslugi DLiba, nekaj po zaslugi Irene Orel, nekaj po zaslugi Kozme Ahačiča) prav tam (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika): Jovan Vesel Koseski, Razne dela pesniške in igrokazne, 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih). Jožef Zizenčeli (Sisentshcelli), Zaštitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ... V: Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. Urban Jarnik, Kleine Sammlung altslawischen Wörter, 1822 (prihaja). Pesmarica za male otročičke, 1810 (prihaja). Gašper Rupnik, Peisme od keršanskiga nauka, 1784 (prihaja). Valentin Vodnik, Krajnska pismenost, okrajšana, 1854 (prihaja). Gašper Rupnik, Terpleine gospuda nashiga (preskenirano brez OCR). Evagelia inu brania, 1777 (preskenirano brez OCR). Kanizijev katekizem, 1768 (preskenirano brez OCR). Valentin Vodnik, Početki gramatike (francoska slovnica), 1811 (preskenirano brez OCR). Krajnsko besediše, 17. stol. (preslikani rokopis). Berilo za male šole na kmetih (Metelko: Šolske postave), 1845 (fotokopije). Marko Pohlin, Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa, Dunaj, 1788 (fotokopirano). Fran Serafin Metelko, Številstvo za slovenske šole, 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano). Franc Simonič, Slovenska bibliografija (1550-1900), 1903. === Univerzitetna založba dr. N. Brockmeyer predstavlja zbirko Diversitas linguarum. Zvezek 21 ima naslov Grammatikalisierung und grammatische Kategorien, zvezek 19: Morphologische Irregularität, 20: Langage contact, 17: Universality in language in 18: The dual in Slovene dialects. Več na http://www.brockmeyer-online.de/page13.php (nemško) ali http://www.brockmeyer-universitaetsverlag.com/page7.php (angl.). Universitätsverlag Brockmeyer Dr. Norbert Brockmeyer From nejc.ivancic na guest.arnes.si Sun Nov 23 15:53:41 2008 From: nejc.ivancic na guest.arnes.si (=22Nejc_R=2E_Ivančič=22?=) Date: Sun, 23 Nov 2008 15:53:41 +0100 Subject: [SlovLit] Tekmovanje za Cankarjevo priznanje Message-ID: <49296E75.2080906@guest.arnes.si> Tekmovanje za Cankarjevo priznanje Povod za moje pisanje je vznemirjenje ob branju intervjuja z dr. Miranom Košuto, do nedavnega predsednikom Slavističnega društva Slovenije. Cenjeni tržaški univerzitetni profesor, ki sem ga imel tudi sam čast spoznati, med drugim pove: "Po zaključku izvedbe [tekmovanja za Cankarjevo priznanje] 2007 je Zavod odstopil od nadaljnjega soorganiziranja tekmovanja. Naše društvo se je prek posebne delovne skupine zato samostojno angažiralo za ohranitev pobude, naposled pa smo se morali zaradi drastičnega krčenja sredstev s strani Ministrstva za šolstvo odpovedati avtonomni izvedbi Cankarjevega tekmovanja v letu 2008. / Ministrstvo se je društvu maščevalo z revizijo, oblikovanjem nove delovne skupine in izločitvijo SDS iz nadaljnjega skupnega načrtovanja ter prirejanja tekmovanja. Tako je breme izvedbe 2008, ki je bila tokrat zaupana le Zavodu RS za šolstvo, zgrmelo na šole in tamkaj zaposlene sloveniste. Država je s tem pomnožila delovne obveznosti slovenističnih pedagogov brez kakršnega koli plačnega poviška, nekdaj ustvarjalno tekmovanje pa ukalupila v sistem in ga tako v bistvu odtujila samim udeležencem." (Primorski dnevnik na spletu 23. 11. 2008.) Zaskrbljujočim izjavam dr. Mirana Košute se pridružujem in dodajam svoje pomisleke iz prakse. Lahko bi rekel, da sva s tekmovanjem že stara znanca, kajti na njem sem sodeloval kot tekmovalec v osnovni in srednji šoli, zdaj pa kot mentor že drugo leto pripravljam svoje učence. Leta 2000 sem kot dijak prvega letnika gimnazije prejel zlato Cankarjevo priznanje in bil kot eden najuspešnejših - menda sem pristal na 7. mestu v državi - izjemno ponosen na svoje tedanje znanje materinščine, za kar gre velika zahvala mojim učiteljem, ki so me z veliko vnemo in požrtvovalnostjo spodbujali k učenju in pisanju. Tedaj je tekmovanje seveda prirejalo Slavistično društvo Slovenije in iz lastne izkušnje lahko povem, da je bilo vselej profesionalno organizirano. Literarna dela so bila skrbno izbrana, objektivni testi povsem primerni in dodatno gradivo izčrpno. Tekmovalci smo bili dobro pripravljeni, zagnani in počutili smo se kot izbranci, počaščeni, da lahko sodelujemo na tako elitnem tekmovanju. Minulo šolsko leto je organizacija tekmovanja s Slavističnega društva prešla na Zavod RS za šolstvo. Situacija se je obrnila na glavo. Prej elitno tekmovanje je izgubilo ves svoj blišč. Najprej so odpravili objektivno preverjanje znanja materinščine in (za osnovno šolo!) uvedli izključno pisanje razlagalnega (!) spisa (in to celo za 13-letnike!). Pa bi vse to še nekako prenesli, če bi Zavod mentorjem in tekmovalcem pripravil primerna in izčrpna dodatna gradiva za priprave na tekmovanje. Če se omejim samo na letošnji primer, lahko rečem, da je pomoč s strani Zavoda naravnost klavrna. Razpis tekmovanja (na eni sami borni strani za vse kategorije) je res izšel že 7. julija 2008, potem pa dolgo nismo dobili ničesar več. Pouk se je seveda pričel 1. septembra in že prvi teden sem po lastni presoji pričel s pripravami tekmovalcev brez vsakršnih dodatnih navodil. Pričela se je jesen. Učenci so knjigo prebrali in lotili smo se podrobne analize, na veliko sem pisal delovne liste z nalogami, si izmišljeval navodila, se - skratka - spopadal s knjigo, ki je (po mojem mnenju) za osnovnošolce povsem neprimerna (o tem morda kdaj drugič), in seveda čakal Zavodova navodila. 14. oktobra se je Zavod resnično potrudil z navodili v natančno 60 (!) besedah, ki so v glavnem predlagale, naj si preberemo dva članka iz revije Otrok in knjiga. Res velikodušno ... Šele 5. novembra smo se lahko obogatili s tremi veleumnimi priporočili osnovnošolskih mentoric, ki so se (v sicer pravopisno ... mhm ... nerodni slovenščini) vsaj potrudile povzeti nekaj svojih nasvetov. (Hvala jim, čeprav sem sam dotlej s svojimi učenci že opravil levji delež priprav.) 13. in 17. novembra smo lahko z interneta sneli še dva primera navodil za pisanje razlagalnega spisa, za kar sta zopet poskrbeli učiteljski kolegici, Zavod pa je - ves ponosen - poskrbel za objavo na svojih spletnih straneh (http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=1785). In to je pravzaprav vse, kar imamo na voljo. Dan tekmovanja pa je pred vrati. S ponosom bomo na šolah zastonj poskrbeli za organizacijo svečanega protokola, da bodo vsaj tekmovalci občutili nekoliko blišča in zaslutili, da znanje slovenščine nekaj velja. Navodila za pisanje spisa bomo učitelji v svojem prostem času sneli z Zavodovih spletnih strani ter jih natisnili in razmnožili na šolski papir. Sledilo bo pregledovanje na šolski in nato regijski ravni. Vsak mentor bo - tako kot lani - dobil za domov paket spisov v pregledovanje, potem pa si jih bomo veselo izmenjali. Učitelj - sam svoj mojster! Glavno je, da si Zavod pripisuje vse zasluge za izvedbo tekmovanja. Rad bi se torej zahvalil Zavodu RS za šolstvo za izjemno požrtvovalnost, ki jo namenja vsem udeležencem in mentorjem tekmovanja. Njegova skrb za ugled materinščine je neprecenljiva. Vesel bom slehernega komentarja. Nejc R. Ivančič, nadobudni nekdanji tekmovalec in aktualni mentor CT V Sežani, 23. novembra 2008 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 23 20:23:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 Nov 2008 20:23:03 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenija na Baltiku -- Re: Slovenija v Argentini Message-ID: <06E5DD943F77498B94267B08189DCBEC@P4> From: "Lara Pizent" To: Sent: Sunday, November 23, 2008 7:13 PM Subject: Projekt "Slovenija na Baltiku" v Vilni Dragi kolegi in kolegice, ker se prvič oglašam preko slovlita, naj se še predstavim. Sem Lara Pižent, lektorica za slovenski jezik v Vilni. Lektorat v Vilni je bil skupaj z lektoratoma v Sankt Peterburgu in Gdansku vključen v projekt >Slovenija na Baltiku<. V okviru tega projekta smo prejšnjo sredo in četrtek v Vilni gostili kar sedem slovenskih umetnikov - od pisateljev, pesnikov, publicistov pa do scenaristov in režiserjev. Obiskali so nas Tomaž Šalamun, Vlado Žabot, Dušan Šarotar, Mitja Čander, Ženja Leiler, Goran Vojnovič in Jan Cvitkovič. V sredo smo s študenti organizirali filmski večer na Univerzi v Vilni. Predvajali smo dva kratka filma, in sicer kratki film Jana Cvitkoviča Vem in film Gorana Vojnoviča Fužine zakon, ki jima je sledil pogovor z obema režiserjema. Po degustaciji slovenskega vina (za katerega se zahvaljujemo Veleposlaništvu RS V Kopenhagnu) in litovskega kruha namakanega v slovensko bučno olje ter zakuski s potico in drugimi dobrotami, ki so jih spekli študenti 1. in 4. letnika, pa smo si ogledali še Cvitkovičev celovečerec Odgrobadogroba. V četrtek zjutraj je študentom o slovenski oz. slovanski mitologiji predaval Vlado Žabot, nad katerim so bili študenti naravnost navdušeni. Zvečer pa smo na Društvu pisateljev v Vilni priredili literarni večer, kjer so nam umetniki prebirali pesmi oz. odlomke iz njihovih del, študenti pa prevode istih del v litovščini, ki so jih seveda tudi sami pripravili. Ob tej priložnosti je pri Študenstki založbi izšla brošura z naslovom Sveika Lietuva! (Pozdravljena, Litva!), kjer so zbrani prevodi del umetnikov, ki so nas obiskali. Pohvala študentom 4. letnika, ki so čez poletje te odlomke prevajali. Na literarnem večeru je nastopil tudi pisatelj, pesnik in prevajalec Klemen Pisk, ki živi in ustvarja v Vilni. Predstavil je izbor Miłoszevih pesmi, ki je izšla pri Študentski založbi, ter nam zapel in na kitaro zaigral nekaj svojih komadov. V glavnem, imeli smo se super. Študenti 4. letnika so seveda že prejšnja leta srečevali slovenske umetnike, vendar ne v tako velikem številu. Zato je bil to za njih nepozaben dogodek. Še posebej pa je to posebna izkušnja za študente 1. letnika, saj so se prvič srečali s slovenskimi umetniki in upam, da jim je to vlilo še dodatne volje, želje in energije za študij slovenskega jezika. Lep pozdrav iz zasnežene Vilne, Lara Pižent === From: "Helga Krisper" Sent: Sunday, November 23, 2008 9:42 AM Subject: Re: [SlovLit] Ada Vidovič Muha v Buenos Airesu Draga kolegica Mojca Jesenovec, najlepsa hvala za lepe posnetke s predavanja kolegice Ade v B. A. Ob tem se z velikim veseljem spominjam lastnega obiska pri Slovencih v Argentini pred trinajstimi leti in tudi mnogih dragocenih srecanj in pogovorov s kulturnimi ustvarjalci. Zelim vam mnogo veselja in strokovnega zadovoljstva pri vasem delu. Prisrcen pozdrav! Helga Glusic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 24 21:03:14 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Nov 2008 21:03:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Abecednik_v_NM_--_Empirične_raziskave_ --_Razno_--_Re=3A_Slovenija_v_Argentini Message-ID: <4995499BE7D04B739AB99F936DD2045A@P4> From: "Danica Rangus" To: Sent: Monday, November 24, 2008 6:54 PM Subject: Vabilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto vabita na predstavitev ABECEDNIKA (1550) Primoža Trubarja v četrtek, 27. novembra 2008, ob 18. uri v Trdinovo čitalnico Knjižnice Mirana Jarca. Prevod v sodobni jezik bo predstavil doc. dr. Kozma Ahačič, znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. V glasbenem delu programa bo nastopil Jani KOVAČIČ, prof. fil. in glasbenik. Prijazno vabljeni! SD Dolenjske in Bele krajine Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto === http://www.textualscholarship.eu -- European Society for Textual Scholarship. http://www.igel.lmu.de/platform/index.php http://igelweb.org/igelweb/IGEL2008/ -- IGEL, International Society for the Empirical Study of Literature and Media. http://www.ualberta.ca/~dmiall/reading/Essays.htm -- David S. Miall, empirične literarne raziskave. === From: Janez Stergar [mailto:janez.stergar na guest.arnes.si] Sent: Monday, November 24, 2008 1:29 PM Subject: sneženi november V sredo, 26.11.2008, ob 13.30 bo v Mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani (Novi trg 4/II.) predavanje mag. Franca Kuzmiča >Tolerančni patent Jožefa II. In njegov pomen za prekmurski protestantizem<; slovenska govorjena in pisana beseda prekmurskih protestantov je obranila slovenstvo pred madžarizacijo. V sredo, 26.11.2008, ob 19.00 bo v Trubarjevi domačiji na Rašici celovška Mohorjeva založba predstavila knjigo dr. Zvoneta Štrublja >Pogum besede, Primož Trubar. 500 let: 1508-2008<. Od srede 26.11. do nedelje 30.11.2008 - dnevno od 9. do 20. ure - bo v ljubljanskem Cankarjevem domu 24. Slovenski knjižni sejem. Od zamejsko obarvanih prireditev na sejmu sem izbrskal - >debatno kavarno< (1. klet/preddverje) v sredo 26.11.2008 ob 15.00, ko bodo tri Mohorjeve s Cirilom Zlobcem, Miranom Košuto in Gustavom Janušem predstavile >knjigo kot temelj narodne identitete in izraz svobode<. - Predstavitev Knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe bo v četrtek, 27. 11. 2008 ob 12.00 v dvorani M1. Poleg koledarja bosta v zbirki še knjigi Marije Kerže Moj oče Zorko, Anamarije Volk Zlobec Muca prede, zunaj zbirke pa še Lojzke Bratuž Iz primorske kulturne dediščine. - V petek, 28. 11. 2008 ob 12.00 bo v >forumu za obiskovalce< (2. klet) Norma Bale vodila pogovor z Ernestom Ružičem, avtorjem pesniške zbirke Vtisnjenke - Einpragungen. ==== Od: borovnik [silvija.borovnik na uni-mb.si] Poslano: 24. november 2008 11:11 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenija na Baltiku -- Re: Slovenija v Argentini Hvala za vaše zanimivo poročilo. Ob tem samo pomisel: Morda bi lahko v prihodnje ob taki prireditvi pripravili še kako zanimivo literarnozgodovinsko predavanje, npr. o sodobni slovenski književnosti? Vsaj jaz bi se z veseljem odzvala. Z najlepšimi pozdravi prof.dr.Silvija Borovnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 08:52:18 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Nov 2008 08:52:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Tema_za_diplomo_ali_raziskavo_--_Interne tni_feljtonski_roman_--_Knjižni_sejem Message-ID: <80FF921628714562B4AEABDEA6ED0185@P4> Za projekt Popis slovenske pisne kulturne dediščine (http://spikude.pbwiki.com) je treba popisati "zbirko roto literature od leta 1917 do 1980, ki jo hrani Zbirka EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega knjižničnega gradiva NUK. Zbirka obsega pustolovsko, detektivsko, ljubezensko idr. lahko literaturo, ki jo je z obveznim izvodom v tem obdobju zbiral NUK," sporoča Petra Jager iz NUK-a, mentor tega početja, če bi bilo opravljeno za diplomsko nalogo, bi bil pa lahko -- miran. === http://www.pesic.name/index.php -- tedenski internetni feljtonski roman Šaka mraka Milosava S. Pešića. === http://www.knjiznisejem.si -- program 24. slovenskega knjižnega sejma. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 17:10:30 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Nov 2008 17:10:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Zakon_o_univerzi_--_Japonščina_in_sl ovenščina_--_Debatne_kavarne_na_SKS Message-ID: <6AE271F1D1C247F1B3298776C0248A6C@P4> http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/zakon_o_univerzi.doc -- osnutek Zakona o univerzi je v javni obravnavi; pripombe pošljite na rektorat UL. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 25, 2008 12:27 PM Subject: LK, 1. december LK FF vabi na 889. sestanek v ponedeljek, 1. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bosta Barbara Mlakar (prevajalka) in Iztok Ilc (prevajalec, študent podiplomskega študija prevodoslovja FF). Tema predavanja: Problemi zapisovanja in pregibanja japonskega besedišča v slovenščini. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: "Sollner, Anka" Sent: Tuesday, November 25, 2008 11:35 AM Subject: Slovenski knjižni sejem Jutri odpira vrata Slovenski knjižni sejem - http://www.knjiznisejem.si/index.html . Poleg spletne strani vam pošiljam izbor iz bogate ponudbe debatne kavarne. V upanju, da boste pozorni na novosti naših založb in boste posledično tudi sporočali, kaj naj knjižnica naroči, vas do konca tedna vabim, da vas katera izmed razstavljenih knjig tudi zapelje in jo odnesete domov ali pa prinesete v knjižnico. Lep pozdrav, Anka Sreda 26. november 15.00 - Jeziki in medkulturni dialog (Založba Zavoda RS za šolstvo) Potreba po pismenosti v več jezikih [...] med drugim odpira vprašanje večrazsežnosti jezika, in sicer slovenščine, njenih raznoterih vlog v izobraževalnem sistemu v razmerju do dodatnih (tujih) jezikov in do drugih učnih predmetov v izobraževanju. Moderatorka mag. Ljudmila Ivšek, sodelujejo dr. Meta Grosman, dr. Jerca Vogel, dr. Marko Stabej. 14.00 - Literarno prevajanje danes (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) [...] Kakšen je status literarnega prevajanja v založniških programih, bolj ali manj odvisnih od povpraševanja na trgu? In kako se družba odziva na rezultate? Moderator dr. Primož Vitez, sodelujejo Aleš Berger, dr. Vojko Gorjanc, Iztok Ilc, dr. Niko Jež, dr. Martina Ožbot, dr. Štefan Vevar. 15.00 - Razvoj elektronskih knjig (Časopisna hiša Večer) [...] V Debatni kavarni bomo razkrivali prednosti elektronskih knjig ter predstavili Ruslico, prvo založbo elektronskih knjig v Sloveniji. Pobrskali bomo tudi po preteklosti in razvoju internetnega založništva ter se spogledovali s prihodnostjo le-tega. Govorili bomo tudi o težavah, s katerimi se soočajo založniki in avtorji, ter se dotaknili vprašanja zaščite avtorskih pravic. Moderator dr. Miha Kovač, sodelujejo Helena Grandovec (urednica Večerove e-založbe Ruslica), Zvone Štor (vodja digitalnih programov pri Večeru) in pisatelj Bogdan Novak. 16.00 - Koga morijo slovenski popularni in žanrski pisci? (UMco d.d.) Dr. Andrej Blatnik je za 37. SSJLK izjavil: "Literarni žanri so conditio sine qua non nacionalne suverenosti." Pred to izjavo in po njej smo Slovenci izdatno prevajali tujo popularno in žanrsko literaturo. Merjeno z višino avtorskih honorarjev so se slovenske pisateljice in pisatelji v zadnjih 30 letih skrčili na četrtino svoje nekdanje velikosti. Zakaj slovenska mladež preneha brati v 7. razredu in zakaj so na vrhu knjižničarskih in knjigarniških lestvic sama tuja imena? Zakaj "hrvaški Janko Kos" in angleški dobitnik Bookerja pišeta kriminalke, Drago Jančar in Milan Dekleva pa ne? In zakaj odgovor, da smo premajhen trg, ni več noben odgovor? [...] V debato bodo vpleteni Sergej Verč, Marcel Štefančič jr. idr. Petek 28. november 14.00 - Grozljivo v pravljicah in pripovedkah (Center za slovensko književnost) [...] Moderator Brane Mozetič, sodelujeta Svetlana Makarovič, Karmen Šterk. 15.00 - Bralec 21. stoletja (EPTS d.o.o.) [...] Bo papir zaradi ekologije in tehnološkega napredka neprimeren in predrag medij? Ali je sploh še pomembno, v kakšni obliki bodo vsebine? Nekdo je izjavil: >vsebina nastaja v glavi in gre v glavo<; vse ostalo je nepomembno. Moderator dr. Manca Košir, sodelujejo Samo Rugelj, dr. Miran Hladnik, Valentina Smej Novak, dr. Mirjam Milharčič Hladnik. 16.00 - Odstiranje literarne identitete evropskega romana (Modrijan založba) [...] So evropski projekti vseh vrst nasilje nad posameznimi narodi? Gre za proces, ki je za Evropo nujen? Kakšen je njegov cilj in kakšno Evropo si pravzaprav želimo? [...] Moderator dr. Gašper Troha, sodelujeta Jaroslav Skrušny in Nives Vidrih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 22:58:28 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Nov 2008 22:58:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Razprodaja_knjig_pri_Beletrini_--_Re=3A_ Japonščina_in_slovenščina Message-ID: <03A4A14930D347CEB42A3D3B2589E1D3@P4> From: "Sollner, Anka" Sent: Tuesday, November 25, 2008 9:42 AM Subject: FW: Razprodaja zalog - Beletrina Razprodaja bo 3. in 4. decembra med 14.00 in 18.00 na Topniški 33, kjer je naše skladišče, to je v pritličju rjavega študentskega doma. Vec o knjigah lahko najdete na http://www.studentskazalozba.si Lep dan vam zelim Jelka Različni avtorji: ŽENSKA V TISKU (S)** Matija Ogrin: LITERARNO VREDNOTENJE NA SLOVENSKEM Miha Alujevič, Špela Stres, Martina Šiler: MLADA DRAMATIKA Miran Štuhec: NARATOLOGIJA MED TEORIJO IN PRAKSO itd. itd. itd. === From: "Andrej Szurla" Sent: Tuesday, November 25, 2008 11:41 PM Subject: Japonina in slovenina V veseljaški podaljšani december morda sodi tudi tale ne ravno smrtno resno mišljen dodatek k predavanju o pregibanju japonskega besedišča v slovenščini: ustrezno filmsko afektirano(!) in seveda glasno preberite končnice spregatvene paradigme od ednine preko množine do dvojine, pa dobite "dokaz" za sorodnost obeh jezikov ali celo izvor enega izmed njiju v drugem: (-m -š -= -mo -te -jo -va -ta -ta) Jasno, da je neumno, a kot mnemotehnična asociacija pri učenju osebnih glagolskih oblik se na lektoratu kar obnese :-) Lep pozdrav iz Švejkove dežele, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 25 23:38:26 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Nov 2008 23:38:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Izredni_občni_zbor_SD_Ljubljana Message-ID: From: "Marija Leskovar" Sent: Tuesday, November 25, 2008 11:33 PM Spoštovane članice in cenjeni člani Slavističnega društva Ljubljana! Vabim vas na izredni občni zbor SD Ljubljana v torek, 9. decembra 2008, ob 17. uri v učilnici 126, Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1, Ljubljana DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovitelja zapisnika 2. Poročilo o delu Upravnega odbora SDL v letu 2006-08 3. Poročilo o finančnem poslovanju društva 4. Poročilo Nadzornega odbora 5. Razrešitev starega Upravnega in Nadzornega odbora ter izvolitev in potrditev novega 6. Program nadaljnjega delovanja društva 7. Razno Pričakujem, da se boste občnega zbora udeležili v velikem številu, saj je pred nami veliko novih izzivov. Do snidenja vas lepo pozdravljam. Ljubljana, 25. 11. 2008 Marija S. Leskovar, za UO predsednica SD Ljubljana OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN: http://www.sdlj.si Pišite nam na e-naslov: slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 26 16:16:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Nov 2008 16:16:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Teden_UL_na_FF_in_drugje_--_Popravek_o_r azprodaji_knjig_Študentske_založbe Message-ID: <8E51193D64E74C59864C4776AB893A49@P4> From: "Zajc, kristina" Sent: Wednesday, November 26, 2008 1:20 PM Subject: Na FF in UL v Tednu Univerze (1. - 5. 12. 2008); Vabljeni! Ponedeljek, 1. 12. 2008 - Dan FF 10:00 - Predstavitev knjige dr. Bogomirja Mihevca (UL) 10:00 - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF: Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (avla FF) 11:00 - Odprtje razstave (AMSU) (UL) 12:00 - Odprtje Eko-točk na FF (avla FF) 13:00 - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF: Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (predavalnica 1, pritličje FF) 14:00 - 200-letnica rojstva dr. Janeza Bleiweisa (VF) 16:00 - Podelitev odlikovanja Red vzhajajočega sonca (''The order of the Rising Sun'' - ''Gold Rays with Rosette'') red. prof. dr. Andreju Bekešu (avla FF) 19:30 - Center za pedagoško izobraževanje FF; Slavnostna podelitev potrdil o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe (pred. 2, FF) Torek, 2. 12. 2008 10:00 - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF: Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (avla FF) 11:00 - Slavnostna seja senata (UL) 13:00 - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF: Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (avla FF) Sreda, 3. 12. 2008 11:00 - Podelitev Prešernovih nagrad za študente, svečanih listin najboljšim študentom in priznanj študentom za obštudijske dejavnosti UL 15:00 - Podelitev Prešernovih nagrad FF (Modra soba/V. nadstropje) 17:00 - podelitev priznanj Maksa Samca (FKKT) Četrtek, 4. 12. 2008 11:00 - Podelitev nazivov >zaslužni profesor< (UL) 18:00 - Besedna postaja; predstavitev knjige >Neškropljene limone< dr. Mihe Pintariča (Knjigarna FF) Petek, 5. 12. 2008 10:00 - Imenovanje rednih profesorjev (I) (UL) 12:00 - Imenovanje rednih profesorjev (II) (UL) === From: miran.hladnik na guest.arnes.si From: "Sollner, Anka" From: Jelka Ciglenečki [mailto:Jelka.Ciglenecki na zalozba.org] Sent: Wednesday, November 26, 2008 9:04 AM Subject: popravek Razprodaja naslovov Študentske založbe, ki jih omenja sporočilo na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002775.html , bo 3. in 4. decembra med 14.00 in 18.00 na Topniški 33, kjer je skladišče Študentske založbe, v pritličju rjavega študentskega doma. Več o knjigah lahko najdete na http://www.studentskazalozba.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 27 10:24:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 27 Nov 2008 10:24:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Portal_za_besedilno_analizo_--_Re=3A_Obd obja_--_Slovenske_knjižnice_v_Italiji Message-ID: http://portal.tapor.ca -- Text Analysis Portal for Research (TAPoR) in projekt CATMA (Computer Assisted Text MarkUp and Analysis) se iz Kanade zrcalita na Univerzo v Hamburgu. === http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/obdobja%2027/index.html -- posnetki z otvoritve 27. Obdobij (foto M. Rebolj). === From: "Marijanca Ajša Vižintin" To: From: NSK GO [mailto:damir.feigel na kp.sik.si] Sent: Monday, November 24, 2008 11:07 AM Subject: Slovenci v Italiji Spoštovani, želimo vas seznaniti o razmerah, v katerih delujejo slovenske ustanove v Italiji. Pred kratkim je italijanska vlada sprejela sklep, s katerim bo v naslednjem triletju drastično skrčila obseg državnega financiranja osrednjih slovenskih kulturnih ustanov v Italiji, ki bodo v letu 2011 prejele le 40% dotacij v primerjavi z letom 2008. To dodatno in dramatično krčenje finančnih dotacij sledi obdobju zadnjih 18. let, v katerem so slovenske kulturne ustanove v Italiji že tako prejemale vedno enake prispevke ne glede na inflacijo, kar je močno omejilo ne le njihove razvojne možnosti, ampak tudi obseg rednega delovanja. Z novim obsežnim krčenjem državnega financiranja pa bo zelo resno ogrožen sam obstoj slovenskih kulturnih ustanov. Prvič po obdobju fašističnega zatiranja slovenske besede bo ta ukrep lahko privedel do ponovnega zaprtja slovenskih kulturnih središč in do prisilnega >kulturnega molka< Slovencev v Italiji. Zato pozivamo slovensko kulturno in politično javnost, da dvigne svoj glas in odločno podpre zahteve Slovencev v Italiji, da se omogoči obstoj in razvoj slovenskega jezika in kulture v Italiji. [...] Obenem vas vabimo, da obiščete stojnico založb ZTT, Galeba in Mladike, ki bodo prisotne na 24. slovenskem knjižnem sejmu in vam bomo rade volje posredovali več informacij o stanju slovenske skupnosti v Italiji. Za katero koli pojasnilo smo vam na razpolago. Lep pozdrav Knjižničarke Narodne in študijske knjižnice Slovenska knjižnica D. Feigel Biblioteca slovena D. Feigel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 30 19:38:11 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 30 Nov 2008 19:38:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Jurčič_na_Wikiviru_--_Razpis_za_znan stvene_sestanke_--_Magistrantka Message-ID: <8884FABB7CBC46D5A0531BDC727EDFC3@P4> Jurčičev opus je skoraj v celoti na spletu (http://sl.wikisource.org/wiki/Josip_Jur%C4%8Di%C4%8D). V zadnjem paketu prihajajo v popravljanje na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Za_urejanje) naslednja njegova besedila: Josip Jurčič, Cvet in sad Josip Jurčič, Deseti brat Josip Jurčič, Doktor Zober Josip Jurčič, Golida Josip Jurčič, Grad Rojinje Josip Jurčič, Hči mestnega sodnika Josip Jurčič, Moč in pravica Josip Jurčič, Nemški valpet Josip Jurčič, Rokovnjači Josip Jurčič, Sosedov sin Josip Jurčič, Spomini starega Slovenca Josip Jurčič, Tihotapec Josip Jurčič, Tugomer Josip Jurčič, Veronika Deseniška Na projektni strani (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) je nov seznam digitaliziranih knjig sodobnih avtorjev, od katerih (še) nimamo dovoljenja za objavo, pa bi ta dovoljenja želeli pridobiti. Študentje, ki bi si želeli višje ocene, jo lahko pridobite z delom za Wikivir. Svoje ime, naslov popravljenega dela in njegov obseg v besedah vpišite pod ime predmeta na http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Študentsko_popravljanje_za_višjo_oceno. Učitelji, željni sodelovanja, vpišite naslove predmetov, pri katerih ponujate bonus za postavljanje besedil na splet. -- miran === http://www.arrs.gov.si/sl/infra/sest/razpisi/08/razp-znan-sest-09.asp -- razpis za financiranje znanstvenih sestankov. === From: "Marijanca Ajša Vižintin" To: Sent: Thursday, November 27, 2008 2:29 PM Subject: magister, magistra - magistrant, magistrantka - magistrand,magistrandka Na težavo me je opozorila kolegica, ki je dobila vabilo "na slavnostno podelitev magistrandov in magistrandk". SSKJ (1975) navaja: magister, magistra. Pravopis (ZRC 2001) navaja: magister, magistra - magistrand, magistrandka - magistrant, magistrantka. Zanima me, odkod tri poimenovanja za isti naziv (predvsem, zakaj "d"). Mi lahko kdo razloži ta pojav? Potrebujem tudi nasvet, kaj uporabljati. Hvala za pojasnila, Marijanca Ajša Vižintin From jaka na jaka.org Mon Dec 1 01:23:33 2008 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Mon, 01 Dec 2008 01:23:33 +0100 Subject: [SlovLit] e-literatura Message-ID: <49332E85.9010109@jaka.org> pozdravljeni, pravkar sem končal novo delo e-literature, ki združuje vremenske podatke iz Ljubljane (kjer živim) in žvrgolenje iz skupnosti Twitter (orodje za mikrobloganje - do 255 znakov dolga spletna sporočila prijateljem in drugim zainteresiranim: http://twitter.com/ ), ki se nanaša na isto vremensko stanje (kjerkoli se že nanaša avtor zapisa na Twittru) Delo je na naslovu: http://www.jaka.org/2008/and-your-hair/ samo v angleščini je iz preprostega razloga, ker v Sloveniji ni storitve, ki bi omogočala isto, čeprav je blizu temu http://koornk.com zadeva sicer izhaja iz http://www.jaka.org/2008/skustrana/index.php ki zdajle pravi Je oblačno, dež ? in ti si skuštrana. In če pogledam skozi okno, bo kar držalo :) Zadevi se splača pogledat večkrat v daljšem časovnem razmiku, da se vmes spremeni vreme, ki sodoloča vsebino besedil(a). No, toliko iz sveta e-literature, lep pozdrav, Jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 2 07:27:32 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Dec 2008 07:27:32 +0100 Subject: [SlovLit] Breda Smolnikar -- Bombaj in Kalkuta -- Odprta vrata Nuka Message-ID: <4194F8C033804C25B4DA8B5A115C69B2@P4> From: "Breda Smolnikar" To: Sent: Monday, December 01, 2008 3:17 PM Subject: Fw: 1. kino jam session Morda Vas bo danes (dne 1. 12. 2008 od 18.00 do polnoči) zanimal večer, ki ga prirejajo na Metelkovi v Ljubljani (Klub Gromka) in kjer bom sodelovala. - Zmeraj sem si želela, da bi ljudje, ki bi brali moje knjige, govorili: Tak bi bil pa lahko jaz ... Ali pa: Takšen pa ne bi hotel biti ... Pridite, da boste tudi Vi lahko rekli enega od teh dveh stavkov. Breda Smolnikar P. s.: Lahko pa pridete tudi v četrtek ob 18 h v Kino Dvor, kjer bova z Vladom Škafarjem poskusila zamejevati domišljijo z resničnostjo in po najinem pogovoru prikazati še Vladov film. === From: "Miha Rus" Sent: Monday, December 01, 2008 2:53 PM Subject: Mumbaj ali Bombaj, Kolkata ali Kalkuta V našem časopisju se vse bolj pojavljata prva zapisa, včasih tudi z drugo obliko v oklepaju (npr. v Delu, v Žurnalu 24 ur). Nove oblike v Indiji uveljavljajo indijski nacionalisti, vendar se npr. Bombaj še trdno drži npr. v imenih ustanov. V SP2001 najdemo le stari obliki Bombaj oz. Kalkuta. Kako naj se ravnamo za slovenščino: naj se orientiranom po vse bolj uveljavljeni rabi novih oblik vsaj v časopisju in (menda) tudi na televiziji in radiu. Hvala za vsakršno pomoč. Lp, Miha Rus === From: "Helena Drewry" Sent: Monday, December 01, 2008 1:58 PM Subject: NUK - PODELITEV TRUBARJEVIH PRIZNANJ - DAN ODPRTIH VRAT Ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, 3. decembru, smo se tudi letos že tradicionalno odzvali povabilu Ministrstva za kulturo in ob >Dnevu odprtih vrat v slovenski kulturi< pripravili večje število kulturnih dogodkov, ki bodo potekali skozi ves dan vse do 20.00, ko bomo vrata NUK za obiskovalce tudi zaprli. [...] 10.00 - 10.30: predstavitev Digitalne knjižnice Slovenije 10.30 - 11.00: predstavitev Mrežnika in DiKUL 11.00 - 12.30: vodeni ogled NUK + predstavitev Zbirke tiskov Slovencev zunaj meja RS 15.30 - 16.00: predstavitev Digitalne knjižnice Slovenije 16.00 - 16.30: predstavitev Mrežnika in DiKUL 16.30 - 18.00: vodeni ogled NUK + predstavitev Zbirke tiskov Slovencev zunaj meja RS 18.00-18.30: odprtje razstaveMatjaž Kmecl, Trubar pred slovensko procesijo< (monodrama v izvedbi Anatola Šterna) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 2 12:29:51 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Dec 2008 12:29:51 +0100 Subject: [SlovLit] Wikidelavnica -- Muralizem in feminizem Message-ID: <29D36ED1D5BA45AF8A54DE61FD840511@P4> Dragi oddelčni, fakultetni in slovlitovski kolegi, enkrat je že bilo, drugič pa bo v ponedeljek 8. decembra med 14.00 in 16.00 v Modri sobi FF v 5. nadstropju na Aškerčevi 2 v Ljubljani: kazal bom, kako se dajejo besedila na Wikipedijo in na Wikivir, kako se urejajo in kako v njunem okolju oblikovati seminarski program in vaje. Vabljeni. -- miran === From: "Melita Hajdinjak" Sent: Tuesday, December 02, 2008 11:48 AM Subject: Klubski večer DUP - 04. 12. 2008 Spoštovani člani, spoštovani kolegi! Dovolite mi, da Vas povabim na klubski večer DUP, ki bo v četrtek, 4. decembra 2008, ob 18. uri v prostorih našega doma na Reber 11 v Ljubljani. Prof. Lev Kreft bo imel predavanje z naslovom Muralizem in feminizem: Diego Rivera in Frida Kahlo. Lep pozdrav, prof. France Mihelič, predsednik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 2 22:24:08 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Dec 2008 22:24:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Gornik_in_planinka_še Message-ID: <39712C3D7BE04690880EBC388B3F52F0@P4> Zdaj ko je PZS umaknila bedasti napotek o dosledni uradni rabi besede planinski namesto gorniški, je mogoče čas za mirnejši premislek o "jezikovni politiki" Planinske zveze Slovenije. Za izhodišče naj mu bo Aleševo neodgovorjeno vprašanje na Slovlitu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002747.html), "ali vemo za podoben primer prepovedovanja besed/e". Odgovarjam, da smo na razne jezikovne zapovedi in prepovedi pravzaprav precej navajeni, o čemer priča že veliko veselje, s katerim vedno znova pospremimo izid novega pravopisa, in izrazi nelagodja, kadar se pravopis izogiba povedati, kaj je dvoljeno in kaj ne. Drugi tip prepovedovanja zadeva rabo tujih jezikov v javni komunikaciji. Medtem ko pravopisne prepovedi nimajo pravnih posledic, jih ta že ima: novinar je bil kaznovan, ker si je za naslov članka v časopisu izvolil angleščino. Še hujš so reakcije podjetij, kadar se jim zazdi, da kdo narobe uporablja njihova zaščitena imena. Četrti tip prepovedi zadeva rabo besednih zvez in simbolov, ki bi utegnili vzbujati rasistično nestrpnost, npr. kljukastega križa. Nekatere od teh prepovedi se nam zdijo smiselne, druge nore (npr. prepoved imena Makedonija za nekdanjo jugoslovansko republiko), nekatere se uveljavljajo skozi pravne sankcije, druge potiho, samocenzurno (npr. izločitev seksualnega izrazja v iskalnikih na nekaterih spletiščih). Najbolj odmevne so verjetno prepovedi registriranih imen izdelkov v farmaciji in prehrambeni industriji. Z imenom tokaj ali šampanjec smejo opremiti steklenico samo proizvajalci na specifičnem območju in podobno strogi bomo mi s cvičkom, ko postane zares svetovno slaven :) Komaj se še spominjamo prepovedi imena deit za osvežilno pijačo, bolj sveže pa nam je v bolečem spominu zapoved pisanja evropske valute z eu namesto z ev, pa čeprav je to proti slovenskemu pravopisu. Kadar smo v stiski med dvema navzkrižnima prepovedima, tisto pravopisno in tisto pravno, se iz strahu pred kaznijo podredimo pravni. Nazaj k planincem in gornikom. Planinska zveza Slovenije ima status društva, Zakon o društvih pa ima menda v 10. členu natančna določila o imenih, ki tepe tudi naše stanovsko društvo, Slavistično društvo Slovenije, pardon, Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije, saj staro ime Slavistično društvo Slovenije ne ustreza zakonskim določilom in ga v uradni komunikaciji ne bi smeli uporabljati. V zakonu je zapisano tudi, da je intervencija države na tej točki možna, "kadar nastopijo motnje v upravljanju društva", v 55. členu pa so predvidene tudi globe za tista društva, ki ne uporabljajo samo svojega uradnega imena. Skratka, z imeni v pravni državi ni šale. Domnevam, da so imeli pri PZS v mislih ta zakon, ko so šli nespretno branit ime in čast planincev v uradni rabi. Način, ki so si ga izbrali za obrambo tradicionalnega večinskega in krovnega izraza planinstvo proti agresivnejšemu izrazu gorništvo, je bil slovensko zadrt in kontraproduktiven. Redkejši in elitnejši izraz gorništvo zelo dosledno in zelo ponosno uporablja bolj športno zagrizena manjšina med planinci in se z njim zavestno odlikuje od tiste nestremljive planinske večine, katere pot v hribe se konec tedna zaključi z žganjem in čajem v planinski koči. Seveda bomo še naprej uporabljali obe besedi in zraven celo paleto sorodnih izrazov, pač glede na vrsto planinske dejavnosti, ki jo bomo jemali v misel. Manj pa je svobode pri izbiri krovnega ali zbirnega izraza. Ah ne, nikakor ne brez številnih izjem, vendar dovolj prepoznavno meja med gorečimi borci za gorništvo kot zbirni izraz na eni strani in borci za planinstvo na drugi strani ustreza meji med desnimi in levimi Slovenci. Ker je na desni več deklarativnega samobitnostnega čustvovanja, je posameznim domoljubom ob izrazu planinstvo nelagodno še zato, ker imajo podoben izraz planinar tudi Hrvatje in bi se lahko bognedaj zdelo, da smo ga v ilirski evforiji 19. stoletja prevzeli od njih. Zato se bomo na tej točki očitno, ja, žal spet, še vedno, delili na Črtomirjeve in Valjhunove, na Trubarjeve in Hrenove, črne in rdeče ... -- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Dec 3 09:28:26 2008 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Wed, 3 Dec 2008 09:28:26 +0100 Subject: [SlovLit] Promocija znanosti v Trstu Message-ID: <20081203_082826_094082.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredisce Koper in Fakulteta za humanisticne studije Koper, Narodna in studijska knjiznica ter Slovenski raziskovalni institut organizirajo javno predstavitev in okroglo mizo z naslovom PRE-MISLITI SKUPNI SLOVENSKI ZNANSTVENI PROSTOR, ki bo v cetrtek, 4. decembra 2008, ob 17. uri, v razstavni dvorani v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14. Predstavljeni bodo znanstveni dosezki Univerze na Primorskem in slovenskih raziskovalnih ustanov v Italiji pri raziskovanju manjsinskih razvojnih procesov, medetnicnih/medkulturnih odnosov in cezmejnega povezovanja ter primeri sodelovanja v slovensko- italijanskem obmejnem pasu. Na okrogli mizi bo tekla beseda o moznosti razvoja skupnega slovenskega znanstvenoraziskovalnega prostora. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 3 18:41:40 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Dec 2008 18:41:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_šolska_glasila_--_Razpis_vel enjske_književne_nagrade Message-ID: <069BFDAB0E7349A28D3216A272DC0ED0@P4> From: "Miha Mohor" To: Sent: Wednesday, December 03, 2008 3:42 PM Subject: Priročnik Pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti je izšel priročnik Miha Mohorja z naslovom GLASOVI MLADIH in podnaslovom Slovenska šolska glasila in njihovo mentorstvo. Knjiga o šolskih glasilih je prva te vrste pri nas. Avtor je v Glasovih mladih predstavil glasilo kot sodobno metodo učenja in poučevanja ter spregovoril o mentorstvu (praktični napotki - kako ustanoviti osnovnošolsko glasilo, oblikovati uredniški odbor, usposobiti mlade novinarje; tematske številke, literarna glasila, tehnične priprave za tisk in distribucija, glasila na sodobnih nosilcih zvoka in slike; prevajalstvo v šolskih publikacijah). Dotaknil se je tudi razvoja in zgodovinskega okvira te pri nas tako dobro razvite interesne dejavnosti, podrobneje pa se je posvetil dvema glasiloma: osnovnošolskemu z naslovom Odmevi izpod Krvavca in srednješolski Plamenici. Na koncu je predstavil še nekaj otroških publikacij, ki so nastale v družinskem krogu ali v otroških druščinah. Glasove mladih lahko naročite pri Dragici Breskvar, svetovalki za literaturo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (dragica.breskvar na jskd.si). ==== From: "ASOCIACIJA VELENIKA" To: "Slovlit" Sent: Wednesday, December 03, 2008 4:08 PM Subject: KNJIZEVNI RAZPIS ZA VELENJICO 2009 Čaša nesmrtnosti/velenjica 2009 - književna nagrada Akademije Poetična Slovenija in Lirikonfesta Velenje ob slovenskem dnevu poezije in lutk ter 50-letnici mesta Velenje za 10-letni vrhunski pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/književnice, ki v zadnjem desetletju pomembno zaznamuje slovensko poezijo oz. mladinsko dramatiko. Spoštovani slovenski pesniki/pesnice in mladinski dramatiki/dramatičarke, ki ustvarjate vrhunce sodobne pesniške in mladinske poetičnodramske umetnosti v slovenskem jeziku (tako za odrasle kot otroke in mladino), v počastitev slovenskega dneva poezije in lutk ter 50-letnice mesta Velenje v letu 2009 vas prisrčno vabimo k objavi novih, še neobjavljenih avtorskih stvaritev v praznični izdaji književne revije Lirikon21, ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija in bo osrednje pospremila Akademijo Poetična Slovenija 2009, na kateri bomo (enemu izmed 21 izbranih ustvarjalcev, predstavljenih v Lirikonovi revijalni antologiji sodobne slovenske poezije in mladinske poetične dramatike) podelili književno nagrado čaša nesmrtnosti - velenjica 2009. [...] Medtem ko je bila s čašo nesmrtnosti doslej vrednotena izključno poezija za odrasle (prejeli so jo pesniki z več kot desetletnim vrhunskim pesniškim opusom: Andrej Medved, Milan Vincetič in Milan Dekleva), bo nagrada odslej (pod imensko pridruženo velenjico) namenjena tudi vrhunskim poetičnodramskim besedilom za otroke in mladino, oz. književnikom/književnicam, ki v zadnjem desetletju pomembno zaznamujejo sodobno slovensko mladinsko dramatiko. Sosvet za podelitev nagrade bo v letu 2009 (o)vrednotil desetletne vrhunske književne opuse slovenskih književnikov/književnic, ki so med 1999-2008 prepoznavno in pomembno zaznamovali sodobno slovensko poezijo in mladinsko dramatiko z najmanj tremi knjižno objavljenimi pesniškimi zbirkami (za odrasle, otroke ali mladino), oziroma z najmanj tremi knjižnimi ali petimi revijalnimi objavami poetičnodramskih del za otroke ali mladino (neodvisno, ali so bila ta dela uprizorjena ali ne). Kandidati za nagrado morajo imeti v letu 2008/2009 z najmanj eno objavo v reviji Lirikon21 predstavljeno svoje novejše pesniško ali mladinsko poetičnodramsko ustvarjanje, oziroma mora biti njihovo novo/še neobjavljeno delo izbrano v Lirikonovi revijalni antologiji sodobne slovenske poezije in mladinske poetične dramatike (LRA), ki bo osrednje pospremila akademijo s podelitvijo nagrade, promocijsko pa jo bodo prejele splošne slovenske knjižnice, udeleženci Lirikonfesta '09 idr. Kandidati morajo na organizatorjev e-naslov velenjica na gmail.com najkasneje do 8. februarja 2009 priglasiti bibliografijo treh svojih knjižnih del (z letnicami prvih objav), s katerimi kandidirajo na razpisu, za objavo v LRA pa lahko sodelujejo z izvirnimi besedili na največ dveh razpisnih področjih: a) poezija za odrasle (sto verzov v ciklu, pesnitvi ali največ desetih pesmih); b) poezija za otroke in mladino (sto verzov v ciklu, pesnitvi ali največ desetih pesmih); c) poetična dramatika za (najstniško) mladino (v obsegu 30.000 do 40.000 znakov s presledki); č) poetična dramatika za otroke (prednostno besedila/lutkovne igre za otroke med 3 in 7 letom starosti, v obsegu 25.000 do 35.000 znakov s presledki). Na razpis poslana avtorska besedila do konca marca 2009 ne smejo biti objavljena ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, prav tako ne gledališko uprizorjena ali predvajana radijsko, TV ipd. Moralno in pravno so za izvirnost besedil odgovorni avtorji. Besedila morajo biti poslana v računalniškem (Wordovem) zapisu, avtorsko izkazana brez šifre, torej z imenom in priimkom ter obvezno priloženimi osebnimi podatki (naslov bivališča, emšo, št. davčne in bančnega računa, e-naslov, tel./mobi). Uredništvo revije Lirikon21 bo za objavo v LRA izbralo umetniško najtehtnejša besedila 21 avtorjev, in sicer v štirih kategorijah (na posameznem razpisnem področju najmanj dva in največ šest avtorjev). Izbrani avtorji bodo v letu 2009 vabljeni na Lirikonovo degustacijo poezije oz. Lirikonfest. Izmed objavljenih avtorjev, ki ustrezajo kriterijem razpisa, bo strokovno-umetniški sosvet izbral dobitnika nagrade (brez predhodnih nominacij/nominirancev). Akademija s podelitvijo nagrade bo 21. marca '09 v Velenju. Vrednost nagrade v jubilejnem letu mesta Velenje znaša 5.000 evrov (izkazano z umetniško skulpturo ak. kiparja Jurija Smoleta, ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovi književniški rezidenci in denarno). Nagrada vključuje pravico do objave oz. uprizoritve nagrajenčevega predstavitvenega dela (objavljenega v LRA-09) za potrebe promocije APS, nagrade in nagrajencev. Članstvo v uredništvu revije Lirikon21 ali sosvetu za podelitev nagrade izključuje možnost sodelovanja na razpisu. Večletna glavna pokrovitelja Akademije Poetična Slovenija sta Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Velenje. Organizator vabi k sopokroviteljstvu akademije mednarodno ugledno organizacijo, ustanovo ali podjetje. Partnerska organizatorja Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika bosta v letu 2009 v programu Lirikonfesta (pomladnega festivala liričnih umetnosti v Velenju) mdr. že šestič podelila mednarodno Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, ob 8. Herbersteinskem srečanju književnikov pa tradicionalno podelila Lirikonova zláta za vrhunske revijalne prevode poezije v slovenščino ter najtehtnejši književni esej na evropsko aktualno temo. - Podrobnejše informacije o razpisih bodo objavljene v novoletni izdaji Rp. Lirikon21 in na www.lirikonfest.si. Organizatorja Akademije Poetična Slovenija Književna asociacija Velenika Ustanova Velenjska knjižna fundacija V Velenju, 3. decembra 2008 From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 4 08:43:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Dec 2008 08:43:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Osmega_z_Osmim_--_=C8etrtega_=2E=2E=2E_s _šestimi_albumi_=2E=2E=2E_in_s_štirimi_klasiki Message-ID: <963E73AE831C4D7D8B4C9D368B324DFD@P4> From: "Durda Strsoglavec" Sent: Wednesday, December 03, 2008 10:20 PM Subject: vecer z Bareticem >OSMEGA Z OSMIM< Drustvo slovenskih knjizevnih prevajalcev vabi na SRECANJE s hrvaskim novinarjem in priznanim knjizevnikom RENATOM BARETICEM, ki ga najbolj poznamo kot avtorja romana >Osmi poverjenik<, za katerega je bil na Hrvaskem veckrat nagrajen, z njim pa je navdusil tudi slovensko bralstvo. Pogovor, v katerem se bomo seznanili se z drugim opusom g. Baretica, bo vodila prevajalka njegove uspesnice >Osmi poverjenik< v slovenscino Durda Strsoglavec, vecer pa bodo popestrili tudi studentje hrvascine z branjem odlomkov iz del g. Baretica. Pridruzite se nam v ponedeljek, 8. decembra 2008, ob 19.00 uri v prostorih sedeza DSP in DSKP na Tomsicevi 12 v Ljubljani. Po prireditvi bo v teh prostorih tudi skromna pogostitev. Prijazno vabljeni! Matej Hribersek === From: "Marija Sotnikova Štravs" Sent: Wednesday, December 03, 2008 9:38 PM Subject: Slike s slovenistične ekskurzije v Nemčijo Slike z ekskurzije v Nemčijo med 27. in 29. novembrom 2008 si lahko ogledate tukaj: http://picasaweb.google.si/hrepeneca/Ulm# http://picasaweb.google.si/hrepeneca/Tuebingen# http://picasaweb.google.si/hrepeneca/BadUrach# http://picasaweb.google.si/hrepeneca/Derendingen# http://picasaweb.google.si/hrepeneca/Stuttgart# http://picasaweb.google.si/hrepeneca/Augsburg# - pa še nekaj malega iz Augburga. Lep pozdrav, Marija === Poštimano na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Stanko Vraz, II. Djulabije, 1837 Miroslav Malovrh, Zadnji rodovine Benalja, 1909 Josip Jurčič, Cvet in sad, Deseti brat, Golida, Moč in pravica, Grad Rojinje, Doktor Zober Ivan Zorec, Stiški svobodnjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 4 19:03:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Dec 2008 19:03:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Od_zahoda_=2E=2E=2E_in_od_Soče_--_Bo žična Message-ID: <85A030AF1260410C98DA2FBF06254123@P4> http://code.google.com/p/text-pair/ -- PAIR, program za identifikacijo podobnih pasusov v obsežnih besedilnih zbirkah. Bi ga kdo preizkusil na slovenskih leposlovnih besedilih (npr. pri Cankarju, ki ima veliko variiranja na isto temo!) ali na diplomskih nalogah? http://its.unc.edu/tl/infobits/bitnov08.php -- novembrska številka ameriške univerzitetne revije Infobits prinaša članke o vplivu novih medijev na izobraževanje, omrežnih tečajih, avtorskih pravicah in modelih digitalne znanstvene komunikacije. === Časopis Soča 1871--1905 v slovenski elektronski knjižnici DLib: http://www.dlib.si === http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Bozicna_24bit_rdecaa.mp3 -- Jernej Brence je ob pomoči Janija Kovačiča ter gospodov Artača in Godlerja napravil tole voščilo ob prvem 45-letnem ciklusu predaje blejskega otoka cerkvi. Vseeno se veselite v decembru, januarja bo že druga pesem. -- Jani Kovačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 8 16:52:29 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 8 Dec 2008 16:52:29 +0100 Subject: [SlovLit] Petelinji zajtrk v Trstu Message-ID: <501B2C2812934C73BB6E1BAFA9876AA4@ff.unilj.si> From: Jan Zoltan Sent: Saturday, December 06, 2008 8:45 PM Subject: Petelinji zajtrk v Trstu Še preden smo uspeli premestiti vsa predavanja in seminarje iz edine predavalnice na Filozofski fakulteti v Trstu, ki je opremljena za predvajanje filmov, ter zagotovili, da bosta dekanja in predstojnik oddelka pozdravila prireditev in odpravnika poslov z generalnega konzulata Republike Slovenije, je bilo potrebno razmisliti kakšne vsebinske razsežnosti dati predvajanju slovenskega filma v mestu, v katerem je utečenih vsaj šest rednih filmskih festivalov in v katerem so bili vsi ponujeni filmi že predstavljeni. Poleg tega se v adventu tudi na naši fakulteti druga preko druge vrstijo številne privlačne prireditve, od žive afriške glasbe do različnih alternativnih oblik umetniškega ustvarjanja. Tako smo se odločili za eno >gala< javno predstavitev, ostale filme pa smo/bomo vključili v redno dejavnost lektorata. Ker nam je uspelo priti do življenjskega prostora (to je predavalnice) le v dopoldanskih urah, pa tudi zaradi drugih razlogov, smo prireditev izkoristili tudi za >poklicno usmerjanje< maturantov slovenskih licejev v Trstu. Povabili smo jih, da si poleg >naših > študentov in kolegov z drugih fakultet ter Visoke šole za prevajalce in tolmače ogledajo film in istočasno spoznajo možnosti študija slovenščine in druge dejavnosti slovenistične katedre na naši fakulteti (za dijake so v ta namen pripravili tudi nekaj pisnega informativnega gradiva). Prireditve v četrtek, 5. 12. 2008, se je udeležilo okrog 200 obiskovalcev, tako da v predavalnici do mala ni bilo prostega sedeža. V svojem uvodnem pozdravu je predstojnik stolice za slovenski jezik in književnost prof. Miran Košuta opozoril na razsežnosti projekta in na uspeh Petelinjega zajtrka, ki dokazuje >zdravje< slovenske literature in filma. Svoj pozdrav je prinesla tudi dekanja tržaške leposlovne in filozofske fakultete prof. Cristina Benussi, ki je izrazila zadovoljstvo nad številno prisotnostjo mladih, saj je po njenem mnenju ravno v tem času humanistična kultura potrebna novega zagona. Za slovenskega konzula Božidarja Humarja je včerajšnja pobuda potrdila, da smo vsi narodi zahodne in srednje Evrope povezani v skupno usodo, kjer se prepletajo kulture in jeziki, medtem ko je direktor oddelka za tuje književnosti, komparativistiko in kulturne študije prof. Marco Piccat poudaril, da je smisel tržaške univerze v tem, da je glas večkulturnega teritorija, kjer ima slovenščina pomembno besedo. Na javni prireditvi smo se tudi iskreno zahvalili za podarjenih sedem redkih knjižnih izdaj v razponu med letoma 1905 in 1972 iz knjižnice Antona Lavrenčiča, ki jih je oddelku poklonila hči Devana Lavrenčič, tržaška slovenska znanstvenica, ki že več desetletij živi in dela v Rimu, a ni pozabila na svoje korenine, jezik in kulturo, kot tudi ne na druge jezike in kulture. Trdno namreč stoji za načelom, da je treba študirati matematiko in znanstvene predmete, obenem pa ne zanemarjati zgodovine, materinščine in drugih jezikov. Znanje le-teh je namreč pogoj, da se človek približa izbranemu znanstvenemu področju, je povedala. Prireditev je imela večji odmev tudi v sredstvih javnega obveščanja, saj je o njej trikrat poročal Primorski dnevnik, nekateri drugi časopisi in elektronski mediji, vključno s koprsko in tržaško televizijo. Naklonjenost in sodelovanje konzulke Bojane Cipot je presegalo običajno naklonjenost in se ji zato še posebej zahvaljujemo. V pogovorih po prireditvi je vzklilo še nekaj zamisli, kako izkoristiti ponujene priložnosti in kako poglobiti že utečeno sodelovanje. P. S. V petek, 6. 12. 2008 je uspešno zagovarjala svojo tezo GORIŠKA MATICA IN NJEN DOPRINOS K SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI (1919-1939) Elena Leghista in sedemčlanski senat ji je podelil najvišjo možno oceno. Vsem kolegicam in kolegom naj mavrične lučke z radostjo razsvetljujejo napovedujoče se praznike. Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 9 08:48:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Dec 2008 08:48:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Jurčič_Kersnik_Tavčar_Kos eski_Cimperman_Jaklič_Erjavec_Malovrh _pa_rokovnjači_--_Trdina_in_Finžgar_v_angleš čini Message-ID: <8F440D37468A4717B8AF21BF83321510@P4> Popravljeno na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Josip Jurčič: Tihotapec, Spomini starega Slovenca, Hči mestnega sodnika, Sosedov sin, Nemški valpet, Tugomer, Veronika Deseniška Jurčič-Kersnik: Rokovnjači Ivan Tavčar: Grajski pisar Jovan Vesel Koseski: Pesmi Miroslav Malovrh: Pod novim orlom, 1904 (roman o Francozih na Slovenskem) Pesmi Josipa Cimpermana Fran Jaklič: O, ta testament, DiS 1900 Fran Erjavec: Zgubljen mož, SG 1864 Za pretipkati: http://sl.wikisource.org/wiki/Rokovnja%C5%A1ko_besedilo -- Rokovnjaško besedilo iz Jutra 1935. === From: "Nina Štampohar" To: Sent: Tuesday, December 09, 2008 8:14 AM Subject: FW: TRDINA AND FRANZ FINZGAR Spoštovani, kot slovenistka vestno (in z užitkom, moram reči) že leta spremljam delovanje slovlita. Velikokrat ste mi razrešili kakšen meglen pogled na - marsikaj. Tokrat jaz rabim vašo pomoč. Pripenjam spodnje pisanje, ki ga je na našo službo (Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto) poslal gospod Paul Dragovan iz ZDA. Me lahko kdo usmeri, da mu odgovorim? Hvala, lep dan, Nina Kulturni center Janeza Trdine www.kcjt.si > From: Paul Dragavon [mailto:pauldragavon na gmail.com] > Sent: Saturday, December 06, 2008 7:12 AM > Subject: TRDINA AND FRANZ FINZGAR > > I lived in Novo Mesto with my wife and daughter in 1990-91. > It was an exciting and dangerous time for us and our relatives. > > The war came right to Ceglnica, right where we lived, near the > railway station. A JNA fighter plane flew by our house and shot > at the rail way area. > > I am looking for two books which were not translated in English > at that time. They are > > Janez Trdina book Izbrano Delo which includes Bajke in > Povesti and O Gorjancih. These are the stories and fables > that he gathered oh walks across Bela Krajina. I'm interested > in this because all my Grandparents came from the villages there > though they probably would never have met. They finally did meet, > over the years in Northern Minnesota in the Iron Mining area. > > The second translation I am looking for os Fraz Finzgar's, Pod > Svobodnim Soncem. Do you know anything about these two books? I > would appreciate any help you could give me. Thank you. Sincerely > Paul Dragovan in California... --- Cobiss najde med prevodi samo Trdino: Myths and Tales about the Gorjanci: 8. The Dead Copse / Janez Trdina; Translated by Nada Grošelj. V: Litterae slovenicae. ISSN 1318-0177. Letn. 43, št. 1 (2005), str. 31-35. Gorjanske bajke = Tales from the Gorjanci Hills / Janez Trdina; [izbral in uredil Marijan Dović; angleški prevod David Limon, Maja Visenjak-Limon]. Novo mesto: Goga, 2005. 160 str. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 9 12:56:57 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Dec 2008 12:56:57 +0100 Subject: [SlovLit] E ali P Message-ID: <24A2ABEB1BE14E3C88B28F9384CAE67C@P4> Na letošnjem knjižnem sejmu je bila ena od tem elektronska knjiga, 10. decembra ob 14.05 pa bo na 3. programu Radia Slovenije v Arsovem forumu pogovor o založništvu v elektronski dobi. Tule je povzetek mojih stališč v tej zvezi. Konec knjižne ere napoveduje Samo Rugelj, ko pravi, da je klasična knjiga predraga in da zato izgublja boj s cenejšimi mediji. Vezana knjiga bo še vedno obstajala, vendar bo njena uporaba marginalizirana. Je že. Slovarjev, leksikonov in enciklopedij na papirju ne gleda nihče več, svetovno literarno klasiko berejo študentje na zaslonu, in ko bo čez leto in dan na zaslonu vsa slovenska klasika, vključno s trivialno, bo padla tudi papirnata utrdba domačega literarnega parnasa. Vedno redkeje si lahko privoščimo v osami brati eno samo knjigo, saj moramo vmes mimogrede pokukati v slovar za neznano besedo, v enciklopedijo za neznana dejstva, radi bi se hitro vrnili na podoben pasus, ga primerjali z drugim tekstom ... ker so vsi ti podatki samo en klik stran in ker velik del dneva preživimo za računalnikom, je najbolj udobno, če tudi leposlovje beremo na zaslonu. Ki je v primeru bralnika z elektronskim črnilom seveda majhen in priročen in zdrži tri tedne brez elektrike in ne migota (in se bo kmalu radikalno pocenil :). V tem ni čisto nič tragičnega. Kaj se izgubi? Samo fetišizem medija (ljubkovalni odnos do papirja, dišečega tiska, lepe vezave). Kaj pridobimo? Novo estetiko elektronskega dizajna, ki vodi v fetišizem malo drugačne sorte. Kdor bo še vedno erotično vezan na papir, bo pač kupil isto reč v dragem butiku na papirju, tako kot gre čeveljni fetišist kupit šolne v drago štacuno ali kot gre v špecialno trgovino tisti, ki ga vznemirja usnje. Izgubimo še kaj? Ja, ker je bila knjiga udeležena pri privilegijih svetega (vanjo se ni smelo pisati, ne sme se je sežigati, ne sme biti poceni, pisati smo jo morali z veliko začetnico, ji postavljali spomenik, zahtevali poseben status za njene ustvarjalce), se s prehodom na zaslon zoži področje svetega. Častilni odnos se nadomesti s sproščenim in kreativnim odnosom do besednih artefaktov, omogočili smo si komoden dostop do neprimerno večje količine tekstov, nehierarhičen, emancipatoričen in participativen odnos do literarnih avtoritet in literarnega sistema ter kulturno fleksibilnost. Ugovor je poznan: potem bo vsak lahko objavljal kar koli in kvaliteta knjig bo hudo padla. Oboje je res in dogaja se že zdaj. Na ugovor odgovarjam z vprašanjem: ali je pomembnejša skrb za literarno kvaliteto, ki jo zna ugledati in ceniti peščica literarnih gurmanov, ki jo varno dokumentirajo med platnice literarne zgodovine, ali skrb za kvalitetno in srečno življenje skupnosti, ki ga je mogoče doseči, če ima posameznik v tej skupnosti občutek, da s svojim glasom in delom lahko kaj premakne na boljše? Lastna vsakdanja ustvarjalnost namesto iz lastne negotovosti napajajočega se spoštljivega občudovanja izbranih ustvarjalnih, kritiških, založniških in uredniških avtoritet nima nujno negativnih posledic. Naj bo nezaupljivcem zgled Wikipedija, ki je s spodbujanjem slehernikovega poguma, odgovornosti in kreativne dejavnosti v pičlih nekaj letih postala relevanten globalni informacijski vir. Letošnja modna argumentacija za elektronsko knjigo je ekološke narave, tj. varčevanje s papirjem in z gozdovi, in jo seveda podpišem. Pa bi bil vendarle bolj vesel, če bi kot argument služile druge prednosti eknjige: prosta dostopnost in lahka dosegljivost znanja, neelitnost in vsakdanjost branja (namesto ritualnega, posvečenega branja), saj bo literarni elitist varčevalni argument mirno obšel, češ da si za presežni užitek že lahko privošči tudi nekaj zapravljive papirne tehnologije. Debato na temo elektronske knjige odpirajo založniki in uredniki in literarni profesionalci, ker jim njen pojav drastično niža ceno dela. Bralci so se namreč navadili, da je knjiga na zaslonu precej cenejša od vezane ali celo zastonj. Zaupam iznajdljivosti profesionalcev, da odkrijejo drugačne, novim medijem prilagojene modele trženja in najdejo kupce, ki bodo pripravljeni odšteti mal denar za njihovo robo. Založnik, ki bo hotel preživeti z državno subvencijo, pa se bo moral sprijazniti z družbo, ki se drenja pri subvencijskih jaslih: s socialno ogroženimi marginalnimi skupinami, kmetijstvom, vojsko ...; vitalni del civilizacije se subvencioniranju raje izogne. Literarni zgodovinarji, ki se ukvarjamo s slovensko književnostjo blagopokojnih avtorjev, bomo slej ko prej do njihovih besedil pristopali zastonj. Knjiga, ki jo je treba kupiti, me ne zanima, saj nisem snob, da bi kupoval nakaj, kar lahko dobim zastonj. Plačevanje za knjigo razumem celo kot oviro na poti uresničevanja osnovne človekove pravice biti informiran. Razgledani interesent si bo z želeno literaturo, ki mu jo bodo doma ponujali po previsoki ceni, postregel pri tuji konkurenci: če nam bodo želeli domači založniki zaračunavati za digitalnega Trubarja, bomo pač počakali, da nam pade v roke zastonj v okviru digitalizacije velikih tujih knjižnic, tako kot nas je Google obdaril z Vodnikom, Vrazom, Miklošičem, Kopitarjevim Glagolitom, Murkom, Slomškom itd. (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Stara%20slovenika%20na%20http://books.google.com). Kaj počnemo sami za to, da bi bila knjiga zastonj? (Pod knjigo bomo vedno bolj razumeli samo eknjigo, tako kot s steklenico mislimo v glavnem na plastenke, z računalnikom pa na pisalni stroj in na komunikacijsko napravo.) Od srede 90. let dalje postavljamo na splet slovensko klasiko (http://lit.ijs.si/leposl.html), trenutno preko wikijev (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika, 250 knjig), kjer se lahko angažira slehernik. Za razliko od drugih postavitev se teksti na Wikiviru pri iskanju pojavijo med prvimi zadetki. Če kdo najde v prepisih še napake, jih lahko brez tehničnega znanja sam takoj popravi. V zadnjih dveh letih je veliko novega tudi v Nukovi digitalni slovenski knjižnici (http://www.dlib.si), kjer so digitalizirali Ljubljanski zvon, Dom in svet, Novice, Sodobnost, Sočo, prevode nemških knjig v slovenščino itd. Ne vidim razlogov za tolažljivo misel, da so internetne objave dobre samo za dokumentiranje spremenljivih plasti življenja, za tisto, kar je večno (in taka nespremenljiva, večna naj bi bila človeška narava in tako naj bi bilo lepo slovstvo, kadar govori o naši vedno enaki naravi), pa bo še vedno primernejša klasična knjiga s svojo dokončnostjo. Prvič, človeška narava je še kako spremenljiva; ne spreminjamo se samo socialno, ampak tudi biološko, vsaj toliko kot smo skozi tisočletja s premišljenim kultiviranjem spremenili gensko strukturo krompirja ali koruze. Priseganje na nespremenljivost naše narave je lahko udoben alibi za nevaren sklep, da nam ni treba napraviti nič za njeno izboljšanje (saj smo pod kožo vsi krvavi, kajne, in tako ali tako nobeno prizadevanje ne pomaga nič), in za prelaganje odgovornosti na druge. Drugič, mit večnosti papirja pokaže svojo manipulativno naravo ob dejstvu, da je ravno v tistem obdobju, ki je za formiranje splošne knjižne kulture najpomembnejše, to je v 19. stoletju, papir najmanj obstojen in da nam izvodi časopisov, ki so ustvarili nacijo, razpadajo v rokah, prah pa nam draži oči. Brez digitalizacije bi ostali brez dokumentov o formativni dobi naše nacionalne eksistence. Delo za slovensko elektronsko knjižnico je zasvojljivo. Če že moramo biti z nečim zasvojeni, potem priporočam zasvojenost s slovenskimi digitalnimi knjigami. Ta oblika zasvojenosti ne prinaša dobro samo nam, ampak z njo večamo slovenski (in splošnočloveški) kulturni kapital. Knjižni molji, prekvalificirajmo se. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 9 16:22:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Tue, 9 Dec 2008 16:22:03 +0100 Subject: [SlovLit] E ali P Message-ID: From: Helga Krisper [mailto:helga.krisper na volja.net] Sent: Tuesday, December 09, 2008 3:55 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] E ali P Ej, Miran, kako živahno prepričuješ bralce in knjižni trg - zanj so spremembe gotovo odločilne, morda celo usodne. A tako je, sprememba je tukaj in je tudi hudo prijetna in koristna, zabavna in poučna. Koliko stoletij je zdržala knjiga! Najbrž se ne bo tako kmalu in zlahka in povsem umaknila. Kar se mene tiče, je strojček moj najboljši prijatelj in vse ve (včaaih si tudi kaj izmisli, seveda), a v tihem večeru se v mehkem naslanjaču vendarle z užitkom posvetim papirju, ki mi s črkami ne sveti premočno v oči in mi dovoli tudi kratke postanke za premisleke in odmike. Jaz sem za oboje! Za pisatelja pa je stvar res zelo zapletena. Ali se še spominjamo, kako so včasih živeli pisatelji in pesniki, ko ni bilo založb, kritik in nagrad? Kdo ve, kam bodo nove tehnologije odnesle človeško intimno govorico? Bom gotovo poslušala oddajo na Arsu! Pozdrav! Helga ---- From: Franc Kattnig [mailto:franc.kattnig na mohorjeva.at] Sent: Tuesday, December 09, 2008 2:58 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] E ali P Dragi Miran, prosim za definicijo besed "zastonj" in "brezplačno", da bom mogel brati Vaše razmišljanaje o smrt "papirnate" in rojstvu elektronske "knjige". Čudim se, da mislite, da bo branje elektronske knjige ostalo res "brezplačna/zastonj" ... Lep pozdrav iz zibelke slovenstva! Franc Kattnig ---- From: Maja Zorga [mailto:maja.zorga na gmail.com] Sent: Tuesday, December 09, 2008 2:47 PM To: Miran Hladnik, Siol Subject: Re: [SlovLit] E ali P Zdravo, Slovlitjani, podpišem in dodajam, da se literarni užitek ob branju prav nič ne zmanjša, ko Alico berem na zaslonu jaztelefona, da ne omenjam dejstva, da imam tako s sabo za kamorkoli celo knjižnico, pa me zaradi tega nič ne boli hrbet. :) Kljub temu še vedno kupujem tudi papirnate knjige, pa tudi kakšno avdioknjigo poslušam, poznam pa celo ljudi, ki niso nikoli marali branja, zdaj pa zaradi avdioknjig požirajo (zaenkrat le angleške) klasike. Zamenja oz. dodaja se samo medij, vsebina, dobra ali slaba, ostaja. lp, Maja Žorga From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 10 12:27:48 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Dec 2008 12:27:48 +0100 Subject: [SlovLit] Zbiranje predlogov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2009 in 2010 Message-ID: <8126D61DA21643EE8342BCF58DF36CF2@ff.unilj.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: ivo.stropnik na amis.net Zadeva: Zbiranje predlogov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2009 in 2010 ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu   Književna asociacija Velenika, Velenjska knjižna fundacija in mednarodni Lirikonfest'09 vabijo k predlaganju kandidatov za PRETNARJEVO NAGRADO 2009 in 2010 mednarodno zaslužnim razširjevalcem - >ambasadorjem slovenske književnosti in jezika< za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika po svetu. Kandidate za Pretnarjevo nagrado (PN), ki bo v letu 2009 podeljena šestič, lahko predlagajo slovenska in tuja književniška, slavistična in književnoprevajalska združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije, državljani Republike Slovenije in tuji književniki osebno.             Izborna merila vrednotijo vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja in ustvarjanja, s katerim je izkazano pomembno mednarodno povezovanje in uveljavljanje slovenske literature in jezika. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Zbiranje predlogov (za dveletno obdobje) je odprto vsako leto med 3. decembrom in 8. februarjem.             Predloge z utemeljitvami, ki naj zajemajo kratko vrednotenjsko predstavitev kandidatovega pomembnega oz. zaslužnega kulturnoambasadorskega dela pri mednarodnem uveljavljanju slovenske literature in jezika v daljšem obdobju (s poudarkom na zadnjih dveh letih ali enkratnem izjemnem delu), glavne biobibliografske podatke ter naslova kandidata in predlagatelja, pošljite najkasneje do 8. februarja 2009 na naslov: Književna asociacija Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje, Slovenija - z oznako PN-09/10.             Na podlagi pisno utemeljenih predlogov bo Sosvet PN - ki po pravilniku (gl. Rp. Lirikon21, št. 14-16/2008, str. 407-410) enakovredno z novimi predlogi obravnava kandidate predlagane v zadnjih dveh letih (2007-2008) - do 9. maja 2009 oz. najkasneje teden dni pred podelitvijo nagrade oz. ambasadorskega naslova izbral nagrajenca (izmed 21 nominirancev, ki so/ostanejo po pravilniku PN vključno z letom izbora (2009) nominirani dve leti, tj. za PN 2009 in PN 2010. Organizator bo z izborom seznanil javnost v javnih občilih in na spletnih straneh http://www.lirikonfest.si.             Nagrado in slavnostno podelitev ambasadorskega naslova financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Slavnostna podelitev bo predvidoma sredi junija 2009 v Velenju (ob zaključku 8. Herbersteinskega srečanja književnikov). S sprejemom Pretnarjevega nagrajenca se v letu podelitve pridružuje Občina Tržič.   K predlaganju kandidatov še posebej vabljeni lektorji na slovenističnih lektoratih na tujih univerzah, uredništva mednarodnih književnih in jezikoslovnih znanstvenih publikacij idr. Predstavitev nagrajenca bo objavljena v predpoletni izdaji književne revije Lirikon21. Organizatorji vabijo k sopokroviteljstvu Pretnarjeve nagrade 2009 mednarodno ugledno organizacijo, ustanovo oz. podjetje.    Organizator Pretnarjeve nagrade ASKJ Književna asociacija Velenika V Velenju, 10. decembra 2008   Vir razpisa: Rp. Lirikon21 (št. 21-23, 2008/2009). ==================================================== Dr. Tone Pretnar (1945-1992), prijatelj književniških duš, literarni teoretik-verzolog, polonist, prevajalec in pesnik-grafoman; ambasador slovenske književnosti in jezika, zlasti na Poljskem. ====================================================    Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika je mednarodno priznanje oz. osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje.*             Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005), Gančo Savov (Bolgarija, 2006), Božena in Emil Tokarz (Poljska, 2007) ter Kari Klemelä (Finska, 2008).             Organizator Pretnarjeve nagrade pod glavnim pokroviteljstvom Ministrstva Republike Slovenije za kulturo in Mestne občine Velenje je Književna asociacija Velenika s pridruženimi soorganizatorji.             Nagrado in ambasadorski naslov podeljujemo od leta 2004 na Herbersteinskem srečanju književnikov oz. od leta 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju.                 *Pretnarjeva nagrada ni namenjena mednarodno najbolj uveljavljenim slovenskim književnikom oz. avtorjem z največjim prevedenim knjižnim opusom; ni priznanje za dosežke v založništvu, knjigotrštvu, leksikografskem delu ali pri razvijanju slovenske bralne kulture ipd.; prav tako ne pretežno za književne prevode ali umetniško-literarno ustvarjanje srednjeevropskemu avtorju ipd. - čemur izkazujejo pozornost druge slovenske književne nagrade in priznanja -, ampak je okrog tega ustvarjalnega sveta in z njim osrednja slovenska kulturna zahvala tistim kulturnim ambasadorjem, ki izven Republike Slovenije, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem sodobne slovenske literature in njenih temeljnih/klasičnih del, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine med drugimi narodi, spodbujanjem prevajanja slovenske književnosti in uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov po svetu ipd.).     From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 10 13:35:21 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Dec 2008 13:35:21 +0100 Subject: [SlovLit] [Slovlit] E ali P -- Prozodija -- Google book search Message-ID: From: Aleksandra Derganc [mailto:aleksandra.derganc na guest.arnes.si] Sent: Wednesday, December 10, 2008 9:28 AM Subject: Re: [SlovLit] E ali P Pa še en prizor bo počasi izginil ali se spremenil: ko odrasli berejo otrokom slikanice. Poznam pa iz izkušnje drug prizor: ko odrasli (jaz precej nesrečno) ždi ob računalniku z vnukom, ki igra igrice in vsake toliko časa zavpije: Kaj piše? Kaj piše? Lp, Saša === From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com [mailto:lingvisticnikrozek na googlegroups.com] Sent: Wednesday, December 10, 2008 9:56 AM Subject: LK, 15. december LK FF vabi na 891. sestanek v ponedeljek, 15. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Nina Golob, Oddelek za azijske in afriške študije. Tema predavanja: Samoglasniška kvaliteta in trajanje v prozodiji: akustična analiza japonskih in slovenskih korpusov po Grangerjevem  modelu Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.digital-scholarship.org/gbsb/gbsb.htm -- Google book search bibliography, članki o tem, kako deluje iskanje knjig v Googlu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 10 21:17:50 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Dec 2008 21:17:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Gejevske_in_lezbične_študije_--_Anto logija_bolgarske_književnost Message-ID: <19FC9F77640847B89714B0404843A71A@P4> From: "Alojzija Zupan Sosič" Sent: Wednesday, December 10, 2008 6:38 PM Subject: vabilo V okviru gejevskih in lezbicnih studij ta četrtek (11. 12.) pripravljamo triurni blok o literaturi in homoseksualnosti - mogoce koga od vasih studentov to zanima. Bi bil vesel, ce jih lahko o tem obvestite. 15.30-17.00 Predavanje mag. Andreja Zavrla o homoseksualnosti in literaturi 17.00-18.30 Literarni vecer s Suzano Tratnik in Branetom Mozeticem (avtorja bosta prebirala svoja dela, hkrati se bomo pogovarjali o gejevski in lezbicni literaturi v Sloveniji in sirse.) Predavanje in pogovor z avtorjema bosta potekala v ucilnici 443 v cetrtem nadstropju. Lep pozdrav, Roman Kuhar === From: "Borut Omerzel" Sent: Tuesday, December 09, 2008 9:30 AM Subject: vabilo na predstavitev antologije Veleposlaništvo Republike Bolgarije in Lektorat bolgarskega jezika, književnosti in kulture Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Vas vljudno vabita na predstavitev knjige ANTOLOGIJA BOLGARSKE KNJIŽEVNOSTI 1 15. decembra 2008 ob 18. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani. Knjigo bodo predstavili študentje prevajalci, urednik Borut Omerzel, oblikovalka Kiki Omerzel in avtor spremnega besedila doc. dr. Ljudmil Dimitrov. Na čembalo bo igrala Nedka Petkova. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 11 13:52:23 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Dec 2008 13:52:23 +0100 Subject: [SlovLit] [Slovlit] E ali P Message-ID: Franc Kattnig me sprašuje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002791.html), kaj je to zame zastonj. Pustimo ob strani resnico, da na tem svetu nič ni brezplačno in da nazadnje, kot poje pesnik, plačamo z lastnim življenjem. Odrinimo iz zoprne zavesti tudi ameriški pregovor, da ne obstaja nič takega, kot zastonj večerja, ker nam bo ta, ki nam jo je plačal, že ob pravem času izstavil račun, in odgovorimo z izkušnjo stotisočev bralcev časopisov, ki jih vzameš s stojala na železniški postaji, ne da bi ti bilo treba poseči v žep ali bralcev slovarjev, enciklopedij, filmov, glasbe, slik, člankov in knjig na internetu, ki jih nihče ne sprašuje po številki kreditne kartice in drugih osebnih podatkih. Seveda je bilo treba za ta privilegij najprej kupiti računalnik, plačati mesečni račun za elektriko in naročnino ali, v primeru časopisov, potrpeti z reklamami podjetij, ki so zastonjkarski tisk plačale. Tako plačljive kot neplačljive reči so najrazličnejše kvalitete. Samo snob danes še verjame, da je tisto, kar plača ali preplača, tudi boljše. Zastonj dobimo na zaslon tako fantastične reči, kot je Google Earth, domača Geopedija (res je, pokonci jo je postavil najprej davkoplačevalski denar), knjige v okviru projekta Gutenberg, zbirka slovenskih klasikov, za moje področje recimo podatkovna zbirka nemškega zgodovinskega romana ..., za kar plačljive alternative pogosto niti ne obstajajo. Ko se človek enkrat navadi na odlične medijske izdelke zastonj, močno dvomim, da bo pripravljen zanje nenadoma plačevati. Govorim seveda iz udobne uporabniške in povrhu privilegirane akademske pozicije. Čisto nič ne zavidam založniškim hišam, ki morajo odkriti nove načine trženja, če hočejo v prihodnje preživeti. Niše so prav gotovo bibliofilski tisk, personalizirani natisi, unikatne dragocene izdaje, darilne knjige, butične knjige, skratka Knjige z veliko začetnico, pri katerih pa seveda nihče ne bo več pričakoval, da se bodo brale, saj so narejene za občudujoče gledanje in hrambo v privatnih kulturnih monštrancah. Glavnina založnikovih prizadevanj bo morala iti, razen če se ne bo hotel po zgledu DZS prekvalificirati v kaj tretjega, v smer produkcije, organizacije in distribucije digitalnega materiala in v dogovoru s proizvajalci predvajalnikov in medijev doseči simpatične in sprejemljive alternativne načine za kompenzacijo stroškov in zaslužek. Npr. tako, kot se del cene za fotokopiranje namenja avtorskim honorarjem ali tako kot se z odjemom elektrike registriramo še kot radijski poslušalci in televizijski gledalci. Pred stoletjem so elitni pisatelji odkrili problem trivialne literature, potem ko so ugotovili, da butasti popularni bralci posegajo po drugačni literaturi, kot je njihova. Danes problem digitalne knjige podobno izpostavljajo založbe, ki jim upada promet z vezano knjigo in se morajo znajti z vedno manjšimi nakladami. Reči hočem, da elektronska knjiga ni problem bralca. Ta vedno zelo preprosto artikulira svoje stališče s konzumom tistih vsebin, ki so mu bolj všeč in od katerih ima več. Elektronska knjiga je problem knjižnih proizvajalcev in distributerjev. Kot bralec (v redu, tudi kot gorenjski bralec :) najprej poiščem berilo, za katerega mi ni treba seči v žep. Kot odgovorni član literarne skupnosti pa zraven skrbim za to, da je v prostem dostopu vedno večje število besedil. Najprej postavljam na splet tista, katerih avtorji so v grobu že več kot 70 let, zraven pa z izrecnim dovoljenjem živih avtorjev ali njihovih dedičev tudi besedila mlajšega datuma. Do pred kratkim smo morali plačati za vsako knjigo, tudi za tisto, katere avtor je bil že dolgo pokojen, zdaj se prostor plačljivih knjig oži, zato močno dvomim, da se bo to izšlo brez posledic za knjižni trg: mnogi avtorji, nikakor ne vedno najslabši, že zdaj sami objavljajo na spletu. Ali prizadevanje za zastonj knjigo spodkopava temelje naše knjižne kulture ali jo šele prav omogoča? Je tako obnašanje dampinško, ker niža ceno intelektualnim izdelkom, ali je le korak v smer bolj prosvetljene in bolj zadovoljne družbe? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 11 16:07:10 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Dec 2008 16:07:10 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis profesorskega mesta za slovenscino na dunajski slavistiki Message-ID: <13B167DF8B424C6FA6C7B66A80E3C732@P4> From: "Andreas Leben" Sent: Thursday, December 11, 2008 3:27 PM Subject: Razpis profesorskega mesta za slovenscino na dunajski slavistiki Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem poletnem semestru (1. marec 2009 - 30. junija 2009) s polno zaposlitvijo (glej: http://personalabteilung.univie.ac.at/index.php?id=11882&no_cache=1). Pogoji namestitve: primerna visokošolska izobrazba, izvrstna strokovna kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali kulturne vede. Od kandidatk/kandidatov se pričakuje, da bodo predavali 8 tedenskih ur; pogoj je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8/7-2008/09) in je treba poslati do vključno 2. januraja 2009 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lep pozdrav z Dunaja, Andrej Leben From Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si Fri Dec 12 10:33:42 2008 From: Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si (Hladnik, Miran) Date: Fri, 12 Dec 2008 10:33:42 +0100 Subject: [SlovLit] E ali P Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A033FB4CC@FFS1.ff.uni-lj.si> Pošiljatelj: Aleksander_Bjelčevič Zadeva: Re: [SlovLit] E ali P Datum: Fri, 12 Dec 2008 10:12:29 +0100 Miran je opozoril na ključni etični problem elektronskih medijev, vendar ga je po mojem rešil preveč optimistično: "Ugovor je poznan: potem bo vsak lahko objavljal kar koli in kvaliteta knjig bo hudo padla. Oboje je res in dogaja se že zdaj. Na ugovor odgovarjam z vprašanjem: ali je pomembnejša skrb za literarno kvaliteto, ki jo zna ugledati in ceniti peščica literarnih gurmanov, ki jo varno dokumentirajo med platnice literarne zgodovine, ali skrb za kvalitetno in srečno življenje skupnosti, ki ga je mogoče doseči, če ima posameznik v tej skupnosti občutek, da s svojim glasom in delom lahko kaj premakne na boljše?" Občutek zadovoljstva, da se tvoj glas sliši, je res dobra plat interneta; doslej so za ta dušni blagor skupnosti skrbele (do neke mere) gostilne in pisma bralcev. Obstaja pa tudi temna plat: internet se da zlorabiti in se ga dejansko zlorablja za širjenje rasizma, fašizma, seksizma in vseh drugih vrst netolerance, za širjenje zmot, laži, neznanosti itd. Skratka, za širjenje škarta na področju morale, znanosti, religije in končno tudi literature (pri čemer je estetski škart morda še najmanj škodljiv, tj. skrb za estetsko slabo literaturo je morda še najmanj pereča skrb). Česa je zdaj več? Je dobrih plati res veliko več kot slabih? Ali kdo ve za kakšne (sociološke) študije na tem področju? - Jaz osebno ne verjamem, da je popolni liberalizem oz. anarhizem najboljša oblika vladavine na nekem področju. (Npr. ekonomski liberalizem se je pravkar razsul.) Poti nazaj seveda ni: za naprej pa se mi zdi važno prizadevati si za neko obliko kontrole in vrednotenja, skratka, za povečano "skrb za kvaliteto". (Ob zavesti, da ima literatura multiple funkcije in da ni kvalitetna samo t. i. visoka literatura: tudi visoka je lahko zanič in tudi nizka je lahko kvalitetna.) Lp Aleš From tjasaalic na yahoo.com Sat Dec 13 12:52:32 2008 From: tjasaalic na yahoo.com (tjasa alic) Date: Sat, 13 Dec 2008 03:52:32 -0800 (PST) Subject: [SlovLit] Svetovni dnevi v Gradcu Message-ID: <877496.2385.qm@web50206.mail.re2.yahoo.com> Pozdravljeni!   Veseli naju, da vam lahko sporočiva, da smo tudi v Gradcu uspešno izpeljali projekt Svetovni dnevi slovenske literature na filmu. S študenti smo se na projekt pripravljali dalj časa ? z nižjimi letniki smo se pogovarjali o knjigah in filmih pri urah slovenščine, višji letniki pa so po odlomkih prebirali knjigo Petelinji zajtrk, tako da je lahko stekel pogovor o vsebini, slogu ter seveda o prevajalskih vprašanjih, ki so se jim porajala ob branju. Filmske projekcije so potekale tri dni na Inštitutu za slavistiko. Pred vsakim filmom sva na kratko predstavili projekt, vsebino filma ter povedali nekaj o knjigi in avtorju. Odziv na projekt je bil odličen, študenti pa so še posebej pohvalili brošuro o projektu ter zamisel, da si je filme v podobnem času ogledalo tudi toliko njihovih kolegov in kolegic po celem svetu.   Filmske dneve smo zaokrožili z Božičnico, ki smo jo na inštitutu organizirali 10. decembra. Skupaj s študenti smo s plakati okrasili učilnico, prisluhnili res odličnemu literarnemu večeru koroško-graške pesnice in gledališke igralke Rezke Kanzian, ki je prebirala pesmi iz svoje dvojezične pesniške zbirke Cvet na gnojišču. Ob koncu pa smo se poveselili in novemu letu nazdravili s slovenskim vinom, ki nam ga je podaril prof. dr. Ludvik Karničar, posladkali pa smo se tudi z domačo potico ter drugimi dobrotami, ki smo jih prinesli lektorice ter študenti.   Poleg tega smo se s slovensko stojnico ter urami slovenščine predstavili tudi na Dnevu jezikov, ki je 4. decembra potekal na naši fakulteti  ? udeleženci so izvedeli veliko o Sloveniji, slovenščini ter študiju, lahko so prisluhnili tolmačenju v slovenščino ter se udeležili ure slovenščine za pokušino. Veseli sva bili, da je bilo zanimanje za slovenščino veliko, še posebno med srednješolci, za katere upava, da se bodo tudi zaradi te promocije številneje odločili za študij slovenščine.   Lep pozdrav iz Gradca, Tjaša Alič in Silda Bedenk From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 13 19:41:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 Dec 2008 19:41:41 +0100 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_častni_član_SDS_-- Message-ID: From: "Jan Zoltan" Sent: Saturday, December 13, 2008 6:13 PM Subject: dr. France Žagar prevzel listino častnega člana Slavističnega društva Slovenije Na seji Upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije 12. decembra 2008 je dr. France Žagar prevzel listino o častnem članstvu, česar ob razglasitvi na celovškem kongresu zaradi bolezni ni mogel. Ganjen je po prebrani utemeljitvi rekel, da še sam ni vedel, koliko dobrega je v svojem življenju napravil, nato pa zvest svojemu iskanju sončne plati tudi sredi zloveščih senc in celo v slovnici, med drugim povedal, da sta ga v preteklem letu doleteli dve pomembni stvari: častno članstvo in huda operacija. Ko je kljub letom pustil, da ga je sestra >zapeljala< v operacijsko dvorano, je vedro vprašala: >A wohk?< [slv. 'a lahko'] In si je kljub tesnobi pred operacijo mislil: >Kako lepo, pristno domače, nobena slovnična učenost se je ni dotaknila.< V operacijski dvorani so bile vse aparature že izključene, tako da so jih morali ponovno vključiti in ko so spet delovale, so poročali: >One - open, two, three ...,< pa ga je obšlo: >Moj ti bog, če ne preživim, bodo zadnje besede, ki sem jih slišal, angleške. Profesor slovenščine končal sredi angleščine.< P. S. O svoji bolezni je pisal v svoji knjigi Na sončni strani šole: Iz zapiskov profesorja slovenskega jezika (Ljubljana, 2007, str. 107, 110): >Skoraj bolj kot upokojitev me je prizadelo, da sva s prijateljem Mirom nehala hoditi vsako sredo na kavo v kavarno Slon. Toliko duhovito­sti, humorja, radoživosti je bilo v tistih časih v njem. Vsakokratno srečanje z njim je bilo zame kot kopel, ki odstrani vsako umazanijo in te osveži za ves teden. Najprej sem opazil, da je Miro nehal kaditi, čeprav je bil včasih strasten kadilec. Slišal sem, da ima rano na pljučih, vendar ga nisem hotel spraševati za podrobnosti, on pa tudi ni hotel o tem nič govoriti. Čez čas se je izkazalo, da ima čedalje bolj resne duševne in telesne težave. O podrobnostih, kaj ga tare, tudi nisva go­vorila. Potem je ob sredah nehal prihajati. Ko sem nazadnje po na­ključju naletel nanj pred Prešernovim spomenikom, sem ga vprašal: "Miro, kako se imaš?" Zamišljeno mi je odvrnil: "Kupujem čas." Rekel sem, da vsi, ki smo v letih, ne delamo drugega, kot kupujemo čas. Toda jaz takrat še nisem vedel, koliko časa mi še preostaja, prijatelj Miro pa je imel občutek, da mu ga že zmanjkuje.< >Ko sem že drugo leto hodil v književni klub, so iznenada pritisnile name večje osebne in družinske težave, kot sem jih bil zmožen prenaša­ti. Menda me je zadelo nekaj takega kot prijatelja Mira pred dvema letoma. Ženskih pogovorov o potovanjih, piknikih, praznovanjih nisem mogel več poslušati. Vedel sem, da z ženskami ni nič narobe, ampak samo z menoj: v meni so skrbi, obremenitve, občutki nemoči; v meni tli nezadovoljstvo, ker nisem deležen takšne sreče kot one. Nič več nisem znal biti sproščen in zabaven. Moja teorija, da je mogoče s hu­morjem vse premagati, celo življenjsko ogroženost, se je razblinila kot milni mehurček. Odkrito spregovoriti o težavah, ki me tarejo, pa nisem ne hotel in ne mogel. Razpoloženje za druženje me je minilo. Izostal sem eno sredo, drugo sredo. Nevenka mi je telefonirala, da me po­grešajo, in se zanimala, kaj je z menoj.< Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 13 19:52:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 Dec 2008 19:52:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Sodelovanje_med_slovenskimi_in_hrvaški mi_študenti_slavistike_--_Tema_literarne_raziskov alne_naloge_za_srednjo_šolo Message-ID: From: Maruska Agrez Date: 2008/12/13 Subject: SODELOVANJE MED SLOVENSKIMI IN HRVAŠKIMI SLAVISTI Pozdravljeni, slovenisti in južni slavisti iz Ljubljane in Zagreba bi radi sodelovali; tako pri ustvarjanju časopisa kot tudi sicer, recimo pri izmenjavi izkušenj s študijem, organizaciji kulturnih večerov, izmenjavi nalog, člankov ipd. Naše prvo uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. 12. 2008. Dobimo se pred tajništvom oddelkov za slovenistiko in slavistiko (2. nadstropje) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2), potem pa se "preselimo" v predstojniško pisarno (sobo, v katero prideš skozi tajništvo). Podrobnejši dnevni red si lahko ogledate v spodnjem mailu. Lepo vabljeni študenti, profesorji in vsi ostali zainteresirani. Lep pozdrav, Maruška --- Od: Marija Roglić Datum: 11. december 2008 13:08 Zadeva: slavisti_a-302 Sestanek v Ljubljani Voila za slovenistiko in južnoslavistiko FILOFAXA V LJUBLJANI , dnevni red SEDNICE U PON. 1. Predstavitev Kluba južne slavistike A 302 in revije Balkan Express 2. Sodelovanje med Klubom južne slavistike A 302 Filozofske fakultete v Zagrebu in študenti južne slavistike oz. slovenistike Filozofske fakultete v Ljubljani 3. Izmenjava študentskih in profesorskih del (seminarske in diplomske naloge, črtice, eseji, potopisi ipd.) med revijama Balkan Express in Poetikon (mogoče tudi s kakšno slovensko študentsko revijo) 4. Organizacija mednarodnih kulturnih večerov v Zagrebu in Ljubljani (branje študentskih prevodov in esejev, gostovanje slovenskih, hrvaških, srbskih, makedonskih in bolgarskih profesorjev in piscev) 5. Medkulturne raziskave (vpliv slovenske kulture in književnosti na Hrvaškem in obratno) na podlagi izkušenj slovenskih študentov, ki bi prišli na Hrvaško, in obratno LP, Marija === From: "Manca Černivec" Sent: Friday, December 12, 2008 4:31 PM Subject: Raziskovalno delo Moje ime je Manca Černivec in sem dijakinja tretjega letnika Gimnazije Šentvid. Odločila sem se, da bom v naslednjem šolskem letu izdelala raziskovalno nalogo s področja slovenskega jezika. Nagibam se predvsem v raziskovanje književnosti. Vendar tu nastopi težava, saj nikakor ne morem najti pravega naslova raziskovalne naloge. Rada bi Vas prosila za nasvet, če imate morda v glavi kakršnokoli idejo, ki bi bila primerna za naslov raziskovalne dejavnosti. Za Vaš čas in pomoč se Vam najlepše zahvaljujem. S spoštovanjem, Manca Černivec From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 14 10:19:53 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 Dec 2008 10:19:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjige_Slavističnega_društva_Sloveni je_--_Ad=3A_Trinajsta_ura Message-ID: Dva nova zvezka Slavistične knjižnice: Alenka Jensterle - Doležal: V krogu mitov: O ženski in smrti v slovenski književnosti. Ljubljana: SDS, 2008 (Slavistična knjižnica, 13). 139 str. Petra Kodre: Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju. Ljubljana: SDS, 2008 (Slavistična knjižnica, 14). 170 str. Na zalogi je večje število izvodov dveh zbornikov. Na zahtevo vam ju pošlje tajnik SDS matjaz.zaplotnik na siol.net: Stodvajsetletnica Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja: Strokovno posvetovanje slavistov, Vrhnika, 1996. Ur. Zoltan Jan. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 7). 172 str. Janko Kersnik in njegov čas: Strokovno posvetovanje slavistov v Kranju, 2.--4. oktober 1997. Ur. Zoltan Jan. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1998 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 8). 175 str. === From: "Maruska Agrez" Sent: Saturday, December 13, 2008 8:06 PM Subject: Re: [SlovLit] Sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi študenti slavistike K srečanju med slovenskimi in hrvaškimi slavisti sem očitno spet pozabila dodati uro -- dobimo se ob 13.00. Vsem se oproščam za nenatančnost in vas lepo pozdravljam. Maruška From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 15 19:42:54 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 15 Dec 2008 19:42:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Izobraževanje_v_Centru_za_slovenšč ino_--_Nove_jezikoslovne_knjige_pri_ZRC_SAZU_--_Med iteranski_brevir Message-ID: From: "Nidorfer, Mojca" Sent: Monday, December 15, 2008 10:03 AM Subject: Vabilo na izobrazevanje in novoletno zabavo Centra za slovenscino Bliža se konec leta, še prej pa je čas za tradicionalno decembrsko izobraževalno srečanje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in seveda - zabavo. Celotni letošnji vozni red bo predvidoma naslednji: Ponedeljek, 22. 12. 2008 12.00-13.30 Tjaša Jakop: Raba dvojine v slovenskih narečjih (delavnica; Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, dvorana rektorjev v 1. nadstropju) 13.30-15.00 kosilo in druženje (na Centru za slovenščino) 15.00-18.00 Gledališka improvizacija s kolektivom Narobov (gledališka delavnica; v prostorih Univerze) 19.30 pohod z baklami izpred gostilne Pod Rožnikom (pri Čadu) v gostilno Rožnik (na Cankarjevem vrhu); od 20h dalje v gostilni Rožnik Centrova novoletna zabava Torek, 23. 12. 2008 10.00-11.30 Andreja Žele: O vezljivostnem slovarju slovenskih glagolov (delavnica; Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, dvorana rektorjev v 1. nadstropju) 11.30-12.30 Pavel Ocepek: Odrski govor, pomoč pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika (delavnica; Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, dvorana rektorjev v 1. nadstropju) [...] Sodelavke in sodelavci Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik === From: "Zalozba ZRC" Sent: Monday, December 15, 2008 2:57 PM Subject: vabilo na tiskovno konferenco Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig. Andreja Legan Ravnikar, SLOVENSKA KRŠČANSKA TERMINOLOGIJA (zbirka Lingua Slovenica 4) Matej Šekli, ZEMLJEPISNA IN OSEBNA LASTNA IMENA V KRAJU LIVEK IN NJEGOVI OKOLICI (zbirka Linguistica et philologica 22) Ljudmila Bokal (uredila), Janez Gregori (strokovni sourednik), ČEBELARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR (zbirka Slovarji) Tiskovna konferenca bo v četrtek, 18. decembra 2008, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. izr. prof. dr. Marko Snoj, dr. Vojislav Likar === From: "Sollner, Anka" Sent: Monday, December 15, 2008 4:27 PM Subject: Vabilo Matvejevia .doc Vabimo vas na literarni pogovor s Predragom Matvejevićem, avtorjem kultne knjige Mediteranski brevir. Pogovor bo v četrtek, 18. decembra ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Knjigo bosta v pogovoru s Predragom Matvejevićem predstavila tudi pesnik Ciril Zlobec in prevajalec Vasja Bratina. Mediteranski brevir je v izvirniku prvič izšel leta 1987. V nadaljnih letih je avtor delo spreminjal in dopolnjeval, hrvaška izdaja iz leta 2007 pa je zadnja različica, ki smo jo letos dobili tudi v slovenskem prevodu. Mediteranski brevir je bil do zdaj preveden v vse pomembnejše svetovne jezike, mednarodna kritika je knjigo pohvalno ocenila in ji podelila mnogo nagrad, med njimi tudi Nagrado za najboljšo tujo knjigo v Parizu, Evropsko nagrado v Ženevi, najpomembnejšo italijansko književno nagrado Strega Europeo in številna priznanja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 16 09:31:56 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Dec 2008 09:31:56 +0100 Subject: [SlovLit] Obvestila Message-ID: <5E0FC9048B32482DA7F5B4983BC8ED76@P4> http://www.elektronickeknjige.com/ -- desetine sodobnih hrvaških elektronskih knjig zastonj, samo klik daleč. http://www.philol.msu.ru/~rlc2010/information-letter/ -- IV ????????????? ???????? ?????????????? ???????? ????? ???????? ????: ???????????? ?????? ? ?????????????? Kranjska knjiga: Pesmi, zgodbe in pričevanja. Ur. France Pibernik. Ljubljana: SM, 2008. 466 str. Literarnovedne članke vanjo so prispevali Jože Pogačnik, Boris Paternu, Franc Drolc, Joža Mahnič, Marja Boršnik, France Pibernik, Miran Hladnik, Miha Mohor. Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Ur. Marko Juvan in Darko Dolinar. Ljubljana: ZR SAZU, 2008 (Studia litteraria). 390 str. === From: "Studentska zalozba" Sent: Tuesday, December 16, 2008 9:10 AM Subject: DANES IN JUTRI KNJIGE STUDENTSKE ZALOZBE V AVLI FF PO 1 IN 2 EUR Danes in jutri bo Študentska založba med 9.00 in 16.00 prodajala stare zaloge knjig zbirk Beletrina, Claritas, Časopis za kritiko znanosti in Koda po 1 ali 2 ?. Vabimo vas, da zapolnite vrzeli v svoji knjižnici in o razprodaji obvestite tudi druge bralce dobrih knjig! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 16 23:03:41 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Dec 2008 23:03:41 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Uskokih_in_Ciganki_Nigani_Vraz_--_O _govoru_deklic_in_dečkov Message-ID: <333C2A6C6E8F47F5A88FFB55CEDA331D@P4> Sveže na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Miroslav Malovrh, Strahovalci dveh kron, 1907. Gregor Žerjav, Črna žena, 1910. Stanko Vraz, Djulabije, 3--4, 1838--41. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, December 16, 2008 9:58 AM Subject: LK, 22. december LK FF vabi na 892. sestanek v ponedeljek, 22. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavali bodo red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek (Oddelek za psihologijo FF), izr. prof. dr. Simona Kranjc (Oddelek za slovenistiko FF), doc. dr. Urška Fekonja Peklaj (Oddelek za psihologijo FF). Tema predavanja: Govor deklic in dečkov. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 17 17:38:01 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Dec 2008 17:38:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Jules_Verne_Dan_ameriškega_novinarj a_2890 Message-ID: <8DF6C0D2BB434F6388DD554F39C58969@P4> From: "Alenka Pirman" Sent: Wednesday, December 17, 2008 4:01 PM Subject: Fwd: Novo! Izsel je se neobjavljeni Jules Verne! Drustvo za domace raziskave je v sodelovanju z Ljudmilo (Ljubljanski Digitalni Medijski Laboratorij) izdalo v Sloveniji doslej se neobjavljeno povest Julesa Verna iz let 1889/91: Dan ameriskega novinarja leta 2890 http://www.indija.si/novinar/ Kratko zgodbo je Jules Verne (Francija, 1828--1905) prvic objavil v ameriski reviji The Forum leta 1889 pod naslovom In the Year 2889. V francoscini pa jo je prebral na literarnem veceru na Akademiji v Amiensu leta 1891 in tu je istega leta tudi izsla v Journal d'Amiens. Moniteur de la Somme in se enkrat v Memoires de l'Academie. Sirsemu bralstvu je postala dostopna z izdajo Hier et demain leta 1910. Zgodba ima tudi sicer zanimivo zgodovino, ki jo pojasnjujemo v predgovoru. Jules Verne nam pod pod krinko 29. stoletja prinasa opis druzbe tukaj in zdaj: nemoc medicine, slepa vero v napredek, moc oglasevanja, izumetnicenost mode, vpliv medijev ... Elektronsko knjigo boste nasli na Indija.si (http://www.indija.si/), spletni knjizni polici Drustva za domace raziskave poleg prve slovenske negativne utopije izpod peresa Antona Mahnica. Izvrstni prevod je delo Polone Tavcar, ki je napisala tudi predgovor, jezikovni pregled je opravila Inge Pangos, za splet sta knjigo pripravila Luka Frelih in Alenka Pirman. Knjiga je na voljo v treh razlicnih formatih: kot strukturirano besedilo, za branje v spletnem brskalniku v zapisu HTML in za tiskanje na papir v zapisu PDF. Srecno! vam vzklikajo Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat Drustvo za domace raziskave http://www.ddr.si/ From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Dec 17 19:00:37 2008 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (=?utf-8?Q?Aleksander_Bjelčevič?=) Date: Wed, 17 Dec 2008 19:00:37 +0100 Subject: [SlovLit] Obvestila References: <5E0FC9048B32482DA7F5B4983BC8ED76@P4> Message-ID: <945C6C39C0A142ABB1E483A123C15850@uporabni4gm5h5> Med temi elektronskimi knjigami je ena, ki ni leposlovna: to je zbornik Anarho-primitivistične kritike civilizacije. Gre za večno zeleno idejo o preteklem zlatem veku: prehod na poljedelstvo je povzročil delitev dela, ta družbeno razslojevanje, pa industrializacijo, potrošništvo, ekološko katastrofo itd. Gl. geslo Anarcho primitivism na Wikipediji. Tema mdr. zanimiva zato, ker nas kot humaniste pač zanimajo razsvetljenske in romantične ideje: med prednike anarho-primit. se šteje Rusoja in najbrž nekatere romantike. Lep pozdrav Aleš ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, December 16, 2008 9:31 AM Subject: [SlovLit] Obvestila > http://www.elektronickeknjige.com/ -- desetine sodobnih hrvaških > elektronskih knjig zastonj, samo klik daleč. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 21 20:08:59 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Dec 2008 20:08:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Drži=E6ev_simpozij_v_Vidmu Message-ID: <9DE04E8CB4FB4DC4A055E877AF035BB9@P4> From: "fedora ferluga" Sent: Thursday, December 18, 2008 4:06 PM Subject: porocilo o drzicevem simpoziju NA VIDEMSKI UNIVERZI POSVET OB 500. OBLETNICI ROJSTVA MARINA DRŽIĆA IN 400. OBLETNICI ROJSTVA IN 350-LETNICI SMRTI JUNIJA PALMOTIĆA Univerza v Vidmu in Društvo Italija-Hrvaška iz Vidma sta priredili na Univerzi v Vidmu, v torek, 2. decembra, pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Hrvaške v Rimu, mednarodni posvet o renesančnem in baročnem gledališču v Dubrovniku ob 500. obletnici rojstva največjega hrvaškega komediografa Marina Držića in 400. obletnici rojstva in 350. obletnici smrti največjega baročnega dramatika Junija Palmotića. Organizatorka simpozija je bila Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za hrvaško književnost na Videmski univerzi. Prisotni so si najprej ogledali dokumentarni film o življenju in delu Marina Držića, ki ga je za Hrvaško akadamijo znanosti in umetnosti ter za Inštitut za zgodovino v Dubrovniku pripravila Slavica Stojan, sicer redni profesor na istoimenslem Inštitutu in na Zagrebški univerzi. Prof. Stojanova je lansko leto objavila knjigo o Marinu Držiću Slast tartare, Marin Držić v vsakodnevnem življenju renesančnega Dubrovnika (HAZU), letošnji dokumentarec, ki je posvečen 500. obletnici Držićevega rojstva, pa nam na umetniški in najbolj neposreden način prikazuje renesančni vrvež v Držićevem rojstnem mestu ob najbolj znanih temah njegovih komedij. Po dokumentarcu, ki ga je mogla pripraviti tako slikovito samo oseba kot je prof. Stojanova, ki pozna vsak stari kamen v Dubrovniku in ga zna znanstveno utemeljiti, je o Držiću spregovorila še Saša Lajšić, aistentka na katedri za staro hrvaško književnost na Reški filozofki fakulteti. Sledil je drugi del simpozija, ki je bil posvečen dubrovniškemu baročnemu dramatiku Juniju Palmotiću, ki je slavil lansko leto 400. obletnico rojstva in 350. obletnico smrti. Tem obletnicam je bila posvečena najnovejša knjiga Fedore Ferluga-Petronio Grški, latinski, italijanski in hrvaški viri v dramskih delih Junija Palmotića (Reka 2008), prevod prejšnjih dveh knjig, ki jih je Ferlugova napisala o Palmotiću v italijanščini, zdaj se pa predstavljata v celoti v hrvaškem prevodu. Za prvo knjigo o grško-latinskih virih v Palmotićevem dramskem opusu je Hrvaško ministrstvo za kulturo dodelilo prof. Ferlugovi l. 1999 tudi mednarodno nagrado Davidias. O zadnji knjigi je obširno poročala Ines Srdoč-Konestra, redna profesorica za starohrvaško književnost na Reški filozofski fakulteti, o Palmotiću pa, ki je mnogo manj znan od Držića in je njegovo pravo nasprotje, pa ob koncu simpozija Fedora Ferluga, ki je označila Držića za genialnega umetnika, Palmotića pa za velikega erudita, globokega poznavalca klasičnih in italijanske književnosti. Ob koncu simpozija se je razvila živahna debata, med katero je bilo italijansko občinstvo naravnost presenečeno nad bogato renesančno in baročno dubrovniško gledališko produkcijo, ki je na žalost italijanskemu kulturnemu ambientu skoraj neznana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 23 09:56:07 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Dec 2008 09:56:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižne_novosti Message-ID: <4B7BEA5E1DDE4B748FAB63F4DDB8E5AA@P4> Alojz Gradnik, pesnik Goriških brd: Zbornik z mednarodnega simpozija na Univerzi v Vidmu (19.--20. aprila 2007): Ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici pesnikove smrti. Ur. Fedora Ferluga - Petronio. Trst: ZTT, 2008. 164 str. === http://butalopedija.org/wiki/Analija_Terpinc -- zamolčana pesnica Analija Terpinc. http://butalopedija.org/wiki/Feliks_Gnidovec -- zamolčani pesnik Feliks Gnidovec. http://www.youtube.com/watch?v=SbIe7kvZczE&fmt=18 -- posnetek z recitala njune poezije. === From: "Jan Zoltan" Sent: Sunday, December 21, 2008 9:51 PM Subject: Dva nova zvezka v Slavistični knjižnici Petra Kodre: Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju. Dr. Petra Kodre, rojena 1975, je leta 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz pedagogike in slovenščine, leta 2003 na slovenistiki magistrirala iz slovstvene folkloristike in leta 2006 na istem oddelku doktorirala s tezo Vzgoja za razvoj zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. stoletju. Od leta 1999 neprekinjeno poučuje slovenščino v različnih osnovnih in srednjih šolah. Od ustanovitve leta 2002 je aktivna članica Sekcije za zbiranje in raziskovanje slovstvene folklore, ki deluje v okrilju Slovenske konference pri Svetovnem slovenskem kongresu, in z zbiranjem folklornega gradiva za Vipavsko dolino sodeluje pri uresničevanju projekta zbirke Glasovi, zbrati folklorne pripovedi celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti je ena temeljnih nalog pouka književnosti. Ta raziskava prikazuje njeno uresničevanje v osmem letu šolanja v 20. stoletju. V času Avstro-Ogrske so v naših šolah veljali dvojezični učni načrti, ki so učno snov določali zelo ohlapno, zato so učitelji pogosto sami odločali, koliko pozornosti bodo posvetili domovinoljubju. Pri tem jih je omejeval le izbor besedil v šolskih čitankah, za katerega je mogoče sklepati, da so mu skušali slediti. Učni načrti, ki so se uporabljali po letu 1918, do leta 1983 kažejo močno centralizacijo iz Beograda, v letih 1945-1948 pa tudi politični vpliv Sovjetske zveze. V dopolnitvah učnega načrta iz leta 1983, ki so bile sprejete leta 1990, je že opaziti spremembe v sistemu vrednot, h katerim vzgaja naša šola. Vrednoto bratstva in enakosti delavnih ljudi v samoupravni socialistični skupnosti je zamenjala novo postavljena, sicer pa že stara vrednota - spoštovanje človekovega dostojanstva. Med berili, ki so se v 20. stoletju uporabljala v osmem letu šolanja, je skoraj nemogoče najti besedilo, ki bi popolnoma izključevalo možnost vzgoje za krepitev zavesti o narodni pripadnosti. Najbolj neposredno jo je mogoče proučevati prek naslednjih raziskovalnih kriterijev: - naslovi beril, členitev na poglavja, - spremembe v ponovnih izdajah beril, - domovinska in domoljubna motivnotematska podoba besedil v berilih, - narodnost avtorjev besedil, sprejetih v berilo, - spremljevalni instrumentarij v posameznih besedilih v berilih, - likovna opremljenost beril, - jezik besedil, sprejetih v berilo. Raziskava je pokazala, da največ priložnosti za vzgojo za razvoj zavesti o narodni pripadnosti daje motivno-tematska analiza besedil, sprejetih v različna berila. Omogočajo jo vsa domovinoljubna besedila, znotraj katerih najdemo posebno skupino domoljubnih besedil, sestavljeno iz deset ključnih motivov. Le-ti ponazarjajo ljubezen do domačije in življenja v domačem okolju, ljubezen do slovenskega jezika, slovenskega slovstva, spoštovanje do (pri)znanih Slovencev, slovenskih značajskih lastnosti, narodne zgodovine, skrb za urejanje problema izseljenstva in zamejstva, prizadevanje za ohranjanje slovenskih etnoloških zanimivosti ter zanos, ki vre iz narodnega prebujenja. Kot pomembni dejavniki pri vzgoji za krepitev zavesti o narodni pripadnosti so se pokazali še izvor besedila, narodnost njegovega avtorja in včasih tudi jezik, v katerem je besedilo napisano. S tem v povezavi je v berilih, ki so izšla v letih 1923-1994, mogoče govoriti o centralizaciji, ki prihaja iz Beograda, in o hegemoniji hrvaškega in srbskega naroda. Tudi prvo berilo za osmi razred v državi Sloveniji, izšlo je leta 1999, vzgoji za razvoj zavesti o pripadnosti slovenskemu narodu zaradi nizkega odstotka domovinoljubnih besedil ne posveča veliko pozornosti. Tega se zavedajo tudi današnji učitelji, ki poučujejo slovenščino v devetem razredu. Večina izmed njih meni, da je tovrstne vzgoje v šoli premalo, kar v času političnega združevanja v Evropi izraža še posebno skrb. --- Alenka Jensterle - Doležal: V krogu mitov: O ženski in smrti v slovenski književnosti. Dr. Alenka Jensterle Doležal, docentka za slovensko književnost, je diplomirala iz slovenščine in primerjalne književnosti ter filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, opravila magisterij iz slovenske književnosti in doktorirala leta 2000 s tezo Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah. Nekaj let je delala kot lektorica na različnih fakultetah po svetu (v Pragi, Krakovu, New Yorku in Nottinghamu), štiri leta je bila tudi raziskovalka na Slovanskem inštitutu v Pragi. Že nekaj let predava slovensko književnost na Oddelku za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove Univerze v Pragi, kjer se je leta 2008 habilitirala kot docentka za slovanske književnosti. Glavna področja njenega raziskovanja so primerjalne literarne študije, češko-slovenski stiki in podoba ženske v slovenski in slovanskih literaturah. Gostovala je na več univerzah, svoje raziskovalno delo predstavlja na mednarodnih in domačih kongresih in simpozijih ter prispevke objavlja v znanstveno-strokovnem tisku. Je tudi urednica dveh zbornikov: o Edvardu Kocbeku in o Zofki Kveder. Izdala je štiri pesniške zbirke, roman Temno mesto in znanstveno monografijo Mit o Antigoni. Monografija V krogu mitov [...] se v prvem delu osredotoča na podobo ženske v slovenski prozi od Trdine do Gruma - od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, v drugem pa se tematizira krščanski imaginarij podob v semantiki smrti in umiranja. Tematizira vprašanje spreminjanja podobe ženske in smrti v slovenski prozi in posredno tudi v slovenski kulturi. Delo s komparativno metodo začenja novo problematiko v slovenski literarni zgodovini in skuša odgovoriti na vprašanje, kateri miti so bili posebno konstututivni in produktivni za slovensko književnost in kateri so se povezali z nacionalno in politično ideologijo. V analizah se kaže, da se je oblikovanje semantike mitov dogajalo pod diktatom kulturnih predstav in v kontekstu krščanske kulture. Uporaba krščanskih in drugih mitov se je še posebno razširila v prvi polovici 20. stoletja. V analizah lahko razumemo distanco do predmeta kot proces demitologizacije. V ospredju so avtorji moderne in ekspresionisma, saj so ravno ti avtorji izhajali iz travmatičnega razumovanja dihotomije med telesnostjo in duhovnostjo in so še posebno intenzivno problematizirali telesnost in s tem tudi žensko. V literarnih analizah se izpostavi prevlada dveh mitov o ženski, dveh stereotipov, kar lahko razumemo kot posledico filozofskega prepričanja in kulturoloških paradigem nekega obdobja. Podobno nujna in vzporedna kot raziskava podob ženske je tudi komparativna raziskava krščanskih slik smrti in umiranja pri dveh avtorjih, pri Cankarju in Kocbeku. Smrt ima v delih obeh avtorjev žensko podobo in kaže na tradicijo podobnih predstav. Analizi obeh tekstov odkrivata tvorno črpanje iz imaginarija krščanskih predstav. Prispevek o Cankarjevih kratkih črticah o prvi svetovni vojni Podobe in sanj se ukvarja z apokalipso, s priljubljeno ekspresionistično temo iz krščanske mitologije - s podobo konca sveta. Tudi Edvard Kocbek v fenomenološko in eksistencialno obarvanih novelah v zbirki Strah in pogum zariše dialog s smrtjo v krščanskih podobah kot mistično izkušnjo. Razkriva se tudi povezava s tradicijo: podoben narativni lok situacij in podob, ki vodijo k njej, lahko iščemo že pri slovenskih baročnih avtorjih. Raziskava v literarnozgodovinskem kontekstu odkriva in poudarja nekatere tipične razvojne poteze slovenske književnosti, kot je uporaba kulturoloških in krščanskih mitov v slovenski književnosti. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html -- druge knjige Slavistične knjižnice. From jurska na volja.net Wed Dec 24 12:39:52 2008 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Wed, 24 Dec 2008 12:39:52 +0100 Subject: [SlovLit] JiS 2008/5 Message-ID: <84C97E87BCA1417397D954124825F929@PC202811356712> Peto številko triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo sestavlja pet razprav, tri ocene, poročilo in zapis o Prešernovi osebnosti in ustvarjanju. Razpravljalni del revije tematsko prinaša jezikoslovne prispevke, povezane z izdelavo terminoloških slovarjev na podlagi korpusov, korpusnim preučevanjem večbesednih leksikalnih enot, računalniškim leksikografskim projektom FrameNet ter literarna prispevka o dramskem ustvarjanju Emila Filipčiča in literarni ustvarjalnosti Aksinje Kermauner. NATAŠA LOGAR in ŠPELA VINTAR v članku opisujeta, kako je mogoče s pomočjo slovenskega referenčnega korpusa FidaPLUS ter korpusa besedil odnosov z javnostmi KoRP na podlagi pogostnostnih seznamov besed (lem) in s pomočjo samodejnega luščenja enobesednih in večbesednih kandidatov za terminološke besede in besedne zveze oblikovati tehnološko in metodološko sodobnejši in uporabniku prijaznejši terminološki slovar. Opozorita tudi na problematiko določanja meje terminološke in neterminološke leksike, terminološko variabilnost in kolokabilnost, kot se kažejo v korpusnem jezikoslovju, ter na omejitve metode samodejnega luščenja izrazov. Večbesedne leksikalne enote so v članku POLONE GANTAR na skladenjsko-pomensko-korpusni teoretični osnovi predstavljene kot >statistično predvidljiv in semantično pogojen pojav<. Obravnavane so v sobesedilnem okolju, pri čemer so upoštevane tudi njihove povezovalne lastnosti, kot jih določajo sintagmatska in paradigmatska razmerja. Njihova frazna jedra, tj. povezovalno najtrdnejše besedne zveze, so določena s pomočjo statistične analize korpusa FidaPLUS in besednimi skicami (WordSketches). Avtorica izpostavi t. i. skladenjsko-pomenski profil izbranih leksikalnih enot, na podlagi katerega se o leksikalnem statusu izbrane besedne zveze odloča glede na obseg in elemente besedilnega okolja, znotraj katerega lahko preučevana besedna zveza uresničuje svoj pomen. SIMON KREK v članku natančneje predstavi računalniški leksikografski projekt FrameNet, v okviru katerega je mogoče besede opisovati s pomočjo pomenskih shem, ki združujejo pomenske in skladenjske lastnosti posameznih besed. Predstavi ključne pojme za razumevanje ideje FrameNeta - prehajanje od pomenske k skladenjski analizi, jedrnost, nasledstvo, opuščanje - in skuša prek številnih avtentičnih primerov iz korpusa FidaPLUS prikazati podobo tovrstnih jezikovnih opisov v slovenskem jezikovnem okolju. V članku MATEVŽA RUDOLFA sta podrobneje obravnavani dve drami Emila Filipčiča - Kegler 6 in Ujetniki svobode. Avtor predvsem na podlagi podrobnejše analize dramskih oseb, jezikovnih značilnosti in komike Filipčičevo dramatiko uvrsti in umesti v kontekst drame absurda ter v tem okviru izpostavi posamezne ludistične elemente, ki so prisotni v dramskem svetu obeh del. DRAGICA HARAMIJA se v članku osredotoči na žanrsko precej raznolik ustvarjalni opus Aksinje Kermauner, ki ga zaznamuje tematika slepote in slabovidnosti. Po biografski umestitvi Aksinje Kermauner avtorica prispevka natančneje predstavi dela Kakšne barve je tema?, Koliko sem bila stara, ko sem se rodila?, Polna Luna in shujševalna kura, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Snežna roža, Juhuhu pa ena gnila plastenka!, Fuj, pivoled!, Berenikini kodri in Oblaki so rdeči, rdeči kot kri, jih analizira z vsebinskega in stilističnega vidika ter poudari njihov pomen za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z zapisom VINKA CUDERMANA Neznani Prešeren malo drugače, v katerem avtor razpravlja o psihiatričnih vidikih Prešernove osebnosti, periodizaciji nastanka posameznih pesmi ter kritično oceni jezikovno popravljeni izdaji Prešernovih Poezij in dve interpretaciji Prešernovih pesmi v šolskih učbenikih. Sledijo tri ocene: ANDREJA ŽELE predstavi in ovrednoti monografijo Chikako Shigemori Bučar o skladenjskih razmerjih v japonščini in slovenščini, MATEJA JEMEC TOMAZIN ovrednoti monografijo Polone Gantar o stalnih besednih zvezah v slovenščini, ANJA BENKO pa podrobneje predstavi zbornik prispevkov s frazeološke konference Europhras 2005. Rubriko zaključuje poročilo, ki sta ga o leksikološki in leksikografski delavnici Lexicom 2008 zapisala OLGA POBIRK in SIMON ŠUSTER. Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih osem knjig, povezanih z esejističnimi portreti duhovnih očetov Tarasa Kermaunerja, esejističnimi razmišljanji o slovenski dramatiki in gledališču, prevajanjem besedil iz prve polovice 20. stoletja, medkulturno obravnavo slovenskega jezika in literature, stilistiko in zvrstnostjo, rabo dvojine, slovenskimi književniki v začetku 20. stoletja ter književnostjo v izobraževanju. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. __________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature database 3715 (20081224) __________ The message was checked by ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 27 17:57:03 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Dec 2008 17:57:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Romščina_--_Med_Ptičjim_vrhom_in_W ikimedijo Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Thursday, December 25, 2008 12:56 PM Subject: LK, 5. januar LK FF vabi na 895. sestanek v ponedeljek, 5. januarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Svenka Savić, Univerza v Novem Sadu. Tema predavanja: Otvorena pitanja standardizacije romskog jezika u Srbiji (Odprta vprašanja standardizacije romskega jezika v Srbiji). Predavanje bo v srbskem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri109/index.html -- od Ptičjega vrha do KGB. http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource -- poročilo o slovenskih študentskih projektih na 3. regionalni konferenci Wikimedije v Beogradu 20. 12. 2008 (v angleščini). In srečno tudi v 2009! -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 28 11:24:58 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Dec 2008 11:24:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Europeana=2Eeu_--_evropska_spletna_knji žnica Message-ID: From: "Maja Zorga" Sent: Sunday, December 28, 2008 11:20 AM Subject: Fwd: Europeana.eu - evropska spletna knjižnica via Monitor - novice on 12/24/08 Tik pred božičnimi prazniki je v drugem poizkusu odprla vrata nova evropska spletna knjižnica Europeana.eu. Knjižnica nudi dostop do množice literarnega gradiva, slik, zgodovinskih dokumentov in drugega gradiva, ki ga hranijo centralne evropske knjižnice in muzeji. V projektu sodelujejo največje zakladnice kulture starega kontinenta, kot so British Library v Londonu in Louvre iz Pariza, med temi pa najdemo tudi slovenske, kot je Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. V sistemu je trenutno na voljo čez dva milijona dokumentov v digitalni obliki. Spletno knjižnico Europeana.eu so uradno sicer predstavili in odprli javnosti 20. novembra, vendar se je spletni servis zaradi izjemnega števila obiskov popolnoma sesul, tako da so morali strežnike umakniti iz omrežja. V največji gneči je Europeana.eu zabeležila tudi čez 10 milijonov zadetkov na uro, zaradi česar je dobesedno odpovedala strojna oprema. V drugo so skrbniki, ki jih sponzorira Evropska komisija, bili precej bolj previdni. Strežniške zmogljivosti so povečali kar za štirikrat, obenem pa so okrepili tudi komunikacijske povezave. Toda novembrska izkušnja je pustila posledice, zato avtorji previdno navajajo, da je knjižnica na voljo predvsem za preizkušnjo in testiranje, kjer bodo ugotovili pravo pričakovanje javnosti. http://www.europeana.eu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 29 15:01:38 2008 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Dec 2008 15:01:38 +0100 Subject: [SlovLit] Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, Praga 2008 Message-ID: From: "Andrej Szurla" To: Sent: Monday, December 29, 2008 3:18 PM Subject: Svetovni dnevi 2008 v Pragi V Pragi smo se s slovenskimi filmi in sledmi literature v njih javno družili teden pozneje, kot je bilo 'predpisano', tj. med 10. in 12. decembrom. Povod za zamik je dalo slovensko veleposlaništvo, ki je predlagalo, da bi bil naš festival dopolnilo praškega slovenskega tedna, sicer zaznamovanega z uradnim državniškim obiskom predsednika Türka. Če nič drugega, je prišlo tako v enem tednu (pravzaprav v treh dneh) do dveh slovenskih >masovk<, če lahko tako poimenujem dve prijetni srečanji večine Slovencev, stalno ali začasno prebivajočih v češki prestolnici in njeni okolici. V torek smo se dobili na veleposlaništvu, da smo se srečali s predsednikom, v četrtek pa še na Filozofski fakulteti, kjer smo si najprej privoščili Petelinji zajtrk, za sladico pa še kozarček žlahtne slovenske kapljice in prigrizek, s katerima nas je počastila ekipa gospoda veleposlanika Buta. Petelinji zajtrk nas je tako (gotovo tudi zaradi ambasadinega predprazničnega sprejema in posebnih vabil nanj) zbral okoli osemdeset. Dan prej in potem, ko smo vrteli Sladke sanje (z Vrtoglavim ptičem kot uverturo) in Zvenenje v glavi, nas je bilo manj, a po površnem štetju obakrat po več kot trideset. Nismo pa prihajali samo zgoraj omenjeni Slovenci in slovenisti, saj je bilo vsakič v dvorani tudi nekaj >pristnih Čehov<, bodisi prijateljev naših študentov bodisi povsem >nevtralnih< radovednežev in ljubiteljev manj znanih kinematografij. Iskreno upam(o), da je tolikšno število zanimajočih se za slovensko umetnost tudi sami Karlovi univerzi potrdilo, da se je pred pričetkom letošnjega študijskega leta izplačalo potruditi za ohranitev nespremenjenega statusa tukajšnje slovenistike. Projekcije smo izvedli v multimedijsko opremljeni predavalnici, ki sicer služi tudi kot senatna dvorana (in se lahko pohvali z res imenitnim pogledom na Hradčane na drugi strani Vltave). Dekanatu velja iskrena zahvala, da smo jo smeli tri večere okupirati, študentskemu svetu za urgentno pomoč pri iskanju nadomestne predavalnice za eno študijsko skupino, ki je - menda neobveščena - v enem izmed večerov prostor zasedla pred nami, oddelku za tehnično podporo pa za pripravo projekcijskih naprav. Ja, pa tudi Gregorju, študentu elektronike na erazmusovski izmenjavi, za pomoč pri nekaj nenačrtovanih tehničnih (d)efektih. Da bi naredili filme dostopne čim širšemu občinstvu, so študentje zaključnega letnika Eva, Helena, Šarka, Zuzana in Radek november posvetili prevajanju dialoških list in celotnega spremnega pisnega gradiva. Slednje smo priložili Centrovim slovenskim informatorjem - in dejstvo, da je vse gradivo pošlo že po drugem dnevu, si razlagam kot dokaz, da publika resnično ni prišla samo zaradi veleposlanikove pogostitve . Da pa so zaživeli tudi prevodi filmskih dialogov, ima ogromne zasluge češki kolega, sicer imenitni prevajalec slovenskega leposlovja Aleš Kozár (ki je bil med drugim pred dvema letoma menda najzaslužnejši tudi za vzpostavitev nove češke slovenistike na univerzi v Pardubicah), ki je prevode jezikovno pregledal in jih postavil na filmske posnetke, slednje - za takšen poseg pripravnejše od tistih, ki smo jih prejeli s Centra (ker so bili opremljeni z neizbrisljivimi angleškimi podnapisi) - pa prej >polovil< po spletu. Dogodek je tako za nami, spomini so prijetni, prepričanje o zanimivosti in kvaliteti tako slovenske kinematografije kot leposlovja pa najbrž utrjeno tudi med tistimi gledalci, ki te trditve prej ne bi podpisali z mirno vestjo. No, pa opaziti smo se dali, vsaj v univerzitetnem okolju, kar je v našem primeru morda še najpomembnejše od vsega. Obvestilo in vabilo je sicer poromalo tudi na uredništva dveh tukajšnjih največjih časnikov, a je bilo v decembrski vročici in poplavi najrazličnejših prireditev v Pragi najbrž spregledano. Pa še ena anekdotica čisto za konec: da se ne spreminjajo samo mlade generacije, ampak gredo v tok s časom tudi tiste častitljivejše, nas je prepričal tudi izbruh smeha naše drage kolegice Jasne, sicer sveže upokojenke, ob izjavi (v Sladkih sanjah), da je Heintje všeč samo . penzionistkam. Tako gospe Jasni kot vsem drugim kolegicam in kolegom ter ostalim voščim javnih in zasebnih uspehov polno novo leto; Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 5 15:54:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Jan 2009 15:54:29 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovni zapiski in Janez Keber -- Alma M. Karlin Message-ID: <85C26B6C4A9E4CA187A38F0F5A1576FB@P4> From: "Kozma Ahačič" To: Sent: Monday, January 05, 2009 11:37 AM Subject: Vabilo: Jezikoslovni zapiski in Janez Keber Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC vas vabita na predstavitev 14. letnika revije Jezikoslovni zapiski. Tokratna predstavitev bo še posebej slovesna, saj bo z njo sklenil svoje uredniško delo Janez Keber, ki je revijo urejal 14 let - vse od drugega letnika dalje. Ob predstavitvi bo pripravljena razstava dosedanjih letnikov revije, v kateri je bilo doslej na 4635 straneh objavljeno 361 člankov, ki jih je napisalo 105 avtorjev in avtoric. Obenem bo to priložnost, da se oceni vloga, ki jo je imela in jo ima ta mednarodno priznana povsem jezikoslovna periodična znanstvena revija, prikazana pa bo tudi vizija njenega prihodnjega razvoja. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 8. januarja 2009, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Prijazno vabljeni! izr. prof. dr. Marko Snoj dr. Vojislav Likar === http://www.almakarlin.si/ -- virtualno domovanje Alme Karlin, na pobudo in po zasnovi Marijana Pušavca, Osrednja knjižnica Celje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 6 19:21:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jan 2009 19:21:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_Slavistično_knjižnico Message-ID: From: "Malka Čeh" To: Sent: Tuesday, January 06, 2009 9:29 AM Subject: Slavistična knjižnica Na javni razpis za sofinanciranje znanstvenih monografij, ki ga vsakoletno razpisuje ARRS, bo Slavistično društvo Slovenije v prihajajočem letu 2009 prijavilo dela na podlagi pričujočega internega razpisa. Principi za izbor v Slavistično knjižnico 1. Delo je znanstvena monografija slovenistične oz. slavistične problematike. 2. Besedilo je v slovenščini, povzetek (1-3 strani) pa v tujem jeziku. 3. Avtor je član Slavističnega društva Slovenije oziroma pokrajinskega slavističnega društva. 4. Monografija mora imeti znanstveni značaj; prednost imajo izvirna znanstvena dela, za tem disertacije, potem magisteriji. Prvotni namen zbirke je omogočiti znanstveno kvalificirano objavo mlajšemu raziskovalnemu kadru. 5. Avtor predloži dve priporočilni znanstveni recenziji strokovnjakov za dotično področje v obsegu vsaj ene strani (2000 znakov). 6. Obseg rokopisa ne sme presegati 20 avtorskih pol (600.000 znakov s presledki) ali biti manjši od 10 avtorskih pol (300.000 znakov s presledki). Natis širšega obsega sofinancira avtor. 7. Besedilo za natis v tekočem letu mora biti oddano uredniku zbirke v dokončni obliki do konca septembra istega leta. 8. Rokopis mora ustrezati navodilom avtorjem. 9. Avtor se strinja s pogoji vzorčne pogodbe. 10. O vrstnem redu objav in njihovem številu odloči na predlog urednika zbirke UO SDS v dopisni seji glede na finančni položaj društva in na podlagi druge prepričljive argumentacije. 11. Tiskarski stroški, oglaševanje in distribucija se po možnosti krijejo iz subvencije ARRS. Slavistično društvo Slovenije zato avtorjevo besedilo prijavi na ustrezni vsakoletni razpis. 12. Višina naklade in avtorjev delež le-te sta sklenjena na podlagi dogovora o distribuciji. 13. Urednik poskrbi za prijavo na letni razpis ARRS, informira avtorje o pogodbenih zahtevah, sestavi avtorske pogodbe za avtorje in recenzente, pridobi CIP, rokopis pripravi za tisk, dostavi besedilo tiskarni in rešuje morebitne zaplete pri natisu, dostavi v NUK obveznih 16 izvodov, preostale izvode distribuira ali jih prepusti fakultetnim knjižnicam za izmenjavo. Razpošlje obvestilo o izdaji v medije in preko tajnika SDS skrbi za distribucijo naročil. Z avtorjevim dovoljenjem poskrbi tudi za spletno postavitev knjige. 14. Frekvenca serije je vsaj ena knjiga letno. Učbenikov, slovarjev, večknjižnih projektov, periodičnih publikacij in zbornikov se Slavistična knjižnica izogiba, prav tako ponatisom in popravljenim ponatisom. Prijave na razpis za izbor v zbirko Slavistična knjižnica sprejema prof. dr. Zoltan Jan na naslovu zoltan.jan na siol.net do 1. februarja 2009. Prijave na razpis naj vsebujejo: - prijavni rokopis - reference avtorja monografije - recenziji Kolegice in kolege vabimo, da se na razpis čim prej prijavijo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 6 19:50:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jan 2009 19:50:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvojina_--_Lojze_Kovačič_--_Iskanje_ v_Cobissu Message-ID: <175C94BEAAF94EB791A260A729222F37@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, January 06, 2009 3:54 PM Subject: LK, 12. januar LK FF vabi na 894. sestanek v ponedeljek, 12. januarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Tema predavanja: Dosedanje raziskave slovenske dvojine. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Gašper Troha" Sent: Tuesday, January 06, 2009 1:17 PM Subject: Fabula: Simpozij o Lojzetu Kovacicu Vabljeni na mednarodni simpozij o Lojzetu Kovačiču Četrtek, 15. 1. 2009, Cankarjev dom, dvorana M 3,4 Lojze Kovačič je nedvomno eden največjih prozaistov, ki so pisali v slovenščini. V svojih mladostnih delih je sledil socialističnemu realizmu, a se je že v začetku petdesetih let od njega odvrnil ter sprejel pobude eksistencializma in modernizma. Kot glavna vpliva v njegovi prozi se omenjata pisatelja James Joyce in Marcel Proust, s katerima se je spogledoval že v Ljubljanskih razglednicah (1953) in romanu Deček in smrt (1968) ter jima ostal zvest praktično do konca svojega opusa, npr. v romanu Basel (1989). Vmes se je pogosto vračal k neorealizmu in ustvaril nekatera dragocena pričevanja o času po II. svetovni vojni na Slovenskem in širše v nekdanji Jugoslaviji - npr. v romanih Resničnost in Prišleki. Najbolj izrazita lastnost njegove literature in esejistike je prav gotovo njena avtobiografskost, saj je vseskozi opisoval sebe in svojo družino ter se skušal preko te snovi dokopati do šiurših spoznanj o človeku in svetu. Kljub nedvomni kvaliteti njegove proze, je ta doživela le redke znanstvene obravnave, zato bo skušal simpozij o njegovem življenju in delu spodbuditi domače in tuje raziskovalce, da bi se začeli ukvarjati s fenomenom Lojze Kovačič. Naš glavni cilj je spodbuditi znanstveno debato in s tem zanimanje za Kovačičevo literaturo v mednarodnih znanstvenih krogih, s čimer bi mu lahko končno pripisali mesto med evropskimi ustvarjalci in spodbudili nadaljnje prevajanje njegovih del. 11.00 Otvoritev: slavnostni nagovor predsednika SAZU Jožeta Trontlja Janko Kos: Recepcija Lojzeta Kovačiča v ideološkem kontekstu Matjaž Kmecl: Iz "realizma" socialnih projektov v realizem intimnosti Alenka Koron: Topografska imaginacija mesta: Ljubljana v Kovačičevih zgodnejših delih Mihael Glavan: Kovačičevo rokopisno gradivo - ustvarjalna zmeda 14.30 Andreas Leben: Lojze Kovačič - avtobiograf ali avtor (svojega) življenja? Ivana Latković: Od temnice življenja do svobode pisanja (o avtobiografskem v romanu Resničnost) Alojzija Zupan Sosič: Opis v romanu Prišleki Milena Mileva Blažič: Novosti v kratki sodobni pravljici Lojzeta Kovačiča - študij primera Zgodbe iz mesta Rič-Rač 17.00 Zvonko Kovač: Svoje kot tuje v Kovačičevi "obratni hermenevtiki" Simona Škrabec: Paraliza desne roke Gašper Troha: Uspeh Prišlekov v prevodih in vprašanje internacionalizacije Kovačičevih del Četrtek, 15. 1. 2009, 20.00, Jazz club Gajo, Ljubljana Spominski večer. Odlomke iz del Lojzeta Kovačiča berejo: Andrej Inkret, Drago Jančar, Majda Kne, Mateja Komel Snoj, Alenka Koron, Barbara Korun, Janko Kos, Mojca Kumerdej, Jože Snoj, Saša Vuga, Ciril Zlobec, povezuje: Mitja Čander Za simpozij zbiramo predhodne prijave in sicer do petka, 9. 1. 2008 na info na zalozba.org. Vabljeni! Študentska založba, http://www.studentskazalozba.si === From: "Srečko Bončina" Sent: Tuesday, January 06, 2009 9:45 AM Subject: Tečaj iskanja COBISS/OPAC v NUK, četrtek, 22. 1. 2009, od 10. do 13 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačen tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC", ki bo v četrtek, 22. 1. 2009 od 10. do. 13 ure v računalniški učilnici v kleti naše knjižnice. Na tečaju prikažemo različne načine iskanje, na kaj je potrebno biti pozoren pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Tečaj je v prvi vrsti namenjen končnim uporabnikom. Prosimo vas, da posredujete obvestilo kolegom in uporabnikom, ki bi jih tečaj zanimal. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si . Datume ostalih tečajev, ki jih pripravljamo v NUKu za končne uporabnike, si lahko ogledate na http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/tecaji.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 6 22:25:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Jan 2009 22:25:32 +0100 Subject: [SlovLit] Pesmi o Ljubljani -- Obvezni izvodi Message-ID: From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Tuesday, January 06, 2009 8:29 PM Subject: Re: PESMI O LJUBLJANI Spoštovani in dragi člani SlovLit foruma, s študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani pripravljamo wiki projekt oz. spletni portal Slovenska mladinska književnost http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_mladinska_književnost . Eden izmed podprojektov je tudi wikiprojekt z naslovom Motiv mesta Ljubljane v slovenski mladinski književnosti http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Motiv_mesta_Ljubljane_v_slovenski_mladinski_književnosti. Vse delo poteka na prostovoljni osnovi, v obliki seminarskih nalog, zato vas lepo prosim, da mi/nam posredujete avtorje, naslove, morebiti tudi odlomke književnih del, v katerih je omenjena Ljubljana. Projekt bi radi zaključili pred Unescovim imenovanjem Ljubljane za svetovno prestolnico knjige: 2010. Hvala za razumevanje in lep pozdrav, Milena Mileva Blažic === From: "Margerita Kramberger" Sent: Tuesday, January 06, 2009 10:35 AM Subject: RE: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev (ZKGM) vljudno vabi na izobraževanje/posvet o zakonu o obveznem izvodu publikacij. Posvet bo 14. januarja 2009 ob 9. uri v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 12 v Ljubljani. Informacije nudi in prijave do zapolnitve mest prejema Irena Brglez (irena.brglez na gzs.si). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 7 19:43:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Jan 2009 19:43:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: <52C483BBB8904150BEBFD2350F4A31DD@P4> From: "S.Smailagic" Sent: Wednesday, January 07, 2009 1:18 PM Subject: Razpis PSD POP Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo vas, da bodo letošnji 20. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov, 17. in 18. aprila 2009 v Kopru s temo Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče v kopru (1875-1909): Medkulturnost, večjezičnost in poslanstvo prvih primorskih učiteljev. Na srečanju bomo obeležili stoletnico ukinitve koprskega učiteljišča in raziskali delovanje koprskih učiteljišnikov ter njihov pomen za kulturni razvoj zahodne Slovenije. Vse, ki vas predpisana tema zanima ali se z njo že ukvarjate, vabimo, da svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 28. 2. 2008 na jasna.cebron na guest.arnes.si ali ssmailagic na siol.net 20. primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni. Senija Smajlagič, Meddruštveni odbor PSD, Boštjan Debelak, predsednik SD Koper From vlado na zrc-sazu.si Thu Jan 8 15:49:31 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Thu, 08 Jan 2009 15:49:31 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje Message-ID: <4966208B.32561.9383DA@vlado.zrc-sazu.si> Mediji so za to, da zvemo, kaj se (pravzaprav) godi po svetu. Zadnje case pa kaze, da je za gojence FDV dovolj ze to, da se cudimo umetelnosti pregibanja v njihovih izdelkih, recimo v zvezah: Podobe Janeza Drnovseka. Je umorila svojo hci? S ceskim kolegom Mirekom Topolanekom sta govorila o Hrvaski ... Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 9 16:26:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Jan 2009 16:26:47 +0100 Subject: [SlovLit] Linki -- Re: Pregibanje Message-ID: <646E48911DB843F8B4F038619545C52E@P4> http://lit.ijs.si/sknazasl.html -- M. Hladnik, Slovenska književnost na zaslonu. http://sl.wikisource.org/wiki/Izza_kongresa -- Ivan Tavčar, Izza kongresa, 1905--08. http://butalopedija.org/wiki/Pogovor:Feliks_Gnidovec -- nove dileme v zvezi z usodo zamolčanega pesnika Feliksa Gnidovca. === From: "Natasa Logar" To: Sent: Friday, January 09, 2009 10:14 AM Subject: RE: [SlovLit] Pregibanje Spoštovani, preden kar obtožujete - ste prepričani, da gre za "gojence FDV" (karkoli že vam to pomeni)? Prijazen pozdrav s FDV! Nataša Logar >From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of >vlado na zrc-sazu.si >Sent: Thursday, January 08, 2009 3:50 PM >To: slovlit na ijs.si >Subject: [SlovLit] Pregibanje > >Mediji so za to, da zvemo, kaj se (pravzaprav) godi po svetu. Zadnje case pa >kaze, da je za gojence FDV dovolj ze to, da se cudimo umetelnosti pregibanja >v njihovih izdelkih, recimo v zvezah: > >Podobe Janeza Drnovseka. >Je umorila svojo hci? >S ceskim kolegom Mirekom Topolanekom sta govorila o Hrvaski ...> > >Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 9 17:52:02 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Jan 2009 17:52:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Cerkljansko_narečno_spletišče_--_B ojevnik_in_Laibacher_Zeitung_švicarski_rokopis i_in_služba_za_besedilnega_rudarja Message-ID: <799EC0BB46AE4291981A02DB1AA8500D@P4> From: Livida [mailto:gemini.vida na gmail.com] Sent: čet 8.1.2009 0:23 Subject: Cerkljansko narečno spletišče Bolj za šalo kot zares Vam pošiljam povezavo do Cerkljanskga naričnga spletiša , ki ponuja obilo zanimivosti, med drugim tudi bogat slovar cerkljanskih narečnih besed, sudoku s črkami, idr.; in ga že 11 let ureja dr. Marko Razpet. Lep pozdrav, Vida Lipušček === http://www.dlib.si/ -- časopis Bojevnik (1931--1936) na DLibu prinaša tudi nekaj leposlovja. Na istem mestu je od konca decembra dalje tudi več kot 51.000 člankov časopisa Laibacher Zeitung (1778--1918). http://www.e-codices.unifr.ch/en -- virtualna knjižnica srednjeveških rokopisov Švice. http://www.digitalhumanities.org/humanist/Attachments/1231482972_2009-01-09_willard.mccarty na mccarty.org.uk_6085.2.pdf -- razpis mesta strokovnjaka za NLP v Leipzigu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 11 22:38:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Jan 2009 22:38:00 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje Message-ID: <51157ABB5ACE4D74A6E4F593D0F83DD2@P4> From: "Matej Fugina" To: Sent: Sunday, January 11, 2009 6:45 PM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje Z Vami se popolnoma strinjam, ogromno novinarjev, "gojencev FDV" bi bilo potrebno podučiti osnov slovenskega knjižnega jezika - kljub dejstvu, da so obiskovali predmete, ki se ukvarjajo izključno s slovensko slovnico. Vendar pa, prosim, ne bodimo tako pristranski. Osebno se mi zdi hujši greh >nepoznavanje< vsebine (ki je v novinarstvu ključna) kot pa slovenske slovnice (ali pravopisa). Tako se na priznanih novinarskih hišah najdejo tudi študentje Filozofske fakultete, da ne rečem tudi študentje slovenistike, ki pišejo, da je vozilo Patria 8x8 izstrelilo en okvir (dobesedno v tekstu saržer) streliva, pri tem da vsi mitraljezi streljajo iz odprtega zaklepa z neskončnim nabojnikom (srb. >redenikom<), ducat uporabljajo kot nekaj in ne kot eksplicitno 12, protioklepni raketni sistem Spike kar naenkrat postane protiraketni sistem, ne poznajo razlike med zvrstmi vojske in rodovi vojske itd. Torej ne le, da nihče ne zna pravilno uporabljati terminologije, bivši študentje slovenskega jezika uporabljajo srbsko izrazoslovje (npr. saržer). Samo v vednost in hvala za razumevanje, Matej Fugina, študent FDV; obramboslovec in NE družboslovec >From: >Date: 2009/1/8 >Subject: [SlovLit] Pregibanje >To: slovlit na ijs.si > >Mediji so za to, da zvemo, kaj se (pravzaprav) godi po svetu. Zadnje case >pa kaze, da je za gojence FDV dovolj ze to, da se cudimo umetelnosti >pregibanja v njihovih izdelkih, recimo v zvezah: > >Podobe Janeza Drnovseka. >Je umorila svojo hci? >S ceskim kolegom Mirekom Topolanekom sta govorila o Hrvaski ... >Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 12 09:19:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Jan 2009 09:19:45 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje Message-ID: From: "Mojca Luštrek" Sent: Monday, January 12, 2009 7:34 AM Subject: RE: [SlovLit] Pregibanje Hej, jezik je "orodje" vsakega novinarja, ne glede na izobrazbo, zato morajo vsi obvladati "osnove slovenskega jezika" (slovnico in pravopis), prav tako kot je seznanitev z izrazjem stroke, ki je predmet pisanja, in z obravnavano temo dolžnost vsakega novinarja, ne glede na izobrazbo. Torej ni manj in bolj hudih grehov. "Ključnosti" (jezikovno) zanič napisane vsebine se kaj slabo piše. Poleg tega novinarji zelo vplivajo na splošno jezikovno (ne)znanje "ljudstva" (bralcev, poslušalcev), zato je njihova odgovornost precejšnja. Ali pa si upate trditi, da "temu ni tako"? Preprečiti grehe obeh vrst je seveda dolžnost že zaposlovalcev in urednikov: ne zaposlovati neusposobljenih. Toliko "teorije" za dobro jutro. Zdaj pa k praksi ... Mojca ---- From: "Janoš Ježovnik" To: Sent: Monday, January 12, 2009 12:27 AM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje No, ločiti je treba med knjižnim jezikom, ki naj bi ga razumela večina, če ne že vsi govorci, in žargonom, ki spada v interesno sfero manjše skupine govorcev, pripadnikov iste stroke. Novinar v glavnem piše za splošno javnost, ki je takšne podrobnosti ne zanimajo preveč. V slednje se novinar tudi ne spušča, saj se z neko temo ukvarja največ nekaj tednov. Ne nazadnje, če bi hotel upoštevati vse mogoče strokovne termine vseh mogočih področij, koliko diplom bi moral imeti takšen človek v žepu? Res je, da k poklicu nekako sodi tudi splošna razgledanost, a razlika med rodovi in zvrstmi vojske, vsaj v času po odpravi obveznega služenja vojaškega roka, to po mojem mnenju nekoliko presega. Po drugi strani pa novinar večino sestavkov napiše za slovensko javnost in v slovenskem jeziku. Poznavanje osnov slovnice in pravopisa mu zna pri tem več kot pomagati. Kar se pa tiče uporabe srbskega *izrazja* s strani gojencev FF, pa SSKJ izraz 'šaržer' (mimogrede, na prvo žogo mi beseda zveni prej francosko kot srbsko, a zaradi nepoznavanja obeh jezikov pač ne morem soditi) navaja kot vojaški žargonski termin - neka raba v slovenskem jeziku torej mora obstajati. Najbolje pa je izraz prepovedati pri primarnem viru, kadar želimo brutalno izkoreniniti njegovo splošnejšo rabo. ;) Janoš Ježovnik, študent slovenistike P. S.: Obramboslovje ni družbena veda? From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 12 16:47:12 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Jan 2009 16:47:12 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje -- ConSOLE Message-ID: <42A895677DAC4A778CC76BB66D140BA4@P4> From: To: Sent: Monday, January 12, 2009 10:16 AM Subject: Re: Pregibanje Pojasnilo Veseli me odmevnost mojega zapisa na temo pregibanja v slovenskih medijih. K zapisu me je spodbudilo zlasti cudno pregibanje imena in priimka predsednika ceske vlade Mirka Topolanka, ki v prvi polovici letosnjega leta predseduje tudi Evrozvezi. Za njegovo ukvarjanje z rusko-ukrajinskim pa tudi slovensko-hrvaskim zapletom je znacilno, da poteka predvsem v slovanskih jezikih, zato se v zadevnem porocanju kaze razgledanost slovenskih novinarjev v slovanskem svetu (ki predstavja 57 % povrsine Evrope nasproti 16 % romanskega in 16 % germanskega sveta). Kot slovenist sem seveda najprej opozoril na gojenja slovenscine na FDV glede na sorodne (balto)slovanske jezike. Iz odmevov na moj zapis pa je razvidno, da se novinarji ne solajo samo na FDV in da se njihove vrste polnijo se po drugih kljucih in tako sepa strokovnost porocanja tudi na drugih podrocjih Zato je najbrz cisto lepo in prav, da se o tem kaj zapise. S prijaznimi pozdravi! Vlado Nartnik === From: "BogoRoz" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Monday, January 12, 2009 11:52 AM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje mene pa pri tej debati zanima, kaj je narobe z mirekom topolanekom. če prav razumem, podpisani misli, da bi se ga moralo pregibati enako kot drnovška. ne vem sicer, kaj o tem trdi pravopis, a zame je z mirekom topolanekom jezikovno gledano vse prav. lep pozdrav, andrej rozman roza === From: "lanko marusic" To: Sent: Monday, January 12, 2009 11:27 AM Subject: ConSOLE XVII Univerza v Novi Gorici med 16. in 18. januarjem gosti mednarodno jezikoslovno konferenco ConSOLE XVII. ConSOLE je konferenca evropskega združenja študentov jezikoslovja in je zato namenjena prvenstveno študentom. V 17 letih obstoja je prepotovala že celotno Evropo, letos pa je prvič organizirana izven območja nekdanje zahodne Evrope (četudi le pičlih 680 metrov od meje). Vse potrebne informacije in program dobite tu: http://www.p-ng.si/~jezik/console/si/index.html Ker je vreme trenutno izredno lepo (sončno brez oblačka, 5 stopinj C) in ker se nekaj podobnega napoveduje tudi za vikend, se Novo Gorico splača obiskati tudi iz ne povsem znanstvenih razlogov :). Lep pozdrav Lanko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 12 20:42:25 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Jan 2009 20:42:25 +0100 Subject: [SlovLit] AAASS -- Hera Message-ID: Zadnji rok za prijavo sekcij in omizij na ameriškem slavističnem kongresu je 16. januar: >Od: "pat o'connell" >Zadeva: AAASS 2009 convention - deadline >Datum: 11. januar 2009 22:00 > >Dear Society for Slovene Studies member: The AAASS deadline >for panel and roundtable proposals is 16 January (http://www.aaass.org). >SSS Program Coordinator Veronica Aplenc requests notice of >submissions by 9 January. Please contact Dr. Aplenc at vaplenc na yahoo.com > >Tim Pogačar, assoc. prof. of Russian and chair >president, Society for Slovene Studies > >Pat O'Connell, Editorial Assistant >Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies >c/o Bowling Green State University === http://www.heranet.info -- Hera, razpis za skupne, transnacionalne projekte v humanistiki. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 13 10:25:34 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jan 2009 10:25:34 +0100 Subject: [SlovLit] [Slovlit] Pregibanje Message-ID: From: "Monika Kavalir" To: Sent: Tuesday, January 13, 2009 10:02 AM Subject: Re: pregibanje Spoštovani, rada bi posredovala še svoj pogled na temo, ki se je začela z ogorčenjem gospoda Nartnika nad jezikovnim neznanjem slovenskih novinarjev, gojencev FDV-ja. Glede na to, da sem končala študij novinarstva in svet medijev dokaj dobro poznam, čeprav danes ne delam na tem področju, moram pritegniti mnenju Nataše Logar, ki je podvomila, da so bili omenjeni pisci resnično diplomanti študija novinarstva. Med starejšimi generacijami novinarjev najdemo veliko ljudi brez univerzitetne izobrazbe, sicer pa celo zaposleni v medijih nadobudni mladeži odsvetujejo študij novinarstva, ker da pride pri novinarskem delu bolj prav specializirano znanje (prav na to namiguje tudi polemika, ki se je tukaj razvila glede strokovnega jezika, npr. pri obramboslovnih zadevah). Tako novinarsko delo velikokrat opravljajo diplomanti drugih študijev FDV in Filozofske fakultete, pogosta je tudi diploma iz prava ali ekonomije. Enačenje poklica novinarja z izobrazbo univerzitetnega diplomiranega novinarja torej ni mogoče. Za svoje nekdanje sošolce, ki delajo v medijih, lahko rečem, da so v veliki večini jezikovno in strokovno dobri novinarji. Ob tem naj spomnim, da veliko napak nastane zaradi popravljanja med pisanjem, ko besedila ne pišemo na novo, ampak samo vnašamo popravke (npr. pretvorbe tipa Drnovšek je odgovoril/Odgovor Drnovšeka). Napake tako ne kažejo nujno neznanja, saj se verjetno vsi kdaj zatipkamo ali spustimo kakšno samoumevno vejico. Sicer pa si morda novinarji zaslužijo tudi kanec sočutja, saj se zdi, da nikakor ne morejo ugoditi vsem. Še če ponotranjijo vsa pravila, celo tista, ki so skregana z vsakdanjo rabo jezika, so tarča kritik, kot se je ob naslovu >Išče se upravitelj raja!< (članek je govoril o delovnem mestu upravnika na sanjskem otoku ob avstralski obali) zgodilo redaktorici na Delovem spletnem portalu Ma. B. (univ. dipl. nov.): >Halo Ma.B! Povej mi no novinarka Dela, kako se lahko išče sam upravitelj raja? Slovenščina, slovenščina, tepkica moja!< Lep pozdrav in mirno kri, Monika Kavalir From vlado na zrc-sazu.si Tue Jan 13 12:38:37 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 13 Jan 2009 12:38:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Pregibanje_in_Urša_Plut Message-ID: <496C8B4D.23344.D5C15F@vlado.zrc-sazu.si> Ze bezen prelet Googla pokaze, da gre pri pregibanju priimka Drnovsek - Drnovseka za slovensko (S) posnemanje hrvascine (H): (S) Podobe Janeza Drnovseka (H) Danas pogreb Janeza Drnovseka Podobno gre za stokavsko hrvatenje tudi pri pregibanju priimka in imena Mirek Topolanek - Mireka Topolaneka, kajti slovensko pregibanje je tokrat nacelno enako kakor cesko (C): (C) Cerny patek mensinove vlady Mirka Topolanka (S) Tiskovni predstavnik ceskega premiera Mirka Topolanka ... (H) Pahor komentirao izjavu Mireka Topolaneka ... Dolzan pa sem izraziti podporo novinarki Dela, ce jo je po krivem nadrl neki telefonist ob naslovu Isce se upravitelj raja! Telefonist je ocitno izhajal iz napacne zveze Isce se Urso Plut namesto bolj ustrezne zveze Isce se Ursa Plut. V jeziku je treba racunati tudi s primeri homonimije, saj ta pomaga jezik zaljsati premnogimi salami. Pri Ursi Plut je cisto naravno, da je bila rojena oziroma da se je rodila. Etimoloski pomen glagola roditi je "povzrociti rast", ob tem povzrocnem glagolu pa se je razvil se povratni glagol roditi se in kar uspesno spodrinil starejso zvezo biti (po)rojen. In ker se je Ursa Plut rodila, se pac lahko tudi isce. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 14:58:30 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jan 2009 14:58:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Wordhoard_Sodobnost_Ptičji_vrh_- -_Glagoli_in_samostalniki_--_=C8eški_slovar_na_sp letu Message-ID: http://wordhoard.northwestern.edu/userman/index.html -- program za analizo intenzivno označenih besedil (na primeru kompletnega Shakespearja in 300 drugih angleških dramskih besedil iz 16. in 17. stoletja). www.spomincice.si -- literarni natečaj za otroke revije Sodobnost. http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri110/index.html -- od Ptičjega vrha do Rzenika. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, January 14, 2009 8:58 AM Subject: LK, 19. januar LK FF vabi na 895. sestanek v ponedeljek, 19. januarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Tema predavanja Dileme in teze o vlogi glagolov in samostalnikov. Vabljeni tudi študentje. Za predsedstvo: Chikako Shigemori Bučar === From: "Jasna Honzak" To: Sent: Wednesday, January 14, 2009 1:35 PM Subject: Češki spletni jezikovni priročnik Od včeraj, 13. 1. 2009, je na spletnih straneh Inštituta za češki jezik nov jezikovni priročnik, Slovar češkega knjižnega jezika. Vnos slovarja z 61 600 gesli je strokovno doplnilo starega (lanskega) jezikovnega priročnika, ki je vseboval osnove češkega pravopisa in slovnice. Novi slovar je delo jezikoslovcev Inštituta za češki jezik pri češki Akademiji znanosti v Pragi in Fakultete za informatiko z Masarykove univerze v Brnu. Delo je nastajalo štiri leta in pol na osnovi tako osnovnih normativnih del, Slovarja češkega knjižnega jezika (okrog 47 000 gesel), Pravil češkega pravopisa in Novega akademijskega slovarja tujk, kot najbolj aktualnega, tj. naravnega in živega gradivo - vprašanj, ki jih uporabniki češčine (vsako leto gotovo vsaj deset tisoč) pošiljajo na Inštitut za češki jezik. Novi priročnik (po besedah avtorjev) nima namena nadomestiti obstoječe jezikovne priročnike, kot interaktivni priročnik sodobne češčine je njihova strokovna razširitev. Jasna Honzak Jahič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 16:39:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jan 2009 16:39:32 +0100 Subject: [SlovLit] =5BSlovlit=5D_Pregibanje_--_Dan_v_živl jenju_digitalne_humanistike Message-ID: From: Sent: Wednesday, January 14, 2009 3:21 PM Subject: Slovlit - pregibanje Ker je enega izmed razpravljalcev o tem vprašanju zanimalo, >kaj je narobe z mirekom topolanekom<, oziroma ker je po njegovem mnenju >z mirekom topolanekom jezikovno vse prav<, hkrati pa priznava, da ne ve, kaj o tem trdi pravopis, naj bo vendarle povedano, da po Slovenskem pravopisu 2001 (§ 777) >slovanski neobstojni samoglasniki ostanejo neobstojni tudi v slovenščini, če temu ne nasprotuje izgovorljivost<. Pravilo pa je v SP potrjeno s primeri Čapek - Čapka, Muromec - Muromca, Kragujevac - Kragujevca ipd. Janez Dular === http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities -- če se prištevate k digitalnim humanistom, lahko do 30. januarja prijavite svojo udeležbo v projektu Just what do computing humanists really do? (Dan v življenju digitalne humanistike), ki bo dokumentiral dejavnost srenje na dan 18. marca 2009. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 14 22:12:49 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Jan 2009 22:12:49 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje -- Knjige FF -- Linki Message-ID: <2B7C1F56CF1A4846B3575C20C89D9C3F@P4> From: "Jolka Milič" Sent: Wednesday, January 14, 2009 5:50 PM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje Kaj pa Bert Pribac, istrski slovenski pesnik? Srečala sem Pribca ali Pribaca? Na našem koncu pregibajo na oba načina, kateri je pravi? Hvala za odgovor jolka milič --- From: "BogoRoz" Sent: Wednesday, January 14, 2009 7:34 PM Subject: Re: [SlovLit] [Slovlit] Pregibanje -- Dan v življenju digitalne humanistike Zahvaljujem se gospodu Dularju za informacijo o tem, kaj o pregibanju imena in priimka češkega premieja pravi slovenski pravopis. Ker pa sem danes v Delu zasledil še eno "napačno" pregibanje priimka Topolanek in ker sem si po zgledu gospoda Nartnika privoščil bežen pregled Googla in ugotovil, da sta na slovenskih straneh zelo pogosti "napačni" obliki tako imena kot priimka (vendar večkrat imena in je pogosta kombinacija "Mireka Topolanka"), ugotavljam, da se v primeru, da takšno pregibanje ni slovensko, ampak hrvaško, Slovenci očitno počasi spreminjamo v Hrvate. Vendar sam dopuščam tudi drugo možnost in razlog za množično okuženost slovenskega medijskega prostora z Mirekom Topolanekom vidim v zgledih pregibanja imen Vladek in Ivek ter priimkov pisatelja Macoureka in jazzista Garbareka. Hkrati pa je v podvojeni poudarjenosti češkosti Mireka Topolaneka tudi nekaj poetičnega. Andrej Rozman Roza === From: "Znanstvena založba" Sent: Wednesday, January 14, 2009 6:19 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 20. januarja 2009, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Zbrane bo nagovoril prodekan za založništvo Filozofske fakultete, prof. dr. Tine Germ. Novinarsko konferenco bo povezovala Mateja Lutar iz Znanstvene založbe. Predstavili bomo naslednje publikacije: dr. Simona Petru: Paleolitska umetnost. Magija podobe ali podoba magije dr. Dušan Nećak, dr. Božo Repe: Kriza. Svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let dr. David Movrin: Latinščina od besed do branja, prvi del (učbenik in vaje) dr. Miha Pintarič: Une breve introduction a la littérature française du Mojen Âge et de la Renaissanse dr. Vesna Požgaj Hadži: Hrvatski jezik 1 dr. Ksenija Vidmar Horvat: The Future of Intercultural Dialogue in Europe: Views From the In-Between (Prihodnost medkulturnega dialoga v Evropi: vmesni pogledi) dr. Boža Krakar Vogel: Obdobja 25. Metode in zvrsti. Književnost v izobraževanju - cilji, vsebine, metode mag. Meta Lokar: Žepna slovenščina === joze.stucin na guest.arnes.si -- mentorji, zadnji čas je za prijavo na haiku natečaj za osnovnošolce, več informacij pri organizatorju. http://www.elektronickeknjige.com -- 90 naslovov hrvaških elektronskih knjig; urednik projekta je Krešimir Pintarić. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 15 16:27:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jan 2009 16:27:48 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje Message-ID: From: "Silvo Torkar" Sent: Wednesday, January 14, 2009 10:25 PM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje Vsekakor Pribca, tako kot Božidarja Jakca. Mimogrede, Pribac je izpeljan iz večkrat listinsko izpričanih staroslovenskih imen Pribislav ali Pribigoj, iz katerih izvira tudi Prvačina (*Pribačina). Istega izvora je tudi ime spodnjepanonskega kneza Pribine. Glagol *pribyti je pomenil 'povečati, narasti'. Lep pozdrav, Silvo Torkar > Kaj pa Bert Pribac, istrski slovenski pesnik? Srečala sem Pribca ali > Pribaca? Na našem koncu pregibajo na oba načina, kateri je pravi? === From: To: Sent: Thursday, January 15, 2009 1:20 PM Subject: Pregibanje in ljubkovalnost V sestih letih, kolikor sem jih prezivel na Ceskem, sedmo pa na Poljskem, me ziva dusa ni klicala za Vladeka ali Wlodeka, ampak samo za Vladka oziroma Wlodka. Vlado Nartnik > vidim v zgledih pregibanja imen Vladek in Ivek ter priimkov > pisatelja Macoureka in jazzista Garbareka. Hkrati pa je v podvojeni > poudarjenosti češkosti Mireka Topolaneka tudi nekaj poetičnega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 15 18:29:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jan 2009 18:29:29 +0100 Subject: [SlovLit] Pregibanje Message-ID: <9EE21ADBA0E643438A5EF432BB197D73@P4> From: "BogoRoz" Sent: Thursday, January 15, 2009 5:51 PM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje Gospoda Nartnika želim opozorit, da se ne pogovarjamo o pregibanju imen v češčini in poljščini, ampak v slovenščini. V tem jeziku pa Vladeka, Janeka in Iveka pogosto pregibamo na enak način kot zdaj mnogi pregibamo Mireka. Slovenci smo sicer razmeroma majhen, a zelo raznolik narod. Zato je zelo raznolik tudi naš jezik. Mislim, da bi bilo zdravo, če bi bili do njegovih različnosti strpni in bi tam, kjer obstajajo, možnost dublet tudi priznali. Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 15 19:34:01 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jan 2009 19:34:01 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovna kavarna Message-ID: <6BF55BE7A5DE49AFA713BE2441046428@P4> From: "janez perpar" To: Sent: Thursday, January 15, 2009 6:58 PM Subject: jez. kavarna v Mohorjevi Jezikovna kavarna v torek, 20. 1. 2009 ob 17. uri. Nazorjeva 1, Ljubljana, http://www.mohorjeva.org Narečja - najintimnejše izrazilo narodove biti. Prof. Janez Perpar se bo pogovarjal z dr. Vero Smole, profesorico na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite ob skodelici kave in zanimivem pogovoru. From jaka na jaka.org Thu Jan 15 21:50:53 2009 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Thu, 15 Jan 2009 21:50:53 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?cmHEjXVuYWxuacWha2EgcG9lemlqYT8= Message-ID: <496FA1AD.6020800@jaka.org> Spoštovani, pravkar berem zanimivo besedilo o računalniški poeziji http://web.njit.edu/~funkhous/2008/Machine (Chris Funkhouser) pravi tudi: ' [...] the first citing of computer poetry in the mainstream media in the United States, which appeared in Time magazine in 1962.' ali morda kdo ve, se je z zgodovino računalniške poezije (in z medijskimi odzivi nanjo) pri nas kdo ukvarjal? Bi mi lahko prosim svetoval knjigo/članek ali osebo na katero bi se lahko obrnil? Hvala za pomoč, lp, Jaka Železnikar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 16 23:19:01 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Jan 2009 23:19:01 +0100 Subject: [SlovLit] = V_rezijanščini_--_Re=3A_=5BSlovlit =5D_Pregibanje Message-ID: <456297A224E44FEAA7AF0BA600909CE1@P4> From: "Marko Kravos" To: Sent: Friday, January 16, 2009 5:07 PM Subject: v vednost Na jezikovno kavarno v torek v Nazorjevo zal ne bom mogel, pogovor prof. Perparja in prof. Smoletove o intimni govorici narecja je izzivalen in aktualen. Zato pa dajem v obtok korec zive vode iz Rezije. Renato Quaglia, solbaski pesnik, je decembra leta 2007 zbral in izdal v zajetnem zvezku (421 str.), kar je s pobocij njegove notranje pokrajine pridrlo v zadnjih desetih letih: etnografija, toponomastika in onomastika, poezija, etnoiatrija, kronika in duhovna meditacija ... Vse seveda v rezijanscini, zvecine v solbaskem govoru. Knjiga nosi naslov BASIDE, tudi podnaslov je zgovoren: Mi samo izde, ti ke baj si? Na platnicah se je avtor podpisal kar s svojim toponimnim vzdevkom Renato tu-w Rastje. Izdajo sproti razmnozuje in dostavlja narocnikom COPY SERVICE s.n.c. Via Volturno 89/91 - 33100 Udine - Telefon 00390432.530462 - placilo po povzetju, menda. Lep pozdrav iz Trsta Marko Kravos === From: "Jolka Milič" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Friday, January 16, 2009 4:23 PM Subject: Re: [SlovLit] Pregibanje Mislim podobno kot Andrej Rozman Roza. Tudi jaz prijateljujem že celo večnost z nekim tolminskim Jožekom, in ko se je začel na vsem lepem podpisovati javno in privatno Jože, ker mu je mama, ljubljena in ljubeča, avtoritarno rekla, da je že skrajni čas, da zraste, saj je že možak, in se poslovi od Jožeka ter se oprime Jožeta, me je kmalu kap. Jože mu kratkomalo ne morem reči, zdelo bi se mi, ko da ga vikam, pa sva sklenila - ko sem mu povedala svoje težave - kompromis: zasebno ga lahko nagovarjam z Jožekom po starem in on se podpisuje Jožek, javno pa Jožeta lahko kar preskočim. Držim se pravila ... preskočitve. Še to Andreju Rozmanu Rozi, ker je že nanesla priložnost: z velikim užitkom prebiram v Delu njegove in Kociprove travestije Prešerna: Povodnega moža in Lepe Vide, verjetno bo še kaj nastalo. Upam, da bo potem vse skupaj vezal v knjigo, Delo pa serijo pokupilo in nam jo, bralcem v konstantni finančni krizi še pred globalno krizo za malo cvenka podarilo kakšno prihodnjo sredo. Pozdrav jolka milič === From: To: Sent: Friday, January 16, 2009 2:06 PM Subject: Pregibanje in poetičnost V Slovenskem pravopisu Jozeta Toporisica iz leta 2001 zal ni zabelezena ljubkovalna varianta Vladek, je pa zabelezena ze v prvi lekciji Slovenscine za tujce Hermine Jug-Kranjec, katere peta izdaja je recimo izsla leta 1987. V besedilu z naslovom V vlaku se lahko prebere stavek:Tine Hribar se pogovarja z Vladkom. Da tu ne gre za skrata, prica utrjevanje navedenaga pregibanja z vajami: Se pogovarjate z Vladkom? Da, ..................................... Ne, ..................................... Ali se profesor Hribar pogovarja z Vladkom? Da, ..................................... Ne, ..................................... Ob zemljepisnem imenu Livek z jasno izpeljavo Livcan, Livcanka in zenski ljubkovalnici Ivka v navedeni izdaji Slovenskega pravopisa zal tudi ni zabelezeno pregibanje variant Ivek in Ivko. Seveda pa nista izpadli ljubkovalnici Jozek in Jozko z vsega enkratno izpeljavo Jozkov, s tem da je spet izpadel sicer pogosto brani istrski poetizem Josko. Nestrpnim strpnezem najbrz ne kaze drugega, kakor da pokupijo obstojeco izdajo Slovenskega pravopisa in da z naslednjo izdajo docakajo zazelena poetizma k imenu Ivan oziroma Janez. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 18 19:17:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jan 2009 19:17:16 +0100 Subject: [SlovLit] Jenkove Vaje (1854) -- Kalejdoskop Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Index:Jenko_Vaje_1.djvu http://sl.wikisource.org/wiki/Index:Jenko_Vaje_2.djvu -- prvi in drugi zvezek dijaškega časopisa Vaje iz leta 1854--1855. Klikni na številko strani, ki jo hočeš prepisati: slika strani se odpre na desni, pišeš pa v levo okno. Sliko lahko povečaš s klikom. Išče se tudi prostovoljka (prostovoljec) za dokončanje Kosovelove pesmi Kalejdoskop http://sl.wikisource.org/wiki/Kalejdoskop_(Kosovel) -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 19 21:37:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jan 2009 21:37:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Finance_in_kultura_--_Lingvistični_kro žek_FF_--_Pribac-Pribca Message-ID: Članki iz današnjih Financ: http://www.mojevro.si/235066/Pirati_zmagujejo_v_bitki_z_zalo%BEniki -- Pirati zmagujejo v bitki z založniki0 http://www.finance.si/234956/Bloger_aretiran_zaradi_pesimizma -- Bloger aretiran zaradi pesimizma http://www.finance.si/234735/Neznanje_jezikov_re%B9ilo_Italijo_finan%E8ne_krize -- Neznanje jezikov rešilo Italijo finančne krize http://www.finance.si/235230/Za_slovenski_roman_do_10_000_evrov -- Za slovenski roman 10.000 evrov === From: lingvisticni.krozek na gmail.com From: "Čop, Mateja" Mateja.Cop na ff.uni-lj.si Sent: Monday, January 19, 2009 9:36 AM Subject: za Lingvistični krožek FF Najprej se Vam in vašim sodelavcem najlepše zahvaljujem za podporo, sodelovanje in udeležbo na ponedeljkovih srečanjih Lingvističnega krožka FF.Sedaj sestavljam program Lingvističnega krožka za poletni semester akademskega leta 2008-09. Prosim Vas za nove predloge predavanj, da bi bil program kar se da pester in zanimiv za vse udeležence.Če predvidevate obisk tujih jezikoslovcev na vašem oddelku, mi prosim dovolj zgodaj sporočite. Zanimamo se tudi za nove magistrske in doktorske disertacije. Za vaše sodelovanje se vnaprej zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, za Lingvistični krožek FF Chikako SHIGEMORI BUČAR === From: "Bert Pribac" lapwing na siol.net To: "SLOVLIT'" slovlit na ijs.si; Sent: Monday, January 19, 2009 8:59 PM Subject: priimek pribac Spoštovani, Gospod Silvo Fatur me je opozoril na debato o mojem priimku (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002830.html): Sem kar počaščen. Vedno kaj brskam, da bi šel čimdlje nazaj, saj imam tri junaške sinove, enega sem krstil ali vpisal na Pribac, dva pa na Pribec. In vaše informacije mi nekako dokazujejo, da smo Slovenci (in še vse drugo vmes). Silvu Faturju sem napisal par vrstic, ki jih tu ponavljam: "Za informacije o mojem priimku. To, da Prvačina izhaja iz Pribačina mi je čisto novo in težko verjamem v to izpeljanko, ampak naj bo, če me to postavi v tvojo ljubljeno deželo dragi Silvo. Jaz sem vedno mislil, da Pribac ali Pribec izhaja iz rodovne plemenske ptice Pribe, katere samec je Pribec ali Pribac. Našel pa sem v raznih notarskih zapisih (in tudi v Kandlerju), da se je priimek pisal tudi kot Pribiz, pribez ali Pribetz ali Pribissa". Srečko Vilhar me je nekoč opozoril, da je bil v tržanskem mestnem svetu en Pribez že leta 910 po Kristusu. Srbski znanci pa so me opozorili na njih carja Lazarja, čigar oče se je tudi pisal Pribez ali Pribaz in je baje izhajal iz avstrijskih dežel. Tudi o knezi Pribini sem že slišal. No, če bi Slovenci rabili novo kraljevsko ali knežjo rodovino, morda se bo eden odmojih sinov spustil v avanturo, ako ga bo kdo prepričal, jaz jih ne. Boljega rodovnika Slovencelni nimamo. Pri nas se ni nikoli reklo gremo k Pribacu ampak vedno k Pribcu. Tudi zaselek pri Pučah se imenuje Pribci in ne Pribaci. Tega priimka je kot "dr." po Evropi, polna Romunija Pribaz, vzhodna Nemčija Pribek (Lužiški Srbi. Tu v slovenski Istri smo naseljeni vse od Puč in Krkavč do Izole etc. Največ Pribcev je vedno bilo v Padni in Novi vasi). Kar nekaj naših šavrinskih pribcev se je razpaslo tudi na tržaško in videmsko pokrajino, ampak Tržačan Merku nas ni nikjer našel. Lep pozdrav in upam, da sem vam poživel dan. Bert Pribac (nekak istrski slovenski pesnik) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 20 07:29:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Jan 2009 07:29:50 +0100 Subject: [SlovLit] Bolonjski programi na ljubljanski slovenistiki -- Re: Pribac-Pribca Message-ID: From: "Maruska Agrez" Sent: Tuesday, January 20, 2009 1:27 AM Subject: BOLONJSKI PROGRAM NA LJUBLJANSKI SLOVENISTIKI V naslednjem šolskem letu bodo kot na vseh fakultetah po sloveniji tudi na ljubljanski filozofski fakulteti začeli dokončno z bolonjsko reformo. Danes sem pregledala bolonjski prvostopenjski program slovenistike tako za enopredmetni kot za dvodisciplinarni študijski program in moram priznati, da sem nad njima takorekoč ogorčena. Žal se mi zdi, da bo študentom, ki se bodo izobraževali po bolonjskem študijskem programu, odvzeta možnost do kvalitetnega izobraževanja. Predvsem bodo prikrajšani tisti, ki so res rojeni za študij, vedoželjni in res želijo svoj predmet spoznati v globino. Predvsem me moti, da je število ur historičnega jezikoslovja skrčeno praktično na minimum. Kratkoročno bo to študentom sicer všeč, saj historični predmeti nikakor niso med najlažjimi, ravno tako pa na prvi pogled delujejo povsem neuporabni. Tudi sama bi v prvem letniku z veseljem podpisala peticijo za ukinitev stare cerkvene slovanščine in uvoda v slovansko jezikoslovje, vendar zdaj vidim, da je ukinitev oz. zmanjšanje ur tih dveh predmetov, prav tako pa tudi zgodovinske slovnice in dialektologije nekaj najslabšega. Strokovnjak naj ne bi obvladal le področij, ki so neposredno uporabna za njegovo prakso- če bi bilo tako, univerze ne potrebujemo, saj se praktična znanja lahko čisto lepo pridobijo tudi v triletnih poklicnih šolah (ki jim bo nivo na račun bolonje še dodatno padel). Univerzitetni izobraženec pa naj bi poznal še teoretske osnove in zgodovinsko ozadje predmeta, ki ga študira. To pa omogočajo ravno diahroni predmeti. Poleg tega dajejo študiju jezika boljši vpogled v vse jezikoslovne pojave, najpomembnejše pa je to, da so *ključ za razumevanje sedanjega stanja-* sinhronija in diahronija gresta z roko v roki, zato se mi zdi prav, da bi zagotovili enakomerno razmerje med njima. Sicer si bo študent res lahko izbral več historičnih vsebin, vendar se mi to ne zdi dobra psiholška poteza, saj lahko iz lastnih izkušenj povem, da mora vsaj v začetku biti neka obveznost, ki te prisili v to, da se začneš ukvarjati s temi predmeti, toda potem ti ni žal. Zanima me, kaj o tem menite slovlitovci. Priložila sem vam še linka do bolonjskih programov enopredmetne in dvopredmetne slovenistike. Maruška http://www.ssff.si/bolonja/slovenistika-E.pdf http://www.ssff.si/bolonja/slovenistika-D.pdf === From: "Silvo Torkar" Cc: Sent: Monday, January 19, 2009 11:54 PM Subject: Re: priimek pribac Spoštovani, listinsko gradivo za zgodovino Slovencev (za čas od naselitve do 1246 ga je zbral in v debelih petih knjigah objavil prof. Franc Kos skupaj z Milkom Kosom (1902-1928) nudi vsekakor dovolj dokazov za obstoj staroslovanskih in staroslovenskih osebnih imen na celotnem takratnem slovenskem etničnem oz. jezikovnem ozemlju. Toda že davnega leta 1860 je največji slovenski slavist vseh časov, Franc Miklošič, objavil razpravo Die Bildung der slavischen Personennamen, v kateri je na 118 straneh velikega formata predstavil 480 antroponimičnih leksikalnih podstav, med njimi tudi Priby, lat. augeri. Preveč prostora bi zavzelo, če bi povzel vsa v listinah izpričana osebna slovanska imena s to podstavo, ki jih navaja Miklošič skupaj z viri (npr. Pryba, Priboje, Pribyl, Priban, Pribin, Pribina, Pribak, Przybek, Przybyslaw, Pribyhval, Pribičest itd.). V drugi razpravi Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen, ki je izšla l. 1864, navaja krajevna imena iz imen s podstavo Priby, npr. Przybin, Przibylowice, Pribanjci, Pribinovci, Pribyslavice, Pribislavec (ta je v Medjimurju). Franc Kos je že l. 1885 v Letopisu Matice slovenske objavil razpravo Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, ki je bistveno dopolnila Miklošičevo gradivo. V t. i. Čedajskem evangeliarju, ki so ga uporabljali domnevno v štivanskem samostanu (pri Devinu) in so se vanj v drugi polovici 9. in prvi polovici 10. stol. vpisovali številni romarji iz slovanskih dežel, najdemo tudi vpise tedanjih znamenitih slovanskih vladarjev, med njimi spodnjepanonskega kneza Pribine (Priuuina), tam so tudi Pribibor, Pribigoj, Pribislava. Pribislav je tudi ime prvemu od zadnjih štirih karantanskih knezov pred izgubo samostojnosti Karantanije v začetku 9. stol. Med letoma 983 in 989 je plemenitaš Pribislav (Pribizlauuus) prejel od kralja Otona III. več posestev blizu današnjih Medvod. Med 977 in 981 se omenja priča Priuvizlao v Možberku na Koroškem, morda isti kot prej omenjeni. L. 1134 se omenja v Otmanjah na Koroškem priča Pribgoy. Okrog l. 1200 se v seznamu posesti goriških grofov omenja mansus Pribissa (Pribiša je izpeljano z istim obrazilom kot Gostiša od Gostimir, Staniša od Stanimir ipd.). V Trstu se v 14. stol. omenjajo Pribissa, Pribixa, Pribec, Pribac, Prebec, imena pa je našel prav tržaški jezikoslovec, etnomuzikolog in skladatelj Pavle Merku (gl. članek Predkrščanska slovenska isebna imena v Trstu 1307-1406, Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana, 1996). Poljski slovarji staropoljskih osebnih imen navajajo imena Przyba, Przybak, Przybyna kot okrajšane in ljubkovalne oblike od imen Przybygnew, Przybyslaw. V piranski notarski knjigi najdemo v letih 1289-91 zapisani imeni Prebina, Pribinus. V o. Črnomelj obstaja vas Pribinci, pri Semiču pa Pribišje, ki je l. 1375 zapisano kot Pribengesiezz. Prvačina ima enako kot Prebačevo pri Kranju skoraj enake historične zapise pred l. 1500, ko oba kraja še nista imela pripon -ina in -evo. Prvačina je 1298 Prebatsch, 1319 Pribacii, 1361 Priwatsch, 1370 Perbatsch, 1398 Prebatsch, 1402 Prebatsch, 1566 že Prebacins. Prebačevo pa je 1343 Pribetsch, 1381 Prewacz, 1436 Prywecz in Ober Pribbetsch, 1458 Prewatsch. Obe krajevni imeni sta nastali iz osebnega imena Pribak (< Pribislav ali Pribigoj) najprej s starim svojilnim obrazilom -j, kar je obakrat dalo obliko *Pribač, torej Pribakova vas, pač po ustanovitelju vasi. Ker pa vsaj že v 15. stol. obrazilo -j ni bilo več živo, so k imenu *Pribač na Gorenjskem dodali še eno svojilno obrazilo, -ov, kar je dalo Pribačevo oz. Prebačevo, na Vipavskem pa so dodali priponsko obrazilo -ina za oznako prostora, domovanja, kar je dalo Pribačina, kasneje Prvačna. Na podoben način kot Pribačina je nastala Žitičina (danes Stična, pri Valvasorju še Sitizena): kraj, kjer živijo Žitiči. Toliko za morebitno razpršitev dvomov glede staroslovenskih osebnih imen in njihove udeležbe pri nastanku nekaterih krajevnih imen. Lep pozdrav, Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 20 09:59:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 20 Jan 2009 09:59:16 +0100 Subject: [SlovLit] Ljubljanska bolonjska slovenistika Message-ID: <20090120_085916_032428.miran.hladnik@guest.arnes.si> K svojemu včerajšnjemu prispevku o bolonji dodajam še to, da se mi zdi zelo zgrešeno tudi to, da dvodisciplinarni študenti slovenistike ne bodo imeli niti predmeta od praslovanščine do stare cerkvene slovanščine, saj se historični predmeti meed seboj zelo povezujejo in se mi zdi omenjeni predmet (oz. še boljše zdajšnja stara cerkvena slovanščina in slovansko jezikoslovje) zdi temelj, da študenti sploh lahko dobro razumemo zgodovinski prerez slovenskega jezika, slovenska narečja in seveda tudi sedanjo slovnico. Obenem se mi ne zdi prav, da niso povečali števila ur pregleda svetovne književnosti, ampak je predmet ohranil status hitrega tečaja, čeprav je izjemno obsežen in pomermben za dobro, poglobljeno znanje in razumevanje slovenske književnosti. menim, da bi morala predavanja teči štiri leta oz. po novem tri (kar se mi ravno tako zdi ODLOČNO prekratka dobam, da bi lahko sploh komu rekli, da si je opridobil univerzitetnoi humanistično izobrazbo !), saj bi le tako študenti dejansko uspeli prebrati vse oziroma vsaj večino knjig, ki so predpisane na obsežnem seznamu literature, če ne bodo z bolonjo seveda tudi le-tega okrnili in tako še dodatno zmanjšali kvaliteto študija. Zahvaljujem se vam za vsa vaša mnenja in vam želim lep dan. Maruška From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 20 10:10:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 20 Jan 2009 10:10:22 +0100 Subject: [SlovLit] Bolonjski programi na ljubljanski slovenistiki Message-ID: <20090120_091022_056706.miran.hladnik@guest.arnes.si> Date: Tue, 20 Jan 2009 10:01:14 +0100 From: "Drobne, Damjana" Subject: RE: [SlovLit] Bolonjski programi na ljubljanski slovenistiki ZADEVA: Bolonjska prenova in odgovor 1. Dejstvo je, da se bolonji ni mogo?e izogniti, zato je potrebo najprej razumeti na?ela te prenove, nove stopnje in seveda kje ti?i njeno bistvo. Najpogosteje sli?ana pripomba za najrazli?nej?e prenovljene ?tudijske programe je ta, da je obseg dolo?enih vsebin premajhen. Na drugi strani pa je pogosta pripomba tudi ta, da nekaterih sodobnih in modernih vsebin ni. Vsi, ki smo bili vklju?eni v prenove, smo ure in ure in tedne in mesece iskali kompromise. Toda, bistvo bolonje ni v tem, kako si porazdelimo ure, bistvo je drugje. Zato nehajmo z delitvami ur in vsebin! 2. Zelo me motijo povprek pripombe o padanju kvalitete. Kvalitete "?tudentov", ali nas, "u?iteljev" ali morda programov? Izhajajo iz tega, da je populacija mladih ljudi enako zmo?na kot je bila pred desetletji. Morda je le njihova razporeditev med ?tudiji druga?na kot pred desetletji. Kar se pa nas u?iteljev ti?e, pa tudi dvomim o padanju kvalitete. ?e pa mi kdo to doka?e, me bo brez te?av prepri?al. Bomo pa delali na kvaliteti u?iteljev in ne kritizirali bolonjo. Kaj pa je kvaliteten program. Prosim, naj ga definira tisti, ki kritizira bolonjo!! 3. Vrnimo se k bistvu bolonje. Bistvena novost je v tem, da ?tudenta usposobi za nekatere naloge: poglobljen ?tudij in iskanje ustrezna literature, izvedbe poskusov, terenskega dela idr. Temu prvi bolonja "competence based learning" in ne le, da ?tudente po?ljemo skozi predavalnice z razli?nimi vsebinami, ki jih predpi?emo u?itelji. ZAKLJU?EK: Bolonja je popolnoma nov princip visokega ?olstva. Vsakega, ki ga namerava kar povprek kritizirati prosim, da naj najprej natan?no pregleda bistvo reforme in njenih principov, potem pa naj konkretizira pripombe. ?e enim vsebinam dodamo, moramo drugim odvzeti. To najbr? ni prava smer. Bistvo bolonje je tudi to, da vgradimo mehanizme, ki nam bodo omogo?ali uvajati spremembe, ki se nam (kdorkoli ?e to smo) zdijo smiselne. Zato pa so vse kritike, ki niso kar tako v en dan, pa? pa na ne?em slonijo, ve? kot za?elene in nujne za njeno uveljavitev. Ves ?as pa se moramo zavedati, da univerzitetno izobra?evanje ni trening za to?no dolo?en poklic v slu?bi kapitala, pa? pa trening intelekta in duha skladno s poslanstvom evropskih univerz. Bistvo je v socialni komponenti visokega izobra?evanja. Univerza ni le za izbrance... Damjana Drobne From simon.krek na guest.arnes.si Tue Jan 20 11:52:03 2009 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Tue, 20 Jan 2009 11:52:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovarji_več_kot_le_besede Message-ID: <004101c97aed$2241b860$0b02a8c0@ffd890d078594a8> Spoštovani, v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku (http://www.slovenscina.eu) organiziramo enodnevno konferenco z naslovom "Slovarji, več kot le besede", ki se bo zgodila v petek, 6. februarja 2009, na Fakulteti za družbene vede UL. Program in ostale informacije si lahko ogledate na strani: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Konferenca/Vabilo.aspx. Registracije ni, vabilo velja vsem, ki vas zanima leksikografija, jezikovne tehnologije in nasploh jezikovni viri in orodja za slovenščino. Posebej pa bi želel opozoriti na del sporeda, ki je namenjen javni razpravi. Lep pozdrav, Simon Krek koordinator projekta ----------------------- Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Department of Knowledge Technologies Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www2.arnes.si/~skrek2/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 20 16:24:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 20 Jan 2009 16:24:13 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: Ljubljanska bolonjska slovenistika Message-ID: <32F41C7E21044E7C8B6A416568777086@P4> From: "Jure Zupan" Sent: Tuesday, January 20, 2009 3:25 PM Subject: RE: [SlovLit] Ljubljanska bolonjska slovenistika Spoštovani! Samo nekaj pripomb za vse, ki se lotevajo problemov bolonjske reforme. Osnovna izhodišča: 1) V Evropi se šola na visokih šolah in univerzah že skoraj 50 % populacije 18-25 let (v Sloveniji preko 66 %!!!). 2) Porazdelitvena krivulja sposobnosti mladih ljudi se ne spreminja veliko. 3) Tolikšnega odstotka (cca 60 %) delovnih mest za ljudi z visokošolsko izobrazbo v Evropi (verjetno tudi v Sloveniji) preprosto ni. 4) Zahteve (kompetenca, ekspertize) za delovna mesta, glede na naraščanje in razraščanje znanja v vseh vedah in disciplinah se ustrezno dvigujejo. Sklepi 1) Visokošolsko izobraževanje je (v celoti gledano) potrebno podaljšati in intenzivirati, narediti bistveno bolj učinkovitega in selektivnega. 2) Visokošolsko izobraževanje je potrebno ločiti na več nivojev in s tem ustrezno prilagoditi tudi zaposlovanje in delovna mesta 3) Iz prve bolonjske stopnje na drugo bi se ne smelo prebiti več kot polovica diplomirancev, prav tako ne iz druge na tretjo. To pomeni izboljšanje kvalitete študija, zaostritev in jasno specifikacijo kriterijev in striktno izvajanje selektivnosti pri izpitih. 4) Prva bolonjska stopnja mora dati zaposljive in kompetentne iskalce zaposlitve na svojem nivoju. Potencialno so to vsa mesta, za katera se danes zahteva srednješolska izobrazba. 5) Državni proračun si ob vseh pridobljenih pravicah na drugih področjih (zdravstvo, pokojnine, okolje, standard) stroškov za 16-in-več-letno šolanje 70 % populacije preprosto ne more več privoščiti, zato je skoraj nujno uvesti šolnine. Še nekaj vporašanj: 1) Kdo se je pripravljen prostovoljno spremeniti? 2) Kdo je pripravljen prostovoljno kaj plačati? 3) Kdo se je pripravljen čemu odpovedati? 4) Kdo je pripravljen poslušati še koga drugega razen sebe? Še malenkostna primerjava: V Švici so se vse zvezno financirane univerze v 6 mesecih sporazumele za popolno transparentnost programov in prenosljivost predmetov. Lep pozdrav Vsem, Jure Zupan From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 20 19:21:26 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Jan 2009 19:21:26 +0100 Subject: [SlovLit] Ljubljanska_bolonjska_slovenistika_--_O_ Trubarju_Drži=E6u_bolonji_frazeologiji_i td=2E Message-ID: From: "Kovač, Mihael" Sent: Tuesday, January 20, 2009 6:37 PM Subject: RE: [SlovLit] Fw: Ljubljanska bolonjska slovenistika Spoštovani, naj se kot redni bralec in opazovalec Slovlita pridružim večini tistega, kar je napisal dr. Zupan. Univerza, na kateri študira 66 % populacije je lahko kvečjemu toliko kvalitetna, kot je bila nekoč kvalitetena srednja šola. Pred tem dejstvom predvsem na Filozofski fakulteti vztrajno tiščimo glavo v pesek, saj smo dopustili, da so nas spremenil v največjo fakulteto ljubljanske univerze, z infrastrukturo (računano relativno, na študenta) ki bolj sodi v Gruzijo kot v Evropsko unijo. Rešitev pa po mojem ni (samo) v šolninah, ampak tudi v omejevanju vpisa in v spremembi financiranja. Sistem, ki fakultete plačuje po številu študentov in diplomantov, naravnost sili v množičnost vpisa in v nižanje kriterijev pri diplomah. Kar zadeva šolnine pa samo še tale osebna izkušnja: v zadnjih treh letih sem v tujini predaval na štirih univerzah, dveh s šolnino in dveh brez. Študenti na tistih s šolnino so bili neprimerno bolj aktivni in angažirani kot na tistih brez šolnine. lep pozdrav, Miha Kovač === http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/jeruzalem.pdf -- zbornik s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo junija 2008 v Jeruzalemu v Slovenskih goricah. Iz tiskarne pride knjiga naslednji teden. Kazalo: Lahorka Plejić Poje, O petstotoj obljetnici Držićeva rođenja Irena Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom Vanda Babič, Grafične značilnosti abecedarija Tabla za dicu Stipana Konzula Istrana iz leta 1561 Boža Krakar Vogel, Iz problematike poučevanja književnosti reformacije Jerca Vogel, Bolonjska prenova Zvonko Kovač, Iskustva jednog recenzenta Adriana Car-Mihec, Riječka kroatistika u Bolonjskom procesu Vesna Mikolič, Bolonjska prenova kot priložnost Lina Pliško, Elvi Piršl, Bolonjski proces na pulskoj kroatistici Alenka Šivic-Dular, Južnoslovanski govori in poznopraslovanska dialektizacija Vera Smole, Novo v slovenski in hrvaški narečni frazeologiji Erika Kržišnik, Željka Fink Arsovski, Novo v slovenski in hrvaški frazeologiji Aleksandra Derganc, Nekateri problemi pri zapisovanju ruskih lastnih imen v slovenščini Krešimir Mićanović, Novosti u hrvatskome jezikoslovlju (2006-2008) Vesna Požgaj Hadži, Tatjana Balažic Bulc, Bližnja srečanja tretje vrste Aleksander Bjelčevič, V zagovor avtorske intence Alojzija Zupan Sosič, Slovenska erotična pesem Mateja Pezdirc Bartol, Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju Ivana Latković, Kulturno pamćenje i identitet: Suvremeni slovenski povijesni roman Marija Stanonik, Odziv hrvaških študentov na predavanja o slovstveni folklori Miran Hladnik, Gradnikovi jugoslovanski stiki From fikfak na zrc-sazu.si Wed Jan 21 08:37:33 2009 From: fikfak na zrc-sazu.si (Jurij Fikfak) Date: Wed, 21 Jan 2009 08:37:33 +0100 Subject: [SlovLit] = 27=2E_1=2E_2009_-_Tiskovna_konferenca_Inštituta_za_slovensko_narodopisje_ZRC_SAZU Message-ID: <4976D0BD.8070106@zrc-sazu.si> Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig. ? ČAR IZROČILA. ZAPUŠČINA NIKA KURETA (1906-1995) Uredila Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar - Podlogar (zbirka OPERA ETHNOLOGICA SLOVENICA) ? BITI DIREKTOR V ČASU SOCIALIZMA Uredila Jurij Fikfak in Jože Prinčič s sodelovanjem Jeffreva D. Turka (zbirka OPERA ETHNOLOGICA SLOVENICA) ? Marija Stanonik INTERDISCIPLINARNOST SLOVSTVENE FOLKLORE ? GAŠPER KRIŽNIK (1848- 1904) IN NJEGOV ČAS Uredila Marija Stanonik s sodelovanjem Jožeta Semprimožnika, Barbare Ivančič Kutin in Saše Babic (izšlo v sodelovanju s Kulturnim društvom Motnik) Novinarska konferenca bo v torek, 27. januarja 2009, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Prijazno vabljeni! Ljubljana, 20. januar 2009 Za Inštitut: dr. Monika Kropej Za Založbo: dr. Vojislav Likar - Novi trg 2, 1000 Ljubljana ? Tel.: 01/470 64 74 ? E-pošta: zalozba na zrc-sazu.si http://zalozba.zrc-sazu.si From jaka na jaka.org Tue Jan 20 23:56:51 2009 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Tue, 20 Jan 2009 23:56:51 +0100 Subject: [SlovLit] Talks - novo delo e-literature Message-ID: <497656B3.2080308@jaka.org> Spoštovani, na naslovu http://www.jaka.org/2009/talk/ je prosto dostopno moje novo e-literarno delo, Talks na kratko: delo ob vsakem ogledu generira zgodbo, ki spominja na komunikacijo iz socialnih mrež. Vsebino delo črpa it Twitterja, s semantiko pa si pomaga preko Zemante. Kaj sorodnega v slovenščini pa žal šele ko bodo dostopne sorodne storitve zanjo ... Lep pozdrav, Jaka Železnikar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 22 09:28:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Jan 2009 09:28:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Moškost_--_Time_--_Re=3A__Ljubljanska_ bolonjska_slovenistika Message-ID: http://www.spacesofidentity.net -- koncept moškosti v češki literaturi 19. stoletja in drugi članki v decembrski številki revije Spaces of identity. http://corpus.byu.edu/time -- besedilni korpus revije Time od 1920 do 2000; preverimo npr. dinamiko naše prisotnosti v ameriški zavesti v tem času. === From: "Melita Grajn" Sent: Wednesday, January 21, 2009 10:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Fw: Ljubljanska bolonjska slovenistika Še moje skormno mnenje, ko že ravno govorite o prevelikih odstotkih študetov ... Ne vem, zakaj se toliko obremenjujemo s številom oz. procentom vpisanih na fakultete. Ja, res jih je preko 66 %, ampak za to ni "kriva" populacija, ki študira, ampak tisti, ki omogočajo takšne in drugačne, včasih tudi umetno ustvarjene študije in ki zahtevajo, za velikorat neprimerno delovno mesto, fakultetno izobrazbo. Priznajmo si, da je današnji trend biti "diplomiran raznašalec pošte". Zdi se, da skoraj vsako delovno mesto zahteva izobrazbo 7. stopnje, čeprav gre mogoče le za prelaganje papirja in bi ga z lahkoto opravljal nekdo z dvema stopnjama nižjo izobrazbo ob pogoju, da je ustrezno vplejan v delo. Dijaki bi po štirih letih izobraževanja na strokovni šoli, torej tehniki, morali biti sposobni upravljati že precej zahtevna dela, ne pa zgolj pometati delavnic ipd. Vse večkrat so "pridelki" srednjih šol ljudje, ki niso v očeh delodajalcev kvalificirani za praktično nič, kako tudi ne bi bili, ko pa so popolnoma deklasirani, delodajalci jim tako ne ponudijo primerne službe/plače (500 eur - a s tem lahko preživlajš družino??) in kaj je najboljša rešitev ... oditi na fakulteto, kjer tako ni omejitve. Če so programi SŠ zastareli, se naj ustrezno prenovijo, da bomo pridobili kvaliteten in mlad kader, ki bo znal delati (pomembno, da bo ustrezno motiviran - torej da bo zanj ustrezno delovno mesto in ustrezna nagrada, kar že pogojuje drzen cilj vseh - zmanjšanje razlik). Doba prve zaposlitve večine bi se (upam) skrajšala iz 25 na 20 let (torej bi se doba odraslosti, ki pogojuje odločilno mero odgovornosti, premaknila nazaj, kjer je stala včasih, danes je kot vemo poskočila na čez 25 let), s čimer bi posredno dvignili tudi državno denarno blaginjo, sicer bomo res morali uvesti šolnine, ker verjamem, da 16-letno šolanje tako mala država težko plačuje, vzeti pa nima od nikoder (vsaj tako trdijo vodilni). Potencialni srednješolski izobraženci (ljudje stari 20 let) bi bili zelo učinkovit in kvaliteten kader brez občutka manjvrednosti in neuporabnosti, pravično in dobro plačani, ki bi skrbeli za neko zdravo ravnovesje. O fakultetah pa - mislim, da se vse preveč pozablja, kaj je bistvo fakultete (ne samo pri nas). Študij je strast, je globoko zanimanje, tkanje zapletenih refleksivnih mrež o določenem problemu in tudi spoštovanje do znanja samega. Za vsak poklic tako fakulteta ni primerna oz. potrebna, ker zahteva popolnoma drugo stopnjo razvoja duha in intelekta (delavec/ka, ki posreduje informacije bodočim mladim staršem na CSD-ju, ne potrebuje nekega globokega znanja, ki ga je pridobila s študijem, da bo znala primerno svetovati, katere papirje je potrebno izpolniti pred rojstvom otroka, kakšne so bonitete neporočenih parov ipd.). Še samo beseda o šolninah - marsikdo težko preživi iz meseca v mesec in s tem bi izgubil pravico do znanja in do poklica, raje premislimo o drugačnih rešitvah, sem prepričana, da bi zmogli tudi po drugi poti. Lepo vas podzravljam! Melita Grajn .10.12/1908 - Release Date: 21.1.2009 21:15 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jan 23 11:06:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Jan 2009 11:06:24 +0100 Subject: [SlovLit] Realnost in fikcija v literaturi -- Za kolege prevajalce Message-ID: From: "Metka Zver" Sent: Friday, January 23, 2009 10:31 AM Subject: zmenek s knjigo: [...] in okrogla miza o realnosti in fikciji v literaturi REALNOST IN FIKCIJA V LITERATURI okrogla miza v četrtek, 29.1.2009, ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Je literatura bliže resnici kot realnost sama? Pišejo avtorji iz lastnih izkušenj ali so podobnosti z resničnim življenjem zgolj naključne? Kje moramo potegniti mejo med realnostjo in fikcijo? Kakšni so učinki literature na družbo? Vse to so vprašanja, ki si jih postavljajo literarni avtorji in raziskovalci že od začetkov evropske književnosti. Danes se zdi že koncept resnice do konca problematičen, zato se pogosteje sprašujemo o učinkih fikcije na bralce oz. družbo. Je res, da navezave na resničnost zmanjšujejo obči pomen literarnega dela? Je lahko neka zgodba povsem izmišljena, a vseeno relevantna za bralca? Še bolj pereča vprašanja o razmerju med fikcijo in realnostjo se postavljajo v primerih, ko so bili pisatelji obdolženi razžalitve časti in dobrega imena (npr. Breda Smolnikar in Matjaž Pikalo) ali pa celo obsojeni na smrt (Salman Rushdie in Roberto Saviano). Okrog teh vprašanj se bo vrtela debata na okrogli mizi, za katero bodo sedeli Marko Juvan, Tomo Virk, Suzana Tratnik in Gašper Troha. Okrogla miza bo potekala v okviru Festivala zgodbe - Fabula. === S pogovorne strani na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mhladnik#Prevajanje): Po mojem znanju se na Filozofski fakulteti šolajo tudi bodoči prevajalci. V glavo mi je šinila ideja, da bi ti lahko (podobno kot študentje v okviru tvojega projekta) prevajali besedila (*le* tista, ki še niso prevedena v slovenščino) iz angleškega (http://en.wikisource.org/wiki/Main_page)/ nemškega (http://de.wikisource.org/wiki/Hauptseite)/ruskega/francoskega ... Wikivira ter tako bodisi pridobili višjo oceno bodisi kaj zaslužili. Kaj meniš (fino bi bilo, da idejo posreduješ dotičnim osebam)? -- Miha (http://sl.wikisource.org/wiki/Uporabnik:Smihael) 13:27, 21. januar 2009 (UTC) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 24 17:41:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 24 Jan 2009 17:41:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Nastavljanje_univerzitetnih_učiteljev_ --_Wikivir_nagovarja_žive Message-ID: <64CD1562FE4349CEA3D040F7A75EC63C@P4> From: "Avguštin, Lea" Sent: Friday, January 23, 2009 2:38 PM Subject: Vabilo na predavanje dr. Olive Peeters Društvo za visokošolsko didaktiko in Center za pedagoško izobraževanje FF vas vabita na predavanje z naslovom: Merila za nastavljanje in napredovanje univerzitetnih učiteljev -- primer Nizozemska. Izvajalka bo prof. psihologije dr. Oliva Peeters (Univerza v Nijmegnu, Nizozemska). Kdaj: 28. januar 2009, ob 18. uri v predavalnici 04 na Filozofski fakulteti. Predavanje je brezplačno. === http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Zbirka_neobjavljenih_pesmi -- na Wikiviru zdaj mirno lahko objavite svojo nesojeno pesniško zbirko. Ali posamezno besedilo. http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo -- vzorčna prošnja za avtorje ali dediče, da dovolijo objavo besedila na Wikiviru. Tule je seznam del, ki jih že imamo v digitalni obliki, manjka pa dovoljenje za objavo: http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#.C5.A0e_pod_avtorsko_zaporo -- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 26 11:29:59 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 26 Jan 2009 11:29:59 +0100 Subject: [SlovLit] = 20=2E_Slovenski_slavistični_kongres _Monošter_Porabje Message-ID: <497D9EB7.12839.926904@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabilo k prijavi referatov in predstavitev na Slovenskem slavističnem kongresu 2009 "Slovenski mikrokozmosi -- medetnični in medkulturni odnosi" Po kongresih v Zagrebu, Trstu in Celovcu bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Monoštru v Porabju. Okvirni naslov letošnjega kongresa "Slovenski mikrokozmosi -- medetnični in medkulturni odnosi" je izbran glede na tematsko usmeritev: po zadnjih treh kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšinjske situacije na Hrvaškem, Tržaškem in Koroškem, bo kongres letos osredotočen na jezikovno in kulturno podobno najmanjše, najmanj znane in glede vitalnosti najbolj ogrožene slovenske skupnosti v sosednji državi, na Porabje. Sama vsebina kogresa ima namen premisliti doslej manj izpostavljene vidike večjezičnosti in večkulturnosti in s tem podpreti ustvarjalna prizadevanja te manjšine po ohranitvi in oživitvi. Obenem bo kongres tudi priložnost za premislek o ustvarjalnosti dveh vrhunskih, že kanoniziranih slovenskih sodobnih pesnikov, Svetlane Makarovič in Daneta Zajca. Vabimo vas, da do 16. februarja 2009 prijavite svoj referat za 20. Slovenski slavistični kongres (Monošter, 1.--3. oktobra 2009). Navodila za prijavo in podrobnejša tematska izhodišča kongresa so dosegljiva na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slakongres2009.html Vabljeni! Irena Novak Popov, predsednica Slavističnega društva Slovenije From monika.pemic na uni-hamburg.de Mon Jan 26 21:33:52 2009 From: monika.pemic na uni-hamburg.de (Monika Pemic) Date: Mon, 26 Jan 2009 21:33:52 +0100 Subject: [SlovLit] mlade slavistke / mladi slavisti Message-ID: <1233002032.497e1e30781bb@webmail.rrz.uni-hamburg.de> Mlade slavistke in slavisti instituta za slavistiko univerze v Hamburgu vabijo na kongres Polyslav 2009, ki bo od 25. do 27. septembra v Hamburgu. Vabimo podiplomske studentke in studente, ki se posvecajo jezikoslovnim problemom, da do 31. januarja 2009 prijavijo svoj referat. Navodila za prijavo in podrobnejša tematska izhodiš?a kongresa so dosegljiva na spletni strani: http://www.slm.uni-hamburg.de/ISlav/SlavSemTitel.html#Anchor-Aktuelle-47857 Veseli bomo cim stevilnejse udelezbe! Monika Pemic, lektorica slovenscine From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 29 15:20:33 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jan 2009 15:20:33 +0100 Subject: [SlovLit] Digitalna humanistika Message-ID: <663D8680ADE541E497FA4B7478F8CA56@P4> http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-January/000161.html -- manifest digitalne humanistike. Ker v digitalno humanistiko sodi tudi Slovlit, bo mogoče koga zanimalo, kako se ta skupnost sama dojema: 1. digitalna humanistika je skupek raziskovalnih praks, ki jim tisk ni več ekskluzivni ali normativni medij za produciranje in objavljanje spoznanj, 2. spočetka je bila usmerjena v analizo tiska, zdaj vedno bolj tudi v analizo digitalnih medijev, 3. v prvi fazi je izhajala iz kvantitativne analize velikih podatkovnih zbirk, za naprej jo zanimajo tudi kvalitativne in interpretativne metode, 4. interdisciplinarnost ji pomaga spremenit izraz in metode znanstvenega dela, 5. njeno geslo so prosto dostopni viri, 6. utopična je tudi z zahtevami po nefiksiranem, nedokončanem, neumestljivem ... znanju, 7. zavzema se za kreativno spodkopavanje tradicionalne avtorske zakonodaje (copyright), 8. kopijo ceno bolj kot original, v skladu z etimološkim pomenom besede copia 'obilje', 'blagostanje', 9. zahteva skupinsko delo, kolaboracijo in sprejemanje nerutinskih, tveganih odločitev, 10. digitalnemu humanistu je zelo mar za publiko, zato skuša svojo znanost napraviti veselo in zabavno ter prestopa meje svoje akademske inštitucije, 11. cilj ni končni izdelek, ampak proces izdelovanja sam, 12. obvladuje jo wikinomika: množična produkcija, množično avtorstvo, množično uredništvo, 13. ne gre ji za novo občo kulturo niti za množico privatnih diskurzov, ampak za povezovanje individualnih izraznih in kulturnih praks, 14. briše razliko med učiteljem in učencem, 15. nastopa proti tradicionalni humanistiki, ki jo drobijo (balkanizirajo) nacije, jeziki in metode, 16. predlaga novo organizacijo humanističnih panog: - oddelki za književnost > oddelek za študije tiska (tekstologija, konstrukcija avtorstva, jezikovne forme, zgodovina knjige in tiska, odnos med tiskom in digitalnimi mediji ...) - oddelek za analize diskurza - oddelek za primerjalne medijske študije (avdio-vizualne, taktilne, virtualne (immersive)) - oddelek za digitalno kulturno kartografiranje - oddelek za kulturno analitiko (ki uvaja kvantitativno analitično metodologijo na velikih zbirkah kulturoloških podatkov) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 29 16:40:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Jan 2009 16:40:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Predava_František_=C8ermak_--_Lokaliza cija_Windows_7_--_Drži=E6eva_dramska_poetika Message-ID: <31C18C296B9C4D599DF1A57B7AED82EB@P4> From: "Simon Krek" Sent: Wednesday, January 28, 2009 1:56 PM Subject: [SDJT-L] Predavanje František Čermak Spoštovani, obveščam vas, da bo v organizaciji društva SDJT v četrtek, 5. februarja, na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval uveljavljeni češki jezikoslovec František Čermak (Češki nacionalni korpus, Karlova univerza v Pragi). Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici 209, naslov predavanja je "Some of Current Problems of Corpus and Computational Linguistics or Fifteen Commandments and General Truths". Vabljeni! Lep pozdrav, === From: "Tomaz Erjavec" To: Sent: Thursday, January 29, 2009 11:18 AM Subject: [SDJT-L] 205. Solomonov seminar: Lokalizacija Windows 7 V petek 30. januarja bo ob 13h na IJS v Oranzni predavalnici (sejna soba E8 - drugo nadstropje glavne zgradbe), 205. Solomonov seminar. Posnetki preteklih seminarjev so na http://videolectures.net/solomon/ Tokrat bomo slisali, kako nastaja lokalizacija Microsoftovih produktov s poudarkom na Windows 7. Predavateljica bo Monika Antunovics, ki je studirala v Ljubljani, sedaj pa vodi oddelek Microsoftove lokalizacije na Madzarskem. Teme: - Globalizacija, internacionalizacija, lokalizacija. - Kaj vse mora delati v Windowsih da bi jih lahko prodajali v doloceni drzavi? - Lokalizacija je vec kot prevajanje. - Kaj se skriva za akronimi MUI in LIP. - Splosen potek lokalizacije, psevdolokalizacija. === http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/jeruzalem.pdf -- v digitalni verziji pravkar izdanega zbornika s 4. slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja je dodana še razprava Divne Mrdeže Antonine iz Zadra Poetika teatra Marina Držića, ki je prispela prepozno za tisk. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 08:50:20 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Feb 2009 08:50:20 +0100 Subject: [SlovLit] Ocvirk, Lirski cikel, Intertekstualnost -- Marc L. Greenberg Message-ID: <2FCF21B718044A01A49C70658D5E9455@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Tuesday, February 03, 2009 8:25 AM Subject: vabilo na predstavitev knjig Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig iz zbirke Studia litteraria: PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST V 20. STOLETJU IN ANTON OCVIRK Uredila Darko Dolinar in Marko Juvan Vita Žerjal Pavlin LIRSKI CIKEL V SLOVENSKI POEZIJI 19. IN 20. STOLETJA Obenem bomo predstavili še delo člana našega inštituta, ki je izšlo pri ameriški založbi Purdue University Press (West Lafayette, Indiana): Marko Juvan HISTORY AND POETICS OF INTERTEXTUALITY (zbirka Comparative Cultural Studies) Novinarska konferenca bo v sredo, 4. februarja 2009 ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. === http://www.facebook.com/ext/share.php?sid=61202589427&h=DiMnZ&u=jwXEB -- Marc L. Greenberg v Večeru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 3 14:56:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Feb 2009 14:56:50 +0100 Subject: [SlovLit] = 28=2E_Obdobja_--_Stare_čitanke Message-ID: <41AF23BBABA945EDAE0BF4EE3085B81D@P4> From: "Huber, Damjan" Sent: Tuesday, February 03, 2009 2:12 PM Subject: Vabilo na 28. simpozij Obdobja Vabimo Vas, da se udeležite 28. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ki bo potekal od 26. do 28. novembra 2009 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse o simpoziju Obdobja 28, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 28), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednik 28. simpozija Obdobja red. prof. dr. Marko Stabej Strokovna sodelavca 28. simpozija Obdobja mag. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber, prof. === From: "Zoran ARNES" To: Sent: Tuesday, February 03, 2009 11:22 AM Subject: Poizvedba Ljubi moji slovlitovci! V teh dneh koncujem statisticno obdelavo slovenskih srednjesolskih citank (od 1850 do 2000). Prosim za pomoc, saj mi manjkajo nekateri relevantni podatki. 1. V letih od 1941 do 1943 so v Ljubljani izsli kompleti stirih citank za nizjo srednjo solo, prirejeni po predvojnih Bajcevih citankah. Kdo je avtor priredbe? 2. Leta 1942 je v eni knjigi izsla slovstvena citanka (V-VIII), prirejena po predvojnih Grafenauerjevih citankah za visje srednje sole. Je morda avtor priredbe Vinko Belicic, ki je o njej napisal zelo pohvalno oceno? 3. Leta 1942 je ljubljanska Mohorjeva druzba izdala Slovensko berilo brez navedbe avtorja. Na spletni strani Mohorjeve sta kot avtorja navedena Anton Vodnik in Janko Moder. Pozna kdo okoliscine nastanka? 4. Leta 1946 je v Ljubljani v dveh zvezkih izslo Slovensko berilo za nizje razrede gimnazije. Kdo so avtorji? 5. Leta 1980 je v Buenos Airesu izsel komplet petih citank za srednjesolski tecaj Marka Bajuka. Gre za fotokopije predvojnih in povojnih slovenskih beril. Kdo je avtor? Cakajoc na informacije tistih, ki vedo vec od mene ... Zoran Bozic From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 4 13:45:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 4 Feb 2009 13:45:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Riječ_in_14=2E_mednarodno_slavističn o_zborovanje_v_Opatiji Message-ID: <88E97378AC414B2880A0BB67F5B3721C@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Wednesday, February 04, 2009 12:40 PM Subject: vabilo slovlitovcem Kolega dr. Milan Nosić nas opozarja na spletno stran nove številke reške revije Riječ http://www.maveda.hr. V njej sodelujejo tudi številni kolegi iz Slovenije. Istočasno nas kolega dr. Milan Nosić vabi na 14. mednarodno slavistično zborovanje, ki ga bo tudi letos v Opatiji organiziralo reško HRVATSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO od 22. do 25. 6. 2009. Predlagane glavne teme: 1. SLAVENSKO-MAĐARSKI (MAĐARSKO-SLAVENSKI) JEZIČNI DODIRI 2. GRECIZMI U SLAVENSKIM JEZICIMA 3. UTJECAJI GRČKOGA JEZIKA, KNJIŽEVNOSTI I KULTURE NA SLAVENSKE JEZIKE, KNJIŽEVNOSTI I KULTURE 4. SLAVENSKE TEME (JEZIK, KNJIŽEVNOST, POVIJEST, KULTURA, FOLKLOR, MITOVI, LEGENDE...) Referenti lahko prijavijo tudi druge slavistične (jezikovne in literarne) teme, poročajo pa lahko v kateremkoli slovanskem jeziku. V okviru zborovanja bo organizirana tudi predstavite novih slavističnih knjig. Podatke o knjigah je treba posredovati tajniku zborovanja na e-mail: milannosic na hotmail.com. Do 15. 5. 2009. je treba poslati prijavnico z naslovom referata na milannosic na hotmail.com. Referenti, ki med zborovanjem nameravajo bivati v hotelu Opatija (V. Gortana 2/1), morajo potrditi rezervacijo do 20. 5. 2009 (reservation na hotel-opatija.hr). Referentom bo na razpolago LCD-projektor in laptop. [...] Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 4 19:30:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 4 Feb 2009 19:30:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Naj_študentski_prispevek_o_inovativnos ti_--_Esej_in_singularnost Message-ID: From: Sent: Wednesday, February 04, 2009 4:13 PM Subject: [LUI eNovice] LUI vabi Z namenom spodbujanja inovacijskega novinarstva ter ozaveščanja o inovativnosti Ljubljanski univerzitetni inkubator razpisuje tekmovanje za naj študentski prispevek o inovativnosti! Vabljeni študentje vseh študijskih smeri, ki vas veseli poročanje o inovacijah in menite, da znate biti izvirni, drugačni, inovativni! Rok za oddajo prijav oz. prispevkov je 27. marec 2009, slavnostna podelitev nagrad bo potekala 15. aprila 2009 v sklopu InCo konference 2009 - Konference o inovacijskem komuniciranju, ki jo organizira Vibacom. Nagrada za najboljši študentski prispevek je plačana kotizacija za udeležbo na IJ-6, šesti konferenci o inovacijskem novinarstvu na Stanfordski univerzi v ZDA v maju leta 2009 (http://www.innovationjournalism.org/) ter s konferenco povezani stroški potovanja in bivanja, ki jo prispeva LUI. Prispevke z dokazilom o študentskem statusu pošljite na elektronski naslov tina.cok na lui.uni-lj.si . Več o tekmovanju in kriterijih dobite na spletnem naslovu http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. === From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, February 04, 2009 7:24 PM Subject: vabilo za prispevke na mednarodni konferenci o eseju Esej in singularnost Mednarodna konferenca Slovenskega društva za primerjalno književnost Ljubljana, 22.-23. oktober 2009 Esej se izogiba zvrstnim klasifikacijam in izpada iz tipologij treh literarnih vrst, podedovanih iz romantike, a je v literarni vedi 20. stoletja vendarle prepoznan kot samostojen žanr, za katerega je značilno, da preči meje literature in njeno govorico križa z jeziki drugih umetnosti, filozofije, znanosti, religije, politike. Esej je zvrst, ki poleg romana morda najbolj ustreza modernosti: od Montaigna in Bacona preko Benjamina in Adorna do danes ga odlikuje izkustveno in raziskujoče ustvarjanje znanja, prevpraševanje utrjenih sistemov vednosti in disciplinarnih delitev, pa tudi dvom o tradicionalnih avtoritetah in občih zakonih; esej v dane kulturne vire intervenira s poetskim pisanjem, avtoriziranim predvsem z enkratnostjo posameznikove eksistence, izkušnje, perspektive, kar mu omogoča razpiranje vedno novih, včasih komaj slutenih relacij med besedami, rečmi, pojmi, disciplinami in izkustvi. Eksperimentalno ustvarjalnost eseja, njegov pomen v dinamiki mišljenja, pa tudi njegovo hibridnost ali mejnost (v zadregi označeno kot >polliterarnost<) želimo premisliti in opredeliti tudi zunaj udobnih obrazcev o eseju kot subjektivnem, le formalno literariziranem predelovanju in predstavljanju vednosti. Konceptualno zajetje, ki bi se pri tem lahko izkazalo za produktivno, implicira singularnost, problematiko, katero so v zadnjem času na različne načine razreševali v filozofskih (Jean-Luc Nancy) in literarnovednih raziskavah (Samuel Weber, Timothy Clark in Derek Attridge). Singularnost - in tej je sama umetnost v bistvu neogibno zapisana - odpira nove perspektive na znane strukturne značilnosti eseja, kot so subjektivnost, mešanje žanrov, refleksivnost in avtorefleksivnost, prvoosebni govor, avtobiografskost, retoričnost in poetičnost, narativnost, intertekstualnost, odprta forma itn. Konferenca bo iskala odgovore na naslednja vprašanja: V kakšni zvezi sta na področju eseja singularnost in pluralizem etik, politik, resnic, ki naj bi bil domnevno emblem postmoderne? Koliko in kako esejistično pisanje prekoračuje žanrske meje eseja ter oblikuje romane, pesmi, drame, uprizoritvene umetnosti? Kako se preobraža v govorici sodobnih množičnih medijev, tiskanih in elektronskih? Ali obstaja tudi esejistična pop kultura? Kako je esej uporabljen ali zlorabljen v šolstvu? In ali ni v družbi, kjer so kriteriji vednosti omajani, esej pogosto tudi pretveza, alibi? Se za retoriko esejizma v mnogih primerih ne skrivajo argumentacijski primanjkljaji, logične napake, znanstvena nekompetentnost, skrite politične agende, ideologije? Ali pa je morda transgresivno mišljenje, kakršno se vpisuje v esejskost, le neogiben, inherenten segment spoznavajočega umevanja novih realnosti? Organizacijski odbor: dr. Marko Juvan (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani), dr. Darja Pavlič (Univerza v Mariboru), dr. Ivo Pospíšil (Univerza v Brnu), Jola Škulj (ZRC SAZU, Ljubljana). Prosimo, pošljite naslov in kratek osnutek (300 znakov) dvajsetminutnega prispevka v slovenščini do 1. junija 2009 na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si. Slovensko društvo za primerjalno književnost bo avtorje vseh izbranih osnutkov v juniju 2009 uradno povabilo na konferenco. Povabljeni referenti bodo naprošeni, da daljše povzetke (2000 znakov) pošljejo do 20. septembra 2009, ker bodo objavljeni v brošuri pred konferenco. Izbrani, dopolnjeni in uredniško ocenjeni prispevki s konference bodo objavljeni v reviji Primerjalna književnost v juniju 2010. Kotizacije ni. Delovni jezik na mednarodni konferenci bo angleščina; referati bodo lahko izjemoma predstavljeni tudi v slovenščini, vendar simultanega prevajanja zaradi visokih stroškov najverjetneje ne bo mogoče zagotoviti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 6 12:03:04 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Feb 2009 12:03:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Od_zunaj_--_Re=3A_Stare_čitanke_--_O_m ejah_metafore Message-ID: <1E5D81C5987A4007BBB39769917E6B89@P4> http://www.ceeol.com/ - Srednje- in vzhodnoevropska omrežna knjižnica ponuja strokovne revije v prostem dostopu (http://www.ceeol.com/freeperiodicals/), nekaj tudi o jeziku, folklori in literaturi, s povzetki v angleščini. http://www.finance.si/237163?src=pj060209 -- Poet tvoj nov tajkunom venec vije (članek v Financah). === From: "Miha Rus" Sent: Friday, February 06, 2009 10:38 AM Subject: RE: [SlovLit] 28. Obdobja -- Stare čitanke Za te informacije (o starih čitankah, op. ur.: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002853.html) (predvsem argentinske, pa tudi one druge) se lahko obrne na društvo Slovenija v svetu. (Štula 23, Ljubljana Šentvid) Telefon 512 89 20. Tam je g. Gregor Batagelj, iz Argentine. On mu bo lahko največ povedal. Ta gospod je zelo prijazen in mu bo lahko veliko pomagal. (tako gospa Anamarija Sušnik :-) Lp, Miha === From: "Ana Licina" Sent: Friday, February 06, 2009 10:32 AM Subject: Ernesto Laclau v Sloveniji Filozofski institut ZRC SAZU in Univerza v Novi Gorici vabita na predavanji: 17h-18h Ernesto Laclau: Articulation and the Limits of Metaphor 18h30-19h30 Monique David-Ménard: Kant and the Negative Predavanji bosta v soboto, 14. februarja 2009, v Atriju ZRC, Novi trg 2, pritlicje, v angleskem jeziku. [...] Ob tem pomembnem obisku bo potekal tudi kolokvij: >EMANCIPATION AND POPULISM< Sodelujejo: Ernesto Laclau, Monique David-Ménard, Rado Riha, Jelica Sumic Riha, Andreja Vezovnik. Kolokvij bo v nedeljo, 15. februarja 2009, ob 15.00 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, drugo nadstropje, in bo potekal v angleskem in francoskem jeziku. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 7 20:50:01 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Feb 2009 20:50:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Ob_Prešernu_--_Al_prav_se_piše_=2E =2E=2E Message-ID: <6BA27968E15E4CCFBA8596080E36B8F4@P4> http://www.vecer.com/clanek2009020705404570 -- Alenka Pirman o izidu Prešernovega Sonetnega venca 1834 (članek iz Večera). http://www.gorenjskiglas.si/novice/razgledi_-_snovanja/index.php?action=clanek&id=28830 -- Hladnik o vsem mogočem za Gorenjski glas. === From: "Jolka Milic" Sent: Saturday, February 07, 2009 4:19 PM Subject: soa [...] kaj judovskega izraza za holokavst, pisanega foneticno soa(h) ne sklanjamo? V danasnji sobotni prilogi Dela berem v clanku Zavrzena in pozabljena papeska nezmotljivost izpod peresa Toneta Hocevarja na str. 26: "... sprejeli so medse izobcenegega skofa, ki zanika soa ... in na str. 27: Soa ni mogoce zanikati ... Je oznaka moskega ali zenskega spola? Hvala vnaprej za odgovor in lep pozdrav jolka (milic) --- From: "petra g" To: Sent: Sunday, January 25, 2009 7:18 PM Subject: Al prav se piše judje ali Judje? Prosim, če mi lahko kdo pomaga v težkih dilemah, ki se nanašajo na veliko začetnico. In sicer: - Kako se piše beseda JUDJE - z malo ali veliko? V SSKJ in SP je pripadnik judovske vere jud, pisano z malo, v časopisih pa sem že večkrat zasledila, da pišejo z veliko začetnico. Logično je, da so Izraelci narod s svojo državo, kaj pa JUDJE? - Kako pa npr. pri Arabcih al, npr. AL KAIDA, HARAM AL ŠERIF, ali se piše z malo ali z veliko zač., mogoče tudi z vezajem AL-KAIDA, AL-ŠERIF? Lep pozdrav Petra Gabriel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 8 10:25:57 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Feb 2009 10:25:57 +0100 Subject: [SlovLit] Al_prav_se_piše_=2E=2E=2E_--_V_sotoč ju_Bistrice_in_Mošenika_--_Nemška_slavistika Message-ID: From: "Peter Weiss" Sent: Saturday, February 07, 2009 11:56 PM Subject: Re: Al prav se piše ... (1) K šoi: V zadnjih tednih se namesto holokavsta res govori o šoá in ta samostalnik ženskega spola pa pišejo, kot da je nesklonljiv. V hebrejščini se naglašuje na zadnjem zlogu, vendar je naglas v slovenščini v tem pogledu smiselno prilagoditi, tj. premakniti na levo. Potrditev, ko se je to že zgodilo in se je torej beseda v slovenščini že sklanjala, ni prav veliko, vendar pa v Književnih listih Dela 2. 9. 2002 beremo: "Samo na Poljskem, kjer je pred vojno živelo poltretji milijon Judov, je šoo preživelo le nekaj čez 100-tisoč Judov. [..] S posebno žalostjo se spomnimo številne Judovske skupnosti v Prekmurju, ki je med šoo za vedno obmolknila." Tako je bilo očitno sklanjano tudi v Judovskem koledarju, ki je izšel leta 2000 v Ljubljani. Torej se naglasno mesto v tem samostalniku obnaša podobno kot v imenu Bogota, ki je v španščini naglašeno na zadnjem zlogu, v slovenščini pa na predzadnjem (Bogóta). Tu torej slovenščina plačuje zaradi razkošja raznosklonskih oblik, ki jih v drugih jezikih ni. Tako se moramo pri nas skopati iz zagate ne samo v stranskih sklonih francoskih ženskih imen na -a, kot je Natacha, ali moškega priimka Poniatowski, kar vse je v francoščini naglašeno na zadnjem zlogu. Iz angleščine so imena na (nemi) -h, ki bi ga bilo dobro od rodilnika dalje zanemarjati tudi pisno, saj teh imen zaradi nemega -h pač ne moremo obravnavati kot nesklonljiva, sploh taka izgovarjava pa je prilično bukova ("zelo [je] jezna na Sarah [sára] Michelle Gellar"): primeri za ženski spol so Oprah -- rod. Opre, daj. Opri, Sarah -- Sare, Hannah -- Hanne, Deborah -- Debore, za moškega pa Noah -- rod. Noa, Jonah -- Jona/Jone. (2) Z veliko pisani Judi ali Židi so pripadniki naroda (tako kot Hrvati ali Slovenci), ki so hkrati lahko tudi Izraelci (tj. prebivalci Izraela, ki so Židi, Arabci ...), judi ali židi pa so pripadniki vere (in se pišejo z malo, tako kot evangeličani, muslimani ali kristjani). Velika začetnica se za pripadnike vere piše v angleščini, kar ob nekritičnem prepisovanju najbrž razloži táko začetnico v slovenskih besedilih. (3) Člen al (ali el) ipd. se v slovenščini na začetku arabskih imen piše z veliko začetnico, znotraj pa z malo: Al Ahram, Al Kaida, El Alamein, Aš Šams, toda Nur ad Din. Vezaj med členom in dejanskim imenom se pri nas pojavlja zaradi vplivov jezikov z drugačnimi praksami. ---------------- From: "vito smolej" Sent: Sunday, February 08, 2009 7:04 AM Subject: Re: [SlovLit] Ob Prešernu -- Al prav se piše ... Duden: Scho|ah Sho|ah die - hebr. (Verfolgung u. Ermordung der Juden zur Zeit des Nationalsozialsmus) - za Nemce je beseda ženskega spola in se sklanja. V slovenščini ... tveganje zamenjave s šojo. Lep pozdrav na Kras Vito === From: "Marija Maršič" Sent: Saturday, February 07, 2009 11:49 PM Subject: V sotočju Bistrice in Mošenika V torek, 10. februarja 2009, bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču literarni večer, na katerem bo Janez Kikel prebiral oktave iz knjige dr. Toneta Pretnarja V sotočju Bistrice in Mošenika. Večer pripravljajo Občina Tržič, založba Didakta in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja ob drugi izdaji knjige V sotočju Bistrice in Mošenika, katere verzi so nepozabno Tonetovo darilo rodnemu mestu. >Napajata dve vodi isto strugo: gozdove, loke, polja vodenita, v pokrajino izgubljata se drugo ob drugem bregu istega korita. Ljubezni smeh ali sovraštva kugo tja nosita, kamor ves čas hitita? Odseva v njiju še šepet in slika sotočja Bistrice in Mošenika?< S to oktavo vas vse, ki utegnete, prijazno vabimo v >Tončkovo knjižnico< in v našo družbo. Marija Marsic, Knjiznica dr. Toneta Pretnarja Balos 4, 4290 Tržič === http://www.slavistik-portal.de -- nemški slavistični portal ali dveri. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 8 10:38:12 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Feb 2009 10:38:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Menuet_za_kitaro_--_Re=3A_Ob_Prešernu Message-ID: <4A944C4BDB764010A0BF45A6FE765983@P4> From: Maruska Agrez Date: 2009/2/7 Subject: VABILO NA FILMSKI VEČER Študenti slovenistike in izr. prof. dr. Alojzija Zupan-Sosič pripravljamo ogled filma Nasvidenje v naslednji vojni, posnetega po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro. Ker to delo res odpira številna vprašanja, o katerih lahko razmišljamo, nam gotovo tudi zanimiva debata ne uide. Vsi zainteresirani študenti in profesorji ste vabljeni, da se nam pridružite v sredo, 18. 2. 2009, ob 19. 40 v predavalnici št. 2. Maruška Agrež == From: "Maja Zorga" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Saturday, February 07, 2009 9:21 PM Subject: Re: [SlovLit] Ob Prešernu -- Al prav se piše ... Za vse slovlitjane: ob Prešernu še Prešeren: http://twitter.com/FrancePreseren lp, Maja Žorga From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 9 19:32:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Feb 2009 19:32:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Livška_imena_--_Nove_knjige_doma_in _na_tujem_--_Ivan_Sivec_na_deželi Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Monday, February 09, 2009 1:56 PM Subject: LK, 16. februar LK FF vabi na 896. sestanek v ponedeljek, 16. februarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko FF. Tema predavanja: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, predstavitev monografije. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Sent: Monday, February 09, 2009 3:53 PM Subject: Diversitas Linguarum Vol. 22 Universitaetsverlag.brockmeyer na web.de iz Bocuhma (http://brockmeyer-verlag.de/; http://www.brockmeyer-universitaetsverlag.com/page3.php) ponuja v zbirki Diversitas Linguarum med drugim tudi tile dve knjigi: Vol. 20: Donald F. Reindl, Language Contact: German and Slovenian. 2008. 233 str. -- 39,90 eur http://brockmeyer-verlag.de/shop/article_60/Reindl,-Donald-F.:-%22Language-Contact%22.html Vol. 18: Tjaša Jakop, The Dual in Slovene Dialects. 2008. 136 str. -- 39,90 eur http://brockmeyer-verlag.de/shop/article_58/Jakop%2C-Tjasa%3A-"The-Dual-in-Slovene-Dialects" === Irena Novak-Popov, Izkušnja in pripoved: Razprave o slovenski prozi. Ljubljana: Literatura, 2008 (Novi pristopi). 203 str. Marija Stanonik, Interdisciplinarnost slovstvene folklore. Ljubljana: ZRC SAZU, 2008. 465 str. Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko II/2 (Ljubljana: FF, 2008) -- tematska številka o telesu. === http://www.youtube.com/watch?v=2lY2RieFBS8 in http://www.youtube.com/watch?v=XgpEJTDdMvs -- Ivan Sivec na Srednji Dobravi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 12 20:59:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Feb 2009 20:59:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Meja_med_narečjem_in_jezikom_--_www=2E academia=2Eedu Message-ID: <3000F1D113B34B05BA6A13D09E509E35@P4> From: "janez perpar" To: Sent: Thursday, February 12, 2009 5:24 PM Subject: jezikovna kavarna Torek, 17. 2. 2009 ob 17. uri, v Celjski Mohorjevi na Nazorjevi v Ljubljani prinaša temo z naslovom: Meja med narečjem in jezikom (na primeru slovenskih narečij v Videmski pokrajini). Gost prof. Janeza Perparja bo dr. Matej Šekli, profesor na Katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje FF v Ljubljani. Kava bo, vljudno vabljeni! === http://www.academia.edu -- vpišite svoje fakultete in sebe v zbirko univerz. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 13 22:10:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Feb 2009 22:10:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Balkanski_znaki_--_Pavček_/_Dwarf_--_T ovariš_kaj_hočeš=3F Message-ID: http://www.mojevro.si/237570?src=pj130209 -- kako skriti ć in đ. Članek v časopisu Moj evro. Zanimivi so komentarji. Zamenjavo ć in đ z afno in evrom je prvi pozdravil nacionalist Jelinčič. Bi nam lahko kdo postregel s podatki o frekvenci znakov ć, đ, eur in afna, ki se tepejo za prvi rang na tipkovnici, v slovenskih besedilih, in frekvenci znakov q, w, y, x, &, $, #, <, >, =, *, _, ki tak položaj imajo. Sicer se je o predlaganem novem razporedu tipk na slovenski tipkovnici v Slovlitu že pisalo: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2007/002314.html -- miran === From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, February 13, 2009 12:01 PM Subject: Na Besedni postaji tokrat o prevajanju Knjigarna FF vas vljudno vabi na naslednjo Besedno postajo: Images and Poems from Slovenia / Podobe in pesmi iz Slovenije. V četrtek, 19. 2. 2009 ob 17. uri v knjigarni FF. Sodelujeta prof. dr. Andrej Rijavec in prof. dr. Miha Pintarič. O prevajanju poezije v angleščino: Tone Pavček, Pesmi in leta / Poems and Years. === From: "miha mazzini" Sent: Friday, February 13, 2009 7:12 PM Subject: vprašanje [...] pišem roman in imam vprašanje. Dogaja se leta 1950 in sem vse pomešal, kako so se takrat oslavljali. Tovariš, tovarišica, to že - ampak, a so se potem tikali ali vikali. Tovariš, kaj hočete? Tovariš, kaj hočeš? Recimo na pošti, pa uradniki, itd. Med seboj - kako pa z občani? Pozdrav, Miha www.MihaMazzini.com From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 14 12:00:46 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Feb 2009 12:00:46 +0100 Subject: [SlovLit] Tovariš_kaj_hočeš=3F_--_Bibliof ilska_zbirka_v_Sežani Message-ID: From: "Jolka Milič" Sent: Saturday, February 14, 2009 1:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Balkanski znaki -- Pavček / Dwarf -- Tovariš, kaj hočeš? Spoštovani Miha Mazzini, na našem koncu, od uvedbe tovarišev so bili moški zelo dolgo samo tovariši, ženske pa zelo kmalu spet gospe, štete za tovarišice le od uradništva in od bolj pravovernih režimskih oseb. Učiteljice pa kar naprej samo tovarišice ali tršice, one še dlje in domala do današnjih dni. Smo se tikali in vikali, odvisno kdo in koga. Več kot kakšen zdravnik pa je bil ... zelo pogosto samo gospod doktor. Povem anekdoto iz leta 1947, kmalu po priključitvi. V Sežani smo imeli veliko zborovanje na tako imenovam živinskem trgu, ljudstva kot peska in trave, visok oder, več godb in pevskih zborov. Ozračje naelektreno, saj smo čakali za naše kraje veliko politično živino tov. Ivana (se mi zdi) Regenta, ki bo nagovoril tudi zbrano množico. Visoki gost se je slednjič prikazal v spremstvu bolj ali manj vidnih krajevnih in medkrajevnih osebnosti ob splošem ploskanju navzočih, stopili so na oder, godci so zaigrali znano partizansko pesem, pevke in pevci vzneseno zapeli, nato je sežanski vrh svečano najavil: Zdaj pa bomo prisluhnili slavnostnostnemu govoru, ki ga bo imel gospod minister, tovariš Regent. In vsi smo se ob tem gospodu tovarišu prisrčno nasmejali ... z gospodom ministrom in tovarišem Regentom vred. Sežanci pa še potem čez leta obujali spomine na ta nepozabni dogodek prav tako ob salvah dobrohotneha smeha. Pozdrav jolka (milič) === From: ""Nejc R. Ivančič"" To: Sent: Saturday, February 14, 2009 1:51 AM Subject: Bibliofilska zbirka v Sežani V sežanski Kosovelovi knjižnici so po slovenskem kulturnem prazniku bogatejši za dragoceno zbirko biblifilskih knjig, ki jo je 12. februarja 2009 tej ugledni kulturni ustanovi podaril vneti bibliofil Stelio Villani iz Milana. Zbirka šteje 109 izvirnih prvih izdaj slovenskega slovstva, ki jih je Villani zbiral več kot 20 let. Najstarejša podarjena knjiga je Kratko premišljevanje iz leta 1826, napisana v metelčici, med zanimivejšimi pa sta še izvod Prešernovega Krsta pri Savici (1836), ki ga je - kakor priča priloženi listič - najbrž pesnik sam podaril ljubljanskemu krčmarju, ter na Slovenskem edina ohranjena knjiga Deset krajcerjev cesarja Jožefa (1873). Razstava dragocenih podarjenih knjig z naslovom Na nebu sijejo ., ki jo je zasnovala bibliotekarka Martha Sotelo Bunjevac, bo v knjižnici na ogled do konca februarja, nakar jo bodo preselili v posebne prostore. Stelio Villani je rojen 16. februarja 1929 v Trstu slovenski materi in italijanskemu očetu, večino življenja je preživel v Milanu, zadnje čase pa prihaja tudi v kraško vas Kazlje. Doktoriral je iz fizike na milanski univerzi, kjer je bil 17 let tudi predavatelj. V Ameriki, Nemčiji in Rusiji je izdal tri znanstvene knjige, razprave pa je objavljal v evropskih in ameriških revijah. Tri leta je bil zaposlen v glavnem kanadskem jedrskem centru (Chalk River), osem let je bil v Bruslju generalni direktor raziskovalnih centrov Evropske skupnosti, ki se nahajajo v Italiji, Nemčiji, Nizozemski in Belgiji. Po vrnitvi v Italijo so mu bila dodeljena vodilna mesta v raznih raziskovalnih in tehnoloških organizacijah. Trideset let se ukvarja z bibliofilijo in je zbral več kot pet tisoč knjig od 15. stoletja dalje. Najljubše so mu leposlovne knjige raznih narodov v izvirnem jeziku in slikanice. Je tudi član bibliofilskih društev v Milanu in New Yorku. Čeprav je po materi Slovenec, se je moral v pretežno italijanskem okolju kot samouk naučiti slovenskega jezika, ki ga resnično perfektno obvlada. Poudaril je, da je bibliofil ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih, vendar ni nujno, da je bibliofil tudi bralec. Sam je bil vedno ljubitelj branja, knjiga kot predmet pa mu sprva ni predstavljala nikakršne strasti. >Po vojni sem se v Milanu seznanil s prijateljem, bibliofilom in trgovcem s starimi knjigami. Med čakanjem sem vzel v roko staro knjigo, ki se mi je že na zunaj zdela nekaj posebnega. Ko me je prijatelj vprašal, zakaj sem izbral ravno tisto in ne ostalih dveh, ki sta zelo podobni, sem mu rekel, da si želim točno tisto, ker je drugačna od drugih. Tedaj je dejal, da sem pravi bibliofil. Knjige sem resnično vzljubil in jih pričel zbirati. Zbirko, ki jo podarjam sežanski knjižnici, sem zbiral več kot 20 let. To je kapital ljubezni, ki jo čutim do slovenstva. Vsak izvod knjige ima svojo zgodbo,< je pojasnil Stelio Villani v pogovoru z ravnateljico knjižnice Nadjo Mislej Božič, s katero sta podpisala tudi darilno pogodbo. Dogodka sta se udeležila tudi ugledna gosta: tržaški književnik Boris Pahor in domača prevajalka Jolka Milič. Pahor, s katerim se je Villani prav zaradi bibliofilstva seznanil v tržaški knjigarni, je ob spodbudnih besedah poudaril, da je Stelio Villani kljub nenaklonjenemu italijanskemu okolju z vztrajnostjo ohranil materni jezik ter Slovencem podaril dragoceno zbirko, dodal pa je pikro na račun slovenske prestolnice, ki se ne zanima za tako pomembne in velike stvari. Kulturni program so oblikovali člani Tria Art (Tamara Ražem, klavir, Tamara Tretjak, flavta, in Branko Trifković, klarinet), blestel pa je tudi dramski igralec Aleksij Pregarc, ki je bral odlomke iz nekaterih del, ob koncu pa obiskovalcem knjižnice podaril nadvse doživeto interpretacijo Uvoda h Krstu pri Savici. Olga Knez From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 15 08:03:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 15 Feb 2009 08:03:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenske_knjige_in_bibliografija_njihov ih_prevodov_v_nemščino Message-ID: http://www.ljudmila.org/litcenter/bibliografija.pdf -- Stojan Vavti in Andrej Leben, Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v nemščino / Bibliographie der Buchübersetzungen slowenischer Literatur ins Deutsche. http://www.omnibus.se/beseda/ -- Luinova zbirka 300 slovenskih leposlovnih knjig je spet dostopna! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 16 17:54:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Feb 2009 17:54:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvojina_--_Hrvaška_digitalna_knjižni ca Message-ID: <15A6FD6A6C7B4B62BF304552C0312A49@P4> From: "Čop, Mateja" Sent: Monday, February 16, 2009 9:16 AM Subject: FW: dr. Tjaša Jakop _ Dvojina v narečjih celjskega območja "Ta pregledna in zanesljiva narečjeslovna študija o enem izmed najbolj zanimivih pojavov naše materinščine je plod trdega dela in predstavlja dragocen prispevek k slovenskemu narečnemu in zgodovinskem jezikoslovju." (Prof. dr. Janez Orešnik v recenziji knjige Dvojina v slovenskih narečjih.) Ob mednarodnem dnevu materinega jezika v sodelovanju s Slavističnim društvom CeljeVas in Vaše najbližje vabimo v okviru domoznanskih večerov na predavanje dr. Tjaše Jakop, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Dvojina v narečjih celjskega območja. V četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v Levstikovi sobi knjižnice na Mariborski 7 (bivša Kovinotehna). Vaša Osrednja knjižnica Celje === http://www.digitalne-knjige.com -- hrvaška digitalna knjižnica s simpatičnim bralnikom. Trenutno ponuja 20 knjig; med klasiki si npr. lahko snamemo Šenoov Karanfil sa pjesnikova groba. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 17 15:22:46 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Feb 2009 15:22:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_in_srbska_besedila_na_internet u_--_Škrabčeve_štipendije Message-ID: <351EA21A5DF94C44AB9678C61CABC7A3@P4> http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx -- Slovenska literatura na internetu: polno iskanje in razvrščanje po zbirki slovenskih digitalnih besedil; vsi linki še ne delujejo (vmesnik je oblikoval Leopold Slak, FF). === http://digital.nb.rs/ -- srbska digitalna knjižnica; na http://digital.nb.rs/eng/knjige.php je npr. 100 knjig in pri Karađiću (z novo *slovensko* tipkovnico: Karadjitju :) dobimo na začetku njegova pisma Jerneju Kopitarju (http://digital.nb.rs/knjige/knjizevnost/swf.php?lang=eng). === From: "Polona Lovšin" Sent: Tuesday, February 17, 2009 12:19 PM Subject: škrabčeva ustanova Ustanova patra Stanislava Škrabca tudi v letošnjem letu slavi mednarodni dan maternega jezika in skupaj z eminentnimi gosti vabi na pogovor o inovativnosti in kreativnosti v jeziku. [...] Na dogodku O inovativnosti in kreativnosti v jeziku bodo spregovorili nagrajenka Škrabčeve ustanove dr. Martina Orožen, literat in teoretik dr. Andrej E. Skubic, štipenistka Škrabčeve ustanove Januška Gostenčnik pod taktirko Mateja Bogataja, literarnega in gledališkega kritika, esejista in dramaturga. Temo kreativnosti in inovativnosti, ki ji je Evropska komisija posvetila letošnje leto, bodo izbrani gostje osvetlili s področja slovenistike in razvoja slovenskega jezika, literature ter prevajanja. Pridružite se nam na predvečer svetovnega dne maternega jezika v petek, 20. februarja 2009, ob 19. uri v skednju Škrabčeve domačije. Vabljeni! ---- Ustanova patra Stanislava Škrabca bo v mesecu marcu 2009 razpisala štipendije za študijsko leto 2009 / 2010 izbranim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega in primerjalnega jezikoslovja: http://www.skrabceva-ustanova.si [V ustanovi pogrešajo interesentov slovenistov in odlične sloveniste še posebej vabijo k prijavi za štipendijo. - mh] From mzagar na zrc-sazu.si Wed Feb 18 20:38:40 2009 From: mzagar na zrc-sazu.si (mzagar na zrc-sazu.si) Date: Wed, 18 Feb 2009 20:38:40 +0100 (Central Europe Standard Time) Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?Predavanje_dr=2E_Kozme_Ahačiča Message-ID: <.93.103.159.40.1234985920.squirrel@zrcalo.zrc-sazu.si> Historični seminar ZRC SAZU vabi na predavanje dr. Kozme Ahačiča Nova opažanja o slovenskih slovnicah iz let 1715, 1755 in 1758. Prispevek obravnava tri predelave Bohoričeve slovnice: Hipolitovo iz leta 1715, rokopisno iz leta 1755 in celovško iz leta 1758. Analiza kaže, da pri vseh treh predelavah ne gre za malenkostne popravke, ampak da prinašajo izpuščeni in dodani deli v teh slovnicah zanimiv vpogled v tedanjo slovničarsko misel ? tako v pozitivnem kakor ponekod tudi v negativnem smislu. Doc. dr. Kozma Ahačič je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer sodeluje pri pripravi Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2007 je tam tudi doktoriral z disertacijo Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji zgodovine jezikoslovja, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike, s koncepti umetnih jezikov ter s kritičnim izdajanjem nekaterih starejših besedil. Je avtor več znanstvenih člankov, objavil pa je tudi dve znanstveni monografiji. Od februarja 2007 predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, od aprila 2008 pa na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek, 26. februarja 2009, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://hs.zrc-sazu.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 19 10:11:57 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Feb 2009 10:11:57 +0100 Subject: [SlovLit] LK -- Digitalni skriptorij -- Sedem pisav Message-ID: <38FAC6E5F20645FE9BD9D4ED33AE02E9@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 18, 2009 5:44 PM Subject: LK, 23. 2. LK FF vabi na 897. sestanek v ponedeljek, 23. februarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bosta dr. Katja Kolšek, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Andrej Stopar, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Izzivi prevajanja iz kitajščine. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.scriptorium.columbia.edu/ -- digitalni skriptorij, zbirka posnetkov srednjeveških in renesančnih rokopisov. http://manuscripts.cmrs.ucla.edu/ -- katalog digitaliziranih srednjeveških rokopisov. === From: "Darka Tancer Kajnih" Sent: Thursday, February 19, 2009 9:28 AM Vabimo vas na predstavitev knjige dr. Dragice Haramija SEDEM PISAV, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 11. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Knjigo, ki je izšla pred nekaj dnevi, sta ob finančni podpori Mestne občine Maribor izdali in založili Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. [...] Monografija obravnava prozne opuse Svetlane Makarovič, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Dese Muck, Lile Prap, Aksinije Kermauner in Janje Vidmar. Veseli bomo, če nas boste počastili z obiskom! Lep pozdrav, Darka Tancer-Kajnih Glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga From tomaz.erjavec na ijs.si Fri Feb 20 12:36:16 2009 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 20 Feb 2009 12:36:16 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikovni viri JOS Message-ID: <499E95B0.40802@ijs.si> Pozdravljeni, sedaj so na voljo viri za oblikoslovno (oz. oblikoskladenjsko) označevanje slovenščine JOS, ki vsebujejo: 1. Oblikoskladenjske specifikacije, podobne tistim, ki so se uporabljale za korpuse MULTEXT-East, Fida in Fida+, vendar prenovljene, in bolj uporabne, saj so na voljo tudi razne pretvorbene tabele med oznakami in lastnostmi. S temi oznakami bo označen nastajajoči korpus SSJ, predvidoma pa bo vanje preveden tudi korpus Fida+. 2. Dva korpusa (100k in 1M besed), ki sta prva oblikoslovno označena in javno dostopna referenčna korpusa slovenščine; dobra novica za vse, ki bi radi izšolali svoj označevalnik ali lematizator za slovenščino. 3. Spletni vmesnik, ki označi besedila z oblikoslovnimi oznakami in lemami. Več o vsem piše na spletni strani http://nl.ijs.si/jos/ Pripombe dobrodošle! ------- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 21 09:36:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 21 Feb 2009 09:36:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Nagrade_v_šolstvu_--_Ventilator_besed_ --_Visoko_šolstvo_in_trdo_delo_--_=AEupančič_ v_prostem_dostopu Message-ID: <69CB95CE7254461582432F8615C4ED39@P4> From: "Stabej, Marko" Sent: Friday, February 20, 2009 8:19 PM Subject: Razpis za nagrade na področju šolstva Spoštovani in spoštovane, na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport so danes objavili Javni razpis nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2009. Razpis je odprt do 2. junija. Predlagatelji so lahko fizične ali pravne osebe, samopredlaganje ne velja, med slovenistkami in slovenisti pa je gotovo kar precej takih, ki si zaslužijo nominacijo. Lep pozdrav, Marko Stabej === From: Sent: Friday, February 20, 2009 1:59 PM Subject: Vabilo na predstavitev spletne revije www.ventilatorbesed.com Vljudno Vas vabimo na predstavitev spletne revije VENTILATOR BESED, ki bo v ponedeljek, 23. februarja 2009, ob 18. uri v prostorih Galerije IJS na Jamovi 39 v Ljubljani. Novo revijo za kulturo in izobraževanje na spletnem naslovu http://www.ventilatorbesed.com bodo predstavili Vladimira Rejc, glavna in odgovorna urednica, uredniki stalnih rubrik Tatjana Pregl Kobe, Milan Rožmarin, Iztok Osojnik, Ivan Dobnik, Andrej Predin, Andreja Stajnko, Martina Šuštar, Niko Fajfar in nekateri sodelavci Vojka Havlas, Andreja Kovač in Blanka Mekinda. Za glasbeno spremljavo bo skrbel Samo Južnič. === From: "Zvonar Daša" Sent: Friday, February 20, 2009 9:57 AM Subject: Seminar: Reforma visokega šolstva in trga dela Obveščamo vas, da UP Fakulteta za management Koper organizira seminar z naslovom Reforma visokega šolstva in trga dela. Dodatne informacije o seminarju so dosegljive na http://www.fm-kp.si/index.php?showid=55. Prosimo vas, da udeležbo na seminarju potrdite najkasneje do petka 27. februarja na stik na fm-kp.si. === 11. junija pridejo v javno last besedila Otona Župančiča. Od njegove smrti bo namreč minilo 70. let. Besedila boste otofili postavljali na Župančičevo stran na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 21 18:31:28 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 21 Feb 2009 18:31:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Wikidelavnica_--_Re=3A_Oton_=AEupanči č_v_prostem_dostopu Message-ID: V sredo 25. 2. bom med 14.00 in 16.00 v Modri sobi FF (5. nadstropje, Aškerčeva 2, Ljubljana) kazal možnosti, ki jih wikiprojekti ponujajo seminarskemu delu. Wikipediji in Wikiviru, ki sta bila tema prejšnjih dveh delavnic, se bo pridružila še Wikiverza. Vabljeni vsi zainteresirani. -- miran === From: "Silvo Fatur" To: Sent: Saturday, February 21, 2009 5:23 PM Subject: 1949 Je od Župančičeve smrti res že sedemdeset let? Kot dijaček postojnske gimnazije sem bil na njegovem pogrebu 1949. leta. Lp (sf) --- From: "Zdzisław" Sent: Saturday, February 21, 2009 5:59 PM Subject: Župančič v prostem dostopu In ne 60? > 11. junija pridejo v javno last besedila Otona Župančiča. Od njegove smrti > bo namreč minilo 70. let. Besedila boste otofili postavljali na Župančičevo stran > na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D -- miran Res je, obema hvala za opozorilo na napako pri računanju, Teu pa napotek, naj z digitalizacijo počaka še 10 let ;-( Preveč smo neučakani ... -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 23 19:19:12 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Feb 2009 19:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Španska_vas_--_Society_for_Slovene_Stu dies Message-ID: <6BEF87963649444EBEB7BC12E55F6B5B@P4> From: "Tadej Kreže" Sent: Sunday, February 22, 2009 12:30 PM Subject: vprašanje [...] Zanima me preprost termin "španska vas", ki ga uporabljamo v vsakdanjem pogovoru npr. "matematika je zate španska vas". Vem, da se sliši nenavadno ampak zadnje dva dni se že trudim in "googlam", če bi kje kaj pisalo o tem. Zanima me namreč izvor tega termina, kje osnova za tako pojmovanje, če o nečem ne veš ničesar. Ko smo že pri tem, pa me zanima tudi npr. besedna zveza "kaj se delaš francoza?" [...] S spoštovanjem, Tadej Kreže === http://www.slovenestudies.com -- prenovljena spletna stran Society for Slovene Studies. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 23 20:49:28 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Feb 2009 20:49:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Španska_vas Message-ID: From: To: "SLOVLIT" Sent: Monday, February 23, 2009 8:40 PM Subject: Re: [SlovLit] Spanska_vas Pozdravljeni, izraz "spanski vas" je nemcizem (= nem. "Für mich ist das ein spanisches Dorf.") Izvor je najbrz srednjeveski, kadar je bila Spanija simbol eksoticnega, verjetno zaradi romanja -- prim. "spanski bezeg" < nem. "Spanische Flieder" (= 'eksoticni bezeg') (zdaj samo "Flieder", izvirni "Flieder" 'bezeg' je pa postal "Holunder"). Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 23. izd., ur. Elmar Seebold (Berlin, de Gruyter, 1999) 272. Donald F. Reindl. A Fungus by Any Other Name: Slovene Mycological Loan Translations. V: Canadian Slavonic Papers 47(1-2): 95-110. Lep pozdrav, Don Reindl From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 24 08:03:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Feb 2009 08:03:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Španska_vas_--_TAPoR Message-ID: From: "Primoz Murn" To: "SLOVLIT" Sent: Monday, February 23, 2009 9:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Španska vas V sodobni nemščini mi je bolj poznana kombinacija, da za nekoga nekaj je špansko oz. češko (jemandem kommt etwas spanisch bzw. böhmisch vor). Semantično sicer oba iz dežele izpeljana pridevnika pomenita enako, a v povezavi z vasmi poznam samo "Das sind für mich böhmische Dörfer", kjer pa je vas uporabljena v množinski in ne edninski obliki. Nemščina je pri takih malenkostih namreč zelo specifična - tako npr. že samovoljna izpuščanje člena lahko privede do popolne spremembe pomena oz. izgube frazeološkosti: du kannst mir nicht das Wasser reichen vs. du kannst mir Wasser reichen (prvo je nekomu ne segati do kolen, drugo pa dobesedno dati nekomu požirek vode - elipsa nikalnice je moja in pri dokazovanju razlike ne igra vloge). Primož Murn --- From: To: "SLOVLIT" Sent: Monday, February 23, 2009 8:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Spanska_vas: dodatek Moja zena me spomni, da je bila Spanija simbol eksoticnega tudi zaradi luk in zunanje trgovine; npr. nem. "Spanisches Rohr" za ratan oz. kalamus (Calamus rotang), ki je sicer iz Indonezije (mdr.). Morda je to bolj pomembno kot romanje. Lp, Don Reindl === http://portal.tapor.ca/portal/portal -- TAPoR (Text Analysis Portal for Research), orodja za analizo besedil. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 24 13:42:08 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Feb 2009 13:42:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Španska_vas Message-ID: From: Sent: Tuesday, February 24, 2009 1:21 PM Subject: Re: Španska vas V zvezi z reklom "spanska vas" naj mimogrede navedem odstavek iz Besedne umetnosti II (Literarna teorija) Silve Trdina na str. 32: Stalna rekla odkrivajo narodovo bistvo in vsak jezik ima druga ter jih je treba studirati kakor slovar. Ce n. pr. Slovenci hocemo povedati, da o kaki stvari nimamo pojma, pravimo, da nam je spanska vas. Nemcem je isto ceska vas. (Das sind mir bohmische Dorfer.) Anglezem je tuja stvar grska. (That is Greek to me.) Rusom pa kitajska listina. (Eto dlja menja kitajskaja gramota.) Italijani pravijo v takem primeru, da ne razumejo toliko kolikor "h", v italijanskem jeziku se namrec "h" nikoli ne izgovarja. (Non ne capisco un'acca.) Spanci pa, da toliko kot "j"; Spanci pa "j" ne izgovarjajo. (No saber jota.) Francozi pravijo, da ne razumejo niti za kapljo. (Je n'y comprends goutte.) Navedek je iz izdaje iz leta 1958, ki ga imam trenutno pri roki. Mozno je, da je avtorica pozneje temu se kaj dodala. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 24 14:50:28 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Feb 2009 14:50:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Jadransko_morje_--_Re=3A__Španska_vas Message-ID: From: "Natasa Cigoj Krstulovic" To: Sent: Tuesday, February 24, 2009 2:13 PM Subject: poizvedba Prosim za pomoč pri iskanju podatkov, ki se posredno dotikajo teme, ki jo raziskujem in se nanaša na slovensko kulturno-umentostno zgodovino druge polovice 19. stoletja. Zanima me, če je v 19. stoletju nastalo pesemsko besedilo, ki neposredno opeva Jadransko morje (izvzeta je domoljubna Jenkova pesem Adrijansko morje). Zanima me tudi, od kod je priložnostni verz: Ptica brez perut je mertva stvar, kaj meni svet brez petja mar! Najlepša hvala vnaprej za odgovor, Dr. Nataša Cigoj Krstulović Muzikološki inštitut === From: To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, February 24, 2009 2:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Španska vas Se zdi, da je nem. "spanische Dörfer" starejsi izraz, zdaj so bolj popularne v nem. "böhmische Dörfer". primeri: "ein Ritt durch die Wueste, Komantschen, Bluthunde und Polizei: das alles waren ihr spanische Doerfer." Hugo Ball, Flametti oder Vom Dandysmus der Armen Roman (Berlin, 1918) "das waren dem Gehirne spanische Doerfer" Goethe, Die Leiden des jungen Werther--Buch 2 (Leipzig, 1774) Der Kandidat, der das ganze Gespraech erzaehlt, bemerkt dazu: "Die Ding' mir spanische Doerfer waren," Joseph Collin, Untersuchungen Über Goethes Faust in seiner Ältesten Gestalt (Giessen, 1892) - Don Reindl --- From: "Pavel" Sent: Tuesday, February 24, 2009 2:30 PM Subject: RE: [SlovLit] Španska vas Ker sem postala radovedna, odkod zdaj ta fraza, sem malo brskala po internetu. Nemška Wikipedija razloži frazo tako: http://de.wikipedia.org/wiki/Das_kommt_mir_spanisch_vor Lep pozdrav iz Gradca, Susanne Weitlaner --- From: "Ursula Doleschal" Sent: Tuesday, February 24, 2009 2:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Španska vas Primož Murn ima prav, da v sodobni nemščini govorimo bolj "das kommt mir spanisch vor", kot "das ist ein spanisches Dorf", ampak tudi zadnje (v ednini!) je popolnoma običajno in danes sigurno običajneje kot "böhmische Dörfer". Jaz naprimjer poznam ta frazeologizem, ampak ne bi ga uporabljala aktivno, špansko vas pa ja. Mogoče je to povezano s tem, da "Böhmen" nima več potenciala konotacij za nemškogovoreče. Lep pozdrav, Ursula Doleschal From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 25 21:25:31 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 Feb 2009 21:25:31 +0100 Subject: [SlovLit] Kar nekaj o kar -- Re: "se dela francoza" -- Josipina Message-ID: <34B6E5FDCE4643538A440E272382E610@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:10 AM Subject: LK, 2. marec LK FF vabi na 898. sestanek v ponedeljek, 2. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo Vrinda Subhalaxmi Chidambaram, Graduate Student, Slavic and Theoretical Linguistics, Princeton University. Tema predavanja: Kar nekaj o 'kar'. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Marko Snoj" Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:09 AM Subject: Španska vas Po zdaj že nekaj dneh debate o španski vasi me čudi, da še nihče od oglašujočih se ni pogledal v nobeno knjigo. Žal splet še ne daje odgovorov na vsa vprašanja. Prejšnji teden je Tadej Kreže enako vprašanje poslal tudi na Inštitut za slovenski jezik. Čez vikend sem mu odgovoril nekako takole, pri tem pa uporabil samo Dudnova slovarja Universalwörterbuch in Redewendungen. Frazem to mi je španska vas je preveden iz nemščine, kjer se glasi für mich ist das ein spanisches Dorf. Ta frazem je prenaredba frazema das sind für mich böhmische Dörfer, ki pomeni isto, vendar se tu namesto španske vasi pojavljajo češke. Za Nemce, ki so vajeni svojih krajevnih imen in jih delno tudi etimološko razumejo (pogosto vsebujejo znane elemente -hausen, Au, Wald ipd.), so imena sosednjih čeških vasi (kot npr. Neslovice, Valeč, Breznik ipd.) nekaj popolnoma tujega, nerazumljivega. Zamenjava prvotno čeških vasi s španskimi je domnevno pod vplivom nemškega frazema Das kommt mir spanisch vor, ki pomeni >to se mi zdi čudno, nenavadno<. Ta frazem izvira iz časa nemškega kralja in kasneje cesarja Karla 5. (1519-56), po rodu Španca, ki je na nemškem dvoru uvajal špansko modo in navade, to pa je bilo za Nemce nekaj neobičajnega. Marko Snoj === From: Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:53 AM Subject: (Fwd) Španska vas in španščina Zahvaljujem za dopolnilo kolegice Marte Kocjan - Barle. Resnici na ljubo mi spanscina ni cisto spanska vas, ker sem si z ucbenikom spanscine pestril cas med davnim sluzenjem vojascine v Sarajevu. Pripomnim naj le, da se neustrezno komentiranje spanscine nahaja ze v Besedni umetnosti II Silve Trdina in sem to hoces noces ohranil v navedku. Kar zadeva zvezo spanska vas, velja omeniti, da se temu po poljsko rece czarna magia, ruskemu reklu Eto dlja menja kitajskaja gramota pa je blizu madzarsko reklo Ez nekem kinai. Rusom in Madzarom so bili pac nerazumljivi kitajski hieroglifi in kitajscina na skrajnem vzhodu. Podobno nejasen je bil Nemcem slovanski vzhod. Za to govori odlomek iz opisa umescanja koroskih vojvodov v knjigi Jozka Savlija Slovenija, podoba evropskega naroda, Bilje 1995, str. 74: Ko vojvoda sedi na stolu, je lahko tudi obtozen. Obtozi pa ga lahko le slovenski moz, ki mora pri tem takole govoriti: "Ne vem, dobri gospod, kako mislis, da mi za to ne das zadoscenja." Na to lahko vojvoda odgovori, ce hoce: "Ne vem, dobri prijatel, kaj menis, ne razumem tvojega jezika." Zadnja umestitev je bila leta 1414, ko pa so naslednje leto v Kostnici sezgali Jana Husa, je to sprozilo husitske vojne. Husitske kolimage (sotorski vozovi) so v nemscini (in francoscini) ocitno zapustile spomin v zvezi bohemske vasi (in zivljenje), te pa so se z odkritjem Amerike v srednjeevropskih jezikih (brez poljscine) prevesile v spansko vas na skrajnem zahodu, saj dandanes tudi Cehi pravijo To je pro me spanelska vesnice in Srbi To je za mene spansko selo. Lep pozdrav! Vlado Nartnik --- Date sent: Tue, 24 Feb 2009 17:17:14 +0100 Subject: Spanska vas From: Marta Barle To: vlado na zrc-sazu.si Spostovani kolega Vlado Nartnik! Z zanimanjem sem prebrala Vaso razlago spanske vasi. Rada bi samo povedala, da se Vam je pri spanscini zgodila napaka. Ni namrec res, da Spanci ne bi izgovarjali jote (j); to namrec velja za crko h. Mislim, da imajo z joto, ki se izgovarja kot [h], mednarodno kot [x],tezave zaradi izgovora (ce se ne motim, samo v kastiljscini, sicer ne) in moznega zapisa h tudi z g; obe crki (g le pred prednjimi samoglasniki) namrec izgovarjajo kot h. Slisala sem celo zgled za ta pojav med lomilci jezika:De Jijón para Jeréz bajava un gitano con traje y faja majos.To je zapisano po izgovoru, v katerem so se menjali h-ji, kot je nas, in tisti bolj grleni, ki so podobni arabskim, mogoce pred prednjimi samoglasniki drugace kot pred zadnjimi (tezko zatrdim, ker je od tega minilo ze nekaj casa). Lep pozdrav Marta Kocjan - Barle --- From: "vito smolej" Sent: Tuesday, February 24, 2009 6:52 PM Subject: Re: [SlovLit] "se dela francoza" poleg "španske vasi" je šlo tudi za izraz v naslovu. Kaj v zvezi z Ilirijo zedinjeno? Ali pa z Napolonovim pohodom v Rusijo in nazaj? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002872.html) Lep pozdrav Vito === V četrtek 26. 2. 2009 ob 11.00 bo v Modri sobi FF doktorsko disertacijo o vlogi Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju zagovarjala Mira Delavec. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 25 21:46:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 Feb 2009 21:46:32 +0100 Subject: [SlovLit] Weisse Chrysantheme -- Spisi o govoru -- O meji Message-ID: From: "Janez Stergar" Sent: Wednesday, February 25, 2009 3:20 PM Subject: klubska obvestila 8-09 V torek, 3. 3. 2009 ob 18.00 bo celovška Založba Drava v dvorani Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (Seilerstätte 2) predstavila knjigo Ivan Cankar, >Weisse Chrysantheme: Kritische und politische Schriften<, ki jo je v nemščino prevedel ter z opombami in spremno besedo opremil dr. Erwin Köstler (*1964 Hermeskeil bei Trier), brez dvoma najplodovitejši prevajalec in odlični poznavalec Cankarjevih del. Knjiga vključuje 44 Cankarjevih kulturno kritičnih in političnih spisov iz obdobja 1897-1918. Podrobnejše informacije na http://www.szi-dunaj.at V sredo, 4. 3. 2009, ob 20.15 bo v okviru niza prireditev >Književnost živi: Mladi pisatelji ter pisateljice iz Avstrije< v Avstrijskem inštitutu / Oesterreich Institut v Ljubljani (Trg francoske revolucije 6) pisateljica, slemerka in reperka Mieze Medusa predstavila svoja besedila. Na drugem koncu slovenstva bo v petek, 6. 3. 2009 ob 18h v razstavni dvorani tržaške Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu (Ul. Filzi 14) predstavitev knjige Založbe Mladika >L´altra anima di Trieste< (Druga duša Trsta). Sodelujejo: urednica antologije Marija Pirjevec, Boris Pahor, Igor Škamperle, Jože Pirjevec in Elvio Guagnini. === From: "Znanstvena založba" Sent: Wednesday, February 25, 2009 12:59 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na novinarsko konferenco, ki bo v sredo, 4. marca 2009, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje). Zbrane bo nagovoril prodekan za založništvo Filozofske fakultete, prof. dr. Tine Germ. Novinarsko konferenco bo povezovala Mateja Lutar iz Znanstvene založbe FF. Predstavili bomo naslednje publikacije: dr. Katarina Katja Predovnik (ur.): Cerkev sv. Jerneja v Šentjerneju dr. Karl Natek (ur.): Dela 30 dr. Milica Antić Gaber (ur. tematskega bloka): Ars & Humanitas, revija za umetnost in humanistiko (II/2) dr. Smiljana Komar: Communicative Functions of Intonation: English-Slovene Contrastive Analysis dr. Primož Vitez (ur.): Spisi o govoru dr. Blaž Podlesnik: Kratki pregled ruske kulturne zgodovine dr. Rajko Muršič (ur.): Prostori soočanja in srečevanja === From: "Avsenik, Maja" Sent: Wednesday, February 25, 2009 9:08 AM Subject: O meji in literaturi na Besedni postaji Založništvo tržaškega tiska in Knjigarna Filozofske fakultete vabita na predstavitev knjige Davida Bandlja Razbiranja žarišča Razmišljanja o meji in literaturi. Torek, 3. marca 2009, ob 18. uri Knjigarna FF, Aškerečva 2, Ljubljana. Sodelujejo še pisateljica Evelina Umek, pesnik Andrej Carli in urednik Ace Mermolja. Pogovor bo vodil novinar in pesnik Jurij Paljk. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 26 19:39:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Feb 2009 19:39:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Španska_vas_--_Seminar_in_debata Message-ID: From: "Alenka Sivic-Dular" Sent: Thursday, February 26, 2009 2:28 PM Subject: španska vas Vsem tehtnim pojasnilom na temo o španski vasi še en drobec na rob. Kdaj se je ta kalk v slovenščini pojavil ali pa razširil, ni natančno znano. Zelo mogoče, da šele razmeroma pozno. V Nemško-slovenskem slovarju, ki ga je sestavil M. Cigale, v geslu Spanisch navaja vrsto stalnih zvez s tem pridevnikom (npr. špansko belilo, špansko črnilo, španska višnja, španski tobak, neko špansko grenko vino 'spanisches Bitter', španski škornji 'spanische Stiefel, eine Folter', španski ovratnik, (neka bolezen) 'spanischer Kragen', španski vosek, španska stena, španska metla, španska muha, itd.), vendar pa frazema: das sind ihm spanische Dörfer ne prevaja dobesedno (tj. s: španska vas), ampak z: to mu je turško, neznano (II, 1496). Enako tudi v geslu Böhmisch frazem das sind ihm böhmische Dörfer prevaja s: 'to mu je turško' (I, 272). Alenka Šivic-Dular === From: To: Sent: Thursday, February 26, 2009 9:47 AM Subject: Re: Španščina Na nerodno razlago spanskega frazema no saber jota v Besedni umetnosti II Silve Trdina, da Spanci "j" ne izgovarjajo, po svoje navaja tudi Spansko- slovenski slovar Antona Grada, ko pravi: jota - jota, izgovor sp. crke j ni una jota - tudi kapljice ne, prav nic no saber jota - butast biti Dodana frazema namrec ne slonita na izgovoru crke "j", kakor je pravilno opozorila kolegica Marta Kocjan Barle, ampak na biblicnem citatu, s tem da je v slovenskem prevodu ime grske crke "jota" zamenjano s splosnim izrazom "crka": Dokler ne prejde nebo in zemlja, ne bo presla ne ena crka ali ena picica postave, dokler se vse ne zgodi (Mt 5, 18). Vlado Nartnik === From: "Zvonar Daša" Sent: Thursday, February 26, 2009 3:34 PM Subject: Seminar: Reforma visokega šolstva in trga dela Seminar: Reforma visokega šolstva in trga dela Izvajalci: prof. dr. Egon Žižmond, prof. dr. Dušan Lesjak, izr. prof. dr. Rok Strašek, izr. prof. dr. Nada Trunk Širca, Silvija Benčič. Vsebina: Reforma visokega šolstva in zaposljivost diplomantov, koncepti in strategije vseživljenjskega učenja, marketizacija izobraževanja, programi za izpopolnjevanje in kreditni sistem. Ciljna skupina: Kadrovski delavci in drugi, ki jih zanima vsebina seminarja. Kraj in čas izvajanja: Koper, 3. marec, 16:00 (UP FM, Cankarjeva 5, velika predavalnica - 3. nadstropje) Škofja Loka, 12. marec, 16:00 (Ljudska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1a) Kotizacija: Udeležba je brezplačna. Rok prijave: 27. februar na stik na fm-kp.si === From: Sent: Thursday, February 26, 2009 3:28 PM Subject: [LUI eNovice] LUI vabi - Inovativnost in poročanje Pridružite se svetovnemu gibanju inovacijskega razmišljanja in poročanja! Ljubljanski univerzitetni inkubator vabi na debato Inovativnost in poročanje. Spraševali in poslušali boste inovatorje in promotorje inovativnosti ter izvedeli vse, kar vas o inovacijskem novinarstvu in poročanju zanima. Debata bo v torek, 3. marca 2009, ob 19. uri v Kiberpipi, na Kersnikovi 6, kjer bodo za dobro družbo in pozitivne vibracije poskrbeli: Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom Sašo Dolenc, odgovorni urednik spletnega časopisa Kvarkadabra Peter Frankl, odgovorni urednik časopisa Finance Andraž Tori, tehnični direktor inovativnega podjetja Zemanta in Ljubljanski univerzitetni inkubator. 'Inovativnost in poročanje' je spremljevalna aktivnost Tekmovanja za naj študentski prispevek o inovativnosti. Več informaciji o tekmovanju in nagradi na http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. Udeležbo lahko potrdite preko Facebook grupe LUI Slovenia ali po elektronski pošti na info na lui.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 26 19:48:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Feb 2009 19:48:14 +0100 Subject: [SlovLit] Pravljice danes -- Gruzinska jezikoslovka poje -- Pet pesnikov z zvokom Message-ID: <0D172D7751F647FE9B3EFED464ACB35B@P4> From: "Subiotto, Namita" To: Sent: Thursday, February 26, 2009 11:43 AM Subject: Festival Pravljice danes 2009 V Cankarjevem domu in Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bo od 20. do 27. marca 2009 potekal 12. pripovedovalski festival Pravljice danes 2009. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa praviloma izvirajo iz ljudskega izročila, domačega in tujega. Tako festival poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas. Kot pripovedovalci se nam predstavljajo ljudje, ki jim beseda teče gladko in sočno ter ki znajo prepričati s svojo izrazno močjo. Tako po ustvarjalnih poteh kot po letih so izrazito pisana druščina, kar festivalu daje širino posebne vrste. Program festivala na: http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0207&Predstava=1008 === From: "Maruska Agrez" Sent: Thursday, February 26, 2009 2:32 PM Subject: Fwd: povabilo na koncert gruzijske glasbe zbora K'vali Od: danijela kelava V sredo, 4. marca ob 19.30 bo v cerkvi svetega Jakoba (Šentjakobska cerkev) prvi koncert gruzijske glasbe v Sloveniji. Zbor K'vali, ki je bil ustanovljen novembra leta 2008, bo imel ob tem slovesnem trenutku tudi svoj premierni nastop. Vodja zbora je Vrinda Čidambaram, ameriška podiplomska študentka splošnega jezikoslovja na Univerzi Princeton. V Slovenijo je prišla kot Fulbrightova štipendistka in med mnoge svoje ljubezni umestila tudi to zasedbo osmih pevk. Šest od njih je Slovenk iz vseh kotičkov Slovenije. Trenutno vse domujejo v Ljubljani. Gruzijska glasba je svojevrstno posebna, saj ohranja staro tradicijo polifonije in je starejša od samega krščanstva v Gruziji in njegovega vpliva pri kasneje nastajajoči glasbi (Gruzija se je uradno pridružila pravoslavni cerkvi v 4. stoletju). [...] === From: "Milosav Slavko Pešić" Sent: Thursday, February 26, 2009 12:36 PM Subject: audio na sajtu http://www.pesic.name/video.php -- Antologija pesnikov, pet avdio datotek. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 26 22:04:25 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Feb 2009 22:04:25 +0100 Subject: [SlovLit] Gruzi(*)ci Message-ID: From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, February 26, 2009 9:56 PM Subject: Re: [SlovLit] Pravljice danes -- Gruzinska jezikoslovka poje -- Pet pesnikov z zvokom Ob razveseljivi novici o bližnjem koncertu gruzinske zborovske glasbe (mimogrede, to ne bo ravno prvi koncert gruzinske glasbe v Sloveniji, saj so Gruzinci že gostovali v ljubljanskih Križankah z državnim ansamblom pesmi in plesa, ko sta pobrateni mesti Ljubljana in Tbilisi v 70. in 80. letih večkrat gostili pisatelje in pesnike, glasbenike, filmske delavce, prirejali televizijske spoznavne večere ipd.) bi rad opozoril na kratek zgodovinski spomin piscev SP 2001, ki so že zdavnaj ustaljeno in večkrat normirano obliko Gruzinci, Gruzinke, gruzinski (z naglasom na drugem zlogu, gl. SP 1962, SSKJ 1991 in poznejše izdaje, vsi pomembnejši tujejezično-slovenski slovarji, Enciklopedija Slovenije 3 1989, geslo Gruzinsko-slovenski odnosi) degradirali in dali prednost srbski in hrvaški obliki Gruzijci, Gruzijke, Gruzijski - z naglasom na prvem zlogu. Slovenski knjižni jezik so pač gradili in bogatili predvsem slovenski pisatelji, pesniki, strokovni in poljudnoznanstveni pisci in stopetdeset let intenzivnega razvoja knjižnega jezika pač ni mogoče preprosto prezreti in se na uveljavljeno normo požvižgati. Obliko gruzinski itd. so uporabljali naši najboljši prevajalci Puškina, Lermontova in drugih velikih ruskih avtorjev, ki so pisali o Kavkazu, že v drugi polovici 19. stol., predvsem pa Vladimir Levstik in Mile Klopčič v 20. stol.: Za osveto te skoval je sin gruzinskih tal in brusil te Čerkez za boj krvavi. (M. Lermontov, Kinžal, Izbrano delo, Ljubljana 1975, str. 92, prev. M. Klopčič). Klasično delo gruzinske književnosti, ep Vitez v tigrovi koži, je v slovenščino prepesnil Tone Pavček: Meni jo bilo je dano peti po gruzinsko zdaj zavolj nje, ki od nje srce mi žalostno je vekomaj. (Sodobnost 1967, str. 225, ponatis v knjižni izdaji Kondorja 1975, str. 5. Davidu, bogu Gruzincev, ki je luč čez vsa svetila, ki od vzhoda do zahoda moč njegova širi krila. (Rustaveli, 1975, str. 117). O Gruzincih (in ne Gruzijcih) so pisali pesnik A. Aškerc, ljubljanski župan I. Hribar, slavist M. Murko, potopisci L. Stiasny, I. Knific, publicist J. Stanič, prevajalec in leksikograf J. Moder, celo sam glavni avtor SP 2001 (v Slovenskem knjižnem jeziku I, Ljubljana 1965, str. 64, je reprodukcija gruzinskega tiskanega besedila in pod sliko napis: Vzorec gruzinske pisave. Ali delo mojstrov slovenskega jezika A. Aškerca, V. Levstika, M. Klopčiča, J. Modra, T. Pavčka, pa tudi slovenska jezikoslovna pamet, kot se izraža v pravopisni in slovaropisni tradiciji (SP 1962 in SSKJ 1991 in številna druga leksikografska dela) res tako malo tehtajo, da jih je mogoče v trenutku odriniti vstran in jih razvrednotiti? Trdno sem prepričan, da ne. Prihodnje izdaje sedanjega SP bi vsekakor morale upoštevati argumente in dejstva in obliko gruzijski postaviti na drugo mesto ali pa jo v celoti opustiti. Silvo Torkar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 27 19:36:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 27 Feb 2009 19:36:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Digitalna_klasična_filologija_--_O_alp inizmu_in_literaturi Message-ID: http://www.digitalhumanities.org/dhq/ -- Digital Humanities Quarterly, številka revije, posvečena klasični filolologiji. === From: "Drolc Tadeja" Sent: Friday, February 27, 2009 12:03 PM Subject: VABILO: SVET BESEDE - BESEDE SVETA Vljudno vabljeni na pogovor o alpinizmu in literaturi v Cankarjevem domu: PO, 2. marca, ob 19. uri SVET BESEDE - BESEDE SVETA O alpinizmu in literaturi Alpinizem se je v zadnjih desetih letih strahovito razvil in dosega vzpone in dejanja, ki jih običajni ljudje le stežka dojamemo. Nove dimenzije, ki jih odpira, imajo izreden pomen tudi za vsakdanje življenje. Različni senzacionalistični članki in reportaže v dnevnih medijih zakrivajo pravo bistvo te plemenite in krute dejavnosti. Šele alpinistična literatura nam ponudi vpogled v globlje dimenzije teh podvigov, ki so še vse kaj drugega kot spektakli smrti in nevarnosti, nad katerimi se naslaja javnost. Pogovor, ki ga organiziramo, bo poskušal odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se dotikajo tako literarne kot alpinistične dimenzije te literature. Kakšen je njen literaren, življenjski in idejen pomen, pomen prevodne literature, pomen alpinistične literature za širjenje geografskih in duhovnih obzorij, kakšne so izkušnje slovenski založnikov alpinistične literature, kako se na to literaturo odzivajo bralci. To je le nekaj vprašanj, o katerih se bomo pogovarjali Tadej Golob, Urban Golob, Igor Škamperle, Janez in Ines Skok (Sidartha), Rok Zavrtanik (Sanje), Rudi Zaman (Didakta), Silvo Karo. Pogovor bo vodil Iztok Osojnik. Klub CD, brezplačne vstopnice From zoran.bozic na guest.arnes.si Sat Feb 28 13:13:16 2009 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sat, 28 Feb 2009 13:13:16 +0100 Subject: [SlovLit] Prisrcno vabljeni! Message-ID: LITERARNI UTRIP FAKULTETE ZA HUMANISTIKO Okrogla miza Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici deluje zagnana skupina literarnih zgodovinarjev in raziskovalcev literature. Danasnji vecer bo nudil moznost, da bodo nekateri izmed njih predstavili svoje raziskovanje in v dialogu med sabo in publiko skusali poiskati odgovore na nekatera pomembna vprasanja literarnega raziskovanja danasnjega casa: Kateri so najnovejsi raziskovalni pristopi do literature? Ali je postmodernizem danes se aktualen? Kaj so in kaksno prihodnost imajo ?studije spolov?? Ali ima literatura na meji svojo posebno specifiko? Kje se literatura, hrepenenje, sibkost in skusnjava med sabo povezujejo? S temi in se drugimi temami bodo na podlagi svojih zadnjih knjiznih objav literarni utrip fakultete za humanistiko merili Irena Avsenik Nabergoj, Katja Mihurko Poniz, Barbara Pregelj in David Bandelj. Vecer bo moderiral njihov sopotnik Zoran Bozic. Kdaj? Cetrtek, 5. marec 2009, ob 18.00 (sestih popoldne). Kje? Goriska knjiznica Franceta Bevka v Novi Gorici (za obcinsko stavbo). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 1 20:47:51 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 1 Mar 2009 20:47:51 +0100 Subject: [SlovLit] Computerphilologie -- Kraljedvorski rokopis Message-ID: <65535FA988F6417081262453C2B665EA@P4> http://www.computerphilologie.de/ -- Forum Computerphilologie, tu novi prispevki: http://www.mla.org/resources/documents/rep_it/dig_eval -- navodila MLA za vrednotenje digitalnih objav za habilitacije. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg07/aschmeff.html -- znanstvena infrastruktura humanistike. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg07/annobiblio.html -- projekt anotirana bibliografija literarne teorije. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg07/BassKarcz.html -- računalniška literarna veda kot kulturologija. === From: "Marta Zabret" To: "Miran Hladnik, arnes" Sent: Saturday, February 28, 2009 8:09 PM Subject: Kraljedvorski rokopis [...] Na današnjih vajah smo s sopevci ugibali, kje neki so Miletinski lesi (gozdovi?), omenjeni v srce in dušo parajoči Adamičevi uglasbitvi pesmi Zapuščena. Zaradi opombe pod naslovom pesmi (Iz Kraljedvorskega rokopisa -- Fr. Levstik) je bil seveda le korak do osnovnih informacij na e-strani Slovanske knjižnice (z naukom, da ima tudi kraljedvorska laž kratke noge) in e-Slovenskega slovstva Frana Levca. [...] Veste morda vi kaj več o omenjeni pesmi? Mistifikacija gor ali dol: pesem je lepa, uglasbitev še bolj, jaz pa -- ovita v oblaček romantičnega duha -- domnevam, da se za njo skriva kaka trpka osebna zgodba v širšem zgodovinskem okviru (in v okviru čisto resnične češke smrekove gmajne). [...] Marta From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 3 16:01:05 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Mar 2009 16:01:05 +0100 Subject: [SlovLit] V Financah o jeziku -- Digitalni viri in kolektivno znanje -- Samoglasniki Message-ID: http://www.finance.si/239585?src=pj030309 -- Slovenci v Financah strastno prestrastno o slovenščini in drugih jezikih. http://infoz.ffzg.hr/infuture/files/INFuture2009%20-%201st%20Call%20for%20Papers.pdf -- INFuture2009: Digital Resources and Knowledge Sharing. Poziv k prijavi referatov za mednarodno konferenco na zagrebški univerzi, 4.--6. novembra 2009. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 03, 2009 1:18 PM Subject: LK, 9. marec LK FF vabi na 899. sestanek v ponedeljek, 9. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Hotimir Tivadar, Oddelek za slovenistiko FF. Tema predavanja: Opis samoglasnikov na podlagi instrumentalne analize sodobnega govora. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 3 16:05:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Mar 2009 16:05:45 +0100 Subject: [SlovLit] Novi predlog Meril za volitve v nazive na UL Message-ID: <643F6878F8054C8DA86B4F8C29E8131D@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, March 03, 2009 3:51 PM Subject: Re: prosti spis o merilih Podajam nekaj načelnih pripomb, saj debata o posameznih operativnih rešitvah lahko temelji na taki ali drugačni >filozofiji< oz. razumevanju nalog slovenske univerze ter dela in lika univerzitetnega učitelja oz. sodelavca. Ne vem, ali si je habilitacijska komisija v času bolonjske reforme postavila vprašanja o dejanskih ciljih UL in univerzitetnega izobraževanja, saj tega v Merilih ne razlaga, predlagana Merila sama pa se bolj nanašajo na tradicijo že tudi zaprašenih sedaj veljavnih meril, in težijo zgolj h kopiranju in zaostrovanju obstoječih namesto k novemu premisleku v smislu bolonjske reforme in nalog univerze do slovenske družbe (če teh ne bo opravljala naša univerza, jih ne bo nobena svetovna). Predlagana merila so še ena priloga k očitkom, da smo bolonjsko reformo naredili zgolj pro forma in na videz, da pa o vlogi univerzitetnega učitelja in avtonomne slovenske univerze znotraj teh procesov nismo pripravljeni dovolj razmišljati. Zato se zdijo predlagana merila še bolj kot prejšnja problematična vsaj s treh vidikov: 1. Merila so podcenjujoča do razvijanja avtohtone misli in ustvarjalnosti v slovenskem jeziku, za slovenski prostor in družbeni napredek, čemur naj bi bili slovenski strokovnjaki predvsem zavezani. V tej obliki pa dajejo prednost objavam, tj. mišljenju in izražanju v tujem jeziku, kar samodejno potegne za seboj tuje miselne vzorce pri reševanju problemov, nemara pa tudi tuje vsebinske prioritete ("svet" bo bral in objavljal teme, ki zanimajo njega, ne pa raziskoval našo minorno stvarnost, kot so strokovnjaki že opozarjali v kritikah prve verzije meril). Prav tako so problemi, obdelani v slovenski monografiji, mnogo kompleksnejši od zapisov v (tujejezičnem) članku, in poznamo vrsto monografij, ki so izšle že pred desetletji ali stoletji, pa so za nas še danes navdihujoč vir spoznanj. Članki so zamrli v porazgubljneih revijah mnogo prej. Zakaj torej naša alma mater tako mazohistično podcenjuje slovenske monografije? In zakaj mora predavatelj nujno gostovati na tuji univerzi, kaj na slovenskih pretok znanja ni zaželen? 2. Predlagana merila so podcenjujoča in nerealna v vrednotenju pedagoškega dela. To je po številu točk vrednoteno za polovico manj kakor znanstveno - npr. 15 točk za znanstveno, 7,5 za pedagoško v zadnji izvolitveni dobi pri izvolitvi v naziv izrednega profesorja, v celoti pa se zahteva celo skoraj 2/3 znanstvene in 1/3 pedagoške dejavnosti oz. 35:15 točk. To se torej ni nič spremenilo v primerjavi s sedanjimi merili. Naša akademska realnost pa je taka, da se z uvajanjem bolonjske reforme obseg pedagoškega dela regularno povečuje s 6 na 8 ur za učitelje. To pomeni za četrtino večjo pedagoško obremenitev, toliko več izpitov, seminarskih in diplomskih nalog, ocen, komisij idr. To pomeni toliko več učiteljevih energij za pedagoško in toliko manj za znanstveno delo. Učitelji z veliko študenti smo po mojih izkušnjah v času predavanj polno pedagoško angažirani, raziskovanje si "privoščimo" izjemoma. Zato bi univerzitetni učitelj in asistent morala imeti od tega dela več "koristi", ne pa da je delo, ki v resnici pobere 2/3 časa in ustvarjalnih energij, in so pogoji za dokazovanje njegove kakovosti v novem predlogu (pravilno) bolj zahtevno artikulirani, vredni najmanj 50% manj kot raziskovalno. Časi, ko je bil univerzitetni učitelj tudi zaradi pomanjkanja specializiranih raziskovalnih inštitucij predvsem znanstvenik, so v novih razmerah, pa tudi že pred njimi, lep čas mimo. 3. Merila silijo v etično vprašljivo oženje človeške širine vrhunskih strokovnjakov. Ti bodo v borbi za prvo avtorstvo v tapravih revijah zanemarjali dobre kolegialne odnose, medsebojno sodelovanje, vir kreativnosti in uspeha, podajanje znanja v netočkovanih publikacijah, ki pa pogosto dosti bolj kakor vrhunsko točkovane sežejo do javnosti in so podlaga za napredek v slovenskem prostoru. Vse to nam narekuje temeljno vprašanje: ali so predlagana merila dobro premišljena, gredo v korak s časom in se zavzemajo za nacionalni interes? Smo res prepričani, da nas bo tako delovanje obdržalo na lestvici 500 najboljših univerz, so predlagana merila dovolj stimulativna za slovenske univerzitetne učitelje? Se zavzemajo za avtonomnost slovenske univerze ali pa ciljajo zgolj na kvazi mednarodno uspešnost, ki bo slovensko univerzo poplitvila v univerzo na Slovenskem? Ali pa nemara želijo z zaviranjem napredovanj prihraniti državi kakšen evro? Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 3 17:18:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Mar 2009 17:18:14 +0100 Subject: [SlovLit] Iz ZDA Message-ID: <3D1FCE614E044824AA77899F35FE7739@P4> From: "luka zibelnik" To: ; Sent: Tuesday, March 03, 2009 4:49 PM Subject: Porocilo in pozdrav iz ZDA Pozdravljeni, V obeh primerih, ko sem pisal pismo na SlovLit in Lektornet, je to sprožilo kar nekaj lepih elektronskih pisem in novih možnosti za lektorat, zato z veseljem poročam, kaj se dogaja na drugi strani luže, točneje na CSU in LCC, kjer trenutno preživljam veliko svojega časa. Nazadnje sem poročal o razstavi v knjižnici Clevelandske državne univerze, ki je bila izredno uspešna in je privabila kar nekaj ljudi. Oglašali so se mi zainteresirani študentje pa tudi uslužbenci, od katerih nekateri žal še niso vedeli, da sploh obstajamo (univerza je namreč kar velika). Po enem mesecu je razstava romala v našo pisarno in sedaj imamo materiale za podobne dogodke kar pri sebi. CSU je uredil tiskanje ogromnih trdih plakatov, na katerem lahko vidite tako Slovenijo in njene posebnosti, kot informacije za bodoče študente. Pred kratkim so z njimi tudi opremili razstavo slovenskega muzeja in arhiva, sedaj pa čakajo na april. Ob Svetovnih dnevih slovenske literature na filmu, projektu, ki so ga uredili in organizirali v ljubljanskem Centru za slovenščino kot 2./t. j., smo pridobili kar lepe velike predavalnice za predvajanje in nadaljne dogodke. Zbralo se je lepo število gledalcev, vendar je bila situacija precej nepredvidljiva, saj Američani niso navajeni na kletvice in goloto v filmih. Bilo je nekaj pritoževanja po filmu, da niso vedeli, da je Petelinji zajtrk R-rated film. Tega tudi sam nisem vedel, meni se je zdel prej in poslej prav prisrčen in dober film slovenske produkcije brez lepljenja raznoraznih oznak nanj. Tu pa sem se moral na pol zagovarjati, ker tega nisem specifično opredelil na plakatu in bi >lahko< prišli gledat tudi otroci. Seveda otrok na predstavo na fakulteti ni bilo, zato je ostalo samo pri opozorilu. Treba bo paziti. Vmes sva se z ženo vrnila v Slovenijo, kjer sem prisostvoval odličnemu izobraževanju za učitelje v tujini in se družil z drugimi lektorji, kar je utrdilo vezi med nami. Hvala za dobro organizacijo in korektno izpeljano izobraževanje gre zopet Centru v Ljubljano. Po novem letu so se seveda začele stvari na novo. Nekateri študentje so sicer ugotovili, da je slovenščina pretežek jezik, drugi pa so se pridružili na novo. Tako ostajamo pri številki 15 na Lakelandu in 11 na Clevelandu. To je spodobno število za prvo leto, kar potrjujejo tudi predstojniki in dekani. Na obeh fakultetah se je namreč sprožil postopek (z ogromno birokratskih in drugih papirja lačnih procedur ter seveda prebitih dopoldnevov in popoldnevov ob tem) za spremembo obeh lektoratov iz poskusnih (experimental) v redne (regular). To naj bi se uredilo do aprila in tako so nam pokazali, da nas želijo tu tudi v naslednjih letih. Konec januarja je v Ameriko prišel prvi (in definitivno ne zadnji) obisk gostujočih kolegov iz Ljubljane. Dr. Bjelčevič in dr. Klemenčičeva sta prišla in orala ledino glede predavanj v sklopu lektorata. Dr. Bjelčevič je imel predavanje o povezavi med stopico, verzom in kitico rockovskih in liturgičnih glasbenih tekstov, dr. Klemenčičeva pa je predstavila zgodovino slovenskega jezika in interference ostalih jezikov skozi zgodovino z zanimivimi primeri. Oba sta požela velik aplavz in prišlo ju je gledat kar nekaj poslušalcev tako iz slovenske skupnosti kot akademske javnosti. Prvo predavanje je bilo v ponedeljek ob 12h, drugo pa naj bi bilo v sredo ob 18h, kar pa je preprečil sneg. Potrebno je bilo preurediti vse načrte, poklicati vse osebno povabljene, preposlati nešteto elektronskih pošt, a vendar nam je na koncu uspelo prestaviti predavanje na petek zvečer. To ni ravno najboljši dan za predavanje, pa vendar se je zbralo za te razmere številnih 35-40 gledalcev, ki so po predavanju uživali tudi v zakuski, ki jo je financirala CSU z dekanom Sadlekom na čelu. Plakate za predavanja si lahko ogledate tudi na: http://www.clevelandslovenian.com/PDFs/New_added%202/ClevelandSlovenian%20Jan%2019%202009.pdf na straneh 4,5,6. Oglaševanje za predavanje pa je potekalo tudi prek spletne strani CSU in po slovenskih medijih. Predavatelja sta si ogledala tudi Cleveland, nato pa en teden potovala po bližnjih mestih Amerike. Sam sem v istem tednu imel še predavanje na Rochesterskem Nazareth Collegu, kamor me je povabil dvakratni Fulbrightov profesor na Univerzi v Ljubljani, dr. Mark Madigan. Predaval sem o prevajanju klasične in sodobne literature v angleščino, za primera pa sem vzel tri različne prevode ter prevajalce Ivana Cankarja (en je bil prav neznosno površen) in prevode romanov Mihe Mazzinija kot sodobnega avtorja. Ob Ivanu Cankarju s pregledovanjem nisem imel težav, saj sem ga dodobra spoznal že nekajkrat, ob sodobnem prevodu pa mi je na pomoč priskočil kar Miha Mazzini in prevajalka njegovih del Maja Visenjak-Limon. Oba sta odgovorila kar na nekaj vprašanj, kar je bilo izredno dobrodošlo. Predavanje je potekalo v prostorih Nazareth Collega, ki je na čudoviti lokaciji sredi gozdičkov in parkov, nanj pa je prišlo okoli 30-35 poslušalcev. Prišla je tudi edina Slovenka na tem kolidžu, drugače pa so bili to pretežno študentje primerjalne književnosti in španščine, poleg njih pa še nekaj profesorjev in predstojnikov. Predavanje se jim je zdelo zanimivo, zato se sodelovanje nadaljuje. V februarju je dr. Madigan prišel predavat na LCC, v aprilu pa bo prišel na CSU. Plakat, ki so ga naredili za predavanje, si lahko ogledate na: https://www.naz.edu/dept/cte/calendar/08-09/documents/Feb5LukaZibelnik.pdf Prireditev ob 8. februarju je v Clevelandu, kot že nekaj let organiziral generalni konzul dr. Žigon, ki je tudi drugače vedno v pomoč lektoratu in je izredno priljubljen pri slovenski skupnosti. Poskuša namreč povezati različne generacije slovenskih priseljencev, ki so (nemara to že veste) bile med seboj zelo sprte. Na prireditvi so sodelovali tudi moji študentje, ki so zelo lepo recitirali Prešerna številni publiki. V februarju sem dobil tudi sogovornico v pisarni in sicer direktorico Centra za slovenske študije, s katerim neposredno sodelujemo in preko katerega pridobivamo prispevke in organiziramo dogodke za lektorat. Slednji je seveda voden in financiran nepovezano s Centrom za slovenske študije, a se zadeva precej meša, še posebej v očeh obeh tukajšnjih fakultet in slovenske skupnosti. Tako sem dobil >sodelavko< mag. Ivano Yuko, ki je dobrodošla pomoč pri organizaciji projektov v nastajanju. Z ramen mi je vzela tudi kar nekaj sestankov, ki jih je že takoalitako preveč, in organizacijo Internacionalnega folk festivala, ki bo v aprilu. Skupaj načrtujeva tudi možnost Fulbrightovega profesorja v naslednjem letu, prav tako pa kar nekaj drugih stvari. V istem mesecu sem pričel z urejanjem spletne strani, ki bo obveščala o lektoratu in Centru, v okrnjeni in precej borni obliki pa je že zunaj. Potreben je še angleški tekst in obvestila o vseh dogodkih, a lahko vseeno vidite oris strani na: http://www.csuohio.edu/class/Slovenian/index.html Prejšnje leto sem se pričel dogovarjati z upokojenim profesorjem dr. Rusom za predavanje v okviru Slovenian American Herritage Foundation, ki nam je priskočila na pomoč s štipendiranjem uspešnih študentov v Ameriki. Želel je, da bi predaval o Dalmatinovi Bibliji, zato sem mu ustregel in skupaj sva določila datum predavanja. Sestanek o štipendiranju je potekal že v decembru, a si nisem predstavljal, da bo projekt resnično stekel. Študentje slovenščine tako ob uspešno končanem semestru dobijo nazaj na CSU 800 od vplačanih 1200$, na LCC pa 200 od vplačanih 440$. Kot vidite, to niso majhne številke (za donacijo - za primer - za publikacije lektorat v Clevelandu dobi na leto 450 evrov, kar bi zadostovalo za naročnino na Mladino in pol), zato je bilo priprav na predavanje kar nekaj. Obvestila o predavanju so se vrtela po radijih, bila so natisnjena v časopisih, objavljena na spletnih straneh in bila poslana preko spletne pošte. Predavanje je danes zvečer in bom o njem poročal v naslednjem pismu. Držite pesti, da bo vse v redu :D. http://www.clevelandslovenian.com/News/local/Dalmatinova-Biblija.shtml To pa seveda ni konec projektov, ki se bližajo. Tako še vedno pripravljamo ogled filma Pot, katerega podnapise bodo prevedli študentje (sam pa jih moram >prilimati< na film - če ima kdo kak dober nasvet, se priporočam), predavanje o slovenski hrani na CSU (žal ga je bilo treba prestaviti z decembrskega datuma na marčevski), predavanje za International Forum na LCC v aprilu in Internacionalni Folk Festival, katerega glavna predstavnica bo letos Slovenija. Verjetno sem kakšno stvar pozabil in nič ne de. Zahvaljujem se vsem, ki so mi v tem obdobju pomagali, še posebej Ljudmili Bokal s SAZU, Janji Vidmar s PEN, prof. dr. Helgi Glušič, prof. dr. Veri Smole, prof. dr. Alešu Bjelčeviču in dr. Simoni Klemenčič, Mihu Mazziniju ter Maji Visenjak Limon, seveda pa ne smem pozabiti na veliko pomoč s centra mag. Mojco Nidorfer-Šiškovič in neutrudnega Damjana Huberja. Če pa ima kdo od vas kakšno knjigo, ki nam jo lahko pošlje, pa se seveda še naprej priporočam. Naša mala knjižnica ima trenutno že kar krepko preko 200 slovenskih knjig. Še posebej bi prav prišle kakšne enostavne, ki bi bile v pomoč začetnikom in strokovne, ki bi bile v pomoč meni. Moj naslov je: Luka Zibelnik Center for Slovenian Studies College of Liberal Arts and Social Sciences Cleveland State University 2121 Euclid Ave., RT 1654A Cleveland OH 44115-2214 U.S.A. Lep pozdrav vsem, Luka. From alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si Tue Mar 3 17:24:02 2009 From: alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si (= Alojzija_Zupan_Sosič?=) Date: Tue, 3 Mar 2009 17:24:02 +0100 Subject: [SlovLit] Novi predlog Meril za volitve v nazive na UL References: <643F6878F8054C8DA86B4F8C29E8131D@P4> Message-ID: <5AC8637FA4184BDCADB495F893771AA6@staripc> še nekaj mojih pripomb k Merilom: 1.Iz meril veje očitni manjvrednostni kompleks, ki ga slov. znanost že nekaj let objavlja v različnih podobah, zdaj tudi v obliiki meril. Zakaj mora slovenska znanost slediti pomanjkljivostim ameriškega oz. evropskega sistema, ki se kažejo v naslednjih značilnostih: količina na račun kakovosti, nenavadna zahteva citiranosti, sporno napredovanje? 2. Merila izražajo strah pred napredovanjem humanistov, ki so v preteklosti lažje napredovali. Univerza bi sicer rabila humanistične doktorje, a take, ki bi čim manj napredovali, saj bi jih tako minimalno plačala ... 3. Naša Univerza mora premisliti: ali vzpodbujati lastno znanost ali vegetirati na račun tuje oz. se prilizovati tuji, da bi si pridobila nekaj tujih študentov ... 4. To, da je slovenska znanstvena monografija vredna polovico točk tiste, ki je tiskana na tujem, je kriminal in patološko odraža negativno samopodobo Slovencev. Še posebej, če vemo, da tuje založbe z veseljem tiskajo karkoli, tudi znanstveno sporne knjige; pomembno je le, da avtor plača za njihov tisk ... 5. Naj se na koncu zaustavim še pri najbolj bedni zahtevi, pri citiranju. Ta je mogoče v naravoslovnih znanostih potrebna in koristna, zagotovo pa popolnoma nemogoča in absurdna za slovensko literarno zgodovino, ki se ukvarja s slov. literaturo. Ali jo bodo citirali angleški lit. zgodovinarji, ki večinoma ne vedo, da obstaja neka "majhna" slovenska književnost? In tudi če bi vedeli, kako jo naj sploh vrednotijo, če ne morejo dokazati neposrednih vplivov angleške literature na slov. književnost? Alojzija Zupan Sosič ----- Original Message ----- From: "Miran Hladnik, Siol" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, March 03, 2009 4:05 PM Subject: [SlovLit] Novi predlog Meril za volitve v nazive na UL From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, March 03, 2009 3:51 PM Subject: Re: prosti spis o merilih Podajam nekaj načelnih pripomb, saj debata o posameznih operativnih rešitvah lahko temelji na taki ali drugačni >filozofiji< oz. razumevanju nalog slovenske univerze ter dela in lika univerzitetnega učitelja oz. sodelavca. Ne vem, ali si je habilitacijska komisija v času bolonjske reforme postavila vprašanja o dejanskih ciljih UL in univerzitetnega izobraževanja, saj tega v Merilih ne razlaga, predlagana Merila sama pa se bolj nanašajo na tradicijo že tudi zaprašenih sedaj veljavnih meril, in težijo zgolj h kopiranju in zaostrovanju obstoječih namesto k novemu premisleku v smislu bolonjske reforme in nalog univerze do slovenske družbe (če teh ne bo opravljala naša univerza, jih ne bo nobena svetovna). Predlagana merila so še ena priloga k očitkom, da smo bolonjsko reformo naredili zgolj pro forma in na videz, da pa o vlogi univerzitetnega učitelja in avtonomne slovenske univerze znotraj teh procesov nismo pripravljeni dovolj razmišljati. Zato se zdijo predlagana merila še bolj kot prejšnja problematična vsaj s treh vidikov: 1. Merila so podcenjujoča do razvijanja avtohtone misli in ustvarjalnosti v slovenskem jeziku, za slovenski prostor in družbeni napredek, čemur naj bi bili slovenski strokovnjaki predvsem zavezani. V tej obliki pa dajejo prednost objavam, tj. mišljenju in izražanju v tujem jeziku, kar samodejno potegne za seboj tuje miselne vzorce pri reševanju problemov, nemara pa tudi tuje vsebinske prioritete ("svet" bo bral in objavljal teme, ki zanimajo njega, ne pa raziskoval našo minorno stvarnost, kot so strokovnjaki že opozarjali v kritikah prve verzije meril). Prav tako so problemi, obdelani v slovenski monografiji, mnogo kompleksnejši od zapisov v (tujejezičnem) članku, in poznamo vrsto monografij, ki so izšle že pred desetletji ali stoletji, pa so za nas še danes navdihujoč vir spoznanj. Članki so zamrli v porazgubljneih revijah mnogo prej. Zakaj torej naša alma mater tako mazohistično podcenjuje slovenske monografije? In zakaj mora predavatelj nujno gostovati na tuji univerzi, kaj na slovenskih pretok znanja ni zaželen? 2. Predlagana merila so podcenjujoča in nerealna v vrednotenju pedagoškega dela. To je po številu točk vrednoteno za polovico manj kakor znanstveno - npr. 15 točk za znanstveno, 7,5 za pedagoško v zadnji izvolitveni dobi pri izvolitvi v naziv izrednega profesorja, v celoti pa se zahteva celo skoraj 2/3 znanstvene in 1/3 pedagoške dejavnosti oz. 35:15 točk. To se torej ni nič spremenilo v primerjavi s sedanjimi merili. Naša akademska realnost pa je taka, da se z uvajanjem bolonjske reforme obseg pedagoškega dela regularno povečuje s 6 na 8 ur za učitelje. To pomeni za četrtino večjo pedagoško obremenitev, toliko več izpitov, seminarskih in diplomskih nalog, ocen, komisij idr. To pomeni toliko več učiteljevih energij za pedagoško in toliko manj za znanstveno delo. Učitelji z veliko študenti smo po mojih izkušnjah v času predavanj polno pedagoško angažirani, raziskovanje si "privoščimo" izjemoma. Zato bi univerzitetni učitelj in asistent morala imeti od tega dela več "koristi", ne pa da je delo, ki v resnici pobere 2/3 časa in ustvarjalnih energij, in so pogoji za dokazovanje njegove kakovosti v novem predlogu (pravilno) bolj zahtevno artikulirani, vredni najmanj 50% manj kot raziskovalno. Časi, ko je bil univerzitetni učitelj tudi zaradi pomanjkanja specializiranih raziskovalnih inštitucij predvsem znanstvenik, so v novih razmerah, pa tudi že pred njimi, lep čas mimo. 3. Merila silijo v etično vprašljivo oženje človeške širine vrhunskih strokovnjakov. Ti bodo v borbi za prvo avtorstvo v tapravih revijah zanemarjali dobre kolegialne odnose, medsebojno sodelovanje, vir kreativnosti in uspeha, podajanje znanja v netočkovanih publikacijah, ki pa pogosto dosti bolj kakor vrhunsko točkovane sežejo do javnosti in so podlaga za napredek v slovenskem prostoru. Vse to nam narekuje temeljno vprašanje: ali so predlagana merila dobro premišljena, gredo v korak s časom in se zavzemajo za nacionalni interes? Smo res prepričani, da nas bo tako delovanje obdržalo na lestvici 500 najboljših univerz, so predlagana merila dovolj stimulativna za slovenske univerzitetne učitelje? Se zavzemajo za avtonomnost slovenske univerze ali pa ciljajo zgolj na kvazi mednarodno uspešnost, ki bo slovensko univerzo poplitvila v univerzo na Slovenskem? Ali pa nemara želijo z zaviranjem napredovanj prihraniti državi kakšen evro? Boža Krakar Vogel _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 3 21:01:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Mar 2009 21:01:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Poletna_šola_hrvaškega_jezika_v_Zadr u Message-ID: <84B5030424C54B30B5113258FD5FDA64@P4> From: "Klemen Lah" To: Sent: Tuesday, March 03, 2009 8:38 PM Subject: Poletna šola hrvaškega jezika v Zadru Vsem, ki bi jih to zanimalo, posredujem letak in prijavnico za Poletno šolo hrvaškega jezika, ki jo organizira Oddelek za kroatistiko in slavistiko Univerze v Zadru (oba dokumenta sta v hrvaškem in angleškem jeziku). Poletna šola bo trajala dva tedna, izbirate pa lahko med tremi zahtevnostnimi stopnjami učenja jezika (začetna, srednja in napredna) in tremi tematski sklopi predavanj *(Slovani in Mediteran*, *Hrvaški jezik v domovini in v svetu* ter *Zadrsko/hrvaške književno-jezikovne teme*). Popoldnevi bodo namenjeni delavnicam ustvarjalnega pisanja, glasbeni, kulinarični, prevajalski, filmski ... delavnici. Do 1. junija se lahko prijavite pri tajnici Tamari Kranjec, dodatne informacije pa dobite prek telefonske številke 023/200-504, faksa 023/200-660, e-naslova *tkranjec na unizd.hr *ali navadnega naslova *Odjel za kroatistiku i slavistiku Sveučilišta u Zadru, Obala kralja Petra Krešimira IV br2, 23 000 Zadar*. Če poznate koga, ki bi ga poletna šola zanimala, vas prosim, da obvestilo posredujete. Upam, da se srečamo v tem čarobnem mestu. Klemen Lah, lektor za slovenski jezik v Zadru http://www.unizd.hr/Doga%C4%91anja/tabid/533/Default.aspx -- letak. http://www.unizd.hr/Portals/8/ljetna%20skola/PRIJAVNICA.jpg -- prijavnica. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 4 11:27:54 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 4 Mar 2009 11:27:54 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski glagol -- Re: Balkanski znaki Message-ID: <20090304_102754_047094.miran.hladnik@guest.arnes.si> Vir: zoltan.jan na siol.net Pošiljatelj: "Jan Zoltan" Datum Wed, 4 Mar 2009 09:56:32 +0100 Mag. Rada Lečič je izdala didaktični pripomoček za učenje slovenščine kot tujega jezika Slovenski glagol ? Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov tudi v španščini. Priročnik je zastavljen na več kot dve desetletji dolgi pedagoški praksi ? avtorica je namreč kot lektorica slovenščine poučevala in še vedno poučuje slovenščino predvsem tujce. V priročniku so na enem mestu zbrani in urejeni oblikotvorno-oblikoslovni podatki o slovenskem glagolu, in kar je še pomembnejše ? priročnik s svojim konceptom predstavitve omogoča hiter in sistematičen dostop do najosnovnejših slovničnih podatkov. To je zdaj že 4. prevod (po angleškem, nemškem in italijanskem). Slovar je tako kot vsi prejšnji izšel pri založbi ZRC v Ljubljani, ima 268 strani in stane 14 evrov. Prevedla ga je naša kolegica mag. Mojca Jesenovec. Knjiga se lahko naroči pri Aniti Abram po el. naslovu: anita na zrc-sazu.si. Lepe pozdrave, Zoltan JAN === Sredi februarja sem povpraševal po frekvenci rabe znakov na slovenski tipkovnici (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002862.html). Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) s svojim 241 milijonov besed obsegajočim besedilnim korpusom nam pri "besednem iskanju s prikazom začetnice" za neslovenske črke in druge manj rabljene znake na tipkovnici da naslednje frekvence: w 49165 y 44861 / 30122 x 17519 ć 16336 q 7004 _ 2097 @ 1601 đ 1260 \ 363 & 242 # 24 | 5 $ 3 Za eur, <, >, = in * podatka sicer nisem znal dobiti, vendar že te številke kažejo, da ć in đ, ki ju hočejo balkansko paranoični standardizatorji črtati s seznama lahko dosegljivih tipk, ne sodita med najredkejše znake in bi bilo bolj ekonomično v drugi plan pomakniti kakšno drugo tipko. Še najbolj pametno pa bi bilo, ko bi pustili razpored črk na slovenski tipkovnici pri miru. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 5 11:20:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Mar 2009 11:20:45 +0100 Subject: [SlovLit] E-humanistika ... in kultura Message-ID: <514F848D99764417AA452A94429C6F28@P4> http://www.textualscholarship.eu/index.html -- The European Society for Textual Scholarship poziva k prijavi referatov za konferenco Texts beyond Borders: Multilingualism and Textual Scholarship, Academy for Science and the Arts (KVAB), Bruselj, Belgija, 19.-21. novembra 2009. http://www.journalofelectronicpublishing.org/ -- The Journal of Electronic Publishing prinaša v novi številki članek o trenutnih modelih digitalne znanstvene komunikacije (http://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=jep;cc=jep;rgn=main;view=text;idno=3336451.0012.105). http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042249347 -- Vinko Cuderman, Slovenci smo agresivni in nekulturni (Intervju v Dnevniku). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 5 18:17:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Mar 2009 18:17:37 +0100 Subject: [SlovLit] Parada mladih -- Severno Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: Sent: Thursday, March 05, 2009 5:13 PM Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 45. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (www.centerslo.net/seminar). Tema seminarja je Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 29. junija do 10. julija. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih ter kulturnih prireditev. Ponujamo pet predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času (predvideni datum je 2. 7. 2009). V 20-minutnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 15. aprila 2009 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili ob koncu aprila. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 10. maja 2009 pripraviti besedilo za zbornik (4-5 strani oziroma do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lepo pozdravljeni. Predsednica 45. SSJLK doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol Strokovna sodelavca 45. SSJLK mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber, prof. === V ponedeljek, 9. 3. 2009 ob 18h bo na ljubljanskem Institutu Jožef Stefan (Jamova 39) odprtje razstave del z lanske kolonije umetnikov, ki so se v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju posvetili spominu na 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Dr. Zvone Štrubelj pa bo hkrati predstavil svojo knjigo o Trubarju Pogum besede, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba. V torek, 10. 3. 2009 ob 18h bo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) - še vedno ob 8. marcu - večer ob knjigi Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Knjigo bosta predstavili urednici članica SAZU prof. dr. Alenka Šelih ter novinarka in publicistka Alenka Puhar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 7 05:54:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 7 Mar 2009 05:54:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Ali_bodo_v_zvezi_z_učbeniškimi_sklad i_kakšne_spremembe Message-ID: <8BFB3BC404CF4BEB8D10C6403D902EFF@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Friday, March 06, 2009 12:12 PM Subject: učbeniški skladi in njih koristi Ali bodo v zvezi z učbeniškimi skladi kakšne spremembe je eno od vprašanj, ki se jih že lep čas pripravljam zastaviti šolskemu ministrstvu in novemu ministru. Morda je vprašanje s podvprašanji, ki sledijo, s stališča šolskih oblasti nekoliko naivno in neadekvatno, posebno, če je že sredi ugodnega reševanja. Zastavljam ga od strani, daleč od mainstreama odločanj, a vseeno kot univerzitetna učiteljica učiteljev, poznavalka pedagoških spoznavnih procesov, intenzivna opazovalka pedagoške prakse in, spričo sedanjega stanja, tudi kot (prikrajšana) avtorica učbenikov. Iz obstoječe ureditve učbeniških skladov kljub nabiranju političnih točk vsakokratne politične garniture po mojem mnenju izvira kar nekaj vzgojno pedagoških in tudi kakšen pravni problem. Najprej je težava v tem, da se v sposojene oz. delno plačane učbenike ne sme pisati, podčrtovati, zaznamovati. To priporočilo je pač v nasprotju z legitimno in deklarativno podpirano soudeležbo učenca v procesu spoznavanja. Učbeniška snov se podobno kot interakcija z učiteljem in součenci ponotranja v dialogu s ponujenim - najbrž ima marsikdo tudi sam izkušnje, da se dialog s snovjo ob individualnem tihem učenju spontano dogaja ob pisnih zaznamkih? Nadalje procesno spoznavanje, pridobivanje trajnega in kakovostnega znanja, poteka s ponavljanjem, kar vključuje navezovanje nove snovi na prejšnjo, tudi iz prejšnjega šolskega leta. Zato naj bi učitelj z vso pravico kdaj pa kdaj naročil določeno snov v samostojno domače ponavljanje. Pri sistemu, ko je učbenike ob koncu leta treba vrniti, tako ponavljanje (posledično pa bolj kompleksno, trajno in kakovostno znanje) ni omogočeno. Spet pedagoška škoda. Na misel pa mi prihaja še en vidik (ne glede na evforijo ob e-knjigah, ki jih bo za kakšno zahtevnejše delo najbrž treba iztisniti na papir, bolje rečeno v zmes printanega nereda). Ob polnih ustih književne kulture, ki se vzgaja ob čustvenem motiviranju mladih za knjigo, ob spodbujanju osebe knjižnice, podarjanju in sprejemanju knjig ..., se šolajoča mladina ob (tretjinsko) zastonjskih knjigah, ki jih ima samo v trenutno uporabo, navaja knjigo dojemati kot potrošno blago, do katerega ne vzpostavi odnosa (ga ne posvoji s pisanjem, ne ohranja zase). Prispeva to početje h književni kulturi ali k potrošniški površnosti? - Čeprav bodo baje počasi osnovnošolski učbeniki zastonj (kar je kar počez spet brez potrebe), še vedno ostanejo srednješolski, ki to (še lep čas) ne bodo in jih učenci ne bodo mogli shraniti ne v spomin ne v kakšno poznejše branje, npr. besedil iz slovenske ter svetovne zakladnice literature in kulture. Ne nazadnje smo tu še avtorji, v očeh državnih uradnikov veliki zaslužkarji, kar je daleč od resnice. Ker pa se zaslužka oz. poštenega plačila za delo resda ne branimo, saj ga nismo enako kot mnogteri menedžer dobili za zafurana podjetja, se počutimo kot izvirni ustvarjalci novega znanja prikrajšane, celo ogoljufane. Tudi v primerjavi za avtorji in prevajalci leposlovja. Ti imajo od izposojenih izvodov knjižnično nadomestilo. Po katerem določilu o avtorskih (človekovih) pravicah so avtorju učbenikov kljub participaciji staršev pri izposoji, obravnavani drugače? Bo to v nedogled tako? Kje je tu slavni Sviz, kje ne nazadnje MŠS? Ta prispevek pišem prav kot poziv slednjemu. Verjamem, da je nakup učbenikov za (vse) starše prevelik strošek in da učbeniški skladi opravljajo socialno vlogo. A protestirati moram, da gre to na račun diskriminacije druge vpletene strani ter pedagoške škode, s čimer po drugi strani šolske oblasti ves čas podirajo to, kar deklarirajo zidati. In če je v šolskem menedžmentu mogoče narediti lestvico pri subvenciji izletov idr. šolskih dejavnosti, je gotovo vzporedno kaj takega mogoče tudi za pravično obremenitev staršev pri participaciji učbenikov. Tako da bi jih vsi učenci dobivali v trajno last, jih po presoji ustrezno motivirani hranili ali pa ne, avtorji pa dobili delež od vseh >prodanih< izvodov, ki najdejo pot do šol in učencev? Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 10 07:24:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Mar 2009 07:24:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Delovni_obisk_slovenističnega_lektorat a_na_Univerzi_v_Buenos_Airesu Message-ID: <86343970BBE54094B46CBCCA3D2E3EB2@P4> From: "Ada Vidovič Muha" Sent: Tuesday, March 10, 2009 12:09 AM Subject: Slovlit - Argentina Neposredna pobuda za moje oglašanje je bilo obvestilo lektorice Mojce Jesenovec na Slovlitu o predavanju, ki sem ga imela na Univerzi v Buenos Airesu v organizaciji slovenističnega lektorata. Na enotedenskem delovnem obisku Univerze v Buenos Airesu sem bila med 7. in 14. novembrom l. 2008; predvsem obisku sorodnikov je bil posvečen drugi teden mojega bivanja v Argentini. - Zapis obsega dva dela, in sicer predstavitev lastnih delovnih dogodkov in kakšne misli v zvezi s tem, v nekaj besedah pa tudi okoliščin slovenističnega lektorata, ki deluje na tej univerzi pet oz. šest let - ves čas pod vodstvom slovenistke in hispanistke, odlične govorke španščine, Mojce Jesenovec; glede na to, da sta lektorat obiskali nekaj mesecev pred mano tako predsednica Komisije prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in vodja programa mag. Mojca Nidorfer Šiškovič je slednja tema Komisiji za Slovenščino na tujih univerzah znana. Če naj ohranim kronološko zaporedje dogodkov, moram začeti z 8. novembrom, se pravi dnevom prihoda v Buenos Aires, ko sem takoj po odloženi prtljagi v hotelu odšla skupaj z Mirkom Vasletom, vodjo slovenskega radia, in kolegico Jesenovčevo na uredništvo radia. Namreč ob sobotah je med 13. in 14. uro slovensko-španska oddaja Okence v Slovenijo, ki je v tem času, kot me je poučila naša lektorica in kot je mogoče prebrati tudi na internetu, med najbolj poslušanimi radijskimi oddajami v Argentini. Sicer po samo enkratni izkušnji lahko rečem, da je zasnovana dinamično, aktualno. Gre za pogovor voditelja s povabljenim gostom iz Slovenije, ki je trenutno zaradi različnih obveznosti v Argentini oz. Buenos Airesu; v mojem primeru je tekla beseda o aktualnih vprašanjih slovenščine, ki jo je voditelj temperamentno sproti prevajal v španščino. Med še nekaj drugimi dvojezičnimi komentarji in obvestili vnašajo v oddajo živahnost dobro izbrani glasbeni vložki tako iz slovenske narodnozabavne kot popularne glasbe, pospremljeni z duhovitimi kratkimi komentarji voditelja. Mirko Vasle bi si prav zaradi odmevnosti svoje oddaje, ki vsak teden nevsiljivo, vendar privlačno opozarja, da je na tej zemeljski obli tudi dvomilijonski narod, ki govori svoj jezik, ima svojo kulturo in celo lastno državo, zaslužil večjo medijsko pozornost tudi v matični Sloveniji. Delovno poln dan je bil četrtek, ko sem se pred svojim predavanjem na Filozofski fakulteti, predvidenim ob 7-ih zvečer, udeležila tudi dveurnega višjestopenjskega lektorata, v bistvu pouka slovenščine, saj so bili udeleženci z eno ali dvema izjemama starejše gospe, potomke naših izseljencev. Zame je bila to zelo zanimiva izkušnja. Iz pogovora je bilo namreč mogoče sklepati, da nekatere vznemirja občutek krivde, ker njihovi otroci slabo ali sploh ne govorijo (več) slovensko kljub temu, da so se same za to trudile, od njih celo zahtevale rabo slovenščine. Na plodna tla, vsaj zdi se mi tako, je padlo stališče, da je jezik, kot pravi Kocbek, človekova temeljna svoboda, zato ne more in ne sme postati prisila, saj gre v tem smislu za prisilo nad človekom samim; sicer na čisto drugačni, širši družbeni ravni priča o tem slovenska zgodovina s skrajnim zgledom predvojne Primorske pod fašistično Italijo. Seveda pa je svoboda izbire jezika na osebni ravni omejena z jezikom širšega okolja, kar pomeni, da se dvojezičnost prve generacije slovenskih izseljencev pri drugi, sedaj celo že tretji lahko počasi spreminja v enojezičnost; slovenščina, jezik družine, otroštva, se pod pritiskom življenja umika. - Vendar kot vemo: slovenska kulturna ustvarjalnost, slovenska beseda v Argentini je res izjemna; veliko premalo časa sem bila njen del, da bi lahko tehtneje govorila o njeni prihodnosti. Živahna skupina je ostala potem tudi na predavanju, ki se je, kot rečeno, začelo ob 7-ih, trajalo pa s pogovori pozno v večerni čas. Moram reči, da me je predavanje, ki sem ga naslovila Slovenščina - jezik vztrajanja na prepihu, skrbelo, vendar mislim, da je bilo za polno, sicer manjšo predavalnico, približno 40 udeležencev, dovolj obvestilno, k čemur je pripomogla seveda tudi projekcijska predstavitev, obsežni skoraj petstranski izroček in odlično prevajanje naše lektorice v španščino. Prevajanje je do določene mere nadomestilo neprevedeni povzetek in neprevedeno besedilo za projekcijsko predstavitev. Priznam, da me je to dejstvo neprijetno presenetilo, saj je bilo gradivo prav zaradi prevoda poslano lektorici precej pred mojim prihodom. Vendar, kot rečeno, prevajanje po tematskih sklopih je bilo odlično, debata in prijetni pogovori so se zavlekli v pozne ure. O okoliščinah, v katerih živi in deluje Filozofska fakulteta v Buenos Airesu in v njenem okviru seveda tudi naš lektorat z lektorico na čelu lahko rečem samo, da so za naše pojme nepredstavljive; človek ima občutek, da se je znašel v zgradbi, za katero tako rekoč že sto let ni nihče čisto nič poskrbel - ne vem, če kaj pretiravam. Infrastruktura Fakultete? Menda premore en sam projektor za omejen čas; mi smo imeli pravico do njega dve uri - ob 9-ih (zvečer seveda) ga je nekdo, menda naslednji uporabnik, sredi pogovora brez posebnega komentarja odnesel; računalnik je bil seveda od Jesenovčeve. Moj vtis je, da se je v takšnih razmerah naša lektorica izkazala kot zrela osebnost. Ne samo, da je sposobna vse to z razumevanjem, celo z dobrohotnostjo sprejemati, ohranja tudi optimizem, smisel in vero v svoje delo. Tako si je v kotičku nekega prostora, t. i. kabineta, improvizirala celo nekaj polic, ki po čudežu kljub teži knjig ostajajo v pokončnem stanju. Buenos Aires - to lepo, impresivno velemesto me je v nekaj dneh, kolikor sem ga imela priložnosti doživeti, resnično očaralo - pa ne samo z latinsko živahnostjo, odprtostjo, ampak predvsem z vtisom samoumevnosti prepleta ras, kultur, živopisane materialne in duhovne ponudbe. Pa to je že druga zgodba. Ada Vidovič Muha From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 10 07:48:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Mar 2009 07:48:27 +0100 Subject: [SlovLit] Skrivnost je v knjigi -- Longing. Wealmess and Temptation -- Zbirka slovenskih pravljic Message-ID: <5BDB52E25D6B41359C51D2700686FBDD@P4> From: "SLEMENJAK TANJA" To: Sent: Monday, March 09, 2009 5:59 PM Subject: avtorstvo zgodbe Zanima me, ali kdo ve, katera Tanja Pogačar (v imeniku jih je veliko in nobena ni "prava") je prevedla zgodbo Hannele Huovi Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost. Hvala za vsak namig. Tanja Slemenjak === Nova knjiga: Irena Avsenik Nabergoj. Longing, Weakness and Temptation: From Myth to Artistic Creation. Prev. Jason in Alenka Blake. Cambridge Scholars Publishing, 2009. 321 str. O hrepenenju, nemoči in skušnjavi na primeru biblije, klasikov svetovne in slovenske književnosti; o lepi Vidi. === http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Zbirka_slovenskih_mladinskih_leposlovnih_besedil/pravljice -- Zbirka slovenskih pravljic na Wikiviru, projekt vodi Milena Blažić. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 10 09:00:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Mar 2009 09:00:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Martin_Krpan_je_bil_Bločan_--_Re=3A_Sk rivnost_je_v_knjigi Message-ID: <5F8B1301D14046DE9F843884222535A4@P4> From: "Slavko Petrič" Sent: Monday, March 09, 2009 4:05 PM Subject: martin krpan Rad bi seznanil širšo javnost, predvsem pa slaviste o drugačni resnici, kot jo navaja Silvo Fatur v svoji razpravi Martin Krpan -- slavinski faran, ki je bila objavljena na forumu Slavističnega društva Slovenije in se nahaja na internetu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/silvofatur_martinkrpan.doc). Ker nimam nobenih znanj in izkušenj glede vspostavitve stikov z bralci, Vas prosim za vaše usluge in sugestije. Mogoče bi bilo Slavistično društvo pripravljeno moji dve priloženi razpravi (članka) objaviti na svoji spletni strani? Priloženi članek Martin Krpan je bil Bločan (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slavkopetric_martinkrpan.doc) je bil objavljen v letošnji januarski številki Bloškega koraka, drugi priloženi članek z naslovom Martin Krpan je bil doma iz Zavrha na Blokah (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/silvofatur_martinkrpan2.rtf) pa bo objavljen v letošnji marčevski številki Bloškega koraka. Podoben članek, kot je članek Martin Krpan je bil Bločan, je bil objavljen v letošnji februarski številki Notranjsko-kraških novic; tega članka ne prilagam. [...] Lep pozdrav! Slavko Petrič === From: "Miklova Hiša" Sent: Tuesday, March 10, 2009 5:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Skrivnost je v knjigi Tanja Pogačar, o kateri sprašujete, je (zelo verjetno, glede na vsebino prevedenega teksta), biliotekarka iz nekdanje Pionirske knjižnice v Ljubljani, sedanje Mestne knjižnice Ljubljana oz. nekdanje KOŽ. Mislim, da boste vse podatke o njej dobili v imenovani knjižnici. Lepo pozdravljeni Vesna Horžen From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 10 22:59:39 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Mar 2009 22:59:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Nenad_Veli=E6kovi=E6_--_Meta_Grosman_--_ Filološke_pripombe Message-ID: From: "Durda Strsoglavec" Sent: Tuesday, March 10, 2009 9:41 PM Subject: obvestilo Na studijski smeri Hrvaski, srbski in makedonski jezik s knjizevnostmi bomo gostili Nenada Velickovica, pisatelja, pesnika, dramatika, esejista in literarnega zgodovinarja iz Sarajeva, in sicer v cetrtek, 12. 3. 2009, 13.00-14.30, predavalnica 5. Nenad Velickovic se bo v sredo, 11. 3. 2009, udelezil premiere dramatizacije slovenskega prevoda svojega romana Sahib, Impresije iz depresije, v Cankarjevem domu, http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0203&Predstava=917 v cetrtek, 12. 3. 2009, pa bo tudi gost Dnevnikove okrogle mize na temo Mednarodna skupnost, Bosna in mi ob 17.00 v Cankarjevem domu. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 10, 2009 11:24 AM Subject: LK, 16. marec LK FF vabi na 900. sestanek v ponedeljek, 16. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Meta Grosman, Oddelek za anglistiko FF. Tema predavanja: Večjezičnost in medkulturna zmožnost. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Subiotto, Namita" Sent: Tuesday, March 10, 2009 12:04 PM Subject: Prispevki za revijo Filološke pripombe Vabimo vas, da s svojimi prispevki sodelujete v novi številki revije Filološke pripombe. Filološke pripombe je slavistični zbornik s področja humanističnih ved. Nastal je kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja Filološke fakultete Permske državne univerze, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za makedonsko književnost, ki deluje v okviru Univerze "Sv. Cirila in Metoda" v Skopju, in Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Več informacij na http://philologicalstudies.org/ [...] --- Namita Subiotto From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 12 07:56:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Mar 2009 07:56:23 +0100 Subject: [SlovLit] Inovacijsko novinarstvo -- Seminarske naloge izpred pol stoletja Message-ID: <121BF085162E42AA905AAC143DEFDBB8@P4> From: Sent: Friday, March 06, 2009 9:03 AM Subject: [LUI eNovice] LUI vabi Ljubljanski univerzitetni inkubator vabi na 6. VIP večer, katerega osrednja tema bo inovativnost in poročanje. Spraševali in poslušali boste inovatorje in promotorje inovativnosti ter izvedeli vse, kar vas o inovacijskem novinarstvu in poročanju zanima. Debata bo v četrtek, 12. marca 2009, ob 19. uri v Kiberpipi, na Kersnikovi 6, kjer bodo za dobro družbo in pozitivne vibracije poskrbeli: Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časopisa Finance, Andraž Tori, tehnični direktor inovativnega podjetja Zemanta in Ljubljanski univerzitetni inkubator. Dogodek 'Inovativnost in poročanje' je spremljevalna aktivnost tekmovanja za naj študentski prispevek o inovativnosti. Več informaciji o tekmovanju in nagradi na http://www.lui.si/projekti/inovacijsko_novinarstvo/. Udeležbo lahko potrdite preko Facebook grupe LUI Slovenia ali po elektronski pošti na info na lui.si. === http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/defaults.htm -- zbirka starih seminarskih nalog pri profesorjih Boršnikovi in Slodnjaku (vtipkala Katja Horvat, za zdaj 220 primerkov). Diplomske naloge iz literature (1830 enot) so čisto blizu: http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/default.htm From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 12 09:29:07 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Mar 2009 09:29:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Dve_predavanji_in_tematski_večer_--_Hr amba_digitalnega_gradiva_--_Fotke Message-ID: <443518A67D9845E4855154D4F82F6FD5@P4> V sredo 18. marca bo ob 11.00 v Modri sobi v 5. nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani javno predavanje ob izvolitvi v redno profesorico. Marija Stanonik bo predavala o Slovstveni folkloristiki kot problemu in priložnosti. Istega dne ob 13.00 pa bo ob 13.00 v predavalnici 2.21 na Filozofski fakulteti v Mariboru preizkusno predavanje za izvolitev v docenturo. Urška Perenič bo predavala o Literarnem raziskovanju med esencializmom in relativizmom: K medijsko orientirani sistemski obravnavi literature. http://www.zdruzenje-sim.si/ -- Ob počastitvi 110. obletnice rojstva Louisa Adamiča, Slovenska izseljenska matica organizira v četrtek, 12. 3. 2009, ob 17. uri, tematski večer, na katerem nam bodo štirje gostje Matjaž Klemenčič, Jože Pirjevec, Božo Repe in Janja Žitnik Serafin predstavili: -Vloga Adamiča v slovenskem javnem, političnem in kulturnem življenju -Položaj Adamičevih del v slovenskem prostoru -Razmislek o Adamičevih delih in tistih, ki še niso prevedena v slovenščino [...] Tematski večer bo potekal v prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica, na Cankarjevi 1/II, v Ljubljani. === http://www.digital-scholarship.org/sepb/lbinteg.htm -- bibliografija (in članki) o hrambi digitalnega gradiva. === Fotografije, ki jih z izgovorom, da je sem in tja na njih tudi kakšen slavist ali literarni zgodovinar, občasno oglašam na forumu, imajo zdaj spremenjeno lokacijo, zadnja stran v albumu je http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri111/index.html Na njihovem seznamu http://lit.ijs.si/galerija.html so povezave že popravljene. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 13 10:43:53 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Mar 2009 10:43:53 +0100 Subject: [SlovLit] = V_tebi_se_razraščam_--_Lidija_Arizan kovska Message-ID: <4B22EB637AE3417496F3459944507772@P4> From: "Avsenik, Maja" Sent: Thursday, March 12, 2009 9:01 AM Subject: O slovenski erotični poeziji na Besedni postaji Če želite še pred pomladjo izboljšati svojo erotično pismenost, ste lepo vabljeni na pogovor o slovenski erotični poeziji. Vrata v to razgibano lirsko ustvarjanje vam bo odškrnila izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Pridite na zmenek z njeno antologijo V tebi se razraščam (Mladinska knjiga, 2008) v četrtek, 19. 3. 2009, ob 17.00 v Modro sobo na FF. Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna === From: "janez perpar" To: Sent: Friday, March 13, 2009 10:03 AM Subject: jez. kavarna Tokratna Jezikovna kavarna se bo zgodila v torek, 17. 3., ob 17. uri v prostorih Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi v Ljubljani. Gostili bomo izr. prof. dr. Lidijo Arizankovsko s Filološke fakultete Blažeta Koneskega Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju. Po svoji izobrazbi je makedonistka in slovenistka, ki se raziskovalno ukvarja s komparativo obeh jezikov ter oba jezika na univerzitetni ravni tudi poučuje. Svoje 18-letno univerzitetno pedagoško delo na področju makedonistike in slovenistike je prof. Arizankovska ves čas dopolnjevala z organizacijskim, med katerim velja izpostaviti prav dejstvo, da je iz skopskega lektorata slovenščine ustanovila samostojno študijsko smer slovenski jezik, študentje in že prvi diplomanti te smeri pa skupaj z njo uspešno razvijajo in širijo sodelovanje med obema narodoma na različnih področjih. Lepo vabljeni. Janez Perpar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 20 05:08:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Mar 2009 05:08:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Moodelj_--_Dan_v_življenju_humanista_- -_Willie_van_Peer_in_Aleš_Bjelčevič_o_interpr etaciji Message-ID: From: "Zvonar Daša" Sent: Tuesday, March 17, 2009 1:34 PM Subject: Moodle.si - vabilo na konferenco Center za e-izobraževanje UP Fakultete za management Koper v sodelovanju z Artesio Ljubljana, Centrom odprte kode Slovenije (COKS) in Šolo za ravnatelje organizira 3. mednarodno konferenco Moodle.si 2009, ki bo potekala 22. maja 2009 v prostorih UP Fakultete za management Koper. Konferenca je namenjena vsem uporabnikom Moodla in drugim, ki bi se radi seznanili s primeri dobre prakse uvajanja in izvajanja e-izobraževanja. Dodatne informacije na spletišču http://www.moodle.si/ , kjer bomo objavljali vse podrobne informacije in sprejemali prijave. Organizacijski odbor konference === http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities -- projekt A Day in the Life of the Digital Humanities, ki je dokumentiral dejavnost digitalnih humanistov po svetu na dan 18. 3. 2009; moj prispevek je na http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/2009/03/13/hello-world/ . -- miran === From: "Gyoerkoeš, Tatjana" Sent: Thursday, March 19, 2009 2:50 PM Subject: Vabilo - Prof. dr. Willie van Peer Oddelek za germanistiko vljudno vabi na predavanja prof. dr. Willieja van Peera (Univerza Ludwiga Maximiliana v Münchnu): Kann eine Interpretation falsch sein? v sredo, 25. 3 2009 ob 13.50-15.20 v 030 The theory of foregrounding: a state of the art v četrtek 26.3. 2009, ob 12.10-13.45 v 15 Literatur und seine Wirkungen auf Stereotypen im Sprachunterricht v petek, 27. 3 2009 ob 9.40-11.20 v R4 === From: lingvisticnikrozek na googlegroups.com Sent: Wednesday, March 18, 2009 10:27 AM Subject: LK, 23. marec LK FF vabi na 901. sestanek v ponedeljek, 23. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Oddelek za slovenistiko FF. Tema predavanja: Kaj je avtor hotel reči? V zagovor intencionalizma. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 20 06:04:17 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Mar 2009 06:04:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Lidija_Vukčevi=E6_o_Vrazu_idr=2E_--_Zn anstveno_pisanje_v_razredu Message-ID: <50C421B568B340BDA3B7CDF654EBB934@P4> From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Wednesday, March 18, 2009 1:21 PM Subject: predavanja prof. dr. Lidije Vukčević Cenjena gostja Katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti, slavistka in filozofinja dr. sc. Lidija Vukčević, profesorica, pesnica in pisateljica iz Hrvaške, bo predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani: v ponedeljek, 23. marca '09 na Oddelku za slovenistiko, pri prof. dr. Miranu Hladniku, ob 10.30, o dvojni pripadnosti južnoslovanskih pesnikov in pisateljev, ki so se s svojimi literarnimi deli zapisali v dve književnosti, od Jakoba Frasa-Stanka Vraza do Mirka Kovača; v torek, 24. marca, na Oddelku za slavistiko, pri prof. dr. Vladimirju Osolniku, ob 13.00, o mitemu Bosne v južnoslovanskih književnostih, oz. od Andrića do Karahasana; v sredo, 25. marca na Oddelku za komparativistiko, pri prof. dr. Tomu Virku, ob 17.10, o književnosti južnoslovanske politične levice med svetovnima vojnama (ali po dogovoru morda o drugi slovensko - južnoslovanski temi: ponudila je še teme o Kopitarju, Aškercu, moderni, Desnici, Kišu, Ivanu Laliću in Šalamunu). Predavanja bodo v srbohrvaščini, oz. hrvaščini. Po predavanjih bo predvidoma potekala diskusija, v kateri gostji lahko zastavite vprašanja o njenih literarnih in znanstvenih delih. Vljudno vabljeni. V torek zvečer ob 19. uri bo predavala o delih Miloša Crnjanskega v KD 'Mihajlo Pupin' v Šiški. Vladimir Osolnik === From: "SCHREIBCENTER" Sent: Wednesday, March 18, 2009 11:18 AM Subject: Wtrlt: Call for papers: "Writing across the curriculum" SchreibCenter na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu vabi k prijavi referatov za konferenco o znanstvenem pisanju, ki bo 11.-13. 11. 2009. Za zainteresirane več informacij pri Carmen Mertlitsch in Ursuli Doleschal na zgornjem naslovu. Konferenca bo v nemščini. -- (miran) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 20 07:00:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Mar 2009 07:00:42 +0100 Subject: [SlovLit] Govorni slog -- Sekskurzija Message-ID: <576F507516914E21AB99223B83AAAE0B@P4> http://www.acm.org/ubiquity/volume_10/v10i4_yaffe.html -- kako hitro izboljšati svoj govorni slog. === From: "Maruska Agrez" Sent: Tuesday, March 17, 2009 11:48 PM Subject: EKSKURZIJA NA KOSTELSKO in v BELO KRAJINO Študenti in profesorji Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravljamo strokovno ekskurzijo na Kostelsko in v Belo krajino. Ekskurzija bo 2. in 3. aprila 2009 (četrtek in petek). Ekskurzija bo zelo raznolika, saj bo zajemala literarne, jezikoslovne, zgodovinske, geografske in etnološke značilnosti območij ob meji s Hrvaško, ki ju večinoma le slabo poznamo. Zainteresirani se prijavite na sekskurzije na gmail.com. V upanju, da se vidimo na ekskurziji, vas lepo pozdravljam. -- Maruška Agrež From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 23 17:14:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 23 Mar 2009 17:14:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Umberto_Saba_v_Trstu_--_Mukiči_na_Duna ju Message-ID: <16F5B4130DB04136994365890AD96C2B@P4> From: "Jolka Milic" Sent: Friday, March 20, 2009 10:53 AM Subject: Fw: UMBERTO SABA Vljudno vas vabimo na predstavitev dvojezične antologije pesmi Umberto Saba, Bevo quest' aspro vino / Pijem to trpko vino. Sodelovali bodo prevajalka in urednica dela Jolka Milič, Tatjana Rojc in Elvio Guagnini. V sredo, 25. marca, ob 17.30 v konferenčni dvorani knjigarne Minerva, Ul. San Nicolo 20 v Trstu. === V četrtek, 26. 3. 2009 ob 18.00 bodo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) etnologinja Marija Kozar-Mukič ter novinarja Francek Mukič in Dušan Mukič predstavili kulturno-znanstveno delovanje Porabskih Slovencev, sledilo pa bo odprtje razstave Mihaila Hodina ter družabno srečanje dunajskih Slovencev in njihovih prijateljev. -- Janez Stergar, Koroške novice From franc.marusic na p-ng.si Tue Mar 24 12:07:00 2009 From: franc.marusic na p-ng.si (lanko marusic) Date: Tue, 24 Mar 2009 12:07:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Predavanje_v_okviru_cikla_Znanstveni_več eri Message-ID: <49C8BED4.50706@p-ng.si> Univerza v Novi Gorici vabi na predavanje prof. dr. Douglasa Saddya (Centre for Integrative Neuroscience and Neurodynamics, Univerza v Readingu, Velika Britanija) z naslovom "Merjenje jezika v možganih". Predavanje bo v četrtek, 26. marca 2009 ob 19. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi. Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderiral dr. Artur Stepanov, izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Predavanje bo potekalo v angleščini. Znanstveni večer bo namenjen pregledu najnovejših poskusov merjenja možganske aktivnosti, povezane s procesiranjem jezika. Podan bo natančnejši pregled trenutne dobre prakse v nevrolingvističnih raziskavah ter uporabe jezika kot načina za preizkušanje metod, analitičnih pristopov in tehnologij v nevrologiji ter širjenje mej njihovih zmogljivosti. Obenem bo poskusil odgovoriti na tri osnovna vprašanja: # kje ? kateri deli možganov so povezani z rabo jezika? # kdaj ? kakšen je časovni potek jezikovnega procesiranja? # kako ? kateri mehanizmi podpirajo procesiranje jezika? From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 24 14:59:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Mar 2009 14:59:10 +0100 Subject: [SlovLit] Klasje Message-ID: <3FC1E17EB5F249DF95AE7D1E4E5956E0@P4> From: "Majda Degan Kapus" To: Sent: Tuesday, March 24, 2009 1:22 PM Subject: Predstavitev novosti - zbirka Klasje Vabimo vas na predstavitev dveh knjiig iz zbirke Klasje: Jean-Jacques Rousseau: Julija ali Nova Heloiza (prevod Radojka Vrančič, spremna beseda dr. Tone Smolej) Plavt: Dvojčka (prevod Jera Ivanc, spremna beseda dr. Marko Marinčič in Jera Ivanc). Predstavitev in pogovor urednice Majde Degan Kapus s prevajalkama ter avtorji spremne besede bo v sredo, 25. marca, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. Uvodna beseda dr. Marka Marinčiča nam na družbenopolitičnem ozadju oriše fenomen grške in rimske komedije, gledališča ter gledaliških konvencij. Primerjava Plavta s helenistično novo komedijo in njenim mlajšim občudovalcem Terencijem opozarja na izrazito plavtovske prvine, kot so npr. neposredni učinek besedne in situacijske komike, glasbena in ritmična pestrost, motivika, ki preskakuje od vsakdanjosti v pravljično fantastiko, ali jezik in slog, ki segata od pouličnega govora do tragiškega patosa. Poglavje Jere Ivanc o Dvojčkih obravnava besedilo v njegovi literarni in gledališki podobi ter mlademu bralcu ponuja orodja za samostojno in ustvarjalno branje dramskih besedil: od rokopisa prek prevoda do predstave. Rousseaujev roman Julija ali Nova Heloiza vstopa pred slovenske bralce v imenitnem prevodu Radojke Vrančič, in sicer kot izbor pisem, povzetem po francoski študijski izdaji. Izčrpna spremna beseda dr. Toneta Smoleja nam predstavi zgodovinske in literarne razmere v Franciji ter znamenite francoske enciklopediste, razloži naslov romana glede na srednjeveško zgodbo o Abélardu in Heloizi ter poišče Rousseaujeve sorodnosti s tradicijo evropskega pisemskega romana. Podrobneje osvetljuje pripovedne osebe in dogajanje, vpeto med sugestivne švicarske gore in kraje, katerih nasprotje je >peklensko mesto< Pariz. Deli sta uvrščeni med temeljna besedila gimnazijskega učnega načrta. Majda Degan Kapus Izobraževalno uredništvo DZS From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 25 18:13:17 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 Mar 2009 18:13:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Napake_pri_prevodih_iz_angleščine_-- _Služba_v_Zagrebu_-_Slovenistika_v_Skopju Message-ID: <5B1CB43D289E4EA0820E0B2DD8707B83@P4> From: "marinka milenkovic" Sent: Tuesday, March 24, 2009 3:41 PM Subject: Fwd: Vabilo na predavanje in občni zbor Drage kolegice in kolegi, Lektorsko društvo vas vabi na prvo letošnje strokovno srečanje, ki bo v torek, 31. marca ob 19.00. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12. Mag. Marina Štros Bračko bo nastopila s predavanjem: Najpogostejše napake pri prevodih in tolmačenju pravnih zadev iz angleščine v slovenščino. Po predavanju bo redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo o delu v letu 2008 2. Zaključni račun 3. Izvolitev novega izvršilnega odbora (predsednika društva, tajnika .) Lepo pozdravljeni. Tajnica društva Marinka Milenković === From: "Zvonko Kovač" Sent: Wednesday, March 25, 2009 7:20 AM Subject: Fw: Radna mjesta - upit za pomoc Zagrebško podjetje potrebuje za svojega mednarodnega poslovnega partnerja mlajšega asistenta, ki bi imel znanje iz tržnega komuniciranja in bi prevajal marketinška gradiva iz angleščine v slovenščino. Druga služba je za blagajničarja s slovenskim državljanstvom. Več informacij za službi na Domagoj.Bedenikovic na Lugera.com === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, March 25, 2009 9:36 AM Subject: LK, 30. marec LK FF vabi na 902. sestanek v ponedeljek, 30. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo izr. prof. dr. Lidija Arizankovska, Flološka fakulteta Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju (Filološki fakultet "Blaže Koneski" Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij, Skopje). Tema predavanja: Slovenistika na skopski univerzi. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 26 14:56:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Mar 2009 14:56:32 +0100 Subject: [SlovLit] Obisk v Sofiji Message-ID: <65E49B165DA5434EAFE1E89DD016FCDC@P4> From: "eva sprager" To: Sent: Thursday, March 26, 2009 10:11 AM Subject: Obisk v Sofiji Končno se lahko tudi na lektoratu v Sofiji pohvalimo z obiskom slovenskega strokovnjaka. Od 13. do 18. marca je pri nas gostovala doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, ki je v 120-letni zgodovini sofijske univerze prvi slovenski gost profesor. Imela je dve predavanji o sodobni slovenski dramatiki (prvo o Matjažu Zupančiču, drugo o slovenskih dramatičarkah), ki sta bili, na moje veliko veselje, zelo dobro obiskani. Slušatelji so bili sedanji, bivši in bodoči študentje slovenščine, skoraj vsi profesorji katedre za slovanske filologije ter vodja katedre. Obe predavanji sta bili v slovenščini in izkazalo se je, da z razumevanjem nimajo težav niti študentje, ki na slovenščino še ne prihajajo. Vsi so bili navdušeni nad predavanji, saj slovenske literature (zaradi pomanjkanja prevodov v bolgarščino in premajhnega števila bolgarskih strokovnjakov zanjo) skoraj ne poznajo. Zato je takoj po prvem predavanju s sofijske strani, natančneje s strani vodje oddelka za južnoslovanske književnosti, doc. dr. Ine Hristove, prišel predlog, da že v naslednjem akademskem letu organiziramo cikel predavanj o slovenski literaturi z našimi predavatelji. Predavanja bi bila v okviru njenih ur in glede na to, da tukaj poznajo samo Prešerna, Aškerca in Cankarja, je polje za izbiro tem čisto odprto. Matejo in Andreja sem peljala v Rilski samostan, sama sta si ogledala tudi Plovdiv. Nad obiskom v Bolgariji sta bila navdušena, jaz pa vabim tudi druge, da pridete in spodelite to navdušenje z nami. Lep pozdrav iz vetrovne Sofije Eva From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 26 14:59:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Mar 2009 14:59:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_v_Indiani_--_Lingvisti_v _Prago_--_Globalni_tujec_digitalizira_slovenske_knj ige Message-ID: http://www.indiana.edu/~iuslavic/swseel/ -- tečaj slovenščine v Indiani (Summer Workshop in Slavic, East European and Central Asian Languages at Indiana University) 19. 6. -- 14. 8. 2009. http://ucjtk.ff.cuni.cz/sclc/sclc_eng.htm -- The 2009 Slavic cognitive linguistics conference (SCLC-2009), Praga, 15.--17. okt. 2009. Mogoče je pa res najbolje, da kar lepo počakamo, da nam neznanec tam preko digitalizira knjižno dediščino. Zgodba se ponavlja: ko se je rodila ideja, da bi imeli vindovse v slovenščini, je najbolj protestiral prav domorodni Slovenec in so nas v nakup in uporabo slovenskih Oken morali Američani skoraj prisiliti. Tule je del seznama knjig (večinoma izdaje Slovenske matice, v več vzporednih formatih!), ki so jih digitalizirali pri Guglu in jih mimogrede najdemo v internetnem arhivu http://www.archive.org . No, vsaj napake, ki jih je pri prepoznavanju besedila napravil stroj, jim lahko pomagamo popraviti, potem pa jih postavimo na Vikivir (šment, spet ena njihova lokacija, http://sl.wikisource.org; pa naj še kdo reče, da angleščina ogroža našo identiteto). -- miran van Prijatelj, Drama Prešernovega duševnega življenja, 1905 Dóktorja Francéta Prešérna poezije ur. L. Pintar, 1900 Slovenske večernice, 20 zvezkov od 1861 dalje Simon Rutar, Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis, 1898 Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih: kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886 Josip Marn, Kopitarjeva spomenica, 1880 Karel Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva. 1--4, 1894- Knezova knjižnica: zbirka zabavnik in poučnih spisov, več zvezkov Fran Orožen, Vojvodina Kranjska: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 Karl Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, 1895- Slovenski glasnik 1864 in drugi letniki Fran Ilešič, Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919 Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava (Matica hrvatska), 1900 Kres 1881 in drugi letniki Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1--2, 1893- Milko Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, 1902- Slovan od 1903 dalje [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 26 19:58:40 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Mar 2009 19:58:40 +0100 Subject: [SlovLit] Globalni tujec digitalizira slovenske knjige Message-ID: <92717FDB00264F7B814DB557C96E523D@P4> From: "Katja Benevol Gabrijelčič" Sent: Thursday, March 26, 2009 5:23 PM Subject: RE: [SlovLit] Globalni tujec digitalizira slovenske knjige > Zgodba se ponavlja: ko se je rodila ideja, da bi imeli vindovse v > slovenščini, je najbolj protestiral prav domorodni Slovenec > in so nas v nakup in uporabo slovenskih Oken morali Američani > skoraj prisiliti. V uporabo morda, predvsem zaradi nakupa, saj so bile preveč razširjene piratske kopije originalnega OS, v poslovenjenje pa nikakor ne. Pravzaprav je slovenščina bila pri prevajanju Oken že od začetka bela vrana in so jo zaradi našega pritiska, oziroma ker so računalničarji začeli OS prevajati brez njihovega naročila ali, khm, blagoslova, kar je v bistvu na začetku dalo nelicenčne/shekane kopije programa, tako da so morali pohiteti in nas časovno še za kar nekaj različic uvrščati med lokalizacije "zahodnega, razvitega sveta" in v začetku pravzaprav neobstoječe ali lokalizacije velikih "vzhodnih" jezikov. Računalničarji so torej za slovenščino pri svojem delu poskrbeli. Literarna stroka pa ...? ;) (Jaz teh stvari zelo ne bi v en koš metala.) Lp, Katja ---- Hvala za pojasnilo. V spominu mi je ostalo samo splošno razširjeno prepričanje rojakov, da so slovenska Okna zanič, in zgražanje nad slovenskimi strokovnimi neologizmi v prevodu, češ da slovenščina uporabnika, ki je privajen angleščini, le moti. Sam seveda za slovensko računalniško terminologijo delam reklamo povsod, kjer me hočejo poslušati. -- miran From roman.maurer na amis.net Thu Mar 26 21:07:05 2009 From: roman.maurer na amis.net (Roman Maurer) Date: Thu, 26 Mar 2009 21:07:05 +0100 Subject: [SlovLit] Globalni tujec digitalizira slovenske knjige In-Reply-To: References: Message-ID: <49CBE069.7000305@amis.net> Miran Hladnik, Siol pravi: > Mogoče je pa res najbolje, da kar lepo počakamo, da nam neznanec tam preko > digitalizira knjižno dediščino. Verjetno res, glede na to, da v pravilih pogojev uporabe za Dlibove e-knjige po naročilu piše: "3. Pogoji uporabe / Prepoved posredovanja tretjim osebam Če ni določeno drugače, ima uporabnik pravico uporabljati prejete produkte za svoje osebne namene z uporabo lastne strojne opreme. Vsaka druga uporaba je predmet ločenega sporazuma v pisni obliki. Uporabnik sme uporabljati produkte glede na določila pričujočih Splošnih določb in pogojev in jih ne sme posredovati tretjim osebam, tako proti plačilu/za nadomestilo, kakor brezplačno." To razumem tako, da tega pri Dlibovih e-knjigah ne smemo početi: > No, vsaj napake, ki jih je pri prepoznavanju besedila napravil stroj, > jim lahko pomagamo popraviti, potem pa jih postavimo na Vikivir (šment, > spet ena njihova lokacija, http://sl.wikisource.org; Upam, da se motim? -- Pozdrav, Roman From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 28 12:36:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 28 Mar 2009 12:36:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjige_na_zaslonu_tudi_kar_nekaj_slov enskih_--_JSTOR_--_Mednarodni_dan_otroške_knjige Message-ID: <8108E1939F1E41E8A3947BB30A49FEFE@P4> Po podatkih Michaela Harta (pobudnika Gutenberga) je na svetu 5 mio knjig v javnem dostopu (vseh je menda med 65 in 75 milijoni), od tega jih je na internetu 10 mio (dobrih 8 mio Googlovih, 1,3 mio na Internet Archive, 0,5 mio na World Public Library in 0,1 mio pri projektu Gutenberg). http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Stara_slovenika_na_http:.2F.2Fwww.archive.org -- slovenika s http://www.archive.org na slovenskem Wikiviru, pripravljena na popravljanje. Med drugim tudi Aškerčeva pesnitev o Primožu Trubarju iz leta 1905. http://www.jstor.org/ -- z računalnikov v univerzitetni mreži je mogoče dostopati do zanimivih starih objav na portalu JSTOR (Journal Storage). Zadnjič sem npr. našel članek Anthonyja Klančarja o Jurčiču, slovenskem Scottu (The Slovene Scott, American Slavic and East European Review 5/1-2 (1946), 19-33). -- miran === From: "Darka Tancer Kajnih" Sent: Saturday, March 28, 2009 10:06 AM Subject: FW: 2. april Revija Otrok in knjiga, Slovenska sekcija IBBY, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo Bralna značka Slovenije Vas vljudno vabimo, da tudi letošnji Mednarodni dan knjig za otroke počastimo na tradicionalnem srečanju v prostorih Društva Slovenskih pisateljev. V uradnem delu bomo predstavili lanskoletne dobitnike nagrad in priznanj ter nekaj novejših dejavnosti na področju mladinske književnosti. Verjamemo, da se nas bo kljub obilici dogodkov zbralo dovolj za prijazno praznično druženje. Z veseljem vas pričakujemo v četrtek, 2. aprila 2009, ob 20. uri na Tomšičevi 12 v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 29 22:19:30 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Mar 2009 22:19:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Pahor_v_Trstu_--_Natečaj_odbite_poezij e Message-ID: <484AC4077E6D47ECA49628353D7278DE@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Sunday, March 29, 2009 7:57 PM Subject: za slovlit V petek, 27. marca, je bil na Visoki soli modernih jezikov za prevajalce in tolmace v Tsrtu pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem. Po pozdravnih besedah rektorja Univerze v Trstu Francesca Peronija in dekanje Lorenze Rega so v polno zasedeni dvorani Aula Magna najprej prebrali nekaj odlomkov iz njegove knjige Qui e proibito parlare. V italijanscino jo je prevedla nekdanja studentka in diplomantka te fakultete Martina Clerici. Pahor je najprej izrazil zadovoljstvo ob prevodu, nato pa na kratko predstavil vsebino knjige. Iz obcinstva so mu kmalu zatem zaceli postavljati vprasanja, zanimal jih je npr. njegov odnos do Trsta. Pisatelj je izrazil veliko ljubezen do svojega rojstnega kraja in je opisal polozaj Slovencev v Trstu ob koncu 19. stol. Poslusalec iz Bologne je omenil temo razkola med identiteto in kozmopolitizmom. Pahor je dejal, da je kozmopolitizem brez trdnih korenin in tesne povezanosti posameznika s svojo tradicijo poguben. Nazadnje je predlagal, da bi v Trstu organizirali kongres na temo antifasizma, tako da bi se tudi mladi priblizali tej tematiki in bi se seznanili z resnicnimi posledicami fasisticnega rezima v Italiji. Rada Lecic === From: "Petra Jordan" To: Sent: Sunday, March 29, 2009 9:26 PM Subject: Multi kulti študenstki dnevi in literarni natečaj Na FF se bodo od 6. do 9. aprila odvijali Multi kulti študentski dnevi. Kaj vse se bo dogajalo, si oglejte na plakatu na http://www.shrani.si/?1W/XQ/4OjixoFG/plakat-sd.png Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije v okviru tega razpisuje nagradni natečaj za najbolj odbito poezijo. LITERARNI NATEČAJ odbitost je vabilo je pesem aua aua! aqua mea culpa vademecum kaj me briga, kdaj oklepaj (8. 4.) ne prvi april kaj me briga, kje oklepaj (slavenistični hodnik) keri štuk drugi štuk zaklepaj zaklépaj za sabo za sobo Dimitrijevo kava! kava za sabo >ozrl sem se, a za seboj nisem ugledal kave< kava za sabo - a saba pije pivo Melanholikov že spet ne bo sokoli niso odbiti orli tema dvopičje brcamo v temo že spet že spet soet sonet naj ne bo sonet kaj pa? JA PAČ, ODBITA POEZIJA lahko je tut sonet tema smo že rekli: FF IN JAZ? (ne pa tudi JAZ IN FF) pazi! mečite v nabiralnik poštni elektronski fzzzz ta elektronika na novi mejl s.eks.poezija na gmail.com do PONEDELJKA, ki je v ponedeljek, 6. 4. 2009, ki je po nedelji, 5. 4. 2009 potem bomo pa izbirali mi, izbrana žirija (sami falirani pesniki), mi. nagrada bo. branje tudi. petje tudi. v sredo, ki je po ponedeljku, 6. 4. 2009, 8. 4. 2009 na rumenem hodniku lahko prinesete kokose, samo jedli jih ne boste ob 18h išče se: Novi Charles Manson slovenske poezije. Za cvetnik svetle prihodnosti. Rajši Alan Ford kot mokrocvetoča trobentica. Bodite drznejši od Hudega Robina, glasnejši od Jagrovega Micka in bolj mitski od Županove Micke. Naj vas Grafenauer s kumaro trč' po buč', Dekleva utopi v žlici zelenega zmaja. Da bo še Zagoričniku zaprlo sapo, ljubite Lorca oranžno. Zmerjali vas bodo z noro devico, ali proti vam bo Šalamun muha. Skratka, pošljite svoj en (1) in edini (1) prispevek na temo FF IN JAZ na najbolj odbit natečaj najbolj odbite poezije, ki si jo je še mogoče zamisliti ali pa tudi ne. Lepo vabljeni, Slovenistika, FF in jaz lepše oblikovano na: http://www.shrani.si/f/32/xY/3kwOaU2J/natecaj2.jpg From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 31 08:56:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 Mar 2009 08:56:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Mladinska_književnost_in_cenzura_--_Zb ornik_o_Gradniku_v_italijanščini Message-ID: <4FBED688EF9E4425ADFD4B64E34BEE08@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Monday, March 30, 2009 9:46 AM Subject: mladinska književnost in cenzura V ponedeljek, 6. aprila bo imel dr. Peter Svetina z Univerze v Celovcu predavanje z naslovom Mladinska književnost med meščanskostjo in socializmom. Predavanje bo v ponedeljek, 6. aprila ob 16.20 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Potekalo bo v predavalnici 024 v kleti fakultete. Predavanje bo osvetlilo problematiko cenzure v mladinski književnosti v času socializma, podrobneje pa bo predavatelj problematiko prikazal na primeru predvojne in povojne izdaje romana Bratovščina Sinjega galeba Toneta Sliškarja. Predavanja se bo sicer odvijalo v okviru diplomskega seminarja, vendar je namenjeno širši publiki. Aleksander Bjelčevič === Alojz Gradnik, Poeta del Collio Goriziano. Ur. Fedora Ferluga-Petronio. Trst: ZTT, 2008. 189 str. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 31 17:14:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 Mar 2009 17:14:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Vitalnost_jezika_--_Novo_na_DLib=2Esi_ =28Zora_1872-78_Vesna_1892-94_Škofjeloški _pasijon_1721_idr=2E=29 Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 31, 2009 9:23 AM Subject: LK, 6. april LK FF vabi na 903. sestanek v ponedeljek, 6. aprila, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Augusto Carli, Univerza v Modeni. Tema predavanja: Che cosa e la 'vitalita' di una lingua? (Kaj je 'vitalnost' jezika?). Predavanje bo v italijanščini. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar === http://www.dlib.si/documents/rokopisi/notno_gradivo/pdf/URN_NBN_SI_doc-HECONU2O.pdf -- Benjamin Ipavec, note z libretom (Anton Funtek) lirične opere Teharski plemiči. http://www.dlib.si/documents/casopisje/zenski_svet/pdf/URN_NBN_SI_doc-PL936W7R.pdf -- Ženski svet, glasilo ženskih društev Julijske krajine 1923, 1924 in 1925. http://www.dlib.si/rokopisi/pasijon/pasijon.html -- o. Romuald, Škofjeloški pasijon, 1721 (rokopis). http://www.dlib.si/documents/casopisje/vesna/pdf/1892_1_1.pdf -- dijaški list Vesna (Celje 1892--94). http://www.dlib.si/documents/casopisje/zora/pdf/1872_1_1.pdf -- Zora (Maribor 1872--78, ur. D. Trstenjak, J. Pajk). http://www.dlib.si/documents/casopisje/kamnican/pdf/URN_NBN_SI_doc-WNA4QJ19.pdf -- Kamničan 1905--07. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 31 21:16:08 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 31 Mar 2009 21:16:08 +0200 Subject: [SlovLit] Obisk dr. Vincenca Rajspa Message-ID: <9CA851BAE8344AD5A8D7863EA749EFDB@P4> From: "Urska Kerin" To: ; Sent: Tuesday, March 31, 2009 7:51 PM Subject: Obisk dr. Vincenca Rajspa V petek, 27. 3. 2009, nas je na Univerzi v Vidmu obiskal dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in trenutni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Dogodka so se udeležili tako številni študentje slovenistike iz Vidma kot tudi študentje slovenistike iz Padove skupaj z lektorico Polono Liberšar. Najprej smo si nekateri prvič, nekateri ponovno ogledali film o Trubarjevem potovanju Pot, nato smo se pogovorili z dr. Rajšpom, ki se nam je predstavil v kratkem pogovoru. Sam vodi svoje študente po Trubarjevi poti, zato je z nami delil tudi svoje zanimive izkušnje. Sledilo je predavanje v slovenščini, v katerem nam je dr. Rajšp slikovito predstavil Trubarjevo pot, predavanje je podkrepil tudi s številnim slikami in zemljevidi. V predavanju je poudaril tudi položaj Furlanije in sploh ozemlja današnje Italije v 16. stoletju, zato je to vzbudilo precej zanimanja pri poslušalcih. Da je študente predavanje zares pritegnilo, je dokazalo to, da so sami po predavanju postavili kar nekaj vprašanj in tako kar krepko podaljšali predavanje. Na koncu smo izvedli tudi kviz z vsemi študenti, tako smo preverili, kaj so od predavanja odnesli. Veselilo nas je, da so na večino vprašanj pravilno odgovorili. Kasneje pa je sledilo prijetno druženje, ki se je nadaljevalo po mestnih ulicah. Skupaj smo si ogledali mesto Videm, pokramljali ob kavi, potem pa se polni prijetnih doživetij odpravili domov. Srečanje je bila dobra priložnost za študente, da navežejo stike z drugimi študenti, hkrati pa izvejo nekaj novega o Trubarju. Ker taki dogodki veliko prispevajo k povezovanju in izmenjavi informacij, jih bomo v prihodnje poskusili še organizirati. Urška Kerin in Polona Liberšar, učiteljici slovenščine v Vidmu in Padovi From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 1 08:18:51 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 1 Apr 2009 08:18:51 +0200 Subject: [SlovLit] Instrumentalis causalis v slovenscini -- O Gradniku v Trstu Message-ID: <20090401_061851_010934.miran.hladnik@guest.arnes.si> Od: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk, Michal Kopczyk" Za: Zadeva: Instrumentalis causalis v slovenscini (?) Datum: 31. marec 2009 23:11 Pozdravljeni! Ze nekaj casa raziskujem poljske in slovenske predlozne zveze, s katerimi se da izraziti custveno vzrocnost. V poljscini poleg konstrukcij kot je wybuchnac ze zlosci (z+Gen, prim. slov. izbruhniti od jeze) obstajajo tudi primeri wybuchnac zło¶ciš, palac miloscia (Instr.), ki so primer vzrocnostnega orodnika. Poljski jezikoslovec, Z. Kempf, ki se je ukvarjal s teorijo sklonov, pise, da so v slovanskih jezikih v srednjih vekih to vrsto orodnika namestile predlozne zveze (z predlogi od, iz itd.). V poljscini (pa tudi v cescini, v kolikor sem opazila) obstaja se precej primerov z orodnikom, zlasti v semanticni domeni custev, kjer se custva metaforicno izrazajo kot ogenj, npr. plonac, palac zloscia, nienawiscia, promieniowac szczę¶ciem itd. Zanima me torej, ali so v slovenscini se kaki ostanki vzrocnostnega orodnika, tudi ce se ne nasajo na custva. Hvalezna bom tako za primere kot namig, kje lahko o tem preberem. Lep pozdrav! Agnieszka Bedkowska-Kopczyk Tehnicno-humanisticna akademija v Bielsku-Biali === Od: "fedora ferluga" Zadeva: Fw: vabilo gradnik Datum: 31. marec 2009 21:42 ZTT vabi na predstavitev zbornika Alojz Gradnik -- pesnik Goriških brd -- poeta del Collio Goriziano 9. 4. 2009 ob 17.30 v Narodnem domu, ul. Fabio Filzi 14, Trst. Navzoča bo urednica zbornika Fedora Ferluga-Petronio. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 1 18:38:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Apr 2009 18:38:19 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenscina v ZDA Message-ID: <7F0F76F9F50E4C47B309A9E02C40C814@P4> From: To: ; Sent: Wednesday, April 01, 2009 2:23 PM Subject: Slovenscina v ZDA Spoštovane kolegice in kolegi, Nekaj časa je okoli in vedno vec projektov je v predalu. Do konca leta jih ostaja še nekaj, a vedno manj (premosorazmerno s količino energije, ki jo se posedujem). Slovensko-ameriška kulturna fundacija (SAHF) nam je namenila dva večera v seriji torkovih večerov, ki jih predvajajo že nekaj desetletij v drugem najvecjem slovenskem kulturnem domu v Clevelandu, imenovanem Recher Hall. 3.3. sem tam predaval o prevodu Dalmatinove Biblije, na predavanje je prišlo okoli 100 ljudi, med drugim profesorji, dekan LCC, predstavniki obeh slovenskih župnij, generalni konzul in drugi. Predavanje je bilo lepo sprejeto, ljudje so ostali tam in se pogovarjali se dve uri in govorili z mano o Dalmatinu in njegovi pomembnosti za slovenski jezik. Reklame za predavanje so se vrtele na lokalnih radijih, natisnjene so bile v časopisih in bile pošiljane preko interneta. Delček vsega si lahko ogledate v naslednji povezavi: http://www.clevelandslovenian.com/photos/2009-03-03.shtml Dogodek je odmeval tudi izven Clevelanda, saj je dobil svoj prostor v novicah washingtonske ambasade na drugi strani: http://washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/Newsletter_2009-03-06.pdf V torek 24.3. pa je bil gledalcem na voljo tudi film Pot s kratkim predgovorom in angleškimi podnapisi. Nadaljevalni študentje so prevedli podnapise, sam pa sem jih uredil in vnesel na film (zelo mukotrpno in dolgočasno delo). Film si je ogledalo prbl. 80 gledalcev, sedaj so med eminentnimi gosti bili Slovenec leta v ZDA, nekaj sodnikov, profesorjev ipd. Film jih je precej zanimal, saj so imeli po koncu projekcije veliko vprašanj. Več o reklamiranju filma in predavanja je na naslednjih povezavah: http://www.clevelandslovenian.com/News/culture/Primoz-Trubar.shtml http://www.cleveland.com/euclidsunjournal/communitylife/index.ssf?archive https://notes.lakelandcc.edu/teaching.nsf/504ca249c786e20f85256284006da7ab/a35d15b4b0495f5c8525757c004ce7f8/$FILE/board%20March%202009.pdf V sredo 25.3. sem nastopil kot predavatelj v seriji predavanj o svetovni hrani na Clevelandski državni univerzi, kjer sem predstavil koline na podlagi antropološke raziskave Roberta G. Minnicha, etnoloških razprav prof. Bogataja in prof. Muršiča, sociološko-filozofskih del Marcela Maussa in Jacquesa Derridaja, članka o homeopatskem tabuju Irene Rožman in drugih. Predavanje si je ogledalo več dekanov, profesorji modernih jezikov, antropologije, zgodovine, novinarstva in etnologije, poleg studentov slovenščine pa še okoli 30 drugih studentov. Vsi so lahko okusili slovensko kuhinjo, saj je oddelek modernih jezikov poskrbel za postrežbo in tako so lahko jedli krvavice, kranjske klobase, bele klobase, gorenjski želodec, slovensko suho salamo in potico, pili pa so sok za redčenje (tu ga v taki obliki sploh ne poznajo), nekaj drugih sokov in radensko. Po predavanju sem dobil kar nekaj spletne pošte in veliko jih je spraševalo o možnostih učenja slovenskega jezika. Za reklamo je poskrbel CSU: http://www.csuohio.edu/class/modernlanguages/events.html Temu pismu sem prilepil tudi štiri fotografije z dogodka. (na slovlit jih žal ne boste videli) To je za ta mesec vse, v aprilu bo v okviru lektorata na CSU predaval gostujoči profesor Mark Madigan, 14. aprila bom na LCC imel predavanje o prevodih Cankarja in Mazzinija v angleščino, 25. aprila pa bomo prav tam priredili International folk festival, katerega glavna udeleženka bo Slovenija. Lep pozdrav, Luka From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 1 18:52:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 1 Apr 2009 18:52:44 +0200 Subject: [SlovLit] Daniel-Henri Pageaux v Ljubljani Message-ID: From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, April 01, 2009 1:25 PM Subject: Predstavitev zbornika razprav profesorja Daniela-Henrija Pageauxa Vljudno vas vabim na novinarsko konferenco, kjer bo predstavljen zbornik razprav francoskega profesorja Daniela-Henrija Pageauxa z naslovom Imagološke razprave. Daniel-Henri Pageaux, upokojeni profesor obče in primerjalne književnosti na pariški Novi Sorboni, se že več kot štiri desetletja posveča imagologiji - panogi komparativistike, ki preučuje podobe tujega v književnosti. V knjigi Imagološke razprave so zbrani nekateri njegovi teoretski spisi, v katerih se ukvarja s potovanjem, s stereotipi, manijo, fobijo ali folijo - pojavi, ki jih ni najti le v književnosti. Konferenco bo vodil Tone Smolej, profesor primerjalne književnosti s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je avtor spremne besede zbornika. Urednica zbornika, Maja Sunčič iz založbe ISH publikacije, pa bo spregovorila o urejanju zbornika. Novinarska konferenca bo potekala v ponedeljek, 6. aprila 2009, ob 11.00, v mediateki Francoskega inštituta, Breg 12, Ljubljana. G. Pageaux bo zbornik predstavil v francoščini, predstavitev pa bo prevedena v slovenščino. Obenem pa vas vabim tudi na predavanje o francoskih stereotipih v stripovski seriji Asterix, ki ga bo imel profesor Pageaux 6. aprila ob 13.50 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dominique Geslin, Conseiller de coopération et d'action culturelle Ambassade de France en Slovénie Directeur de l'Institut Français Charles Nodier From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 3 07:43:54 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Apr 2009 07:43:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Glasbenonarodopisno_--_Reformacija_na_Hr vaškem Message-ID: <8C68880F986549BD975685B1218857EB@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Thursday, April 02, 2009 10:55 AM Subject: vabilo Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig iz zbirke Folkloristika Urša Šivic, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA ... Ponarodevanje umetnih pesmi iz druge polovice 19. stoletja Drago Kunej, FONOGRAF JE DOSPEL! Prvi zvočni zapisi slovenske ljudske glasbe in treh zgoščenk iz zbirke Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta REGIMENT PO CESTI GRE, BELA KRAJINA IN KOSTEL: ZVOČNI PRIMERI IZVIRNE LJUDSKE GLASBE SLOVENSKE LJUDSKE PLESNE VIŽE - BELA KRAJINA IN KOSTEL Na novinarski konferenci, ki bo v torek, 7. aprila 2009, ob 11. uri v Atriju ZRC, v pritličju Novega trga 2 v Ljubljani, bo na orglice in lončeni bas zaigral g. Janko Balkovec (doma iz Perudine v Beli krajini), imenovan tudi "Jazo". Prijazno vabljeni! dr. Vojislav Likar, dr. Marjetka Golež Kaučič === From: To: Sent: Thursday, April 02, 2009 10:34 PM Subject: Fw: Poziv na simpozij "Reformacija i njezin odjek u hrvatskim zemljama" Mednarodno znanstveno srečanje z zgornjim naslovom bo v Zagrebu in Buzetu 29.--31. oktobra 2009 v organizaciji Hrvaških študij Univerze v Zagrebu, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper, Teološke fakultet Matija Vlačić Ilirik, Zagreb idr. Teme: Matija Vlačić Ilirik, uraško-hrvaška prevodna in izdajateljska dejavnost, Peter Pavel Vergerij, Primož Trubar in njegov delež pri tiskanju hrvaških knjig, Pavel Skalić, istrski glagoljaši na Kranjskem, Antun Dalmatin v spisih beneške inkvizicije itd. Kotizacije in stroškov bivanja za referente ni. Rok za prijavo s povzetkom 1200--1500 znakov je 15. junij 2009. Več informacij pri dr. Alojzu Jembrihu (alojz.jembrih na hrstud.hr) in dr. Marini Miladinov (marina.miladinov na yahoo.com) From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 5 08:28:55 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 5 Apr 2009 08:28:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Multikultižur_--_Povezave_--_Slovanski _vecer_na_gradu_Pernstejn Message-ID: <213A4C4E7A6147738860645583D2C069@P4> From: "Petra Jordan" To: Sent: Sunday, April 05, 2009 1:33 AM Subject: Re: Multi kulti študenstki dnevi in literarni natečaj Pošiljam še povezavo na plakat s programom Multi kulti študentskih dnevov: http://www.ssff.si/razno/program-dnevi.pdf Hkrati vas študentje slovenistike lepo vabimo na zaključek literarnega natečaja odbite poezije s podelitvijo nagrade najboljšemu prispevku. V sredo, 8. 4., ob 18h na slovenističnem hodniku v 2. nadstropju FF. Lp, Petra === http://www.elearningpapers.eu/index.php?page=home&vol=12 -- prispevki na temo digitalne pismenosti v reviji Elearning papers. http://www.westga.edu/~distance/ojdla/spring121/osika121.html -- E. Osika et al., Factors Influencing Faculty Use of Technology in Online Instruction: A Case Study. === From: "Laura Fekonja" To: Sent: Friday, April 03, 2009 7:09 PM Subject: Brno: Slovanski vecer na gradu Pernstejn V petek, 27. 3., se je na pravljičnem gradu Pernštejn blizu Brna odvijal Večer južnoslovanskih kultur. Osnovna zamisel je sledeča: oblečemo narodne noše, pripravimo kakšno tradicionalno ali vsaj tipično jed ter se tako predstavimo ostalim. Vecera so se udelezili balkanisti, makedonisti, srbisti, kroatisti in mi. Udelezenci (profesorji in studentje omenjenih smeri) so tako lahko videli, kaksna je ena izmed mnogih slovenskih nos (oblekli smo - doma narejene - gorenjske nose), in okusili slovenske jedi - (orehovo ter makovo) potico, kislo repo, dodole ter meso iz tunke. Nato smo zbranim zapeli se dve ljudski pesmi. Preostanek vecera smo poskusali odlicne kulinaricne dobrote vseh, se ucili makedonske in bolgarske plese, ljudske pesmi ipd. Na gradu smo tudi prenocili in se naslednji dan - na nase veliko veselje - prebudili v prvi soncen, topel pomladni dan. Vecer je bil uspesen, saj smo (poleg tega, da smo predstavili delcek slovenske) obogatili svoje poznavanje drugih kultur in se ob tem tudi prijetno zabavali. Lep pozdrav vsem, Laura Fekonja, lektorica slovenščine na FF MU Brno From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 6 19:24:05 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Apr 2009 19:24:05 +0200 Subject: [SlovLit] L' altra anima di Trieste Message-ID: <53384D16898848BEB5117E1F56B2D9A0@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Monday, April 06, 2009 4:49 PM Subject: L' altra anima di Trieste Pred kratkim so na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu predstavili knjigo L' altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki jo je uredila profesorica Marija Pirjevec, izšla pa je pri tržaški založbi Mladika. V njej je italijanskemu bralcu ponujen strokovno premišljen in celovit prikaz vloge Trsta v slovenski kulturi. Urednica v odličnem uvodu knjige pojasni, da gre za nekakšno potovanje v času in poskus orisa duhovnega, političnega, družbenega, zgodovinskega in književnega pričevanja o heterogenosti tržaške identitete in slovenskega bivanja v Trstu. Zato je v tej resnično bogati antologiji zbrala tako literarna besedila, ki segajo od začetka 19. stoletja do današnjih dni, kakor tudi zgodovinska, politična, novinarska, dnevniška in druga pričevanja šestinšestdesetih slovenskih, večinoma tržaških avtorjev. Dodala ji je še izčrpno kulturno zgodovinsko razpravo, v kateri je zajela vse glavne etape razvoja, ki imajo pomembno vlogo tudi v širši slovenski literarni zgodovini (od Trubarjevih študijskih let pri tržaškem škofu Bonomu, prvega italijansko-slovenskega slovarja iz začetka 17. stoletja in Tržačana Žige Zoisa, mecena slovenskega razsvetljenstva, do razcveta slovenske kulture v Trstu na prelomu stoletij, razburkanega 20. stoletja in del Bartola, Pahorja, Rebule ter drugih sodobnih avtorjev). Skratka, italijanski bralci, ki jih zanima >druga, slovenska duša Trsta<, imajo končno na voljo antologijo z njenim obširnim in podrobnim opisom. Rada Lečič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 7 11:31:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Apr 2009 11:31:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_učitelje_slovenščine_na_ tujih_univerzah Message-ID: <3E6C78A64555435EAFEC66133AB56426@P4> From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Tuesday, April 07, 2009 10:55 AM Subject: Razpis za učitelje slovenščine na tujih univerzah V soboto, 4. aprila 2009, je bil v dnevniku Delo objavljen razpis prostih delovnih mest učiteljev/učiteljic slovenščine kot drugega ali tujega jezika v študijskem letu 2009/2010 - na Univerzi v Lodžu, Poljska; - na Univerzi v Pekingu, Kitajska; - na Univerzi v Trstu, Italija; - na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Pogoji: - univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri; - s potrdilom dokazano produktivno znanje jezika države gostiteljice oziroma enega od svetovnih jezikov, ki je pretežno v rabi na univerzi države gostiteljice; - zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika; - zaželene delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti; - poznavanje razmer in kulturnega ozadja v državi gostiteljici. Pogodba o zaposlitvi bo z izbranimi kandidati sklenjena za študijsko leto 2009/10 za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa na naslov: Filozofska fakulteta, Kadrovska služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št. (01) 241-86-75 (Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik). From jordan.petra na gmail.com Tue Apr 7 23:48:02 2009 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Tue, 7 Apr 2009 23:48:02 +0200 Subject: [SlovLit] Brucovanje slovenistov Message-ID: <63a356b50904071448u29a7c393jfd8b5eb6a7552fa4@mail.gmail.com> Vabljeni na enajsto šolo (Bog z njo), zibel življenja in spoznanja. Po beli stezi, posuti ne s peskom, temveč z gorečimi biseri se pride do krčme Bolivar na vrhu klanca. Prvo sredo po veliki noči se bomo ob deveti uri zbrali in použili dobrote, ki so nam jih matere skrbno povezale v culo. Jedlji bomo pomaranče in cukrene, lepljive dateljne. Skupaj se bomo vrnili v zlate otroške dni. Zabavali nas bodo MELANHOLIKI! Razjedala nas bo KRIVDA! Vljudno vabljeni! P.S.: Brucovanje slovenistov bo v sredo, 15. 4. 2009, ob 21. uri v Bolivarju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 9 11:32:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Apr 2009 11:32:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Tržaški_lektorat_--_Arclinčan_Jane z_=AEiga_Valentin_Popovič_=281705-1774=29_--_Obdo bja_2009_--_Literatura_in_Alzheimerjeva_bolezen_--_ Marica_Nadlišek_Bartol Message-ID: From: "Jan Zoltan" Sent: Wednesday, April 08, 2009 7:02 PM Subject: drobtinice s tržaškega lektorata slovenščine Da ne bi zgledalo, kot da so živahni le slovenski lektorati v eksotičnih deželah, naj malce iz občudovanja njihove zavzetosti, malce iz tekmovalne zavisti, opozorim kolegice in kolege, da današnji Primorski dnevnik (8. 4. 2009, št. 83, str. 5) objavlja članek Urške Kerin in Polone Libešar Slikovita predstavitev "poti" Primoža Trubarja : Videm: Vincenc Rajšp predaval študentom slovenistike. Na Univerzi v Trstu pa smo ravnokar preživeli dan odprtih vrat, ki se ga je med drugim udeležilo tudi okrog 250 dijakov iz 155-ih šol z italijanskim učnim jezikom na Hrvaškem (v Italiji je univerzitetni študij predimenzioniran in univerzam primanjkuje študentov). Njim in dijakom Furlanije Julijske krajine je bila predstavljena tudi možnosti študija slovenistike. In ker so vse dobre stavi tri, naj zaključim z vestjo, da so v ponedeljek, 6. t. m., v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev predstavili knjižni prvenec Burjin čas, delo vidne kulturne delavke Vilme Purič, nekoč študentke našega lektorata. Lepe pozdrave Zoltan JAN === From: Sent: Thursday, April 09, 2009 10:41 AM Subject: Predavanje dr. Weissa Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje dr. Petra Weissa Arclinčan Janez Žiga Valentin Popovič (1705-1774), dunajski jezikoslovec in naravoslovec. Janez Žiga Valentin Popovič (v nemškem jezikovnem okolju Johann Siegmund Valentin Popowitsch) je bil rojen v Arclinu pri Vojniku. V Gradcu je obiskoval jezuitsko gimnazijo, vendar pa se ni dal posvetiti. Potoval je po Italiji in južni Avstriji, potem pa je bil - po daljšem zadrževanju v Zgornji Avstriji, na Bavarskem in Saškem - v letih 1753-1766 na dunajski univerzi profesor za nemški jezik in govorništvo. Do smrti je živel večinoma v Perchtoldsdorfu pri Dunaju. S področja jezikoslovja in naravoslovja so tudi njegove knjige: Untersuchungen vom Meere (Raziskave morja, 1750), obsežna slovnica nemškega jezika (1754), avstrijski slovar Vocabula Austriaca et Stiriaca (2004) in pravopisni spisi (2005) so njegova najpomembnejša dela. Jezljivi Slovenec, ki je vedno znova poudarjal in v napisanih delih upošteval svoj materni jezik, je bil med najpomembnejšimi slovničarji nemškega jezika 18. stoletja in utemeljitelj avstrijskih jezikovnih posebnosti v okviru nemščine. Dr. Peter Weiss dela v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Ukvarja se z narečnim slovaropisjem, pravopisnimi vprašanji in z dokumentiranjem slovenskega jezikovnega gradiva. Dunajskemu sodelavcu dr. Richardu Reutnerju, uredniku mnogih rokopisnih Popovičevih del, je pomagal pri izdaji Popovičevega rokopisnega osnutka slovenskega slovarja Glossarium Vindicum (2007). Predavanje bo v četrtek, 16. aprila 2009, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. -- Majda Merše === From: "Huber, Damjan" To: Sent: Thursday, April 09, 2009 10:07 AM Subject: 28. simpozij Obdobja - opomnik Spoštovani, naj vas prijazno spomnimo, da se 24. aprila izteče rok za prijavo (in oddajo povzetkov) na 28. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ki bo potekal od 26. do 28. novembra 2009 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Še enkrat vas vljudno vabimo k sodelovanju. Vse informacije o simpoziju Obdobja 28, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 28), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednik 28. simpozija Obdobja red. prof. dr. Marko Stabej Strokovna sodelavca prireditve mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber, prof. === http://www.guardian.co.uk/books/2009/apr/03/agatha-christie-alzheimers-research -- kako s tekstno analizo ugotoviti alchajmerja pri Agathi Cristie. === From: "Vesna" To: Sent: Thursday, April 09, 2009 10:56 AM Subject: vabilo 17. 3. 2009, 18:00, Literina knjigarna. Prisrčno vabljeni v Literino knjigarno, kjer bomo skupaj z založbo Mladika iz Trsta, v torek, dne, 17.3. 2009 ob 18.00 uri, predstavili romanizirano biografijo Marice Nadlišek Bartol iz pod peresa Eveline Umek. Pogovor bo vodila novinarka in publcistka Darka Zvonar Predan, ki se je podpisala pod številne odmevne intervjuje s tržaškimi Slovenci. Veselimo se srečanja z Vami! Evelina Umek / Po sledeh fate morgane. Marica Nadlišek Bartol 1867-1940 [...], rojena v tržaškem predmestju Sv. Ivana leta 1867, je v slovenski kulturni zgodovini poznana predvsem kot mati pisatelja Vladimirja Bartola. Splošni javnosti pa je verjetno manj znano, da je bila Marica, do poroke z bančnim uradnikom Gregorjem Bartolom, učiteljica, publicistka, pisateljica - avtorica prvega tržaškega romana Fatamorgana, urednica - urednikovala je prvi slovenski ženski reviji Slovenka, narodna buditeljica, zagovornica ženske emancipacije in nesrečno zaljubljena v pisatelja Janka Kersnika, s katerim se je do njegove prezgodnje smrti redno dopisovala. Taka, radovedna, ukaželjna, sanjava in v spopadu s kruto resničnostjo fašizma in vojnih časov, zaljubljena in razočarana, pesniška in vsakdanja se nam prikaže v romansirani biografiji Eveline Umek. Ženskost in umetnost, realnost in domišljija se v tem delu srečujeta in ponujata edinstven prikaz pozabljene ženske. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 9 16:51:04 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Thu, 9 Apr 2009 16:51:04 +0200 Subject: [SlovLit] O Igu Grudnu -- O Srednji Evropi na KU Message-ID: From: "Avsenik, Maja" Sent: Thursday, April 09, 2009 2:29 PM Subject: O Igu Grudnu na Besedni postaji Knjigarna FF na Besedni postaji v četrtek, 16. aprila, ob 19.30 uri predstavlja dokumentarni film o pesniku Igu Grudnu Glasnik slovenske Brežine. Častni gost večera bo akademik dr. Anton Vratuša, ki bo spregovoril o svoji tragični izkušnji ter o malo poznanih fašističnih taboriščih v Gonarsu in na Rabu, o katerih je Igo Gruden napisal pretresljive verze, za katere Boris Pahor meni, da spadajo v sam vrh taboriščne literature. Dogodek bo povezovala prof. dr. Tatjana Rojc. Vabljeni! Modra soba, V. nadstropje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2 Ljubljana www.ff.uni-lj.si/fakulteta/knjigarna === From: "Greenberg, Marc L" Sent: Thursday, April 09, 2009 4:10 PM Subject: CFP: Central Europe 1989: Lessons and Legacies As part of a semester-long commemoration of the 20th anniversary of the fall of Communism in East Central Europe, the Center for Russian, East European, and Eurasian Studies at the University of Kansas announces a conference, "Central Europe 1989: Lessons and Legacies," to be held in Lawrence, KS, October 16-18, 2009. KU welcomes Ivan Klima, Veronika Ambros, and Jan Kubik as keynote speakers. We invite 250-word abstracts dealing with the question of transition and change in Central European countries and cultures, as it relates to discourses, narratives, myths of identity in a variety of areas, including but not exclusively culture, literature and film, gender, ethnicity, civil and state structures, environment, and economy. Historical and political contextualizations of the "Turn" are also welcome. Please email your abstract and a current curriculum vitae by May 1, 2009, to: crees na ku.edu (and put "CE1989" in the subject line). Possible topics include: 1. meanings of revolution (society, arts, science, technology, environment, etc.) 2. transition (and its discontents) 3. myths of identity 4. discourses of change 5. thinking and rethinking history 6. (re)defining Central Europe 7. stocktaking on the transition 8. structures of political change 9. institutional design From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 12 08:28:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Apr 2009 08:28:13 +0200 Subject: [SlovLit] O recitacijah -- Avstrijski akademijski korpus, Agatha (pa ne Schwarzkobler) Message-ID: From: "Čop, Mateja" Sent: Friday, April 10, 2009 9:21 AM Subject: FW: članom oddelka V torek, 14. 4. 2009 bo v seminarju didaktike književnosti gostovala doc. dr. Katja Podbevšek z AGRFTV (predav. 4 ob 18h). Predavala bo o govorni interpretaciji literarnih besedil in imela krajšo delavnico. Poleg rednih obiskovalcev seminarja ste vabljeni tudi drugi, ki vas zanima govorno posredovanje umetniške besede ("koncertno" branje, pedagoško interpretativno branje, recitiranje). --- Red. prof. dr. Boža Krakar Vogel === http://www.aac.ac.at/ -- AAC - Austrian Academy Corpus. http://ftp.cs.toronto.edu/pub/gh/Lancashire+Hirst-extabs-2009.pdf -- Agatha Cristie in alzheimer, originalni članek. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 14 11:09:07 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Apr 2009 11:09:07 +0200 Subject: [SlovLit] Primorski slovenisticni dnevi 17. in 18. aprila 2009 References: <20090413_191737_061776.bostjan.debelak1@guest.arnes.si> Message-ID: <94B11BA3468A47C0879BB6F6A874FF83@P4> From: Sent: Monday, April 13, 2009 9:17 PM Subject: VABILO NA 20. PSD 20. PRIMORSKI SLOVENISTICNI DNEVI, KOPER, 17. IN 18. APRILA 2009 MOSKO CESARSKO-KRALJEVO UCITELJISCE KOPER 1875-1909 PETEK, 17. 4. 2009, PEDAGOSKA FAKULTETA UP, CANKARJEVA 5, KOPER 9.00 POZDRAVI ORGANIZATORJEV: BOSTJAN DEBELAK, SD KOPER, DR. MARA COTIC, V. D. DEKANJA PF UP, PREDSTAVNIK MOK 9.15 RAZISKOVALNA NALOGA GIMNAZIJE KOPER: SLOVENSKI ODDELEK MOSKEGA CESARSKO-KRALJEVEGA UCITELJISCA KOPER 9.30 MILAN RAKOVAC, HRT ZAGREB: K. U. K. TEACHER INTERNATIONAL (K.U.K., IZG. KA UND KA,CESARSKO-KRALJEVA MONARHIJA) 9.45 DR. LUISA ANTONI, RTV SLOVENIJA: GLASBENO DELOVANJE SLOVENSKIH KOPRSKIH UCITELJISNIKOV 10.00 LILI BOJANIC, GIMNAZIJA KOPER: LIKOVNO DELO SLOVENSKIH KOPRSKIH UCITELJISNIKOV 10.15 JASNA CEBRON, SDK, KOPER: LITERARNO DELO SLOVENSKIH KOPRSKIH UCITELJISNIKOV 10.30 DR. MIRJANA KONTESTABILE ROVIS, ARHIV KOPER: KOPRSKI UCITELJISNIKI 1875-1909 V LUCI SOCIALNEGA VZPONA 11.15 MAJA SMOTLAK, UNIVERZA NA PRIMORSKEM: SLOVENSCINA KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVNICI FERDA KLEINMAYERJA IN V IZBRANIH SODOBNIH PRIROCNIKIH 11.30 MARTINA RODELA, UNIVERZA NA PRIMORSKEM: NE/ZNANI JEZIKOSLOVEC IVAN KOSTIAL 11.45 VALENTINA PAROVEL, UNIVERZA NA PRIMORSKEM: PRIMORSKO OBDOBJE JOSIPA RIBICICA 12.00 INES CERGOL, GIMNAZIJA KOPER: ISTRSKA TEMATIKA V KNJIZEVNI USTVARJALNOSTI VLADIMIRJA NAZORJA 12.15 DR. VIDA MEDVED-UDOVIC, UNIVERZA NA PRIMORSKEM: UCNI NACRTI 15.30 - 18.00 GIMNAZIJA KOPER, CANKARJEVA 2 15.30 - 16.45 OKROGLA MIZA: TRIJE UCITELJI, MATURANTI CESARSKO-KRALJEVEGA UCITELJISCA KOPER ALFERIJA BRZAN, SDK, KOPER: JOSIP VALENTIC, ISTRSKI UCITELJ VESNA STIBILJ, OS DOBRAVLJE: ANTON MOZINA, BREJSKI UCITELJ FRANCI CERNIGOJ, OS COL: UCITELJ EDMUND CIBEJ 17.00 -18.00 OKROGLA MIZA: SPOMINI UCITELJEV NA SLOVENSKO KOPRSKO UCITELJISCE 1947-1968 DARIJ DUJMOVIC Z GOSTI 18.30 FORESTERIA, UNIVERZA NA PRIMORSKEM, TITOV TRG 5 RECITAL NAZORJEVE POEZIJE V PREVODU IN IZBORU INES CERGOL SOBOTA, 18. 4. 2009 9.00 - 14.00 STROKOVNA EKSKURZIJA V SOLINE From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 16 08:28:08 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Apr 2009 08:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Brna_--_Lastna_imena_v_bibliji_--_O_p revodih_antičnih_tragedij Message-ID: <6AE69CD14F614100AE0AD62D824819D1@P4> From: "Laura Fekonja" To: Sent: Tuesday, April 14, 2009 11:31 AM Subject: Brno: Koncert Katalene v četrtek, 2. 4. 2009, je bil ob 20h v brnskem klubu Leitnerova koncert Katalene. Člani izvrstne slovenske skupine so prisli v prestolnico Moravske na povabilo brnske slovenistike in nam pripravili odlicno kulturno doživetje. 6-članska skupina je tako z izjemnim nastopom, polnim sproščenosti in improvizacije, ter z brezhibnim zvokom navdusila vse prisotne. Koncerta so se na nase veliko veselje (poleg tukajsnjih slovenistov, studentov drugih smeri, slovenskih studentov na izmenjavi Erasmus ter drugih obiskovalcev) udeležili tudi predstavniki praske ter pardubiške slovenistike. Po 2-urnem koncertu je sledil pogovor studentov s člani skupine, večina študentov je zelela tudi, da bi jim podpisali zgoščenke, kar so z veseljem storili. Torej ponovno izrekam zahvalo Kataleni za odličen koncert, ki se ga bomo se dolgo in z veseljem spominjali ... Lep pozdrav iz Brna Laura Fekonja, lektorica slovenščine na FF MU Brno ==== From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, April 15, 2009 8:05 AM Subject: LK, 20. april LK FF vabi na 904. sestanek v ponedeljek, 20. aprila, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Jože Krašovec, SAZU. Tema predavanja: Transformacija bibličnih lastnih imen. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: "Helena Drewry" Sent: Wednesday, April 15, 2009 1:56 PM Subject: Obraz za knjigo: dr. Marinčič in dr. Senegačnik Vljudno vabljeni na četrti v nizu pogovorov "OBRAZ ZA KNJIGO" v Veliko čitalnico NUK v ponedeljek, 20. aprila ob 20.00. Gorazd Kocijančič je tokrat na pogovor povabil dr. Marka Marinčiča (Filozofska fakulteta) in dr. Braneta Senegačnika (Filozofska fakulteta, glavni urednik Nove revije). Tema pogovora bo starogrški dramatik Ajshil - ob novih prevodih njegovih tragedij - Oresteje, ki jo je prevedel M. Marinčič (2009), in Pribežnic, ki jih je prevedel B. Senegačnik (2009). Marko Marinčič in Brane Senegačnik poučujeta antično književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za svoje izjemno prevajalsko delo je Marinčič leta 1996 prejel Sovretovo nagrado. Med avtorji, ki jih je poslovenil, so Vergilij, Evripid, Katul in Ovidij. Senegačnik pa ni le odličen prevajalec (Epiktet, Seneka, Sofokles, Pico della Mirandola), ampak tudi eden najbolj uveljavljenih slovenskih pesnikov srednje generacije, odmeven esejist in publicist, od leta 2007 urednik Nove revije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 16 08:55:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Apr 2009 08:55:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Večer_koroških_narečij_--_Konferen ci_Slavic_Linguistics_Society_v_Zadru Message-ID: <6F964BA956BB4C2680FCAE831D8B6E90@P4> From: "Majda Fister" Sent: Wednesday, April 15, 2009 9:18 PM Subject: vabilo V petek 17. aprila ob 18. uri prireja Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v dvorani Škofijske gimnazije oz. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu večer koroških narečij, ki ga bodo oblikovali najboljši pevci vseh treh dolin kot tudi pripovedniki oz. najboljši poznavalci - starejši domačini, ki so še s temi narečji zrasli. Pričakujemo lep večer, bogat kulturne dediščine Korošcev - zato Vas prosimo, da obvestite čim širši krog strokovnih sodelavcev, da s svojo prisotnostjo damo potrditev, kako naj še naprej gojijo vse odličnosti narečij in tudi našim ljudem prikažemo vso zvočnost in lepoto koroških dialektov. Strokovno bo večer predstavila in povezovala dialektologinja prof. dr. Herta Lausegger s celovške univerze. Pozdravlja - Majda Fister, podpredsednica DSAP === From: "Tom Priestly" Sent: Wednesday, April 15, 2009 4:50 PM Subject: Zadar Spostovani oz. servus! Te dni sem se zavedal, da kolegica Ursula Doleschal Celovske univerze se ni slisala o konferenci Slavic Linguistics Societyja, ki bo letos v septembru v Zadru. Prislo je torej na misel, da tudi se ne vedo o njej slovenski jezikoslovci. Ker upam tam biti (in predavati o "svojem" koroskoslovenskem narecju), bo koristno (in seveda tudi lustno) tam videti slovenistke in sloveniste. [...] Vec o konferenci je na naslovih http://www.utexas.edu/world/sls/ in http://ling.unizd.hr/~sls2009/ Lp, Tom From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 16 14:36:26 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Apr 2009 14:36:26 +0200 Subject: [SlovLit] E-knjiga v Mb -- Nove knjige FF Message-ID: Ob 12. slovenskih dnevih knjige bo v četrtek 23. aprila ob 17.00 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor okrogla miza z naslovom E-knjiga -- sedanjost in prihodnost. Sodelujejo Helena Grandovec, Miran Hladnik, Mateja Ločniškar Fidler, vodi Nino Flisar (Mladinski kulturni center Maribor). === From: "Znanstvena založba" Sent: Thursday, April 16, 2009 12:20 PM Subject: Novinarska konferenca Znanstvene založbe Novinarska konferenca Znanstvene založbe FF 21. aprila 2009, ž ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (5. nadstropje), bo predstavila naslednje nove publikacije: Drago Žagar, Psihologija za učitelje Boris Kożuh in dr. Janez Vogrinc: Obdelava podatkov Stojan Bračič in Martina Ožbot (ur.): Linguistica XLVII Miran Hladnik (ur.): Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje Matej Ogrin: Prometno onesnaževanje ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani Dušan Plut: Bela krajina in Krajinski park Lahinja Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne metodologije (Razprave FF) Jaka Repič, Alenka Bartulovič, Katarina Sajovec Altshul (ur.): MESS and RAMSES II Jože Hudales: Slovenski muzeji in etnologija Lepo vas pozdravljam, Mateja Lutar From jurska na volja.net Fri Apr 17 15:40:09 2009 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Fri, 17 Apr 2009 15:40:09 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2008/6 Message-ID: <1B4E53F58A0D471D9655D70770D07CAC@PC202811356712> Zaključna šesta številka triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo vsebinsko prinaša pet razprav, dve oceni in dve poročili. V razpravljalnem delu revije so literarno obarvani prispevki posvečeni slovenskim knjižnim predlogam in njihovim filmskim interpretacijam, osebnostnim intervjujem ter motivu Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti, jezikoslovna prispevka pa sta povezana z nemško-slovenskimi frazeološkimi vzporednicami in družbenimi akterji v medijskem diskurzu. BARBARA ZORMAN v članku razpravlja o vplivu literature na slovenski film med letoma 1948 in 1991. Posebno pozornost nameni zlasti političnemu nadzoru pri izbiri literarnih in scenarističnih predlog, slovenskemu zgodovinskemu filmu, umetniškosti slovenskega filma ter scenarijem kot kazalcem razmerja med filmom in literaturo. Med osrednjimi režiserji tega obdobja posebej izpostavi Franceta Štiglica, Boštjana Hladnika, Matjaža Klopčiča in Vojka Duletiča. Izidor Cankar in Anton Ocvirk sta v članku LEJE FORŠTNER predstavljena kot prva pisca osebnostnih intervjujev na Slovenskem. Avtorica se osredotoči na Obiske in Razgovore, Cankarjevo in Ocvirkovo zbirko literarnih intervjujev, ter primerjalno glede na programske cilje, ki vplivajo na ubeseditev, literarno-estetsko realizacijo zapisa in avtorjevo subjektivnost predstavi vsebinsko in stilno strukturo pogovornih sekvenc v obeh delih ter njihovo funkcijo. Zanimivo se zdi do sedaj še nepoudarjeno spoznanje, da ima intervju kot danes precej razširjen novinarski žanr na Slovenskem literarne korenine. V članku MILENE MILEVE BLAŽIĆ je motiv Lepe Vide predstavljen v luči sedmih teorij ljudskih pravljic, in sicer folkloristične, strukturalistične, literarne, psihoanalitične, sociološke, feministične in poststrukturalistične. Avtorica največ pozornosti nameni mladinskim delom, v katerih se pojavlja motiv Lepe Vide (Ihanova pesem Mlada Vida, Prešernova Lepa Vida, Lepa Vida v akciji Andreja Rozmana Roze in pravljica Kraljevič in Lepa Vida), ter skuša s pomočjo primerjalne analize opredeliti podobnosti in razlike v literarnih realizacijah motiva. HELENA KUSTER v članku predstavi, kako se na področju frazeologije kažejo slovensko-nemški jezikovno-kulturni vplivi. Na podlagi izbranih izcitatnih frazeoloških primerov, pridobljenih iz nemškega in slovenskega referenčnega korpusa, ponazori in posebej izpostavi zlasti tista mesta, kjer je povezava z nemško kulturo dokazljiva. To se kaže predvsem v citatih kanoniziranih nemških avtorjev weimarske klasike (Goethe, Schiller), katerih dinamika v obeh jezikih kaže na medsistemske povezanosti slovenščine in nemščine. V članku SIMONE BERGOČ je predstavljena kvantitativna in kvalitativna analiza številčno najbolj prisotnih družbenih akterjev v izbranih komentarjih Sobotne priloge iz leta 1990 in 2003. Avtorica na teoretičnem ozadju sociolingvistike, jezikovne antropologije, kritičnega jezikoslovja in diskurzivne analize prikaže, kako so bila v času pred odcepitvijo od Jugoslavije in v času pred vstopom v EU v medijih prisotna kulturnoidentitetna vprašanja ter kako je v kontekstu političnih odločitev učinkovala ideologija jezikovnega ekskluzivizma. Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z oceno monografije Marije Stanonik o slovenski narečni književnosti JANJE VOLLMAIER, sledi pa ji predstavitev in ovrednotenje slovaropisnega zbornika, ki ga je uredil Marko Jesenšek, avtorice ANJE BENKO. Rubriko sklepata dve poročili: URŠKA JARNOVIČ in MOJCA STRITAR poročata o šesti konferenci Jezikovne tehnologije, ki je potekala v Ljubljani, POLONCA KOCJANČIČ pa predstavi 13. kongres EURALEX, ki je potekal v Barceloni. Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih z lirskimi cikli in slovensko poezijo, slovensko recepcijo Emila Zolaja, sodobno primerjalno književnostjo, kulturološkimi miti o ženski in krščanskimi miti o smrti in njihovimi literarnimi upodobitvami ter z vzgojo in krepitvijo zavesti o narodni pripadnosti v šolah. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 19 16:36:51 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 19 Apr 2009 16:36:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_dnevi_knjige_--_Citati_--_Roza _za_študente Message-ID: <0EBA8552CACD4CD59BAFADDDC23E10F2@P4> http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1038/detail.html -- program Slovenskih dnevov knjige od 20. do 24. aprila 2009. === From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Friday, April 17, 2009 5:45 PM Subject: Citati Vabim vas, da pošljete citate iz slovenske in/ali svetovne književnosti na temo branja, knjige ipd. za promocijo branja v kontekstu Unescovega imenovanja Ljubljane za svetovno prestolnico knjige od 23. 4. 2010--23. 4. 2011 na milena.blazic na guest.arnes.si ali sasa.ogrizek na ljubljana.si. LP, Milena M. B. === From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Sunday, April 19, 2009 1:32 PM Subject: gledališko obvestilo Drage študentke in študentje slovenistike ter profesorji (in drugi slovlitovci, op. mh)! Ker se predavanja v študijskem letu 2008/09 že prevešajo proti koncu, izpitno obdobje pa še ni čisto pred vrati, bomo mesec maj izkoristili za skupni obisk gledališke predstave, tokrat bolj humorno obarvane. V sredo, 6. 5., ob 19.30 si bomo ogledali predstavo Andreja Rozmana Roze NAJEMNINA ALI WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION. Predstava bo v Šentjakobskem gledališču (Krekov trg 2), vstopnice po študentski ceni 6 evrov pa lahko kupite od 20. 4. do 30. 4. na blagajni gledališča, ki je odprta od ponedeljka do petka med 17. in 18. uro. Andrej Rozman Roza, avtor dramskega besedila, režiser uprizoritve in eden od dveh nastopajočih, pravi: >Ta predstava govori o razmerju med angleščino in slovenščino, hkrati pa tudi o razmerju med prejšnjo in sedanjo družbeno ureditvijo, o raznih slovenskih travmah - večno sprtih straneh. Gre pa seveda za komedijo.< Predstava v svoje izhodišče postavlja razmerja med jezikom, identiteto in kapitalom ter tako zrcali nekatera ključna vprašanja slovenske družbe v odnosu do podrejanja. Glavni junak Mirko Drenovec se namreč krčevito zavzema za čistost slovenskega jezika brez tujejezičnih vdorov, a ko ga nekega dne obišče potomka razlaščenih slovenskih zdomcev in pove, da je stanovanje njeno, on pa dolguje najemnino za vrsto let nazaj, se Mirko znajde pred težko odločitvijo. Dramsko besedilo Najemnina je bilo letos tudi med petimi nominiranci za Grumovo nagrado. Prijazno vabljeni! Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 20 17:19:03 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Apr 2009 17:19:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendija=3A_Literarno_prevajanje_gra ške_univerze_Premuda Message-ID: <565CF2C4FFFA40B4B5971FF88E0854FB@P4> From: To: Sent: Monday, April 20, 2009 12:57 PM Subject: Štipendija: Literarno prevajanje graške univerze Premuda 1. Študente slovenistike, primerjalne književnosti, prevodoslovja, germanistike, filozofije, novinarstva, kulturologije, slikarstva, medicine in vseh drugih smeri, z znanjem nemškega in slovenskega jezika, vabimo k prijavi za štipendijo za Poletni seminar Literarno prevajanje Premuda 09. Rok za oddajo prijav je 22. maj. Več informacij v nadaljevanju tega obvestila. Razpis je objavljen na spletni strani: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html 2. Potek poletnega seminarja bomo predstavili na posebni študentski prireditvi, kamor so vabljeni vsi, ki jih zanima književno prevajanje iz nemškega jezika in obratno: v prostorih Avstrijskega inštituta v Ljubljani, Trg francoske revolucije 6, v ČETRTEK, 23. aprila, ob 20. uri. POZOR! SKRITI GOST bo eden ta hip najbolj priljubljenih in branih slovenskih pisateljev. Mladi prevajalci iz Avstrije bodo brali svoje prevode del skrivnostnega gosta v nemški jezik, slovenski udeleženci pa prevode sodobnih in klasičnih avstrijskih pisateljic in pisateljev, pesnic in pesnikov. Prizadevne študentke so pripravile tudi pogovor o hrvaškem otoku Premuda, kjer poteka seminar, o vseh praktičnih in študijsko relevantnih temah seminarja. Po koncu vabljeni na pomenek ob napitkih in prigrizkih iz študentskih pečic. Razpis za prijavo: LITERARNO PREVAJANJE - Premuda - 28. julij do 11. avgust 2009 SOMMERKOLLEG LITERARISCHES ÜBERSETZEN Vas zanima literarno prevajanje? Tudi letos imate možnost, da preživite 14 dni na idiličnem hrvaškem otočku Premuda in se intenzivno posvečate literarnemu prevajanju. KDAJ? Od 28. julija do 11. avgusta 2009 KDO ORGANIZIRA? Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Gradec; prof. dr. Erich Prunč KOLIKO STANE? 40 evrov za prijavo, nato le še stroški prevoza, ostalo je brezplačno KAKO SE PRIJAVITI? Večino informacij - in tudi testni prevod - dobite na spletni strani: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html ROK PRIJAVE? 22. MAJ KDO SE LAHKO PRIJAVI? Študentje prevajalstva, primerjalne književnosti, germanistike, filozofije itd., po možnosti višjih letnikov ali absolventi, ki imajo veselje do literarnega prevajanja. KAKO BO POTEKAL IZBOR? Če je prijav več, kot je prostih mest (in doslej je bilo še vedno tako), izbira udeležence strokovna komisija. Pri tem bo upoštevala: - popolnost vloge (zato je zelo pomembno, da se držite roka) - kakovost prevedenega besedila - motivacijsko pismo. Pri skeniranju dokumentov prosijo za čim manjšo velikost skenov. In če ste vse preštudirali, pa imate vendarle še kakšno vprašanje, se lahko obrnete na elektronski naslov premuda na uni-graz.at (Tel. ++43-316-380-2667, Fax: ++43-316-380-9785) ali gorus na s5.net (Tel.: 031 258 116) PREMUDA, spletna stran: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html Nekaj splošnih informacij, ki jih vseh na spletnih straneh ni: Seminaristi si sami organizirajo in financirajo pot do Premude. Informacije o možnostih prejmejo po odobreni štipendiji. Na otoku jih pričakajo organizatorji. Bivajo v dvoposteljnih sobah po različnih družinskih apartmajskih hišah, s souporabo kopalnic (včasih tudi z družino, pri kateri bivajo). Za hrano je izdatno poskrbljeno, k vsakemu obroku sodi po ena brezalkoholna pijača. Skupni obroki so obvezni, prevajanje poteka v avstrijsko-slovenskih tandemih, dnevno se tandemi o odlomkih ustvarjenih prevodov pogovarjajo na konzultacijah z mentorjema (za slovenski jezik Urška P. Černe, za nemški dr. Erich Prunč) in tutorkama (Tina Jurkovič in Daniela Kocmut), po večerji pa potekajo skupinske diskusije predstavljenih prevodov. Sprejeti štipendisti prejmejo izčrpne potovalne in druge koristne informacije pred začetkom seminarja. Prijave sprejema dr. Erich Prunč na elektronski naslov premuda na uni-graz.at. Na tej strani je aktivni napis, pod katerim se odpre prijavni obrazec za leto 2009. V tem posebnem obrazcu piše, naj slovenski študentje: * nakažejo 40 eur na bančni račun 31930, BIC: RZSTAT2G, IBAN: AT83 3800 0000 0003 1930 pri banki s številko 38000 (Raiffeisenlandesbank Steiermark) s sklicem: UNI for LIFE, Premuda09_SL Avstrijski študentje na isti bančni račun vplačajo 100 eur. Slovenskim in avstrijskim kandidatom se prijavnina vrne v primeru, če ne dobijo štipendije. Še nekaj je bilo lani nekaterim nejasno, zdaj je izrecno omenjeno na spletni strani: slovenski študentje se lahko prijavljajo samo za prevajanje v slovenski (svoj materni) jezik, oddajajo torej poskusni prevod delčka romana Daniela Glattauerja. Besedili za poskusne prevode so v obliki pdf. in Word dokumenta snemljive s spletne strani http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html Prijavni obrazec vsebuje veliko informacij (od izjave, da se bodo zares udeležili seminarja, v nasprotnem primeru pa vrnili vsoto štipendije ipd.), še posebej jasne napotke o obveznih prilogah - res je največjega pomena, da se študentje natančno informirajo na spletni strani. Za vsak primer pa še zahtevana gradiva pri prijavi: * kopija seznama opravljenih izpitov z ocenami oz. ocene diplomskih izpitov * kopija potrdila o vplačilu prijavnine na bančni račun v Avstrijo * potrdilo o znanju (nemškega) jezika * motivacijsko pismo (opis razlogov za zanimanje za literarno prevajanje) * poskusni prevod (Daniel Glattauer) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 20 18:00:40 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Apr 2009 18:00:40 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovna kavarna -- Anketa za raziskovalce References: <53f92ff70904200155p8e8be5bm81e4f3289873579d@mail.gmail.com> Message-ID: <1B7738DD3A3B445B99425E680AAF9B72@P4> From: "janez perpar" To: Sent: Monday, April 20, 2009 10:55 AM Subject: jezikovna kavarna Tretji torek v aprilu je 21. 4. Ta dan ob 17:00 uri je čas za kavo v knjigarni Celjske Mohorjeve na Nazorjevi 1 v Ljubljani, ob kavi pa jezikanje, jezikovanje, jezikljanje, skratka pogovor o jeziku. Tokrat ima tema naslov: Medijski govor med raznolikostjo in enotnostjo. Gost profesorja Janeza Perparja bo predavatelj s Filozofske Fakultete v Ljubljani asistent doktor Hotimir Tivadar. Vljudno vabljeni. === From: Sent: Monday, April 20, 2009 11:01 AM Subject: Mirovni inštitut - anketa za raziskovalce Vljudno vas prosimo, da sodelujete v anketi za raziskovalce in raziskovalke, ki poteka v okviru ciljno-raziskovalnega projekta >Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu<. Raziskavo opravlja Mirovni inštitut v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti. Rezultati ankete bodo prispevali k premisleku o posredovanju vsebin preko interneta in o javnem dostopu do digitaliziranih zbirk znanstvenih prispevkov. Vsebine na internetu postajajo pomembna podpora pri raziskovalnem delu, zato je bistveno razvijanje modelov, ki bodo spodbujali prenos in širjenje znanja, ščitili pravice javnosti in zagotavljali dostopnost zbirk. Vaši odgovori bodo pokazali, kakšno podporo pri posredovanju vsebin preko interneta potrebujemo raziskovalci in raziskovalke s strani javnih institucij in pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju znanstvenih zbirk na internetu. Zato vas prijazno prosimo, da obiščete spletno stran http://spletna-anketa.si/raziskovalci, na kateri je objavljena anonimna anketa. Odgovarjanje je preprosto in vam bo vzelo le nekaj minut časa. Prosimo vas, da morebitna vprašanja pošljete na naslov maja.breznik na guest.arnes.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 20 18:13:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 20 Apr 2009 18:13:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Pavao_Pavliči=E6_--_Elektronske_edicij e Message-ID: V sredo, 22. 4. 2009, ob 10.30, predavalnica 5, bomo na študijski smeri Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi gostili priznanega hrvaškega pisatelja in literarnega strokovnjaka akademika prof. dr. Pavaa Pavličića s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Prof. Pavao Pavličić bo imel predavanje Čas v pesmi (o sodobni hrvaški liriki), ob 13.00 pa se bo v Društvu slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana, v okviru 14. Slovenskih dnevov knjige udeležil predstavitve slovenskega prevoda svojega romana Lepopis (Družba Piano, prevedla Đurđa Strsoglavec). www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1038/detail.html http://druzba-piano.si === http://llc.oxfordjournals.org/content/vol24/issue1/index.dtl?etoc -- posebna številka revije Literary and Linguist Computing na temo elektronskih izdaj, april 2009. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 21 21:17:55 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Apr 2009 21:17:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Elektronske_edicije_--_Služba_na_Finsk em Message-ID: http://llc.oxfordjournals.org/content/vol24/issue1/index.dtl?etoc -- posebna številka revije Literary and Linguist Computing na temo elektronskih izdaj, april 2009. === From: "Sarkka, Kati" To: Sent: Tuesday, April 21, 2009 4:18 PM Subject: [SDJT-L] Job opening for a native Slovenian Computational Linguistic/Language Technology Engineer Our company is looking for a Computational Linguistic/Language Technology Engineer for Slovenian language. Please find the position details below. Yours sincerely, Kati Särkkä Human Resources Manager Lionbridge Hermiankatu 3 A 33720 Tampere, FINLAND kati.sarkka na lionbridge.com http://www.lionbridge.com http://www.tampere.fi/english/index.html Position title: Computational Linguists/Language Technology Engineers Location: Tampere/Finland, http://www.tampere.fi/english/index.html Close date: 30.4.2009 Lionbridge Technologies, Inc. (Nasdaq: LIOX) is a leading provider of globalization and testing services. Lionbridge combines global resources with proven program management methodologies to serve as an outsource partner throughout a client's product and content lifecycle -- from development to globalization, testing and maintenance. Global organizations in all industries rely on Lionbridge services to increase international market share, speed adoption of global products and content, and enhance their return on enterprise applications and IT system investments. Based in Waltham, Mass., Lionbridge now maintains more than 50 solution centers in 25 countries and provides services under the Lionbridge and VeriTest brands. Required Skills/Background: *Educational background in computational linguistics *Experience in software development *Experience with at least one scripting language *Experience in document authoring, styling, and change control. *Localization/Internationalization experience *Ability to take initiative and manage oneself *The ability to deal effectively with people, requiring tact, courtesy, patience and an outgoing personality *Great attention to detail *Coordination skills *Good communication skills *Good organizational and analytical skills, with the ability to work in a logical and methodical way. Desired/Skills/Background *Experience in analyzing language (recognition) and/or synthesizing language (generation). *Experience in machine and automated translation process *Experience in working in/with large international companies *Experience in working in a multicultural environment Education/Certification Required *Relevant university level studies, for example a Master's degree in computational Linguistics Please add the following details in your application: *Your availability *Desired salary From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 21 22:02:54 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Apr 2009 22:02:54 +0200 Subject: [SlovLit] Pretnarjeva nagrajenca 2009 Message-ID: <3369D0E564B6414992F17AE287E596A3@P4> From: "UVKF Ivo Stropnik" To: Sent: Tuesday, April 21, 2009 9:39 PM Subject: Pretnarjeva nagrajenca 2009 Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade se je letos odločil izreči javno zahvalo s Pretnarjevo nagrado dvema zaslužnima slovenskima slavistoma - akademiku dr. Matjažu Kmeclu in dr. Andreju Rozmanu - za njuno življenjsko delo pri mednarodnem posredovanju in promoviranju slovenske literature in jezika. Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Partnerska organizatorja nagrade in slavnostne podelitve (od leta 2004 na tradicionalnem Herbersteinskem srečanju književnikov oz. od 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju) sta Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija pod glavnim pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Mestne občine Velenje. S slavnostnim sprejemom nagrajencev se od leta 2007 pridružuje Občina Tržič. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005), Gančo Savov (Bolgarija, 2006), Božena in Emil Tokarz (Poljska, 2007) ter Kari Klemelä (Finska, 2008). Akademik dr. MATJAŽ KMECL (roj. 1934 v Dobovcu pod Kumom), slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, upokojeni redni profesor ljubljanske FF, od 1997 član SAZU, pisatelj ter ustvarjalni politik ima izjemne zasluge pri uveljavljanju slovenskega jezika in slovenske literature doma in v svetu. Na temo slovenske književnosti in jezika je predaval na številnih predavanjih po svetu (Benetke, Celovec, Dunaj, Gorica, Melbourne, Moskva, Regensburg, Sydney, Tübingen idr.), razširjal pomen slovenskega jezika in slovenske literature ter poglabljal vednost o slovenski kulturi sploh. V državni predstavni funkciji je potoval v Avstrijo, Nemčijo, nekdanjo Sovjetsko zvezo, Italijo, Francijo, Avstralijo, na Poljsko idr. Deloval je kot predsednik SSJLK za tuje slaviste. Z referati se je udeleževal jugoslovanskih slavističnih kongresov, kot član Slovenskega protestantskega društva pa je v tujini neštetokrat predstavljal Trubarja in njegovo ustvarjanje slovenskega jezika idr. V njegovem obsežnem znanstvenoraziskovalnem opusu so pomembne literarnozgodovinske razprave o sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem, v zvezi s slovenskim jezikom pa ne smemo pozabiti njegovega udejstvovanja pri slovenskem jezikovnem razsodišču, ki je odmevalo doma in na tujem. (...) Akademik dr. Matjaž Kmecl je izjemna kulturna osebnost, ploden književni ustvarjalec in vrhunski slovenist, ki je v tujini pri razširjanju slovenske literature in jezika pustil velike in pomembne sledi. Za te ambasadorske zasluge ga lahko z največjim spoštovanjem nagradimo s Pretnarjevo nagrado, ki se imenuje po njegovem mlajšem stanovskem kolegu, ki ga je v slavista in ambasadorja slovenske književnosti in jezika po svetu pomembno sooblikoval tudi dr. Matjaž Kmecl. Dr. ANDREJ ROZMAN (roj. 1947 v Slovenj Gradcu) je izredni profesor za slovaško književnost na ljubljanski FF, literarni zgodovinar, prevajalec in vodilni slovakist pri nas. Njegovo mednarodno kulturnopovezovalno delo je znanstveno, pedagoško, prevajalsko ter kulturnoposredniško. V zadnjih štirih desetletjih je najbolj zaslužen za razvijanje književno-jezikovnih idr. kulturnih stikov med Slovenci in Slovaki. Pri tem velja poudariti Rozmanovo pomembno vlogo pri spoznavanju, uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske literature in jezika na slovaških tleh; s tem imamo v mislih njegovo organizacijsko in diplomatsko spretnost pri izvedbi založniških, pedagoških in drugih kulturnih dejavnostih, oziroma pobude pri izboru in prevajalcih slovenske književnosti v slovaški jezik (tako je npr. zaslužen, da lahko Slovaki berejo Prešerna v sodobnejšem prevodu, Finžgarja, Kocbeka, Jančarja, B. A. Novaka idr.). Pomembno je sodeloval pri mednarodni širitvi fakultetnega prostora na področju slovenistike, zlasti na univerzah v Bratislavi, Pragi in Vilni. V okviru študijskih izmenjav med ljubljansko in bratislavsko FF je za slovenščino navdušil vrsto študentov, ki so danes prevajalci, tolmači, učitelji ali založniki. Dvajset let je bil član žirije mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev, v tem desetletju pa svoje izkušnje in kulturne stike posreduje kot član programskega sveta mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur. Rozmanovo življenjsko delo je vizija, da Slovenci in Slovaki poskušamo preseči zgodovinske stereotipe o dveh tako sorodnih, včasih pa tako oddaljenih narodih. (...) Za družbeno in kulturno angažiranim dr. Andrejem Rozmanom stoji človek z velikim socialnim čutom, ki svoj širok pogled na svet radodarno seje med mlade generacije. Za številne zasluge ga lahko z največjim spoštovanjem nagradimo s Pretnarjevo nagrado in imenujemo ambasador slovenske književnosti in jezika na Slovaškem. [...] Slavnostna podelitev Pretnarjeve nagrade bo na letošnjem Lirikonfestu, 22. maja 2009 na Velenjskem gradu. Ustanova Velenjska knjižna fundacija Književna asociacija Velenika, organizatorja Pretnarjeve nagrade www.lirikonfest.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 22 18:27:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Apr 2009 18:27:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Literatura_v_zatišnih_legah_--_Večer _z_Borisom_Pahorjem_--_Mladika_z_Evelino_in_Marico_ --_Re=3A_Pretnarjeva_nagrajenca_--_Dogajanja_Sloven cev Message-ID: <92969A54A1494F10917BA5F12DF551F0@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, April 22, 2009 2:13 PM Subject: vabilo za okroglo mizo o zamejski literaturi in večer z Borisom Pahorjem ČE, 23. aprila, ob 17. uri LITERATURA V ZATIŠNIH LEGAH Dvorana Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 Sodelujejo: Janko Ferk, Miroslav Košuta, Miha Obit, Franci Just Moderatorka: Dijana Matković Na debati o literaturi in literarnem ustvarjanju v 'zatišnih legah' bodo sodelovali uveljavljeni literati iz zamejstva: Janko Ferk (Avstrija), Miroslav Kušuta (Italija), Miha Obit (Italija) in poznavalec porabske litetarure Franci Just. Debata bo tekla o tem, na kakšen način se je literatura matičnega jezika ohranjala, kako je s prevodi in prostorom za objave, kakšen je odnos slovenske literarne srenje (bolj ali manj osredotočene na prestolnico) do zamejskih ustvarjalcev, o vplivih 'tujega' in 'domačega' kanona na literarno ustvarjanje, o pomenu drugih velikih imen zamejstva (Florijan Lipuš, Boris Pahor); in navsezadnje o politični situacija zamejstva. PE, 24. aprila, ob 17. uri. LITERARNI VEČER Z BORISOM PAHORJEM Dvorana Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana Lani je Boris Pahor, pisatelj, akademik, Prešernov nagrajenec, vitez legije časti in večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado, praznoval 95-letnico. Njegov življenjenski jubilej je počastila tudi Študentska založba, ki je izdala njegove avtobiografske zapise z naslovom Moje suhote. Pahorjeva razmišljanja ponujajo zanimive vpoglede v njegovo življenje in ustvarjanje, okoli katerih se bo vrtel tudi tokratni pogovor. Gre za vprašanja položaja slovenske manjšine v Italiji, odnosa Slovenije oz. bivše Jugoslavije do tega vprašanja; ključnih doživetij, ki so ga oblikovala, od dveletnega šolanja v semenišču, preko bojevanja v Libiji, taboriške izkušnje, do konfliktov s komunistično oblastjo, bojem za manjšinsko kulturo itd. Po pogovoru bo literarni večer makedonskih avtorjev in zaključna zabava festivala. === From: "redakcija" Sent: Wednesday, April 22, 2009 2:23 PM Subject: Mladika in Evelina Umek v SSK SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES prireja v okviru VEČEROV IZZA KONGRESA predstavitveni večer ZALOŽBE MLADIKA iz Trsta v četrtek, 23. aprila 2009, ob 18. uri, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani. Na predstavitvi bodo sodelovali Marij Maver, Nadia Roncelli, Jurij Paljk ter avtorica knjige o Marici Nadlišek Evelina Umek. Vljudno vabljeni! Del večera bo posvečen predstavitvi knjige Eveline Umek Po sledeh Fate Morgane - Marica Nadlišek Bartol 1867-1940 Marica Nadlišek Bartol, rojena v tržaškem predmestju Sv. Ivana leta 1867, je v slovenski kulturni zgodovini poznana predvsem kot mati pisatelja Vladirja Bartola. Splošni javnosti pa je verjetno manj znano, da je bila Marica, do poroke z bančnim uradnikom Gregorjem Bartolom, učiteljica, publicistka, pisateljica - avtorica prvega tržaškega romana Fata morgana, urednica - urednikovala je prvi slovenski ženski reviji Slovenka, narodna buditeljica, zagovornica ženske emancipacije in nesrečno zaljubljena v pisatelja Janka Kersnika, s katerim se je do njegove prezgodnje smrti redno dopisovala. [...] Evelina Umek (Trst, 1939). Po maturi na klasičnem liceju v rojstnem mestu je študirala na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in tu diplomirala. Napisala je več knjig za otroke (Klatimaček Grof, Capek in Klara, Slovar radovednega Tačka, Taček v gledališču itn.) in veliko prevajala iz italijanščine v slovenščino (dela Giannija Rodarija, Marcella Argillija, Itala Calvina, Dacie Maraini in uspešnico Renata Ferrarija Murva Fabianijevih). Redno sodeluje z radiom in televizijo tako v Trstu kot v Ljubljani. Do leta 1995 je živela v Ljubljani, kjer je delala najprej v založništvu, nato pa pri Otroškem in mladinskem programu na RTV Slovenija. Pri založbi Mladika je skupaj z ilustratorko Živo Pahor izdala mladinski knjigi Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci (na podlagi katere je bil posnet film) ter Malka gre v Trst. Leta 2003 je napisala prvo samostojno zbirko novel z naslovom Mandrija in druge zgodbe, kateri sta sledila romana Frizerka (2005) in Hiša na Krasu (2006). Za zbirko Mandrija je leta 2004 prejela tržaško literarno nagrado Vstajenje. === From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Wednesday, April 22, 2009 9:21 AM Subject: Re: [SlovLit] Pretnarjeva nagrajenca 2009 Iskreno čestitamo obema nagrajencema! Oddelek za slovenistiko, Boža Krakar Vogel, predstojnica === From: "msmolej" Sent: Friday, April 10, 2009 5:45 PM Subject: KDO KONTROLIRA SLOVENSKI JEZIK V TUERKOVEM URADU Tole je bilo objavljeno danes [se opravičujem za zapoznelo objavo, miran] na uradni strani predsednika republike: "Predsednik Republike Slovenije z zanimanjem spremlja dogajanja Slovencev v sosednji Italiji." Kaj naj storim jaz, da bi se zacel dogajati tudi sam tu na Finskem nekako dogajati? [...] Brez zamere Milan Smolej From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 22 21:31:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 22 Apr 2009 21:31:45 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska avtobiografija Message-ID: <9A5FECD65A7A4DD1990ABB70D7ACDED4@P4> From: "Alenka Koron" Sent: Wednesday, April 22, 2009 8:13 PM Subject: [...] http://lit.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/63 -- mednarodna konfereneca Slovenska avtobiografija, Ljubljana, 23. aprila 2009 Atrij ZRC, Novi trg 2. http://lit.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/91 -- program konference. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 24 08:42:39 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Apr 2009 08:42:39 +0200 Subject: [SlovLit] Same Babe -- Obdobja Message-ID: http://www.samebabe.org/LIRIKA/LIRIKA.html -- pesemska besedila (in empe3ji) ansambla Same Babe (sejm bejb :). http://www.e-codices.unifr.ch/en -- virtualna knjižnica švicarskih rokopisov (380 enot od 7000 načrtovanih) -- imajo tudi kaj zanimivega za nas? === From: "Huber, Damjan" To: ; "vsiprejemniki" Sent: Thursday, April 23, 2009 4:33 PM Subject: 28. simpozij Obdobja - podaljšani rok za prijavo Spoštovani, obveščamo vas, da podaljšujemo rok za prijavo (in oddajo povzetkov) na 28. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ki bo potekal od 26. do 28. novembra 2009. Novi rok je 4. 5. 2009. Vse informacije o simpoziju Obdobja 28, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 28), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednik 28. simpozija Obdobja red. prof. dr. Marko Stabej Strokovna sodelavca prireditve mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber, prof. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 27 16:34:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Apr 2009 16:34:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajanje_biblije_--_Geopedija_in_Wikiv erza_v_šoli_ter_druge_lepe_povezave Message-ID: <33B89B7C6B084392A82FDED0B0BB1BE2@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Friday, April 24, 2009 2:47 PM Subject: LK, 4. maj LK FF v Ljubljani vabi na 905. sestanek v ponedeljek, 4. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Christian Hannick, Katedra za slovansko filologijo Univerze Julija Maksimilijana, Wuerzburg, na temo zgodovina prevodov biblije v slovanske jezike. Predavanje bo v nemščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.geopedia.si/ -- če v Geopediji okljukate iskanje po zapisih in vtipkate Zgodovinski romanopisci oz. jih poiščete med kartami in sloji v kategoriji Izobraževanje, dobite njihove rojstne kraje, pri Rebuli pa še zgled, kako se da avtorja povezati z Wikipedijo in zbirko slovenskih zgodovinskih romanov. http://beta.wikiversity.org/wiki/Uvod_v_%C5%A1tudij_slovenske_knji%C5%BEevnosti_E -- seminarsko delo pri Uvodu v študij slovenske književnosti pod vodstvom Andreje Žižek Urbas. V zavihku posameznega referata učitelj vpisuje svoja pričakovanja in zahteve, v zavihku pa so spravljene vse verzije referata in vsak njegov popravek. http://beta.wikiversity.org/wiki/Uvod_v_%C5%A1tudij_slovenske_knji%C5%BEevnosti_D -- malo drugačno seminarsko delo pri skupinah Urške Perenič pri istem predmetu. Wikiverzo priporočamo tudi drugim. Ko nas bo več, namreč dobimo svoje spletišče v slovenščini. -- miran http://www.katr.si -- spletna založba, kjer zastonj natisnejo vašo knjigo in jo prodajajo. http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/ejournal.html -- članki o elektronskih in klasičnih izdajah v reviji Jahrbuch für Computerphilologie 10. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 27 23:54:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Apr 2009 23:54:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Zadra=3A_27=2E_april_in_Brižinski_s pomeniki Message-ID: From: "Klemen Lah" Sent: Monday, April 27, 2009 8:19 PM Subject: Iz Zadra: 27. april in Brižinski spomeniki Na zadrski univerzi je, tako kot drugod po Hrvaškem, danes zaradi študentskih protestov minil še en dan brez rednih predavanj (te so prepovedana). Ker pa zadrski študentje omogočajo pripravo odprtih oz. alternativnih predavanj (ta niso obvezna in so namenjena vsem), sem "dan odpora proti okupatorju" izkoristil za predavanje, v katerem sem študentom FF Zadar predstavil zgodovino študentskih gibanj na Slovenskem (posebej gibanje 1968-1972) in slovenski film V leru. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in napolnjeno s kritičnimi pogledi ter razpravami tako o študentskih gibanjih kot tudi o aktualnih slovensko-hrvaških političnih temah. V dveh urah, koliko smo jih porabili (prekinil nas je šele večerni sestanek vseh študentov), sta pokazali, kako pomembno in široko je lahko delo lektorjev tudi na širšem kulturnem področju medsosedskih stikov, prav tako pa sem bil vesel, da sem lahko del slovenskega jezika, kulture, zgodovine in politike predstavil tudi študentom, ki predavanj in seminarjev slovenskega jezika sicer nikoli ne bi obiskali. Ob koncu mi je bilo v veliko čast in veselje, da so študentje predavanje in projekcijo nagradili z aplavzom. Decembra leta 2003 je Kronika Sds objavila novico, da se išče založnik za magistrsko delo Stil Brižinskih spomenika s obzirom na pojam prenje zadarske profesorice Kornelije Kuvač-Levačić. Knjiga je izšla leta 2006 pri založbi Književni krug (Split), a ker dosedaj v Kroniki omembe njenega izida ni bilo, slovenski iskalniki pa kažejo, da knjige, razen v NUK-u in v mariborski univerzitetni knjižnici nimajo, želim prek slovlita nanjo na kratko opozoriti tudi širšo strokovno javnost. Vsaj iz dveh razlogov: ni pogosto, da bi tako izčrpne in poglobljene monografije o slovenskem delu (Brižinskih spomenikov) izšle izven Slovenije, še tehtnejši pa je strokovni prispevek, ki prinaša svežo jezikovno-slogovno analizo, v središču katere je beseda prenje (87. vrstica drugega BS). Skozi njo se izraža slogovna struktura besedila in želja srednjeveških avtorjev po stilsko ustreznem izražanju krščanskih idej, temelječih na nasprotju in boju med Dobrim in Zlim. Ta dualnost neposredno povezuje BS tako z zahodnoevropsko (posebej irsko) kot tudi slovansko slovstveno tradicijo. Za vse, ki torej želijo poglobiti in razširiti svoje vedenje o Brižinskih spomenikih, študijo toplo priporočam. Iz Zadra Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 28 09:03:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Apr 2009 09:03:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_profesorskega_mesta_za_slovenš čino_na_dunajski_slavistiki Message-ID: From: "Andreas Leben" Sent: Tuesday, April 28, 2009 9:00 AM Subject: Razpis profesorskega mesta za slovenscino na dunajski slavistiki Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem zimskem semestru (1. oktober 2009 - 31. januar 2010) s polno zaposlitvijo (glej: http://typo3.univie.ac.at/index.php?id=11882) Pogoji namestitve: primerna visokošolska izobrazba, izvrstna strokovna kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali kulturne vede. Od kandidatk/ kandidatov se pričakuje, da bodo predavali 8 tedenskih ur; pogoj je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8/26 - 2009) in je treba poslati do vključno 20. maja 2009 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lep pozdrav z Dunaja, Andrej Leben From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 28 15:42:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Apr 2009 15:42:37 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_Zadra=3A_27=2E_april_in_Brižinski_s pomeniki Message-ID: <8F5C7F2668D24E668934518D84649036@P4> From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Tuesday, April 28, 2009 2:19 PM Subject: RE: [SlovLit] Iz Zadra: 27. april in Brižinski spomeniki Miran, to v dopisu kolega K. Laha omenjeno in priporočeno obsežno in poglobljeno študijo o Brižinskih spomenikih je napisala ena izmed nadarjenih študentk profesorja dr. Murna, slovenista iz Zadra, in pomeni enega izmed odmevov večletnega pedagoškega in raziskovalno-znanstvenega dela prof. dr. Janeza Rotarja na univerzi v Zadru. Osnova dualističnih miselnih krščanskih tokov v prenjih je (kot je znano) starogrška in zgodnje krščanska, kot nasploh filozofski/modroslovni temelji v južnoslovanskem prostoru: gotovo bi bilo zanimivo spoznati to delo v celoti ali v strokovni kritiki. (Morda bi ga opisali v 'Slavistični reviji?) Pripomnil bi še, da je o slovenskih spomenikih pismenstva, ki jih hranijo v Brižinju (Freising) na Nemškem, dolgo tekla zanimiva polemika: zaradi nekdanjih lastnikov iz plemiške družine Frankapan na Krku na Hrvaškem in zaradi jezikovno nerodnega nemškega pripisa na enem izmed poškodovanih listov, da jih je spisal s svojo roko sveti Hijeronim 'hrabaški', so večkrat poskušali dokazati, da so to hrvaški in ne slovenski fragmenti starejšega in daljšega krščanskega besedila. Štirikrat ponovljena beseda 'sodba', 'soditi', nasproti pri vseh ostalih Slovanih znane oblike 'suditi', 'sud', potrjuje Kopitarjeve (in tudi druge) navedbe, da gre za staroslovansko besedilo alpskih Slovanov iz jezikovnega južnoslovanskega debla, iz katerih so pozneje (po letu 854, 858 in 863) (letnice so vezane na dejavnosti Konstantina/Cirila in Metoda Solunskega ter njunih sodelavcev in učencev na tedanjem oz. današnjem slovenskem poselitvenem prostoru) naši predniki izoblikovali slovensko ljudstvo, nato slovenski narod in v drugi polovici XIX. stoletja tudi slovensko nacijo. lp, mirko From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 28 16:45:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Apr 2009 16:45:36 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_Zadra=3A_27=2E_april_in_Brižinski_s pomeniki Message-ID: From: "Peter Hawlina" To: "'SLOVLIT'" Sent: Tuesday, April 28, 2009 4:32 PM Subject: RE: [SlovLit]Iz Zadra: 27. april in Brižinski spomeniki Ne vem zakaj glede Brižinskih spomenikov stroka noče upoštevati dejstva, da so se ohranili izključno zaradi prav posebne okoliščine - shranjeni so bili v osebni zapuščini škofa Abrahama. Ko je bilo treba zaradi zaplembe cerkvenega premoženja (sekularizacija) pred dvesto leti freisinški arhiv v München, so jih spoznali za arhivsko vredno enoto. Škof Abraham je bil zaradi zarote okrog deset let v izgnanstvu. Freisinška škofija je imela takrat posesti tudi na področju poseljenem z večinsko 'slovensko' govorečim prebivalstvom. Taki posesti sta bili Otok na Vrbskem jezeru in Loško gospostvo. Slednje je bila največja freisinška posest. Zgodba o škofu Abrahamu je celo ostala v ljudskem izročilu. BS v njegovi osebni zapuščini so corpus delicti. [...] Če koga zanima več, lahko prebere še http://www2.arnes.si/~krsrd1/Freising%20v%20slovenskem%20spominu.htm Peter Hawlina From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 29 07:11:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 29 Apr 2009 07:11:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Pozdrav_iz_Cleveland_State_University_in _poročilo_o_dveh_projektih Message-ID: From: To: ; Sent: Tuesday, April 28, 2009 10:06 PM Subject: Pozdrav iz Cleveland State University in poročilo o dveh projektih Zopet se javljam iz Clevelanda, kjer gre semester počasi proti koncu (januarskih počitnic tu ni, zato je vse skupaj malce zamaknjeno). Tudi danes imam kar lepe novice o novih projektih in premikih v našem lektoratu. Na Lakelandskem kolidžu sem pred okoli 80 gledalci (prišli so tako stari kot mladi) odpredaval o proznih prevodih iz slovenščine v angleščino na podlagi Cankarja in Mazzinija. Publika je bila kar navdušena, prav tako kolegi profesorji. S tem smo še utrdili odnos med lektoratom in "stranskim" kolidžem. Kot osrednjega seveda štejem Cleveland State University, kjer imamo tudi pisarno. Predavanje je bilo posneto s kamero in ga bom v kratkem dobil na natlačenki. Pohvaliti moram fakulteto, ki je natisnila nekaj 100 ličnih plakatov in obvestila lokalne medije in s tem prispevala k velikemu številu poslušalcev. Bojda jih na prejšnjih predavanjih ni bilo niti pol toliko. Prilagam nekaj povezav o tem dogodku: http://www.lakelandcc.edu/international/ForumLZibelnik09.pdf https://notes.lakelandcc.edu/teaching.nsf/3cf90a23430db5a9852562840073ae37/381d4382ec2d9dcb8525759f0054521c/$FILE/Board%20April%202009.pdf Predavanje je bilo dobra reklama za 6. mednarodni folklorni festival, ki sem ga ravno tako soorganiziral (skupaj z direktorico, študenti, nekaj profesorji in dekanom) in je letos vseboval samo eno udeleženko - Slovenijo. Da je do tega prišlo, se moram zahvaliti za moralno in finančno podporo generalnega konzulata v Clevelandu na čelu z dr. Žigonom, podporo slovensko-ameriške kulturne fundacije (za katero sem pred tem pripravil že dve predavanji) in podporo okrožja Lake, ki je ugodilo prošnji o dodatnem financiranju festivala. Okoli 350 ljudi je sončno sobotno popoldne preživelo ob zvokih harmonike, zborovskega petja, v odličnem plesu in ob ogledu mnogih razstavljenih predmetov. Tudi za jedačo je bilo poskrbljeno, saj so obiskovalci lahko poskusili odličen jabolčni zavitek, dve vrsti potice, krofe in flancate, v bližnjem baru pa so lahko izjemoma kupili tudi kuhane kranjske klobase s kislim zeljem (slednjih nismo mogli prodajati sami zaradi stroge sanitarne inšpekcije, zato je bila cena kar visoka). Razstavljali sta obe slovenski šoli St. Mary's in St. Vitus, različna slovenska društva (čebelarsko in genealoško društvo), slovenski umetniki in ostali. Tudi sam sem se predstavil tako pred publiko (prej nenapovedano, zato sem moral kar malo improvizirati, ampak je šlo vse gladko), kot prvi pri vratih, kjer sem z veliko ljudmi lahko tudi poklepetal in jih povabil, da se v naslednjih letih udeležijo našega tečaja. Dali smo tudi kar nekaj intervjujev, rezultate enega prilagam spodaj. Nekaj povezav še na to: http://www.lakelandcc.edu/international/FFestSloveniaFlyerWEB09.pdf http://blog.cleveland.com/slovenia/2009/04/sixth_annual_international_fol.html Članek o festivalu v News Heraldu: http://www.news-herald.com/articles/2009/04/25/news/nh808754.txt Jutri pride na CSU na kratko predavanje prof. Mark Madigan z rochesterskega Nazareth Collega in bo predstavil videnje Slovenije skozi oči dvakratnega Fulbrightovega profesorja na Filozofski fakulteti, ki se je zaljubil v našo lepo deželico. To predavanje je održal v februarju že na Lakelandu, sedaj pa bo to storil še za Clevelandsko državno univerzo. To je za ta mesec vse, grem pripravljat teste. Lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 30 15:19:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 30 Apr 2009 15:19:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Angelček_Vrtec_Zvonček_Pole tna_šola_BSH_jezika_v_Sarajevu_--_Konferenca_v_Br atislavi Message-ID: http://www.dlib.si/vsebina.asp?year=2009&id=novice#386 -- Angelček, Vrtec, Zvonček, trije otroški časopisi v Digitalni knjižnici Slovenije Dlib.si. https://sites.google.com/site/sarajevosummerschool/ -- poletna šola bosanskega, hrvaškega in srbskega jezika, Sarajevo 27. 7. do 22. 8. 2009. === From: "Sasa Poklac" To: Sent: Thursday, April 30, 2009 2:06 PM Subject: Vabilo na mednarodno znanstveno konferenco V letosnjem letu praznujeta Univerza v Ljubljani in Univerza Komenskega v Bratsilavi 90. obletnico ustanovitve. Odlocili smo se, da visok jubilej obelezimo s pripravo mednarodne znanstvene konference, ki bo pod pokroviteljstvom FF UL in FiF UK potekala 22. in 23. oktobra 2009 v prostorih Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi. V tednu od 19. do 23. oktobra 2009 bodo v okviru tega projekta potekle tudi razlicne delavnice. Glavni namen konference je usmerjen na slovaško-slovenske in slovensko-slovaške stike (na področju znanosti, kulture, politke, družbe ...), hkrati pa tudi stike v širšem srednjeevropskem kontekstu. Eden izmed ciljev je tudi približati delovanje štirih evropskih univerz in filozofskih fakultet (v Bratislavi, Ljubljani, Krakovu in Pragi), ki so podpisale namero o izvajanju skupnih študijskih programov. TEME 1. Slovensko-slovaški in slovaško-slovenski odnosi v širšem slavističnem kontekstu, kontekstu filoloških in družbenih disciplin. 2. Medkulturnost v (srednje)evropskem prostoru. 3. Analogije in zgodovinsko ozadje nastanka obeh univerz v letu 1919. 4. Perspektive sodelovanja univerz v (srednje)evropskem prostoru. Prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki bo leta 2010 izšel pri založbi Vydavatežstvo Univerzity Komenského. Temo lahko prijavite do 30. junija 2009 na naslov poklac na fphil.uniba.sk Prispevek je potrebno skupaj s povzetkom v angleškem jeziku oddati v predpisani obliki (udeleženci bodo dodatna navodila o podobi prispevka prejeli na konferenci) do 30. novembra 2009. Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 25 EUR in vključuje natis prispevka, zbornik prispevkov, kosili in organizacijo prireditve. Čas za predstavitev prispevka je omejen na 15 minut. Delovni jeziki bodo vsi slovanski jeziki. Udeleženci si stroške za namestitev krijejo sami. Vljudno vabljeni! Sasa V. Poklac Filozofická fakulta Univerzity Komenského Katedra slovanských filológií Gondova 2 818 01 Bratislava, Slovaška From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 2 19:02:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 2 May 2009 19:02:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_na_Hrvaškem_--_Pisatel ji_o_zgodovini_--_Cankar_v_nemških_prevodih Message-ID: <75237EAD7F384142A28BF73EF396F70C@P4> From: "Marijanca Ajša Vižintin" Sent: Friday, May 01, 2009 11:54 PM Subject: Zadarski Most prijateljstva in slovenščina na Hrvaškem v osnovnih&srednjih šolah Na 21. pomladni šoli šolskih knjižničarjev v Zadru (od 22. do 25. 4. 2009) smo na eni od delavnic, ki jo je vodila gospa Ivanka Majić, raziskovali medkulturne sledi v Zadru. Srečali smo se s predstavniki sedmih manjšin, ki delujejo v Zadru: albanska, bošnjaška, madžarska, makedonska, srbska, italijanska in slovenska. Poklepetala sem z gospo Darjo Jusup, ki vodi slovensko skupnost, v Zadru pa živi že 33 let. Navdušil me je njihov časopis Zadarski most prijateljstva, ki ga skupaj izdajajo predstavniki vseh 7 manjšin/etničnih skupnosti, vsaka od njih ima v časopisu na voljo štiri strani. V dar smo dobili januarsko številko. Zanimiva je tudi informacija s hrvaškega Ministrstva znanosti, obrazovanja i športa, očitno naklonjenega multikulturnosti: njihova predstavnica (žal si nisem zapomnila imena) je vzpodbujala vodje manjšin/etničnih skupnosti k organizaciji učenja maternega jezika. Potreben je le seznam otrok in učitelj/-ca, ki bi bil/-a pripravljena učiti. Po njenih uradnih informacijah se namreč uči slovenščina le v enem kraju na Hrvaškem (=na njihovi plačilni listi je le en učitelj slovenskega jezika). Gospa Darja Jusup je ugovarjala in navajala druge primere, a mogoče bi bilo vredno razmisliti in še bolj razširiti učenje slovenščine - glede na to, da je temu očitno (zdaj) naklonjena tudi uradna oblast. lp, Marijanca Ajša Vižintin === From: "Jan Zoltan" To: SiLektornet na list.arnes.si Sent: Saturday, May 02, 2009 5:50 PM Subject: vabilo in obvestilo Vabimo vas na literarni razgovor s pisateljema Kevinom Vennemannom (Nemčija) in Markom Sosičem (Trst), ki ga bo 6. maja 2009 vodil Matteo Colombi (Leipzig) na sedežu Filozofske fakultete v Trstu (Androna Campo Marzio 10) v predavalnici A ob 16;30. Mednarodno srečanje Literarno prikazovanje zgodovine - Pripovedi o prostoru Alpe-Jadran je vključeno v program Družbene in humanistične vede v družbenem dialogu kot del projekta Kulturne interference. Podpira ga Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje. Organizatorji: Geisteswissenschaftliches Zentrum Geschichte und Kultur Ostmitteleuropas an der Universität Leipzig, Goethe-Instituts Triest, Universita degli Studi di Trieste - Dipartimento di Letterature Straniere, Comparatistica e Studi Culturali (sezioni Germanistica e Slovenistica). Srečanje bo potekalo v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku s konsekutivnim prevajanjem. Udeležili se ga bodo tudi študenti Humanistične fakultete v Kopru. Zgodovina se dogaja vsem. Kot posamezniki pa jo doživljamo, seje spominjamo in jo pripovedujemo zelo različno. Zgodovina mogoče res uči, ampak ne uči vseh istega. Za prostor Alpe-Jadran (kamor sodita tudi Koroška in Trst) je bila v 20. stoletju značilna razklanost spomina. Kaj se zgodi, če želi pisatelj povedati zgodovino tega področja ali enega od njegovih delov? Lepe pozdrave Zoltan JAN === http://www.kakanien.ac.at/rez/SSimonek11.pdf -- Stefan Simonek: Ivan Cankars kritische und politische Schriften in deutscher Übersetzung [Ivan Cankar: Weiße Chrysantheme. Kritische und politische Schriften. Übers., mit Anm. u. einem Nachwort v. Erwin Köstler. Klagenfurt/Celovec: Drava 2008, 510 pp.] From mojca.podobnikar na guest.arnes.si Sun May 3 21:07:24 2009 From: mojca.podobnikar na guest.arnes.si (mojca.podobnikar na guest.arnes.si) Date: Sun, 3 May 2009 21:07:24 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Slovenščina na Hrvaškem= Message-ID: <20090503_190724_084009.mojca.podobnikar@guest.arnes.si> Spoštovani! To sporočilo pišem kot dopolnitev k sporočilu gospe Marijance Ajše Vižintin, ki je pisala o poučevanju slovenščine na Hrvaškem. Kolikor mi je znano, je dopolnilni pouk slovenščine v več krajih na Hrvaškem organiziran že vse od leta 1994 in ga je uspešno poučevalo več učiteljic. Ta pouk organizirata in financirata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od septembra leta 2008 v okviru zgoraj povedanega dopolnilni pouk slovenščine na Hrvaškem v štirih krajih Primorsko-goranske županije (Rijeka, Buzet, Lovran, Čabar) in v enem kraju Istarske županije (Pula)izvajam Mojca Podobnikar, sicer profesorica slovenščine in francoščine iz Ljubljane. V Splitu in Dubrovniku pa slovenščino že vrsto let poučuje gospa Vera Hrga. Naj omenim še poučevanje slovenščine v okviru študija južnoslovanskih jezikov na filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer pouk trenutno izvaja gospa Andreja Ponikvar. Na Reki se slovenščina poučuje tudi kot izbirni predmet na eni izmed osnovnih šol, kjer je ravnateljica slovenskega porekla. Nenavadno se mi zdi, da hrvaško ministrstvo za šolstvo ne ve ničesar o teh oblikah poučevanja, ne glede na to, da učitelji dopolnilnega pouka slovenščine res nismo na njihovih plačilnih listah. Nekaj o slovenščini na hrvaškem si lahko zainteresirani preberete tudi na www.zrss.si/slovenscina/hrv. Lep pozdrav z Reke. Mojca Podobnikar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 4 19:14:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 May 2009 19:14:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Christian_Hannick_na_ZRC_SAZU_--_Ameri ški_korpus Message-ID: <59DDA018FB384A94A46D3632D038B178@P4> From: Sent: Monday, May 04, 2009 10:02 AM Subject: Predavanje prof. Hannicka v Historičnem seminarju ZRC SAZU Historični seminar ZRC SAZU vabi na javno predavanje z naslovom Pomen Slovanov znotraj bizantinske ekumene in koncept sodobne evropske ideje. V predavanju bo obravnavan pojem ekumene, ki je imel pomembno mesto v uradnem pisanju konstantinopelskih patriarhov in bizantinskih zgodovinarjev in je bil temelj državne ideologije tudi v kontekstu slovansko-bizantinskih odnosov. Že od časa Fotija in Cirila in Metoda dalje se ta pojem aktualizira tudi preko pojma Ilirik. V tem kontekstu in na podlagi dokumentov se osvetljuje tudi zgodovina odnosov med Bizancem in srbsko državo sredi 14. st. Naslednjo stopnjo predstavlja ideja Moskve - tretjega Rima v Rusiji 15. st. Navsezadnje bo obravnavano 19. st., v katerem se Rusija, prav tako opirajoč se na bizantinsko pojmovanje državnosti, postavi za varuhinjo slovanskih narodov na Balkanu. Prof. dr. Christian Hannick je končal študij slovanske filologije, bizantinistike in orientalistike na Dunaju in v Bonnu. Doktoriral je s temo >Studien zu den Anastasima in den sinaitischen Handschriften<. Habilitacijo je dosegel s temo Maximos Holobolos in der kirchenslavischen homiletischen Literatur. Predaval je na univerzah na Dunaju, v Trierju in od leta 1993 v Würzburgu. Je gostujoči profesor na teološki akademiji in honorarni profesor na glasbeni akademiji v Lvovu, dopisni član avstrijske in saksonske ter akademije znanosti dežele Nordrhein-Westfalen, prav tako je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predavanje v nemškem jeziku bo v torek, 5. maja 2009, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! === http://www.americancorpus.org/ -- korpus sodobne ameriške angleščine (385 mio besed, 1990--2008). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 5 19:10:58 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 May 2009 19:10:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Enciklopedija_slovenskega_jezika_in_lite rature_--_Ptujsko-praško_kurentovanje Message-ID: <39B8EE6308244303B4BF1B05CD5E9D49@P4> Konec aprila je od urednikov prestižnega projekta Enzyklopädie der slowenischen Sprache und Literatur in Kärnten (Enciklopedija slovenskega jezika in literature na Koroškem) Michaela Reichmayrja in Erwina Köstlerja (erwin.koestler na chello.at, michael.reichmayr na gmx.at) prispela žalostna novica, da jima je Avstrijska akademija znanosti, na kateri sta bila zaposlena za izvajanje projekta, s 30. junijem 2009 dala odpoved, redakcijsko delo pa jima je bilo onemogočeno že od 7. aprila dalje. Čeprav sta odpovedi ugovarjala s tožbo in čeprav vodja Katja Sturm Schnabl obvešča sodelavce, da ne glede na personalne spremembe projekt neokrnjeno teče dalje, obstaja skrb, da se lepo utečena redakcija prekine in ostane brez objave. Erwin Köstler in Michael Reichmayr sta s svojim sodobnim uredniškim pristopom in presežnim osebnim angažmajem dvignila profesionalna pričakovanja v stroki in zares škoda bi bilo, ko bi edicija obtičala v rokopisu. Mogoče bo k pomiritvi zapleta in k srečnemu zaključku stremljivega in kvalitetnega podjetja prispevalo, če jima tudi v Slovlitu izrazimo priznanje za opravljeno veliko delo in solidarnost v prizadevanjih za ureditev službenega statusa. Kako je sploh lahko prišlo do tako radikalnih odločitev? Kje so razlogi za neprijetno in potencialno škodljivo situacijo, v kateri se je znašlo obetavno slovenistično delo na Dunaju? --- miran === From: "Andrej Šurla" To: Sent: Tuesday, May 05, 2009 10:20 AM Subject: Praško kurentovanje na Ptuju S precejšnjo zamudo poročam o letošnji ekskurziji praških študentov. No ja, študentk. In njihovega moškega spremstva v podobi lektorja, seveda. Prilagam še poročilo, kakor ga je napisala ena pridna študentka prvega letnika (seveda sem prej popravil nekaj slovničnih napak, slog sem pa pustil tak, kot je bil). --- Andrej Prazniki obujajo spomine na minule praznike, čedalje toplejše sonce pa opozarja, da se je skrajni čas spomniti, kako se je toplo obdobje leta sploh pričelo. Ob poročilu bratislavskih slovenistov o potepanju po Sloveniji me je obšlo, da sam pred dobrima dvema mesecema nisem poročal, kako smo šli Pražani konec februarja na Ptuj navijat za kurente. Praška slovenistika sicer v zadnjih letih slovi predvem po konferenčni (in z njo povezani) založniški aktivnosti, ob letošnjem slovesu generacije >petošolcev<, ki je v omenjeni dejavnosti ves čas pridno sodelovala, pa smo se odločili za nekoliko manj vrtoglavo raziskovalni projekt, za tridnevno etnološko-zgodovinsko ekskurzijo z obiskom karnevalskega Ptuja kot njeno osrednjo atrakcijo. Potovanje smo geografsko osredinili na štajerski konec, tematsko pa smo vanj poleg pustne etnografije vključili še elemente zgodovine (Celjski grad), umetnostne in duhovne zgodovine (Ptujska Gora) in ljudske stavbne dediščine (muzej na prostem v Rogatcu). Pramene žlahtne preteklosti smo prepletli še z doživetjem sodobnega utripa Celja in Maribora, močan literarni in jezikovni pečat pa je izletu vtisnilo srečanje s sodobno slovensko dramatiko . v ljubljanski Drami. Da, sicer štajersko obarvano potovanje smo vendarle pričeli v Ljubljani, kamor so se študentke pripeljale kar z vlakom (legendarnega >Plečnika< sicer ni več, je pa še vedno mogoče vsak dan kupiti nekaj precej cenejših vozovnic za vlakovno povezavo preko Salzburga). Prestolnični del popotovanja je bil sicer sila kratek, a intenziven. Od 11-urnega potovanja utrujena dekleta sem neposredno z železniškega kolodvora zvlekel v Dramo, saj bi bil skoraj greh izpustiti priložnost za ogled slovenske igre (Zupančičevega >Vladimirja<), ki je bila na sporedu, kot naročeno, prav tisti večer (in za nas po zaslugi prijaznosti vodstva gledališke hiše, zlasti gospe Valerije Cokan, celo zastonj!). Uvod v doživetje Slovenije je bil tako kulturen, in to v najlepšem pomenu tega izraza: s slovenskim dramskim delom v osrednjem hramu slovenske gledališke umetnosti, pa še z dobitnikom nagrade Prešernovega sklada (Markom Mandićem) na odru za povrh. Naslednje dopoldne smo bili najprej gostje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, nakar smo se sprehodili do >kraja nesrečnega imena<, kjer smo se spomnili najznamenitejše slovenske nesrečne ljubezni in si ogledali vsaj spomenik slovenskega slikarskega impresionizma - če si že njegove retrospektivne razstave nismo mogli, ker so jo v Narodni galeriji zaprli tik pred našim prihodom. Ljubljano smo zapustili polni lepih vtisov in . v kombiju (oz. minibusu) Filozofske fakultete, ki nam ga je velikodušno odobril g. dekan. Vožnja z ljubljanskim vozilom proti Štajerski je dvoedini osebi lektorja in šoferja med drugim omogočila tudi razširjanje splošnoslovističnega obzorja študentk z zgodbicami o tradicionalnem lokalpatriotskem rivalstvu med delom Štajercev in >žabarji<, pot pa nam je krajšala tudi plošča z drugačnimi, ljudskimi pravljicami. Sprehoda po Celju in njegovem ponovno rastočem gradu sta nas nato spet prestavila v konkretnejše okvire vznemirljive zgodovine prostora, skozi katerega smo potovali. Prav dolgo pa se v mestu ob Savinji nismo zadržali, saj smo si želeli zvečer ujeti tudi predstavitev in pokušnjo krofov in ostalih pustnih dobrot, ki jo je v enem izmed ptujskih hotelov pripravilo Društvo podeželskih žena in deklet iz enega izmed treh tradicionalnih domovanj kurentov, Lancove vasi. V soboto zjutraj smo se zapeljali v Maribor, kjer smo se sprehodili po starem mestnem središču in Lentu, se seveda fotografirali pred znamenito vinsko trto in se v stolnici spomnili obeh najznamenitejših Mariborčanov, škofa Slomška in generala Maistra. Duhovni pramen našega potovanja smo zvečer nadgradili še z obiskom Ptujske Gore, kjer smo si najprej ogledali imenitno multivizijsko predstavitev zgodovine in umetnostnih znamenitosti tega božjepotnega svetišča, nakar nam je zgovorni in silno prijazni pater kljub že kar krepki prekoračitvi njihovega uradovalnega časa še temeljito razkazal notranjost same cerkve. Pri tem je posebej za nas poudaril tudi nekaj neposrednih parlerianskih kiparskih povezav Ptujske Gore s Prago. No, še pred prihodom na prijetni hrib smo doživeli še enega izmed vrhuncev našega popotovanja, temeljit in poučen ogled muzeja na prostem v obmejnem Rogatcu. Kozolec toplar, kovačija, bivanjska hiša, vodnjak z zanimivim imenom >štepih na čapljo< in nenazadnje trgovinica nam bodo ostali v spominu tudi zaradi zelo prijaznega (in spet brezplačnega!) vodenja gospe Irene, ki je skansen celo odprla samo za nas, in to kljub temu, da se sezona obiskov v njem še sploh ni pričela. Osrednji cilj naše ekskurzje nas je čakal na samem koncu. Smo pa ptujsko pustovanje spoznali v obeh njegovih oblikah: sodobno >žurerski< in turistično-tradicionalni. Sobotni večer in večji del noči smo preživeli na veliki pustni zabavi Kluba ptujskih študentov. Sredi mask nam je bilo sprva, nemaskiranim, sicer nekoliko nerodno, a smo se na koncu tudi sami razigrali, ob interpretaciji, da pač na tej maškaradi predstavljamo kar Čehe. :) Nedelja pa je bila končno vsa v znamenju kurentovanjske tradicije. Dopoldne smo si na gradu ogledali razstavo pustnih mask, popoldne pa seveda veliko povorko po mestnih ulicah (ki je bila menda letos glede števila sodelujočih celo rekordna). Mislim, da smo kljub precejšnjemu mrazu in silni gneči vzdolž cele trase v videnem vsi uživali ter se zvečer proti Ljubljani in naslednji dan proti Pragi (nekateri z vlakom, ostali z lektorjevim avtom) vračali zadovoljni. Poročilo ne bo popolno, če ga ne sklenem z izpostavljeno zahvalo tistim, ki so/ste nam odločitev za ekskurzijo olajšali s svojo darežljivostjo. Hvaležni smo: Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, da je naš predlog uvrstil med projekte, ki jim je namenil finančno pomoč (in Mojci Nidorfer Šiškovič ter Damijanu Huberju, vodji in strokovnemu sodelavcu programa Slovenščina na tujih univerzah, za sprejem na samem Centru); Drami SNG Ljubljana oz. gospe Valeriji Cokan za brezplačni ogled predstave >Vladimir< (in seveda igralcem za lepo gledališko doživetje); moji dragi sošolki Vidi Vidovič za vabilo na kulinarično prireditev gospodinj iz Lancove vasi; gospe Ireni Roškar iz Muzeja Rogatec za brezplačno vodenje po skansnu; patru minoritu za prijazno vztrajanje z nami na Ptujski Gori; Društvu ptujskih študentov (oz. njegovemu predsedniku Alenu Iljevcu) za cenejše vstopnice za študentsko maškarado; seveda pa tudi gospodu Valentinu Buciku, dekanu Filozofske fakultete, za odobritev brezplačne uporabe fakultetnega avtomobila. Brez pomoči vseh navedenih bi bilo naše doživetje - če bi se ga sploh lotili - mnogo skromnejše. Hvala! Študentke prvega in petega letnika slovenskega jezika na praški Karlovi univerzi in njihov letošnji lektor Andrej Šurla --- Ekskurzija po Sloveniji V četrtek, 19. februarja, sem se odpeljala z mojimi kolegicami - sošolkami v Slovenijo. Vlak je bil točen, ampak v Avstriji je potem zamudil in v Ljubljano smo prišli pozno. Pot je bila super, je tekla hitro in sonček je sijal na vse lepe gore, drevesa in hišice, sneg se je lesketal in nikjer ni bilo oblačka. Ob sedmih smo prispeli v Ljubljano, glavno mesto Andrejeve rojstne države - Slovenije. On nas je že čakal in nas >pri sebi< lepo sprejel. Potem smo hitro šli v gledališče, kjer smo pogledali dramo >Vladimir<. Razumela sem slabo, ampak sem bila zadovoljna. Potem smo šli še na eno kavo in potem v hotel, kjer sva s kolegico Simono stanovali. Program za petek je bil ogled starega grada v Celju, ogled Ljubljane in obisk Centra za slovenščino. Zvečer je potem bila pokušina pustne hrane. To je bilo super, tudi smo se lahko pogovarjali z drugimi Slovenci. Center za slovenščino je bil fajn; je zanimivo gledati, kako Slovenci delajo, da bi študenti lahko študirali ta lep jezik - slovenščino. V Ljubljani sem sicer že bila, ampak sem videla nekaj novega: Trnovo, kjer se je Prešeren zaljubil v Julijo (nesrečno). V Celju smo potem pogledali grad; je bilo lepo vreme in vse je bilo videti. Blizu cerkve sv. Danijela nam je Andrej povedal o škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je bil zelo pomemben in je bil povezan z Mariborom in Ptujsko Goro. V soboto smo potovali v Maribor, kjer lahko tudi smučate. Obiskali smo tudi cerkev, kjer je spomenik Jana Pavla II. Popoldne smo se napotili v Rogatec, kjer je skansen. To je beseda, ki prihaja iz Švedske. Je mi tam (v Rogatcu) bilo všeč. Nekaj sem poznala, nekaj pa še ne. Zdaj vem, kaj je kozolec. Smo imeli eno vodičko, ki je govorila tako, da bi vsi razumeli. Potem smo še nekaj kupili, se zahvalili in se odpeljali na Ptujsko Goro, eno izmed najbolj pomembnih cerkvenih mest Slovenije. Cerkev je bila lepa in film, ki smo ga videli, je bil zanimiv. Tudi Peter Parler je bil tam. Za nas je pomemben, ker je delal katedralo in mostne stolpe Karlovega mosta. Zvečer smo šli na zabavo, eno diskoteko. Je bilo zanimivo, ampak - seveda in na žalost - zelo glasno. Naslednji dan smo šli obiskat ptujski grad, kjer je majhen muzej glasbe - kaka lepota! In tudi etnološka zbirka o kurentovanju - fašenku. To je bilo zelo zanimivo in mislim, da to ni slaba tema za diplomsko delo. In po kosilu smo šli pogledat kurentovanje. Je res, da temperatura ni bila visoka, ampak sem bila dobro oblečena in sem si kurentovanje zelo užila. Je bilo simpatično, da so ljudje - maškare/kurenti - reagirali na nas in mi na njih. Veliko sem razmišljala, kaj je bilo najboljše, ampak je težko reči. Za menoj so samo pozitivna doživetja in sem zelo srečna, da sem znova spoznala nekaj novega. Najrajši bi tam ostala, ampak to ne gre. --- Marketa Daraniova, 1. letnik (Eh, lepe zaključne besede o organizatorju in šoferju pa naj ostanejo samo na izvirniku, da ne bi izpadlo, da se hoče omenjeni dvoedinec kaj hvaliti :) -- op. prepisovalca.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 5 19:35:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 May 2009 19:35:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_literarni_večer_v_Videm_--_Slovenis ti_iz_Italije_Francije_in_Portugalske_skupaj_na_ Gorenjskem Message-ID: From: "Urska Kerin" To: ; Sent: Tuesday, May 05, 2009 7:02 PM Subject: Vabilo na literarni vecer v Videm V letošnjem letu bo Italijo obiskalo kar nekaj uglednih imen slovenske sodobne literature. Obisk se bo začel že v petek, 15. 5. 2009, ob 17h v Vidmu (Udine). V Librerii Friuli (Via dei Rizzani, 1-3, Udine) bomo turnejo odprli in tam gostili nekatera vidna imena slovenske kratke proze - Majo Novak, Miho Mazzinija in Jurija Hudolina. Vabljeni so vsi, ki jih zanima kratka proza in slovenska literatura. S pisatelji bo v prijetnem druženju poklepetal profesor Roberto Dapit z Univerze v Vidmu. Pogledali pa si bomo tudi nekaj kratkih filmčkov (Vem režiserja Jana Cvitkoviča, Vučko režiserja Matevža Luzarja in Vsakdan ni vsak dan režiserja Martina Turka). Dogodek organizira Študentska založba iz Ljubljane, soorganizatorja pa sta lektorata slovenščine v Vidmu in Padovi. Turneja po Italiji se v Vidmu šele začne, nadaljuje pa se septembra 2009 v Rimu in Milanu. Obiska se bodo poleg omenjenih avtorjev udeležili tudi Boris Pahor, Gorazd Kocijančič, Feri Lainšček, Aleš Čar in Aleš Šteger. Za podporo pri projektu gre posebna zahvala Ministrstvu za kulturo in Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. === From: "Urska Kerin" To: ; Sent: Tuesday, May 05, 2009 6:55 PM Subject: Studentje iz lektoratov v Rimu, Padovi, Vidmu, Parizu in Lizboni obiskali Gorenjsko Preposiljam prispevek o ekskurziji na Gorenjsko, ki smo jo organizirali lektorati v Rimu, Padovi, Vidmu, Parizu in Lizboni. Svoje vtise sta zapisala studenta slovenistike v Vidmu. --- Urska Kerin Za sloveniste iz Univerze v Vidmu je skupaj s pomladjo tudi letos prišel čas za novi izlet po Sloveniji. Letošnja ekskurzija se je odvijala od 23. do 26. aprila in je predstavila dobro priložnost predvsem za spoznavanje zahodnega dela Slovenije in še posebej Gorenjske. Čeprav so videmski študenti tudi lani obiskali to deželo, se jim je letos ponudil drugačen pristop do spoznavanja regije, ker so si jo tokrat ogledali bolj z vidika zgodovine književnosti. Skupina udeležencev je bila v primerjavi s prejšnjim letom bolj mednarodno sestavljena, saj niso prišli samo drugi italijanski študentje iz Univerze v Rimu, ampak tudi drugi iz Univerz v Lizboni in Parizu. Prvi dan so se videmski slovenisti peljali z vlakom do Gorice in potem z avtobusom do Ljubljane, kjer so se namestili in zbrali z drugimi študenti iz drugih univerz in kjer so imeli skupno kosilo. Po takšni priložnosti spoznavanja drugih udeležencev, se je spet začela prava ekskurzija z ogledom starega mestnega jedra Ljubljane. Zvečer, na posebni zabavi, ki so jo za njih organizirali študenti romanskih jezikov ljubljanske univerze, so tudi imeli možnost priti do stika s slovenskimi kolegi. Naslednji dan so se udeleženci vozili z avtobusom do Gorenjske, kjer so obiskali staro jedro Radovljice in muzej o čebelarstvu, ki je zelo tipična panoga za slovensko kulturo. Pred kosilom v gostilni družine Avsenik (iz katere izvira tudi istoimenski znani slovenski ansambel) v Begunjah, so seveda tudi obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki predstavlja nujno točko za vse sloveniste. Popoldne so se udeleženci peljali na Blejski grad, kjer so našli posebnega vodnika za grajski muzej, saj je ta bil blejski župan. Po kratkem postanku pri Zelencih, kjer izvira voda Savice, so študenti prišli v Planico za večerjo, prenočišče in malo več medsebojnega spoznavanja. Naslednji dan so se naši študentje peljali z avtobusom do Kranjske Gore, kjer so srečali sposobnega alpinista in strokovnjaka za Triglav in Triglavski narodni park. On je vodil udeležence ekskurzije po kratki poti pod Triglavom in hkrati jih je tudi poučil o zanimivostih glede Triglava (in tudi o pesmi "Oj Triglav moj dom!"). Temu zanimivemu izletu je sledil kratek izlet z avtobusom skozi Pokljuko do Bohinjskega jezera, ampak pred Bohinjskim jezerom so se naši izletniki nasitili pri odlični restavraciji. Ko so prišli v Bohinjsko Bistrico jih je čakala čudovita ladja z električnim motorjem (saj so v Bohinjskem jezeru bencinski motorji prepovedani), s katero so pluli po jezeru. Prišli so do nasprotnega brega, so poslušali zanimivo zgodbo o legendarnem bitju Zlatorogu. Po strmem sprehodu do izvira bohinjske Savice, skupina študentov in lektoric se je peljala spet do Bleda, kjer so končno poskusili tipično kremno rezino ali kremšnito. Zvečer, po zadostni večerji, so gledali zelo lepo serijo diapozitivov o gorenjskem ozemlju. Naslednji in zadnji dan naši študenti so pozdravili lepo Gorenjsko z njenimi visokimi gorami in planinskimi jezeri, in so se napotili k topli Primorski. Pravzaprav pogled na pokrajino se ni veliko spremenil, ampak je bilo vidno, kako je podnebje postalo toplejše. Zjutraj so zelo na kratko si ogledali Rusko kapelico, ki zaradi snega se ji ni bilo možno približati. Končno, skozi prelepo trentarsko dolino, so prišli naši slovenisti v Kobarid. Torej so si ogledali muzej 1. svetovne vojne, ki je nudil priložnost za boljše spoznavanje glede dogodkov o polomu italijanske vojske v Kobaridu. Ekskurzija se je približala h koncu in francoski študentki sta se poslovili z ostalimi in sta se peljali na letališče Brnik. Ostali študentje in lektorice so potem šli na zadnje kosilo na Mostu na Soči: tam med zdravljico in načrtovanjem planinskega izleta na Triglav, so preleteli zadnji trenutki skupaj. Potem jih super šofer Primož peljal do železniške postaje v Gorici. Videmski slovenisti so se poslovili s slovenisti iz Rima in Lizbone, s prepričanostjo, da se bodo seveda ponovno srečali na poletnem seminarju v Ljubljani. Nicola Baratella in Luciano Lister, Univerza v Vidmu From matija.ogrin na zrc-sazu.si Wed May 6 10:58:07 2009 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Wed, 06 May 2009 10:58:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Skofjeloski_pasijon_-_znanstvenokritična _e-izdaja Message-ID: <1241600287.6321.84.camel@matija-pisalnik> Spoštovani! Obveščam vas, da je elektronska znanstvenokritična izdaja Škofjeloškega pasijona zdaj prosto dostopna na spletu. http://nl.ijs.si/e-zrc/sp/ Izdaja je nastala v daljši raziskavi na ZRC SAZU in s sodelovanjem več kolegov, zlasti jezikoslovcev. Vsebuje digitalni faksimile kodeksa ŠP; ločuje med diplomatično podobo besedila in kritično prepisano verzijo; ta kot bralni pripomoček usmerja bliže k historični glasovni podobi ŠP. Posebna novost izdaje so Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona -- devet sočasnih dokumentov, ki bistveno spremenijo našo vednost o zgodovini pasijonskih procesij v Škofji Loki. Najstarejši dokument o uprizoritvi Pasijona je iz leta 1713. Izdaja vsebuje tudi "Stran za šolsko in poljudno rabo". Posebna obogatitev e-izdaje je integracija video posnetkov uprizoritve iz leta 1999 in njihova sinhronizacija s prepisoma. V razdelkih Faksimili in Dodatki najdete še marsikaj, denimo faksimile Sporedov nekdanjega Ljubljanskega pasijona, o katerem je pisal Valvasor. Vabljeni k listanju naše baročne mojstrovine! Matija Ogrin -- Matija Ogrin e-ZISS Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 6 22:45:58 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 May 2009 22:45:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Irvin_Lukeži=E6_v_Kopru_--_Moj/tvoj/sv oj_v_slovenščini_--_Slovenski_večer_na_Dunaju _--_Po_Kosmačevi_učni_poti_--_Statistika_za_jez ikoslovce Message-ID: <2B14ACF1CC524D57A33BFB3BE509E503@P4> From: "NADA ĐUKIĆ" To: Sent: Tuesday, May 05, 2009 9:51 PM Subject: CIKEL PREDAVANJ DR. IRVINA LUKEŽIĆA Vljudno Vas vabimo na cikel predavanj izr. prof. dr. IRVINA LUKEŽIĆA (FF, Rijeka). Njegova predavanja bodo potekala na Fakulteti za humanistične študije Koper v naslednjih terminih: Hrvatski mediteranizam - v torek, 12. 5. 2009, od 15.00 do 17.25, v predavalnici Burja 1; Pastoralna konvencija u hrvatskoj književnosti - v sredo, 13. 5. 2009, od 18.20 do 20.40, v predavalnici Maestral 3; O naravi Držićeve Fortune - v petek, 15. 5. 2009, od 13.20 do 15.45, v predavalnici Levant 4. Vsa predavanja bodo v hrvaščini. Nada Đukić, prof. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, May 06, 2009 8:50 AM Subject: LK, 11. maj LK FF v Ljubljani vabi na 906. sestanek v ponedeljek, 11. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko FF. Tema predavanja: Sinhronija in diahronija v zgodovinskem jezikoslovju (na primeru zgodovine zaimkov moj/tvoj/svoj v slovenščini). Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Wednesday, May 06, 2009 7:28 PM Subject: slovenski vecer Vabilo na Slovenski večer 15. 5. 2009 ob 18.00 Inštitut za slavistiko dunajske Univerze, 1090, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-4 Elizabeta Jenko, Za kulisami študija slovenskega jezika Jože Faganel, Organski in standardni idiom (Zaukazana dvojezičnost v okviru enega naravnega jezika) Bor Seušek, Veseli Kurent (Zgodba o ljudskem godcu) Prigrizek Prireditev so podprli: Veleposlaništvo RS na Dunaju, študentje in šstudentke slovenistike === From: "Nevenka Janež" From: "spela mrak" Sent: Wednesday, May 06, 2009 1:01 PM Subject: Majski pohod po Kosmačevi učni poti V soboto, 16. maja 2009, bo potekal 9. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti. Vse ljubitelje narave, pohodništva, slovenske kulture . vabimo, da se nam pridružite. Zbor pohodnikov bo ob 8.30 pred kulturnim domom v Dolenji Trebuši. Po krajšem kulturnem programu je za 9. uro predviden start. Hodili bomo po dolini Idrijce, spremljala nas bo Kosmačeva beseda in drugi kulturni dogodki, spoznavali bomo naravno in kulturno dediščino naše doline, poskrbljeno pa bo tudi za želodce. Pohod bomo zaključili pred Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin ob 16. uri. Pot ni zahtevna. Dolga je približno 18 km in v glavnem položna. Udeleženci plačajo startnino 5 eur. Udeleženci, ki so na pohodu prvič, dobijo izkaznico z žigom. Tisti, ki bodo prejeli že 5. žig, dobijo Tantadrujev zvonček. Z avtobusne postaje v Tolminu bo na start odpeljal posebni avtobus ob 8. uri. Če se boste na start pripeljali z osebnim avtomobilom, se boste vrnili ponj z avtobusom ob 16.30 iz Tolmina. Pohod bo v vsakem vremenu. Na svidenje torej na Kosmačevi učni poti! Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči === http://www.ualberta.ca/~baayen/publications/baayenCUPstats.pdf -- R. H. Baayen, Analyzing Linguistic Data: A practical introduction to Statistics. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu May 7 20:06:51 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 7 May 2009 20:06:51 +0200 Subject: [SlovLit] Koprska slovenistika v Trstu Message-ID: <20090507_180651_008034.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Kot je razvidno iz vsakoletnih slovlitovskih objav z vseh slovenisticnih logov, maj ni le mesec ljubezni, temvec tudi celodnevnih izletov, ki jim po solsko recemo ekskurzije. Ze tradicionalno v zacetku maja smo se tudi letos s studenti na koprskem Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanisticne studije Univerze na Primorskem v sredo, 6. maja 2009, odpravili k Slovencem izven drzavnih meja in na sosednje univerzitetne slovenistike in slavistike. Pred dvema letoma smo obiskali zagrebsko filozofsko fakulteto in slovenska kulturna drustva v Zagrebu, na Reki in v Pulju, lani smo se odpeljali na celovsko in grasko univerzo ter v Ziljsko dolino in Sele, letos pa smo zavili za vogal, ki mu recemo Ankaranski polotok. Sicer po kopnem smo se podali namrec na drugo stran Trzaskega zaliva ? v Trst. Zamisel za obisk tavcarjansko-cankarjanskih ?pljuc slovenskega naroda? je nastala v okviru predmeta Knjizevni stiki med Alpami in Jadranom. Kam torej, ce ne v mesto, ki se nam ob burji v Kopru prikazuje, kot da pred in pod zasnezenimi Alpami in vse bolj zelenim Krasom vstaja iz Jadranskega morja? Osrednji dogodek, okoli katerega smo osredinili nase celodnevno dihanje trzaskega zraka, je bil popoldanski pogovor leipziskega komparativista in slavista Mattea Colombija s trzaskim pisateljem Markom Sosicem, avtorjem romana Tito, amor mijo (2005), o slovenski stvarnosti na Trzaskem v 60. letih 20. st., in nemskim pisateljem Kevinom Vennemanom, avtorjem romana Mara Kogoj (2007), o slovensko- nemskem sobivanju na avstrijskem Koroskem, ki je pod naslovom Literarno prikazovanje zgodovine potekal na trzaski filozofski fakulteti. Tam nas je najprej prijazno sprejel predstojnik katedre za slovenski jezik in knjizevnost, literarni zgodovinar, esejist in prevajalec dr. Miran Kosuta. Uvod v trzaski dan je predstavljalo zgodnje jutro v Narodni in studijski knjiznici, kjer nas je ravnatelj knjiznice, zgodovinar dr. Milan Pahor, uvedel v problematiko Slovencev v Italiji in nas skrbno seznanil z zgodovino in pomenom osrednje slovenske knjiznice v Italiji. Literarna pot se je nadaljevala v zalozbo Mladika; po zaslugi nase zamejske studentke, Vide Forcic, smo se seznanili z zgodovino delovanja ene od slovenskih zalozb v Trstu, ki nam jo je predstavila urednica Nadja Roncelj. Zgodnje popoldne je zapolnil sprehod po ozjem mestnem srediscu s poudarki na slovenski prisotnosti v Trstu pod vodstvom Marte Ivasic, profesorice zgodovine in filozofije z Drzavnega znanstvenega liceja s slovenskim ucnim jezikom France Preseren. Ogledali smo si Narodni dom, se sprehodili cez Rusi most, se povzpeli do stolnice sv. Justa, mimo Bonomove in Zoisove palace na Veliki trg. Po vecernem prigrizku se dan se ni zakljucil. Ze v mraku smo z dr. Borutom Klabjanom, zgodovinarjem z Oddelka za zgodovino koprske Fakultete za humanisticne studije, prispeli na bazovisko gmajno in prisluhnili razlagi o boju in zrtvah za slovenske pravice v casu fasizma. Vsem gostiteljem v Trstu se za gostoljubje in prijaznost iskreno zahvaljujemo. Trzaska ekskurzija se je zacela in koncala z eno mislijo: da so tovrstni obiski cez mejo, ki je fizicno ni vec, prispevek k podiranju meja, ki mogoce se zmeraj obstajajo v glavah. Zelimo si, da bi jih bilo cim manj. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 7 21:09:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 May 2009 21:09:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Študentski_upor_za_zastonj_študij_na _zagrebški_FF_--_Primorci_na_Gorenjskem_--_Lastni štvo_študentskih_izdelkov_Znanstveno_nad_rok opise Message-ID: <9B6B16C7C5AA4F8DBDF70E0F8EAFD1E9@P4> From: Tomislav Sent: Thursday, May 07, 2009 10:18 AM Subject: [Svima] pismo javnosti Zbivanja na hrvatskim sveučilištima dosegla su točku u kojoj sve institucionalne oblike djelovanja moramo smatrati iscrpljenima. Pokazala nam je to blokada fakulteta koja upravo traje. Ona je čin građanske neposlušnosti, akt za kojim su studenti posegli nakon što opetovani zahtjevi da se izmijeni sustav visokog školstva nisu urodili plodom. Blokada je i više od građanske neposlušnosti: po načinu izvedbe i procesima odlučivanja ona je akt direktne demokracije kakav na ovim prostorima nikada nismo imali prilike vidjeti. Fakulteti pod blokadom vriju, žive, dišu punim plućima; održavaju se predavanja i radionice, analiziraju se mediji, prevode tekstovi, snimaju filmovi i pokreću umjetničke akcije; svaki je takav fakultet jedan veliki praktikum društvenog aktivizma. Ozbiljnost i predanost rasprava na plenumima, napori da se na tim višesatnim mnogoljudnim skupovima uspostavi dijalog i održi tolerancija, obrazovanost studenata i jasnoća njihovih stavova --- sve je to moralo zadiviti svakog promatrača; nas svakako jest. Mediji posljednjih tjedana pokušavaju odgonetnuti studentski bunt: uspoređuju ga s '68 i '71, tumače ga kao proljetni mladenački hir s nejasnim ciljevima, pitaju se tko vuče konce iz prikrajka. Nije u tome stvar. O ovome se radi: pred naše je društvo stupila mladež potpuno svjesna svoga stava, dovoljno hrabra da taj stav javno iznese, dovoljno mudra da ga obrazloži, i dovoljno lucidna da sve što želi koncentrira u jednu svima razumljivu poruku: obrazovanje mora biti besplatno. Oni koji su se pred ovom mladeži i njihovom porukom pokazali neosviještenima, nedovoljno hrabrima, nedoraslima i mutnima --- jesu u prvom redu institucije: od Ministarstva znanosti, obrazovanja i športa do stručnih vijeća fakulteta. Od tih su institucija studenti zatražili: počnite raditi svoj posao. Ukazali su na krupan društveni problem koji bi nadležni, financirani od svih građana Hrvatske, imali riješiti. Umjesto rješenja svjedočili smo brutalnoj transmisiji pritiska po stupnjevima hijerarhije, pri čemu je početnoj točki transmisije --- Rektorskome zboru --- isključivo bitna trenutna deblokada fakulteta. Na geslo "Znanje nije roba" stupnjevi su se hijerarhije složno oglušili. No u općem je interesu da znanje učinimo dostupnim svima, čak i onima koji u troškovima studija ne bi mogli financijski participirati. Jer ukoliko znanje ne bude dostupno svima, ono neće ni služiti svima --- služit će isključivo onima koji su ga stekli. Stjecanje znanja svest će se na korak u osobnoj karijeri ("benefit"). "Opći interes" postat će vrlo, vrlo apstraktan pojam. Ali ovih dana na našim fakultetima opći je interes krajnje konkretan, krajnje opipljiv. Ovih nam dana studenti govore, jasno i glasno, iz dana u dan: znanje ne smije biti privilegija, nego pravo. I kako je na to reagirala država, koju smo zadužili da zastupa opći interes i čuva prava? Praznim frazama. Politikantstvom. Pritiscima i prijetnjama. Bahatošću. Umjesto da je nadležnoga dužnosnika spustila s visine samovažnosti na sastanke studentskih plenuma (kako bi u otvorenom razgovoru pokušao promijeniti tijek blokade, a možda i vlastita stajališta) --- država je odabrala put ignoriranja. Upravo ovdje, u uznositoj nespremnosti prozvanih institucija na dijalog, u njihovu tvrdoglavu nepriznavanju kritike, ovaj studentski bunt prokazao je ključni problem hrvatskoga društva. Institucije nisu spremne rješavati probleme na koje im društvo ukazuje. Nisu te probleme spremne ni čuti. I ne radi se o osobama, pojedincima: radi se o čitavoj kulturi političkih elita. Mi, potpisnici ovog pisma, ne želimo biti takvi. Zato podržavamo studentski bunt, podržavamo i njegove metode i njegove ciljeve, i divimo se njihovoj borbi za akademsku, ali i društvenu budućnost svih nas: za budućnost pristojniju, razumniju, ljudskiju. [70 podpisov univerzitetnih učiteljev in sodelavcev] Svoj pristanak pošaljite na adresu tpletena na ffzg.hr. === From: "sanja pirc" Sent: Thursday, May 07, 2009 1:42 PM Subject: FW: porocilo o ekskurziji (za slovlit) Med 23. in 26. aprilom so obiskali Slovenijo študentje slovenščine iz Rima, Padove, Vidma, Pariza in Lisbone. Levji delež tokratne ekskurzije je bilo potepanje po Gorenjski, od koder smo se čez Vršič zadnji dan podali še v dolino Soče in, kot vse kaže, kljub neprijaznemu vremenu uspeli navdušiti naše študente z lepotami Triglavskega narodnega parka (vsaj do mere 2864 m, Triglava torej, ki smo ga z manjšino napovedali osvojiti sredi julija, takoj po zaključku seminarja v Ljubljani). >Rimljani<, ki smo 23. aprila prispeli v Trst že v zgodnjih jutrnjih urah, smo doživeli prisrčen domač sprejem že tam: profesor Miran Košuta nas je pred burjo in dežjem po tržaških ulicah branil s kleno besedo o zgodovinski navzočnosti Slovencev v teh krajih ter nam predstavil še slovensko knjižnico ter knjigarno v Trstu, za kar se mu res najlepše zahvaljujemo. Sicer pa je bilo zbirno mesto Ljubljana, katere klavrno deževno podobo je ob dobrem kosilu in po vodenem ogledu dodobra ogrel topel večerni sprejem študentov romanskih jezikov na Filozofski fakulteti, za kar gre zahvala v prvi vrsti profesorici Martini Ožbolt in njeni ekipi. Skoraj za las bi v Ljubljani na svetovni dan knjige ujeli še Borisa Pahorja, ki pa je na razočaranje mnogih v zadnjem hipu prestavil svoje napovedano predavanje na Klubu slovenskih pisateljev ... Naslednji dan smo se na poti na Gorenjsko pomudili najprej v Radovljici, Linhartovem mestu, kjer smo ponovili razsvetljenstvo, v čebelarskem muzeju pa se ponašali s slovensko čebelarsko tradicijo in avtohtono kranjsko čebelo. Sledila je Vrba, z zakurjeno krušno pečjo tudi za nas resnično srečna vas domača, kamor smo se vsaj za slabo uro zatekli pred nepričakovanim gorenjskim dežjem in snežnim mrazom. Od visoke so nas premraženi želodci vodili k bolj profani kulturi, in sicer na gostilniško domačijo Avsenik, kjer so nam pred kosilom v svoji galeriji postregli s svojim dokumentarnim filmom in nepogrešljivo Golico, v svetovnem merilu najpogosteje predvajano skladbo. Z odgovori na Slovenija, od kod lepote tvoje, nas je zasul župan občine Bled Janez Fajfar, ki nas je počastil ne le s prostim vstopom na Blejski grad, temveč tudi s svojim hudomušnim vodstvom po muzeju v svoji svečani škrlatni županski opravi. Sledil je še obisk vinske kleti in Trubarjeve tiskarne, kjer smo si lastnoročno natisnili spominski plakat. Po postanku in vreščečem gazenju snega v supergah na Zelencih smo se pred večerjo povzpeli še na zaletišče skakalnice velikanke v Planici. (In po naključju odkrili pomanjkljivost slovenske turistične organizacije, ki ne premore nobenega promocijskega gradiva s skakalcem v akciji - nekateri tuji študentje, ki ne poznajo te športne discipline, so bili namreč prepričani, da se tak športnik pelje s smučmi najprej po skakalnici, se ustavi pri rampi, poskoči na zemljo in nadaljuje vožnjo v dolino ...). Prespani noči v zavetju Planice je sledil (žal tudi edini) sončni dan v Triglavskem narodnem parku. Pričeli smo ga s pesmijo Oj Triglav, moj dom, ki nas jo je skušal naučiti lepo peti od Mojstrane do Vrat in nazj Stane Klinar, avtor številnih gorniških vodnikov, sicer pa Metin oče. Nismo mu hvaležni le za njegovo resnično lepo petje, temveč tudi za zanimivo predavanje pred mogočnimi triglavskimi stenami. Pot smo nadaljevali po dolini Radovne in se čez zasnežene pokljuške gozdove (z avtobusom) prebili do Studorja, kjer smo tuje študente poučili o tej slovenski tipični leseni konstrukciji. Nato smo se v Ribčevem Lazu vkrcali na ladjico ter se skupaj z vodičem popeljali po Bohinjskem jezeru do Ukanca, od tu pa sprehodili do slapa Savice in vmes ob počitku prebrali še pravljico o Zlatorogu. Ob vrnitvi v Planico, kjer smo spali, smo se z jasnim vremenom in ciljem še enkrat ustavili na Bledu: uloviti prejšnji dan zamujeno blejsko specialiteto kremno rezino. Dan, posvečen Triglavskemu narodnemu parku, smo zaključili resnično prevzeti od predavanja z diapozitivi, ki ga je imel samo za nas Joža Mihelič, alpinist in odličen fotograf, sicer pa s srcem in dušo zaposlen v TNT. Možakar ima ob čudovitih posnetkih, s katerimi poda vsestranski vpogled v življenje človeškega, živalskega in rastlinskega sveta, tudi čudovit jezik pripovedovanja, ki so mu lahko sledili tudi naši študentje. Poslednji noči v Julijcih je sledil dan spomina na krvavo zgodovino teh krajev. Pričeli smo ga pri ruski kapelici, nato pa se čez še vedno potratno zasnežen Vršič prebili v dolino Soče, skozi Bovec do Kobarida. Tam smo se skoraj dve uri pomudili v muzeju, posvečenemu prvi svetovni vojni, ali, bolje rečeno, osebni človeški tragiki, ki jo znajo vodiči v tem muzejo vselej tako prepričljivo povzdigniti nad vsako morebitno politično in/ali nacionalno obarvanost. Kar je, ob slovenski himni, ki smo jo prebrali na Vrbi, ali nacionalnem kulturnem prazniku, s katerim se lahko postavljamo pred tujci, še eno plemenitih sporočil na slovenski razglednici lepih krajev in prijaznih ljudi, ki je v nedeljo zvečer skupaj z navdušenimi mladimi in nekoliko utrujenimi lektoricami odromala nazaj v Italijo, Francijo in na Portugalsko. -- Mojca Šiškovič === http://nafaksu.blogspot.com/2009/04/o-intelektualni-lastnini-studentskih.html -- O intelektualni lastnini študentskih del http://www.digitalhumanities.org/humanist/Attachments/1241595566_2009-05-06_willard.mccarty na mccarty.org.uk_26704.2.pdf -- mednarodna konferenca Analysing Manuscripts - Textual Scholarship and the Sciences, Univerza v Bernu, 29. maja 2009. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 8 15:34:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 May 2009 15:34:16 +0200 Subject: [SlovLit] Lipa iz Zadra -- Piper iz Beograda Message-ID: From: "Klemen Lah" To: Sent: Friday, May 08, 2009 7:35 AM Subject: Majske aktivnosti Slovenskega kulturnega društva Lipa v Zadru Pred kratkim je gospa Marijanca Ajša Vižintin omenila sodelovanje slovenskega kulturnega društva Lipa na multikulturalni delavnici knjižničarjev v Zadru. Društvo Lipa v maju načrtuje nove aktivnosti: od 11.do 15.maja organizirajo likovno kolonijo v Turnju (drugo po vrsti), kjer bodo ustvarjali člani likovnih sekcij slovenskih društev iz Zagreba, Reke, Splita, Zadra in domačini iz Filip Jakova, na koncu pa bo razstava. 23. maja sodelujejo na Mednarodnem dnevu kulturne različnosti, kjer se bodo predstavili s kulturnim programom (mdr. bo nastopil pevski zbor Slovenskega doma iz Zagreba, predstavili bodo slovensko kuhinjo). Prireditev organizira Koordinacija narodnih manjšin Zadrske županije ( sedem manjšin) pod pokroviteljstvom županije in Mesta Zadar. Če bo kdo takrat v bližini in bo imel čas, vljudno vabljen. Lp, Klemen Lah === From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Friday, May 08, 2009 9:11 AM Subject: FW: program obiska akademika prof. dr. Predraga Piperja iz Beograda v Ljubljani (12. 5. - 14. 5. '09) Oddelka za slovenistiko in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani sta pripravila obisk enega izmed mednarodno uveljavljenih slavistov iz Beograda, jezikoslovca, urednika akademika Predraga Piperja. Profesor Piper na Filološki fakulteti v Beogradu predava predmete Ruski jezik, Uvod v slavistiko in Splošno lingvistiko. Predaval je že na več univerzah v tujini in doma (Moskva, Seul, Amsterdam, Torun, Zadar, Novi Sad, Niš idr.), tudi pred leti v Ljubljani, je avtor številnih monografij in študij s področja lingvistike, slavistike, iz srbistike, rusistike, slovanskih primerjalnih jezikoslovnih raziskav. Med 14. knjigami in desetinami študij omenimo THE GRAMMATICAL STRUCTURE OF SLOVENIAN AS COMPARED TO SERBIAN, Hankuk University 1996, SRPSKI IZMEDJU VELIKIH I MALIH JEZIKA, Beograd 2003, in izdajo J. B. Courteney, LINGVISTIČKI SPISI, Novi Sad, 1998. Njegovi gostiteljici Vesna Požgaj Hadži in Ada Vidovič Muha vljudno vabita na predavanji: v torek, 12. maja '09 ob 13. uri v predavalnici št. 5, pritličje, bo predaval študentom z Oddelka za slavistiko o SRBSKI LINGVISTIČNI SLAVISTIKI DANES in O VELIKOMORAVSKI MISIJI SOLUNSKIH BRATOV, in študentom slovenistike v sredo, 13. maja ob 8.00 v predavalnici 2, pritličje, O SODOBNI SRBSKI LINGVISTIČNI SLAVISTIKI V KONTEKSTU SLOVANSKIH SLAVISTIK . Vljudno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 8 21:53:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 May 2009 21:53:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_učitelja_slovenščine Message-ID: <6175AE116D664F3781879A945976AD33@P4> From: "Kern, Damjana" To: Sent: Friday, May 08, 2009 9:18 PM IZMENJAVA SLOVENSKIH UČITELJEV / ASISTENTOV Z REPUBLIKO AVSTRIJO V ŠOLSKEM LETU 2009/10 Objavljamo razpis za zaposlitev dveh učiteljev/asistentov v šolskem letu 2009/10 na avstrijskem Koroškem. Učitelj/asistent naj bi predvidoma sodeloval in sooblikoval 13 ur pouka slovenščine na teden. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike; - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine. Prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje s poučevanjem. Dodatne informacije: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2009 do 31. maja 2010; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si asistent poišče sam (ob pomoči šole); - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni PRIJAVNI OBRAZEC v dveh izvodih; - potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu; - 1-2 priporočili (učiteljev praktikov, strokovnjakov s področja poučevanja slovenščine, profesorjev s fakultete ...). Prijave pošljite do 5. junija 2009 na naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije so vam na voljo na naslovu damjana.kern na ff.uni-lj.si Damjana Kern Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 8 21:56:11 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 May 2009 21:56:11 +0200 Subject: [SlovLit] Ob 200-letnici Ilirskih provinc -- Intelektualna lastnina za raziskovalce -- Splet Message-ID: <4EFD7085C0D841CCADCB6BE5BB29C462@P4> From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Friday, May 08, 2009 3:17 PM Subject: FW: IFCN - Bulletin, 08.05.2009 http://www.institutfrance.si/si/kulturne_prireditve.php?dogodekid=363 -- jezikoslovni del program praznovanja dvestoletnice Ilirskih provinc: 11. maj, 9.00--17.45, Narodna galerija Ljubljana: Jezik in identiteta v Evropi: česa se lahko naučimo iz ilirskega obdobja? Sodelujejo dr. Marko Stabej, dr. Jacqueline Oven, dr. Rastko Močnik, dr. Helene Bertheleu, dr. Drago Rotar, dr. Lucija Čok, dr. Marc Derycke, dr. Boris A. Novak, Živa Nendl, dr. Mitja Velikonja. Vstop prost le s predhodno prijavo. Ali je skozi jezik spodbujalo pojav slovenske nacionalne identitete? Konferenca se bo spraševala o vezeh, ki združujejo jezik in identiteto. V Evropi, v kateri kulturna in jezikovna raznolikost preizkušata tradicionalne nacionalne strukture, bo kritični pogled na funkcijo jezika v izgradnji identitete spremljalo razmišljanje o vezeh med evropsko integracijo in ohranjanjem nacionalnih identitet. Konferenca bo potekala od 9h do 17h45, Narodna Galerija. Sestavljena bo iz dveh delavnic : 9h00-9h10 : uvod Dr. Marko Stabej, Filozofska Fakulteta v Ljubljani Dr. Jacqueline Oven, Filozofska Fakulteta v Ljubljani 9h10--12h15: Jezik, cement nacionalne identitete Moderator: Dr. Marko Stabej, Filozofska Fakulteta v Ljubljani Dr. Rastko Močnik, UL Filozofska Fakulteta v Ljubljani Dr. Hélene Bertheleu, Université François Rabelais Tours Dr. Drago Rotar, UP Fakulteta za humanisticne študije, Koper 14h00--17h45: Večjezičnost in kulturna raznolikost v Evropski uniji Moderatorka: Lucija Čok Dr. Marc Derycke, Université Jean Monnet, Saint-Étienne Dr. Boris A. Novak, UL Filozofska fakulteta v Ljubljani Živa Nendl, študentka Pravne fakultete, Univerza v Ljubljani Dr. Mitja Velikonja, UL Fakulteta za družbene vede v Ljubljani Konferenca bo v ljubljanski Mestni hiši. Sestavljale jo bodo štiri razprave, ki se bodo zvrstile v enem dnevu, in sicer od 9h30 do 18h. === From: "LUI" Sent: Friday, May 08, 2009 9:40 AM Subject: Poletna šola Intelektualna lastnina za raziskovalce Vabimo vas na letno šolo z naslovom Intelektualna lastnina za raziskovalce, ki jo Evropska patentna akademija (del Evropskega patentnega urada) pripravlja v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino in Pisarno za prenos tehnologije pri Univerzi v Ljubljani. Šola je v osnovi namenjena raziskovalcem, vendar se je lahko udeležijo tudi drugi, ki jih ta tematika zanima. Tokrat bo več časa posvečenega trženju idej in osnovam licenciranja. Predavanja in vaje bodo večinoma v angleškem jeziku. Trodnevna letna šola bo potekala v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana, od srede, 27. maja, do petka, 29. maja, od 9. do 17. ure. Udeležba na letni šoli je brezplačna. Zaradi omejenega števila mest na delavnici in lažje priprave gradiv ter odmorov za kavo in kosila vas prosimo, da svojo prisotnost do ponedeljka, 18. maja, prijavite po elektronski pošti na naslov info na uil-sipo.si. V primeru prevelikega števila prijav bodo imeli prednost udeleženci, ki bodo zagotovili svojo prisotnost v vseh treh dneh. Lep pozdrav, Janez Kukec Mezek, sekretar === http://etcl.uvic.ca/ -- ETCL, Electronic Textual Cultures Lab. http://www.linuxinsider.com/story/Whither-Wikis-The-State-of-Collaborative-Web-Publishing-66927.html -- se wikiji iztekajo? From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon May 11 13:32:49 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 11 May 2009 13:32:49 +0200 Subject: [SlovLit] Dnevi humanistike v Kopru Message-ID: <20090511_113249_018124.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Na Fakulteti za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem so se danes zaceli vsakoletni Dnevi humanistike, in sicer s predstavitvijo zbornika konference, s katero so lani v Cankarjevem domu pozdravili mednarodno leto medkulturnosti, Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU (uredila sta ga doc. dr. Vesna Mikolic in doc. dr. Kristof Jacek Kozak), in s predavanjem prof. dr. Katje Sturm Schnabl: Franc Miklosic ? osrednja osebnost v južnoslovanskem druzbenopoliticnem zivljenju. V pestrem multidisciplinarnem enotedenskem programu, dostopnem na http://www.fhs.upr.si/upload/doc/940_dnevi_hum_slo.pdf, sta v torek, 12. 5. 2009, med jezikoslovnimi in literarnovednimi temami se: predavanje (v italijanskem jeziku) ?Biagio Marin ? poetika in julijska kultura?, predavateljica: prof. Edda Serra, Centro Studi Biagio Marin Grado (od 11.40 do 13.45 ure v predavalnici Levant 3 UP FHS) in ob 18.00 v Foresteriji UP FHS ? srecanje s pesnico, esejistko in loncarko Ifigenijo Simonovic ob njeni novi esejisticni zbirki Konci in kraji (2009), ki ga v okviru vaj pri predmetu Interpretacija besedil organizira Oddelek za slovenistiko. Prisrcno vabljeni! Vladka Tucovic From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon May 11 13:39:45 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 11 May 2009 13:39:45 +0200 Subject: [SlovLit] Literararno- in kulturnozgodovinsko po Kopru Message-ID: <20090511_113945_019583.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Drage kolegice in kolegi, prijetno majsko vreme nas iz predavalnic vabi na plano, se posebej ob morju, zato vas vabim na nabiranje znanja po (in o ) koprskih ulicah, in sicer: v okviru vaj pri predmetu Knjizevni stiki med Alpami in Jadranom na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanisticne studije Koper nam bo v torek, 12. maja, med 8.20 in 10.30, na sprehodu po koprskih ulicah nekaj literarno- in kulturnozgodovinskih skrivnosti koprskih palac razkrila dolgoletna koprska gimnazijska profesorica slovenscine, publicistka in urednica Jasna Cebron. Prijazno vabljeni vsi, ki vas zanima kulturna preteklost prostora, v katerem se gibljemo vsakodnevno ali le pocitnisko. Dobimo se ob 8.20 pred predavalnico Levant 1. Prisrcen pozdrav iz Kopra! Vladka Tucovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 11 16:44:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 May 2009 16:44:50 +0200 Subject: [SlovLit] Ondrej Hausenblas -- Umrli so -- Novi testament v cirilici (1563) Message-ID: <46C4D961C5E14CDD89332EFA2F85D9C1@P4> From: "Boža Krakar-Vogel" Sent: Sunday, May 10, 2009 7:03 PM Subject: predavanje česškega profesorja Obveščam vas, da bo ta teden na ff dvakrat predaval gost s praške univerze, prof. dr. Ondrej Hausenblas, in sicer: 1. Strategije zastavljanja vprašanj o literarnem besedilu - torek, 12. 5. ob 18h, pred. 4, 2. Pisanje kot metoda poučevanja slovnice in razvijanja pismenosti - sreda, 13. 5. ob 16. 20, pred. 012 Vabljeni! Boža Krakar Vogel === From: "Peter Weiss" Sent: Friday, May 08, 2009 1:51 AM Subject: Miroslav Ravbar Predvčerajšnjim, v sredo 6. maja 2009, je bila v Delu objavljena osmrtnica, v kateri so svojci iz Črnuč sporočili, da je v 98. letu umrl Miroslav Ravbar [...] --- Umrla je poljska slovenistka in prevajalka Urszula Kowalska. --- From: "Matjaž Zaplotnik" Sent: Monday, May 11, 2009 1:57 PM Subject: Vinko Omerzel [...] umrl je Vinko Omerzel, član Slavističnega društva Slovenije, profesor slovenščine, nazadnje zaposlen na Poljanski gimnaziji, pred tem pa na Šubičevi gimnaziji in še marsikje. Pogreb bo v petek, 15. maja 09, ob 14.00 izpred vežice Sv. Jožefa na Žalah. [Vinko (Cene) Omerzel je mdr. fotografsko dokumentiral Slodnjakovo popotovanje iz Litije do Čateža 1958. leta: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri89/index.html -- op. mh] === From: "Helena Drewry" Sent: Monday, May 11, 2009 2:50 PM Subject: NUK, slovensko-hrvaško sodelovanje, predstavitev Novega testamenta v cirilici (1563) NOVI TESTAMENT V CIRILICI (15. maj 2009 ob 11.00, Sejna soba NUK, 1. Nadst., soba št. 102) Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili ponatis >Novega testamenta v cirilici (1563)<, ki je nastal na pobudo Teološke fakultete >Matija Vlačić llirik< iz Zagreba, ki si sistematično prizadeva za oživitev zanimanja za stare protestantske knjige na Hrvaškem. V Narodni in univerzitetni knjižnici smo projekt hrvaških kolegov z veseljem podprli, saj pomeni posredno tudi promocijo avtorja prve slovenske knjige in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Izdaja je nastala po izvirniku, ki ga hrani naša knjižnica, nekaj manjkajočih zadnjih listov v knjigi pa smo nadomestili s skenogrami iz Univerzitetne knjižnice v Baslu. Novi testament v cirilici bodo na tiskovni konferenci predstavili: dr. Lidija Matošević, dekanica Teološke fakultete >Matija Vlačić llirik< iz Zagreba (v vlogi izdajatelja) in pisec obsežne spremne študije oz. komentarja ter izjemen poznavalec stare hrvaške knjige dr. Alojz Jembrih, ki bo razkril zgodovinsko ozadje prvega natisa. O pripravah na reprint knjige bo spregovoril mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK, ki je kot predstavnik NUKa sodeloval pri projektu. Vljudno vabljeni. Helena Drewry From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 11 16:56:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 May 2009 16:56:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Izumiranje_znanstvene_slovenščine Message-ID: <8604D36E3974424FBF0EB5D890316179@P4> From: "Alojzija Zupan Sosič" Sent: Monday, May 11, 2009 1:55 PM Subject: merila in pomirjevala Dragi Miran, ker se od predloga Meril na Slovlitu ni nihče oglasil glede položaja znanstvene slovenščine v tem dokumentu ali o njenem izumiranju na splošno, javljam, da sem napisala cinični članek na to temo, ki bo objavljen ta teden v Književnih listih (vsaj tako so obljubili), v uvodniku v Glasoffilu povzemam celotno situacijo (objavljen bo v oktobrski številki), poglobljen članek na to temo pa bo objavljen v zborniku Obdobja. To omenjam kot motivacijo, da še kdo od slovlitovcev kaj pripomni, poda konkretni predlog, osvetli problem s svojo lučjo [...] Za lažjo orientacijo povzemam oporne točke iz svojega članka: Letos februarja smo prejeli predlog dokumenta, ki bi lahko močno spremenil podobo celotnega slovenskega univerzitetnega sistema. Imenuje se Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila[1]) in se, kot je za tovrstna uradna besedila značilno, spretno izogne glavnim problemom, ki jih s spremembami povzroča. Na tem mestu me ne bo zanimalo, koliko je Univerza v Ljubljani sploh upoštevala bolonjsko reformo in novo vlogo univerzitetnega učitelja, saj so predlagana merila zgolj zaostrovanje že obstoječih meril prejšnjega univerzitetnega sistema, prav tako ne bom analizirala nepravičnega točkovanja pri napredovanju: posvetila se bom razvrednotenju domače znanstvene misli. Predlog dokumenta Merila je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker ni upošteval večletnih prizadevanj slovenistov, slavistov in drugih strokovnjakov po določitvi ustreznega položaja slovenščine v znanosti. Glede na to, da sta zgodovinska izkušnja in aktualno razumevanje znanosti pri njeni institucionalizaciji predvsem izključujoča, se je potrebno vprašati, ali želimo slovensko univerzo ali pa nas konkurenca kapitala tira le še k Univerzi na Slovenskem. Že Ada Vidovič Muha (2007: 4-5) je idejo postmoderne globalizacije primerjala z idejo ilirizma, kritična pa je bila tudi do primerljivosti srednjeveške univerze s postmoderno globalno univerzo, ki jo zagovarjajo nekateri strokovnjaki, ko primerjajo pomen latinščine s pomenom angleščine. S svojimi prispevki o znanstvenem jeziku so se ji v posebnem razdelku Jezika in slovstva z naslovom Slovenščina v znanosti in na univerzi pridružili še Marko Stabej, Monika Kalin Golob, Tomo Korošec, Maca Jogan, Neli Dimc in ostali. Kot pereče vprašanje se je vprašanje znanstvenega jezika porodilo spomladi 2006, ko so univerzitetni učitelji in sodelavci Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani na javnost in univerzo naslovili listo odprtih vprašanj v dokumentu Strategija univerze ter slovenščina kot znanstveni in učni jezik. Temu dokumentu je sledilo še več skupnih akcij (npr. radijska oddaja Intelekta 2006, Posvet o jeziku znanosti in visokega šolstva na Slovenskem, 2006), katerih posledica je bila Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011; njen deseti cilj je utrditev slovenščine v slovenskem visokem šolstvu in znanosti (Kalin Golob, Stabej 2007: 88). Kljub vsem prizadevanjem različnih znanstvenikov, ki jih zaradi zgoščenosti svojega članka ne morem omenjati, so Merila pokazala stanje, ravno nasprotno od zaželenega in izborjenega. Slovenski znanstveni jezik ogroža[2] predvsem absurdno točkovanje slovenske znanstvene monografije in ostalih znanstvenih ali strokovnih prispevkov. Znanstvena monografija, tiskana v tujem[3] jeziku, je po predlogu Meril vredna 25 točk, domača 20 točk, medtem ko šteje v Amandmajih k Merilom monografija v tujem jeziku 30 točk, domača pa le 20. Še bolj nedemokratično razmerje se odpira pri točkovanju dela monografije, v katerem je del tuje monografije vreden 8 točk, del domače pa le 4 točke. Največja diskriminatornost je obljubljena vabljenim objavljenim predavanjem, kjer so mednarodna označena s 5 točkami, objavljena predavanja na domači znanstveni konferenci pa le z 2 točkama. Merila ocenjujejo slovenske dosežke s polovičnimi točkami tudi pri strokovni in uredniški dejavnosti, saj je domača strokovna dejavnost ovrednotena s 3 točkami, tuja s 6, uredništvo/souredništvo domače revije, knjige, zbornika konference le s 3 točkami, medtem ko si urednik ali sourednik tuje revije, knjige ali zbornika lahko pripiše kar dvakratno število točk, tj. 6 točk. Polovično vrednotenje domače znanstvene misli, ki se lahko s tolikšnim prezirom do lastne avtentičnosti še stopnjuje, je darilo za pomembni univerzitetni praznik, ki ga praznujemo 3. decembra letos. Podarila nam ga je kar Univerza sama, ko je za letošnjo devetdesetletnico obstoja slovenske univerze z omenjenimi točkami Meril razvrednotila slovensko znanstveno misel, torej sama sebe, in se tako potisnila daleč nazaj v devetnajsto, če ne celo 18. stoletje . Z lepimi pozdravi, Alojzija Zupan Sosič [1] Zaposleni na Filozofski fakulteti v Ljubljani smo prejeli predlog za Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev in Amandmaje k tem Merilom. Visokošolski učitelji in ostali so prispevali pripombe predvsem glede točkovanja in zahteve po 30-dnevnem neprekinjenem bivanju v tujini, ena izmed njih je bila tudi želja po zagotovitvi enakopravnosti slovenskih revij iz baze AHCI s tujimi, saj v preteklosti objave v slovenščini niso štele. Slovenisti smo svoje pripombe zbirali na spletni diskusijski skupini oz. virtualnem časopisu >SlovLit<, med katerimi je svoje opombe B. Krakar Vogel objavila tudi v Slovenščini v šoli. [2] Slovensko znanost ogroža tudi nesamozavestno sprejemanje tujih študentov. Slovenske fakultete so jim pripravljene ponuditi celotna predavanja v tujem, najpogosteje angleškem jeziku, in pri tem pozabiti na večinsko slovensko študentsko publiko. Zavedati se je treba, da je tujih študentov pri nas malo in da se zaradi mnogoštevilnih tujih univerz tudi v bodoče na naše fakultete (kljub popolnemu prilagajanju njihovim zahtevam) ne bodo množično vpisovali; k vpisu jih ne bo prepričala angleščina, pač pa zgledne študijske razmere. Te naj bi poleg vzornih študijskih pogojev zagotovile uvodna predavanja v angleščini za študente, nevešče slovenščine, nato pa jim s tečaji slovenščine omogočile vključitev v slovenski znanstveni prostor. Tudi v tujih državah se slovenski študentje slej ko prej naučijo jezik univerze in se na ta način približajo znanosti in kulturi države gostiteljice. Jezikovno še bolj absurdni so nekateri mednarodni znanstveni simpoziji, ki se odvijajo v Sloveniji. Na njih so tujci manjšinska publika, a kljub temu potekata predavanje in diskusija v angleškem jeziku. Izgovor je pomanjkanje denarja za simultani prevod in velika želja prisotnih pokazati svoje tujejezične zmožnosti. Tako sem že prisostvovala simpozijem, kjer so zaradi dveh ali treh tujcev vsi Slovenci predavali v angleščini; in ker so diskutirali pretežno domači znanstveniki, se je ustvarila nenaravna jezikovna situacija: Slovenci so eden drugemu dokazovali določeno tezo v angleškem jeziku. [3] Privilegiranje tujih založb pred domačimi je vprašljivo zaradi hitrega spreminjanja njihovega statusa in tržne naravnanosti - če plačaš tisk lastne knjige, ne preverjajo relevantnosti njene vsebine. From aponikva na ffzg.hr Mon May 11 23:35:59 2009 From: aponikva na ffzg.hr (Andreja Ponikvar) Date: Mon, 11 May 2009 23:35:59 +0200 (CEST) Subject: [SlovLit] Strokovna ekskurzija zagrebskih slovenistov po Sloveniji Message-ID: <93d0d457c03453fddbea9b5a2bed67ef.squirrel@webmail.ffzg.hr> Študentje slovenistike z zagrebške Filozofske fakultete so se od 8. do 10. maja, kljub blokadi pouka, ki je že četrti teden ena od najaktualnejših zadev na Univerzi v Zagrebu, v velikem številu udeležili strokovne ekskurzije po Sloveniji. Prvi dan smo si najprej ogledali Postojnsko jamo, nato pa smo obiskali Univerzo na Primorskem, kjer smo imeli priložnost za druženje s slovenskimi kolegi (profesorji in študenti) ter se udeležili dveh predavanj, ki sta ju za zagrebške in koprske študente pripravila prof. dr. Zvonko Kovač ter prof. dr. Vesna Mikulič. Naslednji dan smo obiskali hišo in grob Srečka Kosovela v Tomaju pri Sežani in poskusili kraške specialitete, nato pa smo se odpravili do Nove Gorice, kjer smo se v samostanu na Kostanjevici poučili o slovenskem jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu. V nadaljevanju nas je pot vodila do Kobarida, kjer smo si ogledali muzej prve svetovne vojne. Zadnji dan smo se podali na pot preko Predela do Vrbe, kjer nam je prof. dr. Miran Hladnik pripravil zanimivo predavanje o Prešernovem ustvarjanju, ekskurzijo pa smo zaključili z obiskom Bleda. Za finančno podporo pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujemo programu Slovenščina na tujih univerzah Filozofske fakultete v Ljubljani in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli, da se je 28 hrvaških študentov slovenistike v Sloveniji odlično počutilo in veliko naučilo. Z lepimi pozdravi iz Zagreba, Andreja Ponikvar, lektorica slovenščine na Filozofski fakulteti v Zagrebu Ivana Latković, asistentka za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 08:22:43 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 08:22:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Izumiranje_znanstvene_slovenščine Message-ID: <6897094DFD8048EA98539F00A4EFA4A3@P4> From: "Boža Krakar-Vogel" Sent: Monday, May 11, 2009 9:53 PM Subject: RE: [SlovLit] Izumiranje znanstvene slovenščine Z oddelka za slovenistiko FF UL sem se najprej na Merila v svojstvu predstojniške domače naloge (in prepričanja) oglasila sama, s podobno vsebino, kot jo zdaj ubeseduje Alojzija Zupan Sosič. Oglasila se je tedaj tudi ona, oboje pripombe sem poslala na dekanat, kakšna je bila njihova nadaljnja usoda, ne vem. Tekst sem poslala medijem - Jasni Kontler Salomon, a kot da nisem, objavili pa so ga v Šolskih razgledih. Več odmevov ni bilo ne na Slovlitu ne drugje. Ne vem, kaj počnejo stanovske inštitucije in društva, npr. slovenisti v SAZU, Slavistično društvo Slovenije itd. Pisatelji in še kakšno združenje dobro ropotajo, pri nas pa le samotni jezdeci ... Boža Krakar Vogel --- From: "Zoran ARNES" To: Sent: Monday, May 11, 2009 11:25 PM Z obema rokama podpišem in podpiram vsa mnenja, stališča in utemeljitve Alojzije Zupan Sosič, s katerimi opozarja na nesprejemljiv, škodljiv in poguben odnos do domačih znanstvenih dosežkov. Ne morem drugače, saj mi na misel nenehno prihajajo znamenite besede Janeza Vesela Koseskega: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Res je pravi čudež ali pomota zgodovine, da Slovenci sploh še obstajamo, da imamo svojo državo in da vsaj poskušamo biti enakovredni večjim, močnejšim in imenitnejšim narodom. Aktualno dogajanje mi dokazuje, da se nam ni treba bati ne Germanov ne Romanov ne južnih Slovanov: Slovenci smo sami sebi najhujši sovražnik! Mar nekateri resnično mislijo, da Slovenci samo prepisujemo, posnemamo in povzemamo, da v znanosti nismo zmožni narediti ničesar izvirnega, da je ustvarjalnost zgolj privilegij velikih, da Bog ni enakomerno trosil umskih darov? Za boljše razpoloženje pa še moj literarni prispevek: po skoraj dveh desetletjih je priložnostna satira, ki so mi jo objavili v Delovi prilogi Most (23. 12. 1990), še kako aktualna ... ŽALOSTNO JE V NAŠI DOMOVINI BITI SLOVENEC Šel je Kristus skozi zatirano deželo slovensko in je srečal Slovenca. "Kako si, Janez? Kaj bo dobrega?" "Nič, Gospod. Hans in Giovanni in Jovan so močnejši in me samo tepejo. Ampak jaz bom izdrl grm in hojo in lipo in bom vse pomlatil!" "Optimist!" je bil navdušen Kristus. Šel je Kristus skozi svobodno deželo slovensko in je srečal Slovenca. "Kako si, Janez? Kaj bo dobrega?" "Nič, Gospod. Hans in Giovanni in Jovan so večji in me hudo zmerjajo. Ampak jaz se kesam in postim in molim in čakam na božjo dobroto." "Pesimist!" ga je okaral Jezus. Šel je Kristus skozi prelepo deželo slovensko in je srečal Slovenca. "Kako si, Janez? Kaj bo dobrega?" "Nič, Gospod. Hans in Giovanni in Jovan so lepši in me ves čas prezirajo. Ampak jaz bom izpeljal plebiscit in jim bom v žepu molil figo." "Realist," si je mislil Gospod in je šel k Bogu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 10:48:39 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 10:48:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A__Izumiranje_znanstvene_slovenš čine_--_Andrej_E=2E_Skubic_v_LK_--_Cobiss Message-ID: From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" To: Sent: Tuesday, May 12, 2009 9:04 AM Subject: Re: SlovLit izvleček, let 306,številka 1 Kolegicam in kolegom na SlovLitu, sporočam, da sem se tudi sama na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani tvorno vključila v razpravo o Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, predvsem glede objavljana člankov s področja matične vede (slovenistike oz. slovenskega jezika in književnosti), ki so postavljeni v zunajmatični kontekst. Menim, da bi Slavistična revija, Jezik in slovstvo ipd. morale biti osrednje revije za objavljanje slovenističnih tem za cel svet in ne obratno. Predlagam, da somišljenice in somišljeniki podpišemo izjavo za javnost in jo pošljemo na UL in v medije. LP, Milena M. B. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 12, 2009 8:47 AM Subject: LK, 18. maj LK FF v Ljubljani vabi na 907. sestanek v ponedeljek, 18. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Andrej E. Skubic, samostojni pisatelj. Tema predavanja: Subjekt in jezikovne zvrsti. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/tecaji.html -- datumi brezplačnih tečajev Cobissa v NUK-u za uporabnike. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 11:45:09 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 11:45:09 +0200 Subject: [SlovLit] Enciklopedija_slovenskega_jezika_in_lite rature_na_Koroškem Message-ID: From: Sent: Tuesday, May 12, 2009 11:05 AM Subject: pojasnilo za v slovlit Zadnji teden je bilo v SlovLitu objavljeno obvestilo, da nama je Avstrijska akademija znanosti, na kateri sva bila zaposlena za izvajanje projekta Enzyklopaedie der slowenischen Sprache und Literatur in Kaernten, s 30. junijem 2009 dala odpoved in da nama je bilo redakcijsko delo onemogočeno že od 7. aprila dalje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002952.html). Ker očitno mnogi mislijo, da gre za konflikt, ki izvira iz problemov, ki sva jih imela na ravni akademije ali celo za >nemško-slovenski< konflikt, je treba podati sledeče pojasnilo: Problemi, ki so vodili do najine odpovedi, so bili med vodjo projekta in nama. Čeprav je projekt dobro tekel in sva se kot izvajajoča sodelavca držala tako vsebinsko jasno skiciranega koncepta kot tudi časovnega načrta projekta, je prišlo v drugem projektnem letu do hudih vsebinskih sporov in hkrati do rastočega nezaupanja s strani gospe univ. prof. dr. Sturm-Schnabl, ki je v zadnjih mesecih vse bolj obremenjevalo delovni proces, odtegovalo energije in se v končni fazi nanašalo praktično na vse najine dejavnosti. Interni problemi so se zaostrili do te točke, da dejansko ni bilo več možno delovati. Vse najine prošnje po superviziji je gospa Sturm-Schnabl kategorično odklanjala. Tudi poskusi mediacije s strani akademije od februarja 2009 naprej so na žalost ostali brez učinka. Končno je akademija zadevo avtoritarno in enostransko >rešila< s tem, da nama je dala odpoved brez vsakršne obrazložitve. S tem pa je vzela projektu sodelavca, ki sva ta projekt koncipirala od vsega začetka, ga koordinirala in do 7. aprila t. l. v tesnem sodelovanju z avtorji tudi izvajala. Ne samo po najini oceni sva edina, ki bi ga na osnovi koncepta, ki se je ob delu še izpopolnjeval, mogla izvesti do uspešnega zaključka. Po najinem mnenju je izključeno, da bo ta projekt neokrnjeno tekel naprej z novimi sodelavci, ki naj ga prevzamejo v zadnji in najbolj zahtevni fazi, ali celo z gospo Sturm-Schnabl samo. Bojiva pa se predvsem, da rezultat ne bi ustrezal temu, kar sva koncipirala in kar sva z velikim osebnim angažmajem ter z zglednim sodelovanjem več kot sto soavtoric in soavtorjev pridelala v zadnjih treh letih in kar nama je bilo zdaj iz racionalno nedojemljivih razlogov vzeto iz rok. Erwin Koestler, Michael Reichmayr [Solidarnost s kolegoma je do zdaj izrazilo že več bralcev Slovlita. -- op. mh] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 12:04:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 12:04:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Izumiranje_znanstvene_slovenščine Message-ID: <853C7770260C4524B67DA8087B433057@P4> From: "Kalin-Golob, Monika" Sent: Tuesday, May 12, 2009 11:19 AM Subject: RE: [SlovLit] Izumiranje znanstvene slovenščine S kolegom Stabejem sva pred razpravo o merilih poslala pismo na to temo, opozarjala sem dekane na različnih srečanjih, a mislim, da brez uspeha. Pripenjam pismo. Monika Kalin Golob ---- Ljubljana, 3. 10. 2007 Spoštovani gospod predsednik habilitacijske komisije! V preteklem in letošnjem letu smo ob vprašanjih mednarodne izmenjave na UL govorili tudi o vprašanjih jezika slovenske znanosti in univerze: najprej junija 2006, ko sva s kolegom Markom Stabejem naslovila listo odprtih vprašanj slovenski javnosti in univerzi, nato s kolegico Vidovič Muha na Radiu Slovenija (oddaja Intelekta, julij 2006) in skupaj z Univerzo v Ljubljani na posvetu o jeziku znanosti in visokega šolstva (8. 12. 2006, Teden ljubljanske univerze). Na podlagi teh razprav sva s kolegom Stabejem 17. 4. 2007 na rektoratu prorektorici Julijani Kristl in prorektorju Ivanu Svetliku predstavila izhodišča za operativno razpravo o jezikovnih vprašanjih na Univerzi v Ljubljani. Eden izmed sklepov tega srečanja je bil, da se o mnenju razpravljalcev seznani tudi habilitacijska komisija UL. Zavedajoč se, da na Univerzi potekajo razprave o dopolnitvah oz. spremembah habilitacijskih meril, prosiva, da ob njih upoštevate tudi mnenja, ki so bila izoblikovana v omenjenih razpravah. Temeljno izhodišče za posvete o znanstveni in visokošolski vlogi slovenskega jezika je bila domneva, da Univerza v Ljubljani želi ohraniti in nadalje razvijati slovenščino kot znanstveni in učni jezik visokošolskega izobraževanja, hkrati pa si želi zagotoviti nemoteno mednarodno razsežnost svojega delovanja. Veljavna Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ter aktualne razprave o njihovem spreminjanju so rezultat zavedanja (zgolj) slednje prvine, torej mednarodne razsežnosti. Gledano razvojno, je seveda poudarjanje potrebe po objavljanju v tujih revijah in tujem jeziku razumljivo, saj so Merila in z njimi univerzitetna habilitacijska politika hotela preseči omejenost slovenskega znanstvenoraziskovalnega dela na domači prostor in ga kakovostno sopostaviti tujemu ter tako povečati odličnost raziskovalnega dela zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. V časih, ko so bile tuje objave prej izjema kot pravilo, se je Univerza smiselno odzvala s poudarjanjem nujnega objavljanja v tujem jeziku. Ta politika pa je žal povzročila zapostavljanje objav v slovenščini, kar je škodljivo vsaj z dveh vidikov: razvijanja slovenskih terminologij ter slovenščine kot jezika visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja. Sedanja politika napredovanj tako povzroča, da v strokah postaja slovenščina že skoraj obrobni jezik. To pa gotovo ni naključje, temveč logična posledica vrste dejavnikov, zlasti meril, po katerih se meri znanstvena uspešnost in se dosega uglednost posameznikov v znanosti in raziskovanju. Univerza tako med merili za pridobitev najnižje stopnje univerzitetnega učitelja in učiteljice na primer nima merila "obvladovanje slovenščine kot jezika stroke<, med merili za raziskovalno odličnost pa objave v tujih jezikih veljajo nesorazmerno več kot tiste v slovenščini, in sicer celo tam, kjer obstajajo kakovostne slovenske znanstvene revije. Zato se že dogaja, da mnogi mladi kolegi sploh več ne računajo na potrebo po pisanju v slovenščini, če je le mogoče, pišejo v angleščini doktorate, ker je tako hitreje mogoče objavljati v tujini in ker ni treba ob pisanju razmišljati o slovenskih poimenovanjih ter tako odgovorno prispevati k razvoju slovenske terminologije. Večina ljudi, ki redno študira v Sloveniji, po diplomi svoje znanje uporabljala predvsem v slovenskem jezikovnem prostoru in je torej obvladovanje stroke v slovenskem jeziku temeljni pogoj njihovega poklicnega delovanja. Ali jim bodo to znanje lahko dali profesorji, ki o svetu stroke pišejo samo še v tujem jeziku? Če je v preteklosti Univerza morala spodbujati pisanje v tujem jeziku, je danes situacija obrnjena: zaradi razvoja slovenščine v znanosti mora spodbujati kakovostno objavljanje v slovenskem jeziku. Prav zato bi moral - med drugim - na primer 14. člen Meril (>Podrobnejše bibliografske kriterije iz 12. člena (2. alinea III. točke; 2. alinea IV. točke; 2. alinea V. točke in 8. alinea VI. točke) in 13. člena (točke 1.5., 2.4., 2.5. in 2.6.) pripravi vsak članica Univerze, verficira pa jih senat Univerze. Pri tem se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti.<) razmerje med mednarodno in domačo >odmevnostjo< uravnotežiti. Izdelava predloga dopolnitve habilitacijskega procesa, ki ne bo samodejno više vrednotil tujejezičnih objav in zapostavljal objav v slovenščini, je torej nujna. Prek habilitacijske politike bi UL morala vzpostaviti spodbude za smotrno objavljanje znanstvenih in strokovnih besedil v slovenščini. Univerza v Ljubljani je nastala z zavestjo dokazati enakovrednost slovensko izražene znanstvene misli takrat predvsem nemški. Danes, ko habilitacijska politika pozablja na to pomembno razsežnost, je treba o izvornem poslanstvu slovenske univerze razmisliti znova. Ali kot je v svojem prispevku na posvetu 8. 12. 2006 menila Ada Vidovič Muha: >Tako kot je absurdna zaprtost in samozadostnost, je absurdna tudi naivnost, da bo opustitev slovenščine kot jezika znanstvene razprave rešila slovensko znanost oz. ji dala celo pečat univerzalne vrednosti.< Če habilitacijska komisija potrebuje kakršnekoli strokovne rešitve, se bova z veseljem odzvala. Monika Kalin Golob, Marko Stabej V vednost: - rektorica prof. dr. Andreja Kocijančič - prorektorica prof. dr. Julijana Kristl - prorektor prof. dr. Ivan Svetlik - prof. dr. Valentin Bucik, dekan FF UL - prof. dr. Anton Grizold, dekan FDV UL From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 17:09:39 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 17:09:39 +0200 Subject: [SlovLit] Koroška_enciklopedija_--_Re=3A__Znanst vena_slovenščina_--_Delitev_po_slovensko Message-ID: From: "heinrich pfandl" Sent: Monday, May 11, 2009 4:04 PM Subject: Enzyklopädie der slowenischen Spr/Lit: Petition Spoštovani sodelavke in sodelavci Enciklopedije, glede na novonastalo pravkar opisano situacijo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002952.html), sem se skupaj s kolegoma odločil, nasloviti na pristojne člane Avstrijske akademije znanosti pismo s prošnjo, da bi projekt nadaljevali pod vodstvom obeh dosedanjih sodelavcev, ki sta tudi do zdaj nosila levji delež priprav in dela. Projekt je za manjšino, za podobo Slovencev na Koroškem kot tudi za vso deželo preveč pomemben, da bi ga prepustili negotovi usodi ali ga celo pokopali. Kdor deli to mnenje in bi rad prispeval k reševanju pomembnega Projekta, bi ga rad napotil na internetno stran http://www.world-of-study.com/unterschreiben/ Do 2. 6. do 24.00 je mogoče pismo podpisati, potem ga bom odposlal obema naslovnikoma. Seveda lahko po svoji presoji informirate o tej pomembni stvari tudi svoje kolege, naj ukrepajo po lastni presoji. Če se z besedilom pisma ne strinjate, lahko seveda omenjenima naslovnikoma pošljete sami svoje pismo: Generalsekretär der Österr. Akademie der Wissenschaften: Herwig.Friesinger na oeaw.ac.at Obmann der Balkan-Kommission: Michael.Metzeltin na oeaw.ac.at S prijateljskimi pozdravi, Heinrich Pfandl === From: "Jan Zoltan" Sent: Tuesday, May 12, 2009 4:19 PM Subject: Re: [SlovLit] Izumiranje znanstvene slovenščine Če je potrebno, lahko skupno pripravimo še eno javno soočanje v Državnem sveto RS, vendar bo zaradi procedure to težko uresničiti pred jesenjo. Ko bo Svet za visoko šolstvo objavil Merila, pa jim je verjetno mogoče oporekati in jih morda celo razveljaviti pred ustavnim sodiščem, vendar je treba predhodno proučiti vse okoliščine in ustreznost takšne dolgotrajne in zahtevne (tudi finančno) poti, ki bo že na začetku imela veliko nasprotnikov (celo v Državnem svetu ji bodo nasprotovali nekateri svetniki, najverjetneje celo predstavnik znanosti). Lepe pozdrave, Zoltan JAN === From: "Jolka Milic" Sent: Tuesday, May 12, 2009 3:03 PM Subject: SOS Dragi Miran, med branjem kar. preluksuzno opremljenega prvenca Zlati dež ali Kaj hoče moški Luke Novaka sem s sveto grozo odkrila, da ne znam deliti besed po slovensko, ker bi jaz marsikaj delila . očitno na italijanski način, drugače rečeno zgrešeno, saj ne moreš in ne smeš uporabljati pravil enega jezika kar počez tudi pri drugih, ko da bi šlo za kak passepartout. Zadnje čase, mi pravijo, zlasti pri nas, je marsikaj dovoljeno, a pri boljših knjižnih izdajah, tja od žepnih do luksuznih - vsaj v Italiji - gledajo prav z drobnogledom tudi na take finese. Jaz bi vseeno rada zvedela, kako gredo ti stari ali novi običaji tudi pri nas. Nekoč davno mi je menda prof. Janez Gradišnik ali Janko Moder povedal, da smo mi precej liberalni pri delitvi, a da vseeno moramo paziti, ko delimo, da z začetnim zlogom deljene besede lahko naredimo drugo besedo ali da ohranimo koren. Recimo: ne obra-tno pač pa obrat-no; ne ze-mlja pač pa zem-lja; ne pame-tno marveč pamet-no; ne Vespu-cci pač pa Vespuc-ci; ne pi-vski pač pa piv-ski, ne ro-dnost pač pa rod-nost; ne Ze-ppelini marveč Zep-pelini; ne ume-tnikov pač pa umet-nikov itd. Navedla sem le nekaj primerov iz knjige, jih je pa po nekaj na skoraj vsaki strani. Strani pa je 435. Ker je pisec tudi znan založnik, sklepam, da je tako po novem prav ali vsaj tudi prav. A bi rada zvedela bolj iz . posvečenih ust, da me ne bodo žrli dvomi. Predvsem zato, ker najdeš v knjigi tudi take delitve: lo-okov, religi-ozno, di-alektična, po-etično, materi-alno, penzi-onist, ma-asdamerjem, idi-otic, Aznavo-ur, fauteu-il, ge-nre (francoščina), Rembran-dtove, sek-tfrühstück, Be-ethoven in Bee-thoven (nemščina), ja-dnice, sk-lizova, saraje-vsko, teta Rebe-lda. Itd. Avtor morebiti namenoma, tj. demonstrativno ne upošteva ustaljenih pravil, jaz pa bi vseeno rada zvedela zanje. Kje naj jih poiščem? Piš-em me-d kos-ilom, ki se je me-dtem že pop-ol-nom-a shlad-ilo in ga bo tr-eba najb-rž s-pet pog-ret. Hvaležna vnaprej za odgovor. Lp jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 20:47:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 20:47:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovarji_--_Re=3A_Znanstvena_slovenš čina_--_Popravek_--_Desetnica Message-ID: Na http://www.najdi.si so simpatični slov.-angl./angl.-slov. in slov.-nem./nem.-slov. slovarji in prevajalniki. === From: "Jasna Honzak Jahić" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, May 12, 2009 6:42 PM Subject: RE: Izumiranje znanstvene slovenščine Vse svoje poklicno življenje sem bila učiteljica slovenskega jezika na tujih univerzah; v tej luči je tudi moje stališče v zvezi s aktualnim položajem znanstvene slovenščine v Sloveniji. V univerzitetnih okoljih izven slovenskega prostora ima slovenščina dve temeljni vlogi, je tuj jezik in je jezik visokošolskega izobraževanja. Obe vlogi sta povezani in se dopolnjujeta: zmožnost slovenskega jezika kot tujega se usvaja v slovenskem jeziku. Strokovni pojmovni svet je tujemu slovenistu predstavljen v izvirnem jeziku in lastnem, učiteljevem pojmovanju, temelječem na relevantni strokovni literaturi. Poudariti moram, da učitelju slovenščine v tujini pomaga, tj. daje nujno strokovno samozavest in utrjuje samosvojost predvsem izvirna strokovna literatura. Zakaj? Pojmujejo jo kot najbolj verodostojno. Jasna Honzak Jahič === From: To: ; Sent: Tuesday, May 12, 2009 5:24 PM Subject: Re: [SlovLit] Strokovna ekskurzija zagrebskih slovenistov-POPRAVEK V včerajšnje poročilo o strokovni ekskurziji zagrebških slovenistov se je prikradla neljuba napaka: v Kopru nam je seveda predavala doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja FHŠ UP. Za napako se opravičujemo. LP, Andreja Ponikvar === From: "Helena Drewry" Sent: Tuesday, May 12, 2009 11:15 AM Subject: NUK: DESETNICA - NOVA razstava v Plečnikovem hodniku Vljudno vabljeni na otvoritev razstave >Desetnica< (NUK, Plečnikov hodnik, 14. maj ob 11.00), ki je v slovenski javnosti poznana predvsem kot nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja znotraj Društva slovenskih pisateljev kakor tudi v širši javnosti. Razstavo je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravil Matjaž Lulik (NUK), na njej pa bodo predstavljeni dobitniki omenjene nagrade minulih let: Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar, Slavko Pregl in Mate Dolenc. Letošnji dobitnik nagrade Desetnica bo predvidoma znan po 20. maju 2009. Razstava bo izjemoma na ogled le do 21. maja. Lep pozdrav, Helena Drewry From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 12 21:11:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 May 2009 21:11:19 +0200 Subject: [SlovLit] Izumiranje_znanstvene_slovenščine_-- _Lvovski_jugoslavisti_na_obisku Message-ID: <23437884BED84C0D9A60EE65DE421BAA@P4> From: "borovnik" Sent: Tuesday, May 12, 2009 8:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Izumiranje znanstvene slovenščine Resne pomisleke kolegice izr. prof.dr. Alojzije Zupan Sosič v celoti podpiram. Pred kratkim sem tudi sama protestirala pri organizatorici napovedane konference o eseju, izr. prof.dr. Darji Pavlič, ki nam je v vabilu za sodelovanje na tej konferenci napisala, da bodo referenti lahko samo izjemoma nastopali v slovenščini ter da je delovni jezik te napovedujoče se konference sredi Ljubljane angleščina! Organizatorji so obvezno rabo angleščine napovedovali "zaradi udeležbe tujcev" in "zaradi pomanjkanja denarja za prevajanje"... Ne vem, kako se bo zadeva odvila, saj konference še ni bilo, moj protest pa je bil mišljen resno; naletela sem na precej nerazumevajoča ušesa. V tujini sem že mnogokrat sodelovala na različnih konferencah in simpozijih, a je bila praksa vselej taka, da smo morali tujci svoje referate ali prevesti v jezik države gostiteljice, ali pa poskrbeti za prevod v angleščino in/ali v nemščino ( ali pa oboje), nikjer in nikoli pa se nam niso gostitelji klečeplazno prilagajali. Na nobeni konferenci v tujini domačim diskutantom niso prepovedali rabe materinščine! Kar se tiče diskriminatornega habilitacijskega točkovanja "domačih" in "tujih" monografij, sodelovanja na "domačih" in "tujih" simpozijih itd. pa gre resnično za popolno sramoto! Moj komentar k vsemu temu? - Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti (Levstik). S spoštovanjem in z lepimi pozdravi, red. prof. dr. Silvija Borovnik === From: "Jernej Ključevšek" To: Sent: Tuesday, May 12, 2009 8:44 PM Subject: ekskurzija na Hrvaško in v Slovenijo za študente Univerze Ivana Franka v Lvovu Na Univerzi Ivana Franka v Lvovu smo od 29. 4. do 6. 5. 2009 s kolegi kroatisti organizirali ekskurzijo na Hrvaško in v Slovenijo. Udeležilo se je je 53 študentov, večinoma slušateljev slovenščine ali hrvaščine, skupaj s profesorji in lektorji pa nas je bilo kar 59. Na potovanje smo se začeli pripravljati že jeseni, saj je bilo potrebno zbrati vso potrebno dokumentacijo za pridobitev hrvaških in slovenskih (schengenskih) viz, potem pa odnesti vse skupaj s potnimi listi na veleposlaništvi v Kijev. Iz Lvova smo najprej krenili v Zagreb, v naslednjih dneh pa smo si ogledali še Nacionalni park Risnjak, Pulj, Brione in Rovinj. V Slovenijo smo vstopili 4. maja zjutraj in najprej obiskali Postojnsko jamo. V Postojni smo tudi zelo dobro, a ugodno kosili (restavracija Erasmus). Popoldne smo namenili Gorenjski, v Bohinju smo preizkusili rafting na Savi Bohinjki (Sport4fun), na poti do Ljubljane pa se ustavili še na Bledu. Nov vrhunec dneva je bila nočitev v edinstvenem Hostlu Celica. Drugi in zadnji dan v Sloveniji smo preživeli v Ljubljani. Zjutraj smo v Modri sobi Filozofske fakultete poslušali odlično predavanje Damjane Kern o Sloveniji in Slovencih, zatem nas je prijazno nagovoril dekan FF red prof. dr. Valentin Bucik. Mag. Mojca Nidorfer Šiškovič je predstavila Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ga. Anka Sollner Perdih pa Knjižnico Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko in nekatere starejše tiske, ki jih ta hrani. Center nas je na koncu pogostil s picami. Študenti so bili nad potovanjem navdušeni. Vse skupaj (Postojnska jama, Bohinj, Bled, Ljubljana) se je zlilo v čudovito avanturistično/študijsko izkušnjo, ki je lvovski študenti ne bodo zlahka pozabili. Hvala Centru za slovenščino (Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber, Damjana Kern), Filozofski fakulteti, Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, Veleposlaništvu RS v Kijevu in vsem ostalim za velik prispevek pri izpeljavi ekskurzije. Pozdrav iz Lvova, Jernej Ključevšek, lektor za slovenski jezik na Univerzi Ivana Franka v Lvovu, Ukrajina From valentin_bucik na t-2.net Tue May 12 23:00:17 2009 From: valentin_bucik na t-2.net (Tine T-2) Date: Tue, 12 May 2009 23:00:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A__Izumiranje_znanstvene_slovenš =C3=A8ine_--_Andrej_E=2E_Skubic_v_LK_--_Cobiss In-Reply-To: References: Message-ID: <93AC6C32EA244252A2B5DB5F6C34CC16@tine0d52de880b> Drage kolegice in kolegi, Tudi sam povsem razumem in se strinjam z mnenjem kolegice Alojzije Zupan Sosič glede skrbi za slovenski jezik v znanstveni komunikaciji. Poleg tega: pri sprejemanju Habilitacijskih Meril (HM), na primer, sem moral na Senatu UL prav izsiliti dikcijo, da mora habilitirani učitelj (ali sodelavec) ne le znati vsaj en tuj jezik, ampak da mora habilitirani učitelj (ali sodelavec) POLEG SLOVENSKEGA JEZIKA znati vsaj en tuj jezik! Naprej: nisem uspel s predlogi, da mora biti v znanstveni produkciji določeno število člankov (pa tudi monografij in učbenikov) NUJNO zapisanih v slovenskem jeziku. Mnenje večine senatorjev (vseh nas je toliko kot članic univerze + študenti) je bilo, da je produkcija v slovenskem jeziku tako ali tako pravilo in da tega ni potrebno posebej izpostavljati, da pa je treba posebej določiti, kakšna mora biti produkcija v svetovnih jezikih, saj na ta način izkazujemo mednarodno primerljivost naše znanstvene odličnosti. O točkovanju znanstvene produkcije v slovenskem jeziku pa nasploh v znanostih, zlasti v naravoslovju, tehniki in medicini velja, da je "stranski produkt". V torek, 26. maja bomo spet obravnavali HM na Senatu UL in prav bi (mi) prišlo kakšno dodatno mnenje slovenistov (in simpatizerjev :-)) o pomenu znanstvene produkcije v slovenskem jeziku in o usodi "slovenskega znanstvenega jezika", če bomo tako mačehovski do slovenščine. Lepo vas pozdravljam, TB ---------------------------------------------------------------- prof. dr. Valentin Bucik dekan / Dean FIlozofska fakulteta / Faculty of Arts tudi / Also: Oddelek za psihologijo / Department of Psychology Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia tel: +386 1 241 1002 (GSM: 051 441 442); fax: +386 1 4259 301 e-mail: tine.bucik na ff.uni-lj.si e-mail: valentin_bucik na t-2.net URL (dekan/Dean): http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm URL (oddelek/Department): http://psy.ff.uni-lj.si/ ---------------------------------------------------------------- -----Izvirno sporočilo----- Od: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] Namesto Miran Hladnik, Siol Poslano: 12. maj 2009 10:49 Za: SLOVLIT Zadeva: [SlovLit] Fw: Izumiranje znanstvene slovenščine -- Andrej E. Skubic v LK -- Cobiss From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" To: Sent: Tuesday, May 12, 2009 9:04 AM Subject: Re: SlovLit izvleček, let 306,številka 1 Kolegicam in kolegom na SlovLitu, sporočam, da sem se tudi sama na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani tvorno vključila v razpravo o Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, predvsem glede objavljana člankov s področja matične vede (slovenistike oz. slovenskega jezika in književnosti), ki so postavljeni v zunajmatični kontekst. Menim, da bi Slavistična revija, Jezik in slovstvo ipd. morale biti osrednje revije za objavljanje slovenističnih tem za cel svet in ne obratno. Predlagam, da somišljenice in somišljeniki podpišemo izjavo za javnost in jo pošljemo na UL in v medije. LP, Milena M. B. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 12, 2009 8:47 AM Subject: LK, 18. maj LK FF v Ljubljani vabi na 907. sestanek v ponedeljek, 18. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Andrej E. Skubic, samostojni pisatelj. Tema predavanja: Subjekt in jezikovne zvrsti. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/tecaji.html -- datumi brezplačnih tečajev Cobissa v NUK-u za uporabnike. _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 13 09:36:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 13 May 2009 09:36:35 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?RE: Delitev po slovensko -- Re: Znanstvena slovenščina= Message-ID: <20090513_073635_015817.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: Mojca_Luštrek Datum Wed, 13 May 2009 06:36:12 +0200 Subject: RE:_[SlovLit]Delitev_po_slovensko Kadar berem Jolko Milič, se vedno zabavam, čeprav se ne strinjam vedno. Tokrat se prav nič ne zabavam, strinjam se pa sto-od-stot-no! Deljenje je ena tistih "malenkosti", nad katerimi so celo mnogi, ki prisegajo na "odličnost", vzvišeni, zame je pa to čisto navadna šlamparija. Dobro jutro (vzemite resno, trinajstega smo). Mojca === From: darja.pavlic na uni-mb.si To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 13 May 2009 00:14:31 +0200 Subject: Re: [SlovLit]Izumiranjeznanstvene slovenščine Spoštovani kolegi, če vas zanima mednarodna konferenca o eseju, prosim, (ponovno) preberite vabilo nanjo (objavljeno je bilo na SlovLitu, najdete ga tudi na spletnih straneh Slovenskega društva za primerjalno književnost) in se prepričajte, da organizatorji ne napovedujemo obvezne rabe angleščine. Drži pa, da smo za delovni jezik izbrali angleščino in da je v vabilu zapisano, da bodo referati izjemoma lahko predstavljeni v slovenščini. Interpretacije te napovedi so seveda lahko različne, želim pa si, da bi upoštevale (nezapisano) namero organizatorjev: spodbuditi čim bolj živahno izmenjavo mnenj med sodelujočimi in ne le prebiranje referatov. Moje izkušnje z mednarodnimi konferencami, organiziranimi doma ali v tujini, me učijo, da se razprava ne more razviti, če udeleženci nimajo skupnega delovnega jezika. Ali mednarodna konferenca, katere delovni jezik bo angleščina, ogroža razvoj slovenskega znanstvenega jezika? Mislim, da ne. Slovenski udeleženci bodo slovenski znanstveni jezik po mojem trdnem prepričanju razvijali (upam, da tako uspešno kot doslej) ob drugih, številnejših priložnostnih: na slovenskih konferencah, ob pisanju slovenskih člankov, ob recenzijah tuje strokovne literature ipd. Izkušnja mednarodne konference, torej izmenjava mnenj z ljudmi, ki s seboj prinašajo drugačne izkušnje in miselne svetove, jim bo, tudi to verjamem, pri tem kvečjemu koristila. Kolegom z ljubljanske univerze, ki protestirajo proti zapostavljanju slovenščine v Merilih, sporočam svojo podporo. Darja Pavlič From kristof-jacek.kozak na guest.arnes.si Wed May 13 11:43:42 2009 From: kristof-jacek.kozak na guest.arnes.si (Kristof Jacek Kozak) Date: Wed, 13 May 2009 11:43:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Še_o_znanstveni_rabi_slovenščine Message-ID: <001901c9d3af$4db1b840$e91528c0$@kozak@guest.arnes.si> Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, z vznemirjenjem zasledujem smer diskusije, ki se je razvila na podlagi prispevka dr. Alojzije Zupan Sosič. Gre za prenos poudarka z vprašanja (ne)vrednotenja znanstvenih del, zapisanih v slovenščini, na (zakonsko) zaščito slovenščine nasploh. Dovolite, da o tem podam tudi svoje mnenje. Z ozirom na doslej izražena mnenja sodim, da gre za več ločenih stvari: prva je raven oziroma kakovost slovenščine v domači "dnevni," javni uporabi, druga je njen pomen kot znanstvenega jezika, tretja pa dejanska merila za strokovno vrednotenje znanstvenih besedil oziroma nastopov. Tega trojega ne smemo enačiti, za raven in pomen slovenščine pa se mi mnogo bolj problematični kot tretja kažeta prvi dve točki, in sicer zaradi tega, ker sta v veliki meri odgovorni za oblikovanje našega dejanskega, ne zgolj deklarativnega odnosa do jezika. Prepričan sem, da nisem edini, ki meni, da današnja javno govorjena slovenščina ni na zavidljivi ravni. Neodgovorno, torej tudi nepravilno, rabo jezika je mogoče zaslediti povsod v javnem življenju: od tiskanih do avdio, vizualnih ter elektronskih medijev. Zato v okviru diskusije o kvaliteti (in zaščiti) slovenščine prav tu vidim tisto polje, ki slovenistom in tistim, ki se zavzemamo za lep jezik, vselej znova predstavlja glavni izziv. Prav tako sodim, da (še bolj) uzakonjena raba slovenščine v znanosti ne bo dvignila njene pogostnosti ali kvalitete. Za slednjo so v humanistiki in tudi družbenih vedah, po mojem prepričanju, ključni predvsem znanstveni prevodi. Le tako se terminološko polje širi onstran že sprejetega proti novemu, s čimer se bogati tudi jezik. Samo spomnimo se razvoja znanstvene (filozofske) slovenščine ob prevodih Heideggerja ter, kasneje, psihoanalize, pa izjemne serije Studia humanitatis, če naj omenim le nekatere svetle točke, katerih pa niti ni tako malo. Kot popolnoma dvojezični govorec slovenskega in poljskega jezika tudi ne morem obsojati nobenega tujega jezika, ki ga Slovenci govorimo. Še več: iz izkušnje vem, da šele poglobljeno poznavanje tujega jezika dejansko osvetli in osmisli lastnega. Za raven slednjega pa smo odgovorni le govorci sami. Zato tudi dobrega poznavanja tujega jezika in njegove uporabe na (celo domačih) simpozijih, znanstvenih srečanjih itd., ne razumem kot greh, temveč za enakopravno vključevanje slovenske znanosti v širše tokove. Resno pa ugovarjam mnenju, da slovenski jezik ogroža "nesamozavestno sprejemanje tujih študentov." Prepričan sem namreč, da ni nič slabšega od takšne ekskluzivistične domačnostne drže, ki dejansko ne pripomore k ničemur razen k alienaciji morebitnih tujih študentov, še preden sploh pridejo v Slovenijo. Krč, s katerim spet branimo slovenščino, ne bo pripomogel k njenemu izboljšanju, kaj šele, da bi katerega izmed tujih študentov prepričal, da bi se je začel učiti. Ponujanje predmetov v tujem jeziku - seveda ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji - pa utegne koristiti tudi, če ne predvsem, domačim študentom tako glede izmenjav izkušenj kot glede mednarodnih stikov. Zato sodim, da stališče, ali bodo stiki s tujimi študenti v slovenščini, ali pa jih ne bo, ne vodi nikamor. Na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem ponujamo vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo Erasmus in poslušajo predmete v angleščini, kratek tečaj slovenščine. Že nekaj časa pa prizadevamo, da bi tako rekoč obvezno uvedli tečaj slovenskega jezika, kulture in književnosti ter na tak način pozitivno promovirali Slovenijo. Za tako neposredno promocijsko dejavnost pa seveda ni denarja in projekt zaenkrat čaka na boljše čase. Glede točkovanja znanstvenih prispevkov, izrečenih ali objavljanih v slovenščini, pa se brez nadaljnjega v celoti strinjam s kolegico Zupan Sosič. Znanstvena raba namreč pomeni znanstveno rabo v katerem koli jeziku, zato bi morala biti tudi besedila v slovenščini vrednotena enako kot besedila v tujih jezikih. Vseeno pa to dejstvo nima avtomatično za posledico boja za uveljavljanje slovenščine, temveč prej prizadevanja za ustrezno točkovanje. Zavoljo tega razumem mnenje, da bi znanja slovenščine ne bilo treba zapisovati kot posebne zahteve v habilitacijska merila, saj gre za pogoj, o katerem bi sploh ne bilo treba izgubljati besed. S spoštovanjem, Krištof Jacek Kozak _________________________________________ doc. dr. Krištof Jacek Kozak Predstojnik Oddelka za slovenistiko Prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj Fakulteta za humanistične študije Koper Univerza na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper Tel.: +386 (0)5 663-7740, 663-7758 Fax.: +386 (0)5 663-7742 Skype: kjkozak kjkozak at fhs.upr.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 13 21:01:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 May 2009 21:01:22 +0200 Subject: [SlovLit] Po linkih -- Re: Delitev po slovensko Message-ID: <12BDDB58B37D4F1EA65794C5C94AE0FF@P4> http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sloven_eksk_bk.doc -- ljubljanski slovenisti na Kostelskem in v Beli krajini (poročilo Maruške Agrež). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri112/index.html -- preveč raznoliko za skupno ime (npr. seja uredništva Slavistične revije, zagrebški slovenisti v Vrbi), prevladuje pa bela; listanje po straneh albuma, ki nekaj časa ni delovalo, je spet mogoče. -- miran === From: "Aleksandra Kocmut" To: Sent: Wednesday, May 13, 2009 5:51 PM Subject: Re: [SlovLit] RE: Delitev po slovensko -- Re: Znanstvena slovenščina Deljenje SP pojasnjuje od paragrafa st. 599 dalje (dovoljuje npr. ko-alicija in koa-licija). Na kratko gre za to, da mora biti vsaj en zlog v vsakem delu deljene besede in da mora biti izgovorljiv. Se mnogo hujsi primeri, kot jih je navedla gospa Jolka Milic, kraljujejo v romanu Clovek, ki se je pretepal z angeli (Aaron Kronski): zve-st na-dvse obnašanj-a itd. Tudi sicer je knjiga masaker slovenskega jezika, kar je res skoda, saj je vsebinsko roman zanimiv, svez in pritegne k branju. Aleksandra Kocmut From marijan.dovic na zrc-sazu.si Thu May 14 13:26:04 2009 From: marijan.dovic na zrc-sazu.si (Marijan Dovic) Date: Thu, 14 May 2009 13:26:04 +0200 Subject: [SlovLit] SlovLit_izvleček_let_306_števi lka_5 References: Message-ID: <007101c9d486$c4c7bba0$bce6ff54@9cc6f6e708ca439> Spostovani kolegi! Uvodoma naj povem, da se v grobem strinjam z vecino misli, ki sta jih zapisala Darja Pavlic in Jacek Kozak; v zvezi z aktualno polemiko pa zelim dati nekaj pojasnil v zvezi z mednarodnim komparativisticnim kolokvijem, ki ga ze sedmo jesen pripravljamo v okviru Vilenice. Namrec tudi tu gre za dogodek "na nasih tleh", v pripravi slovenskega strokovnega drustva, v njem pa sodeluje polovica domacih in polovica tujih predavateljev. Ze od zacetka smo si pri Slovenskem drustvu za primerjalno knjizevnost zamislili, da bo delovni/diskusijski jezik anglescina. Referati so torej vsi v anglescini, zraven pa so projicirani oz. natisnjeni slovenski povzetki. Po dogodku izdamo posebno stevilko revije Primerjalna knjizevnost, kjer so vsi prispevki v celoti objavljeni - v dveh jezikih. Za anglescino kot delovni jezik kolokvija smo se odlocili predvsem zato, ker zelimo, da je dogodek res mednaroden in da vsi diskutiramo "na enaki ravni", morda pa se bolj zato, ker iz tega zelimo narediti priloznost, da kakovostno obravnavamo komparativistične teme, ki ze po definiciji niso zgolj "slovenske", in torej tudi pri nas ponudimo (vsaj majhno) platformo, na kateri se dogaja nadnacionalna izmenjava med strokami. Nase (ali vsaj moje) dosedanje izkusnje mi pravijo, da je enoten jezik komuniciranja edina moznost za res produktivne diskusije in "koherenco" celotnega dogodka. Zal ni mogoce misliti, da bi kdaj dobili sredstva, da bi referate simultano ali kako drugace prevajali, kar bi bilo seveda idealno. Moram reci, da nikdar nisem imel obcutka, da bi se s tem podvrgli tlacenju "tujceve pete". V resnici so udelezenci na vecini mednarodnih dogodkov, kjer je delovni jezik (le) anglescina (in to je dokaj obicajna praksa), obicajno skoraj vsi na istem - govorijo tuji jezik. Ce bi vsak le ponosno odzebral svoje, drugi pa bi se pretvarjali, da ga razumejo, potem bi bilo bolje, da si referate izmenjajo po posti ... Tako ali tako pa sem mnenja, da obcasno nastopanje v anglescini in drugih jezikih - s tem se osebnostno "gradimo" in usposabljamo za enakopravno vkljucevanje v mednarodno izmenjavo - ne bi skodilo nikomur, še najmanj pa slovenskemu (znanstvenemu) jeziku. Nasprotno, tuji jeziki sirijo obzorja, zato se mi dozdeva nasprotno: vec tujih jezikov - vec slovenscine. V potrebusju pretiranega "nacionalizma" sam slutim prej "strah pred prepihom" kot skrb za jezik. Za konec pa o vrednotenju (ki je povsem locena in zelo kompleksna rec) - le majhen pomislek. Na podlagi lastnih izkusenj sodim, da je treba v spodoben angleski tekst vloziti opazno vec energije in casa, kot bi ga v primerljivo slovensko besedilo. Toda fetisiziranje tujine, ki se kaze v omenjenih predlogih, je odbijajoce, predlagana razmerja pa so mocno prenapihnjena in terjajo korekcijo - predvsem s strani tistih (humanističnih) ved, katerih predmetno področje je izrazito "nacionalno". Marijan Dovic ----- Original Message ----- From: To: Sent: Thursday, May 14, 2009 12:00 PM Subject: SlovLit izvleček, let 306, številka 5 Sporočila za poštni seznam od osebe SlovLit pošljite na slovlit na ijs.si Za prijavo ali odjavo s seznama prek interneta obiščite http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit prek e-pošte pa pošljite sporočilo z zadevo ali besedilom 'help' na slovlit-request na ijs.si Skrbnika poštnega seznama najdete na naslovu slovlit-owner na ijs.si Pri odgovarjanju oblikujete vrstico z Zadevo, tako da bo bolj opisna od "Re: Vsebina izvlečka za SlovLit..." Današnje teme: 1. Še o znanstveni rabi slovenščine (Kristof Jacek Kozak) 2. Po linkih -- Re: Delitev po slovensko (Miran Hladnik, Siol) ---------------------------------------------------------------------- Message: 1 Date: Wed, 13 May 2009 11:43:42 +0200 From: "Kristof Jacek Kozak" Subject: [SlovLit] Še o znanstveni rabi slovenščine To: Message-ID: <001901c9d3af$4db1b840$e91528c0$@kozak na guest.arnes.si> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, z vznemirjenjem zasledujem smer diskusije, ki se je razvila na podlagi prispevka dr. Alojzije Zupan Sosič. Gre za prenos poudarka z vprašanja (ne)vrednotenja znanstvenih del, zapisanih v slovenščini, na (zakonsko) zaščito slovenščine nasploh. Dovolite, da o tem podam tudi svoje mnenje. Z ozirom na doslej izražena mnenja sodim, da gre za več ločenih stvari: prva je raven oziroma kakovost slovenščine v domači "dnevni," javni uporabi, druga je njen pomen kot znanstvenega jezika, tretja pa dejanska merila za strokovno vrednotenje znanstvenih besedil oziroma nastopov. Tega trojega ne smemo enačiti, za raven in pomen slovenščine pa se mi mnogo bolj problematični kot tretja kažeta prvi dve točki, in sicer zaradi tega, ker sta v veliki meri odgovorni za oblikovanje našega dejanskega, ne zgolj deklarativnega odnosa do jezika. Prepričan sem, da nisem edini, ki meni, da današnja javno govorjena slovenščina ni na zavidljivi ravni. Neodgovorno, torej tudi nepravilno, rabo jezika je mogoče zaslediti povsod v javnem življenju: od tiskanih do avdio, vizualnih ter elektronskih medijev. Zato v okviru diskusije o kvaliteti (in zaščiti) slovenščine prav tu vidim tisto polje, ki slovenistom in tistim, ki se zavzemamo za lep jezik, vselej znova predstavlja glavni izziv. Prav tako sodim, da (še bolj) uzakonjena raba slovenščine v znanosti ne bo dvignila njene pogostnosti ali kvalitete. Za slednjo so v humanistiki in tudi družbenih vedah, po mojem prepričanju, ključni predvsem znanstveni prevodi. Le tako se terminološko polje širi onstran že sprejetega proti novemu, s čimer se bogati tudi jezik. Samo spomnimo se razvoja znanstvene (filozofske) slovenščine ob prevodih Heideggerja ter, kasneje, psihoanalize, pa izjemne serije Studia humanitatis, če naj omenim le nekatere svetle točke, katerih pa niti ni tako malo. Kot popolnoma dvojezični govorec slovenskega in poljskega jezika tudi ne morem obsojati nobenega tujega jezika, ki ga Slovenci govorimo. Še več: iz izkušnje vem, da šele poglobljeno poznavanje tujega jezika dejansko osvetli in osmisli lastnega. Za raven slednjega pa smo odgovorni le govorci sami. Zato tudi dobrega poznavanja tujega jezika in njegove uporabe na (celo domačih) simpozijih, znanstvenih srečanjih itd., ne razumem kot greh, temveč za enakopravno vključevanje slovenske znanosti v širše tokove. Resno pa ugovarjam mnenju, da slovenski jezik ogroža "nesamozavestno sprejemanje tujih študentov." Prepričan sem namreč, da ni nič slabšega od takšne ekskluzivistične domačnostne drže, ki dejansko ne pripomore k ničemur razen k alienaciji morebitnih tujih študentov, še preden sploh pridejo v Slovenijo. Krč, s katerim spet branimo slovenščino, ne bo pripomogel k njenemu izboljšanju, kaj šele, da bi katerega izmed tujih študentov prepričal, da bi se je začel učiti. Ponujanje predmetov v tujem jeziku - seveda ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji - pa utegne koristiti tudi, če ne predvsem, domačim študentom tako glede izmenjav izkušenj kot glede mednarodnih stikov. Zato sodim, da stališče, ali bodo stiki s tujimi študenti v slovenščini, ali pa jih ne bo, ne vodi nikamor. Na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem ponujamo vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo Erasmus in poslušajo predmete v angleščini, kratek tečaj slovenščine. Že nekaj časa pa prizadevamo, da bi tako rekoč obvezno uvedli tečaj slovenskega jezika, kulture in književnosti ter na tak način pozitivno promovirali Slovenijo. Za tako neposredno promocijsko dejavnost pa seveda ni denarja in projekt zaenkrat čaka na boljše čase. Glede točkovanja znanstvenih prispevkov, izrečenih ali objavljanih v slovenščini, pa se brez nadaljnjega v celoti strinjam s kolegico Zupan Sosič. Znanstvena raba namreč pomeni znanstveno rabo v katerem koli jeziku, zato bi morala biti tudi besedila v slovenščini vrednotena enako kot besedila v tujih jezikih. Vseeno pa to dejstvo nima avtomatično za posledico boja za uveljavljanje slovenščine, temveč prej prizadevanja za ustrezno točkovanje. Zavoljo tega razumem mnenje, da bi znanja slovenščine ne bilo treba zapisovati kot posebne zahteve v habilitacijska merila, saj gre za pogoj, o katerem bi sploh ne bilo treba izgubljati besed. S spoštovanjem, Krištof Jacek Kozak _________________________________________ doc. dr. Krištof Jacek Kozak Predstojnik Oddelka za slovenistiko Prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj Fakulteta za humanistične študije Koper Univerza na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper Tel.: +386 (0)5 663-7740, 663-7758 Fax.: +386 (0)5 663-7742 Skype: kjkozak kjkozak na fhs.upr.si ------------------------------ Message: 2 Date: Wed, 13 May 2009 21:01:22 +0200 From: "Miran Hladnik, Siol" Subject: [SlovLit] Po linkih -- Re: Delitev po slovensko To: "SLOVLIT" Message-ID: <12BDDB58B37D4F1EA65794C5C94AE0FF na P4> Content-Type: text/plain; charset="iso-8859-2" http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sloven_eksk_bk.doc -- ljubljanski slovenisti na Kostelskem in v Beli krajini (poročilo Maruške Agrež). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri112/index.html -- preveč raznoliko za skupno ime (npr. seja uredništva Slavistične revije, zagrebški slovenisti v Vrbi), prevladuje pa bela; listanje po straneh albuma, ki nekaj časa ni delovalo, je spet mogoče. -- miran === From: "Aleksandra Kocmut" To: Sent: Wednesday, May 13, 2009 5:51 PM Subject: Re: [SlovLit] RE: Delitev po slovensko -- Re: Znanstvena slovenščina Deljenje SP pojasnjuje od paragrafa st. 599 dalje (dovoljuje npr. ko-alicija in koa-licija). Na kratko gre za to, da mora biti vsaj en zlog v vsakem delu deljene besede in da mora biti izgovorljiv. Se mnogo hujsi primeri, kot jih je navedla gospa Jolka Milic, kraljujejo v romanu Clovek, ki se je pretepal z angeli (Aaron Kronski): zve-st na-dvse obnašanj-a itd. Tudi sicer je knjiga masaker slovenskega jezika, kar je res skoda, saj je vsebinsko roman zanimiv, svez in pritegne k branju. Aleksandra Kocmut ------------------------------ _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke po9iljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. )umevce priklihite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Konec SlovLit izvleček, let 306, številka 5 ******************************************* From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 14 14:29:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 May 2009 14:29:48 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Lojzetu_Kovačiču_--_Prodaja_eknjig _--_Noordung=2Edoc Message-ID: <4662FB578CF3408D9E89226D89306374@P4> V ponedeljek 18. maja bo ob 10.30 v predavalnici 2 v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani predavala Ivana Latković s Filozofske fakultete v Zagrebu. Naslov predavanja v slovenščini je Resnično, verjetno, lažno: avtobiografsko v romanu Resničnost Lojzeta Kovačiča. Vabljeni. === http://features.csmonitor.com/innovation/2009/05/06/introducing-the-super-sized-kindle-dx/ -- o prodaji elektronskih knjig v ZDA: 275.000 naslovov izbire, 173-odstotna rast prodaje. === http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&c_param=&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=46677 -- intervju z urednikom knjige Noordung.doc Mihom Mohorjem. Knjiga je izšla v okviru projekta Zlati bralec; tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 18. maja 2009, ob 11. uri v Društvu slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 15 16:53:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 May 2009 16:53:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Samoglasniki_--_Re=3AZnanstvena_sloven ščina_--_Bovški_govor_--_Umetnost_po_2000_--_ Slovenisti_na_Poljskem Message-ID: <9E7F5E83EFE446D5B9552DE9C369AF79@P4> From: "Čop, Mateja" Sent: Friday, May 15, 2009 1:32 PM Subject: Docentsko predavanje Vabimo vas na preizkusno predavanje asist. dr. Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v naziv v docenta z naslovom Samoglasniki in slovensko pravorečje. Predavanje bo v torek, 19. 5. 2009, ob 14. 40 v predavalnici 116, v prvem nadstropju fakultete. -- Tajništvo oddelka za slovenistiko === From: "Alojzija Zupan Sosič" Sent: Friday, May 15, 2009 2:56 PM Subject: še enkrat Pozdravljeni vsi, ki ste se oglasili, zahvaljujem se vam za premišljena mnenja, konkretne predloge in različne spodbude. Celotna debata je dokazala, da še nismo popolnoma apatični ter da imamo različne ali podobne poglede na izpostavljene probleme. To je značilno za vsako konstruktivno debato; najbolj razveseljujoče pa je dejstvo, da se vsi (razen enega kolega) strinjamo, da polovično vrednotenje slovenske znanstvene misli v predlogu dokumenta Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ni pravično ter da pospešuje izumiranje znanstvene slovenščine. Zahvaljujem se tudi g. dekanu, red. prof. dr. Valentinu Buciku, ki bo predstavil naše pisne predloge (te ravnokar pripravljamo) za spremembo Meril na naslednjem sestanku. Če pa se je komu v tem času še utrnila kakršnakoli ideja za spremembo položaja slovenščine, jo bomo pa vsi z veseljem prebrali. Lep maj vsem in veliko slovenščine, Alojzija Zupan Sosič === From: "Čop, Mateja" Sent: Friday, May 15, 2009 10:11 AM Subject: FW: Delavnica Vabljeni na delavnico/predavanje iz cikla Slovanski jeziki v ljudski pesmi in besedi (koordianator dr. Matej Šekli) z naslovom Bovški govor v ljudski pesmi in besedi, ki bo v torek, 19. 5. 2009, ob 19.00 v Galeriji Srečišče v Hostlu Celica na Metelkovi 8 v Ljubljani in jo bo vodila študentka slovenistike (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) TJAŠA KOMAC (mentorica prof. dr. Vera Smole). Vera Smole === From: "Slovanska knjižnica" Sent: Friday, May 15, 2009 12:08 PM Subject: Philologos 8 - povabilo Slovanska knjižnica & kud Logos, Pogovorni večeri, 8 Sreda, 20 . maja 2009, ob 19. uri, dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana Izhodišče za razpravljanje ob knjigi Achillea Bonita Olive Umetnost onstran dva tisoč je vprašanje: Ali po letu 2000 še potrebujemo umetnost? Večer bosta uvedla dr. Polona Tratnik in Alen Širca. === From: "Maruska Agrez" Sent: Friday, May 15, 2009 1:27 PM Subject: Ekskurzija na Poljsko http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sloven_eksk_pl.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 15 17:02:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 May 2009 17:02:27 +0200 Subject: [SlovLit] Sodobni nacionalni miti Message-ID: <6A6C836DABCE4152BCEDAA337FC1AAF3@P4> From: "Vanček, Jasna" Sent: Friday, May 15, 2009 9:18 AM Subject: vabili Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo za antične in humanistične študije vabita na predavanje prof. dr. Nade Proeve (Institut za Istorija, Filozofski Fakultet, Univezitet Sv. Kiril i Metodij Skopje, Republika Makedonija) Sodobni makedonski mit kot odgovor na nacionalne mite sosedov (albanski panilirizem, grški panhelenizem in bolgarski pankratizem). Osamosvojitev Makedonije v letu 1991 je naletela na energično odklanjanje pri njenih sosedih: eni zavračajo njeno ime, drugi jezik, tretji njeno ozemlje. Kot reakcija na to se je v širši javnosti izoblikovalo evforično razpoloženje v zvezi z imenom ter nacionalno identiteto. Ta vprašanja so dobila politično vsebino v obliki, ki jo moremo označiti kot vulgarno. Ne le, da so se vsi, od novinarjev in politikov do intelektualcev, razglasili za "zgodovinarje" in se čutili poklicane, da presojajo o teh vprašanjih, temveč so začeli oblikovati nacionalni mit, s pomočjo katerega bi ubranili svoje nacionalno ime, državo in narodno samobitnost. Odveč je opozoriti na to, da so se žal v to početje vključili posamezniki iz znanstvenih vrst, v prvi vrsti arheologi, ki današnje zavračanje Makedonije povezujejo in utemeljujejo z "zavračanjem" identitete antičnih Makedoncev (stare teorije o grškem, ilirskem ali tračanskem poreklu). To ravnanje se je zlasti razmahnilo po grškem vetu k vstopu Makedonije v NATO, pri čemer njegovi zagovorniki nasilno iščejo argumente oziroma "dokaze" v zgodovinski davnini. Vlada je odobrila doslej nepredstavljiva sredstva za arheološke raziskave, originalni antični spomeniki so razstavljeni na vseh mogočih mestih (na ulici pred poslopjem makedonske vlade), sodobni objekti dobivajo imena po slavnih antičnih osebnostih, v njihovo čast gradijo spomenike. Predavanje bo v sredo, 20. maja 2009, ob 12.30, v predavalnici 102 (Oddelek za zgodovino), Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2. Predavanje bo v srbohrvaščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 17 17:27:57 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 17 May 2009 17:27:57 +0200 Subject: [SlovLit] Slavia Centralis -- Biografska gesla v Wikipediji -- Za e-knjigo Message-ID: <25044228E52942C5B927C2B78FC32E7F@P4> Univerza v Mariboru je začela izdajati jezikoslovno in literarnovedno revijo Slavia Centralis (ur. Marko Jesenšek). Izšli star prvi dve številki s prispevki o Trubarju in 16. stoletju: Marko Štuhec, Dejan Kos, Alenka Jensterle Doležal, Aleš Bjelčevič, Barbara Pregelj, Blanka Bošnjak, Milena Blažić, Ivana Latković, Zvonko Kovač, Marko Jesenšek, Irena Orel, Majda Merše, Andreja Legan Ravnikar, Irena Stramljič Breznik, Matej Hriberšek, Marianna L. Beršadska. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor_o_Wikipediji:WikiProjekt_Slovenski_literarni_zgodovinarji#Splo.C5.A1ni_napotki_za_pisanje_biografskih_gesel.2C_oblikovani_v_tretjem_letu_izku.C5.A1enj -- napotki za pisanje biografskih gesel v Wikipediji (osnutek). http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html -- M. Hladnik, Za elektronsko knjigo (članek za Našo knjižnico). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 19 08:25:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 May 2009 08:25:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Nekaj_misli_o_članku_=22Za_elektronsko _knjigo=22_--_Slovenski_vikend_v_Vilni_--_Slovanski _večer_--_Bolgarske_knjige_v_angleščini Message-ID: <278B2B44D5024F548C2BCA040F0DAB61@P4> From: "Saša Iskrič" Sent: Monday, May 18, 2009 7:28 AM Subject: Nekaj misli o članku "Za elektronsko knjigo" (http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html) http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/iskric-eknjiga.doc === From: "Lara Pizent" To: "Slovlit" Sent: Monday, May 18, 2009 8:43 PM Subject: Slovenski vikend v Vilni http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sloven_vilna.rtf === Slovanski večer s pravljicami in pesmimi o soncu, ki ga organizira FF UL, bo v soboto 23. maja 2009 ob 19.00 v dvorani M 3/4 Cankarjevega doma v Ljubljani (http://www.cd-cc.si). === http://edel.bol.bg -- bolgarske knjige v angleščini. From robert.jereb na guest.arnes.si Tue May 19 13:27:59 2009 From: robert.jereb na guest.arnes.si (robert.jereb na guest.arnes.si) Date: Tue, 19 May 2009 13:27:59 +0200 Subject: [SlovLit] letnice rojstva Message-ID: <20090519_112759_008771.robert.jereb@guest.arnes.si> Pozdravljeni, ali kdo pozna letnice rojstva naslednjih piscev: Vlado Peteršič Sonja Koranter Stane Padežnik Ruža Vreg Fedor Žigon (Rodef Gloria de Žigi) Tomo Kočar Mila Jakopič Milan Štancer Tomo Snoj Zdenka Žebre Andrej Pogorelec Alenka Kovačič Borec Ernest Ružič Ljubomir Kostrevc (Simon Magus) Hvala za pomoč. Lp Robert Jereb From Samo.Krusic na gimb.org Wed May 20 13:26:56 2009 From: Samo.Krusic na gimb.org (= Samo_Krušič?=) Date: Wed, 20 May 2009 13:26:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_v_zvezi_z_letošnjim_Canka rjevim_tekmovanjem Message-ID: <7E745B925CC8AF49AD13C4526E456433046BE9A9@GIMB-MAIL.gimb.org> Zavodu republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) Komisiji za Cankarjevo tekmovanje pri ZRSŠ Slavističnemu društvu Slovenije ODPRTO PISMO OB ODPOVEDI SLAVNOSTNE PODELITVE ZLATIH CANKARJEVIH PRIZNANJ IN NAGRAD Spoštovani! Verjetno nisva bila samo midva kot mentorja tekmovalcev za Cankarjevo priznanje nemalo presenečena, ko se je 4. 5. 2009 na spletni strani ZRSS, namenjeni obvestilom v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem, pojavilo skopo obvestilo ge. Milene Kerndel, koordinatorke omenjenega tekmovanja, da letošnja slavnostna podelitev zlatih priznanj in nagrad tekmovalcem za prva tri mesta odpade, menda - kot se je pozneje neuradno slišalo - zaradi >recesije<. ZRSS kot organizator tekmovanja je zlata priznanja skupaj s srebrnimi in bronastimi poslal kar na šole, kjer naj bi jih po njegovem priporočilu slavnostno podelili tekmovalkam in tekmovalcem. - Zanimivo pa je, da bodo, recimo, tekmovalcem, ki so se udeležili državnih tekmovanj iz matematike in fizike, priznanja slavnostno podelili na prireditvi v ljubljanskem Koloseju. Meniva, da to kaže na podcenjevalen odnos do vseh tistih učencev in dijakov iz Slovenije in iz zamejstva, ki so se letos odločili del svojega prostega časa nameniti poglobljenemu prebiranju del iz sodobne slovenske književnosti in izpopolnjevanju svojih jezikovnih zmožnosti. Vsi ti tekmovalci se - v primerjavi z vrstniki, ki so, denimo, tekmovali iz matematike in fizike - upravičeno počutijo zapostavljene in diskriminirane. Človek se ne more znebiti občutka, da to izraža tudi vse bolj indiferenten odnos celotne družbe, predvsem pa ljudi, ki so v njej nosilci različnih javnih funkcij, do maternega jezika in kompetenc, ki naj bi jih njegovi govorci razvijali. Verjetno je zgolj >naključje<, da ta neljubi dogodek časovno sovpada z debato na slavističnem elektronskem forumu Slovlit o diskriminatornih pogojih, ki so jih pri izvolitvi v visokošolske nazive deležni vsi tisti, ki so svoja strokovna dela - zaradi same narave raziskovalnega predmeta - pač primorani pisati v slovenskem jeziku. Prepričana sva, da ta neljubi dogodek tako ali drugače zadeva odgovorne na ZRSŠ, pa tudi (vsaj) vso slovenistično srenjo in njeno stanovsko društvo, zato sva sklenila na oba naslova nasloviti nekaj vprašanj oz. pomislekov: 1. Zadnji dve leti je celotno organizacijo tekmovanja za Cankarjevo priznanje prevzel ZRSŠ. Ker ZRSŠ, kolikor sva pravilno informirana, sodeluje tudi pri organizaciji drugih tekmovanj (npr. pri tekmovanju iz matematike in fizike, skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) - za vnos podatkov uporabljamo vsaj isti strežnik), se nama zdi nenavadno, da letos ni poskrbel tudi za ustrezno slavnostno podelitev nagrad na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, tako kot to se je to zgodilo v lanskem šolskem letu. 2. Kot je navedeno v Pravilniku tekmovanja za Cankarjevo priznanje, to tekmovanje vodi in usmerja posebna Komisija za tekmovanje iz slovenščine. Zdi se nama nenavadno, da je Komisija omenjeno odločitev odgovornih na ZRSŠ zgolj >vzela na znanje< (verjetno je ni sprejela sama?!), ne da bi javno terjala kakršno koli pojasnilo ali pa izrazila ustrezen protest. Prav tako ni poslala nikakršnega uradnega pojasnila mentorjem na šole. Prejeli smo samo skopo obvestilo. 3. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je eno izmed tekmovanj z najdaljšo tradicijo (nenazadnje pa tudi ni samo >državno<, je >vseslovensko< tekmovanje!), nastalo je na pobudo Slavističnega društva. Zato meniva, da bi se moralo SD zopet bolj dejavno vključiti v samo izvedbo tega tekmovanja. Na spletnih straneh SD lahko preberemo Izjavo za javnost izpred dveh let, da se SD odreka organizaciji tega tekmovanja, ker mu je Ministrstvo za šolstvo zanj namenilo kar 80% manj denarja kot leto pred tem. Ne bi se spuščala v podrobnosti, recimo v to, kako je mogoče, da je omenjeno ministrstvo nenadoma tako zmanjšalo dotacijo. Dejstvo pa je, da tekmovanja v drugih strokah, ki so po številu tekmovalcev enako obsežna (npr. iz matematike in fizike), potekajo nemoteno, recimo, v sodelovanju med DMFA in ZRSŠ. Želiva si, da bi bilo >kratkega stika<, ki je nastal pred dvema letoma, konec in da bi Cankarjevo tekmovanje zopet steklo v sodelovanju med SD in ZRSŠ, priznanja za najboljše pa bi zopet začelo podeljevati SD, tako kot bo to letos za svojo stroko v Koloseju slavnostno izpeljalo DMFA. 4. SD je pred dvema letoma začelo organizirati Cankarjev literarni festival, nekakšno alternativno različico tekmovanja za Cankarjevo priznanje, kjer imajo udeleženci več prostora za svojo ustvarjalnost. Meniva, da je bila ta pobuda - vsaj kar zadeva najino šolo - zelo uspešna, k pisanju scenarijev je pritegnila precejšnje število dijakov. - A tako je bilo samo dve leti. Letos o tem festivalu ni ne duha ne sluha. Vsaj na našo šolo nismo prejeli nobenega obvestila, ali letos Cankarjev festival poteka ali ne. Prav tako nisva nobenega obvestila o tem zasledila na spletnih straneh SD. - Vsekakor pristojne na SD pozivava, da društvo še naprej organizira omenjeni festival in da se dejavno vključi tudi v >klasično< tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj je oboje nekako njegova >zaveza<. Zavedava se, da izvedba takšnega tekmovanja - ki je po vseh letih pristalo pri tako nenavadni organizacijski >dvotirnosti<, namesto da bi se organizatorja nekako dogovorila in poenotila svoje moči, ohranila pa njegovo dobrodošlo vsebinsko dvotirnost - predstavlja hud organizacijski zalogaj, za katerega so izvajalci (če sploh) poplačani le s skromnim honorarjem, a docela volontersko se ga udeležujemo tudi mi, mentorji, še bolj volontersko pa tudi vsi tekmovalci, ki bi si za to na koncu zaslužili vsaj javno priznanje v obliki podelitvene slovesnosti. Če že tega letos ne bo, pa si oboji zaslužimo vsaj kako pojasnilo oz. odgovor na zgoraj izražena (v celoti dobronamerna!) vprašanja oz. pomisleke. Zato se vsem pristojnim za kakršen koli odziv že vnaprej najlepše zahvaljujeva! Lep pozdrav, Samo Krušič, Alenka Konc Ambrožič mentorja tekmovalcev za Cankarjevo priznanje na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 20 21:21:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 May 2009 21:21:21 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko jezikoslovje 1672 -- Joseph Roth v Nuku -- Iz Vidma Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 19, 2009 10:32 AM Subject: LK, 25. maj LK FF v Ljubljani vabi na 908. sestanek v ponedeljek, 25. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Kozma Ahačič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Tema predavanja: Slovenska jezikoslovna teorija med letoma 1672 in 1758 v besedilih zunaj slovnic. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: "Helena Drewry" Sent: Tuesday, May 19, 2009 10:57 AM Subject: NUK - Joseph Roth Otvoritev razstave Joseph Roth - v izgnanstvu v Parizu 1933-39 (25. maj 2009 ob 18.00, Razstavna dvorana NUK, 1. nadst.) Vljudno vas vabimo na otvoritev gostujoče mednarodne razstave o pisatelju Josephu Rothu, klasiku svetovne literature 20. stoletja. Razstava je bila lani na ogled v dunajski Literaturhaus, ustanovi, ki predstavlja dokumentacijski center za novejšo avstrijsko književnost in sistematično zbira gradivo in podatke o avstrijskih literatih doma in v tujini. Zasnoval in pripravil jo je ugledni avstrijski literarni zgodovinar in dolgoletni direktor omenjene ustanove dr. Heinz Lunzer, ki je skupaj z ženo Victorio Lunzer-Talos eden največjih poznavalcev Josepha Rotha. Letos mineva sedemdeset let od pisateljeve smrti. Na razstavi so na ogled dokumenti iz pisateljevega življenja in delovanja v pariškem izgnanstvu, kjer se je Roth s svojo odmevno publicistično avtoriteto dejavno vključil v delovanje proti nacističnemu režimu v Nemčiji in Avstriji. Gradivo za razstavo je dr. Lunzer zbral iz osebnih in institucionalnih arhivov in knjižnic po vsem svetu. Razstavo spremlja tudi obsežen katalog (v nemškem jeziku), v katerem dr. Lunzer predstavlja obdobje pisateljevega življenja in ustvarjanja v Parizu, kamor se je bil v svojem >begu brez konca< prisiljen umakniti pred nacističnim preganjanjem. Strokovni sodelavci pri pripravi razstave v NUK pa so bili: dr. Johann Georg Lughofer, dr. Mira Miladinović Zalaznik, mag. Annemarie Neuhold in mag. Marijan Rupert. Slavnostni govornik na odprtju razstave bo pisatelj Drago Jančar. Helena Drewry === From: "Urska Kerin" Sent: Wednesday, May 20, 2009 12:41 PM Subject: MIHA MAZZINI IN JURIJ HUDOLIN OBISKALA VIDEM Na lektoratu v Vidmu smo v preteklem tednu gostili znana slovenska pisca. V petek, 15. 5., ob 17h je v knjigarni Libreria Friuli potekal literarni večer, na katerem sta bila gosta Miha Mazzini in Jurij Hudolin. Prireditev so obiskali študenti, kar nekaj pa je bilo tudi širše publike, ki jih je pritegnilo zanimanje za slovensko literaturo. Večer je povezoval profesor Roberto Dapit. Pogovor je potekal tako v slovenskem kot italijanskem jeziku, tolmačka pa je bila Laura Sgubin. Avtorja sta z nami delila svoje poglede na slovensko književnost. Poslušalstvo je še posebej zanimalo, kakšno je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji, kakšna je razlika med takratno in današnjo mladino, kako pisatelja gledata na vse te spremembe. Miha Mazzini je spregovoril o svojem poklicu, o literarnih junakih v njegovih romanih in o slovenski literaturi. Jurij Hudolin pa je predstavil svoje poglede na pesnjenje, pisateljevanje in na jezik, ki ga pri tem uporablja. Tudi študentje so ob koncu pogovora zastavili kar nekaj vprašanj pisateljema. Po pogovoru smo si ogledali tri kratke slovenske filme: film Jana Cvitkoviča Vem, film Matevža Luzarja Vučko, film Martina Turka Vsakdan ni vsak dan. Prireditev je organizirala Študentska založba (organizatorka Renata Zamida) v sodelovanjem z lektoratoma v Vidmu (lektorico Urško Kerin) in Padovi (lektorico Polono Liberšar). Urška Kerin From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 21 20:29:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 May 2009 20:29:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Nova_knjižna_zbirka_--_Kodikologija_-- _Nove_knjige_iz_Maribora Message-ID: From: Sent: Wednesday, May 20, 2009 6:41 PM Subject: UMETNINA - NOVA KNJIZNA ZBIRKA Vljudno vas vabimo na predstavitev nove knjizne zbirke Umetnina v cetrtek, 21. maja ob 11. uri v Galerijo Skuc, Stari trg 21, Ljubljana. Drustvo za domace raziskave, Galerija Skuc in Center sodobnih umetnosti Celje od leta 2007 pripravljajo serijo predavanj, posvecenih posameznim umetninam. Prirejena, dopolnjena oz. razsirjena besedila so avtorji pripravili tudi za knjizno objavo. V prvem letniku so izsle tri knjige, ki so jih napisali Dunja Kukovec, Tomaz Brejc in Bojan Gorenec. Predstavili bomo tudi sodelovanje s Centrom za prenos znanja na podrocju informacijskih tehnologij pri Institutu Jozef Stefan, ki zagotavlja objavo predavanj na spletnem portalu Videolectures.net. Drustvo za domace raziskave Alenka Pirman, urednica zbirke Vec o knjigah: http://www.napovednik.com/dogodek104418_umetnina_nova_knjizna_zbirka Vec o projektu: http://www.ddr.si/umetnina.htm Predavanja na medmrezju: http://videolectures.net/umetnina/ === http://www.hgw.geschichte.uni-muenchen.de/aktuelles/termine/tagung_kod_pal/index.html#programm -- vabilo na simpozij Codicology and Palaeography in the Digital Age, München, 3.--4. julij 2009. === From: Andjelka Trkulja [mailto:andjela.trkulja na uni-mb.si] Sent: Wednesday, May 20, 2009 12:28 PM Subject: Predstavitev monografije in revije Vabimo vas na predstavitev knjižnih novosti Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru (mednarodna knjižna zbirka ZORA), ki bo v torek, 26. maja 2009, ob 10.00 uri na Filozofski fakulteti UM (predavalnica 0.1), Koroška cesta 160, Maribor. Monografijo Mihaele Koletnik Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje in druge dialektološke razprave bosta predstavili avtorica in recenzentka akad. red. prof.dr. Zinka Zorko. Monografija je že 60-ti naslov, ki je izšel v humanistični knjižni zbirki ZORA. Novo slavistično revijo Slavia Centralis bosta predstavila glavni in odgovorni urednik, red. prof. dr. Marko Jesenšek in dr. Blanka Bošnjak. From kozma.ahacic na guest.arnes.si Fri May 22 07:31:02 2009 From: kozma.ahacic na guest.arnes.si (kozma.ahacic na guest.arnes.si) Date: Fri, 22 May 2009 07:31:02 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Angleška priloga Dela= Message-ID: <20090522_053102_063433.kozma.ahacic@guest.arnes.si> Današnje Delo prinaša novo prilogo New York Times v angleškem jeziku. Rad bi opozoril na del obrazložitve, zakaj bodo izdajali prilogo v angleščini in ne v slovenščini: "/.../ najprej zato, ker je edino tako mogoče ohraniti izvirnost besedil časopisa /.../" ter na prvi strani priloge v Pojasnilu v skladu z zakonom o medijih: "Naslednje strani so zaradi ohranitve neposrednosti in avtentičnosti besedila /.../ natisnjene v angleškem jeziku." Kaj nismo takšnega razmišljanja presegli že v 19. stoletju? Kozma Ahačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 22 16:08:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 22 May 2009 16:08:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Protestna_izjava_--_Re=3A__Angleška_pr iloga_Dela Message-ID: From: "Irena Novak-Popov" Sent: Friday, May 22, 2009 12:53 AM Subject: Protestna izjava Slavistično društvo Slovenije kot sedemstočlanska stanovska zveza slovenistov in slavistov - družuje univerzitne učitelje in sodelavce vseh slovenskih univerz, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji dve slovenistični reviji - budno spremlja in se vključuje v razpravo o vrednotenju znanstenih in strokovnih prispevkov v predlaganih novih Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Naše pomisleke sproža dejstvo, da so razprave, referati in knjige, napisani v tujih jezikih in objavljeni pri založbah v tujini ali tujih revijah in zbornikih, že po sedaj veljavnih merilih vrednoteni višje v primerjavi z objavami v Sloveniji in oblikovanimi v slovenskem jeziku, v prihodnjih merilih pa bo razmerje za slovenščino še bolj neugodno. Argument za take habilitacijske kriterije naj bi bilo ocenjevanje posameznikove znanstvene odličnosti. Pri tem se zanemarja bistveno poslanstvo slovenske univerze, da producira in z univerzitetnim študijem razširja znanstvena spoznanja v slovenskem prostoru, skrbi za (vseživljenjsko) izpopolnjevanje slovenskih strokovnjakov, izobražuje bodoče nosilce in posredovalce znanja. Še posebej pogubno je pristajanje na diskriminatorno vrednotenje znanosti v slovenskem jeziku, ko gre za matične nacionalne stroke, ki raziskujejo slovensko družbo, zgodovino, kulturo, umetnost in jezik, saj je v tem primeru osrednja slovenska univerza relevanten izvor oziroma center, iz katerega se vednost razširja v svetovni prostor. Vendar tudi to ni opravičilo, da se druge discipline spodbujajo k izražanju znanstvene misli v angleščini. Čeprav so Merila za izvolitev v nazive >samo< dokument za spremljanje kakovostnega delovanja najvišje znanstveno-izobraževalne ustanove v državi, ima potencialno razdiralen in poguben učinek na samo vrednotenje znanstvenikov in znanosti: opuščanje razvoja disciplin in njihove slovenske terminologije v korist angleške, zoževanje lastnih intelektualnih potencialov, izobraževanje slovenskih strokovnjakov za svetovni trg delovne sile (s slovenskim davkoplačevalskim denarjem) oziroma razprodajo človeških resursov. Usihanje znanstvene slovenščine bi razdiralno vplivalo na na celotno funkcionalnost knjižnega jezika. Ob tem ne vzdrži niti argument o tem, da se z obvladovanjem tujega jezika globlje zavemo svojega ali teza, da so tuji udeleženci domačih znanstvenih sestankov enako oddaljeni od angleščine kot mi. V sedanjem predlogu Meril gre spet za razkorak v točkovanju, zaradi katerega se zdijo ničeva prizadevanja za dvig znanstvene in raziskovalne kulture na Slovenskem oziroma ugled znanja in izobrazbe sploh. Izražajo kompleks manjvrednosti in vero v tekmovalnost kot poglavitno motivacijo raziskovanja. Nihče v današnjem informacijsko pretočnem svetu se ne želi odreči sodelovanju, izmenjavi in delitvi spoznanj v mednarodnem prostoru - to je tudi del žlahtne slovenske univerzitetne tradicije od njenih začetkov -, vendar medsebojno bogatenje predpostavlja vzajemno priznanje načelne enakovrednosti sebe/svojega in drugega/tujega. Politično motivirane težnje po opustitvi slovenskega jezika v znanosti in umetnosti se v slovenski zgodovini pojavljajo v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja (panslavizem, ilirizem, novoilirizem), toda Slovenci smo kot narod z lastno znanostjo in umetnostjo obstali in se povzdignili do državne samostojnosti prav zato, ker so najvidnejši razumniki z zavzemanjem za specifičnost in samobitnost kljubovali malodušnemu predajanju navidezni veličini bogatejšega in uspešnejšega tujega. Naša današnja samozavest izhaja iz priznanja enakovrednosti v družini evropske skupnosti jezikov/narodov, zato ni razlogov za razvrednotenje slovenske znanosti. Še več, opuščanje slovenščine pri duhovnih elitah bi lahko postalo vzorec nove servilnosti. Če je znanost dokaz najvišje intelektualne moči neke skupnosti, si je ne smemo pustiti vzeti ali jo prostovoljno podariti imaginarni enojezični integriteti globalistične univerze, ker bi si s tem spodrezali dotok ustvarjalnih energij, se ustavili v razvoju in končali kot podružnični servis svetovnega kapitala. S stališča vseh članov Slavističnega društva Slovenije, ki gojimo matično stroko oziroma slovenistiko, naj spomnimo, da je naš prispevek k odličnosti tudi to, da s svojo znanstveno in strokovno produkcijo vzdržujemo mednarodno znanstveno pozornost za slovenski jezik, kulturo in literaturo - z organizacijo (mednarodnih) simpozijev, seminarjev, kongresov, konferenc in raziskav v slovenščini, z vzdrževanjem lektoratov in študijev slovenščine na tujih univerzah, z objavami v revijah, zbornikih in monografijah, ki izhajajo v Sloveniji, z oblikovanjem lastnih informacijskih baz na svetovnem medmrežju, kar vse je referenčna baza za raziskovalce, univerzitetne učitelje in študente po svetu. Čisto znanost povezujemo s strokovnim in poljudnim razpravljanjem, s katerimi se osmišlja v praktičnih oblikah. Slavistično društvo Slovenije odločno ugovarja ravnodušemu odzivanju na opozorila o posledicah uvedbe predlaganih Meril, ki so bila doslej naslovljena na univerzitetne organe. Zavzema se premišljeno tehtanje argumentov, ki jih zagovarjajo družboslovne in humanistične članice Univerze v Ljubljani. Dr. Irena Novak Popov, predsednica Slavističnega društva Slovenije === From: "Mojca Luštrek" Cc: Sent: Friday, May 22, 2009 8:45 AM Subject: RE: [SlovLit] Angleška priloga Dela Se svetovljansko požvižgajo na bralce, ki ne znajo angleško? Itak, saj takšni spadajo na smetišče zgodovine. Lep prispevek k izvirnosti bi bil dvojezična priloga; iz take bi se tudi mi, ki bolj ali manj znamo angleško, marsikaj naučili. Ne le o angleškem jeziku, tudi o svojem. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 22 16:31:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 22 May 2009 16:31:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_jezik_/_Slovene_Linguistic_Stu dies_2009_--_Iz_Koroških_novic_--_Re=3A_Znanstven a_slovenščina Message-ID: From: "Greenberg, Marc L" Sent: Friday, May 22, 2009 1:08 PM Subject: Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 7 (2009) Spoštovani kolegi, letošnja številka revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies je pravkar šla v tiskarno. Tiskana in spletna izdaja bosta kmalu na voljo. Številka vsebuje tudi slovenistične prispevke, predstavljene na 16. bienalnem Simpoziju o balkanistiki in južnoslovanskih študijah v Banffu (Alberta) 1.-4. maj 2008. Navodila za naročanje najdete tu: http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls Člani združenja SEESA bodo prejeli izvod simpozijske številke SJ/SLS skupaj s simpozijsko številko Balkanistice, ko bo le-ta razposlana jeseni. Vsebina številke je navedena spodaj. Spletna izdaja člankov bo na voljo julija letos: http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/2009/index.shtml Lepo pozdravljeni, Marko Snoj (ISJFR, ZRC SAZU, Ljubljana) in Marc L. Greenberg (University of Kansas), sourednika Kazalo: Grant H. Lundberg (Provo), Tom Priestly (Alberta): Pitch Oppositions in Sele: Slovene Tone Loss in Austrian Carinthia Marc L. Greenberg (Lawrence): Prekmurje Grammar as a Source of Slavic Comparative Material Marko Snoj (Ljubljana): Slovene Place Names with the Suffix ina: Some Difficult Cases and Implications for South Slavic Onomastics Natlija Ulčnik (Maribor): Vpliv Agustičeve publicistične dejavnosti na razvoj knjižne prekmurščine Varja Cvetko Orešnik (Ljubljana), Janez Orešnik (Ljubljana): Slovenski oziralni odvisniki v naravni skladnji Andreja Žele: (Ljubljana) Predponsk/o obraziln/e vrednosti pri glagolih Elena Savalieva (Szombathely): Glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika Mojca Stritar (Ljubljana): Slovene as a Foreign Language: The Pilot Learner Corpus Perspective Biljana Božinovski (Ljubljana): The Language of the Stock Exchange - A Contrastive Analysis of the Lexis Eva Sicherl (Ljubljana): The English Suffix -wise and its Productivity from the Non-Native-Speaker Perspective === From: "Janez Stergar" Sent: Friday, May 22, 2009 1:35 PM Subject: klubski "Felaherjev večer" in koš drugih prireditev [...] V torek, 26. 5. 2009 ob 11.00 vabi Historični seminar ZRC SAZU v Ljubljani (mala dvorana, Novi trg 4, 2. nadstropje) na predavanje dunajskega jezikoslovca dr. Martina Reisigla na temo >Populistična retorika v Avstriji: protolingvistični pristop<. Več na http://hs.zrc-sazu.si . Tržaška knjigarna, Založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Vse do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb iz preteklih sezon. V sklopu teh knjižnih dnevov bo v torek, 26. maja, ob 18.30 v Tržaški knjigarni posebno srečanje. Praznika tržaških avtorjev se bodo udeležili tržaški avtorji, prevajalci in uredniki, ki bodo spregovorili o sebi in svojem delu. Čestitamo tudi akademiku prof.dr. Matjažu Kmeclu za Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske literature in jezika po svetu; danes mu jo bodo izročili na Velenjskem gradu. Povezanosti profesorja Kmecla s koroškimi (in drugimi zamejskimi) Slovenci verjetno ni potrebno posebej predstavljati, zasluženosti nagrade pa ne dodatno utemeljevati (gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002938.html -- op. mh). === From: "Jan Zoltan" Sent: Friday, May 22, 2009 10:33 AM Subject: za slovlit - Položaj slovenščine na poročju znanosti Spoštovanim kolegicam in kolegom, ki se borijo za normalen položaj slovenščine na področju znanosti, naj v pomoč posredujem tudi dve spletni povezavi: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3841 (gre za ZAKON O JAVNI RABI SLOVENŠČINE (ZJRS), Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 05.08.2004), pokukajte pa še na spletno stran http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO3924.html, kjer poleg drugih predpisov med drugim najdete tudi Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011 (ReNPJP0711) Ur. l. RS, št. 43/2007) ter še nekaj predpisov, ki bodo koristni za tiste z nekoliko krajšim spominom in ki imajo težave pri datiranju začetkov borbe za položaj slovenščine v samostojni Republiki Sloveniji. Seveda vemo, da ima tudi ta država svojo predzgodovino, v kateri se najde tudi ta problematika. Ne glede na to, da je zgodovina učiteljica za življenje, naj s temi navedbami ponovno opozorim na pravne podlage, s katerimi niso usklajene različne domislice v internih pravilnikih. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 25 12:28:25 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Mon, 25 May 2009 12:28:25 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Stvarna imena -- Jeziki na univerzi -- Razpis za MR-je -- Re: Slovanski ve= čer= Message-ID: <20090525_102825_065269.miran.hladnik@guest.arnes.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: janez.perpar na gmail.com Zadeva: jezik. kavarna V okviru jezikovne kavarne (v Celjski Mohorjevi, Nazorjeva, Ljubljana) se bomo v torek, 26. 5. 2009, ob 17. uri pogovarjali o zapisovanju stvarnih lastnih imen. Dobrodošli vsi, ki vas to zanima, in tudi tisti, ki želite malo kramljati o jezikovnih vprašanjih nasploh. --- Janez Perpar === Od: metahu na zrc-sazu.si Seznam: SlovLit na ijs.si Zadeva: Re: [SlovLit] Angleška priloga Dela "Marsikaj se ne da več povedati po slovensko (npr. bedasta popevčica za Merkurjevo reklamo), kaj šele prevesti v slovenščino." Taki problemi pa niso značilni samo za slovenščino, zato se je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU skupaj z Evropsko organizacijo za terminologijo odločil organizirati mednarodno konferenco z naslovom Jezikovna različnost in narodni jeziki v visokem šolstvu. Konferenca bo trajala tri dni: 18., 19. in 20. novembra. Prvi dan bo namenjen samo pregledu slovenskega stanja. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se prijavijo na naslov metahu na zrc.sazu.si. Lep pozdrav, Marjeta Humar in Andreja Žele === Pošiljatelj: "Marjetka Golez Kaucic" Zadeva: Razpis za mlade raziskovalce Datum: Mon, 25 May 2009 10:24:06 +0200 Spoštovani študenti/študentke (absolventi) slovenistike, primerjalne književnosti idr. ZRC SAZU na svoji spletni strani www.zrc-sazu.si objavlja Javni razpis za mlade raziskovalce (m/ž) v letu 2009 pri izbranih mentorjih na različnih raziskovalnih področjih. Eno od teh je etnologija (podpodročje: folkloristika /literarna veda).Mladi raziskovalec/raziskovalka bi se med drugim ukvarjal z navedenim: folklorne in literarne zvrsti in vrste in njihove metro-ritmične oblike in značilnosti v evropskem kontekstu: raziskave značilnosti, specifike in podobnosti med literarnimi in folklornimi zvrstmi, vrstami in žanri, tipologije in klasifikacijski modeli ljudskega pesništva, preučevanje posebnih metro-ritmičnih oblik in značilnosti tako pripovednih kot lirskih ljudskih pesmi; vzporejanje s podobnimi žanri znotraj slovenske in evropske literature. Kandidate/kandidatke, ki bi jih to podro?je zanimalo, vljudno vabim, da se na razpis prijavite. --- doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, GNI === http://www.youtube.com/watch?v=gWrynOHfmOQ&feature=channel_page --- s slovanskega večera na v soboto na FF (posnel Matjaž Zaplotnik). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 25 17:22:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 May 2009 17:22:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Povezave_--_Slavisti_v_Bukarešti_--_Pr etnarjeva_nagrajenca_v_Tržiču_--_O_uglasbeni_po eziji_na_FF Message-ID: http://llc.oxfordjournals.org/content/vol24/issue2/index.dtl?etoc -- Literary and Linguistic Computing; članke v časopisu moramo žal plačati. http://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=cDNoNGlfcDh6NmQ0NUFGTjhjampxVmc6MA.. -- vzgoja za trajnostni razvoj (Education for Sustainable Development). Unescove vzgojne prioritete so: 1. spolna enakost, 2. zdravje, 3. okoljska spremljava, 4. razvoj podeželja, 5. kulturna raznolikost, 6. varnost, 7. trajnostna urbanizacija in 8. trajnostna potrošnja. http://www.tip.net.pl/positions/index/65 -- češka, poljska, ruska in ukrajinska orodja za analizo besedil (lematizatorji, pravopisniki, naglasniki). http://www.lrb.co.uk/v31/n10/runc01_.html -- članek o wikipedijski revoluciji. http://www.unibuc.ro/en/catd_lsclls_en -- Romanoslavica. === From: "Boštjan Božič" To: Sent: Monday, May 25, 2009 4:15 PM Subject: Mednarodno srečanje slavistov v Bukarešti Facultatea de Limbi si Literaturi Straine, natančneje Catedra de Limbi si Literaturi Slave (Str. Pitar-Mos 7-13, Bukarešta) organizira od 2. do 4. oktobra 2009 mednarodno srečanje slavistov. Morebitne referente prosim, da poleg romunskih organizatorjev o sodelovanju na srečanju do 15. 6. 2009 obvestijo tudi mene (elektronski naslov molj78 na gmail.com). Vljudno vabljeni! Lep pozdrav iz Bukarešte, Boštjan Božič === From: "Marija Maršič" Sent: Sunday, May 24, 2009 9:17 PM Subject: Pretnarjeva nagrajenca 2009 v Tržiču - za Slovlit Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Občina Tržič v sodelovanju z VELENJSKO KNJIŽNO FUNDACIJO in KNJIŽNO ASOCIACIJO VELENIKA vabita v petek, 29. maja 2009, ob 19.30 v preddverje Kulturnega centra v Tržiču, Cankarjeva cesta 5, na srečanje z letošnjima Pretnarjevima nagrajencema akademikom dr. Matjažem KMECLOM in dr. Andrejem ROZMANOM. Nagrajencema se bosta v programu pridružila pobudnik in ustanovitelj Pretnarjeve nagrade pesnik in pisatelj Ivo STROPNIK in pisatelj, predsednik Društva slovenskih pisateljev in direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko PREGL. Glasbeno bodo večer obarvali pevci kvarteta PUERI CANTORUM, program bo povezoval Janez KIKEL. Slavnostna podelitev priznanj je ob lepem programu in prijetnem druženju sicer potekala v petek, 22. maja na velenjskem gradu, kjer je naziv in nagrado prejel dr. Andrej Rozman, dr. Kmecl pa je bil zaradi neodložljivih obveznosti v tujini odsoten. Zato smo v Tržiču še posebej počaščeni, da bo dr. Kmecl listino s častnim naslovom, nagrado in skulpturo akademskega kiparja Jureta Smoleta prevzel na srečanju v Tržiču, domačem mestu dr. Toneta Pretnarja. Če niste (ali ste) uspeli priti v Velenje Vas prijazno vabimo na srečanje v Tržič Marija Maršič === From: "Avsenik, Maja" Sent: Monday, May 25, 2009 8:31 AM Subject: Uglasbena poezija v Knjigarni FF V okviru literarnih prireditev, ki jih prireja Knjigarna Filozofske fakultete, napovedujemo okroglo mizo o prevajanju rockovskih besedil UGLASBENA POEZIJA. Sodelujejo: JANI KOVAČIČ, JURE POTOKAR, MATEJ KRAJNC, BORIS A. NOVAK IN MITJA LOVŠE.Glasba in poezija sta bili na začetku sestri, kakor kaže plemeniti hibrid umetnosti trubadurjev. In čeprav sta se pozneje njuni izrazni poti ločili, so umetniki v različnih obdobjih čutili potrebo po njuni ponovni združitvi (opera, pomen glasbe v simbolizmu, kabaret, musical, francoski šanson, Brechtovi gledališki songi itd.). Rock je ustvaril za naš čas specifično in določujočo sintezo glasbe in poezije. Na okrogli mizi se bomo pogovarjali o pojavnih oblikah te udarne sinteze v našem prostoru ter o delikatnih vprašanjih prevajanja rock poezije. Sodelovali bodo: kantavtorja in vsestranska umetnika Jani Kovačič in Matej Krajnc, ki bosta o problematiki prevajanja besedil Boba Dylana, Leonarda Cohena in Toma Waitsa govorila >iz prve roke<, pesnik, prevajalec in poznavalec rock glasbe Jure Potokar, pesnik in literarni zgodovinar Boris A. Novak ter študent Mitja Lovše, ki je na to temo pripravil navdihnjeno seminarsko nalogo. V četrtek, 28. maja 2009, ob 18. uri. Vabljeni! (Modra soba, V. nadstropje) From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 25 17:36:58 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 May 2009 17:36:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Peticija_za_Enlciklopedijo_slovenskega_j ezika_in_literature_na_Koroškem_--_Re=3A_Angleš ka_priloga_Dela_--_Murni_in_črički Message-ID: <60FF50FE3AA644A1A1EBC6CAB8B06F7D@P4> From: "Klub slovenskih studentk in studentov na Dunaju / Klub slowenischer StudentInnen in Wien" Sent: Monday, May 25, 2009 2:29 PM Subject: Peticija Enlciklopedija slovenskega jezika in literature na Koroskem Izvedeli smo, da je Avstrijska Akademija Znanosti dala odpoved izvajajocima sodelavcema FWF-Projekta Enciklopedije slovenskega jezika in literature na Koroskem, dr. Erwinu Köstlerju in dr. Mihaelu Reichmayrju. Ker gre za znanstveni projekt visokega kulturnozgodovinskega in eminentnega druzbenopoliticnega pomena, ki je edinstven tudi v okviru mednarodnega diskurza o narodnih skupnostih v Evropi, Klub slovenskih studentk in studentov apelira na odgovorne, naj na vsak nacin omogocajo dr. Köstlerju in dr. Reichmayrju, ki sta projekt po izjavi mnogih sodelujocih avtorjic in avtorjev skrbno in odlicno koordinirala, da svoje delo lahko zakljucita. Kot avtorice in avtorji smo tudi mnenja, da obstaja nevarnost, da brez dr. Köstlerja in dr. Reichmayrja projekt ne bo do konca izveden. Zato Vas prosimo, da peticijo Kluba podpisete na spletni strani kluba. Celotni tekst (v nemscini) in peticijo najdete pod http://www.ksssd.org/peticija/. Prosimo Vas tudi, da peticijo posredujete naprej. Vec informacij o projektu najdete pod http://www.fwf.ac.at/de/abstracts/abstract.asp?L=D&PROJ=P19519. Aleksander Studen-Kirchner (aleks.studen na gmx.net) === From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Sunday, May 24, 2009 11:03 PM Subject: Fwd: [SlovLit] Angleška priloga Dela Kolikor poznam trenutno uredniško politiko Dela (zniževanje honorarjev za prispevke v Književnih listih - za intervju se zdaj dobi 30 eur, še pred 2 letoma je bilo 100 eur, kar pa je bilo tudi bistveno manj kot nekaj let pred tem itd.), se mi resno dozdeva, da je glavni razlog enostavno varčevalni ukrep - na ta način so prihranili veliko vsoto denarja, ki bi ga morali plačati dobrim prevajalcem iz angleščine ... Upam, da se bo slovenska javnost uprla, ker to je že naravnost absurdno. lp Tatjana Jamnik === From: "Vane Fortič" Sent: Friday, May 22, 2009 12:53 PM Subject: Murni in črički v literaturi Za TT, sobotno prilogo Slovenskih novic dokončujem članek o murnih. V sodelovanju z akademikom Gogalo sem že napisal biološki del, rad pa bi članek nadgradil še z literarnim. Lani sem napisal podoben članek o škržadih, kjer pa sem pri nebiološkem delu sodeloval z akademikom Matičetom. [...] Prosim vas, da mi napišete nekaj odstavkov (odvisno koliko se v literaturi sploh pojavljata) o tem: v katerih deli, citati, zakaj, simbolika. [...] Hvala za sodelovanje, Vane Dušan Fortič univ. dipl. soc. From ada.vidovic-muha na guest.arnes.si Mon May 25 21:31:59 2009 From: ada.vidovic-muha na guest.arnes.si (= Ada_Vidovič_Muha?=) Date: Mon, 25 May 2009 21:31:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Angleška_priloga_Dela=3D In-Reply-To: <20090522_053102_063433.kozma.ahacic@guest.arnes.si> Message-ID: <20090525193201.VGZO9095.mail-9.siol.net@ws123> The New York Times v vsako slovensko vas Naključje je hotelo, da je čez tokratni vikend s petkom vred ostalo moje Delo nedotaknjeno. Tako me je >ohranjena izvirnost /./ neposrednost in avtentičnost besedil< iz New York Timesa v prvem zamahu obšla; vendar kot ponavadi je drugi zamah tisti, ki zares zadene. Torej šele od danes kot >siceršnji Delov bralec<, kar sem že od >siceršnjega< Delovega rojstva - pa kaj bi tisto, kot pravi moja kolegica - torej šele od danes >dobivam vpogled v razmišljanje novinarjev, ki jim /./ zavida ves časopisni svet.< In to brezplačno na osmih straneh s tako rekoč na krožniku serviranimi >najboljšimi članki preteklega tedna<. Tako mi je prihranjen čas in denar. Ne bo mi več treba kupovati New York Timsa, listati po njem ali brskati po internetu, in pri tem zgrešiti marsikaj, kar bi, kot vse kaže, morala vedeti. - Vendar ob vsej tej uredniški skrbi za našo ustrezno duhovno blagodat in blagodat >predvsem tujcev, ki živijo v Sloveniji<, se pozablja na možen upad naklade New York Timsa; to bi seveda lahko imelo usodne posledice za naš globus, saj ste brali Kaos in poznate sindrom newyorškega metulja. ********** Pred štirimi leti, ko se je brez dlake na jeziku začelo kazati realno razmerje odgovornih posameznikov do učnega jezika na univerzi, se mi je zdelo, da je skrajni čas za javno vprašanje, kaj bo s slovenskim znanstvenim jezikom, s slovenskim učnim jezikom na slovenski univerzi. Se sploh še razmišlja o vsebini pojma slovenska univerza ali pa gre samo za univerzo na Slovenskem kot neke vrste filialo globalne univerze. Se ob teh pojmih sploh razmišlja o segregaciji znanstvenih vsebin, ki se tihotapi tudi v naš prostor. Temo sem novembra 2005. leta odprla na mednarodnem simpoziju Obdobja in jo med drugim objavila tudi v Delu. Pomembno se mi je zdelo, da so kritično razmišljanje in dvome takrat podprli tudi slovenisti s FDV-ja, pojavile so se radijske oddaje, okrogle mize na to temo, celotna številka Jezika in slovstva je bila posvečena vprašanju jezika na slovenski univerzi. Vendar, kot vidimo, karavana gre dalje. - Danes, ko se sprejemajo sprevržena merila za univerzitetno kariero, sprevržena, saj je vrednotenje znanosti, ki nastaja v slovenskem jeziku, ponižano na tako rekoč polovično vrednost glede na tujejezičnost, se je oglasilo tudi moje stanovsko društvo; v Slovlitu sem prebrala njegovo izjavo. Priznam, da sem takšno ali drugačno stališče združenja slovenskih slovenistov pričakovala že davno prej, vendar verjetno še velja modrost, da je bolje pozno kot nikoli. - Sedaj ko je na udaru slovensko novinarstvo, njihova verodostojnost, ko se tako rekoč v vsako slovensko vas ponuja The New York Times z milo rečeno nenavadnimi utemeljitvami vsaj kar se jezika tiče, pa ta karavana že prehiteva samo sebe. Morda pa so za zdravorazumarsko reakcijo potrebni tudi takšni absurdi. Ada Vidovič Muha _______________________________________________ -----Original Message----- From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of kozma.ahacic na guest.arnes.si Sent: Friday, May 22, 2009 7:31 AM To: slovlit na ijs.si Subject: [SlovLit] Angleška priloga Dela= Današnje Delo prinaša novo prilogo New York Times v angleškem jeziku. Rad bi opozoril na del obrazložitve, zakaj bodo izdajali prilogo v angleščini in ne v slovenščini: "/.../ najprej zato, ker je edino tako mogoče ohraniti izvirnost besedil časopisa /.../" ter na prvi strani priloge v Pojasnilu v skladu z zakonom o medijih: "Naslednje strani so zaradi ohranitve neposrednosti in avtentičnosti besedila /.../ natisnjene v angleškem jeziku." Kaj nismo takšnega razmišljanja presegli že v 19. stoletju? Kozma Ahačič _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 26 09:24:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 26 May 2009 09:24:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenske_sposojenke_v_nemških_nareč jih Message-ID: <08918A59FBF74F30BC0897A461A2593D@P4> From: "Urška P. Černe" To: Sent: Tuesday, May 26, 2009 9:04 AM Subject: Slovenske sposojenke v nemških narečjih Opozarjam na zanimivo predavanje dunajskega slovarnika dr. Huberta Bergmanna, ki bo v sredo 10. junija 2009 ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, v okviru ciklusa javnih predavanj "Historični seminar" ZRC SAZU. Dr. Bergmann bo govoril o tematiki "Slovensko v Slovarju bavarskih narečij v Avstriji (WBÖ)". Predavanje bo v slovenščini. V arhivu za Slovar bavarskih narečij v Avstriji (Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich, WBÖ), ki se od leta 1913 pripravlja na Inštitutu za avstrijske narečne slovarje in slovarje lastnih imen (I DINAMLEX, http://www.oeaw.ac.at/dinamlex) Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, ne najdemo le bavarščine, ampak tudi leksikalno gradivo za druge mejne različke nemščine oz. za druge jezike. Med najobsežnejšimi fondi te vrste je zbirka slovenskega narečnega besedja, za katero je največ gradiva prispeval germanist Eberhard Kranzmayer (1897-1975). Njegova najbrž že pred drugo svetovno vojno začeta zbirka slovenskega besedja vsebuje predvsem germanizme oz. bavarizme v slovenskih narečjih Koroške in Kanalske doline ter romanizme v rezijanščini. Kranzmayer pa je popisal tudi izvirno slovensko besedje. To slovensko gradivo je na razpolago večinoma v obliki kartotečnih listkov, iz koroškega prostora pa imamo tudi slovensko izpolnjene vprašalnice za različne dialektološke ankete. - Prispevek naj bi predstavil stoletni slovaropisni projekt, Slovar bavarskih narečij v Avstriji, nakazal pa naj bi tudi njegove raznovrstne povezave s slovenskim prostorom, in sicer v slovarju oz. v gradivski zbirki (katere znatni del je že digitaliziran) dokumentirane izposojenke iz slovenščine, tam zbrano obsežno gradivo iz narečij jezikovnih otokov Sorica in Kočevje ter iz drugih krajev Slovenije z (nekdaj) nemško govorečimi prebivalci, ne nazadnje pa tudi že omenjeno slovensko narečno gradivo v arhivu za WBÖ, ki večinoma še čaka na slavistično obdelavo. Mag. dr. Hubert Bergmann je bil rojen v Lienzu (Vzhodna Tirolska) leta 1972. Po študiju slavistike in romanistike na Univerzi vInnsbrucku ter v Moskvi in Forliju v Italiji je leta 2003 zaključil doktorski študij na Univerzi v Celovcuz imenoslovno disertacijo o slovanskem substratu ob spodnjem toku reke Isel (na Vzhodnem Tirolskem). Od leta 2000 je znanstveni sodelavec na dunajskem inštitutu za avstrijske narečne slovarje in slovarje lastnih imen, kjer dela predvsem kot slovaropisec pri Slovarju bavarskih narečij v Avstriji. Sodeluje tudi pri trizvezkovnem Novem velikem nemško-ruskem slovarju (prvi del je že izšel) in pri projektu Enciklopedija slovenskega jezika in književnosti na avstrijskem Koroškem, ukvarja pa se tudi s standardizacijo krajevnih imen: v Delovni skupnosti za kartografsko imenoslovje (AKO) in Stalnem odboru za zemljepisna imena (StAGN) za nemški jezikovni prostor nadomešča predsednika. V zadnjem času obdeluje slovensko narečno gradivo v arhivu WBÖ. http://odmev.zrc-sazu.si/hs http://www.wboe.at/Homepages/Bergmann.aspx From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 29 18:03:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 29 May 2009 18:03:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Nagrade_za_šolnike_--_Delavnica_o_e-pr ipovedovanju_--_Slovanski_večer_--_Alegorija_in_P odbevšek Message-ID: <9BD3B802E8A942D18438A1429DFF03F7@P4> From: "Stabej, Marko" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, May 29, 2009 12:31 PM Subject: Nagrada za šolnike Opomnik v zadnjem trenutku: javni razpis za nagrade RS na področju šolstva za leto 2009 se bo zaključil v torek, 2. junija 2009 ob 13. uri. Če je kdo dokumentacijo že pripravil in jo pozabil v predalu ali pa je zmožen hitre akcije, je torej še čas. Podrobnosti na spletnih straneh MŠŠ. Lep pozdrav, Marko Stabej === From: "Sešek, Urška" Sent: Tuesday, May 26, 2009 5:30 PM Subject: VABILO NA DELAVNICO 'DIGITAL STORYTELLING' V sredo, 3. 6. 2009 ob 10-15h bo v organizaciji Oddelka za geografijo in Delovne skupine za e-izobraževanje na FF v GIKL-u (soba 228) potekala delavnica z naslovom "Digital Story Telling", ki jo bo vodil prof. dr. Miguel Calvo Melero z Univerze Vitoria - Gasteiz v Španiji. Program delavnice: 1. Teoretični uvod: Kaj je DST in kakšna je njegova uporabnost za poučevanje in učenje (s primeri). 2. Usposabljanje za uporabo programov za ustvarjanje digitalne zgodbe. 3. Poskusno ustvarjanje lastnega primera digitalne zgodbe (zaželeno je, da udeleženci prinesejo s seboj slikovno ali video gradivo). 4. Prikaz ustvarjene digitalne zgodbe in diskusija. Delavnica bo potekala v angleščini. Ker je število mest omejeno, prosimo, da se interesenti do konca tedna prijavite na naslov urska.sesek na guest.arnes.si. Lep pozdrav, Urška Sešek za delovno skupino FF za e-izobraževanje === From: "Matjaž Zaplotnik" Sent: Tuesday, May 26, 2009 2:43 PM Subject: Re: Slovanski večer, 23. maja 2009 v Cankarjevem domu Fotografije: http://www.slavistika.net/photos/thumbnails.php?album=50 Videoposnetki http://www.youtube.com/watch?v=1cr-3iQRMkU&fmt=18 (Uvodni del večera, HSM-jevci in bohemisti) http://www.youtube.com/watch?v=gWrynOHfmOQ&fmt=18 (Slovenisti) http://www.youtube.com/watch?v=KxlvrKWT2eM&fmt=18 (Rusisti) http://www.youtube.com/watch?v=Nm_z2PZx-DI&fmt=18 (Polonisti) http://www.youtube.com/watch?v=_w_vc1YaoII&fmt=18 (Zbor Sinji orel) http://www.youtube.com/watch?v=5pAH_GwVipg&fmt=18 (Sinji orel, zaključni del nastopa) Lp, Matjaž === From: "Zalozba ZRC" Sent: Friday, May 29, 2009 12:59 PM Subject: vabilo na predstavitev knjige Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev nove knjige iz zbirke Studia litteraria: Jelka Kernev Štrajn, RENESANSA ALEGORIJE. Alegorija, simbol, fragment Urednik Marijan Dovič pa bo na kratko predstavil izdajo pesniškega opusa Antona Podbevška Moje ekstaze skulptura, ki je nastala v sodelovanju med Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in novomeško Založbo Goga Novinarska konferenca bo v sredo, 3. junija 2009, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, na Novem trgu 4/II v Ljubljani. Prijazno vabljeni! dr. Darko Dolinar, dr. Vojislav Likar From k.bedenk na 24e.at Fri May 29 18:26:45 2009 From: k.bedenk na 24e.at (Kasilda Bedenk) Date: Fri, 29 May 2009 18:26:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Intervju_s_patrom_Tomažičem Message-ID: Vse, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost slovenskega študentskega doma Korotan na Dunaju opozarjam na članek Jasne Kontler-Salamon v Nedelu, 24. maja 2009 o patru Ivanu Tomažiču "Želim si samo, da se izkaže resnica" (http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Nedelo). Treba je spoznati vse plati zgodbe o Korotanu in pomagati tistim, ki želijo ohraniti njegovo prvotno poslanstvo. Silda Bedenk From matija.ogrin na zrc-sazu.si Mon Jun 1 11:03:49 2009 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Mon, 01 Jun 2009 11:03:49 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje: Trije modeli razvoja slovenscine v Ilirskih provincah Message-ID: <1243847029.6244.43.camel@matija-pisalnik> Spoštovani, Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na predavanje mag. Luka Vidmar: TRIJE MODELI RAZVOJA SLOVENŠČINE V ILIRSKIH PROVINCAH V predavanju bo predstavljen slovenski odgovor na izziv, ki je v Ilirskih provincah nastal, ko je guverner Marmont pod vplivom dubrovniškega jezikoslovca Appendinija nameraval uveljaviti t. i. ilirski jezik (dubrovniško oz. štokavsko narečje) kot enotni slovanski knjižni jezik na območju Ilirskih provinc, torej tudi med Slovenci. Zois, Kopitar in Vodnik so v odgovor izoblikovali vsak svoj model razvoja slovenščine. Predavanje bo v četrtek, 4. junija 2009, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni. -- Matija Ogrin e-ZISS Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Jun 1 10:44:46 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 1 Jun 2009 10:44:46 +0200 Subject: [SlovLit] Aleksander Kriz na koprski slovenistiki Message-ID: <20090601_084446_001087.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Collegium Artium in Oddelek za slovenistiko toplo vabita na predavanje Aleksandra Kriza z naslovom Kralj morilec in/ali skof izdajalec?, ki bo v torek, 2. junija, ob 16.50, v Foresteriji, Titov trg 5, Koper. Predavatelj bo s knjizevnega in zgodovinskega vidika predstavil poljsko srednjevesko knjizevnost in napravil pregled skozi njene najpomembnejse stvaritve. Aleksander Kriz je bil rojen l. 1970 na slovenskem Koroskem. Koncal je studij zgodovine v Ljubljani (1997), trenutno zivi v poljskem Lodzu, kjer ze desetletje deluje kot lektor slovenscine in predavatelj predmeta Slovenska zgodovina in kultura. Deluje tudi kot prevajalec in v Lodzu pripravlja doktorat iz zgodovine. V glavnem se ukvarja s srednjevesko historiografijo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 1 18:01:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Jun 2009 18:01:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_krščanska_terminologija_-- _Slovenščina_v_Nottinghamu_--_Wikivir Message-ID: Seznam: SlovLit na ijs.si Od: isj na zrc-sazu.si Zadeva: Pogovori v Mohorjevi V okviru srečanj Pogovori v Mohorjevi bo v sredo, 3. 6. 2009, ob 17. uri na Nazorjevi 1 v Ljubljani pogovor na temo Slovenska krščanska terminologija (Od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja). Povod za razmišljanja je istoimenska monografija dr. Andreje Legan Ravnikar, ki je konec l. 2008 izšla pri Založbi ZRC, ZRC SAZU. Jezikovna zgodovinarka dr. Andreja Legan Ravnikar je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V Sekciji za zgodovino slovenskega jezika sodeluje pri pripravi Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stol. Posveča se preučevanju razvoja slovenskega strokovnega izrazja, posebej krščanske terminologije. Sodeloval bo tudi dr. Miran Špelič, OFM, slovenski frančiškan, teolog, jezikoslovec in prevajalec, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani. Je predstojnik Inštituta za patristične študije Victorinianum in urednik Bogoslovnega vestnika. Pogovor bo povezoval Jernej Terseglav. === http://www.esrc.ac.uk - razpis za študij slovenščine na podiplomski ravni na univerzi v Nottinghamu. http://www.youtube.com/watch?v=yKg3I3WkU4A - video vodnik za postavljanje besedil na Wikivir. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 2 10:54:12 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 2 Jun 2009 10:54:12 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Kekčeve poti= Message-ID: <20090602_085412_080705.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: Aleksander_Bjelčevič To: Subject: Kekčeve poti Date: Tue, 2 Jun 2009 10:36:23 +0200 Letošnje Kekčeve poti bodo v soboto in nedeljo 20. in 21. junija. Potujemo z osebnimi avtomobil. Tokrat gremo v Gorski Kotar, na območje Bjelolasice med Ogulinom in Delnicami: prvi dan bomo šli skozi Samarske stijene, drugi dan na Klek. Spali bomo pred kočo Janjčarica ali v njej, po želji. Prvi dan je ok. 5 ur hoje, drugi dan ok. 3. Na poti domov se bomo kopali v Kolpi, ne pozabite kopalk in brisač. Načrt je sledeč: 1. dan: Zbor ob osmih pred Filozofsko fakulteto; do Mrkopalja je 2 h vožnje, do izhodišča poti v Mlečikovem lugu malo več. Hoja: 40 minut do Ratkovega zatočišča, bivaka pod stolpi. Tu se začneta dve krožni poti po Samarskih stijenah, ena gre skozi Veliki kanjon in traja približno 3 ure (znotraj sta dve možnosti, plezalna in popotniška), druga gre skozi Amfiteater in traja pa 4 ure. Prespimo na Janjčarici, prinesite kakšno klobaso za žar. VODE NI, PRINESITE JO S SEBOJ. 2. dan gremo proti Ogulinu in na Klek (ponovite zgodbe iz Trdine in Vodnika); dolžina hoje je odvisna od poti, ki jo bomo izbrali (1 ali 3 ure). ? Hribi so visoki 1300 in 1500 m, poti so lahke (v kanjonu si lahko privoščimo nekaj plezanja ali rinjenja skozi ozke preduhe), vode ni. Zvečer roštilj. Nazaj grede se lahko kopamo v Kolpi. Mojca Stritar, Aleš Bjelčevič (ki zbirata prijave, op. mh) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 3 08:20:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 3 Jun 2009 08:20:22 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Re: Odprto pismo v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem -- Re: Kek=C4= =8Deve poti (dopolnilo)= Message-ID: <20090603_062022_085822.miran.hladnik@guest.arnes.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: klemnov na gmail.com Zadeva: Re: [SlovLit] Odprto pismo v zvezi z letošnjim Cankarjevim tekmovanjem Pričakoval sem, da se bodo na odprto pismo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002984.html) mentorjev za Cankarjevo priznanje (CP) oglasili tisti, ki se bili neposredno naslovljeni, a ker že tedne vlada molk (ta je postal pri odprtih pismih, ki so povezani s CP, ustaljen način odzivanja), se čutim kot nekdanji koordinator Cankarjevega literarnega festival dolžan odgovoriti na četrto točko (verjamem pa, da bo tako delno in posredno odgovorjeno tudi na prve tri točke). Leta 2005 smo v okviru slavističnega društva načrtovali prenovo CP. Načrt prenove je ambiciozno predvideval, da se tekmovanje razdeli na dva dela: na (prenovljeno) tekmovanje za Cankarjevo priznanje in t. i. Cankarjev literarni festival (CLF), ki bi mentorjem, učencem in dijako s pomočjo ustvarjalnih delavnic omogočal pridobivanje novih veščin in znanj s področja književnosti (prvi dve leti je slavistično društvo s pomočjo kulturnega društva Myra Locatelli Zdravka Duše prirejalo scenaristične delavnice). Zataknilo se je tam, kjer se ponavadi - pri denarju: ministrstvo je brez pravega pojasnila za 80 % zmanjšalo sredstva za izvedbo tekmovanja, hkrati pa zahtevalo, da tekmovanje podredimo nastajajočemu pravilniku o financiranju šolskih tekmovanj (osnovno načelo je bilo, da naj bodo šolska tekmovanja predvsem selektivni oz. merski pripomoček za odkrivanje nadarjenih). Pod takimi pogoji takratno vodstvo slavističnega društva ni ne hotelo ne moglo prevzeti odgovornost za prenovo in organizacijo tekmovanja. Tekmovanje je steklo naprej pod okriljem zavoda za šolstvo: od prvotne prenove tekmovanja je ostalo bore malo oz., bolje rečeno, uvedene so bile le tiste spremembe, ki so tekmovanje pocenile (mdr. računalniško podprto tekmovanje, ena oblika preverjanja - esej), na papirju pa je ostalo vse tisto, kar bi Cankarjevo naredilo bolj profesionalno, ustvarjalno in privlačno (plačane šolske in regionalne komisije namesto ocenjevalnih obrazcev, državna komisija, sestavljena iz uglednih slovenskih pisateljev in intelektualcev, ki bi izbrala najboljši esej, vsakoletni tiskani zbornik najboljših esejev, povezava z mediji ...) -- tako, kot si pač slovenščina zasluži. Odpoved zaključne proslave tako ni, vsaj zame, nič presenetljivega: je le sad koncepta, v katerem se primarno upošteva ekonomski in organizacijski vidik izvedbe tekmovanja. Cankarjev literarni festival se je končal po dveh, relativno precej uspešnih letih iz več razlogov. Prvič zato, ker smo mu tako usodo zaradi nenaklonjenosti ministrstva že ob rojstvu namenili snovalci: njegov prvi namen je bil predvsem pokazati, kako je mogoče pripraviti tekmovanje, v katerem književnost ni le sredstvo, temveč predvsem cilj. Za to sta bili dve leti dovolj. Drugič, ker brez popolne izpeljave celotnega koncepta prenove niti ni imel smisla in bi lahko hitro postal le upornik brez razloga. In tretjič: šolska tekmovanja iz slovenščine -- kot tudi slovenščina sama -- si zaslužijo še kakšno boljšo podporo, kot le "skodelico kave". Skrajni čas je, da se s tem sprijaznimo tudi slovenisti. Lp, Klemen Lah === From: "Aleksander Bjelčevič" To: "slovlit" Sent: Tuesday, June 02, 2009 10:58 AM Subject: dopolnilo za Kekčeve poti! Ad http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003000.html: Za spanje pred kočo rabimo spalne vreče; koča ima ležišča, ni pa oskrbovana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 7 09:40:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 7 Jun 2009 09:40:18 +0200 Subject: [SlovLit] Zaslonsko branje in infrastruktura -- Uganki Message-ID: <03C9EB07DEB34FA6B2A455C2EAFF09EE@P4> http://www.dlib.si/dlib.si%20v2/Default.aspx -- prenovljeni portal Digitalne knjižnice Slovenije dLib prinaša prijaznejše iskanje in pregledovanje rezultatov ter pregledovalnik digitalnega gradiva. Kdor želi portal v živo preizkusiti, naj piše na helena.janezic na nuk.uni-lj.si. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf -- Iz kakšneta testa so slovenski junaki (Hladnikovo predavanje za SSJLK o telesu v slovenski književnosti pred natisom kliče po pripombah). http://nl.ijs.si/et/mondilex09/ -- delavnica Modelling of a research infrastructure supporting development of digital resources and research in Slavic lexicography, Ljubljana, IJS 14.--15. okt. 2009. === 19. 6. bo v CD podelitev diplom FF 300 diplomantom, med katerimi je ena šestina (50) slovenistov; enopredmetnih je kljub temu, da so bile vpisne številke za E in D več let izenačene (60 +60), le deset. Dve vprašanji pri nedavnem testu iz Uvoda v študij slovenske književnosti na FF v Ljubljani. Med študentskimi obveznostmi letos je bilo tudi postaviti na Wikivir vsaj eno besedilo slovenske literarne klasike (http://sl.wikisource.org/wiki/Teksti_za_prvi_letnik_slovenistov): 1. Slavistka sveža slovstvo zdaj študira, se v knjižnico potrudi dan za dnevom, na knjige čaka vdano ali z gnevom. Nazadnje sklene odločno, brez nemira, da rajši sama jih pretipka in postavi na splet, kot da predala bi se travi. Za tipkanje sledi nagrada mastna! Pridruži se sošolk ji horda strastna. Ker pesem iz polnega srcá izvira, ne pláši se nobena ____________. 2. _______________ termin ljub nam je in pravi za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. Odgovor na drugo vprašanje je na: http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#tis From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 8 23:07:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Jun 2009 23:07:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Meta_Kušar_in_Iztok_Osolnik_na_P oljskem_--_Malo_berila Message-ID: <5773A664410C421C8C4875EB166150ED@P4> From: "Tatjana Jamnik" From: "Huber, Damjan" To: Sent: Monday, June 08, 2009 8:40 AM Subject: META KUŠAR IN IZTOK OSOJNIK NA 6. PREVAJALSKI DELAVNICI V BIELSKO-BIAŁI Na univerzi v Bielsko-Biali je 30. in 31. maja 2009 potekala 6. prevajalska delavnica, namenjena študentom slovenščine iz vse Poljske ter bohemistom iz Bielsko-Białe. Delavnico so v okviru tamkajšnjega slavističnega znanstvenega krožka že šesto leto zapored organizirali študentje slovenistike in bohemistike pod mentorstvom Agnieszke Będkowske-Kopczyk ter Agnieszke Baran in Tatjane Jamnik kot zunanjih sodelavk. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Mete Kušar ter odlomek romana Iztoka Osojnika, v češki sekciji pa poezijo Dagmar Telingerove in prozni odlomek Radke Denemarkove. V soboto in nedeljo so študentje z mentorji v skupinah diskutirali o posameznih prevajalskih orehih v izbranih besedilih, ki so jih prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: eden za izvirni in eden za ciljni jezik. Naloga mentorja za izvirni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik, mentor za ciljni jezik pa je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku - poljščini. Pri prevajanju besedil v slovenističnih skupinah pa sta dejavno sodelovala tudi avtorja besedil. Kot že prejšnja leta se je tudi tokrat pokazalo, kako dobrodošla je avtorjeva razlaga širšega konteksta besedil, ki ga prevajalec iz besedila samega ne bi mogel razbrati. V soboto zvečer je bil v okviru 10. beskidskega festivala znanosti in umetnosti organiziran tudi literarni večer s slovenskima ustvarjalcema Meto Kušar in Iztokom Osojnikom ter poljsko pesnico Weroniko Lewandowsko. Branju je sledila panelna diskusija o oblikah sodelovanja med prevajalci leposlovja (iz slovanskih jezikov) in založbami. Zaključku delavnice v nedeljo popoldne, na katerem so posamezne skupine predstavile svoje prevajalske rešitve in so bile udeležencem podeljene diplome, je zvečer sledila >slavoparty< s slovensko in češko glasbo. Gostovanje Mete Kušar in Iztoka Osojnika se je sicer pričelo že v petek, 29. maja, ko sta ustvarjalca nastopila na Mikołowskem inštitutu (srečanje sta vodila pesnika Maciej Melecki in Krzysztof Siwczyk), zaključilo pa se je v ponedeljek, 1. junija, v Krakovu, kjer sta se v literarno-umetniškem klubu Lokator srečala s slušatelji lektorata slovenščine na Jagelonski univerzi (pogovor je vodila lektorica Bojana Todorović) in se zatem na literarnem večeru, ki ga je moderirala pesnica Ewa Sonnenberg, predstavila tudi širši javnosti. Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielsko-Białe se za finančno podporo delavnici iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko-Białi ter Beskidskemu festivalu znanosti in umetnosti, za pomoč pri organizaciji in izvedbi delavnice pa vsem sodelujočim mentorjem: Agnieszki Będkowski-Kopczyk, Regini Wojtoń, Vitězslavu Vilímku, Jiříju Murycu, Agnieszki Baran, Agati Knapik-Ostrowski, Ewi Michalski, Bojani Todorović, Katarini Šalamun Biedrzycki, Leji Žiško in Tatjani Jamnik ter gostoma Meti Kušar in Iztoku Osojniku. Zahvaljujejo se tudi Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove iz Ljubljane, ki je koordiniralo celoten projekt gostovanja slovenskih avtorjev. Podrobnosti (program in poročilo v poljščini ter fotografije) so dostopne na http://www.warsztaty.translatorskie.prv.pl/index.html in http://picasaweb.google.com/tatjana.jamnik/GostovanjeMeteKusarInIztokaOsojnika?feat=email# -- slike Agnieszka Bedkowska-Kopczyk === http://lamp.tu-graz.ac.at/~i203/ebner/publication/09_edumedia.pdf -- o uporabi Twitterja na znanstvenih konferencah. http://www.uic.edu/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/viewArticle/2498/2181 -- kako fejstbuk zmanjšuje šolsko uspešnost. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 10 19:41:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Jun 2009 19:41:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Izobraževalni_seminar_--_Reading_Autho rs_--_Glavanova_v_češčini Message-ID: <9A581EE071554A57A9E1EFB6734244C5@P4> From: "Pirih-Svetina, Nataša" Sent: Wednesday, June 10, 2009 1:18 PM Subject: Izobraževalni seminar Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL vabi na tradicionalni junijski izobraževalni seminar. Seminar bo potekal v sredo, 24. 6. 2009 od 10.00 dalje v predavalnici R 1A v prizidku FF, tik pred začetkom poletnih prireditev: 45. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 28. Poletne šole slovenskega jezika in 4. Mladinske šole. Program izobraževalnega seminarja: 9.30-10.00 Dobrodošlica in pozdrav udeležencev ob kavi, Seminarska kavarna (pritličje FF, pred. 13);(pred. R 1A) 10.00-11.00 Peter Svetina: Sinji in malo manj sinji galebi: slovenska književnost v družbenem kontekstu, 11.00-12.00 Urška Krevs Birk: Slovensko nemška kontrastiva - predavanje, 12.10-13.40 delavnica v dveh skupinah: SKUPINA A: Tatjana Balažic Bulc: Kontrastivni pristop danes (na primeru slovenščine in hrvaščine) (rač. učilnica 04) SKUPINA B: Urška Krevs Birk: Slovensko nemška kontrastiva - vaje (pred. R-1A), 13.40-15.00 Odmor, 15.00-16.00 Delavnica ob novem učbeniku za učenje slovenščine Slovenska beseda v živo 3, 16.00-16.30 Predstavitve novosti, projektov in publikacij Centra za slovenščino. Zaradi zgodnjega začetka poletnih prireditev in državnega praznika bo izobraževalni seminar tokrat izjemoma trajal samo en dan. Kotizacije ni. Vabljeni. Vse o poletnih prireditvah na http://www.centerslo.net === From: "Rott, Zala" Sent: Wednesday, June 10, 2009 3:43 PM Subject: Vabilo: Beremo življenja avtorjev, 19.-20.6. (ponovno) Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije v sklopu mednarodnega projekta Seminari sulla continuita dell'antico prirejata enoinpoldnevni seminar z naslovom Beremo življenja avtorjev (Reading Authors' Lives). Na njem bodo sodelovali predavatelji iz Italije, Velike Britanije, Slovenije in Švice, potekal pa bo v petek, 19. 6., popoldne v Mestnem muzeju in v soboto, 20. 6., na Filozofski fakulteti, predavalnica 4. Program: http://www2.units.it/musacamena/seminario09.php === From: "Andrej Šurla" To: Sent: Wednesday, June 10, 2009 9:58 AM Subject: Praška predstavitev češkega prevoda romana "Noč v Evropi" Polone Glavan Med 14. in 17. majem je že tako pestro kulturno dogajanje v češki prestolnici obogatil še mednarodni knjižni velesejem >Svět knihy Praha 2009<, z zanimivo in s češkim predsedovanjem Evropski uniji navdahnjeno temo >27 ze 27 / Evropa v literatuře - literatura v Evropě" ("27 iz 27 / Evropa v literaturi - literatura v Evropi"). Praški sejem je sicer morda res predvsem morje za utrjevanje ali vzpostavljanje poslovno-založniških stikov, a na svojem obrežju ponuja tudi obilico zelo prijaznih pristanišč za mirnejše srečevanje knjig in njihovih avtorjev s ciljno publiko. Po celem mestu (neverjetno, koliko večjih in manjših literarnih kavarn se stiska po ulicah Kafkovega, Machovega in Havlovega rojstnega mesta!) so se tako odvijala številna literarna branja in pogovori. Povsem slovensko obarvano je v svoji kavarni pod 15. številko Šafaříkove ulice (do katere je mogoče, kar je najbrž zgolj slučajnost, priti po . Ljubljanski ulici) pripravila založba FRA, posvečeno pa je bilo predstavitvi češkega prevoda romana >Noč v Evropi< Polone Glavan. Osrednja osebnost večera je bila seveda pisateljica, pogovor z njo pa je vodil sam prevajalec, sicer tudi gonilna sila mlade pardubiške univerzitetne slovenistike, Aleš Kozár. Zelo doživeto, skoraj gledališko interpretativno - s čimer sta si na koncu prislužila tudi glasne pohvale publike - sta prebrala kar nekaj odlomkov romana (gospa Polona seveda v slovenščini, Aleš pa v prevodu), branje pa prepletla z zanimivim pogovorom o fenomenu popotniške literature, avtoričini motivaciji za pisanje (v primeru konkretnega dela za pisanje zgodbe, katere osrednji junaki prihajajo tudi iz neslovenskega okolja) in o tem, kaj združuje današnje stanovalce globalne vasi. Glede slednjega gospa pisateljica meni, da je nacionalno identifikacijo vsaj znotraj Evrope, ki je tudi prostorski okvir predstavljene knjige, v veliki meri že zamenjal občutek generacijske pripadnosti. Pogovor s publiko, ki je sledil, se je dotaknil najrazličnejših reči. Češki del poslušalstva je med drugim (zaradi že omenjene živahnosti branja, ki je bila za večino menda prav osvežujoče presenetljiva) zanimalo, ali vsi slovenski literati svoje javne predstavitve izvajajo tako doživeto. Bolj vsebinsko je bilo vprašanje o izvorih dinamike samega pisateljičinega literarnega izraza, ob katerem je pisateljica razkrila, da se pri ustvarjanju zelo osredotoča na zvočno podobo zapisanih besed in stavkov. S svoje perspektive je lastno zavezanost istemu načelu potrdil tudi prevajalec, ki je bil s strani dvojezičnih poslušalcev deležen tudi posebne pohvale za mojstrsko prelitje pogovornih elementov izvirnika v češčino. Večer je bil nadvse prijeten, publika (ki je sicer - tudi zaradi nekoliko nerodne umestitve dogodka v sredino prvega vala univerzitetnih izpitov - ni bilo več kot za dober ducat duš, a vendarle dovolj, da smo prostor kar lepo napolnili) je uživala v poslušanju; njen češki del je svoje literarno obzorje razširil s primerom sveže in komunikativne mlade slovenske literarne govorice; zadovoljen pa je bil na koncu koncev tudi kuža, ki je zleknjen pod najbližjo mizo opazoval človeško zamaknjenost v njemu najbrž ne prav razumljiv tok besed. Proti koncu nastopa se je v kavarni pojavila tudi radijska novinarka in z obema protagonistoma kasneje, ko smo ostali okušali dobrote moravskih vinarjev in sklepali nova praška znanstva, posnela krajši intervju. Tako lahko upamo, da bo tudi ta dogodek, čeprav ni bil oglaševan z velikim zvonom, prispeval k utrjevanju zanimanja Pražanov za slovensko literaturo, kulturo in nenazadnje sam jezik. Če ne prej, se bo naslednja večja predstavitev slovenske literarne ustvarjalnosti zgodila jeseni, ko bosta v tukajšnji Slovanski knjižnici predstavljena zbornik lanskoletne mednarodne univerzitetne konference o Zofki Kveder in izvrstna antologija slovenske lirike zadnjih štiridesetih let >Krajiny ze slovy<, ki sta jo pripravila pokojni František Benhart in eden junakov v tem prispevku orisanega dogodka, Aleš Kozár. Lep pozdrav iz Prage, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 10 20:55:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 10 Jun 2009 20:55:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Slavistično_društvo_Ljubljana_ v_SSG_Trst Message-ID: From: "Lidija Golc" Sent: Wednesday, June 10, 2009 8:18 PM Subject: Fw: Slavistično društvo Ljubljana v SSG Trst Danes je ukinjanje meja zgodovinska realnost in del našega vsakdana. Tega se zaveda tudi Slavistično društvo Ljubljana, ki nas je 9. junija peljalo v Trst. - Fabiani, Cankar, Kette, Tavčar, Gruden, Svevo, Baloković, Joyce, Štefka Drolčeva, Marko Sosič ..., so že vedeli in vedo, zakaj Trst. -- Uro vožnje iz Ljubljane in že diši po morju, lahko se pelješ z openskim tramvajem, rojenim istega leta kot Kette in Cankar, se sprehodiš po našem Mestu v zalivu, podoživljaš njegov sončni in senčni ples. In greš v gledališče: tokrat smo si v Slovenskem stalnem gledališču ogledali predstavo Zaljubljeni v smrt (Tamara Matevc po romanu Mladoporočenca iz ulice Rosetti Fulvia Tomizze, režija Samo Strelec). Tu se tipka ustavi: ne da se na kratko povzeti ne zgodbe, ne gledališkega dogodka, ne igre, ne glasbe, ne vzdušja v Mali dvorani tega junijskega večera, ne neformalnega nagovora vesčasprisotnega ravnatelja Tomaža Bana. Miranda Caharija kot Ema Tomažič, Nikla Petruška kot Danica Tomažič, Romeo Grebenšek kot Stanko Vuk, Primož Forte kot Pinko Tomažič in Angelo, kremeniti vrtnar, ter Rina, slovenska služkinja, so za nas dihali in živeli nasprotja druge svetovne vojne in (žal) tudi današnja. Ko se posladkaš še z gledališkim listom (a ona, Tamara Matevc, nas streže na troedinem slovenskem gledališkem portalu www.sigledal.org: Veža. Geslo. Rep!) Lépo vedno kratko traja, a dolgo odmeva v spominu in dušah, in kaj smo vendar ljudje brez spomina? Lidija Golc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 12 12:32:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Jun 2009 12:32:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Prvi_pisni_akt_o_ustanovitvi_verske_skup nosti_zaničnikov Message-ID: <4172C4BF6F8544B689DEAC4C0AF06DFE@P4> From: "BogoRoz" Sent: Friday, June 12, 2009 11:20 AM Subject: zaničniki S temi besedami obveščam vse, ki to berete, da ustanavljam versko skupnost tistih, ki verujejo, da je v Sloveniji možna ničta stopnja davka na dodano vrednost za proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Ker je temelj nove verske skupnosti verovanje v ničto stopnjo davka na dodano vrednost, se pripadniki skupnosti imenujemo zaničniki. Vsi, ki se nam želijo priključiti, to storijo s tem, da izjavijo ?Verjamem, da je v Sloveniji možna ničta stopnja davka na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik.? Zaradi naše boljše organiziranosti in zavesti, da nas ni malo, prosim, da izjavo s svojim imenom in priimkom ter enim izmed naslovov pošljete na roza na roza.si Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 13 20:00:43 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 13 Jun 2009 20:00:43 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8eški_zbornik_o_Kvedrovi_--_Kopitarj evo_društvo_--_Novi_SBL Message-ID: <7FBE334288DB47AD8F6AD3A0E5010C2B@P4> From: "Andrej Šurla" To: Sent: Friday, June 12, 2009 10:52 PM Subject: Praški zbornik o Zofki Kveder Lepo pozdrav, s težko opravičljivo zamudo pošiljam poročilo o izidu konferenčnega zbornika o Zofki Kveder. Čehi seveda strogo zahtevajo obliko Kvedrova (kar je z začasno odpustitvijo zaradi 'originalnih' priimkov tujih smučarskih tekačic najočitneje občutila ena češka športna komentatorka), osrednja junakinja zbornika pa bi najbrž, še zlasti, če bi še vedno živela, vztrajala pri 'nepoženščeni' obliki. :-) Lep vikend in brezstresen zaključek izpitnega obdobja, Andrej === From: "reno svan" Sent: Friday, June 12, 2009 1:18 PM Subject: Kopitarjevo drustvo isce nove sodelavke/ce Iščejo se novi sodelavci na področju zbiranja sredstev. Kopitarjevo društvo Slovenija, ki si posebej prizadeva za kulturno javno obeležje jezikoslovca, prvega slavista Jerneja Kopitarja, išče nove sodelavce za zbiranje sredstev. V prihodnosti med drugim načrtujejo naslednje projekte: film o Jerneju Kopitarju, prevod vseh njegovih del v slovenščino, simpozij o Kopitarju z mednarodno udeležbo, postavitev spomenika Kopitarju v Ljubljani, postavitev Kopitarjevega kulturnega centra v Vodicah in postavitev fakultete za jezikoslovje (prav tako v Vodicah). Iščejo osebo, ki ima izkušnje na področju zbiranja sredstev tako na domači kot EU ravni, pa tudi na področju komuniciranja s sponzorji in donatorji. Kontakt: Kopitarjevo društvo Slovenija Alenka Orel, UL. JOŽETA JAME 14, 1210 LJUBLJANA-ŠENTVID, tel: 031 572 665, 0590 70 498 Vir podatka: CNVOS === From: "Zalozba ZRC" Sent: Thursday, June 11, 2009 9:21 AM Subject: Vabilo na predstavitev knjige Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige z naslovom: NOVA SLOVENSKA BIOGRAFIJA. Uredili: Andrej Rahten, Kajetan Gantar, Igor Grdina in Mateja Matjašič Friš. Delo je izšlo kot IV. zvezek knjižne zbirke Življenja in dela, serije Biografske in bibliografske študije, ki jo izdaja Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in je prvo delo, nastalo v okviru dejavnosti novega uredništva Slovenskega biografskega leksikona 2. Knjigo bodo predstavili akad. dr. Kajetan Gantar, prof. dr. Oto Luthar, prof. ddr. Igor Grdina in doc. dr. Andrej Rahten. Ob robu predstavitve bo podpisan sporazum o sodelovanju pri biografskih raziskavah med ZRC SAZU in Goriško Mohorjevo družbo. Predstavitev bo v ponedeljek, 15. junija, ob 12h, v Veliki dvorani SAZU v Ljubljani, Novi trg 3, I. nadstropje. Dr. Andrej Rahten, glavni urednik SBL 2, dr. Vojislav Likar, vodja Založbe ZRC From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 14 14:39:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sun, 14 Jun 2009 14:39:13 +0200 Subject: [SlovLit] Solvit_in_Slovlit_--_Re=3A_Ceski_zbornik_o_Kvedrovi References: Message-ID: From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Sunday, June 14, 2009 10:56 AM Subject: Slovenski center SOLVIT | Ministrstvo za gospodarstvo http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_prost_pretok_blaga_in_storitev/slovenski_center_solvit/ --- razlika me SOLVIT in SLOVLIT. === From: "Andrej Surla" To: Sent: Sunday, June 14, 2009 12:39 AM Subject: Danes pa koncno se vceraj najavljeno porocilo :-) Pozdravljeni, vceraj sem napovedal porocilo o zborniku, posvecenem Zofki Kvedrovi, pa sem ga med leporecenjem v spremnem dopisu ocitno pozabil poslati. To v priponki delam zdajle. Lep pozdrav, Andrej ---- Slovenska, hrvaska in ceska literarnozgodovinska bibliografija so ze nekaj mesecev bogatejse za imeniten, v Pragi izdan konferencni zbornik. Poucen in pester prispevek k t. i. zenskim literarnim studijam je rezultat lanske praske konference o literarnem in publicisticnem delu ter osebnostnem profilu Zofke Kveder, kulturno (vsaj) dvo-, jezikovno pa vecdomne pisateljice ter neutrudne borke za zensko emancipacijo. Ker je junakinja v zborniku predstavljenih prispevkov zivela - glede na obicajne zivljenjske usode - takorekoc vec zivljenj, se zdi prav simbolicna napaka, ki jo je na platnicah zakrivila slucajna tiskarska nepozornost. Naslov namrec Kvedrovi pripisuje okroglih deset let zivljenja vec, kot ji ga je bilo v resnici dano doziveti: ?Zofka Kvedrová (1878-1936) Recepce její tvorby ve 21. století?. No, da gre le za salo tiskarskega skrata, dokazujeta ze naslov na notranji prvi strani in katalogizacijski zapis Narodne knjiznice Ceske republike, kjer je leto smrti seveda zapisano pravilno. Zbornik je izsel z letnico 2008, in sicer kot 60. izdaja Publikacij Slovanske knjiznice (v Pragi), ki je izvedbo znanstvenega srecanja tudi gostoljubno gostila. Financno je celoten projekt omogocila ljubljanska Filozofska fakulteta oz. njen Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik, ki je dogodek uvrstil med projekte svojega programa Slovenscina na tujih univerzah (STU). Nositeljici projekta (in urednici zbornika) sta bili gospe Jasna Honzak-Jahic in Alenka Jensterle-Dolezal, dolgoletni predavateljici na Filozofski fakulteti Karlove univerze, tudi sicer neutrudni in zasluzni borki za obstoj in nadaljnji razvoj praske univerzitetne slovenistike. Poleg njiju moram v zvezi z organizacijo vsekakor omeniti se domaco slovenistko, gospo Milado K. Nedvedovo, ?nasega cloveka? v Narodni knjiznici. Zbornik obsega 268 strani obicajnega knjiznega formata. Uradna letnica izida je 2008, naslovnico pa krasijo se: dve v razlicnih barvah tonirani reprodukciji fotografije naslovne junakinje, njen podpis in rokopisni zapis ?Praga, 13./I.1902?. Vsebinsko je knjiga razdeljena na pet dvojezicno (cesko in slovensko) naslovljenih sklopov: Zofka Kveder v raznih kulturah; Proza in drama Zofke Kveder; Urednisko, publicisticno in umetnisko delo Zofke Kveder; Jezik in narodnostno vprasanje pri Zofki Kveder in Dodatki. Prispevke za prva stiri poglavja je prispevalo sestnajst referentk in referentov iz Slovenije, Hrvaske, Trsta in Dunaja (tule jih nastevam v abecednem zaporedju): Silvija Borovnik, Dunja Detoni-Dujmic, Ivan Dorovský, Marijan Dovic, Jasna Honzak-Jahic, Zoltan Jan, Marko Jesensek, Alenka Jensterle-Dolezal, Ales Kozár, Katja Mihurko-Poniz, Milada K. Nedvedová, Miran Stuhec, Vladka Tucovic, Kamil Valsík, Natascha Vittorelli in Andreja Zele. Konferencni jeziki so bili cescina, slovenscina in hrvascina, vsi referati pa so opremljeni se s povzetkoma v slovenskem ali ceskem jeziku (kadar je referat pisan v slovenscini ali hrvascini) in anglescini ali nemscini. S kar tremi sestavki je v zborniku navzoca Alenka Jensterle-Dolezal, ki ji je pripadla tudi uvodna beseda. Seznam strokovnih prispevkov v omenjenem osrednjem delu knjige pa izgleda takole (navajam samo slovenske naslove; ce prispevek ni objavljen v slovenscini, pa dodajam v oklepaju se informacijo o jeziku): - Ivan Dorovský: Zofka Kveder na Ceskem (CES), - Silvija Borovnik: Upornistvo zenskih likov v prozi Zofke Kveder, - Dunja Detoni-Dujmic: Zofka Kveder v hrvaski knjizevnosti (HRV), - Katja Mihurko Poniz: Sticisca v literarnih opusih Zofke Kveder in Adele Milcinovic, - Milada K. Nedvedová: Zofka Kveder in Helena Malírová (Primerjava izhodisc, stalisc in dela) (CES), - Alenka Jensterle-Dolezal: Problem identitete in travma telesa v prozi Zofke Kveder, - Ales Kozár: Prostor v delu Zofke Kveder (Iz nasih krajev) (CES), - Zoltan Jan: Zofka Kveder in Cankarjev Kralj na Betajnovi, - Marijan Dovic: Zofka Kveder, umetnica in profesionalka peresa, - Miran Stuhec: Diskurz spolov v slovenski publicistiki Zofke Kvedrove, - Vladka Tucovic: Listnica urednistva - znamenita rubrika Zofke Kveder v reviji Domaci prijatelj, - Kamil Valsík: Narodnostno vprasanje v reviji Zenski svijet, - Andreja Zele: Jezik Zofke Kveder kot odraz njene samosvojskosti, - Marko Jesensek: Slovensko-cesko-hrvaski jezikovni stiki v Vladki, Mitki in Mirici (crtice Zofke Kvedrove v Domacem prijatelju), - Jasna Honzak Jahic: Vloge jezikov okolja Zofke Kveder, - Natascha Vittorelli: ?Njena smrt?. Nekrologi Zofki Kveder (CES), Zanimivi in informativni so tudi Dodatki, v katerih najdemo dve krajsi predstavitvi pisateljicine korespondence (prispevala sta ju Josef Kodet (CES) in Alenka Jensterle-Dolezal), avtobiografski zapis same Kvedrove (iz leta 1913 v Zagrebu izdane knjige Jedenaest novela (HRV)), ponatis (iz hrvaske izdaje Misterija zene) spominov pisateljicine vnukinje Suncane Skrinjaric (HRV) in fragmente besedila, ki ga je Kvedrova napisala v spomin na lastno pokojno hcerko in je v celoti objavljeno v njeni knjigi Vladka, Mitka, Mirica. Del Dodatkov in svojevrstna dodana vrednost zbornika so tudi prevodi pisateljicinih literarnih besedil, ki so jih za to priloznost prispevali studentje praske slovenistike: poslovenitve desetih v ceski literarni reviji Zlatá Praha (1903) objavljenih pesmi v prozi in ceski prevodi stirih crtic iz Misterija zene (1900) - iz cescine v slovenscino so prevajali Eva Janouskovcová (dve besedili), Sandra Kolarecová, in Jan Stuchlík, ceskega prevajanja besedil Misterija zene pa so se lotili Sárka Hroudová, Helena Samková, Katerina Horejsí in ponovno Eva Janouskovcová (tudi tu sta njena dva prevoda) ter Jan Stuchlík. Pred obseznim, sedem in pol strani obsegajocim dvostolpcnim imenskim kazalom, ki knjigo zakljucuje, je objavljenih se pet hisnih naslovov, na katerih je Zofka Kveder stanovala v sestih letih (1900-1906) svojega bivanja v Pragi. Mednarodna konferenca o Zofki Kveder je potekala v prostorih praske Slovanske knjiznice 6. in 7. junija 2007. Na koncu morda ni neumestno dodati se, da predstavljeni zbornik uspesno zakljucuje tudi na svoj nacin zelo, da ne recem izrazito zensko obarvan projekt: zenski in bojevnici za enake moznosti obeh spolov ga je posvetila povsem zenska organizacijska ekipa praskih slovenistk. In ce bo slo vse po nacrtih, nameravajo, tokrat morda podprte tudi s kakim predstavnikom nasprotnega spola, mednarodni slovenisticni srenji konferencni prostor za razmisljanje o slovenski zenski problematiki ponovno ponuditi ze v naslednjem akademskem letu. Z lepimi pozdravi iz Prage, Andrej Surla From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 15 09:42:07 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Mon, 15 Jun 2009 09:42:07 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?SloveMistika -- Daša inC4=90ur=C4=91a=20= Message-ID: <20090615_074207_078526.miran.hladnik@guest.arnes.si> http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri113/index.html -- SloveMistika pri Čedermacu. === Od: "Durda Strsoglavec" Zadeva: Dasa Drndic v Ljubljani in Kopru Datum: 14. junij 2009 22:29 V Slovenijo prihaja hrvaska pisateljica Dasa Drndic, ki zagotovo sodi med bolj prepoznavna imena evropske knjizevnosti. Pred kratkim je pri zalozbi Modrijan izsel slovenski prevod njene knjige Sonnenschein, dokumentarnega romana, ki je bil na Hrvaskem po izidu takoj razprodan in ponatisnjen ter nagrajen z nagradama Frana Galovica in kiklopom za roman leta. Pisateljico in njeno delo bo predstavila prevajalka romana Durda Strsoglavec v sredo, 17. junija 2009, ob 20. uri v atriju ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana) in v cetrtek, 18. junija, ob 20. uri v galeriji Meduza (Cevljarska 34, Koper), kjer bo odlomke iz romana interpretiral igralec Zeljko Hrs. Sonnenschein je angazirana proza, ki skozi pripoved o zgodovini judovske druzine iz Gorice, nekoc veckulturnega, potem razdeljenega obmejnega mesta, razkriva vecinski pasivni odnos do nasilja. Z dokumentiranjem zamolcevanih zgodovinskih dejstev opozarja na ponavljajoce se nasilje totalitarnih rezimov, na nacionalizme, na zlocine nad Drugimi in Drugacnimi. Junaki romana so zrtve: otroci tretjerajhovskega Lebensborna, projekta za ohranitev rasne cistosti nemskega naroda, Judje, ki so polnili koncentracijska taborisca, in pasivni opazovalci, ki ''nic ne vidijo, nic ne slisijo in nic ne vedo''. Holokavst in antisemitizem pa nista obravnavana le kot nekaksni ''nemski posebnosti'', marvec sta bolece lokalizirana na vseevropski oziroma kar na svetovni ravni. Dasa Drndic pise pac predvsem tudi o nas: o opazovalcih, ki nas veliko bolj povezuje skupna pozaba kot kolektivni spomin. Dasa Drndic se je rodila leta 1946 v Zagrebu. Na Filoloski fakulteti v Beogradu je studirala angleski jezik in knjizevnost, kot Fulbrightova stipendistka je bivala v ZDA na Southern Illinois University, potem pa tudi studirala na Case Western Reserve University. Delala je kot urednica pri zalozbi Vuk Karadzic, kot profesorica anglescine na Ljudski univerzi Dura Salaja in kot urednica-dramaturginja na Radioteleviziji Beograd. Na Oddelku za anglistiko Univerze na Reki predava moderno britansko knjizevnost in angleski jezik. Objavlja prozo, literarno kritiko, analiticna besedila in prevode v revijah in literarni periodiki ter igrane in dokumentarne radijske drame. Poleg romana Sonnenschein (2007) je objavila tale prozna dela: Put do subote (1982), Kamen s neba (1984), Marija Czestohowska jos uvijek roni suze ili Umiranje u Torontu (1997), Canzone di guerra (1998), Totenwande (2000), Doppelgänger (2002), Leica format (2003). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 16 21:37:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Jun 2009 21:37:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Kekčeve_poti_--_prenočevanje Message-ID: From: "Aleksander Bjelčevič" To: Sent: Tuesday, June 16, 2009 1:29 PM Dragi planinci, kočo na Janjčarici so nam zasedli. Lahko jih sicer vržemo ven, ampak jih je več kot nas. Zato bomo spali v Ratkovem zavetišču, ki je na naši poti in stoji med samimi stolpi Samarskih stijen. Za spanje torej vsi rabimo spalne vreče, kdor pa hoče ležati in zajtrkovati v travi, rabi tudi armafleks. Trasa prvega dne je zdaj taka: vso opremo za prvi dan in za prenočevanje (spalne vreče, voda, pijača) bomo nesli do 1 uro oddaljenega Ratka, jo tam pustili in nadaljevali s krožno turo med Samarskimi stijenami. Po narejenem krogu prespimo v Ratku; k avtom se vrnemo zjutraj in nato odletimo na Klek. V primeru poslabšanja vremena Kekca lahko skrajšamo na en sam dan. Lep pozdrav, Aleš Bjelčevič http://malo.moj-album.com/album/5164463/?os=5164737 -- nekaj posnetkov iz Samarskih sten. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 19 08:43:20 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Jun 2009 08:43:20 +0200 Subject: [SlovLit] = V_Pavlovi_hiši_--_Draga_slovenščin a_znanstveni_članki_in_programiranje_za_zgodov inarje Message-ID: <3051FCAF8B6D403884923E6C5747BE0A@P4> From: "Pavel" Sent: Monday, June 15, 2009 3:32 PM Subject: [Pavelhaus] 20.6.2009, 17.00h: MUSIK & LITERATUR/A & GLASBA 20. 6. 2009, 17.00 v Pavlovi hiši Mariborska literarna družba predstavlja literaturo slovenskih žensk v nemškem in slovenskem jeziku. Bereta: Rezka Kanzian (nem) in Nataša Širk (slo). Pavlova hiša pa predstavlja najnovejšo knjigo znanstvene zbirke Hudi glas iz Gradca gre / Eine schlechte Nachricht kommt aus Graz - Gradec in Štajerska v zbirki slovenskih narodnih pesmi dr. Karla Štreklja. Veselimo se vašega obiska! Susanne Weitlaner & Michael Petrowitsch === http://www.finance.si/250471?src=pj190609 -- pošiljanje SMS-sporočil s strešicami je trikrat dražje! (Ob uvedbi gajice namesto bohoričice v 40. letih 19. stoletja je bil tisk z novo strešično pisavo samo za polovico dražji). http://www.dlib.si/vsebina.asp?id=zbirke -- že 10.000. znanstveni članek v Digitalni knjižnici Slovenije! http://niche.uwo.ca/programming-historian/index.php/Main_Page -- programiranje za zgodovinarje; uporabno tudi za literarne zgodovinarje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 19 11:25:25 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Jun 2009 11:25:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Obilo_zaslonskega_znanstvenega_branja_-- _Vaše_mnenje_o_Slovanski_knjižnici Message-ID: http://www.slm.uni-hamburg.de/catma -- CATMA (Computer Aided Textual Markup and Analysis) je naslednik hamburškega programa TACT za besedilno analizo. Zastonj. Ga bo kdo preizkusil za nas? http://www.digitalhumanities.org/dhq/ -- št 3.2 reveije Digital Humanities Quarterly z zanimivimi članki na temo zajemanja podatkov, spolne določenosti jezika, besedilne analize. http://home.pacbell.net/hgladney/ddq_8_2.htm -- nova številka revije Digital Document Quarterly newsletter. http://utpjournals.metapress.com/content/mp27547344h1 -- št. 40 (2009) revije Journal of Scholarly Publishing s članki o znanstvenem objavljanju na spletu ipd. === From: "Kristina Košič Humar" To: Sent: Friday, June 19, 2009 11:27 AM Subject: Vaše mnenje o Slovanski knjižnici Sem bibliotekarka, zaposlena v Slovanski knjižnici (http://www.mklj.si/index.php/slovanska-knjiznica -- od l. 2008 je del MKL) in delam manjšo raziskavo s področja knjižničarstva. Kot morda veste, se je Slovanska knjižnica leta 2000 iz stare Ljubljane preselila za Bežigrad. Od takrat opažamo, da je obisk študentov slavistike pri nas precej upadel in to kljub kvalitetnim in za študij zelo primernim novim prostorom, kljub gradivu, ki bi praviloma lahko zanimalo slaviste, tudi tiste z novih slavističnih smeri na Filozofski fakulteti in nenazadnje -- kljub hitremu in dobremu dostopu do gradiva. (Kadar je gradivo manj dostopno, ga za uporabnike elektronsko obdelujemo -- skeniramo, fotografiramo, tiskamo.) Poleg dokaj bogate slovenistike hranimo mnoge pomembnejše publikacije v drugih slovanskih jezikih, ki jih - vsaj glede na rezultate iz baze Cobiss - drugje ni. Mislim zlasti na klasična literarna dela v poljščini, češčini, slovaščini ali ruščini. No, z obiskom slavistov torej kljub vsemu pri nas nekako ne kaže najbolje. Zelo bom hvaležna, če mi boste posredovali vaše mnenje o tem. Predlagam nekaj anketnih odgovorov in če se boste odločili za odgovor, prosim, če izberete eno izmed možnosti: A - knjižnico premalo poznajo(mo) B - knjižnica je preveč oddaljena C - slavistična knjižnica na FF popolnoma zadošča D - vaše lastno mnenje _____________________________ Za vaše odgovore vam bom zelo hvaležna, če pa se vam zdi priloga koristna, jo posredujete še komu ... Prav lep pozdrav, Kristina Košič Humar, bibliotekarka, Slovanska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 19 16:15:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Jun 2009 16:15:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletne_prireditve_Centra_za_slovenš čino_--_Re=3A_Obisk_slovanske_knjižnice Message-ID: <4CA12544EB8D4CC0B2467D512C3D2EF9@P4> From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Friday, June 19, 2009 3:16 PM Subject: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino Vljudno vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v ponedeljek, 29. junija 2009: ob 17. uri 4. mladinska poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61). 130 udeležencev iz 17 držav ob 18. uri 28. poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61). 140 udeležencev iz 26 držav ob 20. uri 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v atriju Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) 125 udeležencev iz 23 držav Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na: damjana.kern na ff.uni-lj.si, 031 321 819 (Mladinska poletna šola) branka.gradisar na ff.uni-lj.si, 051 416 260 (Poletna šola) damjan.huber na ff.uni-lj.si, 041 231 830 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) mojca.nidorfer-siskovic na ff.uni-lj.si, 031 321 809 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) Več o programih na http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=slo in http://www.centerslo.net/seminar . Vodja mag. Ina Ferbežar, predstojnica izr. prof. dr. Simona Kranjc === From: "Jože Andrej Čibej" To: "'Miran Hladnik, Siol'" Sent: Friday, June 19, 2009 11:45 AM Subject: MATEMATIKOVO MNENJE No, z obiskom slavistov torej kljub vsemu pri nas nekako ne kaže najbolje. Zelo bom hvaležna, če mi boste posredovali vaše mnenje o tem. Predlagam nekaj anketnih odgovorov in če se boste odločili za odgovor, prosim, če izberete eno izmed možnosti: A - knjižnico premalo poznajo(mo) B - knjižnica je preveč oddaljena C - slavistična knjižnica na FF popolnoma zadošča D - vaše lastno mnenje Glasujem za B in dodajam gravitacijski zakon: privlačna sila pada s kvadratom razdalje, že Newtonu je bilo to povsem jasno, upoštevanje lenobnosti mlade generacije poveča eksponent z 2 na 3 ali 4 . LPJ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 22 20:07:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Jun 2009 20:07:47 +0200 Subject: [SlovLit] Nove knjige na ZRC SAZU -- Slovenistika v Bielskem-Biali Message-ID: <6318F42ECDD64CE28FF7D9B5A4C90C51@P4> From: "Zalozba ZRC" Sent: Monday, June 22, 2009 11:53 AM Subject: vabilo na predstavitev novih knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih publikacij: *Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, uredil Andrej Perdih *Alenka Gložančev, Primož Jakopin, Mija Michelizza, Lučka Uršič in Andreja Žele, Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) *Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 7 (2009), uredila Marko Snoj in Marc L. Greenberg *Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas Uredili Peter Weiss, Jožica Škofic in Karmen Kenda-Jež Novinarska konferenca bo v sredo, 24. junija 2009, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Marko Snoj, Vojislav Likar === From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk, Michal Kopczyk" Sent: Monday, June 22, 2009 4:01 PM Subject: Pozdrav iz Tehnično-humanistične akademije v Bielska-Biali in poročilo o dogodkih v poletnem semestru 2008/2009 Oglašava se iz Bielska-Biale, od koder poročava o slovenističnih dogodkih na naši univerzi oz. v katedri za srednjeevropske študije (kjer že od študijskega leta 2001/2002 izobražujemo samostojne sloveniste). Ta semester smo začeli brez lektorja slovenskega jezika (ki smo ga prej dobili le za pol leta - Boštjan, lep pozdrav!). Na srečo je preko programa Leonardo da Vinci na našo slovenistiko prišla predavat praktikantka - Lea Žiško, ki je sopodpisnica tega poročila. V tem semestru smo v okviru programa VŽU/ERASMUS gostili ugledne predavatelje iz Slovenije, in sicer: Alenko Jensterle Doležal (Karlova univerza v Pragi), prof. Eriko Kržišnik, prof. Aleša Bjelčeviča, dr. Simono Klemenčič (Univerza v Ljubljani), dr. Vincenca Rajšpa (Slovenski inštitut na Dunaju), prof. Nado Šabec in prof. Anko Krašno Kocijan (Univerza v Mariboru). S finančno pomočjo Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani in naše matične ustanove smo organizirali že 6. prevajalsko delavnico, katere so se udeležili slovenisti iz cele Poljske (o delavnici smo poročali dne 8. junija). Organizirali smo tudi literarni večer Mete Kušar in Iztoka Osojnika ter okroglo mizo na temo prevajalskih strategij. Pripravljamo izdajo dveh zbirk s prevodi in komentarji udeležencev prejšnje in letošnje delavnice, naši študentje višjih letnikov so v različnih revijah objavili poročila o slovenističnih dogodkih pri nas in na Poljskem, rezultate svojih raziskav na temo slovenskega jezika, kulture in literature pa predstavili na študentskih slavističnih konferencah. dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk Lea Žiško, prof. slovenščine From ana.toros na p-ng.si Wed Jun 24 08:45:23 2009 From: ana.toros na p-ng.si (Ana_Toroš?=) Date: Wed, 24 Jun 2009 08:45:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar_Književnost_na_maturi_2010 Message-ID: <4A41CB83.4050900@p-ng.si> Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici bomo 25. septembra 2009 izpeljali seminar Književnost na maturi 2010. Knjigi Prišleki in Francoski testament bodo predstavile sodelavke programa Slovenistika: doc. dr. Irena Avsenik Nabergoj, doc. dr. Barbara Pregelj, asist. dr. Vita Žerjal Pavlin in doc. dr. Katja Mihurko Poniž. Seminar bo potekal v prostorih Univerze v Novi Gorici. Po novih določbah seminarja ni mogoče več verificirati na Ministrstvu za šolstvo, zato bomo vsem udeleženim izdali potrdila o udeležbi. Uro začetka, trajanje in prostor, v katerem bo seminar potekal, vam bomo sporočili, ko bomo zbrali prijave, ki jih sprejemamo na elektronski naslov ana.toros na p-ng.si. Rok prijave je 10. julij 2009. Vljudno vabljeni! doc. dr. Katja Mihurko Poniž direktorica programa Slovenistika From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 24 17:43:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 24 Jun 2009 17:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Martin_Krpan_diplomat_in_vojščak_--_ Za_domovino_z_jezikom_naprej Message-ID: <2C0D3D82CE8143F6ACB9449E95D4F5D5@P4> From: "Zavod Martin Krpan" Sent: Wednesday, June 24, 2009 2:57 PM Subject: prihaja knjiga Martin Krpan - diplomat in vojščak http://www.martinkrpan.org/dokument.aspx?par=0-193 -- Milan Jazbec, Martin Krpan - diplomat in vojščak. === From: "rozman andrej" Sent: Wednesday, June 24, 2009 4:55 PM Subject: pojasnila Spoštovane in spoštovani vsi, ki verjamete, da je v Sloveniji možna ničta stopnja DDV na izdelke, ki širijo slovenščino, ter podpornice in podporniki naše vere! Ker marsikoga marsikaj zanima, sem nekoliko pojasnil svoje namene z versko skupnostjo, ki sem jo brez posebnega razmisleka ustanovil, zdaj jo pa imam. Pojasnila lahko preberete na http://www.roza.si/urgenca/index.html Trenutno imam registriranih 153 vernikov in 8 podpornikov in zaenkrat skupnosti nimam namena registrirat pri Uradu za verske skupnosti. Prav tako zaenkrat ne bomo opravljali ne krstov ne obhajil ne porok. Da bi bila skupnost resnična in ne samo spletna, bomo imeli prvo srečanje vseh, ki bi se radi družili ali celo kaj v zvezi z našo vero rekli, 8. septembra ob 18. uri v dvorani KUD France Prešeren Trnovo. Nikjer pa ni rečeno, da se ne bo kaj zgodilo že prej. Za domovino z jezikom naprej, Roza From simon.krek na guest.arnes.si Thu Jun 25 13:22:24 2009 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 25 Jun 2009 13:22:24 +0200 Subject: [SlovLit] FidaPLUS/SSJ Message-ID: <007301c9f587$37ca88a0$0b02a8c0@ffd890d078594a8> Pozdravljeni! V sklopu projekta Sporazumevanje v slovenščini (www.slovenscina.eu) pripravljamo obsežno nadgradnjo referenčnega korpusa za slovenščino. Prosim vse, ki uporabljajo (ali so uporabljali) korpus FidaPLUS, da rešijo anketo na spodnjem naslovu in predlagajo želene spremembe korpusnega vmesnika. Predloge nameravamo upoštevati v najvišji možni meri, zato anketa ni izguba časa. Vnaprej hvala in lep dan vsem skupaj, Simon Krek http://FreeOnlineSurveys.com/rendersurvey.asp?sid=ela7o5qxin9dgdt607655 ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Department of Knowledge Technologies Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www2.arnes.si/~skrek2/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 26 20:44:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Jun 2009 20:44:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Napad_na_literarni_večer Message-ID: From: "Andrej Zavrl" To: Sent: Friday, June 26, 2009 2:39 PM Subject: Organiziran napad na literarni večer Med literarnim večerom, ki je v četrtek potekal v Cafeju Open, je skupina sedmih ali osmih v črno zamaskiranih fantov napadla lokal. Ko so pritekli izza vogala lokala, so napadli Mitjo Blažiča, ki je takrat stal pred lokalom. Prišlo je do pretepa in Mitja je medtem padel na tla, vendar se je takoj pobral. Skupina je hkrati grozila z gorečimi baklami, ki so jih hoteli vreči v lokal. V lokal jim je uspelo vreči eno gorečo baklo, v steklo lokala so vrgli kamen, potem pa so zbežali s prizorišča. Mitja Blažič pravi, da so med napadom vpili "pedri!". Napadalci so mu poškodovali glavo, na uregnci je dobil tri šive. Hkrati je po vratu dobil opekline od bakle. Urška Sterle, ki je bila skupaj z Iztokom Majheničem gostja literarnega večera, je za večerna poročila na POP TV med drugim dejala: "Mislim, da so to posledice sovražnega govora, ki so ga sejali nekateri v Sloveniji. Žanjemo pa ga tokrat mi, kot smo videli na primeru Mitje Blažiča, s krvavimi posledicami." Peticija proti homofobnemu nasilju in za odprto družbo Na dan državnosti, 25. junija 2009, je skupina maskiranih posameznikov organizirano napadla udeležence in udeleženke literarnega večera gejevske in lezbične literature, ki je v okviru Tedna Parade ponosa potekal v lokalu Cafe Open. Izražamo odločno nasprotovanje proti vsakršnemu homofobnemu nasilju in izključevanju gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb iz naše družbe. Skupina gejev in lezbijk je bila zahrbtno napadena med literarnim večerom. Na knjigo in na skupnost je padel kamen. V naši družbi je pustil krvav odtis. Naloga vseh nas je, da ne dopustimo, da tako ostane. S podpisom za odprto družbo, se zavezujerm k spoštovanju človekovih pravic za vse, k nediskirminaciji - in vse to bom podpiral/a tudi v svojem delovanju. Vabimo vas, da peticijo podpišete v Cafeju Open (Hrenova 19, Ljubljana) danes od 16h naprej. Vabimo vas tudi na Parado ponosa, ki bo v soboto, 27. junija, od 16. ure naprej potekala v Ljubljani (začetek na Metelkovi). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 27 11:55:03 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Jun 2009 11:55:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Konferenca_v_Bratislavi_--_Visokošolsk a_didaktika_v_e-dobi Message-ID: <663ED2CA59E54389828368E53EFAAC05@P4> From: "Sasa Poklac" To: Sent: Wednesday, June 24, 2009 10:30 PM Subject: Konferenca v Bratislavi Dovolite, da vas ponovno povabim na mednarodno konferenco, ki bo 22. in 23. oktobra 2009 na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002948.html). S pozdravi, Sasa Poklac === http://mitpress.mit.edu/books/chapters/Future_of_Learning.pdf -- Future of Learning, poročilo z MIT o študiju in univerzitetnem poučevanju v digitalni dobi: univerze se morajo prilagoditi udeleženjskim (participatoričnim) oblikam učenja (povzetek knjige je na http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-June/000546.html). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 27 14:01:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Jun 2009 14:01:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Vera_zvečer Message-ID: From: "rozman andrej" Sent: Saturday, June 27, 2009 1:02 PM Subject: vera zvečer ŠE VEDNO VERJAMEM V današnji prilogi Večera sta dve strani posvečeni zaničniški verski skupnosti. Ker je v članku navedenih nekaj temeljnih argumentov proti veri v možnost ničte stopnje DDV na izdelke, ki širijo slovenščino, se mi zdi nujno, da jih nemudoma ovržem. Kot razberem iz članka, vlada med poznavalci evropske davčne situacije mnenje, da je ničta stopnja v Sloveniji nemogoča in jo imajo Veliki Britanci samo zato, ker so jo s sabo že prinesli in pri njej vztrajali. Ker se kot vsak dober vernik tudi jaz na vso moč tudim, da mi nič ne bi omajalo vere, sem prepričan, da kljub temu, da smo Slovenci na tem področju ob pridruževanju popustili in zatajili "mater", vendarle še ni vse zamujeno. Koneckoncev smo to, da smo neverodostojni, menda že itak dokazali in zdaj lahko pokažemo, da v naši verodostojnosti ni samo naključje, ampak tudi metoda. Hkrati imamo mogoče prav tu priložnost, da postanemo prepoznavni s tem, da prevzamemo iniciativo in povežemo ostale za "britanski" davek zainteresirane jezikovne skupnosti Evropske unije. Če nam ni do tega, da bi bila EU jezikovni talilni lonec, je treba nekaj v zvezi s tem tudi naredit. Upam, da nimamo Evropskega parlamenta zato, da se ne bi dalo nič spremenit. V članku omenjena teorija, da bi imele od ničte stopnje DDV korist predvsem velike založbe, po mojem ne zdrži razmisleka o tem, zakaj imajo ničto stopnjo davka na knjigo Veliki Britanci. In tudi ne tega, zakaj jo imajo Hrvati. Ker nismo znansven inštitut, ampak verska skupnost, razmišljajte o tem sami. Novinarka Petra Vidali v članku povzema dr. Velimirja Gjurina, ki pravi, da kot vodja Sektorja za slovenski jezik pri MzK vsak dan dobiva prijave bralcev, ki se prebijajo skozi obupno slabe prevode, in bi torej potrebovali posebno komisijo, ki bi pregledovala vsako knjigo, ki širi slovenski jezik, in bi ugotovila, kako ga širi. Mislim, da bi šlo tudi brez komisije. Tudi še tako slab slovenski jezik je slovenski jezik, tako kot je še tako slabo vino še vedno vino in kot tako obdavčeno z nižjim davkom kot nekatere druge pijače. Gospod Gjurin duhovito razmišlja tudi o tem, da se slovenski jezik širi tudi z jogurtom, na katerem piše "mu". Ko sem o podobnem širjenju jezika razmišljal sam, sem prišel do zaključka, da slovenščine ne širi jogurt, ampak njegova embalaža. Z ničto stopnjo bi bila torej obdavčena kvečjemu ta. V upanju, da sem enako kot sebe prepričal tudi večino ostalih verujočih, vse lepo pozdravljam, Andrej Rozman Roza From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sat Jun 27 15:36:54 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Sat, 27 Jun 2009 15:36:54 +0200 Subject: [SlovLit] Metahumanistika na FHS v Kopru Message-ID: <20090627_133654_053288.vladka.tucovic@guest.arnes.si> Spostovani, ze tradicionalno Fakulteta za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno sredisce Univerze na Primorskem od 29. junija do 10. julija 2009 organizirata mednarodno poletno solo META Humanistika - MEditeranska poletna sola Teoretske in Aplikativne humanistike, letos z naslovom "Vode v Sredozemlju". Poletna sola META Humanistika je dvotedenska mednarodna poletna sola v angleskem jeziku z interdisciplinarnim pristopom k humanisticnim in druzboslovnim temam. V dveh tednih se bodo dodiplomski in podiplomski studentje ter drugi zainteresirani udelezili intenzivnih predavanj, popoldanskih delavnic, vecernih okroglih miz in na ekskurzijah odkrivali lokalno mediteransko kulturo zgornjega Jadrana (na meji med Slovenijo, Hrvasko in Italijo) ter se druzili z udelezenci z vsega sveta. Predavatelji poletne sole META humanistika so uveljavljeni visokosolski ucitelji s slovenskih in tujih univerz (Univerza na Primorskem; Univerza v Celovcu, Avstrija; Univerza v Bologni, Univerza v Benetkah in Univerza v Vidmu, Italija; Univerza na Malti; Univerza v Pecsu, Madzarska; Univerza v Lodzu in Univerza v Bielsko- Biali, Poljska; Univerza v Zagrebu, Hrvaska; Univerza v Beogradu, Srbija) ter priznani strokovnjaki za specificna vprasanja humanistike in druzboslovja, ki bodo svoja znanja in izkuznje delili z udelezenci tako v okviru predavanj kot v okviru metodoloskega in terenskega dela. Predmet "Meta-Humanistike? - mednarodne poletne sole UP: Fakultete za humanisticne studije Koper, ki bo potekala julija 2009, bo ?Voda v Sredozemlju?. V njej bomo skozi predavanja, seminarje, studijske delavnice in kulturne dogodke skusali osvetliti pomen vode z geografskega, zgodovinskega, politicnega, ekonomskega, antropoloskega, jezikoslovno-literarnega in mitoloskega zornega kota. Ena od skupin se bo se posebej posvecala mitskim izrocilom o vodi in vodnim bitjem ter z njimi povezanimi rituali v kulturah Sredozemlja. Zanimala nas bo zakladnica preteklih predstav o svetu, prvobitna osmisljanja in clovekov nacin prisvajanja vode. Zelimo, da bi izrocilo prednikov pripomoglo k vecji ekoloski osvescenosti. Voda kot kemijska spojina, voda kot osnovna sestavina zivljenja, voda kot vir energije in kot industrijska surovina, voda kot zivo bitje, voda v religijskih in mitskih pricevanjih, voda kot ... predmet resnega razmisleka o bodocnosti nasega obstoja v tretjem tisocletju. Kaj nam na to temo pove naravoslovje, kaj ekologija in kako o tem razmisljajo ekonomisti, druzboslovci in humanisti? Vljudno vas vabimo, da se nam pridruzite pri aktivnostih poletne sole, se posebej pa Vas vabimo na slavnostno otvoritev poletne sole META humanistika 2009, ki bo v ponedeljek, 29. junija 2009, ob 19. uri v avli rektorata Univerze na Primorskem, Titov trg 4, Koper. Slavnostni govorniki bodod: doc. dr. Vesna Mikolic, dekanja UP FHS, doc. dr. Borut Klabjan, vodja poletne sole META humanistika, Timotej Pirjevec, predstojnik Urada za druzbene dejavnosti in razvoj Mestne obcine Koper. V torek, 7. 7. se poletna sola iz Kopra seli v Ljubljano. Ob 18.00 ? 20.00: Okrogla miza v sodelovanju s Festivalom Ljubljana na Ljubljanskem gradu: ?V ZNAMENJU VODE: Od morskih nimf do Povodnega moza?. Sodelujejo: mag. Tomaž Nabergoj, doc. dr. Bojan Sedmak, dr. Edvard Kobal, Anton Komat, Vladka Tucovič, prof. Dusica Kunaver, Matjaž Zbontar in Tomo Kriznar. Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor META humanistika 2009 Jasna Zorko Sluzba za mednarodno sodelovanje Univerza na Primorskem Fakulteta za humanisticne studije Koper International Office University of Primorska, Faculty of Humanities Koper Titov trg 5, SI-6000 Koper, Slovenia tel: +386 5 663 77 67 fax: +386 5 663 77 42 e-mail: jasna.zorko na fhs.upr.si www.fhs.upr.si From sethna na f.email.ne.jp Tue Jun 30 03:55:05 2009 From: sethna na f.email.ne.jp (Jelisava Sethna) Date: Mon, 29 Jun 2009 18:55:05 -0700 Subject: [SlovLit] Zbornik Slosimpozij 2008 v Tokiu Message-ID: <4A497079.5030100@f.email.ne.jp> V juniju mesecu je Japonsko društvo slovenistov v Tokiu izdalo zbornik prispevkov z 2. simpozija slovenskega jezika in kulture, ki je potekal 21. junija 2008 na Univerzi v Tokiu. Zbornik vsebuje deset prispevkov, vključno s predgovorom znanega zgodovinarja ter podpiratelja slovenskih študijev na Japonskem prof. Nobuhira Šibe z Univerze v Tokiu. Prispevki, ki so v japonskem jeziku z angleškimi povzetki, so predstavljeni v treh tematskih skupinah. V prvem delu so vključena štiri predavanja, ki se navezujejo na Trubarjevo leto: Primož Trubar in biblijski prevodi v slovenščino, Življene in delo Petra Bonoma, Skriti protestanti v Sloveniji in skriti kristjani na Japonskem in Oblikovanje slovenskega in japonskega nacionalnega jezika. Drugi del je posvečen 10.obletnici lektorata in programa slovenskega jezika in kulture na Tokijski univerzi za tuje jezike in vsebuje poročilo o delovanju programa, ki se ga je v desetih letih udeležilo okoli sto slušateljev, referat enega od prvih udeležencev slovenskega programa v počastitev 50. obletnice smrti Rajka Nahtigala in predstavitev gibanja Svetovni haiku, ki je bilo ustanovljeno v Tolminu leta 2000. Tretji del vsebuje dva prispevka v počastitev predsedovanja Slovenije Evropski uniji: Vloga in odnos japonske diplomatske misije na Pariški mirovni konferenci leta 1919: primer jadranskega vprašanja in Slovenija v Evropski uniji: nastajanje Nove Evrope s stališča Oddelka za azijske in afriške študije na Univerzi v Ljubljani. V zborniku je vključenih tudi nekaj originalnih pesmi, ki so jih spesnili japonski študentje v slovenskem jeziku, prevod v japonski jezik novelete Skupni spomini Vinka Möderndorferja, ki je bil priljubljen gost lektorata leta 2006 in haiku o Sloveniji v japonskem, angleškem in slovenskem jeziku. Zbornik sta uredila Jelisava Dobovšek-Sethna in Šindži Jamamoto, poleg privatnega sponzorja sta publikacijo podprla tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in veleposlaništvo RS v Tokiu. Lep pozdrav v Slovenijo, Jelisava Dobovsek-Sethna From katja na gabrijelcic.org Mon Jun 29 13:31:59 2009 From: katja na gabrijelcic.org (= Katja_Benevol_Gabrijelčič?=) Date: Mon, 29 Jun 2009 13:31:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Vera_zvečer In-Reply-To: References: Message-ID: <334DAF835D46422A8DD42321DDE3D319@melyn> > Gospod Gjurin duhovito razmišlja tudi o tem, da se slovenski > jezik širi tudi z jogurtom, na katerem piše "mu". Ko sem o > podobnem širjenju jezika razmišljal sam, sem prišel do > zaključka, da slovenščine ne širi jogurt, ampak njegova > embalaža. Z ničto stopnjo bi bila torej obdavčena kvečjemu ta. Pravzaprav tisk na embalaži. Lp, KatjaBG From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 30 21:44:51 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 30 Jun 2009 21:44:51 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Prage Message-ID: <61D842AF62CF4A9C90927F03D3BC3E24@P4> From: To: Sent: Tuesday, June 30, 2009 1:34 PM Subject: Dogajanje v Pragi Maja sta predavanja na Inštitutu za slavistične in vzhodnoevropske študije na Filozofski fakulteti v Pragi popestrila dva predavatelja iz Slovenije. Doc. dr. Irena Avsenik Nabergoj iz Ljubljane in Nove Gorice je 4. 5. in 5. 5. češkim študentom predavala o Cankarju in predavanji naslovila: Konflikt med naravo in izkušnjo ljubezni: ljubezen in krivda v Cankarjevih delih o materi in ljubezen in krivda v Cankarjevih podobah ljubezni med moškim in žensko. 11. 5. in 13. 5. je v okviru gostujočih predavanj na Erasmusu predaval prof. dr. Miran Štuhec iz Maribora. Njegovo prvo predavanje je bilo o slovenski kratki pripovedni prozi po letu 1980, drugo o eksistencialnih temah v slovenskem pripovedništvu v zadnjih desetletjih 20. stoletja. 17. 6. je Inštutut za slavistične in vzhodnoevropske študije (Alenka Jensterle-Doležal, Andrej Šurla) skupaj z Gledališkim inštitutom (Viktor Debnar) organiziral prevajalski seminar za prevajalce iz slovenščine v češčino. Seminar se je uresničil v okviru bivanja prevajalca Štefana Vevarja v Pragi. Na seminarju so nastopili: doc. dr. Alenka Jensterle - Doležal s prispevkom o zgodovini slovenskih prevodov v češki kulturi; mgr. Štefan Vevar je govoril o teoriji prevajanja; mgr. Hana Mžourkova je razmišljala o spletnih pripomočkih pri prevajanju, kar je osvetlila ne primeru prevoda iz Ostijeve knjige Veronikin prt; dr. Aleš Kozar je seznanjal poslušalstvo o praktičnih problemih prevajanja. Prispevkom je sledila živa debata. Vsi slovenistični dogodki v Pragi so bili zelo dobro obiskani, udeležili so se jih tako sedanji kot bivši študenti in drugi privrženci slovenske književnosti. Alenka Jensterle-Doležal From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 1 08:18:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 1 Jul 2009 08:18:27 +0200 Subject: [SlovLit] ODPRTO PISMO JAVNI (ALI ZASEBNI?) AGENCIJI ZA KNJIGO Message-ID: <20090701_061827_021649.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: KUD Police Dubove Date: 2009/7/1 Subject: Odprto pismo JAK Po dolgem čakanju je konec junija zainteresirana javnost končno dočakala rezultate javnega razpisa za izbor projektov na področju knjige v okviru Javne agencije za knjigo. Če pustimo ob strani dejstvo, da smo morali na to čakati pol leta in za pol leta povsem zamrzniti svoje programe, so objavljeni rezultati pokazali vse že kronične težave neorganiziranosti, klientelizma in popolne zmede glede tega, kako sistemsko uspešno organizirati to za državno in družbeno kulturo nadvse pomembno področje. Jasno se je pokazalo, da Javna agencija za knjigo ne odpravlja in tudi ne misli odpraviti osnovnih težav, ki so pestile že uradnike na Ministrstvu za kulturo (na to se na JAK celo izgovarjajo). Ne zaveda se ali pa se noče zavedati dejstva, da pomeni javno ustanovo, ki servisira javni interes državljanov RS na področju kulture. Zainteresirana javnost ni tukaj zaradi JAK, ampak nasprotno, JAK je ustanova, ki mora sistemsko omogočiti in uveljaviti interes zainteresirane javnosti, ne pa protežirati privatistične segmente njenega delovanja. Zamislite si, da bi Ministrstvo za promet subvencioniralo proizvajalce avtomobilov, pri tem pa povsem zanemarilo prometno omrežje, po katerem naj bi promet potekal. Samo dejstvo, da je direktor JAK Slavko Pregl na organiziranem posvetu o strategijah in ciljih organizirane promocije (mi raje govorimo o uveljavljanju) slovenske literature v tujini v torek, 23. junija, v prostorih DSP kot resno vprašanje izpostavil dilemo, ali naj JAK deluje kot javna ali zasebna agencija, kaže, da odgovornim na agenciji ni jasno, v čigavem interesu je bila le-ta ustanovljena. Oziroma še huje, tako iz objavljenih rezultatov razpisa kot iz kadrovske sestave same ustanove in še posebej komisij za posamezna področja je jasno, da so se odločili za kontinuiteto problematične in nelegitimne politike, ki jo je za področje knjige vodilo Ministrstvo za kulturo in je pripeljala do tega, da se je sistem (infrastruktura, ki naj bi omogočila učinkovito kroženje knjige, to je trg, distribucijo, prodajo, uveljavljanje literature, vzpodbujanje bralstva in kupcev in tako dalje, avtorje) na področju slovenske knjige praktično zlomil (subvencioniranje se je praktično spremenilo v servisiranje izbranih založnikov in posameznih protežiranih avtorjev, ne pa v poganjanje učinkovitega javnega sistema, ki bi knjigo pripeljal v roke zahtevnejših izobraženih kupcev). Slovenska knjiga je bolj ali manj prepuščena stihiji in individualnim pobudam. Omejevanje razdeljevanja javnih sredstev za programe na nekaj protežiranih strank, iz katerega so izločili zelo širok krog proizvajalcev kulturne ponudbe na področju knjige in njenega mednarodnega uveljavljanja, je povzročilo, da je slovenska knjiga obstala v ozkem privatističnem krogu okoli že v naprej poplačanih protežiranih založnikov, ki so iznašli vrsto ?ustvarjalnih računovodskih in drugih prijemov?, s katerimi so uveljavljali svoje ?mahinacije?. To je skrajno otežilo položaj drugih, morda še celo kvalitetnejših založnikov in vseh, ki niso bili deležni klientelističnih subvencij. Položaj, do katerega je pripeljala politika subvencioniranja na MzK, torej pomeni nelojalno konkurenco in dampinške tržne pogoje, ki so temeljito omajali, če že ne razbili knjižni trg, predvsem pa so ustvarili zmedo in nerazumevanje pri bralcih/kupcih. In na koncu njihov odhod. Tu pa tam kakšna izjema samo potrjuje pravilo. Uradniki na MzK, ki so urejali področje knjige, so se pri tem zatekli k vsem postopkom: od birokratskega cepidlačenja (ko jim to ustreza), formalnega izločanja vlog, nelegitimnega spreminjanja odločitev komisije, križanja interesov v komisijah, izmikanja odgovornosti in zatekanja k vzvišeni ignoranci, uvedbe zahtevnih administrativnih postopkov s polno drobnih formalnih pasti, klientelnega obravnavanja programov, prikrivanja dokumentov in zapisnikov, do uradovanja, ki dopušča številne problematične ?podsistemske? postopke in pogosto meji na vzajemno korupcijo (Negri). Kot lahko presodimo, se položaj na JAK ni spremenil. Začnimo s sestavo komisije, ki presoja vloge s področja mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistične literature. Med člani komisije ni niti enega z najvišjo akademsko izobrazbo (doktoratom). Kako naj ti člani kompetentno presojajo o znanstveni publicistiki! Ne samo to, vsi člani komisije so zaradi narave svojega dela in svojih programov neposredno zainteresirani za sredstva iz omenjenega naslova (sami so avtorji, založniki, uredniki, prevajalci, predsednik komisije pa je celo vse od naštetega). Trditev, da presojajo objektivno in zapustijo sobo, ko se odloča o njihovih interesih, je seveda smešna. Kakor tudi izjava, da ni mogoče najti strokovnjakov, interesi katerih se ne bi križali z delom komisije. Nobenega dvoma ni, da odločitve niso nepristranske, zaradi česar je zainteresirana javnost oškodovana. Govorimo lahko o nelojalni konkurenci, dvojnih merilih, notranjem posedovanju informacij, izključevanju konkurenčnih prosilcev za sredstva, strokovni neusposobljenosti, križanju interesov in o takšnem oblikovanju programske politike JAK, ki z interesi dejavne javnosti nima veliko skupnega, ker sledi ozkim interesom ali pa kliki, ki jim pripadajo člani komisije (omejevanje financiranja prevodov na jezike, ki interesirajo njih, financiranje lastnih prevodov, plačevanje potnih stroškov v tujino, promoviranje sebe in izločanje drugih v tujini na različnih sejmih in tako dalje). Tega iz rezultatov razpisa ni težko ugotoviti. Tu žal nimamo prostora, da bi razgrnili celotno paleto skrajno vprašljivih strukturnih, personalnih in programskih podrobnosti in nesorazmerij, ki označujejo samo JAK in njeno delovanje, kot se je pokazalo v delu JAK in rezultatih omenjenega razpisa. Vsekakor pa je jasno videti, da si JAK zares želi biti ZAK ? zasebna agencija za knjigo, ki bo javna sredstva kanalizirala samo k tistim projektom, programom in posameznikom, ki pomenijo del ?neuradnega podsistema?, to je ozkega klientelnega kroga med seboj tesno povezanih posameznikov, ki želijo in v veliki meri obvladujejo slovenski literarni establišment. Hkrati pa pomenijo le majhen in strokovno ter umetniško vprašljiv del zainteresirane javnosti. Zato pozivamo parlament RS, slovensko vlado, ministrico za kulturo in vso zainteresirano javnost, da v interesu države ustavijo takšno delovanje JAK, prekinejo skrajno škodljivo klientelistično delovanje ozkega kroga ljudi, ki se je polastil JAK, direktorja JAK, ki tako delovanje omogoča in ga celo javno zagovarja, pa da naj odstopi in prepusti svoje mesto človeku, ki se bo pripravljen z zainteresirano javnostjo, ki ji služi in za kar dobiva plačo, tudi pogovarjati (prošnjo za pogovor je namreč cinično ignoriral) in bo sposoben preseči ta uničevalen proces, ki ga poznamo že iz drugih podobnih ustanov (na primer filmskega sklada) ter poskrbel, da bo JAK ustvarjalno in prijazno delovala v občem interesu državljanov RS. Iztok Osojnik, Literarno društvo IA Tatjana Jamnik, Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove Taja Kramberger, Monitor ZSA in še kdo Poslano: - Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Urad predsednika republike, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana - Borut Pahor, predsednik vlade Republike Slovenije, Kabinet predsednika vlade, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana - Dr. Pavel Gantar, Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1102 Ljubljana - Majda Širca, ministrica za kulturo, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana - Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana - Vekoslav Pregl, direktor, Javna agencija za knjigo, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana - Barbara Koželj, predsednica sveta agencije, Javna agencija za knjigo, Tržaška 2, 1000 Ljubljana - Dr. Miha Kovač, podpredsednik sveta agencije, Javna agencija za knjigo, Tržaška 2, 1000 Ljubljana - Vesna Jurca Tadel, Ministrstvo za kulturo, Oddelek za mednarodno sodelovanje, Maistrova 10, 1000 Ljubljana - Vsi slovenski mediji From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 1 09:23:34 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 1 Jul 2009 09:23:34 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Narečna poezija na prangerju= Message-ID: <20090701_072334_036754.miran.hladnik@guest.arnes.si> Od: kud_pranger na yahoo.com Zadeva: Do sobote Festival Pranger Razlog: Sporočilo nečlana na seznamu, ki je samo za člane Drage bralke in bralci obveščevalnika Slovlit, danes, v četrtek, 2. julija, se v Rogaški Slatini z odprtjem in večerno debato o zbirkah Franja Frančiča, Cvetke Lipuš in Petra Semoliča začenja letošnji festival Pranger! Trajal bo do nedelje. Članica kritiške žirije je letos predsednica Slavističnega društva, izr. prof. dr. Irena Novak Popov. Druženje bo letos potekalo ob pravcatem steklenem prangerju, darilu mesta Rogaška Slatina pesnikom, prevajalcem, kritikom in vsem obiskovalcem festivala. Posebej opozarjamo na debato iz narečjeslovja in lirike: ? Narečja in poezija Kakšna je trenutna kondicija narečne poezije? Jo imamo? Ali živi ali životari? Kaj prinaša? Sploh smemo razločevati med poezijo in narečno poezijo? Sodelujejo: dr. Marija Stanonik, dr. Franc Marušič Lanko in pesnik Janez Ramoveš Moderator: Peter Kisin Anina galerija, Rogaška Slatina, ob 16.00 Letošnji izbrani jezik je nizozemščina, vzpodbudno je živahno sodelovanje diplomantov razreda lektorja slovenskega jezika na univerzi v belgijskem Gentu, mag. Pavla Ocepka: Prevajalska okrogla miza Prevajanje izbranih pesmi v nizozemski jezik Sodelujejo: dr. Roel Schuyt, mag. Pavel Ocepek in diplomanti Univerze Gent - Morgane Hanssens, Liese Vossen in Frederik Mergaerts Moderatorka: Mateja Seliškar Kenda Anina galerija, Rogaška Slatina, ob 16.00 6. Festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, bo med 2. - 5. julijem 2009 v Rogaški Slatini, na Sladki Gori in v Rogatcu. Vabljeni, da se nam pridružite! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 1 09:51:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 1 Jul 2009 09:51:44 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?"Z utripajočim srcem je dal slovo Merkurju." (Pod svobodnim soncem)= Message-ID: <20090701_075144_050786.miran.hladnik@guest.arnes.si> Pošiljatelj: "Berta Golob" Zadeva: anglo ... Datum: Wed, 1 Jul 2009 09:44:42 +0200 Pozdravljen, spoštovani Kolega Mlajši Slovlitski! Živim "izven in za podeželje", zato ne vem, kakšne ustanove ima Ljublljana bela (levi prilastek na desni); oni Urad za slovenščino je menda med pokojniki, ampak Kdo od Kajvemkoga tamle okoli Vas in Vi naj za božjo voljo kihne v smer TV in njenih reklam in se požene nad ono vsakodnevno v bedni ANGLEŠČINI !!!!!!!!!!!!!!!!, ki jo je izmodroval Merkur; očitno bog nad bogovi! Pozdrav s pravkar pokošenega travnika (tu okrog golobnjaka)! Berta Golob From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 1 17:23:31 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 1 Jul 2009 17:23:31 +0200 Subject: [SlovLit] Prireditev in razpisa Message-ID: <20090701_152331_086463.miran.hladnik@guest.arnes.si> http://www.mojaslovenija.net/koledar_prireditev/ix_vseslovensko_sre%C4%8Danje_v_dr%C5%BEavnem_zboru ? program 9. vseslovenskega srečanja 2. julija 2009 v Veliki dvorani Državnega zbora RS na Šubičevi 4; teme referatov so tudi jezikovne in literarne. === Od: milenamileva.blazic na pef.uni-lj.si Zadeva: RE: SlovLit izvlecek, let 313, stevilka 2 DatumWed, 01 Jul 2009 16:21:27 +0200 Dragi Miran, sporočam, da je na spletni strani http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/prestolnica_knjige/default.html informacija o LJubljani - svetovni prestolnici knjige 2010, kjer sta objavljena tudi Javni poziv za izbor projektov http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/prestolnica_knjige/razpisi/81225/podrobno.html (rok za oddajo: 26. 8. 2009) in Javni razpis za izdajanje štirinajstdnevnika http://www.ljubljana.si/si/mescani/razpisi_natecaji/81123/podrobno.html (rok za oddajo: 20. 7. 2009. LP, Milena Milena Blazic From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 2 09:55:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 2 Jul 2009 09:55:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_Javni_agenciji_za_knjigo_ še_enkrat Message-ID: <9E1BFFBDBB654271B684D92A775E80DA@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Wednesday, July 01, 2009 11:08 PM Subject: odprto pismo JAK Spoštovani, pravkar sem vam poslala dokončno (uradno) verzijo odprtega pisma Javni agenciji za knjigo - besedilo, ki ste ga objavili danes, je namreč okrnjeno, tako da vas prosim, da objavite tudi to uradno besedilo (kajti to je šlo v medije in državne ustanove). Hvala za razumevanje. Lep pozdrav! Tatjana Jamnik ---- Nobeno čudo ni, da se tudi na področju knjižnega establišmenta srečujemo s splošnimi družbenimi razmerami in prevlado oblastnega nasilja, obče kulture laži, sprenevedanja, zavajanja, nelegitimnosti, klientelizma in koruptivnosti. Saj je konec koncev prav skupina književnikov, ki je 2004 prevzela vodstvo Društvo slovenskih pisateljev, namesto vztrajanja pri deklariranih visokih standardih in luči duhovne ustvarjalnosti ter uveljavljanju osnovnih človekovih pravic in svoboščin v svojem krogu prva začela uvajati nasilje, mobing, zlorabe in politično premoč kot osnovno načelo družbenih odnosov (>>Dosjeji<<, Apokalipsa 84/ 85, 2004). Brezsramen privatizem, ki je zaznamoval tranzicijo, je v pičlih osemnajstih letih slovensko državo in družbo razgradil od znotraj. Večina ljudi, ki imajo v rokah politično in ekonomsko moč, o Sloveniji ne razmišlja več kot o celoviti ustvarjalni družbi ali svoji državi, torej o okolju, brez katerega ni mogoč niti razcvet privatnih pobud in podjetij, ampak razmišlja samo o oblastnemu polaščevanju in grabljenju koristi. Ta v tem trenutku prevladujoča naravnanost žene tudi tiste slovenske >>kulturnike<<, ki so si prigrabili prevladujoč vpliv v kulturni sferi in še posebej na področju slovenske knjige. Kot je videti iz prvih potez, ki so jih povlekli pri Javni agenciji za knjigo, že v osnovi kaže, da isto velja tudi zanje. Kulturna sfera in še posebej slovenska knjiga imata za naš obstoj in državo poseben, tako zgodovinski kot eksistencialen pomen. Zato je treba na takšno delovanje agencije z vso resnostjo opozoriti, jo preoblikovati v družben in državen instrument kvalitetne kulturne ustvarjalnosti in ne dovoliti, da se jo zlorabi za še en birokratski stroj za uveljavljanje privatističnih in klientelističnih privilegijev. Za kaj pravzaprav gre? Po dolgem čakanju je konec junija zainteresirana javnost končno dočakala rezultate Javnega razpisa za izbor projektov na področju knjige pri Javni agenciji za knjigo. Če pustimo ob strani dejstvo, da smo morali na to čakati pol leta, kar je za pol leta povsem zamrznilo vse programe, so objavljeni rezultati pokazali vse že kronične težave neorganiziranosti, klientelizma in popolne zmede glede tega, kako sistemsko uspešno organizirati to, za državno in družbo nadvse pomembno področje. Jasno se je pokazalo, da Javna agencija za knjigo ne odpravlja in tudi ne misli odpraviti osnovnih težav, ki so pestile že uradnike na Ministrstvu za kulturo (na to se na JAK celo izgovarjajo). Noče ali pa se ne zaveda dejstva, da je javna ustanova, ki servisira javni interes državljanov RS na področju kulture. Zainteresirana javnost ni tukaj zaradi JAK, ampak nasprotno, JAK je ustanova, ki mora >>sistemsko<< omogočiti in uveljaviti interes zainteresirane javnosti, ne pa protežirati privatistične segmente njenega delovanja. Zamislite si, da bi Ministrstvo za promet subvencioniralo proizvajalce avtomobilov, pri tem pa povsem zanemarilo prometno omrežje, po katerih naj bi promet potekal. Samo dejstvo da je direktor JAK Vekoslav Pregl na organiziranem posvetu o strategijah in ciljih organizirane promocije (mi raje govorimo o uveljavljanju) slovenske literature v tujini v torek, 23. junija 2009, v prostorih DSP kot resno vprašanje izpostavil dilemo, ali naj JAK deluje kot javna ali zasebna agencija, kaže, da odgovornim na agenciji ni jasno, v čigavem interesu so bili ustanovljeni. Oziroma še huje, tako iz objavljenih rezultatov razpisa kot iz kadrovske sestave same ustanove in še posebej komisij za posamezna področja, je jasno, da so se odločili za kontinuiteto problematične in nelegitimne politike, ki jo je za področje knjige vodilo Ministrstvo za kulturo in je pripeljala do tega, da se je sistem (infrastruktura, ki naj bi omogočila učinkovito kroženje knjige, to je trg, distribucijo, prodajo, uveljavljanje, obravnavo avtorjev, vzpodbujanje bralstva, kupcev in tako dalje,) na področju >>slovenske knjige<< docela zlomil (subvencioniranje se je praktično spremenilo v servisiranje izbranih založnikov in posameznih protežiranih avtorjev, ne pa v poganjanje učinkovitega javnega sistema, ki bi knjigo pripeljal v roke kvalitetno izobraženih kupcev). Slovenska knjiga je bolj ali manj prepuščena stihiji in individualnim pobudam. Omejevanje razdeljevanja javnih sredstev za programe na zelo ozek krog protežiranih strank, iz katerega so izločili zelo širok krog proizvajalcev kulturne ponudbe na področju knjige in njenega mednarodnega uveljavljanja, je povzročilo, da je slovenska knjiga obstala v ozkem privatističnem krogu okoli >>že v naprej poplačanih<< protežiranih založnikov, ki so iznašli vrsto >>ustvarjalnih računovodskih in drugih prijemov<<, s katerimi so uveljavljali svoje >>mahinacije<<. To je skrajno otežilo položaj drugih, morda še celo kvalitetnejših založnikov in vseh, ki niso bili deležni klientelističnih subvencij. Položaj, do katerega je pripeljala politika subvencioniranja na MzK, torej pomeni nelojalno konkurenco in dumpinške tržne pogoje, ki so temeljito omajali, če že ne razbili >>knjižni trg<<, predvsem pa so ustvarili zmedo, padec bralne kulture in nerazumevanje pri bralcih/kupcih. In na koncu njihov odhod. Tu pa tam kakšna izjema samo potrjuje pravilo. Uradniki na MzK, ki so v preteklih letih urejali področje knjige, so se pri tem zatekli k vsem že znanim postopkom: od birokratskega cepidlačenja (ko jim to ustreza), formalnega izločanja vlog, nelegitimnega spreminjanja odločitev strokovnih komisij (prav o tem smo imeli - javnost se verjetno še spominja - leta 2004 javno polemiko, v kateri smo nekateri na to že opozarjali), križanja interesov v komisijah, kraje predlaganih idej in projektov, izmikanja odgovornosti in zatekanja k vzvišeni ignoranci, uvedbe zahtevnih administrativnih postopkov s polno drobnih formalnih pasti, klientelnega obravnavanja programov, prikrivanja dokumentov in zapisnikov, pa vse do uradovanja, ki dopušča številne problematične >>podsistemske<< postopke (notranje posredovanje informacij, privilegirano ali celo neuradno pozitivno obravnavanje prošenj in projektov) in pogosto meji na vzajemno korupcijo (Negri). Kot lahko presodimo, se položaj z ustanovitvijo JAK ni spremenil. Začnimo s sestavo komisije, ki presoja vloge s področja mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistične literature. Med člani komisije za >>mednarodno promocijo znanstvene publicistike<< ni niti enega z najvišjo akademsko izobrazbo (doktoratom). Kako naj ti člani kompetentno presojajo o znanstveni publicistiki! Ne samo to, vsi člani komisije so zaradi narave svojega dela in svojih programov neposredno zainteresirani za sredstva iz omenjenega naslova (sami so avtorji, založniki, uredniki, prevajalci, predsednik komisije pa celo vse od naštetega). Trditev, da presojajo objektivno in zapustijo sobo, ko se odloča o njihovih interesih, je seveda smešna. Kakor tudi izjava, da ni mogoče najti strokovnjakov, interesi katerih se ne bi križali z delom komisije. Nobenega dvoma ni, da odločitve niso nepristranske, zaradi česar je zainteresirana javnost oškodovana. Govorimo lahko o nelojalni konkurenci, dvojnih merilih, notranjem posedovanju informacij, izključevanju konkurenčnih kandidatov za sredstva, strokovni neusposobljenosti, križanju interesov in o takšnem oblikovanju programske politike JAK, ki z interesi dejavne javnosti nima veliko, ker sledi ozkim interesom ali pa kliki, ki ji člani komisije pripadajo (omejevanje financiranja prevodov na jezike, ki interesirajo njih, financiranje prevodov za člane komisije, plačevanje njihovih potnih stroškov v tujino, promoviranju sebe in izločanju drugih v tujini na različnih sejmih in tako dalje). Tega iz rezultatov razpisa ni težko ugotoviti. Tu žal nimamo prostora, da bi razgrnili celotno paleto skrajno vprašljivih strukturnih, personalnih in programskih podrobnosti in nesorazmerij, ki označujejo samo JAK in njeno delovanje, kot se je pokazalo v delu JAK in rezultatih Razpisa. Vsekakor pa je jasno videti, da si JAK zares želi biti ZAK - zasebna agencija za knjigo (toda z javnim denarjem!), ki bo javna sredstva kanalizirala samo k tistim projektom, programom in posameznikom, ki pomenijo del >>neuradnega podsistema<<, to je ozkega klientelnega kroga med seboj tesno povezanih posameznikov, ki želijo in v veliki meri obvladujejo slovenski literarni establišment. Hkrati pa pomenijo manjši in strokovno ter umetniško vprašljiv del zainteresirane javnosti. Zato pozivamo Parlament RS, slovensko vlado, ministrico za kulturo in vso zainteresirano javnost, da v interesu države ustavijo tako delovanje JAK, prekinejo skrajno škodljivo klintelistično delovanje ozkega kroga ljudi, ki se je polastil JAK, direktorja JAK, ki je obenem predsednik Društva slovenskih pisateljev (pomenljiva informacija za razumevanje sestave nekaterih komisij) in ki tako delovanje omogoča in ga celo javno zagovarja, pa, da naj odstopi in prepusti svoje mesto človeku, ki se bo pripravljen z interesirano javnostjo, ki ji služi in za kar dobiva plačo, vsaj pogovarjati (prošnjo za pogovor enega od prijaviteljev na razpis je namreč kljub uradnemu zagotovilu, da obstaja ta možnost pritožbe, cinično ignoriral) in bo sposoben preseči ta uničevalen proces, ki ga poznamo že iz drugih podobnih ustanov (na primer filmskega sklada) ter poskrbel, da bo JAK ustvarjalno in prijazno delovala v občem interesu državljanov RS. V Ljubljani, 30. junija 2009 Iztok Osojnik, Literarno društvo IA, Ziherlova 6, 1000 Ljubljana Tatjana Jamnik, Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove, Riharjeva 3, 1000 Ljubljana Taja Kramberger, Monitor ZSA, Univerza na Primorskem, Garibaldijeva 1, 6000 Koper Drago Braco Rotar, univerzitetni profesor, Monitor ZSA, Univerza na Primorskem, Garibaldijeva 1, 6000 Koper Aleksander Peršolja, Kulturno društvo Vilenica, Partizanska 14a, 6210 Sežana Gašper Malej, Kulturno društvo Zrakogled, 6000 Koper Sonja Polanec, Kulturno društvo Zrakogled, 6000 Koper Igor Žagar, Univerza na Primorskem, Garibaldijeva 1, 6000 Koper Poslano: - Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Urad predsednika republike, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana - Borut Pahor, predsednik vlade Republike Slovenije, Kabinet predsednika vlade, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana - Dr. Pavel Gantar, Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1102 Ljubljana - Majda Širca, ministrica za kulturo, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana - Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana - Vekoslav Pregl, direktor, Javna agencija za knjigo, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana - Barbara Koželj, predsednica sveta JAK, JAK, Tržaška 2, 1000 Ljubljana - Dr. Miha Kovač, podpredsednik sveta JAK, JAK, Tržaška 2, 1000 Ljubljana - Vesna Jurca Tadel, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana - Liberalna akademija - Poslanske skupine vseh vladnih strank - Vsi slovenski mediji From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 2 10:47:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 2 Jul 2009 10:47:36 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanje in branje Message-ID: From: "Špela Vintar" Sent: Thursday, July 02, 2009 9:02 AM Subject: [SDJT-L] [izredna JOTA] Predavanje Ruprechta von Waldenfelsa Danes bo ob 14.00 v sobi 30a na Oddelku za prevajalstvo FF predavanje Ruprechta von Waldenfelsa z naslovom: ParaSol: A Parallel Corpus of Slavic Languages and what it's good for. Prisrčno vabljeni. === http://www.kakanien.ac.at/news/nl__94_0709.pdf -- novice iz Kakanije Newsletter +94 (07/09). http://www.netgen.unimelb.edu.au/publications/published.html -- izobraževanje net-generacij. http://aabri.com/jip.html -- članki iz časopisa Journal of Instructional Pedagogies (kako tehnologija vpliva na poučevanje ipd.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 2 15:22:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 2 Jul 2009 15:22:23 +0200 Subject: [SlovLit] Homerski maraton Message-ID: From: "Babič, Matjaž" To: Sent: Thursday, July 02, 2009 12:50 PM Subject: Homerski maraton Letos mineva devetdeset let, odkar deluje Oddelek za klasično filologijo, eden od ustanovnih oddelkov ljubljanske univerze. Med letošnjimi prireditvami, s katerimi bi radi počastili obletnico, bo recital Iliade in Odiseje, ki bo v petek, 3. julija, od 14h v predavalnici 343. Pri branju odlomkov iz Homerja v izvirniku in slovenskem prevodu bodo sodelovali sedanji in nekdanji študentje Oddelka za klasično filologijo. Vljudno vabljeni! Matjaž Babič === http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/otvoritev%20seminarja%2009/index.html -- slike z otvoritve letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (foto Matjaž Rebolj). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 3 09:41:49 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 3 Jul 2009 09:41:49 +0200 Subject: [SlovLit] Odgovor na odprto pismo o JAK Message-ID: <88C07E716F41425994034026101EF60B@P4> From: To: Sent: Friday, July 03, 2009 8:47 AM Subject: Odgovor na odprto pismo o JAK Spoštovani, z Javne agencije za knjigo RS vam v nadaljevanju pošiljam odgovor na Odprto pismo o JAK. Opozoriti velja, da smo po navadi pošti prejeli nekoliko drugačno različico pisma, kot je bila tista, ki je prvotno krožila po spletu, a odgovor velja za obe. Strokovna komisija za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike se je odločila, da navedb ne bo komentirala, po njenem mnenju zadošča, da deluje pa v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki jo zavezujejo. Hvala in lepe pozdrave, Katja Stergar, svetovalka ----- Rušiti ali graditi? Pisci Odprtega pisma v zvezi z Javno agencijo za knjigo s sočnim besednjakom na splošno navajajo zelo številne grehe. Da bi jim dodali imena, priimke in kakšne številke, kar bi zelo olajšalo pogovor, pa, kot pravijo, >tu žal nimajo prostora<. Tako pisanje ima vse potrebne lastnosti obrekovanja. Ko si bodo upali navesti kaj točnih dejstev, jih bom komentiral. Dilemo na javnem posvetu, ali naj JAK deluje kot javna ali zasebna agencija, je izpostavil moj pisateljski kolega Iztok Osojnik. Zdaj jo mirno pripisuje meni. V zaključni besedi, ko sem se sodelujočim med drugim zahvalil za pobude, sem mu odgovoril, da tu ni dileme. Prav zato, da bi JAK pripravila dobre razpise za porabo javnega denarja v prihodnje, so udeleženci dobili vabilo na omenjeni posvet o mednarodni promociji (23. junija); pred tem smo se delavci JAK na podobnih posvetih srečali s predstavniki Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev, Gospodarske zbornice, >neprofitnimi založniki<, predstavniki Odprte zbornice, sodelovali smo na kongresu slovenskih založnikov, se dogovorili za reševanje pomembnih vprašanj z največjo slovensko založbo, itd., itd. O številnih zamislih pripravljajo predloge tudi vse naše strokovne komisije. Na posvetu sem tudi pozval prisotne, naj vse zamere ali vprašanja v zvezi z delom JAK, ki jih imajo, postavljajo javno, a seveda konkretno. Težko bi rekel, da gre Odprto pismo v to smer. Agencija je pričela delati s prvim januarjem 2009. Jaz sem bil za direktorja izbran na javnem razpisu ter nastopil službo prvega februarja 2009. Na posvetu sem povedal, da sem pripravljen plačevati za vse grehe JAK od 1. 1. 2009 naprej, pred tem datumom Agencija še ni delovala. Prav tako, da ne bo vseh težav uredila čez noč. V času gospodarske krize še posebej ne. Zaposleni na agenciji (50 % manj ljudi, kot jih predvideva jeseni 2008 sprejeti Akt o sistemizaciji) smo se dela lotili z veliko dobre energije in v skladu z Zakonom o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije ter ostalimi podzakonskimi akti, ki nas zavezujejo. Zato me seveda nekoliko čudi ta siloviti nedokumentirani izbruh slabe volje s strani podpisanih, ki vehementno ruši in ne ponuja nič. Moti me, a je v slogu pisanja, da se ob koncu pisma, ki smo ga danes prejeli po pošti, lastnoročno ni podpisal nihče. Zdi pa se mi celo, da piscem niti ne gre za to, da bi kaj razrešili. Saj je Slovenska tiskovna agencija (in še nekateri mediji) v zvezi s pismom postavljala vprašanja, že dan preden sem ga kot naslovnik sploh dobil. Slavko Pregl, direktor Javna agencija za knjigo Republike Slovenije From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 3 20:23:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 3 Jul 2009 20:23:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Priljubljenost_slovenščine Message-ID: From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Friday, July 03, 2009 5:41 PM Subject: priljubljenost slovenščine -- epilog Na spletni strani http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/slovenski_jezik/Prislov_ICK_porocilo.pdf so objavljeni rezultati raziskave z naslovom Teze o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji. Podrobneje si rezultate lahko ogleda vsak sam, navajam pa nekaj zanimivih poudarkov, za tiste, ki ne bodo brali obsežnega poročila. V Sklepnih ugotovitvah ja tako zapisano: "Priljubljenost pouka slovenščine in njene spremembe na prehodu z razredne na predmetno stopnjo o. š. ter nato na prehodu v srednjo šolo se v ničemer posebej ne razlikujejo od drugih obveznih predmetov. Pri odnosu do slovenščine nismo odkrili nobene anomalije, na podlagi katere bi lahko potrdili tezo o nepriljubljenosti slovenščine ..." Še nekaj podrobnosti: "V splošnem so anketiranci slovenščino kot šolski predmet po zahtevnosti uvrstili ob bok angleščini, medtem ko matematika velja za zahtevnejšo." (13) "Analiza ... pokaže, da nismo mogli izmeriti statistično značilne razlike med priljubljenostjo slovenščine in angleščine"; "v primerjavi s slovenščino sta statistično značilno bolj priljubljeni geografija in zgodovina ... Skupna ocena priljubljenosti slovenščine je nad 3, to pomeni, da število pozitivnih ocen (imam rad, imam zelo rad) presega število negativnih." (15) Je pa za slovenščino kot šolski predmet še značilno, da je na vseh stopnjah (2. triletje, 3. triletje, 3. letnik sr. šole) manj priljubljena pri fantih kot pri dekletih, da je manj priljubljen pouk jezika kot književnosti, znotraj te pa najmanj lirika, pa da skoraj 1/3 anketiranih ne ve, ali je znanje slovenščine za življenje in delo koristno ali ne (za znanje tujega jezika so o tem prepričani vsi). Učenci in učitelji opažajo tudi precej neskrben odnos do slovenščine kot učnega jezika pri drugih predmetih. Od tod pogosto prepričanje, da je "vsakršna zvrst slovenščine v javnosti dobra za uspešno javno sporazumevanje, kar je gotovo zmota, s katero se bo jezikovna politika morala ukvarjati." (56) Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 4 09:56:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 4 Jul 2009 09:56:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Priljubljenost_slovenščine Message-ID: <20F3E3CACBF94CB5877424CF7A1E29B9@P4> From: Sent: Saturday, July 04, 2009 8:56 AM Subject: Re: [SlovLit] Priljubljenost slovenščine Zelo žalostno in pomenljivo je, da je priljubljenost jezikovnega pouka ter "analize neumetnostnega besedila" povsem na dnu lestvice priljubljenosti. Ne smemo pozabiti, da je kljub temu slovenščina po priljubljenosti na isti ravni z drugimi tujimi jeziki, kjer je jezikovni pouk povsem v ospredju. Če torej splošen status priljubljenosti slovenščini rešuje pouk književnosti, bo treba na področju jezikovnega pouka zagotovo narediti premik - in to premik v konceptu, saj cilji jezikovnega pouka enostavno niso dobro definirani. Na srečo stanje rešujejo mnogi dobri učitelji. V obstoječih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih (bral sem stanje do decembra 2008) je mnogo dobrih rešitev, vendar pa v njih najdemo po eni strani kup klasifikacijskega balasta, po drugi strani pa temeljno znanje ni dovolj strnjeno ter ni dovolj razvidno ločeno od manj temeljnega. To se lepo odraža tudi v maturitetnih testih: http://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/slovenscina/ Povsem nepojmljivo je tudi, da v učbenikih slovenščine ni didaktično ustrezne primerjave z drugimi jeziki, ki se jih (lahko) učijo učenci ali dijaki, da jezikoslovna terminologija ni usklajena in da je jezikovnopolitično osveščanje skrito v klasifikacije, ki si jih zapomnimo in jih nato tudi pozabimo. Pri pouku tujih jezikov pa postaja vsaj v srednjih šolah vedno večji problem slabo znanje osnov slovenščine (torej: skloni, časi, nakloni itd.) in tu bi moral biti interes za pripravo gradiv za dobro medpredmetno povezovanje zelo velik. Toliko ob hitrem branju. Lep pozdrav, Kozma Ahačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 4 16:58:57 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 4 Jul 2009 16:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Odprto_pismo_JAK_-_pritožba_za_zavrnit ev_revije_Monitor Message-ID: <3C2970CE56B641D1AA339B4FF661B8FE@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Saturday, July 04, 2009 4:11 PM Subject: Odprto pismo JAK - pritožba za zavrnitev revije Monitor Spoštovani, na spletnem mestu http://sites.google.com/site/odprtopismojak/pritozba-monitor-zsa je (z dovoljenjem avtorice Taje Kramberger) objavljeno besedilo pritožbe za zavrnitev revije Monitor ZSA na razpisu "JR1-Knjiga", ki vsebuje podrobno analizo slovenskega literarnega polja. *** Dragi kolegi, drage kolegice, pošiljam vam svojo pritožbo v zvezi z zavrnitvijo sofinanciranja revije *Monitor ZSA* na razpisu JAK (JR1-Knjiga-2009) v vednost. Mislim, da bi morala zadevati vse, ki jim je kaj do resnega dela na kateremkoli ustvarjalnem ali intelektualnem področju. Dovolim, da zadeva kroži, vendar seveda brez dodatnih dopolnjevanj ali sprememb, v primeru črpanja informacij iz besedila pa s korektnim navajanjem vira (zlasti grafa v *priponki 1*). Lep pozdrav, Taja Kramberger From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Jul 6 12:03:16 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Mon, 6 Jul 2009 12:03:16 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Fw: Vabilo_na_oroglo_mizo_z_naslovom_V_znamenju_vode:_Od_mor =3D?iso-8859-2= ?Q?skih_nimf_do_Povodnega_mo=3DBEa?=3D= Message-ID: <20090706_100316_066301.vladka.tucovic@guest.arnes.si> ---------- Forwarded message ---------- Date: Mon, 6 Jul 2009 11:24:34 +0200 From: "Informator UP" To: undisclosed-recipients: ; Subject: Vabilo_na_oroglo_mizo_z_naslovom_V_znamenju_vode:_Od_mor skih_nimf_do_Povodnega_moža Fakulteta za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem v sklopu mednarodne poletne sole META humanistika 2009 ter Festival Ljubljana Vas vljudno vabijo na okroglo mizo z naslovom >V ZNAMENJU VODE: Od morskih nimf do Povodnega moza<, ki bo v torek, 7. julija 2009, ob 18. uri na Ljubljanskem gradu. Sodelovali bodo: mag. Tomaz Nabergoj (Narodni muzej Slovenije), doc. dr. Bojan Sedmak (Nacionalni institut za biologijo), dr. Edvard Kobal (SZF - Slovenska znanstvena fundacija), Anton Komat (svobodni raziskovalec in publicist), Vladka Tucovic (Univerza na Primorskem), prof. Dusica Kunaver (samostojna kulturna publicistka, profesorica v pokoju), Matjaž Zbontar (reziser, Fatamorgana d.o.o.) in Tomo Kriznar (publicist). Okroglo mizo bo povezovala doc. dr. Mojca Tercelj (Univerza na Primorskem). Voda kot kemijska spojina, voda kot osnovna sestavina zivljenja, voda kot vir energije in kot industrijska surovina, voda kot zivo bitje, voda v religijskih in mitskih pricanjih, voda kot ... predmet resnega razmisleka o bodocnosti nasega obstoja v tretjem tisocletju. Kaj nam na to temo pove naravoslovje, kaj ekologija in kako o tem razmisljajo ekonomisti, druzboslovci in humanisti? Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 7 16:10:38 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Jul 2009 16:10:38 +0200 Subject: [SlovLit] Odprto_pismo_JAK_--_Re=3A_Priljubljenost _slovenščine Message-ID: From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Tuesday, July 07, 2009 1:04 AM Subject: Odgovor podpisnikov Odprtega pisma JAK Slavku Preglu Spoštovani, odgovor direktorju JAK, Slavku Preglu, je dostopen na spletni strani: http://sites.google.com/site/odprtopismojak/odgovor-direktorju-jak-4-7-2009 Naj opozorimo, da je z zadevo povezana dokumentacija dostopna na strani: http://sites.google.com/site/odprtopismojak/system/app/pages/sitemap/hierarchy (Če se vam povezava ne odpre neposredno ali vas preusmeri na drugo stran, prekopirajte povezavo v naslovno vrstico vašega brskalnika.) Lep pozdrav Tatjana Jamnik === From: "Grosman, Meta" Sent: Monday, July 06, 2009 11:53 AM Subject: RE: [SlovLit] Priljubljenost slovenščine (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003034.html) Spoštovani kolega, V zborniku JEZIKI V IZOBRAŽEVANJU, ki ga je sept. 2008 uredila mag. Milena Ivšek, sem poskusila navesti nekaj pozitivnih možnosti povezovanja slovenščine in tujih jezikov. Lep pozdrav, meta grosman From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 7 16:19:40 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 7 Jul 2009 16:19:40 +0200 Subject: [SlovLit] Odprto pismo JAK Message-ID: From: "vekoslav pregl" Sent: Tuesday, July 07, 2009 11:17 AM Subject: RE: [SlovLit] Odprto pismo JAK - pritožba za zavrnitev revije Monitor Pritožb na razpis JR1-KNJIGA-2009 ne morem komentirati, ker postopek še ni zaključen. Pritožbo se praviloma naslovi na naslov, ki je za to pristojen ter po postopku, kot je predviden. Ker po elektronskem svetu kroži pismo dr. Draga B. Rotarja (v imenu podpisnikov in podpisnic odprtega pisma Javni agenciji), ki je odgovor na moj odgovor, Vam ob tej priložnosti dodajam svoj odgovor na odgovor na odgovor. Lep pozdrav, S. Pregl --- Nekaj pripomb Podpisnikom odgovora na moj odgovor se zahvaljujem za uvidevnost, da so ponovili >tako imena kakor številke<. Odgovarjam po poglavjih, kot se vrstijo v njihovem odgovoru. 1. Po mnenju podpisnikov je predpostopek (uradniška eliminacija) poln dokazljivih nepravilnosti. Prosil bi, če bi te nepravilnosti našteli in dokazali. Strokovne komisije Javne agencije za knjigo (JAK) niso >strokovne komisije<, kot pišejo podpisniki, pač pa resna strokovna delovna telesa. Imenoval jih je Svet JAK na eni svojih prvih sej (pred mojim prihodom na JAK); imena članov so objavljena in mnenje o njih si lahko ustvari vsak sam. Vloge niso bile zavržene zaradi banalnih spodrsljajev, pač pa zato, ker niso izpolnjevale objavljenih pogojev razpisa ali razpisne dokumentacije. Vlog, ki so bile zavržene, strokovne komisije ne dobijo v roke in tako tudi vsebinsko ne presojajo (o jih). Navedba, ki jo iz ZUP navajajo podpisniki, velja za javni poziv in ne za javni razpis. 2. Favorizirani jezik letošnjega razpisa pri prevodih v tuje jezike je bila švedščina (poleg vseh ostalih jezikov EU in ruščine). Mnoge slovenske institucije so pred časom zagnano objavljale kandidaturo Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado. Osnovni formalni predpogoj takih zamisli so prevodi v švedščino. JAK je želela konkretno pomagati pri tem. Razpisni pogoji niso prilagojeni nikomur, saj so za vse enaki. Mnenja podpisnikov o >literarnem establišmentu< so zanimiva in imajo pisci do njih vso pravico, ni pa nujno, da se vsi z njimi strinjamo. Isto velja za njihov besednjak v polemiziranju. 3. Ne vem, po katerih kriterijih je Svet JAK izbiral člane strokovnih komisij. Tudi v tisto, kjer odločajo o sofinanciranju znanstvenih publikacij in člani komisije po mnenju podpisnikov pisma potrebujejo znanstvene reference, je po mojem mnenju izbral dobro. Od šestih članov je v njej šest doktorjev znanosti, med njimi dva akademika. Komisije se pri svojem delu lahko med seboj posvetujejo. 4. Pravno mnenje iz ene od pritožb, ki naj bi po navedbah podpisnikov bilo za vse sodelavce in sodelavke JAK zelo neprijetno, je eno od možnih pravnih mnenj. JAK mora poslovati po pravilnikih, ki ju je po dolgem usklajevanju med Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sprejela Vlada Republike Slovenije. Zaradi zapletov, ki so bili v zvezi s tem izven njenih moči, je JAK kasneje, kot je želela sama, objavila letošnjih pet razpisov. (Te dni se je zaključil tudi razpisni rok za znanstvene monografije.) V drugem delu se podpisniki lotijo mojih osebnih >bravur<. Na njihove besedne domislice, ki jih je zabavno brati in nič ne povedo, ne morem odgovarjati. Nesmiselno se mi zdi zatrjevati, da ne gradim klientelnega omrežja in da ne dodeljujem subvencij zaveznikom in >poslovnim prijateljem<. Jaz ne dodeljujem nikomur nič, pri delu komisij ne sodelujem. Sestanek na JAK s predstavniki DSP ni dimna zavesa. DSP ni samo predsednik. Na mesto predsednika DSP sem bil izvoljen koncem leta 2007. Na javnem razpisu sem bil izbran za direktorja JAK in nastopil službo (po dolgem obdobju samozaposlenosti v kulturi) 1. februarja 2009. Na UO DSP smo se dogovorili, da ostanem predsednik do konca mandata (jeseni 2009) in da pomembnejše naloge po potrebi v tem času prevzamejo drugi člani UO, še posebej podpredsednica. Predstavnike DSP na srečanju na JAK je torej vodila ona. Pogovor je bil zelo koristen in se je nanašal na položaj slovenskih avtorjev pri nas danes in v prihodnje. Prvi rezultati so vidni, a jih poskušajte opazovati sami. Podobno smo se sestali s predstavniki DSKP. Delegacija JAK se je sestala z novim vodstvom Mladinske knjige (povprečni poznavalec pri nas ve, katera je vsaj zadnjih deset let največja slovenska založba in kako pomembno bi bilo, da posluje korektno). In tako naprej. To ni maškarada neinventivne ekipe JAK. Za razliko od podpisnikov, ki, kot kaže, vse vedo, želi ekipa JAK slišati čim več kompetentnih mnenj in oblikovati svojo politiko v prihodnje skupaj z njimi in ne mimo njih. Sicer pa ima JAK sprejet program dela in finančni načrt za leto 2009. V tem dokumentu, v NPK in v strategiji JAK, ki sem jo predložil ob kandidaturi za službo, marsikaj že piše. Formalnih videzov demokracije ne potrebujemo. Nikogaršnjih idej si ne bomo prilastili, kot pišejo podpisniki, pač pa želimo z vsemi, ki to želijo, graditi dobro Javno agencijo za knjigo. Vtis je, da tisti, ki razpisov, na katerih kandidirajo za javna sredstva, niti ne berejo, z literarno domišljijo želijo svojo površnost prikriti s slikovitim razlivanjem jeze na vse druge. S podpisniki se strinjam, da so nekatera pravna vprašanja delovanja JAK neurejena. Tega se je JAK lotila praktično v prvih dneh svojega obstoja, do boljših rešitev pa mora zaenkrat delovati v okvirih, ki so ji jih predpisali drugi. Slavko Pregl, direktor JAK From jurska na volja.net Wed Jul 8 01:36:51 2009 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Wed, 8 Jul 2009 01:36:51 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2009/1 Message-ID: <2BFBA53F905C48E59792E926B2ABA5D8@PC202811356712> V prvi številki štiriinpetdesetega letnika Jezika in slovstva so zbrani prispevki z dvodnevnega izobraževalnega seminarja s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki je junija 2008 pod okriljem Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik potekal na Filozofski fakulteti. ERICH PRUNČ v članku na ozadju jezikovnozgodovinskih in sociolingvističnih spoznanj ter novega pravnega okvira, ki si ga je slovenščina pridobila z vstopom v EU, slovenski jezik in kulturo predstavi z vidika nemško-slovenske dinamične medkulturnosti ter regionalne prehodnosti. Osvetli zlasti zgodovinske procese kulturnega prilagajanja in njihov vpliv na oblikovanje slovenskega jezika in besedil ter problematiko nemško-slovenskih interferenc in diglosije v povezavi s prevajanjem nemških literarnih besedil v slovenščino. Na ozadju mitološke zgodbe o Orfeju in Evridiki IRENA SAMIDE predstavi kasnejše (literarne) upodobitve Orfeja in Evridike ter se osredotoči na vlogo, ki jo ima Evridika pri oblikovanju odnosa med protagonistoma. S tega vidika primerjalno analizira upodobitve >Evridik< v Rilkejevih Sonetih na Orfeja, Dantejevi Božanski komediji, Miltonovem Izgubljenem raju ter odnos Ivana Mraka, Gottfrieda Benna, Novalisa, Hölderlina, Friedricha Schlegla ter Gustava Mahlerja do svojih ljubljenih v povezavi z umetniškim ustvarjanjem oz. t. i. >umetniškim vampirizmom<. Izpostavi vloge ženske kot muze, mecenke, duhovne prijateljice, pomočnice, sodelavke, ljubice in pozabljene polovice - slednja se po avtoričinem mnenju kaže tudi v mačehovskem odnosu do literatinj v šolskih obravnavah literarnih del. MARTINA OŽBOT v članku opozori na glavne sistemske razlike med italijanščino in slovenščino ter na osnovi empirične analize jezikovne oz. besedilne produkcije zamejskih študentov slovenščine prikaže, kako se tovrstne jezikovne interference udejanjajo. Izpostavi zlasti področja sistemskega nesovpadanja obeh jezikov, kot so italijanski člen, slovenska dvojina, raba velike in male začetnice, besedni red, raba ločil, predlogov, pridevnikov, zaimkov, glagolskih oblik, nominalnost, ter leksikalne kalke. ELEONORA ROSSI v članku z nevrolingvističnega vidika predstavi dvojezično afazijo. Oriše glavne teoretične modele obravnave tega področja, predvsem v povezavi z vzorci okrevanja obeh po možganski poškodbi prizadetih jezikov. V praktičnem delu članka predstavi vzorec okrevanja dvojezične govorke, katere materni jezik je nemščina, drugi jezik pa italijanščina. Dvakratni preizkusi znanja nemščine in italijanščine po enem in skoraj štirih mesecih po poškodbi so pokazali, da naj bi najbolj problematična področja okrevanja bila fonetika in besedotvorje, pri čemer se najprej začne obnavljati drugi jezik, šele nato materni. To avtorico napelje na sklep, da sta oba jezika del enega kognitivno-jezikovnega sistema, podpirata pa ju dva različna nevrofunkcijska sistema, ki sta bila v preučevanem primeru različno poškodovana. V članku DAMJANE KERN so kvantitativno predstavljeni delni rezultati analize anketnega vprašalnika o vlogi, ki jo ima manjšinska izobraževalna ustanova za ohranjanje slovenskega jezika in kulture pri dijakih na avstrijskem Koroškem. Rezultati prikažejo odnos tamkajšnjih dijakov do slovenščine v povezavi z njeno rabo v vsakdanjem življenju, njihovo narodno identiteto, učinek manjšinske šole v povezavi z jezikovno kompetenco ter razloge za izbiro šole s slovenskim učnim jezikom. Na osnovi tega je ovrednoten učinek, ki ga ima izbrana šola na jezikovno-kulturni razvoj južne Koroške. Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z izčrpnim poročilom o statusu in poučevanju slovenščine v Luksemburgu, ki ga je pripravila NINA ŠOBA. Sledijo predstavitve štirih priročnikov: MOJCA STRITAR predstavi angleški priročnik za začetno samoučenje slovenščine, katerega ciljna publika so predvsem Američani, TANJA BOVHA slovaško-slovenski priročnik za konverzacijo, ANDREJA PONIKVAR angleški priročnik za učenje uporabnih slovenskih besed in vzorcev, primarno namenjen Britancem, NATAŠA PIRIH SVETINA pa priročnik SPICES kot pripomoček pri poučevanju medkulturnega sporazumevanja v institucionalnem okolju. Rubriko sklepa poročilo INE FERBEŽAR, TANJE GOČKOVE-STOJANOVSKE in ISKRE PANOVSKE-DIMKOVE o projektu Tempus MaLTeCC, v okviru katerega je bil po vzoru Izpitnega centra ustanovljen in usposobljen za delovanje center za testiranje in certificiranje makedonščine kot tujega jezika. Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih s krovno temo številke, in sicer priročnik za učenje slovenščine za tuje študente v Sloveniji, interaktivni priročnik za učenje slovenščine francosko govorečih, zbornik s konference o jezikih v izobraževanju, zbornik o učenju in poučevanju jezikov na Slovenskem ter priročnik z osnovnimi frazami v slovenščini za naključne obiskovalce Slovenije. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. From matija.ogrin na zrc-sazu.si Fri Jul 10 10:58:38 2009 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Fri, 10 Jul 2009 10:58:38 +0200 Subject: [SlovLit] Uradovalna slovenika 17. in 18. stol. Message-ID: <1247216318.3763.39.camel@matija-pisalnik> Spoštovani! Z veseljem sporočam, da vam je v zbirki eZISS poslej na voljo znanstvenokritčna izdaja: Boris Golec: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja Javno je dostopna na naslovu http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/ Izdaja 36 prisežnih besedil, nastalih do začetka 19. stoletja, zajema kot prva celotni nabor slovenskih priseg enega tipa ustvarjalcev ? mestnih organov. V geografskem pogledu izvira večina besedil s Kranjskega, toda zastopani so poleg Ljubljane in Kranja še Kamnik, Novo mesto, Višnja Gora, Metlika in Ormož. Prisežna besedila so predstavljena v treh oblikah: s faksimilom izvirnega dokumenta, z diplomatičnim prepisom in s kritičnim prepisom, ki je namenjen sodobnemu branju. Vsako poglavje se začenja s predstavitvijo samih rokopisov (faksimili, prepisi), sledijo obsežni razdelki z avtorjevo historično analizo in razlago. Golčeva monografija je prva celovita predstavitev ene od zvrsti ohranjene uradovalne slovenike. Osvetli nam mesto, ki ga je slovenščina skromno, pa vendarle vztrajno zavzemala v nekaterih upravnih postopkih vse od konca srednjega veka. Vabljeni k branju. Izdajo si lahko skupaj s faksimili tudi prenesete na svoj računalnik. Matija Ogrin -- Matija Ogrin e-ZISS Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From vladka.tucovic na guest.arnes.si Fri Jul 10 14:59:29 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Fri, 10 Jul 2009 14:59:29 +0200 Subject: [SlovLit] Otvoritev poletnih tecajev v Kopru Message-ID: <20090710_125929_017687.vladka.tucovic@guest.arnes.si> UNIVERZA NA PRIMORSKEM, FAKULTETA ZA HUMANISTICNE STUDIJE KOPER in ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDISCE KOPER Vas vljudno vabijo na slavnostno otvoritev 16. Poletnih tecajev slovenskega jezika na slovenski Obali: Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki bo v ponedeljek, 13. julija 2009, ob 20. uri, v avli rektorata Univerze na Primorskem, v palaci Armerija na Titovem trgu 4 v Kopru. Pozdravni nagovori: doc. dr. Vesna Mikolic, dekanja UP FHS, dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS, dr. Karin Marc Bratina, vodja Poletnih tecajev, g. Boris Popovic, zupan Mestne obcine Koper, Sledi pogostitev. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 13 12:02:26 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 13 Jul 2009 12:02:26 +0200 Subject: [SlovLit] 45. SSJLK Message-ID: <64DF73CD40D8469DAD5B90F2F11ABBD6@P4> From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Monday, July 13, 2009 10:56 AM Subject: 45. SSJLK 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture se je v petek končal in če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je potekal po načrtih, z izjemno motiviranimi udeleženci, izkušenimi lektorji in zanimivimi predavatelji. 125 udeležencev iz 23 držav je na slovesni otvoritvi v atriju Mestnega muzeja v ponedeljek, 29. 6. 2009, nazdravilo začetku prireditve - dvo- ali tritedenskemu druženju in poglobljenemu usvajanju znanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Udeležence so pozdravili župan mesta Ljubljana gospod Zoran Janković, prorektorica Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Julijana Kristl, dekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentin Bucik in predstojnica Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Boža Krakar Vogel. Predsednica letošnjega 45. SSJLK doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol je za krovno temo izbrala Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Čeprav je telo primarno nekaj izrazito osebnega, intimnega, individualnega in se kar najtesneje povezuje z identiteto posameznika, ves čas prehaja tudi v polje družbenega in postaja kulturni, politični in tudi jezikovni konstrukt, o čemer smo poslušali v predavanjih Iz kakšnega testa so slovenski junaki dr. Mirana Hladnika, Telo v slovenskih besedilih skozi tisočletje: od solznega telesa v Brižinskih spomenikih do Levstikove telovadbe dr. Irene Orel, Družbene podobe telesa v jeziku: lingvistično-medicinska razprava o metaforah in raku dr. Mojce Ramšak, Podobe telesa kot podobe človeka - vprašanja identitete (Telo v novejši slovenski avdiovizualni kulturi) Melite Zajc, Semiotično in fenomenalno telo slovenskega gledališča Tomaža Toporišiča, Hrana in žretje kot oblika razčlovečenja v slovenski dramatiki dr. Mateje Pezdirc Bartol, Motiv telesa v kratki sodobni pravljici Svetlane Makarovič dr. Milene Mileve Blažić, Telo in čustva v slovenskih jezikovnih metaforah z vidika kognitivnega jezikoslovja dr. Agnieszke Będkowske-Kopczyk, Pomensko polje telo v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) dr. Jožice Škofic, Telo v slovenski likovni umetnosti dr. Sarivala Sosiča, Telo sodobnega plesa in njegov glas dr. Bojane Kunst, Podobe telesa v sedanji slovenski poeziji dr. Irene Novak Popov, Zakaj je voditeljica v trenerki čisto druga oziroma ali (oblečeno) telo naredi čefurja? dr. Đurđe Strsoglavec ter Telo in strah pred nastopom dr. Zdravka Zupančiča. Udeležencem smo ponudili tudi tri izbirne tečaje, in sicer dva 5-urna jutranja tečaja z naslovom Telo in frazeologija dr. Erike Kržišnik in Telo v slovenski erotični pesmi dr. Alojzije Zupan Sosič, ter serijo kratkih predavanj mlajših raziskovalcev in podiplomskih študentov pod naslovom Parada mladih. Vsa predavanja so natisnjena v zborniku, ki je izšel ob začetku seminarja. V okviru popoldanskega in večernega programa so se seminaristi ob začetku prireditve družili na spoznavnem popoldnevu, kjer so se lahko udeležili plesne, gledališke, pevske in košarkaške delavnice in so že nastali prvi skupni nastopi. Ljubljano so si lahko ogledali na literarnem in kulturnozgodovinskem sprehodu, se povzpeli na Golovec do observatorija, ob ogledu predstave Mladinskega gledališča Eda - zgodba bratov Rusjan pa spoznali prva slovenska letalca. Sobotna celodnevna ekskurzija v Lipico, Škocjanske jame in Piran je zaokrožila teden, po prosti nedelji pa so udeleženci soustvarjali gledališko predstavo kolektiva Narobov Ta kratke, plesali z akademsko folklorno skupino France Marolt, si ogledali film Hit poletja, nato še razstavo Mestnega muzeja >Napoleon rezhe Iliria vstan<, petkov zaključni koncert pa preživeli s skupino Joko in Domc s prijatelji - WADDA. Kljub napornemu dopoldanskemu programu, udeležence je poučevalo 16 lektorjev v 13 skupinah, so udeleženci redno obiskovali posebne tečaje, predavanja, fonetične vaje, individualno konverzacijo ter se popoldne in zvečer vsi zelo zagnano in dejavno udeleževali dodatnega programa seminarja. Tako so želeli vse tisto, kar so izvedeli in se naučili ter raziskali o slovenščini med letom na tujih univerzah, doživeti v času, ko so v Sloveniji. Utrinke s prireditve boste našli na naslednji povezavi: http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=5&L2_ID=81&LANG=slo Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 14 08:22:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 14 Jul 2009 08:22:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Počitniško_branje Message-ID: <97E9E6F580134A0E904DC25B05FA552C@P4> http://www.vetrnemlyny.cz/autor/46-Brane-Mozetic -- slovenski roman v češčini. http://www.journalofamericanhistory.org/issues/952/interchange/index.html -- o digitalni zgodovini (iz The Journal of American History). http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042282152 -- umrl literarni zgodovinar Joža Mahnič. --- From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Monday, July 13, 2009 10:13 PM Subject: Odgovor na pismo g. Pregla z dne 7. 7. 2009 Odgovor na pismo g. Pregla z dne 7. 7. 2009 lahko najdete na strani: http://sites.google.com/site/odprtopismojak/3-odgovor-na-pismo-slavka-pregla-12-7-2009- From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 18 16:24:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 18 Jul 2009 16:24:21 +0200 Subject: [SlovLit] Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni -- Malo berila References: <6be5ef650907180353h7dd1d269gc7a0c2c90c107e1d@mail.gmail.com> Message-ID: <53ED6D42AD894A11B85B38010F4D9E9E@P4> From: "Lara Pizent" To: "Slovlit" Sent: Saturday, July 18, 2009 12:53 PM Subject: Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni Junija 2009 je na Univerzi v Vilni diplomiralo deset študentov slovenskega jezika. Na študij slovenščine so se vpisali v študijskem letu 2005/2006 in so bili druga generacija na vilniuški univerzi, ki je študirala slovenščino samostojno. Pred prvo generacijo samostojnih slovenistov so slovenščino lahko študirali študenti slovanskih jezikov kot enoletni tečaj drugega jezika. Preteklo študijsko leto se je v 1. letnik vpisalo 17 študentov, ki pa študirajo slovenščino dvopredmetno skupaj z litovsko filologijo. Največ dilomskih nalog je bilo na temo frazeologije. Spodaj si lahko preberete nekaj stavkov o nekaterih diplomskih nalogah. Študent Artur Zapolski je v svoji raziskavi analiziral in primerjal sodobni politični diskurz volitev v Litvi in Sloveniji. Ugotovil je, da je politični diskurz najizrazitejši v času volitev, kadar se protislovje med političnimi strankami vidno zaostri, njihovo izražanje pa postane bolj agresivno. Predmet njegove diplomske naloge je sistemska predstavitev konceptualnih metafor v političnem diskurzu. Osnovni cilj naloge je raziskovanje, kako se dojema sodobno politično dejavnost v Litvi in Sloveniji. Ugotovil je, da je politični diskurz volitev v Litvi bolj metaforičen kot v Sloveniji. Za litovski politični diskurz je značilno bolj raznoliko dojemanje politične dejavnosti. V litovskem diskurzu je več konfrontacije in prevladuje negativno prikazovanje politične dejavnosti. Naslov diplomske naloge študentke Migl? Petkut? je *Frazemi, ki ubesedujejo starost človeka v litovskem in slovenskem jeziku.* Raziskovala in primerjala je litovske in slovenske frazeološke enote, ki ubesedujejo starost človeka ter ugotavljala razlike in podobnosti v motiviranosti frazemov v obeh jezikih. Podobnosti se pojavljajo predvsem pri frazemih, ki imajo za motivacijsko podlago določene skupne življenjske izkušnje ter podobno gledanje na svet dveh med seboj oddaljenih ljudstev. Eugenija Ašakait? je pisala o frazemih o pametnosti in neumnosti v slovenskem, litovskem in ruskem jeziku. Cilji naloge so bili: raziskati in primerjati slovenske, litovske in ruske frazeme s pomenom pametnosti in neumnosti, klasificirati frazeme z motivacijskega vidika in ugotoviti razlike in podobnosti v pojavljanju stvarnih simbolov in v motiviranosti frazemov v teh treh jezikih. Viktorija Maškova je v svoji diplomski nalogi predstavila slovenska in litovska ženska bajeslovna bitja. Opisala je njihove navade, funkcije, odnos do človeka in naredila pregled obredov, ki se jih udeležujejo ženska mitološka bitja. Naredila je primerjavo litovskih in slovenskih ženskih bajeslovnih bitij ter opisala razlike in podobnosti med njimi. Naslov diplomske naloge Eveline Pavlovske je *Ženska v slovenskih pregovorih*. Na podlagi analize slovenskih pregovorov je ugotovljala poglavitne značilnosti socialne vloge in značaja ženske v tradicionalnem slovenskem svetu in vrednotenje ženske glede na njeno starost ter lastnosti. Valentina Jasiulevič je pisala diplomsko nalogo z naslovom *Turističa besedila v slovenščini in litovščini: struktura in leksika*. Besedila je klasificirala v dve glavni skupini: vabilna (oglaševalska) in poznavalna turistična besedila. Zadnja skupina sestoji iz informacijskih in zgodovinsko-arhitekturnih turističnih besedil. Cilj naloge je bila lingvistična primerjava strukture in leksike turističnih besedil v slovenščini in litovščini. Pri primerjavi stilotvornih prvin se je izkazalo, da so Slovenci bolj ekspresivni pri pisanju turističnih besedil, uporabljajo več in različnejše načine trženja. Ignas Simanavičius je primerjal litovsko in slovensko računalniško izrazje. Najprej je zbral izrazje s področja računalništva, na podlagi zbranega gradiva je raziskal načine nastanka računalniških terminov v litovščini in slovenščini. Nalogi je dodal tudi slovarček računalniških terminov. Ugotovil je, da so le-ti po nastanku lahko rezultat kalkiranja, morfološke adaptacije, fonetične (grafične) adaptacije angleških besed ? strokovnega računalniškega izrazja, ali pa neologizmi, ki so nastali v vsakem jeziku posebej. Inga Kijanskait? je pisala o litovskih in slovenskih vljudnostnih frazemih, ki so nujni del vsakdanje komunikacije. V nalogi je analizirala pet skupin vljudnostnih fraz: pozdrav in slovo; prošnjo; zahvalo, opravičilo/obžalovanje; voščilo/ čestitke in jih analizirala iz pragmatičnega in oblikoslovnega vidika. Diplomantom slovenščine v Vilni iskrene čestitke za dosežen uspeh. Lep pozdrav, Lara Pižent, lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Vilni === http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/the_tls/article6714491.ece -- Google Books or Great Books? (članek v reviji TimesOnline). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 20 14:00:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 20 Jul 2009 14:00:00 +0200 Subject: [SlovLit] Poletno listanje Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri114/index.html -- Cres, Monte Baldo, Tošc, nad Sevnico. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf -- Miran Hladnik, Slovenski zgodovinski roman. Trenutno v pdf-obliki, sčasoma bom knjigo pripravil v formatu html. Vezano ponujajo v Knjigarni FF na Aškerčevi 2 v Ljubljani. http://broadcast.oreilly.com/2009/07/wikipeadia-papers.html -- Wikipedia Papers - How to improve Wikipedia plus the Quality of University Education (o uporabi Wikipedije v šoli). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 23 11:21:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 23 Jul 2009 11:21:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Nova_stara_besedila_na_Wikiviru_--_Poč itniški_zaslužek_z_besedili Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Neleposlovje -- evangeliji, pridige, katekizmi, in druga nabožna literatura, slovnice, slovarji, računice, uganke ipd. iz 18. in 19. stoletja. Avtorji so Pohlin, Metelko, Vodnik, Jarnik ..., knjige je dala preslikati Irena Orel, zdaj lahko po njih listamo na spletu, čez nekaj dni pa bo večina še strojno prebrana in ponujena v popravljanje. Z Ministrstva za kulturo je prišla informacija, da bodo podprli nadaljevanje digitalizacije in popravljanja slovenskih besedil na Wikiviru. Študentje, ki bi želeli sodelovati za okroglo 3,5 evra na uro (ni nujno, da so ravno slovenisti), naj si pogoje ogledajo na dnu začetne strani http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika in na dnu pogovorne strani projekta http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika Tisti z večjo mero zaupljivosti lahko kar začnejo z delom. Najprej je treba natančno prebrati navodila, ob dilemah pa pokukati, kako so problemi rešeni pri tekstih v poglavju Dokončana besedila. Prednost imajo teksti v poglavju Za urejanje (Poezija, Proza in drugo), kjer se bo v kratkem znašlo še mnogo drugih naslovov. -- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sun Jul 26 03:41:15 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Sun, 26 Jul 2009 03:41:15 +0200 Subject: [SlovLit] Poletni tecaji v Kopru Message-ID: <20090726_014115_064569.vladka.tucovic@guest.arnes.si> S podelitvijo potrdil o opravljenih obveznostih, produkcijo literarne, plesne in glasbene delavnice ter izidom glasila Poltec polmes so se v soboto, 25. julija 2009, v Kopru zakljucili ze 16. Poletni tecaji slovenskega jezika na slovenski Obali ?Halo, tukaj slovenski Mediteran? v organizaciji Fakultete za humanisticne studije Koper in Znanstveno-raziskvalnega sredisca Koper Univerze na Primorskem. Kar 64 udelezencev iz 18 drzav (Argentina, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ceska, Finska, Hrvaska, Italija, Madzarska, Makedonija, Nemcija, Kanada, Poljska, Slovaska, Srbija, Spanija, Svedska in Ukrajina) v 6 skupinah od zacetne prek nadaljevalnih do izpopolnjevalne se je v dveh tednih (od 13. 7. do 25. 7. 2009) s slovenskim jezikom in kulturo poleg vsakodnevnih situacij na koprskih ulicah, v dijaskem domu in na poletnih prireditvah srecevalo na dopoldanskih lektoratih, v popoldanskih urah individualne pomoci in na vecernih delavnicah. Vodilna nit letosnjih tecajev je bila voda, ki je bila tudi osrednja tema predhodne MEditeranske poletne sole Teoretske in Aplikativne humanistike (META) med 29. 6. in 10. 7. 2009. K sotocju Poljanske in Selske Sore v Skofji Loki, Blejskemu in Bohinjskemu jezeru je zato vodila tudi pot sobotne celodnevne ekskurzije, na morsko pot pa popoldanski izlet z barko od Kopra do Pirana. Na delavnici slovenskega ljudskega petja, ki jo je vodil Marino Kranjac, so se tecajniki naucili slovenskih ljudskih pesmi z motivom vode, na delavnici slovenskih ljudskih plesov pod vodstvom Marije Mojce Lepej pa so zaplesali ljudske plese z Gorenjskega. Filmsko delavnico je oblikovala Ana Pecar, na literarni pa so udelezenci haikuje na temo vode pisali pod vodstvom dr. Agnieszke Bedkowske Kopczyk. Tudi sirsi javnosti sta bila namenjena koncert istrske glasbene skupine Vruja in literarni vecer s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in glasbenikom Klemnom Piskom. Lektorati in delavnice so potekale v prostorih Fakultete za humanisticne studije Koper, letosnji programski in organizacijski odbor pa so sestavljale dr. Vesna Mikolic, dr. Karin Marc Bratina in Mojca Butinar Muzina. Lektorja in lektorice so bili: Bostjan Debelak, Urska Kerin, Martina Mejak, Alen Mesaric, Darja Rakuscek in Gita Vuga, glasilo s prispevki udelezencev sta uredili Mateja Gruden in Irina Lesnik. Po besedah dekanje Fakultete za humanisticne studije Koper, dr. Vesne Mikolic, so koprski poletni tecaji kamencek v mozaiku spodbujanja odprtosti do kulturne raznolikosti kot nacina spodbujanja medkulturnega sporazumevanja, s katerim se zelimo pridruziti mnozici evropskih prireditev za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki si ga je za letosnje leto zadala Evropska komisija. Koprske tecajnike bo na njihovi poti domov spremljala tudi misel direktorja Znanstveno-raziskovalnega sredisca Koper, dr. Darka Darovca: ?Naj tudi vas navdihne nasa velika voda, nase majhno okno v svet!? Vladka Tucovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 27 14:27:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 27 Jul 2009 14:27:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_domačim_plotom_in_izza_njega Message-ID: <9A07414C648B41FE8E72C074CF0B959C@P4> https://files.nyu.edu/dh3/public/The%20Excel%20Text-Analysis%20Pages.html -- David L. Hoover, The Excel Text-Analysis Pages (statistična besedilna analiza v Excelu). === 24. julija je Klemen Lah v Zagrebu ubranil disertacijo z naslovom Tipologija književnih likov tujcev v slovenski pripovedni prozi (komisija: mentor Zvonko Kovač, člana Milivoj Solar, Miran Hladnik). === Nekaj novih besedil za urejanje na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika): - kriminalke in pesmi Sonje Koranter - pesmi Valentina Cundriča - Anton Tomaž Linhart, Matiček se ženi (izdaja 1840) - Anton Tomaž Linhart, Matiček se ženi (izdaja 1950) - Jožef Žemlja, Sedem sinov (zagrebška izdaja 1842) - Humoreske Rada Murnika - pesmi Antona Medveda V naslednjih dneh pridejo na seznam tudi manjkajoča Cankarjeva besedila. Urejevalci, pred delom preberite navodila na pogovorni strani oz. se zgledujte pri dokončanih besedilih, tj. tistih, ki jih označuje zeleni kvadratek v glavi. -- miran From vlado na zrc-sazu.si Tue Jul 28 12:16:10 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 28 Jul 2009 12:16:10 +0200 Subject: [SlovLit] Obletnice Message-ID: <4A6EEC0A.19024.A6B27F@vlado.zrc-sazu.si> Prejsnji cetrtek se je nekam tiho dopolnilo 90 let, ki so minila od ustanovitve Univerze v Ljubljani. Kako bo neki cez deset let, ko bo mimogrede minilo tudi po svoje okroglih 9x70 let od kosovske bitke iz leta 1389? Zanimivo je namrec, kako je leta 1809, ko je minilo podobno okroglih 6x70 let od navedene bitke, 14. Kozaperska na Verzdencu (se pravi 14. 10. v Schonbrunu) cesar Francozov Napoleon rekel: Ilirija, vstan! Sto let nato je Ivan Cankar v pripovedko Kurent vgradil ilirsko barko s tremi jadri nad romarji, ki so pozabili, kaj se je prigodilo lepi Vidi, kaj sele vedeli, kako je slovanski vojskovodja Gavhar al-Katib as-Siqili v sluzbi fatimidskega kalifa leta 969, se pravi tokrat okroglih 6x70 let pred kosovsko bitko, zavzel Egipt in tam ustanovil najprej novo prestolnico Al-Qahiro, nato pa se njeno univerzo Al-Azhar. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 30 14:57:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 30 Jul 2009 14:57:19 +0200 Subject: [SlovLit] Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni - 2. del -- Javni poziv za Ljubljano svetovno prestolnico knjige Message-ID: From: "Lara Pizent" To: "Slovlit" Sent: Wednesday, July 29, 2009 11:22 AM Subject: Diplome iz slovenskega jezika na Univerzi v Vilni - 2. del V prispevku o diplomantih vilniuške univerze, ki je bil prejšnji teden objavljen na slovlitu je po pomoti prišlo do izpusta pomembnega odstavka. In to prav tistega, ki omenja prof. dr. Jeleno Konicko. Veliko pove že to, da so ji študenti včasih rekli kar druga mama, saj jih je spremljala skozi vsa štiri leta, jih vodila in učila. Pred mojim prihodom so ji pomagali drugi lektorji slovenščine iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik - prof. Lucija Štamulak, prof. Žiga Rangus in prof. Helena Škrbec. Lep pozdrav, Lara Pižent === From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Thursday, July 30, 2009 2:36 PM Subject: Javni poziv za SlovLit Javni poziv z dokumentacijo za Svetovno prestolnico knjige - Ljubljana (23. 4. 2010--23. 4. 2011) je dostopen na spletnem naslovu http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna_uprava/okrd/prestolnica_knjige/razpisi/default.html . Vabimo vse zainteresirane in predlagatelje, da prijavijo projekte. LP, Milena M. B. === From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 1 10:24:54 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Sat, 1 Aug 2009 10:24:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Zaslužite_s_popravljanjem_besedil Message-ID: <204987A4E6CC47ED9E5238305CC181FE@P4> Pred dnevi sem študente, ki bi želeli kaj zaslužiti s popravljanjem slovenskega leposlovja na internetu, vabil k sodelovanju (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003046.html). Zdaj je nadaljevanje projekta, pri katerem smo lani postavili za 4 mio besed leposlovne klasike, odobreno in se delo lahko začne s polno paro. Na projektni strani (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) se je seznam besedil za popravljanje podaljšal s knjigami Ivana Cankarja, Frana Detele, soneti Valentina Cundriča, kriminalkami Sonje Koranter, Linhartom, Erjavcem, Murnikom, Milčinskim ... in se še dopolnjuje. Natančnejša so tudi navodila za delo (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika). K delu vabljeni slovenisti, pa tudi študentje drugih profilov s katere koli univerze. Pogoj je internetni priključek in študentska napotnica. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 5 11:25:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 5 Aug 2009 11:25:22 +0200 Subject: [SlovLit] Infobits -- Cvetje v poletju Message-ID: <5926F77055E34B389AEDE547F68258B9@P4> http://its.unc.edu/TeachingAndLearning/publications/tlinfobits/CCM3_007613 -- na spletnem servisu Infobits so tokrat objavljeni članki o didaktiki omrežnega študija: o spešnosti študija na daljavo, o mobijih kot učnih pripomočkih ipd. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri115/index.html -- cvetje v poletju in druge slike. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 10 17:57:13 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 10 Aug 2009 17:57:13 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na dLibu -- Novo v Wikiviru Message-ID: http://www.dlib.si: http://www.dlib.si/vsebina.asp?year=2009&id=novice#420 -- revija Carniolia (1838--1844). http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=jezik%20in%20slovstvo&field1=source&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&knjige=off&rokopisi=off&plakati=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&zvocni_posnetki=off -- Jezik in slovstvo od 1955 dalje. http://www.dlib.si/dosearch.asp?search1=bibliografsko%20kazalo%20revije%20meddobje&field1=title&search2=&field2=title&search3=&field3=subject&oper1=and&oper2=and&clanki=off&fotografije=off&rokopisi=off&plakati=off&casopisje=off&razstave=off&muzikalije=off&visokosolska_dela=off&zemljevidi=off&znanstveni_clanki=off&zvocni_posnetki=off&database=knjige -- bibliografsko kazalo revije Meddobje (1954-). === Tri Cankarjeve: http://sl.wikisource.org/wiki/Izpoved_(Cankar) -- Izpoved. http://sl.wikisource.org/wiki/Novo_%C5%BEivljenje_(Cankar) -- Novo življenje. http://sl.wikisource.org/wiki/Zgodbe_iz_doline_%C5%A1entflorjanske -- Zgodbe iz doline šentflorjanske. http://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Crtice_in_povesti_iz_narodnega_%C5%BEivljenja -- Janez Trdina, Črtice in povesti iz narodnega življenja. http://sl.wikisource.org/wiki/Pamtivid -- Valentin Cundrič: Pamtivid (sonetni venec). Pesmi Sonje Koranter: http://sl.wikisource.org/wiki/Pesni%C5%A1ki_venec -- Pesniški venec. http://sl.wikisource.org/wiki/Zemljekrog -- Zemljekrog. Kriminalke Sonje Koranter: http://sl.wikisource.org/wiki/Tri_pike_in_muha -- Tri pike in muha. http://sl.wikisource.org/wiki/Sre%C4%8Dal_me_je_Buda -- Srečal me je Buda. http://sl.wikisource.org/wiki/Sonata_za_Cezarja_in_diamante -- Sonata za Cezarja in diamante. http://sl.wikisource.org/wiki/So%C5%A1ka_postrv -- Soška postrv. http://sl.wikisource.org/wiki/Ognjena_%C4%8Drta_in_paradi%C5%BEnik -- Ognjena črta in paradižnik. http://sl.wikisource.org/wiki/Golobji_vodnjak -- Golobji vodnjak. Navodila za sodelovanje pri popravljanju so na http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika -- vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 11 13:57:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 11 Aug 2009 13:57:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Mednarodni_komparativistični_kolokvij_ 2009 Message-ID: From: "Gasper Troha" Sent: Tuesday, August 11, 2009 1:43 PM Subject: Mednarodni komparativistični kolokvij 2009 - Kdo izbere? Literatura in literarno posredništvo Tudi letos bo Slovensko društvo za primerjalno književnost organiziralo mednarodni komparativistični kolokvij na literarnem festivalu Vilenica. Kolokvij bo potekal v Poročni dvorani v Lipici 3. in 4. septembra. Program kolokvija Četrtek, 3. septembra 14.00 Pozdravni nagovor Vanesa MATAJC, predsednica SDPK 14.10 Predstavitev posebne številke revije Primerjalna književnost, Gašper TROHA, sourednik 14.20 - 15.00 Marijan DOVIĆ: Kdo izbere? Uvodne pripombe Andrew WACHTEL: Ustvarjanje literarnega kanona Vzhodne Evrope v angleškem jeziku: urednikovo gledišče 16.00 - 16.40 Darko DOLINAR: Kdo izbere? Miha KOVAČ: Konec angleškega imperija? Ali nekaj drugega? Petek, 4. septembra 10.00 - 11.20 Maja BREZNIK: Splošni skepticizem v umetnosti Jola ŠKULJ: Politike branj / Politike diseminacije Jernej HABJAN: Kdo izbere tistega, ki izbere? O vsiljeni izbiri shakespearovske epistemologije in tekstologije Els ANDRINGA: Nizozemski literarni polisistem v obdobju nemškega eksila (1930-1940) 12.20 - 13.40 Slavomíra PORUBSKÁ: Kdo izbere prevodno literaturo? Empirična pilotska študija prevajalskih subvencij v Nemčiji Margrit SCHREIER: >Je mogoče podeliti šest od petih zvezdic?!< Izbor in priporočanje knjig v dobi interneta Eric METZ: Irena Karpa in nastajanje mlade ukrajinske literature Aleš VAUPOTIČ: Kdo izbere, kaj bralec bere? (Kibertekstualna perspektiva) Več informacij najdete v priponki ali na spletni strani http://www.zrc-sazu.si/sdpk/ Lep pozdrav in upam, da se vidimo v Lipici, Gašper From jurska na volja.net Fri Aug 14 00:08:54 2009 From: jurska na volja.net (jurska) Date: Fri, 14 Aug 2009 00:08:54 +0200 Subject: [SlovLit] JiS 2009/2 Message-ID: Druga številka štiriinpetdesetega letnika Jezika in slovstva prinaša pet razprav, dve oceni in tematski sklop o medkulturni slovenistiki. Krovne teme razprav so poezija, modernizem, zgodovinska slovnica ter prevajanje. DAVID BANDELJ v članku obravnava podobe krvi, zemlje in ognja v poeziji Franceta Balantiča, in sicer s pomočjo Lakoffove >sodobne teorije metafore< in Ocvirkovega pojmovanja podobe. Podobo krvi predstavi prek analize in interpretacije pesmi Prihod pomladi, Truplo v polju, Dno, Zublji nad prepadom, Mura, Drava, Soča, Zila, Teptana kri, Veliki greh, Sen o vrnitvi ter izbranih sonetov sonetnega venca. Podobo zemlje predstavi prek interpretacij pesmi Ob sončni daritvi, Žalostinka, Sin, Tožba neplodnega ter Minil je čas. Podobo ognja pa prikazujejo interpretacije izbranih sonetov. Avtor analizirane podobe označi kot simbolične v povezavi s pesnikovim občutenjem sveta ter njegovo težnjo po preseganju življenja in tradicionalnega. Pesniški opus Erike Vouk je v članku ANE MAKUC predstavljen z vidika notranje zgradbe oz. govora lirskega subjekta in tematskih sklopov. Prek analize izbranih pesmi iz pesniških zbirk Bela Evridika, Anima, Belo drevo, Opis slike, Album ter Valovanje avtorica izpostavi zlasti upesnjevanje erosa in tanatosa, problematizacijo razlik med spoloma, zavest minevanja časa, spomin, pesniški molk ter različne nasprotujoče si vidike življenja: človek in narava, sreča in nesreča, smisel in nesmisel, beseda in molk, ljubezen in samota ter sedanjost in preteklost. JASMINA ŠULER GALOS v članku razmišlja o slovanski literaturi po modernizmu. Po opredelitvi razlik med zahodno postmodernistično literaturo in slovansko literaturo, ki je sledila obdobju modernizma, ter odnosa med modernizmom in postmodernizmom se posebej osredotoči na primerjavo poljskega in slovenskega modernizma ter v luči kritičnega in konservativnega modernizma obravnava roman Andreja Hienga Obnebje metuljev. KOZMA AHAČIČ v članku primerja poglavje o skladnji v Hipolitovi (1715), rokopisni (1755) in celovški slovnici (1758). Osredotoči se predvsem na spremembe glede na Bohoričevo slovnico. Podrobneje preuči izpuščene, skrajšane in dodane s skladnjo povezane dele slovnic ter prevajalske nedoslednosti. Opozori tudi na medsebojna razmerja med omenjenimi slovnicami ter na kvaliteto priredb v povezavi z avtorskimi elementi, ugotovitve pa poveže s tedanjo slovničarsko miselnostjo. V članku SIMONE ŠUMRADA so predstavljeni rezultati analize francoskih in angleških prevodov slovenskih narodnih jedi v izbranih jedilnih listih ter knjižnih in spletnih publikacijah o Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako informativni in eksplicitni so prevodi za tujega uporabnika. Na podlagi podrobne predstavitve uporabljenih prevajalskih postopkov (prevodne dvojice, priznani prevod, opisni prevod, približni prevod, dobesedni prevod, naturalizacija, prenos, adaptacija, prevod z izpustom) ter evalvacije prevodov opozori na problematiko predstavljanja slovenskih kulturnih realij ter na potrebo po eksplicitnejših in enotnejših prevajalskih rešitvah. Tematski sklop je nastal na podlagi okrogle mize Medkulturna slovenistika na Slovenskem, ki je oktobra 2008 potekala v okviru Slovenskega slavističnega kongresa v Celovcu. Svoja razmišljanja o medkulturni slovenistiki, pomenu medkulturnih vsebin za razvoj slovenskega jezikoslovja, literarne vede in didaktike slovenščine kot prvega in drugega/tujega jezika ter o jezikih in kulturah v stikih so prispevali VESNA MIKOLIČ, MIRAN KOŠUTA, URSULA DOLESCHAL, ELIZABETA BERNJAK, ZVONKO KOVAČ, ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ, MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ, LANKO MARUŠIČ ter DANICA RANGUS. Ocenjevalno-poročevalski del revije tokrat sestavljata dve oceni, in sicer ocena monografije Anite Peti Stantić o južnoslovanskih standardizacijskih procesih, ki jo je prispevala ANDREJA ŽELE, ter ocena monografije Bożene Tokarz o Srečku Kosovelu in konstruktivizmu, katere avtorica je AGATA GLAZ. Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam priporočamo. V njej je predstavljenih pet knjig, katerih krovne teme so vloga pisatelja v slovenskem literarnem sistemu, trenutno aktualna znanstvena spoznanja in dileme v slovenskem in hrvaškem raziskovalnem prostoru, prevod Ševčenkove zbirke Kobzar, neobjavljena pisma Srečku Kosovelu ter Ivan Trinko. Urška Jarnovič, tehnična urednica Jezika in slovstva (jurska na volja.net) P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov. Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo. __________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature database 4333 (20090813) __________ The message was checked by ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.com From zoran.bozic na kate.si Sun Aug 16 18:01:51 2009 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Sun, 16 Aug 2009 18:01:51 +0200 Subject: [SlovLit] [SPAM] Slovensko berilo iz leta 1942 Message-ID: <995DF91C680645E4A9806B278D292357@avce13> Dragi slovlitovci! Save my soul: leta 1942 je pri ljubljanski Mohorjevi družbi izšlo drobno Slovensko berilo, katerega avtorja sta menda Janko Moder in Anton Vodnik. Za vsak namig, s kakšnim namenom oz. za kakšne učne potrebe so berilo izdali ter kje in koliko časa se je uporabljalo, bom neskončno hvaležen. Zoran Božič Moj elektronski naslov: zoran.bozic na guest.arnes.si. __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4339 (20090816) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 18 12:09:53 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 18 Aug 2009 12:09:53 +0200 Subject: [SlovLit] Gradec -- Radovljica Message-ID: <8BD8B0C576FB4270B9F028AC8F910FD4@P4> http://www.uni-graz.at/perswww/Ausschreibungen/word_files/22-32-99_08-09.doc -- razpis za mesto profesorja slavistike (slovenistike) na Univerzi v Gradcu. === From: "Gasper Troha" Sent: Tuesday, August 18, 2009 11:55 AM http://www.festival-radovljica.si -- Don Kihot in Efeška vdova na Festivalu Radovljica v petek, 21. avgusta, ob 20.uri. Francoski kontratenorist Dominique Visse, ki ni samo odličen pevec, ampak tudi izjemen igralec, bo ob spremljavi ansambla Café Zimmermann, v petek, 21. avgusta, ob 20. uri nastopil v Radovljiški graščini. Spored prinaša dve komični kantati, ki sta nastali po literarnih predlogah, Don Kihotu in Efeški vdovi. Kantata Don Kihot na libreto Louisa Fuzeliera in z glasbo Philippeja Courboisa se osredotoča na absurnost Don Kihota in na smešno povezavo z njegovim oprodo Sančom Panso, dramatik, glasbenik in skladatelj Nicolas Racot de Grandval pa je Efeško vdovo po La Fontainovi priredbi preoblikoval v kratko igro in v njej je en sam pevec nastopal v vseh petih vlogah. Kritiki so zapisali, da je Dominique Visse izjemen v interpretaciji več vlog hkrati, za razumevanje vsebine pa bodo poskrbeli slovenski nadnapisi v prevodu Primoža Viteza. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 19 06:41:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 19 Aug 2009 06:41:27 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na Wikiviru Message-ID: <18C54B53FFE64FF099D7E2A5F3DECC17@P4> Epske pesnitve Antona Funtka, Antona Hribarja, Gregorja Kreka, Simona Jenka, F. S. Cimpermana, Ivana Trinka, Franca Pirca, Antona Umka Okiškega na projektu Slovenska leposlovna klasika, kjer postavljamo na splet slovensko književnost (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) so zdaj dobile grobo strojno besedilno obliko (slike besedil je priskrbel Matjaž Zaplotnik, OCR pa Matjaž Rebolj). Vabljeni h korigiranju. V besedilni obliki so na voljo tudi nekatera jezikoslovna in pridižna besedila na http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Neleposlovje (Traven, Rupnik, Vodnikova gramatika, Praemium sa male otrozhizhke ...). V čistopisu pa so primerna za nalaganje v bralnike in za poletno branje naslednje (večinoma iz Luinove besedilne zbirke in z dLiba): Rado Murnik: Indijanci, Nirvana, Duhek, lovski Orfej, Prvikrat v Ljubljani, Večni snubač, Abstinenta, Ženini naše Koprnele Ivan Cankar: Na pragu, Kralj na Betajnovi, Nezbrane vinjete, Popotovanje Nikolaja Nikiča, Krpanova kobila, Predavanja in članki, Monna Lisa Fran Milčinski: Nazori mlade Brede, Kriva, Naredba št. 5742, Za čast, Drobna druščina, Upokojeni rodoljub, Nekaj besed o smrti, Prešernove hlače, Resnici na ljubo, Gospodična Mici, Tokraj in onkraj Sotle, Zločinci, Ata Žužamaža (dve varianti), Sonja Koranter: Dovška baba, Divja raca in škrlatna vdova Anton Tomaž Linhart: Matiček se ženi Fran Detela: Žrtev razmer, Trpljenje značajnega moža, Oficiala Ponižna zločin Pavlina Pajk: Slučaji usode Dragotin Kette: Poezije Josip Stritar: Svetinova Metka Josip Jurčič: Ivan Erazem Tattenbach Fran Maselj Podlimbarski: Gorski potoki From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 19 08:14:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 19 Aug 2009 08:14:22 +0200 Subject: [SlovLit] Bogomir Pregelj Message-ID: From: "Leja Borovnjak" Sent: Wednesday, August 19, 2009 7:52 AM Subject: Bogomir Pregelj in Kamra Mestna knjižnica Ljubljana k sodelovanju vabi študente Filozofske fakultete, z Oddelka za slovenistiko, k raziskovanju besedil, tekstov in kritik Bogomirja Preglja. Celotni zbrani literarni arhiv pisatelja, prevajalca Preglja je dostopen v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča. Nekaj del se nahaja v digitalni zbirki Bogo Pregelj na portalu Kamra, kamor bi z dovoljenjem avtorja študenta vključili posamezne dele analize Pregljevega življenjska dela. Bogo Pregelj je bil knjižničar, prevajalec, pisatelj, kritik in zaradi njegovega prispevka k razvoju in delovanju slovenskih knjižnic želimo zbrati spomine nanj in še naprej ohranjati knjižnično kulturno dediščino. Veselimo se sodelovanja z Vami. Lepo pozdravljeni! Kontaktna oseba v Mestni knjižnici Ljubljana: L eja Borovnjak leja.borovnjak na mklj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 21 21:33:02 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 Aug 2009 21:33:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Teksti_in_slike_in_sreča Message-ID: Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Anton Hribar, Popevčice milemu narodu Fran Detela, Novo življenje Rado Murnik, Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja, Signor Giannino, Iz velike dobe, Zunaj, Brat, Visoka ljubezen Fran Milčinski, Muhoborci Josip Jurčič, Sosedov sin Fran Serafin Cimperman, Boj pri Lemni Josip Cimperman, Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri116/index.html -- po Zasavju. === Kdo je avtor naslednjih verzov in kje so bili objavljeni? >namesto sreče, ki je ni, nam bog navado podeli< From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 22 16:03:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Aug 2009 16:03:47 +0200 Subject: [SlovLit] Primorski slovenski biografski leksikon Message-ID: <344F23C68AF54EEE85ADB2E97BE1EAE9@P4> http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf -- Primorski slovenski biografski leksikon (Bartol-Bor). Prvega zvezka Abram-Bartol začuda ni, naslednji pa so na naslovih: ..03.pdf -- Bor-Čopič ..04.pdf -- Čotar-Fogar ..05.pdf -- Fogar-Grabrijan ..06.pdf -- Gracar-Hafner ..07.pdf -- Hafner-Juvančič ..08.pdf -- Kacin_Križnar ..09.pdf -- Križnič-Martelanc ..10.pdf -- Martelanc-Omersa ..11.pdf -- Omersa-Pirjevec ..12.pdf -- Pirjevec-Rebula ..13.pdf -- Rebula-Sedej ..14.pdf -- Sedej-Suhadolc ..15.pdf -- Suhadolc-Theuerschuh ..16.pdf -- Tič-Velikonja ..17.pdf -- Velikonja-Zemljak ..18.pdf -- Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K ..19.pdf -- Dodatek B-L ..20.pdf -- Dodatek M-Ž Kdaj le takole dobimo tudi vseslovenskega? ---- Še dve zgodovinski knjigi iz istega vira: http://www.sistory.si/modules.php?name=Publikacije&op=pregled&id=2 -- Josip Apih, Slovenci in 1848 leto, 1888 http://www.sistory.si/modules.php?name=Publikacije&op=pregled&id=1 -- Dragotin Lončar, Politično življenje Slovencev, 1921 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 22 17:46:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 22 Aug 2009 17:46:50 +0200 Subject: [SlovLit] Veselo oznanilo Message-ID: Po zaslugi širokodušnih ljudi je tule še manjkajoči prvi zvezek PSBL-ja (Abram-Bartol) http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf in pa povezava na stari dobri SBL v elektronski obleki: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/ . Vse tako kaže, da ta narod kulturno morda res ne bo tako kmalu izumrl :) -- miran From lanko.marusic na gmail.com Sun Aug 23 11:55:42 2009 From: lanko.marusic na gmail.com (franc_marušič?=) Date: Sun, 23 Aug 2009 11:55:42 +0200 Subject: [SlovLit] Prosto delovno mesto Message-ID: <4A91121E.4020402@gmail.com> Univerza v Novi Gorici razpisuje prosto delovno mesto: VODJA INSTITUTA ZA KULTURNE ŠTUDIJE Več informacij dobite sledeč tej povezavi: http://www.ung.si/si/zaposlitve/id/154663/ lp Lanko From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 24 16:48:33 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 Aug 2009 16:48:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Razmerja_med_slikovnimi_in_besednimi_spo ročili Message-ID: From: "Grosman, Meta" Sent: Monday, August 24, 2009 1:46 PM Bralno društvo Slovenije svoje strokovno posvetovanje na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2009, namenja temi Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili. Posvetovanje bo potekalo od 9.00 do 17.00 v Ljubljani na Gimnaziji Bežigrad, Peričeva 4. Obravnava razmerij med raznimi skupnimi uporabami slikovnih gradiv in besednih sporočil je danes izredno pomembna, saj vse več mladih uvrščamo v t. i. vizualno generacijo, ki ob besednih sporočilih pričakuje vizualno podporo in se vse pogosteje srečuje s tako sestavljenimi sporočili. Na posvetovanju, namenjenem tej temi, bo dopoldanskemu delu (predstavitev prispevkov, objavljenih v zborniku) sledila okrogla miza o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporočili s perspektive učencev in dijakov. Nosilci programa bodo skupaj z vami razmišljali o vprašanjih, ki jih ta sprememba v odnosu do besedil in branja prinaša za sodoben pouk pismenosti: Katere oblike nove pismenosti potrebujejo mladi za razumevanje nadbesedil (hipertekstov) na računalniških zaslonih? Kako besedila funkcionalno združujejo uporabo besed in slik/ilustracij v učbenikih, slikanicah in slikopisih? Kakšno 'bralno pismenost' in bralčevo sodelovanje terjajo besedila, ki skupaj uporabljajo besedne in slikovne kode? Kakšne bralne strategije so potrebne za smiselno razbiranje besedil, ki združujejo besedne in slikovne kode, kot so ilustrirana besedila, nadbesedila, učbeniki, stripi, podnaslovljeni filmi, elektronska sporočila in igrice? Katere spremembe v pojmovanju pismenosti prinašata nova koncepta digitalne in večrazsežne pismenosti? Odgovori na našteta in druga vprašanja o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporočili so pomembni za vse, ki se z branjem ukvarjamo poklicno ali drugače. Zato vas vabimo, da kot udeleženci posvetovanja o razmerjih med slikovnimi in besednimi sporočili sooblikujete strokovni dialog na to temo. Jelka Vintar, Meta Grosman Program Torek, 8. septembra 2009 9.00-9.30 Registracija udeležencev 9.30-9.45 Pozdravni nagovor Jelke Vintar, predsednice UO Bralnega društva Slovenije Referati in občni zbor: 9.45-10.05 dr. Meta Grosman: Razmerja med slikovnimi in besednimi sestavinami sporočil 10.05-10.25 dr. Veronika Rot Gabrovec: Z Alico v čudežni deželi nebesednega 10.25-10.45 dr. Sonja Starc: Večkodnost in zgradba učbeniškega besedila 11.15-11.35 Irena Santoro: Pisani svet slikanice 11.35-11.55 Maruša Avguštin: Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili 11.55-12.30 Občni zbor Bralnega društva Slovenije 13.30-13.50 Cvetka Sokolov: Slikopis - mala šola branja in pisanja 13.50-14.10 Jože Zupan: Ilustracija - bližnjica h knjigi 14.10-14.30 dr. Stelio Villani: Posebno ilustrirane knjige Okrogla miza Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili s perspektive učencev in dijakov: 15.00-15.15 Martina Peštaj: Televizijska podoba knjig - moč televizijskega medija pri spodbujanju bralne kulture 15.15-15.30 Katarina Kejžar: Klasična literarna besedila in osnovnošolci 15.30-15.45 Bojana Modrijančič Reščič: Poezija in risba v srednji strokovni šoli 15.45-16.00 Sonja Žežlina: Slikovna dopolnila kot pomoč pri branju 16.00-16.15 Anita Laznik: Računalniška predstavitev pri pouku slovenščine - slikovna podlaga, ki spodbuja besedno izražanje 16.15-16.30 dr. Tanja Jelenko: Besedno in slikovno gradivo v šolskih učbenikih - mnenja dijakov 16.30-16.45 Irena Sojč: Rezultati natečaja Najboljši učni plakat - besedno in slikovno sporočilo Prijavnico vam pošlje Bralno društvo Slovenije (BDS), mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana; vida.gomivnik na zrss.si . Prosimo vas, da kotizacijo, ki znaša 32 evrov (za nečlane 40 evrov) nakažete na transakcijski račun Bralnega društva Slovenije 02014-0018058357, sklic na št. 002009. V kotizacijo je vključen izvod zbornika RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROČILI (udeleženec/udeleženka ga bo prejel/prejela na posvetu). Nakazilo kotizacije se šteje kot akontacija, račun se izda po vplačilu. Rok za prijavo: do 3. septembra 2009. Davčna številka BDS: 37755897 Prosimo vas, da kopijo dokazila o plačilu kotizacije in dokazila o plačilu članarine pošljete skupaj s prijavo; če se boste prijavili po e-pošti, jo/ju prinesite na posvet. Zbornik lahko dodatno naročite - po pošti: Zavod RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, Ljubljana - po faksu: 01/3005 199 - po elektronski pošti: zalozba na zrss.si - na spletni strani: http://www.zrss.si From kasilda.bedenk na guest.arnes.si Tue Aug 25 12:28:29 2009 From: kasilda.bedenk na guest.arnes.si (Kasilda Bedenk) Date: Tue, 25 Aug 2009 12:28:29 +0200 Subject: [SlovLit] = 60-letnica_izr=2E_prof=2E_dr=2E_Ludvika_Karni?utf-8?b?xI1hcmph Message-ID: 23. avgusta 2009 je praznoval 60. življenjski jubilej izr. prof. dr. Ludvik Karničar, ki je podporni steber in duša graške slovenistike. Kot eden od utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja, predvsem za rodno obirsko, poleg svojega zavzetega pedagoškega in kulturnoposredniškega dela z veliko vztrajnostjo in znanstveno odličnostjo že 30 let sodeluje pri pomembnem dialektološkem projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, katerega produkt je Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Julija 2009 je izšel njegov šesti zvezek. Njegovi rojaki in sorodniki so mu v soboto, 22. avgusta 2009 na Obirskem v gostišču Kovač, kjer se dogajajo vsi pomembnejši obirski kulturni in slovesni dogodki, priredili veliko in predvsem veselo slavje. Ker je prof. Karničar tudi velik ljubitelj glasbe in odličen pevec, je seveda imela glavno besedo glasba. Številni gosti z obeh strani meje so navdušeno prisluhnili moškemu pevskemu zboru z Obirskega, kvintetu bratov Smrtnik, mešanemu pevskemu zboru z Obirskega in presenečenju večera ? oktetu Zven iz Ljubljane oz. s Črnuč. Bogat glasbeno-kulturni program so prepletali govori, prezentacije, hvalnice, preizkusi in seveda veliko gromkega smeha. Med gosti so bili znani slovenski in avstrijski znanstveniki, profesorji, zgodovinarji in tudi politiki. Navzoče je s svojim prihodom prav gotovo presenetil in navdušil evropski poslanec Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, katerega s prof. Karničarjem veže dolgoletno prijateljstvo. Prišel je naravnost z morja in mu seveda zaigral na orglice. Gosti so z zanimanjem prisluhnili njegovim vedrim in humorističnim zgodbam. Veselo praznovanje je ob zvokih ansambla Paulič trajalo do svita. Profesorju Ludviku Karničarju želimo obilo zdravja in uspeha! Da mu ne bi nikoli pošla dobra volja in energija za delo. Graški slavisti From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 25 17:37:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 25 Aug 2009 17:37:27 +0200 Subject: [SlovLit] Jevgenij Onjegin Message-ID: <9AC1AF23810A43C2B784D0265987E7BE@P4> From: "Marija Sotnikova Štravs" Sent: Sunday, August 23, 2009 10:31 PM Subject: Re: [SlovLit] Teksti in slike in sreča Sicer nisem prepričana in nisem brala prevoda Evgenija Onegina v slovenščino, ampak tole me precej spominja na Puškinovo ???????? ????? ??? ????, ?????? ??????? ??? iz omenjenega literarnega dela. Lp, M >> Kdo je avtor naslednjih verzov in kje so bili objavljeni? >> >> namesto sreče, ki je ni, >> nam bog navado podeli ---- Res je, verz je iz 31. kitice 2. poglavja Jevgenija Onjegina (http://www.rvb.ru/pushkin/01text/04onegin/01onegin/0836.htm?start=0&length=all). Misel si je Puškin sposodil pri Chateaubriandu: Si j'avais la folie de croire encore au bonheur, je le chercherais dans l'habitude. Hvala za najdbo! miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 26 11:40:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 Aug 2009 11:40:10 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenskoargentinska knjizevnost na Vilenici Message-ID: <0D11B70EA9F146F2A6855227DE6F7004@P4> From: "Janja Zitnik" To: Sent: Wednesday, August 26, 2009 11:28 AM Subject: Slovenskoargentinska knjizevnost na Vilenici Društvo slovenskih pisateljev in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU vabita na poseben sklop prireditev v okviru mednarodnega literarnega festivala Vilenica: SLOVENSKOARGENTINSKA KNJIŽEVNOST NA VILENICI Petek, 4. 9.: 10.00 SLOVENCI V ARGENTINI KOT PREDMET RAZISKAV (Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev) Janja Žitnik Serafin, Zvone Žigon, Kristina Toplak in Marjan Drnovšek bodo predstavili raziskovalno in izdajateljsko dejavnost Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na tem področju in s pomočjo publike poskusili odkriti najbolj pereče bele lise v raziskovanju problematike Slovencev v Argentini in drugih delih Južne Amerike. 12.00 SLOVENSKOARGENTINSKA KNJIŽEVNOST NA VILENICI (Ljubljana, letni vrt DSP, v primeru dežja Jazz Club Gajo) Uvodna predstavitev: Janja Žitnik Serafin Literarno branje: Erika Lidija Poglajen in Tone Rode Povezuje: Tina Košir Četrtek, 24. 9.: 11.00 Okrogla miza: "POLOŽAJ SLOVENSKOARGENTINSKE KNJIŽEVNOSTI IN KULTURE" (Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev) Moderatorka: Janja Žitnik Serafin Udeleženci: Helga Glušič, Irena Avsenik Nabergoj, Rozina Švent, Kristina Toplak, Sebastian Luis Kocmur V skladu z namenom spodbujanja jezikovne in kulturne pluralnosti posveča Vilenica posebno pozornost literarnemu ustvarjanju v manjšinskih, narečnih ter drugih manjših in praviloma manj poznanih jezikovnih skupinah. V sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU začenjamo niz dogodkov, posvečenih literarni ustvarjalnosti Slovencev v svetu. Prvi so na vrsti Slovenci v Argentini. Gre namreč za slovensko zdomsko skupnost, ki je ustvarila najobsežnejši korpus literarnih besedil v okviru slovenske književne produkcije v izseljenstvu. Namen predstavitve je opozoriti na bogato literarno ustvarjalnost in kulturno dediščino Slovencev v Argentini ter na težave, s katerimi se ta skupnost sooča v okviru svojih kulturnih dejavnosti danes. Dogodke je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prisrčno vabljeni! Janja Žitnik Serafin From zoran.bozic na kate.si Wed Aug 26 14:10:12 2009 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Wed, 26 Aug 2009 14:10:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_Ocvirkovo_berilo_iz_svetovne_knji ževnosti Message-ID: <73DD028885A94053925F55721ED4DC93@avce13> ----- Original Message ----- From: Zoran Bozic To: slovlit na ijs.si Sent: Wednesday, August 26, 2009 1:13 PM Subject: Ocvirkovo berilo iz svetovne književnosti Dragi slovlitovci, še en izziv za poznavalce. Boršnikova v Popotniku leta 1946 navaja, da dr. Ocvirk pripravlja berilo iz svetovne književnosti z literarnozgodovinskim pregledom za višje šole. Ne v SBL ne v PSBL ne v cobissu ni o tem nič. Mi lahko kdo pomaga? zoran.bozic na guest.arnes.si __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4368 (20090826) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4368 (20090826) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From tomaz.erjavec na ijs.si Wed Aug 26 22:19:30 2009 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Wed, 26 Aug 2009 22:19:30 +0200 Subject: [SlovLit] Delavnica o digitalni leksikografiji - vabilo za prispevke Message-ID: <4A9598D2.8090103@ijs.si> V okviru Informacijske družbe 2009 bo 14 in 15 oktobra 2009 na IJS potekala delavnica EU projekta MONDILEX z naslovom "Modelling of a research infrastructure supporting development of digital resources and research in Slavic lexicography". Rok za oddajo prispevkov (ki so lahko v slovenskem ali angleškem jeziku) smo podaljšali na 8. september. Prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo udeleženci dobili na delavnici. Več o delavnici si lahko preberete na http://nl.ijs.si/et/mondilex09/ -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 27 21:58:38 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 27 Aug 2009 21:58:38 +0200 Subject: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Message-ID: <44822BBE9C27468393240E51E106D6BE@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Thursday, August 27, 2009 1:10 PM Subject: FW: Pravilen zapis enote za temperaturo From: Branko.Gregorcic na gov.si [mailto:Branko.Gregorcic na gov.si] Sent: Thursday, August 27, 2009 10:58 AM [...] Prejeli smo elektronsko sporočilo g. Tomaža Rusa, ki nas opozarja na domnevno nepravilen zapis enote za temperaturo zraka. Na naši spletni strani namreč res že leta uporabljamo zapis "stopinj C" v dobri veri, da je pravilen in enakovreden zapisu "stopinj Celzija" ali pa "°C". Ko smo pobrskali po spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html smo našli naslednje: 1. Célzij -a m (e??) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ? Zmotilo nas je dejstvo, da je zapis v obliki "40° C", ne pa "40 °C", kot bi se nam zdelo logično in kot lahko najdemo tudi npr. pri meteoroloških zapisih drugih evropskih državnih meteoroloških služb. Naprošamo vas za vaše strokovno mnenje o tem, kateri zapis je pravilen, oz. kateri napačen. Posebej nas zanima, ali je zapis "stopinj C" dopusten, ali ne. [...] Branko Gregorčič Univ. dipl. meteorolog Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si, http://www.meteo.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 28 04:28:15 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Aug 2009 04:28:15 +0200 Subject: [SlovLit] O slovensko-judovskih razmerjih Message-ID: <87E035F062CE4E48AF53FF03DF10BEA3@P4> From: "Ravel Kodric" Sent: Thursday, August 27, 2009 11:47 PM Subject: O slovensko-judovskih razmerjih V svoji poklicni tolmaški in prevajalski praksi in pri predavanjih na univerzi v Vidnu in v Trstu se mi je pogosto primerilo, da sem se moral osredotočiti na razkorak v emotivni teži navideznih ustreznic: klasični primer je slabšalni naboj slovenskega pojma "kompromis" v primerjavi z nevtralnim ali celo žlahtnim nabojem italijanskega pojma "compromesso". Tovrstni čustveni zamiki so nemalokrat vir zadrege. Podobno se dogaja pri kočljivih pojmih, kot so "asimilacija" in "disimilacija", "etnično ozemlje", "naša zemlja" in pri še usodnejših, kot sta, denimo, "holokavst" in "šoa". O slednjih je govor tudi v priloženem nizu člankov iz Primorskega Dnevnika z odmevi na aktualno dogajanje okrog nekdanje mrliške vežice ob judovskem pokopališču v Rožni dolini (Nova Gorica). Dodatni komentarji in prispevki so dobrodošli. Ravel Kodrič - Trst / Koper http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kodric1.doc Muzej holokavsta http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kodric2.doc Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/kodric3.doc Kje je >naša zemlja From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Friday, August 28, 2009 9:34 AM Subject: Re: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Pravilen zapis je 40 °C. Presledek je med številko in enoto. V tem primeru je enota 'stopinj Celzija', zato je presledek med 40 in °C, kar najdemo tudi v Pravopisu (Pravila). V slovarskem delu Pravopisa najdemo možnost 'stopinj Celzija' ali °C, ne navaja pa možnosti kombinacije tega zapisa z besedo (stopinj) in simbolom (C). Osebno me takšna kombinacija sicer ne bi zmotila, zaenkrat pa ne najdem njene potrditve 'v pravilih', zato bi bilo nemara res ustrezneje, da bodisi izpišemo oba simbola bodisi oba ohranimo; tudi zato, ker C lahko označuje še kaj drugega kot Celzija. Lep pozdrav! Aleksandra Kocmut From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 28 09:58:05 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 28 Aug 2009 09:58:05 +0200 Subject: [SlovLit] O slovensko-judovskih razmerjih Message-ID: <951554CF63764F4785559269B3FE60AA@P4> From: "Pavelhaus" Sent: Friday, August 28, 2009 9:51 AM Subject: AW: [SlovLit] O slovensko-judovskih razmerjih Tej diskusiji bi dodala le vabilo k razstavi, ki je še do 26.9.2009 v Pavlovi hiši v Laafeldu/Potrni na avstrijskem Štajerskem na ogled. K tej razstavi je izšla tudi knjiga. Z lepimi pozdravi iz Štajerske, Susanne Weitlaner ---- Preteklo in pozabljeno Fotografsko iskanje sledi izginule judovske kulture v Sloveniji Ozemlje današnje Slovenije na prvi pogled ni znano za judovsko kulturo in tradicijo. Delež Judov v prebivalstvu je bil v primerjavi z drugimi evropskimi deželami od nekdaj manjši. Ko se natančneje ukvarjamo s temo, že kmalu naletimo na zanimiva doznanja, ki dokažejo, da so Judi, čeprav njihova navzočnost ni bila močna, le puščali sledi. Izhodiščni položaj se na prvi pogled ni zazdel preveč ploden. Toda Branko Lenart, fotograf, in Elisabeth Arlt, avtorica, se nista vdala in nastala je ideja, da bi prišla preko manjšega števila indicev, do več informacij. Mnogo sledi je skozi stoletja izginilo, nekatere lahko odkrivamo še danes, druge pa le zaslutimo. Namen in zanimanje avtorjev sta bila prikazati prikrito judovsko kulturo v Sloveniji in jo zajeti s slikami. Branko Lenart in Elisabeth Arlt sta se spustila v iskane sledi, na potovanja, ki so ju z vzhodnega dela Slovenije, iz Prekmurja, preko Maribora, Ptuja in Ljubljane pripeljala proti zahodu, v Novo Gorico in preko Trsta na Primorsko. Na teh potovanjih so nastale razstavljene fotografije, preteklo in izginulo je zajeto v črno-belih fotografijah, ki prikazujejo judovsko kulturo v Sloveniji in naj bi jo zaščitili pred padcem v pozabo. http://www.pavelhaus.at/upload/media/programm/vergangen_vergessen.pdf http://www.pavelhaus.at//cm/publikationen/kunst_und_gesellschaft/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 28 13:06:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Aug 2009 13:06:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Dnevi_Maksa_Pleteršnika_--_Re=3A__Prav ilen_zapis_enote_za_temperaturo Message-ID: <811A16381CB24F9AB96FAF67B78482D0@P4> From: "Marko Jesensek" Sent: Friday, August 28, 2009 12:20 PM Subject: Zadeva: Vabilo na Dneve Maksa Pleteršnika in druženje v Pišecah Društvo za varovanje maternega jezika in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika v Pišecah, Strokovni odbor Maksa Pleteršnika in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Letos mineva 15 let od obnove Pleteršnikove domačije v Pišecah - obletnico bomo počastili z enodnevnim strokovnim srečanjem, na katerega vabimo vse, ki ste od leta 1992 zaslužni za to, da je Pleteršnikova domačija v Pišecah dobila novo podobo, Dnevi Maksa Pleteršnika pa postali osrednji slovenski slovaropisni simpozij. Dnevi Maksa Pleteršnika so tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev, ki potekajo ob obletnici Pleteršnikove smrti (Maks Pleteršnik, 3. 12. 1840 -- 13. 9. 1923). Vodi jih strokovni odbor Maksa Pleteršnika (prvi predsednik akademik red. prof. dr. Jože Toporišič, od leta 2003 red. prof. dr. Marko Jesenšek), ki skrbi za dejavno častitev Pleteršnikovega spomina. Soorganizacijo Dnevov Maksa Pleteršnika je leta 2007 prevzela Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Na dosedanjih znanstvenih sestankih smo (1) prikazali razvoj slovenskega slovaropisja; razpravljali o (2) zemljepisnih lastnih imenih in (3) slovenski lastnoimenskosti; (4) ocenili delež in vpliv štajerskega besedja v slovarjih osrednjeslovenskega prostora, kar je pripomoglo, da se je izoblikovala prepoznaven skupni besedni zaklad v celotnem slovenskem narodnostnem oz. jezikoslovnem prostoru; (5) ovrednotili vlogo in pomen Pleteršnikovega slovarja v sodobnem slovenskem slovaropisju in njegovo uporabnost v mednarodnem prostoru; (6) ocenili transliterirano izdajo Pleteršnikovega slovarja in njeno računalniško različico; (7) določili pomen in uporabnost besednih korpusov v slovenskem slovaropisju; (8) analizirali dosedanje slovaropisno delo na Slovenskem in predstavili smernice za nadaljnji razvoj; (9) pokazali, kako je slovar možno vključiti v sodoben pouk slovenskega jezika in književnosti. Letošnje Dneve Maksa Pleteršnika smo si zamislili kot druženje jezikoslovcev in obujanje spominov na preteklih petnajst let. Vabimo Vas, da se nam pridružite v sredo, 9. septembra 2009, ob 10. uri na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah. Veselimo se srečanja z Vami in Vas lepo pozdravljamo. Marjanca Ogorevc, Predsednica Društva Za varovanje maternega jezika in kulture Maksa Pleteršnika Red. prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Strokovnega odbora Dediščine Maksa Pleteršnika v Pišecah in dekan Filozofske fakultete UM === From: "Peter Weiss" Sent: Friday, August 28, 2009 12:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Ustrezno je res 40 °C, saj se enote pišejo nestično (2 m, 15 % itd.), razen (kotnih, širinskih, dolžinskih in ločnih) stopinj, minut in sekund, ki so stične (90°). Simbol za 'stopinja' pa seveda lahko napišemo, če imamo na razpolago ustrezne znake v pisavi in orodja, ki nam jih pustijo uporabiti. In če česa od tega nimamo? V ta namen v pravopisnih pravilih res manjka določilo, ki bi ustrezalo tistemu zdajšnjemu o tipografskih zamenjavah, kako LAHKO pišemo besede iz tujih jezikov: če nimamo črke ü, jo nadomestimo z ue, če nimamo ć, napišemo č, če nimamo é, napišemo e, itd. Teh potreb je zaradi standardizacije naborov in pisav sicer čedalje manj, težave pa se pojavljajo še naprej. Kako v elektronskem pismu, v esemesu ali na teletekstu zapisati "km2 "ali "CO2", če programska ali strojna oprema ne omogočata zapisati nadpisane ali podpisane števke? Najbrž kot "km2" ali "CO2", kar je seveda poenostavljeno in nestrokovno, vendar je še vedno bolje, o tem sem prepričan, izbrati slabšo možnost kot molčati. Navsezadnje se o tovrstnem odstopu od zapovedanega standarda lahko v živo prepričamo s preprosto primerjavo dveh uresničitev zakonskega besedila, ki ga je priporočljivo poznati in ki je za merodajno za naše zadrege, z naslovom Odredba o merskih enotah (Uradni list RS 26/2001; http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200126&stevilka=1594), kjer v obliki PDF dobimo korekten zapis, v spletni (poenostavljeni) uresničitvi pa konkretno tole določilo: 1.1.1. Posebno ime in simbol enote SI za temperaturo pri navajanju Celzijeve temperature .---------------------------------------. . Veličina . Enota . . .-----------.-----------. . . Ime . Simbol . .---------------.-----------.-----------. . Celzijeva . stopinja . stopinj C . . temperatura . Celzija . . .---------------------------------------.V zadnji celici naj bi pisalo °C (le to je namreč simbol), tako kot je v uradnem listu v obliki PDF (do katerega lahko pridemo na isti spletni strani). Ker pa urejevalec spletne strani zunaj oblike PDF ni imel na razpolago pravega znaka ali ga ni (dovolj hitro) našel, mu je prišel prav križanec "stopinj C" ("stopinj" se seveda piše v ustrezni sklonski obliki glede na sobesedilo). To lahko, mislim, uporabljamo kot zasilno rešitev tudi zaradi večje kratkosti v primerjavi z izpisanim "stopinja Celzija" ipd., s tem da imata obliki °C in "stopinja Celzija" prednost pred manj ustrezno, nestrokovno "stopinja C". (In celo na tej spletni strani lahko vidimo zaradi tipografskih zadreg zapisano npr. "10(na -3) m3" za '10 na minus 3 kubičnega metra', s čimer ne more biti zadovoljna nobena stroka: tudi 'minus' je le zasilno nadomeščen z vezajem, čeprav ga korektno sicer pišemo s pomišljajem, ki pa ga v skrbneje urejenih besedilih, pri katerih imamo težave z urejanjem, pišemo kot --, torej z dvema vezajema. Tako je tudi v besedilu v uradnem listu v obliki PDF, v čemer se kaže relativnost zapovedi zakona in odredbe, ki urejata to področje v naši državi. Zato naj bo kljub zakonu dovoljen tudi kak nestrokovni odmik od njegove zadnje besede.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 28 21:17:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 28 Aug 2009 21:17:19 +0200 Subject: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Message-ID: From: "Drago Bajt" Sent: Friday, August 28, 2009 6:08 PM Subject: Re: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Ko se spet načenja stara problematika pisanja fizikalnih enot in mer, bi rad dodal le malenkost. Strinjam se z utemeljitvami, da je treba pisati stopinje ob simbolu C in ne stopinje ob številki; gre, prvič, za mednarodni standardizirani zapis, drugič za ločevanje s kotnimi stopinjami, ki imajo enako oznako (o). Vedno pa sem se ob teh Celzijevih (in tudi Fahrenheitovih) stopinjah spraševal, zakaj preprosto ne pišemo obojih stopinj po zgledu Kelvinovih - torej brez stopinj, le s celzijem in fahrenheitom. 303 kelvini (K) naj bi bili torej 86 fahrenheitov (F) ali 30 celzijev (C). S tem bi bil ta pikolovski problem stopinj za vselej rešen. Kar čudim se, da očitno še noben fizik na svetu ni predlagal kaj takega - menim, da bi stroka to rešitev sprejela, saj ne more prihajati do zamenjav z drugimi enotami ali simboli (treba je vedno upoštevati celoten kontekst rabe). Lep pozdrav. Drago Bajt, prevajalec From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 31 12:41:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 31 Aug 2009 12:41:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Novo_odprto_pismo_Javni_agenciji_za_knji go_--_Trdina_--_Šola_nekoč_in_danes Message-ID: <3138D4A75F6945329472FB93DEE33A3D@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Sunday, August 30, 2009 8:57 PM Subject: NOVO ODPRTO PISMO V ZVEZI Z JAK Spoštovani, na spletni strani http://sites.google.com/site/odprtopismojak/odprto-pismo-28-8-2009 lahko preberete novo odprto pismo v zvezi s sklepom MzK z dne 5. 8. 2009 o izvedbi javnega razpisa JR1-KNJIGA-2009. Lep pozdrav, Tatjana Jamnik === From: "Branko Gradišnik" To: "'Miran Hladnik, arnes'" Sent: Sunday, August 30, 2009 9:49 AM Dragi Miran, morda mi lahko pomagaš. Spominjam se, da je Trdina napisal bajko (po mojem gorjansko) o nekom, ki se mu godi kot Pipu van Winklu, da se vrne v svet, medtem pa je tam minilo ne vem koliko let. Ne najdem je med tistimi, ki si jih ti objavil na spletu, nimam pri roki knjige, pa te prosim za pomoč. LP Branko --- Ne vem, sprašujem naprej trdinoslovce med slovlitovci. -- miran === From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Sunday, August 30, 2009 7:11 PM Subject: šola nekoč in danes Dragi Miran, če lahko daš tole priponko na slovlit, bi me veselilo. [...] Boža --- Pa napravimo enkrat izjemo z objavo priponke. -- miran -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: -------------- naslednji del -------------- A non-text attachment was scrubbed... Name: ni na voljo Type: image/jpeg Size: 281080 bytes Desc: ni na voljo URL: From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 31 15:03:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 31 Aug 2009 15:03:56 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Trdina Message-ID: From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" To: Sent: Monday, August 31, 2009 12:56 PM Subject: Re: [SlovLit] Odgovor Branku Gradišniku Pripovedka je objavljena v Zbranih delih, ki jih nimam pri sebi, da bi povedala točen naslov, vendar sem jo prebrala in analizirala, ko je A. Bjelčevič pripravil simpozij o J. Trdini v Mengšu z naslovom Zastavil sem svoje življenje, 28. oktobra 2005 v gradu Jablje v Loki pri Mengšu: 1. Zbrano delo Janeza Trdine, IV. knjiga (Pripovedke, basni in bajke / članki, kritike in razprave) iz leta 1952, urednik Janez Logar; 2. Bajke in povesti o Gorjancih (Janez Trdina, Izbrano delo 1, 1971, urednik Janez Logar in 3. Bajke in povesti (ur. Gregor Kocijan, 1981). LP, Milena M. B. === From: "Alenka Koron" Sent: Monday, August 31, 2009 1:49 PM Subject: Rip van Winkel Res je Trdina napisal eno zelo podobno zgodbo kot je Rip van Winkel ameriškega pisatelja Washingtona Irvinga. O tem sem objavila dve razpravi, druga je razširjena in poporavljena ter prevedena izšla v angleščini. Spodaj so podatki iz cobissa: AVTOR................... : Koron, Alenka - avtor NASLOV.................. : Janez Trdina in Washington Irving: o genezi fikcije v njunih kratkih pripovedih skozi komparativistična očala V PUBLIKACIJI........... : Zastavil sem svoje življenje / [urednik Aleš Bjelčevič. - Mengeš : Muzej, 2005-. - ISBN 961-6497-01-4. - #Del #1 (2005), str. 77-86. AVTOR................... : Koron, Alenka - avtor NASLOV.................. : Janez Trdina and Washington Irving: on the genesis of fiction in their short narratives through a comparativist lens V PUBLIKACIJI........... : Slovene studies. - ISSN 0193-1075. - #Vol. #30, #no. #2 (2008), str. 135-153. Lep pozdrav, Alenka Koron === From: "Marko Juvan" Sent: Monday, August 31, 2009 2:53 PM Subject: RE: [SlovLit] Novo odprto pismo Javni agenciji za knjigo -- Trdina -- Šola nekoč in danes Trdina: Rajska ptica (podobna Ripu van Winklu; oba teksta je primerjala Alenka Koron pred kratkim v Slovene studies). LP! === From: Sent: Monday, August 31, 2009 2:44 PM Subject: Re: Trdina Dragi Miran, Branka Gradisnika menda zanima Trdinova bajka Zlata ptica. Motivno ji je blizu se pesem Od nebeske glorje Matija Valjavca pa tudi neki datum ... LPP, Vlado From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 31 22:22:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 31 Aug 2009 22:22:42 +0200 Subject: [SlovLit] Kdo izbere? (program kolokvija) -- 20 novih besedil na Wikiviru Message-ID: http://www.zrc-sazu.si/sdpk/SDPKdrustvo/Vilenica2009.htm -- program in povzetki referatov za mednarodni komparativistični kolokvij na literarnem festivalu Vilenica, Lipica, 3. in 4. septembra. === Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Janez Traven: Pridige, 1828 Fran Detela: Blage duše, Dva skopuha Dragotin Kette: Zbrano delo Fran Milčinski: Aprovizacija, Vojnopoštne karte, Davorin Trn in pogrebno društvo Zadnja čast, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Drobiž Rado Murnik: Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj, Na Bledu, Lepi janičar Anton Funtek: Godec, 1889, Izbrane pesmi Filip Haderlap in Ivan Hribar: Brstje, zbirka različnih pesmi Simon Jenko: Ognjeplamtič Josip Stritar: Pesmi, 1869 Anton Aškerc: Balade in romance, 1890 Gregor Krek, Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih, 1863 Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, 1886 (do poglavja 8) From vlado na zrc-sazu.si Tue Sep 1 15:06:23 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 01 Sep 2009 15:06:23 +0200 Subject: [SlovLit] Brje in Smrje Message-ID: <4A9D386F.6187.138CE00@vlado.zrc-sazu.si> Ko sem se davi z (mestnim) avtobusom vozil v sluzbo poldrugo uro, sem se v folklori "sodobnega" prometa hoces noces zamislil tudi nad krajevnimi imeni. Misliti mi je dala zlasti cudna nedoslednost zapisovanja polglasnika pred soglasnikom r v krajevnih imenih, kakor so Brje, Sneberje, Smrje. Pri prvem in tretjem imenu naj bi bil naglas na soglasniku r, pri srednjem, ki je glede na zaporedje e-e-e sicer jasno trizlozno, pa ne. Da je z naglasom na soglasniku r nekaj narobe, pa kaze soocenje odvisne oblike prvega imena Brij, ki ohrani domnevni naglas na soglasniku r, in odvisne oblike tretjega imena Smerij, ki razkriva naglas na polglasniku e pred soglasnikom r: Brje > Brij Smrje > Smerij Sneberje > Sneberij Le da to ni edina tezava. Tezava je tudi v zlogovanju: ce je pri imenu Sne- ber-je Sne-be-rij pa tudi pri odvisni obliki Sme-rij zlogovanje jasno v svoji preprostosti, bojo gospe tovarisice z nadobudnimi ucenci vred v zadregi, koliko zlogov ima pravzaprav odvisna oblika Brij, in ce bo pripoznana za dvozlozno, kje je zlogovna meja: za crko B ali za crko r ali kar "tam nekje" na crki r? Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 1 19:06:38 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Sep 2009 19:06:38 +0200 Subject: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo -- Jazsemza0 Message-ID: <133C96839CA2405E86C3C93291F87C76@P4> From: Sent: Tuesday, September 01, 2009 12:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Pravilen zapis enote za temperaturo Pozdravljeni, oznaka C je že zasedena za enoto električnega naboja, gl. npr. http://sl.wikipedia.org/wiki/Coulomb lp, Barbara === From: "rozman andrej" Sent: Tuesday, September 01, 2009 8:45 AM Subject: jazsemza0 Obveščam vas, da bo srečanje vseh, ki se želijo pogovarjat o veri v ničto stopnjo DDV na izdelke, ki širijo slovenski jezik, v torek, 8. septembra, ob 18h v dvorani KUD France Prešeren Trnovo. Na voljo bodo tudi prvi verski simboli. Srečanje, ki bo potekalo pod naslovom JAZ SEM ZA NIČ, se bo ukvarjalo z naslednjimi vprašanji: Smo tisti, ki verjamemo, da je v Sloveniji možna ničta stopnja DDV na izdelke, ki širijo slovenski jezik, zaslepljeni z naivnim upanjem v nemogoče? Se moramo res sprijaznit z dejstvom, da ima lahko v EU edino Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ničto stopnjo davka na knjigo? Je res samoumevno, da država, ki je brez slovenskega jezika ne bi bilo, ta jezik obdavčuje in izdelke, ki ga širijo, na že tako majhnem tržišču dela še dražje in težje dostopne? Če je ogroženost majhnih jezikov dejstvo, ki ga izpostavlja med drugimi tudi UNESCO, mar se ne bi morala prav Slovenija kot najmanjša z jezikom opredeljena nacionalna država v EU najbolj zavedat nevarnosti in si najbolj prizadevat za iskanje rešitev? Ali pa nam je to vseeno? Pobudnik srečanja Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 1 19:10:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Sep 2009 19:10:21 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres dialektologov in geolingvistov Message-ID: From: "Alenka Valh Lopert" Sent: Tuesday, September 01, 2009 1:33 PM Subject: Kongres dialektologov in geolingvistov Z veseljem sporočamo, da bo na Univerzi v Mariboru od 14. do 18. 9. 2009 potekal veliki mednarodni kongres dialektologov in geolingvistov, in sicer v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete ter Slavističnega društva Maribor v sodelovanju z Mednarodnim združenjem za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG), katerega predsednik je prof. dr. Martin Haase (Univerza v Bambergu, Nemčija). Gre za največji dialektološki kongres leta 2009 v Evropi, na katerem bo sodelovalo več kot sto najpomembnejših dialektologov in geolingvistov s celega sveta. Častni pokrovitelj kongresa je predsednik RS dr. Danilo Türk. Tematska področja so osredotočena na metodološke in tehnične pristope k lingvistični geografiji, narečni (jezikovni) ozaveščenosti, dinamiki med knjižnim jezikom in narečjem, k jezikom v nastajanju, jezikom/narečjem v stiku, k jeziku v procesu globalizacije in sinhroni ter diahroni dialektologiji, poročila o lingvističnih atlasih in drugih raziskovalnih projektih. V okviru kongresa bosta potekali tudi VI. izredno in IX. redno srečanje SIDG in srečanje sekcije, ki pripravlja Evropski lingvistični atlas (ALE - Atlas Linguarum Europae). Seveda nismo pozabili na družabnost, saj nas bo sprejel rektor UM prof. dr. Ivan Rozman, pokusili bomo pravo štajersko kapljico in prisluhnili slovenski zborovski pesmi, si ogledali Postojnsko jamo in prestolnico ter se na kongresni večerji sproščeno družili. Dodatne informacije o letošnjem največjem svetovnem srečanju dialektologov lahko najdete na kongresni spletni strani: http://www.sidgcongress.si Izr. prof. dr. Mihaela Koletnik, predsednica kongresa, dr. Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 2 16:34:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Sep 2009 16:34:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Jelovo_brdo_ali_Lom_nad_Tržičem=3F_- -_Re=3A_Novo_odprto_pismo_JAK Message-ID: <661D302A87B147BBAE877A5F1039FB47@P4> From: "Primoz Murn" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, September 01, 2009 8:23 PM Subject: Jelovo brdo ali Lom nad Tržičem? Pozdravljeni, ob nedavni televizijski ponovitvi slovenske literarne (in filmske) klasike Cvetje v jeseni se mi je ponovno zastavilo vprašanje, ki je mogoče kdaj že bilo tema slovenističnih diskusij, a ker sem samo nemcist, vas kot laik sprašujem, od kod tvorcem filma glede na dogajalni kraj ideja za povsem zgrešeno različico narečja, ki jo govorijo prav vsi liki (celo z ljubljanskim "dohtarjem" vred). Švapanje npr. se mi za to okolje zdi prav toliko sprejemljivo, kot če bi se Meta z Janezom sporazumevala preko kratkih besedilnih sporočil. Primož Murn === From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Wednesday, September 02, 2009 2:15 PM Subject: Novo odprto pismo - odgovor direktorju JAK Spoštovani, na spletni strani http://sites.google.com/site/odprtopismojak/odprto-pismo-28-8-2009/odgovor-direktorja-jak-1-9-2009/odgovor-na-odgvor-direktorja-jak lahko preberete odgovor na odgovor direktorja JAK (z dne 1. 9. 2009) na odprto pismo z dne 28. 8. 2009. Eno stopnjo višje lahko najdete tudi pismo direktorja JAK, na katerega odgovarjamo. Lep pozdrav Tatjana Jamnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 2 16:40:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Sep 2009 16:40:22 +0200 Subject: [SlovLit] jazsemza0 Message-ID: <9CA7DD28D02D4EDAB262007A83FA05F1@P4> From: Sent: Wednesday, September 02, 2009 8:16 AM Subject: Re: jazsemza0 Zdravo vsem! Da bo razprava plodnejša, na kratko odgovarjam na vprašanja, ki jih je postavil Roza: 1. Na to vprašanje je treba brez sramu odgovoriti z DA, sveda smo zaslepljeni in verjamemo v nemogoče, ko verjamemo v 0-to stopnjo davka na knjige. Ta zaslepljenost je bistvo in temelj naše vere. Verujemo, ker je absurdno. In če vera prestavlja gore, bo menda zmogla tudi uničiti, zničiti in zničiti en zakon?? 2. S tem da imajo zakon, kakršnega hočemo, samo v daljnih deželah, se NE SMEMO sprijazniti. So Britanci in Irci kaj več od Slovencev?? Tisto, za kar se zavzemamo, je evropsko (dokaz: VB, Irska, Slovenija so v EU). 3. Da slovenska držva obdavčuje izdelke, odvisne od slovenščine, JE samoumevno. Na tak sprijen način priznava, kako je naš jezik DRAGOCEN. prepričati jo je treba, da to NI samoumevno in da za dokazovanje dragocenosti jezika zadoščajo drugi, bolj šparovni ukrepi. 4. Roza, ni dobro verjeti, da je slovenski jezik majhen. Majhno je za zdaj samo število njegovih govorcev in govork, piscev in pisk. Ukinitev davka na knjige bi pocenila izvoz našega jezika po svetu in ga naredila še večjega. Ampak to se posvetne zadeve, vera nam po mojem ukazuje verovati, da je naš jezik velik, nekako v smislu: "Naš jezik je velik, in Roza je njegov prerok." mula Jože === From: "Jurij Bavdaž" Sent: Wednesday, September 02, 2009 12:10 AM Subject: Re: jazsemza0 He, he,... pozabil si dati vse sodelujoče med skrito kopijo, sedaj pa ima vsak seznam vseh vernikov in bomo dobivali dodaten SPAM... (kot tale tu npr ;) ker sem vas in tebe andrej že zmotil, predlagam : 1.) da strogo resno ustanovimo pravo versko skupnost, saj da bi se država odpovedala davku, ki ga potrebuje vedno več zato, da lahko ohranja standard, ki ga ostali v povprečju ne moremo, je potrebna res slepa vera in molitev... in cerkev ima edina ničto DDV stopnjo tudi na svoje knjige in revije, 2.) da javite pomočniki in organizatorji ceremoniala, ki bodo pripravili kulturno umetniški ceremonial t. i. mašo v takem smislu, da bi jo hodili ljudje gledat zaradi tega, da utrdijo trebušne mišice s smehom ... LP, Jurij From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 3 08:56:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Sep 2009 08:56:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Berilo_--_Kje_lahko_zastonj_objavljamo_- -_Re=3Ajeziknaš Message-ID: <57113F4E58E247998D68868020912DEF@P4> http://www.finance.si/256633/Najbolj_ustvarjalna_u%E8iteljica_pa_brez_slu%BEbe -- Najbolj ustvarjalna učiteljica - pa brez službe! (članek iz Financ o avtorici priročnika z vajami za pouk slovenščine Nekaj cvetic za šopek petic). === http://issuu.com -- zastonj prostor za spletno objavljanje! Gl. npr. http://issuu.com/maktito/docs/litijskiobrazi/247 za članek o Josipu Vandotu. === From: "rozman andrej" Sent: Thursday, September 03, 2009 8:40 AM Subject: jeziknaš2 Ker vidim, da brez obrednega zaklinjanja ne bo šlo, pošiljam prvo molitev. Roza JEZIK NAŠ, ki si nam v mislih, za vse na svetu daj ime, bodi še naprej naše kraljestvo in nam daj, da mislimo po tvojih zakonih kakor na samem tako tudi javno. Daj nam danes naše vsakdanje zgodbe in odpusti nam naše napake, kot jih tudi mi odpuščamo svojim sogovornikom, in nas ne vpelji v angleščino, ampak nam omogoči čim več dobrega. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 3 13:46:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Sep 2009 13:46:16 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Menart -- Zastonj objavljanje -- Meta in Janez Message-ID: <51BACDA0C1D641429CCD42CA86332A2F@P4> From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, September 03, 2009 10:30 AM Subject: NUK: nova razstava: JANEZ MENART Poletje je sicer še tu, z njim pa prihaja tudi naša nova razstava, ki je tokrat posvečena 80. obletnici rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta, ki jo je pripravil dr. Mihael Glavan. Ponovno vabljeni na otvoritev razstave danes, v četrtek, 3. septembra 2009, ob 19.00 v razstavno dvorano NUK, kjer se bo ponovno zbrala legendarna pesniška četverica: Janez Menart (simbolno), Ciril Zlobec, Tone Pavček in Kajetan Kovič (če bo mogoče). Pozdravila nas bo nova ravnateljica NUK, gospa Mateja Komel Snoj. (več na: www.nuk.uni-lj.si) Dobrodošli v NUK. Lep pozdrav, Helena Ana Drewry === http://www.scribd.com/ -- kjer lahko zastonj objavljamo. === From: "Vito Smolej" Sent: Thursday, September 03, 2009 10:53 AM Subject: Re: [SlovLit] Jelovo brdo ali Lom nad Tržičem? http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003082.html Meta je pravzaprav doma z Bele ... Še dobro, da so ji preprečili govoriti na fanta. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 3 22:13:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Sep 2009 22:13:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Jeziknaš Message-ID: From: "Jani Kovačič" Sent: Thursday, September 03, 2009 5:43 PM Subject: Re: [SlovLit] :jeziknaš JazSemNič - JSN: Da pomoremo z osnovami obredja in ustvarimo zdravo religiozno bazo urokov: Zdrava Govorica, smisla polna, pomen je s teboj, obdavčena si med govoricami in obdavčeni sad tvojega izrekanja - beseda. ____________ Žal me ni v LJ cel teden in me, kot kaže, ne bo med ustanovitelji v KUD-u, pa takole pomoremo. Jani Kovačič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 4 20:04:20 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 4 Sep 2009 20:04:20 +0200 Subject: [SlovLit] Jeziknaš_--_Jaz_pa_berem_in_še_en_do godek Message-ID: <9FBCCF38A9E542CCA16DBAF350602885@P4> From: "Stabej, Marko" Sent: Friday, September 04, 2009 1:32 PM Subject: RE: [SlovLit] Jeziknaš Spoštovani verniki in udeleženci srečanja JAZ SEM ZA NIČ, dokler ne pride boljša rešitev (o, da kmalu!), predlagam, nevreden, nadomestek za tretje nujno obredno besedilo: Verujem v jezik slovenščino nepokvarjeno, stvarnico misli in čustev. In v slovar in slovnico, pravila njena edina Jezika našega; ki je bil spočet od Primoža Trubarja, rojen iz Prešerna Franceta; trpel pod Jovanom Koseskim, spačen bil, potujčen in v kraj odložen; šel pred pogubo, v letu narodov od mrtvih vstal; šel v javnost; sedi na desnici Naroda slovenskega večnega; od ondod zaznamuje žive in mrtve. Verujem v jezikovnega Duha; sveto normativno Jezikoslovje, občestvo dobrih avtorjev; pravično lektoriranje; naše ustvarjanje in večno življenje. Amen. Koseskemu se opravičujem, ampak sam si je kriv, da je v klišeju. Lepe pozdrave, Marko Stabej === http://www.spomincice.si/JPB -- projekt Jaz pa berem, Sodobnost international. http://ec.europa.eu/education/trainingdatabase/index.cfm?fuseaction=DisplayCourse&cid=20530 -- Comenius Course - Cross Currents in European Literature - Belfast - March 2010. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Sep 6 21:31:27 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 06 Sep 2009 21:31:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_slavistični_kongres_2009 Message-ID: <4AA42A2F.9026.7A05A1F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Uradna stran Slovenskega slavističnega kongresa 2009 je http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo Kongres Slovenski mikrokozmosi -- medetnični in medkulturni odnosi, Monošter, 1.--3. 10. 2009 Po kongresih v Zagrebu, Trstu in Celovcu bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Monoštru v Porabju. Naslov letošnjega kongresa je izbran glede na tematsko usmeritev: po zadnjih treh kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšinjske situacije na Hrvaškem, Tržaškem in Koroškem, bo kongres letos osredotočen na jezikovno in kulturno podobno najmanjše, najmanj znane in glede vitalnosti najbolj ogrožene slovenske skupnosti v sosednji državi, na Porabje. Namen kongresa je širšo slavistično in slovenistično javnost opozoriti na zgodovinske in sodobne življenjske okoliščine te slovenske manjšine in podpreti njena ustvarjalna prizadevanja po ohranitvi in oživitvi. Obenem bo kongres tudi priložnost za premislek o ustvarjalnosti dveh vrhunskih, že kanoniziranih slovenskih sodobnih pesnikov, Svetlane Makarovič in Daneta Zajca. Podrobnejše informacije o kongresu so vam na voljo na naslednjih straneh: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres/zasnova- kongresa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres/odkriti- porabje -- Uvodnik kongresnega zbornika (ur. Irena Novak Popov) http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres/kongresni- program -- Osnutek kongresnega programa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres/prijavnica-1 - - Prijavnica (prijave na kongres sprejemamo do 19. septembra 2009) Zaradi prikladnejšega urejanja strani smo uradne kongresne strani postavili na googlovem strežniku. Uradna stran društva pa še vedno domuje na ''starem'', že uveljavljenem naslovu http://www.ff.uni- lj.si/slovjez/sds/sds.html . Informacije o kongresu se bodo še sproti dopolnjevale. Vabljeni k udeležbi! Matjaž Zaplotnik, tajnik ZDSDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 7 07:47:09 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Sep 2009 07:47:09 +0200 Subject: [SlovLit] Jeziknaš__--_Tuje_in_domače_berilo Message-ID: <3B07AC780B8946CDB7F5EBC9050E6000@P4> From: "BogoRoz" Sent: Sunday, September 06, 2009 8:14 AM Subject: Re: [SlovLit] Jeziknaš Ker se moja veroizpoved nekoliko razlikuje od Markotove, saj ne verujem v sveto normativno, ampak v sveto deskriptivno Jezikoslovje, molim in prosim Jezik in Govorico, da bi zaničniških vrst ne zajela shizma, ampak bi nas prevela ekumenski duh in strpnost do razlik, ki so med nami. Zato bom tudi ime ali imena, pod katerimi je naš Jezik trpel, v svoji veroizpovedi mrmral nerazločno in sam zase. Tako bodi. Lep pozdrav, Andrej Rozman Roza === http://www.aplu.org/NetCommunity/Document.Doc?id=1877 http://www.aplu.org/NetCommunity/Document.Doc?id=1879 -- poročilo o študiju na daljavo v dveh knjigah. http://www.mdpi.com/1999-5903/1/1/3/pdf -- poučevanje z wikiji in blogi. http://www.ed.gov/rschstat/eval/tech/evidence-based-practices/finalreport.pdf -- študij na daljavo nadomešča razred. http://www.nhalliance.org/bm~doc/hssreport.pdf http://www.uic.edu/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/viewArticle/2609/2248 -- prihodnost znanstvenega publiciranja. In še več drugega berila s povezav na forumu Humanist (http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-September/000699.html). === Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Pavlina Pajk, Odlomki ženskega dnevnika Luiza Pesjakova, Beatin dnevnik Fran Erjavec, Živalske podobe, Živali popotnice, Domače in tuje živali v podobah Ivan Cankar, Lepa Vida, Milan in Milena, Jakob Ruda, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Tujci, Predavanja in članki, Popotovanje Nikolaja Nikiča, Jesenske noči, Zadnji večer, Črtice Matija Prelesnik, V smrtni senci Fran Detela, Žrtev razmer (1912) Fran Milčinski, Aprovizacija, DavorinTerčon in pogrebno društvo zadnja čast, Nova žival Dvanajst kratkočasnih zgodbic Rado Murnik, Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj, Draga kljunača, Materino srce, Miha Muha, Prvi poljub Ksaver Meško, Sen poletne noči Valentin Cundrič, Dano zakopano Anton Funtek, Smrt V urejanje je bilo ponujeno ducat knjig Vladimirja Levstika in nekaj Janka Kersnika, Frana Zbašnika, Ksaverja Meška, Frana Jakliča, Josipa Kostanjevca, Cvetka Golarja in Petra Bohinjca, vse iz Anton Knezove knjižnice z začetka 20. stol. Od literarnozgodovinskih razprav so tu za popravljanje Levčeva Prešeren in Valjavec, Šlebingerjeva Jagić in slovenska bibliografija 1907--12, Lončarjev Kersnik in Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ali kaj berete? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 9 17:46:53 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Sep 2009 17:46:53 +0200 Subject: [SlovLit] Jelovo_brdo_ali_Lom_nad_Tržičem=3F_- -_Kam_bi_s_to_folkloro=3F Message-ID: <1F5421C3EFFF4795973C3DBC7D4079F3@P4> From: "Marija Stanonik" Sent: Monday, September 07, 2009 10:17 AM Subject: Re: [SlovLit] Jelovo brdo ali Lom nad Tržičem? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003082.html) Tudi vsi govorci poljanskega narečja od Škofje Loke do Žirov se to sprašujemo že od vsega začetka. Slišala sem interpretacijo, da igralci pač niso znali govoriti po poljansko, gorenjsko pač. Marija Stanonik === From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" Sent: Wednesday, September 09, 2009 8:50 AM Subject: za listo slovlit Spoštovani! S ponosom in veseljem vam sporočamo, da bo na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU med 24. in 29. septembrom 2009 potekal mednarodni interdisciplinarni simpozij >Kam bi s to folkloro?<, ki ga organizira Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, ki praznuje 75. obletnico ustanovitve. Otvoritvena slovesnost simpozija bo potekala v četrtek, 24. septembra 2009, ob 9. uri v Veliki dvorani SAZU na Novem trgu 3 v Ljubljani. Kot slavnostni govornik bo navzoče pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik prof. dr. Boštjan Žekš, nagovorili pa jih bodo še ministrica za kulturo Majda Širca, direktor ZRC SAZU prof. dr. Oto Luthar in predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter predsednica programskega odbora simpozija izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič. Simpozij, ki je posvečen dr. Zmagi Kumer, bo gostil uveljavljene domače in tuje znanstvenike, ki bodo svoje poglede na folkloro predstavljali v okviru treh tematskih sklopov: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja; Tradicionalno v sodobnosti in Ljudsko in umetno. Odprli bodo vrsto konceptualnih in vsebinskih vprašanj o folklori kot najširši ustvarjalnosti v ljudski kulturi (besedna umetnost, glasba, gledališče, ples in likovna umetnost), kot tradicijski ali kot komunikacijski sodobni strukturi, in diskutirali o njenih rabah v publicistiki in v vsakdanjem življenju. Simpozij želi tradicionalna spoznanja preplesti s sodobnimi, zato odpira nove vsebine in jih poskuša umestiti v evropski in svetovni kontekst. V okviru programa simpozija bo potekal tudi sprejem pri županu mesta Ljubljane gospodu Zoranu Jankoviću, koncert ljudskih pevcev >Zajuckaj in zapoj<, ter ekskurzija v slovensko Istro. Slovesna večerja ob zaključku simpozija bo priložnost za strnitev vtisov, izmenjavo mnenj in snovanje novih možnosti za znanstveno sodelovanje. Natančen program simpozija in vse dodatne informacije lahko najdete na spletni strani Glasbenonarodopisnega inštituta: http://gni.zrc-sazu.si/ Z lepimi pozdravi in z željo, da se vidimo na simpoziju, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in predsednica programskega odbora simpozija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 9 20:47:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Sep 2009 20:47:42 +0200 Subject: [SlovLit] SSS -- Josipina Message-ID: <5F039867F48F4A03A149DF0A209E928D@P4> http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/reg_form.html -- obrazec za pristop v Society for Slovene Studies (http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/sssL2.html), članarina 20 $, študentje celo samo 5 $. Novejše številke revije Slovene Studies bodo od jeseni na spletu članom prosto dostopne, starejši letniki (1978--2005) pa vsem. Mike Biggins v zadnjem SSS Letter (št. 65) pojasnjuje, da revija ostaja poceni zaradi odločitve društva, da ne proda publikacije komercialnim založnikom, ki so drugim strokovnim časopisom dvignili naročnine za 500 % in več, ampak se je raje povezala z nekomercialnim Open Journal System (http://pkp.sfu.ca/?q=ojs). V SSS Letter so med drugim tudi poročila naših lektorjev čez lužo. === Mira Delavec, Moč vesti: Josipina Urbančič Turnograjska: Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Brežice: Primus, 2009. 389 str. Predstavitev knjige bo 16. sept. 2009 ob 16.00 na gradu Turn pri Preddvoru. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 9 23:02:54 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Sep 2009 23:02:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Prispevek_žensk_Ljubljani_--_Re=3A_Jel ovo_brdo_ali_Lom_nad_Tržičem=3F Message-ID: <9547F702F7074F4595B51B91EFD1FB0C@P4> From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Wednesday, September 09, 2009 10:55 PM Subject: Prispevek žensk Ljubljani Vabimo Vas na mednarodno znanstveno srečanje Prispevek žensk Ljubljani - obogatena topografija prestolnice, ki bo v sredo, 23. septembra 2009 ob 9. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4 (v pritličju), Ljubljana. 9.00-10.30 - Elke Krasny: Mesto in ženske - drugačna topografija Dunaja - Brigitte Dorfer: O hoji, gledanju, poslušanju in čudenju: narediti ženske vidne v mestu - primer ženskih sprehodov po Gradcu - Sabina Ž. Žnidaršič: Ljubljana-mesto žensk - Tanja Žigon: Dunajčanka v Ljubljani: Hedwig pl. Radics-Kaltenbrunner (1845-1919) 10.45-12.00 - Beti Žerovc: Ivana Kobilca - ključna slikarska osebnost s konca 19. stoletja - Vida Deželak Barič: Ženske demonstracije v Ljubljani 1943 : med strahom, vztrajnostjo, pogumom in primežem politike - Silvija Borovnik: Mira Mihelič in Ljubljana - Milena Mileva Blažić: Motiv Plečnikove Ljubljane v mladinskih besedilih Kristine Brenkove 12.00 sprehod po poteh Ženskih demonstracij v Ljubljani, 1943 13.00 sprejem pri županu, obisk Mestne hiše in ogled slike Ivane Kobilce Slovenija se klanja Ljubljani 15.00-16.30 - Zvonka Zupanič Slavec in Senta Jaunig: Ljubljanske zdravnice-znanstvenice - Pavlina Bobič: Med javno delavko, nuno in damo: ženska v katoliškem narodnem gibanju - Angelika Hribar: Podjetnici Josipina Šumi in Evgenija Hribar 16.45-17.30 - Mirjam Milharčič Hladnik: Politično in društveno delovanje žensk v Ljubljani v prvi polovici 20. stoletja - Katja Mihurko Poniž: TKD Atena - virtualni ženski sprehod po Ljubljani - Kaja Širok: Odprti muzej knjižne ustvarjalnosti - Kje so literatke? === From: "Primoz Murn" Sent: Wednesday, September 09, 2009 9:19 PM Subject: Re: [SlovLit]Jelovo brdo ali Lom nad Tržičem? Prvič slišim, da se take težave premostijo tako, da se zavestno uporabi napačna različica narečja. V celotnem filmu. Pri dandanašnjih filmih so posmeha deležni že spodrsljaji, ko junak v nekem kadru npr. drži meč v levi roki, takoj v naslednjem pa ga vidimo, kako ga vihti z desnico. Polsekundni lapsus. Še dobro, da se nam uspe približno zediniti, kako naj bi izgledala knjižni in zborni jezik, no če komu slučajno spodleti, pa še vedno sme uporabljati narečje, ki mu je pri izražanju najbolj blizu, knede? Primož Murn From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 10 17:10:43 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Sep 2009 17:10:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Poročilo_s_prvega_zaničniškega_sre čanja Message-ID: From: "rozman andrej" Sent: Thursday, September 10, 2009 12:52 PM Subject: Poročilo s prvega zaničniškega srečanja V torek, 8. septembra, je bilo v dvorani KUD France Prešeren Trnovo prvo zaničniško srečanje. Udeležilo se ga je približno petdeset oseb. Koliko je bilo med njimi verujočih v možnost ničte stopnje DDV na širjenje slovenskega jezika, nismo preverjali. Brez dvoma pa niso vsi prisotni verovali, in tudi tisti, ki so verovali, niso verovali enako, saj debata, ki je sledila uvodnim obredom, ni bila prepričevanje prepričanih, ampak je bila polna skušnjav in različnih dvomov. Preden povzamem nekatera mnenja in spoznanja, ki se mi zdijo posebej pomembna, naj izrazim zadovoljstvo, da je bilo prvo poročilo s srečanja objavljeno na kulturni strani Dela že naslednje jutro, kar je dalo dogodku pečat aktualnosti. Začelo se je s kratko pridigo, katere besedilo pridige najdete na koncu poročila. Sledil je Jeziknaš, za njim pa je bila razprava, v kateri je bilo izrečeno marsikaj, zato prosim vse, ki bi želeli opozotit na kaj pomemnega, a z moje strani prezrtega, da mi to sporočijo. Debata se je na začetku vrtela okrog načina in možnosti prehoda na ničto stopnjo davka. Bilo je podanih več pripomb na poenostavljanje problema obdavčenosti proizvodov, ki širijo naš jezik. Moje mnenje je, da je to problem za strokovnjake, ki pa jim verjetno ni treba odkrivat ničesar novega, saj ne bomo prvi v EU, ki bomo tak davek imeli. Poleg podložnikov krone Velike Britanije in Severne Irske imajo po izjavi predsednika JAK ničto stopnjo DDV na knjigo namreč tudi Poljaki. Glede možnih nejasnosti o tem, kateri so tisti proizvodi, ki širijo naš jezik, poudarjam, da naša veroizpoved ni predlog zakonske določbe. Koneckoncev nejasnost tega, kaj vse spada med proizvode, ki širijo naš jezik, daje možnost, da nekateri verujejo tudi še potem, ko bo Slovenija že imela ničto stopnjo davka na nekatere proizvode, ki širijo slovenščino. Omenjeno je bilo, ali ne bi morala ničta stopnja DDV veljat tudi za knjige v drugih jezikih, ki izhajajo v Sloveniji. Moje mnenje je, da seveda lahko to velja tudi za druge tovrstne proizvode, ki izhajajo v Sloveniji. Pomembno je, da je slovenski jezik za njegove uporabnike kar najcenejši. In če se tega ne da doseči brez stranskih dobrih učinkov za še kateri drug v Sloveniji prisoten jezik, to ne bi smel bit problem. Predlagane so bile teroristične aktivnosti, ko naj bi manjše zaničniške skupine vršile pritisk na različne skupine prebivalstva. Za pričakovat je namreč odpor posameznih skupin prebivalstva, ki so prepričane, da sta vsaj tako kot slovenščina do ničtega davka upravičena tudi gasilska dejavnost in hrana za dojenčke. Prepričat bi bilo treba tudi slovenske politike, ki bojda še zdaleč niso večinsko naklonjeni ničti stopnji davka na knjigo, ter EU, za kar bi bilo treba vršit pritisk na naše evroposlance. Predlagano je bilo, da se čim prej spiše 12 zapovedi naše vere. Izražena je bila želja po pasionu in bil na koncu z moje strani obljubljen tudi kratek pasion, ki se bo skupaj s procesijo vršil v svetovni prestolnici knjige. Predlagano je bilo, da se ne bi preveč zgledovali po eni verski skupnosti. Priznam, da težko skrijem krščanske korenine svojega poganka in se strinjam, da bi bilo dobro najt čimveč izvirnih oblik. Predlagateljici se tudi opravičujem, ker sem vsebino njenega predloga dojel šele zdaj, na srečanju pa omenjal zgolj možno zgledovanje po še nekaterih drugih verskih skupnostih. A ne glede na izvirnost, ki nam bo brez dvoma dala novih moči, mislim, da je treba od dosedanjih veroizpovedi pobrat najbolše. Naj se ob tem spomnim na pismo mule Jožeta, ki je zapisal, da nam vera ukazuje verjovat v smislu >Naš jezik je velik in Roza je njegov prerok<. Popolnoma se strinjam z vero v veličino našega jezika, nikakor pa ne želim opravljat funkcije preroka in bi se, če bo to koristilo naši stvari, rajši pustil imenovat >kenguru<, kot mi je nekoč ob kavi predlagal zaničnik Bojan. Pomembni se mi zdita tudi misli, ki sta nastali v boju s skušnjavami, s katerimi me je na torkovm srečanju od vere odvračal predsednik slovenski pisateljev, ko je ponovil svojo idejo o državnih prihodkih slovenskih pisateljev. Prva misel je, da pri zaničništvu ne gre za boljši položaj ustvarjalcev slovenskega jezika, ampak njegovih uporabnikov. Bralke in bralci ter poslušalke in poslušalci so tisti, ki jim je treba zagotovit kar najcenejšo in najpestrejšo jezikovno oskrbo. Ali je ta prevedena ali izvirna, tu pravzaprav ni pomembno. Zato boja za zaščito in razvoj slovenskih besednih ustvarjalcev ni mogoče enačit z bojem za zaščito in razvoj slovenskega jezika. Druga misel se tiče nekvalitetnih knjig. Strinjam se, da so nekatere knjige slabe. A te knjige si pač ne zaslužijo državnih subvencij. Nikakor pa se ne strinjam, da bi jih zato morali obdavčit. Najsi so še tako butaste, dokler imajo bralce, širijo slovenski jezik. In ponavljam, da je še tako slaba slovenščina še zmeraj slovenščina. Ali povedano z zgodovinsko primero, je bil Koseski slab pesnik, vendar je v tistem času napravil za promocijo slovenščine vsaj toliko kot Prešeren. Puščice, ki bi med prireditvijo krožila po dvorani, ni bilo, prodajale pa so se majice z logotipom >Jaz sem za nič< na srcu in veroizpovedjo na plečih. BESEDILO TORKOVE PRIDIGE Če bi ne blo več tega jezika, tukej bi bla le ena razlika. Še zmer bi ble gore, še zmer bi ble reke, še zmer bi blo morje, bukve in smreke. Bla bi neumnost, ble bi zamere, verniki in nasprotniki vere. Bli bi sadisti in mazohisti, nacionalisti in racionalisti. Bli bi pohlepni in dobri ljudje, prepovedi in vse tist, kar se ne sme. Bla bi narava, bla bi kultura, Sava in Drava, Soča in Mura. Dežela se ne bi skor nč spremenila, bla bi poznanstva in dvojna merila. Če bi ne blo več tega jezika, bla bi le edina gotova razlika. Še zmer bi imel vse mogoče težave, zagotov pa ne imel bi slovenske države. Ta pa je, ker je nastala, da bi nas manj kot prejšnja stala in da bi dokončan bil boj za naš narodni obstoj. A namen še ne pomaga in je država še bolj draga in v službi zasebnega kapitala skupne dobrine je razprodala in tisoče pahnila v bedo in obdavčila besedo. In zdej ko nismo nova Švica in je že ukradena potica in neusmiljeno pritiska množična socialna stiska, jezik malokoga briga, saj če je kruh obdavčen, naj bo pa še knjiga. A Slovenk in Slovencev brez slovenčine ni in če se ona ne širi in ne bogati, bolj ozki in ubogi z njo vred smo tud mi. In ker je zaradi majhnih naklad naš dragi jezik za nas še bolj drag in bolj razširjenim vse težje konkurira, je potrebna naša trdna vera. Zato verjamem, da je v Sloveniji možna ničta stopnja davka na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Tako bodi. Lep pozdrav, Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 14 22:09:08 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Sep 2009 22:09:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Bralna_značka_--_Studies_in_Quantitati ve_Linguistics Message-ID: <7C7081F055844B9D80146FF32E44ED69@P4> From: "Bralna značka" Sent: Thursday, September 10, 2009 3:52 PM Subject: ZAČETEK 50. SEZONE BRALNE ZNAČKE Spoštovani, ob začetku bralnega leta, v čast 17. septembru [dan rojstva in smrti Franceta Bevka, dan zlatih knjig], Vas vabimo na pogovor z avtorji knjige Noordung.doc. Srečali se bomo v petek, 18. septembra, ob 10.30, v dvorani (3. nad.) Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana. Branje znanstvenih in poljudnoznanstvenih besedil v okviru Bralne značke ni nekaj novega, zagotovo pa je to tema, ki ji velja v mednarodnem letu astronomije posvetiti posebno pozornost. Tudi zato je ob koncu preteklega šolskega leta Bralna značka s pomočjo sponzorjev nagradila vse zlate bralce na Slovenskem prav s knjigo Noordung.doc. Tokrat se bo našim mladim bralcem, njihovim mentorjem in drugim ljubiteljem branja še posebej predstavil eden od soavtorjev, dr. Marko Bavdaž, strokovnjak slovenskega porekla, ki že 20 let dela pri Evropski vesoljski agenciji. === http://www.ram-verlag.de/ -- naročila za novo knjigo Studies in Quantitative Linguistics 3: "Aspects of Word Frequencies". From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 15 11:04:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 15 Sep 2009 11:04:37 +0200 Subject: [SlovLit] Qualico -- Nov redni profesor Message-ID: <20090915_090437_043472.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: "Peter Grzybek" Sent: Monday, September 14, 2009 11:04 PM Subject: Conference Info http://www.iqla.org/qualico_2009 oz. http://www.iqla.org/qualico_2009/qualico_2009_program.htm -- mednarodna konferenca Text and Language: Structures - Functions ? Interrelations, Gradec 17. 9. 2009 === Javno predavanje ob izvolitvi Igorja Sakside v rednega profesorja z naslovom Kaj je mladinska književnost? ?Naivno? vprašanje z zapletenim odgovorom bo 24. septembra 2009 ob 11.00 v predavalnici 34 v pritiličju FF UL v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 16 14:04:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 16 Sep 2009 14:04:19 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?=C4=8Cefurščina -- Literarna samoterapija= Message-ID: <20090916_120419_044237.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: "nadina štefančič" To: Sent: Tuesday, September 15, 2009 3:10 PM Subject: Re: SlovLit izvleček, let 324, številka 1 Pozdravljeni, za pomoč se obračam na vas kot mi je bilo priporočeno. Zanima me beseda "čefurščina". Kot kaj jo opisujemo, kaj pravzaprav pomeni? Se kvalificira kot jezik, sociolekt? Hvala in lep dan želim, Nadina Štefančič === V petek 18. 9. 2009 ob 10.00 bo Jasmina Pogačnik v Modri sobi FF v Ljubljani zagovarjala magistrsko delo z naslovom Samoterapevtske pobude sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 20 16:55:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Sep 2009 16:55:37 +0200 Subject: [SlovLit] = TextGrid_--_Passion_de_Pressheren_--_Sla vistični_kongres_v_Monoštru Message-ID: <1748978162A34C9E9CFF16D8CD592411@P4> http://www.textgrid.de/en/startseite.html http://www.textgrid.de/en/ueber-textgrid.html in http://www.textgrid.de/en/information/newsletter.html -- TextGrid, nemški laboratorij za virtualno raziskovalno delo v humanistiki, skupaj s programjem za prosto uporabo. === From: "rozman andrej" Sent: Sunday, September 20, 2009 8:58 AM Subject: passion de pressheren Obiskovalke in obiskovalce SlovLita vabim na ogled predstave Passion de Pressheren, v kateri sta poleg Prešernove predstavljeni tudi poeziji Jakoba Zupana in Jovana Vesela Koseskega. Ponovitve bodo v KUD France Prešeren Trnovo ob sredah in četrtkih 23., 24. in 30. septembra ter 1., 7. in 8. oktobra ob 20.30h. Cena vstopnice je 10 EUR (za tiste, ki jim je to malo, lahko tudi 15EUR in 25EUR -- ker so sedeži neoštevilčeni, je razlika je zgolj v ceni). Nekoliko več o predstavi lahko izveste na http://www.roza.si/urgenca/index.html, vstopnice pa lahko rezervirate na roza na roza.si. Andrej Rozman Roza === Sent: Sunday, September 20, 2009 2:39 PM Subject: 20. slovenski slavistični kongres v Monoštru From: "Irena Novak-Popov" Tole pismo je moj odziv na sporočilo letošnjih organizatorjev, SD Prekmurja, Prlekije in Porabja, ki me opozarjajo, da se je do danes na 20. slavistični kongres v Monoštru prijavilo le nekaj več kot trideset udeležencev. Marijana Sukič je s tamkajšnjimi hoteli dogovorjena, da za naše prenočevanje zadržujejo rezervacije, vendar tega ne bodo mogli početi dalj kot še en teden. Lepo vas prosim, da med [...] slovenisti in slavisti razširite novice o kongresu. Interesente usmerjamo na spletno stran Slavističnega društva Slovenije (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html), kjer je opisan potek kongresa (http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres) ter možnosti prenočevanja [...] Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljam, Irena Novak Popov, predsednica SDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 22 21:11:09 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Sep 2009 21:11:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Komu_služi_humanistika_--_Slovenski_zn anstveni_prostor Message-ID: <7B6A5E8B2F2745C3B12B4C0742871FA1@P4> From: "Hrobat, Katja" Sent: Monday, September 21, 2009 3:52 PM Subject: vabilo na okroglo mizo: Komu sluzi humanistika Niz večerov z Dnevnikovimi novinarji 23. 9. 2009 ob 19. uri Komu služi humanistika? dr. Rudi Rizman, dr. Rajko Muršič, dr. Jana Rošker Okroglo mizo bo vodila kolumnistka Tanja Lesničar Pučko Je humanistika, znova in spet marginalizirana, res nepotrebno, nekoristno, neprofitabilno razkošje ali polje možnih odgovorov na najbolj pereča vprašanja družbe? Mora svoj obstoj opravičevati s številkami in svoje domete dokazovati na trgu? Mora služiti kvantitativno naravnani izobraževalni politiki ali celo ideologiji, ali pa se zateči v odmaknjenost belega stolpa - daleč na robu zaprašenega mesta? === From: "Janez Stergar" Sent: Monday, September 21, 2009 5:22 PM Subject: šopek koroških in drugih zamejskih prireditev V torek, 22. 9. 2009 ob 15.00 vabita minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik prof.dr. Boštjan Žekš ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS Gregor Golobič v Prešernovo dvorano Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU, Ljubljana, Novi trg 3 - pritličje) na predstavitev delovanja slovenskih zamejskih raziskovalnih inštitutov. Gre za SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta ter za SZI - Slovenski znanstveni inštitut in SNIUJ - Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, oba iz Celovca. V petek, 25. 9. 2009 ob 15.00 Narodna in študijske knjižnica v Trstu, Univerza na Primorskem in SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut vabijo v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (Ulica Filzi 14) na javno predstavitev in okroglo mizo >Skupni slovenski znanstveni prostor: težave in priložnosti integracije<. Na prireditvi bodo navedene inštitucije podpisale sporazume o medsebojnem sodelovanju, SLORI bo podelil nagrade za diplomska in podiplomska dela, ob zaključku pa bo še novinarska konferenca (ob 17.10). Poleg predstavnikov treh inštitucij - prirediteljic na okrogli mizi pričakujejo še predstavnike več drugih visokošolskih in znanstvenih zavodov, kakor tudi ministra akademika prof. dr. Boštjana Žekša. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 24 16:56:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Sep 2009 16:56:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Dva_zagovora_in_ena_spominska_plošča Message-ID: <2792A3E765584774A4ED49932710DE68@P4> From: "Teja Komel" Sent: Thursday, September 24, 2009 10:40 AM Subject: Vabilo na zagovor magistrske naloge Vladke Tucovič Vladka Tucovič, študentka podiplomskega programa Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur bo v sredo, 30. septembra 2009 ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani, Novi trg 4, 2. nadstropje, zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Transformacija ljudskega v umetna prozna besedila socialnega realizma Vljudno vabljeni! === From: "Tomaz Erjavec" Sent: Thursday, September 24, 2009 11:33 AM Subject: [SDJT-L] Zagovor doktorata: slovenski wordnet Zagovor doktorske disertacije Darje Fišer z naslovom Izdelava slovenskega semantičnega leksikona z uporabo eno- in večjezičnih jezikovnih virov bo v petek 25. septembra ob 12.00 v sobi 325 na FF. Vsi toplo vabljeni. Tomaz Erjavec === From: Barica Marentic Sent: Wednesday, September 23, 2009 10:36 AM Subject: prošnja za posredovanje vabila [...] Naslednji teden bodo v občini Gornja Radgona odkrili doprsni kip prvemu slovenskemu bibliografu, dr. Francu Simoniču, ki je moj praded, tako da nekoliko sodelujem v pripravah. Na občini bodo sicer razpošiljali "papirnata" vabila, vendar se bojim da bo to zadnji hip. Zato si dovoljujem, morda malo mimo protokola, poslati Vam vabilo v elektronski obliki [...] vaša Barica Marentič Požarnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Simoni%C4%8D From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Sep 24 21:15:33 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 24 Sep 2009 21:15:33 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski slavisticni kongres, Monoster 2009 Message-ID: <4ABBE175.28026.5DDB96@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovenski slavistični kongres v Monoštru se hitro približuje, zato ponovno opozarjam na uradno speltno stran kongresa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/ , kjer je dosegljiv ažuriran kongresni program, zemljevid kongresnih lokacij, podatki o obkongresnih dejavnostih ter ostale uporabne informacije za udeležence. Zaživela je tudi runrika Aktualno, kjer se sproti nabirajo obvestila o spremembah in dopolnitvah spletne strani. Vse, ki bi se še želeli prijaviti, obveščamo, da je skrajni rok za prijavo sobota, 26. september 2009. Obenem pa opozarjamo vse, ki so se že prijavili na kongres in bodo tam več dni, da preverijo, ali so si skladno z navodili prek Zveze Slovencev na Madžarskem rezervirali namestitev v hotelu (kontakte z Zvezo najdete na spletni strani v rubriki Prijavnica 2). Prijava na kongres namreč ne vključuje rezervacije prenočišča! Krajevni organizatorji so nam uredili posebne skupinske popuste v hotelih, zato je najugodneje, da vse svoje želje glede hotelske namestitve čim prej sporočite neposredno v Monošter. Lep pozdrav in nasvidenje v Porabju, Matjaž Zaplotnik, tajnik ZDSDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 25 15:05:20 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Sep 2009 15:05:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Disertacije_--__Slovenski_zgodovinski_ro man_--_Jesenski_tečaji_slovenskega_jezika Message-ID: Ker kolegi ne poročajo vedno o zagovorih disertacij, je tule seznam tistih, ki so bile na FF UL nazadnje ocenjene, zagovor pa še pride: Špela Arhar, Na besedilnih korpusih temelječa leksikalnopodatkovna zbirka za slovenščino (Vidovič Muha, Gorjanc, Žele), Jerica Snoj, Metaforika v slovenskem slovarju (Kržišnik, Vidovič Muha, Žele), Mateja Jemec Tomazin, Prispevek prevodov temeljnih pogodb Evropske unije k slovenskemu pravnemu izrazju (Gorjanc, Kržišnik, J. Kranjc, Žele). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf -- spletna objava Slovenskega zgodovinskega romana vsebuje sproti dodajane popravke natisnjene verzije. -- miran === From: "Jana Kete Maticic" To: Sent: Friday, September 25, 2009 11:08 AM Subject: Jesenski tečaji slovenskega jezika Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik se začenjajo jesenski tečaji slovenskega jezika: v ponedeljek, 28. septembra, se bo začela Jesenska šola slovenskega jezika (tečaj poteka od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30), v ponedeljek, 5. oktobra, se bo začel Popoldanski tečaj slovenskega jezika (tečaj poteka vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 20.30), v torek, 6. oktobra, pa se bo začel Jutranji tečaj slovenskega jezika (tečaj poteka vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.30). Več informacij o tečajih najdete na http://www.centerslo.net. Lep pozdrav, Petra Likar From zoran.bozic na guest.arnes.si Sat Sep 26 21:10:34 2009 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sat, 26 Sep 2009 21:10:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Obvestilo_za_slovenistično_javnost Message-ID: <550CF1FAB25D4EB48FAD21CCE91AE3CC@druzinapc> UNIVERZA PODAJA ROKO SREDNJIM ŠOLAM Vrzel, ki je nastala, ko je Zavod za šolstvo prenehal organizirati seminarje za pripravo na slovenistični maturitetni esej, je že drugo leto skušala zapolniti Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Tako je v petek, 25. septembra, v Ajdovščini potekal celodnevni seminar, ki se ga je udeležilo preko sedemdeset srednješolskih učiteljev in učiteljic slovenščine iz vse Slovenije. Širši razgled po maturitetnem sklopu (za maturo leta 2010 sta predvidena romana Andreja Makina Francoski testament in Lojzeta Kovačiča Prišleki) in tudi predloge za njegovo obravnavo v razredu so predstavile mlajše predavateljice Irena Avsenik Nabergoj, Barbara Pregelj, Katja Mihurko Poniž, Ana Toroš in Vita Žerjal Pavlin. Novogoriška humanistika tako uresničuje svoje poslanstvo, ki ga vidi tudi v tesnem stiku s srednješolskimi profesorji in dijaki, v medsebojni bogatitvi in v odpiranju v vseslovenski prostor. __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4460 (20090926) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4460 (20090926) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 29 12:04:34 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Sep 2009 12:04:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Glosar_terskega_narečja_Jana_Baudouina _de_Courtenayja_--_Lingvistični_krožek Message-ID: From: "Peter Weiss" Sent: Tuesday, September 29, 2009 11:37 AM Subject: Za slovlit -- Nova knjiga: Liliana Spinozzi Monai: Glosar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenayja V soboto, 3. oktobra, ob 10. uri se bo v centru Lemgo v Teru (Pradielis) pri Bardu (Lusevera) v Terski dolini v Italiji začela predstavitev knjige Liliane Spinozzi Monai Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay (Glosar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenayja). V njej so na 700 straneh objavljeni in jezikoslovno v italijanščini komentirani terski narečni izsečki, ki jih je veliki poljski jezikoslovec zapisal v letih 1873 in 1901. Vse besedje je predstavljeno v indeksu s knjižnoslovenskimi in italijanskimi (ter furlanskimi) prevedki ter natančnimi lokacijami, temu pa so dodani še knjižnoslovensko-terski in italijansko-terski indeks in seznami lastnih imen. V uvodu je izčrpno predstavljen aparat, ki omogoča branje slovarja in širi pogled tudi na Baudouinov način zapisa terskega gradiva v njegovih Materialih II, objavljenih leta 1904. Slike Baudouinovih rokopisov -- skoraj tisoč strani jih je -- so objavljene na priloženem cedeju. Knjigo so izdali Univerzitetni konzorcij Furlanije iz Vidma, Arhiv Ruske akademije znanosti iz Sankt Peterburga in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, kjer sva pri končnem oblikovanju besedila sodelovala Karmen Kenda-Jež in jaz. Gre za zgledno dokumentirano izdajo slovenskega narečnega gradiva, ki izkazuje jezikovno življenje na skrajni zahodni slovenski jezikovni meji v stiku s furlanščino in italijanščino, poučna pa je lahko tudi samo v metodološkem in tehničnem smislu. Slovenska dialektologinja Liliana Spinozzi Monai iz Čedada je knjigo pripravljala dobrih pet let, delo pa izhaja malo pred 80. obletnico Baudouinove smrti (3. novembra). Sobotno predstavitev knjige bo pospremila konferenca z ne samo jezikoslovnimi prispevki Viljema Černa, Maura Pascolinija, Giorgia Ziffra in Roberta Gusmanija. Peter Weiss === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, September 29, 2009 9:41 AM Subject: LK, 5. oktober LK FF vabi na 909. sestanek v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Jana Kenda, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Tema predavanja: Model analize diskurznih označevalcev v spontanem govorjenem diskurzu na primeru označevalcev si in no v italijanskem jeziku. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar From zoran.bozic na guest.arnes.si Tue Sep 29 16:12:39 2009 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Tue, 29 Sep 2009 16:12:39 +0200 Subject: [SlovLit] Nevenka Gorjup Message-ID: Slovlitovci, na pomoč! Kdo mi lahko posreduje biografske podatke Nevenke Gorjup, avtorice beila za srednje šole z italijanskim učnim jezikom iz leta 1974? Hvala, hvala! Zoran Božič __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4467 (20090929) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 29 19:18:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Sep 2009 19:18:35 +0200 Subject: [SlovLit] Nevenka Gorjup Message-ID: <3ED8AE5498DF4EDA84DA9B0494B8AB4F@P4> From: "fedora ferluga" Sent: Tuesday, September 29, 2009 7:15 PM Subject: za slovlit nevenka gorjup (Re: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003104.html) Nevenka Gorjup se je rodila okrog l. 1915 na Krasu v Koprivi pri Sežani. Diplomirala je takoj po vojni na Univerzi v Padovi pri slavistu Arturu Cronii zelo verjetno s tezo o Igu Grudnu. Ta čudovita gospa, ki je preživela zadnjih enajst mesecev vojne med grozotami nemškega taborišča v Auschwitzu, je v šolskem letu 1955/56 poučevala italijanščino na slovenski nižji gimnaziji v Trstu, v šoli, ki se je danes preimenovala v gimnazijo Ivana Cankarja in se nahaja v Trstu v ul. Frausin 12. (tel. 0039/040/3498199). Mogoče bi tajništvo omenjene šole moglo posredovati kaj več podatkov, če ne drugega v zvezi z njenim točnim rojstnim datumom. V ledeno mrzli zimi l. 1956 je stanovala v naši hiši v Trstu, v pričakovanju, da bi se naslednjega leta lahko združila z ostalo družino: z možem Borisom?, sinčkom Verijem in hčerko Vidico v Izoli, kar se je tudi zgodilo. Še dolgo smo se je spominjali zaradi njene prisrčnosti in človeške topline. Mene je osebno učila nemščino in harmoniko. Umrla je stara okrog 65 let v avtomobilski nesreči. Drugih podatkov na žalost nimam na razpolago. Fedora Ferluga-Petronio Univerza v Vidmu P. S. Njena sestrična je bila prof. Marta Furlan, ki je poučevala angleščino na Znanstvenem Liceju Franceta Prešerna v Trstu, kjer sem tudi sama poučevala latinščino in grščino. Je pa že dolga leta v pokoju in z njo nimam stikov. Mogoče bi veljalo tudi v tem primeru povprašati tajništvo omenjene šole: tel. 0039/040/568482. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 30 01:33:33 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 30 Sep 2009 01:33:33 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza o manjsinskih medijih Message-ID: <4AC2B56D.2243.14BD056@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenski slavistični kongres "Slovenski mikrokozmosi" http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo Okrogla miza o manjšinskih medijih, petek, 2. oktobra 2009, ob 14.00 v Kongresni dvorani Slovenskega doma v Monoštru Predstavitev: Na okroglo mizo slavisticnega kongresa smo letos povabili urednike in sodelavce manjšinjskih medijev (časopisov, radia, televizije), ker imajo sodobni mediji ključno vlogo za občutje medsebojne povezanosti in pripadnosti posebni jezikovno-kulturni skupnosti. Zamislili smo si, da bi na kongresu predstavili dejavnost medijev v manjšinskem okolju, uredniške politike glede sociolingvističnih izbir, ki so skupaj z informativnimi vsebinami prilagojene konkretnim naslovnikom in hkrati skrbijo za razvoj zvrstno večplastne jezikovne zmožnosti porabskih, beneškoslovneskih ... govorcev. Njihovega posebnega pomena se v Sloveniji premalo zavedamo, ker ga še vedno preslabo poznamo, zato je okrogla miza na kongresu v Monoštru imenitna priložnost, da ta primanjkljaj odpravimo. Hkrati pa se bo najbrž pokazalo, da ljudi v različnih okoljih, ob različnih državnozaščitnih praksah in finančnih možnostih pestijo podobni problemi. Morda bi jih v prihodnosti laže reševali z večjim medsebojnim poznavanjem, povezanostjo in medsebojno podporo. Navsezadnje večina udeležencev kongresa prihaja iz vrst učiteljev in tudi preko njih je mogoče doseči boljšo razgledanost po dejavnosti slovenskih manjšin. Udeležbo na okrogli mizi o manjšinskih medijih so potrdili: Iole NAMOR (časopis "Novi Matajur", Čedad), Lucia TRUSGNACH (KD Ivan Trinko, Čedad), Marij ČUK (RAI, Trst), Jurij PALJK (tednik "Novi glas", Gorica), Bojan WAKOUNIG (Radio dva (Agora), Celovec), Hanzi TOMAŽIČ (časopis "Nedelja", Celovec), Francek MUKIČ (Radio Monošter), Marijana SUKIČ (tednik "Porabje", Monošter), Ibolya DONČEC MERKLI (Slovenski utrinki TV Madžarska) in Dušan MUKIČ (Slovenski utrinki, TV Madžarska). Izhodiščna vprašanja urednikom manjšinskih medijev so: 1. Predstavitev publikacije (radijske oz.TV oddaje/redakcije): naslov, od kdaj izhaja/oddaja pod tem ali drugim imenom, kako pogosto, komu je namenjena? Kje lahko promovirate svojo publikacijo/oddajo? Ste dostopni tudi prek medmrežja? 2. Uredniška politika: količina lokalnih, slovenskih, državnih vsebin (omejitev na manjšinsko zakonodajo, predstavnike, politiko)? Ali na uredniško politiko (še) vpliva nekdanja ideološka razdvojenost? 3. Izbira jezika: samo knjižna slovenščina; narečje in večinski državni jezik; narečje, standardna slovenščina, standarni jezik večine. Do kolikšne mere je rabljeno narečje pisno in govorno normirano? Stopnja razumljivosti knjižne/zborne slovenšine? Bi bili možni mini tečaji slovenščine za manjšino na radiu, v tedniku? 4. Kakšne so vaše finančne in kadrovske možnosti danes, kakšne si želite v prihodnosti? Kdo in v kakšnem deležu vas financira? 5. Kaj pospešuje in kaj ovira izvajanje javnomedijske dejavnosti? Ali spremljate odziv bralcev/poslušalcev/gledalcev? V kolikšni meri to vodi vaše delovanje in načrtovanje? 6. Kako ocenjujete svoj prispevek k ohranjanju slovenske identitete (občutka pripadnosti in povezanosti znotraj manjšine, s Slovenci v Sloveniji, z večinskim narodom). Kako vaš medij razvija jezikovne zmožnosti vaših naslovnikov? 7. Kakšna je povezanost vašega medija z osrednjimi slovenskimi institucijami? Kakšna z drugimi slovenskimi manjšinskimi mediji, kakšna z mediji drugih evropskih manjšin v Italiji/Avstriji/na Madžarskem? 8. Kje so se izobraževali uredniki? Ali čutijo potrebo po dodatnem strokovnem in jezikovnem izobraževanju (v Sloveniji)? Lepo vabljeni k prisostvovanju okrogle mize v Monoštru, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica Slavističnega društva Slovenije V Ljubljani, 29. septembra 2009 From Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si Wed Sep 30 08:45:53 2009 From: Miran.Hladnik na ff.uni-lj.si (Hladnik, Miran) Date: Wed, 30 Sep 2009 08:45:53 +0200 Subject: [SlovLit] Nevenka Gorjup Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A431B17@FFS1.ff.uni-lj.si> Pošiljatelj: "Marko Kravos" Zadeva Re: [SlovLit] Nevenka Gorjup Datum Wed, 30 Sep 2009 08:17:02 +0200 Glede prof. Nevenke Gorjup, tudi mene je na nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu v Trstu poučevala - tri leta (nižja gimnazija v ital. šolskem sistemu - bolj ali manj kot zadnja tri leta osemletke). Kaj več bo lahko posredovala njena hči Vida Gorjup Posinkovič, nekdaj urednica Primorskih srečanj in še vedno urednioca pri Primorskih novicah. Marko Kravos Od: "fedora ferluga" Zadeva: slovlit zopet nevenka gorjup Datum: 29. september 2009 20:13 Glede Nevenke Gorjup mi je prislo na misel, da je morda Vida Gorjup Posinkovic, do nedavna, mogoce pa se zdaj, glavna urednica revije Primorska srecanja, hci Nevenke Gorjup. Zdi se mi, da je Nevenkina hci studirala anglistiko. Ce bi to drzalo, potem je problem tako rekoc resen. Prav prisrcen pozdrav v upanju, da bo ta podatek koristen Fedora Ferluga-Petronio -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 30 12:42:22 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik bcc) Date: Wed, 30 Sep 2009 12:42:22 +0200 Subject: [SlovLit] pot v Monoster/Szentgotthard Message-ID: <4AC3522E.2326.7EA524@matjaz.zaplotnik.siol.net> Udeležencem slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru bo prišel prav opis poti v Porabje. Takle je opis poti, ki ga je prispevala Zsuzsanna Sulics, študentka slovenistike iz Porabja: Iz Ljubljane sledimo avtocestnim označbam A1 oz. vozimo po avtocesti v smeri Maribora. Pot nadaljujemo po novi mariborski obvoznici, sledimo označbam A5, smer Lendava oz. Madžarska (avtomobilska oznaka H). Avtocesto Maribor--Lendava zapustimo na izvozu za Mursko Soboto. Sledimo tablam za samo mesto Murska Sobota, v mestu pa sledimo oznakam za mejni prehod Hodoš. Ko zapustimo Mursko Soboto, nadaljujemo pot v smeri Hodoša skozi naslednje vasi: Vaneča, Moščanci, Dankovci do vasi Mačkovci. Na koncu naselja Mačkovci zavijemo levo za mejni prehod Martinje, pot nadaljujemo čez nekaj manjših vasi in na dveh razcepih sledimo tablam za Martinje. Nadaljujemo skozi Martinje do odcepa za Madžarsko. Ko prečkamo državno mejo, sledimo glavni cesti približno 15 km in skozi vasi Gornji in Doljni Senik ter Slovenska ves prispemo v mesto Monošter-Szentgotthárd (glej priloženi zemljevid Porabja, kjer je vidna pot od menjega prehoda Martinje do Monoštra). Dodatne informacije: (1) Maribor Če v Mariboru pomotoma zavijete z novozgrajene obvoznice na mestno vpadnico ali pa se skozi Maribor zapeljete iz drugih smeri, upoštevajte, da oznak za Mursko Soboto ni prav veliko. V pravo smer vas bodo vodile oznake za Lendavo, table za tranzitni promet proti Madžarski (H), ponekod v Mariboru pridejo prav tudi table za smer mejnega prehoda Šentilj (Avstrija). (2) Murska Sobota Kot je opisano že zgoraj, vam iz Murske Sobote pomagajo table za mejni prehod Hodoš. A to ne pomeni, da uporabite ta mejni prehod. Ko se bližate meji z Madžarsko, raje sledite oznakam za Mačkovce in za Tromejo. Po tej poti boste našli tudi mejni prehod Martinje. Če se na poti iz Murske Sobote proti Madžarski nepovratno izgubite, povprašajte za pot k Tromeji. (3) Monošter Ko se končno pripeljete v mesto, si lahko za pot do kongresnih lokacij in hotelov pomagate z zemljevidom mesta, ki je v visoki ločljivosti dosegljiv na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo (rubrika Kongresne lokacije), objavili pa smo ga tudi v zadnji številki društvene Kronike. (4) Zemljevidi in avtokarte Madžarsko ime za Monošter je Szentgotthárd, nemško pa St. Gotthard. V avtokartah in navigacijskih napravah prevladujeta ti dve imeni. (5) Alternativne poti Pot po avtocesti preko Šentilja in Gradca se po izkušnjah domačinov časovno ne splača. Ta pot je namreč tranzitno močno obremenjena, saj po njej potuje velik del transporta v vzhoda na zahod in obratno. Avtocesta Maribor--Murska Sobota pa ni prometno obremenjena. Ceste v Prekmurju in Porabju so sicer nekam ozke, a v dobrem stanju. Srečno pot in nasvidenje na kongresu v Monoštru! Matjaž Zaplotnik, tajnik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije -------------- naslednji del -------------- A non-text attachment was scrubbed... Name: porabje.jpg Type: image/jpeg Size: 44459 bytes Desc: ni na voljo URL: From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 4 08:33:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Oct 2009 08:33:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_filmski_večeri_na_praškem_ lektoratu Message-ID: From: "Andrej Šurla" To: ; Sent: Thursday, October 01, 2009 10:03 AM Subject: (Zapoznelo) poročilo o spomladanskih slovenskih filmskih večerih na praškem lektoratu Kadar se človek na prehodu v novo akademsko leto ozira na pretekle mesece, včasih presenečen ugotovi, da je na kaj, kar bi bilo vredno povedati tudi drugim, po neumnem ali zaradi gole nezbranosti pozabil. Včasih gre celo za kaj, za kar bi se moral komu glasno zahvaliti. Prepričan sem, da moram s tem zapisom popraviti eno takšno nerodnost. V Pragi smo se skozi ves spomladanski semester študijskega leta 2008--2009 enkrat tedensko, ob sredah zvečer, srečevali s slovenskimi filmi iz poosamosvojitvenega obdobja. Projekcijske večere smo na pobudo ene izmed študentk uradno priglasili kot izbirni seminar, tako da so študentje dobili tudi priložnost za pridobitev dveh kreditnih točk. Kar se tiče tehničnih pogojev, smo bili vnaprej sprijaznjeni s tem, da si bomo filme ogledovali kar na navadnem televizorju v enem izmed kabinetov, a so nas že prvi večer hude težave s predvajalnikom prisilile v iskanje alternativne možnosti - pri tem pa smo na enem izmed drugih fakultetnih oddelkov izvohali čedno, prostorno učilnico s stropnim projektorjem in projekcijskim platnom (ter imenitnim pogledom na praški grajski kompleks za povrh J). Namesto v napol gverilskem čemenju pred kabinetnim televizorjem smo tako na koncu dvanajst zapovrstnih sred uživali v skoraj kinematografskih pogojih. V program sem uvrstil naslednje filme: Predmestje, Rezervni deli, Pesnikov portret z dvojnikom, V leru, Odgrobadogroba, Inštalacija ljubezni, Estrellita - pesem za domov, Outsider, Kajmak in marmelada, Socializacija bika?, Barabe! in Šelestenje. Začeli smo torej tematsko temačno, nadaljevali s filmskim poklonom literarnemu velikanu, sledil je filmski pečat Jana Cvitkoviča, nato dve izmed najnovejših produkcij in takoj za slednjima film, ob katerem se je v devetdesetih letih začel trend povečanega zanimanja slovenskih gledalcev za domačo kinematografijo, še eni tržni uspešnici je sledil celovečerni animirani film, slednjemu primer akcijske produkcije, na sam konec -- v dodatni termin -- pa sem si dovolil postaviti še svoj najljubši slovenski film zadnjega desetletja. V češčino dialogov nismo prevajali, so pa bile vse kopije opremljene s podnapisi v angleškem jeziku. Gledalcem so bile vedno na razpolago tudi fotokopije izbranih predstavitvenih in kritiških besedil s svetovnega spleta. Pred projekcijo filma V leru pa smo imeli tudi pogovor s posebno gostjo, trenutno v Pragi delujočo igralko Natašo Burger, ki nam je predstavila svoje filmske izkušnje in vizijo igralske umetnosti. Število gledalcev je od filma do filma precej nihalo. Najmanj nas je bilo šest, največ dva- ali triindvajset, v povprečju pa nas je prihajalo po deset. Štiri študentke so prišle prav vsakokrat, >abonirana< sta bila tudi dva kolega, prihajali so nekateri praški Slovenci, občasno pa je med nami sedel tudi kak popoln neznanec, študent katere izmed drugih študijskih smeri. Zaradi varovanja avtorskih pravic, ki prepoveduje javna predvajanja izposojenih filmov, se glasnega oglaševanja nisem lotil in sem reklamiranje omejil na obvestila na oglasnih deskah Filozofske fakultete in oddelkovi spletni strani. Poglavitni namen je bil pač didaktičen, prvotna ciljna publika pa študentje praške slovenistike oz. slavistike. V uvodu sem napovedal, da gre v tem zapisu tudi za zahvalo. Pravzaprav dve: gospe Nataši Burger, da si je vzela čas in se prišla pogovarjat z nami (ter za to ni zahtevala niti krone plačila) in Filmskemu skladu Republike Slovenije, ki mi je skozi vsa moja lektorska leta prijazno posojal filmske kasete in (po novem) DVD-je. Brez te zbirke lani ne bi bilo filmskega seminarja, brez slednjega pa bi bila tudi slovenistična prisotnost pod streho Karlove univerze najbrž nekoliko manj opazna. Letos bo treba šele ugotoviti, kakšne bodo prostorske in časovne možnosti za nadaljevanje tega prijetnega druženja (teden ali dva bo seveda na fakulteti nekaj zmede z urnikom, potem pa se bo videlo, kaj si lahko privoščimo). No, za zdaj je pripravljen okvirni načrt je. Tokrat ga tvorijo dela slovenske filmske klasike, soorganizator oz. darovalec filmskih kopij pa je/bo Slovenska kinoteka. Andrej Šurla From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 5 19:58:51 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 5 Oct 2009 19:58:51 +0200 Subject: [SlovLit] = 60_let_slovenistike_na_Univerzi_v_Bukare šti_--_Si_in_no_v_italijanskem_jeziku Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: Sent: Monday, October 05, 2009 5:59 PM Subject: 60 let slovenistike na Univerzi v Bukarešti 2. in 3. oktobra se je na Univerzi v Bukarešti (Fakulteta za tuje jezike in književnosti, Katedra za slovanske jezike in književnosti) v prijetnem in pozitivnem vzdušju odvijal mednarodni slavistični simpozij *60 de ani de la infiintarea Catedrei de limbi si literaturi slave moderne la Universitatea din Bucuresti*. V treh sekcijah (jezik, literatura, mentaliteta) se je zvrstilo 78 referentov iz Romunije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Poljske, Slovaške, Srbije in Slovenije. Kot edini predstavnik naše države sem na simpoziju sodeloval kar lektor oz. učitelj slovenščine na Univerzi v Bukarešti in spregovoril o programu Slovenščina na tujih univerzah (STU) ter o zgodovini samega lektorata slovenskega jezika v Romuniji, ki se je začela pisati leta 1978. Prispevki vseh sodelujočih bodo objavljeni še v romunski slavistični reviji Romanoslavica, ki bo izšla maja 2010. Lep pozdrav iz Bukarešte, Boštjan Božič === From: "Lingvistični krožek" Sent: Friday, October 02, 2009 8:32 AM Subject: LK, 5. oktober LK FF vabi na 909. sestanek v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 343 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo mag. Jana Kenda, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Tema predavanja: Model analize diskurznih označevalcev v spontanem govorjenem diskurzu na primeru označevalcev si in no v italijanskem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar Zaradi zasedenosti predavalnice bo 909. sestanek izjemoma v predavalnici 343 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 6 09:49:16 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Oct 2009 09:49:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Služba_za_jezikoslovnega_tehnologa_--_ Vezljivostni_slovar_slovenskih_glagolov_--_Kolovozi Message-ID: <461AA512C865408FB59E75C36AB51876@P4> From: "Darja Fiser" Sent: Monday, October 05, 2009 1:19 PM Subject: [SDJT-L] ponudba za delo Živjo, posredujem ponudbo za delo: "We are looking for a Slovenian computational linguist/Slovenian linguist for a remote work, starting from October/November this year on vendor basis. No relocation is required, except for some possible training periods." [... in tako dalje; ker se tujejezičnim objavam izogibamo (op. mh), naj se interesenti za več obrnejo na delodajalca:] Dejan Šušnik, Amidas d. o. o., Jurčkova cesta 233, SI-1000 Ljubljana, amidas na amidas.si === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 06, 2009 9:24 AM Subject: LK, 12. oktober LK FF vabi na 910. sestanek v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Andreja Žele, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Tema predavanja: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri117/index.html -- kolovozi in drugi jesenski motivi. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 6 20:11:27 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik bcc) Date: Tue, 06 Oct 2009 20:11:27 +0200 Subject: [SlovLit] po slavisticnem kongresu v Monostru Message-ID: <4ACBA46F.10456.1969DB0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na splet že prihajajo prvi odzivi na slavistični kongres, ki se je konec preteklega tedna zgodil v Monoštru. Novico o podelitvi priznanja za življenjsko delo dr. Jožefu Smeju je objavila Nadškofija Maribor. Direktna povezava do članka: http://www.slomsek.net/Slomsek/Template//index.php/?fStran=clani&fPod= Dogodki&fIzb=vec&fId=534 Povezavo do novice najdete tudi na začetni strani Nadškofije (http://www.nadskofija-maribor.si/ ). Odlomek s podelitve priznanja dr. Smeju in del škofovega zahvalnega govora, ki si ga je zamislil kot kratko predavanje, najdete na portalu YouTube: http://www.youtube.com/watch?v=81OIxhOUi6E&fmt=18 http://www.youtube.com/watch?v=tnqfqYdEUag&fmt=18 Za tiste s počasno medmrežno povezavo sta tu povezavi do istih posnetkov v nižji kakovosti: http://www.youtube.com/watch?v=81OIxhOUi6E http://www.youtube.com/watch?v=tnqfqYdEUag V kratkem bomo na splet naložili še več slikovnega in video materiala s kongresnega dogajanja. Matjaž Zaplotnik, tajnik ZDSDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 6 21:55:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Oct 2009 21:55:36 +0200 Subject: [SlovLit] 60_let_slavistike_v_Bukarešti_--_Re=3A Služba_za_jezikoslovnega_tehnologa_--_Spomin_na_M onošter Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: Sent: Tuesday, October 06, 2009 12:09 PM Subject: 60 let slavistike na Univerzi v Bukarešti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003110.html) Pozdravljeni, v naslov mojega poročila se je seveda prikradel škrat. Gre za 60 let slavistike in ne slovenistike na Univerzi v Bukarešti. Lep pozdrav, Boštjan Božič === From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, October 06, 2009 10:06 AM Subject: Re: [SlovLit] Služba za jezikoslovnega tehnologa (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003111.html) Sploh ne razumem, zakaj delodajalec, Slovenec, s firmo v Sloveniji (sklepajoč po e naslovu) oglašuje v angleščini? Se nadeja internacionalne (globalne) konkurence? Uf. BKV === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri118/index.html -- posnetki s slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru 1.--3. okt. 2009. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 7 18:42:24 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Oct 2009 18:42:24 +0200 Subject: [SlovLit] Dan odprtih vrat Oddelka za slovenistiko Message-ID: From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Wednesday, October 07, 2009 4:22 PM Subject: Dan odprtih vrat Oddelka za slovenistiko Prav lepo Vas vabimo na Dan odprtih vrat Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti UL ob 90-letnici ljubljanske univerze in njene slovenistike v ponedeljek, 19. 10. 2009, od 10.00 do 14.00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Program I. del: hodnik, 2. nadstropje FF (10.00--12.30) - Razstava dokumentarnega gradiva Oddelka za slovenistiko. - Ponudba slovenističnih publikacij, majic, ogled posnetkov oddelčnih dogodkov, pogovori s člani Oddelka in študenti. - Predstavitev knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko (10.30). - Predstavitev Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik (11.30). II. del: predavalnica št. 2, pritličje (12.30--13.30) - Okrogla miza Slovenistika na FF UL doslej in poslej -- predstavitev aktualnih vprašanj osrednje nacionalne stroke. Uvodničarji: avtorji oddelčne predstavitvene publikacije red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha, red. prof. dr. Miran Hladnik, izr. prof. dr. Simona Kranjc, viš. bibl. Anka Sollner Perdih, red. prof. dr. Martina Orožen, študentka Petra Jordan). - Razprava. Želimo si, da bi se pridružili našemu praznovanju in ob tej priložnosti bolje spoznali nas in naše delo. Predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL red. prof. dr. Boža Krakar Vogel From barbara.upale na guest.arnes.si Tue Oct 6 22:19:03 2009 From: barbara.upale na guest.arnes.si (Barbara Upale) Date: Tue, 6 Oct 2009 22:19:03 +0200 Subject: [SlovLit] Pesem Bosnia Tune Message-ID: <20091006201909.672964B80C8@avs2.arnes.si> Pozdravljeni, zanima me, če je pesem Bosnia Tune, ki jo je Joseph Brodsky (Iosif A. Brodskij) napisal v angleščini, prevedena v slovenščino? Je bil prevod kje objavljen oziroma kje bi ga lahko dobila? Zahvaljujem se za odgovor. Lep pozdrav Barbara Upale From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 7 12:01:23 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik bcc) Date: Wed, 07 Oct 2009 12:01:23 +0200 Subject: [SlovLit] Kulturno-prosvetno drustvo dr. Franceta Preserna Message-ID: <4ACC8313.21932.A8F55B@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- Date sent: Wed, 7 Oct 2009 09:25:31 +0400 Subject: sporocilo From: "Hrast Ltd. " To: matjaz.zaplotnik na siol.net Spoštovani! Morda se Vam bo zdelo vredno, da naročnike Kronike in Slovlita obvestite o dejavnosti Društva Dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo. V Ljubljani, Moskvi in Sankt Peterburgu je v kratkem času izšlo pet naših knjig: 1. Krik razklane duše. V ruščini v eni knjigi pesnika Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Uvod Andreja Lenarčiča. Spremna beseda prevajalca, ruskega pesnika Nikite Ivanova (ki je prevedel svoj čas za našo knjigo tudi Šalamuna). 2. Velike vojne 20. stoletja: za kaj in s kom smo se borili. Geopolitični ekskurz. Avtorica ruskinja, doktorica zgodovinskih znanosti Natalija Naročnicka. V slovenščini. 3. Uvod v krščansko filozofijo. V ruščini. Avtor Gorazd Kocijančič. Finančno smo pomagali pri projektu. 4. Veneti in Etruščani: pri izviru evropske civilizacije. Obsežno in zahtevno delo slovenskih avtorjev Mateja Bora in Ivana Tomažiča. Pred leti je izšel 1. del Jožka Šavlija. Tako so v celoti v ruščino prevedena temeljna dela vseh treh avtorjev. 5. Aforizmi Žarka Petana. V ruščini. Na spletni strani www.omnibus.se/beseda so v slovenščini izšle tudi štiri e-Knjige naših tiskanih verzij ali prevodov: -- Zakaj Rusija ni Amerika (A. Paršev), -- Žiga Herberstein, -- Slovenija skozi stoletja, --Tri kratke zgodbe Vasilija Šukšina. Veliko naših prevodov in člankov je bilo objavljeno v reviji SRP (www.revijasrp.si). Na kratko o društvu: KULTURNO-PROSVETNO društvo dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP) je samostojna in neprofitna, zunajinstitucionalna, civilnodružbena, kulturnoprosvetna organizacija, ustanovljena 8. februarja 2000 s ciljem razširitve in krepitve stikov med Slovenijo in Rusijo. Na Slovenski Kulturni praznik 8. februarja 2000 v Moskvi odkrit prvi in edini spomenik F. Prešerna izven meja RS, 31. oktobra 2000 odkrit v Moskvi prvi in edini spomenik Žige Herbersteina v svetu. Po naročilu DP izdelana vrhunska umetniška maketa iz lesa Ruske kapelice pod Vršičem, umetniške slike Prešerna, Cankarja, Herbersteina, bronasti kipec S. Herbersteina, bronasti kipec -- pomanjšana kopija spomenika F. Prešerna (podarjen ruski knjižnici). Izdano preko 20 knjig in brošur, objavljeno več sto strani prevodov iz ruščine, organizirane razstave, predstavitve, gledališke predstave ... Lep pozdrav in obilo uspehov, Just Rugel (rugel.just na gmail.com), predsednik Društva Dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 7 10:55:19 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik bcc) Date: Wed, 07 Oct 2009 10:55:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Jani_Kovačič=3A_Knjiga_Knjigarna_ FF_danes_ob_18h Message-ID: <4ACC7397.28821.6C7A82@matjaz.zaplotnik.siol.net> Besedna postaja Knjigarne FF vam (to pot) pošilja radikalno in janijevsko vabilo: JANI KOVAČIČ: KNJIGA Knjigarna Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, sreda, 7. oktobra 2009 ob 18h "Profesionalni bebci, tepci po poklicu, izjemni talenti za bebavosti in abotnosti vseh sort, telebani in hempe, geniji za vse sorte neumnosti, inteligentni imbecili, klobasači kozlarij in zarukani bedaki, maloumni nakladači, občudovalci klamfarij, zahojeni kvasači in prismojene šalobarde, slaboumni tatovi okusa, voli bedasti, idioti nezavestni, zabiti koštruni, razkurjeni blazneži, šalomrzi, izumitelji oslarij in bedastoč, traparij in topoumnosti -- vsi vi tvorite večino sveta. Tumpec je, kdor tega ne ve! In za vas in tisto malo ostalega življa: knjiga KNJIGA Janija Kovačiča! Prva knjiga XXI. stoletja! Alojzija Zupan Sosič in Zdravko Duša bosta z Janijem Kovačičem razpredala o Knjigi. Pestro literarno in glasbeno srečanje! Kogar ne bo, mu bo žal in zgodovina se bo z njim le obrisala! Ne bodite predpražnik! Pridite! Vstopite!" From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 7 20:22:03 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 7 Oct 2009 20:22:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Povpraševanje_in_ponudba Message-ID: <2C768C70235E44E183E490BE3042F9FD@P4> From: "urh kapelar" Sent: Wednesday, October 07, 2009 7:12 PM Subject: slovenščina Spoštovani, kontaktiram vas zaradi kočljive zadeve, ki se mi je zgodila pri uri slovenščine. Sem namreč dijak gimnazije Trbovlje in pri pisnem preverjanju mi je profesorica slovenščine odbila točko, ker sem uporabil nadpomenko zemeljski elementi za: vodo, veter in ogenj. Prišla sma do sporazuma, da mi odobri točko če lahko dokažem, da je to lahko nadpomenka. Najprej sem se lotil iskanja iz strani biologije in kemije, pri čemer sem izvedel, da to iz znantsvenega vidika sploh ne morejo biti elementi saj je voda spojina. Tako da vas prosim če mi lahko pomagate pri temu ali so zemeljski elementi napomenka ali ne in mi s tem povišate ali sploh ne spremenite ocene. lp, Urh Kapelar === From: "Robert McKenzie" Sent: Wednesday, October 07, 2009 7:43 AM Subject: Academic article writing in English Robert ponuja akademskim učiteljem "services in proofreading academic articles, as a former New York City Editor". From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 8 11:53:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Oct 2009 11:53:37 +0200 Subject: [SlovLit] Anka Sollner Perdih -- Re: Zemeljski elementi Message-ID: <2CB06CEA9D2049A698C5348ABE91EE8F@P4> From: "Puc, Andreja" Sent: Thursday, October 08, 2009 10:36 AM Subject: Čopovo priznanje Za svoje dolgoletno strokovno delo v knjižničarstvu je v torek, 6. oktobra 2009, na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Mariboru prejela Čopovo priznanje višja bibliotekarka Anka Sollner Perdih, vodja Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Čopovo priznanje podeljuje ZBDS za uspešno temeljno strokovno delo na področju knjižničarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti. V utemeljitvi za nagrado so poleg drugega strokovnega dela omenili tudi bibliografijo in bibliografsko delo kot pomembno področje njenega delovanja, saj je po letu 1996 sama pripravila vrsto osebnih bibliografij pomembnih slovenistov (Marja Boršnik, Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Boris Paternu, Franc Zadravec, Tomo Korošec, Boris Urbančič, Martina Orožen, Breda Pogorelec, Olga Kunst Gnamuš) in slavistov (Aleksander Skaza, Vatroslav Kalenić, Franc Jakopin, Janez Rotar), ki so bile objavljene v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu in slovenističnih oziroma slavističnih zbornikih. Še enkrat čestitamo! Kolegice iz knjižnice === From: "Jani Kovačič" Sent: Wednesday, October 07, 2009 9:53 PM Subject: Re: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003118.html) Pri filozofiji za gimnazije učimo, da so pojem element izumili stari Grki. To bi prevedli kot prvina, gradnik ali sestavni del. Pripisujejo to Empedoklju (Empedokles 5. st. pr. n.št.) v obdobju Predsokratikov Po njegovo so prvi elementi: voda, zrak, zemlja in ogenj, Vendar nikjer ni omenjeno "zemeljski element". Zlasti pa to nikakor in nikjer ne velja za eter (kajti to je bil uveden kot peti element, ki naj bi zapolnil vse ostalo). Tako je tvoj izplen polovičen: voda je element (v navedenih okvirih), a ni "zemeljski element". Še jasneje: vodi tudi v smislu, kot jo uporablja Empedokelj, ne moremo reči - zemeljski element. Srečno! JK --- From: Sent: Thursday, October 08, 2009 10:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba Zdravo! Zemeljski elementi je bolj poetično, pravzaprav ezoterično (če se ukvarjaš s feng shuijem in podobnim). Taka nadpomenka pa ne deluje splošno. Element sam je osnovni gradnik, ki se ga ne da razstaviti na še osnovnejše sestavine. Sicer pa velja: Voda je spojina kisika in vodika = H2O. Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja (vir: Wikipedija). Zrak je mešanica elementov in spojin. Sestoji iz 78,1 dušika (N2), 20,9 % kisika (O2), ostanejo žlahtni plini (helij (He), neon (Ne) , argon (Ar), ksenon (Xe), vodna para, pa tudi nežlahtni ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), pa še kakšni žveplovi in dušikovi oksidi. Ogenj je vidni pojav gorenja, ki je v bistvu reakcija oksidacije. Pri tej oksidaciji se sproščata svetloba in toplota, za razliko od rjavenja železa, ki je ravno tako oksidacija. Zemeljski elementi bi pa lahko bili silicij, kisik, železo, aluminij, magnezij ... če gledamo kemično sestavo Zemlje. Lep pozdrav, Rok Burja Lek d. d. Razvojni center Slovenija, Razvojna analitika FU From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 9 22:07:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Oct 2009 22:07:19 +0200 Subject: [SlovLit] Dominik Smlole in Janko Kersnik med klasiki -- Spisi o govoru -- RE: Zemeljski elementi Message-ID: From: "Zalozba ZRC" Sent: Friday, October 09, 2009 11:39 AM Subject: vabilo na predstavitev novih knjig Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih knjig iz zbirke ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV: Dominik Smole, ZBRANO DELO, 2. knjiga, Dramski spisi I, Antigona, uredil in opombe napisal Goran Schmidt. Dominik Smole, ZBRANO DELO, 3. knjiga, Dramski spisi II, Krst pri Savici, uredil in opombe napisal Goran Schmidt. Gregor Kocijan, JANKO KERSNIK, Monografija. Predstavitev bo v sredo, 14. oktobra 2009, ob 11. uri v Veliki dvorani SAZU v Ljubljani, Novi trg 3, I. nadstropje. Prijazno vabljeni! Za Inštitut dr. Darko Dolinar, za Založbo dr. Vojislav Likar === From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, October 09, 2009 12:40 PM Subject: Na B. P. Spisi o govoru Na Besedni postaji tokrat knjiga Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani SPISI O GOVORU (Razprave FF, 2008), V ČETRTEK, 15. oktobra 2009 ob 11h. Spisi o govoru so samosvoj humanistični impulz za razširjeno raziskovanje govora v slovenskem kulturnem prostoru. Avtorjem, ki se govora lotevajo z različnih jezikoslovnih vidikov, se v tej kompilaciji pridružujejo filozofi, teolog, zgodovinar, dva sociologa, novinar, psiholog in dva pesnika. Knjiga je namenjena tako strokovnemu bralstvu kot široki intelektualni publiki, predvsem pa študentom humanistike in družboslovja, ki bodo v njej brali dostopno formulirano pisanje o govoru kot hkrati razlikovalni in družitveni prvini človečnosti. O knjigi se bodo pogovarjali urednik dr. Primož Vitez, dr. Barbara Pihler, dr. Marko Stabej in dr. Marko Uršič. Vabljeni ! Knjigarna Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === From: "Jure Zupan" Sent: Thursday, October 08, 2009 4:18 PM Subject: RE: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba Kolikor vem, so imeli stari Grki štiri 'elemente': zemljo, zrak, vodo in ogenj. Če ste na področju kemije, potem se točno ve, kaj je element, in to ni nobeden od štirih grških. Če pa jemljete besedo element v pomenu 'osnovni sestavni del', pa so to lahko kakršni koli predmeti ali 'deli', četudi se dajo z določenim postopkom razstaviti na manjše delce. Npr. kuhinjski 'element' -omarica, lahko mirno razsekate s sekiro na trske, ki jih je možno s sežigom, v skladu z grškim pojmovanjem, pretvoriti v 'zemljo' (pepel), ogenj in zrak (dim). Ali si s tem lahko, koaj pomagate? Lp jure --- From: "Tanja" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, October 09, 2009 7:18 PM Subject: RE: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba Verjamem, da je mimobežna slišnost o dandanašnjih pogledih na svet skozi oči ezoterike in mnogih drugih filozofij za mladostnike dovolj zavajajoča, da odreagirajo s tako asociacijo. Našla pa sem še eno, dovolj natančno in neizpodbitno razlago, ki lahko potrjuje obstoj navedene nadpomenke: Platonska idealna geometrijska telesa Pet pravilnih poliedrov - sestavljeni so iz enakostraničnih trikotnikov, kvadratov in peterokotnikov: tetraeder (iz 4 trikotnikov), heksaeder (tj. kocka, iz 6 kvadratov), oktaeder (iz 8 trikotnikov), dodekaeder (iz 12 peterokotnikov), ikozaeder (iz 20 trikotnikov). Matematiki so dokazali, da je takšnih, "konveksno" pravilnih poliedrov samo pet. Platon v kozmološkem dialogu Timaj, ki je bil v renesansi zelo bran in cenjen, piše o petih pravilnih poliedrih kot prvotnih (in s tem tudi idealnih) geometrijskih telesih, iz katerih so sestavljeni štirje zemeljski elementi in eter: zemlja iz kock, voda iz ikozaedrov, zrak iz oktaedrov, ogenj iz tetraedrov (intuitivno načelo teh povezav je njihova "ostrina", "stabilnost", "tekočnost" ipd.) - eter, nebesni "peti element" pa je sestavljen iz dodekaedrov (dvanajst zodiakalnih znamenj in, nota bene, v peterokotniku je "skrit" zlati rez!). Platon o petem poliedru pravi: >Bog ga je uporabil za vesolje, ko ga je krasil s podobami< (Timaj, 55c). Seveda pa je najbolj idealno geometrijsko telo krogla, sfera, oblika samega neba. >Vse te oblike [poliedre] si moramo zamisliti tako majhne, da zaradi njihove majhnosti ne vidimo nobenega posamičnega dela njihovega rodu - vidijo pa se njihove mase, ko se jih mnogo združi. Kar se tiče sorazmernosti, ki so povezane z njihovo mnoštvenostjo, gibanji in drugimi zmožnostmi, moramo misliti, da je bog [demiurg] vse te oblike - v kolikor je pač narava nujnosti prostovoljno popustila prepričevanju - v vseh ozirih natančno dovršil in ubrano spojil v skladu s sorazmerjem.< (Timaj, 56bc, prev. G. Kocijančič) [...] Želim veliko sreče! Tanja Tomšič, prof. --- From: Sent: Friday, October 09, 2009 5:16 PM Subject: Re: Zemeljski elementi Učiteljica je bila pravična: tvoj odgovor je bil intuitivno pravilen, ampak nearguemntiran; za dober argument dobiš celo točko. a) če misliš, da je tvora kategorizacija (zemeljski elementi so zemlja, voda, zrak) znanstvena, si točko zgubil, ampak pri kemiji, b) če misliš, da je ta kategorizacija Empedoklova, si točko zgubil, ampak pri zgodovini filozofije, c) če pa meniš, da ljudje v vsakdadnji situacji zemljo oz. svet res dojemamo kot vodo, zrak, zemljo, imaš prav. Ne vem pa, če velja, da smo ti prišepnili. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 10 11:48:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 10 Oct 2009 11:48:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Etimološki_slovar_slovenskih_zemljepis nih_imen_--_Van_Goghova_pisma_--_Zastonj_teater! Message-ID: From: "Marta Barle" To: Sent: Friday, October 09, 2009 10:02 PM Subject: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Spoštovani, pri Založbi Modrijan in Založbi ZRC je izšel Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen avtorja dr. Marka Snoja. Slovar je sestavljen iz dveh delov: v prvem (452 str.) je 1650 geselskih sestavkov, v katerih je etimološko razloženo ali vsaj osvetljeno 4021 naših in 2629 tujih zemljepisnih imen ter 1549 priimkov; v drugem (45 str.) je 208 geselskih sestavkov z etimološko razlago zemljepisnih in nekaj drugih imen zunaj slovenskega narodnega prostora (celin, oceanov, evropskih držav in njihovih glavnih mest ...). V knjigi sta še uvodni del in kazalo z 8855 enotami. Marta Kocjan - Barle === http://www.vangoghletters.org/vg/letters/let005/letter.html -- kritična izdaja van Goghovih pisem. === From: "Gašper Troha" Sent: Friday, October 09, 2009 4:41 PM Subject: DE.KONS Gledališki kolektiv Narobov v mesecu oktobru slavi 5. obletnico ustvarjanja in v okviru festivala Narobov na robu prireja retrospektivo dosedanjega dela. Ena izmed naših najuspešnejših predstav nosi naslov De.Kons in črpa svoj konceptualni in performerski navdih iz strukturalističnih in poststrukturalističnih teorij jezika. Ker mislimo, da bi jezikovni performans utegnil zanimati vas in vaše študente, naj vas prisrčno povabimo na ogled predstave De.Kons, in sicer v torek, 20. oktobra, ob 20h v Gledališču Glej v Ljubljani. De.Kons je poigravanje s sodobnimi jezikoslovnimi teorijami v praksi, in rezultat je zabaven interaktivni performans, ki od leta 2007 na območju osrednje Evrope navdušuje občinstva (nagrada festivala v Halleju v Nemčiji) in dosega odličen kritiški odziv. >De.Kons je tako predstava, ki ni zanimiva - in tudi virtuozna, kratkočasna, pomenljiva - samo znotraj polja improvizacijskega gledališča, temveč zastavlja vprašanja, ki se dotikajo sodobnega razumevanja performativnega kot takega, in si zato zasluži vso pozornost.< - Blaž Lukan, DELO Za jezikoslovce - predavatelje, raziskovalce, študente - smo rezervirali brezplačne vstopnice. Obisk predstave De.Kons je odlična ideja tudi za študijske skupine! Prosimo vas, da nam potrdite udeležbo z odgovorom po elektronski pošti ali na tel. št. 041 369690 (Gašper Troha), kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Veselimo se Vašega obiska! Gašper Troha From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 11 08:27:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Oct 2009 08:27:42 +0200 Subject: [SlovLit] Esej na maturi Message-ID: <338D96D95C364032B243172BEB011314@P4> From: "Gasper Troha" Sent: Saturday, October 10, 2009 9:52 PM Subject: vabilo na okroglo mizo Esej na maturi Slovensko društvo za primerjalno književnost (http://www.zrc-sazu.si/sdpk) vabi na okroglo mizo Esej na maturi. Šolski pouk slovenskega jezika s književnostjo v okviru vsesplošne normiranosti tudi esej uveljavlja kot besedilo, napisano po obveznih in natančnih napotkih za analiziranje izbranega literarnega besedila. To nasprotuje tradicionalnemu razumevanju eseja kot uglajene ubeseditve poznavalskega, a tudi osebnega, samostojnega, izvirnega, ne docela konvencionalnega razmišljanja o izbrani temi. Zaskrbljenost zaradi posledic tega razhajanja je spodbudila zamisel o debati za okroglo mizo o eseju na maturi. Okrogla miza bo v četrtek, 22. oktobra 2009 ob 13. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Ljubljana, Novi trg 4/II. Po zaključku okrogle mize se bo ob 15. uri obravnava eseja nadaljevala v istem prostoru kot mednarodna konferenca >Esej in singularnostEssay and Singularity<, ki jo s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prav tako organizira Slovensko društvo za primerjalno književnost. Okroglo mizo o eseju na maturi bo vodila Majda Stanovnik, med drugim soavtorica priročnika Esej na maturi 2009 (Založba Mladinska knjiga, 2008) in številnih spremnih razprav h klasičnim romanom. Ob Majdi Stanovnik bosta s krajšima uvodnima govoroma razpravo odprla red. prof. dr. Igor Saksida, ki bo predstavil vidike eseja pri mednarodni maturi, in prof. Darka Tancer-Kajnih, gimnazijska profesorica in urednica revije Otrok in knjiga. K izmenjavi raznovrstnih mnenj vabimo tudi dobre poznavalce problematike, izkušene strokovnjake za srednješolski in osnovnošolski pouk literature. doc. dr. Vanesa Matajc, predsednica, as. dr. Gašper Troha, tajnik -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 12 19:48:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Oct 2009 19:48:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_ustvarjanju_Tarasa_Kermaunerj a_--_Šola_kreativnega_pisanja Message-ID: From: "Ajda Kermauner" Sent: Monday, October 12, 2009 2:20 PM Subject: Re: vabilo na Simpozij o ustvarjanju T. Kermaunerja Spoštovani, pošiljam vam program simpozija o ustvarjanju Tarasa Kermaunerja, ki se bo odvijal 29. 10. od 11.00 ure dalje v dvorani M3,4 Cankarjevega doma. Na Študentski založbi lahko dvignete vstopnice, ki so sicer brezplačne, a pravijo, da jih pogosto na samem simpoziju zmanjka. Morda jih lahko dobite tudi v Cankarjevem domu? [...] Alenka Goljevšček ******** 11.00 OTVORITEV SIMPOZIJA z nagovorom Majde Širca, Ministrice za kulturo, Mance Košir, predsednice Ustanove Tarasa Kermaunerja, Mitje Čandra, odgovornega urednika Študentske založbe Ivo Svetina: Poskus zaobjetja opusa Tarasa Kermaunerja Alenka Goljevšček - Kermauner: Metodološki in aksiološki modeli Kermaunerjeve RSD Krištof Dovjak: Poskus za stik 13.00--14.00: PREMOR Kristjan Muck: Preseganje samoumevnosti Karel Gržan: TARAS KERMAUNER - teolog tretjega tisočletja Matjaž Briški: Tarasovo bogoiskanje 15.30--16.00: PREMOR Lev Kreft: Taras in fabula; Vistosmeritev in izdajalstvo Neda Pagon: Taras Kermauner, opera minora - prevajalstvo okrog leta 1960 Vladimir Kopicl: Izreki, amfibije in mašine v kritiki kritike Tarasa Kermaunerja Dušan Voglar: Kermaunerjeva kritika Kozakovih Dialogov 1956 === From: "Spisi, Gregor Hrovatin s.p." Sent: Monday, October 12, 2009 7:04 PM Subject: TEČAJ KREATIVNEGA PISANJA Radi berete? Jaz tudi. Vam dobre knjige polepšajo dan? Meni tudi. Bi radi napisali nekaj, s čimer bi polepšali dan drugim? Jaz to rad počnem. Rad bi tudi, da bi bilo takšnih ljudi čimveč, zato sem posebej za vas pripravil Spletni tečaj kreativnega pisanja. Imate pomisleke? Radi bi se posvetili pisanju, a vam primanjkuje časa? Ni problema; tečaj bo potekal točno takrat, ko se mu boste utegnili posvetiti. Lahko bi kaj napisali, a ne veste, če vas to res zanima? Ni problema; napišite in ugotovite! Želite pisati, a menite, da niste dovolj dobri? Ni problema; jaz, sotečajniki in vaše zgodbe vas bomo prepričali v nasprotno. Radi pišete, a se bojite odziva bralcev? Ni problema; v tečaj se lahko vključite tudi anonimno in vpogled v svoja besedila omogočite samo izbranim osebam. Mogoče pa ste prepričani, da ste mojstri pisanja in tečaja ne potrebujete. Morda res, toda pravemu mojstru trening samo koristi, a ne? Imate še vedno pomisleke? Imate kakšno vprašanje? Se želite vpisati? Pišite na: spisi.sp na gmail.com in se vključite v edini spletni tečaj kreativnega pisanja v Sloveniji! Dodatne informacije o tečaju so vam na voljo na spletni strani www.sp-i.si. Tam je objavljenih tudi nekaj mojih zgodb, pesmi in potopisov, ki vam lahko polepšajo dan, kot ga bodo vaše mojstrovine kmalu meni in še marsikomu. Če poznate koga, ki bi ga tečaj utegnil zanimati, mu prosim posredujte to vabilo! -- Lep pozdrav! Spisi, pisanje in urejanje besedil, spletno založništvo, Gregor Hrovatin s. p., Napotnikova ulica 14, SI-2000 Maribor http://www.sp-i.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 12 19:50:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Oct 2009 19:50:44 +0200 Subject: [SlovLit] Cost in Univerza v Novi Gorici Message-ID: From: "Katja Mihurko" Sent: Monday, October 12, 2009 9:24 AM Subject: Novo mednarodno sodelovanje Univerze v Novi Gorici na področju humanistike Univerza v Novi Gorici od začetka oktobra sodeluje v akciji COST z naslovom Pisateljice v zgodovini - na poti k novemu razumevanju evropske literarne kulture, ki jo financira Evropski program znanstvenih in tehničnih raziskav. Celoten program administrativno vodi in koordinira Evropska komisija, ki zagotavlja tudi večino sredstev za koordinacijske aktivnosti in krije stroške za udeležbe na sestankih organov in teles programa iz sredstev za mednarodno sodelovanje. Univerza v Novi Gorici je bila ena izmed osmih držav, ki je sodelovala pri prijavi na razpis. Program COST trenutno financira akcije iz devetih področij, omenjena akcija sodi na področje Posamezniki, družbe, kulture in zdravje. Kot je na ustanovnem sestanku akcije v Bruslju povedala predstavnica COSTa, dr. Julia Stamm, je največ prijav prav s tega področja, saj pokriva celotno humanistiko in družbene vede, medtem ko so preostale domene namenjene naravoslovnim in tehniškim znanostim, zato je odobritev akcije lep uspeh. Akcija Pisateljice v zgodovini bo trajala štiri leta. Pobudo za prijavo na razpis je dala dr. Suzan van Dijk z univerze v Utrechtu, ki je ustanovila mrežo NEWW (New approaches tu European Women's Writing). Cilj raziskovalk, ki so združene v tem projektu (med njimi je tudi podpisana), je revizija literarne zgodovine in novi prispevki k zgodovini ženskega avtorstva. Mreža NEWW ima tudi izjemno bogato podatkovno bazo o evropskih pisateljicah do konca 19. stoletja (http://www.womenwriters.nl). S COST akcijo bo mogoče obstoječo mrežo razširiti in pripraviti velik projekt, v katerem bodo sodelovali raziskovalke in raziskovalci iz Evrope in drugih kontinentov. Pri tem bodo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšna je bila recepcija pisateljic, kakšen njihov vpliv? Kakšno vlogo so igrale kot avtorice, bralke, prevajalke, zapisovalke in kulturne posrednice? Kaj se je zgodilo z njimi v procesu kanonizacije? Kako je mogoče razložiti njihovo odsotnost iz literarnih zgodovin? Pri iskanju odgovorov na to vprašanje bo zelo pomembno dopolnjevanje podatkovnih baz in vključevanje raziskav s področja celotne Evrope. Raziskave bodo interdisciplinarne in usmerjene v novo razumevanje evropske literarne preteklosti - moške in ženske - kar seveda vključuje tudi poglede na evropsko sedanjost. Trenutno je v upravnem odboru akcije petnajst univerz, v prvem letu se lahko pridruži še katera koli država, ki sodeluje v COST programu, kasneje pa o tem odloča upravni odbor. Med naloge članic upravnega odbora sodi tudi organizacija nacionalnih znanstvenih posvetov na temo akcije in povezovanje raziskovalk, ki se ukvarjajo s pisateljicami, zato bodo prihodnja štiri leta na Univerzi v Novi Gorici zaznamovana tudi z dogodki, ki bodo posvečeni slovenskim literarnim ustvarjalkam. dr. Katja Mihurko Poniž From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 12 20:02:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Oct 2009 20:02:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Cleveland_--_Rada_Lečič_Osnove_sl ovenščine Message-ID: <0D9E566D9A104822BE5A5E993DFBAC5B@P4> From: "luka zibelnik" To: Sent: Monday, October 12, 2009 2:27 PM Subject: Cleveland Spostovane kolegice in kolegi, že dolgo se nisem javil z novicami iz Clevelanda, a to še ne pomeni, da tu ni vse v polnem zamahu. Akademsko leto se je začelo konec avgusta in na lektorat se je vpisalo okoli 30 študentov. Učenje poteka brez velikih pretresov in sedaj, ko sva se z ženo preselila na obrobje mesta, je tudi najino bivanje ravno tako. Tam, kjer sva živela prej, je namreč kar naenkrat postalo preveč vroče in so se kriminalna dejanja vrstila kot po tekočem traku. Tudi letos bo v okviru lektorata potekalo kar nekaj dogodkov. V novembru pride na obisk Tone Kuntner, sam imam predavanje o Sloveniji na sosednji fakulteti (Tri-C), pripravljam obisk znanega akademika, predavanje na Slovene-American Herritage Fundation, izlete ipd. A več o tem, ko bo dejansko izpeljano. Za sedaj le nekaj povezav, ki so bolj ali manj omenjale clevelandski lektorat. Prva je bila po obisku Vlaste Jeseničnik: http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.37532114/ - prične se okoli 3. minute. Prisrčen rezultat te oddaje je, da je potomec prvega vala Slovencev, ki prej ni poznal nobenega sorodnika v Sloveniji (Ray Kochevar), dobil pismo svoje sestrične in se sedaj dopisujeta (seveda v slovenščini!). Druga je bila v intervjuju z bivšim generalnim konzulom dr. Žigonom: http://www.rtvslo.si/play/dr-zvone-zigon/ava2.46244892/ - prične se okoli 9. minute in spet okoli 12. Generalnega konzula je slovenska skupnost oboževala in moram reči, da nam je bilo vsem hudo, ko je odšel. Navezali smo pristne stike in odlično sodelovali. Vendar pa izvrstno in plodno sodelujem tudi z novim generalnim konzulom Juretom Žmaucem, ki je bil napoten na delo v avgustu 2009. Upam si napovedati, da bo ravno tako ogromno storil za slovensko skupnost v ZDA, saj ima mnogo idej in ve, kako jih izpeljati. Tretja je bila v oddaji Slovencem po svetu na radiu Slovenija 1 prejšnji petek. V njej so spraševali vodjo STU mag. Mojco Nidorfer-Šiškovič in kasneje tudi mene. Posvetili so nama okoli 20 minut: http://www.rtvslo.si/play/slovencem-po-svetu/ava2.46778603/ Za zadnjo povezavo je bilo potrebnih veliko priprav, trdega dela in ogromno truda. ;-D Kar se mora, ni težko! http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/kranjske-klobase-in-polka-v-osrcju-zda.html Lektorat torej živi in se razvija. Z lepimi pozdravi iz ZDA, Luka Zibelnik. === From: "Marjetka Golez Kaucic" Sent: Monday, October 12, 2009 8:04 AM Subject: obvestilo o knjigi Pri Založbi Gaya je izšel slovnični priročnik Osnove slovenskega jezika avtorice Rade Lečič. Fotografije z motivi iz cele Slovenije so prispevali dr. Janez Bogataj in drugi. Priročnik prinaša jedrnat pregled slovničnih pravil slovenskega jezika. Strnjeno in pregledno so predstavljene glasoslovna, besedoslovna in skladenjska ravnina slovenskega jezika. S slovenskim jezikom zvokovno uglašen prostor predstavlja skoraj neverjetno pester košček sveta. Del njegove bogate kulturne in naravne dediščine je z dodanimi fotografijami zajet tudi v knjigi. V dobrodošlo pomoč bo vsem, ki si želijo nadgraditi ali obnoviti znanje materinščine, s svojo preglednostjo in številnimi primeri pa bo nepogrešljiv tudi za tujejezične uporabnike, ki se šele spoznavajo z bogastvom slovenskega jezika. Knjigo lahko naročite pri Založbi Gaya (intermedija na siol.net). izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 13 09:30:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Oct 2009 09:30:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Imenske_družine_--_Opismenjevanje_--_S SS Message-ID: <196C3D753714496D9E68849A9295AFFB@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 13, 2009 8:23 AM Subject: LK, 19. oktober LK FF vabi na 911. sestanek v ponedeljek, 19. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Marko Snoj, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF v Ljubljani. Tema predavanja: Nekonsolidirane imenske družine (ob izvolitvi v naziv redni profesor za primerjalno jezikoslovje). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Princes, Nevenka" Sent: Tuesday, October 13, 2009 8:49 AM Subject: FW: konferenca ZDPDS Pošiljamo prvo obvestilo in vabilo na mednarodno znanstveno konferenco, ki jo organizira Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS). Konferenca z naslovom >Opismenjevanje učenk in učencev, pismenost mladih in odraslih - vprašanja, dileme, rešitve<, bo 7. in 8. maja 2010 v Žalcu. Več na zdpds na siol.net. Dr. Andreja Hočevar === http://www.slovenestudies.com -- nova spletna lokacija Society for Slovene Studies; tu se kmalu znajdejo tudi celotne številke revije Slovene Studies. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 13 09:31:33 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Tue, 13 Oct 2009 09:31:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Fw=3A__Povpraševanje_in_ponudba Message-ID: Naslednji odziv je bil namenjen samo profesorici in dijaku in dva dni je Marko Snoj okleval, preden je soglašal z mojo pobudo, da ga prebermo tudi v Slovlitu. Izjemoma je zraven tudi priponka. -- miran From: "Marko Snoj" Sent: Friday, October 09, 2009 12:46 PM Subject: FW: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba Spoštovana gospa profesorica Hribar, spoštovani gospod Kapelar, pred dnevi je po Slovlitu zakrožilo pismo g. Kapelarja, ki ga pripenjam s potrebnimi komentarji. Glede "zemeljskih elementov" odgovarjam, da take besedne zveze v slovenščini ni najti in torej po mojem vedenju ne more biti nadpomenka štirim klasičnim elementom , ki so zemlja, voda, ogenj in zrak. Bolj kot samo vprašanje pa me je zmotilo dejstvo, da je boj za eno točko tako pomembna stvar, da je zanjo vredno aktivirati vesoljno slovenistično srenjo, in sicer preden se naučimo pravilno pisno izražati v zbornem jeziku. Zato predlagam g. Kapelarju, naj se bolj kot za svoje pravice zavzame za izpopolnjevanje svojih jezikovnih pomanjkljivosti, ge. profesorici Hribar pa, da mu pri tej njegovi vnemi pomaga. Lep pozdrav, Marko Snoj -------------- naslednji del -------------- A non-text attachment was scrubbed... Name: Kapelar_01.doc Type: application/msword Size: 35840 bytes Desc: ni na voljo URL: From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 13 20:33:55 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Oct 2009 20:33:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Zbornik_o_Gradniku_--_O_dramatiki_--_Re =3A_Povpraševanje_in_ponudba Message-ID: <0C5B275C54114E23A410DFD06EC876B4@P4> From: Sent: Tuesday, October 13, 2009 7:11 PM Subject: invito/vabilo Alojz Gradnik Pesnik Goriških brd Vabimo na predstavitev zbornika >Alojz Gradnik - Pesnik Goriških brd/ Poeta del Collio Goriziano< uredila prof. Fedora Ferluga-Petronio, ZTT - EST, Trst 2008. Predstavitev zbornika bo 22.10. 2009 ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Drevored XX settembre, 85 Gorica). Večer organizirata Societa Filologica Friulana in Svet slovenskih organizacij - Gorica. Program Pozdravi, prireditev bo uvedel David Bandelj. Gradnikovo pesniško delo bo predstavila Fedora Ferluga Petronio Nastopila bosta: Piera Rizzolatti, Kulturna stičišča med Gradnikom in furlanskim svetom v Brdih. Miran Košuta, Recepcija Gradnikovega dela v Italiji. Branje Gradnikovih pesmi: Martina Valentinčič v slovenščini, Egle Taverna v furlanščini, Paolo Bortolussi v italijanščini Sledila bo razstava slik, ki upodabljajo Gradnikov svet, umetnika Gian Pietra Zuzzija. === From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Tuesday, October 13, 2009 12:46 PM Subject: VABILO NA KNJIGE NA BORSTNIKOVEM SRECANJU Vabimo Vas na serijo predstavitev knjig s področja dramske umetnosti Knjige na Borštnikovem srečanju v Literini knjigarni, ki bo potekala v okviru 44. Borštnikovega srečanja od 19. - 23. oktobra v Literini knjigarni na Miklošičevi 4. Pogovorom sledijo pogovori v neformalnem vzdušju. [...] Predstavitve publikacij s področja dramske umetnosti ČETRTEK, 22. OKTOBER, OB 17.00 Primož Jesenko, Dramaturški koncepti v slov. gledališču 1950-1970 Marjan Pertot, Slovensko gledališče v Argentini Oče Romuald, Škofjeloški pasijon Denis Poniž, Uvod v teorijo dramskih zvrsti PETEK, 23. OKTOBER, OB 17.00 Aleš Erjavec Estetika in politika modernizma Erika Fischer-Lichte Estetika performativnega Aldo Milohnić Teorije sodobnega gledališča in performansa Vse knjige Založbe Litera, ki bodo predstavljene na BS, lahko kupite s 30-odstotnim popustom! === From: "Darinka Verdonik" To: Sent: Tuesday, October 13, 2009 10:20 AM Subject: Re: [SlovLit] Povpraševanje in ponudba Dovolite, da opozorim na ta del izjave, ki smo jo lahko prebrali v pošiljki z dne 9. okt.: "Glede 'zemeljskih elementov' odgovarjam, da take besedne zveze v slovenščini ni najti." Prepričana sem, da je bila zapisana na hitro in nekoliko nehote, vseeno pa bi - da ne zavedemo kakšnega bralca nahote - opozorila, da je treba vendarle z nekaj premisleka uporabljati dokaze iz korpusov; korpusi so lahko dokaz, da nekaj v jeziku je, uporabljati jih za argument, da nečesa v jeziku ni, pa ni najbolj ustrezno. V tem primeru nas o tem prepriča že spletni iskalnik. LP Darinka From jaka na jaka.org Thu Oct 15 02:17:16 2009 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Thu, 15 Oct 2009 02:17:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Referenčna_knjiga_o_slov=2E_literaturi =3F Message-ID: <4AD66A0C.4090608@jaka.org> Spoštovani, prosil bi vas za nasvet: potrebujem eno ali več knjig oziroma drugih virov o slovenski literaturi, ki bi zaobjeli celoto od prvih zapisov v slovenščini do čim bolj današnjega trenutka in bi obsegali (vsaj kot omembo) tudi vizualno in konkretno poezijo. Knjiga (v slovenščini ali angleščini) naj bi podoročje zadovoljivo predstavila zainteresiranemu akademiku izven slovenskega kulturnega prostora oz. bi lahko služila kot prva referenčna točka uvida. Sam imam v mislih nekaj takšnih del, a ker je minilo že precej časa od mojega študija, bi bil zelo hvaležen za vaše predloge. (Če želite, mi lahko pišete tudi izven Slovlita na naslov .) Hvala vnaprej, lep pozdrav, Jaka Železnikar + ko sem že pri tem: zelo dobrodošla bi bila tudi informacija o viru kakršne koli informacije o delu (ali osebi, če gre za neobjavljene podatke/[literarna] dela), ki bi obravnavalo katerokoli obdobje zadnjih 50 let in bi tematiziralo uporabo informacijskih tehnologij/računalništva v povezavi s slovensko literaturo (tudi če gre za širši kontekst kot je na primer prehod prve tiskarne v Sloveniji na digitalno tehnologijo). (Zlasti slednje bi mi prišlo zelo prav pri raziskavi, ki jo izvajam v okviru magistrskega študija o novih medijih in kreativnemu pisanju na De Montfort University, znotraj otoka, kjer vozijo po nenavadni strani ceste.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 15 20:34:34 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Oct 2009 20:34:34 +0200 Subject: [SlovLit] 90 let slovenistike in slavistike na Filozofski fakulteti Unverze v Ljubljani 1919--2009 Message-ID: Seminar za slovansko filologijo > Inštitut za slovansko filologijo > Oddelek za slovanske jezike in književnosti > PZE za slovanske jezike in književnosti > Oddelek za slovanske jezike in književnosti > 2002/2003 Oddelek za slovenistiko Oddelek za slavistiko Prav lepo Vas vabimo na Dan odprtih vrat Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti UL ob 90-letnici ljubljanske univerze in njene slovenistike v ponedeljek, 19. 10. 2009, od 10.00 do 14.00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Program (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003114.html) Želimo si, da bi se pridružili našemu praznovanju in ob tej priložnosti bolje spoznali nas in naše delo. Predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL red. prof. dr. Boža Krakar Vogel http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri115/target0.html http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri115/target1.html From vlado na zrc-sazu.si Fri Oct 16 16:50:55 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 16 Oct 2009 16:50:55 +0200 Subject: [SlovLit] Od abecede do imena denarja Message-ID: <4AD8A46F.31692.203FBC@vlado.zrc-sazu.si> Znano je, da so imena prvih stirih crk A-B-C-D dala besedo abeceda kot ime za ustaljeno zaporedje vseh 23 crk latinice podobno, kakor sta prvi dve crki A-B dali besedo alfabet kot ime za ustaljeno zaporedje vseh 24 crk helenice. Manj znano pa je, da so osrednje tri crke latinice L-M-N dale besedo element kot ime za posamezno crko kot sestavni del abecede. Ce bi ekonomisti bolj pozorno brali jezikoslovna dela patra Stanislava Skrabca, bi ravno 84 let po koroskem plebiscitu tudi bolj uspesno branili slovensko zapisovanje evro nasproti angleskemu zapisovanju euro. Glede na to, da je klasicna latinica, ki je tudi glas U zapisovala kot V, izsla iz klasicne helenice, bi bil tudi na denarju bolj ustrezen helenicno-latinicni zapis EYPO - EVRO. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 16 16:59:49 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Oct 2009 16:59:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Katekizem_1550_v_sodobni_slovenščini _--_Spominska_plošča_Milanu_Grošlju_--_Deset_ tez_o_umetnostni_kritiki_--_Ljudske_pesmi_na_ZRC_SA ZU Message-ID: From: "Kozma Ahačič" To: Sent: Friday, October 16, 2009 11:22 AM Subject: Prva slovenska knjiga prvič v sodobni slovenščini Združenje Trubarjev forum Vas v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vljudno vabi na predstavitev izdaje prve slovenske knjige v sodobnem jeziku in diplomatičnem prepisu: Primož Trubar: Katekizem (1550) v sodobni knjižni slovenščini Knjigo bo predstavil soavtor prevoda in urednik knjige Kozma Ahačič, o Združenju Trubarjev forum in o celotnem projektu bo spregovoril Drago Sukič, pozdravil pa nas bo tudi častni gost evangeličanski škof Geza Erniša. V Trubarjeve čase nas bosta popeljala priložnostni pevski trio in igralec. Predstavitev, s katero se pridružujemo letošnjemu praznovanju dneva reformacije, bo v petek, 23. oktobra 2009, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 4, pritličje. === From: "Sonja Weiss" To: Sent: Friday, October 16, 2009 11:58 AM Subject: Vabilo DAHŠ Vas vabimo na odkritje spominske plošče pokojnemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter profesorju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Milanu Grošlju (1902--1979). Ploščo na njegovi rojstni hiši v Kamniku, sedanjem hotelu Malograjski dvor, sta postavila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Slovesnost bo v soboto, 24. oktobra 2009, ob 11. uri v hotelu Malograjski dvor, Maistrova cesta 13, Kamnik (nasproti glavne avtobusne postaje). Svečanemu odkritju bo v prostorih hotela Malograjski dvor sledil enodnevni znanstveni simpozij z naslovom Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva, ki ga organizirajo DAHŠ, Oddelek za klasično filologijo FF UL in SAZU. Program simpozija in druge informacije so na spletni strani DAHŠ http://www.dahs.si. Prisrčno vabljeni! Dr. Janja Žmavc, predsednica DAHŠ === From: "Teja Zorko" Sent: Friday, October 16, 2009 11:49 AM Subject: FW: Vabilo Philologos 1 Slovanska knjižnica & KUD Logos: Pogovorni večeri Sreda, 21. oktobra 2009, ob 19. uri, dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana. Izhodišče za razpravljanje ob besedilu Harryja Lehmanna DESET TEZ O UMETNOSTNI KRITIKI je vprašanje: Kaj je z likovno kritiko (v Sloveniji) danes? Večer bosta uvedla dr. Peter Krečič in dr. Milček Komelj. mag. Teja Zorko, strokovni vodja Slovanske knjižnice === From: "Zalozba ZRC" Sent: Friday, October 16, 2009 1:44 PM Subject: vabilo na predstavitev novih zgoščenk Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih zgoščenk iz zbirke Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta: SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Junaške, zgodovinske, bajeslovne in pravljične pripovedne pesmi PESEM SLOVENSKE DEŽELE Na novinarski konferenci, ki bo v sredo, 21. oktobra 2009, ob 11. uri v Atriju ZRC, v pritličju Novega trga 2 v Ljubljani, bodo nastopili tudi Fantje Artiški. Prijazno vabljeni! Za Inštitut: dr. Marjetka Golež Kaučič, za založbo: dr. Vojislav Likar From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Oct 16 18:34:50 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 16 Oct 2009 18:34:50 +0200 Subject: [SlovLit] Razstava NAPOLEON REZHE ILIRIA VSTAN --- SLOGAN NUK Message-ID: <4AD8BCCA.12774.12ADCCA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Razstava Mestnega muzeja Ljubljana ''Napoleon rezhe Iliria vstan'' bo na ogled samo še do konca meseca oktobra. Razstava oživlja čas francoske nadvlade na naših tleh med letoma 1809 in 1813 ter izpostavi temeljni ustanovitveni akt nastanka Ilirskih provinc -- mirovno pogodbo iz Schönbrunna, ki jo hrani arhiv ministrstva za zunanje zadeve Francije in je prvič predstavljena na Slovenskem. Ob nastajanju razstave smo vzpostavili sodelovanje tako s slovenskimi kot francoskimi muzeji, arhivi in knjižnicami. Med drugim smo si iz muzejev Louvre in Malmaison ter iz pariškega mestnega muzeja Carnavalet in Nacionalnega arhiva Francije v prestolnico >>Ilirije<< izposodili predmete, ki zaznamujejo politično in zgodovinsko ozadje Ilirskih provinc. Ob predmetih iz zbirk ljubljanskega mestnega muzeja bodo zaživele muzealije iz muzejev od Pirana do Murske Sobote in od Radovljice do Brežic. Razstava prinaša pregled kratkotrajne, a učinkovite francoske organizacije nove države. Kljub kratkotrajnosti štiriletne francoske okupacije so bile novosti in spremembe, ki jih je prinesla Slovencem, tako učinkovite, da se ''staro ni moglo več povsem povrniti''. Gesla francoske revolucije -- enakost, svoboda, bratstvo -- so vplivala na razvoj ne samo slovenske, temveč vseevropske politične zavesti še dolgo po Napoleonovi smrti. Do konca oktobra Vas tako vabimo na samostojen ali organiziran voden ogled razstave in na javna vodstva, ki so vsako soboto ob 17. uri. Razstava ima tudi bogat spremljevalni program; tako je v četrtek, 15. oktobra 2009, v Mestnem muzeju Ljubljana predavala mag. Irena Žmuc. Naslov predavanja: Zanimivi tiski in pisma iz začetka 19. stoletja: Trubar v času napoleonskih vojn. Izvleček predavanja: Trubarjevo leto 2008 in leto Ilirije ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc imata skupne točke. Skoraj neznana je objava leta 1806 o Trubarju in slovenskih tiskih protestantizma iz Tübingena. Damnatio memoriae protestantov se začenja krhati prav v času Ilirskih provinc -- ob pripravi razstave smo našli pismo koroškega duhovnika, ki je raziskoval zgodovino protestantizma v ''ilirskih planinah na Koroškem''. Predavateljica se dotika tudi vprašanja, kako so Francozi videli Ljubljano, glavno mesto Ilirskih provinc, kakšen je bil potovalni načrt Pariz--Ljubljana, in kako so Francozi spoznavali zgodovino Ilirije. Martina Fekonja 040 549 211 ==================== ------- Forwarded message follows ------- Date sent: Wed, 14 Oct 2009 22:19:16 +0200 (CEST) From: cobissnuk na ljgw.izum.si Subject: NAGRADNI NATECAJ ZA SLOGAN NUK Sodelujte v nagradnem natecaju, v katerem zbiramo predloge za slogan Narodne in univerzitetne knjiznice. Vse potrebne informacije o natecaju in obrazec najdete na: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=480273073 Nagradni natecaj poteka do sobote, 31. oktobra 2009. Najboljsi predlogi bodo nagrajeni! Z lepimi pozdravi, Narodna in univerzitetna knjiznica ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Oct 16 18:37:17 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 16 Oct 2009 18:37:17 +0200 Subject: [SlovLit] odzivi na slavisticni kongres v Porabju Message-ID: <4AD8BD5D.17957.12D198B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Tednik Družina je v 41. številki (11. 10. 2009) o slavističnem kongresu poročal v članku "Kadar mislim Porabje ...", v posebnem članku ''Priznanje slavistov škofu Smeju'' pa še o podelitvi priznanja za življenjsko delo dr. Jožefu Smeju. Spletna povezava: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/rubrike?OpenView&RestrictTo Category=58-41-CerkevDoma Za ogled celotne vsebine člankov se morate registrirati (registracija je brezplačna). --- Novi Glas (www.noviglas.eu) -- tednik Slovencev v Italiji, ki je nastal iz dveh nekdanjih tednikov, iz Novega lista, ki je izhajal v Trstu, in iz Katoliškega glasa, ki je izhajal v Gorici -- je minuli teden v 36. številki (8. oktober 2009) pohvalno poročal o kongresu in njegovi okrogli mizi o manjšinskih medijih. Jurij Paljk je v članku z naslovom ''O Porabskih Slovencih in jeziku na robu: V Monoštru je bil letošnji Slavistični kongres, ki ga je zgledno pripravila prof. Irena Novak Popov'' med drugim zapisal tele besede: "Predsednica Slavističnega društva Slovenije univ. prof. Irena Novak Popov je s sodelavci letošnji kongres slavistov postavila v Monošter, mesto ob Rabi na Madžarskem, kjer živijo tudi prijazni slovenski ljudje. To so ljudje, ki živijo dostojanstveno, a skromno, brez nepotrebnega jokanja in stokanja, na robu, a živi in vitalni so, o čemer smo se lahko prepričali v živo konec minulega tedna! /.../ Dejstvo je, da je prof. Irena Novak Popov prvič na kongres slavistov povabila tudi časnikarje, odgovorne urednike tistih medijev, ki delujemo na robu slovenskega sveta. Prišli smo: Marijana Sukič, urednica in gonilna sila Porabja, tednika porabskih Slovencev, radijska urednika Dušan in Francek Mukič iz Porabja, Jole Namor za Novi Matajur, Lucija Trusgnach za Društvo Ivan Trinko iz Čedada, Marij Čuk za Radio Trsta A in slovensko televizijo deželnega RAI postaje v FJk, Jurij Paljk za naš tednik, Bojan Wakounig za koroški slovenski Radio 2 in Hanzi Tomažič za tednik krške škofije Nedelja iz avstrijske Koroške. Spregovorili smo o težavah in uspehih, predvsem pa o jeziku na skrajnem robu slovenskega sveta, predstavili naše medije in se soočali tudi s tem, zakaj nekateri objavljajo zapise v narečju in drugi samo v pravilni slovenščini. Bilo je lepo, predvsem pa poučno." (J. Paljk) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 16 19:55:27 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 16 Oct 2009 19:55:27 +0200 Subject: [SlovLit] Pogledi na ljubljansko slovenistiko ob njeni 90-letnici -- Srebrnjarna Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/90_let_slo.pdf -- Slovenistika: Pogledi na eno od ustanovnih strok Univerze v Ljubljani ob njeni 90-letnici s prispevki Bože Krakar Vogel, Martine Orožen, Ade Vidovič Muhe, Mirana Hladnika, Anke Sollner Perdih, Simone Kranjc, Ine Frebežar in Petre Jordan. Ur. Jerca Vogel. Vezanega v trde platnice dobite ob dnevu odprtih vrat Oddelka za slovenistiko v ponedeljek 19. oktobra dopoldne. -- miran === From: "daniela k." Sent: Thursday, October 15, 2009 4:39 PM Subject: pravilno poimenovanje Zanima me ali mi lahko pomagate pri pravilnem poimenovanju 'prodajalne srebrnine'. Srebrarna, srebrnarna ali....? Moja poizvedba po spletnem slovarju slovenskega knjižnega jezika, je bila neuspešna. Zahvaljujem se vam za vaš odgovor! Lep pozdrav, Daniela Krivic From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 18 17:12:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Oct 2009 17:12:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_novo_v_Wikivirovem_skladišču_slov enske_leposlovne_klasike Message-ID: <3375403057F746A98978EB63140C0571@P4> Malo smo zanemarili poročanje o novostih v Wikivirovem digitalnem repozitoriju slovenske književnosti. Iz različnih virov so bila tam nazadnje urejena naslednja daljša besedila (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Rado Murnik: Visoka ljubezen, Na Bledu, Vojakove sanje, Abstinenta, Prvikrat v Ljubljani, Ženini naše Koprnele, Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj, Materino srce, Lepi janičar, Hči grofa Blagaja Anton Funtek, Godec: Izbrane pesmi, 1872 Anton Aškerc: Balade in romance Filip Haderlap in Anton Hribar: Brstje, zbirka pesmi Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, 1923, Drobiž, Dvanajst kratkočasnih zgodbic Simon Jenko: Ognjeplamtič Vladimir Levstik: Za svobodo in ljubezen, Gadje gnezdo, Svoboda! Obsojenci, Zapiski Tine Gramontove, Sirota Jerica, Hilarij Pernat, Dejanje, Pravica kladiva, Višnjeva repatica Ivan Cankar: Za križem, Grešnik Lenart, Krpanova kobila, Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, Črtice, Lepa Vida, Tujci Anton Umek: Abuna Soliman Ivan Macun: Cvetje slovenskega pesničtva, 1852 Alojz Cali: Zadnji dnevi v Ogleju Luiza Pesjak: Beatin dnevnik, 1887 Pavlina Pajk, Planinska idila, Odlomki ženskega dnevnika Peter Bohinjec: Najmlajši mojster, Z diplomo in brez diplome Anton T. Linhart: Matiček se ženi Franjo S. Cimperman: Boj pri Lemni Janko Kersnik: Testament Traven: Pridige Ksaver Meško: Večerna molitev, Sen poletne noči, Življenja večerna molitev, Gozdna romanca, Izgubljena duša, Razne poti Ivan Trinko: Pesmi Matej Prelesnik: V smrtni senci, Naš stari greh Fran Celestin: Oskrbnik Lebeškega grada Valentin Cundrič: Dano zakopano Josip Jurčič: Sosedov sin Fran Erjavec: Živalske podobe Sonja Koranter: Hubad: Ilija Muromec Josip Stritar: Pesmi Fran Detela: Dva skopuha Ivan Vrhovec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih Josip Kostanjevec: Čez trideset let Fran Jaklič: Z možem Matija Valjavec: Blagi sin, Zorin in Strlina, Znamenja dežja Franjo Zakrajšek: Ljudmila in Prvina Ivan Rozman: Testament Fecit Franciscus Alvian: Praemium sa male otrozhizhke Fran Zbašnik: Lajnar Anton Aškerc: Primož Trubar Fran Levec: Matija Valjavec Za popravljanje oz. postavljanje so na sveže ponujene Pesmi Albina Čebularja in več zvezkov Slovenskih večernic. Med letošnje popravljalce sta se vpisala dva ducata študentov (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Kdo_vse_popravlja_letos). Študentje prvega letnika pri Uvodu v študij slovenske književnosti stran za stranjo vnašajo Jenkov Vaje (1854): http://sl.wikisource.org/wiki/Teksti_za_prvi_letnik_slovenistov_2009/10 Pretipkavanje rokopisnih Vaj pride prav tudi za dosego višje ocene (http://sl.wikisource.org/wiki/%C5%A0tudentsko_popravljanje_za_vi%C5%A1jo_oceno). Tuji študentje pri nas bodo tudi letos za kreditne točke pisali slovenistična gesla v svoje Wikipedije (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah). Katera gesla bomo obdelali letos v diplomskem slovarju, stoji na http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 18 20:40:42 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Oct 2009 20:40:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Študentski_Jenkov_simpozij Message-ID: From: "Barbara Zorman" To: Sent: Sunday, October 18, 2009 8:16 PM Subject: obvestilo o Jenkovih dnevih na FHS Koper Ideji o Jenkovih dnevih, ki se je pred približno tremi leti porodila v Društvu slovenskih pisateljev, se letos na nekoliko svojstven način pridružuje tudi Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije Koper. In sicer tako, da smo simpozij o Jenku zaupali kar našim študentom. Zato vas vabimo na ŠTUDENTSKI JENKOV SIMPOZIJ, ki bo potekal v sredo, 21. 10. 2009, z začetkom ob 9. uri v koprski Foresteriji na Titovem trgu 5. Simpozij bo vodil doc. dr. Marcello Potocco, odprla pa ga bosta plenarna govornika prof. Boštjan Debelak v imenu Slovenističnega društva Koper ter doc. dr. Jonatan Vinkler s Fakultete za humanistične študije Koper. Pridružite se nam in se prepričajte v svežino študentskih pristopov k Jenku. Program simpozija: 9.00--10.45 Marcello Potocco: Uvodne pripombe Jonatan Vinkler: Pesniki so za to, "da domovini rodijo zdrave otroke" Boštjan Debelak: Jenkova prisotnost v slovenski šoli 11.00--12.45 Nina Jurinčič: "Vsak je svoje sreče kovač" Valentina Škrlj: Jenkovi Obrazi kot besedilo kolonija? Martina Rodela: Reprezentacije revščine skozi junake v Jenkovi prozi 13.10--15.25 Ana Cukijati: Spodbude literarnega ustvarjanja Pavline Pajk Emanuela Malačič Kladnik: Primerjava motivov v epski poeziji Simona Jenka in Antona Aškerca Nuša Miklavec: Simon Jenko in Srečko Kosovel: skupni horizonti pesniške subjektivitete Maja Smotlak: Odmik od romantike v kratki pripovedni prozi Simona Jenka in Giovannija Verge From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 18 21:34:59 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Oct 2009 21:34:59 +0200 Subject: [SlovLit] Med politiko in stvarnostjo Message-ID: From: "Vesna Hadzi" Sent: Sunday, October 18, 2009 8:44 PM Subject: Med politiko in stvarnostjo Ob 90-letnici ljubljanske univerze in Oddelka za slavistiko vas v četrtek, 22. 10. 2009, ob 10. uri vabimo na otvoritev 1. ljubljanskega slavističnega srečanja Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije (Konferenčna dvorana, Univerza v Ljubljani). Kratkim nagovorom veleposlanika Bosne in Hercegovine, nj. eksc. Zdravka Begovića, veleposlanika Republike Črne gore, nj. eksc. Ranka Milovića, veleposlanika Republike Hrvaške, nj. eksc. Svjetlana Berkovića, veleposlanika Republike Makedonije, nj. eksc. Samoila Josifa Filipovskega, veleposlanika Republike Srbije, nj. eksc. Predraga Filipova, predstavnika Agencije za raziskovalno dejavnost RS dr. Primoža Pristovška, prodekana Filozofske fakultete za mednarodno sodelovanje red. prof. dr. Andreja Černeta in predstojnika Oddelka za slavistiko doc. dr. Nikolaja Ježa bo sledila predstavitev monografije Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije, o kateri bosta spregovorila recenzenta red. prof. dr. Ada Vidovič Muha in red. prof. dr. Ivo Pranjković. Vljudno vabljeni. Organizatorji tematske konference in uredniki monografije Vesna Požgaj Hadži, Tatjana Balažic Bulc in Vojko Gorjanc Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani --- Četrtek, 22. 10. 2009 (Konferenčna dvorana, Univerza v Ljubljani) 10.00?10.45 otvoritev konference 10.45?11.15 predstavitev monografije Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije, o kateri bosta spregovorila recenzenta Ada Vidovič Muha in Ivo Pranjković 12.00?13.00 Jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije Jagoda Granić, Sociolingvistika hrvatske jezične stvarnosti: komunikacijski i simbolički prostor od 1991. Ranko Bugarski, Jezička politika i jezička stvarnost u Srbiji posle 1991. godine Marina Katnić Bakaršić, Bosanskohercegovačka sociolingvistička previranja: jezična situacija u Bosni i Hercegovini nakon 1991. Igor Lakić, Crnogorski jezik: od negacije do standardizacije ?????????? ???????, ?????????? ???????? ?? ???????????? ????? ?? 1991 ???. ?? ????? Vojko Gorjanc, Slovenska jezikovna politika pred izzivi Evropske unije 13.00?14.30 Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije ? okrogla miza, moderatorka Vesna Požgaj Hadži, sogovorci Lada Badurina, Ranko Bugarski, Aleksandra Gjurkova, Vojko Gorjanc, Jagoda Granić, Marina Katnić-Bakaršić, Igor Lakić, Vlado Miheljak, Ivo Pranjković, Ada Vidovič Muha Petek, 23. 10. 2009 (Dvorana rektorjev, Univerza v Ljubljani) 9.30?11.00 Standardni jeziki in jezikovna variantnost ? okrogla miza, moderator Vojko Gorjanc, sogovorci Ranko Bugarski, Damir Horga, Marina Katnić-Bakaršić, Igor Lakić, Vesna Mildner, Simon Šuster, Aleksandra Gjurkova 11.30?13.00 Pogled v zrcalu: manjšinski jeziki in jezik okolja v državah bivše Jugoslavije, moderatorka Tatjana Balažic Bulc, uvodničarke Vesna Mikolič, Neva Čebron, Mirjana Benjak, sogovorci Ranko Bugarski, Ina Ferbežar, Marina Katnić-Bakaršić, Igor Lakić, Aleksandra Gjurkova From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 19 22:56:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Oct 2009 22:56:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Etimološki_slovar_slovenskih_zemljepis nih_imen_--_Drugi_slovensko-japonski_meduniverzitet ni_forum_študentov Message-ID: <3D8083C2C133417FBF88CD4805F54954@P4> From: "Modrijanova knjigarna - dogodki" Sent: Monday, October 19, 2009 2:21 PM Subject: ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN v MODRIJANOVI KNJIGARNI, 22. 10. 2009 Kako je z Ljubljano, Trbovljami, Celjem, od kod in zakaj in kako sploh ime? Če še ne veste, zdaj Etimološki slovar Modrijanov prav vse vam pove! Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen in Modrijanova knjigarna vabita 22. 10. 2009 ob 18.00 v Modrijanovo knjigarno. Z vami bosta avtor slovarja Marko Snoj in urednica Marta Kocjan - Barle. VABLJENI V MODRIJANOV PRISTAN! Matej Krajnc http://www.modrijan.si/ === From: "Kristina Hmeljak Sangawa" To: Sent: Monday, October 19, 2009 10:44 AM Subject: Drugi slovensko-japonski meduniverzitetni forum študentov podiplomcev 20. in 21. oktobra 2009 na FF 20. in 21. oktobra 2009 bo na FF potekal Drugi slovensko-japonski meduniverzitetni forum študentov podiplomcev, ki ga prirejata Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ter IFERI - Podiplomska šola za humanistiko in družboslovje Univerze v Tsukubi. Več o tem na http://www.uni-aas.si/20-21-okt-2009-drugi-slovensko-japonski-meduniverzitetni-forum-studentov-podiplomcev-na-ff Program Torek 20. oktober 2009 Modra soba (5. nadstropje FF) 9:30-10:00 Otvoritveni govori: prof. Tine Bucik, dekan Filozofske fakultete, prof. Saburo Aoki, Univerza v Tsukubi, prof. Andrej Bekeš, Univerza v Ljubljani 10:00-12:00 Sekcija 1 - Koncept nacije in individua 13:00-15:00 Sekcija 2 - Upravljanje in fleksibilnost 15:30-17:30 Sekcija 3 - Jezik, ideologija in identiteta Sreda, 21. oktober 2009 9:00-9:30 Uvod 9:30-15:00 Diskusije 15:30-16:00 Zaključna slovesnost From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 20 11:48:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Oct 2009 11:48:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža_--_B esedilni_korpus_Nova_beseda Message-ID: From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Tuesday, October 20, 2009 11:37 AM Subject: Popotovanje iz Litije do Čateža Popotovanje iz Litije do Čateža bo letos na četrtek, 12. novembra. Zbor je ob 6.30 na železniški postaji v Ljubljani. Vlak odpelje 6.54, v Litiji bo pol ure pozneje. Železniška trasa je Ljubljana-Litija in Velika Loka-Ljubljana. Študentska enosmerna stane 2 evra, za odrasle 3 evre. Nazaj gremo ob 18.37. (Vlak pred tem gre ob 16.32, za tem pa 22.16.) V Ljubljano pridemo ob 19.50. Hoje je, s postanki, 7 do 8 ur. Obujte se v čevlje, ki vas po gozdu, kolovozih in asfaltu ne bodo ožulili (torej niti gojzarje niti najkice). S seboj imejte malico, pijačo in vsaj nekateri tudi svetilko, ker se s Čateža v Loko hodi po temi; morda še rezervno majico in kak flajšter. Na Čatežu bomo ok. 15.00, kjer bomo imeli kosilo. -- Aleš Bjelčevič === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 20, 2009 10:37 AM Subject: LK, 26.oktober LK FF vabi na 912. sestanek v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Primož Jakopin, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF v Ljubljani. Tema predavanja: Besedilni korpus Nova beseda. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 20 13:32:52 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Oct 2009 13:32:52 +0200 Subject: [SlovLit] Esej in singularnost -- Re: Dan odprtih vrat slovenistike Message-ID: From: Sent: Tuesday, October 20, 2009 12:47 PM Subject: Esej in singularnost Vabljeni na mednarodno konferenco Esej in singularnost, ki bo v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost potekal 22. in 23. oktobra 2009 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si/sdpk/novo.htm). Program konference Četrtek, 22. oktobra 15.15 Uvodne besede 15.30-16.30 Uvodno predavanje Peter V. ZIMA: Esej in esejizem med modernizmom in postmodernizmom 17.00-18.30 Prvo zasedanje Marko URŠIČ: Kdo govori v Montaignevih Esejih? Ignacija J. FRIDL: Esej z vidika antične filozofije Marko JUVAN: Esej in interdiskurzivnost: Vednost med singularnostjo in sensus communis Petek, 23. oktobra 10.00-11.30 Drugo zasedanje Miran ŠTUHEC: Esej in njegove nacionalne določnice? Ivo POSPÍŠIL: Singularnost in češki medvojni esej med tokovi: F. X. Šalda, Karel Čapek, Jaroslav Durych Péter HAJDU: Narativni in metaforični diskurz v biografskih esejih 12.00-13.30 Tretje zasedanje Remo CESERANI: Esejistični slog Walterja Benjamina Iztok OSOJNIK: Esej in singularnost Tomaž TOPORIŠIČ: Scenski esej kot singularnost in performativnost 15.30-17.00 Četrto zasedanje Tomo VIRK: Esej in narava literarnovednega diskurza Bart KEUNEN: Profana iluminacija skozi esejistično pisanje in mišljenje: Benjamin in Bahtin o vrednosti vsakdanje izkušnje Darja PAVLIČ: Eliotov koncept impersonalnega kritištva in poetika singularnosti 17.30-18.30 Sklepna diskusija Brošura s povzetki referatov: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Esej_Brosura.doc === From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, October 20, 2009 11:36 AM Subject: dan odprtih vrat - zahvala Članom Oddedlka za slovenistiko in študentom se zahvaljujem za kooperativnost pri snovanju in izpeljavi našega dneva odprtih vrat. S pomočjo vseh je potekal uspešno, in kot ste nekateri najbrž že videli, tudi javno odmevno. Posebno se zahvaljujem vodjem posameznih dejavnosti: Anki Soolner Perdih za razstavo, Jerci Vogel za urejanje zbornika, Miranu Hladniku za pomoč pri tem in za montažo našega "dokumentarca", uvodničarjem okrogle mize za klene in odmevne besede, ekipi tutorjev idr. študentov za pomoč pri vseh dejavnostih, Mateji Čop za skrbno organizacijo, vsem obiskovalcem za pozornost in predstavnikom "bratskih oddelkov" za pohvalne besede. -- Razstava bo ta teden še na ogled, tudi knjige zastonj so še na voljo, študenti pa še prodajajo majice z izvirnim embelmom. Hvala še enkrat in lep pozdrav vsem. -- Boža Krakar Vogel, predstojnica From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 21 12:27:26 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 21 Oct 2009 12:27:26 +0200 Subject: [SlovLit] Vrhniski Trubarjev kolaz Message-ID: <4ADEFE2E.9940.BEDD34@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vabi na tovarniško druženje ob izidu knjige VRHNIŠKI TRUBARJEV KOLAŽ v četrtek, 22. oktobra 2009, ob 18. uri v Tehniškem muzeju v Bistri. Uvod v druženje bodo popestrili Pavle Ravnohrib, igralec, Andrej Šubic, zdravnik in amaterski igralec, in Janez Drašler s svojimi pevci. Ob tem dogodku bo prisotne prijazno nagovoril dr. Boštjan Žekš. Prisrčno vabljeni, Viktor Žakelj, predsednik društva Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Tivolska 50/10, Ljubljana From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Oct 22 00:03:32 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (vladka.tucovic na guest.arnes.si) Date: Thu, 22 Oct 2009 00:03:32 +0200 Subject: [SlovLit] O Jenku na koprski slovenistiki Message-ID: <20091021_220332_061877.vladka.tucovic@guest.arnes.si> O Jenku na koprski slovenistiki V okviru 2. Jenkovih dnevov in v soorganizaciji Drustva slovenskih pisateljev in Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanisticne studije Koper Univerze na Primorskem je v sredo, 21. oktobra 2009, v koprski renesancni palaci Foresterija potekal prvi Studentski Jenkov simpozij z naslovom Jenko, njegov cas in njune reprezentacije. Kot je uvodoma povedal predstojnik Oddelka, doc. dr. Jacek Kristof Kozak, se mlada koprska slovenistika s tem prispevkom pridruzuje dogajanjem ob cetrtstoletni tradiciji podeljevanja Jenkove nagrade, s cimer je po besedah pobudnika, koordinatorja in moderatorja simpozija, doc. dr. Marcella Potocca, tudi izpolnjena zelja DSP, da se slavnostno obcutje Jenkovih dni in refleksija o pesniku razsirita se na druge slovenske kraje. V celodnevnem simpoziju je nastopilo osem referentov. Plenarni predavanji sta predstavila doc. dr. Jonatan Vinkler z naslovom Pesniki so za to, ?da domovini rodijo zdrave otroke?, in predsednik Slavisticnega drustva Koper, Bostjan Debelak: Jenkova prisotnost v slovenski soli. Med studentskimi prispevki, ki zajemajo iz Jenkove poezije in proze, izstopa referat prve diplomantke koprske slovenistike s podrocja slovenske knjizevnosti, Ane Cukijati, ki je na simpoziju predstavila izsledke svojega diplomskega dela, v katerem se je ukvarjala z ustvarjalnostjo Jenkove sodobnice: Spodbuda literarnega ustvarjanja Pavline Pajk. Nina Jurincic v prispevku ?Vsak je svoje srece kovac? in Martina Rodela v Reprezentaciji revscine skozi junake v Jenkovi prozi sta se lotili interpretacije Jenkove kratke proze Spomini, Tilka in Jeprski ucitelj. Primerjalno pa so do njegove poezije pristopile Emanuela Malacic Kladnik: Primerjava motivov v epski poeziji Simona Jenka in Antona Askerca, Nusa Miklavec: Simon Jenko in Srecko Kosovel: skupni horizonti pesniske subjektivitete in Maja Smotlak: Odmik od romantike v kratki pripovedni prozi Simona Jenka in Giovannija Verge. Suvereni, izdelani in tehtni nastopi referentk so vodili v plodne diskusije z obcinstvom, med katerim so poleg studentov in profesorjev bili tudi dijaki koprske gimnazije, ki so tako uro slovenscine s Simonom Jenkom doziveli kar na fakulteti. Kot je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila dekanja Fakultete, slovenistka doc. dr. Vesna Mikolic, so taksni dogodki priloznost za utrjevanje slovenisticne zavesti in odpiranje akademskega prostora ter povezovanje, pri cemer je aktivna vloga studentov, kakor se je pokazala ob tej priloznosti, se zlasti pomembna. Prijetno strokovno druzenje je minilo v duhu zelje po uresnicitvi naslednjega simpozija tudi v prihodnjem letu. Vladka Tucovic From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 23 18:08:32 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Oct 2009 18:08:32 +0200 Subject: [SlovLit] SSS Letter 66 -- Tone Plan? Message-ID: <8A63A0654DC1420287FBA62DF39A065F@P4> http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/sss66.pdf -- Society for Slovene Studies Letter, št. 66 (okt. 2009) s slovenističnim delom programa slavističnega kongresa SSSAA v Bostonu 12.--15. nov. 2009 in s prispevki o slovenščini na Japonskem, Julije Sozine o ruskih letih Janka Lavrina, o 46. SSJLK itd. === From: "Mihaela Jekic" Sent: Friday, October 23, 2009 2:22 PM Subject: tone plan [...] po savjetu profesorice Milene Blazic pisem ovaj mail u nadi da mi mozete pomoci u potrazi za pjesnikom pod imenom/pseudonimom Tone Plan koji se pojavio u prijevodu Mate Simundica u Zadarskoj reviji, 5, 1970., 487 Unaprijed hvala, Mihaela Jekic --- Isto tako saljem njegove jedine pjesme koje su meni znane. JUTRO Okamenjene misli padaju u naručja jutarnjeg mraka ko ranjene ptice svoj gorki pogled trne dim filtra '65 lize nekam pod strop obučeni smo u odjeću iluzija sunčane zrake love izgubljeno sanje koje se krade negdje među nama PROSTOR POD SUNCEM Na polici leže prazne staklenke napunjene smiješkom vaših suza PAUK MIRNO ČEKA u bezlisnoj šumi na krovu stara autobusa zapisana među otpisana osnovna sredstva Cio svijet korača sa mnom po pješčanu putu koji je odnio vjetar NETKO Netko kraj zida razbio ogledalo večeras mi je rekao da bijaše pijano Netko večeras izgubio pet riječi sad ih traži stvorio bi njima NOVI SVIJET Tko će sutra onemoći od lutanja Netko će sutra zakričati ZAŠTO? From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sun Oct 25 21:38:09 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Sun, 25 Oct 2009 21:38:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_v_Benetkah Message-ID: <000501ca55b3$10682c90$aa37675d@acer684c9a655d> Po slovensko v Benetkah Potem ko smo že krepko zakorakali v novo študijsko leto in nam mrzli jesenski dnevi ne prizanašajo, se lahko vsaj delno pogrejemo ob spominu na sončne in tople pretekle pomladne dneve, med katerimi je bil tudi 22. 4. 2009. Tisto sredo smo se 17 študentk izbirnega predmeta Slovenščina kot drugi/tuji jezik na Oddelku za slovenistiko koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, izvajalka vaj pri tem predmetu, lektorica Martina Mejak, in asistentka za književnost, Vladka Tucovič, odpravile v Benetke. Vendar ne zgolj, da bi se sprehodile po neštetih beneških mostičkih in se ne izgubile v labirintu beneške arhitekture, temveč z namenom, da smo obiskale Univerzo Ca' Foscari, kjer je kot plod uspešnega sodelovanja beneške Fakultete za tuje jezike in književnosti (Facolta di Lingue e Letterature Straniere) ter Fakultete za humanistične študije Koper že 4. leto zapored potekal lektorat slovenščine. Sprejela nas je predstojnica slavističnega oddelka prof. dr. Iliana Krapova, ki je predstavila zgodovino slavističnega študija v Benetkah in njegov pomen, po njenem pozdravu pa smo se odpravile v predavalnico. Cilj tovrstnih >terenskih vaj< je bila namreč seznanitev študentk s poučevanjem slovenščine na tuji univerzi, načinom dela in njegovimi posebnostmi. Koprske študentke so pod lektoričinim vodstvom kot rojene govorke in bodoče slovenistke tako postale >živi slovar in slovnica< svojim sedemnajstim italijanskim kolegom in kolegicam, praktično so se lahko preizkusile v individualnem poučevanju slovenščine kot tujega jezika. Svoje raznovrstne vtise o tem so strnile v izjavah televizijski ekipi RTV Koper/Capodistria, katerih prispevke si je moč ogledati v TV-oddajah Primorska kronika in Študentska na spodnjih povezavah. http://www.rtvslo.si/play/primorska-kronika/ava2.33124074/ http://www.rtvslo.si/play/studentska/ava2.33632878/ Na vzhodno obalo Jadranskega morja smo se vračale z mislijo na literarno ustvarjalnost Izidorja Cankarja, Stanka Vuka, Predraga Matvejevića, Thomasa Manna ., ki so vsak na svoj način vpletli v svojo literaturo topos mesta sv. Marka, kjer se je danes tudi na univerzitetni ravni mogoče učiti slovenščino. Martina Mejak in Vladka Tucovič From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Oct 26 08:17:56 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 26 Oct 2009 08:17:56 +0100 Subject: [SlovLit] = O_kongresu_v_Večeru Message-ID: <000501ca560c$70e829e0$aa37675d@acer684c9a655d> Z nekajtedensko zamudo je v današnjem Večeru končno objavljeno poročilo o letošnjem Slovenskem slavističnem kongresu v Monoštru (1.--3. oktober 2009). Prebrati ga je mogoče tudi na spodnji povezavi. http://www.vecer.com/clanekcit2009102605480559 Lep pozdrav! Vladka Tucovič From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 26 19:56:49 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 26 Oct 2009 19:56:49 +0100 Subject: [SlovLit] podelitev stipendij, pogovor z Borisom Pahorjem Message-ID: <4AE5FF01.5136.A248EC@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Skrabceva ustanova" To: Polona Lovšin Subject: vabilo na podelitev štipendij in pogovor z Borisom Pahorjem Date sent: Sun, 25 Oct 2009 18:45:13 +0100 V Ustanovi patra Stanislava Škrabca smo ponosni, da bo letošnje štipendije Ustanove Stanislava Škrabca podelil ugledni pisatelj BORIS PAHOR. Vabimo vas v četrtek, 29. oktobra 2009, ob 18. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije, ki bodo v študijskem letu 2009/2010 postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru s tržaškim književnikom Borisom Pahorjem in Tatjano Rojc. ** Življenjska in ustvarjalna zgodba Borisa Pahorja je dramatična kot stoletje, ki ga je preživel danes šestindevetdesetletni pisatelj. Otroška leta, zaznamovana z nesrečnim padcem družine v revščino in s požigom Narodnega doma v Trstu, so ga oblikovala v borca zoper zanikanje jezikovne in nacionalne biti Slovencev pod fašistično Italijo. Izbruh druge svetovne vojne je bodočega pisatelja napotil med partizane, a mu je namero preprečila nemška aretacija. Preživel je uničevalna nemška taborišča in se po vojni vrnil v rodno mesto, kjer je v naslednjih desetletjih ustvaril spoštovanja vreden opus preko trideset knjig ter dolga leta izdajal literarno revijo Zaliv. Tako je skupaj s somišljeniki tik za mejo ustvarjal tiskano opozicijo režimu v Sloveniji in Jugoslaviji in leta 1972 objavil pogovor z Edvardom Kocbekom, ki je prvi izrekel resnico o povojnih pobojih. Starosta slovenskih pisateljev je izjemno priljubljen ne le kot literat, ampak tudi kot sogovornik z ostro in jasno kritično mislijo. Ni torej čudno, da smo ga Slovenci razglasili za osebnost minulega leta. To je le eno od priznanj, ki jih je prejel in jih še vedno dobiva vse bolj prevajani pisatelj. Leta 1992 je prejel najvišje priznanje za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, leta 2000 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Pred dvema letoma mu je Francija podelila eno najvišjih državnih odlikovanj, naziv vitez reda Legije časti. Cankarjeva založba in Mladinska knjiga sta ga letos počastili z izdajo Izbranega dela. ** Ustanova patra Stanislava Škrabca si šteje v veliko čast, da so se ji v izvrševanju njenega poslanstva pridružila mnoga podjetja ter posamezniki - Prijatelji Škrabčeve ustanove: Riko, Interblock, Pošta Slovenije, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Zavarovalnica Triglav, Gramiz, Občina Ribnica, NLB, Inles, Geoplin, Parketarstvo Roman, Grafit, MLM, MK Založba, IB Techno, Energoplan Holding, Zavod IFIMES, Častnik Finance, Prijatelji Škrabčeve ustanove. Vsem podpornikom najlepša hvala za izkazano zaupanje! *** Ustanova p. Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica info na skrabceva-ustanova.si, www.skrabceva-ustanova.si T: 01 / 58 16 308, 041 744 248 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 27 09:13:50 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Oct 2009 09:13:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarna_zgodovinarka_piše_romane_--_ Slava_Vojvodine_Kranjske_in_Prešernov_rokopis Message-ID: <3F3E808EC7B14DB787C164B2F85DAAB3@P4> From: "Modrijanova knjigarna - dogodki" Sent: Friday, October 23, 2009 6:57 PM Subject: Literarni večer Radke Denemarkove Literarno gostovanje češke pisateljice Radke Denemarkove; branje in pogovor Sodelujejo: Radka Denemarkova, Jana Šnytová in prevajalka Tatjana Jamnik. Dobimo se v sredo, 28. 10. 2009, ob 18.00, v MODRIJANOVI KNJIGARNI na Trubarjevi 27 v Ljubljani. RADKA DENEMARKOVÁ je češka pisateljica, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja. Med drugim je avtorica romanov A já pořád kdo to tluče (Pa vprašam, kdo to tolče, 2005), nominiranega za nagrado Alfreda Radoka, in Peníze od Hitlera (Denar od Hitlerja, 2006) ter biografsko-esejistične monografije Smrt, nebudeš se báti aneb Přiběh Petra Lébla (Smrt, ne bo te strah ali Zgodba Petra Lébla, 2008) - slednja sta ji prinesla največjo češko literarno nagrado magnesia litera. Njene romane so prevedli in izdali na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji, v slovenščino se prevaja Denar od Hitlerja, v mednarodni produkciji pa bodo na podlagi njenega prvega romana posneli tudi film. === http://freeweb.t-2.net/savel/valvasor/valvasor.htm -- Slava Vojvodine kranjske. http://freeweb.t-2.net/savel/datapr/keybox/Preshern.zip -- program, ki tekst prikaže napisan s Prešernovo pisavo. Pot do navodil: http://freeweb.t-2.net/savel/ > France Prešeren > Info > Prešernov rokopis. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 27 17:58:02 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Oct 2009 17:58:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezikovna_raznolikost_v_Evropski_uniji_- -_Etimološki_slovar_slovenskih_zemljepisnih_imen_ --_Atribucija_avtorstva Message-ID: <0CA5595C4CAB4B7DAA30431F3B585452@P4> From: "Janez Kranjc" Sent: Tuesday, October 27, 2009 11:52 AM Subject: Vabilo Slovensko-nemško društvo štipendistov vabi na prvo predavanje iz ciklusa Iskanje skupnega jezika znanosti, ki ga bo imela Maja Smrkolj v torek, 3. novembra 2009 ob 18. uri v senatni sobi Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, Ljubljana. Naslov predavanja: Jezikovna raznolikost v Evropski uniji in jezik(i) evropske pravne znanosti. Po predavanju bo razprava o obravnavani temi in možnost za neformalni pogovor med udeleženci. Vljudno vabljeni! prof. dr. Janez Kranjc === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 27, 2009 10:27 AM Subject: LK, 02. november LK FFv Ljubljani vabi na 913. sestanek v ponedeljek, 2. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Marko Snoj, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen - ob izidu knjige. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://llc.oxfordjournals.org/cgi/content/abstract/24/4/467 -- David L. Hoover in Shervin Hess, An exercise in non-ideal authorship attribution: the mysterious Maria Ward. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 27 20:34:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Oct 2009 20:34:48 +0100 Subject: [SlovLit] Obisk prof. dr. Jezernika v Clevelandu Message-ID: From: "luka zibelnik" To: ; Sent: Tuesday, October 27, 2009 7:30 PM Subject: Obisk prof. dr. Jezernika v Clevelandu Spoštovane kolegice in kolegi! Zopet se vam oglašam iz ameriško-slovenskega Clevelanda, kamor sem povabil prof. dr. Jezernika, ki se je te dni mudil v Pittsburghu. Eno večjih mest Pennsylvanije ni izredno daleč (dve uri in pol) od našega lektorata, zato sem ga poprosil, če bi lahko prišel in pripravil predavanje za študente in slovensko skupnost. Odzval se je izredno pozitivno in tako se je hitra organizacija dogodka pričela. Prvo spletno pošto sva izmenjala pred desetimi dnevi in vmes je bilo potrebno urediti še marsikaj. Na tem mestu moram pohvaliti delovno etiko Clevelandske državne univerze, ki ni le ponudila nadomestila za profesorjevo bivanje v hotelu, ampak k vsemu pridala tudi denar za malo pojedino po dogodku, kjer so se lahko poslušalci spoznali med seboj in postavili še nekaj vprašanj našemu gostu. Dekanat je v kratkem času uredil vse potrebno z birokracijo, oddelek za moderne jezike pa za organizacijo dvorane in reklamiranje po fakulteti. Sodelovanje je potekalo povsem tekoče in niti enkrat se ni zgodilo, da bi kdo od zaprošenih dejal, da se česa ne da narediti ali da je premalo časa. Teh (stalnih) besednih zvez na CSU ne poznajo. Prof. dr. Jezernik je pripravil predavanje o etnologiji Balkana, ki si ga je z zanimanjem ogledalo (za fakultetne razmere in po besedah dekana CSU) neverjetno veliko število ljudi. Ponavadi o takih dogodkih obveščajo že mesece prej, tu pa se je v dobrem tednu zbralo preko 40 poslušalcev vseh starosti in narodnosti. Predavanje je bilo tako zanimivo, da sem moral po njem diskusijo in vprašanja gledalcev po dolgem času prekiniti, saj nas je zunaj čakala hrana. Pa vendar je generalni konzul v telefonskem pogovoru dejal, da bi lahko profesorja poslušali še celo noč. Od zadovoljnih gostov naj omenim še dekana CSU prof. dr. Sadleka, izjemno znanega ameriškega Slovenca dr. Pusta, predstojnika z državne univerze Bowling Green prof. dr. Pogačarja, prišlo pa je tudi veliko profesorjev s CSU, študentov in vidnih pripadnikov slovenske skupnosti. Skratka, izjemno lep večer, za katerega pa gre glavna zahvala prof. dr. Jezerniku, saj je nesebično pomagal k lepemu večeru in usvajanju prepotrebnega znanja o regiji, o kateri večina ljudi ne ve nič, a vseeno ve vse. Lep pozdrav, Luka Zibelnik. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 28 20:26:18 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 28 Oct 2009 20:26:18 +0100 Subject: [SlovLit] nove slike s kongresa in zapisi o kongresu iz Porabja Message-ID: <4AE8A8EA.9572.838976@matjaz.zaplotnik.siol.net> V spomin na monoštrski slavistični kongres smo na splet naložili še dva albuma fotografij s kongresa. Poslikali smo jih Matjaž Zaplotnik, Marijanca Ajša Vižintin in Katja Cingerle: http://picasaweb.google.si/sloslavko/Kongres2009 http://picasaweb.google.si/sloslavko/SpetKongres Klikanje med fotografijami v albumih si lahko prihranite s pritiskom na gumb "Diaprojekcija" ali "Celoten zaslon" v zgornjem levem kotu zaslona, s čimer fotografije povečate čez ves zaslon in poženete njihovo izmenjavanje v poljubnem časovnem intervalu. Če si boste slike ogledovali prijavljeni v googlov sistem GMail, lahko slike tudi pokomentirate. ----- Tednik Porabje (www.porabje.hu) je v treh oktobrskih številkah (8., 15. in 22. oktobra) izdatno poročal o slavističnem kongresu v Monoštru. Omenjene izdaje časopisa so v elektronski obliki dosegljive na spodnjih povezavah: http://www.porabje.hu/pdf/2009/2009_41.pdf http://www.porabje.hu/pdf/2009/2009_42.pdf http://www.porabje.hu/pdf/2009/2009_43.pdf V 41. številki (8. oktober 2009) je Marijana Sukič podala kratko poročilo o kongresu, v naslednji številki (15. oktober) pa je bila objavljena še natančna reportaža z naslovom Odkriti porabskoslovenski mikrokozmos, kjer je Valerije Perger zapisala: >>Večina referatov, ki so zbrani tudi v obsežnem kongresnem zborniku z naslovom Slovenski mikrokozmosi: medetnični in medkulturni odnosi, se je ukvarjala s porabskim kulturno-jezikovnim prostorom; nova dialektološka, sociološka, etnološka, sociolingvistična in literarno-zgodovinska dognanja o porabskem mikrokozmosu so dragocen prispevek k presojanju spremenjenih pogojev potranzicijske družbeno-politične slovenske in madžarske stvarnosti.<< Največ pozornosti so tudi pri časopisu Porabje namenili okrogli mizi o manjšinskih medijih, ki je v okviru kongresa potekala v petek, 2. oktobra, v konferenčni dvorani Slovenskega doma v Monoštru, udeležili pa so se je tile predstavniki slovenskih manjšinskih medijev: Iole Namor, Marij Čuk, Jurij Paljk, Lucia Trusgnach, Hanzi Tomažič, Bojan Wakounig, Francek in Dušan Mukič ter Marijana Sukič. Tako je v 42. in 43. številki (15. in 22. oktober) tednika Porabje Ernest Ružič objavil dvodelno poročilo o okrogli mizi z naslovom "Z MEDIJI DO IZMENJAVE POZITIVNIH VREDNOT MED MANJŠINAMI: V okviru Slovenskega slavističnega kongresa je potekala okrogla miza o manjšinskih medijih". Ernest Ružič med drugim zapisal tele misli: >> Glede na to, da je mogoče Slovenijo po najdaljši poti z avtomobilom prevoziti v treh urah in upoštevati vse prometne predpise in omejitve in se tako oglasiti med Slovenci v katerikoli sosednji državi, je prav neverjetno, kako velike so razlike med njihovimi mediji. Ne samo tedaj, ko gre za različne države, ampak tudi v eni državi in eni manjšini, recimo med Slovenci na Koroškem in Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Za začetek še tale primer: v Trstu izhaja Primorski dnevnik, kar pomeni, da imajo Slovenci v Italiji dnevno sveže novice v svojem jeziku; Slovenci na avstrijskem Štajerskem nimajo nikakršnega medija, ne tiskanega ne elektronskega, medtem ko imajo koroški Slovenci vsak dan deset ur radijskega programa, vsak teden dvojezično televizijsko oddajo, tednik Novice. /.../ Razpravo o manjšinskih medijih so vključili v program 20. Slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru zato, da bi zvedeli, kakšne so razmere na tem področju v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, medtem ko položaja na Hrvaškem, ki je skoraj enak štajerskemu, niso obravnavali. /.../ Del razprave se je dotikal uporabe narečja v manjšinskih medijih, kar smo že zajeli v predstavljanju tako pisanih kot elektronskih medijev. Zanimivo, da je pri bolj uveljavljenih manjšinah naravno, da so mediji v knjižnem jeziku, pri ostalih je narečje pravilo. /.../ Del razprave so namenili vprašanju, kako je z izmenjavo informacij med manjšinskimi mediji, kar je Marij Čuk iz Trsta ponazoril z osebno izkušnjo, da o Porabju ne ve skoraj nič. Poudaril je, da RAI vedno ne uspeva z dogovori za izmenjavo oddaj. Tako bi želeli predvajati oddajo Dober dan, Koroška (in zdaj Štajerska), vendar se z avstrijsko radiotelevizijo niso uspeli dogovoriti. Marij Čuk je še poudaril, da gre za interes politike, da je tako, kot je. Zlasti skromen je pretok informacij o pozitivnih vrednotah in dogajanju med manjšinami. Na tem področju ni uspelo tudi Slovenski manjšinski koordinaciji, ki je načrtovala skupno spletno stran in skupne publikacije. /.../ Ob podatku, da je v Evropi okoli 50 milijonov pripadnikov različnih manjšin, bi kazalo razvijati boljše sodelovanje med njihovimi tiskanimi in elektronskimi mediji. Tudi zadnjo temo z okrogle mize (Iskanje poti do mladih) smo bolj ali manj opisali pri dosedanjih vsebinah z razprave in ob poudarku, da univerzalnega načina pri tem ni na voljo. << ----- Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 28 23:06:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 28 Oct 2009 23:06:36 +0100 Subject: [SlovLit] Med politiko in stvarnostjo Message-ID: From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Wednesday, October 28, 2009 4:49 PM Subject: Mednarodni znanstveni simpozij Med politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije Prejšnji teden se je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani in nato v Dvorani rektorjev zbralo več uglednih slavistov, jezikoslovcev iz vseh držav nekdanje SFR Jugoslavije, na mednarodnem znanstvenem simpoziju pod naslovom Prvo ljubljansko slavistično srečanje Med politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije od 1991 do danes, ki so ga v imenu Oddelka za slavistiko pripravile marljive kolegice in kolegi študijske smeri Hrvaški srbski in makedonski jezik s književnostmi, natančneje s Katedre za hrvaški in srbski jezik pod mentorstvom vodje Katedre, red. prof. dr. Vesne Požgaj Hadži. Po večletnih prizadevanjih so se na tem simpoziju, ki kot prvi uvaja načrtovana redna mednarodna periodična znanstvena jesenska srečanja slavistov v Ljubljani, zbrali ak. Ranko Bugarski in Julijana Vučo iz Srbije, dr. Marina Katnić Bakaršić iz Bosne in Hercegovine, dr. Damir Horga, Mirjana Benjak, Jagoda Granić, Ivo Pranjković, Tomislav Čužić in Vesna Mildner iz Hrvaške, dr. Aleksandra Djurkova iz Makedonije, dr. Igor Lakić iz Črne gore, dr. Ada Vidović Muha, Vesna Požgaj , Vesna Mikolič, Vojko Gorjanc, Tatjana Balažic Bulc, Neva Čebron, Monika Kalin Golob, Ina Ferbežar, Vlado Miheljak, Niko Jež, predstojnik Oddelka za slavistiko, in Andrej Černe, prodekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter mnogi drugi. Razpravljali so o aktualni in zanimivi temi, ki je v prostorih Univerze v Ljubljani kot prva razgrnila večletna znanstvena in politična razpletanja zgodovinsko pogojene jezikovne problematike na nemirnem južnoslovanskem področju in pokazala, da se oblikovanje nacionalnih jezikov pri južnih Slovanih oz. v njihovih novonastalih državah sooča s številnimi odprtimi in zahtevnimi vprašanji, v katerih politika zase še vedno zahteva vodilno vlogo.Nastopajoči, med njimi večina aktivno udeleženih v znanstvenih obravnavah ustavnih, teoretičnih in praktičnih lingvističnih vprašanj, izvirajočih iz bifurkacijskih jezikovnih procesov po nastalem razkrajanju skupnega srbohrvaškega/ hrvaškosrbskega jezika (Zagreb 1892, Ivan Broz - 1992, Dalibor Brozović), so s svojimi poglobljenimi in argumentiranimi spoznanji komunicirali v konstruktivnem kritičnem in analitičnem diskurzu, ki je na treh tematsko zaokroženih okroglih mizah o nacionalnih jezikih (moderator Vesna Požgaj Hadži), jezikih nacionalnih, jezikovnih in drugih manjšin (moderator Vojko Gorjanc) ter jezikih tujerodnih jezikovnih neavtotonih skupnosti (moderator Tajana Balažic Bulc) v državah nekdanje Jugoslavije postregel s številnimi konkretnimi podatki, pobudami in tudi kritičnimi pogledi na politično in jezikovno stvarnost, na nekatere nove jezikovne priročnike, slovnice, pravopise in študijske programe, oz. v njih zapisane posamezne strokovne rešitve, kar vse je razvidno iz obsežnega (316 strani) in preglednega, vzorno urejenega zbornika omenjenih predavanj (uredili V. Požgaj Hadži, T. Balažic Bulc, Vojko Gorjanc), ki je izšel na dan otvoritve tega koristnega in odmevnega simpozija. Simpozij, ki so ga na otvoritvi pozdravili visoki predstavniki udeleženih držav oz. njihovi veleposlaniki v Republiki Sloveniji, predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete, so omogočili Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, Filozofska fakulteta in Oddelek za slavistiko ter njegovi člani, predvsem že omenjeni jezikoslovci s katedre za hrvaški in srbski jezik pod vodstvom Vesne Požgaj Hadži, in Oddelek za prevajalstvo, pod vodstvom predstojnika dr. Vojka Gorjanca. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 29 10:13:09 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 29 Oct 2009 10:13:09 +0100 Subject: [SlovLit] = razpisi_MOL_--_60=2E_obletnica_smrti_Iva na_Koštiala Message-ID: <4AE96AB5.11954.51A1E3@matjaz.zaplotnik.siol.net> Mestna občina Ljubljana je na svojih spletnih straneh http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi-razgrnitve-objave/ objavila Javni razpis za sofinanciranje znanstvenega oz. strokovnega tiska ter znanstvenih oz. strokovnih posvetov za potrebe MOL za leto 2010. Razpis se nanaša tako na znanstveni/strokovni tisk kot na organizacijo posvetov. Iščejo predvsem projekte, ki predstavljajo pomemben prispevek k promociji Ljubljane in izboljšanju kakovosti življenja v mestu. Rok za prijave je 9. november 2009. Istočasno sta odprta še javna razpisa za izbor kulturnih projektov in programov, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Rok za prijave kulturnih projektov/programov je 16. november 2009. ----- Založba Goga Glavni trg 6 8000 Novo mesto http://www.goga.si T: +386 7 393 0811 F: +386 7 393 0800 E: goga na goga.si Spoštovani, v Novem mestu decembra letos v počastitev 60. obletnice smrti Ivana Koštiala pripravljamo posvet "Življenje in delo Ivana Koštiala". Ivan Koštial (Gradec/Graz, 27. 7. 1877, Novo mesto, 19. 2. 1949) je zagotovo bil osebnost in raziskovalec, brez katerega bi bile jezikoslovne in folkloristične raziskave osiromašene za marsikatero spoznanje. Obletnica njegove smrti je priložnost, da se ga spomnimo kot človeka in raziskovalca, da kritično ovrednotimo njegovo osebno, raziskovalno in poklicno življenjsko pot. Za posvet smo se odločili ob spoznanju, da je profesor Koštial zapustil vrsto še nepregledanih in neocenjenih del, ki se dotikajo več področij: besedišča, slovaropisja, etimologije, dialektologije, imenoslovja, terminologije, primerjalnega jezikoslovja, folkloristike, frazeologije, stilistike in zgodovine knjižnega jezika. V posvetu vidimo idealno priložnost, da jezikoslovci, literati, etnologi, folkloristi in njegovi sorodniki s svojimi prispevki osvetlijo njegovo osebno življenje, njegovo znanstveno in strokovno dediščino v okviru razmer, v katerih je bil dejaven, in je še danes živa prek dela njegovih naslednikov. S tem želimo povezati razdrobljeno znanje o plodovitem in interdisciplinarno usmerjenem raziskovalcu. V zvezi s pripravo na posvet Vas vljudno prosim, da do konca oktobra na elektronski naslov irena.rozman na guest.arnes.si sporočite naslov načrtovanega prispevka, do 20. novembra pa še krajši povzetek prispevka. Prispevki bodo pozneje objavljeni v samostojni znanstveni publikaciji. Posvet bo v sredini meseca decembra, natančen datum bomo sporočili naknadno. Posvet sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Novo mesto. V imenu pripravljanega odbora Vas lepo pozdravljam, dr. Irena Rožman (irena.rozman na guest.arnes.si), etnologinja From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 29 20:42:06 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Oct 2009 20:42:06 +0100 Subject: [SlovLit] Prevajalec ponarejevalec Message-ID: From: "Boža Krakar Vogel" From: "Iva Kosmos" Sent: Thursday, October 29, 2009 10:27 AM Subject: 4.11. Prevajalec ponarejevalec - literarni večer v LUD Literatura Sreda, 4. 11. ., ob 21. uri, LUD Literatura, Erjavčeva 4 Prevajalec ponarejevalec Zakaj Heidi v slovenščini posluša učitelja in poje pesmi, v nemščini pa uboga pastorja in prepeva cerkvene himne? Zato ker je prevajalec - ponarejevalec! Kje so meje med prevodno adaptacijo, interpretacijo, invencijo in intervencijo? Zakaj so mladinska prevodna dela zaklad >namernih napak From: "Segreteria IIC esteri" Sent: Friday, October 30, 2009 11:41 AM Subject: Gradnik, 5.11.2009, ore/ob 12.00, SAZU Četrtek, 5. novembra 2009 ob 12.00 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Velika dvorana, Novi trg 3, Ljubljana Predstavitev zbornikov Alojz Gradnik pesnik Goriških brd / Poeta del Collio Goriziano (uredila Fedora Ferluga-Petronio), ZTT-EST, Trst 2008. Uradni pozdravi Fedora Ferluga-Petronio Predstavitev zbornikov Franc Zadravec, Alojz Gradnik: Zemlja - mati - domovina Ciril Zlobec, Gradnik, pesnik za polnost življenja Miran Košuta, Recepcija Gradnikovega dela v Italiji Branje Gradnikovih pesmi Eva Premk Bogataj, v slovenščini, Paolo Bortolussi, v italijanščini in furlanščini Ogled razstave slikarja Gian Pietra Zuzzija na teme Gradnikovih pesmi (od 2. do. 5. novembra 2009) === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri119/index.html -- nekoč. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 31 20:22:17 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 31 Oct 2009 20:22:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Učitelji_v_Pomurju_in_Porabju_--_Re=3A _Gradnik_v_Slovlitu Message-ID: <5FAB9CA820474FE0ACA0997EE2F54B31@P4> From: "Danica Rangus" To: Sent: Saturday, October 31, 2009 7:43 PM Subject: UČITELJI V PREKMURJU IN PORABJU Prejšnji teden je bila skupina učiteljev iz nekaterih dolenjskih in belokranjskih osnovnih šol na ekskurziji na dveh šolah v Prekmurju in dveh kulturnih ustanovah porabskih Slovencev na Madžarskem. Prisostvovali smo pouku kemije in matematike na Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik in Dvojezični srednji šoli Lendava. Učenci, ki so nekateri slovenske narodnosti, drugi pa madžarske, so imeli v razredu hkrati dve učiteljici, ki sta novo učno snov razlagali in tudi zapisovali na tablo vsaka v svojem jeziku, seveda pa obe odlično govorita oba jezika. Dijaki so imeli pri pouku matematike samo eno učiteljico, ki pa je vsako stvar razložila v obeh jezikih, tako da so srednješolci spoznali vsak nov strokovni izraz tako v maternem jeziku kot jeziku okolja. Med kulturnimi znamenitostmi Porabja sta nas v Monoštru najbolj navdušila etnološki muzej in kulturni dom tamkajšnjega manjšinskega slovenskega prebivalstva. Ogledali smo si tudi lepo urejeno domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani. Čudovito ekskurzijo je organizirala profesorica slovenščine in prizadevna predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine Danica Rangus, ki je omogočila doživetje krajev, ki jih opisuje porabski pisatelj Francek Mukič v knjigi Črnošolec, tudi knjigoljubkam iz upokojenskega bralnega krožka. (Marjana Štern, mentorica študijskega krožka Beremo z Manco Košir) === V vabilu na predstavitev zbornikov Alojz Gradnik / Pesnik Goriskih brd / Poeta del Collio Goriziano, ZTT-EST, Trst, 2008 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003155.html) je prišlo do dveh napak, ki ju zdajle popravljamo. Prireditelja sta dva, SAZU in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji. Po uradnih pozdravih (poleg direktorice italijanskega inštituta dr. Ferrazze bo pozdravil navzoče italijanski veleposlanik v Sloveniji ali kdo drug z ambasade, s slovenske strani pa predsednik SAZU ali kateri od njenih podpredsednikov) bo zbornika predstavila njuna urednica Fedora Ferluga-Petronio. -- mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 2 17:28:09 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Nov 2009 17:28:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Avstrijska_in_slovenska_književnost_-- _Vsako_jesen_isto_--_Dobri_Stalin_--_Toaletna_torbi ca Message-ID: <1C784C432F8C4471A4BD797381432208@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Monday, November 02, 2009 2:48 PM Subject: novičke o sodelovanju z zamejstvom Slovenska matica in Avstrijski kulturni forum v sredo, 4. 11. 2009 ob 10.00 vabita v dvorano Slovenske matice (Kongresni trg 8/I.) na razpravo Avstrijska književnost pri nas in slovenska v Avstriji. Sodelovali bodo Silvija Borovnik, Fabjan Hafner, Vesna Kondrič Horvat, Lučka Jenčič, Erwin Koestler, Amalija Maček, Mira Miladinovič-Zalaznik in Drago Jančar. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri120/index.html -- vsako jesen isto. === From: "Avsenik, Maja" Sent: Monday, November 02, 2009 10:01 AM Subject: Dobri Stalin na Besedni postaji V četrtek, 5. novembra 2009 ob 18. uri na Besedni postaji predstavitev knjige Viktorja Jerofejeva, Dobri Stalin (Modrijan, 2009). Tako kot iz naslova knjige enega vidnejših ruskih pisateljev srednje generacije Viktorja Jerofejeva pričakujemo, da bo govoril o Stalinu, tako smo se tudi ušteli. Ena popularnejših knjig zadnje petletke v Rusiji prinaša v avtobiografski celofan zapakirano kulturno zgodovino Rusije pred razpadom Sovjetske zveze. Zagotovo zanimivo pisanje za tiste, ki jih zanima Rusija in se pri tem vprašujejo, kakšno vlogo ima dobri Stalin v evoluciji ruske zavesti. (dr. Miha Javornik) V pogovoru o knjigi bodo sodelovali dr. Miha Javornik, dr. Blaž Podlesnik in Lijana Dejak. Vabljeni ! Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ (Modra soba, V. nadstr.) === From: "maruša mugerli" To: Sent: Monday, November 02, 2009 10:51 AM Subject: pomoč (toaletna torbica) [...] Zanima me, ali obstaja kakšna stara beseda ali izraz za toaletno torbico, v skrajnem primeru lahko tudi navadna sopomenka (ne nujno zastarela) ali tudi narečna beseda. V nemščini je to Kulturbeutel oz. tudi Kulturtasche. Hvala za odgovore, Maruša Mugerli Lavrenčič From zoran.bozic na guest.arnes.si Mon Nov 2 19:11:24 2009 From: zoran.bozic na guest.arnes.si Date: Mon, 2 Nov 2009 19:11:24 +0100 Subject: [SlovLit] Predstavitev slovenskih Evic Message-ID: V torek, 3.11.2009, bo ob 18. uri na Univerzi v Novi Gorici, v predavalnici 7, predstavitev knjige Evine hčere: konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902 doc. dr Katje Mihurko Poniž. Pogovor bo povezoval Zoran Božič. V znanstveni monografiji je avtorica na komparativen način pokazala, kakšne so bile posebnosti slovenskih razprav o ženskosti glede na tone, ki so prevladovali v drugih deželah habsburške monarhije. S kritičnim branjem prispevkov v časopisih in revijah je analizirala značilnosti in posebnosti razprav o vlogi Slovenk v narodnem gibanju, o materinstvu, zakonu, vzgoji deklet, ženskem izobraževanju, o prostituciji, ženski seksualnosti in o podobah bralk. Ob tem je ugotovila, da so zapisi o ženskah dejansko pripovedi o konstruiranju ženskosti, ki se je na Slovenskem vzpostavila kot problem šele, ko so o njej začeli razpravljati. Prof.dr. Marta Verginella je o knjigi med drugim zapisala: >Študija Katje Mihurko Poniž je tako v vsebinskem kot v metodološkem pogledu zelo dovršeno znanstveno delo, ki bo zagotovo pripomoglo k temeljitejšemu poznavanju slovenske kulturne in širše družbene zgodovine, predvsem pa bo zapolnilo dosedanji manko na področju kulturne zgodovine spola na Slovenskem. Bibliografski aparat in priložena biografija potrjujeta širino avtoričinega dela, izredno nazoren slog in sistematična razporeditev vsebin pa pripomoreta k njegovi didaktični ustreznosti.< __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4565 (20091102) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 3 13:53:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Nov 2009 13:53:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletni_slovarji_--_Nagrade_--_Poezija_v _Drugem_življenju Message-ID: http://www.pons.si -- novi brezplačni spletni slovarji: 45.000 besed in fraz najsodobnejša gesla, primeri rabe, posnetki izgovorjave. -- Založba Rokus Klett === From: "sodobnost" Sent: Tuesday, November 03, 2009 10:45 AM Subject: Natečaj Sodobnosti za najboljši esej in kratko zgodbo Pošiljam vam informacije v zvezi z natečajema, ki ju razpisuje Društvo slovenskih pisateljev ter revija Sodobnost. Želim vam obilo ustvarjalnih uspehov, Alenka Urh, tajnica uredništva. http://www.sodobnost.com, http://www.eurozine.com --- Nagrada za najboljši slovenski esej 2010 Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2010. Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov; podeljena bo v navzočnosti najvišjih predstavnikov slovenske kulture in države na slavnostnem odprtju 15. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Šest najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih v reviji Sodobnost. Besedila, ki jih bo ocenjevala tričlanska žirija, je treba poslati v treh izvodih do 10. marca 2010 na naslov: Sodobnost, Belokranjska ulica 5, 1000 Ljubljana. Besedila avtorjev, ki ne bodo upoštevali vseh pogojev, bodo izločena. Pogoji so: a) besedila je treba opremiti s šifro, b) v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba priložiti ime, priimek, naslov, telefonsko številko in morebitni elektronski naslov, c) esej naj bo splošne oz. literarne narave; strokovnih esejev z opombami žirija ne bo upoštevala, č) avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani ločeno, d) avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti, e) eseji ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s presledki. --- Nagrada slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo 2010 Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev v navzočnosti predsednika Republike Slovenije, ministrice za kulturo in drugih uglednih gostov na slovesnem odprtju 15. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Nagrajeno zgodbo in šest nominiranih besedil bo objavila revija Sodobnost. Poslana besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih najpozneje do 10. marca 2010 na naslov: Društvo slovenskih pisateljev (za nagrado SDK), Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Besedilu naj v posebni zaprti ovojnici (označeni z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, lahko tudi elektronski naslov. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki). Vsak avtor sme sodelovati samo z enim besedilom. === http://www.youtube.com/watch?v=ALkq-6aLo_A , http://www.oucs.ox.ac.uk/ww1lit/secondlife , http://slurl.com/secondlife/Frideswide/219/199/646/ -- vojna poezija v Second life. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 3 15:11:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 3 Nov 2009 15:11:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenske_večernice_na_Wikiviru_--_Slo venščina_odveč_--_Rgveda Message-ID: <5323159EB1044BAFB9F7E0BAB64A22C8@P4> Na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) je na novo postavljeno: Slovenske večernice: Peter Bohinjec, Kovač in njegov sin, Žganjar Fr. Ks. Strežaj, Po njeni krivdi Fran Zbašnik, Miklova lipa, Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo, Na krivih potih Josip Jurčič, Ponarejani bankovci I. E. Rubin, Kovač Peregrin Pavel Perko, Rotijin Blaže Anton Koder, Škorčeva povest, Brat Evstahij Pavlina Pajk, Najgotovejša dota Ivo Trošt, Do vrha Ivan Steklasa, Cigani Ivan Cankar, Za križem, Za narodov blagor Anton Aškerc, Primož Trubar Anton Funtek, Smrt Anton Hribar, Popevčice milemu narodu Valentin Cundrič, Poševnice v sinjem Valentin Vodnik, Pesme Anton Medved, Pesmi 1 in 2 Fran Miklošič, Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854 Fran Levec, Dr. Janez Bleiweis Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 1 Ugotovili smo, da smo od klasikov pozabili na Janka Kersnika. Postavimo še njega (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Proza_in_drugo). === http://pub.lex-localis.info:60/index.php/LexLocalis/issue/archive -- Lex Localis, slovenska recenzirana revija o lokalni samoupravi na spletu (samo v angleščini!). === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 03, 2009 8:51 AM Subject: LK, 09. november LK FF vabi na 914. sestanek v ponedeljek, 9. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tamara Ditrich, raziskovalka na evropskem projektu Marie Curie (7. okvirni program), Oddelek za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja: Tipologija dvandva zloženk v Rgvedi. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 5 07:52:26 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Nov 2009 07:52:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Lutke_--_Trg_žrtev_bolonjske_reforme Message-ID: <5ADF46DA9A07445082401DFD67C7AF98@P4> From: "Avsenik, Maja" Sent: Wednesday, November 04, 2009 4:50 PM Subject: Lutke na Besedni postaji Danes, v četrtek, ob 18h - Dobri Stalin na Besedni postaji. Sodelujejo dr. Miha Javornik, dr. Blaž Podlesnik, Lijana Dejak. (Modra soba, V. nadstr.) Napovedujemo: V ponedeljek, 9. novembra 2009 ob 18. uri na Besedni postaji - predstavitev almanaha z naslovom Po stopinjah lesene Talije: Lutkovno gledališče Ljubljana: 60 let (2008) z naslovom Slovenska (mladinska) književnost in lutke. Almanah je posvečen zgodovini lutkarstva od leta 1948-2008 in je pregleden ter dragocen študijski pripomoček za slovensko književnost, mladinsko književnost in medpredmetne povezave. Monografija je opremljena tudi z dokumentarnim gradivom, fotografijami s premier in daje novi pogled na zgodovino in medmedijsko povezovanje med književnostjo in lutkami od leta 1948-2008. Na predstavitvi bodo sodelovali: direktor LGL, Marjan Gabrijelčič, umet. dir. Jelena Sitar Cvetko, dr. Milena Mileva Blažić in lutkovno presenečenje. Vabljeni! Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Thursday, November 05, 2009 7:36 AM Subject: Trg žrtava bolonjske reforme (na študentski oglasni deski na univerzi v Zagrebu) -------------- naslednji del -------------- HTML priponka je prečiščena... URL: -------------- naslednji del -------------- A non-text attachment was scrubbed... Name: ni na voljo Type: image/jpeg Size: 21147 bytes Desc: ni na voljo URL: From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 5 14:39:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 5 Nov 2009 14:39:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Priročnik_za_branje_kakovostnih_mladin skih_knjig Message-ID: <0E0E10AAED6344649D5AC50AA7388125@P4> From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Thursday, November 05, 2009 12:44 PM Subject: Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Vljudno vabljeni na 2. strokovno sredo, ki bo 11. novembra 2009, ob 9.30 uri, v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana v 3. nadstropju, z osrednjo temo: Pogled na drugo stran: Predstavitev priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig Sodelovali bodo: dr. Milena Mileva Blažić, izr. prof., Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: Tuja in domača novejša temeljna strokovna literatura s področja mladinske književnosti in knjižničarstva Martina Peštaj, urednica oddaj za otroke in medijska psihologinja, Otroški in mladinski program, Televizija Slovenija: Težko pričakovano: zbirka serij Bukvožerček in Bukvožer na DVD-jih Irma Toman, Založba OKA otroška knjiga: Drugačnost nas bogati: spoznavajmo se med seboj ob knjigah iz zbirk Popotni dnevnik in Samovarci Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Kristina Picco, strokovna sodelavka Društva: Priporočilni seznam in praksa dr. Tina Bilban, Inštitut za kvantno optiko in informatiko, Dunaj, raziskovalna sodelavka pri projektu sodelovanja med fiziko in filozofijo na področju kvante realnosti: Priročni vodnik za prva potovanja v svet literature Koordinatorka strokovne srede je mag. Darja Lavrenčič Vrabec. Pred pričetkom in po končanem programu strokovne srede bo mogoče Priročnik kupiti v preddverju dvorane. Cena 15 eur. Lep pozdrav, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 6 18:49:23 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Nov 2009 18:49:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Replike_iz_antike_--_Iz_Litve_--__Zlati_ čoln_--_Iz_Brna_--_Učna_mobilnost Message-ID: <2D138E8C82254C3191BB5EE0D006B888@P4> From: "Janja Žmavc" Sent: Thursday, November 05, 2009 10:36 PM Subject: Vabilo "Replike iz antike" Vabimo vas na tiskovno konferenco ob ciklu Replike iz antike, ki jo Društvo za antične in humanistične študije pripravlja skupaj s SNG Drama. Srečanje bo v prostorih SNG Drama, v torek, 10. novembra ob 12.00. S prevajalci, avtorji spremnih besed in uredniki se bo pogovarjala Jera Ivanc. Replike iz antike so koncertna branja ali bralne uprizoritve svežih, še nikdar uprizorjenih prevodov antičnih dramskih mojstrovin. Letos bo v Mali drami na sporedu uprizoritev Ajshilovih Pribežnic v prevodu Braneta Senegačnika (13. in 14. november), Sofoklovega Ajanta v prevodu Kajetana Gantarja (17. in 18. november) ter Evripidove Helene v prevodu Jelene Isak Kres (26. in 30. november). Vse uprizoritve se bodo začele ob osmih zvečer. Ker bo vsaka drama na sporedu le dvakrat in ker je število sedežev v Mali drami omejeno, vas vabimo, da si vstopnice zagotovite že zdaj; na voljo so pri blagajni SNG Drama (od 14h do 17h in od 18h do 20h, telefon 01-252-15-11) ter preko sistema Moneta (od 8h do 13h, telefon 01-425-82-28). Cena vstopnice je 8 eur, za dijake pa 6 eur. Več informacij najdete na spletnih straneh DAHŠ in SNG_Drama . Prisrčno vabljeni! Dr. Janja Žmavc, predsednica DAHŠ === From: "Lara Pizent" To: "Slovlit" Sent: Friday, November 06, 2009 11:03 AM Subject: Obisk Vesne Lemaić in Igorja Bratoža v Litvi Prejšnji teden smo na lektoratu v Vilni gostili mlado slovensko pisateljico Vesno Lemaić in pisatelja ter novinarja Igorja Bratoža. Pisatelja sta se sicer udeležila festivala Evropski literarni dnevi, ki je potekal v mestu Šiauliai v Litvi, vendar smo ju lepo prosili, če bi se lahko za kratek čas ustavila tudi pri nas in se predstavila našim študentom. Avtorja sta na festivalu predstavila antologijo slovenskih sodobnih kratkih zgodb, ki jih je v litovščino prevedla Laima Masyte. Na katedri smo priredili prijetno literarno popoldne, prebrali nekaj zanimivih odlomkov iz del obeh avtorjev, študenti pa so vodili intervju z njima, ki se je razvil v sproščen pogovor. Nato smo jima sledili v prostore Društva litovskih pisateljev, kjer je potekal literarni večer s slovenskima pisateljema ter drugimi udeleženci festivala. V sredinem Delu si lahko preberete reportažo Igorja Bratoža o obisku v Litvi. Lep pozdrav iz zasnežene Vilne, Lara Pižent === From: "Modrijanova knjigarna - dogodki" Sent: Friday, November 06, 2009 2:20 PM Subject: ŠKOCJAN PO ŠKOCJANU - ZLATI ČOLN 2009 V MODRIJANOVI KNJIGARNI VABIMO VAS NA ŠKOCJAN PO ŠKOCJANU - ZLATI ČOLN 2009 predstavitev pesmi in prevodov udeležencev letošnjega Zlatega čolna ter okroglo mizo o smislu literarnoprevajalskih delavnic in o radostih in stiskah prevajanja, KI BO V PETEK, 13. 11. 2009, ob 18. uri v MODRIJANOVI KNJIGARNI na Trubarjevi ulici 27 v Ljubljani. ZLATI ČOLN BODO PREDSTAVILI Ksenija Premur (Hrvaška), Tatjana Jamnik, Hana Kovač, Jani Kovačič, Iztok Osojnik, Tone Škrjanec. POSEBNI GOSTJE Maja Novak, Barbara Pogačnik, Nives Vidrih. === From: "Laura Fekonja" To: Sent: Friday, November 06, 2009 5:48 PM Subject: Brno: Prevodi iz slovenščine v češčino in drugo V Brnu je pred kratkim izšla antologija petih sodobnih slovenskih dram z naslovom Slovinske drama dnes. Drame so prevedli 4 brnski in 1 praški slovenist (kar je razveseljivo, saj gre za prvo tovrstno sodelovanje po dolgem času), in sicer: Zdeněk Rejda, Kamil Valšík, Libor Doležán, Petr Mainuš in Renata Mainušová. Antologijo je (sicer s precejšnjo zamudo, a vendar) izdala brnska založba Větrné mlýny http://www.kosmas.cz/hledani_vysledek.asp?sort=D&vyrobce=V%u011Btrn%E9%20ml%FDny s finančno pomočjo Trubarjevega sklada RS in deloma s podpora Ministrstva za kulturo. V antologiji so naslednje drame (naslovi v češčini): Dušan Jovanović: Exhibicionista, Evald Flisar: Nora Nora, Draga Potočnjak: Hluk, který dělají zvířata, je nesnesitelný, Matjaž Zupančič: Vladimír in Iztok Lovrić: Limonáda. Čeprav je slovenska literatura načeloma v češčino prevajana dobro, pa to ne drži za slovenska dramska dela, enako je z njihovo uprizoritvijo. In prav zato je zelo razveseljivo, da bo Lovrićeva komedija Limonada že spomladi na ogled v gledališču v Ostravi. Upajmo, da čaka podobna "usoda" tudi druge drame. Pred kratkim pa so izšli še trije prevodi iz slovenščine v češčino, in sicer je Petr Mainuš prevedel knjigo Braneta Mozetića Angeli (Anděle), ki sta ga avtor in prevajalec javnosti predstavila prejšnji teden na literarnem večeru v okviru češkega "queer" filmskega festivala (tak je namreč uradni naziv) Mezipatra (Mednadstropja). Petr Mainuš je prevedel tudi Skubičev roman Grenki med (Hořký med). Libor Doležán pa je prevedel roman Draga Jančarja Severni sij (Polární záře). Drame in ostale prevode so prevajalci pretekli teden na filozofski fakulteti predstavili študentom slovenistike in ostalih južnoslovanskih jezikov, čemur je sledil tudi kratek pogovor. In še za konec: ta teden je na delovnem obisku pri nas red. prof. dr. Marko Juvan, ki študentom 3. in 5. letnika slovenistike predava na temo medbesedilnosti v slovenski literaturi. Predavanja so za študente izjemno zanimiva in koristna, saj pomenijo obogatitev študijskega programa. Lepe pozdrave iz Brna, Laura Fekonja, lektorica slovenščine na FF MU === http://www.eurodesk.si/mladinska-politika/ucna-mobilnost/ -- posvet o učni mobilnosti mladih. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 8 10:50:28 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 8 Nov 2009 10:50:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Romunsko-slovenski_slovar_--_Digitalna_k njižnica_UMb_--_Večernice_Cankar_Gruden_n a_WV Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: Sent: Saturday, November 07, 2009 5:46 PM Subject: Romunsko-slovenski slovar Pri romunski založbi Paideia je prav pred kratkim izšel Dictionar roman-sloven avtorice Vide Rus. Gospa Rus je bila lektorica oz. učiteljica slovenščine na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na Univerzi v Bukarešti med letoma 1984 in 1996. Projekt "Romunsko-slovenski slovar" sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Lep pozdrav iz Bukarešte, Boštjan Božič === http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=0 -- digitalna knjižnica univerze v Mariboru za zgled ljubljanski. === Sveže na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): SV 1894: Fr. Kavčič: Pogreb na morju, M. Slekovec: Turki na slovenskem Štajerskem, Janko Barle: Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča, Ivan Steklasa: Andrej Turjaški Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, 3. del Ivan Cankar: Romantične duše, V mesečini Joža Lovrenčič: Publius in Hispala, 1931 Anton Koder: Obljubljena M. Tonejec Samostal: Planšarica in pastir, Straža pri ovcah, 1881 J. S.: Zdravniški poskus From spela.vintar na guest.arnes.si Mon Nov 9 11:18:28 2009 From: spela.vintar na guest.arnes.si (=?UTF-8?B?xaBwZWxhIFZpbnRhcg==?=) Date: Mon, 09 Nov 2009 11:18:28 +0100 Subject: [SlovLit] [JOTA] Predavanje Simona Kreka Message-ID: <4AF7EC74.9080102@guest.arnes.si> Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, v sredo, 25. novembra 2009, se bo ob 17h sočasno z občnim zborom Slovenskega društva za jezikovne tehnologije zgodila prva Jota v sezoni 2009/2010, in sicer bo predaval Simon Krek: *Projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" - leto ena: standardi in orodja Povzetek predavanja *Septembra 2009 so bili na strani projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" (http://www.slovenscina.eu/) javno objavljeni t.i. kazalniki, ki zajemajo 1. specifikacije za redno zbiranje pisnega gradiva za referenčni korpus, 2. specifikacije za izdelavo učnega korpusa za potrebe slovničnega analizatorja, 3. specifikacije za izdelavo oblikoslovnega leksikona, 4. specifikacije za izdelavo govornega korpusa, 5. specifikacije za izdelavo posamezne leksikalne enote v leksikalni bazi ter 6. opis analize referenčnega korpusa za potrebe izdelave leksikalne baze. Na predavanju se bomo sprehodili skozi vsebino kazalnikov, predvsem s stališča jezikovnotehnoloških orodij in standardov, ki bodo uporabljeni pri sestavljanju naštetih jezikovnih virov. JOTA bo v predavalnici 024 (klet) Filozofske fakultete ob 17h. Prisrčno vabljeni! Špela Vintar Organizatorka Jote From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Nov 9 18:19:13 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 9 Nov 2009 18:19:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižni_sejem_v_Kopru Message-ID: <000b01ca6160$c233a680$02a1675d@acer684c9a655d> Knjigarna Libris, Humanistično društvo za zgodovino, umetnost in kulturo Histria/Societa umanistica di storia, arte e cultura in Italijansko središče/Centro italiano Carlo Combi organizirajo med 11. in 14. novembraom 2009 v Pokrajinskem muzeju Koper/Capodistria prvi mednarodni knjižni sejem Histria in Libris, na katerem predstavljajo literaturo in ustvarjalce z območja Istre in sosednjih pokrajin. Na sejemskih policah bo več kot 1000 knjižnih naslovov založb in drugih institucij, ki izdajajo knjige, iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Na enem mestu bodo zbrana leposlovna in poljudnoznanstvena dela ter strokovna literatura predvsem s področja humanistike. S sejmom želimo opozoriti na pomen čezmejnega sodelovanja, na potreben dialog, ki je pomemben za sobivanje. Želimo poudariti, da je Istra stičišče kultur - stoletja neločljivo povezana. Pri predstavitvi knjižne produkcije, posvečene Istri, imajo še prav poseben pomen izpostavitev vloge in delovanja pripadnikov italijanske narodne skupnosti na knjižnem področju, spodbujanje prepoznavnosti le te kot pomembnega subjekta v okviru kulturnega in družbenega razvoja območja, na katerem je prisotna, in negovanje sožitja med tu živečim prebivalstvom. Sejemskemu dogajanju in spremljajočim prireditvam v Pokrajinskem muzeju se pridružujejo prizorišča v drugih kulturnih institucijah, v katerih potekajo zanimive predstavitve in delavnice za otroke. Želimo vam prijetno druženje s knjigami. Med spremljevalnim dogajanjem velja izpostaviti sobotno Večerno srečanje s književnostjo v Istri, 13. 11. 1009, ob 18.00, na katerem bosta sodelovali profesorica slovenščine Jasna Čebron in Nives Zudič Antonič, predavateljica italijanske književnosti na Fakulteti za humanistične študije Koper. Slovesno odprtje sejma Sreda, 11. november 2009, 18.00 Urnik za obiskovalce Četrtek, 12. november 2009, 9.00-20.00 Petek, 13. november 2009, 9.00-20.00 Sobota, 14. november 2009, 9.00-18.00 Več informacij na spodnji povezavi. http://www.libris.si/index.php?page=prireditve&grp=aktualne_prireditve Lep pozdrav iz Kopra! Vladka Tucovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 9 19:20:30 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 9 Nov 2009 19:20:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Litija-=C8atež_--_Il_Glossario_del_dia letto_del_Torre Message-ID: <1B52BEA7FCAE43CEB53584C8AD3B004D@P4> From: Sent: Monday, November 09, 2009 11:09 AM Subject: Litija-Čatež Dragi kolegi, za četrtek napovedujejo sonce. Za popotovanje iz Litije do Čateža se dobimo ta četrtek ob 6.30 na železniški postaji v Ljubljani. Vlak odpelje ob 6.50. Lahko nas prestrežete tudi v Litiji pri Plečnikovem spomeniku na desnem bregu Save ob 7.30 in v Šmartnem pri Litiji med 8.30 in 9.00. Lep pozdrav Aleš Bjelčevič === From: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa [mailto:isj na zrc-sazu.si] Sent: Monday, November 09, 2009 1:51 PM Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Vas vljudno vabi na predstavitev knjige Liliane Spinozzi Monai Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay Jan Budouin de Courtenay je sredi druge polovice 19. stoletja in v začetku 20. stoletja zbral za tersko narečje v Italiji obsežno gradivo, ki je zdaj predstavljeno v knjigi na 700 straneh (s priloženim cedejem). Tersko besedilo - vsega je okoli tisoč rokopisnih strani -, in sicer besede, besedne zveze in izsečki iz obsežnejših besedil, je po nekajletnem delu jezikoslovke Liliane Spinozzi Monai ponatisnjeno, oblike besed so jezikoslovno komentirane, Baudouinove poljske, ruske in knjižnoslovenske ustreznice pa so prevedene v italijanščino. V natančnem uvodu je vzpostavljeno razmerje do prejšnjih Baudouinovih objav, na razpolago pa je tudi celoten aparat, ki omogoča rabo gradiva. Še posebej dragoceni so priloženi seznami, in sicer terski s prevodi iztočnic v knjižno slovenščino in italijanščino ter pri izposojenkah iz furlanščine z dodanimi furlanskimi besedami in navedbo vseh mest in oblik v gradivu, pa tudi knjižnoslovensko-terski in italijansko-terski seznam ter seznam lastnoimenskega po vrstah imen (toponimi, mikrotoponimi, vodna imena, vzdevki ...). Na dveh kartah so predstavljeni področja in točke, kjer so bila zbrana narečna besedila. Slike Baudouinovih rokopisnih strani so dosegljive na dodanem cedeju. Knjigo so izdali Univerzitetni konzorcij Furlanije v Vidmu, Arhiv Ruske akademije znanosti - podružnica v Sankt Peterburgu in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je bilo besedilo knjige pregledano in oblikovano. Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 16. novembra 2009, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Ljubljana, Novi trg 4, pritličje. Prijazno vabljeni! prof. dr. Marko Snoj From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 10 09:49:48 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Nov 2009 09:49:48 +0100 Subject: [SlovLit] Splet -- Popravek -- Salve Regina Message-ID: http://iris.pfmb.uni-mb.si/old/obvestila/prirocnik-2del.pdf -- napotki za izdelavo diplomskih nalog na PeF MB. http://www.oucs.ox.ac.uk/ww1lit/collections/sassoon -- First World War Poetry Digital Archive (digitalni arhiv poezije iz prve svetovne vojne). === From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Monday, November 09, 2009 7:48 PM Subject: Fw: [SlovLit] Knjižni sejem v Kopru-popravek Opravičujem se za napako, večerno srečanje s književnostjo v Istri, na katerem bosta sodelovali profesorica slovenščine Jasna Čebron in Nives Zudič Antonič, predavateljica italijanske književnosti na Fakulteti za humanistične študije Koper, bo v petek, 13. 11. 1009, ob 18.00, in ne v soboto, kot sem pomotoma zapisala v prejšnjem obvestilu. Očitno mi petek, 13., že v ponedeljek povzroča preglavice ... Vladka Tucovič === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 10, 2009 9:22 AM Subject: LK, 16. november LK FF vabi na 915. sestanek v ponedeljek, 16. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Milan Dolgan. Tema predavanja: Pesem "Salve, Regina" v Stiškem rokopisu in pozneje. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 10 11:54:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Nov 2009 11:54:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarna_veda_na_WP_--_Gradnikovi_več eri_v_Brdih Message-ID: Pri projektu Slovenska literarna veda v izbirnem seminarju 4. letnika slovenistike (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda) so do zdaj nastala naslednja gesla: Ludvik Zorzut, Narte Velikonja, Alojzij Res, Alojz Kraigher, Wilhelm Baum, Umberto Urbani, Gruda (revija), Kres (revija), Sodobnost (revija), Mladika (revija). === From: "Ivanka Skerlj" Sent: Tuesday, November 10, 2009 11:14 AM Subject: Gradnikovi večeri 2009 VITEŠKA DVORANA GRADU DOBROVO, 22.-29. november Nedelja, 22. 11. 2009 ob 16. uri Darinka Sirk: Ivánov venec. Knjiga opisuje šege in navade briškega cloveka. Sodelujejo: Društvo kmeckih žena Brda, Nonet Brda (vodi Alessandro Sluga), prof. dr. Marija Stanonik, prof. dr. Janez Bogataj in Katja Kogej. Četrtek, 26. 11. 2009 ob 18. uri Fedora Ferluga Petronio (ur.): Alojz Gradnik: pesnik Goriških brd: zbornik z mednarodnega simpozija na Univerzi v Vidmu (19.-20. aprila 2007) Prof. dr. Fedora Ferluga Petronio bo prikazala vsebino v slovenskem in italijanskem jeziku izdanih zbornikov in njun pomen za ovrednotenje Gradnikovega pesniškega in prevajalskega opusa. Prof. dr. Miran Košuta z Univerze v Trstu bo prikazal Gradnikovo recepcijo v italijanskem kulturnem prostoru, mag. Ana Toroš z Univerze v Novi Gorici pa Gradnikovo recepcijo v romanskem in germanskem prostoru. Sodelujeta Eva Premk Bogataj in Paolo Bortolussi z branjem Gradnikovih pesmi. V avli bo predstavitvi sledila razstava slik, ki upodabljajo Gradnikov svet, umetnika Gian Pietra Zuzzija. Petek, 27. 11. 2009 ob 18. uri Marija Mercina: Brata Širok skozi optiko primorske solidarnosti v casu fašizma Mag. Marija Mercinabo v predavanju osvetlila življenje v Brdih rojenih bratov Karla (mladinskega pesnika, ucitelja in narodnopoliticnega delavca) in Alberta (literata, prevajalca in ucitelja) Široka. Ob tem se bo posebej posvetila vprašanju primorske solidarnosti in sodelovanja v najtežjih preizkušnjah. Sodelujeta Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Dobrovo (vodi Valentina Bevcar Stanic) s skladbami na besedilo Karla Široka. Nedelja, 29. 11. 2009 ob 17. uri Tanja Gomiršek: Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945 Monografija o Kojskem in Brestju je že drugo samostojno delo Tanje Gomiršek, višje kustosinje Goriškega muzeja na gradu Dobrovo. Ceprav naslov na pogled ucinkuje zelo strogo birokratsko, pa je dejansko v središcu zanimanja raziskovalke življenje ljudi v Kojskem in okolici, kot se je odslikavalo v vrtincu zgodovinskih dogajanj. Sodeluje Moški pevski zbor Srecko Kumar Kojsko (vodi Alessandro Sluga). Predstavitev bo vodila dr. Danila Zuljan Kumar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 10 22:16:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 10 Nov 2009 22:16:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Dialogi_št=2E_9_--_=AEivel_je_mož _imel_je_psa Message-ID: <97B538D71C8B472C83631625BD47A8B0@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Tuesday, November 10, 2009 4:06 PM Subject: Izšli so Dialogi št. 9 [...] Novinarka Andreja Kopač je pripravila intervju z angleškim gledališkim teoretikom in raziskovalcem ter profesorjem na londonskem King's Collegeu Alanom Readom. Read je o svoji tezi o >radikalni vključitvi<, ki jo razvija v zadnji knjigi in v kateri poskuša razširiti gledališki medij onkraj meja gledališča, letos predaval tudi v Sloveniji. [...] Dialogi na spletu: http://www.eurozine.com/journals/dialogi.html === From: "Vita Žerjal" Sent: Tuesday, November 10, 2009 9:36 PM Subject: Živel je [...] Kolegica Saša Vitežnik iz SŠOF prosi za originalno verzijo pesmi Živel je mož, imel je psa. V Plešasti pevki je uporabljen njen del in v opombi je kot avtor naveden Anton Funtek. Ve kdo o tem kaj več? From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 11 08:51:41 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 11 Nov 2009 08:51:41 +0100 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Re: =BDivel je mož= Message-ID: <20091111_075141_067253.miran.hladnik@guest.arnes.si> Pošiljatelj: Aleksandra Derganc Zadeva Re: [SlovLit] Živel je mož Datum: Wed, 11 Nov 2009 07:55:41 +0100 To pesem poznam iz ruščine, kjer je menda narodna: ? ???? ???? ??????, ?? ?? ?????, ??? ????? ????? ????, ?? ?? ????, ? ????? ???????, ? ??????? ???????: ? ???? ???? ??????, ?? ?? ?????, ??? ????? ????? ????, ?? ?? ????, ? ????? ???????, ? ??????? ???????: ? ???? ???? ??????, ?? ?? ?????, ??? ????? ????? ????, ?? ?? ????, ? ????? ???????, ??????? ???????: Približna transliteracija in prevod: U popa byla sobaka, on jejo ljubil, (Pop je imel psa, ki ga je ljubil) ona sjela kusok mjasa, on jejo ubil, (pojedla je kos mesa, on jo je ubil) v zemlju zakopal,(v zemljo jo je zakopal) i nadpis' napisal: (in napisal napis) U popa ... --- Še nekaj besed o popovem psu: v članku Marije Kovšove na spletu berem, da sodi ta ruska narodna in otroška pesem med 'nadležne pravljice' (dokučlivye skazki), torej pravljice, ki niso prave in vlečejo poslušalca za nos. Raziskovali so jih znani ruski raziskovalci pravljic, npr. Afanasjev. V to vrsto sodi tudi naša o jari kači ali steklenem polžu. Lp, Saša === Od: smolejv na gmx.net Zadeva: Re: [SlovLit] imel je psa Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Pri tabornikih ("tam v gozdu, ob tabornem ognju") smo (v molu) prepevali takole: Upapa, bila sabaka, on ju je redil, ona vzjala kusok mjasa on ju je ubil i u grob ju zakopal in u natpis napisal ČTO!? upapa ... From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 11 18:10:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Nov 2009 18:10:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Alojz_Gradnik_in_romanski_ter_germanski_ svet_--_Re=3A_=AEivel_je_mož_=284-krat=29 Message-ID: <224593707D804114AE4D0366B49948CD@P4> From: "Lamovec, Peter" Sent: Wednesday, November 11, 2009 4:48 PM Subject: zagovor doktorata Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo obvešča, da bo imela mag. Ana Toroš zagovor doktorske disertacije z naslovom Alojz Gradnik in romanski ter germanski svet v četrtek, 19. november 2009 ob 8.00 v Modri sobi (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani pred komisijo red. prof. dr. Miran Hladnik (predsednik), izr. prof. dr. Tone Smolej (mentor), izr. prof. dr. Martina Ožbot (somentorica), doc. dr. Barbara Pregelj. === From: "klaus detlef Olof" Sent: Wednesday, November 11, 2009 12:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Re: Živel je mož Ein Hund kam in die Küche und stahl dem Koch ein Ei, da nahm der Koch den Löffel und schlug den Hund zu Brei. 2. Da kamen viele Hunde und gruben ihm ein Grab und setzten ihm ein' Grabstein, auf dem geschrieben stand: 3. Ein Hund kam in die Küche und stahl dem Koch ein Ei, da nahm der Koch den Löffel und schlug den Hund zu Brei. === From: "Wladyslaw Kryzia" To: Sent: Wednesday, November 11, 2009 11:09 AM Subject: Re: [SlovLit] Re: Živel je mož V poljščini pa je: Wpadł pies do kuchni i porwał mięsa ćwierć, a jeden kucharz głupi zaršbał go na ¶mierć, a drugi kucharz mšdry, co lito¶ć w sercu miał postawił mu nagrobek i taki napis dał: Wpadł pies do kuchni i porwał mięsa ćwierć, a jeden kucharz głupi zaršbał go na ¶mierć, a drugi kucharz mšdry, co lito¶ć w sercu miał postawił mu nagrobek i taki napis dał: itn. Lep pozdraw WKryzia === From: "Martina Verč" To: Sent: Wednesday, November 11, 2009 11:40 AM Subject: RE: [SlovLit] Re: Živel je mož= Pesem mi je povedal oče, in sicer takole: Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil. Nekoč mu je ukradel kos mesa, zato ga je ubil. Na spomenik mu je napisal: Živel je mož ... LP, Martina === From: "Marta Barle" To: Sent: Wednesday, November 11, 2009 11:17 AM Subject: Živel je mož, imel je psa ... Janez Keber v svoji knjigi Živali v prispodobah 1 pri psu navaja takole zgodbo brez konca: Živel je mož. Imel je psa. Lepo ga je redil. Nekoč mu ukrade kos mesa, zato ga je ubil. Na grob napisal mu je: "Živel je mož. Imel je psa. Lepo ga je redil. Nekoč mu ukrade kos mesa, zato ga je ubil. Na grob napisal mu je ..." V opombi pravi, da ne ve, od kod izhaja ta zgodba, ki jo pozna že iz mladosti (sama jo poznam z različico "Na grob napis mu da"). To je torej le zgodba, objavljena v knjigi, in sicer brez sklicevanja na Funtka. Marta Kocjan - Barle From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 11 18:24:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Nov 2009 18:24:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Franjo_Frančič_na_Dunaju_--_Zastonj_ tečaj_v_NUK-u Message-ID: <10148F02A6694DDF974C98DF27BABC42@P4> From: Sent: Wednesday, November 11, 2009 11:18 AM Subject: Franjo Francic na Dunaju Von: Klub slovenskih studentk in studentov na Dunaju / Klub slowenischer StudentInnen in Wien [mailto:ksssd na gmx.net] Gesendet: Freitag, 06. November 2009 16:31 Betreff: Okrožnica KSSSD / Newsletter des KSSSD Vabilo na slovenski literarni večer FRANJO FRANCIC - FEUER. EIS. WIRKLICHKEIT. Bereta: Franjo Frančič in Erwin Köstler (prevajalec) Kdaj: ob 19:30h Kje: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (rdeča vrata) Kdo bo koga je ena od ponavljajocih se manter likov, ki jih rise Franjo Francic v svojem romanu Ledeni ogenj resnicnosti. Vsem je skupno to, da so bili v mladosti tako ali drugace ponizani. Vsak od njih zivi v svojem >domisljijskem< svetu, nabreklem od zamer in krivic, se (samo)morilsko zaletava v svojega bliznjega. Zdruzeni v neznosno tezkost bivanja tega nasega vecno trajajocega tranzicijskega cunamija, so se nesposobni izkopati iz sebi lastnega sredobeznega kroga, v katerega so se ujeli. Ne vem, kdaj se je zgodilo, a od takrat je slo samo se navzdol . Pozigalec, ki se sprosti dvakrat letno, ko zakuri kak avto in se obcasno sprazni na kaki kurbi (Ogenj); stiridesetletnik Zvone, ki zivi za sobote in nedelje, ko lahko s svojimi Vijolami razbije dragonse, če pa mu to slucajno kdo prepreci, se znese nad pedri, cefurji ali klosarjem in ki je bil v mladosti kosarkarski genij (Led); policaj edini premore nekaj nepreracunljivih custev do svojega sina, in - za hip - do najstnice, ki je pobegnila iz ze prej veckrat omenjenega zavoda; a ko se iluzija grandioznih spominov na preteklost, na mamo, edino svetnico, ki jo je kdaj poznal, razblini, se razblini tudi njegovo zivljenje (Resnicnost). === From: "Nataša Jordan" Sent: Wednesday, November 11, 2009 10:39 AM Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v novembru Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 17. novembra od 10. do 13 ure. [...] Tečaj "Elektronski časopisi in iskanje knjig" bo v torek, 24. novembra od 10. do 13 ure. [...] Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na referalni-center na nuk.uni-lj.si Nataša Jordan From nejc.ivancic na guest.arnes.si Thu Nov 12 22:26:59 2009 From: nejc.ivancic na guest.arnes.si (=22Nejc_R=2E_Ivančič=22?=) Date: Thu, 12 Nov 2009 22:26:59 +0100 Subject: [SlovLit] Zahvala ob popotovanju Message-ID: <4AFC7DA3.4050909@guest.arnes.si> Zahvala V četrtek, 12. novembra 2009, smo se izbrani dijaki Gimnazije Nova Gorica v spremstvu svojega profesorja slovenščine udeležili popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki ga sta ga priredila in izvrstno vodila profesorja ljubljanske slovenistike dr. Aleš Bjelčevič in dr. Miran Hladnik. Izlet je bil za nas nekaj nepozabnega in počutili smo se kot častni gostje. Zjutraj se -- vselej sončnega vremena (raz)vajeni Primorci -- v hladni Litiji kar nismo mogli načuditi megli, ki je pri nas ne poznamo. Ko smo se sprehajali skozi gozd in opazovali meglice med drevesi, smo se počutili kot v pravljični deželi. Potem pa je sonce končno predrlo megleno kopreno in nastal je krasen topel jesenski dan. Pot je bila razgibana, spremljevalni program poučen, pester in zabaven, zato smo do Čateža prispeli povsem navdušeni. Tudi okusno kosilo po prehojeni poti je bilo več kot odlično. Radi bi se zahvalili vsem študentom in profesorjem ljubljanske in koprske slovenistike, ki so nas na popotovanju izjemno lepo sprejeli, zlasti pa se zahvaljujemo profesorju dr. Alešu Bjelčeviču, ki je ves dan tako lepo skrbel za nas, in seveda Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Tudi v prihodnje se veselimo druženja z vami. Iskrena hvala in lepo vabljeni na obisk v naše kraje. Morda pa kdaj priredimo popotovanje iz Nove Gorice čez Sabotin v Gradnikova Brda ... Lepo vas pozdravljamo. Dijaki 2. a in c ter 3. c in f : Anja Brus, Jaša Bužinel, Taja Gorjan, Maja Kikelj, Maja Krušec, Anja Mavrič, Jan Oberstar, Katja Rijavec, Žan Skubin, Kim Valentinčič, Matej Velikonja, Neža Vodopivec in Boštjan Vončina ter Nejc R. Ivančič, prof., Gimnazija Nova Gorica From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 13 21:32:12 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Fri, 13 Nov 2009 21:32:12 +0100 Subject: [SlovLit] Popotovanje_--_Priročnik_za_branje_--_Pr astare_pesmi References: Message-ID: <7C7C1038AD1B435DA4A2E538E5E6BEEB@P4> From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Friday, November 13, 2009 10:54 AM Subject: Koprska zahvala ob Popotovanju Ljubljansko-primorsko Popotovanje Letošnjega tradicionalnega slovenističnega Popotovanja iz Litije do Čateža v organizaciji Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete se je poleg izbranih nadebudnih dijakov novogoriške gimnazije pod vodstvom njihovega profesorja slovenščine Nejca R. Ivančiča prvič udeležila tudi koprska ekipa z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, in sicer študentje Vesna Lešnik, Metka Šinigoj in Jan Bogatič, asistentka mag. Vladka Tucovič - na čelu s predstojnikom Oddelka, dr. Krištofom Jackom Kozakom. Kot nekdanja študentka in večkratna udeleženka Popotovanja potrjujem, da je bilo, kakršno mora biti: na Libergi smo prebirali Levstika in ga poslušali v narečni interpretaciji, cvička ni manjkalo in tudi pravoverno izgubili smo se, pa vendar prišli na cilj pravočasno in srečno. Čudovito vreme, po jutranji megli toplo in sončno, smo pripeljali s Primorskega, za vse drugo pa se od vsega srca zahvaljujemo organizatorjem in soudeležencem. Upamo, da se kmalu vidimo kje med potjo od Pirana do Ankarana, sicer pa nasvidenje drugo leto v Litiji! Vladka Tucovič === From: "Avsenik, Maja" Sent: Thursday, November 12, 2009 9:48 AM Subject: Pogled na drugo stran na Besedni postaji Pogled na drugo stran: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2009: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2008 (Mestna knjižnica, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, 2009) Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo že 37 let izdaja Pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig, ki je v tem času doživel veliko različnih oblik in sprememb ter se na tej razvojni poti preoblikoval v Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig. Uveljavil se je kot nepogrešljiv vodnik za slehernega strokovnjaka, ki se ukvarja s področjem mladinske književnosti, tako za mladinske in šolske knjižničarje, vzgojitelje, učitelje, mentorje bralne značke in druge mentorje branja, založnike, prevajalce, ilustratorje, študente ... Priročnik pregleda letno knjižno produkcijo za otroke in mladino na Slovenskem in izpostavi kakovostna dela, tako leposlovna kot poučna, ter vsebuje tudi uvodnike Sodelujejo: dr. Milena Mileva Blažić, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Konrad Zadravec in I da Mlakar. Vabljeni! Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ ; (Modra soba, V. nadstr.) === From: "Jani Kovačič" Sent: Thursday, November 12, 2009 9:08 PM Subject: 18.11. - 20.43 KUD FP PRASTARE PESMI NAVKLJUB NOGOMETU PRIREJAMO: sreda, 18. november 2009 od 20.43 v KUD-u Franceta Prešerna Jani Kovačič, Prastare Pesmi (Chansons trés ancien), izvaja moderni konsort Chronographus: Anja Strajnar, Boštjan Gombač, Tomaž Pinter & Jani Kovačič Pesmi o časih, ki še niso minuli. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 13 21:55:56 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Nov 2009 21:55:56 +0100 Subject: [SlovLit] Tatoo (orodje za besedilno analizo) -- Sakralno in profano -- Frankfurt po Frankfurtu Message-ID: http://tada.mcmaster.ca/Main/FlashTAT -- TAToo (Text Analysis for me Too), spletno orodje za besedilno analizo: besedni oblaki, frekvence, kolokacije in konkordance. === From: "Pablo Juan Fajdiga" Sent: Friday, November 13, 2009 4:51 PM Subject: Vabilo Philologos 2 Slovanska knjižnica & kud Logos: Pogovorni večeri Sreda, 18. novembra 2009, ob 19. uri dvorana Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana Izhodišče za razpravljanje ob besedilu Mircea Eliade, SAKRALNO IN PROFANO. Je vprašanje: Kaj je s sakralnim prostorom v postmoderni? Večer bosta uvedla dr. Leon Debevec in Miha Dešman U. D. I. A. === From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Friday, November 13, 2009 12:03 PM Subject: FW: Frankfurt po Frankfurtu From: Veronika Ivančevič [mailto:Veronika.Ivancevic na mk-trgovina.si] 23. prodajna razstava tujih knjig 11.--14. november, od 9. do 20. ure, Velika sprejemna dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstavo, na kateri bo imela posebno mesto Kitajska, letošnja častna gostja, bo v sredo, 11. novembra ob 11. uri odprl Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Frankfurt po Frankfurtu je že tradicionalno mesto srečevanja znanstvenikov, strokovnjakov, knjižničarjev in študentov z novimi strokovnimi knjigami v tujih jezikih. Vse bolj pa postaja obvezna postaja tudi za ostale ljubitelje knjig, saj tam najdejo najboljše, tj. nagrajene in najbolj prodajane leposlovne knjige, vedno širši izbor priročnikov za prostočasne aktivnosti in, letos prvič, tudi izbor najboljših otroških knjig. [...] Spletni katalog bo objavljen 11. 11. 2009. Od odprtja razstave do konca leta si bo moč ogledati in naročati vse knjige, razstavljene v Cankarjevem domu tudi na spletnem naslovu http://www.emka.si/fpof. Knjige bo v času razstave moč kupiti z 10 % popustom. Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 13 22:07:00 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 13 Nov 2009 22:07:00 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEivel_je_mož Message-ID: <90E03A048BA649E0897981F3AD8EC3C1@P4> From: "France Malesic" Sent: Friday, November 13, 2009 7:57 AM Subject: Živel je mož, imel je psa ... Zgodbo brez konca mi je leta 1950 ali leto prej večkrat ponavljala sestra. Slišati jo je bilo bolj kot pesmico brez konca, ki jo je sestra napovedala z Ali naj ti povem lepo pesmico? Oddeklamirala jo je z vznesenim glasom, nato pa vedno hitreje in v eni sapi. Večinoma jo je začenjala z Antonom Funtkom, brez posebnega naslova. Končala je običajno po tretjem ali četrtem nizu, ali pa v smehu že prej. Anton Funtek: Živel je kmet, imel je psa, lepo ga je redil, nekoč izmakne kos mesa, zato ga je ubil; za hišo tam pokoplje ga, na grob napis mu tale da: >Živel je kmet, imel je psa, lepo ga je redil .< [...] V planinskem izročilu obstaja tudi pesmica brez konca Poslušaj me zdaj ti, ki so jo npr. koroški planinci peli na melodijo popevke April na Portugalskem (Zavriskaj in zapoj. Tristo planinskih. PZS, Ljubljana 1990, 81). POSLUŠAJ ME ZDAJ TI Poslušaj me zdaj ti, kaj s človekom se zgodi, če serje na ljudi pa paz', da nauš tud' ti. Na kol so ga prbil', so mu levo roko zvil', srce pa na drevo pa to še nič ni b'lo. Nad ognjem so ga žgal', mu čreva ven pobral', kar je pa ostal', so pa v prepad zagnal'. So krsto mu nar'dil', so ga notr' pozabil', on pa tulil je, da ni umrl še. So ga v jamo dal', na vrh pa veliko skal, on je pa vstal in jih je vse nagnal. Si en'ga je ulovil mu je levo roko zvil ... From Andrej.Perdih na zrc-sazu.si Mon Nov 16 13:21:29 2009 From: Andrej.Perdih na zrc-sazu.si (Andrej Perdih) Date: Mon, 16 Nov 2009 13:21:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Mednarodna_konferenca_Jezikovna_različno st_in_nacionalni_jeziki_v_visokem_šolstvu Message-ID: <4B0151D9.14986.6EAD11@Andrej.Perdih.zrc-sazu.si> Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Vas vljudno vabi na mednarodno konferenco JEZIKOVNA RAZLIČNOST IN NACIONALNI JEZIKI V VISOKEM ŠOLSTVU Konferenco organizirajo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Evropska zveza za terminologijo, Bruselj (The European Association for Terminology ? EAFT) in Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov, Haag (European Federation of National Institutions for Language ? EFNIL). Potekala bo 19. in 20. novembra 2009 v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4 v Ljubljani z začetkom ob 10.00 (četrtek) oziroma ob 9.00 (petek). Konferenca bo posvečena problematiki jezikovnega sobivanja v večjezični globalni družbi in izpodrivanja nacionalnih jezikov v nekaterih jezikovnih položajih. Svoje poglede na rabo in položaj nacionalnih jezikov v visokem šolstvu in znanosti bo predstavilo okoli 30 referentov iz različnih držav. Prvi dan konference bo poudarek na izkušnjah iz tujine, drugi dan pa bo bolj posvečen jezikovni problematiki v slovenskem visokem šolstvu. Med drugim bo sestavljena in predstavljena izjava o kulturni in jezikovni vpetosti visokega šolstva in znanosti v evropsko družbo. Program konference je objavljen na spletni strani: http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/38 Prijazno vabljeni! V imenu organizacijskega odbora Andrej Perdih From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 16 21:25:25 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Nov 2009 21:25:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvojina_--_=C8atež_--_Literarne_refere nce_--_Dawkins Message-ID: <38381953D1B94B019A974AB5BF0DF97E@P4> From: "janez perpar" To: Sent: Monday, November 16, 2009 10:30 AM Subject: jez. kavarna V tokratni Jezikovni kavarni, ki se bo zgodila v torek, 17. 11. 2009, ob 17. uri v prostorih Celjske Mohorjeve na Nazorjevi v Ljubljani, se bomo pogovarjali o enem najzanimivejših pojavov naše materinščine -- dvojini. Gostja bo dr. Tjaša Jakop, znanstvena sodelavka Dialektološke sekcije na Inštitutu Frana Ramovša in avtorica knjige Dvojina v slovenskih narečjih. Vabljeni na klepet - in kavo. Janez, vaš sogovornik === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri121/index.html -- slike s popotovanja iz Litije do Čateža 2009. === From: "Rita Kuu" Sent: Monday, November 16, 2009 2:13 PM Subject: Literary Reference Center Plus - free trial access at University Ljubljana until 16.12.2009 http://search.ebscohost.com -- EBSCO Literary Reference Center Plus, poskusni zastonj dostop z računalnikov UL do 16. dec. 2009: 31.000 povzetkov del, 100.000 člankov, 160.000 biografskih gesel, 450 literarnih časopisov, 630.000 knjižnih ocen, 70.000 pesmi, 8000 klasičnih tekstov itd. === From: "Matej Krajnc" Sent: Monday, November 16, 2009 11:52 AM Subject: Dawkins Modrijanova knjigarna vabi na pogovor o knjigi RAZPLETANJE MAVRICE Richarda Dawkinsa. S prevajalcem dr. ALOJZOM KODRETOM se bo pogovarjal GOJKO BERVAR. Dobimo se v četrtek, 19. 11. 2009, ob 18.00, v MODRIJANOVI KNJIGARNI na Trubarjevi 27 v Ljubljani. V knjigi nas poleg znanstvenoesejističnega pričaka tudi literarni pol, saj je avtor med tekst vpletel kar precejšnje število odlomkov iz različnih pesniških del klasikov svetovne književnosti. Verze, nekateri se v slovenščini pojavijo prvič, je prevedel Matej Krajnc. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 17 17:13:38 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Nov 2009 17:13:38 +0100 Subject: [SlovLit] Blagovne znamke -- Zapoislitev Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, November 17, 2009 9:48 AM Subject: LK, 23. november LK FF vabi na 916. sestanek v ponedeljek, 23. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Posledice pravnega varstva imen blagovnih znamk za slovaropisje. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Gustavo Belcher" <0-vegan-0 na hartfordlife.com> Sent: Tuesday, November 17, 2009 5:04 PM Subject: Nujna zapoislitev? Dobro dosli k nam Pozdravljamo Vas! Evropska druzba, katera se hitro razvija, je pripravna sprejeti v svoje redove nove sodelovalce iz Slovenije, Italije in Avstrije. Mi smo radi Vam predlagati zaposlitev, kakor z polno zavzetistjo, tudi tako s deljno. Ce ste ze napolnili 21 leto in se Vi zanimate za dopolnitev place, a tudi za mogocim napredivanjem v karjeri v velikoj Druzbi, poslite nam svoje CV na korporativni E-mail naslov, kateri je naveden nize: colin na spi-career.com Podrobna informacija, katera vsebuje v sebi pogoje zaposlitve, delavni ugovor, konkretne stevilke, bo poslana poslej spreijema Vasega odgovora. Prosimo, upostevajte, da vsa naslednja informacija bo podana na Angleskem jezuku. Mi smo radi Vam odgovoriti na vsa Vasa vprasanja. Zahvaljujemo Vam za Vas cas in pozornost! S spostovanjem SPIGROUP, Marketing Department, colin na spi-career.com From vlado na zrc-sazu.si Tue Nov 17 14:33:55 2009 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 17 Nov 2009 14:33:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezikovna_različnost Message-ID: <4B02B453.1638.FDB1DC@vlado.zrc-sazu.si> Z veseljem sem prebral obvestilo, da bo konec tega tedna v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom "Jezikovna razlicnost in nacionalni jeziki v visokem solstvu". Nekaj pa mi pravi, da se za navedenim naslovom skriva angleski izvirnik, ki se nanasa na "Jezikovno raznolikost in narodne jezike v visokem solstvu". Nadaljnje ugibanje zadeva pridevnik evropski v dveh zvezah: v Evropski zvezi za terminologijo in Evropski zvezi drzavnih jezikovnih ustanov. Gre tu za vseevropski zvezi ali za zvezi dela evropske celine? Lep pozdrav! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 17 22:34:03 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 17 Nov 2009 22:34:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Lingvistična_geografija_--_Re=3A_Zapoi slitev Message-ID: <31699A3AEA1B4F7BB0754D59BFC2A89D@P4> From: To: Sent: Tuesday, November 17, 2009 9:38 PM Subject: Predavanje o računalniški kartografiji Historični seminar ZRC SAZU vabi na predavanje DiWA: zgodovina in perspektive računalniške kartografije Sprachatlas des Deutschen Reichs (Jezikovni atlas Nemške države) Georga Wenkerja, ki je izšel v letih 1889-1923, je bil prvi jezikovni atlas na svetu in je prikazal prostorsko raznovrstnost nemških narečij. Atlas je mogoče imeti za paradoks: do danes je nedvomno upoštevan kot nesporen in na videz neomejen vir za lingvistično geografijo, čeprav zaradi ureditve, postavitve in barvitosti kart nikoli ni bil izdan v celoti. Wenkerjeva raziskava je zajela vso nekdanjo nemško državo v mejah, ki so veljale v letih 1871-1918. V letih 1876-1888 je Wenker s standardizirano vprašalnico zbral narečno gradivo za okrog 45.000 krajev. Analiza zbranega gradiva je omogočila raziskavo tipičnih narečnih značilnosti tudi najmanjših vasi v Nemčiji. Leta 2000 je nemško dialektološko raziskovalno središče Nemški jezikovni atlas (Deutscher Sprachatlas, DSA), ki ga je Wenker ustanovil v Marburgu, začelo pripravljati spletno publikacijo DiWA (www.diwa.info/titel.aspx) z dvema ciljema. Prvi je arhiviranje in dolgoročna ohranitev ogroženega zgodovinskega gradiva, drugi pa oblikovati izdajo zgodovinskega atlasa, ki poudarja njegov pomen kot orodja za sodobne raziskave v dialektologiji in geolingvistiki. V referatu bodo torej predstavljene tako tehnike DiWA kot sama podatkovna zbirka s kartami, zvočnimi posnetki in najsodobnejšimi jezikovnimi podatki. Predaval bo dr. Alfred Lameli Alfred Lameli je študiral na univerzah v Heidelbergu, Pisi in Mainzu. Njegova nagrajena disertacija o standardu in substandardu (knjiga Standard und Substandard: Regionalismen im diachronen Längsschnitt, Stuttgart, 2004) je študija o jezikovnih spremembah v govorjeni nemščini v 20. stoletju. Trenutno v prenovljenem raziskovalnem središču DSA v Marburgu v Nemčiji vodi geolingvistični projekt Digitalni Wenkerjev atlas (DiWA, 2001-), tik pred izidom pa je izdaja zbranih spisov Georga Wenkerja o Jezikovnem atlasu Nemške države v Lamelijevem uredništvu. Prav tako je eden od treh vodij raziskovalne skupine, ki pripravlja za objavo delo Jezik in prostor (Language and Space 2: Language Mapping), in vodja projekta REDE o nemških regionalnih jezikih (www.regionalsprache.de). Predavanje bo v torek, 24. novembra 2009, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v angleškem jeziku. Vljudno vabljeni! Obiščete lahko tudi našo spletno stran: http://hs.zrc-sazu.si. === Da ne bo nesporazumov: ponudba za službo, objavljena na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003180.html zaradi jezikovne eksotičnosti, je spam. -- mh From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 18 18:21:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Nov 2009 18:21:36 +0100 Subject: [SlovLit] Obdobja 28 -- Naracijske metode -- Aborigin Message-ID: <2FED44F2C67E494883E21DE359BF84E6@P4> From: "Huber, Damjan" Sent: Wednesday, November 18, 2009 10:46 AM Subject: Vabilo na 28. simpozij Obdobja Vljudno vas vabimo na slovesni začetek simpozija Obdobja 28 z naslovno temo Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ki ga prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Slovesni začetek bo v četrtek, 26. novembra 2009, ob 9.30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, glavni vhod). Prav tako ste vljudno vabljeni, da se udeležite predavanj. Program simpozija si lahko ogledate na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 28). S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednik 28. simpozija Obdobja red. prof. dr. Marko Stabej Strokovna sodelavca 28. simpozija Obdobja mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber, prof. === From: "Marijanca Ajša Vižintin" To: Sent: Wednesday, November 18, 2009 2:25 PM Subject: vabilo UP ZRS Inštitut za zgodovinske študije vabi na pogovor >>Kako osebna je lahko zgodovina?<< ob najnovejšem zborniku raziskovalcev Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU KRILA MIGRACIJ: PO MERI ŽIVLJENJSKIH ZGODB v torek, 24. novembra 2009, ob 16.00 uri v Foresteriji (UP FHŠ). Z avtoricami in avtorjem prispevkov Mirjam Milharčič Hladnik, Jernejem Mlekužem, Urško Strle in Katjo Škrlj se bosta pogovarjala Aleksej Kalc in Marko Klavora. >>Zgodbe, izkušnje, pričevanja si torej drznejo dvomiti o uradni, dominantni, obvezni vednosti. Seveda sploh ne vedno. In tudi ko dvomijo, pogosto dvomijo nevede. Lahko bi rekli, da zgodbe, izkušnje, pričevanja posameznic in posameznikov vedno nosijo v sebi baklo upora, ki lahko zaneti tudi požare večjih razsežnosti, požare, katerih plameni dokončno pogoltnejo predstave, podobe in znanstvene utemeljitve o ubogih, neukih, izkoriščanih in nesrečnih ženskah, ki so se odpravile s trebuhom za kruhom.<< (Jernej Mlekuž, Moja nona) >>Gre za 'demokratizacijo zgodovine' in drugih humanističnih in družboslovnih ved, saj pridejo z uveljavitvijo naracijskih metod in ustne zgodovine do besede tisti ljudje, ki jim pravimo (arogantno in neustrezno) 'navadni', 'običajni' ljudje, po butalsko pa celo 'ženske'.<< (Mirjam Milharčič Hladnik, Naša varuška) Vabljeni na pogovor z avtorji publikacije, v kateri spoznamo osebne zgodbe slovenskih izseljenk in sodobnih priseljenk v Slovenijo. lp, Marijanca Ajša Vižintin === From: "Andrejka" To: "SLOVLIT" Sent: Wednesday, November 18, 2009 8:37 AM Subject: aborigin Zanima me, kako utemeljiti zapis aborigin z malo začetnico. SP (SSKJ tega gesla sploh nima) navaja, da je to domorodec, prvotni prebivalec; vendar je tudi Indijanec prvotni prebivalec, pa je v SP zapisan z veliko začetnico. Na spletu najdemo vse mogoče zapise - z malo ali veliko začetnico, podomačen zapis (aboridžin) ravno tako z malo ali veliko začetnico. Hvala in lep pozdrav, Andrejka Šušmelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 18 21:15:08 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 18 Nov 2009 21:15:08 +0100 Subject: [SlovLit] Aborigini in aborigini Message-ID: <93D3F50745154330B441B5085B445551@P4> From: "Marta Barle" To: Sent: Wednesday, November 18, 2009 7:18 PM Subject: Aborigini in aborigini Iz naše priročne literature, pri kateri je sodelovala etnološka in antropološka stroka, je mogoče razbrati naslednje: Aborigini, pisani z veliko začetnico, so avstralski staroselci, kulturno in rasno (gl. avstraloidi) sorodna staroselska ljudstva Avstralije, ki govorijo ok. 250 jezikov, zdaj je njihov materni jezik večinoma angleščina; številčnejše skupine so Valrpiriji, Pinčančari, Tiviji, Arandi, Aljavari, Jolnguji idr. (po Slovenskem velikem leksikonu), aborigini pa le tuja sopomenka za slovensko domorodci ('staroselci, izvirni, prvotni ali najstarejši poznani prebivalci določenega območja'); bolje bi bilo reči avstralski domorodci, saj še nisem opazila, da bi se uporabljala za katere koli domorodce (npr. Indijance v Severni in Južni Ameriki). Slovenski etnološki leksikon jo kot sopomenko besedi domorodci razglaša za neustrezno in še doda, da se beseda Aborigine (vodilka kaže v prazno!) uporablja v angleščini samo za avstralske staroselce. Iz napisanega v navedenih priročnikih bi lahko sklepali, da naj bi se Aborigini kot ime za ljudstva (ne pa kot sopomenka avstralskim staroselcem ali domorodcem) upravičeno pisali z veliko začetnico, aborigini pa so zgolj tuja sopomenka za avstralske domorodce (ne katere koli). Upam (definicija iz SVL ne prežene vseh dvomov), da odločitve v strokah niso nastale pod vplivom zapisa začetnice v angleščini, saj bi bilo v tem primeru moje sklepanje napačno. Marta Kocjan - Barle === From: "Silvo Torkar" To: Sent: Wednesday, November 18, 2009 8:36 PM Subject: aborigin Tako rekoč, na to vprašanje sem čakal. Izraz aborigin, ki ga mnogi izgovarjajo kar po angleško aboridžin, je v knjižni slovenščini nepotrebna nova tujka, saj imamo domačo tvorjenko staroselec ali tudi domorodec. Tujka aborigin oz. aboridžin se je med Slovenci razpasla v zadnjih dvajsetih, petindvajsetih letih, ko je začela cveteti angleška jezikovna moda, zato te tujke SSKJ tudi ne vsebuje. Z malo začetnico jo pišejo, če je mišljena kot občno ime, torej kot oznaka za staroselsko prebivalstvo kjerkoli že: v Afriki, Ameriki ali Avstraliji. Z veliko začetnico se piše, kadar jo uporabljajo kot etnonim za avstralske staroselce. Toda avstralske staroselce lahko mirno imenujemo Staroselci, kot to počnejo angleško govoreči v svojem jeziku. Žal prenekaterim slovenskim govorcem in piscem angleška tujka očitno zveni drugače, boljše. Avstrijci so hitro potuhtali to značilnost slovenskega "nacionalnega značaja" in izumili vindišarsko teorijo, ki omogoča zanesljivo asimilacijo v dveh rodovih in je na Koroškem 90-odstotno uspela. Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 19 17:25:05 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Nov 2009 17:25:05 +0100 Subject: [SlovLit] Pasijoni -- Re: Aborigini Message-ID: <0E998BE6FE7646AFB4424A6F0C76C52D@P4> From: "A. P. FLORJANČIČ" Sent: Wednesday, November 18, 2009 5:02 PM Subject: Pasijon 2010 dopis 2009.doc [...] morda [bi] kaj več vedeli o Pasijonu iz Ospa, menda zapisan okoli leta 1807, predloga, evangelij po Matevžu pa je vsaj Japljeva, če ne starejša. V primeru, če vam je kaj znano o predvojnih uprizarjanjih pasijonskih iger v Sloveniji; [...] Tudi za t. i. O Deutsch-Finžgarjevem pasijonu sem izvedel samo, da so ga v dvajsetih letih prejšnjega stoletja igrali na Ptuju. Ne najdem pa teksta zanj, niti za Tominec-Gregorinov INRI. Če mi imate kaj o navedenem povedati ali pa me usmeriti na primerno pot, se vam zelo priporočam [...] Vsekakor pa pasijonski pozdrav iz Škofje Loke. Alojzij Pavel Florjančič === From: "Tom Lozar" To: Sent: Thursday, November 19, 2009 3:41 PM Subject: Samo za avstralske? Ne vem, kako to vpliva na debato, ampak "Aboriginal" (v angl. z veliko zacetnico) se uporablja tudi za kanadske staroselce. Glejte, na primer, pri Government of Canada/Gouvernement du Canada, Aboriginal Canada Portal. Zakaj pa imate izseljence? Zato, da jih kaj vprasate. Lep pozdrav iz Montreala, Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 19 18:10:33 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Nov 2009 18:10:33 +0100 Subject: [SlovLit] = _Krpan_-_diplomat_in_vojščak Message-ID: <8C99F2A05C974B23BB33F154C5A4EF77@P4> From: "Čarovnik za organizacijo dogodkov" Sent: Thursday, November 19, 2009 11:38 AM Subject: izšla je knjiga Krpan - diplomat in vojščak Obveščamo vas, da je izšla knjiga MARTIN KRPAN - DIPLOMAT IN VOJŠČAK, izvirna, državotvorna in aktualna interpretacija našega največjega nacionalnega mita. Avtor je dr. Milan Jazbec, vodja Sektorja za načrtovanje politik in raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Predgovor je napisal državnik dr. France Bučar, zagovor profesorica književnosti dr. Helga Glušič, izjave ob izidu knjige pa so prispevali tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, predsednik Sindikata slovenskih diplomatov in številni gospodarstveniki, kulturniki in šolniki. Likovno opremo je dodal akademski slikar Peter Ciuha. Knjigo, ki je bila zasnovana ob 150. obletnici prve objave Krpana in 18. obletnici samostojne Slovenije, je v 5000 izvodih izdal Zavod Martin Krpan - razvojni center za turizem, kulturo in ekologijo. Več o zavodu in knjigi tudi na http://www.martinkrpan.org Interna predstavitev knjige bo v četrtek 19. 11. ob 17:00 na TR3 v Ljubljani v organizaciji Slovenskega društva za mednarodne odnose in Evroatlantskega sveta. Prva javna predstavitev knjige pa bo v četrtek 26. 11. ob 15:00 na Forumu za obiskovalce Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Tam se bo o knjigi z avtorjem in dr. Bučarjem pogovarjal legenda slovenskega filma Demeter Bitenc. Vabljeni! Naslednja predstavitev knjige bo 8.12. v Jamskem dvorcu v Postojni, nato pa sledi daljša turneja po celi Sloveniji. Lep pozdrav, Žiga Novak vodja projekta, Zavod Martin Krpan From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 20 06:26:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Nov 2009 06:26:44 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Clevelanda -- Dnevi humanistike v Kopru Message-ID: From: "luka zibelnik" To: ; Sent: Thursday, November 19, 2009 11:57 PM Subject: Novice iz Clevelanda, ZDA Spoštovane kolegice in kolegi, Nekaj časa je minilo in spodobi se, da se zopet javim iz ZDA, tokrat z novicami o obisku slovenskega pesnika in igralca Toneta Kuntnerja in svoji udeležbi na tednu mednarodnega izobraževanja (International Education Week 2009). V ponedeljek, 16. 11. 2009, je v Cleveland prispel Tone Kuntner, ki je v Ameriki, da bi predstavil svojo novo knjigo Moj svet - My world, v kateri je izbor njegovih pesmi s prevodom v angleščino. Pred prihodom sva se domenila, da bo pripravil dve predavanji za moje študente, kjer bo na prvem bral svojo poezijo in jo po skupnem prevajanju tudi razlagal, na drugem pa bo interpretativno zaigral nekaj Cankarjevih monologov (sam sem pripravil prevode in predstavitev pisatelja) in nekaj Prešernovih pesmi, ki smo jih skupaj s študenti tudi prevedli. Večera s predavanji sta minila hitro in študentje (ter nekaj zunanjih gostov) so pokazali izreden čut za poezijo, kljub temu, da je sami v ZDA niso toliko vajeni. Gospod Kuntner je dejal, da je bil zadovoljen z udeležbo in izvedbo ter da se je njihovih reakcij in vprašanj izredno razveselil. Spoznal je tudi dekana FF clevelandske državne univerze, prof. Gregoryja Sadleka, kateremu je bil nastop tako všeč, da si je tudi sam kupil knjigo. Sam sem pesniku razkazal Cleveland, kjer so ga še posebej zanimale slovenske institucije in društva. Na drug dogodek so me povabili z druge javne fakultete v Clevelandu, Cuyahoga Community Collega ali na krajše Tri-C. Tam so, tako kot kar nekaj drugih univerz in fakultet po svetu, pripravili teden mednarodnega izobraževanja. Profesor, ki je organiziral konferenco, me je spoznal na aprilskem predavanju na lakelandskem collegu in me je povabil, da na konferenci povem kaj o Sloveniji, slovenskem izobraževalnem sistemu in o Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V četrtek, 19. 11. 2009, sem imel možnost to tematiko predstaviti v glavnem prostoru Tri-C in se spoznati z dekanjo, prof. Joyce Banjac, ki je po predavanju obljubila nadaljnje sodelovanje med fakultetami. Na predavanju so bili tudi novinarji, tako da bo novica o predavanju tudi v medijih. Nekaj slik je na naslednjih povezavah: http://picasaweb.google.si/luka.zibelnik/PicassaWebSlike?authkey=Gv1sRgCPK8w5vss4H25QE&feat=directlink in http://picasaweb.google.si/luka.zibelnik/20091119KuntnerKonferencaTriC?authkey=Gv1sRgCKP7r_2i0sf5vgE&feat=directlink Skratka, zelo lep teden, le vreme je malo bolj kislo. Lep pozdrav iz ZDA, Luka Zibelnik === From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Thursday, November 19, 2009 10:37 PM Subject: Dnevi humanistike v Kopru V ponedeljek, 23. novembra 2009, bo ob 17.00 uradna otvoritev Dnevov humanistike s predavanjem dr. Jožeta Pirjevca o knjigi >Foibe, una storia d'Italia, Einaudi, Torino 2009<. Predavanje bo potekalo v prostorih Fakultete za humanistične študije (Titov trg 5, Koper), in sicer v predavalnici Burja 1. Goste bo ob otvoritvi pozdravila dekanja fakultete, doc. dr. Vesna Mikolič, ki bo s tem uradno odprla Dneve humanistike. Več informacij o dogajanju na: http://www.fhs.upr.si/upload/doc/1231_DNEVI_HUMANSITIKE.pdf, med slavističnimi temami velja izpostaviti predavanje dr. Nadežde Starikove (Ruska akademija znanosti, Moskva) >Veliki ruski pisatelji: Puškin, Gogolj, Dostojevski<, ki bo v torek, 24. 11. 2009, ob 11.15 v Tramontani. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 20 17:13:04 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Nov 2009 17:13:04 +0100 Subject: [SlovLit] Doktorat -- Jezik in odgovornost Message-ID: From: "Simona Kranjc" Sent: Thursday, November 19, 2009 9:02 PM Subject: Obvestilo o zagovoru doktorata Ine Ferbežar za SlovLit Obveščamo vas, da bo mag. Ina Ferbežar v ponedeljek, 23. 11. 2009, ob 16:15 v Modri sobi Filozofske fakultete zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom >Besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi<. === From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, November 20, 2009 1:17 PM Subject: Vabilo na 25. slovenski knjižni sejem Znanstvena založba in Knjigarna Filozofske fakultete vabita k obisku letošnjega jubilejnega, 25. slovenskega knjižnega sejma http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/ . Slavnostno odprtje sejma bo v torek, 24. novembra 2009, ob 18. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 25., do nedelje, 29. novembra, od 9. do 20. ure. V sklopu Debatnih kavarn http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/debatna-kavarna/urnik/ JEZIK, BESEDILO IN ODGOVORNOST (Znanstvena založba FF) - četrtek, 26. novembra 2009, ob 13. uri Etična razsežnost jezikovne produkcije sodi med najbolj aktualna vprašanja sodobnih literarnih in jezikovnih ved. Besedilo nujno nastane in živi v določenih družbenih okoliščinah, ki oblikujejo njegovo tvorbo in sprejem, obenem pa na različne načine zavezujejo avtorje in bralce. Ključno vprašanje: Komu in čemu ta zaveza velja? Sodelujejo: dr. Primož Vitez (moderator), dr. Vanesa Matajc, dr. Boris A. Novak, dr. Frančiška Trobevšek Drobnak, dr. Marta Verginella Na Forumu za obiskovalce http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/forum-za-obiskovalce/ SOOČANJA Z VZHODNO AZIJO (Znanstvena založba FF) - petek, 27. novembra 2009, ob 16. uri Pogovor o knjigi Iskanje poti. Spoznavna teorija v kitajski tradiciji, ki ga bo z avtorico dr. Jano Rošker vodila dr. Helena Motoh bosta dopolnila filozofska skeča v kitajščini (s slovenskimi podnapisi) povezana z buto in tradicionalnim japonskim plesom. Vstop brezplačen. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sat Nov 21 22:26:13 2009 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Sat, 21 Nov 2009 22:26:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Miklošičevi_dnevi Message-ID: <000501ca6af1$40d194e0$02a1675d@acer684c9a655d> Miklošičevi dnevi na ljutomerski gimnaziji Že sedmo leto zapored v dneh okrog 20. novembra, ko se je davnega leta 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru rodil slovenski jezikoslovec Fran Miklošič, na ljutomerski gimnaziji, ki nosi ime znamenitega prleškega rojaka, prirejajo niz kulturno-izobraževalnih prireditev, letos z motom Ujetost v času (od preteklosti k sodobnosti). V četrtek, 19. novembra 2009, so tako v šolski knjižnici odprli razstavo Literatura v prostoru -- sodobni pomurski pisci, ki jo je z dijaki pripravila knjižničarka Veronika Prijol, organizirali Miklošičeve pohod do njegove rojstne hiše v Radomerščaku z ldijškim literarno-zgodovinskim dopoldnevom in v ljutomerskem kulturnem domu performans avtorske poezije Petre Kolmančič in Nina Flisarja. Zvečer je v Golarjevi domačiji na spominskem večeru Rudolfa Maistra njegovo življenje in delo predstavil dr. Dragan Potočnik z mariborske Filozofske fakultete. Povabilu profesorice slovenščine na ljutomerski gimnaziji, Irene Štuhec, na plenarni del Miklošičevih dnevov, smo se v petek, 20. novembra 2009, odzvali nekdanji ljutomerski gimnazijec, pisatelj Vlado Žabot s predavanjem Slovenija in slovenska mitologija, prekmurski rojak, dr. Hotimir Tivadar, z ljubljanske Filozofske fakultete (Slovenščina med elito in vseslovenskostjo) in mag. Vladka Tucovič, Ptujčanka s koprske Fakultete za humanistične študije (Ljudska pesem v prozi socialnega realizma), ki smo se z dijaki srečali v dvorani ljutomerske Glasbene šole Slavka Osterca. Letošnje Miklošičeve dneve bo v torek, 24. novembra 2009, ob 18.00 v Golarjevi domačiji sklenil večer z dr. Alojzijo Zupan Sosič z ljubljanske Filozofske fakultete, urednico Antologije slovenske erotične poezije. Vladka Tucovič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 24 15:46:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 24 Nov 2009 15:46:37 +0100 Subject: [SlovLit] Linki -- Kristina Brenk -- LK Message-ID: <20091124_144637_000011.miran.hladnik@guest.arnes.si> http://lists.academia.edu/humanist -- priporočam vpis v bazo, kjer lahko navezuješ kontakte z ljudmi podobnega strokovnega profila s celega sveta in mednarodno promoviraš svoje delo. http://www.nlnet.nl/ -- morda en koristen naslov za podporo tistim, ki bi želeli prispevati k odprti informacijskih družbi. http://pybrary.net/pyPdf/ -- program za manipulacijo s pdf-besedili. http://voyeur.hermeneuti.ca/-- ponudi statistiko besedila. === 20. nov. 2009 je umrla mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk. Študirala je psihologijo in pedagogiko in leta 1938 doktorirala s temo Fran Milčinski ? vzgojnik (http://sl.wikipedia.org /wiki/Kristina_Brenk). === Pošiljatelj: Lingvistični_krožek Prejemniki: lingvisticni.krozek na gmail.com ZadevaLK, 30. november LK FF vabi na 917. sestanek v ponedeljek, 30. novembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Posebna prireditev ob 90-letnici Filozofske fakultete: "Slovesna ustanovitev Slovenske šole naravne skladnje". Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 24 19:52:46 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Nov 2009 19:52:46 +0100 Subject: [SlovLit] Sporazumevanje v slovenskem jeziku Message-ID: <71D6869EE34147AE8120389DE0FB9CCA@P4> From: "Špela Vintar" Sent: Tuesday, November 24, 2009 4:48 PM Subject: [SDJT-L] Občni zbor jutri - opomnik Upravni odbor SDJT sklicuje občni zbor društva, in sicer v sredo, 25. novembra 2009, ob 17h v predavalnici 024 na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2, v kleti). Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika 3. Ugotavljanje sklepčnosti in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo o delovanju društva od zadnjega občnega zbora; obravnava in sprejem poročila 5. Poročilo o finančnem poslovanju društva v obdobju od zadnjega občnega zbora; obravnava in sprejem poročila 6. Volitve 7. Predstavitev programa o delu v naslednjem letu in razprava 8. Razno Po občnem zboru bomo lahko prisluhnili še predavanju Simona Kreka z naslovom: Projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" - leto ena: standardi in orodja Povzetek predavanja Septembra 2009 so bili na strani projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" (http://www.slovenscina.eu/) javno objavljeni t.i. kazalniki, ki zajemajo 1. specifikacije za redno zbiranje pisnega gradiva za referenčni korpus, 2. specifikacije za izdelavo učnega korpusa za potrebe slovničnega analizatorja, 3. specifikacije za izdelavo oblikoslovnega leksikona, 4. specifikacije za izdelavo govornega korpusa, 5. specifikacije za izdelavo posamezne leksikalne enote v leksikalni bazi ter 6. opis analize referenčnega korpusa za potrebe izdelave leksikalne baze. Na predavanju se bomo sprehodili skozi vsebino kazalnikov, predvsem s stališča jezikovnotehnoloških orodij in standardov, ki bodo uporabljeni pri sestavljanju naštetih jezikovnih virov. Prisrčno vabljeni! za UO SDJT, Špela Vintar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 25 16:50:18 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 25 Nov 2009 16:50:18 +0100 Subject: [SlovLit] Namita -- Jarnik -- Rebula -- Splet Message-ID: <460247DD2A6D4265BDD4F15E8AAE9598@P4> From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Wednesday, November 25, 2009 1:58 PM Subject: nagrada RMakedonije doc. Namiti Subiotto 25. nov. se je Oddelek za slavistiko sestal na slavnostni seji ob 90-letnici slavistike na FF UL. [...] Na fotografsko dokumentacijo še pokažemo, tokrat pa le novica, da je docentka Namita Subiotto, vodja katedre za makedonski jezik in književnost, avtorica štirih knjig in več študij o makedonski književnosti, trenutno namestnica predstojnika Oddelka za slavistiko, pred dnevi prejela najvišje mednarodno priznanje v Republiki Makedoniji, oz. natančneje medaljo 'Blaže Koneski' Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Svečana podelitev je bila 12. novembra 2009 v sejni dvorani Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju, priznanje pa ji je izročil predsednik MANU, akademik Georgi Stardelov, ob navzočnosti uglednih članov akademije, predvsem z oddelka za umetnost in literaturo, in mnogih drugih. Medaljo Blažeta Koneskega je prejela za svoj po obsegu in vsebini izjemen in visok prispevek k afirmaciji makedonske literature v številnih znanstvenih objavah in v pedagoškem delu. Prejšnji mesec pa sta bila kar dva člana Oddelka za slavistiko FF UL, in sicer doc. dr. Ljudmil Dimitrov, sedanji lektor bolgarskega jezika in književnosti v Ljubljani, in Namita Subiotto sprejeta med redne člane Bolgarske akademije znanosti in umetnosti. Čestitamo! === From: "Zalka Kelih-Olip" Sent: Wednesday, November 25, 2009 12:46 PM Subject: vabilo Vabimo vas na predstavitev knjige Urban Jarnik, Romantik, Nationalismus und Panslawismus in Kärnten, ki jo je uredil Wilhelm Baum (http://www.kitab-verlag.com). Predstavitev bo v torek, 1. decembra 2009, ob 11.00 uri v sejni sobi Krščanske kulturne zveze (10. Oktoberstraße 25/3, Celovec). Zbornik bosta predstavila univ. doc. ddr. Wilhelm Baum in dr. Teodor Domej. Wilhelm Baum v knjigi predstavlja življenje in delo Urbana Jarnika v času romantike, nacionalizma in panslavizma na Koroškem. Izbrana besedila ponazorujejo Jarnikovo življenjsko delo in smernice njegovega delovanja. Knjigo dopolnjuje članek Teodorja Domeja o mestu Urbana Jarnika v jezikovni in kulturni zgodovini Slovencev. Prisrčno vabljeni! Za Krščansko kulturno zvezo: dr. Janko Zerzer, za SNI Urban Jarnik: mag. Martina Piko-Rustia === From: "Avsenik, Maja" Sent: Wednesday, November 25, 2009 12:03 PM Subject: Pogovori z Alojzom Rebulo na Besedni postaji V torek, 1. decembra 2009, ob 18. uri na Besedni postaji - knjiga Pogovori z Alojzom Rebulo: ob pisateljevi petinosemdesetletnici; spremna beseda Tatjana Rojc; skupna izdaja Mohorjevih družb Gorica, Celje in Celovec, 2009. Pisateljev portret je delo slikarja Krištofa Zupeta. Sodelujejo: dr. Tatjana Rojc, Jože Faganel, Marko Tavčar. Častni gost: akademik Alojz Rebula. [...] Vabljeni ! === http://www.ram-verlag.de/ -- nove knjige za kupit: Methods of text Analysis, Problems of Quantitative Linguistics, 2. http://www.surveymonkey.com/ -- zastonj obrazci za spletno anketiranje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 28 16:55:43 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 28 Nov 2009 16:55:43 +0100 Subject: [SlovLit] Novi zborniki in diktatorski copyright Message-ID: Treći hrvatsko-slovenski slavistički skup / Tretje hrvaško-slovensko slavistično srečanje: Zbornik referata ... održanog u Opatiji 7. i 8. travnja 2006. Ur. Anita Peti-Stantić. Zagreb: Odsjek za južnoslavenske jezike i književnosti; Odsjek za kroatistiku Filozofskog fakulteta u Zagrebu; FF press, 2009. 267 str. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ur. Vera Smole. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja, 26). 606 str. Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja, 28). 474 str. === Več kolegov je zmotil grozeči stavek v kolofonu zadnjih dveh publikacij: "Brez pisnega dovoljenja FF UL je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva." Manjka samo še omejitev, koliko časa smemo prebrano držati v glavi :) O neprimernosti takih izjav v inštituciji, katere poslanstvo je razširjanje informacij, znanja in izkušenj, ne pa njihovo preprečevanje, smo se na FF že pogovarjali in v posameznih primerih dosegli črtanje tega teksta in nadomestilo s sodobnejšo, produktivnejšo in prijaznejšo obliko urejanja odnosa do intelektualnih proizvodov, kakor jo določa licenca CC: "To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco je mogoče vsakemu uporabniku ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati." (Za več o licencah CC glej http://creativecommons.si/ in spletno stran Inštituta za intelektualno lastnino http://www.ipi.si/sl/) Kupca na vratih trgovine opozarjati, da bo za krajo kaznovan, je nekultivirano in je bilo nepredstavljivo že včasih, ko kupec še ni bil kralj. Ob dejstvu, da so od leta 2002 dalje Obdobja bralcem zastonj dostopna na internetu, pa je grožnja v kolofonu abotna. Obžalujem, da se je FF pustila zavesti propagatorjem zastarele avtorske zakonodaje, ki v primeru glasbenih izdelkov sproža konfliktne situacije, namesto da bi jih pomirjala, in jih utegne zanetiti še pri knjižnih. Svoj prispevek za zbornik (Infrastruktura slovenistične literarne vede) sem, tako kot druge svoje tekste, že pred dnevi postavil na splet (http://lit.ijs.si/infra.pdf). Pregona me obvaruje samo izrecni dekanov odpustek. Naj gre zdaj s prošnjami za morebitni vzporedni natis dekana nadlegovat še ostalih 89 nehonoriranih avtorjev v zborniku? Pričakujem, da se FF v prihodnje odpove vsaj odvračajočim formulacijam v impresumu, če že ni konsenza za sodobnejše načine razširjanja knjig pod licencami CC. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 29 22:15:15 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 29 Nov 2009 22:15:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Ničelni_davek_na_knjige_--_PhD_iz_digita lne_humanistike Message-ID: <6C1C490586CE410B9DFFA238E6ADBF86@P4> From: "Založba Sanje" Sent: Sunday, November 29, 2009 6:45 PM Subject: Zgodovinska pobuda Slovenije Slovenija je dala zgodovinsko pobudo v Evropskem parlamentu - pobudo, ki pomeni konkreten in izjemno pomemben korak v smeri uresničitve ničelne davčne stopnje na knjigo. Davek na knjigo uničuje kulture, njihovo raznolikost in samoniklost, otežuje pretok informacij, izobraževanja in - neovrgljivo dokazano - zavira resnično gospodarsko rast kultur, ki želijo rasti z lastno govorico. Čestitke ministrici za kulturo Majdi Širca za drznost in pogum! Ponosni smo, da smo občutljivost za to navidez obrobno, a v resnici izjemno pomembno vprašanje izkazali v eni najmanjših članic Evropske unije. In nismo začudeni, da med podporniki predloga ni Velike Britanije, ki ima ničelno stopnjo davka na knjigo že skoraj dve stoletji - v slogu političnega pranačela, "vse za nas, nič za druge". Založba Sanje sme biti upravičeno ponosna, saj je bila pobudnica odmevne peticije za ničelno stopnjo spomladi 2006, ko je tedanja vlada grozila s prehodom na splošno davčno stopnjo, kar bi bil smrtonosen udarec za kulturo v naši deželi. Vsem, ki ste se odtlej pridružili, hvala! Naš boj se nadaljuje in se bo nadaljeval do uresničitve peticijske zahteve. Če še niste podpisali peticije za ukinitev davka na tiskano besedo, lahko to storite zdaj in tukaj: http://www.peticija.si S prisrčnimi pozdravi, Vaša Založba Sanje === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2009-November/000894.html -- v Angliji razpisujejo doktorate iz digitalne humanistike (doktorska tema je v načelu lahko slovenistična), na voljo so tudi štipendije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 1 09:36:46 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Dec 2009 09:36:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižni_sejem_v_Pulju_--_Tekmovanje_v_in terpretaciji_--__Meja_drugih_--_Modalnost_v_japonš čini_--_Potočka_zijalka Message-ID: <3332998C8F194F2B8048776E8F3BC17A@P4> To: "slovlit" Sent: Monday, November 30, 2009 8:46 PM Subject: Knjižni sejem v Pulju Med 4. in 13. 12. bo v Pulju potekal že 15. istrski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri. V raznovrstnem večdnevnem dogajanju (predstavitve knjig, branja, pogovori, koncerti itd.) bosta sodelovala tudi Vlado Kreslin in Dragan Živadinov, Iva Grgić pa bo predstavila hrvaški prevod Misterija žene Zofke Kveder. Več o sejmu na spodnji povezavi. http://www.sanjamknjige.hr/sanjam/index.php?Naslovnica LP, Vladka Tucovič === From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Monday, November 30, 2009 8:02 PM Subject: Fw: Pesniški vrtiljak: Tekmovanje v veščinah interpretiranja lastne poezije From: Petra Kolmančič MKC Črka, ki deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor, razpisuje pesniško tekmovanje v veščinah interpretiranja lastne poezije pod imenom Pesniški vrtiljak. Tekmujejo lahko pesniki in pesnice, ki imajo dovolj hrabrosti, da se na odru pred občinstvom predstavijo s svojo poezijo. Morajo pa seveda imeti dovoljšnjo zalogo primerne ter občinstvu in strokovni komisiji všečne poezije, da se prebijejo skozi morebitne kvalifikacije in 4 kroge tekmovanja. Pesniški vrtiljak se bo odvrtel v četrtek, 17. decembra 2009, ob 19. uri v klubu KGB v Mariboru. Prireditev bo moderiral Nino Flisar, ki je tudi avtor projekta. Potek tekmovanja je naslednji. Če se prijavi več kot 10 kandidatov, se najprej izvedejo kvalifikacije, v katerih se vsak od kandidatov v maksimalno dveh minutah predstavi z dvema pesmima po lastni izbiri. Strokovna komisija in občinstvo z glasovanjem izberejo 10 finalistov. Strokovno komisijo sestavljajo Dragica Haramija, Ivo Stropnik in Borut Gombač. Deset najboljših se nato v finalni preizkušnji najprej pomeri v treh disciplinah. Za vsako disciplino si morajo kandidati pripraviti pesem, lahko tudi improvizirajo. Discipline so naslednje: rimana pesem, pesem na poljubno črko (vse besede se začnejo z isto črko), grozljiva ? horror pesem. Pesmi ocenjuje komisija in občinstvo v razmerju 50:50. Najboljši štirje po točkah po treh krogih se uvrstijo v veliki finale, kjer nastopijo v panogi imenovani Prosto po Prešernu oz. v improvizaciji. Publika izbere 5 besed, ki jih morajo kandidati v velikem finalu uporabiti v pesmi. Prvi trije po točkah prejmejo privlačne nagrade. Nagrade so: 1. nagrada: Petdnevno nagradno ustvarjalno bivanje v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci - polpenzion na izbrani ustvarjalni točki v solčavski hiši v Logarski dolini (podarjata Ustanova Velenjska knjižna fundacija in pomladni festival liričnih umetnosti Lirikonfest Velenje) 2. nagrada: Karta za predstavo SNG Maribor, kino vstopnica za Kolosej Maribor in komplet letošnjega letnika mednerodne revije za poezijo Lirikon21 3. nagrada: Karta za predstavo SNG Maribor, kino vstopnica za Kolosej Maribor Tolažilne nagrade za ostale nastopajoče so prispevali MKC Maribor, Založba Subkulturni azil Maribor, SNG Drama Maribor, Kolosej. Prireditev bo z glasbo popestril kantavtor Tadej Vesenjak. Prijavite se lahko pisno na naslov MKC Maribor, Ljubljanska ulica 4, 2000 Maribor petra.kolmancic na mkc.si do torka, 15. decembra 2009. Petra Kolmančič, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov === From: "Modrijanova knjigarna - dogodki" Sent: Monday, November 30, 2009 2:48 PM Subject: MEJA DRUGIH MODRIJANOVI VEČERI v MODRIJANOVI KNJIGARNI sreda, 2. 12. 2009, ob 17.30 -- predstavitev knjige dr. Marte Verginelle MEJA DRUGIH. Gostje: avtorica dr. Marta Verginella, Ervin Hladnik Milharčič, dr. Milica Kacin Wohinz in posebni gost Boris Pahor. Matej Krajnc, Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27, 1000 Ljubljana http://www.modrijan.si === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, December 01, 2009 8:52 AM Subject: LK, 07. december LK FF vabi na 918. sestanek v ponedeljek, 7. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Andrej Bekeš, Oddelek za azijske in afriške študije FF v Ljubljani. Tema predavanja: Epistemična modalnost kot indikator besedilne zvrsti v japonščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "urh kapelar" To: Sent: Tuesday, December 01, 2009 9:10 AM Subject: Izvor imena "Potočka zijalka" Spoštovani, pri pouku slovenščine smo se spraševali o izvoru besede "Potočka" v imenu jame "Potočka zijalka", a nam ga ni uspelo ugotoviti. Upam, da nam boste lahko priskočili na pomoč. Hvala in lep pozdrav, Urh Kapelar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 1 19:02:44 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Dec 2009 19:02:44 +0100 Subject: [SlovLit] Potočka_zijalka_--_Literatura_v_vikipedi jah Message-ID: <98DC47DBD8934E9186CCEE2D369C72A0@P4> From: "Peter Weiss" Sent: Tuesday, December 01, 2009 6:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Potočka zijalka (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003195.html) Potóčka zijálka je jama v južnem pobočju Olševe, severno od Solčave. V tem delu Zgornje Savinjske doline se v narečju jama, pravzaprav duplina (menda z ravnim dnom) v skalni strmini imenuje zijalka (kar se izgovarja [wk], ne [lk]). Pridevnik Potočki/potočki se nanaša na kmetijo v Potoku (njeno ime izvira iz prvotnega ledinskega imena) v Podolševi oz. pri Svetem Duhu. Tej kmetiji je nekdaj pripadal del Olševe s Potočko zijalko, poznejši lastnik Rogar pa je zijalko leta 1928 prodal Muzejskemu društvu v Celju. Gospodar je Potočnik, njegova žena Potočnica, kar je vzporedno koroškemu Karníce iz Samorastnikov Prežihovega Voranca (kje: na Karnícah; kmet je Karníčnik, njegova žena Karníčnica, pridevnik Karníški/karníški). Pridevnik Potočki/potočki ima končnico kot v kmečki, Zadrečka dolina ali Donačka gora. ? Peter Weiss === http://sl.wikisource.org/wiki/Literatura_v_Wikipedijah -- Ana Ozebek, Literatura v Wikipedijah (diplomsko delo). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 2 17:57:35 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Dec 2009 17:57:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Nagrade_--_Digitalna_besedila_in_njihove_razi skave_--_Tečaji_v_NUK-u Message-ID: <8AE4BC361D774E0696C8E2D68D517951@P4> http://lit.ijs.si/nagrade.html -- Nagrade, Hladnikov nagovor ob podelitvi priznanj Filozofske fakultete za leto 2009. http://www.nybooks.com/ -- Robert Darnton, Google and the New Digital Future, The New York Review of Books 56.20 (17 December 2009). [o sodnem sporu med Googlom in ameriškimi založniki]. http://digitalhumanities.org/dhq/ -- tematska številka revije Digital Humanities Quarerly o digitalnih besedilnih raziskavah. === From: "Nataša Jordan" Sent: Wednesday, December 02, 2009 5:31 PM Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v decembru Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaja zanimala. Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih in iskalna orodja" bo v četrtek, 10. decembra [...] od 10. do 13. ure Tečaj "DiKUL - Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani'' bo v torek, 15. decembra od 10. do 13. ure [...] Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 3 11:59:29 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Thu, 3 Dec 2009 11:59:29 +0100 Subject: [SlovLit] Potovanje s Herodotom Message-ID: <20091203_105929_065825.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: Avsenik, Maja Sent: Čet 3.12.2009 10:48 Subject: Potovanje s Herodotom na Besedni postaji V torek, 8. decembra 2009, ob 18. uri na Besedni postaji -- pogovor o knjigi Ryszarda Kapu¶cińskega Potovanje s Herodotom, ki bo v kratkem izšla pri založbi Modrijan. Knjiga ima dva junaka: poljskega pisatelja, svetovnega reporterja Ryszarda Kapu¶cińskega (1932?2007) in grškega zgodovinarja in popotnika Herodota iz Halikarnasa (ok. 484 pr. n. š. ? ok. 430 pr. n. š.). Herodot je potoval, da bi našel odgovor na vprašanje, ki se zastavlja otroku: ?Od kod se vzamejo na obzorju ladje? Od kod se pojavijo? Od kod priplujejo? Potemtakem tisto, kar vidimo z lastnim očesom, še ni meja sveta? So še drugi svetovi? Kakšni?? Kapu¶ciński, ki si je že kot otrok želel prekoračiti mejo in spoznati tuji svet, je pozneje na svojih potovanjih venomer nosil s seboj Herodotove Zgodbe. Iz njih je spoznal, da je temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika ? odkritje ?kulture drugih? kot ogledala, v katerem lahko vidimo sami sebe?. O knjigi se bo s prevajalcem, Sovretovim nagrajencem, dr. Nikom Ježem pogovarjal antropolog dr. Božidar Jezernik. Vabljeni! Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ (Modra soba, V. nadstropje) From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 4 13:40:14 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Fri, 4 Dec 2009 13:40:14 +0100 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Helga Glušič -- Balantič-=A0pacapan= Message-ID: <20091204_124014_024537.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: Boža Krakar Vogel [mailto:boza.krakar na guest.arnes.si] Sent: pet 4.12.2009 10:00 Subject: čestitka Včeraj je rektor UL podelil častne nazive novim zaslužnim profesorjem. Med njimi je tudi naša kolegica prof. dr. Helga Glušič. Člani Oddelka za slovenistiko FF UL ji iskreno čestitamo. Boža Krakar Vogel, predstojnica === Pošiljatelj: goriska mohorjeva druzba Zadeva : predstavitev_Balanič-Špacapan Datum: Fri, 4 Dec 2009 10:39:17 +0100 Danes ob 18.uri bo v sejni dvorani pokrajinske palače v Gorici, na Korzu Italija 55, predstavitev nove publikacije, ki je pravkar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi v Gorici v sodelovanju s Pokrajino Gorica: gre za dvojezično zbirko religiozne poezije Franceta Balantiča Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil v italijanski različici Mirka Špacapana. Knjigo je oblikoval Franko Žerjal, uredila ter napisala uvodna eseja in spremni besedi v obeh jezikih Tatjana Rojc. Avtorica je izpostavila neobičajne razsežnosti, ki jih Balantičev verz prinaša s seboj in ga uokvirila v evropski kontekst. Prevod je bil deležen posebnega priznanja na prvem natečaju za prevajanje, ki ga je leta 1996 razpisal Tržiški kulturni konzorcij in je poimenovan po Srečku Kosovelu. S publikacijo se goriška javnost klanja spominu dr. Mirka Špacapana, zdravnika, politika, vrhunskega športnika, glasbenika in kulturnika, ki je leta 2007 podlegel neozdravljivi bolezni. Na predstavitvi bodo sodelovali člani Slovenske konzulte Pokrajine Gorica, predsednik Goriške Mohorjeve msgn. Oskar Simčič , urednica knjige Tatjana Rojc ter Roberta Demartin, podpredsednica Pokrajine Gorica, ki je glavni sponzor publikacije same. Knjige bodo nocoj na razpolago po znižani ceni, izkupiček pa bo v celoti namenjen društvu ONLUS za paliativno nego neozdravljivih bolnikov Mirko Špacapan iz Vidma, ki ga je ustanovila Špacapanova soproga dr. Manuela Quaranta Špacapan. Njeno pričevanje bo ob Špacapanovih skladbah na Balantičevo besedilo v izvedbi vokalne skupine Akord tudi zaključilo srečanje. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 7 18:00:22 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Dec 2009 18:00:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Helga_Glušič_--_Pismenost Message-ID: From: Cc: ; Sent: Friday, December 04, 2009 2:59 PM Subject: Re: [SlovLit] Helga Glušič Vesel sem tega, da je prof. dr. Helga Glušič dobila naziv zaslužni profesor. Bila je moja mentorica pri diplomski nalogi, kjer sem obdeloval Vitomila Zupana. Želim ji še veliko iskrivih ugotovitev o novejši slovenski pripovedni prozi. Nace Polajnar === From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Monday, December 07, 2009 5:09 PM Subject: Pismenost na vseh stopnjah izobraževanja Pedagoška fakulteta Koper Univerze na Primorskem v petek, 11. 12. 2009, prireja mednarodni zananstveni seatanek PISMENOST NA VSEH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA / LITERACY THROUGH ALL THE EDUCATION, tema sekcije Č je Jezik in književnost. 10.00-10.30 Dekanja izr. prof. dr. Mara Cotič, Uvodni nagovor (Atrij) Sekcija A - Družboslovje - Vodja sekcije: Majda Cencič - učilnica P3, pritličje 10.30-10.50 Dejan Hozjan, Komu služi funkcionalna pismenost 10.55-11.15 Majda Cencič, Besedno in nebesedno sporazumevanje pedagoškega delavca 11.20-11.40 Viljem Ščuka, Pismenost kot izražanje sebe 11.45-12.05 Sonja Rutar, Kaj cenimo - izkušnje otrok iz socialno marginaliziranih okolij ali izkušnje otrok iz okolij večinskega blagostanja? 12.35-12.55 Sonja Čotar Konrad, Čustvena pismenost- ovrednotenje Golemanovega koncepta čustvene inteligentnost in njegove uporabne vrednosti v izobraževanju 13.00-13.20 Marjanca Pergar Kuščer, Učenje kot interakcija narave in vzgoje 13.25-13.45 Urban Vehovar,Blaž Simčič, Socio-kulturni dejavniki bralne pismenosti otrok v raziskavi PIRLS - primerjava bralne pismenosti na različnih območjih Republike Slovenije 13.50-14.10 Irena Hergan, Maja Umek, Kartografsko opismenjevanje se začne v predšolskem obdobju 14.15-14.35 Jurka Lepičnik Vodopivec, Medijska pismenost in medijska kompetentnost vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok 15.20-15.40 Janez Vogrinc, Vesna Podgornik, Milena Valenčič Zuljan, Raziskovalna pismenost pedagoških delavcev 15.45-16.05 Damjana Kogovšek, Martina Ozbič, Nataša Zupan, Funkcionalna pismenost gluhih in naglušnih oseb Sekcija B - Naravoslovje, umetnost in šport - Vodje sekcije: Nada Razpet/Nataša Dolenc Orbanič, Bogdana Borota - učilnica P4, pritličje [,,,] 16.10-16.30 Beatriz Tomšič Čerkez, Medpredmetno povezovanje kot strategija dvigovanja ravni >estetske pismenosti< 16.35-16.55 Nada Razpet, Ali je tako prav? 17.00-17.20 Tomaž Kranjc, >Moč poučevanja< - kaj znajo >bruci< ob vstopu na univerzo? 17.25-17.45 Barbara Rovšek, Funkcionalna naravoslovna (fizikalna) pismenost študentov pedagoške fizike 17.50-18.10 Tilen Žbona, Novi medij kot ustvarjalni pripomoček Sekcija C - Matematika, IKT - Vodja sekcije: Darjo Felda - učilnica P3, 1. nadstropje [,,,] 13.50-14.10 Darjo Zuljan, Tehnološka pismenost 14.15-14.35 Jožica Bezjak, Izdelovanje voščilnic skozi čas 15.20-15.40 Danijela Horvat, Tradicionalna pismenost in klasična tiskana gradiva v povezavi z novimi mediji in tehnologijami 15.45-16.05 Andreja Starčič Istenič, Baris Can Yilmaz, Razvijanje znanstvene pismenosti ob uporabi IKT: Razprava 16.10-16.30 Jurka Lepičnik Vodopivec, Medijska pismenost in medijska kompetentnost vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok Sekcija Č - Jezik, književnost - Vodji sekcije: Vida Medved Udovič, Sonja Starc - učilnica P2, 1. nadstropje 10.30-10.50 Meta Grosman, Večrazsežna pismenost - izziv sedanjosti 10.55-11.15 Sonja Starc, Zmožnost dekodiranja večkodnih besedil kot sestavina besedilne pismenosti 11.20-11.40 Majda Kaučič Baša, Po našin in po slovensko: razvijanje pismenosti v slovenskem jeziku v šolah na območju zgodovinske naselitve Slovencev v Videmski pokrajini 11.45-12.05 Nataša Gliha Komac, Pismenost v slovenskem jeziku v Kanalski dolini 12.35-12.55 Marja Bešter Turk, Pojmovanje pismenosti v učnem načrtu za slovenščino (1998) in v njegovi posodobljeni različici (2008) 13.00-13.20 Izidora Černigoj, Bralna pismenost v četrtem razredu OŠ 13.25-13.45 Martina Ozbič, Vzroki neuspešnosti pri nareku pri dvojezičnih učencih z učnimi težavami 13.50-14.10 Petra Vide, Majda Kaučič Baša, Tednik Novi Matajur kot učbenik slovenskega jezika v Videmski pokrajini 14.15-14.35 Maja Mezgec, Razvoj in ohranjanje pisnih kompetenc v manjšinskem jeziku 15.20-15.40 Sandra Kadum Bošnjak, Pismenost študentov Pedagoške fakultete v Pulju v maternem jeziku 15.45-16.05 Tomaž Sajovic, Problematizacija in odpiranje znanstvenega jezika 16.10-16.30 Vida Medved Udovič, Bralna pismenost od vrtca do šole 16.35-16.55 Barbara Baloh, Otrokovo pripovedovanje zgodbe v predšolskem obdobju v večjezičnem in večkulturnem okolju 17.00-17.20 Anja Zorman, Slušna zaznava in osnovna pismenost 17.25-17.45 Simona Bergoč, Pismenost priseljeniških otrok: politika vključevanja? From zoran.bozic na guest.arnes.si Mon Dec 7 19:44:06 2009 From: zoran.bozic na guest.arnes.si Date: Mon, 7 Dec 2009 19:44:06 +0100 Subject: [SlovLit] Ljudmila Rusi Message-ID: <434D8BC50EF84524B5E4AFA89762BF07@druzinapc> Slovlitovke in slovlitovci! Še zadnji klic utapljajočega na pomoč: kdo ve kaj več o Ljudmili Rusi, ki je skupaj z Alenko Kozinc in Stanetom Miheličem leta 1979 sestavila berilo za 3. in 4. razred srednjih šol z italijanskim učnim jezikom? Rešilni pas sprejema z neskončno hvaležnostjo zoran.bozic na guest.arnes.si. __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4668 (20091207) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 9 17:40:37 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 9 Dec 2009 17:40:37 +0100 Subject: [SlovLit]?utf-8?b?SGVsZ2EgR2x1xaFpxI0gLS0gRXJpY2ggUHJ1bsSNIC0t _Krajšave_v_elektronskih_besedilih Message-ID: <789C3425A2C94680A2FAE8901EBB41DD@P4> From: "Cooper, Henry Ronald" Sent: Monday, December 07, 2009 7:26 PM Subject: RE: [SlovLit] Helga Glušič -- Distinguished Professor My warmest congratulations to Prof. Helga Glušič on achieving the richly deserved rank of distinguished professor! In honoring her, Slovenia honors one of its best and brightest. It is my privilege to know her and to have worked with her many years ago when she was a Visiting Fulbright Scholar at Indiana University. She is warmly remembered in our department: my colleagues join me in sending her our very best wishes! --Henry Cooper === From: "Janez Stergar" Sent: Wednesday, December 09, 2009 3:33 PM Subject: koroške-zamejske novičke 42/2009 [...] Prof. dr. Erik Prunč je bil izvoljen za častnega senatorja Univerze v Ljubljani. V četrtek, 10.12. 2009 ob 19.00 bo v dvorani PD ?Lipa? v Velikovcu predstavitev nove številke koroške literarne revije ?Rastje?. Branje Ivane Kampuš, Lenčke Kupper, Kati Marketz, Tomaža Ogrisa in Stanka Wakouniga na tem severnem obrobju aktivnega društvenega delovanja koroških Slovencev bo spremljal še mladi glasbeni in likovni okvir. [...] === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, December 09, 2009 9:22 AM Subject: LK, 14. december LK FF vabi na 919. sestanek v ponedeljek, 14. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo Mojca Kompara (študentka doktorskega študijskega programa), Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF v Ljubljani. Tema predavanja: Prepoznavanje krajšav v slovenskih elektronskih besedilih. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar --~--~---------~--~----~---- From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 11 18:02:40 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 11 Dec 2009 18:02:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_na_Dunaju_--_Dragi_Srečko_--_Iz_z?utf-8?b?YXB1xaHEjWluZQ== Message-ID: <1F77624927924FE1BEDB4F9FEF1A263F@P4> From: "Andreas Leben" Sent: Thursday, December 10, 2009 5:27 PM Subject: Razpis profesorskega mesta za slovenščino na dunajski slavistiki! Univerza na Dunaju je objavila razpis za gostujočo profesuro za slovenščino na Inštitutu za slavistiko v prihodnjem poletnem semestru (1. marec 2010 ? 31. junij 2010) s polno zaposlitvijo (glej: http://personalwesen.univie.ac.at/fuer-mitarbeiterinnen/professorinnen/job/prof/singleview/article/11882/ausschreibung-einesr-universitaetsprofessorsin-f-7/ Pogoji namestitve: primerna visokošolska izobrazba, izvrstna strokovna kvalificiranost, pedagoške in didaktične sposobnosti, mednarodne izkušnje, po možnosti zunajuniverzitetna praksa. Delovno težišče naj bo na področju slovenskega jezika, slovenskega jezikoslovja in/ali literarne in kulturne vede. Od kandidatk/kandidatov se pričakuje, da bodo predavali 8 tedenskih ur; pogoj je dobro znanje nemščine. Prijave, ki naj vsebujejo življenjepis, bibliografijo in pregled predavateljske dejavnosti, morajo biti označene s številko razpisa (Kennzahl: 8/58-2009) in je treba poslati do vključno 8. januarja 2010 na naslov: Dekanat der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien Dr. Karl Lueger-Ring 1 1010 Wien/Dunaj, Avstrija Lep pozdrav z Dunaja, Andrej Leben === From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, December 11, 2009 9:05 AM Subject: Dragi Srečko na Besedni postaji V četrtek, 17. decembra 2009, ob 19.30 uri na Besedni postaji - pogovor o knjigi Tatjana Rojc (izbr. in ur.): Dragi Srečko ? = Mon cher ami: neobjavljena pisma Srečku Kosovelu. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2007. Vsaka knjiga ima svojo usodo! Knjiga Dragi Srečko je lahko zagledala luč sveta, ker je pred mnogimi leti skrbna in ljubeča roka zbrala in spravila v staro in že odrabljeno rjavo potovalko kup pisem, dopisnic in razglednic, ki so ostale v zapuščini prezgodaj umrlega, izredno nadarjenega in rahločutnega brata. Bila je to roka Tončke Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela. Spravljena pisma in dopisnice so Srečku pisali starši, sestre in brat ter prijatelji in prijateljice ? Rjava potovalka je spet mirno čakala in v svojih nedrih hranila vse to gradivo, dokler ga ni prijela v svoje roke prof. Tatjana Rojc ? (Marko Tavčar) Z dr. Tatjano Rojc, ki je v knjigi poskrbela za temeljito študijo, v kateri je razčlenila Kosovelovo vraščenost v evropski prostor in čas, se bo pogovarjal dober poznavalec Kosovelovega opusa, profesor primerjalne književnosti dr. Janez Vrečko. Vabljeni ! Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ (Modra soba, V. nadstr.) === From: "Zalozba ZRC" Sent: Friday, December 11, 2009 2:27 PM Subject: Neznani Kosovel 16. DECEMBER 2009, 18.00, PREŠERNOVA DVORANA SAZU, NOVI TRG 4, LJUBLJANA PREDSTAVITEV KNJIGE "IZ ZAPUŠČINE" Srečko Kosovel je umrl premlad, da bi lahko objavil kako pesniško zbirko. Zapustil je samo kopico rokopisov, ki so večinoma težko berljivi. Zato je urednik Anton Ocvirk potreboval desetletja, da jih je razbral in natisnil v pesnikovem Zbranem delu. Toda po pregledu Kosovelovih rokopisov se je pokazalo, da v Zbranem delu ni nekaterih pesmi. Te so zdaj objavljene v knjigi "Iz zapuščine", ki je pred kratkim izšla pri Založbi ZRC. Knjigo bosta 16. decembra 2009 ob 18.00 v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani predstavila prof. dr. Janez Vrečko, literarni teoretik in zgodovinar, ter urednik knjige, dr. Marjan Dolgan. Pesmi bo interpretiral igralec Milan Štefe. Prijazno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 14 15:39:47 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Dec 2009 15:39:47 +0100 Subject: [SlovLit] Mala slovnica slovenskega jezika -- Zora Message-ID: From: "Majda Degan Kapus" Sent: Monday, December 14, 2009 12:05 PM Subject: Izid knjige Mala slovnica slovenskega jezika V Izobraževalnem založništvu DZS je izšla Mala slovnica slovenskega jezika Mateje Gomboc. Priročnik uvaja poglavje iz sociolingvistike, sledi kratek zgodovinski pregled razvoja jezika do današnjih dni in poglavje o sodobnih jezikovnih priročnikih. Slovnični del obravnava prvine slovenskega jezika od najmanjših enot do besedila. Priročnik obsega vsa poglavja slovnice - od pravorečja, besedoslovja, oblikoslovja do besediloslovja. Znotraj vsakega poglavja so izpostavljena posamezna pravopisna vprašanja in zadrege. Sledi poglavje o sporazumevanju, v katerem so natančneje pojasnjeni tvorjenje in sprejemanje besedil, njihove vrste in vloge ter lastnosti uspešnega sporočanja; v zadnjem delu se seznanimo s temeljnimi besedilnimi vrstami. Po vsebinskem delu so v stvarnem kazalu povzeti uporabljeni jezikovni izrazi; ti so zaradi preglednosti nanizani tudi na robovih straneh, kjer so obravnavani. Priročnik odlikujejo tudi barvna likovno-grafična postavitev, preglednice, grafi, fotografije in ilustracije. Mala slovnica je namenjena predvsem zbranemu pregledu znanja v srednji šoli, zlasti ob njenem zaključku, tj. ob splošni in poklicni maturi ter zaključnem izpitu. Prav tako je primerna za druge vrste izpitov, tudi za pripravo na strokovni izpit. Ker je v priročniku zajeta temeljna terminologija o slovenskem jeziku, bo v pomoč vsem, ki se učijo tujih jezikov in se spopadajo s tujo terminologijo. Ne nazadnje je to priročnik za vsak dom in različna področja našega delovanja. Pomagal nam bo pri številnih vprašanjih in zadregah, ki se pojavljajo v medsebojnem sporazumevanju, in pri pozorni in lepi rabi maternega jezika. Majda Degan Kapus, urednica === From: "Andjelka Trkulja" To: Sent: Monday, December 14, 2009 3:24 PM Subject: Novosti v Mednarodni knjižni zbirki ZORA V Mednarodni knjižni zbirki ZORA, Mednarodne založbe Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so izšla nove monografije. ZORA 63 Mira Krajnc Ivič: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika Monografija Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika ?prinaša avtentično gradivo, ki posega v interpretacijo jezika dvogovorov, kot se odvijajo v polprivatnih položajih, npr. pogovor zdravnika s pacientom, odvetnika s stranko, kjer prihaja do izraza prav človek v stiski, ki išče pomoč pri osebi, za katero predvideva, da mu lahko pomaga, saj ima ta oseba kot strokovnjak tudi formalno priznane sposobnosti za takšno pomoč.? (Iz recenzije red. prof. dr. Ade Vidovič Muha) Izhodiščno področje monografije ?je sicer jezik v komunikacijskem stiku, vendar to narekuje širitev klasičnega jezikoslovnega pristopa na področja interdisciplinarnosti, saj poleg izhodiščnega besediloslovnega pristopa vključuje tudi pristop iz vidika teorije govornih dejanj, sociolingvistike, psiholingvistike, jezikovne pragmatike in komunikologije. Tak pristop, docela upravičeno osumljen prevelike entropičnosti pojavov brez možnosti odkritja sistemskega temeljišča, je bil doslej v domačem jezikoslovju (a tudi drugod po svetu) dolgo zapostavljen, ker se je moral odmakniti od varne saussurjeve dihotomije 'la langue ? la parol', ki je polovico prejšnjega stoletja vodila jezikoslovni napredek, a hkrati že nakazovala prestop k upoštevanju zahteve o 'lingvistiki la parol', parolnega jezikoslovja.? (Iz recenzije zasl. prof. dr. Toma Korošca) ZORA 64 Zinka Zorko: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih ZORA 65 Dragica Haramija: Slovensko ? hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi Knjige so na voljo v Knjigarni FF UM, lahko pa jih tudi naročite na naslovu knjigarna.ff na uni-mb.si O ostalih monografijah, ki so doslej izšle v knjižni zbirki ZORA, najdete več informacij na spletni strani http://www.ff.uni-mb.si/index.php?page_id=213 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 14 22:42:10 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Dec 2009 22:42:10 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na 22. evropsko konferenco sistemsko-funkcijskega jezikoslovja Message-ID: <25D519D5D56145B096985282620FB852@P4> From: "Sonja Starc" To: Sent: Monday, December 14, 2009 9:53 PM Subject: Vabilo na 22. evropsko konferenco sistemsko-funkcijskega jezikoslovja Poletna šola sistemsko-funkcijskega jezikoslovja od 5. do 7. julija 2010, UP Pedagoška fakulteta v Kopru Poletna šola je organizirana kot uvod v delo 22. evropske konference in delavnice sistemsko-funkcijskega jezikoslovja, ki bo na Univerzi na Primorskem v Kopru od 9.-12. julij 2010. Vabimo vse, ki se želite seznaniti s temelji sistemsko-funkcijskega raziskovanja jezikovnih pojavov, in vse, ki želite svoje poznavanje omenjene teorije še poglobiti, da se nam pridružite na poletni šoli, ki jo bodo s svojimi predavanji sooblikovali priznani sistemsko-funkcijski jezikoslovci: - James Martin (Univerza v Sydneyu): Pismenost z vidika teorije žanrov: predstavitev sydneyske šole - Christopher Taylor (Univerza v Trstu): Večkodna besedila: analiza in prevajanje - Eija Ventola (Univerza v Helsinkih): Analiza večkodnih besedil, s poudarkom na turističnih Udeleženci Poletne šole sistemsko-funkcijskega jezikoslovja bodo prejeli potrdila o udeležbi in 3 kreditne toče. Cena poletne šole je 340 evr. ob zgodnji prijavi (do 15. aprila 2010), ob kasnejši prijavi 380 evr., za študente 170 evr. ob zgodnji prijavi, ob kasnejši prijavi 200 evr., vanjo pa so vključeni šolnina, gradivo, kava s prigrizkom (dva odmora) in kosilo. Prosimo, če si rezervirate prenočišča čim prej sami, v pomoč so vam podatki na spletni strani konference. Prepričani smo, da vam bo poletna šola razširila in odprla nova obzorja v jezikoslovju. Na svidenje v juliju 2010 na poletni šoli in na konferenci v Kopru. Organizatorji === 22. evropska konferenca in delavnica sistemsko-funkcijskega jezikoslovja 9.-12. julij 2010, Univerza na Primorskem, Koper Tema: ZAPLETENOST BESEDILNEGA POMENA ?Pomembna lastnost besedila je, da čeprav se nam zdi, kakor da je besedilo na papirju sestavljeno iz besed in povedi, je v resnici zgrajeno iz pomenov.? (Halliday, 1989) Hallidayev semantično naravnani model jezikoslovnega opisa je odlično orodje za preučevanje pomena na nadpovedni ravni in je dovolj bogat, da omogoča prikaz različnih pomenskih razmerij v diskurzu. Toda mnoga zapletena vprašanja ustvarjanja pomena pridejo na dan šele, ko teoretične postavke preverjamo na konkretnem gradivu. Plenarna predavanja: James Martin (Univerza v Sydneyju) Christopher Taylor (Univerza v Trstu) Eija Ventola (Univerza v Helsinkih) Vljudno vas vabimo, da se udeležite EKSFJ 2010 s prijavo prispevka, ki se navezuje na v naslovu napovedano temo ?Zapletenost besedilnega pomena? in problematiko obravnava z vidika: teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja teorije vrednotenja koherence in kohezije žanrskosti in medbesedilnosti večkodnih besedil, večkodnosti kritične analize diskurza jezikovne produkcije in/ali razumevanja računalniškega jezikoslovja stavčne, besedilne/diskurzivne analize gradiva. Dobrodošli so tudi prispevki, ki povezujejo sistemsko-funkcijsko jezikoslovje (SFJ) z drugimi jezikoslovnimi teorijami, v katerih ima pomen prav tako pomembno vlogo (drugi funkcijski vidiki, psiholingvistika, kognitivna lingvistika itn.) Sprejeti bodo tudi prispevki, ki obravnavajo druge temeljne pojme SFJ. Posebej veseli bomo raziskav drugih jezikov, ne le angleškega, ki temeljijo na SFJ, in prispevkov, ki predstavljajo še nedokončano raziskovalno delo v okviru SFJ. Predstavitev prispevka traja 20 minut plus 10 minut za razpravo. Prijava z izvlečkom naj vsebuje naslednje podatke: naziv, ime in priimek avtorja, ustanova, na kateri deluje naslov prispevka izvleček (250 besed) področje(a) in teoretični vidik(i), obravnavana(i) v prispevku označite, ali boste predstavili referat ali imeli delavnico Izvlečke pošljite na e-naslov: esflcw2010 na pef.upr.si Rok oddaje izvlečka: 1. februar 2010 KOTIZACIJA: 180 evr. za vplačilo do 15. aprila 2010, po tem datumu 200 evr. Konferenčna spletna stran: http://jt.upr.si/esflcw2010 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 15 19:40:17 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Dec 2009 19:40:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Koron_o_Lemai=C4=87_--_Platon_--_Praslovanska _dialektalizacija Message-ID: <845AB385E6084796858695ABB976D509@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Tuesday, December 15, 2009 1:08 PM Subject: Ups! Na hitro 44/2009 [...] Živahno slovensko dogajanje na Dunaju potrjuje tudi predavanje Alenke Koron z ljubljanskega ZRC SAZU, in sicer na temo "Naratologija v praksi: 'Popularne zgodbe´ Vesne Lemaić": v četrtek, 17.12.2009 ob 14.15 v seminarskem prostoru št. 2 Slavističnega inštituta dunajske Filološko-kulturološke fakultete, Spitalgasse 2/Hof 3, 9. okraj. Več na http://slawistik.univie.ac.at . === From: "Sollner-Perdih, Anka" To: "Miran Hladnik, Siol" Sent: Tuesday, December 15, 2009 4:39 PM Subject: Platon From: Gorazd Kocijančič Sent: Tuesday, December 15, 2009 11:28 AM Subject: platon - študentska izdaja Spoštovani, obveščam Vas, da je KUD Logos v sodelovanju z Mohorjevo družbo in s pomočjo izredne subvencije Ministrstva za kulturo natisnil študijsko izdajo Platonovih zbranih del, namenjeno predvsem študentski populaciji. Gre za integralni ponatis izdaje iz leta 2004 - vsi dialogi in pisma v petih knjigah in vse opombe ter spremna besedila na CD-romu. Cena kompleta je 100 E. Ker je natisnjenih le 1000 izvodov in je zanimanje veliko, je vredno pohiteti. Distribucijo študijske izdaje Platona je prevzela Mohorjeva družba, Nazorjeva 1, Ljubljana, tel. 01 244 36 50. Lep pozdrav, Gorazd Kocijančič === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, December 15, 2009 6:25 PM Subject: LK, 21. december LK FF vabi na 920. sestanek v ponedeljek, 21. decembra, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Alenka Šivic Dular, Oddelek za slavistiko FF v Ljubljani. Tema predavanja: "K poznopraslovanski dialektizaciji v luči (na-)glasoslovja." Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Dec 16 11:27:28 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 16 Dec 2009 11:27:28 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEivljenje_in_delo_Ivana_Koštiala Message-ID: <4B28C420.2538.2AC20B@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ob 60. obletnici smrti Ivana Koštiala je novomeška založba Goga sprva nameravala prirediti posvet "Življenje in delo Ivana Koštiala" (gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/003153.html), ki pa je zaradi različnih okoliščin prerasel v spominski večer. Dogodek bo potekal danes, 16. decembra 09, v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, z začetkom ob 18. uri. Spominskega večera se bodo udeležili Koštialov vnuk Evgen Koštial iz Kopra (dolgoletni ravnatelj koprske knjižnice, romanist in slavist), Tjaša Jakop iz Inštituta za slovenski jezik (imela bo predavanje o izrazih za spolnost), Agata Šega iz FF (predavanje o semantiki) in Salvator Žitko iz Kopra, ki bo govoril o koprskem učiteljišču, kjer je služboval tudi I. Koštial. Vljudno vabljeni! Ob 60. obletnici bo izšel tudi spominski zbornik o I. Koštialu, ki bo v grobem razdeljen na tri tematske sklope: biografski, jezikoslovni in folkloristični. Če želite z zborniku sodelovati s svojim prispevkom, se obrnite na urednico zbornika Ireno Rožman (irena.rozman na guest.arnes.si). From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Dec 17 13:01:44 2009 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 17 Dec 2009 13:01:44 +0100 Subject: [SlovLit] Zivljenje in delo Ivana Kostiala, jezikoslovca in folklorista Message-ID: <4B2A2BB8.25508.DC12DE@matjaz.zaplotnik.siol.net> V včerajšnjem sporočilu je bil naveden napačen datum prireditve, zato pošiljam popravek: Spominski večer o jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštialu bo v petek, 18. decembra, ob 18h. Svečani dogodek bo potekal v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Več o prireditvi si lahko preberete na spletni strani Založbe Goga: http://www.goga.si/index2.php?topic=prireditve&jezik=si Za objavo prispevka v spominskem zborniku ob 60. obletnici smrti Ivana Koštiala se lahko obrnete na urednico dr. Ireno Rožman (irena.rozman na guest.arnes.si). Lp, Matjaž Z. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 19 14:22:39 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Sat, 19 Dec 2009 14:22:39 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Zadra Message-ID: <20091219_132239_026524.miran.hladnik@guest.arnes.si> Seznam: SlovLit na ijs.si Od: klemnov na gmail.com Zadeva: Študentska ekskurzija V torek, 8. 12. 2009, je Slovenijo za štiri dni obiskala manjša skupina profesorjev in študentov s Filozofske fakultete v Zadru (Univerza v Zadru). Pobudo so dali študenti, ki so organizirali in prek študentske organizacije financirali tudi prevoz, priprava in realizacija programa pa je bila zaupana meni. Iz Zadra so odpotovali v jutranjih urah in prispeli v Ljubljani ob 13. uri, kjer jih je na Waldorfski šoli Ljubljana čakalo kosilo (waldorfska šola je študentom gostoljubno omogočila tudi prenočevanje, kar je bistveno olajšalo finančni del izvedbe). Ob 14h so prispeli na univerzo, kjer so si v znamenju častitljive devetdesetletnice ogledali prostore ter spoznali njeno zgodovino in delovanje. Tiste, ki jim je bilo tu zgodovine premalo (med študenti so bili namreč tudi bodoči arheologi), je osrečilo vodenje po Ljubljanskem gradu, kjer so lahko spoznali tudi precej starejše plasti ljubljanske zgodovine. Z nekaj zamude smo ob 18h prispeli na ljubljansko FF, kjer so nas gostoljubno (s čajem in toplo čiokolado) sprejeli študenti slovenistike in profesorici dr. Boža Krakar Vogel ter dr. Irena Novak Popov. Med ogledom oddelka smo se lahko srečali še z dr. Vladimirjem Osolnik in se seznanili, kako na oddelku za slavistiko potekajo predavanja iz južnoslovanskih jezikov in književnosti. Polni lepih vtisov o Ljubljani, ki jih ni mogel pokvariti niti torkov neusmiljen dež, so se odpravili še po večerni Ljubljano (ta jim je, pravkar ozaljšana z decembrskimi prenovoletnimi lučkami, ponudila krasen ambient). V sredo so se odpravili na štajerski konec, kjer jih je na mariborski FF sprejel profesor dr. Drago Unuk, se sprehodili po starem delu Maribora in spoznali njegove znamenite zelene parke. Zavedam se, da besedna zveza "vrnili so se polni lepi vtisov in si obljubili, da se še kdaj vrnejo", v sebi skriva rutino, ki smo jo vajeni iz osnovnošolskih spisov, a bolj natančno se študentskih vtisov ne da zajeti (razen morda splošnega strinjanja študentov, da je g. Unuk "dobar čovik"). Prav tako dober vtis je na njih naredila Gorenjska, ki jim je s svojim goratim reliefom lažje potrdila stereotipne podobe Slovenije. Obiskali so gorenjske muzejske hiše slovenskih književnikov (domačije Franceta Prešerna, Matije Čopa, Franceta S. Finžgarja in Jazena Jalna) ter spoznali edini slovenski otok (na Bledu, seveda). Ko me je popoldne poklicala vodička Mira Novak iz Doslovč, me je spreletelo, da je gotovo šlo kaj krepko narobe (ni namreč imela moje telefonske številke), a njen prijazni odziv in podelitev prijetnih izkušenj ob obisku me grejeta še danes. V večernih urah so se vrnili v Ljubljano, za razvedrilni program pa so poskrbeli ljubljanski študentje slovenistike - da dobro, se je videlo v jutranjih urah. V petek so spoznali še NUK, nato pa se odpravili domov. Da bi se pot ne vlekla preveč, so si spotoma ogledali še škocjanski jamski biser. Celotno ekskurzijo je zanamovala le ena neprijetnost: zaradi pogostega spreminjanja programa smo namreč pozabili obvestiti Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, da bomo prispeli na univerzo že v torek (in ne v sredo, kot je bilo prvotno načrtovano). Dogodek sem vzel kot dobrohotno svarilo usode in postransko škodo dejstva, da je organizacija celotnega dogodka v celoti temeljila na zanesenjaštvu in prostovoljnem delu vseh vpletenih (posebej bi se zato zahvalil zadrski študentki Marijani Roščić, prof. dr. Heleni Peričić, zadolženi za mendarodno sodelovanje, in vsem, ki so nas tako gostoljubno sprejeli). Morda zato ni samo naključje, da so nas v teh dneh prav s Centra obvestili, da lahko delovanje lektorata slovenščine v Zadru v tem šolskem letu finančno podpre tudi slovenska država. Lp, Klemen Lah From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 20 21:40:53 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Dec 2009 21:40:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_Zadra_--_Google_vs=2E_založbe Message-ID: <75EE63D38A694CFFAAC739228563D783@P4> From: "Jan Zoltan" Sent: Saturday, December 19, 2009 4:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Iz Zadra Vesel sem pravkaršnjega obiska zadrskih študentov v Ljubljani, ki je bil po mojem vedenju drugi v zgodovini zadrske slavistike. Prvega je okrog leta 1972 zelo uspešno organiziral dr. Štefan Barbarič, ki je tamkajšnji slovenistiki dolgo let oral ledino. Slovenščina je takrat imela v Zadru približno takšen položaj kot v Ljubljani (in drugod po jugoslovanskih univerzah) jugoslovanska književnost, ki so jo vsi slovenisti -- drugje pa srbokroatisti -- imeli v programu kot delni diplomski izpit. V Ljubljani je dolgo obdobje za ta predmet skrbel prof. dr. Emil Štampar. Ko je po doktoratu Štefan Barbarič postal tajnik Slovenske matice, ga je nekaj časa nadomeščal prof. dr. Fran Petre z zagrebške slovenistike, nato pa sem se dve akademski leti trudil sam, pravzaprav poleg mene kasnejša žena Luke Paljetka, prevajalca Prešerna in drugih pesnikov. Sam sem se kmalu naveličal obljub in se pobral v Goriško knjižnico, škoda pa je, da je sodelovanje med Ljubljano in Zadrom zamrlo. Zoltan JAN === http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/google-kaznovan-zaradi-digitalizacije-knjig/219558 -- Google kaznovan zaradi digitalizacije francoskih knjig. Komentar: Slovenci imamo z Googlom samo dobre izkušnje, saj nam je zastonj digitaliziral in omogočil dostop do Vodnika, Kopitarja, Slomška, Pleteršnika ... (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Stara%20slovenika%20na%20http://books.google.com) ki bi nam jih založbe želele drago prodajati. Zato navijam za Google in ne za založbe, ki so ga tožile. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 21 20:57:21 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 21 Dec 2009 20:57:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Janijev_mp3-vošč_--_Zadarski_list_-?utf-8?b?LSDEjGViZWxpY2UsIFByZcWhZXJlbiwgU2xvbcWhZWssIExvdnJvIFRv man_=2E=2E=2E_na_zaslonu Message-ID: From: "Jani Kovačič" Sent: Friday, December 18, 2009 6:43 AM Subject: FW: 20 : 10 in Vošč Srečno 20 : 10! Jani Kovačič Ps. In še vošč: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/jani_kovacic_novoletni_valcek.mp3 === From: "Klemen Lah" To: ; Sent: Monday, December 21, 2009 8:29 PM Subject: Fwd: Zadarski list O študentski ekskurziji je v osrednjem zadrskem dnevniku Zadarski list študentka Marijana Roščić objavila članek: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/zadar.doc Lp, Klemen Lah === http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/ -- Čebelice, Prešeren, Slomšek, Toman ... v Digitalni zbirki kranjske knjižnice. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 22 13:49:45 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 22 Dec 2009 13:49:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Prevajanje_svetniških_imen_--_Iz_Bielsko -Bia=82e_--_Nemške_e-knjige Message-ID: <1EB2246F8BFD4C1BB807A331CFBC0E3E@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, December 22, 2009 9:48 AM Subject: LK, 04. januar LK FF vabi na 921. sestanek v ponedeljek, 4. januarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo Simona Štavbar, dipl. prevajalka za nemški in angleški jezik, v pripravništvu pri Evropski uniji. Tema predavanja: Prevajanje svetniških imen. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk, Michal Kopczyk" Sent: Tuesday, December 22, 2009 12:51 PM Subject: porocilo, voscilo in vabilo iz Bielsko-Białe Pozdravljeni, s 1. oktobrom 2009 smo na Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko-Białizačeli izvajati projekt v okviru norveškega sklada z naslovom Moderna znanstveno-gospodarska orodja v srednjeevropskem prostoru (http://www.jb.ath.bielsko.pl). Projekt, ki bo trajal eno leto, bo prispeval k oblikovanju 180-urnega sklopa poslovni jezik na štirih filoloških smereh, med drugim na SLOVENISTIKI, in k pripravi mini poslovnih slovarjev (v spletni in tiskani obliki). Ker v Bielsko-Białi nimamo lektorja za slovenščino, z nami kot rojena govorka sodeluje kolegica Tatjana Jamnik. Prepričani smo, da poučevanje poslovnih jezikov omogoča študentom pridobivanje tako jezikovne kompetence na področju ekonomije kot tudi praktičnih veščin (pisanje oz. sestavljanje CV-ja in motivacijskega pisma, spoznavanje pravil dela v skupini, spletno spoznavanje tujih podjetij, v tem primeru slovenskih, itn.). Tovrstno zanje omogoča bodočim absolventom uspešen nastop na delovnem trgu, kar smo ugotovili skupaj z delodajalci, kolegi s področja sociologije, managementa ter študenti na konferenci, s katero se je začela štiridnevna delavnica (15.-18. oktobra). Med delavnico smo se predavatelji izobraževali mdr. na področju uspešnega razvijanja jezikovne inteligence pri študentih, torej uspešnega poučevanja tujih jezikov. V okviru projekta bomo junija 2010 organizirali dvodnevno konferenco z naslovom TUJE FILOLOGIJE DANES IN ZAHTEVE TRGA, na kateri nameravamo (kritično) obravnavati mdr. prilagajanje učnih programov zahtevam trga in bolonjski konvenciji, pa tudi nadaljevati s predstavitvami metod uspešnega poučevanja tujih jezikov. Na konferenco v imenu organizatorjev prisrčno vabim lektorje slovenskega jezika, ki poučujete na slovenistikah, ki po svetu spadajo med tuje filologije. Vabilo najdete na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/konf_bielsko.doc . Našo slovenistiko je decembra obiskal prof. Vincenc Rajšp iz Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je študentom tretjega in drugega letnika slovenskega jezika približal zgodovinsko ozadje razvoja slovenskega knjižnega jezika med 16. in 18. stoletjem. Prof. Rajšp je obogatil našo knjižnico z zgodovinskimi, sociološkimi in etnološkimi knjigami, za kar smo mu zelo hvaležni. Vsem, ki berete sporočila na SlovLitu, želim v imenu slovenistov iz Bielsko-Białe in v svojem imenu prelepe, bele božične praznike in vso srečo v novem letu! Dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk Tehnično-humanistična akademija v Bielsko-Białi === http://www.zeno.org/ -- nemška elektronska knjižnica. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 22 20:30:57 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Tue, 22 Dec 2009 20:30:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Fw=3A_odgovor_o_učbeniških_skladih Message-ID: <26037774E838414DA9DAF15ED7B02BA3@P4> From: "Boža Krakar Vogel" Sent: Tuesday, December 22, 2009 4:24 PM Subject: odgovor o učbeniških skladih From: "Jan Zoltan" Sent: Saturday, December 19, 2009 4:22 PM Spoštovane kolegice in kolegi, morda se še spominjate dilem o učbeniških skladih, na katere je letošnjega oktobra opozorila kolegica Boža Krakar. Njena stališča smo po proceduri, ki je običajna v Državnem svetu, posredovali Ministrstvu za šolstvo in šport ter dočakali pričakovani odgovor, ki pa vendarle omogoča, da se prizadeti avtorji zberejo in skupaj pripravimo nadaljnje korake. Če se bo oglasila primerno številčna skupina, lahko pripravim skupno srečanje, na katerem se bomo dogovorili za nadaljnje korake. Zakaj bi bile zaščitena le avtorske pravice glasbenikov? [...] Lepe pozdrave Zoltan JAN --- ZADEVA: Odgovor na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z razvojem učbeniških skladov Državni svetnik dr. Zoltan Jan sprašuje, kaj namerava Ministrstvo za šolstvo in šport storiti za reševanje odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov. V zvezi z navedenim vprašanjem podajamo naslednji odgovor. Učbenik je po veljavni zakonodaji osnovno učno gradivo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu oziroma katalogu znanja. Z didaktično-metodično organizacijo vsebin in prirejeno likovno ter grafično opremo podpira poučevanje in učenje. Vsebina in struktura učbenika omogočata samostojno učenje udeležencev izobraževanja in pridobivanje različnih ravni ter vrst znanja. Učbenik za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ne zahteva neposrednega vpisovanja in vrisovanja rešitev ter odgovorov na vprašanja. Učbenik je vezan na šolski predmet oziroma vsebinsko-didaktični sklop, razred in določeno stopnjo izobraževanja. Učbenik je tudi berilo kot zbirka besedil, izbranih skladno s cilji učnega načrta. Vsak učbenik potrdi pristojni strokovni svet (Pravilnik o potrjevanju učbenikov, Ur. l. RS, št. 57/2006). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr. in 65/09-popr.) določa, da se v knjižnici lahko oblikuje učbeniški sklad. V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, 16/2007) pa v šolskih knjižnicah ne velja pravica do ustreznega nadomestila za pravico javnega posojanja in to ne le pri učbenikih temveč pri vsem gradivu v šolskih knjižnicah. Trg založnikov se je na uvedbo učbeniških skladov izjemno hitro odzval, saj je učbenikov na trgu večinoma dovolj in šole se lahko avtonomno in strokovno odločajo, katere izmed učbenikov in katera druga gradiva, bodo uporabljale, da bi učenci kar najbolje dosegali vzgojno-izobraževalne cilje in standarde znanja. Morda so res na najslabšem avtorji, ki pa se zaščitijo tako, da svoje avtorske pravice prenašajo na založbe in s pisanjem učbenika pridobijo enkratno korist. Založniki na trgu šolskih knjig, kljub učbeniškim skladom, dobro poslujejo. Če ne bi bilo skladov, bi veliko bolj cvetela siva ekonomija - preprodaja starih učbenikov in avtorji ne bi bili na boljšem. Država omogoča, da si lahko v osnovni šoli vsakdo brezplačno izposodi učbenik, ima pa tudi možnost, da ga lahko v vsakem trenutku odkupi. V srednji šoli dijak sicer plača izposojevalnino, vendar ga lahko šola na predlog skrbnika sklada v celoti ali delno oprosti plačila izposojevalnine. Odkup je mogoč pod enakimi pogoji, kot v osnovni šoli. Učbeniki so s sistemom učbeniških skladov, ki se je dobro prijel in je utečen, lažje dostopni vsem v javnem šolstvu. Starši morajo kljub temu še vedno kupiti kar nekaj delovnih zvezkov, zvezkov in drugih gradiv ter potrebščin, ki jih učenci in dijaki potrebujejo. Šolam pomagamo tudi z učbeniki za na klop, ki jih imajo šole v knjižnicah, pri pouku pa na klopeh. Učitelj jih lahko priskrbi tudi za leto ali dve nazaj in je s tem omogočeno ponavljanje snovi preteklih let. Kot opisano, sistem ta trenutek v slovenskem šolstvu dobro teče, po zmožnostih in potrebah iz šol pa ga venomer nadgrajujemo in izboljšujemo. Prihodnje šolsko leto na primer, bomo šole pozvali, naj skušajo zmanjšati število delovnih zvezkov za 20 %. Dr. Igor Lukšič, minister From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 24 11:29:15 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 24 Dec 2009 11:29:15 +0100 Subject: [SlovLit] Dve vabili in malo slik Message-ID: <982EEB26194540CD91F8BCCF80DEE83D@P4> http://sites.google.com/site/kssrdobrava/oglasna-deska -- vabilo na predstavitev domoznanske knjige. Marina Zorman bo imela v torek 19. januarja ob 18. uri v senatni sobi Pravne fakultete predavanje z naslovom Glosni klini: skrivnostni znaki v poznohetitskih dokumentih. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri122/index.html -- 90 let ljubljanske slovenistike, Obdobja, mrzel dan ob morju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 26 10:36:53 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 26 Dec 2009 10:36:53 +0100 Subject: [SlovLit] Jota -- Kam bi del Message-ID: From: "Špela Vintar" Sent: Friday, December 25, 2009 9:34 PM Subject: JOTA vabi 4.1.2010 Spoštovani ljubitelji Jote, JezikOvnoTehnološki Abonma vam želi veselo in zdravo 2010 ter vas že v ranem novem letu vabi na otvoritveno predavanje nove sezone, ki bo v ponedeljek, 4. januarja 2010, ob 16.00 v učilnici R1 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, svoje magistrsko delo z Univerze v Antwerpnu pa bo predstavila Senja Pollak (Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta): Uporaba metod rudarjenja podatkov za analizo člankov o kenijskih volitvah. Prisrčno vabljeni! Vaša Jota http://lojze.lugos.si/jota === 81642946 je davčna številka Slavističnega društva Slovenije. Če želite 0,5 % dohodninskih olajšav nameniti društvu (čas je samo do konca leta), vpišite to številko v obrazec na Davčni upravi (http://edavki.durs.si). Davčne številke tisočev drugih možnih slovenskih upravičencev za donacije so na http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/predpisi/2009/2009_09_sklep_44_sv_-_seznam_donacij-precisceno.doc . Ko smo že pri dobrih delih, prispevke zbirajo tudi na Wikimediji (http://wikimediafoundation.org/wiki/Zbiranje_prispevkov), pri Creative Commons (http://creativecommons.si/ oz. https://support.creativecommons.org/donate) in pri Avaazu (http://www.avaaz.org/en/ oz. https://secure.avaaz.org/act/?r=donate&lang=en). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 29 14:33:19 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 29 Dec 2009 14:33:19 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?Sm/FvmUgxaBpZnJlciAoMTkyMi0tMjAwOSk= Message-ID: <489E87AE0F584F66882C4CED2EF1D2D4@P4> Umrl je literarni zgodovinar, kritik, gimnazijski profesor in ravnatelj ter bibliotekar Jože Šifrer (http://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Šifrer). Za zbirko slovenskih klasikov je uredil 15 knjig zbranega dela Frana S. Finžgarja in napisal monografijo o njem. V toplem spominu ostajajo njegove prijazne razlage na ekskurzijah po Gorenjskem. Pogreb bo v sredo, 30. 12., ob 13.00 na pokopališču v Radovljici. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 30 11:40:36 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 Dec 2009 11:40:36 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?Sm/FvmUgxaBpZnJlciAoMTkyMi0tMjAwOSk= Message-ID: From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Tuesday, December 29, 2009 2:38 PM Subject: RE: [SlovLit] Jože Šifrer (1922--2009) Miran, hvala za novico, čeprav žalostno. Tudi jaz sem ga poznal in ostal mi bo v lepem in prijaznem spominu. -- mirko P. S. Tebi, Tvojim in vsem Slovlitovcem doma in v belem svetu pa želim srečno in uspešno Novo leto! --- From: "Irma Kern" Sent: Tuesday, December 29, 2009 5:12 PM Subject: Re: [SlovLit] Jože Šifrer (1922--2009) Šifrerja sem tudi jaz dobro poznala, ker sva skupaj vodila ekskurzijo po Gorenjski za udeležence SSJLK 2000. Bil je tudi zelo duhovit in je poleg zanimive razlage zabaval vse slaviste (takrat so bili predvsem tujci) s duhovitimi zgodbicami o Finžgarju in drugih literatih iz sosednjih krajev, tako da je ekskurzija res uspela. Na zabavi zvečer Pri Tripiču je tudi veliko plesal, zato mu sploh ne bi prisodila 78 let, kolikor jih je takrat imel. -- Irma From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 30 23:03:49 2009 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 Dec 2009 23:03:49 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?S2xpa2kgLS0gUmU6ICBKb8W+ZSDFoGlmcmVyICgxOTIy --2009=29 Message-ID: <7174BCF670F94191AF911B6B773B7149@P4> http://ebsees.staatsbibliothek-berlin.de/ -- Evropska bibliografija slavističnih in vzhodnoevropskih študij (EBSEES). http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ -- Monika Pemič, Online Slowenisch Lernen -- Slovenščina po nemško. http://nl2.ijs.si/analyze/ -- Tomaž Erjavec, JOS ToTaLe text analyser, omrežni lematizator za slovenščino. === From: "Igor Kramberger" Sent: Wednesday, December 30, 2009 12:54 PM Subject: Re: [SlovLit] Jože Šifrer (1922--2009) Komaj sem si dobro zamislil nacrt, da naredim intervjuje (izvedem pogovore ali dopisovanja) z vsemi se zivimi uredniki slovenskih klasikov, pa eden izmed njih umre. Zame je to znamenje, da se ne smem obirati pri izvedbi zamisli. Spomnim se seminarskih predstavitev, v katere je bilo vkljuceno Finzgarjevo Zbrano delo. Studenti slovenistike so pripovedovali, kako izcrpne in poucne so njegove Opombe. Pomagal si je tudi z gradivom in uredniskimi odlocitvami Franceta Koblarja, a je njegovo delo se temeljito dopolnil. Lep pozdrav, Igor --- From: "Marija Stanonik" Sent: Wednesday, December 30, 2009 12:09 PM Subject: Re: [SlovLit] Jože Šifrer (1922--2009) Zdajle, ko se ljudje že zbirajo za pogreb vsestranskega slavista in bibliotekarja Jožeta Šifrerja, se ga s spoštovanjem spominja tudi rojakinja iz Loškega gospostva, saj je bil doma iz Žabnice, do kamor je še segala oblast freisinških škofov. Njegova govorica ga je še vedno spominjala Sorškega polja. Bil je kremenit mož. Rada se spominjam njegove človeške topline in možatosti. Pravzaprav to pisanje obvezuje, da bi kdo kaj napisal o njem v Loških razgledih. Hvala, Miran, za pietetno navezo! [...] -- Marija Stanonik --- From: "ARNES" Sent: Wednesday, December 30, 2009 7:41 PM Subject: Re: [SlovLit] Jože Šifrer (1922--2009) Danes smo v Radovljici pokopali našega dragega in spoštovanega profesorja Šifrerja (in ravnatelja z jeseniške gimnazije). Še danes ga vidim, kako je hodil po učilnici in ob imenitnem podajanju "snovi" zamahoval z desnico. Po literarnih poteh nas je vodil k svobodni misli, pokončnemu slovenstvu in k vsem tistim vrednotam, ki človeka etično in moralno zavezujejo. Dobro sva se razumela; ni mogel pozabiti, ker sem ga nekoč "poučevala", kako mora izgovarjati moj priimek. Vedno me je hvalil, da imam "občutek" za jezik; to je povedal tudi letos ob najinem poslednjem srečanju. Ko sva postala "kolega", sva tudi večkrat skupaj nastopala. Tudi jaz sem bila med vodiči ekskurzije, ki jo omenja prof. Irma Kern. Lepo se je bilo z njim pomenkovati na obletnicah mature. Na predzadnji mi je pripovedoval, da bo poskusil dokončati povest, ki naj bi nosila naslov Polje, kdo bo tebe ljubil. Pisati jo je začel že v mladih letih. Povedal mi je, do kam je že pripeljal glavnega junaka. Ob nekem drugem srečanju se je zbal, da knjige ne bo pričakal, če ne bo kmalu natisnjena. No, pa jo je le dočakal l. 2007! Pridružujem se govornikom s pogreba, tudi njegovemu nečaku in Cirilu Zlobcu, da smo izgubili človeka, ki je na vseh svojih področjih "žitja in bitja" delal odgovorno; z velikim veseljem in ljubeznijo do maternega jezika. Vseskozi mi bo prihajal naproti z najlepšimi spomini. Tudi jaz vsem SLOVLITOVCEM želim zvrhano mero krepkega zdravja, ki je res najprijaznejši božji dar, kakor je zapisal Josip Jurčič. Pa seveda veliko ustvarjalnih misli in vsega lepega ter dobrega bogato novo leto! -- Marija Cvetek From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 3 21:33:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Jan 2010 21:33:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_slovničarje_--_Za_literarate Message-ID: <5D0FB21B7CD84F0F81896A36E5DE3D2F@P4> From: "franc marušič" To: Sent: Sunday, January 03, 2010 7:55 PM Subject: Predavanje na UNG V torek 5. januarja ima na Univerzi v Novi Gorici predavanje prof. dr. Giuseppe Longobardi iz Univerze v Trstu. Predavanje bo 5. 1. 2010 ob 14:45 v predavalnici P8 v prostorih bivšega Kompasa na mejnem prehodu Rožna Dolina v Novi Gorici (oz. v Rožni Dolini). http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?tab=maps&x1=394581&y1=89555&zoom=2343&q=vipavska+3+nova+gorica Predavanje bo v angleščini - prisrčno vabljeni Naslov: 'Toward a phylogeny of grammars' === http://www.gorenjskiglas.si/novice/razgledi_-_snovanja/index.php?action=clanek&id=37704 -- gorenjska preteklost v zgodovinskem romanu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 4 22:45:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 4 Jan 2010 22:45:44 +0100 Subject: [SlovLit] Damir Feigel -- Dve vabili Message-ID: From: "Romana Kokošar" To: Sent: Monday, January 04, 2010 10:03 PM Subject: otvoritev spominske plošče D. Feiglu V torek, 22. decembra 2009, so v Idriji odkrili spominsko ploščo slovenskemu pisatelju, piscu humoresk in satir ter utemeljitelju znanstvene fantastike na Slovenskem, idrijskemu rojaku Damirju Feiglu. Po slovesnem odkritju plošče, za katero je najbolj zaslužen poslanec Samo Bevk, je v prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija založnik Damijan Bogataj predstavil faksimile dela knjige Po strani klobuk, izdan pod imenom Humoreske, Robert Jereb pa je zanimivo in privlačno orisal Feiglovo življenje in ustvarjanje. Dijaki idrijske gimnazije so prebirali odlomke iz Feiglovega znanstvenofantastičnega dela Na skrivnostnih tleh, člani gledališke skupine Towst pa so uprizorili njegovo humoresko Prašič. Lep pozdrav, Romana Kokošar === From: "Alojzija Zupan Sosič" Sent: Monday, January 04, 2010 2:36 PM Subject: Fw: vabillo JS http://prireditve.info/prireditev/predavanje-dr-judith-squires/6215/ -- vabilo na predavanje prof. dr. Judith SQUIRES (Univerza v Bristolu, Velika Britanija) Multiple Inequalities, Intersectionality and Gender Mainstreaming: Potential and Pitfalls, v četrtek, 7. januarja 2010, ob 14.00 uri v predavalnici 15. === From: "Durda Strsoglavec" Sent: Monday, January 04, 2010 8:14 AM Subject: Predstavitev romana Oče moje hčere Nenada Veličkovića http://www.slavistika.net/news.php?orderby=publdate_Down&page=1&SearchFor=nenad&SearchWhere=&areas=&nid=5060 http://www.zalozbacf.si/index.php/kaif/oce-moje-hcere.html -- predstavitev romana Oče moje hčere Nenada Veličkovića v sredo, 6. 1. 2010, ob 10.30, predavalnica 4 FF (http://www.velickovic.ba) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 5 12:43:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Jan 2010 12:43:35 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?VGXEjWFqaSB2IE5VSy11IC0tIENlbGrFocSNaW5h Message-ID: From: "Nataša Jordan" Sent: Tuesday, January 05, 2010 10:39 AM Subject: Vabilo na tečaja iskanja po el. informacijskih virih v januarju Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih in iskalna orodja" bo v sredo, 13. januarja od 10. do 13. ure Tečaj "Elektronski časopisi in iskanje knjig" bo v torek, 19. januarja od 10. do 13 ure Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, January 05, 2010 12:36 PM Subject: LK, 11. januar 2010 LK FF vabi na 922. sestanek v ponedeljek, 11. januarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. Alja Ferme, Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici. Tema predavanja: Celjščina v vezalni fonologiji. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 6 19:21:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Jan 2010 19:21:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_Koroških_novic_--_Re=3A_Jože_ =A0ifrer_--__Haikujska_kovačnica_--_Samodejno_ra zpoznavanje_govorcev_--_Nenad_Veličkovi=C4=87 Message-ID: <2A38FB707B554BD09DC360111A9606A3@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Wednesday, January 06, 2010 3:25 PM Subject: več veselih in ena žalostna V soboto in nedeljo, 9. in 10.1.2010 bo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah novoletno srečanje na temo "Iz roda v rod - kaj starejši izročajo mladim?" z dr. Marijo Stanonik in Klemnom Žumrom kot uvodničarjema ter dr. Jožetom Ramovžem kot moderatorjem. ?Literaturo mladih? pa bodo predstavili ob sodelovanju Slovenske glasbene šole. V torek, 12.1.2010 ob 18.00 bosta v Slovenskem znanstvenem inštitutu (SZI) na Dunaju (Seilerstätte 2, 1. okraj) prof.dr. Ludwig Karničar in Andrejka Žejn predstavila 6. zvezek knjige ?Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten?. Za glasbeni okvir bo poskrbel slovenski Oktet Zven. === http://www.delo.si/arhiv/?niz=vlado%20pirc -- spominski članek Vlada Pirca o častnem članu Slavističnega društva Slovenije Jožetu Šifrerju (1922?2009) === http://www.haikuforge.com/ -- kovačnica haikujev Jožeta in Zlate Volarič. === From: "Špela Vintar" Sent: Wednesday, January 06, 2010 11:12 AM Subject: [SDJT-L] Vabilo na javni zagovor doktorske disertacije Vabimo vas na javni zagovor doktorske disertacije mag. Boštjana Vesnicerja z naslovom POSTOPKI NORMALIZACIJE V SISTEMIH ZA SAMODEJNO RAZPOZNAVANJE GOVORCEV. Zagovor bo v petek, 8. januarja, 2010, ob 11.30 uri v diplomski sobi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. -- Simon Dobrisek === From: "Durda Strsoglavec" Sent: Tuesday, January 05, 2010 11:30 PM Subject: Gostovanje Nenada Velickovica in studentov FF Univerze v Sarajevu V četrtek, 7. 1. 2010, ob 13.00, predavalnica 209c, bodo na Oddelku za slavistiko gostovali asist. mag. Nenad Veličković in njegovi študentje s Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Po predavanju N. Veličkovića bodo študentje predstavili svojo revijo Sic! Vozdra do četvrtka, Đ. Strsoglavec From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 6 21:05:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 6 Jan 2010 21:05:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Brskanje_po_Cobissu_--_Re=3A_Jože_=A0 ifrer Message-ID: Anka Sollner Perdih me je naučila nekaj nizov za ukazno izskanje v Cobissu, npr.: au=volarič, zlata and py=2000:2009 not ac=440 -- najde leposlovne objave Zlate Volarič v letih 2000--2009, kjer ni podpisana zgolj kot ilustratorka. au=volarič, jože and py=2000:2009 not ac=080 -- najde leposlovne objave Jožeta Volariča v letih 2000--2009, kjer ni podpisan zgolj kot pisec spremne besede. pp=kranj and py=2008 and lc=g -- najde poezijo, objavljeno leta 2008 v Kranju. dc=886.3* and pp=celje and py=1970:1990 -- najde celjske leposlovne objave v 70. in 80. letih. pri iskanju po objavah iz zadnjih let se namesto oznake za slovensko leposlovje dc=886.3* bolje obnese oznaka ug=821.163.6* če hočemo samo slovenske objave, dodamo la=slv, za roman lc=a, za dramo lc=b, za esej lc=c, za potopise lc=1, za vojne in zgodovinske romane lc=a5 itd. === http://www.delo.si/tiskano/search -- do spominskega članka Vlada Pirca o Jožetu Šifrerju (1922?2009) v Delu 6. 1. 2010, str. 17, pridemo tako, da izberemo Iskanje po arhivu tiskanih izdaj in v okence vpišemo Jože Šifrer. From simon.krek na guest.arnes.si Thu Jan 7 08:26:58 2010 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 7 Jan 2010 08:26:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Konferenca_=22Korpusi_več_kot_le_st atistika=22 Message-ID: <002601ca8f6a$cd272340$0b02a8c0@ffd890d078594a8> Pozdravljeni, 5. februarja 2010 bo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala enodnevna konferenca projekta >Sporazumevanje v slovenskem jeziku<, na kateri vsako leto v februarju predstavljamo rezultate projekta in organiziramo dve vabljeni predavanji ter javno razpravo. Udeležba na konferenci je brezplačna, registracije ni. Dobrodošli ste vsi, ki vas zanimajo teme projekta. Dogodek bo potekal v predavalnici št. 20. Program konference in ostale informacije so na voljo na spletni strani projekta: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Dogodki/Korpusi/Program.aspx. Prisrčno vabljeni! ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Department of Knowledge Technologies Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www2.arnes.si/~skrek2/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 7 14:25:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Jan 2010 14:25:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Priročno_--_Ventilator_besed Message-ID: <7FBDDE7F077A4DAE98549FA98C99AA7B@P4> http://www.arts-humanities.net/tools -- humanistova besedilna orodjarna. http://wiki.tei-c.org/index.php/Category:Tools -- še ena. http://translate.google.si/ -- Googlov prevajalnik. Ukaz define: (npr. define:cherchez la femme) v Googlovem iskalnem oknu postreže s slovarskimi oz. leksikonskimi definicijami v več jezikih. === From: "Modrijanova knjigarna - dogodki" Sent: Thursday, January 07, 2010 12:41 PM Subject: POTOVANJE NEMIH OBRAZOV - LITERARNO GLASBENI VEČER Z REVIJO VENTILATOR BESED Vljudno vabljeni v Modrijanovo knjigarno, 14. 1. 2010 ob 18. uri, v družbo ustvarjalcev nove elektronske revije Ventilator besed http://www.ventilatorbesed.com , ki jo skupaj z glavno urednico Vladimiro Rejc soustvarjajo Niko Fajfar, dr. Manca Košir, Benka Pulko, Tatjana Pregl Kobe, Katja Štih, Andreja Stajnko, Jani Urbanc, Tina Košir, Miha Zupan, Bojana Modrijančič Reščič ... Dobre literature in prijetne glasbe ne bo manjkalo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 9 09:11:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jan 2010 09:11:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_Kitajce_--_Orodja_za _besedilno_analizo Message-ID: <2C8E7E7D970443FEBAEA030046AADFA0@P4> From: "Marija Nanjara" To: Sent: Thursday, January 07, 2010 5:28 PM Subject: Prošnja Sem učiteteljica slovenščine v osnovni šoli. Dobila sem učenko,12-letno Kitajko, ki zna le nekaj slovenskih besed. Ali obstajajo učbeniki, priročniki, s katerimi bi ji lahko pomagala pri učenju slovenščine. Deklica se ni učila angleščine. Za nasvet prav lepa hvala. Marija Nanjara, OŠ Zbora odposlancev Kočevje === http://echo.gmu.edu/toolcenter-wiki/index.php?title=Main_Page -- orodja za besedilno analizo. http://digitalresearchtools.pbworks.com/Text-Analysis-Tools -- še orodja za besedilno analizo From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 9 19:19:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 9 Jan 2010 19:19:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_za_Kitajce Message-ID: From: "Kristina Hmeljak Sangawa" Sent: Saturday, January 09, 2010 4:28 PM Subject: kitajsko-slovenski slovar Spoštovana gospa Nanjara! Vaše vprašanje sem posredovala preko oddelčnega foruma študentom kitajščine na našem oddelku, morda se bo našel kdo, ki bo lahko pomagal. Za začetek pa lahko morda vam in vaši učenki koristi kitajsko- slovenski slovar, ki so ga sestavili na našem oddelku: http://www.yuan.si/slovar/slovar.html Tiskana izdaja je žal pošla, na spletu pa je še vedno uporaben. Lep pozdrav, Kristina Hmeljak Sangawa lektorica japonskega jezika na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete UL === From: "Berta Golob" Sent: Saturday, January 09, 2010 10:15 AM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za Kitajce -- Orodja za besedilno analizo Kolikor vem, so na OŠ Franceta Prešerna v Kranju hodili kitajski otroci staršev kranjske kitajske restavracije. Na šoli že vedo, kako in kaj. Naj gospa vpraša tja. Srečno vsem. -- Berta Golob From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 10 19:29:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 10 Jan 2010 19:29:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Konferenca_--_Re=3A__Slovenščina_za _Kitajce_--_Glotometrics Message-ID: From: "ESFLCW2010" Sent: Sunday, January 10, 2010 5:57 PM Subject: [SDJT-L] 22. evropska konferenca in delavnica sistemsko-funkcijskega jezikoslovja (vabilo k prijavi prispevkov) Univerza na Primorskem vabi na 22. evropsko konferenco in delavnico sistemsko-funkcijskega jezikoslovja. Dogodka se bosta odvijala v Kopru od 9. do 12. julija 2010. Tema konference je "ZAPLETENOST BESEDILNEGA POMENA". Plenarna predavanja bodo imeli James Martin (Univerza v Sydneyu), Christopher Taylor (Univerza v Trstu), Eija Ventola (Univerza v Helsinkih). Spletna stran konference: http://jt.upr.si/esflcw2010 Lep pozdrav, Sonja Starc Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem === From: "borovnik" Sent: Sunday, January 10, 2010 3:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za Kitajce Obrnite se na Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, Univerza v Ljubljani; učbenikov je cela množica, prijetnih, lepih. Lep pozdrav Silvija Borovnik === http://www.ram-verlag.de/g19inh.htm -- nova številka revije Glottometrics, periodične publikacije za kvantitativno raziskovanje jezika in besedila, ki izhaja pri založbi RAM (http://www.ram-verlag.de/). From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 12 09:46:33 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Jan 2010 09:46:33 +0100 Subject: [SlovLit] = _Re=3A__Slovenščina_za_Kitajce_--_A lzheimer_--_Komparativno_leposlovje Message-ID: <82935C6B64694E8EB3C2E04D460477D2@P4> From: "borovnik" Sent: Sunday, January 10, 2010 3:48 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina za Kitajce Obrnite se na Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, Univerza v Ljubljani; učbenikov je cela množica, prijetnih, lepih. Lep pozdrav Silvija Borovnik === http://www.news.utoronto.ca/arts/u-of-t-research-tops-ny-times-2009-ideas-list.html -- stilometrična analiza njenih romanov je pokazala, da je Agata Christie trpela za Alzheimerjem. http://ftp.cs.toronto.edu/pub/gh/Lancashire+Hirst-2009-poster.pdf (poster) http://ftp.cs.toronto.edu/pub/gh/Lancashire+Hirst-extabs-2009.pdf (razprava) === From: "Gasper Troha" Sent: Tuesday, January 12, 2010 9:04 AM Subject: literarni večer komparativistov Prisrčno vabljeni na literarni večer PESNIŠKO RAZKOŠJE PRIMERJALNE KNJIŽEVNOSTI sedanjih in nekdanjih študentov in študentk Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v četrtek, 14. januarja 2010, ob 20. uri v Jazz klubu Gajo. Brali bodo Jože Snoj, Niko Grafenauer, Miroslav Košuta, Milan Dekleva, Andrej Brvar, Ivo Svetina, Milan Jesih, Marjan Strojan, Ifigenija Simonović, Boris A. Novak, Marcello Potocco, Aleš Šteger, Alenka Jovanovski, Miljana Cunta, Varja Balžalorsky ter sedanji študentje in študentke, ki v prvem letniku pišejo pesmi pod mentorstvom prof. Novaka. Za glasbo bosta poskrbela podiplomski študent Matej Krajnc in sveži diplomiranec Mihael Lajlar. Nekdanji in sedanji komparativisti in komparativistke - vabljeni, da se branju pridružite aktivno ali pasivno, pod znamenjem gesla: KOMPARATIVA JE LITERARNA VELESILA! Gašper Troha From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jan 13 19:24:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Jan 2010 19:24:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Kosovel_in_=22poslanik_Willjem=22_--_Bobri_--?utf-8?b?IEnFocSNZW1vIHXEjWl0ZWxqYSBzbG92ZW7FocSNaW5lIC0tIFByb2dy ami_za_besedilno_analizo Message-ID: <698C5C594CA54E41A7AF36B1E5D63821@P4> From: "Ravel Kodric" Sent: Tuesday, January 12, 2010 12:42 PM Subject: Kosovel in "poslanik Willjem" "Srečko Kosovel - IZ ZAPUŠČINE - Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu" - Ljubljana, 2009. Zbirka prinaša na strani 146 pesem pod naslovom "GOVOR POSLANIKA WILLJEMA V ŽENEVI". Rokopisa ne poznam, a vsebina pesmi me navaja k domnevi, da gre pravzaprav za tržaškega odvetnika Josipa Wilfana, tedanjega poslanca v rimskem parlamentu. Me urednik knjige Marjan Dolgan ali kdo drug, ki je kdaj razvozlaval Srečkovo pisavo, lahko v domnevi potrdi ali pa zavrne? V vsakem primeru: hvala! Ravel Kodrič [Naj prosim kdo na ZRC SAZU opozori Marjana Dolgana, ki ne mara Slovlita :), na tole pošto. -- op. ur.] === From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" Sent: Wednesday, January 13, 2010 11:09 AM Subject: Bobri za SlovLit Vabljeni na 2. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje z naslovom BOBRI, 30. 1. -- 8. 2. 2010. Program 64 predstav za otroke in mlade, filmskih projekcij v Kinodvoru in delavnic v galerijah in muzejih v Ljubljani ter brezplačne vstopnice (Galerija SMG, Trg francoske revolucije 5, Lj). -- Slovensko mladinsko gledališče http://www.mladinsko.com/domov/ -- Program http://www.mladinsko.com/data/upload/Bobri_zasplet.pdf -- Več informacij o Bobrih http://www.mladinsko.com/o-mladinskem/za-medije/#Bobri -- Prodajna mesta za brezplačne vstopnice http://www.mladinsko.com/nakup2/prodajna-mesta/ Toplo priporočam, Milena Mileva Blazic === From: "Matejka Grgič" To: Sent: Wednesday, January 13, 2010 5:03 PM Subject: Iščemo učitelje (m/ž) slovenščine! Slov.I.K. (Slovenski izobraževalni konzorcij) išče učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika za delo z otroki (6-10 let) na italijanski osnovni šoli v Gorici, dvakrat tedensko, v jutranjih urah, od konca januarja do konca maja 2010. Honorar: 18,00 eur/uro neto. Zahteva se zelo dobro znanje slovenskega jezika, univerzitetna izobrazba ustrezne smeri (lahko študenti višjih letnikov ali absolventi), osnovno znanje italijanskega jezika, zanimanje za delo z otroki, resnost. Prednost imajo kandidati z izkušnjami. Življenjepis pošljite na naslov: info na slovik.org. Matejka Grgič Znanstvena direktorica === http://tada.mcmaster.ca/view/Main/TaAbout#Lists_of_Tools -- še orodja za besedilno analizo. http://www.intute.ac.uk/cgi-bin/browse.pl?id=202080&term1=text+analysis&type=Software&period=%25&submit=Search -- še programi za besedilno analizo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 14 10:17:33 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Jan 2010 10:17:33 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?cG91xI1ldmFuamUgc2xvdmVuxaHEjWluZSBrb3QgVEog --_Kosovel_Mehanikom Message-ID: <1C13471396AD442EB84EDF48E8F19193@P4> From: "Pirih-Svetina, Nataša" To: Sent: Thursday, January 14, 2010 9:51 AM Subject: Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot TJ Na spletnih straneh Centra za slovenščino http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=6&L2_ID=39&LANG=slo je objavljeno vabilo na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. 20-urni seminar se bo začel 25. januarja. Doc. dr. Nataša Pirih Svetina Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik === Na novoletno željo Janeza Vrečka se na Wikiviru ponuja v pretipkavanje Kosovelov rokopis z naslovom Mehanikom: http://sl.wikisource.org/wiki/Mehanikom -- m. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 16 18:52:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 16 Jan 2010 18:52:07 +0100 Subject: [SlovLit] Kosovel_=28in_Malenšek=29_--_Vsesledje_v abi_--_Narečjeslovne_razprave Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Mehanikom -- Ravel Kodrič se je nemudoma odzval želji Janeza Vrečka in prepisal Kosovelov manifest Mehanikom, urednik Marjan Dolgan pa je preveril in sprejel Kodričevo branje na novo objavljenega Kosovelovega rokopisa (gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003230.html). Kosovela imamo skoraj v celoti na spletu (gl. http://sl.wikisource.org/wiki/Srečko_Kosovel), le njegovi sveže objavljeni rokopisi so samo na papirju. Mimi Malenšek je pred dnevi z veseljem dovolila pospletenje šestih svojih knjižno objavljenih romanov in zgodnjih besedil, raztresenih po periodičnih publikacijah. -- m. === From: "Metka Hojnik-Verdev" Sent: Thursday, January 14, 2010 4:28 PM Subject: Re: Vabilo Celjsko literarno društvo Vas vljudno vabi 20. 1. 2009, 0B 18. URI V VODNI STOLP HOTELA EVROPE, KREKOV TRG 4, CELJE na literarni večer in predstavitev revije Celjskega literarnega društva VSESLEDJE z gostom Ivanom Janezom Domitrovičem, ravnateljem III. osnovne šole v Celju, kulturnim ustvarjalcem, ljubiteljem literature in prijaznih ljudi. Pogovor z gostom bo vodila Metka Hojnik Verdev. Dogodek bo z glasbo obogatila Barbara Rajevič, priznana violinistka, in bo predstavila gosta skozi oči nekdanje učenke. Slavnostna govornica bo Andreja Rihter, poslanka v državnem zboru. Prisrčno povabljeni -- predsednica CLD, Metka Hojnik Verdev === From: "Andjelka Trkulja" To: Sent: Friday, January 15, 2010 10:46 AM Subject: Vabilo Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev nove monografije mednarodne knjižne zbirke Zora akademikinje zaslužne redne profesorice dr. Zinke Zorko Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (Zora 64). Predstavitev bo v četrtek, 21. januarja 2010, ob 10.00 uri v predavalnici 0.1/FF Filozofske fakultete. Predstavitev bosta vodila urednik zbirke in dekan FF UM red. prof. dr. Marko Jesenšek in dialektologinja red. prof. dr. Mihaela Koletnik. Znanstvena monografija akademikinje Zinke Zorko, vodilne evropske dialektologinje, je bogata z novimi analizami doslej še neraziskanih izbranih koroških, štajerskih in panonskih govorov. Knjižna objava znanstvenih razprav je pomemben prispevek v teoretično zakladnico analiz slovenskih narečjih, saj ugotavlja razširjenost posameznih narečij in narečnih prepletanj, nastajanje nadnarečij in vmesnih govorov iz geografskih in socialnih vzrokov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 18 19:21:37 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Jan 2010 19:21:37 +0100 Subject: [SlovLit] = _Re=3A_Kitajska_učenka_--_Vloga_znanosti _--_Ivan_Hribar Message-ID: <721E5673483A49F389A2661048FEACD5@P4> From: "Marija Nanjara" To: Sent: Sunday, January 17, 2010 7:45 PM Subject: kitajska učenka Hvala vsem, ki ste mi poslali nasvet, kako do učbenikov za poučevanje slovenščine za tujce. Kar 13 odgovorov sem prejela! Res se na internetu marsikaj najde, izkušnje so pa le nekaj drugega. Lep pozdrav vsem. Marija Nanjara === From: "monika pemic" Sent: Monday, January 18, 2010 11:30 AM Subject: WG: CfP: Die Rolle der Wissenschaft in Gesellschaft und Politik Forum Ostmittel- und Südosteuropa (FOSE) vabi na 13. delovno srečanje, ki bo 13. 3. 2010 v Zürichu. Tema: Vloga in pomen znanosti in znastvenikov v 19. in 20. stol. Prijave do 24. 1. 2010. Več na http://www.oewiss.ch/fose/ [...] === From: "BLAZIC Milena Mileva - ARNES" Sent: Monday, January 18, 2010 1:40 PM Subject: Hribarjev simpozij Program simpozija Ivan Hribar v navzkrižjih časov, četrtek, 21. januar 2010 ob 09.00, Mala dvorana ZRC SAZU Andrej Rahten, Hribar parlamentarec 9.00--9.20 Stjepan Matković, Hribar in Hrvatje 9.25--9.45 Žarko Lazarević, Hribar gospodarstvenik 9.50--10.10 Pavlina Bobič, Hribar v prvi svetovni vojni 10.15--10.35 Helena Dobrovoljc, Hribarjevi pravopisni nazori 10.50--11.10 Petra Testen, Hribarjev svetovni nazor 11.15--11.35 Milena Blažić, Hribar in literatura 11.40--12.00 Igor Grdina, Ivan Hribar -- na poti h geslu v biografskem leksikonu 12.05--12. 25 Mednarodni simpozij o Ivanu Hribarju, ki ga v okviru ZRC SAZU pripravlja Inštitut za kulturno zgodovino, pomeni nujno oddolžitev najpomembnejšemu ljubljanskemu županu 19. in 20. stoletja. Vnovično izdajo njegovih spominov pri Slovenski matici (I -- 1982, II -- 1984) in odmevno razstavo ljubljanskega Mestnega muzeja Homo sum, ki je uspešno prikazala njegovo delo (1997--1998), je po našem mnenju smiselno nadgraditi še z znanstvenim posvetom (simpozijem). Tako bi bila zavest o pomenu Ivana Hribarja za Ljubljano in vse Slovence, pa tudi za širši srednjeevropski prostor še bolj utrjena tudi na čisto historiografskem področju. S tem bi slovensko zgodovinopisje poudarilo vpetost v evropski duhovni prostor. Pred nedavnim je v več jezikih (češčina, angleščina, nemščina) izšla biografija Karla Kramářa, prvega predsednika vlade Češkoslovaške republike, ki je bil poleg Ivana Hribarja najpomembnejši promotor neoslovanskega gibanja. Ivan Hribar in njegovo delovanje v habsburški monarhiji -- pa tudi pozneje -- je zgodovinopisna tema, ki se popolnoma vklaplja v kontekst historiografije našega časa. [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 19 11:00:52 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jan 2010 11:00:52 +0100 Subject: [SlovLit] Slike -- Cerkljanski roman v verzih idr. -- Academia.edu Message-ID: <1FE9173A381C477FA108B1FCE40D5771@P4> http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri123/index.html -- poznani obrazi v belem okvirju. === http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/divje_babe/index.htm -- Marko Razpet, Devje babe (1905, 1906). Cobiss ID=224875520 http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/mturn/miklavz.htm -- Marko Razpet, Maklaužau turn (2003). Cobiss ID=224897792 Tudi vse naslednje so od prof. dr. Marka Razpeta (http://www.pef.uni-lj.si/markor/): http://www.pef.uni-lj.si/~markor/Javor/certeh/certeh.htm -- Tehnika na Crklajnskm (2006). http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/akrostih/ -- Internet (pesem). http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/pzuan/Jezica.htm -- Crkláni n uaštaríe "Po'r Urbančku" u Stuošcah. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/dekameron/prevoda.htm -- Boccaciov Dekameron v cerkljanščini. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/kanfin/index.htm -- Kanfin. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/lovec/kosci.htm -- Kasci. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/Kojca/index.htm -- Kuojca (pesnitev). http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/mladost/index.htm -- Maje mladúst (pesnitev). http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/lovec/lovecpesem.htm -- Računske. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/verzimr/index.htm -- Snežet Melina. http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/santonino/pavle.htm -- Stára puot (o Santoninovem potopisnem dnevniku). http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/student/index.htm -- Štedent. http://www.pef.uni-lj.si/markor/stlogar.htm -- Štefan Rutar, verzi starega Logarja. === http://lists.academia.edu/SEELANGS -- poštni seznam SEELANGS (Slavic & East European Languages and Literatures list); na http://lists.academia.edu/ je mogoče prijaviti tudi druge akademske diskusijske skupine. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jan 19 13:02:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Jan 2010 13:02:35 +0100 Subject: [SlovLit] = 29=2E_Obdobja_--_Admiral_Mahi=C4=87 Message-ID: <81222527C3914145B1535B960CD7A79D@P4> From: "Huber, Damjan" Sent: Tuesday, January 19, 2010 12:32 PM Subject: Vabilo na 29. simpozij Obdobja Vabimo Vas, da se udelezite 29. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Sodobna slovenska knjizevnost (1980-2010), ki bo potekal od 11. do 13. novembra 2010 v organizaciji Centra za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse o simpoziju Obdobja 29, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 29), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spostovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 29. simpozija Obdobja izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic Strokovna sodelavca simpozija mag. Mojca Nidorfer Siskovic Damjan Huber, prof. === From: "UVKF Ivo Stropnik" Sent: Tuesday, January 19, 2010 12:37 PM Subject: ODPIRAM KNJIGO Knjižnica Velenje in Velenjska knjižna fundacija vabita v četrtek, 21. januarja 2010, ob 19.19 v Knjižnico Velenje na degustacijski literarni pogovor s sarajevskim pesnikom in boemom Admiralom Mahićem, gostom Mednarodne književniške rezidence v Velenju, ki jo financirata Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Velenje. Z gostom se bo pogovarjal Ivo Stropnik. Sogovornika bosta mdr. predstavila knjižno panoramo novejše bosansko-hercegovske poezije Zmanjkuje prostora (ur. Željko Grahovac), ki je nedavno izšla pri mariborski Založbi Pivec. Admiral Mahić (roj. 1948 v Banja Luki), popotnik in boem, pesnik in dramatik (avtor dvanajstih pesniških zbirk in dveh dram), urednik sarajevskega literarnega časopisa Republika poezije, v katerem mdr. predstavlja sodobno slovensko poezijo, idr. Je član društva pisateljev in PEN BiH. Živi, pluje in deluje kot svobodni književnik. Po večletnem bivanju po raznih evropskih državah in Kanadi se je vrnil v Sarajevo. [...] From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Jan 20 21:34:51 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 20 Jan 2010 21:34:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Natečaj_koprske_slovenistike_za_najbol jši_dijaški_esej Message-ID: <001001ca9a10$04a755b0$ff1e675d@acer684c9a655d> Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper na Univerzi na Primorskem (UP FHŠ) razpisuje natečaj za najboljši izvirni esej na temo "Istra v slovenski književnosti". Avtor lahko obravnava bodisi literarna dela Marjana Tomšiča bodisi druga literarna dela, ki so nastala na področju Istre oziroma je Istra v njih prisotna kot motiv, tema ali s svojimi jezikovnimi plastmi. Esejska obravnava se lahko osredotoča bodisi na književni, jezikoslovni ali širši kulturni vidik. Besedilo naj bo napisano v slovenščini. Dolžina eseja naj ne presega 12.000 znakov s presledki. Prispevki naj bodo oddani v natisnjeni obliki. Najboljši esej bo na podlagi izvirnosti, poglobljenosti in poznavanja predstavljene tematike izbrala komisija v sestavi prof. Jasna Čebron, doc. dr. Simona Bergoč in doc. dr. Marcello Potocco. Avtor/ica bo povabljen/a k predstavitvi na simpoziju o Marjanu Tomšiču, ki bo potekal 23. novembra 2010 v okviru Dnevov humanistike na Fakulteti za humanistične študije Koper, prav tako bo objavljen v digitalni publikaciji s prispevki s simpozija. Udeleženci lahko sodelujejo samo z izvirnimi esejskimi besedili, ki so napisana samostojno ali pod mentorstvom srednješolskih učiteljev. Na natečaju lahko sodelujejo vsi dijaki, vpisani v veljavni srednješolski program. Avtor s poslanim delom dovoljuje svojo objavo v digitalni publikaciji in se strinja, da je njegov prispevek v digitalni publikaciji lahko krajevno in časovno neomejeno reproduciran in distribuiran. Rokopisov ne vračamo. Rok za oddajo izdelkov je 30. april 2010. Besedila pošljite na naslov: Fakulteta za humanistične študije Koper, Oddelek za slovenistiko Titov trg 5 6000 Koper s pripisom: za natečaj "Marjan Tomšič". Besedilo naj bo označeno s šifro, v zaprti kuverti pošljite tudi svoje podatke: ime, priimek in šifro, ki ste jo uporabili za podpis prispevka; naslov, telefonsko številko, e-pošto ter podatke o šolanju/izobrazbi. Nagrada za zmagovalni esej bo povabilo k nastopu na simpoziju in k objavi v digitalni strokovni publikaciji ter presenečenje v obliki knjižne nagrade. Drugo- in tretjeuvrščeni esej bosta nagrajena s knjižnimi nagradami. Vse nagrade bomo podelili na simpoziju. Dodatne informacije dobite na naslovu: marcello.potocco na gmail.com. V letu 2009 je Marjan Tomšič praznoval 70-letnico, saj je bil rojen leta 1939 v Račah pri Mariboru. Študiral je slavistiko v Ljubljani, že več desetletij pa živi in ustvarja v Slovenski Istri. Njegov bogat literarni opus obsega kratko in daljšo prozo za odrasle in mladino, radijske igre in dramska besedila ter satire in humoreske. Posebej prepoznaven je po t. i. >istrskem ciklu<, s katerim je na slovenski literarni zemljevid z močnimi in intenzivnimi potezami začrtal do tedaj v slovenski književnosti in literarni vedi malo znano istrsko literarno pokrajino. Regionalna pripadnost novel in romanov, ki so motivno-tematsko in dogajalno umeščeni v fizični in duhovni prostor podeželskega zaledja slovenske Obale, je razvidna že iz naslovov kratke proze: Olive in sol (1983), Kažuni (1990), Glavo gor, uha dol (1993), Vruja (1994), in romanov: Šavrinke (1986), Oštrigeca (1991) in Zrno od frmentona (1993). V teh delih se s folklornimi in fantastičnimi primesmi loteva pripovedovanja o življenju istrskih posameznikov v polpreteklem času - literarizira pojav istrskih pótovk, t. i. >Šavrink<, žensk, ki so v Trstu prodajale jajca in različne kmetijske pridelke, in vaških posebnežev, ljudskih zdravilcev, t. i. krstnikov, ki so imeli posebne sposobnosti. Marjan Tomšič se z deli o Slovenski Istri umešča v tisti žlahtni niz slovenskih pripovednikov, ki so slovenski javnosti z literaturo predstavili slovenske primorske obrobne pokrajine, kamor nedvomno sodi tudi Ciril Kosmač (1910-1980), ki je prav tako del svojega življenja preživel na Obali, njegovo, tudi okroglo obletnico, 100-letnico rojstva, pa praznujemo letos. Še več informacij o literarni ustvarjalnosti Marjana Tomšiča je dosegljivih na spodnjih spletnih virih. http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/222/detail.html http://www.capris-d.si/art/literature/MarjanT/index.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 21 19:46:59 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 21 Jan 2010 19:46:59 +0100 Subject: [SlovLit] Razpis za MR-je -- Posneta predavanja Message-ID: From: "Katja Mihurko" Sent: Thursday, January 21, 2010 1:10 PM Subject: Za SLOVLIT Univerza v Novi Gorici je v Delu in na svojih spletnih straneh objavila razpis za kandidate za mlade raziskovalce/raziskovalke. Razpisujemo tudi dve mesti za področje literarnih ved. Več informacij najdete na http://www.ung.si/storage/163129/oglas_MR_10-UNG-1.pdf. doc. dr. Katja Mihurko Poniž, Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici === From: "Nina Štampohar" To: Sent: Thursday, January 21, 2010 2:59 PM Subject: snemanje predavanj Kot nekdanjo studentko slovenistike in navduseno bralko in uporabnico slovlita me zanima, kako lahko gledam predavanja, ki so snemana. Pred nekaj casa sem -- verjetno prek slovlita oz. linka, ki ste ga pripeli -- ze gledala neko predavanje, zdaj pa tega v tem nasem medmrezju ne najdem vec ... Mi lahko pomagate? Bodite dobro, Nina Stampohar --- Citiram iz svojega članka o slovenistični literarnovedni infrastrukturi (http://lit.ijs.si/infrastruktura.pdf): Na portalu Videolectures je v kategoriji Humanities: Literature (http://videolectures.net/Top/Humanities/Literature/) osem predavanj (Milena Blažić, Miran Hladnik, Gregor Pompe, Alojzija Zupan Sosič, Andrej E. Skubic, Borut Telban, Jana Kolar), v drugih kategorijah pa še predavanja Tarasa Kermaunerja, Petra Svetine in Toneta Smoleja (npr. http://videolectures.net/ssjlk06_ljubljana/). Še druge najdemo na portalu Youtube (Helgo Glušič, Igorja Krambergerja) ali na seznamu v Slovenistični literarnovedni kašči (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/ka%C5%A1%C4%8Da.htm: Gregorja Kocijana, Janeza Vrečka, Marijo Mitrović, Matjaža Zupančiča). -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 25 18:29:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Jan 2010 18:29:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Mednarodno_--_Ciril_Kosmač Message-ID: http://www.absrc.org/topics.html -- kdor hoče na Sardnijo. http://www.slav.uni-sofia.bg -- 22.--24. aprila 2010 se bo v Loznu pri Sofiji dogajala 10. nacionalna slavistična konferenca na temi - Resnica, mistifikacija in laž v slovanskih jezikih, literaturah in kulturah; - Fakt in fikcija v ustni in pisni kulturi (torej vseobsežno). Prijave do 20. febr. na naslov slav2010 na slav.uni-sofia.bg http://www.toolproject.eu -- omrežni tečaji raznih jezikov, tudi slovenščine. === From: "spela mrak" Sent: Monday, January 25, 2010 3:45 PM Subject: zacetek Kosmačevega leta 2010 V letu 2010 se spominjamo 100-letnice rojstva in 30-letnice smrti rojaka pisatelja Cirila Kosmača. V ta namen vas KRAJEVNA SKUPNOST SLAP OB IDRIJCI vabi na spominsko slovesnost ob začetku Kosmačevega leta SPOMINJAMO SE KOSMAčA V NEDELJO, 31. JANUARJA. Ob 11.45 uri (po sv. maši) polaganje cvetja na Kosmačev grob, ob 16.00 uri v domu C. Kosmača predvajanje dokumentarnega filma TA IN TA IN TA DRUGI ? (potret Cirila Kosmača, ki je bil po scenarju Tomaža Letnarja in v režiji Jasne Hribernik posnet leta 2005). Na slovesnosti bosta nastopila MPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in MPZ Ivan Laharnar iz Šentviške planote, ki sta že desetletja tesno povezana s Kosmačevo družino. Prireditev organizira KS Slap ob Idrijci v sodelovanju s Tolminskim muzejem. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 28 09:00:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 28 Jan 2010 09:00:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Sistemska_teorija_v_slovenski_literarnovedni_ praksi_--_Razno_spletno_--_Slovenska_slovnica_v_neslo?utf-8?b?dmVuxaHEjWluaQ== Message-ID: <5329544CE5734EA787B85F40C54A6314@P4> Lani smo vabili na njeno predavanje ob mariborski docenturi, tokrat pa gre za docenturo na ljubljanski univerzi -- tako so te reči urejene pri nas. V ponedeljek 1. 2. ob 11.00 bo v Modri sobi na FF Urška Perenič izvedla preizkusno predavanje za izvolitev v docentko slovenske književnosti. Naslov predavanja je Sistemska teorija v slovenski literarnovedni praksi. -- mh. === http://www.spomincice.si/natecaj -- literarni natečaj revije Sodobnost na slovenskih dnevih knjige. http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx -- osveženi seznam slovenske književnosti na internetu obsega preko 2046 vpisov. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-January/001024.html -- kazalo knjige Literatures in the Digital Era: Theory and Praxis, ur. Amelia Sanz in Dolores Romero (LEETHI Group), prvi nastis pri Cambridge Scholars Publishing 2007; vsebuje tudi prispevka Jole Škulj in Marka Juvana. http://sl.wikisource.org/wiki/Štiri_pare_kratkočasnih_novih_pesmi -- Pavel Knobl, Štiri pare kratkočasnih novih pesmi, 1801, za razvedrilno počitniško popravljanje. === From: "Samo Koler" To: Sent: Wednesday, January 27, 2010 2:41 PM Subject: Slovenska slovnica v tujih jezikih Spoštovane slovlitovce prosim za nasvet. Kolegica iz Rusije pripravlja magisterij o deležnikih v slovanskih jezikih. Prosila me je, če ji lahko priporočim kakšen poglobljen opis slovenske slovnice v katerem koli jeziku (angleščini, nemščini, francoščini ali katerem koli slovanskem jeziku), ki bi bil dosegljiv na medmrežju? In če ne, kaj bi bilo najprimernejše v tiskani obliki (Greenberg? Herrity? Toporišič?) S spoštovanjem, Samo Koler From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 28 22:13:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 28 Jan 2010 22:13:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Polizobrazba_neizobrazba_bolonja_- -_Bralniki_Mestne_knjižnice_Ljubjana Message-ID: <165AAAD3FD9443399811B3C8C273A3D1@P4> From: "Marko Juvan" Sent: Wednesday, January 27, 2010 10:09 AM Subject: Polizobrazba, neizobrazba, bolonja Komur bolonja najeda in greni življenje in kdor kljub agresiji (visoko)šolskih reformizmov še vedno vzdihuje po že davno razrušenih idealih humboldtovske univerze, naj si pod nujno vzame v roko zadnje Probleme (2009, št. 6-7), kjer se da v nizu odličnih esejev T. Adorna, K. P. Liessmanna in Z. Kodelje prepričati o gradaciji iz naslova tega mejla. Ob branju Liessmanna se mi je zdelo, kot da mi je bil tip bral misli, občutja in intuicije, jih razvil, prečistil, razširil, izjasnil ter virtuozno in eruditsko podprl. Prepričan sem, da bo marsikdo med vami pri branju (ki je itak obvezno!) imel podobne občutke. Ampak ob teh občutkih bi se morali po ruskem vzoru vprašati: Čto delat? Vsem LP! -- Marko === From: "Milena Mileva Blazic" Sent: Thursday, January 28, 2010 7:17 PM Subject: Mestna knjižnica Ljubljana oz. Knjižnica Bežigrad je 27. anuarja 2010 predstavila projekt Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir. Začela je izposojati elektronske bralnike. Na voljo je pet bralnikov kolibri, ki jih je izdelalo slovensko podjetje EPTS, e-knjige pa so iz Založbe Ruslica http://www.ruslica.si/ Na bralniku so naložena izbrana leposlovna besedila slovenskih pisateljev (in maloštevilne pisateljice): Anton Aškerc, France Bevk, F. S: Finžgar, Vladimir Bartol, Ivan Cankar, Evald Flisar, Simon Gregorčič, Slavko Grum, Bruno Hartman, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Matjaž Kmecl, Srečko Kosovel, Lojze Kovačič, Feri Lainšček, Fran Milčinski, Vinko Moderndorfer, Marjana Moškrič, Bogan Novak, France Prešeren, Jakob Sket, Ivan Tavčar, Janja Vidmar, Vitomil Zupan, Slovenske ljudske pripovedke (ur. Alojzij Bolhar) idr. Bralniki vsebujejo tudi e-navodila (tudi tiskana). Projekt traja od decembra 2009, pogoji izposoje so enaki kot za tradicionalno članstvo. Več na spletni strani http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jan 28 22:17:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Thu, 28 Jan 2010 22:17:40 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo na konferenco SFJ Message-ID: <8A505DBD0DE94CB59F0FEEA904711FF5@P4> From: Sent: Thursday, January 28, 2010 7:44 PM Subject: Mednarodna poletna sola sistemsko-funkcijskega jezikoslovja od 5. do 7. julija 2010, UP Pedagoska fakulteta v Kopru Mednarodna poletna sola je organizirana kot uvod v delo 22. evropske konference in delavnice sistemsko-funkcijskega jezikoslovja, ki bo na Univerzi na Primorskem v Kopru od 9. do 12. julija 2010. Vabimo vse, ki se ukvarjate s prevajanjem, vse, ki se zelite seznaniti s temelji sistemsko-funkcijskega raziskovanja jezikovnih pojavov, in vse, ki zelite svoje poznavanje omenjene teorije se poglobiti, da se nam pridruzite na mednarodni poletni soli, ki jo bodo s svojimi predavanji sooblikovali priznani sistemsko-funkcijski jezikoslovci: James Martin (Univerza v Sydneyu): Pismenost z vidika teorije zanrov: predstavitev sydneyske sole Christopher Taylor (Univerza v Trstu): Veckodna besedila: analiza in prevajanje Eija Ventola (Univerza v Helsinkih): Analiza veckodnih besedil, s poudarkom na turisticnih Udelezenci Mednarodne poletne sole sistemsko-funkcijskega jezikoslovja bodo prejeli potrdila o udelezbi in 3 kreditne toce, ki jih bodo lahko v dogovoru s svojim profesorjem uveljavljali pri predmetu s sorodnimi vsebinami. Cena poletne sole je 290 evr. ob zgodnji prijavi (do 15. aprila 2010), ob kasnejsi prijavi 340 evr., za studente 150 evr. ob zgodnji prijavi, ob kasnejsi prijavi 19 0 evr., vanjo pa so vkljuceni solnina, gradivo, kava s prigrizkom (dva odmora) in kosilo. Prosimo, ce si rezervirate prenocisca cim prej sami, v pomoc so vam podatki na spletni strani konference http://jt.upr.si/esflcw2010 Za vse informacije smo vam na voljo na e-naslovu: esflcw2010 na pef.upr.si Prepricani smo, da vam bo poletna sola razsirila in odprla nova obzorja v jezikoslovju. Na svidenje v juliju 2010 na poletni soli in na konferenci v Kopru. -- Organizatorji From zoran.bozic na guest.arnes.si Fri Jan 29 13:51:00 2010 From: zoran.bozic na guest.arnes.si Date: Fri, 29 Jan 2010 13:51:00 +0100 Subject: [SlovLit] POLIZOBRAZBA, NEIZOBRAZBA, BOLONJA Message-ID: Knjižica Konrada Paula Liessmanna Theorie der Unbildung (Teorija neizobraženosti) je od leta 2008 dostopna tudi v hrvaškem prevodu Seada Muhamedagića (slovenskega menda pripravlja Modrijan). Sicer pa ugotavljam naslednje: v kratki zgodovini slovenskega visokošolskega izobraževanja (omejujem se na čas od ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919) smo se Slovenci korenitemu posegu v svoj izobraževalni sistem uprli trikrat. Prvič delno uspešno v tridesetih letih 20. stoletja, ko je bil osrednja osebnost srednješolski profesor s šentviške škofovske gimnazije Jakob Šolar, drugič v šestdesetih letih (odpor Filozofske fakultete z akademikom Bogom Grafenauerjem na čelu), ko smo uspešno zavrnili poskus uvedbe usmerjenega izobraževanja, in tretjič v osemdesetih letih, ko smo po vsiljeni uvedbi reforme leta 1981 z uporom leta 1983 (zborovanji v Cankarjevem domu) dosegli njeno postopno razgraditev. Vedno smo se upirali spremembam, ki so prihajale z vzhoda. Kako pa smo se obnašali ob bolonji? Zoran Božič __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 4817 (20100129) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jan 30 10:59:43 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 30 Jan 2010 10:59:43 +0100 Subject: [SlovLit] Zapletenost besedilnega pomena Message-ID: <0DFC121774A441FAA4959B61655C9C58@P4> From: Sent: Saturday, January 30, 2010 10:33 AM Subject: vabilo na 22. evropsko konferenco SFJ 22. evropska konferenca in delavnica sistemsko-funkcijskega jezikoslovja 9.-12. julij 2010, Univerza na Primorskem, Koper Tema: ZAPLETENOST BESEDILNEGA POMENA ?Pomembna lastnost besedila je, da čeprav se nam zdi, kakor da je besedilo na papirju sestavljeno iz besed in povedi, je v resnici zgrajeno iz pomenov.? (Halliday, 1989) Hallidayev semantično naravnani model jezikoslovnega opisa je odlično orodje za preučevanje pomena na nadpovedni ravni in je dovolj bogat, da omogoča prikaz različnih pomenskih razmerij v diskurzu. Toda mnoga zapletena vprašanja ustvarjanja pomena pridejo na dan šele, ko teoretične postavke preverjamo na konkretnem gradivu. Plenarna predavanja: James Martin (Univerza v Sydneyju), Christopher Taylor (Univerza v Trstu), Eija Ventola (Univerza v Helsinkih) Vljudno vas vabimo, da se udeležite EKSFJ 2010 s prijavo prispevka, ki se navezuje na v naslovu napovedano temo ?Zapletenost besedilnega pomena? in problematiko obravnava z vidika: teorije sistemsko-funkcijskega jezikoslovja teorije vrednotenja koherence in kohezije žanrskosti in medbesedilnosti večkodnih besedil, večkodnosti kritične analize diskurza jezikovne produkcije in/ali razumevanja računalniškega jezikoslovja stavčne, besedilne/diskurzivne analize gradiva. Dobrodošli so tudi prispevki, ki povezujejo sistemsko-funkcijsko jezikoslovje (SFJ) z drugimi jezikoslovnimi teorijami, v katerih ima pomen prav tako pomembno vlogo (drugi funkcijski vidiki, psiholingvistika, kognitivna lingvistika itn.) Sprejeti bodo tudi prispevki, ki obravnavajo druge temeljne pojme SFJ. Posebej veseli bomo raziskav drugih jezikov, ne le angleškega, ki temeljijo na SFJ, in prispevkov, ki predstavljajo še nedokončano raziskovalno delo v okviru SFJ. Predstavitev prispevka traja 20 minut in še dodatnih 10 minut za razpravo. Delovni jezik bo angleški, tudi slovenski, če bo dovolj slovenskih prispevkov. Prijava z izvlečkom naj vsebuje naslednje podatke: naziv, ime in priimek avtorja, ustanova, na kateri deluje, naslov prispevka, izvleček (250 besed), področje(a) in teoretični vidik(i), obravnavana(i) v prispevku, označite, ali boste predstavili referat ali imeli delavnico. Izvlečke pošljite na e-naslov: esflcw2010 na pef.upr.si Rok oddaje izvlečka je podaljšan na 15. februar 2010. Prispevki bodo recenzirani, o sprejetju prispevka bodo referenti obveščeni do 31. marca 2010. KOTIZACIJA: 180 evr. za vplačilo do 15. aprila 2010, po tem datumu 200 evr. Konferenčna spletna stran: http://jt.upr.si/esflcw2010 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jan 31 18:22:15 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 31 Jan 2010 18:22:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Angleščina_trikrat_--_Slovenski_pra znik_v_Zadru Message-ID: <7A84F6CB09E94415BEE6FAC5986BE1CB@P4> From: "Maruska Agrez" Cc: "SLOVLIT" Sent: Saturday, January 30, 2010 9:13 PM Subject: Re: [SlovLit] Zapletenost besedilnega pomena Dragi SlovLitovci, zanima me, kaj menite o tem, da bo na tej konferenci delovni jezik angleščina. Ker tema ni strogo anglistična, potekalo pa bo v Sloveniji, menim, da je to povsem zgrešeno. Prosim, da me popravite, če se motim, a mislim, da je tistim, ki ne znajo slovensko, vedno omogočeno, da svoje prispevke predstavijo v kakšnem drugem jeziku. Glede diskusij in komunikacije na delavnicah pa se mi ravno tako zdi, da bo tam gotovo nekaj ljudi, ki razumejo naš jezik in bi gotovo lahko ostalim udeležencem pomagali, da bi lahko tudi oni sledili in aktivno sodelovali (sicer res z replikami v kakšnem tujem jeziku). Obstajajo pa tudi prevajalci in tolmači. Že pred nekaj časa aktualni debati na SlovLitu, ki jo je sprožil prispevek Alojzije Zupan-Sosič, še sama dodajam svoj pogled. Zelo se strinjam s profesorico, ki nas je opozorila na zaskrbljujoče stanje. Pomeni namreč izrivanje slovenščine iz javnega življenja in korak nazaj. To je sicer črn scenarij, a če bo šlo tako naprej, bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919. Razlika bo edino ta, da je takrat naš materni jezik v znanosti izpodrivala nemščina, zdaj pa ga "večvredna" angleščina. Kot študentka anglistike vidim, koliko slovenskih študentov v angleščini dejansko vidi nadjezik, do slovenščine pa imajo zelo zaničevalen odnos -- in to gre za študente z odličnimi ocenami! Prijazen sobotni večer vsem, Maruška === From: Jože Andrej Čibej [mailto:ekorist na siol.net] Sent: Saturday, January 30, 2010 11:21 AM Subject: NOVO-WHATEVER-KR'NEKI Tole je sicer kao Novosrpski "To je kad na after work partyju, najčešće posle ležernije nouveau cuisine u nekom trendy fancy kafiću, corporate manager naloži svom najboljem head hunteru da na team buildingu izabere nekoliko mladih advertisera, copywritera, marketing freakova, opinion makera i trendsettera, koji će nakon streaminga na creative meetingu među sobom odabrati team managera, i na višednevnom brain stormingu, ako treba i preko online-confference, tek uz kratke coffee breakove i lagani finger food, od nekog imena napraviti takav autentični trade mark" ... ... vendar je globalno nagnusno ... in priporočam tudi mnogim z liste v premislek, zlasti tržnikom in >čuvarima brandova u zimsko doba<. LPJ P. S.: In da ne bi bili bolj papeški od papeža ... osebno prisegam na tisto, kar pove (originalno angleška) fraza: >Če jih ne moreš premagati, jih kupi!<; drugače rečeno, če ne najdemo dobrega (in ne predolgega J) prevoda, posvojimo . ampak posvojitev vsaj meni pomeni >z vso ljubeznijo in popolno vključitvijo v našo družino< ... in >management< ni posvojitev, to je kvečjemu neko zasilno rejništvo. === From: "Stabej, Marko" Sent: Thursday, January 28, 2010 9:50 AM Subject: FW: confirm 72181c5469fc89e858789cd8393c236ba1aa9849 Dragi Miran, kako živopisano skladnjo ima samodejni odgovarjalnik našega priljubljenega obveščališča in kako radoživo preklaplja med svetovnima jezikoma! Prav v dobro voljo me je spravil ... Lp, Marko >From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of slovlit-request na ijs.si >Sent: Thursday, January 28, 2010 9:00 AM >To: Stabej, Marko >Subject: confirm 72181c5469fc89e858789cd8393c236ba1aa9849 > >Vaša naročnina na poštni seznam SlovLit je bila onemogočena zaradi due >to excessive bounces The last bounce received from you was dated >21-Jan-2010. S tega seznama ne boste prejeli več sporočil, dokler si >ponovno ne vključite članstva. Preden bo vaše članstvo na seznamu >izbrisano, boste prejeli še 2 takih opomnikov. === From: "Klemen Lah" To: ; Sent: Sunday, January 31, 2010 6:13 PM Subject: Slovenski kulturni praznik v Zadru Če boste naslednji (podaljšan) konec tedna izkoristili za krajše počitnice v severni Dalmaciji in vas bo pekla vest, ker ne praznujete slovenskega kulturnega praznika na domači grudi, ste lepo vabljeni na proslavo, ki jo bo Slovensko kulturno društvo Lipa organiziralo 8. 2. ob 18. uri v multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Program bo mdr. popestrila recitatorska skupina in izvajalka ljudskih pesmi Marjetka Popovski iz Izole. Lp, Klemen Lah From simon.krek na guest.arnes.si Mon Feb 1 07:00:52 2010 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Mon, 1 Feb 2010 07:00:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Konferenca_=22Korpusi_več_kot_le_st atistika=22_-_opomnik Message-ID: <001501caa303$ea8e3ca0$0100a8c0@SIMON> Pozdravljeni, v petek, 5. februarja 2010, bo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala enodnevna konferenca projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" (http://www.slovenscina.eu/), na kateri vsako leto v februarju predstavljamo rezultate projekta in organiziramo dve vabljeni predavanji ter javno razpravo. Udeležba na konferenci je brezplačna, registracije ni. Dobrodošli ste vsi, ki vas zanimajo teme projekta. Dogodek bo potekal v predavalnici št. 20. Program konference in ostale informacije so na voljo na spletni strani projekta: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Dogodki/Korpusi/Program.aspx. Prisrčno vabljeni! ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Department of Knowledge Technologies Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www2.arnes.si/~skrek2/ From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Feb 1 10:36:46 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 1 Feb 2010 10:36:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Prostovoljna_pomoč_pri_usvajanju_slove nščine Message-ID: <006401caa322$1249ea50$5952675d@acer684c9a655d> Vljudno vas vabimo na okroglo mizo "Prostovoljstvo (nas) spreminja" v sredo, 3. februarja 2010, ob 18h v Foresteriji UP FHŠ (Titov trg 5, Koper). Na okrogli mizi, kjer bosta predstavljena prostovoljno delo študentov in diplomantov UP FHŠ in pomen prostovoljstva za sodobno družbo, bodo sodelovale: mag. Vladka Tucovič, mentorica študentom UP FHŠ, ki pomagajo dijakom priseljencem Srednje tehniške šole Koper pri usvajanju slovenskega jezika, Klara Šumenjak in Špela Baloh, prostovoljki, Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica društva Dam za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, Maja Koštric, članica Slovenske filantropije, in Sabina Cankar, vodja projekta PreProstoVoljni na ŠOUP-u. Okroglo mizo bo povezovala dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, ki bo obenem predstavila projekt Humanistično znanje - nuja ali nebodigatreba današnje družbe?, le-ta bo potekal ob praznovanju 10. obletnice ustanovitve Fakultete za humanistične študije v Kopru. PROSTOVOLJSTVO ZA NAS: Sabina Cankar: "Prostovoljstvo ni le delo, za katerega ne dobimo denarnega plačila, temveč je bogatenje samega sebe, spoznavanje novega, druženje in predvsem izjemno kvalitetno izkoriščanje prostega časa. Prostovoljstvo nas bogati v srcu, izpopolnjuje in nas dela dobre ljudi." Maja Koštric: "Prostovoljstvo je nujna sestavina sodobnega časa, prostovoljstvo je korak h kvalitetni človečnosti." Klara Šumenjak: "S prostovoljstvom pridobiš bogastvo, ki se ne meri v denarju." Vladka Tucovič: "Ni treba biti bogataš, da lahko pomagamo sočloveku - s svojim časom in znanjem - in se ob tem dobro počutimo ob zavesti, da smo naredili nekaj koristnega, pri tem pa osebnostno in hkrati strokovno zrasli." From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 1 22:02:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Feb 2010 22:02:47 +0100 Subject: [SlovLit]?utf-8?b?QW5nbGXFocSNaW5hIC0tIFBlc25pxaF0dm8gdiBLb3By u_--_Skupna_zemljišča Message-ID: <484BA16FFEF04CBC87F7ABF5904DEEED@P4> From: "borovnik" Sent: Monday, February 01, 2010 6:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Angleščina trikrat -- Slovenski praznik v Zadru Popolnoma pravilno razmišljanje! (gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003244.html) Tudi jaz že nekaj časa opažam, da se nekateri simpoziji sredi Ljubljane odvijajo v angleščini. Čisto nič ni res, da bi bilo to nujno, če pa že pridejo taki, ki ne znajo slovensko, mora organizator poskrbeti za ustrezno prevajanje. V Sloveniji je uradni jezik slovenščina, iz vseh drugih jezikov in v vse druge jezike pa je treba prevajati. Zakaj pa imamo potem študijsko smer na fakultetah, ki se imenuje prevajanje in tolmačenje?! Dajmo vendar tudi prevajalcem malo kruha. Ne le v Bruslju, tudi v Ljubljani. Lep pozdrav, prof. dr. Silvija Borovnik === http://www.fhs.upr.si/sl/novice/kdo-so-lucni-bratje-1 -- predstavitev Antologije pesništva Kopra. === From: "Helena Dobrovoljc" Sent: Monday, February 01, 2010 2:39 PM Subject: Prosnja Spoštovani, na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU pripravljamo monografijo na temo skupnih zemljišč v Sloveniji. Nekatere vidike, zlasti življenje malega človeka in vpliv skupnih zemljišč na njegov vsakdan, bi radi dodatno osvetlili. Zato vas prosim za pomoč. Morda veste, če je v katerem od slovenskih kmečkih romanov oziroma povesti ta tema omenjena? Ključne besede so: planinski pašnik, skupno zemljišče, gmajna, jus, vaška skupnost, agrarna skupnost, komun, komunela. Vsakega namiga ali nasveta bom zelo vesela. Dr. Mimi Urbanc --- Vtipkajte naštete iskalne izraze (npr. gmajn*, agrarn*) v zbirko slovenskih kmečkih povesti na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ . Nekatera od besedil, ki se bodo znašla med zadetki, so že na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) ali se da po njih iskati v Novi besedi (http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html). -- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Feb 2 21:40:41 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 2 Feb 2010 21:40:41 +0100 Subject: [SlovLit] Simpozij o evropski pravljici v Mariboru Message-ID: <000501caa447$fc612a60$5952675d@acer684c9a655d> Spoštovani, leta 2012 bo revija Otrok in knjiga dopolnila 40 let izhajanja, Slovenska sekcija IBBY pa 20 let delovanja, kar nameravamo skupaj proslaviti z mednarodnim simpozijem, ki bi se naj odvijal 24. in 25. maja 2012 znotraj programa Maribor - evropska prestolnica kulture. Na ta dvodnevni simpozij O EVROPSKI PRAVLJICI bi radi povabili 10 domačih in 10 tujih referentov. Teze za simpozij sta pripravila dr. Igor Saksida in dr. Dragica Haramija. Ker bo načrte za EPK najverjetneje potrebno oddati do konca letošnjega februarja, vabimo vse zainteresirane, da nam do 25. 2. pošljete prijavo, ki naj vsebuje okvirni naslov prispevka in kratek sinopsis (do 300 besed). Avtorje prijavljenih prispevkov bomo v mesecu maju obvestili, ali jih je pripravljalni odbor uvrstil med referente. Vsi prispevki bodo - tudi če simpozija zaradi pomanjkanja denarja ne bi mogli izpeljati v zamišljeni obliki - objavljeni v reviji Otrok in knjiga. Objava bo honorirana. Besedila, ki naj ne bi presegala ene avtorske pole oz. 30.000 znakov, bo potrebno oddati do oktobra 2011. Slovenska sekcija IBBY je vabilo za sodelovanje s skrajšano različico pripravljenih tez včeraj poslala na sedež mednarodnega združenja IBBY v Basel, od koder so jih posredovali vsem evropskim nacionalnim združenjem IBBY. Prijavo pošljite po el. pošti na naslov darka.tancer-kajnih na mb.sik.si ali s klasično pošto na naslov revije Otrok in knjiga. Z željo po sodelovanju vas lepo pozdravljamo! Darka Tancer-Kajnih Tilka Jamnik Urednica revije Otrok in knjiga Predsednica slovenske sekcije IBBY Red. prof. dr. Igor Saksida Izr. prof. dr. Dragica Haramija Teme za simpozij EVROPSKA PRAVLJIC (v okviru prireditev Maribor- Evropska prestolnica kulture, maj 2012) I. Teoretični pogledi na pravljico: - evropsko folklorno izročilo: značilnosti folklorne pravljice v posameznih državah (zapisovalci, strukture, teme, liki .), - evropski klasični pravljičarji in njihovo delo (najpomembnejši začetniki avtorske pravljice v posameznih državah), - sodobni ustvarjalci pravljic in njihovo delo (njihova umestitev pravljic med vzorce klasične in sodobne pravljice; najpomembnejši ustvarjalci sodobne pravljične forme v posamezni državi), - teoretična izhodišča o folklorni pravljici, - teoretična izhodišča o klasični umetni pravljici, - teoretična izhodišča o sodobni umetni pravljici, - strukture folklorne, klasične in sodobne pravljice, - literarni liki v folklorni, klasični in sodobni pravljici, - teme v folklorni, klasični in sodobni pravljici, - slikanica kot posebna oblika knjige, njen pomen za pravljice, - etika v pravljičnih besedilih, - pravljica in mediji (gledališče, filmi, risanke itd.), - narečne pravljične različice in njihove posebnosti. II. Branje in pripovedovanje pravljic: - okoliščine, v katerih poteka branje oz. pripovedovanje pravljic (pravljica kot "pripovedni dogodek"), - možnosti poustvarjalnih odzivov na pravljico (npr. dramatizacija, pisanje, ilustriranje pravljic, pravljica in glasbene dejavnosti ipd.), - pomen vodenega zbiranja pravljičnega gradiva (samostojno delo mladih bralcev/zapisovalcev), - pravljica v učnih načrtih oz. učbenikih (vrtec, osnovna in srednja šola), - pravljica kot vsebina študija pedagoških programov, - medkulturna vzgoja in pravljično izročilo. Simpozij želi osvetliti nekatera temeljna teoretična vprašanja, povezana z oznako pravljica, predvsem pa s podrobnimi določilnicami tega žanra (npr. sodobna in klasična pravljica) na podlagi naslednjih vprašanj: - Ali je sodobna pravljica res vedno dvodimenzionalna? - Kje je meja med fantastično kratko zgodbo (oz. kratko fantastično pripovedjo) in pravljico? - Ali sodobna pravljica pomeni zgolj čas njenega nastanka ali pa se po strukturi loči od klasične pravljice, izbira drugačne literarne like ter se tematologija bistveno razlikuje od klasičnih del? Književnodidaktični oz. književnovzgojni vidik se osredotoča predvsem na vprašanje aktualnosti pravljic v sodobnem času: - Kako mladim bralcem v času vizualno podprte pripovedi vzbuditi oz. ohranjati interes za poslušanje/branje pravljic, njihovo zbiranje in raziskovanje? - Kako v oblike skupinskega literarnoestetskega doživetja (npr. pri pouku, literarnih krožkih, gibanjih za promocijo branja) vključevati pripovedovanje, zbiranje in raziskovanje pravljičnega izročila? - Katere so sodobne oblike medijskih aktualizacij pravljic (npr. v razrednem gledališču, lutkovni ustvarjalnosti, medpredmetnih projektih)? From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 2 21:52:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Feb 2010 21:52:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_glasnik_1858-_na_dLibu_--_Re=3A_Ang leščina_--_Malo_ven_iz_stroke Message-ID: <87AF916EA6EC43FA871B4BA37A45FA31@P4> Novi časopisi na dLibu (http://www.dlib.si): Slovenka 1897--1902 Nova doba 1919--1941 Besednik 1869--1878 Goriška straža 1918--1928 Slovenski glasnik 1858--1862 === From: "tatjana rojc" Sent: Monday, February 01, 2010 10:14 PM Subject: Re: [SlovLit]Angleščina (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003247.html) Prisrcna hvala prof. dr. Silviji Borovnik, da se je oglasila. Popolnoma soglasam z njenimi besedami. Lep pozdrav! Tatjana Rojc === http://lastwildplaces.com/can-googles-page-rank-algorithm-help-save-end-0 -- kako Googlov algoritem za sortiranje zadetkov pomaga biologom ugotoviti, katere vrste so najbolj pomembne za ohranitev ekosistema. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 3 18:14:38 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Feb 2010 18:14:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Skupna_zemljišča_--_Martin_Krpan Message-ID: <29F55FDA3B5243A4B1D24D5E31CB0D42@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Wednesday, February 03, 2010 1:27 PM Subject: Re: Skupna zemljišča V zbirki kmečkih povesti sem iskal besede na f, k, č, pa nič. Besede kozolec, polenta, ješprenj tudi ničkrat (oz. kozol* enkrat), otava in klobasa 1x, moliti oz. molil" enkrat; ljubil* 8 krat, bog in bož* pa, hvalabogu, 89 in 41 krat. Kaj je z našimi stereotipi o kmetstvu? Lp Aleš --- V zbirki kmečkih povesti na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/ najdeš samo tisto, kar se je vpisovalcu (tj. v glavnem meni) iz takih ali drugačnih razlogov zdelo vredno vpisati: zgodbo, imena oseb, žanr ipd. če bi hotel dobiti npr. ješprenj, bi moral gledat v besedila žanra sama, ki pa niso še nikjer zbrana niti niso vsa na spletu in je zato vsako posploševanje zaenkrat tvegano. No ja, 30 sem jih na Wikiviru pravkar označil kot kmečke povesti (http://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Kmečka_povest) -- za začetek bo. Ko jih Primož Jakopin vključi še v Novo besedo (http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html), potem pa sploh. -- miran === From: "Zavod Martin Krpan" Sent: Wednesday, February 03, 2010 3:09 PM Subject: Martin Krpan v centru Gradina nad Doberdobom Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitivi knjige Martin Krpan - diplomat in vojščak, ki bo v petek, 5. februarja ob 18:00 uri v Sprejemnem centru Gradina nad Doberdobom. Prireditev soorganizira društvo Hrast iz Doberdoba in krožek Gregorčič iz Gorice. Pogovor z avtorjem bo vodil g. Žiga Novak, ki bo obenem tudi predstavil Zavod Martin Krpan (izdajatelj knjige). V soboto, 6. februarja ob 18:00 uri pa se vidimo v Moravčah. Tamkajšnje kulturno društvo Tine Kos bo organiziralo predstavitev knjige o Krpanu v kavarni in slaščičarni Deteljica. Z avtorjem se bo pogovarjala ga. Bernarda Mal, prireditev pa bodo popestrili tudi domači kulturniki. Knjigo, ki je bila zasnovana ob 150. obletnici prve objave Krpana in 18. obletnici samostojne Slovenije, je izdal Zavod Martin Krpan - razvojni center za turizem, kulturo in ekologijo. Več o zavodu in knjigi tudi na http://www.martinkrpan.org Andreja Penko From peter.jurgec na guest.arnes.si Wed Feb 3 20:58:39 2010 From: peter.jurgec na guest.arnes.si (peter.jurgec na guest.arnes.si) Date: Wed, 3 Feb 2010 20:58:39 +0100 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Slovenščina na mednarodnih znanstvenih konferencah v Sloveniji= Message-ID: <20100203_195839_012799.peter.jurgec@guest.arnes.si> Draga SlovLitovljani, tole sporočilo je odgovor Maruški Agrež, ki v svojem pismu 30. januarja 2010 nasprotuje angleščini kot delovnemu jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena. Njeno nasprotovanje temelji na naslednjih argumentih: 1. Tema konference ni strogo anglistična. 2. Konferenca bo potekala v Sloveniji. 3. "Tistim, ki ne znajo slovensko, [je] vedno omogočeno, da svoje prispevke predstavijo v kakšnem drugem jeziku." 4. Kar se tiče jezika diskusije, da (i) "bo tam gotovo nekaj ljudi", ki razumejo slovensko in bi ti "gotovo lahko ostalim udeležencem pomagali, da bi lahko tudi oni sledili in aktivno sodelovali". 5. Sicer pa da obstajajo tudi prevajalci in tolmači. 6. Organiziranje konferenc v angleščini (in tudi sicer raba angleščine v znanosti) pomeni "izrivanje slovenščine iz javnega življenja in korak nazaj". 7. "Če bo šlo tako naprej, bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919." Slovenščino bo izpodrivala "večvredna angleščina". 8. Kot študentka anglistka vidi, koliko "slovenskih študentov v angleščini dejansko vidi nadjezik". Pa si poglejmo te argumente nekoliko pobliže. 1. Omenjena konferenca vsekakor ni anglistična. Vendar pa iz tega še ne sledi, da mora biti delovni jezik slovenščina. Z drugimi besedami, tudi če bi bila tema anglistična, ni nujno, da bi potekala v angleščini. Povsem lahko si zamislim anglistično strokovno konferenco, namenjeno npr. učiteljem anglistike v Sloveniji, kjer bi bil delovni jezik konference slovenščina. Podobno bi sinološka konferenca (npr. tale: http://www.uni- aas.si/1st-international-conference-on-specific-topics-in-chinese-studies) za delovni jezik imela kak drug jezik in ne nujno kitajščine. Razlog za angleščino je, da je ta konferenca mednarodna, kar pomeni, da organizatorji pričakujejo tudi udeležence, ki sploh ne znajo slovenščine. Trenutna lingua franca v splošnem jezikoslovju je pač angleščina, zato je tudi ta konferenca v angleščini. Mednarodna odprtost konference ne pomeni le, da bodo lahko na njej svoje ugotovitve predstavili negovorci slovenščine, ampak tudi, da bodo ugotovitve slovenskih znanstvenikov tako dosegle mednarodni prostor. Teme referatov pa se nanašajo na splošnojezikoslovne teme in ne nujno/sploh na slovenščino. 2. Maruška Agrež pričakuje, da so konference v Sloveniji lahko le v slovenščini (razen če ne obravnavajo posameznega tujega jezika). Če je tako, potem se tujcem, ki ne znajo slovenščine, že po definiciji ni smiselno udeleževati konferenc v Sloveniji. To velja, četudi tema konference sploh ni slovenistična ali jezikoslovna ali humanistična. Z drugimi besedami, Slovenci naj v Sloveniji prirerajo samo konference, ki se jih lahko udeležijo samo tisti, ki znajo slovensko. To torej pomeni, da morajo Slovenci, če želijo svoje ugotovitve predstaviti tuji znanstveni javnosti, na pot v tujino (kjer tovrstnih jezikovnih omejitev pač nimajo)? 3. Verjetno je že res, da lahko tisti, ki slovenščine ne znajo, svoje prispevke predstavijo v kakšnem drugem jeziku. Pod "v kakšnem drugem jeziku" pa se bržkone skriva angleščina, ker si na splošnojezikoslovni konferenci v Sloveniji težko predstavljam referat v madžarščini, norveščini ali v jeziku hindi. Vendar pa so s tem tuji udeleženci postavljeni v neenakopraven položaj: medtem ko Slovenci lahko razumejo vse referate in diskusijo, lahko tuji predavatelji razumejo samo referate v angleščini. Pomembno je tudi izpostaviti, da za tuje predavatelje angleščina ponavadi ni njihov materni jezik, tako kot to velja tudi za predavatelje iz Slovenije. Bi se morda vi udeležili splošnojezikoslovne konference v Izraelu, kjer bi večina govorcev govorila v hebrejščini, vi pa bi svoj prispevek predstavili v slovenščini ali angleščini? Dvomim. (Si organizatorji konference želijo udeležencev iz tujine? Nedvomno.) 4. Težko si predstavljem, kako bi lahko slovenski govorci na konferenci pomagali tujim govorcem. Morda s sočasnimi, hitrimi prevodi? Če je tako, bi bili tuji govorci popolnoma odvisni od natančnosti prevoda slovenskih govorcev in njihove dobre volje. Kar pa tuje govorce spet potiska v drugorazredni položaj. Drugorazredni položaj pa obratno korelira z željo po sodelovanju (na takih slovenskih konferencah) v prihodnosti. 5. Seveda obstajajo prevajalci in tolmači. Vendar tu obstrajata vsaj dva zadržka. Prvič, sočasno prevajanje je zelo drago in predstavlja ogromen dodatni strošek. Sam se tako še nikoli nisem udeležil znanstvene konference s prevajanjem, čeprav se jih udeležim vsaj kakšnih 5 do 10 letno. Drugič, sočasno prevajanje/tolmačenje znanstvenega diskurza je precej zahteven, morda celo nedosegljiv cilj. Tu ne gre le za terminologijo, temveč tudi za samo strukturo te zvrsti. Če torej povzamem: prevajanje je čudovita ideja, ki pa je v praksi takorekoč neizvedljiva. 6. Znanstvene konference so namenjene zelo ozkemu krogu udeležencev in nikakor ne širši javnosti. Veliko pomembnejša za status slovenščine je raba tega jezika drugje v javnosti, npr. v medijih ali v politiki. Slovenščina tako na svojem statusu nikakor ne izgublja. To pa zato, ker slovenščina nikoli ni bila lingua franca znanosti. 7. Slovenščina ima trenutno največ govorcev v vsej svoji zgodovini. Je tudi državni jezik Slovenije in uradni jezik Slovenije in Evropske zveze. Še nikoli v zgodovini slovenščina ni imela prestižnejšega položaja! Zato ne razumem, kako "bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919". (Kaj pa leta 1920 ali 1990?) Tovrstni strahovi so popolnoma iracionalni in nimajo nič z resno strokovno argumentacijo. 8. To, da imajo študentje angleščino za večvredno od slovenščine, je čisto ločeno vprašanje in s temo pisma, ki je raba angleščine na mednarodnih (splošnojezikovnih) konferencah v Sloveniji, nima nikakršne zveze. Z drugimi besedami: če Maruško Agrež prav razumem, imajo študentje (vsaj deloma) raje angleščino prav zaradi njene rabe na znanstvenih konferencah? To zelo težko verjamem. Naj ponovim: izbira angleščine je izrazito pragmatična (mednarodna udeležba, več udeležencev, večja odmevnost konference) in nima ničesar s prestižem. Še en dokaz za to je tudi oglaševanje za konferenco, ki je bilo na SlovLitu v slovenščini, saj je namenjeno slovenski jezikoslovni javnosti. Če bi bila angleščina res večvredna, se organizatorji ne bi trudili s (prevodom v) slovenščino. To kar Maruška Agrež pričakuje, je pravzaprav čisto nekaj drugega: ker je slovenščina najprestižnejši jezik v Sloveniji, se tudi na mednarodnih znanstvenih konferencah drugi jeziki ne smejo uporabljati. Če je tako, bo situacija v znanosti "kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja". Lep pozdrav, Peter Jurgec From Dusanka.Zabukovec na guest.arnes.si Wed Feb 3 22:45:09 2010 From: Dusanka.Zabukovec na guest.arnes.si (= Dušanka_Zabukovec?=) Date: Wed, 3 Feb 2010 22:45:09 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenščina_na_mednarodnihznanstveni h_konferencah_v_Sloveniji=3D In-Reply-To: <20100203_195839_012799.peter.jurgec@guest.arnes.si> References: <20100203_195839_012799.peter.jurgec@guest.arnes.si> Message-ID: <6F830D5F16BD4B28ABC322548E3C5958@Dusanka> Drage kolegice in kolegi, vidim, da raba slovenščine na znanstvenih in drugih konferencah v Sloveniji dviga prah tudi tam, kjer ni potrebno. Za primerjavo naj iz svoje izkušnje povem, kako mednarodne konference o prevajanju organizira Srbsko društvo književnih prevajalcev - ob pripombi, da denar tam bržkone ne leži ravno na cesti. Glede na to, da tudi srbščina ni svetovni jezik ali lingua franca znanosti, dajo vsem referentom možnost, da govorijo bodisi v srbskem, angleškem ali francoskem jeziku (in v nobenem drugem), poskrbijo pa za simultani prevod v vse tri jezike (torej za vsak referat v dva jezika). Isto velja za diskusijo. Za to potrebujejo dva izurjena tolmača: toliko si lahko privoščijo. Zunaj konferenčne dvorane se vsak znajde po svoje, za prevajalce to res ni problem. Tisti referenti, ki ne govorijo nobenega od treh uradnih jezikov, dajo svoj referat predhodno prevesti in prosijo, naj ga kdo od sodelujočih prebere. Seveda marsikdo od referentov ni izurjen govorec treh uradnih jezikov ali vsaj enega od njih, zato je nekatere včasih res težko razumeti. A nič zato, v spremnem gradivu je zgoščenka z besedili vseh referatov in če kdo na konferenci ni vsega razumel, si s tem lahko pomaga. Poleg tega ne razumem, zakaj so vedno vsega krivi tolmači, češ kako nezaslišane tarife imajo. Mednarodne konference praviloma ne trajajo dolgo, ker bi bilo to predrago. Če si organizator lahko privošči stroške za bivanje tujih referentov, bo prav gotovo lahko plačal tudi honorar tolmačev. Vse drugo je le za lase privlečen izgovor. Vsekakor pa menim, da so naši znanstveniki v tujini dovolj cenjeni tudi takrat, ko govorijo slovensko - in celo takrat, ko lomijo angleščino. Z malo dobre volje se vsakogar da razumeti. Lep pozdrav in uspešno delo na konferenci - Dušanka Zabukovec -----Original Message----- From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of peter.jurgec na guest.arnes.si Sent: Wednesday, February 03, 2010 8:59 PM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Slovenščina na mednarodnihznanstvenih konferencah v Sloveniji= Draga SlovLitovljani, tole sporočilo je odgovor Maruški Agrež, ki v svojem pismu 30. januarja 2010 nasprotuje angleščini kot delovnemu jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena. Njeno nasprotovanje temelji na naslednjih argumentih: 1. Tema konference ni strogo anglistična. 2. Konferenca bo potekala v Sloveniji. 3. "Tistim, ki ne znajo slovensko, [je] vedno omogočeno, da svoje prispevke predstavijo v kakšnem drugem jeziku." 4. Kar se tiče jezika diskusije, da (i) "bo tam gotovo nekaj ljudi", ki razumejo slovensko in bi ti "gotovo lahko ostalim udeležencem pomagali, da bi lahko tudi oni sledili in aktivno sodelovali". 5. Sicer pa da obstajajo tudi prevajalci in tolmači. 6. Organiziranje konferenc v angleščini (in tudi sicer raba angleščine v znanosti) pomeni "izrivanje slovenščine iz javnega življenja in korak nazaj". 7. "Če bo šlo tako naprej, bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919." Slovenščino bo izpodrivala "večvredna angleščina". 8. Kot študentka anglistka vidi, koliko "slovenskih študentov v angleščini dejansko vidi nadjezik". Pa si poglejmo te argumente nekoliko pobliže. 1. Omenjena konferenca vsekakor ni anglistična. Vendar pa iz tega še ne sledi, da mora biti delovni jezik slovenščina. Z drugimi besedami, tudi če bi bila tema anglistična, ni nujno, da bi potekala v angleščini. Povsem lahko si zamislim anglistično strokovno konferenco, namenjeno npr. učiteljem anglistike v Sloveniji, kjer bi bil delovni jezik konference slovenščina. Podobno bi sinološka konferenca (npr. tale: http://www.uni- aas.si/1st-international-conference-on-specific-topics-in-chinese-studies) za delovni jezik imela kak drug jezik in ne nujno kitajščine. Razlog za angleščino je, da je ta konferenca mednarodna, kar pomeni, da organizatorji pričakujejo tudi udeležence, ki sploh ne znajo slovenščine. Trenutna lingua franca v splošnem jezikoslovju je pač angleščina, zato je tudi ta konferenca v angleščini. Mednarodna odprtost konference ne pomeni le, da bodo lahko na njej svoje ugotovitve predstavili negovorci slovenščine, ampak tudi, da bodo ugotovitve slovenskih znanstvenikov tako dosegle mednarodni prostor. Teme referatov pa se nanašajo na splošnojezikoslovne teme in ne nujno/sploh na slovenščino. 2. Maruška Agrež pričakuje, da so konference v Sloveniji lahko le v slovenščini (razen če ne obravnavajo posameznega tujega jezika). Če je tako, potem se tujcem, ki ne znajo slovenščine, že po definiciji ni smiselno udeleževati konferenc v Sloveniji. To velja, četudi tema konference sploh ni slovenistična ali jezikoslovna ali humanistična. Z drugimi besedami, Slovenci naj v Sloveniji prirerajo samo konference, ki se jih lahko udeležijo samo tisti, ki znajo slovensko. To torej pomeni, da morajo Slovenci, če želijo svoje ugotovitve predstaviti tuji znanstveni javnosti, na pot v tujino (kjer tovrstnih jezikovnih omejitev pač nimajo)? 3. Verjetno je že res, da lahko tisti, ki slovenščine ne znajo, svoje prispevke predstavijo v kakšnem drugem jeziku. Pod "v kakšnem drugem jeziku" pa se bržkone skriva angleščina, ker si na splošnojezikoslovni konferenci v Sloveniji težko predstavljam referat v madžarščini, norveščini ali v jeziku hindi. Vendar pa so s tem tuji udeleženci postavljeni v neenakopraven položaj: medtem ko Slovenci lahko razumejo vse referate in diskusijo, lahko tuji predavatelji razumejo samo referate v angleščini. Pomembno je tudi izpostaviti, da za tuje predavatelje angleščina ponavadi ni njihov materni jezik, tako kot to velja tudi za predavatelje iz Slovenije. Bi se morda vi udeležili splošnojezikoslovne konference v Izraelu, kjer bi večina govorcev govorila v hebrejščini, vi pa bi svoj prispevek predstavili v slovenščini ali angleščini? Dvomim. (Si organizatorji konference želijo udeležencev iz tujine? Nedvomno.) 4. Težko si predstavljem, kako bi lahko slovenski govorci na konferenci pomagali tujim govorcem. Morda s sočasnimi, hitrimi prevodi? Če je tako, bi bili tuji govorci popolnoma odvisni od natančnosti prevoda slovenskih govorcev in njihove dobre volje. Kar pa tuje govorce spet potiska v drugorazredni položaj. Drugorazredni položaj pa obratno korelira z željo po sodelovanju (na takih slovenskih konferencah) v prihodnosti. 5. Seveda obstajajo prevajalci in tolmači. Vendar tu obstrajata vsaj dva zadržka. Prvič, sočasno prevajanje je zelo drago in predstavlja ogromen dodatni strošek. Sam se tako še nikoli nisem udeležil znanstvene konference s prevajanjem, čeprav se jih udeležim vsaj kakšnih 5 do 10 letno. Drugič, sočasno prevajanje/tolmačenje znanstvenega diskurza je precej zahteven, morda celo nedosegljiv cilj. Tu ne gre le za terminologijo, temveč tudi za samo strukturo te zvrsti. Če torej povzamem: prevajanje je čudovita ideja, ki pa je v praksi takorekoč neizvedljiva. 6. Znanstvene konference so namenjene zelo ozkemu krogu udeležencev in nikakor ne širši javnosti. Veliko pomembnejša za status slovenščine je raba tega jezika drugje v javnosti, npr. v medijih ali v politiki. Slovenščina tako na svojem statusu nikakor ne izgublja. To pa zato, ker slovenščina nikoli ni bila lingua franca znanosti. 7. Slovenščina ima trenutno največ govorcev v vsej svoji zgodovini. Je tudi državni jezik Slovenije in uradni jezik Slovenije in Evropske zveze. Še nikoli v zgodovini slovenščina ni imela prestižnejšega položaja! Zato ne razumem, kako "bo situacija kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja oziroma pred letom 1919". (Kaj pa leta 1920 ali 1990?) Tovrstni strahovi so popolnoma iracionalni in nimajo nič z resno strokovno argumentacijo. 8. To, da imajo študentje angleščino za večvredno od slovenščine, je čisto ločeno vprašanje in s temo pisma, ki je raba angleščine na mednarodnih (splošnojezikovnih) konferencah v Sloveniji, nima nikakršne zveze. Z drugimi besedami: če Maruško Agrež prav razumem, imajo študentje (vsaj deloma) raje angleščino prav zaradi njene rabe na znanstvenih konferencah? To zelo težko verjamem. Naj ponovim: izbira angleščine je izrazito pragmatična (mednarodna udeležba, več udeležencev, večja odmevnost konference) in nima ničesar s prestižem. Še en dokaz za to je tudi oglaševanje za konferenco, ki je bilo na SlovLitu v slovenščini, saj je namenjeno slovenski jezikoslovni javnosti. Če bi bila angleščina res večvredna, se organizatorji ne bi trudili s (prevodom v) slovenščino. To kar Maruška Agrež pričakuje, je pravzaprav čisto nekaj drugega: ker je slovenščina najprestižnejši jezik v Sloveniji, se tudi na mednarodnih znanstvenih konferencah drugi jeziki ne smejo uporabljati. Če je tako, bo situacija v znanosti "kmalu takšna, kot je bila do nekako 19. stoletja". Lep pozdrav, Peter Jurgec _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 4 06:50:50 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Feb 2010 06:50:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Tema_letošnjih_Obdobij_--_Re=3A_Uboga_an?utf-8?b?Z2xlxaHEjWluYQ== Message-ID: <57E191889B6C4D558E12BEF744A2B95C@P4> V Slovlitovem sporočilu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003235.html piše, kaj bo tema letošnjega mednarodnega slovenističnega simpozija Obdobja. Bruci na ljubljanski slovenistiki boste ta podatek potrebovali na jutrišnjem testu iz Uvoda v študij slovenske književnosti :) -- mh === From: "Tom Lozar" To: Sent: Thursday, February 04, 2010 12:51 AM Subject: uboga slovenscina? uboga anglescina!!! Dragi SlovLitovci: v tej debati okoli anglescine na Slovenskem sem jaz, KvaziSlovenec, zaskrbljen le za anglescino. Cel svet misli, da govori anglesko, anglescina celega sveta je pa zato tako zalostna! Lep pozdrav iz francoskega Montreala, kjer celo Francozi mislijo, a da znajo govoriti anglesko. Mimogrede, stresic ni in ni! Tom Lozar From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 4 09:47:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Feb 2010 09:47:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Zakon_o_javni_rabi_slovenščine_--_R e=3A_Angleščina_--_Narava_knjige Message-ID: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga -- Velemir Gjurin, Kaj je "potrošniku zlahka razumljiv jezik"? Delo 30. 1. 2010. === From: "Darinka Verdonik" To: Sent: Thursday, February 04, 2010 9:30 AM Subject: re: Slovenščina na mednarodnihznanstvenih, konferencah v Sloveniji V zvezi z debato o angleščini kot uradnem jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena bi samo opozorila, da je treba včasih preveriti tudi kontekst. Gre za konferenco s tradicijo, ki jo podpira mednarodno društvo International Systemic Functional Linguistic Association. Konferenca se seli iz ene države v drugo po vsem svetu in to, da so zaprosili Slovenijo za gostiteljstvo, lahko vidimo tudi kot znak, da smo postali v svetu prepoznavni - nikakor ogroženi. Tovrstne konference sem se udeležila že v Italiji in v Nemčiji in nikjer ni bilo sploh nobenega dvoma, da je uradni jezik angleščina, čeprav ni bila materni jezik lokalnih organizatorjev. Seveda ne gre, da bi kar vsevprek določali angleščino za uradni jezik znanstvenih konferenc v Sloveniji, vendar so v tem primeru kritike na račun organizatorjev resnično neprimerne. Darinka Verdonik === http://www.press.uchicago.edu/ebooks/free_ebook.html -- Adrian Johns, The Nature of the Book. Knjigo si ta mesec lahko naložimo zastonj. Za branje je treba dodatno naložiti brezplačni program Digital Editions. From janja.s na siol.net Thu Feb 4 11:04:07 2010 From: janja.s na siol.net (Janja Soroszy) Date: Thu, 4 Feb 2010 11:04:07 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenščina_na_mednarodnih_znanstven ih_konferencah_v_Sloveniji Message-ID: <000301caa581$66b36ec0$0301a8c0@janjab0c5965cd> Spoštovani SlovLitovljani! Petru Jurgcu in vsem, ki si nadvse prizadevajo za visoko zvrst (angleščina) nasproti nizki zvrsti (slovenščina) v javni rabi, v branje ponujam članek Draga Jančarja (Sobotna priloga, 19.05.2007). Lep pozdrav, Janja Soroszy >Saj znamo vsi angleško, a ne?< Znanka, ki se poklicno ukvarja s kulturo, mi je pripovedovala, kaj se je pred časom zgodilo na neki tiskovni konferenci v ugledni ustanovi sredi Ljubljane. Predstavnica ugledne ustanove, ki je gostila uglednega gosta iz tujine, je takoj po uvodnih besedah besedah rekla: >Saj znamo vsi angleško, a ne?< Nekateri od navzočih so pokimali, drugi so gledali predse. Čisto mogoče, da kdo v tisti dvorani ni znal angleško, prav verjetno pa je, da je kdo angleščino obvladal slabo in si je potihem želel, da bi mu besede uglednega gosta prevajali. Toda kdo bi si takrat upal dvigniti roko in izjaviti pred celim razredom: >Jaz ne znam!< To bi se slišalo enako, kakor da bi rekel: >Jaz, butec, leta 2007 v Sloveniji in Evropi ne razumem angleščine, sram me je, ker sem tak rovtar. Lepo prosim, prevajajte samo zame, jezikovno in umsko zaostalega človeka.< Ker tega nihče ni izjavil, ker niti odkimal ni nihče, se je potem tiskovna konferenca sredi Ljubljane nadaljevala v angleščini. Sam ne hodim na tiskovne konference uglednih gostov iz tujine, zato sem bil presenečen, ko mi je znanka povedala, da je to pravzaprav v Sloveniji že kar reden pojav. Voditelj tiskovne konference ali kakšnega drugega javnega dogodka, na katerem nastopijo tujci, se uvodoma zavaruje pred zakonom o slovenščini v javni rabi z vprašanjem, ali kdo potrebuje prevajanje. Razen enkrat se po njeni vednosti še nikoli ni zgodilo, da bi ga kdo tudi zahteval. Takrat, enkrat samkrat, že pred leti, ga je zahtevala prav ona. Rekla je, da se ji je vse skupaj zazdelo že preneumno, pa tudi sicer, a ne, je tu slovenščina uradni jezik. In res so jo vsi pogledali kot najbolj neumnega sošolca. Organizatorji so se nekaj časa spogledovali, potem je nekdo med njimi le začel z opazno nejevoljo prevajati. Precej slabo, je ugotovila moja znanka, ki je po izobrazbi - profesorica angleščine. V svoji še kar raznovrstni zgodovini javnih posegov se nikoli nisem udeleževal črkarskih pravd ali bojev za slovenščino v javni rabi. Prvih zato, ker se črkarjev bojim ko hudič križa in vem, da so ti zaradi sklonskega obrazila ali vejice pripravljeni sneti skalp z glave, zaradi tujk, ki pačijo slovenščino, pa so se sploh pripravljeni bojevati do poslednjega Slovenca. Prepiri okrog slovenščine v javnosti so se mi po večini zdeli nekako drobnjakarski: problem tujih blagovnih znamk, butastih domačih iznajdb za podjetja z angleškimi imeni, kretensko prevedenih navodil za uporabo tehničnih izdelkov ali jezikovno popačenih reklamnih tiskov. Tudi najnovejši hrup, ki se je dvignil zaradi dveh vrstic v nekem obsežnem vladnem dokumentu o jezikovni politiki, vrstic o poskusnem sinhroniziranju filmov za odrasle, se mi ne zdi zelo produktiven. Da ne bo nesporazuma: meni se zdi podnaslavljanje boljša rešitev od sinhronizacij, kakršne lahko slišiš pogosto v Nemčiji, Franciji, na Madžarskem ali Češkem, tudi boljša od poljske ali ruske prakse, kjer pripovedovalec bere dialoge, nekje v ozadje pa je potisnjen osnovni zvok govorcev in celotnega filma. Čudim se le, da se ob problemu sinhronizacij nihče ni spotaknil ob filmih, zlasti risankah za otroke, ki v veliki večini niso sinhronizirane v slovenščino, ampak v polglasniško ljubljanščino, v kateri se tudi sicer odvija večina mladinskih in zabavnih oddaj na naših televizijah. Junaki, ki vlečejo po dolenjsko, primorsko ali štajersko, so tu kvečjemu zato, da psihološko obarvajo kakšno vaško nerodo ali šaljivca. Kljub temu, da torej v tovrstnih debatah nisem želel sodelovati, med drugim tudi zato, ker množice debaterjev ob njih nikoli ni zmanjkalo, sem na prigovarjanje Toneta Pavčka privolil v sodelovanje pri posvetu o slovenščini na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Nič posebnega nisem povedal. Zato pa sem - tisti čas, ko sem bil v dvorani - marsikaj posebnega slišal. Večina del članov SAZU, zlasti naravoslovnih smeri, je napisanih in objavljenih v angleščini, tudi nekateri tiski, ki jih objavlja SAZU. In če je to še razumljivo zaradi ažurnosti globalne znanstvene komunikacije, je treba vedeti tudi tole: na vrsti fakultet v Sloveniji potekajo predavanja tujih profesorjev izključno v angleščini. Od visoke znanosti se uporaba angleščine preko univerz pomika tudi v srednje in celo osnovne šole, kjer učitelji radi javno pokažejo tuje jezikovno znanje svojih učencev na javnih prireditvah. Ponekod se dijaki pogovarjajo med seboj v angleščini, učitelji pa to spodbujajo, ker to >krepi njihovo znanje tujega jezika<. Da ob tem, kot lahko slišimo na vsakem koraku, krepava znanje domačega jezika, jih ne zanima. Dogaja se podoben proces, kakršen se je začel pred leti na Nizozemskem, kjer se je nizozemščina pomaknila v književnost in zasebno rabo, posli in vse bolj tudi učenje pa se dogajajo v angleščini. Proces, ki so ga začutili na Švedskem in so se mu, kot je bilo rečeno na posvetu, začeli z jezikovno politiko odločno upirati. Za podobne debate sem slišal v Franciji in Nemčiji. Pomislil sem, da Kunderova misel izpred kakšnih dvajsetih let, ki nas opominja, da angleška himna poje o Bogu in večnosti, že poljska pa se začne z verzi: Poljska še ni izginila ., postaja šele danes zares aktualna. In Poljakov je skoraj petdeset milijonov. Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca. Nekoč je bila to latinščina, visoki jezik humanistike in instrument za sporazumevanje učenih. Ne morem pa se sprijazniti z mislijo, da na tiskovni konferenci sredi Ljubljane nekdo s samoumevno aroganco problem slovenščine - in svoje lenobe - odpravi s stavkom: Saj znamo vsi angleško, a ne? Ne morem privoliti niti v samoumevnost trditve, da bi moral osemnajstletni študent poslušati na slovenski univerzi predavanja v tujem jeziku, brati skripte ali učbenike v tujem jeziku. Bosta, navsezadnje, tudi francoščina in nemščina postala v Sloveniji eksota? Verjamem, da je mnogo Slovencev, ki se bi jim zdelo pametno, ko bi se proces vsesplošne uveljavitve angleščine na vseh ravneh čim prej začel in zato tudi čim prej zaključil. Za razliko od Francozov ali Švedov bo stvar toliko lažja, kolikor manj nas je. Vendar bi tistim, ki razmišljajo v tej smeri, to odsvetoval. Najprej zato, ker se v takih procesih zmeraj pojavi kakšen Tone Pavček. In začne s svečanim glasom razlagati kakor nekoč Oton Župančič o lepotah slovenščine ter tako človeku, ki bi se je rad čim prej otresel, greniti življenje. Tudi z lipicanci, ki bodo kakor v Kocbekovi pesmi poslednji govorili slovensko. In Koseskim: kdor ponižuje se sam / podlaga je tujčevi peti. A s tem bi se še dalo opraviti, uspešne asimilacije na slovenskih jezikovnih obrobjih kažejo, da je večina, po krajšem ali daljšem odporu, na koncu pred kulturno identiteto in dostojanstvom dala prednost pragmatizmu in je prevzela jezik večin. Toda to nikoli ni šlo brez hujših individualnih frustracij, kulturnih pohab in celo globokih družinskih sporov. Kdor ne verjame, naj vpraša kakšnega koroškega Slovenca ali Vindišarja. Opozoriti bi jih bilo treba pred tem, da smo brez kulturne, se pravi tudi jezikovne identitete samo še neka upravna enota, ne pa nacija. V trenutku, ko se jezik iz nacionalnega premakne v manjšinskega, četudi znotraj svoje nacije, to potegne za sabo socialne pretrese. Bralec mi lahko verjame na besedo: poznam problem Ircev in irščine, Kataloncev in katalonščine, Okcitancev, Bretoncev in Furlanov, ki si vsi po vrsti prizadevajo, tudi z mnogimi administrativnimi ukrepi, da bi prišli vsaj v približno tako dober položaj, kot ga imajo danes Slovenci s slovenščino. Če tega ne bomo razumeli, nam ne bodo pomagali nobeni zakoni in nobeno samozadovoljstvo s tem, da lahko naši evropski poslanci govorijo v evropskem parlamentu v slovenščini. Resnično: ne bi rad dočakal časa, ko bom na tiskovni konferenci ob izidu kakšne moje knjige moral slišati stavek: >Saj znamo vsi slovensko, a ne?< Ker se bo že vedelo, da vsi pa ne znamo več. In bo to začetek nečesa, kar se bo končalo tako, da ne tega ne onega prvega vprašanja ne bo treba več postavljati. . Drago Jančar From Meta.Grosman na ff.uni-lj.si Thu Feb 4 11:10:29 2010 From: Meta.Grosman na ff.uni-lj.si (Grosman, Meta) Date: Thu, 4 Feb 2010 11:10:29 +0100 Subject: [SlovLit] Zakon_o_javni_rabi_slovenščine_--_Re =3A_Angleščina_--_Narava_knjige References: Message-ID: <65CC359AA75F834DA8210A4C093B493A0422889C@FFS1.ff.uni-lj.si> Dragi Velimir, Podatek o tem, da je angleščina na maturi obvezna je NETOČEN. V maturitetnem katalogu zelo jasno piše: TUJI JEZIK in našteje vseh pet izbirnih jezikov kot možnosti tujega jezika na maturi. ...Se pravi, če imaš kaj proti angleščini, se moraš vprašati, zakaj ljudje izbirajo angleščino in ali jim je smiselno omejevati izbor. O tem govori tudi Deklaracija o jezikovnih pravicah (v slov. prevod PENa). Pred leti sem za Obdobja 20, ki jih je uredila Ada, napisala članek 'Medkulturna zavest proti hibridizaciji (slovenskega) jezika' (2003). Poskušala sem razložiti, da je angleščina tako kot vsi drugi jeziki, jezikovni sistem, ki kot jezikovni sistem nima nobenih agresivnih namenov in lastnosti (seveda imajo razni avtorji o tem razne pojme, imenujejo jo tudi 'killer language' ((kurziva ne prime)) in podobno, ne da bi se angleščina za to kaj sekirala. H. Widdowson je pred leti napisal članek 'The ownership of English' in se povsem odpovedal tako lastnini kot posesti in/ali posledičnemu predpisovanju rabe). Če želiš kaj narediti 'proti angleščini', je edino smiselno govoriti o uporabnikih in rabah, ki so posledica nizke medkulturne ozaveščenosti in zmožnosti. Če kdo reče 'so what' namesto 'kaj potem', potem to kaže na nulto medkulturno ozaveščenost (prosto po Marku ne uporabljam več zavest ampak ozaveščenost) pa še na kaj slabšega. Isto velja za neumna tuja imena podjetij. Vprašati bi se bilo potrebno, zakaj imajo ljudje tako omejeno ozaveščenost in neumne zaznave imen, da hodijo v take trgovine. Moj predlog je, da bi Slovenci morali začeti bojkotirati vse take trgovine...in poskrbeti, da bi povsod vzgajali poleg medkulturne ozaveščenosti še pozitiven odnos do slovenščine. Bodi lepo -----Original Message----- From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Hladnik, Siol Sent: Thursday, February 04, 2010 9:48 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine -- Re: Angleščina -- Narava knjige http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga -- Velemir Gjurin, Kaj je "potrošniku zlahka razumljiv jezik"? Delo 30. 1. 2010. === From: "Darinka Verdonik" To: Sent: Thursday, February 04, 2010 9:30 AM Subject: re: Slovenščina na mednarodnihznanstvenih, konferencah v Sloveniji V zvezi z debato o angleščini kot uradnem jeziku konference Zapletenost besedilnega pomena bi samo opozorila, da je treba včasih preveriti tudi kontekst. Gre za konferenco s tradicijo, ki jo podpira mednarodno društvo International Systemic Functional Linguistic Association. Konferenca se seli iz ene države v drugo po vsem svetu in to, da so zaprosili Slovenijo za gostiteljstvo, lahko vidimo tudi kot znak, da smo postali v svetu prepoznavni - nikakor ogroženi. Tovrstne konference sem se udeležila že v Italiji in v Nemčiji in nikjer ni bilo sploh nobenega dvoma, da je uradni jezik angleščina, čeprav ni bila materni jezik lokalnih organizatorjev. Seveda ne gre, da bi kar vsevprek določali angleščino za uradni jezik znanstvenih konferenc v Sloveniji, vendar so v tem primeru kritike na račun organizatorjev resnično neprimerne. Darinka Verdonik === http://www.press.uchicago.edu/ebooks/free_ebook.html -- Adrian Johns, The Nature of the Book. Knjigo si ta mesec lahko naložimo zastonj. Za branje je treba dodatno naložiti brezplačni program Digital Editions. _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 4 22:11:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 4 Feb 2010 22:11:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Furlanščina_v_Novi_Gorici_--_Re=3A_?utf-8?b?QW5nbGXFocSNaW5h Message-ID: <5FED10A538F24F8CBB1E4C87ACC55901@P4> From: Sent: Thursday, February 04, 2010 8:37 PM Subject: furlanscina v Novi Gorici Obveščamo, da bomo od 9. do 19. februarja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici gostili dr. Giorgia Cadorinija, lektorja za furlanski jezik na Univerzi v Opavi na Češkem, sicer pa doma iz Palmanove v Italiji. Dr. Cadorini bo predaval izbirni predmet furlanski jezik, literatura in kultura v programu Slovenistika, vendar bodo predavanja odprtega tipa, tako da se nam lahko pridružite v prostorih Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13. V okviru predavanj bomo gostili še dva predavatelja, in sicer Maura Fontanina in Angela Florama. Urnik bo naslednji: Od torka, 9. 2., do petka, 12. 2., ter od ponedeljka, 15. 2., do petka, 19. 2.: 9.00?10.30, 10.45?12.15, 12.30?14.00. V soboto, 13. 2., je predvidena ekskurzija v Videm in Tavagnacco (Tavagn?). Lepo vabljeni! Doc. dr. Danila Zuljan Kumar === From: "Maruska Agrez" Cc: "SLOVLIT" Sent: Thursday, February 04, 2010 5:25 PM Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine -- Re: Angleščina -- Narava knjige Se strinjam s prof. Grosmanovo -- jezik ni nič kriv, krivi so pa seveda UPORABNIKI! Dodajam še pojasnilo Petru Jurgecu, ki pravi, da odnos študentov do slovenščine nima s to konferenco nič. Je res, da ne s to konkretno. Ima pa veliko s položajem slovenščine v znanosti, pa tudi kulturi in šolstvu v prihodnosti, saj naj bi ravno ti ljudje nekoč delovali na teh treh področjih in seveda potem sami kot UPORABNIKI spodbujali in častili angleščino ter omalovaževali slovenščino. Lep ostanek dneva vsem. Maruška === From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Thursday, February 04, 2010 5:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenščina na mednarodnih znanstvenih konferencah v Sloveniji Saj znamo vsi slovensko, a ne? Zelo se strinjam z zapisom g. Draga Jančarja. Dodala bi, da stvar sega v sam začetek izobrazevanja naših otrok, ceprav morda na drugacne nacine. Gre za misljenje, ki se je nekriticno zasidralo v naših glavah: otroke cim prej zaceti uciti tuje jezike. Temu se je poklonil sam solski sistem - anglescina ze v 4., nemscina v 7. razredu. In to so sprejeli starsi. Se več - otroke ze v predsolskih letih in nato od 1. r. dalje vpisujejo v razne jezikovne tecaje. Stvar presega cilj izobrazevanja in postaja celo nekaksen statusni simbol (saj so ti tecaji praviloma placljivi in niti ne poceni). Ne trdim, da je zgodnje ucenje tujih jezikov nesmiselno ali ravno skodljivo. Hudo je to, da ocitno nikomur, ne sistemu in ne starsem, niti na kraj pameti ne pade, da bi organizirali/otroka vpisali v "tecaj" slovenskega jezika. Saj slovensko pa ja vsi znamo, anede? Kot instruktorica anglescine se srecujem z dijaki (vecinoma gimnazijskimi), ki jim tuj jezik dela tezave na vseh ravneh. Ceprav je anglescina zelo drugacna od slovenscine, obstaja veliko podrocij, kjer lahko pravila ali logiko anglescine razumemo s pomocjo nasega jezika, recimo ze sistem osnovnih casov: sedanjik, preteklik, prihodnjik in celo predpreteklik. Vendar si dijak s tem ne more pomagati, ce niti v slovenscini ne prepozna, da je DELAM sedanjik. Ce mi za prihodnjik predlaga (v slovenscini!) SEM DELAL. Da o dovrsniku/nedovrsniku, nedolocniku, delezjih, trpniku, stavcnih clenih, besednih vrstah (ki jih zelo potrebujejo za word formation) itd. sploh ne govorim. Kadar taksne kandidate povprasam, kako jim kaj gre slovenscina, je odgovor vedno: "V redu. Trojko imam." Kot lektorica naletim na vse sorte besedil. Pustimo pravopis ob strani, razumljivo je, da ljudje ne morejo obvladati vseh pravopisnih pravil. Huje je to, kaksno besedilo spravijo skupaj na drugih ravneh. Od idiomov (pobrisal je stran, zagodel mu je (pa ne pesmice!) - ta primera sta vzeta iz ze natisnjenih in "lektoriranih" knjig) do tega, da imajo vsi junaki enako dikcijo, pa tudi "malenkosti", kot je ta, da ne locijo med vezniki ceprav in kajti, ker in zato itd. In to ljudje, ki se s pisanjem (cetudi, recimo temu tako, ljubiteljsko) ukvarjajo. Tudi nekateri prevajalci svoje delo opravijo komaj kaj bolje od strojnega prevajalnika. Ce stvar dobi v roke se nekompetencen lektor, je rezultat jasen: knjiga, ki neusmiljeno mrcvari nas jezik in marsikdaj tudi zdravo pamet. In teh knjig je v zadnjih letih vse vec. Da povzamem. Koliko od starsev, ki placujejo otrokom razne tecaje tujih jezikov, tem svojim bodocim anglistom in nemcistom idr. -istom vsak vecer prebere pravljico ali zgodbico ali celo pesmico za lahko noc? Ali spodbuja otroke k branju? Koliko se jih zaveda, da je pomembno, da najprej dobro (seveda otrokovi ravni primerno) poznajo svoj jezik, da lahko zacnejo usvajati tujega? Koliko jih ve, da to, da se lahko v slovenscini sporazumevamo, se ne pomeni, da nas jezik zares (po)znamo? "Kaj pomeni hesitate?" me vprasa dijakinja cetrtega letnika gimnazije z dobrim uspehom (maturo je opravila v prvem roku). "Oklevati," odvrnem. In me gleda. "Kaj je oklevati?" Svojega prvosolca nisem vpisala k nemscini. Vpisala sem ga k uri pravljic. In ce bi imeli na voljo uro "nas jezik" (nesteto zanimivih moznosti obstaja; doma se npr. radi igramo besedno igre, kot so rimanje, protipomenke, cim bolj hecna dopolnitev povedi itd.), bi ga vpisala tudi tja. A kaj, ko bi tam verjetno sedel - sam. Drugi pa ja znajo slovensko, anede? Aleksandra Kocmut === From: "Andrejka Markočič Šušmelj" Sent: Thursday, February 04, 2010 1:53 PM Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine -- Re: Angleščina -- Narava knjige Skupina dijakov 2. evropskega oddelka Gimnazije Nova Gorica je pri predmetu družbene vloge slovenščine raziskovala imena podjetij in njihovo usklajenost z zakonodajo. Prišli so do zanimive ugotovitve, da še vedno velja nepopravljen 32. člen Zakona o javni rabi slovenščine, ki predpisuje globo v TOLARJIH za neslovensko poimenovanje podjetja. Toliko o ažurnosti zakonodaje. Hkrati so ugotovili, da se večina lastnikov podjetij, lokalov ... pred poimenovanjem svojega podjetja, lokala, trgovine ... ni pozanimala, kaj pravi o tem zakonodaja. (18. člen) http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3841 Lep pozdrav, Andrejka Šušmelj === From: "borovnik" Sent: Thursday, February 04, 2010 1:55 PM Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine -- Re: Angleščina -- Narava knjige Kritike niso neprimerne, gre za to, da je treba tujejezične govorce v Sloveniji prevajati. Preberite si članek Draga Jančarja (Sobotna priloga, 19. 5. 2007), če si omenjene zavesti glede rabe materinščine že v času študija na naši fakulteti niste mogli pridobiti. Lep pozdrav, prof. dr. Silvija Borovnik From rok.zaucer na ung.si Fri Feb 5 13:15:36 2010 From: rok.zaucer na ung.si (Rok_=AEaucer?=) Date: Fri, 05 Feb 2010 13:15:36 +0100 Subject: [SlovLit] = slovenščina_--_angleščina Message-ID: <4B6C0BE8.4090008@ung.si> Spoštovano SlovLitstvo, ker se je na listi spet vnela debata o odnosu med slovenščino in angleščino, bi rada potencialno zainteresirane opozorila na svoj člančič 'Nekaj misli o jeziku slovenističnih objav' (zbornik Obdobja 28, 2009, ur. M. Stabej), ki se ukvarja z enim vidikom omenjenega odnosa. Tule dodajava povzetek in pod njim povezavo na dokument s celotnim besedilom. Nekaj misli o jeziku slovenističnih objav (povzetek) Prispevek se vključuje v debato o jeziku v slovenski znanosti, konkretno o uporabi slovenščine in tujih jezikov kot medija znanstvenih objav v slovenistiki oziroma še ožje v jezikoslovju. Izbira jezika je povezana z vprašanjem, ali je smiselneje objavljati lokalno ali mednarodno. Prispevek opozarja na problematičnost nekaterih postavk, ki se v omenjeni debati večkrat ponujajo kot argumenti na eni in drugi strani. Hkrati tudi zagovarja tezo, da je objavljanje v tujih jezikih v slovenističnem jezikoslovju vsekakor smiselno. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Marusic_Zaucer.pdf Med drugim članek izpostavlja potrebo po tem, da se o odnosu med slovenščino in drugimi jeziki ne govori preveč na splošno, kar se zdi relevantno tudi v nedavni izmenjavi na SlovLitu: kot se pri nasprotovanju tujejezičnim slovenističnim objavam žal često zanemarja ločevanje med znanstvenimi in strokovnimi objavami, kar razlagava v članku, se je skozi izmenjavo mnenj na SlovLitu prehitro vzporedilo vprašanje jezika mednarodne znanstvene konference z npr. vprašanjem jezika tiskovne konference. Bolj posredno in v malo drugem kontekstu pa se teme objavljanja v tujih jezikih dotikava tudi v spisu, objavljenem v Dnevnikovem Objektivu (10.11.2007) pod uredniškim naslovom 'Lahkotnost objav v lokalnih revijah'. Najina končna verzija celotnega besedila (z naslovom 'O vrednotenju znanstvenih objav v humanistiki') je dosegljiva tule: http://www.ung.si/~fmarusic/pub/mar&zau_humanistika_kratka.pdf Lep pozdrav, Franc Marušič in Rok Žaucer From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 6 07:53:43 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 6 Feb 2010 07:53:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Neusmiljeno_mrcvari_jezik_--_Kranska_je_na ša_špraha_--_Nepoznani_Prešeren Message-ID: <348CC70DEF5F4061ADC01DECE73D6B05@P4> From: "Mojca Luštrek" Sent: Friday, February 05, 2010 9:10 AM Subject: RE: [SlovLit] Furlanščina v Novi Gorici -- Re: Angleščina Sivo vreme in vožnja v koloni pločevinastih polžev me nista mogla zares prebuditi, ko pa sem pregledala e-pošto, me je do konca zdramila Aleksandra Kocmut s temle: "knjiga, ki neusmiljeno mrcvari nas jezik in marsikdaj tudi zdravo pamet". To, grešenje zoper zdravo pamet, me vedno znova vrže iz tira in se mu kljub precejšnjemu "stažu" kar ne morem nehati čuditi, kaj šele privaditi. Vsaj lektorji (po moje pa že uredniki) na nacionalnih radiu in televiziji bi morali skočiti pokonci (in seveda kaj ukreniti) ob "gostujoči vratnici", "temu ni tako", "tri dni nas loči do tekme", "pet cela tri desetine odstotka", "ločevanju zrnja od plevela", 'odkritju', da je Jaka Racman "antrOpomorfEn" (veliki črki označujeta naglasni mesti!) .......... (tripičje je nekam prešibko ločilo). Tistim, ki mislijo, da pretiravam, da to "ni nič takega", da "itak vsak razume", bi še pritrdila, če se takile greh(c)i zoper zdravo pamet ne bi ven in ven ponavljali, ampak bi bili le občasni spodrsljaji. Radio in televizija sta zelo vplivna medija; nekateri poslušalci gotovo mislijo, da je tako prav, nekateri najbrž ne mislijo nič -- obojih pa se še prerado "prime". Če se jih že ni. In ko se jih, je čas za revizijo pravopisa, za odpravo zastarelih normativizmov, za priznanje, da so zapisovalci norme napačno predvideli rabo? Kje je meja med razumnim priznavanjem, sprejemanjem rabe in kapitulacijo pred statistiko (lažno demokracijo)? Odgovarjanje na taka vprašanja je najtežji del mojega (zelo ljubega mi) poklica. Ko so me jemali za lektorico, so mi namreč rekli, da nočejo človeka, ki bi hodil v službo, ampak bi radi takega, ki bo opravljal poklic. Mojca Luštrek === http://brockmeyer-verlag.de/shop/article_602/Stolz%2C-Christel-(Hrsg.)%3A-Unsere-sprachlichen-Nachbarn -- Vol 24 (sept. 2009): Stolz, Christel (Ed.): "Unsere sprachlichen Nachbarn in Europa". Die Kontaktbeziehungen zwischen Deutsch und seinen Grenznachbarn (Diversitas Linguarum, 24) 186 str., 39,90 eur. Tu: DONALD F. REINDL: Kranska je naša špraha: Historical German-Slovenian language contact. === From: "Tina Primožič" To: Sent: Friday, February 05, 2010 4:29 PM Subject: vprašanje Sodelavka mi je prinesla pesem LIPICA: Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna senčica, pod lipo miza kamnata, na štiri vogle rezana. Stolov dvanajst okrog stoji, na njih sede fantje mladi. In prileti tja ptičica, predrobna tica ščinkovka. Vsede se na lipico, zapoje lepo pesmico. Od mene pa bi rada izvedela, če je res avtor te pesmi France Prešeren. Pesem mi je sicer znana, začetek me spominja na ljudsko Pegam in Lambergar, nisem pa ji znala odgovoriti glede avtorstva. Pregledala sem kar precej literature, pa nisem našla odgovora. Mi zna kdo pomagati! Hvala. Tina Primožič --- http://sl.wikisource.org/wiki/Svarjenje -- France Prešeren, Svarjenje (Nezbrano delo: Prepesnitve ljudskih pesmi). Dostopno tudi v Prešernovem Zbranem delu (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/preseren_nemske_pisma_ostalo.pdf) in drugih izdajah. From simon.krek na guest.arnes.si Sat Feb 6 10:19:47 2010 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Sat, 6 Feb 2010 10:19:47 +0100 Subject: [SlovLit] Neusmiljeno mrcvari jezik In-Reply-To: <348CC70DEF5F4061ADC01DECE73D6B05@P4> References: <348CC70DEF5F4061ADC01DECE73D6B05@P4> Message-ID: <001101caa70d$8819b500$0100a8c0@SIMON> Princip zdrave pameti je v prvi vrsti pragmatičen - če je stvar učinkovita, se ne sprašuj preveč, če je skladna s sistemom, pravili, navodili in kar je še tega. V naštetih primerih zdrava pamet deluje brez težav: "tri dni nas loči do tekme" - če gre za časovno premico, se lahko postavimo na trenutek izjave in smo ločeni "do" točke dogodka ali pa se postavimo na točko dogodka in smo ločeni "od" trenutka izjavljanja. Zdrava pamet deluje v obeh primerih. "Ločevanje zrnja od plevela" - ločujemo nekaj dobrega od nečesa slabega, to je bistvo, zrnje je dobro, plevel je slab. "Pleve" v našem primeru samo ustvarjajo poklic ali poklicanost v smislu duhovništva, tokrat jezikovnega, za katerega je pravzaprav bistven teror nad zdravo pametjo. Kršenje principa zdrave pameti se bo zgodilo le tam, kjer komunkacija ne bo uspela. Ne želim polemizirati glede poklica, ki ga s tako ljubeznijo opravlja avtorica sporočila. Želel bi le opozoriti, naj ne meša te ljubezni z zdravo pametjo. Ta se nikoli ni dobro razumela z ljubeznijo. Simon Krek > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] > On Behalf Of Miran Hladnik, Siol > Sent: Saturday, February 06, 2010 7:54 AM > To: SLOVLIT > Subject: [SlovLit] Neusmiljeno mrcvari jezik -- Kranska je > naša špraha -- Nepoznani Prešeren > > From: "Mojca Luštrek" > Sent: Friday, February 05, 2010 9:10 AM > Subject: RE: [SlovLit] Furlanščina v Novi Gorici -- Re: Angleščina > > Sivo vreme in vožnja v koloni pločevinastih polžev me nista > mogla zares prebuditi, ko pa sem pregledala e-pošto, me je do > konca zdramila Aleksandra Kocmut s > temle: "knjiga, ki neusmiljeno mrcvari nas jezik in marsikdaj > tudi zdravo pamet". > To, grešenje zoper zdravo pamet, me vedno znova vrže iz tira > in se mu kljub precejšnjemu "stažu" kar ne morem nehati > čuditi, kaj šele privaditi. Vsaj lektorji (po moje pa že > uredniki) na nacionalnih radiu in televiziji bi morali > skočiti pokonci (in seveda kaj ukreniti) ob "gostujoči > vratnici", "temu ni tako", "tri dni nas loči do tekme", "pet > cela tri desetine odstotka", "ločevanju zrnja od plevela", > 'odkritju', da je Jaka Racman "antrOpomorfEn" (veliki črki > označujeta naglasni mesti!) .......... > (tripičje je nekam prešibko ločilo). > > Tistim, ki mislijo, da pretiravam, da to "ni nič takega", da > "itak vsak razume", bi še pritrdila, če se takile greh(c)i > zoper zdravo pamet ne bi ven in ven ponavljali, ampak bi bili > le občasni spodrsljaji. Radio in televizija sta zelo vplivna > medija; nekateri poslušalci gotovo mislijo, da je tako prav, > nekateri najbrž ne mislijo nič -- obojih pa se še prerado > "prime". Če se jih že ni. In ko se jih, je čas za revizijo > pravopisa, za odpravo zastarelih normativizmov, za priznanje, > da so zapisovalci norme napačno predvideli rabo? Kje je meja > med razumnim priznavanjem, sprejemanjem rabe in kapitulacijo > pred statistiko (lažno demokracijo)? > Odgovarjanje na taka vprašanja je najtežji del mojega (zelo > ljubega mi) poklica. > Ko so me jemali za lektorico, so mi namreč rekli, da nočejo > človeka, ki bi hodil v službo, ampak bi radi takega, ki bo > opravljal poklic. > > Mojca Luštrek From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 6 18:52:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 6 Feb 2010 18:52:45 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Lovrenca -- Re: Neusmiljeno mrcvari jezik Message-ID: <48E674353E9C4391A1D6DB538CA93F63@P4> http://www2.ku.edu/~slavic/chronicle/chronicle.shtml -- nova št. KU Slavic Department Newsletter, tudi s slovenističnimi informacijami in kot zgled oddelčnega objavljanja. === From: "Mojca Lustrek" Sent: Saturday, February 06, 2010 5:12 PM Subject: RE: Simonu Kreku (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003260.html) Torej bi lahko ločevali tudi zrnje od ljuljke, smeti ... česarkoli slabega? Prav - čeprav se mi ne zdi koristno podpirati nevednost (ne vedeti, kaj so pleve, sicer ni nič groznega, a tudi ne posebno hvalevredno) in čeprav se vprašam, kakšno vrednost, kakšen smisel imajo potem stalna rekla. Pa vzemimo, da je res važno le ločevanje dobrega od (ne do, ne morem pomagati) slabega. Zdaj pa k drugi vaši trditvi: ljubezen in zdrava pamet ne gresta skupaj. Katera je dobra in katera slaba? Upam, da ne bom tik pred penzijo odkrila, da je (bila) moja ljubezen do poklica larifari, saj moram priznati, da se meni zdita dobri obe. Mojca Luštrek === From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Saturday, February 06, 2010 4:22 PM Subject: Re: [SlovLit] Neusmiljeno mrcvari jezik Odgovoru spostovanih Mojce in Simona ob rob naj pojasnim, da sem z "zdravo pametjo" mislila predvsem na kalke, naj gre za celoten frazem (npr. skoraj je izdihnil, KUPIL KMETIJO) ) ali posamezno besedo (ko je omagal, so ga SAMO ubili) ali celo oboje (Vzel je otroka, se usedel z njim ob STRAN ceste in tam NAREDIL VELIK DEL NECESA, KAR JE IMENOVAL BUBA.) - druga dva primera sta iz knjige. Gre torej za stvari, pri katerih tudi povprecen bralec, ki nima jezikovne izobrazbe, zacuti, da stvar ni logicna. Aleksandra Kocmut From simon.krek na guest.arnes.si Sun Feb 7 11:29:14 2010 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Sun, 7 Feb 2010 11:29:14 +0100 Subject: [SlovLit] Neusmiljeno mrcvari jezik In-Reply-To: <48E674353E9C4391A1D6DB538CA93F63@P4> References: <48E674353E9C4391A1D6DB538CA93F63@P4> Message-ID: <000301caa7e0$667188f0$0100a8c0@SIMON> Tudi jaz nisem govoril o brezumnem kalkiranju, ki je za mene eden najhujših prevajalskih grehov, takojšnji in neposredni dokaz nesposobnosti ter zadostni razlog, da prevajalec nikoli več ne dobi možnosti za jezikovno drvarjenje. Stvar pa se neha v trenutku, ko "prevajalski" pojem zdrave pameti raztegnemo na teroriziranje maternih govorcev slovenščine, ki tako ali drugače dobro vedo, kaj počnejo s svojim jezikom, saj je to njihovo daleč najbolj priljubljeno sredstvo za sporazumevanje. Simon Krek > === > > From: "Aleksandra Kocmut" > Sent: Saturday, February 06, 2010 4:22 PM > Subject: Re: [SlovLit] Neusmiljeno mrcvari jezik > > Odgovoru spostovanih Mojce in Simona ob rob naj pojasnim, da > sem z "zdravo pametjo" mislila predvsem na kalke, naj gre za > celoten frazem (npr. skoraj je izdihnil, KUPIL KMETIJO) ) ali > posamezno besedo (ko je omagal, so ga SAMO ubili) ali celo > oboje (Vzel je otroka, se usedel z njim ob STRAN ceste in tam > NAREDIL VELIK DEL NECESA, KAR JE IMENOVAL > BUBA.) - druga dva primera sta iz knjige. > > Gre torej za stvari, pri katerih tudi povprecen bralec, ki > nima jezikovne izobrazbe, zacuti, da stvar ni logicna. > > Aleksandra Kocmut > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> > Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na > zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European > (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ > From nejc.ivancic na guest.arnes.si Tue Feb 9 00:24:53 2010 From: nejc.ivancic na guest.arnes.si (=22Nejc_R=2E_Ivančič=22?=) Date: Tue, 09 Feb 2010 00:24:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Ogorčenje_nad_tekmovanjem_iz_materinščine Message-ID: <4B709D45.7080308@guest.arnes.si> Ogorčenje nad tekmovanjem iz materinščine Nova Gorica, 8. februar 10 Spoštovane kolegice in kolegi! Želim izraziti svoje ogorčenje nad tekmovanjem v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki ga zadnja leta organizira Zavod RS za šolstvo. Ravnokar sem -- ob kulturnem prazniku -- zaključil z ocenjevanjem tekmovalnih nalog (jasno, ne svojih dijakov), ki jih moram takoj po "dela prostem" dnevu vrniti organizatorjem. Ocenjevanje nalog me je tako pogrelo, da ne morem molčati. Pa tokrat niso bili krivi nepismeni dijaki ... (Moram jih pohvaliti, ker so se dobro držali, čeprav bi lahko po branju navodil vrgli puško v koruzo.) Na tekmovanje sem (brezplačno, upam pa, da ne zastonj) pripravljal peščico najbolj pismenih dijakov iz naše šole, ki so v torek, 2. 2. 10, tekmovali na regijski stopnji. Pohvaliti moram učiteljice s Škofijske gimnazije Vipava za brezhibno organizacijo regijskega tekmovanja, žolč pa bom razlil na Zavod RS za šolstvo, kjer so očitno skregani s pedagoško prakso in živijo vsaj nekaj svetlobnih let oddaljeno od učencev in učiteljev, ki poskušamo osmisliti in priljubiti pouk materinščine v sodobni šoli. Na regijskem tekmovanju so morali tekmovalci iz 3. in 4. letnikov gimnazije v zgolj 90 (!) minutah napisati okroglo mizo z uvodno navezavo na izbrano pesem ter s spodbudnim začetkom razprave, nato pa naj bi se pogovarjali kar štirje (!) sodobni slovenski pesniki (Ifigenija Simonivić, Barbara Korun ter Boris A. Novak in Alojz Ihan), in sicer naj bi se sogovorci sklicevali na priloženih šest (!) pesmi ter s pomočjo ključnih besednih zvez (aktivni ženski subjekt, zanosni erotični vitalizem/optimistično poslanstvo erotike, erotični stereotip, humor in ironija) razpravljali o sodobni slovenski erotični poeziji, argumentirano zavrnili stereotip o tradicionalnem ženskem principu v erotični literaturi, za zaključek pa naj bi voditelj/voditeljica še ovrednotil/ovrednotila izbrani odlomek ter tako sklenil/sklenila okroglo mizo. Naj povzamem bistvo: dijaki so dobili obsežna navodila in priloženih kar šest zahtevnih sodobnih pesmi, o katerih naj bi štirje gostje moderirano razpravljali. V 90 minutah bi moral nastati smiselno povezan in zaokrožen zapis okrogle mize. Zamisel je sicer domiselna in spodbuja ustvarjalnost, toda tekmovalci so se mi naravnost zasmilili, kajti podvomil sem celo v sposobnost sestavljalcev nalog za tako zahteven podvig, kaj šele v zmožnosti sicer pismenih 16- do 18-letnikov. Vsaj zase lahko z gotovostjo rečem, da vsem podanim zahtevam v tako kratkem času ne bi bil kos. Že z branjem tako dolgih navodil in z vsaj površnim razumevanjem pesmi sem izgubil dobrih 20 minut, pa sem razmeroma vešč bralec. Me prav zanima, koliko časa porabijo novinarji zgolj za izbiro teme in pripravljanje vprašanj za enega samega intervjuvanca, kaj šele za pripravo okrogle mize s štirimi gosti. Sploh pa je okrogla miza (čeprav zgolj umišljena) govorjena besedilna vrsta in njen zapis nikakor ni enostavna naloga. Naši nadobudni najstniki pa so morali o sicer zanimivi erotični poeziji napisati več strani dolgo (pravzaprav dramatizirano) besedilo z uvodnim delom, vsaj desetimi replikami in smiselnim zaključkom, pri čemer so morali upoštevati vse značilnosti besedilne vrste, pokazati poznavanje dane problematike (in avtorjev) ter se sklicevati na kar šest pesmi (in pri tem uporabljati zahtevno strokovno izrazje). Naj bi mladostniki na tak način vzljubili branje, književnost, slovenščino, pisanje? To ni bilo veselje v pisanju, bila je tortura! Ogorčen sem nad "sodobnim" tekmovanjem za Cankarjevo priznanje. Nekoč -- tedaj ga je še organiziralo slavistično društvo -- smo tekmovalci uživali (celo) v pisanju (za priznanje). Žolča na dano temo je še obilo, ta je najbolj svež. Iskreno upam, da se še kdo oglasi. Lep praznični pozdrav Nejc R. Ivančič, prof. slov, Gimnazija Nova Gorica, prejemnik zlatega Cankarjevega priznanja v letu 2000 in ocenjevalec na regijskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje v letu 2010 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 9 08:01:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Feb 2010 08:01:13 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski kulturni praznik v ZDA Message-ID: <5F60809AE290445E868CC66D978EA62D@P4> From: "luka zibelnik" To: ; Sent: Saturday, February 06, 2010 10:34 PM Subject: Slovenski kulturni praznik v ZDA Ponovno se javljam iz Clevelanda, kjer se je pred nekaj urami zaključila proslava ob kulturnem prazniku, ki jo vsako leto že nekaj let organizira Generalni konzulat RS. Letos se je predstava odvijala v vasi St. Vitus, skupnosti starejših občanov slovenskega porekla. Vsi soorganizatorji (šola St. Vitus za otroke, St. Mary's za otroke, St. Vitus za odrasle, lektorata na Cleveland State University in Lakeland Community College in upokojenci skupnosti St. Vitus) so pripravili kratek program, ki so ga izvajali od najmlajših (prvi razredi osnovne šole) pa do najstarejših (devetdesetletniki), skupna pa jim je bila ljubezen do maternega jezika, poezije in nastopanja. Najmlajši so skupaj s poslušalci zapeli Zdravljico, nato pa je sledila recitacija pesmi ustvarjalcev iz različnih obdobij slovenske literature. Ura in pol programa je okoli 150 poslušalcem minila izredno hitro, po končanem uradnem delu pa se je razvil še pogovor ob hrani in pijači v "slovenski" sobi. O pripravah in drugih načrtih sem govoril tudi za Radio Slovenija 1 v petek zvečer v oddaji Slovencem po svetu, do katere lahko pridete preko spodnje povezave. O Clevelandu govorim od 3. minute naprej. http://tvslo.si/predvajaj/slovencem-po-svetu/ava2.59430518/ Lep pozdrav, Luka Zibelnik. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 9 20:17:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Feb 2010 20:17:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Ogorčenje_nad_tekmovanjem_iz_materin?utf-8?b?xaHEjWluZQ== Message-ID: From: "Andrejka" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, February 09, 2010 8:07 PM Subject: Re: [SlovLit] Ogorčenje nad tekmovanjem iz materinščine S kolego Ivančičem se glede Cankarjevega tekmovanja popolnoma strinjam. Sama sem pihala od jeze že po šolskem tekmovanju in poslala svetovalki na območno enoto Zavoda za šolstvo svoj komentar na tekmovanje, ki ga objavljam tudi tule: "Dijaki 1. in 2. letnikov so potožili, da je bila včerajšnja naloga na CT (moja opomba: gre za šolsko tekmovanje 8. 12. 2009) za njihovo stopnjo izjemno težka. Z njimi se strinjam, saj v nižjih razredih gimnazije v prvi polovici šolskega leta večinoma še ne poznajo dobro vseh najpomembnejših pesniških tem, iz kratkih odlomkov 3 pesmi pa jih je bilo kar težko prepoznati, hkrati pa nimajo še dovolj literarnoteoretskega znanja, da bi se o tem razpisali. Sama menim, da bi za šolsko tekmovanje bilo več kot dovolj obravnavanje ene teme, ki bi si jo dijaki sami izbrali in o kateri bi se lahko dovolj poglobljeno razpisali. Ko so naloge oddajali, jih je večina le nemočno zmajevala z glavami in bojim se, da smo zato marsikaterega tekmovalca za prihodnje leto izgubili. Spraševali so se, kakšna šiba božja jih šele čaka na regijskem in državnem tekmovanju in se celo tolažili, da se ne bodo uvrstili naprej. Želela bi, da bi dijaki ob pisanju uživali, da bi tekmovanje postalo vsaj tako priljubljeno in množično, kot so tekmovanja iz matematike in logike, kjer ima skoraj vsak dijak možnosti dokazovati svoje znanje, pa čeprav v šoli ni izjemen matematik. Upam, da boste moje pripombe sprejeli kot dobronamerne. Nad stiskami svojih dijakov ne morem le zamahniti, češ saj ni tako hudo, ampak jih skušam razumeti in jim pomagati, če je to v moji moči." Svetovalka mi je po svojih najboljših močeh prijazno odgovorila, vendar večji del krivde zvračala na dejstvo, da nimamo mentorji na voljo ustreznega izobraževanja. Sama mislim, da ni problem v tem, da tovrstnega izobraževanja ni, saj sem izjemne uspehe s svojimi dijaki v preteklosti dosegala, četudi se seminarjev za mentorje CT nisem udeleževala. Gre za problem, kako motivirati dijake, da bi se tekmovanja iz materinščine veselili in se ga čim bolj množično udeleževali - da bi udeležba na tekmovanju ne dokazovala le ljubezni do materinščine, ampak tudi čast. To bi moral biti naš skupni cilj, mar ne? Lep pozdrav Andrejka Šušmelj From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 10 11:13:11 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 10 Feb 2010 11:13:11 +0100 Subject: [SlovLit] SN na dLibu -- Slovenski zgodovinski roman Message-ID: <20100210_101311_032317.miran.hladnik@guest.arnes.si> http://www.dlib.si -- Slovenski narod (1868-1943) na dLibu, zaenkrat šele letniki 1909--1929. Danes 16.30--16.55 se bosta v okviru Besednih postaj v Modri sobi FF na Aškerčevi 2 Andraž Jež in Miran Hladnik pogovarjala o slovenskem zgodovinskem romanu. Vabljeni. From andrej.brodnik na upr.si Wed Feb 10 16:19:10 2010 From: andrej.brodnik na upr.si (Andrej Brodnik (Andy)) Date: Wed, 10 Feb 2010 16:19:10 +0100 Subject: [SlovLit] paralelizacija Message-ID: <20100210161910.74824j4c11ukvcsg@posta.pint.upr.si> Pozdravljeni! V računalništvu in informatiki včasih kakšen program, ki je napisan za en računalnik prepišemo v takšno obliko, da se lahko izvaja hkrati na več računalnikih. V angleščini se temu postopku reče parallelization. Nekateri to prevajajo v slovenščino kot paralelizacija. Meni prevod ni kaj preveč všeč. Ima kdo kakšen boljši predlog/izraz? LPA (== Lep pozdrav! Andrej) PS: Sam sem razmišljal o izrazu povzporedenje (po vzoru poprečenje, popravljanje, porazdeljevanje itd.). Kolega Marko me je opozoril, da se pri mojem predlogu pojavljajo na začetku kar trije predlogi: po v z poredenje (če sem ga pravilno razumel). V naprej hvala za odgovor! -- Andrej (Andy) Brodnik Univerza na Primorskem / University of Primorska Koper, Slovenia ---------------------------------------------------------------- This message was sent using IMP, the Internet Messaging Program. From marko.snoj na zrc-sazu.si Thu Feb 11 09:20:36 2010 From: marko.snoj na zrc-sazu.si (Marko Snoj) Date: Thu, 11 Feb 2010 09:20:36 +0100 Subject: [SlovLit] paralelizacija In-Reply-To: <20100210161910.74824j4c11ukvcsg@posta.pint.upr.si> References: <20100210161910.74824j4c11ukvcsg@posta.pint.upr.si> Message-ID: <000001caaaf3$167c2510$43746f30$@snoj@zrc-sazu.si> Z izrazom povzporedenje ni nič narobe, še najmanj dve predponi, namreč po- in vz-. Glagol nadoknaditi jih ima štiri (koren je šele -d-), pa to nikogar ne moti. Marko Snoj From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 12 08:07:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Feb 2010 08:07:22 +0100 Subject: [SlovLit] paralelizacija_--_Simpozij_o_Ljubki_=A0orl i_--_Kvantitativna_lingvistika Message-ID: <032CFE01B8AB4D169BF7DB77E18866F7@P4> From: Cc: Sent: Thursday, February 11, 2010 8:27 PM Subject: Re: [SlovLit] paralelizacija Dober večer! Trojna predpona, v konkretnem primeru po-vz-po-rediti (ne po-v-z-), ni nič zelo nenavadnega, prim. pre-po-raz-deliti (ali s-pre-ob-rnjenka, sprva z v za b-jem, prim. vrnjen(ka) ali obleka iz obvleka). Če povzporedenje pomensko dobro zadeva bistvo, zoper njega ni kaj dosti pripomniti. Se tudi že uporablja, npr. ?Bo vsaj vreden povzporedenja? na http://www.gmajna.net/svojat/jaka/blog/index.php?s=enkrat&paged=5. Pričakovati je tekmovanje med jotiranimi in nejotiranimi oblikami. Ker bo naslonitev na vzporediti, prerazporediti ipd. bržkone močna, je priporočati jotirane, torej povzporejen, povzporejenje, povzporejenost itn. (naglas na -en-) namesto povzporeden(a), povzporedenje, povzporedenost (naglas na -red-); še posebno, ker bo zmagoviti nedovršnik predvidoma povzporejati, povzporejanje (in ne npr. povzporedovanje). Pozdrav Velemir Gjurin === From: "Zoran Božič" To: Sent: Thursday, February 11, 2010 5:20 PM Subject: LJUBKA ŠORLI: UPORNO SEM VIHARJEM KLJUBOVALA (SIMPOZIJ OB STOLETNICI ROJSTVA) Univerza v Novi Gorici in SLOV.I.K Slovenski izobraževalni konzorcij Gorica vabita na mednarodni simpozij ob stoletnici rojstva pesnice Ljubke Šorli Uporno sem viharjem kljubovala. Simpozij bo 19. februarja 2010 ob 9. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20). Program simpozija: 9.00-9.15 pozdravni nagovori 9.15-10.45 Alenka Jensterle Doležal: Motivi iz narave v poeziji Ljubke Šorli Denis Poniž: Pokrajinska determiniranost v poeziji Ljubke Šorli Irena Novak Popov: Ljubka Šorli in slovenske pesnice sonetov 11.00-12.30 Milena Mileva Blažič: Mladinske pesmi Ljubke Šorli s posvetno in versko tematiko Tatjana Rojc: Danost in sprejemanje Božjega pri Ljubki Šorli Vita Žerjal Pavlin: Križev pot Ljubke Šorli v kontekstu slovenskih križevih potov kot lirskocikličnih besedil 13.30-15.00 Zoran Božič: Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega Barbara Pregelj: Literarni ustvarjalci na slovenskem zahodu ter slovenski literarni kanon Zoltan Jan: Slovenska pesnica Ljubka Šorli med Italijani 15.15-16.45 Irena Avsenik Nabergoj: Izpovedna lirika Ljubke Šorli Ana Toroš: Podoba tujega v pesništvu Ljubke Šorli David Bandelj: Poezije Ljubke Šorli v uglasbitvah slovenskih skladateljev 16.45 Sklepna diskusija in zaključek simpozija === http://www.ram-verlag.de -- Studies in Quantitative Linguistics 5: "Issues in Quantitative Linguistics". Vsebuje mdr. Peter Grzybek et al., Slavic Letter Frequencies, Ján Mačutek, Motif richness, George K. Mikros, Content words in authorship attribution, Thomas Zastrow, Erhard Hinrichs, Quantitative methods in computational dialectometry itd. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 12 11:00:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Feb 2010 11:00:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Zakon_o_javni_rabi_slovenščine Message-ID: From: Sent: Thursday, February 11, 2010 6:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003256.html) Draga Meta, podatek, da je angleščina na maturi obvezna, je netočen. Vendar ga nisem dal. V intervjuju, na katerega se odzivaš (http://www.delo.si/tiskano/html/20100130/Sobotna+priloga/0, str. 26; http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003256.html), je moj vpraševalec rekel: ?Februarja lani [..] ste ob dnevu maternih jezikov izjavili,da je ?nedopustno, da država kot pogoj pri uveljavljanju pravice do študija od maturantov zahteva izpit iz angleščine??, in jaz sem na to odgovoril, da bom tako mislil tudi letošnjega februarja. O cinični finti države, da na papirju to zahtevo preoblači v izbiranje med petimi tujimi jeziki, v tem intervjuju ni bil govor, pač pa malo v intervjuju, iz katerega je vpraševalec vzel navedek (http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1365845&pr=3). Tam se nadaljuje takole: ?... izpit iz angleščine, jezika, ki je sociolingvistično najdominantnejši in najbolj napada slovenščino?. Odgovor na to, zakaj ?ljudje?, kakor praviš ti, izbirajo za obvezni ?tuji jezik? angleščino, je izkustveno zadosti na dlani (glasi se: ker je angleščina sociolingvistično najdominantnejša), da ga za normaliziranje mature ni treba raziskovati. Med drugim že zato ne, ker nedopustnost iz mojega navedka velja tudi, če besedo ?angleščine? zamenjaš z imenom katerega od preostalih tujih jezikov. V siju ?Deklaracije o jezikovnih pravicah? se tudi ni nikomur treba vpraševati, ?ali je smiselno omejevati izbor? med petimi tujimi jeziki, saj ga je smiselno razširjati. Nesmiselno je to, da država pravico do kandidature za vpis na slovensko univerzo pavšalno pogojuje z državnim izpitom iz tujega jezika. Da pri tem dejansko forsira angleščino, je dodaten absurd. Kako to nesmiselno državno prisilo vklapljaš v svoje predloge, mi je uganka, še posebej, ker se sklicuješ na lastni članek ?za Obdobja 20, ki jih je uredila Ada? (škoda, da tu namesto Ade ne stoji Widdowson, čigar ime brez vsebinske zveze dropneš malo pozneje). V Obdobjih se ne zavzemaš za zakonske obveznosti, temveč za (po tvojem le na videz utopično) medkulturno vzgojo. Zakaj naj bi se daljnosežne hude posledice očitne zablode države odpravljale z medkulturno vzgojo namesto s čimprejšnjo odpravo zablode, tj. nepotrebnega splošnega pravnega predpisa, ki si ga je oblast privoščila, ne razumem. Marsikdaj bi mi pomagalo, če bi ti sama svoje zapeljive predloge izpeljala do konkretnosti. Iz tvojega pisma na primer lahko sledi, da naj anglisti po vseh srednjih šolah, dokler je zadeva še topla, brž izpolnijo svoje medkulturno poslanstvo in povedo dijakom, da ima naš trenutni ministrski predsednik nulto medkulturno ozaveščenost. Pišeš namreč, da če ?kdo [torej sploh kdo in zato tudi nekdo, ki se cikanju nanj nisi izognila] reče 'so what' namesto 'kaj potem' [..], potem to kaže na nulto medkulturno ozaveščenost [..,] pa še na kaj slabšega?. Predlagaš tudi, ?da bi Slovenci morali začeti bojkotirati? vse trgovine z neumnimi tujimi imeni. Čemu pa? Če je namreč njih bojkotiranje pozitivna in medkulturno kulturna reč zato, ker naj izsili njih propad ali pa preimenovanje, potem sme oblast v imenu medkulturne ozaveščenosti take trgovine kar prepovedati ali s prisilo zakona prekrstiti. Morda pa hočeš, naj jih tudi oblast le bojkotira? In se, če od bojkota predolgo ne bo haska, izgovarja na številčno prenizko podporo iz vrst šele ozaveščane raje? Čudna logika prežema tudi tvoj članek v Obdobjih. ?Prvi kinematograf na prostem [v Ljubljani] se je leta 1908 imenoval _The Elite Biograph_,? pišeš tam, ?istega leta se je morala dvorana _Edison_ zaradi grozeče tožbe preimenovati v _Pathe_, leto pozneje pa je bil ustanovljen še kino _Elektroradiograf Ideal_! Ali lahko na osnovi tega že sklepamo, da ima priljubljenost angleško zvenečih imen na Slovenskem korenine, ki segajo globlje in dalje, kot naj bi nastopili mednarodni ?pritiski? angleščine v zadnjem desetletju?? Ne, Meta, na osnovi tega pač ne (pa čeravno je postavitev nastopa omenjenih pritiskov šele v zadnje desetletje tako evidentna oslarija, da bi bila morala urednica Ada od tebe zaprositi citat). Od štirih navedenih imen je namreč relevantno samo prvo; _Edison_ je iz priimka nastalo ime tvrdke, in ta tvrdka sama je zagrozila s tožbo zaradi nedovoljene uporabe imena; da pri _Edison_ ni bila odločilna anglozvenečost, je dokaz preimenovanje v _Pathe_ (tvoj vir ima na e v nasprotju s tabo ostrivec), ki je francoski priimek ustanoviteljev takrat znane francoske filmske družbe; _Elektroradiograf Ideal_ pa je, če mu odrekaš slovenskost (_ideal_ je celo uslovarjen že najmanj od 1860), čista nemščina. Sicer pa si ti v članku poskušala ?razložiti, da je angleščina tako kot vsi drugi jeziki, jezikovni sistem, ki kot jezikovni sistem nima nobenih agresivnih namenov?. No, jaz ne poznam resnega jezikoslovca, ki bi kateremu koli jezikovnemu sistemu pripisoval kakršne koli namene, agresivne ali ne. V tej svoji nerazgledanosti bi ti bil skoraj prisodil, da si hudiča, ki ga tolčeš v znanstvenem zborniku, namalala, a sem začasa ugledal v poosebljanju sistemov didaktično porabnost. Recimo, da bo kak učitelj slovenščine vzel tvoje pismo za gradivo pri medkulturnem ozaveščanju. Tvoje pismo se začenja enako kakor do prve pike tole moje, le namesto _Meta_ ima _Velimir_ (prav bi bilo _Velemir_), besedo podatek ima z veliko začetnico (za to besedo pa odvečni ?o tem?), za besedo _obvezna_ nima vejice, besedo _netočen_ pa ima zakričano s samimi velikimi črkami. In učitelj bo lahko rekel: Vidite, dragi dijaki, tega, da univerzitetni profesorici manjka vejica za takimle da-stavkom, ne more biti kriva angleščina, saj se po angleško vejica ne piše niti pred njim. To, da je prvo besedo za pisemskim nagovorom zapisala z veliko, to pa lahko pripišemo vplivu angleščine. Vendar ne vplivu angleščine kot jezikovnega sistema. Ta sicer ni nedolžen, saj mu sploh ni mogoče pripisovati človeških lastnosti, ampak ravno zato tudi ni nič kriv. Kriva je profesorica, ker ni razvila zadosti medkulturne ozaveščenosti in pozitivnega odnosa do slovenščine. Enako kakor ministrski predsednik, ki ga bomo obravnavali naslednjič. Enako kakor vaši starši, ki imajo tako neumne zaznave imen, da celo, kadar ni dežja, hodijo po kruh v Mercator za voglom, ko bi lahko kam drugam malo dlje. Zdaj pa odprite izpitno polo 1 za poklicno maturo iz slovenščine z datumom 29. maj 2006 ali v računalnik vtipkajte http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006062114232595/$fileN/P061-A101-1-1.pdf. Poglejte nalogo 27, ki se glasi ?Presodite pravilnost naslednjih trditev. Obkrožite DA, če je trditev pravilna, ali NE, če ni. _Stavek za nagovorom bi se moral začeti z malo začetnico_. DA NE?. Bodi lepo tudi ti, Meta. _Feriunt summos fulmina montes_. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Feb 15 09:03:30 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 15 Feb 2010 09:03:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Predelana_izdaja_Tržaške_knjige_v_it alijanščini Message-ID: <002401caae15$5cc374e0$3337675d@acer684c9a655d> Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper v sodelovanju z založbo Mladika (Trst) vabita na predstavitev knjige L'altra anima di Trieste Saggi, racconti, testimonianze, poesie 'Druga duša Trsta. Eseji, pripovedi, pričevanja, pesmi' (Trst: Mladika, 2008) v torek, 16. februarja 2010, ob 17h v predavalnici Burja 1 (UP FHŠ, Titov trg 5, Koper). Knjigo bo predstavila urednica prof. dr. Marija Pirjevec. O njej bosta spregovorila še doc. dr. Igor Škamperle s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Miran Košuta s Filozofske fakultete Univerze v Trstu. Antologija o slovenskem Trstu L'ALTRA ANIMA DI TRIESTE. Saggi, racconti, testimonianze, poesie (Druga duša Trsta. Eseji, pripovedi, pričevanja,pesmi, Mladika, Trst 2008). Knjiga o slovenskem Trstu L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki je namenjena predvsem italijanskim, pa tudi slovenskim bralcem, je zasnovana kot neke vrste monografija tega mesta, sestavljena iz mozaika mnogih pričevanj o njegovi zunanji in duhovni podobi skozi stoletja do neposredne sodobnosti. Antologija ima svojo predhodnico v Tržaški knjigi, ki je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani leta 2001. Vendar prinaša italijanski zbornik v primerjavi s slovenskim vrsto dodanih in drugih besedil. Samoumevno je, da je urednica morala upoštevati italijanskega bralca in predvidevati njegovo vednost in občutljivost. Skratka, knjiga vsebuje premišljeno izbrane zapise značilnih izkušenj, doživetij in spoznanj slovenskih ljudi o Trstu od daljne preteklosti do današnjih dni, ne glede na naravo in nazorsko usmerjenost njihovih pričevanj, pri čemer pa posebna pozornost velja prav primorskim avtorjem. Izbira sestavkov je vsebinsko vsestranska,v nekem smislu enciklopedična. Zastopana je literatura, memoarska in pričevanjska proza, kulturno in politično zgodovinopisje, korespondenca, pridigarstvo in še marsikaj. Tako da je podoba Trsta z okolico vred osvetljena z najrazličnejših strani. Glavna pozornost je obrnjena k obstoju, usodi in posebnosti slovenske identitete Trsta, tako družbene kot kulturne in duhovne, seveda ob upoštevanju drugih in drugačnih identitet tega bogatega, včasih pa tudi ogrožujočega sosedstva. Namen knjige je italijanski javnosti omogočiti globlji pogled v slovensko resničnost Trsta skozi stoletja in pri tem zarisati njegovo malo znano >drugo dušo<. Medsebojno spoznavanje je navsezadnje prvi pogoj za dobro razumevanje med sosedi, tega pa je bilo v preteklosti usodno premalo. Pričujoča knjiga je izbrala prav to pot odkrivanja in utrjevanja naše narodne samobitnosti v Trstu pa tudi v širšem italijanskem prostoru. Antologija, ki obsega 533 strani, prinaša prispevke šestinšestdesetih avtorjev, med njimi je veliko tržaških; pri nastajanju antologije je sodelovalo trideset prevajalcev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 16 08:52:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Feb 2010 08:52:14 +0100 Subject: [SlovLit] = LK_--_RE=3A__Zakon_o_javni_rabi_slovenš čine_--_Mednarodno Message-ID: <9D50F3688CFF4E16A4B5118108576D81@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, February 16, 2010 8:40 AM Subject: LK, 22.februar LK FF vabi na 923. sestanek v ponedeljek, 22. februarja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Paul Colombani, Univerza v Nantesu (Francija). Tema predavanja: La Corse et sa langue entre régionalisme et nationalisme (predavanje bo v francoščini). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Grosman, Meta" Sent: Monday, February 15, 2010 8:42 AM Subject: RE: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003270.html) Dragi Velemir, Zelo žal mi je, da sem tvoje ime zapisala napačno, res hudo glede na skoraj 40 let znanstva. Se oproščam. K medkulturnosti: zagovorniki medkulturne ozaveščenosti izhajajo iz prepričanja, da medkulturne spore povzroča nepripravljenost in nezmožnost spoznavanja in upoštevanja medkulturnih razlik, ne razlike same. Ne upajo pa, da bi to ustavilo prepirljivce ... Hvala za zanimiv odziv, bodi še naprej lepo in ustvarjalno, meta === http://www.ijar.lit.az/ -- Azerbejdžanski International Journal of Academic Research vabi vse, ki jim manjkajo mednarodne reference, k objavi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 16 18:07:28 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Feb 2010 18:07:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Zakon_o_javni_rabi_slovenščine Message-ID: <9D985B9FF36047AE9B65EF0795549ED1@P4> From: "Alenka Hladnik" Sent: Tuesday, February 16, 2010 10:16 AM Subject: Re: [SlovLit] LK -- RE: Zakon o javni rabi slovenščine Joj, joj, joj, koliko neprikritega žolča (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003256.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003270.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003272.html). Moja stara starša sta štela po hrvaško zaradi bližine meje: dvejst ena, dvejst dva. V njuni govorici je mrgolelo šporhatov, širhaklov, fruštikov, šroufcigerov, pouštrof, kovtrof, šefark, ligeštulov ... pa duršlag, roufnik, borvinta, čavl, šrouf, špegl, gejnk, štounf, šolunga, šranga, lim, pleh, pleh muzika, vaservaga, rolcange, štala, štant, štacuna, štrikat, šuštar, proba ... V naši otroški tudi. Učitelj tehničnega pouka jih je izkoreninjal s kaznijo, vsak nemški izraz je bil vreden pet aluminijastih dinarjev. Za nemškimi so prišli na vrsto lokalnejši vplivi: kao, valjda, smatrati ... Zdaj so jih nadomestili angleški. Če bodo zastavo napredka prevzeli Kitajci, bomo imeli pa kitajske izraze. Pa kaj. Normalno stanje stvari. Vedno je bilo tako in vedno bo. Pred leti sem se znašla med izseljenci v Kanadi, kamor so odšli desetletje po drugi vojni. He, to je bilo najbolj neverjetno jezikovno doživetje mojega življenja: "Fčerej sm ji fonala. Ja sm bl surprajz. Mi tukej prodavamo tikets. Je karo bekala. Kej, ti si negova vnukina? Jože, kej se spomneš, da nam je ondej po vojni nen stari ate pod bildal ..." Angleške besede so postale del njihove govorice in so se obnašale kot slovenske, a še najlepše in najbolj zabavno je bilo slišati njihovo narečno izgovorjavo: fonal, bekal enako kot pri 'ja sm bl', ki so jo prinesli s sabo. S tem primerom želim samo poudariti, da imamo premalo zaupanja v naš jezik, je veliko močnješi, kakor se nam zdi. Veliko bolj kot vpliv angleščine me skrbi nepismenost šolajočih se gimnazijcev (profesorji slovenščine nimajo čisto nobene zasluge zanjo). "Online generacije dvovrstičnikov", na twiterju zadostuje tudi pol vrstice teksta, ne vidijo več nobenega smisla v branju daljših, kaj šele zapletenejših besedil, a še veliko manj cenijo pisanje. Le kaj jim bo to nekoristno mučenje, oni se sporazumevajo s sliko in s 100 besedami, napisanimi, kakor se jim zazdi. "Branje, pisanje ... ma, kar neki, kdo bo pa to rabu!" Kakor pravi dr. Miha Kovač, branje in pisanje bosta spet postala stvar ozkih elit. Alenka Hladnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 17 17:44:24 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Feb 2010 17:44:24 +0100 Subject: [SlovLit] = _Re=3A_Zakon_o_javni_rabi_slovenšči ne_-_ali_nepismenost_nadebudne_nove_generacije Message-ID: <1AB5986020DB4A51BB676F484E277896@P4> From: "Irena Blazinšek" To: Sent: Wednesday, February 17, 2010 4:17 PM Subject: Re: Zakon o javni rabi slovenščine - ali nepismenost nadebudne nove generacije Oh, oh, tole pa zgleda vroča tema... in kot predstavnik te "twitterske" generacije - ali pa tudi ne - bom povedala tudi jaz še nekaj vrstic o tej naši mladini. Ja, žal je tako, internet mlade poneumlja ravno toliko, če ne še celo več, kot jim daje priložnosti za učenje in spoznavanje novih stvari. Tudi sama sem presenečena - še pred enim letom smo si izmenjali številke mobi telefonov, in ko sem klicala eno izmed svojih kolegic, to leto - sem bila zelo presenečena, ko je odgovoril telefonski predal. Zdaj je že tretji ali četrti dan, kolegica pa se še ni oglasila... sama pa je tudi nimam namena iskati preko twitterja. Sama ne spremljam toliko, kaj se dogaja v srednjih šolah, lahko pa povem za študente - twitter in facebook, poleg raznih igric s streljanjem - diplomatsko imenovanih "taktične" igrice - in deloma MSN programov (poštni predal, klepetalnica), so skorajda obvezen del opreme tako šolskih kot tudi domačih računalnikov, vsebina odvisna od spola osebka, ki je na dotičnem računalniku. Kar se mene tiče, sem eden redkih osebkov, ki pač nimajo ne twitterja in ne facebooka - ne ker ju ne bi znala upravljati, temveč ker sem še vedno velika ljubiteljica dobre knjige, čeprav moram priznati, da so me elektronski mediji zasvojili predvsem s stališča, koliko lahko prebereš. Res je, mladi večimona uporabljajo twitter in facebook, vendar to ni edina raba računalnikov - na internetnih straneh se najde tudi precej poezije in proze, če je veš, kje in kaj iskati. Zdaj berem pesmi pesnika Swinburna, ki jih v papirnati izdaji v slovenščini ali angleščini v naši knjižnici ni. In uživam... Sam gimnazijski program na žalost zahteva učenje in reiteriranje točno določenih podatkov. In seveda, za vsako novo generacijo to pomeni ekscentričen način mučenja, ki ga pač morajo prenesti, da pridejo do mature. In ko je treba pisati, jim ni ravno v tolažbo misel, da bodo naslednje generacije morale skozi podoben postopek dokazovanja znanja. To še ne pomeni, da ne znajo (na)pisati dobre zgodbe, eseja ali podobnega, problem je v interesu. Hočeš nočeš, pisne naloge so vedno obligatorno predpisane - kako in kaj nekaj napisati, razložiti.... Še vedno se spomnem mojega prvega eseja. Ko sem ga oddala, sem bila prav ponosna, ker sem mislila, da bo eden najboljših v razredu - in z razlogom, ker je bila moja močna plat ravno pisanje. Tako da si zamislite šok, ko sem dobila esej nazaj ocenjen z dvojko,in profesoričinim komentarjem - "Ti si napisala prosti spis, ne pa esej!" Užaljena sem bila še kakšen mesec ali dva, vendar pravila so pravila... in sem se pač morala naučiti pisati esej kot se šika - uvod, jedro, zaključek, in še vse, kar pač spada k pisanju eseja. Presenečena sem, da nikdar v gimnazijskih letih nisem zasledila vprašanja, zakaj naj bi mi bila neka knjiga ali lik všeč. Bila so zahtevana uniformirana vprašanja - komu je Prešeren posvetil Sonetni venec, dogajalni čas in prostor Menueta za kitaro na petindvajset strelov, glavne osebe v tragediji "Antigona", razloži zakaj je nekdo protagonist ali antagonist (seveda v okviru profesorjeve/profesoričine razlage)... tako da sem bila najbolj vesela, ko sem prišla na Filozofsko fakulteto in odkrila da se lahko o teh stvareh (končno!) debatira. Sama sem knjige vedno dojemala kot nekaj več kot le suhoparne skupke podatkov, in so zame še vedno prijatelji in razvedrilo na stezi znanja. In če smo že pri tem, to me je spomilo na rek. "V iskanju cilja pozabimo na pot. Ko prispemo na cilj, uvidimo, da je sama pot cilj, in ne tisti kraj, ki je na koncu poti." Žal je v gimnaziji tako, da se prevečkrat zamenari pot - predstavitev literature v iskanju cilja - pozitivne končne ocene. Tukaj ni toliko krivda samo na strani profesorjev, kot tudi dijakov. Profesorji lahko ponujajo znanje, vendar so v načinu, kaj in koliko lahko ponudijo, omejeni s študijskim programom in številom ur. Dijaki pa največkrat niso pretirano zainteresirani za debele bukve, če lahko v uri in pol iz istoimenskega filma izvedo vse, kar je pisatelj napisal v knjigi... no, skoraj. "Vlivanje" podatkov v mlade nadebudne glave pomeni tudi zaviranje samostojnega mišljenja. Predmeti, kot je matematika, zahtevajo od človeka, da osnove, ki se jih nauči, uporabi na podobnih primerih, in pozneje na višjem nivoju, podobno je s tujimi jeziki. Žal pa slovenščina, zgodovina in večina ostalih družboslovnih predmetov, z redko svetlo izjemo ali dvema, zahteva le "pljuvanje" pravilnih podatkov na papir ali v zrak. To govorim zdaj za gimnazijo - resda gimnazija da široko izobrazbo, ki pa ni vedno tudi praktično usmerjena, kar posledično povzroči pomanjkanje interesa. Zakaj ima dijak, recimo mu Simon, odlične ocene pri angleščini, in naravoslovnih predmetih, pri družboslovnih pa "izdeluje" s trojkami, in recimo pri psihologiji z dvojkami? Če bi ga vprašali, bi ta naš dijak odgovoril, da ima prijatelja v Kanadi, kamor namerava iti za poletne počitnice, zainteresiran je za astromonijo in fiziko, in premišljuje, da bi se vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, pozneje pa bi želel iti študirat v tujino. Biologija ga ne zanima, psihologija še manj, in ta dva predmeta se našemu fiktivnemu dijaku zdita "brezveze". Kaj mu bosta koristila na fakulteti, kjer teh dveh predmetov praktično ni? Odgovor: Nič. Lahko, da se Simonovi interesi pozneje še spremenijo, in bo kdaj v času svojega življenja posegel po knjigi o psihologiji - če ne zaradi drugega, ker ne mara izgubiti debate z Marijo. Kar pa profesorji lahko storimo, namesto da obupavamo nad bolečo nezainteresiranostjo našega Simona drugega, ker je pač odgovoril na vprašanje drugače, kot smo mi? Profesorji smo tisti, ki podajamo mladim orodje, ki ga bodo potrebovali v prihodnosti. Od nas je tudi odvisno, če bodo po tem orodju radi posegali, ali pa ga bodo zabrisali v metaforičen koš pozabe. Predmete, ki jih predavamo, lahko naredimo zanimive in polne življenja, dijakom damo misliti, in jih posledično zainteresiramo. Lahko pa dijake obravnavamo kot stroje in jih "šopamo" s podatki, ki jih bodo pozabili že naslednjo uro, in jih bodo panično iskali v zvezkih na dan izpita. Odločitev je naša. In če smo že pri tem, eden izmed pisateljev je v zgodbi uporabil rek: "There's no bad students; only poor teachers." (Ne obstajajo slabi študentje, obstajajo le slabi učitelji.) Ne glede na vse, učitelji in profesorji smo na koncu odgovorni na kakšen način bomo podajali snov. In ni to ironično, da je bil rek uporabljen v zgodbi, ki jo je zapisala oseba, ki bi jo v vsakdanjem življenju najverjetneje označili za "nepismenega" dijaka? (PS: Ker je zgodba fiktivna, in zapisana v angleščini pod psevdonimom, avtorja ne navajam.) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 17 17:52:19 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Feb 2010 17:52:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Ohranjanje_digitalnih_virov_--_Klasična_ filologija Message-ID: From: "Tomaz Erjavec" Sent: Tuesday, February 16, 2010 12:08 PM Subject: [SDJT-L] Vabilo k oddaji prispevkov za prvo vseslovensko konferenco o trajnem ohranjanju digitalnih virov Vabilo k oddaji prispevkov za prvo vseslovensko konferenco o trajnem ohranjanju digitalnih virov Narodna in univerzitetna knjižnica bo 17. septembra 2010 v Ljubljani (lokacija še ni določena), v okviru projekta dLibsiPlus, organizirala enodnevno konferenco na temo trajnega ohranjanja digitalnih virov. Vabimo vse raziskovalce, strokovnjake in razvijalce na tem področju, da oddajo svoje prispevke, ki bodo po zaključenem srečanju javno dostopni na spletu. Trajno ohranjanje digitalnih virov ali po angleško ?digital preservation? je temeljna skrb vseh organizacij, ki upravljajo z vse večjim številom digitalnih vsebin. Medtem ko se v knjižnicah soočamo z vprašajem glede trajnega ohranjanja digitalnih publikacij, skušajo arhivisti rešiti vprašanje vrednotenja, prevzemanja in dostopnosti do digitalnega arhivskega gradiva, vključno z njihovo verodostojnostjo v digitalnem okolju. S temi in podobnimi nalogami se ukvarjajo tudi druge raziskovalne organizacije in zavodi, ki morajo zajemati in ohraniti za prihodnost različne digitalne podatke oziroma multimedijske vsebine. V prvih letih tega tisočletja smo se raziskovalci ukvarjali s standardizacijo in uvajanjem različnih procesov in postopkov trajnega ohranjanja. Danes pa že lahko govorimo o obstoječih sistemih, ki so integrirani v delovanje organizacij ter o različnih raziskavah in rešitvah, ki dolgoročno rešujejo problem dostopnosti do skladiščenih digitalnih vsebin. Ne glede na strokovno področje, naj gre za arhivistiko, knjižničarstvo ali kako drugo stroko, so nekatere rešitve zanimive za vse. Namen posvetovanja je širši strokovni javnosti predstaviti tovrstne rešitve in vzpostaviti sodelovanje in izmenjavo izkušenj med slovenskimi eksperti na tem področju. Vabimo vas, da dr. Alenki Kavčič-Čolić (alenka.kavcic na nuk.uni-lj.si) najpozneje do 31.3.2010 oddate izvlečke (največ 300 besed), ki praktično ali teoretično obravnavajo naslednje teme: - praktična implementacija strategij trajnega ohranjanja digitalnih virov (besedila, slike, spletne strani, glasbeni posnetki, video posnetki, tabele, statistični podatki, podatki anket itd.); - rešitve za trajno ohranjanje različnih zvrsti digitalnih objektov; - prilagoditev procesov trajnega ohranjanja v obstoječe procese organizacije; - informacije (metapodatki) za trajno ohranjanje digitalnih virov; - uporaba enotnih označevalcev virov in drugih trajnih identifikatorjev; - problematika življenjske dobe fizičnih nosilcev (pomnilniških medijev) digitalnih virov (optični, magnetni itd.); - primeri različnih analiz obstojnosti digitalnega zapisa ali fizičnih nosilcev; - primerni formati pri arhiviranju in trajnem hranjenju digitalnih virov; - problematika hranjenja grobih podatkov, ki so rezultat različnih raziskav in statistik; - različne implementacije digitalnih repozitorijev za trajno ohranjanje; - uporaba odprtokodnih rešitev pri razvoju sistemov za trajno ohranjanje. Prednost pri izbiri bodo imeli prispevki, ki bodo predstavili inovativne rešitve, in ki lahko prispevajo k boljši praksi na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. O izbiri vas bomo obvestili najpozneje do 30. 4. 2010. Rok za oddajo celotnega prispevka bo 30. 7. 2010. === From: "Rott, Zala" Sent: Wednesday, February 17, 2010 3:04 PM Subject: Vabilo na odprtje razstave Ob devetdeseti obletnici ustanovitve Oddelka za klasično filologijo smo na Filozofski fakulteti pripravili razstavo objav profesorjev in diplomantov našega oddelka. Razstava bo na ogled v avli Filozofske fakultete od 15. 2. 2010 do 5. 3. 2010. Ob tem bi vas radi vljudno povabili na svečano otvoritev razstave, na kateri bosta navzoče nagovorila akad. prof. dr. Kajetan Gantar in dekan Filozofske fakultete, prof. dr. Valentin Bucik. Otvoritev razstave bo v sredo, 17. 2. 2010, ob 17h v avli Filozofske fakultete (Aškerčeva 2). S spoštovanjem, doc. dr. Jerneja Kavčič predstojnica Oddelka za klasično filologijo From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Feb 18 17:58:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 18 Feb 2010 17:58:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Konferenca_o_Danilu_Kišu Message-ID: From: "Durda Strsoglavec" Sent: Thursday, February 18, 2010 1:12 PM Subject: Konferenca o Danilu Kisu Galerija Visconti fine arts in Srbski kulturni center Danilo Kis vabita na otvoritev razstave Dada Djurica kolekcija gvasev in grafik v spomin na prijateljevanje z Danilom Kisem in na konferenco Danilo Kis in svetovna knjizevnost ob obletnici rojstva Danila Kisa (22. 2. 1935) s predstavitvijo Srbskega kulturnega centra Danilo Kis v galeriji Visconti fine arts, Ljubljana, Mestni trg 18, 1. nad., 22. 2. 2010 ob 11.00. Program konference po otvoritvi razstave ob 11.00: a.. Dusan Jovanovic, reziser in pisatelj, Ljubljana: O Danilu Kisu, b.. prof. dr. Biljana Dojcinovic, Filoloski fakultet, Beograd: Weltschmerz i nostalgija - studije svetske knjizevnosti i secanje na Danila Kisa, c.. Mitja Cander, kritik, glavni urednik zbirke Beletrina, Ljubljana: Ucna ura, d.. dr. Jelena Petrovic, Zavod Mina, Ljubljana: Knjizevne i kulturne prakse prevodjenja, a.. dr. Damir Arsenijevic, Univerzitet Tuzla: Nepotkupljivi zivot i genocid sa referencama na BH poeziju, b.. prof. dr. Svetlana Slapsak, ISH, Ljubljana: Cas anatomije: jezici i diskursi Danila Kisa. Danilo Kis je bil prvi diplomant novega oddelka za primerjalno in svetovno knjizevnost na Filoloski fakulteti v Beogradu. Njegovo knjizevno delo od samih zacetkov kaze na temeljito branje teorij. Kiseva poetika je torej enako pomembna, kot sta Kisevi poezija in proza. S tem dogodkom zelimo po mnogih letih pozabe v slovenski kulturi spodbuditi novo zanimanje za velikega evropskega, jugoslovanskega, svetovnega in srbskega intelektualca in pisatelja. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Feb 20 06:29:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 20 Feb 2010 06:29:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Parada_mladih_--_Reciklaža_--_Re=3A_Dani lo_Kiš_--_Literarna_kritika_in_bibliotekarji Message-ID: <85A06338C08944FEACA79FE6332382C2@P4> From: "Huber, Damjan" To: Sent: Friday, February 19, 2010 1:12 PM Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 46. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (www.centerslo.net/seminar). Tema seminarja je Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 5. do 16. julija. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih ter kulturnih prireditev. Ponujamo pet predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Gre za blok predavanj v popoldanskem času (predvideni datum je 8. 7. 2010). V 20-minutnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 31. marca 2010 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili do 15. aprila 2010. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 10. maja 2010 pripraviti besedilo za zbornik (4-5 strani oziroma do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lepo pozdravljeni. Predsednica 46. SSJLK red. prof. dr. Vera Smole Strokovna sodelavca 46. SSJLK mag. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber === From: "Rok Dovjak" Sent: Friday, February 19, 2010 12:51 AM Subject: vabilo na predstavo V imenu študentske Gledališke skupine Reciklaža Vas vabim na našo predstavo Novo življenje, ki bo 5. marca ob 19.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Predstava bo kolaž Čehovovih dram, odigranih v izvirniku, v ruščini, a s slovenskimi nadnapisi. Vstopnice je mogoče kupiti na blagajni Cankarjevega doma ali v kabinetu 212 v terminih, ki so obavljeni na www.slavistika.net. Cena vstopnic: 10 evrov. Več o nas in predstavi na: http://www.kgd-reciklaza.org Rok Dovjak === From: "Osolnik, Vladimir" Sent: Friday, February 19, 2010 1:48 PM Subject: RE: [SlovLit] Konferenca o Danilu Kišu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003276.html) Miran, k temu prijaznemu vabilu vsem poznavalcem literarnih del Danila Kiša in kot njegov zvesti bralec bi rad s spoštovanjem dodal nekaj vrstic: tudi jaz sem diplomiral na Filološki fakulteti univerze v Beogradu in celo na istem oddelku kot Danilo Kiš: na Oddelku oz. bolje skupini študijev, ki se je imenovala: Grupa za opštu književnost i teoriju književnosti, kar je ustrezalo francoskim poimenovanjem svetovne književnosti in nemškim poimenovanjem primerjalne književnosti. In v zadnji vrstici bi k epitetonom, ki Kiša zaznamujejo v očeh bralcev po svetu in domovini, in, seveda, na Slovenskem, dodal: črnogorski, srbski, južnoslovanski, evropski in tudi svetovni pisatelj Danilo Kiš ... Obe prireditvi zaslužita vso pozornost in udeležbo. lp, Mirko === From: Klemen [mailto:kk na siol.com] Sent: Thursday, February 18, 2010 8:26 AM Subject: RE: Komisija za Berčičevo nagrado Sporočam vam odločitev komisije, da letošnjo Berčičevo nagrado (http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Berčič) za najboljše diplomsko delo podeli Katji Zamuda za nalogo Literarne kritike kot vir anotacij v knjižničnih katalogih (http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?n=dn&e=ip%3DKatja%20Zamuda). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Feb 22 00:23:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Feb 2010 00:23:40 +0100 Subject: [SlovLit] Razvezani jezik -- Za gledat in za brat -- Novo o Linhartu Message-ID: http://razvezanijezik.org/ -- vpisujte nove besede v slovar. === http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html -- Miran Hladnik, pozitivistično o kranjski literarni sceni do 1945. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri124/index.html -- senatne in snežene. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/bozic_linhart.pdf -- Zoran in Dragan Božič, Neznani in zamolčani Linhart (o odkritju Linhartovega portreta in vlogi njegove dramatike v slovenskih čitankah), članek v Gorenjskem glasu 19. 2. 2009. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Feb 23 14:25:01 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 23 Feb 2010 14:25:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Večstavčne_povedi_--_Javna_tribuna_ o_visokem_šolstvu_in_znanosti Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, February 23, 2010 12:54 PM Subject: LK, 1. marec 2010 LK FF vabi na 924. sestanek v ponedeljek, 1. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF. Tema predavanja: Naravna skladnja (večstavčne povedi in drugo). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Černič, Urša" Sent: Monday, February 22, 2010 2:23 PM Subject: FW: Javna tribuna o visokem šolstvu in znanosti V sredo, 24. februarja, ob 18. uri v predavalnici 20 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani NSDLU organizira javno tribuno o visokem šolstvu in znanosti z naslovom "Brodolom visokega šolstva in znanosti v Sloveniji", na kateri bodo strokovnjaki z različnih fakultet vodili javno razpravo o perečih problemih v visokem šolstvu in znanosti v Sloveniji, ki je posledica neustrezne visokošolske in znanstvene politike. -- Dr. Agata Šega, predsednica NSDFF From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Feb 24 19:03:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 24 Feb 2010 19:03:26 +0100 Subject: [SlovLit] Slavjanskie jazyki -- Objavljanje v prihodnje Message-ID: From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Wednesday, February 24, 2010 3:35 PM Subject: Slovanski jeziki v ruskem prevodu V Moskvi je z letnico 2009 ponovno (prva izdaja je izšla leta 1963) izšel prevod Slovanskih jezikov Rajka Nahtigala. Prilagam Cobiss-ov zapis, knjižico pa ima za enkrat le Knjižnica Oddelka za slovenistiko in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. NAHTIGAL, Rajko Slavjanskie jazyki / R. Nahtigal ; perevod so slovenskogo - N. M. Ëlkina. - 2-izd. - Moskva : RFK-Imidž Lab, 2009. - 345 str. : portr. prev. ; 20 cm Cir. - Prevod dela: Slovanski jeziki. - Opombe z bibliografijo tekoče na dnu str. ISBN 978-5-93905-025-8 1. Slovanski jeziki [ruski jezik] 811.16(091)=161.1 FRASCATI: 6-212 COBISS.SI-ID 41515362 === http://www.nybooks.com/articles/23683 -- Jason Epstein, Publishing: The Revolutionary Future, The New York Review of Books 57/4 (11. marec 2010). From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 26 11:42:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Feb 2010 11:42:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Drago_Jančar_--_Bob_Dylan Message-ID: <081CCF2955164C5D954906F701FFDBAA@P4> From: "Laura Fekonja" To: Sent: Thursday, February 25, 2010 8:11 PM Subject: Brno: Literarni večer z Dragom Jančarjem V sredo, 24. februarja 2010, je v Brnu v prostorih galerije Sklenena louka potekal literarni večer z velikim slovenskim pisateljem Dragom Jančarjem. Literarni večer je organiziral lektorat slovenščine ob priložnosti izida češkega prevoda Jančarjevega romana Severni sij (češ. Polární záře), ki ga je v češčino prevedel brnski slovenist, mag. Libor Doležán. Literarnega večera so se poleg brnskih študentov slovenistike in zunanjih slušateljev slovenščine udeležili tudi drugi obiskovalci. Zbrane je na začetku literarno-glasbenega večera nagovoril slovenski veleposlanik na Češkem, mag. Franc But. Po branju odlomkov v slovenščini, ki jih je bral avtor, so študentje brali še prevode v češčino. Program je popestrila glasbena skupina Livada z nežnim melosem južnoslovanskih ljudskih pesmi. Po branju odlomkov je sledil izjemno zanimiv pogovor z avtorjem, ki je prisotnim o romanu razkril veliko zanimivosti in podrobnosti, ki marsikdaj ostanejo med vrsticami, so pa bistvene za (dobro) razumevanje tako vsebine kakor tudi duha časa. Po uradnem delu je sledila kratka pogostitev s slovenskim vinom in prigrizki, večer pa se je razvil v prijetno druženje. Laura Fekonja, lektorica slovenščine na FF MU Brno === From: "Matej Krajnc" Sent: Friday, February 26, 2010 10:44 AM Subject: BOB DYLAN - NOBELOVEC? - VEČER V MODRIJANOVI KNJIGARNI V četrtek, 4. marca 2010, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi 27 v Ljubljani! S spoštovanimi gosti dr. Borisom A. Novakom, Juretom Potokarjem in Matejem Krajncem se bo pogovarjal Goran Č. Potočnik. Kako z umetniškimi koncepti ujeti Boba Dylana? Je glasbenik, je pesnik, je duhovni vodja, je mislec-filozof, je vizionarski glasnik apokalipse, je jedek pridigar? In kako vse to postaviti v kontekst Nobelove nagrade, nagrade, ki po mnenju nekaterih velja za še zadnjo zemeljsko stopnico pred vstopom v nebeško dvorano nesmrtnih, po mnenju drugih pa je okostenela inštitucija svetovnega, tudi politično kodiranega kanona, ki jo nekateri sprejemajo s solzami v očeh, drugi (sicer bolj redki) pa jo z gnusom zavračajo? From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Feb 26 15:41:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 26 Feb 2010 15:41:13 +0100 Subject: [SlovLit] Drago_Jančar_v_Brnu_--_Jezikoslovni_zapi ski_--_MLA_konferenca Message-ID: <1DBAF18D9E8E41A0A23BA85747EF207A@P4> From: "Andrej Šurla" To: Sent: Friday, February 26, 2010 11:50 AM Subject: Fwd: Drago Jančar v Brnu Lauri in njenim brnskim slovenistom vse pohvale za lepo pripravljeno srečanje z g. Jančarjem! Ker pa človek samega sebe ponavadi ne hvali, se spodobi, da to naredijo vsaj drugi: ne le njeni študentje, tudi Laura sama je bila na srečanju nadvse opazna, saj je v uvodnem nagovoru uglednega gosta lepo predstavila, kasneje pa je vso prireditev povezovala in spontano ter uspešno prevzela tudi del nalog tolmača. Prireditev je bila resnično prijetna: pripravljena je bila v simpatičnem prostoru, gost je bil zelo komunikativen, publika pa prostora ni napolnila samo fizično, ampak tudi s precej vprašanji, ki so ob osebnosti, kakršna je g. Jančar, seveda preskakovala med literaturo in s politiko nabito zgodovino dogajalnega časa predstavljenega romana. Prav zares doživetje, ki bo ostalo v zelo lepem spominu tudi mali, tričlanski "delegaciji" praških slovenistov. Čestitamo! Lep pozdrav, Andrej === Novo na dLibu (http://www.dlib.si) -- Jezikoslovni zapiski 1991--2008. === From: "Timothy Pogacar" Sent: Friday, February 26, 2010 2:51 PM Subject: FW: [SEELANGS] Call for Abstracts: Slavic/EE panels for next MLA Convention (January 2011) From: SEELANGS: Slavic & East European Languages and Literatures list [SEELANGS na bama.ua.edu] On Behalf Of Jessie Labov [labov1 na HUMANITIES.OSU.EDU] Nekaj sekcij na kongresu MLA z naslovom Narrating Lives (http://www.mla.org/convention/) v Los Angelesu januarja 2011 bo tudi slavističnih: - zasebna korespondenca, jaz, zgodba; Emily Johnson (emilydjohnson na ou.edu) - pripovedi o odhodu, pripovedi o prihodu; Letitia Ileana Guran (letitia_guran na yahoo.com) - kulturne študije v postsocialističnem prostoru; Jessie Labov (labov.1 na osu.edu) - življenje in delo vzhodnoevropskih pesnikov: moralnost, nemoralnost, amoralnost; Michael Wachtel (wachtel na princeton.edu) - življenje znamenitih ljudi: (avto)biografije in spomini v slovanskem svetu; Emily Johnson (emilydjohnson na ou.edu) - Tolstoj v 20. stol.; John Foster (jfoster na gmu.edu) Udeleženci morajo postati člani MLA do 7. aprila 2010, povzetki 250--350 besed do 1. marca 2010. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Feb 28 19:16:11 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 28 Feb 2010 19:16:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Računalništvo_za_filologe_na_FF Message-ID: From: Sent: Saturday, February 27, 2010 8:12 AM Subject: Računalništvo za filologe na FF Z internetom se vsi po malem ukvarjamo, ni na njem še vsega, česar bi si želeli, pa veliko zanimivega in uporabnega je že zdaj. Kadar pa je treba poleg branja tudi kaj napisati in na svetlo dati, se marsikdo znajde pred vprašanjem, kako to napraviti, da bo dobro, v slogu kot to znajo kolegi z bolj tehničnih fakultet. Tem zadregam, pa tudi izzivu, kako se lotiti literarnega ali drugega besedila še na kak drug način, je namenjen splošni izbirni predmet Računalništvo za filologe. Med temami sta jezika HTML tudi novi HTML 5) in Javascript, priporočila konzorcija World Wide Web, kako napisati lepo in pregledno spletno stran, pa trikrat krajšo kot jo zna urejevalnik MS Word, kako pripraviti za za splet seminarsko in diplomsko nalogo, kako do slovarja besed izbranega slovenskega (Wikivir) ali angleškega romana (iz projekta Gutenberg), kako za objavo na spletu pripraviti slike in video. Več o predmetu je na strani http://www.jakopin.net/ff/seminar/Rac_za_filol.html. Vabljeni v # 013 v kleti FF, ob ponedeljkih od 7.10 do 8.50 in od 16.20 do 18.00. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 1 19:39:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 1 Mar 2010 19:39:53 +0100 Subject: [SlovLit] = =A0tudenska_gibanja_--_Alma_Karlin Message-ID: From: "Perovšek, Vanja" From: miro.mihevc na guest.arnes.si [mailto:miro.mihevc na guest.arnes.si] Sent: Sunday, February 21, 2010 10:08 PM Subject: studentska gibanja, pogovor ob knjigi B. Mihevca Kaj so zahtevali študentje leta 1848, 1927, 1968, 1971 in 1989? So njihove zahteve in ideje aktualne tudi v današnjem času? Bogomir Mihevc: Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. Vabimo vas na predstavitev, pogovor in spomin z dr. Bogomirjem Mihevcem v četrtek, 4. marca 2010 ob 19. 30 v bralnico kulturnega centra Španski borci (pri Trznici Moste, Lj., 1. nadstropje). Vec prispevkov o tem in o knjigi je na: http://www.uni-kakovost.net/prispevki/4studenti.asp#Zgodovina === From: "Založba Sanje" Sent: Monday, March 01, 2010 12:08 AM Subject: Tiskovna konferenca ob svetovnem izidu avtobiografije Alme Karlin Spoštovani kolegi in kolegice! Osemdeset let je besedilo Alme M. Karlin Ein Mensch wird -- aus Kindheit und Jugend čakalo, da bi prišlo med bralce. Zdaj Vas s posebnim veseljem vabimo na tiskovno konferenco ob svetovnem izidu avtobiografije Alme M. Karlin Sama, ki jo je v prevodu Mateje Ajdnik Korošec založilo podjetje In lingua iz Celja. Tiskovna konferenca se bo odvijala v sredo, 3. marca 2010, ob 13. uri v Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani. Knjigo bodo predstavili urednik Marijan Pušavec, prevajalka in založnica Mateja Ajdnik Korošec in avtorica spremne besede Svetlana Slapšak, odlomke iz avtobiografije bo bral Miha Alujevič. Veselilo me bo, če se dogodka udeležite! Rok Zavrtanik, za založbi IN LINGUA in SANJE From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 2 16:38:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 2 Mar 2010 16:38:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_=A0krabčeve_ustanove Message-ID: From: "Skrabceva ustanova" Sent: Tuesday, March 02, 2010 4:13 PM Subject: ob svetovnem dnevu maternih jezikov Odprti termin Škrabčeve ustanove Hrovača, 21. februar 2010: Ustanova patra Stanislava Škrabca, ki s podeljevanjem štipendij in nagrade spodbuja in izpostavlja raziskovalce slovenskega jezika, ob svetovnem dnevu maternega jezika 21. februarja 2010 prvič razpisuje Odprti termin za podporo izbranih slovenističnih projektov. Ustanova patra Stanislava Škrabca širi dejavnost podeljevanja štipendij in nagrad za posebne dosežke za področje slovenistike ter ob svetovnem dnevu maternega jezika najavlja prvi letni odprti termin. Odprti termin za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje je odprt en mesec, in sicer do 21. marca 2010. Do prvega pomladnega dne bo Škrabčeva ustanova zbirala predloge za dodeljevanje namenskih sredstev za projekte, ki so namenjeni raziskovanju ali promociji slovenskega jezika. Besedilo odprtega termina je objavljeno na spletnem mestu http://www.skrabceva-ustanova.si. Dodatne informacije: Polona Lovšin. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 3 16:57:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Mar 2010 16:57:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Hindi_--_Simpozij_o_Petru_Božiču_-- _Martin_Krpan_diplomat_in_vojščak Message-ID: <001ECAA3023B4701945FBA4DE7E854C0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 02, 2010 10:48 PM Subject: LK, 08. marec LK FF vabi na 925. sestanek v ponedeljek, 8. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Arun Prakash Mishra, Oddelek za azijske in afriške študije FF. Tema predavanja: 'Origin and Development of Hindi Language' ('Izvor in razvoj jezika hindi,' predavanje bo v angleščini). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Wednesday, March 03, 2010 11:08 AM Subject: FW: simpozij vabilo From: Tomaz [mailto:tomaz.toporisic na mladinsko-gl.si] ?Prekvasenje? slovenske dramatike in gledališča: Simpozij o dramatiki in gledališču Petra Božiča Ljubljana, 10. marec 2010, Center urbane kulture Kino Šiška, ob 10. uri v mali dvorani Komuna. Slovensko mladinsko gledališče, Slovenski gledališki muzej in AGRFT bodo v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška pripravili enodnevni simpozij o eni najbolj ključnih osebnosti slovenske povojne dramatike, gledališča in kulture, Petru Božiču. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Čeprav je bil med vojno z družino interniran v Nemčijo in je po njej verjel v obnovo države in boljši jutri, so se mu sanje razblinile l. 1951, ko je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. Bil je član Odra 57 in je zanj napisal tri najodmevnejša dramska besedila (Zasilni izhod, Križišče in Vojaka Jošta ni). Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Simpozij bo skušal z različnih vidikov osvetliti bogati in intrigantni opus Petra Božiča tako po formalni in vsebinski kot po politični plati. Pokazati, kako so hkrati z revolucijo form, ki je bila velikokrat politično sporna, nove dramaturgije povojnega slovenskega gledališča, ki jih je v veliki meri spodbudil prav Peter Božič, proizvedle zmagoslavje nekega drugega, ne manj imperativnega koncepta odrske pisave: na eni strani so še povečale primat teksta, a so hkrati zavrnile njegovo kontaminacijo z literaturo in literarnim. S svojo antirealistično naravnanostjo pa so, kar se morda zdi paradoks, ki pa zato ni nič manj usoden, s kar največjo natančnostjo opisale skorajda neobljudene pokrajine realnosti, ki jih ni mogla zajeti niti meščanska niti socialnorealistična mimetično-realistična dramska pisava. Tako ostaja še danes. Tudi Božičeva najnovejša in na žalost zadnja dramska in (zaradi svoje posebne strukturiranosti) tudi že uprizoritvena matrica Šumi namreč ostaja zavezana tem temeljnim postulatom tipične antirealistične oziroma realistično-kubistične naravnanosti, ki (naj se to sliši še tako utopično) ohranjajo aktualnost tudi v postdemokratičnem globalističnem slovenskem sedanjiku. Izsledki simpozija bodo skupaj z bogatim dokumentarnim in še neobjavljenim gradivom iz avtorjeve zapuščine izšli kot posebna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja. Za pripravljalni odbor, Tomaž Toporišič 10.00 Otvoritvene besede 10.15?11.30 akad. prof. dr. Janko Kos, uvodni referat Srečanja s Petrom Božičem dr. Denis Poniž (AGRFT Univerze v Ljubljani), Dramatika Petra Božiča v obdobju Pekarne dr. Gašper Troha (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Peter Božič in njegova vloga pri afirmaciji drame absurda pri nas 11.45?13.30 dr. Tomaž Toporišič (SMG in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem), ?Biti raztrgan na kosce?: rapsodično gledališče Petra Božiča Ivo Svetina (Slovenski gledališki muzej), Peter Božič in Gledališče Pekarna dr. Krištof Jacek Kozak (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem), Vrednote znotraj absurda: tragična igra Petra Božiča Mojca Kreft (Slovenski gledališki muzej), ?Še preden se je začel svet? 13.15?13.30 Zaključne besede prvega dela simpozija 15.00 Predstavitev knjižne izdaje dveh Božičevih pekarniških iger (Denis Poniž in Ivo Svetina) 15.30?17.30 Pogovor: Peter Božič in gledališče. Predvideni govorci: Žarko Petan, Mija Janžekovič, Veno Taufer, Ivo Svetina, Kristijan Muck, Matija Logar, Vinko Möderndorfer, Simon Kardum, Uršula Cetinski. Moderirajo: Tomaž Toporišič in študentke dramaturgije Eva Hribernik, Nika Leskovšek, Kaja Pregrat in Anita Volčanjšek. 17.35-17.50 Sklepne besede simpozija 18.00?18.55 Projekcija filma Vinka Möderndorferja Človek v šipi, portret pisatelja Petra Božiča, TVS 1999 === From: "Andreja Penko" Sent: Wednesday, March 03, 2010 3:43 PM Subject: Predstavitev knjige "Martin Krpan - diplomat in vojščak" v Škrabčevi domačiji Lepo vabljeni na predstavitev knjige Martin Krpan - diplomat in vojščak, ki bo v petek 12. marca 2010 ob 19:00 uri v skednju Škrabčeve domačije. Več o knjigi na http://www.martinkrpan.org/ in http://www.meles-meles.com. Lep pozdrav, Andreja Penko From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 3 17:03:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 3 Mar 2010 17:03:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Lirikonfestovi_književni_razpisi_2010 Message-ID: <00DDD98132344313ABC54D7C49C42E3A@P4> From: "UVKF Ivo Stropnik" To: "Slovlit" Sent: Wednesday, March 03, 2010 5:32 AM Subject: 4 Lirikonfestovi knjizevni razpisi 2010 - medijem v objavo / SLO knjizevnikom v vednost 1. Zbiranje predlogov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2010 - slovensko kulturno zahvalo ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (MPN ASKJ/2010) 2. Razpis za književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica 2010 za vrhunski desetletni pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/književnice, ki pomembno zaznamuje slovensko književnost XXI. st. (ČN/V/2010) 3. Razpis za bienalno festivalno priznanje herbersteinski/lirikonfestov zlat 2010 za najtehtnejši tematski književni esej 9. Herbersteinskega srečanja književnikov (HLFZ/2010) 4. Razpis za festivalno-revijalno priznanje herbersteinski/lirikonov zlat 2010 za revijalne prevode sodobne poezije v slovenščino ali iz slovenščine v druge jezike (Rp. Lirkon21) (HLZ/2010) ========================================================================================= (1) Zbiranje predlogov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2010 - slovensko kulturno zahvalo ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (MPN ASKJ/2010) Lirikonfest Velenje vabi k predlaganju kandidatov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2010 ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika. Mednarodna Pretnarjeva nagrada je osrednja slovenska kulturna zahvala za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki. Je mednarodno priznanje tistim kulturnim posrednikom, ki izven RS, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem temeljne in sodobne slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi ipd.). Nagrada ni namenjena mednarodno najbolj uveljavljenim slovenskim književnikom oz. avtorjem z največjim prevedenim knjižnim opusom; ni priznanje za dosežke v založništvu, knjigotrštvu, leksikografiji ali za razvijanje slovenske bralne kulture ipd.; prav tako ne pretežno za vrhunske književne prevode posameznih del ali za življenjski prevajalski opus - čemur izkazujejo pozornost druge slovenske književne nagrade in priznanja (Pretnarjeva nagrada nekatere izmed njih dopolnjuje le izjemoma, a v glavnem je vzajemno osmišljena in zaslužnim dobitnikom izkazana kot prva tovrstna kulturna zahvala v Republiki Sloveniji). Nagrado in ambasadorski naslov so doslej prejeli: 2004 - Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 - František Benhart (Češka), 2006 - Gančo Savov (Bolgarija), 2007 - Božena in Emil Tokarz (Poljska), 2008 - Kari Klemelä (Finska), 2009 - Matjaž Kmecl (SLO) in Andrej Rozman (SLO). Kandidate za nagrado, ki bo v letu 2010 v Velenju podeljena sedmič, lahko predlagajo slovenska in tuja književniška, slavistična in književnoprevajalska združenja, kulturne, znanstvene, izobraževalne idr. ustanove oz. organizacije, državljani RS ter tuji književniki osebno. Izborna merila vrednotijo vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja in ustvarjanja, s katerim je izkazano pomembno mednarodno povezovanje in uveljavljanje slovenske literature in jezika. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Sosvet za nagrado bo po pravilniku obravnaval enakovredno z novimi predlogi (2010) vse kandidate, ki so bili pisno predlagani v zadnjih dveh letih (2008-2009). Zbiranje predlogov je odprto do 31. marca 2010. Predloge z utemeljitvami, ki naj zajemajo glavne biobibliografske podatke in kratko vrednotenjsko predstavitev kandidatovega pomembnega oz. zaslužnega kulturnoambasadorskega dela pri mednarodnem uveljavljanju slovenske literature in jezika v daljšem obdobju (s poudarkom na zadnjih petih letih ali enkratnem izjemnem delu v zadnjih dveh letih), pošljite v standardnem wordovem računalniškem zapisu po e-pošti na: lirikonfest na gmail.com, oziroma z navadno pošto na naslov: Književna asociacija Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje (SLO) - za MPN ASKJ/2010. Pripišite poštni in e-naslov ter telefonsko številko kandidata in predlagatelja. Slavnostna 7. podelitev nagrade bo v drugi polovici maja 2010 na Lirikonfestu v Velenju ter s sprejemom nagrajenca v Ljubljani in Tržiču. Nagrada v vrednosti 5.000 eur bo izkazana z listino, umetniško skulpturo ambasadorskega naslova, denarno in s povabilom nagrajenca k ustvarjalnemu bivanju v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci. Organizatorja nagrade in slavnostne podelitve pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo RS ter Mestne občine Velenje sta Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika. Častni pokrovitelj nagrade v letu 2010, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je g. Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana. * V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, napisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. ===================================== (2) Razpis za književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica 2010 za vrhunski desetletni pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/književnice, ki pomembno zaznamuje slovensko književnost XXI. st. (ČN/V/2010) Spoštovani slovenski pesniki in mladinski dramatiki, ki ustvarjate vrhunce sodobne pesniške in mladinske poetičnodramske umetnosti v slovenskem jeziku, prisrčno vabljeni k objavi novih, še neobjavljenih avtorskih stvaritev v Rp. Lirikon21 - Lirikonovi revijalni panorami sodobne slovenske poezije in mladinske poetične dramatike, ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija in bo osrednje pospremila Akademijo Poetična Slovenija 2010, na kateri bomo enemu izmed izbranih ustvarjalcev podelili književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica 2010. Publikacijo bodo promocijsko prejeli udeleženci in pokrovitelji Lirikonfesta 2010, slovenske splošnoizobraževalne knjižnice idr. Lirikonfest Velenje, Akademija Poetična Slovenija in mednarodna revija za poezijo Lirikon21 razpisujejo književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica 2010 za vrhunski desetletni pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika/književnice, ki pomembno zaznamuje slovensko književnost XXI. st. Nagrado so doslej prejeli: Andrej Medved (2006), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008) in Vinko Möderndorfer (2009). Strokovno-umetniški sosvet za podelitev nagrade bo ovrednotil desetletne vrhunske književne opuse slovenskih književnikov, ki so med 2000-2009 prepoznavno in pomembno zaznamovali sodobno slovensko poezijo in mladinsko dramatiko z najmanj tremi izvirnimi pesniškimi zbirkami za odrasle ali otroke/mladino, oziroma z najmanj tremi izvirnimi poetičnodramskimi deli za otroke/mladino, prvič knjižno ali revijalno objavljenimi oz. uprizorjenimi/izvedenimi v zadnjih desetih letih. Kandidati za nagrado morajo v Lirikonovi revijalni panorami sodobne slovenske poezije in mladinske poetične dramatike 2010 (LRP/2010) formalno predstaviti svoje novejše, še neobjavljeno pesniško ali mladinsko poetičnodramsko ustvarjanje. Sodelujejo lahko z izvirnimi besedili na enem izmed naslednjih področij: a) poezija za odrasle (sto verzov v ciklu, pesnitvi ali največ desetih pesmih); b) poezija za otroke in mladino (sto verzov v ciklu, pesnitvi ali največ desetih pesmih); c) poetična dramatika za najstniško mladino (v obsegu 30.000 do 40.000 znakov s presledki); č) poetična dramatika za otroke med 3 in 7 letom starosti (v obsegu 25.000 do 35.000 znakov s presledki). Avtorska besedila, poslana za morebitni izbor/predstavitev v LRP/2010, do konca junija letos ne smejo biti objavljena ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, prav tako ne gledališko uprizorjena ali predvajana radijsko, TV ipd. Avtorji moralno in pravno odgovarjajo za izvirnost in prvo objavo besedil. Kandidati za nagrado morajo na e-naslov lirikonfest na gmail.com do 31. marca 2010 priglasiti bibliografijo najmanj treh svojih del (z letnicami prvih knjižnih/revijalnih objav oz. uprizoritev/izvedb) ter poslati besedila za LRP/2010 (v standardnem wordovem računalniškem zapisu, avtorsko izkazana brez šifre, torej z imenom in priimkom, ter priloženimi podatki: emšo, poštni in e-naslov, telefon). Uredništvo Rp. Lirikon21 bo za objavo v LRP/2010 izbralo (v štirih razpisnih kategorijah) umetniško najtehtnejša besedila. Izbrani avtorji bodo povabljeni na Lirikonfest 2010 oz. k predstavitvi/branju na eni izmed Lirikonovih degustacij v letu 2010. Izmed revijalno objavljenih avtorjev, ki ustrezajo kriterijem razpisa, bo strokovno-umetniški sosvet izbral dobitnika nagrade (brez predhodnih nominacij). Slavnostna 5. podelitev nagrade bo v drugi polovici maja 2010 na Akademiji Poetična Slovenija v Velenju. Nagrada v vrednosti 5.000 eur bo izkazana z listino, umetniško skulpturo, denarno in s povabilom nagrajenca k ustvarjalnemu bivanju v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci. Organizatorja nagrade in slavnostne podelitve pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo RS ter Mestne občine Velenje sta Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika. Častni pokrovitelj nagrade v letu 2010 je g. Srečko Meh, župan MO Velenje. ========================================================================================= (3) Razpis za bienalno festivalno priznanje herbersteinski/lirikonfestov zlat 2010 za najtehtnejši tematski književni esej 9. Herbersteinskega srečanja književnikov (HLFZ/2010) Lirikonfest Velenje razpisuje bienalno festivalno priznanje herbersteinski/ lirikonfestov zlat 2010 za najtehtnejši književni esej 9. Herbersteinskega srečanja književnikov na temo REZERVAT ZA POEZIJO! RAZPUSTITEV ALI RAZGLASITEV? Esej mora biti tematsko vezan na aktualno dogajanje (spremljanje, izkušnje, videnje, premišljevanje) v sodobni evropski literaturi (na avtorje, literarne ali metaliterarne pojave). Obseg eseja naj bo najmanj pol avtorske pole (15.000 znakov s presledki) in največ eno avtorsko polo (30.000 znakov). Esej naj ne bo strokovna študija/razprava z znanstvenim aparatom, ampak splošnoliteraren. Na razpisu je mogoče sodelovati samo z enim esejem. Sodelujejo lahko slovenski in tuji književniki/esejisti. Esej, napisan v slovenskem jeziku ali preveden v slovenščino, ki do konca junija 2010 ne sme biti objavljen ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, pošljite do 6. aprila 2010 na e-naslov lirikonfest na gmail.com (v standardnem wordovem računalniškem zapisu, avtorsko izkazano brez šifre, torej z imenom in priimkom ter s priloženimi osebnimi podatki: emšo, poštni in e-naslov, telefon). Žirija bo izbrala najtehtnejši esej in avtorja povabila k predstavitvi eseja na 9. Herbersteinskem srečanju književnikov z mednarodno udeležbo v Velenju (2010). Izbrani esej bo objavljen v predpoletni izdaji Rp. Lirikon21. Avtor moralno in pravno odgovarja za izvirnost in prvo objavo eseja. Priznanje sta doslej prejela slovenska esejista Mitja Čander (2008) in Meta Kušar (2008). Festivalno esejistično priznanje HLFZ/2010, izkazano s plaketo ali listino ter denarno nagrado ali nagradno likovno stvaritvijo, bo podeljeno na Lirikonfestu 2010. Sodelovanje v žiriji, uredništvu Rp. Lirikon21 in pri organizaciji Lirikonfesta izključuje možnost sodelovanja na razpisu. Organizator priznanja je Ustanova Velenjska knjižna fundacija. ========================================================================================= (4) Razpis za festivalno-revijalno priznanje herbersteinski/lirikonov zlat 2010 za revijalne prevode sodobne poezije v slovenščino ali iz slovenščine v druge jezike (Rp. Lirkon21) (HLZ/2010) Lirikonfest Velenje in mednarodna revija za poezijo Lirikon21 razpisujeta festivalno-revijalno priznanje herbersteinski/lirikonov zlat 2010 za revijalne prevode sodobne poezije v slovenščino ali iz slovenščine v druge jezike, tj. z letnimi objavami v Rp. Lirikon21. Za revijalni izbor ni prednosten noben jezik in enakovredno bodo upoštevani prevodi poezije za odrasle in otroke/mladino, medtem ko bodo za predstavitev na Lirikonfestu 2010 prednostno izbrani prevodi sodobne slovenske poezije za odrasle v druge jezike. Prevajalci naj prevodom poezije v slovenščino dodajo krajšo (30-60-vrstično) predstavitev prevedenega avtorja (z glavnimi biobibliografskimi podatki, predvsem pa opredelitvijo/ značilnostmi in posebnostmi njegove poezije v nacionalni literaturi, v kateri ustvarja, in širše). Prevajalci lahko sodelujejo s prevodi pesmi (v obsegu sto verzov v ciklu, pesnitvi ali največ desetih pesmih) enega izbranega avtorja, ki ustvarja v XXI. st., prednostno iz srednje ali mlajše generacije ter prepoznavnega v nacionalni literaturi, v kateri ustvarja. Prvi prevedeni pesmi oz. prvim 15-20 verzom v primeru daljše pesmi/pesnitve mora biti dodan izvirnik v računalniškem zapisu/prepisu, ostalim prevedenim pesmim pa priloženi čitljivo skenirani izvirniki. Pod vsako prevedeno pesmijo naj bodo v oklepaju navedeni naslovi v izvirniku, pri pesmih brez naslova pa navedba zbirke z letnico izdaje. Prevode pesmi, ki do konca junija 2010 ne smejo biti objavljeni ne knjižno ne revijalno ne kako drugače, izkažite z imenom in priimkom avtorja ter prevajalca, torej brez šifre, in jih do 6. aprila 2010 pošljite v standardnem wordovem računalniškem zapisu na e-naslov lirikonfest na gmail.com. Pripišite osebne podatke prevajalca: emšo, poštni in e-naslov ter telefon. Prevajalce prosimo, da po možnosti navedejo e-naslov/kontakt prevedenega avtorja, ki ga bo organizator v primeru izbranih prevodov povabil na gostovanje skupaj s prevajalcem. Žirija bo za objavo v predpoletni izdaji mednarodne Rp. Lirikon21 (Revijalna panorama novih prevodov poezije XXI. st.) izbrala prevedene pesmi največ 7-ih prevajalcev/avtorjev. Izbrani prevajalci bodo povabljeni na Lirikonfest 2010 oz. k predstavitvi/branju na eni izmed Lirikonovih degustacij prevodne sodobne poezije v letu 2010. Izmed revijalno objavljenih in festivalno predstavljenih prevodov bo žirija izbrala dobitnika priznanja. Prevajalci moralno in pravno odgovarjajo za svoje prevode in njihovo prvo objavo. Prevajalsko priznanje HLZ so doslej prejeli: 2006 - Nadja Dobnik (SLO), 2007 - Andrej Medved (SLO), 2008 - Mateja Bizjak Petit (Francija), 2009 - Draga Rinkema (Nizozemska) in Urška Zupanec (SLO). 5. festivalno prevajalsko priznanje HLZ, izkazano s plaketo ali listino ter nagradnim ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovi mednarodni književniški rezidenci, bo podeljeno na Lirikonfestu 2010. Sodelovanje v žiriji, uredništvu Rp. Lirikon21 in pri organizaciji Lirikonfesta izključuje možnost sodelovanja na razpisu. Organizator priznanja je Ustanova Velenjska knjižna fundacija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 5 07:28:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 5 Mar 2010 07:28:49 +0100 Subject: [SlovLit] E-knjige -- Adijo Bolonija, prihajamo! Message-ID: <60755BD07D504499A496360A193D5E74@P4> From: "Maja Zorga" To: Sent: Thursday, March 04, 2010 9:38 PM Subject: o iPadu in elektronskih knjigah Hojla, Slovlitjani, nekajkrat smo se že pogovarjali o elektronskih knjigah, zato se mi je zdelo prav, da spodnja prispevka delim z vami. Eden se (navdušeno) osredotoča na medij, drugi se posveča vsebini (tudi taki, ki jo bo novi medij šele omogočil): http://www.stephenfry.com/2010/01/28/ipad-about/ http://craigmod.com/journal/ipad_and_books/ prijetno branje, Maja Žorga === From: "Studentski svet, FF" Sent: Wednesday, March 03, 2010 7:09 PM Subject: FW: Adijo Bolonija, prihajamo! Lepo vabljeni na javno diskusijo o negativnih učinkih bolonjske reforme na visoko šolstvo. O krizi, v katero je zapadlo visokošolsko izobraževanje. O vse hujši prekarizaciji in eksploataciji akademske delovne sile. O krčenju javnih sredstev. O poskusih elitizacije izobraževanja ... Mnogi si delimo univerzo in problem se tiče nas vseh. Tako študentov, kot raziskovalcev, asistentov in profesorjev. Opogumlja nas, da so nekateri že napovedali svojo udeležbo - Maja Breznik, Rastko Močnik, Andrej Kurnik, Luka Omladič, Primož Krašovec. Pa predstavniki Tribune, DSPD - Delovne skupine proti delu, Socialnega centra Rog ... Obiskali nas bodo tudi študentje z Dunaja, glasniki dogodkov Bologna Burns. Predstavili nam bodo svoje izkušnje z neoliberalizacijo visokega šolstva. In svoje načrte za "proslavo" desetletnice bolonjskega procesa. Javna diskusija bo potekala na Filozofski fakulteti, v predavalnici 18 ob 18h. Lep pozdrav, Ana Šturm From: ŠSD Sociopatija Date: 2010/3/1 Subject: Adijo Bolonija, prihajamo! 11. in 12. marca gosti Dunaj evropske visokošolske ministre, ki se bodo zbrali ob desetletnici začetka bolonjskega procesa. Obletnico bomo "proslavili" tudi študentje širom Evrope ... http://bolognaburns.org Od 2. do 7. marca vas vabimo, da se v Ljubljani udeležite dogodkov v sklopu "Adijo Bolonija, prihajamo!" Izpostavljamo četrtek, 4.marec, ko se bo na Filozofski fakulteti odvil plenum z gosti z Dunaja (študenti, ne ministri). Zbor ob 18.00 v avli FF. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 5 20:37:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 5 Mar 2010 20:37:21 +0100 Subject: [SlovLit] Slavistychnyi Kolokvium 2010 Message-ID: <6FDF4E25A6774A3B87451E905FE0644B@P4> From: "Jernej Ključevšek" To: Sent: Friday, March 05, 2010 8:29 PM Subject: Slavistychnyi Kolokvium 2010 Spoštovane kolegice in kolegi, na Univerzi Ivana Franka v Lvovu bo od 13. do 15. maja 2010 potekal mednarodni slavistični kolokvij, posvečen svetima Cirilu in Metodu. Glavne teme plenarnega dela so: 1.Ciril-Metodova duhovna tradicija v družbenem razvoju Slovanov 2. Zgodovina, jezik, književnost in kultura slovanskih narodov - konceptualna vprašanja 3. Ukrajina in Ukrajinci v splošnoslovanskem in evr. kontekstu 4. Zgodovina in metodologija slavistike Za nastop se lahko prijavite z jezikovno ali književno temo, za katero pošljete kratek povzetek. Prispevki bodo po kolokviju objavljeni v zborniku. Delovni jeziki so vsi slovanski, kotizacija pribl. 2 eur, stroške poti in namestitve krijete sami. Organizator lahko pomaga pri iskanju prenočišča. Organizator (Inštitut za slavistiko) sprejema tudi konkretne predloge za organizacijo tematskih okroglih miz. Prijave na kolokvij do 20. aprila 2010. Več informacij in prijavnico najdete na http://www.lnu.edu.ua/slavistyka/index.html (??????? ??????, ?????????? ??? ?????????(doc). Jernej Ključevšek, lektor za slovenščino na Univerzi Ivana Franka v Lvovu From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 7 08:11:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 7 Mar 2010 08:11:23 +0100 Subject: [SlovLit] Josipina -- SSKJ na telefonu Message-ID: <14A37976A69C4D8DAA9C28E6A0C72BFC@P4> From: "Knjigarne Mladinske knjige" Sent: Friday, March 05, 2010 11:17 AM Subject: Ob dnevu žena o prvi slovenski pesnici Mira Delavec: MOČ VESTI: Josipina Urbančič Turnograjska, prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Mladinska knjiga, knjigarna Konzorcij, dan žena, ponedeljek, 8. 3. ob 18. uri. ?Pomemben, simboličen trenutek je to. Gre za zamolčano kulturno dediščino, ki je dobila svoje priznanje s to predstavitvijo in s tem delom.? dr. Danilo Türk, predsednik RS (ob prejemu knjige na gradu Turn pri Preddvoru, 16. 9. 2009) Pri založbi Primus je izšla knjiga Moč vesti - Josipina Urbančič Turnograjska, prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Knjiga je nastala na podlagi doktorske disertacije Mire Delavec, ki je preučevala veliko vlogo te premalo raziskane mlade dame v slovenskem literarnem prostoru. Josipina Urbančič Turnograjska je živela v prvi polovici 19. stoletja, torej je bila sodobnica Prešerna in njegove generacije. Njene ?povestice? so bile objavljene v takratnih slovenskih časopisih, pa tudi v Rusiji in Bolgariji. Josipina je umrla stara komaj 21 let, a je v že tako kratkem življenju močno zaznamovala literarno zgodovino našega naroda. Mira Delavec izhaja iz krajev, kjer je Josipina Urbančič živela. Njena zgodba jo je prevzela že kot otroka. Za svoje odlično ocenjeno doktorsko delo je prebrala in obdelala celotno korespondenco med Josipino in Lovrom Tomanom, prepisala in analizirala je tudi vsa Josipinina dela. Dokazala je, da je Josipina prva slovenska pesnica in da je s svojim delom močno vplivala tudi na ustvarjanje njenih sodobnikov in kar je najpomembnejše, k literarnemu ustvarjanju je vzpodbudila ženske, ki se v tistem času na tem področju skoraj še niso pojavljale. Vabimo vas, da dan žena praznujete z nami - na pogovoru o tej izjemni ženski in njenem prispevku k slovenski literarni zgodovini! === From: "Darja Fiser" Sent: Saturday, March 06, 2010 9:38 AM Subject: [SDJT-L] brezplačni sskj Posredujem novici s foruma macuporabnik.si: 6. 3. 2010: Potem, ko smo 8. februarja predstavili brezplačni Slovar slovenskega knjižnega jezika za Mac OS X, Windows in Linux, smo v sodelovanju s podjetjem Mikrospin d.o.o. za vas pripravili še eno presenečenje - brezplačno iPhone aplikacijo SSKJ. Z današnjim dnem je aplikacija brezplačno na voljo v AppStore, do katerega lahko dostopate prek iPhone ali prek vašega računalnika. Več si preberite na naslovu: http://www.macuporabnik.si 8. 2. 2010: Ob slovenskem kulturnem prazniku je prav, da počastimo naš edini materni jezik, v katerem smo spregovorili prve besede na tem svetu in bomo verjetno izgovorili svoje poslednje. Na MacUporabnik.si smo se ga odločili počastiti z uradno splavitvijo našega najnovejšega izdelka za podporo rabe slovenskemu jeziku na Mac OS X, zato pred vami stoji brezplačni Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ker smo ga uspeli pripraviti tudi za naše prijatelje z drugega brega, uporabnike Windows okolja, pa ga ponujamo tudi njim v različici za Windows, ki se od Mac OS različice loči le po vmesniku. Odslej vam bo vaš jezik bližje na vsakem koraku v Mac OS X. http://macuporabnik.si/brezplacni-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika.html Lp, Darja From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 7 10:03:25 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 7 Mar 2010 10:03:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Iščemo_profesorja_ruskega_jezika Message-ID: <381DEC4A30FD426891A2CADE91A4BE2A@P4> From: "INFO" To: Sent: Sunday, March 07, 2010 9:40 AM Subject: iscemo profesorja ruskega jezika Slovenski izobrazevalni konzorcij v Italiji (http://www.slovik.org) nujno isce profesorja ruskega jezika za poucevanje v podjetjih ob slovensko-italijanski meji (Trst, Gorica). Zahteva se visokosolska izobrazba ustrezne smeri ter osnovno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Prednost imajo kandidati, ki so rojeni govorci ruskega jezika in ki imajo izkusnje pri andragoskem delu. Z izbranim kandidatom bo sklenjena avtorska pogodba. Prosnje s prilozenim zivljenjepisom (v slovenskem, italijanskem ali angleskem jeziku) zbiramo do 20. marca 2010 na naslovu info na slovik.org. Lep pozdrav! Korzo/Corso Verdi 51, Gorica/Gorizia, Italija/Italia From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 7 20:41:32 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 7 Mar 2010 20:41:32 +0100 Subject: [SlovLit] SSKJ na telefonu - Na katerem telefonu? Message-ID: From: "REELC/ENCLS" Sent: Sunday, March 07, 2010 7:43 PM Subject: Re: [SlovLit]SSKJ na telefonu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003290.html) - Na katerem telefonu? Spoštovani kolegi! Glede vesele novice, da bo mogoče SSKJ uporabljati brezplačno, je treba dodati, da SSKJ še ne kaže pravih znakov brezplačnosti. Program je po vsej verjetnosti samo povezava na tole "brezplačno" spletno stran http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html , saj brez povezave z medmrežjem ne deluje, ni pa to sam slovar! Jaz npr. pišem razprave v mirnih koncih Slovenije, kjer interneta ni v izobilju. iPhona pri nas, če sem pravilno informiran, uradno ni mogoče kupiti. Na katerih telefonih torej deluje? "Brezplačni" slovarji se nahajajo mdr. tule: http://isohunt.com *** Kontekst teh pripomb naj bodo pomembne objave o založništvu v dobi svetovnega spleta na tem "dopisnem seznamu" (http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=9431), zato jih tovrstno propagandno zamegljevanje problemov avtorskih pravic pravzaprav razveljavlja. Vprašanja, kdo so lastniki, producenti, založniki in upravičeni uporabniki SSKJ in kakšni so modeli delitve podatkovne zbirke slovenskega jezika na tehnični in ekonomski ravni, ostajajo seveda odprta. O tej temi govori npr. tale povezava: http://eurolit.net/?q=forum/self-archiving-reelcencls-presentation-11-september-2009 in razprava http://sciencecommons.org/wp-content/uploads/ScienceCommons_Concept_Paper.pdf LP, Aleš Vaupotič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 8 20:30:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 8 Mar 2010 20:30:26 +0100 Subject: [SlovLit] Tagore -- Repete Message-ID: <9885286F34164E0893E58B5F6C306711@P4> From: "Baraga, Darinka" Sent: Monday, March 08, 2010 12:14 PM Subject: Vabilo na mednarodni simpozij o indijskem pesniku Rabinndranthu Tagoreju Oddelek za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Veleposlaništvo Republike Indije v Ljubljani prirejata mednarodni simpozij o priznanem indijskem pesniku Rabindranathu Tagoreju, ki bo potekal v petek, 19. marca 2010, od 9. ure naprej v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na Aškerčevi 2. Na celodnevnem simpoziju bo sodelovalo več strokovnjakov iz Indije, Slovenije in drugih evropskih držav. Predstavili bodo različne vidike Tagorejevega življenja in dela ter preučevali odzive na njegova dela v srednji in jugovzhodni Evropi, zlasti v Sloveniji. Poleg simpozija bo tudi večer poezije, ki bo potekal 20. marca ob 17. uri v Jazz klubu Gajo na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani. Vsi vljudno vabljeni. === http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html -- Kranjski tiski do 1950, tokrat z dodnimi ilustracijami. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 9 08:18:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Mar 2010 08:18:48 +0100 Subject: [SlovLit] = =C4=8Clanki_s_kartami_za_atlas_slovenskih_nar ečij_tokrat_na_spletu_--_Kooperativni_projekti Message-ID: <69CB64907DAE4CE282D3C0013D817706@P4> From: "Peter Weiss" Sent: Tuesday, March 09, 2010 4:42 AM Subject: Za slovlit: članki s kartami za SLA Na prenovljeni spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_SLA/P/index.html so ponovno objavljeni članki z digitaliziranimi kartami (v obliki PDF) za Slovenski lingvistični atlas, pripravljajoči se atlas slovenskih narečij. Članki so do leta 2008 v papirni obliki objavili večinoma delavci dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Spletna objava sledi lanski objavi na cedeju, poleg skoraj sto kart pa imamo na razpolago še vprašalnico in mrežo krajev za SLA ter karto slovenskih narečij, primerno tudi za morebitni ponatis ali za šolsko rabo. Na objave člankov s kartami opozarjam tudi zato, ker je pri zbiranju gradiva za SLA v preteklih desetletjih sodelovalo na desetine slovenističnih kolegic in kolegov od vsepovsod: tu so tudi po njihovi zaslugi zbrani prvi rezultati dela, ki so si ga zamislili naši učitelji. -- Peter Weiss === http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities_2010 -- Day of Digital Humanities 2010; prijavite se za blogovski popis vsega, kar boste digitalno humanističnega počeli 18. marca 2010. http://www.pgdp.net/c/ -- Distributed Proofreaders (popravljanje tekstov za projekt Gutenberg). https://code.nla.gov.au/redmine/projects/show/ndp-beta -- The Australian Newspapers Digitization Program. http://www.stoa.org/sol/ -- The SUDA On Line (prevajanje grške bizantinske enciklopedije). http://idp.atlantides.org/trac/idp/wiki/DDBDP -- Integrating Digital Papyrology. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 9 18:31:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 9 Mar 2010 18:31:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Februarski_in_marčevski_dogodki_v_ZDA Message-ID: From: "luka zibelnik" Sent: Tuesday, March 09, 2010 3:06 PM Subject: Februarski in marčevski dogodki v ZDA Spoštovane kolegice in kolegi, Po krajšem delovnem predahu se vam ponovno javljam s poročilom o treh dogodkih, ki so si sledili z velikansko hitrostjo in še malo bolj predstavili Slovenijo, slovensko kulturo in zgodovino zanimanja polni publiki. Dva sta se zgodila v okviru dogodkov Centra za slovenske študije, ki jih lektorat vedno podpre in po svojih močeh pomaga k izpeljavi. Tadva in še ne izpeljane dogodke smo načrtovali še skupaj z oddelkom za moderne jezike, dekanatom Cleveland State University, Generalnim konzulatom Republike Slovenije v Clevelandu in drugimi. 24. februarja 2010 je na CSU predavanje održal starosta slovenske intelektualcev v Clevelandu, dr. Vladimir Rus. Pri svojih petinosemdesetih je še vedno izjemno dober predavatelj, na vprašanja odgovarja brez vidnega napora, a vedno z dodatnimi podatki in izpeljavami. Pripravil je predavanje o soški fronti in njeni pomembnosti v prvi svetovni vojni, o čemer marsikdo v ZDA nič ne ve. Napolnjena dvorana študentov, profesorjev, vidnih članov slovenske skupnosti idr. ga je poslušala z zanimanjem. Po predavanju je CSU postregla tudi s slovenskimi dobrotami, kar je že kar nekakšna stalnica. Ta dogodek je obeležil tudi časopis Clevelandske državne univerze, Cleveland Stater, ki je poročilo postavil na drugo stran, na roko pa nam je šel tudi z reklamo za lektorat. http://www.csuohio.edu/class/com/clevelandstater/Copy/111405.html 3. marca 2010 je ravno tako na CSU predavanje imel novi generalni konzul Republike Slovenije, Jurček Žmauc, ki je postregel z množico podatkov o moderni Sloveniji, njeni državnopravni ureditvi, poosamosvojitveni zgodovini in drugih zanimivostih. Predavanje je bilo izredno lepo sprejeto, ravno tako pa smo se lahko po njem okrepčali ob slovenskih dobrotah. 4. marca 2010 pa sem na povabilo privatne fakultete Nazareth College v Rochestru (zvezna država New York) potoval tudi sam. Zanje sem po (že drugem) povabilu prof. Marka J. Madigana, nekdanjega Fulbrightovega profesorja v Sloveniji, pripravil predavanje o dojemanju prostora v Cankarjevih proznih delih. Predavanje si je ogledalo kar nekaj študentov in tudi okoli 10 profesorjev z različnih oddelkov. Po predavanju je Nazareth College postregel s Cockto, Fructalovimi sokovi, Grisini in slovenskim pecivom. Prisotni profesorji so napovedali nadaljnje sodelovanje z lektoratom, naslednjič pa naj bi razpravljali o identiteti etničnih skupin v ZDA (s poudarkom na Slovencih). Predavanje je reklamiral tudi odlični spletni napovednik ClevelandSlovenian.com, ki nasploh podpre vsak naš dogodek z obširno reklamo ali poročanjem. http://www.clevelandslovenian.com/News/local/Dirty-Noisy-Cities-and-Clean-Peaceful-Villages.shtml Zaenkrat je dovolj, kmalu pa sledijo poročila o aprilskih dogodkih, ki jih bo znova cela množica. Lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 10 21:59:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 10 Mar 2010 21:59:47 +0100 Subject: [SlovLit] Lexicom 2010 -- Zora 66 in 67 Message-ID: From: "Trojina Info" To: Sent: Wednesday, March 10, 2010 8:54 AM Subject: Lexicom 2010 v Ljubljani Obveščamo vas, da bo od 7. do 11. junija 2010 v Ljubljani mednarodna leksikografska delavnica Lexicom 2010 v izvedbi Adama Kilgarriffa in Michaela Rundella, priznanih britanskih strokovnjakov na področju leksikografije in jezikovnih tehnologij. Delavnica je še posebej primerna za vse, ki se tako ali drugače ukvarjate z leksikografijo, jezikoslovjem, računalniškim jezikoslovjem, uredniško podporo slovarskim projektom, prevajanjem ali terminologijo. Vse zainteresirane vabimo na spletno stran http://www.trojina.si/Lexicom2010/si.html, kjer boste našli dodatne informacije o vsebini delavnice ter načinu in roku prijave. Z lepimi pozdravi, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === From: "Andjelka Trkulja" To: Sent: Wednesday, March 10, 2010 8:27 AM Subject: Predstavitev monografij Zora 66 in Zora 67 Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev monografij mednarodne knjižne zbirke ZORA: Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika A-L Monografijo bo predstavila akademikinja zaslužna red. prof. dr. Zinka Zorko. doc. dr. Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja Avtorico in njeno delo bo predstavil red. prof. dr. Marko Jesenšek. Predstavitev bo v ponedeljek, 15. marca 2010, ob 13.00 uri v predavalnici 0.1/FF Filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 11 09:17:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Mar 2010 09:17:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Sestavljeni_osebek_--_Bukolika_--_Prešte vanja Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 09, 2010 8:01 PM Subject: LK, 15. marec LK FF vabi na 926. sestanek v ponedeljek, 15. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Franc Marušič, Univerza v Novi Gorici. Naslov predavanja: "Nekaj novih ugotovitev o ujemanju sestavljenega osebka." Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Rott, Zala" Sent: Thursday, March 11, 2010 8:55 AM Subject: Vabilo Oddelek za klasično filologijo vabi na predavanje, ki bo danes, 11. 3., ob 17h v Modri sobi FF. Na temo >Ali obstaja bukolična pesniška posvetitev?< (>Gibt es eine bukolische Dichterweihe<) bo predaval Graf Georg von Gries. Predavanje bo v nemščini. === http://ra.tapor.ualberta.ca/~tatoo/ -- Tatoo, orodje za besedilno analizo. Poskusno sem ga montiral v Grumovo besedilo (http://lit.ijs.si/grum.html). Samo strešic žal ne obvlada. Bi želeli kaj podobnega za analizo slovenskih tekstov? http://www.delo.si/tiskano/html/20100310/Delo/0 -- Kolšek/Hladnik, Kar se prešteti da, preštejem (intervju v Delu). From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 11 21:35:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 11 Mar 2010 21:35:16 +0100 Subject: [SlovLit] Red zaslug za Jeleno Konicko Message-ID: <389F7904A88B4A5EB7321CE6695B7F68@P4> http://www.delo.si/clanek/101144 -- po sliki bi človek sodil, da je bil glavni predsednik Danilo Türk, v resnici pa je bila glavna profesorica z vilniuške univerze Jelena Konicka, ki jo je Türk v okviru obiska v Litvi odlikoval z redom za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine. Čestitamo! Slike s podelitve: http://foto.mail.ru/inbox/lavrinec/2669 in http://www.caramor.lt/152-elena-konickaya-nagrazhdena-slovenskim-ordenom.html Kolegica piše: "To je zelo pomembno zame kot tudi za Vilniuško univerzo in za moje kolege, za Filološko fakulteto VU, za naše študente. Ob tem priznanju sem seveda večkrat pomislila na univerzo v Ljubljani, na profesorje, sodelavce oddelka za slavistiko, ki ste mi tolikokrat pomagali, kadar sem prihajala s svojimi vprašanji, s svojimi prošnjami etc. Zmeraj sem se dobro počutila med vami in všeč mi je, da je to druženje, prijateljevanje, sodelovanje obrodilo lepe sadove, da je slovenščina, Slovenija, slovenska književnost bolj znane v Litvi kot prej, da je tudi kar nekaj mladih ljudi, za katere je postala Slovenija zanimiva in privlačna, ki so našli na Slovenskem prijatelje, kolege, znance." Tule je njen govor ob podelitvi: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/jkonickaja.doc From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 12 14:53:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 12 Mar 2010 14:53:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Ledinska_imena_--_=A0panska_kultura_--_Obl aki_besed Message-ID: <173DC73826004CB69156AB06C2FCDEC4@P4> From: "Institut" Sent: Friday, March 12, 2010 12:47 PM Subject: Fw: Ledinska imena ? Kulturna dediščina ?Veselimo se uvrstitve slovenskih ledinskih in hišnih imen v listo nesnovne dediščine v Avstriji. Sprejem v Unescov seznam je izraz spoštovanja in truda za ohranitev te kulturne dediščine, ki ustvarja identiteto dvojezične regije južne Koroške.? To je bila prva reakcija na razglasitev s strani podpisnikov prošnje iz Kotmare in Žitare vasi ter Sel. Kot zastopniki raznih iniciativ so prošnjo podpisali: Vinko Wieser in Jozi Pack iz Kotmare vasi, Milka Olip iz Sel und dr. Karl Hren iz Žitare vasi. Podlaga za prijavo so bile obsežna dokumentacija hišnih in ledinskih imen ter objava karte v občini Kotmara vas, objava karte za trženje kmečkih izdelkov z zapisanimi hišnimi in ledinskimi imeni iz Sel in druge rokopisne dokumentacije te kulturne dediščine. Prošnjo so podprla tudi društva v Bilčovsu, Šmarjeti v Rožu in Št. Jakobu v Rožu, ki dokumentirajo bogato imenoslovno dediščino v svojih krajih; projekt strokovno spremlja Inštitut Urban Jarnik (mag. Martina Piko-Rustia). Informacije najdete tudi na spletni strani: http://www.gorjanci.at in http://www.kosuta.at/projekt. Nacionalna agencija za nesnovno dediščino v Avstriji ob imenovanju slovenskih ledinskih in hišnih imen v svoji izjavi ugotavlja: ?Prošnja za vpis elementa odgovarja razumevanju nesnovne dediščine, kot je to obrazloženo v Unescovem sporazumu o ohranjanju nesnovne dediščine, in predstavlja bistven prispevek k ohranjanju kulturne raznolikosti in trajnostnega razvoja.? Pomembno za delo slovenskih kulturnih iniciativ je ? kot poudarja Vinko Wieser (predsednik društva Gorjanci) ?, da Unescov sporazum predvideva ?prepoznavnost raznolikih kulturnih tradicij v Avstriji na državni in na mednarodni ravni? kakor tudi določitev novih akcentov na področju izobraževanja z ozirom na kulturno dediščino in trajnostni razvoj. Poleg tega je predvidena obsežna dokumentacija v obliki domače strani s poudarkom na izrednem pomemu živete kulturne raznolikosti! (glej tudi: http://www.unesco.at/kultur/immat_kulturerbe.htm). ?Na žalost so slovenska ledinska in krajevna imena ter hišna imena na južnem Koroškem s strani uradnih mest večkrat zapostavljali in pačili. Mnogo imen je šlo v izgubo, zato upamo, da bo Unescovo priznanje pripomoglo do preobrata v mišljenju,? pravi soiniciator dr. Karl Hren. Slovenska ledinska in hišna imena so danes še živa dediščina, v vsakdanu jih uporablja v glavnem le še starejša generacija na podeželju. Unescova listina je priznanje vsem, ki ta imena ohranjajo in dokumentirajo kot jezikovne priče, v katerih se zrcali zgodovina tega prostora: imena so namreč odraz materialne zgodovine ter geografske, krajinske, biološke, geološke in socialne stvarnosti. Slovenska ledinska in hišna imena so sestavni del kulturne dediščine koroških Slovencev in tudi nemško govorečih Korošcev in Korošic v tej regiji. Nadaljnje informacije: Vinko Wieser (vinkowieser na aon.at). === From: "Stanič, Daša" Sent: Friday, March 12, 2010 1:52 PM Oddelek za romanske jezike in književnosti (Hispanistika) vas prisrčno vabi na dogodke Tedna španske in hispanoameriške kulture (od 15. 3. do 21. 3. 2010). ?Bienvenidos! Program: http://www.raices.si/programa/ Branka Kalenić Ramšak === http://www.wordle.net/create -- ustvari oblak besed na podlagi vnesenega besedila. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 14 08:55:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 14 Mar 2010 08:55:05 +0100 Subject: [SlovLit] Literarnovedne povezave -- Wiki-delavnica Message-ID: <313191D7E46645F09A72A76A37A0BCA3@P4> http://lit.ijs.si/zveze.html -- po desetih letih (zelo malomarno) sem obnovil povezave na literarnovedne informacije po svetu; 70 % povezav je v tem času ugasnilo. V ponedeljek 15. 3. bom v predavalnici # 102 pri uri Boža Repeta kazal, kako dodajati ali popravljati gesla v Wikipediji, na Wikiviru in Wikiverzi. Vabljeni tudi drugi zainteresirani. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 16 08:20:36 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Mar 2010 08:20:36 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik v parlamentu -- Tagore na FF Message-ID: <9A4DBAC9DC424AA68A777CD5BA4D110E@P4> From: "rozman andrej" Sent: Monday, March 15, 2010 11:24 AM Subject: jezik v parlamentu Včeraj sem na televiziji videl odlomek razprave v našem parlamentu, v katerem je en poslanec svojo kolegico opozoril, da se (v genetivu) ne reče "pre`dloga zákona", ampak "predlóga zakóna", da je torej pravilen naglas na drugem zlogu. Seveda ima poslanec pravopisno prav. A s kakšno pravico sme popravljat govor nekoga drugega? Ne gre samo za to, da s tem trati čas in pozornost za nekaj, kar ni predmet razprave. Ne gre tudi za to, da se pravopis tako kot v primeru pridevnika "okolijski" najbrž moti še kje. Gre predvsem za po mojem nedopustno pravico, ki si jo Slovenci tako pogosto jemljejo za popravljanje govora drugih. Če odštejemo radijske in televizijske bralce in še koga, ki govorijo zborno po službeni dolžnosti, je upoštevanje zborne izreke stvar osebne izbire. Gospa se je poslancu, ki jo je opozoril na njeno nepravilno naglaševanje, zahvalila in obljubila, da se bo v prihodnje potrudila. Mogoče si torej tudi sama želi govorit zborno in je vesela, da jo kdo opozori na napake. A tudi če je temu tako, naj se te stvari zmenita privatno, javno pa ima gospa pravico naglaševat tudi narobe. Ponavadi pa nam ni do tega, da nam drugi popravljajo izgovarjavo, saj govorimo predvsem zato, ker hočemo nekaj povedat, in v ta namen uporabimo jezik, ki je kar najbolj naš in hkrati razumljiv tistim, ki jim govorimo. Naša osebna govorica je stvar naše integritete, ki bi jo moral sogovornik spoštovat. Mnoge moti sodobna ljubljanščina, ki je je res veliko v naših medijih. A naj se proti njej borijo s svojim govorom, ne pa z vsiljevanjem zborne izreke tja, kjer je popolnoma nefunkcionalna. Kdor misli, da mu zborna izreka kakorkoli koristi, ima do nje vso pravico vedno in povsod. A enako pravico ima tudi tisti, ki se bolje počuti, kadar se izraža s svojim osebnim jezikom oziroma s katerim od tistih kompromisnih jezikov, ki jih ustvarjamo, da se razumemo. Tako kot v parlamentu skoraj vsi moški nosijo kravate, se skoraj vsi poslanke in poslanci trudijo govorit "pravilno". A je to še zmeraj samo njihova osebna izbira in se mi je zato zdela poslančevo popravljanje kolegičinega jezika popolnoma neprimerno. Tako kot slovenski film in gledališče, po mojem prepričanju tudi slovenski parlament ne bi smel bit polje boja za tako imenivano pravilno slovenščino. Andrej Rozman Roza === http://www.uni-aas.si/sites/uni-aas.si/files/program_simpozija_slovenski.pdf -- program simpozija o Tagoreju, ki bo potekal v petek 19. marca na FF v Ljubljani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 16 21:54:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 16 Mar 2010 21:54:12 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik_v_parlamentu_--_Milan_Lipovec_--_Izborn i/izbirni_--_Japonščina Message-ID: <7D91FBB750A4407889DAB42A75529435@P4> From: "Katja Benevol Gabrijelčič" Sent: Tuesday, March 16, 2010 8:48 AM Subject: RE: [SlovLit] Jezik v parlamentu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003301.html) > Včeraj sem na televiziji videl odlomek razprave v našem > parlamentu, v katerem je en poslanec svojo kolegico opozoril, > da se (v genetivu) ne reče "pre`dloga zákona", ampak > "predlóga zakóna", da je torej pravilen naglas na drugem > zlogu. Seveda ima poslanec pravopisno prav. A s kakšno > pravico sme popravljat govor nekoga drugega? To na spletnih forumih, poštnih seznamih ipd. poznamo kot "sindrom jezikovnega argumenta". Deluje pa tako, da ko sogovorniku/dopisovalcu v razpravi zmanjka argumentov, ki se tičejo razprave, začne napadati jezikovno izražanje svojega "nasprotnika". Ni pomembno, na kaj se obesi, gre samo za odvračanje pozornosti z glavnega argumenta, kjer ga je zmanjkalo. Razprave v parlamentu nisem videla (brrr), samo modus operandi me je v hipu spomnil na situacijo, na katero sem v elektronski komunikaciji prvič naletela enkrat leta 1992--93. Lp, Katja Benevol Gabrijelčič === From: "Barbara Susa" Sent: Tuesday, March 16, 2010 2:29 PM Subject: Milan Lipovec -- odgovorni urednik revije Zaliv Danes, ob predstavitvi knjige o Kocbeku, ko govorimo o klenih možeh tistega časa, bi rada spomnila na odgovornega urednika revije Zaliv, slovenskega pisatelja Milana Lipovca. Milan Lipovec (1912--1997) je bil odgovorni urednik Zaliva od njegovih začetkov leta 1966 pa do leta 1990, do konca njegovega izhajanja. V spremni besedi k Lipovčevi knjigi Cesta, reka in ljudje (GMD, 1997) je Boris Pahor zapisal takole: "Bilo je torej naravno, da je bil v trenutku, ko se je rojevala revija Zaliv, Lipovec ena izmed njenih konstitutivnih osebnosti. Še več, ker je bil edini, ki je v ekipi imel izkaznico časnikarskega združenja, je kot "odgovorni urednik" reviji omogočil, da se je lahko registrirala na sodišču. Saj. Tvegan in zahteven poskus. In to je treba danes kar poudariti, ko je govor o ogromnih denarnih izgubah, medtem ko skupina kulturnih osebnosti četrt stoletja ureja revijo brez javnega blagoslova, brez sredstev in torej brez honorarjev ne za urednike ne za sodelavce. No, in ko bo prišel čas vrednotenja tudi tega dela, to je iskanja prispevkov, ukvarjanja s stolpci svinca v stavnici, skrbi za razpošiljanje izvodov -- tedaj bo treba tudi oceniti, kako se je moral odreči svojemu lastnemu intimnemu delu, kdor je želel ponuditi živahno, ažurno, temeljito in proti toku plavajočo publikacijo. In tedaj bo tudi tista zaznava "odgovorni urednik" pridobila čisto drugačen pomen, kot ga ponavadi ima. Značaj temperamentnega avtorja Ljudi ob cesti je namreč potrjen v zaostrenih pogojih, v duhovitih namigih, v ostrinah, ki zadanejo v živo ter postavljajo stvari na pravo mesto. Ne samo, ampak "odgovorni" bo imel , čeprav na straneh revije tega ni mogoče odkriti, za sabo tudi dobro opravljeno delo lektorja pri prispevkih v italijanščini šolanih sodelavcev. To se pravi, da če se je Zaliv obdržal na dostojni jezikovni ravni, gre za to v veliki meri zasluga Milanu Lipovcu." -- Ljudmila Suša === Ob vse medijski pozornosti, ki posredno spremlja revijo Zaliv, ne morem molčati ob spregledanih dejstvih. V dobesednem pomenu besede je bil odgovorni urednik revije Zaliv tržaški pisatelj Milan Lipovec. Čeprav sem bila takrat še otrok, se časov ob prepovedi Zaliva zaradi intervjuja s Kocbekom zelo dobro spominjam. Kljub prepovedi je Zaliv pljusknil tudi v Ljubljano! Stric Milan je bil poročen z Doro, sestro babice Mirana Hladnika in sestro moje babice Elke Suša. (Slednja je kot podpornica revije nekajkrat omenjena tudi v kolofonu.) Stric in teta sta po domače povedano "švercala" Zaliv preko meje. V babičini kuhinji, v Šiški, na Bizjanovi 5, so sumljivo zadevo razpakirali. Poleg riža, kave in drugih tržaških dobrot sem zagledala zajeten sveženj imenitnih revij, ki jih je stric v tednu dni raznosil na naslove somišljenikov po Ljubljani. Upam, da sem s temi vrsticami osvežila spomin na pomembno uredniško vlogo Milana Lipovca (http://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Lipovec http://sl.wikisource.org/wiki/Milan_Lipovec). -- Barbara Suša === From: "Andrej Brodnik (Andy)" Cc: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, March 16, 2010 2:57 PM Subject: Izborni ali izbirni Se opravičujem, če vas nadlegujem z morda povsem preprostimi in očitnimi vprašanji -- a sem pač prvič dobil tehten in kakovosten odgovor; pa ponavljam vajo. Tokrat sprašujem glede izrazov: ,,izbirni predmet`` in ,,izborni predmet``. Gre za predmet, ki ga lahko študent prosto izbere iz izbora predmetov. V naprej hvala za vaše odgovore! Andrej (Andy) Brodnik Univerza na Primorskem / University of Primorska Koper, Slovenia === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 16, 2010 5:08 PM Subject: LK, 22. marec LK FF vabi na 927. sestanek v ponedeljek, 22. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Hiroko Sawada, Univerza v Tsukubi. Naslov predavanja: Attribution in Japanese Communication: The Interface between ethnomethodology and construction grammar (Atribucija v japonski komunikaciji: vmesnik med etnometodologijo in konstrukcijsko slovnico). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 17 19:24:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 17 Mar 2010 19:24:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Luzitanci_--_Indijci_--_Sežanci Message-ID: From: "Mateja Rozman" Sent: Wednesday, March 17, 2010 6:25 PM Subject: Teden portugalsko-slovenskih literarnih in kulinaričnih dialogov Od 15. 2. do 19. 2. je Lektorat za slovenski jezik in kulturo na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni organiziral teden portugalsko-slovenskih literarnih in kulinaričnih dialogov. Pri organizaciji so sodelovali: Veleposlaništvo RS v Lizboni, profesorji in študenti slovanskih študij, Kulturni center Braço de Prata, ter lastnik dveh restavracij na Faculdade de Letras. Gostja, strokovnjakinja za slovensko literaturo, je bila profesorica Alojzija Zupan Sosič. V Lizboni je v okviru programa izmenjave Erazmus gostovala ves teden. V okviru tedna portugalsko-slovenskih literarnih in kulinaričnih dialogov je predavala o sodobnem slovenskem romanu in o erotični poeziji. Predavanji na fakulteti sta bili namenjeni študentom slovanskih študij in študentom evropskih študij. Odprti sta bili tudi za vse ostale slušatelje. Predavanja, namenjenega študentom slovanskih študij, so se udeležili tudi predstojnik slovanskih študij ter nekateri lektorji z Oddelka za jezikoslovje. Obeh predavanj, ki sta bili zelo dobro sprejeti, se je udeležilo okoli sedemdeset študentov. V Kulturnem centru Braço de Prata je bilo predavanje za širšo publiko. Center, ki je namenjen raznovrstnim kulturnim dogodkom, vodi profesor filozofije s Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. Tod je pred dvema letoma gostoval igralec Janez Škof, v njem pa je imel predavanje tudi filozof Slavoj Žižek. Tokratnemu predavanju o slovenski erotični poeziji je sledil pogovor med profesorico Alojzijo Zupan Sosič ter znanim portugalskim pesnikom Casimirom de Britom. Na koncu smo predstavili antologiji[1] Trinajstih slovenskih pesnikov, prevedenih v portugalščino, in Trinajstih portugalskih pesnikov, prevedenih v slovenščino. Kulturnemu dogodku, ki je bil sprejet z velikim zanimanjem, je sledila polnočna večerja ob spremljavi znanega portugalskega pianista. Na Portugalskem je ponekod navada, da se večerja ob polnoči. Takšni večerji pravijo ceia. Pred večerjo imajo velikokrat kulturni dogodek, ki se mu reče tértulia. Večerjo je pripravila strokovnjakinja za slovensko kulinariko, gospa Iva Dolenc. V njenih jedeh je uživalo okoli trideset ljudi. Slovensko hrano so stregli ves teden v dveh restavracijah na Faculdade de Letras in v restavraciji na Faculdade de Ci?ncias Univerze v Lizboni. Kuhala je gospa Iva Dolenc in ? pod njenim stalnim nadzorom ? tudi portugalski kuharji. Študenti, profesorji in ostali uslužbenci Faculdade de Letras, ostalih fakultet in rektorata so slovensko hrano lahko poskusili kot samostojno jed ali v kombinaciji s portugalsko hrano. Brezplačno so stregli slovensko vino in liker pridelovalca Mesesnela iz Goč. Slovensko kosilo si je naročilo okoli sedemsto ljudi. Po odgovorih iz vprašalnika, ki ga je gostom razdelil lastnik restavracij, je slovenska hrana pustila dober okus. Kulinarično ponudbo smo obogatili še z razstavo knjig slovenske in portugalske kulinarike ter obeh omenjenih antologij. Vsi, ki so bili na kosilu, so dobili tudi kuharske recepte slovenskih jedi v slovenščini in portugalščini, portugalske in slovenske pregovore o hrani ter majhne zemljevide Slovenije in Portugalske. Poleg tega je bila v eni od restavracij na ogled razstava fotografij Lada Jakše z naslovom Slovensko-portugalski dialogi. Ob vsaki fotografiji je bila tudi pesem slovenskega pesnika, vzeta iz antologije Treze Poetas Eslovenos (Trinajst slovenskih pesnikov.) Teden smo zaključili s slovensko-portugalskim kosilom, ki se ga je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Lizboni, gospod Peter Bekeš. Dogovorili smo se za ponovitev tedna slovensko-portugalskih literarnih in kulinaričnih dialogov. Lektorica Mateja Rozman [1] ?Projekt antologij slovenskih in portugalskih pesnikov, ki sva ga z Matejo Rozman predlagala pesniku Branetu Mozetiču leta 2007, je postal plod sodelovanja med Slovenijo in Portugalsko. Antologiji bodo slovenski in portugalski pesniki predstavili še v obeh deželah.? Casimiro de Brito === From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, March 17, 2010 1:55 PM Subject: informacije o jezikih v Indiji Dr. Mishra, ki je 8. marca predaval o jeziku hindi, obvešča, da so na naslednji spletni strani dosegljive dodatne informacije o jezikih v Indiji: http://censusindia.gov.in/Census_Data_2001/Census_Data_Online/Language/Statement5.htm Lep pozdrav, Za LK, Saša Istenič === From: "kosovel knjiznica" Sent: Wednesday, March 17, 2010 2:54 PM Subject: Vabili Vabljeni v petek, 19. 3. 2010, ob 17. uri v Kosovelovo knjižnico Sežana na popoldan z Rezijani in v petek, 26. 3. 2010, ob 15. uri na simpozij o Bogomirju Magajni v Knjižnico Divača. Lep pozdrav, Nadja Mislej-Božič Program simpozija: http://www.sez.sik.si/new/index.php?option=com_content&view=article&id=118:divacamagajnaodmev&catid=1:latest-news&Itemid=50 Popoldan z Rezijani: http://www.sez.sik.si/new/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 18 18:14:42 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 18 Mar 2010 18:14:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Cirili_Kosmaču Message-ID: From: "Zoran Božič" To: Sent: Thursday, March 18, 2010 2:44 PM Subject: Simpozij o Cirili Kosmaču Mednarodni znanstveni simpozij ?Domača dolina -- moje okno v svet? bo s pomočjo priznanih slovenskih znanstvenic in znanstvenikov skušal na novo razgrniti podobo slovenskega pisatelja Cirila Kosmača (1910--1980), čigar stoletnice rojstva in 30-letnice smrti se letos spominjamo. Simpozij ? potekal bo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu 17. septembra 2010 ? bo posvečen avtorju, ki je bil v prostoru, v katerem je ustvarjal, močna figura tako na literarnem kot na družbenopolitičnem področju. Njegovo ime je dobro znano širšemu krogu javnosti, že dolgo pa njegovo delo ni bilo deležno širše strokovne obravnave. Znanstveni sestanek bo tako posegal na področje raziskav njegove literarne ustvarjalnosti in skušal osvetliti tiste specifične vidike avtorjevega ustvarjanja, ki v dosedanjih strokovnih obravnavah še niso bili deležni večje pozornosti. Ciril Kosmač je s svojim globokim vpogledom v domačo stvarnost že v medvojnem obdobju pokazal, da je literatura lahko nositeljica višjih etičnih pomenov, saj velja njegova Balada o trobenti in oblaku za odličen primer sodobne novelistike s klasično tematiko, Kosmačeva proza pa že dolgo spada v nabor klasikov slovenske književnosti. Ni zanemarljiv tudi njegov prispevek k filmski zgodovini Slovenije, saj je po noveli Očka Orel napisal scenarij za prvi slovenski celovečerec Na svoji zemlji. Čeprav je bil pisatelj deležen več znanstvenih monografskih obdelav, se pojavlja potreba po novi obravnavi, ki bi Kosmačevo delo ovrednotila tudi s sodobnimi prijemi in pogledi na njegovo delo. Simpozij želi v novi luči obravnavati vrednote v njegovi prozi, njegovo politično delovanje ter zgodovinski pomen izbire domačih logov kot priljubljeno pripovedno tkivo z ozirom na moč, ki jo imajo v vzpostavljanju odnosa s svetom (od tod tudi izbira naslova simpozija). Mednarodno veljavo njegovemu delu, ki je sicer že bilo prevedeno v številne jezike, pa bo gotovo dala analiza recepcije njegovih del v tujini, kar je precej novo raziskovalno polje, zato pričakujemo dober odziv domačih in tujih znanstvenikov in znanstvenic, ki se ukvarjajo s slovensko književnostjo. Nekaj predlaganih tem za referate: - Različni pogledi na Kosmačevo daljšo in krajšo prozo: naratologija, vrednote, analiza likov, pokrajinski motivi, idr. - Prispevek Cirila Kosmača k zgodovini slovenskega filma - Mesto Cirila Kosmača v kanonu slovenske književnosti - Stiki med Kosmačem in drugimi slovenskimi literati - Kosmačevo politično delovanje - Prevodi Kosmačevega dela v tuje jezike - Dramatizacije Kosmačevih del Naslove in povzetke referatov (250 do 300 znakov) pošljite na david.bandelj na ung.si skupaj s kratko biografijo do 15. maja 2010. V roku enega tedna vas bomo obvestili, ali je bil vaš referat uvrščen na simpozij, in vam posredovali nadaljnje informacije. Za organizacijski odbor simpozija dr. David Bandelj, Fakulteta za humanistiko, UNG From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 19 18:59:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 19 Mar 2010 18:59:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_učitelje/učiteljice_slove nščine_na_tuji_univerzi Message-ID: <47494BCF068349F8ADC4F4BC26700017@P4> From: "Huber, Damjan" To: Sent: Friday, March 19, 2010 3:41 PM Subject: Razpis za učitelje/učiteljice slovenščine na tuji univerzi Spoštovani, za naslednje študijsko leto so razpisana prosta delovna mesta učitelja/učiteljice slovenščine: na Univerzi v Beogradu, Srbija; na Univerzi v Lvovu, Ukrajina; na Univerzi v Nottinghamu, Velika Britanija; na Univerzi v Pekingu, Kitajska; na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Pogoji: univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri ali ustrezne druge univerzitetne smeri glede na specifiko slovenistike na tuji univerzi; s potrdilom dokazano produktivno znanje jezika države gostiteljice oziroma enega od svetovnih jezikov, ki je pretežno v rabi na univerzi države gostiteljice; zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika; zaželene delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti; poznavanje razmer in kulturnega ozadja v državi gostiteljici. Pogodba o zaposlitvi bo z izbranimi kandidati sklenjena za študijsko leto 2010/11 za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa na naslov: Filozofska fakulteta, Kadrovska služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št. (01) 241-86-75 (Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik). Razpis je objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje (http://www.ess.gov.si/slo/iskanje-dela/PDWeb/PD/PD.ASP). Lep pozdrav, Damjan Huber Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Mar 21 21:07:04 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 21 Mar 2010 21:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Naš_jezik_je_velik Message-ID: <16B43E1CA8FA46C6B39316F4634F4697@P4> From: "rozman andrej" To: Sent: Sunday, March 21, 2010 4:33 PM Subject: naš jezik je velik Spoštovani! V sredo bo v KUD France Prešeren drugo zaničniško srečanje, o katerem lahko več preberete na naslovu http://www.roza.si/urgenca/index.html, tu pa vam pošiljam razmišljanje o našem jeziku, ki mi ga je poslal mula Jože. Naš jezik je velik! k1guru Roza --- Slovenski jezik je velik V odgovoru na Rozino poslanico pozno poleti lanskega leta sem predlagal, naj za0niki v propagandi za našo stvar trdno stojimo na stališču, da je naš jezik velik. Da nam ne bo prišlo vedno prav izhajati iz podmene, da je majhen. V pripravi na naš pomladni shod me je naš prerok in k1guru zadolžil, da svoj zadržek razmotrim, pojasnim in razvijem v za0 uporabno dogmo. Dogmo bi izrazil nekako takole: ?Slovenski jezik je velik in vsakdo, ki ga širi ? opomba: kajpak tudi daljša, viša in poglablja ? je njegov prerok.? Sori, Roza! V prvi različici je stalo, da je njegov prerok Roza, kar je očitno res, ampak velik jezik potrebuje veliko prerokov, kajne, in ni zadosti samo k1guru Roza. Roza je v poslanici navedel kot argument, zakaj bi se morala Slovenija zavzemati za varstvo majhnih in ogroženih jezikov v skladu z UNESCOm tudi to, da je v EU ?najmanjša z jezikom opredeljena nacionalna država?. Ne vem natančno, kako sta opredeljeni Estonija in Malta, a nedvomno govori v Estoniji manj ljudi estonsko in na Malti manj malteško, kakor v Sloveniji slovensko. Ne glede na to velja Rozina ugotovitev, da je število govorcev teh treh jezikov na njihovem ozemlju majhno v primerjavi npr. z angleščino, nemščino, francoščino ali španščino in da to ogroža vsaj kvaliteto obstoja teh jezikov, če že ne obstoja samega. Stališče, da je naš jezik majhen, torej dejansko izraža le dejstvo, da v njem govori in piše sorazmerno manj govorcev in pisk. Stališče, da je slovenščina velika, pa je prepričanje, ki se zanaša na kakovost, ne na preštevanje govork ali piscev. Svoje prepričanje ponujam v podlago skupni dogmi za0nikov. Moj prvi argument je kot dokaz sicer za0, saj je povsem oseben. Pa vendar! Ne maram jamrarij, kako smo majhni, posejanih po vsej slovenski literarni, kulturni in politični zgodovini. Ne prenesem jih, ker so večinoma samo izgovor za to, da jamrači ne mignejo s prstom. Rozina ugotovitev ni te vrste, saj je zanj zavest o majhnosti spodbuda k dejavnosti. Vseeno pa se mi zdi bolje, če se na majhnost ne sklicujemo, ker s tem pritegujemo jamrače in ponavljamo šentflorjanski vzorec. Zato prehajam k resnejši obliki prepričevanja, da je slovenski jezik velik. Velik je po kakovosti: v njem je mogoče zapisati vse, kar si zaželimo napisati. V njem se pogovarjamo o vsem, o čemer se odločimo pogovarjati. Prepuščam drugim, ali so kakšni fini občutki, ki se jih da izraziti v slovenščini, ne pa, denimo, v angleščini ali albanščini. Ne pišem o enkratnosti jezikov. Pišem o tem, da nam ni treba preiti v angleščino, pa naj teče beseda o psihoanalizi, o genetiki ali o poeziji. Pišem o tem, da ne matematiku, ne biologinji, če sta Slovenec in Slovenka, ni treba misliti v drugem jeziku, ampak lahko mislita v maternem. Od koder sledi, da za svoj jezik zahtevamo samo, da se mu omogoči, da izrazi vso veličino, kar je premore! Pazimo! Tik pod površino so nevarne čeri. Izognimo se jim! Ni na vseh področjih sodobne znanstvene in tehnične vednosti res, da se lahko vrhunski strokovnjaki razumljivo pogovarjajo o najbolj svežih problemih svoje vede v maternem jeziku. Kaj, če je en sam Slovenec strokovnjak za nekaj, pa še ta dela v ZDA? Del odgovora je, da terminološka anglizacija prizadeva vse druge jezike in mnogi med njimi, ki jih v vsakdanjem življenju govori bistveno več ljudi kakor slovenščino, so veliko bolj od slovenščine podlegli temu, da ne razvijajo vrhunskih izvedenskih plasti lastnega jezika. Tako se dogaja v mnogih azijskih in afriških državah, kjer je tako rekoč vsa znanstvena in tehnična kultura od univerzitetne ali celo srednješolske ravni navzgor poangležena ali, bolje, amerikanizirana. Pogoj, da jezik ostane in postane velik, je, da izvedenske plasti jezika ne ostanejo v ozkem krogu takih, ki se skoraj izključno sporazumevajo s kolegicami in kolegi po svetu in v angleščini, ampak se nenehno kakor v valovih širijo prek medijev na nestrokovnjake ? predvsem na intelektualce, ki delajo v drugih življenjskih okoljih, torej z znanstvenikov na kulturnike in šolnike, z umetnikov na tehnike, zdravnike in druge. Ko enkrat zaživijo nove vsebine in nove besede v sporazumevanju med izobraženci ne glede na ?stroko?, jim je tako rekoč zagotovljeno tudi pronicanje v plasti vsakdanjega življenja. Zato je bila in je samomorilska dolgoletna politika podpore slovenskim zamejcem in zdomcem, ki (je) goji(la) skoraj izključno intimno mrmranje in žebranje ter žalostno hrepeneče popevanje po domačnostnih zavetjih in zakotjih, vsakdanje življenje in boj za preživetje in obstanek v družbi pa prepušča(la) sporazumevanju v večinskih, uradnih, ?večjih? jezikih ? Kdo je že kdaj priredil spletne strani bodisi zamejcev, bodisi zanje zadolženih organizacij, tako, da bi lahko ?tam čez? v hipu dostopili v slovenščini do Roze, Slona & Sadeža, Katalene, Saša Hribarja, predstav SMG, Vojnovića, Makarovičeve, Žižka? Slovenski jezik je velik, ker se v njem lahko sporazumevamo o vseh razsežnostih sodobnega sveta in ker ima dovolj govorcev in pisk, ki imajo kaj povedati tudi svetu, ki ne razume slovensko. Podpora 0ti stopnji davka na knjigo je podpora ? zdaj bom spregovoril v teoretščini, oprostite, ampak izjemoma se mi to zdi nujno ? temeljnim pogojem produkcije in reprodukcije slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenske družbe. V Ljubljani, 21.3. 2010 Jože Vogrinc P. S. Reprodukcija pričujočega besedila je dovoljena samo s privolitvijo pisca. Morebitni honorarji bodo šli kajpak v sklad za 0. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 22 20:17:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Mar 2010 20:17:49 +0100 Subject: [SlovLit] Dan digitalne humanistike in vzporedni korpusi -- Obdobja 22 -- Fondamenti della lingua slovena Message-ID: http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities_2010 -- kaj vse so počeli digitalni humanisti po svetu 18. marca 2010, na http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_of_Miran_Hladnik npr. o branju disertacij in romanov, Wikipediji, digitalni kulturi na fakulteti, etični zaskrbljenosti ipd. Pozor, v angleščini! -- miran http://www.ctw-congress.com/2010/ICLC6/ -- CFP: Parallel Corpora Across Fields: Bridging the Gaps (6. mednarodna konferenca o kontrastivni lingvistiki (ICLC6), Berlin, 30. september--2. okt. 2010. === From: "Huber, Damjan" To: Sent: Monday, March 22, 2010 9:21 AM Subject: Prijava na 29. simpozij Obdobja - opomnik Spoštovani, naj vas prijazno spomnimo, da se 25. marca izteče rok za prijavo na 29. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Sodobna slovenska književnost (1980-2010), ki bo potekal od 11. do 13. novembra 2010 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Še enkrat vas vljudno vabimo k sodelovanju. Vse informacije o simpoziju Obdobja 29, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 29), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 29. simpozija Obdobja izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Strokovna sodelavca prireditve mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber === From: "Zoltan Jan" Sent: Monday, March 22, 2010 12:13 PM Subject: Slovenščina za Italijane Lektorica na filozofski fakulteti v Trstu in sodelavka tamkajšnje Visoke šole za prevajalce in tolmače Rada Lečič je uspela izdati v italijanščini svojo slovnico Osnove slovenskega jezika (primerjaj obvestilo slovlita z dne 12. 10. 2009). Nova izdaja didaktičnega priročnika za učenje slovenščine ima naslov Fondamenti della lingua slovena. Izšla je pri tržaški založbi ZTT (Založništvo tržaškega tiska). Na 24 dodatnih straneh je še novo poglavje o ločilih, pojasnjene so fotografije, ki jih je kar 181, na koncu knjige pa so tudi pojasnila, oziroma opombe prevajalke. Knjigo je prevedla Martina Clerici, prevod sta pregledala Miran Košuta in Martina Ožbot. Nova izdaja je namenjena predvsem Italijanom, a tudi vsem, ki jih zanima, kako razlagati slovensko slovnico v italijanščini. Cena: 20 evrov. Naročila sprejema urednica založbe Martina Kafol na e-naslovu martinakafol na hotmail.com, slovenska različica knjige pa se dobi pri Založbi Gaya (intermedija na siol.net). Lepe pozdrave Zoltan JAN From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 22 20:51:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 22 Mar 2010 20:51:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Ups_popravek_povezave_iz_prejšnje_po šte_http=3A//mailman=2Eijs=2Esi/pipermail/slovlit/2 010/003307=2Ehtml_--_Razpis_za_knjige Message-ID: http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ -- 18. marec, dan v življenju digitalne humanistike. === http://www.jakrs.si/razpisi_in_pozivi/aktualni_razpisi_in_pozivi/?no_cache=1&tx_razpisi_pi1%5Brazpis%5D=18 -- razpis Agencije za knjigo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Mar 22 22:41:11 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 22 Mar 2010 22:41:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_slavistični_kongres_2010_-_v abilo_k_sodelovanju Message-ID: <4BA7E3F7.18781.2735E32@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabilo k prijavi referatov in predstavitev na Slovenskem slavističnem kongresu ''Vloge središča -- konvergenca regij in kultur'', Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 30. 9.--2. 10. 2010 Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Slavističnega društva Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 na 21. slavističnem kongresu pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Zamislili smo si osem tematskih sklopov, pripraviti pa nameravamo tudi okroglo mizo, namenjeno poučevanju slovenščine, ter spominsko sekcijo, posvečeno okroglima obletnicama smrti dveh ruskih literarnih klasikov. Vabimo vas, da na kongresu sodelujete s svojimi referati ali predstavitvami knjig ali projektov. Vsebinska zasnova kongresa ter navodila za prijavo so dostopni na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2010 Rok oddaje prijav je 10. april 2010. V imenu pripravljalnega in organizacijskega odbora 21. Slovenskega slavističnega kongresa, Irena Novak Popov in Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Mar 25 18:25:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 25 Mar 2010 18:25:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Zanikanja_--_Kanalska_dolina_--_Orodjarna_--_ Mladinska_književnost_--_Cankar_in_mati Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 23, 2010 9:44 AM Subject: LK, 29. marec LK FF vabi na 927. sestanek v ponedeljek, 29. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Naslov predavanja: "Zakonitosti zanikanja samostalnikov in glagolov." Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Nataša Gliha Komac, Slovenščina med jeziki Kanalske doline, naročila na http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/nakup.asp http://www.arts-humanities.net/tools -- humanistova orodjarna. === From: "Avsenik, Maja" Sent: Thursday, March 25, 2010 12:16 PM Subject: Mladinska književnost na Besedni postaji Besedna postaja v TOREK, 30. marca 2010 ob 18h bo pravljično obarvana, saj bi 2. aprila praznoval rojstni dan Hans Christian Andersen. Zbirko Posebnih izdaj Študentske založbe, v kateri so izšle knjige Ptičji češnjev otok in druge afriške pravljice (2008), Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice (2007), Živalske pravljice z vsega sveta (2007), Peter S. Beagle, Poslednji samorog (2004) ? bosta v širšem kontekstu pojmovanja mladinske književnosti, ki je večnaslovniško usmerjena predstavili urednica in prevajalka, Sovretova nagrajenka, Jana Unuk in prof. dr. Milena Mileva Blažić s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Prisrčno vabljeni! -- Knjigarna Filozofske fakultete UL na Aškerčevi 2 v Ljubljani, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/default.asp (Modra soba, V. nadstropje) === From: "Pablo Juan Fajdiga" Sent: Thursday, March 25, 2010 10:14 AM Subject: Vabilo na predavanje Vljudno vas vabimo na predavanje doc. dr. Irene Avsenik Nabergoj z naslovom Posebnosti avtobiografije Ivana Cankarja in njegova podoba matere, ki bo 1. aprila 2010, ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice, na Einspielerjevi 1 v Ljubljani! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Mar 26 13:39:59 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Fri, 26 Mar 2010 13:39:59 +0100 Subject: [SlovLit] Dvoje Message-ID: <20100326_123959_035365.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, March 23, 2010 9:44 AM Subject: LK, 29. marec LK FF vabi na 927. sestanek v ponedeljek, 29. marca, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Naslov predavanja: "Zakonitosti zanikanja samostalnikov in glagolov." Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Danes ob 10.00 je Tatjana Lotrič Komac na FF uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Podoba slovenske poezije 80. let v časopisu Delo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Mar 27 10:33:06 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 27 Mar 2010 10:33:06 +0100 Subject: [SlovLit] = T=C3=BCrk_z_Valvasorjem_in_nič_drugega_d anes Message-ID: From: "ivana petric lasnik" To: Sent: Friday, March 26, 2010 3:41 PM Subject: Obisk predsednika Türka v Veliki Britaniji Slovenska ambasada v Londonu je študentom slovenščine z univerze v Nottinghamu (in njihovi učiteljici) pripravila prijetno presenečenje, saj smo bili v četrtek, 25. marca povabljeni na srečanje s predsednikom Türkom v prostorih Britanske kraljeve družbe. Na srečanju je g. predsednik Kraljevi družbi ob praznovanju 350. obletnice njene ustanovitve podaril faksimilirano izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. V zbirki, ki obsega 17 čudovitih, v belo usnje vezanih zvezkov, je moč videti grafike in risbe, ki jih je na svojih potovanjih po Evropi zbral Janez Vajkard Valvasor. G. predsednik je v govoru omenil pomembnost kulturnega in znanstvenega sodelovanja med državama, po uradnem delu pa smo lahko zvezke zbirke tudi prelistali. Študenti so bili nad srečanjem navdušeni, še posebej ker so se s predsednikom tudi osebno rokovali in z njim spregovorili nekaj besed po slovensko. Prav tako je bilo prijetno spoznati ostale udeležence sprejema: predstavnike Kraljeve družbe, študente iz Slovenije, člane Slovensko-britanskega društva idr. ter ob tipičnem angleškem prigrizku z njimi poklepetati. Na poti nazaj v Nottingham pa so študenti navdušeno razlagali, kako fajn se jim zdi, da so se lahko sredi Londona pogovarjali po slovensko. Več o obisku predsednika Türka v Veliki Britaniji si lahko preberete na http://www.rtvslo.si/svet/tuerk-kraljica-ima-lepe-spomine-na-slovenijo/226579 in http://www.delo.si/clanek/102375, več o zbirki sami pa na http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/iconotheca-valvasoriana-tudi-v-nuk-u/158376 Pošiljam lepe, pomladne pozdrave iz Nottinghama, Ivana Petric Lasnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Mar 29 16:36:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 29 Mar 2010 16:36:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Kindlerjev_literarni_leksikon_--_=C4=8Ce šnje_brat Message-ID: From: "Benčina, Marjana" Sent: Monday, March 29, 2010 2:43 PM Subject: Spletni dostop do KLL 2009 Obveščamo Vas, da lahko z lokacij na Filozofski fakulteti zdaj prosto dostopate do novega leksikona svetovne književnosti KINDLERS LITERATUR-LEXIKON. Kupili smo tiskano inačico v 18 zvezkih in obenem spletni dostop. Dostopate lahko neposredno na spletni naslov http://www.kll-online.de brez uporabniških imen in gesel, vendar samo preko računalnikov na Filozofski fakulteti -- od doma dostop torej ni možen. Vabimo Vas, da našo novo pridobitev s pridom uporabljate. Lep pozdrav, Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo === From: forum_prevajalcev-bounces na gabrijelcic.org [mailto:forum_prevajalcev-bounces na gabrijelcic.org] On Behalf Of Miha Rus Sent: Monday, March 29, 2010 3:30 PM Subject: [FP] (no subject) Živio (dok nije umro) :-) Kako bi se glasil izvirnik pesmi, ki jo najdemo v osnovnošolski pesmarici "PREK SVETA ODMEVA PESEM". Zdaj je čas, pravi čas, češnje brat, ki jih fant, lepi fant, zoblje rad. Naj jih je, vse poje, hojla, tudi prav, da bo fant, lepi fant, vedno zdrav. Hvala vnaprej za pomoč. Miha --- From: "Miha Rus" Sent: Monday, March 29, 2010 3:31 PM Subject: RE: [FP] češnje brat Madžarska pesem pak je to. Oprostite za brezzadevje. -- M. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 30 11:38:18 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Mar 2010 11:38:18 +0200 Subject: [SlovLit] Osporavanje Message-ID: <8B8D62785CAB4902A69CAE7FB1CCC6BA@P4> From: "rozman andrej" Sent: Tuesday, March 30, 2010 9:10 AM Subject: osporavanje "Osporavat -- to ni lepa slovenska beseda," je v sinočnjih Odmevih minister Žekš zavrnil predstavnico Narodnega sveta koroških Slovencev. Da slovenski amaterski jezikovni purizem nima nobenih zadržkov, kadar zmanjka vsebinskih argumentov, sem že vedel. Me je pa precej presenetilo spoznanje, da koroških Slovencev ne ogroža samo nemško govoreča večina, ampak jih je sposoben jezikovno zatirat celo minister Republike Slovenije, ki je zadolžen za Slovence po svetu. Andrej Rozman Roza From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Mar 30 23:28:46 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 30 Mar 2010 23:28:46 +0200 Subject: [SlovLit] Fw: Osporavanje Message-ID: <8CF49BCFFB82459080E93AD143832F14@P4> From: "Tivadar, Hotimir" To: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, March 30, 2010 1:17 PM Subject: RE: [SlovLit] Osporavanje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003314.html) Ja, in Slovenci nimamo nič slovanskega :)( Hvala Andreju Rozmanu - Rozi za posredovano. Glede lepote pa mislim, da ni treba izgubljati besed ... je tudi minljiva. Žal pa na račun poudarjanja tkz. "lepote jezika" najbolj trpi kakovost slovenščine, tako pravorečna kot vsebinska. Sloveniste nas čaka še dosti dela. LP, Hotimir Tivadar === From: "Slavica Makuc Bric" Sent: Tuesday, March 30, 2010 8:06 PM Subject: Re: [SlovLit] Osporavanje G. Rozman, čeprav nisem navdušena nad zapisovanjem pogovornih nedoločnikov, se z vašim mnenjem o jezikovnem zatiranju koroških Slovencev trikrat strinjam. -- Slavica Makuc Bric From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Mar 31 19:48:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 31 Mar 2010 19:48:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Osporavati_--_Petr_Mainuš Message-ID: <8E19421DC62A464693230A6537CB597F@P4> From: To: Sent: Wednesday, March 31, 2010 12:43 PM Subject: Pojasnilo k osporavanju Glagolnik osporavanje, ki bi po Slovenskem pravopisu 2001 pomenil "zanikovanje, nepriznavanje", je nedovrsna oblika h glagolniku osporitev, ki ga navedeni pravopis se nima (ali nima vec), bi pa po Slovenskem pravopisu 1962 skladno z vidovno protistavo osporavati - osporiti pomenil "pobitje, izpodbitje, oporek". Glede na topogledno nedorecenost SP 2001 je koristno in celo priporocljivo kdaj odpret tudi SP 1962. Vlado Nartnik === From: "Spela Sevsek Sramel" To: Sent: Wednesday, March 31, 2010 10:47 AM Subject: Branje prevodov sodobne češke inslovaške proze v DSP Vabljeni na branje sodobne češke in slovaške proze v prevodih s?tudentov bohemistike in slovakistike, ki so bili nagrajeni na Prevajalskem natec?aju in pogovor s c?es?kim prevajalcem iz slovens?c?ine PETROM MAINUS?EM, sreda 7. 4. 2010 ob 18.30, Drus?tvo slovenskih pisateljev, Toms?ic?eva 12, Ljubljana. Vec? o prevajalskem natec?aju, ki ga organizira Oddelek za slavistiko: http://prevajalskinatecaj.webnode.cz/ LP, Spela S. Sramel From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 1 20:26:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Apr 2010 20:26:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Pomlad_v_Lodžu_--_Pobuda_iz_Seattla Message-ID: <23D9DFA0C3304CF19F3DB6B289752B0E@P4> From: "Janja Vollmaier" To: Sent: Thursday, April 01, 2010 5:21 PM Subject: Spomladanska dogajanja v Lodžu 14. marca smo si s študenti ogledali gostujočo predstavo Hiša Marije Pomočnice v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. V Lodžu je namreč bil 16. mednarodni gledališki festival iger. Študenti so bili nad predstavo izjemno navdušeni. 17. marca smo pripravili slovenski filmski večer, na katerem smo si ogledali film Slovenka v režiji Damjana Kozoleta. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem gospodu Danijelu Hočevarju, ki mi je z velikim veseljem poslal omenjeni film, pred tem pa še Estrellito in Pod njenim oknom. Slednjega si bomo ogledali maja. Tudi zgodbi v Slovenki so študenti in profesorji z zanimanjem prisluhnili. Ta teden, 30. in 31. 3., sta na naši katedri predavali gostujoči profesorici, doc. dr. Katja Mihurko Poniž s temama Podoba bralke v slovenski književnosti in publicistiki 19. stoletja in Slovenska poetična drama in Strniševe Žabe ter dr. Danila Zuljan Kumar s temama Jezik kot izraz narodne identitete in Narečje kot izraz regionalne identitete. Prepričana sem, da so študenti izvedeli veliko, hkrati pa so izbrane teme marsikomu odprle nova, drugačna razmišljanja. Slovenistična dneva smo zaključili s kratkim filmom Trst je naš Žige Virca. Želim vam prijetne praznike in vas lepo pozdravljam. -- Lektorica Janja Vollmaier === From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Thursday, April 01, 2010 8:15 PM Subject: Pobuda iz Seattla Dragi slovlitovci, predstojnik oddelka za slovanske in in vzhodnoevropske študije na univerzi v Seattlu profesor Michael Biggins ima v letošnjem študijskem letu med tečaji slovenščine tudi skupino visokih nadaljevalcev. Želi si, da bi lahko njegovi študentje vzpostavili stike s kolegi v Sloveniji, tako da bi si občasno dopisovali z njimi preko e-pošte v slovenščini in angleščini. Študentje in njihovi interesi so: 1. Podiplomski študent, 24 let, zunanja politika Republike Slovenije v okviru EU, pravice narodnostnih manjšin v Prekmurju in na Primorskem. 2. Študentka, 22 let, položaj Romov v Sloveniji. 3. Podiplomska študentka, 24 let, družbena vloga pop glasbe nekdanjih jugoslovanskih narodov v Sloveniji 90. let. Veseli bomo, če se nam boste oglasili s predlogi oz. spodbudili svoje študente k sodelovanju. Z lepimi pozdravi, Mojca Nidorfer Šiškovič, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 2 09:56:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 2 Apr 2010 09:56:20 +0200 Subject: [SlovLit] Bibliopreventiva -- Boris Pahor v Padovi Message-ID: From: "Sabina Burkeljca" Sent: Friday, April 02, 2010 8:41 AM Subject: Konferenca Čudežnost besed: bibliopreventiva V okviru projekta Comenius Regio, katerega članice smo Občina Domžale, Osnovna šola Rodica, Vrtec Domžale, Knjižnica Domžale ter Center za mlade Domžale v mesecu maju pripravljamo mednarodno konferenco o bibliopreventivi oz. biblioterapiji, na katero smo kot predavatelje povabili teoretike, praktike, pisateljico, partnerje s Poljske, varuhinjo človekovih pravic v RS in druge. Želimo si, da se konference, ki smo jo naslovili Čudežnost besed: bibliopreventiva, udeleži čim več slovenskih strokovnjakov in praktikov, ki se ukvarjate s knjigami, bralci in branjem ? knjižničarji, učitelji, svetovalni delavci, vzgojitelji in drugi. [Za prijavnico pišite organizatorju.] Seminar je namenjen učiteljem, vzgojiteljem, knjižničarjem in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s knjigami in bralci. Na seminarju bomo osvetljevali preventivni in terapevtski vidik branja. Seminar izvajamo v okviru projekta Comenius Regio 2009-2011. Častna gostja konference bo varuhinja človekovih pravic RS Zdenka Čebašek Travnik. 12. maj 2010, Kulturni dom Groblje pri Domžalah 9.00 do 9.30 registracija in sprejem udeležencev 9.30 do 10.00 pozdravni govori 10.00 do 10.30 Vlasta Zabukovec: Kako nam lahko biblioterapija obogati življenje? 10.45 do 11.15 Lucija Zajc: Ela Peroci: pisateljičin mladinski opus skozi prizmo biblioterapevtske katarze 11.15 do 11.45 Zvezdana Majhen: Metajezikovno zavedanje 11.45 do 12.15 Sabina Burkeljca: Pot do koče strica Toma: branje pomembno vpliva na sočutje in strpnost 13.00 do 13.30 Klemen Lah: Problemi (biblio)terapevtskih procesov med poukom književnosti 13.30 do 14.00 Jasmina Pogačnik, OŠ Preserje pri Radomljah: Branje knjig in pisanje imata terapevtsko vlogo 14.00 do 14.20 kulturni program 14.20 do 15.00 partnerji s Poljske 15.00 do 16.00 primeri dobre prakse iz Slovenije: Mirjam Štih: Bibliopreventivne dejavnosti v Knjižnici Domžale Sabina Hribar: Vrtec Domžale in bibliopreventiva Lili Jazbec: Delo z družinami v Centru za mlade Tjaša Grobin in Pawel Pachnowski: eTwinning in branje med mladimi v Sloveniji in na Poljskem (Milena Vidovič) === From: "POLONA LIBERSAR" To: Sent: Friday, April 02, 2010 9:36 AM Subject: Boris Pahor na Univerzi v Padovi V torek, 30. marca, je Univerza v Padovi gostila Borisa Pahorja v sklopu srečanj, ki jih pripravlja vsak mesec z znanimi imeni z različnih področij znanosti in kulture. Srečanje je potekalo pod naslovom Priča dvajsetega stoletja. Boris Pahor je tudi sam študiral na tej univerzi, ki je bila v preteklosti logična izbira za slovenske študente, ki jim je bila blizu italijanščina (eden bolj znanih študentov je bil tudi Milko Matičetov, v preteklosti pa so med drugimi delovanje univerze finančno podpirali tudi Celjski grofje, katerih grb še danes krasi veliko univerzitetno dvorano). Kot je povedal profesor Han Steenwijk, predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost, se je bivši študent vrnil kot profesor, in sicer že drugič. Prvič ga je leta 2006 v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature (več informacij o projektu je dostopnih na: www.centerslo.net) gostila Katedra za slovenščino, kjer je požel velik uspeh ožje publike, na torkovo srečanje pa je privabil prek 200 ljudi. Profesorica Tatjana Rojc je pred predavanjem gospoda Pahorja javnosti predstavila zgodovinski in kulturni okvir, v katerih je rasel Pahor, poudarila pa je tudi vlogo meje in zaznamovanost z njo ljudi ob njej ter tudi možnosti, ki jih le-ta ponuja. Izpostavila je samo mesto Trst ter travme, ki jih je mesto (in s tem njegovi prebivalci) doživljalo pod udarci raznih -izmov (fašizem, nacizem, komunizem) ter kakšno pomembno vlogo lahko ob tem igra lastna kulturna tradicija oz. njeno pomanjkanje. Gospod Pahor je poslušalcem govoril o svojem odraščanju v Trstu, v iskanju svoje osebnosti med dvema jezikoma, tistega, ki ga je edinega čutil, so mu namreč vzeli po štirih letih osnovne šole in spremenil naj bi jezik in sebe, na kar ni nikoli pristal. Seveda ni pozabil omeniti največjih travmatičnih prelomnih doživetij v svojem življenju, kot so ta, da je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma in še druge izdaje, ki jih je v življenju doživel. Dotaknile so se nas žive zgodbe iz taborišč, toda sam predavanja ni hotel končati tako, zato je pred zaključkom opozoril, da je o tem dosti pripovedoval, da pa, če bi ga vprašali o prihodnosti, odgovora ne pozna. Položil nam je na srce, naj se ne pustimo zavajati, naj ne verjamemo vsemu, kar slišimo iz medijev. Po govoru je imela publika priložnost zastaviti tudi nekaj vprašanj, nekatera so bila prijetna in so se razvila v živahno debato, žal pa se nismo mogli izogniti tudi tistim žaljivim in popolnoma nepotrebnim, ki pa v čast gospodu Pahorju med publiko niso naletela ne na razumevanje ne na odobravanje. Na koncu si je gospod Pahor vzel čas tudi za pogovor z novinarji ter s študenti slovenščine. Zame se je večer končal na Kontovelu, po mirni vožnji proti Trstu, kjer sem si ukradla nekaj časa tudi za potešitev lastne radovednosti. To pa bom, brez zamere, prihranila zase. Vsem prav lep pozdrav in lepe praznike, Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Padovi From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 6 20:05:08 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 6 Apr 2010 20:05:08 +0200 Subject: [SlovLit] Filmske priredbe slovenske literature -- Slovene Studies Message-ID: <3B69885B9B7B4B0BA742D1F82FF5B26C@P4> From: Nina Turčin Sent: Tuesday, April 06, 2010 8:14 AM Subject: Vabilo na predstavitev monografij Založba Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko vas vljudno vabita na predstavitev monografij INTERPRETACIJE VIZUALNOSTI (Študije o sodobni slovenski likovni umetnosti, zbral in uredil: Tomislav Vignjevič) in SENCE BESEDE (Filmske priredbe slovenske literature (1948?1979, avtorica: Barbara Zorman). Predstavitev bo v četrtek, 8. 4. 2010, ob 18. uri v knjižnici Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, Garibaldijeva 1, Koper. Sodelovali bodo dr. Tomislav Vignjević, dr. Beti Žerovc, dr. Barbara Zorman in mag. Vladka Tucovič. === Society for Slovene Studies (http://www.slovenestudies.com) je postavila svojo revijo Slovene Studies na splet. Vsi letniki od 1977 do 2005 (sveže številke s triletnim zamikom) so dostopni v slikovnih pdf-jih s spletnih strani knjižnice University of Washington (https://digital.lib.washington.edu/ojs/index.php/ssj). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 7 08:32:56 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Wed, 7 Apr 2010 08:32:56 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska toponomija -- Lepa Vida Message-ID: <20100407_063256_057433.miran.hladnik@guest.arnes.si> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, April 06, 2010 8:31 PM Subject: LK, 12. april LK FF vabi na 928. sestanek v ponedeljek, 12. aprila, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Naslov predavanja: Nekaj zanimivejših primerov iz slovenske toponimije. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: zoran.bozic na guest.arnes.si Zadeva: Nova knjiga o problematiki Lepe Vide Razlog: Objavi na moderiranem seznamu Kaj je gnalo Lepo Vido, Vido lepo, Vido zalo? Hrepenenje le po čem, kakšno rada bi življenje, je skušnjavo premagala, bi rešila kdaj težavo biti srečna tu in zdaj, bi se zanjo našel raj? Da ne bi kdo mislil, da smo Slovenci pozabili na usodno zaznamovanost našega rodu z motivom dekleta, ki se je nekje pod Devinskim skalovjem podalo na negotovo pot v lepšo bodočnost, v zadnjem času skrbijo predvsem Primorci (tisti bolj dolenjski in tisti bolj gorenjski), sodelavci Univerze v Novi Gorici: po antologiji Davida Bandlja Rod Lepe Vide je pravkar izšla še monografija Irene Avsenik-Nabergoj Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 7 19:48:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Apr 2010 19:48:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Kako_napisati_esej=3F_--_Empirične_razis kave_branja_--_Motiv_lepe_Vide_--_Motiv_kruha Message-ID: <33A897288C7A487DA12DB2E97541A8FE@P4> From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" Sent: Wednesday, April 07, 2010 2:38 PM Subject: Kako napisati esej? Dragi slovlitovci, v Kulturnem inkubatorju mariborskega Mladinskega kulturnega centra iščejo koga, ki bi med 12. in 16. 4. 2010 za dijake (ne le maturante) izvedel niz delavnic na temo šolskega oz. maturitetnega eseja. Kontaktna oseba: Timea Berke (timea.berke na mkc.si). LP, Vladka Tucovič === Kot 15. zvezek Slavistične knjižnice je izšla knjiga Mateje Pezdirc Bartol Najdeni pomeni: Empirične raziskave recepcije literarnega dela, 272 str. (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj15.PNG), kmalu dosegljiva tudi na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html === Na predavanje Irene Avsenik Nabergoj z naslovom Posebnosti avtobiografije Ivana Cankarja in njegova podoba matere, ki je bilo 1. aprila 2010 ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice, smo pozabili povabiti, vendar je tu že povabilo na predstavitev knjige iste avtorice, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Kultura, Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide. "Študija predstavlja pomembnejše ugotovitve v raziskovanju motivov hrepenenja in skušnjave v folklornem izročilu Bližnjega vzhoda in evropskega Sredozemlja, še posebej pa slovenskega prostora. Podoba Lepe Vide je postala konstanten literarni motiv slovenske književnosti od obdobja romantike s Prešernovo prvo umetniško predelavo ljudske pesmi pa vse do danes. Vabimo vas na predstavitev knjig, ki bo v četrtek, 8. aprila 2010, ob 11. uri v Jazz clubu Gajo na Beethovnovi ulici 8 v Ljubljani. Knjigi [ob isti priložnosti bo Matjaž Kmecl predstavil romaneskni triptih Saša Vuge Britev (ali Kako ubiti narodnega izdajalca)] vam bom predstavila urednica" -- Nela Malečkar (nela.maleckar na mkz.si) === From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Wednesday, April 07, 2010 2:11 PM Subject: FW: Predstavitev knjige P. Matvejevića Kruh naš From: VBZ Ljubljana [mailto:info na vbz.si] Z veseljem vas vabimo na literarno druženje s Predragom Matvejevićem in predstavitev njegove nove knjige Kruh naš. Knjigo bosta skupaj z avtorjem predstavila tudi pisatelj Drago Jančar in prevajalec Vasja Bratina. Srečamo se v ponedeljek, 12. aprila ob 19.30 uri v prostorih DSP-ja v Ljubljani. -- Berta Mauhler (http://www.vbz.si) From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 8 07:58:44 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 08 Apr 2010 07:58:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Novice_Slavističnega_društva_Sloveni je Message-ID: <4BBD7094.11641.513D1AA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Do sobote, 10. aprila 2010, ste vabljeni k prijavi referatov ter predstavitev knjig in projektov za slovenski slavistični kongres ''Vloge središča -- konvergenca regij in kultur''. Več na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slakongres2010.html Zbornik z lanskega kongresa v Monoštru, ki vsebuje zajetnih 464 strani, je v e-obliki dosegljiv na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/zborniki.html ----- Pravkar je izšla nova knjiga iz zbirke Slavistična knjižnica. Mateja Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 15). 280 str. Iz recenzij red. prof. dr. Marka Juvana in red. prof. dr. Mirana Hladnika: Avtorica sledi novejšim, pretežno semiotično usmerjenim teorijam gledališča in gledalca, ki ob besedilni komponenti uprizoritve upoštevajo tudi druge znakovne kode. Monografija se pri interpretaciji statistično obdelanih odgovorov posveča aplikaciji pridobljenih ugotovitev v šolski praksi, s čimer koristno opozori na mnoge didaktične zablode. Prednost knjige je v pripetosti na praktična vprašanja v sodobnem literarnem sistemu. Avtoričino pragmatično stališče pride do izraza na mestih, kjer se sprašuje o posledicah rezultatov za obravnavo kratke proze in dramatike v šoli. Tu ponuja čisto konkretne nasvete vsem, ki se ukvarjajo z literarno vzgojo v šoli: nagovarja k bolj fleksibilni izbiri berila v šoli, je proti vsiljevanju uradnih šolskih interpretacij in se zavzema za vztrajno obiskovanje dramskih predstav. Knjige, ki so v zbirki Slavistična knjižnica izšle med leti 2006-- 2009, so v e-obliki dosegljive na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html Slavistična knjižnica je zbirka znanstvenih monografij s slovenistično oz. slavistično tematiko. Njen urednik je Zoltan Jan. Principi za izbor v Slavistično knjižnico so objavljeni na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/razpis_slaknj.html ----- Sekcija učiteljev ruščine pri Slavističnem druptvu Slovenije je bila v letu 2009 zelo dejavna. Pregled delovanja je objavljen na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/rus.html Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Apr 8 08:02:40 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 08 Apr 2010 08:02:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Novice_Ustanove_patra_Stanislava_Škrab ca Message-ID: <4BBD7180.21790.5176ACD@matjaz.zaplotnik.siol.net> * Objavljena razpisa za štipendije in nagrado Škrabčeve ustanove Razpis za pridobitev štipendije za študente slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije in primerjalnega ter splošnega jezikoslovja v prvi in drugi diplomski shemi je odprt do 11. maja 2010. Prijava na razpis za dodelitev nagrade za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja je možna do 30. junija. Razpisa sta objavljena na http://www.skrabceva-ustanova.si . * Slavnostno ob 50. obletnici poučevanja slovenskega jezika v Makedoniji Ob 50-obletnici univerzitetnega poučevanja slovenskega knjižnega jezika v Makedoniji bo slovenski jezik slavil v Skopju. Red. prof. dr. Ada Vidovič Muha in izr. prof. dr. Vojko Gorjanc bosta osrednja gosta na okrogli mizi 20. aprila 2010 na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju, ki jo soorganizira Škrabčeva ustanova. * Dober odziv na odprti termin Škrabčeve ustanove Na odprti termin Škrabčeve ustanove za raziskovanje in promocijo slovenskega jezika je prispelo 20 prijav iz celega sveta. Lektorati, samostojni raziskovalci, renomirane inštitucije so prijavile bogato bero projektov. Več na http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 8 14:51:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 8 Apr 2010 14:51:47 +0200 Subject: [SlovLit] Taras Kermauner -- Metod, Cirila sobrat -- Pojmovnik slovenske umetnosti Message-ID: <0FC5F3C96A524F47B8F14705EA6CD93C@P4> Od: Jelka Ciglenečki Datum: 08. april 2010 12:37 Zadeva: FW: OPOLDNE S TARASOM KERMAUNERJEM, 13.4. OB 12.00 V KAVARNI UNION Filozof, znameniti analitik - interpret slovenske dramatike TARAS KERMAUNER bi 13. aprila 2010 slavil osemdeseti rojstni dan. V njegovem duhu ga bomo proslavili njegovi bližnji, prijatelji in tisti, ki jih je navdihoval in jih s svojim ogromnim opusom in aktualnimi idejami navdihuje še vedno. Ustanova Tarasa Kermaunerja vas vabi na druženje OPOLDNE S TARASOM KERMAUNERJEM v kavarno Union na prav ta dan, torej v torek, 13. aprila 2010, ob 12. uri. Razgrnili bomo program Ustanove TK, predstavili zbornik TARAS KERMAUNER -- SIMPOZIJ in prvi razpis za štipendijo Ustanove Tarasa Kermaunerja ter se pogovarjali o pomembnosti Kermaunerjeve mišljenjske paradigme za današnji čas na Slovenskem. Govorci: Dr. Alenka Goljevšček Kermauner, Dušan Jovanovič, Ivo Svetina, Mitja Čander in dr. Manca Košir. Predsednica Ustanove TK dr. Manca Košir Za Študentsko založbo Mitja Čander Taras Kermauner (1939--2008) je neizbrisljivo zaznamoval drugo polovico 20. stoletja na Slovenskem. Njegov izjemen opus priča, da je svoje delovanje razumel kot popoln angažma, kot ekstatičen dialog ne le s tekstom, pa naj gre za poezijo ali dramo, ampak z življenjem. Da bi njegovo obsežno delo ponovno premislili, je Ustanova Tarasa Kermaunerja v oktobru 2009 organizirala simpozij o njegovem delu. V knjigi Taras Kermauner -- Simpozij, so zbrani referati udeležencev simpozija, ki osvetljujejo opus Tarasa Kermaunerja in v njegovih pronicljivih analizah dramatike, poezije in mišljenja najdejo navdih za >>reartikulacijo človeka<< in smisla bivanja. === From: To: Sent: Thursday, April 08, 2010 12:58 PM Subject: Okrogli obletnici Spodobi se spomniti, da je v torek minilo okroglih 1125 let od smrti panonsko-moravskega nadskofa Metoda. Konstantinov brat Mihael z meniskim imenom Metod je namrec umrl 6. 4. 885, pokopali pa so ga v stolni cerkvi, katere temelje iscejo bodisi v Velegradu pri Starem Mestu bodisi v nekoliko bolj juznih Mikulcicah na Moravskem. Ob tem ni nezanimivo, da je ime Velegrad pravzaprav prevod imena Miklagardr, ki je Varjagom pomenilo Carigrad. Ravno Carigrad je leta 860 oblegalo 360 Askoldovih bark, nato pa sta bila solunska brata poslana na polotok Krim k ruskim sosedom Hazarom in leta 863 se k panonskim in moravskim Slovanom. Ob okrogli obletnici Metodove smrti velja ze zdaj opozoriti tudi na drugo leto, ko bo minilo podobno okroglih 900 let od rojstva znamenitega astronoma in filozofa Hermana Koroskega, rojenega 21. 12. 1111 v Sv. Petru v Lesu, dandanes imenovanem St. Peter im Holz. Vlado Nartnik === From: "Študentska založba" Sent: Thursday, April 08, 2010 11:52 AM Subject: Maribor: Pojmovnik slovenske umetnosti v Umetnostni galeriji Maribor Vabimo Vas, da se nam v torek, 13. aprila 2010, ob 18. uri pridružite v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), Strossmayerjeva 6, na okrogli mizi ob predstavitvi knjižne izdaje Pojmovnika slovenske umetnosti po letu 1945: pojmi, gibanja, skupine, težnje (izšel v sozaložništvu Raziskovalnega inštituta ALUO in Študentske založbe, Ljubljana, 2009). [...] Gostili bomo dr. Nadjo Gnamuš, mag. Mojco Planšak, Alenko Pirman, Natašo Smolič in članici uredniškega odbora Robertino Šebjanič in dr. Nadjo Zgonik. Moderirala bo Petra Kapš. Knjiga Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945 osvetljuje ključne pojme, gibanja, skupine in težnje, ki so se uveljavili in odločilno vplivali na potek zgodovine slovenske likovne umetnosti v zadnjih šestih desetletjih, od socialističnega realizma do NSK, grafitov, spletne ter sodobne umetnosti. Triinšestdeset zgoščenih, informacijsko bogatih gesel prikaže osnovne podatke, predstavi vodilne predstavnice in predstavnike ter ovrednoti pojave, ki jih pojasni z značilno ilustracijo in izbrano literaturo za nadaljnje branje ter študij. V knjigi se predstavlja najmlajša generacija, ki se ukvarja z umetnostno publicistiko in prihaja s področij ustvarjalnih praks, teorije in zgodovine (praviloma generacija do 35. let): Elena Alčeva, Nika Autor, Katarina Bajc, Matena Bassin, Sandra Belšak, Julijana Božič, Robi Caglič, Miha Colner, Ana Čigon, Tina Dobrajc, Sarah Dolinšek, Mito Gegić, Anja Hlade, Nadja Gnamuš, Sonja Gomzi, Petja Grafenauer Krnc, Ana Grobler, Anita Ivačič, Nenad Jelesijević, Jernej Jemec, Živa Jurančič, Petra Kapš, Maja Kastelic, Stojan Knežević, Martina Kočevar, Jelena Kovačević, Anja Kranjc, Jadranka Ljubičić, Vid Lenard, Metka Lokar, Maja Lozić, Eva Mihevc, Tanja Milharčič, Manca Nečimer, Katja Oblak, Donovan Pavlinec, Matej Petrovčič, Barbara Ravnikar, Gašper Rus, Maja Smrekar, Zoran Srdić, Robertina Šebjanič, Boštjan Špetič, Špela Štandeker, Boštjan Temniker, Neja Tomšič, Brina Torkar, Žiga Vojska, Gaja Zornada, Živa Žitnik. Knjigo bo na dogodku mogoče kupiti po znižani ceni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 9 22:48:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Apr 2010 22:48:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Jasna_Blažič_--_Knjige_in_sneg Message-ID: From: "Alojzija Zupan Sosič" Sent: Friday, April 09, 2010 5:01 PM Subject: za slovlit V sredo, 14. 4. 2010, bo Izbirni diplomski seminar iz sodobne slovenske književnosti obiskala pisateljica Jasna Blažič. Pogovarjali se bomo o njenem romanu Angeli in volkovi ter ga primerjali s sodobno prozo. Pisateljica je hkrati tudi glasbenica, zato se nam obeta zanimiv pogovor. Vabljeni vsi študenti slovenistike in ostali bralci, ki bi radi izvedeli kaj novega o znani in neznani resničnosti, v predavalnico 4 ob 15.30. Alojzija Zupan Sosič === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri125/index.html -- sneg ni samo v slovenski literaturi (Milan Kleč, Snežne krogle, 2009 (http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2055086366969292&fmt=12&rec=2&sid=1), ampak tudi v naravi. http://www.gorenjskiglas.si/novice/razgledi_-_snovanja/index.php?action=clanek&id=40301 -- pa mimogrede še članek o starih kranjskih knjigah. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Apr 11 14:19:17 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 11 Apr 2010 14:19:17 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0kamperle_o_slovenski_literaturi_--_MI šače_--_Brno_in_Praga Message-ID: <777F44578DE0427790B9918F4DAD6C36@P4> V torek, 13. 4. 2010 ob 18.00 bodo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) odprli razstavo slovenske akademske slikarke Vesne Čadež in poslušali predavanje prof.dr. Igorja Škamperleta s Filozofske fakultete UL Slovenska literatura in evropsko dvajseto stoletje. Narodna istovetnost, izzivi, dileme. === http://lit.ijs.si/misace.pdf -- domoznanska knjiga Roka Gašperšiča o vasi Mišače (v njej se najde celo kakšen verz). === From: "Andrej Šurla" To: ; Sent: Sunday, April 11, 2010 1:59 PM Subject: Brnsko-praško zgodnjespomladansko slovensko literarno otočje Konec marca sta Brno in Praga za dva dni postala del slovenskega literarnega arhipelaga. Arhipelaga z velikim A, oz. ? da bo terminološko ustrezneje ? otočja z velikim O. V omenjenih mestih smo namreč 24. in 25. marca gostili skupino slovenskih literarnih umetnikov, zbranih v KUD-u Otočje, ki v Sloveniji izdaja tudi istoimensko literarno revijo (?OtočjeO.?). Njena tretja številka je tematsko posvečena Češki, gostovanje pa je bilo na nek način tudi krona malega poletno-jesenskega prevajalskega projekta, v katerem je skupina praških študentov slovenščine za omenjeno revijo prevedla izbor pesmi in kratkih proznih zgodb članov društva. Kombi z umetniki iz Slovenije se je prvi dan ustavil v Brnu. Lektorica je za izvedbo literarno-glasbenega večera pridobila prvo nadstropje kavarne Daguerre, ki se je s svojim umetniškim ambientom izkazalo za zelo prijetno prizorišče tovrstnih dogodkov. Srečanje je pričel predsednik društva Mitja Godnjavec, ki je zbranim predstavil vizijo in uredniško politiko revije, sledilo pa je avtorsko branje Mareta Cestnika ter Marijana Pušavca. Vmes je zbrane s svojimi songi in kitaro navduševal mladi ustvarjalec stripov in kantavtor Martin Ramoveš. Branju in glasbenim vložkom je še sledil živahen pogovor o literaturi, umetnosti ipd., ki se je nadaljeval v kavarninem pritličnem salonu. Naslednji dan so se Otočani predstavili še v Sejni dvorani praške Narodne knjižnice. Zgoraj omenjenim so se pridružili še trije v Pragi živeči slovenski umetniki, ki so prav tako predstavljeni v tretji številki ?OtočijO.?: dramska umetnica Nataša Burger ter pesnika Ingrid Lemut Vostra in Andraž Polič. Polni dvorani (pod stropno fresko in med velikimi oljnimi slikami nas je ob masivnih mizah sedelo vsaj petdeset) se je vsak Otočan predstavil z branjem déla svojih v reviji objavljenih besedil, za tisti del publike, ki slovenščine ne razume dobro, pa so poskrbele študentke in lanskoletne diplomantke, ki so prebirale odlomke prevedenih tekstov. Za poletno prevajanje se moram tule še enkrat lepo zahvaliti Magdaleni Slezákovi (ki je izmed vseh prevedla največ), Šárki Hroudovi, Kateřini Hořejší, Zuzani Nachlingerovi, Iveti Bůžkovi (zadnje štiri so na prireditvi svoje prevode tudi brale), Markéti Dáraniovi in pardubiškemu kolegu Alešu Kozárju, za branje Magdaleninih prevodov in organizacijsko pomoč (vključno z natakarstvom in pomivanjem kozarcev) pa še bruckam Betki, Dominiki, Klari in Lučki (te smo pa, kot vidite, kar po slovensko prekrstili, da bodo skozi preostala študijska leta res čim bolj naše). Prireditev, ki jo je sijajno zaokrožila Ramoveševa péta poezija, je sproščeno in živahno povezovala gospa Milada Nedv?dová, sicer predavateljica južnoslovanskih kultur in literatur na Filozofski fakulteti Karlove univerze ter uslužbenka praške Slovanske knjižnice. Gospe Miladi gredo tudi zasluge, da smo za to srečanje dobili na voljo (in to celo zastonj) tako imeniten prostor in posledično tudi večji odziv javnosti. Praško srečanje je s slovenskimi vini dodatno požlahtnilo slovensko veleposlaništvo, za skromno prenočevališče slovenskih gostov pa je poskrbel ljubljanski Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki je to gostovanje uvrstil med letošnje sofinancirane lektorske projekte. Poročilo o praškem večeru naj mi bo dovoljeno zaključiti s skoraj anekdotično omembo, da smo se po odhodu iz resnobnih knjižničnih zidov v manjšem številu odpravili še v pivnično vzdušje prav tistega hostinca nedaleč Vltave, ki je prizorišče na literarnem večeru predstavljene Cestnikove novele ? in tam med gosti, ne da bi se za to dogovorili, srečali gospoda, ki v tej zgodbi (le da v vlogi natakarja) tudi nastopa. Zanimiv in zabaven preplet literarne fikcije in ?resničnega? življenja, ni kaj! Živo zanimanje za izvode revije, ki so jih gostje pripeljali iz Slovenije, in kramljanje po obeh nastopih (tako brnskem kot praškem), ki se kar ni hotelo ustaviti (varnostniki Slovanske knjižnice so nam npr. prišli debelo uro po uradnem zaključku in zaklepanju cele stavbe namignit, da bi bil zdaj pa res že čas za odhod J), sta dokaz, da je želja po medsebojnem spoznavanju tudi v tem potrošniškem času še vedno precejšnja. Vsaka tovrstna prireditev zgradi kak nov most med različnimi ljudmi in kulturami, odpira oči in ušesa za dogodke, ki se živahno godijo vsepovsod okrog nas, a jih, dokler nas kdo nanje ne opozori, prepogosto niti ne opazimo. Oba lektorja pa ob tem konkretnem dogodku še posebej veseli, da so študentje dobili in lepo izkoristili novo možnost za osebno seznanitev in pogovor s slovenskimi umetniki. Lep pozdrav iz Brna in Prage, lektorja Laura Fekonja in Andrej Šurla From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 12 17:31:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Apr 2010 17:31:39 +0200 Subject: [SlovLit] Literarne nagrade -- O prevajanju -- V Sarajevo Message-ID: <41AC845919F648C2B540286D0CE835A9@P4> From: "Iva" Sent: Monday, April 12, 2010 11:01 AM Subject: 14.4. Literarne nagrade v Sloveniji Mogoce vas bo zanimal nas dogodek na temo literarnih nagrad in sistema nagrajevanja v Sloveniji. Vabimo vas, da se ga udelezite in o njem obvestite vse, ki bi lahko bili zaintereisirani. Sreda, 14. 4., ob 21. uri, LUD Literatura, Erjavčeva 4 Literarne nagrade v Sloveniji Kdo, komu, zakaj? Čeprav se odgovori zdijo očitni, se vedno najde kakšen nagrajenec, ki nas preseneti - prijetno ali neprijetno. Nagrajene knjige se postarajo, toda ali lahko tudi zastarajo? O nagradah, nagrajencih in posledicah, ki jih imajo nagrade na njihovo vsakdanje življenje (ter o tem, če jih sploh imajo) se bomo pogovarjali s Tino Kozin in Igorjem Bratožem. Pogovor bo vodila Ana Geršak. Prav lep pozdrav. Iva Kosmos za LUD Literatura === From: "Zalozba ZRC" Sent: Monday, April 12, 2010 9:09 AM Subject: predstavitev publikacij Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Založba ZRC vabita na predstavitev svojih novih publikacij, ki bo v torek, 13. aprila 2010, ob 13. uri v dvorani društva na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Predstavljeni bosta dve novi knjižni publikaciji, in sicer: 1. zbornik Odprta okna. Komparativistika in prevajalstvo, ki sta ga Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU izdala ob petinsedemdesetletnici naše častne članice Majde Stanovnik, uredili pa so ga Martina Ožbot, Darko Dolinar in Tone Smolej; 2. knjigo Fidus interpres -- Zvest prevajalec. Slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja, delo avtorja Davida Movrina, ki je druga knjiga društvene knjižne zbirke Studia translatoria. O delih bodo spregovorili avtorji in uredniki. Lepo vabljeni! V imenu UO DSKP Matej Hriberšek, predsednik === From: To: Sent: Sunday, April 11, 2010 9:27 PM Še nekaj dni zbiramo v Slavističnem društvu Nova gorica prijave za ekskurzijo Po Cankarjevih poteh v Sarajevo. Kogar zanima, naj se obrne na sonja.zezlina na guest.arnes.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 12 17:39:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Apr 2010 17:39:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_štipendij_Ustanove_Tarasa_Kermaun erja_--_Pomlad_v_Clevelandu Message-ID: From: "Študentska založba" Sent: Monday, April 12, 2010 10:31 AM Subject: tina.bernik na zurnal24.siJutri: OPOLDNE S TARASOM KERMAUNERJEM,ob 12.00 v KAVARNI UNION USTANOVA TARASA KERMAUNERJA v skladu z Aktom o ustanovitvi iz dne 15. 10. 2008 objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV ŠTIPENDIJE USTANOVE TARASA KERMAUNERJA Enoletna štipendija v višini 3000 ? bruto je namenjena mlademu analitiku-interpretu slovenske dramatike. Starostna meja prijaviteljev je 35 let. Namenjena je vzpodbujanju razmisleka o dramatiki v slovenskem prostoru. Po letu dni (do 6. 11. 2011) je štipendiranec dolžan izročiti Ustanovi Tarasa Kermaunerja poročilo o opravljenem raziskovalnem delu ter vsaj en izvirni članek/razpravo o dramatiki (v obsegu do 30.000 znakov s presledki) , ki ga/jo prepusti v objavo reviji Sodobnost. Prijava mora vsebovati: - življenjepis in bibliografijo objav - dispozicijo raziskave (največ 3 tipkane strani) Rok za prijavo: 13. 5. 2010. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. O dodelitvi štipendije izbranemu kandidatu odloča upravni odbor Ustanove Tarasa Kermaunerja. Dodatne informacije na telefonski številki 01/200 37 00, vsak delovni dan od 9. do 15. ure ter po e-pošti stasa.pavlovic na zalozba.org. Svečana podelitev štipendije bo na obletnico smrti Tarasa Kermaunerja, 11.6., ob 13.00, v Avbru. Za prijazno podporo Ustanovi Tarasa Kermaunerja se zahvaljujemo KD Group. === From: "luka zibelnik" To: Sent: Monday, April 12, 2010 3:36 PM Subject: Marcevski in aprilski dogodki v Clevelandu in okolici Spoštovane bralke in cenjeni bralci Slovlit, Minilo je že kar nekaj časa od zadnjega pisma z druge strani velike luže, zato vam pišem, da povem malo o tem, kaj se je in bo zgodilo pri nas. V marcu sem pričel z navezovanjem stikov tudi z NYC, točneje s slovensko skupnostjo v Vzhodni vasi na Manhattnu. Tam deluje cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer se redno sliši slovenska beseda. Dogovorili smo se, da ob naslednjem obisku velikega jabolka pripravim predavanje za Prosvetno urico, kakor imenujejo čas po maši vsako tretjo nedeljo v mesecu. Takrat imajo predavanja o Sloveniji, slovenščini itd. Pogovoril sem se tudi z tamkajšnjo učiteljico slovenskega jezika, Marto Štembergar, ki je z mano delila prenekatero podrobnost o poučevanju angleško govorečih. V istem tednu sem spoznal tudi namestnico generalnega konzula dr. Melito Gabrič, ki je v prijetnem pogovoru obljubila pomoč pri gostovanjih umetnikov, profesorjev itd. Po njenih besedah bo vse, kar pride v NYC, prišlo tudi do Clevelanda. Res lepa gesta. V tednu, ko sem bil na obisku pri tamkajšnjih Slovencih, je v ZDA prepeval Vlado Kreslin. Tudi v Clevelandu, kjer ga je videla večina mojih študentov, ki so nad njim navdušeni. Z njim sem se pogovarjal po koncertu na Manhattnu in sva v upanju na bodoče sodelovanje popila kozarec rujnega. Dogajalo se je tudi sodelovanje med fakultetami, kjer sem igral vlogo posrednika. Najprej na pedagoški fakulteti na CSU za sodelovanje s pedagoško fakulteto v Ljubljani. Verjetno se bo enostranska izmenjava zgodila jeseni 2010, ko bo na CSU prišla predavat dr. Kogovšek. Ob istem času sem pričel pogovore z kolegico dekanjo državne fakultete Kent, dr. Arhar, ki se je dogovarjala za izmenjavo na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer bi koristila svoje sobotno delo. Tudi to se bo verjetno zgodilo taisto jesen. Na CSU žal ni prišel Gary Bukovnik, slovenski umetnik iz San Francisca, ker je bil njegov let odpovedan. Zato so se lahko moji študenti družili z njim dan kasneje, na njegovi razstavi v Slovenskem arhivu in muzeju. Tam je bil na voljo za pogovor in je prikazal tudi delček njegovega ustvarjanja v živo. Na Lakelandskem Community Collegu sem skupaj z mednarodno pisarno in z velikodušno pomočjo Joeja Valencica in Slovenskega filmskega sklada pripravil večer, ki mu bo izgleda sledilo še mnogo takih. Predavanju znanega slovensko-ameriškega kritika, zgodovinarja in ustvarjalca Joeja Valencica je sledil ogled Petelinjega zajtrka. Dogodka se je udeležilo preko sto ljudi, kar je velikanski napredek za tovrstne večere. Nazadnje se jih je na filmskem večeru zbralo kakih dvajset. Z lakelandsko fakulteto smo se dogovorili za filmski festival spomladi 2011. Slovenski filmski sklad mi je že dal filme, g. Valencic obljubil predgovore zanje, tako kot na vseh drugih dogodkih pa bomo na nek način uredili tudi hrano in pijačo pred in po dogodku. Tako je bilo tudi zdaj, ko so gledalci uživali v potici, jabolčnem zavitku itd. Naslednji teden se bom udeležil Midwest Slavic konference v Columbusu, glavnem mestu Ohia. Predaval bom o preobrazbi metafore v izjavljanju tipa: "Ti si žid!" v literarnih delih. Zagovarjal bom teorijo, da ta metafora umira, a hkrati pridobiva na svoji moči. Tja me bo velikodušno poslal dekanat Clevelandske državne univerze, kar je za honorarnega sodelavca storjeno le izjemoma. O tem pa več drugič. Lepo vas pozdravljam, Luka Zibelnik, lektor slovenskega jezika v Clevelandu From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 12 20:27:25 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Apr 2010 20:27:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Posnemi_se_v_poljščini Message-ID: From: "Zvonka Pretnar" Sent: Monday, April 12, 2010 6:38 PM Subject: Išče se bralka/bralec Pozdravljen Miran, ali lahko najdeš na faksu koga, ki bi tole pesem o Chopinu počasi prebral na računalnik in mi jo poslal. Naši pevci bi ob Chopinovi obletnici radi tole zapeli, a je problem izgovorjava. LP Zvonka ŻAL (M. Józefowicz) improvizacija na Etudo v E-duru, op. 10. št. 3 F. Chopina Jesienne mgły, skwita aster krzew, i dziwnym smutkiem wieje z szarych ról! swawolne ptaszę umilkło i w¶ród łšk, i w¶ród pól. Skwitł gazon róž, niema złotych zórz, duszš mojš targa niewymowny ból. A pamiętam, w wio¶nie było tak rado¶nie! Gdy pie¶ni swych moc nucił słowik w noc, w czarownš noc. Pogasłych zórz, nie zatlisz juž, marzemia sny umknęły w dal, hen wdal ? I noc, ciemna noc w duszy mej! Wiatr wionšł z pól, stršcił zwiędły li¶ć; serce bić przestało, bo mu wiosny żal. Wszystko gdzie¶ umknęło, wszystko przeminęło! Prysł życia cel, dnie pedzš w dal! minionych ghwil nie wrócisz już, i wiosny żal! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 13 09:53:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Apr 2010 09:53:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Dušan_Jovanovi=C4=87_--_Seksi_Julija Message-ID: From: "Maja Avsenik" Sent: Tuesday, April 13, 2010 9:46 AM Subject: Dušan Jovanović na Besedni postaji Na Besedni postaji bomo v TOREK, 20. aprila 2010, ob 18h (Modra soba, V. nadstropje) gostili dramatika in režiserja Dušana Jovanovića in se z njim pogovarjali o njegovi najnovejši drami Razodetja, pa tudi o vlogi gledališča v sodobnem svetu ter položaju slovenske dramatike. Z avtorjem se bosta pogovarjala dr. Tomaž Toporišič in dr. Mateja Pezdirc Bartol. Razodetja (Študentska založba, 2009) Dušana Jovanovića na svojevrsten način nadaljujejo, interpretirajo ter parafrazirajo dramo Karamazovi z začetka osemdesetih let: prvemu delu, zgodbi očeta Svetozarja, ki ga po drugi svetovni vojni pošljejo na politično prevzgojo na Goli otok, in drugemu delu, zgodbi njegovih treh sinov, postavljeni v leto 1968, sledi še tretji del, postavljen v postjugoslovanski čas, ki se zaključi v globalističnem sedanjiku. Žanrski hibrid s svojo odprto dramaturgijo in neizrečenim zaključkom izhaja iz prepleta teorije in prakse in vztraja pri živem gledališču, sicer ogroženem znotraj mediatiziranega sveta, ki pa se prav zaradi živega stika med odrom in avditorijem še vedno kaže kot smiselno dejanje. Prijazno vabljeni! Knjigarna Filozofske fakultete UL na Aškerčevi 2 v Ljubljani, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === From: "juliet elliot" Sent: Monday, April 12, 2010 6:17 PM Subject: A recommendation from a friend Hello Am Juliet z imenom, sem lepa in seksi, 5,9 ure peš visoka, sem 25 let, sem Bezazlen osebi, preprosto gredo oseba, Smeri, zvest, iskren, caring, ljubko, razumljiv, zvest, iskren, vreden zaupanja. Res bi rad človeka, ki bodo pozorni in ljubezni mi, rabim moškega, ki bo vedno povej mi resnico iz svojega heart. I potrebno človeka, ki bo moj brat moj najboljši prijatelji, in če narava to dovoljenje moj mož, če pa zakonska zveza je iz njega, ne bom mislih, ampak tako dolgo sva skupaj, skupaj z realnimi ljubezni bom definitivno satisfied. I preberete več o svojem profilu i razviti občutek, ki hočem začeti odnos z vami, z vsebino vaš profil, vam namestitev kakšen človek, ki rabim v mojem življenju, mi lahko stik s tem naslovom, tako da sem lahko pošljete mojo fotografijo, in bomo lahko začeli od tam in ne samo, da i nekaj pomembnega povedati. Veselim na zaslišanje od vas kmalu, Seksi Julija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 13 10:39:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Apr 2010 10:39:21 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski pravopis 2001 Message-ID: <56C9456688334443B1E525E43D157386@P4> Novica Primoža Jakopina, ki kliče po samostojni objavi: v slovarskih, besedilnih in slikovnih zbirkah Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU (http://bos.zrc-sazu.si/) je po novem dostopen tudi Slovenski pravopis 2001 (http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Apr 14 22:34:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 14 Apr 2010 22:34:05 +0200 Subject: [SlovLit] Medmeti in naravna skladnja -- Googlove knjige Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, April 13, 2010 2:53 PM Subject: LK, 19. april LK FF vabi na 929. sestanek v ponedeljek, 19. aprila, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Ekaterina Velmezova, Oddelek za slavistiko, Univerza v Lozani. Naslov predavanja: "Challenges and main difficulties in the description of interjections: the case of Russian and Soviet linguistics" (Izzivi in glavne težave pri opisu medmeta na primeru ruskega in sovjetskega jezikoslovja). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar --- From: "Lingvistični krožek" Sent: Wednesday, April 14, 2010 8:59 PM Subject: Delavnica naravne skladnje To poletje bo na Filozofski fakulteti potekala delavnica naravne skladnje, in sicer od 9. do 20. avgusta. Pouk 2x90 minut na delovni dan. Udeležba brezplačna. Vabljeni jezikoslovci in študenti (literarno-jezikovnih smeri). Prijave se sprejemajo do 1. junija na naslov: prof. Janez Orešnik, Filozofska fakulteta, 1001 Ljubljana, ali janez.oresnik na sazu.si Za LK, Saša Istenič === http://digital-scholarship.org/gbsb/gbsb.htm -- bibliografija objav na temo Googlovih Knjig. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 16 13:24:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Fri, 16 Apr 2010 13:24:57 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Ti darežljivi tujci= Message-ID: <20100416_112457_099993.miran.hladnik@guest.arnes.si> Saj res, kaj bi se sami mučili, če pa drugi lahko delajo namesto nas. Tokrat Danci skrbijo za slovensko kulturno samozavest, digitalizirali so nam kos protestantike. Kdaj se česa takega lotijo naše knjižnice s svojimi fondi? http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/92-344_1_a.html -- Janž Tulščak, Keršanske leipe molitve, 1579 http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/92-344_1_b.html -- Primus Truber: Ta celi Catehismus ? (Ljubljana 1579) http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/92-344_1_c.html -- Iuri Dalmatin: Salomonove pripuvist ? (Ljubljana 1580) http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/92-344_2_a.html -- Iuri Dalmatin: Karszhanske lepe molitve ? (Wittenberg 1584) http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/92-344_2_b.html -- Primus Truber (a.o.): Ta celi catehismus ? (Wittenberg 1584) http://www.kb.dk/en/kb/nb/ha/boghistorie/166-261.html -- Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum (Graz 1592) === http://www.european-intercultural-forum.org/index.php?option=com_content&view=section&layout=blog&id=9&Itemid=31 ? razpis tečaja iz medijev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 17 06:51:50 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Apr 2010 06:51:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovanski_večer_--_Slovani_v_19=2E_stol =2E_--_Doktorat_na_FF Message-ID: <9DF252A1205D4B719A8F6872481C8825@P4> From: "Pablo Juan Fajdiga" Sent: Friday, April 16, 2010 2:46 PM Subject: Vabilo ODDELEK ZA SLAVISTIKO FF in MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA - SLOVANSKA KNJIŽNICA vabita na tradicionalno prireditev študentov slavistike in slovenistike SLOVANSKI VEČER MITI IN LEGENDE SLOVANSKIH NARODOV. V sredo, 21. aprila 2010, ob 19. uri v prostorih Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1, Bežigrad). === From: "International" Sent: Friday, April 16, 2010 11:37 AM Subject: Vabilo na predavanje prof. dr. Hans Rothe Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel prof. dr. Hans Rothe, dopisni član SAZU, v petek, 23. aprila 2010 ob 11.00 uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I v Ljubljani, z naslovom PREBOJ ZGODOVINE? GENIJ, LITERATURA IN NARODNO PREBUJENJE PRI SLOVANIH V 19. STOLETJU. Predavatelj obravnava vprašanje t. i. narodnega prebujenja pri vzhodnoevropskih narodih, zlasti pri Slovanih brez svoje države, ob robu tudi pri Rusih in Poljakih. V uvodu najprej pregleda najpomembnejša imena ?eksplozije genijev? v generaciji med 1820 in 1850, nato pa sledi naslednjim iztočnicam: Zakaj je treba vključiti tudi Ruse ? Hipoteza, da so za Vzhodno Evropo v tej generaciji značilni ?poskusi narodne samoopredelitve vseh njenih ljudstev?; pri tem je opazna posebna bližina z nemškim duhovnim svetom ? Koliko je bila sprožilni dogodek francoska revolucija ? Dve temeljni Herderjevi ideji, ki sta vplivali na vso Vzhodno Evropo ? Pripadnost vseh teh avtorjev k romantiki ? Vprašanja o geniju in omiki ? Odločilno merilo pri samoodločbi je novi pojem naroda po francoski revoluciji ? Kakšne so bile posledice ilirizma? Kako so nekateri pojmi vplivali na oblikovanje razmer v 20. stoletju? ? Prikaz temeljnih idej v literarnih delih nekaterih avtorjev ? Raba narodnega ali tujega jezika. Sklepne misli: začetna bližina z restavracijo in poznejša nedodelanost in protislovnost temeljnih pojmov (svoboda, ljudstvo, narod) v našem današnjem življenju. Predavanje bo v nemškem jeziku. Glavni tajnik, akademik prof. dr. Andrej Kranjc === http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/Razpisi/rokovnik%20za%20vpis%20(2).pdf -- Rokovnik prijave in vpisa na tretjo stopnjo za študijsko leto 2010/2011 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Apr 17 07:04:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Apr 2010 07:04:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Letošnji_maturitetni_esej Message-ID: Return-Path: renata.zamida na zalozba.org X-Original-To: slovlit na ijs.si Subject: brezplačni_seminar_o_pisanju_maturitetnega_eseja Date: Fri, 16 Apr 2010 14:19:13 +0200 V sredo, 21. aprila 2010, pripravljamo med 17. in 19. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani (Dvorana M 3,4) brezplačen seminar za maturante in druge zainteresirane pred pisanjem maturitetnega eseja na Maturi 2010. Izgubljeni čas v Kovačičevih Prišlekih in Makinovem Francoskem testamentu: PRIMERJALNE LITERARNE TEME ZA MATURITETNI ESEJ 2010 Kovačičevi Prišleki in Makinov Francoski testament, romana z avtobiografsko osnovo, se razlikujeta po pristnosti in intenzivnosti iskanja izgubljenega časa. Kovačičev roman v drugem delu oživlja medvojno okupirano Ljubljano in revno prebijanje priseljenske družine, v kateri se prvoosebni pripovedovalec kot najstnik spopada z novim jezikom, okoljem, družbenimi in zgodovinskimi usodnostmi ter mora do konca vojne po očetovi smrti odrasti v edinega moškega v hiši. Prevladujejo ogroženost, tesnoba, občutek tujstva, zaznamovanosti in neobvladljive nesrečne usode. Nasprotno je Makinov Francoski testament le delno avtobiografski v delih, ki za razvoj pripovedi niso pomembni ali usodni. Glavna pripovedna oseba je pripovedovalčeva babica, v Sovjetski zvezi živeča Francozinja, ki je pred umiritvijo v stepski Saranzi preživela zgodovinsko najbolj nemirne čase ruskega 20. stoletja. Njeno hrepenenje po Franciji, vztrajanje pri jeziku in kulturi, ki ju prenaša svojima vnukoma, je romantizirano poetično, sovjetska stvarnost pa zato toliko bolj groba in nezaželena. V esejski delavnici bomo z dijaki med drugimi obravnavali naslednje teme: - razsežnost zgodovinskega časa in dogajalnega prostora pri Makinu v primerjavi z zoženostjo obeh v Kovačičevih Prišlekih - prvoosebni pripovedovalec in njegova navidezno najstniška pripovedna perspektiva v obeh romanih - pomen večjezičnosti in večkulturnosti za razvoj obeh pripovedi Seminar bo vodila profesorica Nada Barbarič z Bežigrajske gimnazije, profesorica slovenščine in francoščine in avtorica številnih učnih gradiv za dijake, vodja seminarjev in izobraževalnih delavnic za Zavod za šolstvo RS in Republiški izpitni center, članica različnih domačih in tujih delovnih skupin ter komisij. Prijave na seminar so zaželjene, niso pa obvezne. Prijave sprejemamo na e-naslov info na zalozba.org, s pripisom maturitetni esej. Organizator maturitetnega seminarja je Študentska založba (http://www.studentskazalozba.si) iz Ljubljane, seminar pa bo potekal v sklopu dogodkov Ljubljana, svetovna prestolnica knjige in festivala Literature sveta -- Fabula 2010 (http://www.festival-fabula.org), ki ga sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Agencija za knjigo republike Slovenije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 19 18:02:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Apr 2010 18:02:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Dnevi_knjige_--_Lado_Kralj_--_Re=3A__Posnemi_ se_v_poljščini_--_Modrijan Message-ID: From: "Avsenik, Maja" Sent: Monday, April 19, 2010 2:37 PM Subject: Knjige, knjige in spet knjige Začeli so se 15. Slovenski dnevi knjige. Glavno prizorišče v Ljubljani bo na Mestnem trgu [...] 23. aprila 2010 ob 12. uri, vhod Mestne hiše uradni prevzem Unescovega naslova: Župan Zoran Janković bo naznanil prevzem naslova z dvigom zastave svetovne prestolnice knjige. http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/ Dogajanju v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige se pridružuje tudi Filozofska fakulteta z organizacijo Sejma akademske knjige Liber.ac (več o sejmu na http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html ). Izvajalci: Knjigarna FF, Znanstvena založba FF, Osrednja humanistična knjižnica, Oddelek za azijske in afriške študije, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in gostje). === From: "Študentska založba" Sent: Monday, April 19, 2010 4:44 PM Subject: V sredo Tina Vrščaj in v četrtek Lado Kralj Vabimo vas na dva literarna dogodka. Dva prvenca, dve generaciji. Obarvajte si sredo in četrtek s knjigo, prisluhnite Tini Vrščaj, v sredo, 21. aprila, na Filozofski fakulteti in Ladu Kralju v četrtek, 22. aprila, v knjigarni Beletrina. [...] Literarni pogovor ob izidu prvenca Lada Kralja z naslovom Kosec koso brusi, bo v četrtek, 22. aprila ob 19. uri, v knjigarni Beletrina na Novem trgu 2 . Z avtorjem se bo pogovarjal Mitja Čander. Lado Kralj (1938) je ena najbolj karizmatičnih osebnosti slovenske novejše teatrske zgodovine: bil je akter in osmišljevalec pristopov, ki so približali naše odre inovativnim iskanjem po svetu. V zrelih letih je svoje bogato znanje o dramatiki in gledališču - ter seveda literaturi nasploh - z zanj značilnim predavateljskim žarom posredoval slušateljem primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegov avtorski vstop na literarno sceno - v zadnjih letih je objavil večino proz iz te knjige v revijah - je mnoge presenetil, še bolj jih utegne začuditi knjiga kot še bolj ambiciozen korak. Toda čudenje - češ, profesor, ki piše prozo - je v Kraljevem primeru neuporaben kliše. Kralj si je preprosto izbral drugačen medij iskanja resnice o sebi in svetu. === From: "Andrej Brodnik (Andy)" To: "SLOVLIT" Sent: Saturday, April 17, 2010 10:40 AM Subject: Re: [SlovLit] Posnemi se v poljščini Aha, tule je: http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=maja455&id=293239&type=video LPA Citiram "Andrej Brodnik (Andy)" : > Hm, mislim, da tole izvaja tudi Manca Izmajlova. > LPA > >> From: "Zvonka Pretnar" >> Sent: Monday, April 12, 2010 6:38 PM >> Subject: Išče se bralka/bralec >> >> Pozdravljen Miran, ali lahko najdeš na faksu koga, ki bi tole pesem >> o Chopinu >> počasi prebral na računalnik in mi jo poslal. Naši pevci bi ob >> Chopinovi obletnici >> radi tole zapeli, a je problem izgovorjava. LP Zvonka Za več glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003329.html === From: "Lidija Gorenc" Sent: Monday, April 19, 2010 1:44 PM Subject: Nova spletna stran založbe Modrijan Obveščamo vas, da smo pri Modrijanu po več kot treh letih temeljito prenovili, posodobili in obogatili naše spletne strani. Našli jih boste na istem naslovu ­- http://www.modrijan.si . Vsebine so pregledno razdeljene na šolski (zeleno) in knjižni program (rdeče), osnovna stran, ki vključuje tudi Modrijanovo knjigarno in številne koristne informacije o založbi, je modra. Nove spletne strani omogočajo tudi ugodnejši nakup za spletne kupce - pri nakupu knjig (šolske knjige so izvzete) nudimo 5-odstotni popust (modra cena). [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 19 21:34:51 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Apr 2010 21:34:51 +0200 Subject: [SlovLit] Luko Paljetak -- Komu zvoni pri Slovencih -- Zgodovinski roman Message-ID: <9E804AF3AA134198AEBB8EC9AAEBB7F3@P4> From: Sent: Monday, April 19, 2010 2:47 PM Subject: Luko Paljetak Vabimo vas na predavanje gostje z Univerze Jurja Dobrile v Pulju izr. prof. dr. Mirjane Benjak, Skroviti vrt Luke Paljetka u stilističkom i metodičkom obzoru, v sredo, 21. 4. 2010, od 10.00 do 12.00 v predavalnici 5 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Red. prof. dr. Vesna Požgaj Hadži Katedra za hrvaški in srbski jezik === V četrtek 22. 4. 2010 bo Irma Kern Slapar ob 10.30 v Modri sobi FF zagovarjala doktorsko delo z naslovom Recepcija Hemingwayevega romana Komu zvoni na Slovenskem. === V četrtek 29. 4. 2010 bo Miran Hladnik ob 15.00 v seminarju dunajske slavistike (http://slawistik.univie.ac.at) predaval o slovenskem zgodovinskem romanu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 20 09:54:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Apr 2010 09:54:35 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?xIxlxaFrbyAtLSBpbiBwb2xqc2tv Message-ID: From: "Andrej Šurla" To: ; Sent: Monday, April 19, 2010 11:33 PM Subject: Osti in "četverica" v aprilski Pragi Kot je pred dnevi že v Delu sporočil g. Kuhar, sta se sredi prvega popolnega aprilskega tedna v Pragi zgodila še dva slovensko obarvana literarna dogodka. V četrtek, 8. aprila, je Slovanska knjižnica gostila imenitno pripravljeno in obiskano srečanje z Josipom Ostijem, katerega rdeča nit je bil prevod pesniške zbirke ?Veronikin prt?, ki ga je z veliko mero prevajalske senzibilnosti prevedla nekdanja praška študentka slovenistike Hana Mžourková. Pri pripravi prireditve sta družno sodelovali bosansko in slovensko veleposlaništvo, vloga lektorata pa je bila tokrat omejena le na fizično pomoč v obliki priprave pogostitvenega prostora, natakarstva in pomivanja kozarcev J (hvala Lučki in ljubljanskim erazmusovkam- bohemistkam, ki so pridno priskočile na pomoč!). Obiskovalcev je bilo zares veliko, najbrž več kot šestdeset. Nekateri gostje iz (najbrž številčno prevladujočega) ?bosanskega? dela občinstva so bili sprva sicer nekoliko presenečeni nad slavljenčevim gibkim preskakovanjem med slovenščino in ? kot se je izrazil sam ? ?jezikom svojih spominov?, a je večer minil v zelo prijetnem vzdušju. Gospod Osti se je še enkrat predstavil ne samo kot vrhunski lirik, ampak tudi kot izjemno topla osebnost, kar je predstavitev prevoda literarne zbirke spremenilo v večer zmagoslavja poezije. Fenomen literarne besede smo praznovali tudi večer prej, le da v skromnejšem okolju ene izmed učilnic Filozofske fakultete in z manj obiskovalci, a zato več literarnimi gosti. Svoje pesmi so brali Alenka Jensterle-Doležal, ki so jo tukajšnji študenti doslej poznali predvsem kot predavateljico slovenske (in nasploh južnoslovanske) literature, Aleš Kozár, ki je sicer dosti bolj znan v vlogah (odličnega in produktivnega) prevajalca slovenske literature in gonilne sile mlade slovenistike v lectarsko-hokejskih Pardubicah, ter Iztok Osojnik, ki je s svojim dvodnevnim obiskom Češke sploh sprožil razmišljanje o pripravi tega druženja (mimogrede, upam, da je sestankovanje v okviru Foruma slovanskih kultur obrodilo zaželene sadove), prozo pa Tatjana Jamnik. Tatjana, ki je med drugim letošnja dobitnica priznanja za najboljšega slovenskega mladega literarnega prevajalca, je srečanje popestrila tudi z nekaj opažanji o pasteh literarnega prevajanja, bila pa je tudi pobudnica tega prijetnega literarnega večera, ki se je zaključil s sproščenim in dolgim pogovorom o doživljanju poslanstva poezije in problematiki slovanskega (ne)zavedanja lastnih kulturnih potencialov. Lep pozdrav iz pregovorno zlate, čeprav v zadnjih dneh v glavnem z oblaki (enkrat deževnimi, drugič ognjeniškimi) prekrite Prage, Andrej Šurla === From: "Andrej Šurla" To: Sent: Tuesday, April 20, 2010 12:00 AM Subject: ZA: Posnemi se v poljščini (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003329.html) Če še ni prepozno in če posnetek vseeno ni nekoliko preveč "razmazan", pošiljam še eno povezavo s "tubo". To petje je vsekakor precej bolj poljsko :-) od Maničinega (ki je sicer po čisto glasbenih kriterijih morda res lepo, žal pa precej kontaminirano z zvočno podobo ruskega jezika). http://www.youtube.com/watch?v=8jD7LFwPH1A&feature=PlayList&p=8E280A1E165AD6A5&playnext_from=PL&playnext=1&index=12 Lep pozdrav, Andrej From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 20 21:31:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 20 Apr 2010 21:31:22 +0200 Subject: [SlovLit] Dnevi knjige -- Jota Message-ID: From: Sent: Tuesday, April 20, 2010 9:20 AM Subject: Re: [SlovLit] Dnevi knjige Ja, vceraj se je uradno zacelo ljubljansko leto knjige v UNESCOvi palaci v Parizu. Naovedano je ze vsaj leto dni! Veliko uradnih Slovencev bi moralo prisostvovati (Jankovic, Zizek, Sirca....), pa ni bilo nobenega! Res, letala ne letijo, v Franciji so tezave z vlaki, a kljub pozornemu poslusanju novic nisem zasledila, da bi bile avtoceste neprevozne. Tako povabljeni niso imeli moznosti srecati nobenega Slovenca, razen tistih, ki zivijo v Franciji, nobenega kulturnega programa, razen reklamnega filma, na katerega pa je bilo pozornih le malo prisotnih. Potica in gibanica sta bili odlicni, a vsi so se sprasevali, zakaj vendar ni napovedana slovenska delegacija najela manjsega atobusa, da bi proslavila dogodek, na katerega bo potrebno cakati ponovno vsaj vec generacij! No, gospod Jankovic je ze prej napovedal, da ga ne bo, ker je imel na programu pomembno sejo mestnega sveta ... Vsa zahvala in pohvala pa gre slovenskim diplomatskim pedstavnikom, ki so resili situacijo, kot so pac mogli. Lep pozdrav iz Pariza, Dusa Zgonec. === From: "Špela Vintar" Sent: Tuesday, April 20, 2010 11:05 AM Subject: [SDJT-L] [JOTA] Gostovanje Judit Kuti v četrtek, 22.4.2010, ob 16.00 Dragi ljubitelji Jote, z veseljem vas vabimo na naše naslednje srečanje, ki bo v četrtek, 22. 4. 2010, ob 16.00 v predavalnici 32. Predavala bo Judit Kuti z Instituta za jezikoslovje Madžarske akademije znanosti in umetnosti. Naslov predavanja: Sense Disambiguation -- ?Ambiguous Sensation?? Evaluating Sense Inventories for verbal WSD in Hungarian. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Apr 22 00:08:55 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 22 Apr 2010 00:08:55 +0200 Subject: [SlovLit] Tuji slovenisti v Kopru Message-ID: <000501cae19f$3c277930$edf0675d@acer684c9a655d> Letošnji 15. Slovenski dnevi knjige so na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem sovpadli z obiskom čeških slovenistov iz Brna, francoskih iz Pariza in italijanskih iz Padove, Trsta in Vidma, ki se bodo v okviru svoje strokovne ekskurzije ustavili tudi na Primorskem, zato organiziramo v četrtek, 22. aprila 2010, ob 16. uri Literarno popoldne s pesnikoma Andrejem Hočevarjem in Marcellom Potoccom in v petek, 23. aprila 2010, ob 11. uri Literarno dopoldne s pisateljem Vanjo Peganom. Oba dogodka v Foresteriji (Titov trg 5, Koper) bo vodila Vladka Tucovič. Najtopleje vas vabimo, da se nam pridružite! O avtorjih: Andrej Hočevar (1980) je glavni urednik zbirke Prišleki in član uredništva revije Literatura. Poleg pesmi piše eseje in kritike o sodobni slovenski poeziji, glasbene recenzije idr. Izdal je štiri pesniške zbirke, prva - Vračanja (CSK, 2002) - pa je bila nominirana za najboljši prvenec. Njegove pesmi so bile prevedene v številne tuje jezike. Marcello Potocco (1974) je pesnik in publicist, docent na Fakulteti za humanistične študije, član uredništva revije Poetikon. Izdal je tri pesniške zbirke, najnovejša - Popravki pesniške zbirke (Literatura, 2007) - je bila nominirana za Veronikino nagrado. Med drugim so njegove pesmi prevedene v češki antologiji štirih slovenskih pesnikov "Hledači příběhů" (Brno: 2007). Vanja Pegan (1967) je pisatelj in glasbenik, piše kratko prozo in romane. Izdal je pet knjig za odrasle - najnovejši je roman Potovanje na začetek poti (Litera, 2009) - in pet otroških slikanic, med katerimi je najnovejša - Tonin (Mestna knjižnica Piran, 2009) - uvrščena v letni katalog 250 najboljših del otroške in mladinske književnosti z vsega sveta "White Raven 2010". From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 22 18:41:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 22 Apr 2010 18:41:31 +0200 Subject: [SlovLit] 50 let makedonske slovenistike Message-ID: From: "Kržišnik, Erika" Sent: Thursday, April 22, 2010 11:19 AM Subject: RE: [SlovLit] Dnevi knjige -- Jota Makedonska slovenistika je včeraj na Filološki fakulteti v Skopju praznovala 50 let delovanja. V teh letih se je razvila iz izbirnega v obvezni lektorat in nato v študij. Res je slovenistika prisotna na mnogih univerzah po svetu (menda 57 - ali pa jih je medtem že več?), a ni jih veliko, kjer bi bila tako resna in perspektivna. Prireditev ob jubileju, ki je (tako se vsaj meni zdi) pomemben tudi za slovensko slovenistiko, je potekala ves dan in je bila sestavljena iz več delov. Prvi del je bil slovesen, sestavljen iz "poročila" o zgodovini in delu skopske slovenistike - o tem prof. dr. Lidija Arizankovska, slavnostnih nagovorov - makedonski minister za izobraževanje in znanost, slovenski veleposlanik v Makedoniji, predstavnik Urada za Slovence po svetu, prorektor skopske univerze, prodekanja Filološke fakultete (dekan je ostal na letališču v Ameriki), dekana mariborske in koprske univerze. Jaz, ki sem na skopsko slovenistiko prišla predavat in sem bila v Skopju že od petka, sem - vsled pomanjkanja pomembnejših predstavnikov - zastopala ljubljansko slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Filozofsko fakulteto. Slovenija je obema najpomembnejšima akterkama v makedonski slovenistiki, začetnici in prvi lektorici Bistrici Mirkulovski in sedanji predstojnici slovenistike dr. Lidiji Arizankovski, podelila posebno priznanje; od Ustanove p. S. Škrabca je makedonska slovenistika dobila bon za tisoč evrov. Tega dela prireditve se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik, sicer koroški Slovenec, kar se mi zdi kar pomembno omeniti. V drugem delu je bila predstavitev zbornika Tretjega makedonsko-slovenskega srečanja na Ohridu l. 2007 - ob tem naj spomnim, da zbornik Drugega makedonsko-slovenskega srečanja v Ljubljani še ni izšel. Knjigo s 500 stranmi jezikoslovnih in literarnovednih prispevkov sta predstavljala prof. dr. Alenka Šivic Dular in prof. dr. Venko Andonovski. Sledil je kulturno-umetniški program, ki so ga pripravili študentje slovenistike v Skopju. Sestavljen je bil iz glasbenega in recitatorskega dela. Študentje so s tem pokazali znanje slovenskega jezika, poznavanje slovenske poezije in slovenske kulture v širšem smislu. Po kratkem premoru za kosilo in druženje/spoznavanje je sledila okrogla miza, katere vsebina je bila sestavljena iz dveh sklopov: v prvem se je razmišljalo o vplivih sodobnih globalizacijskih dogajanj na status in življenje slovenščine in makedonščine, v drugem pa o stanju in perspektivah slovenistike v Makedoniji in makedonistike v Sloveniji - v tem delu je sodeloval dr. Janez Dular in tudi naša kolegica z Oddelka za slavistiko dr. Namita Subiotto, ki si je skupaj s koprsko dekanjo in predstavnikom Urada za Slovence po svetu v ponedeljek upala z letalom pripotovati v Skopje. Naslednji dan smo tisti, ki svoje poti nismo nadaljevali v Sofijo (kjer je potekala jezikoslovna konferenca) ali nismo še odšli domov, šli na ekskurzijo v prijetni družbi makedonskih kolegov v vinsko klet Tikveš pri Kavadarcih. Zelo priporočam v vseh smislih: urejenost kleti, hrana in pijača. Mislim, da smo na 50-letnici makedonske slovenistike vsi najbolj opazili odsotnost predstavnikov Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, v katerega >delokrogu< in interesu ta slovenistika najbrž je. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 23 08:15:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Apr 2010 08:15:40 +0200 Subject: [SlovLit] Darwin in jezikoslovje -- Culture.si -- Kosovel v Krakovu Message-ID: <072635BF240C41419E12EF4F9E03BA1F@P4> From: "Žaberl, Mojca" Sent: Wednesday, April 21, 2010 10:35 AM Subject: Vabilo na predavanje na Oddelku za sociologijo Joe Emonds, From Primate to Human (in two easy steps): Darwin's Legacy in Linguistics. V četrtek, 22. 4. 2010, ob 18.00 v predavalnici 18. [Žal obveščamo prepozno -- m. h.] === From: "Helena Pivec" Sent: Wednesday, April 21, 2010 2:10 PM Subject: Fwd: Culture.si - vabilo na tiskovno konferenco MK - jutri ob 11h Jutri ob 11h v dvorani MK tiskovna konferenca, kjer bo Ministrstvo za kulturo skupaj z uredništvom Culture.si (http://www.culture.si) predstavilo novo spletno mesto Culture.si in odprlo beta verzijo portala za mednarodno sodelovanje. Vljudno vabljeni! Helena in Alenka ter Ljudmila [...] Bojana Leskovar === From: "Bojana Todorović" To: Sent: Thursday, April 22, 2010 12:02 AM Subject: ustvarjalna delavnica v Krakovu Delavnica ustvarjalnega pisanja v slovenščini Srečko Kosovel (1904?1926): Moja pesem je eksplozija v okviru Festivala slovenske kulture Zlati čoln v Krakovu. Kdaj? v ponedeljek, 31. maja 2010, 14.00?16.00. Kje? v klubu Lokator, ul. Krakowska 27, Krakov. Delavnico vodita slovenska literarna ustvarjalca Iztok Osojnik in Tatjana Jamnik. Sporazumevalni jezik: slovenščina in poljščina. Vsak človek v svojem najglobljem bistvu nosi potrebo po ustvarjalnosti in po tem, da se razvija. Tudi v tujem jeziku. Vsi, ki se učimo več kot materni jezik (kajti jezika se učimo celo življenje), smo dvo- ali večjezični. Ta ustvarjalna delavnica je namenjena vsem študentom, ki se učijo slovenščine na lektoratu: izpopolnjevalci, nadaljevalci in višji začetniki boste pisali besedila po slovensko, nižji začetniki pa lahko, če boste želeli, pišete tudi v poljščini. Važno je pisati in si dati duška v ustvarjanju! Pri pisanju lastnih besedil se bomo tokrat navdihovali pri pesmih slovenskega pesnika Srečka Kosovela ? najdete jih tudi na spletu, npr. na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Sre%C4%8Dko_Kosovel Festivalske spletne strani: http://www.festiwalzlotalodz.webnode.com/ Lepo vabim! Bojana Todorović From vlado na zrc-sazu.si Fri Apr 23 11:32:13 2010 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Fri, 23 Apr 2010 11:32:13 +0200 Subject: [SlovLit] Darwin in jezikoslovje Message-ID: <4BD1853D.32285.4EC4BB@vlado.zrc-sazu.si> Ob zapoznelem opozorilu na predavanje Darwin in jezikoslovje morda ni odvec omeniti, kako se ozvezdju Velikega voza po latinsko rece Ursa Maior. Gre za drobno malenkost, da se je to ozvezdje z lastnim gibanjem svojih zvezd skoz deset- in stotisocletja spreminjalo v pomenljivem zaporedju: pred 300000 leti je imelo podobo Ribe, pred 200000 leti Ptice, pred 150000 leti Medveda in pred 80000 leti Cloveka. Sledove tega zaporedja po svoje belezi tudi ustno slovstvo. Lep pozdrav! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 23 13:14:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, FF) Date: Fri, 23 Apr 2010 13:14:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Zlati_red_za_zasluge_Branku_Berčiču_ --_Novo_na_vikipedijah_--_Jezikovne_tehnologije Message-ID: <7DB46403A5364EF5AFFC3F204E25FCD0@P4> From: "Šauperl, Alenka" Sent: Friday, April 23, 2010 12:57 PM Subject: Dr. Branko Berčič odlikovan z zlatim redom za zasluge Z velikim veseljem in neskončnim ponosom sporočam: V ponedeljek, 26. 4. 2010, bo predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, našega prvega predstojnika, dr. Branka Berčiča, odlikoval z zlatim redom za zasluge. Odlikovanje bo dr. Berčič prejel za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine. O delu dr. Berčiča lahko nekaj malega preberete na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Ber%C4%8Di%C4%8D, več pa v članku dr. Jožeta Urbanije z naslovom: Branko Berčič - 80 let, ki je izšel v Jubilejnem zborniku ob 20-letnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80-letnici dr. Branka Berčiča (dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije: http://www.dlib.si/documents/knjige/zborniki/pdf/URN_NBN_SI_doc-QSQOS3SW.pdf ). Lep pozdrav, izr. prof. dr. Alenka Šauperl Predstojnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo === Nova literarnovedna gesla na Wikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda). Popravki in dopolnila zaželeni: Ludvik Zorzut, Narte Velikonja, Alojzij Res, Alojz Kraigher, Wilhelm Baum, Umberto Urbani, Gruda, Kres, Sodobnost, Mladika, Koledar Goriške Mohorjeve družbe, Koledar Mohorjeve družbe, Cankarjeva založba, Goriška matica, Literarni leksikon, Slovenski literarni junaki, Zgodovina slovenskega slovstva (Glaser), Primorski slovenski biografski leksikon, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Simpozij Obdobja, Goriški muzej, Bevkova nagrada, Čopova diploma), Murkova nagrada, Cankarjevo priznanje, Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Bohemistika, Polonistika, Albin Čebular), Italijanistika, Folkloristika, Študije spola, Naratologija, Verzologija, Editio princeps, Diplomatska izdaja, Zgodovinski roman, Kmečka povest, Krištof Jacek Kozak. Novi podatki so tudi v geslu kresnik (nagrada). Slovenistična gesla v tujih wikipedijah (): - češka Wikipedija: Ivan Tavčar, Mimi Malenšek, Zofka Kveder, Janez Jalen, Ivan Pregelj, Prežihov Voranc, Ciril Zlobec, Janko Kersnik, Josip Jurčič, Drago Jančar - nizozemska Wikipedija: Dragotin Kette, Josip Murn, Fran Levstik, Josip Stritar === From: "Tomaz Erjavec" Sent: Friday, April 23, 2010 12:53 PM Subject: [SDJT-L] Sedma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE: obvestilo invabilo za prispevke Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu multikonference Informacijska družba - IS 2010 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala 14. in 15. oktobra 2010 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je sedmo v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah in bo letos organizirano kot slovenska konferenca. Uradna jezika konference sta slovenski in angleški, vendar pa naj bi slovenski predavatelji napisali in predstavili svoje prispevke v slovenščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Nadaljnje informacije o konferenci, vključno z vabljenimi predavanji, navodili za prispevke in pomembnimi datumi so dostopne na domači strani konference. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 23 20:25:00 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 23 Apr 2010 20:25:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Zakladi_Univerzitetne_knjižnice_v_Budimp ešti_--_Slovenistika_v_drugih_jezikih Message-ID: <3F5B88BECAE44FEABCACA23F3BAFC323@P4> From: "Damjana Vovk" Sent: Friday, April 23, 2010 6:20 PM Subject: Vabilo na razstavo Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici Otvoritev bo v torek, 4. 5. 2010 ob 17:00 v Razstavni dvorani NUK. Slavnostni govorniki bodo veleposlanik Republike Madžarske, nj. eksc. dr. István Szent-Iványi, rektor ELTE Univerze v Budimpešti dr. Ferenc Hudecz in rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik. Dogodek bo potekal ob glasbeni spremljavi skupine Musica Cubicularis. [...] Na razstavi pisnih zakladov iz fondov Univerzitetne knjižnice v Budimpešti bo na ogled izbor najdragocenejšega gradiva, ki ga hrani ta ugledna ustanova. Obiskovalci razstave si boste lahko ogledali 38 čudovitih originalov, med njimi tudi srednjeveške kodekse iz njihove slavne zbirke >korvin<, torej knjižnice slovitega madžarskega kralja Matije Korvina (1443-1490), ki je v slovenskem ljudskem spominu ostal znan kot kralj Matjaž. Razstavljene bodo tudi inkunabule ter stari tiski in atlasi iz obdobja od 16. do 18. stoletja, ostalo dragoceno gradivo pa bo prikazano na 16 barvnih panojih. Razstavo spremlja katalog s kratkim zgodovinskim orisom knjižnice in opisom razstavljenih dragocenosti. Razstava bo odprta do 14. 6. 2010 v Razstavni dvorani NUK. Ogledate si jo lahko med ponedeljkom in petkom od 9:00 do 20:00, v sobotah od 9:00 do 14:00. Vstopnine ni. Lep pozdrav, Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica === V prejšnjem sporočilu je umanjkala povezava na wikiprojekt Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 26 06:52:15 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Apr 2010 06:52:15 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Avstrije -- Iz Amerike Message-ID: <993F6B6AFD804A819A8EAE76BC14CA8D@P4> From: "Janez Stergar" Sent: Sunday, April 25, 2010 5:40 PM Subject: predpraznično - že 14-ič letos [...] V ponedeljek, 26.4.2010 ob 18.00 bo v Slovenskem kulturnem centru v Študentskem domu Korotan na Dunaju (Albertgasse 48, 8. okraj) večer z Borisom Pahorjem, tržaškim slovenskim pisateljem, prejemnikom avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost ter avtorjem več v zadnjem času v nemščino prevedenih knjig. Predstavil ga bo Lev Detela, zapel pa zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. V ponedeljek, 26.4.2010 ob 19.30 bo v domu Sodalitas v Tinjah prof.dr. Hainz-Dieter Pohl (v nemščini) predaval ?O koroških imenih? in na kratko predstavil svojo novo knjigo ?Unsere slowenische Ortsnamen = Naša slovenska krajevna imena?. [...] nove spletne strani z najavami slovenskih kulturnih, športnih ter cerkvenih prireditev na Koroškem: http://www.koledar.at/home/zeit/blank [...] === Spoštovani kolegi in kolegice, April je v polnem zagonu, z druge strani luže pa se vam javljam z nekaj novicami, ki trenutno polnijo moje baterije. V zadnjih dveh tednih se je zgodilo veliko stvari, ki so povezale lektorat z drugimi univerzami in hkrati odprle možnosti za sodelovanje s Slovenijo. Po mesecih priprav, dogovorov in planiranja končno lahko poročam o uspeli ekskurziji in predavanjih v pittsburški katedrali učenosti (Cathedral of Learning). Za idejo za predavanje v jugoslovanski učilnici, eni od sedemindvajsetih sob, ki bile opremljane in opremljene od leta 1929 naprej, se moram zahvaliti prof. Božidarju Jezerniku, ki je jeseni k meni prišel na predavanje prav s pittsburške univerze. Tam so mu pokazali izjemno lepo učilnico, ki nosi ime države, ki je več ni. Zato v tej učilnici sploh ni več dogodkov, ravno tako pa ni nikjer napisano, da so iz Jugoslavije izšle različne samostojne države, med drugim seveda Slovenija. V pogovoru z generalnim konzulom RS Juretom Žmaucem, dekanom CSU Gregoryjem Sadlekom in prof. Božidarjem Jezernikom smo ugotovili, da bi lahko sprožili postopek, v katerem bi se soba preimenovala v South Slavic Nations room. Kljub prizadevanjem GK RS Žmauca in soglasjem častnih konzulov bivših republik Jugoslavije se nismo uspeli dogovoriti z direktorico Katedrale učenosti. Učilnice naj bi namreč bile zamrznjene v času, ko so bile opremljene. A vseeno smo skupaj z radijsko voditeljico slovenske oddaje v Pittsburghu Violeto Ruparchich in prof. Emilijo A. Zankina počasi kovali načrte, kako bi lahko priredili dogodek za tamkajšnje Slovence, opozorili na Slovenijo na pittsburški univerzi, za moje študente pa priredili ekskurzijo v Katedralo učenosti. V soboto 24.4. je prišlo do realizacije načrta. Zjutraj smo odšli z avtomobili (najprej smo hoteli najeti minibus, a so dekani CSU in LCC to odsvetovali zaradi možnih tožb v primeru nesreče - vseeno je to Amerika!) in si preko dneva ogledovali katedralo, ki ima kar 42 nadstropij in je urejena v neogotskem slogu. Okoli 16h so se začeli zbirati prvi gostje iz Pittsburgha, ki smo jih pričakali s slovensko zakusko (s klobasami, salamami, siri, potico in jabolčnim zavitkom ter cockto in slovenskimi sokovi), ob 17h pa sva z ženo, Barbaro Martinčič Zibelnik odpredavala dve predavanji pred polno jugoslovansko predavalnico. Sam sem predaval o dojemanju prostora v Cankarjevih delih, žena pa je pripravila predavanje s pomočjo svoje diplome o identiteti clevelandskih Slovencev. Dve uri sta minili kot bi mignil, poslušalci pa so imeli ogromno vprašanj. Prof. Zankina je obljubila sodelovanje Centra za vzhodnoevropske študije z lektoratom, prav tako pa je dejala, da bodo vse slovenske predavatelje oz. predavatelje, ki preučujejo Slovenijo pošiljali tudi v Cleveland za gostujoča predavanja. S sodelovanjem naj bi pričeli v začetku oktobra, dogovarjala pa sva se tudi o možnostih povezovanja z Univerzo v Ljubljani. Slovenci v Pittsburghu so bili zadovoljni in zdi se, da so tudi vzljubili učilnico, kjer bo (upam) v prihodnosti še več dogodkov. Dogodek ne bi bil možen, če ne bi na razpisu pri Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik dobil del sredstev za realizacijo, prav tako je del denarja prispeval dekanat CSU, nesebično pomoč pa so izkazali prav vsi že prej našteti. Hvala vsem! Nekaj slik z dogodka je dostopnih skozi sledečo povezavo: http://picasaweb.google.com/luka.zibelnik/CathedralOfLearningEkskurzijaInPredavanje?authkey=Gv1sRgCPrQ-PPl08roqgE&feat=directlink# Prejšnji teden pa je potekala konferenca v Columbusu, glavnem mestu Ohia. Na Midwest Slavic konferenco me je poslala Clevelandska državna univerza, ki je plačala za pot in prenočišče. Ob tem, da sem pripravil predavanje v panelu skupaj s prof. Timom Pogacarjem in kolegom Chrisom Buchelom, kjer sem predstavil metodologijo prepoznavanja antisemitske metafore in jo razložil na primerih iz Cankarjevih del, sem poskušal navezati čimveč stikov z različnimi univerzami, ki bi v prihodnosti lahko sodelovale z lektoratom, univerzo ali Centrom za slovenske študije na CSU. Vzpostavil sem prijetne stike z veliko predavatelji in organizatorji in že v jeseni bodo vidni plodovi sodelovanja s Kent State, Ohio State, Bowling Green State, Chicago State in celo Stanford University. Lep pozdrav iz ZDA, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Apr 26 16:13:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 26 Apr 2010 16:13:39 +0200 Subject: [SlovLit] Poetika proze -- Svetovni dan avtorskih pravic Message-ID: From: To: Sent: Monday, April 26, 2010 3:57 PM Subject: Predavanja prof. dr. Mirana Štuheca v Brnu 21. 4. je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Brnu v okviru Erasmusove izmenjave predaval profesor dr. Miran Štuhec iz Oddelka za slavistiko mariborske Filozofske fakultete. Tema njegovih predavanj je bila poetika slovenske proze 19. stoletja. Prisotni so bili študenti 2. letnika slovenistike in tudi višjih letnikov. Lep pozdrav, Alenka Jensterle-Doležal === http://lit.ijs.si/avtorstvo.html -- M. Hladnik, Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 23. aprila. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Apr 27 19:07:11 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 27 Apr 2010 19:07:11 +0200 Subject: [SlovLit] Prostor v romanskih jezikih -- Iz Brna in Pardubic Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, April 27, 2010 10:52 AM Subject: LK, 3. maj LK FF vabi na 930. sestanek v ponedeljek, 3. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Patrizia Cordin, Univerza v Trentu, Italija. Naslov predavanja: Verb plus locative in Romance languages: space, aspect and subjectivity (Glagol z lokativom v romanskih jezikih: prostor, aspekt in subjektivnost). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Laura Fekonja" To: Sent: Monday, April 26, 2010 6:50 PM Subject: Brnski in pardubiški slovenisti v Sloveniji Minuli teden je bil za brnske sloveniste izjemno pester. Na začetku tedna je slovenistom predaval gostujoči predavatelj iz Univerze v Mariboru, red. prof. Miran Štuhec. Predavanja z naslovom Poetika proze 19. stoletja so bila za študente izjemno zanimiva in koristna. V četrtek zgodaj zjutraj pa smo se brnski in pardubiški slovenisti odpravili na strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Prvi dan smo si ogledali cerkvico v Hrastovljah, nato pa smo se odpravili v Koper, ki nam ga je razkazala kolegica s koprske slovenistike, mag. Vladka Tucovič. Sledil je ogled koprske FHS ter literarno popoldne, v katerem smo uživali v pesmih Marcella Potocca ter Andreja Hočevarja. Prenočili smo v čudovitem Piranu. V petek smo si dopoldne ogledali Škocjanske jame. Sledila je vožnja proti Tomaju, kjer smo si ogledali domačijo Srečka Kosovela. Sledilo je okusno kraško kosilo (poskusili smo joto, domače njoke ter seveda teran). Popoldne smo preživeli v Ljubljani [...] V soboto smo se odpravili proti severovzhodu Slovenije. Najprej smo si ogledali Celje, ki nam ga je izjemno dinamično in zabavno predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Sledila je vožnja proti Rogatcu, kjer smo si ogledali muzej na prostem. Nato smo se odpeljali na Ptuj, kjer smo si ogledali ptujski grad ter staro mestno jedro. Pot nas je nato odnesla v Prlekijo. Tam nas je pričakala cela delegacija -- 15-letni harmonikar Uroš (ki nas je nato z glasbo razveseljeval celoten večer) ter lastnika turistične kmetije gospod in gospa Hlebec. Glasbeni dobrodošlici je sledila odlična prleška večerja z domačo pečenko, klobasami, mlinci, ajdovo kašo, potico, ajdovo pogačo in še bi lahko naštevali. V nedeljo smo se polni čudovitih vtisov odpravili na Jeruzalem. Sledil je ogled Ljutomera ter tamkajšnjega muzeja z zbirko o slovenskem taborskem gibanju ter o dr. Karolu Grossmanu -- ogledali smo si celo prve tri slovenske filme). Sledil je še obisk Otoka ljubezni v Ižakovcih, kjer smo si ogledali plavajoči mlin na Muri ter se popeljali z brodom na drugo stran te spokojne reke. Pozno popoldne smo se odpeljali proti Češki, kamor smo polni čudovitih vtisov prispeli pozno ponoči. Glede na to, da smo se tokrat na ekskurziji združili s pardubiškimi slovenisti, menim, da je bila ekskurzija še bolj koristna in zanimiva. Študenti so se tako spoznali med seboj, spoznali tudi dva že diplomirana slovenista (dr. Petra Mainuša ter mgr. Zdenka Rejdo) ter tako imeli možnost iz prve roke izvedeti več o delu prevajalca iz slovenščine ... Na tem mestu se želim zahvaliti vsem, ki ste pomagali, da je bila ekskurzija uspešna, posebna zahvala pa gre tudi Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik tako za organizacijsko kot finančno pomoč pri izvedbi projekta. Z lepimi pozdravi s Češke, Laura FEKONJA, lektorica slovenščine v Brnu, in dr. Aleš KOZAR, lektor slovenščine v Pardubicah From jaka na jaka.org Wed Apr 28 01:29:15 2010 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Wed, 28 Apr 2010 01:29:15 +0200 Subject: [SlovLit] e-literatura Message-ID: <4BD7734B.6080307@jaka.org> Dan, zainteresirane bi rad obvestil o svojem novem (prosto dostopnem) delu e-literature: http://www.jaka.org/2010/fragments-of-distances/ (Zgodba je, vsled študija v Veliki Britaniji, v angleščini.) lp, Jaka From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Apr 29 06:29:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 29 Apr 2010 06:29:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Vrečko_o_Kosovelu_--_Literarno_novinarst vo Message-ID: <24AD2482176C4F6485D4A1757EBF1A9D@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Wednesday, April 28, 2010 4:53 PM Subject: Alternative neoliberalizma [...] Opozarjamo tudi na razpravo profesorja Janeza Vrečka, vodilnega slovenskega strokovnjaka za poezijo Srečka Kosovela, ki prinaša presenetljiva odkritja in nov pogled na Kosovelovo prostorsko poezijo. Več informacij pa najdete na http://www.aristej.si/ -- uredništvo Dialogov === From: "Iva Kosmos" Sent: Wednesday, April 28, 2010 11:46 PM Subject: 05.05 - LITERARNO NOVINARSTVO v LUD Literatura Sreda, 5. 5., ob 21. uri, LUD Literatura, Erjavčeva 4 Literarno novinarstvo Truman Capote, Tom Wolfe, Hunter S. Thompson so najbolj znani pionirji tiste novinarske zvrsti, ki se bere kot literatura, je pa "notri" vse res. Kako, kdaj, kje in zakaj uporabljati literarne prvine in tehnike v novinarskih tekstih, se bomo pogovarjali z novinarko Dela in avtorico primerjalne študije o literarnem novinarstvu v Sloveniji in ZDA Sonjo Merljak Zdovc, Dnevnikovo kolumnistko Tanjo Lesničar Pučko, urednico Delove Sobotne priloge Ireno Štaudohar in najbrž edinim Slovencem, ki se je udeležil delavnice literarnega novinarstva pod vodstvom slavnega Ryszarda Kapu¶cińskega, pisateljem in profesorjem Andrejem Blatnikom. Spraševala bo Iva Kosmos. za LUD Literatura Iva Kosmos From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Apr 30 20:52:43 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 30 Apr 2010 20:52:43 +0200 Subject: [SlovLit] = Podatkovne_zbirke_na_spletu_--_Literarni_ve?utf-8?b?xI1lciB2IExvZMW+dSAtLSBEcmFnaSBTcmXEjWtv Message-ID: <0E34CEBEBDB54F35A1CE67A22323497F@P4> From: primoz.jakopin na guest.arnes.si Sent: Friday, April 30, 2010 12:34 PM Subject: Seminar, za Slovlit V torek in sredo, 11. in 12. maja 2010, bo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU potekal seminar o spletni postavitvi slovarskih podatkovnih zbirk s pomočjo programov Eva in Neva. Seminar bo obakrat od 9. do 12. in od 13. do 15. ure. Prijave pošljite do vključno četrtka, 6. maja 2010, na elektronski naslov isj na zrc-sazu.si. Kotizacije ni, s seboj pa prinesite prenosni računalnik z operacijskim sistemom Windows in z možnostjo brezžične povezave. Vabljeni! === From: "Janja Vollmaier" To: "Slovlit" Sent: Thursday, April 29, 2010 9:45 PM Subject: Literarni večer v Lodžu V četrtek, 29. 4., so študenti slovenistike in slavistike ob avdiovizualnih predstavitvah brali svoje literarne zapise, ki so nastali pri literarnih delavnicah v okviru lektorata slovenščine. Slovenisti so pred literarnim ustvarjanjem raziskovali delo in življenje posameznega avtorja, s poudarkom na sodobni slovenski poeziji in tudi prozi. Študenti so bili posebej navdušeni nad pesmimi iz obdobja intimizma in Lainščkovimi Mislicami. Slednje so bile vir ustvarjalnega navdiha tudi pri slavistih, ki so se s slovenščino prvič srečali v letošnjem študijskem letu. Ob Mislicah so nastale zanimive nadaljevalne zgodbe, ob pesmih pa z različnimi idejnimi nitmi prepleteni zapisi. Ob tej priložnosti smo v "domači tiskarni" izdelali knjižico z naslovom Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Večer so popestrili študenti drugega letnika, ki so pripravili zapleten kviz o Sloveniji. Lep prvomajski vikend in pozdrav s Poljske Lektorica Janja Vollmaier === From: "GMD" Sent: Thursday, April 29, 2010 3:27 PM Subject: Predstavitev knjige DRAGI SRECKO Slovenski drustvi Jadro in Trzic pod pokroviteljstvom obcine v Ronkah vabita v sredo, 5. maja 2010 ob 20.00 v konferencno dvorano trziskega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi v ronkah na literarni razgovor -- hommage Kosovelu ob knjigi neobjavljenih pisem Srecku Kosovelu MON CHERE AMI ... DRAGI SRECKO! (Goriska Mohorjeva druzba, Gorica, 2007). Z urednico in avtorico spremnega eseja TATJANO ROJC se bo pogovarjal JANEZ VRECKO. Sodeloval bo tajnik GMD MARKO TAVCAR. JANEZ VRECKO, redni profesor na Oddelku za Primerjalno knjizevnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je temeljno posegel v razbiranje in tolmacenje slovenskega avantgardnega pesnistva ter velja za najvecjega in najbolj pomembnega poznavalca in interpreta Kosovelovega opusa. TATJANA ROJC, predavateljica slovenske knjizevnosti in prevajanja, ki sodeluje z univerzami v Trstu, Vidmu, La Sapienza v Rimu ter Novi Gorici, se posveca studiju slovenskega pesnistva ter opusa Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Janez Vrecko in Tatjana Rojc sta urednika knjige Borisa Pahorja z naslovom Srecko Kosovel -- Pricevalec zaznamovanega stoletja (Ljubljana, 2008). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 2 14:18:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 2 May 2010 14:18:35 +0200 Subject: [SlovLit] Mediji in memorija v Jugovzhodni Evropi Message-ID: From: "Tanja Zimmermann" To: Sent: Sunday, May 02, 2010 12:08 PM Subject: Mediji in memorija v Jugovzhodni Evropi, 19.-22. maja 2010, Modernagalerija Konferenca Mediji in memorija je uvodno srečanje mednarodne mreže za jugovzhodnoevropske študije, ki namerava spodbuditi izmenjavo znanstvenikov in študentov iz različnih področij ? zgodovine, umetnostne zgodovine, političnih, medijskih in literatnih ved. Ukvarjali se bomo z različnimi transnacionalnimi in nacionalnimi kulturami spominjanja v Jugovzhodni Evropi, njihovim prepletanjem in konkurenco. Posvetili se bomo različnim pojavom, povezanimi s konstrukcijo spomina v raznih medijih. Sem spadajo dolgotrajnost spomina, njegova iznajdba, aktivacija in spremembe, selekcija, potlačitev ali celo izguba spomina, prelomi in vrzeli, napačno spominjanje, nostalgija ter rituali in sledovi spomina v obdobjih političnih in medijalnih preobratov. wars and the Shoa etc. Organizator: Prof. Dr. Dr. Tanja Zimmermann, Juniorprofessorin für Slavische Sprachen und Allgemeine Literaturwissenschaft, Tanja.Zimmermann na uni-konstanz.de; kontakt: Helke.Schmal na uni-konstanz.de Sreda, 19. maja 2010, 15.00?18.00 Ogled kulturno-zgodovinskih mest Ljubljane pod vodstvom profesorja umetnostne zgodovine Mateja Klemenčiča Otvoritev: Pozdravni govor ministrice za kulturo Majde Širce, direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac in organizatorke Tanje Zimmermann Četrtek, 20. maja 2010 Sekcija 1: Transnacionalne kulture spominjanja, 9.00?15.00 ? Vladimir Osolnik (Ljubljana), Zgodovina in spomin v zgodnjem južnoslovanskem tisku 19. stoletja ? Miranda Jakiša (Berlin), Transnacionalni jugoslovanski spomin: partizanski mit in konstrukcija skupnega prostora v filmu ? Anisa Avdagić (Tuzla), Narativne podobe jugoslovanske totalitete in totalitarizma v bosansko-hercegovski kratki zgodbi na prelomu tisočletja ? Davor Beganović (Konstanz), Refleksivna in restavrativna nostalgija: dva tipa pristopa h katastrofam v sodobni jugoslovanski kulturi ? Reana Senjković (Zagreb), Njihova mladost je v nas: druga svetovna vojna in jugoslovanski mladinski časopisi v sedemdesetih letih ? Alma Denić-Grabić (Tuzla), Narativi travme in nostalgije v noveli ?Muzej bezuvjetne predaje? Dubravke Ugrešić in ?Mraz i pepeo? Jasne Samić ? Tihomir Brajović (Beograd), Goethejev hrast na zahodnem Balkanu: vojne, spomini in identitete v sodobni srbski, hrvaški in bosansko-hercegovski noveli Sekcija 2: Nacionalne kulture spominjanja, 15.00?17.00 ? Marko Trogrlić (Split), Vloga Mihovila Pavlinovića v hrvaškem nacionalnem spominu ? Nenad Makuljević (Beograd), Kultura spominjanja in konstrukcija srbske nacionalne identitete v 19. stoletju ? Bojana Bursać-Džalto (Beograd), Identiteta mesta in politika spomina: primer Beograda ? Ivana Živančević-Sekeruš (Novi Sad), Podoba srbskih bankovcev Petek, 21. maja 2010 Sekcija 2 (nadaljevanje): Nacionalne kulture spominjanja, 9.00?11.00 ? Marjeta Ciglenečki (Maribor), Konstrukcija in kritični sprejem partizanskih spomenikov v Sloveniji: spomenika bitke pri Mostju in heroja Jožeta Lacka ? Branimir Janković (Zagreb), Med razliko in refleksijo: spomin na marksistično zgodovinopisje na Hrvaškem po letu 1990 ? Enver Kazaz (Sarajevo), Ideološki meta-narativi in podobe vojne 1992-1995 ? Davor Dukić (Zagreb), Film ?Duga mračna noć? (A. Vrdoljak) kot hrvaški nacionalni ep Sekcija 3: Konkuriranje kultur spominjanja, 11.30?15.00 ? Renata Novak Klemenčič (Ljubljana), Pisanje umetnostne zgodovine z nacionalnega vidika: primer Dalmacije ? Bojana Stojanović-Pantović (Novi Sad), Dvoumne podobe Nemčije v potopisih Miloša Crnjanskega ? Aleksandar Jakir (Split), Partizanski mit v Jugoslaviji in v državahnaslednicah ? Jasna Galjer (Zagreb), Vloga medijev pri preseganju kulturnih identitet v nedavni preteklosti ? Miroljub Radojković (Beograd), Histografsko spominjanje, mediji in vojna v Jugoslaviji ? Snježana Milivojević (Beograd), Televizijski pogled v preteklost: spomin na dogodke iz neposrednih prenosov ? Jurij Murašov (Konstanz), Televijzija in konec politične gramatike: Tuđman in Izetbegović Sekcija 3 (nadaljevanje): Konkuriranje kultur spominjanja, 9.00?17.00 ? Ana Milojević (Beograd), Medijsko poročanje o padcu berlinskega zidu 1989 in 2009 v Srbiji ? Dunja Melčić (Frankfurt am Main), Uporaba in zloraba zgodovinskih virov v medijih: študija primera ? Andrea Lešić-Thomas (Sarajevo), Figure spomina: spominjanje in pozabljanje v Jugovzhodni Evropi Diskusija na temo mreže ?Mediji in memorija v Jugovzhodni Evropi? Načrtovanje znanstvene mreže ?Mediji in memorija v Jugovzhodni Evropi? From erika.krzisnik na guest.arnes.si Sun May 2 19:29:05 2010 From: erika.krzisnik na guest.arnes.si (= Erika_Kržišnik?=) Date: Sun, 2 May 2010 19:29:05 +0200 Subject: [SlovLit] = =28brez_zadeve=29 Message-ID: <006001caea1c$f80d5e50$0201a8c0@uporabnic91fsb> V sredo, 5. 5. 2010, ob 13h bo Mojca Žagar Karer zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Elektrotehniška terminologija med slovarjem in besedilom. Zagovor bo v Modri sobi Filozofske fakutlete (5. nadstropje). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 3 20:26:28 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 3 May 2010 20:26:28 +0200 Subject: [SlovLit] Metzler -- Jezikoslovne knjige Message-ID: <08464D577DE34ED3AC1D03F9D4B2157F@P4> Metzlerjev leksikon Avantgarde (ur. H. van den Berg in W. Fähnders, 2009) ima dve slovenski gesli: Neue Slowenische Kunst in Slowenien. Obe je napisal Peter Scherber. === From: "Zalozba ZRC" Sent: Monday, May 03, 2010 9:37 AM Subject: vabilo na predstavitev novih publikacij Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih publikacij: Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu Terminologija in sodobna terminografija, uredile Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer, Marjeta Humar Jezikoslovni zapiski 15, št. 1 in 2, urednik Peter Weiss Novinarska konferenca bo v četrtek, 6. maja 2010, ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Prof. dr. Marko Snoj, dr. Vojislav Likar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 4 09:48:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 May 2010 09:48:05 +0200 Subject: [SlovLit] Mediji in memorija -- Sejem akademske knjige Message-ID: <0CB740B578F84405B985D23B7AFA165E@P4> From: "Miha Javornik" Sent: Monday, May 03, 2010 10:16 PM Subject: vabilo na znanstveno delavnico Prof. dr. Tanja Zimmermman, strokovnjakinja za vzhodne in južnoslovanske študije z Univerze v Konstanci, vabi na simpozij /Mediji in memorija v jugovzhodni Evropi/, ki bo konec maja 2010 v Ljubljani. S projektom se ustanavlja nova znanstvena mreža profesorjev in študentov in to srečanje je razumljeno kot temelj, ki bo dal nove smernice v interdisciplinarnem razmišljanju s področja diskurzivnih praks. Vabljeni vsi, ki vas vprašanja zanimajo, da se konference udeležite! -- Miha Javornik === From: "Avsenik, Maja" Sent: Tuesday, May 04, 2010 9:14 AM Subject: Sejem akademske knjige Liber.ac v organizaciji FF S knjižnim sejmom Liber.ac se Filozofska fakulteta vključuje v mednarodni projekt Ljubljana ? Svetovna prestolnice knjige. Pa ne skromno in zadržano, kot se to pogosto dogaja, temveč smelo in velikopotezno. Pripravili smo namreč vseslovensko sejemsko prireditev, ki bo nedvomno opazno prispevala k odmevnosti celotnega projekta, hkrati pa bo (z malo sreče) postala tradicionalni knjižni sejem, ki bo vsako leto združil slovenske založnike akademskega tiska. Sejem, ki bo potekal od 19. do 21. maja v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto v Ljubljani, bo spremljal pester kulturni program, ki bo letos posvečen literaturi Vzhodne Azije ter kulturnim stikom med Slovenijo in vzhodnoazijskimi državami. Obiskovalcem bodo na voljo predstavitve vzhodnoazijske prevodne proze in poezije, ogledi filmskih projekcij, plesnih predstav in razstav, branje pravljic in različne delavnice za otroke. V okviru sejma bosta torej znanost in umetnost na različne načine nagovarjali obiskovalce: petindvajset razstavljavcev, več kot 750 knjižnih naslovov, kopica kulturnih prireditev. Sejemsko prireditev in spremljevalni kulturni program smo pripravili: Knjigarna FF, Znanstvena založba FF, Osrednja humanistična knjižnica FF, Oddelek za azijske in afriške študije ter Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Več o sejmu in kulturnem programu na: http://193.2.70.13/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html . From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 4 19:09:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 May 2010 19:09:12 +0200 Subject: [SlovLit] = =C3=9Cber_sich_selbst_--_Portal_Literatura_na _slovenski_vikipediji Message-ID: <3B01B6FED138471494920DF36AEF5BA0@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 04, 2010 4:13 PM Subject: LK, 10. maj LK FF vabi na 931. sestanek v ponedeljek, 10. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Johannes Schwitalla, Univerza v Würzburgu. Naslov predavanja: Über sich selbst und den direkten Adressaten in der 3. Person sprechen. (Govoriti o sebi in o direktnem naslovniku v 3. osebi). Predavanje bo v nemščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- slovenski literarni portal je videti zdaj že nekoliko bolj prepričljivo. Z njim smo postali 45. "literarna nacija" na vikipediji. Se javi kdo za tedensko osveževanje izbranih strani? Pa za urejanje kategorij? Vsaka pomoč bo dobrodošla. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 4 22:08:00 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 4 May 2010 22:08:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Katerega_spola_je_množina=3F Message-ID: <895CE1C59C0E447392D1417AE26CA9F4@P4> From: "Jolka Milič" Sent: Tuesday, May 04, 2010 9:48 PM Subject: prevajalka v težavah Dragi Miran, z grozo sem opazila, da pri naštevanju raznovrstnih pojmov ne znam samoumevno povezati stavek s pravim spolom.. Če je med samostalniki tudi moški spol, gre gladko, ko pa manjka, sicer napišem moško obliko nekako nagonsko, po posluhu, ko pa začnem misliti, se mi zdi, da ni prav, pri iskanju primerne oblike, pa tudi ostali dve - ženska in srednja - se mi zatikata. Skratka, ne vem, kaj je prav in kaj narobe. Navedem primer, kitico italijanske pesmi v slovenskem prevodu: Premagane duše. Brezčutna srca. Goreče duše, telesa v pepelu, premagan i? ...e? ...a? od človeka in od Boga, ubit...i?... e?... a? od človeka in od tebe, Izrael Hotela sem poslati vprašanje na TV - Slovenija 1 - za oddajo Minute za jezik, pa jih mlada in prikupna voditeljica in nadvse podkovane dežurne jezikoslovke tako hitro izstrelijo, kot z brzostrelko, da se marsikaj porazgubi v eter, mi pa bolj malo odnesemo, kakšen dodaten dvom o luknjah v našem poznavanju slovenščine. Ali se samo meni zdi, da so tako blazno nagle? Hvala vnaprej za odgovor in prav lep pozdrav jolka (milič) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 5 18:12:55 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 May 2010 18:12:55 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?xIxlxaFrby1zbG92ZW5za28txI1lxaFraSBzdGlraSAt -_Re=3A__Katerega_spola_je_množina=3F Message-ID: From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Wednesday, May 05, 2010 12:37 PM Subject: Vabilo k prijavi referatov na kolokvij V očeh drugega: Češko-slovenski in slovensko-češki stiki v 20. stoletju Vabimo vas, da se udeležite mednarodnega slovenističnega kolokvija o češko-slovenskih in slovensko-čeških stikih v 20. stoletju. Kolokvij bodo organizirali praški in brnski slovenisti in bo potekal 4. 11. in 5. 11. 2010 v sejni dvorani Narodne knjižnice ČR, v baročni stavbi Klementinum. Slovenistični kolokvij v Pragi je že tradicionalna znanstvena prireditev, ki prikazuje razvoj slovenistike in slavistike tako v Sloveniji kot na Češkem. Namenjen je širitvi znanstvenih spoznanj in tudi izmenjavi izkušenj in se navezuje na tradicijo slovenističnih kolokvijev v Pragi (naj naštejemo samo najbolj aktualne: kolokvij o Janu Legu, Edvardu Kocbeku in o Zofki Kveder). [...] Predlagamo naslednje tematske sklope: 1. Recepcija pomembnih avtorjev v obeh kulturah. Zavedamo se, da še vedno niso dokončno obdelane nekatere teme v bogati zgodovini slovensko-čeških in češko-slovenskih zvez (Ivan Cankar, Drago Jančar ? Karel Čapek, Bohumil Hrabal ?). 2. Prevajanje slovenske literature na Češkem in češke literature na Slovenskem. Pomen prevajalcev pri oblikovanju recepcije ene literature v drugem kulturnem prostoru. Dobro je osvetljeno prevajanje v prvi polovici 20. stoletja, manj v njegovi drugi polovici, še posebej pa manjka pogled na najnovejše stanje. 3. Pomembne osebnosti pri posredovanju obeh kultur. Še vedno ni podrobno osvetljena vloga ključnih osebnosti, ki so oblikovale in propagirale recepcijo slovenske književnosti na Češkem (Matija Murko, Frank in Slavomir Wollman, Viktor Kudělka, František Benhart ?) in češke književnosti v Sloveniji (Dušan Moravec, Oton Berkopec, Boris Urbančič, Albinca Lipovec, Nives Vidrih ?) 4. Raziskava korespondence. Veliko gradiva raziskovalcem ponuja še neraziskana korespondenca med češkimi in slovenskimi znanstveniki in pisatelji, ki se nahaja v knjižnicah in literarnih arhivih obeh držav. 5. Slovenski jezikoslovci in literarni zgodovinarji na Češkem po 2. svetovni vojni. Vpliv češke znanosti v slovenskem okolju. Še vedno ni obdelano, kako je češki strukturalizem vplival na slovenske znanstvenike. V tem sklopu problemov nas zanima tudi sodelovanje med slovenskimi in češkimi znanstveniki: med inštituti in fakultetami (Martina Orožen, Ada Vidovič Muha, Tomo Korošec, Bojana Maltarič, Jonatan Vinkler ?. Alexandr Stich, Miroslav Červenka, Přemysl Hauser, Helena Polaková ?) 6. Kulturni in zgodovinski kontekst. Posebno področje oblikujejo vzajemni stiki na področju umetnosti ? filma, gledališča, glasbe, slikarstva, arhitekture in zgodovinskih ved. Čas za predstavitev referata je omejen na 15 minut. Prispevki so lahko v slovenščini, češčini, nemščini ali angleščini. Po kolokviju bo izšel zbornik s prispevki. Udeleženci oddajo prispevke na kolokviju ali pa jih pošljejo po elektronski pošti pred začetkom kolokvija. Kotizacija je 500 Kč (20 evrov), za prenočišče in prevoz morajo udeleženci plačati sami. Pri namestitvi lahko pomagamo s svetovanjem in z rezervacijo prenočišč. V primeru zagotovljenih finančnih možnosti bo mogoče udeležencem iz tujine plačati dve prenočišči ali vsaj povrniti del stroškov za nočitve v Pragi. Prijavnice pošljite do 31. 5. 2010 na milada nedvedova na nkp.cz [...] Za pripravljalni odbor: doc. dr. Alenka Jensterle-Doležal in dr. Milada Nedvědová === From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Wednesday, May 05, 2010 6:02 PM Subject: Re: [SlovLit] Katerega spola je množina? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003357.html) Pozdravljeni, nevtralni je m. spol, torej premagani in ubiti. Takšne stvari znajo biti včasih prav hecne. Recimo sr. spol, ki si "sposodi" nekaj od moškega, nekaj od ženskega: Videli smo jezero, TISTO (kot ženski: tisto lipo), ki smo GA (kot moški spol, njega) obiskali že lani. Lep pozdrav, Aleksandra Kocmut From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 5 20:33:02 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 May 2010 20:33:02 +0200 Subject: [SlovLit] Evropska listina o javni rabi Message-ID: Evropska fundacija Europeana (http://version1.europeana.eu/web/europeana-project/publications), ki zajema tudi slovenske knjižnice, je objavila listino javne rabe (Public Domain Charter), http://communia-project.eu/node/406. V njej izpostavlja vrednost javnih vsebin v družbi, temelječi na znanju, in poučuje evropske muzeje, knjižnice, arhive in avdiovizualne zbirke, da si z digitalizacijo vsebin, ki so v javni lasti, ne ustvarjajo novih avtorskih pravic. Dokument poudarja javno rabo kot "skupen vir, na katerem temelji sodobna družba" in ki "zagotavlja zgodovinsko razvito protiutež avtorskim pravicam ustvarjalcev". Ta pobuda krepi nedavni manifest javne rabe, ki si prizadeva zaščititi današnjo kulturno krajino, še posebej izobraževanje, kulturno dediščino in znanstvene raziskave. Listina je trenutno na voljo v angleščini, francoščini, nemščini, španščini in poljščini. --- Nujno bi jo bilo prevesti tudi v slovenščino, saj ima pri nas človek včasih zoprn občutek, da je javno dostopno zastonj znanje nekaj nespodobnega in da veljajo samo tiste informacije (besedila, knjige, podatkovne zbirke, izobraževalni programi), ki so težko dostopni in nam jih spretni trgovci drago prodajo. Mogoče vrne ta dokument celo nekaj prepotrebne korajže Filozofski fakulteti, ki se v praznem strahu pred morebitnim kršenjem copyrighta otepa digitalnega gradiva in prepušča pobudo drugim, naprednejšim in podjetnejšim inštitucijam. O avtorskih pravicah in svojih težavah pri pripravi podatkovnih zbirk sem pred kratkim pisal na http://lit.ijs.si/avtorstvo.html -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 5 22:27:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 5 May 2010 22:27:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovene_Studies_2009_št=2E_2 Message-ID: <82EF84E62A224ACD88C55778518C4F0F@P4> Kazalo sveže številke revije Slovene Studies 31/2 (2009) (http://www.slovenestudies.com/index.php?lan=en&pg=p0&height=960): Andrej Leben, Lojze Kovačič and The Newcomers I?III Charles Bukowski, Assessing Slovenia?s European Union Presidency Sarival Sosič, The Slovene Impressionist Photographer August Berthold Sabrina P. Ramet, The Meaning of Yugoslav History Alenka Jensterle-Doležal, Myths about Woman in the Slovene ?Moderna?: Mother or Whore? Darja Pavlič, Contextualizing Contemporary Slovenian Lyric Poetry withing Literary History . Brian Pozun, European Monetary Union, Theory and Practice: The Slovene Euro and the Future of the EMU Richard A. Terselic and Charles F. Debevec, Preserving Old American-Slovenian Recorded Music Ocene: Ljudmila Bokal, Čebelarski terminološki slovar (Donald F. Reindl) Breda Smolnikar, The Ballad of the Wild Milk (John K. Cox) Vladislav Bevc, Smiling Slovenia: Political Dissent Papers (Donald F. Reindl) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 6 08:41:06 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 May 2010 08:41:06 +0200 Subject: [SlovLit] Evropska listina o javni rabi -- Stik s svetom Message-ID: <6AB4DE49B6EF448A8E3AC2230BFE5C3F@P4> From: "Andrej Brodnik (Andy)" Cc: "SLOVLIT" Sent: Thursday, May 06, 2010 6:47 AM Subject: Re: [SlovLit] Evropska listina o javni rabi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003359.html) Super! Vse skupaj spominja, vsaj mene, na GPL in podobne licence pri programski opremi (http://www.opensource.org/licenses/alphabetical). Ne nazadnje o programski opremi se včasih razmišlja kot o besedilu. LPA === http://journals.academia.edu/ -- na Academia.edu se lahko pustimo obveščati o novih številkah izbranih revij; na voljo je 10.000 revij. http://www.academia.edu nas tudi sproti obvešča, če kdo pri iskanju naleti na naše spletne strani -- se splača prijaviti, trenutno je vpisanih 163.500 akademskih učiteljev in raziskovalcev! Človek naveže stike s kolegi s podobnimi znanstvenimi interesi, kar je prvi korak v smer tako zelo zaželene mednarodne odmevnosti. -- miran From vlado na zrc-sazu.si Thu May 6 12:14:42 2010 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Thu, 06 May 2010 12:14:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Katerega_spola_je_množina=3F Message-ID: <4BE2B2B2.1124.6106AF@vlado.zrc-sazu.si> Iskanje odgovora na zastavljeno temo bi se lahko zacelo z novozaveznim sostavkovjem: Nebo in zemlja bosta presla, moje besede pa ne bodo presle. V nasprotju s povedkom drugega stavka, ki jasno odseva zenski spol podredne zveze moje besede, je nemoska zveza nebo in zemlja s svojo raznospolnostjo izzvala kompromis z mosko posplositvijo obeh sestavin opisnega prihodnjika bosta presla. Da gre za tako posplositev obeh sestavin, kaze zenska posplositev obeh sestavin opisnega preteklika ste zmagale v Presernovem epigramu: Nosil uceno glavo z castjo sim vsih premagavec: Smert in osabnost ste zmagale mene same. Nekoliko podobno kakor v dvojini je v mnozini. Slovenska slovnica Jozeta Toporisica (Maribor 2000) navaja na str. 610 mosko posplositev so se ... zatekli tudi za nemosko zvezo krave in teleta ...: Krave in teleta so se pred muhami in obadi zatekli v grmovje. Le da hkrati vsaj dopusca bolj neposredno harmonijo opisnega deleznika z zenskim ali srednjim spolom najblizjega samostalnika: Pasle so se krave in teleta. Krave in teleta so se pasla. Lep pozdrav! Vlado Nartnik From kristina.hmeljak na guest.arnes.si Thu May 6 13:28:14 2010 From: kristina.hmeljak na guest.arnes.si (Kristina Hmeljak Sangawa) Date: Thu, 6 May 2010 13:28:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Katerega_spola_je_množina=3F In-Reply-To: <4BE2B2B2.1124.6106AF@vlado.zrc-sazu.si> References: <4BE2B2B2.1124.6106AF@vlado.zrc-sazu.si> Message-ID: <5337C539-F570-427C-9E41-C57C27D35CEE@guest.arnes.si> Glede ujemanja povedka s sestavljenim osebkom je imel dr. Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici 15. marca letos v okviru lingvističnega krožka zanimivo predavanje o rezultatih empirične raziskave o tem. Kolikor se spominjam, je bila pri sestavljenih osebkih, v katerih je bil eden od samostalnikov moškega spola, tudi oblika povedka večinoma moška, medtom ko je bilo pri osebkih, ki jih sestavljata samostalnik ženskega in srednjega spola, veliko nihanja. Starejši članek o tem je najti na http://www.ung.si/~fmarusic/pub/marusic_2008_conjp_branko.pdf. Kristina Hmeljak Sangawa From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 6 21:55:18 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 6 May 2010 21:55:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_jezik_in_kultura_v_Trstu_--_Re=3A_K aterega_spola_je_množina=3F Message-ID: <889574FC3CF544B49B945EC9DC6CA615@P4> From: "Vasja Bratina" Sent: Thursday, May 06, 2010 9:46 PM Subject: Slovenski jezik in kultura na Visoki šoli tujih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu Na Oddelku za slovenščino Visoke šole tujih jezikov za prevajalce in tolmače so v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Trstu, Narodno in študijsko knjižnico v Trstu in s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirali cikel predavanj z naslovom Slovenski jezik in kultura. V prvem predavanju, ki je bilo 22. aprila, je zgodovinar prof. Jože Pirjevec spregovoril o Slovenskem jeziku in evropski kulturi; prikazal je, kako se je oblikoval slovenski jezik od Trubarja dalje in se vključeval v fond evropske kulturne dediščine. Izpostavljeni so bili tudi problemi, s katerimi se sooča jezik malega naroda v sodobnem globaliziranem svetu. 6. maja sta v Narodnem domu v Trstu nastopili prof. Martina Ožbot s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in prof. Andreja Žele z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V predavanju z naslovom Stičišča italijanščine in slovenščine v sodobni slovenski literaturi (ob primeru B. Pahorja, A. Rebule, M. Sosiča idr.) je prof. Martina Ožbot obravnavala značilnosti jezika besedil slovenskih tržaških pisateljev (predvsem Borisa Pahorja in Alojza Rebule ter nekaterih mlajših avtorjev), ki jih je mogoče obravnavati v okviru proučevanja slovenščine v stiku z italijanščino. Predstavila je posebnosti slovenščine, ki se kažejo kot verjetna posledica jezikovnega stika, in sicer na različnih ravninah, od oblikoslovne do besedilne. Ob problematizaciji koncepta enotnega jezikovnega standarda je predstavila nekatere vzporedne situacije iz drugih dvojezičnih okolij tako na osnovi literarnih kot neliterarnih besedil. Prof. Andreja Žele se je osredotočila na osnove in probleme slovenske skladnje s poudarkom na temeljnih skladenjskih pojavih, kot so valenca, skladanje besed po aktualnosti, vzajemna povezava oblikoslovja in skladnje ipd., ki so potrebni za tvorbo stavčnih povedi in besedil, in v zvezi s tem opozorila na najpogostejše napake, ki največkrat onemogočajo jasno enoumno razumevanje sporočanega. Zadnji dve predavanji bosta v četrtek, 13. maja, ob 16. uri v Narodnem domu v Trstu. Nastopila bosta prof. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, s predavanjem Problemi jezikovne medkulturnosti in prof. Marko Jesenšek. dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, s predavanjem Slovenski jezik v evropskih globalizacijskih procesih. Prof. Vesna Mikolič bo spregovorila o najvišji ravni medkulturne jezikovne zmožnosti, in sicer razumevanju t. i. ?rich points?, ki so v jezikih kulturno pogojene, prof. Marko Jesenšek pa bo ponazoril vprašanja jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja glede na večjezičnost, večjezikovnost, jezikovno prepletanje, jezike v stiku in odnos slovenščine do globalne angleščine oz. do drugih uradnih jezikov Evropske unije. -- Rada Lečič === From: "Mojca Bavdek" Sent: Thursday, May 06, 2010 3:17 PM Subject: Re: Katerega spola je množina? To ni sposojeno od ženskega, ampak je za tožilnik srednjega spola za neživo pravilno 'tisto'. Lep pozdrav, M. Bavdek >>From: "Aleksandra Kocmut" >> Sent: Wednesday, May 05, 2010 6:02 PM >> Subject: Re: [SlovLit] Katerega spola je množina? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003357.html) >> >> Pozdravljeni, >> nevtralni je m. spol, torej premagani in ubiti. >> >> Takšne stvari znajo biti včasih prav hecne. Recimo sr. spol, ki si "sposodi" >> nekaj od moškega, nekaj od ženskega: >> >> Videli smo jezero, TISTO (kot ženski: tisto lipo), ki smo GA (kot moški >> spol, njega) obiskali že lani. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 7 11:08:24 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 7 May 2010 11:08:24 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?U2VtaW5hciB6YSB1xI1pdGVsamUgc2xvdmVuxaHEjWlu e_kot_drugega_jezika_--_Re=3A_Katerega_spola_je_mno?utf-8?b?xb5pbmE/ Message-ID: From: "Pirih-Svetina, Natasa" To: Sent: Thursday, May 06, 2010 4:14 PM Subject: FW: seminar za ucitelje OS in SS, ki poucujejo otroke, katerih J1 ni slovenscina Na spletni strani Centra za slovenščino http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=6&L2_ID=39&LANG=slo je objavljena informacija o letošnjem seminarju za učitelje OŠ in SŠ, ki poučujejo slovenščino tudi otroke in mladostnike, katerih prvi jezik ni slovenščina. 20-urni seminar bo potekal od četrtka, 20., do sobote, 22. maja na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Lep pozdrav, doc. dr. Nataša Pirih Svetina === From: "Aleksandra Kocmut" Sent: Thursday, May 06, 2010 11:47 PM Subject: Re: [SlovLit] Slovenski jezik in kultura v Trstu -- Re: Katerega spola je množina? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003364.html) Spoštovana Mojca Bavdek, vem, vem, zato pa sem dala sposoditi si v narekovaj. In v oklepaju zapisala KOT. Take stvari se mi pač zdijo zanimive, zato sem izpostavila primer, ko imamo v eni povedi za isti samostalnik sred. spola "vse tri spole". Aleksandra Kocmut From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 7 15:02:41 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 7 May 2010 15:02:41 +0200 Subject: [SlovLit] Die Ehre dess Hertzogthums Krain Message-ID: <9AC8FAF4B229421E8762A18F8AA8905E@P4> Ker na dLibu (http://www.dlib.si) iz neznanih razlogov ni več povezave na Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes, 1689), nam pride prav izvod knjige, ki so ga za Wolfenbütteler Digitale Bibliothek (WDB) digitalizirali Nemci (http://diglib.hab.de/drucke/gm-4f-522-2/start.htm). Žal se lahko na kulturno zavzetost tujcev bolj zanesemo kot na domačo, tudi kadar gre za tako imenovani slovenski kulturni interes. Domače inštitucije in podjetja bi nam želeli dostop do knjig najprej drago zaračunati, njihov ogled na zaslonu pa preprečiti. Kako si lahko drugače razlagamo dejstvo, da kljub razglašani pomembnosti Trubarja za slovensko kulturno identiteto njegov opus niti druga slovenska protestantika še nista v celoti dostopna v digitalni obliki? Nedavno objavljena evropska listina o javni rabi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003359.html) izničuje ovire, ki jih prostemu dostopu do informacij in znanja postavljajo zaslužkarske založbe, in brišejo pomisleke legalistično razpoloženih inštitucij. Ne mi sami, ampak tujci skrbijo za našo kulturo. Kaj če bi jim jo kot dobrim gospodarjem raje kar prodali? -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 8 09:26:28 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 8 May 2010 09:26:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Valvasor_se_vrača_na_dLib_--_Jezikoslovn i_zapiski_2009 Message-ID: From: "Peter Weiss" Sent: Saturday, May 08, 2010 5:29 AM Subject: Re: [SlovLit] Die Ehre Deß Hertzogthums Crain (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003366.html) Slava, ki izginja bi se lahko imenovala komedija ali tragedija v zvezi z Valvasorjevimi štirimi debelimi zvezki tega veličastnega dela. Na dLibu (http://www.dlib.si) se z vpisanim zahtevkom "Valvasor" in omejitvijo na za zdaj edino tamkajšnjo mojstrovo knjigo, dejansko pa na njegov edini knjižni naslov, da priti do vseh štirih zvezkov prve kranjske enciklopedije, ki se skrivajo pod ikonicami za prenos v pedeefu -- meni se je to posrečilo zdajle, 8. maja 2010, zgodaj zjutraj. (Na dLibu sem zapazil obvestilo, opremljeno z včerajšnjim datumom in naslovom Tehnične težave spodnesle digitalne objekte. Očitno je kaj takega mogoče tudi v najboljših hišah.) Najbrž je večja težava pregled nad digitalno dostopnim slovenskim v najširšem smislu, za našo stroko recimo nad slovnicami in slovarji ter nad besedili od protestantov 16. stoletja in starih prekmurskih piscev naprej. Tu pomaga vikipedija, v katero lahko vpisujemo tudi poti do del v tujih knjižnicah, mogoče pa se bo kdaj dalo iskati v cobissu tudi samo digitalizirana dela in po digitalnih in digitaliziranih delih, kakršno je Valvasorjeva Slava. (Kdo že je rekel: "Vse bo, samo nas ne bo.") -- Peter Weiss === Dragi Miran, da ne bi bilo preveč, k prejšnjemu nisem mogel dolepiti še podatka, da je zadnja dvojna številka Jezikoslovnih zapiskov (15. letnik z letnico 2009) v iskljivem pedeefu dostopna na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/ pod Publikacije inštituta. Do vseh prejšnjih številk pa se da priti z dLiba (http://www.dlib.si), v katerem poiščemo zvezo "Jezikoslovni zapiski". Veliko digitalne trme in zagnanosti ti želim in vas vse lepo pozdravljam. Peter === Dragi Peter, ni bilo samo včeraj težko priti do Valvasorja, ampak v zadnjem času. Včeraj sem zamolčal dejstvo, da se je do Slave na dLibu ves čas dalo preklikati preko spravljenih starih povezav (s tekstom na strežniku ni bilo torej nič narobe), pobrisane so bile le povezave nanjo na dLibu. Naj naš klic prispeva k temu, da bo izpadov vedno manj. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 9 15:57:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 9 May 2010 15:57:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Pišece Message-ID: From: "Marko Jesensek" Sent: Sunday, May 09, 2010 3:37 PM Subject: simpozij Pisece Vabilo na znanstveni simpozij Dnevi Maksa Pleteršnika ? Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja (Pišece, 13. in 14. 9. 2010) Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Društvo za varovanje maternega jezika in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika in Strokovni odbor Maksa Pleteršnika pripravljajo ob Dnevih Maksa Pleteršnika dvodnevni znanstveni simpozij Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja ? Pišece, 13. in 14. 9. 2010. Prijave na simpozij in kratek slovenski povzetek referata (20 do 30 vrstic, pisava Times New Roman, velikost znakov 12) pričakujem do 15. julija 2010. Referati bodo objavljeni v zborniku, zato Vas prosim, da mi razpravo za tisk pošljete (v pisni obliki in po e-pošti) najkasneje do 15. 10. 2010 na naslov: Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor; marko.jesensek na uni-mb.si Slovaropisna tematika je v sodobnem evropskem jezikoslovju zelo aktualna ? zadnji veliki mednarodni slovaropisni simpoziji so pokazali, da je v Sloveniji potrebno povečati zanimanje za Pleteršnika in spodbujati nove slovaropisne projekte, izhajajoče iz Pleteršnikove pozitivne slovaropisne dediščine. Elektronska oblika slovarjev vpliva na spremenjene okoliščine študija in raziskav slovenščine v preteklosti in sedanjosti. Simpozij v Pišecah, ki se ponaša z imenom Maksa Pleteršnika, je pravo mesto za predstavitev tistih problemov v sodobni leksikografiji in z njo povezanimi jezikoslovnimi panogami, s katerimi se srečuje sodobno (slovensko) jezikoslovje in posledično slovaropisje. Razprava o sodobnem (slovenskem) slovaropisju v zadnjem desetletju tematizira večinoma vprašanja slovarske infrastrukture, ki z ustreznostjo gradivskih virov in metodami za obdelavo gradiva zagotavljajo leksikografskim in leksikološkim raziskavam potrebno verodostojnost. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi ugotovitve sočasnega jezikoslovja in jih sprejeti kot raziskovalne izzive zlasti ob posodabljanju že obstoječih slovarskih del. Cilji znanstvenega simpozija Domači in tuji raziskovalci bodo razmišljali o semantični klasifikaciji in leksikografiji, strokovnem izrazju in obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja, slovaropisni problematiki etimoloških slovarjev, slovenskih narečnih slovarjih (kako je in kako naj bi bilo) in zgodovinskih slovarjih. Gre za: (1) vprašanja, povezane s posodobitvijo že obstoječih slovarskih del ? (1.1) spreminjanje slovarskih konceptov; (1.2) umeščanje novih prvin v slovarje; (1.3) spremljanje sprememb v slovnici sodobnega jezika in njihova umestitev v slovar; (1.4) prilagajanje slovarskega metajezika na poti od knjižnega do spletnega slovarja; (1.5) problem standardizacije slovarskega metajezika; (2) raziskovalne izzive, ki jih predstavljajo novosti na področju historične leksikografije, vključujoč narečno in etimološko področje ? iskanje ravnovesja med potrebami sodobnega uporabnika in leksikografskim prikazom besedja iz preteklosti in sociolektov. Veselim se sodelovanja z Vami in Vas lepo pozdravljam. Marko Jesenšek, vodja simpozija From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 10 17:34:18 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 May 2010 17:34:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Primerjalni_frazemi_--_Fondamenti_della_lingu a_slovena_--_Branje_=3A_štetje_knjig Message-ID: <03C5F295C11049C1A58E94BEE16855CB@P4> From: "Erika Kržišnik" To: Sent: Sunday, May 09, 2010 10:09 PM Subject: Gostovanje hrvaške frazeologinje V četrtek, 13. 5. 2010, bo gostja iz Zagreba, red. prof. dr. Željka Fink, predavala o primerjalnih frazemi z zgodovinskega in kulturološkega vidika. Predavanje bo ob 14.40h v pred. 2 (pritličje) na Filozofski fakulteti. === From: "Sollner-Perdih, Anka" Sent: Monday, May 10, 2010 9:31 AM Subject: FW: VABILO Založništvo tržaškega tiska in Filozofska fakulteta Univerze v Trstu vabita na predstavitev knjige Rada Lečič, FONDAMENTI DELLA LINGUA SLOVENA: Manuale di grammatica. Uvodni pozdrav: prof. Cristina Benussi, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Trstu, prof. Marco Piccat, predstojnik Oddelka za filozofijo, jezike in književnost. Knjigo bodo predstavili: prof. Miran Košuta, mag. Rada Lečič, Martina Clerici, prevajalka. FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V TRSTU, ul. Androna Campo Marzio 10, pritličje, predavalnica D, četrtek, 13. maja ob 11.00 uri. === From: "Študentska založba" Sent: Monday, May 10, 2010 12:55 PM Subject: SREČANJE ZA BIBLIOTEKARJE in zainteresirano javnost V okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige in osrednjega literarnega festivala Literature sveta-Fabula 2010, v torek, 18. maja, za bibliotekarje in druge zainteresirane pripravljamo brezplačni seminar z Andrejem Blatnikom in Ferijem Lainščkom. Srečanje bo v torek,18. maja 2010 v Cankarjevem domu, dvorana M1, med 11. in 14. uro: 11.00: Andrej Blatnik: Od branja do štetja knjig - in spet nazaj? (predavanje) Knjiga se je zgodovinsko uveljavila kot nosilec razvoja človeštva, ki je povzročil številne družbene spremembe. Dandanes se zdi, da je knjižno polje prevzelo splošno družbeno obnašanje, ki se vse bolj seli iz kvalitativnega v kvantitativno vrednotenje. Premišljati velja, koliko je tovrstna selitev še odvisna od organizacijskih oblik v komunikacijskem krogu knjige, kaj dandanes še ločuje zasebni in javni knjižni sektor. 12.30: pogovor s Ferijem Lainščkom in Andrejem Blatnikom Feri Lainšček je eden izmed najbolj izposojanih slovenskih avtorjev v splošnih knjižnicah. V pogovoru z Andrejem Blatnikom in sodelujočimi bosta osvetlila možnosti promocije slovenskega avtorja, kakšna naj bo knjiga po vsebini in izgledu da pritegne oči bralcev, kaj so prinesle police za izpostavljene knjige v knjižnicah, koliko avtorji obiskujejo knjižnice ... Moderira: Carmen Lasič Vsem udeležencem bibliotekarjem, ki bodo potrdili udeležbo, bomo podarili knjižni naslov Ferija Lainščka - roman (Peronarji, Beletrina, 2010) ali pesniško zbirko (Sprehajališča za vračanje, Nova revija, 2010), po izbiri. Prijave so obvezne in jih sprejemamo na info na zalozba.org, do vključno ponedeljka, 16. maja 2010. Prijazno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 10 17:49:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 10 May 2010 17:49:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Ivanu_Cankarju_--_Pohod_po_Kosma čevi_poti Message-ID: <048770ECA8B8401781628BA354D453DF@P4> From: "Mateja Pezdirc Bartol" Sent: Monday, May 10, 2010 10:45 AM Subject: program simpozija o Ivanu Cankarju Sreda, 12. maj 2010, od 11.00 do 18.00, Cankarjev dom, dvorana M 3, 4 Obsežni dramski, prozni, esejistični pa tudi pesniški opus Ivana Cankarja je bil v svojem času deležen raznovrstnih odzivov. Nekateri so v avtorjevi stilski raznovrstnosti videli nedoslednost, drugi so bili kritični do njegovih moralnih in družbenokritičnih stališč. Danes vemo, da je Cankar po svoji umetniški moči in idejni prodornosti v marsičem presegal svoj čas. Prav zato že dobro stoletje izziva literarne znanstvenike iz Slovenije in tujine, da se lotevajo analize njegovih del skozi nove literarnoteoretske perspektive in razkrivajo vedno nova sporočila. V kontekstu današnjega časa, ki razume polifonijo glasov v družbi in znotraj posameznika kot naravno stanje stvari, se zdi ponovno branje Cankarja smiselno in dobrodošlo. Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju želi tako opozoriti na kompleksnost osebnosti in dela tega pomembnega slovenskega ustvarjalca in misleca ter odpreti prostor za razpravo ob iztočnicah, ki jih njegova besedila ponujajo današnjemu človeku na duhovni, miselno-idejni in estetski ravni. Simpozij bo moderirala dr. Mateja Pezdirc Bartol 11.00?13.00 Uvodni pozdrav: Mitja Čander, glavni urednik Študentske založbe dr. Janko Kos: Aktualnost Ivana Cankarja za 21. stoletje dr. Anna Bodrova: Specifika kronotopa v avtobiografski prozi Ivana Cankarja dr. Zvonko Kovač: Modernistično branje Cankarjeve proze dr. Vanesa Matajc: "Ne-velika tema" Gospe Judit: nihilizem družbenih vlog na ravni zasebnega 13.30?15.00 dr. Franc Zadravec: Podoba iz sanj dr. Jožica Čeh Steger: Cankar in prva svetovna vojna: med resničnostjo in podobo iz sanj dr. Peter Scherber: Ciklizacija kot ustvarjalni princip pri prezentaciji Cankarjeve črtice 16.00?17.30 dr. Irena Avsenik Nabergoj: Moč v šibkosti bolnih deklic pri Cankarju in nekaterih evropskih pisateljih dr. Erwin Köstler: Cankar med moderno in avantgardo dr. Mateja Pezdirc Bartol: Ženska v Cankarjevi dramatiki Število sedežev je omejeno, zato Vas vabimo, da dvignete brezplačne vstopnice na blagajni Cankarjevega doma. Vstopnice bodo na voljo od 26. 4. 2010. Študentska založba, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana (http://www.studentskazalozba.si). Simpozij poteka v okviru festivala Literature sveta ? Fabula 2010 (http://www.festival-fabula.org), osrednjega literarnega festivala Ljubljane ? svetovne prestolnice knjige 2010. V soorganizaciji z revijo Sodobnost. === From: "spela mrak" Sent: Monday, May 10, 2010 3:39 PM Subject: Vabljeni na deseti pohod po Kosmačevi učni poti V soboto bo v Kosmačevem letu 2010 potekal jubilejni deseti pohod po KUP - v vsakem vremenu. Se vidimo. Pripeljite prijatelje, ne bo vam žal. -- Špela Mrak 10. TRADICIONALNI POHOD PO KUP ? S TANTADRUJEM PO DOLINI, 15. maj 2010 DOLENJA TREBUŠA 8.20: SPREJEM POHODNIKOV: vpis v knjigo pohodnikov, nastop UČENCEV OŠ Most na Soči, Glasbene šole Tolmin in članov Društva glasbenikov Palbin, pozdravni nagovori 9.00: START ? sledimo Tantadruju, PO POTI SESTAVLJAMO KOSMAČEVO NOVELO TANTADRUJ. KOSMAČEVA DOMAČIJA Ogled domačije (Tolminski muzej), ob 10.00 kulturni program (Gimnazija Tolmin). NA POTI: ČAJ NA SLAPU OB IDRIJCI, OKREPČILO V ZASELKU LUŽA, KULTURNI DOGODKI: člani Društva slikarjev amaterjev Tolmin na poti slikajo motive s poti, članice KS Poljubinj predstavljajo pirhe. Ob njih se lahko zadržite, jih opazujete pri delu, morda poklepetate. O NARAVNIH ZNAMENITOSTIH: člani Naravoslovnega centra Tolmin. NA OŠ DUŠANA MUNIHA MOST NA SOČI: od 12.00 dalje: okrepčilo, žigosanje pohodnih izkaznic, ogled razstave likovnih del slikarjev Društva slikarjev amaterjev Tolmin. Od šole Dušana Muniha Most na Soči nadaljujemo po kulturno-zgodovinski poti Čez most po modrost do ?placa?. PRI INFO TOČKI zavijemo na sprehajalno pot ob jezeru. Ob njej so postavljeni kipi umetnikov iz vsega sveta, ki so v več letih nastali na tradicionalni likovni in kiparski koloniji v okviru prireditve Noč na jezeru. Vkrcamo se na ladjo Lucija in se odpeljemo do sotočja Tolminke in Soče. Po okrepčilu pri stojnici TD Tolmin nadaljujemo pot do Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Na zaključku pohoda kulturni program: vokalna skupina Snežet in Glasbena šola Tolmin. Razstava PŠ IUOPP. Za peti ali deseti žig Tantadrujev zvonček, za žejne čaj, ki ga pripravlja OŠ Tolmin. AVTOBUSNI PREVOZ: 16.30 z avtobusne postaje Tolmin v Dolenjo Trebušo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 11 17:16:30 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 11 May 2010 17:16:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_portal_--_Dolenjski_knjižni_se jem_--_Minimalizem_v_jezikoslovju Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- na slovenskem literarnem portalu na vikipediji se izbrane vsebine tedensko menjajo ... === From: "Gasper Troha" Sent: Tuesday, May 11, 2010 10:38 AM Subject: FW: kudKRKA / 33. dolenjski KNJIŽNI SEJEM From: Pelko, Mitja [mailto:mitja.pelko na krka.biz] Veseli bomo, če boste skupaj s svojimi prijatelji prišli na odprtje 33. dolenjskega knjižnega sejma v ponedeljek, 17. maja 2010, ob 20. uri, v Galerijo Krka, Šmarješka cesta 6, Novo mesto. [...] PRIREDITVI MED SEJMOM Sreda, 19. maj, ob 20. uri: Pogovor o partizanski umetnosti. Gosta večera bosta Miklavž Komelj in Bogdan Osolnik. === From: "lanko marusic" To: Sent: Tuesday, May 11, 2010 5:01 PM Subject: Kleanthes Grohmann na UNG Od 19. do 25. maja bo imel na Univerzi v Novi Gorici prof. Kleanthes Grohmann serijo predavanj. Prof. Grohmann predava skladnjo na oddelku za angleški jezik Univerze na Cipru. Osrednja področja njegovega zanimanja so poleg skladnje še jezikoslovna teorija in biolingvistika. Več informacij o prof. Grohmannu dobite tukaj http://www.punksinscience.org/kleanthes/ Na Univerzi v Novi Gorici bo predaval delno po učbeniku Understanding Minimalism, ki ga je skupaj z Norbertom Hornsteinom in Jairom Nunesom izdal pri založbi Cambridge University Press. Predavanja se bodo odvijala po sledečem urniku: 19. maj -- sreda: 9:00 - 11:30 20. maj -- četrtek: 9:00 - 11:30 21. maj -- petek: 13:00 - 15:30 24. maj -- ponedeljek: 9:00 - 11:30 25. maj -- torek: 13:00 - 15:30 Vsa predavanja bodo v učilnici P3 v glavni stavbi Univerze v Novi Gorici na Vipavski 13 v Novi Gorici (v Rožni Dolini). Predavanja so odprta vsem. Vabljeni. lp, Lanko From Tomaz.Erjavec na ijs.si Wed May 12 12:14:47 2010 From: Tomaz.Erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Wed, 12 May 2010 12:14:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Išče_se_honorarni_sodelavec Message-ID: <4BEA7F97.4020809@ijs.si> Na Institutu ?Jožef Stefan?, Odsek za tehnologije znanja, iščemo honorarnega sodelavca za delo na EU projektu IMPACT, http://www.impact-project.eu/. V projektu, kjer sodelujemo z NUK, bomo izdelali korpus besedil slovenščine XIX. stoletja in računalniški slovar, ki bo historičnim oblikam prirejal sodobne ustreznice. Projekt se je že začel in traja do konca 2011. Delo je ocenjeno na 900 ur, okvirna bruto vrednost honorarja pa 10.000 EUR. Tema bi lahko bila primerna tudi kot osnova za magistrsko ali doktorsko nalogo oz. jezikoslovno raziskavo, možno pa je tudi nadaljevanje sodelovanja na sorodni tematiki z IJS oz. NUK po zaključku projekta. Izbrani kandidat bo najprej delal preizkusno, nato pa bomo z njim sklenili pogodbo za celotno trajanje projekta, ki bo izplačana v več obrokih, v skladu z opravljenim delom. Večino dela bo možno opraviti doma, na lastnem računalniku. Naloge: ? izdelava slovarja historičnega slovenskega jezika z uporabo zbranih korpusov in programske opreme projekta (10.000 ? 30.000 vnosov); ? izdelava pravil za ortografske spremembe med historično in sodobno slovenščino; ? kontrola kvalitete in nadziranje dela zunanjih sodelavcev pri transkripciji in lematizaciji korpusa; ? sodelovanje na projektnih sestankih in izobraževanjih za delo s potrebno programsko opremo (prvo predvidoma konec junija); Idealni kandidat ima slavistično znanje s poudarkom na starejši slovenščini, je domač z delom na računalniku, natančen, samoiniciativen in komunikativen, zanimajo pa ga tudi znanstvene objave s področja raziskave. Znanje programiranja in izkušnje z delom na sistemu Linux ni pogoj, je pa zaželeno. Če vas ponudba zanima, pošljite prijavo na tomaz.erjavec na ijs.si, v kateri na kratko pojasnite, zakaj ste primerni za to delo, in priložite svojo biografijo. Prijave sprejemamo do 1.6.2010, in vas kmalu zatem obvestimo o izbiri oz. povabimo na pogovor. -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova cesta 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 12 21:30:10 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 12 May 2010 21:30:10 +0200 Subject: [SlovLit] = ZRCola_--_Slovenski_večer_na_Dunaju Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 11, 2010 6:26 PM Subject: LK, 17. maj LK FF vabi na 933. sestanek v ponedeljek, 17. maja, ob 18.00 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Weiss, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Naslov predavanja: Vnašalni sistem ZRCola - jezikoslovčevo orodje pri težjih opravilih. Izroček (datoteko PWeiss -- ZRCola -- LK -- 2010-05-17d.pdf) lahko dobite tudi na spletni strani http://sites.google.com/site/peterweiss59/objave. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Wednesday, May 12, 2010 9:07 AM Subject: slovenski vecer Slovenski večer 10. 6. 2010 ob 18.30, Inštitut za slavistiko dunajske Univerze 1090, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-4. Veleposlanik Republike Slovenije Aleksander Geržina bo spregovoril O aktualnih vprašanjih slovenskega kulturnopolitičnega življenja. Recitavtor Andrej Rozman Roza se bo predstavil z literarno-gledališkim nastopom. Družabni večer s prigrizkom. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (1010, Seilerstätte 2 1080) in Slovenski kulturni center Korotan (Albertgasse 48) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 13 15:57:43 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 May 2010 15:57:43 +0200 Subject: [SlovLit] Joyce in podobe vzhoda -- Ljubljanska literarna pot 1 -- Leksikografska delavnica Message-ID: <0973E3F4AE3A4930A4DC15C8B9B9B62E@P4> From: "Baraga, Darinka" Sent: Wednesday, May 12, 2010 4:17 PM Subject: Vabilo na predavanje Dr. Iana Almonda: "Zgodbe o Budi, zgodbe o Arabiji: Joyce in podobe vzhoda." Oddelek za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in British Council Slovenija vabita na predavanje z naslovom >Zgodbe o Budi, zgodbe o Arabiji: Joyce in podobe vzhoda.< Predaval bo dr. Ian Almond, iIzredni profesor postkolonijalne književnosti na Georgia State University, Atlanta, USA. Predavanju bo sledila okrogla miza z naslovom Orientalizem, Poskolonializem, Globalizem. S predavateljem se bodo pogovarjali asist. Luka Culiberg, dr. Nikolai Jeffs in dr. Maja Veselič. Predavanje z okroglo mizo bo potekalo v ponedeljek dne 24.5. ob 13:00 uri v predavalnici Rimljanka (Rimska cesta 11) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vljudno vabljeni vsi zainteresirani! === Fabula: ponedeljek 17. 5. 2010 ob 11.00, Prešernov trg - Ljubljana. Prvi sprehod po literarnih poteh: Otvoritev projekta Literarne poti Ljubljane. Brezplačno vodstvo po Literarni poti 1. === From: "Trojina Info" To: Sent: Thursday, May 13, 2010 2:56 PM Subject: FW: [lexicom-2010] Lexicom 2010 v Ljubljani - popravek Obveščamo Vas, da se lahko še vedno prijavite na mednarodno leksikografsko delavnico Lexicom 2010, ki bo potekala od 7. do 11. junija 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delavnico bosta vodila priznana britanska strokovnjaka s področja leksikografije in jezikovnih tehnologij. Primerna je za vse, ki vas zanimajo leksikografija, jezikoslovje, računalniško jezikoslovje, pa tudi vse, ki se poklicno ukvarjate z uredniško podporo slovarskim projektom, prevajanjem ali terminologijo. Zainteresirane vabimo na spletno stran http://www.trojina.si/Lexicom2010/si.html, kjer boste našli tudi informacije o načinu in roku prijave. Program: Teme: Oblikovanje in izdelava korpusa, Uporaba orodja Sketch Engine, Spletni korpusi, Ocenjevanje besednih skic, Besedni pomeni, Slovarska orodja, Elektronski slovarji, Delitev v LEX in NLP skupini, Ontologije in terminologija, Dvojezična leksikografija, Avtomatizacija leksikografskih nalog, Iskanje po korpusih, Definicije, Slovarski primeri, Funkcija GDEX (izbira dobrih slovarskih primerov), Oznake v slovarjih, Oznake: avtomatizacija, Seznami iztočnic (izdelava, itd.) Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, Cesta v Kleče 16, 1000 Ljubljana (http://www.trojina.si/) From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 13 18:26:06 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 13 May 2010 18:26:06 +0200 Subject: [SlovLit] Wikivir spet v zagonu -- Zgodovinske romance Message-ID: Z ministrstva za kulturo smo dobili zeleno luč za nadaljevanje projekta popravljanja klasikov na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika). Pravila so enaka kot v preteklih dveh letih, le navodila prosim, da še enkrat natančno preberete, tudi veterani!, ker smo marsikaj dognali in izboljšali in je treba upoštevati, če nočete po nepotrebnem povzročati dela revizorjem in postavljati pod vprašaj tarife ali izplačila. Kako boste študentje opremili napotnice, še sporočim. Ker ni mogoče pojasnjevati detajlov vsakemu posebej, preberite navodila, res, tam boste našli odgovore na skoraj vse dileme, sicer pa poglejte za zglede med dokončana besedila. Vaja dela mojstra. Projekt se izteče novembra ali decembra oziroma ko zmanjka denarja, kar bom pravočasno napovedal. Prednost imajo leposlovna in literarnozgodovinska besedila. Za sodelovanje letos je na dnu pogovorne strani projekta (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika) naslov, pod katerega se boste najprej vpisali. Delajte natančno. In seveda uživajte. Ob koncu si privoščimo piknik! -- miran === From: "Barbara Bračič-Fabjančič" Sent: Thursday, May 13, 2010 6:01 PM Subject: Brezmejna očarljivost zgodovinskih romanc Vabimo vas na prvega v seriji dogodkov Piškotki za dušo BREZMEJNA OČARLJIVOST ZGODOVINSKIH ROMANC v torek, 18. maja, ob 18.00 uri, dvorana v 3. nadstropju. Ob napitkih in piškotkih bomo poklepetali o enem najbolj priljubljenih žanrov zabavne literature. Z gostjami, med katerimi bosta tudi profesorica na Filozofski fakulteti dr. Ana Vogrinčič Čepič, avtorica knjige Družabno življenje romana: Uveljavljanje branja v Angliji 18. stoletja ter pisateljica in novinarka Mateja Blažič, bomo razpravljali o družbenem in družabnem pomenu zgodovinske romance, o vzorcu ljubezni, ki se v njej pojavlja in ostaja od začetkov do danes skoraj nespremenjen in o junakinjah, s katerimi se vedno znova poistovetimo vse, ki beremo Phillipo Gregory, Mary Balogh, Noro Robert, Jude Deveraux in še katero. Izvedeli boste kdaj, kje in kako je zgodovinsko-ljubezenski roman obnorel žensko populacijo, kakšne spremembe je prinesel v njihova življenja in kdo mu je najbolj nasprotoval. Čas bo tudi za izmenjavo izkušenj branja in prijeten klepet. Pridite, veseli bomo vaše družbe! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 14 09:49:58 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 May 2010 09:49:58 +0200 Subject: [SlovLit] = O_slovenskih_narečjih_v_Vidmu Message-ID: From: "Urska Kerin" To: Sent: Friday, May 14, 2010 9:14 AM Subject: Dogajanje na Univerzi v Vidmu Na Univerzi v Vidmu v Italiji smo 6. maja 2010 preko projekta Erazmus gostili doc. dr. Jožico Škofic, višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani in od leta 2004 vodjo njegove Dialektološke sekcije ter predavateljico na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. V svojem izredno zanimivem predavanju z naslovom Slovenski jezik v geolingvističnih projektih je doc. dr. Škofic najprej razložila, kaj je narečje oz. kdo ga govori, pri čemer je opozarjala na narečje kot socialno zvrst jezika. Predavateljica je nato ilustrirala razčlenjenost slovenskih narečij v 7 glavnih skupin, znotraj katerih pa je mogoče zabeležiti 36 narečij in 12 podnarečij. Opozorila je na to, da meje med narečji niso ostre, in da je bilo raziskovanje prvotno odvisno od splošnega slušnega vtisa. Navedla je nekaj kriterijev, ki so jih za klasifikacijo narečij v teku zgodovine uporabljali slovenski in neslovenski filologi (Kopitar, Miklošič, Oblak, Sreznjevskij in drugi). Posebno zanimivo je bilo razglabljanje o znotrajjezikovnih in zunajjezikovnih razlogih za tako veliko narečno razčlenjenost slovenskega jezika. V drugem delu predavanja je dr. Škofic posvetila pozornost t. i. geolingvistiki, eni najsodobnejših raziskovalnih metod v dialektologiji. Najprej je predstavila zgodovino lingvistične geografije v Evropi od konca 19. stoletja naprej, potem pa ilustrirala različne stopnje, ki jih vključuje omenjena metoda. Začela je s kratko predstavitvijo načrta, ki ga je v 30-ih letih 20. stoletja za Slovenski lingvistični atlas izdelal Fran Ramovš, na koncu pa je s pestrimi, nazornimi in pogosto celo zabavnimi primeri ilustrirala delo današnjih dialektologov, med katerimi je seveda ona sama. Dr. Škofic je opozorila na razne stopnje njihovega dela, ki se začne na terenu, nadaljuje z izpisovanjem izrazov in vnašanjem podatkov v podatkovne baze, na koncu pa seveda predvideva še analizo posameznih ugotovljenih pojavov. Podrobno je razlagala, kako izgledajo vprašalnice, ki jih dobivajo v roke prebivalci raziskovanih območij, in kako se pripravljajo fonetične, oblikoslovne in druge jezikovne karte, glede na posamezne obravnavane pojave. Prikazala je veliko zanimivega gradiva in različne načine raziskovanja sodobnih dialektologov. Na Univerzi v Vidmu zaključujemo študijsko leto s seminarjem, posvečenim Maxu Fabianiju in Jožetu Plečniku, na katerem bodo imeli študenti možnost spoznati oba pomembna slovenska arhitekta. Urška Kerin in dr. Maria Bidovec From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 14 15:33:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 May 2010 15:33:22 +0200 Subject: [SlovLit] Ruska literatura in filozofija -- Saga on Njalu Message-ID: <52B7F46483DF4866ACF0721F9A6760AB@P4> From: "Josipović, Renata" Sent: Friday, May 14, 2010 1:43 PM Subject: RE: Vabilo Oddelek za filzofijo na FF v Ljubljani gosti obisk profesorjev filozofije s Permske državne univerze in vabi na njihova predavanja: v ponedeljek, 17. 5. 2010 ob 18:00 v pred. 434 Nina Vasiljevna Snetova: L. N. Tolstoj in ruski kozmični pogled v torek, 18. 5. 2010 ob 18:00 v pred. 232 Aleksej Aleksandrovič Kamenskih: Quarrels around Sophiology: S. Bulgakov, E. Trubetskoy, P. Florensky v sredo, 19. 5. 2010 ob 13:00 v pred. 434 Aleksej Aleksandrovič Kamenskih: Philosophical Paths in Topology of the ?Silver Age? v četrtek, 20. 5. 2010 ob 18:00 v pred. 233 Nina Vasiljevna Snetova: Ruska filozofija 19. stoletja: slovanofilstvo in ?zahodnjaštvo? F.M. Dostojevskega Predavanja bodo v angleškem oziroma ruskem jeziku. Na voljo bodo povzetki v slovenščini, predavanja v ruščini pa bodo prevajana konsekutivno. === From: "Gašper Troha" Sent: Friday, May 14, 2010 3:15 PM Subject: predavanje o Sagi o Njalu Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Slovensko društvo za primerjalno književnost in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani vas vabijo na predavanje, ki ga bo imel dr. Jón Karl Helgason (Islandska univerza) na temo ?Visual translation of Njáls Saga? (Vizualni prevodi Sage o Njalu). Helgason je izdelal interaktiven CD-ROM z okrog 360 ilustracijami iz izdaj in prevodov islandske Sage o Njalu. Ta izdelek je del avtorjeve obširne raziskave predelav te srednjeveške družinske sage. V svojem predavanju bo Helgason obravnaval omenjeni korpus, pa tudi njegove politične in stilistične implikacije. Jón Karl Helgason je docent na oddelku za islandske in primerjalne kulturne študije na Islandski univerzi v Reykjaviku. Raziskovalno se ukvarja s posrednjeveško recepcijo islandskih sag in z islandsko kulturno zgodovino 20. stoletja. Med njegovimi knjigami so: Hetjan og höfundurinn (1998), The Rewriting of Njáls saga (1999), Höfundar Njálu ž (2001) and Fer?alok (2003). njegova najnovejša knjiga, Mynd af Ragnari í Smára, biografija kulturnega mecena Ragnarja Jónssona (1904?1984), je bila nominirana za Islandsko literarno nagrado leta 2009. Predavanje bo v ponedeljek, 24. 5. 2010, ob 9.00, v Modri sobi Filozofske fakultete (soba 526). Predavanje bo v angleščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 14 21:13:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 14 May 2010 21:13:23 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenci in Gradec Message-ID: <3608263DD2724222811480794780D82F@P4> From: "tjasa alic" Sent: Friday, May 14, 2010 8:33 PM Subject: Slovenci in Gradec Vljudno vabljeni na 8. slovenistični simpozij Gradec in Slovenci, ki bo 20. in 21. maja 2010 potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu: Četrtek, 20. 5. 2010 09.00?10.30 Otvoritev 10.45?11.15 L. Karničar: 200 Jahre Societas slovenica und die Bedeutung der Stadt Graz für die Slowenen 11.15?11.45 G. Kocher: ?`Man` studiert die Rechte in Graz?. 11.45?12.15 A. Kernbauer: Slowenen als Universitätslehrer in Graz 12.30?13.00 M. Jesenšek: Gradec in njegov pomen v slovenistiki 15.00?15.30 P. Vodopivec: Vpliv Joanneuma in drugih graških izobraževalnih ustanov na Slovence v času do leta 1848 15.30?16.00 St. Južnič: Slovenski naravoslovci v Gradcu 16.00?16.30 J. Fikfak/I. Slavec Gradišnik: Gradec in slovensko narodopisje 16.45?17.15 W. Eismann: Baudouin de Courtenay und Gregor Krek 17.15?17.45 V. Rajšp: Sekavska škofija in Slovenci v 19. stoletju 17.45?18.15 C. Höller: Geboren in Slowenien, gewirkt in Graz Petek, 21. 5. 2010 09.00?09.30 I. Grdina: Ipavci v Gradcu 09.30?10.00 W. Gombocz: Die slowenischen Philosophen France Veber und Ernest Schwarz 10.00?10.30 H. Maurer-Lausegger: Stanislaus Hafner ? Synthetisator geistes­geschichtlicher Beziehungen zwischen Österreich und den Slawen 10.45?11.15 R. Malli: Slowenische Studentenbewegungen zur Zeit der Monarchie in Graz 11.15?11.45 St. Granda: Slovenska društva v Gradcu 11.45?12.15 W. Höflechner: Zur Lage der Slowenen an der Universität Graz im Ausgang der k.u.k Monarchie und im Umbruch zur Republik 14.30?15.00 K. Bedenk: Graški časopisi 1848 -71 15.00?15.30 E. Logar: Gradec in Štajerska v slovenski ljudski pesmi 16.00?16.30 M. Delavec: Josipina Urbančič Turnograjska - njena vloga in pomen v slovenski in evropski literaturi 20.00 Sprejem pri županu mesta Gradec S. Naglu; kulturni program Lep pozdrav iz Gradca! prof. dr. Ludvik Karničar prof. Kasilda Bedenk Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 15 14:06:56 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 15 May 2010 14:06:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Srečanje_lektorjev_in_študentov_slo venščine_na_nemških_univerzah Message-ID: <83A60651317A4478BFD0C049D4F8FA62@P4> From: "Mojca Sostarko" Sent: Saturday, May 15, 2010 1:49 PM Subject: Srečanje lektorjev in študentov slovenščine na nemških univerzah V Berlinu je v organizaciji in prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije 7. in 8. maja 2010 potekalo prvo srečanje lektorjev in študentov slovenščine na nemških univerzah. Srečanja so se udeležili lektorji in študenti z univerz v Berlinu, Hamburgu, Münchnu, Regensburgu in Tübingenu, vseh tistih nemških mest torej, kjer so organizirani lektorati sloveščine. Ti, z izjemo berlinskega, potekajo v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Petkov program je s pozdravnim nagovorom odprl veleposlanik Mitja Drobnič. Okroglo mizo na temo >Slovenija iz nemške perspektive< je moderirala Monika Pemič, lektorica na univerzi v Hamburgu. Gostje (Barbara Oertl, urednica za Vzhodno Evropo pri dnevniku TAZ; Alexandra Mangel, urednica na radiu Deutschlandradio Kultur; in Aylin Rieger, predstavnica evropske mreže za literaturo in knjige TRADUKI; med partnerje ustanove spada tudi Javna agencija za knjigo RS) so predstavile organizacije, iz katerih prihajajo, in kako se pri svojem delu srečujejo s Slovenijo. Namen okrogle mize je bil tudi, da na slovenščino in Slovenijo opozorimo nemške medije in jih spodbudimo, da se v svojih oddajah čim večkrat posvečajo tovrstnim temam. Uradni program prvega dne srečanja se je nadaljeval s predavanjem prof. dr. Marka Stabeja, predstojnika Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, o slovenskem jeziku. Sledilo mu je spoznavanje udeležencev, ki ga je vodila Neja Morato Štucin, v Berlinu živeča nekdanja učiteljica slovenščine kot drugega jezika, nato pa literarni večer. Gosta večera sta bila Nataša Kramberger in Nejc Gazvoda, s svojo moderacijo pa je navdušil zbrano občinstvo dr. Boštjan Dvořak. Druženje udeležencev srečanja se je nadaljevalo s koncertom ansambla Melanholiki. Sobotni program je nemškim študentom postregel z obilico informacij o slovenščini in Sloveniji. Posebej so jim bili predstavljeni Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Damjan Huber); štipendije za študij v Sloveniji in možnosti za zaposlitev (Marko Štucin, sekretar na Veleposlaništvu RS); pravna vprašanja glede bivanja, dela in študija v Sloveniji (Matjaž Marko, konzul na Veleposlaništvu RS) ter spletne strani za učenje jezika http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/ (Monika Pemič). Sledila je izmenjava izkušenj študentov, ki so v Sloveniji že študirali, delali oz. obiskovali tečaj slovenščine. Predstavitve je prevajal Slavo Šerc. Srečanje se je zaključilo z ogledom Berlina v organizaciji berlinskih študentov. Pobuda za srečanje je prišla s strani nekaterih lektorjev, finančno pa sta ga omogočila Veleposlaništvo RS v Berlinu in Center za slovenščino ob pomoči matičnih nemških univerz; vsem hvala za njihovo pomoč. Prav posebej se velja zahvaliti še gospodu Marku Štucinu, sekretarju veleposlaništva, da je prevzel in odlično izpeljal zahtevno organizacijsko delo. V okviru srečanja je potekal tudi sestanek lektorjev z veleposlanikom in predstojnikom Centra za slovenščino o prihodnosti slovenščine na nemških univerzah. Te so trenutno v velikih finančnih zagatah in vsi se po svojih močeh trudimo, da bi obdržali slovenščino na čim več lektoratih. Ker gre za največjo evropsko državo s preko 82 milijoni prebivalcev, je premišljeno načrtovanje pouka še kako pomembno. Veleposlanik gospod Drobnič je med pogovorom večkrat izrazil svoj posluh za položaj lektoratov in veliko pripraljenost za pomoč in sodelovanje. Mojca Šoštarko, Tübingen Nekaj slik s srečanja si lahko ogledate na naslovu: http://picasaweb.google.com/102101437725553017176/Berlin0708052010?authkey=Gv1sRgCPX338jps7SWBA&feat=email# From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 15 16:16:08 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 15 May 2010 16:16:08 +0200 Subject: [SlovLit] Nejasno, zbrisano, vrinjeno -- Iz Clevelanda Message-ID: <36ADCCB85DC54B6FB4EA76B3A34A2B1A@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Župe -- Domen je na primeru Vodnikovih Kuharskih bukev pokazal, kako naj na Wikiviru opremljamo nejasne pasuse besedil: med zavitima oklepajema navedemo obe možni obliki besede {{nejasno|govejiga|góvejiga}}, kar da na zaslonu simpatičen prikaz. Prečrtano besedilo označimo z xxxx, vrinjeno pa z xxxx. Za dolgi s v bohoričici izberemo znak ?, ki ga dobimo najlažje z alt+383. S takimi napotki smo dopolnili navodila za tipkanje na pogovorni strani projekta slovenske leposlovne klasike (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika). -- miran === From: "luka zibelnik" To: Sent: Saturday, May 15, 2010 3:54 PM Subject: Projekt Odprta knjiga je uspel O projektu Odprta knjiga se je že govorilo v medijih, a dobre zgodbe je potrebno ponavljati. Po včerajšnjem dnevu so Clevelandska slovenska skupnost, slovenski muzej in arhiv in moji študentje postali bogatejši za preko 8000 knjig. Projekt je potekal pod taktirko generalnega konzulata Republike Slovenije in sedanjega generalnega konzula Jurčka Žmauca v sodelovanju z Rotary klubom Park, mariborskimi javnimi knjižnicami, osnovnimi in srednjimi šolami, Uradom za Slovence po svetu, pisarno senatorja Georga Voinovicha in clevelandskimi prostovoljci, ki so prenekatero uro prebili med knjigami. Prireditve ob odprtju knjižnice so se udeležili sami visoki gostje, predstavniki mestne skupščine, senator Voinovich z ženo in sestro, dekan Filozofske fakultete na CSU, direktor javne clevelandske knjižnice Felton Thomas Jr. Slednji je obljubil, da bo katalog naših knjig vnesen v njihovo bazo. Od ameriških knjižnic bi se lahko namreč marsičesa naučili. Medknjižnična izposoja poteka po celi (!) Ameriki in je zastonj. Ohijska medknjižnična izposoja (Ohiolink) pripelje knjige v roku nekaj dni v katerokoli knjižnico v Ohiu. Senator je lektoratu naredil kar veliko reklamo, ko je dejal, da razmišlja o tem, da se drugo leto vpiše v začetniški tečaj. Knjige imamo, sedaj pa na branje! Lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 17 19:49:58 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 May 2010 19:49:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_vikend_v_Litvi_--_=A0krabče vi_dnevi_7 Message-ID: <0A1E88F7A55543829026CF38A284496B@P4> From: "Lara Pizent" To: "Slovlit" Sent: Monday, May 17, 2010 3:14 PM Subject: Slovenski vikend v Litvi z Vladom Kreslinom Minuli vikend, 14.-16. maja, je v Vilni potekal Slovenski vikend. V petek smo na Filološki fakulteti Univerze v Vilni slovesno otvorili Slovenski vikend, ki je bil letos namenjen tradiciji in sodobnosti v jeziku, kulturi in književnosti. Pridružili so se nam tudi veleposlanik Republike Slovenije, Bogdan Benko, s soprogo Slavico ter dekan Filološke fakultete Univerze v Vilni, doc. dr. Antanas Smetona. Po pozdravnih govorih so študentke slovenščine zapele in zaigrale Kreslinovo pesem Cesta, sledile so predstavitve letnih nalog študentov, ki so temeljile na primerjavi slovenskih kulturnih in jezikovnih pojavov z litovskimi, in prijetno druženje ob slovenskem šampanjcu, vinu ter seveda potici. Gospa Slavica Benko nam je pripravila kar tri vrste potice: orehovo, rozinovo in pehtranovo. Potico pa so spekli tudi študenti, tako da smo lahko primerjali pristno slovensko potico in potico z litovskim pridihom. V soboto se nam je pridružil glavni gost našega Vikenda, legenda slovenske glasbene scene, Vlado Kreslin s svojo črno kitaro. Skupaj smo odšli v srednjeveško mestece Trakaj, ki je stara prestolnica Litve. Študenti so v slovenščini vodili ogled mesta, pripovedovali so o najbolj pomembnih zgodovinskih in kulturnih posebnostih Trakaja. Ob 18.00 pa se je v Glasbeni šoli začel težko pričakovani Kreslinov koncert. Poslušalstvo je bilo precej pestro: predavetelji in študenti ter absolventi Univerze v Vilni, njihovi prijatelji, občinstvo mesta Trakaj, dijaki glasbene šole, ki so se prvič prisluhnili slovenščini v karseda privlačni obliki. Vlado Kreslin je zapel nekaj svojih najbolj znanih komadov, vmes pa so študenti brali prevode njegovih pesmi v litovščino. Dogajanje je potekalo zelo sproščeno, Kreslin je poskušal naučiti nekaj verzov iz svojih pesmi tudi prebivalce Trakaja, ki so prišli na koncert, najbolj pa so seveda uživali študenti, saj so lahko peli skupaj s slovenskim pevcem, ki jim je najbolj ljub. Sledil je pogovor z Vladom, da so ga študenti lahko vprašali vse, česar o njem še niso vedeli. V nedeljo smo se za nekaj uric spremenili v turistične vodiče in peljali Kreslina na sprehod po mestu in ogled vilniuških znamenitosti. Vikend smo organizirali študenti slovenščine, doc. dr. Jelena Konickaja in moja malenkost. Seveda pa brez podpore, tako finančne kot organizacijske, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik ne bi šlo. Posebna zahvala gre tudi Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu in veleposlaniku gospodu Bogdanu Benku. Sončen pozdrav iz Vilne Lara Pižent, lektorica slovenščine na Univerzi v Vilni === From: "lanko marusic" To: Sent: Monday, May 17, 2010 1:42 PM Subject: Prva najava simpozija Škrabčevi dnevi 7 Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v obdobju od 1994 do 2007 organiziral šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil Jože Toporišič. Prispevki s simpozijev so zbrani v zbornikih Škrabčeva misel I?VI. Frančiškanski samostan je svoje delo zaključil in Škrabčeve dneve v nadaljnji razvoj predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, in sicer z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je pater Stanislav Škrabec živel večino svojega ustvarjalnega življenja in kjer se je začelo delo Škrabčevega odbora. Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici sta nalogo sprejeli in tako bo prvi prenovljeni simpozij Škrabčevi dnevi potekal 15. in 16. aprila 2011. V prenovljeni zasnovi bodo Škrabčevi dnevi zapolnili vrzel, ki se v Sloveniji kaže kljub več rednim znanstvenim srečanjem, katerih tema je tudi ali celo samo jezikoslovje. Med vsemi temi namreč ni srečanja, ki bi krovno združeval vse pri nas delujoče jezikoslovce. Čeprav seveda še posebej spodbujamo prispevke, posvečene zahodnemu slovenskemu prostoru, je tematika prenovljenih Škrabčevih dnevov torej jezikoslovje v najširšem pomenu besede, brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop itd. Konferenca bo potekala v slovenščini. Povzetke za simpozij bomo zbirali do 20. februarja 2011. Podrobnosti glede obsega in oddaje povzetkov bodo objavljene v drugi najavi jeseni 2010. V primeru večjega števila prijav bodo referati izbrani na podlagi recenzentskega postopka. Po simpoziju bo referentom ponujena možnost objave prispevka v zborniku. V okviru simpozija bo organizirana tudi študentska delavnica, ki si za cilj postavlja spodbujanje študentov k raziskovalnemu delu in njihovo uvajanje v enega od pomembnih delov raziskovalnega udejstvovanja, a v bolj sproščenem vzdušju kot ga prinaša redno sodelovanje na znanstvenih srečanjih. Tematika študentske delavnice je zastavljena širše: k oddaji povzetkov na temo jezika ali književnosti vabimo študente jezikoslovja, literarnih ved, slovenistike, tujih jezikov ipd. Delavnica bo potekala v petek, 15. aprila. Organizacijski odbor: Kozma Ahačič, David Bandelj, Helena Dobrovoljc, Branko Marušič, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar, Rok Žaucer Lepo vabljeni k prijavi! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 17 23:20:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 17 May 2010 23:20:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikovni_korpusi_in_oglasi_--_Dediči_-- _E-diss Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit" ; Sent: Saturday, May 15, 2010 6:43 PM Subject: Fw: Vabilo na predstavitev monografij dr. Vesne Mikolič in dr. Sonje Starc Založba Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko vas vljudno vabita na predstavitev monografij JEZIKOVNI KORPUSI V MEDKULTURNI KOMUNIKACIJI (zbrala in uredila: Vesna Mikolič) in ČASOPISNA OGLAŠEVALSKA BESEDILA, REKLAME. STRUKTURA IN VEČKODNOST (avtorica: Sonja Starc). Predstavitev bo v četrtek, 20. 5. 2010, ob 18.00 v knjižnici Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, Garibaldijeva 1, Koper. Sodelovali bodo: dr. Vesna Mikolič, dr. Sonja Starc, dr. Aleksandra Bizjak Končar, dr. Vojko Gorjanc. Nina Turčin Založba Annales === From: "Iva Potočnik" To: Sent: Monday, May 17, 2010 8:37 PM Subject: Naslovi sorodnikov ali dedičev Ob 60-letnici Prežihove smrti Prežihova ustanova na Koroškem pripravlja zbornik Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja (1951--2007). V njem bodo objavljeni članki že pokojnih avtorjev: France Bevk, France Brenk, Kristina Brenkova, France Dobrovoljc, Drago Druškovič, France Filipič, Bruno Gerdovič, Matevž Hace, Anton Ingolič, Taras Kermavner, Jože Koruza, Ivan Kreft, Janko Liška, Anton Slodnjak, Lidija Šentjurc, Bogdan Pogačnik, Ivan Potrč, Ciril Vidmar, Josip Vidmar, Marija Hriberšek (svojci na Švedskem), F. Aichholzer (Avstrijec, Prežihov učitelj, težko, da bi našli), Mato Utovič (po vsej verjetnosti pokojni). Zaradi avtorskih pravic uredniški odbor išče (tudi preverja) naslove bližnjih sorodnikov oz. dedičev. Če jih poznate, prosi za pomoč. V imenu Prežihove ustanove Iva Potočnik === http://digital-scholarship.org/etdb/etdb.htm -- bibliografija 143 izbranih razprav v angleščini na temo elektronske oblike doktorskih tez. Na FF si s tem še ne belimo glave, saj prisegamo na staro dobro tiskano obliko. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue May 18 17:52:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 18 May 2010 17:52:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Peronarji_na_poti_v_klasiko_--_Sveži_lis t_iz_albuma Message-ID: From: "Študentska založba" Sent: Tuesday, May 18, 2010 2:36 PM Subject: Jutri- Ljubljana v 80-ih: pogovor o Peronarjih JUTRI, V SREDO, 19. maja ob 20. uri v KNJIGARNI BELETRINA (Novi trg 2, Ljubljana) Ljubljana v 80-ih: pogovor ob ponatisu romana Peronarji Ferija Lainščka. Okrogla miza, povezuje: Tanja Lesničar Pučko, gostje: Feri Lainšček, Aleš Debeljak, Marcel Štefančič jr. Študentska založba je v zbirki Beletrina ponatisnila prvi roman pisatelja Ferija Lainščka in ga med bralce pospremila z obsežno in zanimivo spremno besedo Marcela Štefančiča, jr. Lainščkov prvi roman je zgodba o fantu iz province, ki po neuspešnem sprejemnem izpitu na Likovni akademiji ostane v Ljubljani in se preživlja kot brezdomec, je zanimivo literarno pričevanje o bohemskem življenju v prestolnici na začetku osemdesetih. Dogajanje je zaznamovano z druženjem na Ljubljanski železniški postaji, ki je bila takrat nočno zbirališče najrazličnejših socialnih skupin. Tu so se takrat križale poti brezdomcev, sezonskih delavcev, študentov, intelektualcev in umetnikov, ki jih avtor imenuje >peronarji<, ali pač ljudje s peronov, njihove usode pa poveže z zanimivo in napeto zgodbo. V romanu je na nek način že čutiti prihajajoči čas ljubljanskih alternativnih gibanj in siceršnjega družbenega vrenja, ki je kasneje privedlo do demokratičnih sprememb. Tudi zato so Lainškovi Peronarji eden izmed tistih slovenskih romanov, ki so ob pogledu na prelomna osemdeseta zanimivi tudi v zunajliterarnem kontekstu. Pisatelj Feri Lainšček in pisec spremne besede Marcel Štefančič, jr. sta se s fotografom Borutom Kranjcem skupaj odpravila po prizoriščih iz romana v Ljubljani in kot pripadnika iste generacije obudila spomin na čas dogajanja romana. Nastala je zanimiva spominska razglednica Ljubljane s postajami: Akademija za likovno umetnost, hotel Slon, stranišče pod Tromostovjem, hiša na Gornjem trgu ( v kateri je nastajal roman ), Tromostovje, Robbov vodnjak, prostori ŠKUC-a, nekdanji gostinski trikotnik Daj-Dam/Union/Rio, študentsko naselje v Rožni dolini, znamenita Cukrarna in železniška postaja. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri126/index.html -- med Dunajem in Ljubljano, slike slavistične in druge. -- miran From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed May 19 14:43:59 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 19 May 2010 14:43:59 +0200 Subject: [SlovLit] ekskurzija na Gorenjsko Message-ID: <40A1E00EC6F64D1FA46419BDDBB80273@ff.unilj.si> Miran, a daš na slovlit, kolegi, upam, da utegnete: Peš-ekskurzija za vse sloveniste v četrtek, 27. maja po Poti kulturne dediščine oz. po Sončni poti pod Stolom: zgodnjesrednjeveški refugij Ajdna, Čop in stric Trebušnik (Žirovnica), (Prešeren), Jožef Žemlja (Selo), Finžgar (Doslovče), Jalen in Iztok Čop (Rodine), picerija v Lescah. Odhod ob 8.00 izpred FF. Če nas bo več kot 15, gremo z busom, sicer bi šli z OSEBNIMI AVTOMOBILI, ČE JIH IMATE. Začeli bomo z Ajdno (1066 m), kjer je na vrhu skalnega stožca srednjeveško naselje iz. 6. stoletja, ki ga gotovo še niste videli. Potem se odpeljemo v Žirovnico k Trebušniku na kavo, k Čopu na diase in v selsko cerkev sv. Kancijana po žegen za nadaljevanje poti. Vzpnemo se na Sončno pot, ki gre ves čas po travnikih nad Kašarijo/Deželo mimo otroških smučarskih skakalnic (kjer je treniral Franci Petek) v Zabreznico (dom Jurčičevega dr. Zobra), Breznico (dom čebelarja Janše), pa v Doslovče k Finžgarju, nazaj na Sončno pot in do Jalna v Ródinah. Odtod mimo spomenika Janezu Krstniku Prešernu (ustanovitelj akademije operozov) v Hrašah do picerije v Lescah. Obujte superge, s seboj imejte vodo in sendviče, hoje je za četrtino Kekčevih poti, najdaljši je odsek med Rodinami in Lescami (ok. 5 kilometrov), na Ajdno pa se skoraj pripeljemo. Domov gremo z vlakom (ali avti) ob 18.17 ali 19.23. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 21 10:41:43 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 May 2010 10:41:43 +0200 Subject: [SlovLit] = O_slovenščini_v_Trstu_--_O_ugledu_h umanistike_--_Prešernova_nova_oblačila Message-ID: <8057BB9DC3FE4ABB8D3B2F77B34CC3A0@P4> From: "Karin Marc Bratina" Sent: Thursday, May 20, 2010 9:23 PM Subject: Slovenski jezik in kultura na Visoki šoli tujih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu Oddelek za slovenščino Visoke šole tujih jezikov za prevajalce in tolmače je 13. maja 2010 v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Filozofsko fakulteto Univerze v Trstu in Narodno in študijsko knjižnico Trst organizirala še zadnji dve predavanji iz cikla Slovenski jezik in kultura. Nastopila sta dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, s predavanjem Problemi jezikovne medkulturnosti in dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, s predavanjem Slovenski jezik v evropskih globalizacijskih procesih. Dr. Vesna Mikolič je spregovorila o najvišji ravni medkulturne jezikovne zmožnosti, in sicer razumevanju t. i. ?rich points?, ki so v jezikih kulturno pogojene; področja, na katerih so najpogostejše, so področje leksike, govornih dejanj in konverzacijskega sloga. Dr. Marko Jesenšek je ponazoril vprašanja jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja glede na večjezičnost, večjezikovnost, jezikovno prepletanje, jezike v stiku in odnos slovenščine do globalne angleščine oz. uradnih jezikov Evropske zveze, ki so v Sloveniji po osamosvojitvi začela postajati vse bolj aktualna; v določenih razmerjih so se odprla vprašanja (so)obstoja slovenščine v novi skupnosti. Prikazal je položaj slovenskega jezika v Evropski zvezi, in sicer v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega leta medkulturnega dialoga. Predstavil je slovensko jezikovno izkušnjo v nekdanji skupni državi ter opozoril na nekatere navidezne podobnosti glede položaja slovenščine v SFRJ in EZ, nato pa analiziral jezikovne razmere in položaj slovenskega jezika v novi skupnosti, ki ga odločilno določa odločitev za večjezičnost Evropske zveze. Predstavil je prednosti in težave, ki so povezane z evropsko večjezičnostjo; prikazal slovensko jezikovno politiko in načrtovanje, kakršna se kažeta v Zakonu o javni rabi slovenskega jezika in v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007?2011, svoje razmišljanje pa sklenil s prikazom položaja slovenistike na domačih in tujih univerzah. === From: "Zajc, kristina" Sent: Friday, May 21, 2010 9:06 AM Subject: Predstavitev monografije Pogledi, Humanistika in družboslovje v prostoru in času Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani kot največja in najpomembnejša znanstveno-pedagoška ustanova s področja humanistike in družboslovja na Slovenskem je ob praznovanju 90-letnice obstoja pripravila znanstveno monografijo z naslovom Pogledi in podnaslovom Humanistika in družboslovje v prostoru in času. V monografiji so zbrani odlični prispevki uglednih avtorjev s Filozofske fakultete in enega s Teološke fakultete. Publikacija tako ponuja pestro množico pogledov na humanistiko, na pomen in razvoj posameznih humanističnih ved na Filozofski fakulteti, prinaša pa tudi uporabne podatke o zdajšnjih in nekdanjih sodelavcih humanistih na tej ugledni fakulteti - enem od stebrov univerze, brez katerega >predbolonjske< univerze pravzaprav ni. S predstavitvijo monografije, ki bo potekala v torek, 25. maja 2010, ob 11. uri v Modri sobi, Filozofska fakulteta UL tudi uradno zaključuje praznovanje 90-letnice svojega obstoja. === From: "Študentska založba" Sent: Wednesday, May 19, 2010 3:31 PM Subject: Vabilo: Prešernova nova oblačila in Oda Prešernu PETEK, 21. maja, Od 8. - 23. ure, Prešernov trg: Prešernova nova oblačila Prešernov spomenik bo v času festivala Fabula za en dan doživel preobrazbo. Art inštalacijo Prešernovega novega oblačila, ki bo ročno popisan z odlomki iz pesnikove najdaljše pesnitve Krst pri Savici, bo realizirala oblikovalka in ilustratorka Andreja Brulc. Koncept projekta je zasnovan na principu, da bo skulptura Prešerna v celoti odeta v unikatno tuniko oz. palerino, ki bo stilistično reminiscentna na oblačila, modna v času pesnikovega življenja. Tunika bo imela večji ovratnik iz žameta, ki bo plapolal čez pesnikova ramena, okrog vratu pa bo tunika zavezana z veliko pentljo. Zadaj, pri spodnjem delu nog, se bo tunika razpolovila na dva dela in se valovito nadaljevala na vsaki strani preko podstavka, vse do začetka zgornje stopnice spomenika. Po neuradni meritvi je skulptura velika 300 cm, s podstavkom pa še dodatnih 194 cm. Tunika bo ročno popisana z odlomki pesnitve Krst pri Savici. Izbor odlomkov se bo primarno osredotočil na najbolj prepoznavne pejsaže v Krstu, in predvsem na tiste, ki so še posebej poudarjeni v šolskem programu. Namen izbora in izvedbe celotnega designa je konceptualna povezava s celotnim ikonografskim kontekstom spomenika, predvsem pa bo poudarek na povezavi govora Črtomira in Bogomile. Njun govor, izveden na tipografsko eksperimentalni način, bo potekal kot glas moškega na eni in ženske na drugi strani - torej na levi in desni strani vzdolž pesnikovega telesa. Ker naj bi se tekst začel v višini knjige, ki jo pesnik drži v roki, in bi s tem spominjal na idejo, da črke padajo iz njegove knjige, bodo črke na eksperimentalno tipografski način potovale, se približevale in oddaljevale, s tem pa pritegovale bralčevo pozornost k branju odlomkov Krsta. Tehnika v prenosu teksta na tuniko bo na podlagi šablonskega izdelovanja črk na tekstil v beli barvi. Vizualni impakt ekspirementalne tipografije bo poudarjen predvsem v kombiniranju uporabe tradicionalnih tehnik, kot so šivanje in kvačkanje, ter črkami izdelanih iz tekstilnih materialov. Petek, 21. maja, med 14. in 17. uro na Bregu: Na promenadi dijaki prepisujejo in svobodno tipografsko oblikujejo Prešernov Krst pri Savici. Spremljevalni program: Boštjan Gorenc - Pižama in Klemen Klemen. Sodelujejo dijaki dvajsetih ljubljanskih srednjih šol. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 21 11:11:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 May 2010 11:11:49 +0200 Subject: [SlovLit] Lirikonfest Velenje 2010 -- Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov Message-ID: <4552E9A6F0AB484E8B4607C578A5FB71@P4> From: "KPLZA Velenika" Sent: Wednesday, May 19, 2010 9:12 AM Subject: Vabilo na Lirikonfest Velenje 2010 V Velenju od 19. do 21. maja 2010 Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika organizirata 9. Herbersteinsko srečanje oz. pomladni festival liričnih umetnosti Lirikonfest 2010 - srečanje književnikov z mednarodno udeležbo, sedmo podelitvijo mednarodne Pretnarjeve nagrade (ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu) ter peto podelitvijo slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica (za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st.). Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2010 - slovensko kulturno zahvalo ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu - prejme ruska slovenistka dr. Nadežda Starikova. Književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica 2010 za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st., prejme pesnik Boris. A. Novak. Književni nagradi v organizaciji Velenjske knjižne fundacije in Književne asociacije Velénika bosta podeljeni na Lirikonfestu oz. slavnostni akademiji Poetična Slovenija v Velenju - v petek, 21. maja, ob 20. uri v mestnem atriju Velenjč. IX. Herbersteinsko srečanje književnikov (z mednarodno udeležbo) / Književniško omizje na temo Rezervat za poezijo! Razpustitev ali razglasitev? - petek, 21. maja, od 10:00 do 14:00 pred Vilo Herberstein (Velenje). Med 19. in 21. majem 2010 vas prisrčno vabimo na prelistavanje pomladnega festivala liričnih umetnosti LIRIKONFEST VELENJE 2010 ter v petek, 21. maja, ob 20. uri v mestnem atriju Velenjč na osrednji festivalni dogodek: SLAVNOSTNI PODELITVI slovenske književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica 2010, ki jo za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st., prejme pesnik Boris A. Novak (častni pokrovitelj podelitve nagrade je g. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje) in - mednarodne Pretnarjeve nagrade 2010 - slovenske kulturne zahvale ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki jo prejme prof. dr. Nadežda Starikova iz Rusije (častni pokrovitelj podelitve nagrade g. Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana). === Mednarodna konferenca The Book: An Economy of Cultural Spaces (http://eurolit.net/?q=event/book-economy-cultural-spaces-international-conference). Gl. tudi http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-May/001266.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri May 21 11:58:58 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 21 May 2010 11:58:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_asistentsko_delo_na_avstrijskem_Kor?utf-8?b?b8Wha2Vt Message-ID: <1796E1B0186248088E3C00761E472D9A@P4> From: "Damjana Kern" Sent: Friday, May 21, 2010 11:19 AM Subject: Razpis za asistentsko delo na avstrijskem Koroškem Ministrstvo za šolstvo in šport in Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur objavljata razpis za zaposlitev dveh učiteljev/asistentov v šolskem letu 2010/11 na avstrijskem Koroškem. Učitelj/asistent naj bi predvidoma sodeloval in sooblikoval 13 ur pouka slovenščine na teden. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike; - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine. Prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje s poučevanjem. Dodatne informacije: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2011; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si asistent poišče sam (ob pomoči šole); - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni prijavni obrazec v dveh izvodih (najdete ga na strani http://www.centerslo.net/novice_slo.asp); - potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu; - 1--2 priporočili (učiteljev praktikov, strokovnjakov s področja poučevanja slovenščine, profesorjev s fakultete). Prijave pošljite do 10. junija 2010 na naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije so vam na voljo na elektronskem naslovu: damjana.kern na ff.uni-lj.si From rok.zaucer na ung.si Fri May 21 18:34:45 2010 From: rok.zaucer na ung.si (=?UTF-8?B?Um9rIMW9YXVjZXI=?=) Date: Fri, 21 May 2010 18:34:45 +0200 Subject: [SlovLit] predavanje Kleanthesa Grohmanna na UNG Message-ID: <4BF6B625.6020607@ung.si> V torek 25. maja bo imel na Univerzi v Novi Gorici predavanje prof. dr. Kleanthes Grohmann (Univerza na Cipru). Predavanje se začne ob 10:30 v sobi P3 v prostorih Univerze (Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica). Naslov predavanja je "Preliminary notes on the socio-syntax of development" -- potekalo bo v angleščini. (Gre za samostojno predavanje, ki ni del nedavno najavljene serije predavanj.) Več informacij o predavatelju: http://www.ucy.ac.cy/~kleanthi.aspx Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun May 23 22:38:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 23 May 2010 22:38:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Tipologija_dvandva_zloženk_v_Rgvedi Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, May 18, 2010 7:39 PM Subject: LK, 24. maj LK FF vabi na 934. sestanek v ponedeljek, 24. maja, ob 18.00 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo dr Tamara Ditrich, Oddelek za azijske in afriške študije FF. Naslov predavanja: "Tipologija dvandva zloženk v Rgvedi" (Preizkusno predavanje za naziv docentke za primerjalno jezikoslovje). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 24 17:27:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 May 2010 17:27:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Literatura_v_medijih_--_Literary_and_linguist ic_computing_--_Parazitski_deležnik=3F Message-ID: <3D1FCB58A85C47A099C9A4E820A3AE62@P4> From: "Iva Kosmos" Sent: Monday, May 24, 2010 8:36 AM Subject: 26.05. Literatura v medijih Literatura v medijih, sreda, 26. 5., ob 21. uri, LUD Literatura, Erjavčeva 4. Kultura je potisnjena na rob! Kulturne rubrike izginjajo s časopisnih strani! Na televiziji je samo pofl! Resno kritiko je zamenjalo prikrito oglaševanje! Ogorčene kulturne kritike bomo tokrat preverili empirično, med drugim s podatki raziskave Kulturne vsebine v medijih, ki jo je naročilo ministrstvo za kulturo in prinaša poglobljeno primerjavo novinarskega poročanja o literaturi v letu 1993, >>ko je literatura še bila paradni konj Slovenije<<, in letu 2008. Pogovor med vodjo raziskave, literarnim kritikom Urbanom Vovkom, ter založnikom, urednikom in dobrim poznavalcem slovenske kulturne politike Samom Rugljem bo povezovala Iva Kosmos. === http://llc.oxfordjournals.org/content/vol25/issue2/index.dtl?etoc -- Literary and Linguistic Computing 25/2 (2010) s članki o pripisovanju avtorstva. === From: "Rok Žaucer" To: Sent: Monday, May 24, 2010 12:48 PM Subject: predavanje Susi Wurmbrand na UNG V sredo 26. maja bo imela na Univerzi v Novi Gorici predavanje prof. dr. Susi Wurmbrand (Univerza v Connecticutu). Predavanje se začne ob 15:00 v sobi P6 v prostorih Univerze (Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica). Naslov predavanja je "Valuation from the top: Evidence from parasitic participles in Germanic" -- potekalo bo v angleščini. Več informacij o predavateljici: http://wurmbrand.uconn.edu/Susi/Home.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 24 23:44:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 24 May 2010 23:44:48 +0200 Subject: [SlovLit] En intervju -- Nova Gorica v Trstu in Hrastovljah Message-ID: <885DB69654F64029A03145651E334A20@P4> "Hudo mi je, da je moja inštitucija, ljubljanska filozofska fakulteta, v zadnjem času deležna javne kritike zaradi ?katastrofalne implementacije digitalne tehnologije?, vendar očitkov žal ne morem zavrniti, saj sem tudi sam od časa do časa jezen zaradi njene strašne inertnosti. Njen odnos do zbirke pospletenega slovenskega leposlovja, ki ga vzdržujem na strežniku FF, spada že v rubriko Saj ni res, pa je. Mesec in pol je trajalo premlevanje na lestvici prvi računalničar, glavni računalničar, prodekan, dve seji dekanovega kolegija, preden je bila zbirka oprana suma, da ne vsebuje prepovedane literarne robe ? kot da bi ponujal mamila, ne pa navadnega seznama slovenske klasike!" (Iz intervjuja Leje Forštner s Hladnikom, Sodobnost 74/4 (april 2010), 479?93 (http://lit.ijs.si/forstner.html). === From: "Zoran Božič" To: Sent: Monday, May 24, 2010 11:36 PM Subject: Ekskurzija novogoriške slovenistike v Trst in Hrastovlje Sreda, 19. maja v letu gospodovem 2010, je bila neizmerno lep spomladanski dan, kot (če parafraziramo letošnjega slavljenca) iz čistega zlata ulit. Dva ducata študentk Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici sta ga pod strokovnim vodstvom docentke Katje Mihurko-Poniž izkoristila za avtobusni skok v Trst in Hrastovlje. V nekdanjem Narodnem domu je skupino sprejela trojica raziskovalcev, ki je svoje ugotovitve in spoznanja rada prenesla na radovedne študentke slovenistike. Evelina Umek je poznavalsko in doživeto orisala življenje in delo tržaške pisateljice Marice Nadlišek Bartol, Devan Jagodic, sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta, je izčrpno predstavil kulturnozgodovinsko in jezikovno problematiko Trsta nekoč in danes, Ana Toroš, ki končuje raziskovalno nalogo o tržaški poeziji v prvi polovici 20. stoletja, pa je opozorila na močno povezanost te poezije s sočasnimi družbenopolitičnimi spremembami. Po enournem postanku v Sežani (priporočamo degustacijski meni picerije in špageterije Konjiček) je sledil vrhunec dneva za obzidjem protiturškega tabora v Hrastovljah, ki ga je prispevala folklorna skupina Šavrini anka Šavrinke iz Gračišča. S plesom, pesmijo in skeči so ne več rosno mlada dekleta in žene (pa vendar prekipevajoče od življenjske radosti) pričarale težaško, a tudi humorja polno življenje šavrinskih jajčaric. Študentke so bile tako očarane, da jim niti ogled sugestivnih fresk v hrastoveljski cerkvici (od usodnega izvirnega greha in izgona iz raja do znamenitega mrtvaškega plesa) ni mogel skaliti vedrega razpoloženja. Skratka: bil je lep dan, v katerem se je koristno prepetalo s prijetnim, dan, ki ga vsekakor velja ponoviti. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 26 20:13:32 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 May 2010 20:13:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Gostujoča_profesura_na_dunajski_slavisti ki_--_Knjige_zlatim_bralcem_--_DEDI_--_Iskanje_po_e-viri h Message-ID: From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Wednesday, May 26, 2010 7:21 PM Subject: [Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessor/in für Slowenisch, Institut für Slawistik Wien, ab 1.10. 2010] https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_c814CCCF1-01AD-05C9-F56D-5EC256818789_k93640862-D884-936E-8C0D-A405FAB94D47 oz. https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_c272DD458-8ACA-D4F7-2079-53B27CFCD270_k9DDD29E6-6EF1-A87B-B566-F81FC9DA00A7 -- razpis gostujoče slovenistične profesure na dunajski slavistiki (Slawistik na lists.univie.ac.at ; https://lists.univie.ac.at/mailman/listinfo/slawistik) 1. 10. 2010 -- 31. 1. 2011. Predavateljska obveznost je 8 ur tedensko. Prijave do 7. 6. 2010, po možnosti po spletu. === From: "Bralna značka" Sent: Wednesday, May 26, 2010 12:09 PM Subject: NOVINARSKA KONFERENCA OB RAZDELITVI KNJIG ZLATIM BRALCEM VABIMO VAS NA NOVINARSKO KONFERENCO ob letošnji izvedbi založniškega projekta ZLATI BRALEC, v okviru katerega že sedmo leto s knjigami nagrajujemo najboljše mlade bralce iz Slovenije, zamejstva in slovenskega zdomskega prostora. Letošnje darilo je knjiga PINK Janje Vidmar (pripravljena po izdaji založbe Didakta), nagrajena s prestižno nagrado za mladinsko književnost - VEČERNICA 2009. [...] Več o zbirki, pomenu knjižnih daril, knjigi in avtorici v ponedeljek, 31. maja 2010, ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Z nami bodo: avtorica Janja Vidmar, predstavniki družbe Mobitel, predstavniki Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in mladi novinarji, bralci OŠ Ledina in OŠ Poljane s svojimi mentorji, ki bodo zbranim zastavljali vprašanja. Obiskovalci boste v dar dobili knjigo, ki vam jo bo avtorica lahko tudi podpisala. === From: "Zajc, kristina" Sent: Wednesday, May 26, 2010 11:09 AM Subject: Vabilo na predstavitev digitalne enciklopedije kulturne in naravne dediščine DEDI Vabljeni na predstavitev digitalne enciklopedije kulturne in naravne dediščine DEDI (http://www.dedi.si), ki bo jutri, 27. maja 2010, ob 10. uri v mestnem kinu Metropol na Stanetovi ulici 15 v Celju. [...] Za glasbeni predah bo poskrbela pevka ljudskih pesmi Mateja Gorjup. Po javni predstavitvi Vas vljudno vabimo na skromno pogostitev. Svojo prisotnost do vključno 21. maja 2010 potrdite Polonci Štritof (polonca.stritof na dedi.si). === From: "Nataša Jordan" Sent: Wednesday, May 26, 2010 9:50 AM Subject: Vabilo na brezplačna tečaja iskanja po e-informacijskih virih v mesecu juniju Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v četrtek, 3. junija od 10. do 13 ure. Tečaj "DiKUL - Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" bo v torek, 8. junija od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed May 26 22:26:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 26 May 2010 22:26:29 +0200 Subject: [SlovLit] Ajdna, Navje, Milano itd. Message-ID: <809071466F3C4FA4B2E71FC699C0CDD4@P4> From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Wednesday, May 26, 2010 3:52 PM Subject: odpoved gorenjske ekskurzije Jutrišnja literarna ekskurzija z ljubljanskimi slovenisti na Ajdno, v Žirovnico in tako naprej odpade, ker sta se prijavila le dva študenta. Aleš Bjelčevič === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri127/index.html -- Navje, Dan mladosti, Milano, AO Medved (slike). -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu May 27 23:33:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 27 May 2010 23:33:31 +0200 Subject: [SlovLit] Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967--2010 -- Razprave INV Message-ID: <1409E89248FF42FB97FE8847A5A1E09E@P4> From: "Silvo Torkar" Sent: Thursday, May 27, 2010 11:16 PM Subject: Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov) 1967--2010 V torek, 25. maja, je v Vidmu (Udine) na pragu svojega 43. rojstnega dne (rojen je bil 11. 06. 1967 v Moskvi) nepričakovano sklenil svojo življenjsko pot baltist in slavist Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov). Nikolaj Mihajlov spada v plejado tistih ruskih znanstvenikov, ki so pomembno prispevali k raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine. Po osnovni izobrazbi je bil klasični filolog, toda izjemna nadarjenost za jezike in neizmerna zakladnica znanja, ki mu jo je nudilo domače okolje (mama - vidna ruska filologinja Tatjana V. Civjan - in družina velikana ruske filologije Vladimira N. Toporova), sta ga pripeljali v slovansko filologijo in mitologijo. Življenjska pot ga je l. 1990 vodila v Italijo, kjer je več let deloval kot lektor za ruski jezik na univerzi v Pisi, nato pa v letih od 1995 do 1998 zažarel kot meteor na slavističnem in baltističnem nebu. Na univerzi v Leidnu (Nizozemska) je l. 1998 doktoriral z jezikoslovno analizo slovenskih jezikovnih spomenikov od 14. stol. do Trubarja (knjiga Frühslowenische Sprachdenkmäller je izšla v Amsterdamu l.1998, skrajšani slovenski prevod Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine pa v Trstu l. 2001). L. 1998 je postal izredni profesor na univerzi v Vidmu in predstojnik katedre za slovenistiko. Kot učenec V. N. Toporova se je z veliko vnemo lotil tudi raziskav na področju baltske in slovanske mitologije, zlasti na litovskem in slovenskem gradivu, zato je . litovščino in slovenščino obvladal kot redkokateri tujec. Pri Slovencih je odločilno spodbudil zanimanje za poglobljeno raziskovanje domačega mitološkega izročila v slovanskem kontekstu in za znanstveni opus V. N. Toporova. Na njegovo pobudo je l. 1998 v Ljubljani in Pisi (od l. 2000 v Ljubljani in Vidmu) začela izhajati mednarodna znanstvena revija Studia mythologica slavica (sourednica Monika Kropej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Z njegovim posredovanjem je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF l. 2002 izšel (fragmentarni) slovenski prevod knjige V. N. Toporova Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Istega leta je v Trstu izšla knjiga N. Mikhailova Mythologia slovenica: poskus rekonstrukcije poganskega izročila pri Slovencih. Presenetljivo je dejstvo, da je prav N. Mikhailov in ne kdo od Slovencev sestavil italijansko-slovenski in slovensko-italijanski žepni slovar, ki je v Milanu izšel v šestih izdajah med letoma 1996 in 2007. S svojimi deli se je za vedno vpisal v zgodovino slavistike in baltistike, s svojim človeškim šarmom pa tudi v srca vseh, ki smo ga osebno poznali. Silvo Torkar === From: "Janez Stergar" Sent: Thursday, May 27, 2010 6:13 PM V sredo, 2. 6. 2010 ob 11.00 bo Inštitut za narodnostna vprašanja ob svoji 85-letnici v dvorani Slovenske matice (Ljubljana, Kongresni trg 8/I.) predstavil spomladansko bero svojih publikacij. V 61. številki inštitutske revije ?Razprave in gradivo ? Treatises and Documents? (nova odgovorna urednica je dr. Sara Brezigar) so objavljene tri razprave iz balkanskega etničnega kotla, ena o odnosu kitajske države do svojih izseljencev ter raziskovalno poročilo Anje Moric o rabi kočevarščine v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Kanadi in ZDA. Dr. Sonja Novak Lukanovič je kot 7. zvezek inštitutske knjižne zbirke ?Ethnicity? uredila Unescov zbornik o medkulturnem dialogu ?A shared vision: intercultural dialogue ? a global paradigm to promote linguistic and cultural diversity?. Celovška Založba Drava pa je oskrbela nemško izdajo knjige dr. Borisa Jesiha ?Ethnos und Politik: was wollen die Kärntner Slowenen??; knjiga izhaja hkrati v zbirki ?dravaDiskurs? in kot ?Ethnicity 8?. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat May 29 22:32:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 29 May 2010 22:32:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajalec_Manzonija_--_Slovenska_čitaln ica Message-ID: From: "Srečko Fišer" To: Sent: Friday, May 28, 2010 7:50 PM Subject: prevajalec Manzonija? Prosim za pomoč. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je bil 8. prosinca 1845 na prvi strani objavljen slovenski prevod pesmi Božič Alessandra Manzonija. Podpis pod besedilom se glasi samo: "Iz Dunaja. L." Kdo bi bil ta "L iz Dunaja"? Hvala! Srečko Fišer ----- V bibliografskem oddelku v NUK-u je katalog šifer in psevdonimov, kjer se mogoče nahaja tudi katalogni listek z identiteto tega prevajalca. -- miran === From: "Sabine Rutar" To: Sent: Friday, May 28, 2010 9:52 AM Subject: Okrogla miza: Kje se slovensko neha in hrvaško začne: Slovensko-hrvaška meja Petek 11. junij ob 20.00 uri, Slowenischer Lesesaal / Slovenska čitalnica, Wissenschaftszentrum Ost- und Südosteuropa (WiOS), Landshuter Str. 4, 93047 Regensburg, http://www.slowenischer-lesesaal.de Sodelujejo Tomislav Maršić (politolog, Oxford/Berlin), Tomislav Pintarić (pravnik, Regensburg), Marko Zajc (zgodovinar, Ljubljana). Moderatorka: Sabine Rutar (zgodovinarka, Regensburg) Organizira Südost-Institut in Univerzitetna Knjižnica Regensburg. Prireditev bo v nemškem jeziku. Vljudni vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon May 31 22:38:50 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 31 May 2010 22:38:50 +0200 Subject: [SlovLit] Ljubiti (se) v umetnosti -- Ob Koupi Message-ID: From: "Iva Kosmos" Sent: Monday, May 31, 2010 9:37 AM Subject: Ljubiti (se) v umetnosti Sreda, 2. 6., ob 21. uri, LUD Literatura, Erjavčeva 4 Ljubiti (se) v umetnosti Ljubezen in spolnost - univerzalni in vedno privlačni temi? Glede na število domačih raziskav, ki na to temo obstajajo, bi rekli, da niti ne. O tem, kako se ljubi v literaturi, filozofiji in sodobni umetnosti se bomo pogovarjali s pesnico in literarno znanstvenico Aljo Adam, ki je lani izdala študijo o razvoju koncepta ljubezni skozi umetnost Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni in Slađano Mitrović, akademsko slikarko in raziskovalko spolnosti v sodobni umetnosti. Povezovala bo Iva Kosmos. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri128/1ndex.html -- končni izlet ljubljanske slovenistike na Kostelsko in v Belo krajino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 1 18:55:50 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 1 Jun 2010 18:55:50 +0200 Subject: [SlovLit] Gorenjec na dLibu -- Popravek in predavanje -- Ekskurzija SD Nova Gorica Message-ID: <50CE0FC7CEC34943802D03986C61E395@P4> http://wwww.dlib.si -- na dLibu je časopis Gorenjec (1900--1941). S tem se odpirajo za popravljanje tudi tam objavljena leposlovna dela, ki jih najdemo z listanjem po časopisu, ne pa še z iskanjem naslovov: Peter Bohinjec: Za poklicem, 1912 Ivan Pregelj: Ribičeva hči: Spevoigra v enem dejanju, 1913 Peter Bohinjec: Zadnja luteranka: Povest iz leta 1615, 1915 Josip Lavtižar: Junaška doba Slovencev, 1935 in 1936 V Gorenjčevem podlistku je dolge povesti objavljala tudi Mimi Malenšek (pred vojno še Mimica Konič), ki se je, najstnica, podpisovala s psevdonimom Mimica Zagorska: Pod Triglavom: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. 1938 in v prvih treh številkah 1939 Marija Taborska: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, 1939 (št. 4. do 52) in 1940 (št. 1 do 18). Povezave nanje smo napravili na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika). === Popravek nedelujoče povezave na fotografije iz prejšnjega sporočila (Ob Koupi): http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri128/index.html === http://e8brownbag.ijs.si/2010/05/claudiu-mihaila-making-invisible.html -- predavanje Claudia Mihaila: Making the Invisible Visible: Finding Romanian Zero Pronouns, IJS E8 Brownbag seminar (Oranžna soba). Četrtek 3. junija ob 13.00. === From: To: Sent: Tuesday, June 01, 2010 4:32 PM Subject: strokovna ekskurzija Slavističnega društva Nova Gorica V soboto, 9. maja, je občino Šempeter-Vrtojba obiskala skupina učencev Dopolnilnega pouka slovenskega jezika z učiteljico Melito Osmanagić iz Sarajeva. Postanek na Goriškem je bil del njihove vsakoletne ekskurzije po Sloveniji, ki jo izvedejo ob pomoči različnih vladnih in nevladnih organizacij. Učenci so pripotovali na Goriško v okviru projekta Spoznavamo domovino. Pot jih je vodila po dolini Soče do Kobarida, kjer so si ogledali muzej. Zvečer jim je v prostorih občine Šempeter-Vrtojba sprejem pripravil podžupan Zvonko Mavrič. Učenci so pripravili zanimiv program: zapeli so nekaj slovenskih ljudskih pesmi, povedali marsikaj o sebi in o pouku slovenščine v Sarajevu. Tako gostujoči učenci kot tudi njihovi gostitelji na Goriškem (Slavistično društvo Nova Gorica) smo bili navdušeni. Navduševala nas je predvsem njihova zavzetost ob učenju slovenščine in ljubezen do vsega, kar je slovensko. Teden pozneje (15. ? 17. 5.) je Slavistično društvo Nova Gorica popeljalo na strokovno ekskurzijo ? Po Cankarjevih poteh v Sarajevo?. Klasični turistični poti po Bosni (Jajce-Travnik-Sarajevo-Mostar) je društvo dodalo slovenistični pridih, kot je v spremnem dopisu članom društva zapisala Erna Dejak Furlan: ?V Sarajevu bomo ob turističnih točkah spoznavali ?četrto stran trikotnika?, to je življenje in delo znamenitih Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je predstavljeno v istoimenski monografiji. Pri mlajšem bratu Karlu je v Sarajevu del svojega ustvarjalnega življenja preživel tudi Ivan Cankar, po katerem se danes imenuje društvo Slovencev, ki bivajo v Sarajevu. Bosna in Hercegovina je vplivala tudi na ustvarjanje Antona Aškerca, pa tudi Ivana Kobilica je v Sarajevu preživela dve ustvarjalni leti.? Prvi dan potovanja smo posvetili Ivu Andriču v Travniku, drugi dan pa se nam je že zjutraj pridružila gospa Melita Osmanagić in nas spremljala po deževnem Sarajevu. Pa nas vreme ni uspelo spraviti v slabo voljo, saj smo bili polni vtisov, spoznanj, drobcev? od danes, včeraj, iz daljne preteklosti. V nedeljo zvečer, 16. maja, je potekalo srečanje članov Slavističnega društva Nova Gorica s Slovenskim kulturnim društvom Ivana Cankarja. Otroci Dopolnilnega pouka so se predstavili s kulturnim programom, pridružil se je pesnik Rasim Zlatan Pršte, ki je prebral nekaj svojih pesmi, poseben čar pa so v prostor zanesli njegovi aforizmi. Poleg predsednic obeh društev so se srečanja udeležili tudi: gospa Vera Kavčič, članica Mednarodnega kluba žena Sarajevo, ekonomski svetovalec Veleposlaništva R Slovenije Emilijan Jurij Žorž in vojaški ataše Anton Tunja. Delovanje SKD iz Sarajeva je predstavila nekdanja predsednica gospa Dina Maksumić. Profesorica Sonja Žežlina je predstavila delovanje Slavističnega društva iz Nove Gorice, gospod Zvonko Mavrič pa je poudaril pomen tovrstnega sodelovanja in druženja. Profesorica Andrejka Markočič Šušmelj je v imenu udeležencev ekskurzije organizatorkoma prof. Sonji Žežlina in prof. Ernesti Dejak Furlan namenila naslednjo zahvalo: Videli smo ogromno, spoznali čudovite ljudi v Sarajevu ter bili deležni enkratnega, zanimivega in profesionalnega vodenja. Veseli smo, da se slovenska skupnost v Sarajevu ohranja, da išče nove načine, kako delovati v sodobnem času in da smo lahko sodelavci pri ohranjanju njihovega stika z domovino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 2 16:39:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Jun 2010 16:39:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Zdaj_pa_še_Dom_in_svet_--_Malo_berila_-- _Jezikovne_tehnologije_--_Zgodnje_učenje_hrvaš?utf-8?b?xI1pbmU= Message-ID: <7613C0A843F24E05B388838CC040C0B2@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#DiS -- daljša proza iz Doma in sveta se z dLiba seli na Wikivir: Bevk, Pregelj, Detela, Bohinjec, Finžgar, Jaklič, Prelesnik ... Vabimo k popravljanju. === http://www.ashgate.com/Default.aspx?page=2238#LitStudies -- literarnovedne knjige založbe Ashgate, med drugim: What?s in a Word-list? Investigating Word Frequency and Keyword Extraction, ur. Dawn Archer Text Editing, Print and the Digital World, ur. Marilyn Deegan === From: "Tomaz Erjavec" Sent: Wednesday, June 02, 2010 12:51 PM Subject: [SDJT-L] Sedma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE: drugo vabilo zaprispevke Bliža se rok (15. 6.) za oddajo prispevkov za Sedmo konferenco JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE, ki bo 14.--15. oktobra 2010 na IJS. Ne zamudite te enkratne priložnosti, da predstavite svoje delo v zadnjih dveh letih! Vse ostale informacije o konferenci na http://nl.ijs.si/isjt10/ === From: "Igor Saksida" Sent: Wednesday, June 02, 2010 3:14 PM Subject: FW: Četvrti specijalizirani znanstveni skup : Rano učenje hrvatskoga /materinskoga/ stranoga jezika http://www.ecnsi.hr/Zagreb2010/croatian2010.pdf -- ELC/MT/FL-4: Early Learning of Croatian/Mother Tongue/Foreign Language, Zagreb 11.--13. nov. 2010. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 2 16:43:00 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 2 Jun 2010 16:43:00 +0200 Subject: [SlovLit] Maj v Gradcu Message-ID: <5D74FC209C31491BB4C12EFC63560974@P4> From: "tjasa alic" Sent: Wednesday, June 02, 2010 4:34 PM Subject: maj v Gradcu Tudi v Gradcu se je v mesecu maju zvrstilo kar nekaj zanimivih slovenskih dogodkov. 5. maja smo si v lokalu Die Scherbe (v soorganizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec) ogledali monokomedijo Gulyás, v kateri je v glavni vlogi navdušil in številno občinstvo do solz nasmejal igralec Aleksander Tolmaier. V istem lokalu je naslednji dan potekal filmski večer, v katerem smo si ogledali tri filme: Kralj Matjaž (dokumentarni film, režija: Milan Urbajs), Srce je žalostno (igrani film, režija: Milena Olip) in Vučko (igrani film, režija: Matevž Luzar). 20. in21. maja 2010 je na slavističnem inštitutu Univerze Karla in Franca v Gradcu potekal 8. slovenistični simpozij z naslovom Gradec in Slovenci. 19 predavateljev iz Avstrije in Slovenije je interdisciplinarno osvetlilo vlogo Gradca v kulturni zgodovini Slovencev. Prireditelja sta bila graški Inštitut za slavistiko in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju. Med številnimi temami naj jih omenimo le nekaj. Izr. prof. dr. Ludvik Karničar, glavni organizator dogodka, je osvetlil nastanek slovenskega društva Societas slovenica pred natančno 200 leti v Gradcu in pomen Gradca za Slovence. Dekan humanistične fakultete v Gradcu red. prof. dr. Gernot Kocher je predstavil raziskavo o študentih prava v Gradcu, med katerimi so bili tudi številni Slovenci. Zgodovinar red. prof. dr. Peter Vodopivec je poudaril vpliv Joanneuma in drugih graških izobraževalnih ustanov na Slovence do 1848, dekan Filozofske fakultete v Mariboru red. prof. dr. Marko Jesenšek pa vlogo Gradca v razvoju slovenskega jezika, predvsem vzhodnoštajerske variante knjižnega jezika do sredine 19. stoletja. Druge zanimive teme so bile še: Slovenci kot univerzitetni učitelji v Gradcu, slovenski naravoslovci v Gradcu, Gradec in slovensko narodopisje, dopisovanje med utemeljiteljem graške slavistike Gregorjem Krekom in Baudouinom de Courtenayem, sekavska škofija in Slovenci v 19. st., slovenska študentska gibanja v avstro-ogrski monarhiji, graški časopisi ter Gradec in Štajerska v slovenski ljudski pesmi. Spremljevalna prireditev ob simpoziju je bila razstava plakatov, ki so jih pripravili študenti prevajalstva skupaj z lektoricama Kasildo Bedenk in Tjašo Alič in na njih predstavili zanimive in znane Slovence, ki so v Gradcu pustili svoj pečat: Janeza Nepomuka Primica, Gregorja Kreka, Benjamina Ipavca, Jakoba Lorberja, Antona Murka, Karla Štreklja, Frana Ramovša, Friderika Pregla, Matija Murka, Rajka Nahtigala in Stanislava Hafnerja. Razstava plakatov ne bi bila mogoča brez finančne pomoči graškega inštituta za slavistiko ter Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Zaključek simpozija je bil sprejem pri graškem županu, ki so se ga udeležili tudi štajerski politiki, med njimi bivši deželni glavar avstrijske Štajerske dr. Krainer in dolgoletni graški župan A. Stingl. Iz Bruslja se je številnim udeležencem pridružil evropski poslanec Lojze Peterle, koroški Kvintet bratov Smrtnik iz Železne Kaple pa je poskrbel za nadvse prijeten in kakovosten pevski kulturni program. 25. maja smo spomladanske dogodke zaokrožili z literarnim večerom s slovensko pesnico Matejo Bizjak Petit ? Math?o. Pesmi iz knjižice prevodov Tipam skozi čas, ki je izšla ob tej priložnosti, je v slovenščini in francoščini brala avtorica sama, prevajalci ? študenti prevajalstva pa so brali nemške prevode. Poleg inštituta za slavistiko sta bila soorganizatorja večera še kulturno društvo Mariborska literarna družba ter Društvo ?Avstrijsko-slovensko prijateljstvo? iz Gradca. Vsem pošiljamo lepe pozdrave iz Gradca in vam želimo uspešen zaključek študijskega leta. izr. prof. dr. Ludvik Karničar prof. Kasilda Bedenk Tjaša Alič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 10:49:58 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Jun 2010 10:49:58 +0200 Subject: [SlovLit] Ljubljanski zvon za popravljanje -- Literarni portal -- Delavnica Fida+ Message-ID: <000D206DFDE048659269409350947F25@P4> http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Ljubljanski%20zvon -- desetine proznih besedil iz Ljubljanskega zvona za postavljanje na Wikivir in popravljanje. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- tedensko sveži izbor člankov na slovenskem literarnem portalu na Wikipediji. === From: "Tadeja Rozman" To: Sent: Thursday, June 03, 2010 10:37 AM Subject: brezplačna delavnica "Osnove uporabe korpusa FidaPLUS" Vabimo vas na delavnico Osnove uporabe korpusa FidaPLUS, ki bo potekala 24. junija 2010 v Ljubljani. Delavnico organizira Trojina, zavod za uporabno slovenistiko in financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, zato je udeležba brezplačna. Gre za prvo v nizu delavnic o rabi besedilnih korpusov, ki jih bomo organizirali v letošnjem letu, namenjena pa je vsem, ki bi se radi naučili, kako ob klasičnih jezikovnih priročnikih uporabljati korpus v jezikovne in jezikoslovne namene (udeleženci bodo spoznali različne tehnike korpusne analize, npr. različne načine izdelave iskalnega niza in uporabo statistik). Delo bo potekalo štiri ure v majhni skupini, začetek delavnice pa bomo določili naknadno po dogovoru s prijavljenimi kandidati. Delavnico bo vodila dr. Tadeja Rozman. Prijave in vprašanja sprejemamo na karmen.kosem na trojina.si do 21. junija 2010. Število mest je omejeno. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 3 14:59:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 3 Jun 2010 14:59:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_Matičine_knjige_--_Soareja_s_Podbev?utf-8?b?xaFrb20= Message-ID: <496A388AD66649058CA6993177874D11@P4> From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, June 03, 2010 10:48 AM Subject: Predstavitev novih knjig SM Vabimo Vas na tiskovno konferenco Slovenske matice, ki bo v torek, 8. junija 2010 ob 11. uri v dvorani na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Predstavili Vam bomo naslednje knjige: Marija Stanonik, Zgodovina slovenske slovstvene folklore Meta Kušar, Intervju Ljubo Sirc, Brezpotja socializma (urednik Bernard Brščič, ki bo tudi spregovoril o knjigi) Sončna ura, pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961-1996), knjigo bosta predstavila urednica Urška Perenič in Boris Pahor Slovenska matica Katja Kleindienst === From: "Marijan Dovic" Sent: Thursday, June 03, 2010 1:46 PM Subject: "Moje ekstaze skulptura" - soareja v NM in LJ! Soareja ob izidu novih del o Antonu Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi. Novo mesto, Atrij knjigarne Goga, Glavni trg 6: petek, 4. junija 2010, 20.00, Ljubljana, atrij ZRC SAZU, Novi trg 2: sobota, 5. junija 2010, 20.00. Nastopajo: Tomaž Koncilija; moderiranje, vokal, Branko Jordan / Ivan Peternelj; interpretacija, Marijan Dović; avtor, urednik. Godalni kvartet Corcoras: Pija Zorko; violina, Marijan Dović; violina, viola, Maja Remic; viola, vokal, Ana Arh; violončelo. Poezija: Anton Podbevšek. Glasba: Marij Kogoj, Marijan Dović / Corcoras. Oblikovanje: Jurij Kocuvan. Predstavljeni bosta knjigi, ki sta izšli v sodelovanju med ZRC SAZU in Založbo Goga. Anton Podbevšek: Moje ekstaze skulptura: Znanstvenokritična izdaja pesniškega opusa in Marijan Dović: Mož z bombami: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda Anton Podbevšek je zaznamoval burno desetletje po prvi svetovni vojni z dvojnim, brezprimerno radikalnim prelomom. Medtem ko so njegove pesmi nasladno razbijale utečene pesniške konvencije, so njegove kontroverzne provokacije pometale z ustaljenimi načini obnašanja v literarnem polju: v slovenski prostor so prvič vpeljale model pisatelja-avantgardista. Toda Podbevškovo pesniško delo kljub velikemu zanimanju raziskovalcev za medvojni avantgardizem, o katerem je na voljo obilica razprav, doslej sploh ni bilo v celoti dostopno. To sliko sedaj popravljata javno dostopna spletna izdaja Podbevškovih Zbranih pesmi, ki prinaša vse znane pesmi in različice s faksimili, osnutki in drugimi dodatki v elektronski obliki, in bralna izdaja Moje ekstaze skulptura, ki prvič zajema ves relevanten Podbevškov poetski opus v tiskani obliki. Moje ekstaze skulptura prinaša najprej Podbevškove manj znane pesmi - od prelomnih Žoltih pisem in drugih neobjavljenih rokopisov do napol pozabljenih revijalnih objav -, na koncu pa ponatisne tudi pesmi iz njegove razvpite zbirke Človek z bombami (1925). Mnoge pesmi so tu natisnjene prvikrat, med njimi tudi tiste, ki jih je Podbevšek pisal po drugi svetovni vojni. Rokopisi so opremljeni z barvnimi faksimili v originalni velikosti in s tekstnokritičnimi komentarji. Monografska študija Mož z bombami: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda je naravno dopolnilo pesemske izdaje Moje ekstaze skulptura. Povezati skuša sadove dosedanjih raziskav z novimi ugotovitvami, ki so prišle na dan ob preučevanju pesnikove zapuščine in obsežne bibliografije o slovenski zgodovinski avantgardi. Iz kaotičnega prepleta protislovnih informacij, sramotenja in povzdigovanja, zgražanja in fascinacije, arogantne velikopoteznosti in diletantske malenkostnosti, pred nami vstaja podoba razvpitega >prvega slovenskega avantgardista< - podoba, ki niti malo ni jasna ali enoznačna. V resnici je še mnogo bolj kontradiktorna od proslule Podbevškove poezije. Bralca vabi v avanturistično soočenje z osupljivim svetom notranjih navzkrižij avantgardizma. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jun 5 07:51:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 5 Jun 2010 07:51:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Zgodovina_latinske_književnosti_--_Ustan ova_Tarasa_Kermaunerja_--_Guglizacija_humanistike Message-ID: <2C09D19DDDF2424A9FECFEF798966755@P4> From: "Lidija Gorenc" Sent: Friday, June 04, 2010 1:07 PM Subject: Zgodovina latinske književnosti Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga italijanskega klasičnega filologa Giana Biagia Conteja Zgodovina latinske književnosti (http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/antika/Zgodovina-latinske-knjizevnosti). >Izkušnja italijanskega izvirnika in angleškega prevoda Contejeve Zgodovine latinske književnosti je pokazala, da je to odličen študijski pripomoček, ki ga je mogoče uporabljati na različnih ravneh od gimnazije do univerze. Knjiga se v faktografiji omejuje na najnujnejše, poglobljeno pa predstavlja besedila in kulturnozgodovinski kontekst; ker ne nagovarja samo specialistov, jo je tudi širše strokovno in laično bralstvo sprejelo kot trenutno najboljši priročnik o književnosti rimske antike,<, piše v predgovoru h knjigi dr. Marko Marinčič. Te zelo obsežne (880 strani trdega formata), a pregledne knjige, ki predstavlja latinsko književnost >ab urbe condita< do konca rimske države, bodo veseli ljubitelji antike in antične književnosti, še posebej pa profesorji in študentje klasične filologije, primerjalne književnosti, slovenščine, zgodovine, filozofije, prava in mnogih drugih, zlasti humanističnih usmeritev. Knjiga bo na voljo le v izbranih knjigarnah po Sloveniji, zato vas vabimo k ogledu naših spletnih strani: pri nakupu v Modrijanovi spletni knjigarni prihranite pet odstotkov (modra cena). Vseskozi pa boste knjigo našli tudi na policah Modrijanove knjigarne na Trubarjevi 27 v Ljubljani. === From: "Ajda Kermauner" Sent: Friday, June 04, 2010 8:52 PM Subject: vabilo na podelitev štipendije T. Kermaunerja Vabimo vas na srečanje ob podelitvi štipendije Ustanove Tarasa Kermaunerja, ki bo na obletnico smrti velikega misleca Tarasa Kermaunerja, v petek, 11. junija 2010, ob 17. uri. Enoletna štipendija v višini 3000 evrov bruto je namenjena mlademu analitiku-interpretu slovenske dramatike. Ker je Kermauner trideset let živel in delal na Krasu in sooblikoval tamkajšnje kulturno življenje, bomo prvo štipendijo Ustanove podelili na Krasu, na borjaču njegovega doma v Avberu, hišna št. 8. Tam bo na petkovo popoldne potekalo živahno kulturno dogajanje, ki ga bo vodila predsednica Ustanove Manca Košir. Odlomke iz del Tarasa Kermaunerja bo bral igralec Kristjan Muck, pevka Ljoba Jenče bo zapela nekaj starih ljudskih pesmi, nato pa bomo izbranemu kandidatu slovesno izročili štipendijo, ki jo letos podeljujemo ob pomoči Ustanove KD Fundacija. Po zaključku srečanja vas bo predstavnik krajevne skupnosti povabil na degustacijo terana in pršuta, kjer se boste prepričali, da Avber ni samo lepa, ampak tudi kulturno bogata in gostoljubna vas. Prijazno vabljeni! Družina Kermauner in Ustanova Tarasa Kermaunerja === http://chronicle.com/article/The-Humanities-Go-Google/65713/ -- The Humanities Go Google -- a nisem rekel? Po domače bi naslov prevedel v Pogugljenje humanistike, ker pa bi kdo brez očal to lahko prebral kot pogubljenje in ker gre za reč, ki humanistiko ravno rešuje pogubljenja, se zdi bolje naslov prevesti kot Guglizacija humanistike :) -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 6 21:56:19 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 6 Jun 2010 21:56:19 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Bielsko-Biale Message-ID: <33006532DC8E43B5BB879BC2C0973E33@P4> From: "Agnieszka Bedkowska-Kopczyk" To: Sent: Sunday, June 06, 2010 4:21 PM Subject: porocilo iz Bielsko-Biale Pozdravljeni, pošiljam tri sporočila s slovenistike v Bielsko-Biali: 7. PREVAJALSKA DELAVNICA Na univerzi v Bielsko-Biali je 29. in 30. maja 2010 potekala 7. prevajalska delavnica, namenjena študentom slovenščine in češčine iz vse Poljske. Delavnico so v okviru tamkajšnjega slavističnega znanstvenega krožka že sedmo leto zapored organizirali študentje pod mentorstvom Agnieszke Będkowske-Kopczyk, Agnieszke Baran in Tatjane Jamnik. V slovenski sekciji so študentje prevajali pesmi Lucije Stupice in kantavtorska besedila Mateja Krajnca ter kratko prozo Dušana Merca, v češki sekciji pa poezijo Bogdana Trojaka in prozo Juana Zamore. V soboto in nedeljo so študentje z mentorji v skupinah diskutirali o posameznih prevajalskih orehih v izbranih besedilih, ki so jih prejeli mesec dni pred pričetkom delavnice. V vsaki skupini sta bila vsaj dva mentorja: eden za izvirni in eden za ciljni jezik. Naloga mentorja za izvirni jezik je bilo preverjati ujemanje (ekvivalenco) prevoda glede na izvirnik, mentor za ciljni jezik pa je skrbel za jezikovno pravilnost v ciljnem jeziku - poljščini. Pri prevajanju besedil v slovenističnih skupinah pa sta dejavno sodelovala tudi avtorja besedil. Kot že prejšnja leta se je tudi tokrat pokazalo, kako dobrodošla je avtorjeva razlaga širšega konteksta besedil, ki ga prevajalec iz besedila samega ne bi mogel razbrati. V soboto zvečer je bil v okviru 11. festivala znanosti in umetnosti organiziran tudi literarno-glasbeni večer, na katerem so se predstavili omenjeni slovenski in češki ustvarjalci ter poljska pesnica, ki živi na Češkem, Renata Putzlacher. Zvečer je sledila >slavoparty<. Delavnica se je v nedeljo popoldne zaključila s predstavitvami posameznih skupin, ki jim je sledila debata na temo prevajalskih rešitev. Nato so bile udeležencem podeljene diplome. Prevajalska delavnica je letos potekala v povezavi s partnerskim projektom Festivala slovenske kulture Zlati čoln v Krakovu, ki je potekal med 31. majem in 2. junijem 2010 (program festivala in spremljevalnih dogodkov je dostopen na spletnih straneh http://festiwalzlotalodz.webnode.com/). Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielsko-Białe se za finančno podporo delavnici iskreno zahvaljujejo Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, Tehnično-humanistični akademiji v Bielsko-Białi, 11. festivalu znanosti in umetnosti, Škrabčevi ustanovi ter Društvu Triglav-Rysy, za soorganizacijo delavnice KUD Police Dubove iz Vnanjih Goric in Literarnemu društvu IA iz Ljubljane, za pomoč pri organizaciji in izvedbi delavnice pa tudi vsem mentorjem, ki so tudi tokrat sodelovali volontersko: Agnieszki Będkowski-Kopczyk, Agnieszki Baran, Regini Wojtoń, Vitězslavu Vilímku, Jiříju Murycu, Renati Putzlacher, Bojani Todorović, Katarini Šalamun-Biedrzycki in Tatjani Jamnik ter gostom Luciji Stupici, Mateju Krajncu, Dušanu Mercu iz Slovenije in Juanu Zamori s Češke. Podrobnosti so dostopne na spletnih straneh: - prevajalske delavnice v Bielsko-Białi: http://www.warsztaty.translatorskie.prv.pl/index.html - krakovskega Festivala slovenske kulture Zlati čoln: http://festiwalzlotalodz.webnode.com/ (TJ, ABK) SLOVENSKA ZANSTVENA POMLAD Tudi letos smo imeli priložnost gostiti predavatelje iz Slovenije, tokrat iz Univerze v Mariboru, in sicer (navajam v časovnem zaporedju): dr. Polono Vidmar, prof. Mirana Štuhca, prof. Nado Šabec, prof. Bojana Borštnerja in prof. Anko Krašno, kmalu se nam še obeta predavanje dr. Jacka Kozaka z Univerze na Primorskem. (ABK) TUJE FILOLOGIJE DANES IN ZAHTEVE TRGA Od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 izvajamo na naši univerzi projekt z naslovom Sodobna znanstveno-gospodarska orodja v srednjeevropskem prostoru Njegovo izvedbo je omogočila finančna podpora Islandije, Lichtensteina in Norveške, sofinanciranje iz sredstev Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega Finančnega mehanizma v okviru Sklada za štipendije in strokovno izobraževanje (Fundusz Stypendialny i Szkoleniowy). V okviru projekta, ki poteka pri Katedri za srednjeevropske študije in Katedri za iberistiko, nastajajo na slavistiki in iberistiki 180-urni didaktični moduli za specializacije poslovni jeziki, med drugim poslovna slovenščina. Znotraj projekta nastajajo tudi slovarji poslovnega jezika, seveda tudi slovensko-poljski poslovni slovar, ki predstavlja nepogrešljivo učno gradivo za študente in predavatelje ter pomožno gradivo za tehnične prevajalce in poslovneže. Zdaj nas čaka znanstvena konferenca z naslovom Tuje filologije danes in zahteve trga, katere se udeležijo mdr. kolegi iz Slovenije. Program konference v angleščini in poljščini najdete na naslovu: http://www.jb.ath.bielsko.pl/?page=obj&oid=39 Lep pozdrav! Agnieszka Będkowska-Kopczyk From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 13:52:41 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Jun 2010 13:52:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Informativni_dan_na_Univerzi_v_Novi_Gorici_-- _O_Prežihu Message-ID: From: "Katja Mihurko" Sent: Monday, June 07, 2010 11:39 AM Subject: Informativni dan za drugostopenjski program Slovenistika na UNG Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici bo v sredo, 9. junija 2010, na informativnem dnevu predstavila drugostopenjski program Slovenistika. V naslednjem študijskem letu bomo ob smeri Jezikoslovje razpisali tudi smer Literarne vede z modulom Študiji spolov in književnost, na katerem bodo izbirni predmeti Reprezentacije spolov v slovenski književnosti, Spolni stereotipi v slovenski mladinski književnosti, Feministična literarna veda, Sociologija spolov, Literarne ustvarjalke v evropskih književnostih, idr. Več o programu si lahko ogledate na spletnih straneh http://www.p-ng.si/si/studijski-programi/106586/ in http://www.p-ng.si/si/studijski-programi/168569/. Če informacij, ki vas zanimajo, na spletnih straneh ne najdete, nam pišite na naslov franc.marusic na ung.si (smer Jezikoslovje) ali katja.mihurko.poniz na ung.si (smer Literarne vede). Informativni dan bo potekal v prostorih Univerze v Novi Gorici (Vipavska 13), v predavalnici P6 (Literarne vede) in v seminarski sobi (Jezikoslovje). Vljudno vabljeni! doc. dr. Katja Mihurko Poniž Univerza v Novi Gorici === From: "Jelka Ciglenečki" Sent: Monday, June 07, 2010 12:02 PM Subject: vabilo na simpozij Novi pogledi na Prežihovega Voranca Cankarjev dom, četrtek, 21. 10. 2010 (11h - 19h) Organizatorja: Študentska založba in Prežihova ustanova Partnerja: Cankarjev dom in revija Jezik in slovstvo V letošnjem letu je minilo petdeset let od smrti enega najvidnejših slovenskih prozaistov -- Prežihovega Voranca. V poletju 2010 bo izšel v knjižni zbirki Beletrina ponatis romana Jamnica, v kratkem pa načrtujemo tudi izbor njegove manj znane kratke proze, ki ga bo naredila dr. Silvija Borovnik. Ker je od zadnjega simpozija o delu Prežihovega Voranca minilo že več desetletij, smo se odločili, da skupaj s Prežihovo ustanovo in Cankarjevim domom organiziramo mednarodni simpozij to jesen -- natančneje v četrtek, 21. oktobra. Še posebej si želimo na njem izpostaviti naslednje teme Vorančevega ustvarjanja: tematski regionalizem v delih Voranca ter romani prostora, Voranc in koroško vprašanje, humor in groteska, kratka pripoved Prežihovega Voranca, prevodi Voranca in koroška jezikovnost v delih Voranca. [...] Jelka Ciglenečki, Študentska založba From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 7 18:14:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 7 Jun 2010 18:14:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalna_knjižnica_Založbe_Pedago?utf-8?b?xaFrZWdhIGluxaF0aXR1dGE= Message-ID: <4D340FA681DF45ABBD8D51C2798AB76B@P4> From: "Janja Zmavc" To: "slovlit" Sent: Monday, June 07, 2010 5:49 PM Subject: Digitalna knjižnica V okviru Založbe Pedagoškega inštituta je pričela delovati Digitalna knjižnica. Digitalna knjižnica je digitalna, netiskana uredniško-izdajateljska platforma, ki obsega štiri zbirke: 1) Dissertationes (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=45) kot urednik jo vodi red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, namenjena pa je izdajanju novih in ponatisu že izdanih eno- in večavtorskih monografij s področja humanistike in družboslovja. 2) Zbirka Clavis litterarum Slovenicarum (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=43) nastaja pod uredniško taktirko doc. dr. Jonatana Vinklerja, sicer tudi glavnega urednika Zbranih delih Primoža Trubarja in editorja drugih izdaj (Educa, Nova revija, Rokus, SIGIC, Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ...); v njej bodo kot znanstveno-kritične edicije objavljana dela slovenskega slovstva med 1550 in 1918. 3) Zbirko Compendia (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=42) uredniško vodi doc. dr. Janja Žmavc, v njej pa bodo objavljeni predvsem univerzitetni učbeniki za posamezne predmete na fakultetah štirih slovenskih univerz ali zasebnih visokih šol. 4) Documenta (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=46): zbirka bo prinašala besedila, ki so >>miscelanea<< raziskovalnega procesa (članek, nenatisnjeno javno predavanje, poročilo); zbirko uredniško vodi dr. Alenka Gril. Izdaje izhajajo v obliki, ki je identična tiskani knjigi, le da je elektronska. Vsako besedilo je pred sprejemom v objavo ustrezno recenzirano s strani kompetentnih raziskovalcev/raziskovalk zadevnega področja; recenzenta sta v kolofonu tudi navedena. Vsaka izdaja je bralcem dostopna v integralni podobi, in sicer na dva načina: a) v butični nakladi do 75 brezplačnih izvodov za avtorja, zainteresirano javnost in knjižnice (na CD/DVD nosilcu) ter b) v obliki flipbooka in pdf datotek(e), ki sta identična izdaji za knjižnice ter sta dostopna na spletni strani http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=27. Vsak flipbook vsebuje celotno, neokrnjeno izdajo in možnost izvoza pdf datoteke v bralčev računalnik, zaradi zaščite avtorskih pravic pa je kvaliteta tiska iz pdf datoteke omenjena na 150 dpi, besedila in slikovne opreme pa ni mogoče izvažati ali kopirati. Uredniški odbor Digitalne knjižnice: red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Jonatan Vinkler, pomočnik glavnega in odgovornega urednika doc. dr. Janja Žmavc in doc. dr. Alenka Gril, članici uredniškega odbora Editološka zasnova in razvoj Digitalne knjižnice, oblikovanje, prelom in digitalizacija: doc. dr. Jonatan Vinkler Vabljeni k obisku spletnih strani (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=27) in prebiranju prvih digitalnih objav, če pa vas zanima sodelovanje z morebitnimi prispevki, vprašanja in material pošljite na el. naslov glavnega in odgovornega urednika Igorja Ž. Žagarja (igor.zzagar na gmail.com). Janja Žmavc From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 8 21:52:18 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 8 Jun 2010 21:52:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Scientix_--_Literaturin_obveščevaln ik_in_projekt_pisanja_kratkih_zgodb Message-ID: <4820BEE665D742B8B034E68F944E43AB@P4> From: Zoltan.Jan na siol.net Sent: Tuesday, June 08, 2010 3:20 PM Subject: za slovlit Morda pride spodnje obvestilo prav komu od kolegov, da si priskrbi kakšen sold za raziskave. From: COMM-REP-LJU na ec.europa.eu Sent: Tuesday, June 08, 2010 1:09 PM Subject: PEK - Sporočilo zainteresirani javnosti: Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za izobraževanje o znanosti - Scientix Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za znanstveno izobraževanje, imenovano Scientix. Namenjena je učiteljem, raziskovalcem, oblikovalcem politik, lokalnim oblastem, staršem in vsem, ki jih zanima izobraževanje o znanosti. Na spletnem portalu se zbirajo učna gradiva, izsledki raziskav in poročila evropskih projektov, ki so bili financirani s sredstvi EU ali nacionalnimi sredstvi v okviru različnih pobud. Nova spletna skupnost bo omogočila lažje stalno širjenje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks na področju izobraževanja po vsej EU. Scientix v imenu Evropske komisije upravlja Evropsko šolsko omrežje. Spletišče Scientix: http://scientix.eu Informacije o razpisih Evropske komisije so objavljene na naši spletni strani http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm === http://www.ljudmila.org/ludliteratura/literaturnik/ -- Literaturin obveščevalnik. http://storiestogrow.wordpress.com/ -- kratke zgodbe na blogu The Joy of Reading. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jun 10 14:34:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 10 Jun 2010 14:34:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Hrepenenja_in_skušnjave_--_Kekčeve Message-ID: <914E0B2056324F379B9C3EA1798685D2@P4> From: "Pablo Juan Fajdiga" Sent: Thursday, June 10, 2010 10:31 AM Subject: Vabilo Spoštovani, vabimo vas na predavanje dr. Irene Avsenik Nabergoj, ki bo v četrtek, 17. junija 2010, ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice, na Einspielerjevi 1 v Ljubljani. Predavanje bo na temo motivike hrepenenja in skušnjave v značilnih besedilih folklornega izročila starega Bližnjega vzhoda, evropskega Sredozemlja, širšega srednjeevropskega prostora in še posebej na Slovenskem. Navezuje se na nedavno izdano monografijo avtorice in se osredotoča na motiv Lepe Vide. === From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Thursday, June 10, 2010 2:02 PM Subject: Kekčeve poti v Gorski Kotar Letošnje Kekčeve poti bodo v soboto in nedeljo 19. in 20. junija. Potujemo z osebnimi avtomobili. Tokrat gremo v Gorski Kotar, na območje Bjelolasice med Ogulinom in Delnicami: prvi dan bomo šli skozi Samarske stijene, drugi dan na Klek. Spali bomo pred kočo Janjčarica (ali v njej, če bo prosta). Prvi dan je ok. 5 ur hoje, drugi dan ok. 3. Načrt: 1. dan: Zbor ob osmih pred Filozofsko fakulteto; do Mrkopalja je 2 h vožnje, do izhodišča poti v Mlečikovem lugu malo več. Hoja: 40 minut do Ratkovega zatočišča, bivaka pod stolpi. Tu se začneta dve krožni poti po Samarskih stijenah, ena gre skozi Veliki kanjon in traja približno 3 ure (znotraj sta dve možnosti, plezalna in popotniška), druga gre skozi Amfiteater in traja pa 4 ure. Prespimo na Janjčarici, prinesite kakšno klobaso za žar. VODE NI, PRINESITE JO S SEBOJ. Za spanje pred kočo rabimo spalne vreče (koča ima ležišča, ni pa oskrbovana). 2. dan gremo proti Ogulinu in na Klek (ponovite zgodbe iz Trdine in Vodnika); dolžina hoje je odvisne od poti, ki jo bomo izbrali (1 ali 3 ure). Hribi so visoki 1300 in 1500 m, poti so lahke (v kanjonu si lahko privoščimo nekaj plezanja ali rinjenja skozi ozke preduhe). Nazaj grede se lahko kopamo v Kolpi. -- Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 08:17:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Jun 2010 08:17:12 +0200 Subject: [SlovLit] = _Ustvarjalni_poljski_študentje_sloven?utf-8?b?xaHEjWluZSAtLSBHYcWhcGVyIFRyb2hhIEtlcm1hdW5lcmpldiDFoXRp pendist_--_Slovenistična_gesla_v_slovenski_?utf-8?b?xI1lxaFraSwgcG9sanNraSwgc2xvdmHFoWtpIHZpa2lwZWRpamk= Message-ID: <0E8D2649D2BD4ED895A31FFD3F16B0DA@P4> From: "Tatjana Jamnik" To: Sent: Friday, June 11, 2010 2:15 PM Subject: Ustvarjalni poljski študentje slovenščine V Krakovu je 31. maja 2010 potekala delavnica ustvarjalnega pisanja za poljske študente slovenščine. Nekaj besedil, ki so nastala na delavnici, si lahko preberete na uradnih spletnih straneh krakovskega festivala Zlati čoln: http://festiwalzlotalodz.webnode.com/postfestum/ustvarjalna-delavnica/ Lp Tatjana Jamnik === From: "Jelka Ciglenečki" Sent: Friday, June 11, 2010 11:55 PM Subject: PREJEMNIK ŠTIPENDIJE USTANOVE TARASA KERMAUNERJA JE V LETOŠNJEM LETU DR. GAŠPER TROHA Danes sta minili dve leti od smrti enega najvidnejših slovenskih intelektualcev - Tarasa Kermaunerja. Ob tej obletnici je bila na domačiji Tarasa Kermaunerja v Avberu na Krasu prvikrat podeljena štipendija Ustanove Tarasa Kermaunerja, ki je namenjena mlademu analitiku-interpretu slovenske dramatike. Na poziv Ustanove se je javilo sedem kandidatov, člani Ustanove pa so med njimi izbrali dr. Gašperja Troho, ki bo s pomočjo štipendije raziskoval slovensko dramatiko devetdesetih let in začetka 21. stoletja. Vroče kraško popoldne je popestrilo petje Ljobe Jenče, odlomke iz del Tarasa Kermaunerja je bral igralec Kristjan Muck, program pa je povezovala predsednica Ustanove Tarasa Kermaunerja, Manca Košir. Nastopila je tudi direktorica sežanske Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič in sicer s predlogom za postavitev spomenika ali vsaj spominske plošče Tarasu Kermaunerju. Prejemnika štipendije sta razglasila člana Ustanove, dr. Ivo Svetina in Dušan Jovanović, ki sta poudarila, da koncept predlagane raziskave Gašperja Trohe nadaljuje delo Tarasa Kermuanerja, ki je raziskoval slovensko dramatiko v povezavi z družbenim dogajanjem. Štipendijo v višini 3000 EUR je izročil Boštjan Jenko, predstavnik Ustanove KD Fundacija, ki je letošnjo štipendijo finančno podprla. Obiskovalce prireditve so člani družine Kermauner povabili na ogled borjača Kermaunerjevih, družinskih slik ter knjižnic, vaščani vasi Avber pa na ogled vasi, nastop folklorne skupine ter degustacijo vin. Ustanova Tarasa Kermaunerja Študentska založba, Borštnikov trg 2, Ljubljana info na ustanova-tk.org === Novo na portalu Literatura (http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura): ženski roman, planinska povest, humoristična povest, biografski roman, Slavistično društvo Slovenije, ameriška književnost, slovenska izseljenska književnost, Borštnikovo srečanje (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda). Nova slovenistična gesla v drugih vikipedijah (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah): Češka vikipedija: Ivan Dorovsky, Alojz Rebula, Lojze Kovačič, Fran S. Finžgar, František Benhart, Tomaž Šalamun, Drago Jančar, Josip Jurčič, Janko Kersnik, France Bevk, Matija Murko, Fran Levstik Slovaška vikipedija: Drago Jančar, Boris Pahor, Vladimir Bartol Poljska vikipedija: Dane Zajc, Janko Moder, Uroš Kraigher, Branko Šömen, Igor Lampret, Jana Unuk, Jernej Kopitar, France Stele, Zdzisław Darasz From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 10:48:37 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Jun 2010 10:48:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Poezija_v_južnoafriških_jezikih_--_ Leksikoni_angleščine Message-ID: From: "Klemen" To: Sent: Monday, June 14, 2010 9:03 AM Subject: Poezija v južnoafriških jezikih V času svetovnega nogometnega prvenstva lahko na moji domači strani prisluhnete posnetim recitacijam poezije v vseh enajstih uradnih jezikih Južnoafriške republike in se seznanite z njihovimi značilnostmi. http://www.klemen.pisk.net/afrika.htm Pozdrav, Klemen Pisk === http://www.utpjournals.com/leme/leme.html -- Lexicons of Early Modern English (LEME). Več na http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-June/001327.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jun 14 10:54:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 14 Jun 2010 10:54:29 +0200 Subject: [SlovLit] Koprska slovenistika na ekskurziji v Ljubljani Message-ID: <5FFA81832F0148D09F600D4ACF0B9AAA@P4> From: "Agata Venier" To: Sent: Monday, June 14, 2010 10:38 AM Subject: Z oddelkom za slovenistiko v Kopru smo se podali na poučno ekskurzijo v Ljubljano V četrtek, 27. maja 2010, smo se študenti prvega, drugega in četrtega letnika Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem podali na poučno ekskurzijo v Ljubljano. Ob spremstvu mag. Vladke Tucovič smo obiskali Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Narodno in univerzitetno knjižnico ter si ogledali stalno zbirko Narodne galerije. V dopoldanskih urah smo se zbrali na Novem trgu, kjer nas je pričakala dr. Jožica Škofic in nas popeljala na ogled prostorov, kjer že dolga desetletja nastajajo priročniki o slovenskem jeziku. V prvem nadstropju smo dobesedno stopili med škatle zbirke izrazov in besedil, ki so zapisani na šestih milijonih kartončkov, na podlagi katerih je nastal Slovar slovenskega knjižnega jezika, kar nam je predstavila vodja Leksikološke sekcije dr. Andreja Žele. Raziskovalci se trenutno ukvarjajo s pripravo novega slovarja in obsežno zbirko besedil prenašajo v elektronsko obliko za lažje predelovanje podatkov. V višjem nadstropju je Sekcija za terminološke slovarje, kjer pripravljajo in dopolnjujejo zbirke terminov najrazličnejših strok in področij. Vodja dr. Marjeta Humar je opozorila na problematično stanje slovenske terminologie, ki jo zelo močno izpodrinja tuje, predvsem angleško izrazje. Prizadevajo si, da bi bil slovenski jezik čim bolj bogat in polno funkcionalen. Nazadnje smo prišli v prostore Dialektološke sekcije, kjer deluje in raziskuje naša gostiteljica, dr. Jožica Škofic, vodja sekcije. Predstavila nam je pisano narečno situacijo v Sloveniji in spregovorila o njihovem delovanju. Študenti smo si lahko ogledali najrazličnejše publikacije, med njimi gradivo za lingvistične atlase. V zgodnjih popoldanskih urah smo se odpravili v bližnji NUK, kjer nas je pričakoval mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov, in nas popeljal skozi zgodovino starih rokopisov in tiskanih knjig. Seznanili smo se z delovanjem ustanove in si ogledali nekatere dragacene srednjeveške knjige, ki jih hrani NUK. Pokazal nam je tudi nekatere zapuščine slovenskih pesnikov in pisateljev 20. stoletja, kot npr. opus Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in Borisa Pahorja. Ustanova si prizadeva, da bi shranila čim več dokumentov, rokopisov in pričevanj o življenju in delu avtorjev in nenehno stopa v stik s sodobnimi literarnimi umetniki. Obisk Ljubljane smo sklenili z ogledom stalne zbirke Narodne galerije, kjer so shranjene umetnine slovenskih in tujih umetnikov iz obdobja razsvetljenstva in baroka vse do impresionizma in ekspresionizma. Ogledali smo si dela najznamenitajših avtorjev od Prešernove dobe do obsežnih opusov slovenskih impresionistov, ki so povzdignili moderno umetnost na evropsko raven. Seznanili smo se tudi z družbenimi in literarnimi tokovi v raznih dobah in o položaju Slovencev v Evropi vse do začetka 20. stoletja. Vodeni ogled smo zaključili v poznih popoldanskih urah in se po zanimivem dnevu seznanjanja z ustanovami, ki raziskujejo in ohranjajo slovensko kulturno dediščino, vrnili v Koper. Za vodenje in posredovanje dragocenih informacij se zahvaljujemo vsem svojim prijaznim gostiteljem. Agata Venier, študentka 1. letnika slovenistike From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jun 15 12:21:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 15 Jun 2010 12:21:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Po_svetu_--_Stanko_Vraz_Ilir_iz_=A0tajera Message-ID: <76CBC9DA00C842C5988B46F8E2D2119D@P4> http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-June/001337.html -- dvoletna štipendija za podiplomskega študenta pri projektu The Tree of Texts: Towards an empirical model for text transmission and evolution. http://www.textgrid.de/en/newsletter.html -- TextGrid, virtualno raziskovalno okolje za humaniste. === From: "Helena Drewry" Sent: Tuesday, June 15, 2010 12:03 PM Subject: NUK- nova razstava: STANKO VRAZ, Ilir iz Štajera V letu 2010 mineva 200 let, odkar se je rodil pesnik in kritik Stanko Vraz. Njegovo ime je povezano z izrazito domoljubno dejavnostjo in ilirskim gibanjem. Poleg najstarejših izvodov njegovih del in revij, ki jih je urejal (Kolo, Danica), ter gradiva, ki se nanaša na obdobje, ko je bil tajnik Matice ilirske, bodo za obiskovalce še posebej zanimivi njegovi rokopisi, ki jih hranimo, prikazali pa bomo tudi njegov zbirateljski opus narodnega blaga in prevedena dela. Avtor: Matjaž Lulik (NUK). Lokacija: Razstavna dvorana. Ponedeljek ? petek od 9.00 do 20.00, sobota od 9.00 do 14.00. Slavnostni govornik ob otvoritvi 17. 6. 2010 ob 19.00 red. prof. dr. Marko Jesenšek. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 16 10:14:05 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 16 Jun 2010 10:14:05 +0200 Subject: [SlovLit] = nagrada_na_področju_slovenskega_jeziko slovja Message-ID: <4C1887CD.23006.45439400@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na naslov Škrabčeve ustanove so prispele prijave mladih strokovnjakov slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije in primerjalnega in splošnega jezikoslovja. Škrabčeve štipendiste v šolskem letu 2010/2011 bo izbrala strokovna komisija ustanove, ki jo sestavljajo prof. dr. Ada Vidovič Muha, akad. prof. dr. Kajetan Gantar in dr. Zoltan Jan. Izbrani kandidati bodo znani konec junija 2010. Še vedno pa je odprt četrti razpis za nagrado Škrabčeve ustanove na področju slovenističnega jezikoslovja. Nagrado lahko prejme pravna ali fizična oseba. Predlagatelj naj predložži podatke o kandidatu in obrazložžitev predloga. Rok za poššiljanje predlogov je do vključno 30. junija 2010. Razpis je objavljen na http://www.skrabceva-ustanova.si Škrabčeve štipendiste in prejemnika nagrade za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja bo Škrabčeva ustanova razglasila na oktobrski slavnostni podelitvi. Več v okrožnici Škrabčeve ustanove 2/2010 na http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2010_02.html From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 16 18:48:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 16 Jun 2010 18:48:39 +0200 Subject: [SlovLit] Razno Message-ID: V ponedeljek, 21. 6. 2010 ob 18.00 bo v prostorih Inštituta dr. Jožeta Pučnika v Ljubljani (Hribarjevo nabrežje 13/II.) razprava ?Dvojezične table v Italiji ? pogled mladih iz zamejstva?. http://www.ijpucnik.si . === http://www.brasiliana.usp.br/bbd -- brazilska kultura v digitalni obliki. === From: "Tomaz Erjavec" Sent: Wednesday, June 16, 2010 10:21 AM Subject: [SDJT-L] Predavanje "Towards More Human-Like Dialogue Systems" V ponedeljek 21. 6. ob 12:00 bo imel imel v okviru izmenjave Erasmus prof. Ramón López-Cózar Delgado iz Univerze v Granadi predavanje z naslovom ?Towards More Human-Like Dialogue Systems?. Predavanje bo na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana v prostoru Učilnica LUKS A204 ob 12:00-ih. Vljudno vabljeni! Več: http://www.ugr.es/~rlopezc === Sorin Paliga, Eugen S. Teodor, Lingvistica şi arheologia slavilor timpurii: o alt? vedere de la Dun?rea de Jos (Târgovişte: Cetatea de Scaun, 2009), 332 str. [Linguistics and Archaeology of Early Slavs: Another View from Lower Danube] -- knjiga je tudi v romanistični knjižnici na FF. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 20 23:01:19 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 20 Jun 2010 23:01:19 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalno Message-ID: <0A9A7022B5B0467AA10A23591CB70C97@P4> http://www.literaturabrasileira.ufsc.br/ -- brazilska digitalna knjižnica in zbirka brazilskih literarnozgodovinskih podatkov. http://www.janeausten.ac.uk/ -- elektronska izdaja rokopisov Jane Austen. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri129/index.html -- predstavitev Peščene ure in še kaj. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri130/index.html -- Kekec v Gorskem Kotarju. From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Wed Jun 23 15:25:51 2010 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Wed, 23 Jun 2010 15:25:51 +0200 Subject: [SlovLit] = izobraževalni_seminar_Centra_za_sloven ščino Message-ID: <51DA02D42506B84DB1EAFCC57648F3521DC04DD3@ffposta.ff.uni-lj.si> Vabimo vas na tradicionalni izobraževalni seminar Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL, ki je namenjen vsem, ki jih zanima področje slovenščine kot neprvega jezika. Letošnji seminar bo potekal v torek, 29. in v sredo, 30. junija. Njegov program najdete na http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=6&L2_ID=91&LANG=slo Kotizacije za seminar letos ni, organizatorji pa bomo veseli prostovoljnih prispevkov udeležencev. Vljudno vabljeni. Doc. dr. Nataša Pirih Svetina FF UL Kongresni trg 12 SI-1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 241 86 74 From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jun 25 07:03:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 25 Jun 2010 07:03:39 +0200 Subject: [SlovLit] Vabili Message-ID: From: "Barbara Zorman" Sent: Wednesday, June 23, 2010 9:03 AM Subject: Gostujoče predavanje profesorja Egilssona Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in SDPK vas vabita na predavanje našega gosta. Prof. dr. Sveinn Yngvi Egilsson (Islandska univerza) bo predaval na temo MOŽNOST PASTORALNEGA PESNIŠTVA TAKO BLIZU SEVERNEMU TEČAJU: IDEJE O NORDIJSKEM ELEMENTU V MODERNI ISLANDSKI LITERATURI IN UMETNOSTI. Predavanje bo v torek, 29. junija 2010, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II. Predavanje (ok. 40 minut) bo v angleščini. === From: "Marko Juvan" Sent: Wednesday, June 23, 2010 11:55 AM Subject: FW: CLCWeb News 2010.6 From: Steven Totosy de Zepetnek [mailto:clcweb na purdue.edu] Sent: Tuesday, June 22, 2010 11:31 AM Subject: [!! SPAM] CLCWeb News 2010.6 Iz CLCWeb News (http://docs.lib.purdue.edu/clcweb): http://surveymonkey.com/soap_survey_g -- anketa o omrežnem objavljanju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jun 27 21:32:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 27 Jun 2010 21:32:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletne_prireditve_Centra_za_slovenš čino_in_Pranger Message-ID: <0537479DE90545B598996C338A9B27C4@P4> From: "Huber, Damjan" To: Sent: Saturday, June 26, 2010 6:08 PM Subject: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino Vljudno vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v ponedeljek, 5. julija 2010: ob 17. uri 5. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61) 170 udeležencev iz 17 držav (več o programu na http://www.centerslo.net/tecaji) ob 18. uri 29. Poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61) 155 udeležencev iz 27 držav (http://www.centerslo.net/tecaji) ob 20. uri 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v atriju Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) 130 udeležencev iz 28 držav (http://www.centerslo.net/seminar) Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na: damjana.kern na ff.uni-lj.si (Mladinska poletna šola) branka.gradisar na ff.uni-lj.si (Poletna šola) damjan.huber na ff.uni-lj.si (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) mojca.nidorfer-siskovic na ff.uni-lj.si (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) Vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Ina Ferbežar, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej === http://www.pranger.si -- 7. Festival PRANGER, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, se začenja prihodnji četrtek in traja do nedelje, torej od 1. do 4. julija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 30 16:09:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 Jun 2010 16:09:23 +0200 Subject: [SlovLit] Sarajevski zvezki Message-ID: <84D2B10337CA4DA8AF9F21B6DADF7299@P4> From: "Študentska založba" Sent: Wednesday, June 30, 2010 1:59 PM Subject: Sarajevski zvezki -- nova številka že na voljo Pred kratkim je izšla je nova številka publikacije SARAJEVSKI ZVEZKI in Študentska založba (http://www.zalozba.org) vas kot slovenski partner projekta vabi k branju. Ponovno se predstavlja več kot 50 avtorjev različnih generacij iz celotne regije Zahodnega Balkana in širše, od slovenskih avtorjev pa so v tokratni številki zastopani Mirt Komel (Kultura in nacionalizem), Matevž Kos (Strah pred svobodo. Sodobna slovenska književnost med marginalnostjo in globalnostjo), Jana Unuk (Predeli strahu) in Lidija Dimkovska ter Boris A. Novak s poezijo. Osrednja tema številke 27/28 je "Tranzicija in kultura", različni pisci in misleci pa so podali svoj pogled na proces tranzicije in mesta kulture v njej. Politične danosti? razpad bivše Jugoslavije in padec Berlinskega zidu ? so sprožile niz sprememb na sociokulturnem zemljevidu. Proces tranzicije v našem prostoru je duhovno oddaljil narode nekoč skupne države. O tem in podobnih spremljevalnih fenomenih so pisali Enver Kazaz, Andrea Zlatar, Boris Buden, Zlatko Paković, Srđan Vučinić, Borislav Mikulić, Davor Beganović, Mihajlo Pantić, Anisa Avdagić, Alma Denić-Grabić in drugi. Beqe Cufaj "prvoosebno" opaža kulturno odtujitev med temi narodi, boljše poznavanje zahodne književne in kulturne scene kot scene sosedov, kar je po njegovem nek odraz revolta in maščevanja za minulo politično dogajanje. Istočasno ta proces spremljajo minorizacija in stereotipizacija "drugega" in "drugačnega". [...] Rubrika "Dokumenti" pa v tej številki prinaša izčrpni tekst Marie Dambrowske-Partyke o Sarajevskih zvezkih. Avtorica, profesorica slavistike v Krakowu (Poljska), pozorno analizira Sarajevske zvezke od 1. do 18. številke in jih poskuša utemeljiti koz alternativo v južnoslovanskem kulturnem prostoru. [...] Sarajevske zvezke lahko kupite v knjigarnah po Sloveniji po ceni 10 ?. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jun 30 16:37:42 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 30 Jun 2010 16:37:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Dve_disertaciji_--_Ena_korespondenca_--_Prgi?utf-8?b?xaHEjWUgxI1sYW5rb3YgLS0gS2RvIHByb2RhIGtuamlnbz8= Message-ID: <1180898238C94D0FB0483CB2A0A9733A@P4> V petek 2. julija ob 10.00 bo v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani zagovarjal disertacijo Struktura in funkcija literarne kritike: Na primeru sodobnega slovenskega romana Robert Jereb. Naslednji teden, v torek 6. julija, pa bo v istem prostoru in ob istem času Zoran Božič zagovarjal disertacijo z naslovom Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija. Vabljeni. === V soboto 3. julija Vas ob 19.00 vljudno vabimo na grad Prem na predstavitev knjige Sončna ura: Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961--1996). Knjiga bosta predstavila urednica dr. Urška Perenič in pisatelj Boris Pahor. Pogovor bo vodil prof. dr. Miran Hladnik. Nastopili bodo še Ženski pevski zbor Prem ter Matjaž Perenič in Gregor Volk. === Na litovsko vikipedijo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah#Litovska_Wikipedija) so študentke slovenščine, ki so v Ljubljani na izmenjavi, postavile naslednja slovenistična gesla: Ivan Cankar, Simon Gregorčič, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Srečko Kosovel, Dragoti Kette, Aleš Šteger, Ivan Tavčar, Primož Trubar, Josip Stritar, Valentin Vodnik, Vladimir Bartol, Tine Debeljak, češka študentka pa je na češko vikipedijo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah#Češka_Wikipedija) postavila Petra Lovšina, Miška Kranjca in Vladimirja Bartola. === Na dLibu (http://www.dlib.si) iščemo po časopisih z menijsko izbiro Napredno iskanje tako, da v rubriko Vir vpišemo ime časopisa, v rubriko Celotno besedilo pa avtorja, naslov dela ali kakšen drug podatek iz besedila. === Novo na Vikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika): Ivo Trošt, Dve svatbi, 1895 Dobrčan, Nevera, 1887 Bevk, Soha svetega Boštjana, 1928 Anton Brecelj, Zdrav, kolikor hočeh: Zdravnikovi spomini, 1938 Marsikje na Vikiviru se je pojavil grozeč stavek ?Pogoji, pod katerimi je delo objavljeno, niso navedeni! Stran je zato predlagana za izbris.? Vikivirovci, dodajte prosim v glavo starih dokumentov, za katere so avtorske pravice že potekle, vrstico ?| licenca=javna last?, da grožnja izgine. === From: "Jure Zupan" Sent: Wednesday, June 30, 2010 2:32 PM Subject: A.Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Spoštovani Slovlitjani! Želim kupiti knjigo dr. Andreje Žele Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, ZRC 2008. Ker je knjiga, žal :-(, razprodana, prosim tistega, ki bi jo želel prodati, naj se javi na moj internetni naslov: jure-zupan na ki.si. Plačam tudi poštnino. Z lepimi počitniškimi pozdravi Jure Zupan From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 1 21:42:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 1 Jul 2010 21:42:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Književnost_na_maturi_--_Ob_enajstih_ ne_ob_desetih Message-ID: From: "katja" Sent: Thursday, July 01, 2010 5:19 PM Subject: Vabilo na seminar KNJIŽEVNOST NA MATURI 2011 Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici vabi na seminar KNJIŽEVNOST NA MATURI 2011. Seminar bo v četrtek, 16. septembra 2010, v prostorih UNG v Ajdovščini. Predavali bomo dr. Vita Žerjal Pavlin, Zoran Božič in podpisana. Veseli bomo vaše udeležbe, ki jo, prosim, potrdite do 1. septembra 2010, na naslov ana.toros na ung.si. Doc. dr. Katja Mihurko Poniž Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici === Popravljam včerajšnjo napoved zagovora disertacije Zorana Božiča (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003419.html): ne ob desetih, dogajal se bo v torek ob enajstih. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 4 07:25:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 4 Jul 2010 07:25:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalna_humanistika_--_Trubarjeva_hiša _literature Message-ID: <7D0B355048BB4D20ADB65BD9C4B74792@P4> http://www.slm.uni-hamburg.de/catma -- CATMA, programje za besedno analizo iz Hamburga. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-July/001390.html -- manifest digitalne humanistike v več jezikih. Naj ga vendar kdo prevede še v slovenščino (http://www.digitalhumanities.cnrs.fr/wikis/tcp/index.php?title=Traduisez_le_Manifeste)! === From: "BLAZIC Milena Mileva" Sent: Saturday, July 03, 2010 2:20 PM Subject: Trubarjeva hisa literature Poziv k oblikovanju programa Trubarjeve hiše literature Umetniki, študenti, raziskovalci, teoretiki, kritiki, publicisti in drugi ustvarjalni posamezniki, pridružite se nam s svojimi idejami in aktivno sodelujte pri ustvarjanju življenja v prvi literarni hiši na Slovenskem. Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana poziva vse zainteresirane pisatelje, pesnike, umetnike, študente, raziskovalce, teoretike, kritike, publiciste in druge posameznike, da s svojimi idejami, predlogi in inovativnimi pristopi prispevajo k programski pestrosti in zanimivosti prve literarne hiše na Slovenskem. Kot trajna pridobitev projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010 bo Trubarjeva hiša literature odprla svoja vrata 2. septembra 2010. S programskega vidika bo nova literarna hiša združevala dva temeljna vidika: literarno-umetniški in kritično-refleksivni. Njeno poslanstvo je, da postane referenčno mesto za književnost, knjigo in družbenokritično refleksijo v najširšem pomenu besede. K programskemu sodelovanju vabimo zlasti mlajše ustvarjalce, ki se želijo aktivno vključiti v literarno ustvarjanje in intelektualno življenje. Svoje ideje in predloge za programsko sodelovanje lahko posredujete na elektronski naslov davor.buinjac na ljubljana.si ali na naslov Oddelek za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Ambrožev trg 7 (z oznako: >>Trubarjeva hiša literature<<), in sicer najpozneje do 2. avgusta 2010. Pisni predlog naj vsebuje kratek življenjepis in opis ideje oziroma predlaganega načina sodelovanja. Prednostno bodo obravnavani predlogi, ki bodo spodbujali umetniško inovativnost in družbenokritično angažiranost. Izbrani bodo predlagatelji najbolj inovativnih in praktično uresničljivih idej. K sodelovanju vabimo tudi vse posameznike, ki bi želeli na kakršen koli drug način sodelovati pri delu Trubarjeve hiše literature, da nam posredujejo svoje predloge. http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/program/trubarjeva-hisa-literature From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 7 22:29:17 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 7 Jul 2010 22:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?U2x1xb5iYSBhc2lzdGVudGEgemEgc2xvdmVuxaHEjWlu o_na_Dunaju_--_Slike_humanistični_portal_in_digi talna_orodja_kresnikova_kuhinja Message-ID: <4A99672C1A82489AADFCDCAC23895FA2@P4> From: "Elizabeta M. Jenko" Sent: Wednesday, July 07, 2010 11:41 AM Subject: [Fwd: [Slawistik] JOB: University Assistant for the Field of Slavic/Slovenian Studies, tenure track, University of Vienna] http://personalwesen.univie.ac.at/en/for-applicants/tenure-tracks/faculty-of-philological-and-cultural-studies/ -- razpis za mesto univerzitetnega asistenta na dunajski slovenistiki; http://personalwesen.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/dle_personalwesen/Job_Center/TT/Humanities_Individuelle_Beitraege_ENGLISCH.doc -- prijavnica. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri131/index.html -- nad revirji, na Premu, po zagovorih doktoratov. http://digitalhumanities.org/centernet_new/ -- centerNet, mednarodno humanistično omrežje. http://digitalresearchtools.pbworks.com/ -- DiRT: Digital research tools, orodja za besedilno analizo. http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=42594 -- kako se je kuhal letošnji kresnik. From miran.zeljko na gmail.com Fri Jul 9 15:41:53 2010 From: miran.zeljko na gmail.com (Miran Zeljko) Date: Fri, 9 Jul 2010 15:41:53 +0200 Subject: [SlovLit] Microsoftova terminologija v Evrotermu Message-ID: Pozdravljeni! Prejšnji teden se je precej povečalo število zapisov v Evrotermu (http://evroterm.gov.si). Razlog je v tem, da smo se z Microsoftom dogovorili za vključitev Microsoftove terminološke zbirke (http://www.microsoft.com/Language/en-US/Search.aspx) v Evroterm. S tem smo dobili več kot 18000 angleških terminov, od katerih je približno 7500 prevedenih v slovenščino. Ostali nimajo slovenskih ustreznic, a smo jih kljub temu uvrstili v terminološko zbirko zaradi definicij in prevodov v druge jezike (nemščina, francoščina, španščina in italijanščina), ki bodo slovenskim prevajalcem v pomoč pri iskanju slovenskih ustreznic. Imate kak predlog, kateri terminološki vir bi še vključili v Evroterm? (Morda bi kaj prispevali sami?) Lep pozdrav, Miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 9 21:51:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 9 Jul 2010 21:51:29 +0200 Subject: [SlovLit] Stare in nove knjige Message-ID: <62B5D85740EB401DB006615A7D51B62F@P4> From: "Helena Drewry" Sent: Friday, July 09, 2010 10:31 AM Subject: NUK - Flores in colores - 15. 7. 2010 ob 19.30 RAZSTAVA REDKIH TISKOV FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA V NOVEM MESTU V letu 2009 je Frančiškanski samostan v Novem mestu praznoval 540-letnico od prihoda prvih frančiškanov v novomeško škofijo (v letu 1469), naslednjega leta (1470) pa jim je ferentinski škof izročil tudi kapelo sv. Lenarta. Razstava izbranega gradiva iz njihove knjižnice bo postavljena v počastitev omenjenega praznika - več kot pol tisočletne tradicije samostana. Na razstavi bo na ogled približno 30 originalov in reprodukcije na plakatih. Avtorja: Ines Jerele (NUK), Pater Felicijan Pevec (FSNM). Lokacija: Razstavna dvorana in avla pred Veliko čitalnico NUK. Odprtost: vsak dan razen nedelje od 10.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00 ure. Otvoritev: 15. julij 2010 ob 19.30 uri. === From: "Gašper Troha" Sent: Friday, July 09, 2010 12:09 PM Subject: FW: CFC to Vol 2. of EAM Book Series EUROPEAN AVANT-GARDE AND MODERNISM STUDIES, ur. Sascha Bru & Peter Nicholls (http://www.degruyter.com) -- vabilo za prispevek v nemškem zborniku s podnaslovom The Small Divide? High and Low Culture in the Avant-Garde and Modernism. Za interesente več o tem pri pošiljatelju. From andrej.brodnik na upr.si Fri Jul 9 23:45:10 2010 From: andrej.brodnik na upr.si (Andrej Brodnik (Andy)) Date: Fri, 09 Jul 2010 23:45:10 +0200 Subject: [SlovLit] Microsoftova terminologija v Evrotermu In-Reply-To: References: Message-ID: <20100709234510.145511g840js390m@posta.pint.upr.si> Pozdravljeni! Kako pa je s prevajanjem omenjenih izrazov v slovenščino? LPA Citiram Miran Zeljko : > Pozdravljeni! > > Prejšnji teden se je precej povečalo število zapisov v Evrotermu > (http://evroterm.gov.si). Razlog je v tem, da smo se z Microsoftom > dogovorili za vključitev Microsoftove terminološke zbirke > (http://www.microsoft.com/Language/en-US/Search.aspx) v Evroterm. S > tem smo dobili več kot 18000 angleških terminov, od katerih je > približno 7500 prevedenih v slovenščino. Ostali nimajo slovenskih > ustreznic, a smo jih kljub temu uvrstili v terminološko zbirko zaradi > definicij in prevodov v druge jezike (nemščina, francoščina, španščina > in italijanščina), ki bodo slovenskim prevajalcem v pomoč pri iskanju > slovenskih ustreznic. > > Imate kak predlog, kateri terminološki vir bi še vključili v Evroterm? > (Morda bi kaj prispevali sami?) > > Lep pozdrav, Miran > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) > na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro > Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na > http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ > -- Andrej (Andy) Brodnik Univerza na Primorskem / University of Primorska Koper, Slovenia ---------------------------------------------------------------- This message was sent using IMP, the Internet Messaging Program. From miran.zeljko na gmail.com Sun Jul 11 23:59:21 2010 From: miran.zeljko na gmail.com (Miran Zeljko) Date: Sun, 11 Jul 2010 23:59:21 +0200 Subject: [SlovLit] Microsoftova terminologija v Evrotermu In-Reply-To: <20100709234510.145511g840js390m@posta.pint.upr.si> References: <20100709234510.145511g840js390m@posta.pint.upr.si> Message-ID: Pozdravljeni! Mislite na tistih več kot 10.000 angleških izrazov, ki še niso prevedeni v slovenščino? Enako kot doslej: ko bo prevajalec naletel na tak izraz, si bo pač pomagal z drugimi terminološkimi viri (npr. Islovar), z mnenjem računalniških strokovnjakov, s prevodi v druge jezike, pa tudi Microsoft postopno dopolnjuje svojo zbirko. Če bo tak prevod sporočil nam, ga bomo uvrstili v terminološko zbirko, sicer bo ostal skrit drugim. Lep pozdrav, Miran On 7/9/10, Andrej Brodnik (Andy) wrote: > Pozdravljeni! > > Kako pa je s prevajanjem omenjenih izrazov v slovenščino? > > LPA > > Citiram Miran Zeljko : > > > > > > Pozdravljeni! > > > > Prejšnji teden se je precej povečalo število zapisov v Evrotermu > > (http://evroterm.gov.si). Razlog je v tem, da smo se z Microsoftom > > dogovorili za vključitev Microsoftove terminološke zbirke > > (http://www.microsoft.com/Language/en-US/Search.aspx) v > Evroterm. S > > tem smo dobili več kot 18000 angleških terminov, od katerih je > > približno 7500 prevedenih v slovenščino. Ostali nimajo slovenskih > > ustreznic, a smo jih kljub temu uvrstili v terminološko zbirko zaradi > > definicij in prevodov v druge jezike (nemščina, francoščina, španščina > > in italijanščina), ki bodo slovenskim prevajalcem v pomoč pri iskanju > > slovenskih ustreznic. > > > > Imate kak predlog, kateri terminološki vir bi še vključili v Evroterm? > > (Morda bi kaj prispevali sami?) > > > > Lep pozdrav, Miran > > _______________________________________________ > > SlovLit mailing list > > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na > http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ > > > > > > > > -- > Andrej (Andy) Brodnik > Univerza na Primorskem / University of Primorska > Koper, Slovenia > > ---------------------------------------------------------------- > This message was sent using IMP, the Internet Messaging Program. > > From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 12 21:14:10 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 12 Jul 2010 21:14:10 +0200 Subject: [SlovLit] = =C4=8Cefurji_raus Message-ID: From: "Huber, Damjan" Sent: Monday, July 12, 2010 1:39 PM Subject: Obisk pisatelja Gorana Vojnovića na 46. SSJLK, torek, 13. 7. 2010 [...] V torek, 13. 7. 2010, bo 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana, obiskal pisatelj Goran Vojnović. Najprej se bo pogovarjal z udeleženci izpopolnjevalnih skupin, in sicer od 11.00 do 12.00 v predavalnici 2, nato pa se bo udeležil predavanja dr. Đurđe Strsoglavec Še sreča, da je slovenščina (južno)slovanski jezik o prevodih romana Čefurji raus ob 13.15 v predavalnici 34. Vabljeni! Damjan Huber, strokovni sodelavec 46. SSJLK From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Jul 13 21:24:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 13 Jul 2010 21:24:48 +0200 Subject: [SlovLit] 43 let od smrti Alojza Gradnika Message-ID: From: "milosav slavko pešić" Sent: Tuesday, July 13, 2010 9:01 AM Subject: gradnik in obletnica Zdaj je 43. obletnica smrti pesnika Alojza Gradnika. Zaradi tega, pa ne samo zato, imam na spletni strani eno njegovo priljubljeno pesem. http://www.pesic.name/index.php Prisrčen pozdrav! S osobitim uvazavanjem, Milosav Slavko Pesic From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Jul 14 13:39:09 2010 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (= Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 14 Jul 2010 13:39:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_otvoritev_poletnih_tečajev_s lovenščine_v_Kopru Message-ID: <000501cb2349$2ca92b20$5082e6bc@acer684c9a655d> Spoštovani, Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije Koper in Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem vas v ponedeljek, 19. julija 2010, ob 20.00 vljudno vabita v avlo rektorata Univerze na Primorskem (palača Armerija, Titov trg 4, Koper) na slavnostno odprtje 17. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali "Halo, tukaj slovenski Mediteran!", ki bodo potekali med 19. julijem in 1. avgustom 2010. Pozdravni nagovori: dr. Vesna Mikolič, izred. prof., dekanja UP FHŠ Koper, dr. Darko Darovec, red. prof., direktor UP ZRS Koper, g. Timotej Pirjevec, predstojnik Urada za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper. Odprtje bosta spremljala glasbeni program v izvedbi Šavrinskih godcev in pogostitev. Vodilna tema letošnjih Poletnih tečajev je raznolikost sveta, kar izhaja iz mednarodnega leta biotske raznovrstnosti, ki so ga za leto 2010 razglasili Združeni narodi. Biologi in naravovarstveniki biotsko raznovrstnost ali biodiverziteto razumejo kot raznovrstnost žive narave oz. živega sveta, ki pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov in zajema vse oblike življenja na Zemlji.Svet in njegova raznolikost iz te definicije sta nas vodili k pogledu na raznolikost jezikov in narodov, na sobivanje različnih posameznikov in soobstoj drugačnih kultur - odraz tega je tudi jezikovni, narodni in kulturni mozaik naših vsakoletnih tečajev slovenščine, aktivni medkulturni dialog, h kateremu s svojo prisotnostjo, prihodom iz svojih matičnih dežel in željo, učiti in naučiti se slovenščine v Kopru, neizbrisno prispevajo udeleženci Poletnih tečajev. Z vodilno temo raznolikost sveta smo želeli pokazati na vzajemno povezanost kulturnih in naravnih elementov v prostoru, kamor bodo udeleženci prišli spoznavat slovenski jezik, literaturo in kulturo, to je v slovenski del istrskega polotoka, želeli smo spomniti na prepletanje jezikov, književnosti, zgodovine in specifičnega naravnega življenjskega okolja, ki je edinstveno v Sloveniji - morje. Slovenska Istra je tako zaradi svoje raznotere in razgibane zgodovine, mnoštva jezikov, narodov in kultur v preteklosti in sedanjosti (če omenimo samo prisotnost avtohtone italijanske skupnosti in vidno slovensko-italijansko dvojezičnost) ena najčarobnejših med slovenskimi pokrajinami tudi zaradi svojih naravnih posebnosti - na obrobju Kopra se razteza Škocjanski zatok, največje polslano mokrišče v Sloveniji, v katerem so našteli kar 214 različnih vrst ptic, Sečoveljske soline, v katerih še zmeraj na tradicionalni način pridelujejo morsko sol, pa so od leta 1993 uvrščene na seznam mokrišč mednarodnega pomena, zavarovanih z Ramsarsko konvencijo. Vodilna tema bo tudi letos povezovala dopoldanske lektorate in popoldanske in večerne dejavnosti: literarno, glasbeno, plesno, likovno in naravoslovno delavnico, izlet z ladjico v Piran, celodnevno ekskurzijo na Štajersko in Koroško, poldnevno ekskurzijo v zalednje slovenske Istre in odprte večere, ki bodo potekali v prostorih oz. v atriju Fakultete za humanistične študije Koper (Titov trg 5, Koper) in kamor ste še posebej toplo vabljeni: v torek, 21. 7., ob 21.00: nastop Folklorne skupine Rak z Rakeka; v petek, 23. 7., ob 21.00: literarno srečanje s pesnikom in jadralcem Karlom Hmeljakom, ki ga bo vodil Alen Mesarić, in v torek, 27. 7., ob 21.00: glasbeno-pravljičarski nastop Golobica in Rex - istrske pripovedi iz davnih dni godca Marina Kranjaca in pravljičarke Kristine Menih. Prisrčno vabljeni! Dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ Mojca Butinar Mužina, vodja Poletnih tečajev Mag. Vladka Tucovič, koordinatorica Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ From alenka.bozic5 na gmail.com Wed Jul 14 21:18:28 2010 From: alenka.bozic5 na gmail.com (=?ISO-8859-2?B?QWxlbmthIEJvvmno?=) Date: Wed, 14 Jul 2010 21:18:28 +0200 Subject: [SlovLit] Primerjalna biografika Message-ID: Uvod v primerjalno biografiko Po koncu izhajanja najodličnejših slovenskih biografskih publikacij Slovenskega biografskega leksikona (SBL) in Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL) v začetku 90. let 20. st. je biografika med Slovenci doživela silen razmah. Ob delu za biografski leksikon MKZ Osebnosti (2008) smo našteli več kot sto publikacij (objavljene so na koncu drugega zvezka), iz katerih smo izhajali, jih povzemali, pogosto podatkovno posodabljali, včasih tudi kvarili. Posebno dragocene pa so zdaj spletne objave SBL (kako hudo naporno se je bilo prebijati skozi tiskano izdajo z ne prav posrečeno grafiko), PSBL, dela Hrvaškega biografskega leksikona, Istrske enciklopedije in nastajajoči lokalni biografski leksikoni, nekateri sploh samo spletni (dolenjski, mariborski, celjski, gorenjci.si, notranjci.si). Bralcem slovlita priporočam, naj si izberejo kako osebnost, ki je zajeta v več lokalnih leksikonov, in sami primerjajo, potem pa po potrebi tudi kaj prispevajo k izboljšanju besedil, geslovniku. Vsi ti leksikoni so nekake rastoče knjige; meni bi bili všeč predvsem taki bonsajskega tipa, zato je npr. med predstavitvami P. Zidarja zame najkorektnejša tista iz Dolenjskega biografskega leksikona. Alenka Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Jul 15 00:39:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 15 Jul 2010 00:39:44 +0200 Subject: [SlovLit] Naratologija na spletu -- Dva htmlja Message-ID: <495A893C0E8641438B12E2BA64169AD6@P4> From: "monika pemic" Sent: Wednesday, July 14, 2010 3:11 PM Subject: Ziva knjiga Pozdravljen Miran, za SlovLit Ti posiljam obvestilo o "Zivi knjigi naratologije" Li­ving Hand­book of Nar­ra­to­lo­gy ki jo je izdal in postavil na splet interdisciplinarni naratoloski center Univerze v Hamburgu. Spletna verzija je dostopna na naslovu: http://hup.sub.uni-hamburg.de/lhn/index.php/Main_Page Lep pozdrav v Ljubljano Monika === http://lit.ijs.si/kresnik2010.html -- Nagrada kresnik 2010 (članek za Obdobja) in ... http://lit.ijs.si/kranjske3.html -- Stare kranjske knjige, 3: Izgubljene dragocenosti. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Jul 17 19:27:04 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 17 Jul 2010 19:27:04 +0200 Subject: [SlovLit] Avtorske pravice v digitalni dobi -- Slike in teksti -- Peticija za ohranitev komparativistike v Torontu Message-ID: <113EC9E287E54E06BABF24ACCAC6F818@P4> From: "Zalozba Aristej" Sent: Tuesday, July 13, 2010 2:46 PM Subject: Dialogi 5-6 o avtorskih pravicah v digitalni dobi V uredništvu Dialogov smo pripravili že tretjo tematsko številko po vrsti. Sodelujoči avtorji so se lotili zelo aktualne in težavne teme: kakšna je vloga avtorskih pravic v digitalni dobi? Izjemen napredek informacijskih tehnologij je namreč povzročil pravo zmedo na področju avtorskega prava, učinkovitega modela za ustrezno ravnotežje med izključnimi pravicami in neoviranim javnim dostopom pa doslej ni našel še nihče. Vabljeni k branju. Več o številki lahko najdete na naši spletni strani: http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri132/index.html -- okoli Celja in čez "južno mejo", iz fotoalbuma. http://lit.ijs.si/hlad_bib.html -- osvežena Hladnikova spletna bibliografija (o starih kranjskih knjigah, o privatizaciji jezika pa tudi o medvedu alpinistu in slovenskih železnicah -- gl. na konec dokumenta). === From: "Barbara Zorman" Sent: Saturday, July 17, 2010 4:59 PM Subject: REELC/ENCLS FW: Save Comparative Literature at the University of Toronto Preko mreže REELC smo prejeli spodnje pismo, ki nas obvešča o predvideni ukinitvi komparative kot samostojne enote na Univerzi v Torontu. Torontsko središče za primerjalno književnost je pred 40 leti ustanovil Northrop Frye, v njem pa so poleg njega delovali tudi številna drugi eminentni komparativisti (npr. Linda Hutcheon) in gostujoči predavatelji (mdr. sta izvorno kot predavanji na torontskem centru nastali tudi Iserjevo Bralno dejanje in Ricoeurjeva Živa metafora). Ker kanadska komparativa, deloma tudi zaradi kanadske zavezanosti večkulturnosti, velja za eno močnejših vej naše stroke, je ta novica vsekakor zaskrbljujoča. Še posebej zato, ker kaže na nadaljevanje trenda, ki ima lahko za našo stroko zelo resne posledice. Kot člane društva bi vas zato želela spodbuditi, da se nama pridružite pri podpisu elektronske peticije za ohranitev torontske komparative in tako pokažete svojo podporo, kakor tudi podporo institucij, znotraj katerih delujete. Peticijo si lahko preberete in jo podpišete na spodnjem naslovu ( http://www.petitiononline.com/complit/petition.html). Z lepimi pozdravi, dr. Marcello Potocco, predsednik, dr. Barbara Zorman, tajnica društva --- From: Eva-Lynn Jagoe [mailto:e.jagoe na utoronto.ca] Sent: dinsdag 13 juli 2010 22:09 Subject: Save Comparative Literature at the University of Toronto Dear All, Please go to the enclosed link to sign a petition protesting the "disestablishment" of the Centre for Comparative Literature at the University of Toronto: http://www.petitiononline.com/complit/petition.html Feel free to circulate the petition widely. Thanks so much for your support! Faculty and students at the Centre for Comparative Literature From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Jul 18 21:32:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 18 Jul 2010 21:32:47 +0200 Subject: [SlovLit] Slavia Centralis in drugo berilo Message-ID: <79BC621F54B04073B7A2D6F2DB6F41F4@P4> From: Andjelka Trkulja [mailto:andjela.trkulja na uni-mb.si] Sent: Wednesday, July 14, 2010 2:35 PM Subject: Nova številka revije Slavia Centralis (SCN) 1/2010 Pravkar je izšla nova številka revije Slavia Centralis (SCN) 1/2010. Kazalo in povzetke najdete na povezavi http://www.ff.uni-mb.si/dotCMS/listProducts?categoryInode=8658 Na voljo so še posamezne številke prejšnjih letnikov, lahko pa se na SCN tudi naročite na naslovu Knjigarna.ff na uni-mb.si V kratkem bo izšla tudi druga številka III. letnika. === http://googleblog.blogspot.com/2010/07/our-commitment-to-digital-humanities.html -- kaj zdaj z 12 milijoni digitaliziranih Googlovih knjig? http://www.dlib.org/ -- nova številka revije D-Lib Magazine. http://project.liquidpub.org/ -- znanstveno publiciranje se seli na splet. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 19 16:06:38 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 19 Jul 2010 16:06:38 +0200 Subject: [SlovLit] Eco in Izrael --Jezikoslovje v knjigah FF 2010 Message-ID: http://www.odsg.org/co/index.php?option=com_content&view=article&id=1988:academic-boycott-against-israel-umberto-eco-misses-the-point&catid=28:boycott&Itemid=64 -- Umberto Eco proti akademskemu bojkotu Izraela. === From: "Znanstvena založba" Sent: Monday, July 19, 2010 10:53 AM Subject: Novosti Znanstvene založbe FF V letu 2010 je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšlo lepo število publikacij, ki jih lahko kupite v Knjigarni FF po ugodni ceni. 1. Tatjana Balažic Bulc: Torej, namreč, zato ... o konektorjih, Raba in funkcija konektorjev v slovenskem in hrvaškem jezikoslovnem diskurzu (zbirka Razprave FF) [...] 5. Jerneja Kavčič: Novogrška slovnica (učbeniki FF) [...] 7. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Korpusna analiza (učbeniki FF) [...] 11. Nike K. Pokorn (ur.): Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju (zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje) [...] 13. Mirjam Mencej (ur.): Pripovedi s Kozjanskega in Obsotelja (zbirka AE gradiva) [...] 15. Vera Smole (ur.): Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Zbornik predavanj (46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture) 16. Marija Javor Briški, Mira Miladinović Zalaznik, Stojan Bračič (ur.): Sprache und Literatur durch das Prisma der Interkulturalität und Diachronizität, Festschrift für Anton Janko zum 70. Geburtstag (zbirka Slovenske germanistične študije) Kratke predstavitve publikacij si lahko ogledate na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/default.asp Lepo vas pozdravljam, Nataša Detič From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 21 06:34:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 21 Jul 2010 06:34:05 +0200 Subject: [SlovLit] Prevod -- Plagiat Message-ID: <795D0A3C6E744CB5B3A46CF1CB29495E@P4> From: "Duša Zgonec" Sent: Monday, July 19, 2010 11:35 PM Subject: Re: Palestinski knjigi Iscem zaloznika, ki bi bil propravljen objaviti dve knjigi na temo palestinsko-izraelskega, razmerja v mojem prevodu iz francoscine. -- Dusa === http://www.nature.com/news/2010/100705/full/466167a.html in http://www.nature.com/nature/journal/v466/n7303/full/466159b.html -- o plagiiranju v znanstvenih publikacijah. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Jul 21 07:56:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 21 Jul 2010 07:56:21 +0200 Subject: [SlovLit] -- Plagiat poletni & lahkotni Message-ID: <1197B664CD114036ACC5B2DE8C27A300@P4> From: "Jani Kovačič" Sent: Wednesday, July 21, 2010 7:04 AM Subject: Re: [SlovLit] -- Plagiat poletni & lahkotni Janija Kovačiča PLAGIAT (velja za umetnost kot tudi za znanost - če pustimo religijo ob strani) Originalni ponaredki, imitacije, povsod posnetki, vzorci, hibridi, nadomestki, plagiati, kopije, prepisi, reprodukcije, ponaredki, kloni, surogati. Oponašanje, posnemanje, nadomeščanje, prikrajanje, ponarejanje. To je to. To je to! Veš, zlóžil bom tak plagiat, ki znal ga bo zapet prav vsak in bo šel gladko v uho, napolnil mi denarnico. Potem bom slaven in bogat, gospod bom čislan tankovrat, le od tantjemov bom živel, od dividendov bogatel. Vsi žvižgali bodo komad, in če bo pel ga kdo na glas, mi plačal bo pač centov par, kdor poje mora imet gnar. Poslušaj tale refren: Kje si moja lastovica, kdo ti zdaj poljublja lica, komu greješ postelj tole noč? Kje si moja jerebica, s kom te daje zdaj vročica, s kom se ljubiš zdajle na vso moč? Kako globoko čustveno, in senzibilno premočno, tako da vem da redkokdo ohranil trezno bo glav?. Saj hotel jo bo vedno pet in meni cente dajat v žep, ker jim je res tako lepo, prevzame dušo in telo. A meni solze tečejo, sem spraskal iz srca si jo, trpečo tole pesmico, ki gre tak rada v uho. Poslušaj refren: Kje si moja lastovica, kdo ti zdaj poljublja lica, kdo ti laže, da te rad ima? Kje si moja jerebica, s kom te daje zdaj vročica, komu lažeš, da te rad ima? A če kdo plačal mi ne bo, lokal, podjetje mu zapro, nihče ne bo od mojih solz denarja mogel si namolzt. Jaz sem vse tole pretrpel, se mučil in komaj prebolel, za uteho imam tantieme le, da z njimi troštam si srce. Ah, ti pokvarjeni ljudje, besede moje nežne te, so le za sladke urice in za simbolno flirtanje. Poslušajte refren: Kje si moja lastovica, kdo ti zdaj poljublja lica, kdo ti laže, da te rad ima? Kje si moja jerebica, s kom te daje zdaj vročica, komu lažeš, da te rad ima? Res, zložil sem tak plagiat, ki poje zdaj ga že prav vsak, je šel tak gladko v uho, zdaj polni mi denarnico. In zdaj sem slaven in bogat, gospod sem čislan ves špehat, sem kompozitor obče znan, artist z nagradami obdan. Od tantiemov zdaj živim in s surogati se borim, jih tožim vse, da kaj dobim, saj za te pesmi jaz živim. Poslušaj refren: Kje si moja lastovica, kdo ti zdaj poljublja lica, kdo ti laže, da te rad ima? Kje si moja jerebica, s kom te daje zdaj vročica, komu lažeš, da te rad ima? On 21.7.10 6:34, "Miran Hladnik, Siol" wrote: [...] > http://www.nature.com/news/2010/100705/full/466167a.html in > http://www.nature.com/nature/journal/v466/n7303/full/466159b.html > -- o plagiiranju v znanstvenih publikacijah. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Jul 23 22:35:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Fri, 23 Jul 2010 22:35:23 +0200 Subject: [SlovLit] Gradnik v Gorici -- Dva o Jamnici -- Kehlmannovi vici References: <5763BB3C80494A9CB780BA648C109D58@HP15179297611> Message-ID: <1B4767C8832A49DC9ADAA8372C901428@P4> From: Sent: Wednesday, July 21, 2010 12:23 PM Subject: sporocilo za slovlit V četrtek, 22. julija, je ob 17.30 na vrtu knjigarne Libreria Editrice Goriziana (na Korzu Verdi, 67, v Gorici) potekala predstavitev italijanskega zbornika o Alojzu Gradniku Alojz Gradnik - poeta del Collio Goriziano, ki ga je lansko leto objavilo ZTT-EST, uredila pa Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za južnoslovanske književnosti v Vidmu. Zbornik, o katerem obstaja tudi slovenska različica, je rezultat mednarodnega simpozija, ki je bil posvečen Alojzu Gradniku na Univerzi v Vidmu ob 125. obletnici pesnikovega rojstva in 40. obletnici njegove smrti. Po uspesnih lanskoletnih predstavitvah v Narodnem domu v Trstu, v Kulturnem centru "Lojze Bratuž" v Gorici, na Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti v sodelovanju z Italijanskim institutom za kulturo v Ljubljani in v okviru Gradnikovih večerov na gradu Dobrovo, bo "pesnik z meje" (Gradnik je bil namreč po materi Furlan) predstavljen tokrat italijanskemu občinstvu. O njegovem življenju in delu bo govorila Fedora Ferluga-Petronio, Gradnikove pesmi v italijanskem in furlanskem prevodu bo recitiral Paolo Bortolussi. Fedora Ferluga-Petronio, Univerza v Vidmu === http://lit.ijs.si/jamnica.html -- Urska Perenič in Miran Hladnik, Roman soseske (o Prežihovi Jamnici). === V Pogledih 30. 6. 2010 smo lahko v članku Agate Tomažič prebrali, kako slavni pisatelj Daniel Kehlmann ne mara Wikipedije, ker da je polna potegavščin. V dokaz navaja, da je sam postavil na Wikipedijo lažni članek in da je trajalo cela dva dneva, da so ga odkrili in zbrisali. Dejanje spominja na človeka, ki se podela na sosedovo, potem pa kaže s prstom na kupček in vpije: "Glejte, kako posrano imajo!" In se še hvali s svojim vandalizmom. --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jul 26 09:02:03 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Mon, 26 Jul 2010 09:02:03 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopisnik Message-ID: <894F7509599D49739A0A689EFAE0F09C@P4> From: "Helena" Sent: Sunday, July 25, 2010 11:30 PM Subject: Pravopisnik V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta "Sodobni pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici" (L6-0166), ki poteka v obdobju od 1. 2. 2008 do 30. 1. 2011, izvajamo tudi raziskavo o dejanski uporabnosti sodobnih normativnih slovarjev, o tem, kakšne informacije v pravopisnem slovarju uporabniki slovarjev pričakujejo, kako uporabni so črkovalniki v urejevalnikih besedil in podobno. Ker želimo preveriti, v kolikšni meri se Vaša stališča o nekaterih ključnih vprašanjih ujemajo z našimi, upamo, da si boste utrgali nekaj minut za našo anketo, ki se nahaja na spodnji povezavi: http://anketar.zrc-sazu.si/index.php?sid=69862&lang=sl Vaše izkušnje in pričakovanja nam bodo pomagali pri nadaljnjem delu. Hvala in lep pozdrav, Helena Dobrovoljc p. s. Obvestili Vas bomo, kdaj bodo rezultati ankete objavljeni na spletnem portalu http://www.pravopis.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 2 19:02:15 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 2 Aug 2010 19:02:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Počitniško_berilo_in_slikanica Message-ID: <59AF1DDC2C5C43DD8B182956AE90BCA5@P4> http://www.dlib.si/documents/maj_2010.pdf -- seznam digitaliziranih časopisov na dLib-u; med zadnjimi sta bila dodana Verba hispanica in Linguistica s Filozofske fakultete v Ljubljani. http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-GXX5ZOQW -- Moralia Gregorja Velikega, najstarejši kodeks, ki ga hrani Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov. http://www.pesic.name/index.php -- poezija Maruše Krese v prevodu Miroslava Slavka Pešića. http://lit.ijs.si/sigen-ca.html -- urednikov gnevni zapis o digitalnih certifikatih. http://www.ff.uni-lj.si/slovenistika/mh/galeri133/index.html -- Banjšice, Kanalski Kolovrat, nad Črnim grabnom, Kozjansko z razbojnikom Guzajem in Aniko Wambrechtsamer (poletni posnetki). From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 4 19:21:42 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 4 Aug 2010 19:21:42 +0200 Subject: [SlovLit] "Halo, tukaj slovenski Mediteran!" Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Sent: Wednesday, August 04, 2010 7:11 PM Subject: Poletni tečaji slovenščine v Kopru S slovesno podelitvijo potrdil o udeležbi in predstavitvami posameznih skupin v atriju Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem so se v soboto, 31. julija 2010, uspešno zaključili 17. Poletni tečaji slovenskega jezika na slovenski Obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<<. Z uvodno svečanostjo, na kateri je spregovoril tudi državni sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boris Jesih, so se začeli 19. julija, udeležilo se jih je 66 tečajnikov (potomcev Slovencev po svetu in zamejstvu, študentov, prevajalcev, novinarjev ...) iz 15 držav: Argentine, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Norveške, Poljske, Srbije, Švice in Združenih držav Amerike. Tematsko vodilo letošnjih poletnih tečajev, raznolikost sveta, pomeni tudi raznolikost jezikov, narodov in kultur, ki jim pripadajo tečajniki, izhaja pa iz mednarodnega leta ohranjanja biotske raznovrstnosti, kar je povezalo dopoldanske lektorate, popoldansko individualno učno pomoč, ekskurzije in večerne delavnice ter odprte večere z gosti. Udeleženci so znanje o slovenskem jeziku in kulturi pridobivali v začetni, nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah 40-urnega intenzivnega tečaja z lektoricami Martino Mejak, Urško Kerin, Darjo Rakušček in Gito Vuga ter lektorjema Boštjanom Debelakom in Alenom Mesarićem, utrjevali pa ga ob vsakodnevni individualni pomoči asistentk, študentk slovenistike, Mateje Gruden in Martine Rodela. Slovenskih ljudskih pesmi so se učili z godcem Marinom Kranjacem, ki je v goste povabil tudi pravljičarko Kristino Menih - skupaj sta predstavila Golobico in Rexa - istrske pripovedi iz davnih dni. Ljudske plese so zaplesali z Marijo Mojco Lepej, ki je gostila tudi folklorno skupino Rak z Rakeka. Brali, prevajali, se pogovarjali o književnosti, sestavljali pesmi in sooblikovali literarni večer s pesnikom in jadralcem Karlom Hmeljakom pa so v literarni delavnici z mentorjem Alenom Mesarićem. Celodnevna ekskurzija jih je na deževno soboto vodila v velenjski rudnik, v Slovenj Gradec in na splavarjenje po Dravi, popoldanske ekskurzije v Škocjanski zatok in v zaledje slovenske Istre, na Socerb, v Črni Kal in Hrastovlje, zaključni izlet pa v čudovitem sončnem vremenu z ladjico do Pirana in nazaj. Posebno priložnost za prepoznavanje medsebojne raznolikosti so udeleženci izkoristili na uvodnem spoznavnem večeru, trajni spomini so zapisani v glasilu Poletnih tečajev - Polteč polmeš, video zapis o tečajih pa je dosegljiv na povezavi: http://tvslo.si/predvajaj/primorska-kronika/ava2.76528483/. Nepozabni spomini in želja po ponovitvi in vrnitvi so najlepše zapisani v srcu vsakega posameznika, zato lep pozdrav iz Kopra in nasvidenje do naslednjih, 18. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<< leta 2011! Dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper Mojca Butinar Mužina, vodja Poletnih tečajev Mag. Vladka Tucovič, koordinatorica Centra za slovenski jezik in kulturo FHŠ UP From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 6 10:52:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 6 Aug 2010 10:52:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Orodje_--_Srečanje_na_Prežihovi_baj ti Message-ID: <1330E8C1A33A464B94BAF6A7BD256627@P4> http://anthologize.org/ -- vtičnik za blogerje, ki bi iz spletnih vsebin radi napravili knjigo. === From: "Študentska založba" Sent: Thursday, August 05, 2010 12:37 PM Subject: Vabilo na Prežihovo bajto Koroški pokrajinski muzej, enota Ravne, vabi v torek 10. avgusta ob 18.00 na osmo tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti. Posvečeno bo 70. obletnici izida Samorastnikov. Program: - Mirko Osojnik, Prežihova zbirka Samorastniki v luči literarne zgodovine - Predstavitev nove izdaje Samorastnikov z ilustracijami Leandra Fužirja - Monolog Mete iz Samorastnikov (Saša Horvat, gledališka skupina Prevalje-Mežica) - Predstavitev nove izdaje romana Jamnica (Miran Hladnik in Urška Perenič, ki sta avtorja spremne besede k novi izdaji). Na dogodku bo knjiga na prodaj po 20 % nižji ceni. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 11 07:45:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Aug 2010 07:45:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Stožice_--_V=2E_d=2E_direktorice_--_Vino _=28in_poezija=29 Message-ID: <252F281409E741D39C026F5B4DEBBF30@P4> From: "katja pistor" To: Sent: Tuesday, August 10, 2010 5:04 PM Subject: st´ožice ali st^ožice? Pozdravljeni slovlitovci, tisti, ki niste na dopustu in se raje odpravljate v Stôž'ce po rož'ce, kako to počnete, široko ali ozko? V službi se z voditelji "prepiram" glede izgovora - in ko sem sebe (in druge) že skoraj prepričala, da je etimološko verjetno bolj pravilen ozek izgovor (od tožiti se - ker naj bi se tam tožili za neke parcele -, in ne od stožec, kot marsikdo spontano reče, ne da bi pomislil, ampak prosim vas, kakšno zvezo bi lahko imele s stožcem?), mi ne da miru, da noben Ljubljančan tega ne bi izgovoril ozko. Zelo bi me zanimalo, kaj mislite vi, dragi slovlitovski veleumi, če sploh koga gane ... :) Lep pozdrav, Katja === From: Milana Kusterle [mailto:milana.kusterle na jeko-in.si] Sent: Tuesday, August 10, 2010 1:14 PM [...] Subject: Vprašanje [...] Za tole gre: v našem podjetju smo imeli direktorja, ki je bil razrešen in na njegovo mesto je prišla vršilka dolžnosti. Zdaj pa se ves čas pričkamo ali je v.d. direktorja ali v.d. direktorice. Jaz, stara gospa pri 58 letih, ki jo je čas povozil, trdim da je pravilno v.d. direktorice, ker imamo po funkciji direktorje in direktorice, ta mladi, 30 let stari pa da je pravilno v. d. direktorja. Jaz trdim, da je vršilka dolžnosti direktorice ženska oblika in edino pravilna, pa tudi čut za slovenski jezik mi pravi tako, v gimnaziji smo imeli profesorico, ki je poskrbela, da smo uživali pri urah slovnice. Ta mladi pa trdijo, da smo imeli prej direktorja in ona sedaj opravlja njegovo funkcijo, kar se meni zdi čisto butasto razlogovanje, in da je ženska oblika že vsebovana v besedi vršilka. Ta mladi so >tršice< - pedagogi, jaz sem pravnica. Z razlago se nikakor ne morem strinjati, nisem jezna ker se upirajo, jezna sem zato, ker so čisto brez čuta za slovenščino, kar se je že prevečkrat izkazalo, da o znanju slovnice sploh ne govorim . Vljudno vas prosim, da mi odgovorite ali pa morda posredujete ime nekoga, na katerega naj se obrnem. Ne gre za to, da bom mahala s papirjem, gre le za pomiritev moje duše, torej za mojo čisto osebno uporabo. Najlepša vam hvala. Z željami za vse dobro, Milana Kusterle === http://www.dobrojutro.net/novice/kultura/prostorske_instalacije_na_dnevih_poezije_in_vina_na_ptuju/146585/ -- prostorske instalacije na Dnevih poezije in vina na Ptuju. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 11 09:48:49 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 11 Aug 2010 09:48:49 +0200 Subject: [SlovLit] Re-ji -- Storm, Theo Storm Message-ID: <77AD670EEFD84370BCA70A22BC0176D1@P4> From: "Andrej Brodnik (Andy)" Cc: "SLOVLIT" Sent: Wednesday, August 11, 2010 7:56 AM Subject: Re: [SlovLit] V. d. direktorice (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003442.html) Hm, mar ne gre za to, da je ga. vršilka in ne vršilec dolžnosti funkcije. Je pa ta funkcija pač zapisana v moški obliki? Bi bilo pa zanimivo, če bi bila najprej direktorica ga. Ana Novak in potem postane g. Janez Horvat v.d. -- česa? Morda v.d. direktorice? Verjetno pa je res tisti direktor samo ime funkcije. LPA === From: "Dušanka Zabukovec" Sent: Wednesday, August 11, 2010 8:36 AM Subject: RE: [SlovLit] Stožice (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003442.html) Kot Ljubljančanka od rojstva ne bi nikdar pomislila, da bi Stožce izgovorila z ozkim o, temveč le s širokim. Tudi zato je bil "Z Jež'ce čez cesto v Stož'ce po rož'ce" vedno trd oreh za tiste, ki nimajo okretnega jezika. Etimološko poreklo besede je druga stvar. Lp - Dušanka Zabukovec === From: "Bostjan Skorjak" To: Sent: Wednesday, August 11, 2010 9:05 AM Subject: PREVOD Spoštovani SlovLitovci! Sprašujem, ali obstaja slovenski prevod pesmi Die Stadt (Mesto), ki jo je v letu 1852 v čast svojemu domačemu kraju Husumu posvetil nemški lirik Theodor Storm? Ali je prevod mogoče najti tudi na internetu? Hvala za pomoč! Boštjan Škorjak From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Aug 11 10:25:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, arnes) Date: Wed, 11 Aug 2010 10:25:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Stožice Message-ID: From: "Mojca Honzak" Sent: Wednesday, August 11, 2010 10:23 AM Subject: RE: [SlovLit] Stožice -- V. d. direktorice -- Vino (in poezija) Spoštovani, ne vem, zakaj naj bi imeli pri izgovorjavi slovenskih besed Ljubljančani vedno prav. Dejstvo je, da uporabljamo preveč širokih o-jev in e-jev. (Tudi npr. Kersnikova ulica, poimenovana po J. Kersniku; sprva celo zapisano kot Krsnik -- torej ne more biti pravilna izgovorjava s širokim e-jem; pa še kaj bi se našlo.) Staroselci so besedo vedno izgovarjali Stožice z ozkim o-jem. In ravno domačine še kako "gane", ali se pri izgovorjavi kaj potrudimo ali ne. Kakor vem, so pred časom sporočili na LPP, naj popravijo izgovorjavo napovednika postaj na mestnih avtobusih. Pravilni izgovor torej st´ožice. Glej tudi Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana, DZS, 1971, str. 352. Lep pozdrav, Mojca From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 12 22:34:18 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 12 Aug 2010 22:34:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Stožice_--_Zasebna_branja Message-ID: From: "Silvo Torkar" Sent: Wednesday, August 11, 2010 5:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Stožice Strinjam se z Mojco Honzak, da je pri določanju izgovora (pravorečni standardizaciji) zemljepisnih imen potrebno izhajati iz lokalne rabe, ki je za ime Stožice (z ozkim o-jem) razen pri "staroselskih" Stožencih izpričana le v že omenjenem Krajevnem leksikonu Slovenije iz l. 1971 (SP 2001 tega imena nima). Kar pa zadeva etimologijo, tiči v imenu skoraj brez dvoma koren stog, bodisi kot občno ime (senena kopica ipd.) bodisi kot osebno ime Stog. Za to govori zlasti stanovniško ime Stoženci. Starejša oblika imena je bila najverjetneje *Stožiče, o čemer pričajo nekateri zapisi v matičnih knjigah 17. stol. in tudi v drugih, še starejših listinah. Oblika Stožice je potemtakem nastala z disimilacijo, podobno kot Studenčice (< *Studenčiče), Dolenčice (< *Dolenčiče), Vošce (< *Lašiče). Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU === From: "Marko Snoj" Sent: Wednesday, August 11, 2010 12:18 PM Subject: RE: [SlovLit] Stožice -- V. d. direktorice -- Vino (in poezija) Ime Stožice gotovo nima nič skupnega z glagolom tožiti. Prvič je zapisano l. 1370 kot Stosicz, nato l. 1430 kot Stositsch kar je treba brati Stožič (kakšen je bil takrat ta o, iz zapisa žal ni mogoče razbrati). Tu pa smo že daleč tudi od stožca; dalo bi se sicer misliti na drugačno manjšalnico od stog (ta beseda bi motivacijsko lahko ustrezala, saj pomeni "rogovilast kol", nato "drog v kopici sena" in posledično "kopica sena" -- geometrijski stožec je seveda manjšalnica od stog v zadnjem pomenu, saj njegova oblika spominja na obliko senene kopice), namreč tako na -ič (kakor npr. rožič, prašič, pobič), vendar bi v tem primeru pričakovali naglas na -i-, ki se zaradi naglašenosti ne bi reduciral. S kolegom Torkarjem sva pred nekaj meseci govorila o tem imenu. Če se prav spomnim, je predlagal izvajanje iz rodovnega imena Stožiči, ki je označevalo rod, potomce nekega Stoga. Stog je namreč slovansko osebno ime, ki se ohranja v nekaterih sorodnih jezikih, npr. v stari češčini. Na Češkem je tudi kraj Stožice, ki je zelo verjetno istega izvora kot naše, le da se je češko ime ohranilo v glasovno pričakovani obliki, naše pa, ki bi se moralo glasiti Stož(i)či, v pogosto rabljenem tožilniku Stož(i)če, pa je utrpelo disimilacijo ž -- č > ž -- c v Stož(i)ce. Zagate glede kvalitete o-ja etimologija sicer ne more rešiti, čeprav je s stališča naglasoslovja tu verjetneje pričakovati ozki (nekdaj novoakutirani) o. Domačini (in ti so relevantni, čeprav so danes Ljubljančani) so ime menda res tako izgovarjali. Marko Snoj --- From: "Študentska založba" Sent: Wednesday, August 11, 2010 12:11 PM Subject: Zasebna branja in Prosti trg na Dnevih poezije in vina Dragi ljubitelji poezije in vina, letos vas v okviru festivala Dnevi poezije in vina , ki bo med 25. in 28. avgustom potekal na Ptuju, vabimo, da se nam pridružite pri dveh prav posebnih projektih prebiranja poezije: PROSTI TRG je odprto branje, ki ga Festival že drugič pripravlja skupaj z revijo Mentor. Mikrofon bomo ponudili vsem, ki si želijo predstaviti svojo poezijo obiskovalcem in udeležencem festivala. Dobimo se v soboto, 28. 8., med 13.00 in 16.00 na Vrazovem trgu na Ptuju. Prijave bo do 28. 8. do 12.00 zbirala Staša Pavlovič (stasa.pavlovic na zalozba.org). Postanite del edinstvene atmosfere! ZASEBNO BRANJE je posebna izkušnja - pogovor z avtorjem v ozkem krogu in pesniško branje na različnih skritih in zasebnih lokacijah Ptuja ob spremstvu ptujskega gostitelja. Na manj znane, a posebej lepe in zanimive kotičke Ptuja vas bomo vsakič spremili izpred festivalske infotočke na Vrazovem trgu. Ker je število mest omejeno na 12-20 mest (število mest se spreminja od lokacije do lokacije), vas vabimo, da si svoje mesto rezervirate na info na zalozba.org. Urnik Zasebnih branj: sreda, 28.8. ob 17. uri, PTUJSKI GRAD, VINOTEKA: Fabio Scotto, Nadja Dobnik, Ivan Dobnik, Gostitelj: Aleš Arih Zbirno mesto: dom KULTure ob 16.45. četrtek, 26.8. ob 18. uri: Laura Solomon in Pregor Podlogar, Gostiteljica: Tjaša Mrgole Zbirno mesto: dom KULTure ob 17.45. petek, 27.8.ob 18. uri: Georgi Gospodinov in Ljudmil Dimitrov, Gostiteljica: Nevenka Doblekar Zbirno mesto: dom KULTure ob 17.45. sobota, 28.8. ob 17. uri: III. MITREJ: Yuyutsu Ram Dass Sharma in Evald Flisar Zbirno mesto: dom KULTure ob 16.30 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 14 19:15:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 14 Aug 2010 19:15:16 +0200 Subject: [SlovLit] = _Re=3A__Stožice Message-ID: From: "ana zabkar" To: "SLOVLIT" Sent: Thursday, August 12, 2010 11:46 PM Subject: Re: [SlovLit] Stožice Pozdravljeni, kot rojena Stožičanka se moram ob vprašanju izgovora širokega ali ozkega o-ja oglasiti tudi jaz. Domačini namreč izgovarjamo ozki o in strinjam se s sogovorniki pred mano, ki pravijo, da je treba pri izgovoru poslušati izgovor domačinov. Pa tudi "Z Jež'ce čez cesto, v Stož'ce po rož'ce" bo veliko lažje izgovorljiv, če izgovorimo Stož'ce z ozkim o. Lp, Ana Žabkar Šalić From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 16 19:56:51 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 16 Aug 2010 19:56:51 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?SHVkacSNZXZvIGR2b3JpxaHEjWUgdiBsanVibGphbnNr ih_Križankah_--_Klasika_na_Wikiviru Message-ID: <5D0A6219DE5F443793D7D60710679D7F@P4> From: Sent: Monday, August 16, 2010 2:50 PM Subject: Hudičevo dvorišče Dragi Miran, čudim se, od kod ima "Hudičevo dvorišče" v Križankah svoje ime? Morda mi lahko pove kdo izmed slovlitovcev? Hvala in lep pozdrav! Erwin === Končno smo podpisali pogodbo z Ministrstvom za kulturo za nadaljevanje študentskega popravljanja slovenske leposlovne klasike na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika). Delo sicer teče že ves čas. Na novo so postavljena in bodo v kratkem poplačana naslednja besedila: Fran Levec, Životopis Frana Erjavca, 1898 Peter Bohinjec, Jarem pregrehe, 1895 Ivan Steklasa, Cigani, 1890 Fran Detela, Hudi časi (1894), Takšni so (1900) Lea Fatur, Vilemir, 1906 Josip Gruden, Na vojvodskem prestolu, 1901 France Bevk, Preden so petelini v tretje zapeli (Dis 1931), Ubogi zlodej (DiS 1934) Fran S. Finžgar, Dekla Ančka (DiS 1913) Josip Ogrinec, Gostačeva hči, 1891 Ivo Šorli, Kazalec na dvanajstih (1919), Snov za novelo Ivan Štrukelj, Vrt, vrt! 1899 Anton Aškerc, Dva izleta na Rusko Josip Kostanjevec, Sprevod, Ženitna ponudba Anton Funtek, Godec, 1889 Matija Prelesnik, Naš stari greh (1903), V smrtni senci (1904) Juš Kozak, Marki Groll, Blodnje za lepoto, Dvajset dni v Evropi, Dvojni obraz, Tuja žena (vse iz LZ) Alojz Pikelj, Lastovka Marica Nadlišek Bartol, Iz življenja mlade umetnice Ivan Pregelj, Ribičeva hči (Gorenjec 1912) Alojz Lukovič Carli, Zadnji dnevi v Ogleju, 1876 Ivan Cankar, Grešnik Lenart Janko Kersnik, Agitator (1884), Gospod Janez (1884) Se nadaljuje ... --- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 19 12:24:01 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 19 Aug 2010 12:24:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Ep_Beowulf_na_Festivalu_Radovljica_--_=A0t ipendija Message-ID: <10C63682D83245A997BD7C44D8B7773B@P4> From: "Gašper Troha" Sent: Wednesday, August 18, 2010 5:07 PM Subject: Beowulf na Festivalu Radovljica Benjamin Bagby združuje v svoji legendarni predstavi gledališče in glasbo. Ep o junaškem Beowulfu pripoveduje v izvirni anglosaščini (s slovenskimi nadnapisi) in ob spremljavi šestrunske harfe. Nedelja, 22. avgusta 2010, ob 20. uri, radovljiška graščina, vstopnice: 15 eur in 12 eur za študente in upokojence. Več na http://www.youtube.com/watch?v=Y13cES7MMd8&feature=fvw in http://www.festival-radovljica.si === From: "BLAZIC Milena Mileva" To: Sent: Thursday, August 19, 2010 12:09 PM Subject: Štipendija Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu (International Youth Library http://www.ijb.de/files/Page00.htm) razpisuje 15 trimesečnih štipendij za izobraževanje. Prijave: http://www.ijb.de/files/english/HMe_6/Page02.htm . Kontakt: Petra Woersching: direktion na ijb.de . Rok za prijave: 30. september 2010. Iskreno priporočam na osnovi lastnih izkušenj. -- Prof. dr. Milena Mileva Blažić From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Aug 20 07:15:28 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 20 Aug 2010 07:15:28 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski slavisticni kongres, Ljubljana 2010 Message-ID: <4C6E0F70.13194.2A78524@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovenski slavistični kongres Vloge središča -- konvergenca regij in kultur Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, etnologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Ljubljani. Tako bomo po kongresih, posvečenih spoznavanju slovenistik in manjšin v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska), leta 2010 pot okoli Slovenije zaokrožili v njenem kulturnem in gospodarskem središču. Pod krovno temo bomo odkrivali semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije, kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih. Naš namen je, da z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstavimo, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Osrednja stran Slovenskega slavističnega kongresa 2010 je http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2010 Prijavnico in navodila o plačevanju kotizacij najdete na http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2010/prijavnica (prijave na kongres sprejemamo do 10. septembra 2010) Kongresni program je še v nastajanju. Informacije o kongresu se bodo še sproti dopolnjevale. Vabljeni k udeležbi! Matjaž Zaplotnik, tajnik ZDSDS From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Aug 20 19:51:17 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 20 Aug 2010 19:51:17 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?VmXEjWplemnEjW5vIG1hbmrFoWluc2tvIGl6b2JyYcW+ evanje Message-ID: <90F895C797D94E34894571ABB60D2CB1@P4> From: "Davorin Dukič" Sent: Thursday, August 19, 2010 12:40 PM Subject: SEPTEMBRSKA KONFERENCA V KOPRU - VABILO IN PROGRAM Spoštovani, pošiljam Vam vabilo na mednarodno znanstveno koneferenco "Slovenski jezik v stiku ? Sodobne usmeritve večjezičnega in manjšinskega izobraževanja", ki bo 10. in 11. septembra potekala v Kopru, na Fakulteti za humanistične študije Koper. Prilagam tudi končni program konference (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/program.doc). Davorin Dukič, v imenu organizatorjev From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Aug 24 15:57:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 24 Aug 2010 15:57:45 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalne metode in slike Message-ID: http://wiki.digitalmethods.net/ -- o digitalnih metodah v humanistiki. http://home.medewerker.uva.nl/r.a.rogers/ -- "spletni epistemolog" Richard A. Rogers o digitalnih metodah. "Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki je bil zelo zaskrbljen zaradi Wikipedije. Označil jo je za veliko intelektualno grožnjo, kot vir, ki mu ni mogoče zaupati, ker ne vemo, kdo je napisal članek in koliko od prebranega je resnično. To me je šokiralo kot eklatanten primer ideje, da moramo vedeti, katere reči so resnične, da bi vedeli, ali si jih je treba zapomniti ali ne, in simptomatičen za presojo uspešnost oz. neuspešnost našega izobraževalnega sistema. Kar Wikipedija ponuja novi generaciji bralcev, je priložnost samostojne presoje, ali so zapisane trditve resnične. Presoje na osnovi svojega branja več različnih virov in ponotranjenja več različnih perspektiv. Brez tega kritičnega pogleda tudi najboljši in stokrat potrjeni vir ne bi smel biti vir, ki bi mu brezpogojno zaupali. Slepo zaupanje v resnična dejstva je po mojem slabše od kritične izpostavljenosti desetim napačnim faktom." (Iz intervjuja z digitalno humanistko Julio Flanders, http://stephanieschlitz.com/?p=38) http://chronicle.com/article/Hello-Worlds/5476 -- zakaj naj se humanisti naučijo programiranja. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri134/index.html -- poletje v slikah. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Aug 26 20:53:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 26 Aug 2010 20:53:26 +0200 Subject: [SlovLit] = O_učinkih_digitalizacije_--_8=2E_kompara tivistični_kolokvij_--_Hribarjev_zbornik Message-ID: <7BBBE05A62AD4AF885175A4DE4C33AC1@P4> http://tinyurl.com/Text-and-Genre -- Willard McCarty (ur.), Text and Genre in Reconstruction: Effects of Digitalization on Ideas, Behaviours, Products and Institutions. OpenBook Publishers, 2010 (knjigo trenutno lahko beremo s pomočjo Google Books tudi zastonj). === From: "Barbara Zorman" Sent: Thursday, August 26, 2010 10:55 AM Subject: vabilo na 8. mednarodni komparativistični kolokvij Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) vas vabi na 8. mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Bralec: Kdo ali kaj bere literaturo? Kolokvij bo v Poročni dvorani pri hotelu Maestoso v Lipici, in sicer v četrtek, 2.septembra, od 14.00 do 17.30 ter v petek, 3. septembra 2010, od 10.00 do 13.15. Slovenske in angleške povzetke najdete na spletni strani http://www.zrc-sazu.si/sdpk/vilenica.htm. Barbara Zorman, SDPK Program kolokvija Četrtek, 2. septembra (14.00--17.30) 14.00 Pozdravni nagovori in predstavitev posebne številke revije Primerjalna književnost 14.30--15.30 Prvo zasedanje Meta GROSMAN: Bralci in branje kot interakcija z literarnimi besedili Norbert BACHLEITNER: Od individualnih bralcev k občinstvu. O pomenu socioloških pristopov za zgodovino branja 16.00--17.30 Drugo zasedanje Karin LITTAU: Arheologija čustva: branje, zgodovina in spol Shafquat TOWHEED: Umeščanje bralca: metodološke perspektive iz "Podatkovne baze bralnih doživetij" The Reading Experience Database, 1450--1945 (RED) 1450--1945 (RED) Jernej HABJAN: Raziskovanje kot branje: od natančnega branja figur k oddaljenemu branju konjunktur Moderatorki: Ana Č. Vogrinčič in Meta Grosman 18.00 Odhod na literarna branja v Lokev (izpred Hotela Maestoso) Petek, 3. septembra (10.00 - 13.15) 10.00--11.15 Tretje zasedanje Miha PINTARIČ: Knjižnica opatije Svetega Viktorja Tone SMOLEJ: Knjižnica in bralec na Kranjskem (1670-1870) in slovenska literarna veda Ana Č. VOGRINČIČ: Materialnost branja: primer bralcev romanov v Angliji 18. stoletja in pogled v sodobnost 11.45--13.15 Četrto zasedanje Monica SANTINI: Mladi bralci in stare zgodbe. Priredbe zgodb o kralju Arturju za mlade (in) odrasle Veronika SCHANDL: Kjer je zasebno javno - bralne prakse v socialistični Madžarski Mateja PEZDIRC BARTOL: Empirične raziskave branja Diskusija in sklepne besede Moderatorja: Norbert Bachleitner in Tone Smolej 13.30 Kosilo v hotelu Klub 14.45 Odhod v Ljubljano 16.00 Literarna branja v Ljubljani === From: "BLAZIC Milena Mileva" To: Sent: Thursday, August 26, 2010 7:16 PM Subject: Za SlovLit Vabimo vas na predstavitev Hribarjevega zbornika, ki bo jutri, 27. avgusta 2010, ob 10. uri v Rdeči dvorani Mestne hiše. Gre za prvo knjigo iz serije Ljubljanski portreti (zbirka Življenje in dela), ki jo bosta predstavila urednik zbornika ddr. Igor Grdina in prof. dr. Milena Mileva Blažić. Na predstavitvi bosta sodelovala tudi načelnik Oddelka za kulturo MOL dr. Uroš Grilc in Živa Rogelj, avtorica dokumentarnega feljtona o življenju Ivana Hribarja. Hribarjev zbornik osvetljuje življenje in delo ljubljanskega župana, politika, gospodarstvenika in pisatelja Ivana Hribarja, ki je slovensko glavno mesto preobrazil v moderno urbano središče. Letos sicer mineva 100 let od konca njegovega županovanja Ljubljani. -- Nina Šibič From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Aug 28 11:22:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 28 Aug 2010 11:22:14 +0200 Subject: [SlovLit] Ljudska pesem med ustnim in tiskanim Message-ID: <6DD34EED546B4555B096EB372000E90A@P4> From: "Marjetka Golez Kaucic" To: Sent: Friday, August 27, 2010 1:31 PM Subject: (Fwd) vabilo na razstavo OD UST DO KNJIGE ? LJUDSKA PESEM MED USTNIM IN TISKANIM Multimedijska razstava Ljubljana, Atrij ZRC, Novi trg 2, 6.?24. september 2010 Ljubljana ? svetovna prestolnica knjige 2010 Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU vabi na odprtje multimedijske razstave o potovanju ustnega izročila: od pevcev preko rokopisov in zvočnih posnetkov do zapisov v knjigi in izdaj na zgoščenkah, kakor to potovanje nakazuje že naslov razstave Od ust do knjige. Na odprtju, ki bo v ponedeljek, 6. septembra 2010, ob 11. uri, bosta spregovorila izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, predstojnica inštituta in avtorica razstave ter prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. S to razstavo bi radi prikazali ljudsko duhovno kulturo v njeni izvirni obliki in nato konzervirano v tiskanem mediju. Radi bi vas seznanili s slovensko ljudsko pesmijo, z njenim potovanjem od petja do zapisa ter vam omogočili, da jo slišite v njeni sinkretični celoti besedila in melodije, da se seznanite z družbenim ozadjem njenega nastanka, z njenimi zgodbami, tako da se vam bo razkrila v svoji popolni formi, s triado tekst, tekstura, kontekst. Vodili vas bomo od prvega znanega posnetka slovenske ljudske pesmi, prek dveh pripovednih pesmi, ki nosita v jedru Ljubljano in skozi proces zapisovanja variant posameznih pesmi, melodije in besedil. Predstavili vam bomo rokopisne zapise pesmi, rokopisne pesmarice, transkripcije pesmi, nato pa pesem v zvočnih in knjižnih publikacijah ter poustvarjalnih transformacijah. Povedati vam želimo še, da je slovenska ljudska pesem zares še vedno zelo živa tudi v literarnem ustvarjanju sodobnih slovenskih ustvarjalcev, zato bodo zazvenele nekatere recitacije pesmi, ki so za svojo odnosnico imele ljudsko pesem ali pa je umetna pesem ponarodela. Tako bomo videli tipološko lastnost ljudske pesmi, ki je v vseh obdobjih slovenske literarne zgodovine oplajala ustvarjalce in ustvarjalke, vse od razsvetljenstva pa do danes. Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Aug 30 18:21:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 30 Aug 2010 18:21:47 +0200 Subject: [SlovLit] Manuscripta: pisatelji, prepisovalci, bralci Message-ID: From: "Helena Drewry" Sent: Monday, August 30, 2010 12:02 PM Subject: NUK: MANUSCRIPTA - odprtje razstave: 2. 9. 2010 - ob 19.00 Dragoceni srednjeveški rokopisi Narodne in univerzitetne knjižnice, med njimi Supraseljski kodeks iz 11. stol., ki je na Unescovem seznama Spomin sveta, bodo septembra na ogled v Razstavni dvorani NUK. Razstava v NUK je organizirana v sklopu prireditev Ljubljane, Svetovne prestolnice knjige in v okviru 17. kolokvija Mednarodnega združenja za latinsko paleografijo (Comité International de Paléographie Latine), ki bo v tem času potekal v Ljubljani in bo posvečen predvsem podpisanim kodeksom, katerih pisarji so tudi avtorji krajših zapisov o kraju in nastanku rokopisov. 7. septembra 2010 bo v Narodni galeriji na ogled razstava 40 najkakovostnejših iluminiranih rokopisov, ki jih prav tako hrani NUK. Na razstavi v NUK bo na ogled bo 19 najlepših posameznih primerov zapisov v originalnih kodeksih iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Zaradi skrbi za njihovo ohranitev, jih razstavljamo le ob posebnih priložnostih in pod najstrožjimi pogoji varovanja. Na ogled v NUK bo med drugim tudi Supraseljski kodeks, ki je uvrščen na Unescov seznam Spomin sveta - Memory of the World. Gre za liturgični kodeks, ki je izjemno pomemben spomenik cerkveno slovanskega jezika in velja za delo, ki je starejše od znamenitega Ostromirovega evangeliarja (1056-1057). Od nekdanjega kodeksa, sedaj razdeljenega med Varšavo, Sankt Peterburg in Ljubljano, se je ohranilo 285 folijev, od tega v Ljubljani 118. Rokopis so odkrili v samostanu Belostok v zahodni Rusiji, eden prvih znanstvenikov, ki se mu je posvetil, pa je bil Jernej Kopitar v letih 1838-1840. Razstavo spremlja katalog s spremnim besedilom avtorice in podrobnim opisom vseh razstavljenih kodeksov. Lepo pozdravljeni, Helena Ana Drewry From zoran.bozic na kate.si Mon Aug 30 21:42:48 2010 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Mon, 30 Aug 2010 21:42:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Književnost_na_maturi_2011_=28brez_kot izacije_saj_organizacijo_seminarja_sponzorira_za ložba_Mladinska_knjiga=29 Message-ID: FAKULTETA ZA HUMANISTIKO UNIVERZE V NOVI GORICI VABI NA Seminar Književnost na maturi 2011 16. september 2010, rok prijave 6. september 2010 (ana.toros na ung.si) Lokacija: prostori Univerze v Novi Gorici, Vipavska 11c, AJDOVŠČINA 9.00 pozdrav 9.10 -10.30 Katja Mihurko Poniž: Primerjava med maturitetnima romana Gospa Bovary in Ločil bom peno od valov 10.30-10.45 odmor za kavo 10.45-12.15 Zoran Božič: Gospa Bovary - od hrepenenja do naveličanosti, od uživanja do trpljenja (delavnica) 12.15-14.00 odmor za kosilo 14.00-14.45 Zoran Božič: Gospa Bovary - klasični realistični roman svetovnega slovesa (predavanje) 14.45 - 15.30 Vita Žerjal Pavlin: Tematska in idejna razčlemba Lainščkovega romana Ločil bom peno od valov (predavanje) 15.30-15.45 odmor za kavo 15.45-17.15 dr. Vita Žerjal Pavlin: Slogovna sredstva, simbolika v Lainščkovem romanu Ločil bom peno od valov (delavnica) 17.15-17.30 zaključek seminarja KRATKA PREDSTAVITEV PREDAVANJ IN DELAVNIC Dr. Katja Mihurko Poniž Primerjava med maturitetnima romanoma Gospa Bovary in Ločil bom peno od valov V predavanju bom naredila kratko primerjalno analizo pripovednih strategij (romaneskni prostor in čas, potek zgodbe, pripovedovalec in literarni liki, ironija) v obeh romanih, nato bom predstavila in razčlenila teme in motive, ki jih odkrijemo v obeh romanih. V tematski analizi se bom osredinila na prikazovanje ženske ujetosti v svet, v katerem ne more uresničiti svojih želja in predstav, Flaubertov in Lainščkov kritičen odnos do malomeščanske, provincialne družbe in na tematizacije problema artikulacije lastnih želja v jeziku in mit o strastni ljubezni. Med motivi bom izpostavila motiv bolezni in smrti, motiv prešuštva, motiv materinstva, motiv vode, motiv bega v druge svetove in opozorila na vlogo predmetnega sveta v romaneskni stvarnosti. Dr. Zoran Božič Gospa Bovary - od hrepenenja do naveličanosti, od uživanja do trpljenja (delavnica) Gospa Bovary - klasični realistični roman svetovnega slovesa (predavanje) V delavnici bom z interaktivno obravnavo odlomkov sledil ljubezenski zgodbi Emme Bovary, pri čemer bom izpostavil Emmino zaznamovanost s svetom fikcije ter njeno nevrotično menjavanje kontrastnih duševnih stanj. Predstavitev bo vključevala odnos do moža in obeh ljubimcev ter nezadržno Emmino pot v pogubo. V predavanju bom opozoril na pretehtano zgradbo romana v povezavi s temeljnimi fabulativnimi prvinami, na menjavanje pripovednih perspektiv, na simbolična mesta v pripovedi, na razlike v ljubezenskih občutjih posameznih literarnih likov ter na dramatičnost kot eno pomembnih odlik Flaubertovega literarnega sloga. Dr. Vita Žerjal Pavlin Tematska in idejna razčlemba Lainščkovega romana Ločil bom peno od valov (predavanje) Slogovna sredstva, simbolika v Lainščkovem romanu Ločil bom peno od valov (delavnica) V uvodnem predavanju bodo predstavljene teme in ideje romana, predvsem zveza ljubezenske in bivanjske teme ter njun stik z religiozno, družbeno in zgodovinsko temo. Ob navodilih za delo dijakov bodo poudarjene tiste aktualne ideje romana, ki bodo primerne za diskusijo z dijaki in njihovo vrednotenje vzrokov in posledic v romanu predstavljene zakonske in osebne krize. V delavničnem delu se bomo posvetili slogovnim značilnostim romana, predvsem simbolom in nalogam, s katerimi bodo dijaki prepoznavali simbole, njihov pomen in vlogo za tematsko-idejno večplastnost romana. SEMINAR JE FINANČNO PODPRLA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA. Kako nas najdete: izberete izvoz Ajdovščina, na semaforju zavijete desno (smer Vipava) in peljete do krožišča, kjer izberete drugi izvoz (Ribnik). Nato peljete do Osnovne šole Šturje, tam zavijete levo in peljete še malo naprej do modre stavbe na desni, v kateri bo potekal seminar. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 5377 (20100818) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From zoran.bozic na kate.si Tue Aug 31 20:21:31 2010 From: zoran.bozic na kate.si (Zoran Bozic) Date: Tue, 31 Aug 2010 20:21:31 +0200 Subject: [SlovLit] Knjige za Sarajevo Message-ID: <95AD9EB7D97F4B9BA885C798B2365527@avce13> Dragi slovlitovci, potrebujem pomoč. Že nekaj časa imam pripravljene štiri pakete knjig za gospo Osmanagić, ki v Sarajevu z ljubeznijo uči otroke slovenščino. Potreboval bi avtomobilski prevoz od Nove Gorice do Sarajeva, knjige pa lahko dostavim tudi v Ljubljano. Morebitni prevoznik naj se mi oglasi na e-mail zoran.bozic na guest.arnes.si ali na mobi 031-229437. Zoran Božič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 2 07:25:11 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 2 Sep 2010 07:25:11 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalni priseljenci -- Spa Message-ID: <9F9B88DF90884B20B20146EDA6D0BE8B@P4> From: "Avsenik, Maja" Sent: Wednesday, September 01, 2010 1:05 PM Subject: Nove oblike pismenosti na Besedni postaji Na mednarodni dan pismenosti v SREDO, 8. septembra 2010, ob 17 h (Modra soba, V. nadstropje) Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Bralno društvo Slovenije organizirata pogovor o novih oblikah branja. Ali se nam zaradi razlik v bralnih zmožnostih obeta nov medgeneracijski prepad med mladimi, >digitalnimi domorodci<, in starejšimi, ki so zgolj >digitalni priseljenci Sent: Thursday, September 02, 2010 6:54 AM Subject: besedišče slovenskih zdravilišč Spoštovani, iščem razlago besede spa, ki se zadnje čase uporablja v imenih zdravilišč: Laško SPA, spa center itd. Mi lahko kdo pomaga? LP, Alenka Prebičnik Sešel --- Draga Alenka, Spa je ime toplic v Belgiji, poznanih že v antiki (gl. http://en.wikipedia.org/wiki/Spa). Na vsak način zveni spa veliko bolj svetovljansko in vabljivo kot zdravilišče ali toplice :) -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 2 18:18:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 2 Sep 2010 18:18:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarna_hiša_--_Teden_Marjana_Rož anca_--_Re=3A_Spa Message-ID: http://www.dnevnik.si/objektiv/1042384479 -- otvoritev Trubarjeve hiše literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. === From: "Tajništvo Nove revije" Sent: Thursday, September 02, 2010 10:07 AM Subject: Obvestilo za teden Marjana Rožanca Ob 80-letnici rojstva in 20-letnici smrti pisatelja Marjana Rožanca je upravni odbor Sklada Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta s sodelavci pripravil Teden Marjana Rožanca. Prireditve bodo potekale od 14. do 18. septembra 2010. Torek, 14. 9. ob 11. uri V dvorani Društva slovenskih pisateljev bo tiskovna konferenca s predstavitvijo knjig petih nominirancev in dveh novih knjig Marjana Rožanca: knjige esejev Maša 20. stoletja (Študentska založba) in izbora kratke proze Rdeči zajčki (Mladinska knjiga). Tiskovno konferenco bo vodila dr. Manca Košir. Sreda, 15. 9. ob 17. uri Srečanje ob spominski plošči v Volčjem gradu. Nagovor bo imel pesnik Niko Grafenauer. Ob 18. uri bo v spominski sobi Marjana Rožanca v Knjižnici Komen literarni večer, posvečen Marjanu Rožancu. Iz novih zbirk esejev in proze bosta brali dr. Manca Košir in Ifigenija Simonović. Četrtek, 16. 9. ob 19. uri V Domu Španskih borcev bo večer z nominiranci za letošnjo Rožančevo nagrado in razglasitev nagrajenca. O Marjanu Rožancu bo govoril prijatelj in urednik revije Most Vladimir Vremec. Poleg projekcije televizijskega filma o Marjanu Rožancu, bo tudi odprtje razstave del Sama Jurešiča. Večer bo vodil dr. Edvard Kovač. Petek, 17. 9. ob 20. uri V Slovenski kinoteki bodo v okviru retrospektive Slovenska književnost na filmskem platnu predvajali film Hudodelci, ki je bil posnet leta1987 po literarni predlogi Marjana Rožanca (režija Franci Slak). Sobota, 18. 9. ob 14. uri Podelitev nagrade za najboljšo esejistično zbirko leta 2010 na Trubarjevi domačiji na Rašci. Slovesnost bo vodila Alenka Puhar, predsednica upravnega odbora Sklada Marjana Rožanca. Bralca Rožančevih besedil na temo Slovenci in Evropa bosta Aleksij Pregrac in Uroš Fürst, glasbeni program pa bosta izvajala klarinetist Dušan Sodja in klasični kitarist Žarko Ignjatovič. Alenka Puhar predsednica upravnega odbora Sklada Marjana Rožanca === From: "Samo Koler" Sent: Thursday, September 02, 2010 1:38 PM Subject: Re: [SlovLit] Digitalni priseljenci -- Spa Spa je belgijsko zdravilišče (toplice). Kraj je znan tudi po dirkah formule 1 (Spa-Francorchamps) dirka je bila prejšnjo nedeljo. V angleščini so ime kraja poobčebesedili (je to sploh beseda?) in jo zdaj uporabljajo za vsa (termalna) zdravilišča/toplice. Lep pozdrav, Smo Koler --- From: "Simona Klemencic" Sent: Thursday, September 02, 2010 11:10 AM Subject: RE: Spa Spa je ime mesta v današnji Belgiji, kjer je bilo že v rimskih časih (takrat pod imenom Aquae Spadanae) znano zdravilišče. Ime se je z angleškim posredovanjem razširilo v sodobnih evropskih jezikih v pomenu "zdravilišče" ali "toplice". Lep pozdrav. Simona Klemenčič From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 3 11:03:56 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 3 Sep 2010 11:03:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Pleteršnikov_slovar_na_spletu Message-ID: From: Sent: Friday, September 03, 2010 10:21 AM Subject: Pleteršnikov slovar Prek spletne strani http://bos.zrc-sazu.si/ je po novem dostopen tudi Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. S tem je na spletu zdaj celoten slovarski tris Inštituta za slovenski jezik -- Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis 2001 in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 6 10:16:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Sep 2010 10:16:07 +0200 Subject: [SlovLit] Pahor v Kranju -- Stare knjige iz Kranja -- Lektorati Message-ID: From: "Miha Naglič" Sent: Saturday, September 04, 2010 12:14 PM Subject: FW: 104. Glasova preja Gorenjski poklon Borisu Pahorju Boris Pahor, najbolj znani slovenski pisatelj, je 26. avgusta dopolnil 97 let. Knjiga Sončna ura opisuje obsežne pogovore med njim in Marijo Žagar (1921--98), bivšo profesorico Gimnazije Kranj. Glasova preja, katere častni gost bo Boris Pahor, bo v Gimnaziji Kranj, ki letos praznuje dvestoletnico. S pisateljem se bo pogovarjal Miha Naglič. Preja bo v knjižnici Gimnazije Kranj v četrtek, 9. septembra, ob 11. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu Gorenjskega glasa na info na g-glas.si. Vabljeni! Vstop prost. === http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=43696 -- Izgubljene dragocenosti (Stare kranjske knjige, 3). http://lit.ijs.si/kranjske4.pdf -- Zoper cerkev in v njen bran (Stare kranjske knjige, 4). http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=2&L2_ID=23&LANG=slo -- lektorati slovenščine v organizaciji Centra za slovenščino. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 6 16:03:36 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 6 Sep 2010 16:03:36 +0200 Subject: [SlovLit] = 150_jezikov_v_Gradcu_--_Novičke Message-ID: <2C77FB95CC1A45EAB09D016F25C5D900@P4> From: "Pavelhaus" Sent: Monday, September 06, 2010 9:29 AM Subject: [Pavelhaus] Sprachenbus - avtobus jezikov Cenjeni prijatelji Pavlove hiše! Rada bi Vas opozorila na prireditev "avtobus jezikov" ob priliki dolge noči jezikov, katere se mdr. udeležuje tudi Pavlova hiša. LINGUISTIC LANDSCAPE GRAZ Petek, 24. 9. 2010 / 17.00 Zbirališče: Jakominiplatz, postaja avtobus št. 31 "Avtobus jezikov" ob priliki dolge noči jezikov Neverjetno, ampak v Gradcu se govori 150 jezikov. Potovanje skozi jezikovno pokrajino Gradca odpira nove vidike na graški vsakdan. Gledališka skupina Theater im Bahnhof vas bo vodila skozi šest majhnih jezikovnih tečajev. Kooperacija sledečih organizacij: [spi:k], treffpunkt sprachen der KFU Graz, Akademie Graz, Theater im Bahnhof in Pavelhaus/Pavlova hiša. S prijazno podporo podjetja Graz AG. Omejeno število udeležencev, prijava: office na akademie-graz.at (po potrebi bo "avtobus jezikov" vozil še enkrat ob 19.00), info: http://www.akademie-graz.at Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša Mag. Susanne Weitlaner http://www.pavelhaus.at Laafeld/Potrna 30 8490 Bad Radkersburg === http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042385631 -- 25-letnica smrti Mire Mihelič. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042385485 -- Flisarjev Čarovnikov vajenec v stripu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 12:36:15 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Sep 2010 12:36:15 +0200 Subject: [SlovLit] Wikivir Message-ID: Pred dobrim mesecem smo obljubili nadaljevanje novosti na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika), potem pa gladko pozabili. Tule je. Začetek projekta se je letos zavlekel v poletje, vendar so prvi obračuni za popravljanje zdaj že šli v izplačilo. K sodelovanju nagovarjamo tudi študente novince! Ivo Trošt, Temni oblaki, Dve svatbi, Stari dolg Fran Detela, Učenjak Anton Tonejec, Planšarica in pastir Dragotin Kette, Poezije Janko Kersnik, Lutrski ljudje, Ciklamen, Kmetske slike, Nova železnica, Rojenica, Kolesarjeva snubitev Ivan Tavčar, Izgubljeni bog, Med gorami, Zbrani spisi Josip Kostanjevec, Povest o literatu, Obsojena Valentin Cundrič, Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki, Padci skozi reči Cvetko Golar, Tesar Aleš Joža Vovk, Kako so Zaplankarji konja pognali, Kako so Zaplankarji konja kupili, Dragotin Lončar, Janko Kersnik, njega delo in doba Marko Pohlin, Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa Anton Novačan, Herman Celjski Fr. Hubad, Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813 Pavlina Pajk, Dora Dobrčan, Nevera France Bevk, Soha svetega Boštjana, Bajtar Mihale, Krvaveče rane, Domačija, Menče Anton Brecelj, Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini Janez Trdina, Bachovi huzarji in Iliri Ivan Vrhovec, Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi Fran Jaklič, Ljudska osveta, Luka Vrbec, Iz našega kota, Vaška pravda, Kako se je ženil Kobaležev Matija, Od hiše do hiše, Na Samovcu, Nevesta s Korinja Jernej Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878 Jurij Pangrac, Dajte mu nazaj, kar je njegovega Pavel Perko, Dr. Lovro Narte Velikonja, Sirote Matija Prelesnik, Nesrečno zlato, Naš stari greh, Peter Bohinjec, Pod rimskim orlom, Zadnji gospod Kamenski Alojz Pikel, Lastovka Juš Kozak, Tuja Žena, Dvojni obraz, Dvajset dni v Evropi, Blodnje za lepoto, Marki Groll, Dota Ivan Štrukelj, Spletke Marica Nadlišek Bartol, Usoda ka-li Janez Volčič, Domači zdravnik Ivan Pregelj, Plebanus Joannes Alojzij Remec, Anno domini, 1912 Ivan Janežič, Gospa s Pristave (zgodovinski roman o milanski vojvodinji Viridi, ki je ustanovila samostan Stična), 1894 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 7 21:21:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 7 Sep 2010 21:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Postsocialistična=3F_identiteta_--_Govor eči_stroj Message-ID: <76D1E2093F82494BB94D9E3CFEB18F03@P4> From: "Eva Vrtačič" Sent: Tuesday, September 07, 2010 7:34 PM Subject: Cultural Space and Identity in a Post-Socialist Context - VABILO Spoštovani, vljudno vabljeni na konferenco v organizaciji AGRFT z naslovom Cultural Space and Identity in a Post-Socialist Context, ki bo potekala od srede, 8. 9. 2010, do petka, 10. 9. 2010 v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu. Lep pozdrav, Eva Vrtačič === http://www.alpineon.si/proteus/test -- spletni sintetizator slovenščine. Obvlada tudi narečje in zna celo preklinjati, če mu tako naročite :) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 8 16:08:24 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 8 Sep 2010 16:08:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Odprti_dostop_in_založništvo_--_Zna nstvena_uspešnost_--_Ciril_Kosmač Message-ID: From: "Sollner-Perdih, Anka" From: Ivan Kanič [mailto:ivan.kanic na ef.uni-lj.si] Sent: Wednesday, September 08, 2010 12:09 PM Subject: Odprti dostop - Vabilo k razpravi Odprti dostop (open access, OA) je že nekaj let prioritetni predmet strokovnih razprav in pobud (v svetu tudi političnih), vse pogosteje tudi formaliziranih, uradno zapisanih in na mednarodnem nivoju. Praksa odprtega dostopa se tudi v svetu udejanja pravzaprav šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu, od tod dokaj nova in še ne povsem ustaljena poimenovanja tega fenomena v slovenskem pa tudi v angleškem jeziku. [...] 27. in 28. oktobra bo v Ljubljani skupno posvetovanje sekcij visokošolskih in specialnih knjižnic pri ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov", mi pa želimo dodati k vsebini posvetovanja še terminološki prispevek v upanju, da bomo lahko doprinesli k urejanju tega terminološkega vprašanja. Vabimo vas h konstruktivni razpravi na spletniku Bibliotekarska terminologija (na naslovu http://terminologija.blogspot.com/2010/09/odprti-prosti-svobodni-brezplacni.html ), pokomentirajte, sprožite razpravo, da bomo sedaj morebiti različna mnenja do jesenskega posvetovanja sekcij specialnih in visokošolskih knjižnic ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov" uskladili in dorekli do te mere, da jih bomo lahko pred tem objavili in tam predstavili ter zagovarjali. --- Ivan Kanič === http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003463.html -- temu sporočilu bi moral dati naslov Stroji so se naučili slovensko, Slovenci pa angleško. -- miran http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/ZIFF/BREZNIK/studije/gregor%20kocijan-zalo%C5%BEni%C5%A1tvo-komentar.pdf -- Gregor Kocijan o založništvu. http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga -- Marc L. Greenberg in Ada Emmet, Zakaj potrebujemo gibanje Prosti dostop, članek v sobotni prilogi Dela. http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-10.asp -- Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti v letu 2011 (razpisi v letu 2010). http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-znan-strok-uspesn-jul10.asp -- Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti. === From: "Katja Kleindienst" Sent: Wednesday, September 08, 2010 2:03 PM Subject: Ciril Kosmač Slovenska matica bo z dvema prireditvama počastila spomin na velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača ob stoti obletnici njegovega rojstva. V torek, 14. decembra 2010 s pričetkom ob 10. uri dopoldne bo v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani potekal Simpozij o delu Cirila Kosmača. Sodelovali bodo: France Bernik, Negativni junak v Kosmačevi noveli Balada o trobenti in oblaku Silvija Borovnik, Ženske zgodbe in liki v literarnem delu Cirila Kosmača Helga Glušič, Prazna ptičnica ? tiha gostja Slovenske matice Primož Jakopin, Naravoslovni pogled na besedila Cirila Kosmača Marija Mercina, Nekaj vprašanj ob urejanju Zbranega dela Cirila Kosmača Zdenko Vrdlovec, Štigličeva ekranizacija Kosmačevih del V sredo, 15. septembra 2010 pa bo ob državnem prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prav tako v dvorani Slovenske matice, s pričetkom ob 10. uri, potekal pogovor Spomini sodobnikov na Cirila Kosmača. Sodelovali bodo: Ciril Zlobec, Saša Vuga, Marko Kravos, Tone Partljič, Anja Uršič, France Vurnik in Tone Kuntner. Obe prireditvi bo vodil pisatelj Drago Jančar, urednik Slovenske matice. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 9 17:49:02 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Sep 2010 17:49:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovarji_--_Kosmačev_simpozij_--_Waterlo o_in_akrostih_Sonetnega_venca Message-ID: From: To: Sent: Thursday, September 09, 2010 9:30 AM Subject: Brezplačni spletni slovarji Nadgradili smo brezplačne spletne slovarje na http://www.pons.si/ . Angleščini in nemščini smo dodali italijanščino, španščino in francoščino. [...] Lep pozdrav, založba Rokus Klett [...] === From: "Katja Kleindienst" Sent: Thursday, September 09, 2010 8:41 AM V vabilu na simpozij o Cirilu Kosmaču (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003464.html) je prišlo do napake. Prireditvi bosta 14. in 15. septembra. Katja Kleindienst, Slovenska matica === From: Sent: Thursday, September 09, 2010 10:36 AM Subject: Waterloo in akrostih Sonetnega venca Letos mineva ravno 200 let od konca Kapucinskega samostana v Ljubljani. Leta 1810 so namrec Francozi ta samostan spremenili v vojasnico in njegovo cerkev v konjusnico. Po vrnitvi Avstrijcev je zapusceni samostan propadal naprej, dokler ni bil njegov prostor zravnan v Kapucinski trg za prirejanje vojaskih parad med ljubljanskim kongresom v prvi polovici leta 1821. V spomin na ta kongres so Kapucinski trg nato preimenovali v Kongresni trg, s tem da so ob njem uredili se znameniti drevored, ki pravzaprav bolj kakor na osmerokrako Zvezdo spominja na krize baskovske ter britanske zastave, hkrati pa se v njem skriva magicni kvadrat takole: 4 9 2 3 5 7 8 1 6 Posebnost magicnega kvadrata je 8-kratna moznost enakega sestevka 15 - 3-kratna navpicna, 2-kratna prekotna in 3-kratna vodoravna - skratka zmnozek 8x15, ki je lahko postal namig na dokoncni poraz Napoleonove vojske leta 1815 v bitki pri Waterlooju. Tak se je znameniti drevored vsaj videl pesniku Sonetnega venca glede na to, da se tudi 15 crk akrostiha PRIMICOVI JULJI P sklada z navpicnim sestevkom 9+5+1 po sredi magicnega kvadrata. Le da je Sonetni venec izsel na praznik Petrovega stola, ki ga je Primoz Trubar po julijanskem koledarju stel za zacetek pomladi, zato je obrnjeni zmnozek 15x8 lahko postal se namig na Trubarjevo rojstno leto 1508. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 9 21:02:36 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Sep 2010 21:02:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Zlati_čoln_2010 Message-ID: <4669B369401E46A4903C8CB070AFC086@P4> From: "Barbara Zorman" Sent: Thursday, September 09, 2010 8:44 PM Subject: Zlati čoln 2010 - vabilo Spoštovani, posredujem vabilo Iztoka Osojnika na 8. mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln 2010, ki bo potekala od 12. do 19. spetembra v Škocjanu na Krasu. Kandidat za Nobelovo nagrado Paul Polansky, vodilni nizozemski pesnik Willem van Toorn, legenda hrvaške rokovske in gledališke scene Tahir Mujičić, vodilna finska mednarodna borka za pravice žensk Vilja-Tuulia Huotarinen, mednarodno uveljavljena poljska slovenistka Agnieszka Będkowska-Kopczyk, edini slovenski postmodernist in sonetist Milan Jesih, pesnik in organizator literarnega dogajanja v južni Angliji John Davies, irski pesnik Knute Skinner, vodilni italijanski pesnik srednje generacije Roberto Nassi, italijanska naveza, ki pomeni novo obliko sodelovanja z našimi zahodnimi sosedi v okviru skupnosti Alpe-Jadran, nova generacija slovenskih pesnic (Radharani Pernarčič, Tina Kozin, Tatjana Jamnik), Slovanski most, nadaljevanje programov iz prejšnjih let v okviru Foruma slovanskih kultur (Irena Š»astná, Michał Kopczyk), zahodnoevropski, srednjeevropski, slovanski trikotnik, povezovanje manjših in večjih evropskih literatur na vzhodu in zahodu, soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic in oblikovanje sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih - vse to in še več pomeni letošnja 8. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2010, ki bo potekala med 12. in 19. septembrom v Škocjanu na Krasu. Po uspešni uveljavitvi Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA bosta kmalu sledila nova monografija v poljskem jeziku in mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov (Cankar, Strniša, Detela). Udeleženci Zlatega čolna bodo tudi letos svoje delo predstavili na dveh literarnih branjih, 16. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 17. septembra ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani, ter na spletnih straneh http://www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost. V imenu organizatorja (Literarno društvo IA. Kulturno umetniško društvo Police Dubove) Iztok Osojnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 9 22:17:04 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 9 Sep 2010 22:17:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Peticija_proti_privatizaciji_in_komercializac iji_doktorskega_študija Message-ID: From: "marko marincic" Sent: Thursday, September 09, 2010 9:08 PM Subject: peticija proti privatizaciji in komercializaciji doktorskega študija Vabim vas, da podprete peticijo proti privatizaciji in komercializaciji doktorskega študija: http://dr-studij.blogspot.com/ Vesel bom, če jo posredujete naprej na svoje zasebne in institucionalne liste. Lep pozdrav, Marko Marinčič From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Sep 10 14:47:54 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 10 Sep 2010 14:47:54 +0200 Subject: [SlovLit] simpozij ob stoletnici rojstva Cirila Kosmaca Message-ID: <4C8A28FA.32287.15CABD19@matjaz.zaplotnik.siol.net> Univerza v Novi Gorici, Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin in Slavistično društvo Nova Gorica vabijo na prireditev ob stoletnici rojstva Cirila Kosmača "DOMAČA DOLINA, MOJE OKNO V SVET": Simpozij o življenju in ustvarjalnosti Cirila Kosmača Kje: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin Kdaj: petek, 17. septembra 2010, ob 9. uri Na simpoziju bodo sodelovali David Bandelj, Milena Mileva Blažić, Zoran Božič, Mateja Curk, Primož Jakopin, Zoltan Jan, Gregor Kocijan, Marija Mercina, Boris Mlakar in Vladka Tucovič. Vabljeni! Program simpozija 9.00--10.00 Pozdravni nagovori Uvodna dramatizacija odlomkov iz Tantandruja Učenci OŠ Dušana Muniha, Most na Soči in učenci Glasbene šole Tolmin 10.00--11.30 Marija Mercina Kosmačevo Zbrano delo od geneze do tekstnokritične izdaje Primož Jakopin Iz besednega zaklada Cirila Kosmača Gregor Kocijan Kosmačeva kratka proza med vojnama 11.30--11.45 Odmor za kavo 11.45--12.45 Mateja Curk Kosmačevo upovedovanje vaškega življenja Vladka Tucovič "Svet neprestano poje. Vse poje." Ljudske pesmi, ples in glasbila v prozi Cirila Kosmača 12.45--14.00 Odmor za kosilo 14.00--15.30 Zoran Božič Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga -- razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo Milena Mileva Blažić Primerjalna analiza mladinskih besedil Oscarja Wilda in Cirila Kosmača David Bandelj Ciril Kosmač v prevodih 15.30--15.45 Odmor za kavo 15.45--16.45 Zoltan Jan Ciril Kosmač in italijanski svet Boris Mlakar Ciril Kosmač kot objekt represivnih in obveščevalnih organov italijanskega fašističnega režima 16.45 Sklepna diskusija in zaključek simpozija From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 11 06:08:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 11 Sep 2010 06:08:31 +0200 Subject: [SlovLit] Dvakrat Re: -- Praslovanska dialektizacija -- Dobesedno brez besed -- Dve povezavi Message-ID: From: "Jure Zupan" Sent: Friday, September 10, 2010 2:00 PM Subject: RE: [SlovLit] Peticija proti privatizaciji in komercializaciji doktorskega študija (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003467.html) Spoštovani kolega Marko Marinčič! Prebral sem peticijo in jo podpiram, ker se mi nove usmeritve v splošnem ne zde primerne - še posebej ne za doktorska dela. Doktorsko delo mora v svojem bistvu vsebovati znanstveno komponento, kot odločujoči dejavnik za priznavanje, da se raziskovalno delo lahko okarakterizira kot doktorska disertacija. S spoštvanjem Prof. dr. Jure Zupan === From: "Aleksander Bjelčevič" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, September 10, 2010 12:17 PM Subject: Obvestilo o simpoziju V dneh 16.?18. septembra 2010 bo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekal mednarodni znanstveni simpozij Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav, ki bo posvečen 100. obletnici rojstva slovenskega etimologa in onomasta akad. prof. dr. Franceta Bezlaja. Simpozij organizirata Oddelek za slavistiko FF UL in Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pod okriljem Etimološke komisije MSK. V okviru simpozija bo 17. septembra 2010ob 13.30 uri odkritje spominske plošče na stavbi Kržičeve ulice 6 v Ljubljani (Bežigrad), kjer je preživel večino svojega življenja. Vljudno vabljeni! Red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular Izr. prof. dr. Metka Furlan === From: "Alenka Pirman" Sent: Friday, September 10, 2010 1:46 PM Subject: Dobesedno brez besed - otvoritev razstave v sredo, 15. 9. ob 20h Kaj se zgodi, če jeziku odvzamemo metaforičnost in ga jemljemo dobesedno? Na primeru izbranih frazemov iz slovenskega jezika smo raziskali njegovo golo neposrednost in jo predstavljamo na interdisciplinarni razstavi. Izbrana dela 24 umetnikov in umetniških skupin ter predmeti in dokumenti iz štirih slovenskih muzejev razkrivajo 38 frazemov - od beraške palice prek istega šmorna do zakonskega jarma! Muzej in galerije mesta Ljubljane in Društvo za domače raziskave vabita na otvoritev razstave v sredo, 15. septembra 2010 ob 20. uri v Mestni galeriji Ljubljana, Mestni trg 5. Razstava bo na ogled do 30. 10. 2010. Sodelujoči umetniki in skupine: Marina Abramović in Ulay, Maria Angerman, Vesna Bukovec, Attila Csorgo, Zvonko Čoh, Edvin Dobrilovič, Društvo za domače raziskave, Igor Eškinja, Tomaž Furlan, Kostja Gatnik, Albert Heta, Damijan Kracina, Siniša Labrović, Giovanni Morbin, Ivan Moudov, Alban Muja, Miki Muster, Arjan Pregl, Provokart, Marija Mojca Pungerčar, RIGUSRS (Raziskovalni inštitut za geo-umetniško statistiko Republike Slovenije), Hinko Smrekar, Ive Tabar, Slaven Tolj, UNIKUM (Kulturni center univerze v Celovcu) Koncept razstave in izbor del: Alenka Gregorič in Društvo za domače raziskave (Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat) Kustosinja razstave: Alenka Gregorič Strokovni sodelavci: Erika Kržišnik, Mateja Podlesnik, Janez Polajnar, Petra Zaranšek, Bernarda Županek [...] Vabljeni! Alenka Gregorič in Društvo za domače raziskave (Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat) Dogodki v okviru razstave Sobota, 25. september, 11.00 - 19.00 Delavnica Socialdress - Hlače s prostornino, Marija Mojca Pungerčar 22. 9, 13. 10, 27. 10. ob 18. uri Vodstva po razstavi bodo ob četrtkih pripravili Društvo za domače raziskave in Alenka Gregorič skupaj s strokovnimi sodelavci. Večo razstavi: http://www.mestna-galerija.si/razstava.asp?st=433 [...] === http://sl.wikisource.org/wiki/Vsi_drugačni,_vsi_enakopravni_-_ali_zgodba_nekega_smetiščnega_muca http://corpus.byu.edu/coha/ -- besedilni korpus zgodovinske ameriške angleščine (400 millionov besed 1810--2009). From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 12 10:46:52 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 12 Sep 2010 10:46:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Pleteršnikov_simpozij_v_Pišecah Message-ID: From: "Marko Jesensek" Sent: Sunday, September 12, 2010 8:51 AM Subject: simpozij v Pisecah 13. in 14. septembra 2010 bo na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah potekal tradicionalni (tokrat prvič tudi mednarodni) znanstveni simpozij Dnevi Maksa Pleteršnika ? Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Simpozij organizirata Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Oddelek za slovanske jezike in književnosti) in Strokovni odbor Maksa Pleteršnika. Vljudno vabljeni. Red. prof. dr. Marko Jesenšek POGRAM SIMPOZIJA Ponedeljek, 13. 9. 2010 9:30?10.30 (na dvorišču pred Pleteršnikovo rojstno hišo) Otvoritev simpozija in pozdravni govori 10:30 ?11:30 (Pleteršnikova domačija) Jože Toporišič: Škrabec o zaznamovanju naglasov v Pleteršnikovem slovarju France Novak: Vprašanja poznavanja jezikovnega sestava, jezikovnega razvoja in besedil za primerno slovarsko delo Mija Michelizza: Sodobno slovaropisje in splet Iztok Kosem: Prihodnost leksikografije ? dinamični slovar 11:45?12:45 (Pleteršnikova domačija) Marko Stabej, Tadeja Rozman: Slovarji, učitelji in šolarji Tadeja Rozman: Razumi, kdor more (razumljivost slovarskih definicij v šolski praksi) Helena Dobrovoljc: Problem obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja Aleksandra Bizjak Končar: Razporeditev ilustrativnega gradiva v splošnem razlagalnem slovarju slovenskega jezika 15:00?16:00 (Pleteršnikova domačija) Mojca Žagar Karer: Definicije v slovenskih terminoloških slovarjih Marjeta Humar: Poimenovanja za moške in ženske v novejših slovenskih terminoloških slovarjih Mojca Tomišić: Tipologija prikaza glagolov s se v novem slovarju slovenskega jezika Gjoko Nikolovski: Prvi makedonsko-slovenski knjižni slovar Franceta Novšaka kot osnova za novi makedonsko-slovenski slovar in slovensko-makedonski slovar 16:15?17:30 (Pleteršnikova domačija) Dorota Chłopek, Emil Tokarz: Internet English Monolingual Lexicons and Meaning Construction Krzysztof Feruga: Molizańska leksykografia Libor Pavera: K terminologii neologismu v poetice a stylistice Przemyslaw Brom: Czarnogórska leksykografia - wybrane zagadnienia Mateusz Warchał: Pedagogiczne funkcje dyskursu aksjologicznego - rola leksykozbiorów internetowych Torek, 14. 9. 2010 9:00?10:15 (Pleteršnikova domačija) Karmen Kenda-Jež in Peter Weiss: Slovenski narečni slovarji: kako je Peter Weiss, Karmen Kenda-Jež: Slovenski narečni slovarji: kako naj bi bilo Marija Bajzek Lukač: O zgradbi in vsebini gornjeseniškega slovarja Zinka Zorko, Anja Benko: Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju 10:30?11:30 (Pleteršnikova domačija) Anja Benko, Mihaela Koletnik: Primerjalni terminološki narečni slovarček (za izbrano besedje s področja poljedelstva) Rada Cossutta: Osnutek terminološkega narečnega ribiškega slovarja govorov Tržaškega zaliva Danila Zuljan Kumar: Besedje s tematiko sadovnjak, vrt, polje in živali v govoru Medane Jožica Škofic: Kako se pri vas reče (in kako se to napiše)? 11:45?12:45 (Pleteršnikova domačija) Irena Orel: Slovensko zgodovinsko slovaropisje ? stanje in perspektive Majda Merše: Vloga kazalk v slovenskem (zgodovinskem) slovaropisju Natalija Ulčnik: Časopisje kot slovarski vir Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja Irena Stramljič Breznik: Besedotvorni procesi slovenskega jezika na prelomu stoletja z vidika Pleteršnikove slovarske oznake novoknjižno 13:00?14.15 (Pleteršnikova domačija) Kristina Šter: Živalska frazeologija v Glonarjevem slovarju v primerjavi s Pleteršnikovim, Murkovim in Gutsmanovim slovarjem ter Metelkovo slovnico Marko Jesenšek: Zgodovinsko slovaropisje ? med narečjem in knjižnim jezikom Alenka Šivic Dular: K razvoju psl. Glagolov na -n?ti v slovenščini Donald F. Reindl: Mycological Terminology in Maks Pleteršnik?s Slovenian-German Dictionary 14:30?15.30 (Pleteršnikova domačija) Kathrin Steyer: Korpusbasierte Erhebung lexikographisch relevanter Sprachdaten Erla Hallsteinsdóttir: Deutsch-isländische Lexikographie (Nemško-islandsko slovaropisje) Rufus H. Gouws: Expanding the scope of the application of enrichment in dictionary articles Lidija Arizankovska: Makedonsko in slovensko slovaropisje 15:30 Zaključek simpozija (zidanica Maksa Pleteršnika) === Re: [Slovlit] Novičke (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003461.html) -- Flisarjev Čarovnikov vajenec v stripu stane 3 evre. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 15 08:29:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Sep 2010 08:29:14 +0200 Subject: [SlovLit] = Film_o_Danilu_Kisu_--_Kritično_o_univerz i Message-ID: <4C111648A9FF4CC7B4D362DC2E6AF6FC@P4> From: "Durda Strsoglavec" Sent: Monday, September 13, 2010 6:22 PM Subject: Film o Danilu Kisu Srbski kulturni center Danilo Kis je vabil na projekcijo filma Dragomirja Zupanca Danilo Kis: Spomini, spominjanje v torek, 14. septembra, ob 19h, Kiberpipa, Kersnikova 6, Ljubljana [za prepozno obvestilo na Slovlitu sem kriv ur. mh ;-(]. TV-film "Danilo Kis: Spomini, spominjanje" z danasnje perspektive in iz novega zornega kota obravnava zivljenje in zapuscino Danila Kisa, enega najpomembnejsih ustvarjalcev srbske, evropske in svetovne knjizevnosti druge polovice dvajsetega stoletja. Osnova filma so pricevanja prijateljev, sodobnikov in poznavalcev Kisevih del razlicnih generacij, pisateljev, s katerimi se je sreceval med bivanjem v Franciji, na potovanjih in literarnih prireditvah, zaloznikov in prevajalcev. Pisateljeve izjave in odlomki intervjujev iz arhiva RTS dodatno osvetljujejo izjemno osebnost, ki je vplivala na razlicna kulturna okolja in na premnoge ustvarjalce pa na vse, ki so naklonjeni umetnosti in humanosti. Po projekciji bo pogovor z avtorjem vodila Svetlana Slapsak. === http://www.theaustralian.com.au/higher-education/opinion-analysis/vampires-latch-on-to-learning/story-e6frgcko-1225871243920 -- avstralski članek o vampirskih disciplinah na humanistiki. http://www.theaustralian.com.au/higher-education/opinion-analysis/drowned-by-dr-verbiage/story-e6frgcko-1225915520257 -- še en tak članek o množičnih univerzah in akademskih prodajalcih megle. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Sep 15 12:51:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 15 Sep 2010 12:51:48 +0200 Subject: [SlovLit] Berila in vabila Message-ID: <1FBB8A053532429CA46E7004D0A74387@P4> http://www.uopress.uottawa.ca/clc/author.htm -- kanadska zbirka literarnih del. http://www.rtvslo.si/ars/content.php?id=41366 -- Iztok Illich na radiu o Sončni uri (Pisemski korespondenci Borisa Pahorja in Marije Žagar 1961?1996, ur. Urška Perenič). http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042387934 -- v Dnevniku o Rožančevi nagradi za najboljšo esejistično zbirko. http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/8.9.10_NPVS.pdf -- Osnutek Nacionalnega programa visokega šolstva 2011 - 2020, javna razprava o njem bo potekala do 20. oktobra, pripombe pošiljajte na gp.mvzt na gov.si. Razprava na UL bo 23. 9. 2010 ob 16. uri v Sivi predavalnici na Pravni fakulteti. http://www.zbds-zveza.si/visokosolske_specialne_2010_najava.asp -- 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS ?Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov? (Ljubljana, Hotel Union, 27. in 28. oktobra 2010) -- vabilo in program. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 16 13:50:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Sep 2010 13:50:47 +0200 Subject: [SlovLit] Povezavice -- Radovednost kot literarna tema Message-ID: http://www.siol.net/kultura/novice/2010/09/slovenski_ustvarjalci_na_castni_listi_ibby_2010.aspx -- Slovenski dobitniki nagrad mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042388221 -- Čefurji branijo slovensko čast. Novinarka Sandra Krkoč se v Dnevniku sprašuje, zakaj na vrhu seznama izposojanih knjig ni več domačih klasikov a la Tavčar. Odgovor prispevajmo mi: i, ker jih lahko hitreje prelistajo (če že ne preberejo) na spletu. [Povezave na Dnevnik Slovlitu redno pošilja Anka Sollner Perdih. -- mh] === From: "Rott, Zala" Sent: Thursday, September 16, 2010 1:05 PM Subject: Vabilo na predavanje Matthewa Leigha "Religious curiosity in antiquity" (23. 9. 2010 ob 18h v 343) Oddelek za klasično filologijo Vas vljudno vabi na predavanje Matthewa Leigha (St Anne's College, Oxoford) z naslovom Religious Curiosity in Antiquity, ki bo v četrtek, 23. septembra ob 18h v predavalnici 343. Predavanje bo v angleščini. Matthew Leigh je profesor klasičnih jezikov na oxfordskem St Anne's College. Študiral je na Balliol Collegeu v Oxfordu (1986-91), na St Hugh's Collegeu v Oxfordu (1991-93) in na univerzi v Pisi. Od 1993 do 1997 je poučeval klasično filologijo in zgodovino na Univerzi v Exetru, od leta 1997 naprej je v Oxfordu. Objavil je dve monografiji (Lucan: Spectacle and Engagement, 1997; Comedy and the Rise of Rome, 2004, oboje Oxford University Press) in vrsto člankov. Zadnjih nekaj let se ukvarja z 'radovednostjo' kot literarno temo in kulturnim pojavom. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Sep 16 17:16:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 16 Sep 2010 17:16:07 +0200 Subject: [SlovLit] Waterloo in akrostih Sonetnega venca Message-ID: From: Sent: Thursday, September 16, 2010 3:24 PM Subject: ReRe: Waterloo in akrostih Sonetnega venca (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003465.html) Moj zapis Waterloo in akrostih Sonetnega venca je bil delezen dveh vprasanj: 1. Zakaj so v (magicnem) kvadratu stevilke razporejene na ta nacin in ne na drugega? 2. Zakaj se akrostih sklada z nizom 9+5+1? Drugo vprasanje izhaja iz hitrega branja mojega zapisa. Iz bolj zbranega branja je namrec razvidno, da se z navpicnim sestevkom 9+5+1 po sredi magicnega kvadrata ne sklada zgolj akrostih kot akrostih, ampak15 crk akrostiha PRIMICOVI JULJI P. Prvih 9 crk priimka PRIMICOVi uvaja prvih 9 sonetov, nadaljnjih 5 crk imena JULJI uvaja nadaljnjih 5 sonetov (na temo sonca), se 1 crka Presernove parafe P pa uvaja se 1 sonet, imenovan magistrale Sonetnega venca. V zvezi z drugim vprasanjem je sicer res, da se magicni kvadrat reda 3 lahko obraca tako, da je stevilo 9 bodisi zgoraj ali spodaj, bodisi levo ali desno takole: 4 9 2 8 1 6 3 5 7 3 5 7 8 1 6 4 9 2 4 3 8 8 3 4 9 5 1 1 5 9 2 7 6 6 7 2 Le da se z obracanjem kvadrata obracata tudi smer in zaporedje besed ter njihovih crk takole: P I R V I O M C I I PRIMICOVI IVOCIMIRP C M O I V R I P Iz tega sledi, da akrostihu Sonetnega venca neposredno ustreza tisti magicni kvadrat, ki ima stevilo 9 zgoraj in ne spodaj ali levo ali desno. Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 18 10:57:19 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 18 Sep 2010 10:57:19 +0200 Subject: [SlovLit] Stare in nove objave Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042388448 -- papir : zaslon (članek iz Dnevnika). http://www.finance.si/289599/Ravnatelj-ima-ni%BEjo-pla%E8o-kot-pomo%E8nika -- Tole o ljubljanski operi sicer ni literarno, je pa veliko bolj kot literatura privezano k subvencijskim jaslim. Opera Ljubljana živi od države: SNG Opera in Balet v Ljubljani ima 296 zaposlenih. Celotni prihodki v letu 2009 so znašali 10,5 milijona evrov (za plače so odšteli 8,5 milijona, za program pa milijon), od česar je 10 milijonov evrov prispevalo ministrstvo za kulturo, od prodanih vstopnic pa so dobili približno 300 tisoč evrov. V sezoni 2009/10 je opero obiskalo 86.428 obiskovalcev, kar pomeni, da je bila proizvodna cena programa okrog 120 evrov na gledalca. Po izračunu nekega bralca članka je vsak gledalec za obisk plačal 3,50 evra, "davkoplačevalci pa smo mu, ubogemu siromaku, primaknili še 115 EUR subvencije". http://lit.ijs.si/graf_epigram.jpg -- Anka Sollner Perdih je v starem Delu našla pozabljen članek. Ob smrti Toneta Pretnarja 1992 so iz prvega zvezka njegovih Grafomanij (1982) ponatisnili njegovo Grafomanijo o epigramu s Hladnikovim komentarjem. Grafomanija se nanaša na epigram Mateja Bora na račun Hladnikove kritike romana Borovega prijatelja Francija Prajsa. Prav metafikcijsko zapleteno :) http://sl.wikisource.org/wiki/Ej,_Luka,_pejt_dam -- Tomaž Iskra, Ej, Luka, pejt dam (roman), 2010. http://sl.wikisource.org/wiki/Dom_med_goricami -- Jože Krivec, Dom med goricami, 1939. http://sl.wikisource.org/wiki/Tlačani -- Ivan Pregelj, Tlačani, 1915--16. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura France Bevk. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 21 21:47:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 21 Sep 2010 21:47:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Grafomanija_o_epigramu_--_Slovensko_in_nem ško_v_Spodnji_Ziljski_dolini_--_=BDensko_avtorst vo_v_malih_deželah_v_19=2E_stol=2E_--_=A0e_s_Kor oške_--_Oglas Message-ID: <9AC93F7BE7BD48E7A7059FE1374AF904@P4> Za popolnejšo sliko epigramatičnih homatij iz prejšnjega sporočila (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003475.html) Iz Dela 2. 4. 1982 prepisujem epigram Mateja Bora na mojo oceno romana Kanček sreče Francija Prajsa (naslov ocene se ironično glasi Sreča slovenskega samoupravljalca), kjer nekoč slavljeni pesnik hkrati obračunava še z zbirko Znamenja iste založbe: Ob Hladnikovi kritiki mariborskih Obzorij Čemu na kupe tega kamenja po Kančku Sreče, ki mu ni po duši? Saj so vse bolj kričeča ZNAMENJA neumetnosti. Zakaj teh ne poruši? === From: "Marica Ottowitz - Kanzlei Dr. Druml" Sent: Tuesday, September 21, 2010 2:11 PM Subject: dolga noc jezikov 23. septembra 2010 bo tretjič potekala vseavstrijska prireditev ?Dolga noč jezikov?. Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo vabi institucije v Avstriji, da sodelujejo s projekti in prireditvami. Cilj prireditve je, dodatno k Evropskemu dnevu jezikov ponuditi možnost za ozaveščanje javnosti o pomenu jezikovne in kulturne raznolikosti, ki ima dodatno gospodarsko in socialno vrednost. Dr. Heinz-Dieter Pohl, Das Slowenische und Deutsche im unteren Gailtal, 20.00, gostilna Stara pošta na Ziljski Bistirci. Predavanje bo v nemščini. [V torek 21. 9. 2010 ob 19.30 je v kulturnem domu Danice v Šentprimožu v Podjuni predavatelj nadaljeval z nizom svojih predavanj, tokrat o prispevku manjšin k bogastvu imen v Avstriji (posebej na primeru Gracarce)] Veselimo se Vašega obiska. S prijateljskimi pozdravi, Pepca und Ludwig Druml === From: "Katja Mihurko" Sent: Monday, September 20, 2010 9:12 PM Subject: Vabilo na simpozij Žensko avtorstvo v književnosti malih dežel 19.stoletja Univerza v Novi Gorici v sodelovanju z Akcijo COST IS0901 Pisateljice v zgodovini (http://www.costwwih.net) in v okviru prireditev Svetovne prestolnice knjige vabi na mednarodni simpozij Žensko avtorstvo v književnostih malih dežel 19. stoletja, ki bo potekal 22. in 23. septembra 2010 v Mestni hiši v Ljubljani. Zgibanka s programom je dostopna na spletni strani http://www.ung.si/storage/174899/zgibanka_zensko%20avtorstvo%201.pdf. Vljudno vabljeni! === From: "Janez Stergar" Sent: Monday, September 20, 2010 7:44 PM Subject: [Iz Stergarjevih koroških novic] http://www.mehrsprachigkeit.at -- Botrstvo za večjezičnost. V četrtek, 23. 9. 2010 ob 18.00 bo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) koroški rojak prof.dr. Ludwig Karničar ob 200-letnici graške slovenistične stolice predaval na temo Graz ? Wiege der wissenschaftlichen Slowenistik. V četrtek, 23. 9. 2010 ob 19.00 se bo v Omanovi dvorani (z-109) Univerze v Celovcu iniciativna skupina ?Slovenščina v družini? predstavila s prireditvijo ?Slovensko? Da, seveda! Slowenisch? Ja, klar!?. Mag. Sonja Kert-Wakounig, prof.dr. Vladimir Wakounig, mag. Martina Piko-Rustia, mag. Anton Rosenzopf-Jank, prof.dr. Ursula Doleschal in Veit Berg bodo nastopili v okviru vseavstrijske akcije ?Dolga noč jezikov?. Več na www.langenachtdersprachen.at . Za pevski okvir bo poskrbel MOPZ Vinko Poljanec. V soboto, 25. 9. 2010 ob 11.00 se bo ?pri Kovaču? na Obirskem pričelo tradicionalno pisateljsko srečanje. Referatoma prof.dr. Katje Sturm-Schnabl ter prof.dr. Silvije Borovnik bo sledila razprava, ob 18.30 pa še literarni večer z mladimi ustvarjalkami (Verena Gotthard, Kvina Hutterer, Nina Zdouc). === http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Novice/Modrijanova-knjigarna/Od-20.-septembra-do-2.-oktobra-2010-Knjigokup!-- v knjigarni založbe Modrijan cenejše knjige. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Sep 24 10:19:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 24 Sep 2010 10:19:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Jesenske_povezave_--_Pirjevec_v_hrvaš čini_--_Jelena_Konicka_v_Ljubljani Message-ID: <02A5221B5DBF4AD88959E8BF04BAA2C0@P4> https://sourceforge.net/projects/digitalpreserve/ -- odprtokodna programska oprema za hranjenje kulturnih, umetniških del in znanosti v EU. http://www.youtube.com/watch?v=YhcPX1wVp38&feature=player_embedded -- knjiga, okolju prijazen proizvod :) === From: "Barbara Zorman" Sent: Thursday, September 23, 2010 10:28 PM Subject: hrvaški izbor Pirjevčevih spisov - predstavitev Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vas vljudno vabi, da se pridružite pogovoru ob predstavitvi knjige: Dušan Pirjevec: Smrt i niština: odabrani spisi v sredo, 29. septembra, ob 12h v Trubarjevi hiši literature (vhod s Stritarjeve 7). Na predstavitvi reprezentativnega hrvaškega izbora spisov znamenitega slovenskega literarnega teoretika Dušana Pirjevca, ki so izšli konec leta 2009 pri založbi Demetra iz Zagreba v okviru ?Filosofske biblioteke Dimitrija Savića?, bodo sodelovali urednik in prevajalec knjige Mario Kopić, direktor založbe Demetra iz Zagreba Dimitrije Savić ter dr. Janko Kos, dr. Janez Vrečko in dr. Tomo Virk z oddelka za primerjalno književnost. Veseli bomo vašega obiska! Oddelek za primerjalno književnost Trubarjeva hiša literature === From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Friday, September 24, 2010 10:04 AM Subject: Predavanje dr. Jelene Konicke Pred začetkom slovenskega slavističnega kongresa in novega študijskega leta vas z Oddelka za slovenistiko in Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik lepo vabimo na predavanje prof. dr. Jelene Konicke iz Vilne z naslovom Kontrastivna primerjava metafor časa v treh jezikih: ruščini, slovenščini in litovščini. Predavanje bo v torek, 28. septembra 2010, ob 10.30, na Filozofski fakulteti, v predavalnici 4, v pritličju. Po predavanju in diskusiji bo sledil pogovor z dr. Jeleno Konickajo o slovenščini in slovenistiki v Litvi ter o aktualni jezikovni politiki v Litvi. O predavanju: Metaforične podobe časa, v okviru katerih različne lingvokulturne skupnosti doživljajo ta koncept, so si v marsičem podobne, se pa tudi precej razlikujejo in so drugače obarvane. Analizira se gradivo, zajeto iz slovarjev in korpusov treh jezikov. O predavateljici: Dr. Jelena Konickaja je diplomirala in doktorirala na Moskovski univerzi Lomonosova in je docentka na Katedri ruske filologije Filološke fakultete Univerze v Vilniusu. Kot jezikoslovka se v glavnem ukvarja s kontrastivno slovnico, saj raziskuje slovensko, rusko in litovsko skladnjo ter leksiko z različnih vidikov. Že več kot 15 let je zelo aktivna pri uveljavljanju slovenščine in slovenistike v Litvi, ter zaslužna, da je slovenščina od leta 2000 samostojni študij. Njeni diplomanti so uspešni prevajalci in poznavalci slovenske literature in kulture. Marca 2010 je bila odlikovana z redom Republike Slovenija "za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi, krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture ter prepoznavnosti Slovenije". Prisrčno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 25 09:25:41 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 25 Sep 2010 09:25:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Lektorati_po_svetu_--_Avstralska_knjižni ca_--_Tekoče Message-ID: <2F4727908FD5451EA7609B2F91B70CFA@P4> http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-08.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/010c52c09b2ec2c3c125778f002da982/$FILE/Informacija_-_LEKTORATI.doc.pdf -- Informacija o izvajanju in financiranju dejavnosti lektoratov slovenskega jezika na tujih univerzah ter o zmanjšanju sredstev za nadaljnje financiranje dejavnosti lektoratov slovenskega jezika na tujih univerzah v obstoječem obsegu. http://www.austlit.edu.au -- Auslit (avstralski literarni viri); ime je tako, kot da so se navdihovali pri Slovlitu :), po vsebini pa je nekaj čisto drugega in neprimerno večjega: avstralska nacionalna knjižnica, tudi z besedili na zaslonu! Uporabniško ime za vstop je eres, geslo pa guest. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura/Urejanje#Načrt -- kaj bo na portalu izpostavljeno naslednji teden. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Sep 25 15:23:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 25 Sep 2010 15:23:44 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Message-ID: Sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki je bila pred 20 leti spontano izbrana za slovensko himno, naj bi bila neprimerna, ker ne govori o Slovencih, ampak izpostavlja dobre odnose s sosedi: Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki roják Prost bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Najbolj glasno se za zamenjavo zavezma pisatelj Boris Pahor, podpirajo ga Veterani slovenske osamosvojitve, že prej pa so bili z internacionalističnim sporočilom te kitice nezadovojni v "zvezi domovinskih društev" Hervardi. Zamenjali naj bi jo z drugo kitico, ki se glasi: Komú nar pred vesélo Zdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas je Sinóv slovéče matere! Proti pobudi govori več razlogov: Če nam gre za utrjevanje nacionalne identitete, nacionalnih simbolov, med katere spada tudi himna, ni dobro preveč pogosto menjati. Menjave namreč nakazujejo zadrege z identiteto, ki naj jo simboli utrjujejo. O vsebini utrjenih identitetnih simbolov se ne razpravlja prav zato, ker so tako samoumevni in ker delujejo zgolj s svojo pojavnostjo. Nacionalni simboli se menjajo običajno ob zamenjavi družbene ureditve ali državnih okvirov, kar nam trenutno ne grozi. Obstoječe besedilo so sprejeli isti politični subjekti, ki ga zdaj hočejo spremeniti. Izraz slovenski v drugi kitici se ne nanaša (samo) na Slovence, ampak v duhu slovanske vzajemnosti 19. stoletja na vse Slovane, tudi "sinovi sloveče matere" (ali v prvotni varianti "sinovi slovenske matere") ustrezajo sinovom matere Slave iz Krsta pri Savici ("največ sveta otrokom sliši Slave"). Druga kitica za razliko od sedme, ki govori o neposrednih sosedih, poudarja torej "slovanski internacionalizem". S tem ni sicer nič narobe, vprašanje pa je, če je primeren razlog za zamenjavo besedila himne. Intenca zamenjati sporočilo o dobrem sosedstvu, ki ga vsebuje 7. kitica, z navdušenjem nad samim sabo, ki naj bi ga izražala 2. kitca, je korak nazaj v socialnem rezoniranju. Bolj ko je družba primitivna, bolj je samozadostna, zamejena zgolj z lastnimi interesi in preokupirana s premlevanjem lastne identitete. Razvite družbe so odprte navzven, sprejemajo tuje pobude in so sposobne prilagajati se okolju. Če primerjamo življenje nacije z življenjem posameznika: obsesivna skrb za lastno podobo je značilnost adolescentov, življenje zrelega subjekta pa je zapolnjeno s skrbjo za drugega. Prešernov pomen je, kakor lahko preberemo v vsakem leksikonu, da je slovensko poezijo dvignil na evropsko raven, kar je storil s tem, da je uvozil vanjo eminentne romantične pesniške oblike s sonetom na čelu. Prešeren kulturnega slovenstva torej ni vzpostavljal z odkrivanjem in plemenitenjem lastne, domače literarne tradicije (iz takih namer se je v Novi pisariji celo norčeval), ampak s prevzemom in adaptacijo tujih kulturnih vrednot. Njegov Črtomir iz Krsta pri Savici je s sprejemom tujega krščanstva metafora te kulturne paradigme in nacionalne preživitvene strategije. Zdravljica zapovrstjo predstavlja civilizacijske vrednote tako, da od agresivnih načrtov (eliminacije sovražnika v 3. kitici in rojevanja otrok za vojake v 5. kitici) prehaja v blažje socialne vizije: brambovstvo (6. kitica), dobrososedske odnose (7. kitica) in svet dobrega posameznika (8. kitica), kar je zelo v skladu s sodobnimi evropskimi ideali in ne več s tistimi iz 19. stoletja: Nazádnje še prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v s?rcu míslimo; Dókaj dní Naj živí Vsak, kar nas dôbrih je ljudí! ? Svoboden, dober, srečen in samozavesten posameznik seveda ne potrebuje nobene državne himne več. Prešernova Zdravljica je primerna za mobilizacijo k miru in sožitju usmerjenih skupnosti. Za bolj atavistične socialne namene si bo treba ogledati opus Prešernovega sodobnika in rivala Koseskega, kjer pogosteje rožlja orožje. Ta je za razliko od Prešerna, ki mu je šlo predvsem za ljubezen, veljal za pravega slovenskega domoljubnega poeta. Prepisane kitice so iz objave v Novicah 26. 3. 1848 (http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS&id=96c9c41f-0d3f-488c-9cfa-5c44390e7aab&type=PDF), samo v naglasnih znamenjih se od nje razlikuje objava v 5. zvezku Krajnske čbelice 1848, str. 25 in 26 (http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107). Dostopno tudi na http://lit.ijs.si/himna.html -- miran From dragan_bozic na t-2.net Sun Sep 26 18:33:59 2010 From: dragan_bozic na t-2.net (= Dragan_Božič?=) Date: Sun, 26 Sep 2010 18:33:59 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003479.html) In-Reply-To: References: Message-ID: <000301cb5d98$9f097380$dd1c5a80$@net> Z velikim zanimanjem sem prebral današnji prispevek profesorja Mirana Hladnika, ki je dragocen, čeprav imam nanj tudi nekaj pripomb. Prelomnega leta 1848 sta se zgodila vsaj dva za slovensko kulturo izjemno pomembna dogodka, ki jima lahko pripišemo trajnostni značaj, saj je njuna vsebina še kako prisotna tudi v življenju Slovencev zgodnjega 21. stoletja. Januarja so v Novem mestu krstno uprizorili veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta, ki jo še vedno igrajo slovenski gledališčniki, aprila pa so Bleiweisove Novice na svetlobo dneva prinesle Prešernovo Zdravljico, ki, kot beremo in slišimo, spet buri duhove, ker njena sedma kitica, ki je bila izbrana za besedilo slovenske himne, po mnenju nekaterih za kaj takega ni (več) primerna. Miran pravi, da bi bilo treba po mnenju pisatelja Borisa Pahorja, Veteranov slovenske osamosvojitve in zveze Hervardi za besedilo slovenske himne namesto sedanje sedme (Žive naj vsi narodi .) vzeti drugo kitico Zdravljice (Komu narpred veselo .). Vsaj kar se tiče Borisa Pahorja, to čisto ne drži. V intervjuju, ki ga je imel z novinarjem Marijanom Zlobcem, in ki je bil objavljen v Sobotni prilogi dnevnika Delo 18. septembra 2010 na straneh 22 do 26, ga je sicer Zlobec res povprašal: >Bi vi zamenjali sedmo kitico z besedilom druge kitice?<, vendar je v svojem odgovoru navedel svoj predlog novega besedila slovenske himne, ki ga je poslal Društvu slovenskih pisateljev s prošnjo, naj ga posreduje državnemu zboru (tretji stolpec na strani 24). Po Pahorju naj bi se besedilo himne poslej glasilo: >Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.< Nova himna Republike Slovenije bi bila torej sestavljena iz tretjega in četrtega stiha DRUGE kitice in iz prvih štirih stihov SEDME kitice. Miran: Izraz slovenski v drugi kitici se ne nanaša (samo) na Slovence, ampak v duhu slovanske vzajemnosti 19. stoletja na vse Slovane, tudi "sinovi sloveče matere" (ali v prvotni varianti "sinovi slovenske matere") ustrezajo sinovom matere Slave iz Krsta pri Savici ("največ sveta otrokom sliši Slave"). Druga kitica za razliko od sedme, ki govori o neposrednih sosedih, poudarja torej "slovanski internacionalizem". Komú nar pred vesélo Zdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas je Sinóv slovéče matere! Sam razumem drugo kitico Prešernove Zdravljice nekoliko drugače. V njej gre za povsem jasno stopnjevanje. Pesnik najprej nazdravlja svoji deželi. Mišljena je seveda Kranjska, kjer se je rodil, živel in deloval. Pričakovali bi nadaljevanje npr. >Bog živi nam cesarja, bog živi našo Avstrijo,< ampak ne! V celotni pesmi ne o cesarju ne o njegovem cesarstvu ni ne duha ne sluha. Nasprotno, >deželi< sledi >ves slovenski svet<. Drugače kot Miran sem sam prepričan, da je Prešeren s tem mislil vse Slovence, ki živijo v različnih deželah Avstrije. Nazadnje pa res nazdravlja še vsem slovanskim narodom, >sinovom sloveče matere<. Domnevam, da je prav zaradi tega prvotni pridevnik >slovenske< (matere) spremenil v >sloveče< (matere), da bi bila jasna razlika med vsemi Slovenci (slovenskim svetom) in vsemi Slovani (sinovi sloveče matere). Miran je tudi prezrl, da se >sinovi matere Slave< ne omenjajo samo v Krstu pri Savici, ampak tudi v četrti kitici Zdravljice (Otrok, kar ima Slava). Skratka: Prešeren v drugi kitici nazdravlja zaporedno najprej deželi Kranjski (oziroma preneseno vsem Kranjcem), potem vsem Slovencem in nazadnje vsem Slovanom. Povsem skladno s tako razlago je nadaljevanje pesmi, saj je v tretji kitici govora o osvoboditvi domovine Slovencev (namig na zedinjeno Slovenijo?), v četrti pa o spravi med slovanskimi narodi. Druga kitica Zdravljice torej po mojem mnenju poudarja prvič deželno pripadnost, drugič slovenstvo in tretjič slovanski internacionalizem, celotna pesem pa povsem zamolči državno pripadnost Kranjcev in Slovencev avstrijskemu cesarstvu (Kaiserthum Oesterreich). Sicer pa se popolnoma strinjam z Miranom, da s sedanjo slovensko himno ni prav nič narobe. V sedmi kitici si Prešeren poleg dobrososedskih odnosov med narodi (kar poudarja Miran) želi še svet brez sporov in svobodne ljudi. Mar ni to dovolj globoko sporočilo tako za Slovence kot tudi za vse druge narode sveta? Dragan Božič Ljubljana, 26. septembra 2010, 18.30 From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Sep 26 20:29:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 26 Sep 2010 20:29:45 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Message-ID: <0D20CC741B9F49A0AF73B76680803AFA@P4> From: Sent: Sunday, September 26, 2010 4:58 PM Subject: Re: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003480.html) Joj, kako je to krasno povedano! Ne vem, je Miran avtor? Cestitam!! Nisem vedela, tu v "hudicevem" francoskem sarkozisticnem imperiju, da nam, Slovencem, hocejo vzeti se tisto, na kar smo lahko ponosni mi, Slovenci v tujini, na besedilo nase himne! Moram pohiteti in se naprej razposiljati prevod 7. kitice, dokler jo se imamo!! Saj nimam kaj dodati na tole argumentirano analizo. Le to, da ocitno celo Evropo zajema nek panicni strah pred nepoznanim. Slovenski pregovor pravi, da je strah v sredi prazen, okoli ga pa nic ni. Vsesorte bavbavov nam mahajo pod nos, tu in tam, da bi bili le se boloj zagledani v svoj popek - znak, da se nismo samostojni, odgovorni in odrasli, kar naj bi bil clovek, ko se mu zaceli popkova rana. Zacelila se pa ne bo tako dolgo, dokler ne bomo dvignili oci proti Drugemu, Drugacnemu. A za to je treba malo napora in sirokega duha. Prav tistega, ki se ga se nismo, ocitno, naucili ne pri Presernu ne pri Cankarju! V odgovor na moje obupano vprasanje, kaj je s Slovenci, da smo tako malo obcutljivi za Drugega, sem dobila pred kratkim odgovor, da je v Sloveniji solidarnostno gibanje le se "folklora". Kako hudo, ce je to res! Ocitno je pot od druge kitice do sedme se dolga! Lep pozdrav iz vedno bolj ksenofobicne Francije, Dusa P. S. Saj vem, da tole nima s "Slovlitom" direktne zveze, a se vseeno sprasujem, katero kitico bi pa oni peli, tile ljudje, na tejle ladji, ki so nam lahko za vzgled! A mislite, da bo sel kaksen slovenski ? na eno od teh stevilnih ladij, ki se odpravljajo v Gazo s humanitarnimi nameni? [...] === From: "Andrej Brodnik (Andy)" Cc: "SLOVLIT" Sent: Sunday, September 26, 2010 2:36 PM Subject: Re: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Kaj pa Jenko potem spet? LPA === From: Sent: Sunday, September 26, 2010 9:33 AM Subject: Re: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Dragi Miran, nisem vedela za to inicijativo, ki se mi, ravno tako kot tebi, zdi nesmiselna. Pred kratkim sem govorila s kolego Zielinskim z Univerze v Poznanu, ki piše knjigo o himnah pri slovanskih narodih in sploh o patriotični poeziji. Slovenska himna se mu je zdela res najbolj moderna ravno zaradi svojega internacionalizma in spoštovanja sosedov. Poslala sem mu tvoj komentar, tako da bo tudi on obveščen o tem kako se nekaterim na Slovenskem ne dopade pozicija, za katero se zavzema himna.Težko je graditi moderno družbo, tudi takrat ko je bila v mislih in željah največjih pesniških sinov iz preteklosti. Lep pozdrav, Marija === http://www.ius-software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=58990 -- slovenska himna je s pravnega vidika cela Zdravljica (članek Jerneja Letnarja Černiča iz Dnevnika). http://www.delo.si/ -- Boris Pahor, Slovenski narod v himni zanika svoj obstoj in hvali dobro sosedstvo (članek v Sobotni prilogi Dela 18. 9. 2010). From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 27 11:38:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Sep 2010 11:38:39 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Message-ID: From: "Mira Gregl" Sent: Sunday, September 26, 2010 10:06 PM Subject: RE: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Mar se v himni, ko jo zapojemo, ne umestimo med narode, ki hrepene dočakat dan/, da koder sonce hodi,/ prepir iz sveta bo pregnan... Mar to ni naše lepo - slovensko! poslanstvo? In komu pravzaprav pojemo himno? Glede na to, da vsi državljani spoznamo celovito sporočilnost te pesmi, saj jo interpretiramo v šoli, s 7. kitico le nadgrajujemo domovinsko čustvo. Lep pozdrav Mira === From: "Pavelhaus" Sent: Monday, September 27, 2010 8:51 AM Subject: AW: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Zdi se mi neprimerno izmenjati kitico, saj se v 2. kitici govori samo o bratih in sinovih, ne pa o hčerah. Lp, Susi Weitlaner From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 27 14:43:30 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Sep 2010 14:43:30 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Message-ID: <3EAB0B4894F845DAAF637D2278F18F07@P4> From: Sent: Monday, September 27, 2010 1:58 PM Subject: Re: Zamenjava slovenske himne? V najnovejsi razpravi se je zapisalo, da je bila 7. kitica Presernove Zdravljice pred 20 leti spontano izbrana za slovensko himno, le da sta moj spomin in vednost malce drugacna. Ob sojenju cetverici v tujem jeziku se je spontano zapela kar cela Zdravljica, zamejitev himne na vsega 7. kitico pa so leta 1990 dolocili politiki ne ravno spontano. S cenzuro so predvsem obsli 2. in 5. kitico, ker jih je v njima slej ko prej motilo tako nevarno blagoslavljanje Slovenije, Slovencev in Slovenk: Bog naso nam dezelo, Bog zivi ves slovenski svet! Bog zivi vas Slovenke! Politiki pac niso poznali 38. stance Kersta per Savici iz leta 1836, ki se glasi takole: "Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi, Tako so peli angelcov glasovi V visavah per Mesijesa prihodi; Da smo Oceta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, Da mormo ljubit se, prav uk njegovi. Valjhun ravna po svoji slepi glavi, Po bozji volji ne," duhovni pravi. Da je ta kitica Kersta podlaga 7. kitici Zdravljice, je bistro opazil sarajevski presernoslovec Juraj Martinovi´c, slovensko presernoslovje pa je to zamolcalo v skladu z brumno logiko, da tistega, cesar se ne pove, pac ni, in prav tako brumni publiki so nato po licih tekle debele kaplje navdusenja, ko je namocena ploskala Billovemu recitalu: Zive naj vsi narodi, Ki hrepene docakat dan, Ko koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan, Ko rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Namoceni publiki je seveda ostalo skrito, da slovenliness in slavishness pri Billovih pac ne pomenita oblasti in casti sinov matere Slave, ki sta kot uvod v 7. kitico ravno izpostavljeni v 5. kitici, tako nespontano zatrti ze z dunajsko cenzuro v Poezijah iz leta 1847: Edinost, sreca, sprava, K nam naj nazaj se vernejo, Otrok kar ima Slava, Vsi naj si v roke sezejo, Da oblast In z njo cast Ko pred spet nasa bosta last! Vlado Nartnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Sep 27 18:18:01 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 27 Sep 2010 18:18:01 +0200 Subject: [SlovLit] = =5BSlovlit=5D_Zamenjava_himne=3F_--_En_lu šten_citat Message-ID: <53C954A2EA414761B24F5875E1705186@P4> From: "Janko Germadnik" To: Sent: Monday, September 27, 2010 2:52 PM Subject: HIMNA - ZAMENJAVA BESEDILA Obstoječe besedilo himne zagovarjam najprej zato, ker gre za originalno prevzeto kitico, kot jo je zastavil pesnik sam. Vsaka kompilacija bi porušila notranjo harmonijo besedila, za kar je imel pesnik izredno prefinjen okus. V nadaljevanju pa zato, ker je s svojo kozmopolitsko širino prava osvežitev v ropotarnici raznih nabildanih in samozagledanih patriotskih besedil. Je pogled čez nacionalne >planke<, kot ga je zmoglo malo Slovencev tistega in tudi sedanjega časa. Spoštujem Pahorjevo nacionalno vztrajanje na slovensko-italijanskem robu, spoštujem njegov pogum in energijo, mislim pa, da spremembe v tem smislu niso potrebne. Pa tudi himna ne more postoriti tistega, kar bi morala zakonodaja in bolj pokončna diplomacija. Pri tem obstoječe besedilo kaže pot - pot zdravega in prijaznega sosedstva. LP JG === "Levo usmerjeni posamezniki načeloma verjamejo v kolektivna dejanja, a so hkrati skrajni individualisti [...] Na desnici je ravno obratno. Ljudje, ki pridigajo prednosti ekstremnega individualizma -- še zlasti to velja za zagovornike svobodnega trga, na katerem delujejo svobodni sebični posamezniki -- se v praksi praviloma obnašajo kot izjemno disciplinirana čreda." (George Monibot, okoljski aktivist: Ko kupimo varčno žarnico, je skoraj ne ugasnemo več, Sobotna priloga Dela 18. sept. 2010, 11) Tudi stališča okrog himne so izrazito nazorsko pogojena. Treba se je samo še zediniti, ali je bil Prešeren levičar oz. skrajni svobodnjak (frajgajst) ali desničar :) Samo: bomo pri iskanju odgovora poudarjali njegov zgodnji ali pozni opus? Znotraj poznega opusa prvotne variante ali zadnjo redakcijo? Ali pa raje kar glasujemo? Odločali se bomo podobno kot na lokalnih volitvah in se razdelili v dve sprti polovici. Še sreča, da v praksi delujemo, kakor pripoveduje Manibot, diametralno drugače od lastnih deklaracij in se mogoče tam nekje na pol pota med desnim in levim mimogrede soočimo s svojimi oponenti. Mogoče. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 09:16:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Sep 2010 09:16:13 +0200 Subject: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Message-ID: <34B2A491CD7A4D2EB8499F3EA439EDA5@P4> http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. === From: "majda tomc" Cc: "SLOVLIT" Sent: Monday, September 27, 2010 8:44 PM Subject: Re: [SlovLit] Zamenjava slovenske himne? Da v sedmi kitici Zdravljice niso omenjeni Slovenci? Kaj pa verz ... de rojak prost bo vsak ...? V SSKJ jasno piše, kaj pomeni beseda rojak. Lp Majda Tomc === http://www.dedi.si/ -- DEDI (Enciklopedija naravne in kulturne dediščine). Pod poglavjem Premična kulturna dediščina: Slovenska književnost najdemo za prelistavanje 11 prvih natisov: Cankarjevega Hlapca Jerneja, štiri zvezke Gregorčičevih Poezij, Vodnikove Pesme za pokušino, Levstikovega Martina Krpana, Župančičevo Čez plan, Jurčičevega Desetega brata, Pesmi Srečka Kosovela, Brkonjo Čeljustnika Bogomira Magajne ter http://www.dedi.si/dediscina/66-poezije-doktorja-franceta-preserna -- Poezije Doktorja Franceta Prešerna in http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica -- Kranjsko čbelico (Krajnşka zhbeliza). Za jezikoslovce je Kopitarjeva Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (http://www.dedi.si/dediscina/262-slovnica-slovanskega-jezika-na-kranjskem-koroskem-in-stajerskem) From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 16:34:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Sep 2010 16:34:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Indo-hetitska_teorija_--_Seminar_za_učit elje_slovenščine_kot_J2_--_Re=3A__Zamenjava_hi mne=3F Message-ID: From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, September 28, 2010 9:25 AM Subject: LK, 4. oktober LK FF vabi na 935. sestanek v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo Judita Tomšič, študentka doktorskega študija na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FFUL. Tema predavanja: Indo-hetitska teorija. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Pirih-Svetina, Nataša" To: Sent: Tuesday, September 28, 2010 3:33 PM Subject: Seminar za učitelje OŠ in SŠ: slovenščina kot J2 Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik organiziramo 20-urni seminar za učitelje, ki v OŠ in SŠ poučujejo slovenščino učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Seminar bo potekal od četrtka, 14., do sobote, 16. oktobra 2010 v prostorih CSD/TJ v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 (stavba Univerze v Ljubljani). Prijave na seminar sprejemamo do srede, 12. 10. na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Ob prijavi navedite, kdo bo plačnik računa (če je to fizična oseba, navedite ime, priimek in naslov, če je inštitucija, pa ime, naslov ter davčno in matično številko inštitucije). Podatke potrebujemo za izstavitev računa. Seminar bo izveden, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Kotizacija za 20-urni seminar znaša 200 EUR. Poravnali jo boste po prejemu računa, potrdilo o plačilu pa prinesli s seboj na seminar.Za dodatne informacije smo vam na voljo na zgornjem elektronskem naslovu. Program seminarja četrtek, 14. 10. 2010, 15.00--18.00 Slovenščina kot prvi, drugi in tuji jezik: učenci, učitelji, učenje in jezikovno znanje (dr. Nataša Pirih Svetina) Slovenščina kot drugi jezik v slovenskih šolah: vsebine pouka (Mihaela Knez) petek, 15. 10. 2010, 9.00--12.15 in 13.30--17.30 Merjenje in preverjanje jezikovnega znanja (dr. Ina Ferbežar) Delo z besedilom, razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti in priprava gradiv (Mihaela Knez) sobota, 16. 10. 2010, 8.30--14.30 Učenje tujega jezika -- mini tečaj albanščine (Alma Bejtullahu) Primeri dobre prakse; praktično delo z učenci (mag. Barbara Hanuš) Vprašanja udeležencev seminarja, izmenjava mnenj, evalvacija seminarja (Mihaela Knez) Vljudno vabljeni! === From: "Andrej Brodnik (Andy)" Cc: "SLOVLIT" Sent: Tuesday, September 28, 2010 2:42 PM Subject: Re: [SlovLit] [Slovlit] Zamenjava himne? Sicer je morda ta razprava vprašljiva za tale forum -- pa vendar bi jo načel. Sam osebno slovenstvo (ali, kot pravi g. Germadnik včasih patriotizem) vedno vidim predvsem skozi jezik, ki nas neizpodbitno zaznamuje in je tudi orodje, ki ga uporabljamo za ubesedenje družbene stvarnosti ter posledično narodovega vsakdana. Zato morda le o tej temi v tem forumu. Beseda teče o patriotizmu. G. Germadnik je zapisal: > V nadaljevanju pa zato, ker je s svojo kozmopolitsko širino prava osvežitev v > ropotarnici raznih nabildanih in samozagledanih patriotskih besedil. > Je pogled > čez nacionalne >planke<, kot ga je zmoglo malo Slovencev tistega in tudi > sedanjega časa. Moje iskreno vprašanje je, ali je res v slovenskem prostoru preveč ,,patriotskih besedil'' (ali na splošno sporočil)? Letos poleti sem preživel teden dni v Dalmaciji in moram priznati, da je količina patriotskih sporočil tam res neskončno večja od naših krajev. Ko pa sem se ozrl naokoli, sem dobil občutek, da večini ljudi to godi. Pri nas dobim pa včasih občutek, da je piscu patriotskega sporočila nerodno, da bo izpadel nazadnjaški in povsem mimo. Je to res? [...] LPA From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Sep 28 23:12:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 28 Sep 2010 23:12:12 +0200 Subject: [SlovLit] Pridobljeno s predovodom -- Proudy Message-ID: From: "Durda Strsoglavec" Sent: Tuesday, September 28, 2010 10:57 PM Subject: Pridobljeno s predovodom tokrat v Kopru Drustvo slovenskih knjizevnih prevajalcev vabi na literarni vecer v okviru cikla PRIDOBLJENO S PREVODOM, na katerem se bosta predstavila slovenska knjizevna prevajalca Ales Berger in Suzana Koncut, ki bo v cetrtek, 30. septembra 2010, ob 19. uri v Domu knjige Koper (Pristaniska ulica 5A, Koper). Vecer bo povezovala Ana Gersak. Uveljavljena prevajalca francoske knjizevnosti se bosta pogovarjala o svojih izkusnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, pa tudi o tem, kje (ce sploh) je meja med pisanjem in prevajanjem. === http://www.phil.muni.cz/journal/proudy/ -- Proudy, češki srednjeevropski časpis za znanost in literaturo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 29 15:22:04 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 29 Sep 2010 15:22:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_slavistični_kongres_2010 Message-ID: <4CA33D7C.23097.12F6C30@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovenski slavistični kongres v Ljubljani se hitro približuje, zato ponovno opozarjam na uradno spletno stran kongresa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2010 , kjer je dosegljiv ažuriran kongresni program, uvodnik kongresnega zbornika, izjava za medije, podatki o obkongresnih dejavnostih ter ostale uporabne informacije za udeležence. Preberete si lahko osnutek petkove okrogle mize, za katero že sedaj vlada izjemno zanimanje, utemeljitvi posebnih priznanj za izjemnega do- in podiplomskega študenta ter opis sobotne ekskurzije po okolici Ribnice. Zaživela je tudi rubrika Aktualno, kjer se sproti nabirajo obvestila o spremembah in dopolnitvah spletne strani. Za vse, ki se boste v Ljubljano pripeljali z avtomobilom, je v rubriki 'Prijavnica in navodila za udeležence' objavljen natančen spisek parkirišč v okolici Filozofske fakultete. Potek kongresa PRVI DAN Četrtek, 30. 9. 2010, na Filozofski fakulteti v Ljubljani: od 8.00 dalje prihod in registracija udeležencev v predavalnici št. 13; ob 9.30 slavnostno odprtje, nato ves dan predavanja, zvečer gledališka predstava v Slovenskem mladinskem gledališču. DRUGI DAN Petek, 1. 10. 2010, v na Filozofski fakulteti v Ljubljani: ob 9.00 se kongres nadaljuje z občnim zborom Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, sledijo predavanja, popoldne pa okrogla miza o pouku slovenščine in predstavitve knjig in projektov. Sledita literarni sprehod po Ljubljani ali obisk Državnega zbora RS, nato slavnostna večerja z glasbenim programom. TRETJI DAN Sobota, 2. 10. 2010: Tretji dan kongresa je kot ponavadi rezerviran za ekskurzijo, ki vas bo letos popeljala v okolico Ribnice: Nova Štifta -- Škrabčeva domačija v Hrovači -- Muzej Miklova hiša -- Obisk podjetja Riko hiše -- kosilo. Ob 9.00 odhod iz Ljubljane; predviden prihod nazaj v Ljubljano do 17. ure. Pridružujemo si pravico do spremembe programa. Lep pozdrav in nasvidenje v Ljubljani, Matjaž Zaplotnik, tajnik ZDSDS From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 29 15:27:54 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 29 Sep 2010 15:27:54 +0200 Subject: [SlovLit] obcni zbor Slavisticnega drustva Slovenije, 1. okt. 2010 Message-ID: <4CA33EDA.18043.134C0B5@matjaz.zaplotnik.siol.net> Redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije petek, 1. oktober 2010, ob 9.00 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavalnica št. 15 Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/ Spoštovani člani Zveze društev Slavistično društvo Slovenije! Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo 1. oktobra 2010 ob 9.00 v predavalnici 15 Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana). Dnevni red 1. Imenovanje sestave predsedstva občnega zbora, zapisnikarja ter določitev volilne komisije. 2. Obravnava predlogov za nova častna člana ZDSDS. Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije je na svoji redni seji dne 2. julija 2010 sklenil predlagati Občnemu zboru, naj bosta na Slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani dne 1. oktobra 2010 za nova častna člana Slavističnega društva Slovenije imenovana prof. dr. Ada Vidovič Muha in prof. dr. Zoltan Jan. Predloga sta podkrepljena z utemeljitvama prof. dr. Erike Kržišnik in Andrejke Šušmelj, objavljenima na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2010/oz2010 3. Predsedniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila predsednikov pokrajinskih društev in vodij sekcij. 6. Poročilo Nadzornega odbora društva. 7. Razrešnica sedanjemu vodstvu društva. 8. Razno. Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo! V Ljubljani, 27. septembra 2010 Prof. dr. Irena Novak Popov, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 18:56:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Oct 2010 18:56:22 +0200 Subject: [SlovLit] Predrzna Slovenija -- Emancipirani gledalec -- Razstava Bibliografija na Slovenskem Message-ID: <5760C6A4A4C648F9BE100AC1B3EE8684@P4> From: "Rott, Zala" Sent: Wednesday, September 29, 2010 9:23 AM Subject: Vabilo na posvet Predrzna Slovenija (6.10.2010) Vabljeni na posvet z naslovom Predrzna Slovenija, ki ga pripravljajo Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, Delavsko-punkerska univerza, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in Neodvisni sindikata delavcev ljubljanske univerze. Posvet bo potekal v sredo, 6. oktobra 2010, ob 10. uri, v konferenčni dvorani Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana. === From: "Knjigarne Mladinske knjige" Sent: Friday, October 01, 2010 4:25 PM Subject: Zmenek s knjigo: prihodnji teden v Mladinski knjigi Pogovor o knjigi Jacquesa Ranciera: EMANCIPIRANI GLEDALEC. Pogovor organizira revija Maska. Sreda, 6. 10. ob 18. uri, Mladinska knjiga, knjigarna Konzorcij. Emancipirani gledalec (prvič objavljeno leta 2008) je knjiga Rancierovih zapisov o sodobni umetnosti. Rancierova znamenita teza, da je politično v umetnosti tisto, kar v polje javnosti prinese glasove, ki niso slišni in na ta način razpre družbo in ponudi potencialne nove družbene prakse je ena najbolj provokativnih in inspirativnih tez v sodobnih razpravah o umetnosti in političnem. V njegovi zadnji knjigi Ranciere razpravlja o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Ranciere se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika. Takšna vloga rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira subjekta. Knjiga je letos izšla v zbirki TRANSformacije (založba Maska), prevod je delo Suzane Koncut. Jela Krečič se bo o avtorju in knjigi pogovarjala z Rokom Benčino, Lano Zdravković in Janezom Janšo.V času predstavitve bo knjiga Emancipirani gledalec na voljo po akcijski ceni 16 ?. Vljudno vabljeni in nasvidenje v knjigarni! Maska in Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana === From: "Sollner-Perdih, Anka" From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Friday, October 01, 2010 1:51 PM Subject: Bibliografija na Slovenskem (5. 10. ob 19.00) Pet stoletij bibliografije na Slovenskem je mogoče povzeti takole: Trubarjev Register (1561) je bolj prva dokumentirana in ohranjena avtobibliografija kakega avtorja s Kranjskega kot pa prva slovenska bibliografija, ki je lahko taka postala šele v narodotvornih interpretacijah 19. stoletja; Memoriale (1605) ljubljanskega škofa Tomaža Hrena odraža religiozno delitev kranjske družbe na protestante in katolike. Bistveni del njene narativne opreme je etična diskvalifikacija protestantskih avtorjev. Kot taka odraža družbene reprezentacije zgolj katoliškega dela populacije Kranjske. Bibliografski popisi avtorjev in njihovi del, ki so jih sestavili Janez Weikhard Valvasor, Janez Gregor Dolničar, Marko Pohlin in Joseph Kalasanc Erberg reprezentirajo družbene predstave o Kranjski in popisujejo njeno koletivno memorijo. Bibliografije so popisanim delom postopoma nadevale veljavo literarnih spomenikov in historičnih dokumentov literature. Ko je sredi 19. stoletja bibliografija podelila socialnemu sloju kulturno legitimacijo, je dokumentirala neprehodno etnično razliko(vanje) med nemško in slovensko govorečo populacijo, za ves čas nazaj do Primoža Trubarja pa je kot bistveni kriterij uveljavila slovenski knjižni jezik. Zajem publikacij z vsega slovenskega govornega področja je sledil geografski komponenti formativne dobe slovenskega nacionalizma. V obdobju med svetovnima vojnama se je bibliografija na Slovenskem profesionalizirala, vendar ni bila zakonsko regulirana naloga knjižnice, ki je imela privilegij obveznega izvoda. Z razširitvijo v likovni medij je definirala nabor avtorjev in njihovih del, ki v ideologiji naroda predstavlja korpus pisne kulturne dediščine. Sprememba družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni ni prinesla nobene razlike v reprezentaciji slovenstva. Bibliografija je dobila zakonsko podlago, Narodna in univerzitetna knjižnica pa je postala nacionalna bibliografska ustanova. Nacionalistična ideologija na Slovenskem je s psevdobiologistično ideacijo naroda retrospektivno zajela literarno ustvarjalnost od 16. stoletja naprej in jo neproblematično kot celoto vpisala v imaginarij slovenstva, na začetek slovenske bibliografije pa je postavila Register Primoža Trubarja. Tudi politična osamosvojitev Slovenije leta 1991 ni prinesla drugačne ideacije naroda. To historično diskontinuteto je označila za pravo in končno uresničitev tisočletnega sna Slovencev po lastni državi in uzakonila slovensko bibliografijo kot nabor del rojenih Slovencev in del v slovenskem jeziku. Zajem del slovenske nacionalne bibliografije se v geografskem smislu navezuje na koncept slovenskega etničnega ozemlja iz sredine 19. stoletja. Skozi bibliografijo je razvidna reprezentacija Slovencev kot izvornostne entitete krvnega tipa, ki vztraja od leta 1848 vse do danes. Novost v primerjavi s preteklostjo je, da je bibliografija postala instrument državne birokracije za ocenjevanje slovenske akademe, ki je tako postala od nje eksistencialno odvisna. RAZSTAVNA DVORANA NUK, TURJAŠKA 1, LJUBLJANA, 5. - 30. OKTOBER 2010. OGLED RAZSTAVE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 20. URE, V SOBOTO OD 9. DO 14. URE From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 1 19:07:48 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 1 Oct 2010 19:07:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Korpusno_orodje_Sketch_Engine_--_Literarna_?utf-8?b?xaFvbGE= Message-ID: From: "Iztok Kosem" To: Sent: Friday, October 01, 2010 11:56 AM Subject: brezplačna delavnica o uporabi korpusnega orodja Sketch Engine - 8. oktobra 2010 Trojina, zavod za uporabno slovenistiko (http://www.trojina.si), vabi na brezplačno delavnico Osnove uporabe korpusnega orodja Sketch Engine, ki bo v petek, 8. 10. 2010, od 12. do 17. ure na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Delavnica bo v računalniški učilnici 24 (trakt B). Udeleženci se bodo podrobno seznanili z osnovnimi funkcijami, kot so različne oblike iskanj in razvrščanje korpusnih podatkov, kot tudi z naprednimi funkcijami, zlasti z besednimi skicami in tezavrom. Poleg tega bo predstavljena tudi možnost nalaganja lastnega korpusa v Sketch Engine ter izdelava korpusa z orodjem WebBootCaT. Delavnico bo vodil dr. Iztok Kosem, ki je izkušnje s področja leksikografije in korpusne lingvistike pridobil v času magistrskega študija na Univerzi v Birminghamu in doktorskega študija na Univerzi Aston v Birminghamu, pri delu na "Velikem angleško-slovenskem slovarju" ter s sodelovanjem s strokovnjaki, kot so Ramesh Krishnamurthy, Adam Kilgarriff, Michael Rundell in Mike Scott. Število mest na delavnici je omejeno. Prijave sprejemamo na elektronski naslov karmen.kosem na trojina.si Delavnico sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. === From: "Študentska založba" Sent: Friday, October 01, 2010 2:05 PM Subject: BELETRININA LITERARNA ŠOLA Literarne delavnice so bile eden izmed najbolj tradicionalnih literarnih projektov knjižne zbirke Beletrina. Vzklile so, ko si je zbirka šele začela utirati pot na literarno prizorišče, danes, štirinaj let pozneje, pa lahko ugotovimo, da je pod mentorstvom Beletrininih pisateljev in pesnikov ustvarjalo, pridobivalo nove izkušnje ter znanja več kot 600 literatov iz Slovenije in zamejstva. Med literati je vedno obstajala želja po intenzivnejšem, dolgoročnejšem in pretežno individualnem delu z mentorji. Zgolj dva delavničarska dneva ter večje število literatov v skupini je mnogim predstavljalo preozek okvir za poglobljeno delo, zato so literarne delavnice pred nekaj leti doživele konceptualno spremembo, ki je vsem prijavljenim omogočila resno delo in kontinuirano razvijanje lastnih tem in slogov. Oblikovali smo program literarne šole. VEČMESEČNI PROGRAM KREATIVNEGA PISANJA Literarna šola je večmesečni program kreativnega pisanja, ki bo letos potekal pod mentorstvom dveh vrhunskih avtorjev: pesnice Lucije Stupice in pisatelja Dušana Šarotarja. Vsem udeležencem želimo ponuditi možnost individualnega dela z mentorjem. Program bo temeljil predvsem na poglobljenem usmerjanju pri pisanju, svetovanju, analizi in diskusiji menotorja z udeležencem programa. Program literarne šole bo prilagojen vsakemu posamezniku in njegovim željam. Literarna šola se bo pričela z dvodnevnimi uvodnimi delavnicami, na katerih bodo udeleženci in mentorja začrtali osnovne parametre dela. Uvodni vikend bo potekal 4. in 5. novembra v Ljubljani in bo poleg delavnic obsegal še spremljevalni kulturni program. Po uvodnem vikendu pa se bo pričelo individualno delo mentorja z vsakim prijavljenim, ki bo pretežno potekalo preko elektronske pošte, po dogovoru z mentorjem pa tudi osebno. Literarna šola bo potekala 3 mesece (od novembra do januarja), z individualnimi konzultacijami na 14 dni. V skladu z dogovorom med mentorjem in udeležencem se lahko frekvenca sodelovanja poveča ali zmanjša. Poleg tega bomo vsem udeležencem literarne šole zagotovili še: Možnost objave njihovih del na najbolj branem slovenskem literarnem portalu http://www.AirBeletrina.si (AirBeletrina ima ta trenutek, več kot 2000 aktivnih obiskov na dan, število obiskov pa se konstantno povečuje). PRIJAVA IN KOTIZACIJA: Prijavo, ki ji priložite nekaj svojih pesmi oziroma nekaj strani proze ter vaše podatke, pošljite do 21.10. 2010 na info na zalozba.org (s pripisom v naslovu za Literarno šolo). Kotizacija: 330 ?, za študente in dijake 300 ?. [... ] Udeležence za prozo se poziva, da imajo pripravljene osnutke za daljši prozni tekst ali 2-5 kratkih zgodb, ki jih nameravajo dodelati v času literarne šole. Kot vzorec svojega pisanja prijavitelji za prozo lahko pošljejo katere koli že dokončane primere svojega dela, zgoraj omenjeni osnutki so potrebni predvsem za kasnejše delo. [...] Jelka Ciglenečki http://www.studentskazalozba.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Oct 3 20:04:42 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sun, 3 Oct 2010 20:04:42 +0200 Subject: [SlovLit] Zdravljica -- Slovensko leposlovje na internetu Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Zdravljica -- pet variant Prešernove Zdravljice na Wikiviru. Opazite v zadnjih dveh kiticah razlike med objavo v Novicah in Krajnski čbelici 1848 in prepisom v Prešernovem Zbranem delu, ki ne zadevajo posodobljenega pravopisa? http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravljica -- Zdravljica na Wikipediji. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sl/sl.html -- nova začasna lokacija Slovenskega leposlovja na spletu, ki vsebuje preko 2000 zapisov s povezavami na besedla na različnih lokacijah (dLibu, Jakopinovi Novi besedi, Wikviru, Luinovi, Hladnikovi zbirki ...). Prijazni vmesnik je delo Primoža Jakopina. Podatkovna zbirka je v delu; sporočite prosim najdene napake. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 5 09:36:08 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Oct 2010 09:36:08 +0200 Subject: [SlovLit] = V_sliki_ine_besedi_--_Slavistično_dru štvo_Japonske Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri135/index.html -- Boris Pahor, kongres SDS in lepa jesen v slikah. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 05, 2010 9:25 AM Subject: LK, 11. oktober LK FF vabi na 936. sestanek v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. Yumi NAKAJIMA, Univerza Hitotsubashi v Tokiu, sekretarka Slavističnega društva Japonske. Tema predavanja: Jezik, ritam i pesme (Jezik, ritem in pesmi). Predavanje bo v srbohrvaščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 5 10:21:21 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Oct 2010 10:21:21 +0200 Subject: [SlovLit] (Fwd) slavisticni kongres - utrinki Message-ID: <4CAAE001.239.D2BB53F@matjaz.zaplotnik.siol.net> S privoljenjem avtorice prepošiljam na slovlit. LP MZ From: Simona Jerčič Pšeničnik To: Subject: slavistični kongres utrinki Date sent: Sun, 3 Oct 2010 23:21:26 +0200 Utrinki po slavističnem kongresu 2010, predvsem o slavističnem društvu Kot članica Slavističnega društva >z roba< (SD Koroška) bi rada izpostavila problematiko Slavističnega društva s svojega zornega kota. Najprej se človeku, ki je vključen v neko društvo, porodi osnovno vprašanje, KAJ DRUŠTVO SPLOH NUDI SVOJIM ČLANOM. V vseh letih članstva se nisem okoristila z nobeno ugodnostjo, ki bi me prepričala, da ostanem še naprej članica društva. Vendar to ostajam in s plačano članarino subvencioniram >projekt vesoljni potop< (beri >slovenistični potop<). Šalo na stran, še vedno ostajam član, ker sem bila vzgojena v času, ko je tudi zvestoba kaj pomenila. In upam, da se stari časi še vrnejo. Omenjene so bile tudi revije -- čas je, da spremeni zunanji videz, če že vsebina ne. Človek se ob paleti sodobnih revij ne more odločiti za revijo, ki se že vsaj desetletja ni predala >stilskim izzivom<. Še nekaj let nazaj je Slavistično društvo pomagalo pri organizaciji Cankarjevega tekmovanja, ki je bilo nekakšna vez med učiteljem praktikom, strokovnjakom znanstvenikom in Zavodom za šolstvom. Veznega člena ni več in interesi so po petkovi Okrogli mizi sodeč obrnjeni povsem vsak k sebi. Mislim, da smo pozabili, da brez sodelovanja slovenščina ne more obroditi lepih in sočnih plodov, temveč le piškavo sadje. Če torej povzamem in hkrati ponudim rešitev - izberite za Slavistični kongres temo, ki bo povezovala in ne oddaljevala, temo, ki bo zanimiva tako osnovnošolskemu, srednješolskemu učitelju in znanstveniku slovenistu / slavistu. Letošnji kongres je bil zelo kvaliteten in strokoven, za množično udeležbo bi bilo potrebno mogoče odpreti še sekcijo C, kjer bi se odvijale didaktične teme (torej praktične). Mogoče bi bilo smiselno pritegniti preučevalce maternega jezika iz drugih držav EU in poskrbeti za prevajanje. Vsekakor veliko prispeva tudi okolje in ni naključje, da je bilo največ udeležencev na lokacijah Bled, Portorož. To so lokacije, ki privabijo ne glede na temo, saj učitelju na šoli ni v interesu, da bo sledil vsem strokovnim predavanjem, ampak izobraževanje izkoristi tudi za sprostitev (da se dan ali dva reši vsakdanje birokratske vojne in spremeni okolje). Vsi vemo, da skalnati vrhovi, prekmurska ravnica in obalna modrina ponujajo pogled z druge strani, predvsem pa vnesejo v odnose sproščenost. Na občnem zboru je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj Slavistična društva po pokrajinah držijo v rokah napol upokojene učiteljice. Mislim, da so tudi upokojenke lahko zelo energične, le pocukati jih je treba in jim dati vedeti, da so še vedno koristne. Ob tem vprašanju se mi je porodila ideja, da bi k sodelovanju na Slavistični kongres povabili pokrajinska društva in sekcije, ki bi pripravili spremljevalni program (naravni narečni pripovedovalci, predstavitve projektov .). Predlagam tudi sodelovanje Bralnega društva Slovenije, saj ponujajo že nekatere rešitve na zastavljena vprašanja (OPISMENJEVANJE). Zelo razočarana sem bila, ko sem pred odhodom na kongres poslala elektronsko pošto kolegicam po drugih šolah in bivšim sošolkam s fakultete in sem prejela take odgovore: >slavisti preveč komplicirajo<, >nič praktičnega<, >štala< in podobno. Omenjeni so bili tudi ravnatelji. Menim, da odhod na izobraževanje ne bi preprečili, saj učitelju v šolskem letu pripada 5 dni izobraževanja. Učitelju se zdi enostavno izguba časa, porabiti 3 dni izobraževanja, če tu ne dobi nekih oprijemljivih smernic za praktično delo pri pouku. Povsem naravno je, da se bo udeležil izobraževanja, kjer bo dobil koristne informacije. Neizogibno se tu porodi vprašanje: Kje je zavest, da pripadamo istemu jeziku, da smo študirali z namenom, da naš jezik promoviramo in spremljamo njegov razvoj na vseh ravneh? Tu mislim na tisto zvestobo ali pa trmo (če hočete), ki je slovenščino ohranila do danes, in s katero bi še naprej kljubovala in preživela, pa naj bodo sodobne politične in gospodarske silnice še tako neugodne. Mi smo tisti, ki to lahko spremenimo, ne tujci, ki so le zunanji opazovalci. Tukaj ne morem mimo banalnosti, da znanstvenik - slovenist piše o slovenščini v angleščini. Česa tako nizkega pa ne. Zdi se, da tisti črni scenarij, ki govori o slovenščini - mrtvem jeziku, ni čisto izvit iz trte. Očitno ne plujemo več na isti ladji, zato povzemam svoje misli: Kaj nudite slovenistom - praktikom - na šolah? Potrebujemo informacije o tem: 1.. kje se je zalomilo, da današnji otroci ne osvojijo tehnike branja in pisanja, 2.. kako smo mogli pozabiti na vzgojno funkcijo slovenščine, 3.. kako učiti otroke s posebnimi potrebami, otroke tujce (nekaj malega je bilo povedano) in predvsem zdolgočasene in razvajene otroke, ki imajo veliko preveč materialnih dobrin, manjka pa jem ljubezni, sočutja in pripadnosti. Ni preprosto biti UČITELJ, ki s srcem ni pri stvari, ki ne živi svojega predmeta. Veliko je takih. Sama nimam teh težav, rada opravljam svoje delo, predvsem pa imam rada svoj materni jezik. Verjetno zato, ker prihajam z roba dežele, iz vasi Libeliče, ki so v zgodovino vstopile leta 1922, ko so krajani izsilili ponovno štetje glasovnic in dokazali goljufanje na plebiscitu iz leta 1920. Prepričana sem, da bi tukaj ljudje ponovno ravnali tako, če bi nam kdo hotel oskruniti jezik in ozemlje. Ostali bi zvesti, kar pa ni mogoče trditi za naše slovenistične kroge. Simona Jerčič Pšeničnik, učiteljica slovenščine >z roba< From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 5 11:50:45 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 05 Oct 2010 11:50:45 +0200 Subject: [SlovLit] maraton pisanja apelov za osnovne in srednje sole Message-ID: <4CAAF4F5.23485.D7D8C6D@matjaz.zaplotnik.siol.net> Date sent: Thu, 23 Sep 2010 14:00:28 +0300 Subject: Prošnja za sodelovanje - Maraton pisanja apelov; s priponkami From: Maraton Amnesty Spoštovani, pišem vam z Amnesty International Slovenije, kjer v letošnjem letu pripravljamo vseslovenski maraton pisanja apelov za osnovne in srednje šole, kjer bo učencem dana možnost, da se pridružijo milijonom po svetu, ki bodo na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra 2010, oddali svoj glas za večje spoštovanje človekovih pravic po svetu. Pisanje apelov vidimo kot možen pripomoček za učenje pisanja uradnih pisem pri slovenskem jeziku in zato se obračamo na vaše Slavistično društvo Slovenije s prošnjo, če bi morda lahko informacijo o Maratonu vključili v vaša obvestila slavistom. V priponki vam pošiljam dopis, namenjen osnovnim/srednjim šolam. V upanju na naše sodelovanje Vas lepo pozdravljam, Kristina Božič 040 810 879 --------------------------------------------------- Šola človekovih pravic Amnesty International PRIDRUŽITE SE VSESLOVENSKEMU ŠOLSKEMU MARATONU PISANJA APELOV OB MEDNARODNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC, 10. 12. 2010 Tudi letos bo ob mednarodnem dnevu človekovih pravic potekal po celem svetu maraton pisanja apelov za ustavitev ali popravo kršitev človekovih pravic v okviru Amnestyja International. Pri Amnesty International Slovenije letos organiziramo tudi prvi vseslovenski šolski maraton pisanja apelov, h kateremu vabimo tudi vašo osnovno ali srednjo šolo (pri OŠ predvsem razrede druge in tretje triade). Zakaj je za maraton lahko prostor tudi na vaši šoli? * Pisanje apelov se lahko vključi v ure angleščine ali slovenščine, saj mladi ob tem vadijo pisanje uradnih pisem. * Hkrati je lahko to učinkovit način za podajanje snovi pri geografiji o politični raznolikosti sveta ali se naveže na zgodovinske dogodke pri zgodovini. * Gre za snov, ki vsekakor spada tudi v okvir predmeta državljanska vzgoja in etika (OŠ) oz. v okvir predmeta sociologija ali izbirnih vsebin (SŠ). Ob aktivnostih sodelovanja pri maratonu se vzpostavlja državljanska zavest učencev, opogumlja se aktivno participacijo pri ukrepanju glede družbenih problemov, krepi se poznavanje pravih, primernih in učinkovitih načinov delovanja, večata se empatija in znanje mladih o razmerah po svetu, nujna v današnjem globaliziranem svetu. Kdaj? Maraton pisanja apelov lahko poteka na vaši šoli cel teden od 6. do 10. 12. 2010 v okviru določenih predmetov. ALI / IN Maraton pisanja apelov je enodnevni dogodek/aktivnost, ki se jo lahko vključi v okvir kulturnega dneva na vaši šoli ali se jo organizira v okviru obšolskih dejavnosti poleg šolskih obveznosti (med odmori ali malico, na hodnikih ali v knjižnici ...). In potem? Po maratonu bodo sodelujoče šole prejele posebna priznanja in potrdila o številu zbranih apelov na njihovi šoli. Tudi vse podporne materiale o akciji -- fotografije, videe, ilustracije ...-- bomo objavili na naši spletni strani, kjer bodo dostopni širši javnosti. Ko bomo zbrane apele predali predstavnikom naslovljenih ambasad v Sloveniji, bomo povabili tudi vaše učence, ki so najbolj zagreto sodelovali pri maratonu, da apele predajo skupaj s predstavniki Amnesty International Slovenije. V kolikor bi bili zainteresirani priključiti se letošnjemu Maratonu, nam prosim to sporočite na email naslov maraton na amnesty.si in vključili vas bomo na naš seznam sodelujočih šol, vas obveščali in vam zagotovili potrebne materiale in predloge aktivnosti za izvedbo dogodka v prihajajočih mesecih. V kolikor imate kakršna koli vprašanja, nam pišite na zgornji naslov, informacije o aktivnostih pa so dostopne tudi na http://www.amnesty.si/maraton . V veselem pričakovanju našega skupnega sodelovanja Vas lepo pozdravljamo, Amnesty International Slovenije From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Tue Oct 5 15:15:28 2010 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Tue, 5 Oct 2010 15:15:28 +0200 Subject: [SlovLit] = vabilo_na_seminar_za_poučevanje_slovenščine_kot_drugega_jezika Message-ID: <51DA02D42506B84DB1EAFCC57648F3523A3D47942C@ffposta.ff.uni-lj.si> Na spletnih straneh Centra za slovenščino www.centerslo.net je objavljeno vabilo na seminar za učitelje, ki v osnovnih in srednjih šolah poučujejo učence, ki jim slovenščina ni prvi jezik. Seminar bo potekal od 14. do 16. oktobra. Vabljeni. Nataša Pirih Svetina FF UL Kongresni trg 12 SI-1000 Ljubljana From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 5 15:57:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 5 Oct 2010 15:57:20 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?QmVyaWxvIC0tIFRlxI1hamkgc2xvdmVuxaHEjWluZSB2 _Radgoni_--_Prekleta_bolonja Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/naglic_soncnaura.pdf -- Miha Naglič, Sončna ura Marije Žagar in Borisa Pahorja, Gorenjski glas 5. 10. 2010. === From: "Pavelhaus" Sent: Tuesday, October 05, 2010 12:17 PM Subject: [Pavelhaus] SLOWENISCHKURS - TECAJ SLOVENSCINE Kaj? 20-urni začetni in 20-urni nadaljevalni tečaj slovenskega jezika (= 10 x 1,5h) Kje? V Pavlovi hiši, Laafeld 30, 8490 Bad Radkersburg Kdaj? V četrtek, 7. 10. 2010 18.00 ? 19.30 začetniki, 19.30 ? 21.00 nadaljevalci S kom? Z Željko Papič, učiteljico slovenščine v okraju Bad Radkersburg/Radgona Cena? 30,00 ?; prijave: pisno : pavel na mur.at; http://www.pavelhaus.at === Cilji bolonjskega študija so primerljivost diplom, mobilnost študentov in učiteljev (mednarodnost), sodelovalnost med inštitucijami ter med učitelji in študenti, stalno študijsko izpopolnjevanje, povezovanje študija in raziskovanja, evropskost vsebin, kar vse naj napravi študij učinkovit, diplomante bolj zaposljive, Evropo in svet pa stabilna, mirna in tolerantna. Te cilje naj bi dosegli med drugim z dvostopenjskim študijem, enotnim kreditnim sistemom ocen in dodatkom k diplomi (http://en.wikipedia.org/wiki/Bologna_Process; http://fr.wikipedia.org/wiki/Processus_de_Bologne; http://de.wikipedia.org/wiki/Bologna-Prozess; http://es.wikipedia.org/wiki/Proceso_de_Bolonia idr.). Saj ne preklinjamo teh plemenitih principov, kadar se razburjamo nad bolonjo? Razburjamo se le nad neumnostmi, h katerim nas je pripeljalo reformiranje, ker smo se ga lotevali s figo v žepu, sledeč bolonjski črki, ne pa duhu, in prepričevali sebe in druge, da je to, kar se po novem gremo, bolonjski študij. -- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 6 16:16:02 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 06 Oct 2010 16:16:02 +0200 Subject: [SlovLit] podelitev stipendij Skrabceve ustanove in pogovor z Dragom Jancarjem Message-ID: <4CAC84A2.9215.256D1C6A@matjaz.zaplotnik.siol.net> V ustanovi patra Stanislava Škrabca smo ponosni, da bo naše letošnje štipendije podelil ugledni pisatelj akad. Drago Jančar. Vabimo vas v torek, 12. oktobra 2010, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo čestitali študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja -- Katarini Rigler Šilc, Mojci Horvat, Juditi Tomšič, Andreju Perdihu, Andražu Arko, Manci Noč in tujemu študentu Elődu Dudásu --, ki bodo v prihajajočem študijskem letu postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru z akad. Dragom Jančarjem in njegovo sogovornico, dr. Simono Škrabec. Tema njunega pogovora: O tistem, česar ni v slovarju Med jezikoslovci in literarnimi raziskovalci obstaja nekakšna neizgovorjena napetost. Obe znanosti se sicer ukvarjata z jezikovnimi deli, a le redkokdaj prisluhneta druga drugi. Filološka veda koplje po jeziku, analizira njegove sestavine in poskuša razumeti temeljne zakonitosti. Pri tem pa so znanstveniki pogosto na tihem prepričani, da literatura ni ravno tisti kraj, kjer bi človek iskal primere pravilnega izražanja. Pisatelji si sicer trmasto izmišljajo svoje lastne izraze, hkrati pa brezglavo posnemajo vse napake in razvade pogovornega jezika. Če so jezikoslovci pogosto gluhi za literaturo, pa so preučevalci literarnih del povsem slepi za jezikoslovne razprave. Zazrti so v svoja daljna obzorja, pri katerih je pomembna le vsebina in tu in tam kakšna rima. Pri tem literarni zgodovinarji pozabljajo, da sta vsak roman in vsak sonet zgrajena zgolj in samo iz besed. Redkokdaj se med čisto jezikoslovno znanostjo in literarno vedo vzpostavi most, ki bi dovolil neposredno povezavo. Toda ravno tu, pod okriljem misli Stanislava Škrabca, se moramo zavedati, da besede pridobijo svoj pomen zaradi določenega konteksta. France Prešeren, na primer, ni pričevalec svojega lastnega časa, temveč njegov najbolj neubogljiv otrok. Njegov jezik ne ustvarja norme, temveč jo spreminja, sili nas, da začnemo misliti drugače. Če bi med sodobnimi slovenskimi pisatelji iskali avtorja, ki je sposoben rušenja ustaljenih miselnih vzorcev, potem ne moremo mimo Draga Jančarja. Njegovi romani, kratke zgodbe, drame in eseji so vztrajno naštevanje tega, kar je, pa bi moralo biti drugače. Njegova dela -- Galjot (1978), Severni sij (1984), Terra incognita (1989), Veliki briljantni valček (1996), Katarina, pav in jezuit (2000), Pogled angela (1992) ali To noč sem jo videl (2010), če naj naštejemo le nekatera -- niso mrtvi odsev v ogledalu. Drago Jančar s svojimi besedili aktivno posega v svet, ki ga obdaja. O podobah in prispodobah njegove literature, o vsem tistem, česar ni mogoče najti v slovarjih, se bo z Dragom Jančarjem pogovarjala dr. Simona Škrabec, esejistka in prevajalka, ki od leta 1992 živi v Barceloni. --- Polona Lovšin Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica T 01 58 16 308, 041 744 248 E info na skrabceva-ustanova.si W http://skrabceva-ustanova.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 7 15:57:32 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Oct 2010 15:57:32 +0200 Subject: [SlovLit] Novice iz ZDA Message-ID: <603191D4E52E48B2BA66DDA89EDFA049@P4> From: "luka zibelnik" To: Sent: Thursday, October 07, 2010 3:41 PM Subject: Novice iz ZDA Spoštovane bralke in bralci, kolegice in kolegi! Znova vam pošiljam nekaj novic preko luže, kjer kljub zaskrbljujočim novicam iz Slovenije o morebitnem zapiranju lektoratov teče vse nemoteno. Ne ve se, ali me bo orwelovsko-boksarski izrek: "Še bolj bom delal," odrešil ali iztrošil, a zaenkrat se ga kar uspešno držim. Letošnje leto je številka študentov znova narasla, prav tako pa število razredov. Narašča že od samega začetka (prvo leto je bilo vpisanih 30 študentov, drugo 38 in sedaj 44), dodali pa smo nov razred izpopolnjevalcev, ki slovenščini na Cleveland State University in Lakeland Community Collegu daje prav poseben položaj. Drugih slovanskih jezikov se namreč ni moč učiti, z izjemo poljščine na CSU, ki se je je moč učiti le na začetniškem tečaju. Prav tako bodo in so potekali drugi dogodki, ki življenje lektorja, študentov, slovenske skupnosti in javnosti popestrijo. V torek in sredo je iz daljnega Edmontona v Kanadi, oddaljenega od Clevelanda preko 3000km, pripotoval prof. dr. Tom Priestly, znan predavatelj in prevajalec. Prišel je spričo vabila, ki sem mu ga poslal prejšnje leto, in v dveh dneh več kot 80 poslušalcem predstavil svoje prevajalsko in raziskovalno delo. Na LCC smo v torek skupaj z nekaterimi izpopolnjevalnimi študenti brali originale in prevode koroških pesnic in pesnikov, nekaj pesmi "klasičnih" pesnikov, na koncu pa smo si poslušali in ogledali tudi prevod Mačka Murija, kar v večeru pripeljalo tako solze kot smeh. Na CSU pa je pripravil predavanje o njegovem raziskovalnem delu na Koroškem, burni zgodovini tega dela Avstrije in poslušalcem vtisnil v spomin svojo ljubezen do "malih vasic, kjer živijo veliki ljudje." Obeh dogodkov se je udeležila tudi strokovna javnost, dekan Filozofske fakultete CSU prof. dr. Sadlek, dekan Ekonomske fakultete LCC prof. dr. Eith ter nekaj profesorjev in strokovnih sodelavcev. Po obeh predavanjih smo se posladkali z domačo potico, ki sem jo priskrbel kar sam. CSU je tokrat namreč plačala nastanitev gosta v hotelu Wyndham. Upam, da bomo slovenski jezik in kulturo lahko še naprej nemoteno širili s peresom, pesmijo ter knjigo in ne samo še z ognjem in mečem. Lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 7 16:37:56 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 7 Oct 2010 16:37:56 +0200 Subject: [SlovLit] Prodobljeno s prevodom -- 300 jezikov -- Ustanovitev UL -- Simpozij o Borisu Pahorju Message-ID: From: "Durda Strsoglavec" Sent: Tuesday, October 05, 2010 11:43 PM Subject: Prodobljeno s prevodom tokrat po rusko Drustvo slovenskih knjizevnih prevajalcev vabi na literarni vecer v okviru cikla PRIDOBLJENO S PREVODOM, na katerem se bosta predstavila slovenska knjizevna prevajalca Drago Bajt in Lijana Dejak, ki bo v cetrtek, 7. oktobra 2010, ob 19. uri v Knjigarni Goga v Novem mestu (Glavni trg 6, Novo mesto). Uveljavljena prevajalca ruske knjizevnosti se bosta pogovarjala o svojih izkusnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, pa tudi o tem, kje (ce sploh) je meja med pisanjem in prevajanjem. === http://www.rosettaproject.org/300-languages -- The 300 Languages Project išče prostovoljce za dokumentiranje 300 jezikov, tudi slovenščine. Pirjavite se lahko na http://www.rosettaproject.org/projects/300-languages/ === From: "Pablo Juan Fajdiga" Sent: Thursday, October 07, 2010 2:51 PM Subject: Vabilo Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica vas vljudno vabi na predavanje dr. Alozija Cindriča z naslovom Nastavki za ustanovitev Univerze v Ljubljani ob izidu knjige Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848--1918, 12. oktobra 2010 ob 19. uri na Einspielerjevi 1 v Ljubljani. === From: "Urška" Sent: Thursday, October 07, 2010 11:44 AM Subject: Simpozij o Borisu Pahorju Ljubljana, 13. oktobra 2010, Koper, 14. in 15. oktobra 2010 Kandidat za Nobelovo nagrado, akademik Boris Pahor, sodi med redke slovenske avtorje, za katere se živo zanima vsa literarna Evropa. V zadnjih letih tako lahko spremljamo porast števila prevodov njegovih del (bralcem v francoščini, italijanščini, katalonščini, nemščini, finščini, hrvaščini, madžarščini, esperantu, angleščini in španščini so se pred kratkim pridružili še novi prevodi njegovih del v nemščino, angleščino ter španščino), pa tudi povečanje zanimanja za vprašanja, ki jih Pahorjev literarni opus neposredno odpira: etiko, zgodovinski spomin, identiteto, manjšinjskost, nacionalnost itd. Boris Pahor ni le eden najpomembnejših živečih slovenskih pisateljev, temveč tudi avtor, ki je bil zaradi svojega objavljanja deležen številnih kritik, cenzure s strani nekdanjega režima, udeleževal pa se je tudi mnogih polemik. Kot avtorja in človeka so ga zaznamovali vsi trije izmi (fašizem, nacizem, komunizem), s katerimi smo se morali soočiti Slovenci v 20. stoletju. Koprski simpozij je prvi znanstveni simpozij o človeškem liku in literarnem fenomenu, kakor bi danes lahko nedvomno definirali tega tržaškega avtorja; zastavljen je široko, interdisciplinarno in mednarodno ter ponuja prostor za razmislek in diskusijo o tem, kaj danes Boris Pahor dejansko pomeni v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru. Simpozijsko dogajanje bo dopolnila okrogla miza o prevajanju in recepciji Pahorjeve literature, ki bo skušala orisati poti, ki si jih je njegova literatura utirala v svet, odgovoriti pa tudi na vprašanje, zakaj je ostal manj zanimiv za slovansko govorno področje. Program simpozija BORIS PAHOR: ČLOVEK IN LITERATURA Sreda, 13. 10. 2010 Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška 19.00 Okrogla miza Boris Pahor kot prevajalski in recepcijski izziv. Sodelujejo: René de Ceccatty, Thomas Poiss, Evgen Bavčar, Michał Kopczyk Moderira: Simona Škrabec Četrtek, 14. 10. 2010 Koper, UP Fakulteta za humanistične študije 9.00 Pozdravni nagovori: prof. dr. Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, prof. dr. Miran Košuta Oddelek za filozofijo, jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Trstu, doc. dr. Krištof Jacek Kozak, predstojnik Oddelka za slovenistiko UP FHŠ 9.30 Evgen Bavčar, Boris Pahor ? Slovenska beseda v Evropo in v svet 10.00?12.30 René de Ceccatty, Dostojanstvo, identiteta, spomin Ivana Latković, Zvonko Kovač, Ne-dopovedljiva izkušnja taborišča Thomas Poiss, Razumevanje bolečine Marta Verginella, Boris Pahor ? pričevalec in razlagalec taboriščnega anus mundi Guy Fontaine, Vpisovanje Severa v delu Borisa Pahorja Moderirata: Barbara Pregelj, Krištof Jacek Kozak 14.30?16.30 Spomenka Hribar, Pahorjevo pojmovanje naroda Tatjana Rojc, Spomin in zgodovinska stvarnost v delu Borisa Pahorja Janez Vrečko, Pahorjevo razumevanje Kosovela Urška Perenič, Marija Žagar in Boris Pahor: prva Pahorjeva ocenjevalka in pisateljevi odzivi na njene predloge Moderira: Marta Verginella 17.00?19.00 Igor Omerza, Pahorjev vpliv na Edvarda Kocbeka v primeru objave povojnih likvidacij kolaboracije in civilistov ter odnos uradne slovenske politike do Borisa Pahorja Tine Hribar, Pahorjevo prijateljevanje s Kocbekom Janko Rožič, Boris Pahor in Edvard Kocbek Jože Pirjevec, Boris Pahor ? oporečnik Moderira: Zvonko Kovač Petek, 15. 10. 2010 Koper, UP Fakulteta za humanistične študije 9.00?11.00 Simona Škrabec, Boris Pahor v evropskem okviru Urška P. Černe, Problem meril prevodov Borisa Pahorja Martina Ožbot, O prevodnem posredovanju slovenske književnosti (posebej ob besedilih Borisa Pahorja) Meta Klinar, Odzivi medijev na objave Pahorjevih del v Franciji Moderira: Zoltan Jan 11.30?13.30 Patrizio Rigobon, Zahteva po kulturni identiteti s pomočjo pripovedništva Vojna, diktatura in jezik v delu Borisa Pahorja, Joana Salesa in Xaviera Benguerela Zoltan Jan, Boris Pahor in njegovo zgodnje uredniško delo pri revijah Bogomila Kravos, Boris Pahor in slovensko gledališče v Trstu Miran Košuta, Boris Pahor in italijanska književnost Moderira: Meta Klinar 15.00?17.00 Maja Smotlak, Komu trobi parnik? Nji. Ženski literarni liki v romanu Borisa Pahorja Parnik trobi nji Janez Strutz, Vladka Tucovič, Etnična in manjšinska pisava: Il caso ? Slataper, Pahor in Rebula Barbara Pregelj, Pahorjevo pojmovanje manjšinske književnosti Krištof Jacek Kozak, Pahorjevo razumevanje slovenstva Moderira: Simona Škrabec From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 8 22:08:58 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 8 Oct 2010 22:08:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Kajetan_Gantar_80_let_--_Grošljev_simpoz ij Message-ID: <1078CC317D884987BDC203CC4C5BBDB6@P4> From: "Rott, Zala" Sent: Friday, October 08, 2010 12:07 PM Subject: Vabilo na slovesnost ob osemdesetletnici akademika prof. dr. Kajetana Gantarja Oddelek za klasično filologijo FF v Ljubljani & Društvo za antične in humanistične študije Slovenije (http://www.dahs.si) vabita na slovesnost ob osemdesetletnici akademika prof. dr. Kajetana Gantarja, ki bo v sredo, 13. oktobra, ob 17h v Modri sobi v petem nadstropju Filozofske fakultete ul, Aškerčeva 2, Ljubljana. Kajetan Gantar je osrednja osebnost slovenske klasične filologije, mednarodno priznan znanstvenik, prevajalec, kulturni ustvarjalec, učitelj več generacij klasičnih filologov. Njegov jubilej bomo proslavili s srečanjem, na katerem bodo spregovorili dekan ff red. prof. dr. Valentin Bucik, zasl. prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec, predstavniki oddelka, društva in uredništva revije Keria. Osrednji del prireditve bo predavanje samega slavljenca z naslovom ??Poetika poikilije?. Glasbeni program: vokalna skupina Ingenium. Prisrčno vabljeni tudi v imenu založbe Modrijan in Modrijanove knjigarne, kjer bo profesor gost v torek, 26. oktobra, ob 18. uri. === From: Marinčič, Marko Sent: Friday, October 08, 2010 10:01 PM Subject: 2. Grošljev simpozij: POLITIKA, ZGODOVINA, GLEDALIŠČE Spoštovani, vljudno vas vabimo na 2. Grošljev simpozij z naslovom Politika, zgodovina, gledališče: od Ajshilovih Peržanov do Seneki pripisane Oktavije, ki ga organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Dogodek bo potekal v soboto, 16. oktobra 2010, v hotelu Malograjski dvor, Maistrova ulica 13, Kamnik (v starem jedru, nasproti glavne avtobusne postaje). V povezavi s tem dogodkom in v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije bodo v na 45. Borštnikovem srečanju v Mariboru med 17. in 19. 10. potekale bralne uprizoritve treh antičnih dramskih besedil in okrogla miza o politiki v antičnem gledališču. Proagon k bralni uprizoritvi [Senekove] Oktavije bo že na kamniškem simpoziju. Program 9:30-9:55: red. prof. dr. Janez Vrečko (FF UL): Pojem posnemanja in poezija 9:55-10:20: red. prof. dr. Marko Marinčič (FF UL): Platon in Tertulijan proti gledališču 10:30-11:00: intermezzo: bralna uprizoritev odlomkov iz Ajshilovih Peržanov v režiji prof. Jere Ivanc 11:00-11:25: red. prof. dr. Svetlana Slapšak (ISH): Peržani in Žabe na politični sceni: ali bi bila atenska demokracija možna brez gledališča? 11:25-11:50: dr. Maja Sunčič (ISH): Aristofanove stare umazanke 12:30-12:55: doc. dr. Brane Senegačnik (FF UL): Oči in slepe pege časa. O političnem in religioznem obzorju interpretacije Ajshilovih Peržanov 12:55-13:20: lekt. dr. Aleš Maver (FF UM): Peržani in Hermanova bitka: dva vojaška spopada na odru 13:20-13:45: prof. Neža Vilhelm (Gimnazija Novo mesto): Ajshilovi Peržani kot izhodiščno besedilo za povezave slovenščine, zgodovine in klasičnih jezikov 14:00-14:30: intermezzo: bralna uprizoritev odlomkov iz (psevdo)Senekove Oktavije v režiji prof. Jere Ivanc 14:30-14:55: doc. dr. Alenka Cedilnik (FF UL): Zgodovinsko ozadje Seneki pripisane Oktavije From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 11 20:41:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Oct 2010 20:41:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Fida+_--_Erika_Johnson_Debeljak_--_Tečaj _finščine_--_O_dramatiki Message-ID: <669218BE23074227BF78E4DE793FF14C@P4> From: "Tadeja Rozman" To: Sent: Monday, October 11, 2010 10:09 AM Subject: delavnica FidaPLUS Vabimo vas na delavnico Osnove uporabe korpusa FidaPLUS, ki bo potekala 22. oktobra 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delavnico organizira Trojina, zavod za uporabno slovenistiko (http://www.trojina.si) in financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, zato je udeležba brezplačna. Delavnica je namenjena vsem, ki s korpusom FidaPLUS še niso delali in bi se radi naučili, kako ga ob klasičnih jezikovnih priročnikih uporabljati v jezikovne in jezikoslovne namene. Udeležencem bomo na kratko predstavili zgodovino in principe korpusnega jezikoslovja, jedro delavnice pa bo posvečeno praktičnemu delu, kjer bodo udeleženci spoznali različne tehnike korpusne analize. Predstavljeni bodo različni načini iskanja po korpusu FidaPLUS, posvetili pa se bomo tudi vprašanjem, kako interpretirati ter obdelovati podatke, dobljene z različnimi iskalnimi nizi. Delavnica bo potekala v računalniški učilnici 04 od 14h do 18h, vodila jo bo dr. Tadeja Rozman. Prijave in vprašanja sprejemamo na karmen.kosem na trojina.si. Število mest je omejeno. === From: "Ales Debeljak" Sent: Monday, October 11, 2010 3:37 PM Subject: FW: Četrtkov klepet z Erico Johnson Debeljak v Modrijanovi knjigarni http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Novice/Srecavanja/Cetrtkov-klepet-z-Erico-Johnson-Debeljak -- Klepet z Erico Johnson Debeljak, pisateljico, prevajalko in kolumnistko ameriškega rodu, ki je pri založbi Modrijan pred kratkim objavila avtobiografijo Prepovedani kruh: Spomini. Četrtek 14. oktobra 2010, ob 18. uri. === From: "Študentska založba" Sent: Monday, October 11, 2010 2:24 PM Subject: Knjigarna Beletrina: vabilo za nordijski teden Knjigarna Beletrina vas v nordijskem tednu (11. 10. 2010?16. 10. 2010) vabi da: - Spoznate literaturo Danske, Norveške, Švedske, Finske in Islandije! V knjigarni bodo imeli vsak dan izpostavljene knjige za otroke in odrasle. - V nagradnem kvizu preizkusite svoje znanje o književnikih iz teh držav! - Se naučite osnov finskega jezika na express tečaju finščine, ki bo v četrtek, 14. 10. 2010 ob 18.00. Za konec vas bodo na Andersenovi pravljčni urici popeljali v pravljični svet H. C. Andersena, v soboto, 16. 10. 2010 ob 10.30. === From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Monday, October 11, 2010 1:21 PM Subject: KNJIGE NA BORSTNIKOVEM SRECANJU V okviru 45. Borštnikovega srečanja prirejamo v sodelovanju s SNG predstavitve novejših dramskih tekstov in publikacij s področja dramske umetnosti. Večeri bodo izvedeni kot pogovori z avtorji in uredniki. Literina knjigarna, Miklošičeva 4 (poleg SNG Maribor). 19. 10. 2010 ob 17:00 Andre Lepecki: Izčrpavajoči ples Jacques Ranci?re: Emancipirani gledalec Nebojša Pop-Tasić: Dobesednosti Koordinatorja: Robert Titan Felix in Viktorija Aleksovska 20. 10. 2010 ob 17:00 Ajshil: Pribežnice Marin Držić: Nunc Maroje Procesi dela in sodelovanja v sodobnih scenskih umetnostih Koordinatorja: Robert Titan Felix in Barbara Bosina 21. 10. 2010 ob 17:00 Andrej Rozman Roza: Brvi čez morje Dominik Smole: Zbrano delo. Četrta knjiga Prišli so pupilčki Koordinatorja: Robert Titan Felix in Nina Hrovatič V času Borštnikovega srečanja bo na knjige dram Založbe Litera 30 % popust! From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 11 20:51:48 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 11 Oct 2010 20:51:48 +0200 Subject: [SlovLit] jutrisnja podelitev stipendij Skrabceve ustanove Message-ID: <4CB35CC4.12576.6C6EA51@matjaz.zaplotnik.siol.net> Subject: e-opomnik: jutrišnja podelitev štipendij Škrabčeve ustanove in pogovor dr. Simone Škrabec z Dragom Jančarjem Date sent: Mon, 11 Oct 2010 14:43:27 +0200 From: Polona Lovšin To: Polona Lovšin Vabimo vas v torek, 12. oktobra 2010, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja, ki bodo v študijskem letu 2010 / 2011 postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru z akad. Dragom Jančarjem in njegovo sogovornico, dr. Simono Škrabec. Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica T 01 58 16 308, 041 744 248 E info na skrabceva-ustanova.si W http://www.skrabceva-ustanova.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 11 21:33:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 11 Oct 2010 21:33:44 +0200 Subject: [SlovLit] Evropske knjige 15.--17. stol. -- Pesniki na slovenskem lektoratu na Poljskem Message-ID: <87B88A5F533D477282FC1F6B56FBDF5E@P4> http://blog.eogn.com/eastmans_online_genealogy/2010/10/proquest-to-place-all-european-books-from-1475-and-1700-online.html -- projekt digitalizacije in pospletenja vseh evropskih knjig med 1475 in 1700, vseh je okrog en milijon. Kaj vse še manjka od slovenskih? Obstaja kakšen časovni načrt za njihovo digitalizacijo? -- m. === From: "Andrej Hočevar" Sent: Monday, October 11, 2010 9:18 PM Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik št. 18 (popravek) Med 7. in 12. oktobrom LUD Literatura v sodelovanju z društvom Czar Słowenii in finančno podporo Javne agencije za knjigo RS organizira gostovanje petih pesnikov, Ane Pepelnik, Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika, Gregorja Podlogarja in Jureta Jakoba na Poljskem, natančneje v Gdansku in Varšavi. V središču gostovanja je predstavljanje antologije Równoległa realno¶ć (ki jo je izdala založba Międzymorze iz Gdanska) oziroma Vzporedna realnost, v kateri so zastopani omenjeni pesniki, prevode pa so prispevali Katarzyna Szproch, Adam Wiedemann, Maciej Olszewski in Kamil Gontarz. Primož Čučnik in Gregor Podlogar sta se udeležila tudi okrogle mize o sodelovanju in odnosih med poljskimi in slovenskimi pesniki, vsi slovenski pesniki pa so nastopili na Univerzi v Gdansku pri lektorici slovenskega jezika Maši Guštin, ki je organizirala gostovanje v Gdansku. Drugi del gostovanja je potekal v Varšavi, najprej so se pesniki predstavili v Hiši literature poljskega centra PEN, zadnji dan, 12. 10., pa se bodo predstavili še študentom slovenistike na varšavski univerzi v razredu Jasmine Šuler Galos. Zanimanje za slovenske pesnike je dobro, pesniki se počutijo odlično. Ars Poetica, Bratislava Andrej Hočevar Več na http://www.ljudmila.org/ludliteratura/literaturnik/index.php?id=18 From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 12 12:41:52 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Oct 2010 12:41:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Poklon_Cirilu_Kosmaču_--_Boris_Pahor_v_L jubljani_in_Kopru Message-ID: <83A64C79D0034E00B1947FEC55C7AC3C@P4> From: "Vladka Tucovič" To: Sent: Tuesday, October 12, 2010 12:35 PM Subject: Poklon Cirilu Kosmaču Slavistično društvo Koper in Knjigarna Libris ob počastitvi 100-letnice rojstva Cirila Kosmača vabita na poklon njegovi literaturi, ki ga bodo v sredo, 13. oktobra 2010, ob 19.00 v knjigarni Libris z branjem odlomkov iz njegovega pisma očetu, romanov Pomladni dan, Balade o trobenti in oblaku, novel Sreča, Očka orel, Pot v Tolmin in Tantadruj sooblikovali člani slavističnih društev, pripadniki italijanske narodnostne skupnosti in drugi: Alferija Bržan, Jasna Čebron, Boštjan Debelak, Ivica Eller, Silvo Fatur, Marija Mercina, Vesna Mikolič, Sonja Polanc, Lea Skok, Senija Smajlagič, Vanja Pegan, Vladka Tucovič in Irena Urbič. Prisrčno vabljeni! === From: "Vladka Tucovič" To: Sent: Tuesday, October 12, 2010 12:25 PM Subject: Boris Pahor v Ljubljani in Kopru Obveščamo vas, da Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo, jezike in književnosti Univerze v Trstu pripravlja mednarodni simpozij o dojenu slovenske književnosti na Tržaškem, pisatelju Borisu Pahorju. Simpozij z naslovom Boris Pahor, človek in literatura bo potekal 14. in 15. oktobra 2010 v predavalnicah Tramontana in Burja 1 Fakultete za humanistične študije Koper na Titovem trgu 5 v Kopru. Dan pred začetkom simpozija, 13. oktobra 2010, bo v Ljubljani, v Centru urbane kulture Kino Šiška potekala okrogla miza o prevajanju Pahorjevih del v tuje jezike in promociji slovenske literature v tujini. Okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali: René de Ceccatty, Thomas Poiss, Evgen Bavčar in Michał Kopczyk, moderirala pa Simona Škrabec, organiziramo v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev. Simpozij, ki ga pripravljamo, je prvi znanstveni simpozij o človeškem liku in literarnem fenomenu, kakor bi danes lahko nedvomno definirali tega tržaškega avtorja. Vprašanja, povezana z Borisom Pahorjem, so zelo tehtna in izredno aktualna, zato je simpozij zastavljen široko, interdisciplinarno in mednarodno ter ponuja prostor za razmislek in diskusijo o tem, kaj danes Boris Pahor dejansko pomeni v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru. Predavatelji na koprskem simpoziju bodo uveljavljene mednarodne avtoritete in poznavalci recepcije Pahorjevega dela v tujini, obenem pa tudi najpomembnejši raziskovalci, ki se z njegovim opusom ukvarjajo na Slovenskem. Zastopani bodo pogledi tako zamejskega prostora, kakor tudi osrednje Slovenije. V znanstveno razpravo o Pahorjevem literarnem ustvarjanju so vključene vse slovenske univerze ter univerze z geografskega obrobja slovenskega etničnega prostora (Trst, Videm, Celovec, Gradec, Zagreb), kar napoveduje izjemno bogato, celo fascinantno kontekstualizacijo Pahorjevega ustvarjanja, ki ne more mimo razprave o pomenu manjšin ter njihovega razmerja do osrednjega slovenskega kulturnega prostora, pa tudi odnosa središča do "obrobja". Program simpozija in povzetki referatov so dostopni na spletni strani: http://www.fhs.upr.si/sl/novice/boris-pahor-clovek-i. Oba dneva je svojo udeležbo na simpoziju obljubil tudi pisatelj Boris Pahor. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 12 14:33:02 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 12 Oct 2010 14:33:02 +0200 Subject: [SlovLit] Velelnik -- Jezikovne tehnologije -- Umrla Antonia Bernard -- Beletrinine knjige -- Literarna delavnica Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. === From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 12, 2010 8:54 AM Subject: LK, 18. oktober LK FF vabi na 937. sestanek v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 31 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF. Tema predavanja: Velelnik v naravni skladnji. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Tomaž Erjavec" Sent: Tuesday, October 12, 2010 10:21 AM Subject: [SDJT-L] Konferenca SDJT Tta teden, četrtek in petek poteka na IJS Sedma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE -- urnik, povzetek vabljenih predavanj in vse ostale informacije so na http://nl.ijs.si/isjt10/ Vabljeni! lp, Tomaž & Jerneja === From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" Sent: Tuesday, October 12, 2010 10:18 AM Subject: FW: v Parizu preminila dr. Antonija Bernard, slavistka in prevajalka in zvesta slovlitovka Prepošiljam sporočilo slovenskega veleposlaništva v Parizu za Slovlit z žalostno novico, da je umrla dr. Antonia Bernard. [...] === From: "Študentska založba" Sent: Tuesday, October 12, 2010 10:45 AM Subject: Novinarska konferenca: štiri nove Beletrine Vabimo vas na predstavitev knjig Roberta Peršića, Itala Calvina, Nika Grafenauerja in Prežihovega Voranca v ponedeljek, 18. oktobra 2010, ob 12. uri, v prostorih Študentske založbe, na Borštnikovem trgu 2, v Ljubljani. Robert Perišič: Naš človek na terenu, prevod: Dušan Čater, spremna beseda: Đurđa Strsoglavec, obseg: 375 str. V svojem prvem romanu Naš človek na terenu, ki je izšel v začetku oktobra pri Študentski založbi, Perišić ostaja zvest poetiki, ki smo je vajeni iz kratkih zgodb. In temam, ki jih je v Našem človeku na terenu precej takšnih, ki so značilnost tudi >slovenskega terena<. Perišićeve literarne osebe so socialno determinirane, predstavljene v konkretnih urbanih okoljih, tematizirajo se zgodbe mladih ljudi okrog tridesetih let, najpogosteje potisnjenih na obrobje (socialno, finančno, družbeno), pripovedovanje je razpršeno in odslikava depresivnost, nevrotičnost, absurdnost, brezizhodno ujetost v posttranzicijskem hrvaškem času in prostoru. [...] Prežihov Voranc: Jamnica, spremna beseda: Urška Perenič in Miran Hladnik, obseg: 519 str. Na literaturo Prežihovega Voranca so ključno vplivali dogodki med obema velikima vojnama. Njegova Jamnica je bila napisana pred drugo vojno, prvič pa je lahko izšla šele leta 1945 in spada med avtorjeve ključne romane, poleg Požganice in Doberdoba. Jamnica je zgodovinski roman, v katerem je Prežihu uspelo naslikati prepričljivo podobo časa med leti 1920 do 1930. Gre za leta korenitih družbenih sprememb, tako socialnih, političnih kot tudi ekonomskih, kar je korenito zamajalo tudi sistem družbenih in osebnih vrednot. Vse to človeško vrenje, vzpone in padce je Voranc umestil v svojo romaneskno okolje Jamnice, ter skozi usode številnih likov prepričljivo ubesedil slovenski in tudi širši srednjeevropski trenutek, katerega odmev je slišati še danes. Ne zamudite tudi: NOVI POGLEDI NA PREŽIHOVEGA VORANCA, Cankarjev dom, dvorana M3 - M4, četrtek, 21. 10. 2010 (11--19h) Organizatorja: Študentska založba in Prežihova ustanova, partnerja: Cankarjev dom in revija Jezik in slovstvo. V letošnjem letu je minilo šestdeset let od smrti enega najvidnejših slovenskih prozaistov - Prežihovega Voranca. V poletju 2010 je izšel v knjižni zbirki Beletrina ponatis romana Jamnica, v kratkem pa pri Beletrini načrtujemo tudi izbor njegove manj znane kratke proze, ki ga bo naredila dr. Silvija Borovnik. Ker je od zadnjega simpozija o delu Prežihovega Voranca minilo že več desetletij, smo se odločili, da skupaj s Prežihovo ustanovo in Cankarjevim domom organiziramo mednarodni simpozij o ustvarjanju Prežihovega Voranca, ki bo ponudil nove poglede na delo enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Poslušali bomo prispevke vidnih slovenskih in avstrijskih literarnih raziskovalcev, ki bodo govorili o tematskem regionalizmu v delih Voranca, o koroškem vprašanju pri Vorancu, o humorju in groteski v njegovih delih, o Vorančevi kratki pripovedi, o koroški jezikovnosti v delih Voranca in o pisateljivih mladinskih besedilih. === From: "LITERINA KNJIGARNA" Sent: Tuesday, October 12, 2010 11:40 AM Subject: Literarne delavnice Založba Litera razpisuje študentske literarne delavnice za literarno kritiko, prozo in poezijo. K sodelovanju so vabljeni študentje in tudi ostala mlada, neuveljavljena avtorska peresa, ki bi se radi priučili veščine pisanja literarne kritike in dobili odziv na svoje prozne ali pesniške izdelke. Delavnica se bo odvijala dvakrat mesečno v popoldanskih urah v času od novembra 2010 do maja 2011. Točen termin bo znan do pričetka delavnice in bo prilagojen večini udeležencev. Mentorji: literarna kritika: PETRA VIDALI, poezija: BORUT GOMBAČ, proza: ROBERT TITAN FELIX. Ob zaključku delavnic, predvidoma maja 2011, bo založba izdala tudi skupen zbornik izbranih del udeležencev in priredila z njimi literarno-glasbeno prireditev. Delavnice so brezplačne. Odvijale se bodo v Literini knjigarni na Miklošičevi 4 v Mariboru. Prijave do 30. oktobra na naslov Založba Litera, Miklošičeva 4, 2000 Maribor, s pripisom 'ZA LITERARNE DELAVNICE', ali na mejl lucka.zorko na gmail.com. Delavnice so brezplačne [...]. Udeležencibodo lahko po želji tudi aktivno sodelovali tudi pri literarnih večerih v Literini knjigarni in prejemali vabila na aktivnosti v knjigarni. [...] From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 12 15:48:47 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 12 Oct 2010 15:48:47 +0200 Subject: [SlovLit] po slavisticnem kongresu v Ljubljani Message-ID: <4CB4673F.30691.5BED4E8@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovenski slavistični kongres, ki je 30. septembra in 1. oktobra 2010 potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je privabil okrog 160 slavistov in slovenistov od blizu in daleč. Sodelovali so referenti iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz (Trst, Zagreb, Sofija, Praga, Pardubice, Vilna, Pariz). Dvodnevno dogajanje, ki se je večji del odvijalo v dveh sekcijah, je bilo zelo dobro obiskano in dovolj raznoliko, da je vsak našel kaj zanimivega zase. Kongresno dogajanje se je zaključilo v soboto, 2. oktobra, s potepanjem po Ribnici in njeni okolici. Kongres je pospremil izid zajetnega, 480 strani obsežnega zbornika s 40 prispevki. Fotografije kongresnega dogajanja so dosegljive na tej povezavi: http://picasaweb.google.si/sloslavko/Kongres2010 O kongresu je v svojih informativnih oddajah izčrpno poročal Radio Slovenija, kongresno dogajanje pa so bolj ali manj podrobno zajeli še mediji Dnevnik, portal RTVSlo.si, Radio Aktual, Primorski dnevnik in Večer. Nekaj povezav: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042391704 http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenski-slavisticni-kongres-po- 20-letih-spet-v-ljubljani/240484 http://www.radioaktual.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=19670 http://www.primorski.it/stories/STA/149858/ http://www.vecer.com/clanek2010100105580074 Matjaž Zaplotnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 13 19:14:21 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Oct 2010 19:14:21 +0200 Subject: [SlovLit] Antonija_Bernard_--_Prežihov_simpozij_-- __Re=3A_Poklon_Cirilu_Kosmaču Message-ID: From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" To: Sent: Tuesday, October 12, 2010 11:42 PM Subject: FW: v Parizu preminila dr. Antonija Bernard, slavistka in prevajalka (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003506.html) [Dodajam zadnjič pomotoma izpuščeni zapis ob smrti Antonije Bernard. -- mh] Veleposlaništvo RS v Franciji oznanja žalostno vest, da je 8. oktobra 2010 v Parizu umrla profesorica dr. Antonija Bernard, dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na INALCO - Državnem inštitutu za vzhodne jezike. Kot priznana jezikoslovka je bila prof. Bernardova direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo na INALCO, predsednica francoskega komiteja za slavistiko in podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije. V akademskih krogih je bila cenjena kot neutrudna in predana pedagoginja in znanstvenica, zlasti kot edina specialistka za zgodovino slavistike v Franciji. Na področju slovenistike je zaorala ledino in opravila ogromno delo: je avtorica nepregledne vrste objav v znanstvenih revijah, pa tudi prvega "Que sais-je" o Sloveniji in prve "Kratke zgodovine Slovencev" v francoščini. Prav tako je pod njenim urednikovanjem nastal prvi multimedijski priročnik za učenje slovenščine, namenjen francoski publiki. Dr. Antonija Bernard ima izredne zasluge za poučevanje slovenskega jezika v Franciji sploh. Društvo pariških Slovencev se s hvaležnostjo spominja, kako je leta vsako nedeljo popoldne otroke slovenskih izseljencev učila materni jezik, in ker v času Jugoslavije še ni bilo Dopolnilnega pouka slovenščine, je to delala prostovoljno. Na začetku osemdesetih, ko Slovenija še ni bila niti uvrščena na francoski mentalni zemljevid, je prof. Bernardova s svojo mirno, toda neomajno trdovratnostjo dosegla, da se slovenski jezik uvrsti med izbirne predmete na državni maturitetni izpit. Po osamosvojitvi Slovenije pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze vzpostavila oddelek za slovenščino na univerzitetni ravni, dodiplomski in podiplomski študij do doktorata. Prof. Bernardova je zelo zaslužna za razpoznavnost slovenske književnosti na frankofonskem področju. Redno je prirejala literarne večere s slovenskimi pesniki in pisatelji na obisku v Parizu in številna predavanja namenjena široki publiki po vsej Franciji. V zadnjih letih je Antonia Bernard zablestela tudi kot prevajalka - iz tega opusa naj omenimo vsaj francoski prevod Jančarjeve baročne sage Katarina, pav in jezuit in zadnje štiri romane Borisa Pahorja. Antonija Grobelnik, por. Bernard je bila rojena l. 1942 v Lovrencu na Pohorju. Kot najstarejša hči iz kmečke družine se je že zgodaj navadila trdo delati. Odličnjakinjo so socialistične oblasti s štipendijo usmerile na agronomsko srednjo šolo. Ona pa, že takrat svojeglava, se je raje odpovedala štipendiji, se vpisala na mariborsko klasično gimnazijo in se preživljala z inštrukcijami za otroke premožnih družin. Po maturi je kot varuška odšla v Pariz in tu ostala. Vpisala se je na Sorbono, diplomirala iz slovanskih jezikov, učila ruščino na prestižni pariški gimnaziji Henri IV, se poročila, dobila dve hčerki, doktorirala na temo "Jernej Kopitar in začetki evropske slavistike" in se vživela v Franciji kot vzoren primer uspele izseljenke. Bolezen jo je odnesla ravno, ko se je upokojila na univerzi in se namenila povsem posvetiti prevajalskim in knjižnim načrtom. Zanjo bi res lahko rekli, da je self made woman: za svoj uspeh se je lahko zahvalila izključno svojim sposobnostim in predanemu delu. Bila je spiritus agens razširjanja slovenske besede, književnosti in kulture v Franciji. Pogrešali jo bomo kot žensko pokončnega značaja, ki je na svoj mili in skromen način premikala gore. Dr. Antonija Bernard je za prispevek k prepoznavanju Slovenije, njene literature in jezika v Franciji ter zasluge pri ohranjanju narodne zavesti pri naših izseljencih l. 2000 prejela častni znak svobode Republike Slovenije. Liza Japelj-Carone === From: "Jelka Ciglenečki" Sent: Wednesday, October 13, 2010 12:34 PM Subject: NOVI POGLEDI NA PREŽIHOVEGA VORANCA Cankarjev dom, dvorana M3, M4, četrtek, 21. 10. 2010; 11.00?19.00. Organizatorja: Študentska založba in Prežihova ustanova, partnerja: Cankarjev dom in revija Jezik in slovstvo V letošnjem letu je minilo šestdeset let od smrti enega najvidnejših slovenskih prozaistov ? Prežihovega Voranca. V poletju 2010 je izšel v knjižni zbirki Beletrina ponatis romana Jamnica, v kratkem pa pri Beletrini načrtujemo tudi izbor njegove manj znane kratke proze, ki ga bo naredila dr. Silvija Borovnik. Ker je od zadnjega simpozija o delu Prežihovega Voranca minilo že več desetletij, smo se odločili, da skupaj s Prežihovo ustanovo in Cankarjevim domom organiziramo mednarodni simpozij o ustvarjanju Prežihovega Voranca, ki bo ponudil nove poglede na delo enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Poslušali bomo prispevke vidnih slovenskih in avstrijskih literarnih raziskovalcev, ki bodo govorili o tematskem regionalizmu v delih Voranca, o koroškem vprašanju pri Vorancu, o humorju in groteski v njegovih delih, o Vorančevi kratki pripovedi, o koroški jezikovnosti v delih Voranca in o pisateljivih mladinskih besedilih. 11.00 Red. prof. dr. Silvija Borovnik: Znani neznani Prežih Doc. dr. Urška Perenič in red. dr. Miran Hladnik: Branje Jamnice v času socialnih sprememb Red. prof. dr. Marko Jesenšek: Humornost v kratkih pripovedih Prežihovega Voranca Dr. Erwin Koestler: Pojavne oblike spomina v literarnih delih Prežihovega Voranca 13.30?16.00 Mag. Marija Vačun Kolar: Koroška različica knjižnega jezika kot bistvena sestavina Prežihove literature Anja Benko: Živalske omembe v Prežihovem romanu Požganica in njihova preverba v koroškem mežiškem narečju Dr. Andreas Leben: Prežihov Voranc in avstrijska Koroška Mag. Vladka Tucovič: Vloga ljudske pesmi v prozi Prežihovega Voranca Red. prof. dr. Jožica Čeh: Prežihove novele z vidika ekološko usmerjene literarne vede 16.30?18.30 Red. prof. dr. Miran Štuhec: Socialni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve proze Doc. dr. Blanka Bošnjak: Kratka proza Prežihovega Voranca Miroslav Osojnik: Samorastniki v luči literarne zgodovine Izr. prof. dr. Milena Mileva Blažič: Potovanje junakov in junakinj v mladinskih besedilih Prežihovega Voranca Simpozij bo vodila red. prof. dr. Silvija Borovnik. Na simpoziju bo knjiga Prežihovega Voranca Jamnica na voljo po promocijski ceni 30 ?. === From: "Marko Kravos" Sent: Tuesday, October 12, 2010 11:34 PM Subject: Re: [SlovLit] Poklon Cirilu Kosmaču (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003505.html) Draga Vladka Škoda, da se v Piranu jutri tudi odpira razstava in večer v čast Kosmačevih obletnic ob filmu Na svoji zemlji, ob 18. uri in se v dogodek vpleten osebno. Morda pa se nazaj grede lahko ustavim ... Srečno Marko Kravos From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 13 19:27:35 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 13 Oct 2010 19:27:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_Popularni_žanri_v_slovenski_knj iževnosti_--_Novo_v_Zori Message-ID: <49892EAF9EAE4EC79570B6A6523E7DCE@P4> From: "Katja Mihurko" Sent: Wednesday, October 13, 2010 5:29 PM Subject: Vabilo k prijavi referatov na simpozij Popularni žanri v slovenski književnosti Univerza v Novi Gorici, Mestna knjižnica Idrija in Gimnazija Jurija Vege vabijo k prijavi referatov na znanstveni simpozij posvečen spominu na Damirja Feigla Popularni žanri v slovenski književnosti, Idrija, 3. marca 2011. Simpozijske teme in izhodišča Proces dihotomizacije na >visoko< in >nizko< književnost, na literarna besedila za množice in izbrance, na popularna, trivialna in hermetična dela, je zaznamoval, kakor številne druge, tudi slovensko književnost. Z razvojem in vzponom slovenske proze v 19. stoletju so ob besedilih, v katerih so avtorji sledili konceptu izobraženske literature, nastajali tudi teksti, ki so nagovarjali oziroma kratkočasili preprostega bralca: ljudske knjige in poučna poljudna besedila. Med žanri so vzniknili najdenska, družinska, divjezahodna, roparska, pomorska ali piratska, zgodovinska in vaška povest ter zametki kriminalke. Med mlajše pustolovske žanre sodi znanstvena fantastika. Bralke, a tudi bralci so že v 19. stoletju radi posegali po ljubezenskih romanih in povestih, ki so svojo priljubljenost ohranili vse do danes. Žanrska raznolikost popularne književnosti se je obogatila z razmahom pripovedne proze v 20. stoletju, ko se je vse bolj izoblikoval tudi kritični in znanstveni pogled na tovrstno literaturo, ki jo je slovenska literarna veda najpogosteje označila kot trivialno (Hladnik, Trivialna literatura, 1983) ali lahko (Lah, Mali pregled lahke književnosti, 1997) književnost. S spremenjeno vlogo slovenske literature, ko je slednja postala predvsem proizvodno-porabna institucija (Janko Kos, Stari in novi modeli literarne zgodovine), je žanrska literatura postala zanimiva za kritike in s postmoderno izmuzljivostjo opredelitve meje med umetniško ter trivialno literaturo ohranila zanimanje pri širšem bralnem občinstvu tudi v dobi množičnih medijev, saj avtorji in avtorice v tradicionalno trivialne žanre vključuje pripovedne postopke, ki dajejo literarnemu besedilu nove razsežnosti. V zadnjih desetletjih dvajsetega in v prvem desetletju 21. stoletja popularni žanri dobivajo nove opredelitve, ki posledično spreminjajo tudi enoznačnost pojma trivialna književnost in njenega vrednotenja oziroma pozicioniranja med >dobro< in >slabo< literaturo. Ločnica med literaturo kot delom množične kulture in tisto, v kateri uživa le bralna elita, je vse manj jasna in vse težje določljiva, zato se zdi, da je potrebno o teh temah vzpostaviti dialog in diskusijo, ki se lahko odvije le v žlahtni simpozijski formi. Na znanstvenem srečanju, ki bo posvečenemu enemu izmed najpomembnejših predstavnikov popularnega žanra znanstvene fantastike, so zaželeni prispevki na naslednje teme: - pisatelj Damir Feigel in njegov literarni opus (žanr znanstvene fantastike, humoreske); - novi teoretični in kritični pogledi na pojme trivialna književnost, lahka književnost, popularni žanri; - procesi kanonizacije in njihov vpliv na opredelitve popularnih žanrov; - literarnozgodovinska percepcija posameznih popularnih žanrov v slovenski književnosti; - mesto popularnih žanrov v slovenskih avtorskih poetikah; - vpliv literarnih elit na recepcijo popularnih žanrov; - pozabljeni ali doslej neznani prispevki h kritični in teoretični refleksiji o popularnih žanrih in trivialni književnosti na Slovenskem; - medbesedilno navezovanje umetniške literature na trivialne žanre, - recepcija tujih avtorjev popularnih žanrov na Slovenskem, - vloga bralca in bralne kompetence v procesu recepcije popularnih žanrov; - vpliv sodobnih medijev na razvoj popularnih žanrov na Slovenskem; - trivialno in popularni žanri v mladinski književnosti; - vloga literarnega trga in založnikov pri popularizaciji določenih žanrov; - vpliv prevodov popularnih žanrov na prisotnost/odsotnost določenega žanra v slovenski književnosti; - refleksija o stereotipnih delitvah na >ženske< in >moške< žanre, družbeni spol kot dejavnik v procesu recepcije popularnih žanrov. Uvodno vabljeno predavanje: red. prof. dr. Miran Hladnik (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani): Imena popularnosti. Rok za oddajo kratke predstavitve teme referata (do 15 vrstic) je 15. 11. 2010. Predstavitve pošljite na naslov tanja.badalic na gmail.com. Programski odbor bo avtorje in avtorice predstavitev tem obvestil o vključitvi v program simpozija do 30.11. 2010. Programski odbor simpozija: doc. dr. Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), doc. dr. Barbara Pregelj (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), red. prof. dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), izr. prof. dr. Miran Košuta (Filozofska fakulteta, Univerza v Trstu). === From: "Andjelka Trkulja" To: Sent: Wednesday, October 13, 2010 1:32 PM Subject: Novo v Mednarodni knjižni zbirki ZORA Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev monografije mednarodne knjižne zbirke ZORA, red. prof. dr. Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914-1923 (ZORA 69). Avtorico in njeno delo bo predstavil red. prof. dr. Marko Jesenšek. Predstavitev bo v ponedeljek, 18. oktobra 2010, ob 9.30 uri v predavalnici 0.1/FF Filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 10:27:37 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Oct 2010 10:27:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Dobesedno_brez_besed_--_Financiranje_doktorsk ega_študija Message-ID: From: Sent: Wednesday, October 13, 2010 12:49 AM Subject: Vabilo na javna vodstva po razstavi Dobesedno brez besed in napoved predavanja iz serije Umetnina Vljudno vabljeni na tri javna vodstva po razstavi Dobesedno brez besed v Mestni galeriji Ljubljana: sreda, 13. 10. ob 18. uri, sobota, 16. 10. ob 12. uri in sreda, 27. 10. ob 18. uri Vodstva pripravljajo Drustvo za domace raziskave in Alenka Gregoric skupaj s strokovnimi sodelavci. Izbrana dela 24 umetnikov in umetniskih skupin ter predmeti in dokumenti iz stirih slovenskih muzejev razkrivajo 38 frazemov. Kaj se zgodi, ce jeziku odvzamemo metaforicnost in ga jemljemo dobesedno? Na primeru izbranih frazemov iz slovenskega jezika smo raziskali njegovo golo neposrednost in jo predstavili na interdisciplinarni razstavi. Vstop prost! Več o razstavi: http://www.mestna-galerija.si/razstava.asp?st=433 FOTOGRAFIJE ZA OBJAVO: http://www.ddr.si/press/Dobesedno_brez_besed/ FRAZEMI V INTERPRETACIJI KARATE KLUBA MEIKYO KAN (ZA OGREVANJE): http://www.youtube.com/watch?v=8PlP-7QT3Ps === http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/visoko_solstvo/dejavnost_visokega_solstva/doktorski_studij/#c17548 -- sveže ministrske informacije o financiranju doktorskega študija. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 14 14:44:11 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Thu, 14 Oct 2010 14:44:11 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovje ali lingvistika Message-ID: <50529FBBB01F46B0BDC406A573D2E7CC@P4> From: "Maruska Agrez" Sent: Thursday, October 14, 2010 11:42 AM Subject: JEZIKOSLOVJE ali LINGVISTIKA, KNJIŽEVNOST ali LITERATURA Kateri termin uporabiti pri strokovnem pisanju, ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Nekateri so namreč v rabi kot dvojnice in dejansko ob poslušanju predavanj, prebiranju člankov, diplomskih, magistrskih, doktorskih nalog ipd. slišimo in beremo oboje in se tudi rabi sopomensko oziroma sinonimno. Tako imamo jezikoslovje in lingvistiko, adjektive in pridevnike, adverbe in prislove, členke in partikule, člene in artikle. Na drugi strani pa imamo samo samostalnike in ne nomenov, samo glagole in ne verbumov. Za povedkovo določilo sploh nisem prepričana, ali obstaja mednarodna oziroma internacionalna ustreznica, ki bi jasno pokazala, da gre za ta del stavčnega člena. Da je pa stvar še bolj zapletena, pa imamo tudi termine, kjer je rahla razlika. Če se spomnite na osnove literarne teorije, je odličen zgled razlika med književnostjo in literaturo ali med oblikoslovjem in morfologijo, če pa gremo še dlje, pa je velika težava novejših lingvističnih/jezikoslovnih teorij modalnost ali naklonskost. Sama sem sicer mnenja, da je bolj kot vprašanje mednarodnosti ali domačnosti pomembno, da se skozi vse besedilo rabi en izraz, pomembno naj bi bilo le, da je jasno, morebitna ustreznica pa naj bi bila navedena v oklepaju, kjer pa je v rabi le domača ali tuja možnost ali gre za razliko v pomenu, pa tako ni izbire, vendar nisem povsem prepričana, saj po taki logiki (govorim iz lastnih izkušenj) pride do mešanja tuje in domače terminologije, kar bi utegnilo biti stilistično slabo. A potem spet naletimo na težavo zaradi izrazov, ki niso sinonimi ali pa je v rabi le ena različica. Poznam tudi tendence slovenistov po domači terminologiji in dejstvo, da splošna lingvistika rabi mednarodno terminologijo. Kaj uporabiti in kdaj, da bo strokovno besedilo razumljivo in stilistično dobro? Hvala za odgovore in prijazen dan. Maruška From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 15 20:54:39 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Oct 2010 20:54:39 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovje ali lingvistika -- Branje na spletu Message-ID: From: "Aleksander Bjelčevič" Sent: Friday, October 15, 2010 10:59 AM Subject: Re: [SlovLit] Jezikoslovje ali lingvistika Mislim, da od terminologije ni odvisno nič: razprava ne bo nič bolj ali nič manj razumljiva, ugotovitve nebodo nič bolj ali nič manj resnične ali argumentirane itd. Uporablja se obliko, ki je v dani znanstveni skupnosti pogostejša, zato ker je bolj razumljiva. Primer: cezuri se po domače reče zareza, vendar izraza nihče ne uporablja, torej se ga je dobro ogibati. In obratno: nima vica reči historični roman, če vsi govorimo zgodovinski. Če pa je izenačeno, potem po domače (preferiral bi skladnjo in ne sintakso). Aleš Bjelčevič === From: "Muzej za arhitekturo in oblikovanje Slovenija" Sent: Friday, October 15, 2010 10:19 AM Subject: predavanje dr. Karen Schriver V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje prirejamo skupaj s dr. Petro Černe Oven in društvom Pekinpah cikel predavanj O informacijskem oblikovanju. To področje vizualnih komunikacij, ki se v našem prostoru šele razvija, povezuje različne stroke od grafičnega oblikovanja, psihologije, aplikativne lingvistike, arhitekture do pisanja, informacijskih tehnologij in drugih področij. Zadnje predavanje dr. Karen Schriver posega na področje lingvistike, zato se nam zdi, da bi bilo lahko primerno tudi za študente. Prosimo vas, če je možno in se vam zdi primerno, da bi ga objavili na SlovLitu. Dr. Karen Schriver, Branje na spletu: vpliv na informacijsko oblikovanje Torek, 19. oktobra 2010, ob 18. uri, Gospodarska zbornica Slovenije, dvorana A, Dimičeva 13, Ljubljana Oblikovanje učinkovitih elektronskih komunikacij zahteva ne samo dobro pisanje in vizualno oblikovanje, temveč tudi razumevanje branja svetovnega spleta. Oblikovalci, ki razumejo internetno branje, lahko sprejemajo retorično ustreznejše pisne in vizualne oblikovalske odločitve. V šestem predavanju iz cikla teorije oblikovanja >O informacijskem oblikovanju< bo dr. Karen Schriver orisala, kako vse večje razumevanje raznolikosti bralcev in njihovih številnih razlogov za dostopanje do interneta spreminja pojmovanje narave informacijskega oblikovanja. Najlepša hvala in lep pozdrav, Pika Leban http://www.bio.si/ Muzej za arhitekturo in oblikovanje --- Zadnjih nekaj let je bilo informacijsko oblikovanje v procesu prehajanja od ustvarjanja predvsem na papirju zasnovanih komunikacij k današnji mešanici papirnatih in elektronskih stvaritev. Toda repertoar informacijskega oblikovalca mora zdaj vključevati tudi vizualne in verbalne strategije za svetovni splet. Ta premik na področju medijev nas pripelje do vprašanja, kakšno je branje v elektronskem okolju, in do razmisleka, kakšen odnos ljudje vzpostavijo do naše vsebine. Oblikovanje učinkovitih elektronskih komunikacij zahteva ne samo dobro pisanje in vizualno oblikovanje, temveč tudi razumevanje branja svetovnega spleta. Prve raziskave internetnega branja so bile omejene na to, kako tehnologija vpliva na dejanja ljudi, in še zlasti na to, kako velikost računalniškega zaslona in slabša berljivost tipografije ovirata branje. Čeprav je vpliv tehnologije na branje pomemben - celo ključen - še zlasti ko naredimo korak stran od oblikovanja za velike računalniške zaslone k majhnim zaslonom prenosnih telefonov, pa tehnologija pri razmišljanju o učinkovitosti spletnega informacijskega oblikovanja ni najpomembnejši vidik. Odlično spletno informacijsko oblikovanje predvideva, kako bodo ljudje pristopili k spletni vsebini - kognitivno, čustveno in kulturno. Upoštevati je treba tudi vse številnejše razloge, zakaj ljudje berejo na internetu (pridobivanje informacij, spoznavanje novih tem, odločanje, posredovanje informacij ali zabava). Oblikovalci, ki razumejo internetno branje, lahko sprejemajo retorično ustreznejše pisne in vizualne oblikovalske odločitve. Predavateljica bo orisala naše razvijajoče se pojmovanje spletnega branja. Sledil bo pregled empirične literature o internetnem branju s posebnim poudarkom na tem, kako se je branje spremenilo od leta 1980 do 2010. Analizo bo podprla z nekaterimi tipičnimi primeri razlogov za internetno branje in pokazala, kako ti razlogi vplivajo na oblikovanje vsebine in podpiranje človeških odnosov, ki jih nameravamo omogočiti. Opozorila bo tudi na raziskave o tem, kako učinkovito pisno in vizualno oblikovanje ljudem pomaga razumeti, si zapomniti in ceniti spletne vsebine ter hkrati vzpostavi človeške odnose in omogoča dejanja. Za informacijske oblikovalce je samoumevno, da zainteresirane stranke pomembno oblikujejo njihovo delo. Toda, kaj pomeni imeti resen odnos do zainteresiranih strank? Kako lahko ustrezno retorično ukrepamo, če ne razumemo, kako lahko ljudje pristopijo k naši vsebini? V tem predavanju bo predavateljica opisala, kako vse večje razumevanje raznolikosti bralcev in njihovih številnih razlogov za dostopanje do interneta spreminjajo pojmovanje narave informacijskega oblikovanja. Dr. Karen Schriver je avtorica knjige Dynamics in Document Design: Creating Texts for Readers (John Wiley, 1997), obširnega, večdimenzionalnega portreta tega, kaj bralci potrebujejo v dokumentih ter kako povezati besedo in podobo, da bi bolje zadostili tem potrebam. Je nekdanja sodirektorica izobraževalnega programa o tehnični komunikaciji in dokumentacijskem oblikovanju na univerzi Carnegie Mellon. Njeno podjetje KSA Document Design and Research pomaga organizacijam izboljšati kakovost papirnatih in elektronskih komunikacij s strategijami, zasnovanimi na raziskavah in najboljši praksi. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Oct 15 21:54:28 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Fri, 15 Oct 2010 21:54:28 +0200 Subject: [SlovLit] Bildungsroman -- Miniaturke Message-ID: From: "Avsenik, Maja" Sent: Friday, October 15, 2010 8:44 AM Subject: Bildungsroman na Besedni postaji Na Besedni postaji v SREDO, 20. OKTOBRA, ob 17h (Modra soba, V. nadstropje) Aljoša Harlamov, Bildungsroman (Litera, 2009). Bi želeli početi kaj zanimivega? Se seznaniti z drugačnimi perspektivami in pogledi študentov? Zakaj ne bi prebrali knjige Bildungsroman Aljoše Harlamova? Pred branjem ali po njem se lahko z avtorjem prvenca pogovorite o nenavadnem pripovedovalcu, simboliki opisov, perspektivi mladih intelektualcev, značilnostih sodobnega slovenskega romana ... Pogovor s pisateljem bo vodila prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljeni! Knjigarna Filozofske fakultete UL na Aškerčevi 2 v Ljubljani, http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === From: "Polajnar, Anka" Sent: Friday, October 15, 2010 10:49 AM Subject: FW: Razstava miniaturk v Mestnem muzeju From: Hedvika Pavlica Kolman [mailto:hedvika.pavlica na gmail.com] Verjetno veste, da bo jutri, 15. 10. 2010 ob 18 uri otvoritev razstave miniaturnih knjig iz privatne zbirke dr. Martina Žnideršiča v Mestnem muzeju. Vabljeni! -- Mag. Hedvika Pavlica Kolman From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 00:22:30 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Oct 2010 00:22:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Lovro_Toman_in_Kranjska_čbelica_na_Wikiv iru Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Glasi_domorodni.djvu -- Tomanovi Glasi domorodni iz leta 1849 pripravljeni za pretipkavanje po straneh. http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu (1830) http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb2.djvu (1831) http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb3.djvu (1832) http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb4.djvu (1833) http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb5.djvu (1848) Kranjska zhbeliza 1-4 in Krajnska čbelica 5 pripravljene za tipkanje po straneh. http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40rele%3dKrajnska+%C4%8Dbelica%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- Krajnska čbelica iz kranjske knjižnice tudi na dLibu (1. zvezek je tu dostopen v 2. natisu iz leta 1834). From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 18 10:36:50 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 18 Oct 2010 10:36:50 +0200 Subject: [SlovLit] Znanost ne grize -- Iz antike -- Spletna delavnica Message-ID: <4CBC0722.29946.28A07331@matjaz.zaplotnik.siol.net> Znanost ne grize Lokacija: ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. 18. oktober 2010 od 15. ure dalje na ZRC SAZU. 15:00 Sejem poškodovanih knjig Knjige v gibanju 19:00 Predavanje: dr. Renata Salecl - Ideologija izbire in ideal perfektne prihodnosti 20:30 Koncert: Brane Završan - Senca tvojga psa Projekt je del programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Več na http://azil.zrc-sazu.si/ ----- IZ ANTIKE: bralne uprizoritve v izvedbi študentov 3. in 4. letnika AGRFT in okrogla miza Vabljeni na bralne uprizoritve antičnih dram, ki bodo potekale v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru v režiji Jere Ivanc. Na sporedu bodo 18. in 19. oktobra, torej takoj po sobotnem simpoziju v Kamniku, ki se je tematsko navezoval nanje. 19. oktobra jih bo okronala še okrogla miza, ki jo bo prav tako moderirala Jera Ivanc. Intervju z režiserko Jero Ivanc je dosegljiv na povezavi http://www.veza.sigledal.org/prispevki/promocija-in-popularizacija- antike Program: ponedeljek, 18. 10., ob 16.00: Anon., OKTAVIJA, bralna uprizoritev, prevedla Jera Ivanc torek, 19. 10., ob 16.00: Aristofan, ŽABE, bralna uprizoritev, prevedla Andreja Inkret torek, 19. 10., ob 17. 15: okrogla miza z dr. Svetlano Slapšak, dr. Kajetanom Gantarjem in dr. Markom Marinčičem na Prvem odru Prve gimnazije Maribor ---- Spletna delavnica za pisanje kratke zgodbe poteka že četrtič, tokrat z mentorjem NEJCEM GAZVODO, avtorjem dveh zbirk kratke proze, Vevericam nič ne uide (2004, nagrada Fabula, nagrada Zlata ptica za literaturo) in Fasunga (2007), in treh romanov, Camera Obscura (2006, nominacija za nagrado Kresnik), Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007) ter V petek so sporočili, da bo konec sveta (2009). Delavnica bo potekala štiri večere od 21h do 23h: - ponedeljek, 25. 10. 2010 - četrtek, 28. 10. 2010 - ponedeljek, 8. 11. 2010 - četrtek, 11. 11. 2010 v klepetalnici portala Spletno pero (http://www.spletnopero.si). NAMESTO PRIJAVE pošljite eno svojih kratkih zgodb (dolgo do 2000 besed) na delavnica na spletnopero.si najkasneje do 20. 10. 2010. Delavnica je brezplačna, število mest pa omejeno. Projekt podpira Mestna občina Ljubljana, Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. uredništvo portala Spletno pero http://www.spletnopero.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 19:09:19 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Oct 2010 19:09:19 +0200 Subject: [SlovLit] Beletrina o ukinjanju slovenskih lektoratov Message-ID: From: "Študentska založba" Sent: Monday, October 18, 2010 12:53 PM Subject: Poročilo z novinarske konference Danes je v prostorih študentske založbe potekala novinarska konferenca s predstavitvijo štirih novih Beletrin: Robert Perišić: >Naš človek na terenu<, Italo Calvino: >Baron na drevesu<, Niko Grafenauer: >Diham, da ne zaide zrak< in Prežihov Voranc: >Jamnica< . [...] Ob tej priložnosti bi želeli opozoriti tudi na nedavno grožnjo ukinjanja lektoratov slovenskega jezika na univerzah v tujini, zato sporočilu pripenjamo izjavo za javnost o tej problematiki. Izjava za javnost POMEN LEKTAROTAV SLOVENSKEGA JEZIKA NA UNIVERZAH V TUJINI V času enega izmed največjih knjižnih sejmov na svetu, frankfurtskega sejma, nas je dosegla novica, da slovenska država razmišlja o zmanjšanju števila lektoratov slovenskega jezika na tujih univerzah po svetu. Novica nas je torej dosegla v času, ko se vsi slovenski založniki najbolj intenzivno trudimo za plasiranje slovenskih avtorjev v tujino. Pri tem nujni in zadostni pogoj ? čeprav je ponavadi najtežji ? ni najti tujega založnika. Edini resnično nujni pogoj je imeti dobrega prevajalca. Pred tem bralca in promotorja slovenske literature zunaj naših meja. Pred tem študenta. Študenta, ki se je naučil slovenščine v tujini. In te se zagotovo najbolje nauči na lektoratu slovenksega jezika. Lektorata slovenskega jezika ni na primer na Danskem - in posledično ni prevajalca ali prevajalke, ki bi prevajal slovenske avtorje v danščino, konkretni primer letos je Feri Lainšček. Njegove ?Nedotakljive? bo danski založnik zato izdal v prevodu iz angleščine ... Lektorata ni recimo niti v BiH, če pogledamo le nam bližje države, tudi kulturno-zgodovinsko, kamor je slovensko literaturo lažje plasirati. Pereč problem je tudi Turčija, ki je zelo velik in pomemben knjižni trg. Tudi tam ni lektorata in v najboljšem primeru najdemo le eno do dve prevajalski imeni, sposobni prevajanja tako iz kot v turšično. Ključno je torej izobraževanje ? ne le kulturno, temveč najprej jezikovno. Šele za tem pride branje, promocija, prevajanje. Veliko pomanjkanje referenčnih imen ? tako na raziskovalnem kot na prevajalskem področju ? vlada tudi na področju znanosti in humanistike, nenazadnje pa so kakovostni promotorji in prevajalci potrebni tudi za prevajanje gospodarskih pobud, idej, vizij ... Zato je logična in najbližja povezava s Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki preko Univerze v Ljubljani (Filozofske fakultete, Oddelka za slovenistiko) upravlja in vzpostavlja lektorate na tujih univerzah po svetu. Skupaj se namreč zavedamo dejstva, da jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, ampak tudi jedro identitete ter osnovno tkivo literature in kulture. Center zato v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) skrbi za celovito širjenje slovenščine v tujini. Tako njegovo poslanstvo ni samo organizacija lektoratov slovenščine in študijev slovenistike na univerzah po svetu in vzpostavljanje ter vzdrževanje stikov z učitelji in tujimi univerzami s slovenističnimi študijskimi programi, ampak tudi promocija slovenistike, slovenske literature in kulture ter celotne Slovenije. Mreža lektoratov in študijev slovenščine po svetu šteje že 57 enot, število študentov pa je doseglo številko 1700. Vsekakor zgledno število potencialnega občinstva, če štejemo le študente. Po drugi strani predstavljajo obiski avtorjev za lektorate izjemno priliko za živ stik študentov s slovensko literaturo in prispevajo k nivoju izobraževanja. Financranje lektoratov je že zdaj po naših informacijah precej okrnjeno in zagotavlja le najnujnejše. Tako na primer Študentska založba (letos tudi JAK) vsako leto lektoratom podari precejšnje število svojih knjig za kakovostne in privlačne lektorske knjižnice na tujih univerzah. V programu mednarodnega sodelovanja, pri katerem je Študentska založba ena najdejavnejših v Sloveniji, pa prav tako ob podpori JAK-a že več let, še intenzivneje pa v letošnjem in naslednjih dveh letih, poteka obiskovanje slovenskih avtorjev in avtoric na tujih univerzah. Taki obiski - zdaj lahko govorimo že iz izkušenj - bistveno pripomorejo k dvigu zanimanja - jezikovnega, kulturnega, geografskega - za Slovenijo. Upamo si trditi celo, da pozitivno vplivajo na prirast slušateljev slovenskega jezika na tujih univerzah. In s tem bralcev slovenske literature. Poznavalcev in promotorjev. Potencialnih prevajacev. Kot izjemen se vsakokrat pokaže tudi entuziazem in energija pri pripravi na gostovanja - tako s strani lektorjev kot študentov, ki kot priprava na obiske dela pisateljev tudi prevajajo. Tako bi v lanskem in letošnjem letu izpostavila izjemno uspele turneje v Ukrajini, Rusiji, Litvi, na Poljskem in letos na Portugalskem. Ravno pred frankfurtskim sejmom smo obiskali London, letos pa bodo lektorate obiskali še naslednji avtorji in avtorice: v okviru gostovanj v zamejstvu bo Suzana Tratnik obiskala Videm (27.10.), Nejc Gazvoda Gradec (17.11.), Goran Vojnović pa Celovec (začetek decembra). Do konca leta v Padovo potuje Andrej Skubic, v Bratislavo Lucija Stupica, v Grenado Miha Mazzini, v Rim in Neapelj Jani Virk, Nejc Gazvoda pa se podaja še v Tokio. Konec novembra bo večje gostovanje tudi v Hamburgu, tam bosta nastopila Sebastijan Pregelj in Suzana Tratnik, obširnejšo prevajalsko delavnico s študenti na podlagi del obeh avtorjev pa bo vodil Erwin Köstler. Sodelujemo tudi pri izjemno zastavljenem in pomembnem gostovanju Draga Jančarja v Gentu.V letu 2011 bomo obiskali Argentino in ZDA, od evropskih destinacij pa Pariz, Trst, Prago, Varšavo, Katovice, Brno, Regensburg in Zagreb, leta 2012 pa med drugimi Kitajsko, Švico, Nizozemsko, Madžarsko in Bolgarijo. Tak je naš program, sofinanciran na triletnem programskem razpisu Javne agencije za knjigo, in želimo si kvečjemu kakšno potovanje dodati, ne pa zaradi morebitnih nespametnih varčevalnih ukrepov že napeljane vezi pretrgati. Le z dolgoročnim in kontinuiranim negovanjem vzpostavljenih založniških, revijalnih in univerzitetnih stikov lahko pričakujemo, da bomo postopoma povečevali stalno slovensko prisotnost v literarnem svetu v tujini, povečali interes po poznavanju, posredovanju, prevajanju in branju slovenske literature in povečali število prevodov v tuje jezike. Regresivno delovanje na tem področju bi ogrozilo večletna prizadevanja vseh vpletenih akterjev, dolgoročne posledice na tako občutljivem področju, kot je visokošolsko izobraževanje, pa bodo čutile še generacije študentov, avtorjev in založnikov. Renata Zamida Vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 18 19:26:10 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 18 Oct 2010 19:26:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Anketa_o_eksonomih_--_Re=3A_Jezikoslovje_ali_ lingvistika_--_Re=3A_Krajnska_čbelica_5_=281848=29_ --_Ekranizacija_knjige Message-ID: <330463676F224C6CBFF23281CB2DAEE3@P4> From: "David Bole" Sent: Monday, October 18, 2010 12:25 PM Subject: spletna anketa o eksonimih Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU izvajamo raziskovalni projekt, s katerim bi radi ugotovili stopnjo dejanskega poznavanja imen za tuje topografske objekte in pojave v slovenskem jeziku in tudi pogostnost njihove uporabe v strokovni javnosti. Predpostavljamo namreč, da prav ta z rabo eksonimskih različic zemljepisnih imen pri poučevanju v šolah, pisanju in lektoriranju znanstvenih, strokovnih in poljubnih del in tudi v vsakdanjih pogovorih poleg medijev, atlasov in razne literature pomembno vpliva na njihovo poznavanje ter rabo v širši javnosti. Pri tem imate poleg geografov pomembno vlogo tudi jezikoslovci. Anketiranje med geografi smo že izvedli, zdaj pa bi radi dobili vpogled tudi v vaše poznavanje obravnavane tematike. Vljudno prosim, da izpolnete anketo, ki je skupaj s kratko predstavitvijo namena projekta in navodili za izpolnjevanje dostopna na spletnem naslovu: http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/415 Izpolnjevanje ankete traja približno od 15 do 20 minut. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam, Drago Kladnik === From: "Simona Klemencic" Sent: Monday, October 18, 2010 10:42 AM Subject: RE: [SlovLit] Jezikoslovje ali lingvistika (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003511.html) V primerjalnem jezikoslovju se dostikrat srečamo z dilemo rabe mednarodne ali domače terminologije. To dilemo še poveča dejstvo, da je krog slovenskih bralcev strokovnih del s področja primerjalnega jezikoslovja relativno majhen, neslovenskim lingvistom pa je lažje brati dela, ki uporabljajo mednarodno terminologijo. Če bi želeli biti dosledni slovenski jezikoslovci, bi morali po drugi strani povsod uporabljati slovensko izrazje, vendar slovenska terminologija mestoma zveni narejena preveč na silo, še posebej v primerih takih jezikovnih posebnosti, ki jih slovenščina nima. Smiselna se zdi pragmatična rešitev, ki pravi: slovensko izrazje za tista jezikovna dejstva, s katerimi lahko opišemo tudi slovenski jezik, mednarodno za ostala, torej samostalnik, ampak injunktiv. S tem se približamo tujim bralcem, ne da bi prešli v drugo skrajnost - opuščanje slovenskega jezika in pisanje v angleščini. Po domače: kar smo se naučili v osnovni (in srednji?) šoli naj bo slovensko, ostalo pa mednarodno. Ali je moja slovenščina kaj manj slovenščina, če ablativu rečem ablativ? Ne bi rekla. === V sporočilu http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003514.html je bil pomotoma naveden napačen naslov 5. zvezka Krajnske čbelice (1848). Pravi je http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskacb5.djvu === From: "Študentska založba" Sent: Monday, October 18, 2010 11:08 AM Subject: Vabilo na predavanje: ČEFURJI RAUS! - od knjižne do filmske uspešnice? V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri, v mali dvorani centra kulture Španski Borci (http://www.spanskiborci.si/), bo imel Goran Vojnović predavanje o prenosu literature na film na primeru knjižne uspešnice Čefurji raus! Predavanje bo potekalo v okviru Ekranove male šole pogleda, ki jo organizira Ekran, revija za film in televizijo (http://www.ekran.si/). [...] From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 11:39:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Oct 2010 11:39:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Subject=3A_al_prov_se_reče_kosmič_a?utf-8?b?bGkgbcO8c2xp Message-ID: <0298097D3DAB478DA3C5051ED3FDCDBA@P4> From: "Erika Kržišnik" To: Sent: Tuesday, October 19, 2010 10:48 AM Subject: al prov se reče kosmič ali müsli Vsekakor je slovenščina, iz katere na ravni strokovnega in znanstvenega besedila izključujemo slovensko terminologijo, manj jezik za intelektualno rabo. Pristajamo na osnovno- in srednješolsko intelektualno raven slovenščine, na omejeni svet torej. Pa smo spet tam, kjer smo že bili konec 18. in še v začetku 19. stoletja, do neke mere vse do ustanovitve univerze v Ljubljani. Slovenščina bo jezik za izražanje čustvene, tudi čutne dimenzije, jezik za leposlovje, počasi zlasti za poezijo - če bomo imeli srečo in dobili novega Prešerna, celo jezik za odlično poezijo. A se pri nas čas nazaj vrti ali kaj? Vem (upam), da Simona Klemenčič ni mislila tako, a njen zapis zveni tako. Sicer pa tudi jaz mislim, da je za predstavitev na mednarodni ravni smiselno rabiti mednarodno terminologijo, če nastopamo v slovenščini (kolegi, upam, da vsaj v slovanskem svetu nastopamo v slovenščini?). Sama se tega držim pri nastopih/objavah na slavističnih konferencah v tujini ali na primer pri predavanjih za tuje slaviste na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture ipd. In prof. Toporišič je v nekem članku (med drugimi seveda) kot terminološko neprimeren prav zaradi mednarodne terminologije izpostavil moj članek, objavljen v zborniku SSJLK. Se nisem preveč vznemirjala, priznam. Me je pa vznemiril današnji članek Marka Crnkoviča z naslovom Ker mi tujke niso tuje v Delovi prilogi, ki od mene zahteva, da ob branju njegovega publicističnega besedila v Oni jemljem v roke slovar tujk. Le zakaj? Pa naj on vzame v roke slovar tujk in nato še SSKJ, se malo potrudi in mi pove, kar ima povedati, tako, da bom razumela (pa magari če razloži zadevo, zakaj pa pravzaprav ne, tako se bom še česa naučila). -- Erika From Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si Tue Oct 19 10:46:03 2010 From: Mojca.Stritar na ff.uni-lj.si (Stritar, Mojca) Date: Tue, 19 Oct 2010 10:46:03 +0200 Subject: [SlovLit] Okrogla miza o jezikih v Sloveniji po letu 2004 Message-ID: <51DA02D42506B84DB1EAFCC57648F3523A3FA8C3B0@ffposta.ff.uni-lj.si> V torek, 26. oktobra 2010, bo ob 16.30 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 potekala okrogla miza Ko majhni postanejo veliki: Slovenija in njeni jeziki (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Aktualno/AktualnoOktober10/Plakat%20OpenSession.pdf). Na njej bodo uvodničarji prof. dr. Marko Stabej, dr. Ina Ferbežar, mag. Matevž Krivic in prof. dr. Georges Lüdi, ki bodo skupaj z drugimi udeleženci iskali odgovore na vprašanja, kako se je spremenil položaj slovenščine in ostalih jezikov v Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo leta 2004. Z različnih vidikov (sociolingvističnega, pravnega, z vidika jezikovnega testiranja) bodo razpravljali predvsem o jezikih priseljencev, ki v Sloveniji nimajo posebnih jezikovnih pravic, in problematiko umestili tudi v širši evropski okvir. Okrogla miza bo organizirana v okviru 7. srečanja sodelavcev projekta DYLAN (Language dynamics and management of diversity, www.dylan-project.org), ki ga financira Evropska komisija v okviru 6. okvirnega programa in katerega cilj je ugotoviti dejansko podobo sodobne evropske večjezičnosti. Pri tem se osredotoča na večjezičnost v podjetjih, v institucijah EU in v visokem šolstvu. 7. srečanje v Ljubljani bo potekalo od nedelje, 24., do torka, 26. oktobra, udeležilo pa se ga bo okrog 60 sodelavcev z univerz iz 13 evropskih držav. Zaradi večinsko mednarodne udeležbe bo okrogla miza potekala v angleščini. Vabljeni! Mojca Stritar From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Oct 19 14:39:59 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Tue, 19 Oct 2010 14:39:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Ziljsko_narečje_--_Klasika_na_Wikiviru_- -_Portal=3ALiteratura Message-ID: <6076B0201A374833AC0B55621344E53A@P4> From: "Lingvistični krožek" Sent: Tuesday, October 19, 2010 10:35 AM Subject: LK, 25. oktober LK FF vabi na 938. sestanek v ponedeljek, 25. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Tijmen Pronk, Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovlje v Zagrebu. Tema predavanja: Narečje Ziljske doline in slovenski umik cirkumfleksa. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Novo na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika): Josip Jurčič, Slovenski svetec in učitelj (LZ) Vladimir Levstik, Hilarij Pernat (LZ) Etbin Kristan, Morje Ferdo Godina, Viragova krona Lea Fatur, Komisarjeva hči Joža Vovk, Kako so Zaplankarji luno gasili Fran Milčinski, Naši in vojna Matej Tonejec, Straža pri ovcah Anton Koder, Obljubljena Vladimir Levstik, Historija o kugi Josip Kostanjevec, Trenotki iz učiteljskega življenja Matija Murko, V provinciji na Ruskem Milan Pugelj, Med gorami, Matija in njegova ljubezen, Uboga deklica, Diletant Fran Jaklič, Naši vaščanje, Svatba na Selih Ferdo Kozak, Sestri Vlado Kuret, V gaju Alojz Kraigher, Mlada ljubezen Ivan Pregelj, Tlačani Janko Kersnik, leposlovni podlistki France Bevk, In sonce je obstalo, Beg pred senco, Človek brez krinke, Suženj demona Fran Govekar, Sama svoja, Suzana, V krvi Fran Maselj Podlimbarski, Izlet v Krakov, Moravske slike Cvetko Golar, Beli konj, Povest o zaljubljeni deklici, Klasova Klara Pavlina Pajk, Roman starega samca Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na Portalu:Literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Oct 20 23:07:10 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Wed, 20 Oct 2010 23:07:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Prost_dostop_do_znanosti_--_Teksti_leposlovni _in_strokovni_--_Dogodki_v_žurnalističnih_bese dilih Message-ID: <1963920E36BE449488D2F69033A38351@P4> From: "Zajc, kristina" Sent: Wednesday, October 20, 2010 9:52 AM Subject: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov Sekciji za visokošolske in za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS dne 27. in 28. 10. 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union organizirata posvetovanje Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov, v okviru katerega želimo slovenske raziskovalce, vodstva ustanov, financerje raziskav, knjižničarje in informacijske specialiste seznaniti s stanjem v svetu in omogočiti razpravo o nadaljnjih dejavnostih v Sloveniji. Vsa predavanja so vabljena. Program posvetovanja je dostopen na spletnih straneh: http://www.zbds-zveza.si/visokosolske_specialne_2010_najava.asp Vljudno vabljeni! Lep pozdrav, mag. Maja Božič p. s. V četrtek 28. 10. ob 11:30 bom tam nastopil z referatom Teža spletne slovenistike. -- miran === http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html -- še ena lokacija za zbirko pospletenega slovenskega leposlovja. Ali pa je morda boljša tale: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sl/sl.html? http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/fanfic.pdf -- Petra Jordan, Fanovska literatura (diplomsko delo z nagrado SdS za leto 2010). === From: "Špela Vintar" Sent: Wednesday, October 20, 2010 10:29 AM Subject: [SDJT-L] [JOTA] Nova sezona: Nikola Ljubešić Dragi prijatelji Jezikovnotehnološkega abonmaja alias JOTE, nova sezona se pričenja z gostovanjem dinamičnega računalniškega jezikoslovca z zagrebške univerze dr. Nikole Ljubešića, ki bo predaval na temo Pronalaženje događaja u novinskim tekstovima oziroma po naše Detecting events in newspaper texts. Predavanje bo 28. oktobra 2010 ob 16.00 v sobi 32 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pritličje desno). Predavanje bo v angleškem jeziku. Prisrčno vas vabimo v toplo vzdušje letošnje Jote! http://lojze.lugos.si/jota From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 23 09:53:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 23 Oct 2010 09:53:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Stergarjevih_korotanskih_novic_--_Berilo_i n_poslušalo_--_Uglasbene_pesnice_zastonj_--_Jezik_?utf-8?b?xb51xb5lbGs= Message-ID: From: "Janez Stergar" Sent: Friday, October 22, 2010 5:40 PM Subject: ducat korotanskih in še kaj za povrh Najav gledaliških predstav in drugih dogodkov iz predvčerajšnje okrožnice naj ne ponavljam, prav tako ne povzemam vrste koroških prireditev ?Dober večer, sosed!? ob avstrijskem državnem prazniku. K včerajšnjemu zanimivemu ljubljanskemu simpoziju o Prežihovem Vorancu ? tudi z dvema avstrijskima referentoma: dr. Erwinom Koestlerjem in dr. Andrejem Lebnom ? naj dodam le sporočilo, da bo gradivo izšlo v reviji ?Jezik in slovstvo?. V ponedeljek, 25. 10. 2010 ob 19.00 bo v župnišču v Kotmari vasi odprtje razstave ?Čej so tiste stezice? o ledinskih imenih na Gurah in v Rožu; razstavo je pripravil prizadevni zbiralec Jozi Pak. Legendarni 97-letni tržaški pisatelj Boris Pahor bo v prihodnjem tednu dvakrat spregovoril svojim bralcem in širši slovenski publiki, in sicer v sredo, 27. 10. 2010 ob 18.00 v klubskem centru ?Sveta knjige? v Mariboru na Ulici 10. oktobra 4, naslednji dan, v četrtek, 28. 10. 2010 ob 17.00 pa v klubskem centru ?Sveta knjige? v Ljubljani, v Podhodu Ajdovščina 4. V petek, 29.10.2010 ob 19.00 bo v župni cerkvi v Kotmari vasi Janko Krištof z glasbeniki (orglar Andrej Feinig in pevska skupina) še enkrat predstavil Slomškova besedila ?Beseda dá besedo?. Med izbranimi besedili je tudi znamenita Slomškova pridiga o spoštovanju maternega jezika ? iz Možberka leta 1838. V petek, 29.10.2010 ob 19.30 bo v hotelu ?Stara pošta / Alte Post? v Ziljski Bistrici, v tej najbolj zahodni postojanki slovenske besede in kulture na Koroškem prireditev ?Raznolikost besede ? Das Wort in seiner Vielfalt?. === http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=45265 -- mh, konec nadaljevanke o starih kranjskih knjigah, tokrat o tistih med drugo svetovno vojno. http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=45293 -- mh spet o vikipedizmu. http://www.uni-lj.si/slovjez/sds/okr_miza.doc -- okrogla miza Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi na slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani 1. okt. 2010. http://www.ff.uni-lj.si/odddelki/slovenistika/mh/hlad_metodol1.mp3 in http://www.ff.uni-lj.si/odddelki/slovenistika/mh/hlad_metodol2.mp3 -- mh-jevo predavanje o metodologiji literarne vede za podiplomca Luko Zibelnika iz ZDA, ki včeraj ni mogel biti zraven (oh, preobsežno, samo za potrpežljive :). http://lt.ffzg.hr/nooj2011/ -- vabilo na konferenco NooJ v Dubrovniku, 13.--15. junija 2011 [NooJ je orodje za jezikoslovno obdelavo besedilnih korpusov]. === From: "Jani Kovačič" Sent: Friday, October 22, 2010 12:11 AM Subject: FW: vabila na premiero V petek, 22. oktobra, ob 20. uri bo v Klubu CD premierno predstavljen večer uglasbene poezije slovenskih pesnic Nepozabne. Za vas smo rezervirali dve brezplačni vstopnici. Prosimo vas, da ju dvignete na blagajni Cankarjevega doma najkasneje do srede, 20. oktobra, ali pa nam potrdite svoj prihod po telefonu (01) 2527 108 ali e-pošti cafeteater na siol.net. Nastopajo: Vita Mavrič, Jani Kovačič, Tomaž Pinter (viola, mandolina, piščal, žaga), Nikolina Furić (harmonika), Branimir Vulić (kontrabas). Zamisel: Jani Kovačič in Vita Mavrič, glasba: Igor Lunder, Jernej Brence in Jani Kovačič, scenografija: Andrej Stražišar, maska: Romana Marolt, kostumografija: Metka Albreht in Alan Hranitelj, produkcija: Café teater v sodelovanju s Cankarjevim domom. Poezija slovenskih pesnic je veljala dolgo za privesek ?moški? poeziji, šele Antologija slovenskih pesnic v treh delih urednice Irene Novak-Popov (Ljubljana, založba Tuma, 2004-2007) nam je razkrila bogato literarno ustvarjalnost deklet in žensk. Ta Antologija je temeljni vir izbora pesmi, pri katerem sta bila glavno vodilo raznolikost vsebin in ženska občutljivost. V izvedbi Vite Mavrič in Janija Kovačiča bodo besedila pesnic zaživela na povsem nov in privlačen način. [...] Gl. tudi http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042397341 === From: "Janez Kranjc" Sent: Friday, October 22, 2010 2:03 PM Subject: Vabilo Vljudno Vas vabim na prvo letošnje predavanje iz ciklusa Iskanje skupnega jezika znanosti, ki bo v torek 9. novembra 2010 ob 19h v senatni sobi Pravne fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 2. Predaval bo prof. dr. Andrej Čokl. Naslov predavanja Jezik žuželk ali kako se pogovarjajo stenice po rastlini. Vljudno vabljeni. [...] --- Janez Kranjc From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Oct 23 17:24:27 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Sat, 23 Oct 2010 17:24:27 +0200 Subject: [SlovLit] Musis amicus -- SdS -- Empetriji Message-ID: <698156909D2B40189385B0396BB3050A@P4> http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-gozdarstvo/pobuda-za-prost-dostop/ -- aktualne informacije na temo prostega dostopa od znanosti. MUSIS amicus: Posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja. Uredila Jerneja Kavčič in Marko Marinčič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Keria: Studia Latina et Graeca 12/2-3 (2010)). 479 str. Srečanje ob osemdesetletnici akademika prof. dr. Kajetana Gantarja bo v torek, 26. oktobra 2010, ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni. Vabljeni. === http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/okr_miza.doc -- popravljena povezava na okroglo mizo Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi na slovenskem slavističnem kongresu v Ljubljani 1. okt. 2010, dostopno s kazala na spletni strani SDS: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html Po prvi seji UO SdS, 22. 10. Naj na kratko poročam, kaj je novega v delovanju Slavističnega društva Slovenije (SdS). V petek, 22. 10. 2010 se je UO SdS sestal prvič v času mojega predsedniškega mandata in mandata nove tajnice Petre Jordan. Sklenili smo, da bo naslednji ciklus slavističnih kongresov obšel centre novih slovenistik po Sloveniji in jih spodbudil, da predstavijo svoje delovanje. Tako bo l. 2011 kongres v najstarejši >novi< slavistiki/slovenistiki v Mariboru, v soorganizaciji SD Maribor, ki mu predseduje dr. Alenka Valh Lopert. Kongres se bo financiral iz kotizacij, ker drugih virov ni. Člani UO so se strinjali, naj bo program manj natrpan, in več predavanj posvečenih tudi interesom učiteljev. Ko bo vsebinska zasnova bolj konkretna, sporočimo. Naša želja tudi je, da bi spet vzpostavili povezavo z ZŠ, tako da bi se kongres spet štel kot izobraževanje učiteljev z ustreznim točkovanjem (obljubiti ne moremo!), pa da bi organizirali strokovni posvet o Cankarjevem priznanju, predno se spremeni morebitna sedanja organizacijska struktura tega tekmovanja. Predsedniki nekaterih sedaj mirujočih sekcij so obljubili aktivirati svojo dejavnost (leksikološka, Znanost mladini). Druge pozivamo k premisleku, ali bodo pripravile kak predlog programa do januarja 2010, se ukinile, bi kazalo prezaposlenemu vodji najti namestnika? Eden največjih problemov so kajpak finance. Še tiste skromne, od katerih društvo živi, prihajajo neredno ali pa sploh ne. Mislim konkretno na zaostanke plačil članarin in naročnin revij. Zato prosim zamudnike, da svoje obveznosti poravnajo, saj je od prispevkov članstva odvisna tudi kakovost delovanja društva. >Otipljive< koristi članstva so popusti pri naročninah revij, pri kotizacijah idr., tiste manj merljive pa koncentracija informacij o strokovnih novostih v revijah in na kongresih, občutek stanovske povezanosti, stiki s kolegi in še kaj. Kot rečeno, trudili se bomo spet bolj pritegniti večinsko članstvo, učitelje, in prosimo za razumevanje, če se stvari ne bodo odvijale s takim tempom, kot bi si želeli. Ko bo kaj novega, se spet oglasim. Lep pozdrav. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/hlad_metodol1.mp3 in http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/hlad_metodol2.mp3 -- popravljena povezava na predavanje o metodologiji literarne vede za podiplomce. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Oct 25 18:42:41 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik, Siol) Date: Mon, 25 Oct 2010 18:42:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Vidma_iz_Pliberka_in_iz_=BDirov Message-ID: <88BB4822A5564A969643CCB9FE554658@P4> From: "Urska Kerin" Sent: Monday, October 25, 2010 3:20 PM Subject: Suzana Tratnik na gostovanju v Vidmu Oobvescam vas, da bomo na lektoratu slovenscine v Vidmu gostovali slovensko pisateljico Suzano Tratnik. Obiskala nas bo v sredo, 27. 10. 2010, ob 18.30. Literarni vecer v knjigarni Odos (Via Gen. Baldissera 56, Videm) bo vodil profesor Roberto Dapit. Studentje slovenscine v Vidmu pa bodo pripravili program, branja v slovenscini in italijanscini. Pisateljica bo predstavila svoja dela ter spregovorila o sodobni slovenski knjizevnosti. Vecer prirpavljamo v sodelovanju s slovensko zalozbo Beletrina. Vabljeni! Lep pozdrav, Urska Kerin, lektorica slovenscine v Vidmu === From: "piko" Sent: Monday, October 25, 2010 6:02 PM Subject: Fw: Mirko Kumer Crcej Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Mohorjeva založba v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji vabijo na spominsko svečanost ob 100?letnici rojstva Mirka Kumra?Črčeja (1910?1981) in na predstavitev knjige Da bi sonce posijalo ... Vaška kronika: Povesti in črtice z Blata in iz južnokoroških krajev v petek, 5. novembra, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Pliberku. Knjigo bosta predstavila urednika Valentin Kumer in Anton Kumer. Mirko Kumer (1910?1981) je kot podjunski pripovednik samorastnik štel med pomembnejše slovenske pisatelje na avstrijskem Koroškem. Njegovo najpomembnejše delo je vojni roman ?Po sili vojak?. V tej knjigi so zbrani Kumrovi neobjavljeni zapiski. Avtor v kratkih novelah opisuje vsakdanjik tedaj izključno slovenskega prebivalstva svoje rojstne vasi Blato v Podjuni na Koroškem in širše okolice. Časovno težišče opisov je druga polovica 19. in prva 20. stoletja, zaobjema pa zlasti čas dveh svetovnih vojn in plebiscitno obdobje okoli leta 1920. Avtor nakazuje spremembe v vaški strukturi ter izgubljanje jezikovne in verske istovetnosti. V novelah oriše usodo domala vseh vaških rodbin, v katerih nastopajo najrazličnejši človeški značaji. === http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3d%C5%BEirovski+ob%C4%8Dasnik%27&pageSize=20 -- Žirovski občasnik na dLibu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Oct 28 10:12:33 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Thu, 28 Oct 2010 10:12:33 +0200 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Z Dunaja, iz ZDA in iz Uniona -- O Svetlani Makarovič -- Korpusna del= avnica= Message-ID: <20101028_081233_023707.miran.hladnik@guest.arnes.si> Od: "Miran Hladnik, Siol" Za: "SLOVLIT" Zadeva: Z Dunaja in iz ZDA Datum: 26. oktober 2010 8:43 From: "Alte Schmiede" Sent: Monday, October 25, 2010 7:51 PM Subject: [ebrief] Alte Schmiede, Jugoslavija Revisited http://www.alte-schmiede.at/schmiede/index.php?option=com_content&view=article&id=539&Itemid=173 -- Jugoslavija revisited, Dunaj 5.--7. nov. 2010 === From: "Timothy Pogacar" Sent: Monday, October 25, 2010 9:37 PM Subject: RE: Society for Slovene Studies newsletter http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/letter68.pdf -- Society for Slovene Studies Letter, oktober 2010, z informacijami o slovenističnih sekcijah na ameriškem slavističnem kongresu 18.--21. novembra 2010 v Los Angelesu. === http://lit.ijs.si/prost_dostop.html -- M. Hladnik, Teža spletne slovenistične literarne vede, prispevek na konferenci Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov, Hotel Union, Ljubljana, 28. 10. 2010. === Pošiljatelj Ga?per_Troha Zadeva simpozij_o_Svetlani_Makarovi?_za_na_slovlit Datum Wed, 27 Oct 2010 09:40:53 +0200 SVETLANA MAKAROVIČ-Sodobna klasika Znanstveni simpozij Trubarjeva hiša literature (Stritarjeva 7, Ljubljana) Svetlana Makarovič je prav gotovo najpomembnejša slovenska pisateljica, ki je za svoje delo prejela več uglednih mednarodnih priznanj. Med drugim je na častnem seznamu IBBY (The International Board on Books for Young People) in sklada Janusza Korczaka, bila pa je nominirana tudi za Andersenovo nagrado. V letu, ko je Ljubljana Svetovna prestolnica knjige, sta Svetlana Makarovič in njen opus gotovo temi, o katerih je vredno vedno znova razmišljati in razpravljati. Simpozij bosta vodila Milena Mileva Blažič in Gašper Troha. Program 10.00 Pozdravni nagovor Svetlane Makarovič 10.20 dr. Boris A. Novak Baladni ritem usode (metametrične značilnosti balad Svetlane Makarovič na ozadju evropskega izročila dr. Gašper Troha Struktura poezije Svetlane Makarovič med grotesko in metafiziko dr. Marjetka Golež Kaučič Folklorni in živalski slovar v ustvarjalnem opusu Svetlane Makarovič dr. Irena Novak Popov Rastlinski in živalski imaginarij v poeziji Svetlane Makarovič 12.20 dr. Milena Mileva Blažić Izvirnost v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič dr. Mateja Pezdirc Bartol Sapramiška: slikanica, zvočna kaseta, lutkovna igra Tadeja Lackner Motiv Rdeče kapice v kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko Svetlane Makarovič 14.20 dr. Gregor Pompe Muzikalnost poezije Svetlane Makarovič in ciklus Pesmi iz mlina Marjana Lipovška dr. Katja Mihurko Poniž Igralski opus Svetlane Makarovič === Od: iztok.kosem na trojina.si Zadeva: delavnica "Izdelava in priprava korpusa za vnos v Sketch Engine in ostala korpusna orodja" Datum Wed, 27 Oct 2010 11:30:08 +0200 Trojina, zavod za uporabno slovenistiko (http://www.trojina.si), vabi na brezplačno delavnico 'Izdelava in priprava korpusa za vnos v Sketch Engine in ostala korpusna orodja', ki bo v petek, 5. 11. 2010, od 10. do 15. ure. Delavnica po potekala v prostorih zavoda Trojina, Cesta v Kleče 16, v Ljubljani. Delavnico bo vodil dr. Iztok Kosem. Udeleženci se bodo podrobno seznanili z vsemi koraki izdelave korpusa (od načrtovanja do nalaganja in shranjevanja datotek) in priprave korpusnih datotek za vnos v korpusna orodja (pretvorba datotek v ustrezen format, čiščenje datotek, procesi lematizacije, oblikoskladenjskega označevanja, ipd.). Udeleženci bodo spoznali tudi postopke nalaganja lastnega korpusa v korpusna orodja, kot so Sketch Engine, WordSmith in AntConc. Število mest na delavnici je omejeno. Zaželena je uporaba lastnega prenosnega računalnika, udeleženci pa lahko s seboj prinesejo datoteke, ki bi jih radi uporabili za izdelavo korpusa v svoje namene. Prijave sprejemamo na elektronski naslov karmen.kosem na trojina.si ali na po telefonu 05 906 33 86. Delavnico sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 2 22:04:50 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 2 Nov 2010 22:04:50 +0100 Subject: [SlovLit] =?UTF-8?Q?Vezljivost -- Kralj na FF -- Tratnik v Vidmju -- Filološke pripombe= Message-ID: <20101102_210450_078255.miran.hladnik@guest.arnes.si> Pošiljatelj Lingvistični_krožek Zadeva LK, 8. november Datum Tue, 2 Nov 2010 14:42:15 +0100 LK FF v Ljubljani vabi na 939. sestanek v ponedeljek, 8. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asist. dr. Robert Grošelj, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Tema predavanja: Vezljivost odrazov praslovanskega *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === Pošiljatelj Študentska_založba Zadeva Lado Kralj predstavlja: Kosec koso brusi Datum Tue, 2 Nov 2010 10:04:16 +0100 Vljudno vas vabimo na pogovor o knjigi kratkih zgodb dr. Lada Kralja, ki bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 17. uri, v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva ulica 2. Pogovor z avtorjem bo vodila prof. primerjalne književnosti, avtorica številnih spremnih besed in prevajalka Seta Knop. [...] === Od: urskakerin1 na gmail.com Zadeva: Suzana Tratnik v Vidmu Datum Sat, 30 Oct 2010 09:53:43 +0200 V sredo, 27. 10. 2010, je Videm obiskala pisateljica in družbena aktivistka Suzana Tratnik. Najprej se je udeležila predavanja prof. Roberta Dapita o slovenski književnosti, kjer se je študentom predstavila in povedala nekaj o sebi, o lastnem ustvarjanju, o sodobni slovenski književnosti in o slovenski družbi ter odnosu slovenske države do različnih vrst manjšin, ki bivajo v Sloveniji. Po predavanju smo pisateljico popeljali po prostorih naše fakultete, ji pokazali predavalnice, kabinete in knjižnico ter prostor v knjižnici, kjer imamo zbrano slovensko literaturo, slovarje in revije. Nato pa smo se zbrali v knjigarni in založbi Odos, ki je v Vidmu posebna po tem, da je njen lastnik Slovenec Marco Vertovec. Tam najdemo veliko slovenskih knjig ter knjig o Sloveniji v italijanskem jeziku. Rade volje nam je priskočil na pomoč in nam ponudil prostor za literarni večer. Literarno srečanje je vodil profesor Roberto Dapit, v italijanščino pa je tolmačil študent slovenščine Luciano Lister. To je bila enkratna priložnost za povezovanje in sodelovanje študentov slovenščine iz vseh letnikov. Brali in prevajali so odlomke ter jih na večeru tudi javno prebrali. Večer se je začel z branjem študentov, ki so prebrali odlomek iz romana Ime mi je Damjan v slovenščini in v italijanščini. Nato je sledil pogovor o glavnem junaku Damjanu. Študentje so nato prebrali še en odlomek iz romana v obeh jezikih. Pogovor se je nadaljeval in odprlo se je veliko zanimivih ter predvsem aktualnih tem o pravicah različnih vrst manjšin v Sloveniji. Na koncu je sledilo še branje odlomka s prevodom iz zbirke kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Odprlo se je veliko vprašanj, tako literarnih kot socioloških. Številno občinstvo je imelo priložnost spoznati Slovenijo še z drugih plati. Večer je bil pester in čas je hitro tekel, tako da se je večer po dveh urah in pol zaključil s pogovorom z občinstvom. Izvedba večera je bila izjemno uspešna, udeležilo se ga je številno občinstvo, o dogodku so poročali tudi zamejski časopisi. Za izvedbo gre zahvala v prvi vrsti Suzani Tratnik, ki nas je obiskala, profesorju Robertu Dapitu za odlično vodenje večera ter Lucianu Listru za uspešno tolmačenje, knjigarni Odos za prostor ter založbi Beletrina za denarno podporo, Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik za organizacijsko podporo, vsem študentom in gostom, posebno lektoricama Poloni Liberšar in Karin Marc Bratina, pa za sodelovanje in udeležbo, s katero so pripomogli, da je večer uspel. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu === "Subiotto, Namita" Zadeva Prispevek za revijo Filoloske pripombe Datum Fri, 29 Oct 2010 11:18:33 +0200 Tudi letos vas, da s svojimi prispevki sodelujete v novi številki revije Filološke pripombe. Filološke pripombe je slavistični zbornik s področja humanističnih ved. Nastal je kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja Filološke fakultete Permske državne univerze, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za makedonsko književnost, ki deluje v okviru Univerze "Sv. Cirila in Metoda" v Skopju, in Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Filološke pripombe prinašajo bogat spekter znanstveno-raziskovalnih prispevkov humanističnih ved (filozofija, književnost, zgodovina, jezikoslovje) v že prepoznavnih rubrikah: Filozofsko-kulturološki problemi, Zgodovina in filologija, Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu (primerjalni vidik), Sodobna družba v kulturi, jeziku in književnosti, Jezikoslovna didaktika, Jezikoslovje in Recenzije, Informacije. [...] Besedilo pošljite v elektronski obliki (in na disketi) na naslov contact na philologicalstudies.org IV. Uradni jeziki zbornika so hrvaščina, makedonščina, ruščina in slovenščina. [...] Rok za oddajo prispevkov je 20. november 2010. Besedila morajo biti klasificirana, lektorirana in urejena za tisk. Več informacij na: http://philologicalstudies.org/ -- Namita Subiotto, Oddelek za slavistiko FF From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 2 22:12:02 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (miran.hladnik na guest.arnes.si) Date: Tue, 2 Nov 2010 22:12:02 +0100 Subject: [SlovLit] Rimska komedija Message-ID: <20101102_211202_043948.miran.hladnik@guest.arnes.si> Marinčič, Marko Poslano: 1. november 2010 0:24 Zadeva: Predavanji Sophie Papaioannou 3. in 4. 11. 2010 Oddelek za klasično filologijo FF UL vabi na predavanje Sophie Papaioannou (Univerza v Atenah) z naslovom The Making of Roman Comic Dramaturgy: Terence's Eunuch and the Literary Tradition of Danae Predavanje bo v sredo, 3. novembra, ob 17h, v predavalnici 345 v tretjem nadstropju Filozofske fakultete UL. V četrtek, 4. novembra, ob 18h, bo gostja na istem kraju predstavila vlogo grškega in latinskega jezika in književnosti v šolskih in univerzitetnih kurikulih v Grčiji in na Cipru. Kot klasična filologinja, ki je študirala na Kreti, poučevala pa na univerzah na Cipru in v Atenah, bo tematiko postavila tudi v širši kulturni kontekst. Obe predavanji bosta v angleščini; diskusija po četrtkovem predavanju pa v angleščini in grščini. Vabljeni. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 3 14:04:26 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 3 Nov 2010 14:04:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža Message-ID: <4D2F619EDDC24613BEB14C4B4DC0CEB9@ff.unilj.si> Popotovanje Litija-Čatež bo letos zaradi simpozija Obdobja en teden pozneje: v četrtek 18. novembra. Zbor na železniški postaje v Ljubljani ob 6.30, vlak odpelje 6.55, v Litiji bomo pol ure pozneje, v Šmartnem pri Litiji se bomo zadržali do 8.45, tako da nas lahko lovite tudi tam. Na Čatežu bomo ok. 15.00, sedeli bomo v gostilni Tončkov dom. Nazaj pa gremo iz Velike Loke ob 18.20 (v sili je mogoče loviti vlak ob 16.30). Potrebujete udobne čevlje za do 7 ur hoje, malico lahko v sili kupite v Šmartnem, nujna je pijača, zelo uporabna je svetilka, ker se bomo v Veliko Loko vračali v temi. Aleš Bjelčevič From dolezalova.l na volny.cz Wed Nov 3 21:09:17 2010 From: dolezalova.l na volny.cz (dolezalova.l na volny.cz) Date: Wed, 03 Nov 2010 21:09:17 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] = Kolokvij__V_očeh_drugega Message-ID: Kolokvij v Pragi 4.11. in 5. 11. bo v Pragi potekal kolokvij V očeh drugega (Vzájemným pohledem), ki ga organizirajo Slovanska knjižnica v Pragi, Filozofska fakulteta v Pragi, Filozofska fakulteta v Brnu in Slovensko veleposlaništvo v Pragi. Program konference je naslednji: četrtek, 4. 11. 2010: Michal Przybylski:Slovinští autori v českém prostredí. Překlady ze slovinské literatury po roce 1989: stav, promeny a neuralgické body, Ivo Pospíšil:Česko-slovinské projekty z dejin slavistiky a teorie literatury, Aleš Kozár: Překlady ze slovinské literatury posledních dvaceti let v českém kulturním kontextu, Denis Poniž:Današnja vrednost estetskih sodb o dramskih besedilih v razpravi F. Wollmana Slovinské drama, Ivan Dorovský: Viktor Kudělka jako slovenista, Ladislav Hladký: Historici a jejich role ve vzájemném česko-slovinském poznávání, Andrej Šurla: Češki dotik slovenskega gledališkega odra: ljudje,besedila, odzivi, Radek Novák: Slovinské divadelní hry na českých scénách, Ondrej Vojtechovský: Slovinci v pražské skupine jugoslávské informbyrovské emigrace, Andrej Leben:Lezbične in gejevske pisave v prevodu: Suzana Tratnik, Brane Mozetič,Zuzana Brabcová, Josef Kodet: Recepce slovinské literatury v revue Svetová literatura (1956?1966), Damjan Prelovšek: Slovensko-češki odnosi v arhitekturi ob koncu 19. in prvi polovici 20. stoletja, Jan Štemberk: Čeští turisté a slovinské hory i pobreží v první polovine 20. století, Milada K. Nedvedová: Hudební dialog mezi Čechy a Slovinci. Petek, 5. novembra 2010. Marko Jesenšek: Vpliv praškega lingvističnega krožka na razvoj slovenskega jezikoslovja, Jana Šnytová: Expresivita originálu a prekladu pri prekládání slovinské literatury do češtiny, Alena Šamonilová: Konfrontace slovinských a českých slovesných vazeb, Milena Mileva Blažič: Primerjalna analiza slovenskih in čeških ljudskih pravljic ? študij primera Božena Nemcova in Lea Fatur, Alenka Jensterle Doležal: ?Podobe iz sanj?: roman Hanka v luči korespondence med Zofko Kvedrovo in Zdenko Háskovo, Anica Jakša: Cankar v čeških prevodih, Hana Mžourková: Dílo Svetlany Makarovičové v českých prekladech, Miroslav Kouba: Evald Flisar v českých zemích. Literární reflexe slovinského postmodernisty. Lep pozdrav, Alenka Jensterle-Doležal From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 3 23:46:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 3 Nov 2010 23:46:12 +0100 Subject: [SlovLit] = V_očeh_drugega Message-ID: From: dolezalova.l na volny.cz Sent: Wednesday, November 03, 2010 9:09 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Kolokvij V očeh drugega Kolokvij v Pragi 4. 11. in 5. 11. bo v Pragi potekal kolokvij V očeh drugega (Vzájemným pohledem), ki ga organizirajo Slovanska knjižnica v Pragi, Filozofska fakulteta v Pragi, Filozofska fakulteta v Brnu in Slovensko veleposlaništvo v Pragi. Program konference je naslednji: četrtek, 4. 11. 2010: Michal Przybylski: Slovinští autori v českém prostredí. Překlady ze slovinské literatury po roce 1989: stav, promeny a neuralgické body Ivo Pospíšil: Česko-slovinské projekty z dejin slavistiky a teorie literatury Aleš Kozár: Překlady ze slovinské literatury posledních dvaceti let v českém kulturním kontextu Denis Poniž: Današnja vrednost estetskih sodb o dramskih besedilih v razpravi F. Wollmana Slovinské drama Ivan Dorovský: Viktor Kudělka jako slovenista Ladislav Hladký: Historici a jejich role ve vzájemném česko-slovinském poznávání Andrej Šurla: Češki dotik slovenskega gledališkega odra: ljudje, besedila, odzivi Radek Novák: Slovinské divadelní hry na českých scénách Ondrej Vojtechovský: Slovinci v pražské skupine jugoslávské informbyrovské emigrace Andrej Leben: Lezbične in gejevske pisave v prevodu: Suzana Tratnik Brane Mozetič, Zuzana Brabcová Josef Kodet: Recepce slovinské literatury v revue Svetová literatura (1956?1966), Damjan Prelovšek: Slovensko-češki odnosi v arhitekturi ob koncu 19. in prvi polovici 20. stoletja Jan Štemberk: Čeští turisté a slovinské hory i pobreží v první polovine 20. století Milada K. Nedvedová: Hudební dialog mezi Čechy a Slovinci Petek, 5. novembra 2010. Marko Jesenšek: Vpliv praškega lingvističnega krožka na razvoj slovenskega jezikoslovja Jana Šnytová: Expresivita originálu a prekladu pri prekládání slovinské literatury do češtiny Alena Šamonilová: Konfrontace slovinských a českých slovesných vazeb Milena Mileva Blažič: Primerjalna analiza slovenskih in čeških ljudskih pravljic ? študij primera Božena Nemcova in Lea Fatur Alenka Jensterle Doležal: ?Podobe iz sanj?: roman Hanka v luči korespondence med Zofko Kvedrovo in Zdenko Háskovo Anica Jakša: Cankar v čeških prevodih Hana Mžourková: Dílo Svetlany Makarovičové v českých prekladech Miroslav Kouba: Evald Flisar v českých zemích. Literární reflexe slovinského postmodernisty. Lep pozdrav, Alenka Jensterle-Doležal From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 08:20:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 4 Nov 2010 08:20:40 +0100 Subject: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Message-ID: <98F7E24C36E3471FA1E0051C3E392154@HladnikPC> From: ARNES Sent: Tuesday, November 02, 2010 9:26 PM Subject: Stvarnost in njena literarna podoba Na vernih duš dan sem se le odločila, da pojamram, kako je velecenjeni pisatelj Drago Jančar z visokim "rejtingom" nizko štartal iz, kot on pravi, nekega dokumentarnega gradiva, ki ga je nekega večera prebiral v postelji, očitno kot "antipravljico za težko noč", saj se je pogosto zbujal in že je prišla invencija za roman To noč sem jo videl. Ne vem, zakaj tako trdovratno molči, od kod mu to gradivo, ki je pravzaprav neke vrste antropološka razprava o strmolski služkinji Vilmi Mlakar, takrat še Urh, ki je letos praznovala 90-letnico in je preimenitna ženska. Vilma še veliko bere in me prav zanima, kaj bo rekla o tem romanu in še posebej o sebi, ki se v romanu imenuje Joži. Angeliki Hribar, nečakinji strmolskega gospodarja sem nekoč pisala, da bi iz Vilmine pripovedi lahko nastal imeniten roman, ki bi ga med slovenskimi pisatelji morda najbolje napisal Jančar in glej ga zlomka, da ga je res napisal. Angelika je bila prepričana, da sem ga jaz nagovorila za pisanje. Kasneje pa me je klicala, da je bil odlomek iz tega romana, ki takrat še ni izšel, po radiu in da je to dobesedno iz mojega teksta; češ kako so Ksenijo (Veroniko) in Rada (Lea) zvezali z verigo, ko sta se "ponovno" poročila na Strmolu. Jančar, ki rad govori o odkriti in jasni besedi, je, kot že rečeno, trdovratno molčal, ko ga je Alenka Zor Simoniti dvakrat vprašala, kje je dobil "snov" za svoje delo. Morda zato, ker je dobil na krožniku tisoč in en podatek in se mu ni bilo treba kaj dosti "zmišlovati", kako bi zastavil. Tu govori samo služkinja o vsem, kar "resničnega" zvemo iz Jančarja; tu je toliko resničnih dogodkov, da se zares lahko vprašamo: "Saj ni bilo tako?!" Tega se je, kot pravi Jančar v intervjuju, bal, zato ni dodal določenih resničnih podrobnosti. Vilma je s svojo pripovedjo osvetlila marsikaj, na fotografijah je prepoznala mnoge pomembne ljudi, ki so že pred vojno hodili na Strmol. Eden takih je bil Hans von Tschammer und Osten, "rajhsšportsfirer", znan po organizaciji olimpijskih iger, na katerih je zmagal črni športnik Owens. Bil je neke vrste partner Ksenijine prijateljice, baronice, s katero sta skupaj študirali v Berlinu. L. 1943 je umrl ; sumim, da ga je Hitler dal spraviti na oni svet. Angleži so ga zelo cenili. Takrat je šla Ksenija na pogreb in takrat je tudi po Berlinu dva meseca vozila rešilni avto. O Ksenijini udeležbi na pogrebu nisem pisala v razpravi in v romanu je zelo neprepričljivo in nejasno to bivanje v Berlinu. Jančar pravi, da si je izmislil srbskega oficirja Steva, s katerim naj bi zbežala Ksenija v Srbijo; zares je zbežala s srbskim oficirjem Glišićem v Črno goro in se celo poročila z njim. Tudi Ksenijino mater Amalijo je precej verno posnel po Vilmini pripovedi, prav tako Vilmo (Joži); Jeraneka pa je skonstruiral iz več Vilminih "junakov", ki so delali na gradu. Tudi nemški dohtar je narejen tako: iz dr. Skalka, medvojnega deželnega glavarja za Kranjsko in dr. Hausa. No, pa dovolj tega naštevanja, saj vemo, kako se pišejo romani, a da se pišejo tako skoraj "dobesedno" po pripovedi tja do Ksenijinega krokodilčka, si pa res za Jančarja ne morem misliti. Ta roman je bolj podoben biografskemu romanu kot pa "kvazidokumentarni literarni laži", kot pravi Jančar. Imenitnega pletiva na pretek; to, da ga položi v usta petim pripovedovalcem, pa je za avtorja res samo še mala malica. Vilmini spomini zares predstavljajo veliko biografsko bogastvo, ki odpira nove vidike za presojo marsičesa, tudi za presojo dogodkov ob likvidaciji Ksenije in Rada Hribarja. Zaslužijo si, da bi bili objavljeni v knjigi. V Delu bi želela objaviti Strmolsko Vilmo v Jančarjevem romanu. Vilmi moram tako ali tako napisati nekaj za 90-letnico. [...] Moj članek je objavljen v Kroniki (časopis za slovensko krajevno zgodovino), in sicer v tematski številki: Iz zgodovine gradu Strmol na Gorenjskem (54/2, 2006). Prispevek nosi naslov: Spomini na Strmol. Vilma Mlakar, roj. Urh - nekdanja strmolska sobarica. Z bohinjsko deževnimi pozdravi! Minka (Marija Cvetek ) From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Nov 4 10:02:57 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 04 Nov 2010 10:02:57 +0100 Subject: [SlovLit] odprtje razstave ruskih knjig Message-ID: <4CD276C1.22344.D4A33E1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Date sent: Wed, 3 Nov 2010 13:41:47 +0100 Subject: Vabilo na odprtje razstave ruskih knjig From: Sekcija učiteljev ruščine Spoštovane kolegice in kolegi iz Slavističnega društva Slovenije! V sredo, 10. novembra 2010, ob 16. uri Vas prisrčno vabimo v atrij SAZU-ja (Novi trg 2) v Ljubljani na otvoritev razstave 300 ruskih knjig, ki jo skupaj s Fondom knjižnice Doma ruskih izseljencev (Fond biblioteki russkogo zarubežja) prirejata Filozofska fakulteta in sekcija učiteljev ruščine pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije. Na otvoritvi bosta ruski gostji, gospa Marčenko in gospa Irinarhova, slovesno predali knjige v dar knjižnici Filozofske fakultete in sekcije učiteljev ruščine. Med knjigami je bogat izbor slovarjev, kulturološke in duhovne literature in učbenikov. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Ustanovi patra Stanislava Škrabca, ki je finančno podprla dogodek. Prisrčno vabljeni, Janja Urbas, predsednica sekcije učiteljev ruščine Slavističnega društva Slovenije From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 12:21:29 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 4 Nov 2010 12:21:29 +0100 Subject: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Message-ID: From: Aleksander Bjelčevič Sent: Thursday, November 04, 2010 12:00 PM Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003531.html) Ne morem, da ne bi zlobno pripomnil: "Draga prijateljica Minka, čeprav si kot slovenistka poklicna bralka, literature ne znaš brati. Vsi literarni liki so vedno plod domišljije in noben roman nikoli ne govori o resničnih ljudeh. Jančarjev roman nima veze z medvojnimi dogodki na Strmolu. Vsa literatura je namreč fikcija." Tako se je namreč vsevprek govorilo ob primerih Smolnikar, Pikalo in Vojnović. Ampak vemo, da so te besede prazne in da tega nihče resno ne misli - to je bil le poskus, kako rešiti pisteljico/pistelja pred najbrž neupravičeno oz. visoko kaznijo. Zgled, da je temu res tako, je sledeč: Ženja Leiler je 20. 4. 2007 v Delovem članku "Ker so časi, kot so", pisala, da je literatura izmišljija, v Pogledovem intervjuju z Jančarjem 8. 9. 2010 pa si je premislila: "V zgodbi Veronike je tako moč prepoznati resnično zgodbo zakoncev Rada in Ksenije Hribar ..., ki so ju partizani januarja 1944 likvidirali, njuno graščino Strmol, ki ga je Hribar kupil l. 1936, pa ...". In Jančar odgovarja, "hm, ja, res je tako; ampak sem seveda iz glave dodal to in ono". Smo pred dilemo: ali je vsa literatura fikcija in je Jančar, Leiler, Cvetek idr. ne znajo brati (še v zadnji številki Jezika in slovstva je rečeno, da v primeru Vojnović policija očitno ne pozna fikcijske narave literature) ali pa ni vse fikcija in je pisatelje treba braniti z drugimi argumenti. (O tem bom govoril prihodnji teden na simpoziju Obdobja.) Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 13:20:44 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 4 Nov 2010 13:20:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Geolokacija_priimkov_--_Matičine_knjige_ --_Dnevi_sv=2E_Cirila_in_Metoda Message-ID: <9DE93A9785344896AE387C92801CE8CB@HladnikPC> http://www.verwandt.de/karten/ ? frekvenca imen in priimkov po Evropi in ZDA ? poišči svoje sorodnike. === From: Katja Kleindienst Sent: Thursday, October 28, 2010 12:54 PM Subject: Tiskovna konferenca Slovenske matice V sredo, 3. novembra 2010 ob 11. uri je bila v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani tiskovna konferenca. Na njej so bili med drugimi predstavljeni: Damir Globočnik, Levstikov Pavliha 1870 (Levstikov satirični list) France Vurnik, Iz Moskve, iz ruskih daljav (izbor iz polstoletnega publicističnega vpogleda v ruska literarna idejna snovanja 1957-2007). [Z opravičilom zaradi prepozne objave, mh] === From: Subiotto, Namita Sent: Thursday, November 04, 2010 12:27 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Vabilo: dnevi sv. Cirila in Metoda Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete UL in Slovensko združenje France Prešeren ? Skopje vabita na prireditev Dnevi sv. Cirila in Metoda, kulturni most med Makedonijo in Slovenijo, ki bo potekala 10. novembra 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob 10.00 bo v avli Filozofske fakultete otvoritev razstave Makedonski likovni emblemi ? portreti sv. Cirila in Metoda, sv. Klimenta Ohridskega in sv. Nauma Ohridskega v makedonski umetnosti od 9. do 19. stoletja. Razstavo so pripravili absolventi umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Skopju pod mentorstvom prof. dr. Anete Serafimove. Na posterjih so predstavljeni portreti sv. Cirila in Metoda in njunih učencev sv. Klimenta Ohridskega in sv. Nauma Ohridskega, ki so nastajali med 9. in 19. stoletjem na ikonah in freskah cerkva v Makedoniji. Ob 10.30 v predavalnici 4 pa predavanje prof. dr. Anete Serafimove. Freske s portreti sv. Cirila in Metoda v Makedoniji (od 11. do 19. st.) in projekcija dokumentarnega filma Ciril in Metod (1970, režija Trajče Popov, scenarij Haralampije Polenaković, 16 minut, slovenski podnapisi). Prof. dr. Aneta Serafimova je predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino in arheologijo Filozofske fakultete Univerze sv. Ciril in Metod, Skopje. Predavanje bo v makedonščini, razširjen povzetek v slovenščini. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 17:01:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 4 Nov 2010 17:01:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Tuje_in_domače_berilo_--_O_slovstveni_ folklori_--__Re=3A__Stvarnost_in_njena_literarna_po doba Message-ID: <34573B15BF0949B5BF5946556FC10D47@HladnikPC> http://www.ibimapublishing.com/journals/JHIS/jhis.html -- The Journal of Humanities and Information Systems (JHIS), mednarodni recenzirani časopis za odnose med humanistiko in informatiko; prispevajte članke. http://www.evostar.org/ -- 9th European Event on Evolutionary and Biologically Inspired Music, Sound, Art and Design (o uporabi bioloških konceptov pri razumevanju umetnosti). http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=45654 -- Kaj nam danes govori Prežihova Jamnica (Gorenjski glas 3. nov. 2010). http://lit.ijs.si/prost_dostop.html -- M. Hladnik, Teža spletne slovenistične literarne vede. Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov, Ljubljana, 28. okt. 2010. === From: Katja Kleindienst Sent: Thursday, November 04, 2010 9:15 AM To: m.zemljak na uni-mb.si Subject: Vabilo SM vabimo Vas na okroglo mizo o slovenski slovstveni folklori, ki bo v sredo, 10. novembra 2010 ob 10. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. Bogdana Herman, Dve ljudski pesmi Marija Stanonik, predstavitev knjige Zgodovina slovenske slovstvene folklore Tone Kuntner, odlomki iz knjige Bogdana Herman, Dve ljudski pesmi Monika Kropej, Kazalo slovenskih folklornih pripovedi in mitologija Barbara Ivančič Kutin, Zbiranje sodobne slovstvene folklore na terenu Marko Terseglav, O ljudski pesmi danes Saša Babič, Folklorni obrazci danes. === From: Aleksander Bjelčevič Sent: Thursday, November 04, 2010 2:16 PM Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003533.html) Minka, ja, nespretno sem bil ironičen - jasno, da ti in Jančar in Leiler in jaz itd. znamo brati literaturo, beremo jo pa tako, da literature vedno ne dojemamo kot čisto fikcijo. Se pa včasih sprenevedamo, da jo (primer Smolnikar). Hotimir, ti si preveč filozofski - jaz zase ločim fikcijo in stvarnost, tj. filozofsko gledano sem realist = obstaja svet dejanskih reči (ljudje, rastline, predmeti, bogovi - za verujoče) in svet fikcije (naše sanje, naše izmišljije kot Deveta dežela, Maček Muri, Lovro Kvas, Krjavelj, Aljoša Karamazov). Je pa tako, da literarni liki referirajo tudi na dejanske ljudi - pač referirajo na dvoje, realnost in fikcijo. Kaj je v tekstu X fikcija, pa po mojem določa tisti, ki tekst pripoveduje (Sveto pismo ni fikcija, tudi če bi se kdaj izkazalo, da Bog ne obstaja). Lp Aleš --- From: Tivadar, Hotimir Sent: Thursday, November 04, 2010 12:54 PM To: slovlit na ijs.si Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Samo pritrdil bi Alešu in vprašal: kje se fikcija konča? Ker lahko gremo do skrajnosti in rečemo, da je vse (življenje) fikcija. Kaj pa če je vse okoli nas literarno (doživetje)? :) Predvsem pa ne smemo Slovenci vsega preresno jemati. Tudi Jančar ne. Hotimir --- From: ARNES Sent: Thursday, November 04, 2010 12:50 PM Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Vse to vem, kar piše dragi Aleš [...] Pri Jančarju se mi je najbolj zataknilo to, da govori o nekem nočnem branju dokumentarnega gradiva kot o neki amorfni anonimni masi, nevredni omembe avtorice, hkrati pa trdi, da ga je tako ganilo, da se je zmesta začel rojevati roman. V TV oddaji so ob predstavitvi Jančarjeve knjige "kazali" Strmol; v moji razpravi pa gre po vrsti za dogodke "iz Jančarjevega romana". Med tokratno fikcijo in stvarnostjo je pretanka meja. Tu pa je razen imen zares vse prepoznavno in niti najmanj primerljivo na pr. z "inkriminiranim" romanom B. Smolnikarjeve. Kot sem že Alešu rekla, bi bilo zanimivo narediti primerjavo. [...] Z lepimi pozdravi! Marija Cvetek From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 4 22:48:17 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 4 Nov 2010 22:48:17 +0100 Subject: [SlovLit] Zdravljica -- RE: Stvarnost in njena literarna podoba Message-ID: <12DC4778C0F645E6BA613097B85CB3DE@HladnikPC> V Sobotni prilogi Dela 30. oktobra 2010 je Dragan Božič pod naslovom Katero kitico č'mo kot himno zapet razpravljal o Prešernovi Zdravljici. K pisanju ga je spodbudila tudi debata na Slovlitu, v kateri je pred tem zavzeto sodeloval (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003480.html). Božičev prispevek je dragocen, ker brez dlake na jeziku razkriva preskopo in površno tekstnokritično obravnavo pesmi v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je leta 1965 uredil Janko Kos. Tam evidentiranim šestim variantam pesmi je dodal še spregledano sedmo in jih postavil v kronološko zaporedje, ki urednika pri klasikih ni zanimalo. Precej besed posveča tudi geslu o Zdravljici v prosti spletni enciklopediji Wikipediji. Slovenski wikipedisti bi morali biti veseli, saj je geslo s tem povzdignjeno na isto raven z eminentno znanstveno objavo (se še spomnimo nedavnih prepovedi sklicevanja na wikipedijske članke na nekaterih univerzah?), vendar nas moti piščeva prevelika mera kritičnosti. Geslo Zdravljica so postavili na Wikipedijo 2. marca 2004 in je do včeraj doživela že 152 redakcij. Geslo je angažiralo številne pisce, mnogo anonimnih, med podpisanimi pa prepoznamo povečini administratorje. Slovenisti (Hladnik, Zaplotnik) smo se začeli vtikati v članek šele 2007. in se moramo torej temu, da imamo Zdravljico in podatke o njej na klik na zaslonu, zahvaliti zavzetim kolegom iz drugih strok (medicincem, strojnikom, računalničarjem, dijakom ?): Romanu Maurerju, Janezu Drilcu, Klemenu Kocjančiču, Andreju Jakobčiču, Janiju Meliku (XJamRastafire), Mihaelu Simončiču, Eleassarju, Sinuheju in drugim. 11. maja 2007 je geslo doživelo večjo izboljšavo z vnosom opomb k Zdravljici iz Prešernovega Zbranega dela in z njihovim komentarjem. Po čudnem številčenju rokopisnih variant je napačno sklepal, da gre za njihovo kronološko zaporedje, in pri eni kitici spregledal, da nima deset verzov, ampak zaradi prečrtav tako kot vse druge sedem. Prav to je pred dnevi postalo predmet Božičeve kritike. Dragan Božič mi je že pred tem sporočil nekaj napak v geslu, ki sem jih z veseljem popravil, tudi po dvakrat. Danes sem zaradi prehlada ostal doma in sem si privoščil v geslu odpraviti še napake, ki jih je naštel v Sobotni prilogi Dela. Geslo Zdravljica zdaj pražnje preoblečeno čaka radovednih bralcev. Božič ob koncu spisa poziva k branju faksimilov Prešernovih rokopisov in prvih natisov, ki jih je na sveže mogoče najti na spletiščih dLib in DEDI, pozabil pa je omeniti, da je glavnina besedilnih variant Zdravljice zbrana na Wikiviru, kamor kažejo linki iz Wikipedije. Tu so prepisi pesemskih variant (s povezavami na posnetke besedil) postavljeni vzporedno in omogočajo primerjavo med variantami od verza do verza. Gesli o Zdravljici na Wikipediji in na Wikiviru sta v tem trenutku najpopolnejše, najrelevantnejše, trajno in lahko dostopno zbirališče podatkov o znameniti Prešernovi pesmi. In povrhu odprto nadaljnjim izboljšavam! Draganu bi rad sporočil, da je kritiziranje Wikipedije zgrešeno, saj ni za njo nobene odgovorne inštitucionalne avtoritete, ki bi odgovarjala za napake ali jih celo branila. Nihče ni dolžan popravljati njenih pomanjkljivosti. Če to vendarle počnemo, počnemo iz zavesti, kako močno orodje se nam ponuja kar tako in kako neumni bi bili, če bi ga ne uporabili oziroma bi ga prepustili v zlorabo neukim. Wikipedija kliče vse kulturno zavzete k sodelovanju. Tu je zato, da jo izpopolnjujemo! Če najdemo v njej neumnosti ali praznine, ki zadevajo naše strokovno področje, vedimo, da smo zanje odgovorni sami. Tam so zato, ker nismo storili nič za njihovo odpravo. Čisto enostavno je: če zmorejo šolarji, bomo pa ja tudi znanstveniki in učitelji. Tudi odvrženo pločevinko ob cesti raje sami poberemo, kot da bi s prstom kazali nanjo in klicali komunalo. ? miran === From: Tivadar, Hotimir Sent: Thursday, November 04, 2010 7:17 PM To: slovlit na ijs.si Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Mogoče sem bil preveč neresen. Da poudarim: se zavedam ločitve stvarnosti od fikcije, samo "pre-resnost" me moti, da se stvari ne obravnavajo v realnem kontekstu in prihaja do raznih tožb in zlorab literature v neke višje namene. Tega, zlorab pa je sploh dosti prav pri Svetem pismu ... Zato sem vzel relativizacijo in ironizacijo kot pozitivno. Sicer pa je prav, da se tudi literati - tako pisatelji kot strokovnjaki - oglašajo, mogoče še premalo in premalo ciljano, v tem medijsko usmerjanem sodobnem svetu (s sodišči vred), v katerem se vse meje brišejo. In da, predvsem raziskave in primerjalne analize bi (bodo) marsikaj razkrile. Lep skoraj nočni pozdrav, Hotimir From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 5 17:33:53 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 5 Nov 2010 17:33:53 +0100 Subject: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Message-ID: Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Date: Fri, 5 Nov 2010 11:21:21 +0100 From: "Marko Juvan" Alešev komentar "strmolske afere" Jančarja, na katero je opozorila Minka Cvetek, se je -- po ironiziranju zaslepljenih literaturologov, pisateljev in kritikov, ki naj bi z napačnimi argumenti branili Smolnikarjevo -- končal takole: "Smo pred dilemo: ali je vsa literatura fikcija in je Jančar, Leiler, Cvetek idr. ne znajo brati (še v zadnji številki Jezika in slovstva je rečeno, da v primeru Vojnović policija očitno ne pozna fikcijske narave literature) ali pa ni vse fikcija in je pisatelje treba braniti z drugimi argumenti." Prav na tej tezi sem sam že kar oddaljenega leta 2003 zgradil svojo argumentacijo pri komentarju "primera Pikalo", kjer sem "dekonstruiral" mejo med faktičnim in fikcijskim in tematiziral referenčnost lastnih imen v fikcijskih tekstih, kakor tudi resničnostno vrednost trditev v fikcijskih žanrih (gl. Fikcija in zakoni (Komentarji k primeru Pikalo). Primer. književ., junij 2003, letn. 26, št. 1, str. 1-20). K tistim tezam, ki jih zdaj ne bi pogreval, bi v tem konkretnem primeru navrgel samo še eno opažanje. Jančarjev roman, pa naj ga opredelimo kot fikcijskega, nefikcijskega, psevodofikcijskega ali kaj vmes, se s svojimi osebami, dogodki in kraji ne nanaša neposredno na golo, nejezikovno resnično resničnost, ampak na neki drugi tekst, na resničnost spominske pripovedi Vilme Mlakar, kot jo je -- če sem prav razumel -- ubesedila Minka Cvetek (za domnevnega postmodernista je presenetljivo, da to navezavo menda taji). Jančarjeva literarna reprezentacija je torej medbesedilna in se navezuje na neliterarno ali polliterarno naracijo, ki je že sama vsaj drugostopenjska: izhaja najbrž iz ustne pripovedi nekdanje strmolske služkinje Vilme Mlakar. V vsako pripoved in vsak spomin, ki sta sama na sebi nekaj resničnega in obenem nujna sestavina resničnosti, v kateri zgodovinsko bivamo, pa je prav tako nujno zajeta prvina fikcionaliziranja: tisto, o čemer govorimo ali česar se spominjamo, je odsotno, izgubljeno, zato si je to treba vedno znova zamišljati; zaradi delovanja nezavednega in drugih psihičnih mehanizmov pa se v naše spominske in avtobiografske pripovedi (tudi če jih govorimo z notranjim jezikom sami sebi) vpletajo izmišljije, fabrikati -- torej fikcije. Te imamo ali ponujamo drugim za reprezentacije naše dejanske, zunajjezikovne preteklosti. Ampak več o tem se da hitro najti v teorijah avtobiografije in življenjskih pripovedi, o čemer je bilo pri nas v zadnjem času nabrizganega že precej tiskalniškega črnila. S tem v zvezi se obeta zanimivo branje tudi v novi knjigi Ivana Verča (Razumevanje jezikov književnosti), ki vsak hip izide pri Studia litteraria (žal ne v spletno dostopni obliki). S svojim posegom sem hotel opozoriti, da se meja med fiktivnim in nefiktivnim ne postavlja na mejo med literarnim in neliterarnim. Marko === Seznam: SlovLit na ijs.si Od: ana.bogataj na gmail.com Zadeva: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba http://www.glej.si/2010/11/v-imenu-ljudstva/ -- Prav na to temo trenutno v Gleju: predstava V imenu ljudstva! Danes po predstavi sledi še okrogla miza z naslovom Med umetnostjo in cenzuro. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 5 17:45:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 5 Nov 2010 17:45:13 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Makarovičevi_--_Obdobja Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042400632 -- Umetnica, ki je "ravno dovolj čez les", simpozij o Svetlani Makarovič (v Dnevniku). === Seznam: SlovLit na ijs.si Od: damjan.huber na ff.uni-lj.si Zadeva: Vabilo na 29. simpozij Obdobja Vljudno vas vabimo na slovesni začetek simpozija Obdobja 29 z naslovno temo Sodobna slovenska književnost (1980?2010), ki ga prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Slovesni začetek bo v četrtek, 11. novembra 2010, ob 9.30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, glavni vhod). Prav tako ste vljudno vabljeni, da se udeležite predavanj. Program simpozija si lahko ogledate na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 29). S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 29. simpozija Obdobja izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Strokovna sodelavca 29. simpozija Obdobja mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber, prof. From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sat Nov 6 20:23:31 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Sat, 6 Nov 2010 20:23:31 +0100 Subject: [SlovLit] = =BDenski_in_moški_diskurz_--_O_satiri _in_groteski_--Skupna_kulturna_dediščina_--_Re =3A_Zdravljica_--_Tvegavec Message-ID: <09F85387AF2846208BCA85B51D5DE455@HladnikPC> V torek, 9. 11. 2010, bo imela dr. Simona Kranjc ob izvolitvi v naziv redne profesorice predavanje z naslovom Ženski in moški diskurz ter proces izbiranja. Pragmatična analiza. Predavanje bo ob 16.30 na FF v predavalnici št. 2. === Franc Zadravec, Satira in groteska v slovenski literaturi. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010 (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi). 173 str. === From: Institut Urban Jarnik Sent: Friday, November 05, 2010 2:29 PM Kärntner Bildungswerk, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Koroški pokrajinski muzej in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vas v sklopu evropskega projekta (OP SI-AT 2007?2013) ?Biseri naše kulturne krajine/Juwelen unserer Kulturlandschaft? vabimo na bilateralni simpozij ?Skupna kulturna dediščina in njena raznolikost? v soboto, 13. 11. 2010, ob 8:30, v dvorani doma ?Haus der Volkskultur?, Bahnhofplatz 5, 9020 Celovec. Lep pozdrav! Milka Olip === http://www.delo.si/clanek/127578 -- dopolnjeni članek Dragana Božiča o Zdravljici v Sobotni prilogi Dela. === From: Aleksandra Rekar Sent: Tuesday, November 02, 2010 5:17 PM http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 -- Knjižni molji ne počivamo - smo že odprli rubriko Kresnik 2011 ;-) Na forumu prevajalcev imamo zanimivo občasno rubriko Naučili smo se novo besedo: to pomeni, da na forum sporočimo odtrgane besede, na katere naletimo med brskanjem po SP in ki nas spravijo v krohot [...] Evo, cvetke: migrántka -e ž, člov. (á; a): selivka, preseljevalka hazardęr -ja m s -em člov. (e) tvegavec in vrhunec: individualizácija -e ž, pojm. (á) poposameznjenje From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 9 19:39:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Tue, 9 Nov 2010 19:39:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Sveže_na_spletu_--_O_identiteti_dvakrat_ --_Polvikanje Message-ID: Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2010 (Obdobja, 27). 656 str. http://lit.ijs.si/bavec.html ? kaj sem odgovoril na kritiko Slovenskega zgodovinskega romana (M. Hladnik, (Literarno)zgodovinska statistična inventura, Pogledi 20. okt. 2010, 30). http://lit.ijs.si/prost_dostop.pdf -- M. Hladnik, prosojnice za predavanje o Prostem dostopu v slovenistiki na konferenci visokošolskih knjižničarjev 2. nov. 2010 v hotelu Union v Ljubljani. http://lit.ijs.si/knjiga_je_le_knjiga.pdf -- M. Hladnik, prosojnice za predavanje Knjiga je le knjiga na strokovnem posvetovanju knjižničarjev 8. nov. 2010 v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html ? osvežena zbirka slovenskega leposlovja na spletu, dLibove povezave tokrat delujejo. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042401462 -- Frankfurt po Frankfurtu. === From: Avsenik, Maja Sent: Tuesday, November 09, 2010 11:07 AM Subject: Zemljevidi vmesnosti na Besedni postaji v ponedeljek Na Besedni postaji v PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA, ob 17h (Modra soba, V. nadstropje) Ksenija Vidmar Horvat: Zemljevidi vmesnosti. Eseji o identiteti po koncu hladne vojne (Založba Sophia, 2009). Pogovor z avtorico bo vodil antropolog dr. Nikolai Jeffs. Avtorica ponuja sociološko refleksijo razvoja evropske ideje po letu 1989 in raziskuje, kako se evropski projekt odraža v slovenskem in evropskem javnem prostoru. Na razvoj združevanja Evrope gleda v luči napetosti, ki jih poraja homogenizacija različnih nacionalnih prostorov, njihovih specifičnih kulturnih ter zgodovinskih okoliščin v nadnacionalno tvorbo. Prevladujoč trend dosedanjega razvoja evropeizacije v okviru Evropske skupnosti kot politične tvorbe opredeli kot evropski nacionalizem, saj se evropska identiteta gradi predvsem na brisanju celega spektra razlik, med političnimi afinitetami, nacijami, rasami, verstvi, kulturami, izročili ? Namesto tovrstnega političnega inženiringa in netolerantnosti do drugačnosti in različnosti, ki onemogočajo demokratične in emancipacijske procese, avtorica predlaga koncept vmesnosti, ki združuje različnost, a jo hkrati pusti v stanju odprtosti in fluidnosti ter ji dopušča njen lasten razvoj. Vljudno vabljeni! http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === From: Študentska založba Sent: Tuesday, November 09, 2010 12:13 PM Subject: Jutri: Vabilo na pogovor v Kibli z avtorjem: Tine Hribar: Ena je groza Vljudno vas vabimo na pogovor o novi knjigi avtorja Tineta Hribarja, ki bo jutri, v sredo, 10. novembra, ob 19. uri, v multimedijskem centru Kibla, na Ulici kneza Koclja 9 v Mariboru. Pogovor z avtorjem bo vodila novinarka časnika Večer Vanessa Čokl. To je knjiga o grozi in grozodejstvih 20. stoletja, obenem pa o navajenosti na ta grozodejstva v našem 21. stoletju. Groza, o kateri pripoveduje pesem Srečka Kosovela, ki je dala knjigi naslov, je brez časovnih določil in omejitev. Je trans-epohalna. Knjiga akademikaTineta Hribarja jo jemlje kot izhodišče analize, ki v nadaljevanju s kritičnim pogledom obravnava stališča vodilnih slovenskih mislecev - od Edvarda Kocbeka in Dušana Pirjevca do Slavoja Žižka in Gorazda Kocijančiča - o ključnih dogodkih slovenstva ob koncu druge svetovne vojne. Poudarek je na njihovem pogledu na sprepletenost triumfalnih in tragičnih vidikov slovenske zgodovine. === From: Lingvistični krožek Sent: Tuesday, November 09, 2010 12:00 PM Subject: LK, 15. november LK FF vabi na 940. sestanek v ponedeljek, 15. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo Alenka Jelovšek, asistentka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 07:50:34 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 10 Nov 2010 07:50:34 +0100 Subject: [SlovLit] Zakaj prevodoslovje? -- Tri prevajalke -- Atilij Rakar Message-ID: <27dec28465298d0a25aad10a45838852@guest.arnes.si> Vabilo na javno nastopno predavanje ob izvolitvi v naziv redne profesorice dr. Nike Kocijančič Pokorn z naslovom Kdor more, naj piše kaj izvirnega. Zakaj torej prevodoslovje? Predavanje bo v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani v sredo 17. nov. 2010 ob 17.00. === Sun, 7 Nov 2010 23:10:06 +0100, "Durda Strsoglavec" V četrtek, 11. novembra 2010, ob 18. uri, se bodo v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva c. 27, Ljubljana) predstavile prevajalke in avtorice spremnih besedil Nives Vidrih, Tatjana Jamnik in Jana Unuk. Predstavile bodo po dva nova romana v Modrijanovi zbirki Pari - češki in poljski. Nives Vidrih je iz češčine prevedla roman Po volčje Antonína Bajaje (Bajaja je pravkar prejel državno nagrado za češko književnost), Tatjana Jamnik je prevedla Denar od Hitlerja Radke Denemarkove (ta češka pisateljica je bila lani ena prvih gostij v Modrijanovi knjigarni), Jana Unuk pa je pripravila poljski par v celoti: prevedla je Begune Olge Tokarczuk in Zadnjo večerjo Pawła Huelleja. Vse so k svojim prevodom prispevale tudi spremno besedo. Nives Vidrih in Jana Unuk sta Sovretovi nagrajenki, Tatjana Jamnik pa je lani prejela priznanje za mladega prevajalca (za prevod romana Sežigalec trupel Ladislava Fuksa). === http://www.iiclubiana.esteri.it/IIC_Lubiana -- umrl je Atilij Rakar, zaslužni profesor italijanske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 10 14:45:17 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 10 Nov 2010 14:45:17 +0100 Subject: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba References: Message-ID: <67323CD950C44A6CA642704F28EBFBBE@ff.unilj.si> Marku najlepša hvala za distinkcijo, ki sem se je premalo zavedal: da se Jančarjev roman v nekem smislu ne nanaša na dejanske osebe, ampak na poročila o njih. To je res in se da uporabiti za razlikovanje primera Pikalo od primera Smolnikar: Pikalo je Petardo poznal, Smolnikarjeva pa svojih junakov ne, ampak je o njih slišala in brala. Ne vem pa, če pomaga pri obrambi kateregakoli od teh pisateljev (vključno vojnovića). Zakaj ne? Zdi se mi kontraintuitivno, da bi npr. moje šolsko predavanje o Prešernovem življenju, ki izhaja izključno iz tekstov o Prešrenu, ne referiralo na Prešerna. Marko implicitno predlaga, da stavek "Fracne Prešeren je bil rojen 1800 v Vrbi" skoraj nikoli ne referira na Prešerna, razen takrat, ko ga izgovori tisti, ki so bili prisotni ob Prešernovem rojstvu, ali kvečjemu tisti, ki so Prešerna osebno poznali. Vsi, ki so o njem le slišali, pa referirajo le na tekste o Prešernu. To nasprotuje moji intuiciji. Nisem pa dobro razumel poante teze, da je v vsaki pripovedi element fikcije: Marko, ali želiš s tem le "opozoriti, da se meja med fiktivnim in nefiktivnim ne postavlja na mejo med literarnim in neliterarnim" ali kaj je poanta drugje? Res je, da meja med F in ne-F ne sovpada z mejo med L in ne-L: literatura in fikcija sta namreč presečni množici in to je potemtakem argument PROTI največkrat izrečeni obrambi, da je Smolnikarjeva nedolžna, ker da je VSA literatura fikcija. K tezi, da je v vsakem tekstu prvina fikcionaliziranja, še tale pripomba. Mislim, da to v nekem smislu ne drži oz. da pojem fikcije s tem spremenimo oz. preveč razširimo. Drugače rečeno: očitno imamo dva pojma fikcije, ki si nasprotujeta: a) Markov pojem "izmišljije, fabrikata", ki pomeni nezanesljivi segment spomina, za katerega pa je pisec/govorec vendarle prepričan, da JE RESNIČEN, le da tega NE MORE argumentirati; b) pojem, ki se uporablja v primerih Smolnikar ipd., kjer je pisec/govorec za svoj tekst prepričan, da NI RESNIČEN in tega NIMA SMISLA arguemntirati. To sta dva nasprotna koncepta fikcije (prvega zagovarja Iser v eni od številk Anthropoetics in je značilno, da ima R. van Oort, ki je Iserja intervjuval http://www.anthropoetics.ucla.edu/ap0302/Iser_int.htm, s tako širokim pojmom težave; tudi jaz jih imam). Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "MHladnik, arnes" To: Sent: Friday, November 05, 2010 5:33 PM Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Subject: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba Date: Fri, 5 Nov 2010 11:21:21 +0100 From: "Marko Juvan" Alešev komentar "strmolske afere" Jančarja, na katero je opozorila Minka Cvetek, se je -- po ironiziranju zaslepljenih literaturologov, pisateljev in kritikov, ki naj bi z napačnimi argumenti branili Smolnikarjevo -- končal takole: "Smo pred dilemo: ali je vsa literatura fikcija in je Jančar, Leiler, Cvetek idr. ne znajo brati (še v zadnji številki Jezika in slovstva je rečeno, da v primeru Vojnović policija očitno ne pozna fikcijske narave literature) ali pa ni vse fikcija in je pisatelje treba braniti z drugimi argumenti." Prav na tej tezi sem sam že kar oddaljenega leta 2003 zgradil svojo argumentacijo pri komentarju "primera Pikalo", kjer sem "dekonstruiral" mejo med faktičnim in fikcijskim in tematiziral referenčnost lastnih imen v fikcijskih tekstih, kakor tudi resničnostno vrednost trditev v fikcijskih žanrih (gl. Fikcija in zakoni (Komentarji k primeru Pikalo). Primer. književ., junij 2003, letn. 26, št. 1, str. 1-20). K tistim tezam, ki jih zdaj ne bi pogreval, bi v tem konkretnem primeru navrgel samo še eno opažanje. Jančarjev roman, pa naj ga opredelimo kot fikcijskega, nefikcijskega, psevodofikcijskega ali kaj vmes, se s svojimi osebami, dogodki in kraji ne nanaša neposredno na golo, nejezikovno resnično resničnost, ampak na neki drugi tekst, na resničnost spominske pripovedi Vilme Mlakar, kot jo je -- če sem prav razumel -- ubesedila Minka Cvetek (za domnevnega postmodernista je presenetljivo, da to navezavo menda taji). Jančarjeva literarna reprezentacija je torej medbesedilna in se navezuje na neliterarno ali polliterarno naracijo, ki je že sama vsaj drugostopenjska: izhaja najbrž iz ustne pripovedi nekdanje strmolske služkinje Vilme Mlakar. V vsako pripoved in vsak spomin, ki sta sama na sebi nekaj resničnega in obenem nujna sestavina resničnosti, v kateri zgodovinsko bivamo, pa je prav tako nujno zajeta prvina fikcionaliziranja: tisto, o čemer govorimo ali česar se spominjamo, je odsotno, izgubljeno, zato si je to treba vedno znova zamišljati; zaradi delovanja nezavednega in drugih psihičnih mehanizmov pa se v naše spominske in avtobiografske pripovedi (tudi če jih govorimo z notranjim jezikom sami sebi) vpletajo izmišljije, fabrikati -- torej fikcije. Te imamo ali ponujamo drugim za reprezentacije naše dejanske, zunajjezikovne preteklosti. Ampak več o tem se da hitro najti v teorijah avtobiografije in življenjskih pripovedi, o čemer je bilo pri nas v zadnjem času nabrizganega že precej tiskalniškega črnila. S tem v zvezi se obeta zanimivo branje tudi v novi knjigi Ivana Verča (Razumevanje jezikov književnosti), ki vsak hip izide pri Studia litteraria (žal ne v spletno dostopni obliki). S svojim posegom sem hotel opozoriti, da se meja med fiktivnim in nefiktivnim ne postavlja na mejo med literarnim in neliterarnim. Marko === Seznam: SlovLit na ijs.si Od: ana.bogataj na gmail.com Zadeva: RE: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba http://www.glej.si/2010/11/v-imenu-ljudstva/ -- Prav na to temo trenutno v Gleju: predstava V imenu ljudstva! Danes po predstavi sledi še okrogla miza z naslovom Med umetnostjo in cenzuro. _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 10 19:42:26 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 10 Nov 2010 19:42:26 +0100 Subject: [SlovLit] Meje literature -- Uglasbene pesnice Message-ID: <2A2B06A0AAC2455E9247B76838C08C44@HladnikPC> http://med.over.net/forum5/read.php?33,6063266,6551834 -- Kje so meje literature? Rubrika v forumu Knjižni molji; o seksualnosti v literaturi Vitana Mala. https://lic.ned.univie.ac.at/sl/lica/frei ? slovenski avtorji na portalu Literatur im Kontext. === From: Matjaž Pikalo Sent: Wednesday, November 10, 2010 6:51 PM To: SLOVLIT Subject: Re: [SlovLit] Stvarnost in njena literarna podoba No, tole dopisovanje je pa prav zabavna reč - da se kaj takega lahko pripeti Jančarju?! Seveda se, saj večina pisateljev jemlje snov iz resničnih dogodkov, ki jih potem predelajo. Naj omenim samo Tolstoja, ravnokar sem prebral Ano Karenino. To ni in ne bi smelo biti nič sramotnega, kaj šele, da bi se to početje kaznovalo. Za navdih gre namreč. Da ne pozabim popravit Aleša - jaz Petarde nisem poznal in nič nisem imel z njim, ampak sem zanj kot otrok slišal v negativnem kontekstu (z njim so nas strašili), torej je zame bil mit. Moj edini greh, če tako rečem, je ta, da sem ta vzdevek uporabil, ker se mi je zdel ustrezen. A pustimo, to sem že stokrat razlagal. Pač pa vas vabim na ponovitve predstave V imenu ljudstva!, kjer se s podobno problematiko kot v tem dopisovanju, ukvarjamo na gledališki način - v Gleju www.glej.si , 15. in 16. ter 25. in 26. tega meseca ob 20. uri. Vabljeni! Matjaž === From: JaniKovačič Sent: Wednesday, November 10, 2010 4:46 PM Večer uglasbene poezije slovenskih pesnic Če ste zamudili premiero Nepozabnih, večera uglasbene poezije slovenskih pesnic, vas ob petkih, 12., 19 in in 26. novembra, ob 20. uri ponovno vabimo v Klub CD. Vstopnice: 15 eur. Poezija slovenskih pesnic je veljala dolgo za privesek ?moški? poeziji, šele Antologija slovenskih pesnic v treh delih urednice Irene Novak-Popov (Ljubljana, založba Tuma, 2004-2007) nam je razkrila bogato literarno ustvarjalnost deklet in žensk. ?Nekatere pesmi so bile narejene na jazz, druge na šanson, tretje so imitirale narodnjaško vižo. Ene so šle bolj v ušesa, druge v oči, vse priredbe pa so bile take, da se tudi moški pesniki, če bi jih kdo uglasbil, ne bi pritoževali.? Peter Kolšek, Delo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 11 21:05:46 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 11 Nov 2010 21:05:46 +0100 Subject: [SlovLit] Novo na Vikiviru Message-ID: <510382590E8144A7A7B620327B9FA3B4@HladnikPC> Projekt popravljanja leposlovnih besedil na Vikiviru (glej razdelek Dokončano na http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika oz. Evidenca opravljenih korektur na http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika), ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo, se je za letos iztekel. Študentje Ilona Jerič, Mojca Pipan, Anja Miklavčič, Nina Stankovič, Mirjam Resman, Tanja Radovič, Tanita Lovrenčič, Maja Antosiewicz Škraba, Tatjana Gjerkeš, Maja Dichlberger, Tjaša Durn, Petra Jordan, in Domen Babič so v zadnjem mesecu uredili še naslednjo vrsto besedil, v veliki meri iz dLibovih digitalizacij Ljubljanskega zvona in Doma in sveta. Skupno smo letos popravili 257 besedil v obsegu več kot 5.300.000 besed. -- miran Alojz Pikel, Fata morgana Anton Dolenec, Okolo svetá Anton Funtek, Rokopis, Pogrebec Anton Ocvirk, Pogovori s samim seboj Anton Svetek, Spomini na okupacijo Bosne Anton Ukmar, Spomini na jutrove dežele Branko Rudolf, Princ Ranofer jadra na zahod Cvetko Golar, Jelar in njegov sin Engelbert Gangl, Mare Ferdo Godina, Šandor pripoveduje Fran Govekar, Film Fran Jaklič, Lepi Tonček Fran Maselj Podlimbarski, Povest Ivana Polaja, Potresna povest, Iz starih zapiskov Fran Tratnik, Aforizmi o umetnosti Fran Zbašnik, Srečavanja, Strup, Sodoma, Zmaga, Stroj, Prijateljstvo in ljubezen, Ljubice tri, Po istem tiru Franc Derganc, Izgubljeni sin France Novšak, Dečki Gelč Jontes, Mlekarica Johana Ignacij Knoblehar, Potovanje po Beli reki Igo Kaš, Dalmatinske povesti.VI. Križ na poti Ivan Albreht, Tomijeve Tine mlada leta, Zadruga, Tri koroške Ivan Cankar, Pravična kazen božja, Ženitba kancelista Jareba, Pravica za pravico, Poslednji dnevi Štefana Poljanca, Greh Ivan Hribar, Vesela vožnja Ivan Lah, Angelin Hidar (LZ), Romantiki, Prijateljic Lelja, Postillon d'amour Ivan Pregelj, Zadnji upornik Ivan Tavčar, Ivan Slavelj, V Zali, Otok in Struga, Cvetje v jeseni Ivan Zorec, Njena pot, Ljubica, Beg Bukovac Ivo Grahor, Pri gospej Murnovki Ivo Šorli, Štefan Zaplotnik, Črtice, Gospa Silvija, Izza zavese, Klic čez vodo, Sam, Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih Jakob Sket, Dr. Sketova pisma iz Bosne Janez Mencinger, O pesniku Prešernu kakor pravniku Janko Kersnik, Cyklamen, Iz sodnih aktov, Plameneče srce, Znojilčevega Marka božja pot, Kako je stari Molek tatu iskal, Jara gospoda (LZ), Očetov greh, Mohoričev Tone Josip Jeranov, Heautontimorumenos Josip Kostanjevec, Gojko Knafeljc, Iz življenja Tomaža Križaja, Kmetiška ljubezen, Kotanjska elita, Na solnčnih tleh Josip Premk, Krona v višavi, Letoviščarji, Sorodni duši, Tobijeve noči Josip Regali, Vzgoja Josip Stare, Stari naslanjač, Vinko, Lisjakova hči Josip Tominšek, Slavna in bedna Italija, Iz učenega in neučenega Berlina, V večnem mestu Jože Pahor, Serenissima Juš Kozak, Tehtnica Karel Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 4 Ksaver Meško, Trnje in lavor, Hrast, Kam plovemo Luiza Pesjak, Popotni spomini Marica Nadlišek Bartol, Fata morgana, Na obali, Pod streho, Strte peruti Marija Kmet, Brez tal, V metežu Martin Cilenšek, Od Drave do Dravinje Milan Fabjančič, V plamenih Milan Pugelj, Magda, Jetnik Milko in Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (delno) Miran Jarc, Novo mesto, Črna roža, Črni čarodej Miško Kranjec, Sreča na vasi Pavel Turner, Tri Gracije Pavlina Pajk, Obljuba Prežihov Voranc, Tadej pl. Spobijan, Borba Rajko Perušek, Mara Rendića, Pop Pero Stanko Svetina, Skice in portreti Tone Seliškar, Hiša brez oken Tone Šifrer, Mladost na vasi, Moža iz legije Vatroslav Oblak, Dr. V. Oblak v Macedoniji Vladimir Bartol, Konjski smeh Vladimir Levstik, Rdeči volk in Minehaha, Blagorodje doktor Ambrož Čander, Gadje gnezdo (LZ) Zofka Kveder, Pisma From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Sat Nov 13 18:43:30 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Sat, 13 Nov 2010 18:43:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_--_E-priložnosti_--_Iz_Cleve landa Message-ID: Antologija sodobne slovenske literature. Ur. Alojzija Zupan Sosič idr. Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2010. 194 str. Sodobna slovenska književnost (1980?2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF, 2010 (Obdobja, 29). 450 str. === http://www.brill.nl/esl ? nova knjižna zbirka Eurasian Studies Library (ESL) vabi k prijavi monografij. http://www.brill.nl/Slavic ? slavistični program zbirke. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-November/001708.html -- Digital Enlignement (13. mednarodni kongres študij o 18. stoletju), Gradec, 25.-29. julija 2011 ? povabilo k udeležbi. === From: luka zibelnik Sent: Saturday, November 13, 2010 6:03 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Predavanje prof. dr. Kuneja v Clevelandu Spoštovane kolegice in kolegi, da je včasih potrebno več sreče kot pameti, se je izkazalo za resnično predvčerajšnjim, ko sem dobil klic slovenskega filmskega kritika in raziskovalca Joeja Valenčiča, ki me je prosil, če grem na kosilo z njim in prof. Dragom Kunejem z Etnomuzikološkega inštituta ZRC SAZU. Ker je slednji nameraval ostati v Clevelandu samo nekaj dni, sem ga nebodilen takoj vprašal, če bi mi bil pripravljen narediti uslugo in za študente ter slovensko skupnost naslednji dan pripraviti predavanje o slovenski ljudski glasbi, glasbilih, besedilih itd. Prijazno se je strinjal in besno organiziranje se je lahko začelo. Predaval je na Lakelandu pred cca 50 slušatelji, večinoma študenti lektorata na LCC in CSU in jim v dvournem predavanju z arhivskimi posnetki, odlično powerpoint predstavitvijo, živim prikazom nekaterih tradicionalnih plesov in glasbe (igral je ustno harmoniko) razjasnil marsikatero neznanko o ljudski glasbi. Po predavanju smo se okrepčali s potico in se družili še naprej. Zaenkrat toliko, sedaj pa nazaj na delo. Lep pozdrav, Luka Zibelnik From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 14 16:00:23 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sun, 14 Nov 2010 16:00:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Gradnikovi_večeri Message-ID: <40F4C32720AB42B1A7D0125F88F91141@HladnikPC> From: DZuljan na zrc-sazu.si Sent: Sunday, November 14, 2010 10:26 AM Subject: Lepo vabljeni na Gradnikove večere 2010 Viteška dvorana gradu Dobrovo. Petek, 19. november ob 10.00. Odprtje Gradnikove učne poti s kulturnim programom in sprehod po poti. Gradnikova učna pot je nastala v sodelovanju Osnovne šole Dobrovo, Občine Brda, TIC-a Brda in Planinskega društva Brda. ?Učenci in učitelji OŠ Dobrovo smo veliko let sanjali in si želeli imeti Gradnikovo pot. Danes smo veseli in zadovoljni, da se lahko po koščku Brd sprehodijo ljubitelji in obiskovalci pesnika in njegove ljubljene deželice. Na poti jih bo spremljala Gradnikova pesem. Obiskovalci bodo lahko marsikaj izvedeli tudi o briškem sadju. Na razgledni točki pa bo lahko vsak preštel zvonike, ki jih vidi, in se tako prepričal o čudovitem razgledu po Brdih.? Tako pravijo učenci in učitelji OŠ Dobrovo, ki bodo pripravili kulturni program. Slavnostni govornik bo Marko Kravos. Ob 18.00 predstavitev knjige Rudolfa Klinca Dnevniški zapisi 1943?1945. Knjigo bodo predstavili: Peter Černic in Renato Podberšič, urednika, Vinko Paljk, župnik v Solkanu ter domačin iz Velikih Žabelj, in Peter Stres. Nedelja, 21. november ob 18.00: Iz zgodovine Medane, simpozij ob (morebitni) obletnici prve omembe Medane leta 610. Ivanka Uršič: Medanski rojaki Neva Makuc: Prva omemba Medane Tanja Gomiršek: Agrarna podoba Medane v 1. polovici 19. stoletja Jurij Rosa: Nekaj arhivskih pričevanj o oživljanju kulture in prosvete v Medani v letih po 2. svetovni vojni Ana Toroš: Kažipot po Gradnikovi prevajalski poti Nuša Kristančič: Ludvik Zorzut, pesnik iz Medane Vlasta Tul: Ljudje so sprevideli, da je šola velika dobrota. O šoli v Medani Danila Zuljan Kumar: Kmetijsko izrazje v govoru Medane Sodeluje Vokalna skupina Vinika. Lepo vabljeni! Odbor za pripravo Gradnikovih večerov, Občina Brda, Vinska klet Goriška Brda, Medanski vinarji From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Nov 15 12:04:25 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Mon, 15 Nov 2010 12:04:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža Message-ID: <659BDB921E4B43428C4A8D0D8093A5E9@ff.unilj.si> Popotovanje Litija-Čatež bo ta četrtek, 18. novembra. Zbor na železniški postajI v Ljubljani ob 6.30, vlak odpelje 6.55, v Litiji bomo pol ure pozneje, v Šmartnem pri Litiji se bomo zadržali do 8.45, tako da nas lahko lovite tudi tam. Na Čatežu bomo ok. 15.00, sedeli bomo v gostilni Tončkov dom. Nazaj pa gremo iz Velike Loke ob 18.40 (v sili je mogoče loviti vlak ob 16.30). Potrebujete udobne čevlje za do 7 ur hoje, malico lahko v sili kupite v Šmartnem, nujna je pijača, zelo uporabna je svetilka, ker se bomo v Veliko Loko vračali v temi. POT BO BLATNA, DEŽJA PA NE BO. Aleš Bjelčevič From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 16 09:19:13 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Tue, 16 Nov 2010 09:19:13 +0100 Subject: [SlovLit] Tone Pretnar -- Jezikovna kavarna Message-ID: From: Andrej Šurla Sent: Monday, November 15, 2010 11:26 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Tone Pretnar Kolegice in kolegi, v času, ko nas sicer zanima predvsem najrazličnejših negotovosti polna prihodnost, bi rad tok naših misli za trenutek preusmeril nazaj. 16. novembra mineva 18 let od prezgodnje in nenadne smrti univerzitetnega predavatelja, pronicljivega verzologa, pesnika (čeprav si je sam skromno rekel zgolj "grafoman"), odličnega prevajalca ter nenazadnje tudi neutrudno razdajajočega se lektorja Toneta Pretnarja. Vem, da se ga na Poljskem še vedno spominjajo z ljubeznijo in občutkom praznine, ki je zazijala, ko se je zgrudil na železniški postaji v Sosnovcu, simpatični mož z gosto brado, ki je na ljubljanski slavistiki predaval o verznih oblikah in starejši slovenski književnosti ter nam nekoč za miklavževo darilo recitiral neko Mickiewiczevo pesem, pa je vsaj včasih tudi del obujanja šolskih spominov nekaterih iz trenutne starejše slovenistične lektorske ekipe. Andrej === From: janez perpar Sent: Monday, November 15, 2010 1:30 PM To: slovlit na ijs.si Subject: jezikovna kavarna Ta torek, 16. 11. 2010, bo ob 17. uri v Celjski Mohorjevi (Nazorjeva, Lj.) potekala Jezikovna kavarna z gostjo mag. Mojco Nidorfer Šiškovič. Tema pogovora je Elektronski mediji in jezikovna raba. Pogovor bom usmerjal Janez Perpar. Vabljeni. From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Nov 16 14:55:43 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Tue, 16 Nov 2010 14:55:43 +0100 Subject: [SlovLit] Razno Message-ID: <81D11B52D55E488E94F89A49842CA0CF@HladnikPC> http://digital-scholarship.org/irb/irb.html ? bibliografija angleških razprav o inštitucionalnih digitalnih repozitorijih. http://digital-scholarship.org/tsp/transforming.htm ? bibliografija del o odprtem dostopu do znanstvenih besedil. http://www.savethewords.org/ ? projekt Save the word ? posvoji besedo! Zna kdo napraviti kaj podobnega za slovenščino? Na spletišču Zbirka.si (http://www.zbirka.si/), ki v največji meri črpa iz Vikipedije, je med Orodji tudi funkcija Obrni tekst ? lepo! === From: Stanič, Daša Subject: Žalna seja Spoštovani, ob smrti uglednega slovenskega italijanista, red. prof. dr. Atilija Rakarja, zaslužnega profesorja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se bosta Oddelek za romanske jezike in književnosti ter Filozofska fakulteta poklonila njegovemu spominu na žalni seji v ponedeljek, 22. novembra 2010 ob 11h v Modri sobi. Oddelek za romanske jezike in književnosti From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Nov 16 23:51:06 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Tue, 16 Nov 2010 23:51:06 +0100 Subject: [SlovLit] Ljudska pesem med ustnim in tiskanim -- Re: Tone Pretnar Message-ID: <32A86579844D42FE924DDFF32EAA217A@HladnikPC> From: Institut Urban Jarnik Sent: Tuesday, November 16, 2010 5:39 PM Subject: Vabilo Prisrčno vabljeni na odprtje multimedijske razstave "Od ust do knjige. Ljudska pesem med ustnim in tiskanim", ki bo v ponedeljek, 22. 11. 2010, ob 18.00, v prostorih Posojilnice Bank v Borovljah, Hauptplatz 16. Razstavo so podprli v okviru projekta ?Ljubljana svetovna prestolnica knjige 2010?. S to razstavo bi radi prikazali ljudsko duhovno kulturo v njeni izvirni obliki in nato konzervirano v tiskanem mediju. Radi bi vas seznanili s slovensko ljudsko pesmijo, z njenim potovanjem od petja do zapisa ter vam omogočili, da jo slišite v njeni sinkretični celoti besedila in melodije, da se seznanite z družbenim ozad jem njenega nastanka, z njenimi zgodbami, tako da se vam bo razkrila v svoji popolni formi, s triado tekst, tekstura, kontekst. Vodili vas bomo od prvega znanega posnetka slovenske ljudske pesmi, prek dveh pripovednih pesmi, ki nosita v jedru Ljubljano in skozi proces zapisovanja variant posameznih pesmi, melodije in besedil. Predstavili vam bomo rokopisne zapise pesmi, rokopisne pesmarice, transkripcije pesmi, nato pa pesem v zvočnih in knjižnih publikacijah ter poustvarjalnih transformacijah. Povedati vam želimo še, da je slovenska ljudska pesem zares še vedno zelo živa tudi v literarnem ustvarjanju sodobnih slovenskih ustvarjalcev, zato bodo zazvenele nekatere recitacije pesmi, ki so za svojo odnosnico imele ljudsko pesem ali pa je umetna pesem ponarodela. Tako bomo videli tipološko lastnost ljudske pesmi, ki je v vseh obdobjih slovenske literarne zgodovine oplajala ustvarjalce in ustvarjalke, vse od razsvetljenstva pa do danes. Razstava med drugim predstavlja tudi pesem Zavrnitev vasovalca , bolj znano po prvem verzu Stoji, stoji Ljubljanca / Kaj mi lipca precwetuješ?, ki je bila v več variantah zapisana pred letom 1839 v Ziljski dolini , zapisala pa sta jo Urban Jarnik in Matija Majar Ziljski. [...] Spregovorile bodo izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, predstojnica inštituta in avtorica razstave, mag. Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega in štituta Urban Jarnik in mag. Sonja Kert-Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze. Zapel bo Komorni zbor SPD Borovlje . [...] Milka Olip === Dostikrat mislim na Tončka ... pogrešam njegovo iskrivo duhovitost, verze, kavarniške klepete in ves ta štimung izpred 20 let ... barpka Spoštovani! Tudi jaz se ga spominjam s toplino. Silvija Borovnik From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Wed Nov 17 00:11:06 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Wed, 17 Nov 2010 00:11:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Občutljiva_tema Message-ID: <8D9C0ECB9DF64A8E863F95FED579D2D6@HladnikPC> Iz Mladine so me vprašali, kaj si mislim o izreku varuhinje človekovih pravic o pornografski literaturi z udeležbo otrok (http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/aktualni-primeri/novice/detajl/pornografska-literatura-z-udelezbo-otrok/?L=&cHash=8a1be5e5d1), o uvedbi posebne izkaznice za otroke v knjižnicah, s katerimi bi ti lahko dostopali le do gradiva, primernega njihovi starosti, in odgovoril sem jim takole: Pri literaturi z moralno občutljivimi ali spornimi temami in opisi obstaja nevarnost dveh skrajnih reakcij: filistrskega zgražanja, tožbe ali linča na eni strani in na drugi strani skomiganja z rameni, češ da je literatura fikcija in da je umetnosti dovoljeno vse. Enako nesimpatično je sprenevedavo dvojno stališče, ko načelno dopuščamo leposlovju popolno svobodo, v konkretnih primerih pa v skrbi za svoje otroke reagiramo proti lastnim principom in sporna dela popolnoma zavrnemo. Funkcija leposlovja je med drugim v tem, da razbija tabuje in tako preizkuša alternativne socialne možnosti. Literarna artikulacija prepovedanih tem je prvi korak k njihovi refleksiji in nevtralizaciji travm, ki jih povzroča potlačenost. Literaturi tematizacije nasilja, pedofilije, incesta ipd. ni mogoče prepovedati, saj bi se tako odrekli njeni pomembni specifiki in poslanstvu. Na spletišču Med.over.net v forumu Knjižni molji pod naslovom Kje so meje literature? prav zdaj poteka intenzivna diskusija na temo pedofilije v slovenski književnosti (http://med.over.net/forum5/read.php?33,6063266,6551834), v katero se je vključil tudi inkriminirani avtor Vitan Mal, ki se sklicuje na medicinske in sociološke razprave o pedofiliji in brani pravico pisateljev, da se lotevajo otroške spolnosti in spolnih zlorab, tj. tematizacije spolnega nasilja nad otroki. Prevedena slovenska književnost ima več del z opisi otroške spolnosti (gl. npr. zbirko Dotik), svojčas je najbrž podobno šokantno delovala Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice. Primer Vitana Mala je odmevnejši zato, ker gre za poznanega mladinskega pisatelja, ki je bil pred leti zaradi obtožbe spolnih deliktov pred sodiščem, vendar po lastnih besedah oproščen. Varuhinja človekovih pravic kaže zaskrbljeni knjižničarki pot v zasebno tožbo pisatelja in to se mi ne zdi dober nasvet. Pisateljevi knjigi bi morali najprej dokazati pornografski značaj, kar pa bo glede na delež eksplicitne spolnosti težko. Dotične Malove knjige sicer nisem prebral, domnevam pa, da tako kot druge njegove niso od začetka do konca napolnjene s spolnimi akti in ti niso njen edini smoter, po čemer sicer prepoznamo pornografijo; avtor jim celo pripisuje vzgojni in svarilni značaj. Varuhinja se moti tudi v trditvi, da iz prepovedi proizvodnje pornografije ?ni moč jasno ugotoviti, ali je zakonodajalec prepovedal tudi pisanje (in založništvo) pornografske literature?, saj kaj pa je pisanje drugega kot proizvodnja. Otroke spolnost zanima in ne znam si predstavljati izkaznice, ki bi radovednemu odraščajniku onemogočila dostop do zadev, ki si jih je postavil v prvi plan. S prepovedjo postane sad še slajši. Če ne vidim potrebe po prepovedovanju (nasilne) otroške spolnosti v knjigah, pa obstaja možnost za kritiko in diskvalifikacijo načina njene prezentacije. S presojo skladnosti sredstev in namena del se ukvarja literarna kritika, kadar se ji delo sploh zdi vredno kritične presoje. Moteča je lahko avtorjeva preočitna poučnost ali tendenca, slabo prikrita udeležba pri užitku literarnih oseb, njegovo morebitno sprenevedanje, obsesivnost itd. Taki očitki imajo posledico, da knjige ne kupimo, si je ne gremo sposodit v knjižnico (če jo je knjižnica sploh naročila), ne recitiramo iz nje na kulturnih prireditvah, je ne dajemo v domače branje in na priporočilne sezname in v antologije, avtorju ne postavimo spomenika, mu ne damo nagrade itd. To bi moralo zadoščati, saj literature res ne moremo prepovedovati samo zato, ker je slaba. Preganjane knjige kaj rade pridobijo nezasluženo pozornost in in avtorji, nad katerimi visi anatema, uživajo v vlogi žrtve. In tega jim ne privoščimo. -- miran From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 17 07:59:36 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 17 Nov 2010 07:59:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Ot_Novoslovienskego_jazyka_--_Re=3A_Občutljiva_tema Message-ID: <892bdd2a22da6f45a4cee002a360c612@guest.arnes.si> FROM: Vojtěch Merunka TO: slovlit na ijs.si SENT: Tuesday, November 16, 2010 9:39 PM SUBJECT: KONTAKT Uvažimi gospodi, ??????? ???????, Az jesm iz gruppy ot Novoslovienskego jazyka, iže jest slovienskij meždujazyk izdielanij iz jazyka staroslovienskego. Možete se pozreti i ovij jazyk slušati: https://sites.google.com/site/novoslovienskij/youtube A? ??? ?? ?????? ?? ????? ???????????????, ??? ??? ?????????? ????????? ????????? ?? ????? ????????????????. ?????? ?? ??????? ? ???? ???? ???????. Hočeme s Vami zajedno dielati na projektah financiranih ot E.U. - opyty imajeme - lani jesme imali jedin i do nove godiny imajeme novij grant: http://ec.europa.eu/education/trainingdatabase/index.cfm?fuseaction=DisplayCourse&cid=26829 ?????? ? ???? ??????? ?????? ?? ???????? ??????????? ?? ?.?. - ????? - ???? ???? ????? ???? ? ?? ???? ?????? ??????? ????? ?????. s uvaženiem Vam v novoslovienskem jazykie piše ? ????????? ??? ? ?????????????? ????? ???? Vojtieh ?????? http://sites.google.com/site/vmerunka [6] DEPARTMENT OF INFORMATION ENGINEERING Faculty of Economics and Management Czech University of Life Sciences in Prague DEPARTMENT OF SOFTWARE ENGINEERING IN ECONOMY Faculty of Nuclear Sciences and Physical Engineering Czech Technical University in Prague === From: Date: Wed, 17 Nov 2010 00:46:48 +0100 To: slovlit-owner na ijs.si Ideja o izkaznici za otroke se mi osebno zdi absurdna. Še bolj pa tabuiziranje spolnosti vključno s spolnim nasiljem. Potem bi lahko prepovedali tudi branje kriminalnih zgodb, ki govorijo o umorih ... Spolnost kot taka pa je sploh del življenja, ki jo otroci celo MORAJO spoznati in ne vidim razloga, zakaj je ne bi tudi prek fikcije ... Lep večer Maruška From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 17 15:45:39 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 17 Nov 2010 15:45:39 +0100 Subject: [SlovLit] Fw: literatura in intenca Message-ID: ----- Original Message ----- From: "Aleksander Bjelčevič" To: "MHladnik, FF" Sent: Wednesday, November 17, 2010 3:44 PM Subject: literatura in intenca > Zadnje dni smo nekateri imeli dve slučajni priložnosti za razmišljanje o > intencah v literaturi in umetnosti. Ti priložnosti sta pornografija pri > Vitanu Malu (kjer nam je tekst pornografski takrat, ko smo prepričani, da > je njegova INTENCA vzburjenje) in referat Sarivala Sosiča na pravkar > zaključenih Obdobjih 29, kjer je mdr. pokazal, da nekaterih pesmi in slik > ni mogoče razumeti, ne da bi poznali avtorjevo življenje in torej njegove > intence. Ta tema me zelo zanima, ker me moti literarnovedni stereotip, ki > je kljub novemu historizmu, empirizmu itd. še vedno nepremagljiv in ki > trdi, da se ne smemo vprašati, kaj je avtor hotel povedati. Pred leti sem > skušal na nekaj predavanjih argumentirati, da je stikanje za avtorjevimi > intencami bistveno za vsako branje literature, da je vprašanje, ?kaj je > avtor hotel povedati??, prvo (čeprav ne nujno najvažnejše) > interpretacijsko vprašanje. Zato bi tule na kratko opozoril na misel in na > eksperiment iz nekega nevropsihiatričnega članka o možganskih centrih za > prepoznavanje intenc Grasping the Intentions of Others with One?s Own > Mirror Neuron System, > http://www.mimetictheory.org/bios/articles/Gallese-GraspingtheIntentions.pdf . > Avtorji se ukvarjajo z vprašanjem, kje v možganih poteka razumevanje > intenc drugih ljudi. Njihovo izhodišče je prepričanje, da "je razumevanje > intenc drugih ljudi ... temeljni gradnik družbenega vedenja, odsotnost te > sposobnosti pa tipično povezano s socilano izolirajočimi duševnimi > boleznimi, kakršna je npr. avtizem". To je prva zanimiva misel: > prepoznavanje intenc je preživetveno nujno, zmanjšana tovrstna sposobnost > pa je bolezenska, značilna npr. za avtizem. Avtorjem sem torej hvaležen za > to primero: zagovarjanje neintencionalnega branja literature, branja > literature zunaj konteksta je neke vrste literarnovedni avtizem, ki se ga > je po mojem treba ogibati oz. je lahko zgolj prva faza branja literature. > Drugič: opravili so eksperiment, kjer so merili možganske reakcije na > opazovanje treh vrst dejanj: roka prime skodelico, roka prime skodelico v > kontekstu drugih predmetov, goli kontekst. Pri drugem eksperimentu, kjer > je treba procesirati še kontekst, se je povečala možganska aktivnost (njih > je sicer zanimalo, kje v možganih se to vrši). Torej je obdelovanje > podatkov v kontekstu v nekem smislu intelektualno zahtevnejše. Če na pamet > posplošim, je branje golega teksta (imanentna interpretacija) manj > zahtevna, bolj lena dejavnost kot obdelovanje v kontekstu; z drugo besedo, > intencionalizem je težji, težke posle pa ponavadi bolj cenimo kot lahke. > > Aleš Bjelčevič > From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 19 13:14:46 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Nov 2010 13:14:46 +0100 Subject: [SlovLit]Občutljiva_tema_--_Svetovni_dnevi_slovenske_literature_--_Norma Message-ID: <370d28aee3d204a38e35cfea454f938e@guest.arnes.si> Subject: Obcutljiva tema - Neodgovorni odgovorni Date: Thu, 18 Nov 2010 10:31:02 +0100 From: MILENA MILEVA BLAZIC Spoštovani, oglašam se v zvezi z debato na temo Občutljiva tema (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003551.html): 1. Sama tematika -- spolna zloraba otrok -- ni sporna, sporen je način njene obravnave. 2. "Pornografska literatura z udeležbo otrok" je namenjena otrokom kot "odlična pripoved tudi za devetletnike". 3. Sporno je, da Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo, Bralna značka Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev ipd. ustanove sistemsko omogočajo avtorju dostop do otrok, spletne klepetalnice, nagrade, literarne delavnice le za dečke 4. Sporno je, ker se odgovorne ustanove neodgovorno izgovarjajo, da zadeva "presega njihovo pristojnost". 5. Gre za izrazit primer uporabe mladinske književnosti kot sredstva in ne kot cilja. 6. Gre za to, da je pričujoči avtor v novem Učnem načrtu za slovenščino (1998, 2008) v seznamih "priporočenega in domačega branja" z desetimi besedili, ki so onkraj mladinske književnosti. 7. Bralna značka Slovenije omogoča pisatelju spletne klepetalnice, Ministrvo za kulturo financira projekte (Povabimo besedo) in financira pisateljeve delavnice s 100 EUR ali 200 EUR, avtor je sam povedal, da je preko Bralne značke Slovenije imel več kot 500 nastopov 8. Tisti, ki je kritično, ne pa nekritično, prebral ta besedila, mora imeti ugovor vesti, če pa nima ... 9. Slovenska družba je fenomen, sistematično pometa to zadevo pod preprogo ... in tako je nastala Alpska dežela. LP, Milena M. B. === Subject: Svetovni dnevi sodobne slovenske literature - novinarska konferenca Date: Fri, 19 Nov 2010 11:13:45 +0100 From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Spoštovani, v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo skupaj z učitelji slovenščine na univerzah v tujini pripravili nov projekt, letos pod naslovom Svetovni dnevi sodobne slovenske literature. Prisrčno vas vabimo na novinarsko konferenco tik pred začetkom projekta, ki bo v torek, 23. novembra 2010, ob 12. uri v prostorih Centra za slovenščino (2. nadstropje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12). Projekt Svetovni dnevi sodobne slovenske literature bo potekal od 29. novembra do 3. decembra 2010 na 57 univerzah po svetu, kjer so lektorati in študiji slovenščine. Ob projektu smo natisnili tudi Antologijo sodobne slovenske literature, v kateri predstavljamo literarna dela 66 slovenskih ustvarjalcev. Vabimo vas tudi na spletno stran projekta http://www.centerslo.net/stu. Z lepimi pozdravi, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja programa Slovenščina na tujih univerzah Damjan Huber, prof., strokovni sodelavec programa Slovenščina na tujih univerzah === Date: Fri, 19 Nov 2010 12:27:45 +0100 Od: simona.mehle na modrijan.si Zadeva: Vabljeni na reprizo kritiškega večera Norma - ta preganjani predmet pohujšanja Modrijanova knjigarna, četrtek, 25. november, ob 18. uri NORMA - TA PREGANJANI PREDMET POHUJŠANJA ali Med purizmom in jeziko(slo)vnim populizmom Gostje: Marta Kocjan - Barle, Velemir Gjurin, Bogdan Gradišnik (na sliki) in Štefan Vevar Pred več kot dvema mesecema, natančneje 7. septembra 2010, je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v svojih prostorih na Tomšičevi 12 v Ljubljani priredilo kritiški večer s pomenljivim naslovom NORMA - TA PREGANJANI PREDMET POHUJŠANJA ali Med purizmom in jeziko(slo)vnim populizmom. Svoje poglede na izmuzljivi fenomen, ki je na slovenskem intelektualnem prizorišču deležen raznovrstnih, tudi navzkrižnih presoj, katerih meje se zrcalijo v podnaslovu večera, so z različnih gledišč orisali Marta Kocjan - Barle, Velemir Gjurin, Bogdan Gradišnik in Štefan Vevar. ?Slovenske besede kopnijo kot triglavski ledenik. Uvoženke iz tujih jezikov, ki se zlahka utrdijo, v slovenščino ne pridejo sobivat z istopomenskimi izrazi, ampak jih neogibno iztrebljajo. Ena sama tuja beseda potisne v pozabo več naših,? je na večeru med drugim povedal prevajalec Bogdan Gradišnik in se spraševal, zakaj posegati po tujkah, kadar že imamo slovensko ustreznico. ?Turistični kraj ali cilj je v turističnem žargonu zamenjala ?destinacija?, in to povsem po nepotrebnem,? je kot primer navedel Gradišnik (povzetek je iz članka Mojce Pišek v Dnevniku, 11. 9.). Vsekakor vroča in nikoli dokonč(a)na tema, zato ni čudno, da je bil dogodek odlično obiskan in da so si tako organizatorji kakor nastopajoči in poslušalci zaželeli reprize (oprostite, ponovitve). Ta bo v Modrijanovi knjigarni, in sicer v četrtek, 25. novembra 2010, ob 18. uri. Vljudno vabljeni! From matej.klemen na ff.uni-lj.si Fri Nov 19 09:17:50 2010 From: matej.klemen na ff.uni-lj.si (Matej Klemen) Date: Fri, 19 Nov 2010 09:17:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Zaključna_konferenca_projekta_Uspešn o_vključevanje_otrok_učencev_in_dijakov_migr antov_v_vzgojo_in_izobraževanje Message-ID: <24A2C8AB3E2D4DCEB110A79E95B97D08@ws123> Spoštovani, vabimo vas, da se v petek, 17. decembra 2010, udeležite ZAKLJUČNE KONFERENCE projekta USPEŠNO VKLJUČEVANJE OTROK, UČENCEV IN DIJAKOV MIGRANTOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ki ga izvaja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Konferenca bo dopoldne potekala na Filozofski fakulteti na Aškerčevi 2 v Ljubljani, popoldne pa v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12. V okviru projekta pripravljamo: - opise ravni jezikovnega znanja, ki bodo učiteljem v pomoč pri spremljanju in vrednotenju jezikovnega napredka in znanja učencev migrantov, - učne načrte za poučevanje slovenščine kot drugega jezika, - učbenike, delovne zvezke in priročnike za učenje slovenščine kot drugega jezika za različne starostne stopnje, - slikovno gradivo za učenje slovenščine kot drugega jezika, - pilotne tečaje slovenščine za otroke in starše migrante. Na konferenci bo v dopoldanskem delu predstavljena problematika vključevanja otrok migrantov v šolski sistem in rezultati dejavnosti projekta ter pogled šolskih delavcev nanje. V popoldanskem delu pa bodo posamezni rezultati projekta predstavljeni podrobneje, in sicer v obliki izbirnih delavnic. Program in druge informacije so na voljo na spletni strani projekta: http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=8&L2_ID=94&L3_ID=306&LANG=slo Na konferenco se lahko prijavite z elektronsko prijavnico, objavljeno na spletnih straneh Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (www.centerslo.net/projekti). Zadnji rok za prijavo je 10. december 2010. Kotizacije ni. Vljudno vabljeni! Mihaela Knez, vodja projekta dr. Ina Ferbežar, vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 19 14:13:57 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Nov 2010 14:13:57 +0100 Subject: [SlovLit] Knjige ZRC SAZU -- Kam gre avstrijska slavistika? Message-ID: Subject: vabilo na predstavitev knjig Date: Fri, 19 Nov 2010 09:33:28 +0100 From: "Zalozba ZRC" (zalozba na zrc-sazu.si) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC vabita na predstavitev novih publikacij: Jerica Snoj, METAFORA V LEKSIKALNEM SISTEMU NACIONALNI JEZIKI V VISOKEM ŠOLSTVU, uredili Marjeta Humar in Mojca Žagar Karer Carlo Mucci, Marjeta Humar, SLOVENSKO-ITALIJANSKI IN ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR ELEKTRONIKE, ELEKTROTEHNIKE IN TELEKOMUNIKACIJ Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 22. novembra 2010, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. === Subject: Kam gre avstrijska slavistika? Date: Fri, 19 Nov 2010 14:05:11 +0100 From: Ursula.Doleschal na uni-klu.ac.at Pod naslovom "Kam gre avstrijska slavistika?" prireja Slavistično društvo Avstrije na Inštitutu za slavistiko celovške univerze Alpen-Adria-Univesität Klagenfurt prvo konferenco, ki bo potekala 8. in 9. decembra 2010. Zvečer 8. decembra se bomo s slovesnostjo spomnili stoletnice rojstva Aleksandra Vasiljeviča Isačenka. Tako bomo počastili dosežke prvega profesorja na katedri za slavistiko v Celovcu. Cilj konference je spodbuditi znanstveno sodelovanje znotraj avstrijske slavistike ter doseči večjo prepoznavnost avstrijske slavistike v javnosti. Na konferenci bodo predstavljeni večji projekti in aktualne raziskovalne dejavnosti. Kontaktna oseba: Ursula Doleschal (ursula.doleschal na uni-klu.ac.at) Kotizacija: 25EUR, za študente in brezposelne 10EUR, za clane Slavističnega društva Avstrije 20EUR. Udeležba na slovesnosti 8. decembra 2010 ob 19h je brezplačna. Program: http://www.uni-klu.ac.at/slawistik/downloads/Vortragsplan.pdf Hoteli: http://www.uni-klu.ac.at/slawistik/inhalt/884.htm V pričakovanju številnih prijav vas lepo pozdravljamo! Slavistično društvo Avstrije Univ.Prof.Dr. Ursula Doleschal Institut f. Slawistik d. Univ. Klagenfurt Universitätsstr. 65-67, A-9020 Klagenfurt From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 19 14:44:32 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 19 Nov 2010 14:44:32 +0100 Subject: [SlovLit] = =A0tudentski_simpozij_v_Kopru_--_Kratka_zgodba_in_film Message-ID: <60ba64a4a647cdec9f638428dcc0db07@guest.arnes.si> Datum: Čet 21:26 Od: vladka.tucovic na guest.arnes.si Zadeva: Študentski simpozij v Kopru V okviru vsakoletnih Dnevov humanistike in letošnjega praznovanja 10-letnice Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem (Foresterija, Titov trg 5), 23. novembra 2010) se bo v tednu od ponedeljka, 22. 11. 2010, do petka, 26. 11. 2010, odvil niz prireditev (podrobnosti na povezavi: http://www.fhs.upr.si/sl/novice/dnevi-humanistike-20), dve tudi v izvedbi Oddelka za slovenistiko - tradicionalni študentski simpozij, letos posvečen lanskoletni 70-letnici pisatelja Marjana Tomšiča z naslovom Istra v slovenski književnosti (torek, 23. 11. 2010), in literarno-pogovorno- filmsko-koncertni maraton Soča in njeni ljudje: lokalno v globalnem (sreda, 24. 11. 2010). Podrobnejši obvestili na povezavi: http://www.fhs.upr.si/sl. Prijazno vabljeni. Vladka Tucovič 9.00 Pozdravni nagovor 9.15-10.45 Silvija Borovnik: Magični svet slovenske Istre v prozi Marjana Tomšiča Jasna Čebron: Prostori Tomšičeve pripovedi Vladka Tucovič: Podoba ljudskega v prozi Marjana Tomšiča 11.15-12.30 Ana Jurkovič: Vetra ali ljubezen med zemljo in zrakom Agata Venier: Olive in sol Marko Gregorc: Vloga simbolov v Tomšičevi zbirki novel Vruja 12.35-13.30 Martina Rodela: Jezikovna podoba kratkih zgodb Glava, Anita in Proklet ta svet Ksenja Turk in Nuša L. Mahne: Ribiška terminologija od Istre do Timava Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za zgodovino vabijo v okviru Dnevov humanistike na filmsko-pogovorno-koncertni maraton SOČA IN NJENI LJUDJE: LOKALNO V GLOBALNEM v sredo 24. novembra 2010 med 15.00 in 21.00 v Foresteriji (Titov trg 5). ?Ostati samosvoji, lokalni, provincialni, sposobni vztrajanja, to je edino, kar mednarodnosti daje vsebino? (Luisa Passerini) [...] 20.00 - koncert pevsko-harmonikarskega dua Bakalina (Jani Kutin & Renata Lapanja) === Subject: Vabilo: kratka zgodba in film Date: Thu, 18 Nov 2010 12:03:14 +0100 From: Študentska založba (info na zalozba.org) KRATKA ZGODBA IN KRATKI FILM, kakšni živali sta to? Kje se porajata in kje živita? V kakšni klimi najbolje uspevata? Kako sta zgrajeni in kakšna je njuna vloga v literarno-filmskem ekosistemu? Ali se kdaj srečata in kaj se takrat zgodi? Sta si sorodni, morda celo ožje, ali pa so njune pritikline zgolj analogne? In koliko smo pripravljeni plačati za ogled? O teh in drugih vprašanjih bodo na OKROGLI MIZI razpravljali MITJA ČANDER, urednik literarne zbirke Beletrina, esejist, scenarist, GORAZD TRUŠNOVEC, urednik revije Ekran, filmski kritik, publicist, pa tudi pisec kratke proze, NEJC GAZVODA, pisec kratkih zgodb in romanov, pa tudi režiser in scenarist. Okrogla miza bo potekala v četrtek, 25. novembra, ob 20. uri v Kavarni MGLC, Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana. Po razpravi bo sledila podelitev nagrad za najboljšo kratko zgodbo, ki jih podeljuje literarni portal Air Beletrina in predpraznična zabava Študentske založbe. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 19 19:42:16 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 19 Nov 2010 19:42:16 +0100 Subject: [SlovLit] Občutljiva_tema_--_Simpozij_o_Niku_Grafe nauerju Message-ID: <0AB016108CF34769B0C213CBAF96C747@HladnikPC> From: Mojca Honzak Sent: Friday, November 19, 2010 6:46 PM Subject: RE: [SlovLit] Občutljiva tema Ne želim oporekati nobenemu mnenju različnih strokovnjakov. Vseeno pa bi rada malo ohladila razpravo. Kot dolgoletna učiteljica sem stalno v stiku z našimi mladimi bralci. Vsa leta poskušam v mladih spodbuditi veselje do branja. Naučili ste me, da vsak bralec bere posamezno knjigo po svoje, v skladu s svojim obzorjem pričakovanja. In vedno znova me presenečajo s svojim videnjem besedila. Nikoli negativno. Bomo odrasli zopet v naprej vplivali na njihovo razumevanje prebranega? Česa vse v posameznih književnih delih ne najdejo različni odrasli bralci! Tudi otroci? Na nekem letošnjem predavanju nas je strokovnjak s fakultete prepričeval, da je delo T. Pavčka: Juri Muri v Afriki povsem rasistično ... Za odrasle bralce lahko -- a za otroke? Strinjam se, da so lahko nekatera dela posameznih avtorjev problematična in neprimerna za mladostnike. Toda kje postaviti mejo? Glede na to, da je veliko besednih ustvarjalcev genijev na enem področju, na drugih pa nam nikakor ne morejo biti za vzor(ec), bi vendarle rada, v dobro branja, da ne zganjamo lustracij. Lahko Prešerna v šoli še beremo? Samo v vednost: v veljavnem učnem načrtu so v 2. in 3. triletju omenjena dela V. Mala: Nedelje nekega poletja (odlomek), Sreča na vrvici -- kot knjiga in scenarij, Poletje v školjki kot scenarij, Baronov mlajši brat, Na ranču Veranda ter delo V. Mala in J. Tomca: Hitro, hitreje. V predlogu prenovljenega učnega načrta pa so omenjena dela: Sreča na vrvici in Teci, teci, kuža moj (v povezavi s filmom), Nedelje nekega poletja -- odlomek ter Baronov mlajši brat ter Na ranču Veranda. V enem ali drugem primeru je besedil manj kot deset. Vsa besedila so ponujena kot predlogi, torej ni nobene potrebe, da jih učitelji skupaj z učenci sploh obravnava(m)jo, če ne želi(m)jo. Enako velja za Bralno značko. Po pravici povedano, ne spomnim se, kdaj nazadnje bi mi učenci po lastni izbiri sploh izbrali delo omenjenega avtorja. Ob tem, ko mladi po dolgih letih zopet polnijo kinodvorane ob ogledu novega slovenskega mladinskega filma, jim lahko mirno pustimo tudi Srečo na vrvici. Se vam ne zdi? Mojca Honzak === From: Študentska založba Sent: Wednesday, November 17, 2010 3:18 PM Subject: Vabilo: Simpozij o Niku Grafenauerju Vabilo na simpozij "Diham, da ne zaide zrak ? opus Nika Grafenauerja", ki bo potekal v četrtek, 25. novembra 2010, med 11. in 18. uro, v dvoranah M3 in M4 Cankarjevega doma v Ljubljani. 11.00 OTVORITEV SIMPOZIJA Uvodni nagovor Aleša Štegra Branko Senegačnik: Tu je onstran Dean Komel: "Da pesniki veliko lažejo ..." Dušan Šarotar: ?Kdaj bo prišla podzemna?? 13.30 ? 16.00 Milena Mileva Blažič: Fantastična pripoved Mahajana Nika Grafenauerja Milček Komel: S prijateljem Nikom Grafenauerjem v poeziji in pravljici Ifigenija Simonovič: Listam lepoto, ki strese ? Niko Grafenauer in Alenka Sottler, Prividi 16.30 ? 18.00 Ivo Svetina: Pesniška praksa in teorija Barbara Pogačnik: Točka vrtenja v prostoru Aljoša Harlamov: Niko Grafenauer in modernizem: Grafenauerjeva esejistika kot prostor (samo)razkrivanja moderne poezije Simpozij bo vodil urednik Študentske založbe Aleš Šteger. Študentska založba www.studentskazalozba.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 21 11:49:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sun, 21 Nov 2010 11:49:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Tehnologija_in_humanistika_--_Re=3A_Občt uljiva_tema Message-ID: http://nyti.ms/cubQ9o -- Digital Keys for Unlocking the Humanities? Riches ali kako tehnologija spreminja humanistiko. === Potem jih je zanimalo moje stališče v zvezi s pedofilsko književnostjo še pri Delu in sem zapisal tole. -- miran Malov roman Napačna odločitev (2009) je izšel pri Škucu (Študentskem kulturno-umetniškem centru) v zbirki Lambda, v kateri je od leta 1990 izšlo blizu 90 leposlovnih in strokovnih, domačih in prevedenih knjig na temo gejevstva, lezbištva, mladoletne spolnosti, zlorab, transvestitstva, cenzure itd. Tu je že na začetku (1993) Vitan Mal pod psevdonimom Ino Knabino objavil roman Ganimed in drugi. Naprodaj je še vedno za 2,25 evra in tržijo ga pod geslom ?slovenski roman, poln erotike in strasti do dečkov?. V zbirki ni nobenega mladinskega dela in tudi za Napačno odločitev v bibliografski oznaki jasno stoji, da gre za knjigo za odrasle bralce. Knjižničar, ki jo bo razporedil na polico z mladinskimi deli, je, milo rečeno, nekompetenten. Vendar pa reči pri Malu niso vedno tako enoznačne. Knjiga Napačna odločitev je, kot piše v impresumu, njegov četrti roman na temo deškosti. Prejšnje tri so Za metuljem še Rok (1976), Ganimed in drugi (1993) in Nedokončana zgodba (1999). Od teh so bibliotekarji samo prvo označili za otroško, medtem ko je tretja, ki gradi na zgodbi iz prve, že v odrasli kategoriji. Tudi inkriminirana Napačna odločitev je nastala iz prvotno mladinskega dela Školjka svetega Sebastijana (1900, 2000). Roman Žigana, ki ga sam ceni najviše (izdal ga je 2003 pod psevdonimom Ivan E. Tič pri Prešernovi družbi), so uvrstili bibliografi v odraslo literaturo, avtor pa jo priporoča mladini in o njej pišejo raziskovalci mladinske književnosti. Vitan Mal vseskozi tematizira otroško spolnost in pedofilijo in so zato njegove knjige na seznamu literature z gejevsko in lezbično tematiko, poleg naštetih še Nedelja nekega poletja (1996) in Ta grajski (1998); obe spadata v otroško oziroma šolsko berilo. Glavnina Malovih 40 del je mladinska in avtorja poznamo v prvi vrsti kot uspešnega mladinskega avtorja; po njih so snemali filme, bil je v ožjem izboru za nagrade, izdajale so ga velike založbe, spremne besede so mu pisali uveljavljeni kritiki, kar površnega knjižničarja ali učitelja lahko zavede, da šolarju ponudi tudi njegova obscena dela. Čeprav imamo v slovenščini tudi tujo pornografsko klasiko z otroško pornografijo (npr. de Sada), se je javna jeza zgrnila le na Mala, ki svojega nagnjenja do dečkov nič ne skriva. Prvi razlog je prav v tem, da gre za mladinskega pisatelja, drugi pa v tem, ker je zadnja njegova knjiga za razliko od prejšnjih (ja, vmes sem jo šel brat), ki so bile glede spolnosti bolj zadržane, zelo eksplicitna. Ali res ni odraščanja brez pornografskih vsebin? To ni vprašanje za literarno vedo in naj nanj enoumno, če to morejo, odgovorijo pedagogi. Sam sem prepričan, da bo tistim mladostnikom, ki jih spolnost hudo vznemirja, pornografijo pač težko skriti, in bi bilo to tudi nesmiselno. Malovo bodo našli enako, kot najdejo podobno filmsko robo. Zanjo je značilna čudna mešanica avtentične pedofilske motiviranosti in poskusov vzgojnosti, otroške in odrasle perspektive, skratka sprenevedavo kamufliranje erotičnih sanjarij, ki so piščev glavni cilj, za ?poučnost?, podobno kot so svojčas iz strahu pred pravnimi konsekvencami prodajali pod firmo edukacije danske mehke pornografske filme, ki smo jih hodili gledat v Slogo. Prah, ki se dviga okrog Napačne odločitve, je, tako upam, koristen vsem: piscu je lažje, ker je prišel s pravo besedo na dan, zlorabljenim otrokom zato, ker vidijo, da niso edine žrtve in da se stiske da preživeti, staršem, učiteljem in šolskim knjižničarjem zato, ker so bili opozorjeni in v prihodnje ne bodo nabavili kar vsega Malovega, skupnosti zato, ker jo je pripravila do premisleka o arbitrarnosti in spremenljivosti družbenih pravil in prepovedi. Mogoče sta za kakšno spoznanje bogatejša tudi oba skrajna tabora v slovenski literarni vedi: prvi ne bo več povprek hvalil piscev samo zato, ker so svoje pedofilske fantazije našemili v literaturo, in jim tako podelili imuniteto, drugi pa bo sprejel dejstvo, da mladinska literatura nima samo namena odvračati otrok od spolnosti in jo nadomeščati s plemenitejšimi vsebinami, ampak da ni nič narobe, če je tudi prostor njene emancipacije. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Nov 21 18:59:10 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sun, 21 Nov 2010 18:59:10 +0100 Subject: [SlovLit] = 100_let_A=2E_Isačenka_--_Kam_gre_avstrij ska_slavistika=3F Message-ID: <3BAC864D557E471B8465C63120289F40@HladnikPC> http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura ? ta teden na portalu Literatura. === From: Ursula Doleschal (ursula.doleschal na uni-klu.ac.at) Sent: Sunday, November 21, 2010 6:39 PM To: slovlit na ijs.si Subject: 100 let A. Isačenku -- Kam gre avstrijska slavistika? Spoštovani! Prisrčno vabljeni na že objavljeno slovesnost v čast Aleksandra Vasiljeviča Isačenka 8. decembra ob 19. uri na univerzi v Celovcu! Zaradi lepše organizacije večera prosimo tiste, ki se odločijo za udeležbo, da se prijavijo pri ursula.doleschal na uni-klu.ac.at ali pri gerhild.gram na uni-klu.ac.at. Lep pozdrav, Ursula Doleschal http://www.uni-klu.ac.at/slawistik/downloads/Vortragsplan.pdf From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Nov 22 13:08:59 2010 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Mon, 22 Nov 2010 13:08:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Občutljiva_tema References: <0AB016108CF34769B0C213CBAF96C747@HladnikPC> Message-ID: <9067CD3EC5334EF2BDB7BD760CE346DD@ff.unilj.si> Nisem še prebral slovlitovih prispevkov o Malu, sem pa vmes odgovoril Delovi novinarki: "Ali je dilema o primernosti literarnih vsebin za otroke, mladino, sploh na mestu?" - Je na mestu. V vseh kulturah je spolna morala zelo pomemben segment moralnega obnašanja, vse kulture poznajo spolne omejitve (določena vzdržnost je vrlina, kot je vrlina vzdržnost od hrane in pijače) in povsod je za določena dejanja potrebna določena starostna zrelost, da lahko na podlagi znanja in izkušenj sprejemamo pametne odločitve. Dilema je torej umestna, debata o tem pa koristna, kar pa ne pomeni, da je treba knjigo cenzurirati. "Kako obravnavati, podajati tovrstno literaturo?" - Ali "tovrstnost" predpostavlja, da imate roman za pornografski? Bral ga še nisem, toda na podlagi odlomka se da sklepati, da je pornografskost (ki jo ponavadi definiramo kot "popisovanje eksplicitnne spolnosti, za katero so bralci prepričani, da je podana z namenom, da nas vzburja") eden od namenov. Vitan Mal je na forumu medover.net roman branil z dvema tezama: a) da neanalna ljubezen odraslega moškega do otroka ni škodljiva, kadar je otrok deležen pozornosti, ki mu sicer manjka, b) in da je roman hkrati vzgojen, ker svari pred zlorabami. Posebno vprašanje pa je, ali je in kaj je s pornografijo - ne s pedofilsko ljubeznijo, ampak z dražljivim pisanjem o taki ljubezni - dejansko narobe. To pa je že vprašanje za (razvojno) psihologijo in ne za literarno teorijo. Ni pa se treba sprenevedati, da pri Malu ni elementov pornografije. "Ali so knjige s pornografsko vsebino sploh lahko v prostem dostopu in si jih otrok izposodi kot Piko Nogavičko ali Harryja Potterja?" - Če sem si prav zapomnil, ima Mal to knjigo za odraslo in ne za mladinsko literaturo. S to knjigo je torej treba ravnati kot s podobno literaturo (forumi omenjajo de Sada, Millerja, Mozetiča idr.), v knjižnicah naj se ne postavlja na police za otroke ali mladino. Mladina, ki jo vsakršna spolnost še kako zanima, naj jo išče med romani za odrasle. "Se ti zdi, da imenovani avtor s svojo zgodovino iz črne kronike lahko piše tovrstne vsebine za mlade bralce?" - Ločiti je treba dvoje: Prvič, če ima črno kartoteko, še ne pomeni, da ne sme pisati (domnevne) pornografije. Zanj velja enaka pisateljska svoboda oz. enake omejitve in neomejitve kot za vse pisatelje. Drugič, mislim, da je roman namenjen odraslim. Na splošno pa ocenjujem, da je trenutna aferica kotistna, ker nas je napeljala, da o teh problemih razmišljamo. Aleš Bjelčevič ----- Original Message ----- From: "MHladnik, arnes" To: "SLOVLIT" Sent: Friday, November 19, 2010 7:42 PM Subject: Re: [SlovLit]Občutljiva tema -- Simpozij o Niku Grafenauerju > From: Mojca Honzak > Sent: Friday, November 19, 2010 6:46 PM > Subject: RE: [SlovLit] Občutljiva tema > > Ne želim oporekati nobenemu mnenju različnih strokovnjakov. Vseeno pa bi > rada malo ohladila razpravo. > > Kot dolgoletna učiteljica sem stalno v stiku z našimi mladimi bralci. Vsa > leta poskušam v mladih spodbuditi veselje do branja. Naučili ste me, da > vsak > bralec bere posamezno knjigo po svoje, v skladu s svojim obzorjem > pričakovanja. In vedno znova me presenečajo s svojim videnjem besedila. > Nikoli negativno. Bomo odrasli zopet v naprej vplivali na njihovo > razumevanje prebranega? > > Česa vse v posameznih književnih delih ne najdejo različni odrasli > bralci! > Tudi otroci? Na nekem letošnjem predavanju nas je strokovnjak s fakultete > prepričeval, da je delo T. Pavčka: Juri Muri v Afriki povsem rasistično > ... > Za odrasle bralce lahko -- a za otroke? > > Strinjam se, da so lahko nekatera dela posameznih avtorjev problematična > in > neprimerna za mladostnike. Toda kje postaviti mejo? Glede na to, da je > veliko besednih ustvarjalcev genijev na enem področju, na drugih pa nam > nikakor ne morejo biti za vzor(ec), bi vendarle rada, v dobro branja, da > ne > zganjamo lustracij. Lahko Prešerna v šoli še beremo? > > Samo v vednost: v veljavnem učnem načrtu so v 2. in 3. triletju omenjena > dela V. Mala: Nedelje nekega poletja (odlomek), Sreča na vrvici -- kot > knjiga in scenarij, Poletje v školjki kot scenarij, Baronov mlajši brat, > Na > ranču Veranda ter delo V. Mala in J. Tomca: Hitro, hitreje. > V predlogu prenovljenega učnega načrta pa so omenjena dela: Sreča na > vrvici > in Teci, teci, kuža moj (v povezavi s filmom), Nedelje nekega poletja -- > odlomek ter Baronov mlajši brat ter Na ranču Veranda. > V enem ali drugem primeru je besedil manj kot deset. Vsa besedila so > ponujena kot predlogi, torej ni nobene potrebe, da jih učitelji skupaj z > učenci sploh obravnava(m)jo, če ne želi(m)jo. Enako velja za Bralno > značko. > Po pravici povedano, ne spomnim se, kdaj nazadnje bi mi učenci po lastni > izbiri sploh izbrali delo omenjenega avtorja. > > Ob tem, ko mladi po dolgih letih zopet polnijo kinodvorane ob ogledu > novega > slovenskega mladinskega filma, jim lahko mirno pustimo tudi Srečo na > vrvici. > Se vam ne zdi? > > Mojca Honzak > > === > > From: Študentska založba > Sent: Wednesday, November 17, 2010 3:18 PM > Subject: Vabilo: Simpozij o Niku Grafenauerju > > Vabilo na simpozij "Diham, da ne zaide zrak ? opus Nika Grafenauerja", > ki bo potekal v četrtek, 25. novembra 2010, med 11. in 18. uro, > v dvoranah M3 in M4 Cankarjevega doma v Ljubljani. > > 11.00 OTVORITEV SIMPOZIJA > Uvodni nagovor Aleša Štegra > Branko Senegačnik: Tu je onstran > Dean Komel: "Da pesniki veliko lažejo ..." > Dušan Šarotar: ?Kdaj bo prišla podzemna?? > > 13.30 ? 16.00 > Milena Mileva Blažič: Fantastična pripoved Mahajana Nika Grafenauerja > Milček Komel: S prijateljem Nikom Grafenauerjem v poeziji in pravljici > Ifigenija Simonovič: Listam lepoto, ki strese ? Niko Grafenauer in Alenka > Sottler, Prividi > > 16.30 ? 18.00 > Ivo Svetina: Pesniška praksa in teorija > Barbara Pogačnik: Točka vrtenja v prostoru > Aljoša Harlamov: Niko Grafenauer in modernizem: Grafenauerjeva esejistika > kot prostor (samo)razkrivanja moderne poezije > > Simpozij bo vodil urednik Študentske založbe Aleš Šteger. > > Študentska založba > www.studentskazalozba.si > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na > naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> > Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na > http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 22 17:40:32 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Mon, 22 Nov 2010 17:40:32 +0100 Subject: [SlovLit] Zofka K. in ekslibrisi Message-ID: <47ECD54ED9464228B2DA3AE4CF70AD64@HladnikPC> From: zvezdana cujovic (zvezdana96 na hotmail.com) Sent: Monday, November 22, 2010 7:52 AM Subject: FW: Vabilo From: mirjam.drnovscek na pgk.si Spoštovani ljubitelji gledališke umetnosti, toplo vabljeni na monodramo MISTERIJ ŽENE avtorice Tamare Doneva v izvrstni interpretaciji igralke VESNE JEVNIKAR. Režija: Alen Jelen. Produkcija: ŠKUC gledališče. Torek, 23. novembra, ob 19.30 v zgornjem foajeju Prešernovega gledališča Kranj. Cena vstopnice: 10 ?. "Monodrama Tamare Doneve predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, njen odnos do hčere Vladoše in njene nesrečne poskuse ljubezni. Začetek drame je začetek Zofkine osebne tragedije in začetek njenega propada, ki ga sproži tragična smrt najstarejše hčerke Vladoše. Njena smrt Zofko zlomi in postane izhodiščna točka za obračun z njenim življenjem, za vrednotenje in prevrednotenje njene pisateljske ter kulturnodružbene poti in osebnih materinskih in ljubezenskih kataklizem. Igralka črpa čustvena stanja in globoke in bogate umetniške imaginacije iz občutenja ženske, matere, žene in jih podaja v prepričljivi in večplastni interpretaciji, čisto, neizprosno, nežno, v maniri močnega prepletanja uprizarjanega lika in lastne biti." -- Petra Tanko, Radio Slovenija === From: Katja Kleindienst (katja.kleindienst na siol.net) Sent: Monday, November 22, 2010 9:59 AM Subject: Vabilo Vabimo Vas na okroglo mizo o ekslibrisih na Slovenskem, ki jo prirejata Slovenska matica in Društvo Exlibris Sloveniae in bo v četrtek, 25. novembra 2010 s pričetkom ob 10. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Pripravili smo naslednja predavanja: Rajko Pavlovec, Ekslibris na Slovenskem in v svetu p. Felicijan Pevec, Ekslibrisi v knjižnici Frančiškanskega samostana v Novem mestu Darja Peperko, Ekslibrisi v knjižnici Milana Jarca v Novem mestu Ervin Kralj, Ekslibrisi v šolah in njihov pomen Rajko Pavlovec, Ekslibrisi naših umetnikov in pomembnih lastnikov. Po predavanjih in razpravi bomo odšli v Semeniško knjižnico na Dolničarjevi 4, kjer nam bo Marijan Smolik pokazal nekaj tamkajšnjih ekslibrisov. Katja Kleindienst / SM From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 23 10:15:56 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Tue, 23 Nov 2010 10:15:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Literatura_in_filozofija_--_Literarni_ve čer_v_Gradcu Message-ID: <4816C2E773F64658BA26814AF7D01C6A@HladnikPC> From: Gasper Troha (gasper.troha na gmail.com) Sent: Monday, November 22, 2010 5:53 PM Subject: Literatura in filozofija Vabljeni na prvo predavanje iz cikla Literatura in filozofija -- Modernizem in vitalna sfera: Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja Rainerja Marije Rilkeja. -- Lep pozdrav, Gašper Troha Predavanje bo sledilo rezultatom širše raziskave, ki bo predstavljena v knjigi The Royal Remains: The People's Two Bodies and the Endgames of Sovereignty. Sledilo bo natančnemu branju Rilkejevega romana Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja, v katerem avtor poveže usodo svojega protagonista na ulicah Pariza z nesrečo suverenov na začetku moderne dobe. Po mnenju Rilkeja slednji delijo z Maltejem Laurdisom Briggejem t.i. Schwingungszahl der Lebensintensität, torej enako frekvenco intenzivnosti življenja. Predavanje dokazuje, da lahko dojamemo to življenjsko intenzivnost le s pomočjo politične teologije, oz. z upoštevanjem prehoda od kraljeve k ljudski suverenosti. Eric Santner je vodilni ameriški raziskovalec nemške literature, filmske umetnosti in zgodovine. Diplomiral je leta 1977, 7 let kasneje pa tudi doktoriral na Univezi v Texasu. Leta 1996 se je po dvanajstih letih poučevanja na univerzi Princenton pridružil oddelku za germanistiko Univerze v Chicagu. Je avtor številnih knjig s področja psihoanalize, religije in filozofije, ukvarja pa se tudi z nemško poezijo, povojno Nemčijo in holokavstom. Med njegovimi knjigami so: Friedrich Hölderlin: Narrative Vigilance and the Poetic Imagination (1986), Stranded Objects: Mourning, Memory and Film in Postwar Germany (1990), My Own Private Germany: Daniel Paul Schreber's Secret History of Modernity (1996), On the Psychotheology of Everyday Life: Reflections on Freud and Rosenzweig (2001), Catastrophe and Meaning: The Holocaust and the Twentieth Century (urednik z Moishe Postone) (2003), The Neighbor: Three Inquiries in Political Theology (s Slavojem Žižekom in Kennethom Reinhardom) (2005), On Creaturely Life: Rilke, Benjamin, Sebald (2006). katja.novak na cd-cc.si Cankarjev dom kulturni in kongresni center/Cultural and Congress Centre http://www.cd-cc.si === From: tjasa alic (tjasa.alic na ff.uni-lj.si) Sent: Monday, November 22, 2010 11:35 PM Subject: literarni večer v Gradcu V Gradcu smo v okviru Svetovnih dnevov sodobne slovenske literature prejšnjo sredo, 17. 11. 2010, organizirali literarni večer s pisateljem Nejcem Gazvodo. Na literarnem večeru, ki se ga je udeležilo okoli 50 študentov in tudi drugih zainteresiranih poslušalcev, je Nejc Gazvoda najprej spregovoril o situaciji mladih pisateljev v Sloveniji, o trendih v slovenski literaturi, o svojem delu (tako na literarnem kot filmskem področju) ter načrtih za prihodnost. Pogovor je zelo suvereno vodila naša študentka Dana Smrtnik. Temu je sledilo branje prevodov v slovenskem (bral je Nejc) in nemškem jeziku (brale so študentke prevajalke); prisluhnili smo petim kratkim zgodbam in poglavju iz zadnjega romana V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Pogovor smo po diskusiji nadaljevali ob kozarčku slovenskega vina, domačih sendvičih in pecivu, ki smo jih "sponzorirale" in pripravile učiteljice slovenščine, študenti pa so z Nejcem odšli še na ?neformalni? del večera v Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu. Vsi smo bili zelo veseli, da smo na večeru lahko predstavili in prelistali Antologijo sodobne slovenske literature, ki nam jo je pripeljal kar gost sam in bo vsekakor nepogrešljiv pripomoček pri študiju in spoznavanju slovenske literature. Ponosni smo, da nam je, kljub finančni nuli, skupaj s Centrom, graškim Inštitutom za slavistiko ter Študentsko založbo (ki je financirala prihod avtorja in nam podarila nekaj brezplačnih izvodov njegovih knjig) uspelo pripraviti tako prijeten večer. V prihodnje pa že načrtujemo filmski večer z režiserjem Janezom Lapajnetom, ki je prišel na literarni večer kot spremljevalec, a smo ga seveda takoj pocukali za rokav. Lep pozdrav iz Gradca, Tjaša Alič in Kasilda Bedenk From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Nov 23 22:12:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Tue, 23 Nov 2010 22:12:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Ukinjanje_humanističnih_oddelkov_--_Ling?utf-8?b?dmlzdGnEjW5pIGtyb8W+ZWs= Message-ID: http://genomebiology.com/2010/11/10/138 ? Faustian bargain (favstovska kupčija), odlično odprto pismo profesorja biologije rektorju neke ameriške univerze, ki ukinja humanistične oddelke! === From: Lingvistični krožek (lingvisticnikrozek na googlegroups.com) Sent: Tuesday, November 23, 2010 8:46 PM Subject: LK, 29. november LK FF vabi na 941. sestanek v ponedeljek, 29. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Tatjana Marvin, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko. Tema predavanja: O udeleženski vlogi 'prejemnik' v tvorbeni slovnici na primeru slovenščine. Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Wed Nov 24 22:28:52 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Wed, 24 Nov 2010 22:28:52 +0100 Subject: [SlovLit] Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov Message-ID: <157D530CB6A3487097A83F885055307A@HladnikPC> From: Marko Juvan (marko.juvan na guest.arnes.si) Sent: Wednesday, November 24, 2010 11:22 AM Evropska mreža za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS), Inštitut za slovensko literature in literarne vede ZRC SAZU in Slovensko društvo za primerjalno književnost vabijo na mednarodno konferenco ?Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov?, ki bo potekala jutri in pojutrišnjem, 25. in 26. novembra 2010 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Ker gre za redno letno srečanje mednarodne organizacije in tema ni vezana samo na slovensko gradivo, bosta delovna jezika angleški in francoski, na voljo pa so brošure s slovenskimi povzetki. Prilagamo program. Četrtek, 25. novembra 2010 9.30 Pozdravna nagovora: Marko Juvan, Jola Škulj 10.00 ? 11.00 Plenarno predavanje Bala Venkat Mani: Bibliomigrancy and the Bourgeois Private Library: The Making of World Literature in Reclam?s Universalbibliothek (1910-1945) 11.15 ? 13.15 Prvo zasedanje César Domínguez: Premodern World Literature and Circulation before European Hegemony. Cultural Routes between Europe and Outremer, 1250-1350 David Šporer: Renaissance Poetry, Print and the Role of Marin Držić Nele Bemong: The Distribution and Parading of Cultural and Social Capital in Flemish Nineteenth-Century Literature Dragos Jipa: Canon littéraire et dispositifs éditoriaux. La collection des ?Grands Ecrivains Français? (1887-1913) 15.00 ? 16.45 Drugo zasedanje Jüri Talvet: The Lingering Journey of Poetry from ?Peripheries? to ?Centres?: the Estonian Case of F. R. Kreutzwald?s Epic Kalevipoeg (1861) and Juhan Liiv?s (1864-1913) Lyrical Work Marijan Dović: Mediatory Role in the Literary System: Three Periods in Slovenian Literature Jiřina Šmejkalová: Researching Cold War Books in the 'Other Europe': Methods, Concepts, and Resources 17.00 ? 18.00 Plenarno predavanje Miha Kovač: Materials, Gatekeepers and Artists: Impact of Publishing Business Models on the Content of Books Petek, 26. novembra 9.30 ? 10.30 Plenarno predavanje Alexis Weedon: Changing Attitudes to the Value and Status of the Book: Looking Back over Two Centuries 10.45 ? 12.15 Tretje zasedanje Svend Erik Larsen: The Book as a True Copy? Marijana Hameršak: How did Fairy Tales Become a Genre of Croatian Children?s Literature? Book History without Books Slavica Srbinovska: The book: A Space of an Imaginary Identification and Cultural Dialogues 12.30 ? 13.15 Predavanje v Semeniški knjižnici Luka Vidmar: Ljubljana as the New Rome: The Establishment of the Public Library in the Collegium Carolinum 15.00 ? 16.45 Četrto zasedanje Maja Breznik: Culture as Productive Reproduction Tiina Aunin: The Book: An Object of Our Shared Understanding of Media Change Aleš Vaupotič: The Book and the World Wide Web 17.00 ? 18.00 Plenarno predavanje Anna Notaro: Towards Book 2.0 Organizacijski odbor: Marko Juvan, Marijan Dović, Jola Škulj (vsi ZRC SAZU, Ljubljana), Gašper Troha (Univerza v Ljubljani), Aleš Vaupotič (Visoka šola za dizajn, Ljubljana) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Nov 24 22:49:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 24 Nov 2010 22:49:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Po_svetu_--_Re=3A_Ukinjanje_humanistični h_oddelkov Message-ID: <962EDE1CDE044A8C95BB87B36A51B8D8@HladnikPC> http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042405213 -- Po svetu naokoli s slovensko besedo, v Dnevniku o Antologiji sodobne slovenske literature. http://www.issuu.com/litteraria ? Literaria Pragensia Books, knjige Centra kritične in kulturne teorije iz Prage v prostem dostopu! http://www.proustarchive.org/ ? Proustov digitalni arhiv. === From: Študentska založba (info na zalozba.org) Sent: Wednesday, November 24, 2010 10:15 AM Subject: Neposredni stik s slovensko literaturo V letošnjem letu se je začela serija gostovanj slovenskih avtorjev na lektoratih slovenskega jezika v tujini, ki jo organizira Študentska založba. Številni slovenski pesniki in pisatelji so tako predstavljali slovensko besedo na Portugalskem, v Londonu, italijanskem Vidmu in avstrijskem Gradcu, do konca leta pa se bo zvrstilo še lepo število obiskov na lektoratih po Evropi in celo na Japonskem. Na Študentski založbi menimo, da so gostovanja slovenskih avtorjev ključnega pomena za promocijo slovenske literature, kulture in jezika ter motivacija za vse, ki se učijo slovenskega jezika. === From: Marko Juvan (marko.juvan na guest.arnes.si) Sent: Wednesday, November 24, 2010 9:13 AM Subject: Faust in Golobič Tisto biologovo pismo rektorju SUNY-ja (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003564.html) je res mojstrovina (še posebej če upoštevamo naše natezanje med ?trdimi? znanstveniki in humanistiko), pa še en argument poudari, na katerega se danes navadno ne misli: da je naloga univerze ne samo nekakšno ?raziskovanje in inovacije?, ampak tudi ohranjanje znanja preteklosti, ki zna vedno priti prav ? v to pa je treba vlagati. Kaj če bi preposlal tale članek na MVZT, kot prispevek k diskusiji novih visokošolskih strategij? LP! Marko --- From: Igor Kramberger (k na aufbix.org) Sent: Tuesday, November 23, 2010 8:45 PM Subject: Re: branje ? drugic [...] Poslal sem kar nekaj osebam, a taksnega odziva se nisem dozivel -- prejemniki mi pisete, kakor da bi padal poletni dez. In se strinjam: res dobro napisano. [...] Jure Zupan je zapisal, da je to treba takoj prevesti in objaviti v kaksni tukajsnji publikaciji. Se strinjam, a bi bila potrebna kaksna Radojka Vrancic za prevajalko, da bi bil ohranjen (pod)ton. Lep pozdrav, Igor From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 25 07:19:12 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Thu, 25 Nov 2010 07:19:12 +0100 Subject: [SlovLit] = =A0e_ena_občutljiva_tema=3F Message-ID: <615952a61732d73a04bb26603dbf91e4@guest.arnes.si> Zadeva: Še ena občutljiva tema? Pošiljatelj: Aleksandra Kocmut (tristanina na gmail.com) Datum: Danes 00:26 Na spletni strani založbe Modrijan lahko o slikanici IN S TANGO SMO TRIJE preberemo: "Avtorji, profesor asistent psihiatrije na univerzah Columbia in Cornell Justin Richardson, pisatelj Peter Parnell in ilustrator Henry Cole, so s to sicer nadvse preprosto knjižico - kaj je lahko preprostejše od ljubezni - očitno dregnili v bolečo točko ameriške homofobije: slikanica In s Tango smo trije ima namreč v ZDA prav neverjeten rekord. Od leta 2005, ko je izšla, se je največkrat znašla na seznamu knjig, ki bi jih po mnenju Američanov morali prepovedati, češ da je ?protietična, protidružinska, homoseksualna in neprimerna za to starostno skupino?. Vendar je kljub temu prejela več pomembnih nagrad." Na temle linku: http://med.over.net/forum5/read.php?11,6576302 pa lahko vidimo, da si ne moremo in ne smemo domišljati, da smo Slovenci bolj razgledani, strpni, "civilizirani" in manj dušebrižniški ter klerikalni (če še dvomite, je en link še tukaj: http://www.24kul.si/?id=590&fmod=0) kot Američani. Nasprotno; v dobi informacij in splošnega napredka ljudje še vedno mislijo, da se lahko homoseksualnosti nalezeš; v dobi (vsaj uradnega) spoštovanja razlik ljudje še vedno slepo obsojajo vse, kar le malo odstopa od njihove predstave o "normalnosti". Na prvem linku, med.over.net, boste našli na kupe komentarjev ljudi, ki slikanice sploh niso prebrali, predvsem pa že kar neverjetne sodbe o homoseksualnosti in druga, pogosto diskriminatorna, da ne rečem "nacistična" mnenja (tudi o "banditnih društvih", kot je Škuc). Moje mnenje, ki se nanaša predvsem na slikanico, je zapisano pod vzdevkom Kerstin. O sami slikanici lahko preberete tudi tukaj: http://med.over.net/forum5/read.php?33,6551918 - zadnji prispevek govori o omenjeni slikanici. Lep pozdrav, Aleksandra Kocmut From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 25 18:45:22 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 25 Nov 2010 18:45:22 +0100 Subject: [SlovLit] Deleuze -- Filologi v tednu UL Message-ID: From: Študentska založba (info na zalozba.org) Sent: Thursday, November 25, 2010 11:57 AM Subject: Vabilo na pogovor: Kritika in klinika Vljudno vas vabimo na pogovor o novi knjigi Gillesa Deleuza, Kritika in klinika, ki bo v četrtek, 2. decembra, ob 19. uri v multimedijskem centru Kibla, na Ulici kneza Koclja 9 v Mariboru. O avtorju in knjigi se bosta pogovarjala pisec spremne besede Rok Benčin ter filozof Tadej Troha. Kritika in klinika je Deleuzov izbor tekstov o literaturi, natančneje o temeljnih konceptih in dilemah literature. Deleuze zastavlja vprašanje pisave, natančneje "manjšinske" pisave, ki v svojem jeziku izumlja nov, tuj jezik. Takšna pisava, ki jo lahko najdemo v literarni umetnosti, spravlja na površje notranjo zunanjost jezika in s tem pisavo nagiba v "delirij". toda ta delirij ni nevrotičen, temveč onkraj nervoze izsili "zdravje". Pisatelji tako po Deleuzu niso bolniki, temveč zdravniki civilizacije. Knjiga tako odpira tudi vprašanje odnosa med filozofijo in literaturo. Tega odnosa se loteva v obeh smereh. Ne le da poskuša izčrpati filozofske koncepte, ampak poskuša tudi preko poezije povedati nekaj novega o filozofiji. === From: Zajc, kristina (kristina.Zajc na ff.uni-lj.si) Sent: Thursday, November 25, 2010 3:46 PM Subject: Vabljeni na dogodke v Tednu Univerze 29. novembra 2010 10:00 ? predstavitev publikacij ?Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919-1960, Fotografski zbornik, IV. del? in ?Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804-1848, Knjižnica arhiva in muzeja Univerze, IV. zvezek? (Zbornična dvorana UL) [...] 15:30 ? Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko, predstavitev kvalificirane študijske in strokovne spletne platforme ?Alumniportal Deutschland? (Modra soba) 18:00 ? Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani, 941. sestanek, Na temo ?O udeleženski vlogi 'prejemnik' v tvorbeni slovnici na primeru slovenščine? bo predavala doc. dr. Tatjana Marvin, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko (pred. 325) [...] V času od 1. do 5. decembra 2010 se bosta na stojnici na 26. slovenskem knjižnem sejmu predstavili tudi Znanstvena založba in Knjigarna FF. Vabljeni k obisku, še posebej pa Debatne kavarne, ki jo v okviru sejma pripravljata založba in knjigarna v soboto, 4. decembra 2010, ob 13. uri. Njen naslov: Podoba Ljubljane in njenih prebivalcev v delih tujih avtorjev. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL v času med 29. novembrom in 3. decembrom 2010 pripravlja dogodke v okviru svetovnega projekta na programu Slovenščina na tujih univerzah z naslovom ?Svetovni dnevi sodobne slovenske literature?, dogodek bo potekal na več kot 50 lektoratih po vsem svetu. Kristina Zajc, str. sodelavka za spremljanje dejavnosti FF UL From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Nov 25 18:57:38 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 25 Nov 2010 18:57:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Po_blatu_takem_in_drugačnem_do_ =2E=2E=2E Message-ID: <5F4614DCBE2A4B50B9AB5601CB773A95@HladnikPC> http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri136/index.html -- po blatu do Čateža in naprej. http://lit.ijs.si/intervju_up_cerne.html -- pogovor Urške P. Černe z M. Hladnikom v zadnji Literaturi. http://www.delo.si/clanek/130262 -- Mladoletniki v literaturi z elementi pornografije, članek iz včerajšnjega Dela. === From: Vasja Bratina (vasja.bratina na telemach.net) Sent: Thursday, November 25, 2010 6:28 PM Subject: predavanje prof. Košute Prof. Miran Košuta je ta mesec predaval na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, in sicer o krizi italijanske univerze. Prireditev so organizirali dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, ki so zasedli šolska poslopja in protestirali proti šolski reformi ministrice Gelini. Predavatelj je pojasnil krizo italijanske univerze (visokošolskega študija) po uvedbi bolonjske reforme in z njo povezanih ministrskih odlokov. -- Rada From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 26 18:37:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 26 Nov 2010 18:37:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Napačna_odločitev Message-ID: <3F966D41DB4C41AD83512D037A008AB2@HladnikPC> From: Bralna značka [mailto:info na bralnaznacka.si] Sent: Friday, November 26, 2010 1:59 PM Subject: Odziv na članek: Tanja Jaklič: Napačna odločitev Vitana Mala Odziv na članek: Tanja Jaklič: Napačna odločitev Vitana Mala, Književni listi, Delo, 24. novembra 2010, str. 15, http://www.delo.si/clanek/130262 Spoštovani, posredujemo vam dejstva v zvezi Društvom Bralna značka Slovenije ? ZPMS (ki vodi gibanje Bralna značka na nacionalni ravni) ter z nastopi Vitana Mala po osnovnih šolah v Sloveniji. Glede na to, da je v članku objavljanih nekaj netočnih zapisov, prosimo, da pojasnila objavite v skladu s pravico do popravka. 1. Vitan Mal je zagotovo med tistimi slovenskimi pisatelji, ki so najpogosteje obiskovali otroke po šolah nedvomno tudi v povezavi z bralno značko: po anketi BZ, izvedeni v letu 1993/94, je bil na 2. mestu po številu šol, ki jih je obiskal ? takoj za Branko Jurca; sam pa je za naš zbornik leta 2000 napisal, da je začel nastopati kmalu po letu 1980 in bil od takrat, do zapisa v letu 2000, na približno 450 šolah. 2. Po letu 2000 Vitana Mala kot gosta na šolah ne priporočamo več. Nismo ga uvrstili v Programski knjižici 2000/2001 in 2003/2004, njegovih nastopov na šolah po Sloveniji tudi nismo (so)financirali. Po naših podatkih v teh letih tudi nismo dobivali vlog šol za sofinanciranje njegovih nastopov. Ker pa nimamo pregleda nad tem, koga vse na šolah gostijo, če nas ne zaprosijo za sofinanciranje, na vprašanje, ali je Mal po letu 2000 še kdaj nastopil na kakšni od šol v Sloveniji, ne moremo odgovoriti. 3. Spletna klepetalnica gibanja Bralna značka v okviru spletne strani Društva Bralna značka Slovenije ? ZPMS že leta ne deluje več. Društvo Bralna značka Slovenije ? ZPMS Manca Perko, generalna sekretarka From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Nov 26 18:49:05 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 26 Nov 2010 18:49:05 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenska in italijanska kultura 17.--19. stol. Message-ID: <699D51B88AD34FBC84139048EA14659B@HladnikPC> From: Stanič, Daša (Dasa.Stanic na ff.uni-lj.si) Sent: Friday, November 26, 2010 12:42 PM Subject: Simpozij Književni prostori v stiku: slovenska in italijanska kultura v času od konca 17. do srede 19. stol. Oddelek za romanske jezike in književnosti organizira začetek decembra mednarodni simpozij na temo Književni prostori v stiku: slovenska in italijanska kultura v času od konca 17. do srede 19. stoletja. Vabljeni! PROGRAM SAZU, Novi trg 4, Ljubljana (mala dvorana) četrtek, 2. 12. 9.30 Pozdrav predstojnice Oddelka za romanske jezike in književnosti Branka Kalenič Ramšak (Ljubljana), Zgodovina in kulturna identiteta od 17. do 18. stoletja 9.45 Marta Verginella (Ljubljana), Gospodarski in kulturni pretoki na Slovenskem med 17. do 19. stoletjem 10.30 Branko Marušič (Ljubljana), Italijanski tisk na Goriškem (1774-1851) in Slovenci 11.00 Rudj Gorian (Gorica), Luoghi, eventi e informazioni: Lubiana e la Carniolanella Gazzetta goriziana (Gorizia, 1774-1776) e in altri periodici italiani del secondo Settecento 11.30 Neva Makuc (Nova Gorica), Slovenci v luči furlanskih historiografskih spisov 18. stoletja 12.30 Anja Dular (Ljubljana), Italijanska literatura na policah ljubljanskih knjigarn v 17. in 18. stoletju 13.00 Luka Vidmar (Ljubljana), Po sledeh Aleša Žige Dolničarja: Potovanje ljubljanskega plemiča v baročne Benetke (1703) 13.30 Miran Košuta (Trst), Da ?buon selvaggio? a ectoplasma. Eterostereotipi antislavi nella letteratura triestina italiana tra Otto e Novecento Vprašanja jezika in književnosti od 17. do 18. stoletja 16.30 Fabio Giunta (Bologna), Il ?Predicatore? di Francesco Panigarola: un nuovo modello di eloquenza sacra per il Seicento 17.00 Metod Benedik (Ljubljana), Pojmovanje in praksa študija pri kapucinih na Slovenskem 17.30 Jože Faganel (Ljubljana), Retorska proza v 17. stoletju na Slovenskem petek 3. 12. 8.30 Marko Snoj (Ljubljana), Romanizmi v jeziku Janeza Svetokriškega 9.00 Srečko Fišer (Nova Gorica), Prvo stoletje literarnega prevajanja iz italijanščine v slovenščino 9.30 Riccarda Ricorda (Benetke), Il confronto tra culture nelle relazioni di viaggio del secondo Settecento italiano 10.00 Ursula Reuter-Mayring (Celovec), Raccontare la Critica. L?interpretazione di mode e modi letterari europei del Settecento nella Frusta letteraria di Giuseppe Baretti 11.00 Patrizia Farinelli (Ljubljana), Camaleontici drammi comici per musica: due esempi dai libretti goldoniani stampati a Lubiana 11.30 Mario Capaldo (Rim), Genesi dell?ottava slovena 12.00 Irena Prosenc (Ljubljana), Il ruolo della letteratura italiana nella strutturazione della figura del poeta in France Prešeren. 12.30 Igor Grdina (Ljubljana), Med romanskim, germanskim in slovanskim svetom 13.00 Martina Ožbot (Ljubljana), Traduzioni slovene dei Promessi sposi From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Nov 27 21:18:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sat, 27 Nov 2010 21:18:14 +0100 Subject: [SlovLit] Francoski leksikalni viri -- RefWorks -- Pretnarjeva nagrada Message-ID: <2018064ED9BA4EFDAF684249BA1D0B32@HladnikPC> From: Špela Vintar (spela.vintar na guest.arnes.si) Sent: Friday, November 26, 2010 6:35 PM Subject: [SDJT-L] občni zbor SDJT 1.12.2010 Spoštovani člani Slovenskega društva za jezikovne tehnologije, vabimo vas na 8. občni zbor društva, ki bo v sredo, 1. 12. 2010, ob 16.00 v predavalnici 05 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2. Predlagani dnevni red je naslednji: 1. Poročilo o delovanju društva od zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo o finančnem poslovanju društva v zadnjem letu, 3. Predstavitev načrtovanih dejavnosti društva v naslednjem letu in razprava, 4. Razno. V okviru občnega zbora in Jote bomo lahko poslušali tudi gostujoče predavanje Benoita Sagota z naslovom Freely available lexical resources for French. Prisrčno vabljeni! -- Špela Vintar === http://www.refworks-cos.com ? podjetje RefWorks ponuja zastonj enoletno uporabo programa RefWorks, ki lajša manipuacijo z referencami -- prijavite se. === From: IvoS - U V K F (ivo.stropnik na velenje.si) Sent: Saturday, November 27, 2010 1:31 PM Subject: JP Vabilo k predlaganju kandidatov za mednarodno Pretnarjevo nagrado in književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica v letu 2011 Rok za predloge: 8. februar 2011 1. Zbiranje predlogov za 8. podelitev mednarodne Pretnarjeve nagrade ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (MPN ASKJ 2011) Književna asociacija Velenika in Ustanova Velenjska knjižna fundacija vabita k predlaganju kandidatov za mednarodno Pretnarjevo nagrado 2011 ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika. Mednarodna Pretnarjeva nagrada (MPN), podeljevana od leta 2004 v Velenju, je slovenska kulturna zahvala za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945?1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki. Je mednarodno priznanje tistim kulturnim posrednikom, ki izven RS, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem temeljne in sodobne slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi ipd.). MPN je zaslužnim dobitnikom načelno izkazana kot prva tovrstna kulturna zahvala v Republiki Sloveniji. Nagrado in ambasadorski naslov so doslej prejeli: 2004 ? Ludwig Hartinger (Avstrija), 2005 ? František Benhart (Češka), 2006 ? Gančo Savov (Bolgarija), 2007 ? Božena in Emil Tokarz (Poljska), 2008 ? Kari Klemelä (Finska), 2009 ? Matjaž Kmecl (SLO) in Andrej Rozman (SLO), 2010 ? Nadežda Starikova (Rusija). Kandidate za nagrado lahko predlagajo slovenske in tuje pravne osebe ter posamezniki. Izborna merila vrednotijo vsa področja in zvrsti književnega delovanja in ustvarjanja, s katerim je izkazano pomembno mednarodno povezovanje in uveljavljanje slovenske literature in jezika. Predlagani kandidati so lahko osebe katerega koli državljanstva na svetu (tudi osebe brez državljanstva). Sosvet za nagrado bo po pravilniku obravnaval vse kandidate, predlagane za nagrado med letoma 2009?2011. Zbiranje novih predlogov je odprto do 8. februarja 2011 (novi predlogi, prispeli po tem datumu, bodo obravnavani v letu 2012). Predloge z utemeljitvami, ki naj zajemajo glavne biobibliografske podatke in krajšo (30- do 60-vrstično) vrednotenjsko predstavitev kandidatovega pomembnega oz. zaslužnega kulturno-ambasadorskega dela pri mednarodnem uveljavljanju slovenske literature in jezika v daljšem obdobju (s poudarkom na zadnjih petih letih ali enkratnem izjemnem delu v zadnjih dveh letih), pošljite po e-pošti na naslov lirikonfest na gmail.com, oziroma z navadno pošto na naslov: Asociacija Velenika (za MPN ASKJ 2011), Cesta talcev 18a, 3320 Velenje (SLO). Pripišite poštni in e-naslov ter telefonsko številko kandidata in predlagatelja. Slavnostna osma podelitev MPN oz. ambasadorskega naslova je predvidena na jubilejnem X. Herberbersteinskem srečanju književnikov oz. mednarodnem Lirikonfestu maja/junija 2011 v Velenju. MPN ASKJ 2011 bo izkazana z listino in umetniško skulpturo ambasadorskega naslova, denarno in s povabilom nagrajenca k ustvarjalnemu bivanju v Lirikonfestovi mednarodni književniški rezidenci v Velenju. Organizatorja nagrade in slavnostne podelitve pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo oz. Javne agencije za knjigo RS ter Mestne občine Velenje sta Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija. ? S sprejemom Pretnarjevih nagrajencev se pridružuje Občina Tržič. ? Organizatorja vabita k letnemu ali večletnemu sopokroviteljstvu MPN ASKJ mednarodno ugledno slovensko ali tujo organizacijo, ustanovo oz. podjetje ali kulturnega mecena. [...] Sosvet MPN ASKJ 2011 Ivo Stropnik, pobudnik in org. nagrade V Velenju, 27. novembra 2010 ---- 2. Zbiranje predlogov za 6. podelitev književne nagrade čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunski desetletni pesniški ali mladinski poetičnodramski opus slovenskega književnika (APS/ČN-V 2011) [...] Več na http://www.lirikonfest.si From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun Nov 28 22:15:50 2010 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (Zoran ARNES) Date: Sun, 28 Nov 2010 22:15:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Predstavitev_knjige_Slovenska_literatura _v_šoli_in_Prešeren Message-ID: <482A1E1C05474C67B918E09A09E9DA42@prenosnik> Ljubitelji Prešerna in spoznavalci slovenske literature! V petek, 3. decembra, bomo ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, počastili 210. obletnico Prešernovega rojstva. Založba Tangram bo predstavila monografijo Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Pogovor z avtorjem Zoranom Božičem bo vodila znana slovenska didaktičarka Boža Krakar Vogel. Po oceni Mirana Hladnika gre za knjigo, ki je "ne bremeni hiba akademske samozadostnosti", saj je "pripeta na pereča vprašanja iz življenja literature in simpatično angažirana". Hladnik meni, da "uporaba preštevalnih metod in kvantifikacija podatkov, ki se ne sramujeta svojih pozitivističnih filoloških predhodnikov, pomagata Božiču popraviti prenekatero stereotipno domnevo tradicionalne literarne zgodovine in pedagogike in izreči kritiko na račun prešernoslovskih avtoritet." Vabljeni na počastitev pesnikovega rojstva s kulturnim dogodkom ob rojstvu knjige. __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 5656 (20101128) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 29 19:06:09 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Mon, 29 Nov 2010 19:06:09 +0100 Subject: [SlovLit] = E-knjige_po_naročilu_--_Slovenska_krajev na_imena_v_Avstriji_--_Klasična_filologija_--_Hrva ške_pisateljice Message-ID: <3357497A336F4C2D98137AF378F512E0@HladnikPC> From: Matija Brumen (Matija.Brumen na nuk.uni-lj.si) Sent: Monday, November 29, 2010 11:59 AM Subject: Dan odprtih dan EOD / EOD open day / 3.12.2010 Uporabnike naše storitve ?EOD ? e-knjige po naročilu? vabimo, da nas 3. decembra obiščete v Narodni in univerzitetni knjižnici (Turjaška 1, Ljubljana), ob dnevu odprtih vrat, ko bomo v Repro centru ob 10.00h, 14.00h in 16.00h predstavljali izdelavo EOD e-knjig in storitev EOD. Obiščite tudi našo prenovljeno spletno stran http://books2ebooks.eu/ Storitev E-knjige po naročilu (EOD) omogoča bralcem, da preko spletnih knjižničnih katalogov knjižnic, ki so del mreže EOD, po lastnem izboru naročijo digitalizacijo knjig, ki so izšle med leti 1500 in 1900. Mreža sprejema nove člane tako iz Evrope kot tudi izven njenih meja. [...] Pomembno je tudi to, da so digitalne kopije knjig, potem ko so knjige digitalizirane, prosto dostopne vsej javnosti. Razvoj storitve EOD sofinancira Evropska komisija v okviru programa Kultura. Projekt z omogočanjem lažjega dostopa do knjižnega gradiva podpira medkulturni dialog med bralci in uporabniki zgodovinskih knjig. Storitev EOD je v oktobru 2006 ustanovilo 13 evropskih knjižnic iz 8 držav. V zadnjih treh letih so knjižnice, ki sodeljujejo v projektu, izdelale vsega skupaj približno 4000 EOD e-knjig. === From: (razredi na sazu.si) Sent: Monday, November 29, 2010 10:03 AM Subject: vabilo Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predstavitev 21. zvezka Razprav Razreda za filološke in literarne vede: Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem Slovar in jeziko(slo)vni komentarji ? razširjena izdaja. Obsežno delo bosta predstavila avtor dr. Pavel Zdovc in doc. dr. Vincenc Rajšp, ki je knjigo uredil. Predstavitev knjige bo 8. decembra 2010 ob 11. uri v veliki dvorani SAZU, Novi trg 3/II. Predsednik SAZU akad. prof. dr. Jože Trontelj, Marija Brezigar, višja svetovalka === http://bmcr.brynmawr.edu/archive.html -- Bryn Mawr Classical Review praznuje 21 let. Forum Humanist Discussion Group (http://www.digitalhumanities.org/humanist) je na sceni vse od maja 1987, Slovlit (http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit), ki bi se v marsičem rad zgledoval pri slednjem, pa je v dvanajstem letu starosti. === From: Osolnik, Vladimir (vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si) Sent: Monday, November 29, 2010 6:55 PM Subject: FW: Obisk hrvaških pisateljic Društvo slovenskih pisateljev je v okviru bližnjega knjižnega sejma in v okvirih svojih mednarodnih stikov povabilo na tradicionalni obisk skupino hrvaških pesnikov in pisateljev in predvidelo tudi njihov že tradicionalni obisk na naši Fakulteti oziroma na Oddelku za slavistiko in Oddelku za slovenistiko. V sredo, 1. decembra, bo Društvo slovenskih pisateljev ob 17. uri gostilo hrvaške pisateljice Mani Gotovac, Ljiljano Filipović, Jagno Pogačnik in Marino Šur Puhlovski. Večer bo moderirala Iva Kosmos. Na Oddelku za slavistiko pa jih bo v četrtek, dne 2. decembra ob 12.30 sprejel predstojnik Oddelka, dr. Niko Jež; ob 13. uri se bodo gostje srečale s profesorji in študenti na smeri Slovanski študiji, Hrvaški, srbski in makedonski jezik v predavalnici št. 5, pritličje. Cenjeni slavistični, slovenistični in drugi kolegi, študentje slavistike, slovenistike in drugih smeri, prisrčno vabljeni. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Nov 29 19:33:04 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Mon, 29 Nov 2010 19:33:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Kaj_berejo_študentje=3F_--_Re=3A_Napa?utf-8?b?xI1uYSBvZGxvxI1pdGV2 Message-ID: From: Irina Lešnik (irina.lesnik na gmail.com) Sent: Monday, November 29, 2010 7:20 PM Cc: SLOVLIT Subject: Kaj berejo slovenski študentje? Pripravljam članek za Primorske novice na temo kaj slovenski študentje najraje berejo in kakšno mesto v izboru zaseda slovenska literatura. Nadalje me bodo zanimale primerjave s tujino in pa odnos študentov do novih oblik posredovanja literature - elektronskih knjig. Odpravila se bom na teren in naredila nekaj anket med študenti ter profesorji, obiskala pa bom tudi knjižnice in knjigarne. Na SlovLit se obračam, ker me zanima, ali je kdo že delal raziskave na to temo, vesela pa bom tudi vsakršnega mnenja iz stroke. Irina Lešnik, študentka 3. letnika slovenistike in zgodovine Filozofska fakulteta Ljubljana === http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga ? v zadnji Sobotni prilogi Dela pod naslovom Od Georga von Aschenbacha do gnusnega profesorja Boštjana piše Marko Crnkovič o Malovi Napačni odločitvi. From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Nov 30 16:23:01 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Tue, 30 Nov 2010 16:23:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Vikivir_v_učilnici_--_Naravni_jezik_v_ra čunalništvu_--_NUK_odpira_vrata Message-ID: <3D40428CD74C417D9DC0EF73B73E38A0@HladnikPC> From: Darja Fišer (darja.fiser na ff.uni-lj.si) Sent: Tuesday, November 30, 2010 9:04 AM Subject: wikivir v učilnici Dragi Miran, sporočam samo, da smo wikivir z navdušenjem uporabili tudi pri pouku na Oddelku za prevajalstvo, rezultati so dostopni tukaj: http://lojze.lugos.si/darja/teaching_files/korpusnirazgledi2010.pdf (poglavje Korpusna analiza, v katerem so študentje izdelali in analizirali korpus Cankarjevih besedil). Lep pozdrav, Darja === From: Melita Hajdinjak (melita.hajdinjak na fe.uni-lj.si) Sent: Tuesday, November 30, 2010 12:11 PM Subject: Klubski vecer DUP - 02. 12. 2010 Spoštovani člani društva Univerzitetnih profesorjev Ljubljana, dovolite mi, da Vas povabim na klubski večer DUP, ki bo v četrtek, 2. decembra 2010, ob 18. uri v prostorih našega doma na Reber 11 v Ljubljani. Asistentka Melita Hajdinjak s Fakultete za elektrotehniko (http://luks/en/staff/melitah/index.html) bo pripovedovala o razvoju sistemov za dialog, tj. računalniških sistemov, s katerimi se pogovarjamo v naravnem jeziku. prof. France Mihelič, predsednik === From: Helena Drewry (Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si) Sent: Tuesday, November 30, 2010 11:19 AM Subject: NUK: Dan odprtih vrat, petek, 3. december 2010 Vljudno vabljeni v našo knjižnico, v kateri smo ob dnevu odprtih vrat v petek 3. december 2010 pripravili več zanimivih prireditev. 09.00?18.00 Vračilo knjig brez zamudnine (Izposoja, soba 004, pritličje) 11.00?11.30 Tiskovna konferenca: predstavitev portala ?dLib.si? in novega portala ?Slovenska bibliografija? (Sejna soba NUK, I. nadstropje, soba št. 102) 11.30?12.00 Podelitev Trubarjevih priznanj Trubarjeva priznanja podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Prejemnika: mag. Jasna Hrovat in dr. Marijan Smolik (Avla pred Veliko čitalnico NUK) 12.00 Odprtje razstave ?Stiska jezika? - Ob 70. letnici Nika Grafenauerja (Avla pred Veliko čitalnico NUK) 15.30?16.00 Predstavitev portala Digitalne knjižnice Slovenije ? dLib.si (Sejna soba NUK, I. nadstropje, soba št. 102) 16.00?16.30 Vodeni ogledi NUK 10.00, 14.00, 16.00 Predstavitev izdelave EOD knjig (e-knjig na zahtevo; Repro center NUK, klet, soba št. 604). From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Tue Nov 30 16:44:14 2010 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (=?utf-8?B?UGlyaWgtU3ZldGluYSwgTmF0YcWhYQ==?=) Date: Tue, 30 Nov 2010 16:44:14 +0100 Subject: [SlovLit] simpozij ob 90. obletnici Oddelka za umetnostno zgodovino Message-ID: <51DA02D42506B84DB1EAFCC57648F3523A42714626@ffposta.ff.uni-lj.si> Program, ki bi utegnil zanimati tudi slaviste in sloveniste: Počastitev 90. obletnice ljubljanskega Oddelka za umetnostno zgodovino Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v četrtek, 2. decembra 2010, pripravil slavnostno akademijo, s katero želi počastiti 90. obletnico študija umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi. Jeseni leta 1919 je bila naša veda vključena med znanstvene discipline, ki so sestavljale temeljni program novoustanovljene univerze, po habilitaciji dr. Izidorja Cankarja pa so se spomladi 1920 predavanja tudi zares pričela. V avli Filozofske fakultete bo priložnostna razstava zaznamovala nekatere mejnike v zgodovini oddelka, na simpozijskem delu akademije pa se bomo spomnili oseb in dogodkov, ki so oblikovali življenje oddelka in razvoj umetnostne zgodovine v kulturi naklonjeni družbi, ter opozorili na prispevek naših učiteljev in vzornikov pri ustvarjanju znanstvene misli na Slovenskem. Vljudno vabljeni! PROGRAM Četrtek, 2. december 2010 10:00. Otvoritev razstave, avla Filozofske fakultete Nagovor prorektorice Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Julijane Kristl Nagovor dekana Filozofske fakultete, red. prof. dr. Valentina Bucika 10:30. Slavnostna akademija, predavalnica 343 Uvodni pozdrav, izr. prof. dr. Matej Klemenčič Pogled na 90 let umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani, red. prof. ddr. Nataša Golob Josip Mantuani: med umetnostno zgodovino in muzikologijo, zasl. prof. ddr. Janez Höfler in asist. dr. Gašper Cerkovnik Avguštin Stegenšek: nesojena profesura na ljubljanski umetnostni zgodovini, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki 11:30 odmor za kavo Dva Poljaka, en Slovenec: študijska leta Izidorja Cankarja, izr. prof. dr. Tone Smolej Prelomna obdobja Izidorja Cankarja, izr. prof. dr. Andrej Rahten Kaj je umetnostno pomembno: prvi kolegiji docenta Izidorja Cankarja (1919?1920), red. prof. dr. Tomaž Brejc Izidor Cankar in Narodna galerija, dr. Andrej Smrekar Franc? Stel? med obema vojnama, dr. Damjan Prelovšek Vojeslav Mol? in antika, doc. dr. Stanko Kokole 13:30 pogostitev Doc. dr. Nataša Pirih Svetina FF UL Kongresni trg 12 SI-1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 241 86 74 From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Wed Dec 1 19:42:51 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Wed, 1 Dec 2010 19:42:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Filofest_--_Literarna_zgodovina_na_premici_-- _Linguistica_--_Podrealistični_manifest Message-ID: <6D547AF99C474F89BE8DFBA1C31E8760@HladnikPC> http://www.filofest.com/ ? Filofest, študentski filmski in video festival, 6.?10. december 2010, s programom. http://web.mit.edu/russia1917/ -- The Deepening of the Russian Revolution: 1917, prikaz zgodovinskih dogodkov, ki bi ga po mnenju Luka Zibelnika in Aleša Bjelčeviča lahko uporabili tudi v literarni zgodovini; naj se jima javi, kogar je navdušilo. === From: Lingvistični krožek (lingvisticnikrozek na googlegroups.com ) Sent: Wednesday, December 01, 2010 9:40 AM Subject: LK, 6. december LK FF vabi na 942. sestanek v ponedeljek, 6. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Nastopili bodo Mitja Skubic, Agata Šega, Martina Ožbot, Filozofska fakulteta. Tema predavanja: Linguistica - ob izidu letnikov, posvečenih prof. Mitji Skubicu. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: info na ddr.si Sent: Wednesday, December 01, 2010 3:14 PM Subject: Iztok Osojnik bere Podrealisticni manifest Leta 1979 so Jure Detela, Iztok Osojnik in Iztok Saksida napisali Podrealisticni manifest, ki ga je literarna zgodovina zavestno prezrla. V okviru razstave '9+9 Knjige umetnika in umetniki' ga vracamo v javno rabo - vabimo vas k poslusanju branja v zivo in k branju e-razlicice besedila. V decembru in januarju bo Iztok Osojnik v Mednarodnem graficnem likovnem centru v Ljubljani manifest prebral v petih korakih: sreda, 1. december 2010 ob 17. uri petek, 3. december 2010 ob 12. uri sreda, 15. december 2010 ob 17. uri petek, 14. januar 2011 ob 12. uri nedelja, 23. januar 2011 ob 12.30 Zvocna realizacija javnih branj, produkcija in arhiviranje podcastov Podrealisticnega manifesta nastaja v sodelovanju z radioCona. Obenem vas vabimo, da si manifest pretocite z Indije, spletne police Drustva za domace raziskave: http://www.indija.si/podrealizem/ Besedilo je izbrala Alenka Pirman in z Ljudmilino pomocjo prenesla v e-obliko. Ob tem se je vprasala: 'Zanima me, kaj se zgodi, ce olupis od nosilca nekaj tako silno nesramnega kot je Podrealisticni manifest, ki so ga nekoc na nekem balkonu natipkali metafizik, teoreticar in slikar. Besedilo se je doslej spretno izogibalo antologijam, a se mu je z olupkom vred nekako uspelo infiltrirati v muzejski depo. "Vzpostavljanje sebe kot resnega je blef, ki je vedno ze vzvisen (ohol)," nas pouci manifest. Kaj se zgodi, ce ga, surovega kakrsen je, spet izpustimo v javno rabo?' K branju in poslusanju vas vabijo Jure Detela, Iztok Osojnik in Iztok Saksida pa tudi Alenka Pirman, Drustvo za domace raziskave, radioCona, Ljudmila in Mednarodni graficni likovni center Lokacija: Mednarodni graficni likovni center, Grad Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana. Vec o razstavi: http://www.mglc-lj.si/slo/index.htm Vec o radiuCona: http://radiocona.wordpress.com/ Vec o Drustvu za domace raziskave: http://www.ddr.si/ Vec o Ljudmili: http://www.ljudmila.org/ From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 1 19:55:07 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 1 Dec 2010 19:55:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Kritika_in_klinika_--_Literatura_in_filo zofija_--_Kdor_hoče_na_Dunaj_=2E=2E=2E Message-ID: From: Študentska založba (info na zalozba.org) Sent: Wednesday, December 01, 2010 2:38 PM Subject: Jutri: Kritika in klinika Vljudno vas vabimo na pogovor o novi knjigi Gillesa Deleuza, ki bo jutri, v četrtek, 2. decembra, ob 19. uri, v multimedijskem centru Kibla, na Ulici kneza Koclja 9 v Mariboru. O avtorju in knjigi se bosta pogovarjala pisec spremne besede Rok Benčin ter filozof Tadej Troha. Kritika in klinika je Deleuzov izbor tekstov o literaturi, natančneje o temeljnih konceptih in dilemah literature. Deleuze zastavlja vprašanje pisave, natančneje "manjšinske" pisave, ki v svojem jeziku izumlja nov, tuj jezik. Takšna pisava, ki jo lahko najdemo v literarni umetnosti, spravlja na površje notranjo zunanjost jezika in s tem pisavo nagiba v "delirij". Toda ta delirij ni nevrotičen, temveč onkraj nervoze izsili "zdravje". Pisatelji tako po Deleuzu niso bolniki, temveč zdravniki civilizacije. Knjiga tako odpira tudi vprašanje odnosa med filozofijo in literaturo. Tega odnosa se loteva v obeh smereh. Ne le da poskuša izčrpati filozofske koncepte, ampak poskuša tudi preko poezije povedati nekaj novega o filozofiji. === From: Gašper Troha (gasper.troha na arsem.si) Sent: Wednesday, December 01, 2010 9:58 AM Subject: Literatura in filozofija drugič Vabljeni na predavanje Alenke Zupančič iz cikla Literatura in filozofija, ki bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma. Brezplačne vstopnice. Alenka Zupančič, Dvojnik Dvojnik je nedvomno ena najfascinantnejših literarnih figur, ki je že od samih njenih začetkov prisoten zlasti v komični literaturi. Od 19. stoletja dalje pa je predvsem zlovešča, smrtonosna figura. William Wilson Edgarja Alana Poeja in Dostojevskijev Goljadkin sta verjetno najslavnejša klasična primera te figure, a tudi v sodobnejši literaturi ne manjka vrhunskih primerov. Pomislimo samo na Joséja Saramaga in njegov roman Dvojnik, na vrhunsko trilogijo dvojčkov Agote Kristof (Šolski zvezek, Dokaz, Tretja laž) ali pa na Philipa Rotha in njegovo Operacijo Shylock. Predavanje se ne bo ukvarjalo toliko z literarno-zgodovinskim aspektom te problematike, kot bo poskušalo izostriti nekatere ključne filozofske implikacije in predpostavke figure dvojnika. Je to pravzaprav figura enega ali figura dvojega? Kakšen je njen ontološki status? Kaj od tod sledi za širšo problematiko podvojitve/ponovitve kot take? Alenka Zupančič je filozofinja ... (http://en.wikipedia.org/wiki/Alenka_Zupan%C4%8Di%C4%8D) === From: Elizabeta M. Jenko (elizabeta.jenko na univie.ac.at) Sent: Wednesday, December 01, 2010 9:18 AM Subject: Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessor/in aus dem Bereich der Südslawischen Sprachwissenschaft mit besonderer Berücksichtigung des Slowenischen, Institut für Slawistik der Universität Wien Razpis gostujoče profesure na dunajski univerzi za področje južnoslovanskega jezikoslovja s posebnim ozirom na slovensko. Več informacij pri elizabeta.jenko na univie.ac.at From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Thu Dec 2 11:48:04 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Thu, 2 Dec 2010 11:48:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Narodna_misel_--_Re=3A_Napačna_odlo čitev_--_Vpliv_vikijev_na_stroko Message-ID: <64D838E3BB3F49619F9BA3B0B54F9D0F@HladnikPC> From: Avsenik, Maja (maja.avsenik na ff.uni-lj.si) Sent: Thursday, December 02, 2010 9:42 AM Subject: Med prezentacijo in manipulacijo na Besedni postaji v ponedeljek Na Besedni postaji bo v PONEDELJEK, 6. DECEMBRA, ob 18h (Modra soba FF, V. nadstropje, Aškerčeva 2, Ljubljana) predstavitev knjig Kulturna dediščina in identiteta in Med prezentacijo in manipulacijo (Znanstvena založba FF, 2010) Pogovor z urednikom obeh knjig prof. dr. Božidarjem Jezernikom bo vodil doc. dr. Jože Hudales, izhodišče pogovora pa bo misel o velikem pomenu slovenskega nacionalizma. Narodna misel je bila "narodu brez zgodovine" najpomembnejša opora za dvig omike in olike, prava topla greda razvoja in napredka. Narodna misel je med pripadniki slovenskega naroda razširila pojem solidarnosti tudi prek veljavnih upravnih meja, pripadniki ?naroda brez zgodovine? pa so dobili orodje za krepitev občutij ponosa in samozavesti. V tem duhu je nek ?naroden pesnik in prozaist? postavil navdušujočo etimološko enačbo: Slovenec = slava + venec. Vljudno vabljeni! http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/ === Na forumu Knjižni molji se je debata o Malovi knjigi razplamtela (http://med.over.net/forum5/read.php?33,6063266,6074554) in sceno so prevzeli diskutanti, ki se prej z razpravljanjem o knjigah niso ukvarjali. Kako lepo bi bilo, če bi tudi druge slovenske knjige obravnavali tako množično in tako zavzeto. Ker mi na kraj pameti ne pade, da bi podpiral to "literarno usmeritev", sem za Odmeve na TV prispeval samo tale kritični zapis, tokrat na račun medijev: Malova knjiga je izšla pred enim letom v zbirki Lambda, ki nima statusa množične serije, zato so knjigo dobili v roke samo tisti redki, ki jih tema iz takih ali drugačnih razlogov zanima. Pametno bi bilo, da pri tem tudi ostane. Z besedovanjem o njej pred najširšo publiko delate pisateljevemu pornografskemu izdelku nezasluženo reklamo in prevzemate odgovornost, da bodo po njej nazadnje res posegli tudi radovedni pubertetniki, ki so pornografijo do zdaj konzumirali samo na internetu. Si to res želite? Vprašanje, ali pornografske knjige sodijo v literaturo ali ne, je podobno vprašanju, ali glasujemo za skladiščenje smeti v bližini svojega kraja ali ne. Ja, želeli bi, da jih pod svojo streho vzame kdo drug, ampak nazadnje ugotovimo, da se bomo morali z njimi soočiti sami. Seveda so tudi pornografski romani literatura, kaj naj bi pa romani bili drugega, saj literarnega statusa ne moremo priznavati samo delom, ki so nam všeč. Vendar to, da so pornografski romani literatura, še ne pomeni, da imajo imuniteto pred zakonom. Sodnemu sistemu zaupam, da bo dokazane spolne in druge zlorabe obravnaval v skladu z zakonodajo, ne pa po zahtevah ulice, pripravljene na linč. Po mojem mnenju bi bila sodna prepoved knjige neprimerna. Tradicija cenzure in preganjanja knjig je sicer dolga ? le ponosen ni danes na taka dejanja nihče. Z literarnega stališča me bolj kot avtor, ki je družbeno nesprejemljivim spolnim fantazijam dal obliko romana, skrbijo družba in njeni mediji, ki jih literatura zanima samo takrat, kadar je ekscesna, in ki s tem nastajanje ekscesnih besedil spodbujajo. -- miran === Bi želeli kaj sporočiti mednarodni skupnosti in tako doseči dejansko mednarodno odmevnost? Na http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-December/001755.html vabijo k prijavi poglavja v knjigi Social Software and the Evolution of User Expertise: FutureTrends in Knowledge Creation and Dissemination: kako tehnologije Web 2 (vikiji, blogi, Geopedija ...) vplivajo na strokovne ekspertize. -- m. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 2 16:14:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 2 Dec 2010 16:14:14 +0100 Subject: [SlovLit] Po orodja v tujino -- "Izza meje" -- Castrum Leibach -- Popust Message-ID: <18200D6005B146439473ACCEEA5D3B36@HladnikPC> http://www.scottishcorpus.ac.uk/cmsw/ ? korpus škotskih besedil. http://www.arts-humanities.net/tools ? digitalna orodja za humanistiko. === From: Janez Stergar (janez stergar na guest.arnes.si) Sent: Thursday, December 02, 2010 2:14 PM Subject: svež jesensko-zimski zamejski šopek V petek, 3. 12. 2010 ob 11.00 bodo na 26. SKS v dvorani Lili Novy slovenske založbe v Italiji Mladika, Založništvo tržaškega tiska, Novi Matajur ter benečanska zadruga Dom predstavile Slovensko knjigo v Italiji. V petek, 3. 12. 20101 ob 19.00 bo v gostilni Krebs v Mežici predstavitev življenja in dela koroškega pisca, ?porednega pavra? Andreja Šusterja Drabosnjaka. V ponedeljek, 6. 12. 2010 ob 20.30 bosta ob 210-letnici Prešernovega rojstva v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu prof. Tatjana Rojc in dr. Zoran Božič predstavila sprejemanje Prešernovih poezij na slovenskih šolah včeraj in danes. Za uvod bo nastopil godalni kvartet Podokničarji. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila povojne učbenike slovenske književnosti. === From: Manja Ravbar Date: Thu, 2 Dec 2010 12:51:07 +0100 Subject: Castrum Leibach- vabilo V torek, 14. decembra 2010 Vas ob 11. uri vabimo v Trubarjevo hišo literature na Stritarjevi 7 na predstavitev faksimila Castrum Leibach, najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki. Knjigo, ki je izšla v okviru projekta Ljubljana ? svetovna prestolnica knjige 2010, bosta predstavila prof. dr. Peter Štih, izredni član SAZU, avtor komentarja in zgodovinskega uvoda k faksimilu in prof. dr. Milena Mileva Blažić, mestna svetnica in predsednica Strokovne komisije za pridobitev faksimilov prvih dveh omemb Ljubljane iz let 1112 in 1125. === From: Zoran ARNES (zoran.bozic na guest.arnes.si) Sent: Thursday, December 02, 2010 1:22 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Izredni promocijski popust Založba Tangram sporoča, da bo samo jutri ob predstavitvi (Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, ob 11.00) možno kupiti knjigo Slovenska literatura v šoli in Prešeren po izredni promocijski ceni s 50 % popustom, to je po 30 evrov za izvod. From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 3 18:45:30 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Fri, 3 Dec 2010 18:45:30 +0100 Subject: [SlovLit] = O_prevodih_--_Na_spletu_--_Mračivna_host a Message-ID: <72E98D19AD204E0FB2C8730F79592703@HladnikPC> From: Simona Mehle (simona.mehle na modrijan.si) Sent: Thursday, December 02, 2010 4:25 PM Subject: Dogodki v Modrijanovi knjigarni in Modrijanove knjige naokrog/december MODRIJANOVA KNJIGARNA - Dogodki v decembru, četrtek, 9. december, ob 18. uri. Društvo slovenskih književnih prevajalcev ? Pridobljeno s prevodom Miriam Drev in Tina Mahkota, uveljavljeni prevajalki angleške književnosti, bosta odkrivali svoje ustvarjalne prijeme in izkušnje v prevajanju ter razmišljali, kje (če sploh) je meja med pisanjem in prevajanjem. torek, 14. december, ob 11. uri, IZbranja ? Ljubezen v antiki. Dijaki klasičnih oddelkov Gimnazije Poljane in Škofijske klasične gimnazije se bodo srečali s klasičnima filologoma in prevajalcema Barbaro Šega Čeh in Markom Marinčičem. Gosta bosta dijakom približala antično občutenje ljubezni ob branju Ovidijevih pesnitev Umetnost ljubezni in Ljubezni, ki sta ju prevedla iz latinščine. [...] === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042407524 -- v Dnevniku o literaturi pred sodiščem (primer Smolnikar). http://www.ram-verlag.de -- nova številka revije Glottometrics. http://www.science.nauka2010.com/ -- protest proti ukinjanju humanističnih oddelkov v Bolgariji. === From: Pablo Juan Fajdiga (pablo.fajdiga na mklj.si) Sent: Friday, December 03, 2010 2:05 PM Subject: Vabilo Mestna knjižnica Ljubljana Slovanska knjižnica vas vljudno vabi na predavanje univ. dipl. italijanistke Valentine Petaros Jeromele z naslovom Od ?mračivne hoste? do ?temne lože?, od Pakla do Pekla. Predavanje bo v sredo, 8. decembra 2010, ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:30:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sat, 4 Dec 2010 14:30:40 +0100 Subject: [SlovLit] = _Izjava_o_jezikovnem_delu_učnih_nač?utf-8?b?cnRvdiB6YSBzbG92ZW7FocSNaW5v Message-ID: <5DB9A0677D2B42A998017CCD409666F6@HladnikPC> From: Kozma Ahačič (kozma.ahacic na guest.arnes.si) Sent: Saturday, December 04, 2010 12:25 PM Subject: Izjava o jezikovnem delu učnih načrtov za slovenščino V priponki vam pošiljam Izjavo, ki jo je podpisalo 25 ?jezikoslovnih? slovenistov in je izšla danes v Sobotni prilogi Dela na predzadnji strani. Prosil bi vas, če lahko njeno besedilo objavite na SLovLitu. Lep pozdrav, Kozma --- Za premislek o učnih načrtih za pouk slovenščine Podpisniki v kontekstu intenzivnega posodabljanja slovenskega šolstva ugotavljamo, da jezikovni pouk slovenščine kot maternega jezika na ravni učnih načrtov ne ubira smeri, ki jo zahteva trenutna slovenska jezikovna situacija. Zato naslavljamo na Zavod Republike Slovenije za šolstvo in druge pristojne organe naslednje predloge, na podlagi katerih pričakujemo, da se bo oblikoval prostor za širšo razpravo o tem, kako naprej. 1. Za boljši razvoj jezikovnega pouka slovenščine potrebujemo boljši osnovni didaktični znanstveni aparat: več raziskav, tako z vidika slovenskega stanja kot z vidika mednarodnih primerjav. Jezikovnodidaktično stroko je potrebno dodatno podpreti in motivirati za ustrezne raziskave. Hkrati mora postati conditio sine qua non dela pri učnih načrtih sistemsko organizirano pridobivanje, spremljanje in nato tudi upoštevanje s podatki utemeljenih mnenj ?nedidaktičnega? jezikoslovja in zainteresiranih učiteljev slovenščine. 2. Cilje jezikovnega pouka je potrebno v temelju redefinirati. V ospredje naj stopi potreba po oblikovanju učenčeve jezikovne kulture, kot jo narekuje v modernem, aktualnem smislu opredeljen knjižni jezik in sodobni rabi ustrezna teorija jezikovnih zvrsti. 3. Pot za dosego postavljenih ciljev naj izhaja iz jezikovne analize besedil, tematsko in problemsko določene glede na stopnjo perceptivne in kognitivne zmožnosti učenca. Pomembno je, da motivacijski vidik ne podcenjuje niti ne precenjuje učenčeve intelektualne zmogljivosti; orientacijska pomoč lahko izhaja iz primerjave s pričakovano zahtevnostjo pri drugih predmetih. Pri tem se je treba ? vsebinsko gledano ? izogibati pretiranemu besediloslovnemu klasificiranju, ki je v obstoječem učnem načrtu večkrat namenjeno sámo sebi, v ospredje pa postaviti dejansko osmišljanje znanja posameznih jezikovnih vsebin z besedilno in s tem tudi sporazumevalno vlogo, kar velja tudi za izrazno plat jezika, se pravi za pravopis in pravorečje. Ob tem morajo dobiti učenci tudi vpogled v jezikovni sistem kot celoto, zato je treba za koherentnost podajanja slovničnih vsebin skrbeti bolj, kot se je skrbelo do zdaj. Napredovanje v razumevanju besedilne vloge jezikovnih prvin bo mogoče le ob vztrajanju na problemsko hierarhizirani postopnosti, čeprav se je treba že od začetka zavedati jezikovne in sporazumevalne celovitosti; sama se do določene mere vsiljuje primerjava z eksaktnimi vedami. Manjša ali večja zahtevnost naj torej temelji na postopnosti spoznavanja vloge jezikovnih prvin v besedilu, se pravi na ločevanju splošnega od posebnega. 4. Pojmi, ki jih uporabljamo v slovenski slovnici na osnovni ravni, morajo biti do najvišje možne mere usklajeni s pojmi, ki jih uporabljamo pri pouku tujih jezikov. Pri tem pa se moramo zavedati, da ima učenje tujega jezika glede na materni jezik že v izhodišču v veliki meri drugačno tako problemsko kot ciljno naravnanost: če gre pri maternem jeziku predvsem za uzaveščanje lastnosti oz. zakonitosti delovanja (knjižnega) jezika rojenega govorca ? pridobiva se torej znanje o jeziku, gre pri tujem jeziku predvsem za pridobivanja sporazumevalnih sposobnosti od najosnovnejše (prvinske) stopnje navzgor ? pridobiva se znanje jezika. Kljub temu da je učenje znanja o jeziku in učenje jezika do določene mere vezano na različne cilje, ki zahtevajo tudi različno metodologijo, se pravi tudi različno izbiro in razporeditev vsebin, še ni rečeno, da gre za celovito različnost konceptov oz. celovito različnost t. i. pojmovnega aparata. Prav zato je nedopustno in domala nemoralno, da učenci pouka slovenske slovnice ne morejo doživljati kot praktično uporabnega pri pouku angleščine in drugih tujih jezikov. Iz povedanega sledi, da pouk slovenskega jezika ne more biti podrejen pouku tujih jezikov ali obratno, ampak da potrebujemo v tej smeri sistemsko usklajen pristop pri pisanju učnih načrtov. 5. Veliko energije bo potrebno vložiti v znotrajpredmetno in medpredmetno povezovanje, najprej na ravni učnih načrtov, nato pa tudi na ravni učbenikov ter na ravni usposabljanja učiteljev. Obstoječemu učnemu načrtu so nekaj tujega že znotrajpredmetne povezave, npr. med zgodovino jezika in književnostjo, kaj šele, da bi predpisoval npr. kontrastivno primerjavo (temeljnih) jezikoslovnih pojmov slovenščine s tujimi jeziki. V tem smislu nepopoln koncept pouka slovenščine in iz tega izvirajoča odsotnost povezav povzroča pri učencih vse prevečkrat občutek, da se ?več slovnice naučijo pri tujem jeziku kot pri slovenščini?. 6. Evalvacija učnih načrtov naj bo čim bolj javna, zanjo je treba aktivirati čim širšo strokovno javnost, tudi (in predvsem) zunaj predmetne komisije; evalvacijska poročila naj bodo javno objavljena, sistemsko pa naj ne potekajo v okviru skupine, ki dela učni načrt. 7. Končni cilj osnovnošolskega, zlasti pa srednješolskega pouka naj bo jezikovno kultiviran človek z zavestjo o pomembnosti in samoumevnosti obvladovanja in dejanske rabe knjižnega jezika, jezikovni pouk slovenščine pa naj bo eden od tvornih členov nacionalnega jezikovnega načrtovanja. Jezikovno kultiviran človek naj se izobrazi tako, da bo znal učinkovito uporabljati knjižni jezik za svoje poklicne in osebne potrebe in o njem po potrebi zahtevati in pridobiti ustrezne informacije; v svojem jezikovnem repertoarju bo imel jasno predstavo o razmerjih med jeziki, o vlogi maternega in tujih jezikov, se zavedal, da je slovenščina lahko tudi drugi ali tuji jezik in imel do tovrstnih govorcev ustrezno razmerje. Podpisniki (po abecedi): doc. dr. Kozma Ahačič, doc. dr. Helena Dobrovoljc, dr. Ina Ferbežar, izr. prof. dr. Vojko Gorjanc, red. prof. ddr. Igor Grdina, red. prof. dr. Marko Jesenšek, red. prof. dr. Simona Kranjc, red. prof. dr. Erika Kržišnik, doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, izr. prof. dr. Majda Merše, izr. prof. dr. Vesna Mikolič, Jakob Müller, dr. Jožica Narat, doc. dr. France Novak, izr. prof. dr. Irena Orel, doc. dr. Nataša Pirih Svetina, red. prof. dr. Vera Smole, doc. dr. Mojca Smolej, red. prof. dr. Marko Snoj, red. prof. dr. Marko Stabej, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, doc. dr. Matej Šekli, doc. dr. Hotimir Tivadar, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha, izr. prof. dr. Andreja Žele From miran.hladnik na guest.arnes.si Sat Dec 4 14:32:55 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sat, 4 Dec 2010 14:32:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Ljudsko_štetje_in_jezik_na_Primorskem_-- _Besedje_in_besedila Message-ID: <2B173C0141CC49B8984CEF86B639C3DA@HladnikPC> From: zoltan.jan na siol.net Sent: Saturday, December 04, 2010 8:19 AM Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU vabi na znanstveno konferenco Ob stoletnici zadnjega državnega ljudskega štetja v avstrijskem Primorju 1910: jezik, narodnost, meja, ki bo potekala 6. december 2010 v predavalnici 101 Univerze v Novi Gorici, Via Croce 3, Gorica, Italija. 10.00 ? 10.15 POZDRAVNI NAGOVORI Janez CVIRN: Vojaška konskripcija leta 1770/71 Andrej STUDEN: Moderni avstrijski popisi prebivalstva 1857?1910 Ivica PLETIKOSIĆ: Viri za preučevanje popisa prebivalstva v južnih deželah Cislajtanije v letu 1910 11.45 ? 13.30 Peter REPOLUSK: Spremembe etnične sestave Slovenske Istre v prebivalstvenih popisih od 1880 do 2002 Salvator ŽITKO: Nacionalna in politična nasprotja v Istri in Trstu ob avstrijskih štetjih med leti 1880 in 1910 Aleksij KALC: Predmoderna prebivalstvena statistika: značilnosti in problemi, s posebnim poudarkom na primeru Trsta in njegove okolice. Branko MARUŠIČ: Ljudsko štetje (31. decembra 1910) na Goriškem 14.00 ? 15.45 Paolo MALNI: La Grande Guerra e i movimenti di popolazione a Gorizia Darja MIHELIČ: Sončne in senčne strani štetij prebivalstva v avstrijskem Primorju Filip ČUČEK: Problem popisovanja občevalnega jezika na Spodnjem Štajerskem (1880?1910) Špela LEDINEK LOZEJ: Stavbarstvo in stanovanjska kultura v Vipavski dolini v času zadnjega državnega ljudskega štetja v avstrijskem Primorju === Za zgledovanje: http://www.utpjournals.com/leme/leme.html -- LEME, iskalnik po celotnem angleškem besedišču. http://www.textualsociety.org -- tekstološko društvo. From miran.hladnik na guest.arnes.si Sun Dec 5 23:04:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Sun, 5 Dec 2010 23:04:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Angleško-slovensko-albanski_slikovni_s lovar_--_Elza_Lešnik Message-ID: From: Marijanca Ajša Vižintin (marijanca-ajsa.vizintin na guest.arnes.si) Sent: Sunday, December 05, 2010 5:48 PM Subject: Angleško-slovensko-albanski slikovni slovar Spoštovane učiteljice in učitelji, ki poučujete slovenščino otroke z albanskim maternim jezikom! Obveščam vas, da je izšel Šolski slikovni slovar: angleško-slovensko-albanski. To je odličen pripomoček za učenje slovenščine, v podporo tako učiteljem slovenščine kot drugega/tujega jezika kot otrokom. Slovenščino se lahko učijo s pomočjo albanščine, svojega maternega jezika, obenem pa lahko otroci izboljšajo svoje znanje angleščine. Besede so uporabljene tudi v (tipičnih) povedih, za ponazoritev je poleg privlačno slikovno gradivo, dodana so besedila o slovenskih in angleških zanimivostih, zadaj so slovarji. Primerno za otroke 2. in 3. triletja; za popolne začetnike tudi v srednji šoli. === From: MILENA MILEVA BLAZIC (milena.blazic na guest.arnes.si) Sent: Sunday, December 05, 2010 4:54 PM To: slovlit na ijs.si Subject: Elza LESNIK Bralce SlovLita bi prosila za podatke o Elzi LEŠNIK, avtorici knjige "Šumi, šumi Drava ...": črtice iz mariborske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolice in od drugod (1924, 1931, 1938), v Mariboru: Tiskarna sv. Cirila, Cirilova knjižnica, 13. Hvala za karkšne koli biografske in bibliografske podatke. Lep pozdrav, Milena Mileva Blazic From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 6 13:27:20 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Mon, 06 Dec 2010 13:27:20 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na tiskovno -- Nabirka -- Neznano in pozabljeno Message-ID: <18d6ef49b01d956cf591b7acf4c841c6@guest.arnes.si> Subject: Fwd: Vabilo na tiskovno -- Nabirka -- Neznano in pozabljeno Date: Mon, 06 Dec 2010 13:22:54 +0100 From: Miran Hladnik To: Date: Mon, 6 Dec 2010 11:38:22 +0100 From: "Marko Juvan" (marko.juvan na guest.arnes.si) Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založba ZRC vas vljudno vabita na predstavitev trinajste in štirinajste knjige zbirke Studia litteraria, ki pod uredništvom dr. Darka Dolinarja in dr. Marka Juvana izhaja od leta 2004: IVAN VERČ, RAZUMEVANJE JEZIKOV KNJIŽEVNOSTI Knjiga tržaškega rusista Ivana Verča skuša izoblikovati teoretični in etični odgovor na krizo smisla literarne vede v sodobnih univerzah in umestiti problematiko ruskega realizma v zgodovino jezikovnega modeliranja sveta. LUKA VIDMAR, ZOISOVA LITERARNA REPUBLIKA Ljubljanski literarni in umetnostni zgodovinar Luka Vidmar v svoji knjigi razišče vlogo pisma kot žanra in medija, prek katerega so vplivni izobraženci, kakršen je bil Zois, snovali in usmerjali evropske narodne prerode. Tiskovna konferenca bo v četrtek, 9. decembra 2010, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Z veseljem pričakujemo vašo udeležbo! === DATE: Mon, 6 Dec 2010 10:43:03 +0100 FROM: "Boza Krakar " (boza.krakar na guest.arnes.si) Spoštovani člani in simpatizerji Slavističnega društva! Zdaj je verjetno čas, da vas spomnim na možnost, da prosti del dohodnine namenite finančno podhranjenemu društvu. Malo birokratskih sitnosti boste s tem sicer imeli, a res malo v primerjavi z našo veliko hvaležnostjo. Potem bomo bolj svobodno načrtovali dejavnosti za naslednje leto, npr. v aprilu posvet o Cankarjevem priznanju, v septembra kongres, potnine za seje upravnega odbora in še kaj. Kakšen je zadevni postopek, prilepljam tu spodaj po navodilih M. Hladnika. Hkrati naj vas spomnim še na morebitno neplačano članarino ali naročnino ene od revij. Kmalu se spet kaj oglasim. LP Boža Krakar Vogel Na seznamu upravičencev za namenitev dela dohodnine (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-062-03506-OB~P001-0000.PDF) je SdS z davčno št. 81642946. Na http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=579&sid=1367 ljuba država uči, kako nameniti del dohodnine, ki gre sicer v skupno vrečo, Slavističnemu društvu: 1. preko portala http://edavki.durs.si 2. pisno ali ustno na zapisnik pri svojem davčnem organu. Na http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1242 je link za elektronsko oddajo vloge (če imate digitalno potrdilo ac-nlb ali sigen-ca itd.) in je link na pdf- ali doc-obrazec, ki ga iztisnete, izpolnite in zanesete na svoj davčni urad. Namenite lahko največ 0,5 % dohodnine. === Zadeva: Vabilo na simpozij o 18. stoletju Pošiljatelj: Majda Merše mmerse na zrc-sazu.si Datum: Danes 10:21 Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU prijazno vabita na interdisciplinarni simpozij NEZNANO IN POZABLJENO IZ 18. STOLETJA NA SLOVENSKEM, ki bo potekal 9. in 10. decembra na ZRC SAZU (Prešernova dvorana, Novi trg 4, Ljubljana) po naslednjem programu: ČETRTEK, 9. 12. 9.00 ODPRTJE SIMPOZIJA 9.20?9.50 UVODNI REFERAT Harald Heppner, Die Außenwelt als Unbekannte. Die slowenischen Länder im 18.Jahrhundert 9.50 ? 11.35 KULTURNA ZGODOVINA Metoda Kokole, Inštrumentalna glasba v Ljubljani na prehodu v 18. stoletje: Trio sonate op. 2 Francesca Antonia Bonportija (1703) Matija Ogrin, Slovenska frančiškanska pridiga baročne dobe. Poskus orisa Marijan Smolik, Knjižnica Karla Peera v ljubljanski Semeniški knjižnici Tanja Žigon, Umeščenost Kleinmayrjevega časnika Laibacher Zeitung in njegovih konkurenčnih izdaj v 18. stoletju v evropski kontekst Saša Babič, Folklorni obrazci v spisih 18. stoletja 11.50 ? 13.30 CERKVENA, PRAVNA IN UPRAVNA ZGODOVINA Werner Drobesch, Die Jesuiten als Kultur- und Wissenschaftsträger im innerösterreichischen Raum im 18. Jahrhundert Vincenc Rajšp, Jožefinizem in jožefinske reforme na Slovenskem Markus Steppan, Agrarrecht als soziales, wirtschaftliches und rechtliches Steuerungsinstrument Jože Žontar, Poseganje države v notranji ustroj in poslovanje kranjskih mest v 2. polovici 18. stoletja 15.00?17.10 VZHODNOSLOVENSKI PROSTOR S SOSEŠČINO Klaudija Sedar, Cehovska tradicija v Prekmurju Andrej Hozjan, Prekmursko slovensko besedilo iz leta 1722 Boris Golec, Hrvaški etnonim in lingvonim na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Nedokončana ?kroatizacija? Bele krajine, Prekmurja in Prlekije Vlasta Zajec, Stucco lustro oltari na području sjeverne Hrvatske Dubravka Botica, ?Dugo 18. stoljeće? u sakralnoj arhitekturi ? tipologija sakralne arhitekture u sjeverozapadnoj Hrvatskoj i Štajerskoj u drugoj polovici 18. stoljeća i na početku 19. stoljeća PETEK, 10. 12. 9?11.10 JEZIKOSLOVJE IN LITERARNA ZGODOVINA Martina Orožen, Marko Pohlin ? oblikovalec oznanjevalne jezikovne zvrsti v nabožnem slovstvu Irena Orel, Od znanega k manj znanemu v 18. stoletju: od Škofjeloškega do Osapskega pasijona, od Stržinarjeve do Kadunčeve pesmarice, od pridig Janeza Svetokriškega do rokopisnih pridig s Koroškega ? Andreja Legan Ravnikar, Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja in Valentin Vodnik Majda Merše, Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija Denis Poniž, Katja Mihurko-Poniž, Ivo Svetina, Nekaj ugotovitev o drugem znanem izvodu viharniške tragedije A. T. Linharta Miss Jenny Love 11.30?12.45 ZAHODNOSLOVENSKI PROSTOR S SOSEŠČINO Vesna Kamin-Kajfež, Piranske bratovščine v 18. stoletju in njihova umetnostna naročila Damir Tulić, Procesijski znakovi bratovština i ?lanterne? između Venecije, Slovenskog primorja i Istre Nina Kudiš Burić, U osvit 18. stoljeća: nasljeđe Seicenta i nova stilska strujanja u slikarstvu na Slovenskom primorju, goričko-kranjskom području i Hrvatskom primorju 14.15?16.00 UMETNOST IN OBRT Metoda Kemperl, Dokumenti bankalnega urada za Kranjsko kot umetnostnozgodovinski vir Maja Lozar Štamcar, Pisalno pohištvo v 18. stoletju na Slovenskem Ines Unetič, Oblikovane zelene površine v mestih in njihovi neposredni okolici na območju Kranjske v 18. stoletju Tanja Martelanc, Ikonografija kapucinskega reda v 18. stoletju na Slovenskem Mateja Kos, Vpisna knjiga celovškega steklarskega ceha iz 18. stoletja 16.20?17.30 SOCIALNA ZGODOVINA Igor Weigl, Sic transit gloria mundi. Vzpon in padec grofov Sauerjev Marko Štuhec, La mort prematurée de ma tr?s ch?re et tr?s aimable Epouse etoit le coup le plus fatal, que je pouvois survivre. O bolezni in smrti baronice Marije Ane Raigersfeld in žalosti njenega soproga Irena Žmuc, Marija Eleonora ?gréde v klošter, čast ljubljanskih nun postane?? From miran.hladnik na ff.uni-lj.si Tue Dec 7 09:12:44 2010 From: miran.hladnik na ff.uni-lj.si (MHladnik, FF) Date: Tue, 7 Dec 2010 09:12:44 +0100 Subject: [SlovLit] = E-leksikografija_--_Darko_Suvin_--Erwin_ K=F6stler Message-ID: <7D046CFC363947A5A0822C5BE22B9277@HladnikPC> From: Simon Krek (http://www.simonkrek.si/) Sent: Tuesday, December 07, 2010 8:27 AM Subject: [SDJT-L] e-lexicography 2011 Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, organizira mednarodno konferenco z naslovom "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users (eLEX2011)". Vse informacije o konferenci so na spletni strani: http://www.trojina.si/elex2011/. Lep pozdrav, Simon === From: Barbara Zorman (zormanb na gmail.com) Sent: Monday, December 06, 2010 8:26 PM Subject: predavanje dr. Darka Suvina - Emotion, Brecht, Empathy VS. Sympathy Slovensko društvo za primerjalno književnost, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vas vabijo na predavanje, ki ga bo imel dr. Darko Suvin (zasl. profesor na Univerzi McGill, Montreal, Kanada) na temo Emotion, Brecht, Empathy VS. Sympathy (Brecht in emocija; vživetje proti so-čutenju). Predavanje bo v ponedeljek, 13. 12. 2010 ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 4, 2. nadstropje) v angleščini. Darko Suvin bo v predavanju izhajal iz definicije emocije, po kateri so emocije del kognitivnega procesa, pri čemer jih bistveno opredeljuje povratni odziv, povezan z vrednotami in družbeno hegemonijo. Emocije pri Brechtu po njegovem mnenju zavračajo nekritično prevlado bodisi enodimenzionalnega razuma bodisi popačenih čustev, Brecht pa se namesto za empatični odziv zavzema za precizno stopnjevano in prikazano simpatijo (sočutje, solidarnost). Slednja izhaja iz vzpostavljene distance med opazujočim in opazovanim. Iz te perspektive se izkažejo kot preživeta vsa tista stališča, ki Brechtovo delo razumejo kot neemocionalno ali pa kot razdeljeno na razum in emocije. [...] [Za več glej: http://en.wikipedia.org/wiki/Darko_Suvin] Za SDPK, Barbara Zorman === http://www.dskp-drustvo.si/novica.php?id_novice=153 -- v sredo 8. dec. ob 19.00 bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Erwin Köstler prejel Lavrinovo diplomo, priznanje za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. Vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 7 20:20:31 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Tue, 7 Dec 2010 20:20:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Elisaveta_Bagrjana_--_Z_zaslona_--_Izobra ževanje_za_učitelje_v_zamejstvu Message-ID: <5234BDF1113A4C7DBCD74B6E79D35B2C@HladnikPC> From: Študentska založba (info na zalozba.org) Sent: Tuesday, December 07, 2010 2:26 PM Subject: Vabilo: predstavitev knjige Bagrjana in Slovenija Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige Bagrjana in Slovenija avtorjev Ljudmila in Ljudmile Dimitrov, ki bo v torek, 14. decembra, ob 18. uri, v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani. Predstavitve knjige se bosta udeležila oba avtorja knjige ter nj. eksc. g. Philip Bokov, veleposlanik Republike Bolgarije. Knjiga odstira skrbno varovano skrivnost o povezanosti največje bolgarske pesnice Elisavete Bagrjane (1893?1991) s Slovenijo. Od leta 1932, ko je prvič obiskala Ljubljano, do leta 1940 je Slovenijo redno obiskovala in se družila z intelektualci, s katerimi je ohranila prijateljsko razmerje vse svoje dolgo življenje. Bagrjana je bila prepričana, da je Slovenija odigrala veliko vlogo v njenem življenju in delu, zato je bila zelo naklonjena njeni kulturi in ljudem. Bralec se bo seznanil s težko dostopnimi arhivskimi gradivi: pismi, fotografijami, dokumenti in dejstvi o bolgarski pesnici in kulturni situaciji iz tistega časa, pa tudi o zgodovinskem kontekstu na Balkanu in o tesnem sodelovanju med Bolgari in Slovenci na področju umetnosti, ki je bilo kasneje prekinjeno zaradi političnih in ideoloških razmer. Avtorja sta dala besedo strokovnjakom in pričam iz Slovenije in Bolgarije, ki so izrisali avtentično sliko življenja v naših dveh državah v 20. stoletju, pa tudi dvolični odnos totalitarne oblasti do intelektualcev. V knjigi je prvič objavljen tudi celotni slovenski lirski opus Elisavete Bagrjane, ene izmed najizvirnejših pesnic evropskega modernizma v obdobju med obema vojnama. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://lit.ijs.si/viteski.html ? M. Hladnik, Viteški roman, daljša oblika članka za zbornik o viteštvu na Slovenskem. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda ? črnska literatura, pokrajinska povest, pokrajinska literatura, ljubezenski trikotnik, ljubezenski roman, idila, idilična povest, literarna kritika; ukrasni pridevek, parodija ... (sveža gesla za vikipedijo; popravite ali dopolnite po lastni presoji, članki so še v delu). === From: Vladka Tucovič (vladka.tucovic na fhs.upr.si) Sent: Tuesday, December 07, 2010 6:01 PM To: Slovlit Subject: Izobraževanje za učitelje v zamejstvu Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem organizira v sredo, 15. 12. 2010, med 9.00 in 17.00 brezplačno izobraževanje z delavnico in predavanji s področja slovenskega jezika - pravopisa, jezikovne didaktike in sociolingvistike, namenjeno vsem zamejskim pedagoškim delavcem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim jezikom: vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem razrednega pouka v osnovnih šolah, učiteljem slovenščine in vseh ostalih predmetov na ravni nižje (predmetna stopnja) in višje srednje šole (srednja šola), šolskim svetovalnim delavcem, učiteljem slovenščine kot drugega/tujega jezika itd. Program: 9.00-10.30: mag. Vladka Tucovič: Slovensko-italijanski ali slovensko - italijanski slovar (Osvežitvena pravopisna delavnica) 10.30-10-45: 15-minutni odmor 10.45-12.15: doc. dr. Sonja Starc: Sestavljanje in ocenjevanje testov 12.15-13.20: kosilo 13.20-14.50: doc. dr. Anja Zorman: Večjezična pismenost 14.50-15.05: 15-minutni odmor 15.05-16.35: izr. prof. dr. Vesna Mikolič: Različne ravni medkulturne sporazumevalne zmožnosti Več informacij in prijave (do ponedeljka, 13. 12. 2010) na e-naslovu: vladka.tucovic na fhs.upr.si. From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 8 07:43:30 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Wed, 08 Dec 2010 07:43:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_dnevi_v_Hamburgu_--_Kozlovsko_su=C4=91enje_--_S_=A0alamunom Message-ID: Subject: slovenski dnevi v hamburgu Date: Wed, 8 Dec 2010 06:48:54 +0100 From: Od 26. novembra do 1. decembra sem bil povabljen v Hamburg na vrsto slovenskih prireditev, ki so po organizacijski plati in po atmorsferi, v kateri so potekale, naredile name tak vtis, da bi o njih rad poročal tudi slovLitovski javnosti. 26.-28. novembra sva z Moniko Pemič s hamburške slavistike vodila prevajalsko delavnico, ki so se je udeležili študentje in študentke iz Hamburga, Tübingena in Beograda in med katero smo se zelo intenzivno ukvarjali z izrazno platjo besedil tako različnih avtorjev, kot sta Sergej Verč in Lado Kralj. Zlasti zanimiva je bila stilna analiza literarnega jezika, ki je pri Verču močno zaznamovan z načinom izražanja tržaškega Slovenca in je zato posebno primeren tudi za obravnavo z literarnosociološkega vidika. Pri skupnem interpretiranju in reinterpretiranju besedila v nemščini je zelo produktivno sodelovanje med maternimi govorci obeh jezikov, kot je bilo to uresničeno tudi v razdelitvi vodstva delavnice. Prišlo je do zelo živahne izmenjave in celo do tega, da se delavnica v nedeljo ni končala ob pol petih, kot je bilo načrtovano, ampak šele ob šestih zvečer. Organizatorka Monika Pemič nas je vsak dan po končanem delu peljala do različnih zanimivosti mesta in nam poznavalsko pripovedovala o zgodovini Hamburga in njegovega pristanišča ter nasploh skrbela za dobro počutje. 30. novembra sem imel na Inštitutu za slavistiko predavanje o recepciji prevodov slovenske literature v nemškem prostoru, ki se ga je udeležilo več kot 15 študentk/ov in znanstvenih sodelavcev ? kar osupljivo število, če pomislimo na oddaljenost Hamburga od tradicionalnih centrov slovenistike in na to, da tam za slovenščino obstaja le lektorat. Študentje se ne samo dajo mobilizirat za take prireditve, ampak so tudi zelo samoiniciativni in angažirani. Presenečen sem bil tudi, koliko jih zna govoriti slovensko, nekateri izrvrstno, saj izrabljajo možnosti, ki jih nudijo štipendije in seminarji in potujejo v Slovenijo. Skupaj z Mirjano Javornik je bila Monika tudi glavna organizatorka dveh literarnih večerov, ki sta 30. novembra in 1. decembra potekala pod naslovom ?Viva Slowenia?. Predstavljena sta bila Suzana Tratnik in Sebastijan Pregelj, ki sta na obeh večerih tudi brala iz svojih del. Nemške prevode je bral znani hamburški avtor in moderator Sven Amtsberg. V bistvu to ni bilo branje, ampak čisto poseben format prezentacije, s hitrim jezikovni tečajem, kvizom (o Sloveniji seveda) in diapozitivi vred, ki jih je Sven povezoval v abstruzne, napol improvizirane, zelo luštne zgodbe, med katerimi pa je odlično bral. (Ob pogovoru z občinstvom, ki je sledil branju, je tolmačila moja malenkost.) Sicer je bilo načrtovano, da se 1. decembra skupaj s Svenom, Suzano in Sebastijanom kuha v lokalu ?Kuchnia?, ker pa to zaradi tehničnega problema ni bilo mogoče, smo skupaj jedli in se med jedmi predajali literarnim užitkom. In seveda pokusili Svenov izvirno slovenski koktajl z lepim imenom ?Freundschaft?. Skratka: slovenistika v Hamburgu se je odlično predstavila! Treba je poudariti profesionalnost in natančnost, s katero so bile vse prireditve organizirane ? od vsebinskih priprav na prevajalsko delavnico do flajerja za obe branji, ki ga je oblikovala grafičarka, ki sicer dela za založbo Rowohlt, da o številnih študentih in prijateljih, ki so pomagali, niti ne bi govoril. Nič ni bilo prepuščeno slučaju. Pri vsem tem pa je vladala tako nevsiljiva in prijazna atmosfera, da so se obiskovalci res dobro počutili. Kdaj so vsi ti ljudje, ki so to spravili na noge, spali, mi ni prav jasno. Jasno pa mi je postalo, da v Hamburgu delajo na občudovanja vrednem nivoju. === Kaj: Kozlovska sodba v hrvaščini Wed, 8 Dec 2010 00:22:51 +0100 "Durda Strsoglavec" Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana v sodelovanju z Območno izpostavo Ivančna Gorica, vabi na predstavitev hrvaškega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori - Jareće suđenje u Višnjoj Gori (prevedla Đurda Strsoglavec, ilustrirala Darja Lobnikar Lovak) v ponedeljek, 13. decembra 2010, ob 17.00 v mali dvorani Centra kulture v Mostah - Španski borci v Ljubljani. === Kaj: Tomaž Šalamun v Trubarjevi hiši literature Tue, 7 Dec 2010 18:28:13 -0800 (PST) Petra Korsic Vljudno Vas vabimo na večer s slovenskim pesnikom Tomažem Šalamunom, ki bo v četrtek, 9. decembra 2010, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 prebral izbor pesmi iz njegove najnovejše, pri založbi Literatura pravkar izdane pesniške zbirke Letni čas. Z najbolj prevajanim, doma in v tujini mnogokrat nagrajenim slovenskim pesnikom, ki se v jeziku skriva in razkriva, se bo pogovarjala pesniška kritičarka Petra Koršič, sourednica zbirke Prišleki, ki Šalamuna vidi kot odprtega spremljevalca poezije, tako da se ga lahko dotakne tudi na videz drugačna ali celo poezija najmlajše generacije. Pridite na večer, v katerem boste izvedeli, kaj se je v pesnikovem albumu nabralo v zadnjem desetletju ... From dolezalova.l na volny.cz Wed Dec 8 14:35:26 2010 From: dolezalova.l na volny.cz (dolezalova.l na volny.cz) Date: Wed, 08 Dec 2010 14:35:26 +0100 (CET) Subject: [SlovLit] Predavanje o slovenski poeziji v Pragi Message-ID: Spoštovani kolegice in kolegi, v okviru Literarnovednega društva je dne 7. 12. 2010 mgr. Hana Mžourková predavala o značilnostih slovenske alienativne poezije. Predavanje je potekalo na Filozofski fakulteti v Pragi in po predavanju je sledil živ pogovor. Literarnovedno društvo ima dolgo tradicijo na Češkem. V Pragi nekaj časa ni delovalo in svoje delovanje je obnovilo leta 2007. To je bilo prvo predavanje o slovenski književnosti v obnovljenem društvu in upamo, da tudi ne zadnje. Lep pozdrav iz Prage, Alenka Jensterle-Doležal From franc.marusic na ung.si Wed Dec 8 12:49:01 2010 From: franc.marusic na ung.si (lanko marusic) Date: Wed, 08 Dec 2010 12:49:01 +0100 Subject: [SlovLit] Povabilo k oddaji prispevkov Message-ID: <4CFF70AD.2000006@ung.si> Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici vas vabita, da pošljete povzetek predavanja za Škrabčeve dneve 7, ki se bojo odvijali v Novi Gorici 15. in 16. aprila 2011. Rok za oddajo povzetkov je 20. februar 2011. Tematska opredelitev: jezikoslovje (v študentski delavnici jezik in literarne vede) Spletna stran srečanja: http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/ Vabljeni plenarni predavatelji: - prof. dr. Ada Vidovič Muha (FF UL) - prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU in FF UL) - prof. dr. Karmen Teržan Kopecky (FF UM) - prof. dr. Goran Filipi (FHŠ UP) - prof. dr. Gašper Ilc (FF UL) V prenovljeni zasnovi Škrabčevi dnevi zapolnjujejo vrzel, ki se v Sloveniji kaže kljub več rednim znanstvenim srečanjem, katerih tema je tudi ali celo samo jezikoslovje. Med vsemi temi namreč ni srečanja, ki bi krovno združeval vse pri nas delujoče jezikoslovce. Čeprav seveda še posebej spodbujamo prispevke, posvečene zahodnemu slovenskemu prostoru, je tematika prenovljenih Škrabčevih dnevov jezikoslovje v najširšem pomenu besede, brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop itd. Konferenca bo potekala v slovenščini. Povzetke dvajsetminutnih predavanj (predavanjem bo sledila desetminuta diskusija) bomo zbirali do 20. februarja 2011. V primeru večjega števila prijav bodo referati izbrani na podlagi recenzentskega postopka. Po simpoziju bo referentom ponujena možnost objave prispevka v zborniku. V okviru simpozija bo organizirana tudi študentska delavnica, ki si za cilj postavlja spodbujanje študentov k raziskovalnemu delu in njihovo uvajanje v enega od pomembnih delov raziskovalnega udejstvovanja, a v bolj sproščenem vzdušju kot ga prinaša redno sodelovanje na znanstvenih srečanjih. Tematika študentske delavnice je zastavljena širše: k oddaji povzetkov na temo jezika ali književnosti vabimo študente jezikoslovja, literarnih ved, slovenistike, tujih jezikov ipd. Delavnica bo potekala v petek, 15. aprila. Povzetke predavanj prosim vnesite preko spletnega mesta, http://linguistlist.org/confcustom/skrabcevidnevi7. Za oddajo povzetka kliknite na 'Abstract submission'. Povzetki naj ne bodo daljši od ene strani (velikost črk - 12). Dodatna stran je dovoljena le za primere, grafe, tabele, slike in spisek literature. V kolikor imate z vnašanjem povzetka kakršnekoli težave, nam pišite. Organizacijski odbor: Kozma Ahačič, David Bandelj, Helena Dobrovoljc, Branko Marušič, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar, Rok Žaucer From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 8 23:13:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 8 Dec 2010 23:13:54 +0100 Subject: [SlovLit] Slavica TerGestina In-Reply-To: <4CFFFB76.4060100@odin.si> References: <4CFFFB76.4060100@odin.si> Message-ID: From: muhca (miha.javornik na odin.si) Sent: Wednesday, December 08, 2010 10:41 PM Subject: Slavica TerGestina Dragi Ti in Vi in vsi skupaj, ki vam je namenjeno to sporochilo oz. vabilo! Kar nekaj vode je preteklo, da smo uspeli ozhiviti verjetno vam zhe dobro poznano znanstveno revijo Slavica Tergestina, ki je zhe nekoch prinashala zanimive razprave strokovnjakov - slavistov s celega sveta in ki jo je uredniku, kolegu in prijatelju, prof. Ivanu Verchu, uspelo distribuirati v vech kot trideset drzhav. Naj omenim, da je revija dosegala med slavisti izjemen ugled ter je umeshchena tudi v izbor znanstvenih revij, ki prinashajo najboljshe prispevke s podrochja slavistike / humanistike po metodologiji ARRS. S podobno urednishko strategijo, ko je nekoch zhe zaznamovala 'staro' revijo, splavljamo na pot preobrazheno Slavico TerGestino, ki skriva v imenu poleg zhe znanega tudi drugachen pomen: to je revija treh 'gest', ki so nastale iz prizadevanja s treh smeri. Revijo smo namrech ozhivili ob sodelovanju treh univerz in treh fakultet: iz slovanskega, romanskega in germanskega sveta - Univerze v Ljubljani, Univerze v Trstu in Univerze v Konstanci. Nova revija bo she naprej izhajala v klasichni revijalni obliki, vendar je namen urednishkega odbora, da jo promoviramo predvsem kot spletno revijo: v ta namen smo zhe pripravili spletno stran, kjer si lahko - za enkrat she v asketski obliki - ogledate vabilo k sodelovanju, se sprehodite po chlankih iz preteklih let ter se sami preprichate o njihovi kvaliteti. Naslov: http://slavica-ter.org/si/ Zdaj pa konkretno vabilo. Zhelim vas povabiti k sodelovanju ob temi, ki zadnje mesece spet razvnema 'presojevalce' slovenske literature. To je tema Pravo in literatura v slovanskih kulturah. Vech o temi si oglejte v pripojku ali na spletni strani revije. Che se boste odlochili za sodelovanje, sporochite naslov vashega prispevka po e-poshti: editors na slavica-ter.org, ali na e-naslov miha.javornik na odin.si oz. blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si do 1. februarja 2011 (chas za oddajo razprave bo predvidoma do 31. julija 2011). Chlanek je lahko napisan v enem od slovanskih jezikov ali v italijanshchini, nemshchini in angleshchini (vech o pogojih v pripojku!) She proshnja: V kolikor menite, da bi morali povabiti k sodelovanju kakega znanstvenika iz domovine in tujine, vas vljudno naprosham, da mi njihove e-naslove sporochite na moj e-naslov. She v mesecu decembru jim bomo poslali vabilo k sodelovanju! Hvala za vas chas! Upam, da bomo sodelovali! Vash, Miha Javornik From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 8 23:37:40 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Wed, 8 Dec 2010 23:37:40 +0100 Subject: [SlovLit] = E-založništvo_--_Jota_--Agustina_Be ssa_Lu=C3=ADs_--_Spol_in_nacija Message-ID: <106A1C06BBC54215856477FFCBEA3788@HladnikPC> http://www.dnevnik.si/video/6282 -- Elektronsko založništvo je v Sloveniji še v eksperimentalni fazi, intervju s Samom Rugljem v Dnevniku. === From: Špela Vintar (spela.vintar na guest.arnes.si) Sent: Wednesday, December 08, 2010 11:04 AM Subject: [SDJT-L] članarina 2010 in 2011 Slovensko društvo za jezikovne tehnologije že dvanajsto leto skrbi za razvoj področja in s svojimi številnimi dejavnostmi pomembno bogati slovenski raziskovalni prostor. O preteklih in načrtovanih projektih si lahko več preberete na prenovljenih društvenih straneh (http://www.sdjt.si), za leto 2011 pa se nam obeta predvsem organizacija mednarodne poletne šole ESSLLI (http://esslli2011.ijs.si) z več kot 300 pričakovanimi udeleženci iz tujine. SDJT tudi še naprej organizira redna jezikovnotehnološka srečanja JOTA (http://lojze.lugos.si/jota), v postopku pa je tudi pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, s katerim se bo SDJT laže potegovalo za javna sredstva. Veseli bomo, če naše dejavnosti podprete in se vanje tudi dejavno vključite. Za člane SDJT ponujamo znižano kotizacijo za ESSLLI po študentski ceni, veseli pa bomo tudi vaših predlogov za predavatelje na Joti ter za druge društvene aktivnosti. Ker so vse dejavnosti društva nepridobitne in prostovoljne, so prispevki naših članov izjemno dobrodošla osnova, ki društvu zagotavlja pokritje temeljnih stroškov delovanja. Letna članarina v SDJT znaša 20 EUR, tokrat pa vas prosimo za nakazilo članarine za dve leti skupaj, 2010 in 2011. Vnaprej hvala za podporo in prijazen društveni pozdrav, Špela Vintar, predsednica SDJT === From: Stanič, Daša (dasa.stanic na ff.uni-lj.si) Sent: Wednesday, December 08, 2010 1:02 PM Subject: VABILO na predavanje Oddelek za romanske jezike in književnosti in Lektorat za portugalski jezik vas vabita na predavanje z naslovom ?Agustina Bessa Luís, vida e obra? profesorja in prevajalca Jo?a Laranjeireja Henriquesa, ki bo v ponedeljek, 13. 12. 2010, ob 19h v predavalnici 13 Filozofske fakultete. === From: Avsenik, Maja (maja.avsenik na ff.uni-lj.si) Sent: Wednesday, December 08, 2010 10:14 AM Subject: Spol in nacija Na Besedni postaji v PONEDELJEK, 13. DECEMBRA, ob 16 h (Modra soba, V. nadstropje) pogovor o knjigi Nire Yuval-Davis Spol in nacija (Sophia, 2009). Z avtorico spremne besede prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat se bo pogovarjala prof. dr. Jana Rošker. Knjiga Spol in nacija velja za referenčno delo na področju proučevanja nacionalizmov, vprašanj spola in manjšinskih pravic ter evropskega državljanstva. Avtorica poudarja pomen izogibanja kategoriji ?ženska?, ki ne upošteva pomembnih razlik med posameznicami. V kritiki identitetnih politik svari pred napačnim pogledom na skupine (spolne, rasne, etnične, razredne itn.) kot na homogene entitete, pogledom, ki vodi v reifikacijo skupin in zanikanje posameznih izkušenj in položajev v njih. Nato se posveti razpravi o usmeritvah za feministično politiko, če se ta želi izkopati iz postmodernistične zagate posamičnih interesov in nejasnih razlik. Poskuša preseči ?univerzalizem? in ?relativizem? ter predlaga ?transverzalno? politično strategijo, ki poudarja dialog med ženskami različnih družbenih položajev, pogledov in interesov. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 9 00:03:47 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 9 Dec 2010 00:03:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Iz_Korotana_--_Nacionalna_knjižnica_v_Sa rajevu Message-ID: <25CC24DB386C4E80A69EF0E11C1D624F@HladnikPC> From: Janez Stergar (janez.strgar na guest.arnes.si) Sent: Wednesday, December 08, 2010 10:22 AM Subject: prireditve današnjega in prihodnjih dni V sredo, 8. 12. 2010 ob 11.00 je bila v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, Kongresni trg 1 tiskovna predstavitev treh novih inštitutskih knjig, med njimi tudi zbornika Prežihov Voranc - Lovro Kuhar: pisatelj, politik, patriot s simpozija, ki ga je priredil dunajski Slovenski znanstveni inštitut, torej prav tisti, ki mu zadnje mesece grozi prenehanje delovanja zaradi mačehovskega odnosa njegovih slovenskih ustanoviteljev. V zborniku je tudi referat tajnika ljubljanskega in podpredsednika mariborskega Kluba koroških Slovencev, sodelavca INV dr. Danijela Grafenauerja o Vorancu kot povojnem predsedniku KKS. V sredo, 8. 12. 2010 ob 11.50 se je na celovški univerzi pričelo dvodnevno srečanje avstrijskih slavistov s slovesnostjo ob 100-letnici rojstva prof. dr. Aleksandra Isačenka (slednje drevi ob 19.00). Na programu srečanja je tudi nekaj referatov s slovenistično vsebino, posebej o položaju slovenščine na avstrijskem Koroškem. V petek, 10. 12. 2010 ob 17.30 bo v dvorani goriškega pokrajinskega sveta na Korzo Italija 55 predstavitev znanstvene monografije ?Ljubka Šorli (1910-1993)? s 14 prispevki s spomladanskega simpozija o tej goriški pesnici in kulturni delavki. === http://books4vijecnica.com/ -- Books for Vijećnica, prošnja za pomoč Nacionalni knjižnici Bosne in Hercegovine v Sarajevu. From miran.hladnik na guest.arnes.si Thu Dec 9 15:05:46 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (MHladnik, arnes) Date: Thu, 9 Dec 2010 15:05:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Decembrski_drobiž_--_O_Ljubki_Šorli Message-ID: http://portal.tapor.ca/ -- Text Analysis Portal for Research, portal za besedilno analizo. http://www.digitalelite.net/Metamorphosis2010_Fullversion.html -- Kafkova Metamorfoza, ekranizirana s 360-stopinjsko panoramsko kamero, ki gledalcu omogoči videti svet s perspektive insekta in z miško posegati v film. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/zamisli.mp4 -- John Lenon/Jani Kovačič, Zamisli/Imagine za srečno 2011 (Svet iz besed, 9, str. 138). === From: Katja Mihurko (katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si) Sent: Thursday, December 09, 2010 1:50 PM Subject: Vabilo na predstavitev monografije o Ljubki Šorli V petek, 10. decembra 2010, bo ob 17.30 uri v Dvorani pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55), Gorica, Italija, potekala predstavitev znanstvene monografije Ljubka Šorli (1910-1993). O monografiji bosta spregovorila urednica dr. Katja Mihurko Poniž in dr. David Bandelj, eden od avtorjev. Dogodek bo povezala dr. Tatjana Rojc. Vljudno vabljeni! From miran.hladnik na guest.arnes.si Fri Dec 10 12:36:54 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran Hladnik) Date: Fri, 10 Dec 2010 12:36:54 +0100 Subject: [SlovLit] Silvo Fatur -- Knjige FF Message-ID: <2da35ac827146f752f8f938a88a65fd6@guest.arnes.si> From: Zoltan Jan (zoltan.jan na siol.net) Sent: Thursday, December 09, 2010 5:17 PM Subject: Silvo Fatur Častni član Slavističnega društva Slovenije Silvo Fatur je izdal svojo 17. knjigo OKRUŠKI pri koprski založbo Libris, ki je bila med pomembnimi sponzorji koprskega slavističnega kongresa. Poleg še neobjavljenih besedil najdemo tudi ponatise njegovih sestavkov zadnjega desetletja, ki vsebujejo ?nekaj življenjskega soka?, a jih je dopolnil z novimi podatki. Na naslovnici je njegova fotografija dozorelega regrata (lučke), ki ?korenini v pustih kraških tleh in čaka in vztrajno upa, da bo burja kako seme iz njegove košarice zanesla na plodnejša tla?. Alferija Bržan pravi, da ?esejistično, v čustveno obarvanem slogu govori o posameznikih, ki so na svoj način zaznamovali svoj čas, v študijah predstavlja in ocenjuje književna besedila, v spominih pa v sproščenih, odprtih zapisih zaživijo njegova srečanja ali skupna doživetja z zanimivimi posamezniki, s književniki in tudi preprostimi, vsakdanjimi ljudmi.? -- Zoltan JAN === Od: Znanstvena založba (znanstvena.zalozba na ff.uni-lj.si) Poslano: 10. december 2010 7:58 Zadeva: Novinarska konferenca Znanstvene Založbe FF Znanstvena založba Filozofske fakultete vabi na novinarsko konferenco, ki bo četrtek, 16. decembra 2010, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete. Skupaj z avtorji in uredniki bomo predstavili tri publikacije s področja jezikoslovja, ki so nedavno izšle pri Znanstveni založbi: Niko Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski glosar Glosar, ki obsega več kot 400 strani, vsebuje okoli 15.000 gesel in je neobhodno potreben vsem, ki brskajo po starih virih. Ljudmil Dimitrov idr.: Slovensko-bolgarski in bolgarsko-slovenski priročnik Prvi dvojezični priročnik te vrste. Njegov namen je olajšati kulturne, turistične in poslovne stike med Slovenci in Bolgari. Mitja Skubic: Romanistika na Slovenskem Monografija, ki je izšla ob devetdeseti obletnici Oddelka za romanske jezike in književnosti, predstavlja zgodovino tega oddelka in opozarja na izstopajoče posameznike v okviru študija romanskih jezikov. Vljudno vabljeni! Matevž Rudolf, vodja Znanstvene založbe Filozofske fakultete From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 13 13:06:44 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 13 Dec 2010 13:06:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistično_društvo_Slovenije Message-ID: From: Boza Krakar Date: 2010/12/13 Subject: dejavnosti SdS Spoštovani člani SdS! Zahvaljujem se vam, da zadnji mesec kar pridno poravnavate zaostale obveznosti članarine in naročnin na reviji. Hkrati vas želim še enkrat spomniti, da je ta mesec še čas, da del dohodnine, do 0,5%, namenite Slavist. društvu, z davčno št. 81642946. Vaše članarine in donacije so za delovanje slavističnega društva edini prihodki, s katerimi sploh lahko računamo, kadar pripravljamo naše dejavnosti, ki niso vezane na utečene donacije za posebne namene (reviji, knjige ipd.) Spodaj prilepljam del odgovora davčne uprave, kako se to stori. Namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2010. V kolikor želite dostopati do storitve kliknite na povezavo http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodki.euprava?CS=1&zdid=579&sid=1367. Na tej strani kliknete pri dnu Povezave na vloge ..., pa je spet bolj pri dnu obrazec v pdf ali v e- varianti. Če izberete pdf, kar je najbolj enostavno, če nimate sigenca, iztisnete, vpišete podatke in pošljete svoji davčni upravi. V januarju bo spet seja upravnega odbora. Takrat bomo prešteli svoje vrste, potem pa načrtovali svoje delo za naslednje leto glede na realnost, ki jo bomo ugotovili. - V upanju, da bo ta čim bolj rožnata in čim manj krizna, tako da bomo energije lahko usmerili še kam drugam kakor v finance, vsem želim lepe praznike in naj se vam v novem letu izpolni vsaj del načrtov tako, kot si želite. Hvala za sodelovanje vsem in lep pozdrav. Boža Krakar Vogel, predsednica. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Dec 13 13:15:55 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Mon, 13 Dec 2010 13:15:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Praški_kolokvij_--_Esej_za_nagrado Message-ID: From: "Andrej Šurla" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 12 Dec 2010 01:02:24 +0100 Subject: Zapoznelo poročilo o praškem kolokviju obdobje pisanja najrazličnejših poročil in prednovoletne inventarizacije minulega dela postreže včasih človeku tudi s kakšnim ne prav prijetnim presenečenjem. Ko sem brskal po virtualnem kupu neprebranih, zavrnjenih in preusmerjenih e-sporočil, sem nekje naletel na svoje očitno neodposlano poročilo o pred dobrim mesecem izvedenem praškem kolokviju... Aktualno tako sicer ne bo več, a se ga morda vseeno še vedno spodobi poslati vsaj v zapoznelo informacijo in arhivski spomin. Prilagam še nekaj ne prav posrečenih fotografij, narejenih v zadnjem delu srečanja, ko je bilo vzdušje sicer še vedno delovno in hkrati sproščeno, število poslušalcev pa žal že nekoliko manjše kot prvi dan in v začetku drugega. Lep pozdrav iz decembrsko zimske, a tudi predbožično razigrane Prage, Andrej Šurla === From: sodobnost Date: 2010/12/13 Subject: Nagrada za najboljši slovenski esej 2011 Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2011. Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov; podeljena bo v navzočnosti najvišjih predstavnikov slovenske kulture in države na slavnostnem odprtju 16. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Do šest najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih v reviji Sodobnost. Besedila, ki jih bo ocenjevala tričlanska žirija, je treba poslati v treh izvodih do 10. marca 2011 na naslov: Sodobnost, Suhadolčanova 64, 1000 Ljubljana. Besedila avtorjev, ki ne bodo upoštevali vseh pogojev, bodo izločena. Pogoji so: a) besedila je treba opremiti s šifro, b) v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba priložiti ime, priimek, naslov, telefonsko številko in morebitni elektronski naslov, c) esej naj bo splošne oz. literarne narave; strokovnih esejev z opombami žirija ne bo upoštevala, č) avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani ločeno, d) avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti, e) eseji ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s presledki. Nagrada vsebuje tudi honorar za objavo eseja. Nominirani eseji bodo honorirani. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 14 08:41:24 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 14 Dec 2010 08:41:24 +0100 Subject: [SlovLit] Troje Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Praga2010.doc -- poročilo Andreja Šurle o praškem kolokviju, ki je pomotoma izpadlo iz zadnjega sporočila (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003598.html). http://cobiss.izum.si -- Cobiss v novi obleki. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 14 18:36:14 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Tue, 14 Dec 2010 18:36:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Klasiki_--_Bagrjana_drugič_--_Nekaj_o_ temlem_katerem_kolem_=2E=2E=2E_--_Za_lektorje Message-ID: From: Zalozba ZRC Date: 2010/12/14 Subject: Vabilo na predstavitev knjig Vabimo vas na predstavitev novih knjig v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: Dominik Smole: Zbrano delo 4, Zbrano delo 5 (ur. Goran Schmidt) Zofka Kveder: Zbrano delo 2 (ur. Katja Mihurko Poniž) Ivan Hribovšek: Zbrano delo (ur. France Pibernik) France Pibernik: Ivan Hribovšek. Monografija Slovesna predstavitev ZBRANA DELA - TRADICIJE IN PERSPEKTIVE bo v četrtek, 16. decembra 2010, ob 10. uri v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana. Zbirka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša in osrednja knjižna zbirka v Sloveniji, saj na znanstven način posreduje sodobnikom opuse klasikov slovenske književnosti. V njej je doslej izšlo 31 celotnih opusov naših književnikov, nekaj pa jih še izhaja. Skupno je bilo natisnjenih 228 knjig zbranih del in 11 monografij o književnikih. Letos zaznamuje zbirko pomembni mejnik: njeno izdajanje je nedavno prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, v začetku leta 2011 pa bo dosedanji glavni urednik zbirke, akad. prof. dr. France Bernik, izročil uredniške dolžnosti novemu uredniku, doc. dr. Matiju Ogrinu. Ob tem Vas vljudno vabimo na slovesno predstavitev dosežkov dela treh desetletij glavnega urednika akad. Franceta Bernika in na predstavitev perspektiv zbirke, ki jih bo nakazal novi glavni urednik. === From: "Študentska založba" Date: Tue, 14 Dec 2010 13:31:20 +0100 Subject: Novinarska konferenca: Beletrina in posebne izdaje V torek, 21. decembra 2010, ob 10.30 uri, v prostorih Študentske založbe, na Borštnikovem trgu 2, v Ljubljani. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova: Bagrjana in Slovenija. Prevod: Namita Subiotto in Metod Čepar. Knjiga odstira skrbno varovano skrivnost o povezanosti največje bolgarske pesnice Elisavete Bagrjane (1893-1991) s Slovenijo. Od leta 1932, ko je prvič obiskala Ljubljano, do leta 1940 je Slovenijo redno obiskovala in se družila z intelektualci, s katerimi je ohranila prijateljsko razmerje vse svoje dolgo življenje. Avtorja sta dala besedo strokovnjakom in pričam iz Slovenije in Bolgarije, ki so izrisali avtentično sliko življenja v naših dveh državah v 20. stoletju, pa tudi dvolični odnos totalitarne oblasti do intelektualcev. V knjigi je prvič objavljen tudi celotni slovenski lirski opus Elisavete Bagrjane, ene izmed najizvirnejših pesnic evropskega modernizma v obdobju med obema vojnama. Feri Lainšček: Ne povej, kaj si sanjala (avdio knjiga na USB ključu) Bere: Carmen L. Oven Edi je brezdomec, ki so ga leta 1971 kot dojenčka našli pred marketom v nakupovalnem vozičku. Galina je mlada ženska iz bogatega primestnega naselja v Čertu. Kot pacienta se srečata v psihiatrični bolnišnici in med njima se splete ljubezen, ki nam zastavlja številna eksistencialna vprašanja. [...] ==== From: Lingvistični krožek Date: 2010/12/14 Subject: LK, 20. december LK FF vabi na 944. sestanek v ponedeljek, 20. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta doc. dr. Franc Marušič in doc. dr. Rok Žaucer, Univerza v Novi Gorici. Tema predavanja: Nekaj o temlem, katerem kolem in drugem takemlem. Vabljeni tudi študentje. --- Chikako Shigemori Bučar === From: Čop, Mateja Date: 2010/12/14 Subject: FW: Program decembrskega srecanja ... ... za naše lektorje in druge sodelavce. Dvodnevni izobraževalni seminar z novoletnim druženjem bo prihodnji teden, 22. in 23. 12. 2010. Sreda, 22. 12. 2010 Univerza v Ljubljani, Dvorana Ivana Hribarja (2. nadstropje) 9.00-10.00 začetek srečanja, sestanek učiteljev STU (program dela 2011 itn.) 10.00-11.25 dr. Erika Kržišnik in dr. Andreja Žele: Jezikoslovna gradiva za lektorate, 1. del: Delovno srečanje o oblikoslovno-skladenjskih zadregah pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika 11.35-13.00 pogovor s člani medresorske skupine o delovanju lektoratov 13.05-14.30 dr. Martina Ožbot: Praktični problemi prevajanja 15.00-17.00 sprejem v Vili Podrožnik (C. 27. aprila 59): sprejeli nas bodo minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ministrica za kulturo Majda Širca in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš 19.00 Gostišče Casa del papa (Celovška c. 54 a): novoletna zabava Centra za slovenščino Četrtek, 23. 12. 2010 Univerza v Ljubljani, Dvorana rektorjev (1. nadstropje) 9.00-10.00 sestanek učiteljev STU (predstavitev Sarajevskih zvezkov in organizacijske zadeve) 10.00-11.45 Jezikoslovna gradiva za lektorate, 2. del: okrogla miza o projektu 12.00-14.00 Branka Bezeljak: Analiza in interpretacija dramskega besedila (delavnica) From miran.hladnik na guest.arnes.si Wed Dec 15 13:50:45 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Wed, 15 Dec 2010 13:50:45 +0100 Subject: [SlovLit] = 21=2E_primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: Date: Wed, 15 Dec 2010 12:56:43 +0100 Od: robert.svara na siol.net Zadeva: 21. primorski slovenistični dnevi Obveščamo vas, da bodo letošnji 21. primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov,  8. in 9. aprila 2011 v Renčah, s  temo ALEKSANDRINKE, MOTIV EKONOMSKE EMIGRACIJE V NAŠI LITERATURI v  medkulturnosti  in večjezičnosti. Na srečanju bomo spregovorili o aleksandrinkah in drugih, njihovi usodi v tujem svetu z različnih vidikov, tako literarnih in jezikovnih, zgodovinskih, socioloških, zgodovinskih in socioloških, ter o   emigrantski motiviki v slovenski literaturi. Vse, ki vas predpisana tema zanima ali se z njo že ukvarjate, vabimo, da svoj  prispevek  prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 15. 2. 2011  na  elektronski naslov: sonja.zezlina na guest.arnes.si ali ssmailagic na siol.net  oziroma Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 Izola ali Sonja Žežlina, TŠC Nova Gorica, Cankarjeva 10, 5000 Nova Gorica. Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni. Spoštovani učitelj, učiteljica. Pri svojem delu v razredu ali pa ob stikih v najbližjem okolju ste gotovo naleteli na zanimive življenjske zgodbe emigrantov. Vas je kdaj zamikalo, da bi jih zapisali? K temu Vas spodbujamo, ker želimo ob Primorskih slovenističnih dnevih zbrati čim več tovrstnega gradiva, pričevanj in drobnih zgodb. V besedilu, ki naj ne presega 2000 besed, navedite tudi osnovne podatke o emigrantu, med drugim: vzrok za odhod z doma, kraj in čas bivanja. Besedila pošljite na naslov sonja.zezlina na guest.arnes.si. Besedila bomo vključili v dogajanje na strokovnem posvetu. Na tokratnih PSD želimo seznaniti z naslovno temo čim širši krog ljudi, posredovati želimo informacije o vsem, kar povezuje motiv emigrantske literature in delo v šolskih klopeh, ter sistematično predstaviti že opravljeno delo Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, literatov, zgodovinarjev, etnologov in vseh, ki se ljubiteljsko in z ljubeznijo ukvarjajo z aleksandrinkami. Meddruštveni odbor PSD, organizator 21. primorskih slovenističnih dnevov (SD Nova Gorica v sodelovanju s SD Koper in SD Trst- Gorica-Videm) From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 16 10:48:53 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 16 Dec 2010 10:48:53 +0100 Subject: [SlovLit] = 100-letnic_A=2E_V=2E_Isačenka_--_Ceupr ess Message-ID: From: Aleksandra Derganc Date: 2010/12/15 Subject: V Celovcu slovesnost ob 100-letnici rojstva A. V. Isačenka Inštitut za slavistiko v Celovcu je 8. in 9. decembra 2010 organiziral srečanje avstrijskega združenja slavistov pod naslovom Wohin geht die oesterreichische Slawistik in ob tej priložnosti tudi spominsko slovesnost ob 100-letnici rojstva Aleksandra Vasiljeviča Isačenka (1910--1978), prvega predstojnika inštituta. Slovesnosti 8. decembra zvečer sta se udeležili poleg udeležencev konference in  nekaterih sodelavcev A. V. Isačenka tudi konzulka RS v Celovcu Duška Jerman Male in konzulka Ruske federacije v Salzburgu Irina Kovargina. O delu A. V. Isačenka je govoril A. Duličenko iz Tartuja, o spominih nanj Heinrich Pfandl, o njegovi povezavi z ljubljansko slavistiko pa sem spregovorila sama. 9. decembra smo obiskali grob A. V. Isačenka, kjer je spregovoril o njem prorektor celovške univerze Hubert Lengauer, ki je poudaril, da je bil A. V. Isačenko slavist svetovnega formata, kar je bilo za nastajajoči inštitut seveda zelo pomembno. Na prireditvi je bila poudarjena vsestranskost slavističnih Isačenkovih zanimanj, določena dela, ki so postala klasična (zlasti Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii so slovackim), intrigantnost mnogih njegovih obravnav, s katerimi se sicer ni bilo mogoče vedno strinjati, so pa spodbujala k poglobljenemu raziskovanju. Za slovenistiko sta  pomembni njegovo habilitacijsko delo Narečje vasi Sele na Rožu (1939) in Slovenski verz (1939), zavrnjena pa je bila njegova knjiga o brižinskih spomenikih (1943). Isačenka je usoda vodila od Dunaja prek Ljubljane na Slovaško, Češko, v Nemčijo, v Kalifornijo, zadnja leta pa je prebil kot predstojnik Inštituta za slavistiko na celovški univerzi, kjer je ponovno vzpostavil tesne in plodne stike z ljubljansko slavistiko. Pomemben je bil tudi za slovensko manjšino na Koroškem, saj je strokovno zavrnil mnenje, da naj bi šlo pri slovenskih koroških narečjih za nekakšnen poseben jezik. Celovško srečanje je ob skrbnih gostiteljih potekalo v prijaznem in spodbudnem vzdušju. === From: Ceupress Date: 2010/12/15 Subject: Books on Slovenian Themes http://www.ceupress.com/index.html -- Central European University Press -- v dveh zvezkih knjige Modernism in nation building so Slovenci zastopani s Tomanom, Cankarjem, Melikom, Vilfanom, Levstikom. V seriji Classics najdemo Martina Kačurja in gesla o Z. Kveder, P. Pajk, A. Štebi, V. Tomšič, A. Vode. Knjiga v treh zvezkih East European travel writing vsebuje citate iz Aškerca, Josipa Lavtižarja in Prežiha. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 18 16:40:36 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 18 Dec 2010 16:40:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Jani_Kovačič_pripovedovalski_vari ete_--_05_=25 Message-ID: Od: Jani Kovačič Datum: 17. december 2010 07:13 Zadeva: Pripovedovalski Variete, dvanajstič: Jani Kovačič Petek, 17.12. 20101 ob 20h Kavarna Union. Jani Kovačič, pisec, glasbenik, filozof in eden najaktivnejših slovenskih kantavtorjev ima na svojem repertoarju tudi pesmi, narejene po ljudskih zgodbah in motivih, in prav te bodo srž tokratnega programa. [Ups, že mimo. -- krivec miran] === Tako kot Slavistično društvo Slovenije (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003597.html) tudi Bralno društvo in Društvo za primerjalno književnost apelirata na davkoplačevalce, da del dohodnihe, ki gre sicer v skupni davčni žakelj, namenimo dejavnostim svojih društev. Časa za preusmeritev tega denarja je samo še nekaj dni. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Dec 18 18:55:30 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 18 Dec 2010 18:55:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistično_društvo_Slovenije_in_0 5_=25_dohodnine Message-ID: <4D0CF592.4938.9B1CAB0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije Slavističnemu društvu Slovenije V slovlitovsko sporočilo 13. decembra http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003597.html se je prikradla napačna povezava do e-uprave. URL, ki deluje, je: http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1242 Na navedeni strani sta oba obrazca za namenitev dela dohodnine za donacije (elektronska vloga in obrazec za tiskanje) ter naslovi regijskih davčnih uradov, ki so prejemniki vloge. V razpredelnico pod ''Ime oz. naziv upravičenca'' vpišite ZVEZA DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, pod ''Davčna številka upravičenca'' 81642946, nato pa delež dohodnine (max. 0,5 %), ki ga želite pokloniti društvu. Delež dohodnine lahko namenite tudi več upravičencem hkrati, le vsota deležev ne sme preseči 0,5 % (primer: 0,3 % namenite Slavističnemu društvu Slovenije in 0,2 % Slavističnemu društvu Ljubljana). Seznam vseh upravičencev do dela dohodnine je objavljen na spletni strani DURSa: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-062-03506-OB~P001-0000.PDF Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 19 19:15:17 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 Dec 2010 19:15:17 +0100 Subject: [SlovLit] Lektoriranje in jezikovna kultura -- N-grami in druge ana-lize Message-ID: From: "Erika Kržišnik" To: Date: Sun, 19 Dec 2010 11:32:03 +0100 Subject: Magisterij o lektoriranju V sredo, 22. 12. 2010, ob 16h bo Andreja Bizjak zagovarjala magistrsko delo Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo. Zagovor bo v predavalnici 5 v pritličju. === http://ngrams.googlelabs.com/info -- n-grami za angleščino. http://www.culturomics.org/cultural-observatory-at-harvard/papers -- kvantitativna analiza kulture. http://corpus.byu.edu/coha/compare-culturomics.asp -- analiza jezikovnih sprememb v angleščini s pomočjo kolokacij. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 21 09:57:51 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Tue, 21 Dec 2010 09:57:51 +0100 Subject: [SlovLit] Timsko delo -- Dvema Antonoma -- O literarni kulturi Message-ID: From: "Metka Hojnik-Verdev" To: Date: Sun, 19 Dec 2010 22:33:30 +0100 Subject: timsko delo - skupinsko delo Zanima me, če sta besedni zvezi timsko delo in skupinsko delo sopomenki. Berem namreč poglavje s področja didaktičnih strategij in v kontekstu ne opazim razlike. Hvala in lep pozdrav, Metka Hojnik Verdev === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- Dvema Antonoma (Slodnjaku in Vodniku) = ta teden na portalu Literatura). === From: Andrej Hočevar Date: 2010/12/20 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 28: Literatura 234 [...] V intervjuju se Urban Vovk pogovarja s Sebastijanom Pregljem, v refleksiji pa Miklavž Komelj s Pessoo, partizani in še kom. [...] Mnenja o knjigah (nujno) preberite v kritikah in robnih zapisih.[...] Literatura v izjavi: Petra Koršič o Literarni kulturi Petro Koršič, sourednico Prišlekov in glavno krmarko Literaturine Literarne kulture, največkrat in radi vidimo tam, kjer gre zares: z živo literaturo. Kot moderatorko, debaterko in napovedovalko z duhovitimi komentarji. Za Literaturin obveščevalnik je zbrala nekaj svojih misli o iztekajoči se sezoni. Literarna kultura (ponižana v literarne dogodke) je vila. In z vilami je treba lepo ravnati. Seveda mora imeti kaj sporočiti, a pomembno je tudi, kako to naredi. Še vedno jih moram ščititi, zagovarjati, kot ne bi dovolj verjela vanje. Se zgodi, da sem ogorčena nad nespoštovanjem, nepoznavanjem, ignoranco. Ne vedno, a >>dogodek<< je lahko popek sveta. Kdaj se bo naredila zareza v prostoru in času, se ne da napovedati. Organizacijsko in izvedbeno še tako dodelan večer branja ali pogovarjanja je podvržen enkratnosti, neponovljivosti, spletu objektivnih in tudi subjektivnih dejavnikov, in vse to sooblikuje >>živ<< dogodek. Pri pogovarjanjih oziroma omizjih je dragoceno, če se zaradi neposrednega in sprotnega odzivanja premaknemo tja, kamor ne bi prišli pri tihem branju publicistično-znanstvenih tekstov, in če slišimo kaj, česar sogovorniki ne bi zapisali, saj bi šlo med pisanjem skozi mnogo samocenzurnih filtrov. Pri opravljanju te dejavnosti se ne da mahati s >>produkti<< dela. Gre za vmesni prostor - ne knjiga ne gledališki oder, in vmesni čas - latentna faza v ustvarjalno-proizvodni verigi. Če šteje/ostane le tisto, kar je zapisano, arhivirano - potem so gotovo premalo snemani, fotografirani, recenzirani, zabeleženi. Za nekatere ima LK neznatno vlogo. (Nekateri mislijo, da je to rolanje po sceni, drugi da se prodaja produkte, tretji da se popularizira in promovira, ipd.) Če kaj, stremim k temu, da se zgodijo premiki. Da steče energija in se stvarjenje minimundusa zgodi. Vsaj kdaj, vsaj komu. Veseli me, ko spodbudi k pisanju, ko pritegne obiskovalčevo pozornost in ga ne pusti nedotaknjenega, ko ga obogati. Prav tako, če ga zastrupi in iz njega naredi sužnja, bralca. Ne glede na svetovno prestolnico knjige je Literaturina LK tekla z enako kondicijo kot doslej - 40 dogodkov, izpostavim naj >>antologijsko branje<< urednika Zdravka Duše na večeru Zaodrje na odru. Omenim pa, da me je v pogovoru z Andrejem Brvarjem o pesmi v prozi presenetilo vsaj dvoje: da so vsi pesniki avtorju antologije na njegovo željo brez pripomb poslali pesmi brez verzov in bodo tako tudi objavljene, čeprav so pesmi izvorno v verzih; in da Brvarja skrbi feminizacija poezije na Slovenskem. V plodovitem in z literarnimi večeri poplavljenem letu 2010 pa sta vame kot obiskovalko zarezali dve domači(!) branji poezije, Šalamunovo vileniško na Ljubljanskem gradu in Dintinjanino neobjavljenih pesmi v DSP-ju. Ja, res se ne ve, kdaj bo udarilo po tebi! Saj je bilo citirano: z vilami je treba lepo ravnati. From miran.hladnik na guest.arnes.si Tue Dec 21 20:26:37 2010 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Tue, 21 Dec 2010 20:26:37 +0100 Subject: [SlovLit] Kar na Dunaj Message-ID: From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Date: 2010/12/20 Subject: Razpis Univerze na Dunaju za mesto asistenta na slovenistiki http://personalwesen.univie.ac.at/fuer-bewerberinnen/laufbahnstellen/singleview/article/universitaetsassistentin-fuer-den-fachbereich-suedslawistiklinguistik-unter-beruecksichtigung-der-s/?no_cache=1&tx_ttnews%5BbackPid%5D=76539&cHash=39ba81b5dffc476e4c1227e9ca954973 -- razpis Univerze na Dunaju za mesto asistenta na slovenistiki. === http://www.i-d-e.de/spring-school-2011 -- tridnevni zastonj tečaj digitalnega kritičnega izdajanja rokopisov in arhivalij na Dunaju. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 22 17:17:18 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 22 Dec 2010 17:17:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Alma_Kolumbova_hči Message-ID: From: PMC Tajništvo Date: 2010/12/22 Subject: Kolumbova hči - vabilo Ob izidu knjige Kolumbova hči Vas v petek, 14. januarja 2011, vabimo na pogovor z naslovom Alma M. Karlin med mitom in resnico. Pokrajinski muzej Celje v petek, 14. januarja 2011, ob 11. uri pripravlja pogovor z naslovom Alma M. Karlin med mitom in resnico, ki se bo odvijal v stranski dvorani Narodnega doma v Celju, na Trgu celjskih knezov 9. Pogovor bo pospremil izid knjige z naslovom Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin, avtorice Barbare Trnovec. Da bi se lahko, kolikor je to mogoče, približali Almi M. Karlin - svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki, pisateljici in teozofinji -, ji moramo najprej dovoliti, da postane tisto, kar je v resnici bila. Moramo jo demitizirati, moramo jo osvoboditi navlake, ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas. Njeni častilci so ji pridali nekaj lažnega blišča, da bi bila videti še bolj izjemna in pomembna. Njeno podobo so izkrivljali tudi tisti, ki so njenim dosežkom oporekali kakršenkoli večji pomen. Z Almo so torej povezani številni konstrukti, utemeljeni na napačnih interpretacijah podatkov, površnosti, izmišljotinah ali klevetah, in vendar so preživeli vse do danes. Zato je tukaj še ena knjiga o njej; da bi na podlagi novih in starih spoznanj, povezanih v argumentirano in konsistentno celoto, Alma oživela pred očmi bralcev, da bi jo lažje razumeli in spoštovali njeno zapuščino. Ne zato, ker bi si ona to želela, ampak zato, ker si to zasluži. Upravičeno jo lahko občudujemo zaradi njenega preseganja vseh mogočih meja. Presegla je meje telesnih omejitev, presegla je meje svojega spola, presegla je meje družbenega sloja, kateremu je pripadala, presegla je meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, presegla je meje fizičnih razdalj, presegla je meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne - pravzaprav so brezčasne - ter nagovarjajo širok krog ljudi. K pogovoru so bili povabljeni dr. Zmago Šmitek, specialist za neevropsko etnologijo in poznavalec Alminega življenja in dela, dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, prav tako poznavalka Alminega življenja in dela, Božena Orožen, slavistka in raziskovalka na področju domoznanstva, avtorica razstave ob 100-letnici rojstva Alme M. Karlin, mag. Vlado Šlibar, etnolog in kustos ter avtor razstave ob 120-letnici rojstva Alme M. Karlin, dr. Neva Šlibar, germanistka, avtorica znanstvenih člankov o Almini literaturi in poznavalka Alminega življenja ter dela, Jerneja Jezernik, slovenistka in nemcistka, avtorica monografije Alma M. Karlin, državljanka sveta in Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja, avtorica knjige Kolumbova hči. Pogovor bo vodil in usmerjal Marijan Pušavec, komparativist in slovenist, avtor virtualnega domovanja Alme M. Karlin. Uvodnemu nagovoru Staneta Rozmana, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, bo sledila kratka predstavitev sodelujočih in nekaterih drugih udeležencev pogovora, ki so na različne načine povezani z Almo M. Karlin. Po kratki predstavitvi knjige Kolumbova hči oziroma številnih novosti, ki jih prinaša, bo sledil pogovor. Izhodišča za pogovor: * Je bila Alma M. Karlin Slovenka ali Nemka? * Je bila res nominirana za Nobelovo nagrado za literaturo? * Je bila Alma ena največjih popotnic vseh časov? * Je bila res lezbijka, ki je sovražila moške? * Kje (vse) se danes nahaja Almina zapuščina in v kolikšni meri je raziskana? Direktor Stane Rozman, prof. zgod. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 23 20:39:17 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 23 Dec 2010 20:39:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Pouk_slovenščine_na_dveh_ravneh Message-ID: From: Zoran ARNES Date: 2010/12/23 Subject: Pouk slovenščine na dveh ravneh Slovenščina na splošni maturi na dveh zahtevnostnih ravneh - škoda ali korist (za stroko in širše)? V času, ko se pripravlja sprejem Bele knjige, ki bo začrtala razvojne usmeritve slovenskega šolstva, in ko se s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada pod okriljem Ministrstva za šolstvo in Zavoda za šolstvo začenjajo poskusni projekti za prenovo gimnazijskega programa, je potreben tudi temeljit razmislek o sedanjem in prihodnjem statusu slovenščine na gimnazijah. Ena ključnih dilem sta premislek in odločitev o tem, ali je sedanje stanje, ko se slovenščina poučuje in ocenjuje na eni sami ravni zahtevnosti, dobro, ali pa bi ga nemara kazalo spremeniti. Stanje poldrugo desetletje po uvedbi splošne mature Od uvedbe splošne mature leta 1995 so trije obvezni predmeti: slovenščina, matematika in tuji jezik. Matematika in tuji jezik imata pouk na osnovni in višji ravni. Višja raven pomeni, da imajo nekateri dijaki pri teh dveh predmetih več ur pouka (to pa pomeni več ur tudi za učitelje matematike in tujega jezika), seznanjajo se z zahtevnejšimi vsebinami (pri tujem jeziku je to npr. literatura) in na maturitetnem preizkusu lahko pridobijo do tri dodatne točke. Vse to seveda povečuje ugled teh dveh predmetov, predvsem pa dijake že usmerja k izbranemu študiju in omogoča posamezni stroki, da si že na srednješolski ravni oblikuje bazo perspektivnejših študentov. Slovenščina, ki ni samo učni predmet, pač pa razen na šolah narodnih skupnosti tudi učni jezik, ima samo pouk na osnovni ravni, res pa je, da tudi pri tem predmetu lahko dijaki dobijo dodatne tri točke na maturitetnem preizkusu (zato je končni rezultat dijaka, ki je izbral matematiko in tuji jezik na višji ravni, lahko skupaj 34 točk). Začetna utemeljitev pouka slovenščine na eni ravni Ob uvedbi mature so se pojavljala mnenja, da bi tudi slovenščina kot obvezni maturitetni predmet in učni jezik zaslužila dve zahtevnostni ravni pouka, osnovno in višjo, vendar je pri odločanju o tem prevladalo (čeprav morda manjšinsko?) mnenje, da je slovenščina kot steber nacionalnosti in državnosti tako pomembna, da pouk sploh ne more potekati na osnovni ravni, pač pa samo na višji, za kar se na maturitetnem preizkusu upravičeno pričakuje in zahteva dodatne točke. Tragični paradoks začetne utemeljitve O tem, da je pouk slovenščine za Slovence vitalnega pomena, seveda ne more biti nikakršnega dvoma, pač pa nasprotniki sedanje ureditve opozarjamo na to, da dejansko poteka pouk slovenščine na osnovni ravni, saj je povsem enak za celotno populacijo, zato so dodane tri možne točke zgolj fiktivni kazalnik višje ravni in izključno zunanja motivacija. To seveda pomeni, da je slovenščina kot državni in uradni jezik v primerjavi z matematiko in tujim jezikom v podrejenem položaju, kar je še zlasti usodno v časih, ko npr. angleščina izpodriva slovenščino marsikod v javnem življenju in celo na znanstveni ravni. Škodljivost sedanjega pouka slovenščine na eni ravni Zagovorniki obstoječega stanja bi se lahko sklicevali na to, da je slovenščini namenjenih več ur pouka kot matematiki in prvemu tujemu jeziku. To nedvomno drži, vendar se je treba zavedati, da pouk slovenščine dejansko vključuje tri predmetna področja: slovenski jezik, slovensko književnost in svetovno književnost (o pomenu temeljne humanistične izobrazbe tudi za naravoslovne znanosti je povedano dovolj v znamenitem odprtem pismu Gregoryja Petska direktorju univerze SUNY v Albanyju v ZDA (http://genomebiology.com/2010/11/10/138). Zato pouk slovenščine ni v nikakršni prednosti, nasprotno, zaradi samo ene zahtevnostne ravni so prikrajšani radovednejši in sposobnejši dijaki, so prikrajšani bolj ustvarjalni učitelji, je prikrajšana slovenistična stroka na univerzitetni ravni in, ne nazadnje, je posredno ogrožen položaj slovenščine kot državnega in uradnega jezika. Prednosti pouka slovenščine na dveh zahtevnostnih ravneh Glede na to, da se z Belo knjigo pripravljajo temeljitejše in dolgoročnejše spremembe šolskega sistema, je skrajni čas, da se v stroki opredelimo do ustreznosti ali neustreznosti sedanjega stanja. Prepričan sem, da z uvedbo višje zahtevnostne ravni pri pouku slovenščine na gimnazijah lahko samo pridobimo (vprašanje ustreznega točkovanja je bolj tehnične narave, predvsem pa napovedano zmanjšanje obsega eksternosti ocenjevanja zahteva ponovno uvedbo sprejemnih izpitov na visokošolskih študijskih programih, torej točkovna motivacija na maturi sploh odpade). Najprej pridobijo tisti dijaki, ki bi radi razširili in poglobili spoznavanje slovenskega jezika, slovenske književnosti in svetovne književnosti, saj dodatne ure slovenščine z majhno skupino omogočajo uporabo dosti bolj dejavnih, celo raziskovalnih učnovzgojnih metod. Za tem pridobijo učitelji slovenščine, pa ne samo zaradi dodatnih zaposlitvenih ur, pač pa predvsem zaradi večjega ugleda predmeta in večje ustvarjalnosti na višji ravni. Na koncu sta dve zahtevnostni ravni priložnost in izziv za univerzitetno slovenistično stroko, saj lahko visokošolski učitelji v neposredni povezavi z učitelji slovenščine na gimnazijah vplivajo na oblikovanje ustreznega znanstvenega in pedagoškega naraščaja. Zoran Božič From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 23 23:10:22 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 23 Dec 2010 23:10:22 +0100 Subject: [SlovLit] Pouk_slovenščine_na_dveh_ravneh_--_L uknje_in_praske Message-ID: From: Aleksandra Kocmut Date: 2010/12/23 Subject: Re: [SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh Ob zanimivem pismu gospoda Zorana Božiča bi dodala nekaj, kar je morda čisto "mimo", morda pa vendarle ne. Navsezadnje je slovenščina prvi jezik naših otrok, ne tuji, temveč materni, zato mislim, da bi morale učiteljice oziroma celo profesorice razrednega pouka obvladati slovenski jezik (pravopis, besedišče, skladnja) vsaj, recimo, na ravni nekoga, ki bi v četrtem letniku gimnazije tak test pisal odlično. Verjetno veste, da je praksa daleč od tega. Naj navedem le nekaj primerov, kaj starši vidimo v besedilih učiteljic: - dva obdobja, - življenski prostor, - glagol znajti se, spregan "znajdla", - "V spisu imaš dve napaki. Popravi jiva.", - pike za vprašalnimi povedmi in vprašaje za trdilnimi oziroma velelnimi (npr. Nariši, kako si jo ti predstavljaš?), - da o vejicah, čeprav tistih osnovnih (npr. ob vrinjenem odvisniku), ne govorim. Verjamem, da je veliko učiteljic razrednega pouka, ki bi takih napak ne zagrešile; vsekakor pa je po mojem mnenju preveč tistih, ki ne obvladajo pravopisa niti zadovoljivo. Seveda razumem, da se napake pač zgodijo, saj smo vsi zmotljivi. Ne moti me, če se v besedilo pritihotapi kak "škrat"; motijo me napake, ki kažejo neznanje in ki v resnici že v prvi triadi devetletke povzročajo razpoke v temeljih znanja naših otrok. Kako naj pričakujemo, da najstnik ne bo pisal "pred dvemi leti je imel dva stanovanja", če pa to kot pravilno sliši že od svoje prve učiteljice? Menim, da je zahtevnost znanja slovenščine (za razredni pouk) na fakultetah na prenizki ravni. To poznam tudi iz izkušenj, saj je precej mojih kolegic (do)študiralo razredni pouk in so me večkrat prosile za pomoč pred izpiti iz slovenščine, ob tem pa celo same priznavale, da "je bilo v gimnaziji težje". Mogoče razmišljam utopično, vendar se mi zdi pomembno, da pri prvih (in "drugih" in nadaljnjih) korakih v naš jezik in njegovo slovnico otrokom pomagajo učitelji(ce), ki obvladajo to, kar naj bi znali vsaj do neke mere tudi že oni, npr. poznavanje rabe ločil, dvojina ipd. Kako to doseči? Je to res - utopija? Spomnim se predmeta, pri katerem smo morali za pozitivno (torej za šestko) doseči 85 %. Morda bi pomagalo, če bi tudi pri izpitu oz. izpitih iz slovenščine na razrednem pouku poostrili kriterije. Ali pa je bilo to že storjeno in učinka kljub temu ni? Aleksandra Kocmut === From: Lingvistični krožek Date: 2010/12/23 Subject: LK, 3. januar 2011 LK FF vabi na 945. sestanek v ponedeljek, 3. januarja 2011, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta dr. Lee Yong in dr. Chikako Shigemori Bučar, Oddelek za azijske in afriške študije FF. Tema predavanja: Morphology and Syntax in Holes and Scratches (Oblikoslovje in skladnja v luknjah in praskah). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Fri Dec 24 10:30:35 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 24 Dec 2010 10:30:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Pouk_slovenščine_na_dveh_ravneh In-Reply-To: <2E4001297DAD407CBC0EDB13FB2A822C@SONJASTARC> References: <2E4001297DAD407CBC0EDB13FB2A822C@SONJASTARC> Message-ID: From: Katja Benevol Gabrijelčič Date: 2010/12/24 Subject: RE: [SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh > Slovenščina na splošni maturi na dveh zahtevnostnih ravneh - > škoda ali korist (za stroko in širše)? Glede na to, da v OŠ že nekaj časa poteka pouk slovenščine na treh ravneh, menim, da bi o izkušnjah kazalo pobarati tudi osnovnošolske učitelje. Na vrhniški OŠ IC so namreč nivojski pouk slovenskega jezika opustili, ker po njihovih izkušnjah otoci na najnižjem nivoju v enoviti skupini nimajo vzora, kaj bi morali znati, na kakšen način itd., zato so vpeljali pouk v manjših skupinah z mešanimi nivoji. V bistvu so njihove ugotovitve potrdile to, kar itak vsi vemo - razredi so že v OŠ preveliki, da bi učitelji sploh imeli čas posvetiti se posameznikom. Ker vedo, da tega časa nimajo, se niti ne potrudijo, da bi si ga vzeli, saj se zavedajo, da bi si ga na račun večine/otrok z višjim nivojem znanja. Sicer pa, glede na to, da se g. Božič omejuje na poučevanje slovenščine na gimnazijah in ne zadeva strokovnih šol, ali ni mogoče domnevati, da se na gimnazije vpisujejo otroci, ki v OŠ dosegajo višje nivoje, in bi bilo potemtakem mogoče zanje zvišati že osnovno raven poučevanja slovenščine? Lp, Katja Benevol Gabrijelčič === od: Sonja Starc datum: 24. december 2010 09:50 zadeva: RE: [SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh Razmišljanju Zorana Božiča dodajam, da bi moral gimnazijski pouk slovenščine dijaku omogočiti trdno osnovo za suvereno rabo slovenščine kot učnega jezika na univerzitetnih programih. To pomeni, da naj bi bil študent v procesu študija in kasnejši strokovnjak na nekem področju zmožen soustvarjati strokovni jezik svoje vede. Po mojem mnenju je cilj gimnazijskega učenja slovenščine dosežen, če se maturant, in kasneje študent, zaveda, da se z razvojem teoretičnih spoznanj razvija, utrjuje in bogati tudi jezik, v našem primeru slovenščino, in če skladno s tem deluje/bo deloval; da je/bo zmožen suvereno uporabljati slovenščino na svojem študijskem področju. V takem primeru se ne moremo bati niti za usodo slovenščine, tudi če taisti študent tu in tam napiše kakšno seminarsko nalogo v tujem jeziku, študira po tuji literaturi in včasih posluša tudi kakšnega tujega predavatelja. Po izkušnjah (morda imam smolo!) je taka zmožnost prisotna pri zelo redkih študentih. Ali bi gimnazijski pouk slovenščine na dveh ravneh (in posledično matura) pripeljal dijaka, bodočega študenta, do omenjenega cilja? Res ne vem ... Odvisno bi bilo najbrž od tega, kako zahtevno bi postavili osnovno raven. Mislim pa, da čas nekako narekuje posodobitev jezikovnega dela UN, da bi kazalo spremeniti kakšno vsebino jezikovnega pouka (kot predlagajo tudi podpisniki Izjave o jezikovnem delu učnih načrtov za slovenščino), da bi morali dijaka učiti bistvenih zakonitosti jezika, ki bi jih sam kritično prenašal in razširjal na vsakdanje jezikovne pojave in njihove okoliščine. Lepo pozdravljeni. Srečno. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Dec 24 22:10:13 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 24 Dec 2010 22:10:13 +0100 Subject: [SlovLit] Pouk_slovenščine_na_dveh_ravneh_--_T extgrid_repozitoriji Message-ID: From: Marja Bešter Date: 2010/12/24 Subject: RE: [SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh Spoštovana gospa Aleksandra Kocmut! Pridružujem se Vašemu mnenju, da morajo učitelji/-ice in profesorji/-ice razrednega pouka (imamo tudi študente!) obvladati slovenski jezik. Za to se trudimo tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Le redki/-e ga obvladajo, ko pridejo na univerzo, tako da se včasih čudimo, da je določeni/-a študent/-ka opravil/-a (splošno) maturo. (Tisti, ki >pokrivamo< področje slovenski jezik na PeF UL, sicer menimo, da se profesorji/-ice slovenščine v SŠ zelo trudijo pri svojem delu. In zanimivo: tega mnenja o profesorjih/-icah slovenščine v SŠ so tudi študenti/-ke!) Po predmetniku imajo študentje/-ke na našem področju tri obvezne predmete na prvi stopnji bolonjskega študijskega programa razredni pouk: a) SLOVENSKI JEZIK 1, b) SLOVENSKI JEZIK 2 in c) DIDAKTIKA SLOVENSKEGA JEZIKA. Pri vsakem predmetu imajo poleg ur predavanj tudi številne ure vaj; nanje morajo priti pripravljeni/-e, sicer se jih ne morejo udeležiti. Pri predmetih a in b imajo poleg končnega pisnega in nato ustnega izpita tudi predizpitne obveznosti: dvakrat pravopisni test, govorni nastop in seminarsko nalogo. Pravopisni test je pozitivno ocenjen, če dosežejo 80 % točk (torej smo blizu predlaganih 85 %!). V seminarskih nalogah so zaznamovane vse (ne le pravopisne) napake; študent/-ka jih mora sam/-a odpraviti (in utemeljiti popravke) ter nalogo ponovno predložiti v pregled; tudi ta različica naloge je natančno pregledana. Opažamo pa, da je večina študentov/študentk zelo hitro zadovoljna s svojim >izdelkom< in da jim ni pomembno, kakšno seminarsko nalogo oddajo - dovolj jim je samo to, da jo oddajo. Pri tretjem predmetu, tj. pri didaktiki slovenskega jezika, se preverja tudi jezikovno znanje (pri učnih pripravah, na nastopu, pri pisnem izpitu). - Nekaj študentov opravlja pravopisni test in izpit tudi več kot štirikrat! Verjemite, da vse to zahteva ogromno dela. Z asistentkama in asistentom Vam rade volje pokažemo svoj obsežni arhiv. Pa vendar nekateri (nikakor ne vsi!) študentje oz. študentke ne vidijo smisla v tem našem prizadevanju; nekaj se naučijo za naše izpite, nato pa to pozabijo, ker jim pri drugih predmetih tega ni več >treba znati<. (Menda je bilo tako tudi v srednji šoli!) Kaj jim sporoča pozitivno ocenjena seminarska naloga, če v njej ni zaznamovane nobene (jezikovne) napake? Da je brezhibna, ali ne? - Kako naj torej študentje/-ke dobijo občutek, da je slovenščina pomembna? In kako je zunaj šole oz. univerze? Lep pozdrav Marja Bešter Turk === http://www.textgrid.de/en/ueber-textgrid.html -- Textgrid, digitalna infrastruktura za humanistične raziskave. http://dx.doi.org/10.3998/3336451.0013.304 -- o prostodostopnih repozitoriji za znanstvene objave. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 25 18:12:17 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 25 Dec 2010 18:12:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Nesrečna_Srečkova_ljubezen_--Vajevci _na_Vikiviru Message-ID: From: Jolka Milič Date: 2010/12/25 Subject: FW: SOS Sem malo manj kot dvorna prevajalka poezije Srečka Kosovela v italijanščino. Čez dva meseca - upam - in sicer februarja prihodnjega leta, če bog da in sreča junaška pa konstelacije na pravem mestu, bo izšel v Trstu pri ZTTju zajeten dvojezični izbor njegovih pesmi in konsov, opremljen z zelo izčrpno študijo o njem izpod eruditnega peresa splošno znanega tržaškega pisatelja in esejista Mirana Košute. Ker smo vsi tisti, ki se ukvarjamo z določeno tematiko - v tem specifičnem primeru se prizadevamo, da bi našega poeta ... spehali čim dlje in čim višje - nerazvezljivo povezani na tisoč in en način, kar je samo koristno za stvar, zvemo tudi iz njegovega življenja marsikaj, kar nam je bilo prej neznano. No, neki ljubljanski prijatelj in profesor, ki piše menda njegovo biografijo, me je že pred časom in tudi nedavno spraševal, če kaj vem (in naj poizvedujem okrog, če nisem še čula) o nekem dekletu in Srečkovi "ljubezni", ki se je imenovala Lidija Prislan, in se je po njegovi smrti samomorila. Navedel mi je tudi vrstice iz članka Srečanje s Kosovelom Bogomirja Magajne, ki je izšel 12. marca 1954 v Slovenskem Jadranu. Tam piše: "Prezgodaj je, da bi opisoval njegove odnose do deklet. In velik kos tragičnosti, ki je iz tega izviral - zlasti v odnosu do lepe Lidije, ki je po njegovi smrti napravila samomor." Takrat je bilo verjetno res prezgodaj, morda pa je 56 let kasneje nekoliko že prepozno, morda pa skrajni čas. Jaz sem vsepovsod povpraševala na našem koncu po tem dekletu, brez uspeha, telefonirala vsem Prislanom v telefonskem imeniku, našla samo enega istoimenjaka, njegova žena nadvse prijazno mi je povedala, da sodi priimek v Mozirsko in Savinjsko dolino, naj nadaljujem iskanjem v tel.imeniku na Štajerskem, tudi v kranju je teh priimkov kar nekaj. Prošnja pa je ta, med slavisti je kdo, ki bi kaj o tej skrivnostni in nesrečni Lidij vedel? Živi še kakšen njen sorodnik? Vsakega namiga in novice bi bil raziskovalec vesel, in seveda jaz z njim. Zahvaljujem se vnaprej za potrpljenje in prijaznost. Lp jolka (milič) iz Sežane === http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu in http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu -- rokopisne Vaje iz let 1854 in 1855 (avtorji Valentin Zarnik, Valentin Mandelc, Ivan Tušek, Simon Jenko, Venceslav Bril, Fran Erjavec) so študentje prvega letnika slovenistike v Ljubljani v glavnem pretipkali in smo jih preverili, posamezne strani pa še manjkajo (označene kot nekorigirano), čakajo na korekturo (označene kot problematične strani) oz. vsebjejo težko berljiva mesta (označena v tekstu kot nejasno), ki kličejo po pomoči. Vabljeni k branju in sodelovanju! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 27 18:30:39 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 27 Dec 2010 18:30:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Novo_na_vikipediji_in_drugje_--_Re=3A_Po uk_slovenščine_na_dveh_ravneh Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda -- besediloslovje (ja, pomotoma smo posegli v jezikoslovje, nastati bi moralo geslo tekstologija oz. tekstna kritika), postmoderna literatura, humanistika, humboldtovska univerza (zraven je nastalo še geslo Humboldtova univerza v Berlinu), mohorjanka. Gesla so še potrebna popravkov, vabljeni k posegom. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2010-December/001838.html -- kriza italijanskih univerz (podjetizacija in kastizacija) in krčenje humanistike. http://www.nuk.uni-lj.si/sb -- portal Slovenska bibliografija. http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-9BFD8VPP -- ojej, kaj smo pisali leta 1977 v Tribuno :) -- miran === From: Metka Hojnik-Verdev Date: 2010/12/27 Subject: Re: [SlovLit]Pouk slovenščine na dveh ravneh (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003609.html in dalje) Spoštovani kolegi, zelo sem žalostna, ko takole "obiramo" profesorice razrednega pouka, kakšno je njihovo jezikovno znanje ... Čestitam vsem mamam, očetom ... in vsem, ki "absolutno, absolutno" govorijo samo zborni jezik. Menim, da status predmetu slovenščina v širši javnosti pada prav zaradi elitnega razmišljanja o popolnosti [...] predlagam strpnost do kolegov učiteljev in morda v tem prazničnem času izrečemo kakšno pohvalo, da smo kot starši zelo srečni, ko našega otroka uči prijazna učiteljica, ko vzbudi ljubezen do slovenskega jezika in literature. Osebno bi pohvalila in se zahvalila profesorici Duški Safran, ki uči mojo hčer slovenščino na I. gimnaziji v Celju, ker zna pohvaliti, kritično opozoriti na napake in kar je zame kot mamo in učiteljico zelo pomembno, zna poučevati z ljubeznijo in veseljem. Moja hči se njenih ur veseli in sproščena odhaja iz razreda. DRAGI KOLEGI, NE POZABIMO, SAMO PRAVOPIS NI PREDMET SLOVENŠČINA! Metka Hojnik Verdev From jurgec na rci.rutgers.edu Mon Dec 27 23:33:56 2010 From: jurgec na rci.rutgers.edu (Peter Jurgec) Date: Mon, 27 Dec 2010 23:33:56 +0100 Subject: [SlovLit] Ilse Lehiste (1922-2010) Message-ID: <46121E23-AD6A-4ACA-A66B-7BB1D634CE21@rci.rutgers.edu> Sporočam žalostno vest, da je za božič umrla Ilse Lehiste, zaslužna profesorica za jezikoslovje na Ohio State University. Ilse Lehiste je avtorica mnogih vplivnih člankov in monografij iz splošne fonetike in fonologije. Za slovenistično vedo pa so še posebej pomembne njene študije srbske/hrvaške prozodije in njen prispevek o fonemih (standardne) slovenščine. V članku "The Phonemes of Slovene" [Fonemi slovenščine], objavljenem leta 1961 v International Journal of Slavic Linguistics and Poetics (letnik 4, strani 48--66), kot prva instrumentalno dokaže, da nenaglašeni {e, o} v slovenščini niso ne široki ne ozki, temveč vmesne kvalitete. Njena spletna stran je dosegliva tule: http://www.ling.ohio-state.edu/~ilsele/ Zapis na Language Logu je na voljo tu: http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=2866 Peter Jurgec From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 28 23:26:53 2010 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 28 Dec 2010 23:26:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Jana_Zemljarič_Miklavčič Message-ID: <4D1A642D.27671.1CE16436@matjaz.zaplotnik.siol.net> V današnjem Delu (28. december 2010) je objavljena žalostna vest, da je umrla doc. dr. Jana Zemljarič Miklavčič, dolgoletna sodelavka Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in zadnjih nekaj let predavateljica na Oddelku za prevajalstvo FF v Ljubljani. Jana Zemljarič Miklavčič je na FF v Ljubljani diplomirala iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti. V obdobju 1996--2000 je bila tajnica Slavističnega društva Slovenije, nato je bila zaposlena kot strokovna tajnica programa tečajev slovenščine Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF v Ljubljani. Področji njenega strokovnega dela sta bili slovenščina kot tuji jezik (iz tega področja je 2002 magistrirala) in korpusno jezikoslovje (leta 2007 je zagovarjala doktorsko disertacijo o govornih korpusih, ki je leto kasneje v predelani obliki izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete). Njeno delo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik je zajemalo koordinacijo projektov 'Sporazumevalni prag za slovenščino', 'Slovenščina na daljavo' (http://www.e-slovenscina.si), '1st & 2nd click on Slovene' in 'Tools for Offline Language Learning'. V okviru doktorske disertacije je zgradila Učni korpus govorjene slovenščine. Pred nekaj leti se je zaposlila na Oddelku za prevajalstvo FF v Ljubljani, kjer je izvajala predavanja in seminarje na temo slovenske družbe, kulture in literature, razumevanja in tvorjenja besedil v slovenskem jeziku ter slovenskega besediloslovja in analize diskurza. Njena bibliografija priča, da je bila raziskovalnemu delu zvesta vse do prezgodnjega konca. Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 29 18:15:12 2010 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 29 Dec 2010 18:15:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Poetično_pocukrano_himnično Message-ID: http://www.e-nit.si/index.php -- poezija. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri137/index.html -- decembrsko, s snegom pocukrano, sicer pa ekskurzija v Trst in praznovanje 3. decembra. === From: "Rebolj, Matjaž" To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 28 Dec 2010 12:06:57 +0100 Subject: Kaj pa če bi za novo himno izbrali Kaj pa če bi za novo himno izbrali: http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=310&mp3=155 Resnična, junaška, pa skor vsi znajo besedilo. Da ne bo zadrege pri petju. Pa še vsi narodni atributi so noter: vino, graščino, kri ... samo od bab ni nič rečenega. Vsaj za onih 95 % netajkunskih Slovencev? Lp in SNL 2011 Matjaž From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 3 08:01:19 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Jan 2011 08:01:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Berimo_--_Re=3A_Pouk_slovenščine_na_ dveh_ravneh Message-ID: http://www.nzz.ch/nachrichten/hintergrund/wissenschaft/quantitative_methoden_fuer_die_geisteswissenschaften_1.8925686.html -- Quantitative Methoden für die Geisteswissenschaften (članek iz NZZ) http://www.nzz.ch/nachrichten/kultur/aktuell/schneller_lesen_1.8925672.html-- Schneller lesen (o bralcu, ki se spreminja v uporabnika besedil, članek iz NZZ). http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews.htm -- recenzije slovenističnih publikacij v reviji Slovene Studies, zadnje literarnovedne so Alenke Žbogar o antologiji sodobne slovenske literature From the Heart of Europe (http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/FlisarZbogar.pd), Donalda Reindla o poskusnem zvezku Slovenskega prevajalskega leksikona 1550--1945 (http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/GrumReindl.pdf) in Johna Coxa o knjigi Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by Ivan Cankar Irene Avsenik Nabergoj (http://www.slovenestudies.com/misc/book_reviews/NabergojCox.pdf). http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na literarnem portalu. === From: Aleksandra Kocmut Date: 2011/1/3 Subject: Re: Pouk slovenščine na dveh ravneh (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003614.html) Spoštovana Metka Hojnik - Verdev, samo pojasnilo. Moj prispevek ni bil "obiranje" ali obrekovanje. Primeri, ki sem jih navedla, so bili tam prav zato, da bi podprli mojo zaskrbljenost in dvom glede poznavanja osnov pravopisa slovenskega jezika. Kot je bilo razvidno iz mojega pisma in kot sem dobila tudi odgovor (hvala Marji Bešter Turk), me je zanimalo, kako na to gledajo tisti, ki so postavljeni v vlogo izobraževanja bodočih učiteljev/-ic. Kje je morda temeljni vzrok vsega tega in kje rešitev. Drugič, ni bilo govora o govorjenem jeziku, temveč o pisnem. Zapisanem. Na testu (v navodilih), na obvestilih za starše, med učnimi cilji ... Sarkastična pripomba o vseh starših, ki "absolutno" govorijo samo zborni jezik, je zato neumestna. In tretjič, predmet slovenščina je mnogo več kot pravopis, se strinjam. A vseeno sem prepričana, da sta pravopis in slovnica temelj jezika (in pomembna tudi pri drugih predmetih, kot opozarja tudi Marja Bešter Turk). Navsezadnje tudi matematika ni samo deljenje, pa vendar bi se najbrž marsikdo pritožil, če bi otrok prinesel domov zapis, da je 10 : 2 = 4, ali dobil na testu navodilo, naj sešteje števila in zmnožek zapiše na črto. Moj namen je bil torej opozoriti, povprašati, najti vsaj odgovor, če že ne rešitve. [...] Aleksandra Kocmut From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 5 07:14:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Jan 2011 07:14:55 +0100 Subject: [SlovLit] Zaslonsko berilo -- -ek in -ica -- Yourcenar Message-ID: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HEYZY5RO -- Janko Šlebinger, Album slovenskih književnikov (1928) na dLibu. http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-FCE150LV -- Kosovelove Pesmi (1927) na dLibu. http://chronicle.com/article/Counting-on-Google-Books/125735/ -- članek o korpusnih raziskavah na 5 milijonih knjig iz Googlovih digitalizacij (iz časopisa Chronicle of Higher Education). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri135b/index.html -- Votlo Sleme (prgišče založenih slik na macesnovo témo). -- mh === From: Ada Vidovič Muha Date: 2011/1/3 Subject: -ek in -ica To: Spoštovana kolegica Bešter Turk! Cenim Vaše prizadevno delo naučiti svoje študente vsaj temeljnih zakonitosti slovenščine, vendar Vas v imenu tudi jezikovne kulture prosim, da ne omejujete poimenovanj oseb ženskega spola na obrazila in končnice, saj kot učiteljica vplivate na jezikovno vedenje sploh. Če se Vam zdi težko sprejeti dejstvo o dvopomenskosti oblike za moški spol - torej ista oblika izraža moški spol ali pa o spolu nič ne pove - predlagam, da tudi poimenovanja žensk tako kot moških zapisujete polno, s celotnim samostalnikom - pa še pridevnik in glagol v ustrezni obliki morate dodati, če seveda želite slediti svojim končniškim oblikam. Ne vem, kam nas to pelje; v obeh primerih se izgublja obvestilnost besedila, naše potrpljenje branja pa tudi. Predlagam torej, da v primerih, ko želimo ali ko je potrebno izpostaviti oba spola, to storimo s polnimi oblikami za moški in ženski spol, sicer pa ostajamo pri obliki za moški spol. Namreč z omejitvijo poimenovanj oseb ženskega spola na -ica ali -ka ali -e ali -a ipd. nismo storili nič za družbeno enakopravnost, kaj šele enakovrednost žensk. Sicer se pa strinjam, kolegica Bešter Turk, z Vašim razmišljanjem, da problematike razmerja mladih in malo manj mladih do materinščine ne more rešiti šola; mesto materinščine v šoli je pravzaprav neposredni odsev njenega mesta v družbi. Lepo pozdravljeni, Ada Vidovič Muha === From: Študentska založba Date: 2011/1/4 Subject: Vabilo: literarni večer Marguerite Yourcenar Vabilo na literarni večer: Marguerite Yourcenar. Literarni večer bo potekal v torek, 11. januarja 2010, ob 18.00 uri, na Francoskem Inštitutu Charles Nodier, Breg 12 v Ljubljani. Francosko pisateljico bosta predstavili prevajalka Severnih arhivov Saša Jerele in avtorica spremne besede dr. Katarina Marinčič. [...] Marguerite Yourcenar, vélika mojstrica zgodovinskega romana, zgodbo svoje družine izkoristi za razmislek o zakonitostih zgodovine, pa tudi o mehanizmih zgodovinskega romana. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 5 13:26:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Jan 2011 13:26:12 +0100 Subject: [SlovLit] Strojnik o jeziku -- Metafora v filozofiji Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/1/5 Subject: LK, 10. januar LK FF vabi na 946. sestanek v ponedeljek, 10. januarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Borut Pretnar, univ. dipl. inž. Tema predavanja: Jezik kot kompleksen sistem. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Gašper Troha Date: 2011/1/5 Subject: Literatura in filozofija 3 Vabljeni na predavanje Marka Uršiča iz cikla Literatura in filozofija, ki bo v ponedeljek, 10. januarja, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma. Brezplačne vstopnice. Marko Uršič Filozofija med pojmom in metaforo Filozofija, ljubezen do modrosti, pojmovna dejavnost duha, in se že od Platona dalje izraža v jeziku, ki je bolj ali manj metaforičen. V sodobni filozofiji najdemo različne opredelitve in teorije metafore (analitične, hermenevtične, strukturalistične idr.), to predavanje pa se posveča predvsem platonskemu pojmovanju metafore. Metafora je v platonizmu, od samega Platona prek Plotina in Ficina do sodobnega platonizma, presežna simbolna struktura, ki v prepletu mitosa in logosa, podobe in pojma, združuje človeški svet z božanskim, povezuje imanenco s transcendenco. Nadalje razločuje metaforo od alegorije in analogije, ki sta tudi pomembni za filozofski diskurz, vendar nastopata v drugačnih vlogah: semantični prenos pri analogiji in alegoriji je >>horizontalen<<, pri metafori pa >>vertikalen<<. Alegorija je razumski prenos pomena iz pojma v podobo (in obratno), ki ne zahteva prehoda na neko >>višjo<< ali >>globljo<< semantično raven, ampak zgolj ustrezno >>preslikavo<<. Analogija, še posebej filozofska, je sicer kot razumska operacija podobna alegoriji, od nje pa se razlikuje v tem, da pri analogiji ne gre zgolj za >>ikonično<< preslikavo, temveč za prenos strukture, za >>sorazmerje<< (proporc) med dvema semantično sorodnima strukturama. Niti alegorija, niti analogija pa nista >>odprti v neznano<<, tako kot je metafora. V sklepnem delu predavanje aplicira te distinkcije na nekatere segmente sodobne filozofije ter opozori na problematičnost dandanes zelo priljubljenega >>analoškega mišljenja<<. [...] From simon.krek na guest.arnes.si Thu Jan 6 07:41:04 2011 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 6 Jan 2011 07:41:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovnica_več_kot_le_sistem Message-ID: <000001cbad6c$b28b7bf0$17a273d0$@krek@guest.arnes.si> Spoštovani, na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani bo v petek, 4. februarja 2011, potekala enodnevna konferenca projekta >Sporazumevanje v slovenskem jeziku< (http://www.slovenscina.eu/) pod naslovom "Slovnica, več kot le sistem". Program konference in ostali podatki so na voljo na spletni strani: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Dogodki/Slovnica/Program.aspx. Na konferenco vabimo vse, ki vas zanima obravnavana tema projekta. Predavanja s prvih dveh konferenc si lahko ogledate na portalu Videolectures: http://videolectures.net/ssj/. Lep pozdrav, Simon Krek ----------------------- Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Atificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www.simonkrek.si/ From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 9 18:35:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 9 Jan 2011 18:35:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Spomenik_S=2E_Škrabcu_=28in_slovenš čini=3F=29 Message-ID: From: Boza Krakar Date: 2011/1/9 Subject: Spomenik S. Škrabcu V soboto, 8. 1., sem se kot predsednica Slavističnega društva udeležila odkritja spomenika slovenskemu jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu v Novi Gorici (delo kiparja Mirka Bratuša). Prireditev je bila ena izmed številnih v okviru praznovanja 200-letnice bivanja frančiškanov na Kostanjevici v Novi Gorici, znotraj katerega je bila ta sobota >>Dan p. Stanislava Škrabca<< in v celoti posvečena temu raziskovalcu pravorečnih idr. reči slovenskega jezika. Spomenik je odkril eden najboljših poznavalcev jezikoslovnega dela in mišljenja S. Škrabca, akad. dr. Jože Toporišič, ki je v svojem govoru tudi izčrpno orisal Škrabčevo življenje in delo. Prof. Toporišiču so sledili še drugi govorniki, sam S. Škrabec pa je spregovoril z glasom igralca J. Starine: >>Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo več jezikov, zlasti tistih bogatih in imenitnih; ali napaka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega slovenskega najbolje. ... Če pa mi tega jezika ne znamo in se ga tudi učiti ne maramo, ... potem se nikar ne čudimo, če ginemo, če jih zmirom več od nas odpada k temu ali onemu tujemu, pa lepemu, zdravemu, mogočnemu in tudi bogatemu jeziku, ki je ljubljen in v časti in se ga vse uči doma in drugod!<< P. Stanislav Škrabec, delujoč večinoma v času K und K, pač ni mogel slutiti smeri razvoja jezikovnega učenja za 21. stoletje. Namreč to, da bo pri nas zrasla mladež, ki bo svoj jezik najbolje znala, (ljubila) in se ga tem raje učila, čim bolj in čim prej ga bo lahko preizkušala vštric s tujim, denimo z zdravo, mogočno, bogato in ljubljeno angleščino, čim prej bo obenem s poslušanjem slovenskih zgodbic, petjem pesmic in zapisovanjem slovenskih besed in stavkov pohvaljena, da zna to zelo dobro tudi po angleško. - Prav zares, v času K und K se to še ni dogajalo v prvem razredu ljudske šole, čeprav je bil eden takih lepih in bogatih jezikov celo državni, kako bi torej lahko to napovedal pok. Stanislav Škrabec. A če so številne prisotne kaj zaskrbele besede nekaterih tako razmišljajočih govornikov, mdr. p. Nika Žvoklja, ki se je v svojem nagovoru dotaknil še arbitrarnosti rabe slovenščine v nacionalni strategiji visokega šolstva, nas je prezeble in mrkoglede v tokrat megleni, sicer pa pregovorno sončni Novi Gorici, po spominski maši ogrela prijazna pogostitev v jedilnici kostanjeviškega samostana. Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 9 21:34:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 9 Jan 2011 21:34:55 +0100 Subject: [SlovLit] Nova slovenska slovnica Message-ID: From: DARJA BUTINA To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 9 Jan 2011 20:15:55 +0100 Subject: Nova knjiga Koncem pravkar končanega leta 2010 je pri Cankarjevi založbi v zbirki jezikovnih priročnikov izšla Slovenska slovnica, ki jo je napisal Jože Skaza. Namenjena je vsem uporabnikom slovenskega jezika, v šoli od učencev preko dijakov do študentov, pa tudi vsem, ki so kakor koli v zadregi pri govorjenju in pisanju slovenščine. Namenjena je vsakdanji rabi in poleg slovničnih in pravopisnih pravil razloži tudi temeljne oblike sporočanja. Po njej bo segel torej tisti, ki mu ni jasna pisava velike začetnice, pa tudi tisti, ki se ne spominja več, katere stavčne člene ima slovenščina. Prav tako se je bo lahko poslužil nekdo, ki bo želel napisati pooblastilo, pritožbo, zahvalo, svoj življenjepis in še kaj. Naj citiramo delček avtorjevega uvoda: >>Pogosto se zgodi, da nam kakšno pravilo ali druga lastnost jezika spolzi iz spomina predvsem zaradi množice podatkov, s katerimi smo zasuti vsak dan. Namen tega priročnika je, da pomaga na pregleden način osvežiti uporabo pravil in jih jasno ter razumljivo razložiti. To pomeni, da na hiter, pregleden ter razumljiv način pojasni, kako bi uporabili določeno pravilo, da bi bilo naše sporočanje jasno, razumljivo in jedrnato. Priročnik je razdeljen na glavna poglavja, ki obravnavajo zvrstnost jezika, pravopisna pravila, tvorbo besed in njeno slušno raven, tvorbo stavkov in združevanje le-teh v povedi, oblikoslovne lastnosti besed ter zgradbo besedil in njihove značilnosti. Večina strokovnih, prvič omenjenih pojmov v priročniku je označeno z naglasom. Glavni strokovni izrazi imajo pripisane latinske sopomenke. Če pa imajo določeni termini različice, so ti označeni in podani ter pojasnjeni pod črto poglavja. Primeri so podani le na mestih, kjer je bilo to nujno zaradi nazornosti ali lažjega razumevanja.<< Opozoriti je potrebno, da bo uporabnik slovnice našel primere za to, kako napisati različna besedila, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju: opravičilo, prošnjo, pooblastilo, izjavo, oporoko ... , kar do sedaj menda še nikoli ni bilo tako skrbno zbrano na enem mestu. Avtor knjige, slavist Jože Skaza uspešno združuje teorijo s prakso. Že deset let vodi spletni portal o vprašanjih slovenskega jezika, po Sloveniji in v zamejstvu je predaval o uporabi slovenskega pravopisa, sodeloval je v vzgojno-izobraževalni prilogi Pila in Plusa Vesela šola ter napisal več deset recenzij za različne založbe na Slovenskem. Je avtor sedmih knjig - priročnikov o slovenskem jeziku: Pravopis - priročnik z vajami, Pravopis - žepna izdaja, Žepna slovnica slovenskega jezika, Epis - priročnik, razlaga pravil, Epis - elektronska izdaja pravopisnih pravil, zgoščenka, Slopis - pravopisne vaje na zgoščenki, Slovenski jezik 5 - prosojnice. Kot soavtor ali kot strokovni sodelavec je sodeloval pri številnih učbenikih za slovenski jezik. http://www.emka.si/slovenska-slovnica/PR/123797,563 From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 10 18:19:00 2011 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Mon, 10 Jan 2011 18:19:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Milena_Mohorič_--_Digitalna_humanistik a_--_Navodila_za_uporabo_knjige_--_Literatura_na_fe jstbuku Message-ID: From: Študentska založba Date: 2011/1/10 Subject: Vabilo: predstavitev knjige Milena Mohorič: Zgodbe iz tridesetih let Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige, ki bo v ponedeljek, 17. januarja, ob 18. uri, v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. Knjigo bodo predstavili dr. Vladimir Kralj, Alenka Puhar in dr. Peter Scherber, ki so pripravili izbor zgodb ter spremne besede h knjigi. Milena Mohorič je mojstrica kratke zgodbe. Ker se je vse svoje življenje ukvarjala z 'ženskim vprašanjem', je junak njene kratke zgodbe seveda ženska. Vendar ne katera koli; večinoma gre za meščansko žensko. In posledično se zgodi, da skoraj noben drug avtor ali avtorica kratke pripovedne proze ne zna opisati atmosfere slovenskega meščanskega življenja med vojnama tako prepričljivo kot Milena Mohorič. Če ženska v ta svet ne vstopi kot soproga, ima samo še dve možnosti: da je umetnica ali pa femme fatale, >>kamen spotike vsem vrlim zakonskim ženam<<. Tako je zakoličen meščanski svet Milene Mohorič. In avtorica ga opazuje in opisuje z antropološko radovednostjo, z veseljem do umetniškega ustvarjanja, z dobrohotnim razumevanjem in večinoma brez ironije ali sarkazma. === http://www.nytimes.com/imagepages/2010/11/17/books/17digi-graphic.html?ref=arts -- razsvetljenska korespondenca grafično. http://www.nytimes.com/2010/11/17/arts/17digital.html?_r=1&emc=eta1 -- Digital Keys for Unlocking the Humanities' Riches, članek iz NYT, o tem, kako digitalizirana kulturna dediščina radikalno spreminja humanistične raziskave. === From: "Aleksander Bjelčevič" To: "SLOVLIT" Date: Mon, 10 Jan 2011 11:11:28 +0100 Subject: navodilo za uporabo knjige Upam, da slovlit prenese linke: dokler knjigam še ne prilagajo navodil za uporabo, jih mladina lahko najde na youtubu pod naslovom Leerestademoda.com - Did you know the BOOK http://www.youtube.com/watch?v=YhcPX1wVp38&feature=fvw Aleš Bjelčevič === From: Andrej Hočevar Date: 2011/1/10 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 31 Literatura ima veliko za povedat. In pokazat. Z osnovnim znanjem uporabe facebooka ji lahko pomagaš. Do boljše slišnosti. In vidnosti. Če te zanima stik z Literaturo onkraj črke, obenem pa ti tudi ekran in tipkovnica nista tuja, se nam pridruži in pomogaj soustvarjati vsebine Literaturinega profila na facebooku. Najave, fotke, citati in drugi nepozabni sedimenti literarnega življenja, v katerega boš lahko kmalu vstopil. Ali pa si že, torej toliko bolje. Piši nam na ludliteratura na yahoo.com. Petnajstkrat obrnjeno, petdesetkrat sveže: avtopoetika Prišlekov v dveh delih. 15 let in 50 naslovov kasneje so avtorji končno pripravljeni povedati, česar niso hoteli napisati. O lastnem ustvarjanju in o drugih Prišlekih. Dvanajst izmed avtorjev, ki so v preteklosti s svojim naslovom sooblikovali zbirko Prišleki, bo nastopilo s svojimi avtopoetskimi prispevki. O ozadjih pri Literaturi izdane knjige, o prijateljih in zamerah, predvsem pa o lastnem pisanju: kje, kako in s kom. V sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. 12. 1. 2011 ob 20h Trubarjeva hiša literature: Veronika Dintinjana, Miklavž Komelj, Dušan Merc, Barbara Pogačnik, Robi Simonišek, Veronika Simoniti 13. 1. 2011 ob 20h: Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Milan Kleč, Iztok Osojnik, Gregor Podlogar + glasba: Jure Tori & Ewald Oberleitner + pogostitev. From miran.hladnik na guest.arnes.si Mon Jan 10 21:18:55 2011 From: miran.hladnik na guest.arnes.si (Miran arnes) Date: Mon, 10 Jan 2011 21:18:55 +0100 Subject: [SlovLit] Dragi rektor Filip -- Beri Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rektorjufilipu.rtf -- Neja Podbevšek je prevedla odprto pismo profesorja biologije Gregoryja A. Petska rektorju State University of New York, ki ukinja humanistične oddelke (http://genomebiology.com/2010/11/10/138); na Slovlitu je že odmevalo. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na literarnem portalu. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003578.html -- Iztok Osojnik bere podrealistični manifest do konca 14. in 23. januarja. http://docs.lib.purdue.edu/clcweblibrary/clcwebhistory -- kot poroča Steven Tötösy de Zepetnek, je spletna revija za primerjalno književnost CLCWeb, ki izhaja brez subvencij, ena izmed redkih revij s področja, ki je v celoti v prostem dostopu in indeksirana v AHCI (http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-January/001854.html). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 11 18:14:08 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 11 Jan 2011 18:14:08 +0100 Subject: [SlovLit] Dragi_rektor_Filip_--_=C8eh_Stramlji č_in_Rajh_pri_Zori_--_Alzheimer_in_jezik Message-ID: Datum: 11. januar 2011 00:37 Zadeva: Re: Dragi rektor Filip (še en prevod) (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003625.html) Dobro jutro! ko sem [...] 23. novembra lani [razpošiljal] povezavo na prispevek Gregoryja A. Petska, si nisem predstavljal taksnga odziva, kakrsnega sem dozivel. Ne samo, da so se oglasili mnogi prejemniki z vrstico zahvale, eden od njih je sklenil, da bo prispevek tudi prevedel. Minulo soboto, 8. januarja 2011, je v sobotni prilogi dnevnika Vecer izsel slovenski prevod, ki ga je oskrbel Jure Zupan. Razlika je zgovorna: original je izsel v (naravoslovni) reviji Genome Biology (http://genomebiology.com/). Vprasanje: ali bi urednistvo katere od slovenskih naravoslovnih revij sprejelo prevod v objavo (zanemarimo, koliko casa bi moralo preteci do objave)? Priporocam razsirjanje -- morda je lahko prispevek koristen tudi izven Maribora, kjer sedaj cakamo, kaj se bo zgodilo z univerzitetnim duhom (Hegel je uporabil izraz Genius v taksnem kontekstu). Lep pozdrav, Igor === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/1/11 Subject: Vabilo SDM_20  1  2011(2).doc Slavistično društvo Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor vabita na predstavitev monografij Mednarodne knjižne zbirke Zora, ki bo v četrtek, 20. 1. 2011, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Dr. Jožica Čeh Steger, Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914?1923 Dr. Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom Dr. Bernard Rajh, Gúčati po ant?joško Izdajo knjižnih novosti so podprli  JAK RS, Slavistično društvo Maribor in Mestna občina Maribor. Mirjana Gazvoda, UKM, dr. Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor === From: Lingvistični krožek Date: 2011/1/11 Subject: LK, 17. januar LK FF vabi na 946. sestanek v ponedeljek, 17. januarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Christina Manouilidou, Univerza v Patrasu in Institut za nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljane. Tema predavanja: Bridging linguistic theory with human cognition: evidence from language performance in Alzheimer's disease (Premostitev jezikoslovne teorije in človeške kognicije: dokazi iz jezikovnega obnašanja Alzheimerjevih bolnikov). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 13 19:06:52 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Jan 2011 19:06:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Sveže_hrvaške_knjige_na_spletu_--_Po drealistični_manifest_--_DH_--_Strokovne_srede Message-ID: http://www.elektronickeknjige.com -- 121 naslovov brezplačnih spletno dostopnih sodobnih knjig v hrvaščini; spletišče ureja Krešimir Pintarić. http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/361/Iztok+Osojnik%3B+Manifest+ki+so+mu+v+jezi+celo+nasedli -- o podrealističnem manifestu v Dnevniku. Branje je prestavljeno na nedeljo 23. januarja 2011 ob 12.30 uri in v petek, 28. januarja 2011 ob 16. uri, Mednarodni grafični likovni center v ljubljanskem Tivoliju! http://www.digitalhumanities.org/companion/ -- A Companion to Digital Humanities, ed. Susan Schreibman, Ray Siemens, John Unsworth. Oxford: Blackwell, 2004. V zborniku so tudi poglavja o literarnih in leksikografskih študijah, stilističnih analizah in atribuciji avtorstva, kodiranju elektronskih besedil, korpusih, elektronskih kritičnih izdajah, digitalnih knjžnicah itd. === From: Darja Lavrenčič Vrabec Date: 2011/1/13 Subject: Informacija o Strokovnih sredah v letu 2011 Posredujem vam informacije o Strokovnih sredah v letu 2011, ki jih pripravljamo v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Prisrčno vabljeni, prosim, opozorite tudi vaše študente k udeležbi. Udeležba je brezplačna. [...] -- Darja Lavrenčič Vrabec Strokovne srede imajo svoj izvor v temeljnem prizadevanju Pionirske po nenehnem izpopolnjevanju svojih knjižničarjev in širjenju pridobljenega znanja med ostale mladinske knjižničarje. Prvi strokovni seminar je Pionirska pripravila leta 1956, redna oblika izobraževanja za mladinske knjižničarje splošnih in šolskih knjižnic pa poteka od leta 1972 vsako drugo sredo v mesecu (od tod ime). V nizu strokovnih sred 2011 posebno pozornost namenjamo pojmu kakovostna mladinska knjiga. V ta namen bomo gostili strokovnjake, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo, da nam ta pojem osvetlijo iz različnih teoretskih in praktičnih zornih kotov. 12. jan.: Literarno vrednotenje mladinske književnosti / literarni teoretiki, književni didaktiki 9. feb.: Poti do kakovostne knjige / založniki, uredniki, ilustratorji, prevajalci, lektorji, oblikovalci 9. mar.: Pogledi podeljevalcev nagrad na kakovost / predsedniki strokovnih žirij za nagrade s področja mladinske književnosti 13. apr.: Obdarovanja: mednarodni simpozij o Kristini Brenk 11. maj: Strokovna ekskurzija 14. sep.: Kaj in kako posredovati mladim v branje / programi JAK, Bralne značke Slovenije, Bralnega društva Slovenije, Pionirske; predstavitev evalvacije nove postavitve mladinskega leposlovja v KOŽ 12. okt.: Kakovost poučnega / Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 9. nov.: Geneza kakovosti knjig za otroke in mladino / Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011 14. dec.: Kakovost naj bo znak samospoštovanja in spoštovanja otrok / zlate hruške 2011 [Vabilo za prvo strokovno sredo 12. januarja je prišlo prepozno. mh] O vrednotenju so razmišljali: red. prof. dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani: BERIMO KARKOLI? NE: BERIMO KAKOVOSTNA BESEDILA doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: LITERARNE NAGRADE ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST KOT OBLIKA KULTURNEGA KAPITALA izr. prof. dr. Peter Svetina, Inštitut za slavistiko, Univerza v Celovcu: NEUPORABNA DOBRA LITERATURA From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 14 18:21:34 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 14 Jan 2011 18:21:34 +0100 Subject: [SlovLit] V Kanzas na simpozij -- Knjige za Sarajevo Message-ID: From: Greenberg, Marc L Date: 2011/1/14 Subject: Simpozij o identiteti in skupnosti po obdobju hladne vojne (Kanzaška univerza, 25.--27. avg. 2011) Vabilo za prijavo referata na simpoziju z naslovom Identity and Community after the Cold War Era. Citiramo iz vabila: "The last two decades have witnessed the confluence of many different kinds of radical change--the demise of communism as a force in politics, the resurgence of religious community, the emergence of global warming as a major challenge to traditional economies and communities, and the innovative growth of technology. Concepts of community have been radically altered. Maps, borders, governments, and alliances have shifted. The World Wide Web came into being, bringing with it major changes in cultural ritual, self-perception, and community-building. The universalist ideologies characteristic of modernity have retreated, replaced by some older concepts of identity and community. In many parts of the world new versions of traditional religions have emerged as mass forces. The arts and architecture have experienced a shift in focus and form. The combined area and international studies centers at the University of Kansas (African; East Asian; Latin American; Russian, East European, and Eurasian; Global and International Studies) invite 200-word proposals for papers in both Humanities and Social Sciences, as well as History and Sociology of the Natural Sciences, that address issues of "Identity and Community after the Cold War Era." We seek papers focusing on a specific world area or country; interdisciplinary and trans-regional proposals are also welcome. The goal of the conference is to describe, examine, and understand the various areas and kinds of shift that have happened since the late 1980s and to attempt a complex model of the world humanity now inhabits." Teme: post-komunistične identitete v umetnosti, literaturi in arhitekturi, koncepti idealnega prostora (utopije), zgodovina in spomin, politične, kulturne in socialne implikacije interneta, nove države -- nova zavezništva, socio-kulturne spremembe in premiki v zavesti, formiranje strank, meje, center--periferija, verske združbe in občestva, pomen in vloga nacionalne identitete, jezik, identiteta in skupnost, cenzura. Naslov referata, ki naj ga spremlja avtorjev življenjepis, je treba predlagati do 1. marca 2011 na crees na ku.edu; na ovojnici naj stoji August 25-27 conference proposal. Edith W. Clowes, Professor, Department of Slavic Langs. and Lits. http://www2.ku.edu/~slavic/ Director, Center for Russian, E. European, and Eurasian Studies http://www.crees.ku.edu University of Kansas, Lawrence, KS 66045 === http://www.books4vijecnica.com/pdf/Slovenian%20-%20BOOKS4VIJECNICA.pdf -- daruj knjige za Sarajevo! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 18 16:55:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Jan 2011 16:55:10 +0100 Subject: [SlovLit] V Zagrebu vre, UO SdS, vikiji idr. -- Liter jezika -- Zgodovinski roman Message-ID: http://www.ffzg.hr/index.php?cid=1001&page=0&rowid=12494&show=article -- odprto pismo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu ob predlogu nove univerzitetne zakonodaje, ki ukinja univerzitetno avtonomijo. https://sites.google.com/site/akadsolid/ -- peticija za solidarnost z iniciativo za organizacijo akademske stavke na zagrebški univerzi. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sejaUO_14_1_2011.doc -- poročilo Bože Krakar Vogel s seje UO SdS 14. januarja 2011. http://nicomachus.net/2011/01/digital-humanities-blog-carnival-vol-1-issue=-1 -- the Digital Humanities Blog Carnival. Sveža slovenistična gesla na litovski vikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah#Litovska_Wikipedija): France Prešeren, France Bevk, Ivan Pregelj, Fran S. Finžgar, Miško Kranjec, Juš Kozak, Zofka Kveder, Prežihov Voranc, Tomaž Šalamun. Na češki vikipediji so sveža gesla: Česko-slovinské literární styky, Jan Václav Lego, Jan Petr in Oton Berkopec (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah#Češka_Wikipedija). http://lit.ijs.si/gnevno.html -- od nergavega državljana. === From: Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Date: 2011/1/17 Subject: NOVA ŠTEVILKA REVIJE LITER JEZIKA http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/ -- 2. številko lit.-jez. revije Liter jezika. Iz vsebine: Klavdija Hozjan, Evropski oddelki na slovenskih gimnazijah Ola Hankus, Študij slovenščine na Poljskem Denis Škofič, Postmodernistični postopki v Pelevinovem romanu Čapajev in Praznota Tonja Jelen, Borges, Alef Mateja Čuk, Socialno vprašanje v povezavi s simboli, motivi in sanjskim svetom v Maeterlinckovi drami Sinja ptica Literarne delavnice 2010, Literatura na cesti, Prevodi, poljski in makedonski lektorat ... === From: "Simona Mehle" Date: Tue, 18 Jan 2011 11:00:13 +0100 Subject: Napoved Modrijanovih dogodkov v januarju 2011 [...] torek, 25. januar 2011, ob 11. uri - IZbranja - Zgodovinski roman (dogodek za dijake) Na četrtih IZbranjih se bodo dijaki in dijakinje Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Ledina pogovarjali o zgodovinskem romanu. Temo jim bodo pomagali odstirati pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar, zgodovinar dr. Peter Vodopivec ter pisateljica in literarna zgodovinarka dr. Katarina Marinčič. Z njimi se bodo mladi bralci pogovarjali o romanih Draga Jančarja To noč sem jo videl in Drevo brez imena ter romana Katarine Marinčič Prikrita harmonija. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 19 13:46:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Jan 2011 13:46:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Rozka_Štefan_=281913--2011=29_--_S_sej e_SdS Message-ID: 18. januarja je umrla Rozka Štefan (http://pl.wikipedia.org/wiki/Rozka_Štefan), polonistka in prevajalka, dolgoletna lektorica za poljski jezik in književnost na FF in častna članica Slavističnega društva Slovenije. Pogreb bo v petek, 21. januarja ob 14.30 na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. === http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sejaUO14_1_2011.doc -- pravi spletni naslov predsedničinega poročila z nedavne seje upravnega odbora SdS, pri tistem nedelujočem včeraj sem se zmotil v enem znaku. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 20 10:06:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Jan 2011 10:06:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Izza_=22meje=22_--_Iščejo_se_pisci_j ezikoslovnih_in_literarnih_gesel Message-ID: From: Janez Stergar Date: 2011/1/19 Subject: izbor zamejske kulturne ponudbe V soboto, 22.1.2011 ob 19.00 bo v gostilni Krebs v Mežici predstavitev romana Rudija Mlinarja o koroškem pisatelju Francu Ksaverju Mešku >>Šepetanje lip<<. Julija Schellander in Milan Obid, Wiener Impressionen. Auf den Spuren slowenischer Geschichte in Wien = Dunajske impresije. Po sledovih slovenske zgodovina na Dunaju. Dunaj: Wiener Volkshochschule, 2010, 122 str. === Tile generalni jezikoslovni in literarnovedni članki najbolj manjkajo na slovenski vikipediji, da bi bila ta primerljiva z drugimi večjimi, ki taka gesla že imajo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Članki,_ki_bi_jih_morala_imeti_vsaka_Wikipedija oz. http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_articles_every_Wikipedia_should_have): Jezik, Jezikoslovje, Slovnica, Beseda, Samostalnik, Glagol, Abeceda, Kitajska pisava, Cirilica, Grška abeceda, Latinica, Črka, Pismenost, Pisanje, Književnost, Proza, Fikcija, Roman, Tisoč in ena noč, Poezija, Ep o Gilgamešu, Iliada, Mahabharata, Ramajana, Enciklopedija. Glede pokritosti kapitalnih tem je slovenska WP na 36. mestu, kar je slabše od naših drugih uvrstitev. Na delo! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 20 14:43:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Jan 2011 14:43:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Razvoj_mladinske_proze_--_Odmaševanje Message-ID: From: Maša Kodrič Date: 2011/1/20 Subject: Vabilo na razstavo v Plečnikovem hodniku NUK je od 14. januarja do 19. februarja na ogled razstava Veliki avtorji za male bralce - razvoj slovenske mladinske proze. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.00 do 20.00, ob sobotah do 14.00. Vljudno vabljeni! === Od: rozman andrej Datum: 20. januar 2011 13:31 Zadeva: 13. april Drage zaničnice in zaničniki in vsi, ki vas naša verska skupnost zanima! Ker se je več staršev šoloobveznih otrok uprlo datumu, ki je bil sprva predviden za naslednje odmaševanje, saj bodo ravno takrat šolske počitnice, smo obred prestavili na 13. april. Ura bo dvajseta, prostor pa KUD France Prešeren Trnovo. Pred odmaševanjem bo vsem, ki se jim zdi, da so jezikovno grešili, na voljo spovednica z uradno potrjenim slovenistom. V vmesnem času si lahko vero krepite s posnetkom pesmi z decembrskega odmaševanja, ki jo dobite na http://www.youtube.com/watch?v=2J_XUIEreg4 Čeprav še ni dokončno postavljena, vas vseeno želim ob tej priliki opozorit tudi na spletno stran, na kateri bodo zbrana vsa temeljna besedila v zvezi z zaničništvom http://www.roza.si/urgenca/zanic Lepo se imejte in jezika se ne bojte, Roza From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 22 12:11:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 22 Jan 2011 12:11:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Zgodbe_iz_mesta_Rič-Rač In-Reply-To: References: Message-ID: From: Marijanca Ajša Vižintin Date: 2011/1/22 Subject: Zgodbe iz mesta Rič-Rač Cenjene kolegice in spoštovani kolegi, prosim vas ze mnenje in utemeljitev, kako bi vi, v skladu s Slovenskim pravopisom, napisali naslov zbirke otroške kratke proze Lojzeta Kovačiča Zgodbe iz mesta Rič-Rač. Dva odlomka iz besedila: -- Prišli so njegovi strici, prijatelji in sosedje, sedli so na divan in si, rič-rač, raztrgali nove obleke. -- Ker se je v mestu vse trgalo, so ga preimenovali v mesto Rič-Rač. V dvomih sem glede poimenovanja mesta Rič-Rač. Bi ga pisali kot Ričrač ali Rič Rač? Ali bi se držali avtorjevega izvirnega poimenovanja? Členi iz Slovenskega pravopisa: 591 Medmeti 592 1. Medmeti se navadno pišejo skupaj: hopla, jojme, jojmene, juhej, tralala, brrr, adijo, zbogom, bogdaj. 593 2. Narazen se pišejo: podvojeni (joj joj, hov hov) ali stopnjevani (joj prejoj) medmeti, zveze različnih medmetov (oh jejna), premenilni figurativni (likovni) medmeti (križ kraž, bim bam). Nekateri pišejo te (križ-kraž, bim-bam) in ponavljalne (ha-ha-ha) medmete z vezajem ali tudi samostojno (ha, ha, ha), glede na to, kako se izgovarjajo. Pozdrave iz več besed pišemo načeloma narazen: na svidenje, bog daj srečo. Hvala za odgovore in lep pozdrav, Marijanca Ajša Vižintin From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 22 12:12:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 22 Jan 2011 12:12:44 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenci in esejistika -- Marija Pirjevec -- Literarnost, univerza in sneg Message-ID: From: Študentska založba Date: 2011/1/21 Subject: V ponedeljek: predstavitev štirih novih knjig Vabimo vas na predstavitev knjig Ognjena Spahića, Maxa Frischa, Marcela Štefančiča in Mirana Štuheca v v ponedeljek, 24. januarja 2011, ob 10. uri, v prostorih Študentske založbe, na Borštnikovem trgu 2, v Ljubljani. [...] Miran Štuhec: Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950 Monografija o slovenski esejistiki, od njenih začetkov do leta 1950, je logično nadaljevanje knjige rednega profesorja dr. Mirana Štuheca, ki je izšla leta 2003 in je obravnavala slovensko esejistiko v letih 1950-2000. Tudi tokrat je eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev esejistike, dr. Miran Štuhec, pripravil analitičen in sintetičen esejističnozgodovinski uvid v obsežni korpus, ki je od 19. stoletja naprej sooblikoval duhovno in kulturno podobo Slovencev. Knjiga tako ves čas sledi relevantnim besedilom in avtorjem, upošteva njihove interese, slogovne in jezikovne specifike in svetovnonazorske podlage. Konceptualno se navezuje na podobne obsežne študije doma in v tujini: najprej definira nekaj neobhodnih teoretskih vprašanj, nato napravi zgodovinski pregled kulturnopolitičnega dogajanja in opozori na začetke slovenske esejistike. Potem se v poglavju Problemska in nazorska razhajanja ter stičišča; slovenstvo, kultura, jezik, literatura ukvarja z glavnimi tematskimi vozlišči, v zadnjem, najobsežnejšem delu, pa preide k obravnavanju posameznih avtorjev in del. Upoštevanih piscev je enaindvajset in so razporejeni po časovnem merilu od najstarejšega k najmlajšemu. === From: Zoltan Jan Date: 2011/1/22 Subject: za slovlit V lanskem letniku Sodobnosti (2010/74, št. 5-6, str. 630-643) je izšel obsežen intervju Jožeta Horvata s častno članico Slavističnega društva Slovenije Marijo Pirjevec Paternu, upokojeno profesorico slovenske književnosti na tržaški univerzi, v katerem je med drugim opisana njena poklicna pot, znanstvenoraziskovalno delo (cobiss navaja 166 enot, med katerimi je sedem samostojnih znanstvenih knjig, kakšnih devet učbenikov (s ponatisi), dva knjižna prevoda Cankarja, da ne omenjamo uredniškega, mentorskega in drugega dela) ter njena borba za položaj slovenščine na tržaški univerzi. -- Zoltan JAN === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-January/001884.html -- posebna št. Digital Humanities Quarterly vabi avtorje k razpravi o literarnosti kot bistvenem segmentu digitalne humanistike. http://www.nybooks.com/articles/archives/2011/jan/13/grim-threat-british-universities/ -- The Grim Threat to British Universities", članek v časopisu New York Review of Books, ki govori o interesu države, da bi ukinila univerzitetno avtonomijo. Komentar na http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-January/001883.html http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri138/index.html -- snežene. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 23 09:32:16 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 23 Jan 2011 09:32:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Zgodbe_iz_mesta_Rič-Rač In-Reply-To: References: Message-ID: From: Mojca Luštrek Date: 2011/1/22 Subject: RE: [SlovLit] Zgodbe iz mesta Rič-Rač (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003633.html) Ker pisatelj mesta ni poimenoval hudo navzkriž s pravopisom ali kako drugače zelo "čudno" (sploh se mi zdi, da ima pisatelj pri poimenovanju mesta, ki si ga izmisli sam, precej "pravic", čeprav mogoče ne ravno neomejenih -- ali pač?), ne uvidim potrebe po vprašanju, kako bi to ime pisal kdo drug. Ko sem začela brati pisanje gospe Marijance, sem najprej pomislila, da jo žuli, ali bi bilo treba pisati Rič-rač (očitno nisem edina s to pomislijo: v Cobissu sem našla dva primera Rič-rač, oba iste avtorice -- Marjane Kobe; tudi dva Rič Rač, po moje neupravičeno samovoljna). No, pa ni tako. Ne glede na navedke iz SP se mi vprašanje, ali skupaj ali narazen, ne zdi utemeljeno. Hudo radovedna čakam še druga(čna?) mnenja. Lep pozdrav vsem slovlitovcem! (Še eno tako vprašanje: slovLitovcem?) Mojca --- From: "Janko Germadnik" To: Date: Sat, 22 Jan 2011 13:02:15 +0100 Subject: RIČ - RAČ [Scanned] Jaz bi pisal Rič - rač, ker gre za enobesedno poimenovanje. Če bi šlo za dvobesedno tipa Slovenska Bistrica, bi se pisalo z veliko (z izjemo tistih nekaj primerov - mesto, vas ...). Lepo pozdravljeni, JG From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 24 12:37:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Jan 2011 12:37:28 +0100 Subject: [SlovLit] Zgodbe_iz_mesta_Rič-Rač_--_Drugo_--_ Cobiss Message-ID: From: Rot Gabrovec, Veronika Date: 2011/1/24 Subject: RE: [SlovLit] Zgodbe iz mesta Rič-Rač Kot otrok sem z veseljem brala Kovačičeve Zgodbe iz mesta Rič-Rač in se sploh nisem zavedala pasti, ki je v njih prežala! Bojim se, da ime Rič-Rač ni nujno v istem košu kot Slovenska Bistrica, morda spada bolj med kraje tipa Šmarje-Sap (z nestičnim vezajem). Težava je le, da se v slednjem skrivata dejansko dva kraja (Šmarje in Sap), Rič-Rač pa je eno samo mesto... Osebno sicer načeloma zagovarjam pravice avtorja, da po svoji volji ukroji imena svojim osebam in krajem, a vem, da to kaj lahko vodi v pravopisno anarhijo. Ker so torej z imenom mesteca same težave, predlagam, da knjigo, ki mladega bralca zavaja in starejšega bega, enostavno umaknemo s knjižnih polic ali celo prepovemo! (Lahko pa se prej po nasvet zatečemo k Marku Crnkoviću.) Vsem lep pozdrav, Veronika Rot Gabrovec === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://www.1ka.si/a/4281&code=b42a05 -- anketa o položaju znanstvenic. === From: Srečko Bončina [mailto:Srecko.Boncina na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, January 24, 2011 8:50 AM Subject: Tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC", četrtek, 03.02.2011 V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljamo brezplačni tečaj "Uporaba računalniškega kataloga COBISS/OPAC", ki bo v četrtek, 3. februarja 2011. Na tečaju bomo predstavili nov vmesnik, COBISS/OPAC V 6.0, različne načine iskanje, na kaj je potrebno biti pozoren pri oblikovanju iskalnih zahtev, kaj pomenijo posamezna iskalna polja, uporabo logičnih operatorjev, vsebino katalogov, kako naročimo poiskano publikacijo, uporabo košarice itn. Tečaj je v prvi vrsti namenjen uporabnikom knjižnic. Tečaj bo potekal v računalniški učilnici NUK (klet), Turjaška 1, in bo trajal od 10. ure do 13. ure Prijave sprejemamo na elektronski naslov mailto:CIS na nuk.uni-lj.si From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 24 20:03:58 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Jan 2011 20:03:58 +0100 Subject: [SlovLit] Milan Kirszfeld -- Novi pristopi Message-ID: rom: Jelena.Konickaja na flf.vu.lt To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 24 Jan 2011 13:14:13 +0200 Subject: Vprašanje o Kiršfeldu Spoštovani, imam eno prošnjo. V Litvi pripravljajo knjigo korespondence K. Tiškeviča. V enem pismu Tiškevič omenja "Milana Kirszfelda", ki je objavil "Illiryske junacke pesnu" pribl. leta 1836-1839. Ne najdem podatkov niti o Kiršfeldu niti o knjižici, ki je izšla ta čas, kot trdi Tiškevič, v Ljubljani. Hvaležna bom za vsakršno pomoč, Jelena Konickaja === From: Andrej Hočevar Date: 2011/1/24 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 33 Novi pristopi Miha Javornik: Tuhtanja o ruski literaturi Prelomnice v zgodovini ruske kulture Knjiga prinaša razprave o poetoloških, tematskih in idejno-nazorskih vprašanjih, ki se zastavljajo raziskovalcu ob proučevanju ruske literature. Posveča se ruski prozi in dramatiki, govori o delih, ki so nastala v 19. in 20. stoletju in pomenijo - vsako na svoj način - prelomnico v zgodovini ruske kulture. Tako se postopoma razkriva logika v razvoju ruske literature in kulture. Monografijo sestavljajo razprave - nekatere so bile že objavljene v revijalnem tisku - o ustvarjanju Puškina, Gogolja, Gribojedova, Čehova ..., tem pa sledi razmislek o sodobni literarni produkciji (na primer Sorokin, Pelevin). Razmišljanja, strnjena v celoto, vodijo k sopostavitvi, ta pa razkrije zanimive vzporednice med tradicijo in sodobno literarno oziroma kulturno situacijo v Rusiji. Seta Knop: Od doktorja do mojstra. Razvoj faustovskega motiva v evropski književnosti Tragedija moderne prenagljenosti Knjiga se osredotoča na vprašanje o Faustu kot >>tragediji modernega človeka<< in si prizadeva pokazati, kako aktualen je faustovski mit še danes. Tako se - po orisu zgodovinskih začetkov in podrobnejši obravnavi Goethejeve pesnitve kot paradigmatičnega Fausta - od samega literarnega lika pomakne k tematizaciji faustovstva kot temeljnega določila novoveškega človeka; pri tem se zaustavlja pri avtorjih, kot so Nietzsche, Spengler, Sloterdijk, Adorno. V ospredje postavlja zlasti vprašanje etičnih implikacij faustovskega človeka, njegovega večnega stremljenja in naperjenosti v vselejšnji naprej in navzgor, in to predvsem v luči zgodovinskih izkušenj 20. stoletja, ki so v temelju spodkopale razsvetljensko vero v nenehni napredek in s tem tudi v legitimnost faustovskega stremljenja. V odgovor navaja Fauste 20. stoletja, ki pričajo o tem, kako se je Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta navsezadnje tudi sámo izteklo v novo nemoč in postalo parabola za >>tragedijo moderne prenagljenosti<<. Matevž Kos: Za avtorja manj Kritični dialog z najodmevnejšimi slovenskimi esejističnimi, literarno-filozofskimi in kulturno-zgodovinskimi deli Mali spisi o (ob)literarnih rečeh je poskus kritičnega dialoga z najodmevnejšimi slovenskimi esejističnimi, literarno-filozofskimi in kulturno-zgodovinskimi deli avtorjev različnih generacij, ki so izšla v zadnjih nekaj letih: od Miklavža Komelja pa do Petra Kovačiča Peršina in Tineta Hribarja. Kos dialogizira z žanrom, ki je v širši javnosti nemalokrat prezrt; ena od intenc knjige je, da bi ob njeni pomoči do besede prišla slovenska totaliteta razlik, kakor se je zgostila na prelomu prvega v drugo desetletje novega tisočletja. Od tod tudi avtorjevo, ponekod polemično-kolumnistično zastavljeno pisanje o najrazličnejših fenomenih, pa naj gre za vprašanja (post)marksizma, slovenskega filma, aktualnosti Ivana Cankarja in Slavoja Žižka, moči in nemoči sodobne literarne kritike ali pa za potrebo po selektivnejši obravnavi sodobne slovenske literature, kakor jo povzema naslovno - nekoliko provokativno - geslo knjige. Urban Vovk: Literatura in upor Tehtnejša refleksija južnoafriškega nobelovca J. M. Coetzee (1940) je danes gotovo eden najzanimivejših živečih avtorjev, ki je prejel že veliko število uglednih nagrad, med drugim tudi Nobelovo nagrado za književnost. Znan je po svoji angažirani pisateljski drži in perečih družbenih temah, ki se jih v svojih romanih loteva. Kot beli Južnoafričan je bil v obdobju vladavine Apartheida eden vidnejših kritikov politike ločevanja, po padcu režima pa se je kritično soočil tudi z novimi družbenimi okoliščinami, ki so jih prinesle demokratične spremembe. V Sloveniji je v letih po prejemu Nobelove nagrade zavladalo veliko zanimanje za prevajanje njegovih del, tako da imamo prevedenih že kar sedem knjig tega avtorja, še vedno pa pogrešamo tehtnejšo refleksijo, ki si je njegovo delo nedvomno zasluži. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 24 20:12:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Jan 2011 20:12:35 +0100 Subject: [SlovLit] Morfologija v Linguistici Message-ID: From: "Gregor Perko" To: Date: Mon, 24 Jan 2011 17:22:24 +0100 Subject: Linguistica: vabilo k oddaji prispevkov 51. letnik znanstvene revije Linguistica, ki jo izdaja Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, bo tematska, posvečena vprašanju notranjih in zunanjih meja morfologije. Urednik tematske številke: Gregor Perko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V zadnjih desetletjih je prišlo v morfologiji do pomembnih premikov, ki so postavili nove? metodološke temelje in raziskovalne cilje ter spremenili položaj discipline znotraj jezikoslovja. Vedno številnejše so tudi raziskave, ki se ukvarjajo s >>perifernimi<<, >>marginalnimi<< in >>nesistemskimi<< pojavi, ki ne sodijo v samo >>jedro<< morfologije (npr. Zwicky/Pullum (1987), Thornton/Doleschal (ur.) (2000), Dressler idr. (ur.) (2005), Fradin/Plénat/Montermini (2009)). V tematski številki bodo imeli prednost prispevki, ki bodo obravnavali naslednja vprašanja: - razmerje med >>osrednjo<<, prototipsko oz. >>sistemsko<< morfologijo in >>marginalno<<, ekspresivno oz. >>izvenzistemsko<< morfologijo; - tipologija morfoloških procesov; - morfologija z vidika dihotomij jezik/govor (langue/parole), jezikovno znanje/raba (competence/performance); - meje med morfologijo in sintakso; - razmejitev med fleksijsko in besedotvorno morfologijo; - morfologija in meje med leksikonom/slovarjem in slovnico; - meje med morfologijo in frazeologijo; - besedotvorna produktivnost in besedotvorna kreativnost; - morfologija in leksikalizacija. Seznam seveda nikakor ni dokončen, tako da so dobrodošli vsi prispevki, ki se lotevajo zunanjih in notranjih mej morfologije. Avtorji naj naslov in povzetek (med 100 in 200 besed) članka pošljejo v priponki (Word ali pdf) na naslov linguistica na ff.uni-lj.si najkasneje do 31. marca 2011. Vsak povzetek bosta ocenila po dva recenzenta. Avtorji bodo o odločitvi obveščeni sredi aprila. Jezik prispevkov je lahko angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina ali španščina. Sprejeti članki ne bodo smeli presegati 30000 znakov s presledki. Rok za oddajo povzetkov: 30. marec 2011. Rok za oddajo sprejetih člankov: 30. junij 2011. Julij-september: recenziranje člankov. Oktober, november: popravki in korekture avtorjev Navedena dela: Doleschal, Ursula/Anna M. THORNTON (ur.) (2000) Extragrammatical and Marginal Morphology. München: Lincom Europa. Dressler, Wolfgang U. idr. (ur.) (2005) Morphology and its Demarcations. Amsterdam/Philadephia: John Benjamins. Fradin, Bernard/Fabio Montermini/Marc PlÉnat (2009) <> V: B. Fradin/F. Kerleroux/M. Plénat (ur.), Aperçus de morphologie du français. Paris: Presses universitaires de Vincennes, 21-45. Zwicky, Arnold M./Geofrey K. Pullum (1987) <> V: J. Aske idr. (ur.), Proceedings of the Thirteenth Annual Meeting of the Berkeley Linguistic Society. Berkeley: Berkeley Linguistic Society, 330-340. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 26 09:07:11 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 26 Jan 2011 09:07:11 +0100 Subject: [SlovLit] = S_Koroške_--_Re=3A_Zgodbe_iz_mesta_Ri č-Rač_--_Poštni_slovar Message-ID: From: Janez Stergar Date: 2011/1/24 Subject: poldrugi ducat zamejskih in čezmejnih dogodkov V četrtek, 27. 1. 2011, ob 18.00 bo v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah predstavitev zbornika z dunajskega simpozija Prežihov Voranc - Lovro Kuhar: pisatelj, politik, patriot. O zborniku v uredništvu dr. Aleša Gabriča smo že nekaj več zapisali ob njegovi prvi predstavitvi; tokrat bo naprodaj po promocijski ceni 15 EURO. V četrtek, 27. 1. 2011, ob 20.00 bo v celovškem @ slowklubu predvajanje filma in podijska diskusija "K zaznavanju dvojezičnosti na Univerzi v Celovcu". === From: Mojca Luštrek Date: 2011/1/25 Subject: RE: [SlovLit] Zgodbe iz mesta Rič-Rač -- Drugo -- Cobiss Rič-Rač nikakor ni Slovenska Bistrica, a tudi Šmarje - Sap ne, saj se pri slednjem sklanjata obe sestavini: Šmarja - Sapa (gotovo ne Riča - Rača). Misel o prepovedi Rič-Rača je zabavna (razen za preresne bralce seveda), predlog za posvetovanje s Crnkovičem pa odličen: on bo gotovo vedel, kako se kaj, s čimer so "same težave", izogne umiku in prepovedi :)) Mojca === From: Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Date: 2011/1/25 Subject: gradivo za poštni terminološki slovar Študentje 4. letnika enopredmetnega programa Slovenski jezik s književnostjo so v okviru Diplomskega seminarja pod mentorstvom doc. dr. Natalije Ulčnik zbirali poštno izrazje. Osnovni cilj tako zasnovanega seminarskega dela je bil, pripraviti študente na vse pomembne faze v procesu pisanja diplomske naloge: 1. študij strokovne literature; 2. pregled virov; 3. zbiranje gradiva (poštna strokovna literatura, reklamni material, pravilniki poštnega prometa, obrazci ...); 4. izdelava načrta za delo; 5. spoznavanje različnih metodologij dela (delo na terenu; študij strokovne literature - terminološko slovaropisje; izpisovanje; delo s slovarji; vnašanje gradiva v računalniško bazo; analiza, sinteza gradiva ...). Končni cilj projekta je bil, pripraviti zbirko poštnih terminov, ki bo objavljena v e-obliki in tako dostopna kot gradivo za morebitno kasnejšo pripravo poštnega terminološkega slovarja. V gradivu, ki zaenkrat nima dosledno zapolnjenih vseh sestavin slovarskega sestavka in je večinoma nastajalo na podlagi izpisovanja spletnih virov (v času od oktobra do decembra 2010), je predstavljenih skoraj 700 naglašenih eno-, dvo- ali večbesednih iztočnic. Razvrščene so po abecednem zaporedju. Med njimi so tudi novejši poštni izrazi, npr. poimenovanja različnih poštnih storitev (Božičkova pošta, moja.posta.si, Moja razglednica, Poštna potovanja, Vaša pošta), kratice in okrajšave (APU 'avtomatski pisemski usmerjevalnik'; PPŽ 'priložnostni poštni žig'; p. p. ...). Po zgledu slovenskih terminoloških slovarjev so uporabljeni tudi označevalniki, npr. S (sopomenka), gl. (glej), prim. (primerjaj), K (kratica, okrajšava). Naglaševanje iztočnic sledi Slovenskemu pravopisu in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Objavljeno gradivo je dostopno za izpopolnjevanje oz. dograjevanje. Natalija Učnik Zbrane iztočnice smo objavili na spletni strani: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Postni_terminoloski_slovar.pdf From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Wed Jan 26 17:31:50 2011 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Wed, 26 Jan 2011 17:31:50 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo Message-ID: <51DA02D42506B84DB1EAFCC57648F3523CD74DE3F4@ffposta.ff.uni-lj.si> Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL VABI na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega (J2) in tujega jezika (TJ) Kaj ponujamo? - 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), - osnovno znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot TJ, - potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Komu je seminar namenjem? - Profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 4. letnika slovenistike, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot TJ in njenega poučevanja. Kje in kdaj? Seminar bo potekal ob torkih in sredah (izmenično) popoldne od 16h do 19h v prostorih Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana. 1. torek, 1. 3.: Učenec na tečaju tujega jezika - kratek tečaj tujega jezika s (samo)opazovanjem (Mag. Katja Dragar in dr. Nataša Pirih Svetina) 2. sreda, 9. 3. Kdo vse so govorci slovenščine kot TJ, kakšni so, kakšne so njihove slovenščine? (Dr. Nataša Pirih Svetina) 3. torek, 15. 3. Učitelj slovenščine kot TJ - Osnove poučevanja slovenščine kot TJ (Tanja Jerman) 4. sreda, 23. 3. Kaj vse se dogaja pri pouku slovenščine kot TJ? - opazovanje in analiza pouka (Tanja Jerman in dr. Nataša Pirih Svetina) 5. torek, 29. 3. Slovenščina kot TJ in njeno poučevanje; gradiva za poučevanje slovenščine kot TJ (Dr. Nataša Pirih Svetina) Prijave Prijave sprejemamo do petka, 25. 2. 2011, na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Kotizacija Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo po prejemu računa do pričetka seminarja z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Prosimo, da kopijo potrdila o vplačilu kotizacije predložite na prvem srečanju. Da bi vam lahko izstavili račun, ob prijavi obvezno navedite, kdo je plačnik računa in njegove podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, poštni naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove Račun boste prejeli na svoj e-naslov. Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. V mesecu aprilu 2011 bomo nato organizirali nadaljevalno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Za učitelje OŠ in SŠ, ki jih zanima področje integracije tujejezičnih učencev v slovenski šolski sistem in poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ, bomo izvedli posebno izobraževanja. Doc. dr. Nataša Pirih Svetina FF UL Kongresni trg 12 SI-1000 Ljubljana tel: +386 (0)1 241 86 74 From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 27 14:08:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 27 Jan 2011 14:08:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Računalništvo_za_filologe_--_Slovenc i Message-ID: Od: Primož Jakopin Datum: 26. januar 2011 19:58 Zadeva: Računalništvo za filologe 1. Vabilo: IZBIRNI PREDMET RAČUNALNIŠTVO ZA FILOLOGE Predavanja in vaje pri predmetu Računalništvo za filologe, ki je izbiren za študente jezikoslovja in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bodo od februarja do junija ob ponedeljkih od 16.20 naprej v predavalnici 013 v kleti. Če Vas zanima, kako - je v resnici videti spletna stran, kaj je jezik HTML - za objavo na spletu pripraviti svojo seminarsko in diplomsko nalogo - priti od besedila do seznama njegovih besed - napraviti porazdelitve črk, dolžin besed in povedi - kratka je pot od besedila do besedilnega korpusa - brez veliko dela razbiti število 12345678987654321 na prafaktorje potem je predmet za Vas. Začetek je v ponedeljek, 21. februarja 2011. Vljudno vabljeni! 2. Spletna stran predmeta: http://www.jakopin.net/ff/seminar/Rac_za_filol.html === From: Študentska založba Date: 2011/1/27 Subject: Vabilo: predstavitev Slovencev Marcela Štefančiča, jr. Vabilo na predstavitev knjige Marcel Štefančič, jr.: Slovenci, ki bo v četrtek, 3. februarja, ob 18. uri, v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. Z avtorjem knjige se bo pogovarjal literarni in gledališki kritik ter novinar Matej Bogataj. Slovenci je knjiga o Slovencih za Slovence, o tistih, ki so živeli v drugem svetu, gledali z drugimi očmi, a ponesli tja daleč svojega duha; o tistih, ki so v Slovenijo prišli od drugje, v njej ostali in pustili del sebe; o vseh svetlih in manj svetlih osebnostih daljnega in našega časa. Prav tako je to knjiga o zamolčanem, ali bolje, vsaj o neizrečenem na svojevrsten, avtorjev nčin; o kvi v žilah Slovencev ali preliti, izliti na slovenska tla. Ne nazadnje knjiga o slovenski kulturi, kulinariki, vidcih in vedcih, kakopak o knjigah in filmu, pa o nogometu kot možnem stičišču premnogih pogledov tega maloštevilnega naroda. Obilo informacij o vsem, kar utegne zanimati bralca, ki želi videti in vedeti več o svojem narodu, o njegovih prednostih in pomanjkljivostih, pri čemer mu ni potrebno razmišljati, ali je primerno, da se smeje ali ne. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 28 15:07:56 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 28 Jan 2011 15:07:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Prižgi_radio_--_Klikni_in_pojdi Message-ID: Danes ob 16.30 na Ars (3. radijski program) intervju s predsednico SdS Božo Krakar Vogel. === Od: Kozma Ahačič Datum: 28. januar 2011 12:24 Zadeva: Izjemoma (tudi zaradi omembe wikipedije :) na Slovlitu oznanilo umetniškega dogodka -- mh Vabimo vas na literarno-gledališki dogodek ob izdaji pesniške zbirke Kozma Ahačiča Ti si čarovnica, jaz sem grobar, ki bo v petek, 4. 2. 2011, ob 18.00 v dvorani Atrij ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana, vhod skozi bar LP - poleg NUK-a). Pesmi bo interpretiral Marko Mandić. Drugi sodelujoči: glasba: Boštjan Narat, glas: Breda Božič, vokalna skupina: Insula memoriae, Ljubljana, ambientalna glasba in zvoki: Vid Ahačič, Anna Mikhailova, video: Tristan Dragan, režija: Matej Filipčič. Pesniška zbirka je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Spremno besedo je prispeval dr. Edvard Kovač. Splet: www.mohorjeva.org, sites.google.com/site/kozmaahacic, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ti_si_čarovnica,_jaz_sem_grobar From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 30 21:51:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 30 Jan 2011 21:51:15 +0100 Subject: [SlovLit] = BKV_še_--_O_tem_in_onem_mdr=2E_t udi_o_Zdravljici In-Reply-To: References: Message-ID: From: Marija Stariha Anica Date: 2011/1/28 Subject: BKV V soboto, 19. februarja 2011, bo ob 18. uri v Kulturnem centru Semič v okviru 15. Krakarjevih dnevov literarni večer z naslovom Življenjske poti Lojzeta Krakarja, na katerem se bo z Božo Krakar Vogel pogovarjala Mateja Medvešek Rjavec. Za spremni kulturni program bodo poskrbeli člani Kulturnega društva Orel Semič in učitelji z učenci OŠ Belokranjskega odreda Semič. Lep pozdrav, Marija Stariha === http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042420646 -- o Zdravljici, še kar, in drugih rečeh (Gojko Bervar z Miranom Hladnikom v Objektivu). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 31 20:58:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 31 Jan 2011 20:58:51 +0100 Subject: [SlovLit] Kaj pa vi pravite na to? In-Reply-To: <6A3A104DCC234654BE2303E0E2BE009B@HP26572124120> References: <6A3A104DCC234654BE2303E0E2BE009B@HP26572124120> Message-ID: From: Jolka Milič Date: 2011/1/31 Subject: RE: Kaj pa vi pravite na to? V zvezi s članki o zadnjem francoskem odlikovanju, ki so izšli v številnih slovenskih časopisih vsepovsod, vam bom iz Vojnozgodovinskega zbornika št. 43/2011, ki je izšel letos v Logatcu kot izdanje ondotnega Vojnega muzeja navedla sledeče stavke in pomisleke v zvezi z izrazom komander. Razlaga je izpod peresa največjega slovenskega poznavalca na tem področju, in sicer odgovornega urednika zbornika, znanega publicista in brigadirja Janeza J. Švajncerja. Najprej seveda iskrene čestitke ... komturju reda umetnosti in leposlovja, nadvse cenjenemu in predragemu Borisu Pahorju! Zdaj pa citat: "Če že ... (kdo) ... piše o pisateljih ... (naj)  ... pokaže tudi nekaj skrbi za slovenski jezik. V slovenščini ne poznamo nobene "komanderske" stopnje tega ali onega reda. V slovenskem jeziku ima francosko odlikovanje za zaslužne pisatelje (Ordre des Arts et Lettres, ustanovljen 2. maja 1957) tri stopnje, prva je komtur. To ime za stopnjo odlikovanja je prišlo iz poimenovanj hierarhičnih cerkvenih redov. Ti so dali imena poznejšim stopnjam redov kot odlikovanj. Zato imamo v slovenščini komturja." Nadalje pravi pisec, da  v Slovenskem pravopisu  oba izraza manjkata, medtem ko je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraz komtur oznaka za predstojnika viteškega reda, komander pa v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje. O nesmiselnih razlagah obeh izrazov pove še marsikaj, a to velja predvsem za jezikoslovce in ... sestavljalce slovarjev in enciklopedij, v tem zapisu jih bom preskočila. Zdaj pa izrecno za  vas slaviste in strokovnjake o teh zadevah še nekaj stavkov: "Kot piše, je komander v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje. Kot razlago so navedli "nosi zvezdo komanderja častne legije" (Knjiga II., str. 379). [...] Komtur je stopnja reda, ki se nosi okoli vratu. Tretja stopnja reda legije časti se nosi okoli vratu in zvezde sploh nima. Po njenem zgledu je enako tudi pri redih drugih držav. Komturska stopnja se vedno nosi okoli vratu in je brez zvezde. Zvezdo imata samo prva in druga stopnja reda, zato je nesmiselnost razlage v  Slovarju slovenskega knjižnega jezika še posebej nelogična. Očitno so tudi odlikovanja nekaj, na kar se spozna prav vsak. Če hoče novinar pisati o medicini, tehniki ali sajenju korenja, mora o tem vsaj nekaj vedeti, o vojski, drugi svetovni vojni in odlikovanjih pa uredniki in novinarji tudi brez vsakih umskih naporov vedo čisto vse ..." Primorski dnevnik (TS, 29. januarja 2011) je na moje vprašanje Komander ali komtur? dodalo Pripis uredništva: Izraz komander reda umetnosti in leposlovja je bil naveden v uradnem sporočilu (v slovenščini) francoskega veleposlaništva v Ljubljani o dodelitvi odlikovanja Borisu Pahorju. Zato smo izraz komander povzeli tudi mi. - Francosko odlikovanje "Ordre des Arts et des Lettres" ima tri stopnje: najnižja je chevalier, srednja officier, najvišja pa commandeur. Prvih podelijo po 200 letno, drugih do 60, komanderjev pa je največ 20 letno." Torej? Vprašanje ostane odprto: V slovenščini je prav komander ali kot trdi strokovnjal komtur? This is a question! Sprašuje jolka milič From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 1 11:10:32 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Feb 2011 11:10:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Bodeča_Neža=3F_--_Literatura_in_medi ji Message-ID: From: "Slava Jošt" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 1 Feb 2011 09:57:39 +0100 Subject: Bodeča neža Zakaj ima ta roža to ime? Je v kakšni zvezi s svetnico Nežo? -- Slava --- From: Jozica Malesic To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 1 Feb 2011 10:14:46 +0100 Subject: Razlaga imena Prosim vas za razlago, kako je nastalo rastlinsko ime "bodeča neža". Pridevnik "bodeča" je razumljiv, ne vem pa, zakaj "neža". Kaj ima svetnica sv. Neža pri tem? Lep pozdrav, Jožica Malešič === Pri John Benjamins series on Literatures in European Languages vabijo k sodelovanju v okviru projekta Literature and Multimedia in late 20th century and 21st century Europe and the European diaspora. Za več informacij se obrnite na Metko Zupančič (mzupanci na bama.ua.edu) z univerze v Alabami. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 1 12:38:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Feb 2011 12:38:57 +0100 Subject: [SlovLit] = Meddisciplinarnost_v_slovenistiki_=2830 =2E_simpozij_Obdobja=29_--_Re=3A_Bodeča_neža Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 1 Feb 2011 12:07:54 +0100 Subject: Vabilo na 30. simpozij Obdobja Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite 30. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Meddisciplinarnost v slovenistiki, ki bo potekal od 17. do 19. novembra 2011 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse o simpoziju Obdobja 30, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 30), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 30. simpozija Obdobja red. prof. dr. Simona Kranjc Strokovna sodelavca simpozija mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber === From: vlado na zrc-sazu.si To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 01 Feb 2011 11:49:42 +0100 Subject: Re: Bodeča neža Bodeca neza ima dve znacilnosti: je bodljikava in se v svoje bodljike ponoci ter ob slabem vremenu tudi zapre. V tem je ravno njena neznost in njeno zenstvo. Ime neza kot namig na svetnico je vrh tega anagram besede zena. Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 1 17:05:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Feb 2011 17:05:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Bodeča_neža_--_Popust_--_Eko_la Message-ID: From: Marko Snoj Date: 2011/2/1 Subject: RE: [SlovLit] Bodeča Neža Bezlaj v ESSJ II, 222, domneva, da je bodeča neža nastala po kontrakciji iz *neježja, da gre torej za tvorjenko iz jež. Nič prepričljivejšega se ne najde v literaturi. Marko Snoj === http://www.modrijanovaknjigarna.si/slv/Knjige/Knjige/Prednarocilo/In-stoletje-bo-zardelo -- Inkretova biografija Edvarda Kocbeka z naslovom In stoletje bo zardelo v prednaročilu cenejše. === From: "Darja (c)inkovec" To: Date: Tue, 01 Feb 2011 14:26:43 +0100 Subject: Eko Verjamem, da ste že kdaj govorili o ekoproblemih oz. eko problemih. Pa vendar. Je prav ekošola, ekozastava, ekohrana ... ali eko šola, eko zastava, eko hrana ...? Ker imam zelo različne informacije, zapisi v medijih pa so sploh zelo pestri, prosim za utemeljen odgovor. Hvala. Darja Š. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 1 19:00:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Feb 2011 19:00:12 +0100 Subject: [SlovLit] Troje hatetepejev Message-ID: http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html -- osvežena zbirka digitaliziranega slovenskega leposlovja -- 2176 zapisov. http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- osvežena zbirka diplomskih del iz slovenske književnosti na FF v Ljubljani (od 1950 dalje, 1905 zapisov), s povezavo na zbirko starih seminarskih nalog (507 zapisov). http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 2 20:09:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 Feb 2011 20:09:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Verčevi_Jeziki_književnosti_--_Pisan je_v_živo Message-ID: From: "Vera Tuta" To: "SLOVLIT" Date: Tue, 1 Feb 2011 22:21:58 +0100 Subject: Predstavitev knjige Ivana Verča v tržaškem Narodnem domu V zbiriki Studia litteraria, ki izhaja pod uredništvom dr. Darka Dolinarja in dr. Marka Juvana od leta 2004 pri založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je pred kratkim izšla študija prof. Ivana Verča Razumevanje jezikov književnosti. Ivan Verč odkriva izvirno možnost za preživetje sodobne literarne vede v precepu med intelektualnim obubožanjem, ki ga poglablja bolonjska univerzitetna reforma, in dostojanstvom filološko-humanistične tradicije; vztraja pri kriterijih znanstvenosti, s katerimi naj veda razlaga zgodovino književnosti kot zgodovino človekovega jezikovnega bivanja v svetu. Podoben pristop lahko v svojih naslovnikih, še posebej med študenti, oblikuje zavest, kako znakovne reprezentacije tudi tu in danes gradijo naše življenjske izkušnje. Verčeva misel to vodilo preizkusi s korenito reinterpretacijo realizma (predvsem ruskega) in kulturnih modelov, ki iz njega izhajajo ali z njim prelamljajo. Gre za poskus umestitve književnosti in njenega opazovanja v širšo problematiko resničnosti prikaza v sodobnem svetu. Pod pokroviteljstvom Slavističnega društva v Trstu in ob prisotnosti avtorja bosta knjigo predstavila prof. David Bandelj (Univerza v Gorici) in prof. Miran Košuta (Univerza v Trstu) v četrtek 10. februarja ob 17.00 uri v Konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. === From: mojca kirbis [mailto:mojcakirbis na yahoo.de] Sent: Wednesday, February 02, 2011 10:57 AM Subject: Trubarjeva hisa literature Veselin Gatalo (BiH), Maja Hrgović (HR), Vesna Lemaić (SLO) 7. in 8. februarja od 17.00 do 20.00, 8. februarja ob 20.30: zaključek z literarnim večerom, ki ga bo vodila literarna kritičarka Iva Kosmos. Trubarjeva hiša literature vabi na pisanje v živo, dvodnevni mednarodni eksperimentalni dogodek, ki bo obiskovalcem ponudil vpogled v ustvarjalni proces nastajanja literarnega besedila. Trije prepoznavni avtorji mlade oziroma mlajše pisateljske generacije iz prostora bivše Jugoslavije bodo namreč 7. in 8. februarja v prostorih Trubarjeve hiše pisali kratko zgodbo v živo. Tik pred začetkom pisanja jim bo podana iztočnica za kratko zgodbo, njihovo pisanje pa bo izmenično vidno na ekranu v enem od prostorov naše literarne hiše. Dogodek je s svojo drzno in eksperimentalno naravo eden redkih, ki raziskuje akt literarnega ustvarjanja in ugotavlja, kaj se zgodi, ko se ta iz intimnega procesa med štirimi stenami prestavi na "oder". From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 3 14:44:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Feb 2011 14:44:26 +0100 Subject: [SlovLit] Stare diplomske naloge Message-ID: From: "Alenka Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 2 Feb 2011 12:57:49 +0100 Subject: Osveženi seznam diplomskih iz slov. književnosti na FF v Lj. (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003648.html) Spoštovani, sem že mislila, da bo danes veseli dan za več kot petdeseterico diplomantov, mentorirancev prof. Paternuja, ki smo v sedemdesetih letih sodelovali v raziskavi slovenskega odporniškega pesništva. Pa ni; še zmeraj nas ni v seznamu, nekaterim morda tudi ni mar, nekateri pa se počutimo izločeni iz stotnij, v katere spadamo. Pozdravljam vas Alenka Božič --- Draga Alenka, Katja Horvat, ki dopolnjuje zbirko literarnozgodovinskih diplomskih nalog, je vpisala vse, kar je bilo na oddelku dostopno. Mogoče bo pa tvoj odziv spodbuda, da se najde še kakšen založen kontingent. -- miran === From: Vesna Lamut Date: 2011/2/2 Subject: Re: [SlovLit] Troje hatetepejev Spoštovani gospod Miran Hladnik! [...] Vesela sem osvežitve in dopolnitve seznama diplomskih nalog, vendar imam pripombo (in hkrati željo). Namreč - objavljene so le naloge iz književnosti, nikjer pa ne nejdem diplomskih nalog s področja jezika. Pa tudi pri vašem spisku ste v en koš pomešali prave diplomske naloge in drobcene seminarske naloge, kar se mi ne zdi prav pa tudi ne kaže prave slike. Konkretno pri mojem primeru: jaz sem davnega leta 1974 diplomirala z zagovorom jezikovne naloge pri prof. Bredi Pogorelec, raziskovala pa sem metafore v romanu Novo mesto Mirana Jarca. Naloga je res natančno obdelala sleherno metaforo, enoletno delo sem na koncu spravila na 400 tipkanih strani. Ta naloga ni omenjena nikjer. Sem pa v seznamu napisana z eno zame manj vredno seminarsko nalogico (Rebula: dnevnik Gorje zelenemu drevesu), ki smo jo morali kot pogoj oddati jezikoslovci še s književnega področja, pri profesorju Paternuju. Kratka mala nalogica, okrog 30-40 strani, niti desetine obsega prave diplomske naloge. Zame to ni prava diplomska naloga in ne spada na seznam. In takih je še ogromno. To vem po svojih kolegih iz letnika, ki so tudi napisali le seminarske naloge in ne diplom s področja književnosti. Torej bi bilo smiselno seznam popolnoma preurediti ali pa te kratke C-naloge vreči enostavno ven. (Zakaj C? Zato ker je zame B-diplomska naloga tista, ki sem jo naredila na primerjalni književnosti pri profesorju Ocvirku o pregovorih in rekih leta 1973.) Mimogrede še to: ali je možno naše diplomske naloge videti ali si jih celo izposoditi? [...] Z lepimi pozdravi, Vesna Tomc Lamut --- Spoštovana kolegica, naše jezikoslovce vsake toliko časa vprašam, kdaj nameravajo odpreti vrata svojih kabinetov in organizirati podoben popis tam spravljenih diplomskih nalog kot za literaturo, pa žal še ni bilo odziva. Vaše pismo uporabim za ponovni apel. Tudi pri literaturi manjka tisto, kar so pred desetletji, ko še ni bilo nobenega kataloga in skupne evidence, odnesli mentorji domov in nikoli vrnili. Svojčas so bile diplomske naloge slabo opremljene s podatki (ni letnice, ni mentorjevega imena niti oznake, za kateri tip naloge gre) in se od mentorja do mentorja in od kandidata do kandidata zelo razlikujejo. Da bi upoštevali samo tisto, kar je npr. nad 40 strani, se zdi nevarno, zato se bo treba z raznolikostjo v obsegu in kvaliteti in tudi z nepopolnostjo podatkov žal sprijazniti. Po odzivih vem, da seznam nima samo znanstvene vrednosti, ampak tudi sentimentalno, tudi zaradi nje se je zdelo vredno ohraniti vse izdelke iz starih časov. Ja, v oddelčni knjižnici si diplomske naloge lahko ogledate ali jih nesete prekopirat. -- lp, miran hladnik === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/lit_zgodovinarji.ppt -- nekaj obljubljene pomoči za jutrišnji test pri Uvodu v študij slovenske književnosti. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 3 18:20:43 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Feb 2011 18:20:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Sistemsko_sveže_iz_tiskarne_--_Re=3A_S tare_diplomske_naloge_--_Kakovostna_knjiga Message-ID: Urška Perenič, Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Slavistična knjižnica, 16). 240 str. === Od: Maruska Agrez Datum: 03. februar 2011 18:07 Zadeva: Re: [SlovLit] Stare diplomske naloge Dragi vsi, lahko se sicer motim, a menim , da je debelina diplomske naloge zelo odvisna od narave gradiva, zato debelina in kvaliteta NISTA vedno premosorazmerni ... Tudi naloge, ki imajo 300 strani niso nujno vedno dobre. Lep pozdrav. Maruška === From: Vojko Zadravec Date: 2011/2/3 Subject: Strokovna sreda Vljudno vabljeni na 2. strokovno sredo v tem letu, ki bo 9. februarja 2011, ob 9.30 uri v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana v 3. nadstropju z osrednjo temo: POTI DO KAKOVOSTNE KNJIGE (IZ NIZA STROKOVNIH POGLEDOV NA POJEM KAKOVOSTNA MLADINSKA KNJIGA). O teh poteh, križiščih in postajah bodo razmišljali: Rudi Zaman, predsednik Združenja založnikov pri GZS: KNJIGA IN TRŽNI POGOJI DANAŠNJE SLOVENIJE, dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik: SLOVENSKI KNJIŽNI ZALOŽNIKI MED KULTURO IN KOMERCIALO, dr. Livija Knaflič, psihologinja, strokovnjakinja za družinsko pismenost: KAJ PRIČAKUJEM OD KNJIGE ZA OTROKE, prof. dr. Miha Kovač, FF UL: MEJE ODLIČNOSTI ž V SODOBNEM ZALOŽNIŠTVU, Bedita Mlinar, knjigarka MK - knjigarne Konzorcij: BRANJE JE ZABAVA: OD KARTONKE DO MLADOSTNIŠKEGA ROMANA, Andrej Ilc, urednik založbe MK: BITI UREDNIK. V preddverju dvorane bo pred in po predavanju mogoče kupiti Priročnik Ozvezdje Knjiga (15 EURO) in nalepke zlata hruška (ena nalepka = 0,1 EURO; 1 listič ima 4 nalepke). Po predavanjih boste v dvorani lahko prevzeli tudi potrdilo o udeležbi. Lep pozdrav, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 4 18:58:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 4 Feb 2011 18:58:20 +0100 Subject: [SlovLit] = V_Sarajevo_--_V_Konzorcij_--_H_Kuripeč ičevim_Turkom_=281530=29 Message-ID: https://sites.google.com/site/sarajevosummerschool -- sarajevska poletna jezikovna šola. === From: Metka Zver Date: 2011/2/4 Subject: Prešernov dan v Konzorciju Prešernov dan preživite z nami, v družbi književnih ustvajalcev. V torek, 8. 2. 2011 bomo v knjigarni Konzorcij od 11. do 17. ure NAZDRAVLJALI Z BESEDAMI: 11.00 ESAD BABAČIĆ, glasbenik, pesnik, biograf, novinar 12.00 ERVIN FRITZ, pesnik, dramatik, ob izidu jubilejne knjige DOLGI POHOD 13.00 ANDREJ ROZMAN ROZA, pesnik, dramatik, gledališčnik 14.00 VLADO ŽABOT, pisatelj, ob izidu novega romana LJUDSTVO LUNJA 15.00 dr. LADO KRALJ, pisatelj, gledališki in literarni teoretik , ob izidu nagrajene knjige KOSEC KOSO BRUSI 16.00 dr. ZORAN BOŽIČ, profesor, literarni zgodovinar ob izidu knjige SLOVENSKA LITERATURA V ŠOLI IN PREŠEREN in dr. DRAGAN BOŽIČ, arheolog, pisec, kot avtor odmevne analize PREŠERNOVE ZDRAVLJICE Z avtorji se bosta pogovarjali germanistka Tanja Petrič in knjigarka Majda Kne. Prijazno vabljeni! Knjige bodo ta dan na voljo z 10% popustom, razen zbirke svetovna prestolnica knjige in tistih, ki že imajo popust. S kruhi iz ekološko pridelanih žit bo postregel Krejan-Levec. === http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-K9CDG7OZ -- Benedikt Kuripečič, Itinerarium Wegrayss Kü. May. potschafft, gen Constantinopel, zu dem Türckischen Kayser Soleyman, anno 1530. http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-OJBZMINZ -- Benedikt Kuripečič, Ein Disputation oder Gesprech zwayer Stalbuben so mit Künigklicher Maye. Botschafft, bey dem Türkischen Keyser zu Constantinopel gewesen ... von dem Türcken verspert, beschehen, darinen alle gewonheiten, Brauch, Glaub, Ordnung vnnd Lands art der Türckey gemelt wirdt, 1531. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Feb 6 06:40:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 6 Feb 2011 06:40:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešeren_211_--_Janko_Kos_80 Message-ID: http://www.dnevnik.si/objektiv/vec_vsebin/1042422305 -- Zoran Božič, Prešernove pesmi - strup v zlati posodi (o potvarjanju besedil za šolske potrebe), članek v Dnevniku. === V letošnjem letu bo Narodna in univerzitetna knjižnica v okviru praznika dneva kulture obeležila 80-letnico akademika prof. dr. Janka Kosa, ki je bil v obdobju od 1970 do 1998 redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.V mladostnem obdobju je bil eden najvidnejših kritičnih esejistov in urednikov v kulturno-literarnih revijah Beseda in Perspektive, ki jih je povojna oblast zaradi nestrinjanja z uredniško politiko po nekaj letih izhajanja ukinila. V središču njegovih obravnav so bili stiki med slovensko književnostjo in drugimi evropskimi literaturami, historični problemi posameznih literarnih vrst in zvrsti ter analiza in sistematika literarnoteoretskih pojmov. Posegal je tudi v področja kulturne zgodovine in filozofije umetnosti, v metodologijo literarne vede in teorijo znanosti. Njegov znanstveni opus šteje več kot 650 enot, med njimi znanstvene monografije, članke, učbenike itd. Kot literarni zgodovinar se je med drugim intenzivno ukvarjal tudi s Prešernom ter uredil njegova Zbrana dela. Avtorja: Petra Jager (NUK), Marijan Rupert (NUK). Lokacija: Razstavna dvorana. Odprtost: vsak dan razen nedelje od 9.00 do 20.00, v soboto od 9.00 do 14.00 ure. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 7 14:05:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Feb 2011 14:05:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Ratati_--_Cesarsko-kraljevo_moško_uč iteljišče_Koper Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 06. februar 2011 13:41 Zadeva: vprašanje Ker poleg Marka Crnkoviča, ki je s tem pred tremi tedni začel svoj srditi napad na jezik predsednika države, zdaj tudi Delov novinar Tomaž Švagelj v svoji petkovi rubriki "Jezikovne zadrege" trdi, da je struktura "uspel je priti" srbohrvaška in zato nedopustna, medtem ko je pravilno slovensko le "uspelo mu je priti", sprašujem tiste, ki se na to spoznajo, ali ni smiselni osebek v tretjem sklonu, ki ga imamo za tako slovenskega, prišel v naš jezik iz nemščine v kombinaciji z besedo "ratati", nakar smo očitni germanizem "ratati" nadomestili s srbohrvaškim "uspeti", tretji sklon pa ohranili? V pričakovanju odgovora vsem bralkam in bralcem SlovLita voščim en vesel kulturni praznik, Andrej Rozman Roza === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Mon, 07 Feb 2011 11:08:54 +0100 Subject: Zbornik Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče Koper, 1875--1909, slovenski oddelek V sredo 10. februarja 2011, ob 12. uri vas vabimo v Pokrajinski arhiv Koper (Kapodistriasov trg 1) na predstavitev knjige Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče Koper, 1875--1909, slovenski oddelek, ki sta jo izdala Pokrajinski arhiv in Slavistično društvo Koper. Zbornik obsega 21 prispevkov o srednji šoli v Kopru, na kateri so se na prelomu 19. in 20. stoletja, v času avstro-ogrske monarhije, 34 let izobraževali bodoči učitelji. Pouk na tej edinstveni in za Primorce izjemno pomembni izobraževalni ustanovi je potekal večinoma v materinščinah: v slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Uvodni prispevki razčlenjujejo vzroke za nastanek trijezičnega učiteljišča, njegovo organiziranost in socialno poreklo dijakov. Pregledno so predstavljeni učitelji, ki so bili umetnostno dejavni, središčni prispevki pa razčlenjujejo delo posameznih profesorjev (Koštial, Nazor, Belušić) in dijakov (Ribičič, Kleinmayr, Čibej, Možina in Valentič). Avtorji prispevkov so zgodovinarji -- arhivisti, umetnostni zgodovinarji, muzikologi, učitelji -- slovenisti z vseh šolskih stopenj, od osnovnošolske do univerzitetne, in ugledni kulturni delavci iz Istre in Primorske. Knjižna novost Pokrajinskega arhiva Koper je nastajala z bogatim sodelovanjem Slavističnega društva Koper, prispevki so namenjeni širokemu bralstvu, saj se razlikujejo po obsegu in globini, na koncu knjige pa so še povzetki, prevedeni v hrvaščino, italijanščino in angleščino. Knjigo bodo predstavili: dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper, urednici zbornika: slovenistka Jasna Čebron in arhivistka Mirjana Kontestabile in oblikovalec Aleš Sedmak. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 9 07:53:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 Feb 2011 07:53:54 +0100 Subject: [SlovLit] Novo branje -- Re: Ratati -- Podrealizem Message-ID: http://www.ecs.soton.ac.uk/about/news/3628 -- Pelagios: Mapping the culture of Antiquity online. http://www.vest.si/2010/10/31/svetla-prihodnost-knjizevnosti/ -- Gregor Hrvatin, Svetla prihodnost književnosti. Breu Walter (Ed): L' influsso dell'italiano sul sistema del verbo delle lingue minoritarie. Resistenza e mutamento nella morfologia e nella sintassi. Atti del 2° Convegno Internazionale Costanza, 10-13 dicembre 2008 (Diversitas Linguarum 29) Bochum 2011, 244 str., EUR 39,90. [tudi o rezijanščini] http://brockmeyer-verlag.de/shop/start === From: Aleksandra Rekar To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 8 Feb 2011 23:43:08 +0100 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 395, številka 1 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003654.html) Kar zadeva nesrečni uspelo/uspelo, je moje skromno mnenje, da vse skupaj ni vredno omembe. Kot prvo: ko gre za jezik politikov, navadno v vsakem odstavku mrgoli napak, bednih prispodob ... od katerih ti gredo lasje pokonci. Tozadevno se mi zdi zdajšnji predsednik visoko nad povprečjem in ne bi sprožila lova na čarovnice. Kot drugo, komu od nas - tudi kdaj, ko to ni primerno - ne uide kak kiks podobne teže? Med brati: v vsakdanjem pogovoru pa tako ali tako le redko rečemo "mi je uspelo", pač pa "uspel sem" in seveda "ratalo mi je". Ne vem, takšno iskanje dlake v jajcu se mi zdi golo čistunstvo - in prav MC je navadno na barikadah boja proti jezikovnemu čistunstvu ... Še tole: kako radi udrihamo proti "kroatizmom" - povzete besed in tujke iz drugih jezikov nas brigajo veliko manj oziroma imajo znatno manjšo težo. Še pogosteje - zlasti lektrese - mirno pozabljajo, da te besede izvirajo iz skupnih slovanskih korenin. In slovenščina - naj jim bo to še tako težko priznati - pač je slovanski jezik. Kot da bi te dame raje pripadale kakšni bolj nobel jezikovni skupini, recimo romanski ;-) Njihovi argumenti navadno temeljijo na slovitih "lepih" besedah, kot jim pravijo, vedno je ena sama "lepa", njene sopomenke pa besno zamenjujejo. Kot prevajalki se mi nemalokrat primeri, da mi ena lektorica vse "vnovič" spremenijo v "znova", druge vse "znova" v "vnovič", tretjim je bolj všeč "spet", četrte dobijo histerični napad, ko zagledajo "ponovno" ... V svojih prevodih hočem videti vse, če nič drugega prispevajo k pestrosti. Izganjanje besed iz že tako ne pretirano bogatega besedišča (primerjaj kilažo slo-ang in ang-slo slovarja) pa se mi zdi greh, ki daleč bolj presega "grdoto" nekaterih besed. Vsak prevajalec lahko potrdi, da slovenščini besno primanjkuje sopomenk. Politika, po kateri mora biti na voljo ena sama beseda za vsako stvar, se mi zdi naravnost bolna. Če bomo izganjali vsak germanizem, kroatizem, romanizem, vsako tujko latinskega izvora ... bomo na koncu imeli samo samo še - vile in grablje - seveda, če sta sploh klenega slovenskega porekla ;-) Pa brez zamere Axa === Od: Datum: 08. februar 2011 22:30 Zadeva: Praznicno poslusanje! Vabimo vas k praznicnemu poslusanju Podrealisticnega manifesta! V njem so leta 1979 Iztok Osojnik, Iztok Saksida in Jure Detela - med drugim - analizirali tudi Presernovo pesem Kam?. Na naslovu http://www.indija.si/podrealizem/ si lahko prosto pretocite medijsko obogatene zvocne zapise branj Iztoka Osojnika, ki so potekala decembra 2010 in januarja 2011 v MGLC. Zvocna realizacija, produkcija in arhiviranje zvocnih zapisov so nastali v sodelovanju z radioCona (hvala!). Cestitamo in pozdravljamo! Drustvo za domace raziskave (http://ddr.si/) From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 9 17:38:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 Feb 2011 17:38:53 +0100 Subject: [SlovLit] Wikidelavnica -- Kam? Message-ID: V sredo 16. 2. 2011 sem rezervirial predavalnico 209C na Aškerčevi 2 za dve uri wikidelavnice, od 9.00 do 10.30. Zainteresiranim kolegom z oddelka, s FF in od drugod bom pokazal, kako enostavno izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo Wikipedija, Wikivir, Wikiverza in Wikiknjige za seminarske in druge projekte ter za naše strokovno delo sploh. Če so informacije z vašega področja na slovenski Wikipediji zanič, je to zato, ker se niste pustili zvabiti k sodelovanju. Če boste še naprej puščali to spletišče, ki se med zadetki znajde na prvem mestu, vnemar, boste odgovorni za to, da si bodo ljudje pomagali do znanja pač v tujih jezikih. Vabljeni. -- miran === From: Aleksandra Rekar To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 9 Feb 2011 13:11:27 +0100 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 395, številka 2 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003655.html) Naj se oglasim še v zvezi s pesmijo Kam ... Nedavno jo je kolegica Polona Glavan prevedla takole: As I'm wand'ring in despair, All my fellows ask me: where? You'd better ask the clouds and sky, You'd better ask the sea waves high, When the storm, their mighty lord, ...Is loudly brandishing its sword. The clouds and waves can't tell the way, Where sorrow takes me I can't say. All I know and all I feel: To her I can't myself reveal, And the earth has no such site Where I could forget my plight. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Feb 13 15:17:19 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 Feb 2011 15:17:19 +0100 Subject: [SlovLit] Ratati_--_Slovenska_književnost_zadnji h_50_let_in_druge_objave_--_DH_--_Pavla_Gruden Message-ID: From: Kržišnik, Erika Date: 2011/2/11 Subject: RE: [SlovLit] Ratati (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003654.html in http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003655.html) Pozdravljeni, diskusija me spominja na neke druge čase, ki jih poznam samo iz izročila. Nekoč, ko sem bila še mlajša, sem se jim smejala, potem so me spravljale v slabo voljo, danes me pa plašijo. Sicer pa je dajalniška konstrukcija (če se ne motim, gre za t. i. dativ koristi in škode /d. accomodi - ali kako že/) prav gotovo (tudi) slovenska: ali se je slovenščina z njo že rodila ali pa se je je (kdo ve v kateri razvojni fazi) nalezla, se bo dalo razmišljati le etimologu, če ga bo to zanimalo. Kakor je tudi prav. Lp, Erika Kržišnik === http://sl.wikibooks.org/wiki/Slovenska_književnost_1965-2015 -- kazalo visokoletečih literarnozgodovinskih načrtov; zadnja dopolnila (poglej v zavihek Zgodovina, potem pa klikni "prej") je prispeval Marko Juvan. Še kdo? http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na literarnem portalu. http://lit.ijs.si/branko.html, http://lit.ijs.si/40sivec.html, http://lit.ijs.si/cez_rob.html, http://lit.ijs.si/okrogla.pdf -- zapisi ob Portugalskem dnevniku Branka Gradišnika, 40. obletnici kmečke povesti Ivana Sivca, zbirki planinskih pripovedi Vladimirja Habjana Čez rob in okrogla miza o planinski literaturi na PV. http://lit.ijs.si/turki_cz.html -- M. Hladnik, Turci ve slovinské historické povídce, Slovansky jih XI/1 (2011), ur. Ivan Dorovský, prevedel Petr Mainuš. === http://stunlaw.blogspot.com/2011/01/digital-humanities-first-second-and.html -- David M. Berry o treh valovih digitalne humanistike. === From: Barbara Susa Date: 2011/2/13 Subject: Pavla Gruden Pavla Gruden, slovenska pesnica iz Avstralije, jutri praznuje 90. rojstni dan ! Čestitamo ! ... in tam, kjer kriva kri z nedolžno za laži-mir v zločinskih vojnah bije, tudi tam sem doma ... (iz cikla Pavle Gruden Kaledojskop zavesti v enem samem dnevu) mag. Barbara Susa From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 14 12:43:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Feb 2011 12:43:12 +0100 Subject: [SlovLit] Ratati -- Re: Kam? -- SPJS Message-ID: From: BogoRoz Date: 2011/2/13 Subject: Re: [SlovLit] Ratati Spoštovana Erika Kržišnik, moje vprašanje je bilo namenjeno etimologu. Predpostavljal sem, da je to razumljivo s tem, ko sem napisal, da sprašujem "tiste, ki se na to spoznajo". Me je pa vaše pismo nekoliko prizadelo, ker ne vem natančno, česa vas je strah. Tako kot vi tudi sam namreč niti malo ne dvomim, da je omenjena dajalniška konstrukcija (tudi) slovenska. Vse, kar sem hotel povedat s svojim vprašanjem, je to, da tudi z zvezo "mi smo uspeli" ni nič narobe. Za razliko od "nam je uspelo", v kateri gre po moji laični domnevi za kombinacijo germanizma in hrvatizma, je "mi smo uspeli" iz hrvaščine vzeta v celoti. S čimer zame ni čisto nič narobe. Verjetno pa takšna dejstva zelo motijo tiste, ki bi želi verjet, da obstaja neka čista in izvorna slovenščina, ki jo večina govorcev in piscev nemarno kvari. Ker verjamem, da je moj jezik del moje identitete, me zmeraj bolj plašijo ljudje, ki trdijo, da je nekaj narobe zato, ker je hrvatizem. V tem, da se je naš jezik v marsičem zgledoval po drugih (in to še vedno počne), ni prav nič slabega. Prej ko se bomo s tem sprijaznili in ugotovili, da zaradi tega naš jezik ni ogrožen, lažje nam bo. Slovenščine nsmreč ne ogrožajo drugi jeziki, ampak naša nesamozavestna raba našega lastnega jezika. Lepo vas pozdravljam, Andrej Roman Roza === From: vlado na zrc-sazu.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 14 Feb 2011 11:36:26 +0100 Subject: Re: Kam? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003656.html) Zanimivost angleskega prevoda Presernove pesmi Kam? izpod peresa Polone Glavan je med drugim v tem, da zveza to her edina kaze na zenski spol neimenovane osebe, medtem ko madzarska ustreznica neki ne bi razlikovala niti med njim in njo. V slovensko-nemski objavi v Ilirskem listu z dne 30. 4. 1836 pa sta se ob obliki nje po vrsti protistavljala se moski spol slovenskih in zenski spol nemskih samostalnikov: oblak die Wolke val die Welle vihar die Windsbraut gospodar die Fuhrerin obup die Verzweiflung Dvojezicni objavi pesmi Kam? - Wohin? je tako rekoc predhajala knjizna izdaja povesti v verzih Kerst per Savici, posvecene najprej spominu Matija Copa, ki bi 26. 1. 1835 dopolnil 39 let podobno, kakor jih je teden dni poprej dopolnil nekdanji sosolec Friderik Baraga. Med Copom in Baragom je bila tudi nadaljnja povezava. Baraga je namrec leta 1824 porocil svojo mlajso sestro Antonijo s Felixom pl. Hoffern- Saalfeldom, ko pa je ta umrl pred Baragovim odhodom v Ameriko leta 1830, je Antoniji, ki je bila 13 let starejsa kakor neimenovana oseba, leta 1835 reka Sava vzela se novega zenina Copa. Glede na to bi oblak neba in val morja v pesmi Kam? mimo nesrecnega pesnika lahko zadevala tudi nesrecno Antonijo, ki je leto dni po drugi izgubi krenila proti velik luzi za bratom Friderikom. Leta 1836 se je v Presernovih 3x12 letih sploh soocilo Antonijinih 3x11 na eni ter Friderikovih in Matijevih 3x13 let na drugi strani, kar ni bilo tako dalec od simbolike stevil v povesti v verzih KPS. V tem soocenju bi bil tudi vir za sest dvostisij pesmi Kam? po vzorcu trdega dvostisja v Presernovem prevodu Burgerjeve balade Lenora: Terpi, ce poka ti serce! Prah z Bogam kregat se ne sme! Vlado Nartnik === http://www.spjs.cz -- Společnost přátel Jihoslovanů (Društvo prijateljev južnih Slovanov na Češkem). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 14 18:50:48 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Feb 2011 18:50:48 +0100 Subject: [SlovLit] Ratati -- O Thomasu Bernhardu Message-ID: From: Adrian Kert Date: 2011/2/14 Subject: AW: Ratati (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003654.html in http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003655.html) Spoštovani g. Rozman (čeprav pismo pravzaprav ni namenjeno vam), se popolnoma strinjam glede nesamozavestne rabe jezika in jezikovne strogosti in bi kar pripomnil ob tej temi še neko nevšečnost: To nesamozavestno rabo opažamo še posebej nesamozavestni zamejski Slovenci, ki celo sami premoremo kar nekaj "jezikovnih policajev", da nam ti še dodatno stiskajo grlo, iz katerega tudi zaradi tega prihaja javno in nasploh vse manj slovenščine. Posredno nam tako vtepajo v glavo, da znamo slovensko samo po domače, pa še to z nemškimi sposojenkami in nemško stavčno zgradbo. Kako tudi ne, ko pa smo že zdavnaj zapustili skrite grape, kjer smo stoletja živeli s čisto slovensko kmečko govorico. Kaj je torej bolje, da se ohrani maloštevilna jezikovna elita ali pa množica, ki govori slovensko s par sposojenkami v zavesti, da govori kljub temu slovensko? Kar velja za matično Slovenijo, velja še toliko bolj za zamejske Slovence: Slovenščine namreč ne ogrožajo drugi jeziki, ampak naša nesamozavestna raba našega lastnega jezika. To le ob robu k čisti slovenščini. Lep pozdrav Adrian Kert --- From: Kržišnik, Erika Date: 2011/2/14 Subject: RE: [SlovLit] Ratati -- Re: Kam? -- SPJS Niste me preplašili vi, ampak pisanje M. Crnkoviča. Vi samo toliko, da ste na tako pisanje sploh reagirali. Prestrašila sem se namreč, da se bo razvila bogato nesmiselna diskusija. Vmes pa se je že oglasila kolegica (mislim, da je prevajalka), ki je Crnkovičevo pisanje zavrnila veliko bolj argumentiirano (z mislijo, da sinonimija na vseh ravneh jezik bogati). Lp, E. Kržišnik === From: Janez Stergar Date: 2011/2/14 Od srede do petka, torej 16. 2.--18. 2. 2011 bo v sobi rektorjev Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12) v nemškem jeziku potekala velika mednarodna konferenca ob 80. obletnici rojstva avstrijskega dramatika Thomasa Bernharda >>K družbenemu in političnemu pomenu literature<<. Informacije pri vodji konference, docentu dr. Lughoferju na oddelku za germanistiko Filozofske fakultete UL na johann.lughofer na ff.uni-lj.si . From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 15 13:35:34 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 15 Feb 2011 13:35:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Škrabčevi_dnevi_7_--_Filozofija_in_o brat_h_komediji Message-ID: From: lanko marusic To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 14 Feb 2011 19:46:46 +0100 Subject: Škrabčevi dnevi 7 - opozorilo Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici vas vabita, da pošljete povzetek predavanja za Škrabčeve dneve 7, ki se bojo odvijali v Novi Gorici 15. in 16. aprila 2011. Rok za oddajo povzetkov je 20. februar 2011. Tematska opredelitev: jezikoslovje (v študentski delavnici jezik in literarne vede). Spletna stran srečanja z vsemi relevantnimi informacijami: http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/ Vabljeni plenarni predavatelji: prof. dr. Ada Vidovič Muha (FF UL), prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU in FF UL), prof. dr. Karmen Teržan Kopecky (FF UM), prof. dr. Goran Filipi (FHŠ UP), prof. dr. Gašper Ilc (FF UL). Konferenca bo potekala v slovenščini. Povzetke dvajsetminutnih predavanj (predavanjem bo sledila desetminuta diskusija) bomo zbirali do 20. februarja 2011. Povzetke predavanj prosim vnesite preko spletnega mesta http://linguistlist.org/confcustom/skrabcevidnevi7. Za oddajo povzetka kliknite na 'Abstract submission'. Povzetki naj ne bodo daljši od ene strani (velikost črk - 12). Dodatna stran je dovoljena le za primere, grafe, tabele, slike in spisek literature. V kolikor imate z vnašanjem povzetka kakršnekoli težave, nam pišite. Organizacijski odbor: Kozma Ahačič, David Bandelj, Helena Dobrovoljc, Branko Marušič, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar, Rok Žaucer. === From: Gašper Troha Date: 2011/2/15 Subject: predavanje Miglene Nikolchine v ciklu Literatura in filozofija Vabljeni na predavanje Miglene Nikolchine Filozofija in obrat h komediji iz cikla Literatura in filozofija, ki bo v sredo, 16. februarja, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma. Brezplačne vstopnice. Georg Steiner v knjigi Antigones (Antigone) navaja, da je >>filozofiranje, iskanje normativnega, vsebinskega izraza za duševno, socialno in zgodovinsko stanje človeka, po Rousseauju in Kantu tragično mišljenje.<< Steinerjeva trditev, ki je bila kasneje podkrepljena z obratom številnih raziskovalcev po Heglu k tragediji in posebej k Antigoni - Heidegger, Lacan, Derrida, in Judith Butler ter številni drugi - je spodbudila Stathisa Gourgourisa, da se je v svoji novi knjigi ukvarjal s >>potrebo filozofije po Antigoni<<. Paradoksalno pa je dejstvo, da to >>nenehno prevpraševanje<< (kot ga imenuje Gourgouris) razmerja med posameznikom in kolektivom sovpada z zatonom tragedije v literaturi. Propadom, ki je bil tako korenit, da je po njem tragedija praktično nemogoča. Vprašanje, ki ga ta paradoks postavlja danes, pa je, ali ni ta filozofski obrat h komediji oz. k izmuzljivemu tragikomičnemu hibridu - ta obrat je zelo močno odmeval tudi v ljubljanski lakanovski šoli - pravzaprav nujna teoretska drža in ali filozofija po Lacanu ni mogoča le kot >>komično<< mišljenje. Predavanje se približuje tem vprašanjem skozi redefinicijo človeškega, ki omogoča njihovo analizo. Miglena Nikolchina je predstojnica oddelka za teorijo in zgodovino književnosti na Univerzi v Sofiji. Bila je vodja programa študije spolov na Osrednji evropski univerzi v Budimpešti, in gostujoča profesorica na Princetonu. Poleg znanstvenega dela piše tudi poezijo. Njena dela v angleščini vključujejo: Matricide in Language: Writing Theory in Kristeva and Woolf (New York, 2004). Pravkar je končala s pisanjem knjigeThe West as Intellectual Utopia: the Lost Unicorns of East European Revolutions. Trenutno raziskuje teoretične in umetniške implikacije nastanka parahumanih bitij. V slovenščini je objavila dva članka: >>Med bogom in lutko. O Über das Marionettentheater Heinricha von Kleista.<< Problemi. XLII. 3-4 (2004): 155-168, in >>Homonimija in heterotopija: spolna razlika v Aufhebungu.<< Problemi XLV/1-2 (2007): 187-209. Gašper Troha From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Feb 15 10:25:27 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 15 Feb 2011 10:25:27 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenska slovstvena folklora -- umetnost slovenskih narecij Message-ID: <4D5A4687.9255.12F933EE@matjaz.zaplotnik.siol.net> Bogastvo slovenskih narečij, kot ga razkriva slovensko folklorno izročilo, bodo v četrtek, 17. februarja 2011, ob 18. uri v skednju Škrabčeve domačije predstavile raziskovalki prof. dr. Marija Stanonik in Mojca Horvat ter vokalistka in interpretka ljudskih pesmi Bogdana Herman. Večer bo povezovala Špela Frlic. Vabljeni na dogodek ob počastitvi bližajočega se mednarodnega dneva maternih jezikov, na katerem bo pozornost posvečena slovstveni folklori kot umetnosti govorjene besede. *** Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica 01/ 58 16 308, info na skrabceva-ustanova.si, www.skrabceva-ustanova.si From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 15 13:48:09 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 15 Feb 2011 13:48:09 +0100 Subject: [SlovLit] Slovar izolskega slenga -- Re: Jezikovna samozavest Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Tue, 15 Feb 2011 10:54:34 +0100 Subject: Fwd: UP FHŠ: Predstavitev Slovarja izolskega slenga Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, vas vljudno vabi na predstavitev Slovarja izolskega slenga v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 17h v Foresteriji UP FHŠ (Titov trg 5, Koper). Slovar bosta predstavila avtorja Mirna Buić, doktorska študentka smeri Etnologija, kulturna in socialna antropologija na UL FF in Erik Toth, študent Kulturnih študijev in Zgodovine na UP FHŠ. Dogodek bo povezovala dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ, ki bo obenem pripravila uvod k predstavitvi slovarja. Gre za prvi tovrstni slovar na Obali (in morda v Sloveniji nasploh), ki predstavlja primer dokumentiranja besed in besednih zvez, ki jih uporablja mladina v Izoli. Poleg zbira gesel in razlag ponuja tudi manjši vpogled v načine govora, mnenja, miselnost in interese mladih v Izoli ter na nek način razkrije kulturno in družbeno življenje v mestu in izven njega. === From: Aleksandra Rekar To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 15 Feb 2011 13:20:05 +0100 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 396, številka 2 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003659.html) Spoštovana ga. Kržišnik in tudi vsi drugi, seveda če smem še nekaj pripomniti, čeprav (čeravno, četudi, dasiravno ...) ne sodi čisto k temi, je pa bežno povezano z jezikovno samozavestjo. Prevajalci pri svojem delu ves čas primerjamo jezike, pa če to želimo ali ne. Kakor se včasih slovenščina izkaže za čudovito, pa spet drugič naletiš na zid, za katerega ti ni čisto jasno, zakaj je bil zgrajen (so ga zgradili). Ja, gre za občasno neznosno trpljenje zaradi trpnika. Tako naletiš na primere, ko je v izvirniku uporabljen trpnik, ki - če bi ga pustil - ne bi prišel skozi nobeno lekturo, imaš pa zato prav čeden stavek. Ampak nemalokrat ti ni do pregovarjanja z lektorjem in se že vnaprej podrediš z nekakšno rešitvijo, ki je - četudi brez trpnika - veliko manj elegantna, kot bi bila z njim. S tem želim povedati, da bi se veljalo čimbolj izogibati mehanicističnemu odločanju, kaj je prav in kaj napak. Od lektorjev (to so pač slovenisti, s katerimi imam opraviti) bi si želela malce tenkočutnejše presoje, ne pa takšne, ki povzroči večjo kolateralno škodo, kot bi jo tisto ubogo enkratno odstopanje od norme, do katerega je prišlo zaradi "višjih ciljev" in ne zaradi malomarnega odnosa do jezika in njegovih pravil. Tole pisanja nikakor ni splošno obsojanje lektorjev, saj jih krvavo potrebujemo in nekateri med njimi so pravi blagoslov, vendar je takšnih žal premalo. Nemalokrat se mi je zgodilo, da se je lektorica pikolovsko ukvarjala z "lepimi" in "grdimi" besedami, tujkami, z uveljavljanjem svoje politike v zvezi z velepomembnim vprašanjem, ali morajo za pomišljaji pri vrinjenih stavkih stati vejice ali ne ... V tej vnemi pa je spregledala npr. napačno pregibanje - vsi vemo, za kateri sklon gre :-) - ali kakšno drugo napako, ki bi jo bilo res nujno odpraviti. In ko imaš za seboj nekaj takšnih izkušenj, se moraš sprijazniti s tem, da se boš moral po štirih, petih preverjanjih prevoda, ki si ga sit kot surovega boba, branja lotiti še enkrat več, torej po lekturi. To pa se mi ne zdi ravno prav. Lep dan vam želim, Aleksandra Rekar From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 16 20:21:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Feb 2011 20:21:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Lipa_zelenela_je_--_Kulturološki_pogle d_na_razvoj_SKJ Message-ID: From: Franz Kattnig Date: 2011/2/15 Subject: Fw: lipa zelenela je .. Dragi/e slovenisti/ke! Pri izdelavi nove posetnice sem zašel v veliko dilemo: Kako naj prevedem ime svoje ulice iz uradnega nemškega naziva "Lindenweg" v našo ljubo slovenščino? Lipina pot ali Lipova pot? Prvo, ker je lipa pač bolj ženskega spola, drugi izraz pa mi je bolj domač ... Slovenski google mi je dal pester odgovor na to vprašanje glede slovenskega prevoda poti Lindenweg: Portorož ima Lipov drevored, v Lendavi imajo naselje Lipov gaj, v Ihanu imajo Lipovo ulico, na TV so predvajali nanizanko Lipova ulica, v Ljubljani je Lipova cesta, v Celju, Ljubljani (mislim, da blizu Sete Oblak v Murglah) in Velikih Laščah je ulica Pod lipami, v Črnomlju pa imajo Ulico pod lipo, zjutraj pa pogosto pijemi lipov čaj. SOS! Na pomoč kličem iz doline Miklove Zale in Mirka Serajnika, iz Roža! Lep pozdrav, Franc Kattnig === From: Orel, Irena Date: 2011/2/16 Subject: FW: Na Besedni postaji Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika Na Besedni postaji v sredo, 23. februarja 2011, ob 14. uri Lepa beseda vedno lepo mesto najde pogovor o knjigi Martine Orožen, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika (Od sistema k besedilu) (Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 2010). O knjigi se bo z avtorico dr. Martino Orožen pogovarjala dr. Irena Orel, mednarodno knjižno zbirko ZORA pa bo predstavil dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Monografija je pomembno delo slovenskega diahronega jezikoslovja, saj ponuja nastavke za pripravo nove zgodovinske slovnice slovenskega jezika: ? prikazuje razvoj inovacij in ustvarjalno ubesedovanje besedilnih vrst na Slovenskem do sredine 19. stoletja; ? opozarja, da je jezikovna ustvarjalnost vedno rezultat pisnega in govornega sporočanja ter je bolj spremenljiva kot inovacije v glasoslovno-oblikoslovnem sestavu; ? predpostavlja prepoznavanje in tvorno obvladovanje: - prvin (jezikovnega) slovničnega sestava, - njegovega besedišča, - zakonitosti skladenjskega izražanja, - vsebinsko-pomenske podstave ubesedovanja in pravila stilistike, - osebni ustvarjalni jezikovni dar in - dvojnost slovenske jezikovne norme, izhajajoče iz alpskega in panonskega jezikovno-geografskega prostora. (iz recenzije prof. dr. Marka Jesenška) Vabljeni! Besedne postaje prireja Knjigarna Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si (zavihek Založba in Knjigarna). From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 16 22:10:19 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Feb 2011 22:10:19 +0100 Subject: [SlovLit] Lipa zelenela je -- Atlas posebnih krajev -- Wikiji Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 16. februar 2011 21:13 Zadeva: Re: [SlovLit] Lipa zelenela je (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003663.html) G. Franc Kattnig (ponemčeni Kotnik) je že sam odgovoril na svoje vprašanje. V Besedotvorju slovenskega jezika II (Ljubljana 1952, str. 23-24) piše Anton Bajec, da imajo izpeljanke iz rastlinskih imen snovni pomen (že od praslovanske dobe sem tudi iz a-jevskih debel), npr. ajdov, arnikov, borovničev, breskov, brezov, bukov, češnjev, figov, gobov, hruškov, leskov, lipov, malinov, slivov, smrekov, tepkov. Pri Šentpetru na Vašinjah je krajevno ime Lipovo, pri Dobrli vasi je Bukovje. Pri izpeljankah iz rastlinskih imen se včasih pojavlja tudi obrazilo -n, npr. praprotno seme, krajevna imena Brezno, Hrastno, Gabrno, Smrečno, Lipni Dol, Lipnica. S. Torkar === http://www.unikum.ac.at/001_PROJEKTE_2009_FI/PEILUNG_FI/01_ATLAS_index_deitsi.html -- Atlas posebnih krajev. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija.ppt -- prosojnice z današnje delavnice o wikijih za seminarsko rabo. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 17 16:00:34 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 17 Feb 2011 16:00:34 +0100 Subject: [SlovLit] Lipa_zelenela_je_--_Romanski_etimološk i_slovar_--_Karavanke_--_O_kantavtorjih Message-ID: Od: Jelisava Sethna Datum: 17. februar 2011 20:42 Zadeva: Re: [SlovLit] Lipa zelenela je -- Kulturološki pogled na razvoj SKJ (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003663.html) Ko ze govorimo o lipi, se povezava na video zborcka japonskih studentov slovenscine, ki so ob praznovanju Presernovega dne na veleposlanistvu v Tokiu takole zapeli Lipo: http://www.youtube.com/watch?v=JFM7LNSzpdA Prijetno poslusanje. Pa se to - kot otroci smo se hodili igrati Podlipe - odprt prostor za novomesko gimnazijo, ki so ga obrobljale lipe. Jelisava Dobovsek Sethna --- From: Katja Benevol Gabrijelčič Date: 2011/2/17 Subject: RE: [SlovLit] Lipa zelenela je Na posetnici? Z mojega praktičnega stališča - če ulica ni prevedena na mestnih tablah/zemljevidih, prav nikakor. Kako bi vas sicer kdo našel in kako bi poštar dostavil pošiljko, poslano na Lipovo ulico? Lp, Katja === From: Lingvistični krožek Date: 2011/2/17 Subject: LK, 21. februar 2011 LK FF vabi na 947. sestanek v ponedeljek, 21. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Agata Šega, Oddelek za romanske jezike in knjiženosti FF. Tema predavanja: Slovenščina v novem etimološkem slovarju romanskih jezikov? (Pomen starejših južnoslovanskih romanizmov za romansko etimologijo) Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === V sredo, 23. 2. 2011, ob 19.00 vabita v Info središče Triglavskega narodnega parka Triglavska roža in celovška Mohorjeva založba v Info središče TNP (Ljubljanska cesta 27, Bled) na predstavitev kulturnozgodovinskega turističnega priročnika Gerharda Leeba "Karavanke brez meja". Priročnik bodo predstavili avtor, bivši direktor TNP Janez Bizjak in predsednik Slovenskega planinskega društva iz Celovca Hanzi Lesjak. === From: Kulturni Klub NOMADI Date: 2011/2/17 Subject: Avtor! Na kant ali v kanto?, 22. februarja ob 18h v Kino Šiška (dvorana Komuna) Spletna glasbena revija NOVA MUSKA vas v sodelovanju s kantavtorskim festivalom KANTFEST prijazno vabi na javni pogovor o kantavtorstvu in kantavtorjih. Avtor! Na kant ali v kanto?: Okrogla miza o kantavtorstvu v Sloveniji, 22. februarja ob 18h v Kino Šiška (dvorana Komuna) Na prvi tovrstni okrogli mizi bodo spodaj omenjeni gostje razmišljali o sedanjem in preteklem stanju kantavtorstva v Sloveniji, o vlogi in položaju kantavtorjev v kulturnem življenju, razpravljali o percepcijah in večznačnosti kantavtorskega lika in dela, o njegovih družbenih, glasbenih, poetičnih, žanrskih, estetskih in intimnih razsežnostih ter o marsičem drugem. Okroglo mizo bodo tvorili Jure Longyka, Jani Kovačič, Peter Andrej, Xenia Jus in Katarina Juvančič. Pogovor bo moderiral Milko Poštrak. Nastopata: hitrousti stihoklepec Toxsick ter samobabovski kant-solist Viki Baba Brusli - slednji z ljubezenskimi pesmimi za jekleno kitaro in mehaničnega kužka. Vstop prost, vprašanja in komentarji občinstva zaželjeni! From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 17 22:27:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 17 Feb 2011 22:27:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Danilo_Kiš_--_Re=3ALipa_zelenela_je Message-ID: From: Durda Strsoglavec Date: 2011/2/17 Subject: Dogodki ob obletnici rojstva Danila Kiša Ob obletnici rojstva Danila Kiša (22. 2. 1935) Srbski kulturni center "Danilo Kiš" (v sodelovanju z drugimi ustanovami) prireja naslednje dogodke: - predavanje Milutina Mitovića MUSAKA NAROD ALI O SRBSKI EKONOMIJI DANES v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 10.00, Gospodarska zbornica Slovenije, dvorana C Dimičeva 13, Ljubljana - predavanje prof. dr. Marije Mitrović MOTIV VLAKA V PROZI DANILA KIŠA v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 16.00, INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, Knafljev prehod 11, Ljubljana - igralec Gašper Tič bere roman Danila Kiša VRT, PEPEL v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 19.30, Mini teater, Križevniška 1, Ljubljana === From: Franz Kattnig Date: 2011/2/17 Subject: Re: [SlovLit]Lipa zelenela je (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003665.html) Draga Katja, brez takih samovoljnih posegov (da dodajamo nemškim topografskim oznakam tudi njih slovenske prevode) slovenščine v koroški javmosti že dolgo ne bi bilo več. Tudi prehitra vožnja s samoovadbo je tak primer "boja" za slovenščino v avstrijsko-koroški javnosti, ki si ga "priden" in zakonov-boječ rojak v Slovenije ne more predstavljati ... To je tu na severni strani Karavank vsakodnevna hrana ... Lep domač pozdrav! Franc Kattnig, Spodnje Goriče (uradno: Untergoritschach) From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 18 10:14:45 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 18 Feb 2011 10:14:45 +0100 Subject: [SlovLit] = V_Tbilisi_--_Maja_=D0ukanovi=E6_o_sloven ščini_in_srbščini_--_Citiranje_Wikipedije Message-ID: Od 28. do 30. septembra letos bo v Tbilisiju simpozij Contemporary Issues of Literary Criticism (z glavno temo Mythological Thinking, Folklore and Literary Discourse. European and Caucasian Experience). Več informacij pri Barbari Zorman (zormanb na gmail.com). === From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Date: 2011/2/18 Subject: Predavanje dr. Maje Đukanović Vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Maje Đukanović s Filološke fakultete v Beogradu Sorodni jeziki - kaj je skupnega in kaj različnega med slovenščino in srbščino, ki bo v ponedeljek, 28. 2. 2011, od 8.50 do 10.30, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v predavalnici 2. Predstavila bo tiste jezikovne kategorije, ki so skupne slovenščini in srbščini. Predavanje bo usmerjeno na predstavitev razlik med slovničnimi kategorijami, s poudarkom na glagolih in pridevniških besedah (pridevnik, pridevniški zaimek, števnik). Podobnosti in razlike bodo izhodišče za vprašanja prevedljivosti in neprevedljivosti, oziroma izražanje tistih prvin enega jezika, ki jih v drugem jeziku ni. Diskusija in pogovor po končanem predavanju bosta namenjena tudi statusu slovenščine v Srbiji. Izr. prof. dr. Maja Đukanović je rojena v Ljubljani, leta 1986 je diplomirala na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1992 tam magistrirala s temo iz teorije prevajanja Prevodi Maupassantovih del v srbščino in slovenščino in leta 2004 doktorirala s temo Sistem zaimenskih besed v srbskem in slovenskem jeziku. Kot lektorica za slovenščino kot tuji jezik je bila leta 1988 zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1989 pa poučuje slovenščino na Filološki fakulteti v Beogradu. Sodelovala je na vrsti znanstvenih srečanj doma in v tujini, večkrat je bila tudi na izpopolnjevanjih na Univerzi v Ljubljani. Svoje strokovno zanimanje usmerja predvsem v slovenščino kot drugi/tuji jezik, v prevajalsko teorijo in prakso ter primerjalno slovensko-srbsko slovnico. Vlada Republike Slovenije ji je leta 2007 podelila Priznanje za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Srbiji. Pomembnejše objave: M. Đukanović, Ž. Marković: Osnovi gramatike slovenačkog jezika, Beograd, 2001; ponatis, 2005. M. Đukanović: Sa slovenačkim u svet, Beograd, 2003. M. Đukanović, V. Đukanović: Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar, Ljubljana, 2005. V. Maldžijeva, Z. Topolinska, M. Đukanović, P. Piper: Južnoslovenski jezici: gramatičke strukture i funkcije, Beograd, 2009. M. Đukanović: Uporedna semantička analiza zameničkih reči u slovenačkom i srpskom jeziku, Beograd, 2009. === http://www.academics.de/wissenschaft/gegen_ein_anti_wikipedia_dogma_an_hochschulen_44842.html -- proti pavšalni prepovedi citiranja iz Wikipedije na nekaterih univerzah (članek iz nemške akademske revije). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 22 09:40:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Feb 2011 09:40:38 +0100 Subject: [SlovLit] Lipa_zelenela_je_--_Dramoljubcem_--_Št irje_linki_dva_spet_digitalnohumanistična Message-ID: From: Katja Benevol Gabrijelčič Date: 2011/2/18 Subject: Re:Lipa zelenela je (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003666.html) > brez takih samovoljnih posegov (da dodajamo nemškim > topografskim oznakam tudi njih slovenske prevode) slovenščine > v koroški javmosti že dolgo ne bi bilo več. To bom pa kar verjela domačinom :( Lep pozdrav, Katja === From: Mateja Pezdirc Bartol [mailto:mateja.pezdirc-bartol na guest.arnes.si] Sent: Monday, February 21, 2011 11:17 AM Subject: gledališko obvestilo za študente in profesorje Vsi študenti in študentke, prav posebej pa tudi profesorji slovenistike, ste lepo vabljeni na organiziran ogled gledališke predstave Pes, pizda in peder v Mestno gledališče ljubljansko. Predstava se bo zgodila 7. marca 2011 ob 20.00, v dvorani Mala scena MGL, in je obvezna za 2., 3., in 4. letnik. Vstopnico po znižani ceni (7, 2 evra) lahko kupite na blagajni MGL pod geslom "predstava za študente slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani" od 21. februarja do 2. marca med 12. in 18. uro. Pod zanimivim naslovom drame Gregorja Fona, ki jo je režiral Primož Ekart, se skriva zgodba o srečanju treh prijateljev, ki niso preveč zadovoljni s svojim življenjem. Prepričljivo jih zaigrajo Sebastijan Cavazza, Gašper Tič in Gregor Gruden. Vse, kar ste želeli vedeti o tej drami, pa niste nikoli vprašali, boste lahko izvedeli na pogovoru s sodelujočimi po predstavi. Profesorici Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič === http://litlab.stanford.edu/ -- literarni laboratorij na univerzi Stanford, namenjen kvantitativnim raziskavam literature. Nove obsežne besedilne zbirke so omogočile "omrežni naratologiji" rekonceptualizaicjo konstelacije oseb, semantična polja, raziskavo segmentacije na poglavja v romanu 19. stoletja, "nacionalne specifike" romana na ravni sloga itd. http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet1.pdf -- računalniško prepoznavanje žanrov! http://www.ljudmila.org/ludliteratura/literaturnik/ -- Andraž Jež, Po bežnih segmentih ponotranjimo malenkostne spremembe (LUD Literatura). https://mail.google.com/mail/?hl=sl&shva=1#inbox/12e3836c17c0ebb4 -- Alojz Cindrič predstavlja svojo knjigo Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 23 11:51:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 Feb 2011 11:51:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Naravna_skladnja_nemščine_--_Esslli Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/2/22 Subject: LK, 28. februar LK FF v Ljubljani vabi na 948. sestanek v ponedeljek, 28. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF. Tema predavanja: Naravna skladnja nemščine (ujemanje). Vabljeni tudi študentje. Chikako Shigemori Bučar === From: Esslli Ljubljana To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 22 Feb 2011 19:20:07 +0100 Subject: Mednarodna poletna šola logike, jezika in računalništva Ime sestanka: 23. Evropska poletna šola logike, jezika in računalništva (ESSLLI) Datum: 1.-12. avgust 2011 Kraj: Ljubljana Kontakt: esslli2011 na gmail.com Spletna stran: http://esslli2011.ijs.si/ Rok za zgodnjo prijavo: 31. maj 2011 Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko vas vabijo na Evropsko poletno šolo o logiki, jeziku in računalništvu (European Summer School in Logic, Language and Information - ESSLLI), ki poteka vsako poletje v drugem evropskem mestu. Udeležencem nudi predavanja na začetni in nadaljevalni stiopnji ter znanstvene delavnice z interdisciplinarnih področij jezika in računalništva, jezika in logike ter logike in računalništva. Minule poletne šole so bile zelo uspešne in so pritegnile do 500 udeležencev z vsega sveta. V tem času je šola postala največji in najpomembnejši dogodek na tem področju tako za predavatelje kot za študente. V dveh tednih se v okviru šole zvrsti 50 predavanj in 10 delavnic, ki trajajo 5 dni v tednu po 1 uro in pol. Na programu poletne šole je tako vsak dan med 5 in 7 vzporednih sekcij. ESSLLI prav tako vključuje tudi študentsko sekcijo z nagradami za najboljše študentske prispevke in 4 večerna predavanja uglednih vabljenih predavateljev ter bogat družabni program. Predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. Program poletne šole: http://esslli2011.ijs.si/?page_id=897 Spletna prijava: https://www.kompas-online.net/Pages/MeetingsConferences/Register/RegisterV2.aspx?form=ESSLLI2011 Programski odbor Predsednik: Makoto Kanazawa (National Institute of Informatics, Tokyo) Podpredsednik: Andrej Bauer (Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani) Področni strokovnjaki: Jezik in računalništvo: - Markus Egg (Humboldt-Universität zu Berlin) - Aline Villavicencio (Federal University of Rio Grande do Sul, Brazil) Jezik in logika: - Hans-Christian Schmitz (Fraunhofer FIT, Sankt Augustin) - Louise McNally (UPF, Barcelona) Logika in računalništvo: - Ralph Matthes (IRIT, CNRS and University of Toulouse) - Eric Pacuit (Center for Logic and Philosophy of Science, Tilburg) Organizacijski odbor Predsednica: Darja Fišer (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Člani: - Špela Vintar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Andrej Bauer (akulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani) - Monika Kropej (Inštitut Jožef Stefan) - Špela Sitar (Inštitut Jožef Stefan) - Boštjan Bajec (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Senja Pollak (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Mihael Arčan From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 23 18:00:59 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 Feb 2011 18:00:59 +0100 Subject: [SlovLit] Morfologija v Linguistici -- Strojni prevajalniki Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/2/23 Subject: Linguistica - Vabilo k oddaji prispevkov Znanstvena revija Linguistica, ki jo izdaja Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vabi k oddaji prispevkov za tematsko številko, ki bo posvečena vprašanju notranjih in zunanjih meja morfologije. === Od: Špela Vintar Datum: 23. februar 2011 11:51 Zadeva: [SDJT-L] [JOTA] Predavanje 1. 3. 2011 Dragi ljubitelji Jote, prisrčno vas vabimo na naše naslednje srečanje, na katerem bo absolvent Oddelka za prevajalstvo Aljoša Vrščaj predstavil svoje diplomsko delo in raziskavo z naslovom Evalvacija strojnih prevajalnikov. Predavanje bo v torek, 1. marca 2011, ob 17.00 v učilnici 03 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Povzetek predavanja sledi spodaj, več o Joti pa tudi na naši strani http://lojze.lugos.si/jota/. Se vidimo, vaša Jota Aljoša Vrščaj: Evalvacija strojnih prevajalnikov Povzetek: V raziskavi sem obravnaval razvoj strojnega prevajanja in metode za evalvacijo strojnih prevajalnikov. Poleg preizkušenih metod za ročno evalvacijo, ki so jih uporabljali v raziskavah ALPAC in ARPA, sem predstavil najpogosteje citirane metrike za samodejno evalvacijo strojnih prevodov: WER, BLEU, GTM, ROUGE, METEOR, TER in nekatere njihove izpeljanke. V eksperimentu je zajeta tako ročna kot samodejna evalvacija ob uporabi štirih metrik in trije strojni prevajalniki, ki so trenutno razpoložljivi za jezikovni par angleščina-slovenščina: Presis, Bing in Google. S primerjavo ročne in samodejne evalvacije sem s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije izračunal, katera metrika se najbolj ujema z rezultati ročne evalvacije, za katero sem predpostavil, da je merilo za verodostojno evalvacijo. Rezultati so pokazali zanesljivost metrik pri rangiranju prevajalskih sistemov, hkrati pa tudi dvom v dovoljšnjo objektivnost ročne evalvacije. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 24 22:52:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Feb 2011 22:52:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Bareti=E6_med_študentkami_--_Janko_Kos _--_Povezave Message-ID: From: "Silvija Grilč" Date: Thu, 24 Feb 2011 10:11:29 +0100 Subject: V Ljubljano prihaja hrvaški pisatelj Renato Baretić V naslednjem tednu prihaja v Ljubljano hrvaški pisatelj Renato Baretić. V Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva c. 27, Ljubljana) ga bomo gostili v sredo, 2. marca, ob 18. uri. Z njim se bo pogovarjala Đurđa Strsoglavec. Prisrčno vabljeni na sredin literarni večer s priljubljenim sodobnim literatom. Obenem vas prosimo za posredovanje vabila tistim, ki bi jih dogodek zanimal. S spoštovanjem, Simona Mehle === From: Barbara Zorman Date: 2011/2/24 Subject: Vabilo na pogovor z Jankom Kosom Narodna univerzitetna knjižnica vabi: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi Pogovor z akad. prof. dr. Jankom Kosom Eden naših najuglednejših literarnih teoretikov in zgodovinarjev, akademik, upokojeni redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo dr. Janko Kos je odločilno oblikoval literarno vedo in primerjalno književnost na Slovenskem. Njegovo znanstveno pot in delo, predvsem pa njegove poglede na literaturo nam bo ob akademikovi 80-letnici predstavila dr. Seta Knop. Pogovor bo potekal v četrtek, 3. marca 2011 ob 19. uri v Veliki čitalnici NUK. === http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm -- Seminar šolskega polja na Centru za študij edukacijskih politik. http://www.wwp.brown.edu -- en mesec prostega dostopa na spletišče Women Writers Online collection. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 24 22:55:14 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Feb 2011 22:55:14 +0100 Subject: [SlovLit] Vabilo na Parado mladih In-Reply-To: <194B2D3F9227BF478D4699C270923F3422E6FDC57B@ffposta.ff.uni-lj.si> References: <194B2D3F9227BF478D4699C270923F3422E6FDC57B@ffposta.ff.uni-lj.si> Message-ID: From: Huber, Damjan Date: 2011/2/24 Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 47. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (www.centerslo.net/seminar). Tema seminarja je Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 27. junija/4.-15. julija. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih ter kulturnih prireditev. Ponujamo pet predavateljskih mest v seriji Parada mladih. Predvideni datum nastopa je 7. 7. 2011. V 20-minutnem predavanju na prepričljiv in kar se da dinamičen način predstavite svoje sveže raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas zanima sodelovanje, vas prosimo, da do 31. marca 2011 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili do 15. aprila 2011. Avtorji in avtorice sprejetih povzetkov bodo morali nato najkasneje do 10. maja 2011 pripraviti besedilo za zbornik (4-5 strani oziroma do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Predavanje in objava sta honorirani po ceniku Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Lepo pozdravljeni. Predsednica 47. SSJLK red. prof. dr. Vera Smole Strokovna sodelavca 47. SSJLK mag. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 25 13:59:40 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 25 Feb 2011 13:59:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Kolektivna_dvojezičnost_--_Tatjana_Roj c_z_Miroslavom_Košuto Message-ID: From: Čop, Mateja Date: 2011/2/25 Subject: FW: Vabilo na konferenco Individualna in kolektivna dvojezičnost Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vabimo vas, da se udeležite mednarodne konference INDIVIDUALNA IN KOLEKTIVNA DVOJEZIČNOST, ki jo organizira Oddelek za slavistiko v dneh od 20. do 23. oktobra 2011. Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani: http://www.slavistika.net/polonistika/konference.html Rok za prijavo je 30. april 2011. Kontaktni naslov: Bilingvizem na ff.uni-lj.si Z lepimi pozdravi. Predsednica organizacijskega odbora doc. dr. Petra Stankovska Predstojnik oddelka doc. dr. Niko Jež Žiga Mujakić, tajnik organizacijskega odbora konference === Od: Avsenik, Maja Datum: 25. februar 2011 12:27 Zadeva: Letošnji Prešernov nagrajenec pesnik Miroslav Košuta na Besedni postaji Na Besedni postaji v četrtek, 3. marca 2011, ob 19.30 uri bomo s predstavitvijo pesniške zbirke Drevo življenja (Trst: Mladika, 2011) obeležili 75. letnico letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute. S pesnikom se bo o knjigi pogovarjala avtorica spremne besede dr. Tatjana Rojc. [Več na spletnih straneh knjigarne FF, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si (zavihek Založba in Knjigarna).] From miranhladnik1 na gmail.com Sat Feb 26 08:38:45 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 26 Feb 2011 08:38:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Izzivi_sodobnega_jezikoslovja_--_Bareti =E6_in_študentje Message-ID: From: Znanstvena založba Date: 2011/2/25 Subject: Predstavitev monografije Izzivi sodobnega jezikoslovja Vabimo vas na predstavitev monografije Izzivi sodobnega jezikoslovja, ki je izšla v knjižni zbirki Razprave FF. Monografija je posvečena jubileju ugledne slovenske jezikoslovke, prof. dr. Ade Vidovič Muha, ki ji izzivi sodobnega jezikoslovja in slovenskega jezika v vseh njunih razsežnostih osmišljajo znanstveno življenjsko delo. Predstavitev monografije bo v preddverju knjigarn Azil in Beletrina na Novem trgu 2, v petek, 4. marca 2011, ob 11.00. Matevž Rudolf === From: Durda Strsoglavec Date: 2011/2/25 Subject: skoda V torek, 1. 3. 2011, bo gost Oddelka za slavistiko hrvaški pisatelj, pesnik, scenarist, novinar ... Renato Baretić, in sicer od 11.25 do 13.00 v predavalnici 4. V sredo, 2. 3. 2011, pa bo ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi predstavitev slovenskega prevoda njegovega romana Hotel Grand. Študentje štud. smeri HSM/Južnoslovanski študiji bodo v slogu senčnega gledališča uprizorili nekaj odlomkov iz romana. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Feb 27 18:13:49 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 27 Feb 2011 18:13:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Mednarodni_slavistični_simpozij_v_Buka rešti_--_Jpgji_ppt_in_pdf Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 27 Feb 2011 16:30:40 +0100 Subject: Mednarodni slavistični simpozij v Bukarešti (7. in 8. oktober 2011) Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Univerza v Bukarešti, Fakulteta za tuje jezike in književnosti) organizira v Bukarešti 7. in 8. oktobra 2011 mednarodni slavistični simpozij Slovanske študije v evropskem kontekstu (Studiile slave în context european). Za več informacij in prijavnico, ki jo je treba oddati najkasneje do 31. 7. 2011, lahko pišete Boštjanu Božiču, lektorju oz. učitelju slovenščine na Univerzi v Bukarešti, in sicer na elektronski naslov molj78 na gmail.com. Vljudno vabljeni! Z lepimi pozdravi, Boštjan Božič === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri140/index.html -- bolj proti zahodu in navzgor, v belem in modrem. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/alamut.ppt -- prosojnice za predavanje o makiavelizmu v Bartolovem Alamutu, ki sem ga imel za dijake kranjske srednje tehnične šole; mogoče pridejo prav komu pri pouku. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Imena_popularnosti.pdf -- Imena popularnosti: članek o terminologiji za trivialno literaturo in o implikacijah ukvarjanja z njo za literarno vedo. -- vse troje, miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 28 20:58:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Feb 2011 20:58:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Popularni_žanri_v_slovenski_književn osti_--_Factual_Fictions Message-ID: From: Katja Mihurko Date: 2011/2/28 Subject: Vabilo za slovlit Gimnazija Jurija Vege Idrija, Univerza v Novi Gorici, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija ter Odbor za obuditev spomina na Damirja Feigla vabijo na znanstveni simpozij Popularni žanri v slovenski književnosti, posvečen pisatelju in idrijskemu rojaku Damirju Feiglu, ki bo v četrtek, 3. marca 2011, ob 9.30 v predavalnici GJV Idrija. 9.30-10.10 Otvoritev simpozija in pozdravni nagovori 10.10-10.50 Uvodno predavanje Miran Hladnik: Imena popularnosti 11.10-12.30 Literarno ustvarjanje Damirja Feigla Drago Bajt: Mesto Damirja Feigla v zgodovini slovenske znanstvene fantastike Robert Jereb: O humorju v daljši prozi Damirja Feigla Zoran Božič: Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen Vita Žerjal Pavlin: Vrste humoristične kratke proze Damirja Feigla 14.00-15.20 Pogledi na popularno, trivialno in žanrsko literatura Milena Blažić: Trivialni in popularni žanri v mladinski književnosti in onkraj Katja Mihurko Poniž: Trivialno ali sentimentalno? Roman Pavline Pajk Arabela: študija primera Barbara Pregelj: >>Pejte vsi v mojo štacuno!<<: substandard v starejši slovenski književnosti Matej Kranjc: Popularni žanri v poetikah Janija Kovačiča in Tomaža Pengova 15.20 Sklepna diskusija in zaključek simpozija === rom: Andrej Hočevar Date: 2011/2/28 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 37 Leonora Flis, Literaturina redna kritičarka, prevajalka in literarna znanstvenica, je pred kratkim pri založbi Cambridge Scholars Publishing izdala knjigo Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel. Kot strokovnjakinja je za Literaturin obveščevalnik prispevala nekaj misli o pomenu zbirke Novi pristopi, ki izhaja že od leta 1990. Ureja jo Matevž Kos, prinaša pa vse od strogih znanstvenih monografij, polemičnih razprav in literarnokritiških izborov pa do literarnih esejev v pravem pomenu besede. Znanstveno in kritiško pero pri nas ne pišeta počasneje Leonora Flis o zbirki Novi pristopi "Zdi se mi, da se v Sloveniji tu in tam še vedno rad pojavi občutek, da nas sveže informacije in ideje zaobhajajo. Oziroma da nas dosežejo s časovnim zamikom. Še vedno imam tudi občutek, da raje kot po znanstveni razpravi, ki je nastala na domači grudi, včasih prej posežemo po tujem zapisu, ki da je verjetno bolj nov, bolj aktualen, bolj poln trenutnega duha časa in smernic, ki zaznamujejo znanstvene sfere. Zbirka Novi pristopi, ki k humanističnim (predvsem literarnim) študijam pristopa s strokovno-esejističnega vidika, ponuja možnost prevrednotenja zgoraj zapisanih tendenc. Zbirka predstavlja nabor z znanstveno podstatjo utemeljenih idej in opažanj najvidnejših slovenskih teoretikov in raziskovalcev s področja humanistike. Avtorji kot so Gorazd Kocijančič, Janko Kos, Tomo Virk in Marko Juvan, če jih navedem le peščico, prinašajo bralcu sveže in izvirne misli o dogajanju na prodročju literarne vede in humanistike nasploh v Sloveniji in tudi širše, v mednarodnih okvirih. Esejistična narava besedil dopušča vstop bolj osebne, intimne in nemalokrat iskrive note, ki poživlja besedila in omogoči pristnejši stik z avtorjem oziroma tekstom. Zbirka Novi pristopi je zgovoren dokaz, da znanstveno in kritiško pero pri nas vsekakor ne pišeta nič počasneje in nič manj prodorno od peres tam čez." From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 28 21:13:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Feb 2011 21:13:06 +0100 Subject: [SlovLit] Ljudske pesmi Message-ID: From: Zalozba ZRC Date: 2011/2/28 Subject: Vabilo Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev novih zgoščenk iz zbirke Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta: Marko Terseglav, Drago Kunej, PJEVAJ MI, PJEVAJ, SOKOLE: Uskoška pesemska dediščina Bele krajine Marija Klobčar, Urša Šivic, Peter Vendramin, SPEJVAJ NAMA, KATICA: Ljudske pesmi Prekmurja Novinarska konferenca bo v torek, 1. marca 2011, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4/II v Ljubljani. Prijazno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 1 14:03:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Mar 2011 14:03:15 +0100 Subject: [SlovLit] Digitalna_humanistika_--_Pravna_terminologija_--_Vinko_M=F6derndorfer_v_M=FCnchnu Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-March/001971.html -- 18. marec, dan digitalne humanistike. Prijavi se za pisanje bloga o tem, kaj humanističnega (in digitalnega) počneš ta dan. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-March/001970.html -- The Journal of Scholarly and Research Communication vabi k sodelovanju. === From: Lingvistični krožek Date: 2011/3/1 Subject: LK, 7. marec LK FF vabi na 949. sestanek v ponedeljek, 7. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Vpliv prevajanja na slovensko pravno terminologijo. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Date: 2011/3/1 Subject: Vinko Möderndorfer v Münchnu Lektorat slovenskega jezika z Inštituta za slavistiko univerze LMU je 28. 2. 2011 v Mednarodnem centru IBZ v Münchnu skupaj z generalnim konzulatom RS v Münchnu pripravil literarni večer s slovenskim režiserjem in pisateljem Vinkom Möderndorferjem. Program je bil zastavljen tako za slovensko kot tudi za nemško govorečo publiko, saj so prevode slovenskih del v nemščino pripravili in prebrali študenti lektorata slovenščine in zunanji slušatelji, s katerimi se redno srečujemo na posebnem, ljubiteljskem >prevajalskem krožku<. Izvrstni slovenski pisec razen dramskih besedil in nekaterih del, objavljenih v antologijah, še nima prevedenih veliko proznih besedil v nemški jezik, zato je bil prevajalski izziv še toliko večji. Publiki se je predstavil s tremi proznimi besedili (Kino dom, Plava ladja in Čas brez angelov) ter šestimi pesmimi iz zbirke pesmi Tavanja. Literarni večer je bil nadvse uspešen; prejeli smo pozitivne kritike za vsebinski del programa, dober izbor besedil in prevode. Seveda gre glavna zasluga za večer avtorju, ki je študente prepričal že s svojim drznim, kritičnim, zanimivim pisanjem, ki zleze pod kožo in vzbudi radovednost pri bralcu. Veseli nas, da nas je pri promociji našega dela na slavistiki in s tem Slovenije podprl tukajšnji generalni konzul Marko Vrevc. K slovenskemu večeru je svoje dodal še vinar Helmut Kindlhofer - pripravil je izvrstno degustacijo slovenskih vin in potice. Tako zaokroženo literarno potovanje je odlična promocija za publiko (približno 90 gostov), ki so jo sestavljali ne le predstavniki slovenskih skupnosti, ampak tudi predstavniki Bavarsko-slovenskega društva (ki je prireditev tudi podprlo), gospodarstveniki, kulturniki, predstavniki univerze in nenazadnje študenti slavistike, za katere so tovrstne prireditvi posebna vzpodbuda za nadaljnji študij in obstoj slovenskega lektorata. Pisatelj je študentom poklonil svojo pesniško zbirko Dotikanja, ki nam jo je prijazno podarila založba Goga iz Novega mesta. Prav tako nam je Vinko Möderndorfer namenil oba svoja filma (Predmestje, Pokrajina št. 2), ki si ju bomo v naslednjem semestru ogledali na oddelku za slavistiko, ob naši ekskurziji v maju 2011 pa se bomo ponovno srečali v Ljubljani na gledališki predstavi. Marjana Jerman, lektorica slovenščine v Muenchnu From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 1 17:39:17 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Mar 2011 17:39:17 +0100 Subject: [SlovLit] Mikrofonije -- Kultura v EU, literatura na WP Message-ID: From: Zoltan Jan Date: 2011/3/1 Subject: za slovlit: Mikrofonije, nova knjiga Mirana Košute Če tisto, kar preberemo, povemo ali predavamo preko mikrofona, zapišemo, nastane mikrofonija, lahko pa tudi mikro(mikrofonska/drobna/...) - (simfo/poli/...)fonija ali celo knjiga Mikrofonija, ki jo izpiše (v)eter in reši pozabe. Tako je univerzitetni profesor slovenske književnosti na tržaški univerzi Miran Košuta >>iz zračnih bajtov prekodiral v Gutenbergov format<< svoje govore in pogovore, ki jih je od leta 1982 >>razsipal v javnosti<<. Valovijo v nekakšnih tematskih kolobarjih o Prešernu in slovenski kulturi, o piscih in ustvarjalcih, o jeziku in narodni identiteti, o kulturnih žariščih, o narodnoosvobodilnih bojih, dodani pa so še obsežni intervjuji, ki so jih z avtorjem pripravili različni novinarji, enega, s Cirilom Zlobcem, pa tudi avtor sam. Ker je knjiga, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, kjer je dolgo dobo ustvarjal tudi Miran Košuta, avrora po avtorjevem nedavnem srečanju z Abrahamom, je na koncu dodan (začasni) popis njegovih 432 objavljenih del, med katerim je naštetih osem samostojnih knjig, pet s področja literarne zgodovine. Čeprav avtor bravurozno obvlada jezikovno in glasbeno sporočanje, je bdenje nad jezikovno normo za vsak primer vseeno zaupal kolegici Ljudmili Cvetek Russi, upokojeni lektorici slovenščine na ustanovi, kjer sta skupaj ustvarjala. Lepe pozdrave, Zoltan JAN === http://www.wearemore.eu/manifesto -- podpiši "we are more" manifest, ki se zavzema za podporo kulturi v EU. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 1 21:31:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Mar 2011 21:31:57 +0100 Subject: [SlovLit] = SD_Ljubljana_--_Filološke_pripombe Message-ID: From: "Andreja Pavle" To: Date: Tue, 1 Mar 2011 19:49:23 +0100 Subject: Upravni odbor SD Ljubljana Spoštovani kolegi! Z letošnjim letom se izteka mandat dosedanjemu upravnemu odboru Slavističnega društva Ljubljana. Vse, ki bi radi sodelovali pri vodenju društva, vabimo, da svoje prijave skupaj z načrtom dela pošljete na elektronski naslov slavisticnodrustvo.lj na guest.arnes.si ali na naslov tajnice društva jana.poljsak na gmail.com. Tisti, ki kandidira za predsednika, lahko sam predlaga tudi ostala člana upravnega odbora, tj. podpredsednika in tajnika. Za vodenje strokovnega društva sta po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive predvideni 2 točki za vsako leto vodenja. Mandat upravnega odbora traja 2 leti. Lep pozdrav, Andreja Pavle, predsednica Slavističnega društva Ljubljana === From: Subiotto, Namita Date: 2011/3/1 Subject: Prispevek za revijo Filoloske pripombe Vabim vas, da s svojimi prispevki sodelujete v novi številki revije Filološke pripombe. Filološke pripombe je slavistična revija s področja humanističnih ved. Nastala je kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja Filološke fakultete Permske državne univerze, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za makedonsko književnost, ki deluje v okviru Univerze "Sv. Cirila in Metoda" v Skopju, in Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Filološke pripombe prinašajo bogat spekter znanstveno-raziskovalnih prispevkov humanističnih ved (filozofija, književnost, zgodovina, jezikoslovje). Revija ima mednaroden uredniški odbor. Prispevki se recenzirajo. I. Prispevki naj bodo razporejeni v naslednje rubrike: 1. Filozofsko-kulturološki problemi 2. Zgodovina in filologija 3. Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu (primerjalni vidik) 4. Književnost v medkulturnem kontekstu 5. Sodobna družba v kulturi, jeziku in književnosti 6. Jezikoslovje. Jezikoslovna didaktika 7. Recenzije [...] III. Besedilo pošljite v elektronski obliki na naslov: namita.subiotto na ff.uni-lj.si IV. Uradni jeziki zbornika so hrvaščina, makedonščina, ruščina in slovenščina. V. Na koncu prispevka naj bo povzetek v angleščini (do 1 strani). [...] VII. Rok za oddajo prispevkov je 30. april 2011. Besedila morajo biti klasificirana, lektorirana in urejena za tisk. Več informacij na: http://philologicalstudies.org/ Hvala in lep pozdrav, Namita Subiotto Oddelek za slavistiko FF From marko.stabej na guest.arnes.si Wed Mar 2 09:10:16 2011 From: marko.stabej na guest.arnes.si (Marko Stabej) Date: Wed, 2 Mar 2011 09:10:16 +0100 Subject: [SlovLit] FW: publikacija SEJO na spletu Message-ID: <001a01cbd8b1$4381eb70$ca85c250$@stabej@guest.arnes.si> Spoštovani, obveščam vas, da je sedaj na spletni strani Urada za razvoj šolstva objavljena publikacija Skupni evropski jezikovni okvir - SEJO. Prosim, če naslov posredujete tudi svojim kolegom. Hvala. Lepo pozdravljeni. Publikacija je objavljena na spletnem naslovu http://www.mss.gov.si/si/solstvo/razvoj_solstva/jezikovno_izobrazevanje/skup ni_evropski_jezikovni_okvir_sejo/ . Zdravka Godunc Sekretarka Secretary ________________________________ Ministrstvo za šolstvo in šport RS Urad za razvoj šolstva Ministry of Education and Sport RS Education Development Office Masarykova 16, SI - 1000 Ljubljana T. +386 (1) 400 52 94 F: +386 (1) 400 53 32 http://www.mss.gov.si From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 2 20:12:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 Mar 2011 20:12:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Spletni_portal_o_slovenščini_--_Razp is_za_učitelja_jezikov_--_=AEalna_seja Message-ID: From: "Lampic, Zdenka" To: Date: Wed, 2 Mar 2011 10:33:39 +0100 Subject: Vprasanja slovenskega jezika V predstavitvi knjige Jožeta Skaze Slovenska slovnica je navedeno, da avtor "že deset let vodi spletni portal o vprašanjih slovenskega jezika". Kakšen je naslov portala? Zdenka Lampič === From: "INFO" To: Date: Wed, 2 Mar 2011 08:19:05 +0100 Subject: iscemo ucitelje slovenskega in drugih jezikov Slovenski izobraževalni konzorcij (http://www.slovik.org.) v Italiji išče učitelje slovenščine, angleščine, francoščine, španščine, nemščine, ruščine in srbščine oz. hrvaščine kot drugega/tujega jezika za delo z odraslimi oz. mladostniki (14-18) v goriški in tržaški pokrajini ter v obmejnem pasu videmske pokrajne. Honorar: od 23,00 EURO/uro bruto. Sodelovanje na podlagi avtorske pogodbe ali s. p. Zahteva se zelo dobro znanje posameznega jezika, dokončan vsaj 2. letnik (120 ECTS) univerzitetne izobrazbe ustrezne smeri, osnovno znanje italijanskega jezika, zanimanje za delo v razredu, resnost, pripravljenost na dodatno izobraževanje. Prednost imajo kandidati maternega jezika oz. s stažem v tujini, z univerzitetno diplomo, pedagoško-andragoško izobrazbo in izkušnjami. Življenjepis pošljite na naslov info na slovik.org do 15. 3. 2011. === From: Golob, Mojca Date: 2011/3/2 Subject: žalno srečanje v spomin na doc. dr. Jano Zemljarič Miklavčič Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik vabita na ŽALNO SREČANJE v spomin na sodelavko doc. dr. Jano Zemljarič Miklavčič, ki bo v sredo 9. 3. 2011 ob 17. uri v Mali dvorani v stavbi Univerze v Ljubljani (vhod z Vegove ulice). Red. prof. dr. Nike K. Pokorn, red. prof. dr. Erika Kržišnik From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 2 20:15:04 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 Mar 2011 20:15:04 +0100 Subject: [SlovLit] Rusi v slovanskih literaturah -- Vabila: bogati jeziki, nagrajevanje, jota Message-ID: From: Julia Sozina Date: 2011/3/2 Subject: Fw: Povabilo na konferenco Spoštovani kolegi in kolegice, Center za zgodovino slovanskih književnosti Inštituta za slavistiko Ruske Akademije Znanosti Vas vljudno vabi, da se udeležite mednarodne znanstvene konference Ruski človek in Rusija v slovanskih literaturah, folklori in dokumentalistiki, ki bo potekala 1. in 2. novembra 2011 v Moskvi na našem Inštitutu. Osnovna vprašanja konference: 1. Splošnonacionalne in individualne predstave Slovanov o Rusiji in Rusih. 2. Posebnosti recepcije ruskih značajev in realij, odvisno od prostora in časa stikov, od socialnega položaja recepcijskih objektov in subjektov, od usode in tradicije slovanskih kultur. 3. Realno in mitsko, izvirno in navidezno, stalno in spremenljivo v vsakdanjih, folklornih, literarnih stereotipih in likih Rusije in Rusov. 4. Medbesedilno in unikatno v njihovi ubeseditvi. Veseli bomo Vaše udeležbe. Prosimo, da sporočite temo prispevka do 10. aprila in pošljite povzetek članka do 1. junija. Lepo Vas pozdravljam. Julija A. Sozina === http://www.ling.helsinki.fi/events/CLARA-FSM/ -- Thematic Training Course on Processing Morphologically Rich Languages, 11.-15. aprila 2011, Budimpešta. http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6918/ -- konferenca Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice 7. 3. 2011 na FDV. === From: Vojko Zadravec Date: 2011/3/2 Subject: Strokovna sreda Vabimo na 3. strokovno sredo v tem letu, ki bo 9. marca 2011 ob 9.30 uri v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana v 3. nadstropju, z osrednjo temo: POGLEDI PODELJEVALCEV NAGRAD NA KAKOVOST. Tokratna strokovna sreda je organizirana kot okrogla miza, ki jo bo vodila prof. Darka Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica revije Otrok in knjiga. [...] === From: Špela Vintar Date: 2011/3/2 Subject: [SDJT-L] [JOTA] Gostovanje Marianne Apidianaki 10. marca 2011 Dragi ljubitelji Jote, prisrčno vas vabimo na naše naslednje srečanje, na katerem bo gostja s francoskega raziskovalnega inštituta INRIA Marianna Apidianaki predstavila svojo raziskavo z naslovom: Sense clustering for cross-lingual WSD and MT evaluation. Predavanje bo v četrtek, 10. marca 2011, ob 17.00 v sobi 30a na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Več o Joti na http://lojze.lugos.si/jota/. Lep pozdrav, Jota From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 3 22:27:29 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Mar 2011 22:27:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Kongres_SdS_--_O_Šalamunu Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sk2011.doc -- Napoved slavističnega kongresa 2011 in še kaj, dostopno tudi z novih spletnih strani SdS (http://sds.r8.org): http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html === From: Kristof Jacek Kozak Date: 2011/3/3 Subject: Simpozij o Tomazu Salamunu - vabilo Spostovane kolegice, cenjeni kolegi, posiljava Vam vabilo na simpozij o poeziji (in ne samo) Tomaza Salamuna, ki mu namenjamo to srecanje ob njegovem zivljenjskem jubileju. Vljudno Vas vabiva, da se nanj odzovete in do konca marca posljete tudi ze povzetek svojega predavanja. V upanju, da se boste za sodelovanje odlocili, Vas prav lepo pozdravljava, Barbara Pregelj, Krištof Jacek Kozak From miranhladnik1 na gmail.com Sun Mar 6 18:50:43 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 6 Mar 2011 18:50:43 +0100 Subject: [SlovLit] Disertacija o poslovni korespondenci -- Prosojno in jutranje -- O pravljicah Message-ID: From: Čop, Mateja Date: 2011/3/4 Subject: Zagovor doktorske disertacije mag. Mojce Nidorfer Šiškovič V ponedeljek, 7. marca 2011, ob 16. uri, bo v Modri sobi mag. Mojca Nidorfer Šiškovič zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Pragmatičnojezikoslovna analiza elektronskih poslovnih pisem v slovenščini. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Imena_popularnosti.pptx -- M. Hladnik, prosojnice za predavanje Imena popularnosti na simpoziju o popularnih literarnih žanrih v Idriji 3. 3. 2011. http://www.gore-ljudje.net/novosti/63959/ -- Ali naj prevajamo Kugyjevo knjigo o Triglavu (članek iz Jutra 1931). === Od: MILENA MILEVA BLAZIC Datum: 06. marec 2011 10:09 Zadeva: Za SlovLit Ponedeljek, 14. marca 2011 ob 16:00 v Kinodvoru -- 14. pripovedovalski festival Pravljice danes 2011: Predavanje Jacka Zipesa: De-Disneyfying the Fairy-Tale Film / De-disneyficiranje filma s pravljično tematiko. Jack Zipes je eden vodilnih svetovnih teoretikov na področju pravljic. V predavanju, ki temelji na njegovi pred kratkim izdani knjigi The Enchanted Screen: The Unknown History of Fairy-Tale Films, bo govoril o alternativah Disneyjevemu monopolu nad filmi s pravljično tematiko. Predavanje s projekcijo. Brezplačne vstopnice. 14. pripovedovalski festival Pravljice danes 2011, knjiga in mesto; Jack Zipes: Pomen pripovedovanja v družini in šoli v torek,15. marca ob 20.00. Nosilec projekta: Cankarjev dom, Društvo za oživljanje zgodbe, 2 koluta, Slovenski etnografski muzej. Profesor Jack Zipes, ki je tudi sam pripovedovalec, bo na javnem pogovoru predstavil svojo izkušnjo s pripovedovanjem in izvajanjem pripovedovalskih delavnic v izobraževalnih ustanovah. Spregovoril bo o pozitivnih vidikih pripovedovanja v družini in šoli ter o vsem, kar bo v zvezi s pravljicami zanimalo poslušalce. Pogovor poteka v okviru programa Zgodbarji, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Vstop prost. Četrtek, 17. marca 2011 ob 12.30 -- The Cultural Evolution of Storytelling and Fairy Tales / Kulturna evolucija pripovedovanja in pravljic; Predavanje na Filozofski fakulteti, predavalnica št. 15 (brezplačen vstop) v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 7 17:50:18 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Mar 2011 17:50:18 +0100 Subject: [SlovLit] Wikipedija, popularna kultura, transdisciplinarnost -- Edvard Kocbek -- Marcello Potocco Message-ID: From: Samo Taksamosvoj To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 7 Mar 2011 15:58:04 +0100 Subject: Več o tem, na kakšne načine se spreminja odnos akademske sfere do Wikipedije v angleščini http://en.wikipedia.org/wiki/User:Awadewit/TeachingEssay#Constructing_knowledge > http://www.academics.de/wissenschaft/gegen_ein_anti_wikipedia_dogma_an_hochschulen_44842.html > proti pavšalni prepovedi citiranja iz Wikipedije na nekaterih univerzah > (članek iz nemške akademske revije). --- "Nič več ni mogoče (če je sploh kdaj bilo) kritizirati popularno kulturo od zunaj, ker so se meje med tem področjem in področji formalnega, intelektualnega, kritičnega, znanstvenega, publicističnega in domišljijskega znanja razpustile. Lahko krmarimo po omrežju in izbiramo družbena omrežja ali zabavo namesto znanosti, ali projekt Gutenberg, toda te izbire niso strukturirane s strani sistema, saj ta postopoma dopušča navadnim ljudem, da hkrati sodelujejo tako v popularni zabavi kot v načrtni produkciji znanja." (John Hartley, The Uses of Digital Literacy, 2009 (http://books.google.si/books?id=i7yqUhkRx2EC&printsec=frontcover&dq=%22uses+of+Digital+Literacy%22+John+Hartley&source=bl&ots=36vBtJtPO5&sig=R55HB77cX_rIy4yjNnBOP3dPsEE&hl=sl&ei=BoB0TePlNITcsgbx25iEDg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CBoQ6AEwAA), citirano iz diskusijske skupine Humanist (http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-March/001984.html). --- http://www.transdisciplinarity.ch/e/Bibliography/ -- transdisciplinarnost. === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/3/7 Subject: FW: Kdo je ta človek - Edvard Kocbek? From: Vesna Filiposki - Modrijanova knjigarna [mailto:vesna.filiposki na modrijanovaknjigarna.si] Tretjega novembra letos bo minilo trideset let od smrti Edvarda Kocbeka, morda ene najkontroverznejših slovenskih osebnosti 20. stoletja. Knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal Andrej Inkret in je pred kratkim izšla v Modrijanovi zbirki Poteze, velja za njegovo prvo biografijo in prinaša poglobljeno branje o Kocbekovem življenju in delu. Je tudi dragocen dokument, ki se na trenutke bere kot napeta kriminalka iz slovenske novejše zgodovine. Vabljeni v četrtek, 10. marca 2011, ob 18. uri na literarni večer v Modrijanovo knjigarno. O Kocbeku se bosta pogovarjala dr. Andrej Inkret, morda največji poznavalec njegovega življenja in dela, ter dr. Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, ki bo skušal osvetliti zgodovinski pomen delovanja Edvarda Kocbeka. Pridružil se jima bo slovenski lektor, urednik in pesnik Andrej Brvar, ki bo predstavil Kocbekovo pesniško ustvarjanje. K sodelovanju smo povabili tudi igralko Majo Sever, ki bo recitirala nekaj Kocbekovih pesmi. V izložbi knjigarne bodo na ogled Kocbekove knjige, nekatere z avtorjevim lastnoročnim podpisom. === From: "Andrej Hočevar" To: ludlit-info na mail.ljudmila.org Date: Mon, 7 Mar 2011 14:30:18 +0100 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 38 Marcello Potocco deluje na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, kjer predava Literarno teorijo in Svetovno književnost, trenutno pa poučuje tudi Kreativno pisanje. Ukvarja se s kanadsko in slovensko sodobno poezijo, z vprašanjem ideologije, kulturne identitete ter s pesniškim podobjem. Je tudi prevajalec, publicist in pesnik. Marcello je svoji zadnji pesniški zbirki izdal v Literaturini zbirki Prišleki. Njegova naslednja, Via Francigena, v Prišlekih izide še letos. Za Literaturin obveščevalnik je zbral nekaj svojih vtisov ob zbirki Labirinti, ki izhaja od leta 1995 in jo ureja Matevž Kos. Namenjena je prevodni esejistiki, literarni teoriji, estetiki in filozofiji umetnosti. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 8 08:59:29 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 8 Mar 2011 08:59:29 +0100 Subject: [SlovLit] Feigel -- Kontroler -- Filologija v digitalni dobi Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri141/index.html -- Najprej v Idrijo k Feiglu (poročilo o simpoziju je na http://aktualno.ung.si/?p=1615 pa na http://www.primorske.si/Kultura/Tanka-meja-med-visoko-in-nizko-literaturo.aspx), potem nad Zajzero. === http://www.finance.si/305005/Zakaj-kontroler-in-ne-kontrolor?src=pj080311 -- Zakaj kontroler in ne kotrolor, članek v današnjih Financah. [Kako bi naglašali ta besedni izum, pa ne povejo. Računalničarji so za napravo z imenom kotróler brez predsodkov uveljavili izraz krmilnik, ekonomisti pa so očitno bolj fini. Prim. tudi razpise za delovna mesta na http://www.prosnja.net/kontroler-mz/ -- mh] === https://mail.google.com/mail/?shva=1#inbox/12e941ed85604c3a -- vabilo na konferenco Filologija v digitalni dobi v Würzburgu. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 8 18:18:14 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 8 Mar 2011 18:18:14 +0100 Subject: [SlovLit] WP -- Slovenistke pustovale v Cerknem Message-ID: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1004/Sauperl_Ster_Hladnik.pdf -- Književna dela v Wikipediji (članek na podlagi diplomskega dela), Knjižnica 54/4 (2010). 63-82. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://beta.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2011 -- urnik referatov (gesel) za izbirni seminar Strokovno pisanje na Wikiverzi. === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 8 Mar 2011 16:25:54 +0100 Subject: Študentje slovenščine pustovali v Cerknem Lektorice in študentje slovenščine v Trstu, Padovi in Vidmu smo se letos odločili, da pust ne bo ostal praznih ust. Ker nam pripovedovanja o cerkljanskih laufarjih kar niso dala miru, smo se na pustni konec tedna, 5. in 6. marca 2011, odpravili na ekskurzijo v Idrijo in Cerkno. V soboto smo si v Idriji ogledali Antonijev rov in mestni muzej, kjer nas je iz vsakdana predramila bogata zgodovina Idrije in njenih prebivalcev. Ni nam ušla usoda tamkajšnjih rudarjev, pa tudi ne klekljaric, ki še danes izdelujejo očarljive idrijske čipke. Popoldne smo se odpravili proti Cerknemu, kjer nas je vse očarala gostoljubnost domačinov, ki znajo tako kot klekljarice klekljati prav prijazno vzdušje v mestu. Ogledali smo si tudi gledališko predstavo, ki so jo za nas pripravili v Kulturnem društvu Cerkno, z naslovom Kadu. Predstava je prikazala vsakdanjik treh upokojenih Cerkljanov, ki čisto po svoje preživljajo prosti čas, svoja razmišljanja pa so zaupali tudi nam. Posebnost predstave je bila tudi ta, da je v njej sodelovalo občinstvo. Po predstavi smo vsi skupaj še poklepetali o narečnih izrazih ter razvozlali še tako zapletene besedne uganke. Večer pa smo zaključili ob živih ritmih cerkljanske zasedbe v lokalu v središču Cerknega pr' Gabrijelu. Nedeljo smo začeli z ogledom Bolnice Franje, kjer nas je predramila ledena tančica na okoliških skalah, v čas med drugo svetovno vojno pa ponesla pripoved našega vodiča ter ogled lesenih barak v soteski. Obisk Cerknega se je zaključil s popoldanskim koncertom skupine Joko & Domc s prijatelji ter Laufarijo. Laufarji so nas pritegnili, očarali, zabavali in ob ritmih tudi ogreli, namreč termometer se je v nedeljo kar precej spustil. Prisluhnili smo obsodbi pusta za vse grehe, ki so se v preteklem letu zgodile v Cerknem in okolici, namreč pust je za vse kriv, potem pa lahko nastopi pomlad. Domov smo se odpravili z načrti, da se bomo v te doline pod Poreznom še vrnili. Posebna zahvala za izvedbo gre Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki nas je pri projektu denarno podprl. Lektorici slovenscine v Trstu Karin Marc Bratina in Rada Lecic Lektorica slovenscine v Padovi Polona Libersar Lektorica slovenscine v Vidmu Urska Kerin From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 9 13:52:50 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 Mar 2011 13:52:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Stiški_rokopis_v_zvoku_Dizzionario_ =2E=2E=2E_illirico_Literatura_in_video_in_Stož ice_--_Korpusi Message-ID: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/stiski/stiski_rokopis.html -- večpredstavnostni prikaz Stiškega rokopisa. http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1E71PPQT  -- Ardelio Bella, Dizionario italiano, latino, illirico cui si permettono alcuni avvertimenti per iscrivere, e con facilita maggiore leggere le voci illiriche, scritte con caratteri italiani, ed anche una breve grammatica per apprendere con proprieta la lingua illirica, 1728. http://www.youtube.com/user/kinestheticlearning?feature=mhsn#p/c/3/BF3CBQHH9VM -- Kako literaturo promovirati skozi video - primer Passiona de Presheren avtorjev Roze in Horjaka. http://www.finance.si/305188/Fran%E8ek-Rudolf-Finance-poezija-in-proza?src=pj090311 -- Franček Rudolf, Literatura in Stožice (članek v današnjih Financah). === From: Lingvistični krožek Date: 2011/3/8 Subject: LK, 14. marec LK FF vabi na 950. sestanek v ponedeljek, 14. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Nina Ledinek, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Oblikoskladenjsko in skladenjsko označevanje korpusov slovenščine. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 10 15:23:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 Mar 2011 15:23:57 +0100 Subject: [SlovLit] Slide -- Avtorji, rojeni po 1970 Message-ID: From: Sara Horvat Date: 2011/3/10 Subject: Slovenska ustreznica za angleško besedo slide Slovenisti se velikokrat znajdemo v situaciji, ko od nas pričakujejo, da bomo v množici izrazov, ki se uporabljajo za poimenovanje določene stvari, izbrali najustreznejšega. Sama sem na novo zaposlena v Šoli za ravnatelje, kjer se za angleško besedo slide uporablja beseda drsnica, ampak kljub temu so polemike o tem, ali je to ustrezno, saj se namreč za isto zadevo uporabljata verjetno bolj uveljavljena izraza diapozitiv in prosojnica. Uporabo kateregakoli izraza lahko argumentiramo. Prebrala sem vašo razlago v Praktičnem spisovniku, zanima pa me vaše strokovno mnenje o uporabi različnih izrazov v tem primeru. Mene osebno drsnica ne moti, čeprav sem jo tukaj prvič srečala. Ste se vi kdaj srečali s tem izrazom v tem pomenu? Zelo bom vesela vašega mnenja! Z lepimi pozdravi! Sara --- V Powerpointovem meniju uporabljajo diapozitiv, diaprojekcija, in se bo zato ta izraz najbrž najbolj uveljavil, jaz rečem prosojnica, da ni dolgočasno, pa včasih tudi slika, posnetek in slajd. Drsnica je suženjski prevod. === From: "Aljoša Harlamov" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 10 Mar 2011 13:50:32 +0100 Subject: Pomoč pri iskanju avtorjev letnik 1970 naprej Z Davidom Bedračem pripravljava za zbornik ob jubileju Festivala Urška prispevek o najmlajši slovenski književnosti. Iščeva avtorje slovenske literature za odrasle, rojene po 1970. Ker do teh informacij ni tako lahko priti, kot je videti (izjema je Wikipedia), prosiva za pomoč. Sam imam zaenkrat tale seznam prozaistov: Gabriela Babnik (1979), Tina Bilban (1983), Matjaž Brulc (1976) Aleš Čar (1971) Dušan Dim (1972) Aleš Fidler (1977) Nejc Gazvoda (1985), Polona Glavan (1974), Borut Golob (1973), Tina Grandošek (1979) Aljoša Harlamov (1983), Jurij Hudolin (1973) Tomaž Janežič (1977) Urban Klančnik (1978), Tina Kodre (1978), Tjaša Kokalj (1986), Nina Kokelj (1972), Eva Kovač (1977), Matej Krajnc (1975), Nataša Kramberger (1983) Vesna Lemaić (1981) Vesna Milek (1971) Nejka Omahen (1983) Samo Petančič (1980), Eva Petrič (1983), Blaž Podboj (1970), Sebastijan Pregelj (1970), Sanja Pregl (1970) Gregor Rozman (1974),Robi Simonišek (1977), Irena Svetek (1975) David Šalamun (1974), Aleš Šteger (1973) Robert Titan Felix (1972) Orlando Uršič (1971) Goran Vojnović (1980), Tina Vrščaj (1987) "Sumljivi" so tile: Tadej Čopar, r. ??? Bojan Ekselenski, r. ??? Tanja Frumen, r. 1981? Gregor Lozar, r. 197? Peter Mlekuž, r. ??? Mariša Ogris, r. ??? Janja Rakuš, r. ??? Mara R. Sirako, r. ??? Urška Sterle, r. ??? Maia Pleiades, r. ??? Če lahko koga še dodate ali dopolnite kako informacijo o rojstvu: aljosa.harlamov na gmail.com. Bedračevega seznama pesnikov na žalost nimam, tako da mi kar pošljite vsako ime, ki se ga domislite. Imenitno bi bilo, če bi bila informacija že opremljena z letnico rojstva, bo pa dovolj tudi samo kako spregledano ime. Četudi glede kakega avtorja niste povsem prepričani, ali izdaja tudi literaturo za odrasle (zato je na mojem seznamu zaenkrat tudi Nejka Omahen), hkrati pa, kot vidite, tudi ni potrebno izločati žanrskih avtorjev ali samozaložnikov - trenutno je važen samo čim širši seznam, ožji izbor se bo, če bo res nujno, delal kasneje. Se že vnaprej zahvaljujem! -- Aljoša Harlamov From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 10 18:43:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 Mar 2011 18:43:05 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Danteju_--_Re=3A_Avtorji_rojeni_po_ 1970_--_Slovene/Slovenian_v_Googlu_--_Re=3A_Spletni _portal_o_slovenščini Message-ID: From: Čop, Mateja Date: 2011/3/10 Subject: FW: invito conferenza/vabilo predavanje From: Segreteria IIC esteri [mailto:segreteria.iiclubiana na esteri.it] Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vas vljudno vabi na predavanje prof. Igorja Škamperleta, profesorja na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Il Medioevo, le citt? comunali, la nuova sensibilit? spirituale e i grandi artisti. L?universo poetico di Dante e i nuovi colori di Giotto. Pozni srednji vek in nova duhovna občutljivost. Gotski slog, rojstvo Univerz v Bologni in Padovi, kriza papeškega dvora in razkol papeštva. Decentralizacija ozemlja. Začetek frančiškanskega gibanja, nov duh kulturnega preporoda in poznosrednjeveški umetniški zakladi Toskane in Umbrije. Dantejeve in Giottove zvezde. (Cikel fresk v Assisiju; oltarne podobe; Palazzo dei Priori z vodometom v Perugi; Palazzo Comunale in slike Ambrogia Lorenzettija ter Simoneja Martinija v Sieni; freske Buon Governo. Bazilika San Miniato al Monte, Palazzo Davanzati, in muzej Bargello v Firencah, pozni srednji vek; Dante, Boccaccio). Sreda, 16. marec 2011, ob 18.00 Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Breg 12, Ljubljana === Od: REELC/ENCLS Datum: 10. marec 2011 15:58 Zadeva: Re: [SlovLit] Slide -- Avtorji, rojeni po 1970 Novomedijski literat je Jaka Železnikar (roj. 1971). O njem je objavljeno obširnejše poglavje v knjigi (disertaciji) Umetnost v svetu pametnih strojev Narvike Bovcon (http://usps.bovcon.com). LP Aleš Vaupotič === http://ngrams.googlelabs.com/graph?content=Slovene%2CSlovenian&year_start=1800&year_end=2000&corpus=0&smoothing=3 -- Slovene : Slovenian v Googlovin ngramih. === From: DARJA BUTINA To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 10 Mar 2011 18:01:44 +0100 Subject: O odgovorih in vprašanjih (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003682.html) [...] šele danes pošiljam informacijo o tem, kje se lahko prebejo vprašanja in odgovori Jožeta Skaze (o njegovi slovnici smo poročali tudi na slovlitu). Kolegica in vsi, ki jih to zanima, naj pobrskajo na spletu: http://www.eknjiga.si/ Lep pozdrav, Darja From jaka na jaka.org Fri Mar 11 01:01:59 2011 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Fri, 11 Mar 2011 01:01:59 +0100 Subject: [SlovLit] E-literatura in novomedijska umetnost Message-ID: <4D796677.3040204@jaka.org> Pozdravljeni, posredujem poziv za prispevke o e-literaturi in novo medijski umetnosti, morda bi koga zanimalo. (Spisan je v jeziku iz največjega otoka v EU.) Call for Papers: E-Literature and New Media Art http://elmcip.net/call-papers-e-literature-and-new-media-art lp, Jaka From damjan.huber na ff.uni-lj.si Fri Mar 11 12:57:50 2011 From: damjan.huber na ff.uni-lj.si (Huber, Damjan) Date: Fri, 11 Mar 2011 12:57:50 +0100 Subject: [SlovLit] Opomnik - prijava na 30. simpozij Obdobja Message-ID: <194B2D3F9227BF478D4699C270923F3422EA832C35@ffposta.ff.uni-lj.si> Spoštovani, naj vas prijazno spomnimo, da se 15. marca 2011 izteče rok za prijavo na 30. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Meddisciplinarnost v slovenistiki, ki bo potekal od 17. do 19. novembra 2011 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru prijave je treba do 15. marca izpolniti prijavnico brez povzetka, rok za oddajo referata (6?10 strani) je 15. maj 2011. Vse informacije o simpoziju Obdobja 30, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 30), kjer je tudi elektronska prijavnica. Še enkrat vas vljudno vabimo k sodelovanju in vas lepo pozdravljamo Predsednica 30. simpozija Obdobja red. prof. dr. Simona Kranjc Strokovna sodelavca prireditve dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber From miranhladnik1 na gmail.com Sun Mar 13 19:48:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 Mar 2011 19:48:35 +0100 Subject: [SlovLit] Znanstveno publiciranje -- SDPK -- Pasijoni v Evropi Message-ID: http://utpjournals.metapress.com/content/j28207183933/ -- Journal of Scholarly Publishing 42/3 (april 2011) s članki o zlobnem copyrightu, recenziranju, rangiranju humanističnih revij. http://www.humancomp.org/batke/ge.htm -- kritičen članek na temo googlizacije, globalizacije ipd. http://www2.ku.edu/~slavic/about/lawrencian_chronicle/pdf/lc11.pdf -- Lawrencian Chronicle, sveže novice s kansaške slavistike, ur. Marc L. Greenberg. http://computerphilologie.uni-muenchen.de/jg02/rudman.html -- starejši članek Josepha Rudmana o pripisovanju avtorstva s pomočjo statistične analize besedil. === From: Barbara Zorman Date: 2011/3/10 Subject: vabilo na obcni zbor sdpk [...] Slovensko društvo za primerjalno književnost vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 23. marca 2011 ob 19.00 v Mali dvorani ZRC SAZU Novi trg IV, v Ljubljani. dr. Marcello Potocco, predsednik, dr. Barbara Zorman, tajnica === From: Kozma Ahačič Date: 2011/3/13 Subject: Pasijoni v Evropi nekdaj in danes V Škofji Loki ohranjajo >>pasijonsko kondicijo<< tudi v letih, ko se Škofjeloški pasijon ne uprizarja. Letošnji osrednji dogodek je mednarodni znanstveni simpozij PASIJONI V EVROPI - Bogata dediščina za prihodnost, ki bo konec tedna od četrtka, 17. marca, do sobote, 20. marca, potekal v Škofji Loki. Program simpozija je pester in raznovrsten in si ga lahko ogledate na naslednji povezavi: http://www.mdloka.si/apl/doc/3019E17F.pdf. Vabljeni prav vsi, z veseljem vas bomo pozdravili v našem starodavnem mestu! From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 14 09:26:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Mar 2011 09:26:06 +0100 Subject: [SlovLit] Docentka -- DH (odkrivanje avtorstva) -- Kristina Brenk Message-ID: From: Erika Kržišnik Date: 2011/3/14 Subject: Metaforični samostalniki Dr. Jerica Snoj bo imela v sredo, 16. 3. 2011, ob 15. uri v Modri sobi Filozofske fakultete docentsko predavanje z naslovom Metaforična pomenotvornost slovenskih samostalnikov: sintagmatski vidik. Vabljeni. === http://digitalhumanities.org/answers/ -- Digital Humanities Answers & Questions. http://extra.shu.ac.uk/emls/15-1/craistyl.htm -- Hugh Craig, še o atribuciji avtorstva. http://ies.sas.ac.uk/events/seminars/LFAS/index.htm -- London Forum for Authorship Studies. Hugh Craig and Arthur Kinney, Shakespeare, Computers, and the Mystery of Authorship (Cambridge UP, 2009). Za določitev avtorstva so sicer pomembne tudi pravopisne napake, ločila in členitev, vendar so pomembnejši statistični kazalci kot besedna frekvenca, ngrami, kolokacije, sintaktični vzorci itd. === From: Vojko Zadravec Date: 2011/3/14 Subject: Simpozij Na strokovno sredo v okviru praznovanj mednarodnega dneva mladinskih knjig (2. april) bo Pionirska knjižnica pripravila simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove pod naslovom OBDAROVANJA. Simpozij bo v sredo, 13. aprila 2011, v Knjižnici Otona Župančiča, MKL, Ljubljana, dvorana v 3. nadstropju, s pričetkom ob 10. uri (začetek simpozija smo prilagodili voznemu redu SŽ). Kristina Brenkova je poklicne poti nas vseh, ki se tako ali drugače ukvarjamo s knjigami za otroke, močno zaznamovala in jih trajno utrdila, zato bo naša udeležba na simpoziju tudi poklon obdaritvam, ki nam jih je zapustila. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 14 13:05:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Mar 2011 13:05:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Teden_Univerze_na_Primorskem_--_Simpozij _o_Gogolju_--_Gruzinska_svetovna_književnost Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit , Date: Mon, 14 Mar 2011 11:12:47 +0100 Subject: Fwd: UP: Spored dogodkov v Tednu Univerze na Primorskem V imenu Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem vljudno vabim k ogledu sporeda dogodkov v okviru Tedna Univerze na Primorskem (gl. http://www.upr.si/fileadmin/user_upload/Novice/sporocila_za_javnost/Teden_UP_2011_Spored_dogodkov.pdf) in k udeležbi na izbranih prireditvah. Še zlasti opozarjam na polfinale Pesniškega turnirja, ki se bo s sodelovanjem Založbe Pivec iz Maribora, literarnim gostom Josipom Ostijem in glasbenim gostom Boštjanom Naratom odvil v četrtek, 17. marca 2001, ob 18.00 v avli Rektorata UP (palača Armerija na Titovem trgu 5 - vhod s Titovega trga ali z dvorišča FHŠ). Mag. Vladka Tucovič, tajnica Oddelka za slovenistiko UP FHŠ === From: Študentska založba Date: 2011/3/14 Subject: Vabilo: Simpozij o N. V. Gogolju Vabilo na simpozij Novi pogledi na ustvarjanje Nikolaja V. Gogolja Simpozij bo potekal v četrtek, 17. marca, od 11. ure dalje v dvoranah M3 in M4 Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob izidu knjige Izginulo pismo, izbora Gogoljeve kratke proze, ter prevoda drugega dela Mrtvih duš v slovenščino želimo na novo osvetliti Gogoljev opus in ponuditi nekaj novih, drugačnih, svežih pogledov tako na njegovo prozo kot dramatiko in na življenje njegovega dela v gledališču ter na njegov vpliv na sodobno kulturo. === From: Barbara Zorman Date: 2011/3/14 Subject: predavanje prof. Irme Ratiani v četrtek Slovensko društvo za primerjalno književnost in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vas vljudno vabita na predavanje prof. Irme Ratiani: Gruzinska "različica" svetovne književnosti: kratek pregled literarnih procesov v 19. in 20. stoletju. Namen predavanja je predstaviti slovenskim kolegom specifično interpretacijo poglavitnih trendov in usmeritev pri sprejemanju koncepta "svetovne literature" v 19. in 20. stoletju - prek opazovanja kolonialnih in post-kolonialnih izkušenj v gruzinski literaturi. Irma Ratiani je predstojnica oddelka za splošno in primerjalno književnost na tbilisijski državni unverzi Ivane Javakhishvili, direktorica Inštituta za gruzinsko literature Shota Rustaveli in predsednica Gruzinskega društva za primerjalno knjioževnost. Ukvarja se z literarno teorijo in primerjalno književnostjo v širšem kulturnem kontekstu. Predavanje bo v četrtek, 17. marca 2011 v Mali dvorani ZRC SAZU (Novi trg 5, drugo nadstropje) ob 11.00. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 14 17:23:01 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Mar 2011 17:23:01 +0100 Subject: [SlovLit] = Študentski_literarni_natečaj_--_O_Po horskem_bataljonu Message-ID: From: Studentski svet, FF Date: 2011/3/14 Subject: RE: Literarni natečaj Rdeča nit 2011 Na http://www.ssff.si/indexslo.html -- študentski literarni natečaj Rdeča nit; gl. tudi https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=explorer&chrome=true&srcid=0B9at5F5rf_SaZWM3NDJjMGMtYTFjZi00N2Y0LTlmMjMtZjZjMDQwYjM1MDc3&hl=en&authkey=CIz9gLwM&pli=1 Lp, Urška H. === From: "Študentska založba" Date: Mon, 14 Mar 2011 13:15:21 +0100 Subject: Vabilo: zgodba o Pohorskem bataljonu Vabljeni na pogovor ob romanu Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji, v katerem je prvič literarno upodobljena tragična usoda Pohorskega bataljona. Pogovor se bo odvijal v petek, 18. marca, ob 18. uri, v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Roman izpod peresa novinarja, pisatelja in dramatika Zdenka Kodriča ter njegovo zgodovinsko ozadje vam bodo poleg avtorja predstavili še literarni zgodovinar in pisatelj dr. Matjaž Kmecl ter režiser Boris Jurjaševič. Program bo moderirala Jelka Ciglenečki. 8. januarja 1943 dvatisoč vojakov nacistične vojske (zvečine Avstrijcev in mobiliziranih Slovencev) na Osankarici v osrčju Pohorja, v zamočvirjeni in odročni hosti pri Treh žebljih, obkoli Pohorski bataljon in v dveinpolurni bitki pobije vseh 69 vkopanih partizanov, med njimi dva otroka in več žensk. Opoldne zaplešejo škornji je naš praktično prvi roman o pohorskem boju, ko se je skupina Slovencev uprla mogočnemu nacističnemu stroju, ki je sam zase trdil, da je nepremagljiv, in ki mu je führer na začetku vojne naročil, da je treba Štajersko 'spet narediti nemško'. Zadnja bitka Pohorskega bataljona je bila sicer krvavo izgubljena, štajerskim Slovencem pa je ustvarila neverjetno pomemben moralni kapital: raje smrt kot nesvoboda. http://www.studentskazalozba.si From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 16 18:35:33 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Mar 2011 18:35:33 +0100 Subject: [SlovLit] Kratke zgodbe 1917--41 -- Ortega -- Rodilnik zanikanja -- Pirandello Message-ID: Slovenske kratke zgodbe med koncem ene in začetkom druge vojne. Ur. Lado Kralj in Peter Scherber. Celje: Mohorjeva družba, 2010. 467 str. Z obsežno spremno besedo in bibliografijo. http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura: Ortega y Gasset. === From: Lingvistični krožek Date: 2011/3/15 Subject: LK, 21. marec LK FF vabi na 951. sestanek v ponedeljek, 21. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Sašo Živanovič, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF. Tema predavanja: 'Nič' pod krinko: razkrinkani pripisovalec rodilnika zanikanja. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Študentska založba Date: 2011/3/16 Subject: Vabilo: okrogla miza o Luigiju Pirandellu Študentska založba v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji prireja okroglo mizo ob izidu knjige: Mož s kovčkom - izbor novel Luigija Pirandella. Okrogla miza bo potekala v torek, 22. marca 2011, ob 18. uri, na Italijanskem inštitutu, Breg 12 v Ljubljani. Gostje okrogle mize bodo: prevajalka novel in avtorica spremne besede Tea Štoka, prevajalec, esejist in dramaturg Srečko Fišer. ter literarni zgodovinar, dramaturg in jezikoslovec dr. Krištof Jacek Kozak. Okroglo mizo bo povezoval pesnik, prevajalec in literarni kritik dr. Marcelo Potocco. O zbirki: Izbor Mož s kovčkom prinaša 60 novel, to je kar četrtino izvirnih in objavljenih novel italijanskega velikana Luigija Pirandella (Caos, 1867 - Rim, 1936), večina je prvič prevedena v slovenščino. Izbrane so iz vseh 15 zbirk (v njih je kar 224 zgodb!), ki jih je Pirandello objavil v času življenja pri svojem tretjem, zadnjem založniku Arnoldu Mondadoriju. O avtorju: Luigi Pirandello (Agrigento, 1867 - Rim, 1936) je eden najpomembnejših italijanskih pisateljev in dramatikov 20. stoletja. Začel je s poezijo, sledile pa so realistične novele in romani iz življenja preprostih ljudi na Siciliji in v Rimu (Rajnki Matija Pascal (1904), Eden, nobeden in sto tisoč (1926)). Slavo je dosegel z dramskimi deli, ki veljajo za začetek modernih struj v evropski dramatiki (Šest oseb išče avtorja (1921), Henrik IV. (1922) in številne druge). Napisal je več kot 40 dram, ki so danes zbrane v obsežen opus Maschere nude (Gole maske). Vljudno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 18 19:40:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 18 Mar 2011 19:40:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Gogolj_ali_Google=3F_--_Hatetepeji_na_da n_digitalne_humanistike_o_vitezih_empiriji_in _Prešernu Message-ID: From: Zajc, kristina Date: 2011/3/18 Subject: Gogoljevo Izginulo pismo na Besedni postaji Na Besedni postaji v četrtek, 24. marca 2011, ob 17. uri: tokrat bo beseda tekla o Nikolaju V. Gogolju, ruskem prozaistu in dramatiku, ki ima ob Puškinu nedvomno največ zaslug za to, da je ruska književnost v drugi polovici 19. stoletja postala ena najvplivnejših svetovnih književnosti. O Gogoljevi knjigi Izginulo pismo. Mrtve duše 2. del (Študentska založba, Beletrina, 2010) se bosta pogovarjala dr. Miha Javornik in dr. Blaž Podlesnik, ki sta prispevala spremno besedo. Pogovor bo moderiral Toni Cahunek. Več o knjigi na http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/beletrina/izginulo-pismo/2930 . Vljudno vabljeni! === http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2011/miranhladnik/about-wikipedia/ -- dnevniški zapis ob dnevu digitalne humanistike; http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities_2011 -- o dnevu digitalne humanistike 18. marcu. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/viteski.pptx -- prosojnice za predavanje o viteškem romanu; članek o vitezih je na http://lit.ijs.si/viteski.html http://lit.ijs.si/up.html -- o knjigi Urške Perenič Empirično-sistemsko raziskovanje literature (ocena iz Dela 16. 3. 2011). http://lit/ijs.si/bozic_glas.pdf -- o knjigi Zorana Božiča Slovenska literatura v šoli in Prešeren (članek iz Gorenjskega glasa 1. febr. 2011). http://www.delo.si/clanek/143345 -- Petra Jordan o knjigi Zorana Božiča Slovenska literatura v šoli in Prešeren (članek iz Dela 9. 3. 2011). From miranhladnik1 na gmail.com Sun Mar 20 18:27:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 20 Mar 2011 18:27:12 +0100 Subject: [SlovLit] = P=F8emysl_Hauser_--_Popravek_--_Pohlinov _simpozij Message-ID: Umrl je bohemist Přemysl Hauser (http://www-v2006.muni.cz/press/people/512/cv), ki je bil v letih 1971/72-1973/74 lektor češčine v Ljubljani. Bil je eden od avtorjev Učbenika češčine za Slovence (1980). === http://lit.ijs.si/bozic_glas.pdf -- tokrat delujuči naslov ocene Božičeve Slovenske literatura v šoli in Prešerna (članek iz Gorenjskega glasa 1. febr. 2011). === From: Orel, Irena Date: 2011/3/20 Subject: FW: Vabilo na simpozij Vabimo Vas, da se udeležite enodnevnega mednarodnega znanstvenega simpozija JEZIKOVNO IN JEZIKOSLOVNO DELO O. MARKA POHLINA (1735-1801): Novi pogledi na filološko zapuščino začetnika slovenskega književnega preroda, ki ga v čast 80-letnice rojstva red. prof. dr. Martine Orožen in 85-letnice rojstva akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča dne 20. 10. 2011 prireja Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. S simpozijem želimo počastiti spomin na pred 210 leti preminulega, še vedno jezik(osl)ovno nezadostno raziskanega in deloma neustrezno ovrednotenega preroditelja o. Marka Pohlina in obenem delovno proslaviti jubileja dveh naših uglednih jezikoslovnih profesorjev, ki sta v svojem obsežnem jezikoslovnem preučevanju pravično ocenila tudi Pohlinov jezik(osl)ovni delež in bosta vabljena za častna predavatelja simpozija. Veseli bi bili, da bi na simpoziju sodelovali tudi Vi, zato Vas vabimo, da nam do 20. 4. 2011 pošljete izpolnjeno prijavnico z naslovom prispevka in kratkim sinopsisom do 5 vrstic na elektronski naslov irena.orel na ff.uni-lj.si. Do 1. septembra 2011 pričakujemo Vaš povzetek, ki naj obsega do 30 vrstic in naj bo napisan v urejevalniku Word v velikosti črk 12, v pisavi Times New Roman. Obenem Vas bomo prosili, da na isti naslov do simpozija oz. najkasneje do 20. novembra 2011 pošljete tudi svoj prispevek, ki naj obsega besedilo do ene avtorske pole oz. 30000 znakov. Natančnejša navodila za objavo prispevka Vam bomo poslali po prejemu povzetka. Lepo Vas pozdravljamo in pričakujemo Vašo udeležbo. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 21 12:30:08 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 Mar 2011 12:30:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_za_v_tujino_--_Dvojezičnost_--_ Še_en_popravek Message-ID: From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Date: 2011/3/21 Subject: Razpis za učitelje slovenščine na tujih univerzah Od petka, 18. 3. 2011, je na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje in na drugih zaposlitvenih portalih objavljen razpis prostih delovnih mest za učitelje/učiteljice slovenščine kot drugega /tujega jezika na naslednjih univerzah v tujini: na Univerzi v Katovicah, Poljska; na Univerzi v Nottinghamu, Velika Britanija; na Univerzi v Tübingenu, Nemčija; na Univerzi v Lodžu, Poljska (nadomeščanje v času porodniškega dopusta); na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Pogoji: * univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri ali ustrezne druge univerzitetne smeri glede na specifiko slovenistike na tuji univerzi; * s potrdilom dokazano produktivno znanje jezika države gostiteljice oziroma enega od svetovnih jezikov, ki je pretežno v rabi na univerzi države gostiteljice; * zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika; * zaželene delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti; * poznavanje razmer in kulturnega ozadja v državi gostiteljici. Pogodba o zaposlitvi bo z izbranimi kandidati sklenjena z začetkom študijskega leta 2011/12 za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja, oz. za čas nadomeščanja v času porodniškega dopusta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema do 28. marca 2011 Filozofska fakulteta, Kadrovska služba, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dodatne informacije na tel. št. (01) 241-86-75 (Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik). === Od: Institut Datum: 21. marec 2011 11:23 Zadeva: Fw: vabilo Iniciativa Dvo- in večjezičnost v družini vabi na predstavitev brošure Impulse für Sprachenvielfalt in der Familie: 12 spodbud za sožitje v družini v sredo, 23. 3. 2011, ob/um 19.00 h, Avla Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Prof. Janežič-Platz 1. Govorili bodo mag. Martina Piko-Rustia, mag. Anton Rosenzopf-Jank, mag. Cristina Santoro-Sienčnik & mag. Stefan Sienčnik, univ. prof. dr. Vladimir Wakounig in Pavel Zablatnik. === From: Avsenik, Maja Date: 2011/3/21 Subject: prosim za popravek (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003699.html) Predstavitev knjige N. V. Gogolja Izginulo pismo na Besedni postaji FF bo v četrtek, 24. marca ob 18. uri (in ne ob 17. uri). Za napako se opravičujem [...] Maja Avsenik From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 21 20:34:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 Mar 2011 20:34:28 +0100 Subject: [SlovLit] Pirandello -- dLib -- Vinko Cuderman Message-ID: From: Študentska založba Date: 2011/3/21 Subject: Jutri: okrogla miza o Luigiju Pirandellu Študentska založba v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji prireja okroglo mizo ob izidu knjige: Mož s kovčkom ? izbor novel Luigija Pirandella. Okrogla miza bo potekala jutri, v torek, 22. marca 2011, ob 18. uri, na Italijanskem inštitutu, Breg 12 v Ljubljani. Gostje okrogle mize bodo: prevajalka novel in avtorica spremne besede Tea Štoka, prevajalec, esejist in dramaturg Srečko Fišer ter literarni zgodovinar, dramaturg in jezikoslovec dr. Krištof Jacek Kozak. Okroglo mizo bo povezoval pesnik, prevajalec in literarni kritik dr. Marcelo Potocco. O zbirki: Izbor Mož s kovčkom prinaša 60 novel, to je kar četrtino izvirnih in objavljenih novel italijanskega velikana Luigija Pirandella (Caos, 1867 ? Rim, 1936), večina je prvič prevedena v slovenščino. Izbrane so iz vseh 15 zbirk (v njih je kar 224 zgodb!), ki jih je Pirandello objavil v času življenja pri svojem tretjem, zadnjem založniku Arnoldu Mondadoriju. [...] === Novosti na dLibu: revije Planinski vestnik (1895-), Žena in dom (1930-1914) in Slovenska gospodinja (1905-1914), Zakladi koprske knjižnice: Mestni statuti, zgodovina Trsta, repertorij krajev, Antikvarno gradivo. === From: "Romana Koko??ar" To: Date: Mon, 21 Mar 2011 18:30:28 +0100 Subject: Umrl je dr. Vinko Cuderman Žal vam moramo sporočiti, da je umrl dr. Vinko Cuderman, upokojeni profesor slovenščine in ruščine, ki je na Gimnaziji Jurija Vege Idrija poučeval od svojega prihoda v Idrijo, leta 1962, do upokojitve. V Idriji je pustil pomemben pečat tako na šoli kot na področju gledališke ljubiteljske dejavnosti, bil pa je tudi član uredništva znamenite idrijske in prve slovenske oporečniške revije Kaplje . Leta 1981 je postal magister metodike pouka slovenske književnosti, pridobil nato na Filozofski fakulteti pridobil naziv višji predavatelj za didaktiko pouka slovenske književnosti in leta 1992 uspešno zagovarjal disertacijo iz književne didaktike: Razvijanje učenčeve ustvarjalnosti pri analizi književnega besedila v srednji šoli. Po letu 1992 se je dr. Cuderman ob rednem poučevanju na gimnaziji začel temeljiteje posvečati svojemu mentorskemu in publicističnemu delu na področju književne didaktike in vzgoje. Svoje inovativne pristope in poglede na didaktiko pouka književnosti je venomer preizkušal tudi v praksi pri svojem vsakdanjem pedagoškem delu med idrijskimi gimnazijci. Sam se je lotil sestavljanja prvega priročnika za učitelje književnosti na srednji šoli, h kateremu je potem znal pritegniti širši krog strokovnih sodelavcev. V naslednjih letih se je posvetil pisanju del, namenjenih književni vzgoji srednješolcev, pisanju priročnikov za učitelje slovenščine v srednji šoli, napisal več študij za zbirko Klasje. Leta 2008 je izšlo njegovo delo Pogovori o umetnosti in književni vzgoji, ki ga je sam poimenoval za svoj labodji spev. Leta 2009 je dobil državno nagrado za avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov. Romana Kokošar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 22 10:33:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Mar 2011 10:33:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Bogomirju_Magajni_--_Kako_do_ boljših_diplomantov=3F_--_ALLC Message-ID: From: Nadja Mislej-Božič Date: 2011/3/22 Subject: Vabilo na simpozij o Bogomirju Magajni Simpozij o dr. Bogomirju Magajni z naslovom ZAZNAMOVAN bo v petek, 25. 3. 2011, v sodelovanju Kosovelove knjižnice z Bralnim društvom Slovenije ? Bralnim društvom Primorske in slovenskimi univerzami, s pričetkom ob 15.30. 15.30?19.20, Knjižnica Divača, Kraška cesta 67: ? uvodni pozdrav, ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana, predsednica Bralnega društva Primorske, Nadja Mislej - Božič, ? pozdrav, župan Občine Divača, Drago Božac, ? Leto 1940 v zgodovini Primorske ter Zaznamovani in umeščenost Bogomirja Magajne v zgodovinsko dogajanje z literarnim delom, prof. dr. Tatjana Rojc, ? Psihološka pripovedna proza Bogomirja Magajne, Nada ?ukić, lektorica za slovenski in hrvaški jezik Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, ? Drugačnost v Zaznamovanih Bogomirja Magajne in v kratki prozi Marjana Tomšiča, mag. Vladka Tucovič, asistentka za književnost Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, ? nastop Mladinskega komornega orkestra Mirarco Tabor, Sežana, ? Duševne bolezni v kratki prozi Bogomira Magajne in Slavka Gruma, Nuša Palčič, prof. slovenščine, diplomantka Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Maribor, ? Zaznamovani z duševnimi boleznimi, dr. Vlasta Meden Klavora, dr. med., spec. psihiat. iz Zasebne psihiatrične ambulante v Novi Gorici, ? Beseda o likovni razstavi stanovalcev Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje, animator, akademski slikar Vasja Drajne, ? Odnos drugačnih, okolice in pripovedovalca do drugačnosti, Tjaša Race, prof. slovenščine, diplomantka Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Maribor, ? zaključek ? povabilo k sodelovanju v naslednjem letu, vodja Knjižnice Divača, Magda Bezlaj, ravnateljica, Nadja Mislej - Božič, ? odlomke iz dela Zaznamovani bo interpretiral dramski igralec in književnik, Aleksij Pregarc, ? povezovala bo Tanja Bratina Grmek, prof. slovenskega jezika in bibliotekarka. Vabljeni, vstop je prost. Pozdrav s sončnega Krasa, Nadja Mislej-Božič === Ekonomist Sašo Polanec v Pogledih 9. 3. 2011 našteva nujne ukrepe za izboljšanje študija: - uvedba sprejemnih izpitov na vseh smeri bi ukinila fiktivne vpise - obvezno obiskovanje predavanj, seminarjev in vaj ter aktivno sodelovanje - prepisovanje na izpitih kaznovati z izključitvijo - število ponavljanj izpita omejiti na 3 in tako ukiniti špekulativno prijavljanje na izpite - uvedba vsaj simbolične vpisnine Komentarji? === http://www.allc.org/ -- Association for Literary and Linguistic Computing. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 22 21:28:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Mar 2011 21:28:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Metafora_--_Trubar_--_Primorski_slovenis tični_dnevi Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/3/22 Subject: LK, 28. marec LK FF vabi na 952. sestanek v ponedeljek, 28. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Jerica Snoj, Institut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Metafora v leksikalnem sistemu (ob izidu monografije). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 -- 6. knjiga Trubarjevega zbranega dela (Ta celi Novi testament, 1582) končno v e-obliki. === From: "Sonja (R)e 3/4 lina" To: slovlit Date: Tue, 22 Mar 2011 18:34:59 +0100 Subject: Vabilo na Primorske slovenistične dneve 21. Primorski slovenistični dnevi: Aleksandrinke - motiv ekonomske migracije v literaturi in kulturi. Petek, 8. 4. 2011 Mala dvorana Zorana Mušiča v Bukovici, častni gost: Marjan Tomšič. 9.15-10.30 D. Poniž: Odmevi emigrantske tematike v Cankarjevi in Šeligovi >>Lepi Vidi<< B. Modrijančič Reščič: Pogumne ženske v tujem svetu Z. Hönn Marc: Motiv ekonomske migracije v literaturi Cilke Žagar in pri ostalih avstralskih Slovencih 11.00-12.30 V. Kobal: Možje s Snowya ali učna ura medkulturnega dialoga M. A. Vižintin: Usoda aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča I. Humar-Kobal: Aleksandrinke in njihove zgodbe - primer medgeneracijskega sodelovanja na OŠ Dornberk 13.30-15.00 M. Mileva Blažič: Motiv aleksandrink v mladinki književnosti K. P. Mihurko: Reprezentacije ženskosti in orientalizem v Tomšičevih zgodbah o aleksandrinkah J. Čebron: Primerjava ženskih literarnih oseb v Tomšičevih romanih Šavrinke, Zrno od frmentona, Grenko morje in Južni veter 15.30-17.00 I. Brezigar: O razumevanju in nerazumevanju fenomena aleksandrink D. Koprivec: Pogled na migracije aleksandrink skozi osebna pričevanja E. Dejak-Furlan: Pesmi in pisma 18.00 Kulturni večer Pogovor z go. Dorico Makuc, častno gostjo (oblikuje in vodi mag. M. Mercina) Kulturni program s predstavitvijo Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Sobota, 9. 4. 2011 10.00 Pohod po Gregorčičevi poti Zbirno mesto trg v Renčah, ogled razstave o aleksandrinkah, pohod. Vodijo E. Dejak-Furlan, Melanija Kerševan in člani Društva za kulturo, turizem in razvoj Renč. Prisrčno vabljeni na Primorske slovenistične dneve, ki jih organizira Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Občino Renče-Vogrsko, Društvom za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Meddruštvenim odborom za pripravo PSD (Slavistično društvo Koper, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm). From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 23 14:11:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 Mar 2011 14:11:24 +0100 Subject: [SlovLit] = DH_--_Mi_smo_univerza_--_Pedagoški_tri ptih Message-ID: http://www.nytimes.com/2011/03/22/books/digital-humanities-boots-up-on-some-campuses.html?_r=1&nl=todaysheadlines&emc=tha28 -- Giving Literature Virtual Life, članek in New York Timesa. === From: MI SMO UNIVERZA Date: 2011/3/23 Subject: Mi smo univerza Študentje, asistenti, profesorji, redno in neredno zaposleni delavci in sodelavci na univerzi se združujemo v samoorganizirano iniciativo Mi smo univerza. Naš namen je opozoriti in vzpostaviti opozicijo škodljivim praksam, ki jih skuša politično-ekonomska oblast prek različnih dokumentov, zakonov in resolucij uveljaviti na univerzi - prekarizacija delavcev in študentov, podrejanje znanja trgu, uveljavanjanje industrijskega režima v pedagoškem procesu, ipd. Prvo dejanje skupnega protesta študentov in pedagogov bo dogodek Mi smo univerza, ki bo v četrtek, 24. 3. 2011 ob 16.30 uri v predavalnici 15 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. === From: Študentska založba Date: 2011/3/23 Subject: Vabilo: Dušan Merc na Besedni postaji Študentska založba v sodelovanju s Knjigarno Filozofske fakultete prireja pogovor z Dušanom Mercem ob izidu njegovega novega romana Pedagoški triptih, na Besedni postaji, v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani, v torek, 29. marca 2011, ob 17. uri. Z avtorjem knjige se bo pogovarjal profesor na oddelku za pedagogiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Zdenko Medveš. O avtorju: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dušan_Merc O delu: Pedagoški triptih je izpoved ravnatelja osnovne šole, je njegov obračun s samim seboj in z ljudmi, ki ga obkrožajo v svetu lažnive pedagogike. Ravnatelja je vzgoja še iz časov starega režima zaznamovala do te mere, da povsod vidi samo pedagoško zlo. V svojih zapisih zato neusmiljeno razkrinkava skrivnosti svoje stroke, ki se ga hoče odkrižati, duševno pohabljenost in izumetničenost staršev, ki egocentrično in fanatično branijo pravice svojih otročajev, zgraža se nad moraliziranjem, blebetanjem in mlatenjem prazne slame histeričnih učiteljic v zbornici, brez dlake na jeziku pa odstira tudi tančice blišča in bede z vsakoletnega srečanja ravnateljev in ravnateljic v hotelu ob morju. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 24 22:05:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Mar 2011 22:05:39 +0100 Subject: [SlovLit] P=F8emisl_Hauser_--_--_Primorski_sloveni stični_dnevi_--_Katja_Sturm-Schnabl_75 Message-ID: From: Jež, Nikolaj Date: 2011/3/24 Subject: RE: premisl hauser Umrl je prof. dr. Přemysl Hauser (16. 4. 1921-2011), bohemist, metodik češkega jezika. Diplomiral je iz češkega jezika in filozofije na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu, bil zaposlen na Višji pedagoški šoli v Pragi, na Pedagoškem inštitutu, kjer je vodil katedro za češki jezik in književnost, nato pa na Pedagoški fakulteti Karlove univerze, kjer se je posvetil leksikologiji in didaktiki češkega jezika. Od leta 1975 do upokojitve je vodil katedro za češki jezik na Pedagoški fakulteti Masarykove univerze. Veliko člankov in študij je posvetil oblikovanju učbenikov, kjer se je zavzemal za povezovanje jezikovnega pouka s spoznavanjem književnosti. V letih od 1971 do 1974 je bil lektor češkega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z Ljubljano je ohranjal stike po vrnitvi na Češko, v osemdesetih in devetdesetih letih je redno prihajal na znanstvena srečanja in gostujoča predavanja, bil je tudi soavtor slovenskega učbenika Češčina (z Borisom Urbančičem, Aloisom Jedličko, Založba obzorja Maribor, 1980), v katerem je prispeval poglavje o besedotvorju, besedila lekcij in vaje k lekcijam. Čeprav je bilo njegovo bivanje v Ljubljani kratko, je v naslednjih desetletjih ohranjal tesne stike z ljubljanskim univerzitetnim okoljem in pomembno prispeval k razvoju slovenske bohemistike. Zato je leta 2006 prejel veliko priznanje Filozofske fakultete >>za pedagoško, strokovno in znanstveno delo na področju slavistike, popularizacijo slovenskega jezika in kulture na Češkem in za prispevek k razvoju češko-slovenskega strokovnega sodelovanja na univerzitetni ravni<<. === From: "Rok Žaucer" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 24 Mar 2011 18:25:51 +0100 Subject: Škrabčevi dnevi 7 -- program predavanj Na spletni strani http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/program.html je na voljo program konference Škrabčevi dnevi 7, ki jo 15. in 16. aprila 2011 na Univerzi v Novi Gorici prirejata Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. Na vstopni spletni strani konference (http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/index.html) so poleg povezav na program in prijavo tudi povezave na podstrani z ostalimi informacijami (lokacija konference, potna navodila, nastanitev, prijavni obrazec itd.). Kotizacije za konferenco letos ne bo, zaradi lajžega načrtovanja pa vse udeležence, torej tudi nepredavatelje, lepo prosimo, da izpolnijo spletni prijavni obrazec (http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/registracija.html ). Plenarni predavatelji: - prof. dr. Ada Vidovič Muha (FF UL) - prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU in FF UL) - prof. dr. Karmen Teržan Kopecky (FF UM) - prof. dr. Goran Filipi (FHŠ UP/Vseučilišče v Puli) - prof. dr. Gašper Ilc (FF UL) Vsi toplo vabljeni k udeležbi! Organizacijski odbor === From: Janez Stergar Date: 2011/3/23 Subject: še kar naprej o čezmejnem povezovanju in prijateljevanju V četrtek, 24. 3. 2011 ob 18.00 so na 173. srečanju Dunajskega krožka v prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (Seilerstätte 2) ob njeni nedavni 75-letnici počastili prof.dr. Katjo Sturm-Schnabl. O koroško-dunajski slovenistki (roj. 17. 2. 1936 v Celovcu, aprila 1942 z družino pregnana iz domače Svinče vasi (Zinsdorf) v taborišče v Nemčiji, po študiju slavistike in umetnostne zgodovine na dunajski univerzi 1973 disertacija o slovenskem narečju v celovški okolici, 1973-84 sodelavka Avstrijske akademije znanosti in umetnosti, od 1984 poučuje na dunajski univerzi slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturno zgodovino; objavila monumentalno delo Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit den Südslaven = Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani (1991); prevedla in dopolnila Geschichte der slowenischen Literatur Marije Mitrović (2001), sedaj vodi enciklopedični projekt AZU o slovenskem jeziku in kulturi na Koroškem od začetkov do 1938) bo spregovoril prof.dr. Otto Kronsteiner, za glasbeni okvir pa bo poskrbel moški vokalni kvintet >>Aeternum<< iz Prekmurja. Jubilantki čestitamo z najboljšimi željami! From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 28 07:24:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Mar 2011 07:24:57 +0200 Subject: [SlovLit] Lektorat v Brnu -- USB dongle zastonj Message-ID: From: Laura Fekonja To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 27 Mar 2011 14:11:47 +0200 Subject: Goran Vojnović v Brnu V torek, 22. marca 2011, smo v Brnu gostili slovenskega pisatelja in režiserja, nagrajenca Prešernovega sklada in prejemnika nagrade kresnik, Gorana Vojnovića. Brno je bilo druga postaja avtorjeve poti, v ponedeljek je bil v Bratislavi, v sredo pa je svojo pot sklenil v Pragi. Popoldne smo si najprej v prostorih Filozofske fakultete ogledali Vojnovićev celovečerni filmski prvenec Piran, Pirano, ki so ga gledalci sprejeli z navdušenjem. Ob 19.30h je sledil literarni večer v Skleneni louki, na katerem je avtor prebiral odlomke iz svojega romana Čefurji raus!, študenti slovenistike in prevajalec romana v češčino dr. Aleš Kozar pa so prebrali odlomke v češčini. Dogajanje je popestrila brnska glasbena skupina Livada. Po uradnem delu je sledil živahen klepet z avtorjem ob pogostitvi, ki jo je omogočilo slovensko veleposlaništvo v Pragi. Na literarni večer je prišlo veliko obiskovalcev, obiskala pa nas je tudi ekipa Češke televizije, ki je za oddajo Udalosti v regionech posnela prispevek, ki so ga nato ta teden predvajali večkrat. Posebna zahvala gre našemu gostu, Goranu Vojnoviću, ki je s svojo preprostostjo, sproščenostjo in dostopnostjo očaral vse prisotne (še posebno veseli so bili študentje slovenistike, ki se jim je pridružil in z njimi klepetal kar precej časa). Zahvala gre tudi producentski hiši Armedia, ki nam je podarila film Piran, Pirano in dovolila javno predvajanje. Že v sredo, 23. marca, pa smo imeli v gosteh predavatelja z ljubljanske AGRFT, prof. Denisa Poniža, ki nas je navdušil s svojim predavanjem o (nevidni) cenzuri po l. 1945 na Slovenskem. Z lepimi pozdravi iz moravske prestolnice, Laura Fekonja, učiteljica slovenščine na FF MU Brno === From: MILENA MILEVA BLAZIC Date: 2011/3/24 Subject: USB DONGLE Podarim še neoprt Wlan USB DONGLE (Mobitel) za brezično povezavo optičnega kabla z računalnikom. Vrednost je 30 EUR. Kupila sem ga po navodilih Mobitela, vendar ga ne potrebujemo ker Apple že ima WIFI (AirPort in TimeMachine). LP, Milena From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 28 13:07:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Mar 2011 13:07:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Objavimo_kaj_v_tujini_--_Wikinovosti_--_ Poetično_vzdušje_--_Breda_Smolnikar Message-ID: http://www.jltonline.de -- CFP za Journal of Literary Theory 6/2 (2012) na temo "literary theory and media change". http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura. http://sl.wikipedia.org/wiki/ -- Nova gesla na Wikipediji: kulturomika, viteški roman, bibliofil, Franko Luin, Tone Smolej, Sveta Genovefa, žanrska literatura, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Jezik in slovstvo, didaktika književnosti, mladinska književnost, slovenska mladinska književnost, ženska književnost, enciklopedija. Vsa so v fazi popravljanja, zlasti geslo stilistika kliče po pomoči jezikoslovcev, večje posege zahteva tudi geslo metodologija literarne vede. === From: Josipović, Renata Date: 2011/3/28 Subject: Vabilo na predavanje prof. Ogawe Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštitut Nove revije vabita na predavanje prof. dr. Tadashija OGAWE (Univerza v Kjotu) THE TRANS-SUBJECTIVE CREATION OF POETIC ATMOSPHERE. Predavanje bo v četrtek, 31.3. 2011 ob 15.00 na Filozofski fakulteti v Modri sobi. Profesor Tadashi Ogawa pripada kjotski filozofski šoli, ki jo zaznamuje predvsem povezovanje zenbudistične in fenomenološke misli. Med njegovimi številnimi objavami naj omenimo: Logos fenomena, 1986; Fenomenologija vetra in atmosfere 2000; Temelj in meja zavesti 2001, Machiavelli in fenomenologija 2007. Je urednik več revij za filozofijo, gostoval na številnih univerzah po svetu. V četrtkovem predavanju bo spregovoril o filozofskih in estetikih posebnosti renga poezije. === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Mon, 28 Mar 2011 10:27:13 +0200 Subject: Breda Smolnikar na koprski slovenistiki V okviru vaj pri predmetu Temelji študija književnosti na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ prijazno vabimo tudi druge, da se nam pridružite ob pogovoru s pisateljico Bredo Smolnikar, ki bo v torek, 29. 3. 2011, ob 18.00 v Foresteriji (Titov trg 5 - vhod iz atrija FHŠ ali s Titovega trga). Z avtorico pred leti sodno prepovedane knjige Ko se tam gori olistajo breze (1998), ki je pred to izdajo in po njej napisala še več knjig, npr. Škilo (2006) in Veliki slovenski tekst (2010), se bomo pogovarjali o njeni siceršnji ustvarjalnosti, času, ko je bila knjiga sodno preganjana, in o sodelovanju v predstavi V imenu ljudstva (Zavod Maska, režija Jure Novak, 2010), ki smo jo pred dvema tednoma imeli priložnost videti na gostovanju v koprskem gledališču. Vljudno vabljeni! Mag. Vladka Tucovič, tajnica Oddelka za slovenistiko UP FHŠ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 29 20:25:23 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 29 Mar 2011 20:25:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Semiotični_horizont_--_Slovenske_jedi_ po_japonsko_--_Lužiški_Srbi_--_Bo=BFena_Tokarz_ o_prevajanju Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/3/29 Subject: LK, 4. april LK FF v Ljubljani vabi na 953. sestanek v ponedeljek, 4. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Tullio De Mauro, zaslužni profesor, Univerza "La Sapienza" v Rimu. Tema predavanja: Linguaggio in un orizzonte semiotico (Jezik v semiotičnem horizontu). Predavanje bo v italijanščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Študentka Saori Iino je za japonsko Wikipedijo pripravila gesla ajdovi žganci, idrijski žlikrofi, kranjska klobasa, prekmurska gibanica in bograč. Dober tek! (povezave s slovenskega gesla http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdovi_žganci itd.) === From: Dejan Petač Date: 2011/3/29 Subject: Lužiški Srbi Že nekaj časa neuspešno iščem odgovor na vprašanje od kod in kaj pomeni ime Lužiški Srbi? Zanimalo bi me Vaše mnenje ali komentar. Lužice so verjetno pokrajinsko ime, za ime Srb/Sorb pa so navedbe zelo različne, od sanskrtske razlage po kateri ime označuje svobodnega, trdoživega človeka, povezovanja imena s staro indoevropsko civilizacijo, kot tudi povezovanja imena z lat. besedo servus (sluga) itd. Lep pozdrav in vse dobro, Dejan === Bożena Tokarz: Spotkania: Czasoprzestrzeń przekładu artystycznego. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu ¦lšskiego, 2010. 274 str. Przekłady Literatur Słowiańskich 1/1: Wybory translatorskie 1990--2006, 2. izdaja. Ur. Bożena Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu ¦lšskiego, 2010. 334 str. [vsebuje tudi poglavje o slovensko-poljskih in slovensko-čeških prevodih] Przekłady Literatur Słowiańskich 1/2: Bibliografia przekładów literatur słowiańskich 1990--2006. Ur. Bożena Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu ¦lšskiego, 2010. 202 str. [vsebuje tudi poglavje o slovensko-poljskih prevodih] From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 30 07:12:33 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 30 Mar 2011 07:12:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Lužiški_Srbi Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 29. marec 2011 23:29 Zadeva: Re: [SlovLit] Imeni Lužica in Srbi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003709.html) Pokrajinsko ime Lužica je etimološko nedvomno povezano z močvirnatim terenom. Glede etnonima Srb imamo v slovenščini na voljo vsaj dve razmeroma sveži publikaciji: 1. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen M. Snoja (2009) in 2. slovenski prevod poljske jezikoslovke H. Popowske Taborske Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika (2005, original izšel 1991). Oba avtorja kot najverjetnejšo navajata razlago iz občnega imena *srb 'kdor pije (sreba) mleko iste matere' in s tem 'pripadnik istega rodu'. Toda ruski etimolog O. N. Trubačov je večkrat (med drugim l. 1993 na mednarodnem slavističnem kongresu v Bratislavi) spodbijal to razlago in se vrnil k nekdanjemu mnenju Dobrovskega o povezanosti imena slovanskih Srbov in t.i. "antičnih" Srbov na severnem Kavkazu. Podrobneje je svojo tezo utemeljil v razpravi, ki je izšla l. 1978 v Vestniku drevnej istorii, kasneje pa v knjigi Indoarica v Severnom Pričernomor'e (Moskva 1999), kjer je na podlagi poročil Ptolemaja in Plinija prišel do sklepa, da je pri naštevanju (severnopontskih) plemen zaporedje Serbi, Cephalotomi treba brati kot Serbi id est Cephalotomi (Srbi, tj. kefalotomi, se pravi glavorezi). Trubačov razlaga etnonim Serbi kot zloženko ser-bi 'kefalo-tomoi'. Prvi del zloženke Trubačov povezuje s stind. širas 'glava', drugi pa z ide. *bhei- 'tolči' . Glede na povedano Trubačov ugotavlja, da etnonim Srbi izhaja z območja jezikovno praindijskega oz. indoarijskega prebivalstva na severnem Kavkazu oz. ob severni obali Pontskega (Črnega) morja. Ruski etimolog Oleg N. Trubačov (1930-2002), akademik Ruske akademije znanosti, je zasnoval in do svoje smrti vodil izdajo Etimološkega slovarja slovanskih jezikov (od 1974 do 2010 je izšlo 36 knjig od A do Ot-). Silvo Torkar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 31 14:27:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 31 Mar 2011 14:27:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalne_zbirke_--_Kranjski_študentje _--_Štipendijski_sklad_Jane_Zemljarič_Miklavč ič Message-ID: http://www.collectiveaccess.org/about/overview -- CollectiveAccess, zastonj program za spletno urejanje muzejskih ipd. digitalnih zbirk. === From: Avsenik, Maja Date: 2011/3/31 Subject: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi Na Besedni postaji v sredo, 6. aprila 2011, ob 17. uri: Pogovor o knjigi Alojza Cindriča, Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804-1848 (Univerza v Ljubljani, 2010). Z avtorjem dr. Alojzom Cindričem se bo o knjigi pogovarjal zgodovinar dr. Janez Cvirn. === From: "Gradišar, Branka" To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 31 Mar 2011 13:43:19 +0200 Subject: Štipendijski sklad Jane Zemljarič Miklavčič V Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo ustanovili štipendijski sklad Jane Zemljarič Miklavčič. Sklad je posvečen spominu na doc. dr. Jano Zemljarič Miklavčič (1966-2010), ki je bila med letoma 1993 in 2008 glavna pobudnica in vodja Tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V času njenega delovanja so tečaji slovenščine iz Poletne šole slovenskega jezika, ki je bila njen prvi projekt, prerasli v široko zasnovan program, ki ni vključeval le širitve ponudbe najrazličnejših tečajev, temveč tudi celotno infrastrukturo za njihovo izvedbo. S področjem slovenščine kot drugega in tujega jezika se je tudi raziskovalno ukvarjala: v svojem magistrskem delu se je posvetila zgodovini poučevanja slovenščine kot neprvega jezika. S pomočjo štipendijskega sklada Jane Zemljarič Miklavčič želimo omogočiti učenje slovenščine kandidatkam in kandidatom, ki nimajo slovenskega porekla, se pa zavzeto ukvarjajo s slovensko kulturo ali kako drugače prispevajo k promociji Slovenije v svetu. Znanje jezika jim bo namreč omogočilo boljše razumevanje slovenske stvarnosti ter jim tako pomagalo pri njihovem delu in poslanstvu. Kandidatke in kandidati in morajo do 1. maja 2011 po e-pošti, faksu ali na naš poštni naslov poslati prošnjo za štipendijo, ki mora vsebovati: - življenjepis; - motivacijsko pismo (utemeljitev, zakaj si ravno vi zaslužite štipendijo, s čim prispevate k promociji Slovenije); - dokazila o dejavnostih v zvezi s slovensko kulturo (npr. del razprave s področja kulture, prevod slovenske literature ...); - priporočila. Komisija bo do 15. maja 2011 natančno preučila prejete prošnje in trem najboljšim kandidatom podelila štipendije za 30. Poletno šolo slovenskega jezika (dve za dvotedenski tečaj in eno za štiritedenski tečaj). Več informacij o skladu najdete na spletni strani Centra za slovenščino http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=1&L2_ID=1&L3_ID=327&LANG=slo. Lep pozdrav, Branka Gradišar From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 1 11:42:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 1 Apr 2011 11:42:54 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalska delavnica -- Diplomske naloge iz jezikoslovnih tehnologij Message-ID: From: Date: 2011/4/1 Subject: prevajalska delavnica pri dr. Cadoriniju Drage študentke, študentje, drage dijakinje in dijaki ter vsi drugi zainteresirani! Lepo vas vabimo k prijavi na prevajalsko delavnico, ki jo organizira Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Delavnico bo vodil dr. Giorgio Cadorini, lektor za italijanski in furlanski jezik na Univerzi v Opavi na Češkem, sicer pa doma iz Palmanove v Italiji. V lanskem študijskem letu je na programih Slovenistika in Kulturna zgodovina Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici predaval pri izbirnem predmetu furlanski jezik, literatura in kultura. V letošnjem letu bo dr. Cadorini naš gost v zadnjih dveh tednih maja, in sicer s prevajalsko delavnico, v kateri se boste seznanili z dramskim delom Pier Paola Pasolinia I Turcs tal Friúl. Leta 1944, v času nemške zasedbe Furlanije, 22-letni Pasolini piše dramsko delo o času turške zasedbe tega območja. Delo je namenjeno za čudno gledališče: vhod v dvor Pasolinijeve kmečke hiše v Casarsi. V prvem dnevu delavnice (3 ure) bo dr. Cadorini podal osnovne informacije o Pasoliniju in njegovem delu: Pasolini kot umetnik ter mislec, Pasolinijeva furlanščina, vsebina dramskega dela. V drugem in tretjem dnevu bodo slušatelji skupaj z predavateljem prevajali prve strani igre, da se seznanijo s prevajanjem umetnostnega besedila. V nadaljevanju bo vsak slušatelj dobil svoj del besedila, ki ga bo z individualnim svetovanjem dr. Cadorinija sam prevedel. Prisrčno vabljeni! Prijave pošljite na naslov: DZuljan na zrc-sazu.si Lep pozdrav! Danila Zuljan Kumar === Od: Špela Vintar Datum: 31. marec 2011 21:12 Zadeva: [SDJT-L] natecaj Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT) razpisuje natečaj za najboljše delo s področja jezikovnih tehnologij. Na razpisu lahko sodelujejo vsi študentje, ki so diplomirali ali magistrirali na področju jezikovnih tehnologij po juniju 2009. Z natečajem želimo spodbuditi raziskovanje na vseh področjih jezikovnih tehnologij, še posebej pa vabimo dela z naslednjih tematskih sklopov: ? tehnologije za oblikoslovno in skladenjsko analizo slovenščine in/ali drugih jezikov, ? računalniška leksikografija in terminografija, ? semantične tehnologije, ontologije in tehnologije znanja, ? računalniško podprto prevajanje, ? strojno prevajanje, ? govorne tehnologije, ? korpusno jezikoslovje. Prijave pošljite najkasneje do 15. 5. 2011 v elektronski obliki na naslov senja.pollak na ff.uni-lj.si. Prijava mora vsebovati: ? potrdilo o diplomi ali magisteriju, ? diplomsko oz. magistrsko delo v elektronski obliki (.pdf), ? kratek življenjepis. Prijave bo pregledala strokovna komisija v sestavi: ? izr. prof. dr. Špela Vintar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta ? doc. dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan ? doc .dr. Darja Fišer, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Izmed prijavljenih del bodo izbrani trije nagrajenci, ki bodo vabljeni, da svoja dela javno predstavijo. Avtor najboljšega dela bo nagrajen z brezplačno udeležbo na poletni šoli ESSLLI (European Summer School of Language, Logic and Information), 1.-12. 8. 2011 (http://esslli2011.ijs.si/). From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 1 14:54:50 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 1 Apr 2011 14:54:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Kmecl_o_Kodriču_Dolgan_o_Hribovšk u_--_Stroj_za_recenzije_--_Bielsko-Bia=B3a Message-ID: From: "Študentska založba" Date: Fri, 1 Apr 2011 10:17:59 +0200 Subject: Vabilo: zgodba o Pohorskem bataljonu Vabljeni na pogovor o romanu Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji, v katerem je prvič literarno upodobljena tragična usoda Pohorskega bataljona. Pogovor se bo odvijal: v torek, 5. aprila, ob 18. uri, v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Pogovor z avtorjem, novinarjem, pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem, bo vodil literarni zgodovinar in pisatelj dr. Matjaž Kmecl. === From: Janez Stergar Date: 2011/4/1 V torek, 5.4.2011 ob 18.00 bo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) ljubljanski literarni zgodovinar dr. Marjan Dolgan predaval o dolgo prezrtem pesniku Ivanu Hribovšku (1923-1945) in Dunaju. === https://mail.google.com/mail/?hl=sl&shva=1#inbox/12f0fdd8fd31ca76 -- avtomatsko recenziranje člankov za DHK (Digital Humanities Quarterly). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Ath montaz 28.avi -- Agnieszka Będkowska-Kopczyk o slovenščini na univerzi v Bielsko-Białi. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 4 12:30:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Apr 2011 12:30:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Pomladansko_odmaševanje_--_Kam_pa_gres te_lastovice Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 03. april 2011 18:16 Zadeva: vabilo na pomladansko odmaševanje Drage zaničnice in zaničniki in vsi, ki vas zanima naša vera! Čez deset dni, v sredo, 13. aprila, bo ob 20h v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani Pomladansko odmaševanje. Ob petju in plesu, ki nas bosta utrjevala v naši veri, se bomo tokrat spraševali, ali ni vsemu davku navkljub slovenskih knjig prej preveč kot premalo. Uvedena bo posebna rubrika, imenovana slovenska spravljica, v kateri bomo skušali najti možnosti, da bi se Slovenci poenotili glede pomembnejših dejstev svoje zgodovine. Pred odmaševanjem pa bo že od 19h naprej pred dvorano na voljo jezikovna spovednica, v kateri boste svoje jezikovne grehe lahko zaupali univerzitetno posvečenemu jezikovnemu spovedniku. Po odmaševanju bodo prisotnemu občestvu darovane izvirne replike Triglava iz 11. stoletja, predstavljena pa bo tudi nova puščica. Ponovitev Pomladanskega odmaševanja bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17h pred ljubljanskim Magistratom. Vaš kenguru Andrej Rozman Roza === From: Kržišnik, Erika Date: 2011/4/4 Miran, bi lahko zame dal na Slovlit vprašanje, ali kdo pozna naslednjo pesem in ali ve, čigava je. Hvala in lp, Erika Pesem je pa tale: Kam pa greste lastovice, Al' že jemljete slovo? Ali greste morda gledat, Kam je zlato sonce šlo. Prišla je jesen v deželo, Za jesenjo pride mraz. Kjer smo lani zimovale, Tamkaj čakajo spet nas. No, pa srečno pot in zbogom. Zdravi vsi ostanite, Čuvajte nam gnezda naša, Na pomlad - nasvidenje! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 5 10:49:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Apr 2011 10:49:12 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko-kajkavsko -- Danes na Fabuli -- O mladi dramtiki Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/4/5 Subject: LK, 11. april LK FF vabi na 954. sestanek v ponedeljek, 11. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Matej Šekli, Oddelek za slavistiko FF. Tema predavanja: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Študentska založba Date: 2011/4/5 Subject: Danes na Fabuli, 5. april 2011 11.00, Prešernov trg, Ljubljana SPREHOD PO LITERARNIH POTEH LJUBLJANE Ob izidu knjige Ljubljana Literary Trail, angleške različice dela Literarne poti Ljubljane, vabimo na sprehod po literarnih poteh, prilagojenih obiskovalcem prestolnice in njenim tujejezičnim prebivalcem. 17.00, Cankarjev dom, M3,4, Ljubljana POGOVOR O VZAJEMNEM VPLIVANJU SLOVENSKE IN ITALIJANSKE LITERATURE SKOZI PREVOD Gostje: Giuliano Geri, Miran Košuta, Maja Žorga Povezuje: Darja Betocchi V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo. 19.00, Kinodvor, Ljubljana KINOFABULA - VEČER KNJIGE IN FILMA: Zvenenje v glavi Filmi po literarnih predlogah gostov Fabule: Zvenenje v glavi, Slovenija, 2002, 90 min. Režija: Andrej Košak, scenarij: Andrej Košak, Dejan Dukovski, Drago Jančar, literarna predloga: Drago Jančar Filmu bo sledil pogovor z avtorjem romana Dragom Jančarjem, ki ga bo vodil publicist in urednik Gorazd Trušnovec. V sodelovanju s Kinodvorom. Cena vstopnice 3,80 EUR. Več informacij na www.kinodvor.org [...] === http://www.ljudmila.org/ludliteratura/literaturnik/ -- o mladi slovenski dramatiki idr. v LUD-u Literatura. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 5 15:31:22 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Apr 2011 15:31:22 +0200 Subject: [SlovLit] Za Japonsko -- Za Wikivir pa letos ne? -- O Tarasu Kermaunerju -- O Kristini Brenkovi Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/vrnimo_sonce.doc -- poziv k sodelovanju v dobrodelni akciji za Japonsko, ki jo organizirajo tudi japonski študentje pri nas. === Od državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo je prišla neobetavna informacija glede bodočega financiranja projekta digitalizacije in popravljanja slovenske leposlovne klasike, ki so ju za Wikivir tri leta zapored izvajali naši študentje (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika). Do zdaj so pripravili besedil v obsegu več kot 12.000.000 besed (seznam vsega digitaliziranega leposlovja je na http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html). Ima kdo od bralcev tegale sporočila vpliv na visokem ministrstvu, da bi gospode, ki se po levje borijo za slovensko kulturo, prepričal o tem, kako hvalevredno je naše početje? Ali pa se raje priporočimo Googlu, ki ga o smislu digitalizacije literarne dediščine, tudi tiste v slovenščini, ni treba prepričevati? -- miran === From: Študentska založba Date: 2011/4/5 Subject: SPOMINSKO SREČANJE Spominsko srečanje ob obletnici rojstva TARAS KERMAUNER IN SODOBNA SLOVENSKA POEZIJA v sredo, 13. aprila ob 13. uri v Kavarni Union v Ljubljani. Treba se je le spomniti nanj in že je med nami. Spomin je čudežna magija. Več ko se spominjamo, bolj ko mislimo na naše mrtve, bolj so živi. Najhujši zločin je izbris spomina. Zato je kult mrtvih temeljni kult smiselnega človeškega občestva. Je kult zahvale in hvaležnosti. Tako je govoril premišljevalec Taras Kermauner (13. 4. 1930 - 11. 6. 2008) in nas zadolžil, da negujemo spomin nanj. Na njegov veličasten opus, na njegove prodorne in provokativne misli, na njegovo veliko srce. Zato se bomo tudi letos srečali ob obletnici njegovega rojstva 13. aprila in uglasili svoje spomine na temo sodobne poezije, kot jo je razumel filozof Kermauner, in nanj, ki je to poezijo umeval in jo analiziral kot nihče drug: na dragega Tarasa. Na uvodnem pogovoru bo Kermaunerjevo interpretacijo sodobne slovenske poezije predstavil pesnik Ivo Svetina, na Tarasa se bodo s svojimi pesmimi o njem in zanj spomnili pesniki Ifigenija Simonović, Boris A. Novak in Kristijan Muck. Pogovor bo vodila Manca Košir. Prijazno povabljeni na druženje v sredo, 13. aprila, ob 13. uri v Kavarno Union, v kateri je rad diskutiral tudi Taras Kermauner in imel 9. aprila 2008 v njej svoj zadnji javni nastop. Slava njegovemu spominu! Dr. Manca Košir Predsednica Ustanove Tarasa Kermaunerja === From: Vojko Zadravec Date: 2011/4/5 Subject: FW: Strokovna sreda - simpozij Dovolite, da vas še enkrat spomnimo, da je aprilska strokovna sreda povzdignjena v simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove pod naslovom OBDAROVANJA. Simpozij bo torej v sredo, 13. aprila 2011, v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana, dvorana v 3. nadstropju, s pričetkom ob 10. uri (začetek smo prilagodili voznemu redu SŽ). Kristina Brenkova je poklicne poti nas vseh, ki se tako ali drugače ukvarjamo s knjigami za otroke, močno zaznamovala in jih trajno utrdila, zato bo naša udeležba na simpoziju tudi poklon obdaritvam, ki nam jih je zapustila. Prisrčno dobrodošli! From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 6 07:57:59 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 6 Apr 2011 07:57:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Vojnovi=E6eva_Praga In-Reply-To: References: Message-ID: From: Andrej Šurla Date: 2011/4/5 Subject: Vojnovićeva Praga To: slovlit na ijs.si V sredo zvečer se je s projekcijo filma Piran ? Pirano v eni izmed multimedijsko opremljenih učilnic praške Filozofske fakultete simbolično (seveda že brez navzočnosti osrednje osebnosti) zaključilo slovaško-moravsko-češko gostovanje Gorana Vojnovića. V nasprotju z običajno prakso, ko se ob filmih zbiramo pred projekcijskim platnom v lektorskem kabinetu, sem tokrat v pričakovanju večjega obiska zaprosil za večji prostor, kar se je izkazalo kot odlična poteza, saj je filmska zgodba o iskanju življenjskega prostora in smisla privabila vsaj tridesetglavo publiko čeških in slovenskih (izmenjalnih) študentov, njihovih prijateljev in delavcev slovenskega veleposlaništva. Takšno zanimanje pa je zagotovo vzbudil predvsem zelo uspeli Vojnovićev literarni večer v sredo, 23. marca. Tega smo pripravili v obokani kleti Literarne kavarne Řet?zová (Literarna kavarna je kar lastno ime, ne samo vrsta lokala, zadnja beseda pa je hkrati ime ulice, v kateri se nahaja), v ožjem središču z literarno- in umetnostnozgodovinskimi spomini (ter turisti) napolnjenega mesta ob Vltavi. Dober glas o prestižnih nagradah, vznemirljivi tematiki, duhovitosti in zanimivem jeziku romana Čefurji raus! je slikovito prizorišče takorekoč povsem zapolnil, blizu petdeset poslušalcev (sodeč po številu razpoložljivih stolov in pogledu z odra na postave, stoječe v ozadju dvorane) pa je bilo za svoj prihod nagrajenih z obilno merico literature, glasbe in nenazadnje smeha. Vojnović je iz svojega literarnega prvenca izjemno sugestivno prebral ? kjer beseda nanese na glasbene citate, pa celo odpel ? kar pet poglavij, štiri vnaprej načrtovana in eno za ?bis?. V vzdušje, ki ga je s takšnim nastopom ustvaril pisatelj, pa se je sijajno vklopil tudi njegov češki prevajalec, pardubiški slovenistični kolega Aleš Kozár, ki je branje izvirnika podobno duhovito in slikovito prepletal z branjem svojega prevoda.  Pri tem moram dodati, da je po slišanem mogoče trditi, da je Alešu prevod, čeprav se zdi zaradi jezikovne kompleksnosti in motivno-tematskih specifičnosti izvirnika skoraj neuresničljiv, očitno uspel (vsaj) zelo dobro.  Ko bo jeseni dostopen tudi v knjižni obliki, bo vsekakor zanimivo spremljati odzive nanj, saj fenomen t. i. ?čefurstva? v okviru sodobne češke družbe in jezika nima ustrezne vzporednice, zaradi česar se lahko zgodi, da bo bralec v naslovnih ?Čefurjih? prepoznaval ?Cigane? (izraz povzemam iz prevajalčevega zapisa o romanu, ki je izšel na češkem portalu iIiteratura), to pa lahko zaradi povsem neliterarnih ozadij recepcijo osiromaši za del humornih razsežnosti, ki jih prevod sam na sebi sicer dobro povzema. Branje je z avtorsko glasbo prepletal praški Slovenec Andraž Polič, ki ga sicer poznamo predvsem kot pesnika, je pa tudi odličen kitarist in pevec. Ganljiva je bila predvsem skladba, ki jo je izrecno posvetil Goranu in jo zaigral na tradicionalno muslimansko strunsko glasbilo saz. Za nekaj teorije je s predstavitvijo umetniške silhuete gosta in njegovega romana poskrbela tukajšnja predavateljica za slovensko književnost, prof. Alenka Jensterle-Doležal, lektor pa sem se trudil program nevsiljivo povezovati. Branju je sledil dolg pogovor, na vprašanja iz publike pa sta izčrpno in duhovito odgovarjala tako pisatelj kot prevajalec. Kot je bilo mogoče pričakovati, smo pri tem stopili tudi na spolzko in včasih bodečo tromejo med literaturo, zgodovino in politiko, kar pa je najbrž zgolj dokaz aktualnosti in mnogostranskosti Vojnovićevega romana. Za izvedbo predstavljenega srečanja sta najbolj zaslužna Študentska založba, ki je krila stroške pisateljevega potovanja in nastanitve, in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki je z uvrstitvijo večera med finančno podprte lektorske projekte pomagal pokriti finančno konstrukcijo samega nastopa. Zahvala gre tudi sami literarni kavarni za prijazne najemne pogoje, ki so nam dovolili izvedbo v tako prijetnem prostoru, g. Stiborju s Filozofske fakultete za brezplačno izposojo ozvočenja ter pouk, kako z njim rokovati, seveda pa tudi radiu Český rozhlas 3 ? Vltava, ki je srečanje v obliki kratkega pogovora z lektorjem najavil v svojem jutranjem kulturnem mozaiku, v naslednjih dneh pa naj bi na svojih spletnih straneh objavil tudi reportažo s same prireditve, ki jo je redaktorica Myšková kar v celoti posnela. Za odločitev za skupno prijavo projekta te turneje in organizacijski trud se sam čisto na koncu zahvaljujem še lektorskima kolegicama iz Bratislave in Brna Saši in Lauri. V prepričanju, da je literarno (in filmsko) druženje z Goranom Vojnovićem srca navzočih čeških slovenistov in Slovencev uspešno ?vnemalo za čast dežele? in njeno umetnost, v Čehih pa prebudilo dodatno željo po njenem spoznavanju, predvsem pa zadovoljen, da nas je v obeh večerih oplazila iskra estetskega in sporočilnega umetnostnega presežka, pošiljam vsem lep spomladanski pozdrav iz češke prestolnice. Andrej Šurla Fotografije z obiska: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/LiterarniVecerGoranaVojnovicaPraga2332011 From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 7 10:41:43 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 7 Apr 2011 10:41:43 +0200 Subject: [SlovLit] Novice iz Clevelanda Message-ID: From: luka zibelnik To: SiLektornet na list.arnes.si, slovlit na ijs.si Date: Wed, 6 Apr 2011 21:40:21 -0700 (PDT) Subject: Novice iz Clevelanda Po dolgem času se oglašam iz Clevelanda, kjer je drugi semester že v polnem zagonu. Ravno tako se je zgodilo kar nekaj dogodkov, ki jih je lektorat bodisi organiziral, soorganiziral ali pa smo se jih s študenti udeležili. Februarja so nas prišli obiskat fantje iz Eroike, ki so pripravili koncert za kulturni praznik, po koncertu pa smo se ob dobri kapljici skupaj z nastopajočimi, študenti in slovensko skupnostjo poveselili in zapeli. Študentje so lahko spoznali tudi Martina Strela, ki jim je povedal marsikatero zanimivo dogodivščino, ki se mu je pripetila med plavanji po svetu. Marca je na obisk v Cleveland prišel prof. Tim Pogačar s svojim razredom z Bowling Green State University. Srečali smo se na kosilu, kjer sem jim predstavil slovensko skupnost in lektorat v Clevelandu, potem pa odšli na ogled Slovenskega muzeja in arhivov ter največjega slovenskega narodnega doma na ulici St. Clair. Tam sva jim krajšo predstavitev pripravila z upravnico, Gerri Hopkins. Študentje so si ogledali tudi film Polka - the Movie na Clevelandskem mednarodnem filmskem festivalu, kjer so imeli priložnost poslušati avtorja filma, vsem znanega Joeja Valencica. Za zanimivost naj povem, da je bil film razprodan v dveh dvoranah hkrati kar trikrat. V tem času sem na lektorat dobil donacijo 12 škatel knjig, od otroških (za začetnike), preko mladinskih (za nadaljevalce), slovenskih klasikov (proze in poezije), modernih slovenskih in tujih ustvarjalcev pa vse do filozofske in sociološke strokovne literature. Urad za Slovence po svetu je odobril sredstva, ki nam bodo pripomogla pri nakupu knjižnih omar in tako bo na lektoratu zaživela manjša knjižnica. Vse skupaj imam na voljo kakih 1000 naslovov, podrobnejši seznam pa bo treba urediti preko poletja (bojda bom za katalogiziranje dobil celo pomoč študenta ali študentke). Tudi ostali študentje se vedno bolj zanimajo za Slovenijo. Pomagal sem študentskemu krožku UN, ki si je za cilj postavil predstaviti Slovenijo in njeno vlogo v EU ter svetu. Skupaj z odličnim generalnim konzulom Jurčkom Žmaucem, ki je vedno pripravljen na pomoč, sva jim pripravila gradivo in jih usmerjala pri nadaljnem raziskovanju. Včeraj, 6.4. 2011, je bil na obisku Aleš Šteger, ki je študentom in zainteresirani publiki na Cleveland State University predstavil svojo najnovejšo prevedeno zbirko pesmi. Poleg njega je bil na recitalu Brian Henry, ameriški pesnik, profesor in prevajalec. 70-glavi publiki je bil njun nastop izjemno všeč, saj si je skozi sodelovanje Centra za poezijo CSU in lektorata lahko pričarala občutje, ki ga med običajnim branjem le težko doživimo. V naslednjih tednih in mesecih se ravno tako pripravlja kar nekaj projektov, predvsem v povezavi s sodelovanjem med UL in CSU. V maju pride na strokovni obisk delegacija s FF, o čemer bom poročal kasneje, pripravljamo folklorni festival, raziskovalni obisk dr. Gombača, iz Clevelanda pa v Slovenijo odhaja delegacija pomembnih politikov, akademikov in poslovnežev (v organizaciji Generalnega konzulata RS, županov Clevelanda in Ljubljane), v kateri bo tudi dekan CSU. V Sloveniji jih bodo gostile razne institucije in tako še povečale možnosti sodelovanja med državama. Iz še vedno hladnega Clevelanda vas pozdravljam, Luka Zibelnik From miranhladnik1 na gmail.com Sat Apr 9 10:56:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 9 Apr 2011 10:56:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Dante_in_slovenski_romani_2010_--_Begagi =E6_in_Muli=E6_na_FF Message-ID: http://www.dantesinferno.com/home.action -- Dantejev Pekel v obliki igrice. http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_romanov_leta_2010 -- seznam slovenskih romanesknih novitet 2010 (po Cobissu). === Od: Durda Strsoglavec Datum: 08. april 2011 15:30 Zadeva: Gostovanje Lamije Begagic in Snjezane Mulic na FF V torek, 12. 4. 2011, bosta od 11.30 do 13.00 v predavalnici 4 gostji Oddelka za slavistiko pisateljici iz Bosne in Hercegovine Lamija Begagić in Snježana Mulić. V sodelovanju z založbo Družba Piano bomo predstavili slovenska prevoda (prev. Đurđa Strsoglavec) njunih zbirk kratkih zgodb Obletnica mature (L. Begagić) in Krsta po meri (S. Mulić), ki bosta ta dan tudi naprodaj po promocijski ceni. Lamija Begagić (1980) je urednica bosansko-hercegovske internetne literarne revije www.omnibus.ba ter otroških revij Palčić in 5Plus. Njene kratke zgodbe so izšle v različnih zbornikih (Bun(t)ovna proza, Poqueerene priče); zgodba Dvadeset i sedam je v konkurenci 1209 zgodb, ki so prispele na razpis Ekran priče_02 (v organizaciji zagrebške založbe Naklada MD in internetnega portala Iskon), prejela prvo nagrado. Zbirka Obletnica mature je njena prva knjiga. Leta 2010 je izdala drugo zbirko, Jednosmjerno. V slovenščini je doslej izšla zgodba Rane strasti (revija Apokalipsa, 2007, prev. Aida Lončarević), katere prevod je nastal v prevajalski delavnici Kaj? Što? Ča? v okviru festivala Mesto žensk. Snježana Mulić (1962) je bila več let urednica pri sarajevskem tedniku Dani, novinarka pri sarajevskem tedniku Slobodna Bosna in bosansko- hercegovski televizijski hiši Hayat ter kolumnistka časnikov in revij Oslobođenje, Bieler Tagblatt, Glamour Magazine. Sedaj je zaposlena kot predstavnica za stike z javnostjo pri banki BBI v Sarajevu. Je avtorica dveh dokumentarnih filmov in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir za leto 2005 (v okviru projekta 1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir za leto 2005). Njen prozni prvenec, zbirka Krsta po meri (2007), je dobil prvo nagrado založbe Naklada ZORO (Zagreb-Sarajevo) za najboljšo neobjavljeno prozno knjigo v letu 2006. Leta 2009 je objavila roman Povratak. V slovenščini je doslej izšla zgodba Balada o Haretu v antologiji bosanske kratke zgodbe Konec stoletja, začetek tisočletja (Goga, 2009, prev. Damijan Šinigoj in Barica Smole). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 11 18:13:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 11 Apr 2011 18:13:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezik_na_FF_--_Gesla_in_slike_na_spletu_ --_Jančar_na_Fabuli Message-ID: From: Studentski svet, FF Date: 2011/4/9 Subject: Humanistika, pokaži jezik - študentski dnevi FF Tradicionalni študentski dnevi FF bodo letos potekali v znamenju jezika. torek, 12. april 2011 10.00 otvoritveni štafetni tek po stopnicah: tekmujejo študentje proti profesorjem 10.30-15.30 Jezikovne degustacije, stojnice ŠOFF/ŠSFF/tutorstvo, stojnice društev in oddelkov (avla), odprta vrata Študentske pisarne 14.00 Okrogla miza: Jezik kot nacionalna identiteta (Modra soba, 5. nadstropje) 17.00 Nastop Študentske sekcije Slovenskega muzikološkega društva: Glasbena improvizacija (avla) sreda, 13. april 2011 10.30-15.30 Jezikovne degustacije, stojnice ŠOFF/ŠSFF/tutorstvo, stojnice društev in oddelkov (avla), odprta vrata Študentske pisarne 16.00 Delavnica: Esperanto (Modra soba) 17.30 Predavanje: Tujke klasičnih jezikov v slovenščini (Modra soba) 19.00 Nastop Pevskega zbora in Orkestra FF (avla) četrtek, 14. april 2011 10.30-15.30 Jezikovne degustacije, stojnice ŠOFF/ŠSFF/tutorstvo, stojnice društev in oddelkov (avla), odprta vrata Študentske pisarne 13.30 Delavnica: Retorika (Modra soba) 15.00 Delavnica: Slovenski pravopis (Modra soba) 20.00 Zaključni večer z welcome drinkom in nastopom Improvizacijske skupine Ježa na Mantah (Hostel Celica) Na velikih oglasnih deskah v avli se bo vse tri dni odvijal tudi art-off, kjer se boste lahko vsi nadebudni umetniki izživljali nad velikim belim platnom. Tudi za risarske pripomočke smo poskrbeli! Kot ponavadi ne bo manjkalo niti zabavnih nagradnih iger, v Študentski pisarni pa bomo za vse obiskovalce pripravili piškote, vam skuhali čaj ali kavo in vas povabili na prijeten klepet. Vabljeni! Pokažite tudi vi, kako jezični ste! Program: http://www.ssff.si/program.pdf Jezikovne degustacije: http://www.ssff.si/jezikovne_degustacije.pdf Plakat: http://www.ssff.si/sdplakat.jpg Več informacij na FB: Humanistika, pokaži jezik Vabljeni! -- Urška Honzak, predsednica ŠSFF === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura: Franko Luin, Iliada, Mladinska književnost, Mandelčev Tihotapec http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri142/index.html -- ure in leta pa smuške sledi. http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/ZIFF/splet/index.htm -- bi kdo sodeloval v projektu Zgodovina otroštva? === From: Anja Kovač Date: 2011/4/11 Subject: DANES NA FESTIVALU FABULA: DRAGO JANČAR PONEDELJEK, 11. 4. 11.00, NUK, Avla pred veliko čitalnico, Ljubljana OTVORITEV RAZSTAVE >>PREVEDENI DRAGO JANČAR<< 20.00, Klub CD, Ljubljana LITERARNI VEČER Z DRAGOM JANČARJEM O recepciji avtorjevega dela v tujini se bo z avtorjem in gosti iz tujine: dr. Ludwigom Paulmichlom (Folio Verlag, Dunaj, Avstrija), dr. Robertom Dapitom (Univerza v Vidmu, Italija) in Ivano Plejić (Meander, Zagreb, Hrvaška) pogovarjal Mitja Čander. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 11 18:56:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 11 Apr 2011 18:56:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Folkloristika_na_ZRC_SAZU_--_Dvojezičn ost_--_Narbolj_pravilna_slovenščina_kje_si =3F Message-ID: From: Zalozba ZRC Date: 2011/4/11 Subject: Vabilo Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 14. 4. 2011, ob 11. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, na Gosposki 16 v Ljubljani. Predstavljene bodo revijalne in knjižne objave inštituta v okviru Založbe ZRC in izdaje pri drugih založbah. Revije in knjige bodo predstavili uredniki in avtorji. Traditiones, letnik 39, zv. 1 in 2 Studia mythologica Slavica, letnik 13 Bojana Rogelj Škafar, Upodobljene sledi narodne identitete. Zbirka risanih zapisov učencev Otona Grebenca v Slovenskem etnografskem muzeju (zbirka: Ethnologica - Dissertationes) Haya Bar-Itzhak, Pioneers of Jewish Ethnography and Folkloristics in Eastern Europe (zbirka: Studia mythologica Slavica - Supplementa) Milko Matičetov in Anja Štefan, Anton Dremelj - Resnik (zbirka: Slovenski pravljičarji) Branka Lazar, Dobrepoljska dolina stoji na jezeru. Dobrepoljske ljudske pripovedi Bojan Knific, Folklornikom s(m)o vzeli noše. Kostumiranje folklornih skupin - med historično pričevalnostjo in istovetnostjo Marija Stanonik, Literarjenje. Kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi === V sredo, 13. 4. 2011 ob 19.30 bo v občinskem uradu v Šmihelu pri Pliberku podijska diskusija >>Dvojezičnost kot kulturni in gospodarski kapital<<. Sodelujejo predsednik NO Slovenske gospodarske zveze KR Franz Mlinar, urednica Ö1 mag. Tanja Malle, vodja celovškega Unikum-a Emil Krištof in podpredsednica SGZ odvetnica dr. Maria Škof. [iz Stergarjevih koroških novic] === From: miha koščak Date: 2011/4/11 Subject: Pogovorna slovenščina (kje in zakaj) Prosil bi Vas za pomoč, pri vprašanju s katerim se ukvarjam že nekaj preteklih dni. Po večih debatah z nekaterimi slavisti, sem se odločil, da stopim v kontakt s najboljšimi v stroki. Zataknilo se nam je pri vprašanju: Kje v Sloveniji, govorijo najbolj pravilno Slovenščino? (kmalu je nastal problem ali upoštevamo narečja ali ne) Na koncu se nam je najbolj smiselno vprašanje zdelo: Kej govorijo, najbolj slovnično pravilno pogovorno Slovenščino. Kot pomnim, so nas v srednji šoli učili, da je to v Celju ter okolici in definitivno ne v Ljubljani. Prosim Vas za strokovno mnenje, saj se pri odgovorih nikakor ne moremo zediniti. Že v naprej se Vam najlepše zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem Miha Koščak From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Apr 12 16:04:27 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 12 Apr 2011 16:04:27 +0200 Subject: [SlovLit] Obvestila clanom Slav. drustva - Miroslav Kosuta in njegova poezija Message-ID: <4DA45BEB.31453.6AB5DFA@matjaz.zaplotnik.siol.net> http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html - Spletna stran z aktualnimi obvestili predsednice Slavističnega društva Slovenije, Bože Krakar Vogel ----- TRŽAŠKA UNIVERZA, Leposlovna in filozofska fakulteta -- Katedra za slovenski jezik in književnost, SKUPINA ´85 -- GRUPPO ´85, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, in TRŽAŠKI PEN KLUB organizirajo ob Svetovnih dnevih slovenske literature SREČANJE Z MIROSLAVOM KOŠUTO in njegovo poezijo v italijanskem prevodu. Srečanje bo v sredo, 20. aprila 2011, ob 17.00 uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, Dvorana Arduino Agnelli, II. nadstropje. Poleg avtorja, Prešernovega nagrajenca 2011, bodo sodelovali: prof. Cristina Benussi (dekanja Leposlovne in filozofske fakultete), N.E. dr. Vlasta Valenčič Pelikan (generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu), prof. Patrizia Vascotto (predsednica Skupine ´85), dr. Antonio Della Rocca (tržaški Pen klub), prof. Miran Košuta (predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost), prof. Darja Betocchi (prevajalka), Teodora Tommasi (harfa), Julija Berdon, Tina Črnac, Tina Frandolič, Maruška Guštin, Valentina Oblak, Sabrina Poropat (študentke slovenistike). Vljudno vabljeni! From rok.zaucer na ung.si Tue Apr 12 15:52:18 2011 From: rok.zaucer na ung.si (=?UTF-8?B?Um9rIMW9YXVjZXI=?=) Date: Tue, 12 Apr 2011 15:52:18 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?xaBrcmFixI1ldmkgZG5ldmkgNyAtIGtvbsSNbmkgcHJv gram Message-ID: <4DA45912.6000605@ung.si> Vabilo: Škrabčevi dnevi 7 Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici vabita na jezikoslovni simpozij Škrabčevi dnevi 7, ki bo potekal 15. in 16. aprila 2011 na Univerzi v Novi Gorici. Na simpoziju bo ob plenarnih predavateljih Adi Vidovič Muhi (UL), Karmen Teržan Kopecky (UM), Marku Snoju (ZRC SAZU in UL), Goranu Filipiju (UP/Pula) in Gašperju Ilcu (UL) predavalo še 21 izbranih predavateljev. Končni program vseh predavanj, povzetki predavanj, obrazec za registracijo, potna navodila in vse ostale podrobnosti so na voljo na konferenčni spletni strani: http://www.ung.si/~jezik/skrabec_7/ Vsi toplo vabljeni k udeležbi! Organizacijski odbor From vlado na zrc-sazu.si Tue Apr 12 12:15:02 2011 From: vlado na zrc-sazu.si (vlado na zrc-sazu.si) Date: Tue, 12 Apr 2011 12:15:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Vojnovi=C4=87eva_Praga Message-ID: <4DA44246.15994.40C329@vlado.zrc-sazu.si> V zapisu s predstavitve priznanega romana Cefurji ravs v Pragi so bile mimogrede omenjene tudi tezave s prevajanjem tega dela, ker v sodobni cescini zanj niti ni ustrezne jezikovne vzporednice. Tu pa se dobesedno ponuja vprasanje prevedljivosti se nekoliko starejsega romana Cmokavzar in Usperna. Ker je v slednjem pregledno nanizano malce blazje izrazje od a do v in od m do z, bi se s soocanjem obeh del lahko neposredno razkrivalo bogastvo premikov v besedju in okusu zadnjih 2x2x2x2x2x2x2 let. Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 12 21:27:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Apr 2011 21:27:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Paul_Claudel_--_Variantnost_v_jeziku_--_ Bilingvizem_--_Nam_češ_parpomat=3F Message-ID: Od: Tajništvo Nove revije Datum: 12. april 2011 09:31 Zadeva: PAUL CLAUDEL IN BIBILIJA V četrtek 14. aprila ob 11h bo v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 2 na temo Paul Claudel in Biblija predavala Dominique Millet-Gérard, profesorica na univerzi Paris-IV Sorbonne. Dominique Millet raziskuje zasnovanost pomembnih segmentov francoske književnosti v duhovnem izročilu krščanskega Zahoda. Pričujoče predavanje si bo prizadevalo osvetliti, kako je biblična matrika oblikovala Claudelovo poetično in življenjsko vizijo. Pobudnik njenega nastopa na SAZU je akademik in pesnik Niko Grafenauer, dolgoletni urednik Nove revije. V petek 15 aprila pa bo ob 12h predavala na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, predavalnica 13, na temo Naravno in nadnaravno : študije strasti pri Mauriacu in Bernanosu . Obe predavanji bosta v francoščini, vendar bosta simultano prevajani. Vabljeni. === From: Lingvistični krožek Date: 2011/4/12 Subject: LK, 18. april LK FF vabi na 955. sestanek v ponedeljek, 18. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Irena Orel, Oddelek za slovenistiko FF. Tema predavanja: Dvojničnost oz. variantnost v zgodovini slovenskega (knjižnega) jezika. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Bilingvizem Date: 2011/4/12 Subject: Vabilo k sodelovanju na mednarodni konferenci individualna in kolektivna dvojezičnost Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vabimo vas, da se udeležite mednarodne konference INDIVIDUALNA IN KOLEKTIVNA DVOJEZIČNOST, ki jo organizira Oddelek za slavistiko v dneh od 20. do 23. oktobra 2011. Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani http://www.slavistika.net/polonistika/konference.html Rok za prijavo je 30. april 2011. Kontaktni naslov: Bilingvizem na ff.uni-lj.si Z lepimi pozdravi, predsednica organizacijskega odbora doc. dr. Petra Stankovska, predstojnik oddelka doc. dr. Niko Jež, Žiga Mujakić, tajnik organizacijskega odbora konference === From: Matej Šekli Date: 2011/4/12 Subject: Fwd: Istituto per l'istruzione slovena - sottoscrizione per scuolabus Subject: Istituto per l'istruzione slovena - sottoscrizione per scuolabus Date: Mon, 11 Apr 2011 10:11:04 +0100 (BST) From: Inštitut za slovensko kulturo VUOI CONTRIBUIRE ANCHE TU? HOČEŠ PRISPEVATI TUDI TI? Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo? ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE, ki je skoraj dve desetletji upravljal dvojezično šolo v Špetru kot zasebno šolo, je s podržavljenjem le-te delno ohranil svojo vlogo, saj vključuje kot člane predvsem starše učencev in skrbi za dejavnosti, ki podpirajo razvoj šole. Najbolj pomembna dejavnost je skrb za del šolskih prevozov in to ne za območje samih Nadiških dolin, kjer za prevoz šolarjev skrbijo občine, temveč za širši predel, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidnu, torej za ozemlje, ki je poseljeno tudi s slovenskimi družinami. Prav s tega območja izhaja tretjina učencev špetrske dvojezične šole, šola pa za mnoge od teh družin predstavlja skoraj edina povezava s teritorijem, iz katerega izhajajo. Zato se nam ohranitev te službe zdi bistvenega pomena. Šolski avtobusi, s katerim izvajamo prevoz, so že precej dotrajani in nakup novega vozila z večjo kapaciteto bi nam omogočil racionalnejšo organizacijo prevozov. TUDI TEGA KORAKA SEVEDA NE ZMOREMO Z LASTNIMI SREDSTVI, ZATO SE OBRAČAMO NA VAS S PROŠNJO ZA POMOČ PRI NAKUPU NOVEGA ŠOLSKEGA AVTOBUSA. ISTITUTO PER L'ISTRUZIONE SLOVENA - ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE BANCA DI CIVIDALE - filiale di San Pietro al Natisone IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938 From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 13 17:36:03 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 13 Apr 2011 17:36:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_--_Gorenjsko_slovstvo_--_Š tipendija_Tarasa_Kermaunerja Message-ID: 12. aprila sem na graški slavistiki na povabilo Andreja Lebna govoril o ljubljanskih slovenističnih wikiprojektih (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/wikipedija.pptx; prosojnice za predavanje so dosegljive tudi z dna seznama na http://lit.ijs.si/hlad_bib.html). Za v knjižnico iz za domov so mi prijazni gostitelji dali naslednje knjige: graški akademijski zbornik Anzeiger für slavische Philologie 35 (2008), 36 in 37 (2010) v uredništvu Wolfganga Eismanna in Klausa Trosta), v katerih so tudi slovenistični prispevki (gozd v koroških narečjih, Jan Baoudouin de Courtenay in Gregor Krek), 6. zvezek dunajske akademijske publikacije Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten (kd--kv) v uredništvu Ludwiga Karničarja in Andrejke Žejn, 2009, 263 str., in Text and Language: Structures, Functions, Interrelations, Quantitative Perspectives, ur. Peter Grzybek, Emmerich Kelih in Ján Mačutek, Dunaj: Praesens, 2010, 251 str. -- miran === Danes ob 9.40 [bo > je] v predavalnici 209 na FF Anja Miklavčič predstavila diplomsko delo Anja Miklavčič Leposlovje v časniku Gorenjec 1945-1955. Naj jo kar sami v celoti postavimo na splet ali naj čakamo na dolgo obljubljani fakultetni repozitorij? -- miran === Od: Študentska založba Datum: 13. april 2011 15:44 Zadeva: JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV ŠTIPENDIJE USTANOVE TARASA KERMAUNERJA Enoletna štipendija v višini 3000 EURO bruto je namenjena mlademu analitiku-interpretu slovenske dramatike. Starostna meja prijaviteljev je 35 let. Namenjena je vzpodbujanju razmisleka o dramatiki v slovenskem prostoru. Po letu dni (do 11.6. 2012) je štipendiranec dolžan izročiti Ustanovi Tarasa Kermaunerja poročilo o opravljenem raziskovalnem delu ter vsaj en izvirni članek/razpravo o dramatiki (v obsegu do 30.000 znakov s presledki), ki ga/jo prepusti v objavo reviji Sodobnost. Prijava mora vsebovati: - življenjepis in bibliografijo objav - dispozicijo raziskave (največ 3 tipkane strani) Rok za prijavo: 13. 5. 2010. Prijave, ki ne bodo vložene v skladu z zahtevanimi pogoji ali ne bodo vložene pravočasno, ne bodo upoštevane. O dodelitvi štipendije izbranemu kandidatu odloča upravni odbor Ustanove Tarasa Kermaunerja. Dodatne informacije na telefonski številki 01/200 37 05, vsak delovni dan od 9. do 15. ure ter po e-pošti Jelka.ciglenecki na zalozba.org. Svečana podelitev štipendije bo na obletnico smrti Tarasa Kermaunerja, 11. 6., ob 13.00, v Avbru. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 14 17:38:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 14 Apr 2011 17:38:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Novi_učbeniki_FF_--_S_Košuto_Miro slavom_=28in_Miranom=29_--_=C8asopisi_iz_19=2E_stol =2E Message-ID: From: Zajc, kristina Date: 2011/4/13 Subject: Vabilo na novinarsko konferenco Znanstvene založbe FF Znanstvena založba Filozofske fakultete vas vabi na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 19. aprila 2011, ob 12.00 v Modri sobi Filozofske fakultete. Vodja Uredništva za visokošolske in druge učbenike doc. dr. Jaka Repič bo na kratko predstavili založniško dejavnost FF na področju učbenikov, skupaj z avtorji pa bodo nato izpostavili šest učbenikov, ki so v zadnjih mesecih izšli pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. [Filološka sta med njimi dva: Mojca Schlamberger Brezar, Adriana Mezeg, La morphosyntaxe et la semantique du verbe francais in Jasmina Markič in Nevenka Ljeskovac, Konferenčna terminologija.] === From: Vasja Bratina Date: 2011/4/13 Subject: Srečanje z Miroslavom Košuto Katedra za slovenski jezik in književnost na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu vabi na srečanje z Miroslavom Košuto, in sicer v sredo, 20. aprila, ob 17. uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, v 2. nadstropju. Prireditev bo potekala ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki potekajo vsake dve leti na pobudo Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na FF v Ljubljani. Pozdravni nagovor bodo imeli dekanja prof. Cristina Benussi, generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan, predsednica skupine '85 Patrizia Vascotto, dr. Antonio della Rocca s tržaškega Pen kluba in prof. Miran Košuta, predstojnik katedre. Glavna tema pogovora bo prevajanje pesnikove poezije v italijanščino in o težavah, ki se ob tem porajajo. Iz Antologije sodobne slovenske literature, ki je izšla lani, bodo pesmi v slovenščini in v prevodu brali študentje slovenistike ob spremljavi harfe, vmes pa se bodo s pesnikom pogovarjali Patrizia Vascotto, Darja Betocchi in prof. Miran Košuta. Na srečanje so vabljeni vsi, ki jih zanima poezija Miroslava Košute in kulturni pomen prevajanja v drugi jezik. Rada Lečič === http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dZvon%3a+leposlovni+list%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- Stritarjev dunajski Zvon na spletišču dLib (1870, 1876--1880). http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dPavliha%3a+zabavljivo-%C5%A1aljiv+list%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- Levstikov satirični časopis Pavliha (1870) in http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dSr%C5%A1eni%3a+humoristi%C4%8Dno-satiri%C4%8Den+list%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- Sršeni (1871). http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDrobtinice%3a+u%C4%8Ditelam+ino+u%C4%8Dencam%2c+stari%C5%A1am+ino+otrokam+v+podvu%C4%8Denje+ino+za+kratek+%C4%8Das%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- Slomškove Drobtinice (1846--1900). From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 15 11:38:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 15 Apr 2011 11:38:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Obdobja_27_na_spletu_--_Marko_Stabej_v_d ružbi_z_jezikom_--_O_gradiščanskih_Hrvatih Message-ID: From: Bjelčevič, Aleksander Date: 2011/4/14 Subject: Obdobja 27 na spletu Tisti članki za simpozij Obdobja, ki so dostopni na spletu (v PDF obliki), bodo v cobissu odslej tudi polinkani. Knjižničarke na Slovenistiki so to poskusno naredile za zbornik Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Za primer članka vzemite Alenko Žbogar in njen Pouk književnosti reformacije za 21. stoletje ali Sergio Bonazza Novo o fra Gregoriju Alasii. Aleš Bjelčevič === From: Tadeja Rozman To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 15 Apr 2011 08:11:33 +0000 Subject: predstavitev knjige dr. Marka Stabeja V sredo, 20. aprila 2011, vas vabimo na predstavitev knjige V družbi z jezikom. Z avtorjem dr. Markom Stabejem se bo o knjigi, jeziku in družbi pogovarjal dr. Kozma Ahačič. Pogovoru boste lahko prisluhnili ob 12. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. Knjigo, v kateri so objavljene avtorjeve analize različnih vidikov slovenske jezikovne situacije, bo na prireditvi mogoče tudi kupiti. Dr. Marko Stabej je zaposlen kot redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Raziskovalno in strokovno se posveča slovenskemu jeziku in vprašanjem večjezičnosti, ukvarja se s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko ter z različnimi drugimi vprašanji uporabne slovenistike. Prva knjiga iz zbirke Trojinski konj, ki jo izdaja Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, skozi posamezna poglavja gradi zaokrožen sociolingvistični pogled na zgodovinsko in sodobno podobo slovenske jezikovne situacije, pri čemer razkriva različna stereotipna, ideološko pogojena stališča o jeziku in jezikovne prakse. Iz tega izhaja nov pogled na jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje v slovensko govorečem prostoru, ki zaokroženo upošteva tako praktične kot simbolične vidike jezikov, njihovo medsebojno razmerje v soodvisnosti od sodobnih družbenih, tehnoloških, političnih in drugih procesov. Nekatere teme in metodološki pristopi se - v dialogu z mednarodno znanostjo in hkrati izhajajoči iz lastnega avtorskega spoznanja - pojavljajo prvič v slovenskem prostoru. Zaokrožen pogled na sodobno in polpreteklo slovensko sociolingvistično situacijo je dragocen vir podatkov in interpretacij tudi za mednarodno javnost. Vljudno vabljeni. Tadeja Rozman === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Fri, 15 Apr 2011 10:14:25 +0200 Subject: Fwd: UP FHŠ: Gostujoče predavanje dr. Sanje Vulić (Univerza v Zagrebu) V ponedeljek, 18. 4., ob 11.30 na UP FHŠ v učilnici Maestral 4 bo pri predmete Sociolingvistika in pragmatika študijskega programa Slovenistika imela gostujoče predavanje dr. Sanja Vulić (Univerza v Zagrebu): Polutisućljetna hrvatska dijaspora u Austriji, Madjarskoj i Slovačkoj. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo manjšinska vprašanja, posebna pozornost bo posvečena gradiščanskim Hrvatom in v okviru tega tudi sorodnostim njihovega jezika s slovenskim. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 18 18:17:01 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Apr 2011 18:17:01 +0200 Subject: [SlovLit] Iluminirani rokopisi in potopisi -- Vitez, Googlova nagrada Message-ID: From: Helena Drewry Date: 2011/4/18 Subject: FW: Zahteva za poštni seznam SlovLit zavrnjena V sredo, 20. aprila 2011, ob 20. uri Vas vabimo na večerno predavanje in pogovor v Razstavno dvorano NUK. V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) se bomo seznanili z dvema tematikama: Ikonografijo emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma in okoliščine nastanka našega najrazkošnejšega baročnega ilumniniranega rokopisa nam bo predstavil izr. prof. dr. Tine Germ z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Germ se posveča ikonografiji poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti, v okviru katere se ukvarja tudi s knjižno iluminacijo in zgodnjimi ilustriranimi tiski. S Furlanskim potopisom Aleša Žige Dolničarja pa bomo raziskovali znamenitosti beneške terraferme, kakor jih je videl mladi plemič in operoz leta 1703 na svoji poti od Gorice do Benetk. Predstavil nam jih bo dr. Luka Vidmar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Dr. Vidmar se ukvarja s književnostjo, likovno umetnostjo ter kulturo baroka in razsvetljenstva. Posveča se predvsem Akademiji operozov, Semeniški knjižnici in Zoisovemu krogu. Cikel predavanj bo otvorila ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj, večer bo povezovala Ines Jerele. === http://www.ffzg.unizg.hr/index.php?cid=1001&page=0&rowid=13228&show=article -- vabilo na mednarodno znanstveno srečanje o literaturi hrvaškega mladinskega pisatelja Grigorja Viteza. http://googlepolicyeurope.blogspot.com/2010/12/more-researchers-dive-into-digital.html -- Matija Ogrin (ZRC SAZU) in Tomaž Erjavec (IJS) sta prejela Googlovo nagrado za delo v digitalni humanistiki (Language models for historical Slovenian)! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 19 17:08:00 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 19 Apr 2011 17:08:00 +0200 Subject: [SlovLit] Smrt urednika -- Na Premudo Message-ID: From: Andrej Hočevar Date: 2011/4/18 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 44 Smrt urednika? Sreda, 11. 5., ob 21:00 LUD Literatura, Erjavčeva 4, Ljubljana Zadnje čase se o urednikih govori tako kot o dinozavrih, mogočnih bitjih iz preteklosti, ki so vladala svetu in naenkrat popolnoma izginila. Staro gardo, s širokim znanjem in prefinjenim literarnim okusom, ki je ure in ure presedela za avtorskimi teksti, naj bi zamenjal podmladek ozkoglednih menedžerjev ter raziskovalcev tržne uspešnosti. Sta generaciji res tako radikalno različni? Odgovor nam bodo pomagali poiskati Andrej Blatnik iz Cankarjeve založbe, Bronislava Aubelj iz Modrijana in Robert Titan Felix iz Litere, pogovor pa bo usmerjala Iva Kosmos. === From: premuda, UEDO (premuda na uni-graz.at) Date: 2011/4/19 Subject: Štipendija Literarno prevajanje Premuda, vabljeni, rok prijave 9. maj Dragi in spoštovani, kolegice in kolegi v Mariboru, Gradcu in Ljubljani, leto je naokoli in spet prosimo za objavo na vaših spletnih oglasnih deskah in forumih in da morda nagovorite izbrane študentke in študente, spet je na voljo 8 prevajalskih štipendij za mlade ljubitelje književnosti z znanjem slovenščine in nemščine, prevaja se na morju, 14 dni, od 16. do 30. julija, prijave pa zbiramo do 9. maja. Časa je torej slabe 4 tedne. Zaenkrat z možnostmi dobro kaže, vabljeni, predvsem tudi tisti, ki doslej morda niso imeli sreče. Dragi študentje, na spletni strani graškega prevodoslovja, ITAT Graz Sommekolleg Literarisches Übersetzen Premuda (http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/), je objavljen razpis za letošnjo pojubilejno štipendijo za poletno šolo literarnega prevajanja na hrvaškem otoku Premuda. Program je lansko leto praznoval 15. obletnico ustanovitve. Ustanovitelj in vodja seminarja je akad. prof. dr. Erich Prunč. Program financira avstrijsko ministrstvo za pouk, znanost in kulturo. V torek, 17. maja opoldne bo v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani na vabilo ITAT Graz gostoval priljubljeni mladi avstijski pisatelj Michael Stavarič, predstavili ga bosta lanskoletna in nekdanja štipendistka Jelena Mikloš in Tina Štrancar. Dan prej, 16. maja ob 17. uri, bo avtor gost študentk Karine Soršak Kukovec, Katje Zorko in Petre Bratušek na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru. To bosta tudi srečanji nekdanjih "Premujanov", znana pa bodo tudi že imena novih. Kolegij na Premudi bo letos potekal od 16. do 30. julija. Uspešen zaključek prinese točke ECTS. Štipendijo prejme osem študentov z maternim jezikom slovenščino (prevajanje iz nemščine) in osem z maternim jezikom nemščino. Vabljeni k prijavi - Besedilo za poskusni prevod je letos dolgo samo eno stran (za Slovence začetek ene od zgodb v zbirki Clemensa J. Setza: Die Liebe zur Zeit des Mahlstädter Kindes - za študente z maternim jezikom nemščino pa začetek romana Miha Mazzinija: Nemška loterija). 14 dni je na otoku v zadrskem otočju posebno vzdušje, naklonjeno umetniškim besedilom, o čemer pričajo fotografije, objavljene na spletni strani. Nekaj vtisov (pripravili Nataša Urbančič in Tina Štrancar): http://www.youtube.com/watch?v=UGkcBPB8L9g&feature=PlayList&p=4DD6AC14ECB00D12&playnext_from=PL&index=2&playnext=1 http://www.youtube.com/watch?v=uQRVmbtYMfA&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=H1yVQ8A14EU&feature=PlayList&p=4DD6AC14ECB00D12&playnext_from=PL&index=1&playnext=1 Rok za prijavo je 9. maj. Vse ostale informacije na http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html, V imenu ekipe iz Gradca, U. P. Černe, mentorica za prevod v slovenski jezik From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 19 22:42:23 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 19 Apr 2011 22:42:23 +0200 Subject: [SlovLit] O Edvardu Kocbeku -- Filozofija in poezija -- Sanje in mora Message-ID: From: Anja Kovač Date: 2011/4/19 Subject: FABULA 2011: MEDNARODNI SIMPOZIJ O EDVARDU KOCBEKU ČETRTEK, 21. 4. Cankarjev dom, M3,4, Ljubljana MEDNARODNI SIMPOZIJ O EDVARDU KOCBEKU 11.00-13.00 dr. Andrej Inkret: Spregledano poglavje iz Kocbekove biografije dr. Spomenka Hribar: Kocbekova upesnitev poetike dr. Julija Sozina (Rusija): Medbesedilnost v knjigi Strah in pogum Edvarda Kocbeka 13.30-15.00 Ivo Svetina: Jezik in resnica John Taylor (ZDA/Francija): Edvard Kocbek, Emmanuel Mounier in francoska revija Esprit dr. David Krašovec: Francoska literatura v očeh Edvarda Kocbeka 16.00-17.30 dr. Joanna Sławinska (Poljska): Kocbekova poezija med etiko in poetiko mag. Igor Omerza: Kocbek in UDBA ter Edvard Kocbek - pričevalec našega časa dr. Vanesa Matajc: Oseba in dejanje med pesništvom in zgodovino Povezuje: Ivo Svetina. V sodelovanju z revijo Sodobnost. Fabula 2011 bo svoj osrednji simpozij posvetila eni osrednjih literarnih osebnosti povojnega časa, Edvardu Kocbeku. Vsestranski literat in aktivni politik je svoj ustvarjalni opus in svetovni nazor gradil na pozornem preučevanju sodobnih literarnoteoretičnih tokov in družbenih usmeritev. Študijska strast in radovednost sta mu pomagali oblikovati premišljena stališča glede aktualnih vprašanj, a obenem ohraniti prožno misel in dovzetnost za dogajanje na meji znanega, zavednega in obvladljivega. Ta naravnanost, ki se je v polnosti razmahnila v Kocbekovem pesniškem opusu, ga je odpirala za kompleksnost in paradokse človekovega psihološkega ustroja in družbenega obstoja, zaradi česar je bil avtor v ideološko enoznačnem času pogosto predmet spotike. Šele več desetletij po vojni je postal slovenski prostor dovolj odprt za ponovno branje Kocbekove literature in za premislek o njegovih razmišljanjih ter političnih odločitvah. Ob tridesetletnici avtorjeve smrti se posvetom o Kocbekovem delu in delovanju pridružuje tudi Študentska založba z mednarodnim simpozijem, ki želi še odločneje usmeriti pozornost na avtorjev literarni opus v luči najnovejših raziskav v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Vstopnine ni. Vabljeni! === From: Inštitut Nove revije Date: 2011/4/19 Subject: vabilo na forum 3 Tretji večer Foruma poezije z naslovom Filozofija in poezija (http://revijamentor.si/index.php?option=com_zoo&task=item&item_id=142&Itemid=3) Ponedeljek, 18. aprila 2011. Filozofija in poezija bo v Cepetki JSKD na Cankarjevi cesti (podstrešje) v četrtek, 21. aprila 2011, ob 18. uri. Filozofija ni nekaj, kar se ne bi dotaknilo vsakdanjih dni. Kar se ne bi dotaknilo vsakogar. Prvo vprašanje je: čemu pustimo, da se nas dotakne? Pridite in doživeli boste to, kar se vas dotika. Gost večera bo prof. dr. DEAN KOMEL, ki predava sodobno filozofijo in filozofijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani, gostuje pa tudi po drugih svetovnih univerzah. Z njim se bo pogovarjala Meta Kušar. === Od: Datum: 19. april 2011 22:20 Zadeva: Ko sanje postanejo mora (Tik pred izidom slovenskega prevoda knjižice Stéphana Hessla) http://jeunespalestiniens-chemin.blogspot.com/ -- naslov mojega bloga, na katerem je to pismo objavljeno v slovenscini, fransoscini in anglescini, prebiran je v zelo vekikem stevilu drzav, po vseh kontinentih, razen v Avstraliji. Se en lep pozdrav, Dusa From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 21 21:55:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 21 Apr 2011 21:55:54 +0200 Subject: [SlovLit] E-besedila v humanistiki, recenziranje, spol junaka -- Pisateljska pot za otroke Message-ID: http://ses.library.usyd.edu.au/bitstream/2123/7261/2/Sukovic_Advances_in_Librarianship_33.pdf -- Suzana Sukovic, E-Texts in Research Projects in the Humanities (Sydney eScholarship Repository). http://www.insidehighered.com/news/2009/03/04/peerreview -- The 'Black Box' of Peer Review (ali: Kako razmišljajo profesorji -- članek o anonimnem akademskem recenziranju. http://www.sciencedirect.com/science?_ob=GatewayURL&_origin=IRSSCONTENT&_method=citationSearch&_piikey=S0304422X10000239&_version=1&md5=0c88023801c7c14a1327386c31da8708 -- Marisa Bortolussi, Peter Dixon, Paul Sopčák: Gender and reading (Poetics 38/3 (2010), 299-318): moški in ženske, vsi berejo raje zgodbe z moškim protagonistom -- rezultat kanadske empirične raziskave. === From: Majda Koren Date: 2011/4/20 Subject: Slovenska pisateljska pot - 22. april ob 11.00 22. april ob 11.00 Mestni trg - Ljubljana: Slovenska pisateljska pot - literarni sprehod za najmlajše od Schweigerjeve hiše do Trubarjeve hiše literature Pri Društvu slovenskih pisateljev raste projekt Slovenska pisateljska pot, ki povezuje domačije pisateljev in točke, povezane s slovensko literaturo. Del tega projekta so literarni sprehodi za najmlajše. Otroke na poti motiviramo z igro, raziskovanjem in presenečenji s pomočjo čarobnih kart škrata Zgube. Na njih so detajli, utrinki s poti, ki jo otroci prehodijo z mentorjem in iz katerih rasteta razmislek in pogovor, posledično pa znanje in zavedanje pomena naše literature. Otroci se iz opazovalcev spremenijo v raziskovalce, v aktvine udeležence sprehoda. Tokrat se bomo sprehajali prav tam, kjer je mnogo let nazaj tekala mala Lili, ki je kasneje postala pesnica. Ne ravno po naključju bomo na poti srečali igralca Tomaža Gubenška, ki nam bo interpretiral tiste pesmi Lili Novy, ki jih je namenila najmlajšim. Sprehod bomo zaključili v Trubarjevi hiši literature, kjer bomo v pogovoru strnili misli o vsem, kar smo videli, slišali in otipali. Program je pripravila Majda Koren, škrata je ustvarila in narisala Jelka Godec Schmidt, karte je oblikovala Lena Likar. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 25 08:58:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 25 Apr 2011 08:58:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Nacistična_literatura_--_Prevajalski_s eminar Message-ID: Od: Študentska založba Datum: 22. april 2011 14:29 Zadeva: Vabilo: o Robertu Bola?u v Konzorciju Vabimo vas na predstavitev romana Nacistična literatura v Amerikah avtorja Roberta Bola?a. Predstavitev se bo odvijala v torek, 3. maja, ob 17. uri, v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Knjigo bosta predstavila pisatelja, literarna kritika in prevajalca Igor Bratož ter dr. Aleš Debeljak, pogovor pa bo vodil Marko Jenšterle. O avtorju: v Čilu rojeni pisatelj in pesnik Roberto Bola?o (1953?2003) je že pred smrtjo veljal za najvplivnejšega avtorja svoje generacije v latinskoameriški literaturi, ki se je odmaknila od eksotike magičnega realizma. Z izbrušenim slogom se je kot detektiv podajal na mesta zločinov in sledil prikaznim, zaradi katerih je njegova generacija v sedemdesetih letih izginjala v nočeh in kleteh latinskoameriških diktatur, in odpiral dosjeje svoje mladosti, ki je bila razpeta med ostre robove eksperimentov, tveganj, seksualnosti, močne sle po življenju in vere v literaturo, v kateri ni bilo razmika med ustvarjalnostjo in življenjem. O knjigi: Nacistična literatura v Amerikah (izšla leta 1996), je na prvi pogled enciklopedija desničarskih fiktivnih pesnikov in romanopiscev iz obdobja 1894 do 2021. Z literarnega stališča gre za humorno in kritično prozo čilskega pisatelja Roberta Bolaňa, ki se v svojih delih ukvarja z metaforičnim iskanjem literarnega avtorja in literarnimi postopki. V Nacistični literaturi lahko odkrijemo satiro levičarskih pisateljev, pod katero se skriva prijateljska empatija z vsemi temi čudaškimi življenjskimi stili, začinjena s suhim humorjem: ?Umrl je zaradi pljučne atrofije. Njegovo delo, razpršeno po revijah, obsega več kot petdeset kratkih zgodb in pesem v sedemdesetih verzih, posvečeno podlasici.? === Od: Mojca Jesenovec Datum: 22. april 2011 17:38 Zadeva: Fwd: 2. mednarodni prevajalski seminar slov. knjizevnosti - vabilo From: Tanja Petric Na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije je objavljeno vabilo z dokumentacijo za letošnji 2. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo med 16. in 21. avgustom 2011 v Novem mestu. Vse informacije in dokumentacijo za prijavo najdete na spletni povezavi: http://www.jakrs.si/prevajalski_seminar/ From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 27 10:44:56 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Apr 2011 10:44:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Gigafida_in_korpus_govorjene_slovenš čine_--_Po_Gregorčičevi_poti_in_Krasu Message-ID: http://demo.gigafida.net/ -- Gigafida, testna verzija slovenskega besedilnega korpusa! http://www.korpus-gos.net/ --GOS, spletni korpus govorjene slovenščine. === From: Danica Rangus Date: 2011/4/26 Subject: Po Gregorčičevi poti in Krasu To: miranhladnik1 na gmail.com Pomladno aprilsko soboto smo se člani Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine odpravili na vsakoletno strokovno ekskurzijo. Letos smo se udeležili pohoda po Gregorčičevi poti, ki ga je na zadnji dan Primorskih slovenističnih dnevov organiziralo Slavistično društvo Nova Gorica. Letošnji simpozij je bil posvečen aleksandrinkam, stotinam žensk iz okolice Renč, ki so zapustile domove in odšle služit v Egipt, zato smo si dopoldne v Renčah ogledali razstavo predmetov, ki so se še ohranili pri družinah, ter se seznanili z nekaj življenjskimi zgodbami teh pogumnih in požrtvovalnih žensk. Razstavo in dobrodošlico je pripravilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. V Renčah sta nas sprejela tudi predsednik Krajevne skupnosti Renče Borut Zorn in tamkajšnji župnik. Nato smo se sprehodili po gričih od Renč do Gradišča, po poteh, ki jih je večkrat prehodil >>goriški slavček<< Simon Gregorčič. Pot sta leta 2010 uredila Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče ter Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino in jo opremila z osmimi informacijskimi tablami. Na Gradišču so nas, pohodnike, sprejeli in pogostili s frtaljo predstavniki krajevne skupnosti. Mnogi smo kljub poznavanju Gregorčičeve življenjske zgodbe in njegove poezije šele iz strokovne razlage na poti začutili tragiko pesnikovega samotnega življenja. Vedno znova pa smo se vračali tudi k aleksandrinkam - kar desetina vseh prebivalcev iz vasi nad Renčami in Vogrskim, večina seveda žensk, je bila na delu v Egiptu. Popoldne smo pod strokovnim vodstvom Mateje Grmek obiskali Miren, Mirenski grad in nato krenili na Kras. Vozili smo se po makadamskih cestah, speljanih mimo pomnikov soške fronte (sprehodili smo se po jarkih, ki so jih v neprijazna kraška tla vkopali vojaki bogve od kod, ustavili smo se tudi ob kamnitem stolu, pripravljenem za obisk generala Borojeviča). Vse poti in spominska obeležja so lepo označena in so del t. i. Poti miru po Krasu. Na robu Krasa je vzpetina Cerje, kjer so pred leti postavili monumentalen stolp, ki bo nekoč muzej v spomin vsem, ki so ustvarjali slovensko državo. Razgled je bil nepozaben - na eni strani Triglav, na drugi morje, vmes pa Vipavska dolina, Goriška, Čaven in na nasprotni strani še Kras! Dan se je prevešal v večer, ko smo se ustavili na Gorjanskem na največjem pokopališču avstro-ogrske vojske iz 1. svetovne vojne pri nas, kjer je pokopanih več kot 10000 vojakov različnih narodnosti. Po obvezni degustaciji terana in pršuta smo se odpeljali domov. Ekskurzija, ki jo je s pomočjo svojih novogoriških kolegic pripravila predsednica SDDBK Danica Rangus, je navdušila vse udeležence. Videli smo kotičke svoje domovine, ki bi jih sami težko našli. Ponovno nas je prevzela energija, pozitivnost in vztrajnost Primorcev ter Kraševcev, ki smo jih spoznali na poti. V te kraje se bomo še vračali! Zlata Valentić From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 27 11:47:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Apr 2011 11:47:20 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis delovnega mesta -- Novo Message-ID: Od: Simon Krek Datum: 27. april 2011 11:31 Zadeva: Razpis Povezava na razpis za vodjo v Službi za slovenski jezik: http://www.mju.gov.si/si/delovna_razmerja_in_stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/javni_natecaji/novica/article/268/12793/5c944639d4/ LP S. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Portal:Literatura -- ta teden na portalu Literatura: JiS, ženska literatura, W. von Humboldt, Žalostna vernitev. http://www.mladina.si/tednik/201115/zivljenje_ni_igra____ -- Staš Zgonik, Življenje ni igra (članek v Mladini o igrifikaciji vsega): za računalniške igrice porabijo ljudje 525-krat več časa, kot ga vzame pisanje gesel za Wikipedijo; za gledanje TV pa se porabi kar 2000-krat več časa. Igric ne smemo razumeti kot alternativo življenju, ampak kot način vplivanja na življenje. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 28 10:42:29 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Apr 2011 10:42:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: From: "Sonja Žežlina" To: slovlit Date: Thu, 28 Apr 2011 09:56:20 +0200 Subject: 21. Primorski slovenistični dnevi SD Nova Gorica je 8. in 9. aprila 2011 v Bukovici, Renčah in Gradišču pripravilo 21. Primorske slovenistične dneve s temo ALEKSANDRINKE - MOTIV EKONOMSKE EMIGRACIJE V LITERATURI IN KULTURI. Vsebinsko se je letošnje srečanje navezovalo na 13. PSD s temo Primorsko izseljevanje, ki so se odvijali leta 2002 v Ajdovščini. Srečanje je nastajalo v strokovnem sodelovanju slovenistov treh društev (poleg omenjenega tudi SD Koper in SD Trst-Gorica-Videm), podprle pa so ga tudi različne družbene skupnosti (Občina Renče-Vogrsko, KS Gradišče nad Prvačino), posebno obogatitev (kulturni program in pogostitev) pa je prispevalo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. PSD so pozdravili župan Občine Renče-Vogrsko A. Bucik, predsednica SD NG Sonja Žežlina, koordinatorka meddruštvenega odbora S. Smajlagić in častni gost M. Tomšič, s kratkim kulturnim programom pa so odprtje pozdravili otroci OŠ Renče. Častna gosta srečanja sta bila publicistka Dorica Makuc in pisatelj Marjan Tomšič. Tomšičev roman Grenko morje je bil osrednja tema več referatov. Dorica Makuc je z dokumentarcem Žerjavi letijo na TV Ljubljana in kasneje v knjigi Aleksandrinke prva dokumentirano in pronicljivo predstavila to tematiko; v pogovoru z Marijo Mercina je razkrivala svoje poglede na ta vprašanja. Na srečanju smo spregovorili o aleksandrinkah in njihovi usodi v tujem svetu z različnih vidikov, tako literarnih in jezikovnih, zgodovinskih in socioloških. O tem so spregovorili M. A. Vižintin: Usoda aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča, M. Mileva Blažič: Motiv aleksandrink v mladinki književnosti, K. P. Mihurko: Reprezentacije ženskosti in orientalizem v Tomšičevih zgodbah o aleksandrinkah in J. Čebron: Primerjava ženskih literarnih oseb v Tomšičevih romanih Šavrinke, Zrno od frmentona, Grenko morje in Južni veter. O odmevih emigrantske tematike v Cankarjevi in Šeligovi Lepi Vidi je spregovoril D. Poniž. Tematiko aleksandrinstva sta razširili Z. Honn Marc s predavanjem Motiv ekonomske migracije v literaturi Cilke Žagar in pri ostalih avstralskih Slovencih in V. Kobal, ki je predstavila I. Kobala in njegovo besedilo Možje s Snowya kot zgled medkulturnega dialoga. V ospredju več referatov, predvsem slovenistov iz osnovnih in srednjih šol, so bili problemi učencev iz družin priseljencev, ki se v zaostrenih socialnih razmerah srečujejo z izločenostjo in neuspešnostjo (B. Modrijančič Reščič: Pogumne ženske v tujem svetu, I. Humar-Kobal: Aleksandrinke in njihove zgodbe - primer medgeneracijskega sodelovanja na OŠ Dornberk ter I. Černigoj: Otroci ekonomskih migrantov v osnovni šoli). Zadnji sklop predavanj je bil etnološko obarvan. V njem so s prispevki sodelovale I. Miklavčič Brezigar (O razumevanju in nerazumevanju fenomena aleksandrink), D. Koprivec (Pogled na migracije aleksandrink skozi osebna pričevanja) in E. Dejak Furlan (Pesmi in pisma). Strokovna predavanja in razprave so obogatili že omenjeno Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in različne družbene skupnosti - v večernem programu je pogovoru z Dorico Makuc sledila predstavitev komaj nekajletnega, vendar bogatega delovanja Društva za ohranjanje dediščine aleksandrink. Njegova predsednica Dejana Baša jo je povezala z dvema življenjskima zgodbama aleksandrink, kot sta jih oživili njuni vnukinji. Prva je pripovedovala, kako je na pokopališču v Kairu iskala nonin grob, druga pa je prebrala pismo svoje mame, tedaj desetletne deklice, njeni mami aleksandrinki. Z modno revijo >>Obleke iz baula<< so potomke aleksandrink, ki pripadajo različnim generacijam, pokazale odnos do njih, pa tudi svoje mnogovrstne talente - od govornega do manekenskega. 21. PSD so se nadaljevali naslednji dan na pohodu po Gregorčičevi poti od Renč do Gradišča. Na ta dan so se nam pridružili tudi gostje iz Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine. Po prijaznem sprejemu smo si v Renčah ogledali razstavo o renških aleksandrinkah, ki jo je pripravilo Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renč. Nadaljevali smo s hojo po Gregorčičevi poti do Gradišča nad Prvačino, kjer so nas sprejeli krajani, predsednik in drugi predstavniki krajevne skupnosti in Melanija Kerševan, ki je pesnika slikovito predstavila. Tako slikovito, da se že veselimo prireditve Gregorčičevi dnevi, ki jo je napovedala in bo maja ter junija. Vse to dokazuje, kako bogato, ubrano in povezano živijo ljudje v tem prostoru med zgodovino/spominjanjem in sedanjostjo. S. Žežlina, M. Mercina From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 28 14:00:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Apr 2011 14:00:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Cenzualen_--_Tečaji_v_NUK-u Message-ID: Od: Adrian Kert Datum: 28. april 2011 11:32 Zadeva: za slovenske slovarje Pojem CENZUALEN se sicer uporablja v nekaterih besedilih, npr. cenzualna kmetija (vezana na dajatve), vendar pojma ni ne v SSKJ in tudi ne v Slovenskem pravopisu. Ali obstaja enakopomenski slovenski pojem za "cenzualen"? Adrian Kert === From: Sollner-Perdih, Anka Od: Tomaž Bešter [Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Poslano: 28. april 2011 11:16 Zadeva: Vabilo na tečaje v maju 2011 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih, ki bodo na sporedu v mesecu maju 2011. Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja " Na tečaju bomo predstavili zasnovo in pripravo na iskanje, kje in kako dostopamo do virov, pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik, ki je izhodišče do različnih virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Opišemo tudi na možnosti krajšanja in maskiranja iskalnih terminov, prednosti uporabe naprednega iskanja in uporabe operatorjev pri tvorjenju poizvedb. Na kratko predstavimo tudi osnove iskanja po spletu. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v sredo, 11. maja. Tečaj "EndNote Web" Na tečaju se bomo seznanili s spletnim orodjem za upravljanje z bibliografskimi referencami, ki jih navajamo (citiramo) pri pisanju strokovnih, znanstvenih in drugih besedil. Naredili bomo osebne račune, v katere bomo uvažali reference, ki jih bomo poiskali v različnih informacijskih virih (EBSCOHost, SienceDirect, COBISS/OPAC itn.). Reference bomo organizirali in urejali, pripravljali bomo bibliografije (npr. sezname uporabljene literature), seznanili se bomo s funkcijo vstavljanja citatov med pisanjem besedila (Cite While you Write). Predstavili bomo različne stile citiranja itn. Priporočeno je osnovno razumevanje angleščine, saj je vmesnik v celoti v angleškem jeziku. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v torek, 17. maja. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" Na tečaju bomo najprej predstavili značilnosti znanstvenih bibliografij, kazala znanstvenih revij in posebnosti zapisa za članek v znanstvenih bibliografijah. Nadaljujemo z možnostmi iskanja gradiva na določeno temo in uporabo tezavra. Predstavimo različne vire in poti dostopa do znanstvenih bibliografij. V drugem delu tečaja se bomo ukvarjali s citatnimi indeksi, njihovimi značilnostmi in iskanjem citatov. Predstavimo tudi faktor vpliva in nekaj drugih virov, ki se ukvarjajo s citiranostjo. Tečaj sklenemo s prikazom možnih poti do gradiva: možnosti polnega besedila v elektronskih virih, tiskane publikacije, medknjižnična izposoja. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v ponedeljek, 23. maja. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si Tomaž Bešter From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 2 18:44:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 May 2011 18:44:24 +0200 Subject: [SlovLit] Z Almo -- Zvonko -- O popularni kulturi Message-ID: Od: Metka Zver Datum: 29. april 2011 14:50 Zadeva: Pogovori, srečanja, avtogramijade ... naslednji teden v knjigarnah Mladinske knjige Bralni krožek Beremo z Manco Košir. Na majskem srečanju bralnega krožka se bomo pogovarjali o življenju in delu ALME KARLIN ter o njenem študijskem delu Samotno potovanje v daljne dežele - tragedija ženske. 5. 5. 2011 ob 18:00, Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Maribor. === Đurđa Strsoglavec: Zvonko Kovač, kajkavski pesnik in dvakratno nezvest literarni zgodvinar. Paralele 15 (april 2011). 5--12. === From: Zalozba Aristej Date: 2011/5/2 Subject: Filozofija popularne kulture in filozofija kognitivne znanosti Založba Aristej (http://www.aristej.si) vas vabi na predstavitev dveh novih knjig, ki - kot je pri nas v navadi - orjeta ledino na novih področjih. Kaj lahko filozofija pove o kognitivni znanosti in kaj o popularni kulturi, boste zvedeli od avtorjev dr. Olge Markič in dr. Izarja Lunačka . Kognitivna znanost je mlado raziskovalno področje, ki se posveča obravnavi duševnih pojavov in povezuje nevroznanost, psihologijo, jezikoslovje, antropologijo, računalništvo in filozofijo. Knjiga Olge Markič, profesorice filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predavateljice na mednarodnem magistrskem študiju kognitivne znanosti, Kognitivna znanost - Filozofska vprašanja je filozofski uvod v to področje. Izar Lunaček se s popularno kulturo ukvarja tako s praktične plati - je avtor stripov - kot s teoretične - posvetil ji je svoj doktorski študij filozofije. V svoji knjigi Ciklična vera popularne kulture išče povezave med starimi mitološkimi in ljudskimi junaki ter junaki sodobnega popa in med arhaično religioznostjo, popularnim ter komičnim. Vljudno vabljeni na pogovor z avtorjema ki bo v sredo, 4. maja 2011, ob 12. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. -- mag. Emica Antončič From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 2 18:54:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 May 2011 18:54:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Avgust_Pavel_125_let--_Študentska_ling vistična_konferenca_v_Beogradu Message-ID: From: Pavel Date: 2011/4/29 Subject: [Pavelhaus] 6. 5. 2011: Avgust Pavel - Ein großer Europäer / Veliki Evropejec + CD Präsentation / predstavitev CDja Otvoritev razstave petek 6. 5. 2011, 18.30 h. Uvodne besede Judit Pavel, hči Avgusta Pavla: August Pavel - Ein großer Europäer / Avgust Pavel - Veliki Evropejec / Pável Ágoston - Egy igazi európai 1886-1946. Spominska razstava ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla. Avgust Pavel, po katerem je imenovana Pavlova hiša - Pavelhaus, je bil rojen leta 1886 v slovenski družini v sosednji vasi Cankova/ Kaltenbrunn/ Vashidegkút (danes v Sloveniji). Trojezičnost, ki jo je doživel v tej regiji in v svoji družini, je ostala pomemben del njegovega raziskovalnega dela. Zaradi njegovega čezmejnega, mnogostranskega delovanja je Avgust Pavel postal pomemben vzornik na tromeji Slovenija-Madžarska Avstrija. Razstava v slovenščini, madžarsčini in nemščini nam daje vpogled v njegovo raznoliko življenje. Predstavitev zgoščenke Tujec | Az idegen | Der Fremde. Pesmi Avgusta Pavla je uglasbil Peter Andrej. Mag. Susanne Weitlaner, Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša Elisabethinergasse 34 8020 Graz pavel na mur.at, www.pavelhaus.at === From: "Uredništvo literarno-jezikoslovne revije" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 2 May 2011 12:32:53 +0200 Subject: študentska lingvistična konferenca v Beogradu V času od 6. do 8. maja 2011 bo na Filološki fakulteti v Beogradu potekala prva študentska lingvistična konferenca. Sprejeta sta bila tudi dva naša študenta, Nina Ditmajer in Danijel Škafar, ki bosta predstavila referat z naslovom Glagoli v Brižinskih spomenikih. Program konference je najti na spletni povezavi: http://stulikon.fil.bg.ac.rs/uploads/program_konferencije.pdf From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 3 13:33:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 May 2011 13:33:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Matjaž_Kmecl_v_Trstu_--_Seminar_za_u čitelje_slovenščine_kot_drugega_jezika_--_Re =3A_Cenzualen Message-ID: Od: Karin Marc Bratina Datum: 02. maj 2011 18:36 Zadeva: obvestilo za Slovlit Sekcija za slovenščino na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Katedra za slovenski jezik in književnost na Leposlovni in filozofski fakulteti Univerze v Trstu, Študentska založba in Narodna in študijska knjižnica Trst vabijo na srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo v sredo, 4. maja, ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. S prof. Kmeclom se bosta o slovenski kulturni zgodovini, vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete ter njegovem literarnem ustvarjanju pogovarjala prof. Ivan Verč, predstojnik Sekcije za slovenščino na prevajalski fakulteti, in prof. Miran Košuta, predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost na tržaški filozofski fakulteti. Vljudno vabljeni! Dr. Karin Marc Bratina === From: Damjana Kern Date: 2011/5/3 Subject: novica za slovlit Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik bomo tudi letos organizirali 20-urni seminar za učitelje, ki v osnovnih in srednjih šolah poučujejo slovenščino učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Seminar bo potekal od 11. maja do 1. junija 2011 v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 (v stavbi Univerze v Ljubljani). Prijave na seminar sprejemamo do 9. 5. 2011 na elektronski naslov: mihaela.knez na guest.arnes.si ali Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Ob prijavi navedite, kdo bo plačnik računa (če je fizična oseba, navedite ime, priimek in naslov, če je inštitucija pa ime, naslov ter davčno in matično številko inštitucije). Podatke potrebujemo za izstavitev računa. Seminar bo izveden, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Kotizacija za 20-urni seminar znaša 200 EUR. Poravnate jo po prejemu računa. Potrdilo o plačilu, prosimo, prinesite na prvo srečanje. Za dodatne informacije smo vam na voljo na zgornjem elektronskem naslovu. Program seminarja je dostopen na spletni strani. Vljudno vabljeni! Mihaela Knez === Von: Stanko Maršic [mailto:stanislav.marsic na siol.net] Gesendet: Dienstag, 03. Mai 2011 08:44 Betreff: RE: [SlovLit] Cenzualen (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003737.html) ITALIJANSKO: censuale agg.: davčen; censuario A agg. (m pl -ri) davčen; zavezan davku, B m davčni zavezanec GLEJ ŠE: http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?hits_shown=100&clm=22&crm=22&clm=22&crm=22& wth=0&hits_shown=100&name=a_si_utf8&expression=cenzualne,cenzualnega,cenzual ni,cenzualno IN v knjigi SLOVAR ZGODOVINSKEGA DOMOZNANSTVA: Der ZENSUALE = cenzual: dajatvan zavezan polsvobodni kmet s privilegiji; podobno BARSKALK = der Barschalk Zensus = slov.: cenzus: ocenitev premoženja, dajatev ali činž, ljudsko štetje From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue May 3 10:10:13 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 03 May 2011 10:10:13 +0200 Subject: [SlovLit] obvestila Ustanove patra S. Skrabca Message-ID: <4DBFB865.23228.3A3958@matjaz.zaplotnik.siol.net> ===Razpis za štipendije=== Nabiralnik ustanove do 11. maja 2011 pričakuje predloge kandidatov, ki se bodo potegovali za diplomsko ali podiplomsko štipendijo Škrabčeve ustanove v študijskem letu 2011/2012. ===Razpis za nagrado=== Za nagrado Škrabčeve ustanove za posebne dosežke na področju slovenskega jezikoslovja se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe. Prijave s primerno obrazložitvijo, ki bodo celostno in argumentirano predstavile dosežke kandidatov, Ustanova pričakuje do 27. junija 2011. ===Sveže sklican strokovni svet=== Uprava Škrabčeve ustanove je potrdila imenovanje novih treh članov strokovnega sveta, ki bodo sodelovali pri izboru štipendistov in nagrajencev. Za mandat dveh let je potrdila svet v sestavi doc. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Marko Stabej in prof. dr. Marko Jesenšek. Škrabčeva ustanova skrbi za strokovni razvoj slovenskega jezika s podeljevanjem štipendij, nagrad in pripravo srečanj že od leta 2004. Več informacij o razpisih in ostalem na http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2011_02.html in http://www.skrabceva-ustanova.si/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 3 14:51:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 May 2011 14:51:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Kolokvij_Svetovni_literarni_sistem_--_Po višane_podiplomske_šolnine_--_Po_Kosmačevi_u čni_poti Message-ID: From: Marko Juvan Date: 2011/5/3 Subject: vabilo V četrtek, 5. maja 2011, ob 9.30 vas vabimo na kolokvij >>Svetovni literarni sistem in zgodovina slovenskega slovstva<<, ki ga v okviru projekta >>Slovenska svetovna književnost: umeščanje svetovne književnosti v nacionalni literarni sistem<< prireja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Celodnevni kolokvij bo potekal v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/III, Ljubljana. Sodelavci Inštituta in vabljeni gosti bodo razpravljali o metodologiji preučevanja medkulturnih stikov in literarnih sistemov; položaju >>obrobnih<< ali >>šibkih<< literatur na svetovnem književnem polju; vlogi knjig, rokopisov in knjižnic pri oblikovanju kozmopolitskega obzorja pisateljev; baročni citatnosti in erudiciji; recepciji in pojmovanju svetovne književnosti v obdobju romantike; svetovljanstvu modernizma in avantgard in o kanonu svetovne književnosti v slovenskih srednjih šolah. Vodja projekta in organizator kolokvija: Marko Juvan, ZRC SAZU Program kolokvija 09:30 Marko Juvan: Uvod 09:40 Jernej Habjan: Komparativistična recepcija Morettijeve teorije svetovnega literarnega sistema 10:00 Morana Čale: S rubova: za performativno čitanje hrvatske književnosti u europskome kulturnom polju 11:20 Matija Ogrin, Monika Deželak Trojar: Evropska literarna obzorja v baročnem slovenskem slovstvu 11:40 Luka Vidmar: Dela evropskih protestantov v katoliških knjižnicah 17. in 18. stoletja na Kranjskem 12:00 Marko Juvan: Čop in Prešeren ali transfer svetovne književnosti na Kranjsko 14:20 Katarina Molk: Pogled na zemljevid svetovne književnosti ob primerjavi konceptov >>habitusa<< in >>idiokulture<< 14:40 Marijan Dović: Slovenska zgodovinska avantgarda: med kozmopolitizmom in perifernostjo 15:00 Jola Škulj: Nova kritična paradigma medkulturne eksistence literature 16:00 Alenka Koron: Zasebna knjižnica Lojzeta Kovačiča in svetovna književnost 16:20 Jožica Jožef Beg: Svetovna književnost v berilih za splošno srednješolsko izobraževanje po letu 1945 === From: Studentski svet, FF Date: 2011/5/3 Subject: RE: Protestno pismo proti zvišanju šolnine za doktorski študij http://www.ssff.si/protestno_pismo.pdf -- protestno pismo proti zvišanju šolnine za doktorski študij. Lp, Urška Honzak, predsednica ŠSFF === From: Nevenka Janež Date: 2011/5/3 Subject: TRADICIONALNI POHOD PO KOSMAČEVI UČNI POTI 11. TRADICIONALNI POHOD PO KUP - VSAK IMA SVOJ GAJ - 21. 5. 2011 DOLENJA TREBUŠA 8.30: SPREJEM POHODNIKOV: vpis v knjigo pohodnikov, nastop učencev OŠ Most na Soči, PŠ Dolenja Trebuša in članov Društva glasbenikov Palbin, pozdravni nagovori, predstavitev knjižice NARAVNE DANOSTI NA KUP 9.00-9.30: START - sledimo Tantadruju in harmonikarjem PO POTI SESTAVLJAMO KOSMAČEVO NOVELO V GAJU KOSMAČEVA DOMAČIJA Ogled domačije (Tolminski muzej), ob 10.00 ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA OSNOVNOŠOLSKEGA HAIKU NATEČAJA (OŠ FRANCETA BEVKA TOLMIN) SLAP OB IDRIJCI: čaj ZASELEK LUŽA: okrepčilo KULTURNI DOGODKI: učenci OŠ Most na Soči ponujajo dele novele V gaju, člani Društva slikarjev amaterjev Tolmin slikajo. Ob njih se lahko zadržite, jih opazujete pri delu, morda poklepetate. OŠ DUŠANA MUNIHA MOST NA SOČI: od 12.30 dalje: okrepčilo, žigosanje pohodnih izkaznic, ogled razstave likovnih del slikarjev Društva slikarjev amaterjev Tolmin, predstavitev EKO dejavnosti Vrtca Most na Soči, prodaja CD-ja Kosmačevega branja novele V gaju, ogled arheološkega muzeja, šole Od šole Dušana Muniha Most na Soči nadaljujemo po kulturnozgodovinski poti Čez most po modrost do >>placa<<. PRI INFO TOČKI zavijemo na sprehajalno pot ob jezeru. Ob njej so postavljeni kipi umetnikov iz vsega sveta, ki so v več letih nastali na tradicionalni likovni in kiparski koloniji v okviru prireditve Noč na jezeru. 14.45: Vkrcamo se na ladjo Lucija in se odpeljemo do sotočja Tolminke in Soče. Na poti do Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin se ustavimo ob stojnici Pisalk pirhov iz Poljubinja. KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN: na zaključku pohoda kulturni program: Komorni PZ Musica Viva Tolmin in Glasbena šola Tolmin. Za peti ali deseti žig Tantadrujev zvonček, za žejne sok. AVTOBUSNI PREVOZ: med 17. in 17.30 z avtobusne postaje Tolmin v Dolenjo Trebušo Pohodniki, prosimo, da zaradi svoje varnosti upoštevate cestno-prometne predpise! Želimo vam obilo lepih doživetij! Zemljevid poti: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kosmaceva_k.jpg From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 3 15:44:41 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 May 2011 15:44:41 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Rotar 80 let Message-ID: From: Osolnik, Vladimir Date: 2011/5/3 Subject: Ob 80-letnici profesorja dr. Janeza Rotarja Ugledni slovenist in slavist, prof. dr. Janez Rotar (http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Rotar), starosta slovenskih srbokroatistov, praznuje na začetku maja svoj osemdeseti rojstni dan. V svojem bogatem in ustvarjalnem življenju, v desetletjih raziskovalnega in pedagoškega dela, s številnimi in odmevnimi predavanji na Filozofski fakulteti in na Pedagoški akademiji v Ljubljani in v Mariboru, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, na profesorskih gostovanjih na univerzah v Zadru, Vidmu, Budimpešti in drugod, z literarnozgodovinskimi prispevki v okvirih mednarodnih znanstvenih simpozijev v Zagrebu, Dubrovniku, Beogradu, Sarajevu, Sofiji, na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Rimu, Trstu, Monoštru ..., z dolgoletnim zavzetim delom in literarnoteoretičnim raziskovanjem, z nadarjenostjo, razgledanostjo in širokim znanjem, z izkušnjami uredniškega in prevajalskega dela ... je ustvaril nenadomestljiv, obsežen in tehten slovenistični, slavistični in srbokroatistični opus znanstvenih del. Kot dolgoletni vodja študija južnoslovanskih jezikov in književnosti na Filozofski fakulteti (od 1954. l. kot predavatelj, od 1978. l. izredni in od 1983. l. redni profesor, od 1977. prof. v pok.), na Oddelku za slovanske jezike in književnosti ter Katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti (tudi črnogorske in bosensko-hercegovske književnosti) je nadaljeval delo ustanoviteljev Univerze v Ljubljani , ki so načrtovali akademsko poučevanje vseh slovanskih jezikov in književnosti, in ustvaril trdno jedro slovenske srbokroatistike in makedonistike, temelje njenih študijskih programov pa zasidral v pedagoško-raziskovalnih znanstvenih dosežkih sodobnega časa. Profesorjeva bibliografija obsega preko 300 literarnoesejističnih, literarnozgodovinskih , literarno-jezikovnih, stilnih, in kulturnopolitičnih, narodnostnih enot, to je študij, razprav in esejev, v katerih je obravnaval raznotera vprašanja: starejšo slovansko dobo, ustno slovstvo (npr. Omer i Merima), sodobne tokove v slovenski književnosti in južnoslovanskih književnostih (Jože Javoršek, Drago Jančar, M. Lalić, I. Samokovlija), v prozi (V. Desnica, D. Kiš, I. Aralica, I. Andrić), v poeziji (F. Prešeren, A. Aškerc, T. Seliškar, A. B. Šimić, T. Ujević, M. Krleža, V. Popa), v drami (opus M. Krleže), v mladinski književnosti (O. Župančić), in v znanstveno-pedagoški dejavnosti (F. Ramovš, A. Belić, J. Skerlić, J. Jurančič, A. Barac, M. Kombol, E. Štampar, D. Vučenov), v zamejstvu in v slovenskem jeziku, literaturi, v političnem življenju. Bil je pobudnik in soavtor več pomembnih knjižnih izdaj (npr. zbirka 100 romanov), avtor uvodnih študij (o M. Selimoviću, M. Crnjanskem) in avtor več izvirnih monografij , med njimi o življenju in delu F. M. Podlimbarskega, P. Trubarja, V. Karadžića (Socialna in politična misel Podlimbarskega, 1969; Primož Trubar in južni Slovani, 1988; Die Nationwerdung der Slowenen und die Reformation, München 1991; Karadžićevo pismo o vladarju in vladanju, 1987), o slovenskem jeziku in književnosti (Književnost in spoznavanje, 1985; Slovenščina in slovenstvo, 1996; Naš jezik, 2000), o sodobnih literarnoteoretičnih vprašanjih (Struktura i iskaz: Pitanja književne recepcije, Sarajevo 1980) ter o delu slovenskih jezikoslovcev v obdobju po ustanovitvi države južnih Slovanov v prvi polovici dvajsetega stoletja (Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem, SAZU 1990). Ob tem je spisal tudi mladinsko knjigo Konji, ti dobri konji (1985), objavil več prispevkov v tedanjih odmevnih jugoslovanskih kulturnih glasilih, bil pa je tudi urednik antologije jugoslovanske proze (Prebujenje, Ljubljana 1985) in mesečnika za kulturo Dialogi (Maribor, 1970). S tem skromnim zapisom seveda niso opisane in izčrpane vse dejavnosti in zasluge profesorja Rotarja: bil je tudi izvrsten predavatelj na številnih javnih predavanjih, in, seveda, v predavalnici Filozofske fakultete, strog izpraševalec pri izpitih številnih rodov študentov, slovenistov in srbokroatistov-makedonistov, naklonjen in zahteven mentor pri podiplomskem študiju, odgovoren predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti ... Ob njegovem visokem življenjskem jubileju 4. maja mu njegovi kolegi, sodelavci, študentje, bralci in prijatelji Iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo srečnih, uspešnih in zdravih let. S spoštovanjem in hvaležnostjo -- Vladimir Osolnik From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 3 18:09:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 May 2011 18:09:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Označevanje_korpusov_slovenščine_- -_Z_Dunaja_--_Tin_Ujevi=E6 Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/5/3 Subject: LK, 9. maj LK FF vabi na 956. sestanek v ponedeljek, 9. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Nina Ledinek, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Oblikoskladenjsko in skladenjsko označevanje korpusov slovenščine. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Janez Stergar Date: 2011/5/3 Subject: popraznične prireditve [...] drevi, v torek, 3. 5. 2011 ob 18.00 bo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju Majda Merše predavala o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. V četrtek, 5. 5. 2011 ob 19,00 bodo v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju (Albertgasse 48) predstavili prvi integralni prevod Valvazorjeve "Slave vojvodine Kranjske" v slovenski jezik. Sodelujejo: prof.dr. Aleš Maver, prof.dr. Stanislav Južnič, Tomaž Čeč in Stanka Golob. [...] === http://www.vecernji.hr/kultura/sve-pjesme-tina-ujevica-bit-ce-pohranjene-20-tisuca-skenova-clanak-276057 -- 20.000 rokopisov Tina Ujevića daje HAZU v digitalizacijo. From esslli2011 na gmail.com Tue May 3 19:28:11 2011 From: esslli2011 na gmail.com (Esslli Ljubljana) Date: Tue, 3 May 2011 18:28:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Mednarodna_poletna_šola_logike_jezi ka_in_računalništva Message-ID: Prosimo, posredujte svojim kolegom in študentom. ****************************************************************************************** VABILO NA MEDNARODNO POLETNO ŠOLO LOGIKE, JEZIKA IN RAČUNALNIŠTVA Ime sestanka: 23. Evropska poletna šola logike, jezika in računalništva (ESSLLI) Datum: 1. - 12. avgust 2011 Kraj: Ljubljana Kontakt: esslli2011 na gmail.com Spletna stran: http://esslli2011.ijs.si/ Rok za zgodnjo prijavo: 31. maj 2011 ****************************************************************************************** *Opis poletne šole* Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko vas vabijo na Evropsko poletno šolo o logiki, jeziku in računalništvu (European Summer School in Logic, Language and Information - ESSLLI), ki poteka vsako poletje v drugem evropskem mestu. Udeležencem nudi predavanja na začetni in nadaljevalni stiopnji ter znanstvene delavnice z interdisciplinarnih področij jezika in računalništva, jezika in logike ter logike in računalništva. Minule poletne šole so bile zelo uspešne in so pritegnile do 500 udeležencev z vsega sveta. V tem času je šola postala največji in najpomembnejši dogodek na tem področju tako za predavatelje kot za študente. V dveh tednih se v okviru šole zvrsti 50 predavanj in 10 delavnic, ki trajajo 5 dni v tednu po 1 uro in pol. Na programu poletne šole je tako vsak dan med 5 in 7 vzporednih sekcij. ESSLLI prav tako vključuje tudi študentsko sekcijo z nagradami za najboljše študentske prispevke in 4 večerna predavanja uglednih vabljenih predavateljev ter bogat družabni program. Predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. *Program poletne šole* http://esslli2011.ijs.si/?page_id=897 *Spletna prijava* https://www.kompas-online.net/Pages/MeetingsConferences/Register/RegisterV2.aspx?form=ESSLLI2011 *Programski odbor* Predsednik: Makoto Kanazawa (National Institute of Informatics, Tokyo) Podpredsednik: Andrej Bauer (Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani) Področni strokovnjaki: Jezik in računalništvo: - Markus Egg (Humboldt-Universität zu Berlin) - Aline Villavicencio (Federal University of Rio Grande do Sul, Brazil) Jezik in logika: - Hans-Christian Schmitz (Fraunhofer FIT, Sankt Augustin) - Louise McNally (UPF, Barcelona) Logika in računalništvo: - Ralph Matthes (IRIT, CNRS and University of Toulouse) - Eric Pacuit (Center for Logic and Philosophy of Science, Tilburg) *Organizacijski odbor* Predsednica: Darja Fišer (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Člani: - Špela Vintar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Andrej Bauer (akulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani) - Monika Kropej (Inštitut Jožef Stefan) - Špela Sitar (Inštitut Jožef Stefan) - Boštjan Bajec (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Senja Pollak (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) - Mihael Arčan (DERI, NUI Galway) From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 4 22:47:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 4 May 2011 22:47:26 +0200 Subject: [SlovLit] Ruska slovenistika -- E-branje Message-ID: Od: Julia Sozina Datum: 04. maj 2011 22:37 Zadeva: Re: sreda Vabimo Vas na predstavitev del ruskih slovenistov Slovenija v delih ruskih slovenistov, ki bo v torek, 10. maja 2011 ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Ruski znanstveniki s Slavističnega inštituta Ruske akademije znanosti Vam bodo predstavili slovenistična dela, ki so v Rusiji nastala v zadnjem desetletju. Na predstavitvi bodo navzoči ruski slovenisti in direktor Inštituta dr. Konstantin Nikiforov. Slovenska matica --- Večja razstava ruskih publikacij o slovenski zgodovini, kulturi in literaturi ter o kulturi drugih Slovanov bo v avli FF od 9. do 14. maja, otvoritev pa bo v ponedeljek 9. maja ob 11.00. -- Julija Sozina === Miha Kovač, Od medija do sporočila: Razlike med t- in e-bralnimi tehnologijami, Filozofska fakulteta v Ljubljani 12. maja 2011 ob 12.10 v predavalnici 528. Predavanje ob izvolitvi v rednega profesorja. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 5 09:43:50 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 May 2011 09:43:50 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajalnik -- Iz Brna -- Iz Trsta -- Iz Amsterdama Message-ID: http://www.itranslate4.eu -- Amebisov prevajalnik; o drugih Amebisovih orodjih v Financah (http://www.finance.si/311117/Microsoft-kupuje-Amebisove-%E8rkovalnike?src=pj050511). === From: Laura Fekonja To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 4 May 2011 20:24:15 +0200 Subject: Brno: literarni večer (Aleš Čar: MADE IN SLOVENIA) Včeraj, 3. maja, smo v Brnu praznovali. Izšel je namreč nov prevod iz slovenščine, knjiga kratkih tekstov Aleša Čara s pomenlijvim naslovom Made in Slovenia. Knjigo je v češčino prevedel dr. Petr Mainuš. Literarni večer je potekal v Skleneni louki - prebrali smo nekaj zgodb v slovenščini in v češčini. Sledil je pogovor s prevajalcem. Glede na naslov zbirke je bila nezibežna tudi majhna predstavitev/degustacija izbranih slovenskih izdelkov. (Številni) obiskovalci prireditve so tako imeli priložnost poskusiti meso iz tunke, refoška in jeruzalemčana ter seveda potico. S tem literarnim večerom smo zaokrožili spomladansko dogajanje v Brnu, ki je bilo precej pestro. 5. aprila smo si slovenisti ogledali predstavo ljubljanskih študentov AGRFT Pretentani soprog (Moliere), s katero so se AGRFT-jevci predstavili udeležencem tukajšnjega mednarodnega festivala Encounter, ki je namenjen srečanju in izmenjavi izkušenj študentov gledaliških akademij s celega sveta. 18. in 19. maja pa je v Brnu potekala mednarodna konferenca z naslovom Pouk južnoslovanskih jezikov v današnji Evropi, na kateri so bili predstavljeni tudi trije slovenistični prispevki. Lepe pozdrave iz Brna, Laura Fekonja, učiteljica slovenščine na FF MU Brno === From: Janez Stergar Date: 2011/5/4 Subject: še ne izbor za ta teden [...] Še na en zanimiv jutrišnji kulturni dogodek v slovenskem obrobju so me opozorili. Povzemam: v četrtek, 5. 5. 2011 ob 17.30 bo v Narodnem domu v Trstu (Ul. Fabio Filzi 14) predstavitev knjige ?Mlada lipa: Prav?ce domah narete? z izborom besedil iz publikacije Mlada lipa. V prisotnosti avtorice knjige s subiškimi pripovedmi Brune Balloch in ilustratorke Luise Tomasetig bodo govorili: Michele Obit, prof. Roberto Dapit, prof. Danila Zuljan Kumar in prof. Marija Pirjevec. [...] === http://www.e-boekenstad.nl/unbound/ -- Unbound Book Conference, Amsterdam in Haag 19.--21. maja, konferenca o branju in objavljanju v digitalni dobi. From miranhladnik1 na gmail.com Sat May 7 20:06:11 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 7 May 2011 20:06:11 +0200 Subject: [SlovLit] = To_in_ono_--_S_Koroškega_--_Iz_Vidma Message-ID: http://www.finance.si/klik.php?artid=311172&url=http://www.google.ie/intl/en/jobs/dublin/adsales/am/online-sales-account-strategist-multiple-languages-available-eu-headquarters/index.html -- Googlov razpis za tiste, ki so spretni z jezikom. http://www.finance.si/311212/Du%B9an-Lesjak-Drzna-%28visoko%B9olska%29-Slovenija?src=pj060511 -- dileme slovenskega visokega šolstva (članek iz Financ). http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ -- AHLib digitalna knjižnica (183 slovenskih knjig iz 19. stol., prevodov iz nemščine, skeniranih v okviru projekta Ericha Prunča; dostopno tudi na spletišču TraDok). http://nl2.ijs.si/ahlib.html -- konkordančni program Tomaža Erjavca za besedila na AHLib in druge korpuse. === Iz Stergarjevih koroških novic: konferenca >>Večjezičnost kot tržna prednost<< v Globasnici (v dvorani gostišča Hudl) v ponedeljek, 9. 5. 2011 ob 14.30. Konferenco je pripravila Iniciativa >>Botrstvo dvojezičnosti<<, slavnostni govor bo imel avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer, ob koroških deželnih politikih in predstavnikih osrednjih organizacij koroških Slovencev pa bo nastopil tudi slovenski minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. V četrtek 12.5.2011 ob 20.00 vabi Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem v prostore SMO v Celovcu (Spengergasse 7) na predavanje mag. Rudija Vouka >>Predstavitev pravnega vidika problematike topografskih napisov<<. === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 7 May 2011 15:14:52 +0200 Subject: POMLADNO DOGAJANJE V VIDMU V Videm so že zdavnaj priletele lastovke in tudi mi smo obeležili pomlad z nekaj dogodki. V petek, 6. maja 2011, je študente slovenščine na Univerzi v Vidmu obiskal profesor in raziskovalec dr. Vincenc Rajšp. Profesor je že več let direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, predaval je na Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Študente je očaral s predavanjem o uveljavljanju slovenščine v javnem življenju od 16. do 19. stoletja. Prikaz je začel z opisom zgodovinskih razmer na Slovenskem pred 16. stoletjem in po njem, nato pa podrobno predstavil temeljna književna dela v slovenskem jeziku. Prikaz je obogatil z zgodovinskimi kartami, s katerimi je ponazoril premik meddržavnih in jezikovnih mej v zgodovini. Ob ponazoritvi mej smo imeli možnost pogovoriti se o medsebojnih kulturnih vplivih. Časovno nam je predstavil jezikovni razvoj vse do konca 19. stoletja in vse skupaj osvetlil tudi z zgodovinskega vidika. [...] Pomlad pa nadaljujemo s predvajanjem slovenskih dokumentarnih filmov, ki se bojo zvrstili v treh četrtkovih večerih v maju. Pogledali si bomo filme o Fabianiju in Plečniku, o nastanku Nove Gorice in o kulturni raznolikosti Slovenske Istre. Lep pozdrav vsem skupaj! Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 9 20:36:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 9 May 2011 20:36:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Strojna_slovenščina_--_Habent_sua_fa ta_=2E=2E=2E Message-ID: From: Peter Holozan Date: 2011/5/9 Subject: [SDJT-L] Vabilo na sredin seminar 11. 5. 2011 Vabim vas na sredin seminar, ki bo to sredo (11. 5. 2011) ob 18:15 v 3.04 na Jadranski 21. Tema bo Samodejno sestavljanje tabelaričnih nalog v slovenščini, pri čemer bo poudarek bolj na jezikovnih tehnologijah (generacija naloge v naravnem jeziku, analiza vzorčnega stavka), za kar so bili uporabljeni moduli iz strojnega prevajalnika Presis. http://vladowiki.fmf.uni-lj.si/doku.php?id=vlado:pub:sreda:1190 Kot primer: Predavanje bo v sredo. ==> (transakcija določitev privedba podelitev izvršitev prepolovitev) (ponedeljek četrtek sobota nedelja torek petek) Ne izvršitve ne določitve ne bo v ne četrtek ne soboto. Podelitev bo v ali torek ali ponedeljek. Določitev ne bo v petek. Transakcija bo v torek. Prepolovitev ne bo v četrtek. Lep pozdrav Peter Holozan === Od: muhca Datum: 09. maj 2011 20:21 Zadeva: Miran, che objavish, prosim, na slovlitu ... V okviru obiska delegacije z Ruske akademije znanosti vas vabim na predavanje prof. dr. Fjodorja Borisoviča Uspenskega, namestnika direktorja Inštituta za slovanke vede. Njegovo predavanje, ki bo v ruščini, nosi naslov: ?Habent sua fata libellulae: ???????? ? ?????? ????????? ? ??????? ???????????? ????? XVIII ? XX ??.? Srečanje bo v sredo, 11. maja ob 12.15 v predavalnici 4. Prisrčno vabljeni! Miha Javornik From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 10 11:03:16 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 10 May 2011 11:03:16 +0200 Subject: [SlovLit] O Maxu Frischu Message-ID: From: Študentska založba Date: 2011/5/10 Subject: Vabilo: Max Frisch - Literatura in film Vabimo vas na novinarsko konferenco pred začetkom dogodkov ob 100-letnici rojstva Maxa Frischa: Max Frisch: Literatura in film Novinarska konferenca bo potekala v ponedeljek, 16. maja, ob 11. uri, v prostorih Študentske založbe, na Borštnikovem trgu 2 v Ljubljani. Mednarodni simpozij o življenju in delu Maxa Frischa Cankarjev dom, sreda, 17. maja 2011, dvorana E 1,2 Organizator: Študentska založba Partnerja: Cankarjev dom in Nova revija 13.00 OTVORITEV SIMPOZIJA red. prof. dr. Vesna Kondrič Horvat: "Evropa je pomembna, toda ni človeštvo nasploh, ni kultura nasploh." Transnacionalni in transkulturni vidiki Maxa Frischa prof. dr. Remy Charbon: Max Frisch - v iskanju politične identitete Manca G. Renko: "Med biti in pisati". Življenjski nazori Maxa Frischa. red. prof. dr. Neva Šlibar: >>Gorske<< pripovedi Maxa Frischa in Annemarie Schwarzenbach: Odgovor iz tišine in Beg navzgor 15.30 - 18.00 doc. dr. Andrej Blatnik: Montauk, Moreno, Como - tri poročila iz izolacije doc. dr. Špela Virant: Tihi Don Juan Aljoša Harlamov: Kliči M za postmodernizem: romani Maxa Frischa med modernizmom in postmodernizmom Edwin Zahn: Frischeva Amerika v barvah - diferencirani vpogledi v ameriške realnosti Gorazd Trušnovec: Max Frisch in film Simpozij bo vodila red. prof. dr. Vesna Kondrič Horvat. From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 10 14:21:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 10 May 2011 14:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Prleščina_--_Avstrijski_razpis Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/5/10 Subject: LK, 16. maj LK FF vabi na 957. sestanek v ponedeljek, 16. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo izr. prof. dr. Bernard Rajh, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Tema predavanja: Gradivo za narečni slovar prleškega govora. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Damjana Kern Date: 2011/5/10 Subject: Razpis za zaposlitev asistenta na avstrijskem Koroškem Ministrstvo za šolstvo in šport ter Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur objavljata razpis za zaposlitev učitelja/asistenta za slovenski jezik v šolskem letu 2011/12 na avstrijskem Koroškem. Učitelj/asistent naj bi predvidoma sodeloval in sooblikoval 13 ur pouka slovenščine na teden. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike; - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine; - prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje s poučevanjem; - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2011 do 31. maja 2012; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si asistent poišče sam (ob pomoči šole); - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni PRIJAVNI OBRAZEC v dveh izvodih; - potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu; - 1-2 priporočili (učiteljev praktikov, strokovnjakov s področja poučevanja slovenščine, profesorjev s fakultete ...). Prijave pošljite do 31. maja 2011 na naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije: damjana.kern na ff.uni-lj.si Damjana Kern From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 11 13:37:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 11 May 2011 13:37:51 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Vidma -- Umetnost in ekonomija Message-ID: Od: fedora ferluga Datum: 10. maj 2011 18:37 Zadeva: predavanje prof. osolnika za slovlit V ponedeljek, 9. maja, je gostoval na videmski univerzi prof. Vladimir Osolnik, redni profesor za srbsko in hrvaško književnost z ljubljanske univerze, s predavanjem Jezikovni tokovi pri Južnih Slovanih v prvi polovici XIX. stoletja. V nabito polni predavalnici Oddelka za humanistične vede je izčrpno in zelo poglobljeno prikazal politično, socialno, literarno in jezikovno stanje Južnih Slovanov v obdobju romantike, ko se je v Evropi začela pri vseh narodih prebujati narodna zavest. Zelo podrobno in kritično je podal podobo takratnih južnoslovanskih jezikov in medsebojnih odnosov južnoslovanskih narodov. Zaustavil se je pri osebnostih, ki so bile še posebej zaslužne pri oblikovanju slavistike in znanstvenega pristopa na področju filoloških ved in katerih delo je uživalo takrat evropski sloves.Še posebej je poudaril zasluge Frana Miklošiča, Jerneja Kopitarja in Vuka Karadžića. Študentje so zelo pozorno sledili bogatemu predavanju, ki mu je sledila živahna diskusija. Fedora Ferluga- Petronio, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik s književnostjo, Univerza v Vidmu, Italija === From: Avsenik, Maja Date: 2011/5/11 Subject: Umetnost med trgom in državo na Besedni postaji Na Besedni postaji v sredo, 18. maja 2011, ob 15. uri (Knjigarna Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana): Umetnost med trgom in državo Pogovor o knjigi: Andrej Srakar, Ekonomsko vrednotenje umetniških dogodkov: umetnost med trgom in državo (Fakulteta za družbene vede UL, 2010). Andrej Srakar v knjigi, ki je prvo domače delo s področja kulturne ekonomike, obravnava vrednotenje kulture in kulturnih dogodkov. V razpravi pokaže, da ima kultura številne tipe vrednosti, ki jih mora nasloviti vsako vrednotenje kulturnega dogodka ali stvaritve, ki želi biti merodajno za sprejemanje ukrepov na tem področju. Opozori tudi na velike probleme prevelikega zanašanja na 'trše' ekonomske kategorije pri vrednotenju ekonomskih učinkov kulture, in pokaže, da mora slednje upoštevati tako vrednosti uporabe oz. tržne vrednosti, kot tudi vrednosti neuporabe, ki pokažejo, do katere mere je kultura javna dobrina. V svojem delu torej pokaže, da je kultura po svojih notranjih zakonitostih razpeta med trg in državo. Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 12 12:50:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 May 2011 12:50:28 +0200 Subject: [SlovLit] Predavanji -- Dvakrat o prevajanju Message-ID: From: Strnad, Martina Date: 2011/5/12 Subject: obvestilo o javnem nastopnem predavanju Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr. Irena Orel ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno predavanje z naslovom STALNICE V ZGODOVINI SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA. Javno predavanje bo v petek, 20. maja 2011, ob 13.50 uri v predavalnici številka 4, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. Dr. Uroš Mozetič pa bo imel ob izvolitvi v naziv rednega profesorja javno predavanje z naslovom PROBLEM EKSPLICITACIJE/IMPLICITACIJE PRI PREVAJANJU ANGLEŠKIH LEPOSLOVNIH BESEDIL V SLOVENŠČINO. Javno predavanje bo v sredo, 18. maja 2011, ob 1120 uri v predavalnici številka 15, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. === From: Barbara Zorman Date: 2011/5/11 Subject: SALTO IMMORTALE / B. A. NOVAK SALTO IMMORTALE: Kako pesem najde azil v tujem jeziku Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana, torek, 17. maj 2011 ob 19 h. Prireditev povzema naslov najnovejšega knjižnega dela Borisa A. Novaka, ki je pred kratkim izšlo v sozaložništvu Društva slovenskih književnih prevajalcev in Založbe ZRC. Gre za temeljno delo slovenskega prevodoslovja, ki je zaradi obsega razdeljeno na dve knjigi. Avtor se v njem ukvarja s problematiko prevajanja poezije, od antičnih in srednjeveških pesniških oblik do prostega verza, pesmi v prozi in avantgardističnih eksperimentov. Posrečena Novakova formulacija po eni strani poudarja težavnost pesniškega prevoda (salto mortale - smrtni skok), po drugi strani pa njegovo neminljivo vrednost (Salto immortale - Nesmrtni skok). Pri jezikovno-zvočno-ritmičnih akrobacijah, v katerih bo razčlenjeval nekatere prevode iz francoščine, stare okcitanščine, italijanščine, španščine, angleščine, nemščine, stare flamščine, nizozemščine in južnoslovanskih jezikov, se mu bosta pridružila prevajalec Aleš Berger in glasbenik Jani Kovačič. [...] Dogodek so organizirali Knjigarna Azil, Založba ZRC, Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Dogodek sofinancira Javna agencija za knjigo RS. === http://www.napovednik.com/dogodek172789_gostovanje_avstrijskega_pisatelja_michaela -- gostovanje Michaela Stavariča 16. 5. (ponedeljek), 17.00 na Filozofski fakulteti Maribor, amfiteater, Koroška 160, in 17. 5. (torek), 12.00 v Ljubljani, Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 12 20:57:41 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 May 2011 20:57:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Študije_spola_v_ruski_književnosti_- -_Avtorska_zakonodaja_--_O_dramaturgiji Message-ID: From: uhlik mladen Date: 2011/5/12 Subject: Predavanje prof. Dolescal Spoštovane kolegice in kolegi! Vabimo vas na gostujoče predavanje dr. Ursula Doleschal, profesorice za jezikoslovje in kulturologijo na Inštitutu za slavistiko na Univerzi v Celovcu. Gostja, ki se ukvarja s preučevanjem večjezičnosti, spola v jeziku in morfologijo slovanskih jezikov, bo imela predavanje v ruščini v ponedeljek, 16. maja, ob 8. 50 v predavalnici 5 na Tobačni 5, in sicer na temo Študije spola v postsovjetskem prostoru. -- Mladen Uhlik === http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444015 -- pogovor z Majo Bogataj Jančič, ustanoviteljico in vodjo Inštituta za intelektualno lastnino: Se avtorji pri nas sploh pogajajo? (članek iz Dnevnika, Anki Sollner Perdih hvala za obvestilo). === From: Barbara Orel Date: 2011/5/12 Subject: Vabilo na predavanja Janelle Reinelt Prihodnji teden (v dneh med 17. in 19. majem) bo na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti UL AGRFT gostovala ena vodilnih in najbolj cenjenih raziskovalk sodobnega gledališča in scenskih umetnosti profesorica Janelle Reinelt (University of Warwick). Lani je za svoje življenjsko delo prejela nagrado ameriškega združenja American Society for Theatre Research. Profesorica Reinelt je so-urednica knjižne zbirke Studies in International Performance (ki izhaja pri založbi Palgrave Macmillan) in nekdanja urednica osrednje ameriške znanstvene revije Theatre Journal. Bila je tudi predsednica mednarodne organizacije za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research. Osrednja področja njenih raziskav so sodobne scenske umetnosti in teorija performansa, s poudarkom na povezavah med gledališčem, politiko in kulturo. V zadnjem času se je posvetila predvsem raziskovanju javnih dogodkov kot uprizoritev in preučevanju sodobnega britanskega gledališča. O tem bo predavala tudi na AGRFT: v torek, 17. maja ob 12. uri Re-Thinking the Relation between the Performance and the Public Sphere v sredo, 18. maja ob 10. uri The Poetics of Public Events-Art out of Actuality ob 12. uri David Edgar's Pentecost and the ECE v četrtek, 19. maja ob 11. uri Public Performances on Global Stages: A Research Agenda Vsa predavanja bodo potekala v predavalnici 71 na UL AGRFT (Nazorjeva 3). Vljudno vabljeni! Barbara Orel From miranhladnik1 na gmail.com Sat May 14 09:08:37 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 14 May 2011 09:08:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Antroponimi_--_Korpusi_--_Re=3A_Študij e_spola Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Thu, 12 May 2011 16:54:17 +0200 Subject: Fjodor Uspenski Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem vabi na gostujoče predavanje ruskega strokovnjaka na področju zgodovinske onomastike, dr. Fjodorja Uspenskega, namestnika direktorja Inštituta slavjanovedenija Ruske akademije znanosti iz Moskve, na temo "What's in a Name? Dynastic Power and Anthroponymics in medieval Russia (10th-16th centuries)" v petek, 13. maja 2011, ob 10.00 v predavalnici Burja 3 UP FHŠ Koper (Titov trg 5). Predavanje bo v angleščini. Vljudno vabljeni! === http://googlebooks.byu.edu/ -- nov korpus 1,3 mio knjig v ameriški angleščini pri Google Books. Vsebuje 155 milijard besed 1810--2009, skoraj polovica je iz zadnjih treh desetletij (1980-2009). Iskanje je podobno kot v korpusih COCA in COHA (sinonimi, kolokacije, frekvence ...). Naslednji načrtovani korpusi zajemajo britansko angleščino, angleščino 1500--1800, španščino, francoščino in nemščino (gl. http://ngrams.googlelabs.com/datasets). === From: Ursula Doleschal To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 13 May 2011 11:56:43 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Študije spola v ruski književnosti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003754.html) Dragi kolegi, drage kolegice! Glede mojega predavanja (ki bo potekalo v ruščini) hočem dodati, da bom govorila sploh o študijah spola, pravzaprav pa ne o književnosti. Lep pozdrav, Ursula Doleschal From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 16 13:17:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 16 May 2011 13:17:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjiga_članek_prevodi_vabilo_ --_Lirikonfest=3A_Pretnarjeva_nagrada_čaša_n esmrtnosti_Herbersteinsko_srečanje Message-ID: http://www.mydigitalpublication.com/publication/?i=63306 -- Transaction publisher, katalog izdaj, tudi s področja literature in kulture. http://www.euppublishing.com/doi/abs/10.3366/ijhac.2011.0005 -- članek o geografskih informacijskih sistemih v literarnih in kulturnih študijah. http://kudlema.webnode.com/ -- tiskovna konferenca novega KUD-a Lema ob izidu prvih štirih prevodnih knjig (ur. Matej Krajnc). Oddelek za slavistiko Slovanska knjižnica vabita na Slovanski večer z naslovom Smo Slovani res skregani s humorjem? v torek 17. maja 2011 ob 18.00 v prostorih Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Bežigrad. === From: U V K F Lirikonfest To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 16 May 2011 12:23:29 +0200 Subject: LIRIKONFEST Velenje 2011 Stanje duha: recesija vrednot - stečajna upraviteljica poezije XXI. st.? Lirikonfest Velenje 2011 - jubilejno X. Herbersteinsko srečanje književnikov Mednarodna Pretnarjeva nagrada Petru Scherberju, čaša nesmrtnosti-velenjica Milanu Jesihu V Velenju od 18. do 21. maja 2011 Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika pod glavnim pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Mestne občine Velenje organizirata tradicionalni Lirikonfest Velenje 2011 - pomladni festival liričnih umetnosti z jubilejnim X. Herbersteinskim srečanjem književnikov (z mednarodno udeležbo in književniškim omizjem na temo Stanje duha - recesija vrednot - stečajna upraviteljica poezije XXI. st.?). - Na osrednjem festivalnem dogodku - Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija - bo osmič podeljena mednarodna Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu; šestič slovenska književna nagrada čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. st.; petič festivalno priznanje lirikonov zlát za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščino, objavljene v sedmem letniku Rp. Lirikon21, mednarodni reviji za poezijo XXI. st.; dvema tujima književnima prevajalcema novejše slovenske literature pa bo izkazano priznanje z enomesečnim ustvarjalnim bivanjem v mednarodni književniški rezidenci v Velenju. Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2011 - osrednjo slovensko kulturno zahvalo ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu - prejme nemški slovenist prof. dr. Peter Scherber. Slovensko književno nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica 2011 za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. st., prejme pesnik Milan Jesih. Za festivalno-revijalno prevajalsko priznanje lirikonov zlát 2011 (letos razpisano za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščno, in sicer treh ustvarjalcev iz ene/iste nacionalne literature) so nominirani: Stanka Hrastelj, Maruša Mugerli Lavrenčič, Željko Perović, Andrej Pleterski in Tanja Petrič. Slavnostna podelitev nagrad in priznanj bo v petek, 20. maja, ob 19. uri v Orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega v Velenju. - Prisrčno vabljeni! Ustanova Velenjska knjižna fundacija LIRIKONFEST VELENJE 2011 Ivo Stropnik, vodja fundacije in festivala From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 16 19:59:32 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 16 May 2011 19:59:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Italijanščina_in_slovenščina_--_ Slovenski_songi_v_Krakovu Message-ID: From: Strnad, Martina Date: 2011/5/16 Subject: RE: obvestilo o javnem nastopnem predavanju Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr. Martina Ožbot ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno predavanje z naslovom: ITALIJANŠČINA IN SLOVENŠČINA: NEKATERI VIDIKI MEDJEZIKOVNEGA RAZMERJA. Javno predavanje bo v ponedeljek, 23. maja 2011, ob 900 uri v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 5. nadstropje, Aškerčeva 2, Ljubljana. === From: Tatjana Jamnik To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 16 May 2011 19:16:16 +0200 Subject: Delavnica ustvarjalnega pisanja v slovenščini v Krakovu Spoštovani študenti slovenščine, slovenisti in ljubitelji slovenščine! Če boste zadnji teden v maju slučajno v Krakovu, vas prav lepo vabimo na 2. delavnico ustvarjalnega pisanja v slovenskem jeziku, ki jo bosta letos vodili kantavtorica, pesnica in skladateljica Ksenija Jus - Xenia in Tatjana Jamnik. Slovenska ustvarjalna delavnica bo v petek, 27. maja 2011, ob 18. uri, v kavarni in bistroju Satori na ul. Józefa 25 v Krakovu (na Kazimierzu, blizu Stare sinagoge). Letos se bomo učili pisati songe. Za navdih bomo najprej prebrali in opazovali kantavtorska besedila Ksenije Jus - Xenie. Avtorica nam bo pojasnila, katerih načel se je treba držati pri pisanju petih pesmi, potem bomo eksperimentirali vsi skupaj, nazadnje pa se boste v pisanju te besedilne vrste lahko preizkusili še samostojno ali v parih. Pesmi Ksenije Jus - Xenie so v slovenskem izvirniku in prevodu v poljščino dostopne na spletu: http://festiwalzlotalodz2011.webnode.com/teksty-literackie/ Prijave na delavnico, prosimo, pošljite do petka, 27. maja 2011, do 12.00 na e-naslov: tatjana.jamnik2 na guest.arnes.si V prijavo napišite naslednje podatke: 1. Ime in priimek: 2. Univerza: 3. Koliko časa se učite slovenščino? Obenem vas prisrčno vabimo tudi na druge dogodke v okviru 2. festivala slovenske kulture Zlati čoln, ki bo potekal med 24. in 28. majem 2011 v petih poljskih mestih - Mikołów, Sosnowiec, Katovice, Krakov, Bielsko-Biała - program najdete na: http://festiwalzlotalodz2011.webnode.com/ Lep pozdrav v imenu vseh organizatorjev festivala, Tatjana Jamnik From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 17 08:15:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 17 May 2011 08:15:47 +0200 Subject: [SlovLit] Scammell -- Herman -- Raecke Message-ID: From: Kržišnik, Erika Od: Slovenski PEN [slopen na guest.arnes.si] Poslano: 16. maj 2011 11:59 Zadeva: Vabilo Vabimo vas, da se v torek, 24. maja, ob 19. uri udeležite predstavitve avtorja Michaela Scammella in njegove monografije o pisatelju Arturju Koestlerju. Ta monografija je vzbudila lani ob izidu v anglofonskem svetu veliko pozornost in navdušenje kritike. Michael Scammell je tudi soprevajalec dvojezične zbirke poezije Edvarda Kocbeka Nothing is lost, ki je prav tako zelo široko odmevala v anglofonskem svetu. Predavanju bo sledila debata, saj je bila Koestlerjeva knjiga Darkness at noon tik pred drugo svetovno vojno prvo in avtentično umetniško demaskiranje stalinizma in je imela podoben daljnosežen učinek na evropsko in tudi slovensko levico kot pri nas Kocbekov prevod Plisnierjeve novele Igor v Dejanju. S pisateljem se bo pogovarjal Veno Taufer. Lep pozdrav in nasvidenje. Marjan Strojan, predsednik === From: "Andreja Pavle" To: Date: Mon, 16 May 2011 20:52:49 +0200 Subject: Bogdana Herman z gosti Posredujem prijazno vabilo Bogdane Herman na cikel njenih koncertov na Ljubljanskem gradu. Prvi bo že ta petek, 20. maja, ob 19h v kapeli sv. Jurija. Več na: http://www.ljubljanskigrad.si/dogodki/bogdana-herman-slovenske-ljudske-pesmi/. Lep pozdrav, Andreja Pavle, SD Ljubljana === From: Lingvistični krožek Date: 2011/5/17 Subject: LK, 23. maj LK FF vabi na 958. sestanek v ponedeljek, 23. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Jochen Raecke, Slavistični seminar Filozofske fakultete Univerze Eberharda Karla v Tübingenu. Tema predavanja: Synchronisieren und Übersetzen oder Linguistik des Sprechens vs. Linguistik von Texten (Sinhronizacija in prevod ali primerjava jezika govora z jezikom besedila). Predavanje bo v nemškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 18 18:01:56 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 18 May 2011 18:01:56 +0200 Subject: [SlovLit] Mal in Smolnikar -- Manjka samo en otrok! -- Raecke na FF -- Iz Vilne Message-ID: From: Aleksander Bjelčevič Date: 2011/5/18 Subject: O primeru Vitana Mala in Brede Smolnikar Aleš Bjelčevič in Milena Blažić bosta ta petek (ob 16.00 v predavalnici 4 v pritličju FF) za doktorske študente na slovenistiki razpravljala o Vitanu Malu in vprašanju pornografije ter morebiti še o Bredi Smolnikar in vprašanju obrekovanja v literaturi. Vabljeni tudi drugi zainteresirani. === From: Pavel Date: 2011/5/18 Subject: [Pavelhaus] ! pouk slovenscine v Gradcu Nastala je skupina staršev, ki hoče pouk slovenščina za svoje otroke v Gradcu. Da pride do pouka, je potrebnih 15 prijav otrok, ki bodo jeseni obiskovali ljudsko šolo ali NMS (neue Mittelschule) ali glavno šolo - gimnazija na žalost ne velja. Skupno smo oddali 17 prijav - a od teh zadostuje zgoraj navedenem kriteriju samo 14 --> torej nam majka samo še ENA(1) prijava. Ker je bil rok za prijavo do 15. 5. 2011, je zadeva zelo nujna. Prosim, če se javijo zainteresirani pri: Marko Jernej, tel: 0676 679 5325 ali Susi Weitlaner, tel: 0699 11 59 10 14. Hvala že v naprej za vašo pomoč in trud & lepe pozdrave, Susanne Weitlaner & Marko Jernej === Od: Orel, Irena Datum: 18. maj 2011 17:24 Zadeva: gostovanje prof. dr. Jochena Raeckeja na Oddelku za slovenistiko FF UL Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v dneh od 23. 5. do 25. 5. 2011 gostoval prof. dr. Jochen Raecke s Slavističnega seminarja Filozofske fakultete Univerze Eberharda Karla v Tübingenu. V torek, 24. 5. 2011, ob 14.40 bo imel na FF UL v predavalnici 4 (pritličje) predavanje z naslovom Oraliteta v znamenju križa ? Brižinski spomenik I. V sredo, 25. 5. 2011, ob 14.40 bo v predavalnici št. 5 zagovor diplomskega dela Maruške Agrež Prevajalski in skladenjskopomenski vidik členkov ja, le in samuč v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile, katerega somentor je gostujoči profesor. Prijazno vabljeni. === From: Lara Pizent To: Slovlit Date: Tue, 17 May 2011 18:58:46 +0300 Subject: Slovenski vikend v Vilni z Dragico Potočnjak Na Univerzi v Vilni smo prejšnji teden organizirali 7. Slovenski vikend, ki pa se je tokrat raztegnil skoraj na cel teden. Že v sredo, 11. maja, sta nas obiskali profesorici z Univerze v Novi Gorici, doc. dr. Danila Zuljan Kumar in doc. dr. Katja Mihurko Poniž. Dr. Zuljan Kumar je pripravila študentom predavanji o vzponu regionalnih identitet v Sloveniji in o zgodovini slovenskega jezika, dr. Mihurko Poniž pa o slovenski dramatiki do Ivana Cankarja in o njegovi Lepi Vidi ter o slovenskih dramatičarkah. Letošnja tema Vikenda je bila posvečena slovenski dramatiki, in sicer smo se za le-to odločili iz dveh razlogov. Letos namreč obeležujemo stoletnico nastanka Cankarjeve drame Lepa Vida, drugi razlog pa je povezan s Svetovnimi dnevi sodobne slovenske literature, ki smo jih želeli povezati s Slovenskim vikendom in jih tudi slovesno zaključiti. Povabili smo namreč slovensko gledališko in filmsko igralko ter dramatičarko Dragico Potočnjak, katere delo je bilo tudi objavljeno v Antologiji sodobne slovenske literature. V petek smo ob slovenskem šampanjcu otvorili Slovenski vikend, pridružili so se nam tudi prodekanka Filološke fakultete v Vilni, prof. dr. Regina Rudaityt?, ter namestnica veleposlanika RS v Kopenhagnu, mag. Stanka Tadin s soprogom. V soboto smo že zgodaj začeli z gledališkimi delavnicami, ki jih je vodila Dragica Potočnjak, ki nas je vse navdušila s svojo profesionalnostjo in sproščenostjo, tako da nam je bilo na koncu vsem žal, da nismo imeli več časa za nadaljevanje le-teh. Nato so nam študentje predstavili svoje letne naloge, večer pa smo nadaljevali v Muzeju Tomasa Venclove v Vilni, kjer smo v okviru Noči muzejev organizirali literarno-gledališki večer z Dragico Potočnjak. Najprej smo gostom pokazali, kaj smo se naučili na gledaliških delavnicah, potem je Dragica odigrala nekaj odlomkov iz svojih dram, temu pa je sledil še sproščen pogovor s pisateljico. Na koncu smo se za ves vložen trud posladkali s potico, ki so jo pripravili študentje slovenščine, ter z različnimi slovenskimi čokoladami in s slovenskim vinom ter šampanjcem. Za finančno podporo se iz srca zahvaljujem Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu. Za prelep Slovenski vikend pa gre zahvala vsem našim gostom, še posebej Dragici Potočnjak, pa tudi profesorici Jeleni Konicki in seveda vsem študentom. Lep spomladanski pozdrav, Lara Pižent, lektorica slovenščine na Univerzi v Vilni From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 19 18:21:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 May 2011 18:21:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Parzival_--_Pirandello_--_Filološke_pr ipombe Message-ID: http://wolfram.lexcoll.net/ -- bibliografska podatkovna zbirka Parzivala Wolframa von Eschenbacha (1753-2004), vključuje tematski indeks, avtorsko in naslovno kazalo, lematizirane konkordance, slovarske razlage, opombe .... === From: "Alenka Korenjak" To: Date: Thu, 19 May 2011 10:40:55 +0200 Subject: Vabilo na predstavitev - Henrik IV Vabimo Vas na predstavitev nove izdaje v Zbirki Klasje, Luigi Pirandello: Henrik IV. v novem prevodu Srečka Fišerja in s spremno besedo dr. Bogomila Kravos. Predstavitev bo v Slovenskem gledališkem muzeju 24. maja 2011 ob 11. uri (Mestni trg 17, Ljubljana). Luigi Pirandello se tudi v tem delu spopada s temeljnim vprašanjem o relativnosti resnice, posameznikovi eksistencialni razdvojenosti ter tesnobnosti bivanja, ki jo pooseblja >> blazni<< lik Henrika IV. Hkrati so izražene tudi tipične dramske značilnosti avtorjeve dramatike in njegovo iskanje novega odrskega izražanja. Odlični prevod spremlja daljša študija s podrobno predstavitvijo Pirandellovega časa, življenja in dela, njegovih umetniških izhodišč in novih gledaliških pristopov. Poudarjeni so Pirandellovi vplivi na sodobno svetovno dramatiko, odrska postavitev in recepcija dram ter uprizoritve njegovih del v slovenskih gledališčih. Knjigo bodo predstavili prevajalec Srečko Fišer, dr. Bogomila Kravos in urednica Majda Degan Kapus. Majda Degan Kapus === From: Subiotto, Namita Date: 2011/5/19 Subject: Podaljsan rok za oddajo prispevkov za revijo Filoloske pripombe Obveščam vas, da je rok za oddajo prispevkov za revijo Filološke pripombe (http://philologicalstudies.org/) podaljšan do 15. avgusta 2011. Lep pozdrav, Namita Subiotto From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 20 13:31:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 20 May 2011 13:31:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Nizozemska_pisma_--_Ob_Turnšku_--_Slovenska_pisava_plemiških_nazivov Message-ID: http://vnsbrieven.org -- zbrika 1500 pisem Centra za znanstveno redigiranje kraljevske akademije za nizozemski jezik in literaturo v različnih formatih. === Vabimo vas na spominsko predavanje ob 70-letnici razkosanja Slovenije (1941--2011) skozi slikovne oči literarnega zgodovinarja dr. Milana Dolgana (ob romanu dr. Metoda Turnška In hrumela je Drava). Predavanje bo v ponedeljek, 23. maja 2011 ob 18.00 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. === Povzemam vprašanje z Wikipedije, kako v biografskih geslih pisati tuje plemiške naslove. Za slovenske je v navadi takole: Andrej baron pl. Čehovin, Andrej vitez Turjaški, Anton III. baron Codelli pl. Fahnenfeld ipd. Kako pa naj pišemo tuje? Bolj znani so spravljeni podomačeno takole: Princ Evgen Savojski (angl. Prince Eugene of Savoy, nem. Eugen, Prinz von Savoyen), manj podomačeni pa zelo nedosledno takole: Grof Annibale Marchese di Sommariva, Grof Janez Filip Cobenzl (nem. Johann Philipp Graf von Cobenzl), Herbert von Karajan (nem. Herbert Ritter von Karajan), Grof Sigismund Anton von Hohenwart (nem. Sigismund Anton Graf von Hohenwart). Naj ohranimo tisti von ali ga prevedmo v pl.[emeniti]? Ali zadošča samo ime + von + priimek brez dodanih grofov, baronov in vitezov? Obstaja kakšno pravopisno (leksikografsko) pravilo ali vsaj navodilo za poenotenje v tej zvezi? -- V imenu IP 213, miran From miranhladnik1 na gmail.com Sat May 21 10:42:48 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 May 2011 10:42:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_pisava_plemiških_nazivov Message-ID: From: Helena Date: 2011/5/21 Subject: Re: [SlovLit] Slovenska pisava plemiških nazivov (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003761.html) Glede pisanja tujih imen v biografskih geslih pravopis v pravilih ni ekspliciten. Pravopisno pravilo v členu 46 pravi, da se v slovenščini deli priimkov, tj. predimki in druga določila, pišejo tako, kot jeziku, iz katerega prihajajo, tj. citatno: de Saussure, Van Allen, van Dyck, von Karajan (pravilo v SP 2001 § 46). To potrjuje pravilo v § 128, ki pravi, da v posameznih primerih pišemo van, von ipd. tudi z veliko začetnico, >>če tako določa norma jezika, iz katerega lastno ime prihaja<<. Če je torej von del priimka, ga pustimo zapisanega, kot je v izvirnem jeziku. Pravopis ne govori o izjemah, torej drugem tipu, tj. o imenih brez priimkov v današnjem pomenu besede, kjer ob sicer samostojno rabljenem osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka zveza s predlogom in zemljepisnim lastnim imenom, ki določa krajevno pripadnost, izvor in mesto delovanja neke osebe. Ta imena tudi prevajamo: Andrej iz Loke (slovenski poznogotski stavbar, lat. Andreas von Lack), Jurij iz Brežic (slovenski srednjeveški pisatelj, lat. Georgius de Sclavonia). Tako še Sveti Simon iz Lipnice (polj. Szymon z Lipnicy), Tales iz Mileta, Vilijem iz Ockhama. Pogosto, vendar ne vedno, ima ta tip osebnih imen tudi nepredložno dvojnico: Nikolaj iz Kuze > Nikolaj Kuzanski, Rogerij iz Ljubljane > Rogerij Ljubljanski (slovenski pridigar). ----------- Drugo pa so besede, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo ipd. (gl. SP 2001 § 128: http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html#pravila). Pravopis tu določa, da jih pišemo večinoma pred imenom in z malo začetnico, npr. doktor/dr., gospod/g., gospa/ga., plemeniti/pl., profesor/prof. Pravopis tudi tu ne govori o izjemah, saj teh občnoimenskih določil ne pišemo vedno pred osebnim imenom, ampak že iz pravila v členu 44 vidimo, da je lahko pl. ali vitez tudi del imena (Janez Bleiweis pl. Trsteniški; Ivan Klodič vitez Sabladoski). V preteklosti se je način zapisovanja teh določil spreminjal (pred imenom, med obema imenoma ...), verjetno pa je treba ločevati tudi plemiške naslove (pridobljene z rojstvom, npr. grof) od nazivov (pridobljenih zaradi zaslug, npr. vitez). Torej je treba pri prevajanju vedeti, ali je to določilo del imena ali ne. Iz pravopisa je razvidno le to, da jih pišemo z malo začetnico. Glede tega, ali je dovolj navajati >>ime + von + priimek brez dodanih grofov, baronov in vitezov<<, se boste morali odločiti sami, a v leksikonih je podatek o naslovih in nazivih kar zaželen (npr. Slovenski biografski leksikon: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/), čeprav je pogosto zapisan neenotno (npr. v SBL Peter Jakob baron de Testaferrata proti Karl Sigmund Hohenwart, grof, politik). Lep pozdrav, Helena === Od: Mojca Jesenovec Datum: 20. maj 2011 16:23 Zadeva: Re: Slovenska_pisava_plemiskih_nazivov Nekaj podobnega sem pred casom sprasevala na prevajalskem forumu - posredujem odgovor, ki sem ga dobila, predvsem zaradi informacije, da na to temo obstaja dipl. naloga. -- LP, Mojca ---- Mojca, ko sem pisala diplomsko nalogo (zelo povezana s področjem prevajanja plemiških nazivov), sem naletela na veliko zmedo pri prevajanju plemiških nazivov v slovenščino. Odvisno od teksta (kakšen učinek želiš doseči), lahko uporabiš vse tri variante, je pa najbolj nevtralna "asturijski princ". Vsi tovrstni nazivi se pišejo z malo, razen če ne gre pri nazivu za del imena oz. v primeru princ Asturije (se asturija piše z veliko, princ pa z malo). Lep pozdrav, Lenka Dne 14. september 2009 04:22 je Mojca Jesenovec napisal/-a: > Pozdravljeni! > > Ali morda kdo ve, kako je s plemiskimi nazivi v slovenscini? Zanima > me, ali v zvezi s tem obstaja kaksno pravilo oz. konkretno, katera od > naslednjih oblik je ustreznejsa: "PRINC ASTURIJE", "PRINC ASTURIJSKI" > ali "ASTURIJSKI PRINC" (ali pa morda celo kaj tretjega ...). Kaj od > vsega tega se pise z veliko zacetnico? > > Najlepsa hvala. LP, Mojca From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 23 09:28:58 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 23 May 2011 09:28:58 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenska_pisava_plemiških_nazivov_--_ Terminologija_in_lektoriranje Message-ID: From: Samo Koler Date: 2011/5/21 Subject: Re: [SlovLit] Slovenska pisava plemiških nazivov (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003762.html) Težava je še hujša. V primerih, kot sta "principe de Asturias" in "prince of Wales", bi bilo najbolj ustrezno prevajati s knez in ne s princ. Težava pri angleščini in španščini je namreč, da ne ločita med izrazoma "princ" in "knez" (kot v nemščini: Prinz in Fürst) in uporabljata isto besedo za oboje. Dodaten problem: tako Felipe (Filip?) kot Charles (Karel?) sta tako princa kot kneza: princ Karel, valižanski knez. Še en problem iz angleške kraljeve družine: Charles, prince of Wales (gl. zg.) - njegova sinova (zdaj samo še mlajši) pa nosi naziv: prince Henry of Wales (princ Henrik Valižanski?). Je Williama (Viljema) ustrezno imenovati: Viljem, vojvoda Cambriški; ali Viljem, cambriški vojvoda (Duke of Cambridge). Pa njegova druga dva naslova (Earl of Strathearn, Baron Carrickfergus)? Grof Strahearnski, baron Carrickferguski? Samo Koler === From: Erika Kržišnik Date: 2011/5/23 Pred poletnimi počitnicami smo pripravili še predavanje z naslovom Terminologija in lektoriranje - v sredo, 1. junija 2011, ob 19. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12). Predavala bo dr. Mojca Žagar Karer, raziskovalka na Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se s teoretičnimi in praktičnimi vidiki terminografije. Sodeluje pri pripravi terminološkega slovarja avtomatike, splošnega tehniškega slovarja in pravnega terminološkega slovarja. Bila je tudi del terminološke komisije za gledališki, vojaški in umetnostnozgodovinski terminološki slovar. Vabljeni. -- Milojka Mansoor, predsednica Lektorskega društva From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 23 18:30:11 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 23 May 2011 18:30:11 +0200 Subject: [SlovLit] NUK -- Premuda -- Liter jezika Message-ID: From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, May 23, 2011 10:12 AM Subject: Vabilo na tečaje iskanja po el. informacijskih virih v juniju Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "E-članki in e-knjige" bo v četrtek, 2. junija od 10. do 13. ure Tečaj "Iskanje v računalniškem katalogu COBISS/OPAC" bo v sredo, 8. junija od 10. do 13. ure. Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" bo v četrtek, 9. junija od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si ali telefon do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Udeleženci morajo poznati delo z računalnikom v okolju Windows. === From: premuda, UEDO (premuda na uni-graz.at) Date: 2011/5/23 Subject: Še 4 dni do izteka roka Štipendija Literarno prevajanje 28. maj Spoštovani, prosimo za objavo podaljšanega roka prijave - ta petek, 28. MAJA, se izteka podaljšan rok za 8 prevajalskih štipendij za mlade ljubitelje književnosti z znanjem slovenščine in nemščine, prevaja se na jadranskem otoku Premuda, 14 dni, od 16. do 30. julija. Vse informacije o prijavnem postopku so na spletni strani graškega prevodoslovja, ITAT Graz Sommekolleg Literarisches Übersetzen Premuda (http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/). Program je lansko leto praznoval 15. obletnico ustanovitve. Ustanovitelj in vodja seminarja je akad. prof. dr. Erich Prunč. Program financira avstrijsko ministrstvo za pouk, znanost in kulturo. Kolegij na Premudi bo letos potekal od 16. do 30. julija. Uspešen zaključek prinese točke ECTS. Štipendijo prejme osem študentov z maternim jezikom slovenščino (prevajanje iz nemščine) in osem z maternim jezikom nemščino. Vabljeni k prijavi - Vse ostale informacije o želenih skeniranih dokumentih so na spletni strani http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html. === From: Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Date: 2011/5/23 Subject: Vabilo na predstavitev revije Liter jezika Kakor mlad, še objokan, že utolažen obraz, tako se je zasmejalo rosno jutro iz nevihte. (Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica) Ideja o ustanovitvi študentske književno-jezikoslovne revije Liter jezika sega v leto 2009, ponos na prvo številko v lansko leto. Jutro in s tem prvi začetki so mimo, sledi dan, za katerega upamo, da bo čim daljši! Študentje Filozofske fakultete - oddelek za slovanske jezike in književnosti ter uredništvo revije Liter jezika Vas vabimo na predstavitev revije, ki bo 1. 6. 2011 ob 19:00 v Literini knjigarni na Miklošičevi 4 v Mariboru. Vljudno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 24 07:56:02 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 24 May 2011 07:56:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Kolaž_Cvetje_gesla_--_Kreativno Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri143/index.html -- kolaž, kot vedno. http:///www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/cvetje.ppt -- prosojnice za predavanje o Cvetju v jeseni. Zadnja sveža gesla na Wikipediji (še v delu, vabljeni k posegom!): humoreska, faksimile, slovenski literarni muzeji, To noč sem jo videl (Jančar), doktor roman, Tisoč in ena noč, judovska literatura, družbena kritika, azijska literatura, francosko-slovenski literarni stiki, digitalna humanistika, Slovlit ... (http://beta.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2011); vojni roman, kolektivni roman, Rozka Štefan, grafomanija, kronikalni roman, slonokoščeni stolp, uskoška povest (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda). -- miran === From: Andrej Hočevar Date: 2011/5/23 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 49 Deveta Literaturina delavnica kreativnega pisanja: Poezija. Kratka zgodba. Književna kritika. Tradicionalne delavnice že od jeseni 2004 prinašajo izide. Nekateri udeleženci so medtem pričeli objavljati v osrednjih književnih revijah, drugim izhajajo knjige, ki dobivajo nagrade, tretji zmagujejo na literarnih tekmovanjih, četrti so se zaposlili pri slovenskem knjižnem časopisju in v literarnih ustanovah. Povratniki se srečujejo z novimi pisci, vsi pa prinašajo nove pesmi, zgodbe in misli. Lahko se pridružite. Poezijo bo prelamljal Uroš Zupan, kratko zgodbo bo razgaljal Andrej Blatnik, kritiko bo letos priganjal Matej Bogataj. Brezplačne delavnice, ki jih financira Javna agencija za knjigo RS, bodo potekale od začetka oktobra na popoldanskih srečanjih sredi Ljubljane. Podrobnosti so v priponki in na spletnem naslovu http://www.ludliteratura.si. [...] Zaodrje na odru Sreda, 1. 6. 2011, pb 21:00 LUD Literatura, Erjavčeva 4, Ljubljana Na pesniškem večeru, ki naj bi soj žarometa usmeril na pomembne soustvarjalce sveta književnosti - ti praviloma delujejo v zaodrju, bosta pesniški pokrajini z izborom izstopajoče (prevodne) poezije naselila Đurđa Strsoglavec, docentka na ljubljanski slavistiki, kjer predava hrvaško in srbsko književnost, predmet njenega pedagoškega in znanstvenega interesa so južnoslovanske književnosti in prevodoslovna vprašanja prevajanja iz/v sorodne jezike, ter Aleš Berger, kritik, literarni zgodovinar (dadaizem, nadrealizem), prevajalec iz francoščine in španščine ter dolgoletni urednik pri Mladinski knjigi (Kondor, Klasiki Kondorja, Lirika), ki je za svoje delo prejel številne nagrade, Sovretovo (1983), Prešernovega sklada (1987), Schwentnerjevo (2008) in druge. Gosta bo predstavila in večer vodila Petra Koršič. From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 24 22:54:22 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 24 May 2011 22:54:22 +0200 Subject: [SlovLit] = O_izposojenkah_--_Razno_--_Knjižni_sej em_Liber=2Eac Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/5/24 Subject: LK, 30. maj LK FF vabi na 959. sestanek v ponedeljek, 30. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Eva Buchi, vodja projekta novega etimološkega slovarja romanskih jezikov (DÉRom) Jezikoslovni inštitut Analyse et Traitement Informatique de la Langue Française (ATILF), Nancy, Francija. Tema predavanja: How to go about measuring the degree of integration of a loanword? On Romance borrowings from Russian (Kako izmeriti stopnjo prilagojenosti izposojenke? Metodološka raziskava na primeru romanskih izposojenk iz ruščine). Predavanje bo v angleškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.petitions24.com/ucitelji_zahtevamo_svojo_avtonomijo -- peticija Učitelji zahtevamo svojo avtonomijo; na peticijo je opozorila založba Rokus. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/cvetje.ppt -- prosojnice za predavanje o Cvetju v jeseni; v včerajšnjem naslovu je bila napaka, tale je boljši. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/tl.ppt -- pa še prosojnice za današnje predavanje o trivialni literaturi na Filozofski fakulteti v Mariboru. -- mh === From: Zajc, kristina Date: 2011/5/24 Subject: Danes na sejmu Liber.ac Torek, 24. maja 2011 [...] 11:00 Okrogla miza: Elektronska knjiga v akademskem založništvu bo gostila priznane strokovnjake s tega področja iz izbranih založb in institucij, ki so se s to tematiko s praktičnega vidika že konkretneje srečevale. Poudarek okrogle mize bo na že ustaljenih praksah e-založništva, recepciji e-knjige v okviru širšega kroga bralstva, tudi oseb s posebnimi potrebami ter kvaliteti in dejanski razširjenosti e-knjig v domačem prostoru. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, dr. Meta Grosman, mag. Zoran Krstulović, dr. Matija Ogrin, Matevž Rudolf, Aleksandra Surla. (v organizaciji Znanstvene založbe FF) / Modra soba FF [...] 13:00 Romanski jeziki za začetnike: italijanska učna delavnica. Namenjena je otrokom, ki želijo na zabaven način usvojiti nekaj jezikovnih osnov. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park 15:00 Romanski jeziki za začetnike: portugalska učna delavnica. Namenjena je otrokom, ki želijo na zabaven način usvojiti nekaj jezikovnih osnov. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park 16:00 Okrogla miza: Trst - laboratorij književnega ustvarjanja bo skušala osvetliti delo klasičnih in sodobnih tržaških avtorjev, tako slovensko kot italijansko pišočih, ter predstaviti njihov odnos do tega multietničnega mesta. Posebna pozornost bo posvečena vlogi Slovencev v tržaški književnosti, predvsem v besedilih Fulvia Tomizze, in sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi intelektualci in pisatelji, kot ga spodbuja Skupina 85. Sodelujejo: Patrizia Vascotto, pisatelj in režiser Marko Sosič in prevajalka Darja Bethocci. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 26 09:06:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 26 May 2011 09:06:13 +0200 Subject: [SlovLit] = O_našem_največjem_pesniku_--_O_leksi kologiji_--_Danes_na_sejmu Message-ID: From: Zoran Božič Date: 2011/5/25 Subject: Maribor Univerzitetna knjižnica Maribor in Slavistično društvo Maribor vabita na predstavitev monografije dr. Zorana Božiča Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Nova spoznanja o razumevanju in dojemanju našega največjega pesnika bo avtor predstavil v ponedeljek, 30. maja. 2011, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Pogovor z njim bo vodila ga. Darka Tancer-Kajnih. Prisrčno vabljeni! === From: Šega, Agata Date: 2011/5/25 Subject: FW: VABILO NA PREDAVANJI - PONEDELJEK, 31.5.2011 V PONEDELJEK, 31. 5. 2011, bomo na Oddelku za romanske jezike in književnosti FF gostili dr. Evo Buchi z jezikoslovnega inštituta Analyse et Traitement de la Langue Française iz Nancyja (ATILF). Naša gostja je vodja enega od projektov, ki trenutno potekajo na tem inštitutu, in sicer gre za projekt izdelave novega spletnega etimološkega slovarja romanskih jezikov Dictionnaire étymologique des langues romanes (DERom). O delu pri tem slovarju in o dejavnosti inštituta ATILF nasploh nam bo govorila na predavanju Pour une lexicographie fermement pilotée par la lexicologie: les projets en linguistique historique française et romane au laboratoire ATILF de Nancy (Za leksikografijo na trdnih temeljih leksikologije. Projekti s področja francoskega in romanskega zgodovinskega jezikoslovja na raziskovalnem inštitutu ATILF iz Nancyja), ki ga bo imela ob 12.10. v predavalnici 13. Na isti dan bo imela v okviru Lingvističnega krožka (ob 18h v predavalnici 325) še eno predavanje v angleščini s področja stičnega jezikoslovja. Predavanje o metodologiji preučevanja izposojenk bo nosilo naslov How to go about measuring the degree of integration of a loanword? A methodological investigation based on Romance borrowings from Russian. Vljudno vas vabimo k udeležbi. Lep pozdrav, Agata Šega Oddelek za romanske jezike in književnosti FF === Od: Zajc, kristina Datum: 26. maj 2011 08:28 Zadeva: Danes na sejmu Liber.ac Četrtek, 26. maja 2011 [...] 11:00 Okrogla miza - stereotipi v romanskem svetu. Na okrogli mizi bomo z gosti z različnih področij razbijali stereotipe o telenovelah, pojasnili ekonomski in družbeni kontekst, v katerem so nastali t. i. ženski žanri, oblikovne in vsebinske razlike med soap opero in telenovelo, se spraševali o razlogih za priljubljenost in praksah gledanja tako v Sloveniji kot tudi Latinski Ameriki. Okroglo mizo bosta vodili študentki iz Kluba romanistov SOFIE Anja Damjanović in Barbara Uran. Sodelujeta tudi: mehiški režiser Carlos Pascual in dr. Jože Vogrinc. (v organizaciji Kluba romanistov SOFIE) / park 11:00 Predstavitev digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani z oddaljenim dostopom. (v organizaciji Osrednje humanistične knjižnice FF) / park 12:00 Romanski jeziki za začetnike: francoska učna delavnica. Namenjena je otrokom, ki želijo na zabaven način usvojiti nekaj jezikovnih osnov. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park 14:00 Latinska jezikovna delavnica, namenjena otrokom in/ali odraslim, v kateri bo skozi besede, ki so v uporabi v današnjem jeziku, prikazana tesna povezanost med latinščino in živimi romanskimi jeziki. Izmed sodelujočih na delavnici bomo izžrebali nagrado - jezikovni tečaj enega od romanskih jezikov, ki ga podarja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park 14:00 Žepna slovenščina - začetni tečaj slovenščine za tujce. (v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik) / Knjigarna FF 15:00 Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje: predstavitev knjižne zbirke Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete UL. (v organizaciji Oddelka za prevajalstvo) / park [...] 17:00 Okrogla miza: Prevajanje romanskih književnosti v slovenščino: dolga in sijajna tradicija, svetla sedanjost? Moderatorka: dr. Katarina Marinčič. Udeleženci okrogle mize, ugledni književni prevajalci iz romanskih jezikov, bodo razpravljali o svojem odnosu do tradicije in morebitnih vzornikov, predvsem pa o sedanjem trenutku. So romanske književnosti, ki v slovenskem prostoru nedvomno imajo vrsto odličnih prevajalcev (kar dokazujejo tudi številne nagrade), v založniških programih in zavesti bralcev dovolj prisotne, da lahko govorimo o tradiciji, ki ji ne grozi prekinitev? In če morda ni povsem tako, kje so po mnenju prevajalcev vrzeli, ki bi jih kazalo zapolniti? Sodelujejo: Aleš Berger, Marjeta Drobnič, Srečko Fišer, Branko Madžarevič, dr. Boris A. Novak. (v organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti FF) / park [...] From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 30 10:28:41 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 30 May 2011 10:28:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Wikipedia_en_espa=C3=B1ol_--_Narečna_knj iževnost_--_30_let_Poletne_šole_slovenskega_je zika Message-ID: http://esloveniacorazon.si/articulos/la-wikipedia-en-espanol-se-enriquece-con-articulos-sobre-eslovenia -- za slovenistične članke v španski Wikipediji je zaslužen lektorat španščine na FF v Ljubljani pod vodstvom Alejandra Rodrígueza Díaz del Real, čigar študentje so postavili gesla o Martinu Krpanu, slovenskih tolkienovcih itd. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Narečna_književnost -- wikipedijsko geslo Narečna književnost je nastalo za predavanje oz. delavnico na festivalu narečne književnosti Dialekta, ki ga je 26.-28. maja 2011 organiziral Franci Just v Murski Soboti, Gornji Radgoni ... in Monoštru. Udeleženci festivala (in seveda tudi drugi poznavalci) so nagovorjeni k dodajanju podatkov. -- miran === From: Pirih-Svetina, Nataša Date: 2011/5/30 Subject: 30. obletnica Poletne šole slovenskega jezika - petek, 3. 6. ob 11h Poletna šola slovenskega jezika se bo letos od 4. do 29. julija odvrtela že tridesetič. Trideset poletij, povezanih s slovenščino, se nam zdi odličen razlog, da vas povabimo, da se nam v petek, 3. 6. 2011, ob 11h, točno 30 dni pred začetkom jubilejne 30. Poletne šole slovenskega jezika, pridružite na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 2. nadstropje). Ob tej priložnosti se bomo srečali z nekdanjimi udeleženci in sodelavci Poletne šole, se spominjali šole v preteklosti, predstavili načrte za naprej in predstavili spominski zbornik Povezani s slovenščino, ki smo ga pripravili ob tridesetletnici. Ob koncu bomo nazdravili naši slavljenki in začeli odštevati dneve do začetka jubilejne 30. Poletne šole slovenskega jezika. Prijazno povabljeni. Nataša Pirih Svetina, urednica spominskega zbornika From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 31 07:31:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 31 May 2011 07:31:39 +0200 Subject: [SlovLit] Slovene Linguistic Studies -- Pismenost -- Prevajalca Message-ID: Od: Marc L. Greenberg Datum: 30. maj 2011 23:20 Zadeva: Egy kérés Spoštovani kolegice in kolegi, v imenu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Centra za humanistiko družine Hall Univerze v Kansasu oznanjava prostodostopni izid 8. številke zbornika Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Zbornik, ki je dostopen na naslovu http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/2011/, vsebuje naslednje prispevke: Marko Snoj (Ljubljana), Marc L. Greenberg (Lawrence): Poslovilna beseda / Our Farewell Tijmen Pronk (Zagreb): Narečje Ziljske doline in splošnoslovenski pomik cirkumfleksa Gašper Beguš (Ljubljana): Relativna kronologija naglasnih pojavov govora Žirovske kotline poljanskega narečja Előd Dudás (Tápiószecső): Madžarski kalk hištvo in sorodno v stari knjižni prekmurščini Jerica Snoj (Ljubljana): Leksikalni pomen antropomorfnega povedkovnika Alenka Vrbinc, Marjeta Vrbinc (Ljubljana): Frazeološko-leksikografski vidiki prevajanja angleških frazemov v slovenščino Andreja Legan Ravnikar (Ljubljana): Characteristics of the Technical Terminology in Vodnik's German-Slovene Dictionary (1804-1806) Tatjana Marvin (Ljubljana): High and Low Applicatives in Slovenian and Crosslinguistically Moreno Mitrović (Cambridge): Morphosemantics of Count/Mass Distinction in Slovene Velemir Gjurin (Ljubljana): Eskimi IN in NAD Inuiti Keith Langston (Athens): Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria Andrej Perdih (Ljubljana): Rada Lečič, Osnove slovenskega jezika Peter Woods (Berkeley): Donald Reindl, Language Contact: German and Slovenian Andreja Žele (Ljubljana): Mirjana N. Dedaić and Mirjana Mišković-Luković, South Slavic Discourse Particles Tiskana različica bo predvidoma izšla v drugi polovici junija. Ta številka zbornika Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies je zadnja, ki sva jo uredila podpisana sourednika. Odslej bosta zbornik urejala Kozma Ahačič (Ljubljana) in Grant H. Lundberg (Provo). Zahvaljujeva se vsem, ki ste v zadnjem poldrugem desetletju kakor koli prispevali k rasti in uspehu našega skupnega podjetja in se za sodelovanje priporočava tudi v bodoče. Marko Snoj in Marc L. Greenberg === http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2011/inf-pismenost.pdf -- program strokovnega srečanja Informacijska pismenost v visokem šolstvu, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 16. 6. 2011. === From: Andrej Hočevar Date: 2011/5/30 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 50 Sreda, 1. 6. 2011, pb 21:00 LUD Literatura, Erjavčeva 4, Ljubljana Na pesniškem večeru, ki naj bi soj žarometa usmeril na pomembne soustvarjalce sveta književnosti - ti praviloma delujejo v zaodrju, bosta pesniški pokrajini z izborom izstopajoče (prevodne) poezije naselila Đurđa Strsoglavec, docentka na ljubljanski slavistiki, kjer predava hrvaško in srbsko književnost, predmet njenega pedagoškega in znanstvenega interesa so južnoslovanske književnosti in prevodoslovna vprašanja prevajanja iz/v sorodne jezike, ter Aleš Berger, kritik, literarni zgodovinar (dadaizem, nadrealizem), prevajalec iz francoščine in španščine ter dolgoletni urednik pri Mladinski knjigi (Kondor, Klasiki Kondorja, Lirika), ki je za svoje delo prejel številne nagrade, Sovretovo (1983), Prešernovega sklada (1987), Schwentnerjevo (2008) in druge. Gosta bo predstavila in večer vodila Petra Koršič. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 1 14:33:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 1 Jun 2011 14:33:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjige_ZRC_SAZU_--_O_kresniku_--_JiS_201 0_=28št=2E_1--2_3--4=29_--_Nagradi Message-ID: From: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa Date: 2011/5/31 Subject: Vabilo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v torek, 7. 6. 2011, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo tri knjižne izdaje - Mateja Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija. Od začetkov v 19. stoletju do danes (zbirka: Lingua Slovenica 5) - Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (zbirka: Slovarji) - Jože Toporišič, Intervjuji in polemike (zbirka: Linguistica et philologica 25) in - dva zvezka revije Jezikoslovni zapiski 16/1 in 16/2. === http://www.siol.net/kultura/novice/2011/06/miran_hladnik_predsednik_zirije_za_nagrado_kresnik_2011.aspx -- "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo": Miran Hladnik, predsednik žirije za nagrado kresnik 2011, Siolov portal. http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/2011/05/mazzini_nasi_junaki.aspx -- pa še en Mazzinijev tekst na podobno temo. === From: urska jarnovic Date: 2011/6/1 Subject: RE: sr in jis Jezik in slovstvo LV/1?2 (2010) ???????????????????????????????????????????????????????????????????? Frančiška Buttolo, Postromantični lirski subjekt v poeziji s podpisom Fanny Hausmann Barbara Pregelj, Poti do literarne interpretacije: skica ob Francoskem testamentu Andre?a Makina Silvija Borovnik, Mira Mihelič in Ljubljana: avtobiografija Ure mojih dni kot pričevanje o pred- in povojnem meščanskem literarnem življenju v Ljubljani Aljoša Harlamov, Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu Katja Mihurko Poniž, Prispevki slovenskih pripovednic k žanrski podobi proze 19. stoletja Blanka Bošnjak, Vodnikovo prozno delo Jana Zidar Forte, Pomen uporabe tehnik pri simultanem tolmačenju Darija Skubic, Funkcionalna pismenost bodočih vzgojiteljev in vzgojiteljic ter učiteljev in učiteljic razrednega pouka Ocene in poročila Milena Kerndl, Marijan Dović: Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana, ZRC SAZU, 2007 David Bedrač, Jaroslav Skrušný: Varuhi spomina (Literarna pisava kot poslednje profano obredje dvajsetega stoletja). Maribor: Litera, Študentska založba Litera (zbirka Nova znamenja), 2009 Janja Vollmaier, Katja Mihurko Poniž: Evine hčere: konstituiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu: 1848?1902. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2009 Anita Srebnik, Lexicom 2010: jezikoslovni korpusi po meri JiS LV/3?4 (2010) ???????????????????????????????????????????????????????????????????? Urška Perenič in Miran Hladnik, Branje Jamnice v času socialnih sprememb Silvija Borovnik, Znani, neznani Prežihov Voranc Miran Štuhec, Družbeni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve proze Vladka Tucovič, Ljudska pesem v romanih Prežihovega Voranca Doberdob in Jamnica Jožica Čeh Steger, Ekološko usmerjena literarna veda in Prežihove samorastniške novele Blanka Bošnjak, Kratka potopisna besedila Prežihovega Voranca Erwin Koestler, Pojavne oblike memorije in spomina v literarnih delih Prežihovega Voranca Andrej Leben, Prežihov Voranc in avstrijska Koroška ali o težavah s Prežihom Bojana Verdinek, Ob 85-letnici izida Prežihove prve pripovedi Povesti Marko Jesenšek, Humornost v kratki pripovedi Prežihovega Voranca Branislava Vičar, Koncept narave v Jamnici: ekokritični diskurzivni pristop Vanja Benko, Živalske omembe v Prežihovem romanu Požganica in njihova preverba v koroškem mežiškem narečju Marija Irma Vačun Kolar, Koroška knjižna različica slovenskega jezika kot bistvena sestavina Prežihove literature Ocene in poročila David Bedrač, Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914-1923, Maribor: Filozofska fakulteta, Zora 2010 === Od: Darja Fiser Datum: 01. junij 2011 13:29 Zadeva: [SDJT-L] rezultati 1. natečaja SDJT Z velikim veseljem sporočamo, da sta letošnja dobitnika nagrade za najboljše diplomsko ali magistrsko delo s področja jezikovnih tehnologij: - PETER HOLOZAN za Magistrsko delo "Samodejno izdelovanje besedilnih logičnih nalog v slovenščini" pod mentorstvom doc. dr. Izidorja Hafnerja in somentorstvom prof. dr. Marjana Krisperja in - SIMON ČERNE za Diplomsko delo "Japonski tvorjeni glagoli s pomenom dovršenosti dejanja in njihovi slovenski ustrezniki" pod mentorstvom doc. dr. Chikako Shigemori Bučar. Nagrajencema iskreno čestitamo! Darja Fišer, tajnica društva From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 2 07:08:01 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 2 Jun 2011 07:08:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Kozlovska_sodba_--_ESSLLI_--_Re=3A_Plemi ški_nazivi_--_Konference Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 01. junij 2011 14:35 Zadeva: FW: vabilo in prednarocilo - Kozlovska sodba v poljskem jeziku From: JSKD Ivančna Gorica - Barbara Rigler [mailto:barbara.rigler na guest.arnes.si] Obvescamo vas, da smo tik pred izdajo sestega prevoda Jurciceve humoreske Kozlovska sodba v Visnji Gori - v poljskem jeziku. Kozlovska sodba v Višnji Gori (1867) slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana, je kultno in legendarno kratko besedilo. Njegova vsebina je splošna človeška problematika, ki je večna in sodobna. Na duhovit način se spopada s človeško neumnostjo in s humorjem rešuje zapletene medčloveške odnose. Odprtje razstave poljskih ilustracij in predstavitev poljskega prevoda bo v torek, 7. junija 2011, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga bomo izdali in predstavili ob predsedovanju Poljske Evropski Uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti, kar bo v knjigi zapisano, tako da bo lahko tudi primerno darilo. Seveda se bomo na samih javnih predstavitvah spomnili na Miloszevo leto - na velikega poljskega pesnika in Nobelovega nagrajenca, Czeslawa Milosza, ki bi konec junija praznoval 100 let rojstva (umrl je leta 2004). [...] Več o projektu in naročilu v priponki in na nasi spletni strani: http://www.kultura-ustvarjanje.si. Lepo vabljeni na predstavitev in prosim, ce nam do ponedeljka (6. 6. 2011) potrdite udelezbo na zgornji e-naslov, Barbara Rigler === Od: Darja Fiser Datum: 01. junij 2011 15:45 Zadeva: [SDJT-L] podaljšan rok za zgodnjo prijavo na poletno šolo ESSLLI VABILO NA MEDNARODNO POLETNO ŠOLO LOGIKE, JEZIKA IN RAČUNALNIŠTVA Ime sestanka: 23. Evropska poletna šola logike, jezika in računalništva (ESSLLI) 1.--12. avgust 2011, Ljubljana, kontakt: esslli2011 na gmail.com, http://esslli2011.ijs.si/ Podaljšan za zgodnjo prijavo: 15. junij 2011 Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko vas vabijo na Evropsko poletno šolo o logiki, jeziku in računalništvu (European Summer School in Logic, Language and Information - ESSLLI), ki poteka vsako poletje v drugem evropskem mestu. Udeležencem nudi predavanja na začetni in nadaljevalni stiopnji ter znanstvene delavnice z interdisciplinarnih področij jezika in računalništva, jezika in logike ter logike in računalništva. Minule poletne šole so bile zelo uspešne in so pritegnile do 500 udeležencev z vsega sveta. V tem času je šola postala največji in najpomembnejši dogodek na tem področju tako za predavatelje kot za študente. V dveh tednih se v okviru šole zvrsti 50 predavanj in 10 delavnic, ki trajajo 5 dni v tednu po 1 uro in pol. Na programu poletne šole je tako vsak dan med 5 in 7 vzporednih sekcij. ESSLLI prav tako vključuje tudi študentsko sekcijo z nagradami za najboljše študentske prispevke in 4 večerna predavanja uglednih vabljenih predavateljev ter bogat družabni program. Predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. Program poletne šole -- http://esslli2011.ijs.si/?page_id=897 Večerni vabljeni predavatelji: - Benedikt Loewe (Institute for Logic, Language and Computation (ILLC), Universiteit van Amsterdam) - Mirella Lapata (ILCC, School of Informatics, University of Edinburgh) - Bart Geurts (Department of Philosophy, University of Nijmegen) - Dunja Mladenic (J. Stefan Institute, Artificial Intelligence Laboratory) Spletna prijava -- https://www.kompas-online.net/Pages/MeetingsConferences/Register/RegisterV2.aspx?form=ESSLLI2011 [...] === Od: Mojca Jesenovec Datum: 01. junij 2011 18:56 Zadeva: Re: Slovenska_pisava_plemiskih_nazivov (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003762.html) [...] Alenka Tofant, Diplomatska korespondenca: diplomsko delo, Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, mentorja Vojko Gorjanc in Sonja Lukanovič Novak, 2008; gl. tudi v diplomskem delu naštete vire in literaturo. === http://tinyurl.com/Registration -- TPDL2011, International Conference on Theory and Practice of Digital Libraries, Berlin, 25.--29. sept. 2011. http://sas-space.blogspot.com/2011/05/conference-open-access-publishing-in.html -- Open Access Publishing in the Arts and Humanities, London, 15. julij 2011. http://aa-dh.org/aim/ -- aaDH: Australasian Association for Digital Humanities. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 2 11:28:46 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 2 Jun 2011 11:28:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Dramski_natečaj_--_Štipendija_Tarasa _Kermaunerja Message-ID: Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 02. junij 2011 08:24 Zadeva: Za SlovLit http://www.airbeletrina.si/novice/razpisi/3175 -- Lutkovno gledališče Ljubljana posreduje natečaj za dramsko besedilo, namenjeno mladim, ki ga je objavil Gledališki epicenter srednje in jugovzhodne Evrope v sodelovanju z gledališčem Companu of Angels iz Londona. Potekal bo hkrati v sedmih državah: Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Črni Gori, Hrvaški, Sloveniji, Srbiji in Makedoniji. Vabljeni k sodelovanju. Žirije po državah [...] SLOVENIJA: Jera Ivanc (jera.ivanc na gmail.com), umetniški vodja Lutkovnega gledališča, Ljubljana, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić === From: Študentska založba Date: 2011/6/2 Subject: Vabilo na podelitev štipendije UTK V soboto, 11. junija, bodo minila tri leta od smrti velikega kritiškega analitika in misleca svobodnega duha Tarasa Kermaunerja. Da bi ohranjali njegovega duha in nadaljevali veličastno delo na področju refleksije slovenske dramatike, bomo tudi letos v Kermaunerjev spomin in za spodbujanje preizpraševanja dramatičnega diskurza sodobnega časa podelili štipendijo Ustanove Tarasa Kermaunerja. Dogodek hvaležnosti bo v soboto, 11. junija ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani. Najprej bo režiser, dramatik in pesnik Dušan Jovanović prebral odlomek iz Kermaunerjevega besedila prijatelju Tarasu v spomin. Lanskoletni štipendist dr. Gašper Troha bo predstavil rezultate svojega raziskovanja. Pesnik Ivo Svetina bo razglasil letošnjega prejemnika/prejemnico štipendije UTK in obrazložil odločitev komisije, ki ji predseduje. Sledilo bo prijateljsko druženje ob kozarčku rujnega in obujanje spomina na velikana micelijske misli Tarasa Kermaunerja. Prešerno vas vabimo v Prešernovo dvorano SAZU in se veselimo srečanja! Dr. Manca Košir Predsednica Ustanove Tarasa Kermaunerja From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 3 17:03:37 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 Jun 2011 17:03:37 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec gre v Bosno -- Elektronska izdaja korespondence -- OCR pri dLib-u Message-ID: From: "Aleksander Bjelčevič" To: "SLOVLIT" Date: Fri, 3 Jun 2011 16:33:27 +0200 Subject: Kekčeve poti v Bosno Letošnje Kekčeve poti gredo spet v Bosno. Pet dni od srede 29. junija do nedelje 3. julija. Prehodili bomo transverzalo, ki se giblje po sredogorju Bitovnje, Pogorelice in Vranice zahodno od Sarajeva (v gugl vtipkate "planinarski put Bitovnja, Pogorelica, Vranica"). Začnemo nekje pri Kreševu in nato preko Vranice do Gornjega Vakufa. Vrhovi so visoki do 1700 m, stanovali bomo v menda zelo komfortnih planinskih domovih. Fotografije kažejo, da so planine podobne našim bohinjskim goram, goram okoli Krnskega jezera in Veliki planini. Izlet organizira Đurđa Strsoglavec, v BiH nas bodo počakali kolegi, ki so nas po hercegovskih hribih vodili že pred leti. Ker gre za transverzalo, je treba nočitve čimprej rezervirati. Prosim, javite se mi na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si. === http://vangoghletters.org/vg/ -- spletna kritična izdaja Van Goghovih pisem. http://computerphilologie.de/jg09/tonra.html -- recenzija te izdaje v časopisu Computerphilologie. === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/6/3 Subject: FW: Vabljeni v NUK na predstavitev: OCR - kaj je to? From: Polona Marinšek [mailto:Polona.Marinsek na nuk.uni-lj.si] OCR je kratica, ki je skorajda neizogibna v pogovorih in člankih na temo digitalizacije. Kaj točno pomeni OCR, kaj predstavlja, kakšen je namen postopka optične prepoznave besedila in njegova uporaba, kakšne metode poznamo in uporabljamo? Zakaj je proces optične prepoznave besedila prijazen do uporabnika in zakaj ni? Vrata v katere besedne svetove nam je že odprl in katera kulturna dediščina ga še čaka? Odgovore na vprašanja bomo tokrat slikovito predstavili na razstavi in jih popestrili s primeri, značilnimi za slovenski jezik. Opozorili bomo na najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri procesu optične prepoznave besedila in rešitve, ki jih razvijamo v okviru mednarodnih projektov. Avtorici: Maša Kodrič, Ines Jerele, Daša Pokorn (NUK) Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: vsak dan razen nedelje od 9.00 do 20.00, v soboto od 9.00 do 14.00. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 3 19:01:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 Jun 2011 19:01:21 +0200 Subject: [SlovLit] Prosto dostopne knjige -- O branju -- Lirikonfest Message-ID: http://www.nap.edu -- National Academies Press (NAP) se je odločila postaviti v prosti dostop 4000 svojih knjig (65 % svojih naslovov), z namenom "izboljševanja vladnih odločitev in politike, javnega izobraževanja in pameti ter za promocijo pridobivanja in razširjanja znanstvene vednosti". Kdaj lahko kaj takega pričakujemo vsaj od domačih znanstvenih založb, če že poslovna politika komercialnih založb nasprotuje javnemu interesu in človeški pravici do proste dostopnosti znanja? -- miran === From: Helena Drewry Date: 2011/6/3 Subject: NUK: Berem, bereš, beremo - pogovorni večer, 8. junij ob 20.00 Vljudno vabljeni na pogovor o branju in nasvetih za branje od protestantizma do začetka 20. stoletja z dr. Anjo Dular, ki se ukvarja s proučevanjem knjige na Slovenskem in išče njeno vpetost v srednjeevropskem prostoru v preteklih stoletjih. Pridružite se nam 8. junija 2011 ob 20.00 v Razstavni dvorani NUK. Lepo pozdravljeni, Helena Ana Drewry, NUK === From: U V K F Lirikonfest Date: Fri, 3 Jun 2011 10:29:49 +0200 Subject: Video pozdrav Mednarodni Lirikonfest Velenje 2011 Video dokumentarec mednarodni LIRIKONFEST Velenje 2011 Stanje duha: recesija vrednot - stečajna upraviteljica poezije XXI. st.? Video reportaža Lirikonfest 2011 (klikni za povezavo!) http://www.youtube.com/watch?v=5VmI0QB4QFI&feature=email http://www.youtube.com/watch?v=5VmI0QB4QFI&feature=email http://www.lirikonfest.si/slo/a_dogodki_02.php?id=13&key=1 Fotoreportaža s festivala na http://www.lirikonfest.si v juniju/juliju! UVKF - Ustanova Velenjska knjižna fundacija MLFV - Mednarodni Lirikonfest Velenje (SLO) From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 6 07:32:46 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 Jun 2011 07:32:46 +0200 Subject: [SlovLit] Wikipedija (in znanost) -- Kar na Karnijce Message-ID: Še zadnja letošnja seminarska gesla na Wikipediji: javni intelektualec, sveta Genovefa (pripovedka), češko-slovenski literarni stiki, knjižna kultura, Till Eulenspiegel, ameriška metafikcija, beatniška generacija, Christoph Schmid; romantična književnost, realizem, Krst pri Savici, esej, Martin Krpan z Vrha, ironija, prilika, alegorija, pravljica, parodija, Visoška kronika, ukrasni pridevek, romantika (dostopno tudi s povezav na Wikiverzi: http://beta.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2011 in http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_veda/Seminar_pri_Aleksandru_Bjelčeviču) -- vabljeni k njihovi izboljšavi! --- http://de.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Wikipedia_trifft_Altertum -- göttingenski inštitut za arheologijo organizira simpozij o Wikipediji v stroki. Lepa spodbuda za kaj podobnega v literarni vedi in jezikoslovju. === https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=explorer&chrome=true&srcid=0B6XGe7cDAGF5YzA1OTVlMDYtZWE0Yi00OTVmLTlkZmQtYjViZGFmOTBiMzIx&hl=en -- "Trogkofel / Creta di Alp / Veliki Koritnik [...] O imenu te gore je bilo tudi v slovenski literaturi že zelo veliko napisanega." [prozoren jezikovni alibi za oznanilo novega vodnika po Karnijskih Alpah in fotografske monografije obenem Kar na Karnijce, ki ga je napisal Vid Pogačnik :)] -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 9 14:45:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 9 Jun 2011 14:45:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Hispanisti_na_Wp_--_Trubarjeva_hiše_li terature_--_Prevajalski_seminar_--_Juraj_Va=F2ko_v_ Kopru Message-ID: From: Rodriguez Diaz Del Real, Alejandro Date: 2011/6/7 Subject: wikidiseminacija Tudi študentke prvega leta so obogatile (sl) wikipedio: http://sl.wikipedia.org/wiki/Carmen_Laforet http://sl.wikipedia.org/wiki/Velasquez http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubezen_v_času_kolere Lep pozdrav, Alejandro === From: Sollner-Perdih, Anka From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] Sent: Monday, June 06, 2011 9:51 AM Subject: Tedenski napovednik dogodkov v Trubarjevi hiši literature V tem tednu vas vabimo na naslednje dogodke v Trubarjevo hišo literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani: ponedeljek, 6. junij 11.00 Okrogla miza: Šolski učbeniki v Sloveniji - stanje in vizije; sodelujejo minister za šolstvo Igor Lukšič, predstavnik ravnateljev Marjan Gorup, predstavnik založnikov Miha Kovač ter profesorica in predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj. [...] torek, 7. junij 20.00 Film in literatura: tokratni večer bomo posvetili pisanju o filmu in z gostjo Vesno Milek predstavili knjigo Intervjuji II - Mednarodni ustvarjalci podob, ki vsebuje intervjuje s filmskimi ustvarjalci; pogovor bo vodila Katja Šulc. sreda, 8. junij 13.00 Poezija na spletu: spletni portal Pesem.si, tiskovna konferenca in predstavitev portala z najavo popoldanskega pesniškega eksperimenta; sodelujejo Gregor Grešak, Žiga Stopinšek, Lidija Brezavšček, Aleksandra Kocmut, Tea Plesničar, Ana Porenta in drugi. 16.00 Delavnica in pesniški eksperiment: skupinsko pesnjenje v živo z ustvarjalci pesniškega portala Pesem.si. 18.00 Pesniški eksperiment: javna predstavitev skupinske pesmi. [...] Več o dogodkih na http://www.trubarjevahisaliterature.si Vsi dogodki v Trubarjevi hiši literature so brezplačni. Hiša je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 14. ure ter v času kulturnih prireditev. === Od: Mojca Jesenovec From: Tanja Petric Datum: 08. junij 2011 18:50 Zadeva: Fwd: prevajalski seminar JAK - vabilo http://www.jakrs.si/prevajalski_seminar/ -- Javna agencija za knjigo Republike Slovenija vabi na 2. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo od 16. do 21. avgusta 2011 v Novem mestu -- je še nekaj prostih mest, prijave do petka! === From: "Vladka Tucovič" Date: Thu, 09 Jun 2011 14:12:26 +0200 Subject: Prof. dr. Juraj Vaňko v Kopru Oddelek za slovenistiko UP FHŠ Koper v petek, 10. 6. 2011, ob 10.00 organizira v predavalnici Burja 3 gostujoče predavanje o slovensko-slovaški homonimiji in slovaški slovnici za Slovence prof. dr. Juraja Vaňka z Oddelka za slovakistiko Filozofske fakultete Univerze Konstantina Filozofa v Nitri na Slovaškem, avtorja knjig Slovensko-slovaška homonimija (2003) in Slovaška slovnica za Slovence (2004). Predavanje bo izvedeno v okviru predmeta Metodologija jezikovnega in literarnega raziskovanja. Vljudno vabljeni! Doc. dr. Irina Makarova Tominec From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 10 08:03:15 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 10 Jun 2011 08:03:15 +0200 Subject: [SlovLit] SloSlavKo 2011 v Mariboru, prvo obvestilo Message-ID: <4DF1B3A3.1461.19C869D1@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi v sosednja področja kulturologije, didaktike in pedagogike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Po kongresih v Zagrebu (2006), Trstu (2007), Celovcu (2008), Monoštru (2009) in Ljubljani (2010) bo Slovenski slavistični kongres letos potekal v Mariboru, natančneje med 29. 9. in 1. 10. 2011 v prostorih Univerze v Mariboru. Obvestilo o poteku jesenskega 22. slavističnega kongresa, oris kongresnega programa in prijavnica za kongres so objavljeni na http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 Vabljeni k prijavi. Za organizacijski odbor 22. Slovenskega slavističnega kongresa, Matjaž Zaplotnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Jun 10 08:07:05 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 10 Jun 2011 08:07:05 +0200 Subject: [SlovLit] SloSlavKo 2011 - Predstavitve knjig in projektov Message-ID: <4DF1B489.12282.19CBEB6E@matjaz.zaplotnik.siol.net> Pri pripravi kongresnega programa Slovenskega slavističnega kongresa 2011 nismo pozabili na predstavitve raziskav, projektov in knjižnih novitet. Ob tej priložnosti vabimo avtorje, urednike, založnike ter vse ostale, ki želite na kongresu predstaviti svoje knjižne novosti in projekte, da pošljete besedilo vaše predstavitve (do 2000 znakov) skupaj s spodaj objavljenim prijavnim obrazcem na sloslavko na gmail.com ter da se kot predstavitelji knjig in projektov prijavite na kongres. Predstaviteljem knjig in projektov priprada zelo ugodna polovična kotizacija. Prijavnica na kongres in cene kotizacij so na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011. Vaša pravočasno oddana predstavitev bo objavljena v kongresnem zborniku, na kongresu pa boste imeli možnost desetminutne predstavitve svoje knjige/raziskave/projekta udeležencem kongresa, ki so vaša potencialna ciljna publika - učitelji slovenščine, slavisti in ostali jezikoslovci, lektorji ... Prijavni obrazec za predstavitelje publikacij/raziskav je: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Maribor 2011 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov z vključenimi presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): Rok oddaje prijav za predstavitve knjig in projektov je 15. julij 2011. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta pošljite v doc ali docx formatu (MS Word) na e- naslov sloslavko na gmail.com. Obenem se ne pozabite prijaviti na kongres s prijavnico na http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 . Za organizacijski odbor 22. Slovenskega slavističnega kongresa, Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 10 14:12:09 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 10 Jun 2011 14:12:09 +0200 Subject: [SlovLit] Iz knjige na film -- Kekec gre v Bosno Message-ID: From: "Simona Mehle" Date: Thu, 9 Jun 2011 16:35:38 +0200 Subject: Napoved Modrijanovih dogodkov V mesecu juniju se bodo zvrstili naslednji dogodki v MODRIJANOVI KNJIGARNI (Trubarjeva c. 27, Ljubljana): torek, 14. junij, ob 19. uri - pogovor o literaturi, filmu in slovenskih filmskih adaptacijah literarnih del z naslovom Iz knjige na film. Ob osemdesetletnici predvajanja prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga ter ob izidu knjige Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-2011, ki je izšla v sodelovanju založbe UMco in Slovenske kinoteke, bo v torek, 14. junija 2011, ob 19.00 uri v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva 27, Ljubljana) pogovor, ki se bo posvetil razmerju med filmsko in besedno umetnostjo. Pogovarjali se bodo Metod Pevec, režiser in pisatelj, Tanja Ribič, gledališka in filmska igralka, Gorazd Trušnovec, filmski kritik in urednik revije Ekran. Pogovor bo povezoval Matevž Rudolf. Ljubljana - SAZU, Velika dvorana, ponedeljek, 20. junij, ob 12. uri - predstavitev knjig Josip Vidmar: Moj obraz (Modrijan) in Obrazi (Svobodna misel). O življenju in delu Josipa Vidmarja bodo govorili zgodovinar dr. Zdenko Čepič, akademik Ciril Zlobec, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in Živa Vidmar. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/kresevo.pdf -- Kekec bo letos hodil po planinski poti Bitovnja--Pogorelica--Vranica 30. 6. -- 3. 7. 2011. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/kresevo.ppt -- če prejšnja povezava ni bila v redu, poskusi s tole prezentacijo. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 16 10:24:05 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 16 Jun 2011 10:24:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Obvestila_Škrabčeve_ustanove_3/2011 Message-ID: <4DF9BDA5.26067.392F97D8@matjaz.zaplotnik.siol.net> Okrožnica Škrabčeve ustanove: Preplet presežnih raziskovalnih pristopov slovenskega jezika http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2011_03.html === Aktualno: razpis za nagrado Škrabčeve ustanove === Razpis za četrto nagrado Škrabčeve ustanove je odprt samo še do 27. junija 2011. Vsi predlagatelji, ki prepoznavajo pomen in pečat posameznikov ali inštitucij na področju slovenistike, so vabljeni k pregledu razpisa in k pripravi prijave. Razpis je objavljen na http://www.skrabceva-ustanova.si . Strokovni svet Škrabčeve ustanove bo ob preučitvi prispelih prijav predlagal upravi ustanove kandidata ali kandidatko, ki bo po posebnih dosežkih na področju slovenističnega jezikoslovja najbolj prepričljivo izkazoval/a svoje presežno znanje. === Sveža generacija Škrabčevih štipendistov === Strokovni svet Škrabčeve ustanove v sestavi prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Marko Stabej in doc. dr. Kozma Ahačič je izbral osmo generacijo Škrabčevih štipendistov za študijsko leto 2011/12. Med odličnimi dodiplomskimi in podiplomskimi študenti slovenistike, klasične filologije in antičnih ved je tudi letos tuj študent slovenistike. Škrabčevi štipendisti v osmem letu so: Kaja Avguštin, Lara Unuk, Zala Rott, Alenka Jelovšek, Maja Bitenc, Ksenija Turk in Marko Hadžič. Štipendiste bo ustanova slavnostno pospremila v novo študijsko leto na slavnostni podelitvi štipendij v mesecu oktobru. === Štirje izbranci razpisa Odprti termin 2011 === Ustanova patra Stanislava Škrabca je ob svetovnem dnevu maternega jezika drugič razpisala letni Odprti termin za dodeljevanje namenskih sredstev za projekte, ki so namenjeni raziskovanju ali promociji slovenskega jezika. Škrabčeva ustanova je po temeljitem razmisleku podprla naslednje štiri projekte: konferenco Jezikovno in jezikoslovno delo Marka Pohlina, ki jo pripravlja Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, projekt Rdeča pokrajina v izvedbi lektorata za slovenski jezik v Bruslju, simpozij Škabčevi dnevi v izvedbi Univerze v Novi Gorici in izdajo monografije Korpus usvajanja slovenščine kot tujega jezika dr. Mojce Stritar, ki jo bo izdala Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Škrabčeva ustanova skrbi za strokovni razvoj slovenskega jezika s podeljevanjem štipendij, nagrad in pripravo srečanj od leta 2004. http://www.skrabceva-ustanova.si info na skrabceva-ustanova.si tel.: 01 / 58 16 308 From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Thu Jun 16 12:08:44 2011 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Thu, 16 Jun 2011 10:08:44 +0000 Subject: [SlovLit] = Izobraževalni_seminar_Centra_za_slovenščino_sreda_in_četrtek_29=2E_in_30=2E_junij Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F09256448BCC0@FFMBX2.ff.uni-lj.si> Dragi kolegi in kolegice, z veseljem vas vabimo na tradicionalni izobraževalni seminar Centra za slovenščino, ki bo potekal v sredo, 29., in v četrtek, 30. junija v predavalnici R1-A v pritličju prizidka Filozofske fakultete. Vsebina je pestra in zanimiva, prvi dan posvečena projektu Sporazumevanje v slovenskem jeziku in slovenščini v Italiji, drugi dan pa Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru. Prisrčno vabljeni, kotizacije ni. sreda, 29. junij 2011; 9.00-9.30 Seminarska kavarna (pritličje FF, pred. 13) Dobrodošlica in pozdrav udeležencev ob kavi Projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku: 9.30-10.15 Leksikalna baza (Polona Gantar) 10.30-11.15 Korpus Šolar (in nova didaktika) (Iztok Kosem in Tadeja Rozman) 11.30-12.15 Korpusa GOS in Gigafida (Ana Zwitter Vitez in Nataša Logar Berginc) 12.30-14.30 odmor 14.30-15.15 Sodobna slovenska arhitektura (Martina Malešič) 15.30-17.00 Slovenščina v Italiji (k besedi na to temo povabljeni T. Simčič, Vodja Urada za slovenske šole; A. Duhovnik, svetovalka ZRSŠ, P. Strani z ANSAS, L. Križmančič z Urada za slovenske šole, ravnatelji, učitelji idr.) četrtek, 30. junij 2011; SEJO - skupni evropski jezikovni okvir: 9.00-10.00: SEJO - predstavitev (Janez Skela) 10-11.30: Pragmatična in sociolingvistična zmožnost - v SEJ-u in v učbenikih (Janez Skela) 11.30-13.00 Delavnica; skupina A: Produkcija tujih govorce slovenščine v SEJ-u (Ina Ferbežar) Delavnica; skupina B: Jezikovna mapa za odrasle (Branka Petek) 13.00-14.00 odmor 14.00-15.30 Delavnica; skupina B: Produkcija tujih govorce slovenščine v SEJ-u (Ina Ferbežar) Delavnica; skupina A: Jezikovna mapa za odrasle (Branka Petek) Nataša Pirih Svetina From tanja.tomsic na guest.arnes.si Tue Jun 14 08:08:13 2011 From: tanja.tomsic na guest.arnes.si (Tanja) Date: Tue, 14 Jun 2011 08:08:13 +0200 Subject: [SlovLit] raba glagola In-Reply-To: References: Message-ID: Pozdravljeni. Našla sem uradno javno rabo glagola pritrditi (v smislu pritrditi stvar) v obliki: 'pritrjamo'. Prosim za strokovno obrazložitev: Ali je knjižna raba te osebne glagolske oblike dovoljena ali sporna in zakaj? V pravopisu in SSKJ najdemo zapisano le obliko glagola pritrjen (npr.: pritrjen pas). Lepo pozdravljeni. Tanja Tomšič From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 19 18:11:17 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 Jun 2011 18:11:17 +0200 Subject: [SlovLit] 20 let kresnika -- Sovretova -- WP -- Re: raba glagola -- Josip Vidmar Message-ID: From: Helena Drewry Date: 2011/6/16 Subject: NUK: Nagrada kresnik: 20 let sodobnega slovenskega romana - nova razstava V Narodni in univerzitetni knjižnici, v avli pred Veliko čitalnico NUK, je od 15. junija do 30. junija 2011 na ogled razstava Nagrada kresnik: 20 let sodobnega slovenskega romana, ki jo je pripravila mag. Petra Jager (NUK). Lepo vabljeni k ogledu razstave do 30. junija. Lep pozdrav, Helena Ana Drewry 20 let nagrade kresnik, ki jo od leta 1991 podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman leta, je zagotovo tehtno izhodišče za razmislek o stanju, možnostih in razvoju sodobnega slovenskega romana, kot tudi o pomenu in teži literarnih nagrad, ki naj bi v poplavi literature odbrale in izpostavile tisto, kar ustreza najvišjim literarnoumetniškim merilom. Razstava predstavlja nagrajene romane in njihove avtorje ter letošnje nominirance. === From: "Študentska založba" Date: Fri, 17 Jun 2011 14:48:04 +0200 Subject: Sovretova nagrada Jaroslavu Skrušnyju Včeraj je Društvo slovenski književnih prevajalcev podelilo Sovretovo nagrado za največje dosežke na področju prevodne književnosti na Slovenskem. Prejela sta jo Nada Grošelj in Jaroslav Skrušný, slednji za prevod Stendhalovega romana, Življenje Henryja Brularda, ki je izšel v knjižni zbirki Beletrina Študentske založbe. Komisija, ki so jo sestavljali Branko Madžarevič, Jana Unuk, Barbara Šega Čeh, dr. Andrej E. Skubic in dr. Marko Marinčič, je v utemeljitvi zapisala, da bi od slovenske izdaje romana Življenje Henryja Brularda, izzivalno moderne in kompleksne Stendhalove avtobiografije, ostale samo črke, če ne bi k besedilu francoskega izvirnika pristopil tako občutljiv prevajalec, kakršen je Jaroslav Skrušný. [...] === http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Ambassadors/Resources -- o wikipediji za akademsko rabo. === From: Aleksandra Kocmut Date: Sun, 19 Jun 2011 17:45:05 +0200 Subject: Re: [SlovLit] raba glagola (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003782.html) O strokovni plati zadeve bo morda spregovoril kdo drug, jaz pa vam kopiram geslo pritrjati iz SSKJ: pritŕjati -am nedov. (ŕ) nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje ? redko pritrja njegovim besedam pritrjuje In še iz pravopisa: pritŕjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pritŕjanje (ŕ) kaj ~ deščice; pritrjati čemu kaj ~ konju podkev pritŕjati se -am se (ŕ) na kaj Alge se ~ajo na podlago Iz tega sledi, da je pritrjam, pritrjaš, pritrja ... povsem ustrezna (morda le manj pogosta?) raba. Lep pozdrav, Aleksandra Kocmut === From: Ziva Vidmar Date: 2011/6/13 Subject: knjigi Josipa Vidmarja: Moj obraz in Obrazi Vabimo vas na predstavitev knjig Josip Vidmar: Moj obraz in Obrazi, ki bo v ponedeljek, 20. junija, ob 12. uri v Veliki dvorani SAZU (Novi trg 3, Ljubljana). From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 19 20:57:04 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 Jun 2011 20:57:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Festival_Zlati_čoln_na_Poljskem Message-ID: From: Tatjana Jamnik To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 15 Jun 2011 23:24:11 +0200 Subject: 2. festival Zlati čoln na PL Med 23. in 29. majem je v petih poljskih mestih - Mikołowu, Sosnowcu, Katovicah, Krakovu in Bielsko-Białi - potekal 2. festival slovenske kulture Zlati čoln, ki so se ga udeležili kantavtorica, pesnica in skladateljica Ksenija Jus, pisateljica, prevajalka, publicistka in preučevalka družbenih spolov Suzana Tratnik, pesnik, prevajalec in poznavalec popularne (kantavtorske) glasbe Jure Potokar, ki sta se jim v vlogi glavnih organizatorjev pridružila Tatjana Jamnik in Iztok Osojnik. Zlati čoln je izplul v torek, 24. maja v Mikołowu. Nastopili smo v Mikołowskem inštitutu, ki ima sedež v stanovanju, kjer je živel poljski pesnik Rafał Wojaczek (1945-1971), ki je kljub zgodnji smrti zapustil vidno literarno dediščino in vplival na več generacij poljskih pesnikov. Mikołów slovi po pozitivnem odnosu do kulture in je mesto pesnikov - naj omenim samo nekatere, ki smo jih že lahko spoznali v slovenskih prevodih: Maciej Melecki, Krzysztof Siwczyk, Genowefa Jakubowska-Fijałkowska. Specifika mikołowske publike tako ni le v nadpovprečnem številu obiskovalcev, ampak tudi v burnih literarnih diskusijah občinstva z nastopajočimi. Sreda je bila posvečena študentom slovenščine na Šlezijski univerzi. Dopoldne so na slavistiki v Sosnowcu poslušali predavanje Suzane Tratnik o lezbični zgodbi in Jureta Potokarja o poeziji in popularni glasbi, zvečer pa so lahko v Teatru Korez v Katovicah obiskali še literarni večer s Tratnikovo in Potokarjem ter koncert Ksenije Jus, ki se ga je lahko udeležila tudi širša javnost. Festival sta svečano odprla Marko Dolžan, predsednik Društva Triglav-Rysy, in častni konzul RS, Mieczysław Marian Barański. V četrtek se je Zlati čoln preselil v Krakov, kjer so Suzano Tratnik na predavanju spoznali še na Jagelonski univerzi. Na literarno-glasbenem večeru v Mestnem kulturnem centru so Krakovčani poleg omenjenih slovenskih gostov lahko spoznali še pesmi Srečka Kosovela v svežem prevodu Karoline Bucke, in sicer v občuteni interpretaciji študentov slovenščine: Magdalene Król, Wojciecha Klimczaka in Marceline Musiał, ter si ogledali filma s fotomontažami Marka Modica in fotoreportažami Bojana Breclja. V petek smo se na delavnici ustvarjalnega pisanja s Ksenijo Jus in Tatjano Jamnik preskušali v pisanju songov. V soboto in nedeljo so gostje odpotovali še na 8. prevajalsko delavnico v Bielsko-Białi, ki so se je udeležili ne le študentje, temveč številni diplomanti slovenščine iz različnih poljskih univerz, in sicer univerze gostiteljice (Bielsko-Biała), Univerze v Lodžu, Jagiellonske univerze v Krakovu, Šlezijske univerze Katowicah in celo Univerze v Mariboru. Študentje so prevajali prozna besedila Suzane Tratnik, pesniška besedila Jureta Potokarja in kantavtorice Ksenije Jus. Prvi dan delavnice je popestril literarni večer s slovenskimi avtorji, ki jim sta se priključili še dve pesnici - Irena Št'astná s Češke in Renata Putzlacher - poljska pesnica in prevajalka, ki živi in ustvarja na Češkem. Večer sta moderirali Tatjana Jamnik in Agnieszka Będkowska-Kopczyk. Kot vsako leto je literarnemu dogodku sledila Slavoparty. Nedeljsko delavnico je pa zaključila debata na temo prevajalčevih odločitev ter branje najbolj uspešnih prevodov pesmi in odlomkov proznih besedil. Več o festivalu, vključno s fotogalerijo, lahko najdete na festivalskih spletnih straneh: http://festiwalzlotalodz2011.webnode.com// Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Tatjana Jamnik From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 19 21:02:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 Jun 2011 21:02:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Poročilo_o_8=2E_prevajalski_delavnici_ na_univerzi_v_Bielsko-Biali Message-ID: From: Agnieszka Bedkowska-Kopczyk Date: 2011/6/15 Subject: Porocilo o 8. prevajalski delavnici na univerzi v Bielsko-Biali V dneh 28. in 29. maja 2007 je bila na slavistiki univerze v Bielsko-Białi ob sodelovanju KUD-a Police Dubove, finančno podporo Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, Društva Triglav-Rysy, Festivala znanosti in umetnosti in drugih soorganizatorjev izvedena 8. prevajalska delavnica za študente slovenščine in češčine. Delavnico so organizirali študentje iz Slavističnega znanstvenega krožka na univerzi v Bielsko-Białi s pomočjo koordinatoric - Agnieszke Będkowske-Kopczyk in Agnieszke Baran. Delavnice so se udeležili študentje in diplomanti z lektoratov slovenskega jezika v Lodžu, Krakovu, Katowicah in matični univerzi (zelo pa smo pogrešali študente in prevajalce iz Gdanska). Med udeleženci v skupini za poezijo je bila tudi študentka iz Univerze v Mariboru, in sicer Natalija Furman, ki v Bielsko-Biali opravlja prakso in se uči poljščino. Letošnja delavnica je potekala v okviru 2. festivala slovenske kulture Złota ŁódĽ (Zlati čoln), ki ga je na Poljskem organizirala Tatjana Jamnik skupaj z Društvom KUD Police Dubove ob sofinanciranju s strani Javne agencije za knjigo RS. Študentje so prevajali prozna besedila Suzane Tratnik, pesniška besedila Jureta Potokarja in kantavtorice Ksenije Jus (izbor besedil skupaj z bio-bibliografskimi podatki o avtorjih je pripravila T. Jamnik). Prvi dan delavnice je popestril literarni večer s slovenskimi avtorji, ki jim sta se priključili še dve pesnici - Irena Št'astná s Češke in Renata Putzlacher - poljska pesnica in prevajalka, ki živi in ustvarja na Češkem. Večer sta moderirali Tatjana Jamnik in Agnieszka Będkowska-Kopczyk. Kot vsako leto je literarnemu dogodku sledila Slavoparty. Tudi letošnja delavnica je bila zelo uspešna. Študentom je omogočila stik z besedili skozi proces prevajanja, kar je veliko bolj zahtevno kot le branje, saj morajo besedila sprejeti vase, jih konceptualizirati in šele nato ubesediti v maternem jeziku. Delavnica študentom ponuja tudi neposreden stik z avtorjem oz. avtorico prevajanih besedil, kar predstavlja možnost debate nad besedilom, njegovo skupno interpretacijo pa še pogosto približanje konteksta, v katerem je besedilo nastalo. Poleg prevajalskega dela se je na njej porodilo nekaj idej za nadaljnje poljsko-slovensko sodelovanje kot tudi za sodelovanje med udeleženci samimi (študenti, prevajalci, predavatelji in kulturnimi delavci). Fotografije z delavnice so dostopne na straneh festivala Zlati čoln/Złota ŁódĽ: http://festiwalzlotalodz2011.webnode.com/fotogaleria/photogallerycbm_177444/12/ Slavistični znanstveni krožek in organizatorji iz Bielska-Białe se za pomoč pri organizaciji delavnice iskreno zahvaljujejo vsem sofinancerjem in sodelujočim - ustvarjalcem in mentorjem v prevajalskih skupinah. Agnieszka Będkowska-Kopczyk From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Jun 19 23:01:37 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (matjaz.zaplotnik na siol.net) Date: Sun, 19 Jun 2011 23:01:37 +0200 Subject: [SlovLit] Obvestila_=A0krabčeve_ustanove_3/2011 Message-ID: <9411749.1308517297380.JavaMail.root@fep-12> Date: Sun, 19 Jun 2011 16:44:28 +0100 (BST) From: Pavel Ocepek To: Matjaž Zaplotnik Spostovani g. Zaplotnik,   pri naslednjem obvestilu je prišlo do napake oziroma izpusta. Namreč v stavku, ki je ob koncu obvestila, manjka podatek "projekt Rdeča pokrajina v izvedbi *lektoratov* za slovenski jezik *v Gentu* in Bruslju (Belgija)".   Ker je zame in moje dolovanje v Gentu tovrstna tocna navedba pomembna, Vas vljudno naprošam, ce lahko objavite popravek. Namreč projekt v veliki meri vodim sam z veleposlaništvom, kolegica z lektorata v Bruslju pa se je prikljucila projektu...   Prisrcno hvala za razumevanje in lep pozdrav iz deževnega Genta, Pavel Ocepek > From: Matjaž Zaplotnik > Subject: [SlovLit] Obvestila Škrabčeve ustanove 3/2011 > To: slovlit na ijs.si > Date: Thursday, 16 June, 2011, 10:24 > > > Okrožnica Škrabčeve ustanove: Preplet presežnih raziskovalnih > pristopov slovenskega jezika > http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2011_03.html > > > === Aktualno: razpis za nagrado Škrabčeve ustanove === > Razpis za četrto nagrado Škrabčeve ustanove je odprt samo še do 27. > junija 2011. Vsi predlagatelji, ki prepoznavajo pomen in pečat > posameznikov ali inštitucij na področju slovenistike, so vabljeni k > pregledu razpisa in k pripravi prijave. > > Razpis je objavljen na http://www.skrabceva-ustanova.si . Strokovni > svet Škrabčeve ustanove bo ob preučitvi prispelih prijav predlagal > upravi ustanove kandidata ali kandidatko, ki bo po posebnih dosežkih > na področju slovenističnega jezikoslovja najbolj prepričljivo > izkazoval/a svoje presežno znanje. > > > === Sveža generacija Škrabčevih štipendistov === > Strokovni svet Škrabčeve ustanove v sestavi prof. dr. Marko Jesenšek, > prof. dr. Marko Stabej in doc. dr. Kozma Ahačič je izbral osmo > generacijo Škrabčevih štipendistov za študijsko leto 2011/12. Med > odličnimi dodiplomskimi in podiplomskimi študenti slovenistike, > klasične filologije in antičnih ved je tudi letos tuj študent > slovenistike. > > Škrabčevi štipendisti v osmem letu so: Kaja Avguštin, Lara Unuk, Zala > Rott, Alenka Jelovšek, Maja Bitenc, Ksenija Turk in Marko Hadžič. > Štipendiste bo ustanova slavnostno pospremila v novo študijsko leto > na slavnostni podelitvi štipendij v mesecu oktobru. > > > === Štirje izbranci razpisa Odprti termin 2011 === > Ustanova patra Stanislava Škrabca je ob svetovnem dnevu maternega > jezika drugič razpisala letni Odprti termin za dodeljevanje namenskih > sredstev za projekte, ki so namenjeni raziskovanju ali promociji > slovenskega jezika. > > Škrabčeva ustanova je po temeljitem razmisleku podprla naslednje > štiri projekte: konferenco Jezikovno in jezikoslovno delo Marka > Pohlina, ki jo pripravlja Oddelek za slovenistiko Filozofske > fakultete v Ljubljani, projekt Rdeča pokrajina v izvedbi lektorata za > slovenski jezik v Bruslju, simpozij Škabčevi dnevi v izvedbi Univerze > v Novi Gorici in izdajo monografije Korpus usvajanja slovenščine kot > tujega jezika dr. Mojce Stritar, ki jo bo izdala Zveza društev > Slavistično društvo Slovenije. > > > > Škrabčeva ustanova skrbi za strokovni razvoj slovenskega jezika s > podeljevanjem štipendij, nagrad in pripravo srečanj od leta 2004. > > http://www.skrabceva-ustanova.si > info na skrabceva-ustanova.si > tel.: 01 / 58 16 308 From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 19 23:58:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 Jun 2011 23:58:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Kermaunerjeva_štipendija_podeljena_--_ Liter_jezika_--_Prevajalci Message-ID: Od: Študentska založba Datum: 11. junij 2011 13:39 Zadeva: ŠTIPENDIJA TARASA KERMAUNERJA 2011 PODELJENA AMELIJI KRAIGHER Danes, na obletnico smrti velikega kritiškega analitika in misleca Tarasa Kermaunerja, je Ustanova Tarasa Kermaunerja s pomočjo KD Fundacije podelila štipendijo Tarasa Kermaunerja. Enoletna štipendija v višini 3000 EURO bruto je namenjena mlademu analitiku-interpretu slovenske dramatike. Žirija v sestavi Dušan Jovanović, član, dr. Gašer Troha, član, in Ivo Svetina, predsednik, se je med prispelimi predlogi za štipendijo Tarasa Kermaunerja za leto 2011, odločila za predlog Amelie Kraigher: Perspektive upora v dramatiki Dušana Jovanovića. Glede na predmet raziskave, se je pri odločanju član žirije, Dušan Jovanović, izločil. Podelitev je potekala v Prešernovi dvorani SAZU, vodila pa jo je predsednica Ustanove Tarasa Kermaunerja, Manca Košir. Na slovesnosti se je Dušan Jovanović poklonil spominu Tarasa Kermaunerja z branjem njegovega zadnjega teksta - junijske kolumne v Sobotni prilogi dela iz leta 2008, lanskoletni štipendist dr. Gašper Troha pa je predstavil rezultate svojega raziskovanja Slovenska dramatika v devetdesetih letih in 21. stoletju. [...] === Od: Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Datum: 14. junij 2011 21:50 Zadeva: Nova št. revije Liter jezika Sporočamo, da si novo, tretjo št. revije Liter jezika lahko ogledate na spletnem naslovu: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Stevilka3.pdf Vsebina: izr. prof. dr. Darja Pavlič: Koliko jezika prenesete, bo liter preveč? POEZIJA [...] PROZA [...] KRITIKE, RAZPRAVE Nina Prešern: Milena Mohorič - skoraj pozabljeno pero 20. stoletja Nina Ditmajer: Tranzicijski junaki (Gregor Lozar, Spačene) Denis Škofič: Šov resničnosti (Aljoša Harlamov, Bildungsroman) Ana Jasmina Oseban: Cak! In konec (Matej Krajnc, Requiem za gospo Goršičevo) O JEZIKU Nina Ditmajer, Danijel Škafar: Glagoli v Brižinskih spomenikih (Študentska lingvistična konferenca v Beogradu) David Kunstek Kneževič: Jože Skaza, Slovenska slovnica Kristina Monek: Slovenska rejč na tihinskom (v sodelovanju s časopisom Porabje) SEMINARSKE NALOGE Mateja Čuk: Doris Lessing: Zlata beležnica (Svetovna književnost) Mateja Čuk: Uganke (Besedotvorje s frazeologijo) Tonja Jelen: Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju (Slovenska književnost IV) PREVODI [...] DOGODKI [...] Tiskano verzijo revije je mogoče dobiti brezplačno na FF ali po pošti. === From: Andrej Hočevar Date: 2011/6/13 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik, št. 52 [...] Osrednji del revije je tokrat posvečen literarni kritiki in temu, "kako smo se spravili urejat neki vrt". "Literarna kritika danes" je naslov obsežnejšega bloka s prispevki s simpozija in prepisom kritiške debate. Nujno branje, ki nekje med vrsticami prinaša tudi odgovore. [...] Knjiga Pisanje kratke zgodbe Andreja Blatnika, ki je nastala po izkušnjah z Literaturinih delavnic, je izšla v hrvaškem prevodu Jagne Pogačnik kot Pisanje kratke priče (Cekape, Zagreb 2011). Andrej Blatnik jo je predstavil v oviru 10. festivala evropske kratke zgodbe, ki je med 29. 5. in 3. 6. potekal v Zagrebu in Splitu. Ob tem hrvaški Centar za kreativno pisanje v sodelovanju z LUDom Literatura in Centrom za knjigo (Hrvaška) prireja poletno šolo kreativnega pisanja v dvorcu Stara Sušica v Gorskem kotarju (pol ure vožnje od Kočevja ali Reke, ura od Zagreba). Med voditelji bosta tudi Andrej Blatnik in Urban Vovk. Informacije bodo dostopne na spletu. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 22 07:26:36 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 22 Jun 2011 07:26:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Pesništvo_upora_--_Leksikografija_--_K rčenje_sredstev_za_kulturo Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/dnsk.html -- v podatkovni zbirki slovenističnih diplomskih nalog na FF so zdaj tudi tiste, ki so jih pod zbirnim naslovom Slovensko pesništvo upora delali študentje v seminarju prof. Borisa Paternuja od 1971 dalje; vtipkala jih je Katja Horvat. === From: Simon Krek Date: 2011/6/20 Subject: [SDJT-L] eLEX2011 zgodnja prijava Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, organizira mednarodno konferenco z naslovom "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users (eLEX2011)". Konferenca bo potekala na Bledu od 10.-12. novembra. Registrirajte se in izkoristite možnost nižje kotizacije do 30. junija 2011. Za registracijski obrazec in informacije o načinih plačila obiščite http://www.trojina.si/elex2011/Vsebine/registration.html. Število udeležencev je omejeno na 130, 65 mest je avtomatično dodeljenih predstavljalcem (en avtor na prispevek), zato svetujemo čimprejšnjo prijavo. Konferenčna stran: http://www.trojina.si/elex2011/index.html Delovni jezik konference: angleščina Kontakt: elex2011 na trojina.si Simon Krek === Od: Aleksandra Rekar Datum: 20. junij 2011 20:41 Zadeva: [Fwd: PODPRITE peticijo "Proti krčenju sredstev v kulturi!"] [...] Podpišite peticijo http://ljudmila.org/~asociacija/peticija/ From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 26 09:16:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Jun 2011 09:16:05 +0200 Subject: [SlovLit] Poezija in ekonomija -- O nagrajevanju -- NUK -- Breda Pogorelec Message-ID: From: "Urška P. Černe" To: Date: Mon, 20 Jun 2011 15:25:37 +0200 Subject: Sreda, 22. 6., ob 12, uri, Mala dvorana Kinodvor: Tiskovna konferenca Festivala Pranger Festival PRANGER vabi na TISKOVNO KONFERENCO pred začetkom festivala v SREDO, 22. junija [ups, že mimo, mh], ob 12. uri, v Mali dvorani Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana. Medtem ko brat kresnik premišljuje o romanu, mi o poeziji. In letos tudi o ekonomiji. [...] O položaju poezije v ekonomiji in družbi in pogledu ekonomije na poezijo bosta razmišljala Bogomir Kovač in Marijan Dović. Na tiskovni konferenci bodo nastopili kritika David Bandelj in Zoran Pevec, prevajalka iz danščine in v danščino Silvana Orel Kos, vodja prevajalskega programa Nada Grošelj, vodja okrogle mize Poezija & Stečaj, Goran Č. Potočnik, in France Benedik, predsednik Društva slovensko-danskega prijateljstva. Več o festivalu na http://www.pranger.si === http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2011/06/kresnik_izjave_finalistov.aspx -- o letošnjih kresnikih. === From: Helena Drewry Date: Fri, 24 Jun 2011 09:50:10 +0000 Subject: NUK: DOBRODOŠLI DOMA: Narodna in univerzitetna knjižnica skrbi za stvaritve slovenskega naroda Vljudno vabljeni na prireditve v Narodno in univerzitetno knjižnico v petek, 1. julija od 9.00, s katerimi se pridružujemo velikemu vseslovenskemu praznovanju Slovencev iz domovine in sveta. Tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici se pridružujemo velikemu vseslovenskemu praznovanju, ki obeležuje 20 let naše samostojnosti in bo na ljubljanskih ulicah združil Slovence iz domovine in sveta. 1. julija 2011 ste tako še posebej vabljeni v NUK: 9.00 - 15.00 Dan odprtih vrat Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije (soba 206, 2. nadstropje) Opis: http://photos-e.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/262280_10150207204403040_55076103039_7223713_2638197_a.jpg Delček Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS V NUK skrbno zbiramo in hranimo stvaritve slovenskega naroda, tudi tiste, ki ne nastanejo v matični domovini. Za tovrstno gradivo skrbi poseben oddelek - Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS, ki bo 1. julija odprla svoja vrata še bolj na stežaj. Zbirka je naslednica skrivnostnega D-fonda, za katerega so v letih 1945 do 1991 veljala posebna pravila dostopa. Prijazno povabljeni na obisk med 9.00 in 15.00! 11.00 voden ogled NUK (vodenje bo v v slovenskem (po želji tudi v angleškem) jeziku; zbirno mesto pritličje pred prodajalno/recepcijo NUK) 12.00 Slovenci po svetu tudi na spletu - predstavitev prvih dveh izseljenskih publikacij, Meddobja in Zbornika Svobodne Slovenije, ki sta v celoti dostopni na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si (sejna soba NUK, 1. nadstropje) Opis: http://photos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc6/259849_10150207204793040_55076103039_7223716_3019887_a.jpg Kulturno literarna revija Meddobje Pod naslovom Slovenci po svetu tudi na spletu se skriva nadvse aktualna predstavitev prvih dveh izseljenskih revij, ki sta v celoti dostopni na spletu, najdete ju na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dLib.si. To sta pomembna literarna in kulturna slovenska revija Meddobje, ki v Argentini izhaja že od leta 1954 ter v letih 1949 do 1975 izhajajoč Zbornik Svobodne Slovenije, ki je izvrsten pomnik časa, prava mala enciklopedija in neponovljiv vir za poznavanje ljudi, zgodovinskih dejstev in družbenih gibanj. Njuno digitalizacijo smo izvedli s pomočjo sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. [...] === Od: Mojca Rogač Datum: 23. junij 2011 11:26 Zadeva: Breda Pogorelec Vljudno vabljeni na otvoritev razstave o pokojni red. prof. dr. Bredi Pogorelec, ki bo 4. 7. 2011 predvidoma ob 13. 30, neposredno po otvoritvi Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, v avli Filozofske fakultete. Slavnostna govorka ob otvoritvi razstave bo predstojnica Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Erika Kržišnik. Na razstavi bodo predstavljeni tudi Izbrani jezikoslovni spisi I in II Brede Pogorelec, ki so izšli 22. 6. 2011. Mojca Smolej From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 26 15:47:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Jun 2011 15:47:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletne_prireditve_Centra_za_slovenš čino Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Sun, 26 Jun 2011 07:30:54 +0000 Subject: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino Vljudno vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v ponedeljek, 4. julija 2011: ob 8.30 6. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61) 150 udeležencev iz 17 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji) ob 9.30 30. Poletna šola slovenskega jezika v veliki dvorani Srednje zdravstvene šole v Ljubljani (Poljanska cesta 61) 150 udeležencev iz 34 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji) ob 20.00 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v atriju Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) 130 udeležencev iz 27 držav (več o programu na www.centerslo.net/seminar) Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na: damjana.kern na ff.uni-lj.si, 031 321 819 (Mladinska poletna šola) branka.gradisar na ff.uni-lj.si, 051 416 260 (Poletna šola) damjan.huber na ff.uni-lj.si, 041 341 830 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) Vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Ina Ferbežar, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 26 17:41:34 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Jun 2011 17:41:34 +0200 Subject: [SlovLit] Slikovne sestavine pri sporazumevanju Message-ID: From: Vojko Zadravec Date: 2011/6/20 Subject: FW: Vabilo na 9. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije >>VLOGA SLIKOVNIH SESTAVIN PRI SPORAZUMEVANJU<<, ki bo 8. septembra 2011 - na mednarodni dan pismenosti - v Štihovi dvorani, Cankarjev dom v Ljubljani Bralno društvo Slovenije (BDS) vsako drugo leto obeleži mednarodni dan pismenosti s strokovnim posvetovanjem, vmesno leto pa običajno z okroglo mizo ali drugo dejavnostjo, s katero skuša osvetliti posamezna vprašanja o bralni pismenosti in sodobnih oblikah branja. Letošnje strokovno posvetovanje namenjamo vlogi slikovnih sestavin pri sporazumevanju. Ker so rezultati mednarodne raziskave PISA 2009 pokazali slabšo bralno zmožnost slovenskih petnajstletnikov, se bomo v uvodu strokovnega srečanja najprej posvetili tej pomembni problematiki: dr. Sonja Pečjak bo govorila o bralni pismenosti dijakov v povezavi z različnimi besedili in se vprašala, kaj nam pripoveduje PISA 2009, dr. Meta Grosman pa bo obravnavala možnosti branja umetnostnih besedil, ki bi prispevale k višji bralni pismenosti. Osrednji del posveta bo obravnaval vlogo slikovnih sestavin in vprašanje delovanja tako sestavljenih večkodnih sporočil. Najprej bo dr. Sonja Starc spregovorila o pomenu slikovnega v večkodnih besedilih, nato bomo besedo o novih oblikah sporazumevanja, ki združujejo besedne in slikovne sestavine, prepustili Anamariji Šporčič, predstavila in kritično ocenila bo bloganje oz. spletnikovanje med mladimi (novi obliki vizualne komunikacije), Davorinu Dernovšku, spregovoril bo o novih oblikah stripa v času svetovnega spleta (zagovarjal bo nujnost pozitivnejšega odnosa do tega med mlajšimi generacijami priljubljenega žanra), in mag. Adeli Železnik, predstavila bo ustvarjalne možnosti uporabe stripa v muzejsko-galerijski pedagogiki; o dialogu med besedilom in podobo bo govorila mag. Cvetka Sokolov, Bojana Modrijančič Reščič pa nas bo seznanila z besednimi in slikovnimi prispevki svojih dijakov (predstavljeno je nastalo pri pouku slovenščine ob uporabi moderne tehnologije). Prispevki bodo na nov način osvetlili razne vloge slikovnih sestavin pri sporazumevanju, poudarili njihov pomen za motivacijo mladih bralcev ter pomagali razmišljati o novih oblikah bralne pismenosti in bralčevega sodelovanja z besedilom. Popoldanski del posvetovanja z okroglo mizo "Kaj, koliko in kako beremo?'' bo predstavil rezultate ankete BDS 2011 in osvetlil bralne navade Slovencev. Dr. Sonja Pečjak bo predstavila rezultate ankete (izvedli smo jo z vašo pomočjo, sodelovalo je več kot 500 anketirancev), ki omogočajo poglobljen razmislek o našem branju. Nadja Mislej Božič, mag. Tilka Jamnik, dr. Veronika Rot Gabrovec in Ivanka Učakar bodo v razpravi predstavile posamezne starostne skupine bralcev. Člane BDS in druge udeležence bomo povabili k razmišljanju o tem, kaj, kako in koliko beremo. Svoje poglede na bralne navade mladih nam bodo na koncu razkrili tudi dijaki Šolskega centra Celje, Srednja šola za kemijo, elektroniko in računalništvo. Strokovno posvetovanje namenjamo članicam in članom Bralnega društva Slovenije, strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnih zavodov, knjižnic, fakultet, založb in študentom. Vabimo vas, da se srečanja udeležite, sodelujete v strokovnem dialogu in ga obogatite s svojim razmišljanjem! Organizacijo in izvedbo posveta sofinancira Javna agencija za knjigo. Lepo vas pozdravljamo. Savina Zwitter, predsednica Upravnega odbora BDS, dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 26 22:12:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Jun 2011 22:12:39 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8lanki_in_baze_--_Odmaševanje Message-ID: http://mediacommons.futureofthebook.org/alt-ac/cluster/alternative-academic-careers-humanities-scholars -- alternativne akademske kariere za humaniste. http://www.publishingresearch.net/documents/PRCSmitJAMreport20June2011VersionofRecord.pdf -- o rudarjenju časopisnih podatkov. http://www.scirp.org/Journal/ojml -- Open Journal of Modern Linguistics; Journal of Scholarly Publishing 42/4 (julij 2011). http://utpjournals.metapress.com/content/u330r0h17p64/ -- novi poslovni modeli za univerzitetni tisk. http://utpjournals.metapress.com/content/hv32478706634nu7/?p=babbe5d834154f68b7b67cb4fe49365c&pi=1 -- stilistična analiza sprememb ob pretvorbi disertacije v monografijo. http://worldnames.publicprofiler.org/Default.aspx -- iskalnik priimkov -- najdene priimke pokaže na zemljevidu! (Karl Grossner, Center for Spatial Studies University of California) http://www.geonames.org/ -- Geonames; zbirka vsebuje 8 mio kerajevnih imen; iskani izraz pokaže na zemljevidu. === Od: BogoRoz Datum: 26. junij 2011 22:05 Zadeva: VABIM VAS NA ODMAŠEVANJE S POSVETNITVIJO HRADECKEGA MOSTA V ČETRTEK, 30. JUNIJA, OB POL SEDMIH ZVEČER Hradeckega most povezuje Žabjak s Krakovim in nas s tem še posebej opominja na ljubljansko žabarstvo. Ne sramujmo se ga. Dvoživkarstvo postaja naša realnost. Če hočemo živet v današnjem svetu, moramo obvladat oba življenska prostora, globalnega in domačega. Globalnega moramo razumet s samozavestjo, ki nam jo da naš prvi biotop. Da bomo v njem res suvereni, moramo dat svojemu jeziku čimveč možnosti, da premaga težave, ki jih ima zaradi majhnega števila svojih uporabnikov. Ker ga ne moremo branit tako, da bi zaprli mostove do sosednjih jezikov, mu moramo omogočit, da čimbolj poraste in utrdi svoj breg. Andrej Rozman Roza PS: Na spodnjem naslovu si lahko preberete besedilo aprilskega odmaševanja: http://www.roza.si/urgenca/zanic/pomladansko-odmasevanje-0 From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Jun 29 15:03:25 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 29 Jun 2011 15:03:25 +0200 Subject: [SlovLit] 22. Slovenski slavisticni kongres - osnutek programa Message-ID: <4E0B229D.23929.AC11175@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletni strani Slovenskega slavističnega kongresa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 je objavljen osnutek kongresnega programa. V prihodnjih tednih se bomo stran še dopolnjevali z informacijami o jesenskem slavističnem kongresu, katerega osrednja tema bo predstavitev mariborske slavistike, ob čemer bo potekala še vrsta drugih tem (Pouk slovenščine v strokovnih in poklicnih šolah, Strokovne novosti iz slavistike), sekcij (lektorska in študentska) in dogodkov (predstavitve založb ter novih knjig in projektov, okrogla miza "Slovenščina v javnosti, posebej v izobraževalnem sistemu od vrtca do univerze", ki jo bo moderiral Marko Stabej). Obeta se pester in zanimiv kongresni program, zato vas vabimo, da razmislite o udeležbi. Priporočamo prijavo prek spletnega obrazca, ki je dosegljiv tule: http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica/ Ob tej priložnosti vabimo tudi vse tiste, ki želite na kongresu predstaviti knjižne novosti in projekte, da pošljete besedilo vaše predstavitve (do 2000 znakov) skupaj s prijavnim obrazcem na sloslavko na gmail.com Prijavni obrazec za predstavitelje publikacij/raziskav je: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Maribor 2011 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov z vključenimi presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): Rok oddaje prijav za predstavitve knjig in projektov je 15. julij 2011. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta pošljite v doc formatu (MS Word) na e-naslov sloslavko na gmail.com. Obenem se ne pozabite prijaviti na kongres (prijavnica: http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica/ ), s čimer boste potrdili, da nameravate predstavitev na kongresu zares izvesti. Izvedba predstavitve na kongresu ne prinaša samo promocije pred izbrano ciljno publiko in objave z kongresnem zborniku; predstaviteljem knjig in projektom pripada tudi za polovico nižja kotizacija! Matjaž Zaplotnik, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 30 08:56:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 30 Jun 2011 08:56:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Gorenjci=2Esi_--_Dohodnina_--_Šolski_p rojekti_na_Wikipediji_--_Almanah_Lutkovnega_gledali šča_na_dLib Message-ID: http://www.gorenjci.si/ -- Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev; pod Ž je na http://www.gorenjci.si/Default.aspx?id=978 od včeraj tam po zaslugi Mirana Lole Božiča tudi biografija profesorice slovenščine Marije Žagar. Drugi: Drago Bajt, Štefka Bulovec, Stanko Bunc ...Tine Debeljak, Janez Dolenc, Franc Drolc ... === http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor_o_Wikipediji:Šolski_projekti#O_izkušnjah_s_seminarskim_delom_za_Wp -- prispevek v debato o šolskem/seminarskem pisanju gesel za Wikipedijo. -- miran === Pri mojem letošnjem izračunu dohodnine je bil tolažilen podatek, da se je kar 89 evrov iz nje steklo na račun Slavističnega društva Slovenije (davčna številka 81642946), kar sem dosegel z zahtevkom na spletni strani Edavki (ali pa kar na davčni upravi, se ne spominjam več). Da bi bilo takih slavističnih zahtevkov še več ... -- miran === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 30. junij 2011 08:48 Sporočam, da je na spletni strani dLib.si objavljen digitaliziran Almahan LGL ob 60-letnici (1948-2008) z naslovom Po stopinjah lesene Talije - 60 let - Lutkovno gledališče Ljubljana -- http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-QZNDIYPU Almanah je odličen vir informacij za slovensko književnost in slovensko mladinsko književnost ipd. Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 4 19:47:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Jul 2011 19:47:44 +0200 Subject: [SlovLit] = IKT_v_šoli_--_Poezija_je_kul Message-ID: From: Boza Krakar Date: 2011/7/4 Subject: zagovor disertacije V sredo, 6. 7. 2011 bo mag. Marija Žveglič zagovarjala doktorsko disertacijo Raba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje ciljev pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Zagovor bo ob 12.30 v Modri sobi FF. Boža Krakar Vogel, mentorica === From: KUD Kentaver Date: 2011/7/4 Subject: Mlade rime še kar trzajo :) delavnici nastopanja in interpretacije poezije kud kentaver predstavlja: mlade rime na delu! menza pri koritu, metelkova, sobota 9. julija 2011 15:00--17:00 II. del delavnice - interpretiranje poezije (vodi: veronika dintinjana) nedelja 10. julij 2011 12:00--17:00 III. del delavnice - interpretiranje poezije z nastopom na odru (vodita: veronika dintinjana in dejan koban) odlična priložnost za druženje! delavnica je brezplačna. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jul 6 12:02:30 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 6 Jul 2011 12:02:30 +0200 Subject: [SlovLit] Nove knjige in slike Message-ID: Peter Božič, človek gledališča. Predstavitev zbornika, ki ga je izdal Slovenski gledališki muzej 2011, bo v četrtek 7. julija ob 11.00 v prostorih muzeja na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. Irena Avsenik Nabergoj, Literarne vrste in zvrsti: Stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. Ljubljana: CZ, 2011. 623 str. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri144/index.html -- Korzika. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri145/index.html -- Kekec v gorah Balkana. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 9 22:31:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 9 Jul 2011 22:31:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Povezave_--_Primic_in_Lisičje_--_Slova nske_projekcije_Evrope Message-ID: http://www.newcastle.edu.au/school/hss/research/groups/cllc/intelligent-archive.html -- Intelligent Archive, avstralski program za obvladovanje besedilnih korpusov; zastonj. https://monk.library.illinois.edu -- MONK, še en tak program za besedilno rudarjenje. http://www.ctsdh.luc.edu/?q=node/24 -- HRIT (Humanities Research Infrastructure and Tools). http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042457568 -- v Dnevniku o SSJLK. === From: Kristina Anželj Date: 2011/7/6 Subject: Fwd: Fw: vabilo >>Primic na obisku na Lisičju<<, romantična igra o Janezu Nepomuku Primicu, v kateri nastopajo člani dramske sekcije Š.ODER KUD Škofljica. [...] Prijazno vabljeni vsi iz bližnje in daljne okolice, da se nam pridružite v soboto, 9. julija 2011, ob 18.00 uri na dvorcu Lisičje. === Revija Slavia Meridionalis, ki izhaja v Varšavi, načrtuje tematsko 12. številko na temo slovanskih projekcij Evrope -- stvarnost in domišljija. Interesenti (tudi literarni zgodovinarji in jezikoslovci) naj prispevke v katerem koli slovanskem jeziku ali angleščini in v obsegu do 27.000 znakov prijavijo do konca avgusta, oddajo pa naj jih do oktobra 2011. Več informacij pri meni -- miran -------------- naslednji del -------------- A non-text attachment was scrubbed... Name: 2011 07 09 - Primic na Lisičju.pdf Type: application/pdf Size: 508580 bytes Desc: ni na voljo URL: From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jul 10 07:38:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 10 Jul 2011 07:38:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar_Književnost_na_maturi_2012_--_ Angleški_historični_slovarji Message-ID: From: Katja Mihurko Poniž Date: 2011/7/7 Subject: Seminar Književnost na maturi 2012 Tudi letos bo Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici organizirala seminar Književnost na maturi 2012 s finančno podporo Mladinske knjige, ki je že izdala publikacijo Esej na maturi 2012 (več informacij na http://www.emka.si/esej-na-maturi-2012/PR/128879). Letošnji seminar bo v sredo, 28. septembra 2011, v amfiteatrski predavalnici v prostorih UNG v Ajdovščini (Vipavska c. 11) in bo potekal takole: 9.00-10.30 Katja Mihurko Poniž: Iskanje izgubljenih vrednot v Stebrih družbe, Revizorju in v Za narodov blagor 10.45-12.15 Mateja Pezdirc Bartol: Družba sladke limonade ter kriza vrednot nekoč in danes 13.30.-15.00 Zoran Božič: Dramatično popotovanje skozi krizo vrednot v štirih slikah (interaktivno predavanje) 15.15-16.45 pogovor in delavnica z Vinkom Möderndorferjem Kotizacije ni. Prijave zbiramo do 1. septembra oz. do zapolnitve mest in jih pošljite na naslov: tanja.badalic na ung.si === http://leme.library.utoronto.ca/ -- Lexicons of Early Modern English (LEME), angleški historični slovarji. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 11 10:45:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 11 Jul 2011 10:45:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Cekini_za_Wikivir_Cankar_v_slovaški _Wikipediji_--_Konference Message-ID: Pred časom smo sejali zlovoljo zaradi slabih obetov glede finančne podpore popravljanju leposlovne klasike na Wikiviru, zdaj sredi vročega poletja pa se je vendarle premaknilo na bolje in imamo zdaj celo dva finančna vira: Ministrstvo za kulturo bo pomagalo tako kot lani in plačevalo delo preko študentskih napotnic na naslov Slavističnega društva Slovenije (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika; interesenti se vpišite na dno pogovorne strani projekta http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika -- popravljanje mora biti zaključeno že novembra!), ZRC SAZU pa financira natančno popravljanje manjše količine besedil (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Besedila_za_ZRC_SAZU) iz Googlove nagrade -- delo na obeh mestih bo koordiniral in preverjal administrator Mihael Simonič. Da ne bo prihajalo do navzkrižnih urejanj, se podpišite k izbranemu besedilu na seznamu. Rezervacije besedil v preteklosti se niso obnesle, zato se podpišite samo k enemu besedilu in šele potem, ko ga do konca popravite, k naslednjemu. Poglavitne dileme razrešimo na pogovornih straneh projektov ali na sestanku sodelujočih, potem ko delo steče. -- miran --- http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah#Slovaška_Wikipedija -- Jurčič, Tavčar in Cankar na Wikipediji tudi v slovaščini. === http://www.digitalheritage.fil.bg.ac.rs/ -- znanstvena konferenca Digitalisation of Cultural and Scientific Heritage, University Repositories and Distance Learning / Digitalizacija kulturne i naučne baštine, univerzitetski repozitorijumi i učenje na daljinu, 30. sept. -- 2. okt. 2011, Filološka fakulteta v Beogradu (vabilo k udeležbi; napoved referata v obsegu 1500 znakov -- v angleščini ali srbščini -- je treba poslati do 1. avgusta). === From: Igor Saksida Date: 2011/7/11 Subject: FW: Konferencija ECNSI - Rano učenje hrvatskoga/materinskoga jezika - 5 http://www.ufzg.unizg.hr/wp-content/uploads/2011/06/1-ECNSI-2011_3rd-Information-and-knowledge-systems-symposium.pdf -- poziv k udeležbi na znanstveni konferenci Rano učenje hrvatskoga/materinskoga jezika (RUHMJ-5) v Zagrebu 10.--12. novembra 2011. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 14 07:29:59 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 14 Jul 2011 07:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletni_tečaji_slovenščine_na_Obal i_--_Novo_na_dLibu Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Wed, 13 Jul 2011 22:17:29 +0200 Subject: Poletni tečaji slovenščine na slovenski Obali 2011 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER in ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Vas vljudno vabita na slavnostno otvoritev 18. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali 2011, "Halo, tukaj slovenski Mediteran!", ki bo v ponedeljek, 18. julija 2011, ob 20. uri v avli rektorata Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru. Pozdravni nagovori: dr. Vesna Mikolič, izred. prof., dekanja UP FHŠ, dr. Dragica Čeč, doc., znanstvena sodelavka UP ZRS Koper, dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Timotej Pirjevec, predstojnik Urada za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper. Otvoritev bo spremljal glasbeni program. Sledi pogostitev. Dr. Vesna Mikolič, izr. prof., dekanja UP FHŠ Mag. Vladka Tucovič, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ === Nove revije in zborniki na dLibu (http://www.dlib.si): Edinost (Trst), Meddobje, Zbornik svobodne Slovenije (Argentina), Idrijski razgledi, Carniola, Štajerski tednik, Ilustrovani narodni koledar, Zvon. From tomaz.erjavec na ijs.si Thu Jul 14 13:10:19 2011 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 14 Jul 2011 13:10:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendije_NetWords Message-ID: <001201cc4216$9e089ca0$da19d5e0$@ijs.si> Pozdravljeni, ESF mreža NetWords, ki se ukvarja z meddisciplinarnim preučevanjem morfologije razpisuje štipendije za kratke in daljše študijske obiske raziskovalcev med državami članicami NetWords, tudi Slovenije. Razpis se zaključi 5. septembra, podrobnosti, kot tudi opis NetWords pa najdete na http://www.networds-esf.eu/ Če vas zanima še kaj v zvezi z razpisom ali sodelovanje v delu mreže (zelo dobrodošlo!), se prosim obrnite name. lp, Tomaž Erjavec -- Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 16 08:23:09 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 16 Jul 2011 08:23:09 +0200 Subject: [SlovLit] Wikidelavnica, parodija in Ljubljanski zvon Message-ID: V sredo 20. julija bom ob 10.00 v wikidelavnici v predavalnici 209 na FF novince pri Wikiviru in druge zainteresirane uvajal v popravljanje in postavljanje besedil na splet pri projektih http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika in http://sl.wikisource.org/wiki/Besedila_za_ZRC_SAZU. Vabljeni tudi izkušeni wikijevci, da izmenjate izkušnje in jih posredujete naprej. -- miran http://sl.wikisource.org/wiki/Žalostna,_komu_neznana_je_resnica,_da_sem_žejen -- Robova parodija Prešernove gazele na Wikiviru. http://www.archive.org/search.php?query=zvon%20%20AND%20mediatype%3Atexts -- Ljubljanski zvon je v Googlovi digitalizaciji dostopen na http://www.archive.org. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jul 17 20:29:04 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 17 Jul 2011 20:29:04 +0200 Subject: [SlovLit] = ICLA_--_LZ_v_slovaščini Message-ID: From: David Bandelj Date: 2011/7/16 Subject: 2013 Congress Date: Wed, 6 Jul 2011 16:00:56 -0600 From: AILC ICLA http://www.ailc-icla.org -- kongres ICLA (mednarodnega združenja komparativistov) bo leta 2013 v Parizu. === From: Kržišnik, Erika Date: 2011/7/16 Subject: RE: Ljubljanski zvon (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003802.html) Pogledala sem Ljubljanski zvon na omenjeni spletni strani Googla in našla takle opis: Publisher: Ljubljana, Language: Slovak, Digitizing sponsor: University of Toronto [...] Upam, da je opazen podatek o jeziku Ljubljanskega zvona - slovaški! Lp, Erika Kržišnik --- From: Jani Kovacic Date: 2011/7/17 Subject: Fw: Ljubljanski zvon + dodatek, ki je prej umanjkal [...] Vsa čast Torontu in velika hvala in zahvala! Poskušal sem jih opozoriti, da je to slovenščina in ne slovaščina. Pa če še kdo to stori, bo bolj zaleglo. Pa še, kako se sedaj uradno angleško reče slovenščina? *Slovensko-angleški slovar ASP32 izvrže: > slovénščina Slovene, Slovenian; the Slovene (ali Slovenian) language > slovénski Slovene; Slovenian; ~ jezik Slovene, Slovenian; the Slovene (ali Slovenian) language Jani Kovačič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 18 09:41:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Jul 2011 09:41:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovarček_slovanskih_jezikov_--_Dolenj sko_imenoslovje Message-ID: From: Branko Gradišnik Date: 2011/7/16 [...] sem imel pred razsutjem računalnika od nekod shranjen link do bazičnega primerjalnega slovarčka slovanskih jezikov, mislim, da je štel okrog 6500 osnovnih besed. Tega zdaj nikakor ne najdem. Morda je tebi znana lokacija? LP Branko === Letošnje Kekčeve poti po Balkanu (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri145/index.html) je dokumentirala tudi Natalija Belova: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/natalija_kekec/index.html http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Od%20Mirne%20do%20Krmelja/index.html -- Od Mirne do Krmelja (dolenjska toponimika). From simona.klemencic na guest.arnes.si Mon Jul 18 11:25:15 2011 From: simona.klemencic na guest.arnes.si (Simona Klemencic) Date: Mon, 18 Jul 2011 11:25:15 +0200 Subject: [SlovLit]Slovarček_slovanskih_jezikov_--_Dolenjsko_imenoslovje In-Reply-To: References: Message-ID: <00ee01cc452c$9a2d4f40$ce87edc0$@guest.arnes.si> Etimologi mislimo, da bi lahko šlo za slovanski etimološki slovar na tejle strani: http://iedo.brillonline.nl/dictionaries/ (Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon) ali za Vasmerjev slovar (http://starling.rinet.ru/cgi-bin/query.cgi?basename=\usr\local\share\starli ng\morpho\vasmer\vasmer&root=/usr/local/share/starling/morpho). Če kdo pozna še kaj uporabnega, česar mi ne poznamo, naj se oglasi. Lp Simona -----Original Message----- From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran gmail Sent: Monday, July 18, 2011 9:42 AM To: SLOVLIT Subject: [SlovLit] Slovarček slovanskih jezikov -- Dolenjsko imenoslovje From: Branko Gradišnik Date: 2011/7/16 [...] sem imel pred razsutjem računalnika od nekod shranjen link do bazičnega primerjalnega slovarčka slovanskih jezikov, mislim, da je štel okrog 6500 osnovnih besed. Tega zdaj nikakor ne najdem. Morda je tebi znana lokacija? LP Branko From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jul 19 10:23:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 19 Jul 2011 10:23:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_glagol_v_poljščini_--_Slom škov_simpozij_--_Slike Message-ID: From: Vasja Bratina Date: 2011/7/18 Subject: Slovenski glagol v poljščini Pri Založbi ZRC SAZU v Ljubljani je izšel priročnik Rade Lečič Slovenski glagol (oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov) v poljščini. To je že peti prevod, saj so do zdaj izšli prevodi v angleški, nemški, italijanski in španski jezik. Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljene oblikoslovne značilosti glagolov. V drugem delu je seznam 2610 najpogostejših glagolov z osnovnimi oblikoslovnimi podatki (sedanjik v 1. osebi ednine, velelnik v 2. osebi ednine in množine, deležnik na -l za moški in ženski spol ednine) in naglasom. Pogostost glagola je označena z zvezdico. Dodan je seznam glagolov, kjer je najprej izpisana oblika v sedanjiku in šele potem v nedoločniku, sledi mu seznam nepravilnih deležnikov na -l, na koncu pa so še najpogostejši glagoli z dvema in s tremi zvezdicami. V vsakem seznamu so nedoločniki prevedeni v poljščino. Prevodi zajemajo osnovne pomene glagolov. Priročnik je prevedla Bojana Todorović, lektorica poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Vasja Bratina === From: Sabina Rezec Date: 2011/7/4 Subject: Slomškov simpozij Na Ljudski univerzi Šentjur bomo letos že tretje leto zaporedoma izvedli Slomškov simpozij. Odvija se na Slomu pri Ponikvi 25. 11. 2011. Simpozij je namenjen spoznavanju življenja in dela A. M. Slomška in z njim povezanih dejavnosti. [...] V letu 2010 smo s programom simpozija prepričali tudi Strokovni svet na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je simpozij potrdil in vključil v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje. Tema letošnjega simpozija bo posvečena obletnici ustanovitve Mohorjeve družbe in pomenu pisane slovenske besede. [...] Vabimo predavatelje, ki bi bil pripravljen povedati kaj o Mohorjevi družbi ali pa tudi o kateri drugi temi, povezani s Slomškom. Prispevke predavanja posredovali do septembra, ker bi jih želeli vključiti v zbornik, v katerem bodo prispevki vseh treh Slomškovih simpozijev. Pred tiskom vam zbornik pošljemo v predogled. Prispevki so honorirani. Sabina Rezec Strokovna sodelavka na projektih Ljudska univerza Šentjur === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri147/index.html -- v srcu Dolenjske in drugi poletni posnetki. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 23 23:24:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 23 Jul 2011 23:24:25 +0200 Subject: [SlovLit] Bevkov dan, Slavia Centralis, Sodobni avtorji na Wikiviru Message-ID: http://www.kudcerkno.si/index.php/kud-cerkno-vabljeni-na-nocni-prigrizek.html -- literarni natečaj ob Bevkovem dnevu. http://slaviacentralis.uni-mb.si/ -- začetna stran revije Slavia Centralis, ki je prosto dostopna na spletu. === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 23. julij 2011 21:36 Zadeva: Pisna soglasja za celoten opus Sporočam, da so naslednji avtorji oz. dediči v času 2007--11 dali pisno soglasje študentom ljubljanske Pedaške fakultete za objavo celotnega opusa na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran): France Bevk, Kristina Brenk, Anica Černej, Milan Dekleva, Zdravko Duša, Aksinja Kermauner, Marko Kravos, Alojz Ihan, Branka Jurca, Bogomir Magajna, Svetlana Makarovič, Ivan Malavašič, Neža Maurer, Pavel Medvešček, Miloš Mikeln, Stane Peček, Slavko Pregl, Ljuba Prenner, Ivan Sivec, Tatjana Pregl Kobe, Branko Rudolf, Tone Seliškar, Jože Seljak, Peter Svtina, Tomaž Šalamun, Severin Šali, Ada Škerl, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Saša Vrandečič, Lojze Zupanc. Zato se vsem skupaj in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem: Upam, da bodo tudi drugi sledili svetlemu zgledu in tako prispevali v zakladnico javnega dobra. Tako kot je dejal Tone Partljič: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo!" Sedaj lahko beremo -- zastonj in ne zaman. Milena M. B. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jul 27 17:42:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Jul 2011 17:42:51 +0200 Subject: [SlovLit] = E-izdaje_--_Re=3A_Sodobni_avtorji_na_Wik iviru_--_Kar_po_domače Message-ID: http://mith.info/tile/ -- TILE, Text-Image Linking Environment, spletno orodje za kreiranje in urejanje faksimiliranih elektronskih izdaj in humanističnih arhivov. === From: vekoslav pregl Date: 2011/7/24 Subject: RE: [SlovLit] Sodobni avtorji na Wikiviru (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003807.html) Zasledil sem, da se je sicer v vedrem sporočilu prof. dr. Milene M. B. zgodil rahel zdrs: citirana izjava je Pavčkova, ne Partljičeva. lp, S. Pregl --- From: Silvija Borovnik Date: 2011/7/24 Subject: Re: [SlovLit] Bevkov dan, Slavia Centralis, Sodobni avtorji na Wikiviru Meni pa se zdi, da je tisto o branju misel Toneta Pavčka. Se motim? Lep pozdrav, Silvija Borovnik === From: Franz Kattnig Date: 2011/7/27 Subject: Fw: Kar po domače... Na pobudo Krščanske kulturne zveze so predstavili na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu projekt, ki naj bi se zavzemal za ohranitev in utrditev slovenščine kot družinskega jezika na Koroškem. Skupina namerava pomnožiti pozive na starše in star starše ter sploh na javnost, da se naj rojakinje in rojaki zavedajo pomena domače govorice v družinah. Podlaga teh pozivov v časopisih, radiu in televziji, na letakih in lepakih naj bi bile izjave in mnenja čimpestrejšega števila osebnosti obeh koroških narodnih skupnosti ... Nekaj zelo zanimivih izjav uglednih osebnosti smo že objavili v Nedelji in Novicah, redno prosimo nove kroge teh osebnosti za taka mnenja in izjave. Tokrat prosimo Vas za kratek (približno deset vrsti odnosno 600 do 800 znakov) prispevek o pomenu narečnega oziroma pogovornega družinskega jezika. Opozoriti hočemo na osnove pridobivanja jezika in čustven odnos do njega, to pa je možno le v družini, po najnovejših spoznanjih znanstvenikov celo že pred rojstvom otroka. (S pomenom dvojezičnosti se pri tej iniciativi ne ukvarjamo!) [...] Hvaležni Vam bomo za prispevek, ki ga, prosimo, pošljite na naslov: Krščanska kultuerna zveza (v r. Martinu Kuchlingu), 10. Oktoberstraße/Cesta 10. oktobra 25/3 9020 Celovec/Klagenfurt, na naslov: kuchling na kkz.at ali na naslov odpošiljatelja pričujoče okrožnice. Prav lepo Vas pozdravlja Franc Kattnig, Rožek From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 29 11:33:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 29 Jul 2011 11:33:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Napovedano_in_izšlo Message-ID: http://www.zde.uni-wuerzburg.de/tei_mm_2011/ -- TEI konferenca pod naslovom Filologija v digitalni dobi (Würzburg, 10.--16. okt. 2011). Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: Jezikoslovni spisi 1 in 2. Ur. Kozma Ahačič in Mojca Smolej. Ljubljana: ZRC SAZU in FF, 2011. 499 + 362 str. === Od: Perenič, Urška Datum: 29. julij 2011 10:02 Zadeva: zunaj je 2. št. SR Iz vsebine 2. št. Slavistične revije 2011: Razprave Jernej Habjan: Analiza svetovnih-sistemov in formalizem v literarni zgodovini Zoran Božič: Vrednotenje prešernovih pesmi kot recepcijski problem Alojzija Zupan Sosič: Trivialnost Vanda Babič: Cerkvenoslovanska ostalina na slovenskem - zgodbe, kraji in osebnosti ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika Slobodan Pavlović: Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu Brižinskih spomenika Alenka Jelovšek: Razvoj zaimenskega ogovornega sistema v slovenskih pisnih virih do leta 1850 Andreja Žele: Glagoli na -irati v današnji slovenščini Ocene Barbara Ivančič Kutin: Marija Stanonik, Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od srednjega veka do sodobnosti Gregor Kocijan: Matjaž Kmecl, Josip Jurčič - pripovednik in dramatik V imenu celotnega uredništva SR vabim k branju sveže izdaje in lepo pozdravljam, tehnična urednica Urška Perenič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 1 20:02:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 1 Aug 2011 20:02:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Mehanična_muza Message-ID: http://www.nytimes.com/2011/07/31/books/review/the-mechanic-muse-the-jargon-of-the-novel-computed.html?_r=1&emc=eta1 -- članek iz The New York Times o ameriških korpusnih stilističnih analizah (Hugh Kenneth, The Mechanic Muse: The Jargon of the Novel, Computed -- knjige v naših knjižnicah še ni), ki dokazujejo npr., da je tudi danes mogoče razlikovati med leposlovnim, novinarskim, vsakdanjepogovornim ... slogom. S prosto dostopnim vmesnikom (http://corpus.byu.edu/coca/) za angleščino. Za slovenščino kaj takega še čakamo. === http://cran.r-project.org/index.html -- prosto dostopna programska oprema za besedilno analizo. O tem, kako se iti kvantitativnega jezikoslovja s tem programom, v knjigi http://www.amazon.com/Quantitative-Corpus-Linguistics-Practical-Introduction/dp/0415962706/ref=sr_1_2?ie=UTF8&qid=1311886448&sr=8-2 (Quantitative Corpus Linguistics with R: A Practical Introduction). === https://sites.google.com/site/spisisp/Vstopna-stran/Gregor-Hrovatin/odlomki -- Gregor Hrovatin, leposlovni teksti na spletu. === http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3d%C5%BDenski+svet%27&browse=%C4%8Dasopisje&pageSize=20 -- tržaška revija Ženski svet 1923--41 v dLibu. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Aug 2 17:27:52 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Aug 2011 17:27:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Pošast_splet_--_Kersnik_--_Cankarjevo_ tekmovanje Message-ID: http://www.delo.si/mnenja/kolumne/smo-nehote-ustvarili-posast.html -- članek iz Dela kot obliž na rane, ki jih humanistiki prizadeva svet računalnikov. === From: Miha Rus To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 2 Aug 2011 09:10:23 +0000 Subject: Janko Kersnik Zanima me, kdo se je na Slovenskem največ ukvarjal z znamenitim graščakom z Brda? Hvala vnaprej za pomoč. Miha Rus, Brezovica --- Monografijo o njem je napisal Gregor Kocijan, Zbrano delo urejal Anton Ocvirk. Še prej ga je s pismi, naj mu vendar že pošlje nadaljevanje povesti, vztrajno nadlegoval urednik Ljubljanskega zvona Fran Levec :) -- mh === From: Andrejka To: SLOVLIT Date: Tue, 02 Aug 2011 16:20:09 +0200 Subject: Cankarjevo tekmovanje na forumih Letos se je že zelo zgodaj na enem imed forumov razvila žolčna debata o letošnjem Cankarjevem tekmovanju na OŠ-stopnji. Prilagam linke: http://med.over.net/forum5/read.php?65,7084753,7084780#msg-7084780 http://med.over.net/forum5/read.php?151,7086865,7086865#msg-7086865 From miranhladnik1 na gmail.com Sat Aug 6 10:48:23 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 6 Aug 2011 10:48:23 +0200 Subject: [SlovLit] = S_Koroške_--_O_pripadnosti_--_S_Primor ske Message-ID: V sredo, 10.8.2011 ob 18.00 bo v Kotljah 9. Srečanje na Prežihovi bajti, letos posvečeno romanu >>Požganica<<. Program bodo oblikovali novinarka Radia Slovenija Petra Kos ter Ženska vokalna skupina >>Deteljica<<. Pistelj Lovro Kuhar. Od nedelje 14. 8. do nedelje 28. 8. 2011 se bo v Bovcu v Soški dolini odvijala mednarodna poletna kulturno-zgodovinska in jezikovna šola, ki jo je prof.dr. Vladimir Wakounig s sodelavci iz celovške univerze in drugih sosednjih univerz letos pripravil na temo Padec berlinskega zidu in učinki v alpsko-jadranskem prostoru. Informacije: andrea.wernig na uni-klu.ac.at . === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042462880 -- Dubravka Ugrešić v Dnevniku o marsičem. === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Fri, 05 Aug 2011 15:02:17 +0200 Subject: Zaključeni poletni tečaji slovenščine v Kopru S slovesno podelitvijo potrdil o udeležbi in predstavitvami posameznih skupin in delavnic v Foresteriji Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem so se v soboto, 30. julija 2011, uspešno zaključili 18. Poletni tečaji slovenskega jezika na slovenski Obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<<. Z uvodno svečanostjo, na kateri je spregovoril tudi državni sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boris Jesih, so se začeli 18. julija, udeležilo se jih je 62 tečajnikov (potomcev Slovencev po svetu in zamejstvu, študentov, prevajalcev, novinarjev ...) iz 13 držav: Argentine, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Makedonije, Nemčije, Poljske, Rusije, Srbije, Švedske in Španije. Tematsko vodilo letošnjih poletnih tečajev, migracije, se navezuje na rdečo nit predhodno zaključene Mediteranske poletne šole teoretske in aplikativne humanistike FHŠ UP, imenovane META humanistika, kar je povezalo dopoldanske lektorate, popoldansko individualno učno pomoč, ekskurzije in večerne delavnice ter odprte večere z gosti. Udeleženci so znanje o slovenskem jeziku in kulturi pridobivali v začetnih, nadaljevalnih in izpopolnjevalni skupini 40-urnega intenzivnega tečaja z lektoricami in lektorjem Boštjanom Debelakom, Urško Kerin, Darjo Rakušček, mag. Vladko Tucovič in Gito Vuga, utrjevali pa ga ob vsakodnevni individualni pomoči asistentk, študentk slovenistike, Mateje Gruden, Neve Harc, Ane Jurkovič, Martine Rodela in Bojane Selinšek. Slovenskih ljudskih pesmi so se učili z godcem Marinom Kranjcem, ki je v goste povabil etnomuzikologa Daria Marušiča, člana skupine Vruja. Ljudske plese so zaplesali z Marijo Mojco Lepej, ki je gostila tudi folklorno skupino Karla Štreklja iz Komna. V gledališki delavnici so ljubezenska pisma ustvarjali z mentorico Samanto Kobal. Brali, prevajali, se pogovarjali o književnosti, sestavljali >>hrbtne pesmi<< in sooblikovali literarni večer s pesnikom, pisateljem, esejistom in prevajalcem iz Trsta, Markom Kravosom, pa so v literarni delavnici z mentorico mag. Vladko Tucovič. Njihove >>hrbtne pesmi<< si lahko ogledate in zanje glasujete na natečaju Oddelka za slovenistiko UP FHŠ na Facebookovi spletni strani: http://sl-si.facebook.com/hrbtnapoezija. Celodnevna ekskurzija jih je na nevihtno-sončno soboto vodila na Kras, in sicer v Pršutarno Lokev, Škocjanske jame, Štanjel in Tomaj, kjer so bili gostje tudi bosansko-slovenskega pesnika Josipa Ostija; popoldanske ekskurzije v Škocjanski zatok in v zaledje slovenske Istre, v Kubed, Hrvoje in Abitante, zaključni izlet pa v čudovitem sončnem vremenu z ladjico do Pirana in nazaj. Posebno priložnost za prepoznavanje medsebojne raznolikosti so udeleženci izkoristili na uvodnem spoznavnem večeru, trajni spomini so zapisani v glasilu Poletnih tečajev - Polteč polmeš, radijski zapis o tečajnikih in njihovih načrtih iz oddaje Slovencem po svetu (29. 7. 2011) pa je dosegljiv na povezavi: http://tvslo.si/#ava2.111793299;;. Nepozabni spomini in želja po ponovitvi in vrnitvi so najlepše zapisani v srcu vsakega posameznika, zato lep pozdrav iz Kopra in nasvidenje do naslednjih, 19. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<< leta 2012! Dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper Mojca Butinar Mužina, vodja Poletnih tečajev Mag. Vladka Tucovič, koordinatorica Centra za slovenski jezik in kulturo FHŠ UP From miranhladnik1 na gmail.com Tue Aug 9 17:11:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Aug 2011 17:11:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Beckett_Gartenlaube_gotica_v_Wikiv iru_poslikano_--_O_mladinski_književnosti Message-ID: http://www.beckettarchive.org/ -- Arhiv Beckettovih rokopisov. http://de.wikisource.org/wiki/Die_Gartenlaube_%281888%29 -- revija Gartenlaube (1888), ki so jo zelo brali tudi pri nas, vzorno prepisana na nemškem Wikiviru. Tako si predstavljamo tudi bodočo ureditev Ljubljanskega zvona, Doma in sveta, Sodobnosti ... http://sl.wikisource.org/wiki/Stran:Slomsek_Blaze_ino_Nezica_v_nedeljski_soli.djvu/83 -- kako sta nas Domen in Miha na primeru Slomškovih Blažeta in Nežice v nedeljski šoli (1842) naučila na Wikivir postaviti gotico, razprti tisk in ... http://sl.wikisource.org/wiki/Stran:Slomsek_Blaze_ino_Nezica_v_nedeljski_soli.djvu/46 -- pisano pisavo (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Gotica_in_pisano_besedilo). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri148/index.html -- znamenite in manj znamenite glave in letnice. -- miran === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 09. avgust 2011 09:08 Zadeva: Mladinska književnost Informacije o mednarodni konference na Univerzi v Cambridgu s področja mladinske književnosti (The Child and the Book) pri prof. dr. Marii Nikolajevi. Nadaljnje informacije http://www.educ.cam.ac.uk/centres/childrensliterature/childandthebook/index.html Hrvaška Pedagoška fakulteta v Zagrebu je ustanovila Hrvaški center za raziskovanje mladinske književnosti 2010 (Hrvatska udruga istraživača dječje književnosti - HIDK). Ustanovili so časopis Libri & Liberi in vabijo k sodelovanju http://www.hidk.hr/ . Slovenska mladinska književnost na Wikiverzi http://beta.wikiversity.org/wiki/Slovenska_mladinska_književnost_2011/12 predlogi, mnenje, sodelovanje, vizionarji -- dobrodošli. Lep pozdrav, Milena M. B. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Aug 18 17:27:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 18 Aug 2011 17:27:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarnovedni_blog_o_modernizmu_--_=C8e ški_literarni_leksikon_--_Avtobiografija Message-ID: From: "Aljoša Harlamov" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 17 Aug 2011 12:47:20 +0200 Subject: Zahvala za pomoč in povabilu k spremljanju literarnovednega bloga o modernizmu Najprej bi se najlepše zahvalil vsem Slovlitovcem za pomoč pri nedavnem nabiranju slovenskih avtorjev proze in poezije za odrasle, rojenih po letu 1970. Predvsem z vašo pomočjo sva z Davidom Bedračem uspela sestaviti bogat seznam avtorjev. Članka bosta izšla jeseni v zborniku, posvečenemu jubileju Festivala mlade umetnosti Urška. Če slučajno kdo potrebuje seznam avtorjev in njihovih del za prozo, mi lahko piše na aljosa.harlamov na gmail.com. Nepovezano s tem: v juliju sem po nekaterih vzorih iz tujine "odprl" spletni dnevnik oziroma blog z naslovom Zauberberg: Dobrodošli v moderni (še vedno). Gre za "Literarnovedni spletni dnevnik o moderni in modernizmu, modernistični umetnosti, predvsem pa o modernistični literaturi." Kot pojasnjujem v prvi objavi: "Za vzpon na Zauberberg sem se odločil, ker verjamem, da je na spletu premalo kvalitetnih vsebin in da smo za to odgovorni njegovi uporabniki (oblikovalci), ker želim kot doktorski študent na javni univerzi deliti svoje znanje s širšo javnostjo, ki pač ne bere specializiranih objav s področja literarne vede, a sem obenem prepričan, da so to vsebine, ki so lahko zanimive in ki nedvomno so relevantne in pomenonosne (v novoreku globalnega kapitalizma "koristne"), ker verjamem v znanje, ki je odprto, torej dostopno (pretočno?) vsem in zastonj, obenem pa skupno: odprto torej v pomenu, da znanje zmeraj nastaja preko različnih družbenih interakcij - oblika bloga zato omogoča tudi dialog, komentar, polemiko, popravek, vprašanje slehernika, ki ga tema zanima in ima v zvezi z njo kaj relevantnega prispevati. Zauberberg bo torej prostor za razgled po dobi v zgodovini, ki jo imenujemo moderna, in po umetnosti ter literaturi, ki smo jo poimenovali modernistična. Bo prostor za objavo končanih, objavljenih in neobjavljenih avtorskih prispevkov na to ali sorodne teme, seminarskih nalog in člankov, skic in sprotnih razmišljanj, beležk in osnutkov; citatov in odlomkov iz besedil drugih avtorjev, recenzij monografij o moderni in modernizmu itd. Predvsem pa me bo zanimala moderna na Slovenskem in slovenski modernistični roman - blog bo nastajal hkrati z razvijanjem doktorske disertacije Slovenski modernistični roman, ki jo pripravljam na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič." Vabljeni k prebiranju ali še bolj k sodelovanju! Lep preostanek tedna! Aljoša Harlamov === http://www.slovnikceskeliteratury.cz/list.jsp -- Slovník české literatury po roce 1945 (leksikon češke literature po 1945). http://www.magazlin.cz -- češka e-literatura ... ... in e-knjiga (http://mesto.avu.cz). === Alenka Koron in Andrej Leben (ur.). Avtobiografski diskurz: Teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju. Ljubljana: ZRC SAZU, 2011. 349. str. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Aug 20 14:44:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 20 Aug 2011 14:44:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Glave_in_hiše_božje_in_človeš ke_--_O_e-knjigah_--_Program_posveta_Bralnega_dru štva_Slovenije In-Reply-To: References: Message-ID: From: Miran gmail Date: 2011/8/20 Subject: Glave in hiše, božje in človeške -- O e-knjigah -- Program posveta Bralnega društva Slovenije To: SLOVLIT http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri149/index.html -- Glave: metalne in mesene. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri150/index.html -- Vse cerkvice tistega dne. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri151/index.html -- Kje prebivajo Dolenjci. http://lit.ijs.si/Konzum.pptx -- prosojnice za predavanje o branosti nagrajenih sodobnih slovenskih avtorjev na prevajalskem seminarju v Novem mestu 17. avgusta 2011. -- miran === http://digital-scholarship.org/gbsb/gbsb.htm -- Google Books Bibliography. http://dx.doi.org/10.3998/3336451.0014.109 -- John Hilton III in David Wiley, Free E-Books and Print Sales. Prodaja tiskanih knjig, ki jih je založba vzporedno postavila zastonj na splet, se je v desetih tednih povečala za 26 %. === From: Rot Gabrovec, Veronika Date: 2011/8/20 Subject: posvet Bralnega društva (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003791.html) Program Program posveta Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju, Cankarjev dom v Ljubljani, Štihova dvorana Četrtek, 8. septembra 2011 9.00-9.45       Registracija udeležencev, članov Branega društva Slovenije (BDS), in občni zbor BDS 9.15-9.45       Registracija udeležencev 9.45-10.00      Slovesen začetek strokovnega srečanja: Pozdravni nagovori, predstavitev projekta Romi, povabljeni v knjižnico (vodi Marta Strahinič, Ljudska knjižnica Metlika) -  projekt je dobitnik evropske nagrade IDEC (evropska zveza bralnih društev) 10.00-10.20     dr. Sonja Pečjak: Bralna pismenost dijakov pri branju različnih besedil: Kaj nam pripoveduje PISA 2009? 10.20-10.40     dr. Meta Grosman: Branje umetnostnih besedil za višjo bralno pismenost - rezultati PISA 2009 10.40-11.00     dr. Sonja Starc: Pomen slikovnega v večkodnem besedilu 11.00-11.20     Anamarija Šporčič: Blogi kot oblika vizualne komunikacije 11.50-12.10     Davorin Dernovšek: Vloga stripa v 21. stoletju medmrežja 12.10-12.30     mag. Adela Železnik: Misli politično* v muzeju. Uporaba stripa v muzejsko-galerijski pedagogiki 12.30-12.50     mag. Cvetka Sokolov: Slikanica - dialog med podobo in besedilom 12.50-13.10     Bojana Modrijančič Reščič: Beseda, slika, moderna tehnologija pri pouku Okrogla miza (rezultati ankete BDS 2011): 14.10-16.10     Kaj, koliko in kako beremo? Sodelujejo: dr. Sonja Pečjak, dr. Meta Grosman, dr. Veronika Rot Gabrovec, mag. Savina Zwitter, mag. Tilka Jamnik, Nadja Mislej Božič, Ivanka Učakar, dijaki Šolskega centra Celje, SŠ za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (mentorici dr. Tanja Jelenko in Irena Sojč) Organizacijo in izvedbo posveta sofinancira Javna agencija za knjigo RS, soorganizator posveta je Cankarjev dom v Ljubljani. Prijavnica Ime in priimek udeleženca/udeleženke, naziv: Naslov ustanove, v kateri ste zaposleni, oz. naslov plačnika kotizacije: Vaš elektronski naslov in/ali št. telefona: Prosimo vas, da kotizacijo - za člane BDS, ki so plačali članarino, znaša 30 EURO, za nečlane 42 EURO  - nakažete na transakcijski račun Bralnega društva Slovenije 02014-0018058357, sklic na št. 002011. V kotizacijo je vključen izvod zbornika z naslovom Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju (udeleženec/udeleženka ga bo prejel/prejela na posvetu). Nakazilo kotizacije se šteje kot akontacija, račun se izda po plačilu kotizacije. Rok za prijavo: do petka, 2. septembra 2011 Naslov za prijavo: Bralno društvo Slovenije (BDS), mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana; elektronski naslov: vida.gomivnik na zrss.si Ostali podatki o BDS: Davčna številka BDS: 37755897 Članarina za leto 2011 znaša 12 EURO. Prosimo vas, da kopijo dokazila o plačilu kotizacije in dokazila o plačilu članarine (če jo boste plačali ob prijavi) pošljete skupaj s prijavo; če se boste prijavili po e-pošti, jo/ju prinesite na posvet. Zbornik lahko dodatno naročite na Zavodu RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, Ljubljana (zalozba na zrss.si). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 22 18:10:01 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 22 Aug 2011 18:10:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Dnevi_poezije_in_vina_--_Za_častihlepn e_poete Message-ID: From: Jelka Ciglenečki Date: 2011/8/20 Subject: Dnevi poezije in vina 2011 https://mail.google.com/mail/?ui=2&ik=6e0dff4267&view=att&th=131e73dac553d50c&attid=0.1&disp=safe&zw -- novinarska konferenca in https://mail.google.com/mail/?ui=2&ik=6e0dff4267&view=att&th=131e73dac553d50c&attid=0.2&disp=safe&zw -- programska knjižica za Dneve poezije in vina (http://www.poezijavino.org) na Ptuju 23.-27. 8. 2011. === http://www.facebook.com/bestpoems -- odrineš nekaj malega denarja in že je tvoja pesem objavljena v spletni antologiji zraven Nerudove. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 22 21:45:14 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 22 Aug 2011 21:45:14 +0200 Subject: [SlovLit] Dnevi_poezije_in_vina_--_Peter_Scherber _sveže_objave Message-ID: http://www.poezijainvino.org/2011/ -- pri predhodnem sporočilu so se pokvarile povezave na Dneve poezije in vina, ki se začno jutri. Od tod pa delujejo. -- miran === Peter Scherber: Črtomir und Lepa Vida -- ein slowenischer Mythenkomplex. Erinnerungskultur in Südosteuropa ... Ur. Reinhard Lauer. Berlin idr.: De Gruyter, 2011 (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen: Neue Folge, 12). 247--60. Peter Scherber: Von der Zweisprachigkeit zur Einsprachigkeit: Wegmarken zur Entwicklung der slowenischen Nationalkultur im 19. Jahrhundert. Die Grundlagen der slowenischen Kultur ... Ur. France Bernik in Reinhard Lauer. Berlin idr.: De Gruyter, 2010 (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen). 159--70. Peter Scherber: Österreich, 1938 und die Folgen: Zur Thematisierung jüngerer Geschichte im zeitgenössischen slowenischen Roman. Wiener slavistisches Jahrbuch 53 (2007). 137--46. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Aug 28 19:51:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 28 Aug 2011 19:51:35 +0200 Subject: [SlovLit] Zagovor doktorata -- Slovenska imena jezikov Message-ID: From: Marko Stabej Date: 2011/8/26 Subject: [SDJT-L] Zagovor doktorata Vljudno vabljeni na zagovor disertacije Simona Kreka (Pridobivanje jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov za namen izdelave enojezičnih slovarjev in slovnic). Dogodek bo v sredo, 31. 8., ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Marko Stabej === From: Tomaz Erjavec Date: 2011/8/28 Subject: [SDJT-L] Slovenska imena jezikov? To: slovlit na ijs.si, Linux in slovenjenje , sdjt-l na ijs.si Pozdravljeni, za SIST prevajamo standarde ISO-639 v slovenščino, pri čemer je potrebno prevesti tudi imena jezikov (ISO 639-2, okoli 440 imen) in družine jezikov (ISO 639-5, 115 skupin). Na veliko srečo je glavnina dela za imena jezikov že bila narejena, saj Unikod CLDR* vsebuje prevode skoraj vseh. Vseeno, nekaj (14) jih manjka, pri treh se pa osebno ne strinjam s predlaganim prevodom. Z imeni skupin jezikov je večji problem, ker jih CLDR vsebuje samo nekaj, Wikipedija** pa sicer več, je pa še vedno razmeroma pomanjkljiva. Ker bodo prevodi postali del slovenskega standarda in, mogoče še bolj pomembno, jih mislimo predlagati tudi v naslednjo različico CLRD, bi bil hvaležen za pripombe na trenutne predloge; datoteki sem dal na http://nl.ijs.si/et/tmp/iso/ pri čemer so manjkajoči na začetku s predpisanimi vprašaji. Z veseljem povzamem pripombe na tem seznamu in tudi objavim končen šifrant imen. lp, Tomaž Erjavec * Unicode Common Locale Data Repository, http://cldr.unicode.org/ c.f. http://unicode.org/repos/cldr-tmp/trunk/diff/summary/sl.html za prevode v slovenščino ** http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_jezikovnih_dru%C5%BEin_in_jezikov http://nl.ijs.si/et/ -- Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 29 17:58:16 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 29 Aug 2011 17:58:16 +0200 Subject: [SlovLit] Brez verzov in brez rim -- Kje dom je poetov? Message-ID: From: Študentska založba Date: 2011/8/29 Subject: Vabljeni na novinarsko konferenco Študentske založbe V ponedeljek, 5. 9. 2011, vas ob 11. uri vabimo na novinarsko konferenco Študentske založbe (lokacija: Borštnikov trg 2, Ljubljana), na kateri bomo predstavili Brez verzov, brez rim. Antologija slovenske pesmi v prozi. (pripravil: Andrej Brvar, knjižna zbirka Beletrina) [...] Antologija prinaša 168 daljših ali krajših besedil 54 avtorjev od Janka Kersnika, začetnika naše prozne pesmi, do najmlajšega, Robija Simoniška, čigar prva pesniška zbirka je izšla leta 2003. V tej množici besedil in avtorjev izstopajo z najobširnejšimi izbori najizrazitejši predstavniki naše pesmi v prozi: Kersnik, Cankar, Pregelj, Podbevšek, Kosovel, Kocbek, Brvar, Svetina, Debeljak in Mozetič. Živi avtorji so svoje izbore opravili sami. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri152/index.html -- Kje domujejo slovenski poeti? From miranhladnik1 na gmail.com Sat Sep 3 07:57:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 3 Sep 2011 07:57:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Kje_dom_je_poetov_=282=2E_del=29_in_Letn ice_--_Mednarodna_književniška_rezidenca_v_Vele nju Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri153/index.html -- Tone Svetina, Šeligo, Grün, Prešeren, Tonejec Samostal, Jenko, Ernestina Jelovšek, Čufar. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri154/index.html -- letnice. === From: "UVKF | Lirikonfest" Date: Fri, 2 Sep 2011 11:12:54 +0200 Subject: Mednarodna književniška rezidenca v Velenju 2011 Na Lirikonfestovi mednarodni književniški rezidenci v Velenju septembra 2011 gostuje Kristína Potočňákova, slovaška prevajalka sodobne slovenske umetniške literature. Na tritedensko ustvarjalno bivanje jo je na priporočilo ambasadorjev slovenske književnosti in jezika po svetu povabila Velenjska knjižna fundacija. Mlada prevajalka živi v slovaškem mestu Košice, ki bo Evropska prestolnica kulture leta 2013. V Bratislavi je končala študij angleščine in poljščine. S slovenščino se je začela ukvarjati že med študijem - kot prevajalka je sodelovala pri Svetovnih dnevih slovenske literature (2006) in Svetovnih dnevih slovenske literature na filmu (2008). V slovaščino je doslej prevedla (z revijalnimi ali knjižnimi objavami) mladinsko pripoved Franja Frančiča, izbore pesmi Klemna Piska, Lucije Stupica (skupaj z A. Pleterskim, nominacija za prevajalski lirikonov zlát 2010); za Antologijo slovenske sodobne književnosti (Antológia súčasnej slovinskej literatúry, 2010) kratke zgodbe Andreja Blatnika, Petra Rezmana in Milana Kleča, pesmi Maje Vidmar, Daneta Zajca, Aleša Štegra, Barbare Korun, odlomek iz romana Sviloprejka Nine Kokelj, drame Drage Potočnjak idr. Kot prevajalka je na Slovaškem sodelovala pri predstavitvah gostujočih slovenskih književnikov (Klemen Pisk, Lucija Stupica, Goran Vojnović idr.). Na njeni prevajalski mizi so Drago Jančar, Lucija Stupica, Erika Vouk, Maja Vidmar, Stanka Hrastelj, Miha Mazzini, Aleš Čar ... Prevaja tudi strokovna besedila, predvsem s področja literarne vede in družboslovja. - Za Lirikonfest 2012 pripravlja predstavitev izbranega slovaškega avtorja, v slovaščino pa bo prevedla pesniški izbor dobitnikov slovenske literarne nagrade čaša nesmrtnosti-velenjica (za vrhunske desetletne pesniške opuse, ki pomembno zaznamujejo umetniško literaturo 21. st.). Priložnostno srečanje s prevajalko Kristíno Potočňákovo bo 21. septembra. Lirikonfestova rezidenca (v organizaciji Velenjske knjižne fundacije) je večletni kulturni projekt mednarodnega književnega sodelovanja v slovenskem prostoru, namenjena ustvarjalnemu bivanju tujih in slovenskih književnikov, prevajalcev in mednarodnih posrednikov novejše umetniške literature; prednostno književnim prevajalcem slovenske literature XXI. st. v druge evropske jezike; tistim, ki ustvarjajo, prevajajo, spoznavajo, interpretirajo, posredujejo, popularizirajo in promovirajo novejšo umetniško literaturo ter s slovenskim prostorom vzpostavljajo in širijo trajnejše mednarodne književniške povezave, organizirajo mednarodne izmenjave/gostovanja z udeležbo slovenskih avtorjev ipd. Z 21-dnevnimi ustvarjalnimi bivanji v Velenju se bo v programu Lirikonfesta 2011/2012 predvidoma zvrstilo šest do dvanajst izbranih tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. Njihove predstavitve in novi prevodi sodobne slovenske literature bodo mdr. predstavljeni v mednarodni reviji za poezijo Lirikon21, ki jo izdaja Velenjska knjižna fundacija. Mednarodno književniško rezidenco v Velenju v letu 2011/2012 omogočajo Javna agencija Republike Slovenije, Mestna občina Velenje in velenjski Hotel Razgoršek, kjer je vzpostavljena nova Lirikonfestova rezidenčna točka. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Sep 3 08:30:06 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 3 Sep 2011 08:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar=3A_Učinkovit_preboj_na_tuje_li terarne_trge In-Reply-To: <0E3477A50ED06D4B859DEBC241C58E55B122574EFE@SZ02.StudentskaZalozba.si> References: <0E3477A50ED06D4B859DEBC241C58E55B122574EE1@SZ02.StudentskaZalozba.si> <0E3477A50ED06D4B859DEBC241C58E55B122592461@SZ02.StudentskaZalozba.si> <0E3477A50ED06D4B859DEBC241C58E55B122574EFD@SZ02.StudentskaZalozba.si> <0E3477A50ED06D4B859DEBC241C58E55B122574EFE@SZ02.StudentskaZalozba.si> Message-ID: Od: Študentska založba Datum: 02. september 2011 09:31 Zadeva: Seminar: Učinkovit preboj na tuje literarne trge Sreda 19. okt. 2011, center Evropa, Ljubljana. Kako se uspešno lotiti mednarodne promocije slovenskih avtorjev? Kako nadzorovati verigo posrednikov med avtorjem in ciljnim založnikom v tujini? Kakšne so značilnosti posameznih trgov, institucionalne podpore in bralne navade? Kakšne so prednosti obiska knjižnega sejma in priprave nanj? Kako oblikovati kakovostni seznam kontaktov s pomočjo sejemskega kataloga? Predavatelja dr. Thomas Sparr (Suhrkamp) in Marifé Boix García (Frankfurtski sejem) se bosta v svojih prispevkih omejila na nemško in špansko govoreča knjižna tržišča ter njune posebnosti. 9.00. - 9.30: prijave in prevzem gradiva 9.30 - 11.00: predavanje dr. Thomas Sparr Prisotnost mednarodne literature na nemškem knjižnem trgu, vloga knjižnih sejmov pri promociji in prodaji pravic, možnosti promocije tujih avtorjev in naslovov, sodelovanja s tujimi založbami in skupni nastopi, dojemljivost nemškega tržišča za vzhodnoevropsko literaturo. 11.00-11.30: odmor s pogostitvijo 11.30 - 13.00: predavanje Marifé Boix García Špansko govoreči knjižni trgi (vključno z Latinsko Ameriko) in njihove posebnosti: število založb, knjižna produkcija najrelevantnejših držav, distribucijski kanali, država kot odkupovalka knjig, odkup in prodaja pravic, prevodi, bralske navade, digitalizacija. 14.30 - 16.30: praktični del Priprava seznama kontaktov na podlagi sejemskega kataloga in priprava na knjižni sejem za čim bolj uspešen nastop, priprava materialov pri stikih s tujimi založbami, ključne izpostavitve za čim bolj privlačno predstavitev, konkretni kontakti za slovenske avtorje ključnih tujih založb. Predavanja dopoldne bodo simultano tolmačena, popoldanski praktični del bo potekal v angleškem jeziku, pomoč pri prevodu bo na voljo. --- Dr. Thomas Sparr Od leta 2006 je namestnik direktorja za založništvo največje nemške založbe Suhrkamp, od leta 2008 pa tudi član tričlanske uprave. Rojen je v Hamburgu v Nemčiji, študiral je književnost v Marburgu, Hamburgu in na pariški Ecole Normale Supérieure. Doktoriral je na temo poezije Paula Celana in izdal več knjig v povezavi s Celanom. Z založništvom se ukvarja že skoraj 30 let, delal je kot urednik, kot sodelavec v oddelku pravic in marketinga, kot strokovni vodja urednikov ...Vsako leto aktivno sodeluje pri svetovnih literarnih dogodkih, predava na simpozijih in knjižnih sejmuh v tujini in odkar se je založba Suhrkamp preselila v Berlin, tedensko sodeluje na predstavitvah literature. Marifé Boix García Podpredsednica Frankfurtskega knjižnega sejma, študirala je romanske jezike ter nemščino in angleščino v Frankfurtu in Madridu. Za Frankfurtski knjižni sejem dela že od leta 1992, kot podpredsednica sejma pa je že 9 let zadolžena za oddelek elektronskih storitev in za knjižne trge Južne Evrope in Latinske Amerike. Je izredno dejavna predvsem na sejmih in v knjižnih fundacijah v Latinski Ameriki, ena izmed najbolj zaslužnih za preboj Knjižnega sejma v mehiški Guadalajari na zemljevid svetovno najpomembnejših knjižnih sejmov in vzpostavitve sejma kot osrednjega za področje Latinske Amerike. Predava, vodi delavnice in se s spremembami trga nenehno spopada na terenu. Renutno pripravlja nastop Brazilije kot gostujoče države na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2013. BREZPLAČNA UDELEŽBA Eno brezplačno kotizacijo in 50% popust za vsako nadaljno kotizacijo zagotavljamo za vsa stanovska društva in društva v javnem interesu z založniškega in širšega knjižnega področja (Društvo prevajalcev, DSP, GZS, Društvo slovenskih založnikov ...). Kotizacija za nečlane: 95 EURO. Popust za vsakega naslednjega udeleženca iste pravne osebe: 10%. Za študente s statusom je udeležba brezplačna. V ceno kotizacije je všteto: delovni materiali, pogostitev med odmorom, knjiga Mihe Kovača: Od katedrale do palačinke Prijave sprejemamo do 14. oktobra 2011 na e-naslov Renata na zalozba.org. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Sep 3 13:52:49 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 3 Sep 2011 13:52:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Javno_pismo_Javni_agenciji_za_knjigo_--_ Španska_vas Message-ID: From: Zalozba Aristej Date: 2011/8/31 Subject: Javno pismo Javni agenciji za knjigo http://www.pogledi.si/druzba/ustvarjalnost-v-birokratskem-oklepu -- po dveh letih izkušenj s politiko Javne agencije za knjigo je nastalo pismo, ki analizira predvsem posledice uvedenih sprememb za majhne neprofitne založbe in z njimi sodelujoče avtorje. [...] Emica Antončič, založnica === http://en.wikipedia.org/wiki/Greek_to_me -- bi kdo prevedel tole geslo v slovenščino in ga postavil na Wikipedijo? (objavo povezave je z vprašanjem o izvoru fraze "to mi je španska vas" spodbudila Julija Klančišar ). From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Sep 4 00:32:45 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 04 Sep 2011 00:32:45 +0200 Subject: [SlovLit] Maribor 2011: Slovenski slavisticni kongres -- Spletna stran ZDSDS Message-ID: <4E62AB0D.13483.35048B4@matjaz.zaplotnik.siol.net> ===Kongres 2011=== Na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 je objavljen dokončno izoblikovan program letošnjega slavističnega kongresa. Kot smo že poročali, bo osrednja tema kongresa 2011 predstavitev mariborske slavistike, ob čemer se bo zvrstila še vrsta drugih referatov (didaktika slovenščine v srednjih strokovnih in poklicnih šolah, mladinska književnost in njena didaktika), sekcij (slovanska, lektorska in študentska) in dogodkov (predstavitve več kot 30 novih knjig in projektov, okrogla miza "Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji", ki jo bo moderiral Marko Stabej). Obeta se pester in zanimiv kongresni program, zato vas ponovno vabimo k udeležbi. Udeleženci iz šol, pozor! Učitelji, ki želite za udeležbo na kongresu pridobiti 1,5 točke za napredovanje v skladu s pravilnikom MŠŠ, se boste vsak dan kongresa v popoldanskem odmoru ali po koncu predavanj vpisovali na listo prisotnosti, ki jo bo pripravil Zavod Republike Slovenije za šolstvo in na podlagi katere po končanem kongresu ZRSŠ izstavil potrdila. Prijavnica na kongres je dosegljiva tudi na osrednji spletni strani društva http://sds.r8.org/ Prijave so mogoče do 15. septembra. ===Znanost mladini=== Sredi letošnjega leta se je začela prebujati sekcija Znanost mladini. Vodja sekcije dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je pripravila idejno zasnova tekmovanja iz znanja slovenščine za osnovnošolce in srednješolce z delovnim naslovom "Slovenščina ima dolg jezik". Idejno zasnovo je obravnaval in sprejel upravni odbor društva na seji dne 1. julija 2011, preberete pa si jo lahko na spletni strani http://641.gvs.arnes.si/zm.html Vabljeni h komentiranju predloga. ===Kronika Slavističnega društva Slovenije=== Po dolgem času smo osvežili spletni arhiv društvenega glasila Kronika Slavističnega društva Slovenije. Obsežne številke Kronike iz obdobja september 2009--julij 2011 (torej od št. 84 do št. 88, najnovejša številka ima kar 72 gosto tiskanih strani društvenih in ostalih slavističnih informacij) lahko sedaj interaktivno prelistate na spletni strani društvene Kronike: http://641.gvs.arnes.si/kronika.html Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Sun Sep 4 10:08:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 4 Sep 2011 10:08:10 +0200 Subject: [SlovLit] Kantavtor ali ??? -- Argonavti brez meja Message-ID: From: Jani Kovačič Date: 2011/9/4 Subject: Kantavtor ali ??? Kako poimenovati pevca, ki svoje pesmi sam zloži, napiše besedilo in izvaja? Ob Kantfestu, vsakoletnem srečanju kantavtorjev v Rušah, se je postavilo vprašanje ? ali je kantavtor primerna oznaka tega početja? Potujoči pevci so imeli v zgodovini razna imena. Antika pozna aojde in rapsode. Srednji veku trubadurje, truverji, minezengerje. Nakar so še minstreli, vaganti in golijardi in žonglerji. Skandinavci so jim rekli skaldi, Kelti bardi, na Balkanu guslarji. Bertold Brecht se poimenuje pisec komadov/Stückenschreiber; Francozi vpeljejo termin šansonjé, šansonjer; v Italiji se je udomačila beseda cantavtore; v Angliji jih označujejo za singer-songwriter; v Ameriki pa z vzponom folk glasbe ljudski pevci (folk singers), ki vplivajo na nastanek protestnih pevcev s poudarjenim političnim angažmajem. Za Nemčijo velja beseda liedermacher; v slovanskih deželah, zlasti Rusiji, se je oprijel naziv bard; v nekdanji Jugoslaviji se je oprijelo kantavtor, čeprav so na popevkarskih festival veliko pozornosti namenili šansonom. Gre za skladatelja, pisca in pevca lastnih skladb. Godec se nanaša bolj na inštrumentalista. Za pevce zabavne glasbe se uporablja popevkar, popevkarica. Piscu besedila pravijo tekstopisec ali besedilotvorec, avtor besedila. Kompozitor, skladatelj, uglasbitelj je tisti, ki zloži glasbo. Tisti, ki vse troje napravi sam, torej je pisec, skladatelj in izvajalca lastnih pesmi, je - kaj? Zaenkrat uporabljamo kantavtor, čeprav so do šestdesetih želeli uveljaviti naziv šansonje. Bi ga imenovali pisec-pevec? Avtor pevec? Morda ? bard, kot pri večini slovaskih narodov? Kaj SloVitljani menite o tem? Vsaka misel je dobrodošla, hvala. Jani Kovačič === Od: marko marincic Datum: 03. september 2011 20:40 Zadeva: Vabilo na mednarodno srečanje MYTHOURGIES -- ARGONAVTI (Trst-Ljubljana, 6.-7.9-2011) Mednarodno srečanje GRIMM - Skupina "Mythourgies" Argonavti brez meja ? med Kolhido in Jadranom (o mitotvornosti v prostoru med Črnim morjem, Donavo, Savo, Jadranom in Eridanom). Srečanje bo potekalo v Trstu, v torek, 6. septembra, v Koferenčni dvorani Državne knjižnice v Trstu (Biblioteca Statale, Largo P. Giovanni 23, 2. nadstr. in v Ljubljani, v sredo, 7. septembra, v prostorih Institutum Studiorum Humanitatis, Knafljev prehod 11. Dogodek soorganizirajo Institutum Studiorum Humanitatis ? Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Centro AMA - Antropologia e Mondo Antico ? Siena, Centro GAIA - ERGA - Université Stendhal - renoble 3, Univerza Murcia, Univerza "Juraj Dobrila" v Puli, l'Associazione Giuliana di Cultura Classica (AGCC) di Trieste in Dipartimento di Storia e Culture dall'Antichit? al Mondo Contemporaneo (DISCAM), Trieste. Program: http://www.ish.si/02-09-2011/konferenca/ From tomaz.erjavec na ijs.si Sun Sep 4 19:21:41 2011 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Sun, 4 Sep 2011 19:21:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevodi_imen_jezikov_drugič Message-ID: <02da01cc6b27$1ca58d50$55f0a7f0$@ijs.si> Zdravo, pred časom sem spraševal za pripombe za predlagane prevode jezikov v slovenščino. Najlepša hvala vsem naštetim za zelo koristne predloge: Aleš Pogačnik, Andrej Skubic, Jaro Lajovic, Jasna Belc, Jernej Simončič, Jože Klepec, Klemen Pisk, Kristina Hmeljak Sangawa, Martin Srebotnjak, Mia Dintinjana, Mojca Miklavec, Primož Peterlin, Rok Žaucer in Simon Krek. Kar nekaj jih je bilo za konkretna imena jezikov oz. družin, nekaj pa tudi bolj splošnih. Dosti pripomb je bilo na dejstvo, da so imena jezikov v >slovenščini< bila v resnici napisana po angleško (z >w< ali >ee< itd). To je sedaj popravljeno. Različna so bila mnenja o tem, ali naj bo >xx jezik< ali >xxščina<; jaz sem se sedaj držal drugega, vendar ne za vsako ceno, posebej kjer se ne sliši dobro. Poleg povezav, ki sem jih navedel že v prvem mailu, sem bil opozorjen še na nekaj virov za prevode, tako da je cel seznam takle: * CLDR: http://cldr.unicode.org/ in izvedena stran: http://www.verbix.com/languagenames/ * Odprtokodna lokalizacija: http://translationproject.org/domain/iso_639.html oz. http://translationproject.org/PO-files/sl/iso_639-3.28.sl.po * Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_kod_ISO_639-2 (vendar samo to črke P) http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_jezikovnih_družin_in_jezikov * www.slovarji.info: http://www.slovarji.info/dictionaries/en_de_sl_dictionary_of_languages%28v.2 %29.pdf * In pa seveda glavna referenca, posebej za družine jezikov: Atlas jezikov : izvor in razvoj jezikov. DZS, 1999 Kot prej so popravljeni prevodi v html in excel dostopni na http://nl.ijs.si/et/tmp/iso/ Še enkrat hvala vsem za pomoč, če so pa še kakšne pripombe, jih pa tudi z veseljem sprejmem. lp, Tomaž -- Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 5 19:20:07 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Sep 2011 19:20:07 +0200 Subject: [SlovLit] Jurij Rojs -- Re: Kantavtor Message-ID: Od: Alenka Sivic-Dular Datum: 04. september 2011 16:57 Zadeva: SlovLit "Dosegla nas je novica, da je slovenski rusist Jurij Rojs, ki se je že pred petdesetimi leti zavezal ruskemu jeziku, 19. maja 2011 iz rok namestnika ruskega veleposlanika v Sloveniji prejel priznanje za velik prispevek k raziskovanju in popularizaciji ruskega jezika in ruske kulture v Sloveniji in za svoje dolgoletno predavateljsko in prevajalsko delo. Priznanje mu je podelila uprava ustanove Russkij mir. Čeprav z zamudo, kolegu za priznanje iz srca čestitamo!" === Od: Marjetka Golež Kaučič Datum: 05. september 2011 08:44 Zadeva: Re: [SlovLit] Kantavtor ali ??? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003824.html) Morda pa bi skladatelja, pevca in izvajalca lastnih pesmi lahko imenovali igrc, kajti tako so včasih poimenovali potujoče ustvarjalce, ki so sami zložili tako vižo kot besedilo in nato vse skupaj tudi izvajali pred občinstvom. Eden takih je bil npr. Jurij Vodovnik. Morda bi bilo to poimenovanje lahko ustrezno tudi za novodobnega ustvarjalca. Z lepimi pozdravi Marjetka Golež Kaučič --- Od: Stabej, Marko Datum: 05. september 2011 10:39 Zadeva: RE: [SlovLit] Kantavtor ali ??? Pevopisec, pisopevec? Pišepoj, pojepiš? Skladopevec, pevosklad? Grlotvorec, svojepisec, svojepevec, lastnoviž? Jaz glasujem kar za kantavtor, če smem. Se le >>zaenkrat<< uporablja že dobrih petdeset let. Mogoče pa veter vendarle prinese kak boljši odgovor ... Marko Stabej From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 6 20:38:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Sep 2011 20:38:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Lektorsko_društvo_vabi_--_Baza_prevodo v_--_Dane_Zajc Message-ID: From: darja tasič Date: 2011/9/6 Subject: Vabilo na prvi jesenski pogovor Lektorskega društva Slovenije Vabimo vas na naš prvi jesenski pogovor o jeziku - 14. septembra 2011, izjemoma v sredo, ob 11. uri, v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12). Na pogovoru pred poletjem smo se dogovorili, da posebne teme na septembrskem srečanju ne bo in da naj vsak udeleženec s svojim primerom opozori na razširjeno jezikovno nepravilnost. Zanimivo bo videti, kaj koga moti in ali to moti tudi vse druge lektorje. Lektorsko društvo Slovenije Milojka Mansoor, predsednica === http://www.jakrs.si/baza_prevodov/ baza prevodov slovenske književnosti v druge jezike pri Javni agenciji za knjigo. === From: Kristina Picco Date: 2011/9/6 Subject: MEGA kviz 2011/2012 V šestem ciklu MEGA kviza je poudarek na strokovnih in umetniških področjih delovanja izbranih znamenitih Slovencev in Slovenk. [...] januar: Dane Zajc (1929 - 2005), pesnik, dramatik in esejist. Predstavitev kviza bo na strokovni sredi, 12. oktobra 2011, ob 10. uri, v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana. MEGA kviz je mogoče reševati vsak mesec posebej na spletni strani http://www.megakviz.si. Projekt financira Javna agencija za knjigo RS. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 7 13:16:16 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 7 Sep 2011 13:16:16 +0200 Subject: [SlovLit] Vilenica: kolokvij In-Reply-To: <.188.230.135.157.1315388675.squirrel@zrcalo.zrc-sazu.si> References: <.188.230.135.157.1315388675.squirrel@zrcalo.zrc-sazu.si> Message-ID: From: Date: 2011/9/7 Subject: Vilenica: kolokvij http://www.zrc-sazu.si/sdpk/images/Vilenica-Reading_live_2011-Brosura.doc -- program in povzetki referatov 9. vileniškega kolokvija, ki se začenja jutri 8. septembra ob 13.30 v Lipici. Lep pozdrav, Jernej Habjan, soorganizator kolokvija Lipica, Poročna dvorana Četrtek, 8. septembra 13.30 Pozdravni nagovor Marcello POTOCCO, predsednik SDPK Jola ŠKULJ, organizatorka kolokvija 13.50-15.20 Prvo zasedanje Claudio FRANCESCHI, Vita FORTUNATI: Inter/Transdisciplinarna stimulativna poroka med znanostjo in humanistiko: znanstveni rezultati evropskega projekta Interfacing Science, Literature and the Humanities / The Inter/Transdisciplinary Challenging Marriage of Sciences and the Humanities: Scientific Results of a European Project Interfacing Science, Literature and the Humanities Urban KORDEŠ: Kako opazovati doživljanje? / Learning How to See Experience Matjaž LIČER: Znanost in ideologija: ideologija kot znanost v neoliberalizmu / Science and Ideology: Ideology as Science in Neoliberal Times 15.20-16.00 Diskusija Diskutant / Respondent: Rado KOMEL: Bioznanosti: pravne, družbene in etične dileme / Life Science: Legal, Social and Ethical Issues 16.15-17.15 Drugo zasedanje Marko JUVAN: Razumeti Darwina dobesedno: boj žanrov za preživetje in eksaktne znanosti / Taking Darwin Literally: Survival Struggle of Genres and the Sciences Jola ŠKULJ: Kompleksnost, literatura, znanost. Nekaj pripomb o diskurzu in dialogu / Complexity, Literature, Science. Initial Remarks on Discourse and Dialogue 17.15-17.35 Diskusija 18.20 Prevoz v Dutovlje na literarno branje z večerjo Petek, 9. septembra / Friday, September 9 10.00-11.30 Tretje zasedanje Aleš VAUPOTIČ: Peirceova teorija raziskave kot poetološki model: primer literarnega realizma / Peirce's Theory of Inquiry as a Poetological Model: The Case of Literary Realism Federico LUISETTI: Ne-človeški intervali: Marinettijeve radijske sinteze / Nonhuman Intervals: Marinetti's Radio Syntheses Jernej HABJAN: Kulturalistična ideologija v literarni teoriji: med >>kritično<< teorijo performativa in >>topično<< koncepcijo performativnosti / The Culturalist Ideology in Literary Theory: From a 'Critical' Theory of the Performative to a 'Topical' Conception of Performativity 11.30-12.00 Diskusija 12.15-13.45 Četrto zasedanje Dejan KOS: Transgresivnost v znanosti, humanistiki in literaturi / Transgressivity in Science, the Humanities and Literature Sowon S. PARK: Znanost in literatura: razmislek o interdisciplinarnosti in vrstah vednosti / Science and Literature: Reflections on Interdisciplinarity and Modes of Knowledge Eduardo F. COUTINHO: Komparativizem na mejah vednosti: protislovja in konflikti / Comparativism in the Frontiers of Knowledge: Contradictions and Conflicts 13.45-14.20 Diskusija in sklepne besede 14.30 Kosilo v hotelu Klub 15.30 Odhod v Ljubljano (vrnitev v Lipico okrog polnoči) From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Sep 8 08:39:05 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 08 Sep 2011 08:39:05 +0200 Subject: [SlovLit] Od Vergerija do Trubarja Message-ID: <8c14c8a9cb262ca612878562f976ba84@guest.arnes.si> Pozdravljeni, v prvih meglenih jesenskih dnevih in pred začetkom novega študijskega leta naj nas spodnje poročilo o ekskurziji od Kopra do Trsta, ki smo jo izvedli maja, spomni na pomlad ob morju. Sončen pozdrav z Obale! Mag. Vladka Tucovič, tajnica Oddelka za slovenistiko UP FHŠ Koper Ekskurzija koprske in tržaške slovenistike Od Vergerija do Trubarja V ponedeljek, 9. 5. 2011, smo se na strokovni ekskurziji srečali študentje in profesorji slovenistike dveh univerz, ki delujeta v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru. Študentje Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem in študentje Filozofske fakultete in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu smo se na ekskurziji Od Vergerija do Trubarja pod vodstvom profesorjev z obeh univerz, dr. Vesne Mikolič, dr. Mirana Košute, dr. Karin Marc Bratina, mag. Rade Lečič, mag. Vladke Tucovič in Ane Beguš, podali na pot spoznavanja življenja in dela koprskega škofa Petra Pavla Vergerija in Primoža Trubarja, ki sta plodno sodelovala prav na koprskem in tržaškem območju. Na ekskurziji, ki se je začela na Vergerijevm trgu v Kopru in končala v Trstu na Trgu Oberdan, je bilo čutiti nenehno prepletanje slovenske in italijanske kulture, ki na tem območju sobivata že stoletja. Po spustu z razglednega Socerba, kjer smo si skorajda s ptičje perspektive ogledali, do kod sega slovensko etnično ozemlje v Italiji, smo se med krajšim obiskom slovenske zamejske vasi Dolina, kjer nas je sprejela predsednica dolinskega društva Klara Vodopivec, seznanili z Majenco, edinstvenim ljudskim običajem in vsakoletno prireditvijo, s katero vaščani Doline s številnimi obiskovalci praznujejo pomlad in mladost. Mesto Trst, glavni cilj ekskurzije, smo si ogledali pod vodstvom dr. Mirana Košute. Popeljal nas je po Trubarjevih tržaških poteh ter drugih kotičkih, ki so del slovenske kulturne zgodovine. Ogledali smo si tudi Narodno in študijsko knjižnico (NŠK), ki je nastala leta 1914, ko so prostori Narodnega doma v Trstu postali pretesni, da bi lahko v njih imeli tudi knjižnično dejavnost. Dr. Milan Pahor, ravnatelj NŠK, nam je predstavil, kako je nastala knjižnica, ki danes hrani ogromno knjižno zapuščino in fototeko ter ima za Slovence pomemben simbolični pomen. Spregovorila nam je tudi Zaira Vidali, raziskovalka na Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu (SLORI), in nam predstavila zgodovino slovensko-italijanske meje ter aktualno realnost slovenske manjšine v Italiji, s poudarkom na izobraževalnem sistemu. Strokovno ekskurzijo je sklenil obisk Založbe Mladika, ki že od svoje ustanovitve leta 1957 deluje na prostovoljni ravni in redno izdaja istoimensko revijo Mladika. Sergij Pahor je predstavil delovanje založbe in spregovoril tudi o globokem pečatu, ki ga je na zamejskih Slovencih pustilo povojno jezikovno nasilje in ga je na svoji koži občutil tudi sam. Povedal je, da jim je bilo v ambientu, v katerem so bili zatirani in nezaželeni, izjemno težko ohraniti sproščenost, da pa se razmere spreminjajo na bolje in se Slovenci v Trstu danes čutijo veliko bolj sprejete kot prej. Predvsem mlajše generacije na obeh straneh meje bi morale imeti možnost, da se lahko med seboj povezujejo in spoznavajo kulturo in običaje svojih sosedov. Tudi, če so ti še tako drugačni, nas ravno tovrstne izkušnje bogatijo in delajo strpnejše. Majska ekskurzija nam je študentom zagotovo ponudila prav to. In veliko pisanih kamenčkov, ki bodo bogatili vedno rastoči mozaik vedenja ... Foto- in videozapise z naše ekskurzije si lahko ogledate v fotogaleriji prenovljene spletne strani Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, in sicer na povezavi: http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/oddelki/slovenistika in v televizijskem prispevku RTV Koper/Capodistria na povezavi: http://tvslo.si/#ava2.104988587;;. Tanja Žuvela, študentka 2. letnika slovenščine na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ Koper From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 9 07:55:38 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 9 Sep 2011 07:55:38 +0200 Subject: [SlovLit] Mladinsko branje -- Literatura na cesti Message-ID: From: Kristina Picco Date: 2011/9/7 Subject: Strokovna sreda Vljudno vabljeni na 1. strokovno sredo v tem šolskem letu, ki bo 14. septembra 2011, ob 10.00 uri, v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana v 3. nadstropju Različne ustanove in društva, ki se pri svojem strokovnem delu na področju bralne kulture, promocije knjige, tudi izdajanja kakovostnih otroških in mladinskih knjig stalno povezujemo in sodelujemo, se predstavljamo skupaj in vsaka zase na začetku nove bralne sezone, z namenom, da pokažemo, kaj vse smo udeležencem, učiteljem, mladinskim in šolskim knjižničarjem ... in preko njih mladim bralcem pripravili za novo šolsko leto in bralno sezono. VSEBINA: Mag. Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana: pozdrav udeležencem. Tjaša Urankar, podsekretarka na JAK, strokovno področje bralne kulture: -Predstavitev nacionalnega projekta Rastem s knjigo za OŠ in Rastem s knjigo za SŠ. Sodelujejo tudi predstavniki založbe Mladinska knjiga (urednika Alenka Veler in Andrej Koritnik) in avtorji darilnih knjig (Blazno resno o šoli: pisateljica Desa Muck; Izbrane Rozine v akciji: pesnik Andrej Rozman Roza). Ob koncu bo predvajano spremljevalno promocijsko gradivo, povezano z obema darilnima knjigama. Dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije: -bralna pismenost danes. Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS: -poudarki letošnje bralne sezone. Bedita Mlinar, Knjigarna Konzorcij; Metka Zver, Mladinska knjiga Trgovina: -predstavitev projekta Praznik Čebelice (22.10.2011 - praznovanje 100. rojstnega dne Kristine Brenkove). Veronika Rijavec, Služba za delo z uporabniki pri MKL in Erika Pečnik, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL : -vse o Poletavcih - poletnih bralcih. Mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL: -Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011: Geneze - poti v bistroumne nesmisle, -animirani film o knjižnični postavitvi gradiva za otroke in mladino Knjiga te čaka, poišči jo!, -Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, 6. cikel, -Dnevi evropske kulturne dediščine, -družabna igra Knjiga se spominja: Potovanje deklice Delfine in lisice Zvitorepke. mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske Letošnjo sezono strokovnih sred začenjamo ob 10. uri na željo mnogih udeležencev, predvsem vozačev. Zaključek tako predvidoma načrtujemo pol ure kasneje, torej ob 12.30. === From: Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Date: 2011/9/8 Subject: LITERATURA NA CESTI 2011 (EPK) - program Program letošnje Literature na cesti: http://literaturanacesti.wordpress.com/ VELENJE 8. 9. 2011 - 10.00 - Pred OŠ Gustava Šiliha: Predstavitev mladinskih del Gustava Šiliha 8. 9. 2011 - 10.45 - Pred OŠ Antona Aškerca: Poezija Antona Aškerca 9. 9. 2011 - 13.00 - Pred Domom kulture Velenje: Predstavitev sodobnih velenjskih literatov: Ivo Stropnik, Mojca Marš, Milojka B. Komprej, Andrej Krevezel, Peter Rezman in Ramiz Velagič - NOVO MESTO 15. 9. 2011 - 12.00 - Trdinov kip, Kettejev vodnjak, Antona Podbevška Teater: Predstavitev literarnih del Janeza Trdine, Dragotina Ketteja, Antona Podbevška 16. 9. 2011 - 15.00 - Pred založbo Goga: Sodobniki v Novem mestu: Marjanca Kočevar, Smiljan Trobiš, Stanka Hrastelj, Gašper Štukelj, Magda Lojk, Jadranka Zupančič, Doris Bubnjič - PTUJ 22. 9. 2011 - 13.00 - Ob Orfejevem spomeniku (Slovenski trg) Predstavitev mita Orfej in Evridika, predstavitev zgodovinsko pomembnih literatov Ptuja: Anton Ingolič, Ivan Potrč, France Forstnerič 23. 9. 2011 - 15.00 - Ob Orfejevem spomeniku (Slovenski trg): Sergej Harlamov in drugi mladi ptujski literati. - MURSKA SOBOTA 29. 9. 2011 - 10.00 - Trg kulture: Predstavitev del Primoža Trubarja in Miška Kranjca 30. 9. 2011 - 15.00 - Trg kulture: Predstavitev del Štefana Kardoša, Bogdana Novaka, Lučke Zorko Titan - SLOVENJ GRADEC 6. 10. 2011 - 13.00: Anton Brezovnik, Davorin Trstenjak, Ljuba Prenner. 7. 10. 2011 - 15.00: Barbara Žvirc, Tatjana Knapp, Mario Pešić, Lucija Mlinarič, Saša Fužir, Maja Visinski Andrejc - MARIBOR 14. 10. 2011 - 13.00 - Jurčičev, Slomškov, Prežihov kip Predstavitev del Josipa Jurčiča, Antona Martina Slomška, Prežihovega Voranca 15. 10. 2011 - 13.00 - Grajski trg: Mariborski pesniki, udeleženci Pesniškega turnirja Založbe Pivec in mlada generacija mariborskih pesnikov in pesnic: Denis Škofič, Jan Šmarčan, Simona Kopinšek, Sabina Hvastija, Vesna Spreitzer, Dominika Portić, Tomislav Kiš, Lucija Mlinarič, Nina Ditmajer, Anja Drofenik, Tonja Jelen 17. 10. 2011 - 13.00 - Med Univerzo in Gledališko kavarno Predstavitve nagrajenih avtorjev: Tone Partljič, Čaj za dve; Nagrada FABULA: Peter Rezman, Skok iz kože (Založba Litera) Vse predstavitve so brezplačne, v primeru dežja pa se prestavijo pod najbližjo streho. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 12 07:18:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 12 Sep 2011 07:18:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Michael_Hart_=E2=80=A0_--_TextGrid_interme dialnost_--_Aškerčev_Mejnik Message-ID: Umrl je Michael Hart (http://en.wikipedia.org/wiki/Michael_S._Hart), duša projekta Gutenberg (http://en.wikipedia.org/wiki/Project_Gutenberg), ki je od leta 1971 postavljal na splet elektronske knjige. === http://www.textgrid.de/en/newsletter.html -- bilten TextGrid (združenja za uporabo informacijskih tehnologij v duhovnih vedah, tj. v humanistiki). http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol13/iss3/ -- CLCWeb (Comparative Literature and Culture 13.3 (2011)): New Perspectives on Material Culture and Intermedial Practice. Ur. Steven Tötösy de Zepetnek idr. === From: "Matej Krajnc" To: Date: Mon, 12 Sep 2011 01:18:06 +0200 Subject: Aškerčev Mejnik V odsotnosti sodobnih balad in romanc sem se oni dan nekaj družil z Aškerčevim Mejnikom, pa se mi ga je zazdelo v blues postaviti. Nekolikanj drugačen, muddywatersovski pristop do pesmi ponujam tule v vposluh. Tale naš ex-vojak in sosed Vid naj bi ne bila človeka, ki bi si ju želel srečati ponoči na cesti. :-) Kot verjetno tudi ne nune iz Robove različice. :-) Naj vam bo torej v poslušanje, ne bom rekel prijetno, ker ne gre za pop pesem, ampak v poslušanje! Pozdrav, Matej Krajnc http://www.youtube.com/watch?v=6M7-NArM2E8 From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 14 08:38:12 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Sep 2011 08:38:12 +0200 Subject: [SlovLit] Bevkova nagrada Mariji Mercina -- Bevkov dan in pohod po Bevkovi poti Message-ID: Od: Zoltan Jan Datum: 12. september 2011 09:59 Zadeva: Bevkova nagrada Mariji Mercina Ob občinskem prazniku je mag. Marija Mercina prejela Bevkovo nagrado Mestne občine Nova Gorica za leto 2011 kot priznanje za prispevek na področju literarnega življenja novogoriškega in širšega Goriškega prostora. Upoštevali so tudi njeno uspešno strokovno delo profesorice slovenščine in da s številnimi strokovno-znanstvenimi objavami prispeva k oblikovanju tega obmejnega prostora. Slavističnemu društvu Nova Gorica je predsedovala štiri leta, bila pa je tudi osem let povezovalka primorskih slovenističnih društev za pripravo Primorskih slovenističnih dnevov, ki združujejo sloveniste tega prostora na obeh straneh meje. V tem času so postavili tri spominske plošče pomembnim primorskim slavistom (Dušanu Pirjevcu, Avgustu Žigonu in Antonu Ocvirku). Več o njenem ustvarjanju v priročnikih: Slovenski primorski biografski leksikon 1974, V. zvezek, str. 722, Slovenska književnost 1996, Enciklopedija Slovenije 2002, XVI zvezek, str. 130; o slovesnosti pa na http://www.primorske.si/Primorska/Goriska/Praznicni-utrip-Nove-Gorice-(--video).aspx. - Zoltan JAN === From: Domen Uršič Date: 2011/9/14 Subject: Bevkov dan in pohod po Bevkovi poti Kljub vsemu se čudeži še vedno dogajajo. Po lanskoletnih prireditvah, katerih namen je bil obuditi aktivnost lokalnih društev, se letos vračajo prireditve ob praznovanju Bevkovega dneva, rojstnega dneva pisatelja Franceta Bevka. Prihaja pa tudi prvi pohod po Bevkovi poti, ki je bil pred letom dni odpovedan zaradi sodnega dne (kaka kaplja ali dve v vikendu). Glasbena šola Cerkno, 17. september, 20.00 Svečan zaključek literarnega natečaja KUD Cerkno 2011 Program: - Monokomedija Dragice Krapež - Nastop učencev Glasbene šole Cerkno - Pogovor z gostom Tonetom Fornezzijem - Tofom - Nastop učencev Podružnične glasbene šole Cerkno - Podelitev nagrad najboljšim šestim avtorjem, ki so sodelovali na literarnem natečaju KUD Cerkno Organizator prireditve, KUD Cerkno, vas vljudno vabi, da ne ostanete doma! Pridite v množicah! Stolov je zadosti, stojišč pa tudi ne misli zmanjkati! Bevkova knjižnica Cerkno, 18. september, 18.00-20.00 Dan odprtih vrat Bevkove knjižnice Program: - Razstava najboljših del literarnega natečaja KUD Cerkno - KUD Cerkno: Kadu? Cajt (de grem) Pohod iz Cerknega in Hudajužne v Zakojco Cerkno-Zakriž-Zakojca, Hudajužna-Zakojca, 18. september Zbirno mesto: TIC Cerkno ob 8.00 Avtobusna postaja Hudajužna ob 9.00 Trajanje pohoda: 4-5 ur, težavnost: nezahtevno, oprema: pohodniška obleka in obutev, pijača in hrana iz nahrbtnika, zagotovljen topel obrok in pijača v Zakojci (TD 'Pod Kojco') in presenečenje v Zakrižu (KUD 'Zarja'). Program: Ob zaključku pohoda bodo člani Literarnega društva Ris pripravili krajši kulturni program pred Bevkovo domačijo, ki bo ta dan brezplačno na ogled vsem obiskovalcem. Brezplačno. Kontakti: LTO Laufar Cerkno, Borut Pirih, info na turizem-cerkno.si, Društvo Baška dediščina, Alenka Zgaga, alenka.zgaga na gmail.com Zakojca, Srečanje rokodelcev (odprta delavnica), 18. september, 11.00-15.00 Člani Rokodelskega društva 'Driklc' Cerkno bodo v družbi ostalih rokodelcev prikazali izdelovanje lesenih predmetov in rezbarij, pa še česa drugega. Kaka informacija ali dve sta na voljo tudi na spletni strani: www.kudcerkno.si LP Domen Uršič, KUD Cerkno From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 14 12:35:32 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Sep 2011 12:35:32 +0200 Subject: [SlovLit] Slovarski portal Termania -- Nacionalni program jezikovne politike Message-ID: Od: Amebis, d.o.o., Kamnik Datum: 13. september 2011 19:39 Zadeva: Novo iz Amebisa - brezplačen slovarski portal Termania Novo iz Amebisa: Brezplačni slovarski portal Termania združuje izkušnje in najboljše lastnosti ASP32 slovarjev http://www.termania.net. Registriranih uporabnikov naših slovarjev ASP32 že kar nekaj časa nismo obveščali o novostih in spremembah. Ker se je v vmesnem času nabralo dosti korenitih novosti, to prakso sedaj spreminjamo. Če naših obvestil ne želite prejemati, se v spodnjem delu tega sporočila lahko odjavite iz seznama prejemnikov obvestil. V podjetju Amebis smo pripravili novost na področju slovarjev - brezplačni slovarski portal Termania (http://www.termania.net). Termania združuje izkušnje in najboljše lastnosti naših še vedno najbolj aktualnih slovarjev ASP32. Termania je narejena s ciljem, da postane osrednje mesto splošnih in terminoloških slovarjev za slovenščino, kasneje pa tudi za druge jezike. (Terminološki oz. področni slovarji so slovarji, ki pokrivajo specifično področje, npr medicino, metalurgijo ...) Prednosti portala Termania: Slovarji različnih tipov (enojezični in večjezični, splošni, terminološki ...) in struktur (različne zgradbe gesel) so na voljo na enem mestu preko enotnega vmesnika; Obseg (trenutno je na portalu že več kot milijon gesel); Preprosto, hitro in prilagodljivo osnovno iskanje (jezik, slovar, področje); Osnovno iskanje vrača najboljše možne zadetke, prilagojene večini uporabnikov (s pomočjo posebnih vgrajenih algoritmov); Napredno iskanje (po različnih slovarskih elementih, kombinacijah besed in fraz, jezikih, slovarjih ...); Razvrstitev zadetkov na osnovi več kriterijev (kar je bistvenega pomena za uporabnost portala); Uporabnik lahko vpliva na razvrstitev zadetkov z glasovanjem (za geslo ali slovar); Podpora prikazu večpredstavnih vsebin; Izdelava in urejanje slovarjev (uporabnikom bo dana možnost, da sami izdelajo in urejajo svoje slovarje s pomočjo vgrajenega slovarskega urejevalnika); Že dostopne slovarske zbirke: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji, Slovenski pravopis - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Besedišče slovenskega jezika - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Presisov večjezični slovar (slovenščina, angleščina, nemščina in albanščina) - Amebis, d. o. o., Kamnik, Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik, Portugalsko-slovenski slovar - Radovan Zupanc, Slovensko-portugalski slovar - Radovan Zupanc, Grško-slovenski slovar - Anton Dokler, Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig - Darja Mihelič, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Taksonomski slovar - Amebis, d. o. o., Kamnik. Portal Termania bomo stalno dopolnjevali z novimi slovarskimi zbirkami za različna področja in jezike. V pripravi je kar nekaj novih slovarskih zbirk. Ko bo uporabnikom dana možnost, da sami izdelujejo in urejajo lastne slovarje, bo portal še hitreje pridobival na obsegu, kakovosti in veljavi. Vabim vas, da portal Termania čim pogosteje uporabljate, saj je uporaba brezplačna. Obenem vas vabim, da se na portalu registrirate, saj imajo registrirani uporabniki več pravic in možnosti. O novostih na portalu (novi ali izboljšani slovarji ter nove ali izboljšane funkcionalnosti) vas bomo redno obveščali. S spoštovanjem, mag. Anton Romšak AMEBIS, d. o. o., http://www.amebis.si === From: Špela Vintar Date: 2011/9/14 Subject: [SDJT-L] pobude za nacionalni program jezikovne politike Spoštovani člani SDJT, kot predsednico društva so me pozvali, da v imenu SDJT podam z našega stališča pomembne vidike nacionalne jezikovne politike za naslednje obdobje, 2012-2016. Ker je to odlična priložnost, da naše društvo dejavno izrazi svoje potrebe na področju jezikovnih tehnologij, vas prijazno pozivam za odzive in pobude, na podlagi katerih bom oblikovala naše stališče. Ker moramo ministrstvu odgovor poslati že 26. septembra, vas prosim, da mi svoje odgovore in zamisli pošljete najkasneje do 23. septembra. Z lepimi pozdravi, Špela Vintar http://lojze.lugos.si/~spela --- Jaz bi si na primer želel poudarjeno podporo jezikovnim tehnologijam v obliki uporabniško preprostih spletnih programov za statistično analizo slovenskih besedil, nekako v slogu Googlovih n-gramov (http://ngrams.googlelabs.com/). -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 14 12:51:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Sep 2011 12:51:13 +0200 Subject: [SlovLit] Javno pismo Javni agenciji za knjigo Message-ID: From: Vlasta.Vicic na jakrs.si To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 14 Sep 2011 12:37:37 +0200 Odgovor na mnenja Emice Antončič, direktorice in urednice Založbe Aristej, v komentarju >>Kje se je izgubil javni interes za knjigo? (Delo, 12. september 2011, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003822.html) Emica Antončič, urednica in direktorica založbe Aristej, v komentarju niza vrsto pripomb na delo Javne agencije za knjigo RS, ki da je >>v že prej obstoječi sistem javnega sofinanciranja na področju knjige, kakor ga je pred njo vzpostavilo ministrstvo za kulturo, vnesla nekatere spremembe<<, ki so po mnenju avtorice škodljive za področje knjige. Najprej je nerazumljivo implicirano stališče, da JAK ne bi smela spreminjati sistema, kot ga je vzpostavilo ministrstvo za kulturo. JAK je bila ustanovljena kot samostojna in neodvisna strokovna institucija, njen program dela in finančni načrt najprej sprejme Svet JAK, nato ga pošlje v potrditev Ministrstvu za kulturo ter Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, od tam roma na Vlado RS. Ko ga sprejme slednja, je to temelj za delo JAK. Naj tudi poudarimo, da predvsem ne razumemo očitka, da z razpisi JAK spodbuja >>hiperprodukcijo in povprečno kvaliteto<<, ne razumemo namreč z vidika, da so vendarle razpisi zaradi založnikov, in ne obratno. Čeprav se marsikdaj zdi, da novi in novi založniki rastejo ravno zaradi možnosti dostopa do javnih sredstev, dostop knjige bralcem pa jim je kaj malo mar. Založnik je pri nas lahko vsakdo, ki se za to odloči, kar pa ne pomeni, da mora to njegovo zasebno odločitev v celoti financirati država. JAK sofinancira knjige, ki jih izbere pristojna strokovna komisija; ostale so pač tveganje založnikov, ki so jih izbrali v svoj program. JAK si od ustanovitve dalje prizadeva za dvig kvalitete in profesionalizacijo založništva - po vsebini je taka usmeritev posledica ugotovitev, da pri nas izhaja ogromno knjig in publikacij (prek 6.000 naslovov letno), kar je v načelu dobro, na spodbujanje kvalitete pa lahko vplivamo z javnim denarjem. Ker nam država v kriznih časih zagotovo ne bo dodelila več denarja, je pač treba najprej iskati rešitve znotraj danih postavk. Zdi se nam, da je bolje financirati manj naslovov z več denarja; se pri tem opreti tudi na stališča stroke o vrzelih/prazninah na knjižnem trgu, tudi na ta način manjšati pritiske na trgu in vzpodbujati knjižnice, da kupujejo več >>knjig v javnem interesu<< in ne po malo vsega, kar izhaja. JAK se tako na razpisih kot v komuniciranju s strokovnimi in drugimi javnostmi na področju kulture srečuje z velikim številom predlogov, med katerimi se je treba smotrno in racionalno odločati za podporo. Rezultati razpisov na spletni strani JAK (www.jakrs.si) ne potrjujejo navedb v komentarju o izrinjanju majhnih založb; nasprotno, JAK je z nižanjem pogoja števila izdanih knjig v t. i. programskem razpisu od 8 na 6 naslovov letno (še bolj) odprla vrata manjšim, kvalitetnim založnikom, naj navedemo samo humanistično-družboslovne založnike Studia humanitatis, Slovenska matica, Krtina, Sophia, KUD Logos, UZ Hyperion, idr., za katere najbrž ne bi mogla veljati niti oznaka veliki niti oznaka komercialni. Pri t. i. programskem razpisu JAK za obdobje 2010-2012 je prišlo do ločitve področij in posledičnega določanja ključnih nosilcev na posameznih področjih (knjižni program, revijalni program, mednarodno sodelovanje, literarne prireditve in razvijanje bralne kulture), s tem da lahko prijavitelji kandidirajo na vseh področjih programskega razpisa - tudi rezultati na drugih področjih programskega razpisa ne potrjujejo navedb o diskriminaciji majhnih založnikov/organizatorjev. Vsi (neprogramski) založniki imajo možnost kandidirati na vseh letnih projektnih razpisih JAK, ki so namenjeni podpori posamičnim knjigam - če seveda izpolnjujejo pogoje. V rednem projektnem razpisu za leto 2011 (JR12- knjiga - 2011), ki ga posebej kritično omenja Emica Antončič, je JAK dejansko prepolovila število zahtevanih knjižnih izdaj na vseh področjih razpisa na (le) 3 (tri) knjige, kar se nam je zdelo res najmanj, kar lahko zahtevamo kot strokovno mejo za prijavitelje. Izjema je področje izvirnih slikanic, kjer je bil pogoj 6 izdanih slikanic v zadnjih treh letih. Usmeritev JAK na podporo knjigam za najstnike in slikanicam slovenskih avtorjev in slovenskih ilustratorjev je v skladu z ugotovitvami (in opozorili) Centra za mladinsko književnost in bibliopedagoške dejavnosti Pionirske knjižnice o hiperprodukciji del za otroke, zlasti slikanic, in nizki kvaliteti (kar polovica izdanih del za otroke v Priporočilnem seznamu, ki ga pripravljajo strokovnjaki in strokovnjakinje centra, ne dobi pozitivne ocene). Na omenjeni projektni razpis za leto 2011 so založniki lahko prijavili več del kot doslej (ne le 6, ampak celo 10 knjig, če seveda njihov knjižni program vključuje več zvrsti). V komentiranju pa Emica Antončič zahaja tudi v protislovja z lastnimi stališči: ob vsem zavzemanju za male in nove založnike omalovažujoče omenja podporo >>pesniški zbirki, ki jo v 200 izvodih izda kakšno društvo<<, ugotavlja, da JAK popolnoma napačno domneva, da so >>založbe, ki že vrsto let izvajajo isti program na nekem področju, tudi boljši in večjega zaupanja vredni izvajalci od tistih, ki tega še niso počele<<. Torej predlaga, da JAK ne sofinancira založbe Aristej, ki že vsaj od leta1994 zaproša in pridobiva javna sredstva, ampak raje >>sveže in nekonvencionalne ideje<< včeraj ustanovljenih založnikov? Naj za konec dodamo: založba Aristej je sofinancirana na programskem razpisu za revije (reviji Dialogi in Analiza), na letni projektni razpis za leto 2011 je prijavila 5 knjig, strokovna komisija je podprla sofinanciranje treh del (tudi ko je bila založba vključena v programsko financiranje ministrstva za kulturo tudi na področju knjižnega programa v obdobju 2007-2009 ni vključila v program več kot treh knjig). Komentar Emice Antončič, ki je nenazadnje dolgoletna urednica, znana po predanosti knjigi, razumemo kot dobronameren pogled na urejanje področje knjige z javnim, čeprav dejstva ne podpirajo njenih stališč in kritik. JAK bo še naprej, tako kot je počela v dosedanjem delovanju, spodbujala dialog med založniki in drugimi dejavniki na podorčju knjige ter bo ostala odprta tudi za realne in realistične predloge. Slavko Pregl, direktor JAK From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 15 11:34:37 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 15 Sep 2011 11:34:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_klikanje_--_Re=3A_Javno_pismo_Javni_a genciji_za_knjigo_--_Branje_mladinske_književnost i Message-ID: http://www.briancroxall.net/dh/ -- kaj je to digitalna humanistika. http://digitalhumanities.org/answers/forum/pedagogy -- tečaj digitalne humanistike v razredu. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042472644 -- Dušan Čop 90 let. === Od: Datum: 15. september 2011 10:01 Zadeva: Re: [SlovLit] Javno pismo Javni agenciji za knjigo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003834.html) V odgovoru Emici Antončič je po pomoti je izpadel naslednji odstavek, ki na kratko povzema stališče JAK o vlogi skladiščno-distribucijskega centra: Za manjše in >>nekomercialne<< založbe sta skladiščenje in distribucija velik problem; mnoge knjige zelo hitro izginejo iz knjigarn in jih ni mogoče dobiti nikjer, oskrba kupcev po Sloveniji je pogosto neredna in za te založbe draga. Zato JAK pripravlja podlage za razpis za skladiščno-distribucijsko središče, ki bi omogočilo trajen dostop do vseh knjig in redno, za založnike cenejšo oskrbo kupcev po Sloveniji s knjigami. Tisk na zahtevo bo sestavni del te ponudbe (malim založnikom ostaja zelo veliko, tudi subvencioniranih - ki jih za drag denar natisnejo v prevelikih količinah - knjig neprodanih). Elektronska knjiga bo prej ali slej prišla k nam, toda >>ekonomija obsega<< in stroški pretvorbe besedil v bralne formate ter vprašanje urejanja avtorskih pravic ne obetajo hitrih rešitev Vlasta Vičič === From: Maša Kodrič Date: 2011/9/15 Subject: RE: Vabilo na pogovorni večer V sredo, 21. septembra 2011, ob 19. uri vas vabimo na pravljični večer in predavanje v Razstavno dvorano NUK. V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) se bomo seznanili s tematiko: Branja in pripovedovanja mladinske književnosti. Kdo vse danes bere mladinsko književnost? So to le mladi in otroci ali se med obiskom pionirskih knjižnic med policami radi izgubljajo(mo) tudi odrasli? Če je tako in če se še vedno sprašujete zakaj, vas vabimo, da prisluhnete našima gostjama profesorici dr. Mileni Milevi Blažič in ustvarjalki ter pripovedovalki mag. Anji Štefan. [...] Pogovor bo povezovala Maša Kodrič. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Sep 15 13:30:06 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 15 Sep 2011 13:30:06 +0200 Subject: [SlovLit] kongres 2011 -- V tisku: zbornik "Slavistika v regijah - Maribor" Message-ID: <4E71E1BE.30499.57F3621A@matjaz.zaplotnik.siol.net> V tisku: "Slavistika v regijah -- Maribor". Ur. Boža Krakar Vogel. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2011 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, ISSN 1408-3043; 22), 304 str. Knjigo lahko še pred izidom virtualno prelistate na spletni strani http://641.gvs.arnes.si/zborniki.html Tam so zbrani tudi zborniki prejšnjih kongresov. Zbiranje prijav na 22. Slovenski slavistični kongres Maribor 2011 je podaljšano do 21. septembra 2011. Vse informacije o kongresu so na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 oziroma http://641.gvs.arnes.si/sds.html (hitra prijava) Ponovno sporočamo, da lahko učitelji ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, kongresnega programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pridobite 1,5 točke (0,5 točke za en dan). Letos bodo potrdila o udeležbi izdana prek Zavoda za šolstvo; prisotnost na kongresu boste morali potrditi za vsak dan posebej na posebne sezname ZRSŠ, ki vam bo potrdila o udeležbi poslal po pošti. Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 16 09:12:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 16 Sep 2011 09:12:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalizirana_croatica_--_Finžgar_in_ Mohorjeva Message-ID: Med croatico na internetnem arhivu, na katero po sporočilu Zvonka Kovača opozarja Neven Jovanović (http://www.archive.org/bookmarks/filologanoga), se nahaja tudi posamezno slovensko delo, npr. v Spomen-cvieću iz hrvatskih i slovenskih dubrava (1900), http://www.archive.org/details/spomencvieceizhr00matiuoft === Od: Adrian Kert Datum: 16. september 2011 09:08 Zadeva: Vabilo: Finžgar in Mohorjeva Mohorjeva Celovec vabi ob 160-obletnici ustanovitve na novinarsko konferenco in predstavitev knjige Iztok Ilich, MOHOR IN KOROTAN. Fran Saleški Finžgar in Mohorjeva v sredo, 21. septembra 2011 ob 11.30 uri v prostorih knjigarne Celjske Mohorjeve družbe, Nazorjeva 1, Ljubljana. Na predstavitvi bodo sodelovali: Iztok Ilich, avtor, ki bo predstavil knjigo Mohor in Korotan Mag. Hanzi Filipič, urednik in zgodovinar, ki bo orisal zgodovinske okoliščine nastanka Mohorjeve družbe v Celovcu Adrian Kert, urednik, ki bo predstavil osrednje slavje ob 160-letnici ustanovitve Mohorjeve družbe v Celovcu Vljudno vabljeni. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Sep 17 09:32:29 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 17 Sep 2011 09:32:29 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na dLibu in na Wikiviru Message-ID: http://www.dlib.si -- časnik Domovina 1918--1941 ima v podlistku tudi nekaj slovenskih literarnih raritet, npr. povesti Jožefa Urbanije (Soteščana) in Velika ljubezen: Roman iz preteklih dni (začenši s št. 33 letnika 1936 -- http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 in s koncem v 16. št. 1937 -- http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S), ki ga je pospisal psevdonimni Tone Brdar (vendar najbrž ne Edvard Kardelj, ki je uporabljal podoben psevdonim Tone Brodar). Jih bomo izpisali za postavitev na Wikiviru. === Zanemarili smo poročanje o sveže popravljenih besedilih na Wiviru. V zadnjih dveh mesecih so tam v okviru projekta Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika) na novo: Hinko Dolenc, Spomini o cirkniškem jezeru Anton Ukmar, Veliki greh Fran Zbašnik, Žrtve Fran S. Finžgar, Srečala sta se Fran S. Finžgar, Nagrobnica izgubljenemu raju Janko Kersnik, Dva adjunkta Janez Mencinger, Mešana gospoda Ivan Kavčič, Slike iz rudarskega življenja Josip Wester, Tri pisma o Bosni Valentin Mandelc, Tihotapec Ivan Štrukelj Prve hiše Jože Krivec Pot navzdol Ivan Štrukelj Zmota in povrat Jože Krivec Dom med goricami Josip Premk Krona v višavi Mimi Malenšek, Marija Taborska Franc Malavašič, Krivica za krivico Joža Lovrenčič, Publius in Hispala (LZ) Josip Stritar, Josip Jurčič Josip Vošnjak, Na Silvestrov večer 1883. leta Janez Trdina, Verske bajke na Dolenjskem Ivan Tavčar, Med gorami: Podobe iz I. pogorja Janez Zalokar, Umno kmetovanje in gospodarstvo Josip Stritar, Dunajski soneti Ivan Tavčar, Izza kongresa Ferdo Kozak, Pariz Josip Vošnjak, Odlomki iz človeške tragikomedije Ferdo Kočevar, Kupčija in obrtnija Fran Zbašnik, Na krivih potih Fran S. Finžgar, Kvišku Fr. Šuklje, Nicolo Machiavelli in knjiga Anton Janežič, Anton Janežič, učitelj na višjej realki Maks Pleteršnik, Špijonova usoda Fran S. Finžgar, Iz modernega sveta Emil Korytko Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda Heinrich Zschokke, Zlata vas Anton Ingolič Zemlja in ljudje Joža Vovk Visok obisk v Zaplankah Joža Vovk Zajčja nadloga v Zaplankah Joža Vovk Pijani vrag v Zaplankah Ivan Tavčar Mrtva srca Slavko Savinšek V goliških plazovih ... in še kaj. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 19 20:27:16 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Sep 2011 20:27:16 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Clevelanda in iz Beograda Message-ID: From: luka zibelnik Date: Sat, 17 Sep 2011 04:58:47 -0700 (PDT) Subject: Javljanje iz Clevelanda Znova se vam oglašam iz Clevelanda, kjer se je konec avgusta začelo novo akademsko leto. Ker je od prejšnjega javljanja minilo že kar nekaj časa, se je vmes dogodilo že marsikaj. Pred poletnim zatišjem sem na Clevelandski državni univerzi s pomočjo Urada za Slovence po svetu, Rotary kluba Park iz Maribora in Generalnega konzulata v Clevelandu z gostujočimi profesoricami in predavateljicami odprl malo knjižnico z nekaj manj kot 1000 katalogiziranimi (na roke!) knjigami. Zdaj si lahko študentje in zunanji gostje izposojajo knjige z raznovrstnih področij od slovenske literature, preko svetovne pa vse do priročnikov za vsakdanje življenje. Knjižnica je odprta zaenkrat le med govorilnimi urami, dogovarjamo pa se, da bo zanjo odgovorna študentka prvega letnika (Slovenka), ki bo tako opravljala del svoje prakse. Izpeljali smo tudi projekt dvodnevnega seminarja za učiteljice slovenskega jezika v ZDA, s katerim smo 17 slovenskim učiteljicam in učiteljem iz celotnih ZDA (najdlje je pripotovala učiteljica iz Kalifornije) osvežili znanje in pripravili mnogo novih in svežih informacij s področja poučevanja. Na izobraževanje so kot gostujoče predavateljice prišle red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in mag. Majda Degan Kapus. Srečanje je bilo izjemno dobro sprejeto tako s strani udeleženk in udeležencev kot s strani univerze, ki je dogodek podprla z oddajo svojih prostorov, sestanki in kosili. V novem semestru so si študentje in zunanja publika že lahko ogledali dve novi predavanji. Najprej je Generalni konzul Republike Slovenije na Lakelandskem ljudskem koledžu predaval o moderni Sloveniji, izzivih, ki stojijo pred njo in možnostmi sodelovanja med državama. Predavanje je bilo organizirano v okviru International Issues foruma, ki privablja na fakulteto predavatelje z različnih področij, vedno pa se ga udeleži veliko število poslušalcev. Nekaj dni kasneje je po izmenjavi, ki je bila organizirana že dve leti nazaj, prišel na kratko raziskovat clevelandsko kranjsko klobaso dr. Jernej Mlekuž, najbolj znan kot avtor knjige Burek.si?! Študentom je predstavil burekovega >>več<<, to povezal s klobasinega >>več<< in nasploh navdušil vse. Sam sem v Clevelandu našel tudi burek in tako smo namesto (skorajda pregovorne) potice tokrat s študenti jedli malo drugačno jed. Z lepimi pozdravi, Luka Zibelnik === http://www.digitalheritage.fil.bg.ac.rs -- mednarodna znanstvena konferenca Digitalizacija kulturne i naučne baštine, univerzitetski repozitorijumi i učenje na daljinu 30. sept. -- 2. okt. 2011, Beograd. From damjan.huber na ff.uni-lj.si Tue Sep 20 11:57:56 2011 From: damjan.huber na ff.uni-lj.si (Huber, Damjan) Date: Tue, 20 Sep 2011 09:57:56 +0000 Subject: [SlovLit] Posnetki predavanj s 47. SSJLK Message-ID: <89F7AC27E909B545A8A029FFAEFFD1B0257ADA52@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Spostovani, na naslovu http://videolectures.net/ssjlk2011_ljubljana/ si lahko ogledate posnetke predavanj s 47. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Lep pozdrav, Damjan Huber From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 23 11:52:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 23 Sep 2011 11:52:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Versita_--_Počitniška_nemščina_- -_Evropski_dan_jezikov_v_Gradcu Message-ID: http://www.versita.com/linguistics/ -- mednarodna znanstvena založba, koncentrirana na Srednjo in Jugovzhodno Evropo, ki kliče po naših rokopisih. === From: eosdrustvo na gmail.com Date: 2011/9/21 Subject: JEZIKOVNI TABOR V NEMŠČINI - druženje z vrstniki iz Avstrije od 10 do 18 let - DIVERZITA PIRAN 2011 V v času krompirjevih počitnic od 26. oktobra do 1. novembra 2011 za OŠ in SŠ (od 10 do 18 let). Projekt podpira Ministrstvo za kulturo RS. Pridružijo se nam lahko OŠ in SŠ iz Slovenije in sosednje Avstrije, ki se bodo sporazumevali v nemškem in slovenskem jeziku in tako sklepali nova prijateljstva. Spremljali jih bodo naravni govorci, ki bodo poskrbeli za pestre razgovore o temah, ki so udeležencem blizu, za pestre družabne igre in veliko sončnih dni na plaži. Število udeležencev je omejeno - po 10 iz vsake države. DIVERZITA je najbolj zabaven kulturno jezikovni tabor na slovenskem primorju. Spremljevalci so učitelji nemškega in slovenskega jezika ter naravni govorci, ki z udeleženci preživljajo vsako minuto DIVERZITA DNEVA. Vsak dan je tematsko obarvan - posvečen druženju in zanimivim temam, aktivnosti pa se odvijajo skozi ves dan. [...] Cena 7-dnevnega kulturno jezikovnega tabora v Piranu: 290 EUR pri plačilu v celoti ali na 3 obroke po 109 EUR http://www.eos-eos.org === From: Pavel Date: 2011/9/23 Subject: [Pavelhaus] Razstava ob evropskem dnevu jezikov Tokrat bi vas rada opozorila na zanimivo razstavo o raznolikosti jezikov v mestnem muzeju v Gradcu, kjer bo tudi slovenščina imela svoj prostor. Na otvoritveni večer 26. 9. 2011 bo med drugim po slovensko brala Rezka Kanzian, 13. oktobra pa bo mini-tečaj slovenščine v okviru razstave v mestnem muzeju v Gradcu. Tu je še [...] link za več informacij: http://www.akademie-graz.at Z lepimi pozdravi, Susanne Weitlaner From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 23 16:18:33 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 23 Sep 2011 16:18:33 +0200 Subject: [SlovLit] Ceupress_--_Iz_T=FCbingena Message-ID: http://www.ceupress.com/index.html -- Central Eropean University Press. Tu je 2009 npr. izšla knjiga Martin Kačur: the biography of an idealist (http://books.google.com/books/p/ceu_press?q=inauthor:%22Ivan+Cankar%22), najdemo pa tudi bibliografske enote o Lovru Tomanu, Franu Levstiku, Zofki Kveder, Pavlini Pajk, Alojziji Štebi, Antonu Aškercu, Josipu Lavtižarju, Prežihovem Vorancu in slovenskih potopisih 1878-2000. === Od: Irma Kern Datum: 23. september 2011 15:23 Zadeva: POZDRAV IZ TUEBINGENA, zbornik Primus Truber V Tuebingenu so izdali zbornik Primus Truber 1508 bis 1586, ki je nastal na simpoziju ob 500-letnici njegovega rojstva. Včeraj, 22. 9. 2011, sem bila na predstavitvi zbornika v mestni hiši v Tuebingenu in moram priznati, da mi je bilo toplo pri srcu, ko sem videla, kako našega Trubarja tu, v daljni Nemčiji cenijo še danes. V osrednji dvorani srednjeveško lepe mestne hiše je predstavitev zbornika s pozdravnimi besedami otvoril župan Tuebingena, g. Boris Palmer. V svojem nagovoru je predstavil lep odnos, ki je med Tuebingenom in Slovenijo vzpostavljen prav po Trubarjevi zaslugi, izrazil je veliko spoštovanje, ki ga ima mesto do Trubarja in njegovega dela. Vsebino zbornika je podrobneje predstavil prof. dr. Schindling, ki je bil predsednik odbora za izdajo zbornika, podrobneje pa je vsebino člankov povzela in deloma komentirala strokovnjakinja za zgodovino srednje Evrope, prof. Nicolette Mout z Univerze v Leidnu. Zbornik vključuje prispevke 26 avtorjev, med katerimi je tudi strokovnjak za slovenski jezik in kulturo, naš prijatelj prof. Jochen Raecke iz Karl Eberhard Universität v Tuebingenu. V svojem članku je prikazal nov pogled na Trubarja v današnjem času, predvsem je zanimiva teza, da Trubar moral biti izgnan iz Slovenije, zato da danes lahko povezuje, ne le Slovence, ampak tudi Nemce in Slovence in vse, ki z odprtim odnosom do slovenskega jezika in kulture širijo meje svojega duha. Predavanje prof. Mautove je bilo zanimivo tudi v tem smislu, da je postavila Trubarja ob bok velikim refomatorjem, kot sta bila Martin Luther in Jean Calvin, saj je bilo Trubarjevo delo v razmerah, v katerih je nastalo, izjemnega pomena za Slovence in širjenje nemškega reformatorskega gibanja. Prireditev je z glasbenimi vložki, predvsem z igranjem Bacha, popestrila priznana violinistka Katja Wassin. Na prireditvi, ki sem se je udeležila skupaj s prof. Raeckejem, sem se srečala tudi z dobrim poznavalcem Trubarjevega dela, duhovnikom iz Stuttgarta, dr. Zvonetom Štrurbeljem, ki ima objavljen prispevek v zborniku. Prisotni pa so bili predvsem nemški kulturniki in intelektualci, med drugim rektor univerze v Tuebingenu, prof. dr. Bernd Engler in prof. dr. Tilman Berger, predstojnik oddelka Slavisches Seminar, kjer imamo Slovenci svoj lektorat. Zbornik je izšel pri založbi Verlag W. Kohlhammer, Stuttgart in stane 48 eur. From matjaz.zaplotnik na siol.net Sat Sep 24 16:16:14 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sat, 24 Sep 2011 16:16:14 +0200 Subject: [SlovLit] kongres Slavistika v regijah - Maribor, priznanji in Kronika ZDSDS Message-ID: <4E7DE62E.22745.194DE351@matjaz.zaplotnik.siol.net> Prijave na Slovenski slavistično kongres se počasi iztekajo, zato prosimo vse zamudnike (pa tudi tiste referente in vabljene udeležence okrogle mize, ki z izpolnitvijo prijave še niso potrdili prisotnosti na kongresu), naj hitro izpolnijo in oddajo prijavnico, ki se nahaja na http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 oziroma na http://sds.r8.org (hitra prijava) Tako kot pretekla leta bo tudi na letošnjem kongresu priložnost za slavnostni dogodek - podelitev posebnega priznanja Slavističnega društva Slovenije. Letos bosta priznanji prejela red. prof. dr. Marko Jesenšek in profesorica II. gimnazije Maribor Danica Križanič Müller. Utemeljitvi priznanj si lahko ogledate na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011/priznanji Sredi tedna je izšla posebna številka KronikeSlavističnega društva Slovenije s kongresnim programom, karto kongresnih lokacij in opisom kongresa. Člani društva ste jo že dobili v poštne nabiralnike, udeležence kongresa bo pričakala v kongresnih vrečkah, ostali pa si jo lahko ogledate in natisnete tule: http://641.gvs.arnes.si/kronika89web.pdf Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Sun Sep 25 17:53:09 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 25 Sep 2011 17:53:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Avstrije_--_Literarni_prestiž_--_Zn anstveno_publiciranje_--_Programiranje_za_delo_s_te ksti Message-ID: From: Janez Stergar Date: 2011/9/23 Subject: prvi jesenski dnevi - še diše po poletju! V nedeljo, 25. 9. 2011 ob 19.30 se bo v celovški Mohorjevi hiši s pozdravoma predsednika NSKS dr. Valentina Inzka ter predsednika FUENS Hansa Heinricha Hansena pričela tridnevna regionalna konferenca na temo zgodnje večjezičnosti. Koroške primere bodo predstavili Nanti Olip, dr. Georg Gombos, Sabine Sandrieser, mag. Jože Blajs, Lucija Ogorevc-Feinig in Marko Oraže. Več na http://www.nsks.at in office na nsks.at . V torek, 27. 9. 2011 ob 10.30 bo v Mohorjevem domu v Celovcu (10. Oktober Strasse 25) Mohorjeva družba proslavila svojo 160-letnico. Že od 9. ure bo na ogled stalna razstava Valentina Omana. Kulturni spored proslave pa bodo oblikovali šolski zbor Mohorjeve ljudske šole, ansambel Slomškovega doma, skupina Voxon ter recitator Michael Krištof. Prijave na proslavo in druženje na vrtu na direktion na mohorjeva.at . Kot že zapisano, je Mohorjeva ob jubileju izdala dokumentarno, bogato ilustrirano knjigo Iztoka Ilicha >>Mohor in Korotan. Fran Saleški Finžgar in Mohorjeva<<. === http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet3.pdf -- Ed Finn, The Afterlife of Reception, empirična študija kulturne transmisije oz. prestiža. === V letošnji privi številki Journal of Scholarly Publishing (http://utpjournals.metapress.com/content/p2r53406n422/) so branja vredni članki o recenziranju disertacij in procesu preoblikovanja disertacije v knjigo, o ocenjevanju humanističnih monografij, o nuji ohranjanja tiskane knjige tudi potem, ko je že digitalizirana, o tem, kako napraviti izvlečke (abstracts) bolj konkretne, in o omejenem mednarodnem dometu objav v neangleščini. Slednja (empirična študija Davida Fernándeza-Quijade, Appraising Internationality in Spanish Communication Journals) bo za slovenskega humanista še posebej zanimiva spričo teže, ki jo merila znanstvene odličnosti pripisujejo "mednarodni odmevnosti". === http://niche-canada.org/member-projects/programming-historian/ch1.html -- William Turkel in Alan MacEachern, The Programming Historian (knjiga o programiranju za delo z besedili). From jaka na jaka.org Sun Sep 25 18:20:19 2011 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Sun, 25 Sep 2011 18:20:19 +0200 Subject: [SlovLit] O elektronski literaturi Message-ID: <4E7F54C3.5070207@jaka.org> Pozdravljeni, v Ljubljani je nedavno potekal zanimiv mednarodni seminar 'ELMCIP E-Literature and New Media Art Seminar', povzetke in vsaj del celotnih prispevkov bo v kratkem možno najti na spletnem naslovu: http://elmcip.net/event/elmcip-e-literature-and-new-media-art-seminar Seminar se je zaključil z branji avtorjev: John Cayley, Scott Rettberg, Philippe Bootz, Alexandra Saemmer, Simon Biggs, Talan Memmott in - to sporočilo pošiljajoč vam - Jaka Železnikar. Srečanje je organiziral dr. Janez Strehovec. Vpogled v nastajajočo kreativnost, ki sodobnemu dogajanju e-knjig v brk vzpostavlja zahtevnejše pristope kot je polaganje obstoječih knjig pod na-dotik-občutljivih-zaslonov je bil inspirativen. (In brez kakršnega koli sovraštva do knjig na papirju :) lp, Jaka From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 27 21:59:58 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 27 Sep 2011 21:59:58 +0200 Subject: [SlovLit] Kamni in zmaji Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri155/index.html -- oblike kamna. === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/9/27 Subject: FW: Vabilo na simpozij Fantazijska literatura in motiv zmaja From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] Sent: Tuesday, September 27, 2011 10:50 AM v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani v petek, 7. oktobra 2011 ob 10. uri organiziramo simpozij z naslovom Fantazijska literatura in motiv zmaja, ki ga pripravljamo v okviru letošnjih Zmajevih dnevov. Na simpozij bomo povabili poznavalce s področja književnosti, izročila in etnologije ter pripovedovalstva, ki bodo skozi niz predavanj razmišljali o fantastični književnosti, pomenu domišljije v literaturi, o sodobnih trendih na tem področju, vlogi izročila danes, motiviki zmaja v literaturi, umetnosti ter simbolnih pomenih bajeslovnih bitij in zgodbah o ljubljanskem zmaju. Predavanja bomo zaključili ob 14. uri in simpozij nadaljevali z diskusijo in druženjem in ga predvidoma zaključili ob 15. uri. 10:00-10:15 Tatjana Pristolič, Trubarjeva hiša literature: uvodna predstavitev 10:15-11:00 dr. Alojzija Zupan Sosič: Fantastika v slovenski književnosti 11:00-11:30 dr. Lilijana Burcar: Zakaj je fantazijsko vedno že realno 11:30-12:00 Dušan Ogrizek: Od Chrysophylaxa do Kalessin(a); moja srečanja z zmaji J. R. R. Tolkiena in Ursule K. Le Guin 12:30-13:00 Dušica Kunaver: Zmaji v slovenskem izročilu in motivika ljubljanskega zmaja 13:00-13:30 dr. Tina Ban: Zmaj in njegovi simbolni pomeni 13:30-14:00 Špela Frlic: Ustvarjalni izzivi sodobnega pripovedovalca 14:00-15:00 zaključek simpozija z diskusijo in druženjem Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo na naslovu trubarjeva na literarnahisa.si, rok za prijave pa je 3. oktober. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 28 09:51:09 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 28 Sep 2011 09:51:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Defaultne_kategorije_v_naravni_skladnji_ --_Lirikonfestova_književniška_rezidenca Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/9/28 Subject: LK, 3. oktober LK FF v Ljubljani vabi na 960. sestanek v ponedeljek, 3. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF. Tema predavanja: Naravna skladnja in privzete (defaultne) kategorije (ob izidu učbenika Uvod v naravno skladnjo). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "UVKF | Lirikonfest" Date: Tue, 27 Sep 2011 23:18:59 +0200 Subject: V septembru in oktobru na LFMK rezidenci v Velenju gostuje Marlena Gruda Tretja letošnja gostja Lirikonfestove mednarodne književniške rezidence v Velenju (LF MKRV) je Marlena Gruda, poljska prevajalka sodobne slovenske umetniške literature. Na tritedensko ustvarjalno bivanje v septembru-oktobru 2011 jo je povabila Velenjska knjižna fundacija, ki že peto leto (od 2007) organizira rezidence za letno tri izbrane književne ustvarjalce, prevajalce in mednarodne posrednike slovenske literature. Mlada znanstvenica in prevajalka Marlena Gruda živi v poljskem mestu Katovice. Na Inštitutu slovanske filologije Šlezijske univerze v Sosnovcu je doktorandka literarne vede in prevodoslovja (pri prof. Boženi Tokarz, ki smo ji leta 2007 v Velenju podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado za posredovanje slovenske književnosti in jezika na Poljskem). Iz slovenščine prevaja literarna dela (zlasti sodobno kratko prozo), filme in strokovno-znanstvena besedila. Kot prevajalka je sodelovala pri Svetovnih dnevih slovenske literature na filmu (2008). V poljščino je doslej prevedla (z revijalnimi ali knjižnimi objavami) roman Volčje noči Vlada Žabota, kratko prozo in prozne odlomke Polone Glavan, Katarine Marinčič, Suzane Tratnik, Milana Dekleva, Miha Mazzinija idr., po nekaj pesmi Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha, Edvarda Kocbeka, Svetlane Makarovič, Milana Dekleva idr. Slovenska književnost jo zanima v povezavi z antropologijo, kognitivizmom, psihoanalizo, primerjalno književnostjo ter mejami prevedljivosti v odnosih med izvirno in ciljno kulturo. Z novimi prevodi želi prispevati k popularizaciji novejše slovenske književnosti na Poljskem. Na njeni prevajalski mizi so trenutno Žabot, Bartol, Kmecl, Lainšček, M. Kumerdej, B. Svit, N. Kramberger, T. Golob ... Za mednarodni Lirikonfest 2012 pripravlja slovensko predstavitev festivalno izbranega poljskega pesnika, za mednarodno revijo Lirikon21 pa mdr. prevaja izbor poezije dobitnikov slovenske literarne nagrade čaša nesmrtnosti-velenjica (za vrhunske desetletne pesniške opuse), ki jo od leta 2007 podeljujemo na Akademiji Poetična Slovenija v Velenju. [...] From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 28 11:19:36 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 28 Sep 2011 11:19:36 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres v Mariboru - zemljevid in parkiranje Message-ID: <4E82E6A8.22.99218A0@matjaz.zaplotnik.siol.net> Priprave na mariborski kongres so skoraj pri kraju, vse udeležence pa obveščamo, da lahko na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 v razdelku Nastanitev dobijo vse informacije o hotelih, parkirnih hišah in restavracijah v okolici kongresnega dogajanja. Dodani so tudi zemljevid z označenimi kongresnimi lokacijami in fotografije vhodov v parkirne hiše. Udeleženci, ki bivajo v hotelih, naj pustijo avto kar tam, če je hotel nekoliko bolj oddaljen, pridejo z mestnim avtobusom (1 vožnja = 1,10 EUR; plačilo pri vozniku, ni si vam treba beliti glave s karticami, kot je Urbana:)). Parkirišče za goste hotelov Uni in Orel ni všteto v ceno prenočišča, zato vas boste morali za uporabo sami plačati 5 evrov parkirnine na dan. Udeležencem, ki ne bivate na hotelih oziroma pridete na kongres le za en dan, priporočamo parkiranje v bližnjih parkirnih hišah (gl. zemljevid na navedeni spletni strani). Na svidenje v Mariboru! Matjaž Zaplotnik, član organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongesa Maribor 2011 From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Sep 28 11:22:33 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 28 Sep 2011 11:22:33 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres v Mariboru - izjava za medije Message-ID: <4E82E759.4773.994CD4F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Izjava za medije o Slovenskem slavističnem kongresu Maribor 2011: Slovenski slavistični kongres je osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, temeljni in najširši znanstveni in strokovni sestanek strokovnjakov s področja slavistike in slovenistike v Sloveniji, ki zajema naš celoten kulturni prostor. Namenjen je izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarne vede, sega pa tudi na sosednja področja kulturologije in specialne didaktike, brez katerih si ni mogoče predstavljati interdisciplinarno razširjene sodobne slovenistike/slavistike niti uspešnega poučevanja slovenščine na vseh ravneh izobraževanja. Slovenistiko v Sloveniji je potrebno razumeti kot temeljno disciplino v slovenskem nacionalnem interesu, raziskovalna središča v Sloveniji pa kot svetovna središča za raziskovanje in poučevanje slovenističnih in primerjalno slavističnih vsebin. Upoštevajoč to samopodobo bo novi ciklus slavističnih kongresov predstavil nova središča slovenistike/slavistike v Sloveniji, ki so nastala na univerzah zunaj Ljubljane. Temeljni cilji kongresa imajo vsako leto specifike glede na osrednjo temo. V letu 2011 bo to predstavitev mariborske univerzitetne slovenistike/slavistike in njenih odsevov v slovenski in mednarodni prostor, podrobnejši cilji pa naslednji: 1. predstavitev najnovejših znanstveno raziskovalnih dosežkov iz delavnic vrhunskih strokovnjakov Univerze v Mariboru s področja jezikoslovja, literarne vede in specialne didaktike; 2. predstavitev znanstvenih in strokovnih publikacij v zadnjem letu; 3. predstavitev specialno didaktičnih raziskav s tematiko učnih težav v razvijanju sporazumevalne kompetence pri dijakih v programih strokovnega in poklicnega izobraževanja; 4. razpravljanje o odprtih vprašanjih lektorstva; 5. predstavitev aktualnih raziskav s področja širše slavistike ter slovensko-slovanskih kulturnih stikov; 6. razpravljanje o aktualnih vprašanjih slovenščine v javnosti, posebno na področju izobraževanja; 7. predstavitev najboljših diplomskih nalog študentov slovenistike/slavistike v vseh slovenskih univerzitetnih središčih v zadnjih dveh letih; 8. predstavitev naravne in kulturne dediščine in sedanjega kulturnega utripa Maribora in okolice. Pri tč. 1 so predvidena plenarna predavanja, pri drugih večinoma sekcijski prispevki z diskusijo med udeleženci, vprašanja slovenščine v javnosti in deloma tudi lektorske teme pa bodo obravnavane v obliki okrogle mize. Kot novost bomo v posebni sekciji organizirali predstavitve najboljših diplomskih del študentov vseh slovenskih slovenistik/slavistik v zadnjih dveh letih. Na ta način želimo nagraditi najbolj prizadevne študente, njihovemu delu omogočiti širšo prepoznavnost, udeležencem pa informacijo o rasti strokovnega podmladka. Na slavističnih kongresih vedno sodelujejo najeminentnejši strokovnjaki, je prostor razkrivanja raziskovalnih novosti in visoko strokovne ter demokratične diskusije s strokovnim zaledjem, kakršnega ne ponuja sicer noben drug slavistični shod. Kongresnikom želimo na srečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenistike na mariborski univerzi od njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike ter sožitja in razhajanja z dognanji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč in njihovo implementacijo v širšo strokovno prakso. Zaradi kakovostnih vsebin, predstavljenih dognanj in znanstvene podkovanosti referentov in drugih sodelujočih je pričakovati, da bo tudi mariborski kongres Slavističnega društva Slovenije potrdil sloves najpomembnejšega letnega zborovanja slovenskih slavistov in slovenistov. Ljubljana, 6. september 2011 red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 28 12:57:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 28 Sep 2011 12:57:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Spletni_slovar_frazemov_--_200_let_gra ške_slovenistike_--_Bralna_značka_in_teden_otro ka Message-ID: From: mojca zorko To: forum_prevajalcev na gabrijelcic.org, slovlit na ijs.si Date: Wed, 28 Sep 2011 10:11:33 +0200 Subject: Spletni angleško-slovenski slovar frazemov Kolegica za doktorat dela spletni angleško-slovenski slovar idiomov. Zaenkrat je še v fazi zbiranja slovenskih in angleških frazemov, slovar pa za zdaj zajema samo razlage. Če ima kdo veselje prispevati kak frazem, se vključiti v debato ali rabi pomoč pri razlagi frazema, se lahko oglasi na strani http://www.projectidiom.com/ oziroma http://www.facebook.com/ProjectIdiom. Vsaka pomoč je dobrodošla in zaželena ;) Lep pozdrav, Mojca Zorko === From: Alič, Tjaša Sent: Tuesday, September 27, 2011 1:26 PM Subject: vabilo na 200-letnico 200-letnica najstarejše stolice slovenskega jezika v Gradcu, petek, 14. X. 2011 ob 16:00, Semenišče, Baročna dvorana, 8010 Graz, Bürgergasse 2. Pozdrav in moderacija predstojnik slavistike Ludwig Karničar, rektorica Christa Neuper, dekan Helmut Konrad, Martin Titz, Caspar Einem, Vincenc Rajšp, Andreas Leben, Zinka Zorko, Boštjan Žekš. Predstavitev zbornika Gradec in Slovenci Predstavitev posebne poštne znamke PTT Glasbeni program [...] Veselimo se Vaše navzočnosti in prosimo za odgovor na ludwig.karnicar na uni-graz.at === From: Bralna značka Date: 2011/9/28 Subject: Simpozij Živo branje, dramatičnost interpretacije VABILO na simpozij Živo branje, dramatičnost interpretacije, petek, 14. oktobra 2011, v prostorih Pošte Slovenije, Čopova 11, Ljubljana. Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo RS pripravlja enodnevni simpozij Živo branje, dramatičnost interpretacije. Vsebinska zasnova strokovnega simpozija o (glasnem) branju je nastala na podlagi spoznanj o raznovrstnosti branja. Če naj bi mentorsko delo in prizadevanja za razvijanje bralne kulture in bralnih zmožnosti med mladimi res zaživela kot zanimiv bralni dogodek, je smiselno posebno pozornost posvetiti različnim vrstam skupnega branja, in sicer v povezavi z raznovrstnimi besedili (npr. poezijo, ljudskim pripovedništvom, dramatiko). Seminarske podteme bodo obravnavale naslednja vprašanja: * Katere vrste branja so povezane z literarnoestetskim doživetjem? * Katera temeljna načela govorne interpretacije lahko mentorji vključujejo v delo z mladimi bralci? * Kdaj je pedagog - ob tem, da bere sam - tudi interpret književnega besedila? * Katera so temeljna izhodišča ustrezne in motivacijske govorne nadgradnje zapisanega besedila? * Kaj pomeni (po)ustvarjalno branje besedila, katera besedila so za to najbolj primerna? * Kakšne so praktične izkušnje z glasnim in interpretativnim branjem mladinskih književnih del? Vsebinsko je projekt zasnoval univerzitetni profesor in sedanji predsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS dr. Igor Saksida, ki bo simpozij tudi vodil. Simpozij je namenjen vsem, ki se ukvarjate s posredovanjem mladinske književnosti. 8.00-8.30 Prihod in prijava udeležencev 9.00-10.30 Marta Strahinić: Romi, povabljeni v knjižnico (projekt je dobil evropsko nagrado IDEC) Mateja Jakoš Vasle: Nastop učencev z interpretativnim branjem pesmi mag. Neža Rojko: Kako smo kaj z našim glasom? Uvod v nego glasu in kulturo govora 11.00-12.30 dr. Katarina Podbevšek: Pedagog - tudi >>interpret in igralec<>provokativnega<< branja poezije 12.30-12.45 Predstavitev programov Mladinske knjige Založbe d.d. 12.45-14.30 Odmor za kosilo oz. občni zbor Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS 14.30-16.30 mag. Anja Štefan: Govoriti tako, da poslušalec prisluhne Ida Mlakar: Pripovedovanje v knjižnici Tone Partljič: Branje dramskega odlomka ali prizora Živana Safran: Prevajalske igrice pri pouku slovenščine === From: Iris Furlan Date: 2011/9/28 Subject: konferenca za novinarje ob TEDNU OTROKA 2011 Vljudno vas vabimo na konferenco za novinarje ob TEDNU OTROKA 2011 POJDIVA S KNJIGO V SVET, ki bo v ponedeljek, 3. 10. 2011, ob 11.00 uri v prostorih Zveze prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana. Konference se bodo udeležili mag. Franc Hočevar, predsednik ZPMS, dr. Igor Saksida, predsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Samo Roš, član uprave Leka. Majda Struc, Zveza prijateljev mladine Slovenije http://www.zpms.si From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 30 21:54:15 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 30 Sep 2011 21:54:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Musilov_rokopisni_arhiv_--_Zimska_šola _slovenščine_--_Kanalska_dolina_--_Bralna_pisme nost Message-ID: http://computerphilologie.tu-darmstadt.de/jg09/fanta.html -- Walter Fanta: Zur Immortalität elektronischer Korpora am Beispiel der Musil-Edition (članek o nastajanju 1200 strani obsežnega digitalnega arhiva rokopisov Roberta Musila, rezultat projekta univerz v Celovcu in Trierju, ki je obenem tudi zgodovina kritičnih elektronskih redakcij). === Objavljen je tudi razpis 18. Zimske šola slovenskega jezika 23. 1.? 3. 2. 2012 na ljubljanski Filozofski fakulteti. Intenzivni jezikovni tečaj slovenščine je namenjen tistim, ki bi se radi v dveh tednih naučili čim več, v spremljevalnem programu pa spoznali slovensko kulturo in družbo. Udeleženci morajo biti stari najmanj 18 let. Prijave so možne do 9. 1. 2012. Informacije in prijave na center-slo na ff.uni-lj.si. === From: Institut Date: 2011/9/29 Subject: Fw: Vabilo na okroglo mizo Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije Četrtek, 6. oktobra 2011, ob 16.00, v Beneški palači (Palazzo veneziano), Ul. Bamberga 52, Naborjet (Malborhetto), Kanalska dolina ? Videm. Namen okrogle mize je izpostaviti prednosti in pomanjkljivosti raziskovalne dejavnosti v Kanalski dolini ter na širšem tromejnem območju, predvsem pa razmišljati o novih izzivih, izhodiščih in razvojnih perspektivah. Na okrogli mizi bodo sodelovali slovensko govoreči predstavniki raziskovalnega in akademskega sveta iz Italije, Slovenije in Avstrije, predstavniki lokalnih javnih uprav, civilne družbe, šolstva in gospodarstva ter predstavniki nemške in furlanske skupnosti v Kanalski dolini. Pokrovitelji dogodka: Občina Trbiž, Občina Naborjet-Ovčja vas, Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Comunit? Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale. Program: 1. del: Moderator Rudi Bartaloth (SLORI, SKS Planika) 16.00 Uvodni pozdravi 16.15 Predstavitev nedavno izvedenih raziskav na temo Kanalske doline. Sodelujejo: Luciano Lister, Mojca Mihalič, Manuel Figheli (SKS Planika in Glasbena matica), Karmen Kenda Jež (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani), Vera Smole in Matej Šekli (Univerza v Ljubljani), Nataša Gliha Komac (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, SLORI), Štefka Vavti (Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu) 2. del: Moderatorka Nataša Gliha Komac (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, SLORI) 17.30 Okrogla miza ?Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije?. Sodelujejo: Boris Jesih (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), Andrej Kranjc (Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU), Marko Snoj (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani), Janez Stergar in Danijel Grafenauer (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani), Irena Lačen Benedičič (Gornjesavski muzej Jesenice), Milan Bufon (SLORI), Roberto Dapit (Univerza v Vidmu), Vincenc Rajšp (Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju), Martina Piko-Rustia (Inštitut Urban Jarnik v Celovcu), Monica Tallone (Societ? Filologica Friulana), Alfredo Sandrini (Kanaltaler Kulturverein), Renato Carlantoni (Občina Trbiž), Alessandro Oman (Občina Naborjet-Ovčja vas), Gianni Verona (Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino), Antonio Pasquariello (Večstopenjski šolski zavod I. Bachmann iz Trbiža), Francesca Comello (Open Leader scarl) Delovni jezik bo slovenščina. Poskrbljeno bo za tolmačenje v italijanščino. Dogodek bo potekal v okviru Evropske noči raziskovalcev 2011. Vljudno vabljeni! === From: "Simona Mehle" Date: Thu, 29 Sep 2011 11:00:51 +0200 Subject: Modrijanovi dogodki v oktobru 2011 [...] Pogovor o nezavidljivi ravni bralne pismenosti pri nas / tematski pogovor, Modrijanova knjigarna, ponedeljek, 3. oktober, ob 18. uri. Kakšno zrcalo ponuja Sloveniji Študija o bralni pismenosti v EU, ki jo je Evropska komisija objavila julija letos? In kakšno dosežki naših učencev v OECD-jevi raziskavi Pisa 2009, ki je bila osredotočena na bralno pismenost? Se sploh zavedamo, kaj bralna pismenost v resnici pomeni? So naši učitelji ustrezno usposobljeni, da pri svojih učencih in dijakih zaznajo težave na tem področju in jih uspešno premostijo? Kako pomembni sta ob današnji poplavi informacij široka razgledanost in sposobnost samostojnega razmisleka? Kako zmožnost uspešnega sporazumevanja vpliva na naše zasebno, poklicno in družbeno življenje? Takšnim pogosto zapostavljenim vprašanjem, ki se porajajo ob nezavidljivi ravni bralne pismenosti pri nas, bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob 18. uri posvečen večer v Modrijanovi knjigarni. Sodelovali bodo: dr. Meta Grosman, dr. Fani Nolimal, vodja Oddelka za osnovno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo, zgodovinar dr. Peter Vodopivec in Aleksandra Kocmut, lektorica, urednica, pesnica in pisateljica ter mama dveh zvedavih knjižnih moljev. Pogovor bo vodila pisateljica in novinarka Marjeta Novak Kajzer. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 1 10:38:04 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 1 Oct 2011 10:38:04 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na papirju, spletu in odru Message-ID: Sarajevske sveske 32--33 (2011) na 582 straneh prinašajo med drugim tematski blok Interkulturno-poredbeno izučavanje književnosti, ki ga uvaja razprava Zvonka Kovača Slavistika vs. Regionalna književna komparatistika. Slavistika v regijah -- Maribor. Ur. Boža Krakar Vogel. Ljubljana: SDS, 2011 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 22). 304 str. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri156/index.html -- nekaj slik s kongresa Slavističnega društva v Mariboru, nekaj pa od drugod. === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 01. oktober 2011 10:06 Gledališče zatiranih, gledališka delavnica za mlade (vodi A. Rokvić Pinterič), torek, 11. oktobra, in sredo, 12. oktobra 2011, od 16.00 do 19.00, Oder pod zvezdami, Lutkovno gledališče Ljubljana. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava s kratkim motivacijskim pismom na info na lgl.si. Gledališče zatiranih (Theatre of the Oppressed) je gledališka metoda, ki se je razvijala v 60. letih, uradno pa se je začela leta 1971 z eno izmed oblik ? časopisnim teatrom v Braziliji pod vodstvom Augusta Boala (1931?2009). Več na http://zlatapalicica.lgl.si/index.php/stran/program/#Gledali%C5%A1%C4%8De%20zatiranih,%20gledali%C5%A1ka%20delavnica%20za%20mlade in http://en.wikipedia.org/wiki/Theatre_of_the_Oppressed Bralne uprizoritve dramskih besedil za otroke in mlade, pogovori in analize v sodelovanju s spletnim portalom slovenskega gledališča, http://www.sigledal.org (Novi ZATO.). [...] Sobota, 8. oktobra 2011, od 14. do 16. ure v Kulturnici (Židovska steza 1) Jonas Hassen Khemiri, Petkrat bog (Fem g?nger gud, 2008), prevedli študentje lektorata švedskega jezika na Filozofski fakulteti pod vodstvom lektorice Mite Gustinčič Pahor. Vsaki bralni uprizoritvi bo sledil pogovor. Analize prebranih besedil bodo objavljene na spletnem portalu Si.gledal. Predstavili bomo dve kakovostni in mednarodno odmevni dramski besedili, eno za otroke in eno za mlade švedskih avtorjev Suzanne Osten in Jonasa Hassena Khemiriija (več: http://www.veza.sigledal.org/prispevki/petkrat-bog-rolfov-prizor). V sklopu festivala bodo na spletnem portalu Si.gledal objavljene tudi primerjalne analize dveh različic dramskega besedila, avtorjeve in uprizoritvene. Izbrali smo tri dramska besedila, premierno uprizorjena leta 2011 v LGL: Maja Borin, Žužkerada (prir. Jaša Jamnik, premiera 4. marca 2011), za otroke od 4. leta dalje, Dragica Potočnjak, Prov hudo (prir. Andrej Jus in Kim Komljanec, premiera 12. maja 2011), za otroke od 8. leta dalje, Janja Vidmar, Brez (prir. Eva Nina Lampič in Simona Hamer, premiera 5. oktobra 2011), za mlade od 14. leta dalje. prof. dr. Milena Mileva BLAZIC From k na aufbix.org Mon Oct 3 09:18:03 2011 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Mon, 3 Oct 2011 09:18:03 +0200 Subject: [SlovLit] vednost, ucenje in dostop Message-ID: Dober dan, ob zacetku novega studijskega leta je verjetno smiselno opozoriti na razseznosti poucevanja in izobrazevanja v sedanji dobi, ki vkljucujejo moznosti in pristope, kakrsnih si pred tremi desetletji se nismo mogli privosciti. Redki so o njih takrat pisali zamisli. Predlagam branje 3 prispevkov, povezave bodo bralce popeljale dalec naokrog in vsakdo bo ob koncu branja zaznamovan s prebranim: celotna knjiga v pdf-formatu prispevek iz knjige, ki je se posebej vreden branja prenesete si studijo v pdf-formatu zacetna stran predstavitve projekta, prispevki v rubriki Documents Pri zadnjem projektu je zapisano, da bo uvajanje novih pristopov trajalo tri do pet let: podatek, ki si ga velja zapomniti in na katerega se velja spomniti, ko nam bo znova padla na pamet kaksna premalo domisljena prenova. Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Koro'ska cesta 63, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 3 11:00:03 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Oct 2011 11:00:03 +0200 Subject: [SlovLit] Onstran knjige Message-ID: http://www.educause.edu/books -- The Tower and the Cloud: Higher Education in the Age of Cloud Computing, ur. Richard N. Katz, 2008 (knjiga). http://cora.ucc.ie/handle/10468/264 -- Beyond Wikipedia and Google: Web-based literacies and student learning (članek). http://studentasproducer.lincoln.ac.uk/ -- angleški študentski projekt Prosumption ("protrošnja" < produkcija + potrošnja, tj. uporabnik vsebin kot njihov producent). Zapomnimo se v tej zvezi kratico SoTL (scholarship of teaching and learning) za znanost, ki razvija učiteljsko prakso ob rezultatih javno dostopnih raziskav. http://www3.unil.ch/wpmu/digitalera2011/deroulement/ -- video predavanja in prosojnice s kolokvija združenja THAT v Švici (o rokopisih, romanu, kulturni zgodovini v digitalni dobi -- večinoma v francoščini). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 3 15:12:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Oct 2011 15:12:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Vtisi_predsednice_s_slavističnega_kong resa_v_Mariboru Message-ID: From: Boza Krakar Date: 2011/10/3 Subject: Vtisi predsednice s slavističnega kongresa v Mariboru Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce - ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših >>stranskih učinkov<< tega zborovanja, sem se izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih >>stranskih produktov: -da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji; - da je bilo druženje prijetno, pogovori s kolegi navdihujoči; - da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju; - da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom; - da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu; - da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev; - da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev; - da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja; -da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo; - da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra; - da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost; - da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig; -da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje; - da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati. Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 3 17:29:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Oct 2011 17:29:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Dve_službi_--_Trojina Message-ID: From: Katja Mihurko Date: 2011/10/3 Subject: Dve prosti delovni mesti za humaniste Na Univerzi v Novi Gorici razpisujemo dve prosti delovni mesti znanstvenih sodelavcev s področij literarne vede in kulturna zgodovina. Več informacij na http://www.ung.si/si/zaposlitve/id/192803/. doc. dr. Katja Mihurko Poniž v. d. dekanje Fakultete za humanistiko === From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 3 Oct 2011 15:11:48 +0000 Subject: eLEX2011: program, okrogla miza Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, organizira mednarodno konferenco z naslovom "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users (eLEX2011)". Konferenca bo potekala na Bledu od 10.-12. novembra. Objavljen je bil program konference, ki vključuje tudi okroglo mizo na temo "Bodo slovarji leta 2020 še obstajali?" Na voljo je še zadnjih nekaj mest, zato svetujemo čimprejšnjo prijavo. Konferenčna stran: http://www.trojina.si/elex2011/index.html Delovni jezik konference: angleščina Kontakt: elex2011 na trojina.si Lepo vabljeni, Iztok Kosem From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 4 07:56:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Oct 2011 07:56:13 +0200 Subject: [SlovLit] Iz pisma diplomanta slavistike -- Elektronska leksikografija Message-ID: Dejstvo je, da od zagovora diplomske naloge pa vse do danes - skupaj bo počasi 18 mesecev - ne dobim redne zaposlitve. Kljub vloženemu trudu v iskanje na vseh frontah, ki mi sicer zagotavlja čisto vest, je skupni izkupiček bolj ko ne, milo rečeno, klavrn: skorajda v posmeh vsem naporom. Vedel sem, da je težko, ampak si nisem predstavljal, da v tolikšni meri. Z dejstvom, da sta umetnost in znanost dva obetavna odgovora človeštva na eone časa in njihovo erozijo, je vse lepo in prav, ampak književnost ali nesporno zanimanje zanjo sta vse prej kot hvaležno izhodišče za iskanje zaposlitve. Predvsem poklic slavista se je izkazal že tako ali tako za izrazito "butičnega" ali "salonskega", trenutni recesijski časi pa so ga sploh dočakali na nož. Kriza in nezaposlenost mladih sta širša družbena problema, ki me zadevata neposredno. Številna vprašanja "Pa boš našel po diplomi delo?", ki sem jih prej imel za provincialna in neumestna, počasi dobivajo svoje mesto in smisel. Razen občasnih prevodov in sezonskega dela čez letošnje poletje, preprosto ni najti nič konkretnega ali rednega. Imam privilegij ukvarjanja s pisanjem, ni pa mi dano, da bi našel delo. Prehitevajo me "po desni" kolegi, ki so se že na študijski poti bolj zanašali na zapiske in mreženje kot na lastno raziskovanje in iniciativo, pa sem jih tedaj vseeno pustil precej zadaj, saj niso imeli posebno jasnih prioritet in marsikateri med njimi študija sploh dokončal ni. Pogosto ravno iz strahu pred stanjem po diplomi. [...] Razumem, da je to še vedno nek začetek, ki je že sam po sebi delikatno obdobje, ki pa je tokrat sovpadlo še z rdečimi indeksi in pretresi na svetovnih borzah. Pa si kljub vsemu nisem na jasnem, koliko običajno traja takšno stanje za "svežega" diplomanta oz. koliko rabi povprečen slavist, da si najde redno zaposlitev - in po kakšnem modelu? Od tod tudi vir negotovosti, dvomov in letargije, ki počasi načenjajo konstruktivnost. Ali je leto in pol po diplomi čas za "rdečo luč" in kako naj vem, da se bodo stvari prej ali slej izšle? Ali je tolikšno čakanje na zaposlitev še normalno? "Včeraj" sem bil še vsem dober "konj, za katerim se je dvigal prah", trenutni položaj pa je v ožji in širši družini ter pri prijateljih povzročil marsikatero "privzdignjeno obrv". V življenju ni veliko stvari bolj slovanskih od dejstva, da so stvari počasi in kvalitetno na poti v maloro. In v takšnih trenutkih je izjemnega pomena, da zna človek vsaj malo tudi uživati! :) === From: Simon Krek Date: 2011/10/3 Subject: [SDJT-L] eLEX2011: program, okrogla miza Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, organizira mednarodno konferenco z naslovom "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users (eLEX2011)". Konferenca bo potekala na Bledu od 10.-12. novembra. Objavljen je bil program konference, ki vključuje tudi okroglo mizo na temo "Bodo slovarji leta 2020 še obstajali?" Na voljo je še zadnjih nekaj mest, zato svetujemo čimprejšnjo prijavo. Konferenčna stran: http://www.trojina.si/elex2011/index.html Delovni jezik konference: angleščina Kontakt: elex2011 na trojina.si Simon Krek, Amebis From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 4 17:05:51 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Oct 2011 17:05:51 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres_SDS_--_Komparativistični_kongr esi_in_revija Message-ID: From: "Nejc Rožman Ivančič" To: Date: Tue, 04 Oct 2011 12:43:24 +0200 Subject: Čestitka ob zaključku kongresa Radi bi čestitali mariborski univerzitetni slavistiki in mariborskemu ter vseslovenskemu slavističnemu društvu, organizacijskemu odboru in zlasti predsednicama dr. Alenki Valh Lopert in dr. Boži Krakar Vogel za izjemno uspešno izpeljan Slovenski slavistični kongres v Mariboru, ki nam bo ostal v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vam za gostoljubje in vam želimo še obilo uspešno izpeljanih projektov. Novogoriška "sekcija" iz Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Gimnazije Nova Gorica: Sonja Žežlina, Vanja Gabrijelčič, Ana Ogrič, Simona Stres in Nejc R. Ivančič V Novi Gorici, 3. oktobra 2011 === From: David Bandelj Date: 2011/10/4 http://icla-ailc-2013.paris-sorbonne.fr -- XXth ICLA Congress, 18.--24. julija 2013, Université Paris-Sorbonne (Paris IV): Comparative Literature as a critical approach. http://www.kent.ac.uk/english/materialmeanings/index.html -- Material Meanings: The third Biannual conference of the European Network for Avant-Garde and Modernism Studies (EAM), University of Kent, 7.--9. september 2012. http://statusquaestionis.uniroma1.it/index.php/statusquaestionis -- Status Quaestionis: Rivista di studi letterari, linguistici e interdisciplinari, nova recenzirana revija v prostem dostopu vabi k objavljanju. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 5 13:12:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Oct 2011 13:12:25 +0200 Subject: [SlovLit] Sarajevske_sveske_--_Martina_Orožen_80 _let_--_Re=3AElektronska_leksikografija_--_Re=3AKon gres_SDS Message-ID: http://www.sveske.ba/bs -- Sarajevske sveske na spletu. === From: Znanstvena založba Date: 2011/10/5 Subject: Novinarski konferenci Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru vabita na novinarsko konferenco ob izidu monografije Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Predstavitev bo potekala v sredo, 12. oktobra 2011, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete. === From: Andrej Šurla Date: 2011/10/4 Subject: Re: [SlovLit] Elektronska leksikografija (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003857.html) Eeee, vem, da pikrost ni najlepša čednost, a bom vseeno bleknil: zakaj pa tudi naslov blejskega trojinskega srečanja ni v angleščini? No ja, mogoče pa gre za bistroumno avtoparodijo na samo temo?! Drugače pa lep pozdrav iz podobno poangleženega mesta, na katerega iz sence Karlovega mostu tiho zre uspomeničeni slavistični očak Dobrovsky. Andrej === From: Osolnik, Vladimir Date: 2011/10/4 Subject: RE: [SlovLit] Kongres SDS -- Komparativistični kongresi in revija Pridružujem se zahvalam in pohvalam organizatorjem slavističnega kongresa, Ki so pripravili tehten in strokoven program ter kolegialno in prijateljsko vzdušje v Mariboru. Hkrati čestitam obema nagrajencema, ki sta si s svojima prispevkoma večkratno zaslužila izrečeno priznanje SDS. Lp, Mirko From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 5 15:33:27 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Oct 2011 15:33:27 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Pohlinu Message-ID: From: Orel, Irena Date: 2011/10/5 20. oktobra 2011 Vas vabimo na mednarodni simpozij JEZIKOVNO IN JEZIKOSLOVNO DELO O. MARKA POHLINA (1735?1801): Novi pogledi na filološko zapuščino začetnika slovenskega knjižnega preroda (Ob osemdesetletnici prof. dr. Martine Orožen in petinosemdesetletnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča), ki bo od 9.00 do 18.00 ure v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. 9.00-10.00 Slovesni začetek Marko JESENŠEK: Ob življenjskem jubileju red. prof. dr. Martine Orožen. Janez OREŠNIK: O akademiku Toporišiču in njegovem času 10.30-11.00 Martina OROŽEN: Marko Pohlin- tolmač Tschupickovih prideg na nedele zhes zelu lejtu 11.00?11.15 Peter SCHERBER: Marko Pohlin in novodobna tradicija ?obramb jezika? 11.15?11.30 Igor GRDINA: Od Kranjca do Slovenca 11.30?11.45 Marko SNOJ: P?rla 12.00-12.15 Gerhard NEWEKLOWSKY: Pohlinova in Gutsmanova slovnica 12.15?12.30 Jasna HONZAK JAHIĆ: Pohlinov sodobnik J. V. Pohl (1720-1790) in njegov delež pri razvoju bohemistike 12.30?12.45 Luka VIDMAR: Pohlinov prevod Gellertovih Pisem 12.45?13.00 Teodor DOMEJ: Pokrajinskost in nadpokrajinskost pisne slovenščine na Koroškem v Pohlinovem času 15.00?15.15 Majda MERŠE: Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe 15.15?15.30 France NOVAK: Večpomenskost v Pohlinovem slovarju Tu malu besediše treh jezikov iz 1781 15.30?15.45 Irena STRAMLJIČ BREZNIK: Samostalniška tvorbena (a)tipika Pohlinovega Besedisha za imena oseb 15.45?16.00 Matej ŠEKLI: Zgodovina obravnave zloženk v slovenščini od Pohlina dalje (skladenjski, oblikovni, pomenski vidik). 16.15?16.30 Andreja ŽELE: Pohlin o/v slovenski skladnji 16.30?16.45 Andreja LEGAN RAVNIKAR: Slovensko strokovno izrazje in jezik v Pohlinovem delu Kmetam za potrebo inu pomoč (1789) 16.45?17.00 Milena Mileva BLAŽIĆ: Podoba otroka pri Pohlinu 17.00?17.15 Irena OREL: Pohlinov jezik od A do Ž: od Abecedike (1765) do Bukev za brati inu moliti slavenskem žovnirjam (1799) Marko JESENŠEK: Jezikovni pogledi štajerskih in prekmurskih razsvetljencev 18.00 SPREJEM V MESTNI HIŠI (Mestni trg 1, Rdeča dvorana) V avli Filozofske fakultete bo ob 13.00 ob 80-letnici red prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. red. prof. dr. Jožeta Toporišiča otvoritev razstave njunih del. Vodja simpozija red. prof. dr. Irena Orel, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 6 09:31:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 6 Oct 2011 09:31:13 +0200 Subject: [SlovLit] Istrskoslovenski govori -- Re: Iz pisma diplomanta slavistike -- Digitalna humanistika in elektronske revije Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/10/5 Subject: LK, 10. oktober LK FF v Ljubljani vabi na 961. sestanek v ponedeljek, 10. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Suzana Giljanović, asistentka na Inštitutu za jezikoslovne študije, Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem. Tema predavanja: Romanizmi v istrskoslovenskih govorih. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Barbara Susa Date: 2011/10/5 Subject: Re: [SlovLit] Iz pisma diplomanta slavistike (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003857.html) Pravkar sem se vrnila iz Nemčije, kjer že 12 let uspešno tržim masivne plošče za pohištvo. Z znanjem nemščine in magisterijem iz slovenščine. Vseeno moram reči, da mi je študij pomagal pri razumevanju nemških likov v poslu. Resno! -- barpka === http://www.dh2012.uni-hamburg.de/ -- druge konference na področju digitalne humanistike so preko luže, tale pa je v starem svetu. http://lab.softwarestudies.com/p/imageplot.html -- ImagePlot 0.9, nov prostodostopni program za vizualizacijo humanističnih podatkov. http://oxfordscholarlyeditions.com/ -- 150 oxfordskih kritičnih izdaj iz let 1485-1660 na spletu, === From: Žugelj, Urška Date: 2011/10/6 Subject: Testni dostop do 1256 elektronskih revij založnika Taylor & Francis: Omogočen oddaljen dostop do zbirke Vabimo vas, da v oktobru in novembru z nami preizkušate zbirko elektronskih revij Taylor & Francis Online. V zbirko je vključenih več kot 1200 revij z različnih področij znanosti z velikim poudarkom na družboslovju in humanistiki. Vstop v zbirko: http://www.tandfonline.com/ Dostop od doma: na vrhu strani izberete povezavo Sign in ter se vpišete z uporabniškim imenom in geslom. Username: Ljubljanaaccess Password: access123 Veseli bomo vaših odzivov, za Osrednjo humanistično knjižnico dr. Urška Žugelj From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Oct 6 09:48:41 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 06 Oct 2011 09:48:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Kakšno_zvezo_z_duševnim_zdravjem_imajo_knjige=3F Message-ID: <3bc879256adbc199f176f3be3998b81a@guest.arnes.si> Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper Oddelek za slovenistiko vabi ob 10. oktobru ? svetovnem dnevu duševnega zdravja na okroglo mizo z naslovom Kakšno zvezo z duševnim zdravjem imajo knjige?, in sicer v ponedeljek, 10. oktobra 2011, ob 19.00 v Foresteriji (Titov trg 5, Koper, vhod s Titovega trga ali iz atrija fakultete). Sodelujejo: mag. Bogdan Dobnik, univ. dipl. socialni delavec, predsednik društva Ozara Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja, Renata Ažman, univ. dipl. novinarka in pisateljica, mentorica delavnic terapevtskega pisanja, avtorica knjig Japajade (2005), Depra (2007) in Itaq (2011), Teodora Ghersini, prevajalka in študentka 3. letnika slovenistike na FHŠ, prevajalka knjige Philipa Hilla Shizofrenija, moja sopotnica (2010), Alja Furlan, pesnica in slikarka, avtorica mladinskega romana Mama, moji punci je ime Depra (2011), Emanuela Malačič Kladnik, univ. dipl. novinarka in diplomantka slovenistike na FHŠ, soustanoviteljica DAM ? društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami in soprevajalka knjig Depresija za telebane (2009) in Premagovanje anksioznosti za telebane (2010), Vita Poštuvan, univ. dipl. psihologinja in raziskovalka na Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede (UP PINT), Saša Ribič, univ. dipl. pedagoginja in sistemska psihoterapevtka v zasebni praksi in na Primorskem svetovalnem središču Koper (PRIMMS) ter povezovalka mag. Vladka Tucovič. Toplo vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 6 17:25:55 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 06 Oct 2011 17:25:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Podelitev_nagrade_in_štipendij_Ustanov e_patra_S=2E_Škrabca Message-ID: <4E8DC883.26323.AAB76CC@matjaz.zaplotnik.siol.net> Slovesni poklon slovenistiki s četrto nagrajenko in osmo generacijo štipendistov Ustanove patra S. Škrabca Ustanova patra Stanislava Škrabca bo v zavetju Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici razglasila osmo generacijo Škrabčevih štipendistov ter se poklonila dosežkom na področju slovenističnega jezikoslovja s podelitvijo nagrade znanstveni svetnici in izredni profesorici dr. Majdi Merše. V sredo, 19. oktobra 2011, ob 18. uri toplo vabljeni v novogoriško Kostanjevico, na slovesno podelitev štipendij in nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca. Za podelitev štipendij osmi generaciji izbranih študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in nagrade za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja se ustanova vrača v svojo zibelko, v novogoriško Kostanjevico, duhovno središče in pomemben kulturni spomenik. V osmo generacijo Škrabčevih štipendistov so se zapisali: Zala Rott, podiplomska študentka antičnih študij, Maja Bitenc, podiplomska študentka slovenistike, Ksenja Turk, podiplomska študentka slovenistike, Alenka Jelovšek, podiplomska študentka slovenistike, Lara Unuk, dodiplomska študentka klasične filologije, Kaja Auguštin, dodiplomska študentka slovenistike, in Marko Hadžić, dodiplomski študent slovenskega jezika s Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Častni gost podelitve bo akademik prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vabljeni na podelitev štipendij in nagrade, Ustanova patra Stanislava Škrabca Škrabčeva ustanova skrbi za strokovni razvoj slovenskega jezika s podeljevanjem štipendij, nagrad in pripravo srečanj od leta 2004. Več novic Škrabčeve ustanove: http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2011_04.html http://www.skrabceva-ustanova.si info na skrabceva-ustanova.si tel.: 01 / 58 16 308 From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 7 12:58:28 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 7 Oct 2011 12:58:28 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres_SDS_--_Študentska_konferenca Message-ID: From: Alenka Valh Lopert Date: 2011/10/6 Subject: Zahvala iz Maribora Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pokongresne misli se počasi sestavljajo in ob tem smo nadvse vesele vseh vaših pozitivnih mnenj in pohval za izvedbo kongresa. To nam veliko pomeni. Seveda brez vseh referentov, udeleležencev, podpornikov, ki so večinoma kongres podprli v ''naturalijah'' tudi mariborskega kongresa ne bi bilo. Tridnevno druženje zagotovo veliko pripomore k izmenjavi strokovnih mnenj in nadaljnjemu konstruktivnemu delu. Slovenski jezik je bil, je in bo naša skrb in naša ljubezen. Zato smo, kar smo - Slovenci. Tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj je jeziki niso nikdar - so jo le ljudje. Prijazen pozdrav iz totega Maribora. V imenu mariborskega organizacijskega odbora SD Alenka Valh Lopert, predsednica, Melita Zemljak Jontes in Natalija Ulčnik, tajnici, Ines Voršič, blagajničarka. === From: Erika Kržišnik Date: 2011/10/7 Subject: za_slovlit Prosim študente in podiplomce na slovenistiki, da si preberejo sporočilo na spodnji povezavi. Priponke (prijava idr.) lahko tisti, ki bi vas srečanje zanimalo, dobite pri meni. Lp, Erika Kržišnik From: junOST [mailto:junost na unibas.ch] Sent: Friday, October 07, 2011 11:23 AM To: junost na unibas.ch Subject: 1. Swiss Conference for Young Students of Slavic Studies junOST http://junost.slavi.unibas.ch/en/ -- slavistični oddelek na baselski univerzi med 26. in 28. aprilom organizira študentsko konferenco junOST. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Oct 9 21:55:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 9 Oct 2011 21:55:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenistika_v_Trstu_--_O_gledališču _za_otroke Message-ID: From: Vasja Bratina Date: 2011/10/9 Subject: Informativni dan za študente slovenistike na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu V sredo, 12. oktobra, bo na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu (Ul. Androna Campo Marzio 10) ob 11. uri v predavalnici D predstavitev slovenistike za študente in za vse, ki jih zanima, kakšen je študijski program, katere so dodatne dejavnosti in kakšne so prednosti študija predmeta slovenski jezik s književnostjo. O tem bo govoril prof. Miran Košuta, s katerim bosta letos sodelovala profesor slovenskega jezika Robert Grošelj in lektorica mag. Rada Lečič. === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 09. oktober 2011 20:12 Zadeva: FW: Okrogla miza na Zlati paličici From: Amelia Kraigher Date: Sat, 08 Oct 2011 00:28:24 +0200 Spoštovani udeleženci okrogle mize, dragi kolegi. Na našem ponedeljkovem pogovoru bomo poskušali premisliti aktualno stanje gledališča za otroke in mlade pri nas, in sicer z več vidikov. Pošiljam vam nekaj izhodišč. 1. Gledališka ponudba z otroke in mlade se v zadnjih letih širi in razvija v več smeri: a) Produkcijo vse pogosteje dopolnjujejo različne delavnice, ustvarjalnice, gledališke urice, tečaji in gledališki klubi. Zdi se, da bistvena "differentia specifica" gledališča, namenjenega otrokom in mladini v primerjavi z gledališčem za odraslo občinstvo postaja tista "dodana vrednost", ki se od odrskih desk podaljšuje v spoznavanje samega gledališkega medija, njegovih zakonitosti, v vodene pogovore o temah, ki jih predstave odpirajo, o doživetjih, ki jih prinašajo ipd. Ta pristop pa poleg kvalitetnih predstav kliče tudi po številnih dobrih gledaliških mentorjih in izkušenih (gledaliških) pedagogih. Na kakšne načine se gledališča in producenti lotevate tovrstnih projektov, izobraževanj in povezovanj? b) V Ljubljani se je z letošnjo sezono razširila abonmajska ponudba za mladino, njena kombinatorika ponuja prečenja gledališča, filma, animacije, glasbe, povezala pa je kulturne inštitucije, ki so razpršene po vsem mestu. Gledališke produkcija se vse bolj odločno povezuje s širokim programom širše kulturne ponudbe za mlade, kjer se gledališke, plesne, filmske, literarne, glasbene in še kakšne umetnosti za mladino medsebojno kombinirajo, se organsko prepletajo in obenem povezujejo z različnimi izobraževelnimi in vzgojnimi programi ter z ustvarjalnostjo mladih. To prakso, tak celostni pristop do kulture za mladino že vrsto let kontinuirano goji in razvija program kulturne vzgoje v Cankarjevem domu. Cankarjev dom kot kulturni center s konceptom široke programske ponudbe je seveda ena redkih institucij, ki si najširše več- in medumetnostno povezovanje lahko privošči pod eno samo streho, pri čemer to dejansko počne v zavidljivem obsegu. Uspešen primer celostno zastavljenega kulturno-umetniškega vzgojno-izobraževalnega programa je Kinobalon, ki domuje v Kinodvoru, nastaja v sodelovanju s številnimi partnerji in se z njihovo pomočjo seli po vsej Sloveniji ipd. ipd. 2. Po besedah selektorja letošnje Zlate paličice je ob žanrski širini znotraj samega gledališkega medija (igrane predstave, muzikali, plesne predstave ...), v zadnjem obdobju nekoliko naraslo število predstav, ki so tudi znotraj sebe medžanrsko cepiljene z lutkovnim, plesnim ali glasbenim gledališčem. So torej nekakšni gledališki bastardi (oznako zapisujem v njenem izrazito žlahtnem pomenu). Ali to dejstvo morda že kliče po rekonceptualizaciji festivala Zlata paličica, ne samo spremljevalnega, kar se zgodilo z letošnjo LGL-jevo "show-case" nadgradnjo, ampak tudi njegovega tekmovalnega programa, ki ga v celoti oblikuje selektor? 3. Kako in kje programski vodje gledališč iščete in pridobivate predloge in besedila za otroške in mladinske predstave? Kolikšen delež predstav nastane po prevedenih besedilih, koliko je uprizorjenih (novih) slovenskih besedil? Kako je z izvirniki in njihovimi priredbami oz. predelavami? Kako je bilo s tem pred nekaj desetletji in kako je danes? Koliko dejansko lahko delate z avtorji na novih gledaliških besedilih? Jih lahko razvijate v dialogu z njimi? 4. Po podatkih Ministrstva za kulturo si je v letih 2009 in 2010 kar polovica obiskovalcev slovenskih javnih gledaliških zavodov ogledala predstave, namenjene otrokom in mladini do 18. leta. Podatek je za ustvarjalce, predvsem pa producente teh predstav razveseljujoč, sploh če upoštevamo dejstvo, da se produkcija s števil(č)no postprodukcijo vred (nekatere predstave živijo leta in desetletja in dosegajo vrtoglavo število ponovitev) giblje okrog slabe tretjine celotne slovenske gledališke ponudbe. A kakšna je dejansko struktura tega občinstva? Kolikšen delež prireditev je namenjen predšolskim otrokom, koliko predstav osnovnošolcem in koliko srednješolcem? Seveda ste vabljeni, da tudi sami odprete še kakšen problemski sklop, ki ga v svojih zastavkih nisem načela. Povabite svoje kolege in vse, ki bi jih naš pogovor utegnil zanimati. Želim vam lep vikend in nasvidenje v ponedeljek ob 13. uri v foyeru LGL. Amelia Kraigher From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 10 14:28:27 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Oct 2011 14:28:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Berilo_--_Re=3A_Martina_Orožen_80_let_ --_Jože_Toporišič Message-ID: http://www.ferilainscek.si/shared_files/sprehajalia_za_vraanja_org._doc.doc in http://sl.wikisource.org/wiki/Sprehajališča_za_vračanje -- Feri Lainšček, Sprehajališča za vračanje: Roman v verzih, 2010. === From: Fabjan, Barbara Date: 2011/10/10 Subject: Globinska moč besede - vabilo na novinarsko konferenco Spoštovani, ponovno vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki bo v sredo, 12. oktobra 2011, ob 11.00 v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani. Predstavili bomo sozaložniško monografijo Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Zbrane bosta nagovorila red. prof. dr. Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, pridružila pa se nam bo tudi prof. Martina Orožen, ki bo prav ta dan praznovala svoj jubilej. Po predstavitvi monografije bo v avli Filozofske fakultete v Ljubljani tudi otvoritev razstave profesoričinih del. [...] Matevž Rudolf, vodja Znanstvene založbe FF === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042478948 -- Jože Toporišič, Prišel je čas, da si oddahnem. Članek v Dnevniku. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 11 11:07:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 11 Oct 2011 11:07:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Evropski_miti_--_Korpus_govorjene_sloven ščine_v_Jezikovni_kavarni_--_Literatura_in_pros tor Message-ID: http://iisce.org/index.php?id=2284&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1526&cHash=03917cbf56 -- European Journal of English Studies kliče k udeležbi v tematski 17. številki Myths of Europe: East of Venice. Rok za oddajo predlogov je 31. okt. 2011, rok za oddajo prispevkov pa 31. marec 2012. === From: janez perpar To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 11 Oct 2011 08:43:26 +0200 Subject: korpus govorjene slovenščine v Jezikovni kavarni V torek, 18. 10. 2011, ob 17. uri se bomo v Celjski Mohorjevi na Nazorjevi 1 (LJ) z go. Ano Zwitter Vitez pogovarjali o korpusu govorjene slovenščine (GOS), njegovi rabi in uporabnosti - tudi v šoli ali izobraževanju tujcev ... Lepo vabljeni, Janez Perpar, pogovorljivec === http://beta.wikiversity.org/wiki/Literatura_in_prostor -- nekaj dokumentacije za projekt Literatura in prostor, ki ga vodi Marko Juvan. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 11 14:25:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 11 Oct 2011 14:25:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Italijanska_identiteta_--_Simpozij_o_Tom ažu_Šalamunu Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 11. oktober 2011 11:49 Zadeva: LK, 17. oktober LK FF vabi na 962. sestanek v ponedeljek, 17. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. emer. Maurizio Dardano, Univerza "Roma Tre" v Rimu. Tema predavanja: L'identit? italiana nella lingua (Italijanska identita, kot se kaže skozi jezik). Predavanje bo v italijanščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Študentska Založba Date: 2011/10/11 Subject: Mednarodni simpozij o Tomažu Šalamunu Mednarodni znanstveni simpozij SLOVENSKA MEDKULTURNA NEOAVANTGARDA ? POEZIJA IN SVET TOMAŽA ŠALAMUNA, ki ga pripravljajo Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu in Študentska založba, bo potekal 19. in 20. oktobra 2011 v Zagrebu, Ljubljani in Kopru. Tega velikana slovenske modernistične poezije, enega najbolj prevajanih evropskih pesnikov, želimo predstaviti ob njegovem življenjskem jubileju, dopolnitvi 70 let, v luči slovenske in ostalih južnoslovanskih književnosti. Gre za slovenskega avtorja, pesnika, ki se zanj živo zanima ves literarni svet. Tomaž Šalamun je danes slovenski svetovni pesnik, je ?slovenska pesniška blagovna znamka,? ki jo prevaja, o njej piše in govori zagotovo vsaka pomembnejša nacionalna kultura. Avtorjev življenjski jubilej omogoča resnično veliko priložnost, da to pozitivno zunanjo energijo, ki jo zna izvabiti Šalamunovo pesništvo, vrnemo na izhodiščno točko njegovega fizičnega in kulturnega začetka, v Zagreb, njegovo rojstno mesto, ter v Koper in Ljubljano; v slovenski jezik in medkulturno okolje, v mediteranski in srednjeevropski kulturni kontekst. O Tomažu Šalamunu kot slovenskem, medkulturnem in dejansko svetovnem pesniku bomo v Zagrebu in Kopru govorili preko osredotočenja na glavne lastnosti Šalamunove neoavantgardne in postmodernistične poezije, raziskali bomo fenomen modern(ističn)e poezije nasploh, nato pa seveda vanj umestili tudi globoko prelomno Šalamunovo poezijo in preučili tiste točke, kjer je Šalamunova poezija ta okvir prestopala, ga lomila in izjemno inovativno orala novo ledino tako v svoji politični (družbeni) kot poetični (individualni) razsežnosti. PROGRAM SLOVENSKEGA DELA PROJEKTA: Sreda, 19. 10. 2011, ob 18.00, Ljubljana, Knjigarna Konzorcij PESNIKI BEREJO ŠALAMUNA. Svoje in pesmi Tomaža Šalamuna bodo prebirali Andrej Brvar, Milan Jesih, Dušan Jovanović, Josip Osti, Ivo Svetina in Veno Taufer, pa tudi sam Šalamun. Večer bo povezovala Tina Košir. Četrtek, 20. 10. 2011 Koper, Fakulteta za humanistične študije Koper, Burja 1 9.00 OTVORITEV SIMPOZIJA Ivana Latković: Povijesni obzor Šalamunova ranog pjesništva Alenka Jensterle - Doležal: Diskurz lirskega subjekta v zgodnji poeziji Tomaža Šalamuna Denis Poniž: Zgodnja Šalamunova poezija in pesem Zakaj sem fašist Alenka Jovanovski: (Simbolno) nasilje v poeziji Tomaža Šalamuna Marjetka Golež Kaučič: Zoopoetika v poeziji Tomaža Šalamuna 12.00 Zvonko Kovač: Šalamunova neoavantgarda med moderno in postmoderno Aleš Debeljak: Tomaž Šalamun in mednarodni kontekst Marcello Potocco: Amerika, kult pesniškega jaza in ironija: nekaj kontrastov Meta Kušar: Metafizična inteligenca Tomaža Šalamuna David Bandelj: Angažirana medkulturnost Šalamunove poezije 15.30 Ivo Svetina: Tomaž Šalamun in Dušan Pirjevec Irena Novak - Popov: Tomaž Šalamun skozi oči mlajše/mlade slovenske poezije Tatjana Rojc: Estetsko dejanje Šalamunove Balade za Metko Krašovec Simona Škrabec: Pogled izseljenca ? Balada za Metko Krašovec Aleš Vaupotič, Narvika Bovcon: Integracija pesniške zbirke Balada za Metko Krašovec Tomaža Šalamuna v medij videa 18.00 Barbara Pregelj: Eternidad prevoda Tomaž Brejc: Kdaj: zdaj 20.00 Koper, Galerija Loža PESNIŠKI VEČER S TOMAŽEM ŠALAMUNOM. Pogovor z avtorjem bo vodil Andrej Medved, glasbena spremljava kitaristov Srednje glasbene šole v Kopru, pod mentorstvom prof. Tatjane Brecelj. Več na http://www.studentskazalozba.si in http://217.72.92.208/salamun/ Vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 12 12:04:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 12 Oct 2011 12:04:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjige_na_spletu_--_Srbske_študije_--_ Kitajske_študije_--_Konferenca_o_bilingvizmu Message-ID: http://kups.ub.uni-koeln.de/4337/ -- Codicology and Palaeography in the Digital Age, 2. Ur. Franz Fischer idr. http://confessio.ie -- digitalna izdaja srednjeveškega rokopisa Confessio sv. Patrika. === Časopis Serbian Studies Research vabi k objavljanju. Kontaktna oseba je urednik Borislav Bulatović (borislav.bulatovic na yahoo.com); splet: http://www.facebook.com/pages/Nau%C4%8Dno-udru%C5%BEenje-za-razvoj-srpskih-studija/156126257789327 === From: Sernelj, Tea Date: 2011/10/12 Subject: Druga mednarodna konferenca (STCS): Specifične teme kitajskih študij 100 let moderne Kitajske 14.-17. oktober 2011 Akademska organizacija STCS, Oddelek za azijske in afriške študije Filozofske fakultete in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ob priložnosti 100. obletnice ustanovitve prve kitajske republike vabijo na drugo mednarodno konferenco STCS, ki je posvečena moderni in sodobni Kitajski. Uvodna slovesnost bo potekala v petek 14. oktobra v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Novi trg 4, Ljubljana) ob 16. 00. Slavnostni govorniki: prof. dr. Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jana S. Rošker, predstojnica Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Plenarni govor: prof. dr. Susanne Weigelin-Schwiedrzik, prorektorica Univerze na Dunaju: 100 Years in Search of a New Political and Economic System for China: Some Preliminary Reflections. Po uvodni slovesnosti in uradni otvoritvi konference sledi sprejemni banket. Več o programu in panelih na http://www.uni-aas.si/2nd-international-conference-on-specific-topics-in-chinese-studies-stcs Literarni paneli: PANEL 2: DIALOGUES WITH THE WEST IN MODERN POETRY Silvia Canuti, University of Salento, Lecce, THE CHRISTIAN FAITH IN BING XIN?S EARLY LIFE: TENSION BETWEEN TRADITION AND WESTERN CULTURE?S NEW VALUES IN THE EARLY 20 CENTURY?S CHINA Anna Simona Margarito, University of Salento, Apulia, REFLECTIONS OF THE WEST IN GU CHENG?S LIFE AND POEMS Giusi Tamburello, University of Palermo, CHEN JINGRONG (1917-1989): A CHINESE WOMAN POET TRANSLATING FROM FRENCH PANEL 6: LITERATURE AS A BRIDGE BETWEEN TRADITION AND MODERNITY Charles Kwong, Lingnan, University, Tuen Mun, Hong Kong; Tina Ilgo, University of Ljubljana, Au Chung-to, The Hong Kong, Institute of Education, A CENTURY OF EXPLORATION: WHITHER CHINESE POETRY? CLASSIFICATION AND INTERPRETATION OF SYMBOLIC ELEMENTS IN LU XUN'S SHORT STORIES CONTESTING SPACE IN SEMICOLONIAL SHANGHAI: A STUDY OF THE RELATIONSHIP BETWEEN SHANGHAI MODERNIST POETRY AND THE SEMICOLONIAL CITY PANEL 10: MODERN AND CONTEMPORARY LITERATURE: HISTORICAL AND CHRONOLOGICAL APPROACHES Ho Shun-yee, University of Hong Kong, Martin Winter, Vienna University, Raoul David Findeisen, Comenius University in Bratislava, REPUBLICAN CHINA (1927-37) AS REFLECTED IN LITERATURE CHINESE LITERATURE SINCE 2000 COMPETING AND AMBULANT CONCEPTS OF MODERNITY, WITH SPECIAL EMPHASIS ON LITERATURE: JINDAI, DANGDAI, XIANDAI === From: Mujakič, Žiga Date: 2011/10/12 Subject: Vabilo na mednarodno znanstveno konferenco o bilingvizmu Prijazno Vas vabimo na 2. slavistična srečanja Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Individualni in kolektivni bilingvizem. Mednarodna znanstvena konferenca se bo odvijala med 20. in 22. oktobrom 2011 v Modri sobi Filozofske fakultete. -- doc. dr. Petra Stankovska, vodja organizacijskega odbora 10:30 - Georg KREMNITZ: Neuere Entwicklungen der europäischen Sprachenpolitik 10:50 - István LANSTYÁK: Jazykové problémy a jazykové ideológie týkajúce sa bilingvizmu a jazykových kontaktov 11:10 - Peter CICHON: Laienlinguistische Vorstellungen über das Funktionieren individueller und sozialer Mehrsprachigkeit und ihre Wirkung auf Sprachenpolitik 11:30 - Bożena TOKARZ: Funkcja hermeneutyczna dwujęzyczno¶ci Vpliv politike in ideologije na dvojezičnost (vodi: István LANSTYÁK) 13:30 - Jozef ŠTEFÁNIK: Multilingualism and Translation in the European Parliament 13:45 - Vojko GORJANC: Zagotavljanje jezikovnih pravic v sodobni družbi 14:00 - István CSERNICSKÓ: ???????? ???????? ??????? ??? ?????? ??????????????????? ?????????? 14:25 - Alžbeta UHRINOVÁ: Možnosti používania slovenského jazyka v Maďarsku 14:40 - Hotimir TIVADAR: Slovanskost, slovenskost med Rabo in Muro v 3. tisočletju s pogledom v preteklost 14:55 - Manca ERZETIČ: Represija nad slovenskim jezikom in literati na območju italijanske okupiranosti Slovencev v času II. svetovne vojne (koncept lažnega bilingvizma) Kolektivna dvojezičnost (vodi: Mira NÁB?LKOVÁ) 15:45 - Jozef TANCER: Mehrsprachigkeit und Sprachbiographien der Bewohner Bratislavas in der Zwischenkriegszeit 16:00 - Lucia SATINSKÁ: Trilingual Bratislava: Myth and Reality 16:15 - Astrid HÖNIGSPERGER: Sprachkontaktsituation im Friaul 16:30 - Karmen KENDA-JEŽ: Tipologija kodnih preklopov v govoru pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v Kanalski dolini 17:10 - Nadzeya NAVAŽYLAVA: Językowy obraz ¶wiata w warunkach pogranicza 17:25 - István KOZMÁCS: Bilingualism in Udmurtia 17:40 - Elena PETROSKA, Emilija CRVENKOVSKA: Collective Bilingualism in the Republic of Macedonia 17:55 - Maria WITKOWSKA-GUTKOWSKA: Interferencje języka czeskiego na polszczyznę standardowš Polaków mieszkajšcych na Zaolziu 18:10 - Mieczysław DZIEKOŃSKI: Cechy dwujęzyczno¶ci emigrantów z krajów słowiańskich w Niemczech 18:25 - Lilianna MIODOŃSKA: Sytuacja językowa Polaków w serbskim Ostojićevie 18:40 - Katarzyna OŻAŃSKA-PONIKWIA, Maria DZIEKOŃSKA: Bringing up a child in two languages and two cultures 21. oktober 2011 (petek) Kolektivna dvojezičnost (vodi: Peter CICHON) 9:00 - Ludmila CICHON: Formen der Kapitalisierbarkeit von individueller Mehrsprachigkeit in Beruf und Privatleben 9:15 - Amra HALILOVIĆ: Jezikovni repertoar priseljencev z območja Bosne in Hercegovine: primer priseljenskih družin iz Ajdovščine in okolice 9:30 - Matej ŠEKLI: Notranja delitev starogermanskega in staroromanskega prevzetega besedja v praslovanščini in zgodnji slovanščini 9:55 - Tuska TÜNDE: Akým jazykom, s kým a kedy rozprávajú naši mladí v Maďarsku? 10:10 - Mária ZSILÁK: Diglosia Slovákov v Maďarsku 10:25 - Szilvia BÁTYI: Bilingual mental lexicon: semantic representation 10:40 - Anita MÁRKU: Die pragmatischen Gründe und (kommunikationelle) Funktion des Codewechsels und der sprachwahl im Kreise der ungarnsprachigen in Transkarpatien Individualna dvojezičnost otrok (vodi: Jozef PALLAY) 11:30 - Marta KURZEJA: Das Prinzip 'eine Person- eine Sprache' ist der beste Weg zur natürlichen und simultanen Zweisprachigkeitserziehung in zwei- und mehrsprachigen Familien 11:45 - Mateusz WARCHAŁ: Metodyka edukacji językowej w warunkach dwujęzyczno¶ci dziecka 12:00 - Maria WTORKOWSKA: Fleksja imienna dziecka dwujęzycznego 12:15 - Saša VOJTECH-POKLAČ: Dvakrat slovensko 12:40 - Ildikó VANČOVÁ: Some aspects of Slovak-Hungarian early childhood bilingualism 12:55 - Jana SOVOVÁ: K některým překážkám na cestě k bilingvismu ve smíšených rodinách 13:10 - Petra STANKOVSKA: Naravna slovanska vzporedna trijezičnost 13:25 - 13:40 ? diskusija Metodologija preučevanja dvojezičnosti (vodi: Andreja ŽELE) 15:00 - Anna KOLLÁTH: Sprachliche Diversität im heutigen Europa ? das Projekt ELDIA 15:15 - Anna BORBÉLY: Longitudinal method for studying bilingualism: Romanian? Hungarian language shift 15:30 - Judit NAVRACSICS, Gyula SÁRY: Sex-related differences in bilingual sentence comprehension 15:45 - Jozef PALLAY: Psycholingvistické možnosti testovania perceptívnej a receptívnej kompetencie bilingvistov 16:10 - Mira NÁB?LKOVÁ: Česko ? slovenský a slovensko ? český bilingvizmus v lingvistickom pohžadě Viery Budovičovej 16:25 - Mladen UHLIK: From describing to teaching: L.V. Ščerba and the problem of bilingualism Lingvodidaktika (vodi: Maria WTORKOWSKA) 17:15 - Andreja ŽELE: Dvojezičnost gluhonemih med znakovnim jezikom in pisano slovenščino 17:30 - Sonja STARC: Slovenščina kot drugi jezik v slovenskem šolskem sistemu 17:45 - Martina RODELA, Sonja STARC: Raba besednega in slikovnega materiala v učbenikih za slovenščino kot tuji jezik 18:00 - Katarzyna BEDNARSKA: Interferencja fonetyczna jako czynnik utrudniajšcy osišgnięcie dwujęzyczno¶ci przez Słoweńców uczšcych się języka polskiego 18:15 - Marija SOTNIKOVA ŠTRAVS: Jezikovna politika v Ukrajini, Sloveniji in na Poljskem (s poudarkom na šolskem izobraževanju) 18:30 - 18:45 ? diskusija 19:00 - 20:00 ? neformalno druženje (Filozofska fakulteta) 22. oktober 2011 (sobota) Dvojezičnost v literaturi in prevajanje (vodi: Bożena TOKARZ) 9:00 - Silvija BOROVNIK: Dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji 9:15 - Alenka JENSTERLE-DOLEŽALOVÁ: Večjezičnost slovenske moderne ? razlog ustvarjalenga nemira 9:30 - Diana PUNGERŠIČ: Prevajanje literarnih besedil s tematizirano dominanto jezikovno mešanega okolja 9:55 - Monika GAWLAK: ?Čefurji raus!? po polsku 10:10 - Kamil SZAFRANIEC: Dwujęzyczno¶ć w przekładzie na podstawie tłumaczenia powie¶ci Gorana Vojnovicia ?Čefurji raus!? na język polski 10:25 - Maria Magdalena NOWAKOWSKA: ¦wiat wulgaryzmów w słowackim przekładzie ?Wojny polsko-ruskiej pod flagš biało-czerwonš? Doroty Masłowskiej 11:30 ? strokovna ekskurzija na dvojezično območje (Primorska) From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 14 11:44:58 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 14 Oct 2011 11:44:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Prostor_v_slovenski_literarni_kulturi_-- _Izza_meje_--_Antični_miti_v_besedi_=2E=2E=2E Message-ID: Na http://anterotesis.com/wordpress/dh-gis-projects/ je seznam desetin prostorsko profiliranih humanističnih projektov po svetu. Postavil ga je z licenco "copyleft" John Levine in sporočil njegovo lokacijo preko diskusijske skupine Humanist (http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-October/002508.html). Vanj je vključen tudi slovenski projekt o prostoru v slovenski literarni kulturi, ki ga vodi Marko Juvan, in sem njegov opis dan prej postavil na Wikiverzo (http://beta.wikiversity.org/wiki/Literatura_in_prostor). Takole ga označi: "Space of Slovenian Literary Culture: Project in the planning stages, examining Slovenian writing, 1780-1940. Has a very useful overview of literary mapping." === From: Janez Stergar Date: 2011/10/13 Subject: jesenski pehar zamejskih in čezmejnih novic V petek, 14.10.2011 ob 16.00 bo v baročni dvorani semenišča v štajerskem Gradcu (Bürgergasse 2) slovesnost ob 200-letnici najstarejše stolice slovenskega jezika. Pod moderacijo prof.dr. Ludvika Karničarja bo spregovorila vrsta uglednih govornikov, mdr. tudi predsednik dunajske Avstrijsko-slovenske družbe dr. Caspar Einem, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (ki ga pravkar mečejo iz Knafljeve hiše?!) doc.dr. Vincenc Rajšp, koroški rojak prof.dr. Andrej Leben ter minister akademik prof.dr. Boštjan Žekš. Predstavili bodo novi zbornik ?Graz und Slowenen / Gradec in Slovenci? ter priložnostno znamko Pošte Slovenije. Za glasbeni okvir po poskrbel Kvintet bratov Smrtnik z Obirskega. Informacije in prijave na ludwig.karnicar na uni-graz.at . V soboto, 15.10.2011 od 9.30 do 13.30 bo v večnamenski dvorani v Špetru v Beneški Sloveniji (Ul. Klančič 1) posvet o dvojezičnem in večjezičnem izobraževanju, kjer bodo svoje teoretične poglede in izkušnje mdr. predstavili slovenski šolski minister Igor Lukšič, Mojca Božič (Bruselj), Miriam Simiz (Špeter), Miha Vrbinc (Celovec), Rosemarie Crazzolara (Bocen) in Sergio Crasnich (Koper). V ponedeljek, 17.10.2011 ob 11.00 bodo v celovški Tischlerjevi dvorani (v Mohorjevi hiši) predstavili tri nove knjige rojakov iz Italije: Vilma Purič, Pesniki pod lečo, Rudolf Klinec, Dnevniški zapisi 1943-1945 ter Alessandro Oman, Naša špraha ? Ziljsko narečje iz Ukev / Dizionario zegliano di Ugovizza. === From: "Sonja Weiss" To: Date: Fri, 14 Oct 2011 10:25:46 +0200 Subject: Vabilo na 3. Grošljev simpozij Vljudno vas vabimo na 3. Grošljev simpozij z naslovom Antični miti v besedi, podobi in zvoku, ki ga organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju z Občino Kamnik, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU. Dogodek bo potekal v soboto, 22. oktobra 2011, v hotelu Malograjski dvor, Maistrova ulica 13, Kamnik (v starem jedru, nasproti glavne avtobusne postaje). Janja Žmavc, predsednica DAHŠ Nada Grošelj, Stanko Kokole, Marjeta Šašel Kos, Metoda Kokole, organizacijski odbor Grošljevega simpozija 2011 22. oktober 2011 Hotel Malograjski dvor, Kamnik 9:30 ? sprejem udeležencev, pozdravni nagovor (Kajetan Gantar, SAZU) 10:00 ? Barbara Šega Čeh (FF UL): Izrazne možnosti slovenskega heksametra v prevodu Ovidijevih Metamorfoz 10:25 ? Bojan Djurić (FF UL): Mitološki prizori med Norikom in Panonijo 10:50 ? Katarina Šmid (UP ZRS in UP FHŠ): ?Po kopnem in morju pot je zaprta ? nebo je odprto . . .?: Ikarjev lik na nagrobnih spomenikih Norika in Panonije 11:30 ? Stanko Kokole (FF UL in UP ZRS): Keltski Cernun ali grški Aktajon v ruralnem zakotju province Panonije? 11:55 ? Marjeta Šašel Kos (ZRC SAZU): Carnaria: praznik boginje Karne 12:20 ? Katja Hrobat Virloget (UP ZRS in UP FHŠ): ?Poljubiti Babo?: o slovanskih in predslovanskih ritualnih praksah 15:30 ? Monika Osvald (samost. raz.): Io, Argos, Hermes in siringa: primer vpliva Ovidijevih Metamorfoz na rimsko slikarstvo 15:55 ? Barbara Murovec (ZRC SAZU in FF UM): Alegorično-mitološke upodobitve elementa Voda: freske v slavnostni dvorani gradu Brežice in njihov literarno-likovni kontekst 16:20 ? Tine Germ (FF UL): Narcisove metamorfoze v slikarstvu simbolizma in nadrealizma: Gustave Moreau in Salvador Dalí 18:00 ? Metoda Kokole (ZRC SAZU): Opera Euridice Giulia Caccinija: dva (?) izvoda partiture v ljubljanski stolnici ok. leta 1620 Odlomke iz opere bosta izvedla Barbara Tišler (sopran) in Tomaž Sevšek (čembalo). From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 15 08:51:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 15 Oct 2011 08:51:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Vospernik_in_Baum_--_Digitalna_knjižni ca_v_Gradcu_--_Tavčar_160_let Message-ID: From: Katja Kleindienst Date: 2011/10/14 Subject: Vabilo na tiskovno konferenco Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v četrtek, 20. oktobra 2011 ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Reginald Vospernik bo predstavil pri celovški založbi KITAB (dr. Wilhelm Baum) pravkar dotiskano v nemščini napisano knjigo Zweimal aus der Heimat vertrieben - Die Kärntner Slowenen zwischen 1919 und 1945 - Eine Familiensaga. V usodah Janeza Vospernika, avtorjevega starega očeta in dolgoletnega ustanovnega predsednika Zveze slovenskih zadrug, Matije Vospernika, Janezovega brata in dolgoletnega župana domače občine Vernberk pri Beljaku, ki ga je leta 1919 koroška deželna vlada oz. podraveljska žandarmerija za več mesecev deportirala na zgornjo Koroško, in avtorjeve mame Barbare Vospernik, pregnane s sinom leta 1942, se zrcali bridka usoda koroških Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Knjiga je nastala na osnovi obilnega ohranjenega gradiva v družinskem arhivu. Wilhelm Baum pa bo predstavil knjigo Die Freisler-Prozesse in Kärnten. V njej prikazuje na osnovi obširnih in dotlej neznanih virov iz nekdanjega arhiva t. i. ljudskega sodišča nacistično preganjanje koroških Slovencev. V tem arhivu je založnik odkril tudi dnevnik na smrt obsojenega Tomaža Olipa iz Sel. Dnevnik je W. Baum izdal v knjigi Das Tagebuch des Thomas Olip. Slovenska matica Klub koroških Slovencev v Ljubljani Inštitut za narodnostna vprašanja === Date: Fri, 14 Oct 2011 11:05:40 +0200 From: Georg Vogeler Subject: Conference announcement "Digital Library 2011: Metadata andVocabularies" http://conference.ait.co.at/digbib/index.php/digbib2011/metavok -- konferenca Digital Library: Metadata and Vocabularies, Gradec 24.--25. nov. 2011. === From: Miha Naglič Date: 2011/10/14 Subject: Tavčar_160let Pozdravljeni! Tavčarju na čast sem v GG spisal in uredil cel snopič, 24 strani, Snovanja 71-73, izšla 11. 10. 2011, zdaj so tudi na spletu in če vas zanima, si jih lahko ogledate. Uvodnik / Ivan Tavčar - kaj vse je bil! http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54494 Rod / Rod in rojstvo Ivana Tavčarja http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54514 Nižje šole / Tavčarjevo poljansko otroštvo in prvi šoli http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54496 Višje šole / Gimnazijec v Ljubljani in Novem mestu, študent na Dunaju http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54543 Ljubezni / Tavčarjeve ljubezni: Emilija, Nežka, Hermina http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54510 Poroka / Franica Košenini postane Franja dr. Tavčarjeva http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54554 Jurist / Pravnik, odvetnik in prvi klient http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54532 Politik / Prijatelj svobode, tudi v politiki http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54548 Polemik / Strasten v polemiki, grešnik v politiki http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54555 Visoko / Posestnik in gostitelj na Visokem http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54553 Prosti čas / Tavčarjev vsakdan, ribič in lovec http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54538 Vernik / Je bil Tavčar veren ali neveren? http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54556 Spomin / Ivan Tavčar v ljudskem spominu http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54557 Miha Naglič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 17 12:56:29 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 17 Oct 2011 12:56:29 +0200 Subject: [SlovLit] = Makedonska_književnost_--_Trubarjeva_h iša_literature_--_Pesniški_natečaj_--_Romš čina Message-ID: Od: Durda Strsoglavec Datum: 16. oktober 2011 21:59 Zadeva: Predstavitev lit. revije OtocjeO V torek, 18. 10. 2011, bo ob 19.00 v hostlu Celica na Metelkovi v Ljubljani predstavitev šeste številke slovenske literarne revije OtočjeO, ki je posvečena Makedoniji, makedonski književnosti in makedonskim temam. Sodelujejo: prevajalka in sourednica makedonske številke Sonja Dolžan, vokalni kvartet Pella in pesnik Ivan Dobnik. Lepo povabljeni! === ponedeljek, 10. oktober 19.00 Literarni kalejdoskop: Kaj berejo naši Izraelci? - Klemen Jelinčič Boeta se bo z Izraelci, ki živijo v Sloveniji, pogovarjal o tem, kakšna je bralna kultura v Izraelu, kakšen status imajo njihovi literati in se dotikal tem o življenju, navadah, posebnostih v Izraelu. torek, 11. oktober 18.00 Okrogla miza: pogovor ob izidu znanstvene monografije Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja o zgodovini in zgodovinjenju slovenskega gledališča dvajsetega stoletja, okroglo mizo bo vodil dr. Tomaž Toporišič; v organizaciji Maske Ljubljana in AGRFT. sreda, 19. oktober in petek, 21. oktober 11.30 Literarni sprehod po Ljubljani: Po literarnih poteh Ljubljane - obisk literarnih točk v središču mesta z zaključkom v Trubarjevi hiši literature; sprehod bo vodila Ida Mlakar. === http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1539/detail.html -- mednarodni pesniški natečaj, Devin. === From: Fabjan, Barbara Date: 2011/10/17 Subject: vabilo na predavanje prof. dr. D. Halwachs-a Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja vas vabi na predavanje z naslovom Romani: an Indo-Aryan language of Europe, ki ga bo vodil prof. dr. Dieter Halwachs z Univerze v Gradcu. Predavanje bo v torek, 18. oktobra 2011 ob 15.00 v Modrem salonu (5. nadstropje) Filozofske fakultete UL. Vabljeni. Barbara Fabjan From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 18 12:27:50 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Oct 2011 12:27:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Daljava_v_japonščini_--_Še_s_Koroškega_--_Znanstvene_izdaje Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/10/18 Subject: LK, 24. oktober LK FF v Ljubljani vabi na 963. sestanek v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Irena Srdanović, Oddelek za azijske in afriške študije FF v Ljubljani. Tema predavanja: Kolokacije in kolokacije na daljavo v japonskem jeziku: možnosti uporabe korpusne analize v pripravi učnega gradiva. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Janez Stergar Date: 2011/10/17 [...] V torek, 18. 10. 2011 ob 11.00 uri bodo v dvorani SAZU - Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (Novi trg 3/I.) knjigo >>Reformacija v srednji Evropi / Die Reformation in Mitteleuropa<< predstavili doc.dr. Vincenc Rajšp, akad. prof.dr.dr. Jože Krašovec in prof.dr. Marko Jesenšek. Zbornik, ki so ga uredili V. Rajšp, K. W. Schwarz, B. Dyba¶ in Ch. Gastgeber, prvič doslej primerjalno obravnava razvoj reformacije v Srednji Evropi in izstopajočo vlogo Primoža Trubarja. V sredo, 19. 10. 2011 ob 11.00 bo v predavalnici Auditorium Maximum mariborske Pravne fakultete (Mladinska ulica 9) mag. Rudi Vouk predaval na temo Slovenska manjšina na Avstrijskem Koroškem po postavitvi dvojezičnih tabel - med dosežki in izzivi. Ob robu dogodka bo tudi priložnostna prodajna razstava knjig Mohorjeve založbe Celovec, ki obhaja svojo 160-letnico. V sredo, 19. 10. 2011 ob 18.00 bodo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju (Seilerstätte 2) na večeru >>Primož Trubar, der slowenische Reformator, 1508-1586<< predstavili tri letos nove knjige: zgoraj omenjeno Reformacija v srednji Evropi / Die Reformation in Mitteleuropa, Primus Truber. Der slowenische Reformator und Würtemberg (Hg. S. Lorenz, A. Schindling, W. Setzler) ter Jože Javoršek: Primož Trubar (v nemščino prevedla R. Götz in M. Wakounig). Med avtorji, uredniki in založniki bosta spregovorila tudi doc.dr. Vincenc Rajšp in Lojze Wieser. V sredo, 19. 10. 2011 ob 18.30 se bo v Stari šoli v Kapli ob Dravi pričel pogovor ob kaminu na temo >>Interkulturna komunikacija v obmejni regiji Karavank<<. Uvodničarji bodo Thomas Steinkellner, Janet Brown, Christian Schwarz in Raimund Grilc (novi predsednik celovškega Avstrijsko-slovenskega društva) s temo "Gospodarska, kulturna in znanstvena izmenjava med Slovenijo in Avstrijo<<. Več na http://www.alteschule.co.at [...] Janez Stergar Klub koroških Slovencev & Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani === http://www.scholarlyediting.org -- Scholarly Editing, almanah društva za dokumentarno izdajanje, poziva k objavljanju. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Oct 18 22:01:51 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 18 Oct 2011 22:01:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Podelitev_nagrade_in_štipendij_Ustanov e_patra_S=2E_Škrabca Message-ID: <4E9DDB2F.12734.516AD525@matjaz.zaplotnik.siol.net> Subject: e-opomnik: podelitev štipendij in nagrad Škrabčeve ustanove Date sent: Sun, 16 Oct 2011 18:29:55 +0200 From: Polona Lovšin Spoštovani, ponovno vabljeni na podelitev štipendij in nagrade Škrabčeve ustanove! Ustanova patra Stanislava Škrabca bo v zavetju Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici razglasila osmo generacijo Škrabčevih štipendistov ter se poklonila dosežkom na področju slovenističnega jezikoslovja s podelitvijo nagrade znanstveni svetnici in izredni profesorici dr. Majdi Merše. V sredo, 19. oktobra 2011, ob 18. uri, toplo vabljeni v novogoriško Kostanjevico na slovesno podelitev štipendij in nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca. V Frančiškanskem samostanu v Novi Gorici je pater Stanislav Škrabec preživel 42 let, s katerimi je zaznamoval slovenski jezik in slovensko jezikoslovje. Prav tu sta leta 2003 ustanovo, ki nosi patrovo ime, ustanovila Janez Škrabec, patrov prapranečak, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa. Za podelitev štipendij osmi generaciji izbranih študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in nagrade za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja se ustanova vrača v svojo zibelko, v novogoriško Kostanjevico, duhovno središče in pomemben kulturni spomenik. V tem prostoru, kjer je pater Stanislav Škrabec preživel svoja znanstveno-raziskovalna leta, bo Ustanova patra Stanislava Škrabca podelila enoletne štipendije perspektivnim študentom slovenistike in klasične filologije. V osmo generacijo Škrabčevih štipendistov so se zapisali: Zala Rott, podiplomska študentka antičnih študij, Maja Bitenc, podiplomska študentka slovenistike, Ksenja Turk, podiplomska študentka slovenistike, Alenka Jelovšek, podiplomska študentka slovenistike, Lara Unuk, dodiplomska študentka klasične filologije, Kaja Auguštin, dodiplomska študentka slovenistike, in Marko Hadžić, dodiplomski študent slovenskega jezika s Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Častni gost srečanja, akademik prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bo z nagovorom počastil vse zbrane in podelil četrto nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja Ustanove patra Stanislava Škrabca znanstveni svetnici in izredni profesorici dr. Majdi Merše. Ob priložnosti slovesnosti bo na ogled tudi grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Bourbonov ter znamenita Škrabčeva knjižnica, ki hrani dragocene tiske od 16. stoletja dalje, med drugim tudi 30 prvotiskov (inkunabul), slovnico Adama Bohoriča 'Arcticae horulae' z avtorjevim posvetilom. Ob podelitvi štipendij in nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca bo Janez Škrabec podelil Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici Iconotheco Valvasoriano, faksimile zbirke 7.752 grafik, ki jih je v 17 zvezkih zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Dogodek bo glasbeno oblikovala Irena Zdolšek na citrah. *** Ustanovo patra Stanislava Škrabca podpirajo pokrovitelji: Zavarovalnica Triglav , Riko , Inles , Pošta Slovenije , Eles , Siemens , Občina Ribnica , Parketarstvo Roman in prijatelji Škrabčeve ustanove Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici Škrabčeva ulica 1 5000 Nova Gorica Ustanova patra Stanislava Škrabca Hrovača 42, 1310 Ribnica T: 01 / 58 16 308, 041 744 248 S: www.skrabceva-ustanova.si ------- Forwarded message follows ------- From: "Glavna pisarna" To: Subject: Udeležba dekana Filozofske fakultete na podelitvi nagrad in štipendij Ustanove patra S. Škrabca Date sent: Fri, 7 Oct 2011 14:35:45 +0200 Spoštovani, obveščam vas, da se bo dekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Andrej Černe udeležil slovesne podelitve nagrad in štipendij Ustanove patra S. Škrabca v sredo, 19. oktobra 2011 ob 18.00 uri v Kostanjevici pri Novi Gorici. Z lepimi pozdravi, Urša Štrukelj ------- End of forwarded message ------- From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 19 01:09:00 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 19 Oct 2011 01:09:00 +0200 Subject: [SlovLit] slike in zapisnik z mariborskega kongresa Message-ID: <4E9E070C.16798.52162E3F@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletni strani http://picasaweb.google.com/sloslavko/Kongres2011# je objavljena kopica fotografij s kongresnega dogajanja v Mariboru. Vmes lahko najdete tudi kakšen videoutrinek, daljše posnetke s kongresnih predavanj in okrogle mize pa bomo objavili v prihodnjih tednih. Na spletni strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011/zapisnik se nahaja zapisnik delovnega sestanka Slavističnega društva Slovenije, ki se je v okviru mariborskega kongresa zgodil v petek, 30. 9. 2011, v prostorih Rektorata Univerze v Mariboru. Povezave do vseh vsebin (slik M. Hladnika in M. Zaplotnika, na SlovLitu objavljenih pokongresnih vtisov organizatorjev in udeležencev ipd.) so na strani http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011 Vabljeni k ogledu, Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 19 15:04:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Oct 2011 15:04:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Šalamunov_simpozij_--_Iz_Terske_doline _in_iz_Rezije Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042481473 -- o Šalamunovem simpoziju v Dnevniku. === From: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa Date: 2011/10/19 Subject: VABILO Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Kulturno društvo Ivan Trinko Vas vljudno vabita na predstavitev dveh knjižnih izdaj Slovencev Videnske pokrajine Bruna Balloch, MLADA LIPA - Prav?ce domah narete (Izbor besedil iz publikacije Mlada lipa) BISIDE TA-NA TRAKU ? LE PAROLE SU NASTRO ? BESEDE NA TRAKU Biside anu imprëšti od naših tih starih ? Besede in predmeti naših starih ? Testimonianze orali e materiali della vita di un tempo in Val Resia Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, v pritličju Novega trga 4, torek, 25. 10. 2011, ob 11. uri. Pozdravi: akad. prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Michele Obit, predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko, Luigia Negro, predsednica društva Associazione culturale Museo della gente della Val Resia O knjigah bodo spregovorili prof. dr. Roberto Dapit, Univerza v Vidnu, doc. dr. Danila Zuljan Kumar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, doc. dr. Matej Šekli, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sodelovali bodo tudi avtorji in drugi sooblikovalci. Mlada lipa je antologija pripovedi iz istoimenske priloge Trinkovega koledarja. Dolga leta jih je zbirala in zapisovala Bruna Balloch iz Subida v Terski dolini. Knjiga vsebuje petindevetdeset zgodb iz življenja vasi Subid, med njimi jih je nekaj tudi v italijanski različici. Pripovedi govorijo o ljudeh, njihovih običajih in verovanjih. Z njimi je Bruna Balloch želela predstaviti del bogatega kulturnega in jezikovnega izročila te terske vasice. Antologija je izšla pri Kulturnem društvu Ivan Trinko v Čedadu, uredili pa so jo Roberto Dapit, Lucia Trusgnach in Danila Zuljan Kumar. Knjigo Biside ta-na traku ? Le parole su nastro ? Besede na traku je pripravilo Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Uredila sta jo Luigia Negro in Sandro Quaglia. Gre za katalog etnografske zbirke, za katero od leta 1998 skrbi omenjeno kulturno društvo v Poju v zaselku Bila. Knjiga vsebuje okrog 200 fotografij in 16 besedil, ki so nastala na podlagi intervjujev s starejšimi prebivalci vseh zaselkov doline Rezije. Zapisana so v krajevnem narečju, sledijo pa jim prevodi v italijanščino in knjižno slovenščino. From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Wed Oct 19 15:52:05 2011 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Wed, 19 Oct 2011 13:52:05 +0000 Subject: [SlovLit] = Začetno_usposabljanje_za_poučevanje_slovenščine_kot_tujega_jezika Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F092564483F769F8E@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL VABI na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega (J2) in tujega jezika (TJ) Kaj ponujamo? - 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), - osnovno znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot TJ, - potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Komu je seminar namenjem? - Profesorjem slovenščine na OŠ in SŠ, študentom 4. letnika slovenistike, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot TJ in njenega poučevanja. Kje in kdaj? Seminar bo potekal v popoldanskem času od 16h do 19h v dvorani I. Hribarja v 2. nadstropju stavbe Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana. Torek, 8. 11. 1. Učenec na tečaju tujega jezika - kratek tečaj tujega jezika s (samo)opazovanjem; Mag. Katja Dragar in dr. Nataša Pirih Svetina Torek, 15. 11. 2. Kdo vse so govorci slovenščine kot TJ, kakšni so, kakšne so njihove slovenščine? Dr. Nataša Pirih Svetina Torek, 22. 11. 3. Učitelj slovenščine kot TJ - Osnove poučevanja slovenščine kot TJ; Tanja Jerman Torek, 29. 11. 4. Kaj vse se dogaja pri pouku slovenščine kot TJ? - opazovanje in analiza pouka; Tanja Jerman in dr. Nataša Pirih Svetina Torek, 6. 12. 5. Slovenščina kot TJ in njeno poučevanje; gradiva za poučevanje slovenščine kot TJ; Dr. Nataša Pirih Svetina Prijave sprejemamo do srede, 2. 11., na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 200 EUR, za študente 100 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo po prejemu računa do pričetka seminarja z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Prosimo, da kopijo potrdila o vplačilu kotizacije predložite na prvem srečanju. Da bi vam lahko izstavili račun, ob prijavi obvezno navedite, kdo je plačnik računa in njegove podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, poštni naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove Račun boste prejeli na svoj e-naslov. Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Spomladi 2012 bomo nato organizirali nadaljevalno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. Za učitelje OŠ in SŠ, ki jih zanima področje integracije tujejezičnih učencev v slovenski šolski sistem in poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ, bomo izvedli posebno izobraževanja. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 20 10:06:26 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Oct 2011 10:06:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Glagolski_vid_--_Re=3A_Slovenščina_z a_tujce Message-ID: From: Polona Liberšar Date: 2011/10/20 Subject: O glagolskem vidu na Univerzi v Padovi Padova, 30. 9. - 4. 10. 2011. Glagolski vid, slovnični pomen in kontekst, III. konferenca Komisije za glagosliki vid Mednarodnega odbora slavistov Od 30. septembra do 4. oktobra se je na Univerzi v Padovi odvijala mednarodna konferenca o glagolskem vidu. Konferenco so otvorili rektor Univeze v Padovi, prof. Giuseppe Zaccaria, direktor Oddelka za anglo-germanske in slovanske jezike in književnosti, prof. Giuseppe Brunetti ter predsednik Mednarodnega odbora slavistov, prof. Ljudmil Spasov. V štirih dneh predavanj se je na konferenci zvrstilo okoli 50 govornikov, ki so predavali pretežno v ruščini, nekaj pa tudi v angleščini. Povabljeni so bili trije častni govorci prof. A. V. Bondarko iz Peterburga, prof. Ju. D. Apresjan iz Moskve ter prof. S. Dickey iz Kansasa. Izmed vseh prispevkov, ki so se ukvarjali z glagolskim vidom v slovanski jezikih, je bila brez dvoma najbolj zastopan jezik ruščina, toda tudi z vidom v slovenščini se je ukvarjalo kar nekaj strokovnjakov, in sicer sta o njem govorili v skupnem predavanju prof. R. Benacchio in doktorandka M. Pila (Univerza v Padovi), prof. E. Fortuin (Univerza v Leidnu) ter prof. A. Derganc (Univerza v Ljubljani), ki je bila tudi edina govornica iz Slovenije. Še posebej naporen dan za predavatelje in slušatelje je bila sobota, ko so potekali trije vzporedni sklopi predavanj, tako so v enem od sklopov predavali na temo Ponavljanje v slovanskih jezikih, v drugem je bila tema Vid in kontekst v ruskem jeziku oz. Vid in kontekst v diahroniji, v tretjem pa Vid in kontekst v slovanskih jezikih. Predavanji prof. Benacchio in M. Pila ter prof. Derganc sta predstavljali delovanje vida v slovenščini v kontekstih ponavjajočih se dejanj. Prof. Fortuin pa je govoril o izbiri vida v velelniku, in sicer primerjalno v slovenščini in ruščini. Poleg intenzivnega znanstvenega programa pa so organizatorji za udeležence pripravili tudi pester spremljevalni program. Razkazali so jim stavbo druge najstareše univerze v Evropi, znamenito kapelo Scrovegni, palačo starega sodišča Palazzo della Ragione, večina pa se je podala na raziskovalni sprehod po starem jedru Padove, kjer je tudi cerkev sv. Antona, eden najstarejših botanačnih vrtov v Evropi, observatorij ter druge znamenitosti. V nedeljo pa so jih popeljali na celodnevni izlet v Benetke, kjer so obiskali muzej helenistične kulture, peljali so se na otok Armencev, zvečer pa so si ogledali baziliko sv. Marka. Več o programu in predavanjih si lahko ogledate na spletni strani: http://www.maldura.unipd.it/glagvid. Lep pozdrav iz Padove, Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Padovi, Malinka Pila, podiplomska študetnka ruščine in slovenščine === From: "ilona jerič" Date: Wed, 19 Oct 2011 23:28:36 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika Spoštovani, obvestilo o usposabljanju za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika me je presenetilo. Zanima me, kako da je tovrstno izobraževanje plačljivo? Zelo bom vesela vašega odgovora. Lepo pozdravljeni, Ilona Jerič From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Oct 20 13:16:09 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 20 Oct 2011 13:16:09 +0200 Subject: [SlovLit] okrogli in polokrogli jubileji Message-ID: <4EA002F9.9996.1063716D@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: "Boza Krakar " To: "'Matjaž Zaplotnik'" Date sent: Wed, 19 Oct 2011 17:17:30 +0200 Organization: ff V letošnjem letu slavijo svoj okrogli ali polokrogli jubilej nekateri častni člani Slavističnega društva Slovenije. To so: petinosemdesetletniki Alenka Glazer, Boris Paternu, Jože Toporišič in Janez Zor, osemdesetletniki Janko Kos, Martina Orožen in Janez Rotar, petinsedemdesetletnica Zinka Zorko in sedemdesetletnica Marija Pirjevec Paternu. Vsem želimo še mnogo čilih let. V imenu Slavističnega društva Slovenije Boža Krakar Vogel, predsednica. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 21 11:10:52 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 21 Oct 2011 11:10:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Vsebine_slovenskih_dram_--_Brezplačni_ tečaji_v_NUK_--_Prevajanje_poezije Message-ID: From: Slovenski gledaliski muzej Date: 2011/10/21 Subject: FW: vabilo Nova knjiga Alenke Goljevšček Od A(brama) do Ž(upančiča): Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011. Predstavitev knjige bo v sredo 26. oktobra ob 11.00 v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani, Mestni trg 17 (1. nadstropje). Beseda bo tekla tudi o opusu Tarasa Kermaunerja. === From: Sollner-Perdih, Anka From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, October 20, 2011 9:34 AM Subject: Vabilo na ciklus tečajev iskanja po el. informacijskih virih v novembru in decembru Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja ". Tečaj bo v sredo, 2. novembra. Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi". Tečaj bo v sredo, 9. novembra. Tečaj "E-članki in e-knjige". Tečaj bo v torek, 29. novembra. Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani". Tečaj bo v četrtek, 3. Novembra in v torek, 6. decembra. Tečaj "Iskanje v računalniškem katalogu COBISS/OPAC. Tečaj bo v četrtek, 10. Novembra in v sredo, 14. decembra. Tečaj "EndNote Web". Tečaj bo v ponedeljek, 12. decembra. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si do zasedbe prostih mest. Udeleženci morajo poznati delo z računalnikom v okolju Windows. Nataša Jordan Center za informacijske storitve, NUK === From: Avsenik, Maja Date: 2011/10/20 Subject: Salto immortale na Besedni postaji naslednji četrtek Na Besedni postaji v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 18. uri (Modra soba/V. nad.): Boris A. Novak, Salto immortale (v dveh knjigah), Založba ZRC SAZU in Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2011 Tokrat bomo govorili o prevajanju poezije. Zahtevnost te veje leposlovnega prevajanja je Boris A. Novak ponazoril že v naslovu svojega najnovejšega znanstvenega dela - Salto immortale (to skovanko bi lahko prevedli kot Nesmrtni skok ali Neminljivi premet). Avtor, ki je obenem pesnik, prevajalec in profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF, z vrsto primerov analizira problematiko prevajanja pesniških besedil od antičnih in srednjeveških oblik do prostega verza in avantgardističnih eksperimentov 20. stoletja, pri tem pa obravnava pahljačo načelnih in praktičnih prevajalskih problemov. Novak reflektira tudi lastne postopke pri prevajanju poezije iz devetih jezikov (francoščine, stare okcitanščine, italijanščine, španščine, angleščine, nemščine, nizozemščine, stare flamščine in južnoslovanskih jezikov), predvsem na ravni razlik med ritmiko in evfonijo izvirnikov in slovenskih prevodnih variant. Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Martina Ožbot, ena izmed največjih avtoritet slovenskega prevodoslovja in profesorica na Oddelku za romanske jezike in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 22 18:51:43 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 22 Oct 2011 18:51:43 +0200 Subject: [SlovLit] Nove knjige ZRC SAZU -- Ljubljanski slovenisti v Trstu -- Kristina Brenk Message-ID: From: Zalozba ZRC Date: 2011/10/21 Subject: Vabilo na predstavitev publikacij Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa in Založba ZRC Vas vljudno vabijo na predstavitev publikacij: Avtobiografski diskurz: Teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju (zbirka Studia litteraria). Uredila Alenka Koron in Andrej Leben. Marko Juvan: Literary Studies in Reconstruction: An Introduction to Literature Boris Golec: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja: Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe Predstavitev bo torek, 25. oktobra 2011, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana. === From: Martin Lissiach To: Date: Sat, 22 Oct 2011 12:12:34 +0000 Subject: Vabilo na literarni večer študentov Oddelka za slovenistiko FF UL v Trstu Tržaško društvo Slovenski klub v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji in Glasbeno matico prireja v četrtek, 27. oktobra 2011 ob 20.30, v Trstu, v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20) branje poezije in proze slovenskih avtorjev v Italiji. V Trstu bodo gostovali absolventi na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. dr. Irene Novak Popov, ki je za lanski program diplomskega seminarja iz sodobne slovenske književnosti izbrala prav poezijo in prozo slovenskih avtorjev v Italiji. Iz tega je nastala nato zamisel literarnega večera, ki ga je mentorica pripravila s pomočjo režiserke Magde Lojk. Večer bodo popestrili in obogateli zvoki harfe mlade harfistke Paole Gregoric iz razreda prof. Tatiane Donis na Glasbeni matici v Trstu. Vljudno vabljeni! Martin Lissiach === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/10/21 Subject: FW: KRISTINA BRENKOVA - nova razstava: 27. 10. ob 19. uri From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Vljudno vabljeni na odprtje razstave o delu Kristine Brenkove. Prvič bodo na ogled rokopisi, tipkopisi in drugo gradivo iz ustvarjalkine zapuščine, ki jo hrani Rokopisni oddelek NUK, njena še neobjavljena dela in zbirka prevedenih slovenskih slikanic, ki jih je Kristina Brenkova >>pospremila<< v svet. -- Helena Ana Drewry, NUK From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 24 08:25:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Oct 2011 08:25:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Hrvaška_frazeologija_--_Humanisti_in_d igitalna_prihodnost Message-ID: From: "Erika Kržišnik" To: Date: Sun, 23 Oct 2011 22:08:53 +0200 Subject: V tem tednu bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani gostovala prof. dr. Željka Fink, frazeologinja s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. V sredo, 26. 10., bo na Oddelku za slovenistiko predavala o novih pojavih v hrvaški frazeologiji - ob 13.50h v pred. 2; v četrtek, 27. 10., pa na Oddelku za slavistiko o (skupnem) izvoru nekaterih ruski in hrvaških (in slovenskih) frazemov ob 9.40h v pred. 4. Vabljeni! === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-October/002549.html -- diskusijski prispevek v forumu Humanist ugotavlja, da se humanisti premalo udeležujejo debate o prihodnjem znanstvenem komuniciranju, ki gre skozi radikalne spremembe. S pojavom repozitorijev, v katerih so takoj na voljo disertacije, je npr. ugasnila potreba po objavi monografije, ki je bila do zdaj dokaz agilnosti mladega znanstvenika. Treba bi se bilo bolj povezati z bibliotekarji, ki zagotavljajo vstop v digitalno humanistiko. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 24 18:45:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Oct 2011 18:45:44 +0200 Subject: [SlovLit] Trubarjev zbornik -- Dolga zgodovina Brede Pogorelec Message-ID: From: Sollner-Perdih, Anka From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] Sent: Monday, October 24, 2011 10:07 AM Subject: Tedenski napovednik dogodkov v Trubarjevi hiši literature [...] nedelja, 30. oktober 11.00 SPD Primož Trubar: Predstavitev Trubarjevega zbornika iz Tübingena, Primož Trubar - slovenski reformator in Württemberg; sodelujejo Aleš Čerin, podžupan mesta Ljubljana, prof. dr. Anton Schindling, dr. Mihael Glavan, mag. Geza Erniša, mag. Viktor Žakelj, Marjan Bunič ter zbor Pesem tisočerih zvonov. === Od: Kozma Ahačič Datum: 24. oktober 2011 12:48 Zadeva: Vabilo na prireditev o Bredi Pogorelec - za SlovLit Vabimo vas na pogovorni večer Dolga zgodovina Brede Pogorelec, ki bo v sredo, 26. 10. 2011, ob 19.00 v dvorani Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana. Knjigi zbranih jezikoslovnih spisov ene najprodornejših slovenskih jezikoslovk 20. stoletja, Brede Pogorelec, nam pokojno profesorico in raziskovalko kažeta v nadvse pozitivni luči. Obsežna zvezka z naslovoma Zgodovina slovenskega knjižnega jezika (uredil Kozma Ahačič, 499 str.) in Stilistika slovenskega knjižnega jezika (uredila Mojca Smolej, 362 str.) nam dajeta dober dokaz, kako obsežno in temeljito je bilo njeno znanstveno delo. Na izid namreč čakajo še njeni sociolingvistični in skladenjski spisi, morda tudi številni zanimivi intervjuji in polemike. Vse to bo izhodišče našega pogovora o Bredi Pogorelec. Skušali bomo spregovoriti tako o njenem znanstvenem delu kakor tudi o njenem življenju. Izhodišča za pogovor bosta podala njena učenca Igor Grdina in Marko Stabej, k aktivnemu sodelovanju pri spominih na Bredo Pogorelec in na njeno znanstveno delo pa bo povabljena tudi publika. Dogodek poteka v organizaciji ZRC SAZU, sofinancira pa ga Javna Agencija za knjigo RS. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Oct 25 12:28:34 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 25 Oct 2011 12:28:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Publikacija_koprskega_študentskega_simpozija_o_Simonu_Jenku Message-ID: <41233569e29d339890c107c06a497b96@guest.arnes.si> Vabljeni na poglobljen dogodek v okviru Jenkovih dni 2011, ki so pozornost letošnjemu nagrajencu Primožu Čučniku ter vsem štirim nominirancem in so poklon pesniku in pesništvu. 26. oktobra 2011, ob 19h se bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani odvila Okrogla miza JENKO, NJEGOV ČAS IN NJUNE REPREZENTACIJE II. Pred dvema letoma, na 2. Jenkovih dnevih, so na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem priredili študentski Jenkov simpozij. Na njem so študentje na izrazito raznolike načine in z različnimi metodami predstavili delovanje Jenka, njegovega časa, pa tudi njunih kasnejših reprezentacij. Letos je izšla digitalna publikacija, ki prinaša prispevke s simpozija. Ob letošnjih Jenkovih dnevih želimo soočiti preteklost in sedanjost - takratni Jenkov simpozij (in prispevke z njih) ter sedanji pogled "za nazaj". Okroglo mizo s predstavitvijo odlomkov iz digitalne publikacije bo vodil izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak, na njej pa bodo sodelovali še idejni vodja simpozija doc. dr. Marcello Potocco ter dve izmed avtoric študentskih prispevkov, zdaj že diplomirani slovenistki - Ana Cukijati in Maja Smotlak. Društvo slovenskih pisateljev From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 26 15:04:49 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 26 Oct 2011 15:04:49 +0200 Subject: [SlovLit] Odprti pristop in licenca Creative Commons -- Europhras v Mariboru Message-ID: http://dissertationreviews.org/ -- Dissertation Reviews, spletišče za povzetke neobjavljenih disertacij. http://www.oapen.org/home -- 60 prostodostopnih knjig s področja literarnih ved. http://openhumanitiespress.org/ -- Open humanities Press. http://www.openedition.org/6747 -- literarnovedni naslovi pri francosi Openedition, mdr. ima revijo Slavica bruxellensia. Licenca Creative Commons (CC) (http://creativecommons.si/ in http://creativecommons.org/), ki namesto varovanja/zaščite poudarja duh proste dostopnosti intelektualnih proizvodov, vedno uspešneje nadgrajuje in nadomešča restriktivni copyright. Uporabljajo jo evropska knjižnica Europeana, Flickr (200 mio fotografij), YouTube, Brazilija in Nova Zelandija dajeta pod licenco CC v prost dostop vsa dela, ki jih je financirala vlada ... -- mh === From: info Europhras Date: Wed, 26 Oct 2011 14:51:28 +0200 Subject: Vabilo na konferenco EUROPHRAS 2012 Pomembno mednarodno frazeološko prireditev - konferenco EUROPHRAS, ki jo vsako drugo leto v sodelovanju z združenjem EUROPHRAS organizirajo evropske univerze, bo naslednje leto od 27. do 31. 8. 2012 gostila Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Slovenija). Konferenca je uvrščena v uradni program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Namenjena je vsem, ki se raziskovalno in strokovno ukvarjajo s frazeologijo posameznih jezikov, njena vodilna tema pa so raznoliki odnosi med kulturo in jezikom. Konferenca ima naslednja področja in teme: (1) Frazeologija in kultura (kulturnozgodovinski in kulturološki vidiki, frazeologija v literaturi, medijih, vizualni umetnosti, filozofiji, teologiji); (2) Frazeologija in simbol (pomensko-simbolni vidiki, simbolika in metaforika frazeološkega izražanja); (3) Frazeologija v medjezikovnih in medkulturnih stikih (kontrastivni, medkulturni, translatološki vidiki); (4) Frazeologija v slovarju in korpusu (slovar kot kulturna praksa, leksikografska in korpusna obravnava frazeologije); (5) Frazeologija v izobraževanju (didaktika poučevanja in učenja frazeologije maternega in tujih jezikov, učna gradiva, spletna učna okolja). Konferenčni program bo potekal v obliki plenarnih predavanj, sekcij, delavnic ter knjižnih, projektnih in plakatnih predstavitev. Prijava prispevka je do 31. 12. 2011 možna s spletno prijavnico (www.europhrasmaribor.si ). Konferenčni jeziki so nemščina, angleščina, francoščina, španščina in slovenščina, jeziki povzetkov pa nemščina, angleščina in slovenščina. Predlogi prispevkov bodo recenzirani, o recenzentski oceni in vključitvi v program konference bodo prijavitelji obveščeni najpozneje do 1. 3. 2012. Kotizacija znaša 180 EURO (plačano do 1. 4. 2012), 200 EURO (plačano do 1. 8. 2012), 220 EURO (plačano po 1. 8. 2012 ali na konferenci). Več informacij najdete na spletnem naslovu http://www.europhrasmaribor.si. Vabljeni! Izr. prof. dr. Vida Jesenšek, vodja konference From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 27 13:40:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 27 Oct 2011 13:40:55 +0200 Subject: [SlovLit] = Plagiarizem_--_200_let_graške_slovenis tike_--_Zgodovina_knjige_in_bralna_kultura Message-ID: http://www.commoncraft.com/video/plagiarism -- razlaga plagiarizma, video v angleščini. http://rccs.usfca.edu/booklist.asp -- ocene knjig o elektronskem publiciranju. === From: tjasa alic To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 27 Oct 2011 04:17:01 -0700 (PDT) Subject: 200-letnica graške slovenistike V Gradcu smo v petek, 14. 10. 2011, v baročni dvorani graškega semenišča s svečano prireditvijo obeležili 200-letnico najstarejše stolice slovenskega jezika. Številne prisotne akademike, politike, profesorje, dekane, študente ter druge goste iz Avstrije in Slovenije (z udeležbo so nas razveselile tudi kolegice s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič pa je prišla tudi v imenu Oddelka za slovenistiko FF UL) je najprej pozdravil glavni organizator in povezovalec prireditve prof. dr. Ludvik Karničar, ki je med drugim spregovoril nekaj besed o ustanovitvi stolice leta 1811, njenem pobudniku in prvem profesorju Janezu Nepomuku Primicu ter pomenu tega dogodka za razvoj slovenščine in celotno slovenstvo. Med govorniki, ki so v svojih govorih z različnih vidikov osvetlili pomen Gradca za medkulturno in čezmejno sodelovanje ter njegov prispevek k razvoju slovenskega jezika, so bili novi dekan humanistične fakultete Univerze v Gradcu prof. dr. Helmut Konrad, predsednik Avstrijsko-slovenske družbe na Dunaju in bivši avstrijski notranji minister in minister za znanost dr. Caspar Einem, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju dr. Vincenc Rajšp kot soprireditelj, profesor lani ustanovljene katedre za slovensko literaturo in kulturo na graški slavistiki prof. dr. Andrej Leben, akademikinja prof. dr. Zinka Zorko, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ter evropski poslanec Lojze Peterle. Profesor Karničar je ob tej priložnosti predstavil še po tiskarskem črnilu dišeči zbornik lanskoletnega simpozija Graz und Slowenen/Gradec in Slovenci, ki vsebuje 18 prispevkov o temah, kot so npr. Slovenci kot profesorji v Gradcu, Gradec in njegov pomen za slovenistiko, Gradec in slovensko narodopisje, Slovenska društva v Gradcu, Gradec in Štajerska v slovenskih ljudskih pesmih, Ipavci in Gradec, Škofija Seckau in Slovenci itd. V počastitev praznovanja je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko z upodobitvijo notranjega dvorišča stare jezuitske univerze in Primičevega rokopisa. Ob zaključku prireditve je častno diplomo prejel odhajajoči dekan graške humanistične fakultete prof. dr. Gernot Kocher, ki je za slovenščino storil zares veliko, saj je poskrbel za slovenski kotiček na slavistiki, edino profesuro slovenistike v Avstriji in tudi odločilno podprl Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju. Priznanje mu je v imenu prirediteljev podelil prof. Borut Holcman s pravne fakultete v Mariboru. V Gradcu pa se tokrat ni slišala samo slovenska beseda, ampak tudi slovenska pesem, saj je slovesnost glasbeno popestril kvintet Smrtnik iz Železne kaple. Gostje so se po uradnem delu slovesnosti okrepčali s hladnim prigrizkom in slovenskim vinom. Za prireditev je bilo kar težko zbrati (skromno) finančno podporo, zato gre posebna zahvala tudi Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik), ki je prispeval po svojih močeh. Veseli smo bili velike medijske podpore, tako v Avstriji kot v Sloveniji (nekaj povezav: http://delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=karni%C4%8Dar http://tvthek.orf.at/programs/85528-Dober-dan--Koroschka http://tvslo.si/predvajaj/predvajaj/200-let-slovenistike-v-gradcu/ava2.119091358/#ava2.119091358). Lep pozdrav iz Gradca, Ludvik (Karničar), Kasilda (Bedenk), Tjaša (Alič) in Tatjana (Koren) === From: Ines Jerele Date: 2011/10/27 Subject: 4. pogovorni večer v NUK Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) V sredo, 2. novembra 2011, ob 19. uri vas vabimo v Razstavno dvorano NUK na večerni predavanji v sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes). Gostili bomo red. prof. ddr. Igorja Grdino in doc. dr. Aleša Gabriča. Posvetili se bomo raziskavam s področja razvoja slovenske bralne kulture od reformacije pa vse tja do 20. Stoletja. Bralne navade Slovencev so se, podobno kot pri sosednjih narodih, skozi čas korenito spreminjale. Predvsem se je spreminjal delež pismenega prebivalstva, ki je sicer počasi, a s stoletji zagotovo naraščal. Posebno mesto v razvoju pismenosti je pripadalo meščanski bralni kulturi, kateri se posvečata tudi naša gosta. Z red. prof. ddr. Igorjem Grdino bomo iskali odgovore na vprašanja o tem, koliko knjig je (bilo) mogoče prebrati v življenju in v kakšnem jeziku. Svoje ugotovitve nam bo profesor in znanstveni svetnik na ZRC SAZU podal tudi v kontekstih slovenskih nacionalističnih ideologij. Ddr. Grdina raziskuje predvsem zgodovino in književnost 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Njegov opus obsega znanstvene monografije, separate ter številne znanstvene in strokovne članke. Večer bomo nadaljevali s pregledom socialne konotacije meščanskih bralnih navad. Obravnavali bomo prehod od branja kot razvedrila elite do branja kot splošne dobrine. Ob tem nam bo doc. dr. Aleš Gabrič orisal tudi medsebojne vplive med naraščanjem pismenosti, knjižne ponudbe in mreže knjižnic v 20. stoletju. Dr. Gabrič je raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL. Raziskuje novejšo slovensko kulturno in politično zgodovino. Je avtor številnih člankov, znanstvenih monografij in učbenikov. Večer bo povezovala Ines Jerele. Vljudno vabljeni! From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Oct 28 10:17:14 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 28 Oct 2011 10:17:14 +0200 Subject: [SlovLit] Cankarjevo priznanje - od kod in kam; petek, 11. 11., ob 16h Message-ID: <4EAA650A.25233.14DFEC9C@matjaz.zaplotnik.siol.net> V petek, 11. 11. 2011, bo ob 16. uri v sejni dvorani ljubljanskega magistrata (Mestna hiša, Mestni trg 1, Ljubljana) že dolgo nameravani posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje z naslovom "Cankarjevo priznanje -- od kod in kam". Posvet organizira Slavistično društvo Slovenije s podporo Mestne občine Ljubljana. Namenjen je treznim, nesenzacionalističnim strokovnim osvetlitvam začetnih pobud za to tekmovanje, spremembam skozi čas, razpravljanju o sedanjih vsebinsko oblikovnih konceptih in mogočih alternativah. K diskusiji v sklepnem delu posveta ste vabljeni tudi vsi zainteresirani udeleženci. Udeležba na posvetu je brezplačna, ker pa iz organizacijskih razlogov potrebujemo število udeležencev, vabimo vse zainteresirane, da udeležbo na posvetu čim prej sporočijo prej prijavnice na spletni strani društva: http://sds.r8.org Vljudno vas vabimo, da si ogledate program in pridete na posvet. Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel, predsednica društva Program 16.00--16.15 Uvodni pozdrav predsednice SDS, Bože Krakar Vogel, in direktorja ZŠ, mag. Gregorja Mohorčiča 16.15--16.30 Boža Krakar Vogel: Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v luči nekaterih primerjav; (a) iz drugih področij pri nas in (b) iz materinščine pri naših sosedih 16.30--17.00 CANKARJEVO TEKMOVANJE SKOZI ČAS: 16.30--16.45 Vlado Pirc: Nekaj misli o tekmovanju za Cankarjevo priznanje 16.45--17.00 Klemen Lah: S poti 17.00--17.30 Meta Rešek, Valentina Kobal, Izidora Černigoj, Nina Bradič: Izkušnje mentoric o tekmovanju za Cankarjevo priznanje 17.30--17.45 Odmor 17.45--18.15 TEKMOVANJE ZDAJ, ALTERNATIVE: 17.45--18.00 Igor Saksida: Tekmovanje danes 18.00--18.15 Mojca Nidorfer Šiškovič: Slovenščina ima dolg jezik 18.15--18.30 Odmor 18.30--19.30 Diskusija Več informacij na spletni strani http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 28 12:13:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 28 Oct 2011 12:13:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpisi_--_Antologija_mladinske_knjiže vnosti_in_Glottometrics_--_Iz_T=FCbingena Message-ID: http://fuchs.uti.at/wp-content/uploads/DM&S_flyer.pdf -- nov MA-program Digital Media & Society v Uppsali, Švedska. Švedi nimajo šolnin -- vpišite se! --- Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 28. oktober 2011 10:06 Zadeva: Razpisi MOL Na spletni strani MOL http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi-razgrnitve-objave/ so objavljeni javni razpisi (npr. sofinanciranje znanstvenega oz. strokovnega tiska ter znanstevnih oz. strokovnih posvetov za leto 2012). Predlagam, da se prijavite. Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić === From: Anka Sollner-Perdih Date: 2011/10/27 Subject: Dnevnik.si http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042483686 -- novo v zbirki Kondor, mdr. Antologija slovenske mladinske književnosti med 1920 in 1948, ur. Peter Svetina. --- http://www.ram-verlag.de/ -- 21. št. revije Glottometrics ima precej člankov čeških avtorjev. === Od: Irma Kern Datum: 28. oktober 2011 11:26 Zadeva: SLOVENSKI FILM V TUEBINGENU V Tuebingenu smo si s študenti v okviru večerov slovenskega filma ta teden ogledali film Petelinji zajtrk. Gledalce je zelo pritegnil in jih z ravno prav odmerjenim živahnim ritmom ves čas držal v napetem pričakovanju. Študentje so bili prijetno presenečeni, ko so spoznali pomen besedne zveze petelinji zajtrk, saj v nemškem jeziku dobesedni prevod nima podobne konotacije. Zanimivo, tisti med njimi, ki študirajo slovenščino, so kljub močnemu štajerskemu oz. prekmurskemu dialektu protagonistov skušali veliko razumeti brez branja podnapisov, saj so mi naslednji dan zrecitirali celo vrsto dialektalnih besed (güčati, nimam cajta, idemo, penezi, lolek, toti, totega, kletvice ipd.). Lepo sem se počutila, ko sem doživela iskreno zanimanje za posebnosti slovenskega jezika med tujimi študenti. Ker smo v Trubarjevem mestu, je ta dogodek na nek način obeležil prihajajoči slovenski dan reformacije (v Nemčiji je dan reformcije sicer praznik, a delovni dan). Lep praznik in prisrčen jesenski pozdrav iz Tuebingena, Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 28 12:17:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 28 Oct 2011 12:17:05 +0200 Subject: [SlovLit] Trubarjev zbornik Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 28. oktober 2011 11:37 Zadeva: TRUBARJEV ZBORNIK IZ TÜBINGENA V SLOVENIJO Navezujem se na obvestilo, ki ga je posredovala Anka Sollner-Perdih, da bo v nedeljo, 30. 11., v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani predstavitev znanstvenega zbornika Primož Trubar - slovenski reformator v Württembergu/ Primus Truber, Der Slowenische Reformator und Württemberg, ki je pred dobrim mesecem izšel v Tuebingenu v Nemčiji (o nemški predstavitvi sem poročala, založba W. Kohlhammer Stuttgart) in prinaša prispevke s simpozija v Tübingenu (2008) z naslovom 500 let Primoža Trubarja, reformatorja med Slovenijo in deželo Württemberg. Nemški in slovenski predavatelji so takrat poudarili evropsko dimenzijo Trubarjevega delovanja, osvetlili so tudi njegovo zgodovinsko poslanstvo med Slovenci in Hrvati. Posebno pozornost si zasluži dejstvo, da bo na prireditvi, ki jo v veliki meri organizira dr. Zvone Štrubelj, duhovnik iz Stuttgarta, ob pomoči Slovenskega protestantskega društva, ki mu predseduje mag. Viktor Žakelj, nastopil ugledni gost, urednik Trubarjevega zbornika iz Tübingena, prof. dr. Anton Schindling, ki je tudi predsednik komisije za zgodovinopisje v pokrajini Baden-Württemberg. Njegov ožji sodelavec pri nastajanju Trubarjevega zbornika je bil dr. Zvone Štrubelj, ki bo na prireditvi v Trubarjevi hiši literature tudi sam nastopil kot avtor dveh obširnih člankov v zborniku, poskrbel pa bo tudi za slovenski prevod profesorjeve predstavitve knjige v nemščini. O zborniku bo spregovoril (Laudatio) tudi dober poznavalec Primoža Trubarja in njegova obširnega opusa ter obdobja slovenskega protestantizma v 16. stoletju dr. Mihael Glavan, dolgoletni predstojnik Rokopisnega oddelka NUK-a. Pomen nove publikacije za Slovence bodo osvetlili tudi predsednik SPD mag. Viktor Žakelj, mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, in Aleš Čerin, podžupan mesta Ljubljana. Nov zbornik poglablja prijateljstvo in širi kuturno izmenjavo med Slovenijo in deželo Baden-Württemberg, Trubarjevo drugo domovino. Zborniku na pot veliko uspeha v Sloveniji! Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 28 12:22:33 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 28 Oct 2011 12:22:33 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij o Bagrjani Message-ID: From: Študentska Založba Date: 2011/10/28 Subject: Simpozij o pesnici Elisaveti Bagrjani Sreda, 9. november 2011, ob 10. uri, dvorana M3, 4, Cankarjev dom, Ljubljana. Organizatorja: Veleposlaništvo R epublike Bolgarije in Študentska založba V sodelovanju s Cankarjevim domom. Elisaveta Bagrjana je zagotovo eno osrednjih imen, ki so zazanamovala evropsko poezijo dvajsetega stoletja. Pogumno predstavnico modernizma v času med prvo in drugo svetovno vojno pogosto imenujejo tudi "Lepa dama belle époque južnih Slovanov". Bagrjana, ki jo nekateri opisujejo kot balkansko Georges Sand, je bila kulturna predstavnica in hkrati ena najaktivnejših članic mednarodnega združenja PEN, med leti 1969 in 1971 pa se je uvrstila tudi v ožji izbor nominirancev za Nobelovo nagrado. Emancipirana intelektualka in upornica, ki je leta 1969 v Rimu prejela zlato medaljo za poezijo, je v obdobju med svetovnima vojnama prijateljevala s številnimi slovenskimi pesniki. Bagrjanina dela so prevedena v vse evropske jezike, njene knjige pa poznajo tako v Aziji kot tudi v Ameriki. 10.00-10.40 UVODNI NAGOVORI Nj. eks. Philip Bokov, veleposlanik Republike Bolgarije v Sloveniji Elisaveta Shapkareva, vnukinja Elisavete Bagrjane Milan Jesih, Predsednik Društva slovenskih pisatljev Angelika Hribar 10.40-11.10 Lili Hribar: Spomini družinskega albuma - novo odkrita spoznanja o obiskih Elisavete Bagrjane v Sloveniji. Dr. Milček Komelj: Umetnost slikarstva v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Božidar Jakac. 11.30-13.10 Dr. Milena Blažić: Podoba ženske v času Elisavete Bagrjane Dr. Bogo Zupančič: Razvoj arhitekture v Ljubljani v času Bagrjaninih obiskov. Dr. Ljudmil Dimitrov in dr. Ljudmila Dimitrova: Nekatera nova spoznanja in neznane podrobnosti Bagrjaninih odnosov s slovenskimi intelektualci Prosimo vas, da udeležbo na simpoziju potrdite najkasneje do 4. novembra 2011 na elektronski naslov bgembassysl na siol.net From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 31 08:05:19 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 31 Oct 2011 08:05:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Kakovost_mladinskih_knjig_--_Metka_Furla n_o_hetitščini_--_Slike_--_Erich_Prunč_70_let Message-ID: From: Konrad Zadravec Date: 2011/10/28 Subject: Strokovna sreda Pošiljam vabilo na novembrsko strokovno sredo, ki bo 9. november 2011, ob 10. uri v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana 3. Nadstropje. Skupaj z gosti vam bomo predstavili Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011 z naslovom Geneze - poti v bistroumne nesmisle. V sredo vas bodo torej poti pripeljale natančno tja - dobrodošli! 1. mag. Darja Lavrenčič Vrabec: Uvodne besede 2. dr. Andrej Blatnik: Knjižničar kot kulturni posrednik - izbira med kvantiteto in kvaliteto? 3. Gaja Kos: Preveč in premalo (Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig v treh zamahih: kaj - kako - zakaj) 4. Pionirska: Predstavitev Priročnika === Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr. Metka Furlan ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno predavanje z naslovom K prvotnemu besedo tvornemu razmerju med praslovanskim samostalnikom *pol'e in hetitskim pridevnikom palhi. Predavanje bo v sredo, 9. novembra 2011, ob 10. uri v predavalnici številka 6, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri157/index.html -- Med Rogatcem in Istro. -- mh === From: Janez Stergar Date: 2011/10/28 Subject: žalostne in vesele novice Skromen članek v >>Novicah<< nas je opomnil na 15. oktobra minuli 70. rojstni dan koroškega slovenskega jezikoslovca prof.dr. Erika Prunča, ki mu od srca želimo še veliko iskrivih misli in zdravih let. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Oct 31 15:37:18 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (matjaz.zaplotnik na siol.net) Date: Mon, 31 Oct 2011 15:37:18 +0100 Subject: [SlovLit] dr. Hartman Message-ID: <9062361.1320071838124.JavaMail.root@fep-11> > Date: Mon, 31 Oct 2011 12:15:52 +0100 > Subject: Prosim za objavo na SlovLIt > From: Alenka Valh Lopert > To: Boza Krakar , Matjaž Zaplotnik > > Pozdravljeni, > vem, da so prazniki, ampak pravkar sem izvedela, da je umrl dr. Hartman. > Vljudno prosim, da na SlovLitu objavite, da sem sporočila, da je včeraj > umrl častni član SD, drugega še ne vem. > > > Prijazen pozdrav, > Alenka > > > ___________________________________________________________________________________ > Doc. dr. Alenka Valh Lopert > Oddelek za prevodoslovje > Filozofska fakulteta > Koroška 160 > 2000 Maribor > E-pošta: alenka.valh na uni-mb.si > Telefon: +386 (0)2 22 93 837 From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Nov 2 11:40:40 2011 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 2 Nov 2011 11:40:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_čateža Message-ID: <251C32C2E9034FE481B84373B1CFEA7A@ff.unilj.si> Popotovanje bo v četrtek, 10. novembra. Zbor ob 6.25 na železniški postaji v Ljubljani, vsak sam kupi povratno vozovnico Ljubljana - Litija, Velika Loka - Ljubljana. Vlak odpelje ob 6.50. Kdor prihaja z Dolenjske ali Štajerske, naj nas poišče ob 7.30 v Litiji pri Plečnikovem partizanskem spomeniku ali med 8.00 in 9.00 v Šmartnem v eni od gostiln. Od 9.00 do 15.00 bomo na poti do Čateža. V Čatežu imamo kosilo v gostilni Tončkov dom. Ob 17.15 se peš odpravimo v Veliko Loko. Vlak iz Velike Loke gre ob 18.40 in je v Ljubljani ob 19.45. Oprema: čevlji za 7 ur hoje, malica, pijača, dežnik, svetilka (za zadnji del poti). Prebrati Levstikovo Popotovanje. Z nami bodo letos tudi študenti iz Trsta. Odgovorite mi lahko na naslov Aleksander.bjelcevic na ff.uni-lj.si. Lep pozdrav Aleš From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 3 07:16:01 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Nov 2011 07:16:01 +0100 Subject: [SlovLit] Geohumanistika -- Re: Bruno Hartman -- Reprezentacije preteklosti Message-ID: http://www.routledge.com/books/details/9780415589802/ -- Michael Dear (ur.) et al. GeoHumanities: Art, History, Text at the Edge of Place. Routledge, 2011. 344 str. http://opinionator.blogs.nytimes.com/2011/06/13/the-triumph-of-the-humanities/?scp=1&sq=stanley%20fish%20geohumanities&st=cse -- Stanley Fish o tej knjigi in o drugih rečeh. === From: Alenka Valh Lopert Date: 2011/11/2 Žalna slovesnost za prof. dr. BRUNOM HARTMANOM, dolgoletnim ravnateljrm Univerzitetne knjižnice Maribor in enem od pobudnikov ustanovitve Univerze v Mariboru, bo v petek, 4. novembra 2011 ob 11. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor --- http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042484706 -- Umrl je Bruno Hartman, osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva, članek v Dnevniku. http://sl.wikipedia.org/wiki/Bruno_Hartman -- Bruno Hartman na Wikipediji. === Danes (3. nov.) bo ob 11.00 na Filozofski fakulteti v Zagrebu Ivana Latković zagovarjala disertacijo z naslovom Reprezentacijske prakse prošlosti u suvremenom slovenskom romanu. Disertacija je nastala pod mentorstvom prof. dr. Zvonka Kovača. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 4 18:50:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 4 Nov 2011 18:50:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Poslovna_pisma_--_Herman_Vogel_--_Finž gar_in_Mohorjeva Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/11/2 Subject: LK, 7. november LK FF v Ljubljani vabi na 964. sestanek v ponedeljek, 7. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko FF. Tema predavanja: Pragmatičnojezikoslovna analiza elektronskih poslovnih pisem v slovenščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Društvo za razvijanje znanja Klub Koratio [mailto:klub.koratio na gmail.com] Sent: Thursday, November 03, 2011 4:13 PM Subject: Vabilo na simpozij o Hermanu Voglu Vljudno Vas vabimo na simpozij o pesniku, prevajalcu in uredniku HERMANU VOGLU, ki bo 26. novembra ob 17.00 v Narodnem domu Mežica v Mežici. Na simpoziju bodo sodelovali gostje, ki bodo predstavili svoje poglede na Voglovo delo in življenje: Tone Partljič, Peter Kolšek, Vili Vuk, Marjan Pungartnik, Tone Dodlek, Mateja Renko, Miran Kodrin. Simpoziju bo sledil recital izbrane Voglove poezije, ki ga bo na klasični kitari pospremil absolvent Akademije za glasbo Marko Strmčnik. Dogodek bo povezovala Ana Pisar. Več informacij o simpoziju najdete na http://www.hermanvogel.com. Vstop je prost. === From: Janez Stergar Date: 2011/11/4 Subject: pisano jesensko listje [...] V petek, 4. 11. 2011 ob 18.30 je kot druga prireditev Sušnikovih dnevov v mali dvorani Družbenega doma na Prevaljah na sporedu predstavitev knjige Iztoka Ilicha Mohor in Korotan. Fran Saleški Finžgar in Mohorjeva. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik Mohorjeve iz Celovca Adrian Kert. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 5 09:50:21 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 5 Nov 2011 09:50:21 +0100 Subject: [SlovLit] = O_romanu_--_O_ljudskem_slovstvu_v_OŠ_- -_O_študentskih_nalogah Message-ID: Franc Zadravec, Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman. Murska Sobota: Franc-Franc, 2011 (Misel o slovenski besedi). 246 str. Alojzija Zupan Sosič, Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Maribor: Litera, 2011. 231 str. === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 04. november 2011 22:56 V petek, 4. 11. 2011, je Petra Novak na Filozofski fakulteti, Oddelek za slovenistiko, uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Zastopanost ljudskega slovstva v učnih načrtih in berilih na predmetni stopnji osnovne šole. === http://beta.wikiversity.org/wiki/Uvod_v_študij_slovenske_književnosti_E_2011/12 -- kaj počnejo letos ljubljanski bruci pri Uvodu v študij slovenske književnosti. http://sl.wikisource.org/wiki/Teksti_za_prvi_letnik_slovenistov_2011/12 -- kaj pretipkavajo letos bruci na Wikiviru; nekateri tudi za višjo oceno (http://sl.wikisource.org/wiki/Študentsko_popravljanje_za_višjo_oceno). http://beta.wikiversity.org/wiki/Diplomski_seminar_2011/12 -- kaj počnejo letos študentje na ljubljanski slovenistiki v literarnovednem seminarju. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Nov 6 18:18:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 6 Nov 2011 18:18:10 +0100 Subject: [SlovLit] = SSS_novice_--_Komentirani_Pahor_v_italij anščini Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/SSS Letter 69 (October 2011).pdf -- bilten Society for Slovene Studies, št. 69 (okt. 2011). === From: "Zoltan Jan" To: Date: Sun, 6 Nov 2011 16:53:00 +0100 Subject: Literarnozgodovinske opombe v italijanskem prevodu Pahorjevega Labirinta Med prazniki, 29. 10. 2011, je Primorski dnevnik poročal o italijanskem prevodu romana Borisa Pahorja V Labirintu (Dentro il labirinto, 631 str.), ki je izšel pri založbi Fazi. Prevajalka Martina Clerici, ki je diplomirala pri prof. Mariji Pirjevec Paternu na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu, je prevod opremila s številnimi opombami, ki razkrivajo, katere zgodovinske osebe se skrivajo za imeni literarnih junakov romana o dogajanju v Trstu med leti 1945 in 1948. Prevod je še pred tem doživel odmev tudi v italijanskih časopisih (Corrire della Sera 19. septembra 2011, str. 38; Il Piccolo 14. 9. 2011, str. 4). -- Zoltan JAN From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 7 09:24:03 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Nov 2011 09:24:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Okrogla_obletnica_--_Prevajalci_so_se_sr ečali_v_Pragi Message-ID: http://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/kultura/ob-sestdesetletnici-zorana-bozica.html -- kako je Zoran Božič praznoval 60 let; članek s spletišča občine Kanal ob Soči. === From: Nedvědová Milada Date: 2011/11/7 Subject: RE: plakat za prevajalsko srecanje v Pragi Strokovno srečanje čeških, slovaških in slovenskih književnih prevajalcev v Pragi 4. in 5. november 2011 petek, 4. 11. 10.30-11.00 otvoritev strokovnega srečanja 11.00-12.30 okrogla miza Sistemsko urejanje položaja književnega prevajalca - vloga stanovskih društev in CEATL-a (moderira Alena Lhotová) 14.30-16.00 referati in diskusija na temo Primeri dobre in slabe prakse v založniškem in literarnem polju ter podpora državnih ustanov (moderira Jana Šnytová) 19.30 literarni večer, posvečen prevajalski nagradi Josefa Jungmanna (moderira Hana Kofránková) - kavarna gledališča Na prádle, Besední ulice 3, Praga 1 (Mala strana) sobota, 5. 11. 9.30-11.00 referati in diskusija na temo Češko-slovenski in slovaško-slovenski literarni in prevajalski stiki (moderira Andrej Šurla) 11.30-13.00 okrogla miza Se še splača izdajati (prevodno) leposlovje in humanistiko? (moderira David Blažek) 13.00 zaključek in evalvacija strokovnega srečanja (anketa) 19.00 Zlati čoln - slovanski most 2011 - večer slovenske poezije in glasbe: Alenka Jenstrle - Doležal, Tatjana T. Jamnik, Ksenija Jus - Xenia, Aleš Mustar, Iztok Osojnik, Andraž Polič, Ingrid Lemut - Vostrá (moderira Radek Čermák) - Literarna kavarna Řetězová, Řetězová 10, Praga 1 (Staro mesto) 20.00 literarno-gledališki večer Andreja Rozmana - Roze Kabarete Simplozij, ob klavirski spremljavi Gorana Završnika (prevedla Petr Mainuš in Hana Mžourková) - Kavarna Řetězová, Řetězová 10, Praga 1 (Staro mesto) (obe prireditvi s prevodom v češčino) Strokovno srečanje je potekalo v konferenčni dvorani (zásedací síň) Narodne knjižnice Češke republike - Slovanske knjižnice (Klementinum) v Pragi, spremljevalni program pa na omenjenih lokacijah. Kotizacije ni bilo. Namen strokovnega srečanja književnih prevajalcev je bil izmenjava izkušenj med stanovskimi kolegi iz treh držav. Spoznavanje drugega in njegovega sveta nam lahko ponudi odgovor na lastna vprašanja. [...] Srečanje sta poleg soorganizatorjev podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Nov 7 13:03:06 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 07 Nov 2011 13:03:06 +0100 Subject: [SlovLit] Posvet o Cankarjevem tekmovanju, petek, 11. 11., ob 16h Message-ID: <4EB7C8FA.7382.1A9CB027@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ponovno vabljeni na posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje z naslovom "Cankarjevo priznanje -- od kod in kam", ki bo v petek, 11. 11. 2011, ob 16. uri v sejni dvorani ljubljanskega magistrata (Mestna hiša, Mestni trg 1, Ljubljana). Posvet organizira Slavistično društvo Slovenije s podporo Mestne občine Ljubljana. Udeležba na posvetu je brezplačna, ker pa iz organizacijskih razlogov potrebujemo število udeležencev, vabimo vse zainteresirane, da udeležbo na posvetu čim prej sporočijo prek prijavnice na spletni strani društva: http://sds.r8.org Program posveta in podrobnejše informacije so na navedeni spletni strani. Vljudno vabljeni, Boža Krakar Vogel, predsednica društva From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 7 17:27:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Nov 2011 17:27:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Označevanje_korpusov_--_Novo_na_Wikivi ru Message-ID: http://www.coli.uni-saarland.de/conf/ACRH10/program.php -- program delavnice o označevanju korpusov za humanistično raziskovanje, Heidelberg, 5. jan. 2012. === Na Wikivirovem spletišču (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika) so bila v okviru projekta Vikivir - Slovensko leposlovje na spletu 4, ki ga podpira Ministrstvo za šolstvo, od septembra dalje popravljena in postavljena še naslednja besedila: Lea Fatur, Za Adrijo! France Bevk, Začudene oči (LZ) France Podgornik, Ali nam je potreba domačih pisateljic Ivan Tavčar, Tiberius Pannonicus Fran Detela, Misli g. Jeremije Tožnika v Dolgi vasi Hinko Dolenc, Izza mladih let Lea Fatur, V burji in strasti Lea Fatur, Komisarjeva hči Josip Vošnjak, Na Silvestrov večer 1883. leta Ivan Tavčar, Mrtva srca (1902) Ferdo Kozak, Pariz Anton Funtek, Senanus F. S. Finžgar, Nagrobnica izgubljenemu raju Stanko Vraz, Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Janko Kersnik, Dvanajst večerov Janez Jalen, Ograd Fran S. Finžgar, Deteljica Fran S. Finžgar, Popotni spomini Josip Premk, Letoviščarji Fran S. Finžgar, Moja duša vasuje Fran S. Finžgar, Sama Lea Fatur, Črtomir in Bogomila France Bevk, Bridka ljubezen Fran Detela, Veliki grof Lea Fatur, V žaru juga F. S. Finžgar, Spomini na Kredarico Lea Fatur, Iz naših dni Ivan Tavčar, In vendar Ivan Tavčar, Valovi življenja Kazalo:Slovenske vecernice 1865 Kazalo:Baraga Slate jabelka Milan Pugelj, Franc Koritnik in njegova družina France Bevk, Jakec in njegova ljubezen Anton Martin Slomšek, Blaže ino Nežica v nedelski šoli Karel Robida, Naravoslovje alj fizika Jakob Bedének, Od pluga do krone Jakob Sket, Slika in srce Janez Stare, Prvi sneg (Stare) Ivan pregelj, Šmonca Feri Lainšček, Sprehajališča za vračanje Janez Cigler, Štiri poslednje reči Josip Apih, Slovenci in 1848. leto Gustav Renker, Pet mož gradi pot Fran Detela, Trojka Venceslav Bele, Bogoslovec Fran Saleški Finžgar, Divji lovec (Finžgar) Simon Jenko, Solze Slovencove Valentin Mandelc, Iz življenja učenca Valentin Zarnik, Katarina Ivan Tušek, Kavkaz in ondotno ljudstvo Martin Polše, Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov Fran Erjavec, Odesa Fran Erjavec, Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega Simon Jenko, Kaznovana tercjalka Valentin Zarnik, Povodni mož (Zarnik) Jože Debevec, Mladim literatom Ksaver Meško, Lastovkam naproti Fran Levstik, Napake slovenskega pisanja Pavlina Pajk, Domačija nad vse Jovan Vesel Koseski, Kazalo:Koseski Razne dela 2 Krajnska čbelica, 5 Mimi Malenšek, Pod Triglavom Josip Jošt, Na Barju Fran Saleški Finžgar, Kronika gospoda Urbana Ivan Lah, Gospod Ravbar Anton Brezovnik, Šaljivi Slovenec Fran Saleški Finžgar, Gozdarjev sin Kazalo:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu Miroslav Malovrh, Burke in porednosti Janko Kersnik, Rošlin in Vrjanko Anton Funtek, Brata Josip Jurčič, Cvet in sad Emil Korytko, Slovenske pesmi kranjskega naroda Anton Tonejec Samostal, Večerni pogovori v gorskej koči Janko Bajde, Grajski lovec Josip Lavtižar, Onstran Baltiškega morja Valentin Bernik, Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega Josip Jurčič in Janko Kersnik, Rokovnjači Venceslav Bril, Zemlja se okoli osi vrti Ivan Pregelj, Bogovec Jernej Matija Valjavec, Pesmi Matije Valjavca Josip Stare, Vanda Anton Martin Slomšek, Koroške ino Štajarske pesme Jovan Vesel Koseski, Kazalo: Koseski Razne dela 1 Kazalo:Volkmer Fabule ino pesmi From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 8 10:46:20 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 8 Nov 2011 10:46:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Italijanski_poslovni_dopisi_--_Re=3APrev ajalci_v_Pragi_--_Še_z_Wikivira_--_E-knjižnice Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2011/11/8 Subject: LK, 14. november LK FF v Ljubljani vabi na 965. sestanek v ponedeljek, 14. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Nives Lenassi, Katedra za jezike za poslovne in ekonomske vede, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Poslovni dopisi v italijanščini: izvirniki in izdelki slovenskih govorcev. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Franz Kattnig Date: 2011/11/7 Subject: Re: [SlovLit] Prevajalci so se srečali v Pragi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003898.html) Lepo prosim, da se spomnite ob tem srečanju tudi blagega prevajalca in posrednika med slovensko in češko literaturo Františka Benharta... Prisrčno pozdravlja Franc Kattnig Rožek v Rožu (Prej Mohorjeva Celovec) === Še z Wikivira: Anton Martin Slomšek, Hrana evangeljskih naukov Josip Stritar, O prevodih Rado Murnik, Napoleonov samovar Ivan Lah, Roman o gospe Ani in študentu Avreliju (1914) Ivan Tavčar, Mrtva srca (1902) Ivan Tavčar, Izza kongresa (LZ) Fran Levec, Dr. Fr. Prešeren === http://ozk.unizd.hr/lida/ -- poziv k udeležbi na konferenci o knjižnicah v digitalni dobi, LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE (LIDA), Zadar, 18.--22. junija 2012. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 9 17:57:54 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 Nov 2011 17:57:54 +0100 Subject: [SlovLit] = O_glagolskem_vidu_v_Bukarešti_--_Re=3A Society_for_Slovene_Studies_--_Špansko-slovensko Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 9 Nov 2011 14:01:03 +0100 Subject: Simpozij o glagolskem vidu v Bukarešti (4.-7. oktober 2012) Obveščam vas, da so se na simpozij o glagolskem vidu, ki bo od 4. do 7. oktobra 2012 na Fakulteti za tuje jeziki in književnosti v Bukarešti, že prijavili strokovnjaki, kot so Zlatka Genčeva (Guéntchéva, BG-FR), Vittorio Tommeleri (IT), Kylie Richardson (UK), Galia Hatav (IS), Andrej Šulinskij (RU), Nezrin Samedova (Baku). Upam, da bo simpozij pritegnil tudi koga iz Slovenije, ki se znanstveno ukvarja z glagolskim vidom in bi lahko obogatil srečanje s še kakšnim novim spoznanjem s tega področja. Več informacij o simpoziju najdete v angleščini, ruščini in romunščini na: http://www.unibuc.ro/e/prof/paliga_v_s/srb/proi0/ Lep pozdrav, Sorin Paliga sorin.paliga na gmail.com === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/SSSLetter69_October2011.pdf -- še enkrat naslov biltena Society for Slovene Studies; zadnjič so bile v naslovu napake. -- mh === From: Avsenik, Maja Date: 2011/11/9 Subject: Spet dve Besedni postaji, Svetlana Makarovič in Marko Kravos V ponedeljek, 14. novembra 2011 ob 19. uri (Modra soba) VETER, GLASOVI - VIENTO, SONIDOS MARKO KRAVOS in prof. dr. JUAN OCTAVIO PRENZ Pogovor o knjigi Poesías Marka Kravosa v prevodu Juana Octavia Prenza, ki je lani izšla pri argentinski založbi Ediciones ZOE/re, o književnem prevajanju pesmi med slovenščino in španščino ter o pesniškem ustvarjanju. Ob tridesetletnici študija španskega jezika in književnosti in kot uvod v 3. Mednarodni znanstveni simpozij Percepcija časa v jeziku in književnosti (FF, 24.--26. 11. 2011) bosta nastopila pesnika in prevajalca Marko Kravos in dr. Juan Octavio Prenz, prvi profesor na katedri za špansko in hispanoameriško književnost Oddelka za romanske jezike in književnosti. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Nov 10 23:46:50 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 10 Nov 2011 23:46:50 +0100 Subject: [SlovLit] opomnik Cankarjevo priznanje - od kod in kam; petek ob 16h Message-ID: <4EBC545A.17182.1BAAC967@matjaz.zaplotnik.siol.net> Ponovno vabljeni na posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje z naslovom "Cankarjevo priznanje -- od kod in kam", ki bo v petek, 11. 11. 2011, ob 16. uri v sejni dvorani ljubljanskega magistrata (Mestna hiša, Mestni trg 1, Ljubljana). Posvet organizira Slavistično društvo Slovenije s podporo Mestne občine Ljubljana. Diskusija v sklepnem delu posveta bo odprta za vse zainteresirane udeležence. Program posveta in podrobnejše informacije so na spletni strani http://sds.r8.org Vljudno vabljeni, Matjaž Zaplotnik http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 11 13:58:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 11 Nov 2011 13:58:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Avgust_Pavel_Kako_ravnaš_z_jezikom_ --_Mauser_Šeligo_Zidar_menedžerska_poe zija_--_E-knjige_in_knjižnice Message-ID: From: Janez Stergar Date: 2011/11/9 Subject: dober ducat zamejsko obarvanih prireditev V torek, 15. 11. 2011 ob 11.00 bo v Prešernovi dvorani SAZU (Novi trg 4, pritličje) odprtje razstave Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem. Razstavo bo odprl akademik dr. Anton Vratuša. V četrtek, 10. 11. 2011 ob 18.00 v izobraževalnem središču dunajske Delavske zbornice (Theresianumgasse 16-18) pričel dvodnevni simpozij ob 20-letnici >>Initiative Minderheiten<< pod naslovom >>Kako pa ravnaš z jezikom? = Sag, wie...<< (o pomenu jezika in večjezičnosti). Koroške Slovence bosta zastopala prof.dr. Vladimir Wakounig, in sicer s predavanjem o avstrijskih manjšinah in njihovem jezikovnem izobraževanju v šoli - na sporedu bo v petek, 11. 11. 2011 ob 10.00 (ups, bolj zabavno bi sicer bilo 11. 11. 11. ob 11., a vendarle...), ter Jana Sommeregger kot moderatorka. Več na http://www.initiative.minderheiten.at . === http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=55111&from=arhiv -- nekaj o Mauserju, Šeligu in Zidarju. -- mh http://www.profitman.si/index.php?page=publications.php&groupid=5 -- menedžerska poezija. === From: Sollner-Perdih, Anka Date: 2011/11/10 Subject: FW: strokovno srecanje DBL E-knjige in slovenske knjiznice (KOZ, 26. november 2011) From: DBL INFO [mailto:info na dbl-drustvo.si] Društvo bibliotekarjev Ljubljana vabi na strokovno srečanje E-knjige in slovenske knjižnice. Tokratno strokovno srečanje se bo dotaknilo tekočega dogajanja, problemov in dobrih praks o e-knjigah v slovenskih knjižnicah. E-knjige kot gradivo, strokovni problemi, nove priložnosti, prve prakse in pogled naprej - o tem bodo spregovorili različni udeleženci z moderatorjem Janezom Kaničem na okrogli mizi. Program in časovni potek bo objavljen na društveni spletni strani http://www.dbl-drustvo.si. Strokovno srečanje bo v soboto, 26. novembra 2011 z pričetkom ob 8.00 uri, v večnamenski dvorani Knjižnice Otona Župančiča (MKL), 3. nadstropje. Program bo zaključen do 13.00 ure. Srečanje je brezplačno za vse prijavljene. Prijave (ime in priimek, ustanova, e-naslov) zbiramo do zasedbe prostih mest na naslov info na dbl-drustvo.si. Za okrepčilo bo poskrbljeno. Predlagamo, da po srečanju obiščete tudi 27. slovenski knjižni sejem (http://www.knjiznisejem.si/, 23. - 27. november 2011, od 9. do 20. ure.) From matija.ogrin na zrc-sazu.si Sat Nov 12 14:04:03 2011 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Sat, 12 Nov 2011 14:04:03 +0100 Subject: [SlovLit] rokopisi slovenskega slovstva Message-ID: <1321103043.1760.19.camel@matija-pisalnik> Spoštovani! Vljudno vas vabimo na predstavitev spletnega portala "Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS)", ki združuje naše raziskave o rokopisih baročne in razsvetljenske dobe. Digitalno je opisanih in s faksimili predstavljenih prvih sto izbranih rokopisov. Mnogi od teh so bili doslej komaj znani ali povsem neznani, zato na novo osvetljujejo svojo dobo. Predstavitev bo ta ponedeljek, 14. novembra ob 11h na ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana (Prešernova dvorana). Projekt je potekal na Inštitutu za slovensko literaturo ZRC SAZU v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in Univerzo v Novi Gorici. Lepo vabljeni! Matija Ogrin From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 12 19:32:10 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 12 Nov 2011 19:32:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Tri_odštekane_premene_in_še_več_ta kega Message-ID: From: Erika Kržišnik Date: 2011/11/12 Subject: V petek, 18. nov. 2011, bo na Oddelku za slovenistiko FF UL gostoval dr. Peter Jurgec, diplomant in doktorant ljubljanske slovenistike, trenutno pa raziskovalec na Meertens Instituutu v Amsterdamu. Predavanje z naslovom Tri odštekane premene v slovenščini in njihove zgodbe bo v predavalnici 030 (v kleti Filozofske fakultete). Vabljeni. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri158/index.html -- letošnje slavistično popotovanje iz Litije do Čateža. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/jalen.pptx -- prosojnice za Hladnikovo predavanje o Jalnu na Mednarodni papeški akademiji, Frančiškanski marijanski center Slovenije (Brezjanski pogovori 2011). Na simpoziju so nastopili še Janez Mulej, Marjeta Žebovec, France Pibernik in Marija Stanonik. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/jalen_brezje.doc -- besedilo zgornjega predavanja. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Nov 13 20:36:59 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 Nov 2011 20:36:59 +0100 Subject: [SlovLit] Tri_odštekane_=2E=2E=2E_--_Pridobljeno _s_prevodom_--_Pahor_v_Vidmu Message-ID: From: Erika Kržišnik Date: 2011/11/12 Zdaj vidim, da ni ure ? v obvestilu o predavanju. Torej: Dodatek k prejšnjemu obvestilu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003906.html): Predavanje dr. Petra Jurgca bo v petek, 18. 11. 2011, ob 10.30h v pred. 030. Lp, Erika === From: Rada Lečič Date: 2011/11/13 Subject: Vabilo na literarni večer Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na literarni večer v okviru ciklusa z naslovom PRIDOBLJENO S PREVODOM, na katerem se bosta predstavila slovenska književna prevajalca Vasja Bratina in Miran Košuta, ki bo 17. novembra 2011 ob 19. uri v Domu knjige na Pristaniški cesti 5 v Kopru. Uveljavljena prevajalca se bosta pogovarjala o svojih izkušnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, o prevajalski iznajdljivosti, o vragolijah in spretnostih, ki jih mora biti prevajalec vešč. In tudi o prevajalskih zadregah. Postavljala si bosta vprašanja, ki jih lahko drug drugemu zastavita samo stanovska kolega. Prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 13 Nov 2011 19:51:06 +0100 Subject: Boris Pahor v Vidmu V četrtek, 24. 11. 2011, ob 16h bo v na Univerzi v Vidmu gostoval pisatelj Boris Pahor. Literarno srečanje bo potekalo v prostorih Fakultete za izobraževalne vede (Facolt? di Scienze della Formazione, Via Margreth, 3, Udine) v učilnici 18 (aula 18). S pisateljem se bo pogovarjal prof. Roberto Dapit. Ob tej priložnosti pa si bo na razstavi knjig možno ogledati tudi številne Pahorjeve knjige, ki so izšle v slovenščini in italijanščini. Sodelovali bodo tudi študenti, ki bodo prebirali odlomke pisateljevih del v obeh jezikih. Literarni dogodek je namenjen študentom slovenščine in pedagogike ter vsem, ki bi se srečanja s pisateljem želeli udeležiti. Vljudno vabljeni! Urška Kerin, učiteljica slovenščine v Vidmu From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 14 09:54:31 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Nov 2011 09:54:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Manj_kipov_in_več_narave_--_30=2E_medn arodni_znanstveni_simpozij_Obdobja Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri159/index.html -- Začne se z jesenskim listjem, konča s sončnim zahodom v Kopru. http://lit.ijs.si/slov_lit.html -- osveženi seznam slovenskega leposlovja v angleščini. === From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 14 Nov 2011 08:13:50 +0000 Subject: Vabilo na 30. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja Spoštovani, prisrčno Vas vabimo na slovesni začetek jubilejnega 30. simpozija Obdobja z naslovno temo Meddisciplinarnost v slovenistiki, ki bo v četrtek, 17. 11. 2011, ob 9.30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, glavni vhod). Prireditev, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, bo odprla predsednica 30. simpozija Obdobja red. prof. dr. Simona Kranjc, udeležence pa bodo nagovorili tudi rektor Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, dekan Filozofske fakultete UL red. prof. dr. Andrej Černe, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo dr. Stojan Sorčan, predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL red. prof. dr. Erika Kržišnik in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej. Sledila bo glasbena interpretacija pesmi Daneta Zajca v izvedbi Janeza Škofa, prireditev pa bomo zaključili s predstavitvijo zbornika Obdobja 30. Prav tako Vas vabimo, da se udeležite predavanj, ki bodo potekala v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12). Program tridnevnega 30. simpozija Obdobja si lahko ogledate na spletni strani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=120&L3_ID=337&LANG=slo, za dodatne informacije pa smo vam na voljo na e-naslovu damjan.huber na ff.uni-lj.si ali na telefonski številki 041 341 830. Kot poslušalci se lahko simpozija udeležite brez plačila kotizacije. Predsednica 30. simpozija Obdobja red. prof. dr. Simona Kranjc, strokovna sodelavca 30. simpozija Obdobja dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 14 16:36:41 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Nov 2011 16:36:41 +0100 Subject: [SlovLit] Stabej o sociolingvistiki -- Hank o znakovnem jeziku -- 100 slovenskih rokopisov Message-ID: From: janez perpar To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 14 Nov 2011 10:25:17 +0100 Subject: jezikovna kavarna Jutri, 15. 11. ob 17. uri, se bomo v družbi z dr. Markom Stabejem in v družbi z jezikom pogovarjali o izzivih sodobne sociolingvistike. Vabljeni v prostore Celjske Mohorjeve na Nazorjevi v Ljubljani. Janez Perpar === From: Špela Vintar Date: 2011/11/14 Subject: [SDJT-L] [JOTA] Nova sezona: gostuje Thomas Hanke z Univerze v Hamburgu Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, JOTA pričenja novo sezono z uglednim gostom z Univerze v Hamburgu. V sredo, 23. novembra 2011, bo ob 16.00 v učilnici 05 v kleti Filozofske fakultete predaval THOMAS HANKE, Institut za nemški znakovni jezik: Language Resources for German Sign Language. Predavanje German Sign Language bo v angleščini in bo tolmačeno v slovenski znakovni jezik. Več o JOTI na http://lojze.lugos.si/jota. Prisrčno vabljeni! === From: Matija Ogrin To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 14 Nov 2011 14:23:31 +0100 Subject: slovenski rokopisi zdaj dostopni Spoštovani kolegi, spletni arhiv "Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja" (NRSS) je poslej javno dostopen na naslovu http://ezb.ijs.si/nrss/ Z analitičnimi opisi in faksimili je predstavljenih prvih 100 rokopisov. Želim vam zanimivo branje. Matija Ogrin eZISS Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 16 22:26:08 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Nov 2011 22:26:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Cobiss_--_O_italijanščini_--_=D0ur =F0a_z_Matanovi=E6evo Message-ID: http://beta.wikiversity.org/wiki/Napotki_za_iskanje_leposlovja_po_Cobissu -- napotki za iskanje leposlovja po Cobissu. === From: Lingvistični krožek Date: 2011/11/15 Subject: LK, 21. november LK FF v Ljubljani vabi na 966. sestanek v ponedeljek, 21. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Lorenzo Renzi, Univerza v Padovi, Italija. Tema predavanja: Italiano contemporaneo, italiano del futuro (Sodobna italijanščina, italijanščina prihodnosti). Predavanje bo v italijanščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Metka Zver Datum: 16. november 2011 12:00 Zadeva: Hrvaški večer na Frankfurtu po Frankfurtu V okviru 25. Frankfurta po Frankfurtu prihaja v Slovenijo zvezda hrvaške literarne scene Julijana Matanović. Večkrat nagrajeno avtorico obožujejo tudi slovenski bralci, ki so leta 2003, ko je v slovenščini izšla uspešnica Zakaj sem vam lagala, v le nekaj tednih pokupili vse knjižne izvode. Julijana Matanović, pisateljica in profesorica na Katedri za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete v Zagrebu, je trenutno v središču pozornosti hrvaške publike po zaslugi romana One misle da smo male. Mladinski roman, ki se ukvarja s tematiko spolno nalezljivih bolezni, je nastal v sodelovanju z zdravnico Anko Dorić. Zanj je avtorica že prejela več književnih nagrad, poznavalci pa mu napovedujejo tudi zmagovit pohod na slovensko tržišče. Literarni večer s priznano hrvaško avtorico bo vodila dr. ?urđa Strsoglavec, predavateljica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 17.11. ob 18.00 Knjigarna Konzorcij From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 16 22:31:19 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Nov 2011 22:31:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_študentje_na_Dunaju_in_Kocbe k_--_Cenzura_in_knjižnice_--_50-letnica_Mladike Message-ID: From: "Simona Mehle" Date: Wed, 16 Nov 2011 12:03:18 +0100 Subject: Napoved Modrijanovih dogodkov - november Modrijanova knjigarna, četrtek, 17. november, ob 18. uri. Modrijanova knjigarna in Zgodovinsko društvo Ljubljana vabita na predavanje dr. Alojza Cindriča o slovenskih študentih na Dunaju v obdobju 1804-1918. Cindrič bo spregovoril o tem, kako so omenjeni procesi potekali v slovenskih deželah (še posebej na Kranjskem, kjer je slovensko prebivalstvo predstavljalo večino), kateri družbeni razredi so omogočali izobrazbo svojim otrokom, katere študijske smeri so kranjski študenti izbirali, kako uspešni so bili pri študiju, kako družbeno dejavni so bili v kasnejšem poklicnem življenju in podobno. Odgovore je poiskal v rokopisnem arhivskem gradivu; analiza je narejena na osnovi dokumentov, ki so nastali ob vpisu - imatrikulaciji - študentov, med študijem (inskripciji) in ob zaključku (promociji). Ti podatki so omogočili pojasniti strukturo študentske populacije, ki posredno odslikava podobo Kranjske od začetka 19. stoletja pa do propada Avstroogrske monarhije. [...] SAZU, Velika dvorana, torek, 29. november, ob 12. uri Založba Modrijan in Mladinska knjiga bosta predstavili dve najnovejši knjigi o pesniku, politiku in mislecu Edvardu Kocbeku (1904-1981). Knjigi se posvečata njegovi življenjski zgodbi in usodi ter njegovi partizanski liriki: Andrej Inkret, In stoletje bo zardelo (Modrijan) in Boris Paternu, Mihael Glavan, Edvard Kocbek - Mesec kolobarjem (Mladinska knjiga). Pogovor z avtorji akademikom dr. Andrejem Inkretom, akademikom dr. Borisom Paternu in dr. Mihaelom Glavanom bo vodila Nela Malečkar v torek, 29. novembra 2011, ob 12. uri v Veliki dvorani SAZU, Novi trg 3. [...] === From: Helena Drewry Date: 2011/11/16 Subject: SINDROM FENIKSA: NUK 1941-1950 (Razstavna dvorana NUK, 23. 11. 2011 ob 18.00) V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) se bomo pogovarjali z dr. Evo Kodrič-Dačić na temo: Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950 Cenzura, nadzor tiska, omejevanje uporabe gradiva, tujejezična in ilegalna literatura ter knjige iz likvidacijske mase na eni strani ter na drugi novi prostori in nov pravno veljavni status knjižnice v družbi so bili ključni pri oblikovanju poti zgodovine Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v štiridesetih letih preteklega stoletja. V desetletju, ki ga je najbolj zaznamovala druga svetovna vojna, so se na področju današnje Slovenije izmenjale različne oblasti. Ozemlje, ki je bilo pred vojno del Kraljevine Jugoslavije, je bilo razdeljeno med Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Po vojni se je za kratek čas oblikovala Demokratična federativna Jugoslavija, nato pa Federativna ljudska republika Jugoslavija. Ker imajo nacionalne knjižnice nalogo, da brez izjeme hranijo celotno zbirko patriotike zanamcem, so še toliko bolj pomembni mehanizmi, ki vplivajo na njeno delovanje. Ob predavanju bomo spoznali status, ki ga je NUK kot privilegirana kulturna ustanova obdržal in užival skozi vihravo desetletje, ne glede na trenutne oblastnike ali gospodarsko situacijo. [...] === From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, November 16, 2011 1:34 PM Subject: Založba MLADIKA Trst - odprtje razstave (21. 11. 2011 ob 12.00) Vljudno vabljeni v NUK, kjer bo razstavo 50 Mladikinih let 21. novembra 2011 ob 12.00 odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Lepo pozdravljeni, Helena Ana Drewry, NUK From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Nov 17 08:50:24 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 17 Nov 2011 08:50:24 +0100 Subject: [SlovLit] Zapisnik in slike s posveta o Cankarjevem tekmovanju 11. 11. 2011 Message-ID: <4EC4BCC0.1284.3C82B5B5@matjaz.zaplotnik.siol.net> Predsedničino poročilo o petkovem posvetu "Cankarjevo tekmovanje -- od kod in kam?": http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html Slike z dogodka: http://picasaweb.google.com/sloslavko/Posvet# Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 17 18:22:18 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 17 Nov 2011 18:22:18 +0100 Subject: [SlovLit] = Zlobec_o_jeziku_--_Slovenščina_na_in ternetu Message-ID: From: "darja tasič" To: Date: Wed, 16 Nov 2011 22:19:17 +0100 Subject: Vabilo na predavanje Lektorskega društva Slovenije Že večkrat smo namignili, da lektorjeva naloga - skrbeti za lep in knjižno usklajen jezik - ne more biti v celoti izpolnjena, če se lektor ne zaveda tudi svojih dolžnosti pri ohranjanju maternega jezika. In prav zato smo kot našega zadnjega letošnjega predavatelja povabili pesnika, romanopisca, esejista, antologista, prevajalca, dolgoletnega urednika in člana SAZU Cirila Zlobca, da nam bo kaj več povedal o tem, na predavanju z naslovom Zakaj je tako pomembno, da ne zanemarimo svojega maternega jezika. V torek, 29. novembra 2011, ob 19. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12). Prijazno vabljeni! Lektorsko društvo Slovenije Milojka Mansoor, predsednica http://www.lektorsko-drustvo.si; lektorji.slovenije na gmail.com === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Celovec.ppt ali http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Celovec.pptx -- prosojnice za "delavnico" z naslovom Slovenščina v svetu interneta, ki sem jo imel včeraj v Celovcu za učitelje slovenščine na avstrijskem Koroškem. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 18 18:00:02 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 18 Nov 2011 18:00:02 +0100 Subject: [SlovLit] Glasba in literatura -- SR -- Retorika prostora Message-ID: From: Gašper Troha Date: 2011/11/18 Subject: Vinko Globokar o svojih srečavanjih z literaturo SR, 23. novembra, ob 18. uri: Vinko Globokar, JEZIK IN LITERATURA V GLASBENI KOMPOZICIJI Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice vinko_globokar-30-7-1994 V svojih delih Globokar pogosto izhaja iz socioloških in filozofskih premis, ki jih skuša >>prevajati<< v glasbeni >>jezik<<, zaradi česar njegova dela izdajajo tipično družbeno-kritično držo, hkrati pa ostaja zavezan imanentni glasbenosti. V številnih skladbah raziskuje nove instrumentalne tehnike, neredko pri njem najdemo približevanje formam instrumentalnega in glasbenega gledališča. Glasbila so za Globokarja pogosto zgolj podaljški človekovega telesa in tudi zato poizkuša z njimi >>spregovoriti<<. Predavanje predstavlja avtorjeva konkretna razmišljanja ob nastajanju del, v katerih je skušal verbalne vsebine predstavljati s pomočjo glasbenih sredstev. Razstrlo bo glavne razlike med jezikom in glasbo ter načine njunega korespondiranja in vseh možnosti, ki jih jezik in literatura ponujata za kompozicijo. Vinko Globokar (1934) je slovenski skladatelj, pozavnist in dirigent, ki že vrsto let sodi med vodilne svetovne ustvarjalce sodobne glasbe, ki je za svoje delo med drugim prejel Prešernovo nagrado (2002), leta 2003 pa je postal tudi častni član Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISMC). === http://www.srl.si -- spletišče Slavistične revije v rekonstrukciji. === From: David Bandelj Date: 2011/11/18 Subject: vabilo - invitation Vabimo vas, da se udeležite mednarodne konference "Retorike prostora", ki se bo odvijala 24. in 25. novembra 2011 v mali dvorani ZRC SAZU v Ljubljani (Novi trg 4, drugo nadstropje). dr. Marcello Potocco (predsednik SDPK) dr. Vanesa Matajc, dr.Varja Balžalorsky (vodji konference) dr. David Bandelj (tajnik SDPK) --- Četrtek, 24. november 2011 15.00 Pozdravni nagovor: Marcello Potocco, Vanesa Matajc, Varja Balžalorsky 15.10-16.10 Prvo zasedanje: Literatura v prostoru, prostor v literaturi: načini branja Marko Juvan, Urška Perenič (Ljubljana): Prostor slovenske literarne kulture: Okvir in cilji raziskovalnega projekta David Šporer (Zagreb): Retorika prostora kot del poetike kulture Alena Ćatović (Sarajevo): Retorika prostora v otomanski liriki 17.00-17.40 Drugo zasedanje: Literarne podobe prestolnice Sanjin Kodrić (Sarajevo): "Sarajevski tekst" v sodobni bošnjaški / bosansko-hercegovski književnosti (primer poezije Abdulaha Sidrana) Peter Svetina (Celovec): Iz vasi v mesto, po promendi na cesto: prostori Ljubljane v mladinski literaturi in filmu Petek, 25. november 2011 9.00-10.20 Tretje zasedanje: Literatura, zgodovina in nacionalna ideologija v ustvarjanju prestolnice Peter Hajdu (Budimpešta): Spominska obeležja nacionalne literature v mestnem središču Budimpešte Marijan Dović (Ljubljana): "Vsak spominek, ki ga narod imenitnim možem stavi, ga tudi sebi stavi": Vodnik, Prešeren in nacionalizacija topografije kranjske prestolnice Tatjana Rojc (Trst, Nova Gorica): Tergeste Caput Mundi Marcello Potocco (Koper): Prostor kot temelj kanadskega utemeljitvenega mita - da ali ne? 11.20-12.20 Četrto zasedanje: Mesto: reprezentacije družbenih razmerij v literaturi Audinga Tikuiđienë (Vilna): Pesniška mitologija mesta Vilna Katja Mihurko Poniž (Nova Gorica): Družbeni spol in prestolnica v besedilih Zofke Kveder: retorične konstrukcije položaja žensk v urbani topografiji Ele-Mari Talivee (Tallinn): Mapiranje zgodnjega mestnega prostora v Estoniji: Talin in vzpostavljanje nacionalne prestolnice v književnosti 15.00-16.20 Peto zasedanje: Prestolnica v literaturi in kulturi: obrobja in središča Andrei Bodiu (Brasov): Privid prestolnice Tomaž Toporišič (Ljubljana, Koper): (Ponovno) uprizoriti retorike prostora Maija Burima (Riga, Daugavpils): Upodobitve Rige v latvijski književnosti ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja: teksti in konteksti Vanesa Matajc (Ljubljana): Literatura in konstrukcija prostorskih simbolov: kratek zgodovinski pogled na Ljubljano From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 21 12:35:02 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 Nov 2011 12:35:02 +0100 Subject: [SlovLit] Po(ezija + rnografija) -- Repozitorij -- Znanstvene izdaje -- Nagrada Message-ID: http://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=jep;view=text;rgn=main;idno=3336451.0014.202 -- Richard Nash, Some Thoughts on Poetry and Pornography as Experimental Twins, Journal of Electronic Publishing 14/2 (2011). === http://ses.library.usyd.edu.au/handle/2123/7261 -- tako je videti en univerzitetni repozitorij besedil v Avstraliji, tako pa v tem repozitoriju članek o vlogi e-besedil v humanističnih raziskovalnih projektih: http://ses.library.usyd.edu.au/bitstream/2123/7261/2/Sukovic_Advances_in_Librarianship_33.pdf === http://www.parzival.unibe.ch/Bern2012/index.html -- konferenca o interdisciplinarnih vidikih znanstvenih izdaj (InterNational and InterDisciplinary Aspects of Scholarly Editing), univerza v Bernu, 15.­--18. februarja 2012. === From: Fabjan, Barbara Date: 2011/11/21 Subject: odlikovanje red. prof. dr. Branki Kalenić Ramšak Veleposlaništvo Španije v Ljubljani je ob praznovanju 30. obletnice ustanovitve Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani podelilo odlikovanje reda Izabele Katoliške predstojnici Oddelka za romanske jezike in književnosti ter vodji Katedre za špansko književnost red. prof. dr. Branki Kalenić Ramšak. Odlikovanje je bilo red. prof. dr. Branki Kalenić Ramšak podeljeno za njeno izjemno delo in predanost ter prispevek k povečanju prisotnosti španskega jezika in kulture v Sloveniji. Podelitev odlikovanja je potekala v četrtek, 17. novembra, na rezidenci Veleposlaništva Španije. Čestitamo. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 21 12:58:49 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 Nov 2011 12:58:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Kdo_je_lahko_slovenski_pisatelj_--_Dnevi _humanistike_v_Kopru_--_Španska_književnost Message-ID: From: Sollner-Perdih, Anka From: Gašper Troha From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] Date: 2011/11/21 Subject: FW: Tedenski napovednik dogodkov v Trubarjevi hiši literature torek, 22. november 19.00: Večer v spomin pesnika Franceta Balantiča: recital Balantičeve poezije, glasbeni nastop Mešanega pevskega zbora staršev in učiteljev Waldorfske šole Ljubljana ter pogovor s prof. Francetom Pibernikom; ob 90. obletnici avtorjevega rojstva. sreda, 23. november 20.00: Okrogla miza: Kdo je lahko slovenski pisatelj? - s sodobniki, priseljenskimi avtorji, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, in s predstavniki slovenskih literarnih inštitucij se bo pogovarjala Lidija Dimkovska; dogodek bo potekal v okviru festivala Vilenica. V Sloveniji dandanes živi in deluje več kot sto avtorjev, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Ta fenomen postavlja pred slovensko javnost in različne institucije, ki financirajo literarno ustvarjalnost, številna vprašanja, predvsem pa terja razmislek o tem, kaj ti književniki prinašajo v slovensko literarno krajino. Predstavljajo morda že fenomen, ki spreminja naravo slovenske literature, in moramo zato njeno definicijo, ki je še vedno vezana na slovenski jezik, prilagoditi? Kdo je torej sodobni slovenski pisatelj? === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Mon, 21 Nov 2011 11:58:23 +0100 Subject: Dnevi humanistike v Kopru Vljudno vabljeni na prireditve vsakoletnih Dnevov humanistike (21.-25. 11. 2011) na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem (program dostopen na http://www.fhs.upr.si/sl/), kjer letos še posebej izpostavljamo dva dogodka Oddelka za slovenistiko UP FHŠ Koper: ogled razstave nagrajencev natečaja za najboljšo hrbtno pesem (hrbtna poezija dostopna tudi na: http://sl-si.facebook.com/hrbtnapoezija) v 1. in 2. nadstropju UP FHŠ Koper in literarno srečanje s pesnico Ano Pepelnik in pesnikom Robijem Simoniškom, ki bo danes, v ponedeljek, 21. 11. 2011, ob 19.00 v Foresteriji. Vladka Tucovič === From: Fabjan, Barbara Date: 2011/11/21 Subject: odlikovanje red. prof. dr. Branki Kalenić Ramšak http://www.simposio.si -- 3. mednarodni znanstveni simpozij kateder za španski jezik in književnost, ki je organiziran ob 30. obletnici ustanovitve katedre za španski jezik in književnost na Oddelku za romanske jezike in književnosti. Od 24. do 26. 11. 2011. Tema predavanj: Percepcija časa v jeziku in književnosti. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 22 14:54:31 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Nov 2011 14:54:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Gostujoča_profesura_na_Dunaju_priho dnost_digitalnih_študij_--_Lingvistični_krože k_--_Dušan_Pirjevec Message-ID: https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_c1068C8D8-2319-DD4A-8656-F7D8B3EE8B00_k552422BB-A65C-57F4-C4AC-8144F648505D&tid=30552.28 -- spet razpis gostujoče profesure za slovenistiko na Dunaju. http://www.digitalhumanities.org/dhq/ -- prihodnost digitalnih študij (Futures of Digital Studies), Digital Humanities Quarterly, poletna številka 2011. === From: Lingvistični krožek Date: 2011/11/22 Subject: LK, 28. november LK FF v Ljubljani vabi na 967. sestanek v ponedeljek, 28. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo lekt. dr. Blanka Borin, prof. nem., S.P. Tema predavanja: Značilnosti semantičnega in leksikološko-morfološkega procesiranja v okviru slovenskega in nemškega mentalnega leksikona pri slovenskem govorcu. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Petra Jager Date: 2011/11/22 Subject: RE: Dušan Pirjevec V ponedeljek, 28. novembra 2011, ob 19. uri vas vabimo v Razstavno dvorano NUK na podelitev Trubarjevih priznanj za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in odprtje razstave Dušan Pirjevec in slovenska literarna veda. Slavnostna govornika na odprtju razstave bosta akademik prof. dr. Janko Kos in Alenka Pirjevec. Znanstveni zbornik, ki ga je ob 90. obletnici rojstva profesorja Dušana Pirjevca pripravil Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, bo predstavila urednica dr. Seta Knop. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 22 15:16:14 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Nov 2011 15:16:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezikovna_politika_--_NUK_1941--50_--_Kr istina_Brenk_--_Razpis_--_Miklavževa_peka Message-ID: From: Fabjan, Barbara Date: 2011/11/22 Subject: 27. Slovenski knjižni sejem V Cankarjevem domu bo ta teden potekal 27. slovenski knjižni sejem, na katerem se predstavlja več kot 90 razstavljavcev, med njimi se bo s svojimi publikacijami tudi letos predstavila Znanstvena založba Filozofske fakultete. Letos smo izdali približno 70 novih publikacij in ponatisnili številne druge monografije. Pregled izdanih publikacij v letu 2011 je predstavljen v pravkar izdanem katalogu, ki je dostopen na spletni povezavi http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/Zaloznistvo/katalog_ZZFF_2011_2012.pdf Knjižni sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 23., do nedelje, 27. novembra 2011, od 9. do 20. ure, vstop je prost. Na stojnici Znanstvene založbe obiskovalcem nudimo 25 % popusta. Vabimo vas tudi na Debatno kavarno z naslovom Jezikovna politika v službi družbe (moderator bo prof. dr. dr. Marko Stabej), ki se bo odvila v sredo, 23. novembra 2011, ob 13h v Cankarjevem domu. === From: Helena Drewry Date: 2011/11/22 Subject: Sindrom Feniksa V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) se bomo pogovarjali z dr. Evo Kodrič-Dačić na temo Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941--1950. Cenzura, nadzor tiska, omejevanje uporabe gradiva, tujejezična in ilegalna literatura ter knjige iz likvidacijske mase na eni strani ter na drugi novi prostori in nov pravno veljavni status knjižnice v družbi so bili ključni pri oblikovanju poti zgodovine Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v štiridesetih letih preteklega stoletja. [...] Dr. Eva Kodrič-Dačić je bibliotekarska višja svetnica in vodja Centra za razvoj knjižnic v Sloveniji. Je prejemnica dveh nagrad Kalanovega sklada in Čopove diplome za leto 1999 ter avtorica številnih člankov. Posveča se predvsem zgodovini razvoja slovenskega bibliotekarstva, knjižničarski zakonodaji ter izgradnji knjižničnih fondov in cenzuri. === From: Maša Kodrič Date: 2011/11/22 Subject: Vabilo na debatno kavarno V četrtek, 24. novembra 2011, vas ob 18. uri vabimo, da se nam pridružite na Debatni kavarni z naslovom Pisani svetovi živijo dalje. V okviru debate bomo prvič javno prebrali odlomka iz še neobjavljenih del Kristine Brenkove. Z gosti dr. Mihaelom Glavanom in dr. Miklavžem Komeljem se bomo pogovarjali o težavah in dilemah, ki se pojavljajo pri posthumnem objavljanju avtorskih del, odlomke pa nam bo prebrala pripovedovalka Katja Preša. Pogovor bo potekal v okviru Knjižnega sejma v prvem preddverju Cankarjevega doma. Maša Kodrič === http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=6555 -- nagradni natečaj UL za diplomska, magistrska in doktorska dela. === From: vlado na zrc-sazu.si To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 22 Nov 2011 14:55:00 +0100 Subject: Miklavževa peka Cakajoc na Miklavzev sejem, jo le ucvrimo v pasazo Maximarketa, da ne poidejo sveze peceni krofi. LP Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 24 10:18:52 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Nov 2011 10:18:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Košuta_z_Zlobcem_--_Jože_Andrej_=C8i bej_--_Percepcija_časa Message-ID: V petek, 25.11. 2011 ob 17.00 bo v Debatni kavarni v preddverju CD dr. Miran Košuta s Cirilom Zlobcem razpravljal o njegovi knjigi Vse daljave niso daleč, ki jo je izdala tržaška založba ZTT. Umrl je predavatelj na Ekonomski fakulteti matematik Jože Andrej Čibej, aktivni slovlitovec. === From: Fabjan, Barbara Date: 2011/11/23 Subject: 3. med. znanst. simpozij - Percepcija časa v jeziku in književnosti Oddelek za romanske jezike in književnosti vljudno vabi na slovesni začetek 3. mednarodnega znanstvenega simpozija z naslovno temo Percepcija časa v jeziku in književnosti, ki bo v četrtek, 24. 11. 2011, ob 9.30 v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vljudno vabljeni tudi na predavanja, ki bodo potekala v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2). Program 3. mednarodnega simpozija kateder za španski jezik in književnost si lahko ogledate na spletni strani http://www.simposio.si From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 24 10:28:52 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Nov 2011 10:28:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Pirjevčev_simpozij Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 24. november 2011 08:59 Zadeva: FW: pirjevec From: Knop, Seta Sent: Wednesday, November 23, 2011 1:50 PM To: knjižnice; tajništva FF Če mislite, da bi zanimalo vaše študente ali profesorje, lepo prosim za objavo. Seta DUŠAN PIRJEVEC, SLOVENSKA KULTURA IN LITERARNA VEDA Simpozij ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca (Ljubljana, 29.-30. november 2011) Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, predavalnica 2 (pritličje) TOREK, 29. novembra 16.30 Otvoritev simpozija: uvodni nagovori, predstavitev zbornika o Pirjevcu, filmski utrinek PIRJEVEC IN LITERATURA (moderator Boris A. Novak) 17.00 Marijan Dović: Pirjevec, >>prešernovska struktura<< in >>slovenski kulturni sindrom<< 17.20 Ivo Svetina: Pirjevčevo umevanje poezije 17.40 Brane Senegačnik: Pirjevčevo (ne)razumevanje lirike 18.00 Denis Poniž: Pirjevec in Cankar 18.20 Branka Fišer: Vpliv slovenske nacionalne osamosvojitve na tipologijo slovenskega romana 19.40 Janez Vrečko: Pirjevčevo razumevanje katharsis in mimesis 20.00 Jola Škulj: Literatura kot zavezujoča institucija in literarna veda kot odgovornost 20.20 Vanesa Matajc: Obkrožanje neke pripovedne slike 20. 40 Boris A. Novak: Analiza Andrićevega romana. Most med partizanom Ahacem in profesorjem Pirjevcem SREDA, 30. novembra PIRJEVEC IN FILOZOFIJA (moderatorka Seta Knop) 10.00 Mario Kopić: Pirjevčevo vprašanje o moderni umetnosti 10.20 Rok Benčin: Estetika in politika >>metafizike<<. Pirjevec in sodobna filozofija 10.40 Andrej Medved: Vprašanje poezije in filozofija igre 11.00 Andrej Božič: Brez-pot-je? Na poti k Pirjevčevemu pojmovanju poezije 11.20 Martin Brecelj: O biti pri Pirjevcu in Heideggru 12.40 Dragutin Lučić - Luce: Epilepsija dejavne ljubezni. Reminiscence ob študiji Dušana Pirjevca Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu 13.00 Iztok Osojnik: Vprašanje akcije, vprašanje biti 13.20 Franci Zore: Umetnost in filozofija v času znanosti. Fragmenti o Platonu in Dušanu Pirjevcu 13.40 Janko Lozar: Smrt smrti smrti smrti ali zakaj Pirjevca ni lahko slišati PIRJEVEC IN ZGODOVINA (moderator Janez Vrečko) 16.00 Jabolko v snegu: dokumentarni film o Dušanu Pirjevcu 16.40 Janko Kos: Nevarna razmerja 17.00 Tone Smolej: >>Hotel je stvari razumeti, ne pa kopirati.<< Pirjevec in Ocvirk (1947-1962) 17.20 Marija Mitrović: Pirjevec na Tretjem programu Radia Beograd 17.40 Nadežda Čačinovič: Efekt Pirjevec 19.00 Aleš Gabrič: Dušan Pirjevec - Ahac kot sodelavec agitpropa Komunistične partije Slovenije 19.20 Spomenka Hribar: Pirjevčevo tematiziranje revolucije 19.40 Alenka Pirjevec: Dušan Pirjevec - post mortem 20.00 Peter Vodopivec: Dosje Pirjevec V času simpozija (pa vse do konca decembra) si je v Razstavni dvorani NUK mogoče ogledati tudi razstavo o Pirjevcu, katere otvoritev bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 19h. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 25 12:36:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 25 Nov 2011 12:36:25 +0100 Subject: [SlovLit] Okupacija FF v dveh slikah Message-ID: Ob okupaciji Filozofske fakultete smo se tisti, ki nas najbolj prizadeva, saj ne moremo normalno opravljati svojega poklica, kdo morda celo poslanstva, pritajili. Pač v upanju, da zasedba hitro mine in da se življenje vrne v utečene tire in pa iz ambivalentnega občutka, da je dogajanje do neke mere utemeljeno in da nam lahko mimogrede tudi koristi. Res se ne moremo preveč pritoževati, končno spadamo v ekonomsko in kulturno privilegirano manjšino človeštva, pa vendar je na svetu še veliko reči narobe in mogoče se lahko na ta način, to je po bližnjici, kakšna obrne na bolje. Ker pa se utegne uzurpacija zavleči v mrzlo zimo in ker s svojim molkom dajemo temu potuho in tako ogrožamo resen in kvaliteten študij, ki je naš prvi osebni in poklicni cilj, naj ga prekinem z javnim razmislekom. Po stari humanistični navadi poglejmo najprej za slovarski pomen izrazov za dogodek. V medijih prevladuje beseda zasedba, na transparentih izstopa beseda osvoboditev (osvobojena predavalnica), v angleščini pa dobimo na tem mestu izraz occupation. V zavesti slabšalnega pomena te besede (z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti; pregnati okupatorja, obračunati z okupatorjem, okupatorjevo nasilje, fašistični okupator) jo mediji pri nas pišejo v narekovajih. Preskok na nov pomen se je zgodil pod vplivom angleščine, kjer ima beseda dva nevtralna oz. pozitivna pomena 'poklic' in 'nameščenost v prostoru' in je negativen šele tretji pomen 'control of a country by a hostile army'. Okupacije univerzitetnih in drugih inštitucij po svetu ponujajo socialni ideal samouprave, ki nam nikakor ni neznan in tuj. Napajajo se iz prepričanja v preživelost političnega urejanja družbenih zadev. Govori se o >>alternativni civilizaciji<< in >>neposredni demokraciji<<. Okupacije naj ustvarijo družbena gibanja, ki se bodo zavzemala za dosego teh ciljev. Ne gre za prvo tako dejanje. Najbolj znana je zasedba FF leta 1971, ki je zašla celo med slovarske zglede (študentje so v znak protesta okupirali univerzo) na spletu najdemo napovedan datum zasedbe 17. 10. 2007 ob 12h, pa nimamo v spominu, ali je do tega res prišlo. Na voljo nam je še beseda uzurpacija, ki jo literearni zgodovinarji poznamo iz razprav Katarine Bogataj Gradišnik o gotskem ali grozljivem romanu. Uzurpacija pomeni nasilno in zvito prilastitev oblasti. Literarne zgodbe to hudodelstvo razkrijejo in ga maščujejo, tako da nazadnje zmaga zakoniti dedič in potrdi razumno in pravično ureditev sveta (prim. zgodbo Jurčičevega Jurija Kozjaka). Slovarsko je uzurpirati nezakonito, nasilno si prilastiti oblast ali vodstvo. Izraz se bistveno ne razlikuje od okupacije, izpostavlja pa se element nasilnosti in nezakonite samovolje. Glede na to, da so nam >>osvoboditelji<< danes zjutraj brez naše volje odvzeli predavalnico, je beseda za našo situacijo prav tako primerna kot beseda okupacija. V čem se mi zdi dejavnost >>osvoboditeljev fakultete<< dobra? Dobra je na načelni ravni, ker 1. izraža vitalnost mlade generacije in prekinja z družbeno apatičnostjo 2. ker ni namenjena ohranjanju obstoječega, ampak njegovemu spreminjanju 3. ker spodbuja alternativne socialne refleksije Komentar. Akcija ukinja skrb, da mladi nimajo več vitalne energije, da so konservativnejši od strašev, da ne znajo samostojno osmisliti življenja. Metafora take razvajene in nesamostojne mladine je >>hotel mama<<.Skrb zaradi letargičnosti mladine je v preteklih letih razločno izrekal npr. Jani Kovačič in je izhajala iz izkušnje preteklih generacij, ki so se legitimirale kot odrasle, ko so obračunale z vrednotami in življenjskimi modeli staršev. Skrb je zadevala prav biološko dimenzijo menjave generacij, pač iz naravoslovnega vzorca, ki je našlo lepo artikulacijo tudi v žanru slovenske kmečke povesti, da mora staro odmreti, preden lahko vzcveti mlado. V kmečki povesti je to biološko spoznanje oblikovalo prepričanje, da ima mladost vedno prav, kar koli že počne, in nekaj podobnega se je naselilo tudi med sodobne vzgojne principe. Vprašanje alternativnih socialnih modelov ni samo stvar ekonomije, sociologije in politike. Ena od definicij literature je, da je to prostor neškodljivega preizkušanja alternativnih socialnih praks, neškodljivega zato, ker se ne dogaja nam, ampak fiktivnim osebam v romanih. V knjigi o slovenskem zgodovinskem romanu sem temu receptu nacionalnega preživetja, ki je propagiral soočanje s tujimi, neznanimi in na prvi pogled nesimpatičnimi alternativami, pripisal celo najpomembnejšo vlogo: romani, ki so po vzorcu Prešernovega Krsta nagovarjali k odpovedi tradiciji in k tveganemu prevzemu in adaptaciji tuje kulture, naj bi bili v principu tudi bolj umetniški. V tem smislu lahko razumemo tudi okupacijo: ne kot zmago tujega nad našim, ampak kot spodbudo za prekinitev s tradicijo in prevzem novih kulturnih modelov. Na živce pa mi zasedba fakultete gre, ker 1. se vseh naštetih pozitivnosti komaj zaveda 2. ker je agresivna in v imenu svoje vizije krši pravice in omejuje želje, vizije in prostor drugih (npr. z vdiranjem na predavanja, s preprečevanjem predavanj študentom, z motenjem dela učiteljev) 3. ker svojo dejavnost argumentira s praznimi političnimi floskulami in zmanipuliranimi podatki (npr. o razmerju med groznim sistemom in brezpravnimi posamezniki, o fevdalnih odnosih v družbi, o bolonji) 4. ker je njihovo izpostavljeno zavzemanje za >>pravi proletariat<< (čistilke, varnostnike, tehnično osebje) skrajno neprepričljivo 5. ker ne agirajo iz dejanske socialne stiske, ampak jih nosi val zgledov po svetu (Zagreb, Beograd, Kairo ...) in v preteklosti (1971) 6. ker so ji celo ti slabi argumenti le alibi za motivacijo, ki tiči v ozadju, to pa je želja po brezskrbnem študentskem življenju in po tem, da bi tudi sami postali del legendarne revolucionarne zgodovine, o kakršni nostalgično baja ostarela generacija 68; zahteva po kvalitetnem študiju hkrati z zahtevo po štipendijah za vse, preprosto ne gresta skupaj 7. ker s čegevarovskim šemljenjem spominja na maškarado ali renesančni festival in deluje neresno in neodgovorno (snemi voditelju čepico, pa se razblini vsa karizma revolucionarnega liderja) Komentar. Najbolj nesimpatičen je pri okupatorjih popreproščen dihotomen pogled na svet, ki je iz zlobnih, izkoriščevalskih in manipulatorskih oblastnikov in inštitucij na eni strani in nedolžnega >>brutalno izkoriščanega<< proletarita na drugi strani. Slika se v bistvu ne razlikuje od katoliške podobe verne črede, ki jo ogrožajo volkovi civilizacije: liberalizem, nihilizem, komunizem; samo imena sovražnikov so malo drugačna. Podoba raste iz defetističnega prepričanja v to, da na oblast pridejo samo najbolj pokvarjeni ljudje in da svet poganjajo iz egoističnih in zlonamernih interesov. Od tod mantra, da gre vse samo navzdol, da se ljudem socialni položaj slabša itd. Sam sem prepričan ravno o nasprotnem. Da gre človeštvu vedno bolje, govori že preprosta statistika: manjša umrljivost, celo na Slovenskem porast občutka, da življenje ni slabo (stopnja sreče raste, po srečnosti smo na 4. mestu v Evropi), manj bolezenskega trpljenja, lakote, manj mrtvih v vojnah ... Imamo tako fantastično stvar, kot so wikiji, ki omogočajo sleherniku kreativno participacijo pri oblikovanju boljšega sveta, itd. Najbolj na pamet se v manifestu osvoboditeljev blebeta proti bolonji. Cilji bolonjskega študija so primerljivost diplom, mobilnost študentov in učiteljev (mednarodnost), sodelovalnost med inštitucijami ter med učitelji in študenti, stalno študijsko izpopolnjevanje, povezovanje študija in raziskovanja, evropskost vsebin, kar vse naj napravi študij učinkovit, diplomante bolj zaposljive, Evropo in svet pa stabilna, mirna in tolerantna. Te cilje naj bi dosegli med drugim z dvostopenjskim študijem, enotnim kreditnim sistemom ocen in dodatkom k diplomi. Saj ne preklinjamo teh plemenitih principov, kadar se razburjamo nad bolonjo! Razburjamo se le nad neumnostmi, h katerim nas je pripeljalo reformiranje, ker smo se ga lotevali s figo v žepu, sledeč bolonjski črki, ne pa duhu, in prepričevali sebe in druge, da je to, kar se po novem gremo, bolonjski študij. Še o javnomnenjskem kontekstu dogodka. Ker mediji poudarjajo, kako so učitelji solidarni z okupatorji, je treba povedati, da v resnici za to obnašanje ni nobene široke podpore. Ne med študenti, ne med učitelji, ne v javnosti. V spletnih komentarjih prevladuje zanikanje aktivizma te sorte. Ponesnažena stranišča na zaskvotani FF niso ravno vabljiva reklama za alternativne socialne predloge >>osvoboditeljev<<; če bo do njihove racionalne artikulacije sploh prišlo. Navdaja me zoprn občutek, da gre za upor zaradi upora samega in da bi se uporniki uprli tudi Mariji Tereziji, ko bi jim ta ukazala, naj posadijo krompir, da ne bodo lačni. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 26 20:19:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 26 Nov 2011 20:19:53 +0100 Subject: [SlovLit] Knjige -- Okupacija -- Podatkovno rudarjenje -- Iz Brna Message-ID: http://www.knjizara.com/knjige/oblast/0/-aktuelnost//103/Filologija%20i%20lingvistika -- Knjižara: filologija i lingvistika (srbske filološke novitete). === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2011-November/002650.html -- konferenca programa komunikacije in kulture na univerzi v Torontu 23.--25. 2012 na temo Okupacije. === Od: Špela Vintar Datum: 25. november 2011 21:42 Zadeva: [SDJT-L] razpis UNG Univerza v Novi Gorici razpisuje delovno mesto za znanstvenega sodelavca s področja podatkovnega rudarjenja/ rudarjenja podatkov. Delovno mesto je vezano na triletni projekt, vsekakor pa vključuje tudi možnost podaljšanja oz. stalne zaposlitve po pretečenih treh letih. Oglasi so tukaj: slo - http://www.ung.si/storage/195605/PublicAdv_Sungreen_slo%20ptf.pdf ang - http://www.ung.si/storage/195607/PublicAdv_Sungreen_angl%20ptf.pdf === From: mateja kosi To: "slovlit na ijs.si" Date: Sat, 26 Nov 2011 10:13:28 -0800 (PST) Subject: Andrej E. Skubic v Brnu Slovenisti Katedre za slavistiko FF MU v Brnu smo v sodelovanju s Študentsko založbo v torek, 22. 11., priredili literarni večer s pisateljem in prevajalcem Andrejem E. Skubicem. V prijetno napolnjeni Skleněni louki so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili branju odlomkov iz romanov Grenki med, Popkorn in Koliko si moja? v slovenščini in češčini ter pogovoru z avtorjem. Utrinki z večera: http://milanpala.cz/andrej-skubic-brno-2011. Lep pozdrav iz Brna. Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu From miranhladnik1 na gmail.com Sun Nov 27 10:05:24 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 27 Nov 2011 10:05:24 +0100 Subject: [SlovLit] Okupacija FF Message-ID: http://mismouniverza.blogspot.com/2011/11/odgovor-na-komentar-prof-mirana.html -- sem mislil, da znajo samo kričati parole, pa so sposobni tudi daljših sestavkov :) -- miran === Ta je pa hecna, najprej mi ukrade prostor, potem pa me uči lepega vedenja v diskusiji. Povabljen sem h korektni in argumentirani izmenjavi mnenj, da ne rečem k demokratičnemu dialogu, ko pa celotno dogajanje minulega tedna priča o tem, kako okupatorji demokratično komunikacijo in pravila obnašanja nadomeščajo s terorjem - kaj pa naj bi bila okupacija drugega kot oblika terorja. Kdor se je odločil sesuti kapitalizem, mora seveda sesuti tudi demokracijo, ki na politični ravni legitimira delovanje kapitalizma. Nič ne bom poveličeval ne demokracije ne kapitalizma, saj imamo z obema dovolj slabih izkušenj, vendar bom v precepu ali revolucionarni teror ali demokracija izbral slednjo. Posebej abotno je povabilo, naj argumentirano polemiziram s parolami v manifestu okupatorjev. Nad parolo, ki demagoško simplificira kompleksno problematiko, greš lahko samo s kontraparolo. S parolami, ki so prepoznaven način komunikacije okupatorjev, je podobno kot z reklamami: ljudje našega poklica jih analizirajo in interpretirajo kot forme manipulacije, čreda oz. >>brutalno izkoriščane mase<< pa jih jemljejo dobesedno in jim sledijo, enkrat na barikade, naslednjič v BTC, kjer pitajo kapitalizem, da bo dovolj debel za zakol. Kolektivna obsesija, ki se dogaja na FF, izključuje pamet in stališče posameznika. Čreda, ki je pred petimi minutami kričala gesla, svojega diskutanta nagradi z aplavzom, avtsajderje, predstavnike oblasti in inštitucij ali nasprotnih nazorskih opcij pa izžvižga. Prav nič ne zavidam rektorju, dekanu in predstavnikom drugih inštitucij, ko se znajdejo pred sovražno razpoloženo publiko, ki se je vživela v vlogo okupatorja in jo spretni vodja lahko z nekaj gesli razkuri za linč. Ne morem se ravno pohvaliti z nekonfliktnim razmerjem do oblasti in inštitucij, vendar bom pred izbiro ali inštitucija ali kričači gesel nagonsko zaupal inštituciji. Demokratična inštitucija je namreč deklarativno zavezana pravilom, ki ščitijo eksistenco posameznika, pri kričeči množici pa je vse odvisno od razpoloženja njenega karizmatičnega voditelja. Samo najbolj naivni verjame, da gre okupatorju za skupno dobro, sicer pa je jasno, da gre okupatorju lahko samo za njegov interes: za njegovo državo, kulturo, civilizacijo, sloj, kliko, žlahto, družino, osebne kaprice. Okupatorje diskvalificira nenehno prizadevanje za povečanje svojega kosa pogače. Permanentni jamer o izkoriščanosti in zapostavljenosti je popolnoma slep za drugo dimenzijo življenja, ki jo označujejo dejanja razdajanja, ki v družbi relativnega blagostanja, kar je tudi Slovenija, postajajo upoštevanja vreden princip in merilo zadovoljstva. Je koncept gift culture preveč dolgočasna alternativa? Pa mediacija kot razumno in konsenzualno urejanje kompliciranih razmerij namesto merjenja moči v konfliktu? In ker je v informacijski družbi znanje največji kapital: zakaj rebeli raje ne sodelujejo pri distribuirani kooperativni omrežni produkciji znanja, ki jo nekateri občutijo kot največjo nevarnost kapitalizmu? Ali ob omejenih materialnih virih pokažejo odgovornost do okolja, namesto da v imenu avtonomije, ki je v resnici samovolja na račun drugih, deklarativno svinjajo okrog sebe? Na ugovor, da je cinično od človeka v nezavidljivem socialnem položaju pričakovati, da bo upošteval potrebe drugih, odgovarjam, da ta, ki svoje eksistence ne more ugledati drugače kot iz skrbi, kako bo poplačano njegovo delo, ne bo nikoli dovolj bogat, da bi delil z drugimi. Ja, mogoče se zdi utopično razpredati o naštetih krhkih apoliničnih socialnih modelih, ampak kaj drugega nam pa ostane, če nočemo sprejeti in podpirati pravil volčje družbe. Hinavsko je, če se ljudje, ki ropotajo proti inštitucijam, brez sramu prizadevajo za službe v prav teh inštitucijah in brez slabe vesti sprejemajo privilegije, ki jim jih nudijo. Spominjajo me na junake viteških romanov Miroslava Malovrha iz začetka 20. stoletja, ki le toliko časa rovarijo proti plemstvu, dokler plemstva ne pridobe še sami. Tudi slovenske kmečke povesti s civilizacijsko preseženo ruralno socialno vizijo so prevratnikom še vedno neizčrpen vir za zgledovanje. Tam gre za prizadevanje sinov ali zetov, da zasedejo mesto gospodarja na domačiji in morajo v ta namen prej bodisi obogateti v Ameriki bodisi odstraniti s kmečkega prestola starega gospodarja in tako uzurpirati oblast v hiši. Saj ste brali Kersnikovo povest Mačkova očeta, kajne? V nemški kmečki povesti obstaja še izhod iz konflikta z izselitvijo in ustanovitvijo novega doma, pri nas pa tega skorajda ni: spopasti se je treba za obstoječe kapacitete. Nič plemenitejša niso prizadevanja aktualnih okupatorjev: uzurpacija bo uspela, ko bo prišlo do nove razdelitve omejenega števila vplivnih ali samo udobnih akademskih pozicij v okviru osovraženih inštitucij. Še moje skromno mnenje: razbijaško razpoloženih, nekooperativnih, samo za svoj prid zainteresiranih, okupaciji in drugim konfliktnim dejanjem naklonjenih aspirantov inštitucije ne jemljejo rade pod streho in zdrava pamet pravi, da ravnajo modro. Čas je, da se >>osvoboditeljski<< misijon z duhovnimi vajami v velikih predavalnicah na FF konča in se borci spravijo na pravega, zaresnega nasprotnika na drugem skrajnem koncu družbenih možnosti. Za vpoklic sem prestar, bom pa navijal zanje. -- miran From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Nov 27 17:06:46 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 27 Nov 2011 17:06:46 +0100 Subject: [SlovLit] Marija Pirjevec Paternu, petek, 2. 12. 2011, Narodni dom v Trstu Message-ID: <4ED26016.12206.14557893@matjaz.zaplotnik.siol.net> From: Neva Zaghet [mailto:nevazaghet na gmail.com] Sent: Friday, November 25, 2011 4:58 PM Subject: vecer za prof. Marijo Pirjevec Paternu Spoštovani, vljudno Vas prosim, ali bi lahko naslednje sporočilo posredovali članom Slavističnih društev. /.../ Zahvaljujem se Vam za pozornost, Neva Zaghet ----- Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm Vas vljudno vabi na večer, posvečen prof. Mariji Pirjevec Paternu ob njenem življenjskem jubileju. Večer bo potekal v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi) v petek, 2. 12. 2011, od 17. ure dalje. O jubilantki bosta spregovorila prof. Igor Škamperle in dr. Zoltan Jan. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Nov 28 10:48:33 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 28 Nov 2011 10:48:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Poklon_=A0alamunu_v_Kopru Message-ID: Po mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Tomaža Šalamuna, ki je na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem potekal 20. 10 2011, se v Kopru nadaljuje praznovanje pesnikove 70-letnice. Pod okriljem Slavističnega društva Koper bo jutri, tj. v torek, 29. 11. 2011, ob 18.00 v koprski knjigarni Libris Poklon Tomažu Šalamunu; njegove pesmi, "kot so se naselile v nas ali kot z nami živijo", kakor je v vabilu zapisala Jasna Čebron, bomo brali: Vlado Batista, Aleksandro Burra, Mojca Butinar Mužina, Jasna Čebron, Iztok Geister, Rafka Kirn, Senija Smailagić, Sonja Starc, Vladka Tucovič, Jure Vuga, Vida Udovič Medved, Irena Urbič in Neva Zajc. Prisrčno vabljeni! Mag. Vladka Tucovič, Oddelek za slovenistiko UP FHŠ From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 28 13:58:55 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Nov 2011 13:58:55 +0100 Subject: [SlovLit] Na pomolu sodobnosti -- Re: Okupacija FF Message-ID: Od: LITERINA KNJIGARNA Datum: 27. november 2011 15:24 Zadeva: tiskovna konferenca Piramida, Nova znamenja, Posebne izdaje Vabimo Vas na tiskovno konferenco ob izidu novih knjig knjižnih zbirk NOVA ZNAMENJA, PIRAMIDA in POSEBNE IZDAJE, ki so pred kratkim izšle pri Založbi Litera [...] Alojzija Zupan Sosič: NA POMOLU SODOBNOSTI ALI O KNJIŽEVNOSTI IN ROMANU Monografija Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu, v kateri je Alojzija Zupan Sosič zbrala in prenovila deset svojih razprav iz zadnjih let, se v prvi vrsti ukvarja z vprašanji, ki bi jim lahko rekli večna ali tudi temeljna: Kaj je literarnost? Kakšna je razlika med literarno umetnino in trivialno književnostjo? Kaj počnemo in kaj se z nami dogaja, ko beremo? Da bi našla jasne, sodobnemu času ustrezne in tudi manj izkušenemu bralcu dostopne odgovore, je avtorica kritično pretresla poglede številnih raziskovalcev. Presečišče njenih razprav je kakovost književnih del, pri čemer se z njo ne ukvarja samo na teoretski ravni, ampak svoje raziskave podaljšuje v analizo in interpretacijo izbranih, večinoma sodobnih slovenskih romanov. Za literarne zgodovinarje bo še posebej zanimiv njen izvirni predlog, naj se za najnovejšo smer slovenskega romana uporabi oznako transrealizem. (Spremni zapis Darje Pavlič.) === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rekonkvista/index.html -- rekonkvista: predavalnico št. 15 na FF smo rekonkvistadorji v desetminutnem boju pridobili nazaj za fakultetno rabo. Čestitke študentom drugega letnika za junaško držo, trezna in razločno artikulirana stališča, ki so prisilila okupatorja k umiku. Hvala tudi za druge številne glasove podpore ob objavi ugovorov proti okupaciji (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003921.html in http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003923.html). -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 28 19:02:08 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Nov 2011 19:02:08 +0100 Subject: [SlovLit] Novembrsko slovenjevanje v Pragi Message-ID: From: "Andrej Šurla" Date: Mon, 28 Nov 2011 14:26:09 +0100 Subject: Novembrsko slovenjevanje v Pragi Berem, kako se vsepovsod, kjer delujejo slovenski lektorati, dogajajo s slovenščino in slovenskim nabiti zanimivi kulturni in izobraževalni dogodki, zato je skrajni čas, da še sam povem, kako smo se novembra v tem smislu trudili slovenisti v Pragi. Dve prireditvi moram omeniti, no, pravzaprav tri, pri čemer sta bili dve organizacijsko povezani, izvedeni pa v različnih prostorih in pred deloma različnima publikama. Mesec smo pričeli z dogodkoma, za katera je najbolj zaslužna prevajalka, pesnica in neumorna kulturna delavka Tatjana T. Jamnik, ki ji je uspelo uresničiti lani napovedano idejo o strokovnem srečanju čeških, slovaških in slovenskih literarnih prevajalcev. Četrtega in petega t.m. ga je v svoji sejni sobi gostila tukajšnja Slovanska knjižnica, nad njim pa je pozorno bdela dobra (tudi) slovenistična duša te inštitucije, dr. Milada Nedvědová. Referati in pogovori so bili na koncu sicer omejeni skoraj izključno na slovensko-češko in (v manjši meri) slovaško-slovensko prevajalsko delovanje, nad čimer pa se seveda, gledano z zornega kota slovenistov, ne bomo pritoževali. Sestanka se je poleg predstavnic čeških prevajalskih stanovskih organizacij in spreminjajočega se števila poslušalcev (deloma tudi iz študentskih vrst) aktivno udeležilo dobrega pol ducata mlajših čeških prevajalcev slovenske literature (iz Brna, Pardubic in Prage), ki so debatirali tudi o različnih uredniških politikah izdajateljev prevodne literature, različnih praksah financiranja in obdavčitve knjig v posameznih državah in aktualnih trendih v knjigotrštvu ter njihovih vplivih na prihodnost literarnega prevajanja. Poseben sklop, z referati profesorja Andreja Rozmana in Špele Sevšek Šramel z ljubljanske slavistike, Kristína Potočňáková iz Bratislave ter nekdanjega študenta praške slovenistike Radka Nováka, je bil namenjen tudi osvežitvi poznavanja zgodovine prevajalskih stikov in opozorilu na povezovalno moč mednarodnih literarnih festivalov. Srečanja se je udeležil tudi drugi Andrej Rozman, tisti z umetniškim vzdevkom Roza, ki je srečanje zaključil s predstavitvijo svojega ?zaničniškega? kritiziranja nesmiselnosti in neproduktivnosti ekonomske obdavčitve kulturnega ustvarjanja. Tule si, za zaključek tega dela poročila, dovoljujem zapisati misel, ki se mi je zdela v Rozinem razpravljanju vredna prav posebnega premisleka: da je visoka davčna stopnja (ob hkratni politiki selektivnega, špekulacijam o potencialni 'umetniški ravni' sledečega subvencioniranja umetnosti) verjetno kriva tudi za nizko kakovostno raven t. i. ?popularne kulture?. Poleg Javne agencije za knjigo Republike Slovenije je srečanje s pogostitvenim prispevkom podprlo Veleposlaništvo Republike Slovenije, z osebno udeležbo na sobotnem delu pa ga je počastila tudi veleposlanica mag. Smiljana Knez. Slovenski lektorat je na prireditev pripeljal nekaj poslušalcev in bil formalni posrednik za zagotovitev tehnično-pogostitvenega osebja, lektorju pa je pripadla čast moderiranja enega izmed problemskih sklopov. Rozinim gledališkim projektom, čeprav tudi sami nagovarjajo najširše množice, kakovostne siromašnosti zagotovo ne moremo oporekati. To je potrdil tudi njegov Kabareté Simplozij, ki ga je ob glasbeni spremljavi Gorana Završnika ter imenitnem dubbingu Radka Nováka (v prej pripravljenem prevodu Hane Mžourkove) izvedel petega novembra zvečer v Literarni kavarni Řet?zová. Predstava je nasmejala (pa verjetno tudi prisilila v premislek o estradni ?industriji? in morda še čem) blizu štiridesetglavo občinstvo, v katerem je bilo poleg večine trenutnih študentov praške slovenistike tudi razveseljivo veliko njihovih nekdanjih kolegov, nekaj tukaj živečih Slovencev in njihovih čeških prijateljev ter skupinica sodelavk s Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije (kakor se od februarja imenuje naše univerzitetno življenjsko okolje), z obiskom pa je tudi to prireditev počastila gospa veleposlanica. Rozin šov je bil zaključek tudi sicer bogatega večera, ki ga je na istem prizorišču odprl literarni nastop skupine slovenskih literarnih ustvarjalcev, zbranih v projektu Zlati čoln ? Slovanski most 2011. S po nekajminutnimi branji so del svojega delovanja predstavili Andraž Polič (z umetniškim sodelovanjem Nataše Burger), Alenka Jensterle ? Doležal, Ingrid Lamut ? Vostra, Iztok Osojnik, Tomislav Vrečar in Ksenija Jus ? Xenia, ki je zapela nekaj svojih songov, ter bralci prevodov v češčino, med katerimi sta bili ? poleg nekdanjih študentov Radka Nováka in Radka Čermáka (slednji je na odru preživel takorekoč vso prireditev, saj je bil tudi voditelj programa) ? tudi trenutni študentki Eliška Bernardová in Magdalena Slezáková. Glavna organizatorica tudi tega večera, Tatjana T. Jamnik, se je tokrat žal odločila le za sovoditeljstvo, vloga slovenskega lektorata oz. lektorja pa je bila omejena na obveščanje o prireditvi in zagotovitev bralk ter tehnične opreme ? slednjo (skromno ozvočenje, projektor in platno) sem napaberkoval na Filozofski fakulteti (za čas, naklonjenost in potrebne inštrukcije gre posebna zahvala tehniku FF g. Jiříju Stiborju). Slovenska literatura je delno soobeležila tudi bogato praško poznonovembrsko kulturno dogajanje. Po zaslugi finančne podpore Študentske založbe nas je v sklopu svoje češke miniturneje, ki je naslednji dan zajela še Brno (o čemer je že poročala tamkajšnja lektorica), obiskal pisatelj Andrej E. Skubic, dobitnik kresnika (l. 2000) za roman Grenki med in Nagrade Cankarjeve založbe za najboljši roman s sodobno tematiko (l. 2006) Popkorn ter mdr. avtor romaneskne in dramske uspešnice Fužinski bluz. Za literarni večer, ki smo ga tokrat izvedli v Tynski literarni kavarni, v neposredni bližini osrednjega praškega trga Staroměstské náměstí, si je sam izbral v češčino še neprevedeni roman Popkorn (Grenki med in Fužinski bluz lahko Čehi že berejo v prevodu Petra Majnuša). Priprava na srečanje je zato našim študentkam ponudila tudi izjemno dobrodošlo prevajalsko izkušnjo. Prevajanje Skubičeve literature zaradi z vsemi prvinami živosti prepletenega pisateljevega jezika nikakor ni mačji kašelj, a mislim, da so magistrandka Magdalena Slezáková, študentka drugega letnika Eliška Bernardová, njena leto starejša kolegica Lucie Pechová in ?fakultativka? Iveta Bůžková zahtevno nalogo (ob nekaj lektorskih rojenogovorčevskih konzultacijah, ki so pri takšnem tekstu pač nujno potrebne) opravile zelo uspešno. Prevajalke so svoje prevode na literarnem večeru tudi same prebrale ? razen ene, ki jo je branja jezikovno precej pikantnega odlomka ?odrešil? znanec iz poročila o dogodkih z začetka meseca, Radek Novák. Radek je nase prevzel tudi vlogo prevajalca pogovora, ki sem ga z gostom med branjem omenjenih fragmentov romana vodil slovenski lektor, in kar živahne debate, ki je sledila. Med njo je bila po pričakovanju posebne pozornosti deležna prav jezikovna plat Skubičevih tekstov, vključno s problemi, s katerimi se mora ob njej soočiti prevajalec. Na srečanju, v uvodu katerega smo se malce pozabavali tudi z nekaj videoposnetki legendarne skladbe, ki je svoj naslov ?posodila? obravnavanemu romanu (in ji je namenjeno tudi eno izmed razmišljanj njegovega junaka), nas je sedelo ? po mojem hitrem štetju ? devetnajst: v veliki večini sedanji in nekdanji praški študentje slovenščine. Kot organizator sem morda osebno pričakoval še za nekaj obiskovalcev višjo številko, a morda je treba kar verjeti kolegu Nováku, ki na osnovi svojih izkušenj z obiskovanjem in organiziranjem kulturnih dogodkov ugotavlja, da ?preveč? ponudbe v relativno majhnem časovnem razponu ? zlasti če gre za velemesto z močno in raznovrstno kulturno sceno ? obiska sledečih si sorodnih prireditev ne spodbuja, ampak ga prej zmanjšuje. No, tisti, ki smo prišli, smo odhajali domov zadovoljni, saj se je gost izkazal ne le kot odličen pisatelj, ampak tudi kot zelo komunikativen, zgovoren in prijazen sogovornik, ki nam je s svojimi odgovori odprl pot do globljega spoznavanja svojega literarnega sveta, morda pa nas usmeril tudi v intenzivnejše, bolj razumevajoče doživljanje realnosti, v kateri koreninijo njegove romaneskne zgodbe in literarni jezik. Fotografske utrinke s srečanja prevajalcev je na strani KUD Police Dubove pred časom že ponudila Tatjana, sam pa dodajam povezavi do nekaj kakovostno slabega fotografskega gradiva z literarno-gledališkega večera z Zlatim čolnom in Andrejem Rozmanom Rozo ter precej boljše fotoreportaže s srečanja z Andrejem E. Skubicem. a) Zlati čoln in Andrej Rozman Roza: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/ZlatiColnSlovanskiMost2011InAndrejRozmanRozaKabareteSimplozijPraga# b) Andrej E. Skubic: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/LiterarniVecerAndrejaESkubicaPragaTynskaLiterarnaKavarna21112011FotoLiliZavcer# Lep pozdrav in poznojesenske Prage, Andrej Šurla From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 28 19:17:30 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Nov 2011 19:17:30 +0100 Subject: [SlovLit] Okupacija_FF_--_Ruska_in_slovenska_renes ansa_--_Woolfova_--_Slovensko-nemški_mentalni_lek sikon Message-ID: http://pescanik.net/2011/11/okupacija-filozofskog-u-ljubljani-u-dve-slike/ -- ljubljanska okupacija FF odmeva tudi v Beogradu. === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 28. november 2011 16:33 Zadeva: FW: Vabilo na pogovor o knjigi dr. Neze Zajc "Krogozor slovanske besede" From: Knjigarna AZIL [mailto:azil na zrc-sazu.si] V sredo, 30. novembra ob 17. uri vas vabimo v Knjigarno AZIL na pogovor o knjigi dr. Neže Zajc "KROGOZOR SLOVANSKE BESEDE: Preizkušnja renesančnega humanizma skozi prerez opusov besedil Primoža Trubarja in Maksima Greka", ki je nedavno izšla pri založbi ZRC. O knjigi se bosta pogovarjala ddr. Igor Grdina in avtorica knjige dr. Neža Zajc. Delo Krogozor slovanske besede je osnovano kot sopostavitev in vzajemna osvetlitev dveh besedilnih opusov dveh pisateljev v (staro) slovenskem (Primoža Trubarja) in (staro) ruskem jeziku (Maksima Greka) XVI. stoletja. Poleg poglobljenega razumevanja njunega doprinosa k duhovni zgodovini človeštva, ponuja tudi nekoliko drugačen vpogled v obdobje, ki se je zapisalo v zgodovino pod naziv t. i. renesanse. === From: "Simona Mehle" Date: Mon, 28 Nov 2011 15:18:52 +0100 Subject: Modrijanova knjigarna - dogodki [...] četrtek, 8. december, ob 18. uri Virginia Woolf - med resnično zgodbo in fikcijo Letos mineva 70. let od smrti ene najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma, ki poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja, Virginie Woolf. Njeni najbolj znani romani so Jakobova soba (1922), Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928), Valovi (1931), Leta (1937) in Med dejanji (postumno 1941). Naslovni junakinji romana Gospa Dalloway je pred nekaj leti svojevrsten literarni spomenik postavil Michael Cunningham z romanom Ure, po katerem je bil posnet tudi film. Sedaj pa lahko v slovenščini beremo tudi biografski roman o življenju koker španjela pesnice Elizabeth Barret Browning Flush (Modrijan, 2011) in zbirko esejev Ozki most umetnosti (LUD Literatura, 2011). Četrtkov večer bo posvečen tej ostroumni, pronicljivi, duhoviti in širokosrčni avtorici, med drugim tudi letos izdanima prevodoma. O njenem življenju in delu bosta kramljali prevajalki Jana Unuk (Flush) in Breda Biščak (Ozki most umetnosti). === Od: Fabjan, Barbara Datum: 28. november 2011 14:55 Zadeva: Koledar dogodkov FF od 28. 11. - 4. 12. 2011 28. november, 18.00, predavalnica 325 (3. nadstropje) Filozofske fakultete Lingvistični krožek (967.) Filozofske fakultete: Značilnosti semantičnega in leksikološko-morfološkega procesiranja v okviru slovenskega in nemškega mentalnega leksikona pri slovenskem govorcu; predavala bo lekt. dr. Blanka Borin, prof. nem. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 28 20:44:00 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Nov 2011 20:44:00 +0100 Subject: [SlovLit] Okupacija FF v treh odmevih Message-ID: http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60814761§ion_id=2&article_id=3841060 -- današnja rekonkvista na Filozofski fakulteti v prispevku na 24ur.com. --- Od: Roman Vodeb Datum: 28. november 2011 19:33 Zadeva: OKUPACIJA FF Moda vas zanima moje razmišljanje, ki je zelo podobno vašemu, kot sem naknadno ugotovil. Kobe kot filozof me je razočaral: http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/studentske-nebuloze-1-del/65363 LP Roman Vodeb --- Od: Zdzisław Datum: 27. november 2011 16:26 Zadeva: Opazka s strani Dragi Miran! V polemiki s Tvojim stališčem do okupacije FF posebno ganljivo mi je brati diagnozo stanja, ki je povzročilo proteste in jih opravičuje. Razodetje, "da je globalno socialno stanje danes slabše kot je bilo denimo v šestdesetih. Da gre razvoj sodobne družbe od osemdesetih naprej v smeri krčenja socialnih pravic, uničevanja socialne države in povečavanja brezposelnosti" etc. je zares ganljivo do solz! Nu čto ž, kommunizm ne ponravilsja? Zdelo se je neumnemu ljudstvu, bodisi privislinskemu, bodisi subalpskemu, da bo mogoče izvojevati prosto tržišče z njegovo aksiologijo, ki nagrajuje kreativnost in konkurenčnost, in hkrati obdržati socialne pravice ter polno zaposlenost, da se bo dalo razširiti krog človeških pravic in s tem ne znižati nivoja osebne varnosti državljanov. Na infantilno pritoževanje, da se resničnost dramatično razhaja z njenimi idealiziranimi podobami, bi rad reagiral z eno največjih modrosti, ki mi jih je posredovala slovenščina: ne moreš stisnit in prdnit naenkrat. Za nekaj se moraš odločiti. Pa lep pozdrav! Zdzislaw Darasz From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 29 06:30:39 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 29 Nov 2011 06:30:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Med_revolucijo_še_kaj_drugega=3A_Ferdi nand_de_Saussure Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri161/index.html -- v pričakovanju zime. === Od: Ana Polona Golobic Datum: 28. november 2011 23:01 Zadeva: Zapis tujih imen Spoštovani, redno spremljam Slovlit, ki je dobrodošla pomoč vsem slovenistom, ki šele "začenjamo". Prosim Vas za pravopisno pomoč. Zagato je namreč povzročil zapis imena in priimka Ferdinand de Saussure, kadar ga pišemo brez imena oz. ko ga navajamo kot vir, kjer je priimek na prvem mestu. Pravopis pravi: Pomni 1. Tuje predložne in podobne dele priimka (t. i. predimke) pišemo citatno: A Prato, A'Beckett, Ap Rhys, Da Verona, D'Annunzio, de Musset, De Amicis, Pérez de Cuéllar, De La Mare, Degli Alberti, Di Giacomo, Du Bos, de La Fontaine, Le Bon, Li Gotti, Lo Presti, de l'Estoile, McCarthy, MacDonald, St. John, van Beethoven, Van Tieghem, O'Connor. Prim. § 860. Iz zgoraj navedenega sklepam: Na začetku povedi: De Saussure. V povedi: de Saussure --- čeprav sem v raznih strokovnih slovenističnih revijah na internetu zasledila razhajanja, ki morda izhajajo iz zgornjega odstavka iz Pravopisa, kjer so predimki včasih z veliko, včasih z malo. Predvidevam, da je npr. predimek z veliko zato, ker je tudi med imenom in priimkom z veliko. Kot vir: De Saussure in pod črko D in ne S. Lahko potrdite moje domneve? Prosim, pomagajte mi še pri sklanjanju - npr. zagata je okoli Ferdinanda de Saussura ali de Saussurja? Strinjam se s Ferdinandom de Saussurjem ... Lahko pri sklanjanju tujih imen pravila posplošimo ali to ni mogoče, ker se nekatera pišejo citatno in druga ne. Iskrena hvala, Ana Polona Golobič From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 29 11:18:35 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 29 Nov 2011 11:18:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Učni_in_znanstveni_jeziki_v_času_glo balizacije Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Tue, 29 Nov 2011 10:01:18 +0100 Subject: Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije V sodelovanju z Učiteljsko fakulteto iz Užica (Srbija) organizira Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta 8. znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo 9. IN 10. DECEMBRA 2011 V KOPRU. Tema znanstvenega sestanka: UčNI IN ZNANSTVENI JEZIKI V čASU GLOBALIZACIJE Namen 8. znanstvenega sestanka na UP PEF je, odpreti razpravo o rabi jezika(ov) znanstvenih disciplin znotraj univerze in o povezavah z drugimi (tujimi) akademskimi okolji. Govorimo o učnem jeziku na univerzi, znotraj katerega naj bi bil njegov uporabnik zmožen usvajati strokovna in znanstvena spoznanja ter jih znati kritično uporabiti in posredovati. To predvideva tudi veščine, kot so kritično branje, razlaganje, pisanje zapiskov, ocen, seminarskih, diplomskih nalog in znanstvenih člankov. Ob akademskem učnem jeziku se na univerzi razvija tudi znanstveni jezik. Vede se namreč praviloma izražajo skozi jezik (ob še nekaterih drugih semiotskih virih), kar pomeni, da potrebujejo jezikovni sistem, da izrazijo nova znanstvena spoznanja, ustvarjajo znanstveni diskurz, ob tem pa se utrjuje in bogati tudi sam jezikovni sistem, gre torej za sinergijo med dvema entitetama. Posredovanje znanstvenih spoznanj in strokovnih dejstev lahko poteka le z znanstvenim oz. strokovnim jezikom in na tej točki se srečamo z akademskim učnim jezikom. Znanstveni in strokovni jezik znanstvene discipline oz. stroke posredujejo učečim se prav učitelji neke discipline oz. stroke. V času globalizacije in hitrih ter širokih mednarodnih povezav se nam s tem v zvezi odpirajo nekatera vprašanja, kako posamezne stroke razvijajo nacionalno znanost in z njo nacionalni znanstveni in akademski jezik, s katerimi dilemami (na področju terminologije, tvorbe znanstvenih besedil?) se srečujejo v stiku z drugimi vedami (interdisciplinarnost) in drugimi jeziki, kakšno vlogo ima pri tem angleščina, ki jo dojemamo kot lingvo franko, dominantni akademski in znanstveni jezik, kakšno vlogo ima pri tem univerza kot krovna institucija, kakšno vlogo imajo univerzitetni učitelji in raziskovalci, kako uravnavati odprtost in pretočnost znanstvenih misli in akademskih praks, da se hkrati vključimo v ?globalno? znanost, a obenem ohranimo nacionalno ter kako omenjena vprašanja razrešujejo v tujih akademskih okoljih. Vabljeni predavatelji: PROF. DR. LUCIJA ČOK (Univerza na Primorskem), PROF. DR. LEV KREFT (Filozofska fakulteta Ljubljana), DR. ARIANNA MAIORANI (University of Loughborough, VB), PROF. DR. DRAGAN MARUšIč (Univerza na Primorskem), PROF. DR. KRSTIVOJE ?. ŠPIJUNOVIć (Univerzitet u Kragujevcu), PROF. DR. CHRISTOPHER TAYLOR (Universit? degli studi di Trieste), PROF. DR. EIJA VENTOLA (Aalto University Helsinki) Delovna jezika bosta slovenščina in angleščina. Program je objavljen na: http://www.pef.upr.si/raziskovanje/znanstveni_sestanki/2011092014524225/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 29 14:49:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 29 Nov 2011 14:49:25 +0100 Subject: [SlovLit] Okupacija FF -- Pristop do digitalnih arhivov in literarnoprostorski seminar -- Evroterm Message-ID: http://www.delo.si/novice/slovenija/studentje-o-predavanjih-aktivisti-o-problemih.html -- na Delu mi članka o okupaciji očitno ne bodo bojavili, so pa poročali o včerajšnji rekonkvisti: na spletu naklonjeno, v tiskani obliki bolj rezervirano. -- mh Ob vključitvi simpozija o Dušanu Pirjevcu na program okupatorjev Filozofske fakultete (zdaj že tržijo zavzeti prostor?) se spominjam profesorjevega predavanja leta 1973. Vpisan sem bil v prvi letnik primerjalne književnosti, potem ko sem leto prej še kot kranjski gimnazijec navdušen zahajal na kulturni maraton na FF, kjer so odzvanjala in se umirjala revolucionarna dogajanja prejšnjih let. Pred kateder v nabito polni predavalnici so na začetku večerne ure stopili trije starejši študentje in prosili profesorja, ki je bil med navdihovalci in podporniki študentskih protestov, za zaslombo v kazenskem pregonu, ki so si ga nakopali menda z žalitvijo Zveze borcev. Po napetem molku je profesor njihovo prošnjo razločno zavrnil, češ da so šli predaleč, saj so prizadeli njegove vojne tovariše. Karizmatični profesor je ravnal v imenu zvestobe idealom svoje generacije in gotovo tudi iz zdrave presoje o nerazumnosti, neproduktivnosti in neperspektivnosti vztrajanja v konfliktu. Ali lahko verjamem, da ta anekdota izpred osemintridesetih let ne bo ostala brez refleksije v razgretih glavah okupatorjev? -- miran === http://www.summer.ceu.hu/node/350 -- enotedenski seminar o dostopu do digitalnih virov v naši bližini: Policies and Practices in Access to Digital Archives, The Central European University, 2.--6. julija 2012. http://hastac.org/opportunities/summer-2012-neh-institute-advanced-topics-digital-humanities-spatial-narrative-and-dee -- poletni seminar o prostorski literarni vedi v Indianopolisu (Spatial Narrative and Deep Maps: Explorations in the Spatial Humanities). === Od: Lingvistični krožek Datum: 29. november 2011 08:47 Zadeva: LK, 5. december LK FF v Ljubljani vabi na 968. sestanek v ponedeljek, 5. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta mag. Adriana Krstič in Miran Željko, Sektor za prevajanje, Generalni sekretariat Vlade RS. Tema predavanja: Evroterm - terminološka zbirka za prevajalce. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 30 00:02:49 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 30 Nov 2011 00:02:49 +0100 Subject: [SlovLit] konkvista Message-ID: Od: toma zupancic Datum: 29. november 2011 17:22 Zadeva: RE: [SlovLit] Okupacija FF v dveh slikah ;) Hm, zmotil me je strokovni spodrsljaj v sicer značilno iskrivem Hladnikovem slogu: "Akcija ukinja skrb, da mladi nimajo več vitalne energije, da so konservativnejši od strašev, da ne znajo samostojno osmisliti življenja. Metafora take razvajene in nesamostojne mladine je >>hotel mama<<." Že najkrajši premislek o tretjem v primerjavi dokaže, da "hotel mama" ne more biti metafora mladine. Res pa je, da izraz osvetljuje naravo in obseg maminega skrbništva, čeprav ne more služiti niti kot krovni izraz za svet mladine, ker ne poimenuje mladine, ampak - mamo. Gre torej lahko le za metaforo v nekem poljudnem pomenu. LP Tomaž Zupančič === From: "\"Nejc R. Ivančič\"" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 29 Nov 2011 17:38:32 +0100 Subject: Rekonkvisti ob rob Dasiravno tema ni slavistična/slovenistična, bi vendarle želel na tem mestu zapisati redka slovesa in pokomentirati "študentsko" rekonkvisto na FF v LJ. Če so študentje II. letnika (in ne njihov profesor) "junaško [...] prisilil[i] okupatorja k umiku", potem vsa čast njihovi iniciativnosti. Ako pa je bil iniciator profesor sam in so študentje (kot Ismena Antigoni) želeli postati "sopotniki", potem ne drži teza iz njegovega predhodnega pisanja, češ da se je mladina končno zbudila iz apatije. -- Razmisliti bo treba tudi o tem, kako je z okupatorjem ter kdo so partizani in kdo tigrovci (kateri so bili prvi), da ne bo osvobodilni boj čez leta predmet politične (politikantske?) instrumentalizacije. Še bolj pametno bi bilo preudariti, ali so tokratni "okupatorji" upravičeni do protestov ali pa bi nemara morali o njih (poleg socialno opeharjenih) razmisliti profesorji, ki s(m)o prisiljeni pristajati na sprevrženo logiko "glavarine", kar v praksi pomeni, da lahko študirajo tudi tisti, ki za študij niso rojeni (če ne drugače -- pa s pomočjo šolnine). Navihan pozdrav vam pošiljam Nejc Ivančič iz Nove Gorice. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 1 09:26:57 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 1 Dec 2011 09:26:57 +0100 Subject: [SlovLit] Tretji del triptiha o okupaciji Filozofske fakultete Message-ID: Res je, tole po dolžini odstopa od prakse na Slovlitu, vendar presojam, da je za našo strokovno in akademsko eksistenco dovolj pomembno, da napravimo izjemo. -- mh === Pogovor z okupatorji po mojem ponedeljkovem predavanju v petnajstici, ko smo prilezli iz podtalja (undergrounda, kleti), kjer smo v skladu z narobesvetom, ki se nam dogaja, imeli predavanja prejšnji teden), mi je navrgel nekaj dragocenih spoznanj; upam, da kakšno tudi drugi strani. Najprej je tu spoznanje o komunikacijski podhranjenosti okupatorjev. Po skoraj enem tednu gluhe loze, vljudnega načelnega strinjanja z zahtevami in solidarnega zalivanja nežne rože upora so končno dočakali tudi artikulacijo pomislekov, strahov, nestrinjanja in celo upor, kar je okupaciji dalo novega zagona. Mogoče delam narobe, ko se spuščam v njeno analizo, saj jo prav s tem vzdržujem pri življenju. Seveda so za gluho lozo v veliki meri krivi okupatorji sami, ne samo nelagodje ali ignoranca zaželenih sogovornikov. K pogovoru so jih vabili dekan, rektor, študentski svet, pa ni bilo odziva, ponujali so jim predavalnico, pa so rekli ne, mi je nočemo v dar, ampak jo bomo zaplenili. Potrebo po pogovoru so izrazili šele potem, ko so postali gospodar prostora, kar vzbuja dvom v deklarirano željo po dialogu. Z inštitucijo ne komunicirajo na način izmenjave stališč, ampak z izrekanjem ultimativnih zahtev. Potem je tu spoznanje, da ima okupator dve podobi. Širši javnosti se ponuja preko spletnega bloga Mi smo univerza, kjer kljub občutku vsebinske revščine, ki ga povzroča s trudom, da bi zapolnil okupirani prostor (to počne zdaj z zabavnim umeščanjem naših rednih predavanj na svoj revolucionarni program), deluje dovolj kultivirano, teoretično, ob aktivističnih modnih dodatkih celo akademsko, goji kulturo opravičila in je v marsikateri točki čisto sprejemljivo. Z druge strani kažejo okupatorji manj prijazno lice. Reprezentirajo ga maloštevilni, vendar toliko opaznejši valpti revolucije. Šali okrog vratov varujejo njihova grla pred rezkim zimskim zrakom in jih solidarno vežejo po eni strani s palestinskimi sotrpini, po drugi pa s kulturpesimistično razpoloženo umetniško srenjo. Ti preprečujejo predavanja, potem ko se fakultetna oblast z njihovimi blažjimi kolegi že dogovori zanja, nasilno posegajo v prostor, dolžnosti in interese drugega, skratka sistematično kršijo dogovore. Vedno težje je verjeti, da gre za zatečene razlike med okupatorji, ki so zaradi te svoje dvojne narave razklani in nesrečni, preveč je namreč opaziti, kako jih preklapljanje med obema vlogama veseli. Dopoldne dobronamerni >>predstavniki<< okupatorjev vzbudijo obete v vedro razrešitev zagate, zvečer na skupčini (kamor vstop nasprotno razpoloženim študentov ni dovoljen!), jih jurišni del srenje povozi. Mogoče bi moral na prvem mestu imenovati potrebo okupatorjev po ločitvi duhov. Recept je na Slovenskem uspešen od Antona Mahniča dalje, zato metaforika borbenega katolicizma, ki sem jo uporabljal v predhodnih komentarjih okupacije FF, ni bila naključna. Ko se je dekan strinjal z zavzetjem dveh predavalnic in so naknadno samovoljno zavzeli še dve, se je izkazalo, da nekonfliktnega razreševanja sploh nočejo, saj jih osmišlja prav konflikt. Sem mar pozabil, da je po družbeni teoriji konflikt sprožilo družbenih sprememb? Ne, samo nepopravljivo upam, da družba blagostanja, h kakršni si prizadevamo, lahko funkcionira tudi drugače. Nekaterim skupnostim prav lepo uspeva živeti v miru in sožitju. Vse dokler se ne pojavijo posamezniki (ja, posamezniki, manjšine!), ki z nasiljem vnesejo ločitev duhov. Socializacija, kultiviranje, včasih so rekli tudi omika, pomeni zatiranje naturne agresivnosti v posamezniku in družbi v imenu človekove potrebe po sreči in ne vem, kaj bi bilo lahko v tem slabega. Pa menda ne delimo prepričanja z naciji, da je razvajena miroljubna družba oropana osnovnih življenjskih veselj, ker ni pravega užitka brez nasilja, da v taki družbi libido uplahne in je s tem izpostavljena barbarskim drugorodcem za nasilno zavojevanje? Naj konflikt in nasilno urejanje konfliktov vzdržujeta skupnost v kondiciji za obračun s potuhnjenim sovražnikom? Pojasnjeno mi je bilo, da je nasilja na FF samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da se vzbudi pozornost. Kaj bi se zgodilo, če po majhni dozi nasilja v obliki odvzema predavalnic še ne bi bilo odziva? Bi zavzeli célo šolo? Bi ob presneti apatičnosti družbe nadaljevali z granitnimi kockami in zažiganjem smetnjakov? Kje je meja minimalnega nasilja? Nasilje vrača prizadevanja za boljšo družbo nazaj v ničelno točko. Metode revolucionarnega terorja so, čeprav >>blage<<, v mirnih časih popolnoma nesprejemljive in delajo našim skupnim ciljem samo škodo. Večina komplimentov, ki sem jih dobil ob ponovnem zavzetju predavalnice, je omenjala pogum. Moramo imeti uslužbenci Inštitucije pogum, da vzamemo nazaj tisto, kar nam pripada v imenu javnega interesa? Ali je v splošni zavesti predstava o brutalnem izkoriščevalcu in nedolžnem izkoriščancu čisto izkrivljena, ko brezpravni manjšini pripisuje nasilnost, vsemogočni inštituciji pa nebogljenost? Ne, nič ni izkrivljena: nasilnih okupatorjev se ljudje pač boje, ne glede na to, ali pripadajo oblastni večini ali agresivni manjšini. Deležen sem bil komentarja, da so moji apeli za mirno razreševanje socialnih napetosti utopični, komentarja, ki priča o sprijaznjenju okupatorjev z nasiljem kot sprejemljivim družbenim gibalom. Očitek težko sprejmem, saj je tudi ideja komunizma, ki naj bi se zanj zavzemal okupator, enako utopična. Razen če seveda ne misli, da je za razliko od mojih miroljubnih socialnih sanjarij komunizem uresničljiv samo pod pogojem, da ga spremlja revolucionarno nasilje. Naslednje spoznanje se tiče slogana kritična refleksija, kjer izstopa kritika drugega. Za vse, kar je v družbi narobe, so krivi drugi (gospostvo, korporacije, inštitucije ...). Samokritiko si privošči le samozavesten subjekt in občutljivost na kritiko in pomanjkanje samokritike sta očiten znak nesamozavesti, ki je posledica nezaupanja v lastne deklarirane cilje. Tolažim se z mislijo, da je zadaj intuitivno spoznanje o preveliki razpoki med teoretičnimi konstrukti, skozi katere se osmišlja revolucionarno delovanje, in banalno realnostjo, ki naj doživi spremembe, in pripoznanje verjetnosti, da za to razpoko ne more biti kriva empirija, ampak teorija. Imel sem že zapisano, da samokritike, tj. popravka svojega obnašanja na podlagi povratnih informacij, kar je nujno za učinkovito delovanje subsistemov zahodne civilizacije, v prispevkih okupatorjev ni zaslediti, pa me je veselo presenetila delavnica s tem ciljem na njihovem programu. Še je upanje. Ključna se je pokazala deklarativna zavezanost okupatorjev teoretičnemu diskurzu. Eden od naštetih razlogov za upor je tudi domnevno pomanjkanje teorije pri študijih na FF in zato slaba kvaliteta teh študijev. Moja strokovna in življenjska spoznanja rastejo iz empirije, iz vzorcev, ki se kažejo v njej, in iz prizadevanja, da bi med posplošitvami in pojavi, na katere se posplošitve nanašajo, ne bilo prevelikih razpok, ki bi mi povzročale preglavice. Drugače pri aktivistih. Njihova akcija se sklicuje na Knjigo in na naučeno, ne na življenje. Bolj ko trdim, da tisto, kar vidim okrog sebe, ne ustreza priučenim razlagam, bolj so prepričani, da je potem treba spremeniti življenje, da bo ustrezalo Knjigi. Aktivist hoče, da teorija diktira praksi. (Kaj pa če ji zaletavo držo zavidam?) Na retorični ravni se socialni konstrukti artikulirajo z metaforiko nenehnega slabšanja in nevzdržnosti razmer. Saj ni od včeraj, v literarni zgodovini nas spremlja že desetletja v obliki sociološko zastavljenih uvodov, ki se potem citirajo in banalizirajo v seminarskih in diplomskih nalogah. Opazno stilno sredstvo je stopnjevanje: vse več, čedalje bolj ... Če bi opisi ustrezali socialni resničnosti, bi morala biti civilizacija že čisto na dnu, vsaj v fevdalizmu če ne v sužnjelastništvu. Aktivistični diskurz se tu loči od znanstvenega. Če bi bile izjave znanstvene, bi jih morale podkrepiti ustrezne statistike, teh pa ni, ker statistike govorijo o postopnem izboljševanju socialnega življenja. Aktivizem je zato v principu sovražen kvantifikaciji dejstev in je v tem soroden odporu tradiconalne humanistike do kvantitativnega dojemanja pojavov. Eden izmed izpostavljenih podatkov, da se je število študentov na učitelja drastično poslabšalo, nikakor ne ustreza dejanskemu stanju, kot ga prepisujem iz raziskave 2010: >>V primerjavi z gibanjem števila študentov pa opazimo, da od leta 2002 število visokošolskih učiteljev narašča bistveno hitreje kot število študentov in diplomantov, kar je pripomoglo k izboljšanju razmerja števila študentov na učitelja.<< (http://www.drznaslovenija.mvzt.gov.si/ch03.html). 2008 je bilo to razmerje pri nas 21 študentov na učitelja in ne dramatičnih 52, kot piše v okupacijskem manifestu. >>Osvobajanje za<< kvaliteten študij se je z zasedbo velikih predavalnic spremenil v >>osvobajanje od<< študija. Medtem ko se množice rednih študentov stiskajo v neprimernih kletnih prostorih ali jim ure odpadajo, se v velikih predavalnicah grejo likovne vzgoje z risanjem transparentov ali pa se odvijajo predavanja, kjer enega 40-letnika poslušata dva 65-letnika (kamera >>publike<< seveda ne snema). Naj se ta farsa od okupacije že neha. -- miran Prvi del triptiha o okupaciji FF se nahaja na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003921.html, drugi na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003923.html (intermezzo o Dušanu Pirjevcu na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003932.html). From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 1 11:04:40 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 1 Dec 2011 11:04:40 +0100 Subject: [SlovLit] Cenzura, digitalno urednikovanje -- Popularna kultura in slovenske pesnice Message-ID: https://mail.google.com/mail/?tab=wm#inbox/133f2699aa445720 -- podpiši proti cenzuri interneta. http://www.i-d-e.de/events-des-ide/spring-school-2012 -- spomladanska šola o digitalnem uredništvu na Dunaju 6.--10. 2. 2012, namenjena tehnično manj posvečenim. === Od: Avsenik, Maja Datum: 30. november 2011 12:52 Zadeva: Besedni postaji naslednji teden Torek, 6. DECEMBRA ob 17. uri (Modra soba FF): Izar Lunaček, Ciklična vera popularne kulture (Aristej, 2011; zbirka Dialogi) Z avtorjem knjige se bo o tem, kakšen pomen ima smešno v sodobni družbi, še zlasti v primerjavi z aktivnejšo vlogo, ki jo je komično igralo v ljudskih običajih ter verskih in obrednih praksah plemenskih skupnosti, pogovarjal Gregor Moder. Izar Lunaček je diplomiran komparativist, akademski slikar in doktor filozofije. Že dobro desetletje se preživlja z risanjem karikatur in stripov za vidne slovenske časopise in revije, štiri leta pa je bil kot asistent in mladi raziskovalec zaposlen tudi na Filozofski fakulteti, kjer je preučeval in poučeval filozofijo komičnega. Trenutno živi in dela v Španiji, kjer na Avtonomni univerzi v Barceloni raziskuje, kaj je smešnega na naši spolnosti in spolnih vlogah. NAPOVEDUJEMO Besedno postajo, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejem novejše zgodovine ob njihovi razstavi Slovenke v dobi Moderne. Četrtek, 8. DECEMBRA ob 18. uri (Muzej novejše zgodovine) Prof. dr. Irena Novak Popov, prof. dr. Milena Mileva Blažić in glasbena spremljava Janija Kovačiča: Antologija slovenskih pesnic (izbrala in uredila Irena Novak Popov; Tuma 2004-2007) Predstavitev vseh treh delov Antologije slovenskih pesnic, ki predstavlja izčrpen pregled slovenskega ženskega pesništva od leta 1825 do malo čez leto 2000. Izbrana poezija 143 pesnic tematsko posega na najrazličnejša področja in sledi različnim stilističnim in slogovnim tokovom. Antologija je obogatena z izčrpnimi bio- in bibliografskimi podatki o avtoricah in spremno študijo avtorice izbora Antologije prof. dr. Irene Novak Popov. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 1 14:52:48 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 1 Dec 2011 14:52:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Margaret_Davis_40_let_na_FF_--_Mazzini_p održi_zrcalo_--_Duhovna_oskrba_--_Re=3A_Okupacija _FF Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Margaret%20Davis%2040%20let%20na%20FF/index.html -- Margaret Davis 40 let na FF. http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2011/11/razvojno_socialna_laz.aspx -- Mazzinijev blog na siol.net, tudi o Cankarju, Tavčarju, Žabotu, DSP. === Od: rozman andrej Datum: 1. december 2011 12:14 Če potrebuješ [...] versko oskrbo, te obveščam, da bo v petek 9.12.ob 20.00h v kavarni Union zadnje letošnje zaničniško odmaševanje. Pridiga bo posvečena mestu mesta v popularizaciji jezika. Roza === From: "Tivadar, Hotimir" To: SLOVLIT Date: Thu, 1 Dec 2011 09:35:06 +0000 Subject: RE: [SlovLit] Tretji del triptiha o okupaciji Filozofske fakultete [...] mislim, da se predvsem mora nadaljevati nemoten študijski proces na naši FF ... === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 30. november 2011 17:27 Zadeva: RE: [SlovLit] Okupacija FF v treh odmevih [...] Ali se 'osvoboditelji' zavedajo, da je akademija še vedno skupnost učečih se in poučujočih, ki so zavezani starogrškemu, Aristotlovemu, starodavnemu kalonu: nerazdružljivemu trojstvu resnice, dobrega in lepega? Prav ti vsakdanji majhni in hoteni koraki h kalonu že saj dva tisoč tristo let ločijo človeka od živali. S čim že ga hočemo danes nadomestiti? Lp, mirko From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 3 11:41:25 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 3 Dec 2011 11:41:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Ziljske_pravljice_--_Reši_internet_ Natečaj_--_E-knjige_--_Re=3A_Okupacija_FF Message-ID: From: Zalka Kelih [mailto:kelih na kkz.at] To: 'SNI Urban Jarnik Martina Piko' Sent: Thursday, December 01, 2011 4:30 PM Subject: WG: predstavitev zgoscenke_vabilo Iniciativa Slovenščina v družini in SPD Zila vabita na predstavitev zgoščenke ČRNJ?VA KAPCA - pravljice v ziljskem narečju v torek, 6. decembra 2011, ob 10.30 uri v Tischlerjevi dvorani, 10.- Oktoberstraße 25/1, v Celovcu O iniciativi in zgoščenki bodo spregovorili: mag. Sonja Kert-Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze, dr. Teodor Domej, strokovni nadzornik za slovenščino na srednjih in višjih šolah na Koroškem, univ. prof. dr. Vladimir Wakounig Inštitut za pedagogiko in izobraževanje, univerza v Celovcu, predstavnik Slovenskega prosvetnega društva Zila Po zgledu jezika avstrijskih Romov, roman, si slovenske kulturne ustanove na Koroškem, skupaj z iniciativo ?Slovenščina v družini/Famliensprache Slowenisch? prizadevajo, da ohranijo danes že ogroženo slovensko ziljsko narečje v živi rabi in ga prenesejo na mlajše rodove. Zato so se govorci tega narečja skupaj s kulturnimi ustanovami odločili, da storijo jasne in odločilne korake za ohranitev in oživitev te regionalne jezikovne različice Skupno z iniciativo ?Slovenščina v družini/Famliensprache Slowenisch? daje Slovensko prosvetno društvo ?Zila? na svetlo prvo zgoščenko s pravljicami v ziljskem narečju. Jurist, profesor, zdravnica, (upokojeni) učitelji ? vsi so prevzeli vloge Rdeče kapice in hudobnega volka in na ta način na novo (p)oživili staro slovensko ziljsko narečje. Prva prireditev v tem sklopu bo 7. decembra 2011, ob 19.00 uri v Stari pošti na Bistrici na Zilji. === http://www.avaaz.org/en/save_the_internet -- peticija reši internet; tokrat pravi naslov. http://www.kgd-reciklaza.org/projekti/natecaj_plasc.cgi?lang=si -- Notera: ?Akakij Akakijevič v plašču sodobnosti?: literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 02. december 2011 16:37 Zadeva: FW: Dan odprtih dan EOD / EOD open day / 3.12.2010 From: Matija Brumen [mailto:Matija.Brumen na nuk.uni-lj.si] Uporabnike storitve ?EOD ? e-knjige po naročilu? vabimo, da nas jutri, 3. decembra obiščete v Narodni in univerzitetni knjižnici (Turjaška 1, Ljubljana), ob dnevu odprtih vrat, ko bomo v Repro centru med 9.00 in 14.00h predstavljali izdelavo EOD e-knjig in storitev EOD. Lep dan in lep pozdrav, Matija Brumen === Od: Silvija Borovnik Datum: 02. december 2011 10:38 Zadeva: Izraz podpore [...] od daleč spremljam okupacijo FF [...] razočarana pa sem tudi nad nastopi vašega rektorja in dekana, ki sta [študente] "podprla" - pri čem le? [...] Njihovi izrazi protesta, do katerega imajo sicer pravico, so žal povsem nekultivirani in vzbujajo v javnosti odpor. Če imajo resne pripombe glede kvalitete predavanj, bolonjskega študija itd., naj jih zberejo in s svojimi predstavniki obiščejo tako dekana, rektorja kot tudi ministra, ki jim bodo zagotovo prisluhnili, skratka naj se pogovarjajo in dogovarjajo, ne pa razgrajajo po fakulteti. [...] Spominjajo na otročiče, ki se mečejo po tleh v trgovini, kadar želijo doseči svoje. Popuščanje takim odraslim otrokom, s kakršnimi imate zdaj opravka vi na FF v Ljubljani in ki bi radi poznali le svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti, se mi zdi zelo nevarno. Zato bi tako dekan vaše FF kot tudi rektor ljubljanske univerze lahko nehala koketirati s študenti - in izražati, da se jih pravzaprav bojita! - ter bi jim namesto tega raje pokazala njihove meje glede tega, o čem se z njimi lahko pogovarjata in o čem nikakor ne. Ker morajo nenazadnje še kaj preštudirati in osebnostno dozoreti, univerza pa ni peskovnik s potičkami zgolj po njihovem okusu in meri. Lep pozdrav, Silvija Borovnik From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Dec 5 09:33:34 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 05 Dec 2011 09:33:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Jože_Faganel_7=2E_12=2E_2011_v_Trst u Message-ID: <4EDC81DE.14337.195BE5@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- Date sent: Fri, 2 Dec 2011 22:20:38 +0100 Subject: Joze Faganel 7.12.2011 From: Neva Zaghet Spoštovani, v imenu Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm vas vljudno vabim na srečanje s prof. Jožetom Faganelom z naslovom "Za oblikovanje nazora o govornem standardu slovenščine v javnosti. Razmislek za 3. tisočletje". Srečanje bo v sredo, 7. 12. 2011, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Lep pozdrav, Neva Zaghet. ------- End of forwarded message ------- From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 6 08:55:50 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Dec 2011 08:55:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Dvojezično_--_Knjige_ZRC_SAZU_--_Besed ila_reklam Message-ID: Učenec dvojezične ljudske šole Šmarjeta v Rožu Philip Ogris je med 1200 sotekmovalci uspel s predlogom za oblikovanje 170.000 kovancev za 10 evrov, ki bodo izdani septembra 2012. Vključuje tudi dvojezično poimenovanje KÄRNTEN - KOROŠKA. [iz Stergarjevih koroških obvestil]. === Od: Zalozba ZRC Datum: 05. december 2011 15:20 Zadeva: Vabilo na predstavitev novih knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 8. 12. 2011, ob 11. uri v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo revijo: Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 8 in tri knjižne izdaje: Japljev zbornik, uredila Marjeta Humar Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (zbirka: Slovarji) Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov (zbirka: Slovarji). === From: "darja tasič" To: Date: Tue, 6 Dec 2011 08:06:55 +0100 Subject: Vabilo lektorskega društva Lektorsko društvo Slovenije vabi v torek, 13. decembra 2011, ob 11. uri v prostore Društva slovenskih pisateljev, v Tomšičevi 12 v Ljubljani, na dopoldanski jezikovni pogovor, tokrat o besedilih reklam. Pogovarjali se bomo o jezikovnih domislicah, s katerimi nas razveseljujejo ali jezijo pisci in oblikovalci reklamnih besedil. Vabimo vas, da se nam pridružite oboroženi z najbolj izstopajočimi primeri, ki jih opazite med hojo ali vožnjo po mestu, ob gledanju televizije, poslušanju radia, ob branju ... Lektorsko društvo Slovenije Milojka Mansoor, predsednica http://www.lektorsko-drustvo.si; lektorji.slovenije na gmail.com From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 8 07:35:17 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Dec 2011 07:35:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezik_v_gospodarstvu_--_Masa_in_Mozzarto va_pisma_--_Prevajalsko_društvo Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 06. december 2011 10:26 Zadeva: LK, 12. december LK FF v Ljubljani vabi na 969. sestanek v ponedeljek, 12. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo izr. prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Tema predavanja: Izbira in raba jezika v gospodarstvu. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.zeit.de/2011/46/DOS-Mainstream -- Mainstream: Der Sog der Masse (članek v časopisu Zeit o negativnih in pozitivnih aspektih množičnosti; uporabno tako pri refleksiji upora na FF kot pri literarnem vrednotenju. Ključne besede: reaktanca, ljudstvo, množica, inteligenca panja (Zvonku Kovaču hvala za opozorilo na članek). http://letters.mozartways.com -- kritična izdaja Mozzartovih pisem. === Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 07. december 2011 23:59 Zadeva: dve za slovlit Društvo slovenskih književnih prevajalcev vljudno vabi na večer v okviru cikla >>Prevod in slovenska bralna kultura<< Moderna antika: novi prevodi antične književnosti in njihova vloga v sodobni slovenski kulturi. Gosta večera bosta uveljavljena književna prevajalka, dobitnica letošnje Sovretove nagrade, dr. Nada Grošelj, in prevajalec in profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Franci Zore. Pogovor bo povezoval Jernej Terseglav. Večer bo v petek, 9. decembra 2011, ob 19. uri v prostorih Društva na Tomšičevi 12 v Ljubljani. MAKEDONSKI VEČER v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri v Mestni knjigarni Maribor Tokrat prirejamo makedonski večer, kjer bosta revijo OtočjeO predstavila Mare Cestnik, glavni urednik revije, in Sonja Dolžan, sourednica in prevajalka večine besedil v 6. številki revije OtočjeO. Povabila sta tudi goste, in sicer makedonsko pesnico in pisateljico Lidijo Dimkovsko ter njenega moža in prevajalca Aleša Mustarja, Anjo Bračič, absolventko Filozofske fakultete v Ljubljani in prevajalko dveh besedil v 6. številki revije. Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi dijaki Sonje Dolžan z II. gimnazije v Mariboru: Viktorija Blažeska, Viktorija Paneva, Sanja Strovjanova, Monika Filipovska, Vasko Lalkov in Martin Janakiev. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 8 12:07:34 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Dec 2011 12:07:34 +0100 Subject: [SlovLit] = DSP_--_Herman_Koroški_--_Prešeren_v_ T=FCbingenu Message-ID: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/novi-predsednik-dsp-veno-taufer-zasedemo-lahko-tudi-parlament/272341 -- DSP grozi z zavzetjem parlamenta; zgledi s FF vlečejo (hvala Petru Weissu za povezavo). === Od: Datum: 08. december 2011 11:36 Zadeva: Obletnica rojstva Hermana Koroškega Pred tremi leti so se zvrstile slovesnosti ob 500. obletnici rojstva Primoza Trubarja. Ko se izteka tekoce leto, pa se spodobi s kaksno vrstico spomniti tudi 900. obletnice rojstva Hermana Koroskega, imenovanega se Herman Dalmatinec, Herman Slovan in Herman Drugi. Da se sam ni stel za Dalmatinca, prica pripomba, vnesena v prevod Velikega uvoda v astronomijo (Introductorium maius in astronomiam) Albumasarja iz leta 1140: Istre deli trije: morski in gorski, v sredi domovina nasa Koroska. Zarko Dadi´c je gorsko Istro istovetil kar s Cicarijo, medtem ko jo je Kajetan Gantar iskal nekoliko bolj severno na Krasu, glede na izrecno vmesnost Koroske pa gorski Istri rajsi ustreza Avstrija kot dezela ob Istru oziroma Donavi. Za Hermana Koroskega je znano, da je v letih 1130-1134 studiral v Chartresu in da je z Robertom iz Kettona leta 1135 dostudiral v Parizu. Z Robertom je nato tudi krenil na Jutrovo in se tam mudil do leta 1138. Sledilo je delovanje v Spaniji, kjer je prevajal astronomska in matematicna dela iz arabscine v latinscino. Ko se je leta 1143 preselil v Francijo, je v Beziersu nastala njegova izvirna filozofska razprava O bistvih (De essentiis). Ob prevodih in izvirni razpravi v latinscini je Herman vazen tudi kot zacetnik simbolizacije v znanosti, in to v zvezi z rodno slovenscino. Ze med bivanjem v Bagdadu ter Kahiri je na podlagi zacetnic slovenskih imen za dni tedna postopno razvil 7 simbolov za planete in vanje najbrz v navezavi na Gavharja Sicilskega vgradil tudi podatke o svoji narodnosti, rojstnem kraju in casu: Slovenin Herman iz Sv. Petra v Lese, 21. 12. (21+12 = 33)) Do leta 1144, ko je na podlagi glagolice izoblikoval se 12 zivalskih znamenj, pa je podatke dopolnil z izpovedjo vere, starostjo in rojstnim letom ter monogramom: Jaz v Boga, Devo Marijo verujo, 33+1111, HDC (= Hermanus de Carinthia). Vlado Nartnik === Od: Irma Kern Datum: 08. december 2011 10:13 Zadeva: PRESERNOV VECER V TUEBINGENU V okviru slovenskih literarnih večerov na Filozofski fakulteti v Tuebingenu je minuli torek potekal literarni večer, na katerem so študenti slovenščine in slavistike kot tudi študenti drugih študijskih smeri obeležili 211-letnico pesnikovega rojstva, ki je bila v soboto, 3. 12. 2011. Študentom sem najprej predstavila pesniško delo Franceta Prešerna ter ga umestila v evropski prostor in čas. Ko sem spregovorila o Prešernovi življenjski poti, so študentje, ki Prešerna večinoma slabo poznajo, saj ga v nemškem šolskem sistemu pri literaturi ne obravnavajo, z zanimanjem poslušali, kako so zahtevne življenjske preizkušnje zaznamovale vsebino Prešernovega pesniškega opusa. Na ta pogled se je navezal prof. Jochen Raecke, ki je imel daljše predavanje, v katerem je razmišljal o narodotvornih elementih Prešernovih Poezij. Pri tem je izpostavil pomen jezika, ki se pri Prešernu programsko dvigne od ljudskega pogovornega jezika k obvladovanju knjižne norme, s katero je mojstrsko oblikoval najbolj zahtevne oblike evropske poezije. Poudaril je, da politična zamisel narodne osamosvojitve pri Prešernu ni nacionalistično zamejena, temveč vizionarsko vpeta v načela humanističnega internacionalizma, v predstavo o enakopravnem in prijateljskem sožitju vseh narodov sveta. Moč Prešernove pesniške besede so študentje lahko začutili ob lektoričini in Dietmarjevi (Dietmar Fiesel, študent slovenščine) interpretaciji Prešernovih pesmi. Pesmi so študentje lahko slišali v slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa. Z zanimanjem so si ogledali tudi posebno 'luksuzno' izdajo Prešernovih Poezij, ki so izšle ob 200-letnici njegovega rojstva pri Mestni občini Kranj. Študentka slovenščine Constanze Becker, ki igra fagot, je poskrbela za glasbeno spremljavo [...] Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 8 19:18:45 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Dec 2011 19:18:45 +0100 Subject: [SlovLit] Miniaturke -- Reformacija v Srednji Evropi -- Lovske zgodbe Message-ID: Od: Pablo Juan Fajdiga Datum: 08. december 2011 12:47 Zadeva: Vabilo Slovanska knjižnica in društvo Exlibris Sloveniae vas vljudno vabita na predavanje z naslovom Miniaturna knjiga skozi stoletja. Predaval bo prof. dr. Martin Žnideršič v kletni dvorani knjižnice na Einspielerjevi ulici 1 v Ljubljani 13. decembra 2011 ob 17. uri. === From: "Andjelija Trkulja" To: Date: Thu, 8 Dec 2011 13:00:11 +0100 Subject: Predstavitev Reformacija v srednji Evropi na FF UM Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev monografije: Vincenc Rajšp, Karl W. Schwarz, Bogusław Dyba¶, Christian Gastgeber (ur.), DIE REFORMATION IN MITTELEUROPA / REFORMACIJA V SREDNJI EVROPI: Prispevki ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, 2008 (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2011). Predstavitev monografije in pogovor z urednikom dr. Vincencem Rajšpom bo vodil novinar in publicist Anton Petelinšek. Predstavitev bo v torek, 13. decembra 2011, ob 10.30 uri v predavalnici 2.20/FF Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Vljudno vabljeni! === http://lit.ijs.si/rok_lov2.pdf -- lovske zgodbe. Rok Gašperšič, O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico (LD Kropa, 2011, 171--255). From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 8 20:48:42 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Dec 2011 20:48:42 +0100 Subject: [SlovLit] = Emancipatorično_izobraževanje_--_Re =3A_DSP_--_Iz_Clevelanda Message-ID: http://en.wikiversity.org/wiki/User:Leighblackall/A_crisis_for_institutions,_opportunities_for_teachers -- Kriza inštitucij je priložnost za učitelje, blog univerzitetnega učitelja Jamesa Neilla iz Canberre, ki propagira emancipatorično izobraževanje in odprt dostop do izobraževalnih virov, kamor spadajo mdr. wikiverza, blogi, prezentacije (Slideshare), gl. http://en.wikiversity.org/wiki/User:Jtneill/Teaching/Technologies/Personal_story. Wikiverza lahko v krizi tradicionalne univerze postane svobodna internetna univerza, tako kot je Wikipedija postala prosta spletna enciklopedija, in z omrežno dostopnimi predavanji uniči tradicionalno univerzo, ki so jo obvladali neoliberalski ekonomski principi. Spletna univerza je učinkovitejša, bolj simpatična, cenejša in odprta vsem. Na članek me je opozoril kolega na Slovitu, ki v zvezi z novimi načini študija kritično razmišlja tudi o konservativnosti aktualne okupacije FF. V njenih zahtevah za "staro pravdo", "tj. pogoje dela in stare načine dela in njihovega plačila, kakršni so bili značilni za predhodne generacije," ne vidi nič revolucionarnega. Prava avantgarda in pravi revolucionarji "bi namreč zahtevali uporabo novih in nastajajočih (akademskih) proizvodnih sredstev za nove (proizvodne) odnose. [...] Zahtevali bi uvedbo takih zakonov in pravilnikov, ki bi predvideli kot pogoj za črpanje davkoplačevalskega denarja v akademski sferi, da predavatelji začno youtubizirati svoja predavanja" [...] da znanje resnično postane dostopno vsem! In ne več samo - bolj ali manj, relativno še vedno, priviligirani - mladini, ki to znanje lahko plača z denarjem od staršev ali davkoplačevalcev, ki jim ga prerazporedi država. Pač pa tudi doslej najbolj izključenim. Recimo vsem depriviligiranim imigrantom v Sloveniji, ki jih globalizacija sili v tako ali drugačno, dekleta z Vzhoda Evrope, ene vrste, fizične delavce z Juga pa v druge vrste prostituiranje tu in drugod na Zahodu. Pa še prezaposlenim staršem, ki bi jim, ker nimajo časa hoditi na predavanja, nova znanja prišla prav, da bi lažje dobili delo v panogah znanja, ko se bo še zadnja industrijska panoga preselila v Azijo. [...] Namesto slik kladiva in srpa, pa tudi namesto (sedaj enako preseženih) "učilne zidane, knjige in pisala", mora namreč na zastavi revolucionarjev vihrati slika orodij za video zajemanje predavanj ter objavo znanja za vse!" === https://docs.google.com/document/pub?id=1h-xkcFPcna9Mr0dtY0Xk1zKJfSgUbIUKz_HBBnnVKPk -- Branko Gradišnik, Izjava ob izstopu iz DSP. === From: luka zibelnik To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 8 Dec 2011 10:28:06 -0800 (PST) Subject: Dogodek v Clevelandu Včeraj sem s pomočjo washingtonskega muzeja holokavsta (USHMM), dekanata clevelandske državne univerze (CSU), oddelka za moderne jezike in dela sredstev Urada za Slovence po svetu organiziral predavanje dr. Hannah Starman z naslovom Rise and fall of Maribor's textile industry: Post-WWII trials of Jewish textile manufacturers and their quest for justice. Dr. Starmanovi je pot iz Washingtona plačal washingtonski muzej, CSU je prispevala za spanje in predavalnico, Urad pa je poskrbel za hrano na dogodku in prevoz z letališča. Dr. Hannah Staman je trenutno raziskovalka v Centru za napredne študije holokavsta, kamor je s štipendijo odšla aprila letos. Do dogovora o stroških in datuma je prišlo šele nekaj dni pred predavanjem, saj je predavateljica izjemno zasedena (le nekaj dni pred tem dogodkom je podobno tematiko predstavila na Harvardu), a so se ga poslušalci vseeno množično udeležili. S slišanim in videnim sta bila med drugimi izjemno zadovoljna tudi dekan fakultete dr. Gregory Sadlek in Generalni konzul RS v Clevelandu, Jurček Žmauc ter nekaj profesorjev s CSU. S tem smo v Clevelandu zaključili šolsko leto 2011, konec januarja pa že pričakujem obisk dr. Leonore Flis, Fulbrightove štipendistke v New Yorku, ki bo predstavila narativno v nefikcijskih stripih. Lep pozdrav iz ledenega Clevelanda, Luka Zibelnik From vladka.tucovic na guest.arnes.si Fri Dec 9 11:23:30 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Fri, 09 Dec 2011 11:23:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Pesniki_pod_lečo_v_Kopru Message-ID: <4109e72c490fff0956c249daa26b55b4@guest.arnes.si> Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z založbo Mladika iz Trsta v okviru Večerov v Foresteriji vabi na predstavitev knjige Vilme Purič Pesniki pod lečo (2011), ki bo v ponedeljek, 12. 12. 2011, ob 18.00 v Foresteriji (Titov trg 5, Koper). O knjigi bodo spregovorile: avtorica spremne besede dr. Irena Novak Popov, mag. Loredana Umek in avtorica knjige Vilma Purič, povezovala bo mag. Vladka Tucovič. V knjigi Vilme Purič Pesniki pod lečo je zbranih dvanajst esejev o tržaških pesniških ustvarjalcih, ki so posegali v slovenski literarni prostor od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Zbrana besedila kronološko pretresajo in vsebinsko razčlenjujejo idejne in estetske razsežnosti posameznega avtorja. Avtoričino pero je vzelo v pretres sledeče verzne ustvarjalce: Vinka Beličiča, Miroslava Košuto, Aleksija Pregarca, Bruno Marijo Pertot, Ireno Žerjal, Marka Kravosa, Aceta Mermoljo, Marija Čuka, Borisa Pangerca, Alenko Rebula, Majdo Artač Sturman in Ljubko Šorli. Slednjo kot goriško pesnico je Puričeva uvrstila zaradi njene izjemne pesniške moči in zato, ker njena poezija še na najbolj pristen način uteleša čutenja primorskega človeka, zaznamovanega z zgodovino. Med osnovnimi težnjami pesniškega stvarjenja tržaških pesnikov Puričeva ugotavlja pomen pesniškega čutenja, etičnih vrednot in jezikovne prizadevnosti, a upošteva tudi splošne značilnosti modernega časa, kot so relativizem, individualizacija in odtujenost, kljub temu pa, opozarja avtorica spremne besede, dr. Irena Novak Popov, so za te pesnike značilni tudi bojevitost, vztrajanje, ukoreninjenost, samohodstvo, (ne)moč, ponos in zagovarjanje lastne vrednosti. Delo Pesniki pod lečo je pomemben pripomoček pri razumevanju in predstavljanju sodobne tržaške poezije, po katerem lahko seže, kdor se študijsko ali pa iz ljubezni predaja poeziji. Vljudno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 10 18:52:47 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 10 Dec 2011 18:52:47 +0100 Subject: [SlovLit] = S_Koroške_--_Re=3A_Okupacija_FF_in_WP_ --_Googlovo_prevajanje_--_Sovražni_govor Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 08. december 2011 20:57 Zadeva: drugič v decembru in 57-ič letos V ponedeljek, 12. 12. 2011 ob 18.00 bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetna knjižnica Maribor (Gospejna ulica 10) literarni večer >>Franz Grillparzer - sosed mejak<<. V branju in razpravi ob izidu prevoda dveh novel avstrijskega klasika "Revni goslar / Sendomirski samostan" bodo sodelovali mag. Irena Samide, Marjan Pungartnik in prevajalka Ana J. Oseban. [...] V torek, 13. 12. 2011, bo 90-letnica rojstva nedavno umrlih velikanov slovenske koroške kulture: arhitekta Janeza Oswalda in pisatelja Janka Messnerja. Spominska prireditev In memoriam Janko Messner bo v četrtek, 15. 12. 2011 ob 19.30 v Inštitutu Robert Musil Univerze v Celovcu (Bahnhofstr. 50/I). Spored bodo oblikovali: Klaus Amann, Anita Hudl, Andrej Mohar, Fabjan Hafner, Peter Wieser, Jani Oswald, Rezka Kanzian in France Zadravec; glasbeni okvir: Peter Raab & Rolf Holub ter ansambel Drava. [...] Z lepimi pozdravi in najboljšimi željami! Janez Stergar, KKS + INV, Ljubljana === http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/okupacija-ff-15o-mi-smo-univerza-ii-del/65933 -- blog Romana Vodeba: 2. del kritike okupacije FF. http://sl.wikipedia.org/wiki/Škrabčeva_domačija -- wikipedijsko geslo Škrabčeva domačija smo v zahvalo za gostoljubje slovenisti popravljali v delavnici, ki je sledila oddelčni seji v skednju Škrabčeve domačije. === From: Irena Rain To: Date: Fri, 9 Dec 2011 15:20:08 +0000 Subject: RE: Ali so prevajalci sploh (še) potrebni? ali vdor Google prevajalca v jezik Vsake toliko časa uspem pogledati, kaj se dogaja na slovenski jezikovni sceni. Kot vedno so tukaj debate o vdoru angleških besed in fraz v vsakdanje besedišče - še živo se spomnim tistega zimskega jutra lansko leto, ko sem si s kolegico želela izmenjati naslove, da bi ostali v stiku, in me vpraša: "Ti, keri je tvoj nalov na fejsboku?" [Nadaljevanje na https://docs.google.com/document/pub?id=1rP-Uf3JVZ9VnQ0BJvxvqoGipW2_oqsFe4HylQSvU0Cs -- mh] === http://www.1ka.si/hate -- anketa o sovražnem govoru na spletu. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 10 18:55:11 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 10 Dec 2011 18:55:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Pisanje_kratke_zgodbe_--_Tekstologija_-- _Hiša_slovenske_poezije Message-ID: Od: Avsenik, Maja Datum: 09. december 2011 15:00 Zadeva: Andrej Blatnik in Pisanje kratke zgodbe na Besedni postaji v torek V torek, 13. decembra 2011 ob 17. uri (Modra soba Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si (zavihek Založba in Knjigarna)) ANDREJ BLATNIK, Pisanje kratke zgodbe; od prvopisa do natisa (LUD Literatura, 2010) "Ne pride vsak bralec do konca vsake zgodbe. Veliko jih ne pride niti do sredine veliko zgodb, ki jih začnejo. Nobene pravice nimamo pričakovati, da bo bralec zdržal do točke, kjer se zares začne. Zgodba se začne s prvim stavkom, takoj se postavi vzdušje, takoj se oblikujejo liki ?" Več boste izvedeli na pogovoru z avtorjem, doc. dr. Andrejem Blatnikom. Z njim se bo pogovarjal Žiga Rus. Vabljeni! === http://www.inke.ca/ -- INKE (Implementing New Knowledge Environments), kanadski projekt digitalnih besedilnih raziskav. http://www.interedition.eu/ -- simpozij o digitalnih znanstvenih kritičnih izdajah (Scholarly Digital Editions, Tools and Infrastructure), 19.--20. marca 2012, Haag, Nizozemska. === From: "Živa Čebulj" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 9 Dec 2011 15:52:25 +0100 Subject: Taja Kramberger v Hisi slovenske poezije V petek, 9. decembra, ob 19.30 bomo v Hisi slovenske poezije v Franciji (Centre de Créations pour l'Enfance, Antenne Slov?ne) gostili slovensko pesnico, znanstvenico in angazirano intelektualko Tajo Kramberger. Branje pesmi bo potekalo vecji del v francoscini, vendar bo publika delezna tudi melodije slovenskega jezika. Sledil bo krajsi pogovor o vlogi poezije in pesnika v svetu. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 11 16:06:04 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 11 Dec 2011 16:06:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Humanistične_univerze_v_krizi_--_Slike _Re=3A_Okupacija_FF_--_SD_Nova_Gorica Message-ID: http://www.lrb.co.uk/v33/n24/keith-thomas/universities-under-attack -- Keith Thomas, Universities under Attack. http://www.lrb.co.uk/v33/n24/michael-wood/must-we-pay-for-sanskrit -- Michael Wood, Must we pay for Sanskrit? (London Review of Books 33/24 (15. decembra 2011). Oba članka govorita o kritičnem stanju britanskih univerz, zlasti humanistike, podobno kot pred časom pri nas močno odmevno pismo ameriškega profesorja biologije Gregoryja A. Petska svojemu rektorju (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003625.html). Sta na delu komercializacija in antiintelektualizem ali gre bolj za preurejanje razmerij med področji znotraj univerze? Avtor predlaga, naj univerza ustanovi svet za zaščito univerze, poišče prosvetljenega mecena in najame PR-podjetje, ki bo skrbelo za ozaveščanje javnosti o njenem prvem poslanstvu, ki je ohranjanje in reinterpretiranje kulturne in intelektualne dediščine ter zagotavljanje prostora za teoretično mišljenje brez ozira na finančne efekte takega početja. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri163/index.html -- slovenisti v Hrovači in Velikih Laščah; ljubljanski bron. http://sl.wikisource.org/wiki/Uporabniški_pogovor:Youtuniverity -- odmev na okupacijo FF. === From: "Sonja Žežlina" To: slovlit Date: Sun, 11 Dec 2011 14:54:35 +0100 Subject: POROČILO O DELOVANJU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA NOVA GORICA V ČASU OD 2009 DO 2011 Slavistično društvo Nova Gorica je dejavno preživelo čas od zadnjega občnega zbora v novembru 2009. Najodmevnejša dogodka sta bila zagotovo ekskurzija v Sarajevo in 21. Primorski slovenistični dnevi, vendar pa tudi vse drugo delo ni zanemarljivo. Leto 2010 je bilo Kosmačevo leto, zato so bile prve dejavnosti novega odbora posvečene temu jubileju. Sodelovali smo pri pripravi simpozija o Kosmaču v tolminski knjižnici, veliko časa smo posvetili ideji o postavitvi Kosmačevega spomenika v Novi Gorici. Do realizacije te ideje žal ni prišlo. Začeli pa smo uresničevati zamisel o meddruštvenem povezovanju, saj so nas aprila obiskali člani SD Dolenjske in Bele krajine. Dejavno smo se vključevali v družbeno življenje (naša članica M. Mercina je zasluženo prejela občinsko priznanje Bevkovo nagrado - čestitke!), odzivali smo se na dogajanje v pedagoškem okolju (npr. vsako leto smo posredovali svoje pripombe komisiji Cankarjevega tekmovanja), opozarjali na težave stanovskih kolegov, se trudili za medijsko prepoznavnost (pomena) našega dela ... Pomemben dosežek je tudi postavitev društvene spletne strani http://www.sdng.si. V tem kratkem poročilu ne bom izgubljala besed o izgubljanju časa zaradi birokratskih neumnosti, s katerimi se mora društvo v teh časih spopadati, da sploh lahko preživi. Zagotovo pa ni bil izgubljen čas , ki smo ga v imenu lepega porabili za skupno dobro, zato naj se ob izteku svojega predsedniškega mandata zahvalim vsem, s katerimi sem imela možnost in priložnost sodelovati, posebej še članom IO društva A. Ogrič, A. Šušmelj, A. Žgur, N. Ivančiču, Z. Božiču, E. Furlan ter M. Mercina, N. Majcen, A. Špacapan in Z. Janu. Več o minulem in načrtovanem delu na občnem zboru društva v sredo, 14. 12. 2011, ob 17.00 na OŠ Solkan. Vljudno vabljeni. Sonja Žežlina, predsednica SD NG From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 11 20:34:07 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 11 Dec 2011 20:34:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Bolonja_--_Jaša_Zlobec_--_Lavrinova_di ploma Message-ID: http://abra.fkkt.uni-lj.si/fn01leban/clanki -- Ivan Leban, nekdanji prorektor UL o bolonjski reformi od samega začetka dalje; zavzema se za evolucijsko pot, tj. reformiranje, ne pa za revolucionarne spremembe. === Od: Boza Krakar Datum: 11. december 2011 20:08 Zadeva: Sošolci o Jaši Zlobcu (1951-2011) si sam si skupaj kdo polje ti žanje kdo tvoje sanje ... (J. Zlobec, Mlado jutro) Prav bi bilo, da se tudi na Slovlitu spomnimo pesnika, prevajalca, publicista, revolucionarja, poslanca, diplomata, našega mladostnega prijatelja in sošolca. Jaše Zlobca. Tu je nekaj drobcev iz naših gimnazijsko-študentskih spominov. Nekoč, ko je bila v nas še sama mladost, smo se zvečer, po šoli, povzpeli na stolp, visoko nad drevesne krošnje gledat zvezde - kako daleč so, kako lepe so! smo si rekli; radost in tesnoba pred neizmernostjo sveta sta bili naša skupna zaveza, skupna pot, večer je bil naše mlado jutro. V skupno rdečo nit spominjanja je vtkan neizbrisen spomin na Jašev neizmerni vitalizem, po katerem nas je vse prekašal in ki je znova in znova vžigal navdih za njegove duhovite in ustvarjalne domislice iz besed in dejanj. Občudovali smo ga zaradi njih, kakor smo se, manj zreli, čudili njegovi moralni trdnosti, čutu za pravičnost in solidarnost, pa njegovemu zagnanemu pogumu. Bil je tisti, ki si je upal: na dijaškem izletu je popolnoma oblečen skočil v mrzlo morje v koprski luki, spodbudil je naše protestniško lepljenje plakatov zoper komercializacijo in nasilje Jamesa Bonda, ostro kritično govoril o Titu pri uri zgodovine, šel s prijateljem peš do Prage v spomin Janu Palachu, daroval kožo trpečemu sočloveku, se boril za ukinitev smrtne kazni, stopil na čelo študentskega gibanja, sredi predavanja izmaknil kolegici zapiske in jih komentiral s svojimi limeriki, pa še in še ... Prvič sem spoznala, da je Jaša vedel in videl več kot ostali, ko smo v 8. razredu dobili v zbirki Sinji galeb Malega princa - pravljico za najstnike, uf, kaj bomo s tem - pa smo počasi skupaj spoznali simboliko, ki jo je v začetku zaznal le Jaša; in zdaj je on sam daleč na nebu, kjer ima svojo zvezdo V tistih davnih dneh, dragi Jaša, ko sem prišel v razred, v katerem ste bili vsi že dolgo skupaj, vsi tako razgledani, polni znanja o meni neznanem svetu, ko ste se pogovarjali o Van Goghu, Picassu, in ko sem bil sam, izgubljen in obupan, si mi ti srčno podal roko, s teboj sem sedél v šolski klopi, in tako si me sprejel v nov širni svet, za katerega smo z leti spoznali, da je tudi svet bolečine, zaznamovan s tvojo nedoumljivo usodo. - In zdaj, ko se je jutro prevesilo v večer, kot da je nekdanja svetloba ugasnila v bolečini; ampak ti si z njo bogatejši od nas. Tvoje notranje sonce, Jaša dragi, zdaj vzide tam onkraj. Naj ti sveti na poti, in naj ti bo toplo ob naših spominih nate, ko boš kdaj začutil hladno samoto v deželah, ki so daleč daleč od tu. - Skupaj smo iskali nova znanja, nove časne in večne resnice, predvsem pa se trudili, da bi razumeli vse in vsakogar. Vsi smo bili enaki, a vendar je bil sol, kvas in vezivo te družbe - Jaša. Tega pa smo se resnično zavedli šele takrat, ko ga je bolezen iztrgala iz naše srede. Res je bil sonce naše mladosti! Zastalo je tvoje izmučeno srce, ti pa ostajaš v naših srcih, v spominih, z žarom tvojih besed, s toplim stiskom tvojih rok. Sošolci in sošolke 4. a razreda Šubičeve gimnazije v Ljubljani, leta 1969. === Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 11. december 2011 18:56 Zadeva: Podelitev Lavrinove diplome in večer slovenskega prevajanja Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na podelitev Lavrinove diplome, priznanja za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom, ki jo za leto 2011 prejme Andrée-Lück Gaye. Podelitev bo združena z večerom slovenskega prevajanja, na katerem se bodo z odlomki iz svojih najnovejših prevodov predstavili uveljavljeni slovenski prevajalci: Breda Biščak, Virginia Woolf: Kratka proza Lijana Dejak, Vladimir Makanin: Asan Milan Dekleva, Saturo Eugenio Montale: Satura Nadja Dobnik, Christian Bobin: Vsi so zaposleni Miriam Drev, S. Byatt: Žvižgavke Srečko Fišer, Michelangelo: Pesmi in drobci Nada Grošelj, Christina Rossetti: Škratja tržnica Tina Mahkota, James Joyce: Pisma Nori Marko Marinčič, Tertulijan: Spektakli, Grški plašč Jaroslav Skrušny, Stendhal: Medenko Đurđa Strsoglavec, Tanja Mravak: Morava se pogovoriti Veno Taufer, R. S. Thomas: Pesmi Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 13. decembra 2011, ob 19. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Dec 13 12:29:31 2011 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 13 Dec 2011 12:29:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistično_društvo_Slovenije_in_0 5_=25_dohodnine Message-ID: <4EE7371B.19268.5E3E53E@matjaz.zaplotnik.siol.net> Spoštovane članice in člani Slavističnega društva Slovenije, na http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1242 je obrazec za donacijo dela dohodnine na račun SdS. Če ga boste izpolnili (pod ''Ime oz. naziv upravičenca'' vpišite ZVEZA DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, pod ''Davčna številka upravičenca'' 81642946, ter vnesite delež dohodnine (max. 0,5 %), ki ga želite pokloniti društvu) in do konca leta poslali po pošti na svoj davčni urad ali prek sistema eDavki na spletni stani http://edavki.durs.si , boste podprli naša skupna prizadevanja. Naslovi regijskih davčnih uradov, ki so prejemniki vloge, so dosegljivi s klikom na gumb "Možni prejemniki vloge". Zahvaljujem se in vse lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel, predsednica društva From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 13 15:58:11 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 13 Dec 2011 15:58:11 +0100 Subject: [SlovLit] eLex -- Terminologija EU -- Marko Stabej v Beogradu -- Vrednotenje digitalnih raziskav Message-ID: From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 12 Dec 2011 08:29:46 +0000 Subject: Poročilo s konference eLex 2011 eLexicography in the 21st century: New applications for new users / Elektronska leksikografija v 21. stoletju: nove aplikacije za nove uporabnike Bled, 10.-12. november 2011 spletna stran: http://www.trojina.si/elex2011 organizator: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko Konference eLex 2011 se je udeležilo 100 udeležencev z vsega sveta. Na predavanjih so bili predstavljeni novi slovarji, orodja in viri, udeleženci pa so razpravljali o temah, kot so slovarska vsebina po meri posameznih uporabnikov, uporabniško ustvarjena vsebina in kako zaslužiti z izdelavo (prostodostopnih) spletnih slovarjev. Na okrogli mizi so povabljeni strokovnjaki predstavili svoje poglede na to, kakšni bodo slovarji prihodnosti in če jih bomo sploh še poznali pod poimenovanjem slovarji. Vabljena predavanja, okroglo mizo in nekatera predavanja si lahko ogledate na spletni strani Videolectures (http://videolectures.net/elex2011_bled/). Konferenčni zbornik je na voljo na http://www.trojina.si/elex2011/Vsebine/proceedings.html, kjer si lahko naložite celoten zbornik ali posamezne prispevke. O konferenci je bil objavljen tudi članek v Večeru (http://www.vecer.com/clanek2011111505709416), v katerem si lahko preberete intervju z vabljenim govorcem Michaelom Rundellom, svetovno priznanim strokovnjakom na področju leksikografije. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili slovenskim sponzorjem, projektu Metanet in ekipi Videolectures z inštituta Jožef Štefan, ki so poskrbeli za video snemanje, ter podjetjema Apple (zastopnik Hruška d. o. o.) in HTC, ki sta posodila tablične računalnike in mobilne telefone za prikaz slovarskih aplikacij na konferenci. Iztok Kosem (v imenu organizacijskega odbora) === Od: Lingvistični krožek Datum: 13. december 2011 08:49 Zadeva: LK, 19. december LK v Ljubljani vabi na 970. sestanek v ponedeljek, 19. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tanja Fajfar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Terminologija v EU ob primerih sodb Sodišča EU. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Andreja Ponikvar To: Date: Tue, 13 Dec 2011 15:44:11 +0100 Subject: Gostovanje prof. dr. Marka Stabeja v Srbiji Prejšnji teden je na povabilo Filološke fakultete v Beogradu in Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji gostoval prof. dr. Marko Stabej s Filozofske fakultete v Ljubljani. V sredo, 7. decembra 2011, je v Beogradu sodeloval na okrogli mizi z naslovom Slovenščina v službi družbe; poleg njega so sodelovali še: prof. dr. Maja Đukanović, profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu in predsednica Odbora za izobraževanje pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine, dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, dr. Željko Marković, profesor na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, in Polona Lovšin, sekretarka Ustanove patra Stanislava Škrabca. V četrtek, 8. decembra, je imel prof. Stabej predavanje na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, kjer deluje lektorat slovenščine, naslednji dan pa še za študente slovenistike na Filološki fakulteti v Beogradu. Okrogle mize in predavanj se je udeležilo skupaj več kot 150 poslušalcev. Prof. dr. Marko Stabej se je v času svojega gostovanja srečal tudi z dekanico Filološke fakultete v Beogradu, se ji zahvalil za podporo, ki jo Filološka fakulteta nudi slovenistiki (predvsem z nedavnim odprtjem kabineta in učilnice za slovenščino), pogovarjala pa sta se tudi o prihodnjem sodelovanju med beograjsko in ljubljansko fakulteto. Gostovanje smo zaključili s prijetnim druženjem Slovencev in slovenistov v petek, ko je v Beogradu nastopila in navdušila slovenska glasbena skupina Melanholiki. Andreja Ponikvar, lektorica slovenščine v Beogradu === http://www.mlajournals.org/toc/prof/2011/1 -- nekaj prosto dostopnih člankov pod naslovom Evaluating Digital Scholarship. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Dec 14 11:59:27 2011 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 14 Dec 2011 11:59:27 +0100 Subject: [SlovLit] = V_Kopru_izšla_nova_številka_Humanističnih_paradigem Message-ID: <499e22a2783973d30d4b8522f348e25b@guest.arnes.si> Študentski svet Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (ŠS FHŠ UP) je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) izdal drugo številko interdisciplinarne strokovne študentske revije Humanistične paradigme, ki je prva strokovna študentska publikacija Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, v kateri so avtorji člankov izključno študentke in študentje, praviloma prve ali druge stopnje. Izpostaviti velja pet literarnovednih in jezikoslovnih prispevkov študentk koprske slovenistike, med njimi so nekatere že diplomantke: - Neva Harc: Ozadje delovanja Revije 57 in Odra 57 ter njuni stiki; - Martina Rodela: Samuel Taylor Coleridge in Pesem starega mornarja: poskus analize slovenskega prevoda Janeza Menarta; - Bojana Selinšek: Vpliv medijev na socializacijo otrok; - Maja Smotlak: Vem: pesniki se radi počutijo nerazumljene; - Tanja Žuvela: Jezkovna integracija odraslih v Sloveniji. Kot v uvodniku poudarjata urednika, Martina Mravlja in Primož Turk, je revija ?plod popolnoma prostovoljnega dela študentov, ki so z organizacijo, zbiranjem, urejanjem, prevajanjem, oblikovanjem, lektoriranjem in končno seveda tudi s pisanjem člankov prispevali k vsebini in celostnemu izgledu publikacije. Recenzentsko delo, ki so ga prostovoljno opravili habilitirani visokošolski učitelji, predstavlja podporo in spodbudo sedanji ter prihodnji generaciji študentov. To je predvsem spodbuda k raziskovalnemu delu študentov in objavljanju rezultatov, ki bi bila brez prostora za objavo bistveno okrnjena. Raziskovanje in pisanje pod budnim očesom strokovnih recenzentov, ki so spremljali delo avtorjev, jih usmerjali s konkretnimi pripombami ter jih spodbujali k nadaljnjemu raziskovanju, za mnoge predstavlja odskočno desko k samostojni raziskovalni poti. Revija nedvomno vpliva na razvoj študentov in na njihovo nadaljnjo angažiranost za družbenokritični pogled na sodobno in preteklo tematiko s področja humanistike. S tem želi revija razvijati intelektualni potencial študentov ter jih usmerjati k raziskovanju v najzgodnejših fazah študija. Merilo pri pridobivanju novih besedil za objavo je predvsem kvaliteta prispevka, cilj publikacije pa gojiti učinkovito komunikacijo s širšo javnostjo, saj zajema širok razpon tematik člankov, ki so obenem dostopni širšemu krogu bralcev.? Brezplačne izvode revije je mogoče dobiti v knjižnici Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Titov trg 5, Koper), naslov uredništva je: publikacija.fhs na gmail.com. Mag. Vladka Tucovič, Oddelek za slovenistiko UP FHŠ From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 15 13:58:13 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 15 Dec 2011 13:58:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Vrečko_o_Kosovelu_--_Kaj_je_to_kvalite tna_mladinska_književnost_--_DSPK Message-ID: Od: Janez Vrečko Datum: 13. december 2011 20:34 Zadeva: monografija o Kosovelu Prisrčno vabljeni na predstavitev moje najnovejše knjige, monografije o Srečku Kosovelu, ki je izšla k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev pri ZRC SAZU. Predstavila jo bova z dr. Levom Kreftom v ponedeljek, 19. 12. 2011 ob 17.00 v Atriju SAZU (Novi trg, vhod pri knjigarni Azil). === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042495317 -- o otroških in mladinskih knjigah v Dnevniku. === Od: David Bandelj Datum: 15. december 2011 12:27 Zadeva: dohodnina Spoštovani člani in prijatelji SDPK, najprej se zahvaljujemo vsem, ki ste tudi v preteklem letu podpirali dejavnosti društva. Dovolite, da vas obenem spomnimo na možnost, da prosti del dohodnine namenite v pomoč društvu. Kot najbrž že veste, to za vas ne pomeni dodatnih stroškov, za društvo pa predstavlja nadvse dobrodošlo pomoč, ki bo prispevala k uresničevanju načrtov, kakor je vsakoletni Komparativistični kolokvij v Vilenici pa simpozij o literaturi v stiku, ki je predviden za naslednje leto, pa vseh dejavnosti društva nasploh. Če ste se oziroma se boste odločili, da nam namenite del svoje dohodnine, bi vas želeli opozoriti še na nekaj praktičnih malenkosti: - Pri napovedi dohodnine za posamezno leto dobite predizpolnjen obrazec, ki vam ga davčni urad pošlje na dom. Obrazec čisto na koncu vsebuje rubriko >>Zahteva za namenitev dela dohodnine<<, kjer v okence vnesete le davčno številko društva in odstotek dohodnine, ki jo namenjate društvu. - V kolikor ste napoved za dohodnino že oddali, zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije pa niste izpolnili, to storite s posebej za to namenjenim obrazcem. Obrazec zahteve je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa se ga natisne s spletne strani. Podpisano zahtevo je potrebno oddati na pristojni davčni urad oziroma izpostavo in to osebno ali po pošti. Zavezanci, ki imajo digitalno potrdilo pa lahko zahtevo oddajo elektronsko preko portala eDavki. - V kolikor ste zahtevo namenitev dela dohodnine že podali, si lahko kadarkoli premislite in davčnemu organu podate novo zahtevo. Upoštevana bo zadnja veljavna zahteva, ki jo bo davčni organ prejel do 31. decembra tekočega leta oziroma bo do tega datuma oddana priporočeno po pošti. - Vašo zahtevo za namenitev dela dohodnine lahko kadarkoli spremenite oziroma podate kadarkoli tudi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, ter pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. - Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. S spoštovanjem in hvaležnostjo dr. Marcello Potocco predsednik SDPK From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 15 20:59:05 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 15 Dec 2011 20:59:05 +0100 Subject: [SlovLit] = Lainšček_v_Zagrebu_--_Faksimiliranje Message-ID: From: Laura Fekonja To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 15 Dec 2011 13:37:26 +0100 Subject: Feri Lainšček na zagrebški slovenistiki V torek, 13. decembra, smo v Zagrebu gostili Ferija Lainščka. Popoldne smo si na fakulteti najprej ogledali film Petelinji zajtrk, zvečer pa smo imeli v eni izmed zagrebških knjižnic (Knjižnica B. Ogrizovića) literarni večer z vsestranskim slovenskim ustvarjalcem, ki ima v hrvaščino prevedenih že veliko svojih del (sedaj se obeta še izid Muriše). Študentje slovenistike so brali odlomke iz Lainščkovih romanov (v slovenščini in hrvaščini), vmes pa je potekal sproščen pogovor z avtorjem in s prevajalko Lainščkovih romanov v hrvaščino, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost, prof. Anito Peti Stantić. Večera so se udeležili tako študenti slovenistike in drugih smeri, kot tudi zunanji obiskovalci, prav tako nas je svojo prisotnostjo počastil tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu, g. Vojko Volk. Feri je prišel v Zagreb na povabilo zagrebške slovenistike, gostovanje pa je omogočila Študentska založba. Z lepimi pozdravi Laura Fekonja, učitejica slovenščine na Filozofski fakulteti v Zagrebu === From: Helena Drewry To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 15 Dec 2011 08:49:41 +0000 Subject: Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem V sredo, 21. decembra 2011, ob 18. uri vas vabimo na večerno predavanje v Razstavno dvorano NUK V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) nam bo predaval v. p. dr. Gorazd Golob: Pomen grafične priprave v procesu faksimiliranja Večer bomo posvetili faksimiliranim izdajam, vrhunskim reprodukcijam starih rokopisov in tiskanih del, ki omogočajo tudi znanstveno raziskovanje izvirnika. Grafična priprava je ključni del grafičnega procesa produkcije faksimilov, saj neposredno vpliva na končni izdelek. Pomembno je predvsem področje obdelave slik ter tehnike rastriranja, ki omogočajo kakovostno reprodukcijo v večini sodobnih tiskarskih tehnik. Dr. Golob, ki nam bo predstavil zgodovino reproduciranja faksimilov do najsodobnejših tehnik, je od leta 1986 vodil pripravo dela v tiskarni Delo in od leta 1990 naprej deloval kot tehnični direktor v Tiskarni Ljubljana. Odlično praktično znanje je nato združil s poklicem učitelja ter nekaj časa poučeval tehnologijo na Srednji šoli tiska in papirja, hkrati pa postal tudi tehnični direktor v tiskarni KRO. V lanskem šolskem letu je bil dr. Golob predstojnik Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer tudi predava. Je aktiven član Slovenskega združenja za barvo,Slovenskega društva za razsvetljavo in delegat NTF pri mednarodnem združenju IARIGAI. Večer bo povezovala Ines Jerele. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 17 10:29:58 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 17 Dec 2011 10:29:58 +0100 Subject: [SlovLit] Nove knjige -- Iz Prage Message-ID: Alenka Goljevšček: Od včeraj za danes [izbor člankov in študij]. Dob: Miš, 2011. 542 str. Milena Mileva Blažić: Branja mladinske književnosti: Izbor člankov in razprav. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2011. 324 str. Primož Kozak: Zbrano delo, 2. Ur. Dušan Voglar. Ljubljana: ZRC SAZU, 2011 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 246). 547 str. Acta neophilologica 44/1-2 (2011). 167 str. [vsebuje Mirko Jurak: Shakespeare and Slovene Dramatists, 3: 1930-2010 in druge razprave] === Od: Andrej Šurla Datum: 16. december 2011 19:24 Zadeva: Praško predavateljsko gostovanje profesoric Erike Kržišnik in Andreje Žele Za: slovlit na ijs.si Lep pozdrav iz predpraznične Prage, katere malo slovenistično skupnost je v tem tednu zaznamoval tudi delovni obisk profesoric Erike Kržišnik in Andreje Žele. V štirih odlično pripravljenih in (pričakovano) prepričljivo izvedenih predavanjih sta z nami v lektorskem kabinetu Filozofske fakultete Karlove univerze delili svoje obsežno poznavanje področja pomenoslovja slovenskega jezika. Prof. Kržišnik je sistematično predstavila svoje ugotovitve o t. i. somatski frazeologiji, nato pa se posebej osredotočila na bogato slovensko frazeologijo s sestavino >>roka<<. Predavanju, ki se je že sproti večkrat prelevilo v skupinsko iskanje vzporednic in razlik s češko in še kakšno frazeologijo, so sledile še zanimive vaje za utrjevanje razumevanja in rabe teh frazemov. Predavanji prof. Žele sta se usmerili v slovenske pomenoslovne uresničitve besedotvornih postopkov in glagolskovezljivostnih zakonitosti. Seznanila nas je tudi (zraven pa na trenutke tudi lepo pozabavala) z zelo bogatim izborom mladih tvorjenk, ki večinoma šele trkajo za slovaropisno zabeleženje. Veliko pozornosti, vprašanj in komentarjev so bili deležni tudi njeni poudarki o zakonitostih glagolske vezljivosti. Razveseljivo je bilo videti, da je obisk cenjenih predavateljic vzbudil zanimanje tudi med nekaterimi nekdanjimi študenti, hkrati pa je bil dogodek za lektorja poučna >>šola<<, da bo treba pri organizaciji takšnih priložnosti v prihodnje še bolj upoštevati tudi brezobzirno logiko koledarja, tako študijskega kot navadnega, saj so izpitni predtermini in predpraznični porast službenih obveznosti precej študentom žal preprečili, da bi se udeležili vseh predavanj. Kljub omenjenemu zrncu pelina pa moram gostovanje ljubljanskih strokovnjakinj oceniti kot uspešno, polno novih informacij, prepričljivih razlag in nenazadnje motivirajočih spodbud tako za prihodnjo študijsko kot predavateljsko aktivnost. Andrej Šurla Pa še nekaj fotografij: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PragaDec2011PredavanjaProfesoricErikeKrzisnikInAndrejeZele# From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 20 02:25:33 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 20 Dec 2011 02:25:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Hierarhija_v_slovnici_--_Učni_in_znans tveni_jeziki_v_času_globalizacije Message-ID: From: "Rok Žaucer" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 19 Dec 2011 21:38:47 +0100 Subject: jezikoslovno predavanje na Univerzi v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici v sredo 21. 12. 2011 ob 14h vabi na jezikoslovno predavanje Morena Mitrovića (Univerza v Cambridgeu; http://people.pwf.cam.ac.uk/mm821/#about). Tema predavanja je ubesedovanje hierarhičnih slovničnih zgradb v luči prirednosti v indoevropskih jezikih. Predavanje bo v predavalnici P8. Zaradi mešanega občinstva bo predavanje v angleščini. Vljudno vabljeni. === From: Martina Mejak PEF To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 19 Dec 2011 21:00:37 +0000 Subject: Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije (poročilo) V Kopru je na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem 8. in 9. decembra 2011 potekal 8. znanstveni sestanek z naslovom Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije, ki je bil eden izmed osrednjih dogodkov Tedna Pedagoške fakultete (več na http://www.pef.upr.si/koledar_dogodkov/1323903600/2011120613550462/). Namen sestanka je bil odpreti široko razpravo o rabi jezika(ov) različnih znanstvenih disciplin znotraj univerze in v povezavah z drugimi (tujimi) akademskimi okolji. 21 prispevkov se je zvrstilo v tematskih sklopih, ki so jih večinoma vpeljala predavanja vabljenih predavateljev: dr. Leva Krefta (Univerza v Ljubljani), dr. Eije Ventola (Univerza Aalto Helsinki), dr. Krstivoja M. Špijunovića (Univerza v Kragujevcu), dr. Dragana Marušiča (Univerza na Primorskem), dr. Christopherja Taylorja (Univerza v Trstu), dr. Arianne Maironi (Univerza Loughborough) in dr. Lucije Čok (Univerza na Primorskem). Tako se je o jeziku - slovenščini v akademskem in znanstvenih diskurzih - razpravljalo s filozofskega gledišča, z vidika fizike, biologije, glasbe, psihologije in pedagogike, matematike ter s perspektive angleščine kot lingve franke in prevajanja angleških znanstvenih besedil v slovenščino, italijanščino, finščino in hrvaščino. Dva prispevka sta segla tudi v zgodovino prizadevanja koprskih učiteljev v začetku 20. stoletja za uveljavljanje slovenščine v pedagoškem strokovnem jeziku. Udeleženci so si bili enotni, da razprava o učnem in znanstvenem jeziku ni samo dobrodošla, ampak v času globalizacije celo nujna, saj >>sicrizacija<< sili v objavljanje v tujem - danes skoraj samo še v angleškem jeziku, kar ima daljnosežne posledice na znanstveni in strokovni jezik. Za zelo dobro izpeljan 8. znanstveni sestanek gredo čestitke tudi organizacijskemu odboru in njegovi vodji doc. dr. Sonji Starc. Martina Mejak, UP PEF From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 21 17:42:44 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 21 Dec 2011 17:42:44 +0100 Subject: [SlovLit] Vida Mokrin Pauer v Brnu -- Liter jezika Message-ID: From: mateja kosi To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 20 Dec 2011 00:35:22 -0800 (PST) Subject: Vida Mokrin Pauer v Brnu Slovenisti Katedre za slavistiko FF MU v Brnu smo v četrtek, 15. 12., z literarno-glasbenim večerom zaključili zimski semester. Začeli smo z literarnim večerom s pesnico Vido Mokrin Pauer, nadaljevali pa s koncertom skupine tukajšnjih študentov balkanistike Avlija, ki izvaja balkansko ljudsko glasbo. V času koncerta Vide še kar nismo izpustili, ampak nam je "uvidevala" iz kart s svojimi pesmimi. Dogodek sta omogočila Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Društvo slovenskih pisateljev. Utrinki z večera: http://milanpala.cz/vida-mokrin-pauer-brno-2011. Lep pozdrav iz Brna. Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu === Od: Aljoša Harlamov Datum: 21. december 2011 16:38 Zadeva: Fwd: nova št. revije Liter jezika From: Nina Ditmajer Izšla je tematska številka revije Liter jezika, kjer se je več avtorjev posvetilo mladim slovenskim pesnikom iz različnih slovenskih regij. Svojo poezijo je tokrat objavilo kar 18 mladih pesnikov; v rubriki O jeziku pa so poskušali na novo ovrednotiti položaj Jerneja Kopitarja v znanosti in šolstvu. Revijo si lahko ogledate na spletni povezavi: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Liter_jezika_4.pdf Lahko jo tudi brezplačno prejmete na dom. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu: literarno.jezikoslovna.revija na gmail.com. Iz vsebine 4. številke: O MLADI SLOVENSKI POEZIJI Nina Ditmajer, Mlada mariborska in prekmurska poezija Anita Hudl, Naše podrastje (Celovec) Anja Mugerli, Mladi goriški pesniki Tonja Jelen, Mladi literati na Celjskem Barbara Žvirc, Mlada literatura na Koroškem Dejan Koban, Brez kompromisov in zdrave pameti - pesem te živi (Mlade rime) Denis Škofič, Nina Ditmajer, Izbor mladih pesnikov 1980- V prihodnje nameravamo izdati še več tematskih številk. Zato vas hkrati še vabimo, da nam pošljete prispevke za 5. številko, ko bo govora o mladi slovenski prozi in dramatiki. Prijetno branje vam želi Uredništvo From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 22 11:12:27 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Dec 2011 11:12:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_manj_--_Za_več_--_Za_novo_leto Message-ID: http://www.zalozba-litera.org/Pages/AkcijskaPonudba.aspx -- znižane cene izvirnega slovenskega leposlovja. === Med inštitucijami, ki jim slovlitovka in slovlitovec do konca decembra lahko naklonita del dohodnine, so poleg Slavističnega društva Slovenije (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003949.html) in SDPK (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003952.html) vsaj še Bralna značka (davčna št. 89674928), Bralno društvo (37755897) in Ustanova Tarasa Kermanunerja (davčna št. 59736984). Navodila za izpolnjevanje obrazcev so v prejšnjih sporočilih pod povezavami. === From: "Matjaž Zaplotnik" From: "Boza Krakar " To: slovlit na ijs.si Subject: voščilo Date sent: Wed, 21 Dec 2011 10:34:53 +0100 Nebo spet kašča je, prepolna zrnja. A ne le zrnja, še potic rumenih. Zlatice se razcvetajo v zelenih ogradah, kjer plevela ni ne trnja. (L. Krakar) Naj novo leto prinese vsaj nekaj takole idiličnih dni, vam želim hkrati z belim božičem. Boža From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 22 22:05:53 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Dec 2011 22:05:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Lektor_v_gledališču_--_Cankarjevo_-- _Re=3A_Za_več_za_literate_vrednotenje_razis kav Message-ID: From: "Katarina Podbevšek" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 22 Dec 2011 18:18:50 +0100 Subject: Zagovor magisterija Katedra za govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (Nazorjeva 3) vabi vse, ki vas zanima gledališko lektoriranje, na zagovor magistrske naloge LEKTOR KOT GLEDALIŠKI USTVARJALEC, ki bo v torek, 27. 12. ob 13h, na AGRFT. Nalogo, ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Katarine Podbevšek, bo zagovarjal JOŽE VOLK, lektor v SNG Celje in študent na programu Oblike govora (smer: Oblikovanje govorjenih besedil). === Od: Igor Saksida Datum: 22. december 2011 17:17 Zadeva: RE: [SlovLit] Vida Mokrin Pauer v Brnu -- Liter jezika [...] povezavo na spletno stran Zavoda RS za šolstvo, kjer je državna komisija za Cankarjevo priznanje objavila pismo mentoricam in mentorjem ob zaključku šolskega tekmovanja: http://www.zrss.si/pdf/221211170822_pismo-mentorji.pdf [...] === Med inštitucijami, ki bodo vesele dela vaše dohodnine smo zadnjič (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003957.html) pozabili našteti še Ustanovo patra Stanislava Škrabca (davčna št. 84121882). http://revijamentor.si/index.php?option=com_zoo&task=item&item_id=221&category_id=1&Itemid=42 -- natečaj mlade literature Urška 2012. http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-sept-11.asp -- Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 24 12:02:23 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 24 Dec 2011 12:02:23 +0100 Subject: [SlovLit] = Poletje_v_ZDA_novo_na_dLib_--_Sloven ščina_na_univerzi_--_Voščila Message-ID: http://hypercities.com/NEH/ -- Digital Cultural Mapping: Transformative Scholarship and Teaching in the Geospatial Humanities, University of California, Los Angeles,18. junij -- 3. julij 2012 (seminar iz prostorske humanistike, s štipendijami, prijave do 3. febr. 2012). --- http://www.dlib.si -- novo na dLibu: satirični časopisi Škrat, Rogač, Brus iz 19. stoletja in zbornik Traditiones. === From: "Krušič Samo" To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 23 Dec 2011 10:22:59 +0100 Subject: Slovenščina na univerzi Spoštovani, napotujem na članek Znašli smo se v položaju, ko si pianist seka prste (Delo 5. 12. 2012), kjer se (zopet) razkrivajo (zato ker se to vse preveč dogaja nekako za hrbtom javnosti - tudi in predvsem slovenistične) nenavadne zadeve v zvezi s slovenščino v javni/univerzitetni rabi: http://m.delo.si/clanek/188197 Lep pozdrav in vso srečo! Samo Krušič === Od: Jure Zupan Datum: 22. december 2011 15:29 Zadeva: RE: [SlovLit] Za novo leto Vsem na slovlitu želim prijetne praznike in uspešno novo leto 2012. Jure Zupan From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 29 17:22:02 2011 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 29 Dec 2011 17:22:02 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8e_vam_je_za_srečo_mar_vrata_nam_ odprite_cekar_napolnite_=28Branko_=AEužek_K oleda_Wikivir=29=2E Message-ID: Tole bo videti papagajsko vsem tistim, ki spremljajo refleksije, ki jih ob solsticiju objavlja Willard McCarty v elektronskem seminarju Humanist (http://digitalhumanities.org/humanist/). Sicer pa Slovlit je ena taka podeželska varianta foruma Humanist, ne toliko po članstvu, ki nam je naraslo na spoštljivih 1400 in več, ali po številu pošiljk, ki jih je skoraj toliko kot dni v letu, oz. številu sporočil, ki jih je okrog 800 na leto, ampak po trajanju (Slovlit je zdaj v pubertetnem trinajstem letu, Humanist pa jih ima še enkrat več) in po manjši tehtnosti naše tematike in refleksije. Pa vendar tvegajmo: katera literarnovedna, jezikoslovna, slovenistična, humanistična ali akademska spoznanja v preteklem letu so se najbolj zataknila v spominu? Tista, ki se meni zdijo pomembna, vključujem sproti na seznam gesel, ki jih bo nekoč treba napisati za Wikipedijo, in med splošnejšimi izstopajo aktivizem, akademska avtonomija, kultura konflikta, permisivna pedagogika ... Res je, nasejala jih je največ jesenska okupacija Filozofske fakultete. Naj na tale prednovoletni dan premislim o aktivizmu. Leta 1994/95 sem se v ZDA srečal z drugačnim pogledom na humanistično poslanstvo, kot sem ga bil vajen od doma. Doma smo bili vzgojeni v humboldtovskem duhu, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter. V pragmatični Ameriki sem se poučil, da je tak znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslovju, ki je radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev: za človeško dostojno, pravično in kvalitetno življenje. Z zgledom: raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev. Nenavadne izkušnje sem popisal v člankih o razlikah med ameriško in evropsko humanistiko in o njunih metodah (http://lit.ijs.si/humanist.html in http://lit.ijs.si/empir1.html). Drugačen pogled je omogočilo prepričanje, da je objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev nemogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno. Od tod je mogoče razumeti močno ideologiziranost literarnovednih šol (feministične, črnske, marksistične, dekonstruktivistične, lacanovske, derridajevske, novohistoricistične ...), ki so si priznale, da je njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: v kritiki konkurenčnih ideologij in v spreminjanju sveta. Na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati: literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki ... Spoznavni nihilizem novih pristopov me ni prepričal, instrumentalizacija znanja za popravljanje sveta pa mi je bila simpatična korektura tistega samoumevnega domačega humanističnega stališča, da je naša naloga svet zgolj opisovati, ne pa (le kako bi lahko od nas pričakovali kaj tako banalnega) ponujati receptov za njegovo izboljšavo. Naučeni smo bili v navidezno urejenem svetu odkrivati napake, zagledati probleme tam, kjer jih drugi niso videli, ne pa sodelovati pri njihovem reševanju, saj naj bi to ne bila naloga znanosti, ampak drugih družbenih sistemov. S táko avtonomistično držo, z logiko slonokoščenega stolpa (ki jo danes nekateri razumejo kot zagotavljanje prostora svobode v totalitarnem sistemu), se je nekako ujemalo tudi razumevanje umetnosti, ki prav tako ni smela streči družbenim potrebam; kadar se je vdinjala socialnim ciljem ali se je prilagajala interesom bralcev, je bila označena za tendenčno in trivialno. Desetletja po ameriški izkušnji je ideologizacija glasnejša tudi v slovenskem akademskem prostoru. V blagi obliki se kaže v aktivističnem slogu kakšne diplomske naloge (tam je aktivizem deležen pohvale, kakor je deležna pohvale vsaka študijska zavzetost), >>brutalno<< pa je nastopila z uzurpacijo prostorov na FF, ki so jih zasedli aktivisti. Aktivizem je socialni koncept, ki smo ga svojčas poznali v sintagmah, kot jih je dokumentiral slovar: kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist, med drugo vojno so aktivist rekli političnim delavcem OF na terenu. Splošni pomen 'kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju' velja tudi za današnje aktiviste: feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti, ki nastopajo proti vsemu >>od zunaj<< in >>od zgoraj<< itd. Z razvojem civilne družbe se ta segment javnega delovanja krepi in kontaminira tudi znanost in njene inštitucije. Aktivizem iz tradicije povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji in spregledujemo, da tudi nezanemarljiv delež konservativno usmerjene populacije posega po aktivističnih vzorcih obnašanja. Aktivizem skratka ne pomeni samodejno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji. Civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen. Kaj pa v znanosti? Za človeka, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje (ja ja, ob vseh dvomih vanj), je aktivizem neuporaben, ker pač egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente. Kompleksno problematiko reducira na preproste, manihejske opozicije in namesto na racio apelira na čustva. Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vse tiste fakte, ki ne ustrezajo njegovi intenci (ker >>to bi pa našemu interesu škodovalo<<). Aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti. V resnici statistike ne mara zato, ker ta vnaša v črno-belo aktivistično podobo sveta zoprne sivine, ki odslikavajo svet v njegovi kompleksnosti in hromijo akcijo. Aktivizem se baha s kritično refleksijo, ki da jo vnaša v akademsko rutino, toda pozor: ne enačiti kritične refleksije z aktivističnim diskurzom! Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, to pa je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti. Kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega in blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav, pravzaprav iz vere v svoj prav. Kritična refleksija je za naše delo nujna, brez nje bi ne bilo ne humanistike ne filozofske fakultete, aktivizem pa je v goreči predanosti svojim vsakokratnim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv. Letošnji vdor politike v slovenistično življenje me je spomnil na moje prve objave v Jeziku in slovstvu leta 1979 in 1980, torej še v času >>diktature<< :) Leposlovje prvih majnikov in Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija (http://lit.ijs.si/majniki.html, http://lit.ijs.si/komunist.html). Spomnil sem se nanje zato, ker je metaforika aktualnih aktivistov neverjetno podobna proletarski s konca 19. in začetka 20. stoletja -- kot da bi bili še vedno v industrijski, ne pa v informacijski družbi oz. družbi znanja in kot da se svet in mi nismo medtem radikalno tehnološko, socialno in celo biološko spremenili, kar odpira čisto nove probleme in kliče k preusmeritvi naših socialnih prizadevanj v smer nenasilne, strpne, samoomejujoče, okoljsko odgovorne skupnosti, ki bo sama producirala znanje, ne pa samo kričavo zahtevala njegovo zastonjsko dostopnost in vse mogoče druge pravice in privilegije družb blaginje. Vsega tega sem pri naših ljubih aktivistih hudo pogrešal. -- srečno, miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 2 22:33:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Jan 2012 22:33:34 +0100 Subject: [SlovLit] V NUK do 22.00 -- Spletno berilo -- 5,2 litra/litrov? Message-ID: From: Helena Drewry Date: Tue, 27 Dec 2011 08:37:07 +0000 Subject: NUK: Študij v čitalnicah NUK od 3. januarja 2012 do 22. ure Na željo študentov bo v letu 2012 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) študentom omogočila študij v njenih čitalnicah tudi v večernih urah. [...] Tako bo že v mesecu januarju in februarju 2012 uporabnikom do 22.00 za študij na voljo 200 čitalniških sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje, dostop do brezžičnih omrežij in elektronskih informacijskih virov ter možnost vračanja čitalniško izposojenega gradiva. Lepo pozdravljeni, Uprava NUK === http://www.lepa-beseda.si/ -- spletna stran Marjete Žebovec. http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=56440 -- Miran Hladnik, Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti [Josip Vandot, Tone Čufar, Tone Svetina], Gorenjski glas 27. dec. 2011, 26--27. http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/studentsko-kurcenje-1968-72-iii-del/66417 -- Roman Vodeb na blogu in http://www.radiostudent.si/article.php?sid=30183&query=vodeb -- na Radiu študent o okupaciji FF. === Od: Ana Polona Golobic Datum: 02. januar 2012 22:10 Zadeva: Vprašanje Prosim še za eno pomoč (že pred časom sem pisala o jezikovni zagati) -- kako je že z decimalkami in sklanjanjem!? Pregledala Pravopis, Slovnico in internet, a ne najdem nič dorečenega. Npr.: 9,4 milijoni ali 9,4 milijonov ali 9,4 milijona? Ali pa: Motor: 5,2 litra/litrov? Motor: 3,4 litri/litrov/litra? 0-100 km/h: 3,1 sekunda/sekunde? Cena: 1,5 milijona/milijonov dolarjev? Kateri sklon se sploh uporablja, če ni očitno (predlog ...); zasledila sem nekaj o rodilniku!? Hvala in lep pozdrav, Ana Polona Golobič From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 3 08:20:47 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 Jan 2012 08:20:47 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Argentine -- Re: 5,2 litra/litrov? Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042498931 -- Julia Sarachu, argentinska književnica in prevajalka slovenskih pesnikov, članek v Dnevniku. === Od: Aleksandra Kocmut Datum: 02. januar 2012 23:59 Zadeva: Re: [SlovLit] ... -- 5,2 litra/litrov? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003961.html) Uporablja se tako, kot bi se, če bi izgovorili celotno zvezo: 5, 2 (desetinki) litra, 3,1 (desetinka) sekunde, 1,5 milijona ... (torej rodilnik: x desetin(k)/stotin(k) ... česa). Lp, Aleksandra --- Od: Samo Koler Datum: 03. januar 2012 00:15 Zadeva: Re: 5,2 litra/litrov? Vedno rodilnik ednine - po logiki: 9 celih (in) štiri (desetine enega) milijona. Gl. tudi pravorečni priročnik s CD-jem Šeruga-Prek - Antončič: Slovenska zborna izreka (Maribor: Aristej, 2007). Samo Koler, Gimnazija Bežigrad From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 3 13:00:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 Jan 2012 13:00:39 +0100 Subject: [SlovLit] = Somatski_frazemi_--_Jezik_in_oglaševan je_--_Re=3A_Slovenščina_na_univerzi Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 03. januar 2012 09:34 Zadeva: LK, 9. januar LK FF v Ljubljani vabi na 971. sestanek v ponedeljek, 9. januarja 2012, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Erika Kržišnik, Oddelek za slovenistiko FF. Tema predavanja: Vezljivost somatskih frazemov in predvidljivost njihove variantnosti. -- Chikako Shigemori Bučar Na spletni strani Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje je objavljeno obvestilo o delavnici diahrone naravne skladnje, ki bo potekala avgusta 2012. Vabljeni tudi študentje. -- Janez Orešnik. === From: "darja tasič" To: Date: Tue, 3 Jan 2012 10:29:57 +0100 Subject: Vabilo na predavanje lektorskega društva Slovenije Lektorsko društvo Slovenije vabi v sredo, 11. januarja 2012, ob 19. uri na predavanje Jezik in oglaševanje. Predavatelj dr. Miro Kline bo v dvorani Društva slovenskih pisateljev, v Tomšičevi 12 v Ljubljani, govoril o tem, zakaj oglaševalci tudi zavestno kršijo pravopisna pravila, zakaj se tako pogosto uporabljajo angleške besede, kdo piše reklamna besedila, kako bi se dalo vplivati na naročnika, ki nima posluha za lepo slovensko besedo ... -- DarjaTasič === Od: Simona Datum: 03. januar 2012 12:42 Zadeva: RE: Slovenščina na univerzi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003959.html) Rezultati tendenc zadnjih let se že kažejo: tudi univerzitetni pedagoški kader ima vedno večje težave s slovenskim jezikom, ne le študentje. Vedno pogosteje se dogaja, da se predavatelj ne spomni slovenskega izraza in uporabi angleškega. Zanimivo je, da je med številnimi zahtevami, ki jih je potrebno izpolnjevati za habilitacije, pomembnost angleščine ("mednarodna odmevnost") jasno izražena, slovenščine pa se sploh ne omenja. Torej lahko napreduje v slovenski znanosti in se habilitira na slovenski univerzi nekdo, ki ni nikoli v življenju objavil niti enega samega slovenskega stavka. In zakaj bi ga, če pa objava istega članka v angleščini prinese več točk? Slovenski znanstveni jezik v zadnjem času nekako ne napreduje, vsaj ne toliko kot znanost, tako da je morda res najbolj smiselno, da preidemo na angleščino. Saj je tudi angleščina lep jezik, pa še konstantno se razvija. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 5 10:56:57 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 Jan 2012 10:56:57 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenščina_na_univerzi_--_Marija_Pi rjevec Message-ID: Od: Mojca Luštrek Datum: 03. januar 2012 13:31 Zadeva: Nagradno vprašanje? Simone Klemenčič ne poznam, zato si ne upam ugibati, ali ima "angleški" smisel za humor ali je po sredi (saj zdaj je vse dovoljeno, ne?) duhovna lenoba. To bi bilo lahko nagradno vprašanje. [...] Mojca --- Od: Silvija Borovnik Datum: 03. januar 2012 17:47 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenščina na univerzi [...] Seveda se slovenščina kot znanstveni jezik ne bo več razvijala, če je ne bomo uporabljali. To, da znanstvena besedila, objavljena v tujem jeziku ter v tujih publikacijah, predavateljem prinašajo več točk kot besedila, objavljena v slovenščini in v domačih publikacijah, pa je sramota za slovenske univerzitetne kroge. To večno točkovanje so si izmislili birokrati, ki bi še Nobelove nagrajence sicrizirali ter jim nato dokazovali, da niso nič vredni, ker ne objavljajo v tistih in tistih revijah ... Če človek kaj da nase in na vrednost svojega raziskovalnega ter predavateljskega dela, se na ta merila požvižga! Manj ko jih upošteva in manj razmišlja o njih, boljši je. Srečno, Silvija Borovnik === From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 05 Jan 2012 10:05:07 +0100 Subject: jubilantka Marija Pirjevec Ko sta Božiček in Dedek Mraz nosila naokrog zadnje lanske knjige in revije, je v tržaški Mladiki izšel jubilejni članek o častni članici Slavističnega društva Slovenije prof. Mariji Pirjevec (Zoltan Jan: Prispevek prof. Marije Pirjevec k poznavanju naše identitete z vidika literarne zgodovine. V: Mladika dec. 2011, let. LV, št. 9-10, str. 26- 28). Zasnova prispevka je nastala za srečanje v počastitev jubilantke, ki ga je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm priredilo v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu 2. decembra in je odmevalo tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. V isti številki Mladike (http://www.mladika.com/mladika.html) so tudi poročila o njenih drugih aktivnostih, med drugim o predstavitvi knjižnega prevoda izbora Rebulovih del v italijanščini, ki ga je uredila in mu napisala spremno študijo. Lepe pozdrave, Zoltan JAN From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 5 17:31:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 Jan 2012 17:31:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Virginia_Woolf_--_MGL_--_Kocbek_in_Fin žgar Message-ID: From: "Študentska Založba" Date: Thu, 5 Jan 2012 12:45:39 +0000 Subject: Vabilo: Virginia Woolf v Slovenski kinoteki VABIMO VAS NA POGOVOR IN FILMSKO PROJEKCIJO ob izidu zbrane kratke proze Virginie Woolf v torek, 10. januarja 2012, v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 38, Ljubljana. 18.00: POGOVOR: dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Irena Svetek in Marija Zidar. Odlomke bere: Maruša Majer Sledita projekciji filmov po delih Virginie Woolf: 19.00: Orlando (Sally Potter, 1992) 21.00: Ure do večnosti (The Hours, Stephen Daldry, 2002) Knjigo boste lahko na dogodku kupili po promocijski ceni 20 EURO! Ob nakupu knjige vam podarimo vstopnico za ogled filmov. VIRGINIA WOOLF: Znamenje na steni. Zbrana kratka proza Beletrina, 2011, 403 strani Prevod: Tina Mahkota, Breda Biščak in Jana Unuk Spremna beseda: dr. Irena Svetek Cena: 29 EURO [...] Virginia Woolf (25. januar 1882-18. marec 1941), angleška pisateljica, založnica, esejistka, predvsem pa ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma in klasičnega feminističnega pisanja, se je rodila v Londonu kot tretji od štirih otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in njegove žene Julie. Smrt matere leta 1895 je Virginio tako prizadela, da je kmalu zatem doživela svoj prvi duševni zlom. Sledilo je obdobje dolgotrajne duševne bolezni, ki ni nikoli povsem izginila. V nenehnem strahu pred nemškimi bombardiranji, predvsem pa v strahu, da se duševna bolezen vrača, se je Virginia Woolf leta 1941 v bližini svojega doma v Sussexu utopila v reki Ouse. === http://www.mgl.si/2011repertoar.html -- repertoar Mestnega gledališča ljubljanskega. === Od: Janez Stergar Datum: 05. januar 2012 17:00 Zadeva: veselo v prosinec ali januar V soboto, 7 .4. 2012,ob 16.00 bodo v sklopu Novoletnega srečanja v Katoliškem domu Sodalitas v Tinjah na temo "Edvard Kocbek - pesnik, politik, filozof?" razpravljali Andrej Inkret, Mihael Glavan in Jerneja Jezernik. Slednja bo istega dne ob 19.30 moderirala tudi literarno-pevski nastop mladih in najmlajših koroških Slovencev pod naslovom >>Literarna p(r)omlad in popki literature<< [...] V torek, 10. 1. 2012 ob 19.30 bodo v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici predstavili nedavno izdano knjigo Iztoka Ilicha >>Mohor in Korotan. Fran Saleški Finžgar in Mohorjeva<<. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik celovške Mohorjeve Adrian Kert. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 6 19:01:26 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 6 Jan 2012 19:01:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Luščenje_besednih_vrst_--_Kakovostne _mladinske_knjige Message-ID: From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 6 Jan 2012 08:30:50 +0000 Subject: Zavod Trojina - knjiga Luščenje besednih vrst iz besedilnega korpusa (Špela Arhar Holdt) V okviru zbirke Trojinski konj je izšla knjiga dr. Špele Arhar Holdt z naslovom >>Luščenje besednih zvez iz besedilnega korpusa<<, v kateri so predstavljene možnosti avtomatskega pridobivanja dvodelnih in tridelnih besednih zvez iz oblikoskladenjsko označenega besedilnega korpusa. Knjiga bo zanimiva za tiste, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, predvsem razvojem jezikovnih tehnologij za slovenski jezik in avtomatsko obdelavo slovenščine, pa tudi za študente vseh smeri, ki se srečujejo z obravnavano tematiko. Več informacij o knjigi in možnostih nakupa najdete na strani http://www.trojina.si/Vsebine/Sl/Zaloznistvo/Zaloznistvo.aspx. Lep pozdrav, Iztok Kosem, direktor, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Od: Konrad Zadravec Datum: 06. januar 2012 10:41 Zadeva: Še na zalogi Vsem, ki še niste utegnili ali niste imeli priložnosti naročiti dveh skrbno pripravljenih in za bibliopedagoško delo priročnih pripomočkov MKL-Pionirske, še enkrat toplo priporočamo: GENEZE - POTI V BISTROUMNE NESMISLE priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, s pregledom in vrednotenjem produkcije iz leta 2010 (237 strani, 1003 pregledane knjige, 887 ocenjenih knjig, 67 naslovov prejelo znak za kakovostno knjigo). Klik na naslovnico vas pripelje do naročilnice: http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/725-izsel-bo-prirocnik-za-branje-kakovostne-mladinske-literature [...] Vojko From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 8 20:13:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 8 Jan 2012 20:13:53 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenščina_na_univerzi_--_Začne_s e_z_Vodnikom_--_Novi_zvon Message-ID: Od: Irena Rain Datum: 07. januar 2012 11:14 Zadeva: Re: Slovenščina na univerzi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003959.html) Takole. Naj tudi jaz primaknem svoj lonček - čisto ljubiteljsko, seveda. Če prav razumem, se polemike vrtijo okrog tega, da slovenščina nasproti angleščini izgleda kot manj strokoven jeziik kadar gre za pisanje in razpravljanje o profesionalnih temah. Ne samo o slovenskem jeziku, temveč tudi nasploh [... Nadaljevanje na https://sites.google.com/site/grlicaslovka/] Lep pozdrav, Irena Blazinšek === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri164/index.html -- začne se z Vodnikom (slike). === From: "Ada Černoša" To: Date: Sun, 8 Jan 2012 19:16:04 +0100 Subject: Novi zvon Izšla je prva številka nove spletne literarne revije Novi zvon. Uredništvo vas k branju del mladih slovenskih avtorjev vabi na spletnem naslovu http://novizvon.wordpress.com/ [Novi zvon je spletna literarna revija, ki deluje pod okriljem Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo in je namenjena vsem oblikam literarne umetnosti.] From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 10 17:01:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 10 Jan 2012 17:01:07 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_projektov_za_slovenski_jezik_--_R e=3A_Slovenščina_na_univerzi_--_Kako_obvladati_ 15_mio_člankov_--_Videolectures Message-ID: From: Irena.Grahek na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 9 Jan 2012 09:04:04 +0100 Subject: Javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2012 Vse zainteresirane obveščamo, da je bil 6. januarja 2012 v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Ministrstva za kulturo v rubriki >>Javne objave/Razpisi, pozivi in javna naročila/Javni razpisi<< objavljen Javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2012. http://www.mk.gov.si/si/javne_objave/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1036 Lep pozdrav, Služba za slovenski jezik === Od: Darinka Verdonik Datum: 09. januar 2012 12:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenščina na univerzi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003959.html in naprej) Mislim, da je treba ločiti, kdaj gre pri slovenščini/neslovenščini na univerzi za jezik predavanj in kdaj za jezik znanstvenih objav. Pri vprašanju znanstvenih objav je treba gledati širši kontekst, kako strogi so kriteriji za sprejetje objave v določeno publikacijo. Merila verjetno predpostavljajo, da so mednarodne objave (praviloma v angleščini ali še katerem od večjih svetovnih jezikov) bolj zahtevne, širše odmevne in zato višje točkovane od domačih. Iz osebnih izkušenj bi upala trditi, da to pogosto drži, vedno pa tudi ne. Darinka Verdonik === Od: Simon Krek Datum: 10. januar 2012 14:00 Zadeva: [SDJT-L] seminar naslednji teden Še informacija o seminarju na IJS, ki je zanimiv tudi za jezikovne tehnologe. Seminar bo v torek 17. 1. 2012 ob 13h v Veliki predavalnici IJS (Jamova 39). Predavatelj: Evan Sandhous, New York Times. Naslov: Administering A 160-year-old Database Knowledge Management At The New York Times [...] LP Simon === Od: Simon Krek Datum: 10. januar 2012 11:44 Zadeva: [SDJT-L] META-FORUM 2011 Na portalu Videolectures so na voljo posnetki nastopov na konferenci META-FORUM 2011: http://videolectures.net/metaforum2011_budapest/. Gre za koncentriran pregled dobršnega dela dogajanj na evropski jezikovnotehnološki sceni in tudi tega, kaj naj bi se dogajalo naprej. Mogoče v tem smislu posebej opozarjam na predavanje Roberta Cencionija, zelo zanimiv je tudi Googlov pogled na jezikovne tehnologije. Lep pozdrav, Simon http://www.slovenscina.eu/ http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/sdjt-l From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 11 09:26:28 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 11 Jan 2012 09:26:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Jurgec_o_=22Tone--vowel_interactions=22_ in_ledenih_tarčah_--_Zmote Message-ID: From: "Lanko Marušič" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 09 Jan 2012 23:04:54 +0100 Subject: predavanje Petra Jurgca Prisrčno vabljeni na prvo jezikoslovno predavanje na Univerzi v Novi Gorici v letošnjem letu. V petek 13. januarja bomo gostili nekdanjega sodelavca UNG Petra Jurgca, trenutno zaposlenega na inštitutu Meertens v Amsterdamu. Predavanje z naslovom 'Tone--vowel interactions' se bo pričelo ob 12:00, odvijalo pa se bo v predavalnici P8 (Kompas, Vipavska 3 - Rožna Dolina). Predavanje bo v angleščini. Se vidimo! [...] === Od: Lingvistični krožek Datum: 11. januar 2012 08:43 Zadeva: LK, 16. januar LK FF v Ljubljani vabi na 972. sestanek v ponedeljek, 16. januarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo ddr. Peter Jurgec, Meertens Instituut, Amsterdam. Tema predavanja: Ledene tarče. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.briancroxall.net/2011/01/27/dr-profhacker-or-how-i-l3rn3d-to-st0p-worry1ng-and/ -- predavanje o zmotah. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 11 12:52:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 11 Jan 2012 12:52:34 +0100 Subject: [SlovLit] = Ruska_revolucija_--_Pravopis_več_ko t_le_predpis Message-ID: Od: Avsenik, Maja Datum: 11. januar 2012 10:45 Zadeva: Kratka zgodovina ruske revolucije na Besedni postaji Na Besedni postaji ? naslednji teden, torek, 17. januarja ob 16.30. uri: Richard Pipes, Kratka zgodovina ruske revolucije (Študentska založba, zbirka Koda, 2011). O knjigi se bosta z moderatorjem doc. dr. Blažem Podlesnikom pogovarjala pisec spremne besede h knjigi prof. ddr. Igor Grdina in prevajalka knjige dr. Seta Knop. [...] === From: "Simon Krek" To: , Date: Wed, 11 Jan 2012 12:37:44 +0100 Subject: Pravopis, več kot le predpis Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani bo v petek, 3. februarja 2012, potekala enodnevna konferenca projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku" (http://www.slovenščina.eu) z naslovom "Pravopis, več kot le predpis". Program konference in ostali podatki so na voljo na spletni strani http://www.slovenščina.eu/Vsebine/Sl/Dogodki/Pravopis/Program.aspx. Vabljena predavatelja sta Sabine Kirchmeier-Andersen, direktorica danskega jezikovnega sv?ta Dansk Sprognaevn, in Karel Oliva, direktor inštituta za češki jezik (Ústav pro jazyk český Akademie věd ČR), ki bosta predavala o pravopisnih zadregah pri danščini in češčini. Udeležba na konferenci je brezplačna, registracija pa je obvezna - prijavite se lahko do 2. februarja 2012 po elektronski pošti na naslov karmen.kosem na trojina.si. Predavanja s prvih treh konferenc si lahko ogledate na portalu Videolectures: http://videolectures.net/ssj/. Vljudno vabljeni! Simon Krek From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 11 22:09:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 11 Jan 2012 22:09:11 +0100 Subject: [SlovLit] Slovene Studies 33/1 -- Spremeniti Slovlit? Message-ID: Od: Timothy Pogacar Datum: 11. januar 2012 14:30 Zadeva: RE: ss Kazalo nove številke 33. letnika revije Slovene Studies 33/1 (2011) (http://www.slovenestudies.com): ARTICLES: Karl W. Ryavec, Entering Yugoslavia, Leaving Slovenia, Summer 1991 Alojzija Zupan Sosič, Slovene Literature in the Postmodern Age Mateja Pezdirc Bartol, Food and Consumption as a Means of Dehumanization in Three Slovene Dramas Ana Toroš, The Role of Language in Constructing the Other in Slovenian and Italian Poetry of the First Half of the Twentieth Century: Images of Trieste PAPERS FROM THE "YOUNG SCHOLARS PANEL" AT THE 42nd ASEEES CONVENTION: Urška Perenič, The Literary Activities of Mid-Nineteenth-Century Politico-Cultural Societies: A Systemic Approach Luka Zibelnik, Metaphors and Stereotypes of the Jew in the Works of Ivan Cankar Marta Rendla, The Influence of Western Trends on Slovene Popular Culture from the 1950s to the 1970s RESEARCH NOTE: Richard A. Terselic in Charles F. Debevec, The Future of European Ethnic Folk Music-and Particularly Polkas-in America REVIEWS: Various artists. Slovenia, USA: Slovenian Music Made in America (Drago Kunej) Marina Lukšič-Hacin and Jernej Mlekuž, eds. Go Girls! When Slovenian Women Left Home (Kristina H. Reardon) === Okrog novega leta sem poročal, da je slovlitovcev več kot 1400, da je forum v svojem trinajstem letu in da število sporočil presega 800 na leto (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003960.html), s čimer se uvršča med intenzivne, trajne in množične oblike strokovne komunikacije. Forum je moderiran, kar pomeni, da kot njegov ustanovitelj in urednik vsako sporočilo pred objavo potrdim, sporočila po potrebi redigiram, združujem ali tudi zavrnem. Prispevke združujem, ker ni, da bi naročniki dobivali Slovlitovo pošto dvakrat ali trikrat dnevno. Zaradi enostavnejšega arhiviranja in iskanja po arhivu vztrajam pri goli tekstovni obliki sporočil; ker večina dopisovalcev spregleda ustrezno navodilo na dnu vsakega sporočila, jih konvertiram in naprej pošljem sam. Objavam v drugih jezikih se izogibam, ker je bil tak sklep razprave pred leti, ko se je proti njim oglasil urad za jezik. Na angleške tekste in obvestila pokažem s povezavo, včasih jih kot citat dam v narekovaje, včasih pa angleške dele izpustim. Predolga sporočila skrajšam, mimogrede popravim tudi kakšno vejico, vstavim presledek za pikami, izbrišem prazne vrstice in tiste odstavke, ki se nanašajo na druga področja, ipd. Za moderirano varianto foruma sem se odločil zaradi izkušenj, da nemoderirani forumi hitro usahnejo, ker jih slej ko prej okupira in sesuje manjšina preveč gorečnih uporabnikov z replikami, ki podžigajo strastne polemike, s predolgimi prispevki ali s prispevki, ki vedno znova s strokovnih tem zaidejo v nazorsko delitev duhov. Iz izkušnje trdim, da obvezna registracija diskutantov nevarnosti razdiralnih objav ne prepreči; samo na polno luno je treba počakati ali na kakšen razburljiv politični dogodek, pa so tu. Za zgled mi je bil zlasti forum Humanist (http://digitalhumanities.org/humanist/), ki se je že leta 1999, ko smo začeli, pohvalil z dvanajstletnico obstoja. Forumski vmesnik Mailman je sicer star in okoren (probleme ima z arhiviranjem, iskanjem in statistiko) in je že po videzu iz nekega drugega časa, ampak take so v veliki meri tudi stroke na Slovlitu (literarna veda, jezikoslovje, slovenistika in humanistika v svojem akademskem segmentu). Na vsake toliko časa nezadovoljstvo s Slovlitovim formatom in uredniško politiko rodi predloge za njegovo spremembo ali zamenjavo s čim drugačnim (o tem so na forumu že tekle debate), do zdaj brez konkretnih rezultatov. Ker članstvo Slovlita še vedno raste, sklepam, da gre za dobro forumsko prakso, ki bi jo bilo nevarno izpostavljati prevelikemu eksperimentiranju, in sem do alternativnih predlogov nezaupljiv. Zadnjega, ki ga je prispeval Simon Krek, zato nisem želel objaviti med sporočili (to bi bilo približno tako, kot če bi sredi Hoferja usmerjal kupce v Lidl ali znotraj Pahorjeve stranke delal reklamo za Jankovića), ampak sem kolega pozval, naj ga postavi na splet, na Slovlitu pa s povezavo pokažem nanj. Avtorju to ni bilo najbolj všeč, potrkal je na mojo vest, očitajoč mi preprečevanje objave. Vest se je v precepu, kako ravnati, da bi ne bil obtožen nedemokratičnosti in da hkrati ne bi prostodušno postavil na kocko eksistence obstoječega uspešnega foruma (beri: v strahu pred njegovim prevzemom), odločila za prvotni predlog. Na naslov http://beta.wikiversity.org/wiki/SlovLit_in_administracija sem postavil Krekov popis težav s Slovlitom in njegovo povezavo na komercialno spletišče, kjer slovlitovci lahko glasujejo za eno izmed ponujenih možnosti: 1. da Slovlit ostane tak, kot je, 2. da se spremeni, 3. da se ustanovi nov forum. Ker Slovlitovih uredniških principov ne nameravam radikalno spreminjati, bodo za anketarja relevantni le kliki na tretjo možnost, kjer se bodo zbrali člani njegovega novega foruma, katerega delovno ime je HitriSlovLit, mi pa držimo pesti, da se preimenuje v kaj bolj izvirnega. Dovolj kooperativno? -- miran From jaka na jaka.org Thu Jan 12 00:02:46 2012 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Thu, 12 Jan 2012 00:02:46 +0100 Subject: [SlovLit] Pregovori Message-ID: <4F0E1516.7060802@jaka.org> Pozdravljeni, slovenski pregovori (no, košček njih) so v novi obleki sedaj dostopni tudi preko aplikacije za telefone z operacijskim sistemom Android. Popolnoma brezplačna (in brez oglasov) aplikacija je dostopna na https://market.android.com/details?id=org.jaka.pregovori (različica za vse z iPhoni ali kako drugače nenavezanih na Android se nahaja tudi na starejši verziji interneta - za računalnike brez telefona: http://www.jaka.org/2011/pregovori/pregovori.php ) Gre za še neprebrane in neslišane vzorčene pregovore (iz dveh delnih pregovorov je sestavljen en nov - od tod tudi posvetilo dela Ivanu Volariču Feu), dostopna pa sta tudi vira. Za nov pregovor je potrebno telefon zasukati iz vertikalnega položaja v horizontalni (ali obratno). 'Bolje je nositi suh dežnik, kakor z bedakom peti.' lp, Jaka (+ dragi kolega Miran, meni je slov-lit všeč tak, kot je) From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 12 19:03:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 Jan 2012 19:03:59 +0100 Subject: [SlovLit] Spremeniti Slovlit? In-Reply-To: <4C635D2C8F96404FB4C20CF1AAA9AA05@ff.unilj.si> References: <4C635D2C8F96404FB4C20CF1AAA9AA05@ff.unilj.si> Message-ID: From: "Aleksander Bjelčevič" To: "SLOVLIT" Date: Thu, 12 Jan 2012 10:54:57 +0100 Subject: Spremeniti Slovlit? Od predlogov Simona Kreka mi je všeč tisti o nitkanju: da so vsi odgovori na isto temo združeni. Je mogoče Slovlit spremeniti zgolj v tem delu? Aleš Bjelčevič --- From: "BLAZIC, Milena Mileva" To: Date: Thu, 12 Jan 2012 12:54:24 +0100 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 442, številka 3 Dragi Miran, Kot redna bralka SlovLit foruma, sem zelo hvaležna za profesionalno (tvoje) moderiranje in predlagam, da zastonjkarsko delo, ki ni zaman, še naprej nadaljuješ, mogoče z minimalno nadgradnjo. Upam, da te entuziazem ne bo zapustil. Sem za prvo (da SlovLit ostane tak kot je z minimalno nadgradnjo) in tretjo demokratično opcijo (Simon naj začne s svojim forumom), kar je dialektika razvoja. Kolega Simon Krek pa naj začne s komplementarnim ali alternativnim forumom, ki mu res lahko da tudi novo poimenovanje. Kot mentorica študentskih projektov na Wikipediji, ki potekajo že peto leto, lahko rečem le, da ljudje pojmujejo splet enosmerno, le jemali bi in ničesar ne bi prispevali. Mislim, da je prava pot v dvosmernosti in sodelovalnosti. Srečno, Simon. LP Milena --- Od: Mojca Luštrek Datum: 12. januar 2012 07:41 Zadeva: Prenova Slovlita [...] Moram pa reči, da me neoblikovanost besedila moti že ves čas (besedila se mi zdijo nepregledna in ne morem uporabljati nikakršnih poudarkov, a ker se zelo redko oglasim, to niti ni poseben problem). Na "nitko" doslej nisem pomislila, a zdaj ko me je Krek spomnil nanjo, priznam, da bi me veselila. Večkrat sem namreč že iskala kake stare in/ali s čim/kom povezane zapise in sem jih kar težko našla (seveda pa ne le zato, ker ni "nitke", ampak tudi zaradi precejšnje nenadarjenosti za računalniške spretnosti). [...] --- Od: DARJA BUTINA Datum: 12. januar 2012 16:41 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovene Studies 33/1 -- Spremeniti Slovlit? Miran, slovlit imam rada takega, kakršen je, seveda pa nisem najbolj digitalno napredna in s tega vidika ne morem ocenjevati. Je koristen, zanimiv, preprost za uporabo, vsaj zame. Srečno in pozdrav, Darja (Butina) From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 13 12:27:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Jan 2012 12:27:41 +0100 Subject: [SlovLit] Spremeniti Slovlit? In-Reply-To: <672E0EF9FE404FA6A1BFA0554D004D12@irmanote> References: <4C635D2C8F96404FB4C20CF1AAA9AA05@ff.unilj.si> <672E0EF9FE404FA6A1BFA0554D004D12@irmanote> Message-ID: Od: Igor Kramberger Datum: 13. januar 2012 08:58 Zadeva: podpora Miran, dober dan, prebral tvoj zapis in zapis Simona Kreka, se prijavil na anketno stran -- in izbral, kar je izbrala vecina tistih, ki se je doslej odzvala (glede na celotno stevilo verjetno se premajhen vzorec). Meni je staromodnost seveda blizu -- in se globoko sprasujem, zakaj naj bi spremljal Twitter ali celo tam karkoli objavil. A verjetno so taksni pogledi manjsinski, kakor je tudi humanistika manjsinska pri denarju in druzbeni tezi. Lep pozdrav, Igor ----- Od: Roman Maurer Datum: 13. januar 2012 08:11 Zadeva: Re: [SlovLit] Spremeniti Slovlit? Zdravo Miran! Še moje mnenje: vsak dan z veseljem vsaj preletim SlovLit, všeč mi je, da je moderiran, a mi ni všeč, da se teme združujejo in da v bralniku pošte posledično ne vidiš avtorja prispevka. Zame bi bila najboljša rešitev moderiran dopisni seznam, kjer bi naslovniki po vsakokratni odobritvi moderatorja dobili vsako sporočilo posebej. Lahko pa se seveda, kot bi rekel Nikolaj Pečenko, tudi motim. Pozdrav, Roman --- Od: Alenka Logar Pleško Datum: 13. januar 2012 11:13 Zadeva: Re: [SlovLit] Spremeniti Slovlit? Dragi Miran, vesela sem, da po toliko letih še nisi obupal in da nas še vedno seznanjaš z novostmi v stroki. Za marsikaj zdaj, ko sem odmaknjena od vsakodnevnega vrveža, sploh ne bi zvedela; tako pa ostajam v stiku z vami in si lahko podrobneje ogledam tudi vse tisto, kar me zanima. Zato me ta oblika sporočanja ne moti, če pa bo nastala kakšna nova, jo bom tudi skušala spremljati. Do takrat pa Ti želim samo vse najboljše, nam vsem pa še veliko Tvojih pošt! Alenka --- Hvala za odzive (tudi tiste, ki jih nisem objavil; pa tega nisem storil morebiti zaradi kritičnih besed, ampak ravno narobe). Tema je bila očitno vredna objave in debata me spodbuja k iskanju drobnih izboljšav forumskega delovanja, dokler pač na IJS, kjer forum gostuje, ne montirajo kakšnega novega programa. Pametne alternative moderaciji žal ne vidim, lahko pa poskusimo z manj združevanja sporočil, kar bo prispevalo k večji sledljivosti niti. Glavna pogoja za samostojno objavo naj bosta upoštevanje golotekstovnega formata (torej ne v html in ne v oblikovanem besedilu s krepkim, ležečim, obarvanim tiskom, brez slik in drugih priponk) in brisanje repa predhodnih sporočil, ki se pojavi na zaslonu, ko kliknemo na gumb Odgovori, kar zelo podaljšuje njihov obseg in zmanjšuje preglednost, zlasti v arhivirani obliki. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 17 17:43:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 17 Jan 2012 17:43:39 +0100 Subject: [SlovLit] Humanost in humanistika -- Poezija in sociologija, Razpis Liter jezika Message-ID: Od: Tajništvo Nove revije Datum: 16. januar 2012 15:37 Zadeva: Humanost in humanistika  Razmišljanja in razgovori v Mohorjevi Knjigarna Mohorjeve družbe, Nazorjeva ul. 1, Ljubljana. Pogovore vodi filozof dr. Bojan Žalec. Sreda, 18. januar 2012, ob 17.00: Kaj je s humanostjo, kaj s humanistiko? Naš tokratni gost bo filozof, hermenevtik dr. Dean Komel, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalne dejavnosti Humanističnega inštituta Nove revije. Podlaga pogovora bodo njegove novejše knjige: Potikanja (Ljubljana 2010), Sodobnosti (2011) ter Bivanja (Dob pri Domžalah 2011). [...] Vabljeni! === http://www.ljudmila.org/ludliteratura/literaturnik/?num=69 -- Poezija ni zvedljiva na sociologijo ali kaj podobnega (intervju z Miklavžem Komeljem, LUD Literatura). http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/DOMOV.html -- literarni natečaj revije Liter jezika za mlade prozaiste in dramatike (več na literarno.jezikoslovna.revija na gmail.com). From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 18 08:19:16 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 18 Jan 2012 08:19:16 +0100 Subject: [SlovLit] Omejevanje spleta Message-ID: http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:SOPA_initiative/Learn_more -- Wikipedija v angleščini je danes nedosegljiva, ker wiki skupnost tako opozarja na nevarnost protipiratskih zakonov, o katerih prav danes glasujejo v ZDA. Če bi bili sprejeti, bodo namreč resno ogrozili svobodo izražanja in informiranja na spletu in tudi na Wikipediji. Značaj interneta kot prostora svobodne izmenjave in proste dostopnosti informacij ogrožajo tudi komercialne poteze časopisnih podjetij (Delo, Mladina, Glas, Dnevnik ...), ki so se odločila za zaračunavanje svojih vsebin na spletu, in nedavni ukaz informacijske pooblaščenke, da se v imenu pravnega bavbava z imenom varstvo osebnih podatkov zapre dostop do dela podatkov o nepremičninah. Vse to nas oddaljuje od utopičnih ciljev, ki jih je civilizaciji odprl internet, in žuga z vrnitvijo v zdavnaj presežene čase omejevanja informacij in znanja bodisi s strani avtoritarne države bodisi pohlepnih trgovcev. Protestiram! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 18 19:07:33 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 18 Jan 2012 19:07:33 +0100 Subject: [SlovLit] Omejevanje spleta In-Reply-To: References: Message-ID: Od: Ales Vaupotic Datum: 18. januar 2012 13:46 Zadeva: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Za: Miran gmail Spoštovani prof. Hladnik in kolegi! Informacije, ki jih prenašajo in sintetizirajo sodobne informacijske tehnologije, dobivajo nov semiotični status. Po mojem prepričanju je ključni vidik problema, kako ovrednotiti osebni prispevek, ki nadgradi rekombinacijske postopke samih algoritmov. Npr., ker je danes lažje zbrati vse omembe določenega pojma v digitalizirani monografiji ali v korpusu, je dejanski avtorski prispevek primerno manjši. Oziroma, intelektualno delo se premesti z ravni zbiranja gradiv na raven njihove obdelave. Protest, ki ga podpirajo Wikipedija, Google ter The Association for Computers and the Humanities, če omenim nekaj predstavnikov različnih področij spletnega objavljanja, je pomemben, ker vztraja na pravni določitvi avtorskega prispevka v kompleksni arhivski zgradbi novomedijskega komunikacijskega objekta. V arhivski entiteti je avtorstvo praviloma problem, to pa ne sme voditi v smer zapiranja celotnih arhivov. Novi informacijski mediji so ?arhiv na steroidih?. Vendar pa se ne strinjam z nekritičnim zavzemanjem za odprt dostop. Intelektualno delo je treba ovrednotiti in plačati. Ne strinjam se s kolegom Hladnikom niti glede vprašanja plačljivosti spletne verzije časopisa Delo ? vsaj ne v celoti ?, še manj pa v zvezi z objavo osebnih podatkov na spletu brez vedenja in pristanka osebe, ki se je podatek tiče. Glede Dela predlagam v branje intervju o tej temi v Delu: http://delo.si/novice/slovenija/na-spletu-je-potrebno-zaracunavati-prave-vsebine.html . Npr., Tomaš Bella pravi: ?Ponujamo le sredstvo [torej računalniški sistem plačevanja vsebin], s katerim lahko založniki ugotovijo, koliko so vredne njihove vsebine in kakšne so v resnici nakupovalne navade njihovih bralcev.? To je seveda ključna empirično pridobljena informacija, ki šele omogoča razpravo o ovrednotenju vsebin, npr. na spletu. Opis projekta SEPIA kot ekonomskega modela Stanfordske enciklopedije filozofije govori o bolj spekulativnem pristopu k ovrednotenju informacije. http://www.libraries.iub.edu/index.php?pageId=4189 in http://plato.stanford.edu/support/Allen-Jagodzinski.pdf . V zgoščeni obliki ? omenjeni povezavi povesta, da naj bi slovenske knjižnice, ki so del akademskih institucij, plačale enkratni znesek 630 dolarjev na račun SEPIA. Glavna pridobitev za omenjene knjižnice je seveda trajni obstoj Stanfordske enciklopedije filozofije (ter nekaj simboličnih omemb institucije in ?spominkov?). Glede objave osebnih podatkov, ki jo je informacijska pooblaščenka prepovedala, menim, da gre za nekaj drugega. Naša imena, rojstni podatki itn. niso naši avtorski prispevki ? kot je npr. tajni glas poslanca, ko voli v parlamentu za spremembo prihodnosti ?, sploh niso nastali kot naše izjave. Gre za izjavo, ki jo je ?izrekla? zbirka podatkov o državljanih sama, problem pa je, da namen te izjave ni jasen oz. kontroliran ? npr. pojavlja se vprašanje, kakšen učinek naj bi imelo dejstvo, da lahko kadar koli preverimo, ali je naš sosed bogat ali reven. Problem je seveda teoretičen, namreč da neosebna instanca ne more izjavljati, npr. zbirke podatkov, stroji za poezijo (http://jacketmagazine.com/17/enz-robot.html ). V tem kontekstu pa bi se dotaknil še ene teme, poštnega seznama SlovLit (mailing list; http://islovar.org/izpisclanka.asp?id=4891 ). Stoodstotno podpiram SlovLit v obliki, kot obstaja. Razlog za mojo odločitev je empiričen. Ko analiziram lastno rabo elektronske pošte, vidim, da zmorem pregledati naslednje: redno osebno pošto, nekaj sporadičnih strojno ustvarjenih pisem, SlovLit in Humanist Discussion Group. SlovLit seveda ni forum (spletni forum), saj ta izraz predpostavlja prostor, torej nekaj podobnega pojmu ????? (trg, fizično srečanje ljudi) in latinskemu forum. Priznati moramo, da je bistveni element SlovLita prihajanje elektronske pošte na naše ekrane in ? razen za urednika ? pasivno spremljanje novic. Ne odpremo posebne spletne strani, da bi izvedeli novice. Dokaz za vrednost novic na SlovLit je dejstvo, da številni slovenski humanisti in literarni znanstveniki v resnici dopustijo vdor v zasebnost elektronskega predala. Element zanimivosti pretehta problem smetja (spam). Izvir tega elementa zanimivosti seveda ni informacija sama, ampak pravilna količina informacije in pravilen ritem prihajanja elektronske pošte. Problem razprave o morebitni alternativi SlovLitu je potemtakem vdor v krhko ravnovesje razdelitve časa slovenski literarnih znanstvenikov. Tudi vzporedni forum ? ob ohranitvi SlovLita brez sprememb ? bi kaj lahko podrl krhko ravnovesje med zanimivim avtorskim prispevkom ? ki je seveda Hladnikova intelektualna lastnina ? in kaosom spletne komunikacije, tj. arhivom vseh literarnovednih novic. Kaj storiti? Če potrebuje SlovLit popravke, bi bilo to mogoče narediti na spletni strani, ki arhivira diskusijo (http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit ), kot DODATEK obstoječemu arhivu. Nevsiljiva predstavitev dodatka ? npr. tematskih niti ? skupnosti SlovLit bi potekala prek povezave z zelo kratkim opisom v samih elektronskih sporočilih. Lahko v vseh. Lahko nekaj časa ? mesec ali dva na vrhu strani, nato pa na dnu. Lep pozdrav Aleš Vaupotič --- Od: Tivadar, Hotimir Datum: 18. januar 2012 14:01 Zadeva: RE: [SlovLit] Omejevanje spleta Za: SLOVLIT Se pridružujem protestu in Miranovem zapisu. Lep pozdrav, Hotimir --- Od: Urška Datum: 18. januar 2012 13:32 Zadeva: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Primerjava med internetom kot "prostor[om] svobodne izmenjave in proste dostopnosti informacij" ter prostorskim portalom se mi ne zdi upravičena in močno pritrjujem informacijski pooblaščenki, saj podatki o lastnikih nepremičnin po mojem globokem prepričanju res služijo predvsem in samo "firbcanju". Je internet res samo oz. pretežno prostor "svobodne izmenjave"? Če bi le bilo res. Prav tako ne vidim tu kakšnega hudega posega avtoritarne države in "protestiram" proti takšni nezaskrbljeni navdušenosti nad digitalnimi tehnologijami. --- Seveda gre pri naštetih primerih omejevanja informacij za različne reči, ki pa jim je eksistenco omogočilo skupno izhodiščno stališče, da imata finančna kompenzacija avtorju in založbi za intelektualno delo in posameznikova pravica do zasebnosti prednost pred javnim interesom oz. človekovo pravico do informiranosti (znanja, izobrazbe, kvalitetnega življenja). Skupnosti zelo različno vlečejo mejo med enim in drugim: ponekod je treba plačati vse po vrsti in še tisto, česar sploh ne dobijo, drugod imajo državljani zastonj zobne plombe, spet drugje zastonj internet, najbolj zavzetim je nacionalni cilj kar s temeljnim osebnim dohodkom poskrbeti za blagostanje. Tudi znotraj posamezne skupnosti se meje zelo hitro premikajo. V času mojega prvega bivanja v ZDA je bilo eno najbolj nespodobnih, naravnost tabuiziranih vprašanj, koliko kdo zasluži; deset let pozneje je tamkajšnji univerzitetni časopis objavil seznam plač vseh zaposlenih do centa natančno in vsem se je nenadoma zdelo to normalno in prav. Če skupnost hoče informiranega državljana, ki se bo v dilemah odločal odgovorno, bo poskrbela tudi za njegovo optimalno izobrazbo (informiranost, razgledanost), tako kot je v skrbi za njegovo delovno storilnost poskrbela, da ima zdrave zobe in ne prevelike doze sladkorja in holesterola v krvi. Google je primer uspešno delujočega poslovnega modela, ki sleherniku omogoča neomejeno in zastonj komuniciranje, Wikipedija pa dokaz, kako se lahko produkcija zastonj dostopnih informacij dogaja tudi zunaj komercialne sfere; oba veliko prispevata k človekovi samostojnosti, kreativnosti, samozavesti. Namesto da bi stari mediji tem svežim in obetavnim zgledom sledili, jih anahronistično skušajo prisiliti v delovanje v okviru preživetega copyrighta. Táko ravnanje opogumlja k podobnemu konservativnemu obnašanju tudi druge: informacijska pooblaščenka ne skrije samo imen lastnikov nepremičnin, ampak prepove tudi Googlovo digitalizacijo pogleda mestnih ulic, Geodetski zavod pa državljanu oteži še dostop do sloja z golimi parcelnimi številkami na Geopediji, seveda v dogovoru z notarji, ki jim mora državljan potem to storitev plačati, čeprav je podatkovna zbirka parcel nastala z javnim, to je njegovim denarjem. V dilemi javno dobro : posameznikov privatni oz. podjetniški interes se odločam za javno dobro. Verjeti hočem, da je koristi od javne dostopnosti podatkovnih zbirk več kot škode od njenih morebitnih zlorab. Naj bo spet za zgled Wikipedija, ki se zlorabam uspešno upira že polnih enajst let (rojstni dan je imela 15. januarja). Naše zaupanje v presežek pozitivnega že samo po sebi zmanjšuje možnosti zlorab. -- miran --- 2012/1/18 Miran gmail : > http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:SOPA_initiative/Learn_more > -- Wikipedija v angleščini je danes nedosegljiva, ker wiki skupnost > tako opozarja na nevarnost protipiratskih zakonov, o katerih prav danes > glasujejo v ZDA. Če bi bili sprejeti, bodo namreč resno ogrozili svobodo > izražanja in informiranja na spletu in tudi na Wikipediji. > > Značaj interneta kot prostora svobodne izmenjave in proste dostopnosti > informacij ogrožajo tudi komercialne poteze časopisnih podjetij > (Delo, Mladina, Glas, Dnevnik ...), ki so se odločila za zaračunavanje svojih > vsebin na spletu, in nedavni ukaz informacijske pooblaščenke, da se v imenu > pravnega bavbava z imenom varstvo osebnih podatkov zapre dostop do > dela podatkov o nepremičninah. Vse to nas oddaljuje od utopičnih ciljev, > ki jih je civilizaciji odprl internet, in žuga z vrnitvijo v zdavnaj > presežene čase > omejevanja informacij in znanja bodisi s strani avtoritarne države bodisi > pohlepnih trgovcev. Protestiram! -- miran From Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si Thu Jan 19 13:11:35 2012 From: Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si (Tivadar, Hotimir) Date: Thu, 19 Jan 2012 12:11:35 +0000 Subject: [SlovLit] Omejevanje spleta In-Reply-To: References: , Message-ID: Spoštovani kolegi! Seveda je svoboda zelo občutljiva zadeva, tudi zasebnost, kar se pogosto ne zavedamo dovolj - intelektualci naj bi to menda bolje vedeli. A vsekakor možnost zlorabe ni razlog za "nesvobodo" (kar pomeni med drugim tudi plačljivost, in to večkratno plačevanje istih stvari, pa tudi kupovanje nepotrebnih, nevrednih stvari - ali bodo reklame potem izginil s teh spletnih strani?). Je pa res, da, tako pravijo, imamo izbiro: z obiskom le "naših" spletnih vsebin, npr. Dnevnika, damo (pravično, pravijo!) denar le "našim". Delo na svoji spletni strani nam pravi: "- Z enkratnim plačilom in eno prijavo boste lahko dostopali do vseh spletnih portalov, vključenih v Piano. - Plačljiv bo dostop samo do najbolj ekskluzivnih vsebin in vsebin z dodano vrednostjo, medtem ko dostop do novic še naprej ostaja brezplačen." ... Brskanje po internetu postaja torej vse bolj resno branje (a res?) ... "papirno" branje časopisov pa vse bolj listanje ... zame pa je bil in zaenkrat je še branje časopisa ritual, npr. brati časopis v kakšni dobri kavarni ali vsaj oz. predvsem ob dobri kavi doma ... Pa še samovprašanje: kdaj smo kupili nazadnje kakšen DVD, CD. Sam ga načeloma kupim le še na koncertih oz. pred ... Svet se očitno spreminja, mi pa tudi, čeprav včasih neradi. Zasebnost pa je postala del tega našega internetnega "ringlšpila" ... to je neizpodbitno dejstvo, ki jo bo treba kontrolirati. A "po pameti" ... Lep pozdrav vsem. Hotimir ________________________________________ Od: slovlit-bounces na ijs.si [slovlit-bounces na ijs.si] v imenu Miran gmail [miranhladnik1 na gmail.com] Poslano: 18. januar 2012 19:07 Za: SLOVLIT Zadeva: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Od: Ales Vaupotic Datum: 18. januar 2012 13:46 Zadeva: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Za: Miran gmail Spoštovani prof. Hladnik in kolegi! Informacije, ki jih prenašajo in sintetizirajo sodobne informacijske tehnologije, dobivajo nov semiotični status. Po mojem prepričanju je ključni vidik problema, kako ovrednotiti osebni prispevek, ki nadgradi rekombinacijske postopke samih algoritmov. Npr., ker je danes lažje zbrati vse omembe določenega pojma v digitalizirani monografiji ali v korpusu, je dejanski avtorski prispevek primerno manjši. Oziroma, intelektualno delo se premesti z ravni zbiranja gradiv na raven njihove obdelave. Protest, ki ga podpirajo Wikipedija, Google ter The Association for Computers and the Humanities, če omenim nekaj predstavnikov različnih področij spletnega objavljanja, je pomemben, ker vztraja na pravni določitvi avtorskega prispevka v kompleksni arhivski zgradbi novomedijskega komunikacijskega objekta. V arhivski entiteti je avtorstvo praviloma problem, to pa ne sme voditi v smer zapiranja celotnih arhivov. Novi informacijski mediji so ?arhiv na steroidih?. Vendar pa se ne strinjam z nekritičnim zavzemanjem za odprt dostop. Intelektualno delo je treba ovrednotiti in plačati. Ne strinjam se s kolegom Hladnikom niti glede vprašanja plačljivosti spletne verzije časopisa Delo ? vsaj ne v celoti ?, še manj pa v zvezi z objavo osebnih podatkov na spletu brez vedenja in pristanka osebe, ki se je podatek tiče. Glede Dela predlagam v branje intervju o tej temi v Delu: http://delo.si/novice/slovenija/na-spletu-je-potrebno-zaracunavati-prave-vsebine.html . Npr., Tomaš Bella pravi: ?Ponujamo le sredstvo [torej računalniški sistem plačevanja vsebin], s katerim lahko založniki ugotovijo, koliko so vredne njihove vsebine in kakšne so v resnici nakupovalne navade njihovih bralcev.? To je seveda ključna empirično pridobljena informacija, ki šele omogoča razpravo o ovrednotenju vsebin, npr. na spletu. Opis projekta SEPIA kot ekonomskega modela Stanfordske enciklopedije filozofije govori o bolj spekulativnem pristopu k ovrednotenju informacije. http://www.libraries.iub.edu/index.php?pageId=4189 in http://plato.stanford.edu/support/Allen-Jagodzinski.pdf . V zgoščeni obliki ? omenjeni povezavi povesta, da naj bi slovenske knjižnice, ki so del akademskih institucij, plačale enkratni znesek 630 dolarjev na račun SEPIA. Glavna pridobitev za omenjene knjižnice je seveda trajni obstoj Stanfordske enciklopedije filozofije (ter nekaj simboličnih omemb institucije in ?spominkov?). Glede objave osebnih podatkov, ki jo je informacijska pooblaščenka prepovedala, menim, da gre za nekaj drugega. Naša imena, rojstni podatki itn. niso naši avtorski prispevki ? kot je npr. tajni glas poslanca, ko voli v parlamentu za spremembo prihodnosti ?, sploh niso nastali kot naše izjave. Gre za izjavo, ki jo je ?izrekla? zbirka podatkov o državljanih sama, problem pa je, da namen te izjave ni jasen oz. kontroliran ? npr. pojavlja se vprašanje, kakšen učinek naj bi imelo dejstvo, da lahko kadar koli preverimo, ali je naš sosed bogat ali reven. Problem je seveda teoretičen, namreč da neosebna instanca ne more izjavljati, npr. zbirke podatkov, stroji za poezijo (http://jacketmagazine.com/17/enz-robot.html ). V tem kontekstu pa bi se dotaknil še ene teme, poštnega seznama SlovLit (mailing list; http://islovar.org/izpisclanka.asp?id=4891 ). Stoodstotno podpiram SlovLit v obliki, kot obstaja. Razlog za mojo odločitev je empiričen. Ko analiziram lastno rabo elektronske pošte, vidim, da zmorem pregledati naslednje: redno osebno pošto, nekaj sporadičnih strojno ustvarjenih pisem, SlovLit in Humanist Discussion Group. SlovLit seveda ni forum (spletni forum), saj ta izraz predpostavlja prostor, torej nekaj podobnega pojmu ????? (trg, fizično srečanje ljudi) in latinskemu forum. Priznati moramo, da je bistveni element SlovLita prihajanje elektronske pošte na naše ekrane in ? razen za urednika ? pasivno spremljanje novic. Ne odpremo posebne spletne strani, da bi izvedeli novice. Dokaz za vrednost novic na SlovLit je dejstvo, da številni slovenski humanisti in literarni znanstveniki v resnici dopustijo vdor v zasebnost elektronskega predala. Element zanimivosti pretehta problem smetja (spam). Izvir tega elementa zanimivosti seveda ni informacija sama, ampak pravilna količina informacije in pravilen ritem prihajanja elektronske pošte. Problem razprave o morebitni alternativi SlovLitu je potemtakem vdor v krhko ravnovesje razdelitve časa slovenski literarnih znanstvenikov. Tudi vzporedni forum ? ob ohranitvi SlovLita brez sprememb ? bi kaj lahko podrl krhko ravnovesje med zanimivim avtorskim prispevkom ? ki je seveda Hladnikova intelektualna lastnina ? in kaosom spletne komunikacije, tj. arhivom vseh literarnovednih novic. Kaj storiti? Če potrebuje SlovLit popravke, bi bilo to mogoče narediti na spletni strani, ki arhivira diskusijo (http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit ), kot DODATEK obstoječemu arhivu. Nevsiljiva predstavitev dodatka ? npr. tematskih niti ? skupnosti SlovLit bi potekala prek povezave z zelo kratkim opisom v samih elektronskih sporočilih. Lahko v vseh. Lahko nekaj časa ? mesec ali dva na vrhu strani, nato pa na dnu. Lep pozdrav Aleš Vaupotič --- Od: Tivadar, Hotimir Datum: 18. januar 2012 14:01 Zadeva: RE: [SlovLit] Omejevanje spleta Za: SLOVLIT Se pridružujem protestu in Miranovem zapisu. Lep pozdrav, Hotimir --- Od: Urška Datum: 18. januar 2012 13:32 Zadeva: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Primerjava med internetom kot "prostor[om] svobodne izmenjave in proste dostopnosti informacij" ter prostorskim portalom se mi ne zdi upravičena in močno pritrjujem informacijski pooblaščenki, saj podatki o lastnikih nepremičnin po mojem globokem prepričanju res služijo predvsem in samo "firbcanju". Je internet res samo oz. pretežno prostor "svobodne izmenjave"? Če bi le bilo res. Prav tako ne vidim tu kakšnega hudega posega avtoritarne države in "protestiram" proti takšni nezaskrbljeni navdušenosti nad digitalnimi tehnologijami. --- Seveda gre pri naštetih primerih omejevanja informacij za različne reči, ki pa jim je eksistenco omogočilo skupno izhodiščno stališče, da imata finančna kompenzacija avtorju in založbi za intelektualno delo in posameznikova pravica do zasebnosti prednost pred javnim interesom oz. človekovo pravico do informiranosti (znanja, izobrazbe, kvalitetnega življenja). Skupnosti zelo različno vlečejo mejo med enim in drugim: ponekod je treba plačati vse po vrsti in še tisto, česar sploh ne dobijo, drugod imajo državljani zastonj zobne plombe, spet drugje zastonj internet, najbolj zavzetim je nacionalni cilj kar s temeljnim osebnim dohodkom poskrbeti za blagostanje. Tudi znotraj posamezne skupnosti se meje zelo hitro premikajo. V času mojega prvega bivanja v ZDA je bilo eno najbolj nespodobnih, naravnost tabuiziranih vprašanj, koliko kdo zasluži; deset let pozneje je tamkajšnji univerzitetni časopis objavil seznam plač vseh zaposlenih do centa natančno in vsem se je nenadoma zdelo to normalno in prav. Če skupnost hoče informiranega državljana, ki se bo v dilemah odločal odgovorno, bo poskrbela tudi za njegovo optimalno izobrazbo (informiranost, razgledanost), tako kot je v skrbi za njegovo delovno storilnost poskrbela, da ima zdrave zobe in ne prevelike doze sladkorja in holesterola v krvi. Google je primer uspešno delujočega poslovnega modela, ki sleherniku omogoča neomejeno in zastonj komuniciranje, Wikipedija pa dokaz, kako se lahko produkcija zastonj dostopnih informacij dogaja tudi zunaj komercialne sfere; oba veliko prispevata k človekovi samostojnosti, kreativnosti, samozavesti. Namesto da bi stari mediji tem svežim in obetavnim zgledom sledili, jih anahronistično skušajo prisiliti v delovanje v okviru preživetega copyrighta. Táko ravnanje opogumlja k podobnemu konservativnemu obnašanju tudi druge: informacijska pooblaščenka ne skrije samo imen lastnikov nepremičnin, ampak prepove tudi Googlovo digitalizacijo pogleda mestnih ulic, Geodetski zavod pa državljanu oteži še dostop do sloja z golimi parcelnimi številkami na Geopediji, seveda v dogovoru z notarji, ki jim mora državljan potem to storitev plačati, čeprav je podatkovna zbirka parcel nastala z javnim, to je njegovim denarjem. V dilemi javno dobro : posameznikov privatni oz. podjetniški interes se odločam za javno dobro. Verjeti hočem, da je koristi od javne dostopnosti podatkovnih zbirk več kot škode od njenih morebitnih zlorab. Naj bo spet za zgled Wikipedija, ki se zlorabam uspešno upira že polnih enajst let (rojstni dan je imela 15. januarja). Naše zaupanje v presežek pozitivnega že samo po sebi zmanjšuje možnosti zlorab. -- miran --- 2012/1/18 Miran gmail : > http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:SOPA_initiative/Learn_more > -- Wikipedija v angleščini je danes nedosegljiva, ker wiki skupnost > tako opozarja na nevarnost protipiratskih zakonov, o katerih prav danes > glasujejo v ZDA. Če bi bili sprejeti, bodo namreč resno ogrozili svobodo > izražanja in informiranja na spletu in tudi na Wikipediji. > > Značaj interneta kot prostora svobodne izmenjave in proste dostopnosti > informacij ogrožajo tudi komercialne poteze časopisnih podjetij > (Delo, Mladina, Glas, Dnevnik ...), ki so se odločila za zaračunavanje svojih > vsebin na spletu, in nedavni ukaz informacijske pooblaščenke, da se v imenu > pravnega bavbava z imenom varstvo osebnih podatkov zapre dostop do > dela podatkov o nepremičninah. Vse to nas oddaljuje od utopičnih ciljev, > ki jih je civilizaciji odprl internet, in žuga z vrnitvijo v zdavnaj > presežene čase > omejevanja informacij in znanja bodisi s strani avtoritarne države bodisi > pohlepnih trgovcev. Protestiram! -- miran _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 19 14:31:49 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 Jan 2012 14:31:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Diction_--_Imagologija_--_Rešite_inter net_--_Tečaji_v_NUK-u Message-ID: http://www.dictionsoftware.com/ -- Diction, program za besedilno analizo, žal ne zastonj (180 $). === Od: Thomas Grundmann Datum: 18. januar 2012 09:35 Zadeva: EINLADUNG ZUR SUBSKRIPTION Davor Dukić (ur.): Imagology Today: Achievements, Challenges, Perspectives Imagologie heute: Ergebnisse, Herausforderungen, Perspektiven. Aachener Beiträge zur Komparatistik, ur. von Hugo Dyserinck, zv. 10, 336 str., EURO 49.90, do 28. 2. 2012 le 39,90 EUR. [Zbornik imagoloških prispevkov s konference v Zagrebu 2009. Več na strani založnika http://www.bouvier-verlag.de.] === Poleg naštetih inštitucij je proti cenzuri na internetu protestiralo spletišče Academia.edu (http://www.academia.edu). Peticijo proti spletni cenzuri lahko podpišete tudi na Avaaz.org: http://www.avaaz.org/en/save_the_internet_action_center_b/?cl=1514311165&v=12083 -- miran === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 19. januar 2012 10:53 Zadeva: FW: vabilo na februarske tečaje v NUK From: Tomaž Bešter [mailto:Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. [...] Tečaj "mEga iskalnik NUK" Na tečaju se bomo seznanili z mEga iskalnikom NUK, ki omogoča uporabnikom knjižnice na enem mestu enostavno in pregledno iskanje podatkov in vsebin iz zbirk številnih ponudnikov in založnikov kot so: EBSCOHost (Academic Search Complete...); Elsevier (Science Direct);EMERALD; JSTOR; Oxford University Press (Oxford Journals Online, Oxford Reference Online...); SAGE; Springer; Thomson Reuters (Web of Science); Wiley in mnogo drugih. Dostopni so tudi podatki in vsebine iz odprtodostopnih zbirk kot so: arXiv.org, OAIster, DOAJ. Vključeni so tudi podatki iz kataloga NUK. Na tečaju bodo predstavljene različne možnosti iskanja, uporaba različnih faset (filtrov), ki omogočajo preprosto prilagajanje rezultatov iskanj, izdelava uporabniškega profila in uporabo osebnih map znotraj njega ter uporabo številnih drugih možnosti kot so: glasovno predvajanje besedil, ki so v obliki html, prilagajanje vmesnika lastnim potrebam, izdelava opomb, naročanje člankov prek medknjižnične izposoje, izposoja e-knjig na prenosne naprave ... Tečaj traja od 10. do 13. ure v četrtek, 2. februarja 2012. Tečaj "E-članki in e-knjige" Na tečaju bomo predstavili dostopne naročniške servise z elektronskimi časopisi, naročniške servise z elektronskimi knjigami in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure v torek, 21. februarja 2012. Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" Na tečaju bomo predstavili portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL in njegovo uporabo. Portal vsebuje več različnih funkcionalnih možnosti. Najpomembnejša novost je t. i. združevalni iskalnik, ki omogoča iskanje po več informacijskih virih hkrati. Rezultate iskanj združi in prikaže v enotnem seznamu zadetkov. Povezovalnik do gradiva omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Novost je tudi enoten Katalog informacijskih virov UL, posebej pomemben pa je Katalog e-revij UL, ki omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure v petek, 24. februarja 2012. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 19 17:50:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 Jan 2012 17:50:37 +0100 Subject: [SlovLit] Stilometrija -- S knjigo v tujino Message-ID: https://sites.google.com/site/computationalstylistics/ http://gate.ac.uk/ http://mallet.cs.umass.edu/ http://nlp.stanford.edu/software/index.shtml http://voyant-tools.org/ http://mininghumanities.com/2010/12/07/wordseer/ -- še nekaj stilometričnih programov. === From: "Študentska Založba" Date: Thu, 19 Jan 2012 10:35:25 +0000 Subject: Beletrinina gostovanja v tujini 2011 Študentska založba je tudi v letu 2011 izvedla vrsto mednarodnjih gostovanj slovenskih avtorjev. Tako je 13 slovenskih avtorjev in avtoric skupno obiskalo 15 različnih mest in slovenskih lektoratov na tujem, tja od zamejskega Trsta do Pekinga na Kitajskem. Gostovanja so bila povod za nastanek številnih vzorčnih prevodov njihovih del, ter priložnost za začetek novih skupnih projektov. V duhu povezovanja in širjenja slovenske besede z mednarodno promocijo nadaljujemo tudi v letu 2012, ko poleg številnih manjših, individualnih gostovanj slovenskih avtorjev po svetu načrtujemo tudi turnejo slovenskih avtorjev v Argentini, v Buenos Airesu [...] Kot eno izmed najbolj prepoznavnih slovenskih imen v tujini se je Goran marca podal na turnejo na Češko in Slovaško ter obiskal slovenske lektorate v Pragi, Brnu ter Bratislavi, kjer so ga tamkajšnji študentje slovenistike pričakali s posrečenimi prevodi uspešnice Čefurji, raus! v češčino in slovaščino. Promocija slovenske literature se je nadaljevala v aprilu, ko je Gabriela Babnik obiskala ukrajinski Lvov in poljski Lodž, kjer so posebej za to priložnost pripravili prevoda odlomkov iz romana V visoki travi v ukrajinščino ter poljščino. [...] Posebno pozornost je Študentska založba letos namenila slovenskim lektoratom v zamejstvu. Poleg že omenjenega gostovanja Gorana Vojnovića je tržaški lektorat v maju obiskal tudi pisatelj, literarni zgodovinar in teoretik dr. Matjaž Kmecl in med študenti poskrbel za živahno debato. V zamejstvu je gostoval tudi Feri Lainšček, ki je v Zagrebu zbranim predvajal tudi film Petelinji zajtrk, posnet po njegovi literarni predlogi, ter spregovoril o svojih pisateljskih načrtih za prihodnost. Jesenski del mednarodnih gostovanj se je odvijal v novembru ter začetku decembra, ko je Gorazd Kocijančič obiskal lektorat v Regensburgu, Andrej E. Skubic Prago in Brno, Lucija Stupica v tandemu s slovensko slikarko Klemenitno Golja belgijski Gent ter Bruselj in Lucija ter Damijan Stepančič Pariz, kjer sta predstavila svoje načrte za novi roman v stripu. Predstavniki založbe so se udeležili tudi mednarodnih knjižnih sejmov v Frankfurtu, Istanbulu, Guadalajari, Beogradu in Leipzigu, rezultat kontinuiranega delovanja na mednarodnem področju pa bo osem do deset novih prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike v letih 2012 in 2013, med drugim trije prevodi v turščino. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 19 21:21:00 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 Jan 2012 21:21:00 +0100 Subject: [SlovLit] Omejevanje spleta -- Slovenska Wikiverza na vidiku Message-ID: From: Aleksandra Kocmut To: SLOVLIT Date: Thu, 19 Jan 2012 18:12:12 +0100 Subject: Re: [SlovLit] Omejevanje spleta Naj dodam le pripis k pismu g. Hotimirja. Spletna besedila v slovenščini, od 24 ur do wikipedije, so marsikdaj polna napak, zatipkov, napačnih/neustreznih prevodov itd. Dokler so brezplačna, sama pač to vzamem "v zakup" (v skladu z znanim pregovorom o podarjenem konju), čeprav priznam, da me vseeno moti, in na wikiju tudi popravljam, kolikor utegnem. Da pa moraš za nekaj plačati in se nato prebijati skozi tak jezik ... To bi bila "trgovska goljufija" (nekateri spletni časopisi pa to že tako in tako počnejo - vidiš le del članka, ostalo moraš doplačati). Samo ob rob vsemu zapisanemu. Lep pozdrav vsem, Aleksandra === Od: Matjaž Zaplotnik Datum: 19. januar 2012 10:45 Zadeva: wikiverza Miran, še ena novica o wikiverzi beta. Pred dnevi so ažurirali tale spisek: http://beta.wikiversity.org/wiki/States_of_Wikiversities Glede na razdelek Check by activites je slovenski del wikiverze med najaktivnejšimi, celo tako aktiven, da nam menda lahko odprejo samostojno slovensko wikiverzo (torej sl.wikiversity.org) [...] lp, matjaž [Naši seminarji na Wikiverzi so trenutno tule: http://beta.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran#Seminarji_na_slovenistiki_FF -- miran] From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 21 08:17:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 Jan 2012 08:17:31 +0100 Subject: [SlovLit] Govorjeni diskurz Message-ID: From: Ana Zwitter To: Date: Fri, 20 Jan 2012 09:12:43 +0100 Subject: Linguistica: Govorjeni diskurz -- Vabilo k oddaji prispevkov V okviru 52. letnika znanstvene revije Linguistica, ki jo izdaja Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pripravljamo tematsko številko z naslovom Govorjeni diskurz. Govorjeni diskurz je v zadnjih desetletjih izjemno prominenten predmet znanstvenega raziskovanja. Vzrok za to verjetno razkrivata dve ključni značilnosti govorjenega diskurza: kompleksnost prepletanja jezikovnih sredstev njegove materialnosti in razsežnost funkcij obstoječih jezikovnih praks. V tematski številki bodo imeli prednost prispevki, ki se nanašajo na aktualne raziskovalne pristope analize govorjenega diskurza ali izpostavljajo posebne vidike govornih praks: - javni govor, - spontani govor, - usvajanje jezika, - tolmačenje, - sociolingvistika govora, - patologija govora, - forenzika govora, - jezikovne tehnologije, - govor v jezikovnih priročnikih, - terminologija govorjenega diskurza. Predlagani seznam tem ni dokončen, zato so dobrodošli vsi prispevki, ki obravnavajo aktualno problematiko analize govorjenega diskurza. Avtorji naj naslov in povzetek članka (med 100 in 200 besed) oddajo najkasneje do 10. marca 2012 na http://revije.ff.uni-lj.si/linguistica z naslednjimi koraki: - registracija (Register) kot avtor (Author) in prijava v sistem (Log-in), - izbira New submission pod zavihkom User Home in izpeljava postopka oddaje prispevka. Vsak povzetek bosta ocenila dva recenzenta. Jezik prispevkov je lahko angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina ali španščina. Sprejeti članki naj obsegajo do 30.000 znakov s presledki. Oddaja povzetkov: 10. marec 2012 Obvestilo o odločitvi glede objave: 5. april 2012 Oddaja sprejetih člankov: 20. junij 2012 Recenziranje člankov: julij - avgust 2012 Oddaja popravljene verzije: 15. oktober 2012 Urednica tematske številke: Ana Zwitter Vitez, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 21 08:22:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 Jan 2012 08:22:30 +0100 Subject: [SlovLit] Zbrana dela -- Lirikonfest -- Odprti dostop -- Film o Brunu Hartmanu Message-ID: Od: Zalozba ZRC Datum: 20. januar 2012 14:21 Zadeva: Vabilo na predstavitev novih knjig Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Založba ZRC vas vljudno vabita na predstavitev štirih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ter ene monografije iz zbirke Studia litteraria. Predstavitev bo v torek, 24. januarja 2012 ob 11h v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/III, Ljubljana. V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev sta izšli v letu 2011 dve obsežnejši monografiji, ki obravnavata in sklepata dva že dokončana in izdana opusa Zbranih del: Srečka Kosovela in Dominka Smoleta. Poleg monografij sta izšla še dva zvezka ZD, eden odpira pesniški opus Vladimirja Truhlarja, drugi nadaljuje, zdaj z dramskimi deli, opus Primoža Kozaka. Janez Vrečko: Srečko Kosovel (monografija) Goran Schmidt: Dominik Smole (monografija) Vladimir Truhlar: Zbrano delo 1 (ur. France Pibernik) Primož Kozak: Zbrano delo 2 (ur. Dušan Voglar) Kot šestnajsti zvezek zbirke Studia litteraria je lani izšlo delo Andreje Perić Jezernik Mini-malizem in sodobna slovenska kratka proza. Monografija je pri nas prva, ki sistematično razčlenjuje vidno vlogo minimalizma - v zahodnih sodobnih umetnostih sicer razširjenega pojava - v sloven-ski kratki prozi od devet-desetih let 20. stoletja. Dela bodo predstavili avtorji in uredniki. === From: "UVKF | Lirikonfest" Date: Fri, 20 Jan 2012 19:26:48 +0100 Subject: Šest književnih razpisov mednarodnega Lirikonfesta Velenje 2012 - EPK http://www.lirikonfest.si/slo/a_dogodki_02.php?id=29&key=1 (1) zbiranje predlogov za 9. mednarodno Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu; (2) zbiranje predlogov za 7. slovensko literarno nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica; (3) razpis za 5. lirikonov zlat - rezidenčno priznanje za vrhunske revijalne prevode slovenske poezije XXI. st.; (4) zbiranje predlogov za 21-dnevna ustvarjalna bivanja tujih književnih prevajalcev novejše slovenske umetniške literature na MKP-rezidenci v Velenju; (5) vabilo k objavi izvirne in prevodne poezije XXI. st. v 8. letniku mednarodne Rp. Lirikon21; (6) razpis za lirikonfestov zlat - bienalno priznanje za najtehtnejši esej na temo Lirikonfestovega književniškega omizja 2012; (7) pozdrav pokroviteljstvu mednarodnega Lirkonfesta Velenje 2012. lpi === Od: Tomaz Erjavec Datum: 20. januar 2012 12:55 Zadeva: [SDJT-L] Report on open access and preservation policies in Europe Zdravo, zanimivo poročilo o izvajanju odprtega dostopa, predvsem znanstvenih objav in podatkovnih množic v Evropi: http://ec.europa.eu/research/science-society/document_library/pdf_06/open-access-report-2011_en.pdf lp, Tomaž http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/sdjt-l === Od: Konrad Zadravec Datum: 20. januar 2012 08:34 Zadeva: Vabilo na premiero filma o dr. Brunu Hartmanu Studio Legen in MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture vas vljudno vabita na premiero dokumentarnega filma NA POTI PRIDE VSE NAPROTI, nedelja, 22. januarja 2012, ob 19.30, Stara dvorana SNG Maribor. Film režiserja Bojana Laboviča spremlja življenjsko zgodbo literarnega zgodovinarja, dramaturga, bibliotekarja, prevajalca in publicista dr. Bruna Hartmana. [...] S premiero bomo v Evropski prestolnici kulture začeli vrteti leto dokumentarnih filmov. Veselimo se srečanja z vami. -- Violeta Legen Marina Gumzi in Maja Malus Azhdari From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 21 19:40:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 Jan 2012 19:40:30 +0100 Subject: [SlovLit] = =C8ezmejne_--_Digitalna_humanistika Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 20. januar 2012 12:43 Zadeva: čezmejne najave med snežinke Spoštovani in dragi >>korotanski<< in primorski prijatelji! Novi zvezek mariborskega >>Časopisa za zgodovino in narodopisje<< št. 4/2011 ponovno prinaša kar nekaj koroške in primorske tematike. Tako dr. Boris Mlakar popisuje razburljivo "Odisejo primorskega pisatelja Cirila Kosmača v 30. in 40. letih preteklega stoletja" (str. 107-128), mag.dr. Peter Wiesflecker objavlja razpravo "Hiša kot "sveti kraj" v ljudskem verovanju in običajih pri koroških Slovencih" (str. 193-206), dr. Marjan Toš pa v zapisu "Po Maistru ga bomo poimenovali..." (str. 207-213) predstavlja prizadevanja domačinov na Zavrhu za ohranjanje spomina na generala Maistra, pogostega obiskovalca tega kraja v vinorodnih Slovenskih goricah. [...] V soboto, 28. 1. 2012 ob 13.00 (po prvotni najavi sicer že ob 12.00) bodo v protokolarnem prostoru sejma >>Alpe-Adria<< na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču podelili priznanja "Naša Slovenija 2011". Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca in več koroških krajevnih kulturnih društev bodo nagrajeni za uspešni projekt "Ohranjanje slovenskih hišnih in ledinskih imen na Koroškem", Jožica in Ludvik Druml ter župnik Stanko Trap bodo nagrajeni za svoj >>dolgoletni prispevek k ohranjanju in živosti slovenskega kulturnega izročila v obrobni Ziljski dolini ter za neumorno spodbujanje kulturnega sožitja med ljudmi - narodnostmi ob multikulturni Tromeji<<. Z vsemi navedenimi nagrajenci sta oba Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru nazadnje sodelovala ob postavitvi spominske plošče skladatelju Antonu Jobstu v Brdu v Ziljski dolini. Veselimo se še s prof. Viljemom Černom in Barda v Terskih dolinah, ki bo nagrajen >>za življenjski prispevek pri raziskovanju, ohranjanju, uveljavljanju in nepopustljivem branjenju izginjajočega slovenstva na pozabljenem skrajnem zahodnem delu t. i. skupnega slovenskega kulturnega prostora.<< Pred koncem tedna le še lep pozdrav na zasneženo Koroško in v druge kopne kraje! Janez Stergar === http://www.flickr.com/photos/ucldh/6730021199/sizes/o/in/photostream/ -- digitalna humanistika v številkah; v naših krajih še nič takega. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Jan 24 11:14:18 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 24 Jan 2012 11:14:18 +0100 Subject: [SlovLit] Forum slovanskih kultur v Kopru Message-ID: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Center za slovanske kulture, Oddelek za slovenistiko in Forum slovanskih kultur vabimo na literarno-glasbeno srečanje z rusko prevajalko Žano Perkovskajo, igralko Sašo Pavče in Jožefom Cirajem z Vito Marto Ciraj in njenim bandom v četrtek, 26. januarja 2012, ob 19.00 v Foresteriji (Titov trg 5, Koper). Goste bosta z uvodnim pozdravom počastila predsednik slovenskega programskega sveta Foruma slovanskih kultur Vlado Žabot in dekanja UP FHŠ dr. Vesna Mikolič. Žana Perkovskaja, prevajalka slovenske književnosti v ruščino, je prevedla tudi številne pesmi Toneta Pavčka, ki jih bosta interpretirali skupaj s priznano igralko Sašo Pavček, na kitaro pa bo na posebno željo gospe Perkovske zaigral vitez Jožef Ciraj, sicer pooblaščeni minister na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Večer bo povezovala vodja Centra za slovanske kulture UP FHŠ dr. Irina Makarova Tominec. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 25 11:14:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 25 Jan 2012 11:14:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Nasilje_v_literaturi_--_Re=3A_Zbrana_del a_=28Kosovel_Smole_Truhlar_Primož_Kozak =29_in_Sudia_litteraria Message-ID: Od: monika pemic Datum: 23. januar 2012 12:29 Zadeva: Konferenca o nasilju v literaturi V Hamburgu bo septembra potekala konferenca o nasilju v slovanskih literaturah. Konferenčna jezika sta nemščina in angleščina, razpis pa je samo v nemščini [na voljo pri Moniki -- mh]. Vabljenih je čim več slovenskih kolegov in kolegic! Lep pozdrav iz Hamburga, Monika === Od: Igor Kramberger Datum: 25. januar 2012 10:55 Zadeva: Re: predstavitev 5 knjig Miran, dober vecer, danes si pa zamudil strokovni in druzabni dogodek. Zbirnik novic za dopisovalni seznam [digest] SlovLit let. 443, st. 5 je 21. januarja vseboval tudi vabilo Zalozbe ZRC na predstavitev novih knjig. Tiskovno konferenco je pripravil Institut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Zgodila se je v torek, 25. februarja. Povezoval jo je Marko Juvan. Ob pol enajsti sem sedel se sam pred Malo dvorano SAZU. Tocno ob 11. uri pa se je hipoma zgrnilo nevejetno veliko stevilo starejsih in mlajsih oseb, tako da so morali nekateri na koncu celo stati. Srecati je bilo mogoce osebe, ki jih nisem videl ze leta. Zacelo se je z monografijama k dvema dokoncanima zbranima deloma: o Srecku Kosovelu in Dominiku Smoletu. Matija Ogrin, tretji glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, je v uvodu poudaril, da gre za knjige, ki so zacele nastajati, ko je bil glavni urednik se akademik France Bernik, zato je bil kratek -- in je besedo prepustil avtorjema oziroma urednikoma. Janez Vrecko je v svoji monografiji predstavil Kosovelovo pot v konstruktivizem. S svojimi ugotovitvami je lahko podprl, kar je s svojimi uredniskimi dejanji zacrtal Anton Ocvirk. Izjemna seznanjenost z dogajanji po Evropi je Kosovelu omogocila, da je spoznaval in ze skoraj hkrati zavracal razne takratne literarne smeri (dadaizem, ekspresionizem, tudi nadrealizem). Usmeril se je k poeziji, ki ji tehnika in znanost nista bili vec tuji. Iskanje novega poetskega nacela je bilo stopanje cez most nihilizma, zapuscanje oblik pesnjenja, ki so se zdele neprimerne za novo dobo. Verjetno je spodbudil A. Cernigoja, da se je iz Münchna odpravil na sedez Bauhausa. Njegova generacija ga je imela za vodilno in najmocnejso osebo. Cernigoj je to potrdil posmrtno, ko je na razstavi v Trstu obesil njegov portret. Goran Schmidt je predstavil ne le Dominika Smoleta kot dramatika, temvec tudi njegovo gledalisko dejavnost: njegov pomen za vzpon Mladinskega gledalisca, ki je zacelo uprizarjati predstave za odrasle in si drznilo na nove nacine uprizarjati znana dela, si tudi drznilo obravnavati v novi perspektivi obcutljive domace teme. Slednjic je moral predstaviti druzbeno vzdusje v casu Smoletovega zivljenja (pri tem si je lahko pomagal z doslej neznanimi dokumenti iz arhiva centralnega komitja zveze komunistov Slovenije), da bi lahko pojasnil pomen eticnih tem za njegovo dramatiko. V taksni konstelaciji je interpretirana tudi Antigona, ki je nedvomno dramski in estetski vrhunec v Smoletovem opusu. Goran Schmidt je tako zaokrozil svojo izdajo Smoletovega opusa. Janez Vrecko je s svojo biografijo priskrbel zaokrozitev izdaje, ki jo je desetletja pripravljal Anton Ocvirk, -- in je pri tem lahko vzpostavil tudi ustrezno vrednotenje Ocvirkove urednisko izpeljane interpretacije Kosovela, hkrati pa v svojo knjigo vkljucil novo gradivo, ki ga urednik se ni mogel navajati v svojih Opombah. Sledili sta predstavitvi dveh urednisko pripravljenih knjig. France Pibernik je povzel zivljenjsko pot pesnika in teologa Vladimirja Truhlarja. Ceske so bile korenine osebe, rojene na Slovenskem (ocetova prva sluzba je bila v Divaci), a je vecji del zivljenja prezivela po Evropi, zlasti pa v Rimu, kjer bil Truhlar profesor na Gregoriani. V 1. knjigi zbranega dela so objavljene pesniske zbirke. Urednik ni povedal, ali bo izdaja omejena zgolj na njegovo poezijo ali pa urednik razmislja tudi o objavi (vecinoma tujejezicnih) teoloskih studij. Vsekakor gre za ustvarjalca, pri katerem bo na trenutke tezko razmejiti znanstveno / teolosko pisanje od pesniskega. Poudaril pa je urednik, da se Truhlar ni mogel vrniti v domace kraje zaradi takratnih tukajsnjih politicnih razmer -- vendar je njegova antologijska zbirka izsla pri celjski Mohorjevi druzbi. S to omembo politicnih razmer v sestdesetih in sedemdesetih letih se je njegova razlaga z nasprotne perspektive dopolnjevala s tistim, kar je povedal Goran Schmidt o Smoletu, in s tistim, kar je kot zadnji v tem sklopu tiskovne konference povedal Dusan Voglar, ki je pripravil 2. knjigo zbranega dela Primoza Kozaka. Z urednisko pripravo besedila drame Dialogi, ki je objavljena v tej knjigi, je urednik lahko pokazal, kako je Kozak dozivljal takratno druzbo -- in se odzival na pritiske oziroma lastna spoznanja o druzbenem stanju. Upostevane so razlicne verzije besedila. Urednikova interpretacija likov v drami se je koncala s trditvijo, da se dramatik ni identificiral z nobenim od njih. Tako se je lahko navezal na svoja uvodna navedka iz Kozakovih razmisljanj, kaj mu pomeni raziskovanje eticnih razseznosti v cloveskih dejanjih in kako jim daje prednost pri njihovi dramski obdelavi. Kar je urednik omenil o gradivu, ki ga je vkljucil v Opombe, je billo mogoce razumeti, da je v njihi ohranil tisto temeljitost in privlacnost, ki jo poznamo iz njegovih Opomb k nekaj knjigam v Cankarjevem zbranem delu. Kozakova vdova mu je omgoocila uporabo dramatikovih belezk, tako da tudi to knjigo odlikuje objava doslej neznanega gradiva. Predstavitev sitirh knjig, povezanih z zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, je dopolnila predstavitev sestnajste knjige v zbirki Studia litteraria, v kateri je Andreja Peric Jezernik opisala mini-malizem, estetsko / poetsko smer v slovenski literaturi od 90-ih let naprej. Gre za zgledno izvedeno literarnovedno razpravo: med poslusanjem pojasnil o razmerju med slogom in duhovnozgodovinskim kontekstom, med historicnim in tipoloskim pojmovanjem kategorij, med ameriskim "zgledom", upostevanim kot mera, in vkljucenimi slovenskimi avtorji me je prevzel obcutek, kakor da se mi v spominu s pospeseno hitrostjo vrtijo predavanja Janka Kosa, poslusana pred desetletji. V zadnjem delu tiskovne konference je predstavitve dopolnil s tremi komentarji akademik France Bernik. Pomembna sta bila dva: s trenutno zastavitvijo zbirke se znova odpira vprasanje, kdo je slovenski pisatelj, zlasti pa, kako pomembna je pri tej presoji pisateljeva raba jezikov, se posebej materinega. Na tej podlagi je mogoce sprejemati odlocitve, ali je nekdo povsem ali primarno slovenski pisatelj (pisateljica) ali ne -- morda tudi taksen, da je to samo deloma, v delu svojega opusa. Vsekakor gre za zelo obcutljivo presojanje. To razmisljanje je dopolnil z opozorilom, da je treba v zbirki objaviti dela predstavnikov vseh literarnih smeri. Z izbranima primeroma pa je hkrati opozoril se na regionalno razseznost izbora. Poudaril je namrec, da sta verjetno za vkljucitev v zbirko manj primerna mnogopisca France Bevk n Misko Kranjec, a vsekakor bi morala biti vkljucena kot predstavnika socialnega realizma vsaj Ciril Kosmac in Ivan Potrc. Kar je dopolnil z opozorilom, da je 1. knjiga Potrca pripravljena ze dlje casa. Pozval je sedanjega glavnga urednika, da naj torej tudi v tem primeru uposteva ze opravljeno delo -- sadove truda, ki so zaceli nastajati, ko je bil se sam glavni urednik. Tvoja zgodba z izdajo Gradnika in dolgim premorom med 2. in 3. knjigo je lahko v nekaterih ozirih tehtno opozorilo. Prav tako tvoje izkusnje, kaj naj vsebujejo Opombe kot mesto, kjer se lako urednik izkaze, kakor se bralec poduci in potesi svojo radovednost ali podkrepi (pristrize) svoje interpretativne asociacije. Vprasanje Draga Bajta Janezu Vrecku je kot pika na i na tej tiskovni konferenci vsebovalo kriticno in odlocilno poanto: je ponujena interpretacija Kosovela ustrezno uravnotezena -- predvsem pa: v skladu z veljavno, zlasti solsko razlago Kosovela? Ali pa se od nje zelo odmika: in se bo treba potruditi, da bo postala tudi sestavina solskega poucevanja, kjer bo dosedanjega barzunastega impresionista nadomestil konstruktivist? Ze Inkretova izdaja Kocbeka je odlocno segla v desetletja od 50-ih let naprej. Z izdajama del Dominika Smoleta in Primoza Kozaka dobivamo v zbranih delih in njihovih Opombah dragoceno gradivo o sredini 20. stoletja. Kakor so bile doslej Opombe predvsem navdih za novo razumevanje casa pred I. svetovno vojno, postajajo vedno bolj zakladnica in potencial za navdih pri razumevanju 20. stoletja. Pri tem merim na tisto razseznost razumevanja, ki jo je opisal Janez Vrecko na zacetku svoje predstavitve. Hkrati je treba brati leposlovna dela, estetske / filozofske / kulturne / politicne refleksije in vse dosegljive dokumente, torej vse, kar je pesnik / pisatelj ustvaril, in vse, kar se je ohranilo o njem in njegovi dobi. Sele taksno prepletanje in kontrastiranje treh vrst besedil nas privede do temeljnih in osupljivih spoznanj, nas predrami iz dremeza sprijaznjenosti ali pripravi, da skusamo prekiniti stresnost obvez v vsakdanjiku. Toliko! Lep pozdrav, Igor From jordan.petra na gmail.com Wed Jan 25 12:41:30 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Wed, 25 Jan 2012 12:41:30 +0100 Subject: [SlovLit] Boris Paternu v Trstu Message-ID: Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabi na predstavitev knjige akademika Borisa Paternuja KNJIŽEVNE ŠTUDIJE 3 v četrtek, 2. februarja 2012, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul.F.Filzi 14). Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Neva Zaghet. Knjigo svojih šestih študij je prof. Paternu vsebinsko zamejil na slovensko književno klasiko. In sicer na tri njena nosilna imena: na Trubarja, Linharta in Prešerna, ki so tudi nosilci treh temeljnih faz v konstituiranju slovenske literature. Najprej verske, zatem posvetno razsvetljenjske in naposled, pri Prešernu, tudi že literarno avtonomne, odprte v moderno književnost. Iz današnje razdalje in iz sodobnega stanja stroke se odkrivajo novi razgledi tudi na ta, domnevno že definirana poglavja naše literarne preteklosti. Pisec študij se načelno odloča za aktualizacijo klasike, to se pravi za živo, mišljenjsko aktivno, posodobljeno branje in dojemanje njenih del, ki se ne more zadovoljiti samo z zgodovinskim evidentiranjem in šolskim pomnjenjem. Spremno besedo k študijam je ob avtorjevem jubileju napisal Marko Juvan. Pri predstavitvi bo prisotna tudi gospa Marija Lesjak Reichenberg, urednica založbe Zavoda RS za šolstvo, ki je knjigo izdala ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prisrčno vabljeni, Neva Zaghet From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 27 10:06:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jan 2012 10:06:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Obdobja_31_--_Dvojčice Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Wed, 25 Jan 2012 15:36:54 +0000 Subject: Vabilo na 31. simpozij Obdobja Spoštovani, vabimo vas, da se udeležite 31. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Slovenska dramatika, ki bo potekal od 15. do 17. novembra 2012 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse o simpoziju Obdobja 31, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 31), kjer je tudi elektronska prijavnica. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 31. simpozija Obdobja doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol Strokovna sodelavca simpozija dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber === From: urh kapelar To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 27 Jan 2012 09:14:24 +0100 Subject: Njene dvojčici/dvojčice Na šoli prirejamo dobrodelni koncert s podnaslovom "Dobrodelni koncert za njene dvojčice". Sicer je slogovno pravilno pisano "dvojčice" a me zanima, če bi bilo možno spremeniti "njene dvojčice" v "njeni dvojčici", zaradi boljše zvočne slišnosti? Že vnaprej se zahvaljujem za odgovore. Lep pozdrav, Urh kapelar From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 27 18:47:49 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jan 2012 18:47:49 +0100 Subject: [SlovLit] = Fonetična_konferenca_SLAVIFON Message-ID: Od: Tivadar, Hotimir Datum: 27. januar 2012 16:39 Zadeva: Fonetična konferenca SLAVIFON Slovenija 2012 Dragi Miran, dragi kolegi! V priponki pošiljam program Mednarodne znanstvene fonetične konference in zasedanja Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju (Ljubljana, 16.?17. februar 2012), SLAVIFON Slovenija 2012. Slovenija je v tem letu gostiteljica zasedanja slovanske komisije za fonetiko in fonologijo, ki je vsako leto v drugi slovanski državi. Ob zasedanju pa država gostiteljica oz. člani te komisije tradicionalno organiziramo tudi fonetično konferenco, katere "zaščitni znak" so predavanja in razpravljanje v raznih slovanskih jezikih, ne le v jeziku gostiteljice in globalni angleščini. Prosim za objavo na spletnih straneh oddelka in na SlovLitu, seveda pa ob tej priložnosti vse kolege slaviste in sloveniste vabim na to prireditev in fonetična razpravljanja ter diskusijo. S spoštovanjem in hvaležnostjo, Hotimir --- Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija, Modra soba, 5. nadstropje Tema konference: - Problematika sandhi v slovanskih jezikih - Aktualna vprašanja fonetike in fonologije v slovanskih jezikih Četrtek, 16. februarja 2012 9:30?10:00 Prihod in registracija udeležencev ? 5. nadstropje FF pred Modro sobo 10:00?10:30 Svečana otvoritev konference, nagovori 10:30?10:50 Irena Sawicka: Sandhi w złożeniach w języku polskim 10:50?11:10 Rastislav Šuštaršič: Tonski potek dopolnjevalnih vprašanj v slovenščini: ponazoritev z zgledi govornega korpusa GOS 11:45?12:00 Anna Korytowska: Sandhi w wyrazach złożonych w języku macedońskim 12:00?12:15 Lechosław Jocz: Wuwiće mjezysłowneho sandhi w delnjoserbskich narěčach w 20. lětstotku 12:15?12:30 Agata Trawinska: Unexpected voicelesness in contemporary polish (Nieoczekiwane ubezdĽwięcznienia we współczesnej polszczyĽnie) 12:30?12:45 Drago Unuk : Zlogovna meja v slovenskem jeziku 12:45?13:00 Veselinka Labroska: Sandhi ?? ???????????? ????????? / Sandhi in the Macedonian dialects 13:00?13:15 Ana Zwitter Vitez: Korpus Gos ? smo dosegli vrh ali le prve stopničke? 13:30?14:15 premor za prigrizek (kanapeji, gibanica in pijača) 14:15?14:30 m-r Branislav Gerazov, d-r Zoran Ivanovski: ?????????? ?? ????????????? ????????? ?? ???????????? ????? ?? ???? ?? ??????????? ?????, 14:30?14:45 Agata Trawinska: Description of /c/ in polish (Charakterystyka /c/ w języku polskim) 14:45?15:00 Peter Weiss: Vnašalni sistem ZRCola kot slavistovo orodje 15:00?15:15 Matej Šekli: Tipologija oblikoglasnih premen v praslovanščini 15.15?15:30 Carmen Kenda-Jež: Slovenska narečna fonetična transkripcija in Slovenski lingvistični atlas 15:30?15:45 Helena Pociechina: ???????? ?????????????? ??????????? ?????? ? ???????? ?????????? ????????? 16:45?18:15 samo za člane komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju ljubljansko zasedanje v hotelu Pri Mraku 18:30?20.00 večerja Pri Mraku za vse udeležence konference Petek, 17. februar 2012 9:00?9:15 Vesna Požgaj Hadži, Damir Horga: Govorna disfluentnost u elektroničkim medijima 9:15?9:30 Hotimir Tivadar: Položaj fonetike in fonologije v slovenskem jezikoslovju in družbi 9:30?9:45 Andreja Žele: Morfonološka vprašanja novejše slovenske leksike 9:45?10:00 Miško Subotič: QuickSIN test za srpski jezik 10:00?10:15 Silvana Punišič: Dijahrono praćenje interdentalnog sigmatizma u izgovoru govornika srpskog jezika 10:30?10:45 premor za kavo in rogljičke 10:45?11:00 Katarina Podbevšek, Karolina Vrban Zrinski: Slovenski in hrvaški odrski govor prve polovice 20. stoletja (primerjava nekaterih akustičnih lastnosti) 11:00?11.15 Primož Vitez: Fonemski hibrid ali varianta dveh fonemov: samoglasnik v rimi večer/papir 11:15?11.30 Milena Mileva Blažič: Zven in pomen v mladinski poeziji B. A. Novaka 11:30?11.45 Tomaž Gubenšek: Poskus metodologije poučevanja izgovora vokalov v študijskem procesu na UL AGRFT 12:00?12:15 Jože Volk: Smiselni poudarki in stavčna intonacija govora voditeljice televizijskega dnevnika z gledišča gledališkega lektorja 12:15?12:30 Jelka Stankovič: Idealna govorna realizacija 12:30?12:45 Karmen Brina Kodrič, Hotimir Tivadar: Uporabnost fonetike pri nejezikoslovnih raziskavah (na primeru petja in glasbe) 12:45?13.00 Urban Batista, Hotimir Tivadar: Vloga fonetike pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika 13:15?13:45 Zaključne misli in odhod na skupno kosilo Pri Mraku Po kosilu, predvidoma ob 15:00, sledi sprehod po Ljubljani (stara Ljubljana, RTV Slovenija ? ogled studiev ...). Delovni jeziki konference so slovanski jeziki, pred začetkom konference bodo izdani tudi povzetki predavanj (tudi v enem od svetovnih jezikov). Na konferenco ste vsi, ki berete te vrstice, lepo vabljeni, še posebej vsi zainteresirani fonetiki in raziskovalci ter uporabniki govora. -- V imenu organizatorja član Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju, doc. dr. Hotimir Tivadar From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 28 08:53:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 28 Jan 2012 08:53:11 +0100 Subject: [SlovLit] Evropska humanistika -- Simpozij Slovenski jezik v stiku v Mariboru Message-ID: http://www.acadeuro.org/fileadmin/user_upload/publications/press_releases/press_release_Humanities_paper_January_2012_01.doc -- izjava Evropske akademije (Academia Europaea) o položaju humanistike in družboslovja v Evropi (po opozorilu Marka Juvana): 1. na novo je treba premisliti bibliometrično vrednotenje in recenziranje objav, saj so neangleško pišoči diskriminirani, 2. ustanoviti močne interdisciplinarne študije, ki naj povezujejo humanistične discipline med seboj in z znanostjo ter umetnostjo, 3. povezati nacionalno, ideološko ali religiozno ločene humanistike med sabo, 4. s štipendijami in nagradami motivirati za delo v akademskih humanističnih in družboslovnih projektih v EU, 5. se zavzeti za ohranitev ogroženih malih predmetov na univerzah. === Od: Marko Jesensek Datum: 28. januar 2012 07:17 Zadeva: Spoštovani slovlitovci, program vam mednarodnega simpozija Slovenski jezik v stiku podonavskega in alpskega prostora (Maribor, 30. in 31. 1. 2012). Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru zaključujemo projekt, ki raziskuje rabo in položaj slovenščine v evropskem prostoru med podonavjem in alpsko-jadranskem prostoru, tj. v matičnem slovenskem prostoru in njegovih stikih z obmejnimi jezikovnimi prostori. Slovenščina je v stiku z drugimi jeziki oblikovala odnos, ki ga še najbolje določa izraz jezikovna odprtost - pri tem izhaja iz osnov, ki jih določajo tudi vprašanja s področja jezikovne politike in načrtovanja, manjšinskega jezika, drugega/tujega jezika okolja, dvojezičja in dvojezičnosti. Projekt je tako usmerjen tudi v prepoznavanje in določanje stopnje dvojezičnosti v slovenskem obmejnem jezikovnem področju, s posebnim poudarkom na ugotavljanju narečnih zakonitosti in vlogi dialektov v stičnem večjezikovnem okolju (vprašanje stilne zaznamovanosti jezika v obmejnem slovensko-italijansko-nemško-madžarsko-hrvaškem prostoru; zgodovinsko-razvojno pa vprašanje pokrajinskih knjižnih različic slovenskega jezika v alpsko-panonskem jezikovnem prostoru - beneško-videmske in koroške ter vzhodnoštajerske in prekmurske). Prijazno vabim vse, ki jih zanima tematika konference, da se nam pridružite v ponedeljek in torek v dvorani V kupoli na Univerzi v Mariboru (Slomškov trg 15). -- Marko Jesenšek --- Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Ponedeljek, 30. 1. 2012 10.00 Otvoritev simpozija in pozdravni govori 10.20-10.40 Marko Jesenšek: Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora 10.40-11.00 Cvetka Rezar: Zametki jezikovne politike pri Antonu Martinu Slomšku 11.00-11.20 Irena Orel: Medjezikovni besedni stik v uradovalnih besedilih v slovenskem jezikovnem prostoru od 16. do 19. stoletja 11.20-11.40 Andreja Legan Ravnikar: Značilnosti sprejemanja tujih besed v slovenski knjižni jezik 16. stoletja 12.10-12.30 Matej Šekli: Genetolingvistična opredelitev stare cerkvene slovanščine v luči metodologije sodobnega primerjalnega jezikoslovja 12.30-12.50 Gjoko Nikolovski: Slovenščina skozi prizmo stare cerkvene slovanščine 12.50-13.10 Elizabeta Bernjak: Strategije razvoja dvosmernega dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju 13.10-13.30 Marjeta Ciglenečki: Podoba v stičišču kultur, premenah spomina in v dotiku z besedo 15.00-15.20 Anja Benko, Zinka Zorko: Koroški govor vasi Schlossberg (Gradišče) v Avstriji 15.20-15.40 Mihaela Koletnik, Anja Benko: Strokovni narečni jezikovni slovar na primeru koroške in panonske leksike s tematskega polja "vrt in sadovnjak" 15.40-16.00 Rada Cossutta: Prepletanje domačih in tujih skladenjskih ter leksikalnih prvin v narečni kriški ribiški pripovedi 16.30-16.50 Suzana Giljanovič: Izvor istrske leksike 16.50-17.10 Goran Filipi: Izbrane istroromunske besede prevzete iz slovenskih govorov 17.10-17.30 Agnieszka Będkowska-Kopczyk: Slovenski predlogi s perspektive poljskega jezika Torek, 31. 1. 2012 9.00-9.20 Irena Stramljič Breznik: Globalno in regionalno v oglasih 9.20-9.40 Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert: Neknjižne zvrsti slovenskega jezika in popularna kultura 9.40-10.00 Melita Zemljak Jontes: Jezikovna kultura med knjižnim in narečnim 10.20-10.40 Nada Šabec: Language Choice and Language Attitudes in Immigration: the case of Vancouver Slovene community 10.40-11.00 Mieczyslaw Dziekoński, Maria Dziekońska: The Slovenian language situation and culture in Germany 11.20-11.40 Vincenc Rajšp: Slovensko-nemška jezikovna meja na zemljevidu >>Sprachkarte von Deutschland<< Carl a Bernhardija iz leta 1843 12.00-12.20 Vida Jesenšek: Ideologija v nemško-slovenskih slovarjih 21.20-12.40 Marija Bajzek Lukač: Jezikovno (ne)načrtovanje v Porabju na Madžarskem 12.40-13.00 Mira Krajnc Ivič: Le sporočevalec ali vendar tudi tvorec in le prejemnik ali vendar tudi interpret 13.00-13.20: Drago Unuk: Ledinska imena in njihova vloga v sporazumevanju 13.20-13.40: Ines Voršič: Besedna družina -ljub- v novejši leksiki slovenskega jezika 15.00-15.20 Ursula Doleschal: Slovenščina na Koroškem - regionalni jezik? 15.20-15.40 Hotimir Tivadar: Problem nacionalnega v slovenskem jeziku 15.40-16.00 Agnieszka Warchał: Psychologiczne uwarunkowania funkcjonowania mniejszo¶ci narodowych 16.00-16.20 Dorota Chłopek, Emil Tokarz: Perception of English prepositions and particles by Slovene and Polish users of English 16.50-17.10 Ireneusz Kida: Reflexions on possible relations between Slavonic languages and Quechua, a language of the Andes 17.10-17.30 Mateusz Warchał: Edukacja językowa na pograniczu - aspekty metodyczne 17.30-17.50 Monika Korchel: Sposoby wyrażania relacji nadawca-odbiorca w komunikacji elektronicznej 18.00 Zaključek simpozija [...] Organizacijski odbor simpozija: red. prof. dr. Marko Jesenšek, vodja simpozija, red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, red. prof. dr. Mihaela Kolenik, prof. dr. Vida Jesenšek, Tatjana Pihler. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 28 20:03:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 28 Jan 2012 20:03:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_na_javnih_prireditvah Message-ID: Od: Zoran Božič Datum: 28. januar 2012 17:06 Dragi Miran, za objavo na slovlitu ti v dogovoru z avtorico pošiljam njen odmev na nedavno dogajanje v Kinodvoru, ki načenja zelo aktualne zadeve v zvezi s položajem in rabo državnega jezika, vsekakor vredne širše razprave. V Sobotni prilogi Dela tega zrelega in argumentiranega pisanja niso hoteli objaviti. [...] LP Zoran --- Moje pismo je odziv na na videz nepomemben pripetljaj, ki se je zgodil na festivalu animiranega filma Animateka v ljubljanskem Kinodvoru. Preden se lotim problema, pa bi rada začela s pohvalo. Javnemu zavodu Kinodvor najprej čestitam. Za programsko zasnovo, za pestrost dogajanja, za kvalitetne dogodke, ki predstavljajo alternativo in protiutež komercialnemu filmu velikih kinematografov. Za kulturno raznolikost Ljubljane in Slovenje, h kateri zavod prispeva. Problem razvijam na primeru, ki se je zgodil v omenjenem ljubljanskem kinu in ki sem mu po naključju prisostvovala, vendar je splošne narave. Zavedam se, da bi se to lahko zgodilo (in se dogaja) kjerkoli in nikakor ne želim blatiti imena Zavoda. Pripomba se dotika sredinega dogodka na festivalu animiranega filma Animateka. Zgodilo se je, da so se organizatorji dogodka v uvodni predstavitvi pred začetkom predvajanja kratkih filmov Svetovnega jagodnega izbora I že takoj na začetku opravičili za to, da bodo zadevo napovedali v angleščini, ker naj bi bilo v dvorani veliko tujcev in, po njihovih besedah, >>niso želeli izgubljati časa<<. Ko je bila uvodna, nekajminutna predstavitev z njihove strani zaključena, se je iz publike oglasila gospa, ki je prosila, če lahko povedano sliši še v slovenščini. Ker so se kratki filmi že skoraj začeli predvajati, ji je nekdo od organizatorjev zaklical, da ji bodo >>že potem razložili, za kaj gre<<. Na kar je gospa odvrnila, da ne potrebuje razlage, da je želela samo slišati slovensko besedo. Sama pri sebi sem ji ploskala, ker, priznam, sama za kaj takega ne bi imela poguma. Končno se nekdo oglasi in zahteva svojo osnovno pravico, da na domačem javnem dogodku posluša predstavitev v maternem jeziku. Očitno pa velik del publike ni bil enakega mnenja. Slišati je bilo namreč brundanje in nerganje v smislu - nehajte no že težiti s tem. Kaj komplicirate. To vendar ni pomembno. Saj vsi razumemo angleško. Saj smo vendar napredna država, evropska država, moderna in odprta in multikulturna družba, nehajte že s temi zastarelimi principi. Odziv občinstva me je neprijetno presenetil. Morda zato, ker smo na Primorskem iz različnih, predvsem zgodovinskih razlogov, občutljivi za takšna in drugačna jezikovna vprašanja. Ali zato, ker sem se po dveh letih ravno vrnila iz Barcelone, kjer se Katalonci kljub multikulturnosti mesta še vedno vztrajno in na vsakem koraku borijo za svojo identiteto in za svoj jezik in sem bila toliko časa obkrožena z narodnim ponosom, odločnostjo in neupogljivostjo (nepredstavljivo je, da bi se tam zgodilo kaj podobnega zgoraj opisanemu dogodku). To so kvalitete, ki smo jih nekoč imeli tudi Slovenci. Kaj pa zdaj? Ne nameravam razpredati o tem, na kakšni stopnji je naša narodna zavest (pri tem ne govorim o nacionalizmu, temveč o zdravi narodni zavesti, ki jo gospod Boris Pahor definira kot zvestobo svoji kulturi, jeziku, svoji preteklosti in prihodnosti). Niti o tem, zakaj je stanje takšno, kakršno je, kaj nas je do tega pripeljalo in kakšne so lahko posledice. Ali o tem, da bi kaj takega v tujini (ki jo nekako preitrano radi navajamo za zgled) težko doživeli. Če bi se lotila te teme, bi bilo tole pisanje občutno daljše. Naj samo zapišem, da je uradni jezik pač uradni jezik, ne glede na to, koliko tujcev sedi v dvorani. In, da ne bo pomote, vsekakor pozdravljam mednarodne festivale, sodelovanje, kulturno odprtost, strpnost in sprejemanje. Vse to nas bogati in dopolnjuje. Nikakor pa se nam pri tem ni treba podrejati. Seveda, treba je poskrbeti za celotno občinstvo, vendar slednje velikokrat vsebuje tako domače kot tuje gledalce ali poslušalce - zakaj bi imeli eni prednost pred drugimi? (Na omenjenem dogodku so bili tudi podnapisi samo v angleščini. V dvorani pa precej ljudi, tudi starejših, ki morda angleščine ne obvladajo dovolj dobro.) Naj imajo vsi enake možnosti za dojemanje vsebine programa! Moje pismo je pravzaprav prošnja. Občutek narodne zavesti se je po osamosvojitvi magično izgubil. Takoj, ko smo dobili tisto, za kar si je prizadevalo na desetine generacij pred nami, smo na vse skupaj pozabili. Država nima ne moči in ne volje, da bi to ohranjala. Zato se obračam na kulturnike. Ponosna sem, da živim v državi, ki kljub svoji majhnosti ponuja neverjeten izbor aktivnosti in dogajanja na kulturnem področju. Prosim vas, da skozi kulturo še naprej in še bolj ohranjate vrednote. Da se še naprej borite za tista načela, ki so jih kulturne ustanove in kulturniki nasploh ohranjali skozi stoletja naše zgodovine (in ki so bili zato zatirani, preganjani ali še kaj hujšega) in s tem nadomeščali nedejavnost ali uničujočo dejavnost največkrat tuje politične volje, ki nas je ignorirala, zatirala ali kar oboje hkrati. Da poskušate vedno in ob vsaki priložnosti ohranjati slovensko besedo kot osnovni element narodne identitete, kot našo pravico in nenazadnje naše bogastvo. In tu se ne obračam več samo na Kinodvor, temveč na vse kulturne organizacije in ustanove pri nas. Ko so nam skozi stoletja bolj ali manj odkrito prepovedovali uporabo slovenskega jezika, smo se upirali. Vedeli smo, od kje preti nevarnost in komu se moramo zoperstaviti. Dogodek, ki ga opisujem v svojem pismu, pa je del nenasilne, pritajene in morda tudi nenačrtovane in nenamerne asimilacije, ki je veliko bolj nevarna in škodljiva, ker v resnici sploh ni jasno, od kod prihaja in kakšen namen ima (če sploh kakšnega). Nanjo pa smo pristali sami. In še pristajamo, vsak dan znova. To tudi potrjuje tisto brundanje v dvorani. Z lepimi pozdravi, Anja Kovačič, Nova Gorica From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jan 30 12:52:00 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 30 Jan 2012 12:52:00 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski slavisticni kongres 2012 Message-ID: <4F268460.15255.43AE5811@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletni strani http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html si lahko preberete poročilo in ogledate fotografije s sestanka organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongresa 2012. Na sestanku, ki je potekal 18. januarja 2012 v prostorih FHŠ v Kopru, smo potrdili, da bo slavistični kongres 2012 potekal bo od 27. do 29. septembra 2012 v prostorih Fakultete za humanistične študije Koper. Več podrobnosti pa na navedeni spletni povezavi. Vabimo vas tudi, da ponovno obudite naročnino na revijo Jezik in slovstvo. Nova uredniška ekipa bo teme spet približala interesom širšega kroga bralcev. Potrudili se bomo tudi izdelati članske izkaznice (kartončke), ki bodo prinesli popust na vstopnice za prireditve v osrednjih slovenskih gledališčih in pri založbah. Članstvo v SdS se bo tudi tako "izplačalo". Toliko za zdaj. Lep pozdrav in tudi lepe počitnice, kadar jih bo kaj. Boža Krakar Vogel, predsednica SDS From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 30 15:59:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 30 Jan 2012 15:59:27 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Wikipediji_znanstveno_--_Re=3A__Sloven ščina_na_javnih_prireditvah_--_V_Trubarjevi_hi ši Message-ID: http://wikipedia-academy.de/2012/wiki/Main_Page -- poziv za prijavo referata na konferenci o Wikipediji, raziskovanju in prosto dostopnem znanju (Wikipedia Academy: Research and Free Knowledge), Berlin, 29. junija-1. julija 2012. === Od: Silvija Borovnik Datum: 28. januar 2012 21:26 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovenščina na javnih prireditvah (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003991.html) Spoštovani Anji Kovačič čestitam za to odlično pismo! Tudi jaz sem trdno prepričana, da je v Sloveniji prvi jezik slovenščina in da je treba na vseh javnih prireditvah kakršnega koli značaja najprej govoriti slovensko, nato pa to slovenščino, če je potrebno, prevajati v tuje jezike. Tako ravnajo ljudje, ki so pokončni, ki spoštujejo svoj jezik in kulturo in ki dajo kaj na svojo nacionalno identiteto. Vse drugo je klečeplazenje in poniževanje lastne materinščine na raven nekakšnega rezervnega jezika. Razprave o tem so prepotrebne, saj se ljudje - v slogu našega bivšega premiera - preprosto afnajo, da "znajo vse tuje jezike". So what? Menim, da nam manjka kaka stara dobra Breda Pogorelec, ki je včasih znala tako prisrčno in gromko robantiti zoper vsesplošno rabo t. i. srbohrvaščine v slovenskem javnem življenju. Danes je namreč srbohrvaščino zamenjala angleščina. Naša novodobna akcija bi se lahko imenovala: V Sloveniji govorimo slovensko! Gostom pa bomo naš eksotični jezik še naprej z veseljem prevajali v druge jezike. Če imajo čas, jih slovensko lahko tudi naučimo, saj ni tako težko. Lep pozdrav s Koroškega -- Silvija Borovnik === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 30. januar 2012 10:34 Zadeva: FW: Tedenski napovednik dogodkov v Trubarjevi hiši literature From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] [...] petek, 3. februar 18.00 Literarna križišča: Skozi kosmate oči - od portala prek zbornika do pesniške zbirke; uredništvo Pesem.si bo predstavilo delovanje najživahnejšega spletnega portala za objavljanje poezije; nastopili bodo Žiga Stopinšek, Peter Rezman, Ana Porenta; v soorganizaciji z Zavodom za razvijanje ustvarjalnosti. sobota, 4. februar 11.00-12.30 KnjigRarije, sobotne ustvarjalne delavnice za otroke: Knjige oživijo - animirali bomo stare knjige s pomočjo računalnika in spletne kamere, delavnico bo vodila Zarja Menart; v okviru 4. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI, potrebna je predhodna prijava. Več o dogodkih na: www.trubarjevahisaliterature.si. Vsi dogodki v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7, Ljubljana) so brezplačni. Hiša je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 14. ure ter v času kulturnih prireditev. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Feb 1 11:11:19 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 01 Feb 2012 11:11:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Predstavitev_Pahorjevega_zbornika_na_FH=A0_v_Kopru_v_ponedeljek_6=2E_2=2E_2012_ob_18=2E00 Message-ID: <37ab37871a1bc826ea4c9f458fdc35ae@guest.arnes.si> Univerzitetna založba Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vas ob kulturnem prazniku vljudno vabita na predstavitev monografije (Po)etika slovenstva:družbeni in literarni opus Borisa Pahorja (zbrala in uredila: doc. dr. Barbara Pregelj in izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak), ki bo v ponedeljek, 6. 2. 2012, ob 18.00 v Foresteriji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru (Titov trg 5). O knjigi bodo spregovorili prof. dr. Marija Pirjevec, dekanja FHŠ izr. dr. Vesna Mikolič ter urednika doc. dr. Barbara Pregelj in izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak. Na predstavitvi bo prisoten tudi pisatelj Boris Pahor, častni doktor Univerze na Primorskem. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 6 07:39:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 Feb 2012 07:39:48 +0100 Subject: [SlovLit] = 80_let_dr=2E_Janka_=C8ara_--_ACTA_--_Pre šernoslovje Message-ID: From: Petra Jordan To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 2 Feb 2012 14:50:40 +0100 Subject: 80 let dr. Janka Čara From: Andjelija Trkulja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Mednarodna knjižna zbirka Zora in Slavističnodruštvo Maribor vabita na novinarsko konferenco ob izidu monografije Večno mladi Htinj ? ob osemdesetletnici Janka Čara. Predstavitev bo potekala v četrtek, 9. februarja 2012, ob 11.00 v Zeleni predavalnici Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Koroška cesta 160, Maribor). Dogodek bo povezovala red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, monografijo pa bo predstavil urednik red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pridružil se nam bo tudi dr. Janko Čar, ki bo 11. februarja praznoval svoj jubilej. Iz preteklosti se učimo za prihodnost. Slovensko jezikoslovje je imelo v vsakem obdobju jezikoslovca vodnika, ki je znal in zmogel pozitivno usmerjati razvoj slovenskega jezika, imelo pa je tudi ljudi, ki so tem vodnikom sledili in skrbeli, da se je slovenistično jezikoslovno vedenje pravilno in na razumljiv način posredovalo učencem, študentom in vsem zainteresiranim. Ne enih ne drugih med Slovenci nikoli ni bilo v izobilju, pa vendar dovolj, da se je slovenski jezik razvijal dobro in v pravo smer. Janko Čar je vse svoje življenjske sile posvetil pedagoškemu, strokovnemu in znanstvenemu delu, pomembno pa je tudi njegovo literarno ustvarjanje (npr. Med svitom in zarjo, Božične zgodbe, Pozdravljena, dolina šentflorjanska: satirični dramski koral .?.?.). (Marko Jesenšek v uvodnem poglavju) === http://pobuda-acta.si/ -- pobuda za javno razpravo o sporazumu ACTA, ki omejuje svobodno komunikacijo na internetu. http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=57320 -- o prvem kipu Prešerna in drugih prešernoslovskih rečeh (kaj je pri Prešernu gorenjskega, Prešeren na Koroškem, Prešernova filozofija, o Prešernovih nagradah) v Prešernovi številki Snovanj (priloge Gorenjskega glasa). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 6 13:19:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 Feb 2012 13:19:54 +0100 Subject: [SlovLit] Proti ukinitvi kulturnega ministrstva -- Nagrada Message-ID: From: Marcello Potocco To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 06 Feb 2012 12:08:02 +0100 Subject: protestna akcija KOKS, 7. februar ob 18.30 Lep pozdrav, se mi zdi, da nekako zadeva vse nas. Zato prepošiljam naprej. Na današnjem >>poslednjem posvetu<< KOKS-a pred akcijo smo sprejeli sklep, da je to prva akcija našega združenja in da se bo dejavnost nadaljevala, verjetno zaradi grozečih potreb še ves štiriletni mandat. Predvsem pa pozivamo vse svoje člane, se pravi člane društev, ki so podpisala izjavo KOKS-a, k skupnemu dejanju: 7. februarja se ob 18.30 čim bolj številno zberemo pred Cankarjevim spomenikom nasproti glavnega vhoda v CD. Sledi prižiganje čajnih svečk, ki jih prinesite s seboj. Razdeljene bodo priponke KOKS-a. Ob 19.15 odidemo na zbor v pasažo CD pred spodnji vhod. Naša poklonitev pesniku in izraz spoštovanja slovenske kulture se zaključi ob 19.55. Razširite to vabilo med čim več pripadnikov in ljubiteljev slovenske kulture, bralce, poslušalce, gledalce. Obvestite svoje prijatelje na Facebooku, Tweetnite. --- IZJAVA KOKS-A PROTI NAMERI UKINITVE MINISTRSTVA ZA KULTURO RS Kultura je bila stoletja vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti, h kateremu smo se obračali v največjih nacionalnih stiskah. Kultura je tudi danes in bo jutri enako pomembna kot vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti, kot ustvarjalka, varuhinja in izraz identitete naše skupnosti. Z ukinitvijo Ministrstva za kulturo bi se izneverili ustavni določbi o pomembnosti kulture za ohranitev slovenstva in oblikovanje in ohranjanje slovenske državnosti. Slovenska kultura zdaj prvič v samostojni državi izgublja lasten vladni resor in tako se zabrisuje neposredna politična odgovornost nosilcev oblasti za to področje. Izgubili bi edino uradno inštitucijo, ki z vso tudi mednarodno legitimnostjo upravičeno predstavlja slovenski kulturni prostor, zastopa slovensko kulturo in skrbi zanjo tudi onkraj meja naše države. V skupnosti evropskih držav, ki smo se ji pridružili, se je pomen kulture povečal. Ukinitev bi usodno načela osnovni temelj naše prepoznavnosti in različnosti in bila dejanje proti zakonsko utemeljeni civilizacijski in kulturni osmislitvi evropske zveze. Ravnanje, proti kateremu najodločneje protestiramo, bi kljub morebitnim nasprotnim zagotovilom imelo negativne in dolgoročne posledice in storjena bi bila težko popravljiva škoda, prihranka pa ne bi bilo ali bi bil zanemarljiv. Zahtevamo, da se samostojno Ministrstvo za kulturo ne ukine. === Od: Krakar-Vogel, Boža Datum: 06. februar 2012 12:27 Zadeva: čestitka-slovlit V imenu Slavističnega društva Slovenije čestitam prof. Mariji Pirjevec Paternu za prejeto državno odlikovanje Red za zasluge. Podelil ji ga je 6. 2. 2011 predsednik države dr. Danilo Turk >>za zasluge pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne uspehe pri znanstvenem delu na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo.<< -- Boža Krakar Vogel, predsednica From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 6 22:17:03 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 Feb 2012 22:17:03 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski_kulturni_dan_v_T=FCbingenu Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 06. februar 2012 18:40 Zadeva: Slovenski kulturni dan v Tübingenu V torek 31. 1. 2012 smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Tübingenu (Slavisches Seminar, Eberhard-Karl-Universität) slovenski kulturni dan. Organizirala sva ga skupaj z Markom Vrevcem, generalnim konzulom Republike Slovenije v Münchnu, ki je dal zanj idejo in bil častni gost večera. Povabili smo prof. dr. Mirana Hladnika, ki je imel predavanje France Prešeren - slowenische und kosmopolitische Dimension seines dichterischen Werkes. Na otvoritveni slovesnosti je študente, profesorje in ostale goste pozdravila predstojnica prof. dr. Schamma Schahadat in povedala, da nemški slavisti ne poznajo slovenske literature in zato z radovednostjo pričakujejo predavanje. V kulturnem programu je študentka Constanze Becker na fagot zaigrala slovensko himno in valček Brüderlein und Schwesterlein iz operete Johanna Straussa Die Fledermaus, študent slovenščine Dietmar Fiesel in lektorica pa sta recitirala Zdravljico v slovenščini in nemščini. Miran Hladnik je predstavil glavne poteze Prešernove osebnosti in njegovega pesniškega dela v Sonetih nesreče, Sonetnem vencu, Krstu pri Savici in Pevcu, poročal je o internacionalnem sporočilu Zdravljice in o Prešernovem nemškem pesništvu. Reflektiral je tudi slovensko mitizacijo Prešerna, ki zadeva tako njegovo poezijo kot osebnost. (Predavanje je v nemščini dosegljivo na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/preseren_dt.pdf, prosojnice za predavanje na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/preseren_dt.ppt, slovenska in angleška predloga predavanja pa na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html; fotografije še pridejo. -- mh) V diskusiji po predavanju je prof. dr. Tilman Berger (mimogrede: Tilman Berger je leta 2004 na nemško Wikipedijo postavil prve vrstice o Prešernu) dopolnil Prešernovo povezave z nemško romantiko (Goethe, Heine, Bürger) s pesnikovimi relacijami do slovanskih romantikov (Macha, Kollar). Prof. dr. Wörm se je dotaknil Prešernovega vpliva na druge slovenske pesnike, npr. Srečka Kosovela, s katerim se je tudi sam ukarjal, in bil kritičen do trditve, da je Prešeren velik zaradi prevzema eminentnih romanskih pesniških form soneta, gazele in romance, češ da je bil tedaj v več evropskih literaturah pomembnejši vpliv germanske balade, in do mnenja o privilegiranem statusu soneta in sonetnega venca v slovenski literaturi. Prof. dr. Raecke je primerjal romantične ideale v Schillerjevi pesmi Die Ideale in v Prešernovem Slovesu od mladosti. Predavanje je med poslušalci vsekakor vzbudilo zanimanje za slovensko literaturo. Po predavanju nas je generalni konzul povabil na kozarček slovenskega vina in na prigrizek; debate o slovenski literaturi so se tako nadaljevale do poznega večera. Zahvaljujem se generalnemu konzulu g. Marku Vrevcu za financiranje projekta Slovenski kulturni dan na Univerzi v Tübingenu. Prireditve so se poleg študentov slavistike in profesorjev na oddelku udeležili še duhovnik in literarni strokovnjak dr. Zvone Štrubelj iz Stuttgarta, vodja koordinacije slovenskih društev v Stuttgartu Gabrijela Žagar, predsednik društva Triglav v Stuttgartu Andrej Vudlov. Prišlo je tudi nekaj študentov in profesorjev drugih študijskih smeri in literarnih izobražencev iz Tübingena in okolice, tako da je bila na naše presenečenje predavalnica polna. Navzoči so mi naslednje dni izrekali pohvale in zahvale za prijeten in zanimiv slovenski kulturni večer. Za naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem tudi vodstvu oddelka, zlasti predstojnici prof. dr. Schammi Schahadat in njenemu namestniku prof. dr. Tilmanu Bergerju. Dogodek ni bil medijsko oglaševan le na Univerzi v Tübingenu, ampak tudi preko portala JOE (Junge Osteuropa Experten), o njem je na kratko poročala Gabrijela Žagar na radiu SLO 1 v oddaji Slovenci po svetu, v petek 3. 2. ob 21.00; plakate zanj je oblikoval slikar Nejč Slapar. Lep slovenski kulturni praznik vam želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena, Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 7 14:10:35 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 7 Feb 2012 14:10:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Diftongi_v_slovenščini_--_T=FCbingen _in_Kekčeve_poti_v_sliki Message-ID: From: Soli Sethna To: SLOVLIT Date: Tue, 07 Feb 2012 10:41:40 +0900 Subject: Diftongi v Slo jeziku Vprasanje za glasoslovce glede dvoglasnikov v slovenskem jeziku. Zasledila sem dve pravili: 1. SP v poglavju Glasoslovje navaja, da slovenski jezik dvoglasnikov (diftongov) nima, zato jih tudi ne trpi; zatorej pisemo: Austria: Avstrija, Paul: Pavel, Europa: Evropa, Poseidon: Pozejdon 2. Slovenscina diftonge analizira kot zvezo med kratkim samoglasnikom in drsnikom. Zanima me, kateri fonetski prepis je pravilen za naslednje besede: tvoj /"tvoj/ ali /"tvo:j/ dvanajst /dva"najst/ ali /dva"na:jst/ SP oznacuje poudarjena samoglasnika v obeh besedah kot dolga. Za vaso pomoc ze vnaprej najlepsa hvala. Jelisava Dobovsek Sethna === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri164/index.html -- Tübingen, Derendingen itd. (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003997.html) http://lit.ijs.si/kekceve.html -- 30 let Kekčevih poti na ljubljanski slovenistiki. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 7 21:28:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 7 Feb 2012 21:28:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Slike_--_V_Budimpešto Message-ID: V prejšnjem sporočilu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/003998.html) je bil naveden napačen naslov za slike iz Tübingena itd. Pravi je en list v albumu naprej, tj. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri165/index.html -- mh. === Od: Datum: 07. februar 2012 19:50 Zadeva: Fwd: diákkonferencia2012 Letos spet organiziramo srečanje mladih slavistov. Lansko leto je bilo nekaj udeležencev tudi iz Slovenije. Prosim te, obvestite vaše študente o tej možnosti. [...] Lep pozdrav iz Budimpešte. Istvan http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Invitation_SZHBK_2012.pdf -- 2. konferenca za mlade slaviste na univerzi v Budimpešti 19. aprila, prijave do 1. marca. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Feb 9 08:31:52 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 09 Feb 2012 08:31:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo Vas, da bodo letošnji 22. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov in slovenistk, potekali 12., 13. in 14. aprila 2012 v Kopru. Predlagamo naslednje teme: - avtentičnost istrske slovenske književnosti, njene predstavnice in njeni predstavniki ter njeno mesto na slovenskem literarnem zemljevidu, - slovenistične strokovne novosti in njihova vključenost v šolske programe ter - ?primorščina? kot pokrajinski pogovorni jezik in del jezikovne identitete na zahodni meji, njen vpliv na knjižni in umetnostni jezik ter zavestna potreba po ohranjanju njenega bogastva. Vse, ki Vas predlagane teme zanimajo ali se z njimi že ukvarjate, vabimo, da Svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 7. 3. 2012 na elektronska naslova: jasna.cebron na gmail.com ali ssmailagic na siol.net oz. na naslov: Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 22. Primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Nova Gorica in SD Trst-Gorica-Videm. Prijazno vabljeni in vabljene k sodelovanju ter lepo pozdravljene in pozdravljeni. Senija Smajlagič Nada Đukić za Meddruštveni odbor PSD Predsednica SD Koper From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 9 17:12:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 9 Feb 2012 17:12:53 +0100 Subject: [SlovLit] Sokratov pojmovnik in Estetika -- Vestnik za tuje jezike -- Modrijanove in Literine -- Meje spola Message-ID: Od: Zalozba Aristej Datum: 08. februar 2012 15:49 Zadeva: Knjižni novosti: Sokratov pojmovnik in Estetika Založba Aristej vas vabi na predstavitev dveh zanimivih filozofskih knjig: Boris Vezjak: Sokratov pojmovnik za mlade Božidar Kante (urednik): Estetika in filozofija umetnosti - Analitična tradicija Predstavitev bo v torek, 14. februarja, ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature. === Od: Mira Hladnik Datum: 09. februar 2012 11:04 Zadeva: Vestnik za tuje jezike 2011 Tik pred novim letom je urednica Meta Lah z mednarodnim uredniškim odborom izdala novo številko Vestnika za tuje jezike, letnik III, št. 1-2: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/knjigarna/prelistaj.asp?katera=927&stran=5 === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 09. februar 2012 15:12 Zadeva: FW: Modrijanova knjigarna - novosti From: Vesna Filiposki - Modrijanova knjigarna [mailto:vesna.filiposki na modrijanovaknjigarna.si] Modrijanova knjigarna (Trubarjeva cesta 27, Ljubljana, http://www.modrijanovaknjigarna.si) obvešča o nekaterih novostih preteklega tedna, ki jih najdete na policah Modrijanove knjigarne. [...] Slovenski smučarski slovar, Ljudmila Bokal, urednica Slovenski smučarski slovar je prvi razlagalni, informativno-normativni in prevodni slovar smučarskega izrazja. Zajema zgodovinsko in sodobno smučarsko in žičničarsko izrazje z vseh področij - alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, biatlon, deskanje, smučanje prostega sloga in nove zvrsti. Pomensko je obdelanih 4050 iztočnic. V prvem delu so slovarski sestavki s slovenskimi iztočnicami, razlaga pomena in ustrezniki v angleškem in nemškem jeziku. Tuji ustrezniki po posameznih jezikih so zbrani v obrnjenem angleško- in nemško-slovenskem razdelku. Nekatere iztočnice so ponazorjene s fotografijami. Strani: 420, cena: 34,00 EURO [...] Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, ur. Kozma Ahačič in Petra Testen. Zbornik se sooča s temeljnimi vprašanji (samo)razumevanja narodov, etničnih in jezikovnih skupnosti v daljši historični perspektivi, in sicer od konca srednjega veka pa do današnjega časa. Strani: 320, cena: 29,00 EURO [...] --- http://www.zalozba-litera.org/Pages/Knjiga.aspx?BookID=252 -- Rok Vevar: Rok za oddajo, redna cena: 18,30 EUR, internetna cena: 13,73 EUR. === Od: Skuc-LL Datum: 09. februar 2012 11:48 Zadeva: V a b i l o - 13. februar Vabimo vas na predstavitev tematskega bloka Meje spola, ki je izšel v 245. številki Časopisa za kritiko znanosti in novo antropologijo. Predstavitev bo v ponedeljek, 13. februarja 2012 ob 18. uri v Galeriji ŠKUC (Stari trg 21, Ljubljana). Blok zaobjema sedem prispevkov na temo spola, trans-spolnosti, seksualnosti in trans-seksualnosti v literaturi, znanosti, medijiskem diskurzu in popularni kulturi, ki so jih napisali Suzana Tratnik, Nataša Velikonja, Tina Žigon, Larry Kramer, Barbara Rajgelj, Zala Hriberšek in Tatjana Greif. Predstavitev bosta povezovali glavna urednica ž Časopisa za kritiko znanosti Barbara Beznec in urednica bloka Tatjana Greif. Na voljo bodo izvodi ČKZ št. 245 po promocijski ceni. From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Feb 10 08:45:26 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 10 Feb 2012 08:45:26 +0100 Subject: [SlovLit] okrogla miza Materni jezik v tujih ustih Message-ID: <4F34CB16.8876.20BCEAF6@matjaz.zaplotnik.siol.net> Novembra 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternih jezikov. Letos ga bomo praznovali že enajstič; ob tej priložnosti v Škrabčevi domačiji v Hrovači v četrtek, 16. februarja 2012, ob 18. uri prirejamo okroglo mizo z naslovom Materni jezik v tujih ustih: kdo se uči slovenščine in zakaj? V pogovoru, ki ga bo vodila novinarka Pogledov Agata Tomažič, bodo sodelovali: red. prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ina Ferbežar, vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Mathias Rambaud, asistent za kulturne prireditve na Francoskem inštitutu, in Marko Hadžić, študent slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter štipendist Škrabčeve ustanove. Koliko tujcev se vsako leto udeleži čedalje bolj raznovrstnega nabora tečajev slovenskega jezika? Ste vedeli, da obstajajo tudi posebni tečaji za zdravnike in zobozdravnike? Kako delujejo slovenski lektorati na tujem in v kateri od držav na štirih celinah je navdušenje nad učenjem slovenščine največje? Smo se Slovenci že navadili na tujce, ki odlično obvladajo slovensko in berejo Žižka v izvirniku? O tem in še marsičem drugem bo tekla beseda v skednju Škrabčeve domačije v počastitev mednarodnega dneva maternih jezikov! Vabljeni! Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica T: 01/ 58 16 308, E: info na skrabceva-ustanova.si, W: http://www.skrabceva-ustanova.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri Feb 10 13:18:18 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 10 Feb 2012 13:18:18 +0100 Subject: [SlovLit] okrogla miza Materni jezik v tujih ustih Message-ID: <4F350B0A.30869.21B6BDF2@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Posredovano sporočilo ------- From: "Franz Kattnig" To: "Matjaž Zaplotnik" Subject: Re: [SlovLit] okrogla miza Materni jezik v tujih ustih Date sent: Fri, 10 Feb 2012 12:12:38 +0100 Spoštovani učeni in učene, bom kratek, kakor velava majlanje: zelo zanimivo se mi zdi, da na tako omizje ne povabijo tudi koga s Koroške v Avstriji , kjer slovenska društva že leta redno organizirajo tečaje slovenščine na svoje nemškogovoreče sodeželane vseh vrst in kategorij. In to kar uspešno; s tem imajo tudi mnogo izkušenj, ki bi bile morda zanimive tudi za tako izbrano omizje! 16. svečana na Škrabčevi domačiji... Lep pozdrav! Franc Kattnig, Rožek v Rožu na Koroškem ----- Original Message ----- From: "Matjaž Zaplotnik" To: Sent: Friday, February 10, 2012 8:45 AM Subject: [SlovLit] okrogla miza Materni jezik v tujih ustih Novembra 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternih jezikov. Letos ga bomo praznovali že enajstič; ob tej priložnosti v Škrabčevi domačiji v Hrovači v četrtek, 16. februarja 2012, ob 18. uri prirejamo okroglo mizo z naslovom Materni jezik v tujih ustih: kdo se uči slovenščine in zakaj? V pogovoru, ki ga bo vodila novinarka Pogledov Agata Tomažič, bodo sodelovali: red. prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ina Ferbežar, vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Mathias Rambaud, asistent za kulturne prireditve na Francoskem inštitutu, in Marko Hadžić, študent slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter štipendist Škrabčeve ustanove. Koliko tujcev se vsako leto udeleži čedalje bolj raznovrstnega nabora tečajev slovenskega jezika? Ste vedeli, da obstajajo tudi posebni tečaji za zdravnike in zobozdravnike? Kako delujejo slovenski lektorati na tujem in v kateri od držav na štirih celinah je navdušenje nad učenjem slovenščine največje? Smo se Slovenci že navadili na tujce, ki odlično obvladajo slovensko in berejo Žižka v izvirniku? O tem in še marsičem drugem bo tekla beseda v skednju Škrabčeve domačije v počastitev mednarodnega dneva maternih jezikov! Vabljeni! Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica T: 01/ 58 16 308, E: info na skrabceva-ustanova.si, W: http://www.skrabceva-ustanova.si From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 13 09:31:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 13 Feb 2012 09:31:41 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Trubarju_--_Tečaji_v_NUK-u_--_Manj šinski_jeziki Message-ID: From: "Študentska Založba" To: "Študentska Založba" Date: Fri, 10 Feb 2012 08:16:54 +0000 Subject: O Trubarju in poeziji z Gorazdom Kocijančičem Vabimo vas na predstavitev nove pesniške zbirke Gorazda Kocijančiča: Primož Trubar zapušča Ljubljano Pogovoru z avtorjem lahko prisluhnete v torek, 14. februarja, ob 19h v Trubarjevi hiši literature. V svoji novi pesniški zbirki avtor uporabi zanimivo metodo: pesmi v zbirki pripiše Primožu Trubarju, ki se izkaže za >>nesimpatičnega cinika<< in na ta način postavi pod vprašaj slovensko identiteto ter naše razumevanje avtorstva tekstov. S filozofom, pesnikom, esejistom in prevajalcem Gorazdom Kocijančičem se bo pogovarjal Alen Albin Širca. === http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2.asp?id=258225649 -- zastonj tečaji iskanja v NUK-u. === Od: Tom Priestly Datum: 11. februar 2012 18:21 Vsem, ki vas zanima prihodnost manjšinskih jezikov v Evropi: Podpišite peticijo francoski vladi, ki še ni ratificirala Evropske listine za manjšinske jezike! http://www.deompdei-kemper2012.org/index.php?option=com_content&view=article&id=57&Itemid=67&lang=fr Tom From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 13 15:37:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 13 Feb 2012 15:37:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Kako_sklanjamo_--_Slovenščina_za_Pol jake_--_Medkulturnost_v_pisavah Message-ID: From: Vasja Crnjakovic To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 13 Feb 2012 11:34:53 +0100 Subject: Kako sklanjamo? Pobrskal sem že po pravopisu, pa nisem našel natančnega odgovora. Kako sklanjamo Elektro Primorska in Elektro Gorenjska in kako novonastalo podjetje Elektro Gorenjska Prodaja? Kako pa je z določanjem spola (npr. Elektro Gorenjska je predstavil, Podjetje Elektro Gorenjska je predstavilo, Družba Elektro Gorenjska je predstavila itd.)? Na Slovlitu sem našel že veliko koristnih informacij. Hvala vsem tudi za to pojasnilo. Lep pozdrav, Vasja C. === From: Miha Rus To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 13 Feb 2012 12:28:49 +0000 Subject: jezyk slowenski dla Polakow Pozdravljeni, dragi prijatelji. Mi lahko kdo predlaga kakšen intenziven, cenovno čim bolj ugoden poletni tečaj za starejše člane poljske družine, ki pride na jesen živet v Ljubljano? Gre za starša in starejši hčeri, ki gresta potem jeseni v srednjo šolo. Prej so živeli v Srbiji in obvladajo (vsaj otroci) tudi srbsko. Oče je jezikovno dosti razgledan, saj se ukvarja tudi s prevajanjem. Lp, Miha, Brezovica === From: Metka Lokar To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 13 Feb 2012 14:40:44 +0100 Subject: Medkulturnost v pisavah V četrtek 16. februarja, 2012, ob 18. uri vas vabimo v Atrij ZRC na pogovorni večer z naslovom >>Medkulturnost v pisavah<<. Z nami bodo izkušnje iz svojega vsakdanjega osebnega in poklicnega življenja delile gospe, ki medkulturnost mislijo, živijo, ustvarjajo, predvsem pa prepletajo in širijo s pisano in govorjeno besedo: Samanta Baranja, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu, članica Romskega akademskega kluba, Dragica Breskvar, samostojna svetovalka za literarno dejavnost na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, urednica revij Mentor in Paralele, Erica Johnson Debeljak, pisateljica, prevajalka, kolumnistka ter Draga Potočnjak, gledališka in filmska igralka, pisateljica in mentorica dramske igre. Z gostjami se bosta pogovarjali Metka Lokar in Marijanca Ajša Vižintin. Vabljeni v našo družbo na prijeten in sproščen medkulturni klepet! Več o dogodku, ki bo potekal v organizaciji Založbe ZRC, Knjigarne Azil in Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, najdete na povezavi http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/medkulturnost-v-pisavah-pogovorni-večer From Branka.Gradisar na ff.uni-lj.si Tue Feb 14 10:36:43 2012 From: Branka.Gradisar na ff.uni-lj.si (= Gradišar_Branka?=) Date: Tue, 14 Feb 2012 09:36:43 +0000 Subject: [SlovLit] = odgovor_na=3A_Slovenščina_za_Poljake Message-ID: <65A30466656C3945A557E6D7A089E92B4592675E@FFMBX2.ff.uni-lj.si> Pozdravljeni, pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik julija organiziramo dva intenzivna tečaja: 7. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika za mladostnike od 13 do 17 let (2.-13. 7. 2012) in 31. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle (2.-27. 7. 2012). Pri Poletni šoli lahko izbirate med dvotedenskim (40 ur) ali štiritedenskim tečajem (80 ur), lahko pa se odločite še za izbirni popoldanski tečaj (konverzacija, slovnica, literatura, priprava na izpit). Obe šoli dopolnjuje tudi pester spremljevalni program, ki poteka vsak dan popoldne ali zvečer in je namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti (delavnice, koncerti, šport, predavanja itd.). Več informacij in cene nadete na spletni strani www.centerslo.net/tecaji. Lep pozdrav, Branka Gradišar Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Kongresni trg 12 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 241 86 48 F: +386 1 241 86 44 www.centerslo.net From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 14 20:26:33 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 14 Feb 2012 20:26:33 +0100 Subject: [SlovLit] Kako_sklanjamo_--_O_Finžgarju_in_kloba sah_--_Sklon_v_hetitščini Message-ID: Od: Aleksandra Kocmut Datum: 13. februar 2012 16:26 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sklanjamo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004005.html) Elektro Primorska bo zveza tipa Kavarna Union ali Gimnazija Ledina, torej se sklanja le prva sestavina, prilastek pa ne. Elektro Primorska, Elektra Primorska, Elektru Primorska ... Elektro Gorenjska Prodaja, Elektra Gorenjska Prodaja ... Spol se ravna po jedrni besedi, torej po "Elektro" - m. spol. Če daste pred zvezo "podjetje" ali "družba", se spol seveda ravna po tej "novi" jedrni besedi: Podjetje Elektro ... je predstavilo ... Za take primere priporočam knjigo Marte Kocjan - Barle Abeceda pravopisa. Lp, Aleksandra --- Od: Peter Holozan Datum: 13. februar 2012 19:36 Zadeva: Re: [SlovLit] Kako sklanjamo Glede na njihove spletne strani sami pravijo takole (in tako je potem tudi v pregibniku na http://besana.amebis.si/pregibanje): Elektro Gorenjska moški spol imenovalnik Elektro Gorenjska rodilnik Elektra Gorenjska dajalnik Elektru Gorenjska tožilnik Elektro Gorenjska mestnik Elektru Gorenjska orodnik Elektrom Gorenjska Elektro Primorska ženski spol imenovalnik Elektro Primorska rodilnik Elektro Primorske dajalnik Elektro Primorski tožilnik Elektro Primorsko mestnik Elektro Primorski orodnik Elektro Primorsko LP Peter === Od: Miha Naglič Datum: 14. februar 2012 10:08 Zadeva: Glasova preja Vabim vas na Glasovo prejo s prof. dr. Janezom Bogatajem, prvakom slovenskih etnologov. Obudila bova nekaj spominov na pisatelja FS Finžgarja (ob 50-letnici njegove smrti), govorila bova o zdaj aktualnih rečeh, tudi o pustni in postni kulinariki. Nekoliko kulinaričen bo - glede na kraj preje - tudi njen sklepni del ... Ta četrtek ob 19. uri, Hiša kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah. Miha === Od: Lingvistični krožek Datum: 14. februar 2012 10:08 Zadeva: LK, 20. februar Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 973. sestanek v ponedeljek, 20. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. Mojca Cajnko, Filozofska fakulteta/Institutum Studiorum Humanitatis. Tema predavanja: Koncept sklona v hetitščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 14 20:43:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 14 Feb 2012 20:43:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenski_govorni_korpus_--_Trst_v_slove nski_in_italijanski_poeziji_--_Slavistična_revija _2011_4=2E_št=2E_--_Textus Message-ID: From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 14 Feb 2012 07:42:01 +0000 Subject: zavod Trojina - Slovenski govorni korpus Gos (Darinka Verdonik in Ana Zwitter Vitez) V okviru nove zbirke Sporazumevanje je izšla knjiga avtoric dr. Darinke Verdonik in dr. Ane Zwitter Vitez z naslovom SLOVENSKI GOVORNI KORPUS GOS. Monografija predstavlja snovanje, gradnjo in možnosti uporabe prvega referenčnega govornega korpusa, ki vključuje avtentične posnetke govorjene slovenščine, zajete v najpogostejših govornih situacijah: vsakdanji zasebni in uradni pogovori, medijski govor, pouk v šolah, predavanja ipd. Monografija Slovenski govorni korpus Gos je uporabna za raziskovalce govora in jezikovnih tehnologij, snovalce jezikovnih priročnikov, poklicne govorce in učitelje slovenščine kot maternega ali tujega jezika. Več informacij o knjigi in možnostih nakupa najdete na strani http://www.trojina.si. Lep pozdrav, Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Ana Toroš, Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica: Univerza, 2011. 131 str. === V zadnji lanski številki Slavistične revije 59/4 (2011) je bilo objavljeno: Davorin DUKIČ: 58 letnikov Slavistične revije (1948-2010): Dinamika izhajanja in formalne lastnosti razprav Tomaž TOPORIŠIČ: Performativna dimenzija v slovenski sodobni drami: Božič - Jesih - Jovanović - Šeligo Gorana RAIČEVIĆ, Radoslav ERAKOVIĆ: Fenomen krize identiteta u srpskom romanu 19. i 20. veka Matija OGRIN: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja Gregor KOCIJAN: Kosmačeva kratka pripovedna proza med vojnama Alenka JELOVŠEK: Neosebna raba oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Ivo POSPIŠÍL: III. kongres čeških slavistov v Olomucu Mateja JEMEC TOMAZIN: Izzivov ne bo zmanjkalo Andreja ŽELE: O današnji jezikovni politiki v slovanskih jezikih === http://textusproject.org/ -- projekt Textus. From simon.krek na guest.arnes.si Wed Feb 15 19:02:35 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Wed, 15 Feb 2012 19:02:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Pravopis_več_kot_le_predpis_=26_ank eta Message-ID: <01d801ccec0c$008c9e40$01a5dac0$@guest.arnes.si> Pozdravljeni, na strani http://www.slovenščina.eu/Vsebine/Sl/Dogodki/Pravopis/Program.aspx so objavljena gradiva in posnetki s konference >Pravopis, več kot le predpis< projekta >Sporazumevanje v slovenskem jeziku<. Videoposnetki predavanj so dostopni na portalu Videolectures: http://videolectures.net/pravopis2012_ljubljana/. To je bila zadnja konferenca v seriji, posnetki z ostalih treh konferenc so dostopni na strani: http://videolectures.net/ssj/. Mimogrede še to - za tiste, ki ste glasovali o (ne)spremembah na poštni listi Slovlit. Glasovalo je 81 članov liste z naslednjimi preferencami: tako, kot je - 58; sprememba - 18; nova lista - 5. Večina je torej na strani obstoječega sistema, nekaj več kot četrtina je ne povsem zadovoljnih z obstoječo politiko. Rezultati so na strani: http://www.doodle.com/fp9gy26r4e6y8da9. Lep pozdrav, Simon Krek ----------------- OPOZORILO: to sporočilo je bilo pri objavi na listi Slovlit morda skrajšano ali prirejeno. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 15 21:26:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 15 Feb 2012 21:26:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Nova_varianta_Gradnikove_pesmi_Vseh_mrtv ih_dan_1916_--_Kekčeve_poti_dopolnjene Message-ID: Včeraj mi je Drago Bajt prijazno izročil fotokopijo časopisnega izrezka, ki ga je našel v zapuščini Mirana Jarca v Novem mestu in je na njem cikel štirih z rimskimi številkami označenih pesmi. Po naslovu in podpisu a. g. v desnem spodnjem kotu je sklepal, da je objava Gradnikova. V pesnikovem Zbranem delu sta dve pesmi s podobnim naslovom. Tej na izrezku ustreza cikel, ki ga je objavil v zbirki Pot bolesti 1922. Cikla se v posameznih verzih razlikujeta, najbolj opazno pa je, da je varianta iz časopisa za eno pesem daljša. V zbirki Pot bolesti in v Gradnikovem Zbranem delu 2 iz leta 1986 manjka tretja pesem iz predhodne časopisne objave, ki gre takole: Moja mati, danes ko na grobe spet procesija pobožna roma, moje misli romajo do doma. Moje misli polne so tesnobe: Kdaj ta neveseli čas preteče? Ko da se povrnil sem iz ječe, ko da je zbežala z mene mora, stal bom zopet neki dan pred vrati naše hiše: >>Kje je, kje je mati, in čemu odgovora ni dala, mi na pisma?<< Morda le jokála moja sestra bo, brez odgovora. Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova ..., iz katere sta urednika Gradnikovega Zbranega dela povečini črpala podatke o pesnikovih časopisnih publikacijah, te Gradnikove objave ni registrirala in ugotoviti je bilo treba, iz katerega časopisa jo je Miran Jarc izrezal. Pomagal sem si z dLib-om (http://www.dlib.si) in tam našel pesem na 3. strani časnika Slovenski narod 2. novembra 1917 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGS0VWTE). Potrebno je bilo nekaj sreče, saj je bilo strojno prepoznavanje starega dnevnika zaradi slabe podlage polno napak. Začetek pesmi je bil strojno prebran takole: VsÂ<>na vse kraje zove<< (ali pa je bil mogoče kateri drugi niz). Iz opisa iskanja je mogoče postalo jasno, zakaj vsako leto v okviru projekta postavljanja slovenske leposlovne klasike na splet čete študentov češejo in korigirajo na dLib-u strojno prebrana besedila in jih spravljajo na Wikivir. Do zdaj ob podpori Ministrstva za kulturo, od zdaj naprej pa, če le nismo preveč optimistični, v okviru novega superministrstva. -- miran === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kekec2/index.html -- novi fotodokumenti starih Kekčevih poti, kazalo na http://lit.ijs.si/kekceve.html From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 16 17:15:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 16 Feb 2012 17:15:37 +0100 Subject: [SlovLit] = Odmaševanje_--_EU-arhiv_--_O_Ciceronu_ --_Plečnik_in_Finžgar Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 16. februar 2012 08:15 Zadeva: rozinteater [...] ZA NIČ! v ponedeljek 2. aprila v Prešernovem gledališču Kranj in v sredo 4. aprila v Kavarni Union v Ljubljani Niti to, da vas o naših odmaševanjih obveščam skupaj z informacijami o naših gledaliških predstavah, niti to, da je zaničniško odmaševanje uvrščeno v spremljevalni program Tedna slovenske drame, ne pomeni, da gre pri naši zaničniški dejavnosti za gledališče. Odmaševanje je še zmeraj verski obred in na Teden slovenske drame se nismo prijavili, ampak nas je tja samoiniciativno uvrstila selektorica. In veseli smo, da nam je s tem dala možnost, da v svojo versko mrežo vpletemo še več občestva, ki verjame, da je v Sloveniji možen ničodstotni davek na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Po naključju bomo imeli dva dneva po kranjskem odmaševanje tudi v ljubljanski kavarni Union. Vstopnine seveda v nobenem primeru ne bo, za rezervacije pa se morate za prvi obred obrnit na Prešernovo gledališče, v kavarni Union pa si lahko prostor zagotovite izključno tako, da pridete pravočasno. [...] Naš program za izven je redno objavljen na http://www.roza.si/urgenca/predstave/za-izven kjer lahko dobite tudi nekaj osnovnih podatkov o posameznih predstavah in odmaševanjih. Čim lepše se imejte in glih prav se bojte Roza direktor in kenguru === www.archivesportaleurope.eu -- evropski arhivski portal. === From: "Študentska Založba" Date: Thu, 16 Feb 2012 08:46:59 +0000 Subject: Vabilo: O Ciceronu na Besedni postaji Študentska založba na Besedni postaji predstavlja klasika svetovne književnosti: Mark Tulij Ciceron: O dolžnostih v sredo, 22. februarja ob 19.00, v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani. Delo bosta predstavila prevajalka Nada Grošelj ter avtor spremne besede Brane Senegačnik. Pogovor bo povezoval Franci Zore. O dolžnostih je zadnji esej rimskega filozofa Cicerona. Delo je razdeljeno na tri knjige, v katerih koncipira najboljši način življenja in obnašanja. Za razliko od ostalih Ciceronovih besedil je O dolžnostih spisano v sproščenem anekdotičnem slogu, katerega pomenske izpeljave so pretresale duhovno zgodovino Evrope. Knjiga pomeni oporni steber razmisleku življenja v sodobni republiki, ki išče svojo regulativo. === Od: Helena Drewry Datum: 16. februar 2012 10:48 Zadeva: NUK: Zgodovina knjige na Slovenskem - PLEČNIKOVO GRAFIČNO OBLIKOVANJE (22. 2. 2012 ob 18.00) V sredo, 22. februarja 2012, ob 18. uri vas vabimo v Razstavno dvorano NUK na večerni predavanji v sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) Obravnavali bomo Plečnikovo grafično oblikovanje, ki se je vezalo predvsem na knjižno zasnovo in tipografijo. Naše izhodišče bo njegovo oblikovanje zbirke Finžgarjevih pravljic v knjižici Makalonca, ki je bila prvič izdana leta 1944. Z nami bosta doc. dr. Klementina Možina in akad. slikar in grafik Lucijan Bratuš. Po krajšem uvodu v Plečnikov opus knjižnega oblikovanja nam bo dr. Možina, visokošolska učiteljica na Katedri za informacijsko in grafično tehnologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, predstavila arhitektovo celostno oblikovanje omenjene knjižice in analizo njegove mikrotipografije. Predavateljica pa nam bo razkrila tudi izsledke iz primerjalne analize med posameznimi kasnejšimi ponatisi in izvirnikom, ki so ključni pri ohranjanju tipografije kot kulturne dediščine. Večer bomo nadaljevali s spoznavanjem oblikovanja črkovne vrste makalonca, ki jo je zasnoval prof. Bratuš, predavatelj za kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V izvirniku knjižice Makalonca so posebej poudarjene in oblikovane samo verzalke in nekaj zanimivih ligatur, na osnovi katerih je prof. Bratuš po principu sorodnih linearnih in geometrijskih pisav Plečnikovega časa izdelal tudi male črke in ostale znake, nabor pa kasneje razširil še na grški alfabet in cirilico. Na predavanju bo prikazan postopek oblikovanja črkovne vrste od začetnih skic do uporabe nastale pisave v digitalni obliki. Večer bo povezovala Ines Vodopivec. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 17 09:40:45 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 17 Feb 2012 09:40:45 +0100 Subject: [SlovLit] Krakarjevi dnevi -- Oddaljeno branje ali s tehniko nad romane Message-ID: Od: Boza Krakar Datum: 16. februar 2012 17:21 Zadeva: Krakarjevi dnevi V Semiču se te dni odvijajo tradicionalni Krakarjevi dnevi. Letos jih Kulturno društvo Orel Semič organizira že šestnajstič. V soboto, 18. 2. 2012 bo ob 18.30 v Kulturnem centru Semič, osrednja prireditev, literarni večer ŽIVLJENJSKE POSTAJE CIRILA ZLOBCA: Ob recitalu in glasbenih vložkih bo pesnika predstavila dr. Boža Krakar Vogel. Vabljeni. === http://www.stanford.edu/~mjockers/cgi-bin/drupal/node/59 -- Matthew Jockers, predavatelj na Stanfordski univerzi in soustanovitelj tamkajšnjega literarnega laboratorija: On Distant Reading and Macroanalysis (kako lahko s podatkovnim rudarjenjem na podlagi 3500 irskih, angleških in ameriških romanov 19. stoletja določimo njihovo nacionalno specifiko). Gl. tudi njegov prispevek o strojnem žanrskem klasificiranju romanov (Machine-Classifying Novels and Plays by Genre, http://www.stanford.edu/~mjockers/cgi-bin/drupal/node/27). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 20 09:01:09 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 20 Feb 2012 09:01:09 +0100 Subject: [SlovLit] Kafkov simpozij -- Uganka -- Peter Svetina v Pragi Message-ID: Od: Študentska Založba Datum: 17. februar 2012 11:19 Zadeva: Kafka na Fabuli 2012 Vljudno Vas vabimo, da se nam v četrtek, 8. marca pridružite na mednarodnem simpoziju o Franzu Kafki, ki bo potekal med 11. in 17. uro v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Franz Kafka (1883-1924) velja za enega najbolj znanih in izzivalnih klasikov svetovne književnosti. Postal je literarna legenda, čeprav je v času svojega življenja objavil le manjši del svojega opusa. Cenijo ga bralci po vsem svetu, zdaj pa njegova dela v celoviti in izčrpni zbirki končno prihajajo tudi med slovenske ljubitelje literature. Zbirka, ki je štiri leta izhajala v sklopu izdaj Beletrine, obsega enajst knjig; večinoma gre za prvič objavljene ali nove prevode, ki bralce popeljejo skozi vse plasti Kafkovega dela in življenja. [...] 11.00 - 13.00 dr. Štefan Vevar: Prevodne implikacije Kafkove pisave v perspektivi slovenskega prevoda dr. Neva Šlibar: Kafka, stripi in mladina dr. Roland Reuß: Duh črke. Kafkova pisava. 14.00 - 15.30 dr.Tadej Troha: Kafka in dogodek dr. Josef Čermák: Recepcija Kafkovih del na Češkem 16.00 - 17.00 dr. Janko Ferk: Sodnik(i) v Kafkovem procesu dr. Reiner Stach: "Zakaj je Kafka pustil svoja dela obležati. Pripombe k literarnemu fragmentu." Povezuje: dr. Tadej Troha V sodelovanju z revijo Sodobnost. Vstop na dogodek je brezplačen. === From: "Marša Vošinek" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 19 Feb 2012 22:11:07 +0100 Subject: Naslov knjige. [...] moja 87-letna babica si želi ponovno prebrati knjigo, ki jo je brala, ko je bila majhna. Izdana naj bi bila med leti 1910-1915, napisal jo je slovenski pisatelj, govori pa o popotniku, ki opisuje svoje izkušnje (kako pri neznancih prosi za prenočišče, kako spozna dekle, s katero opisujeta svojo pot). Ali mi lahko pomagate poiskati naslov in avtorja? Lep pozdrav, Marša Vošinek === From: "Andrej Šurla" To: slovlit na ijs.si, silektornet na list.arnes.si, lektornet na arnes.si, lektornet na ff.uni-lj.si Date: Mon, 20 Feb 2012 00:33:46 +0100 Subject: Ob Prešernu s Svetino (v Pragi) Praški univerzitetni slovenisti smo se praznovanju slovenskega kulturnega praznika aktivno pridružili dober teden po Prešernovem dnevu. V salonu literarne kavarne na Tynski ulici v središču češke prestolnice smo se v četrtek zvečer družili s Petrom Svetino in izborom pesmi iz obeh njegovih pesniških zbirk, ki nista bili napisani za otroke. Pesmi za nastop je izbral sam avtor, da bi bile publiki res dostopne, pa se je potrudilo sedem študentov in fakultativnih slušateljev slovenščine, ki so del zaključnih tednov izpitnega obdobja prizadevno žrtvovali za njihovo prevajanje. Množica obiskovalcev sicer ni bila nepregledna, je pa bila zato kar pisana, saj (s)mo pesmi poslušali, brali in se o njih ter še o čem z gostom pogovarjali sedanji in nekateri nekdanji študentje tukajšnje >>slovenistike<<, pa tudi nekaj >>zunanjih<< simpatizerjev Slovenije in njene kulture. S prevajanjem moderatorskih vložkov in pogovora s pesnikom mi je posebej pomagal Radek Novák. Aplavz, živahne reakcije ob nekaterih pesmih in kar v pozen večer podaljšan klepet dajejo občutek, da je bilo naše malo praznovanje slovenske umetniške besede prijetno. Bliže smo spoznali enega svežih glasov slovenske pesniške govorice, študentje pa so v dneh pred srečanjem pridobili kar nekaj novih prevajalskih izkušenj - kar je seveda tudi eden bistvenih namenov teh naših občasnih literarnih prireditev. Večer pozneje je Peter Svetina nastopil še v prostorih slovenskega veleposlaništva v Pragi, kjer je otrokom, ki v Pragi obiskujejo dopolnilno šolo slovenščine, pripovedoval svoje pravljice. Srečanje z otroki je bil pravzaprav tudi prvotni povod njegovega obiska Prage. Kolegici Luciji Štamulak, ki omenjene otroke poučuje, se moram pri tej priložnosti posebej zahvaliti, da me je na pesnikov prihod opozorila, Petru samemu pa seveda, da je nato sprejel tudi prošnjo za literarni nastop za t. i. odrasle. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 20 20:21:01 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 20 Feb 2012 20:21:01 +0100 Subject: [SlovLit] Predavanja -- Marija Pirjevec Paternu Message-ID: Od: Hojker, Mihaela Datum: 20. februar 2012 12:44 Zadeva: vabilo na predstavitev knjige Predavanja kot komunikacija; Kako motivirati in aktivirati študente Center za pedagoško izobraževanje FF UL vas vabi na predstavitev nove knjige avtoric ddr. Barice Marentič Požarnik in dr. Andreje Lavrič Predavanja kot komunikacija: Kako motivirati in aktivirati študente. Predstavitev bo potekala v četrtek, 1. marca 2012, od 17. ure v Modri sobi FF v Ljubljani (5. nadstropje). Predstavitev bo povezovala prof. dr. Jana Kalin. [...] O knjigi: V čem so predavanja nenadomestljiva, kako jih oblikovati, da bomo z njimi čim bolj aktivirali in motivirali študente za poglobljen študij? Tako predavatelji začetniki kot izkušeni praktiki bodo v priročniku našli zanimive vsebine, ideje in spodbude, kako na osnovi predavanj izboljšati študijski proces, kako v večji meri zagotoviti miselno aktivnost študentov in kako pripraviti predavanja na spletu. Besedilo temelji na teoretskih ugotovitvah, raziskovalnih rezultatih in dolgoletnih izkušnjah avtoric ob izvajanju seminarjev za visokošolske učitelje, na katerih so se številne ideje tudi na novo rojevale in izpopolnjevale. === Od: Datum: 20. februar 2012 18:03 Zadeva: za slovlit: Ob robu jubileja Marije Pirjevec Paternu Praktično istega dne, ko je častna članica Slavističnega društva Marija Pirjevec Paternu spravila državno odlikovanje predsednika Danila Türka in sodelovala na predstavitvi Pahorjevega zbornika v Kopru, je pri tržaški založbi Mladika izšel tudi cvetober njenih študij in esejev Tržaški književni razgledi s spremno besedo Igorja Škamperleta in bibliografijo njenega dela (320 str.). Iz zadnje petletke (1997 - 2011) je odbrala 18 del in jih razvrstila v štiri razdelke. V prvem so predstavljeni slovenski tržaški književniki 20. Stoletja, v drugem obravnava narečne literarne ustvarjalca na zahodnem slovenskem robu. Študije tretjega posegajo na področje stikov z italijanskim svetom, v četrtem razdelku pa sta analizi Srečka Kosovela in Lojzke Bratuž ter intervju z lanskim tržaškim Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto. Če se upoštevamo še vse ostalo, o čemer je poročal slovlit ob njenem življenjskem jubileju, ji bo marsikateri sedemdesetletni vrstnik zavidal njeno energijo in svežino. -- Zoltan JAN From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 21 10:01:55 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 21 Feb 2012 10:01:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Prešernovanje_v_Parizu_--_BCHS-jezik Message-ID: From: Meta Klinar To: , si lektornet , , Date: Mon, 20 Feb 2012 22:26:02 +0000 Subject: Presernovanje 2012 v Parizu Letos smo v Parizu slovenski kulturni dan praznovali dvakrat, da se je vsaj poznalo. V ponedeljek, 7. 2., smo s studenti slovenscine, skupino MladiPariz in Hiso slovenske poezije v Franciji v rezidenci slovenske veleposlanice, ge. Veronike Stabej, izvedli vecer sodobne slovenske poezije s prevodi, ki so jih pripravili in prebrali nasi studenti. Ob doma narejenih pitah (ga. VP) in drugih dobrotah ter ob podarjenem vinu se je vecer podaljsal v naslednji dan. Za kulturo pac ni meja. Vec o tem dogodku in fotografije se lahko ogledate na http://paris.embassy.si/index.php?id=737&tx_ttnews[tt_news]=11415&tx_ttnews[backPid]=39&cHash=e5e2f5d5ec V nedeljo, 12. 2., pa je proslavo ob Presernovem dnevu organiziralo Drustvo Slovencev v Parizu. O tem ste lahko v spletnem Delu prebrali clanek (http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/v-parizu-o-slovenski-kulturi-jeziku-poeziji-in-presernu.html). Na kratko: pod vodstvom predsednice ge. Ane Stegu Vičič in v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije in Slovensko katoliško misijo je Drustvo v dvorani Slovenskega doma v Châtillonu na jugu PAriza organiziralo praznovanje pod geslom Govorim, pojem in berem tudi slovensko. Med drugimi sta nastopila dva studenta slovenscine na Inalcu, ki sta razlozila, zakaj studirata ta jezik ter odrecitirala izbrani pesmi Zajca in Lainscka. Na vse zbrane sta naredila odlicen vtis. Sama sem na kratko predstavila študij slovenskega jezika na Inalcu, njegov predmetnik in potek ter oblike povezovanja s študenti iz Slovenije. Sledilo je nazdravljanje in petje ter sklepanje novih prijateljskih vezi. Lep pozdrav iz Pariza, Meta Klinar, lektorica slovenskega jezika na Inalcu === Od: Lingvistični krožek Datum: 21. februar 2012 09:30 Zadeva: LK, 27. februar LK FF v Ljubljani vabi na 974. sestanek v ponedeljek, 27. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Vesna Požgaj Hadži, Oddelek za slavistiko FF. Tema predavanja: Bosanski, crnogorski, hrvatski i srpski jezik: sociolingvistički status. Predavanje bo v hrvaščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 21 15:16:32 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 21 Feb 2012 15:16:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Škrabčeva_ustanova_--_Novi_terminolo ški_slovarji Message-ID: Od: Polona Lovšin Datum: 21. februar 2012 13:08 Zadeva: Okrožnica Škrabčeve ustanove 1/2012 http://www.skrabceva-ustanova.si/newsletter/newsletter_2012_01.html -- novice Škrabčeve ustanove, med njimi tudi o okrogli mizi Materni jezik v tujih ustih: kdo se uči slovenščine in zakaj? 16. februarja 2012, ki jo je povezovala Agata Tomažič in na kateri so sodelovali: red. prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr. Ina Ferbežar, vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Mathias Rambaud, asistent za kulturne prireditve na Francoskem inštitutu, in Marko Hadžić, študent slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani in štipendist Škrabčeve ustanove, ki prihaja z Beograjske univerze. Na srečanju se je med tistimi, ki so vpeti v poučevanje slovenščine, in dvema gostoma, ki sta se sloveščine naučila kot drugega jezika, razvil živahen pogovor. Med drugim smo lahko izvedeli, da se slovenščina sistematično poučuje s tečaji Filozofske fakultete že več kot trideset let, da je te tečaje obiskovalo že več tisoč slušateljev in da je možno obiskovati različne specializirane oblike tečajev. Kot taka veljata intenzivna tečaja za zdravnike in zobozdravnike, ki kadre, ki jih v Sloveniji primanjkuje, uspešno pripravljata na izpit. Mathias Rambaud iz Francije in Marko Hadžić iz Beograda sta s publiko delila tudi svoje izkušnje s slovenskim jezikom. === Od: Zalozba ZRC Datum: 21. februar 2012 13:55 Zadeva: vabilo na predstavitev novih knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 23. 2. 2012, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo tri nove izdaje iz zbirke Slovarji: Slovenski smučarski slovar, uredila Ljudmila Bokal Botanični terminološki slovar, uredila Franc Batič in Borislava Košmrlj-Levačič Farmacevtski terminološki slovar, uredili Marjeta Humar, Jelka Šmid Korbar in Aleš Obreza From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 22 11:46:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 22 Feb 2012 11:46:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Danilo_Kiš_--_Knjige_SM_--_Literarno _ampak_=2E=2E=2E Message-ID: Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 22. februar 2012 00:05 Zadeva: Počastitev rojstnega dneva Danila Kiša Na rojstni dan Danila Kiša, 22. februarja, Srbski kulturni center "Danilo Kiš" iz Ljubljane že tretjič organizira dogodek, na katerem predstavljamo nove, izzivalne, drzne in ustvarjalne pojave z geografskih območij in kulturnih področij, v/na katerih je ustvarjal Danilo Kiš. Letos so povabili Sašo Ćirića in Sašo Ilića, književnika, kritika, kulturna delavca, ki sta izdala, vsak posebej in skupaj, impresivno število knjig, publikacij, periodike in e-izdaj. Med drugim sta avtorja Betona, podlistka dnevnika Danas, in samostojne e-izdaje, v katerem že leta smešita, kritizirata in parodirata produkcijo nacionalizma v Srbiji. Saša Ilić je avtor dveh visoko ocenjenih romanov, >>Berlinsko okno<< (2005) in >>Pad Kolumbije<< (2010). Oba sta s sodelavci iz Srbije in s Kosova avtorja vzporednih antologij novejše srbske in albanske književnosti iz leta 2011, Iz Prištine z ljubeznijo in Nga Beogradi me dashuri: uvod v prvi knjigi je naslovljen "Dopisovanje izdajalcev". Saša Ćirić in Saša Ilić bosta predstavila svoje delo v pogovoru z red. prof. Svetlano Slapšak ter s publiko v sredo, 22. 2. 2012, ob 18.00 na IHS, Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Knafljev prehod 11, Ljubljana. === Od: Katja Kleindienst Datum: 22. februar 2012 11:03 Zadeva: Predstavitev knjig Vabimo Vas na dve tiskovni konferenci Slovenske matice, v petek, 24. februarja 2012 ob 11. uri v Matičini dvorani na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Kajetan Gantar Zasilni pristanek Emilijan Cevc Pesnitev in resnica (izbral, uredil in spremno besedo napisal Milček Komelj), v torek, 28. februarja 2012 ob 12.30 uri pa Marko Marinčič Križ nad slovansko Trojo (Latinski palimpsesti v Prešernovem Krstu pri Savici) zbornik Dionizij Areopagit in evropsko izročilo, ki sta ga uredila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Wed, 22 Feb 2012 09:56:06 +0100 Subject: Saša Pavček na FHŠ v Kopru Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi ob izidu pesniške knjige igralke in dramatičarke Saše Pavček Obleci me v poljub (2011) na literarno druženje v okviru niza Večerov v Foresteriji, ki bo v četrtek, 23. 2. 2012, ob 19.00 v Foresteriji (UP FHŠ, Titov trg 5, Koper) in ga bo vodil predstojnik Oddelka za slovenistiko izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak. === From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Feb 23 18:57:37 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 23 Feb 2012 18:57:37 +0100 Subject: [SlovLit] Deset let slovenske Wikipedije Message-ID: <4F467E11.31461.AB187FB@matjaz.zaplotnik.siol.net> Izjava za javnost ob desetletnici obstoja slovenske Wikipedije 15. januar 2001 je bil zgodovinski dan, ko je uradno zaživela prosta spletna enciklopedija Wikipedija v angleškem jeziku. Že dobro leto zatem, 26. februarja 2002, pa je bil zagnan tudi projekt slovenske Wikipedije (http://sl.wikipedia.org). Konec februarja 2012 bomo tako obeležili desetletnico obstoja Wikipedije v slovenskem jeziku. Ob tej priložnosti bomo slovenski wikipedisti priredili odprt dogodek, da širši javnosti pokažemo, kdo prispeva k razvoju tega obsežnega projekta. Informacije o dogodkih so zbrane na tej spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/WP:10 Delovno srečanje slovenskih Wikipedistov bo jutri, torej v petek, 24. februarja 2012, ob 16. uri v Banketni dvorani ljubljanske Mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana). Na srečanje ste vabljeni vsi, ki vas zanima sodelovanje pri urejanju spletne enciklopedije. Pogovarjali se bomo o stanju enciklopedije, sodelovanju s sorodnimi projekti in načrtih za naprej, med drugim o ustanovitvi društva Wikimedia Slovenija, lokalne podružnice Fundacije Wikimedia, ki bi zainteresiranim Wikipedistom omogočala bolj formalno organizirano udejstvovanje. Sledil bo družabni dogodek za širšo javnost, in sicer v petek, 24. februarja 2012, od 19. ure dalje v Kiberpipi (Kersnikova ulica 6, Ljubljana). Tam bodo najbolj izurjeni wikipedisti predstavili svoje izkušnje z urejanjem spletne enciklopedije in morda celo na licu mesta na novo napisali kakšno škrbino, da javnosti pokažejo, da Wikipedijo lahko kdor koli kadar koli ureja. Zakaj je okrogli jubilej slovenske Wikipedije pomemben? Slovenska Wikipedija je spletna enciklopedija, ki jo lahko ureja vsakdo. Služi odprtemu in prostemu dostopu, izmenjavi, preverjanju in širjenju znanja v slovenskem jeziku, njeni urejevalci pa tvorimo raznoliko skupnost, ki aktivno posega na domala vsa področja znanosti, izobraževanja in kulture. Slovenska Wikipedija ima že več kot 130.000 enciklopedičnih člankov. Zbiranje in urejanje znanja pa nista edini smoter tega projekta, saj postaja slovenska Wikipedija čedalje bolj vključena tudi v učni proces; profesorji z več šol in fakultet učence in študente pri vajah ali seminarjih nagovarjajo k delu na wikipedijskih člankih. Mentorji, administratorji, redaktorji, urejevalci in tehnični vzdrževalci vse to počnemo prostovoljno in zastonj. Wikipedija deluje neprofitno, skrbi za prost pretok informacij in je izjemnega družbenega pomena. Desetletnica slovenske Wikipedije bo tudi mednarodno obeležena, obiskala nas bo namreč delegacija iz Fundacije Wikimedia (http://wikimediafoundation.org/wiki/Home), neprofitne ustanove, ki na svojih strežnikih gosti Wikipedijo in njej sorodne projekte v več kot 280 svetovnih jezikih. V petek, 24. februarja, bo z nami Bence Damokos iz komiteja za podporo lokalnim podružnicam Wikimedie (po svetu obstaja že skoraj 40 lokalnih združenj wikipedistov), v soboto, 25. februarja, pa se nam bo pridružil še Ting Chen, predsednik Fundacije Wikimedia. Slovenski wikipedisti želimo okrogli jubilej proslaviti aktivno in v pozitivnem vzdušju. Veselilo nas bo, če se nam boste na dogodkih ob jubileju slovenske Wikipedije pridružili. Matjaž Zaplotnik in Jernej Polajnar, koordinatorja srečanja SloWiki10 Podporniki dogodka: -- Mestna občina Ljubljana -- Kiberpipa -- Škrabčeva domačija, Hrovača From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 24 15:01:22 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 24 Feb 2012 15:01:22 +0100 Subject: [SlovLit] Na pomolu sodobnosti -- Slovenski jezik in mladi v zamejstvu Message-ID: Od: Avsenik, Maja Datum: 23. februar 2012 10:34 Zadeva: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu na Besedni postaji Na Besedni postaji v sredo, 29. februarja, ob 17. uri Alojzija Zupan Sosič, Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu (Založba Litera, 2011) V zadnjem času so se zelo spremenile razmere pisanja, branja in razmišljanja o literaturi, kar reflektira tudi nova knjiga Alojzije Zupan Sosič. Če vas zanima literarnost, trivialnost, uspešnica, transrealizem ter sodobna slovenska književnost in roman, vabljeni na pogovor z avtorico in urednikom knjige, Robertom Titanom Feliksom. Skupaj bomo lahko sestopili na pomol sodobnosti in razrešili kakšno teoretično vprašanje ali pa se pogovorili o konkretnih romanih. === Od: Čop, Mateja From: Janoš Ježovnik [mailto:janos.jezovnik na gmail.com] Sent: Friday, February 24, 2012 12:24 PM Subject: Okrogla miza Slovenski jezik in mladi v zamejstvu Zaradi organizacijskih težav nekoliko zamujam s temle vabilom, čeprav je uradni urnik prireditve HUMANIstika že bil objavljen med oddelčnimi obvestili. Gre za prireditev, ki je nasledila t. i. Dobrodelni teden, v okviru prireditve pa bodo letos potekale številne spremljevalne dejavnosti. Študentje Oddelka za slovenistiko smo se prireditvi pridružili s pobudo za zbiranje slovenskih otroških in mladinskih knjig, prav tako pa sodelujemo z organizacijo okrogle mize (bolj vodenega pogovora) z naslovom Slovenski jezik in mladi v zamejstvu, kamor smo povabili predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah. Vabilu so se odzvali KD Ivan Trinko iz Beneške Slovenije, Krščanska kulturna zveza z avstrijske Koroške, Zveza Slovencev na Madžarskem ter (z nekaj pogojniki) KD Rozajanski dum. [...] Lep pozdrav, Janoš Ježovnik --- Sreda 29. 2. 2012 [...] 13.00-13.30 Društvo za nenasilno komunikacijo Društvo za nenasilno komunikacijo je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki se ukvarja s preprečevanjem nasilja v družbi in širjenjem principov nenasilne komunikacije. Že ob ustanovitvi si je društvo zadalo tri glavne naloge: zmanjševati toleranco do nasilja v družbi, pomagati osebam, ki doživljajo nasilje, in nuditi pomoč osebam, ki nasilje povzročajo, da spremenijo svoje vedenje. Namen društva je celostno reševati problem nasilja, ga preprečevati in lajšati njegove posledice s programi za osebe, ki nasilje doživljajo. Poleg tega o pojavu nasilja z različnimi preventivnimi in izobraževalnimi dejavnostmi ozavešča strokovno in laično javnost. [...] 15.00-17.00 Slovenski jezik in mladi v zamejstvu - okrogla miza (študentje Oddelka za slovenistiko) Namen okrogle mize je osvetliti položaj slovenskega jezika med otroki in mladino v zamejstvu in prikazati težave, s katerimi se pripadniki slovenske manjšine soočajo pri širjenju slovenščine, tako v okviru formalnih ustanov kot v domačem krogu. Zanimanje za slovenski jezik se poskuša vzbuditi s projekti, kot je risani film v rezijanskem narečju, zgoščenka pravljic v ziljskem narečju, svoj skromni delež pa bi z zbiranjem otroških in mladinskih knjig radi prispevali tudi študentje Filozofske fakultete. Sodelujejo predstavniki slovenskih kulturnih ustanov iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline, avstrijske Koroške in Porabja. [...] Dogajanju pa lahko sproti sledite na blogu http://humanistikaff.wordpress.com From miranhladnik1 na gmail.com Sun Feb 26 20:42:45 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Feb 2012 20:42:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Socialna_književnost_--_Kekčeve_poti _--_Z_čevlji_prepovedano_--_SloWiki_10_let Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042511146 -- na Fabuli tudi o socialni književnosti v 30. letih. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kekec3/index.html -- še tretja serija starih posnetkov s Kekčevih poti, planinskih izletov ljubljanske slovenistike od 1982 dalje. Kazalo vseh izletov je na http://lit.ijs.si/kekceve.html http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri166/index.html -- "Vstop v spalnice z čevlji prepovedan". http://beta.wikiversity.org/wiki/Desetletnica_Wikipedije -- beseda ob desetletnici slovenske Wikipedije, Kiberpipa 24. 2. 2012; slika na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri166/target31.html -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 27 18:38:38 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 27 Feb 2012 18:38:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Socialno_angažirana_književnost_--_S lovenski_pomenski_slovar_--_Podoba_Trsta_v_slovensk i_in_italijanski_poeziji Message-ID: http://www.festival-fabula.org/2012/program/fokus-druzbeno/details/58-angazirana-literatura-na-slovenskem -- pogovor o "angažirani" literaturi na Slovenskem med prvo in drugo vojno 6. 3. 2012 ob 17.00, Cankarjev dom, M3,4. Sodelujejo Neva Šlibar, Miran Štuhec, Alojzija Zupan Sosič, povezuje Urška Perenič: "Osredotočili se bomo na sam pojem angažirana literatura in razmišljali o drugih, bolj ali manj ustreznih poimenovanjih za to književnost. Pri tem bomo osvetlili tudi literarno dogajanje na Nemškem v tem času in segli v povojna leta in desetletja." === From: "Historicni seminar" Date sent: Thu, 23 Feb 2012 11:17:47 +0100 Subject: Historični seminar ZRC SAZU HISTORIČNI SEMINAR ZRC SAZU vabi na predavanje Čemú slovenski pomenski slovar v dobi računalnikov? Predavanje bo najprej na kratko predstavilo nastanek in pomen pomenskih slovarjev oz. tezavrov; kako so jih sprejemali sodobniki in kako jih sprejemamo danes. Opisana bo glavna karakteristika pomenskih slovarjev kot množice samostojnih skupin pomensko sorodnih besed, v kateri posamezne skupine niso hierarhično povezane v celostno strukturo hiperonimskih pomenskih skupin. Združitev pomenskih skupin v hierarhijo (drevesno ali mrežno) ima svoje dobre, pa tudi nekaj slabih strani. Glavnina predavanja bo razlaga obstoječe pomenske strukture slovenskih glagolov ter razlaga njenega razvoja oz. nastanka. Izbira glagolov kot besedne vrste za izdelavo prototipa pomenskega slovarja izhaja, prvič, iz glagolske informacijske primarnosti v pomenu posameznih stavčnih zvez in, drugič, iz relativno obvladljivega korpusa 15.000 slovenskih glagolov. Pri opisu izbora pomenskih struktur in njihove hierarhije bo predavanje primerjalo slovensko (A. Žele), angleško (B. Levin) in nemško (F. Dornseiff) izbiro glagolskih pomenskih skupin oz. hierarhij. Iz te primerjave sta razvidna namen in smiselnost predstavljene delitve pomenov slovenskih glagolov. Navedeni bodo tudi nekateri zanimivejši podatki, pridobljeni iz dosedanje obdelave. Na koncu bodo nakazane možne smeri nadaljnjega razvoja pomenske sheme celotnega slovenskega besedišča. Predaval bo prof. dr. Jure Zupan. Jure Zupan je na Univerzi v Ljubljani diplomiral iz fizike (1966), magistriral iz kemije (1969) in doktoriral iz kvantne kemije (1972). Leta 1963 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, leta 1974 pa na Kemijskem inštitutu Ljubljana. Leta 1975 je bil izvoljen za docenta, leta 1988 pa za rednega profesorja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letih 2004-2007 je bil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Samostojno in v soavtorstvu je s področja kemije in računalništva izdal več monografij pri domačih in tujih založbah ter objavil več kakor dvesto člankov in razprav v domačih in tujih revijah. Poleg tega se ukvarja z metodami računalniške obdelave besedil, zlasti v povezavi z jezikoslovnimi tehnologijami. Leta 2001 je izdal knjigo Kaj je Prešeren rekel o: Poezije in konkordance. Predavanje bo v torek, 28. februarja 2012, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si === From: "Rok Žaucer" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 27 Feb 2012 14:29:48 +0100 Subject: Predstavitev monografije "Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja" Univerza v Novi Gorici vabi vse zainteresirane na predstavitev znanstvene monografije dr. Ane Toroš z naslovom Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, ki je ob koncu leta 2011 izšla pri Založbi Univerze v Novi Gorici. Pogovor z avtorico bo vodil dr. Miran Košuta. Predstavitev knjige bo 1. marca 2012 ob 17. uri v predavalnici P-7 Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica. Vljudno vabljeni. (Dodatne informacije o dogodku in monografiji: http://www.ung.si/si/dogodki/id/198960/, http://www.ung.si/si/o-univerzi/zalozba/publikacije/) From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 29 07:08:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 29 Feb 2012 07:08:19 +0100 Subject: [SlovLit] = O_slovanski_mitologiji_--_Razpis_za_MR_- -_Samuč_--_Versita Message-ID: V sredo, 29. 2. 2012 ob 19.30 bo v Domu prosvete v Tinjah predavala dr. Herta Maurer-Lausegger, in sicer na temo >>Mitološko in bajeslovno izročilo Slovanov.<< 8. 3. 2012 bo sledilo še predavanje >>Pokristjanjevanje Slovanov in začetki slovenske pisne kulturne dediščine<<. === Od: Katja Mihurko Datum: 28. februar 2012 20:26 Zadeva: Razpis za MR (literarne vede) na UNG Univerza v Novi Gorici je objavila javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce/raziskovalke, tudi za mesto mladega raziskovalca/raziskovalke na raziskovalnem področju literarne vede (mentorica: doc. dr. Katja Mihurko Poniž). Več o razpisu lahko preberete na spletni strani UNG http://www.ung.si/si/zaposlitve/id/198540/. Doc. dr. Katja Mihurko Poniž dekanja Fakultete za humanistiko Univerza v Novi Gorici === Od: Lingvistični krožek Datum: 28. februar 2012 22:43 Zadeva: LK, 5. marec Za: lingvisticnikrozek na googlegroups.com LK FF v Ljubljani vabi na 975. sestanek v ponedeljek, 5. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo Maruška Agrež, študentka 1. letnika tretje stopnje slovenistike FF. Tema predavanja: Prevajalski in skladenjsko-pomenski vidik besed ja, le in samuč v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://versita.com/Book_Author/Linguistics/ -- Versita, spletno založništvo prosto dostopnih jezikoslovnih in drugih humanističnih knjig v angleščini vabi avtorje k prijavi publikacij. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Feb 29 09:54:46 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 29 Feb 2012 09:54:46 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in jeziki mladih Message-ID: Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ob dnevu materinščine, ki smo ga obeležili pred kratkim, vljudno vabi na javno razpravo na temo ?Jezik in jeziki mladih?, ki bo v petek, 2. marca 2012, ob 12. uri v predavalnici Burja 1 (UP FHŠ, Titov trg 5, Koper). Na javni razpravi bodo sodelovali učitelji, raziskovalci, študenti, dijaki in vsi, ki razmišljajo o jezikovni rabi mladih. Predstavljena bo tudi 2. izdaja Slovarja izolskega slenga (2011). Uvodne misli bodo predstavili: - mag. Elen Slavec, prof. slovenskega jezika na Gimnaziji Koper; - Senija Smajlagič, prof. slovenskega jezika na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper; - Bojana Milutinović, prof. slovenskega jezika na Srednji gostinski in turistični šoli Izola; - Erika Božič, prof. slovenskega jezika na Gimnaziji Moste v Ljubljani in doktorska študentka slovenistike na UP FHŠ; - Maša Rolih, doktorska študentka slovenistike na UP FHŠ; - Erik Toth, soavtor Slovarja izolskega slenga in doktorski študent zgodovine na UP FHŠ; - Mirna Buić, soavtorica Slovarja izolskega slenga (2011) in doktorska študentka lingvistične antropologije na UL FF. V času neizmerne jezikovne raznolikosti v okviru enega ali več jezikov je pomembno, da se mladi, njihovi učitelji in starši zavedamo pomena ustreznih bralnih navad in jezikovnih izbir. Tu pa se pojavlja vprašanje, kako upoštevati tudi številne načine komunikacije, ki jih omogočajo novi mediji, predvsem spletno omrežje, in v katerih so prav mladi najbolj učinkoviti. Najbrž bo potrebno skupaj ustrezno ovrednotiti vse vrste sodobnega sporazumevanja, če bomo želeli dosegati prave učinke na raven sporazumevalne zmožnosti in jezikovne ustvarjalnosti mladih. Razpravo bo povezovala in vodila izr. prof. dr. Vesna Mikolič. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 1 08:13:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 1 Mar 2012 08:13:10 +0100 Subject: [SlovLit] Secesija -- Ilse Aichinger -- Liter jezika Message-ID: Od: Katja Kleindienst Datum: 29. februar 2012 13:25 Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v torek, 6. marca 2012 ob 11.30 uri v Matičini dvorani na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani. Predstavili Vam bomo novo knjigo: Robert Simonišek, Slovenska secesija. Slovenska matica === Od: Fabjan, Barbara Datum: 29. februar 2012 14:10 Zadeva: 3. mednarodni dan poezije Oddelka za germanistiko V ponedeljek, 5. marca 2012, bo od 14.00 do 19.00 v Modri sobi Filozofske fakultete potekal 3. mednarodni dan poezije Oddelka za germanistiko ob 90. obletnici rojstnega dne Ilse Aichinger. Poetično popoldne bo namenjeno Ilse Aichinger (*1. 11. 1921), eni najpomembnejših predstavnic nemške povojne književnosti. Pri nas se je z njo poglobljeno ukvarjala literarna znanstvenica prof. dr. Neva Šlibar, zato bo srečanje, ki bo v celoti potekalo v nemščini, hkrati posvečeno tudi njej. Ob znanstvenih prispevkih uveljavljenih domačih in tujih literarnih znanstvenic in znanstvenikov bodo v živi besedi predstavljene tudi osrednje avtoričine pesmi. Vabljeni. Barbara Fabjan === Od: Liter jezika Uredništvo Datum: 29. februar 2012 21:52 Zadeva: Fwd: Predstavitev Litra jezika v Ljubljani Za: slovlit na ijs.si http://www.trubarjevahisaliterature.si/index.php/component/content/article/36-program/552-liter-jezika Literarno križišče: Liter jezika Petek, 2. marec, ob 19. uri: Literarno križišče - predstavitev študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika; nastopili bodo uredniki Nina Ditmajer, Denis Škofič, Tonja Jelen, David Kunstek - Kneževič in Viktorija Aleksovska, pogovor bo vodila Ana Porenta. Vabljeni! Liter jezika je študentska literarno-jezikoslovna revija, ustanovljena leta 2009 na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Maribor. Pesniki, ki objavljajo v Litru jezika so Bojana Jovićević, Andrej Tomažin, Lucija Mlinarič, Gašper Torkar in Veronika Šoster. Ustvarjalci revije Liter jezika organizirajo literarne delavnice za študente in literarne natečaje za mlade literate, sodelujejo pa tudi pri projektu Literatura na cesti (EPK 2012). Letos se bodo kot predavatelji predstavili na Festivalu romske kulture, v Mariboru pa bodo priredili svoj prvi video-literarni performans. Trenutno pripravljajo serijo tematskih številk, tako je decembra 2011 izšla posebna številka o mladi slovenski poeziji. V pripravi je 5. številka o mladi slovenski prozi in dramatiki ter 6. številka o slovenski homoseksualni literaturi. Nina Ditmajer http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/ From k na aufbix.org Thu Mar 1 10:31:33 2012 From: k na aufbix.org (Igor Kramberger) Date: Thu, 1 Mar 2012 10:31:33 +0100 Subject: [SlovLit] objave za branje Message-ID: Dober dan, prosto dostopna je odslej v digitalizirani obliki revija za urednisko delo -- v angleskem jeziku: a najbrz bi bili pripravljeni objaviti tudi porocila o izdajah v drugih jezikih. Morda po branju zberemo potreben pogum za pisanje. Lep pozdrav, -- Igor ----- Igor Kramberger, raziskovalec-urednik Koro'ska cesta 63, SI-2000 Maribor pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik Slovenija, Evropa From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 1 18:39:51 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 1 Mar 2012 18:39:51 +0100 Subject: [SlovLit] = Duša_--_Stena_--_Aleksandrinke_--_Slav ica_Tergestina Message-ID: Od: Študentska Založba Datum: 01. marec 2012 10:21 Zadeva: Vabilo: simpozij KONCEPTI IN PODOBE DUŠE Vljudno vas vabimo na humanistični simpozij Koncepti in podobe duše, ki bo v torek, 6. marca 2012, s pričetkom ob 10. uri, v Sinagogi Maribor, Židovska ulica 4. Simpozij je osrednji del spremljevalnega programa ob fotografski razstavi Duše, avtorja Dušana Šarotarja. Program predavanj: dr. Marjan Toš: Duše v mariborski sinagogi dr. Marko Uršič: Duša in osebna identiteta dr. Vid Snoj: Umiranje duše v Kafkovi Preobrazbi dr. Dragica Haramija: Holokavst skozi otroške oči dr. Janez Balažic: Slikarska svetloba in duša slike dr. Gorazd V. Mrevlje: Duša, duševnost in psihiater Jelka Ciglenečki: Duša v sodobni slovenski prozi dr. Klemen Jelinčič Boeta: Kadiš in judovski obredi ob smrti povezuje: Dušan Šarotar === Od: Avsenik, Maja Datum: 01. marec 2012 14:00 Zadeva: Stena. Severna stena Triglava na Besedni postaji Na Besedni postaji v sredo, 7. marca, ob 19. uri Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok, Stena. Severna stena Triglava - alpinistični vodnik (Sidarta, 2011) Kako alpinist ve, kje naj v 4000 m široki in 1100 m visoki steni pleza? Zlasti, kadar v celi smeri ni nobenega klina za smerokaz? Kako nastane knjiga, ki opiše, oriše in naslika 100 smeri čez Steno? Kako so plezali pred 100 leti, pred 50 in danes? Kakšna je vloga žensk v slovenskem alpinizmu? Knjiga obsega 106 let zgodovine triglavske severne stene, govori o 100 smereh, ki vodijo čeznjo in je dokumentirana z 90 fotografijami. Z avtorjema knjige, alpinistoma Markom Prezljem (dobitnikom mednarodnega >>oskarja<< in >>nobelove<< za alpinizem) In Janezom Skokom se bo pogovarjal dr. Aleksander Bjelčevič. Pogovor bo spremljala projekcija fotografij in odlomki iz filma Sfinga. Besedne postaje prireja Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, www.ff.uni-lj.si Predstavitev bo potekala v predavalnici 5, v pritličju fakultete. === From: Metka Lokar To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 01 Mar 2012 12:54:31 +0100 Subject: Demitizacija aleksandrink Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU vas 8. marca 2012 ob 18. uri vabi v Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana, na praznovanje mednarodnega dneva žena in pogovor SVETOVLJANSTVO IN POGUM: "DEMITIZACIJA ALEKSANDRINK" 2005-2011 Pogovarjali se bomo o obdobju zadnjih šestih let in nenadni intenzivni prisotnosti aleksandrinstva v umetniški, filmski, znanstveni, muzealski in raziskovalni dejavnosti v slovenskem in obmejnem prostoru. Uvodna razmišljanja bodo prispevali: Barbara Skubic, dramaturginja predstave Trieste - Alessandria EMBARKED: štorja od lešandrink (2005) Dejana Baša, predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, Prvačina Vesna Humar, soavtorica filma Aleksandrija, ki odhaja (2009) ter članica Društva žena Prvačine Mag. Daša Koprivec, kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja in vodja raziskave Aleksandrinke in njihovi potomci (2005-2011) Dr. Aleks Kalc, udeleženec konference o aleksandrinstvu v Trstu 2009 in avtor poglavja v dvojezični znanstveni monografiji Le rotte di Alexandria/Po aleksandrijskih poteh (2011) Pogovor bo vodila dr. Mirjam Milharčič Hladnik, raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. === From: Blaž Podlesnik To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 01 Mar 2012 18:24:24 +0100 Subject: Nova številka slavistične revije Slavica TERgestina Spoštovane kolegice in kolegi, obveščam, da je po daljšem premoru izšla nova številka nekdaj tržaške slavistične revije Slavica TERgestina, ki po novem izhaja v sodelovanju Univerze v Trstu, Univerze v Ljubljani in Univerze v Konstanci. Tematska številka 13 je posvečena vprašanju odnosa med pravom in literaturo v slovanskih kulturah in je v celoti dostopna tudi na spletu: http://www.slavica-ter.org/data/uploads/slavicater_13-2011_web_pc.pdf Prav tako je na spletu dostopen tudi celoten arhiv revije: http://slavica-ter.org/index.php?id=archive lp, Blaž Podlesnik From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 2 21:01:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 2 Mar 2012 21:01:11 +0100 Subject: [SlovLit] = O_Borisu_Pahorju_--_Kriza_jezikoslovnega _študija_--_Handke_ženska Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 2 Mar 2012 01:12:11 +0100 Subject: Predstavitev monografije o Borisu Pahorju v Trstu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Univerzitetna založba Annales iz Kopra vljudno vabita na predstavitev monografije o Borisu Pahorju z naslovom (Po)etika slovenstva. Knjigo bo predstavil prof. Miran Košuta, spregovorila bosta še urednika izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak in doc. dr. Barbara Pregelj. Prisoten bo tudi Boris Pahor. Srečanje bo v sredo, 7. marca 2012 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul.F ilzi 14). Lep pozdrav, Neva Zaghet === Filološka fakulteta v Kragujevcu vabi k objavi v zborniku Contemporary Society and the Crisis of Study and Reception of Language and Literature. Rok za oddajo rokopisov je 1. september 2012. Več informacij pri vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si === Od: Janez Stergar Datum: 02. marec 2012 16:13 Zadeva: po marčnih kalendah [...] Ob 19.30 bodo v Musilovi hiši v Celovcu (Kolodvorska 50) predstavili zbornik >>Literatur/a<< s težiščem na Petru Handkeju. V podijski diskusiji bodo sodelovali: Andrea Winkler, Bernhard Fetz, Norbert C. Wolf; pogovor vodi: Fabjan Hafner. [...] V četrtek, 8. 3. 2012 ob 19.00 bo v štajerskem izobraževalnem centru Retzhof Dragica Breskvar iz Ljubljane predavala na temo Ženska v sodobni literaturi. V okviru programa Evropska kulturna prestolnica Maribor 2012 na predavanje vabi Društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo, Gradec. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 5 07:29:04 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Mar 2012 07:29:04 +0100 Subject: [SlovLit] Stefan Zweig -- SR 2011/4 -- Beseda-slika-glasba Message-ID: From: "Sandra Kurnik" To: Date: Fri, 2 Mar 2012 21:56:48 +0100 Subject: Dan Stefana Zweiga v Mariboru Ob 130. obletnici rojstva Stefana Zweiga, avstrijsko-judovskega pisca svetovnega slovesa, prireja Avstrijska čitalnica Univerzitetne knjižnice Maribor v sodelovanju z Oddelkom za germanistiko in Oddelkom za prevodoslovje Filozofske fakultete UM Dan Stefana Zweiga. Na simpozijskem delu prireditve, ki bo potekala v četrtek, 8. marca 2012, na FF UM in v UKM, se bodo zvrstila predavanja, ki bodo aktualnost avtorjevega literarnega in esejističnega pisanja z literarnoznanstvenega, zgodovinskega in bibliotekarskega vidika osvetlila v medkulturni perspektivi. Umetniški del prireditve prinaša dramatizacijo izbrane Zweigove novelistike in literarno branje avstrijske pisateljice ter predsednice Avstrijske družbe za literaturo Marianne Gruber. Na prireditvi bo predstavljena publikacija s slovenskimi prevodi Zweigove literarne raritete Habent sua fata libelli. Zgodba bibliofilskega preobrata (1914), ki so nastali v študentski prevajalski delavnici pod mentorstvom priznane književne prevajalke Urške P. Černe in raziskovalca Zweigovega ustvarjalnega opusa, literarnega zgodovinarja Matjaža Birka. Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, Maribor === http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2011_4_01 -- četrta številka Slavistične revije 2011 na spletu. === Od: Jani Kovačič Datum: 05. marec 2012 07:20 Zadeva: 6. 3. 2012 od 20h pred 10. Kantfestom KUHAJMO PRED 10. KANTFESTOM, vizualno-glasbeno dogodje KUD France Prešžeren, torek, 6. marca 2012 od 20h dalje Dogodje, ki ga bomo deležni, temelji na zanimivem in historično neštetokrat obdelanem odnosu grafike in glasbe. Kako grafično zapisati glasbo? Torej kako ustaviti to dimanično časovno strukturo in jo adekvatno opisati in orisati? Ob 10. KANTFESTU so se s tem izzivom spopadli študentje druge stopnje študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij na ljubljanski univerzi, kjer na oddelku za tekstilstvo Naravoslovno tehniške fakultete združujejo tehnologijo in prakso pri oblikovalskih procesih. Torej v učne procese vklapljajo realne naročnike, naloge in jih tudi prezentirajo pred uporabniki. Mentorji: doc. Boštjan Botas Kenda, asist dr. Tanja Nuša Kočevar in asist. Gregor Frankenž. Razstavljajoči: Pia Jerkič, Ana Logar, Nejc Fon, Anže Setnikar, Gaja Hanzel, Lučka Kokole, Luka Zelenik, Tomaž Vidrih, Manca Stopar, Martina Semec, Mateja Škofič, Aleš Salokar, Nina Kovačič, Sabina Martin?i?, Urška Alič, Veronika Petrovič, Sara Šišković, Veronika Pivk, Mirjana Suvajžić, Ana Medja, Anita Trpin, Anja Delbello, Brigita Starešinič, Lea Jelenko, Lea Zupančič, Lučka Kokole, Luka Zelenik, Manca Stopar, Nadja Škataro, Petra Vidonja, Petra Perković, Pika Novak, Simona Borštnar, Simona Pavlin, Boštjan Seničar, Martin Rozman. Kantavtor je specifično individualno početje, ki preko množice ali medijev nagovarja posameznika z besedilom, glasbo in interpretacijo. Kakšen znak, kakšen simbol, kakšna zgodovinska podoba zanamuje kantavtorsko dejavnost? O tem na razstavi. Praktično kaj so danes kantavtorji, torej njihov nastop, pa po otvoritvi razstave. Nastopajoči: Xenia, Viki B. Brusli, Boštjan Narat, Peter Andrej in Jani Kovačič. Prireditev so pripravili: Univerza v Ljubljani / Naravoslovno tehniška fakulteta / Oddelek za tekstilstvo, CEZAM Ruše, 10. Kantfest, KUD France Prešeren. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Mon Mar 5 09:19:25 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Mon, 05 Mar 2012 09:19:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Neenakost_v_znanosti=3A_spolni_etnični_in_državljanski_vidiki_=28tudi_jezik_in_literatura=29 Message-ID: <8721c896c0dea7013cf7884d4d7411b9@guest.arnes.si> Fakulteta za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem ter Komisija za ženske v znanosti (pri MVZT) Vas vljudno vabijo na 2. posvet Komisije za ženske v znanosti NEENAKOSTI V ZNANOSTI: SPOLNI, ETNIČNI IN DRŽAVLJANSKI VIDIKI, ki bo v sredo, 7. marca 2012, s pričetkom ob 11.00 uri v predavalnici BURJA 1 na UP FHŠ (Titov trg 5, Koper). Udeleženci sestanka bodo svoje raziskovalne izsledke in poglede predstavili in o njih razpravljali v okviru naslednjih vsebinskih sklopov: ? Enake možnosti v znanosti, ? Ženske v znanosti: državljanski vidiki, ? Ženske v med- in večkulturni perspektivi, ? Feministične študije intersekcionalnosti, ? Spol, literatura in jezik. Iz programa: 12:20?12:40 Liljana Burcar: Korporativizacija univerze in vtihotapljanje diskriminatornih družbenospolnih praks /?/ 13:00?13:20 Vesna Mikolič: Spolno zaznamovana raba lastnih imen v akademskem okolju /?/ 16:10?17:30 Panel 5 predavalnica Burja 2 Spol, literatura in jezik predsedujoča: Neva Šlibar 16:10?16:30 Paula Zupanc: Spol in jezik v znanstvenem okolju 16:30?16:50 Sonja Starc: Slovnični spol slovenskega samostalnika ter razumevanje naravnega spola iz sobesedila in okoliščin 16:50?17:10 Silvija Borovnik: Proza sodobnejših slovenskih avtoric 17:10?17:30 Milena Mileva Blažic: Slovenske pravljičarke From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 5 19:13:14 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Mar 2012 19:13:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Švicarski_slavisti_v_Ljubljani_--_Amos _Oz_--_Nove_knjige_pri_ZRC_SAZU Message-ID: Od: uhlik mladen Datum: 05. marec 2012 18:25 Zadeva: Re: Gostovanje švicarskih slavistov na Katedri za ruski jezik Spoštovane kolegice in kolegi, rad bi vas opozoril na gostovanje dveh vodilnih švicarskih slavistov. V ponedeljek, 12. 3., bomo na Jezikoslovnem seminarju (ob 8.50 na Tobačni 5, v predavalnici 5) gostili vodilnega švicarskega rusista prof. dr. Patricka Sériota z Univerze v Lozani, ki bo v luči zgodovine jezikoslovja predstavil problem razlikovanja med jezikom in diskurzom. Predaval bo v ruščini. Še isti dan bo imel prof. Sériot predavanje v Lingvističnem krožku (ob 18.00 v pred. 325), in sicer na temo The Slavophile linguistics in mid-19th Century Russia and the origin of dependency grammar, kjer bo v orisal osnovne ideje slovanofilskih slovničarjev in njihov vpliv na verbocentrično teorijo vezljivosti Luciena Tesni?ra. Predavanje bo potekalo v angleščini. V torek, 13. 3., bo imel prof. Sériot predavanje ob 18.00 na inštitutu ISH. Naslov predavanja je "Imagining the language of the ancestors: the so-called ?New Paradigm? in pseudo-linguistics in Central and Eastern Europe". Analizirial bo skupne poteze različnih tipov diskurza avtohtonističnih teorij (ki jih pri nas poznamo na primeru venetske teorije) in podal svoje videnje vzrokov, zaradi katerih omenjene teorije, ki jih ruski jezikoslovec Andrej Zaliznjak označuje kot ''amatersko jezikoslovje'', pridobivajo na popularnosti v zadnjih desetletjih v Vzhodni in Centralni Evropi. Predavanje bo v angleščini. V sredo, 14. 3., bo v pred. 012 (na FF) ob 14.40 nastopila rusko-švicarska jezikoslovka dr. Ekaterina Velmezova, ki bo predstavila svoja nova raziskovanja o tem, kako se v zgodovini idej povezujeta zgodovina jezikoslovja in zgodovina književnosti. Predavanje ''Zgodovina jezikoslovja v zgodovini književnosti'' bo potekalo v ruščini. Vljudno vabljeni! Mladen Uhlik === http://www.vilenica.si/ -- Amos Oz, zraelski intelektualec, romanopisec in esejist in kandidat za Nobelovo nagrado v Ljubljani. === Od: Zalozba ZRC Datum: 05. marec 2012 14:32 Zadeva: Vabilo na predstavitev knjig Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v sredo, 7. 3. 2012, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani. Predstavljene bodo revijalne in knjižne objave Inštituta v okviru Založbe ZRC in izdaje pri drugih založbah. Revije in knjige bodo predstavili uredniki in avtorji. Traditiones, letnik 40, zv. 1 (I. Slavec Gradišnik), 2 (J. Fikfak) in 3 (M. Klobčar) Studia mythologica Slavica, letnik 14 (M. Kropej) J. Fakin Bajec, Procesi ustvarjanja kulturne dediščine. Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe (ur. J. Fikfak). Ljubljana: Založba ZRC (Ethnologica ? Dissertationes; 2). B. Ivančič Kutin, Živa pripoved v zapisu. Kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice (ur. I. Slavec Gradišnik). Ljubljana: Založba ZRC (Ethnologica ? Dissertationes; 3). A. Pleterski in T. Vinščak (ur.), Perunovo koplje. Ljubljana: Založba ZRC (Studia mythologica Slavica ? Supplementa, Supplementum; 4). M. Stanonik in I. Uršič (ur.), Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah. Zbirka spominov na vojno za obrambo samostojne Slovenije leta 1991. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. M. Kropej in R. Dapit (ur.), Živalska govorica. Slovenske basni in pripovedi o živalih. Radovljica: Didakta (Zakladnica slovenskih pripovedi). M. Stanonik, F. Senekovič in T. Andrejek (ur.), Janezkove pravljice. Pravljice za odrasle. Murska Sobota: Pokrajinski muzej. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 6 10:37:43 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Mar 2012 10:37:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Tržaška_dramatika_--_Ruski_slavjanof ilski_jezikoslovci Message-ID: From: "Ivo Svetina" To: Date: Mon, 5 Mar 2012 10:46:14 +0100 Subject: VABILO Spoštovani! Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige dr. Bogomile Kravos Slovenska dramatika in tržaški tekst, ki bo v četrtek, 8. marca 2012 ob 11. uri v prostorih slovenskega gledališkega muzeja, Mestni trg 17, Ljubljana (dvoranica v I. nadstropju). [...] Prav skozi dramatiko spoznavamo pravo obličje mesta v zalivu in njegov slovenski in italijanski duh. Dr. Bogomila Kravos je napisala izjemno študijo o slovenski tržaški dramatiki v drugi polovici 20. stoletja, pri čemer jo je vodila metodologija ruskih semiotikov (Toporov, Lotman). Slovenski geldališki muzej === Od: Lingvistični krožek Datum: 06. marec 2012 10:00 Zadeva: LK, 12. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 976. sestanek v ponedeljek, 12. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. Patrick Sériot, Oddelek za slavistiko na Univerzi v Lozani. Tema predavanja: The Slavophile linguistics in mid-19th Century Russia and the origin of dependency grammar. Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 8 09:14:25 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Mar 2012 09:14:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_Parado_mladih_--_Svetovne_knji ževnosti_v_CLCWeb Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 6 Mar 2012 09:45:08 +0000 Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 48. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (podrobneje na www.centerslo.net/seminar). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 25. junija/2.-13. julija. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih ter kulturnih prireditev. Ponujamo tri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Predvideni datum nastopa je 10. 7. 2012. V 15-minutnem predavanju na razumljiv, argumentiran in kar se da dinamičen način predstavite svoje raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas sodelovanje zanima, vas prosimo, da do 31. marca 2012 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili do 15. aprila 2012. Avtorice in avtorji sprejetih povzetkov boste morali nato najkasneje do 10. maja 2012 pripraviti besedilo za zbornik (4-5 strani oziroma do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Lepo pozdravljeni. Predsednik 48. SSJLK doc. dr. Aleksander Bjelčevič, strokovna sodelavca dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-March/002933.html -- poziv k razpravam za posebno številko revije CLCWeb, Comparative Literature and Culture 15.5 (December 2013, http://docs.lib.purdue.edu/clcweb), z naslovom World Literatures from the Nineteenth to the Twenty-first Century, ki jo bo uredil Marko Juvan. Rok je 31. december, revijo pa indeksira AHCI. Več na http://isllv.zrc-sazu.si/en/dogodki#v From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 8 19:21:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 8 Mar 2012 19:21:27 +0100 Subject: [SlovLit] O podobi Trsta v Trstu -- Ruska Grammatica -- Slovenska kulturna usoda -- O Balkanu Message-ID: From: Janja Hauschild To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 8 Mar 2012 18:43:40 +0100 Slovenski klub s pokroviteljstvom Univerze v Novi Gorici prireja v sredo, 14. marca 2012, predstavitev študije dr. ANE TOROŠ Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. O delu bo ob prisotnosti avtorice spregovoril prof. MIRAN KOŠUTA. Srečanje bo v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18h. Vabljeni! === http://www.grammatica.eu -- program za ruščino, ki akcentuira besede, prikaže vse pregibne oblike besede, omogoča tipkanje brez ruske tipkovnice ... === http://www.mladina.si/109980/dsp-pismo-slovenskim-kulturnikom/ -- Vlado Žabot, Pismo slovenskim kulturnikom ob ukinitvi Ministrstva za kulturo. === Iskanje pod izrazi Italian Fascists Slovene language pripelje na Youtubu do serije 25 posnetkov o italijanskem zgodovinskem revizionizmu (http://www.youtube.com/watch?v=5zZO3yThmGc&list=PLE0BE112E777B7A91&feature=plpp_play_all). === Od: Katja Kleindienst Datum: 08. marec 2012 09:50 Zadeva: Nova knjiga SM Vabljeni v sredo, 14. marca 2012 na predstavitev nove knjige dr. Božidarja Jezernika, ki bo obogatena s slikovnim materialom. Divja Evropa (Balkan v očeh zahodnih popotnikov) združuje rezultate avtorjevih dolgoletnih raziskav opisov Balkanskega polotoka, njegovih prebivalcev in njihove kulture, kot so jih predstavili številni zahodni popotniki od leta 1530 dalje do sodobnosti. Številni med njimi so videli to področje kot del Azije in si prizadevali seznaniti svoje sodobnike z njegovo >>eksotičnostjo<<, >>surovostjo<< in >>barbarstvom<<. Kot je zapisal v svoji spremni besedi akademik Drago Jančar, je Božidar Jezernik v knjigi zbral osupljivo zbirko dejstev in potopisnih citatov, ki se kakor kakšna moderna literarna fikcija napajajo iz lastnega gradiva, v katerem se mitološka izročila mešajo z resničnostjo, kjer potopisni fragmenti rasejo v nenavadno, pogosto bizarno sliko nekega sveta. Avtor je to podobo ustvaril na osnovi izredno obsežne zbirke več kot tisoč potopisnih del, nastalih izpod peres diplomatov, naravoslovcev, geografov, zgodovinopiscev, kot so Benedikt Kuripečič, Joseph de Tournefort, Jean de Thevenot, Janez Vajkard Valvasor, Alberto Fortis, Aleksandr Gil'ferding, Karl Baedeker, William Gladstone, Anton Aškerc, Richard Burton in Julia Kristeva. Raznovrstno gradivo je avtor povezal v tekoče branje o najbolj značilnih >>balkanskih<< temah, kar je pri znanstvenih tiskih redkost. Tako se bralci lahko seznanijo z damami z mastnimi prsti, ženskami s prsmi do popka, moškimi z repi, balinanjem s človeškimi glavami, uživanjem v brezdelju ob kavi in tobaku, vzidavanju ljudi v temelje mogočnih zgradb in podobnimi nenavadnostmi. Na osnovi obsežne raziskave in primerjav pripovedi, ki so nastajale skoraj 500 let, avtor prepričljivo pokaže, kako opazovanje drugega odseva opazovalčevo kulturo in mentaliteto, kako opazovalec praviloma pove več o sebi kot o opazovanih tujih ljudeh in krajih. Knjiga je izšla leta 2004 v angleškem jeziku pri založbi Saqi Books iz Londona, potem pa je bila prevedena v turški (2006), poljski (2007), srbski (2007), italijanski (2010) in albanski jezik (2010). Nemški in bolgarski prevod sta v pripravi. From damjan.huber na ff.uni-lj.si Fri Mar 9 10:35:28 2012 From: damjan.huber na ff.uni-lj.si (Huber, Damjan) Date: Fri, 9 Mar 2012 09:35:28 +0000 Subject: [SlovLit] Opomnik - prijava na 31. simpozij Obdobja Message-ID: <89F7AC27E909B545A8A029FFAEFFD1B0459A6CF1@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, naj vas prijazno spomnimo, da se 15. marca 2012 izteče rok za prijavo na 31. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Slovenska dramatika, ki bo potekal od 15. do 17. novembra 2012 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru prijave je treba do 15. marca izpolniti prijavnico brez povzetka, rok za oddajo referata (8-10 strani) je 15. maj 2012. Vse informacije o simpoziju Obdobja 31, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 31), kjer je tudi elektronska prijavnica. Še enkrat vas vljudno vabimo k sodelovanju in vas lepo pozdravljamo. Predsednica 31. simpozija Obdobja doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol Strokovna sodelavca prireditve dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber From marta.barle na gmail.com Fri Mar 9 18:43:04 2012 From: marta.barle na gmail.com (Marta Barle) Date: Fri, 9 Mar 2012 18:43:04 +0100 Subject: [SlovLit] = =28brez_zadeve=29 Message-ID: Vsem, ki jih zanima učenje jezika, a so spregledali intervjuja s francoskim filozofom in nekdanjim ministrom Lucom Ferryjem v Sobotni prilogi Dela (18. 2. 2012) in Pogledih (22. 2. 2012), v katerih je spregovoril tudi o (ne)pismenosti in vzrokih zanjo, bi rada posredovala kratek odlomek iz Pogledov. Ferry je povedal, da ima kar ?dvajset odstotkov mladih pri osemnajstih letih povsod po Evropi velike težave s pisnim in ustnim izražanjem. Teh težav je manj v državah, ki so, kako bi rekel, manj moderne. Bolj ko so države moderne, več težav imajo šoloobvezni otroci z branjem, pisanjem in ustnim izražanjem. Kdo je torej kriv za to, da naši otroci ne znajo pisati in delajo ogromno slovničnih napak? Krive so t. i. aktivne metode, po katerih zadnjih štirideset let poskušajo poučevati pedagogi. Toda učenje jezika, naj gre za slovenščino ali francoščino, nima kaj prida skupnega z invencijo, s kreativnostjo. Učenje jezika je čista tradicija, dediščina. Kreativnosti na področju slovnice bi po mojem mnenju lahko rekli tudi slovnične napake. To je bistvo problema! Razvili so cel kup novih pristopov poučevanja, denimo samonarek in podobne traparije, ki spodbujajo kreativnost, inovativnost in samoizražanje. Vse to na škodo učenja na pamet in slovničnih pravil. To je katastrofa! In takšno razmišljanje še zdaleč ni rekacionarno, moj diskurz je modernističen. Bodite reakcionarni, kar pomeni, bodite modernistični, povrnite se k tradicionalnim metodam, da se bodo vaši otroci naučili brati in pisati. Nič ni bolj modernega od tega! Povsod po razvitem svetu ? drugje pa ne! ? smo priča upadanju obvladanja jezikovnih veščin. Otroci po Evropi, Združenih državah, vsepovsod, niso več sposobni normalno končati enega samega stavka, prebrati enega časopisnega članka ali celo cele knjige, ker jim je pretežko razvozlavati napisano. To je škandal! In to nima nič opraviti z internetom, s televizijo, to so neumnosti, to je posledica izobraževanja. Vse sodobne izobraževalne metode pa dajejo prednost inovativnosti, kreativnosti ?, ki pri učenju jezika kratko in malo nič ne koristijo. Jezik je zelo konservativna stvar, zato mora biti táko tudi poučevanje.? In v Sobotni prilogi Dela je še omenil, da so aktivne metode uspešne v naravoslovju, ne pa pri maternem jeziku. Marta Kocjan - Barle From miranhladnik1 na gmail.com Sat Mar 10 07:49:16 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 10 Mar 2012 07:49:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Lektura_--_Slovar_krajšav Message-ID: Od: Lektorsko društvo Slovenije Datum: 08. marec 2012 21:21 Za: slovlit-owner na ijs.si 8. marec 2012 21:21 je oseba Lektorsko društvo Slovenije napisala: Vladka, dober večer. 1. Vojska se lahko zaveda, ker je mišljena kot skupina ljudi. 2. Akcija ne more dostavljati. Dostavlja se lahko v akcijah, boljša možnost je "v humanitarnih akcijah so jim dostavljali pomoč", še boljša pa "humanitarne organizacije so jim dostavljale pomoč". 3. Pravilno je "bosta prišli". Lep pozdrav. Milojka >> Spoštovani, >> kolege lektorje vljudno prosim za mnenje o nekaterih jezikovnih zagatah: >> - A se lahko vojska zaveda? "V zgodovini so vojske uporabljale >> protipehotne mine predvsem za zaščito svojih meja, niso pa se >> zavedale/zavedali posledic." >> - A lahko akcija dostavlja? "Mine prizadetim preprečujejo, da bi jim >> humanitarne akcije dostavile potrebno pomoč./da bi jim v >> humanitarnih akcijah dostavili potrebno pomoč." >> - Kako vikati dve ženski ali dva moška ali skupino samih žensk, da >> ne bo nastalo "polvikanje"? Izključno z 2. osebo množine? Oblika "boste >> prišle/bosta prišli" za skupino žensk/dve ženski, ki jih/ju vikamo, torej ni vikanje? >> >> Vnaprej hvala za odgovore in lep pozdrav! >> >> Vladka Tucovič === Od: Špela Vintar Datum: 09. marec 2012 13:01 Zadeva: [SDJT-L] [JOTA] Pomladno srečanje z Mojco Kompara Dragi ljubitelji Jote, v torek, 13. 3. 2012, bo ob 17 h v predavalnici 31 predavanje dr. Mojce Kompara z naslovom Samodejna izdelava Slovarja krajšav. Predstavljen bo razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v slovenskih elektronskih besedilih. Prepoznavanje krajšav poteka na leksikalni oz. besedni ravni z opazovanjem lastnosti krajšav in krajšavnih razvezav ter sovpadanja. Algoritem prepozna krajšave na podlagi pravil za prepoznavanje, razvezave pa išče v sobesedilu ob upoštevanju pravil sovpadanja. Predstavljen je algoritem, ki filtrira pet letnikov dnevnika Delo in v 30 minutah izlušči 5820 kandidatov za krajšavno-razvezavne pare, ki so v nadaljevanju ročno čiščeni. Natančnost algoritma je 96,75-odstotna. V nadaljevanju je predstavljen delno samodejno izdelan Slovar krajšav, prostodostopen na portalu Termania. Prisrčno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 12 08:59:52 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 12 Mar 2012 08:59:52 +0100 Subject: [SlovLit] = Peši=E6_--_Re=3A_Slovar_krajšav_--_K njige_o_digitalni_humanistiki Message-ID: http://www.sdcafe.rs/ko-je-ko/milosav-slavko-pe%C5%A1i%C4%87 -- intervju s srbskim pisateljem in prevajalcem iz slovenščine Milosavom Slavkom Pešićem. === Od: Špela Vintar Datum: 11. marec 2012 08:50 Zadeva: [SDJT-L] [JOTA] Popravek - pomladno srečanje v sredo, 14.3., ob 17.00 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004036.html) Spoštovani ljubitelji Jezikovnotehnološkega abonmaja, žal je pri prejšnjem sporočilu prišlo do napake - pomladno Joto vam bo dr. Mojca Kompara z Univerze na Primorskem pripravila v sredo, 14.3., ob 17.00 v predavalnici 31 na Filozofski fakulteti. Prisrčno vabljeni! === http://unicon.com/books/humanist.pdf -- Alan Corre, Programming for Humanists (knjiga o digitalni stilistiki). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-March/002949.html -- še drugi o knjigah o digitalni humanistiki na forumu Humanist discussion group, tudi Igor Kramberger. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 12 18:38:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 12 Mar 2012 18:38:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Kopitar_romantik_--_Angažirana_literat ura_--_Re=3A_Knjige_o_digitalni_humanistiki Message-ID: From: "Luka Vidmar" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 12 Mar 2012 13:22:29 +0100 Subject: Jernej Kopitar HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU vabi na predavanje Predromantično/postklasično: misel Jerneja Kopitarja v evropskem kontekstu Jerneja Kopitarja (1780-1844) so dolgo opisovali kot >>predromantičnega<< misleca, ki je lovil ravnotežje med razsvetljenstvom in romantiko. Očitno je, da temelji njegova misel še v 18. stoletju. Kakor je poudaril Jože Pogačnik v obeh monografijah o Kopitarju, so bili tako rekoč vsi ljudje, ki so pomembno vplivali na njegovo izoblikovanje, povezani z načeli poznega srednjeevropskega razsvetljenstva, tako njegov mentor Žiga Zois, nemški jezikoslovci kakor A. L. Schlözer in patriarh slavistike Josef Dobrovský. Malo pozornosti pa so raziskovalci posvetili >>romantični<< strani Kopitarja, in to kljub temu, da je bilo od nekdaj znano, kako veliko dolguje Herderju, ki je bil po Isaiahu Berlinu eden >>resničnih očetov romantike<<. Pravzaprav Kopitar precej posrečeno spada v Berlinovo skupino >>zmernih romantikov<<, ki so trdili, da se >>življenje začne z dejanjem<<. Vsekakor pa bi morali v njem prepoznati ključno osebnost v srcu intelektualnega vrtinca, ki je preoblikoval srednjeevropsko misel v zgodnjem 19. stoletju. Tako se Kopitarjevi pogledi na jezik in literaturo izrazito razlikujejo od pogledov sočasnih mislecev v Rusiji, kjer je romantika ubrala popolnoma drugačno pot. To bi lahko vsaj delno razložilo Kopitarjev notorično ambivalenten odnos do ruskih znanstvenikov. Predaval bo prof. dr. Raymond Miller, ki je po študiju slavistike na univerzi Indiana leta 1975 magistriral, leta 1980 pa doktoriral na Harvardu. Od leta 1983 poučuje ruski jezik, rusko literaturo 19. stoletja in srednjeevropsko kulturno zgodovino na kolidžu Bowdoin v Mainu. Raziskuje slovansko renesanso v prvi polovici 19. stoletja, zlasti misel Jerneja Kopitarja. Preučuje tudi delo ruskih pisateljev kakor Gogolja in Dostojevskega. Objavlja v znanstvenih revijah v Združenih državah Amerike in v Evropi. Predavanje bo v sredo, 14. marca 2011, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v angleškem jeziku. === http://knjiga.dnevnik.si/sl/Dnevnikova+fabula/869/Okrogla+miza+o+anga%C5%BEirani+literaturi%3A+Anga%C5%BEirana+Da+je+le+dobra o okrogli mizi o angažirani literaturi v Dnevniku. http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pretanjeno-odpiranje-vprasanj-je-tisto-kar-odlikuje-dobro-literaturo/278362 -- poročilo na portalu RTV. === Aleš me je opozoril, da spletna lokacija knjige Programming for Humanists iz predhodnega sporočila ne deluje. Pač pa tale: http://www2.cs.uidaho.edu/~jeffery/icon/humanists/humanist.pdf From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 14 09:09:17 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Mar 2012 09:09:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Ekfraza_--_=C8eška_slovnica_--_Ekologi ja_skozi_poezijo Message-ID: Od: marko marincic Datum: 12. marec 2012 21:08 Zadeva: Fwd: predavanje -- M. Zagorski, Ekphrasis as a poetical device in Statius' Achilleid V četrtek, 15. 3. 2012, bo na Oddelku za klasično filologijo FF UL na obisku Mariusz Zagórski z oddelka za klasično filologijo Univerze v Varšavi. Ob tej priložnosti bo imel predavanje z naslovom Ekphrasis as a poetical device in Statius' Achilleid. Predavanje bo ob 17.10 v predavalnici 345 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2. Vabljeni. === Od: Lingvistični krožek Datum: 13. marec 2012 11:26 Zadeva: LK, 19. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 977. sestanek v ponedeljek, 19. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Božena Bednaříková, Katedra za češki jezik, Filozofska fakulteta Univerze v Olomoucu (Češka). Tema predavanja: Projekt sodobne češke slovnice (na primeru morfologije, besedotvorja in leksikologije). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: David Bandelj Datum: 14. marec 2012 08:09 Zadeva: I: Mednarodni simpozij Mednarodni lirterarni simpozij z naslovom Ekologija skozi poezijo (Jureta Detele) organizirata ga Literarno društvo IA in Slovensko društvo za primerjalno književnost. Simpozij bo potelal od 16. do 20. marca v Škocjanu in v Ljubljani. V Škocjanu bo simpozij potekal v klubski sobi Turističnega društva Škocjan, v Ljubljani pa bomo v ponedeljek, 19. 3. od 11:00 do 13:30 v Trubarjevi hiši literature, ko bosta bosta predavala prof. dr. Richard Jackson in Izr. prof. dr. Darja Pavlič, po predavanju bo sledila diskusija. Vljudno vabljeni. Vstop je prost. Z najlepšimi pozdravi, dr. Iztok Osojnik --- Izhodišče simpozija je vprašanje, ki si ga je nekoč zastavil znani italijanski filozof Umberto Eco: Ali resnica ekologije leži v literaturi? Ali je mogoče skozi branje poezije Jureta Detele priti do poglobljenih odgovorov na vprašanje, zakaj bi bilo treba v razmišljanju o usodi in obstoju našega planeta in vseh živih bitij jasen odgovor z vso resnostjo iskati skozi poezijo (in ne ekonomijo). Je poezija lahko tista sfera, v kateri se razkriva potlačeno ekološko podgobje sveta? Na ta in podobna vprašanja bodo poskušali odgovoriti povabljeni udeleženci: Jelka Kernev Štrajn (Ljubljana), Raymond H. Miller (Brunswick, Maine, ZDA), Richard Jackson (Chattanooga, Tennessee, ZDA), Alenka Jovanovski (Ljubljana), Sunandan Roy Chowdury (Indija), Iztok Osojnik (Ljubljana), Branislava Vičar (Maribor), Darja Pavlič (Ljubljana), Ravel Kodrič (Trst, Italija), Luka Omladič (Ljubljana), Tatjana Jamnik (Bielsko-Biala, Ljubljana), Agnieszka Będkowska-Kopczyk in Michal Kopczyk (Bielsko-Biała, Poljska) in drugi. [...] petek, 16. marec - prihodi, 19.30 - večerja sobota, 17. marec 9.30 - obisk razstave Narava in umetnost v Trstu 13.00 - kosilo 15.00 - dve predavanji 17.30 - dve predavanji 19.00 - večerja nedelja, 18. marec 9.30 - dve predavanji 11.00 - predavanje in pogovor 13.00 - kosilo 14.45 - predavanje in pogovor 16.30 - obisk Škocjanskih jam (ali Tomaja) 19.30 - večerja ponedeljek, 19. marec - obisk Ljubljane 9.00 - odhod v Ljubljano 11.00 - predavanje in pogovor (Trubarjeva hiša literature) 13.30 - kosilo 15.00 - ogled mesta in prosto za potepanje 19.00 - vrnitev v Škocjan 20.00 - večerja torek, 12. marec - odhodi From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 14 19:23:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Mar 2012 19:23:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Pasijon_na_Koroškem_--_Herta_Maurer_La usegger_--_Marani Message-ID: Od: piko Datum: 14. marec 2012 11:59 Zadeva: Fw: vabilo Predstavitev knjige Verurteilt zum Tod am Kreuz: Kärntner Christi-Leiden-Spiele o pasijonskih igrah na Koroškem avtorice Luise M. Ruhdorfer: v ponedeljek, 26. marca 2012, ob 19. uri, v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu v petek, 30. marca 2012, ob 19. uri, v slavnostni dvorani občinskega urada v Metnitzu Koroški deželni arhiv, Občina Metnitz, SNI Urban Jarnik, Zbor skupina akzent Bukovniki in igralci pasijonov delujejo integrativno prek vseh socialnih pregrad in političnih meja. Kristusovo trpljenje posredujejo >>v čast Bogu, za duševno rast soljudi in za blagor lastnih duš.<< ( Sylvester Wietinger, Metnitz, 1911). To je naša skupna kulturna dediščina. Lepo vabljeni! Martina Piko-Rustia Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik 10.-Oktoberstraße 25/3, 9020 Klagenfurt / Celovec === Od: Janez Stergar Datum: 14. marec 2012 18:19 Zadeva: spet enkrat na hitro in zadnji hip [...] 14. 3. 2012 ob 19.30 bo v domu v Tinjah dr. Herta Maurer-Lausegger predavala o "Bizantinski kulturi in Slovanih". V četrtek, 15. 3. 2012 ob 17.00 pa bodo dr. Maurer-Lauseggerjevi v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani (Novi trg 2) svečano podelili plaketo Nika Kureta za leto 2012, ki ji jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za njen >>pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma<<. V krajši verziji utemeljitve nagrade so mdr. zapisali, da je tokratna nagrajenka asistenčna profesorica na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Študirala je slavistiko in etnologijo na Univerzi v Gradcu in doktorirala leta 1980. Tam je bila najprej sodelavka pri raziskovalnem projektu >>Inventarizacija slovenskih narečij na Koroškem<<, od leta 1984 pa je na slavističnem inštitutu celovške univerze sodelavka raziskovalnega projekta >>Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem<<. Od leta 1994 je nosilka tega projekta in filmskega projekta >>Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju<<, od septembra 2000 pa je vključena v spletni projekt >>Kulturologija & ekonomija<<, ki od leta 2005 nosi naslov: >>Avdiovizualna dialektologija: Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju<<. [...] === From: "Adrian Kert" Date: Tue, 13 Mar 2012 09:08:48 +0100 Subject: WG: Ali hočeš postati "Marrano"? http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/marani.doc -- odmevi na knjigo Kärnten liegt am Meer, ob kateri so se odprli predlogi za novo koroško kulturno identiteto. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 19 13:10:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Mar 2012 13:10:50 +0100 Subject: [SlovLit] = 27=2E_3=2E_2012_DDH_--_Prevajanje_Krs t_--_Terminološki_slovarji Message-ID: http://tapor.ualberta.ca/taporwiki/index.php/Day_in_the_Life_of_the_Digital_Humanities_2012 -- 27. marec, dan v življenju digitalne humanistike; prijavi se za svoje dnevniško poročilo. http://www.unesco.org/xtrans/bsform.aspx?lg=0 -- Index translatiorum, iskanje po zbirki prevodov, tudi slovenskih. http://www.rtvslo.si/podcasts/izslo_je_15-03-2012_1649.mp3 -- Marko Marinčič o svoji knjigi Križ nad slovansko Trojo: Latinski palimpsesti v Prešernovem Krstu pri Savici na RTV; http://www.modrijanovaknjigarna.si/slv/Knjige/Knjige/slovenska-knjizevnost/Kriz-nad-slovansko-Trojo (povzetek glavnih tem knjige). === From: janez perpar To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 19 Mar 2012 11:16:31 +0100 Subject: jezikovna kavarna V sklopu Jezikovne kavarne se bomo ta torek ob 17. uri v Celjski Mohorjevi na Nazorjevi v Ljubljani s prof. Marjeto Humar pogovarjali o terminološkem slovaropisju. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 20 09:16:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 20 Mar 2012 09:16:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Smučarski_slovar_v_=AEireh_--_Zvočno _arhivsko_gradivo_na_ZRC_SAZU Message-ID: Od: Miha Naglič Datum: 20. marec 2012 08:05 Zadeva: Slovenski smučarski slovar v Žireh Ta četrtek ob 19h bomo v Galeriji Svobode v Žireh, ki so tudi smučarski kraj, predstavili Slovenski smučarski slovar. Uredila ga je moja sošolka Milka Bokal. Moj članek o SSS pa najdete na: http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=58203&from=arhiv Vabljeni! Miha === From: "Glasbenonarodopisni institut ZRC SAZU" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 20 Mar 2012 08:38:12 +0100 Vabimo vas na okroglo mizo z naslednjimi temami: POMEN IN VLOGA IZDAJANJA TERENSKEGA ZVOČNEGA GRADIVA POSNETI IN PREDSTAVITI LJUDSKA GLASBA NA ZGOŠČENKAH Z ZGOŠČENKE GLAS SEŽE V DEVETO VAS Dogodek bo v sredo, 21. 3. 2012, ob 11. uri v Atriju ZRC (Ljubljana, Novi trg 2). Pogovarjali se bomo o problematiki izdajanja zvočnega arhivskega gradiva in predstavili izdaje Glasbenonarodopisnega inštituta v letu 2011. Za Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, predstojnica From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 20 14:09:15 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 20 Mar 2012 14:09:15 +0100 Subject: [SlovLit] Zgodovina slovenske knjige -- O Vodetovi Message-ID: From: Helena Drewry To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 20 Mar 2012 11:58:37 +0000 Subject: Zgodovina knjige na Slovenskem Gostili bomo red. prof. dr. Miha Kovača iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dr. Kovač nam bo v svojem predavanju orisal razvoj založništva v zadnjih nekaj letih, opozoril bo na radikalne spremembe, ki so se zgodile v knjižnih dejavnostih in pokazal, pred kakšne moralne in etične dileme nas postavlja vznik elektronskega založništva, ki je povzročil pravi potres v knjižni industriji in hkrati postavil pod vprašaj naše temeljno razumevanje knjige in branja. V drugem delu predavanja bomo spoznali nekaj novih raziskovalnih polj, ki so se odprla z vznikom digitalnega branja, profesor pa nas bo opozoril tudi na nove kulturne in identitetne izzive, s katerimi se bodo majhne jezikovne skupnosti kot je slovenska soočile v novi digitalni dobi. Dr. Kovač občasno predava na univerzah po Evropi in v ZDA, je vodja Oddelka za raziskave in razvoj na založbi Mladinska knjiga ter avtor številnih člankov in monografij o knjigah in knjižnem založništvu. === From: Metka Lokar To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 20 Mar 2012 09:56:01 +0100 Subject: Angela Vode V okviru razstave Slovenke v dobi moderne vas prijazno vabimo na predavanje Dr. Mirjam Milharčič Hladnik: Angela Vode - življenjska zgodba ženske v politiki -- v četrtek, 22. marca 2012, ob 18.00 uri v Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Ljubljana. Angela Vode je bila levičarka, kot je sama trdila, po značaju. Bolele so jo družbene, socialne, nacionalne, razredne in spolne krivice. Zato je postala borka za narodno suverenost in samostojnost; feministična aktivistka za enakopravnost med spoloma in pravice žensk; antifašistka v boju proti ideologiji množičnega pobijanja in okupatorjem; ter voditeljica društev, organizacij in skupin, ki so si prizadevali za bolj pravično in svobodno družbo. Na našo srečo je bila tudi kronistka vseh teh prizadevanj in izjemna pisateljica. Njena zbrana dela so izšla v treh knjigah, Spol in upor 1998, Značaj in usoda 1999 ter Spomin in pozaba 2000. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Mar 20 17:02:19 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 20 Mar 2012 17:02:19 +0100 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?ViBLb3BydSBvIHNsb3ZlbsWhxI1pbmkgbmEgSHJ2YcWh kem Message-ID: <44d918311f0a5adf74ebe25595775618@guest.arnes.si> Oddelek za medijske študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na predavanje gostujoče predavateljice Marjane Mirković: Slovenska manjšina na Hrvaškem v kontekstu medijske problematike, ki bo pri predmetu Mediji in družbene manjšine v četrtek, 22. 3. 2012, ob 13.20 v predavalnici Maestral 1 (Titov trg 5, Koper). Predavanje bo informativne narave, v njem bosta na kratko predstavljena hrvaška manjšinska zakonodaja ter aktualni položaj in organiziranost slovenske narodne manjšine, ki deluje v obliki ljubiteljskih kulturnih društev in v okviru manjšinske samouprave na lokalni in regionalni ravni. Govor bo tudi o načinu njene politične zastopanosti v parlamentu in dejavnostih nasploh, posebej pa na področju ohranjanja in uveljavljanja slovenskega jezika. Prizadevanja v tem pogledu bodo predstavljena v okviru društev in tudi javnega izobraževalnega sistema na vseh treh ravneh, omenjena bo še založniška dejavnost društev in vloga osrednje knjižnice za slovensko knjigo. Predstavitev bo predvsem osredotočena na področje medijev. Po eni strani bo pozornost usmerila na dostop do slovenskega tiska in elektronskih medijev, javnega servisa na obmejnem območju, kjer živi manjšina, in uresničitvi predloga RTV SLO o vzpostavitvi spletne (pod)strani za vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Po drugi strani bo govor o spremljanju manjšinske problematike v javnih medijih na Hrvaškem in v obmejni Primorsko-goranski županiji kot tudi o medijih, ki nastajajo v okviru manjšine same. Podan bo tudi pregled nekaterih pobud za dejavnost na tem področju v prihodnje, skupaj z možnostmi za povezovanje obstoječih medijev na Hrvaškem in v širšem obmejnem prostoru. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 21 14:11:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 21 Mar 2012 14:11:11 +0100 Subject: [SlovLit] Sinonimnost -- Re: Zgodovina slovenske knjige -- SD Maribor Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 20. marec 2012 21:42 Zadeva: LK, 26. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 978. sestanek v ponedeljek, 26. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Jerica Snoj, ISJ ZRC SAZU. Tema predavanja: Sinonimija v leksikalnem pomenoslovju in slovaropisju. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Dopolnilo k vabilu na predavanje Miha Kovača o elektronski knjigi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004043.html): bo v sredo 28. marca ob 18.00 v razstavni dvorani NUK-a. -- mh === From: melita zemljak To: Date: Wed, 21 Mar 2012 12:46:48 +0000 Subject: Vabilo Slavističnega društva Maribor Spoštovani! Vljudno vas vabimo na redni občni zbor Slavističnega društva Maribor in na pogovor s predsednico Društva Bralna značka Slovenije, red. prof. dr. Dragico Haramija, z gosti, go. mag. Tilko Jamnik in g. Tonetom Partljičem, podpredsednikoma Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, ter go. Manco Perko, generalno sekretarko Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, in sicer v ponedeljek, 26. 3. 2012, ob 17. uri (občni zbor) oz. ob 18. uri (pogovor) v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10. Prijazen pozdrav, doc. dr. Alenka Valh Lopert, predsednica Slavističnega društva Maribor doc. dr. Melita Zemljak Jontes, tajnica Slavističnega društva Maribor From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Mar 21 14:42:54 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 21 Mar 2012 14:42:54 +0100 Subject: [SlovLit] = P=2E_Stanislav_Škrabec_in_njegova_teor ija_performativnosti Message-ID: <4F69DADE.19044.2F167842@matjaz.zaplotnik.siol.net> V skednju Škrabčeve domačije bosta v četrtek, 22. marca 2012, ob 19. uri s filozofskega, teološkega in kulturološkega vidika o p. Stanislavu Škrabcu in njegovem odkritju performativa spregovorila dr. Anton Jamnik, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, in dr. Brane Senegačnik, profesor latinščine in grščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pesnik in publicist. Največji slovenski jezikoslovec 19. stoletja pater Stanislav Škrabec postaja v širši mednarodni strokovni javnosti prepoznaven kot odkritelj teorije performativnosti. Zasluge za to priznanje gredo raziskavi dr. Igorja Ž. Žagarja in dr. Matejki Grgič, ki sta jo leta 2004 objavila v knjigi Čas in dejanje v jeziku (Založba *cf), konec minulega leta pa je izšla v angleškem prevodu pod naslovom How to Do Things with Tense and Aspect -- Performativity before Austin pri ugledni angleški založbi Cambridge Scholars Publishing. Dr. Igor Ž. Žagar in Matejka Grgič sta v svojem delu dokazala, da je teorijo performativnosti razvil in utemeljil p. Stanislav Škrabec skoraj 50 let pred enim najbolj briljantnih oxfordskih predstavnikov analitične filozofije Johnom I. Austinom. Večer bo z igranjem na lutnjo zaokrožil Boris Šinigoj, filozof, pedagog in glasbenik. Vabljeni! Več o temi pogovora si lahko preberete na http://www.rikogroup.com/si/medijsko-sredisce/114?id=564 Na spletni strani www.skrabceva-domacija.com vas seznanjamo, obveščamo in vselej vabimo pod svoje okrilje! From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Mar 21 16:18:15 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 21 Mar 2012 16:18:15 +0100 Subject: [SlovLit] O potrdilih za prisotnost na kongresu 2011 Message-ID: <4F69F137.15063.2F6DC2DA@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Boza Krakar " To: "'Matjaž Zaplotnik'" Copies to: Subject: za spletno stran Spoštovani učitelji, udeleženci kongresa v Mariboru 2011! Z ZRSŠ sem pred dnevi dobila obvestilo, da lahko "točke" za udeležbo na mariborskem kongresu uveljavljate in potrdilo pridobite le tisti, ki ste bili prisotni in podpisani vse tri dneve, torej od 29. 9. do 1. 10. 2011. Kongres in potemtakem tudi izobraževalni program je trajal tri dni, in po novih predpisih MŠŠ ni mogoče izdajati potrdil za delno udeležbo, ki je krajša od trajanja celotnega programa. Točke (1,5) in potrdila so zato pridobili le tisti, ki so bili na kongresu vse tri dni. Za to spremembo takrat, ko smo vas obveščali o kongresu, zares nismo vedeli ne mi ne naša "zveza" na Zavodu (nekaj let se kongres pač ni prijavljal kot izobraževanje, tako da tam niso imeli ažurirarnih pogojev). Žal mi je, da je dobra namera kljub našim prizadevanjem spodletela. V prihodnje bomo prijavljali kot program za "točke" krajši čas kongresa, največ 2 dni, tako da vas bo lahko za udeležbo čim več dobilo potrdilo, četudi ne boste šli na ekskurzijo tretji dan. Za lani pa vam tistim, ki ste bili tam en dan ali dva, lahko izdamo društveno potrdilo o udeležbi, če to želite in potrebujete. To pa, prosim, sporočite tajnici Petri na e-naslov jordan.petra na gmail.com. V upanju, da nam te nehotene napake ne zamerite preveč in da vas to ne bo odvrnilo od kongresne udeležbe za naprej, se vam še enkrat opravičujem in vas lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel, predsednica društva Spletna stran ZDSDS http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 22 14:15:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Mar 2012 14:15:07 +0100 Subject: [SlovLit] Wikiji in univerza -- Za arhiv ljubljanske slovenistike -- Diplomske naloge na planinske teme Message-ID: http://wikipedia-academy.de/2012/wiki/Main_Page -- simpozij Wikipedia Academy: Research and Free Knowledge, 29. junij 29 - 1. julij 2012, Berlin. Rok za oddajo povzetkov je 31. marec. === http://www.ff.uni-lj.si/Oddelki/slovenistika/zgodovina.htm -- nekaj novih povezav na že uležane dokumente ljubljanske slovenistike. === Od: PZS RS Datum: 22. marec 2012 12:04 Zadeva: Planinska Zveza Slovenije - Razpis za najboljšo diplomsko/magistrsko delo v letu 2012 Raziskovalna skupina pri Planinski Zvezi Slovenije je pripravila razpis za tekmovanje za najboljšo diplomsko/magistrsko delo v letu 2012. [...] Na razpis se lahko prijavijo vsi študenti, katerih dela so povezana s planinsko dejavnostjo v najširšem pomenu besede. Tako so to lahko dela tako s področja naravoslovja, kot družboslovja. [...] Z lepimi pozdravi, Iztok Cukjati, Raziskovalna skupina Planinska Zveza Slovenije Dvorakova 9 SI-1000 Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Sat Mar 24 18:45:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 24 Mar 2012 18:45:53 +0100 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Bogomirju_Magajni_--_Iz_Bukar ešte Message-ID: Od: Knjižnica Divača Datum: 22. marec 2012 13:02 Zadeva: VABILO NA SIMPOZIJ O dr. BOGOMIRJU MAGAJNI Povabilo na 8. literarno srečanje - simpozij o dr. Bogomirju Magajni z naslovom V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ PISATELJA DR. BOGOMIRJA MAGAJNE v torek, 27. 3. 2012, v sodelovanju Kosovelove knjižnice z Bralnim društvom Slovenije - Bralnim društvom Primorske in slovenskimi univerzami s pričetkom ob 14.30 (Knjižnica Divača, Kraška cesta 67) * nastop tria trobent Glasbene šole Sežana: David Macarol, Alen Mihelj, Tine Pavel Svetina, * uvodni pozdrav, v. d. direktorja Kosovelove knjižnice Sežana, Bojan Kavčič, * pozdrav, župan Občine Divača, Drago Božac, * nagovor, predsednik Bralnega društva Slovenije in državni svetnik, Zoltan Jan, * nagovor, predsednica Bralnega društva Primorske, Nadja Mislej Božič, * Prisotnost zaznamovanosti v Magajnovih delih za mlade bralce, Nadja Mislej Božič, * Primorski avtorji in mladinska literatura, prof. dr. Tatjana Rojc, * Ženski in moški junaki v mladinskih delih Bogomirja Magajne, prof. Tjaša Race, * nastop flavtistk Glasbene šole Sežana : Tjaša Kobal, Eva Švigelj, * Novi pogledi na pravljice Bogomirja Magajne - Brkonja Čeljustnik, prof. dr. Milena Mileva Blažić, * Punčka Maja, Racko in Lija, otroci svojega časa, prof. dr. Zoltan Jan, * interpretacija Magajnovih besedil, dramski igralec in književnik Aleksij Pregarc, * zaključek - povabilo k sodelovanju v naslednjem letu, vodja Knjižnice Divača, Magda Bezlaj, Nadja Mislej Božič, * povezovala bo Tanja Bratina Grmek, prof. slovenskega jezika in bibliotekarka. Vabljeni, vstop je prost. === From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 24 Mar 2012 09:17:51 +0100 Subject: Iz Bukarešte [...] 17. januarja 2012 smo na fakulteti priredili še en slovenski filmski večer, s katerim smo že napovedali Svetovne dneve slovenskega dokumentarnega filma 2012. Ogledali smo si namreč dokumentarni film Vlada Škafarja Otroci, ki so mi ga posodili na Slovenskem filmskem Centru. Bili smo navdušeni in enotnega mnenja, da gre za izjemen dokumentarec z močno sporočilno vrednostjo. 13. marca 2012 sem na povabilo študenta za študentsko organizacijo ASLUB iz Bukarešte pripravil predstavitev Slovenije ter spregovoril tudi o slovenskem šolskem in študijskem sistemu. Predstavitvi je prisluhnilo približno dvajset študentov. 20. marca 2012 pa smo združili moči z Veleposlaništvom RS v Bukarešti in pripravili večer najstarejših slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je v krasni in zelo akustični dvorani v "Casi Universitarilor" odlično odpela gostja iz Slovenije, gospa Bogdana Herman. Umetnica je prišla v Bukarešto na povabilo gospe veleposlanice Jadranke Šturm Kocjan, za prostor pa smo ob podpori Univerze v Bukarešti, Oddelka za rusko in slovansko filologijo na Fakulteti za tuje jezike in književnosti ter predstojnice, gospe Antoanete Olteanu, poskrbeli na lektoratu slovenščine. Res lepega dogodka so se udeležili veleposlaniki, diplomati, Slovenke in Slovenci, ki živijo in delajo v Bukarešti, ter profesorji in študentje, približno devetdeset ljudi. Lep pozdrav iz Bukarešte, Boštjan Božič From ziva.cebulj na gmail.com Mon Mar 26 13:10:05 2012 From: ziva.cebulj na gmail.com (=AEiva_=C8ebulj?=) Date: Mon, 26 Mar 2012 13:10:05 +0200 Subject: [SlovLit] = Prevajalski_festival_v_Hiši_slovenske_ poezije_v_Franciji Message-ID: Spoštovani slovenistični kolegi, sporočam vam, da se je od 18. do 23. marca 2012 v Tinqueuxju odvijal nov poetično-slovenistični dogodek: prevajalski festival Fragment. Na festivalu so v okviru prevajalske delavnice sodelovali študentje Filozofske fakultete UL, ki so pod mentorstvom Nadje Dobnik prevajali (in prevedli) roman Jeana Teuléja Le Magasin des Suicides, Trgovina za umore. Na festivalu se jim je pridružilo tudi nekaj študentov z Inalca, ki so v francoščino prevedli kratke zgodbe Duhovi Mihe Mazzinija. Zaključek festivala Fragment je sovpadel z datumom mesečnega dogodka Odmor za poezijo - Pause poésie, ki je bil v tem mesecu namenjen branju poezije Belgijke Gwenaëlle Stubbe. Tako je po kratki predstavitvi festivala sledil večer branja poezije ter pogovor s povabljeno pesnico in sociologinjo. Večer in z njim tudi festival se je zaključil ob pisanem in popolnoma mednarodnem kozarcu (in krožniku) prijateljstva med slovenskimi in franoskimi študenti, francosko publiko in belgijsko pesnico. Ob tem dovolite, da vam sporočim še to, da je v okviru pesniškega festivala Printemps des Poetes, Pomlad pesnikov, mesto Tinqueux dobilo naziv "mesto poezije", pri čemer HSP v Franciji ni povsem brez zaslug. Komisija je namreč v obrazložitev zapisala, da je Hiša slovenske poezije v Franciji "skupaj z Evropsko zvezo Hiš poezije pomembno obogatila kulturni prostor z izmenjavami slovenskih pesnikov". Torej, lep pomladni pozdrav iz Tinqueuxja, mesteca poezije, Živa Čebulj From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 27 10:23:35 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 27 Mar 2012 10:23:35 +0200 Subject: [SlovLit] Popackaj se s kulturo -- O jeziku stroke Message-ID: https://www.facebook.com/StudentskiDnevi -- jezikovni in literarni dogodki na Študentskih dnevih Filozofske fakultete v Ljubljani: torek 27. 3. 2012 15:00 - Delavnica: SLOVENSKI PRAVOPIS (Modra soba) 17:00 - BESEDNA POSTAJA: predstavitev nastanka in razvoja zbirke Mentorjeva prevajalnica, pogovor in branje odlomkov prevedenih del (Modra soba) Sreda, 28. 3. 2012 14:00 - CREATIVE WRITING - delavnica v angleščini (Modra soba) === Od: Lingvistični krožek Datum: 27. marec 2012 09:33 Zadeva: LK, 2. april LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 979. sestanek v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Nina Janich, TU Darmstadt (Nemčija). Naslov predavanja: "Ich als Physiker ...": Zum Zusammenhang von Fachsprache und Fachidentität in der interdisziplinären Forschung (Jaz kot fizik ...": Odnos med jezikom stroke in identiteto v interdisciplinarnem raziskovanju). Predavanje bo v nemškem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 27 19:58:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 27 Mar 2012 19:58:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_Škrabčeve_ustanove_2/2012_--_ Dan_v_življenju_digitalne_humanistike Message-ID: Od: Polona Lovšin Datum: 27. marec 2012 16:31 Zadeva: Okrožnica Škrabčeve ustanove 2/2012 Škrabčeva ustanova vabi k sodelovanju mlado odličnost! Edina slovenska fundacija, ki stremi k strokovnemu bogatenju slovenskega jezika, je objavila deveti razpis za dodelitev štipendij v študijskem letu 2012-13. Podrobno si lahko razpis preberete spodaj ali na spletnem mestu Škrabčeve ustanove. Kandidati za štipendije, študenti slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije, primerjalnega in splošnega jezikoslovja ter študenti, člani Slovenske province Sv. Križa, se lahko prijavijo na razpis do 14. maja. Novi Škrabčevi štipendisti bodo znani do sredine junija. Razpis je objavljen na spletnem mestu http://www.skrabceva-ustanova.si === http://dayofdh2012.artsrn.ualberta.ca/mhladnik/2012/03/27/editing-the-journal-and-wikipedia-then-reading/ -- en dan iz življenja digitalnega humanista :) From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 29 09:59:23 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 29 Mar 2012 09:59:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Tečaji_v_NUK-u_--_Dr=2E-študij_v_Nem čiji_--_DH Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 28. marec 2012 09:11 Zadeva: FW: Vabilo na aprilske tečaje From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Tuesday, March 27, 2012 1:24 PM Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "E-članki in e-knjige" (torek, 10. aprila 2012 od 10. do 13. ure) Tečaj "mEga iskalnik NUK" (četrtek, 12. aprila 2012) Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" (petek, 13. aprila 2012) Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja" (sredo, 18. aprila 2012) Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si === Od: monika pemic Datum: 28. marec 2012 13:14 Zadeva: 4 štipendije za doktorski študij na Hermann Paul School of Linguistics Basel-Freiburg [...] Hermann Paul School of Linguistics Basel-Freiburg razpisuje 4 štipendije za doktorski študij lingvistike. Več informacij je moč najti na naslovu: http://hpsl-linguistics.org/hpsl-scholarships2012 Lep pozdrav s severa, Monika === http://bit.ly/HcrQ4D -- anketa za globalno registracijo digitalne humanstike. From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Mar 29 11:26:53 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 29 Mar 2012 11:26:53 +0200 Subject: [SlovLit] Lektorsko predavanje Marte Kocjan Barle v Kopru Message-ID: <9a9a978d9f726b221f90f1fdfeecc11d@guest.arnes.si> Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi v okviru vaj pri izbirnem predmetu Lektoriranje na gostujoče predavanje slovenistke, lektorice in urednice Marte Kocjan - Barle: Manj je več ali kako lektorirati, ki bo v ponedeljek, 2. aprila 2012, ob 17.00 v predavalnici Maestral 3 (Titov trg 5, Koper). Predavateljica bo iz zakladnice svojih bogatih poklicnih izkušenj ponudila tudi nekaj praktičnih rešitev (pregibanje tujih lastnih imen) in skušala odgovoriti na vprašanja študentov in drugih poslušalcev. Prisrčno dobrodošli vsi, ki vas zanimajo vprašanja jezikovne kulture. Marta Kocjan - Barle se je po končanem študiju slovenščine in angleščine na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1975 zaposlila na Radiu Ljubljana; kot fonetik, tj. lektor za govor, je osem let usposabljala napovedovalce in novinarje za nastope pred mikrofonom. Nato je odšla za lektorico v Državno založbo Slovenije in ob svojem rednem delu dobrih šest let lektorirala tudi Novo revijo. Po sedmih letih so ji v založbi ponudili mesto urednice neleposlovnih izdaj. Kmalu se je začela usmerjati v leksikonske izdaje in 1993 postala urednica leksikografskih izdaj v Mladinski knjigi, kjer je do leta 2003 vodila in z Dragom Bajtom sourejala Slovenski veliki leksikon v 3 zvezkih. Od leta 2004 do upokojitve je nadaljevala z urejanjem v založbi Modrijan, kjer je v souredništvu z Dragom Bajtom uredila in priredila Splošni religijski leksikon (2007). Zaradi različnih delovnih izkušenj so jo vabili na predavanja učiteljem, slovenistom, leposlovnim in tehniškim prevajalcem, tajnicam ipd. Na podlagi dobrega poznavanja slovenskega pravopisa in svojih lektorskih izkušenj je napisala nekaj poljudnih in strokovnih člankov na pravopisno temo; leta 1992 je izdala tudi priročnik Abeceda pravopisa (drugo, popravljeno izdajo leta 1994, tretjo, popravljeno in dopolnjeno izdajo 1999); od leta 2006 je (so)avtorica učbeniških kompletov za slovenščino v osnovni šoli Znanka ali uganka. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 29 16:51:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 29 Mar 2012 16:51:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Brna_--_O_šolstvu_--_Simpozij_o_pre vajanju_mladinske_književnosti Message-ID: From: mateja kosi To: "silektornet na list.arnes.si" , "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 29 Mar 2012 04:15:46 -0700 (PDT) Subject: Iz Brna Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu smo prejšnji četrtek, 22. 3., priredili češko-slovenski literarni večer s češko pesnico Lenko Daňhelovo in prevajalcem Petrom Kuharjem. V petek dopoldne sta s študenti vodila še zelo uspešno prevajalsko delavnico. Prevajali so iz slovenščine v češčino in obratno. Povezava na fotografije z literarnega večera: http://milanpala.cz/literarni-vecer-danhelova-kuhar-brno-2012 V tem tednu s predavanji iz dialektologije slovenskega jezika gostimo Klaro Šumenjak, mlado raziskovalko ZRS UP in asistentko FHŠ UP za področje jezikoslovja. Študentom je predstavila predvsem posebnosti primorske narečne skupine. Mateja Kosi, lektorica slovenščine na FF MU Brno === http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm -- Center za študij edukacijskih politik. === Od: Konrad Zadravec Datum: 29. marec 2012 11:06 Zadeva: Simpozij NEKOČ JE ŽIVELA ZGODBA, KI SO JO PRIPOVEDOVALI PO VSEM SVETU Simpozij o prevajanju mladinske književnosti, 11. april 2012 MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana, dvorana v 3. nadstropju 9.30-10.00: Prihod in prijava udeležencev 10.00-10.15: Uvodna pozdrava: mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL, Slavko Pregl, direktor JAK 10.15-11.30: predstavitev referata in okrogla miza Darka Tancer-Kajnih: Simpozij o prevodni mladinski književnosti, Otrok in knjiga, 1983 Okrogla miza: z izmenjavo mnenj, krajšimi prispevki in predstavitvami bodo sodelovali mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Maša Kodrič, Katja Stergar, Irena Miš Svoljšak, Andrej Ilc in mag. Tilka Jamnik. 12.00-14.00 mag. Dušanka Zabukovec: Pogled na prevajanje mladinske književnosti med teorijo in prakso dr. Nike K. Pokorn: Skrita ideologija v prevodih otroške literature dr. Silvana Orel Kos, mag. Roman Vodeb: Psihoanalitični vidiki prevodnih premikov pri prevajanju pravljic dr. Darja Mazi-Leskovar: Prevod, priredba in pravica bralca do neokrnjene podobe besedila Gaja Kos: Zmote in resnice o prevajanju slikanic oz. krajših otroških besedil 15.00-16.00 Majda Stanovnik: Staranje prevodov, pomlajanje izvirnikov Stana Anželj: Razpetost prevajalca med potujitvenim in podomačitvenim pristopom na primeru prevajanja zamonijskega fantazijskega romana Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa Boštjan Gorenc: Kje na zemljevidu so Piškovlje in Poprov Gradec? Prijavnice pošljite najkasneje do ponedeljka, 9. aprila 2012, na naslov Mestna knjižnica Ljubljana [...] Kotizacija znaša 25,00 EURO. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Apr 1 14:28:42 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 1 Apr 2012 14:28:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Računalniškojezikoslovno_--_Suprasel jski_kodeks_--_WP_itd=2E Message-ID: From: Miha Rus To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 30 Mar 2012 11:26:08 +0000 Subject: terminološko ali računalniškojezikoslovno izobraževanje Zanima me, ali mogoče kdo ve za kakšno tako izobraževanje v bližnji prihodnosti, po možnosti še v tem letu? Lp, Miha === Od: Sollner-Perdih, Anka From: BG Embassy Ljubljana [mailto:bgembassysl na siol.net] Sent: Friday, March 30, 2012 1:52 PM Subject: povabilo na razstavo, ki jo prirejata Veleposlaništvo R Bolgarije in Univerza v Ljubljani/FDV Veleposlaništvo R Bolgarije v R Sloveniji ter Univerza v Ljubljani, ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve R Slovenije in Foruma slovanskih kultur, Vas vljudno vabita na otvoritev razstave z naslovom ?Supras?ljski kodeks v sobesedilu bizantinsko-slovanskih odnosov?, ki je posvečena 20. obletnici navezave diplomatskih odnosov med R Bolgarijo in R Slovenijo. Otvoritev bo potekala v sredo, 11. aprila 2012, s pričetkom ob 12.30 uri na Fakulteti za družbene vede. === http://www.youtube.com/watch?v=IAhKZ-9sX4A&feature=email in http://www.youtube.com/watch?v=KyIraANS3UI&list=UU1KUetrVTHoEx2w6k8PX4GQ&index=4&feature=plcp -- Hladnik v Kiberpipi o Wikipediji (video Matjaža Zaplotnika v dveh nadaljevanjih). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri167/index.html -- pa še nekaj fotografij. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 2 09:06:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Apr 2012 09:06:02 +0200 Subject: [SlovLit] Pridiga Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 02. april 2012 08:35 Zadeva: pridiga Drage zaničnice, dragi zaničniki in vsi podporniki naše vere! Zaničniška odmaševanja so v prvi vrsti namenjena prepričevanju tistih, ki še ne verjamejo, da je v Sloveniji možen ničodstotni davek na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Mislite si, da je v tem razlog, da vas, ki v to že verjamete, zadnje čase bolj slabo obveščam o naših obredih. Ker bomo imeli danes ob pol sedmih zvečer odmaševanje v Kranju v okviru Tedna slovenske drame, naj naprej sporočim, da to, da sodelujemo na tem festivalu, ne pomeni, da je naša verska skupnost postala gledališki cirkus. Povabilo za nastop smo sprejeli kot dodatno možnost za širitev naše vere in tudi za to, ker smo prepričani, da težave s slovenskim jezikom sodijo med največje slovenske drame. Če nocoj ne boste prisotni na našem odmaševanju, ste lahko vsaj z mislimi z nami. Zato vam pošiljam besedilo današnje pridige in vas obveščam, da bo naslednje odmaševanje že to sredo, 4. aprila, v ljubljanski kavarni Union, 27. avgusta zvečer pa bo veliko odmaševanje na prostem pred trnovskim KUD France Prešeren. kenguru Roza DANAŠNJA PRIDIGA Zaničnice in zaničniki! Kaj pomeni naša vera v to, da je v Sloveniji možen ničodstotni DDV za vse prozivode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik? Ali gre res za tako banalno stvar, kot je denar? Seveda ne. V naši veri je skrito veliko več. Kot prvo gre v njej za vero v to, da je slovenski jezik temelj naše države. In če je njen temelj, ga mora država varovati. Varovati jezik, ki je živ organizem, pa pomeni dajati mu čim več možnosti, da se razvija in raste. Verjeti v svoj jezik pomeni uporabljati ga povsod, kjer je to mogoče. Na žalost pa ljudje, ki tej državi vladajo, s svojim početjem izpričujejo nevero v pomembnost jezika, zaradi katerega ta država sploh obstaja. Naša sedanja vlada se v svoji koalicijski pogodbi zavzema za vrednote osamosvojitve, zaradi česar bi človek pričakoval, da bo po svojih najboljših močeh skrbela za najzaslužnejšega osamosvojitelja, slovenski jezik. A se bojim, da temu ni tako. Ko je naš predsednik vlade prejšnjič sedel za krmilom slovenske države, je slovesno odprl prenovljeno letališče Jožeta Pučnika, kjer novo zgrajeno prvo nadstropje osrednjega slovenskega letališča krasijo ogromni poetični napisi izključno v angleščini in s tem nedvoumno sporočajo, da tukaj ne vladamo Slovenci. Na žalost takega odnosa do slovenščine nima samo sedanja ekipa. 1. maja 2004 je imel ob našem vstopu v EU na trgu med eno in drugo Gorico Tone Rop govor v angleščini, Romano Prodi pa v italijanščini. Naš jezik je očitno za naše politike zdaj, ko smo si z njegovo pomočjo izborili samostojno državo, vse bolj nepotreben relikt. A ne živimo samo na svoji zemlji. Živimo tudi v svojem jeziku, ki mora imet enake možnosti, da se razvija in sledi času, kot vsi ostali jeziki EU. Ker je vezan na manjše tržišče kot večina drugih jezikov, s katerimi naj bi bil v EU enakopraven, zahtevamo, da se mu do te enakopravnosti pomaga. Ničodstotni davek na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik, je samo simbol tistega, kar za jezik, v katerem živimo, zahtevamo. Zahtevamo, da država, ki je na tem jeziku utemeljena, skrbi za to, da imamo mi, ki ta jezik živimo, kvalitetne filme, televizijske nadaljevanke, internetne strani in vse ostalo, kar potrebujemo za človeka vredno bivanje v svojem jeziku. Kajti če v slovenščini nimamo kvalitetne ostale ponudbe, tudi slovenskih politikov ne potrebujemo in se čim prej priključimo skupnosti, ki kvalitetno ponudbo v svojem jeziku ima. Če je za nas prepozno, naj vsaj naši otroci in vnuki rastejo v širokem jeziku, ki jim bo vlival samozavest. Ne pa v jeziku, ki potrebuje obvezne kvote v televizijskem in radijskem programu, da ohranja videz živosti. Zaničnice in zaničniki se ne ukvarjamo z vero v boga. Če obstaja, in zelo upam, da obstaja, bo bog že sam poskrbel, da bo svet tak, kot si ga je zamislil, in bodo tisti, ki ga zlorabljajo za svoje koristi, kaznovani. Kot vernike pa nas ne zanima bog, ampak z vsem duhom in materijo verjamemo v odrešilno moč števila nič. Nič jezikovnih kvot, nič davka na jezik in nič nasilja nad jezikom v imenu skrbi za njegovo idealno podobo. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 2 13:39:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Apr 2012 13:39:20 +0200 Subject: [SlovLit] Mariborske vedute -- Slavica TerGestina Message-ID: Od: Metka Zver Datum: 02. april 2012 12:10 Zadeva: Zmenek s knjigo (Srečanje in pogovor z avtorico knjige Mariborske vedute dr. Dragico Haramija) 2. 4. 12 ob 18:00 Mestna knjigarna Maribor Serija šestih slikanic Mariborske vedute prinaša razlagalne pripovedke (bajke, mite, legende) o Mariboru in njegovi okolici. Avtorica izbora je v svoji študiji analizirala več aspektov pripovedk - njihovo literarno plat ter oblikovne in vsebinske značilnosti besedil in njihovih različic, idejno plat, kozmološka in religiozna ozadja, slovstveno -folkloristično in etnografsko ozadje ter njihovo socialno funkcijo. Več: http://www.mladinska.com/skupina_mk/koledar_dogodkov/dogodek?etid=785 === From: "Blaž Podlesnik" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 2 Apr 2012 12:57:24 +0200 Subject: Vabilo k sodelovanju pri naslednji številki revija Slavica TerGestina Spoštovane kolegice in kolegi, vljudno vas vabimo k sodelovanju pri naslednji številki revije Slavica TerGestina, v kateri smo kot tematski okvir postavili problem "velike zgodbe" v slovanskih kulturah. Več o temi in rokih na naslovu: http://slavica-ter.org/data/uploads/tema_si.pdf Podrobnejša navodila za oblikovanje tipkopisa: http://slavica-ter.org/index.php?id=submissions Lp, Blaž Podlesnik From rok.zaucer na ung.si Mon Apr 2 16:03:25 2012 From: rok.zaucer na ung.si (=?UTF-8?B?Um9rIMW9YXVjZXI=?=) Date: Mon, 02 Apr 2012 16:03:25 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoslovno predavanje Paola Roseana na UNG Message-ID: <4F79B1AD.6080901@ung.si> V četrtek 5. aprila bo imel na Univerzi v Novi Gorici predavanje Paolo Roseano (Univerza Pompeu Fabra, Barcelona). Predavanje se začne ob 14:00 v sobi P3 v prostorih Univerze (Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica). Naslov predavanja, ki bo potekalo v angleščini, je "Expressing orational modality in Friulian: intonation, syntax and modal particles". Več informacij o predavatelju: http://prosodia.upf.edu/home/ca/fitxes/roseano.php Vljudno vabljeni! Rok Žaucer From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 3 20:11:09 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 Apr 2012 20:11:09 +0200 Subject: [SlovLit] Dve jezikoslovni knjigi -- V mestu Gogi -- Josip Vidmar Message-ID: Od: Fabjan, Barbara Datum: 02. april 2012 14:30 Zadeva: Predstavitev monografij iz knjižne zbirke Razprave FF 4. aprila 2012, 11.00, LP Bar (Novi trg 2, Ljubljana) Znanstvena založba Filozofske fakultete vabi na predstavitev dveh novih monografij iz knjižne zbirke Razprave FF, in sicer: - Ada Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje - Robert Grošelj: Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih. Pogovor bo vodila izr. prof. dr. Andreja Žele. Barbara Fabjan === Od: Ana Polona Golobic Datum: 02. april 2012 18:30 Zadeva: Vprašanje za Slovlit - Maribor - sklanjanje Prosim pomagajte mi pri sklanjanju sledeče povedi: MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBOR ZA UČENCE PETEGA RAZREDA ali MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBORA ZA UČENCE PETEGA RAZREDA Drugi primer mi je neznansko tuj, a mi prijateljice pravijo, da naj bi bil pravilen. Po zgledih Dogodek v mestu Gogi in nisem videl deklice Petre. Močno upam, da gre za dvojnico. Hvala in lep pozdrav, Ana Polona Golobič === From: "Simona Mehle" Date: Tue, 3 Apr 2012 16:47:34 +0200 Subject: Napoved dogodka ob 20-letnici smrti Josipa Vidmarja Spoštovani, knjiga Josip Vidmar: Moj obraz je nastala iz zapisov iz bogate književne zapuščine Josipa Vidmarja. Vidmarjeva hči Živa jih je izbrala in razvrstila tako, da je nastala svojevrstna avtobiografija - obraz Josipa Vidmarja, kakršnega se spominjajo tisti, ki so ga poznali, in kakor ga pomni tudi Živa Vidmar. Knjiga, ki je izšla lani, tik pred sedemdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je zgodba o resničnem življenju resnične osebe. Josip Vidmar je imel dolgo, raznoliko in bogato življenje, ki se je začelo v potresnem letu 1895 v avstro-ogrski monarhiji, končalo pa skoraj sto let kasneje v samostojni Sloveniji. Prav ta boj za samostojno Slovenijo in z njim zavzemanje za avtonomni kulturni prostor je osrednja tema njegovega življenja. V sredo, 11. aprila, mineva natančno 20 let od smrti Josipa Vidmarja. Naj bo to priložnost za srečanje ob knjigi in za pogovor o njem in njegovih skrivnostih. Naši gostje v Modrijanovi knjigarni bodo Živa Vidmar, dr. Miklavž Komelj in dr. Zora Konjajeva. Pridite torej v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v Modrijanovo knjigarno. _________ >>Josip Vidmar je zmeraj trdil, da mora vsak človek polno in odgovorno živeti v treh dimenzijah: intimno osebni, človeško aktivni ter družbeno angažirani. Rodil se je v svobodnjaški družini, ki je tedaj živela na Zvonarski v Ljubljani med livarno zvonov in ljubljanskim bordelom. Oče je bil dežnikarski mojster - hudomušni filozof, mati pa podjetnica, ki je znala na pamet vsega Prešerna, rodila 11 otrok (odraslo in preživelo čez 50 let jih je 7), svojim otrokom nudila Schwentnerjeve slovenske in nemške novitete in dala pobudo za Slovensko splošno žensko društvo. Prav ženski liki so v njegovem življenju in delu najbolj zabrisani (v Obrazih je edini ženski obraz Lili Novy, mame in žen praktično sploh ne omeni). Iz otroštva ga je res prebudila knjiga, dokončno pa ga oblikujeta prva svetovna vojna in ujetništvo v Rusiji. Rusija ga tudi usmeri v svet literature in s tem gledališča, kar ga v dunajskih povojnih študentskih letih dokončno določi za literarnega kritika, za kar se je imel vse življenje. Knjižica Kulturni problem slovenstva je začetek njegove tretje dimenzije - družbene angažiranosti, ki ga je okupirala v za Slovence najbolj usodnih letih, v času NOB in povojne izgradnje do leta 1953, ko ni bil več predsednik slovenskega prezidija, ostal pa je, kot je sam pravil, paradni konj. Zapis Gorkega o Človeku mu je v mladosti odprl oči, mu jih je pa odprl tudi v dojemanje sveta v nadrealističnem smislu, smislu umetnosti, zato je tudi v svojih dimenzijah postavil na prvo mesto človeka in njegovo človeško nrav v smislu resničnega ali vsaj domišljijsko verjetnega. In take so bile zgodbe, ki smo jih otroci poslušali v toplih zimskih večerih v času, ko ni bilo televizije, na radiu pa je oče kdaj pa kdaj poslušal le poročila, mi otroci pa nedeljske jutranje pravljice.<< (Živa Vidmar) Lep pozdrav z založbe Modrijan! Simona Mehle From matej.klemen na nottingham.ac.uk Tue Apr 3 16:44:14 2012 From: matej.klemen na nottingham.ac.uk (Matej Klemen) Date: Tue, 3 Apr 2012 16:44:14 +0200 Subject: [SlovLit] Nejc Gazvoda v Nottinghamu in Londonu Message-ID: Pozdravljeni, na Oddelku za ruske in slovanske študije Univerze v Nottinghamu smo prejšnji teden gostili pisatelja in režiserja Nejca Gazvodo. V torek, 27. marca, smo v sodelovanju s Centrom za prevajalske in primerjalne kulturološke študije Univerze v Nottinghamu pripravili večer, posvečen literaturi in literarnemu prevajanju. Na njem sta Gazvoda in naša nekdanja študentka slovenščine, mlada prevajalka Olivia Hellewell, ki trenutno prevaja njegove kratke zgodbe, pogledala na proces literarnega ustvarjanja in prevajanja ter opozorila na specifike slovenščine pri tem. Gazvoda je spregovoril tudi o razlikah med literarnim in filmskim ustvarjanjem. Zbrano občinstvo ? bilo nas je čez 40 profesorjev, študentov in drugih navdušencev ? je prisluhnilo njegovemu branju kratke zgodbe Grobarček in Oliviinemu prevodu, v roke pa je dobilo knjižice s prevodi treh Nejčevih kratkih zgodb iz zbirke Fasunga, ki smo jih pripravili s študenti slovenščine v okviru prevajalske delavnice februarja in marca (knjižico najdete tukaj: http://db.tt/WBVNohcs). Študenti so prav tako predstavili svoje poglede na prevajalsko delo: na veselja in težave, ki so jih imeli z njim. Večer je moderirala dr. Polly McMichael. Ob koncu se je razvila zanimiva in živahna diskusija in se še precej časa nadaljevala ob kozarcu slovenskega vina in prigrizkih. V sredo, 28. marca, se nas je ponovno zbralo okrog 40 v projekcijski dvorani univerzitetne knjižnice, saj smo imeli edinstveno priložnost, da smo si kot prvi v Veliki Britaniji lahko ogledali Nejčev film Izlet. Potem pa smo se o Izletu pogovarjali z režiserjem ? tudi tokrat je vlogo moderatorke prevzela dr. Polly McMichael ? in ga zasuli z vprašanji. V četrtek, 29. marca, smo se z Nejcem odpravili v London na School of Slavonic and East European Studies na UCL. Ogledali smo si Izlet, ki ga je publika sprejela z navdušenjem. Spet nas je bilo čez 40, tokrat je bilo med zbranimi kar nekaj Slovencev, živečih v Londonu in Oxfordu. Po filmu pa je ob kozarcu Laškega ali slovenskega vina sledil še pogovor z Nejcem, ki ga je vodil dr. Tim Beasley-Murray z UCL. Vprašanj in pohval na račun filma kar ni zmanjkalo. Zahvaljujem se vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko izvedli ta projekt: Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelku za ruske in slovanske študije in Centru za prevajalske in primerjalne kulturološke študije Univerze v Nottinghamu, SSEES UCL, Nini Urh za oblikovanje plakata, Študentski založbi, ki nam je poleg finančne podpore podarila tudi knjige za lektorat, in slovenski ambasadi v Londonu za vino in pivo ter soorganizacijo londonskega dogodka. Lep pozdrav, Matej Klemen, lektor slovenščine v Nottinghamu From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 3 21:18:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 Apr 2012 21:18:08 +0200 Subject: [SlovLit] Javna last -- Besedilni korpus in slovar -- Franc Drolc Message-ID: http://www.openbookpublishers.com/product/93/the-digital-public-domain--foundations-for-an-open-culture/1796c29e19e8140e48484ab089476fa2 -- Melanie Dulong de Rosnay in Juan Carlos De Martin (ur.), The Digital Public Domain: Foundations for an Open Culture (zbornik prispevkov EU-projekta, ki se v imenu družbenega zdravja zavzema za to, da besedila, glasba, slike ... postanejo javna last). === Od: Lingvistični krožek Datum: 03. april 2012 12:42 Zadeva: LK, 10. april (torek) LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 980. sestanek. Predaval bo dr. Simon Krek, Institut "Jožef Stefan" / Amebis, d. o. o., Kamnik. Tema predavanja: Pridobivanje jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov za namen izdelave enojezičnih slovarjev in slovnic. ZARADI PRAZNIKA BO SREČANJE IZJEMOMA V TOREK, 10. APRILA, v Modri sobi, 5. nadstropje FF od 17:00 do 18:30. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Berta Golob Datum: 03. april 2012 20:34 Zadeva: memento V Kranju je po daljši bolezni umrl slavist prof. Franc Drolc. R. I. P. Berta Golob From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Apr 4 07:16:00 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 04 Apr 2012 07:16:00 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikoljubni cvetober Message-ID: <4F7BD910.29019.161BA086@matjaz.zaplotnik.siol.net> ------- Forwarded message follows ------- From: "Boza Krakar " To: "'Matjaž Zaplotnik'" Subject: jezikoljubni cvetober Organization: ff Na spletni strani SdS lahko tisti, ki vas zanima, berete Jezikoljubni cvetober, zbirko prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali. Prispevki so razdeljeni v odzive in polemike ter v razprave. Ideja se je porodila ob dnevu žena, kolegice so svoje prispevke poslale, jaz pa sem jih poskušala zlepiti po kronološkem redu. Zdi se mi umestno, da so takole zbrani, saj je ob vsaki posamezni objavi kaj lahko zamahniti z roko, večje število, podprto tudi z argumentiranimi razpravami, pa kaže, da problem ni kratkotrajen in da za odgovorne v šolskih inštitucijah tudi tako lahkotno zanemarljiv ne bi smel biti, kot je in očitno bo. Zato bo tale cvetober nemara imel še kakšno nadaljevanje, posebnih učinkov pa bržkone manj. Boža Krakar Vogel, predsednica društva in urednica Cvetobera Jezikoljubni cvetober v formatu PDF: http://641.gvs.arnes.si/CVETOBER.pdf Jezikoljubni cvetober v spletni obliki (HTML): http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/cvetober From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu Apr 5 09:37:29 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 05 Apr 2012 09:37:29 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?ViBLb3BydSBvIHRyxb5hxaFrZW0gZ2xlZGFsacWhxI11 Message-ID: Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na predstavitev knjig dr. Bogomile Kravos Slovenska dramatika in tržaški tekst (2011) in Slovensko stalno gledališče v Trstu: tradicija v medkulturni stvarnosti (2011) v torek, 10. aprila 2012, ob 19.00 v foajeju Gledališča Koper. Monografiji bodo predstavili: avtorica, gledališka kritičarka in publicistka dr. Bogomila Kravos, prevajalka in docentka za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem doc. dr. Barbara Pregelj ter pesnik, dramatik in direktor Slovenskega gledališkega muzeja ter urednik in sourednik obeh publikacij Ivo Svetina. Iz urednikovega uvodnika:?Slovensko stalno gledališče je nesporno eno od slovenskih poklicnih gledališč. Ne glede na bolj ali manj uresničljivo idejo Josipa Vidmarja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru bi morali Slovenci, pri čemer ne mislim le na tiste, ki žive onstran meje, ampak morda predvsem nas, ki živimo v 'matici', to gledališče razumeti kot prav poseben, rečeno nekoliko skrivnostno, dar, ki nam omogoča, da svojo gledališko omiko gojimo tudi v tuji državi, in to ne glede na delitev na večino in manjšino. Zgodovina slovenskega gledališča nas uči, da so se v Trstu dogajale zelo pomembne stvari za razvoj in rast našega gledališča.? From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 5 14:12:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 Apr 2012 14:12:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Odmaševanje_--_Janez_Dolenc Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 04. april 2012 17:46 Zadeva: odpade (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004057.html) Vsem, ki ste nocoj nameravali prit na odmaševanje v kavarno Union, sporočam, da zaradi neznanega nesporazuma med kavarno in organizatorji naš današnji obred odpade. Zaenkrat ne kaže, da bi bili za zmedo krivi sovražniki naše vere. Jezik je velik in vsi smo njegovi preroki! Vaš kenguru === Od: Zoltan Jan Datum: 05. april 2012 12:06 Zadeva: Preminul je prof. Janez Dolenc, častni član SDS Preminul je prof. Janez Dolenc, častni član Slavističnega društva Slovenije. Poleg svojega pedagoškega dela na tolminskih srednjih šolah je ustvarjal tudi kot aktivni raziskovalec, zbiratelj ljudskega blaga, proučevalec literarne zgodovine, urednik zbranih del klasikov, krajevnih publikacij itd. (prim. Špela Mrak, Janez Dolenc - urednik Tolminskih zbornikov, Tolminski zbornik 4 (2010), 493-498). Bil je tudi zvest spremljevalec slavističnega dogajanja in skrben fotograf številnih stanovskih dogodkov. Zadnja leta je bil član častnega razsodišča SDS, pred tem pa je veliko napravil, da se je v sedemdesetih letih prebudilo pokrajinsko SD Nova Gorica, ki mu je nato tudi predsedoval. Pogreb je v četrtek, 4. aprila t. l. ob uri v Tolminu. Kot urednik zbranih del in avtor monografije o Ivanu Preglu je nekoč omenil, da je njegova življenjska pot potekala obratno kot Pregljeva, en je prišel z Gorenjske, drugi pa tja odšel. -- Zoltan JAN From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 5 17:27:00 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 Apr 2012 17:27:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Zgobe_iz_maTjaževe_dežele_--_Re=3A_V _mestu_Gogi_--_Re=3A_Janez_Dolenc_Franc_Drolc Message-ID: Od: Študentska Založba Datum: 05. april 2012 14:53 Zadeva: Predstavitev Antologije slovenske proze na avstrijskem Koroškem Študentska založba - Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in Knjigarna Haček - Celovec vabijo na predstavitev Antologije slovenske proze na avstrijskem Koroškem Zgodbe iz maTjaževe dežele, ki bo v četrtek, 12. aprila 2012 ob 19.00 uri v knjigarni Haček (Paulitschgasse 7) v Celovcu. Prispevke je zbral in uredil Andrej Leben. Sodelujejo: Andrej Leben, Anita Hudl, Martin Kuchling in Anton Haderlap, Moderator: Horst Ogris. Glasbeni okvir: učenci Glasbene šole na Koroškem. >>Zgodbe iz maTjaževe dežele ponujajo vpogled v razvojne linije, prepletanje in soobstajanje različnih pripovednih tradicij in modelov, hkrati pa razpredejo podobo duhovnih, socialnih, političnih, zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih razmer v zadnjih devetih desetletjih, s katerimi so se koroški Slovenci spoprijemali tudi kot literarni ustvarjalci.<< Prisrčno vabljeni! === Od: Andrej Šurla Datum: 05. april 2012 10:57 Zadeva: Re: [SlovLit] V mestu Gogi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004060.html) Hehe, ali na Štajerskem dijaki za svoja štejejo več mest? MB je pri tem verjetno vštet samodejno. Hm, ali pa ni in je treba to zavest utrditi - vsaj glede na naslov naloge bi se dalo tako sklepati. :-) Pa še malo bolj resno. Verjetno bi zvenelo precej hecno, če bi po kakšni slabi predstavi novomeških košarkarjev v športnem dnevniku napisali Poraz v mestu Novem mestu. :-) Ampak jezik je živahna kačica, ki nas včasih res piči tudi takrat, ko smo na to najmanj pripravljeni. LP, Andrej === From: "Alenka Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 5 Apr 2012 15:25:18 +0200 Subject: Janez Dolenc, Franc Drolc Ob poslavljanju od umrlih kolegov profesorjev Janeza Dolenca in Franca Drolca si lahko obudimo spomin nanju na naslovu http://www.gorenjci.si/?page=zacetek. Besedila je mogoče in zaželeno dopolnjevati (gorenjci na kr.sik.si.). Alenka Božič From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 5 22:01:09 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 5 Apr 2012 22:01:09 +0200 Subject: [SlovLit] = 22=2E_Primorski_slovenistični_dnevi Message-ID: From: NADA ĐUKIĆ Date: Thu, Apr 5, 2012 at 9:02 PM Subject: PROGRAM 22. PSD To: slovlit-request na ijs.si Cenjene in cenjeni, posredujemo Vam program letošnjih 22. Primorskih slovenističnih dnevov: Četrtek, 12. 4. 2012, Kulturni dom Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola 16.00-19.00 Okrogla miza Istrska slovenska književnost povezuje: Boštjan Debelak, Slavistično društvo Koper Mirjana Kontestabile Rovis, Pokrajinski arhiv Koper, Kulturnozgodovinski razvoj Slovenske Istre Jasna Čebron, Slavistično društvo Koper, Istrska slovenska književnost; razvoj, avtorji in teme Ines Cergol, Gimnazija Koper, Alojz Kocjančič, istrski pesnik Alferija Bržan, Slavistično društvo Koper, Bert Pribac, pesnik o Istri in pisec o Slovencih dr. Miran Štuhec, Filozofska fakulteta, UM, Tomšičev opus med šavrinkami in šandrinkami Senija Smajlagič, Slavistično društvo Koper, Istrijanova molitev in poezija Edelmana Jurinčiča mag. Vladka Tucovič, Fakulteta za humanistične študije, UP, Literarna geografija slovenske istrske književnosti Silvo Fatur, Slavistično društvo Koper, Slovenskoistrsko slovstvo - pogled od zunaj Petek, 13. 4. 2012, Pedagoška fakulteta, UP, Cankarjeva 5, Koper 9.00-12.00 Slovenistične strokovne novosti in njihova vključenost v šolske programe povezuje: Mojca Butinar Mužina, Slavistično društvo Koper mag. Marija Mercina, Slavistično društvo Nova Gorica, Dragoceni prispevek literarni vedi dr. Marije Pirjevec Paternu dr. Vita Žerjal Pavlin, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Križev pot Stanka Vuka (12. 11. 1912-10. 3. 1944) dr. Tatjana Rojc, Fakulteta za humanistiko, UNG, Pogled v Sredozemlje pri Borisu Pahorju in Miroslavu Košuti dr. Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta, UL, Književni pouk v osnovni šoli - analiza učnega načrta Slovenščina (2011) Martina Rodela, Pedagoška fakulteta, UP, Posredovanje slovničnih informacij v večkodnih učbeniških besedilih za slovenščino kot tuji jezik na začetni ravni Alenka Čuš, Fakulteta za humanistične študije, UP, Slovensko šolstvo in izseljenske knjižnice v Argentini Bojana Modrijančič Reščič, Tehniški šolski center Nova Gorica, Referati dijakov na srednji strokovni šoli 16.00-19.00 Okrogla miza >>Primorščina<<, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Oddelek za italijaniko, Čevljarska 22, Koper povezuje: dr. Simona Bergoč, Služba za slovenski jezik, MIZKŠ RS dr. Jana Volk, Znanstveno-raziskovalno središče, UP, Sredinski glasovi v spontanem govoru govorcev v Slovenski Istri dr. Andreja Žele, Filozofska fakulteta, UL, Sklapljanje kot naravni in aktualni odraz nepretrganosti govora med narečnim in knjižnim dr. Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Govor vasi Jelšan na skrajnem jugu notranjskega narečja dr. Danila Zuljan Kumar, Fakulteta za humanistiko, UNG, Od štivalen pcinjih in dnaa muša do Juane in škretića - in še veliko več Mirna Buić, Filozofska fakulteta, UL, >>Primorščina<< Izolanov: mnenja, predstave in primeri jezikovne rabe dr. Karin Marc Bratina, Filozofska fakulteta, UL, Metaforičnost v primorskih narečjih Aldo Černigoj, primorski pisatelj, sociolog iz Kopra, Primorska knjižna slovenščina ali primorsko obarvan knjižni jezik Petek, 13. 4. 2012 10.00-13.00 Koprske literarne poti strokovno vodstvo: Jasna Čebron, Slavistično društvo Koper Prisrčno vabljeni in vabljene, Nada Đukić, predsednica Slavističnega društva Koper From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 6 11:14:14 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 6 Apr 2012 11:14:14 +0200 Subject: [SlovLit] O Kosovelu v Trstu -- Re: Franc Drolc -- Himna KOKS-a Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit-request na ijs.si, slovlit na ijs.si Date: Thu, 5 Apr 2012 23:00:18 +0200 Subject: Monografija o Kosovelu v Trstu Slavistično društvo Trst-Gorica -Videm in Slovenski klub vabita na predstavitev knjige Janeza Vrečka Srečko Kosovel: Monografija. Pri predstavitvi in pogovoru z avtorjem bosta sodelovala prof. Ivan Verč in prof. Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi pa bo podal Primož Forte, igralec Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Srečanje bo v četrtek, 12. aprila 2012, ob 17.30, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.). === Od: Zdzisław Datum: 06. april 2012 10:55 Zadeva: Franc Drolc Dragi Miran! Ko mi je konec prejšnjega leta profesor Franc Drolc poslal svojo knjigo Meseci globoke rose, mi je z njo vzbudil spomine na najina krakovska šestdeseta leta, ko mi je bil prvi učitelj slovenščine na Jagelonski univerzi, ter na nekaj poznejših srečanj v Sloveniji, hkrati pa mi je vzbudil željo po obnovitvi najinih stikov - dokler je še čas. Pa je naneslo drugače: povabilo k prihodnjemu se je kaj kmalu sprevrglo v slovo od minulega. Vsi na Poljskem, ki smo imeli čast biti profesorjevi učenci (med njimi je tudi moj univerzitetni kolega Władysław Kryzia), ga bomo ohranili v dobrem in lepem spominu. Zdzisław === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 05. april 2012 23:25 Zadeva: Za SlovLit Dragi Miran, za SlovLit s soglasjem avtorja Borisa A. Novaka pošiljam naslednjo pesem za objavo in za razmišljanje: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/HIMNA KOKSA.doc -- LP Milena M. B. From Irena.Grahek na gov.si Fri Apr 6 14:17:35 2012 From: Irena.Grahek na gov.si (Irena.Grahek na gov.si) Date: Fri, 6 Apr 2012 14:17:35 +0200 Subject: [SlovLit] Predstavitev nekaterih projektov za uveljavljanje slovenskega jezika Message-ID: Predstavitev nekaterih projektov za uveljavljanje slovenskega jezika V sredo, 11. aprila 2012, ob 12. uri bomo v veliki sejni sobi v pritličju Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na Maistrovi ulici 10 predstavili štiri izbrane projekte z lanskega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika. Na kratko jih bodo orisali predstavniki Amebisa, Slovenskega društva Informatika, Glasbene matice Trst in Osnovne šole Grm iz Novega mesta. Udeležence predstavitve bo nagovoril državni sekretar Aleksander Zorn. Vodja Sektorja za slovenski jezik dr. Simona Bergoč bo pojasnila namen vsakoletnega javnega razpisa in spregovorila o sedanjem delu sektorja. Lepo vabljeni! From rok.zaucer na ung.si Fri Apr 6 15:14:27 2012 From: rok.zaucer na ung.si (=?UTF-8?B?Um9rIMW9YXVjZXI=?=) Date: Fri, 06 Apr 2012 15:14:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikoslovno_predavanje_na_UNG_-_Luka_Crni?utf-8?b?xI0= Message-ID: <4F7EEC33.2060007@ung.si> V sredo 11. aprila bo imel na Univerzi v Novi Gorici predavanje Luka Crnič (Center za jezik, logiko in kognicijo Hebrejske univerze v Jeruzalemu). Predavanje se začne ob 10:30 v sobi P3 v prostorih Univerze (Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica). Naslov predavanja, ki bo potekalo v angleščini, je "Scalar particles in the languages of Europe: morphological complexity and scope rigidity." Več informacij o predavatelju: http://pluto.huji.ac.il/~crnic/ Vljudno vabljeni! Rok Žaucer From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 10 12:01:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 10 Apr 2012 12:01:50 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2011/1-2 -- Re:Himna KOKS-a -- Vrednotenje v znanosti Message-ID: Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 06. april 2012 21:15 Zadeva: Kazalo JiS LVI/1-2 (2011) Razprave Boris A. Novak, Baladni ritem usode: metametrične značilnosti balad Svetlane Makarovič na ozadju širšega mednarodnega izročila Gašper Troha, Struktura poezije Svetlane Makarovič med grotesko in metafiziko Marjetka Golež Kaučič, Folklorni in živalski slovar v ustvarjalnem opusu Svetlane Makarovič Irena Novak Popov, Rastlinsko in živalsko podobje v poeziji Svetlane Makarovič Gregor Pompe, Poezija Svetlane Makarovič med literarno in glasbeno paradigmo Milena Mileva Blažić, Izvirnost v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič Mateja Pezdirc Bartol, Sapramiška: slikanica, slušna igra in gledališka uprizoritev Tadeja Lackner, Motiv Rdeče kapice v kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko Svetlane Makarovič in Kaje Kosmač Ocene in poročila Boža Krakar Vogel, Jesensko dogajanje v Slavističnem društvu Slovenije Žiga Mujakić, Mednarodna znanstvena konferenca Individualni in kolektivni bilingvizem === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/HIMNA%20KOKSA.doc -- tokrat bolj delujoča povezava na himno KOKS-a (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004068.html). -- mh === Od: Josipović, Renata Datum: 10. april 2012 08:22 Zadeva: Vabili na predavanji profesorja Adama ¦wieżyńskega Vabimo vas na predavanje profesorja Adama ¦wieżyńskega z Oddelka za filozofijo narave Univerze v Varšavi: Values, Axiological Experience and Scientific Research. Predavanje bo v četrtek, 12. aprila 2012 ob 13.50 v pred. 434 na Filozofski fakulteti. Natural Sciences, Theology and >>New Atheism<<. Predavanje bo v ponedeljek, 16. aprila 2012 ob 11.20 v pred. 434 na Filozofski fakulteti. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 10 15:23:06 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 10 Apr 2012 15:23:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Pisma_Tarasa_Kermaunerja_--_Šola_in_br anje Message-ID: From: "Študentska Založba" Date: Tue, 10 Apr 2012 11:43:24 +0000 Subject: Vabilo: Pisma Tarasa Kermaunerja Spominsko srečanje ob obletnici rojstva: PISMA TARASA KERMAUNERJA: Zakaj pisati pisma? Zakaj si dopisovati? V petek, 13. aprila 2012, ob 19. uri v Kavarni Union v Ljubljani. Kdo danes še piše pisma? Taka prava pisma, ki se jih da v kuverto, nanjo napiše naslov, prilepi znamko in vrže v poštni nabiralnik? Voltaire jih je napisal 60.000, Taras Kermauner pa 40.000, vmes sta minili dve stoletji in svet je prepredla gosta mreža komunikacijskih kanalov. A pismo je še vedno ostalo nekaj, kar nagovarja, prosi, roti, kliče k odgovoru, k dialogu. Taras Kermauner se je vse svoje življenje trudil vzpostavljati dialog; dialog kot temelj, na katerem se je vzpostavilo evropsko mišljenje. Hkrati pa je bila njegova obsesivna nuja po pisanju pisem izraz njegove teologije Drugega, resnične odprtosti do Drugega. Odlomke iz Tarasovih pisem naslovnikom bodo prebirali in jih komentirali Kristijan Muck, dr. Lev Kreft in Ivo Svetina. Prijazno povabljeni na druženje v petek, 13. aprila ob 19. uri v Kavarno Union, v kateri je rad diskutiral tudi Taras Kermauner in imel 9. aprila 2008 v njej svoj zadnji javni nastop. Ivo Svetina, predsednik === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Trubarjeva hiša literature [mailto:trubarjeva na literarnahisa.si] Sent: Tuesday, April 10, 2012 9:59 AM To: Trubarjeva hiša literature Subject: Tedenski napovednik dogodkov v Trubarjevi hiši literature Dragi obiskovalci, v tem tednu vas vabimo v Trubarjevo hišo literature na Stritarjevi 7 na naslednje dogodke: [...] četrtek, 12. april 19.00 PI pogovori: Šola in branje; Upad bralne pismenosti slovenskih mladostnikov in breme romantične dediščine - predavanje dr. Janeza Justina o tem, koliko se usmeritev raziskave OECD-PISA, ki kaže na upad bralne pismenosti pri mladostnikih, sklada z napotki, ki jih učiteljem dajejo učni načrti; v organizaciji Pedagoškega inštituta. [...] From matija.ogrin na zrc-sazu.si Tue Apr 10 23:39:23 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Tue, 10 Apr 2012 23:39:23 +0200 Subject: [SlovLit] Razvoj slovenskega strokovnega izrazja Message-ID: <4F84A88B.1080706@zrc-sazu.si> Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na svoje 16. javno predavanje doc. dr. Andreja Legan Ravnikar: Razvoj slovenskega strokovnega izrazja na prelomu iz 18. v 19.stoletje in Valentin Vodnik Predavanje bo v četrtek, 12. aprila 2012, ob 11. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. Valentin Vodnik (1758?1819) je v zadnjem desetletju 18. stoletja in prvih dvajsetih letih 19. stoletja odločno zaznamoval najstarejše obdobje načrtnega prizadevanja za oblikovanje slovenskega izrazja različnih strokovnih področij. Bil je prava osebnost za uresničevanje narodno- in kulturnoprerodnih načrtov treh vplivnih slovenskih razumnikov svojega časa: Marka Pohlina, Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja. Le-ti so vsak na svoj način spodbujali Vodnikove zavzete teoretične priprave in praktično delo, ki se je med drugim realiziralo v izdajah pratik, štiriletnem izhajanju prvega slovenskega časnika, prevodih strokovnih priročnikov in učbenikov (prva slovnica s slovenskim matajezikom!) ter neutrudnem zbiranju in pripravi slovarja, ki je ostal v rokopisu. Več o predavanju in predavateljici: http://sd18.zrc-sazu.si/Dejavnosti/tabid/36/Default.aspx From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Apr 11 11:57:09 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 11 Apr 2012 11:57:09 +0200 Subject: [SlovLit] V Kopru predavanje Petra Holozana o jezikovnih tehnologijah Message-ID: Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi v okviru predavanj pri izbirnem predmetu Lektoriranje na gostujoče predavanje Jezikovnotehnološke rešitve. Predaval bo mag. Peter Holozan iz podjetja Amebis, d. o. o. (Kamnik), in sicer v ponedeljek, 16. aprila 2012, ob 14.20 v predavalnici Maestral 3 (Titov trg 5, Koper). Na podlagi svojih številnih izkušenj bo predstavil praktične rešitve (korpusi FIDA, Presis, Besana, Termania) in odgovarjal na vprašanja študentov in drugih poslušalcev. Prisrčno dobrodošli vsi, ki vas zanimajo vprašanja jezikovnih tehnologij. Mag. Peter Holozan je leta 1994 diplomiral iz računalništva. Od leta 1994 je razvijalec programske opreme v podjetju Amebis, od leta 2006 tudi raziskovalec v Amebisovem razvojnem centru. Leta 2011 je magistriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko z nalogo Samodejno izdelovanje besedilnih logičnih nalog v slovenščini. V podjetju Amebis je sodeloval pri razvoju slovničnega pregledovalnika Besana, slovenskega črkovalnika (med drugim je del paketa Microsoft Office), sistemov za elektronske slovarje ASP in ASP32, strojnega prevajalnika Presis, korpusov Fida, Fida+ in GigaFida. Sodeloval je pri projektih: Integrirani sistem za slovenski govor s poudarkom na razvoju in uporabi baz izgovarjav, Jezikovni viri za slovenščino, VoiceTRAN: večjezični prenosni govorni komunikator za bojevnika 21. stoletja, Statistical Multilingual Analysis for Retrieval and Translation, Razpoznavanje (verifikacija) govorcev v forenzične namene, Slovenski terminološki portal, Sodobni pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici, Sporazumevanje v slovenskem jeziku, UVID: Univerzalni vmesnik inteligentnega doma in iTranslate4: Internet Translators for all European Languages. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 12 17:45:52 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 Apr 2012 17:45:52 +0200 Subject: [SlovLit] O Coetzeeju -- Od Marije torbica -- Prostovoljstvo Message-ID: http://www.ludliteratura.si/literaturnik/2012/04/10/res-neznosna-resnobnost-v-kritiki/ http://www.ludliteratura.si/literaturnik/2012/04/10/z-vsako-svojo-knjigo-se-rad-preizkusim-v-necem-novem/ -- o knjigi Urbana Vovka Res neznosna resnobnost?!, ki se ukvarja z literarnim opusom J. M. Coetzeeja. === Od: Lingvistični krožek Datum: 11. april 2012 13:09 Zadeva: LK, 16. april LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 981. sestanek v ponedeljek, 16. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta Jurij Božič in Maša Močnik, dodiplomska študenta Anglistike na FF v Ljubljani. Tema predavanja: Od Marije torbica: od-zveza v pogovorni slovenščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Andreja Pavle Jurman" To: Date: Thu, 12 Apr 2012 15:07:30 +0200 Subject: Prostovoljstvo Dragi kolegi, posredujem prošnjo/pobudo svoje kolegice, ki je zaposlena na Slovenski filantropiji. Nagovarja mariborske kolege: >>V Mariboru iščemo prostovoljko, ki bi bila pripravljena poučevati begunce slovenščino. Dobro bi bilo, da je učiteljica/učitelj slovenščine - bi lahko to posredovala preko svoje mreže, društva? V Ljubljani imamo tako dve gospe, upokojeni učiteljici, ki vsako sredo in petek uro in pol učita skupino beguncev ...<< Če je kdo pripravljen pomagati, naj, prosim, piše na tale naslov: barbara.gorican na filantropija.org Hvala in lep pozdrav, Andreja Pavle Jurman From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 13 21:28:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Apr 2012 21:28:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Cigani_v_prozi_in_romščina_--_Iz_Brn a Message-ID: Od: Liter jezika Uredništvo Datum: 12. april 2012 20:00 Zadeva: vabilo PREDAVANJA ŠTUDENTOV SLOVENISTIKE IV. FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON 2012/ROMSKI MESEC 11. 4. 2012 ob 18.00 Denis Škofič: Cigani v sodobni slovenski prozi 18. 4. 2012 ob 18.00 Nina Ditmajer, Viktorija Aleksovska: Fran Miklošič kot raziskovalec romskih narečij v Evropi 25. 4. 2012 ob 18.00 Tonja Jelen: Rominje v slovenski literaturi KRAJ: Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana === From: mateja kosi To: "silektornet na list.arnes.si" , "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 13 Apr 2012 07:56:24 -0700 (PDT) Subject: Fw: Literárně hudební večer: Klemen Pisk Na lektoratu slovenščine Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze smo imeli v četrtek, 12. 4., v ambientu prijetne kavarne Skleněna louka glasbeno-literarni večer s pesnikom, prevajalcem, glasbenikom ... Klemenom Piskom. Večer je povezoval prevajalec Petr Mainuš, študenti pa so se izkazali s prevodi Klemenove poezije. Dogodek smo pripravili v sodelovanju z brnskim Društvom prijateljev južnih Slovanov in s finančno podporo Društva slovenskih pisateljev. Prilagam povezavo na fotografije z večera. Mateja Kosi, lektorica slovenščine na FF MU Brno http://milanpala.cz/literarne-hudebni-vecer-klemen-pisk-brno-2012 From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 16 08:38:18 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 16 Apr 2012 08:38:18 +0200 Subject: [SlovLit] Wikidelavnica na FF -- Novo na dLib-u -- Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies Message-ID: V četrtek 19. aprila bom med 13.00 in 15.00 v Modri sobi FF kazal, kako se gremo seminarjev na Wikipediji, Wikiviru in Wikiverzi; slednja je po novem v slovenščini (http://sl.wikiversity.org). Vabljeni! -- miran === http://www.dlib.si -- ameriška slovenska periodika na dLib-u: Ameriška domovina, nadaljevanje časnika Clevelandska Amerika oz. Nova domovina, Glas svobode (1902-1928), Glas naroda (1893-1945), Amerikanski Slovenec (1890-1924). Jezičnik (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn, Vodnikove Lublanske Novize (1797-1800) Planinski vestnik (1895-). === From: "Kozma Ahačič" To: Date: Mon, 16 Apr 2012 08:00:34 +0200 Subject: Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies Obveščamo vas, da že zbiramo prispevke za naslednjo številko mednarodne revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, ki bo izšla v letu 2013. Kozma Ahačič in Grant Lundberg Prispevke lahko pošiljate na naslov novih urednikov, Kozma Ahačiča (kahacic na zrc-sazu.si) in Granta Lundberga (grant_lundberg na byu.edu), vse potrebne informacije pa dobite na spletni strani http://www2.ku.edu/~slavic/sj-sls/. Znanstvene članke praviloma recenzira en slovenski in en tuj recenzent, ocene znanstvenih monografij, razmišljanja in podobno pa se pripravi v dogovoru z urednikoma. Jezik prispevkov je še vedno poljuben, prevladujeta pa slovenski in angleški jezik. Prispevke, ki bodo prispeli v letu 2012, bomo upoštevali pri izboru za objavo v številki, ki izide sredi leta 2013. Revija je objavljena tako v tiskani kot v elektronski obliki. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 17 08:31:00 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 17 Apr 2012 08:31:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Repe_v_Pragi_--_Avtorsko_pravo_v_=AEireh _--_Kafka_in_duša Message-ID: Od: Andrej Šurla Datum: 16. april 2012 22:17 Zadeva: Praško predavanje prof. Boža Repeta Za: silektornet na list.arnes.si, slovlit na ijs.si Ne bom se kitil s tujim perjem, samo obvestilo pošiljam. V sredo, 11. aprila, je na Filozofski fakulteti v Pragi v okviru cikla predavanj o srednjeevropskih narodnih identitetah v drugi polovici 20. stoletja predaval prof. Božo Repe. V lepo strukturiranem predavanju, podprtem z raznolikim slikovnim gradivom, je - sicer v lingui franci sodobnega slovanskega prostora, angleščini - predstavil zgodovino slovenskega nacionalnega samozavedanja od Trubarja do današnjih dni, nato pa se osredotočil na začetke in potek našega bivanja v okvirih jugoslovanskih držav ter vzroke za odhod iz njene zadnje oblike. Informativne, sredi Češke pa še posebej zanimive, so bile informacije o variabilnem odnosu slovenske politike do t.i. višegrajskega povezovanja in s tem posredno do pojmovanja Srednje Evrope. Profesorja Repeta je v Prago povabilo vodstvo katedre za srednjeevropske študije, ki sicer ni uradno zatočišče praške >>slovenistike<< (domujemo v katedri za južnoslovanske in balkanistične študije). Vabilo je bilo naslovljeno na široko publiko in precej oglaševano, žal pa smo bili peščica študentov in fakultativnih slušateljev slovenščine, moja malenkost in - prosim lepo - tajnica naše katedre skoraj edini poslušalci. To po svoje žal samo pritrjuje ne ravno razveseljivemu opažanju, da peklenšček splošne nezainteresiranosti nikakor ne napada samo slovenske družbe, ampak uspešno pustoši tudi med zidovi tako slovečih akademskih ustanov, kakršna je univerza v slavni, zgodovinskega, znanstvenega in kulturnega spomina polni češki prestolnici. Andrej Šurla === Od: Miha Naglič Datum: 16. april 2012 22:54 Zadeva: Vabilo na Glasovo prejo Kot voditelj Glasovih prej vas vabim na to, ki jo bova ta četrtek ob 19h v Muzeju Žiri uprizorila z žirovsko rojakinjo dr. Majo Bogataj Jančič, specialistko za avtorsko pravo v digitalni dobi. Sliši so nekoliko oddaljeno, a ta šmentana reč je že tu in mi smo že v njej ... Miha === Od: Strnad, Martina Datum: 17. april 2012 08:01 Zadeva: obvestilo o nastopnem predavanju Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešca, da bo imel DR. VID SNOJ ob izvolitvi v naziv rednega profesorja javno predavanje z naslovomv DUŠA V KAFKOVI PREOBRAZBI. Predavanje bo v sredo, 25. aprila 2012, ob 17.10 uri v predavalnici številka 2 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 17 13:13:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 17 Apr 2012 13:13:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Knjige_ZRC_SAZU_--_Francosko-slovenski_- -_Dunajski_--_Zagrebški Message-ID: Od: Zalozba ZRC Datum: 17. april 2012 09:03 Zadeva: Vabilo na predstavitev knjig Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 19. 4. 2012, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo tri knjižne izdaje: Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop, Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, Stanislav Južnič, Drago Samec, Peter Weiss, Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič, Kostelski ponos na slovenskem leposlovnem nebu, Andrej Šmalc, Jakob Müller, Slovensko tehniško izrazje, Jezikovni priročnik in dva zvezka revije Jezikoslovni zapiski 17/1 in 17/2. === Od: Lingvistični krožek Datum: 17. april 2012 09:04 Zadeva: LK, 23. april LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 982. sestanek v ponedeljek, 23. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Nadja Dobnik, Oddelek za prevajalstvo FF. Tema predavanja: Kot aperitiv na koncu obeda? Analiza napak študentov pri prevajanju iz francoščine v slovenščino. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Elizabeta M. Jenko Datum: 17. april 2012 11:18 Zadeva: Re: slovenski vecer Slovenski večer 4. 5. 2012 ob 18.30, Inštitut za slavistiko dunajske Univerze, 1000, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-4: Andreja Bizjak, Vloga lektorjev nekoč in danes Michael Reichmayr, Ardigata! Krucinal! Agica Kovše, Pravljice za odrasle Prigrizek === From: Laura Fekonja To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 17 Apr 2012 11:42:40 +0200 Subject: Zagrebški slovenisti na strokovni ekskurziji v Sloveniji Pozdravljeni, prejšnji konec tedna (od četrtka do sobote) smo bili zagrebški slovenisti na tridnevni strokovni ekskurziji v Mariboru. Prvi dan smo se ustavili na mariborski filozofski fakulteti, kjer so nas zelo prijazni sprejeli in posebej za nas pripravili predavanji; prof. Miran Štuhec literarno in prof. Irena Stramljič jezikoslovno. Sledil je voden ogled po aktualni prestolnici kulture, na katerega nas je popeljal prejemnik Glazerjeve listine, založnik in galerist, g. Primož Premzl. Dan smo zaključili z nepogrešljivo degustacijo vin v Hiši stare trte. Drugi dan smo obiskali Prekmurje: Ižakovce, Filovce (muzej na prostem) ter Mursko Soboto. Za kulinarično doživetje so za nas poskrbeli v gostilni Šinjor. Dan smo zaključili z ogledom predstave Sen kresne noči v SNG Maribor. Komedija, tokrat pod režisersko taktirko hrvaškega režiserja, Damirja Zlatarja Freya, nas je navdušila. Zadnji dan smo si ogladali še razstavo Nedokončane moderznizacije v mariborski umetnostni galeriji, ki je bila (predvsem zaradi izvrstnega vodenja) za nas izjemno informativna, nato smo se odpravili proti Ptuju, kjer smo si na gradu ogledali dve razstavi. Ekskurzijo smo zaključili v znani ptujski restavraciji Ribič, kjer so poskrbeli, da bo ostala za nas nepozabna. Za pomoč pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujem Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, filolofski fakulteti Zagreb ter filozofski fakulteti v Mariboru. Laura Fekonja, učiteljica slovenščine na filozofski fakulteti v Zagrebu From zoran.bozic na guest.arnes.si Wed Apr 18 20:43:30 2012 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?Wm9yYW4gQm+eaeg=?=) Date: Wed, 18 Apr 2012 20:43:30 +0200 Subject: [SlovLit] =?windows-1250?q?O_Ivan_kot_bi_ti_vedel_kak=9A?windows-1250?q?no_bo_člove=9Atvo_po_sto_letih_po_dveh_sveto?windows-1250?q?vnih_vojnah_in_=9Atevilnih_revolucijah_=2E=2E=2E Message-ID: <759F2350DDFD463F8956AA9CF8E04F64@druzinapc> Poznal sem vso žalost in gnusobo teh ulic, videl sem jo ob vsaki uri, slišal skozi okno v svojo izbo glas bede, krik trpljenja, in moje srce je bilo mirno. Mirno, predno sem začul iz daljave tvoj glas, Nina. V njem ni bilo bede, ne trpljenja, samo neizmerno hrepenenje je bilo v njem ... Usmiljenja ni poznalo več moje srce, ne bridkosti; samo še smeh, surovi in zlobni smeh tistih ulic. Spominjam se, da sem se ob tistem času, natanko pred tistim večerom ukvarjal z dolgo razpravo: ?o uporabi delavskih otrok.? Spopolniti sem hotel Swifta, ki se mi je zdel vse preponižen. Z enim mahom sem nameraval rešiti socialno vprašanje. To je bila vsebina moje modrosti: Največja nevarnost za moderno družbo je velikanski prebitek delavskih otrok. Kolikor jaderno se razvija velika obrt, vseh rok, ki so nevarno svobodne in se iztegajo po delu in kruhu, ne morejo ukleniti tvornice in črna vojska raste strahovito. To je samo eno lice obraza. A drugo, nič manj spačeno: otroci, ki so jih tiste vlažne izbe polne kakor stenic, jedó delavcu kruh izpred ust, sesajo mu moč iz kosti. Kar je škodljivo v dvojnem oziru: Delavec, ki bi se lahko od svojega zaslužka pošteno redil ter dajal gospodu, kar je gospodovega, izcedi najboljši del svojega soka po nepotrebnem, v blagor ljudem, ki so gospodu tuji in ki jih ne plačuje; na to sorto, kakor sveti Krišpin, krade z desnico, da siplje z levico. Drugo pa je, da odvračajo delavca družinske skrbi od poti zadovoljnosti in poslušnosti ter ga delajo dovzetnega za uporne misli. Človek, ki je sam in svoboden, ki prepeva v krčmi, ali ki se valja v pocestnem blatu, ni nevaren nikomur; nevaren je šele, kadar je trezen in sedi za mizo v tisti vlažni izbi in ugleda, kadar se ozre, poželjive, lačne otroške oči. V tistih lačnih otroških očeh je studenec nevarnosti ... Čemu veliko premišljanja? Stvar je jasna in trdno sem prepričan, da razodenem misel tisočerih src, če izpregovorim: Prebitek delavskih otrok se ne da uporabiti boljše človeštvu v blagor, nego da se ta nežna, fina telesca po pametni reji in vestni metodi pripravijo v delikatno hrano višjim krogom. Človeško meso nima nič manj redilnih snovi nego živalsko in vrhu tega je slastnejše, kar potrjujejo mnogotera spričevala; posebno okusno in nežno je meso tolstih otroških lic in rok; pomisliti je dalje potreba, da bi se dale z marljivo rejo vzgojiti nove, redke in drage pasme, kakor se je posrečilo živinorejcem pri perutnini in govedi ... Treba je priznati, da bi bila to le hrana višjih, imovitih krogov; že samo blago bi ne bilo po ceni, reja tistih izsušenih trupelc pa bi bila draga in kočljiva stvar. Od začetka bi se morda komu upiralo, če bi videl pred sabo, med salato in omakami, jasne oblike svojega rodu; zato bi bilo koristno, da bi uživala prva generacija to delikateso na nekoliko obzirnejši, takorekoč prikrit način, recimo s papriko v gosti omaki. Sčasoma bi pomisleki utihnili; človeštvo je storilo že toliko znamenitih korakov, zakaj bi ne storilo še tega? ? Razdeliti bi bilo treba silno vojsko, ki šumi tam doli in že bije s kladvi in sekirami na železna vrata družbe, v dvoje vrst: plemensko in suženjsko. Plemenska vrsta bi skrbela prvič za ohranitev suženjske vrste, drugič za preskrbljevanje višjih krogov z nežno hrano. Suženjska vrsta bi živela na polju in v tvornicah; razplemenjeni v zgodnji mladosti bi dremali sužnji v potrpežljivosti in poslušnosti, brez skrbí in brez misli in brez hrepenenja; to bi ne bila več vojska, bila bi čreda okornih, debelih, na mrtvo delo navajenih kastratov ... Natanek in obširen je bil moj sistem, dodobrega premišljen in globoko utemeljen; zdaj ne vem, kje je tisti manuskript ... __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 7066 (20120418) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 18 22:11:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 18 Apr 2012 22:11:11 +0200 Subject: [SlovLit] Glottometrics, Via Francigena -- Pesmi o Trstu Message-ID: http://www.ram-verlag.de/g22inh.htm -- vsebina 22. številke revije Glottometrics s stilističnimi analizami poezije, zlasti slovaške. http://www.fhs.upr.si/sl/novice/predstavitev-pesnisk -- predstavitev pesniške zbirke Marcella Potocca Via Francigena (2011) na FHŠ v Kopru v torek, 23. 4., ob 19.00. === From: "Karin Marc Bratina" To: Date: Wed, 18 Apr 2012 17:16:35 +0200 Subject: vabilo predavanje Trst Sekcija za slovenščino na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na literarno predavanje dr. Ane Toroš, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 11h v Narodnem domu, ul. Filzi 14. V predavanju z naslovom Pesmi o Trstu in Tržaškem iz obdobja prve polovice 20. stoletja izpod peresa slovenskih in italijanskih avtoric bo predstavila slovenske in italijanske pesnice, ki so ustvarjale v obdobju prve polovice 20. stoletja in v svojih delih spregovorile o tržaškem prostoru. Vljudno vabljeni! Karin Marc Bratina From miranhladnik1 na gmail.com Sat Apr 21 22:47:09 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 Apr 2012 22:47:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Zaključek_22=2E_PSD Message-ID: Od: NADA ĐUKIĆ Datum: 21. april 2012 20:34 Zadeva: ZAKLJUCEK 22. PSD Letošnji 22. Primorski slovenistični dnevi (22. PSD) so bili izredno razgibani: odvijali so se na treh lokacijah in v dveh obalnih mestih - v četrtek, 12. 4. 2012, so potekali v Kulturnem domu Izola, v petek, 13. 4. 2012, so se začeli v Kopru na Pedagoški fakulteti, Univerze na Primorskem, in zaključili v čitalnici Oddelka za italijaniko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, v soboto, 14. 4. 2012, pa je bilo njihovo prizorišče koprsko mestno jedro. Organiziralo jih je Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Nova Gorica ter ob koordiniranju Meddruštvenega odbora Primorskih slovenističnih dnevov, in sicer v obliki dveh okroglih miz in predavanj, ki jim je prav tako sledila diskusija. Napovedanih je bilo 22 referatov, pri čemer so 3 od predvidenih referentov iz upravičenih razlogov bili odsotni. Njihove prispevke so kljub temu predstavili povezovalci posameznih dogodkov. Iz razprave, ki je potekala na okrogli mizi prvega dne z naslovom Istrska slovenska književnost, je bilo razbrati, da istrski prostor zaznamuje literarno ustvarjanje Slovencev, Hrvatov in Italijanov, na kar je opozorila Jasna Čebron, ter obenem sledi zamudništva, kar je izpostavil Silvo Fatur, pobudnik te okrogle mize, in želja po vélikem tekstu, ki bi ga ustvaril avtor Istran. Vzdušje je bilo še posebej zanimivo, saj so v razpravi sodelovali tudi avtorji sami: Bert Pribac, Marjan Tomšič in Edelman Jurinčič, ki so se dotikali tudi ustvarjanja Alojza Kocjančiča, enega utemeljiteljev istrske slovenske književnosti, za katerega po besedah Ines Cergol literarna zgodovina ni pokazala še pravega zanimanja, četudi literarni pojavi iz obrobja oblikujejo veljavni kanon, kot je bilo izpostavljeno v referatu dr. Mirana Štuhca. Dogajanje drugega dne dopoldne sta najprej obeležila počastitev dragocenega prispevka dr. Marije Pirjevec Paternu literarni vedi in 100-letnice rojstva primorskega književnika Stanka Vuka, za tem pa izpostavitev mediteranskih prvin v delu Borisa Pahorja in Miroslava Košute. Didaktično naravnani del je bil namenjen kritičnemu ovrednotenju učnega programa za slovenščino iz leta 2011 s strani dr. Milene Mileve Blažić ter posameznim vidikom poučevanja slovenščine v Argentini, za tujce in v srednjih strokovnih šolah. Razprava, ki je sledila na koncu, je bila še posebej živahna. Referentom sta se pridružili tudi predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, dr. Boža Krakar Vogel, in predsednica državne predmetne komisije za slovenščino v osnovni šoli, dr. Vida Medved Udovič. Razprava na okrogli mizi z naslovom >>Primorščina<< je vključevala interdisciplinarni pogled na narečne, slengovske in knjižne pojave primorskega oz. obalnega prostora, pri čemer so prišli do izraza jezikoslovni, antropološki in sociološki vidiki. Jezik se tako pokaže v vsej svoji razslojenosti, živosti in tudi ideološki oz. identifikacijski vlogi. Izhodišča za prihodnje raziskave sta podala dr. Simona Bergoč, vodja Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ter pobudnik te okrogle mize Aldo Černigoj, ki razmišlja o primorski različici knjižne slovenščine in jo uresničuje v svoji literarni pripovedi. Zadnji, tretji dan dopoldne je izredno hitro minil ob poslušanju zgodb po koprskih literarnih poteh, ki jih je pripovedovala Jasna Čebron, tako da je zaživel utrip in razvoj tega mesta v vsej njegovi kulturni, jezikovni, narodnostni in stanovski raznovrstnosti v različnih zgodovinskih obdobjih. Koordinatorica in organizatorji 22. PSD: Senija Smajlagič, Jasna Čebron, Nada Đukić, Boštjan Debelak, Mojca Butinar Mužina From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 24 09:25:40 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 24 Apr 2012 09:25:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_lingvistični_atlas_--_Leksik ografija_v_Grodnu_--_Digitalizacija_kulturne_dedi ščine Message-ID: Od: Zalozba ZRC Od: Jozica Skofic Datum: 23. april 2012 13:24 Zadeva: Vabilo na predstavitev knjige Spoštovani kolegi, obveščamo vas, da je končno izšel 1. zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1). Slovesnost ob njegovem izidu bo na SAZU (Novi trg 3, 1. nadstr. Ljubljana) v sredo, 25. 4. 2012, ob 12.00. Veseli bomo, če se nam bo vsaj kdo od številnih zapisovalcev po vprašalnici za SLA na tej slovesnosti lahko pridružil! Knjigo v dveh delih (Atlas in Komentarji) je mogoče kupiti v knjigarni Azil Založbe ZRC in v nekaterih drugih večjih knjigarnah. === From: "albina necak" To: Date: Mon, 23 Apr 2012 21:44:12 +0200 Subject: Fw: Mogoče bo koga zanimalo. [Mednarodna konferenca CONTEMPORARY ISSUES OF LEXICOGRAPHY, 10.-13. april 2013, Grodno, Bela Rusija] Lep pozdrav, Albina Nečak Lük === From: Ines Vodopivec To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 23 Apr 2012 17:37:29 +0000 Subject: Vabilo: Ljubljana v BiTiH - BiTi v Ljubljani Ljubljana v BiTiH - BiTi v Ljubljani je 1. Ljubljanski kongres digitalizacije kulturne dediščine, ki bo potekal 16. maja 2012 kot predkonferenca 7. mednarodne konference SEEDI. Namen obeh dogodkov je razpravljati o nekaterih osrednjih vprašanjih, s katerimi se danes sooča znanstvenoraziskovalna in kulturna javnost, kot so: prenos materialne kulturne in znanstvene dediščine v digitalne oblike, zagotavljanje trajnega in prostega dostopa do ("digitalno rojenih") e-vsebin prihodnjim rodovom. Prvi Ljubljanski kongres digitalizacije kulturne dediščine bo podal pregled dosežkov in projektov ter prikazal in promoviral delo arhivov, knjižnic, muzejev in galerij na področju digitalizacije v Ljubljani, Sloveniji in Evropski uniji. Ustanove bodo predstavile svojo prakso, težave in nove rešitve. Zajete bodo teme s področja: načrtovanja digitalizacije z namenom zagotavljanja dostopa do kulturne in znanstvene dediščine, dolgoročnega hranjenja digitalnih vsebin, oblikovanja spletnih zbirk in virtualnih predstavitev, digitalizacije umetniških del in digitalizacije drugega slikovnega gradiva, geopozicioniranja in digitalizacije zgodovinskih kart ter arhitekturnih načrtov, digitalizacije arhivskih in knjižničnih gradiv ter 3D digitalizacije. Natančnejši program kongresa si lahko ogledate na spletni strani NUK. Udeležba na posvetu je brezplačna. Število udeležencev je omejeno, zato prosimo, da prijave (Ime, naziv institucije in delovno mesto) pošljite najkasneje do 7. maja 2012 na e-naslov SEEDI2012 na nuk.uni-lj.si. Z lepimi pozdravi, Ines Vodopivec From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 24 18:38:22 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 24 Apr 2012 18:38:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Štipendije_--_Iz_Clevelanda_--_Re=3A_G rodno Message-ID: Od: Skrabceva ustanova Datum: 24. april 2012 10:27 Zadeva: e-opomnik: objavljen razpis za štipendije Škrabčeve ustanove Za: polona.lovsin na riko.si Spoštovani! Ustanova patra Stanislava Škrabca je konec meseca marca objavila razpis za enoletne štipendije za dodiplomski, drugostopenjski magistrski in doktorski študij študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004052.html). Rok za prijavo: do vključno 14. maja 2012. V Škrabčevi ustanovi bi bili veseli, če bi perspektivne študente, ki ustrezajo razpisnim pogojem, opozorili na možnost pridobivanja štipendije Škrabčeve ustanove. [celo besedila razpisa je na http://www.skrabceva-ustanova.si/razpisi/razpis_za_stipendije_v_2012_13.pdf] Polona Lovšin === From: luka zibelnik To: "SiLektornet na list.arnes.si" , "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 24 Apr 2012 08:08:06 -0700 (PDT) Subject: Novicke iz Clevelanda Dobro bi bilo, da se še jaz malo javim. V Clevelandu vse poteka po načrtih, pripravljam kar nekaj projektov tako za letošnji maj kot za jesen, marsikaj pa je že bilo izpeljano. Ta vikend sem organiziral klasični koncert dueta Jožeta Štepca in Allison Lint z naslovom Zeleni Jurij. Povezovala sva ga skupaj s študentko, strokovno pomoč ob iskanju folklornih posebnosti zelenega Jurija pa je ponudila Katja Pavlič. Ob dobri hrani in pijači smo izpeljali program, ki je zajemal ljudske in umetne pesmi o mitološkem bitju, črpal iz strokovnih besedil o slovenski/slovanski mitologiji, duet pa je postregel s šestimi pesmimi, ki so obsegale vse od Mozarta pa do slovenskega Iva Petriča. Ravno tako vas moram obvestiti, da sem to pomlad dobil nominacijo za uspešnost pri učenju na Lakelandu, prišel v ožji izbor profesorjev, a na koncu žal nisem bil nagrajen tudi denarno. Kljub temu so mi podelili certifikat Exellence in Teaching 2012, česar sem bil zelo vesel. Certifikat so mi podelili na kosilu, ki je bilo organizirano za 15 tistih, ki smo bili izbrani v ožji krog. To pomlad smo izpeljali uvodne pogovore med Univerzo v Mariboru in clevelandsko univerzo, ki bodo sadove obrodili relativno kmalu. Tako bomo pričeli z izmenjavami študentov najprej na ekonomski fakulteti, nato pa še na drugih. V maju v Cleveland pripotuje prof. dr. Bjelčevič, reklame se že vrtijo po radiju in medijih, poskusil pa se bom povezati še s pravno fakulteto, kjer bi jih predavanje še posebej zanimalo. Lep pozdrav do naslednjič, Luka Zibelnik === Re: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004083.html -- Belorusija, ne Bela Rusija, napako popravlja Silvo, zanjo kriv -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 26 22:16:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 26 Apr 2012 22:16:11 +0200 Subject: [SlovLit] = IKT_v_šolskih_knjižnicah_--_Vikingi_ o_Rusiji_--_Škof_v_Vilni Message-ID: Od: Konrad Zadravec Datum: 25. april 2012 10:06 Zadeva: Strokovno posvetovanje Društva šolskih knjižničarjev Slovenije Vabimo vas na strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo Društva šolskih knjižničarjev Slovenije Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v šolskih knjižnicah 2, ki se bo odvijalo v soboto, 26. maja 2012 na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki. Posvetovanje je vsebinsko in organizacijsko samostojno nadaljevanje posveta, ki se je odvijalo v Mariboru v februarju 2012. Predavanja so nova, ponovile pa se bodo nekatere delavnice zaradi izjemnega zanimanja ob prvem posvetovanju. Vabljeni tako tisti, ki ste se udeležili prvega posveta, kakor tudi vsi tisti, ki se nam takrat niste pridružili. Z lepimi pozdravi, Maja Miklič === Od: Lingvistični krožek Datum: 25. april 2012 17:20 Zadeva: LK, 7. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 983. sestanek v ponedeljek, 7. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Fjodor Uspenskij, raziskovalec skandinavist in namestnik direktorja Inštituta slovanskih kultur (Ruska akademija znanosti RAN). Tema predavanja: How did the Vikings call Russia and Russian towns? (Kako so Vikingi imenovali Rusijo in ruska mesta?). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Nevenka Janež Datum: 25. april 2012 14:46 Zadeva: 12. pohod po Kosmačevi učni poti SOBOTA, 19. MAJA 2012 SPREJEM POHODNIKOV: OB 8.30 PRED KULTURNIM DOMOM V DOLENJI TREBUŠI UDELEŽENCI BODO PLAČALI STARTNINO 6 EURO. KULTURNI PROGRAM KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA KULINARIKA VOŽNJA Z LADJO LUCIJA VESELO DRUŽENJE ZAKLJUČEK POHODA: OB 17.00 PRED KNJIŽNICO CIRILA KOSMAČA TOLMIN AVTOBUS: Z AVTOBUSNE POSTAJE TOLMIN DO DOLENJE TREBUŠE: 8.00 PO ZAKLJUČKU IZ TOLMINA V DOLENJO TREBUŠO: med 17. in 17.30 POHOD BO V VSAKEM VREMENU SODELUJEJO: OŠ DUŠANA MUNIHA MOST NA SOČI, TED IN KS DOLENJA TREBUŠA, KS SLAP OB IDRIJCI, KRAJANI LUŽE, TD MOST NA SOČI, LTO SOTOČJE TOLMIN, TOLMINSKI MUZEJ, GŠ TOLMIN, OŠ FRANCETA BEVKA TOLMIN, KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN, OBČINA TOLMIN, DRUŠTVO GLASBENIKOV PALBIN, DRUŠTVO SLIKARJEV AMATERJEV TOLMIN === From: Lara Pizent To: Slovlit Date: Thu, 26 Apr 2012 22:04:49 +0300 Subject: Slovenski vikend v Vilni Na Univerzi v Vilni smo prejšnji vikend organizirali že osmi Slovenski vikend, ki smo ga letos posvetili velikanu slovenske poezije Danetu Zajcu. Glavni gost Vikenda pa je bil slovenski gledališki in filmski igralec ter glasbenik Janez Škof. V petek smo ob slovenskem šampanjcu otvorili Slovenski vikend, pridružili so se nam tudi veleposlanik RS v Kopenhagnu, g. Bogdan Benko, dekan Filološke fakultete v Vilni, doc. dr. Antanas Smetona, ter drugi profesorji z vilenske univerze, študenti in bivši študenti slovenščine, študenti iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije, ki so tukaj na študentskih izmenjavah ter drugi, ki so tako ali drugače povezani s Slovenijo. S študenti smo najprej pripravili recital Zajčevih pesmi, v sklopu katerega smo predvajali tudi audiovizualno interpretacijo Zajčeve poezije, ki je delo slovenske umetnice Ane Pečar. Po zakuski, ki smo jo pripravili skupaj s študenti, pa smo si ogledali najnovejši slovenski celovečerni film Kruha in iger, v katerem med drugim nastopa tudi Janez Škof. V soboto dopoldne so študenti za Škofa pripravili strokovno ekskurzijo starega mestnega jedra Vilne, ki je eno največjih v vzhodni Evropi, obsega namreč kar 70 ulic in uličic ter okrog 1500 hiš in je pod Unescovo zaščito. Ob 18.00 pa smo se zbrali v restavraciji Ex Libris v Društvu litovskih pisateljev, kjer je imel Janez Škof koncert. Študenti so pripravili tudi pogovor z umetnikom, gostje pa niso uživali le ob koncertu, ampak tudi ob slovenskem vinu, potici in slovenskih čokoladah. Za finančno podporo gre zahvala Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu, za prelep Slovenski vikend pa vsem našim gostom, še posebej Janezu Škofu, pa tudi profesorici Jeleni Konickaji in seveda vsem študentom. Zahvaljujem se tudi kolegici Mateji Rozman, lektorici slovenščine v Lizboni, ter litovskemu radijskemu in televizijskemu voditelju ter lastniku restavracije Ex Libris, gospodu Krystupasu Baublysu, za pomoč pri organizaciji. Lep spomladanski pozdrav iz Vilne, Lara Pižent, lektorica slovenščine na Univerzi v Vilni From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 27 21:25:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Apr 2012 21:25:30 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_T=FCbingena_--_Poznavanje_pregovorov Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 27. april 2012 11:55 Zadeva: Prvomajska novička iz Tübingena Na UNI Tuebingen smo si v torek, 24. 4. 2012 v okviru slovenskih filmskih večerov ogledali slovenski film Outsider režiserja Andreja Košaka iz leta 1997. Film je študente popeljal v čas med leti 1979 in 1980, v katerem se je že nakazovala napeta situacija med jugoslovanskimi narodi, ki je po Titovi smrti l. 1980 prerasla v konflikt širših razsežnosti, kar je pomenilo tudi konec mirnega sožitja med jugoslovanskimi narodi in tragični konec Jugoslavije. Študenti so z zanimanjem opazovali kočljive medosebne odnose v Sloveniji skozi zgodbo glavnega junaka, mladeniča iz mešane družine - mati Slovenka, oče je zastavnik JLA iz Bosne, ki se preseli v Slovenijo v času, ko je bil v ljubljanski Klinični center pripeljan tudi Tito in ko so oblasti začele spremljati vsako sumljivo dogajanje. S posebno pozornostjo so spremljali prikaz uporniškega punkovskega gibanja, ki je v tistem času pomenilo nespoštovanje načel socializma, zaradi česar glavni junak kmalu naleti na težave v šoli in pri strogem očetu, kar na koncu kulminira v tragični konec prav na dan, ko je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Tito. V filmu poudarjena neverjetna brutalnost oficirjev in pripadnikov JLA je študente osupnila in jih spodbudila k razmisleku o odnosu med posameznikom in družbo v takratnih slovenskih oz. jugoslovanskih razmerah, obenem pa so se nekateri prvič pobliže seznanili z vzroki za kasnejši razpad jugoslovanske države. Outsider v Tuebingenu je bil slovensko obarvan uvod v praznovanje prvega maja, ki je v Nemčiji enodnevni državni praznik. Lepe prvomajske praznike vam želim iz Tübingena, Irma === Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 26. april 2012 23:30 Vabimo vas k izpolnjevanju ankete o poznavanju in uporabi slovenskih pregovorov na naslovu: http://vprasalnik.tisina.net Ni namenjen samo Slovencem, temveč vsem slovensko govorečim, ki so z jezikom v rednem stiku. Profil na Facebooku: >>Pregovori Slovenski jezik<<. Reševanje vprašalnika, ki obsega precej veliko število pregovorov, je možno postopno, z večkratno prijavo na spletno stran z lastnim geslom, ki ga stran samodejno ustvari za vsakega anketiranca. Na koncu jedra vprašalnika se nahajajo še vprašanja o dodatnih enotah, ki se jih anketiranci še spomnijo, o njihovem bolj subjektivnem dojemanju enot ter tudi enotah iz drugih jezikov, ki jih pogosto citatno uporabljajo, medtem ko govorijo po slovensko. Vprašalnik je okviru osrednje raziskave za doktorsko disertacijo s področja slovaške in slovenske frazeologije sestavil študent smeri doktorskega študija humanistika in družboslovje, sicer slovakist in rusist Matej Meterc. From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 1 07:17:56 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 May 2012 07:17:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Praznične_--_SR_na_dLib-u_--_Luinova_z apuščina_--_Rutars=2Enet Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri167/index.html -- Istra, Julijci. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri168/index.html -- Parenzana. === http://www.dlib.si -- če v Digitalno knjižnico Slovenije vtipkamo Slavistično revijo, pridemo do 605 enot (najprej številk SR, potem tudi posameznih člankov), ki so bili v reviji objavljeni med leti 1948 in 1997; od tedaj naprej so številke revije arhivirane na revijinem spletišču http://www.srl.si Mogoče bo kaj literarno zanimivega tudi v Ilirskem Primorjanu, ki je izhajal v Trstu 1866 (http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dIlirski+primorjan%27&pageSize=25). === Spletišče Beseda s 300 slovenskimi leposlovnimi knjigami, ki jih je postavil Franko Luin (http://sl.wikipedia.org/wiki/Franko_Luin), je po njegovi smrti 2005 usahnilo, na srečo pa so znaten del njegove digitalne knjižnice ohranili pri Društvu paraplegikov Istre in Krasa (http://www.drustvo-para-kp.si/), natančneje http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23 === http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/index.htm -- spletišče Štefana Rutarja vsebuje besedila cerkljanskih rojakov, zlasti veliko Bevka (npr. roman Človek proti Človeku, Kaplan Martin Čedermac, Ljudje pod Osojnikom, Umirajoči bog Triglav, Muka gospe Vere, Ubogi zlodej, Znamenja na nebu ...), pa tudi Novačana, Cankarja, Barage, Gregorčiča ... From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 2 07:22:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 May 2012 07:22:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Vizualizacija_besedil_--_Slovenistični _dan_upora_/=2E=2E=2E/_v_Pragi Message-ID: http://prism.scholarslab.org/ -- Prism, spletno orodje za skupinsko interpretacijo in vizualizacijo besedil. http://www.economist.com/node/21553445 -- angleški članek o pomnjenju in pozabljanju. === Od: Andrej Šurla Datum: 02. maj 2012 02:23 Zadeva: Slovenistični dan upora /.../ v Pragi Za: silektornet na list.arnes.si, slovlit na ijs.si Pred tedni smo v zvezi s športnim dogodkom v Ljubljani brali o dvoranah >>z dušo<< in o prizoriščih, ki te >>duše<< nimajo ali je imajo manj. Razpravljalci so na koncu vedno prišli do zaključka, da >>duša<< pride, če pridejo ljudje, in da ji podobo navdihne njihova energija. Rdečo nit omenjenih debatic podaljšujem za dva tedna in nekaj sto kilometrov, do zadnjega petka in Prage. Dušo tega raznoraznih dogodkov polnega mesta smo poskusili omenjenega dne spet nekoliko v slovenske tone obarvati slovenisti. Da bi - če samo še za trenutek ostanem pri uvodni prispodobi - zavzeli njen velik del, nas je bilo malo premalo, če pa po kakih očem manj opaznih energijskih zakonitostih intenzivnost in čistost malih delcev vseeno ustvarjata določene pozitivne vibracije, smo cilj vseeno dosegli. Obiskala sta nas Milena Mileva Blažić in Jani Kovačič. Gospa profesorica, strokovnjakinja za literaturo za otroke in predavateljica na ljubljanski Pedagoški fakulteti, je popoldne v lektorskem kabinetu predavala o pravljicah: eno predavanje, dopolnjeno z vajami, je zelo plastično predstavilo bogat in raznolik pravljični svet Svetlane Makarovič, drugo je bilo posvečeno (tudi) odstiranju kontroverznih vsebin pravljic bratov Grimm, katerih prvi izid se je zgodil pred dvesto leti. Zaradi ne ravno posrečenega datuma (ki pa je bil edini mogoč) prav velikega obiska nismo mogli pričakovati, je pa sugestivno izvedenim predavanjem sledilo vsaj najtrdnejše jedro tukajšnjega trenutnega slovenističnega študentskega kroga. Večer slovenskega dneva upora proti okupatorju pa smo (v večjem številu, okrepljeni s pisano mednarodno druščino ljubiteljev slovanskih glasbenih doživetij) preživeli v prireditvenem prostoru kavarne Republika Žižkov - v mestnem predelu, ki se imenuje po vojskovodji husitske vojske Janu Žižki in katerega prebivalci radi (malo za šalo, malo pa tudi zares) lokalpatriotsko poudarjajo svojo neodvisnost od >>Prage<<. Jani Kovačič je izvedel koncert, ki je Slovence spomnil na leta intenzivnejšega mladostnega doživljanja sveta, slovenščine neveščemu delu publike pa pokazal, kako prožen je slovenski jezik. Jani, ki je navdušil tudi s humorjem in pristopnostjo, nas je pripravil celo do sramežljivih poskusov prepevanja (in, hehe, gestikuliranja) nekaterih refrenov, na koncu pa je vsakemu obiskovalcu podaril še ploščo >>za domov<<. Mileni in Janiju za prihod še enkrat iskrena hvala. Bo treba ponoviti oz. nadgraditi! Lep pozdrav iz pomladno razbohotene Prage, Andrej Šurla P. S. Še dostop do fotografij Gostovanje Milene Mileve Blažić in Janija Kovačiča (27. 4. 2012): https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/GostovanjeMileneMileveBlazicInJanijaKovacica2742012# From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 4 11:01:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 4 May 2012 11:01:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Rgveda_in_toharščina_--_Nacionalni_p rogram_za_jezikovno_politiko_--_Berilo Message-ID: From: "Gašper Beguš" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 4 May 2012 09:54:39 +0200 Subject: Vabilo Vljudno vabljeni na predstavitev diplomskega dela Gašperja Beguša z naslovom Pravilo RUKI v Rgvedi, ki bo v četrtek, 10. maja 2012, ob 12. uri v predavalnici 6. Vljudno vabljeni na predavanje z naslovom Gender in Tocharian and Indo-European. Predavala bo prof. dr. Melanie Malzahn z Univerze na Dunaju. Predavanje v angleščini bo v petek, 11. maja 2012, ob 13. uri v predavalnici 6. Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje === http://www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/7354/b77135f918/ -- Delovno besedilo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012-2016. === http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042526110 -- zaposljivost diplomantov FF. From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 7 22:59:18 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 May 2012 22:59:18 +0200 Subject: [SlovLit] = Koroške_reči_--_Literatura_in_zgodov ina Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 04. maj 2012 14:53 Zadeva: prvič v letošnjem majniku V torek, 8. 5. 2012 ob 16.30 bo na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2, predavalnica 302/III) dr. Dietmar Scharmitzer z Dunaja predaval na temo Anastasius Grün - literarische Quellen und Lebensspuren. V sredo, 9. 5. 2012 ob 11.00 pa bo v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 13 v Ljubljani imel isti avstrijski germanist in klasični filolog predavanje Grenzfall Anastasius Grün - der Idiolekt eines problematischen Menschen. Dr. Scharmitzer (*1963) je doktoriral s temo o Anastaziju Grünu ter je urednik knjige So eine Art lyrisches Kaffeehaus. Briefwechsel Anastasius Grün mit dem Weidmann-Verlag 1832-1876 (2009) in avtor knjige Anastasius Grün (1806-1876): Leben und Werk (2010). V četrtek, 10. 5. 2012 ob 11.00 bo v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu (/I v Ljubljani predstavitev literarne in zgodovinske raziskave prof. dr. Milana Dolgana z naslovom Ali je bil dr. Metod Turnšek literarni učenec Ivana Preglja? Predavatelj bo govoril o koroški problematiki v opusu obeh pisateljev, predvsem v Pregljevi povesti Umreti nočejo in Turnškovem romanu Med koroškimi brati. V petek, 11. 5. 2012 ob 18.00 je po letnem programu partnerskega Društva Avstrijsko-slovensko prijateljstvo - Gradec predvidena predstavitev knjige Moč vesti dr. Mire Delavec v Literarni hiši v Gradcu (Elisabethstrase 30). Velja preveriti pri predsednici društva mag. Gruberjevi: ivanka.gruber na aon.at === Od: David Bandelj Datum: 07. maj 2012 22:01 Zadeva: predavanje Jonathana Harta SLOVENSKO DRUŠTVO ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST vabi na predavanje JONATHANA HARTA: POINTS OF COMPARISON: LITERATURE AND HISTORY, ki bo v mali dvorani ZRC SAZU v četrtek, 17. maja ob 10.30. From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 9 16:41:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 May 2012 16:41:39 +0200 Subject: [SlovLit] O peklu -- Josipina Turnograjska -- Citatni indeksi -- Dialogi Message-ID: Od: Strnad, Martina Datum: 09. maj 2012 15:00 Zadeva: obvestilo o javnem nastopnem predavanju dr. Miha Pintarič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imel DR. MIHA PINTARIČ ob izvolitvi v naziv rednega profesorja javno predavanje z naslovom PEKEL V SREDNJEVEŠKI LITERATURI V FRANCIJI v sredo 16. maja 2012, ob 8.00 v predavalnici 410 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2. === From: Pavel Date: 2012/5/9 Subject: [Pavelhaus] 11.5.2012, 18.00h, Buchpräsentation: Josipina Turnograjska Petek, 11. 5. 2012, 18.00, Literarna hiša Gradec, Elisabethstraße 30, 8010 Graz. Pozdrav: Dr. Peter Grabensberger, Urad za kulturo mesta Gradca. Uvodne besede: Univ.-Prof Dr. Ludwig Karničar, Inštitut za slavistiko na Univerzi Karla in Franca v Gradcu. Glasba: Anna-Maria Kavallar - harfa, vokalna skupina Kokrčan. Program povezuje Daniela Kocmut. Josipina Urbančič Turnograjska: Die erste slowenische Dichterin, Schriftstellerin und Komponistin Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, ki jo lahko imenujemo prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico, se je rodila leta 1833 v Sloveniji in je umrla stara komaj 21 let v Gradcu. Njen grob je na pokopališču Sv. Lenarta (St. Leonhard) v Gradcu. Raziskovalka dr. Mira Delavec se je v disertaciji intenzivno ukvarjala z njenim življenjem in delom. Skrajšana verzija tega dela je izšla v nemščini v znanstveni zbirki Pavlove hiše. Društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec & Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša S prijazno podporo: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Kulturamt Stadt Graz, Land Steiermark Kultur === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 07. maj 2012 23:58 Zadeva: FW: Vabilo na tečaja v maju 2012 Od: Tomaž Bešter [Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Znanstvene bibliografije in citatni indeksi. Na tečaju bomo najprej predstavili značilnosti znanstvenih bibliografij, kazala znanstvenih revij in posebnosti zapisa za članek v znanstvenih bibliografijah. Nadaljujemo z možnostmi iskanja gradiva na določeno temo in uporabo tezavra. Predstavimo različne vire in poti dostopa do znanstvenih bibliografij. V drugem delu tečaja se bomo ukvarjali s citatnimi indeksi, njihovimi značilnostmi in iskanjem citatov. Predstavimo tudi faktor vpliva in nekaj drugih virov, ki se ukvarjajo s citiranostjo. Tečaj sklenemo s prikazom možnih poti do gradiva: možnosti polnega besedila v elektronskih virih, tiskane publikacije, medknjižnična izposoja. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v petek, 11. maja 2012. 'Endnote Web'. Na tečaju se bomo seznanili s spletnim orodjem za upravljanje z bibliografskimi referencami, ki jih navajamo (citiramo) pri pisanju strokovnih, znanstvenih in drugih besedil. Naredili bomo osebne račune, v katere bomo uvažali reference, ki jih bomo poiskali v različnih informacijskih virih (EBSCOHost, SienceDirect, COBISS/OPAC itn.). Reference bomo organizirali in urejali, pripravljali bomo bibliografije (npr. sezname uporabljene literature), seznanili se bomo s funkcijo vstavljanja citatov med pisanjem besedila (Cite While you Write). Predstavili bomo različne stile citiranja itn. Priporočeno je osnovno razumevanje angleščine, saj je vmesnik v celoti v angleškem jeziku. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v sredo, 16. maja 2012. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si Tomaž Bešter Center za informacijske storitve Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana === Od: Zalozba ARISTEJ Datum: 08. maj 2012 13:21 Zadeva: Vsebina novih Dialogov Iz aprilske številke Dialogov, revije za kulturo in družbo: [...] Sledita oceni dveh humanističnih del: Katja Čičigoj piše o knjigi Mojce Puncer Sodobna umetnost in estetika, Igor Žunkovič pa o delu Slovenska dramatika in tržaški tekst, v katerem je literarna zgodovinarka Bogomila Kravos pregledala dramska besedila, ki so jih napisali in uprizorili predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Robi Šabec poroča o knjigi Kristusove neveste, v kateri je sociologinja Sonja Bezjak opisala žensko redovništvo na Slovenskem v preteklem stoletju. Matic Majcen ocenjuje knjigo Toneta Freliha o filmskem režiserju Vojku Duletiču, ki je bil v času socialistične Jugoslavije znan predvsem po svojih ekranizacijah slovenskih literarnih klasikov. [...] Več na http://www.aristej.si From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 10 09:27:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 May 2012 09:27:21 +0200 Subject: [SlovLit] = V_Oslo_na_dr=2E-študij_--_Slovar_kraj šav Message-ID: Od: Metka Lokar Datum: 09. maj 2012 20:28 Zadeva: Re: šarić Z Univerze v Oslu sporočajo, da bodo v kratkem razpisali doktorsko/e štipendijo/e iz kontrastivnega jezikoslovja. K prijavi vabijo kandidate z zaključenim magisterijem, ki se ukvarjajo z južnoslovanskimi jeziki (in primerjalno katerim od drugih evropskih jezikov). Štipendijo/e bodo razpisali za tri (morda celo štiri) leta, kar bo pomenilo polno zaposlitev v Oslu, z možnostjo študija v tujini. Več informacij o tem dobite pri Metki Lokar - meta.lokar na zrc-sazu.si. === Od: Lingvistični krožek Datum: 10. maj 2012 08:43 Zadeva: LK, 14. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 984. sestanek v ponedeljek, 14. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Mojca Kompara, Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem. Tema predavanja: Samodejna izdelava Slovarja krajšav. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From vladka.tucovic na guest.arnes.si Thu May 10 15:02:30 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Thu, 10 May 2012 15:02:30 +0200 Subject: [SlovLit] J. L. Hart in J. Sozina v Kopru Message-ID: Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vljudno vabi na gostovanje dr. Jonathana L. Harta in dr. Julije Sozine v torek in sredo 15.?16. maja 2012. Torek, 15. maja 12.00?13.30 Dr. Jonathan L. Hart: Otherness and Recognition: the Theory and Practice of Literature, Levant 2 19.00 Dr. Jonathan L. Hart:"Why the Humanities Matter" ? javno predavanje, Foresterija Sreda, 16. maja 11.00?12.30 Dr. Jonathan L. Hart: Encountering Otherness: New Worlds of Travel 1415-1789, Maestral 1 14.00?15.30 Dr. Jonathan L. Hart: Otherness and Decolonization: 1789 onward, Maestral 1 18.00?19.00 Dr. Julija Sozina: Zanimivosti ruske književnosti (s poudarkom na ženski poeziji Ane Ahmatove in Marine Cvetajeve) ? javno predavanje, Foresterija 19.00: Dramska predstava Poetično popotovanje z Ano Ahmatovo in Marino Cvetajevo v izvedbi študentk lektorata ruskega jezika UP FHŠ, ki bodo predstavile tudi svoje prevode ruske poezije v slovenščino. Foresterija Dr. Jonathan L. Hart objavlja poezijo in znanstvena dela s področja zgodovine in literarne teorije, je avtor 20 knjig. Kot redni ali gostujoči profesor je predaval na univerzah v Alberti, Cambridgeu, Durhamu, Torontu, na Harvardu, Princetonu, Sorbonne-Nouvelle in drugje. Dr. Julija Sozina je od leta 2001 znanstvena raziskovalka na Oddelku za zgodovino slovanskih književnosti Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti. Objavlja v Slavistični reviji in ruskih revijah (Slavjanovedenije, Slavjanskih almanah, Vestnik Moskovske univerze). Je članica uredniških kolegijev osmih objavljenih in štirih pripravljajočih se znanstvenih zbornikov in udeleženka ter vodja mednarodnih projektov. Objavlja tudi prevode slovenske proze v ruski jezik. Predavanja dr. Jonathana L. Harta bodo v angleškem, predavanje dr. Julije Sozine pa v slovenskem jeziku. From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu May 10 15:05:00 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 10 May 2012 15:05:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_Slavistika_v_regij ah_Koper_2012 Message-ID: <4FABBCFC.31151.1DC4C5@matjaz.zaplotnik.siol.net> Spoštovani člani SdS, na naši spletni strani http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html je nekoliko izpopolnjena verzija programa za koprski slavistični kongres od 27. do 29. 9. 2012. Vabljeni, da si jo ogledate in razmislite o udeležbi na kongresu. 9. maja je na predlog SdS akad. prof. dr. Matjaž Kmecl postal častni meščan Ljubljane. Iskreno mu čestitamo za zasluženo priznanje! Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 10 17:30:17 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 May 2012 17:30:17 +0200 Subject: [SlovLit] Liber.ac v Ljubljani -- Evropska pravljica v Mariboru Message-ID: Od: Fabjan, Barbara Datum: 10. maj 2012 16:22 Zadeva: Vabilo na sejem akademske knjige Liber.ac 2012 Vljudno vas vabimo na slavnostno otvoritev sejma akademske knjige Liber.ac, ki bo v torek, 15. maja 2012, ob 10. uri v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto. Spremljevalni program pod naslovom Čarne slovanske dežele je pripravil Oddelek za slavistiko v sodelovanju z Znanstveno založbo FF, Knjigarno FF, OHK ter ŠS FF in je tokrat v znamenju slovanske kulture, jezikov in književnosti. Literarna in jezikoslovna dela bodo predstavljena tako v obliki okroglih miz na temo literarnega ustvarjanja in prevajanja kakor tudi z branjem proznih besedil in uprizarjanjem dramskih del, pa seveda petjem in recitiranjem pesmi. Sejem bo potekal od 15. do vključno 17. maja 2012. Iz pestrega programa izpostavljamo nekaj utrinkov: Torek, 15. maja 10.00 Otvoritev sejma 11.30 Otvoritev razstave Slovanske filologije skozi čas 12.00 Okrogla miza - Akademska knjiga najde pot 13.30 Pogovor z Adamom Michnikom, avtorjem knjige Iskanje izgubljenega smisla, ki je pravkar izšla pri Znanstveni založbi FF 18.00 Gledališka predstava Kisik v izvedbi Brhkih rusistk (v Gledališču Glej) 19.00 S kitaro skozi slovanski svet, glasbeno-literarni nastop Klemna Piska Sreda, 16. maja 11.00 Pogovor s poljskim pesnikom Adamom Zagajewskim in predstavitev zbirke Nova lirika (MKZ) 13.00 Pojte s Pello - makedonske ljudske pesmi v izvedbi vokalnega kvarteta Pella 17.00 Pogovor z uredniki in prevajalci prihajajoče Antologije češke poezije 2. polovice 20. stoletja (Znanstvena založba FF) 18.00 Balkanska pravljica - nastop glasbene skupine Katanija 20.30 Slovanski večer Četrtek, 17. maja 12.--15.00 Kako pa ti bereš? (Množično branje v parku) 13.00 Diva svetnica mati prasica - avtorski projekt Maruše Geymayer - Oblak (v sodelovanju s SMG) 14.00 Pogovor z ilustratorjem Damijanom Stepančičem 20.30 Melodije Zmage i pobjede - glasbeni recital Borisa Dežulovića in Predraga Lucića Informacije najdete tudi na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html Z lepimi pozdravi, vodja projekta Liber.ac izr. prof. dr. Martin Germ === From: "Darka Tancer Kajnih" Date: Thu, 10 May 2012 15:13:45 +0200 Subject: FW: simpozij Mariborska knjižnica je v sklopu programa MARIBOR 2012-Evropska prestolnica kulture pripravila projekt EVROPSKA PRAVLJICA, ki bo v nekaterih segmentih razširjen tudi na partnerska mesta. Strokovni javnosti bo namenjen MEDNARODNI SIMPOZIJ O EVROPSKI PRAVLJICI, ki ga je zasnovala revija Otrok in knjiga v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY. Potekal bo 24. in 25. maja 2012 v Hotelu City. [...] S simpozijem bomo obeležili 40 let izhajanja publikacije Otrok in knjiga, edine slovenske strokovne revije za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, ter 20 let delovanja Slovenske sekcije IBBY. Simpozij bosta moderirala dr. Igor Saksida in dr. Metka Kordigel Aberšek. Prvi simpozijski dan se bo navezal na MEDNARODNI PRAVLJIČNI VEČER, ki bo v veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor in ga pripravlja Služba za mlade bralce v Mariborski knjižnici. Pravljične svetove nam bodo odstirali Maritha Nielsen iz Norveške, Tom Muir in Lawrence Tulloch iz Škotske, Ana Hofman iz Srbije ter slovenski pripovedovalki Anja Štefan in Ana Duša. Prireditev bo brezplačna in bo namenjena tudi širši javnosti. Vaše prijave pričakujemo do 20. maja 2012. Kotizacijo v višini 95 EURO (vključen DDV) je potrebno poravnati ob prijavi. [...] Prijavnico pošljite na naslov Mariborske knjižnice. [...] -- Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice PROGRAM ČETRTEK, 24. maj 10.00 Uvodni pozdravi, nagovori 10.30 Hans Hagen: Moč jezika 11.00 dr. Dragica Haramija: Značilnosti pravljičnih vzorcev na Slovenskem 11.30 dr. Juan Kruz Igerabide Sarasola: Pravljica danes: Mari Xor, baskovska Pepelka 12.00 dr. Barbara Pregelj: Sodobna pravljica v kontekstu sodobne baskovske mladinske književnosti 14.00 dr. Diana Zalar: Odmevi predkrščanskih tipov religioznosti v izbranih pravljicah treh hrvaških 14.30 dr. Monika Kropej: Slovenske pravljice v mednarodnem okviru 15.00 dr. Vuk Cerović: Srbska ljudska pravljica 16.00 dr. Marijana Hameršak: Produkcija in recepcija pravljic na Hrvaškem v zgodnjih letih 20. stoletja 16.30 dr. Vladimira Velički in dr. Tamara Turza Bogdan: Razumevanje pravljic kot osnova za uspešno interpretacijo pri delu z otroki 17.00 Špela Frlic: Deset let skupine za 2 groša fantazije 20.00 Pravljični večer (v Lutkovnem gledališču Maribor) PETEK, 25. maj 9.30 dr. Marija Stanonik: Pravljica kot folklorni žanr 10.00 dr. Barbara Ivančič Kutin: Pravljičar Joza Kravanja-Marinčič iz Vrsnika na Bovškem: Je kaj ostalo za njim 10.30 Marijanca Ajša Vižintin: Slovenske romske pravljice 11.30 dr. Jakob J. Kenda: Avtorska pravljica in žanr fantazije 12.00 dr. Darja Mazi-Leskovar: Primerjava med pravljicama Sebični velikan in Velikanovo srce 12.30 Andreja Babšek: Dojemanje smrti in časa v pravljici 14.30 dr. Milena Mileva Blažić: Slovenske in evropske pravljičarke 15.00 mag. Maja Pan: Queer feministična analiza čudežne spremembe in premene spola junakinje v evropskem pravljičnem izročilu 15.30 Lilijana Klemenčič in Sonja Trplan: O pravljicah z jogo From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 11 11:51:36 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 11 May 2012 11:51:36 +0200 Subject: [SlovLit] Pridobljeno_s_prevodom_--_Iz_T=FCbingena_--_Avtorske_pravice Message-ID: From: "Simona Mehle" Date: Thu, 10 May 2012 15:08:35 +0200 Subject: Napoved dogodka v Modrijanovi knjigarni / Pridobljeno s prevodom Društvo slovenskih književnih prevajalcev organizira literarni večer v okviru cikla z naslovom Pridobljeno s prevodom, na katerem se bosta predstavili slovenski književni prevajalki Đurđa Strsoglavec in Dušanka Zabukovec. Literarni večer bo 22. maja 2012 ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva ulica 27, Ljubljana). Po dveh uspešnih sezonah cikla začenjamo že tretjo. Uveljavljeni prevajalki se bosta pogovarjali o svojih izkušnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, o prevajalski iznajdljivosti, o vragolijah in spretnostih, ki jih mora biti prevajalec vešč. O prevajalskih užitkih in zadregah. Odgovarjali bosta na vprašanja, ki jih lahko drug drugemu zastavi samo stanovski kolega. Lep pozdrav iz Modrijanove knjigarne! Simona Mehle === Od: Irma Kern Datum: 11. maj 2012 11:12 Zadeva: SLOVENSKI VIKEND V NEMCIJI: POSVET MLADIH V STUTTGARTU V soboto, 5. maja, in v nedeljo, 6. maja, je bil V Stuttgartu Posvet mladih, ki sta ga organizirala Gabrijela Žagar, vodja koordinacije slovenskih društev v pokrajini Baden Würtenberg, in predsednik društva Triglav Andrej Vudlov. Povabili so me, da predstavim študij slovenščine na Univerzi v Tübingenu, kar sem z veseljem sprejela. Študij na Univerzi v Tübingenu, ki sodi med pet klasičnih nemških univerzitetnih središč (poleg Tübingena še Marburg, Freiburg, Göttingen, Heidelberg), je za mlade Slovence, ki so večinoma odraščali in se izobraževali v Nemčiji, tudi ena od privlačnih možnosti za izbiro študijske smeri predvsem na področju medicine, naravoslovja ali humanistike. Tematika jih je zelo pritegnila, saj so imeli dokaj nejasno predstavo o možnostih za študij slovenščine v okviru slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu. Z velikim zanimanjem so spremljali moj nastop in se poglobljeno zanimali za program študija slavistike oz. slovenščine na oddelku Slavisches Seminar. Program je bil športno-kulturno obarvan, mladi so med drugim izvedeli, kaj se novega dogaja na konzularnem področju (vicekonzulka RS iz Münchna Andreja Horvat), prisluhnili predavanju o Cybermobbingu (Aytekin Celik, referent za izobraževanje pri Stajugendring Stuttgart), zelo pa jih je pritegnilo tudi predavanje dr. Zvoneta Štrubelja o Trubarjevi poti v Nemčiji, ki jo je zanimivo predstavil skozi likovna in kiparska dela, povezana s Trubarjem. Podrobnejšo razlago predstavljenih likovnih podob najdemo v njegovem delu Mut zum Wort. (gospod Štrubelj mi je za lektorat slovenščine v Tübingenu podaril svojo knjigo Mut zum Wort, ki je l. 2008 prvič izšla v slovenščini z naslovom Pogum besede pri Mohorjevi družbi v Celovcu, leto kasneje je izšla nemška različica. Gre za eno najcelovitejših knjig o Trubarjevem delu v Nemčiji.) Mladi so bili zelo pozorni poslušalci in so radi sodelovali tudi v družabnem delu prireditve, ki so ga na duhovit način z didaktičnimi družabnimi igrami odprli učitelji slovenskega dopolnilnega pouka v pokrajini Baden Würtemberg in dve učiteljici slovenščine iz Švice. Slovensko obarvan vikend v Stuttgartu je bil resnično srečanje iskrenih, za nova spoznanja odprtih in prijateljsko razpoloženih mladih ljudi, tudi odlično organiziran, zato sem se počutila prijetno kot med mladimi doma v Sloveniji. Lep majski pozdrav vsem iz Tübingena, Irma === http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=59381&from=arhiv http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=59382 http://www.gorenjskiglas.si/novice/politika/index.php?action=clanek&id=59237 -- Maja Bogataj Jančič o avtorskih pravicah v digitalni dobi (članki v Gorenjskem glasu). From tomaz.erjavec na ijs.si Fri May 11 13:02:39 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 11 May 2012 13:02:39 +0200 Subject: [SlovLit] Vabilo za prispevke: Jezikovne tehnologije 2012 Message-ID: <001901cd2f65$94c1bea0$be453be0$@ijs.si> OBVESTILO O KONFERENCI IN PRVO VABILO ZA PRISPEVKE Osma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE, IS-JT 2012 8. - 9. oktobra 2012, IJS, Ljubljana http://nl.ijs.si/isjt12/ Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu multikonference Informacijska družba IS 2012 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 8. in 9. oktobra 2010 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je osmo v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah in organizirano kot slovenska konferenca. Uradna jezika konference sta slovenski in angleški, vendar pa naj bi slovenski predavatelji napisali in predstavili svoje prispevke v slovenščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Nadaljnje informacije o konferenci, vključno z navodili za prispevke in pomembnimi datumi so dostopne na domači strani konference, http://nl.ijs.si/isjt12/ lp, Tomaž Erjavec in Jerneja Žganec Gros -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova cesta 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 13 09:28:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 May 2012 09:28:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Osnove_slovenščine_--_V_Dubrovnik_-- _Iz_Brna Message-ID: Od: Vasja Bratina Datum: 11. maj 2012 11:55 Zadeva: Vabilo maj From: Celjska Mohorjeva družba V torek, 15. maja, vas vabimo na Jezikovno kavarno v Mohorjevo knjigarno na Nazorjevo 1. Prof. Janez Perpar se bo pogovarjal z mag. Rado Lečič o njenem priročniku Osnove slovenskega jezika. Prireditev je ob petih popoldan. Vljudno vabljeni! === http://www.fassbl.org -- 8. mednarodna konferenca Formal Approaches to South Slavic and Balkan Languages, 19.--21. septembra 2012, Dubrovnik. === From: mateja kosi To: "slovlit na ijs.si" , "silektornet na list.arnes.si" Date: Sat, 12 May 2012 03:14:37 -0700 (PDT) V četrtek, 10. 5. 2012, smo na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu priredili literarni večer z dr. Marcellom Potoccom. Študenti so se ponovno izkazali, tokrat s prevodi Marcellove poezije v češčino. Gost je študentom slovenistike in drugim v tem tednu pripravil tudi predavanja iz sodobne slovenske poezije. Za obisk se mu najlepše zahvaljujemo. Prilagam fotografije z literarnega večera: http://milanpala.cz/literarni-vecer-marcello-potocco-brno-2012 Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na FF MU v Brnu From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 13 09:32:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 May 2012 09:32:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Poljske_in_koroške_novice Message-ID: From: Tatjana Jamnik To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 12 May 2012 20:05:55 +0200 Subject: 3. festival Zlati čoln na Poljskem Med 16. in 22. majem 2012 bo v petih poljskih mestih potekal 3. festival slovenske kulture ZLATI ČOLN. Lepo vabljeni! Tatjana Jamnik, KUD Pólice Dubove 16. maja - Lodž (Polfa ŁódĽ, ob 18. uri) 17. maja - Katovice (Teatr Korez, ob 18. uri) 18. maja - Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze, ob 19. uri) 19. maja - Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze, ob 19. uri) 21. maja - Krakov (¦ródmiejski O¶rodek Kultury, ob 19. uri) 22. maja - Mikołów (Instytut Mikołowski, ob 18. uri) Podroben program festivala je dostopen na spletnih straneh: www.policadubova.org in http://festiwalzlotalodz2012.webnode.com Ime festivala navezuje na enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja, pesnika Srečka Kosovela (1904-1926) - Zlati čoln je namreč naslov pesniške zbirke, ki jo pesnik zaradi prezgodnje smrti ni utegnil izdati. Kosovelove pesmi (t. i. konsi in integrali), ki jih uvrščamo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost. S pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa postaja vedno bolj aktualen tudi v današnjih časih. Kot plod dolgoletnega poljsko-slovenskega sodelovanja na področju kulture sta letos izšli dve knjižni izdaji slovenske poezije v poljskem prevodu. V obsežnih izborih se bo poljski bralec lahko prvič srečal z ustvarjalnostjo dveh odličnih slovenskih pesniških osebnosti: klasika Srečka Kosovela v dvojezičnem izboru z naslovom Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane (prev. Karolina Bucka Kustec; Vnanje Gorice, Mikołów: KUD Police Dubove, Instytut Mikołowski, 2012) in sodobnega avtorja Iztoka Osojnika v pesniški zbirki Spodnie na niebie (prev. Marcin Warmuz, Mikołów: Instytut Mikołowski, 2012). Del letošnjega festivala bo tako tudi predstavitev omenjenih knjig. Na festivalu bodo svoje delo predstavili slovenski umetniki - pesnica in pisateljica Alenka Jensterle Doležal, kantavtor Jani Kovačič, pesnik in esejist Iztok Osojnik ter prevajalka in pisateljica Tatjana Jamnik. Poleg njih bodo na festivalu sodelovali tudi njihovi poljski kolegi - Bożena Tokarz, Karolina Bucka Kustec, Marcin Warmuz, Monika Gawlak, Katarzyna Bednarska, Maciej Melecki, Agnieszka Będkowska-Kopczyk in drugi. Organizatorji: Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove, Literarno društvo IA, Društvo Triglav-Rysy, ¦ródmiejski O¶rodek Kultury w Krakowie, Instytut Mikołowski im. Rafała Wojaczka, Instytut Filologii Słowiańskiej Uniwersytetu ¦lšskiego w Katowicach, Katedra Slawistyki Południowej Uniwersytetu Łódzkiego, Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej, Galeria Wzgórze Sponzorji: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Polfa ŁódĽ S.A. Častni pokrovitelj: Veleposlaništvo Republike Slovenije na Poljskem, Konzulat Republike Slovenije v Mysłowicah Medijski pokrovitelji: Czar Słowenii/Čar Slovenije, Fragile, Lamelli === Od: Janez Stergar Datum: 11. maj 2012 12:07 Zadeva: novičke na temo čezmejnega sodelovanja [...] Od četrtka, 10. 5. do sobote, 12. 5. 2012 celovški Inštitut Roberta Musila (Bahnhofstr. 50/I) prireja mednarodni znanstveni simpozij >>Vojna, odpor, osvoboditev<<. Na simpoziju so ali bodo predavali uveljavljeni zgodovinarji, literarni zgodovinarji in jezikoslovci iz Avstrije in Slovenije (Klaus Amann, Avguštin Malle, Fabjan Hafner, Karl Wagner, v petek dopoldne: Silvija Borovnik, Andrej Inkret, Tomo Virk in Tatjana Rojc, v petek popoldne: Johann Strutz, Erich Prunč, Erwin Koestler in Brigitte Entner), v soboto pa bodo na ekskurziji v Lepeno obiskali kraje Florjana Lipuša in Maje Haderlap ter partizanskega odpora. Informacije: angelika.rossak na aau.at . V petek 11. 5. 2012 ob 11.00 bo/je v okviru projekta Severni sij v Vetrinjskem dvoru v Mariboru literarno srečanje z Dragom Jančarjem ter njegovima gostoma Claudiom Magrisom in Karlom Markusom Gaussom; pogovarjali se bodo o esejističnih knjigah italijanskega in avstrijskega gosta. Zvečer ob 19.00 se bo pogovor nadaljeval še v mariborski restavraciji Rožmarin, in sicer ob moderiranju Zore A. Jurič in spremljavi pianista Dejana Pečenka. [...] -- Janez Stergar, Klub koroških Slovencev + Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 14 07:46:52 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 May 2012 07:46:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Pahor_v_Vidmu_--_Ožbot_v_Pragi Message-ID: From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 13 May 2012 20:45:58 +0200 Subject: Vabilo na literarno srecanje z Borisom Pahorjem Vabim vas na literarno srečanje z Borisom Pahorjem, ki bo v četrtek, 17. 5. 2012, ob 17.30 v Vidmu (Facolt? di Scienze della Formazione, Via Margreth 3, Videm, AULA 7). Urška Kerin (lektorica slovenščine v Vidmu) === Od: Andrej Šurla Datum: 14. maj 2012 01:58 Zadeva: V Pragi s prof. Martino Ožbot in veleposlanico, mag. Smiljano Knez Za: silektornet , slovlit na ijs.si Prejšnji teden smo na praški Filozofski fakulteti zaključili z letošnjimi obštudijskimi slovenističnimi dejavnostmi. Dva slovensko obarvana dneva smo imeli. Glavnina pozornosti je pripadla obisku profesorice Martine Ožbot, ki je v lektorskem kabinetu v sredo in četrtek izvedla dve prevodoslovni predavanji. V prvem je spregovorila o osnovnih zakonitostih literarnega prevoda, v drugem pa se je še dodatno posvetila raznolikemu medkulturnemu vplivanju in bogatenju, katerega nosilec je dobro prevedeno literarno delo. Predavanj se je udeležila večina praških slovenističnih specializantov, ki trenutno niso na študentskih izmenjavah. Ostali vabljeni se verjetno v vabilu niso prepoznali ali pa so v teh zaključnih tednih pač prezaposleni z drugim študijem. Da je bilo gostovanje smiselno, dobrodošlo in plodno, so najlepše potrdili komentarji in vprašanja, ki so predavateljičino izvajanje prepletali in zaključili. Mislim, da bi bilo začeto sodelovanje v prihodnje dobro nadgraditi s širšim prevajalskim srečanjem ali celo delavnico, o čemer smo se sicer nekaj dogovarjali že za minevajoče leto, a so bile ideje očitno malo premalo konkretne, da bi jih tudi zares uresničili. Sredinemu predavanju je sledila zadnja letošnja filmska projekcija. Malo retrospektivo slovenskega filma iz obdobja slovenske državne samostojnosti ?20 (let) ? 10 (režiserjev) ? 10 (filmov)? je sklenil zahteven filmski izdelek o zahtevnem času, ki ga živimo, Möderndorferjevo ?Predmestje?. Še posebej sem vesel, da je zadnji letošnji izvenšolski slovenistični akcent pripadel visoki gostji, veleposlanici Republike Slovenije v Pragi, mag. Smiljani Knez. Študentski družbici, za to srečanje dopolnjeni tudi s pedagoškima kolegicama in celo dvema nekdanjima študentoma, je v kratkem, a preglednem in izčrpnem predavanju predstavila dosežke prvih dvajsetih let moderne slovenske državnosti ter zgodovino vzpostavljanja diplomatskih odnosov med obema državama. Tudi veleposlaničinemu nastopu so sledila vprašanja (in prepričljivi odgovori), njen obisk pa je s povabilom na vljudnostni pomenek ob kavi prijetno sklenil predstojnik naše katedre, doc. Pelikán. Lep pozdrav (in zraven opravičilo za včasih verjetno malo pregostobesedna javljanja) iz Prage, Andrej https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PredavanjiProfMartineOzbotInVleoslaniceRSMagSmiljaneKnez9In10Maj2012# From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 14 22:15:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 May 2012 22:15:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Anja_Štefan_v_Vidmu_--_Nagrada_za_jezi koslovno_disertacijo_--_Dunajski_razpis Message-ID: From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 13 May 2012 20:49:53 +0200 Subject: Anja Štefan obiskala Videm V petek, 11. 5. 2012, je videmsko univerzo obiskala znana slovenska pripovedovalka, pisateljica in pesnica Anja Štefan. Predavanje je izvedla v okviru ur seminarja slovenske književnosti, ki ga vodi prof. Roberto Dapit, sodelovali pa so tudi profesorica književnosti na videmski univerzi Maria Bidovec in študentje slovenščine. S svojim očarljivim nastopom je pritegnila prisotne, saj je v skoraj triurnem predavanju razlagala, pripovedovala ljudske pravljice, deklamirala ljudske pesmi in med drugim eno tudi zapela. Predstavila nam je svoje doživljanje pripovedovanja in svoje začetke literarnega ustvarjanja ter poudarila, da je imela veliko vlogo pri tem njena družina. V začetku je pisala slikopise za revijo Ciciban. Pojasnila nam je, kako strogih pravil se mora držati avtor, če želi napisati slikopis. Uporabljati mora malo besed in zelo paziti, da napiše tisto, kar je zares pomembno. Potem pa je začela pisati pravljice, v katerih nastopajo živali, saj je tako najlažje ponazorila medčloveške odnose. Predstavila nam je svoje slikanice Bobek in barčica, Štiri črne mravljice, Lonček na pike in druge. Pri vsaki knjigi nam je razložila, kako je knjiga nastajala. Predstavila nam je tudi zbirko pesmi Iščemo hišico, med katerimi je veliko pesmi uglasbenih. Zase pravi, da otrokom zelo rada predstavi uganke, saj jih to zelo zabava. Razkrila nam je, kako morajo biti sestavljene dobre uganke in predstavila svojo zbirko Sto ugank. Avtorica je posebno pozornost namenila slovenskim ljudskim pripovedim. Predstavila nam je svojo študijsko pot, kako je prišla v stik z ljudskimi pripovedmi in kako ji je pri raziskovanju pomagal zbiralec ljudskega slovstva Milko Matičetov. Poudarila je tudi, kako pomembna je v knjigi ilustracija in nekaj pozornosti namenila znanim slovenskim ilustratorjem, kot so Ančka Gošnik Godec, Jelka Reichman, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čok in drugi, s katerimi zelo dobro sodeluje. Pisateljica poudarja, da so ljudske pripovedi zelo dobra popotnica otrokom, saj na enostaven način sporočajo temeljne življenjske resnice. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu === From: Fišer, Darja Date: 2012/5/14 Subject: [SDJT-L] Beth Disertation Award Posredujem razpis za nagrado za najboljše doktorsko delo s področja logike, jezikoslovja in informatike, ki ga podeljuje združenje FoLLI. Rok za prijavo je 30. junij. Vse ostale informacije so na http://institucional.us.es/folliweb/index.php?option=com_content&view=article&id=80&Itemid=69. Lep pozdrav, Darja === From: Elizabeta M. Jenko Date: 2012/5/14 Subject: Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessur Slowenistik, Universität Wien, Stellenausschreibung 3075 https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_cDA324F52-0B0A-0DF3-B589-9EA1BB92C6F6_k5DA18738-CCFD-E39A-F35E-7296C4C5E603&tid=36297.28 -- razpis za gostujočo profesuro na dunajski slavistiki. lep pozdrav, mojca From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 15 22:57:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 15 May 2012 22:57:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Literary_and_Linguistic_Computing_--_My_ Koroška_--_Ivan_Košti=E1l Message-ID: http://llc.oxfordjournals.org/content/vol27/issue2/index.dtl?etoc -- kazalo revije Literary and Linguistic Computing 27/2 (2012). === Od: Janez Stergar Datum: 15. maj 2012 17:35 Zadeva: e-obvestila KKS-Lj. 23/2012 [...] V dobro voljo pa me je spravila vest, da je koroški rojak Miha Dolinšek s sodelavci pod geslom "Jaz poznam 900 dvojezičnih krajevnih imen, in ti?" pripravil program "My Koroška-Kärnten" za "pametne telefone" (smartphone). Program nudi tudi funkcijo, ki generira fotografirano enojezično krajevno tablo v dvojezično. Tako izdelane fotografije lahko potem pošiljate po elektronski pošti ali preko facebooka. V kasnejši inačici bo med drugim mogoče tudi slišati izgovorjeno ime slovenskih krajev. Drug koroški kulturnik, Niko Kupper pa si je poleg uveljavljenih in prepoznavnih angleških sloganov o >>Slovenia<< zaželel še primerljivih za >>Celovec<<. Se mu pridružujem(o)! [...] === Od: Lingvistični krožek Datum: 15. maj 2012 16:20 Zadeva: LK, 21. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 985. sestanek v ponedeljek, 21. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Metka Furlan, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Ivan Koštiál - prezrti etimolog slovenskega jezika. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 16 13:42:44 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 May 2012 13:42:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Metka_Zupančič_o_prevodni_slovenski_ literaturi Message-ID: Od: Alojzija Zupan Sosič Datum: 16. maj 2012 11:41 Zadeva: obvestilo za slovlit Lepo vabljeni na predavanje red. prof. dr. Metke Zupančič iz ZDA, z naslovom KOMU JE NAMENJENA PREVODNA SLOVENSKA LITERATURA? Predavanje bo v četrtek, 24. 5. 2012, ob 11.20, na Oddelku za slovenistiko, v predavalnici št. 2. Ponudilo nam bo vpogled v antologije, pesniške zbirke in romane v angleških prevodih, poskušalo pa bo odgovoriti tudi na druga vprašanja o (slovenski) književnosti. Da bi se lažje odločili za poslušanje tega predavanja, dodajam še krajši povzetek predavanja in predstavitve predavateljice. Slovenska književnost ne glede na svojo kvaliteto in pomen v svetovnem okviru doživlja usodo majhnih, skoraj eksotičnih kultur. Za njeno prisotnost v tujih prevodih se poleg slovenskih institucij trudijo redki zagnanci, ki so morda slovenskega rodu, morda pa so strokovnjaki za slovanske jezike, ki vsaj delno znajo tudi slovensko. Veliko vlogo pri izbiri avtorjev, ki bodo deležni prevoda, igrajo osebni stiki prevajalcev (in pogosto tudi avtorje) s tujimi založbami. S poudarkom na prevodih v angleščino (in objavah predvsem v ZDA) bo predavanje načelo vprašanje o odmevnosti slovenske poezije, proze in dramatike v anglofonem prostoru. Dr. Metka Zupančič je redna profesorica za francoščino na University of Alabama, v Tuscaloosi, AL, ZDA, kjer poleg predavanj iz francoske in frankofone književnosti in civilizacije poučuje tudi literarno teorijo, s poudarkom na novejših postmodernističnih in postkolonialnih usmeritvah. Njene objave vsebujejo dve monografiji v francoščini, o delih Clauda Simona in Hél?ne Cixous, uredništvo zbornikov o mitih v sodobni književnosti, v angleščini in francoščini, obenem pa tudi številne razprave v uglednih mednarodnih revijah, predvsem na temo reaktualizacije mitov v sodobni ženski književnosti. Trije njeni eseji (v angleščini in francoščini) so posvečeni delu Berte Bojetu-Boeta. V tisku (založba Karthala, Pariz) je njena obsežna knjiga o prenovljeni ženski zavesti, kot se pojavlja v literaturi francoskih, severno-afriških, kvebeških in belgijskih avtoric. Oddelek za slovenistiko in izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič From jaka na jaka.org Thu May 17 00:22:50 2012 From: jaka na jaka.org (=?UTF-8?B?SmFrYSDFvWVsZXpuaWthcg==?=) Date: Thu, 17 May 2012 00:22:50 +0200 Subject: [SlovLit] = My_Koroška In-Reply-To: References: Message-ID: <4FB428BA.8010608@jaka.org> Zanimivo :) Še povezava na namestitveno povezavo: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.strasserfj.snAPP lp, Jaka > Od: Janez Stergar Datum: 15. maj 2012 17:35 Zadeva: e-obvestila KKS-Lj. 23/2012 [...] V dobro voljo pa me je spravila vest, da je koroški rojak Miha Dolinšek s sodelavci pod geslom "Jaz poznam 900 dvojezičnih krajevnih imen, in ti?" pripravil program "My Koroška-Kärnten" za "pametne telefone" (smartphone). Program nudi tudi funkcijo, ki generira fotografirano enojezično krajevno tablo v dvojezično. Tako izdelane fotografije lahko potem pošiljate po elektronski pošti ali preko facebooka. V kasnejši inačici bo med drugim mogoče tudi slišati izgovorjeno ime slovenskih krajev. Drug koroški kulturnik, Niko Kupper pa si je poleg uveljavljenih in prepoznavnih angleških sloganov o [...] From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 17 17:21:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 17 May 2012 17:21:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Zastonj_tečaji_v_NUK-u_--_Prostorski_o brat_--_Spodbujati_branje=3F Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 16. maj 2012 16:51 Zadeva: FW: vabilo na tečaje iskanja v juniju 2012 From: Tomaž Bešter [mailto:Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "E-članki in e-knjige" (petek. 1. junija 2012). Na tečaju bomo predstavili dostopne naročniške servise z elektronskimi časopisi, naročniške servise z elektronskimi knjigami in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" (sreda, 6. junija 2012). Na tečaju bomo predstavili portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL in njegovo uporabo. Portal vsebuje več različnih funkcionalnih možnosti. Najpomembnejša novost je t. i. združevalni iskalnik, ki omogoča iskanje po več informacijskih virih hkrati. Rezultate iskanj združi in prikaže v enotnem seznamu zadetkov. Povezovalnik do gradiva omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Novost je tudi enoten Katalog informacijskih virov UL, posebej pomemben pa je Katalog e-revij UL, ki omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj "mEga iskalnik NUK" (četrtek 14. junija 2012). Na tečaju se bomo seznanili z mEga iskalnikom NUK, ki omogoča uporabnikom knjižnice na enem mestu enostavno in pregledno iskanje podatkov in vsebin iz zbirk številnih ponudnikov in založnikov kot so: EBSCOHost (Academic Search Complete ...); Elsevier (Science Direct);EMERALD; JSTOR; Oxford University Press (Oxford Journals Online, Oxford Reference Online...); SAGE; Springer; Thomson Reuters (Web of Science); Wiley in mnogo drugih. Dostopni so tudi podatki in vsebine iz odprtodostopnih zbirk kot so: arXiv.org, OAIster, DOAJ. Vključeni so tudi podatki iz kataloga NUK. Na tečaju bodo predstavljene različne možnosti iskanja, uporaba različnih faset (filtrov), ki omogočajo preprosto prilagajanje rezultatov iskanj, izdelava uporabniškega profila in uporabo osebnih map znotraj njega ter uporabo številnih drugih možnosti kot so: glasovno predvajanje besedil, ki so v obliki html, prilagajanje vmesnika lastnim potrebam, izdelava opomb, naročanje člankov prek medknjižnične izposoje, izposoja e-knjig na prenosne naprave ... Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si Tomaž Bešter === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042529980 -- 10. mednarodni komparativistični kolokvij v Vilenici bo naslovljen Prostorski obrat v literarni vedi (članek v Dnevniku). === Od: Konrad Zadravec Datum: 17. maj 2012 12:28 Zadeva: FW: strokovno srečanje V okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom ste prisrčno vabljeni na strokovno srečanje za mentorje branja, knjižničarje, učitelje in profesorje z naslovom Ustvarjalnost mladih - vsekakor spodbujati, a do kod? Sodelujejo: Dragica Breskvar, dr. Veronika Rot Gabrovec, Miha Mohor, Martina Motl, Tjaša Zorc Rupnik, Lucija Stepančič. Vodi Gaja Kos. Strokovno srečanje bo v prostorih Knjižnice Domžale v torek, 22. maja ob 14. uri. [...] Več o Bralnicah pod slamnikom na www.bralnice.si. Prijazen pozdrav, Irena Miš Svoljšak From miranhladnik1 na gmail.com Sat May 19 21:02:29 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 19 May 2012 21:02:29 +0200 Subject: [SlovLit] Zgodovina knjige in bralna kultura -- Trst v literaturi -- Pahor v Vidmu Message-ID: From: Ines Vodopivec To: SLOVLIT Date: Fri, 18 May 2012 09:34:08 +0200 Subject: Vabilo na predavanje dr. Mirana Špeliča in red. prof. ddr. Nataše Golob V sredo, 23. maja 2012, ob 19. uri Vas vabimo v Razstavno dvorano NUK na večerni predavanji v sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes). Z nami bosta doc. dr. Miran Špelič, OFM, predstojnik Inštituta za patristične študije Victorinianum in predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ter red. prof. ddr. Nataša Golob, avtorica več samostojnih razstav o srednjeveških rokopisih in profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sprehajali se bomo med drobtinicami iz zgodovine slovenskih cerkvenih in posvetnih knjižnic. Skozi pester izbor zgodovinskih imen avtorjev in bralcev knjig bomo obravnavali nekatera, za slovensko kulturo pomembna znanstvena področja, ki predstavljajo svojevrsten manjkajoči člen v dosedanjih raziskavah. V prvem delu večera bomo posebno pozornost namenili samostanskim knjižnicam, od njihovih začetkov v zgodnjem krščanstvu, prek srednjega veka, renesanse in baroka, pa vse do današnje digitalne dobe. Dr. M. Špelič nam bo orisal tudi pomen knjige za meniško skupnost, s poudarkom na knjižnični zbirki ljubljanskega frančiškanskega samostana. Drugi del večera se bo dotaknil knjižnic našega plemstva v poznem srednjem veku. Ddr. N. Golob nam bo razkrila, kateri rokopisi in tiskane knjige so se ohranili in kakšne vsebine so zanimale bralce v gradovih in mestih. To je poglavje o intelektualni zgodovini, ki se kaže kot zanimivo in zapleteno raziskovalno polje, kjer pa najdemo imena ljudi, ki jih doslej nismo poznali. Lep pozdrav, Ines Vodopivec === Od: Sandra Peršin Datum: 18. maj 2012 15:25 Zadeva: Vabilo Vljudno vas vabimo na predstavitev znanstvene monografije dr. Ane Toroš Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja (Založba Univerze v Novi Gorici), ki bo v četrtek, 24. maja 2012, ob 18. uri, v Knjigarni Konzorcij. S spoštovanjem, Sandra Peršin (Založba Univerze v Novi Gorici) === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 19 May 2012 09:53:55 +0200 Subject: Boris Pahor v Vidmu Slovenski pisatelj Boris Pahor je italijanske študente slovenščine na Univerzi v Vidmu obiskal v četrtek, 17. 5. 2012, in jim posvetil zares izjemno zanimivo predavanje. Predstavil je nastanek svojih književnih del, govoril o zgodovini Slovencev v Italiji, na koncu pa še izpostavil svoj pogled na sodobne družbene probleme. Dvourni pogovor, ki ga je v okviru seminarja slovenske književnosti vodil profesor Roberto Dapit, je študente slovenščine in druge udeležence izjemno prevzel. Pahor je na začetku poudaril, kako je sploh prišlo do tega, da je danes tako znan ter kako mu je italijanska založba Fazi Editore izdala knjigo Necropola. Spregovoril je o delovnih taboriščih, kjer so bili zaprti Slovenci. Omenil je trpljenje, žalost, nečloveške razmere pa tudi ljubezen, ki se človeku lahko zgodi na tako žalostni poti. Poudaril je pomen znanja jezikov in kako je prav to njemu pomagalo, da se je rešil in preživel. Študentje slovenščine so med predavanjem prebrali 3 odlomke iz njegovih znanih del Vila ob jezeru in Grmada v pristanu v slovenščini in italijanščini. Tudi sam je potem spregovoril o šolskih dneh pod fašizmom, izpostavil je krutost nekaterih učiteljev, ki so se znašali nad slovenskimi otroki. Govoril je o tem, kako so ravnale fašistične oblasti s slovenskim prebivalstvom. Izpostavil poitalijančevanje slovenskih priimkov, kako je to potekalo in koliko sprememb se naj bi po statistikah zgodilo ter kako so ljudje to doživljali. Velik pomen je pripisal pomembnim slovenskim pisateljem in pesnikom. Poudaril je svoje stike z Alojzom Rebulo, Francetom Bevkom, Edvardom Kocbekom, Vladimirjem Bartolom in Pavletom Merkujem. Omenil pa tudi druga pomembna slovenska imena, ki so delovala na ozemlju pod italijansko okupacijo. Nazadnje pa je spregovoril še o sodobni družbi in o tem, kaj se mu zdi pomembno danes. Mladi bi se morali oblikovati tudi izven šol, da bi zares razumeli, bi se morali zanimati za zgodovino in jo brati. Ljudje bi morali ob lakoti bolj razporediti bogastvo, da bi bili enakovredni. Veliko ljudi sedaj živi slabo. Izpostavil je tudi problematiko zaposlovanja žensk in njihov pomen za družbeno življenje. Zaključil pa z mislijo, da je ljubezen edino kar v življenju zares velja. Predavanja so se udeležili tudi študentje iz Padove z lektorico slovenščine Polono Liberšar. Po zaključku pa so si vsi udeleženci lahko ogledali razstavljene Pahorjeve knjige v slovenščini in italijanščini. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 21 06:59:23 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 May 2012 06:59:23 +0200 Subject: [SlovLit] Za kulturo! -- Dan slovenske kulture v Gradcu Message-ID: http://www.lmit.org/za-mlade/kolektivno-dovolilnico-168-ur-pokonci-za-kulturo.html -- 168 ur pokonci za kulturo. === From: "Alic, Tjasa (tjasa.alic na uni-graz.at)" To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 21 May 2012 00:19:13 +0200 Subject: Dan slovenske kulture v Gradcu Študentke in študenti slovenščine ter vsi, ki poučujemo slovenščino na Inštitutu za slavistiko in Inštitutu za teoretično in uporabno prevodoslovje Univerze Karla in Franca v Gradcu, vas vabimo na DAN SLOVENSKE KULTURE. Kdaj? V četrtek, 24. maja 2012, od 16.30 ure naprej. Kje? Merangasse 70, 8010 Gradec. Program: 16.30 Otvoritev (Mehrzwecksaal/pritličje) Pevski zbor Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec Pozdravni nagovori: izr. prof. dr. Heinrich Pfandl, Inštitut za slavistiko (Univerza v Gradcu) nj. eksc. Aleksander Geržina, Veleposlaništvo RS na Dunaju izr. prof. dr. Tone Smolej, Filozofska fakulteta (Univerza v Ljubljani) 17.30 Predstavitev novih knjig (Mehrzwecksaal/pritličje) doc. dr. Jožica Škofic: Slovenski lingvistični atlas izr. prof. dr. Ludvik Karničar: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten, Band VIII; Graz und Slowenen / Gradec in Slovenci red. prof. dr. Andrej Leben: Zgodbe iz maTjaževe dežele 18.00 Študentske informativne točke o študiju in Sloveniji (notranje dvorišče) ter pogostitev 18.30 Dramska igra >>Slovenski prerod - Primic na obisku pri Lisičju<< (KUD Škofljica) (Mehrzwecksaal/pritličje) 19.30 Literarni večer (Mehrzwecksaal/pritličje) - dramska igralka Breda Pugelj Otrin interpretira pesmi iz zbirke Pesmi štirih - v sodelovanju z Mariborsko literarno družbo 20.30-22.00 Koncert in zakuska (notranje dvorišče): Reinhard Padinger Jazz-Band Vljudno vabljeni in lep pozdrav iz Gradca! Tjaša Alič From Irena.Grahek na gov.si Mon May 21 13:45:21 2012 From: Irena.Grahek na gov.si (Irena.Grahek na gov.si) Date: Mon, 21 May 2012 13:45:21 +0200 Subject: [SlovLit] = podaljšan_rok_za_pripombe_na_delovno_besedilo_jezikovne_resolucije Message-ID: Spoštovani, sporočamo vam, da smo nekoliko podaljšali javno razpravo o delovnem besedilu Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012-2016, in sicer do 15. junija, da bo več časa za temeljitejše pripombe (e-naslov: jezikovna-politika.mk na gov.si). Lep pozdrav, Sektor za slovenski jezik Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 21 18:29:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 May 2012 18:29:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Razstava_o_Udoviču_--_Zgodbe_iz_maTja ževe_dežele_--_Istrske_in_dolenjske Message-ID: Od: Helena Drewry Datum: 21. maj 2012 08:50 Zadeva: FW: vabilo Udovič V četrtek, 24. maja 2012, ob 19. uri vas vabimo na odprtje razstave v Razstavni dvorani NUK Brazda na vodi ob stoti obletnici rojstva pesnika in prevajalca Jožeta Udoviča. Razstavo bo odprla ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj. O pesniku bo spregovoril prof. France Pibernik. Študentski oktet Akolada bo zapel uglasbene pesmi Jožeta Udoviča. Helena Ana Drewry, NUK === Od: Janez Stergar Datum: 21. maj 2012 11:34 Zadeva: kratke zamejske in čezmejne novičke K že najavljenim dogodkom tega tedna naj tik pred zdajci dodamo še novinarsko konferenco Študentske založbe v ponedeljek, 21.5.2012 ob 12.00 v prostorih Študentske založbe (Ljubljana, Borštnikov trg 2,). Med petimi novimi knjigami bo tudi antologija slovenske proze na avstrijskem Koroškem >>Zgodbe iz maTjaževe dežele<<, ki jo je uredil dr. Andrej Leben, na tiskovni konferenci pa jo bo predstavil dr. Boris Jesih. Antologija Zgodbe iz maTjaževe dežele prinaša štirideset samostojnih besedil in odlomkov iz proznega ustvarjanja petindvajsetih avtoric in avtorjev, rojenih ali živečih na avstrijskem Koroškem. Urednik je izbral zvrstno, žanrsko in tematsko raznovrstne pisave, ki segajo od večerniško sentimentalne povesti in spominsko kronikalne proze do estetsko zahtevne in družbeno angažirane literature, tudi kriminalke. [...] === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri169/index.html -- V znamenju polža, od literatov Janez Cigler, Jurij Humar, Prežihov Voranc in Fulvio Tomizza. From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 23 07:31:29 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 May 2012 07:31:29 +0200 Subject: [SlovLit] = V_Tersko_dolino_in_na_predstavitev_trž aške_dramatike_--_Prevajanje_pravnih_besedil Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 22 May 2012 09:17:18 +0200 Subject: Izlet v Tersko dolino Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm organizira izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija 2012. Zbiranje na križišču pred Opčinami (Trst), odhod ob 9. uri z osebnimi avtomobili. Ogled Barda (Lusevera) v Terski dolini in tamkajšnjega muzeja pod strokovnim vodstvom prof. Viljema Černa, sv. maša ob 11.30 v Bardu, kosilo v Zavarhu in obisk jame. Za informacije in prijave: 0039 333 4546847 (Eva Fičur). Vabljeni! Slovensko stalno gledališče, Slovenski klub in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabijo na predstavitev knjige dr. Milice Kravos Verč z naslovom Slovenska dramatika in tržaški teksti. O delu bosta spregovorila dramatik Ivo Svetina in dr. Denis Poniž, pogovor bo vodila mag. Loredana Umek. Srečanje bo v petek, 8. junija 2012, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). === Od: Lingvistični krožek Datum: 22. maj 2012 15:26 Zadeva: LK, 28. maj LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 986. sestanek v ponedeljek, 28. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Alenka Kocbek, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem. Tema predavanja: Interdisciplinarni model za prevajanje pravnih besedil. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 23 12:05:56 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 May 2012 12:05:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavni_možje_in_žen=28sk=29e Message-ID: Od: Fabjan, Barbara Datum: 23. maj 2012 08:56 Zadeva: Vabilo na mednarodno konferenco Vabljeni na mednarodno konferenco >>Narodni heroji in zvezde: Slavni možje in žene v Sloveniji in Srednji Evropi<<, ki bo potekala 24. in 25. maja 2012 v Hribarjevi dvorani Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, Ljubljana). Otvoritev konference bo v četrtek 24. maja 2012 ob 9.30. Udeležence bo pozdravil rektor Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. [...] Konferenca opozarja na generativni potencial posameznikov in posameznic pri oblikovanju skupnosti, pri čemer etnološka spoznanja nadgrajuje z ugotovitvami drugih ved, na primer antropologije, zgodovinopisja, literarnih ved, slovenistike, germanistike, sociologije kulture, religiologije, psihologije itd. Četrtek 24. maj 2012 9:30 Božidar Jezernik, vodja organizacijskega odbora 10:30-11:00 Mira Miladinović Zalaznik, Anton Alexander grof Auersperg - predmarčni pesnik Anastazij Grün in njegov odnos do Slovencev 11:00-11:30 Ana Beno, Baron Andrej Čehovin - najhrabrejši med hrabrimi 11:30-12:00 Igor Grdina, Ivan Hribar ali Potencial narodnega junaka 13:30-14:00 Jurij Fikfak, Heroji, zvezde, svetniki: Med kanonizacijo in marginalizacijo 14:00-14.30 Jože Hudales, Junaki in junakinje socialističnega dela 14:30-15:00 Sara Špelec, Kekec - priljubljen slovenski literarni junak in filmski lik: Med zvezdništvom in junaštvom 15:30-16.00 Agnieszka Będkowska-Kopczyk and Michał Kopczyk, Stereotipi o ženskah v luči junakinj slovenske slovstvene folklore 16:00-16.30 Alojzija Zupan Sosič, Heroji in herojinje v sodobnem slovenskem romanu 16:30-17:00 Janez Vrečko, Črtomir, eden najspornejših junakov v slovenski literaturi Petek 25. maj 2012 9:00-9:30 Karel Altman, Innkeeper Petr Faster, Fortunes of a Czech Patriot 9:30-10:00 István Povedák, The Hero and the Antihero 11:00-11:30 Lada Stevanović, Josip Broz Tito - the Hero of the Nation or its Traitor 11:30-12:00 Aleksandra Pavićević, Adoring Dead People: Funerals of Rulers and Leaders in Recent Serbian History 12:00-12:30 Nena Močnik, Hero As a Victim, Victim As a Hero: Genderalization and Cultural Recognition of Heroes and Victims After the Yugoslav War 14:00-14:30 Neva Šlibar, The Wild Empress Lisi in Popular Culture and the Provincial Media of Her Time 14:30-15:00 Dan Podjed, History Created by "Minor" Individuals: A Case Study of a Slovenian Celetoid and Erotic Masseuse 15:00-15:30 Rajko Muršič, Big in Slovenia: Big Men and Celebrities in Slovenian Science and Popular Music 16:00-16:30 Denis Striković, Avdo Međedović at the Crossroads of Solving the Homeric Question and Identity 16:30-17:00 Ilija Stojanović, From Marko Mrnjavčević to Prince Marko: A Reflection Descriptive Beyond Intentions 17:00-17:30 Klaus Ottomeyer, Male Hero: From the Soldier to the "Trademark I" 17:30-18:00 Dagnosław Demski, Hero of 1883 in Poland: The Uses of the 200th Anniversary of the Relief of Vienna From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 23 16:22:56 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 May 2012 16:22:56 +0200 Subject: [SlovLit] = S_Herto_--_S_Primorskega_čez_Gorenjsko _na_Koroško Message-ID: Od: Zora Slivnik Datum: 23. maj 2012 15:07 Zadeva: Srečanje s prejemnico plakete Nika Kureta za leto 2012 dr. Herto Maurer - Lausegger v v sredo, 23. maja 2012, ob 18.00 (upravna hiša SEM). Filmska produkcija dr. Herte Maurer - Lausegger izvira iz njenega raziskovanja slovenskih narečij na Koroškem, vendar z metodo observacijskega snemanja prinaša tudi vizualne informacije o ljudeh, okolju in načinu življenja. Do tega je avtorico vodilo prepričanje, da pri raziskovanju narečja ne gre samo za zapisovanje (dokumentiranje) govora, temveč tudi za hkratno dokumentiranje ustreznega predmetnega sveta, o katerem se govori, in na govorne položaje v različnih življenjskih okoliščinah, kar raziskovalka prepoznava kot družbeno-kulturno funkcijo govora. S številnimi projekcijami filmov po Koroškem je med ljudmi oživila zanimanje za domači govor in izrazje, s predstavitvami v Avstriji pa je s slovenskimi narečji seznanjala tudi nemške govorce. S filmi in spremnimi znanstvenimi predavanji je gostovala na številnih simpozijih in (svetovnih) kongresih v mnogih evropskih državah pa tudi na Japonskem in v Ameriki. Njeni filmi nazorno povezujejo besede s predmetnim svetom polpreteklega časa, ki priča o slovenskem kulturnem okolju na Koroškem in ki ga ni mogoče razumeti drugače kakor z besedjem koroških narečij. Pri svojem delu je sprva trčila na nerazumevanje v akademskem svetu, vendar so skeptike prepričali rezultati in odmevnost filmov. Pomembna razsežnost filmskega dela Herte Maurer - Lausegger je zato tudi zavzemanje za nove metode in oblike komunikacije pri preučevanju kulture. Večer bo povezoval in vodil avtor spremne besede dr. Naško Križnar. Pogovor bo spremljala video projekcija. Vljudno vabljeni! DS za Etnološke večere Zora Slivnik Pavlin, mag. Tita Porenta, predsednica SED === From: "Sonja Žežlina" To: slovlit Date: Wed, 23 May 2012 13:18:03 +0200 Subject: ČEZ GORENJSKO NA KOROŠKO Slavistično društvo Nova Gorica je v soboto, 12. 5. 2012, organiziralo študijsko ekskurzijo na Koroško. Ekskurzijo je vodila mag. Marija Mercina. Vozili smo se po starih slovenskih poteh, ki so za nas, šoferje širokih avtocest, že precej pozabljene. Ob vznožju Kamniških planin smo se čez Gorenjsko mimo Preddvora popeljali na Koroško. Najprej smo se ustavili na Jezerskem ? toliko, da smo si pretegnili noge ? in se mimo Pavličevega sedla (najbližje poti s Koroškega v Logarsko dolino) spustili v Železno Kaplo. Tam nas je pričakal Franc Kukovica, znani borec za javno dvojezičnost, dolgoletni ravnatelj na dvojezični šoli v Žitari vasi (zdaj upokojeni), ki je bil z nami vse do Celovca. Z njim smo se v Železni Kapli najprej poklonili spominu Peršmanovih. Na grob smo položili cvetje v spomin na njihovo žalostno usodo, ko so jih tik pred koncem 2. svetovne vojne pobili Nemci. Nato smo si ogledali cerkev svete Heme in izkopanine starega krščanskega romarskega središča ob njej. Sprehodili smo se po energijski poti z vodnim izvirom in videli kip svete Rozalije. Ves čas smo z zanimanjem poslušali pripovedovanje g. Franca, ki je v nas prebujalo domovinsko čutenje. V slovenskem gostišču smo kosili, se nato poslovili od g. Franca in se odpeljali v Celovec, kjer smo si v Deželnem parlamentu ogledali knežji kamen. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu: mnogi s spoznanjem o pomenu narodne zavednosti, vsi pa potrjeni v vedenju, da je Koroška zibelka slovenstva. G. Francu Kukovici in ge. Mariji Mercina najlepša hvala za tako lep dan, za možnost druženja in učenja. Sonja Žežlina From matjaz.zaplotnik na siol.net Fri May 25 08:53:24 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Fri, 25 May 2012 08:53:24 +0200 Subject: [SlovLit] Mojca Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika Message-ID: <4FBF2C64.14125.36FF9730@matjaz.zaplotnik.siol.net> Tik pred izidom je nova monografija iz zbirke Slavistična knjižnica: Mojca Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2012 (Slavistična knjižnica, 17). 264 str. ISBN 978-961-6715-10-2. Knjigo lahko v virtualni obliki prelistate na spletni strani: http://641.gvs.arnes.si/slaknj.html oziroma http://www.calameo.com/read/000889460baa1408d5cae Iz recenzij: Avtorica je raziskovalno posegla na dve pomembni področji sodobnega slovenističnega raziskovanja, na korpusno jezikoslovje in na preučevanje slovenščine kot tujega jezika. Cilj monografije je zasnova uravnoteženega, splošneje uporabnega korpusa usvajanja slovenščine kot tujega jezika, torej računalniške zbirke besedil govorcev, za katere slovenščina ni prvi jezik. V monografiji so zajeti vsi koraki oblikovanja korpusa, posebna pozornost pa je posvečena prenosniku jezikovne produkcije, velikosti korpusa, ciljnemu in izhodiščnemu jeziku, tvorcem besedil, vrsti besedil in temi ter kontrolnemu korpusu. Drugi del monografije se osredotoča na ključno lastnost, po kateri se korpusi usvajanja ločijo od nespecializiranih korpusov, to je označevanje napak v jezikovni produkciji. /.../ Delo ima široko potencialno bralstvo, ki sega od slovenističnih jezikoslovcev do številne publike učiteljev in učiteljev slovenščine v osnovnih in srednjih šolah (saj je npr. poglobljen razmislek o razvrstitvi in tipologiji napak pri vrednotenju pisne produkcije dragocen in inovativen tudi s stališča slovenščine kot prvega jezika), pa tudi drugih ljudi, ki se ukvarjajo s šolanjem in poučevanjem v slovenščini. Še posebej dragocena pa je monografija za specialno področje slovenščine kot drugega/tujega jezika, kjer glede na potrebe opažamo zadnja leta primanjkljaj temeljnih znanstvenih del, strokovna publika pa se iz leta v leto veča. -- red. prof. dr. Marko Stabej Mojca Stritar s svojo monografijo Korpusi usvajanja tujega jezika v slovenskem prostoru razvija področje korpusnega jezikoslovja, in sicer v tistem segmentu, ki je bil do sedaj slabo razvit, tj. v segmentu razvoja korpusa za raziskave usvajanja slovenščine kot tujega jezika. Jasna umestitev na korpusno jezikoslovno raziskovalno področje z namenom njegovega razvoja za slovenščino je usmeritev, ki jo lahko samo pozdravimo, še posebej zato, ker je namen njenega dela oblikovati celovita merila za oblikovanje in označevanje korpusa usvajanja slovenščine kot tujega jezika. -- izr. prof. dr. Vojko Gorjanc From tomaz.erjavec na ijs.si Fri May 25 15:10:14 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 25 May 2012 16:10:14 +0300 Subject: [SlovLit] [SDJT-L] Vabilo za prispevke: Jezikovne tehnologije 2012 In-Reply-To: <001901cd2f65$94c1bea0$be453be0$@ijs.si> References: <001901cd2f65$94c1bea0$be453be0$@ijs.si> Message-ID: <007b01cd3a77$ba9971f0$2fcc55d0$@ijs.si> Pozdravljeni, kot se nam je pritožilo kar nekaj potencialnih udeležencev konference Jezikovne tehnologije 2012, je konec junija na fakultetah zelo napeto obdobje. Zato smo premaknili rok za oddajo prispevkov na 10. avgust, v upanju, da bo to olajšalo pisanje člankov. Več o konferenci pa na http://nl.ijs.si/isjt12/ Se veselimo številnih prispevkov, Tomaž Erjavec in Jerneja Žganec Gros -----Original Message----- From: sdjt-l-bounces na ijs.si [mailto:sdjt-l-bounces na ijs.si] On Behalf Of Tomaz Erjavec Sent: Friday, May 11, 2012 2:03 PM To: sdjt-l na ijs.si; slovlit na ijs.si; e389 na ijs.si Subject: [SDJT-L] Vabilo za prispevke: Jezikovne tehnologije 2012 OBVESTILO O KONFERENCI IN PRVO VABILO ZA PRISPEVKE Osma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE, IS-JT 2012 8. - 9. oktobra 2012, IJS, Ljubljana http://nl.ijs.si/isjt12/ Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu multikonference Informacijska družba IS 2012 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 8. in 9. oktobra 2010 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. To srečanje je osmo v vrsti konferenc o jezikovnih tehnologijah in organizirano kot slovenska konferenca. Uradna jezika konference sta slovenski in angleški, vendar pa naj bi slovenski predavatelji napisali in predstavili svoje prispevke v slovenščini. Sprejeti prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki ga bodo prejeli udeleženci konference ob registraciji. Prispevki bodo objavljeni tudi na spletnih straneh konference. Nadaljnje informacije o konferenci, vključno z navodili za prispevke in pomembnimi datumi so dostopne na domači strani konference, http://nl.ijs.si/isjt12/ lp, Tomaž Erjavec in Jerneja Žganec Gros -- Tomaz Erjavec | Dept. of Knowledge Technologies email: tomaz.erjavec na ijs.si | Jozef Stefan Institute www: http://nl.ijs.si/et/ | Jamova cesta 39 fax: (+386 1) 477-3131 | SI-1000 Ljubljana, Slovenia _______________________________________________ sdjt-l mailing list sdjt-l na ijs.si http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/sdjt-l From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 25 22:47:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 25 May 2012 22:47:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletna_šola_digitalne_humanistike_v_L eipzigu_--_Tržaška_cesta_--_Koroške_--_Red_kn jig Message-ID: http://www.culingtec.uni-leipzig.de/ESU_C_T/ -- 3rd European Summer School in Digital Humanities "Culture & Technology" , 23.--31. julija 2012, Univerza v Leipzigu. === Od: Pablo Juan Fajdiga Datum: 25. maj 2012 11:10 Zadeva: Vabilo Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica, vas vljudno vabi na odprtje razstave TRŽAŠKA CESTA 30. maja 2012 ob 19. uri v vhodni avli knjižnice na Einspielerjevi ulici 1 v Ljubljani. === Od: Janez Stergar Datum: 25. maj 2012 13:13 Zadeva: izbor zamejskih in čezmejnih prireditev ter objav To nedeljo, 27. 5. 2012 ob 21.00 si na 1. programu TV Slovenija (v ponedeljek, 28. 5. 2012 ob 15.50 na na 2. programu TVS) lahko ogledate nov film scenarista in režiserja Amirja Muratovića o pisatelju Franu S. Finžgarju. [...] Pri založbi >>Družina<< v Ljubljani je izšel v novi izdaji klasičen zgodovinski roman - tudi koroškega - avtorja dr. Metoda Turnška (1909-1976) Stoji na rebri grad. To je tretja knjiga knjižne zbirke Turnškova epika, ki jo ureja dr. Milan Dolgan; prvi ponatisnjeni deli sta bili Božja planina (2009) in In hrumela je Drava (2011). Nova knjiga na 416 straneh vsebuje tudi spremno študijo ter slikovne priloge in literarno-zgodovinske opombe. Prizorišča romana so Koroška, Goriška, Beneška Slovenija ter Oglej in habsburška Evropa 14. stoletja, pisatelj pa podobno kot v sočasni povesti Božja planina mdr. popisuje prijazno uporabo slovenščine med vsemi sloji prebivalstva. [...] Kot 44. zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa je pravkar izšla knjiga Herwig Wolfram >>Conversio Bagoariorum et Carantanorum - Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien mit Zusätzen und Ergänzungen<<. Profesor emeritus dunajske univerze Herwig Wolfram se je ponovno lotil temeljnega vira za zgodovino vzhodnoalpskega in panonskega prostora v 8. in 9. stoletju ter ga v veliki meri na novo komentiral in mu dodal komentirano izdajo pisma salzburškega nadškofa Teotmarja iz leta 900 ter štiri razprave, ki se navezujejo na zgodovino karolinškega jugovzhoda. Knjiga je namenjena širokemu krogu raziskovalcev in je zato objavljena v nemščini. [...] V torek, 29. 5. 2012 ob 18:00 združenje Trubarjev forum v celovški kavarni Sever (med Dorotheumom in ostankom starega mestnega obzidja) vabi na Bibliocafé z naslovom Korošci - Marani?. Predavata Vinko Ošlak (razlaga pojma Marani in kulturno-zgodovinska primerjava) in Dominik Kert (Ali velja Jezusovo opozorilo o mlačnih tudi za narodno in jezikovno vprašanje?), nato pogovor. Več na www.primoztrubar.si .[...] V torek, 29. 5. 2012 ob 18:00 bosta naš klub in Inštitut za narodnostna vprašanja soorganizatorja Večera izza kongresa v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani. Na temo >>Ali bo za Slovence spet veljalo ´Samo milijon nas je...?´<< bom predaval Janez Stergar, pogovor pa bo povezoval dr. Danijel Grafenauer. Slovenska javnost se pogosto zgraža zaradi raznarodovalnih pritiskov in upadanja rabe slovenskega jezika in narodne zavesti pri rojakih v sosednjih državah ter v izseljeništvu. A sedaj v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence po narodnosti, ne upada tako močno kot prav v matični državi slovenskega naroda. V Sloveniji delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne, in sicer od 97 % leta 1948 prek 90,77 % leta 1981 na samo še 83,06 % leta 2002. Janez Stergar, Klub koroških Slovencev + Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana === Od: knjigarna Datum: 25. maj 2012 16:44 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni Filozofske fakultete v tem tednu [...] Roger Chartier, Red knjig. Bralci, avtorji in knjižnice v Evropi med 14. in 18. stoletjem (Založba Sophia, 2012); Cena: 15,80 EURO (štud. cena: 13,43 EURO). Vabljeni! -- Knjigarna Filozofske fakultete From miranhladnik1 na gmail.com Sat May 26 11:31:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 26 May 2012 11:31:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Konferenca_o_Wikipediji_--_Partljič_na _Muzi_--_Polemika_itd=2E Message-ID: http://wikipedia-academy.de/2012/wiki/Main_Page -- Wikipedia Academy: Research and Free Knowledge. Berlin, 29. junij - 1. julij 2012. === Od: Marjana Lavrič Datum: 26. maj 2012 10:58 Zadeva: Tone PARTLJIČ na MUZI V okviru MUZE - festivala knjige in umetnosti na Gospodarskem razstavišču poteka danes ob 17.00 uri pogovor s Tonetom Partljičem o komediji na Slovenskem. Več o festivalu, na katerem se predstavljajo tudi slovenski založniki z ugodnimi popusti, na http://www.muzaferstival.si Prijazen pozdrav, Marjana === Pri izbirnem seminarju Strokovno pisanje v 2. letniku slovenistike (http://sl.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2012) so letos nastala naslednja enciklopedična gesla: pisanje, pismenost, limerik, rokopis, podlistek, razvojni roman, muzikologija, rokopis, fikcija, Slavistična knjižnica, poljudna povest, pisemski roman, korespondenca, priložnostno pesništvo, citiranje, socialni realizem, socialistični realizem, fantazijska pripoved, letak, čitalnica, reportažni roman, folklorni realizem, potopisni roman, polemika, dnevniški roman, partizanski roman, domačijska literatura, dokumentarni roman, verzifikacija, NOB-literatura, proza, anglistika. Poamagajte jih avtorjem dopolniti in popraviti napake. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 28 20:18:35 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 May 2012 20:18:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Služba_na_Koroškem_--_Za_doktorande_ --_Tujec_v_Emoni Message-ID: Od: Damjana Kern Datum: 28. maj 2012 10:30 Zadeva: Razpis za zaposlitev asistenta na avstrijskem Koroškem Ministrstvo za šolstvo in šport ter Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur objavljata razpis za zaposlitev učitelja/asistenta za slovenski jezik v šolskem letu 2012/13 na avstrijskem Koroškem. Učitelj/asistent naj bi predvidoma sodeloval in sooblikoval 13 ur pouka slovenščine na teden. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike; - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine. Prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje s poučevanjem. Dodatne informacije: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2012 do 31. maja 2013; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si asistent poišče sam (ob pomoči šole); - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeni PRIJAVNI OBRAZEC v dveh izvodih; - potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu; - 1-2 priporočili (učiteljev praktikov, strokovnjakov s področja poučevanja slovenščine, profesorjev s fakultete ...). Prijave pošljite do 12. junija 2012 na naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije so vam na voljo na elektronskem naslovu: damjana.kern na ff.uni-lj.si === http://www.konteksti.ffuns.com -- Prvo mednarodno interdisciplinarno srečanje mladih humanističnih in družboslovnih znanstvenikov pod naslovom Konteksti 1. decembra 2012. K prijavi in objavi vabljeni doktorandi. === Od: Pablo Juan Fajdiga Datum: 28. maj 2012 17:08 Zadeva: Vabilo Slovanksa knjižnica vas vljudno vabi na predavanje z naslovom Tujec v Emoni in antični roman. Predavala bo dr. Nada Grošelj v kletni dvorani knjižnice na Einspielerjevi ul. 1 v Ljubljani 31. maja ob 19. uri. From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 30 00:00:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 30 May 2012 00:00:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovene_Studies_--_Slavistična_revija Message-ID: Nova številka Slovene Studies (http://www.slovenestudies.com/index.php?lan=en&pg=p0&height=1024) 2011 (33/2) prinaša: Leonora Flis: Louis Adamič -- Slovene-American Literary Journalism Avant la Lettre Božidar Jezernik: The Politics of Two Slovenian Red-letter Days: Reformation Day and Day of Remembrance of the Dead Marijan dović: The Canonization of Cultural Saints: France Prešeren and Jónas Hallgrimsson Primož Lampič: A Short History of Slovene Photography, 1941--70 === Nova številka Slavistične revije (http://www.srl.si) 60/1 (2012): Katja Mihurko Poniž: Nekaj ugotovitev o Linhartovi Miss Jenny Love Ivana Peruško: Zaboravljena lica ruske cenzure: Od dadilje rasuđivanja do tamničara slobode Michał Kopczyk: Kategorija sočutja v esejistiki Zbigniewa Herberta Vanda Babič: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem ? Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika Darinka Verdonik, Zdravko Kačič: Označevalci odprte propozicije v govorjenem diskurzu Žarko Bošnjaković, Ivan Knjižar: Značaj integrativne i instrumentalne orijentacije pri izboru slovenačkog jezika kao stranog Natalia Kaloh Vid: O vlogi jezika v literarni vedi Renata Jambrešić Kirin: Nezakonske hčere hrvaških (književnih) mitov in (političnih) travm Tanja Žigon: O češko-nemškem publicistu in prevajalcu Pavlu Eisnerju N. V. Maslenikova: V spomin akademiku Olegu Nikolajeviču Trubačovu (1930-2002) ?. Lukašanec, S. Važnik: Zapisnik zasedanja razširjenega Predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja, Bautzen/Budyšin (ZR Nemčija), 20.-21. avgusta 2011 From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed May 30 08:10:45 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 30 May 2012 08:10:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_FH=A0_v_Kopru_o_Lektorskem_društvu_Slovenije Message-ID: Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pri vajah izbirnega predmeta Lektoriranje vljudno vabi vse, ki vas zanimajo vprašanja jezikovne kulture, na gostujoče predavanje predsednice Lektorskega društva Slovenije, Milojke Mansoor, in članice društva, Božislave Čož: LEKTOR SE KALI, KADAR NAD NJIM MENTOR BEDI, in sicer v ponedeljek, 4. junija 2012, ob 17.00 v predavalnici Maestral 3 (Titov trg 5, Koper). Predavateljici bosta predstavili delovanje lektorskega društva in prizadevanje za pridobitev lektorske licence ter spregovorili o svojih lektorskih izkušnjah in pomenu sodelovanja med izkušenim mentorjem in lektorjem, ki šele začenja svojo pot. MILOJKA MANSOOR ? profesorica slovenskega, srbsko-hrvaškega in makedonskega jezika ? je diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, zdaj je predsednica Lektorskega društva Slovenije. V svoji skoraj 40-letni karieri na ČGP Delo je bila prevajalka, lektorica, korektorica, redaktorica, vodja lektorjev v centralni redakciji in mentorica lektorjem; med drugim je lektorirala: 1. in 2. stran v Delu, revijo Manager (1990?2001), Gospodarski vestnik (1990?2000), Elektrotehniški vestnik (1992?2009), Slovensko zakonodajo s komentarjem, GV Založba (1991?2010), prospekte za NLB (1992?2006), nešteto diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij, leposlovje in monografske publikacije; sodelovala je v televizijski oddaji Minute za jezik. BOŽISLAVA ČOŽ ? profesorica slovenskega jezika in književnosti ter literarna komparativistka ? je diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, zdaj je zaposlena v svojem podjetju BESEDA B in B, lektoriranje in svetovanje, s. p. Osem let je bila profesorica slovenščine v srednji šoli in gimnaziji ter zunanja ocenjevalka na maturi. Delala je v centralni redakciji Dela, lektorirala je gospodarsko prilogo FT in publikacije podjetja Delo Revije. Še vedno lektorira pri časniku Finance, sicer pa med drugim piše in lektorira tudi raznovrstna besedila za podjetja Petrol, Diners, Hervis, Mass in za agenciji Publicis in Sagita 17. Piše besedila za spletne strani, prireditve, razne brošure, letake in predava o jezikovni pravilnosti v raznih podjetjih. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 31 13:23:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 31 May 2012 13:23:53 +0200 Subject: [SlovLit] Open access -- Diplomirali so -- Supraseljski kodeks Message-ID: From: Sollner-Perdih, Anka From: Kotar, Mojca [mailto:Mojca.Kotar na uni-lj.si] Sent: Wednesday, May 30, 2012 11:22 AM Subject: Muscle from Brussels as open access gets an EURO 80bn boost http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=419949&c=1 -- raziskovalci, ki jih financira EU, bodo morali rezultate svojih raziskav napravi prosto dostopne. === Med okrog 500 diplomanti, ki jim bo 18. junija v CD podeljena diploma FF, je 44 slovenistk. === From: Helena Drewry To: Undisclosed recipients:; Date: Thu, 31 May 2012 09:36:12 +0000 Subject: BOLGARSKI SUPRASELJSKI KODEKS iz X.stol. Raziskovalci bolgarskega Inštituta za književnost Akademije znanosti v Sofiji so pripravili pregledno razstavo, ki prikazuje nastanek in zgodovino kodeksa v mednarodnem kontekstu. Razstavo bomo skupaj z Veleposlaništvom republike Bogarije odprli v petek, 1. junija 2012, ob 12. uri v Plečnikovem hodniku NUK. SUPRASELJSKI KODEKS V KONTEKSTU BIZANTINSKO-SLOVANSKIH ODNOSOV Slovenski javnosti razmeroma nepoznani Supraseljski kodeks je eden najdragocenejših dokumentov, ki jih hrani NUK. Leta 2007 je njegovo izjemnost priznal tudi Unesco z uvrstitvijo na seznam Spomin sveta, med najbolj dragocene spomenike svetovne kulturne dediščine. Rokopis je nastal konec 10. stoletja in je eden najstarejših in najbolj znanih staroslovanskih cerkvenih pisnih spomenikov in edini ohranjeni zapis te vrste o pokristjanjevanju slovanskih narodov. Zgodovina kodeksa je mednarodna v najširšem možnem smislu: povezuje namreč praktično vse slovanske narode, predvsem pa Poljsko, Bolgarijo, Rusijo, Slovenijo in celo Grčijo. Še posebej pa je dokument pomemben za Poljake in Bolgare, kjer velja, da se je pisno ustvarjanje začelo prav na osnovi tega rokopisa. Dele kodeksa danes hranijo tri evropske knjižnice: 151 listov Nacionalna knjižnica v Varšavi, 16 listov ruska Nacionalna knjižnica v Sankt Peterburgu, 118 listov pa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Elektronsko verzijo celotnega Supraseljskega kodeksa si lahko ogledate tudi na Digitalni knjižnici Slovenije. Razstava bo na ogled do 15. junija 2012, in sicer ob delovnikih od 8.00 do 20.00, ob sobotah od 8.00 do 14.00. Vljudno vabljeni! Z lepimi pozdravi, Helena Ana Drewry From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 31 13:25:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 31 May 2012 13:25:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Tujec_v_Emoni_in_antični_roman_--_Pogo vorni_večer_o_novinarstvu Message-ID: From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 31 May 2012 10:11:15 +0200 Subject: Tujec v Emoni in antični roman -- Pogovorni večer o novinarstvu Ob bližajoči se 100. obletnici rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič bo dr. Nada Grošelj v četrtek, 31. maja 2012, ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice imela predavanje z naslovom Tujec v Emoni in antični roman. Predavateljica bo izpostavila glavne značilnosti tega zgodovinskega romana in ga povezala z nekaterimi slovitimi antičnimi proznimi deli. Spregovorila bo o Longosovem Dafnis in Hloa, Heliodorovih Etiopskih zgodbah, Tatijevem Levkipa in Klejtofont, Petronijevem Satirikonu in Apulejevem Zlatem oslu. Mira Mihelič se je rodila 14. julija 1912 v Splitu, umrla pa je 4. septembra 1985 v Ljubljani. Za svoje delo je dvakrat prejela Prešernovo nagrado. Bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter slovenskega centra PEN. S to prireditvijo se Slovanska knjižnica pridružuje vsem tistim dogodkom, ki bodo letos posvečeni spominu tej izjemni pisateljici in prevajalki. Več o obletnici rojstva Mire Mihelič na http://www.mklj.si/index.php/prireditve/details/4733-mira_mihelic ===== Inštitut Novum vas v četrtek, 31. maja 2012, s pričetkom ob 20.00 uri vljudno vabi v skedenj Škrabčeve domačije na večerni pogovor z naslovom NOVINARSTVO 2.0 med izzivi časa in pogoji dela. Svoje skrivnosti nam bodo zaupali novinarji z dolgoletnimi izkušnjami: Jurij Gustinčič, Nataša Briški in Ervin Hladnik Milharčič. Večer bomo popestrili s predstavitvijo karikatur avtorja Franca Jurija. Pogovor bo povezovala mag. Andreja Škrabec. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 31 16:45:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 31 May 2012 16:45:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Festival_Zlati_čoln_in_Srečko_Kosove l_v_Ljubljani Message-ID: From: Tatjana Jamnik To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 31 May 2012 13:33:05 +0200 Subject: Festival Zlati čoln in Srečko Kosovel v Ljubljani Med 16. in 22. majem je v petih poljskih mestih - v Lodžu, Katovicah, Bielsko-Białi, Krakovu in Mikołowu - potekal 3. festival slovenske kulture Zlati čoln, na katerem so svojo ustvarjalnost predstavili kantavtor Jani Kovačič ter pesnika Iztok Osojnik in Alenka Jensterle Doležal. Omenjeni avtorji so 19. in 20. maja sodelovali tudi na 9. prevajalski delavnici za poljske študente slovenščine v Bielsko-Białi. Rdeča nit letošnjega festivala je bila promocija dveh novih knjižnih prevodov v poljščino: izbranih pesmi Iztoka Osojnika z naslovom Spodnie na niebie: Wybór wierszy v prevodu Marcina Warmuza in s spremno besedo mag. Jelke Kernev Štrajn, dr. Alenke Jovanovski in izr. prof. dr. Darje Pavlič (založil Instytut Mikołowski, 2012) ter dvojezične, slovensko-poljske izdaje pesmi Srečka Kosovela Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane v prevodu Karoline Bucke Kustec in s spremnima študijama dr. Iztoka Osojnika in red. prof. dr. Bożene Tokarz (založila KUD Pólice Dubove in Instytut Mikołowski, 2012). Tretji letnik Festivala Zlati čoln, ki je neposredno pripomogel k poljski izdaji Kosovela in Osojnika ter njuno vključitev v horizont poljske literature, je sad dolgoletnega tesnega slovensko-poljskega sodelovanja, in to ne le med kulturnimi ustanovami, temveč tudi med kulturo in gospodarstvom ter na področju mednarodnih odnosov. Festival je živ dokaz, da kultura še zdaleč ni parazit, kot se jo poskuša prikazati, temveč enakovreden partner, ki učinkovito krepi obstoječe vezi in spodbuja navezovanje novih stikov v okviru gospodarskega poslovanja in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Poljsko. Festival Zlati čoln bo letos >>podaljšan<< tudi v Slovenijo: v torek, 5. junija, ob 18. uri bosta v Kudu France Prešeren v Ljubljani novo knjigo Srečka Kosovela predstavila prevajalka Karolina Bucka Kustec in avtor spremne študije dr. Iztok Osojnik. Kosovelove pesmi bodo v slovenščini in poljščini brali študentje ljubljanske polonistike pod mentorstvom dr. Marie Magdalene Nowakowske. Vstop je prost. Lepo vabljeni! Več na: http://www.policadubova.org From andjela.trkulja na um.si Fri Jun 1 13:47:13 2012 From: andjela.trkulja na um.si (Andjela Trkulja) Date: Fri, 1 Jun 2012 13:47:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Novo_v_Mednarodni_knjižni_zbirki_ZORA_ in_Slavia_centralis_1/2012 Message-ID: <004401cd3fec$48ea9fa0$dabfdee0$@um.si> Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru je v Mednarodni knjižni zbirki ZORA (doslej obsega že 88 naslovov) v zadnjem času izdala monografije: A svet je je kroženje in povezava zagonetna. Zbornik ob 80-letnici zaslužnega profesorja dr. Mirka Križmana / Festschrift fur Prof. e. Dr. Mirko Križman zum 80. Geburtstag Silvija Borovnik: Književne študije O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji Natalia Kaloh Vid: Rol' Apokaliptičeskogo otkrovenija v tvorčestve Mihaila Bulgakova Wojciech Tokarz: The Faces of Inclusion Historical Fiction in Post-Dictatorship Argentina Marija Švajncer: Vpogled v azijsko duhovnost Več o knjižni zbirki ZORA na: http://www.ff.uni-mb.si/dotCMS/listProducts?categoryInode=8426 Izšla je tudi prva številka V. letnika mednarodne revije Slavia Centralis (SCN) 1/2012. Razprave / Studies 5 Anna Zelenková, Alenka Jensterle-Doležal, Slovanska filologija v dialogu med Matijem Murkom in Jiříjem Polívko / Slavonic philology in Slovenian-Czech dialogue between M. Murko and J. Polívka at the turn of the 20th century 19 Andrijana Kos-Lajtman, Legitimizacija imaginarnog i subverzija povijesnog u romanesknom diskursu Dževada Karahasana, Milorada Pavića i Jasne Horvat / Imaginacija in zgodovinskost v romanesknem diskurzu Dževada Karahasana, Milorada Pavića in Jasne Horvat 31 Alma Várkonyi, Pregled dosežkov madžarske slovenistike po letu 1990 / The Achievements of the Slovene Studies in Hungary from 1990 until now - An overview 44 Marija Švajncer, Pomen in vpliv novih lingvističnih spoznanj Ferdinanda de Saussurja / The Importance and Influence of New Linguistic Cognition of Ferdinand de Saussure 57 Robert Grošelj, Vezljivost glagolov védenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika / The valency of the verbs of knowing in the history of Slovenian literary language 75 Ana Zwitter Vitez, Authorship Attribution: Specifics for Slovene / Ugotavljanje avtorstva besedil za slovenščino 86 Maria Khramova, Russian Borrowings in the Volga German Dialect in Russell County, Kansas / Ruske izposojenke v nemškem narečju ob Volgi v okraju Russel, Kanzas 104 James Joshua Pennington, The Bosnian-Croatian-Serbian Adnominal Possessive Dative at the Syntax-Pragmatics Interface / Bosansko-hrvaško-srbski zaimenski svojilni dajalnik v skladenjsko-pragmatičnem vmesniku Ocene, zapiski, poročila / Reviews, Notes, Reports 122 Lukácsné Bajzek Mária, Marko Jesenšek: Prekmuriana. Fejezetek a szlovén nyelv történetéből 124 Emil Tokarz, Breda Pogorelec: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Jezikovni spisi I. Breda Pogorelec: Stilistika slovenskega knjižnega jezika. Jezikovni spisi II 127 Irena Stramljič Breznik, Elena Koriakowceva (ur.): Aktualne problemy komparatystyki słowiańskiej: teoria i metodologia badań lingwistycznych 129 Mija Kovač, Barbara Kryżan - Stanojević: Lice i naličje jezične globalizacije 132 István Lukács, Vig István: Verancsics Faustus Dictionariuma a korabeli európai kontextusban (Dictionarium Fausta Vrančića u onodobnome europskome kontekstu) 133 Maruša Verbič, Matjaž Klemenčič: Zgodovina skupnosti slovenskih Američanov v Pueblu, Kolorado 138 Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes, 22. Slovenski slavistični kongres, Slavistika v regijah Predhodne številke revije so dostopne na povezavi: http://slaviacentralis.uni-mb.si/arhiv/ Več informacij: Knjigarna FF UM Tel. 02/22 93 869 ali knjigarna.ff na um.si From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 1 19:14:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 1 Jun 2012 19:14:07 +0200 Subject: [SlovLit] Pred 100 leti -- Pred 50 leti -- Danes Message-ID: Pred sto leti je med drugim izšlo: http://sl.wikisource.org/wiki/Tujski_promet -- Fran Detela, Tujski promet http://sl.wikisource.org/wiki/Zlo%C4%8Dinci -- Fran Milčinski, Zločinci http://sl.wikisource.org/wiki/Muhoborci -- Fran Milčinski, Muhoborci http://sl.wikisource.org/wiki/Greh_in_smeh -- Miroslav Malovrh, Greh in smeh: zabeljene in osoljene kratkočasnice http://sl.wikisource.org/wiki/Lepa_Vida_%28Cankar%29 -- Ivan Cankar, Lepa Vida http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O -- Anton Aškerc, Atila v Emoni (v knjigi) http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK -- Anton Aškerc, Atila v Emoni (v Ljubljanskem zvonu) === http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042533307 -- Mineva 50 let od smrti pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. === Od: knjigarna Datum: 1. junij 2012 16:02 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni Filozofske fakultete v tem tednu A. Bračič, R. Crvelin, L. Mihovilović, Đ. Strsoglavec, A. Šetina Sosedovi trdi orehi - prevajalski priročnik (Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 5,99 EURO. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 3 16:06:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 3 Jun 2012 16:06:41 +0200 Subject: [SlovLit] = S_prevajalci_iz_Trsta_--_O_Finžgarju_- -_O_Gorenjski_in_še_čem Message-ID: Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 02. junij 2012 11:35 Zadeva: Pogovor s slov. prevajalci iz Trsta Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na POGOVOR S SLOVENSKIMI PREVAJALCI IZ TRSTA, ki bo v sredo, 6. junija 2012, ob 19. uri v prostorih DSKP na Tomšičevi 12. Sodelovali bodo Darja Betocchi, Veronika Brecelj in Miran Košuta. Ogledalo bodo nastavili odnosu Italije in matice do slovenske manjšinske kulture in spregovorili o položaju zamejskih prevajalcev, recepciji slovenske literature pri zahodnih sosedih in slovenjenju italijanskega leposlovja ... Pogovor bo vodila Veronika Simoniti. [http://www.rtvslo.si/slovencivsosednjihdrzavah -- je ta informacija tudi že na novem portalu o Slovencih po svetu? -- mh] === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042533421 -- Pol stoletja od smrti Frana Saleškega Finžgarja. http://lit.ijs.si/finzgar.html -- nagovor ob Finžgarjevem jubileju. Še drugo Hladnikovo iz zadnjega časa: http://sl.wikisource.org/wiki/Gorenjska_v_slovenski_knji%C5%BEevnosti -- predavanje Gorenjska v slovenski književnosti za letošnji SSJLK (za vajo postavljeno na Wikivir) in prgišče drobnih zapisov: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/branje.html -- Branje danes http://lit.ijs.si/onagradah.html -- O literarnih nagradah http://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_%28nagrada%29#cite_note-3 -- Slovenski romani 2011 http://sl.wikiversity.org/wiki/Ekskurzija_na_Gorenjsko -- Ekskurzija na Gorenjsko From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 4 12:18:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Jun 2012 12:18:37 +0200 Subject: [SlovLit] = S_Koroške_--_Dan_slovenske_kulture_v_G radcu Message-ID: V torek, 5. 6. 2012 ob 19.00 bodo v Galeriji Gorše v rožanskih Svečah Jerneja Jezernik, Peter Svetina in Miha Vrbinc v okviru Knjižnih presoj spregovorili o antologiji slovenske proze na avstrijskem Koroškem Zgodbe iz maTjaževe dežele(ur. Andrej Leben, pesniški zbirki Nine Zdouc Ko ne pišem, me ni ter o zbirki kratkih zgodb štirih slovenskih avtorjev Dan zmage. [Iz Stergarjevih koroških novic] === From: "Alič, Tjaša" To: SLOVLIT Date: Mon, 4 Jun 2012 07:22:00 +0000 Subject: Dan slovenske kulture v Gradcu 24. maja smo Gradec obarvali slovensko, in sicer z Dnevom slovenske kulture na graški univerzi, prireditvijo oz. sklopom prireditev, ki jih je obiskalo okoli 150 ljudi. Prisotne je najprej pozdravil izr. prof. dr. Ludvik Karničar, ki je prireditev tudi povezoval, častni govorniki pa so bili dekan graške humanistične fakultete red. prof. dr. Helmut Konrad, veleposlanik RS na Dunaju g. Aleksander Geržina, ki je imel pred uradnim delom še dodatno zelo zanimivo predavanje za študente Vloga in delo Slovenskega veleposlaništva na Dunaju ter odnos med državama, prodekan Filozofske fakultete v Ljubljani in trenutni gostujoči profesor na graški univerzi izr. prof. dr. Tone Smolej, namestnik predstojnice Inštituta za slavistiko v Gradcu izr. prof. dr. Heinrich Pfandl in namestnica predstojnice Inštituta za teoretično in uporabno prevodoslovje v Gradcu dr. Eveline Schwarz. Na otvoritvi je nekaj večno lepih slovenskih pesmi zapel pevski zbor Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec. Sledile so predstavitve knjig: dr. Jožica Škofic je predstavila velik dosežek slovenskega narečjeslovja monografijo Slovenski lingvistični atlas, dr. Ludvik Karničar osmi zvezek Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in zbornik Gradec in Slovenci, red. prof. dr. Andrej Leben pa svojo antologijo slovenske proze na avstrijskem Koroškem Zgodbe iz maTjaževe dežele. Prisotne smo po otvoritvi in predstavitvi knjig povabili na pogostitev s slovensko hrano in pijačo, ob tem pa so si lahko ogledali zanimivo razstavo plakatov o slovenskih mestih ter študiju slovenščine, ki so jo pripravili študenti in študentke slavistike in prevajalstva, ter na več informacijskih točkah dobili informacije o Sloveniji, študiju slovenščine v Gradcu, učbenikih za pouk slovenščine ter tečajih slovenščine v Gradcu. Sledila je prijetna in zanimiva romantična dramska igra Slovenski prerod - Primic na obisku pri Lisičju KUD-a Škofljica, posvečena 200. obletnici prvih predavanj slovenščine na liceju v Gradcu, tej pa še literarni večer z dramsko igralko Bredo Pugelj Otrin, ki je navdušila s čudovito interpretacijo pesmi iz zbirke Pesmi štirih (literarni večer smo pripravili v sodelovanju z Mariborsko literarno družbo). Kulturni dan smo zaključili s pogostitvijo in koncertom skupine Reinhard Padinger Jazz-Band. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili naše prireditve, ter vsem, ki so nas finančno podprli: Avstrijsko-slovenski trgovinski zbornici, častnemu konzulu RS v Gradcu dr. Kurtu Oktabetzu, Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Veleposlaništvu RS na Dunaju ter združenju avstrijskih tolmačev in prevajalcev Universitas. Seveda si želimo, da bi dan slovenske kulture v Gradcu postal tradicionalno srečanje Slovencev in vseh za slovenščino navdušenih Avstrijcev na avstrijskem Štajerskem. Lep pozdrav iz Gradca, Kasilda Bedenk in Tjaša Alič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 4 21:28:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Jun 2012 21:28:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Na_Kekčeve! Message-ID: Od: Mojca Stritar Datum: 04. junij 2012 19:44 Zadeva: Kekčeve poti Letošnje Kekčeve poti bodo v petek, 15., in soboto, 16. junija. Po nekaj letih premora se bomo spet odpravili v italijanske Karnijske Alpe, in sicer na prelaz Lonice (Cason di Lanza) ter gore nad njim. V petek, 15. junija, se dobimo ob 16.30 pred Filozofsko fakulteto in se z avtomobili odpeljemo okoli 200 kilometrov oziroma dobri 2 uri daleč skozi Rateče in Trbiž na simpatične, malo obiskane Lonice. Popoldansko-večerne aktivnosti predvidevajo sprehajanje po okolici prelaza in družabni program. Prespimo v gostišču na prelazu ali v lastni organizaciji na prostem. V soboto zjutraj bomo glede na vreme, sposobnosti in želje udeležencev šli ali na Monte Zermulo (2143 m), na katero vodi nezahtevna običajna pot, za bolj adrenalinske obiskovalce pa zmerno zahtevna zavarovana pot oz. ferata (za katero sta obvezna čelada in samovarovalni komplet), ali na manj znano Creto di Rio Secco (2203 m). Oba vrhova sta razgledna, slikovita in prepredena z ostanki prve svetovne vojne, hoje pa v nobenem primeru ne bo za več kot za šest ur. Predviden povratek v Ljubljano je v sobotnih popoldanskih urah. Zaradi prenočevanja na prelazu se obvezno prijavite na izlet do tega petka, 8. junija, na mejl Mojci Stritar (mojca.stritar na gmail.com), pri kateri dobite dodatne informacije. Če potrebujete dodatno motivacijo, pa odklikajte še na arhiv Kekčeve tridesetletne zgodovine: http://lit.ijs.si/kekceve.html Lp Mojca From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 4 22:28:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Jun 2012 22:28:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Kdo_zatira_najboljše_romane=3F Message-ID: Na spotikanja in podtikanja Vlada Žabota, ki se mu lani z romanom Ljudstvo Lunja ni uspelo prebiti v peterico kresnikovih finalistov (http://www.sta.si/vest.php?id=1765455), odgovarjam takole: Pravilnik, ki določa delovanje kresnikove žirije, ne zavezuje k upoštevanju konkretnih kriterijev, iz dosedanjih utemeljitev pa je mogoče razbrati, da žiranti ocenjujejo zlasti jezik, slog, sporočilo, kompozicijo in berljivost. Kako to počnejo? Vsak po svoje v skladu z osebnimi bralskimi preferencami: kdor ima rad hermetična besedila, jih oceni višje, kdor pa da nekaj na atmosfero, sugestivnost in podobne učinke, ki branijo knjigo odložiti pred koncem (te učinke poimenuje zbirni izraz berljivost), da višjo oceno pač takim knjigam. Ker oceno oblikuje vsak zase doma, brez poznavanja stališč svojih kolegov, verjamem, da so ocene avtentične in končne sodbe v seštevku kar objektivne in verodostojne. Berljivost je samo eden od kriterijev, zato najbolj berljivi in najbolj brani romani praviloma niso v najožjem kresnikovem izboru. Na enak način kot naše ocenjevanje pripelje do izločitve najpopularnejših romanov, odreže iz ožjega izbora tudi romane na nasprotnem koncu istega merila, to je tiste težko prebavljive proizvode, ki jim uspe bralca izmučiti že po prvih prebranih straneh, bodisi s tematiko, ki se zdi relevantna samo piscu, bodisi s preveč kaloričnim slogom. Kresnikove nominacije in nagrade v zadnjih letih izkazujejo nemazohistični značaj ocenjevalcev, ki literature ne vidijo v ritualnem oziroma trpljenjskem zarisu nacionalne kulture, ampak na prijetnejši plati življenja. Kadar je med odklonjenimi hermetiki kako poznano literarno ime, ki grozi z zamero, se blagemu žirantu utrne sočutna želja, da bi cenjenega poeta za tolažbo doletel vsaj ožji izbor, če ga že ne bere nihče, pa kaj ko nazadnje zmaga kruta aritmetika. Prepričan sem, da žirija z izločitvijo del, ki so samo zelo berljiva, pri drugih kriterijih pa so šibkejša ali šibka, ne dela hude škode, saj bralci popularnega berila najdejo do svojih avtorjev mimo takih in drugačnih nagradnih razpisov. Prepričan pa sem tudi, da z izločitvijo romanov, ki so v vseh pogledih presežek, le prebrati jih žal ni mogoče, opravlja družbeno koristno delo, saj varuje potencialne bralce izbranih del pred bralskim razočaranjem. -- miran From simon.krek na guest.arnes.si Tue Jun 5 10:53:57 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Tue, 5 Jun 2012 10:53:57 +0200 Subject: [SlovLit] Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012-2016 Message-ID: <001a01cd42f8$bfb97f20$3f2c7d60$@guest.arnes.si> Pozdravljeni, ker mi v dnevnem časopisju zaradi dolžine (in morda še kakšnega razloga, o katerem lahko samo ugibam) niso hoteli objaviti odziva na prispevek "Kakšna naj bo jezikovna politika?" (http://www.delo.si/kultura/dediscina/kaksna-naj-bo-jezikovna-politika.html) , ki je bil objavljen v Književnih listih 22. maja, sem svoje besedilo z naslovom "Slovenščina, nje cvetenje ali osutje" dal na spletno stran in si ga zainteresirana slovenistična javnost lahko prebere tukaj: http://www.simonkrek.si/blog/blog_cvetenje.html. Če se vam besedilo zdi zanimivo, prosim, če ga lahko razširite po svojih spletnih kanalih. Lep pozdrav, Simon Krek ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 5 14:05:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Jun 2012 14:05:27 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalizirano leposlovje -- Kugyjeva nagrada -- Berljivost -- Novi zvon Message-ID: http://641.gvs.arnes.si/slovlit/ -- nova lokacija iskalnika po digitaliziranem slovenskem leposlovju; postavil ga je Mihael Simonič. === Od: Katja Urak Datum: 05. junij 2012 10:58 Zadeva: Kugyjeva nagrada 2012 Letošnjo Kugyjevo nagrado bo prejela za svoje zaslužno delo na znanstvenem in družbenopolitičnem področju asist. prof. dr. Herta Maurer-Lausegger. Dr. Herta Maurer-Lausegger posreduje kot etnologinja in dialektologinja v svojih znanstvenih razpravah živo vsakdanjo kulturo. S tem širi zavest za bogato kulturno dediščino na Koroškem in preko meja. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk se ji želi oddolžiti za bogato kulturno delo s podelitvijo Kugyjeve nagrade v okviru slovesnosti, popestrene z žensko vokalno skupino iz Slovenjega Plajberka, moškim cerkvenim zborom iz Slovenjega Plajberka in s skupino LAWA. Slovesnost bo v petek, 15. 6. 2012 ob 19.30 uri v gostilni Kirchenwirt v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg. Več: http://www.skupnost.at/2012/05/kugyjeva-nagrada-dr-herti-maurer-lausegger/ Lepe pozdrave, Katja Urak SKUPNOST KOROŠKIH SLOVENCEV IN SLOVENK (SKS) http://www.skupnost.at === http://ms.sta.si/2012/06/vlado-zabot-berljivost-pri-nagradi-kresnik-je-strokovno-neopredeljen-kriterij/ -- Žabot : Hladnik na STA. === From: "Ada Černoša" To: Date: Tue, 5 Jun 2012 10:24:48 +0200 Subject: [SlovLit] Izšla je tematska številka spletne literarne revije Novi zvon, posvečena erotiki. Svoj izvod najdete na http://novizvon.wordpress.com. Lep pozdrav, uredništvo From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 5 14:06:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Jun 2012 14:06:48 +0200 Subject: [SlovLit] Prevajanje na Premudi Message-ID: Od: premuda, UEDO (premuda na uni-graz.at) Datum: 05. junij 2012 10:09 Zadeva: Štipendija: Razpis še 5 dni: Literarno prevajanje Premuda ITAT Graz Študentom prevajalstva, primerjalne književnosti, slovenistike in nemcistike v Mariboru, Gradcu in Ljubljani: Vabimo vas k prijavi za štipendije za poletni prevajalski seminar na otoku Premuda. Če vas zanima prevajanje iz nemščine, je možnost prijave do te nedelje, 10. junija. Vse informacije na naslovu: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html Nekdanji udeleženci so pripravili diaprojekcije: http://www.youtube.com/watch?v=H1yVQ8A14EU http://www.youtube.com/watch?v=UGkcBPB8L9g&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=uQRVmbtYMfA&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=8l3bh2Lc8aA http://www.youtube.com/watch?v=hLJlg2TYUMk Besedilo razpisa SOMMERKOLLEG LITERARISCHES ÜBERSETZEN Vas zanima literarno prevajanje? Tudi letos imate možnost, da preživite 14 dni na idiličnem hrvaškem otočku Premuda in se intenzivno posvečate literarnemu prevajanju. KDAJ? Od 15. julija do 29. julija 2012 KDO ORGANIZIRA? Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Gradec; prof. dr. Erich Prunč KOLIKO STANE? 50 evrov za prijavo, nato le še stroški prevoza, ostalo je brezplačno KAKO SE PRIJAVITI? Informacije - in tudi testni prevod - dobite na spletni strani: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html ROK PRIJAVE? TA NEDELJA, 10. JUNIJ KDO SE LAHKO PRIJAVI? Študentje prevajalstva, slovenistike, germanistike, primerjalne književnosti, filozofije, psihologije itd., vsi, ki imajo veselje do literarnega prevajanja ali pa bi se radi preizkusili. KAKO BO POTEKAL IZBOR? Če je prijav več, kot je prostih mest, udeležence izbira strokovna komisija. Pri tem bo upoštevala: - popolnost vloge (zato je zelo pomembno, da se držite roka) - kakovost prevedenega besedila - motivacijsko pismo. [...] Nekaj splošnih informacij, ki jih vseh na spletnih straneh ni: Seminaristi si sami organizirajo in financirajo pot do Premude. Informacije o možnostih prejmejo po odobreni štipendiji. Na otoku jih pričakajo organizatorji. Bivajo v dvoposteljnih sobah po različnih družinskih apartmajskih hišah, s souporabo kopalnic (včasih tudi z družino, pri kateri bivajo). Za hrano je izdatno poskrbljeno, k vsakemu obroku sodi po ena brezalkoholna pijača. Skupni obroki so obvezni, prevajanje poteka v avstrijsko-slovenskih tandemih, dnevno se tandemi o odlomkih ustvarjenih prevodov pogovarjajo na konzultacijah z mentorjema (za slovenski jezik Urška P. Černe, za nemški dr. Erich Prunč) in tutorkama (Tina Jurkovič in Daniela Kocmut), po večerji pa potekajo skupinske diskusije predstavljenih prevodov. Sprejeti štipendisti prejmejo izčrpne potovalne in druge koristne informacije pred začetkom seminarja. Prijave sprejema dr. Erich Prunč na elektronski naslov premuda na uni-graz.at. Na tej strani je aktivni napis, pod katerim se odpre prijavni obrazec za leto 2009. V tem posebnem obrazcu piše, naj slovenski študentje: * nakažejo 50 EURO na bančni račun 31930, BIC: RZSTAT2G, IBAN: AT83 3800 0000 0003 1930 pri banki s številko 38000 (Raiffeisenlandesbank Steiermark) s sklicem: UNI for LIFE, Premuda2011_SL Avstrijski študentje na isti bančni račun vplačajo 150 EURO. Slovenskim in avstrijskim kandidatom se prijavnina vrne v primeru, če ne dobijo štipendije. Še nekaj je izrecno omenjeno na spletni strani: slovenski študentje se lahko prijavljajo samo za prevajanje v slovenski (svoj materni) jezik, oddajajo torej poskusni prevod delčka romana Marlene Streeruwitz. Besedili za poskusne prevode so v obliki pdf. in Word dokumenta snemljive s spletne strani http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html Za vsak primer pa še zahtevana gradiva pri prijavi: * kopija seznama opravljenih izpitov z ocenami oz. ocene diplomskih izpitov * kopija potrdila o vplačilu prijavnine na bančni račun v Avstrijo * potrdilo o znanju (nemškega) jezika - za študente prevajalstva in nemcistike ni potrebno * motivacijsko pismo (opis razlogov za zanimanje za literarno prevajanje) From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 5 14:27:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Jun 2012 14:27:02 +0200 Subject: [SlovLit] Izzivi spremenjenih jezikovnih situacij v slovanskem svetu Message-ID: Od: Marko Stabej Datum: 05. junij 2012 11:02 Morda samo do mene ni zaenkrat po nobeni javni poti prišla tale zanimiva informacija; če pa je še kdo informacijsko podhranjen, vas obveščam, da bo v četrtek in petek na naši fakulteti zanimivo znanstveno srečanje z naslovom Izzivi spremenjenih jezikovnih situacij v slovanskem svetu, ob zasedanju Mednarodne komisije za slovanske knjižne jezike pri mednarodnem slavističnem komiteju (člani iz Slovenije so Ada Vidovič Muha, Vojko Gorjanc in Andreja Žele). Danes sem v fotokopirnici naletel na lično knjižico povzetkov, program pa mi je poslala kolegica, ki je vabljena predavateljica. [...] Lepo vas pozdravljam, Marko ---- Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, Ljubljana, Modra soba (V. nastropje) Četrtek, 7. 6. 2012 9.15?9.30 Pozdravni nagovori 9.30?10.15 Vabljeno predavanje: Marina Katnić Bakaršić: Diskursi moći i moć diskursa: Ka novim promišljanjima jezične politike ????? ???????: ???????????? ????????? ??????? ????????: ????????? ? ????????? ? ????? ???? 90-?? ?????? ?? ?X ??? 10.50?11.10 Slavomír Ondrejovič: Jazyková situácia a jazyková politika na Slovensku a v slovanských krajinách 11.50?12.10 Hana Gladkova: Užívání a prožívání spisovného jazyka. K postavení a užívání spisovných jazyků v současné společnosti. 12.10?12.30 Jana Šołćina: Aktualne wuwiće hornjoserbskeje spisowneje rěče ? tendency a problemy 15.00?15.20 Marko Samardžija: Utjecaj (jezične) politike na koncepciju hrvatskoga pravopisa 15.20?15.40 ?????? ???????????: ????????? ?? ??????? ???? ??? ?? ????????? ????????? Petek, 8. 6. 2012 9.15?9.45 Vabljeno predavanje: Monika Kalin Golob: Med tnalom in nakovalom: jezik visokega šolstva 10.00?10.20 ???? ???????: ?????? ????????? ??????? ??????????????? ? ??????? ?? ????????????? 10.20?10.40 Vojko Gorjanc: Vloga visokega šolstva in znanosti pri oblikovanje jezikovne politike 11.30?11.50 Ada Vidovič Muha: Aktualne prvine slovenskega vojaškega jezika z zgodovinskega in sodobnega vidika 11.50?12.10 Andreja Žele: Slovenščina v pravu 14.30?15.00 Vabljeno predavanje: Robert Grošelj: Vezljivost z vidika medjezikovnih razmerij 15.15?15.35 Markus Giger: Ruština jako vzor pro jiné slovanské spisovné jazyky v 19. stol. v oblasti tvoření a používání participiálních tvarů 15.35?15.55 ?. ?. ?????????: ?????????????? ???????????? ????????? ? ???????? ???????? ???????? ? ?????????? ??????? 16.45 Zasedanje Komisije Sobota, 9. 6. 2012 ob 9.30 Voden sprehod po Ljubljani. Zbor pred Magistratom, Mestni trg 1 From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Jun 5 14:09:54 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 05 Jun 2012 14:09:54 +0200 Subject: [SlovLit] V Kopru o Resoluciji - Posvet o jezikovnih politikah za danes in jutri Message-ID: <060498949fcde4bc6d68e8470b4f4101@guest.arnes.si> Katedra za večjezičnost in medkulturnost Univerze na Primorskem (UP) in Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (CSJK UP FHŠ) v okviru javne obravnave Resolucije za nacionalni program za jezikovno politiko 2012?2016 in univerzitetne obravnave Prereza jezikovne politike Univerze na Primorskem vabita na Posvet o jezikovnih politikah za danes in jutri v sredo, 6. junija 2012, ob 15.00 v predavalnici Burja 1 na Fakulteti za humanistične študije UP (Titov trg 5, Koper). Uvodne besede in usmeritve bosta podali dr. Simona Bergoč, vodja Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, in dr. Lucija Čok, vodja delovne skupine Prereza. Vabljeni, da se s svojim prispevkom k dokumentoma dejavno vključite v soustvarjanje odprtega in demokratičnega sobivanja jezikov in kultur. Okvir posveta: Na ravni posameznih držav, Sveta Evrope in Evropske komisije ves čas nastajajo dokumenti, ki spodbujajo, promovirajo in usmerjajo jezikovno politiko, urejajo položaj nacionalnih jezikov ter utrjujejo večjezičnost in medkulturnost. Tak dokument je tudi Resolucija za nacionalni program za jezikovno politiko 2012?2016, ki ga je pripravil Sektor za slovenski jezik pri MIZKŠ in je ravnokar v javni obravnavi. Na Univerzi na Primorskem se v tovrstna prizadevanja vključujemo z oblikovanjem Prereza jezikovne politike Univerze na Primorskem, namen katerega je analizirati in izboljšati urejenost jezikovne dejavnosti na UP. Z javno obravnavo obeh dokumentov in evropskim projektom EUNoM, ki bo podobne dokumente promoviral v Evropski komisiji, se Katedra za večjezičnost in medkulturnost na UP dejavno vključuje v prizadevanja za urejanje jezikovnih politik v širšem evropskem prostoru. From matija.ogrin na zrc-sazu.si Tue Jun 5 14:33:08 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Tue, 05 Jun 2012 14:33:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Simpozij_o_Karlu_=A0treklju Message-ID: <1338899588.8681.6.camel@matija-pisalnik> Simpozij o Karlu Štreklju (1859?1912) in slovesna podelitev Štrekljeve nagrade 2012 bosta potekala v Štrekljevem rojstnem kraju Gorjansko na Krasu v soboto, 9. junija 2012. SIMPOZIJ O KARLU ŠTREKLJU Zadružni dom Gorjansko 10.?10.30: Odprtje simpozija Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje (Ljubljana) Akad. prof. dr. Kajetan Gantar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Ljubljana) Prof. dr. Ludvik Karničar, Inštitut za slavistiko, Univerza Karla-Franza (Gradec) 10.30?11.15: Karel Štrekelj in literarna zgodovina Dr. Darko Dolinar, Karel Štrekelj in slovenska literarna zgodovina Dr. Matija Ogrin, Štrekljeva Zgodovina slovenskega slovstva ? od rokopisa do izdaje 11.45?12.30: : Karel Štrekelj in jezikoslovje Dr. Vlado Nartnik, K vprašanju začetkov glagolice Dr. Silvo Torkar, O Karlu Štreklju kot imenoslovcu in o etimologiji krajevnega imena Gorjansko 12.30?13h: Karel Štrekelj ? etnologija in folkloristika Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Karel Štrekelj in sočasna disciplinarna pokrajina 15.00?17.30: Karel Štrekelj ? etnologija in folkloristika Dr. Marko Terseglav, Štrekljevo videnje ljudske pesmi Dr. Marjeta Pisk, Karel Štrekelj in goriški kulturni krog Teja Klobčar, Uresničevanje Štrekljeve vizije v zbirateljski akciji Odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi Dr. Drago Kunej, Štrekelj - pobudnik zvočnih snemanj ljudskih pesmi Dr. Monika Kropej, Karel Štrekelj in njegova zapuščina ljudskega pripovedništva Saša Babič, Folklorni obrazci v Štrekljevi zapuščini Dr. Rebeka Kunej, Štrekljeva izhodišča za raziskovanje plesa Slovesna podelitev ŠTREKLJEVE NAGRADE bo potekala na Štrekljevevi domačiji z začetkom ob 19. uri. VLJUDNO VABLJENI! From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 7 09:38:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 7 Jun 2012 09:38:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Kermaunerjeva_štipendija_--_Re=3A_Kek čeve_--_Evropska_pravljica_--_Prodate_SR=3F Message-ID: From: "Študentska Založba" Date: Wed, 6 Jun 2012 07:49:43 +0000 Subject: Vabilo na podelitev štipendije Tarasa Kermaunerja Leto je naokoli in pred nami je obletnica smrti akademika Tarasa Kermaunerja. Ustanova, ki nosi njegovo ime, bo tudi letos podelila štipendijo mlademu raziskovalcu/raziskovalki slovenske dramatike, ki jo s svojo nesebično pomočjo zagotavlja KD Group. Na javni razpis za štipendijo prispele prijave je ocenjevala komisija v sestavi Dušan Jovanović, dr. Gašper Troha in Ivo Svetina. Podelitev štipendije bo v ponedeljek, 11. junija 2012 ob 12. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4, Ljubljana. Ob tej priložnosti bo Amelia Kraigher, lanskoletna štipendistka, predstavila dognanja svoje raziskave, posvečene dramatiki Dušana Jovanovića. V pričakovanju, da se nam pridružite, Vas prisrčno pozdravljamo. Ivo Svetina, predsednik === Od: Franc Kattnig Datum: 05. junij 2012 19:40 Zadeva: AW: [SlovLit] Na Kekčeve! Zelo se mi zdi, da bi Kekec rad prišel tudi na Koroško, ko bi vedel zanjo. Npr. v muzej Drabosnjakov dom an Kostanjah ali v Keltski muzej Keltenwelt na Bregu pri Rožeku, Na obeh točkah je možno vodstvo tudi v slovenščini. Stavim, da bo Kekcu in Vam na tej destinaciji tudi zelo všeč ... Kar blizu je npr. v Karavankah planinska koča "Na Bleščeči" Slovenskega planinskega društva Celovec!!! Vam bi bilo všeč, mi pa bi slišali spet kako slovensko besedo tukaj v okolici Vrbe! Lepo Vas pozdravlja Franc iz Rožeka v Rožu === Od: Založba Sophia Datum: 06. junij 2012 10:30 Zadeva: Novo-Max Luthi-Evropska pravljica ZALOŽBA SOPHIA PREDSTAVLJA NOVO KNJIGO Max Lüthi, EVROPSKA PRAVLJICA:Forma in narava (prevedla Alenka Veler) Lüthijeva Evropska pravljica je od svoje prve izdaje leta 1947 postala eno izmed najpomembnejših del o naravi, slogu in formi pravljice. Max Lüthi v knjigi prepozna in analizira bistvene značilnosti pravljice (enodimenzionalnost, ploskovitost, abstraktni slog, izolacija, univerzalna povezanost in vsevključenost), zaradi česar je knjiga postala prelomna v razvoju analitičnih konceptov, ki so omogočili nadaljnje raziskovanje pravljic in njihovih zakonitosti. (iz najave) === Iščeta se 3. in 4. št. Slavistične revije 2010. Bi ju kdo prodal? -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 8 13:12:29 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 8 Jun 2012 13:12:29 +0200 Subject: [SlovLit] = O_ženskah_idr=2E_--_E-knjiga_vs=2E_Knj iga_--_Knjige Message-ID: Silvija Borovnik, Književne študije: O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: FF, 2012 (Zora, 85). 262 str. === Od: Sollner-Perdih, Anka From: DBL INFO [mailto:info na dbl-drustvo.si] Sent: Thursday, June 07, 2012 8:12 AM Subject: FW: Vabilo na simpozij o e-knjigi From: Renata Zamida V okviru regionalnega knjižnega sejma MARIBER, ki bo med 19. in 24. junijem v Mariboru, vas vabimo na strokovni posvet v sredo, 20. junija, 10.00 do 14.00, Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana, na temo ELEKTRONSKA KNJIGA: IZKUŠNJE IZ ŠVEDSKE, ANGLIJE, NEMČIJE - IN KJE JE SLOVENIJA? Knjige se spreminjajo. Elektronske knjige so postale realnost in bralci iščejo nove načine in formate za njihovo prebiranje, najsi gre za bralnik, tablico, pametni telefon, prenosnik ali za doslej še neznano tehnologijo. Gostje iz Slovenije in tujine bodo v 30-minutnih predavanjih pojasnjevali, zakaj so bralci bolj prilagodljivi od založnikov, zakaj tiskana knjiga zaradi novih formatov ne bo izumrla in zakaj je Slovenija korak za svetom. 10.00 Digitalna knjiga v Skandinaviji - obstoječe tržišče in neznana prihodnost: Johan Greiff, Švedska, Elib AB, največje distribucijsko podjetje e-knjig za skandinavski prostor 10.45 E-knjiga v Sloveniji: trenutne tehnične možnosti in perspektive: Marko Hercog, Ljubljana, tehnični direktor Študentske založbe 11.15 E-knjige različnih barv in okusov: Kako različne tehnološke, tržne in kulturne sile sooblikujejo globalni vznik e-knjig: Rüdiger Wischenbart, Avstrija, svetovalec in analitik globalnih knjižnih trgov 12.00 Kaj je danes sploh še knjiga? Miha Kovač, Ljubljana, vodja oddelka za razvoj pri Mladinski knjigi 12.45 Kako preživeti: Kaj založnikom glede preživetja v digitalni dobi sporoča digitalna izkušnja Združenega kraljestva: Michael Bhaskar, Združeno kraljestvo, Profile Books, neodvisna založba iz Londona 13.15. Nove tehnologije - nove priložnosti: Mitja Ličen, Novo Mesto, direktor založbe Goga UDELEŽBA NA SIMPOZIJU JE BREZPLAČNA. TUJA PREDAVANJA NA SIMPOZIJU BODO SIMULTANO TOLMAČENA. === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 07. junij 2012 09:16 Zadeva: FW: Vabilo na kongres Knjiga na Slovenskem From: Tanja Tuma [mailto:tanja na tuma.si] Dovolite, da vas v imenu Društva slovenskih založnikov povabim na 10. jubilejni kongres Knjiga na Slovenskem. Posvetili se bomo tržnim in vsebinskim izzivom knjige, tako papirnate kot elektronske. Mogoča je tudi enodnevna prijava, za kar vas prosim, da se obrnete na izvajalce. Prijava je mogoča tudi on-line na www.drustvo-zaloznikov.si. Z lepimi pozdravi, Tanja Tuma === Od: knjigarna Datum: 08. junij 2012 11:28 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni Filozofske fakultete v tem tednu Frederic Jameson Kulturni obrat (Studia Humanitatis, 2012); Cena: 22,00 EURO, ŠTUDENTSKA cena: 18,70 EURO. Judith Butler Antigonina zahteva - sorodstvo med življenjem in smrtjo (Študentska založba, 2009); Cena: 24,00 EURO, ŠTUDENTSKA cena: 20,40 EURO. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jun 9 21:41:22 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 9 Jun 2012 21:41:22 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis -- Srne pa jelen Message-ID: From: Kramer, Nataša Sent: Friday, June 08, 2012 8:20 AM Subject: FW: sodelovanje na projektu "TheBigThink" Univerza v Ljubljani pristopa k projektu Evropske komisije z imenom >>TheBigThink<<, ki želi ponovno napisati izvorno kodo Evrope ("Retype Europe's Source Code"). Evropska unija do 15. junija 2012 zbira ideje iz naslednjih kategorij: nezaposlenost mladih, kakovostno staranje, podjetništvo, zdravje in pravice na Internetu. Študenti 40 najboljših idej iz Slovenije bodo povabljeni na največji tehnološki festival na svetu, ki bo potekal od 21. do 26. avgusta 2012 v Berlinu. Na festivalu bo sodelovalo več kot 10 000 udeležencev iz celega sveta. Kandidati naj svoje ideje pošljejo preko Twitterja z oznakama #I4DA in #UniLj ali po mailu na naslov: thebigthink na uni-lj.si do 15. junija 2012. Komisija, ki bo zastopala vse znanstvene discipline, bo izbrala 40 najboljših, ki bodo 20. avgusta 2012 z avtobusom odpotovali v Berlin. Potovanje in nastanitev krije Evropska komisija. Več informacij na http://www.campus-party.eu in pri prof. dr. Matjažu Juriču (FRI) matjaz.juric na fri.uni-lj.si. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri171/index.html -- Srne pa jelen. From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jun 11 13:34:10 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 11 Jun 2012 13:34:10 +0200 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Message-ID: <4FD5D7B2.7472.FBD2C8E@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletni strani Slavističnega društva Slovenije so zbrane pripombe, ki so prispevek članov društva k javni razpravi o novem Nacionalnem programu jezikovne politike 2012-2016. Vabljeni k branju. Boža Krakar Vogel Mnenje o NPJP v formatu PDF: http://641.gvs.arnes.si/Mnenje_o_NPJP.pdf Mnenje o NPJP v spletni obliki (HTML): http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/mnenje-o-npjp From matija.ogrin na zrc-sazu.si Mon Jun 11 13:39:38 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Mon, 11 Jun 2012 13:39:38 +0200 Subject: [SlovLit] SI-DIH, Digitalna infrastruktura humanistike Message-ID: <1339414778.1945.38.camel@matija-pisalnik> Spoštovani kolegi! Digitalna infrastruktura humanistike v Sloveniji (SI-DIH) je slovenska iniciativa, povezana z evropskim omrežjem DARIAH, s katero želimo digitalno povezati vsebino več neodvisnih elektronskih humanističnih zbirk. Nastal je spletni portal SI-DIH, namenjen vzpostavitvi digitalne infrastrukture za slovensko humanistiko, ki trenutno omogoča iskanje po vsebini dveh večjih zbirk. Za sodelovanje v SI-DIH želimo pridobiti čim več novih partnerjev, da bi skupaj širili nabor vsebine in izboljšali njeno dostopnost. Inštitut za novejšo zgodovino ter ZRC SAZU prirejata javno predstavitev spletnega portala SI-DIH, ki bo v četrtek, 14. junija 2012 ob 11h v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Več o predstavitvi: http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki Vljudno vabljeni na ZRC SAZU v četrtek ob 11h! Matija Ogrin From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 12 10:41:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Jun 2012 10:41:31 +0200 Subject: [SlovLit] SR_2010_--_Ameriški_slovenski_tisk_na_ dLib-u_--_Re=3A_Kdo_zatira_najboljše_romane=3F Message-ID: Dobro, za manjkajočo Slavistično revijo 2010, št. 3 in 4, plačamo prodajalcu dvojno, to je 22 evrov. -- miran === http://www.dlib.si -- še dva ameriškoslovenska časopisa na dLibu, Sloga: list za slovenski narod (Cleveland), Proletarec: list za interese delavskega ljudstva (Chicago), s prilogama Prvi maj in Majski glas. === V tisku se je z mojim odgovorom Žabotu >>polemika<< o romanih, ki naj bi bili najboljši takrat, kadar jih ne prebere nihče (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004128.html), sicer zaključila, ker pa na spletnih straneh ponavlja eno od abotnih vprašanj v zvezi s kriteriji za kresnikovo nagrado (http://www.delo.si/kultura/kresnik/polemika-o-kriteriju-za-nagrado.html), zapišimo še nekaj vrstic pojasnila. Najprej pa: veseli me blažji ton, s katerim je pisec nadomestil začetno napadalnost, medtem ko z njegovim globokim spoznanjem, da >>povprečnega bralca v resnici ni<<, ne morem polemizirati, tako kot ni mogoče polemizirati s takimi preprosteži, ki jih v stavku >>Žabotov lani nominirani roman si je 2012 izposodilo povprečno 0,1 bralca na knjižnico<< zanima samo, kako je videti tista desetinka bralca, ko vstopi v povprečno slovensko knjižnico. Iz katerega novinarskega poročila je oče kresnikove nagrade izbrskal bedasti kriterij >>sodobnosti tematike<<, ki naj bi ubranil žiriji, da bi nagradila njegov roman Ljudstvo Lunja, samo zato ker se ne dogaja danes, ne vem, sam ga nisem zapisal nikjer. Pač pa sem zapisal, da žirija >>ceni mojstrstvo pripovedovanja, jezikovni artizem, kompleksnost in aktualnost sporočila ali pomensko polifonijo, interpretabilnost besedila ter avtorjev dialog s svetovno in domačo literarno tradicijo<<. In na drugem mestu: >>K negativnim sodbam prispevajo take reči, kot so nestremljiva jezikovna podoba, jezikovni diletantizem, šlamparija, nebogljenost ali frazarjenje, slogovna pretencioznost, sporočilna tendenčnost, naivnost ali meglenost, dolgočasnost, samozadostnost, tematska nerelevantnost, pozitivne sodbe pa so opremljene s sklicevanjem na pisateljski profesionalizem<<, >>odpiranje življenjsko pomembnih tem<<, sposobnost >>v navidezno obrobnih temah pokazati na njihovo usodno jedro<<. Pa na tretjem mestu: >>brezobzirna odkritosrčnost v popisovanju temeljnih intimnih in socialnih problemov, polifonija perspektiv, aktualnost nacionalnih, ekoloških ipd. tem, privlačnost motivike, izrazna suverenost, spretnost in veščina, slogovna in tematska širina, duhovitost, avtorska prepoznavnost, presenetljivost (osupljivost), napetost, premišljenost, prepričljivost, sugestivnost, refleksivnost, pomoč pri samospoznavanju, domišljijsko bogastvo, tenkočutnost<<. Vsi ti izrazi so se ocenjevalcem zapisovali ob preteklih utemeljitvah. -- O fantomskem kriteriju >>sodobnosti tematike<< skratka nikjer nič. Hm, kaj pa če je zlovoljni pisec na piko vzel >>aktualne teme<< in jih za svoje potrebe narobe poslovenil v >>sodobno tematiko< From: "Špela Arhar Holdt" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 12 Jun 2012 13:11:20 +0200 Subject: Težnja po privatizaciji jezikovnih priročnikov Pred kratkim je g. Marko Snoj v Književnih listih (23. 5. 12) omenil, da zaznava v našem prostoru "težnjo po privatizaciji izdelave jezikovnih priročnikov". Izrazil je skrb, kaj bi lahko takšna privatizacija pomenila za prihodnost tako slovenščine kot Inštituta Frana Ramovša, ki bi ga država posledično pustila "hirati na stranskem tiru". Ker sem opazila, da to skrb povzemajo tudi nekateri drugi znani jezikoslovci, sem se odločila napisati par besed na to temo. Sama sem zaposlena na zavodu, ki naj bi tovrstno privatizacijo izvajal. Delam v sveži, navdušeni (morda še malo naivni) ekipi, ki trmasto verjame, da lahko slovenščina polno živi tudi v novem tisočletju, tudi elektronsko, na spletu, na tablicah, pametnih telefonih in marsičem drugem, kar nas še čaka. Ideje in vrednote zavoda so mi zelo blizu. Tudi sama verjamem, da jezikovni viri, ki uporabnikom pri rabi slovenščine na tak ali drugačen način pomagajo, potrebujejo nov, sodoben format. Slovenščina ne bo ničesar izgubila, če bomo šli jezikoslovci v korak s časom in se pri pripravi jezikovnih virov prilagodili novim tehnološkim možnostim. Kvečjemu nasprotno, saj si tudi jezikovni uporabniki sodobnosti, ažurnosti in enostavne dostopnosti teh virov zelo želijo. Vse, kar smo na zavodu do sedaj pripravili s pomočjo davkoplačevalskega denarja, je na spletu uporabnikom na voljo povsem brezplačno. To je eden glavnih razlogov, zakaj sem se odločila za delo ravno v tej ekipi. Na eni strani namreč zagrizeno podpiram prost pretok informacij, na drugi pa se mi zdi moralno nesprejemljivo od uporabnikov zahtevati, naj za določen produkt plačajo dvakrat (najprej za izvedbo projekta, nato pa še za sam produkt). Mislim, da je g. Snoja zmotilo to, da je naš zavod registriran kot zasebna in ne javna inštitucija. Mene osebno to ne moti, saj na moje delo ne vpliva kaj dosti, prav nič pa tudi ne pove o prepričanjih in načrtih zaposlenih. Saj ni nujno, da zasebni zavodi za storitve zaračunavajo - kot ni najbrž nujno, da javni, državni zavodi pripravljajo le brezplačne izdelke. Skratka, skrb glede privatizacije jezikovnih priročnikov je povsem odveč. Razen tega pa se mi zdi, da je ciljni uporabnik naših jezikovnih virov drugačen od tistega, za katerega se pripravljajo viri na Inštitutu Frana Ramovša. Zdi se mi dobro, da je ob boku tradicionalnih inštitucij, ki so rade nekoliko bolj usmerjene v preteklost, na voljo še kakšna prožnejša alternativa. Se pravi, z inštitutom ne želimo tekmovati, saj smo sami nekoliko bolj uporabniško usmerjeni, bomo pa z veseljem z njim sodelovali še naprej, če bo to v dobro uporabnikov, ki nas plačujejo. Lep dan še naprej! dr. Špela Arhar Holdt Trojina, zavod za uporabno slovenistiko http://www.trojina.si === Od: Fišer, Darja Datum: 12. junij 2012 12:03 Zadeva: [SDJT-L] zaposlitev s podrocja data/text mininga Univerza v Novi Gorici je pridobila sredstva, ki omogočajo 3-letno zaposlitev mednarodno priznanega eksperta s področja podatkovnega in/ali tekstovnega rudarjenja v Centru za sisteme in informacijske tehnologije v Novi Gorici. [...] Razpis (v priponki) v slovenskem in angleškem jeziku je dostopen tudi na: http://www.ung.si/si/zaposlitve/id/202315/ Rok za prijavo na prosto delovno mesto je 20. 6. 2012. Hvala in lep pozdrav, Ingrid Petrič Vodja Centra za sisteme in informacijske tehnologije Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Nova Gorica === From: To: SLOVLIT Subject: vabilo Date: Tue, 12 Jun 2012 12:55:36 +0000 Vabim vas, da se udeležite zbiranja vzorcev rokopisov slovenskih govorcev, ki bo v sodelovanju s francoskim podjetjem Vision Objects ta teden potekalo na Filozofski fakulteti. Zbrani rokopisi bodo omogočili razvoj tehnologij in orodij za prepoznavanje pisave za slovenščino na tabličnih računalnikih, pametnih telefonih in podobnih napravah, kar bo npr. močno olajšalo izdelavo zapiskov med predavanji, zapisnikov sestankov, prav tako pa bo tudi v veliko pomoč osebam s posebnimi potrebami. Izpolnjevanje preprostega in anonimnega vprašalnika vam bo vzelo priblično 15 minut časa. Zbiranje rokopisov bo potekalo 13.6. in 14.6. med 10. in 15. uro na Filozofski fakulteti v predavalnici št. 024. Darja Fišer, PhD === From: "Študentska Založba" To: "Študentska Založba" Date: Tue, 12 Jun 2012 11:27:53 +0000 Subject: Štipendija Tarasa Kermaunerja 2012 podeljena Katji Čičigoj Ob četrti obletnici smrti akademika Tarasa Kermaunerja je Ustanova, ki nosi njegovo ime, včeraj podelila štipendijo mlademu raziskovalcu/raziskovalki slovenske dramatike. Žirija v sestavi Dušan Jovanović, član, dr. Gašer Troha, član, in Ivo Svetina, predsednik, je izbrala prijavljeno raziskovalno nalogo Katje Čičigoj Tekst in/kot dogodek, ki se osredotoča na skupino mlajših slovenskih dramatikov, ki delujejo v okviru Pregleja in prinašajo na slovensko gledališko sceno nove produkcijske pristope. Raziskava se bo posvetila dramskim tekstom, ki se izmikajo tradicionalnim prijemom in znani dihotomiji teksto/scenocentrizem, s tem pa se umešča med izredno aktualne razmisleke o stanju sodobnih scenskih umetnosti in metodoloških izzivih, ki jih to postavlja pred današnjo teatrologijo. Podelitev je potekala v Prešernovi dvorani SAZU, štipendijo, ki znaša 3.000 EURO, pa je donirala KD Group. Prejemnici štipendije iskreno čestitamo! From matjaz.zaplotnik na siol.net Tue Jun 12 15:31:24 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Tue, 12 Jun 2012 15:31:24 +0200 Subject: [SlovLit] predstavitve knjig in projektov na kongresu Slavistika v regijah Koper Message-ID: <4FD744AC.27825.154EE723@matjaz.zaplotnik.siol.net> Priprave na slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah v Kopru (27. 9.--29. 9. 2012) so v polnem teku, kmalu bosta pripravljena kongresni program in prijavnica. Ob tej priložnosti vabimo vse tiste, ki želite na kongresu predstaviti knjižne novosti in projekte, da pošljete besedilo vaše predstavitve (do 2000 znakov) skupaj s prijavnim obrazcem na sloslavko na gmail.com Prijavni obrazec za predstavitelje publikacij/raziskav je: ____________________________ SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Koper 2012 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov, vključno s presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): ____________________________ Rok oddaje prijav za predstavitve knjig in projektov je 15. julij 2012. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta pošljite v docx ali doc formatu (MS Word) na e- naslov sloslavko na gmail.com. Obenem se ne pozabite prijaviti na kongres (prijavnica bo objavljena v kratkem) kot predstavitelj knjig oziroma projekta, s čimer boste potrdili, da nameravate predstavitev na kongresu zares izvesti. Izvedba predstavitve na kongresu ne prinaša samo promocije pred izbrano ciljno publiko in objave z kongresnem zborniku; predstaviteljem knjig in projektom pripada za dan izvedbe predstavitve tudi močno znižana kotizacija 40 EUR! Matjaž Zaplotnik, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije http://sds.r8.org From simon.krek na guest.arnes.si Tue Jun 12 17:57:09 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Tue, 12 Jun 2012 17:57:09 +0200 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Message-ID: <008301cd48b4$07271f50$15755df0$@guest.arnes.si> Spoštovani člani foruma SlovLit, med njimi predvsem člani Slavističnega društva Slovenije, moram reči, da me zelo čudi stališče, ki je bilo dejansko objavljeno v imenu celotnega Slavističnega društva Slovenije, "da romščina ne obstaja" - glej povezavo spodaj "Mnenje o NPJP v spletni obliki" (http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/mnenje-o-npjp). Močno upam, da se vsi člani društva ne identificirate s tem mnenjem, ki odreka jezik in s tem jezikovne pravice nekaterim državljanom Slovenije. Menim tudi, da je tako mnenje zrelo za preverjanje pri varuhu za varstvo človekovih pravic in morda še kje. Hkrati pa se zdi, da v dokaj čudno luč postavlja tudi ostale prispevke, ki se pojavljajo na spletni strani skupaj s takšnim zapisom. Vsem, ki bi se želeli poučiti o romščini, priporočam ogled spletne strani: http://romani.uni-graz.at/romlex/publications.xml. Lep pozdrav, Simon Krek > -----Original Message----- > From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of > Matjaž Zaplotnik > Sent: Monday, June 11, 2012 1:34 PM > To: slovlit na ijs.si > Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 > > Na spletni strani Slavističnega društva Slovenije so zbrane pripombe, ki so > prispevek članov društva k javni razpravi o novem Nacionalnem programu > jezikovne politike 2012-2016. > > Vabljeni k branju. > Boža Krakar Vogel > > Mnenje o NPJP v formatu PDF: > http://641.gvs.arnes.si/Mnenje_o_NPJP.pdf > > Mnenje o NPJP v spletni obliki (HTML): > http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/mnenje-o-npjp > > > > > _______________________________________________ > SlovLit mailing list > http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit > Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov > slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> > Central European (ISO). Arhiv objav je na > http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ > ----- > No virus found in this message. > Checked by AVG - www.avg.com > Version: 2012.0.1913 / Virus Database: 2433/5061 - Release Date: 06/10/12 From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 12 22:45:53 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Jun 2012 22:45:53 +0200 Subject: [SlovLit] = Primerjalno_in_splošno_jezikoslovje_-- _Slovenska_šola_v_Mendozi Message-ID: From: "Gašper Beguš" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 12 Jun 2012 21:23:04 +0200 Subject: Predstavitveni video primerjalnega in splošnega jezikoslovja in informativni dan Na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje smo za študente pripravili predstavitveni video študija in oddelka: http://www.youtube.com/watch?v=jSjDGf2YHnk Vabimo Vas tudi, da nas 15. 6. obiščete na stojnici v avli fakultete, kjer bomo zapisovali imena v različnih starih pisavah. Predstavitev oddelka v sklopu informativnega dneva pa bo 15. 6. ob 12. uri v predavalnici 02. Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje === From: Barbara Fuzir To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 12 Jun 2012 17:21:21 -0300 Subject: Prva uradna slovenska šola v Južni Ameriki V Argentini, v oazi pod Andi, v Mendozi že drugo leto deluje prva uradna slovenska šola v Južni Ameriki. Colegio Esloveno de Anton Martin Slomšek, šola, ki je za zdaj pravzaprav še bolj vrtec, ima velike in dolgoročne načrte - želi postati institucija, ki bo dolgotrajno in kvalitetno skrbela za ohranjanje slovenščine in slovenske kulture. Colegio obiskujejo tako potomci slovenskih izseljencev kot tudi argentinski otroci, ki jih na Slovenijo ne vežejo kakšne osebne vezi - si pa njihovi starši zanje želijo kulturno bogato vzgojo in izobrazbo. Colegio želi z leti prerasti tudi v osnovno in srednjo šolo. Z letošnjim letom se jim je iz Slovenije pridružila tudi moja malenkost - kot profesorica slovenščine skrbim za redne urice slovenščine dopoldan (ob večerih pa za ure za odrasle tečajnike). Projekt, ki črpa energijo predvsem iz navdušenja ustanoviteljev in podpornikov, je vreden pozornosti tudi v domovini - vabim vas k branju člankov v majski (str. 13, http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/maj.pdf) in junijski številki (str. 26, http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/Slovenija_danes_junij_2012.pdf) Slovenije danes; seveda pa v sodobni maniri ne more izostati tudi povabilo k virtualnemu prijateljstvu na socialnem omrežju. Z najlepšimi pozdravi iz Mendoze, Barbara Fužir From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 13 17:13:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 13 Jun 2012 17:13:48 +0200 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 In-Reply-To: <008301cd48b4$07271f50$15755df0$@guest.arnes.si> References: <008301cd48b4$07271f50$15755df0$@guest.arnes.si> Message-ID: From: "Andrej Šurla" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 13 Jun 2012 01:45:14 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004143.html) Spoštovani, ker je bilo v razmišljanju o Mnenjih o NPJP omenjeno problematično mnenje o romščini, bi čisto informativno dodal, da trenutno poteka vsaj en velik projekt pisanja romskega primerjalnega jezikovnega slovarja (ali vsaj nekakšne primerjalne preglednice pragmatične frazeologije oz. idiomatike). Vodijo ga na romistiki v Pragi, trenutno pa so v fazi, ko po številnih romskih skupnostih po menda celi Evropi sprašujejo, kako se v njihovem govoru pove okoli 1500 povedi, ki naj bi zajemale za romsko življenje značilne teme in izraze. Ena mlada praška raziskovalka je s temi povedmi nedavno tega obiskala prekmurske Rome. Rezultati bodo, ko bodo zbrani in objavljeni, morda lahko prispevali tudi materialne argumente za takšno ali drugačno mnenje o vprašanju, omenjenem v začetku. Lep pozdrav, Andrej Šurla === From: "Simon Krek" To: Date: Wed, 13 Jun 2012 10:02:57 +0200 Subject: RE: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Spoštovani, prejšnjemu sporočilu o romščini dodajam še prevod dela besedila s spletne strani jezikoslovnega projekta (http://romani.humanities.manchester.ac.uk/whatis/status/recognition.shtml), ki ga izvajajo v Manchestru in govori o statusu romskega jezika: "Evropski svet je prevzel vodilno v vlogo pri procesu zagotavljanja mednarodnega priznanja Romov. Leta 1981 je Stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti pozvala države članice, naj Rome priznajo kot etnično manjšino in jim zagotovijo "enak status in pravice, kot jih uživajo druge manjšine, predvsem glede spoštovanja in podpiranja njihove kulture in jezika" (Resolucija 125 (|98|) o vlogi in odgovornosti lokalnih in regionalnih oblasti glede kulturnih in socialnih težav prebivalcev nomadskega izvora). Leta 1983 je Svet za sodelovanje kultur priporočil, "naj bosta romski jezik in kultura obravnavana in naj se ju upošteva na enak način kot druge regionalne jezike in kulture ter jezike in kulture manjšin". Leta 1989 je Svet ministrov za izobraževanje kot svoj cilj razglasil izdelavo učnih metod in gradiv, ki "upoštevajo zgodovino, kulturo in jezik Romov in Popotnikov" in spodbujanje raziskav na teh področjih (Resolucija 89/C, 153/025). Leta 1993 je Parlamentarna skupščina Evropskega sveta pozvala k vzpostavljanju "evropskega programa za študij Romov in prevajalskega urada, ki je specializiran za ta jezik" ter priporočila, da "določila o neteritorialnih jezikih, kot jih opredeljuje evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, veljajo tudi za romske manjšine" (Rec. 1203/1993). Februarja 2000 je Svet ministrov državam članicam priporočil, "naj države, kjer je prisotna romščina, romskim otrokom zagotovijo možnost učenja v maternem jeziku" in da "je treba spodbujati udeležbo predstavnikov romske skupnosti pri izdelavi učnih gradiv o romski zgodovini, kulturi ali jeziku." (Res. 2000/4). Romščina ima priznan status, ki izhaja bodisi neposredno (eksplicitna navedba) ali posredno (z referenco na manjšinske jezike) iz ustav več evropskih držav, med drugim Makedonije, Avstrije, Finske in Madžarske. V Evropski listini o manjšinskih in regionalnih jezikih iz l. 1992 je romščina neposredno navedena kot primer neteritorialnega jezika, pri katerem je mogoče upoštevati dele Listine. Od osemnajstih držav, ki so ratificirale Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, jih deset upošteva tudi romščino: Avstrija, Finska, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Slovenija in Švedska." Poleg tega bi želel opozoriti na rezultate slovenskega projekta, v okviru katerega nastajajo gradiva v romščini: http://www.khetanes.si/sl-si/produkti/ucna-gradiva. Lep pozdrav, Simon Krek === From: "Franc Kattnig" To: Date: Wed, 13 Jun 2012 10:48:15 +0200 Subject: AW: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Dragi g. Simon Krek, popolnoma se strinjam z Vami in sem mnenja, da je ta izjava ("romščina ne obstaja") pravi škandal. Še več: da bi Slovenci, k imajo za mejami rojake, ki se borijo za obstoj slovenščine že desetletja, celo morali gojiti solidarnost z preganjanimi Romi po vsem svetu. Pa nam, ki smo zamejci in zdomci, objava take "narodnostno kriminalne" izjave na SlovLitu (!!!) pokvari celotno dobro mišljenje o "matičnih Slovencih". Lepo Vas pozdravlja Franc Kattnig iz Rožeka v Rožu PS: Pred leti so pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdali prvi učbenik avstrijske romščine "Amen, roman pisinas"! From branislava.vicar na um.si Sat Jun 16 22:22:55 2012 From: branislava.vicar na um.si (= Branislava_Vičar?=) Date: Sat, 16 Jun 2012 20:22:55 +0000 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 In-Reply-To: References: <008301cd48b4$07271f50$15755df0$@guest.arnes.si>, Message-ID: Spoštovani! Če romski jezik ne obstaja, morda ni nevredno razmisleka, ali potemtakem obstaja romska mutavščina. Vzpostavitev nacionalne države kot merila za obstoj jezika bi pomenila izbris številnih jezikov; poleg romščine npr. katalonščine, baskovščine, galicijščine, bretonščine idr., če upoštevamo samo historično-geografski okvir Evrope. To bi lahko imenovali politika mehkega iztrebljanja, kjer z ustvarjanjem vtisa, da govorimo zgolj o jeziku, govorimo o ljudeh in njihovem pozicioniranju. Nepriznavanje jezika določene skupnosti posledično pomeni tudi nepriznavanje obstoja te skupnosti in je del širše politike politično-ekonomske marginalizacije in spremljajočega zagovora izgona oz. iztrebljanja določenih skupin prebivalstva. Zagovor samoumevnosti hierarhije, utemeljene na uradnih in neuradnih jezikih, pomeni zagovor kategoriziranja posameznih skupin prebivalstva in s tem umetno ustvarjenih kategorij drugorazrednega državljanstva. Kaj tako ustvarjena drugorazrednost pomeni za pripadnice in pripadnike posameznih skupnosti, konkretno romske, se kaže v konsolidaciji evropskega apartheida, ki se v posameznih evropskih državah (Francija, Italija, Danska, Švedska, Nemčija) v drugem valu uresničuje v prizadevanju za državno podprte rasistične politike, usmerjene na omejevanje gibanja, preganjanje in izgon Romov. V kontekstu vzajemne krepitve izključevanj in vzpostavljanja institucionalnega rasizma je vsak zagovor kulturne homogenizacije s skrajno stopnjo zanikanja obstoja jezika določene skupnosti toliko bolj vreden pozornosti. Povedano drugače, ali se zavedamo, da si prizadevamo ohraniti pridobljeni status slovenščine, na katerega se sklicujemo, prav s temi praksami izključevanja, ki smo jim bili v zgodovinskem razvoju izpostavljeni v prizadevanjih za njegovo uveljavitev? Branislava Vičar ________________________________________ Od: slovlit-bounces na ijs.si [slovlit-bounces na ijs.si] v imenu Miran gmail [miranhladnik1 na gmail.com] Poslano: 13. junij 2012 17:13 Za: SLOVLIT Zadeva: Re: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 From: "Andrej Šurla" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 13 Jun 2012 01:45:14 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004143.html) Spoštovani, ker je bilo v razmišljanju o Mnenjih o NPJP omenjeno problematično mnenje o romščini, bi čisto informativno dodal, da trenutno poteka vsaj en velik projekt pisanja romskega primerjalnega jezikovnega slovarja (ali vsaj nekakšne primerjalne preglednice pragmatične frazeologije oz. idiomatike). Vodijo ga na romistiki v Pragi, trenutno pa so v fazi, ko po številnih romskih skupnostih po menda celi Evropi sprašujejo, kako se v njihovem govoru pove okoli 1500 povedi, ki naj bi zajemale za romsko življenje značilne teme in izraze. Ena mlada praška raziskovalka je s temi povedmi nedavno tega obiskala prekmurske Rome. Rezultati bodo, ko bodo zbrani in objavljeni, morda lahko prispevali tudi materialne argumente za takšno ali drugačno mnenje o vprašanju, omenjenem v začetku. Lep pozdrav, Andrej Šurla === From: "Simon Krek" To: Date: Wed, 13 Jun 2012 10:02:57 +0200 Subject: RE: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Spoštovani, prejšnjemu sporočilu o romščini dodajam še prevod dela besedila s spletne strani jezikoslovnega projekta (http://romani.humanities.manchester.ac.uk/whatis/status/recognition.shtml), ki ga izvajajo v Manchestru in govori o statusu romskega jezika: "Evropski svet je prevzel vodilno v vlogo pri procesu zagotavljanja mednarodnega priznanja Romov. Leta 1981 je Stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti pozvala države članice, naj Rome priznajo kot etnično manjšino in jim zagotovijo "enak status in pravice, kot jih uživajo druge manjšine, predvsem glede spoštovanja in podpiranja njihove kulture in jezika" (Resolucija 125 (|98|) o vlogi in odgovornosti lokalnih in regionalnih oblasti glede kulturnih in socialnih težav prebivalcev nomadskega izvora). Leta 1983 je Svet za sodelovanje kultur priporočil, "naj bosta romski jezik in kultura obravnavana in naj se ju upošteva na enak način kot druge regionalne jezike in kulture ter jezike in kulture manjšin". Leta 1989 je Svet ministrov za izobraževanje kot svoj cilj razglasil izdelavo učnih metod in gradiv, ki "upoštevajo zgodovino, kulturo in jezik Romov in Popotnikov" in spodbujanje raziskav na teh področjih (Resolucija 89/C, 153/025). Leta 1993 je Parlamentarna skupščina Evropskega sveta pozvala k vzpostavljanju "evropskega programa za študij Romov in prevajalskega urada, ki je specializiran za ta jezik" ter priporočila, da "določila o neteritorialnih jezikih, kot jih opredeljuje evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, veljajo tudi za romske manjšine" (Rec. 1203/1993). Februarja 2000 je Svet ministrov državam članicam priporočil, "naj države, kjer je prisotna romščina, romskim otrokom zagotovijo možnost učenja v maternem jeziku" in da "je treba spodbujati udeležbo predstavnikov romske skupnosti pri izdelavi učnih gradiv o romski zgodovini, kulturi ali jeziku." (Res. 2000/4). Romščina ima priznan status, ki izhaja bodisi neposredno (eksplicitna navedba) ali posredno (z referenco na manjšinske jezike) iz ustav več evropskih držav, med drugim Makedonije, Avstrije, Finske in Madžarske. V Evropski listini o manjšinskih in regionalnih jezikih iz l. 1992 je romščina neposredno navedena kot primer neteritorialnega jezika, pri katerem je mogoče upoštevati dele Listine. Od osemnajstih držav, ki so ratificirale Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, jih deset upošteva tudi romščino: Avstrija, Finska, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Slovenija in Švedska." Poleg tega bi želel opozoriti na rezultate slovenskega projekta, v okviru katerega nastajajo gradiva v romščini: http://www.khetanes.si/sl-si/produkti/ucna-gradiva. Lep pozdrav, Simon Krek === From: "Franc Kattnig" To: Date: Wed, 13 Jun 2012 10:48:15 +0200 Subject: AW: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Dragi g. Simon Krek, popolnoma se strinjam z Vami in sem mnenja, da je ta izjava ("romščina ne obstaja") pravi škandal. Še več: da bi Slovenci, k imajo za mejami rojake, ki se borijo za obstoj slovenščine že desetletja, celo morali gojiti solidarnost z preganjanimi Romi po vsem svetu. Pa nam, ki smo zamejci in zdomci, objava take "narodnostno kriminalne" izjave na SlovLitu (!!!) pokvari celotno dobro mišljenje o "matičnih Slovencih". Lepo Vas pozdravlja Franc Kattnig iz Rožeka v Rožu PS: Pred leti so pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdali prvi učbenik avstrijske romščine "Amen, roman pisinas"! _______________________________________________ SlovLit mailing list http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ From tomaz.erjavec na ijs.si Sun Jun 17 14:35:03 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Sun, 17 Jun 2012 14:35:03 +0200 Subject: [SlovLit] L1 test in Slovenian? Message-ID: <01ba01cd4c85$9ec73870$dc55a950$@ijs.si> Pozdravljeni, kolegico zanima, ali imamo v Sloveniji kak dostopen test za preverjanje kompetence maternega jezika: "Are there any language tests for L1 speakers of Slovenian? How can one assess language competence in the language?" Če mi kdo lahko posreduje odgovor, bom zelo hvaležen! lp, Tomaž Erjavec From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 17 23:09:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 17 Jun 2012 23:09:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Spontani_govor_--_Manjkajoče_št=2E_S R_--_Koroške_--_Re=3A_Romi Message-ID: Od: knjigarna Datum: 13. junij 2012 16:24 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni Filozofske fakultete v tem tednu Mojca Smolej, Besedilne vrste v spontanem govoru (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2012); Cena: 19,90 EURO, ŠTUDENTSKA cena: 14,92 EURO. Več o knjigi na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/besedilnevrste [...] === Hvala Darinki Verdonik in Damjanu Huberju za iskane manjkajoče izvode Slavistične revije. Zdaj je dLib, kjer so digitalizirali vse stare številke revije, izrazil željo še za naslednje pogrešane zvezke, ki so nujni za vpis člankov v bazo: 2003/kongresna 2006/3 2006/posebna 2007/1-3 Naštete zvezke odkupimo ali zamenjamo za druge pulbikacije Slavističnega društva Slovenije (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slavisti%C4%8Dna_knji%C5%BEnica). -- miran === Datum: 15. junij 2012 16:53 Zadeva: čezmejna srečanja konec pomladi Drevi, v petek, 15 .6. 2012 ob 19.30 vabi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk v gostilno Kirchenwirt v Slovenjem Plajberku na podelitev 6. Kugyjeve nagrade etnologinji in dialektologinji asist. prof. dr. Herti Maurer-Lausegger za njene zasluge na znanstvenem in družbenopolitičnem področju. V kulturnem sporedu bodo sodelovali: ženska vokalna skupina in moški cerkveni zbor iz Slovenjega Plajberka ter skupina LAWA. Spoštovani kolegici za že drugo letošnjo nagrado čestitam(o) in verjamem(o), da bo priznanje spodbuda za njene nadaljnje delovne projekte. --- Letošnjo 12. Štrekljevo nagrado je dobila slovstvena folkloristka in etnologinja prof. ddr. Marija Stanonik. [...] === From: "Liter jezika Uredništvo" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 17 Jun 2012 13:00:52 +0200 Subject: študentje mariborske slovenistike na Festivalu romske kulture 2012 Denis Škofič: Romi v sodobni slovenski prozi Tonja Jelen: Rominje v slovenski literaturi Nina Ditmajer in Viktorija Aleksovska: Fran Miklošič kot raziskovalec romskih narečij v Evropi Video: http://www.youtube.com/watch?v=C-HTD7H_zdo&list=UUbfn4WlqmwdZGaPrvoNzkzA&index=1&feature=plcp From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 18 14:37:15 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Jun 2012 14:37:15 +0200 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 Message-ID: From: "Alenka Šivic-Dular" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 18 Jun 2012 11:56:55 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP 2012-2016 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004143.html in naslednja sporočila) Med kritičnimi odzivi na delovno verzijo NPJP 2012-2016, objavljenimi pod naslovom Mnenje Slavističnega društva Slovenije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko (NPJP) 2012-2016, se je med (končnimi) splošnimi pripombami ene izmed udeleženk v anketi znašla tudi presenetljiva trditev (tj. >>menim, da romščina ne obstaja<<) ob manj opaženem zapisu druge avtorice( >>Enaka skrb kot za slovenščino materinščino velja za drugi dve materinščini kot učna jezika, italijanščino in madžarščino ter za romščino<<), kjer romščina ni omenjena samo kot učni jezik. Tako formulirana prva trditev kljub pravici do osebnega mnenja ne bi smela biti nekritično objavljena kot mnenje (tj. ne med mnenji članov) Slavističnega društva Slovenije, saj ne zdrži kritike. Primarna inkulturacija romskih otrok nedvomno poteka prek materinščine, tj. romščine ali romskega narečja, šele sekundarna pa prek kakega drugega jezika (npr. slovenščine). Na Slovenskem sega organizirana skrb za sekundarno inkulturacijo romskih otrok v slovensko kulturno okolje (jezik) v drugo polovico 20. st. (Prekmurje), danes jo deloma prevzemajo tudi romska društva (priprave in izdaje slovarskih zbirk ipd.), čeprav po drugi strani raste tudi zavest o ohranjanju in negovanju romskega jezika (publicistika, radio itd.) kot identitetne dediščine. Zanimanje za jezik Romov se je pojavilo v 18. st., znanstveno zanimanje zanj pa sega v 19. st.; ogromni prispevek k poznavanju tako izvora tega jezika (tj. novoindijski jezik indoevropskega izvora) kot tudi bistvenih elementov, potrebnih za preučevanje romskih skupin v Evropi, dolgujemo prav Francu Miklošiču. Danes se ve, da najbolj starinsko skupno jedro romskih govorov predstavljata oblikoslovje in besedišče. V novejšem času poteka raziskovanje romskih jezikov (narečij) in romske kulture v več evropskih (univerzitetnih) središčih, npr. na Univerzi v Gradcu [Romani] Projekt Roma in Romani v Avstriji, v tem okviru se preučuje tudi jezik gradiščanskih Romov, ki opazno vplival na jezik prekmurskih Romov. Pri nas je v okviru Ciljno raziskovalnega projekta >>Konkurenčnost Slovenije 2001-2006<< (in v navezavi na graškega) potekal na Pedagoški fakulteti projekt V5-0831 (A) z naslovom Standardizacija jezika Romov v Sloveniji in vključevanje romske kulture v vzgojo in izobraževanje (2003-2006) pod vodstvom izr. prof. dr. Janeza Kreka. Po podatkih, ki jih imam na voljo, so v projektu sodelovali (vsaj) še Živa Antauer, Petra Cech in Simon Krek. Za projekt je bilo izdelano zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela (2006). Izhajajoč iz dela na tem projektu, je Živa Antauer, tedaj še absolventka na študijskih smereh Primerjalno jezikoslovje in Primerjalno slovansko jezikoslovje FF, leta 2010 končala diplomsko nalogo z naslovom Oris slovnične in leksikalne strukture prekmurske romščine (s posebnim ozirom na slovanske izposojenke). S tem okrnjenim zapisom se pridružujem tistim, ki štejejo objavo (čeprav enkratnih) izključujočih stališč o materinščini kogarkoli za spodrsljaj, ki škoduje ugledu in strokovnim prizadevanjem društva. Alenka Šivic-Dular From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 18 14:31:15 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Jun 2012 14:31:15 +0200 Subject: [SlovLit] Mnenje SdS o NPJP -- Branje mladinskih knjig Message-ID: Od: boza krakar Datum: 18. junij 2012 11:10 Zadeva: Mnenje SdS o NPJP (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004143.html in naslednja sporočila) Mnenja o Mnenju SdS o NPJP so tematsko zelo homogena in enotna v tem, da speljujejo debato na slepi tir: Ponazorimo to naše mnenje z nekaj spodnjimi citati: Članica SdS, Martina Križaj, avtorica >>inkriminirane<< pripombe, piše takole: Še nekaj splošnih pripomb: menim, da romščina ne obstaja; mešata se izraza jezikovna in sporazumevalna zmožnost; ... (gl. Podrobne pripombe članov društva, tč. 2 http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/mnenje-o-npjp). S. Krek interpretira: stališče, ki je bilo dejansko objavljeno v imenu celotnega Slavističnega društva Slovenije, >>da romščina ne obstaja<<. Avtorica pripombe v odgovoru SdS: Ali sem jaz res že tako "out", in ne vem za romščino oz. knjižni romski jezik, temveč ostajam pri informaciji, da govorijo prekmurski in dolenjski Romi vsak svoje narečje (in zato menim, da romščine ni, temveč je jezik Romov)? (dosihmal nismo priobčili na slovlitu). A. Šurla informira: Ena mlada praška raziskovalka je s temi povedmi nedavno tega obiskala prekmurske Rome. Rezultati bodo, ko bodo zbrani in objavljeni, morda lahko prispevali tudi materialne argumente za takšno ali drugačno mnenje o vprašanju, omenjenem v začetku. B. Vičar moralno podučuje: Nepriznavanje jezika določene skupnosti posledično pomeni tudi nepriznavanje obstoja te skupnosti in je del širše politike politično-ekonomske marginalizacije in spremljajočega zagovora izgona oz. iztrebljanja določenih skupin prebivalstva. (uf!) Iz teh citatov, zbranih po časovnem zaporedju njihovega pojavljanja, sledi najmanj dvoje: A) Da nihče ne nasprotuje Romom in romščini (kaj šele, da bi jih izganjal !?), da pa je ena od avtoric pripomb v Mnenju SdS podvomila, da je romščina knjižni jezik. Da je tako mnenje (>>menim ...<<) strokovno dopustno, kaže tudi informacija A. Šurle, saj je iz nje videti, da enotnega mnenja o romščini oz jeziku Romov (še) ni - če bi bilo vse jasno, čemu metati stran denar za raziskavo? B) Da je S. Krek prav ta performativ >>menim<< pozabil kopipejstati. Da je lahko celotnemu SdS-ju prilepil ukor pred izključitvijo za tisto, česar v Mnenju ni nihče trdil. A, kot je rečeno v Burki o jezičnem dohtarju: Retournons a nos moutons! Pričakujemo še kakšen odziv na to, kar v Mnenju je, ne le na to, česar ni. Boža Krakar Vogel === Od: Konrad Zadravec Datum: 18. junij 2012 07:42 Zadeva: Prirocnik Obveščamo vas, da je priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig z naslovom GENEZE - POTI V BISTROUMNE NESMISLE v obliki PDF skupaj s starejšimi priročniki na voljo na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana in sicer na naslovu: http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/priporocilni-seznami/120-pregledni-in-priporocilni-seznami-za-mlade Na voljo pa je še nekaj tiskanih izvodov tega priročnika; ker bo priročnik odslej izhajal v e-obliki, je za vse, ki ga še nimate, zdaj priložnost, da si nabavite zadnjo tiskano verzijo. Želimo vam vesele in dobre počitnice! From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Jun 18 20:56:36 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 18 Jun 2012 20:56:36 +0200 Subject: [SlovLit] obvestilo avtorjem prispevkov za koprski kongresni zbornik Message-ID: <4FDF79E4.17129.1C3478FA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Avtorje, ki še niste oddali prispevkov za zbornik slavističnega kongresa v Kopru (referati, prispevki za okrogle mize, utemeljitve, predstavitve knjig in projektov), obveščamo, da bomo tekste zamudnikov zbirali najkasneje do 30. 6. 2012 na naslovu sloslavko na gmail.com. Kasneje prispevkov žal ne bomo mogli več sprejemati (z izjemo predstavitev knjig in projektov, če smo z njihovimi avtorji iz njegovih objektivnih razlogov drugače dogovorjeni). Hkrati vas prosimo, da se držite navodil glede oblikovanja in dolžine vašega prispevka, ki so objavljena tule: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/navodila-avtorjem Lep pozdrav. Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 19 09:56:01 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 19 Jun 2012 09:56:01 +0200 Subject: [SlovLit] Kekec v Karnijcih -- Nove knjige -- Pretnarjeva nagrada Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri172/index.html -- Kekec je bil spet v Karnijcih (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004127.html). === Od: Založba Sophia Datum: 19. junij 2012 09:10 Zadeva: Tiskovna konferenca Založbe Sophia v sredo ob 12 uri v Konzorciju V imenu Založbe Sophia, zavoda za založniško dejavnost, vas vabim na predstavitev treh knjig: Roger Chartier, Red knjig: Bralci, avtorji in knjižnice v Evropi med 14. in 18. stoletjem; Ferruccio Gambino, Prebežniki v viharju: Opazke ob začetku novega tisočletja; Max Lüthi, Evropska pravljica: Forma in narava. Predstavitev bo potekala v sredo, 20. junija ob 12. uri v knjigarni Konzorcij (Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana). Knjige bodo na tiskovni konferenci predstavili dr. Milena Mileva Blažić (Evropska pravljica), dr. Maja Breznik (Red knjig) in Goran Lukič (Prebežniki v viharju). Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo, Rok Kogej, direktor in odgovorni urednik === Od: U V K F Lirikonfest Datum: 19. junij 2012 08:50 Zadeva: VABILO Mednarodni LIRIKONFEST Velenje 2012 Med 20. in 22. junijem 2012 Vas prisrčno vabimo na prelistavanje festivala liričnih umetnosti - XI. mednarodnega književnega srečanja v Velenju - z osrednjim dogodkom AKADEMIJA POETIČNA SLOVENIJA 2012 v petek, 22. junija v Velenju: - ob 17.30 v komornem avditoriju Svetovljanka Bjanka (Vila Bianca) pogovor z Lirikonfestovimi lavreati 2012; - ob 19:00/20:00 v atriju Velenjskega gradu / umetniški program akademije,* slavnostna podelitev Lirikonfestovih književnih nagrad in priznanj: - čaša nesmrtnosti-velenjica 2012 PETRU KOLŠKU za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. st.; - mednarodna Pretnarjeva nagrada 2012 EVGENU BAVČARJU in ORSOLYI GÁLLOS, ambasadorjema slovenske književnosti in jezika v zahodni Evropi in na Madžarskem; - ambasadorji Foruma slovanskih kultur - podelitev častnih naslovov Pretnarjevim nagrajencem 2004-2012; - lirikonov zlát 2012 za vrhunske revijalne prevode slovenske poezije XXI. st. (objavljene v festivalni izdaji Rp. Lirikon21); - lirikonfestov zlát 2012 za najtehtnejši esej Lirikonfestovega omizja 2012 (na temo Troedinost poezije-mita-vode); - ustvarjalna bivanja v letu 2012 na mednarodni književniški rezidenci v Velenju. * Umetniški program akademije / Pripovedovalski Variete: Tri zdrave Marije in en oče naš (koncertno-gledališka pripoved slovenskih in tujih ljudskih pesmi ter zgodb); utrinki izvirne in prevodne poezije XXI. st., kantavtorja Boštjan Narat in Klemen Pisk Muzaget na Lirikonfestovem Olimpu 2012 Ustanova Velenjska knjižna fundacija Književna asociacija Velenika Več na http://www.lirikonfest.si [...] From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Tue Jun 19 13:51:41 2012 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Tue, 19 Jun 2012 11:51:41 +0000 Subject: [SlovLit] = Izobraževalni_seminar_Centra_za_slovenščino_-_27=2E_in_28=2E_6=2E_2012 Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F092564484A874A37@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Vabimo vas na izobraževalni seminar Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo potekal v sredo, 27. junija, in v četrtek, 28. junija. Prilagam program in kratko predstavitev sodelujočih. Vljudno vabljeni, prijava ni potrebna, kotizacije (letos) ni. Nataša Pirih Svetina Program Sreda, 27. junij 2012 - FF, predavalnica 34, pritiličje 9.30-10.30 Jože Pirjevec: Prelomni trenutki v zgodovini Slovencev od 16. stoletja do danes 10.45-12.15 Simona Bergoč, Marko Stabej: Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 12.30-14.30 odmor za kosilo 14.30-16.00 (razdelimo se v dve skupini) 1. skupina: Marjana Šifrar Kalan: Leksikalna razpoložljivost v tujem jeziku (pred. R1-A); 2. skupina: Skupina sodelavk Centra za slovenščino: Dobre in boljše - Sestavljanje nalog pri jezikovnem pouku (pred. R1) 16.00-17.30 (program se ponovi) 1. skupina: Skupina sodelavk Centra za slovenščino: Dobre in boljše - Sestavljanje nalog pri jezikovnem pouku (pred. R1); 2. skupina: Marjana Šifrar Kalan: Leksikalna razpoložljivost v tujem jeziku (pred. R1-A) Četrtek, 28. junij 2012 - FF, R1-A 9.30-10.30 Jožica Škofic: Slovenski lingvistični atlas v učiteljevih rokah 10.30-11.30 Beti Žerovc: Sodobna slovenska umetnost 11.30-12.30 Cvetka Lipuš: Pisati nekje vmes 12.30-14.00 odmor za kosilo 14.00-15.30 Okrogla miza na temo dvojezičnega šolstva in položaja slovenščine v Avstriji Sodelujejo: Sabine Sandrieser, Eduard Oraže, Ursula Doleschal, Susanne Weitlaner, Katarina Fürst Gutownig, Danilo Katz; moderira: Damjana Kern 15.30-16.00 Novosti s Centra za slovenščino in evalvacija seminarja Predavatelji Simona Bergoč Vodja Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Cvetka Lipuš Slovenska pesnica iz Avstrije. V Celovcu končala končala študij primerjalne književnosti in slavistike. Petnajst let je živela v ZDA, kjer je na University of Pittsburgh zaključila študij bibliotekarstva in informacijskih ved. Sedaj živi in ustvarja v Avstriji, v Salzburgu. Izdala je več pesniških zbirk, zadnja Pojdimo vezat kosti je izšla leta 2010. Jože Pirjevec Slovenski zgodovinar iz Trsta, profesor zgodovine na različnih univerzitetnih ustanovah v Sloveniji in Italiji, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjižnih del o slovenski in jugoslovanski zgodovini. Odmevnejše objave v slovenščini v zadnjih letih: Tito in tovariši (2011), Fojbe (2011), "Trst je naš!< Boj Slovencev za morje 1848-1954 (2007), Jugoslovanske vojne 1991-2001 (2003), Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000 (2000). Marjana Šifrar Kalan Hispanistka, predavateljica na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jožica Škofic Dialektologinja in geolingvistka. Zaposlena na ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Je vodja dialektološke sekcije in namestnica predstojnika. Je urednica monografskega dela Slovenski lingvistični atlas 1. Človek - telo, bolezni, družina, ki je izšel leta 2012 in ki ga bo na seminarju tudi predstavila. Beti Žerovc Umetnostna zgodovinarka in teoretičarka. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava o slovenski likovni umetnosti od leta 1800 do danes. Njeni raziskovalni področji sta vizualna umetnost in umetnostni sistem v zadnjem stoletju in pol, še zlasti njuna vloga v družbi. Je avtorica knjig Rihard Jakopič - umetnik in strateg (2002), Kurator in sodobna umetnost. Pogovori (2008) in Umetnost kuratorjev. Vloga kuratorjev v sodobni umetnosti (2010). Sodelujoči na okrogli mizi Ursula Doleschal Jezikoslovka, rusistka in slavistka doma na Dunaju, zaposlena kot profesorica na Inštitutu za slavistiko Univerze Alpe Jadran v Celovcu. Katarina Fürst Gutownig Ljubljančanka, živeča na avstrijskem Koroškem, predavateljica slovenščine na FH Kaernten, mama dveh dvojezično šolajočih se sinov. Danilo Katz Predsednik Strokovnega pedagoškega združenja na Koroškem. Združenje povezuje pedagoški kader, zaposlen na celotni šolski vertikali na avstrijskem Koroškem. Eduard Oraže Zelo aktiven in uspešen kot ravnatelj javne dvojezične ljudske šole 24 v Celovcu, pred tem učitelj na različnih ljudskih šolah na Koroškem. Sabine Sandrieser Deželna šolska inšpektorica za dvojezične ljudske in glavne šole na Deželnem šolskem uradu v Celovcu. Pred tem ravnateljica javne dvojezične ljudske šole 24 v Celovcu in predavateljica na Pedagoški visoki šoli Viktorja Frankla v Celovcu. Susane Weitlaner Predsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, zelo dejavna vodja Pavlove hiše Potrni v bližini avstrijske Radgone, kjer je središče slovenskega življenja na avstrijskem Štajerskem. From jordan.petra na gmail.com Tue Jun 19 15:38:55 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Tue, 19 Jun 2012 15:38:55 +0200 Subject: [SlovLit] = tekmovanje_Slovenščina_ima_dolg_jezi k In-Reply-To: References: Message-ID: Slavistično društvo Slovenije vabi učitelje in učence k sodelovanju na tekmovanju iz znanja slovenščine v osnovnih in srednjih šolah pod imenom Slovenščina ima dolg jezik. Tema 1. tekmovanja je Književnost na filmu. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v izdelavi filma po literarni predlogi. Vse informacije in prijavno dokumentacijo najdete na spletni strani https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/znam. Z morebitnimi vprašanji se lahko obrnete na vodjo tekmovanja, predsednico sekcije Znanost mladini, dr. Mojco Nidorfer Šiškovič na naslov znam.sds na gmail.com. Vabljeni k prijavi na tekmovanje! Lep pozdrav, Petra Jordan, tajnica Zd SdS From jordan.petra na gmail.com Thu Jun 21 19:47:48 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Thu, 21 Jun 2012 19:47:48 +0200 Subject: [SlovLit] = 23=2E_Slovenski_slavistični_kongres_-_ osnutek_programa In-Reply-To: <4FE35B93.10741.2B5E1335@matjaz.zaplotnik.siol.net> References: <4FE35B93.10741.2B5E1335@matjaz.zaplotnik.siol.net> Message-ID: Na spletni strani Slovenskega slavističnega kongresa http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/program je objavljen osnutek kongresnega programa Slavistika v regijah - Koper. V prihodnjih tednih bomo stran še dopolnjevali z informacijami o jesenskem 23. slavističnem kongresu, katerega osrednja tema bo predstavitev koprske slovenistike, ob čemer bodo potekale še sekcije z vrsto drugih tem (Razvijanje pismenosti skozi sodobne jezikovne in literarne prakse, Jezikovna zavest in lektoriranje v medkulturnem položaju, Slovenska književnost v slovanskih jezikih, študentska sekcija), jezikovne in literarne delavnice s prikazom dobre šolske prakse ter ostali dogodki (predstavitve založb ter novih knjig in projektov, okrogla miza "Avtor, prevajalec in lektor - zaveznik ali nasprotnik"). Obeta se pester in zanimiv kongresni program, zato vas vabimo, da razmislite o udeležbi. Priporočamo prijavo prek spletnega obrazca, ki je dosegljiv tule: https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/prijava. Ob tej priložnosti ponovno vabimo tudi vse tiste, ki želite na kongresu predstaviti knjižne novosti in projekte, da pošljete besedilo vaše predstavitve (do 2000 znakov) skupaj s prijavnim obrazcem na sloslavko na gmail.com. Prijavni obrazec za predstavitelje publikacij/raziskav je dosegljiv tule: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/aktualno. Vabljeni, Petra Jordan, tajnica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 22 10:54:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 22 Jun 2012 10:54:07 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletne_prireditve_Centra_za_slovenš čino_--_Re=3A_Manjkajoče_SR_--_Literarni_spomen iki Message-ID: Od: Huber, Damjan Datum: 21. junij 2012 09:06 Zadeva: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino Vljudno vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v ponedeljek, 2. julija 2012: ob 8.30 7. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v predavalnici 212 (2. nadstropje) Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva ploščad 16); 180 udeležencev iz 14 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji) ob 10.00 31. Poletna šola slovenskega jezika v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2); 120 udeležencev iz 30 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji) ob 20.00 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v atriju Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15); 105 udeležencev iz 26 držav (več o programu na www.centerslo.net/seminar) Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na: damjana.kern na ff.uni-lj.si, 031 321 819 (Mladinska poletna šola) branka.gradisar na ff.uni-lj.si, 051 416 260 (Poletna šola) damjan.huber na ff.uni-lj.si, 041 341 830 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) Predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej, vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Ina Ferbežar === Hvala Maruški in Damjanu za manjkajoče Slavistične revije, ki jih nista drago prodala nazaj uredništvu, kakor se zlobno šepeta po domovini, ampak sta mu jih *poklonila*. O da bi se našli darovalci (ali prodajalci) še za druge želene številke (2003/kongresna, 2006/3, 2006/posebna, 2007/1-2). -- miran === http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 -- 82 literarnih spomenikov na Geopediji. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 22 12:18:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 22 Jun 2012 12:18:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Škrabčevi_štipendisti_--_O_kresnik u Message-ID: Od: Polona Lovšin Datum: 21. junij 2012 21:55 Zadeva: Deveta generacija Škrabčevih štipendistov [...] Strokovna komisija Škrabčeve ustanove, ki jo sestavljajo prof. dr. Marko Stabej, prof. dr. Marko Jesenšek in bivši štipendist, doc. dr. Kozma Ahačič, je v začetku junija izbrala deveto generacijo perspektivnih študentov. Škrabčevi štipendisti v študijskem letu 2012?13 so: Kaja Auguštin, dodiplomska študentka slovenistike na FF UM, Gašper Beguš, doktorski študent jezikoslovja na Harvardu, Maja Bitenc, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Nina Ditmajer, doktorska študentka slovenistike na FF UM, Domen Krvina, doktorski študent slovenistike na FF UL, Mitja Trojar, doktorski študent jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko Univerzei v Novi Gorici, Ines Voršič, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Marco Wolf, dodiplomski študent splošnega jezikoslovja in nemcistike na FF UL, Izbranim mladim strokovnjakom čestitamo! [...] === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html -- moji odgovori na Kolškova vprašanja o letošnjem kresniku, objavljeno kani biti v sobotnem Delu. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 27 22:10:33 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Jun 2012 22:10:33 +0200 Subject: [SlovLit] Sem si kos? Si mi kos? Message-ID: Od: Kozma Ahačič Datum: 22. junij 2012 12:43 Zadeva: Jecljam! Sem si kos? - Si mi kos? (za SlovLit) Spodnje vabilo ni strogo slovenistično, je pa povezano z govorom in ga zato posredujem: Vabimo vas predstavitev prve sodobne slovenske knjige o jecljanju (Vlasta Podbrežnik: Jecljam! Sem si kos? - Si mi kos?), ki bo v četrtek, 28. 6. 2012, ob 16.00 v Trubarjevi hiši literature (vhod s Stritarjeve ulice 7, Ljubljana). O jecljanju in osebah, ki jecljajo, se bosta pogovarjala avtorica Vlasta Podbrežnik ter urednik knjige Kozma Ahačič, nastopila pa bosta tudi dva izmed avtorjev življenjskih zgodb in pokazala, kako lahko jecljavec izboljša svoj govor. V Sloveniji je okrog 20.000 oseb, ki jecljajo. Mnogi si poiščejo pomoč, ki je lahko bolj ali manj ustrezna, drugi se s to govorno-jezikovno motnjo enostavno sprijaznijo oziroma jih ne moti, tretji pa sploh ne vejo, da obstajajo načini za njeno odpravo. Veliko zanimanje za jecljanje je pred časom zbudil film Kraljevi govor. Zdaj pa so osebe, ki jecljajo, in vsi, ki jih jecljanje zanima, dobili tudi prvi poljudni priročnik s temeljnimi podatki o jecljanju, z osebnimi življenjskimi zgodbami oseb, ki jecljajo, in s predstavitvijo Društva Vilko Mazi, v okviru katerega se že 25 let (30. junija bo obletnica!) združujejo slovenski jecljavci. *** Vlasta Podbrežnik: Jecljam! Si mi kos? - Sem si kos?: vprašanja, odgovori in pričevanja o jecljanju. Uredil Kozma Ahačič, ilustriral Peter Podbrežnik. (Zbirka Demostenes.) Ljubljana: Društvo Vilko Mazi, 2012. 144 str. ISBN 978-961-90668-3-6 Cena: 12 EURO (broširano), 17 EURO (trda vezava). www.drustvo-vilko-mazi.si From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 28 08:29:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Jun 2012 08:29:08 +0200 Subject: [SlovLit] 50_let_slavistike_na_Univerzi_v_T=FCbingenu Message-ID: Slavisches Seminar na Novofilološki fakulteti Eberhard Karls Univerze v Tübingenu praznuje letos 50-letnico delovanja. Obeležili smo jo s popoldansko slovesnostjo v petek, 11. maja, na kateri je imela otvoritveno besedo direktorica oddelka prof. dr. Schamma Schahadat. V kratkem pozdravnem nagovoru je poleg študentov prisrčno pozdravila tudi prisotne goste, med njimi še posebej dekana prof. dr. Jürgena Leonhardta, profesorje in lektorje, med drugimi nekdanjega dekana in dolgoletnega predstojnika oddelka, profesorja za slovansko jezikoslovje dr. Tilmana Bergerja, profesorja za slovansko filologijo dr. Dietricha Wörma in Slovencem dobro znanega prof. za južnoslovansko filologijo dr. Jochena Raeckeja. Oddelek za slavistiko na Univerzi v Tübingenu je osnoval zdaj že pokojni prof. dr. Ludvig Müller v študijskem letu 1961/62. Prof. Schahadat je predstavila spremembe v razvoju humanističnih znanosti, ki so po prvi svetovni vojni zahodno Evropo pripeljale do poglobljenega zanimanja za slovanske jezike in književnosti. Misel, da je treba spoštovati vse slovanske jezike, in ne le velike, kot je npr. ruski, je ponazorila s citatom slovenskega jezikoslovca Matija Murka, ki je 1918 zapisal, da izkušnje 1. svetovne vojne poleg spodbujenega zanimanja za učenje slovanskih jezikov prinašajo tudi spoznanje o pomembnosti proučevanja in raziskovanja kulturnih in duhovnih vrednot posameznih slovanskih narodov. Na oddelku je od mogoče študirati poleg ruščine tudi poljščino, medtem ko so češčino, srbščino/hrvaščino in slovenščino uvedli najprej v obliki intenzivnih jezikovnih tečajev, ob koncu šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa kot redne študijske programe na slavistiki. Slavnostni govornik, dolgoletni profesor za slovanske literature na oddelku Slavisches Seminar in zdaj na Univerzi v Varšavi delujoči dr. Rolf-Dieter Kluge je osvetlil dejstvo, da ima ukvarjanje s slovanskimi narodi in kulturami na Univerzi v Tübingenu precej daljšo tradicijo od petdesetletnega delovanja oddelka Slavisches Seminar. Na Univerzo je namreč le 60 let po njeni ustanovitvi (1477) leta 1537 na priporočilo Philipa Melanchtona in Martina Luthra iz Wittenberga prišel južnoslovanski znanstvenik, Hrvat Matija Grbič (Matthias Garbitius Illyricus), ki bil profesor za klasične jezike in moralno filozofijo. Bil je trikrat dekan Filozofske fakultete (Artistenfakultät) in je v Tübingen povabil tudi svojega rojaka, teologa Matija Vlačića, ki je postal njegov asistent, a je kmalu odšel v Wittenberg, kjer je aktivno deloval v Luthrovem krogu. Prof. Kluge se je posebej osredotočil na pomembno vlogo, ki so jo so imeli Slovenci pri poglabljanju stikov z Univerzo v Tübingenu. Vzgojitelj vojvode Christopha von Württemberga je bil učeni Michael Tiffern iz Kranjske, ki je vzdrževal tesne stike s fundacijo Tübingen (Tübingen Stift). V oporoki ji je zapustil zasebno knjižnico in premoženje z namenom, da so osnovali dobrodelni sklad za slovenske študente. Med leti 1550 in 1614 je na Univerzi v Tübingenu študiralo 113 študentov iz Kranjske, 115 študentov iz Štajerske in 69 študentov iz Koroške in Istre. Najpomembnejšo vez s slovenščino je v Tübingenu vzpostavil Primož Trubar, ko je tu natisnil prvo slovensko knjigo. Prof. Kluge je posebej poudaril, da je bilo to Trubarjevo dejanje možno le v tesnem sodelovanju z Univerzo v Tübingenu, saj je bil takratni kancler Univerze, protestantski cerkveni dostojanstvenik Jakob Andreae, Trubarjev dober prijatelj in se je vedno živo zanimal za njegovo delo ter ga podpiral. Ko je Trubar postal župnik v Derendingenu, so absolventi teološke fakultete Univerze v Tübingenu pri njem opravljali praktični del študija. Andreae je v pridigi na Trubarjevem grobu visoko povzdignil avtorja prve slovenske knjige, predstavil je, kako je osnoval slovenski knjižni jezik ('Windische Sprach'), kar je bilo veliko delo, saj prej ni bilo nobene knjige in nobenega poročila (Register) v slovenskem jeziku, na katerega bi se lahko naslonil. Posebej je omenil, da je pomenilo Trubarjevo delo tudi velik zgled za Hrvate in Srbe. Besedilo pridige Jakoba Andreaea v Tübingenu je bilo prvi avtentičen vir za Trubarjevo biografijo. Prof. Kluge je približal tudi dogajanje v 17. stoletju, ko so se cerkveni zgodovinarji ukvarjali s Trubarjem in slovensko reformacijo, v 18. stoletju so filologi začeli sistematično opisovati Trubarjeve protestantske tiske, pri čemer so primerjali južnoslovanske jezike, posebej posebnosti slovenskega jezika v primerjavi s hrvaškim oz. srbskim. Vrh tega prizadevanja je bilo delo kanclerja Univerze, Christiana Friedericha Schnurrerja, Slawischer Bücherdruck (1799), ki je vsebovalo tudi prvo objavljeno Trubarjevo biografijo in natančen opis Ungnadove tiskarne v Urachu ter prvih južnoslovanskih tiskov v 16. stoletju. Schnurrerjevo delo je bilo med slavisti, npr. pri Josefu Dobrovskemu, zelo cenjeno. Vatroslav Jagič in Matija Murko sta Schnurrerja celo imenovala slavist iz Tübingena. Profesorji in študenti na oddelku so bili še posebej veseli čestitke, ki jim jo je v v imenu Oddelka za slovenistiko na FF v Ljubljani poslala predstojnica prof. dr. Erika Kržišnik. Primož Trubar, ki je v tem mesecu praznoval rojstni dan (8./9. junij) in je bil pokopan na današnji dan, 28. 6. 1586, v Derendingenu, tudi v sodobnem času trdno povezuje slovenski in nemški kulturni svet. Iz Tübingena, Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 29 23:28:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 29 Jun 2012 23:28:31 +0200 Subject: [SlovLit] 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture -- Re: Kresnik 2012 Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 29 Jun 2012 15:49:38 +0000 Subject: Vabilo na otvoritev 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Vabimo vas na slavnostno otvoritev 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, 2. 7. 2012, ob 20. uri v Mestnem muzeju (Gosposka ul. 15). Prireditev bo odprl predsednik 48. seminarja doc. dr. Aleksander Bjelčevič, udeležence pa bodo nagovorili tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, rektor Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn, dekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Andrej Černe, predstojnica Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Erika Kržišnik, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej. Sledil bo glasbeni nastop Janija Kovačiča, potem pa bomo skupaj nazdravili začetku prireditve. Vabimo vas tudi na predavanja, ki bodo potekala na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2), in na popoldansko-večerne prireditve. Več o programu 48. seminarja, letos ubranega na krovno temo Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, je na spletni strani http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=5&L2_ID=128&LANG=slo, dodatne informacije damjan.huber na ff.uni-lj.si (041 341 830) ali mojca.nidorfer-siskovic na ff.uni-lj.si (031 321 809). === Iz sobotnega Dela (30. 6. 2012): Žabotovo nadaljevanje polemike o berljivosti (Delo 27. 6. 2012) ne prinaša nič novega. Ker ni protestiral ob lanski nagradi Jančarju in ob letošnji Skubicu, jo bremeni logični nesmisel, da žirija ob očitanih nejasnih, dvoumnih in nezanesljivih kriterijih vendarle prihaja do ustreznih odločitev. Ostala bo v spominu zaradi fantastičnega pričakovanja, naj stroka, to je literarna veda, fiksira vrednostne kriterije nagrajevanja, ko pa ta ugotavlja kvečjemu njihovo zgodovinsko spremenljivost. Sicer pa Žabot tokrat negoduje nad slogom polemike. Nasprotnika uči lepega vedenja in pozablja, da je s posmehljivostjo začel sam, pripisujoč žiriji in njenemu predsedniku primitivno razumevanje kriterija berljivosti in aktualnosti, zaradi česar se je pojavil sum, da žirija res podeljuje nagrado samo tistim romanom, ki se lahko izkažejo z veliko izposojo v knjižnicah in se ne dogajajo v preteklosti. Slabšalni izrazi, ki jih je uporabil pisatelj (>>trivializacija<<, >>trivialni<<, >>prevzetna, neodgovorna, nestrokovna domišljavost<<, >>duhovičenje<<, >>populizem<<, >>neumnost<<, >>povprečniški<<, >>podcenjujoč<<, >>rokohitrski<<, >>potrošniški<<, literarna >>stroka<< in >>strokovnjaki<< v narekovajih, >>ihtava domišljavost<<), slabo potrjujejo njegovo namero preseči zajedljivi ton polemike. Glavni razlog zanjo je bila pač užaljenost, ker ga žirija, slepa za >>presežno vrednost<< njegovega romana, lani ni uvrstila med finalno peterico. Torej gola avtorska samovšečnost in napuh. -- miran hladnik From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 2 08:52:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Jul 2012 08:52:11 +0200 Subject: [SlovLit] = =28Poletni=29_šoli_digitalne_humanisti ke_v_Nemčiji_--_Poletne_=28in_jesenske=29_slike Message-ID: http://www.i-d-e.de/school1210 -- Digital Editing - Advanced Methods and Technologies, 8.-12. oktobra 2012, Chemnitz. http://www.culingtec.uni-leipzig.de/ESU_C_T/ -- "Culture & Technology" - 3rd European Summer School in Digital Humanities, 23.-31. julija 2012, Univerza v Leipzigu. http://www.ff.uni-lj.sI/oddelki/slovenistika/mh/glaeri173/index.html -- Ne bodo nas ...: Peter Pavel Glavar, Marko Pogačnik, Friderik Baraga, Ivan Cankar, Ivan Lah, Rudi Šeligo ... http://www.ff.uni-lj.sI/oddelki/slovenistika/mh/glaeri174/index.html -- Gorenjski izgnanci 1941-1945. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 2 13:28:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Jul 2012 13:28:41 +0200 Subject: [SlovLit] Mesec avtorskega branja v Brnu -- Re: Slike Message-ID: From: mateja kosi To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 2 Jul 2012 02:20:13 -0700 (PDT) Subject: Mesec avtorskega branja v Brnu V letošnjem juliju poteka v Brnu (pa tudi v Ostravi, Košicah in Wroclavu) zelo odmeven projekt, ki ga organizira brnska založba Větrné mlýny, poimenovan Mesec avtorskega branja. Letošnji častni gost festivala je Slovenija, kar pomeni, da vsa navedena mesta gostijo 31 slovenskih avtorjev, vsak dan po enega. Gre za najverjetneje največjo promocijo slovenske književnosti v tujini doslej. Včeraj (1. 7.) smo festival že začeli z Vido Mokrin Pauer, ki je izzvala veliko zanimanje občinstva, danes bo nastopil Andrej Skubic, sledi še 29 slovenskih literatov. Več na: http://www.autorskecteni.cz/2012/cz/aktualne Vljudno vabljeni in lep pozdrav iz Brna. Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na Masarykovi univerzi v Brnu === V prejšnji pošti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004161.html) je bila v naslovu pomotoma napaka. Tole tu pa zdaj deluje: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri173/index.html -- Ne bodo nas ...: Peter Pavel Glavar, Marko Pogačnik, Friderik Baraga, Ivan Cankar, Ivan Lah, Rudi Šeligo ... http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri174/index.html -- Gorenjski izgnanci 1941-1945. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 2 21:21:42 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 2 Jul 2012 21:21:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Evropsko_jezikovno_priznanje_--_Danes_JA K_in_nikoli_več Message-ID: From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 2 Jul 2012 15:43:23 +0200 Subject: Fw: nacionalno in evropsko jezikovno priznanje Od: Urška Šraj Na CMEPIUS-u (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) med drugim koordiniramo pobudo Evropsko jezikovno priznanje, ki jo promovira in financira Evropska komisija. Nagrada se podeljuje najbolj inovativnim projektom na področju poučevanja in učenja jezikov. V pobudi lahko sodelujejo vsi, ki izvajajo projekt, ki ustreza ciljem pobude. Prijavi se lahko tekoče ali že zaključene projekte, le-ti so lahko nacionalni, regionalni ali izvedeni s podporo programov Evropskih skupnosti ali drugih mednarodnih programov (ne nujno znotraj programa Vseživljenjsko učenje). Merila za izbor projektov so določena na evropski ravni. V letih 2012/2013 sta evropski prioriteti: >>Učenje jezika s pomočjo sodobnih tehnologij<< in >>Večjezični razredi<<. Rok za oddajo smo podaljšali do 10. julija 2012. Prijavni obrazec in merila izbora najdete na naših spletnih straneh http://www.cmepius.si/razpisi/ejp-2012.aspx. Glede na vaše aktivnosti in vlogo v slovenskem jezikovnem prostoru vas naprošamo za pomoč pri promociji pobude. Hvala in lep pozdrav, Urška Šraj, Organizacija dogodkov, publikacije, informiranje === Po nastopu državnega sekretarja Rončevića na krizni seji Javne agencije za knjigo danes na ZRC SAZU je postalo jasno, da se je vlada odločila agencijo ukiniti in njeno dejavnost prenesti nazaj na ARRS. Sekretarjev odhod s seje, na kateri se je sploh prvič srečal z njenim direktorjem Slavkom Preglom, je pokazal, da se o tem ne misli pogajati. Ker je agencijo ustanovila z zakonom, jo mora tudi ukiniti z zakonom, česar pa čez noč ni mogoče pričakovati, zato obstaja nevarnost, da revije, ki jih JAK podpira, do jeseni ali še dlje ostanejo brez že odobrenega denarja. Izrečena je bila pripomba, da oblastne poteze zdrava pamet težko dojame. Dodajam, da oblast, če hoče biti prepoznana in spoštovana kot moč, mora delovati nerazumno in samovoljno, saj v nasprotnem primeru njenega ravnanja niti ne bi opazili in bi prosvetljeno ljudstvo lahko prišlo do spoznanja, da je pravzaprav ne potrebuje. Ker nam je podpirancem pravzaprav vseeno, katera roka nam reže kruh, so se uredniki revij zavzeli za legalno, demokratično in pragmatično rešitev zapleta in izrazili željo, da bi bilo financiranje znanstvene periodike v prihodnje dolgoročnejše. Največji JAK-ov načrt, ustanovitev znanstvenega portala oz. digitalnega repozitorija znanstvenih objav, pa se tako odmika v prihodnost. -- miran From vladka.tucovic na guest.arnes.si Tue Jul 3 19:44:09 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Tue, 03 Jul 2012 19:44:09 +0200 Subject: [SlovLit] =?utf-8?b?UG9sZXRuaSB0ZcSNYWppIHNsb3ZlbsWhxI1pbmUgdiBL opru Message-ID: <305b0213845c0edf37edf7522adf5e1b@guest.arnes.si> Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije vljudno vabi na slavnostno odprtje 19. Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali 2012, v ponedeljek, 9. julija 2012, ob 20. uri v avli rektorata Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru. Odprtje bo spremljal glasbeni program, sledi pogostitev. Prisrčno dobrodošli! From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jul 4 10:48:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 4 Jul 2012 10:48:58 +0200 Subject: [SlovLit] = SSJLK_--_Ponočna_potnica_--_Branje_sko zi_številke Message-ID: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/seminar-slovenskega-jezika.html -- o Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Delu. === Od: Matej Krajnc Datum: 03. julij 2012 23:47 Zadeva: Ponočna potnica [...] po Mejniku sem se lotil še Ponočne potnice; takisto v bluesovski maniri, le da z enim akordom več :) Mejnik je bil vmes objavljen na CD-ju Storyville, ki je žal izšel samo na Hrvaškem, Ponočna potnica pa bo, upam, tudi kmalu na plošči. Spodaj pripenjam povezavo [...]: http://www.youtube.com/watch?v=4BR47G6VO00 === http://www.anthempress.com/index.php/subject-areas/featured-product-international/reading-by-numbers.html?SID=eprdhiad64mbkv5bdhlv77aa61 -- Katherine Bode, Reading by Numbers: Recalibrating the Literary Field (2012). From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Mon Jul 9 16:30:09 2012 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Mon, 9 Jul 2012 16:30:09 +0200 Subject: [SlovLit] okrogla miza Message-ID: V okviru 48. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture bo jutri, v torek 10. julija ob 19.00 v predavalnici 34 Filozofske fakultete na Aškerčevi 2 v Ljubljani okrogla miza na temo ideologij. Sodelovali bodo literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik (FF UL), direktor Centra urbane kulture Kino Šiška Simon Kardum, jezikoslovec dr. Marko Stabej (FF UL) in kulturolog dr. Peter Stanković (FDV UL). Teme pogovora bodo, med drugim, tele: odzivi na osnutek nacionalnega programa za jezikovno politiko; ideološki učinki Zakona o uravnoteženju javnih financ na področju umetnosti, znanosti in izobraževanja; koliko je sodobna slovenska umetnost, zlasti glasba, gledališče in film, angažirana in ideološko kritična?; o merilih literarne kvalitete, zlasti pri nagradi kresnik, in o nalogah literarne znanosti. - Okrogla miza je odprtega značaja, predavalnica pa velika. Aleksander Bjelčevič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 9 22:59:25 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 9 Jul 2012 22:59:25 +0200 Subject: [SlovLit] IKT v gimnaziji -- SSJLK na Gorenjskem -- Manifest o jezikih Message-ID: Od: Čop, Mateja Datum: 06. julij 2012 10:42 Zadeva: Zagovor doktorske disertacije Renate Čampelj Jurečič Za: "melita.zemljak na um.si" , "'Boža Krakar Vogel' (boza.krakar na guest.arnes.si)" , "'Miran Hladnik, Siol' (miran.hladnik na guest.arnes.si)" Zagovor doktorske disertacije Renate Čampelj Jurečič Doseganje književnovzgojnih ciljev z uporabo novih metod ob podpori informacijsko-komunukacijske tehnologije v gimnaziji (mentorica Boža Krakar Vogel) bo v torek 10. 7. 2012 ob 11:00 v Modri sobi FF. Vabljeni. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri175/index.html -- SSJLK na ekskurziji po Gorenjskem. === From: Kržišnik, Erika From: Slovenski PEN [mailto:slopen na guest.arnes.si] Sent: Monday, July 09, 2012 1:25 PM Subject: Manifest iz Girone Manifest iz Girone, sprejet maja 2011, s katerim vas želimo seznaniti, ima svoje začetke v letu 1996, ko je v Gironi potekala svetovna konferenca o jezikovnih pravicah, katere namen je bilo obraniti jezikovno raznovrstnost sveta. V vseh teh letih si je Odbor za prevajanje in jezikovne pravice Mednarodnega PEN-a prizadeval za besedilo, ki bi razumljivo, nedvoumno in v kar najbolj sežeti obliki povezalo vsa prizadevanja Organizacije Združenih Narodov, UNESCA, Mednarodne pisateljske organizacije PEN in drugih organizacij in zainteresiranih skupin in posameznikov. Na svetovnem kongresu septembra lani v Beogradu je Gironski manifest postal uradni dokument PEN-a, ki so mu v svojem ravnanju zavezana vsa nacionalna in regionalna združenja Mednarodne pisateljske organizacije. Letos bo dokument predstavljen Generalni skupščini OZN in skupščini UNESCA. Slovenski PEN si zato prizadeva, da bi se v Manifestu zapisane pravice in dolžnosti izpolnjevale povsod, kjerkoli so ogrožene ali nepriznane, še posebej pa v naši državi in v državah, kjer živijo rojaki, ki govorijo naš jezik. Pisatelji želimo, da bi se Gironski manifest uveljavil kot podlaga dokumentov, ki razvijajo ali opredeljujejo jezikovne pravice ljudi, skupnosti in narodov kot obvezni del osnovnih človekovih pravic. Marjan Strojan, predsednik Slovenskega PEN --- Deset glavnih načel deklaracije oziroma manifesta. 1. Jezikovna raznolikost je svetovna dediščina, ki jo je treba ceniti in varovati. 2. Spoštovanje vseh jezikov in kultur je bistveno za vzpostavljanje in ohranjanje dialoga in miru na svetu. 3. Vsak človek se uči sporazumevati z drugimi v srcu družbe, ki mu nudi življenje, jezik, kulturo in identiteto. 4. Različni jeziki in različni načini govora niso le sredstva za sporazumevanje, temveč nudijo pogoje za razvoj posameznika in kulture. 5. Vsaka jezikovna skupnost ima pravico do svojega jezika kot uradnega jezika na njegovih tleh. 6. Šola mora nadgrajevati ugled jezika, ki ga uporablja jezikovna skupnost danega območja. 7. Zaželjeno je, da državljani poznajo različne jezike, saj to spodbuja empatijo in intelektualno odprtost ter izboljšuje poznavanje lastnega jezika. 8. Prevajanje besedil, še posebej velikih del različnih kultur, je pomembno za boljše razumevanje in spoštovanje pripadnikov drugih kultur. 9. Mediji igrajo izjemno vlogo pri bogatenju jezikovne raznolikosti ter odgovorno in dosledno povečujejo njen ugled. 10. Združeni narodi morajo priznati uporabo in zaščito jezika vsakega posameznika kot eno od najvažnejših človekovih pravic. From Darja.Fiser na ff.uni-lj.si Tue Jul 10 10:27:20 2012 From: Darja.Fiser na ff.uni-lj.si (= Fišer_Darja?=) Date: Tue, 10 Jul 2012 08:27:20 +0000 Subject: [SlovLit] = Natečaj_Slovenske_filantropije Message-ID: Spoštovani, Slovenska filantropija je objavila natečaj, s katerim zbira predloge za slovenski glagol za prostovoljsko delo in najboljši esej na temo prostovoljstva, s katerim želijo spodbuditi širšo debato o slovenskem prostovoljstvu, njegovi vlogi v družbi in koristi za posameznika. Natečaj je odprt za vse učence in dijake od 11. do 18. leta starosti. Poteka od 1. septembra do 15. oktobra 2012. Učenci se natečaja lahko udeležijo tudi v skupinah ali kot razred. Več informacij dobite na www.prostovoljstvo.org ali na telefonski številki 01/430 12 88. Lep pozdrav, -- Darja Fišer, PhD Assistant Professor University of Ljubljana Faculty of Arts Department of Translation Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Web-site: http://lojze.lugos.si/darja From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jul 11 06:53:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 11 Jul 2012 06:53:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenija_na_severu_Nemčije Message-ID: From: monika pemic To: SlovLit Date: Tue, 10 Jul 2012 20:35:53 +0100 (BST) Subject: Slovenija na severu Nemčije Hamburg, dvomilijonska metropola na severu Nemčije, predstavlja s svojim pristaniščem, ki se uvršča med največja v Evropi, vrata v svet in je znana po svoji odprtosti in multikulturnosti. To tradicijo goji tudi univerza, ki ponuja več kot 100 jezikov; že od petdesetih let dalje je tu zasidrana tudi slovenščina. V zadnjih letih postaja Slovenija tukaj čedalje bolj prisotna. K temu so v veliki meri pripomogle številne aktivnosti v okviru lektorata slovenščine, ki slovensko kulturo predstavljajo tudi širši publiki in hkrati spodbujajo znanstvene in kulturne stike med državama. V četrtek, 5. julija 2012, teden pred koncem poletnega semestra, je na tukajšnji univerzi gostovala Daniela Mehler z univerze v Jeni s predavanjem in dokumentarnim filmom o jugonostalgiji, ki ga je posnela skupaj s Aleksandro Vedernjak in Josefino Bajer. Publiko je popeljala od Ljubljane do Beograda in jo navdušila s svojim predavanjem, v katerem je predstavila različne poglede na nekdanjo SFRJ. S to prireditvijo je šlo h koncu za slovensko kulturo in znanost izjemno uspešno akademsko leto. Začeli smo ga oktobra s predavanjem Claudia Magrisa v okviru slovensko-italijanskega dialoga. Sledilo mu je še štirinajst predavanj in filmskih večerov, ki so se jih poleg študentov in profesorjev hamburške univerze udeležili še številni častni gostje z veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu, Italijanskega kulturnega inštituta ter širša publika. Tedensko so hamburški publiki predavali strokovnjaki z različnih področij, med katerimi velja omeniti zgodovinarko prof. dr. Marto Verginella, avtorico odmevne knjige Meja drugih, ki je v pogovoru s hamburškim profesorjem vzhodnoevropske zgodovine Frankom Golczewskim orisala slovensko-italijansko mejo nekdaj in danes. Publika je z zanimanjem prisluhnila tudi predavanjem dr. Jörga Schulteja o slovanskih mitih o poselitvi Trsta in okolice, dr. Marije Jurić Pahor o travmatični zgodovini Trsta in njegovih prebivalcev, ki jo je predavateljica predstavila na osnovi literarnih besedil, prof. dr. Ursule Doleschal o jezikovni situaciji na tromeji, dr. Mattea Colombija o filmih iz časa hladne vojne ter dr. Seada Porobića o spominih na kavbojke in rock v jugoslovanskih literaturah. Ilustracijo in vizualno nadgradnjo dialoga je prinesel dokumentarni film o Soči Trenutek reke avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, pred katerim je o dokumentarcih z meje predavala romanistka Stephanie Neu. Prav film, posvečen reki Soči in njeni simbolni vrednosti tako v slovenskem kot v italijanskem kulturnem prostoru, je preko politične ločenosti odprl pogled na bistvene probleme ljudi tostran in onstran meje in na njihovo skupno odgovornost pri reševanju le-teh ter spodbudil živahen dialog med avtoricama in publiko. Vsi ti dogodki služijo povezovanju raziskovalcev, ki si prizadevajo za širjenje vedenja o Slovencih tudi zunaj meja RS ter hkrati odpirajo priložnosti za nova sodelovanja, s katerimi se slovenska znanost in kultura umeščata v širši evropski kontekst. Projekt spremlja spletna stran http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/grenzverlaeufe, na kateri bodo v kratkem objavljeni tudi video posnetki predavanj, Primorski dnevnik pa mu je posvetil daljši prispevek (12. 2. 2012). Vse prireditve so objavljene tudi na strani Viva Slowenia v Facebooku, ki vas vabi, da se ji pridružite. Zahvaljujemo se sponzorjem iz Slovenije, Italije in Nemčije, ki so program podprli in omogočili tako obsežno sodelovanje preko meja. Lep pozdrav iz Hamburga, Monika Pemič From tomaz.erjavec na ijs.si Wed Jul 11 18:15:10 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Wed, 11 Jul 2012 18:15:10 +0200 Subject: [SlovLit] Drugo vabilo za prispevke: Jezikovne tehnologije 2012 Message-ID: <01dc01cd5f80$585795c0$0906c140$@ijs.si> DRUGO VABILO ZA PRISPEVKE Osma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE, IS-JT 2012 8. - 9. oktobra 2012, IJS, Ljubljana http://nl.ijs.si/isjt12/ Rok za oddajo prispevkov: 10. avgust. Predno greste na dopust, vam ponovno sporočamo, da Slovensko društvo za jezikovne tehnologije vabi v sklopu multikonference Informacijska družba IS 2012 na konferenco o jezikovnih tehnologijah, ki bo potekala od 8. in 9. oktobra 2010 na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. Nadaljnje informacije o konferenci, vključno z navodili za prispevke in pomembnimi datumi so dostopne na domači strani konference, http://nl.ijs.si/isjt12/ lp, Tomaž Erjavec in Jerneja Žganec Gros From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Jul 11 16:33:57 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 11 Jul 2012 16:33:57 +0200 Subject: [SlovLit] = V_Kopru_o_migracijskih_temah_v_književnosti_Berta_Pribca_in_Stanke_Chrob=C3=A1kove_Repar Message-ID: <35534862218012c2babf90ea1d72199e@guest.arnes.si> Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v okviru Mediteranske poletne šole teoretske in aplikativne humanistike META humanistika in 19. Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali ?Halo, tukaj slovenski Mediteran!?, katerih vodilna tema so migracije, vljudno vabi na literarni pogovor s pesnikom in prevajalcem Bertom Pribcem ter pesnico, prevajalko in znanstvenico Stanislavo Chrobákovo Repar, ki ga bo v četrtek, 12. julija 2012, ob 20.00 na UP FHŠ (Titov trg 5, Koper) vodil dr. Marcello Potocco. Bert Pribac, rojen leta 1933 v Sergaših v slovenski Istri, je preživel okoli 40 let v Avstraliji, kamor je emigiral, potem ko je leta 1959 absolviral primerjalno književnost v Ljubljani. V Avstraliji je med drugim opravil magisterij iz medicinskega bibliotekarstva. Po nekajkratnem postanku v Narodni knjižnici Avstralije se je zaposlil kot zdravstveni bibliotekar v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravje. Sodi med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske diaspore. Plod njegovega pesniškega ustvarjanja so zbirke: Bronasti tolkač (1962), V kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991), Kiss me, Koštabona (2003) in Vonj po jasminu (2008). Mnogo pesmi je objavil v različnih revijah in antologijah. Po njegovi zaslugi so v slovenskem jeziku zaživeli drobci avstralske poezije: Konec sanjske dobe: antološki prerez sodobne avstralske aboriginske poezije (2003), Vesolje okrog kuščarja: iz avstralske poezije 20. stoletja (2003) in Zajemalka časa: pet pesnikov Avstralije (2005). Je tudi avtor spremne besede v knjigi Svena Lindqvista: Terra nullius: potovanje po nikogaršnji zemlji (2008). V sodelovanju z Davidom Brooksom je pri ugledni založbi Salt objavil prevod pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat (2008). Od leta 2000 ponovno živi v rodnih Sergaših, kjer je v svoje veliko veselje zasadil vinograd in sadovnjak. Stanislava Chrobáková Repar je bila rojena leta 1960 v Bratislavi. Študirala je filozofijo in estetiko na Univerzi Komenskega in doktorirala iz literarne znanosti na Inštitutu za slovaško književnost Slovaške akademije znanosti. Od l. 2001 živi v Ljubljani, zdaj kot samozaposlena v kulturi, od l. 2010 honorarno predava literarno teorijo na Univerzi v Novi Gorici, kjer se je habilitirala kot doktorica literarne znanosti. V slovaščini in slovenščini piše poezijo, prozo, radijske scenarije, literarno kritiko in znanstvene razprave, ukvarja se z uredniško in založniško dejavnostjo, literarno znanostjo in feministično teorijo ter s prevajanjem. Njena znanstvena področja so: pesniška hermenevtika, feministična literarna teorija in literarnoznanstvena metodologija, slovakistika in komparativistika ter kulturna semiotika. Je ustanoviteljica in koordinatorica mednarodnega projekta ?Revija v reviji?, ki danes združuje 18 revij iz 13 držav, hkrati (so)organizatorica mednarodnega literarnega festivala (od 2003) in filozofskega simpozija (od 2007). Urejuje knjižno zbirko Fraktal, je članica uredniškega odbora pri založbi KUD Apokalipsa, kjer pomembno sooblikuje tako knjižni program kot istoimenski mesečnik za literaturo in humanistiko. Doslej je izdala enajst knjig: pet pesniških zbirk ? najnovejši sta Dotakniti se prazne sredine (Ljubljana, 2010) in Tichožitia (Pusté Užany 2011), knjigi proze v slovaščini Krutokradma (1997) in Anjelské utópie (2001), dvojezično avtofikcijo Slovenka na kvadrat (Ljubljana 2009, Bratislava 2011) in dve literarnoznanstveni monografiji v slovaščini: Mila Haugová (2002) in Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu (2007). From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 13 15:57:17 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Jul 2012 15:57:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Branje_--_Štajerska_dvojezično_--_V_ romanu_o_srednjeveškem_pesniku Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 12. julij 2012 08:51 Zadeva: Dnevnik.si http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042541304 -- v Dnevniku o okrogli mizi na SSJLK. http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042537596 -- Mojca Pišek v Dnevniku o kritiki. http://crln.acrl.org/content/73/6/311.full#sec-9 -- naloge univerzitetnih knjižnic (članek v angleščini iz revije College & Research Libraries News 73/6 (2012). === From: Pavel Date: 2012/7/12 Subject: [Pavelhaus] 19. 7. 2012, 19.00: GLEDAT KAJ DELAJO / SCHAUEN WAS SIE MACHEN Nekdanji Casino, 2000 Maribor, Glavni trg 1 www.pavelhaus.at, www.maribor2012.eu Z začrtanjem meje po prvi svetovni vojni sta iz skupnega štajerskega kulturnega prostora nenadoma nastali dve deželi, ki na videz nista imeli veliko skupnega. Toda če zgodovino Štajerske natančneje pogledamo, je potrebno pripomniti, da je ob tem, kar je ločevalo, obstajalo tudi veliko skupnega, in v zadnjih letih se je to skupno se okrepilo. Razstava kaže pogled na slovensko zgodovino (avstrijske) Štajerske. Natačnejsemu opazovanju bodo izpostavljena naslednja tematska področja: dvojezičnost, življenje ob meji in z njo, položaj slovenske etnične skupine in slovenska dediščina mesta Gradec, pa tudi kulturne dejavnosti, pouk slovenščine in večjezične kulture v okrajih Radkersburg/Radgone, Leibnitz/Lipnica in Deutschlandsberg. Omenjene bodo tudi znane osebnosti iz zgodovine in sedanjosti, povezane s Slovenijo. Torej, poglejmo, kaj delajo! 19. 7. - 14. 9. 2012 10:00-19:00 Mag. Susanne Weitlaner === Od: Študentska Založba Datum: 12. julij 2012 11:14 Zadeva: Poletni večeri v kavarni Tromostovje: srednjeveški roman Janija Virka Vabljeni na prijetno poletno večerno druženje ob Ljubljanici v udobju kavarne Tromostovje na Prešernovem trgu. V sredo, 18. julija, ob 20. uri: pogovor ob srednjeveškem romanu Janija Virka Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim Z avtorjem barvitega in napetega romana o srednjeveškem Ptuju se bo pogovarjala Tina Košir Mazi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel kitarist Tilen Pusar. V prvem desetletju 13. stoletja je Wolfram iz Eschenbacha napisal najslavnejše delo nemške srednjeveške književnosti, ep Parzival. V njem je v zgodbo prelil mitološko motiviko kralja Arturja, vitezov okrogle mize in junaka, ki išče sveti gral. Kaj se je pred več kot osemsto leti dogajalo med Ptujem in Rogatcem in kaj je doživel na Štajerskem frankovski pesnik, da je te kraje za vse večne čase prelil v slavni ep? Jani Virk, pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev, ki se z epom Parzival ukvarja tudi v svoji doktorski disertaciji, je z romanom Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim ustvaril natančno tapiserijo iz redkih podatkov, ki jih imamo o tem času v naših krajih. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 13 15:58:03 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Jul 2012 15:58:03 +0200 Subject: [SlovLit] = Dialektološki_posvet Message-ID: From: "Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa" Date: Fri, 13 Jul 2012 14:22:03 +0200 Subject: Slovenski dialektološki posvet Vabimo vas, da se udeležite Slovenskega dialektološkega posveta 2 (SDP 2), ki bo v četrtek, 29., in petek, 30. novembra 2012, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani (stavba Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Povod za organizacijo drugega posveta sta izid prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1.1 Atlas in SLA 1.2 Komentarji) in 10. obletnica smrti dialektologa Tineta Logarja. Ob izidu 1. zvezka SLA se kaže potreba po širši strokovni debati o problematiki, zajeti v tem delu, saj je jezikoslovna analiza in predstavitev slovenskega narečnega besedja za pomensko polje >>človek - telo, bolezni, družina<<, ki je tema prvega zvezka SLA, na leksično-besedotvornih kartah, opremljenih z indeksi in komentarji, lahko bogata iztočnica za še bolj poglobljeno raziskovanje slovenskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, besedni in skladenjski ravnini ter za etimološke, jezikovnozgodovinske, slovaropisne, geolingvistične, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. Prepričani smo, da bodo referenti z obravnavo problematike diferenciranosti slovenske narečne leksike ter njene pomenske, morfološke in glasoslovne interpretacije ter z morebitno reinterpretacijo in primerjavami, ki se odpirajo ob objavljenih kartah, komentarjih in gradivu, lahko prispevali veliko dragocenih spoznanj in napotkov za naše nadaljnje delo pri Slovenskem lingvističnem atlasu. Rezultati dialektoloških raziskav so zanimivi tudi za druge jezikoslovne in nejezikoslovne vede (zlasti za etnologijo, zgodovino, geografijo itd.), ki v atlasu predstavljeno gradivo lahko uporabijo za nadaljnje ožjestrokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter za multidisciplinarno znanstveno obravnavo naravne in kulturne dediščine. Ob tem velja izpostaviti dejstvo, da se ob delu za SLA raziskujejo tudi krajevni govori na slovenskem jezikovnem obrobju, posebno v zamejstvu, kjer slovensko (narečno) govorečih informatorjev, ki bi bili pripravljeni ali sposobni sodelovati v raziskavi, v nekaterih predvidenih točkah (skoraj) ni več mogoče najti. Natančen izpis gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni zbirki sta skupaj s strokovno literaturo osnova za glasoslovno, besedoslovno (sinhrono) in etimološko (diahrono) razčlembo gradiva, na podlagi katere je zbrano besedje mogoče predstaviti na jezikovnih kartah. Na sestanku želimo zato pripraviti načrt za poenotenje nacionalne dialektološke transkripcije - ne le za nove zapise, ampak tudi za poenotenje starih. Na posvetu želimo v posebni sekciji predstaviti tudi priprave za SLA 2, ki bo zajemalo besedje iz pomenskega polja >>kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja<<, in po vzoru prvega posveta individualno reševati vprašanja s posameznih narečnih področij. Prosimo, da svojo udeležbo do 10. septembra 2012 potrdite na e-naslov: guzej na zrc-sazu.si. Do tega datuma pričakujemo tudi najavo naslovov vaših prispevkov, do konca oktobra 2012 pa še povzetke, ki jih nameravamo objaviti v posebni publikaciji. Lepo vas pozdravljamo in se veselimo skupnega dela. Doc. dr. Jožica Škofic, Prof. dr. Marko Snoj, vodja znanstvenega sestanka predstojnik ISJFR ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 13 18:55:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Jul 2012 18:55:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Nazaj_več_ne_gremo Message-ID: 1941/42 je v katoliškem časopisu Domoljub izhajal roman Nazaj več ne gremo psevdonimnega pisca Jožeta Razorja; po zaslugi Borisa Štuparja smo ga na Wikiviru ponudili v branje in popravljanje (http://sl.wikisource.org/wiki/Nazaj_ve%C4%8D_ne_gremo). Gre za protikomunistično ljubezensko kriminalko, ki se dogaja med leti 1934 in 1940 v Bohinju, gorenjskem železarskem kraju Rožni dol (ki so skoraj gotovo Jesenice), na ladji v Ameriko in na bojiščih v španski državljanski vojni. Na ravni ljubezenskega dogajanja je sklepni motiv junakova posvojitev otroka, ki ga je rival napravil njegovi nevesti. Ta redki motiv ga druži z letošnjim kresnikovim zmagovalnim romanom Koliko si moja Andreja Skubica. Motiv delavskih stavk ga veže z zgodnjim Finžgarjevim romanom Iz novega sveta (1905), fizični obračuni med predstavniki sovražnih političnih opcij pa z aktualnimi slovenskimi družbenimi in političnimi dilemami in (bognedaj) obeti. Glede na motivne podobnosti z romanom Ljudje pod bičem domnevam, da bi bil pravi avtor romana lahko Karel Mauser (http://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Mauser). Še kakšna druga domneva? -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 19 15:12:22 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 Jul 2012 15:12:22 +0200 Subject: [SlovLit] Tustep, D-Lib, JAK -- Jezikoslovna olimpiada -- Slike Message-ID: http://www.tustep.org -- nemški odprtokodni program Tustep za besedilno analizo. http://www.dlib.org/ -- avgustovska številka prosto dostopne spletne revije D-Lib Magazine je posvečena znanstvenemu publiciranju. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042542456 -- v Dnevniku o JAK-u. === Od: Fišer, Darja Datum: 17. julij 2012 18:24 Zadeva: [SDJT-L] international linguistics olympiad Sporočam vam, da letošnja mednarodna jezikoslovna olimpijada poteka v Ljubljani, in sicer od 29. 7. do 4. 8. na Fakulteti za elektrotehniko v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije. Več informacij najdete na: http://www.ioling.org/2012/ Lep pozdrav, Darja === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri176/index.html -- Tabeljčanka (Pontebbana), še prej pa Žiče. From tomaz.erjavec na ijs.si Fri Jul 20 13:47:49 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 20 Jul 2012 13:47:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Jeziko=28slov=29ni_viri_starejše_sloven?utf-8?b?xaHEjWluZSBJTVA= Message-ID: <01d101cd666d$80a2be30$81e83a90$@ijs.si> Zdravo, na http://nl.ijs.si/imp/ so na voljo trije viri starejšega slovenskega jezika: zbirka besedil (digitalna knjižnica), ročno jezikoslovno označeni korpus in slovar oz. računalniški leksikon. Vse skupaj je sicer še v delu, vendar vseeno kar obsežno in, upamo, tudi uporabno. Vsak vir je dostopen za branje oz. preiskovanje, pa tudi v izvornem XML pod licenco CC-BY. Več o vsem skupaj na spletni strani, kot tudi prošnja, da sporočite napake, ki jih najdete. Dobrodošle pa tudi pripombe na strukturo, uporabnost, ... lp, Tomaž Erjavec -- Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sat Jul 21 21:49:15 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Sat, 21 Jul 2012 21:49:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Zaključeni_poletni_tečaji_sloven =?utf-8?b?xaHEjWluZSB2IEtvcHJ1 Message-ID: <34e7a005422e7d587b3365d61d18669f@guest.arnes.si> S slovesno podelitvijo potrdil o udeležbi in predstavitvami posameznih skupin in delavnic v atriju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem so se v soboto, 21. julija 2012, uspešno zaključili19. Poletni tečaji slovenskega jezika na slovenski Obali ?Halo, tukaj slovenski Mediteran!?. Z uvodno svečanostjo, na kateri sta udeležence pozdravila v. d. UP FHŠ dr. Gorazd Drevenšek in vodja programskega in organizacijskega odbora dr. Vesna Mikolič, so se začeli 9. julija, udeležilo se jih je 42 tečajnikov (potomcev Slovencev po svetu in zamejstvu, študentov, prevajalcev, novinarjev ?) iz 17 držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Finske, Hrvaške, Italije, Japonske, Kanade, Madžarske, Makedonije, Mehike, Nizozemske, Poljske, Rusije, Srbije, Španije in Ukrajine. Tematsko vodilo letošnjih poletnih tečajev, migracije, se navezuje na rdečo nit predhodno zaključene Mediteranske poletne šole teoretske in aplikativne humanistike FHŠ UP, imenovane META humanistika, kar je povezalo dopoldanske lektorate, popoldansko individualno učno pomoč, ekskurziji in večerne delavnice ter odprte večere z gosti. Udeleženci so znanje o slovenskem jeziku in kulturi pridobivali v začetni, nadaljevalnih in izpopolnjevalni skupini 40-urnega intenzivnega tečaja z lektoricami in lektorjem Boštjanom Debelakom, Urško Kerin, Darjo Rakušček in mag. Vladko Tucovič, utrjevali pa ga ob vsakodnevni individualni pomoči asistentk, študentk slovenistike, Neve Harc in Ane Jurkovič. Slovenskih ljudskih pesmi so se učili z godcem Marinom Kranjcem. Ljudske plese so zaplesali z Marijo Mojco Lepej, ki je gostila tudi folklorno skupino Skala iz Kubeda. V gledališki delavnici so ustvarjali z mentorico Samanto Kobal. Brali, prevajali, se pogovarjali o književnosti, sestavljali ?hrbtne pesmi? so v literarni delavnici z mentorico mag. Vladko Tucovič in se na literarnem pogovoru, ki ga je vodil dr. Marcello Potocco, srečali z Bertom Pribcem in Stanislavo Chrobákovo Repar. Celodnevna ekskurzija jih je na sončno soboto vodila na Dolenjsko, v cistercijanski samostan v Stično in na Muljavo; popoldanska ekskurzija pa po neznanih vaseh slovenske Istre (Sveti Peter, Krkavče, Koštabona, Puče). Priložnost za prepoznavanje medsebojne raznolikosti so udeleženci izkoristili na uvodnem spoznavnem večeru, trajni spomini so zapisani v glasilu Poletnih tečajev ? Polteč polmeš, časopisni, radijski in televizijski zapisi o tečajnikih in njihovih načrtih so dosegljivi na povezavah: http://primorske.si/Kultura/Halo-tukaj-slovenski-Mediteran%21.aspx, http://tvslo.si/#ava2.141149038;; (od 32.52 dalje), http://24ur.com/novice/slovenija/zanimanje-za-slovenscino-iz-leta-v-leto-narasca.html#video (od 11.41 dalje). Nepozabni spomini in želja po ponovitvi in vrnitvi so najlepše zapisani v srcu vsakega posameznika, zato lep pozdrav iz Kopra in nasvidenje do naslednjih, jubilejnih 20. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali ?Halo, tukaj slovenski Mediteran!? leta 2013! Mojca Butinar Mužina, vodja Poletnih tečajev Mag. Vladka Tucovič, koordinatorica Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 21 22:44:47 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 21 Jul 2012 22:44:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Brna_--_TAPoR_--_O_Miri_Mihelič Message-ID: From: mateja kosi To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 20 Jul 2012 00:21:07 -0700 (PDT) Subject: Mesec avtorskega branja v drugi polovici Na Mesecu avtorskega branja v Brnu, Košicah, Ostravi in Wroclavu so se že predstavili: Vida Mokrin Pauer, Andrej Skubic, Milan Dekleva, Andrej Rozman Roza, Andrej Blatnik, Vlado Žabot, Klemen Pisk, Brane Mozetič, Nataša Kramberger, Barbara Korun, Tone Škrjanec, Esad Babačić, Jani Kovačič, Ivo Frbežar, Damijan Šinigoj, Iztok Osojnik, Marijan Pušavec, Primož Repar, današnji gost v Brnu bo Andrej Hočevar. Sledijo še: Gregor Podlogar, Evald Flisar, Marko Kravos, Tatjana Jamnik, Ivan Dobnik, Primož Čučnik, Stanka Hrastelj, Štefan Kardoš, Maja Vidmar, Meta Kušar ter Andraž Polič z Natašo Burger. http://www.autorskecteni.cz/2012/en/program Na spletnih straneh si lahko ogledate tudi posnetke celih literarnih večerov, ki so potekali v Brnu. Lep pozdrav, Mateja Kosi, lektorica slovenščine v Brnu === http://tapor.ca -- TAPoR, orodjarna za delo z besedili v razredu in pri raziskovanju. === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042542799 -- v Dnevniku o monografiji Alenke Puhar o Miri Mihelič. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 23 23:25:49 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 23 Jul 2012 23:25:49 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistična_revija_--_Dialogi Message-ID: Kazalo SR 2012/2 (http://www.srl.si) Gaja Červ, Monika Kalin Golob: Sporočanjske vloge in raba dvodelnega členka naj bi z deležnikom na -l v sodobnem tiskanem poročevalstvu Slobodan Pavlović: Ikoničnost u sintaksi Brižinskih spomenika Nam Hye Hyun: Rusofonija, runet in ruski jezik Danica Čerče: (Ne)prevedljivost pogovornega jezika v delih Johna Steinbecka Jožica Čeh Steger: Ekologizacija literarne vede in ekokritika Slobodan Vladušić: Andrić in hibridna identiteta Vita Žerjal Pavlin: Križev pot Stanka Vuka Boris Bulatović: Kritička obeležja i teorijska uporišta kritičko-esejističkog opusa Miroslava Egerića Tanja Žigon: Zbornik o jeziku in književnosti ob sedemdesetletnici Antona Janka Michał Kopczyk: Srečanja v kronotopu prevoda (o knjigi Bożene Tokarz Spotkania: Czasoprzestrzeń przekładu artystycznego) === Od: Zalozba ARISTEJ Datum: 23. julij 2012 15:55 Zadeva: Dialogi o gledališkem eksperimentu Dialogi v svojem 48. letniku in v letu, ko je Maribor evropska prestolnica kulture, izhajajo v upočasnjenem ritmu, saj so še zmeraj v popolni negotovosti glede sofinanciranja mariborske občine. Nova številka (3-4/2012) je posvečena slovenskemu gledališkemu eksperimentu. Dramaturgi Tomaž Toporišič, Primož Jesenko in Barbara Orel v svojih člankih razkrivajo prostore, ki so jih (in način, kako so jih) uporabljale slovenske eksperimentalne gledališke skupine od petdesetih let pa do danes. Temo dopolnjuje intervju z Balbino Battelino Baranovič, gospo častitljivih devetdesetih let, ki je bila ustanoviteljica prvega eksperimentalnega gledališča v Sloveniji po drugi svetovni vojni in hkrati prva gledališka režiserka v Jugoslaviji. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 26 09:26:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 26 Jul 2012 09:26:34 +0200 Subject: [SlovLit] = JiS_2011/3-4_--_Knjige_o_koroškem_preg anjanju_in_odporu_--_TextGrid Message-ID: Od: Olga Tratar Datum: 24. julij 2012 15:31 Zadeva: Kazalo številke 3-4 letnika 56 Jezika in slovstva Ana Toroš, ?Druga materinščina? ali zakaj so nekatere stvari ?neprevedljive? Maja Cafuta, Narativna struktura Kovačičevega romana Deček in smrt Alenka Žbogar, Metodologija književnodidaktičnega raziskovanja Jožica Jožef Beg, Osvobodilni tisk za mladino Barbara Fužir, Ustvarjalna stičišča pisateljic Zofke Kveder in Julke Hlapec Đorđević: primeri v romanih Hanka in Jedno dopisivanje ? fragmenti romana Mojca Stritar, Jordi Magriny? Domingo, Marko Stabej, Slovenščina v evropskem babilonu: Izkušnje slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu 2004-2009 Darinka Verdonik, Teorija mentalnih modelov v raziskovanju pogovora: Pot k socio-kognitivnemu modelu pogovora? Marja Bešter Turk, Sporazumevalna zmožnost ? eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine Darinka Verdonik, Marko Stabej: V družbi z jezikom. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2010 V branje vam priporočamo === Od: Janez Stergar Datum: 25. julij 2012 13:46 Zadeva: 35-ič letos gre rado ... V petek, 27. 7. 2012 ob 18.30 se bo na farnem trgu (ob slabem vremenu pa v farni dvorani) v Železni Kapli pričela prireditev Literatura in kino pod zvezdami. Najprej bo literarna zgodovinarka in politologinja Judith Goetz predstavila svojo novo ? že dvakrat nagrajeno - raziskavo o koroških slovenskih literarnih delih o preganjanjih in odporu ?Bücher gegen das Vergessen ? Kärntnerslowenische Literatur über Widerstand und Verfolgung?, ki jo je izdala celovška založba Kitab dr. Wilhelma Bauma. === English: http://www.youtube.com/watch?v=kjO9epVZHa0 -- filmček o digitalizaciji kulturne dediščine, napravljen za spletišče TextGrid (http://www.textgrid.de http://www.textgrid.de/). From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 26 21:05:42 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 26 Jul 2012 21:05:42 +0200 Subject: [SlovLit] Nova knjiga o kratki prozi -- Varuh osebnih podatkov spet nad zdravo pamet Message-ID: Gregor Kocijan: Slovenska kratka proza 1919-1929. Ljubljana: ZRC SAZU, 2012. 239 str. === Petra Jordan me je opozorila, da zaradi nedavne odločbe inštitucije, ki je prostemu pretoku informacij v Sloveniji napravila že veliko škode, v Novi besedi (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) na poizvedovanje za besede Slovenec, Jadran, grm, kos, kuhar ... dobimo odgovor: vsebuje osebno lastno ime, zato zaradi varstva osebnih podatkov ne sme biti izveden.* *Odločba Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije št. 0612-63/2012/5 z dne 5. 7. 2012 (http://www.lenartkucic.net/wp-content/uploads/2012/07/Institut_za_slovenski_jezik-Odlocba_ZIN-anonim.pdf) Nenadoma ne morem več prešteti, koliko je Ančk v Dekli Ančki, kolikokrat in kje se pojavi Meta v Cvetju v jeseni in kje vse je najti svetega Polikarpa. Ščiti Musar Pirčeva njihovo zasebnost? Se dela norca iz zdrave pameti? Bo na domačih ognjiščih na južni strani Alp paranoična skrb za zasebnost prevladala nad prosvetljenim javnim interesom? Le kateri bolnik (ali pa zlobnež) je šel špecat Novo besedo civilizacijskim zaviračem? Bo naslednja na vrsti Fida? Kako preprečiti tako odpuljene pravne odločbe?! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 27 08:43:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jul 2012 08:43:21 +0200 Subject: [SlovLit] Grožnja_temeljnim_civilizacijskim_prid obitvam Message-ID: Mračnjaška odločba informacijskega pooblaščenca o črtanju osebnih imen in priimkov iz jezikoslovne zbirke Nova beseda, o kateri sem poročal včeraj (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html), pomeni hudo civilizacijsko grožnjo. Po sprevrženi logiki, iz katere je bila odločba napisana (pri njenem branju gre človeku na bruhanje), bi moral informacijski pooblaščenec v naslednjem koraku udariti tudi po Googlu, ki prav tako zbira osebne podatke, sumljive pa mu znajo postati vse podatkovne zbirke, ki vsebujejo osebna imena, od pravopisa preko digitalne knjižnice do telefonskega imenika. Si sploh znamo predstavljati normalno življenje brez vsega tega? Želimo res nazaj v brloge? Perverznost pravnega izhodišča je v tem, da prepoveduje uporabo podatkovne zbirke zaradi potencialne nevarnosti njene zlorabe. To je približno tako, kot če bi šel iz prodaje umaknit kuhinjske nože, ker se od časa do časa zgodi, da se z njimi pokoljejo sprti zakonci. Ali ni normalna pravna pot ta, da se kaznuje tisti, ki podatke zlorabja, in ne ta, ki jih v dobri veri in za javno dobro ponuja skupnosti? Pisec prismuknjene odločbe oz. državna inštitucija, ki ji pripada, s takim ravnanjem izkazuje najnižjo stopnjo zaupanja v državljane in nas tako žali. Obravnava nas kot v principu pokvarljive in tako rekoč nagnjene k zlu. Kot da komaj čakamo, kako bomo na internetu pridobljene podatke obrnili sočloveku v škodo, ne pa v prid tistemu, zaradi česar se v informacijski družbi sploh udejstvujemo, to je kvalitetnejšemu življenju! Žaljiv je tudi njen odnos do znanstvene inštitucije ZRC SAZU, ki je skrbnik podatkovne zbirke. Pravniki nas po medijih prepričujejo, da tega ali onega zlikovca niso mogli regularno obsoditi, ker mu kljub očitni pregrehi niso mogli dokazati naklepa, ko pa gre za potencialno zlorabo informacij, pravna kategorija naklepa nenadoma umanjka. Je posredovanje informacij tako zelo nevaren posel, da dokazovanje naklepa sploh ni potrebno, ali pa se informacijski pooblaščenec boji, da bo znanstveni inštituciji zlobne naklepe težko dokazal? Če nekaznovano ostane pri tej lunatični odločbi, je prihodnost videti grozljiva. Za družbo, ki ji pravimo informacijska, so taka dejanja pogubna. Nam bo blodna amiševska, talibanska in podobna dekadentna pamet krojila prihodnost? Nam bodo pismouki s sprevrženimi interpretacijami pravic malega človeka zagrenili bivanje in nas namesto v boljšo družbo zapeljali v antiutopijo? Urad informacijskega pooblaščenca obtožujem kršenja človekove pravice biti informiran. Obtožujem ga oviranja prostega pretoka informacij, dostopa do informacij in onemogočanja raziskovanja. Obtožujem ga sabotaže temeljnih civilizacijskih pridobitev. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 27 14:02:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jul 2012 14:02:39 +0200 Subject: [SlovLit] Grožnja_temeljnim_civilizacijskim_prid obitvam In-Reply-To: References: <76F2CC326287B84488F58B53B87E6C5847E5E00D@FFMBX2.ff.uni-lj.si> Message-ID: Od: Miran Zeljko Datum: 27. julij 2012 13:42 Zadeva: Re: [SlovLit] Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam Včasih problem laže rešimo, če ga privedemo do absurda. Menim, da največjo zbirko osebnih podatkov vsebuje Google (tam niso samo zapisi, temveč tudi slike - in če iščete sliko osebe "Jože Bogataj", vas državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov že na prvi gleda strogo!). Ker Google od nikogar ni dobil pisnega dovoljenja, da lahko zbira in prikazuje take podatke (datoteka robots.txt ni tovrstno dovoljenje), kljub temu pa so ti podatki vsakemu na voljo, bi bilo zanimivo, kaj bi naredil inf. pooblaščenec, če bi mu nekdo prijavil Google in ustrezno utemeljil prijavo. (Ali je med bralci kak pravnik?) Možnosti sta dve: 1.) Inf. pooblaščenec ugotovi, da Google ni problematičen. Ker o posamezni osebi gotovo dobimo bistveno več podatkov iz Googla kakor iz Nove besede, je jasno, da potem tudi Nova beseda ne more biti problematična. 2.) Inf. pooblaščenec ugotovi, da Google krši zakon. Ker mora zakonodaja veljati za vse in ker Google gotovo ne bo naredil filtra na imena samo za Slovenijo, bi morali slovenski internetni ponudniki blokirati dostop do Googla (podobno kot so ga blokirali do nekaterih spletnih strani z igrami na srečo). Nova beseda je zanimiva za majhen krog ljudi, Google pa uporablja vsak, ki se priključi na internet, zato bi bilo zelo zanimivo videti, koliko časa bi gospod Jože Bogataj vztrajal pri svojem stališču in kakšne argumente bi za to uporabil. Ta možnost bi bila za opazovalce zabavnejša kot prva, bi pa zabava trajala le kratek čas. Končni rezultat bi moral biti enak kot pri prvi točki. Kako začnemo? Lep pozdrav, Miran Željko From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 27 14:38:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jul 2012 14:38:31 +0200 Subject: [SlovLit] Grožnja_temeljnim_civilizacijskim_prid obitvam Message-ID: Od: Aleš Vaupotič Datum: 27. julij 2012 14:15 Zadeva: Re: [SlovLit] Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004183.html) Predelava vmesnika Nove besede Lahko smo veseli, da nas SlovLit obvešča o dogodkih in anomalijah literarnovednega področja pri nas in po svetu. Tokrat je pred nami zares za velik problem, ki zahteva ukrepanje - cenzura Nove besede (http://www.lenartkucic.net/wp-content/uploads/2012/07/Institut_za_slovenski_jezik-Odlocba_ZIN-anonim.pdf). Konkretno vprašanje je vsekakor treba deindividualizirati, in predpostaviti, da je tisti, ki "šel špecat Novo besedo," pravzaprav provokator iz tabora prof. Hladnika in mene - torej zagovornikov (afirmacije dejstva) informatizacije. Namen provokacije naj bo hipotetično prikaz obsežnosti problema, ki ga digitalizacija informacij predstavlja. Torej, "Nova beseda" je domnevno kršila ZVOP-1, in sicer kot je bila na voljo inšpektorju Informacijskega pooblaščenca na dan 25. 4. 2012. Inšpektor je v iskalno okence vnesel "osebno ime". Iskalnik spletišča je prikazal rezultate, t. i. "izseke" iz "primarno objavljenih" besedil, ki vsebujejo osebna imena. Gre za besedila, ki so javno dostopna mdr. v NUK (časnik Delo, objavljena literarna dela itn., vendar je to dejstvo z vidika zakonodaje očitno irelevantno, str. 6). Glede na trenutno stanje iskalnika (27. 7. 2012) - torej z vidika, ki je časovno za odločbo in zato v njej v resnici ni sonavzoče ter zato delno brezpredmetno, saj se nanaša na poskus prilagoditve spletnega arhiva odločbi - se predvideva, da je inšpektor iskal besedo, kot je "Prešeren", ne pa npr. Goethe, ki trenutno še prikaže rezultate; smučarko s priimkom Svet najdemo prek iskanja "Svet prismučala". Zanimivo je, da je beseda, ki označuje krvoločno žival - zapisana z malo začetnico, tudi v kombinacijah s hudobna, temačna ali divja - prav tako postala osebno ime. Omenjene težave seveda niso posledica histerije upravljavcev sistema, ampak pričakovan rezultat kratkega stika med področjem znakovnega, v kateri deluje človek, in področjem obdelave materialnih zapisov v Turingovih strojih, ki s pomeni in smisli nimajo nič skupnega. Vprašanja nadzornika, ki jih je naslovil na ZRC SAZU, so bila sledeča (izvzeta je točka razno). 1. Ali ima spletišče pravico do izsekov iz ... Takšno vprašanje tem konkretnem primeru ni relevantno, saj osnovni material zbirke ni bil "ukraden", vendar pa se to vprašanje pojavlja pri mnogih drugih podatkovnih zbirkah. 2. Nadzornik ugotavlja, da ZRC SAZU v Novi besedi "vzpostav[lja] zbirko osebnih podatkov" - to domnevno sledi iz "določb 1., 2., 3. in 5. točke 6. člena ZVOP-1". 3. Nadzornik sklepa, da spletna stran "omogoč[a] iskanje izsekov časopisnih člankov tudi po imenu in/ali priimku posameznikov - fizičnih oseb". Tudi to vprašanje je brezpredmetno, saj nanj teorija novomedijske besedilnosti odgovarja v smislu prejšnjega komentarja. Težave so očitno povezane z 2. točko, na kar nakazuje tudi sicer irelevantno vendar indikativno dejstvo, da je v odločbi tik pred konceptom "zbirka osebnih podatkov" tipkarska napaka na dveh mestih druge strani odločbe. Pojav - ki ga je treba zavarovati, tako da se pri tem uniči projekt, kot je spletišče Nova beseda - je določen v ZVOP-1, in sicer v naslednjih točkah 6. člena, ki določa pomene izrazov. 1. Osebni podatek - je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. 2. Posameznik - je določena ali določljiva fizična oseba [...] pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. 3. Obdelava osebnih podatkov - pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki [...]. 5. Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Inštitut Frana Ramovša - kot je povzeto v odločbi - glede tega ugovarja, češ da niz podatkov ni "strukturiran" in zato na spletišču ne nastaja inkriminirajoč pojav. Odgovor pisca odločbe na bizaren način strukturiranost niza podatkov izenači z računalniško podprto informatiko - tega v zakonu, vsaj kolikor se kaže nepravniku, ni, ravno nasprotno, zakonodaja venomer poudarja tudi primerljivost neračunalniških kartotek itn. Vprašanje bi bilo korektno zastavljeno, če bi vprašalo, ali je osebno ime v zbirki "označeno" prek konkretnega sistema označevanja, t.i. "markup". Pojavlja se torej zanimivo in pomembno vprašanje (ki bi ga kdo, ki je bolje informiran od mene, lahko odgovoril), ali so v zbirki osebna imena dejansko označena, oz. na kakšen način so identificirana, npr. v trenutni algoritmizaciji cenzure. Inštitut Frana Ramovša tudi ugotavlja, da spletišče "ne omogoča določitve posameznika". Odgovor pisca odločbe (sklicujoč se na Evropski parlament in Svet) pravi, da je določljivost treba razumeti tudi v kontekstu rabe same zbirke podatkov v okviru dela samega upravljavca, za katerega pa, zato ker ima digitaliziran korpus, seveda velja, da lahko "določi" nesorazmerno veliko informacij v zvezi s slovenskim jezikom, na samo osebnih podatkov v zvezi s posamezniki. Za slikovito primerjavo: razmerje Googla do razvitega sveta je podobno razmerju Nove besede do Slovenije. Nadaljnje pisanje odločbe razvija misel naprej, npr. glede dedovanja osebnih podatkov ..., vendar ostaja problem, vsaj kot ga razumem jaz, bolj temeljen. Problematičen je pravzaprav "katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika," na katerega lahko pokažemo s prstom (tudi če se malo zmotimo). To obsega zelo veliko podatkov. Npr., če pišem kritiko literarnega dela, ali je omemba avtorja knjige osebni podatek, ali pa kazalka na opredmeteno sestavljeno izjavo, katere avtorja sta pisec primarnega besedila in založnik, ki je vsebino podkrepil s svojo finančno in simbolno avtoriteto. Ime avtorja objavljene knjige je nedvomno nekaj drugega kot ime osebe, ki jo - kot kos mesa, ki se giblje po prostoru in srečuje druge posameznike iz mesa in krvi - nadzoruje zasebni detektiv. Sicer brez prekomernega navduševanja velja v tem kontekstu omeniti umetniški projekt, ki raziskuje preimenovanje enega od slovenskih politikov. Druga razsežnost vprašanja se nanaša na obdelavo podatkov, ki je nujna za delovanje institucije, kot je korpus slovenskega jezika. 4. odstavek 9. člena ZVOP-1 pravi, da "se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo." V tej temi, ki jo odpira izmenjava med ustvarjalci Nove besede in Informacijskim pooblaščencem, se potencialno zasvetlika vprašanje smiselnega omejevanja. Odločba se odloči, da izdelava dostopnega korpusa javen rabe slovenskega jezika v tem primeru ne pretehta, kar se zdi lahkomiselno in neargumentirano. Določljivost posameznika, ki ji, kot se zdi iz navedkov odločbe, ustreza t. i. "anonimizacija" (tudi pri zapisu te besede se je piscu zatresla roka na str. 6) - tj. izbris imen iz jezikovnega vzorca, to pa se bi najbrž lahko nanašalo tudi na aluzije, še posebej če bi bile "označene" z javnosti dostopnimi (XML) označbami -, morda kaže na splošno gnoseološko težnjo tega dela evropsko-slovenskega prava, da bi razumeli osebo kot nekaj nespremenljivega, to pa seveda ni ravno pozitiven pogled na svet. Zakaj bi se potem sploh izboljševali? Obenem dodajno, da problem, ki se razkriva, ni trivialen. Prim. npr. (sicer ne najbolje napisano delo) "Delete: The Virtue of Forgetting in the Digital Age" Viktorja Mayer-Schönbergerja. Morda bi bila kratkoročna rešitev to, da se Novo besedo kot projekt posebnega pomena v državnem in mednarodnem kontekstu eksplicitno izvzame iz ZVOP-1. Odgovor na dilemo, ki jo demonstrira škandalozno cenzuriranje jezikovnega korpusa, je pravzaprav nezadovoljiv. C. S. Peirce je v svoji semiotiki vednost neposredno povezal z ekonomiko raziskovanja, vednost je potemtakem korelat "stroškov, [...] napora ali [oz. in ...] časa", ki je na voljo. Torej, 2. točka 6. člena ZVOP-1 se zvede v krog. Saj ravno to je v trenutku pospeševanja hitrosti obdelave podatkov neznanka: kako hitro lahko posamezen Slovenec, slovenska institucija, ali pa kdor ali kar koli drug oz. drugega na svetu, obdeluje podatke, ki so na voljo? Lep pozdrav Aleš Vaupotič From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 27 18:30:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 27 Jul 2012 18:30:48 +0200 Subject: [SlovLit] Grožnja_temeljnim_civilizacijskim_prid obitvam In-Reply-To: References: Message-ID: Od: Jure Zupan Datum: 27. julij 2012 18:14 Zadeva: RE: [SlovLit]Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004183.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004184.html) Dragi Miran! Se povsem strinjam!! - Odločba ni samo mračnjaška, ampak je po svoje sprevržena, perverzna in povsem v stilu Orwellovega 1984. Proti taki odločbi je treba res ostro nastopiti. Ali je možno kje dvigniti svoj glas proti takim zlorabam? Svoj podpis prispevam pod kakršen koli protest v tej smeri. ((Po tej logiki smo, (kot je včasih tekla šala) vsi moški potencialni posiljevalci, ker imamo orodje vedno s seboj :-)) LP jure --- Od: Rebolj, Matjaž Datum: 27. julij 2012 13:13 Zadeva: RE: [SlovLit]Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam Dragi Xxxxx Izgleda da druščini xxxxxxxxxx xxxxxxxx veselo drek na glavo kaplja in tako gre v maloro še zadnje upanje, da nam Xxxxxxxxx še kje žari kak konček pameti. Po tej poti gredoč, bomo izgubili vsako identiteo, kar skušam nakazati z x_i v tekstu. Te lepo pozdravim Tvoj Xxxxxx (ps, prosim, da takoj poiksaš vse osebne podatke, ki so prispeli kot odgovor. Lp Xxxxxx Upam, da veliki in mali xi ne izdajajao identitete naslovnika in pisca. Sicer bom naslednjič pisal samo xy xyonu. Sapienti sat --- Od: Aleksandra Rekar Datum: 27. julij 2012 15:32 Zadeva: Nova beseda Revija Viva že celo večnost daje svoje tekste za Novo besedo, enako velja za vse moje naročnike - samo omenila sem jim, za kaj gre, in si vsi (rade volje in ne da bi hoteli kaj črno na belem) dovolili, da vse, kar delam zanje, pošljem tudi Primožu Jakopinu. Novo besedo uporablja kar nekaj mojih kolegov - prevajalcev, urednikov, novinarjev, slovenistov, you name it. Zelo dobra je za preverjanje, sploh če si tak butec kot jaz, ki po SP ne zna iskati, ker sploh ne ve, KAJ išče oziroma, kako se temu reče po pravopisovsko. Skratka, prevajalcu reši marsikatero zadrego. No, pa saj to vsi vemo. V zadnjih dneh mi je pisalo kar nekaj kolegov - enako besnih, kot sem jaz. A bo naslednji korak v tem, da nam bo ugasnila Google??? Načeloma sem imela informacijsko pooblaščenko za brihtno babnico s precej zdrave pameti. Pri temle pa ... človek ne ve, kaj bi si mislil. Kaj mislite - a se tu da kaj doseči z javnim pritiskom? Uradnim - in tudi s posmehovanjem na FB, ki zna delat čudeže, ko gre za opozarjanje na norosti ... A lahko vaš tekst obesim na FB? Seveda bi bilo vaše avtorstvo navedeno - lahko pa ga, kakopak, tudi skrbno zakrijem, da ne bodo grobo zlorabljeni vaši intimni osebni podatki, kot sta ime in priimek ;-) Resno, a imate morda kakšno zamisel za upor, državljansko nepokorščino? Pri širjenju z veseljem pomagam. Lep pozdrav Axa From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 28 07:48:04 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 28 Jul 2012 07:48:04 +0200 Subject: [SlovLit] Grožnja_temeljnim_civilizacijskim_prid obitvam Message-ID: From: "Andrej (Andy) Brodnik" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 27 Jul 2012 21:54:44 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004183.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004184.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004185.html) Odločba kot odločba, bi kdo dejal. Mislim, da je sicer korektna, vendar je strokovno neosnovana. Bistvo odločbe je, da so podatki, ki so bili objavljeni (MMG, našel sem le HTML inačico odločbe na http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Tuq7TANs4H4J:www.lenartkucic.net/wp-content/uploads/2012/07/Institut_za_slovenski_jezik-Odlocba_ZIN-anonim.pdf+Institut_za_slovenski_jezik-Odlocba_ZIN-anonim&cd=1&hl=en&ct=clnk&client=firefox-a) v Novi besedi, obravnavani kot zbirka osebnih podatki. Za zbirko osebnih podatkov, tako pravi odločba, velja, da so v njej podatki strukturirani ( 5. točka 6. člena ZVOP-1). Mislim, da podatki, ki jih imate, niso strukturirani ali pač. Če so namreč vaši podatki strukturirani, so le-to tudi podatki osnovnega vira. In, po tej logiki, že osnovni vir greši. Naslednja predpostavka, ki jo dela pooblaščenec je, da vi obdelujete osebne podatke. To je resnica. Ni pa popolna resnica in v pravu velja, da je potrebno upoštevati celotno resnico. Pri slednji je namreč res, da vi obdelujete besedilni korpus, ki slučajno (sic!) vsebuje lahko imena, priimke, ... Mislim, da je tudi njegova trditev o obdelovanju osebnih podatkov neosnovana ter tako ne prihaja do nasprotja v smislu ZVOP-1. Zatorej je, PMSM, trditev pooblaščenca (navajam): ,,..., je potrebno besedilni korpus >>Nova beseda<< z vidika določbe 5. točke 6. člena ZVOP-1 šteti kot zbirko osebnih podatkov, v kateri se obdelujejo osebni podatki oseb, ...'', ki jo uporabi za osnovo izreka odločbe, strokovno zgrešena in napačna. V pravu namreč velja tudi načelo sorazmernosti in pooblaščenece ga brez dvoma tu ni uporabil. Kar je dodatno zaskrbljujoče je naslednji navedek: ,,Pooblaščenec še pripominja, da zgolj dejstvo, da so določeni članki ali osebni podatki javno dostopni, z vidika določb 8. in 9. člena ZVOP-1 še ne pomeni, da lahko zavezanec ali kdorkoli drug iz tako dostopnih osebni podatkov vzpostavi novo zbirko osebnih podatkov. Nova zbirka osebnih podatkov se namreč lahko vzpostavi le pod pogojem, če za vzpostavitev zbirke oz. za obdelavo določenih osebnih podatkov obstaja ustrezna pravna podlaga, kot le to za javni sektor določa 8. in 9. člen ZVOP-1.'', ki dejansko na podlagi precedenčne odločbe de-facto (predvsem zaradi zgornjega neupoštevanja sorazmernosti) prepoveduje kakršnokoli obdelavo besedil. Poudarjam, besedil. Mislim, da je na slednje mislil prof. Zupan, ko je omenjal Orwella. Sicer, kot razumem, ste odpravili možnost iskanja po osebnih imenih. In to ste naredili na zelo rudimentaren način. Tako nisem mogel poiskati andrej-a -- v redu. Nisem pa mogel iskati tudi ne brodnik-a, pa čeravno bi imel v mislih brodnika Harona (ki pa ga lahko iščeš, čeprav je osebno ime). Pa da ne govorimo o tem, da ste onemogočili vse predpone in tako ne morem iskati brod -- kot Brod na Kolpi; ali ajda oziroma ne ajd. Lahko pa iščem pšenico in pšeni, čeprav obstaja osebno ime Pšenička (http://en.wikipedia.org/wiki/V%C3%A1clav_P%C5%A1eni%C4%8Dka, v Sloveniji sem slišal za sestri z imeni AJda in Pšenička, pa tudi http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1343875&mpage=3). Osebno močno verjamem, da je potrebno osebne podatke ščititi in v sodobnem času je to vedno težje. Mislim pa tudi, da je pooblaščenec naredil napako pri obravnavi primera in je njegova odločba strokovno vprašljiva ter se bi veljalo, ne nazadnje, pritožiti. Ne nazadnje, kar bi moral dokazati je: - da so vaši podatki tako strukturirani, kot to predvideva zbirka osebnih podatkov -- tega ni dokazal - da je vaše orodje za iskanje vzorcev v besedilu obdelava osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1 -- in tega tudi ni dokazal. Ko pa bo, se bom naslednjič globoko zamislil, ko bom predaval Knuth-Morris-Pratt algoritem (http://en.wikipedia.org/wiki/Knuth%E2%80%93Morris%E2%80%93Pratt_algorithm) ali preprosto končne avtomate in teorijo jezikov. LPA Andrej (Andy) Brodnik University of Primorska Department of Information Science and Technology From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 28 13:39:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 28 Jul 2012 13:39:34 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopisni oreh Message-ID: Od: Nina Korošec Datum: 27. julij 2012 12:26 Zadeva: pomoč pri lekturi Pri pregledovanju besedila sem naletela na problem sklonov pri številkah, zato se na vas obračam po pomoč. Težave imam pri naslednjih primerih: Pred 13,5 milijarde let Pred 12,5 milijarde let Pred 4,5 milijarde let Pred 3-4 milijardami let Pred dvema milijardama let Pred 500 milijoni let Problem je kombinacija rodilnika zaradi števnika spredaj in zaradi predloga pred, ki zahteva orodnik. Moje znanje slovenščine je za take primere očitno prešibko, zato bom zelo hvaležna za kakšno strokovno mnenje. Nina Korošec From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 30 11:46:36 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 30 Jul 2012 11:46:36 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopisni oreh -- Re: Nova beseda -- Kaj pomagajo vse resolucije Message-ID: Od: Adrian Kert Datum: 30. julij 2012 08:54 Zadeva: AW: [SlovLit] Pravopisni oreh Je to prav? Pred 13,5 milijarde let ali pred 13,5 milijardami let Pred 12,5 milijarde let ali pred 12,5 milijardami let Pred 4,5 milijarde let ali pred 4,5 milijardami let Pred 3-4 milijardami let Pred dvema milijardama let Pred 500 milijoni let LP, Adrian Kert === Od: Datum: 30. julij 2012 11:05 Zadeva: Zakon je zakon Ob zakonski odlocbi, ki zatira delo Instituta za slovenski jezik ZRC SAZU in slovenistiko sploh, je primerno prebrati odstavek iz knjige Anselma Gruna Deset zapovedi: vodnik v svobodo (Celje 2011, str. 15). Odstavek se glasi takole: Prav v Nemciji imamo moten odnos do zapovedi in zakonov. Drzava je izdala prevec malenkostnih zakonov. V pruskem izrocilu je veljalo: "Zakon je zakon." Zakon zahteva absolutno poslusnost. Z zlorabo poslusnosti v tretjem rajhu pa smo izgubili tudi odnos do zakonov. Vlado Nartnik === Od: Zoran Božič Datum: 28. julij 2012 16:02 Zadeva: Žiga Turk ali kaj pomagajo vse resolucije ali sezona vročih kumaric [...] zelo jasno stališče nove oblasti iz sredinih Odmevov [25. 7. 2012 http://tvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.141830548/ -- gl. 23 minuto]: na pripombo Slavka Bobovnika, da kar veliko število tujih študentov študira na ljubljanski univerzi, je superminister Žiga Turk odgovoril, da bodo njihovo število še povečali, in sicer tako, da bodo omejili pravila, ki določajo uporabo slovenščine, kar pa bo slovenščini zaradi njene večje prepoznavnosti v svetu samo pomagalo!!!!!!!!!! LP Zoran From janos.jezovnik na gmail.com Mon Jul 30 17:18:48 2012 From: janos.jezovnik na gmail.com (=?UTF-8?B?SmFub8WhIEplxb5vdm5paw==?=) Date: Mon, 30 Jul 2012 17:18:48 +0200 Subject: [SlovLit] Kaj pomagajo vse resolucije In-Reply-To: References: Message-ID: No, glede sprememb pri rabi slovenščine in drugih navdušujočih popravkov visokega šolstva, kot jih predvideva Nacionalni reformni program 2012?2013 (čistopis: http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/sporocila/NRP_cistopis.pdf , poglavje o visokem šolstvu je na straneh 13 in 14) smo študentje Filozofske fakultete opozarjali že od aprila, ko je bil prvič objavljen. V drugem odstavku jasno piše: "Pripravljena bo zakonska podlaga, da se študijski programi lahko izvajajo tudi v tujem jeziku." Glede na to, da zakonska podlaga za izvajanje posebnih programov v tujem jeziku že obstaja, si lahko le mislimo, za kaj gre. Pomenljivo pa je tudi ministrovo enačenje visokega šolstva s "poslom", kot se je izrazil v oddaji. Štetje Ančk v Dekli Ančki se mora pokoriti zakonom trga. LP, J. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Aug 1 15:26:55 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 1 Aug 2012 15:26:55 +0200 Subject: [SlovLit] Nova_beseda_--_Digitalni_klasični_semi nar Message-ID: http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/groznja-temeljnim-civilizacijskim-pridobitvam.html -- Grožnja temeljnim civilizacijskim pridobitvam (objava dveh prispevkov s Slovlita o cenzuri Nove besede v spletnem Delu, rubrika Tudi ti (gl. tudi http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004181.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004182.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004183.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004184.html http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004185.html) --- From: "Blaž Zabel" To: Date: Wed, 01 Aug 2012 11:55:24 +0200 Subject: Zopet o Novi besedi Spoštovani, strinjali se boste, da je Nova beseda v današnji "predelani" obliki delno neuporabna in moteča. Ker je postopek uradnih pritožb verjetno precej dolga in zahtevna reč, veliko pa nas Novo besedo rabi že sedaj ali vsaj čim prej, me zanima, če bi bila smotrna naslednja rešitev. Če sem razumel pravilno, je problem v tem, da se nahajajo osebni podatki na medmrežju. Ali bi bilo torej mogoče Novo besedo spremeniti do te mere, da bi si uporabniki korpus besedil prenesli na osebne računalnike in ga uporabljali brez internetne povezave? Lep pozdrav, Blaž Zabel === http://de.digitalclassicist.org/berlin/ -- Digital Classicist Seminar, Berlin From jordan.petra na gmail.com Thu Aug 2 12:58:47 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Thu, 2 Aug 2012 12:58:47 +0200 Subject: [SlovLit] Nova beseda Message-ID: V sredo sta Pirc-Musarjeva in Marko Snoj podpisala skupno izjavo Pooblaščenec in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU skupaj za zagotovitev varstva osebnih podatkov pri besedilnem korpusu >>Nova beseda<<: http://bos.zrc-sazu.si/Izjava-IP_ZRC.pdf From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 3 09:44:23 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 Aug 2012 09:44:23 +0200 Subject: [SlovLit] Cenzura Nove besede Message-ID: Januarja letos je na Slovlitu že potekala debata o zapiranju in omejevanju informacij, glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/date.html pod naslovom Omejevanje spleta. Zadnje dejanje te vrste je cenzura spletišča Nova beseda z zahtevo po naknadni anonimizaciji slovenskih imen v besedilih, ki so bila že objavljena. Naravnost groteskno je, da tako >>ščiti zasebnost<< Primoža Trubarja, Franceta Prešerna in Josipa Jurčiča, ne pa Danteja, Shakespeareja in Goetheja. Še bolj noro je, da ščiti zasebnost fiktivnih oseb, npr. Kekca, lepe Vide, mlade Brede, kralja Matjaža. Odločba je popolnoma nedomišljena. Kako sploh ločevati fiktivne osebe od realnih, npr. kralja Matjaža od Matjaža Kralja? Kako ločiti obča imena od lastnih, če se prva pojavijo v tekstu na začetku stavka seveda z veliko začetnico (volk, rak, zajec, kos, robida, marjetica, grah, kolar, zidar, kovač ...)? Prav nič ni jasno, ali naj bo zaščitena tudi zasebnost mrtvih, in če da, koliko časa po smrti. Še manj je jasno, kaj je sploh zasebno v razmerju do javnega: ali ima mali človek večjo pravico do zasebnosti kot t. i. javne osebe? Kóga za vraga sploh zanima prazno in dolgočasno zasebno življenje malega človeka? Če je pravnik, ki je bil zadolžen za odločbo, ukrepal iz premisleka, potem je zrel za obtožbo naklepne sabotaže slovenščine in slovenske kulture. Žal ta kriminalna odločba ni osamljeni izdelek Urada informacijskega pooblaščenca, ki je na slovensko pot v informacijsko ero nasul že več polen: družbo ji dela prepoved Googlu, da bi posnel ulice slovenskih mest in nam zastonj omogočil njihov ogled, umik podatkov o lastnikih parcel (ki jih seveda še vedno lahko dobimo, samo plačati jih je treba) ipd. Ta družba gre v obsesivnem ščitenju posameznikove zasebnosti v napačno in nevarno smer. Meje med zasebnim in javnim so arbitrarne in spremenljive, zahtevajo nesorazmerno veliko napora pri uveljavljanju, povzročajo nesporazume in škodo. Pravna pamet nam tu ni v nobeno pomoč, investicije energije v algoritme za anonimizacijo vodijo do nonsensov so odveč. Nagovarjam k radikalni spremembi drže: namesto k ščitenju zasebnosti k vzgoji skupnosti, da zmanjša svojo občutljivost glede zasebnosti, naj je zasebni podatki ne zanimajo oz. da te vrste informacij ne zlorablja, in, v primeru posameznikov, ki jim ni mar ne za moralo ne za zakon, k ustreznemu sankcioniranju. Družba, ki je usmerjena prvenstveno v varovanje, zaščito, brambovstvo, preprečevanje, skrivanje, ohranjanje, konzerviranje ..., nima perspektive. Občutimo jo kot zaprto, samozadostno, zapečkarsko in zatohlo. Njena oprezavost nekonformistične posameznike naravnost izziva k preizkušanju njene obrambne pripravljenosti in tako kliče po delinkvenci. Perspektivne so skupnosti, ki so zaupljive, ki znajo tvegati in se odpirati novemu in neznanemu. Naloga informacijskih uradov prosvetljenih držav je promocija informacijske družbe, dostopnosti, transparentnosti, sledljivosti informacij in vzgoja v njihovem selekcioniranju in presoji, ne pa v pravno sprevrženem ščitenju kurjih tatov in drugih prekrškarjev, ki vlagajo anonimne prijave proti dostopnim zbirkam podatkov, kjer so našli svoja imena v arhivirani časopisni črni kroniki. Optimistično (pa čeprav utopično) zaupanje, da je táko družbo mogoče vzpostaviti, je prvi korak k njej in samo po sebi najbolje odvrača od možnih zlorab. Dokler živimo v miru in blagostanju, ne tratimo dragocenega časa za šifriranje podatkov in zabožjovoljo ne tekmujmo s Kitajci pri manipuliranju z njimi. -- miran --- From: "Andrej (Andy) Brodnik" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 03 Aug 2012 00:04:44 +0200 Subject: Re: [SlovLit] Nova beseda Moj predlog rešitve. Takole, iz prve: vse besedi, ki so osebna imena, se naj zamenja v črkovne nize Ime001, Ime002 itd. Pri tem se bi seveda Andrej povsod preslikal vedno v Ime777; seveda imena ne uredimo po abecedi ter jim dodelimo nato številke, ampak jih dodelimo naključno. Na ta način dosežemo anonimizacijo, kot jo zahteva zakon. LPA From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 3 09:51:55 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 Aug 2012 09:51:55 +0200 Subject: [SlovLit] Cenzura Nove besede In-Reply-To: References: Message-ID: From: "Blaž Zabel" To: Date: Wed, 01 Aug 2012 11:55:24 +0200 Subject: Zopet o Novi besedi Spoštovani, strinjali se boste, da je Nova beseda v današnji "predelani" obliki delno neuporabna in moteča. Ker je postopek uradnih pritožb verjetno precej dolga in zahtevna reč, veliko pa nas Novo besedo rabi že sedaj ali vsaj čim prej, me zanima, če bi bila smotrna naslednja rešitev. Če sem razumel pravilno, je problem v tem, da se nahajajo osebni podatki na medmrežju. Ali bi bilo torej mogoče Novo besedo spremeniti do te mere, da bi si uporabniki korpus besedil prenesli na osebne računalnike in ga uporabljali brez internetne povezave? Lep pozdrav, Blaž Zabel --- From: lanko marusic To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 02 Aug 2012 14:50:16 +0200 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 471, številka 3 V kolikor vas moti le funkcionalnost Nove besede, jo lahko še naprej uporabljate v neokrnjeni različici na naslovu http://bos.zrc-sazu.si/a_beseda.html. Vmesnik je sicer v angleščini, a na same rezultate iskanja to ne vpliva. lp lanko From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 3 10:43:28 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 Aug 2012 10:43:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Štrekljeva_nagrada Message-ID: Od: Barbara Ivancic Datum: 03. avgust 2012 10:11 Zadeva: Štrekljeva nagrada 2012 prof. ddr. Mariji Stanonik Letošnjo podelitev Štrekljevih nagrad 9. junija 2012 na Gorjanskem na Krasu je pospremil znanstveni simpozij ob 100-letnici smrti dr. Karla Štreklja (1859-1912). Raziskovalci so predstavili nekatere nove poglede na življenje in delo znamenitega slovenskega filologa, in sicer z vidika literarne zgodovine, jezikoslovja, etnologije in folkloristike. Letošnja dobitnica Štrekljeve nagrade za življenjsko delo je bila prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvenica, ki se že tri desetletja posveča delu na področju slovenske slovstvene folkloristike. Teoretičnim podlagam slovstvene folkloristike, njeni znanstveni identiteti in avtonomiji, utemeljeni na lastni raziskovalni praksi, domačem strokovnem izročilu, razmejitvami med etnologijo in filološkimi vedami, primerjavami z mednarodnimi tokovi, je namenila številne razprave. Te posegajo v njeno zgodovino, teorijo in metodologijo in so sintetično predstavljene v obsežnih znanstvenih monografijah zadnjega desetletja, kot so npr.: Teoretični oris slovstvene folklore (2001); Slovstvena folkloristika. Med jezikoslovjem in literarno vedo (2004); Procesualnost slovstvene folklore. Slovenska nesnovna kulturna dediščina (2006); Slovenska narečna književnost (2007); Interdisciplinarnost slovstvene folklore (2008); Zgodovina slovstvene folklore. Od srednjega veka do sodobnosti (2009); in Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Bibliografija ddr. Stanonikove šteje preko 1000 enot znanstvenih, strokovnih in drugih prispevkov. Neprecenljivo delo za ohranjanje slovenskega pripovednega izročila pa je zbirka folklornih pripovedi Glasovi, ki jo je ddr. Stanonikova zasnovala leta 1988 in pri kateri je doslej pod njenim urednikovanjem izšlo že 40 knjig (s preko 13000 enotami), delo pa se še nadaljuje. Po njeni zaslugi imamo Slovenci poleg monumentalne Štrekljeve zbirke pesmi še zbirko slovenskih folklornih pripovedi. Dr. Barbara Ivančič Kutin Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 6 07:35:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 Aug 2012 07:35:21 +0200 Subject: [SlovLit] Cenzura Nove besede -- Slike za prepoved? Message-ID: From: Aleksandra Rekar To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 3 Aug 2012 14:18:30 +0200 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 471, številka 4 >@Andrej Brodnik: >Takole, iz prve: vse besedi, ki so osebna imena, >se naj zamenja v črkovne nize Ime001, Ime002 itd. Pri tem se bi seveda >Andrej povsod preslikal vedno v Ime777; seveda imena ne uredimo po >abecedi ter jim dodelimo nato številke, ampak jih dodelimo naključno. >Na ta način dosežemo anonimizacijo, kot jo zahteva zakon. Pišem s stališča enega od (najbrž) številnih uporabnikov Nove besede, ki jo uporabljajo tudi za mašenje lukenj v jezikovnem znanju - zelo pogosto v primeru negotovosti, ko gre za pregibanje nenavadnih imen & priimkov, imen krajev itn. Tako se sicer odličen predlog izpisovanja "ime001" izkaže za malo manj fajn. Če pa bi bila imena & priimki samo premešani, bi bila to super rešitev - imena v različnih oblikah bi ostala, zasebnost njihovih lastnikov pa bi bila ohranjena. Navadno se pač zanašamo na to, da npr. Delova lektorska služba ve nekaj več kot mi - no, čeravno se je v primeru potresa na Japonskem izkazalo, da žal ni vselej tako ;-) Tam je padla na celi črti ... zapisovanje (masakriranje) daljnovzhodnih imen na Slovenskem je pa že drug problem, o katerem morda kdaj drugič ... Lep dan Axa === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri177/index.html -- osemnjast obrazov: že kaznivo (prim. primer Burger na http://www.mladina.si/86728/zasebna-slovenija/)? -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Tue Aug 7 16:05:57 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 7 Aug 2012 16:05:57 +0200 Subject: [SlovLit] Razpisi: e-storitve in jezikovne tehnologije Message-ID: From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 7 Aug 2012 15:21:34 +0200 Subject: Razpisa Spoštovani, pošiljam povezavi do razpisa in predobjave javnega razpisa s področja e-storitev (MIZKŠ): http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1197 http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1186 Lep pozdrav, dr. Simona Bergoč vodja Službe za slovenski jezik Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS Metelkova 4 === From: "Tomaz Erjavec" To: , , Date: Tue, 7 Aug 2012 15:20:54 +0200 Subject: Jezikovne tehnologije 2012 - podaljšan datum oddaje! TRETJE VABILO ZA PRISPEVKE Osma konferenca JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE, IS-JT 2012 8. - 9. oktobra 2012, IJS, Ljubljana http://nl.ijs.si/isjt12/ Rok za oddajo prispevkov: 15. avgust Sporočamo, da smo podaljšali rok za oddajo, zato še ni prepozno za pripravo in oddajo članka! lp, Tomaž Erjavec in Jerneja Žganec Gros From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Aug 9 12:54:59 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 09 Aug 2012 12:54:59 +0200 Subject: [SlovLit] prof. Matej Rode Message-ID: <50239703.24324.386E5C@matjaz.zaplotnik.siol.net> Dr. Janko Rode mi je sporočil, da je pred kratkim umrl njegov oče Matej Rode, slavist, prevajalec in častni član Slavističnega društva Slovenije. Prof. Matej Rode je pisal članke in razprave o literarnih in ostalih kulturnih stikih med slovenščino in ostalimi slovanskimi jeziki, največ o slovensko-bolgarskih ("Anton Aškerc v Bolgariji", "France Bevk in Bolgari", "Hristo Botev pri Slovencih", "Jordan Jovkov pri Slovencite"), slovensko-makedonskih ("Študije, pregledi in kritike o makedonski književnosti", "Minatti znova v makedonščini") in slovensko-beloruskih ("Mihail Babrovski in Slovenci") stikih. Največ je objavljal v Jeziku in slovstvu in v Sodobnosti. Sodeloval je pri večjezični enciklopediji "Istorija na slavistikata ot kraja na XIX i načaloto na XX vek" (1981, ur. Emil Georgiev), pri sestavljanju učbenikov ("Vesëlye stranicy: sbornik tekstov dlja samostojate'nogo čtenija dlja učenikov pervogo klassa gimnazii", učbenik ruščine za srednje šole, 1969) ter slovarjev (bil je soavtor Slovensko- srbskohrvaškega slovarja 1981). Pisal je tudi o prevodoslovju ("Zgodnja recepcija Iva Andrića pri Slovencih", "Krst pri Savici v prevodih", "Zgodnji prevodi Prešernovih pesmi v srbohrvaščino"). Obsežno je še njegovo prevajalsko delo: iz slovanskih jezikov je prevajal kratko prozo in romane (npr. avtorje Boiana Bolgara, Pavla Vežinova, Ivana Vazova ...) ter ljudske pravljice (prevod čeških narodnih pravljic Vodna roža (1956), zbirka bolgarskih narodnih pravljic Zlato dekle (1955), souredil je tudi zbirko Živa voda in druge bolgarske pravljice (1958)). Del njegove obsežne bibliografije je dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib): www.dlib.si/results/?query='contributor=Rode%2c+Matej'&pageSize=25 Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 10 07:07:00 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 10 Aug 2012 07:07:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikoslovni_zapiski_18_=282012=29_ št=2E_1 Message-ID: Od: Peter Weiss Datum: 09. avgust 2012 22:25 Zadeva: Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 1 Drage sodelavke, dragi sodelavci, izšla je nova številka Jezikoslovnih zapiskov, prva letošnja. Mislim, da je obsežna in da je v njej marsikaj novega, veliko spodbudnega in tudi precej vrtajočega, takega, da bo spodbudilo poti k novim spoznanjem. Prav lepo se zahvaljujem vsem sodelujočim: piscem, uredništvu (tu še posebej tehnični urednici, odlični Alenki Jelovšek, ki je pri Jezikoslovnih zapiskih pomagala na svet svojemu prvemu letošnjemu otročku), recenzentom, Simonu Atelšku, ki se je pri grafičnem oblikovanju spet zelo potrudil, in vsem drugim, s katerimi vsemi po vrsti je lepo ustvarjati, od A(lenke Porenta) do (Andreje) Ž(ele). Iz uredniškega odbora je odšel France Novak, namesto njega pa je zdaj v uredništvu nova Mateja Jemec Tomazin. Francetu hvala za vse doslej postorjeno (pri čemer se nestrpni veselimo kakega njegovega obljubljenega prispevka), Mateji pa za svežo pripravljenost pomagati in za gostoljubje na sestankih. V tej številki je govor o dveh jubilantih, in sicer o profesorju Dušanu Čopu, ki je 90-letnico praznoval lani, in o akademikinji Antici Menac, ki je enako število svečk upihnila prejšnji mesec. Naj bo ta številka zahvala in čestitka delavnima in pronicljivima jezikoslovcema. Številka bo kmalu dosegljiva na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html, kjer je mogoče najti tudi vse prejšnje številke Jezikoslovnih zapiskov. Kdor bi želel elektronski posebni odtis svojega prispevka, naj mi to željo sporoči po e-pošti. Septembra je skrajni rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko. Priporočam se zanje tudi tule, predvsem za ocene knjig, ki jih je vedno premalo. Kolikor vam dopust dopušča, pa seveda želim vsem mirne in ne prenaporne poletne dni. Hvala vsem še enkrat -- in srečno. Peter (Weiss), urednik Kazalo Matej Šekli, Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Agata Šega, Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih (1. del) Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu Tanja Mirtič, Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Silvo Torkar, Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik Metod Čepar, Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *l?ud?je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Tjaša Markežič, Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi Ljudmila Bokal ? Andrej Terčelj, O dveh terminografskih novostih v Čebelarskem terminološkem in Slovenskem smučarskem slovarju Nina Ledinek ? Andrej Perdih, Uporaba XML-formata v leksikografiji na primeru oblikovanja XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika Robert Cazinkić, Opombe k oblikoslovnemu delu Toporišičeve Slovenske slovnice (2000) Jurij Rojs, Slovar slovenskih frazemov Janeza Kebra Barbara Jelen, Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu Andrej Perdih, Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih Andreja Žele, Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji Imenoslovec Dušan Čop ? devetdeset let (Silvo Torkar) Dušan Čop: bibliografija 1956?2008 (Breda Čop ? Peter Weiss ? Alenka Porenta) Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac (Jurij Rojs) From matija.ogrin na zrc-sazu.si Thu Aug 16 19:08:45 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Thu, 16 Aug 2012 19:08:45 +0200 Subject: [SlovLit] = kodeks_z_Brižinskimi_spomeniki_na_spletu Message-ID: <1345136925.3229.8.camel@matija-pisalnik> V Bavarski državni knjižnici so nedavno na novo digitalizirali celoten kodeks z Brižinskimi spomeniki Clm 6426 in je prosto dostopen: http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00003258/images/ (N.B. Vsaj drobne pozornosti je vreden tudi listalnik ali pregledovalnik faksimilov, s katerim BSB prikazuje svoje rokopise: to je zdaj že široko uporabljeni DFG-Viewer , ki je prav tako javno dostopen v izvorni kodi.) Matija Ogrin -- Matija Ogrin, doc. dr. Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS) Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 17 19:26:24 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 17 Aug 2012 19:26:24 +0200 Subject: [SlovLit] = Ciproš_--_Stihotok Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri178/index.html -- Ko ciproš zacveti, / so naše frate rdeče / tako iz rane speče / kdaj se pokaže kri. (Janko Glazer). === From: "Študentska Založba" Date: Fri, 17 Aug 2012 10:16:30 +0000 Subject: Dnevi poezije in vina: nova aplikacija Stihotok Za vse ljubitelje poezije in sodobnih tehnologij je Študentska založba v sodelovanju s spletno agencijo Neostudio Interactive ob letošnjih 16. Dnevih poezije in vina pripravila aplikacijo Stihotok za počasno in poglobljeno prebiranje verzov. Vsakdanje branje se vedno bolj intenzivno seli na svetovni splet, postaja hitrejše in bolj površno. Poezija zahteva bolj počasno in poglobljeno branje, zato se je Študentska založba odločila, da bralcem ponudi >>upočasnjevalnik<< besedila, aplikacijo, ki jim bo olajšala in približala uporabniško izkušnjo branja poezije na ekranu. Aplikacija, do katere lahko uporabniki trenutno dostopajo na spletni strani www.stihoteka.com, besedilo pesmi podaja v animirani obliki, verz po verz, v upočasnjenem in naravnem ritmu. Stihotok je trenutno še v fazi testiranja , kar pomeni, da je na voljo v omejeni funkcionalnosti. Glavna težava pri razvoju je nestrukturiran jezik poezije, ki se upira ukalupljanju. Stihotok namreč poskuša sam razvozlati, ali simboli, kot so pike, podčrtaji, klicaji in narekovaji dejansko pomenijo konec vrstice ali kitice, ali se te nadaljujejo, saj se pesem le tako lahko razdeli po vsebinskem pomenu in ne naključno. Zaenkrat je na voljo zgolj poenostavljena oblika animacije s preprostimi učinki prehoda in zamiki med verzi, izračunani glede na število črk, tako da je branje karseda gladko in naravno, kar je ključnega pomena za prijetno doživetje poezije. Izdelava aplikacije za iPhone, iPad in Android sisteme je že v izdelavi. Tako bo Stihotok pri roki vedno, ko si bo bralec zaželel dobro dozo poezije. Njegova uporaba bo prav prišla na literarnih večerih za projeciranje poezije na platna, podpiral bo tudi navadno, neanimirano branje, ob slovenski pa bo na voljo še različica v angleščini. From simon.krek na guest.arnes.si Sat Aug 18 10:59:16 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Sat, 18 Aug 2012 10:59:16 +0200 Subject: [SlovLit] Meta-forum 2012 Message-ID: <000001cd7d1f$c03e02c0$40ba0840$@guest.arnes.si> Pozdravljeni, precej zanimivih predavanj o sedanjem stanju in prihodnosti jezikovnih tehnologij v EU na naslovu: http://videolectures.net/metaforum2012_brussels/ (dva tudi iz Slovenije). Glede na nedavne debate ob resoluciji o jezikovni politiki se morda splača pogledati predavatelje iz Bolgarije, Češke in Nizozemske o organiziranosti tega področja v omenjenih državah. Priporočam tudi predavanje s pomenljivim naslovom "Language Death in the Digital Age": http://videolectures.net/metaforum2012_kornai_language/, po mojem razumevanju se namreč dobršen del resolucije ukvarja ravno s tem vprašanjem. Lep pozdrav, Simon ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia skype: simon.krek.jsi twitter: @SimonKrek ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 20 09:45:56 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 20 Aug 2012 09:45:56 +0200 Subject: [SlovLit] Smrt_jezikov_--_Primerjalni_študij_ide j_in_kultur Message-ID: http://videolectures.net/metaforum2012_kornai_language/ -- pravi naslov predavanja o smrti jezikov (András Kornai, Language Death in the Digital Age, Meta-Forum 2012, gl. prejšnje obvestilo na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004201.html). Kako lepo je slišati potrdilo, da preživetje jezika zagotavlja njegova prisotnost na računalniku, ki se meri z aktivno rabo (samo branje ne zadošča), v prvi vrsti s kvaliteto člankov na Wikipediji. Slovenščina spada, če prav razumem, v drugo skupino jezikov (v prvi skupini je samo 16 dominantnih), ki jo sestavlja 83 vitalnih jezikov. Jeziki iz naslednje, tretje skupine, so že zapisani izginotju, če ne bodo izbrali prave strategije za preživetje, tj. izgradnje diferenciranih besedilnih korpusov in orodij s prevajalniki na čelu. -- miran === From: Teja Komel To: info na sed-drustvo.si, slovlit na ijs.si Date: Mon, 20 Aug 2012 09:12:06 +0200 Subject: informativni dan Primerjalni študij idej in kultur OBVEŠČAMO VAS, DA BO INFORMATIVNI DAN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Primerjalni študij idej in kultur (III. stopnje za pridobitev doktorata znanosti ZA ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 V SREDO, 22. AVGUSTA OB 15.00 NA ZRC SAZU, Novi trg 2, I nadstropje. Doktorski študijski program Primerjalni študij idej in kultur, ki se izvaja v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja. V študij so vključeni raziskovalci in raziskovalke ter univerzitetni učitelji in učiteljice s področja filozofije, arheologije, zgodovine, etnologije in folkoristike, antropologije, umetnostne zgodovine, jezikoslovja, literarnih ved in sociologije. Program združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope, hkrati pa z interdisciplinarnostjo, komparativnostjo ter zgodovinsko, družbeno in politično kontekstualizacijo problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalni ravni. Doktorski podiplomski študij v okviru programa Primerjalni študij idej in kultur poteka v okviru naslednjih modulov: Modul Slovenske študije - tradicija in sodobnost (koordinatorka modula: izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič) Modul Kulturna zgodovina (koordinator modula: prof. dr. Oto Luthar) Filozofski modul: Transformacije moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura (koordinator modula: prof. dr. Rado Riha) Antropološki modul: Kozmologije, skupnosti, dogodki (koordinatorica modula: izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar) Arheološki modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem (koordinatorica modula: doc. dr. Jana Horvat) Jezikoslovni modul: Jezik kot družbena praksa v oblikovanju ideologij, spomina in identitet (koordinatorica modula: izr. prof. dr. Tanja Petrović) VLJUDNO VABLJENI. Vec informacij o študijskem programu najdete na spletnem naslovu: http://www.ung.si/si/studijski-programi/141113/ From miranhladnik1 na gmail.com Thu Aug 23 07:26:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 23 Aug 2012 07:26:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Izobraževanje_lektorjev_--_Re=3A_Cipro š Message-ID: Od: Čop, Mateja From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 22. avgust 2012 15:07 Zadeva: FW: Program srecanja Program avgustovskega izobraževanja učiteljev slovenščine na tujih univerzah Ponedeljek, 27. avgust (Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Modra soba) 9.30-10.00 Otvoritev srečanja: pozdravni nagovori Andrej Prosen: Predstavitev ZIFF-a 10.00-10.45 Mojca Nidorfer Šiškovič, Damjan Huber: organizacijske zadeve 11.00-12.00 Andraž Poeschl, RTV Slovenija: Slovenski dokumentarni filmi 12.00-13.30 Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma: pogovor o projektu in filmih 14.45 Strokovna ekskurzija v Trnovo Monika Pemič: Plečnikov urbanizem (NUK, Križanke) 15.30-16.00 Predstavitev dejavnosti v KUD-u France Prešeren 16.00-18.00 Obisk Plečnikove hiše in Trnovega 20.15 Andrej Rozman Roza: Zaničniško odmaševanje (predstava v KUD-u France Prešeren) Torek, 28. avgust (Filozofska fakulteta, Modra soba) 9.00-10.45 Sestanek Festival dobre prakse Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika (angleška izdaja) Irma Kern: O slovenski literaturi v Tübingenu Tina Jugović: Projekt slovenska urbana kultura Pogovor o slovenistikah po svetu (statusu, študijih, študentih) Andrej Šurla: Prepoznavnost slovenščine v organizacijskih strukturah svetovnih univerz Saša Vojtech Poklač: Kako lahko "bolonja" pomaga slovenistiki? 11.00-12.30 Ina Ferbežar: O testiranju in izpitih iz slovenščine kot tujega jezika 12.45-14.15 Mojca Stritar, Andreja Markovič, Tanja Jerman, Staša Pisek: Slovenska beseda v živo 1 === Od: Datum: 21. avgust 2012 10:35 Zadeva: Re: Ciproš (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004200.html) Ob zacetnicah O. F., ki sta se znasli v Dolomitih, naj mimogrede omenim medvojno izkusnjo Ljubljancana Bruna Kaplja. Ko so ga Italijani vprasali, kaj pomeni napis OF, je mirno odgovoril: Ocetje franciskani. In so mu dali mir. Podobno zanimiva je kratica PIF glede na to, da lahko pomeni tudi oceta Primoza in njegovega cetrtega sina Felicijana Trubarja. Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Sun Aug 26 16:23:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 Aug 2012 16:23:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Odmaševanje_--_Spomeniki_zadnjih_tedno v Message-ID: Od: rozman andrej Datum: 25. avgust 2012 07:48 Zadeva: odmaševanje Zaničnice in zaničniki še zmeraj verjamemo, da je v Sloveniji možen ničodstotni davek na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Žal pa smo zmeraj bolj nejeverni glede tega, koliko je še možna Slovenija. Če ta nima volje in moči niti za to, da poskrbi za boljše pogoje za razvoj slovenskega jezika in samozavest njegovih uporabnikov kot država, iz katere smo pred enaindvajsetimi leti odločno odšli, se ob vseh ostalih vse globljih težavah naše domovine sprašujemo, ali ne prihaja čas, ko bi se večina manj kot sto let po našem odhodu želelela skesano vrnit v objem matere Avstrije. V tej smeri bomo odmaševali ta ponedeljek, 27. avgusta, ob 20.30 pred Kudom Franceta Prešerna na Trnovem. Hkrati vas obveščam, da se v avgustu kot mučenca jezika, ki je prevelik za svoje uporabnike, spominjamo Ivana Roba, rojenega 17. avgusta 1908 v Trstu. Andrej Rozman Roza, kenguru zaničniške verske skupnosti === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri180/index.html -- za njimi so ostali spomeniki. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Aug 28 08:12:06 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 28 Aug 2012 08:12:06 +0200 Subject: [SlovLit] = Prostorski_obrat_v_Vilenici_--_Re=3A__Od maševanje Message-ID: Od: David Bandelj Datum: 28. avgust 2012 07:17 Zadeva: : 10 let kolokvijev SDPK-Vilenica Letošnji mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom >>Prostorski obrat v literarni vedi<< je že deseti po vrsti. Ob tem malem jubileju se je najbrž upravičeno ozreti v preteklost in oceniti, kaj ta tradicionalni dogodek pomeni za slovensko literarno komparativistiko in njeno mednarodno prepoznavnost. Že leta 2003, ko smo kolokvij v Lipici (v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost) pripravili prvič, so se na njem z referati in diskusijami predstavili vidni strokovnjaki iz Slovenije in Evrope; po tem so se evropskim imenom kmalu pridružili tudi strokovnjaki iz neevropskih držav - pri čemer smo se skušali držati načela, da vabimo približno enako število domačih in tujih gostov. Ustrezno raven intelektualne dinamike in živahnosti kolokvijev smo skušali zagotoviti z zahtevo, da so referati in diskusije v angleščini (ob dostopnosti obsežnejših povzetkov v slovenskem prevodu). Za posebej srečno okoliščino smemo šteti tudi dejstvo, da smo kolokvij lahko postavili v spodbudno okolje mednarodnega literarnega festivala Vilenica: prav vzorno sodelovanje s to ugledno ustanovo nam je prineslo večjo odmevnost kolokvija in olajšalo vabljenje pomembnih osebnosti svetovne komparativistike, ki so tudi na ta način prvič spoznavale Slovenijo, njeno literaturo in kulturo. Že kratek pregled dejavnosti, ki so se napletale okrog vileniških kolokvijev, zadošča za oceno, da so se ti s pomočjo kakovosti in kontinuitete že dobro zasidrali v evropskem komparativističnem prostoru (tega je zadnja leta dodatno oživila dejavnost evropske mreže REELC/ENCLS, pri katere vzpostavljanju so imeli pomembno vlogo tudi slovenski komparativisti). Na kolokvijih je doslej nastopilo že prek sto strokovnjakov iz Slovenije in tujine, obdelali pa smo vrsto aktualnih problemov: od pretežno teoretskih, kot so prostorske transgresije, teoretsko-literarni hibridi, literatura in cenzura ter literatura in znanost, prek teoretično-historičnega >>trojčka<<, ki se je zaporedoma ukvarjal s problemi avtorstva, mediacije in recepcije literature, do pretežno literarnozgodovinsko zastavljenih posvetov o Kosovelu in >>zgodovinskih<< literarnih žanrih. Poudariti je treba, da rezultati teh plodnih srečevanj močno presegajo zgolj raven strokovne izmenjave, čeprav ta ostaja pomembna. Tudi ne gre le za to, da so se v stikih slovenskih in tujih strokovnjakov spletale koristne institucionalne, pa tudi čisto osebne vezi, ki so v znanstveni sferi dobrodošle. Še pomembnejši vidik utegne namreč biti dejstvo, da kolokviji slovenskim komparativistom odpirajo vrata do sodelovanja s tujimi univerzami, revijami, založbami in podobno, pri čemer se seveda brusijo njihove mednarodne kompetence in izboljšuje prepoznavnost. In naposled je treba omeniti morda največji trajni dosežek kolokvijev: objave, ki so bile pripravljene v sodelovanju z revijo Primerjalna književnost. Gre za blizu sto znanstvenih razprav (nekatere so še v pripravi), objavljenih tako v slovenskem kot v angleškem jeziku - najprej v okviru posebnih in pozneje rednih številk te revije. Upati je torej mogoče, da bo zavidanja vredno tradicijo slovenske komparativistike, ki so ji standarde postavljali znanstveniki, kot so Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec in Janko Kos, nova generacija znala še bolj prepričljivo uveljaviti tudi zunaj Slovenije. V desetem letu vileniškega kolokvija se simbolično vračamo k izhodiščni temi iz leta 2003: k razmerju med literaturo in prostorom. Pred desetletjem že nakazani >>prostorski obrat<< je medtem postal pomembna komparativistična tema tudi pri nas. Tako se bomo letos tega razmerja lahko lotili še s specifičnega vidika, zanimivega za širšo javnost - namreč z vidika slovenskega projekta >>Prostor slovenske literarne kulture<<, ki trenutno poteka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in ki s pomočjo GIS kartiranja interdisciplinarno povezuje literaturo in geografijo. Vabljeni torej 6. in 7. septembra na jubilejni komparativistični kolokvij v Lipico! dr. Marijan Dović, izr. prof., soorganizator kolokvija >>Prostorski obrat v literarni vedi<< === Od: Katja Sturm-Schnabl Datum: 27. avgust 2012 14:31 Zadeva: Re: [SlovLit] Odmaševanje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004204.html) "Matere Avstrije" ni več, razpadla je po letu 1918 v nacionalne države. Ostanek, namreč republika Avstrija se je pa izkazala za tiste Slovence, ki so ostali nolens volens v njej kot kruta mačeha. Še danes se ostanek slovenske Sloveniji je nam Korošcem sigurno nepojmljivo, vendar je stvar države v kateri mi ne živimo, torej se tudi ne moremo odzvati.. S spoštovanjem Katja Sturm-Schnabl From miranhladnik1 na gmail.com Wed Aug 29 22:32:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 29 Aug 2012 22:32:07 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenistika v Kopru -- Novi glagol -- Latinski korpus Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Tue, 28 Aug 2012 12:32:50 +0200 Subject: Študij slovenistike v Kopru Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru vabi k vpisu na podiplomske študijske program 2. in 3. stopnje v študijskem letu 2012-2013. Zadnji informativni dan za podiplomski študij bo potekal 31. 8. 2012 ob 17. uri v predavalnici Burja 1 (Titov trg 5, Koper, 1. nadstropje). Na informativnem dnevu bodo predstavljeni dvopredmetni, enopredmetni, pedagoški, skupni in interdisciplinarni študijski programi 2. in 3. stopnje. Lanska novost podiplomskih študijskih programov geografije, italijanistike, slovenistike in zgodovine je ta, da omogočajo po končani 2. stopnji pedagoških programov pridobitev naziva profesor in opravljanje učiteljskega poklica. Študijski programi 2. stopnje Arheološka dediščina Sredozemlja Geografija Komuniciranje in mediji Kulturni študiji in antropologija Zgodovina Uprizoritvene študije in kreativno pisanje Geografija dvopredmetni pedagoški študij (1) Italijanistika pedagoški študij (1) Slovenistika enopredmetni pedagoški študij (1) Slovenistika dvopredmetni pedagoški študij (1) Zgodovina dvopredmetni pedagoški študij (1) Dediščinski turizem (2) Upravljanje trajnostnega razvoja (3) Študijski programi 3. stopnje Antropologija Arheologija Filozofija in teorija vizualne kulture Geografija Slovenistika Zgodovina Evrope in Sredozemlja Upravljanje različnosti Vabimo vas, da se udeležite predstavitve podiplomskih študijskih programov v petek, 31. 8. 2012, ob 17. uri v predavalnici Burja 1 (UP FHŠ, Titov trg 5, Koper). Več informacij lahko dobite na www.fhs.upr.si === From: "Andreja Pavle Jurman" To: Date: Wed, 29 Aug 2012 18:42:07 +0200 Subject: Novi glagol Dragi kolegi, posredujem pobudo. Prosim, da jo predstavite med kolegi in v šolah. Lep pozdrav, Andreja Pavle Jurman -------- Spoštovani slovenisti, spoštovane slovenistke! Slovenska filantropija je humanitarna organizacija in deluje v javnem interesu. Med drugim si prizadevamo za razvoj in širitev prostovoljstva na nacionalni ravni. Ugotavljamo, da slovenski jezik ne premore glagola za opravljanje prostovoljskega dela. Zato smo se odločili, da ga skupaj z mladimi in malo manj mladimi tudi poiščemo. Pripravljamo kampanjo Bodi UP!, v okviru katere smo že nagovorili vse osnovne in srednje šole, da otroci in mladostniki preko pisanja eseja razmišljajo o jezikovnih možnostih, pa tudi o tem, kaj prostovoljstvo pravzaprav je in kakšna je njegova vloga v družbi. Natečaj na šolah bo potekal do 31. oktobra. Tudi vsi ostali posamezniki, ki jih bodisi zanima slovenski jezik, se ukvarjajo s prostovoljstvom, ali pa jim bo iskanje nove besede tako ali drugače izziv, bodo lahko sodelovali s svojim predlogom, ki bi lahko nadomestil zvezo opravljanje prostovoljskega dela. Čistilci čistijo, peki pečejo, zdravniki zdravijo in voditelji vodijo, prostovoljci pa v najboljšem primeru volontiramo, kar je brezUPno! Kampanjo lahko za zdaj spremljate na povezavi: http://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/promocija/bodi-up. Pripravljamo spletno aplikacijo, kjer bo lahko vsakdo oddal svoj predlog nove besede in hkrati glasoval za najboljši predlog po njegovem mnenju. Za najboljše predloge, ki jih bo izbrala strokovna komisija, pripravljamo privlačne nagrade (za razred obisk Pustolovskega parka Geoss, za posameznika polet z balonom). Z Boštjanom Gorencom - Pižamo bomo posneli video in radijski spot. Iskanje glagola bomo spodbujali tudi preko plakatnih mest Europlakata. Med glasovalci za predloge pa bomo tedensko izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli majico in zapestnico s podobo kampanje. UPamo, da bi lahko skUPaj z vami kampanjo približali mladim. Učitelji ste tisti, ki otroke spodbujate k iskrenju možganov in jim širite obzorja, in ste prav tako lahko tisti, ki jih boste spodbudili k sodelovanju v natečaju. Na vas se tako obračamo s predlogom, da podprete iskanje glagola in širjenje prostovoljstva ter se skupaj s svojimi učenci pridružite iskanju novega glagola. Morda se bo prav vaš predlog potegoval za mesto v SSKJ. Prosimo vas, da: - spodbujate iskanje glagola pri svojih dijakih, - spodbujate pisanje esejev, - spodbujate mlade, da novo besedo predlagajo tudi v spletni aplikaciji, - in ne nazadnje - sami oddate svoj predlog ali pa vsaj svoj glas za vam najljubši predlog. Za dodatne informacije lahko vedno kontaktirate Slovensko filantropijo (Lenka Vojnovič, http://www.filantropija.org) Veselimo se sodelovanja z vami in vas prav lepo pozdravljamo. Tereza Novak, izvršna direktorica === http://arachne.uni-koeln.de/drupal/?q=en/node/291 -- Corpus Inscriptionum Latinarum: Digital CIL. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 31 15:30:47 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 31 Aug 2012 15:30:47 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalna humanistika -- 140 let DSP Message-ID: http://josullivan.org/wp-content/uploads/Digital-Arts-Humanities-Scholarly-Reflections.pdf -- angleška knjižica o digitalni humanistiki, ki so jo sestavili študentje. Podobno si predstavljam udeležbo študentov tudi pri slovenističnih publicističnih načrtih, gl. prispevek o prostem dostopu v znanstveni komunikaciji: http://sl.wikiversity.org/wiki/Prost_dostop_in_globalna_znanstvena_komunikacija -- miran === Od: Meta Kušar Datum: 31. avgust 2012 13:30 Zadeva: Metavečer V veliki dvorani Slovenske filharmonije bo v torek, 11. septembra 2012, ob 19.30, literarno-glasbeni metavečer, prva od mnogih slavnostnih počastitev pomembne obletnice Društva slovenskih pisateljev. Slovenski pesniki in pisatelji se v društvo združujejo že 140 let. Društvo slovenskih pisateljev je dedič te zgodovine, ki je izjemna celo, ko se primerjamo s podobnimi evropskimi društvi. Program je sestavljen iz pisem in dnevnikov Josipa Jurčiča, Janeza Trdine, Ivana Cankarja, Josipa Stritarja, Josipa Murna Aleksandrova, Srečka Kosovela in Slavka Gruma. Pisali so ženskam in pisma še danes pričujejo, kako težko je vzdržati umetniškost in človeškost v družbi, ki umetnikovo globino izključuje, čeprav brez vzpostavljanja najvišje duševne kulture ne more obstati. Kulturni program bodo izvajali: dramska igralka Maja Blagovič in dramski igralci Andrej Kurent, Vladimir Jurc, Primož Pirnat in Matej Puc. Pianist Marjan Peternel bo igral skladbe Philipa Glassa. Pozdravni nagovor: gospod Veno Taufer, predsednik DSP. Častni nagovor: gospod dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Glavna govorka: gospa dr. Barbara Simoniti, pesnica, pisateljica in prevajalka. Scenarij, režija in moderiranje pesnica Meta Kušar. Organizatorica Meta Kušar. Prosimo Vas, da svojo udeležbo potrdite na tel. 041 211 694 ali meta.kusar na siol.net do 5. septembra 2012. Vstop je prost in po večeru bomo nazdravili. Pokrovitelj UniCreditBank. Soorganizator Slovenska filharmonija [...] From miranhladnik1 na gmail.com Sun Sep 2 12:06:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 2 Sep 2012 12:06:20 +0200 Subject: [SlovLit] Wikivir 2012 Message-ID: Končno je Ministrstvo za izobraževanje itd. (http://www.mizks.gov.si) objavilo razpis za korigiranje besedil na Wikiviru, ki ga bo 2012, peto leto zapored, finančno podprlo, tokrat z vsoto 8500 evrov. Ker je rok za oddajo prijave 25. september, delo na projektu mora biti zaključeno do 1. novembra, rezultati razpisa pa bodo znani dva meseca po zaključku razpisa, to je en mesec po koncu dela, pomeni, da moramo delati na kredit, v zaupanju, da bomo izbrani in da bo naše delo ob koncu leta plačano; veterani to počnejo že vse počitnice. Dvom da ne bi bili izbrani, bi bil neracionalen, saj na Wikiviru nimamo konkurence z boljšimi referencami, zato vabim zainteresirane študente slovenistike, pa tudi drugih smeri in fakultet in univerz, ne glede na to, pri katerem študentskem servisu ste prijavljeni, da si na http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika ogledate naše minulo delo, tam in na pogovorni strani (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika) preberete navodila in se pogumno lotite korekture pripravljenih besedil v poglavju Besedila za urejanje v letu 2012 (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2012); ob izbranem tekstu zapišite svoje ime, da ne bo prihajalo do navzkrižnega urejanja. Svoje sodelovanje registrirajte v poglavju Korektorji v letu 2012 (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Korektorji_v_letu_2012). Če bo novincev veliko in boste zainteresirani za kratko uvajalno delavnico na FF, jo čez en teden pripravim. -- Miran Hladnik v imenu Slavističnega društva Slovenije, preko katerega bodo izplačane študentske napotnice From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 3 14:03:45 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Sep 2012 14:03:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_--_Wikiji_in_šol a_Kaj_se_dogaja_v_Sloveniji_Re=3A_Spomeniki Message-ID: From: Petra Jordan To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 3 Sep 2012 08:15:54 +0200 Subject: 23. slovenski slavistični kongres Letošnji slavistični kongres bo od 27. do 29. 9. 2012 na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena slovenistiki/slavistiki, kakor se po načelih medkulturnosti in meddisciplinarnosti razvija na Univerzi na Primorskem. Druge teme so posvečene še prevajanju iz slovenščine v druge slovanske jezike, lektorstvu v medkulturnem položaju, didaktičnim prizadevanjem za razvijanje pismenosti (predavanja, delavnice), prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Na občnem zboru bomo imenovali nova častna člana in volili novo vodstvo. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po morju in kopnem. Program, prijavnico, obvestila o prenočiščih idr. najdete na spletni strani Slavističnega društva Slovenije https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12. Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da izpolnite elektronsko prijavnico na strani https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/prijava najkasneje do 15. 9. 2012. Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 28. 9., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv. Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine. Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim večjem številu vidimo v Kopru. Boža krakar Vogel, predsednica SdS === http://sl.wikiversity.org/wiki/Wikiji_in_%C5%A1ola -- Wikiji in šola, moje predavanje za Slavistični kongres v Kopru. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri179/index.html -- Kaj se dogaja v Sloveniji? Na galerijo spomenikov (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004204.html) se veže njihovo vpisovanje na Geopedijo: http://v1.geopedia.si/?params=T105_x499072_y112072_s9_b4#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4_vL Vabljeni k sodelovanju. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 4 11:40:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Sep 2012 11:40:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Očiščevalni_rituali_--_SSJLK_2012_ na_Videolectures Message-ID: Od: Strnad, Martina Datum: 03. september 2012 08:19 Zadeva: obvestilo o javnem nastopnem predavanju - red. prof. dr. Miha Javornik Javno nastopno predavanje dr. Mihe Javornika ob izvolitvi v naziv rednega profesorja z naslovom (Samo)očiščevalni rituali v ruski kulturi bo v četrtek 13. septembra ob 12.00 v predavalnici št. 4 na FF v Ljubljani. Vabljeni. === Od: Rebolj, Matjaž Datum: 04. september 2012 10:41 Zadeva: VIDEOLECTURES.net :48. SSJLK: Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana 2012 Za vse, ki ste zamudili ali bi radi videli in slišali še enkrat, dvakrat, tri ...: http://videolectures.net/ssjlk2012_ljubljana/ -- 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana 2012. Letošnji seminar, že 48. po vrsti, je potekal pod krovno temo Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ideologije niso umetno ustvarjene reči niti niso zgolj nekaj, kar nas teži in kar moramo prenašati, ampak je ideologija v vsakem od nas (naslovnica zbornika ilustrira oboje). Vse izjave so ideološke: prva je specisistična (privilegiranje svoje živalske vrste), sledijo avtoritarna, liberalistična, esteticistična, šovinistična, multikulturna in legalistična. [...] Matjaž Rebolj Služba za multimedijsko podporo, FF From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 4 13:52:28 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Sep 2012 13:52:28 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenski_dialektološki_posvet Message-ID: From: "Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa" Date: Tue, 04 Sep 2012 11:52:04 +0200 Subject: SDP 2 Slovenski dialektološki posvet 2 (SDP 2) bo v četrtek, 29., in petek, 30. novembra 2012, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani (stavba Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Povod za organizacijo drugega posveta sta izid prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1.1 Atlas in SLA 1.2 Komentarji) in 10. obletnica smrti dialektologa Tineta Logarja. Posvet bo priložnost za predstavitev Vašega raziskovanja slovenskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, besedni in skladenjski ravnini ter etimoloških, jezikovnozgodovinskih, slovaropisnih, geolingvističnih, primerjalnih in kontrastivnih raziskav slovenščine in drugih sorodnih ter sosednjih jezikov, kar bo dragoceno tudi za naše nadaljnje delo pri Slovenskem lingvističnem atlasu. Na sestanku želimo pripraviti tudi načrt za poenotenje nacionalne dialektološke transkripcije - ne le za nove zapise, ampak tudi za poenotenje starih, zato bomo o tej temi organizirali skupno delavnico. V posebni delavnici želimo predstaviti še priprave za SLA 2, ki bo zajemal besedje iz pomenskega polja >>kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja<<, in po vzoru prvega posveta individualno reševati vprašanja s posameznih narečnih področij. Pomembni datumi: - 10. 9. 2012: prijava z naslovom vašega prispevka (na e-naslov: guzej na zrc-sazu.si), - 31. 10. 2012: oddaja povzetka; ta naj ne presega ene strani (pisava ZRCola, velikost 12), levo zgoraj naj bodo podatki o avtorju (ime in priimek, inštitucija, e-naslov), naslov referata naj bo pisan krepko in sredinsko poravnan, samo besedilo pa obojestransko. Prispevke nameravamo objaviti v posebni številki Jezikoslovnih zapiskov. Kotizacije ni. Organizatorji bomo poskrbeli za kosilo za udeležence (oba dneva), ne pa tudi za prevoz in bivanje (lahko pa vam seveda pomagamo z rezervacijo prenočišča v Ljubljani). Lepo vas pozdravljamo in se veselimo skupnega dela. Doc. dr. Jožica Škofic, Prof. dr. Marko Snoj, vodja znanstvenega sestanka predstojnik ISJFR ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 4 21:22:36 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Sep 2012 21:22:36 +0200 Subject: [SlovLit] Nova beseda: norija ne jenja In-Reply-To: References: Message-ID: V Novi besedi (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) sem danes iskal Micko Kovačevo in jo našel! Že se mi je zazdelo, da je informacijskega pooblaščenca minila poletna norčavost in da se je naveličal početi neumnosti, drugim v škodo in sebi v sramoto, pa sem se uštel. Že pri Urši Plut se iskanje ustavi, nič bolje ni tudi s Francetom Prešernom in z Ivanom Cankarjem. Ja, s tistim, ki je napisal Skodelico kave, kajti drugega na Šenflorjanskem ni. Na Statističnem uradu Slovenije (http://www.stat.si/imena_baza_povzetek.asp) se poučim, da je Ivanov 20.624, Cankar se piše samo 462 ljudi, kombinacij teh dveh imen pa je manj kot pet in če verjamemo telefonskemu imeniku, živečih Ivanov Cankarjev celo ni, saj tam najdemo samo gospo Ivano Cankar, ki živi na Cesti 13. julija 8 v Dobrunjah. Skoraj sem prepričan, da gospa Ivana Cankar ne ve, s kakšno močjo razpolaga, in da se v Blatnem Dolu (pa tudi po drugih šentflorjanskih vaseh okoli) iz strahu, da ne bi prizadeli njene pravice do anonimnosti, preprečuje radovednim Slovencem, da bi poizvedovali po zbirki Nova beseda po največjem slovenskem pisatelju. Ljubi slovlitjani, ste za to, da obiščemo gospo Cankar tam na dobrunjskem koncu Ljubljane in ji razložimo našo veliko stisko in jo prosimo, da se pri Uradu za anonimizacijo odpove svoji pravici, privoli vpis služnosti na svoje ime ter doseže, da se zbirka Nova beseda odpre vsaj za iskanje po velikem Vrhničanu? Pozna kdo koga na TV, ki bi nas spremljal s kamero in dokumentiral to epohalno dejanje za vse večne čase? Če bi bila akcija uspešna, pa stopimo še do obeh živečih Francetov Prešernov (oba sta prav blizu: eden na Škofljici, drugi pa iz Šiške) in z njuno pomočjo osvobodimo iz pooblaščenčevega informacijskega zapora še največjega slovenskega pesnika. In potem počasi dalje, tako da tja do konca stoletja rešimo še vse druge zaprte. -- miran hladnik From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 5 08:34:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Sep 2012 08:34:19 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na dLibu Message-ID: Iz Novic na http://www.dlib.si: 27. 8. 2012 SLOVENSKE LITERARNE REVIJE Svoje mesto na portalu so našle revije iz slovenske literarne sfere, katerih digitalizacijo je omogočil NUK. Vsaka po svoje je prispevala delček k razvoju in podobi slovenskega jezika, kakršen je danes. Med vidnejšimi publikacijami naj omenimo le nekatere: Kres (1881-1886), katere urednik je bil Jakob Sket in Kritika - ta je izhajala od leta 1925 do 1927 pod uredniško taktirko Josipa Vidmarja. Sledijo še Odmevi - revija, ki je izhajala v letih 1929-33, ter Svoboda (1929-1936), ki jo je tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. Slednjo je nasledila Vzajemna Svoboda (1937-1940), revija, ki je izhajala mesečno. [...] 13. 8. 2012 PRILETELA JE MODRA PTICA Literarno-kulturno revijo Modra ptica, ki je izhajala med letoma 1929 in 1941, je zasnoval in urejal Janez Žagar, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in ustanovitelj istoimenske založbe. Slednja je bila med obema vojnama ena najpomembnejših slovenskih založb. Okrog revije so se zbirali zlasti mlajši avtorji. Tu so izšle skoraj vse novele V. Bartola. 8. 8. 2012 PISAN ŠOPEK IZ PRVE POLOVICE 20. STOLETJA Vigred (http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dVigred%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25) je bila slovenska katoliška ženska revija, ki je v letih od 1923 do 1944 izhajala enkrat na mesec in je imela pomemben vpliv na politično aktivnost žensk na slovenskem. V šopku sveže digitaliziranih časopisov pa so še glasilo prosvetnih društev Naš čolnič, glasilo katoliškega slovenskega dijaštva Križ in Križ na gori. 3. 8. 2012 SKODELICA ŽITNE KAVE Z DOMAČIM PRIJATELJEM Literarno-reklamno revijo Domači prijatelj (http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDoma%C4%8Di+prijatelj+%28Praga%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25) je izdajal lastnik praške tovarne žitne kave in drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave. Vseh deset let izhajanja (1904-1914) je revijo urejala Zofka Kvedrova. V njej so objavljali Ivan Cankar, Vida Jeraj, Anton Aškerc, Etbin Kristan ... [Trenutno ni mogoče na portalu dLib do nobenega teksta. Pa menda ni spet na delu zločesti informacijski pooblaščenec? -- mh] From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 5 21:20:26 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Sep 2012 21:20:26 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na dLibu Message-ID: Od: Vladka Tucovič Datum: 05. september 2012 19:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Novo na dLibu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004213.html) Dragi slovlitjani, tole izkušnjo pa bi res rada delila z vami, zato vam jo bom opisala. Berem v ponedeljek Delova Ozadja - in kaj preberem? Da je večinski del avtorskega besedila slovenskega revizorja evropskega računskega sodišča Milana M. Cvikla v knjigi Prenovljeno pravo Evropske unije >>dobeseden prevod angleške različice spletne strani Wikipedije in prepis iz Poročevalca državnega zbora. Cvikl kot vir navaja le slednjega, v petem poglavju, kjer piše, da so pojasnila povzeta (in ne prepisana) po Poročevalcu DZ.<< Berem danes Slovlit - in kaj preberem? V objavi Novo na dLibu v vabilu bralcem: >>Literarno-reklamno revijo Domači prijatelj je izdajal lastnik praške tovarne žitne kave in drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave<< prepoznam svoje besede, ki sem jih leta 2008 v uvodu razprave >>'Naša Zofka sem jim bila'<<: Zofka Kveder - urednica revije Domači prijatelj v 28. številki revije Dve domovini/Two Homelands objavila v (deloma) za malenkost drugačnem vrstnem redu: >>Domačega prijatelja je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra, časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave.<< Vtipkam del citata >>Časopisa ni bilo mogoče kupiti<< v strica Googla - in kaj dobim na Wikipediji v članku Zofka Kveder? Odlomku v moji razpravi identičen zapis v drugi in tretji vrstici poglavja Urednikovanje. In to s sila pomembno podrobnostjo: Wikipedijin članek v poglavju Viri ne vsebuje bibliografske enote, ki bi predstavljala mojo objavo. Sklepam: avtor Wikipedijinega članka o Zofki Kveder je prepisal, ne da bi pri tem upošteval, kar nas je profesor Miran Hladnik generacijo za generacijo brucev pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti učil v svojem Praktičnem spisovniku: >>Za vsak navedek tuje misli je avtor dolžan povedati, od kod jo je vzel, ne glede na to, ali je navajal dobesedno ali v povzetku.<< Avtor Delovega članka za Cviklovo početje rabi hud izraz (plagiat) in pravi, da je >>kopiranje z Wikipedije brez navedbe virov [...] nezakonito<<. Kako poimenovati in predvsem - kako vrednotiti pa to, kar sem pravkar opisala? Se priporočam za mnenja in vas lepo pozdravljam. Vladka Tucovič ----- Zanimiva priložnost za preverbo, koliko nam Wikipedija pride prav, koliko pa nas jezi, draga Vladka. Naj za izhodišče in v informacijo o tem, za kakšen tip pisanja gre, dodam še nekaj podatkov, kot jih lahko razberemo s pogovorne strani in iz zgodovine gesla o Zofki Kveder: članek so postavili že leta 2006 študentje zgodovine na FF v okviru svojega seminarja, od tedaj do 2012 je obsegovno narasel za trikrat, vanj je prispevalo in poseglo 29 ljudi, od tega sedem anonimno, vseh redakcij je doživel 93, kar je povprečno tri na >>soavtorja<<. Med redaktorji jih veliko prepoznam kot administratorje, to so tisti zaslužni wikipedisti, ki iz lastne zavzetosti bdijo nad vsem, kar vnašamo v Wikipedijo, in študentom nemudoma črtajo plonkanje, kolikor ga pač odkrijejo s pomočjo strička Googla, ter nepoboljšljivim študentom zagrozijo celo z izobčenjem iz wikiskupnosti. Zdaj bi se bilo treba samo še sprehoditi po teh 93 redakcijah in najti nemarneža ali nemarnico, ki je naši Vladki ukradel ali ukradla poved. Bolj enostavno kot iskanje grešnika in kazanje nanj (nas bo še Musar Pirc za tasladke!) in bolj v duhu drage nam Wikipedije pa bo, če a) kdo od slovlitovcev inkriminirani pasus brž popravi >>s svojimi besedami<< bodisi b) zgolj doda Vladkino razpravo med vire na dnu gesla, potem ko je poved opremil z narekovaji. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 6 11:14:13 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 6 Sep 2012 11:14:13 +0200 Subject: [SlovLit] Evropsko jezikovno priznanje -- Latinsko-litovsko -- Liter jezika Message-ID: Od: Čop, Mateja From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 05. september 2012 15:05 Zadeva: FW: Rezultati EJP Posredujem veselo novico, da smo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik že petič prejemniki Evropskega jezikovnega priznanja - daleč pred vsemi drugimi jezikovnimi inštitucijami v Sloveniji. Tokrat ga bo prejela lektorica v tujini Monika Pemič za svoj dolgoletni projekt za učenje slovenščine na Univerzi v Hamburgu, namenjen vsem nemško govorečim. Z lepimi pozdravi, Mojca Nidorfer Šiškovič --- From: Maja Abramič [mailto:Maja.Abramic na cmepius.si] Sent: Wednesday, September 05, 2012 11:24 AM To: Nidorfer-Šiškovič, Mojca; monikapemic na yahoo.de Subject: Rezultati EJP Spoštovani, z veseljem vas obveščamo, da se je nacionalna komisija na seji dne 4. 9. 2012 odločila, da projektu >>Online Slowenisch lernen: Grammatik, Wörterbuch, Übungen<< v letošnjem letu podeli Evropsko jezikovno priznanje. (V letošnjem letu je komisija podelila dve Evropski jezikovni priznanji). Priznanje vam bomo podelili na zaključni slovesnosti v okviru evropskega dneva jezikov, ki bo v sredo, 26. septembra 2012 s pričetkom ob 14. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani [...] Lep pozdrav, Maja Abramič, eTwinning, Comenius šole gostiteljice, EJP === http://www.thesaurus.flf.vu.lt/ -- latinsko-litovski slovar, ki omogoča tudi iskanje po gramatičnih lastnostih. === From: "Liter jezika Uredništvo" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 5 Sep 2012 18:02:41 +0200 Subject: prošnja za finančno podporo v obliki donacij Liter jezika je mlada in perspektivna študentska literarno-jezikoslovna revija, ki omogoča mladim in neuveljavljenim literatom ter jezikoslovcem objavo, promocijo in predstavitev njihovih del. Pod svojim okriljem tako združuje kopico mladih in nadobudnih talentov različnih generacij. Glede na slabe in pereče ekonomske razmere, ki niso prizanesle nikomur izmed nas, je reviji Liter jezika zmanjkalo sredstev za izvedbo tiska revije. Tako vas študentska revija Liter jezika in vsi njeni sodelavci ter privrženci vljudno prosimo, da s svojim prispevkom omogočite izid 5. številke Litra jezika, ki bo posvečena mladi slovenski prozi in dramatiki. [Za več piši na literarno.jezikoslovna.revija na gmail.com -- mh] DRUŠTVO ŠTUDENTOV FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 10 14:06:35 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Sep 2012 14:06:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Dan_Maksa_Pleteršnika_--_Vintage Message-ID: Od: Marko Jesensek Datum: 10. september 2012 12:53 Zadeva: Dan Maksa Pleteršnika Strokovni odbor Maksa Pleteršnika in Društvo za varovanje maternega jezika, narave in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece vabita na tradicionalno proslavo ob Dnevu Maksa Pleteršnika, ki bo v petek, 14. 9. 2012, na Osnovni šoli Pišece. Dnevni red: 7.30 Predavanje in delavnica (Frazeologija od Pleteršnika do danes) na Osnovni šoli Pišece (profesorji in lektorji Filozofske fakultete UM) 9.00-10.00 Delovni zajtrk in pogovor o Pleteršniku ter priprave na znanstveni simpozij 2013 10.00 Proslava ob Dnevu Maksa Pleteršnika na Osnovni šoli Pišece Prijazno Vas vabim na prireditev v Pišece in se veselim našega petkovega druženja. Marko Jesenšek, predsednik Strokovnega odbora === Od: lektorsko drustvo slovenije Datum: 10. september 2012 13:49 Zadeva: Re: Rezultati vaših e-poštnih ukazov Dober dan. Prva, a ne najboljša rešitev je, da besedo vintage zapišemo kot desni prilastek, torej oblačila vintage. Druga rešitev je zapis vintidž, a tudi ta ni dobra. Najbolje bi bilo najti slovenski izraz, to pa je težje, saj so oblačila vintage stara, nemodna, starinska in rabljena, a hkrati še vedno zanimiva. Najslabša možnost se mi zdi rabljena oblačila, ker ni mišljeno, da so ponošena, temveč le zastarela glede na modo. Lep pozdrav. Milojka > Priporočam se tudi za nasvet, kako pojasniti ali pisati vintage oblačila. > Hvala > Boža Čož From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 10 14:35:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Sep 2012 14:35:10 +0200 Subject: [SlovLit] Wikipedija_--_Bralno_društvo_--_Re=3A_ EU-jezikovno_priznanje Message-ID: Vladkin prispevek o plonkanju z Wikipedije in na Wikipedijo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004214.html) je povzročil naslednje. Takoj po objavi prispevka na Slovlitu je Matjaž Zaplotnik uresničil moj poziv: preplonkani izjavi v geslu o Kvedrovi (http://sl.wikipedia.org/wiki/Zofka_Kveder) je dodal narekovaje, v opombo pa je navedel vir. Sam sem opazil v članku še več slogovnih in tehničnih pomanjkljivosti in jih mimogrede nekaj popravil (klikni zanje na zavihek pri mojem posegu v zgodovini članka), vendar članek še vedno kliče po reviziji. Spodbudil je tudi k razmisleku o značaju enciklopedičnih prispevkov. Podrejajo se sicer istim pravilom kot druge oblike strokovnega pisanja, vendar smo pri njih v precepu glede natančnosti sklicevanja na vire. Jedrnatost enciklopedičnega gesla zahteva, da je sklicev na vire obvladljivo malo (v seminarju smo se dogovorili za največ tri) in da splošne vire, kot so druge enciklopedije, npr. ES, izpuščamo, ker je samoumevno, da smo jih konzultirali, čeprav seveda nismo iz njih dobesedno prepisovali. Nasmetenosti z narekovaji in sklicevanjem se elegantno izognejo tisti enciklopedični prispevki, ki so jih napisali eksperti sami; njihov avtorski delež je do vejice natančno zabeležen v zgodovini strani in z bibliografsko kazalko na morebitno predhodno papirnato objavo v poglavju Literatura in viri. Splošnih biografskih in drugih dejstev, ki jih lahko dobimo v različnih oblikah tudi drugje na internetu, seveda ne bomo opremljali ne z narekovaji ne s sklici. Narekovaji so smiselni le za tiste citirane izjave, ki so slogovno ali kako drugače izstopajoče, ali kjer citat uporabimo kot ilustracijo (gl. v geslo o Vitomilu Zupanu -- http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitomil_Zupan --, kako se to tehnično izvede s predlogo {{navedek|xxxxxxxx}}). Posamezna wikigesla v svetovnih jezikih preraščajo značaj splošne strokovne informativnosti in po obsegu in obliki postajajo podobna specialističnim znanstvenim objavam, kjer intenzivno poopombljenje ni nič nenavadnega (npr. angl. geslo o Mahabharati -- http://en.wikipedia.org/wiki/Mahabharata), zato je tudi nasvet, naj bomo pri pisanju za Wikipedijo s sklici zadžani, vzeti z ustrezno rezervo: pri kratkih članki velja, pri daljših manj. -- miran === Od: Bralno društvo Slovenije BDS Datum: 07. september 2012 19:48 Zadeva: Voščilo ob mednarodnem dnevu pismenosti Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Bralnega društva Slovenije in/ali naše prijateljice, prijatelji, ob osmem septembru 2012, mednarodnem dnevu pismenosti s pomenljivim tematskim naslovom Pismenost in mir, Bralno društvo Slovenije vsem iskreno želi še kupe dobrih knjig (pa naj bodo naložene na bralnike ali položene v naše dlani), kopice izvrstnih novic (ki jih bomo prebrali v časopisih, slišali na televiziji, videli na plakatih ali razbrali iz obraza sogovornika) in skupnih svežih, sočnih spoznanj o branju in pismenosti. Obenem vse vabimo, da si ogledajo našo obnovljeno spletno stran, kjer je najti marsikaj: kontaktne naslove, pogovore z nagrajenimi članicami društva, uporabne povezave - tudi vabilo, da se aktivno udeležite našega strokovnega posveta 2013 je tam. Trudili se bomo, da bo na strani vedno kaj novega in zanimivega. Obiščite http://www.bralno-drustvo.si/ in se nam oglasite! S prisrčnimi pozdravi, Veronika Rot Gabrovec (v imenu upravnega odbora BDS) === From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 6 Sep 2012 13:37:11 +0200 Subject: Čestitke za Evropsko jezikovno priznanje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004215.html) Spoštovani, tudi z naše strani (projekt so poleg Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport finančno podprli še Filozofska fakulteta v Ljubljani (Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik) in Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) čestitke Moniki Pemič in sodelavcem projekta Online Slowenisch Lernen za Evropsko jezikovno priznanje! Uspešno delo želimo tudi v prihodnje, Simona Bergoč vodja Službe za slovenski jezik Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 11 11:38:05 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 11 Sep 2012 11:38:05 +0200 Subject: [SlovLit] Cenzura Nove besede Message-ID: Nisem še poročal, da je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar od spletnega Dela, ki je objavilo moj protest proti cenzuri Nove besede (http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/groznja-temeljnim-civilizacijskim-pridobitvam.html), ?nemudoma zahtevala objavo popravka?, ker da je pismo prizadelo pravice in interese informacijskega pooblaščenca. Spletno Delo se je odzvalo oblastnemu statusu zahteve primerno, tj. z objavo klikljive priponke (http://www.delo.si/assets/media/other/20120802//odgovor%20Delo%20na%20%C4%8Dlanek%20Gro%C5%BEnja%20temeljnim%20civilizacijskim%20pridobitvam;avgust%202012.pdf), ne pa kot se sicer objavljajo replike v dialogu enakopravnih. Stališče informacijskega pooblaščenca ni samo eno od možnih stališč, ampak gre za upravno odločitev, ki ji lahko ugovarjamo le s sprožitvijo sodnega spora. Opozarjanje na ?civilizacijsko raven? mojega polemičnega odziva razkriva, da enači civiliziranost s pohlevnim sledenjem oblastnim odločitvam in spoštovanjem pravnega reda, čeprav je ta poguben. Sam raje enačim civiliziranost z občutljivostjo in odprtostjo za novosti, ki jih prinaša civilizacija, in s sposobnostjo prilagajanja spremenjenim civilizacijskim pogojem. Po objavi ciničnega prispevka na Slovlitu prejšnji teden (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004212.html; nekaj replik je mogoče prebrati tudi na Twitterju: https://twitter.com/nmusar/status/243291672849555457) sem od pooblaščenke prejel kopijo pojasnil, ki jih je poslala kritičnemu državljanu, ki je protestiral proti nesmiselni cenzuri Nove besede tako, da je uradu ovadil tudi Cobiss, Twitter, Facebook in Wikipedijo. Na to pošto sem odgovoril takole: ?Spoštovana gospa Musar Pirc, prebral sem priložene utemeljitve, pa nisem zdaj, po dodatnem pouku, ki naj bi mi razširil obzorja, nič manj zaskrbljen in hud. Vse priča o prevladi pismouškega razmišljanja, po katerem naj bi bila naša dolžnost umeriti svoje ravnanje tako, da bo čim bolj v skladu s črko zakona, ne pa z njenim duhom. Zakoni (pri)zadevajo nove civilizacijske pojave in obnašanje, ki jih zakonodajalci niso predvideli in bi bilo treba zakone vsaj interpretirati spremenj?ni situaciji primerno, če jih je že težko na hitro spreminjati. V besedilu, ki ste mi ga poslali, vidim dovolj priložnosti za radikalno drugačno interpretacijo od te, ki jo prakticirate v zvezi z Novo besedo, Boštjanom Burgerjem, Googlovim uličnim pogledom, bazo nepremičnin itd. Treba je samo dati prednost javnemu interesu pred zasebnim. Statistični Slovenec vas pri tem seveda ne bo podprl (saj ste brali izvrstni Svetlikov esej o konservativni strukturi vrednot med Slovenci, ki preferirajo partikularno pred univerzalnim, individualno pred kolektivnim, odnose pred cilji itd.), rešili pa bi se praznih in že na daleč nesmiselnih dilem (v enem od komentarjev je zapisano: piflarskih absurdov), v katere zavaja pravni logicizem, tj. dobrikanje črki zakona namesto pozitivni socialni viziji, za katero naj bi bili napisani zakoni. Interpretacijam zakona, ki napravijo več škode kot koristi, bi se morali izogibati. Pravni laiki hočemo vzdrževati naivno prepričanje, da zakoni niso namenjeni samim sebi, ampak je njihov smisel v urejanju družbe. Ker se mi od zunaj kažejo odločbe urada pogubne, kličem k zdravi pameti, čeprav vem, da pojem v naši pravni kulturi nima najbolj uglednega mesta. V praksi odločbe vašega urada hromijo javne servise, krepijo pri uporabnikih občutek, da gre vse v maloro, in so v tem smislu soudeležene pri demoliranju socialne države. Ni podatka o tem, da bi cenzura Nove besede komu koristila, veliko pa je dokazov, kako na široko škoduje. Modremu pravniku bi to moralo zadoščati. Drugače je s tistimi gorečniki, ki jim je vodilo biblična prilika o pastirju, ki zapusti čredo in gre za eno izgubljeno ovco: ti bodo kurjemu tatu zagotovili pravico do anonimnosti, pa tudi če zato propade javni servis za celo nacijo.? V odgovoru na to pismo informacijska pooblaščenka navaja še en argument, da namreč v ?korpusu Nova beseda niso v ospreju brskanja po ljudeh, temveč po besednih zvezah, sklanjatvah in še čem, povezanim z jezikom? in da je ?namen korpusa [...] omogočati raziskovati jezik, ne pa brskati po zgodovini ljudi?. Nanj odgovarjam kar tule. Imena so nezanemarljivi del jezika (v naključno izbranem leposlovnem besedilu sem jih naštel za 4 %), s katerim se ukvarja jezikoslovna disciplina onomastika, so pa nepogrešljiva tudi za literarne zgodovinarje, ki nas zanima konstelacija oseb v literarnih delih, za kulturne zgodovinarje, ki bi želeli iz pogostnosti omenjanja kake osebnosti iz besedilnega korpusa razbrati njen kulturni vpliv, in za raziskovalce javnega mnenja, ki bi nekaj podobnega radi počeli z aktualnimi politiki. Googlov Ngram viewer in drugi spletni servisi, do katerih dolga roka naše informacijske pooblaščenke ne seže, omogočajo to za pojme in imena globalne kulturne dediščine, Slovenci pa zaradi cenzure Nove besede do podobnih podatkov o Prešernu in Cankarju ne moremo. Informacijska pooblaščenka me tolaži, da je v Novi besedi onemogočeno samo poizvedovanje po imenu in priimku skupaj, po enem samem imenu pa ne. To seveda vem, ampak mi ne pomaga dosti, saj poleg Ivana Cankarja dobim tako še njegovega bratranca Izidorja pa atleta Gregorja Cankarja in še koga, pregledovanje 3758 zadetkov, koliko jih da iskanje le po priimku, pa je trikrat zamudnejše, kot če bi pregledoval samo 1400 zadetkov iskanja z imenom in priimkom skupaj. Po izmenjavi pisem se je jasno pokazalo, kako na pamet, brez osnovnega poznavanja strok, v katere posega, in brez ozira na škodo, ki jo utegne povzročiti, je bila spisana odločba. Če pri njej ostane, je Nova beseda zaradi omejene funkcionalnosti zapisana propadu, saj je rekonceptualizacija zbirke ekonomsko in glede na strokovni učinek problematična. Ko je informacijska pooblaščenka od fotografa Boštjana Burgerja zahtevala, da zamegli obraze ljudi na svojih fotografijah na spletu, mu ni ostalo drugega, kot da ukine dostop do svojih 11.000 fotografij Slovenije, saj ni nor, da bi tratil čas in denar za tako abotno raboto. Je že kdo izračunal ekonomsko ceno teh škodljivih posledic zahteve? Če nam tako sesuje še Novo besedo, se obrnemo po pomoč k tujim upravljalcem podatkovnih zbirk. Saj ne bi bilo prvič v kratki zgodovini naših izkušenj z digitalnim: tudi do spletnih zemljevidov Slovenije, slovenskih slovarjev in slovenskih besedil na spletu smo prišli najprej po zaslugi kulturno daljnovidnejših, dejavnejših, bolj odprtih, skratka kulturno vitalnejših tujcev. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 13 15:38:17 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Sep 2012 15:38:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Lektoriranje_Wikipedije_--_Nad_literatur o_z_analizo_socialnih_omrežij_--_Iz_Maribora_--_Z _Dunaja Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_potrebujejo_lekturo -- članki na Wikipediji, ki potrebujejo lekturo: za posameznike in za seminarsko delo. http://www.nytimes.com/2012/09/09/opinion/sunday/the-social-networks-of-myths.html?_r=1 -- angleški članek o Beowulfu in Iliadi kot socialnih omrežjih. [Ker na Slovenskem spoštujemo pravico literarnih oseb do anonimnosti, se takih raziskav za slovensko književnost v bližnji prihodnosti ne moremo nadejati. -- mh] http://www.aristej.si/slo/ -- nova številka Dialogov o razmerju med politiko in kulturo. http://ris.vecer.com/risarhiv/velikiteksti/povecava.asp?id=5792227&ImeTabele=ARH2012VEC&vzorec=jani -- Jani Kovačič v Večeru o izganjanju slovenščine. === Od: Janez Stergar Datum: 13. september 2012 15:07 Zadeva: 43-ič letos [...] Med dunajskimi Slovenci se je porodila želja za ustanovitev trijezične slovensko - nemško - angleške gimnazije oziroma gimnazijskega razreda. Osnovo za načrtovanje lahko predstavlja le kolikor toliko obsežen seznam otrok, ki bi imeli interes za tako šolanje. Na naslovu kolsek na golik.at lahko poizveste po podrobnostih pobude ali pa nanj že sporočite ime in priimek potencialnega šolarja, rojstne podatke ter naslov bivanja s telefonom in/ali e-naslovom staršev. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 14 15:39:44 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 14 Sep 2012 15:39:44 +0200 Subject: [SlovLit] = O_spletni_učilnici_in_plonkanju_--_Pou k_slovenščine_v_Gradcu_--_Milka_Bobnar Message-ID: http://newsroom.cisco.com/feature-content?type=webcontent&articleId=1008003 -- angleški članek o pedagoškem zadoščenju pri spletnih tečajih. http://chronicle.com/article/Dozens-of-Plagiarism-Incidents/133697/ -- pa še o plonkanju pri seminarskih izdelkih; s številnimi komentarji. === From: Date: 2012/9/14 Subject: [Pavelhaus] Pouk slovenščine v Gradcu Z letošnjim šolskim letom se bo začel t. i. Mehrschulenkurs Slowenisch, ki bo potekal ob torkih popoldne na šoli KLEX, Klusemann Extern, Marschallgasse 19-21, 8020 Gradec. K pouku se lahko še vedno prijavijo učenci AHS (BMHS), in sicer tako tisti, ki jim je slovenščina prvi jezik, kot tudi tisti, ki se želijo slovenščino učiti kot drugi/tuji jezik. Več informacij dobite pri učiteljici Tatjani Vučajnk, e-pošta: tanadob na hotmail.com Nadaljuje se tudi t. i. pouk maternega jezika, ki bo potekal ob sredah popoldne na NMS St. Andrä, Kernstockgasse 1, 8020 Gradec: http://www.nmsandrae.at/b1/a1.htm Prisrčno vabljeni! === Od: Berta Golob Datum: 14. september 2012 15:05 Zadeva: povem Najbrž ne vsa stara in ne srednja, še manj pa mlada slavistična srenja ve, da je pred tednom dni v domu za starostnike v Novem mestu umrla slavistka profesorica Milka Bobnar; poučevala je vsa leta v Novem mestu. Berta Golob From matjaz.zaplotnik na siol.net Mon Sep 17 20:58:56 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Mon, 17 Sep 2012 20:58:56 +0200 Subject: [SlovLit] zbornik Slavistika v regijah - Koper / Kronika SdS 90 / obvestilo o volitvah za DS RS 2012 Message-ID: <505772F0.3175.14F18A23@matjaz.zaplotnik.siol.net> V tisku: Slavistika v regijah - Koper: Koprska slovenistika na stičišču kultur. Medkulturne jezikovne rabe. Slovenska književnost v slovanskih jezikih. Okrogla miza Avtor, prevajalec in lektor -- zavezniki ali nasprotniki. Razvijanje pismenosti skozi sodobne jezikovne in literarne prakse. Študijski zaključki -- profesionalni začetki. Uredila Boža Krakar Vogel. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije in Znanstvena založba FF, 2012. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 23). ISBN 978-961-6715-11- 9. Spletna povezava: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/zbornik Neposredna povezava na e-publikacijo: http://www.calameo.com/read/000889460c94ddef3b0be ===== Izšla je kongresna številka Kronike Slavističnega društva Slovenije, 15. 9. 2012: http://641.gvs.arnes.si/kronika.html Neposredna povezava na e-publikacijo: http://www.calameo.com/read/000889460da506d65359d ===== UO ZD SdS je na svoji zadnji seji 29. 6. 2012 predlagal dr. Zorana Božiča, prof. svetnika, kot kandidata za volitve v Državni svet RS za področje vzgoje in izobraževanja. Dokončno kandidaturo bo potrdil občni zbor SdS, 28. 9. 2011 na slavističnem kongresu v Kopru (http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/). Do tedaj lahko člani Slavističnega društva predlagate še druge kandidate, o katerih bomo razpravljali na občnem zboru. Predloge sporočite na e-naslov sloslavko na gmail.com. Volitve v Državni svet RS bodo 22. 11. 2012. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS From jordan.petra na gmail.com Tue Sep 18 11:07:39 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Tue, 18 Sep 2012 11:07:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_v_Kopru Message-ID: Rok za prijave na Slovenski slavistični kongres: Slavistika v regijah -- Koper (27. do 29. 9. 2012) je podaljšan na 22. september 2012. Program, obvestila o prenočiščih idr. najdete na spletni strani Slavističnega društva Slovenije: https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12, elektronsko prijavnico pa na strani https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12/prijava. Lepo vabljeni k udeležbi. Petra Jordan, tajnica Zd SdS From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 19 08:51:51 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Sep 2012 08:51:51 +0200 Subject: [SlovLit] Prostor -- Privatno -- Z Dunaja Message-ID: http://sl.wikiversity.org/wiki/Prostor_v_slovenskih_literarnovednih_študijah -- M. Hladnik, Prostor v slovenskih literarnovednih študijah: Kritične izdaje klasikov (predobjava). === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri181/index.html -- privatno :) === From: SZI Date: 2012/9/18 Subject: Ekskurzija Slovenija Od 21. do 23. septembra 2012 se bo skupina slovensko in nemško govorečih udeležencev ekskurzije napotila v Ljubljano, kjer bo ob 16.00 uri potekala v Avstrijskem institutu predstavitev knjige. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju in Avstrijsko-slovenska družba Dunaj vabita ob svoji ekskurziji po Sloveniji na predstavitev knjige ... tout Vienne!: Gustav Orglmeister. Der letzte Wiener k. u. k. Hofbaumeister. Predstavitev bo v petek, 21. septembra 2012, 16.00 h, Österreich Institut Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 11, 1000 Ljubljana. Pozdrav veleposlanik dr. Clemens Koja, dr. Erika Sieder, avtorica, dr. Marija Klobčar, ZRC SAZU, Zbiranje ljudskih pesmi na Slovenskem v okviru akcije Ljudska pesem v Avstriji, glasbeni okvir Sabine Scheybal, harfa. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 19 09:46:38 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Sep 2012 09:46:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar_za_učitelje_STJ_--_Ihan_Del euze_Aristotel Message-ID: From: "Mihaela Knez" To: Date: Tue, 18 Sep 2012 13:37:40 +0200 Subject: seminar za učitelje Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik bomo tudi letos organizirali 20-urni seminar za učitelje, ki v osnovnih in srednjih šolah poučujejo slovenščino učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Seminar bo potekal od 2. do 23. oktobra 2012 v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 (v stavbi Univerze v Ljubljani). Prijave na seminar sprejemamo do 27. 9. 2012 na mihaela.knez na guest.arnes.si (predmet: prijava na seminar). Ob prijavi navedite, kdo bo plačnik računa [...] Seminar bo izveden, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Kotizacija za 20-urni seminar znaša 50 EUR. [...] Program seminarja torek, 2. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur) Slovenščina kot drugi jezik v slovenskih šolah: vsebine pri poučevanju slovenščine kot drugega jezika (Mihaela Knez) 5 torek, 9. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur) Priprava gradiva za delo v razredu: delo z besedilom, razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti (Mihaela Knez) 5 torek, 16. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur) (Samo)opazovanje in pouk tujega jezika (dr. Nataša Pirih Svetina) Mini tečaj albanščine - učenje drugega jezika (Alma Bejtullahu) 5 torek, 23. 10. 2012 15.00-19.00 (5 ur) Merjenje in preverjanje jezikovnega znanja (dr. Ina Ferbežar) Vprašanja udeležencev seminarja, izmenjava mnenj, evalvacija seminarja (Mihaela Knez) 5 Program seminarja je dostopen tudi na internetu: www.centerslo.net Vljudno vabljeni. Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta === From: "Študentska Založba" Date: Wed, 19 Sep 2012 07:10:30 +0000 Subject: Vabilo: tiskovna konferenca zbirke Koda Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco Študentske založbe, ki bo v torek, 25. septembra, ob 11.00 v prostorih Študentske založbe (Borštnikov trg 2, Ljubljana). Predstavili bomo tri novosti iz zbirke Koda: Alojz Ihan: Državljanski eseji (spremna beseda: Rado Pezdir) Gilles Deleuze: Proust in znaki (prevod: Jana Pavlič) Aristoteles: Poetika (prevod: Kajetan Gantar) Alojz Ihan: Državljanski eseji V >>državljanskih esejih<< Ihan takoj na začetku osupne bralca z radikalno novo definicijo človeške moralnosti - morala je za avtorja možganski procesor, ki z občutkom >>mirne vesti<< napove, da nas okolica zaradi naših dejanj ne bo zavrgla. S tem je avtorju uspelo najti kraljevsko izhodišče, da lahko z radikalnostjo človeškega anatoma in fiziologa, hkrati pa z duhovitostjo umetnika na prijeten in celo lahkoten način opisuje slovenske in svetovne dimenzije sodobne družbene krize - v kateri imajo vsi akterji >>čisto vest<<, hkrati pa je vsak dan milijonom ukradeno ne le njihovo imetje, temveč tudi prihodnost. Ihan s klinično mirnostjo secira človekovo moralo in hkrati niti v enem trenutku ne moralizira - >>morala je del naše anatomije in našega funkcioniranja, je edina, ki jo imamo, in bolj, ko jo poznamo, bolje jo bomo znali uporabljati za bivanje na kosu zemlje, kjer smo se rodili<<. Gilles Deleuze: Proust in znaki Spremna beseda: Jana Pavlič in Tomaž Toporišič Vsak simptom je beseda, ampak najprej so vse besede simptomi, pravi Gilles Deleuze ob Proustovem Iskanju izgubljenega časa. Nismo ne fiziki ne metafiziki: biti moramo egiptologi. Kajti med stvarmi ni mehanskih zakonov, kot med duhovi ni hotene komunikacije. Vse je implicirano, vse je komplicirano, vse je znak, pomen, esenca. Logosa ni, so le hieroglifi. Deleuze nam pokaže, da Proust ni avtor, ki poskuša razbite delce sestaviti v celoto, temveč avtor, ki se zaveda revolucionarnega pomena fragmenta, ki je prav tista celota, za katero se trudimo. Aristoteles: Poetika Filozof Aristotel (384-322 pr. n. š.) je epohalna osebnost takšnega formata, da bi kateremukoli njegovemu delu težko odrekali velik pomen za znanost in kulturo. Gotovo pa so nekatera njegova dela še posebno izjemna. Eno od njih je Poetika, delo s področja filozofske estetike in teorije umetnosti, za katero smemo trditi, da je najpomembnejše tovrstno besedilo v zgodovini človeške misli sploh. Aristotel v njem obravnava predvsem dve umetniški obliki: tragedijo in epiko, pri čemer večji del razprave nameni prvi. Aristoteles je s svojimi pogledi iz Poetike neizmerno vplival na prihodnje čase vse do današnjih dni. Na tiskovni konferenci bomo predstavili tudi projekt Odprimo vrata kulture slepim in slabovidnim, ki je potekal ob podpori Evropskega socialnega sklada in se je zaključil v začetku septembra. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 19 09:52:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Sep 2012 09:52:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Neznane_arhaične_besede Message-ID: From: "Tomaz Erjavec" To: Date: Wed, 19 Sep 2012 09:02:53 +0200 Subject: Neznane arhaične besede Spoštovani SlovLitovci, pri delu na korpusu starejše slovenščine (http://nl.ijs.si/imp/ ) smo naleteli na nekaj (pre)trdih orehov. Če kdo od vas ve, kako bi se spodnje besede posodobile, bi bili na moč hvaležni! lp, Tomaž Erjavec - ne znam razvozlati, kaj naj bi pomenile sledeče besede: napredvzetje, predsevzetje, predse vzetje, predsevzetek. Tudi se ne pojavijo v nobenem drugem besedilu kot v Robinsonu. http://tinyurl.com/8jfaj6o http://tinyurl.com/9cbt9eh - takaj, ta kaj. Tudi te besede ne najdem. Glede na kontekst bi lahko pomenila takrat, vendar ne upam ugibati. Ima kdo kako idejo? http://tinyurl.com/9zq5aq7 - nažnol: /... ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel .../ Ne razberem, ali je nažnol le sopomenka besede nažel, ali pomeni kaj drugega (nažnola, Ncf?). http://tinyurl.com/96ogelb - odsog http://tinyurl.com/8mt28dj - sretenj, vstret. Ne najdem pomena. Morda bi lahko izhajalo iz sretavati, sresti (Pleteršnik: http://bos.zrc-sazu.si/c/PL/neva.exe?name=pl&expression=sret&hs=1). Po kontekstu bi morda ustrezal pomen naproti. http://tinyurl.com/8d737zd - mestivka, ohrankinja, meševavka: ne razumem pomena. Mestivec ima po Pleteršniku pomen der Traubentreter, der Kelterer, ampak ne vem, če se tukaj govori o tem. Glede na pomišljaj med mestivko in meševavko bi lahko bili sopomenki. http://tinyurl.com/9qpuhrv - kuljka: kljuka? Zatipkana beseda? http://tinyurl.com/94kxd2l From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 19 19:40:32 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Sep 2012 19:40:32 +0200 Subject: [SlovLit] = Evropski_dan_jezikov_v_Gradcu_--_Re=3A_N eznane_arhaične_besede_--_Mira_Mihelič Message-ID: From: Pavel Date: 2012/9/18 Subject: [Pavelhaus] 26. 9. 2012, VOICING PEOPLE Program ob evropskem dnevu jezikov VOICING PEOPLE Program ob evropskem dnevu jezikov Sreda, 26. 9. 2012, 17.00 - 20.00 h ORF-Zentrum, Marburger Straße 20, 8010 Graz Novo potovanje s priljubljenim avtobusom jezikov: film, gledališče, literatura in glasba v več jezikih mesta Gradec Omejeno število udeležencev! Rok prijave: 21.09.2012 Prijave: Mag.a Heidrun Oswald, AKADEMIE GRAZ, Schmiedgasse 40/1, 8010 Graz, heidi.oswald na akademie-graz.at Slovesna predstavitev potujoče rastave za šole SPRACHENLANDSCHAFT DELUXE (JEZIKOVNA POKRAJINA DELUXE) Program 16.45 Einlass (ORF-Zentrum) / dostop 17.00 feierliche Präsentation von SPRACHENLANDSCHAFT DELUXE / slovesna predstavitev razstave SPRACHENLANDSCHAFT DELUXE 17.30 - 19.30 Sprachenbus-Tour (Abfahrt und Ankunft vor dem ORF Zentrum, Marburger Straße 20) / tura avtobusa jezikov (odhod in prihod pred ORFom, Marburgerstraße 20) Stationen Sprachenbus/postaje avtobusa jezikov: TALKSHOW - večjezični gledališki projekt nove srednje šole St. Andrä Radio Helsinki, Griesgasse 8, 17.40 h WIR SPRECHEN UNS - (Pogovarjali se bomo) - Krstna uprizoritev kratkega animiranega filma Julije Laggner in Andreje Markart o večjezičnosti v Gradcu Theater im Bahnhof, Elisabethinergasse 27a, 18.00 h CROSSOVER v romščini in slovenščini: szenično branje s Sandro Selimović in Andrejem Rozmanom Rozo Puch-Museum (Muzej Johanna Pucha/Janeza Puha), Puchgasse 85, 18.25 h IZMENIČNI SPEV v štajerskem narečju in kitajščini; nastopa zbor HIB.art.chor Liebenau pod vodstvom Marije Fürntratt ORF Zentrum, ORF Steiermark, Marburger Straße 20, 19.10 h Nato: prijetno druženje! Prireditelji: Akademie Graz, treffpunkt sprachen / Plurilingualismus der Karl-Franzens-Universität Graz, Verein [spi:k] - Sprache, Identität, Kultur, Pavelhaus/Pavlova hiša, Konfuzius-Institut, PHSt, NMS St. Andrä, Radio Helsinki, Theater im Bahnhof, Puch-Museum, Holding Graz Kommunale Dienstleitungen GmbH und ORF Steiermark. === Od: Andrej Šurla Datum: 19. september 2012 10:35 Zadeva: Re: [SlovLit] Neznane arhaične besede (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004225.html) Samo hitra ideja za "predsevzetje". Mislim, da gre za isto, kar - prav tako precej arhaično - poimenuje beseda "podjetje", kadar je v starejših besedilih rabljena v pomenu "dejanje, dogodek, načrt, doživetje", torej tako, kot pravi SSKJ: 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja Sama beseda "predsevzetje" pa bi lahko prišla iz zahodnoslovanskega jezikovnega sorodstva. Poljaki poznajo in čisto živo uporabljajo besedo przedsięwzięcie. Iz slovarja sopomenk in protipomenk (http://megaslownik.pl/slownik/synonimy_antonimy/17188,przedsi%C4%99wzi%C4%99cie): >> rzeczownik (samostalnik) przedsięwzięcie synonimy: interes, transakcja, przedsięwzięcie >> rzeczownik przedsięwzięcie synonimy: idea, impuls, inicjatywa, my¶l, pomysł, projekt, propozycja, przedsięwzięcie >> rzeczownik przedsięwzięcie synonimy: akcja, kampania, przedsięwzięcie Lep pozdrav, Andrej === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042552618 -- ob 100. obletnici rojstva Mire Mihelič From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 20 09:35:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Sep 2012 09:35:10 +0200 Subject: [SlovLit] = Klasično_izobraževanje_--_Re=3A_Nezn ane_arhaične_besede Message-ID: Od: Rott, Zala Datum: 20. september 2012 08:34 Zadeva: Vabilo na predavanje avstrijskega zveznega ministra za znanost in raziskovanje (pon., 24.9.2012) Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanje z naslovom >>Zur Zukunft der klassischen Bildung in Europa<<, ki ga bo ob svojem uradnem obisku v Ljubljani imel avstrijski zvezni minister za znanost in raziskovanje prof. dr. Karlheinz Töchterle. Prof. dr Karheinz Töchterle je redni profesor za klasično filologijo na Univerzi v Innsbrucku in se na svojem strokovnem področju ukvarja zlasti z rimsko tragedijo in literarno teorijo, z recepcijo antike, z neolatinskimi študijami in z didaktiko klasičnih jezikov. Predavanje bo v ponedeljek, 24. 9. 2012, ob 16h na sedežu Univerze v Ljubljani (na Kongresnem trgu), v Zbornični dvorani (1. nadstropje desno). Izr. prof. dr. Jerneja Kavčič, predstojnica Oddelka za klasično filologijo === From: Irena Rain To: Date: Wed, 19 Sep 2012 19:11:26 +0000 Subject: Neznane arhaične besede - odgovori (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004225.html) Ker mi je ta slovnično-besedni oreh zbudil zanimanje, sem se ga lotila in ga poskusila rešiti. Tako da tukaj prilagam rešitve, kakor sem prišla do njih. Delala sem po kontekstu oziroma spremnem besedilu, tako da je možno, da se prevodi mogoče ne bodo povsem ujemali z dano situacijo. Sicer pa, presodite sami. Lep jesenski pozdrav, Irena Blazinšek Napredvzetje - Napor, ali prizadevanje. Poglejte pridige Za cerkev, šolo in dom, (pridiga za 16. binkoštno nedeljo) stran 40 v HTML formatu. Prilagam link: https://www.google.si/search?q=urn_nbn-si_doc_wmrvdomm&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a Takaj - Možno da gre za različico besede "tamkaj" kot krajevnega pridevnika, ki bi pomenil 'tam, na tistem kraju' Nažnol - Ne more biti sopomenka.... mogoče bi lahko pomenilo klasje, ali pa vrsto pšenice. Odsog - od njega, njegov, lastninski pridevnik Sretenj - lahko je 'srečanje', boljši pomen bi bil 'nasproti' Mestivka - Žal ne morem razložiti, ker link do besede v kontekstu ne dela. Kuljka - Verjetno gre za preneseno besedo iz ukrajinščine - 'kuljka' je manjšalnica od 'kulje' . 'Kulja' pomeni 'žoga' ali 'krogla' tako je 'kuljka' žogica/kroglica, v danem kontekstu verjetno pomeni kroglo ali naboj. Prilagam link k ukrajinski razlagi pojma, za prevod; če ne znate ukrajinščine, pojdite na Googlov Prevajalnik in prilimajte besedilo s sledečega linka: http://sum.in.ua/s/kuljka From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 20 17:20:38 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Sep 2012 17:20:38 +0200 Subject: [SlovLit] Geokodiranje in kulturomika -- Cobiss -- Wikivir -- Sprehod po Trstu Message-ID: http://www.dlib.org/dlib/september12/leetaru/09leetaru.html -- Kalev H. Leetaru, Fulltext Geocoding Versus Spatial Metadata for Large Text Archives: Towards a Geographically Enriched Wikipedia, članek iz D-Lib Magazine 18/9-10 o samodejnem označevanju geografskih imen v besedilih. Hm, uporabno tudi za označevanje (bognasvaruj, samo da ne izločanje!) osebnih imen. https://www.youtube.com/watch?v=KmCQVIVpzWg -- vizualizacija svetovne zgodovine kot rezultat goegrafskega kodiranja v povezavi z letnicami v zgornjem članku. http://www.sgi.com/go/wikipedia/ -- kulturomične (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturomika) raziskave Wikipedije, najobširnejše svetovne baze podatkov. http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2.asp?id=258225649 -- jesenski brezplačni tečaji iskanja po Cobissu (NUK). === Kljub temu, da uradne odločitve o izvajalcu popravljalnih del na Wikiviru še ni, delo tam v vedrem upanju na uspeh na razpisu že poteka (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika). Od danes je po zaslugi Franceta Malešiča dostopna povest Matevža Ravnikarja Poženčana Martinez iz Podloma, 1847/48 (http://sl.wikisource.org/wiki/Martinez_iz_Podloma), v okviru projekta pa že nekaj dni Josipa Lavtižarja Junaška doba Slovencev, 1935/36 (http://sl.wikisource.org/wiki/Juna%C5%A1ka_doba_Slovencev), Ivana Albrehta Zgodba o Brlogarju, Pavleta Perka Cerkovnik Rok, Mimi Malenšek, Senca na domačiji, Pavline Pajkove Najdenec in še kaj. -- miran === From: Neva Zaghet To: slovlit-request na ijs.si, slovlit na ijs.si Date: Thu, 20 Sep 2012 17:13:44 +0200 Subject: Sprehod po slovenskem Trstu Slavisticno drustvo Trst-Gorica-Videm vabi v torek, 25. 9. 2012, na sprehod po slovenskem Trstu, ki ga bo vodila novinarka Poljanka Dolhar. Zbiralisce ob 15.50 pred stolnico sv. Justa: sprehodili se bomo po starem mestu do nabrežja in pomola Audace, mimo Velikega in Borznega trga vse do Trga Oberdan, kjer se bo ogled zakljucil priblizno ob 18. uri. Sprehod je namenjen clanom in neclanom, ob priliki pa bo mogoce poravnati tudi clanarino. Vabljeni, da se nam pridruzite. Neva Zaghet (tajnica Slavisticnega drustva Trst-Gorica-Videm) From simon.krek na guest.arnes.si Fri Sep 21 09:12:57 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Fri, 21 Sep 2012 09:12:57 +0200 Subject: [SlovLit] Bela knjiga META-NET Message-ID: <001601cd97c8$88695430$993bfc90$@guest.arnes.si> Pozdravljeni, nedavno je pri založbi Springer izšla bela knjiga o jezikovnih tehnologijah za slovenščino (http://www.meta-net.eu/whitepapers/volumes/slovene), ki je del zbirke "Evropski jeziki v digitalni dobi" (http://www.meta-net.eu/whitepapers/index_html). Zbirka je izšla v okviru projekta META-NET (http://www.meta-net.eu/), pri izdelavi pa je sodelovalo več kot dvesto avtorjev (http://www.meta-net.eu/whitepapers/authors-and-contributors). Izsledki bele knjige bodo predstavljeni v okviru konference Jezikovne tehnologije 2012, v torek, 9. oktobra ob 16. uri na Institutu Jožef Stefan (B1 - Predavalnica biokemije). Krajšemu predavanju bo sledila debata - kot izhodišče zanjo prilagam pet predlogov za izboljšanje stanja na področju jezikovnih tehnologij za slovenščino, ki izhajajo iz primerjave s stanjem in prizadevanji pri drugih jezikih: 1. **vzdrževalni in distribucijski center**: treba bi bilo vzpostaviti institucijo, ki bi sistemsko vzdrževala in distribuirala že izdelane vire, ker se pogosto dogaja, da so bila zaradi neobstoja tovrstne institucije vložena sredstva potrošena brez želenega učinka, 2. **dolgoročni načrt razvoja virov in orodij za slovenski jezik**: glede na zelo pozitivne izkušnje s podobnimi načrti v drugih državah (npr. Nizozemska, Estonija itd.) bi bilo treba narediti razmeroma podroben dolgoročni načrt virov in orodij za slovenščino, 3. **specializirani znanstveni raziskovalni program**: trenutno ne obstaja raziskovalni program, namenjen jezikovnim tehnologijam za slovenščino, torej financiranje raziskav na tem področju ni niti stabilno niti sistematično, 4. **interdisciplinarni študijski program**: področje jezikovnih tehnologij se ne more razvijati brez pridobivanja znanja in vzgajanja mlajših generacij, manjka interdisciplinarni program, ki bi povezoval jezikoslovni in tehnološki del, 5. **center odličnosti**: centri odličnosti so primerna oblika za povezovanje akademske sfere z industrijskimi partnerji, kar je na področju jezikovnih tehnologij nujno. Vabim vas na debato o predlaganih aktivnostih, bodisi na spletnem forumu ali v živo na konferenci. Lep pozdrav, Simon ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia skype: simon.krek.jsi twitter: @SimonKrek ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 21 14:34:44 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 21 Sep 2012 14:34:44 +0200 Subject: [SlovLit] O_spolu_in_prevodih_pri_Modrijanovih_--_O_Jos=E9ju_Saramagu Message-ID: From: "Založba Modrijan" Date: Fri, 21 Sep 2012 14:19:40 +0200 Subject: Naslednji teden na Knjigokupu Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27, Ljubljana torek, 25. september, ob 19. uri, Cafe Open O ednini, dvojini in množini razno- in istospolno usmerjenih in o knjigi Homo domesticus v Cafeju Open Modrijanova knjigarna vsako leto v času Knjigokupa svoje obiskovalce in kupce povabi še na kakšno drugo lokacijo. Tako se ideja Knjigokupa in glas o dobrih knjigah širi tudi zunaj prostorov Modrijanove knjigarne. Letos skupaj z založbo Modrijan gostujemo v ljubljanskem lokalu Cafe Open na Hrenovi 19. Literarni večer bo posvečen ameriškemu dramatiku in pisatelju Davidu Valdesu Greenwoodu in njegovi avtobiografski pripovedi Homo domesticus, ki je poleti izšla pri Modrijanu. O ednini, dvojini in množini razno- in istospolno usmerjenih se bodo pogovarjali sociolog in aktivist za pravice istospolno usmerjenih Miha Lobnik, pisateljica in prevajalka knjige Lili Potpara in Matjaž Konvalinka, ki skupaj s partnerjem in njuno hčerko živi v istospolni družini. Pogovor bo povezoval raziskovalec Roman Kuhar. sreda, 26. september, ob 18. uri, Modrijanova knjigarna Uveljavljeni slovenski prevajalci o dobrih, slabih in popolnoma zgrešenih prevodih literarnih del Zakaj so nekateri literarni prevodi tako obupno slabi in drugi izjemni? Kaj vse potrebuje dober prevajalec, da mu uspe odličen prevod? Kako je mogoče, da včasih celo izvrsten prevajalec zagreši slab prevod - mu je zmanjkalo časa za piljenje, je bil honorar premalo spodbuden ali pa mu izvirnik preprosto ni >>sedel<>samokritiko<< - si je prevajalec zmožen priznati, da mu prevod ni uspel? In kako je s kritiko - koliko prevajalcev si sploh upa vzeti pod drobnogled prevod svojega kolega in ga kritično oceniti? Odgovore bo skušala poiskati četverica uveljavljenih slovenskih prevajalcev - Andrej E. Skubic, Đurđa Strsoglavec, Mateja Seliškar Kenda in Breda Biščak, zadnja tudi kot moderatorka. === Od: Zajc, kristina Datum: 21. september 2012 14:25 Zadeva: Vabljeni na predavanje prof. Miguela Reala Lektorat za portugalski jezik Oddelka za romanske jezike in književnosti FF vabi na predavanje prof. Miguela Reala z naslovom Delo Joséja Saramaga, ki bo v soboto, 6. oktobra 2012, ob 11. uri v predavalnici 13 na FF. Miguel Real je pisatelj, dramatik, esejist, profesor in raziskovalec Centra za književnost v portugalskem jeziku Filozofske fakultete v Lizboni (CLEPUL). Je izjemen poznavalec del portugalskega nobelovca Joséja Saramaga. O njegove delu je napisal knjigo esejev Narativno, čudežno, tragično in sveto v delu 'Zapis o samostanu' (1998), Je dobitnik mnogih prestižnih portugalskih literarnih nagrad. Med drugim je za gledališko besedilo Portugalska družina (Uma Família Portuguesa), ki so jo v letu 2010 uprizorili v Teatro Aberto, leta 2008 prejel Veliko gledališko nagrado portugalskega Združenja avtorjev. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 24 08:26:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Sep 2012 08:26:39 +0200 Subject: [SlovLit] Zastavica -- Bernard Colombat Message-ID: Od: Zoran Božič Datum: 23. september 2012 20:24 Zadeva: Vprašanja ob pripetku (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/npmk.jpg) Dragi Miran, malo za šalo, malo za res (lahko daš tudi na slovlit): 1. Kdo je moški, ki "skače" v vodo? 2. V katerem mestu je ta stranski oltar? 3. Komu je posvečen doprsni kip pred cerkvijo? Za vse tri pravilne odgovore častim pijačo na kongresu v Kopru. LP Zoran === Od: Kozma Ahačič Datum: 24. september 2012 08:20 Zadeva: Za SlovLit - Bernard Colombat Kako pripraviti elektronsko zbirko uporabnih informacij na določeno tematiko za mednarodno javnost? Kako zbrati, prepisati in za iskanje opremiti elektronsko zbirko za znanstveno rabo? Za področje zgodovine jezikoslovja bo o tem spregovoril prof. dr. Bernard Colombat z Univerze Paris Diderot in inštituta Laboratoire d'Histoire des Théories Linguistiques v Parizu v svojem predavanju na Historičnem seminarju ZRC SAZU: Pomen specializiranih elektronskih zbirk podatkov za raziskovanje zgodovine jezikoslovnih teorij: dva primera Predavanje bo pokazalo, kakšen vpliv na razvoj preučevanja zgodovine jezikoslovnih teorij imajo lahko elektronske zbirke podatkov. V tem okviru bo predavatelj predstavil dve tovrstni zbirki: ? Corpus de textes linguistiques fondamentaux [Korpus temeljnih jezikoslovnih besedil], ki vsebuje tudi Corpus représentatif des grammaires et des traditions linguistiques [Reprezentativni korpus slovnic in jezikoslovnih tradicij]; ? Grand Corpus des grammaires françaises, des remarques et des traités sur la langue (XIVe-XVIIe si?cles) [Veliki korpus francoskih slovnic ter jezikoslovnih zapisov in razprav (14.?17. stoletje)]. Orisan bo vzporedni razvoj obeh projektov, prikazano delovanje obeh zbirk podatkov ter različne možnosti iskanj, ki jih ponujata. V projektu CTLF sodeluje tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Bernard Colombat je profesor zgodovine jezikoslovnih teorij na Univerzi Paris Diderot v Parizu. Po prejeti klasični izobrazbi je bil profesor latinskega jezika na Univerzi Stendhal (Grenoble III) in nato na ENS v Lyonu. Sprva je raziskoval zgodovino latinskega slovničarstva, nato pa se je njegovo raziskovanje razširilo še na ugotavljanje vpliva latinskega slovničarstva na prve slovnice francoskega jezika. Še posebej se je posvetil preučevanju zgodovine besednih vrst, razvoja slovničarskega metajezika in zgodovine jezikoslovnih pojmov (npr. prehodnost). Pripravil je kritični prevod francoske slovnice Jeana Pillota (1561) in jezikoslovnega dela Mithridates Konrada Gessnerja (1555) iz latinščine v francoščino. Ureja spletno zbirko podatkov o jezikoslovnih besedilih. Trenutno pripravlja več kritičnih izdaj: Priscian (Ars, 14?18, skupaj z drugimi avtorji), Donait françois (J. Barton), De causis J. C. Scaligerja, Grammaire générale et raisonnée iz Port-Royala (1676, v sodelovanju z drugimi avtorji). Predavanje bo v četrtek, 27. septembra 2012, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Predavanje bo v francoskem jeziku s slovenskim prevodom. Vljudno vabljeni vsi jezikoslovci, literarni zgodovinarji in vsi, ki vas zanima elektronsko objavljanje humanističnih zbirk podatkov! Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si. From jordan.petra na gmail.com Mon Sep 24 14:48:55 2012 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Mon, 24 Sep 2012 14:48:55 +0200 Subject: [SlovLit] = 23=2E_slavistični_kongres_=28izjava_za _medije=29 Message-ID: Slavistično društvo Slovenije združuje univerzitetne profesorje, raziskovalce, jezikovne svetovalce, kulturnike, učitelje, prevajalce idr., ki se profesionalno ukvarjajo s slovenskim in z drugimi slovanskimi jeziki, literaturami in kulturami. Obstaja že 78 let in vsako leto (z redkimi prekinitvami) prireja osrednjo prireditev, slovenski slavistični kongres. Ta je namenjen pregledu strokovnih novosti, kritični izmenjavi mnenj o aktualnih vprašanjih jezika, literature in kulture in razpravljanju o stanovskih problemih oz. o družbenih razmerah, ki jih pogojujejo. Letošnji slavistični kongres bo od četrtka, 27. 9., do sobote, 29. 9., na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Osrednja tematska pozornost bo namenjena raziskovalnim in pedagoškim dosežkom slovenistike oz. slavistike na Univerzi na Primorskem, ki nastajajo v okviru Fakultete za humanistične študije, Znanstveno raziskovalnega središča in Pedagoške fakultete UP. Na teh inštitucijah je v še ne desetletju nastala prodorna in kreativna znanstvena in pedagoška usmeritev, ki skladno s svojim geografsko-kulturnim položajem temelji na interdisciplinarnosti in medkulturnosti in ki se lahko kljub doslej kratkemu trajanju pohvali z odmevnimi raziskovalnimi in študijskimi dosežki. Eni in drugi bodo razgrnjeni v plenarnih predavanjih in v posebni kongresni sekciji. Ob tej temi bodo sekcijska predavanja, okrogla miza in delavnice posvečeni še drugim temam oz. drugim interesnim skupinam udeležencev iz Slovenije in tujine - v četrtek lektorjem in prevajalcem ter jubilantoma Bertu Pribcu in Katarini Šalamun Biedrzyczki, v petek učiteljem in študentom. Predstavljene bodo tud številne knjižne novosti v zadnjem letu in uspešni projekti v stroki. Razglasili bomo dva nova častna člana, prof. dr. Toma Korošca,mdr. nekdanjega dekana FDV, in pisatelja Marjana Tomšiča ter podelili posebno priznanje odlični profesorici Rafki Kirn in najboljšim diplomantom in doktorantom vseh slovenskih slovenistik/slavistik. Vse to dogajanje bo predstavljeno v kongresnem zborniku, potek pa je opisan v priloženem kongresnem programu. Prireditev je po navadi dobro obiskana, čeprav nekdanjih 700 udeležencev, ki jih je prihajalo v letih gibanja Slovenščina v javnosti in protestov proti skupnim šolskim jedrom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, zaradi spremenjenih okoliščin ni več. Nekako 200 pa jih med pribl. 500 člani Slavističnega društva Slovenije še prihaja. In vsi prisotni, predavatelji in udeleženci, zavzeto odpirajo mnoga pomembna družbeno kulturna vprašanja ter razpravljajo o njih. Zato nas bo veselilo, če nam boste, spoštovani, pomagali, da se glas o nas, naših stališčih, strokovnih dosežkih in aktualnih dilemah razširi v javnosti. Protokolarni del kongresa se začne v četrtek, 27. septembra, začne ob 9.30. v Gledališču Koper. Informacije o kongresu in program lahko dobite na spletni strani https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12 Z lepimi pozdravi, Prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS Petra Jordan, prof., tajnica SdS From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 25 13:00:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 25 Sep 2012 13:00:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Občni_zbor_SDS_--_Re=3AZastavica_--_Lj ubljanske_zgodbe Message-ID: From: Petra Jordan To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 25 Sep 2012 10:42:31 +0200 Subject: Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo v petek, 28. septembra 2012, ob 9.00 v predavalnici Burja 1 Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Dnevni red: 1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, in zapisnikarja občnega zbora, volilne in verifikacijske komisije 2. Obravnava predlogov za nova častna člana in za dobitnico priznanja za odlično strokovno delo 3. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (B. Krakar Vogel) 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Volitve, razrešnica dosedanjemu vodstvu in imenovanje novega - soglasje h kandidaturi člana SdS za volitve v DS RS - imenovanje elektorjev - volitve novega nadzornega odbora društva - volitve novega častnega razsodišča društva - volitve novega predsednika SdS in članov IO (tajnika, blagajnika) 7. Razno Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo! Red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije === Od: Zoran Božič Datum: 25. september 2012 10:33 Zadeva: Dodatek k Vprašanjem (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004231.html) Dragi slovlitovci! Ker imam žep poln konvertibilnih novcev in jih ne bi rad nosil nazaj iz Kopra, pošiljam dodatno pojasnilo k Zastavici (vidim, da je nekatere uganka, sicer hudo strokovna, pritegnila, vendar je očitno pretežka): Doprsni kip je cenzuriral pesem. Pesnik je doživel padajočega moškega. Umrl je pred prvim taborom. Zoran Božič === http://www.trubarjevahisaliterature.si/ -- torek, 25. september ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature: Zgodbe Ljubljane (Ljubljana Tales); predstavitev pete antologije založbe New Europe Writers, v kateri so objavljene nove zgodbe o mestu Ljubljana. Vabljeni, vstop je prost! From miranhladnik1 na gmail.com Wed Sep 26 19:06:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 26 Sep 2012 19:06:41 +0200 Subject: [SlovLit] O prevajanju -- O digitalni dobi -- O simbolizmu -- O razvoju Slovenije Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 26. september 2012 16:15 Zadeva: LK, 1. oktober LK FF vabi na 987. sestanek v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo lekt. dr. Lara Burazer, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta UL. Tema predavanja: Zaznava in upoštevanje besedilnih značilnosti ob prevajanju ter njihov vpliv na sprejemljivost prevoda. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Simon Krek, Slovenski jezik v digitalni dobi / The Slovene Language in the Digital Age. Berlin, Heidelberg: Springer, 2012 (Bela knjiga/White Paper Series). 79 str. === Albena Ljudmilova Ivanova, Poezijata na južnoslavjanskija simbolizăm. Sofija: Akademično izdatelstvo Marin Drinov, 2006. 305 str. === From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 26 Sep 2012 18:46:43 +0200 Subject: Strategija razvoja Slovenije 2014--2020 Spoštovane kolegice in kolegi, na spodnjem naslovu lahko posredujete svoje predloge v zvezi z razvojem Slovenije. http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/razvojno_nacrtovanje_in_programiranje_strateskih_in_izvedbenih_dokumentov/razvojno_nacrtovanje_spremljanje_in_vrednotenje/sodeluj_pri_pripravi_strateskih_dokumentov/ Vabljeni k sodelovanju! Dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik From tomaz.erjavec na ijs.si Thu Sep 27 10:06:01 2012 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Thu, 27 Sep 2012 10:06:01 +0200 Subject: [SlovLit] Razjasnjene zastarele besede Message-ID: <031601cd9c86$ef21c190$cd6544b0$@ijs.si> Pozdravljeni, nekaj časa nazaj sem spraševal po pomenu nekaterih zastarelih besed in dobil več odgovorov, kot bi se upal nadejati. Najprej najlepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas in odgovorili s predlogi: Irena Blazinšek, Miran Hladnik, Nanika Holz, Adrian Kert, Irena Orel, Martina Ožbot, Cvetka Rezar, Tomaž Šmid, Andrej Šurla, Blaž Zabel, Savina Zwitter in Maja Žorga Dulmin, ki tudi sodeluje na projektu in je prijazno pripravila spodnji povzetek. Takole smo zdaj z vašo pomočjo rešili spodnje primere: 1.napredvzetje, predsevzetje, predse vzetje, predsevzetek = delo, ravnanje, opravilo http://tinyurl.com/8jfaj6o http://tinyurl.com/9cbt9eh Razlaga: splošna kalkirana raba v 16. stoletju, iz. nem vornehmen, nameriti se, lotiti se; pomensko blizu vorhaben, nameravati, na Gorenjskem se še danes kdaj pojavi ?vzel si je naprej, da bo ...? 2. takaj, ta kaj = tudi (http://tinyurl.com/9zq5aq7) Razlaga: vzhodnoslovensko in kajkavsko členek tudi, Slovar stare knjižne prekmurščine V. Novaka ga navaja kot prislov v pomenu tudi, enako. (predlogi so bili sicer še: takoj, tako, toliko, tolikanj) 3. nažnol = nažeti, nažel http://tinyurl.com/96ogelb Razlaga: glagol nažeti ? nažanjem, tvornopretekli deležnik nažnol je verjetno narečnovzhoden, analogen po sedanjiku žnjem (prekmurski knjižni jezik ? gl. Slovar stare knjižne prekmurščine, oz. nar. pkm. žnjen, žnec in žnjec 'žanjec' iz osnove žn- + -ol po tipu padnoti - padnol (SKJ pasti ? padel). 4. odsog = odsod (od tod) http://tinyurl.com/8mt28dj Razlaga: krajevni prislov 'od tu(kaj)', pričakovali bi sicer odsod ali odsot, tu se skriva stara oblika kazalnega zaimka s6 si se za bližino, ki jo je nadomestil ta (prvotno za oddaljenost) in se vidi v prislovih sem - tam, s(e)daj, tedaj ipd. 5. sretenj, vstret = iti nasproti http://tinyurl.com/8d737zd Razlaga: sretenj, vstret = sretenj, sretnja je srečanje (rus. vstreča, češ. stretnout); iti nevarnosti v sretenj -> iti nevarnosti naproti. 6. ohrankinja, mestivka, meševavka = maščevalka, braniteljica http://tinyurl.com/9qpuhrv Razlaga: mestivec (oz. mestivka) je ?mestitelj? je po Pleteršniku maščevalec. Meševavka -> maševavka -> maščevavka -> maščevalka. ?Ohrankinja? bi najbrž moralo biti ?obrankinja? ali braniteljica, stavek se tako bere: [...] veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor obrankinja (braniteljica) ino mestivka (maščevalka) ? meševavka (maščevalka): nedolžnosti ? ino krivice. (braniteljica in maščevalka nedolžnosti ... in krivice) [...] 7. kuljka = krogla http://tinyurl.com/94kxd2l Razlaga: ?kuljka? oz. ?kulja? je kugla (krogla), češ. kule 'krogla' (v pomenu municija), kulička 'frinkola' ukrajin. kulja 'žoga, krogla', kuljka 'žogica, kroglica', je tudi v slovarčku na koncu Robinsona, kontekst je, da bi mu sicer brez odlašanja kuljko/kroglo v glavo ustrelili. Seveda smo jih medtem še nekaj našli, če ne bo šlo s slovarji in googlom, se spet obrnemo na slovLit! lp, Tomaž -- Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 27 14:20:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 27 Sep 2012 14:20:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Za_dvojezične_učitelje_--_Konferenca _o_jezikovnih_tehnologijah_in_občni_zbor_društv a Message-ID: Po spletnih straneh celovške ORF povzemam, da se bo v četrtek, 27. 9. 2012 v Šempetru pri Novi Gorici pričel tridnevni tradicionalni seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje iz Koroške. -- Janez Strgar === Od: Tomaz Erjavec Datum: 27. september 2012 11:28 Zadeva: [SDJT-L] Konferenca JT - urnik predavanj Pozdravljeni, na http://nl.ijs.si/isjt12/ je objavljen urnik predavanj za letošnjo JT konferenco 8.-9. oktobra. Letos je zelo bogat program z dvema vabljenima predavanjema in 38 rednimi prispevki. Če si želite samo poslušat predavanja se tudi ni potrebno registrirati in plačati kotizacije. Konferenca traja dan in pol - popoldan 9. oktobra pa je najprej predstavitev bele knjige o JT, nato pa letni občni zbor SDJT, na katerega ste seveda tudi vabljeni! Multi-konferenca IS ima seveda še druga konference, ki vas utegnejo zanimati - seznam in urniki so na http://is.ijs.si/is/is2012/ Letos je mogoče najbolj zanimiva "100 LET ALANA TURINGA IN 20 LET SLAIS-A" z vabljenimi predavanji o zgodovini (in prihodnosti) umetne inteligence. lp, Tomaž === Od: Špela Vintar Datum: 27. september 2012 11:47 Zadeva: [SDJT-L] Letni občni zbor Spoštovani člani, vabimo vas na letni občni zbor društva, ki bo v torek, 9. oktobra 2012, ob 17:00 v predavalnici B1 na Institutu Jožef Stefan. Predlagani dnevni red je naslednji: 1. Poročilo o delovanju društva od zadnjega občnega zbora 13.12.11 2. Novi jezikovnotehnološki strežnik in HLTVO 3. Oblikovanje skupnega stališča in odziva v zvezi z odločbo informacijske pooblaščenke o korpusu Nova beseda 4. Oblikovanje konzorcija CLARIN 5. Razno Veselimo se vaše udeležbe in vas lepo pozdravljamo, Špela Vintar, predsednica SDJT, v imenu članov UO http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/sdjt-l From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 2 08:50:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Oct 2012 08:50:59 +0200 Subject: [SlovLit] Zgodba o Janezu, Franu in Miranu -- O Kvedrovi, Prennerjevi idr. Message-ID: Od: Zoran Božič Datum: 01. oktober 2012 23:43 Zadeva: Zgodba o Janezu, Franu in Miranu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004231.html, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004233.html) Ker hotel ni povedati, kdo je kraljico ..., je moral Janez Nepomuk kar hitro v vodo smuk. Ker hotel je dokazati, da je v državi red, je Franček brez besed Zdravljico dal na led. Ker hotel je pokazati, da sam je našel pot, je Miran sedel v kot in z guglom šel čez plot. Po koncu vikendaškega pohajkovanja po prekmurskih ravnicah in namakanja v toplovrelnih vodicah sva se z ženo podala na ovinkasto pot proti domači Primorski, s hvalevrednim slavističnim namenom, da se pokloniva rojstnima hišama velikega prleškega jezikoslovca in zgodajumrlega pesnika o rdečeličkah. Žal nama ni bilo usojeno pofotkati spominskih plošč v Radomerščaku in Cerovcu, pač pa sva si fino naphala prazna želodčka v svetlobojni gostilni Tramšek v Žerovincih. V Ljutomeru sva se sprehodila po osrednjem, sveže tlakovanem trgu z velikim klopotcem in alejo domačih velikanov, ki jo na začetku krasi doprsna soha Radoslava Razlaga, avtorja znamenite pesmarice in pisca blagozvenečega ilirskega jezika, na preostalih kvadrastih podstavkih pa sva lahko občudovala le doprsne kipe v nematerializirani obliki (prosto po Marku Pogačniku). Pohajavši pred župnijsko cerkvijo Janeza Krstnika naju preseneti kip cenzorja aktualne slovenske himne (po ustavi), ki je sicer visoko cenil in v svojih dunajskih berilih propagiral milozvočne pesmi svetobolnega Gorenjca, v temačni notranjosti božjega hrama pa se mi ob desnem stranskem oltarju pod izmučenim telesom Zveličarja pogled ustavi na ovalnem medaljonu, ujetem v razkošno baročno obrobo. Prepoznavši meni tako ljubega Nepomuka sežem po starem in skromnem digitalcu, zamaknem kot, da ne bi bleščava bliskovite luči pokvarila posnetka, pritisnem na gumbek in se zadovoljen pridružim ženi. Prišedši domov si ogledujeva posnetke in metanje praškega nadškofa v Vltavo me tako navduši, da si hipoma zamislim uganko v treh stopnjah in z nagrado na kongresu v Kopru in jo pošljem slavnemu preštevalcu besed, z dovoljenjem, da jo posreduje vesoljnemu slovlitovstvu. Hladnikov Miranček je bil tudi prvi, ki se je odzval na preizkus razgledanosti in inteligence in detektivskih sposobnosti. Zapisal je, da je prišel samo do razkritja padajočega nadškofa, in samokritično dodal, da v Kopru pričakuje vsaj vrečko cukra ob kavi. Seveda sem mu čestital za tretjinsko rešitev, obenem pa pripomnil, da si kaj več kot cuker res ne zasluži. Ker v nadaljevanju ni bilo več nobenega odziva (mi je pa nekdanja kolegica Posod? dala vedeti, da jo enigma duhovnika s kazalcem na ustih močno vzburja in da ponoči ne more spati), sem se odločil za dodatek k uganki, ki pa sem ga v svoji šomoštrski zlobi primerno zavozlal. Hladnikov Miranček, ponosen potomec neustrašnega Mlinarjevega Janeza, se je tokrat res poglobil, zanemaril ženo in otroke in vzdrževanje strehe in košnjo trave in praznenje greznice in ure in ure, pozno v noč in zgodaj v dan buljil v LCD monitor svojega spectruma, in resnično edini, ponavljam, resnično edini prišel do celovite rešitve. Čast in slava njemu in njegovim potomcem!!! Kot avtor uganke sem seveda držal svojo svetniško besedo in Mirana na letnem vrtu hotela Koper v Kopru primerno počastil z buteljko malvazije pred šestimi pričami: Božo, Petro, Lidijo, Anjo, Saro in Matjažem. Radovednim bralcem te srhljive zgodbe pa prepuščam odgovor na drugo uganko, ali je varčni Gorenjec buteljko istrske kapljice požlampal sam, ali pa je kakšno kapljico prepustil tudi pričam. -- Zoran === Od: Konrad Zadravec Datum: 01. oktober 2012 08:58 Zadeva: Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 2012/2013 V sedmem ciklu MEGA kviza se bomo v luči evropskega leta državljanov podrobneje posvetili (izključno) Slovenkam, ki so z izjemnimi, pionirskimi dosežki zaznamovale svoj čas in se vpisale v zgodovino slovenskega naroda. oktober: Zofka Kveder (1878 ? 1926), prva samosvoja slovenska pisateljica in pionirka emancipacije žensk. november: Alma Sodnik (1896 ? 1965), prva filozofska znanstvenica na Slovenskem. december: Kristina Gorišek Novaković (1906 ? 1996), prva slovenska letalka. januar: Ljuba Prenner (1906 ? 1977), odvetnica, pisateljica. februar: Ángela Piskernik (1886 ? 1967), botaničarka, naravovarstvenica, muzealka, prva Slovenka z doktorskim nazivom. Predstavitev kviza bo na strokovni sredi, 10. oktobra 2012, ob 10. uri, v MKL, Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana. MEGA kviz je mogoče reševati vsak mesec posebej na spletni strani www.megakviz.si oz. http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/megakviz Projekt sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska ? center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Prisrčno vabljeni k sodelovanju! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 2 09:28:49 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Oct 2012 09:28:49 +0200 Subject: [SlovLit] Zgodba o Janezu, Francu in Miranu -- Academlink Message-ID: Kako smo si prigarali pijačo in pri tem še uživali (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004237.html) Takole so se glasila Zoranova vprašanja (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004231.html): "1. Kdo je moški, ki "skače" v vodo? 2. V katerem mestu je ta stranski oltar? 3. Komu je posvečen doprsni kip pred cerkvijo? Za vse tri pravilne odgovore častim pijačo v Kopru." Na prvo vprašanje odgovor ni težak, saj na podobi hitro prepoznamo sv. Janeza Nepomuka, svetnika iz 14. stoletja, ki je žalostno končal v reki. Okrog nas jih je kar nekaj: sam sem jih fotografiral do zdaj pet, mdr. tistega na mostu v Škofji Loki in tistega Bernekerjevega v vodnjaku ob cerkvi sv. Kancijana v Kranju, res pa ne take živahne upodobitve metanja z mostu v vodo, kot je na priloženi sliki. Janez Keber v Leksikonu imen (1988) pozna dve cerkvi, posvečeni temu svetniku (Google pove, da sta v Št. Janžu nad Radljami in v Razkrižju, odkrije pa tudi, da Keber leta 1988 ni poznal vseh; tu je še cerkev v Novi Oselici), prazen pa je up, da bi obstajal seznam svetnikov v stranskih oltarjih, čeprav samo za Slovensko, saj še seznam cerkva na Wikipediji ni popoln (http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_cerkva_v_Sloveniji). Obstaja zemljevid Slovenija, te poznam? v več izdajah (na začetnih je kot avtor oz. urednik zapisan Peter Zalokar), na katerem naj bi bile vrisane vse slovenske cerkve z imeni patronov vred, ampak tudi ta pred stranskimi oltarji obupa. Iskanje po >>sliki sv. Janeza Nepomuka<< (v narekovajih) skupaj s >>stranskim oltarjem<< (spet v narekovajih) je našlo enega takega v šempetrski cerkvi v Ljubljani, ampak za to se mi zdi, da nima spredaj nobenega doprsnega kipa. Geslo o svetniku na Wikipediji še ni v tej fazi, da bi naštelo vse svetnikove podobe na Slovenskem (pa jih čez nekaj let gotovo bo!). Priložena slika je imela pomenljivo ime: Vikend paket v Moravcih (sept. 2012) 027.jpg, zato sem šel gledat spletne strani o sakralni dediščini v Moravskih Toplicah in okolici, vendar brez uspeha, saj turistični popisi takih podrobnih informacij ne vsebujejo. Predzadnji poskus: iskanje Nepomuka, kako pada z mostu, po slikah v Najdi.si-ju: spet brez uspeha; na splet ga ni postavil najbrž še nihče. Zadnji poskus (iskanje po Googlovih slikah >>kip pred cerkvijo<<) ni dal nič pametnega niti ni prišlo nič pametnega ven iz spomina: kip papeža pred cerkvijo na Brezjah, Knobleharja v Škocjanu, Barage v Stražišču; Lavtižarja v Kranjski Gori in v Ratečah, Hribovška v Radovljici, Mauserja v Podbrezjah, Vege v Moravčah, Groharja, Jame, Jakopiča, Finžgarja, Plečnika ... pred Trnovsko cerkvijo v Ljubljani ... -- eni s celo postavo, drugi samo doprsno. Preveč za preverjanje po slikovnem inventarju v cerkvah za njihovim hrbtom. Ko bo čez dve leti in dan pri kraju Juvanov projekt Prostor slovenske literarne kulture, v okviru katerega nastaja zbirka slovenskih literarnih obeležij, bo iskanje že lažje. Ker naprej ni šlo, je Zoran objavil pomoč (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004233.html): "1. Doprsni kip je cenzuriral pesem. 2. Pesnik je doživel padajočega moškega. 3. Umrl je pred prvim taborom." To je pa že bolje, išče se kip cenzorja. Pesnik je (glede na to, da je Zoran prešernoslovec) najbrž Prešeren, cenzorji iz poznejših časov niti niso poznani. Mišljena je gotovo njegova apokrifna zbadljivka kranjskemu gostilničarju Ivanu Nepomuku Mayrju, zakaj je bil vržen v Vltavo spovednik češke kraljice. Zabavljica je v dveh različicah, tule je samo prva: Ker hotel ni povedati, kdo je kraljico fuk, je moral Janez Nepomuk kar hitro v vodo smuk. Tretji del pomoči >>umrl je pred prvim taborom<< je zavajajoč, ker ne vemo, na koga se nanaša (za Nepomuka, Prešerna ali njegovega cenzorja), je pa didaktično stimulativen, ker gremo mimogrede v Wikipedijo preverit datum prvega tabora v Ljutomeru leta 1868. Seveda, slediti bi morali namigu na Ljutomer, ampak tega v trem trenutku še ne vemo. Prešernove cenzorje najdemo v članku o njem v SBL (seveda v spletni izdaji): Jernej Kopitar, Matija Čop, Jurij Pavšek, Anton Stelzich, Simon Ladinig, J. Šporer, Janez Pajk, Franc Miklošič - kiparsko sta upodobljena samo Čop in Miklošič. Za Čopa vem, da stoji pred šolo na Breznici in ne pred cerkvijo, za Miklošiča pa, da je v Ljubljani pred sodiščem. Na Googlovih slikah ("Franc Miklošič", kip) pogledam še za druge kipe in ga najdem v Ljutomeru. Zdaj se nenadoma spomnim, da sem ga nekoč že slikal in da je posnetek zakopan nekje v škatlah z diapozitivi ali slikami; če bi ga slikal z digitalcem in sliko indeksiral, bi ga v Picasi našel v trenutku, tako kot posnetke Nepomukov prejle. Imena cerkve ni težko najti. Odgovor se torej glasi: slika z mosta padajočega Janeza Nepomuka se nahaja v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, pred njo pa je kip Franca Miklošiča. Nauk: iskanje po spletu je zabavno in odkrije poleg iskanega mimogrede še druge zanimivosti, manjkajoči podatki pa kličejo po tem, da jih postavimo na splet in tako olajšamo nadaljnja poizvedovanja. Naloge so naslednje (za seminarsko delo ali za osebno kulturno rekreacijo): 1. dopolniti članek o Miklošiču na Wikipediji s kipom v Ljutomeru; napravil ga je leta 1926 ljubljanski kipar Alojz Vodnik, obnovljen 1952 (gl. Register nepremične kulturne dediščine). 2. Kip je treba vpisati v sloj Literarni spomeniki na Geopediji (http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689) in oba vpisa povezati med seboj. 3. Ker na Wikipediji brez zadreg lahko objavljamo samo svoje posnetke, te, Zoran, nagovarjam, da posnetek Janeza Nepomuka s stranskega oltarja v cerkvi naložiš v Wikimedijino zbirko, kjer obstaja že 50 svetnikovih upodobitev (http://commons.wikimedia.org/wiki/Saint_John_Nepomucene?uselang=de), od koder ga lahko po mili volji kopiramo, sklicujoč se seveda na prizadevnega fotografa. 4. Slovenskega gesla o Janezu Nepomuku na Wikipediji še ni, kar je slab dokaz slovenske vernosti, saj obstaja že v 30 jezikih, med katerimi so celo nekrščanski. Sestavljalec naj se zgleduje pri najdaljšem češkem (http://cs.wikipedia.org/wiki/Jan_Nepomuck%C3%BD) in si pomaga z Googlovim prevajalnikom; v geslo naj vključi povezave na vse slovenske cerkve sv. Janeza Nepomuka in pokaže tudi na ljutomersko podobo svetnika. Podatke naj preveri ali dopolni po ekumenskem Heiligenlexikonu (http://www.heiligenlexikon.de/BiographienJ/Johannes_Nepomuk.htm), lokalizira pa ga lahko z omembo Prešernove zbadljivke. Če bi Nataša Pirc Musar izvedela, kako brezsramno brskamo po osebnih podatkih Janeza Nepomuka, Franceta Prešerna, Franca Miklošiča in s tem kršimo veljavno zakonodajo, bi nas trdo prijela. Mimogrede: v Novi besedi poizvedovanje po Francetu Prešernu še vedno ni mogoče, na srečo pa Pirčeva ne ve za korpus Fida, kjer to lahko (zaenkrat) še razigrano počnemo. -- miran === http://www.academlink.com -- balkansko akademsko omrežje, zlasti za doktorande in postdoktorski študij. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 2 15:24:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Oct 2012 15:24:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Tekoči_kanoni_--_Italijanske_pisatelji ce_--_=C8ehoslovakizem Message-ID: http://scriptaweb.eu/Catalogo/canoni-liquidi -- Domenico Fiormonte (ur.), Canoni liquidi: Variazione culturale e stabilita? testuale dalla Bibbia a Internet [Liquid Canons: Cultural variation and textual stability from the Bible to the Internet], Napoli: ScripatWeb, 2011. 27 eur. === Od: Stanič, Daša Datum: 02. oktober 2012 14:32 Zadeva: Predavanje prof. Tatiane Crivelli Sekcija za italijanistiko na Oddelku za romanske jezike in književnosti, Veleposlaništvo Švice in Italijanski inštitut za kulturo vabijo na predavanje prof. Tatiane Crivelli Speciale (Univerza v Zürichu): Territori proibiti: note per la storia delle pubblicazioni d?autrice in Italia fra Sette e Ottocento? [Prepovedana ozemlja: prispevek k zgodovini publikacij italijanskih pisateljic v 18. in 19. stoletju]) v ponedeljek, 8. 10. 2012, ob 13.50 v predavalnici 13. Marginalnost ženskih pisateljic v italijanski literarni klasiki ne izhaja iz kakovosti njihovega pisanja, temveč je posledica kompleksne interakcije več dejavnikov. Pisateljice so bile dolgo časa izključene iz izobraževalnih ustanov in kot ženske utesnjene v natančnih vlogah, ki so kot neskromno ovirale vsakršno javno delovanje. Kljub temu pa so si na obrobnih področjih ustvarile prostor, v katerem so lahko delovale, in so se aktivno gibale med akademijami in provincialnimi založniki. Ti so neredko zelo zanimive priče tega, kako raznovrstne in raznolike so lokalne značilnosti italijanske kulture. Prek neizdanih spisov livornske pesnice Temire Parasside iz 18. stoletja bomo pokazali, da je lahko realno stanje drugačno in tudi zabavnejše od tega, kar nam o izdajah avtoric ponavadi pripovedujejo literarnozgodovinska dela. === Od: Strnad, Martina Datum: 02. oktober 2012 13:00 Zadeva: Obvestilo - javno predavanje dr. Andrej Rozman Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imel dr. Andrej Rozman ob izvolitvi v naziv rednega profesorja javno predavanje z naslovom: PROJEKT ČEHOSLOVAKIZEM Javno predavanje bo v sredo, 10. oktobra 2012, ob 12.00 v predavalnici številka 4, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 3 11:02:45 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 3 Oct 2012 11:02:45 +0200 Subject: [SlovLit] Slovanska pismenost -- Kolaborativno -- Re: Janez Nepomuk Message-ID: From: Ines Vodopivec To: SLOVLIT Date: Tue, 02 Oct 2012 10:40:18 +0200 Subject: Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem - Slovanski večer V sredo, 3. oktobra 2012, ob 18. uri Vas vabimo na Slovanski večer v Razstavno dvorano NUK. V sklopu cikla z naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes) bomo gostili mag. Alena Novalijo iz mednarodnega Foruma slovanskih kultur in dr. Nežo Zajc z Inštituta za kulturno zgodovino (IKZ) ZRC SAZU. Njuno predavanje bo obravnavalo teme, povezane s slovansko pismenostjo in problemom slovanstva. Gosta bosta predstavila rokopisne vire različnih provenienc (vrstna razdelitev rokopisov glede na njihovo rabo, namen in prostor: dvor, samostan, intelektualna elita) ter kroženje rokopisov med 12. in 16. stoletjem v pozno bizantinskem cesarstvu in zahodnih deželah. Natančneje, obravnavani bodo južnoslovanski in vzhodnoslovanski (staroruski in starobolgarski) rokopisi, vpliv vzhodnokrščanske veroizpovedi na njihovo oblikovno podobo ter njihovo vsebino (sveti in posvetni spisi). Orisan bo nastanek starocerkvene slovanščine s pregledom geografsko-zgodovinskega prostora ter problematika vstopa slovanskega jezika med svete jezike na ključnem območju med zahodno in vzhodno Cerkvijo tik pred dokončnim razkolom leta 1054. Predavanje bo zaokroženo s pregledom prvih tiskarskih poskusov in dosežkov med Slovani v 16. stoletju, ter problemom ohranjanja, prenašanja in nadaljevanja krščanskega izročila. === http://bit.ly/TzvGYV -- zanimiv primer kolaborativnega vabila na konferenco; tema so "spominske inštitucije" (muzeji). === http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sv._Janez_Nepomuk.JPG (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004238.html) -- na pobudo Janeza Vrečka obogatena zaloga Janezov Nepomukov v Wikimedijini zbirki; tale je delo Francesca Robbe (1727), nahaja pa se v fasadni niši cerkve sv. Florjana na Gornjem trgu v Ljubljani (ne na vodnjaku, ampak ob njem, Janez). Citirajmo še Vrečkovo misel: "Ker je Prešeren stanoval v neposredni soseščini, le nekaj hiš stran (ob današnjih t. i. Balkanskih vratih), ga je morda prav ta relief spodbodel k zbadljivemu napisu." -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 3 21:35:23 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 3 Oct 2012 21:35:23 +0200 Subject: [SlovLit] Mali oglas -- Re: Janez Nepomuk Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 3 Oct 2012 12:29:56 +0200 Subject: obvestilo Spoštovani, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na jezikovni tečaj, ki ga bo vodil dr. Hotimir Tivadar, docent na Univerzi v Ljubljani, izvedenec za vprašanja govorjenega jezika in govora nasploh. Srečanja bodo v Narodnem domu (Ul.Filzi v Trstu), in sicer v petek, 12.10., dalje v petek, 19.10., ter v ponedeljek, 29.10., od 16. do 19. ure. Če bo dovolj vpisov za dve skupini, bo prva sledila predavanju od 16h do 17.30, druga pa od 17.30 do 19.ure. Kotizacija za tri srečanja znaša 30 evrov (20 evrov za člane): vsoto bo mogoče poravnati na prvem srečanju. Ker je število mest omejeno, organizatorji prosijo za predhodno najavo do 10.oktobra na tel.štev. 0039349 6141774 (Neva) ali 00333 4546847 (Eva). Neva Zaghet (tajnica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm) === Janez Nepomuk (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004240.html) še ne da miru. Zoran iz glave našteva še tele: "Sicer pa sam poleg lepega Bernekerjevega kranjskega in škofjeloškega poznam še idrijskega (v kapelici s prstom na ustih) ob potoku pod Gewerkeneggom, lendavskega (ob Ledavi), briškega (na mostu čez Kožbanjšček pri Peternelu), dva goriška (enega ob mostu čez Sočo proti Pevmi in drugega nasproti Kulturnega doma) ter ajdovskega (v zaselku Remškarica na mostu čez potok)." Za ljubljanskega, ki ga je izklesal mojster Robba leta 1727 in je nanj pokazal Janez Vrečko, pa moramo zadrti pozitivisti povedati, da ni mogel navdihovati Prešernovih verzov (Prešeren je v letih 1929-35 živel v neposredni bližini cerkve sv. Florjana, na Rožni ulici 5), ker so ga v nišo zidu cerkve sv. Florjana, kjer so bila prej vrata, pritrdili na Plečnikov ukaz šele sto let pozneje, leta 1933/34; prej je stal v kapelici ob mostu čez Savo v Črnučah; tako pozitivizem v kali zatira simpatične interpretacije ... -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 4 05:40:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 4 Oct 2012 05:40:34 +0200 Subject: [SlovLit] Janez Nepomuk Message-ID: Od: Miha Rus Datum: 03. oktober 2012 21:48 Zadeva: RE: [SlovLit] Mali oglas -- Re: Janez Nepomuk Za: SLOVLIT Spomnil bi še na brezoviškega, ki kakor nekdaj stoji pri Smodinu (vulgo, prav nasproti morda zdaj bolj znanega avtomobilskega centra Špan). Tam je bojda baronica Kušlanova (iz gradu Zablata oz. Moostal pod Plešivico) videla, ko se je peljala mimo, prikazen svojega pokojnega moža Johana: Nepomuka kakopak. V spomin na to videnje je dala postavi kip. Ta je povojne čase preživel skrit in polomljen nekje drugje na Brezovici. Lahko pošljem še sliko, da jo umestite nekam v Wikipedijo. Lp z Brezovice, Miha Miha Rus, pregledovalec --- Od: Vladka Tucovič Datum: 04. oktober 2012 00:34 Zadeva: Re: Janez Nepomuk Za: Slovlit Hm, Miran pravi, da Janez Nepomuk (še) ne da miru, dodajam, da tudi meni ne. S primorskega konca, kjer je lokacije njegovih kiparskih upodobitev naštel Zoran Božič, ga namreč usmerjam nazaj na Štajersko, kjer je Zoran dobil zamisel za uganko, le da malo bolj zahodno od Ljutomera. Znamenje sv. Janeza Nepomuka stoji namreč tudi na mostu čez Dravinjo na Bregu oz. v Majšperku pod Ptujsko Goro, kjer sem doma, njemu posvečena pred drugo svetovno vojno delujoča kapela pa je v propadajočem gradu Hamre nedaleč proč na desnem bregu Dravinje. Znamenje zavetnika zoper poplave pa je še na enem dravinjskem mostu, in sicer v Studenicah, pod Bočem, njegov kip pa med drugimi v središču Slovenskih Konjic, skozi katere tudi teče Dravinja, reka, ki je znana po tem, da Dravinjsko dolino mestoma in včasih spremeni v veličastno poplavno jezero. [Oba, majšperškega in studeniška imam med svojimi posnetki, draga Vladka, prvega sem slikal na obisku pri tebi jeseni 2006. -- miran] Da je reka Dravinja s prestopanjem bregov prebivalcem doline ob njej že nekoč dokazovala, da človek ni gospodar narave, se je v spominih na otroštvo nekje zapisalo tudi Kajetanu Koviču, učiteljskemu otroku, ki je del otroštva preživel v Poljčanah, nekaj kilometrov oddaljenih od Studenic, še manj pa od - Dravinje. Kip Janeza Nepomuka sem že kot otrok zvedavo opazovala, ko sem hodila po domačem mostu, šele na fakulteti pa sem iz Prešernovih verzov posredno izvedela za legendo o njegovi smrti v Vltavi in zakaj je njegov kip pogosto postavljen prav na mostovih. Bolje pozno kot nikoli ... Lep štajersko-primorski pozdrav Vladka Tucovič --- From: Djurdja Strsoglavec Date: 2012/10/3 Subject: Re: [SlovLit] Mali oglas -- Re: Janez Nepomuk Pozitivizem je očitno tako zadrt, da v zadrtosti spregleda sto let :) Lp, Đ. > Prešeren je v letih 1929-35 > živel v neposredni bližini cerkve sv. Florjana, na Rožni ulici 5 From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 4 10:55:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 4 Oct 2012 10:55:02 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_slovnica_v_angleščini_--_R e=3AJanez_Nepomuk Message-ID: Od: Vasja Bratina Datum: 04. oktober 2012 08:50 Zadeva: Slovenska slovnica v angleščini Pri Založbi Gaya je izšel prevod priročnika Rade Lečič Osnove slovenskega jezika z naslovom Basic grammar of the slovene language. Knjigo sta v angleščino prevedla Oliver Currie in Martina Ožbot. Slovnica pregledno podaja izbrana poglavja več jezikovnih ravni, od glasoslovne do skladenjske. Vsebinski prikaz je na prikazu oblikoslovnih lastnosti slovenskega jezika, ki predstavlja osrednji del knjige, sicer razdeljene na pet poglavij. Kratki uvodni poglavji o glasoslovju in besedoslovju vsebujeta najnujnejše podatke o abecedi, glasovih, naglasu in delitvi besed na polnopomenske in slovnične pomožne besede. V poglavju o oblikoslovju je razloženih vseh devet skupin besednih vrst. Pregibanje samostalniške in pridevniške besede, pa tudi glagola je predstavljeno v preglednicah z zgledi po posameznih paradigmah. Skladnja obsega strnjeno obravnavo stavčnih členov, zloženih povedi, poročanega govora, skladenjskega naklona ter besednega in stavčnega reda. V zadnjem poglavju so pravopisna pravila o rabi velike in male začetnice pri lastnih imenih, v angleškem prevodu pa so dodana tudi ločila. Vsi zgledi in pregibnostni vzorci so onaglašeni z jakostnim naglasom. V priročniku je 181 fotografij, ki prikazujejo slovensko etnološko, kulturno in naravno dediščino in znamenji, kot so neandertalčeva piščal, panjske končnice, kozolec, razne obrti, kraške jame, soline, jezera, Plečnikova dela. Na koncu knjige je seznam z opisom posameznih fotografij. Cena knjige je 25 evrov, z 10-odstotnim popustom pa se lahko naroči na intermedija na siol.net ali po telefonu 05 372 30 60. === Od: bokal Datum: 04. oktober 2012 07:14 Zadeva: Re: [SlovLit] Janez Nepomuk Janez Nepomuk varuje vasi in mesta blizu rek, ki poplavljajo, tudi na Madžarskem. V Kermendinu (madžarsko Körmendin) na obrežju reke Rabe je prav velik. - Kmetije na Polhograjskem, ki so jim hudourniki rušili domove, pa ga imajo tudi v bogkovem kotu. Lp iz sosednjega Polhovega Gradca Milka Bokal ---- Zdaj se je na Slovlitu zbralo že toliko gradiva o Janezu Nepomuku, da bi bil že čas spraviti ga v geslo na Wikipediji. Vabljeni k prevajanju, prirejanju, popravljanju, dopolnjevanju tega, kar sem pravkar postavil na http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Nepomuk Klikni zavihek , vtipkaj potrebno in klikni na . -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 5 11:19:13 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 5 Oct 2012 11:19:13 +0200 Subject: [SlovLit] = Po_kongresu_--_=AEagarjeve_nagrade Message-ID: From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 04 Oct 2012 21:09:27 +0200 Subject: Po kongresu v Kopru Na spletni strani Slavističnega društva Slovenije http://641.gvs.arnes.si/sds.html je kratko poročilo predsednice o pravkaršnjem slavističnem kongresu v Kopru (http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres12 ). Organizatorjem in udeležencem se zahvaljujemo za prispevek k tej osrednji slovenistični/slavistični prireditvi v Sloveniji, ki je imela tako kot vsako leto tudi mednarodno udeležbo. Dodajamo izjavo, ki smo jo sprejeli na občnem zboru 28. septembra 2012 v prostorih FHŠ Koper: V zvezi z aktualnim razpravljanjem o internacionalizaciji in naraščajoči rabi angleščine v slovenskem visokem šolstvu in znanosti udeleženci slovenskega slavističnega kongresa v Kopru podpiramo usmeritev za ohranitev neokrnjenega položaja slovenščine, kakor je predstavljena v prispevku akad. Janeza Orešnika, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 22. 9. 2012, in v kongresnem predavanju akad. Borisa Paternuja, objavljenem tudi v Sobotni prilogi Dela 29. 9.2012. Pri tem posebej poudarjamo potrebo, da univerze zagotovijo tečaje slovenščine za tuje študente, ki želijo študirati v Sloveniji. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije === From: Boza Krakar Date: 2012/10/4 Subject: miranova nagrada Na predvečer dneva učiteljev, torej včeraj, 4. oktobra, je prof. dr. Miran Hladnik prejel državno nagrado za področje vzgoje in izobraževanja. Mimogrede: za učitelje so te nagrade to, kar so za umetnike Prešernove. Kolegu Miranu, ki smo ga za nagrado predlagali na Oddelku za slovenistiko FF UL in v Slavističnem društvu Slovenije, iz srca čestitamo. Kolegice in kolegi --- http://sl.wikiversity.org/wiki/Nagovor_na_podelitvi_republi%C5%A1kih_nagrad_za_%C5%A1olstvo_5._oktobra_2012 -- moj nagovor na podelitvi nagrad. Dragi kolegi, najlepša hvala za čestitke. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 5 11:56:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 5 Oct 2012 11:56:50 +0200 Subject: [SlovLit] = Loška_cerkvena_pesmarica_--_Jezikovna_ kompleksnost Message-ID: Od: piko Datum: 05. oktober 2012 10:04 Zadeva: WG: Vabilo Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Mohorjeva založba v Celovcu, Katoliška akcija in Dušnopastirski urad v sodelovanju s faro Loče in Slovenskim kulturnim društvom Jepa-Baško jezero vabijo na SIMPOZIJ IN PREDSTAVITEV KNJIGE LOŠKA CERKVENA PESMARICA iz leta 1825 (uredila Simon Trießnig in Peter Svetina) 20. 10. 2012, ob 9.30, v kulturnem domu v Ločah. Simpozij bo potekal ob ZABLATNIKOVEM DNEVU 2012 v spomin na 100-letnico rojstva dr. Pavla Zablatnika. Spored 9.30 -- Glasbeni pozdrav: Cerkveni zbor Loče Pozdrav in predstavitev knjige: Simon Trießnig in Peter Svetina 9.45 -- PREDAVANJA Teodor Domej: Kulturne in jezikovne okoliščine nastanka loške cerkvene pesmarice Matija Ogrin: Slovensko versko slovstvo ob koncu 18. in začetku 19. stoletja Matej Podstenšek: Loška cerkvena pesmarica v luči katoliške liturgije in koroškega cerkvenopesemskega repertoarja v prvi polovici 19. stoletja Klaus Einspieler: Svetopisemski, teološki in liturgični vidiki loške cerkvene pesmarice 11. 30 Hubert Bergmann: Loška cerkvena pesmarica: kritični prepis, transkripcija, pojasnila in dialektološke značilnosti Irena Orel: Jezikovna podoba pesmarice iz Loč Engelbert Logar: Melodije na besedila rokopisne pesmarice iz Loč iz leta 1825 12.30 -- DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK Martina Piko-Rustia in Simona Šuler Pandev: Mrežni seznam ohranjenih starejših koroških rokopisov in njihovo primerno hranjenje 13. 30 -- KOSILO Na ogled bo rokopisna cerkvena pesmarica iz Loč iz leta 1825 ter originali rokopisnih pesmaric in drugihkoroških rokopisnih dragocenosti, ki jih hranijo ustanove in zasebniki na Koroškem in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah. === Od: Lingvistični krožek Datum: 05. oktober 2012 10:43 Zadeva: LK, 8. oktober LK FF vabi na 988. sestanek v ponedeljek, 8. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. Paolo Ramat, Univerza v Paviji, Italija. Tema predavanja: Are all languages equally complex? Ali so vsi jeziki enako kompleksni? Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Sun Oct 7 22:42:28 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 7 Oct 2012 22:42:28 +0200 Subject: [SlovLit] Janez_Nepomuk_in_veselje_ob_naštevanju _--_Kovič_v_angleščini_--_Slovenščina_v_d igitalni_dobi Message-ID: Veselje, ki nam ga je storil sveti Janez Nepomuk v številnih svojih podobah in nam ga povzroča dodajanje novih in novih njegovih lokacij na seznam (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004242.html idr.), je lep dokaz, da seznamsko dojemanje sveta, kakor ga promovira Umberto Eco v knjigi Vrtinec seznamov (2011) in kakor sem ga posvojil za bodočo slovensko literarno zgodovino (gl. članek Literarna zgodovina danes http://https://docs.google.com/document/d/1PfdD9m2rgFd9Yczx66UEjQIi5gCH0rg6wZBmAfwzOJs/edit), ni samo domislica, ampak je fascinantna in doslej ne dovolj izkoriščena možnost, ki zna uspešno nadomeščati fantazmo velike sintetične razvojne zgodbe. --- Članek o svetniku na Wikipediji počasi raste (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Nepomuk) in narašča tudi seznam fotografij slovenskih kipov svetnika na Wikimediji (http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Statues_of_John_of_Nepomuk_in_Slovenia). Dopišimo še kaj, administrator me že opozarja, da tako na polovici ne more obtičati. -- miran === From: Založba Littera Picta Date: 2012/10/5 Subject: Vabilo Kovič: Orfejeva nostalgija Z velikim veseljem Vas vabimo na predstavitev dvojezične angleško-slovenske zbirke pesmi Orfejeva nostalgija Kajetana Koviča, ki bo v sredo, 10. oktobra ob 18. uri v knjigarni Konzorcij, Slovenska cesta 29, Ljubljana. Prevod: Andrej Rijavec, spremna beseda Miha Pintarič. Knjigo je podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti. === Od: Simon Krek Datum: 07. oktober 2012 22:23 Zadeva: [SDJT-L] Slovenski jezik v digitalni dobi II Pozdravljeni, vabilu na predstavitev publikacije Slovenski jezik v digitalni dobi - ta bo v torek 9. oktobra ob 16. uri na Institutu Jožef Stefan v okviru konference Jezikovne tehnologije - dodajam še vabilo k poslušanju oddaje Jezikovni pogovori na isto temo: http://tvslo.si/#ava2.147027616 - kot neke vrste uvod v debato. Lep pozdrav, Simon From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 9 10:03:12 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Oct 2012 10:03:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovanska_pisna_kultura_Musil_--_Re =3A_Janez_Nepomuk_--_Re=3A_Neznane_arhaične_besed e Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 08. oktober 2012 16:56 Zadeva: v drugi oktobrski teden ali 47-ič letos V četrtek, 11. 10. 2012 ob 19.00 bo v Družbenem domu na Prevaljah s temo Pokristjanjevanje Slovanov in razvoj slovanske pisne kulture nadaljevala svoj niz predavanj koroška rojakinja dr. Herta Maurer Lausegger s Fakultete za kulturne študije Alpsko-jadranske univerze v Celovcu. [...] V četrtek, 11.10. 2012 ob 9.00 se bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (Gospejna ul. 10) pričel dvodnevni mednarodni simpozij Robert Musil - Evropa ali potovanje iz stoterega v tisočero (ob 70-letnici avtorjeve smrti). Referenti bodo: N. Ch. Wolf (Salzburg), A. le Trionnaire-Boiterauer (Gradec), W. Fanta (Celovec), A. Jelčić (Zagreb), N. Šlibar (Ljubljana), G. Kerekes (Budimpešta), M. Salgaro (Verona), E. Petrova (Siegen), R. D. Findeisen (Bratislava/Dunaj), G. Hammerschmied (Celovec), R. Schaunig (Celovec) in M. Škofljanec (Maribor). Več informacij: maja.sersen na bmeia.gv.at . V sredo, 10. 10. 2012 ob 18.00 bodo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (Gospejna ul. 10) v okviru Avstrijskega meseca in seveda EPK podelili nagrade zmagovalcem srednješolskega literarnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo po vzoru avstrijskega avtorja Roberta Musila Slovenski vaški pogreb. === From: "Luka Vidmar" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 08 Oct 2012 09:26:00 +0200 Subject: Sv. Janez Nepomuk (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004246.html) Spoštovani kolegi, če sestavljate seznam upodobitev sv. Janeza Nepomuka, potem morate vzeti v roke tudi Leksikon cerkva na Slovenskem, kjer imate v vsakem zvezku na koncu kazalo oltarjev in ikonografsko kazalo. V prvem boste našli oltarje, posvečene temu svetniku (velike in stranske), v drugem pa njegove upodobitve. Gradiva je zelo veliko. Lep pozdrav, Luka Vidmar --- From: Zoran Božič Date: 2012/10/8 Subject: Tomaj V župnijski cerkvi Sv. Petra in Pavla je slika Sv. Janeza Nepomuka, delo Jakoba Raspeta iz leta 1877. LP Zoran --- https://docs.google.com/document/d/1PfdD9m2rgFd9Yczx66UEjQIi5gCH0rg6wZBmAfwzOJs/edit -- članek Literarna zgodovina danes (link v prejšnji pošti -- http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004246.html -- je bil napačen) -- miran. === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 08. oktober 2012 11:00 Zadeva: RE: [SlovLit] Neznane arhaične besede Za besedo 'sretenj' oziroma 'sretenje' lahko ponudim zelo verjetno razlago: Gre za staroslovansko besedo 'sretenje', ki pomeni 'srečanje' in se uporablja med ljudmi in v cerkvenem besednjaku na področju Slavia Graeca tudi danes: Gre za srečanje kristjanov na določen dan v letu, ki si z odpuščanjem zamer, dolgov in vsega grdega želijo sreče in miru ter dobronamerno stopajo naproti drug drugemu. Mirko From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 9 16:01:04 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Oct 2012 16:01:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_književnost_v_angleščini _--_Gradnik_130_let_--_Besedilne_študije_--_Re=3A _Nepomuk Message-ID: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042556247 -- članek Ive Cosmos iz Dnevnika: novi roman Erice Johnson Debeljak širi področje slovenske književnosti. === Andraž Gombač, "Malo je govoril, sprehajal se je sam ...", Primorske novice 5. okt. 2012 -- reportaža ob 130-letnici rojstva Alojza Gradnika. === http://textualsociety.org/ -- društvo za tekstualne študije. http://www.textualscholarship.eu/ -- evropsko besediloslovno društvo. === Od: Jože Lipnik Datum: 09. oktober 2012 11:59 Zadeva: Re: [SlovLit] Slovanska pisna kultura, Musil -- Re: Janez Nepomuk -- Re: Neznane arhaične besede Spoštovani! Morda premalo spremljam dopisovanje o Janezu Nepomuku. Rad bi dodal podatek, da je kip JP tudi v Rogaški Slatini pod kapelico s. Ane. Dunajski lekarnarji so ga postavili leta 1732 v zahvalo za koncesijo izkoriščanja mineralne vode. Podatek (in fotografija) je tudi v knjigi Kene, Martin, 2010: Zdravilišče Rogaška Slatina: iztrgati pozabi. Rogaška vas d. o. o. na strani 11. Lep pozdrav! Jože From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 11 07:22:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 11 Oct 2012 07:22:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Nemške_besedotvorne_paradigme_--_Vredn otenje_zbornikov_--_O_Wikipediji Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 09. oktober 2012 16:24 Zadeva: LK, 15. oktober LK FF vabi na 989. sestanek v ponedeljek, 15. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo red. prof. dr Stojan Bračič, Oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta UL. Tema predavanja: Besedotvorne paradigme v nemških besedilih. (Ob izidu druge, razširjene izdaje učbenika Textgrammatik - Textsemantik - Textstilistik.) Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://utpjournals.metapress.com/content/t6195363810p/ -- Journal of Scholarly Publishing 44/1 (oktober 2012) vsebuje tudi članek o tem, kako Googlov Učenjak za razliko od drugih indeksiranj znanstvenih publikacij vrača vrednost humanističnim objavam v zbornikih. === Danes ob 19.00 bom v Knjižnici Matije Čopa v Žirovnici pripovedoval o Wikipediji in Slovencih. Pridruži se, kdor si iz tistega konca in imaš voljo in čas. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 11 14:29:26 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 11 Oct 2012 14:29:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Svet_živali_v_antični_literaturi_--_ Info_dan_za_sloveniste_v_Trstu Message-ID: Od: Matija Ogrin Datum: 11. oktober 2012 11:10 Zadeva: Svet živali v antični literaturi Četrti Grošljev simpozij z naslovom Svet živali v življenju antičnega človeka, ki ga organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, bo potekal v soboto, 13. oktobra 2012, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Drugi del (situlski in arheozoološki večer) poteka v torek, 16. oktobra, v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16. Spored: 13. oktober (sobota) 2012 Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana 9:20 ? pozdravni nagovor 9:35 ? Marjetka Golež Kaučič: ?Govoreče živali in nemi ljudje??: Ezopove in slovenske basni ter ljudske živalske balade kot zgodbene in moralne podlage sodobnega odnosa ljudi do živali 10:00 ? Milena Mileva Blažić: Motiv zlatega runa v Argonavtih 10:25 ? Branislava Vičar: Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in Shelleyjevem Zagovoru naravne prehrane 10:50 ? razprava (moderatorka: Marjeta Šašel Kos) 11:45 ? Neža Vilhelm: Kakšne pse so poznali Grki in Rimljani 12:10 ? Alenka Cedilnik: Ksenofont in konji 12:35 ? Ignacija J. Fridl: Vloga konja v antični filozofiji 13:00 ? razprava (moderator: Gregor Pobežin) 15:30 ? Gregor Pobežin: Dihotomija človeškega in živalskega: Salustij in njegovi zgledi 15:55 ? Neža Zajc: Nekaj notic o krščanski emblematiki živali 16:20 ? Miran Špelič: Svetopisemske živali v patristični eksegezi 16:45 ? razprava (moderator: David Movrin) 17:40 ? Jožica Čeh: Vloga živali v Ovidijevih Metamorfozah 18:05 ? Igor Škamperle: Diana, lovec Aktajon in usodna preobrazba 18:30 ? Klemen Grabnar: Je ne menge point de porc: zgodnja parodična maša Orlanda di Lassa 18:55 ? razprava (moderatorka: Nada Grošelj) 19:30 ? zaključek prvega dneva simpozija torek, 16. oktober 2012 (situlski in arheozoološki večer) Dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana 18:00 ? Andrej Preložnik: Lovski prizori na izdelkih situlske umetnosti 18:25 ? Iztok Vrenčur: Upodobitve živali na liturgičnih predmetih iz ?knežje? gomilne grobnice v Črnolici pod Rifnikom 19:10 ? Brina Škvor Jernejčič: Jelen v železnodobnih pogrebnih običajih 19:35 ? Borut Toškan: Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled 20:00 ? razprava 20:30 ? zaključek simpozija === Od: Rada Lečič Datum: 11. oktober 2012 12:59 Zadeva: informativni dan za študente slovenistike Kako, kje in kdaj študirati slovenščino v akademskem letu 2012?2013? Katere knjige, programe, bibliografije uporabljati? Katere možnosti izkoristiti? Na vse to bodo odgovorili predmetni profesorji in lektorji v sredo, 17. oktobra 2012, ob 11.00 uri na sedežu Univerze v Trstu, Leposlovna in filozofska fakulteta, v Ul. Androna Campo Marzio 10, v pritličju v predavalnici D, na predstavitvi predavanj in lektoratov iz SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI v akademskem letu 2012?2013. Zainteresirani študenti vseh študijskih smeri in stopenj so vljudno vabljeni. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 12 18:57:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 12 Oct 2012 18:57:48 +0200 Subject: [SlovLit] Conversio -- Kopitar -- Rezija Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 11. oktober 2012 14:28 Zadeva: izbor vabil do prihodnjega torka dopoldne ... V torek, 16. oktobra 2012 ob 11.00 bo v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Novi trg 3/I, Ljubljana) akademik prof. dr. Herwig Wolfram (Salzburg/Dunaj) predstavil svojo novo izdajo spisa o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien, Ljubljana 2012. Uvodna predstavitev bo v slovenščini, predavanje avtorja pa v nemščini. [...] === http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042556994 -- o Kopitarjevih dnevih v Dnevniku. === Od: Matej Šekli Datum: 12. oktober 2012 12:37 Zadeva: Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice? Fakulteta za državne in evropske študije vabi na posvet Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice? BRDO PRI KRANJU, ORANŽERIJA V ČETRTEK, 18. 10. 2012, OB 16. 30 Rezija je zaprta rečna dolina na zahodnem robu slovenske poselitve. Skozi zgodovino se je stalno razvijala ločeno od večine ostalega slovenskega etničnega ozemlja. Prebivalci Rezije so skozi zgodovino imeli precej omejene stike s preostalim delom slovenskega prostora, do nedavnega (1999, 2001) niso bili deležni zakonske zaščite kot jezikovne manjšina, še danes nimajo javne šole v maternem jeziku. Posledično niso mogli usvojiti knjižne slovenščine in razviti slovenske narodne zavesti, s poznavanjem samo rezijanskega slovenskega narečja pa so lahko razvili le lokalno slovensko, tj. rezijansko identiteto. Del prebivalstva doline se danes prepozna kot del slovenske manjšine v Italiji, del pa slovenskost Rezije kategorično zanika in trdi, da Rezijani s slovenstvom nimajo ničesar skupnega, ampak so nekaj posebnega. Nekateri trdijo, da so ruskega izvora, nekateri, da so zgodovinsko del Furlanije, nekateri, da so poseben narod oziroma posebna ?rasa?. Med obema stranema prihaja do velikih nesoglasij; ?slovenski? kulturni delavci v Reziji so redno žrtve verbalnega in psihičnega nasilja, občasno tudi fizičnega. Trenutna občinska uprava, ki je izredno protislovenska, ?slovenskemu? kulturnemu društvu pred kratkim ni želela podaljšati pogodbe za upravljanje kulturnega doma, ki ga je občini Rezija leta 1981 podarila Slovenija, temveč je upravljanje doma želela poveriti protislovensko usmerjenemu društvu Identit? e Tutela Val Resia. Ista občinska uprava je pred enim letom tudi vložila zahtevo, da se občino izključi iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Namen posveta je osrednjeslovenski javnosti, predvsem študentom Fakultete za državne in evropske študije, pobliže predstavili rezijansko politično in kulturno stvarnost. PROGRAM 16.30?16.40: ZAČETNI POZDRAVI Uvodni predavanji 16.40?17.00 JEZIKOVNA IDENTITETA REZIJANOV, doc. dr. Matej Šekli, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 17.00?17.20 ZAŠČITNA ZAKONODAJA ZA SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI IN OBČINA REZIJA, as. Dejan Valentinčič, mag. prav., Fakulteta za državne in evropske študije Okrogla miza 17.35 ? 19.00 REZIJA MED REZIJANSKO, ITALIJANSKO IN SLOVENSKO IDENTITETO Nastopili bodo: ? Pamela Pielich, občinska svetnica občine Rezija in vodja folklorne skupine Val Resia; ? Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum in Slovenske kulturno gospodarske zveze za Videmsko pokrajino; ? Jole Namor, predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki izvaja nadzor izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur; ? Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin. Moderira: Dejan Valentinčič 19.00 ? 19.10: ZAKLJUČKI Udeležba na posvetu je brezplačna. Prosimo, če svojo udeležbo predhodno najavite na dejan.valentincic na fds.si From miranhladnik1 na gmail.com Sun Oct 14 17:49:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 14 Oct 2012 17:49:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Teden_Univerze_v_Novi_Gorici_--_Cankar_n ima_sreče_--_Digitalna_znanstvena_komunikacija_-- _Nekorektna_komunikacija Message-ID: Od: Katja Mihurko Poniž Datum: 14. oktober 2012 12:55 Zadeva: Teden Univerze v Novi Gorici Med 15. in 19. oktobrom 2012 bo potekal Teden Univerze v Novi Gorici (celoten program je objavljen na www.ung.si). Fakulteta za humanistiko je z Raziskovalnim centrom za humanistiko pripravila naslednje dogodke: Ponedeljek, 15. 10. 2012, Dan odprtih vrat, UNG, Vipavska 13, Rožna Dolina: 14:30 predavanje: prof. dr. Artur Stepanov Language as imprinting: of geese, critical periods and our brain (predavanje bo v angleščini) 15:00 predavanje: prof. ddr. Igor Grdina: Aprilska vojna 1941 Sejem: 10.30 - 18.30 Predstavitve projektov: COST akcija Women Writers in History; Jezikoslovje; teoretično, eksperimentalno in v vsakdanji rabi Torek, 16. 10. 2012 17:00 okrogla miza Mladi in slovenščina (Goriška knjižnica Franceta Bevka) 20:00 pogovor Jezik in književnost v novih medijih (v Kavarni Rusjan, Eda center) Petek, 19. 10. 2012 13:00-16:00 delavnica Migracije in večkulturnost (predavalnica P8, Vipavska 13, Rožna Dolina, prijavite se na naslov: andreja.oblak na ung.si) Vljudno vabljeni! === Od: Aleksandra Rekar Datum: 14. oktober 2012 13:53 Zadeva: Cankar nima sreče [...] pošiljam link, ki (nemara) obeta nove zadrege v zvezi z izbiro del za Cankarjevo priznanje. Mislim, da bi se ti utegnilo zdeti zanimivo ... Knjiga je našo Kerstin očitno vrgla iz tira [...] gre za - jezikovno gledano - (pre)slabo delo [...]: http://med.over.net/forum5/read.php?33,8137767 === http://geb.uni-giessen.de/geb/volltexte/2012/8539/ -- Anita Bader, Gert Fritz, in Thomas Gerd (ur.): Digitale Wissenschaftskommunikation 2010-2011: Eine Online-Befragung Giessen: GEB 2012. http://geb.uni-giessen.de/geb/volltexte/2011/8227/ -- Thomas Gloning in Gerd Fritz (ur.): Digitale Wissenschaftskommunikation: Formate und ihre Nutzung Giessen: GEB 2011. [Knjigi o digitalni znanstveni komunikaciji, obe prosto dostopni pod licenco Creative Commons.] === From: janez perpar To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 14 Oct 2012 17:02:20 +0200 Subject: jezikovna kavarna Jezik neodgovornosti - zavajanje in nekorektno sporazumevanje/sporočanje s sicer ustaljenimi vzorci. V torek, 16. 10., se bomo ob 17. uri spet srečali v Celjski Mohorjevi na Nazorjevi v Ljubljani. Ali res dovolj dobro ozaveščamo lastno sporazumevanje? Vabljeni k izražanju doživljanj in izmenjavi mnenj! From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 15 13:13:23 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 15 Oct 2012 13:13:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Prosto_dostopni_znanstveni_članki_--_ =AEelezna_kolesa_--_Prepovedane_knjige_na_Kranjskem Message-ID: http://www.sapub.org/journal/alljournalslist.aspx -- na seznamu prostodostopnih znanstvenih revij SAP [Scientific & Academic Publishing] ni ne humanistike ne literarne vede. Pošljimo jim kakšno razpravo, pa bodo odprli tudi te zanemarjene rubrike. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri182/index.html -- Železna kolesa (Prešeren, Menart, Joyce idr.). === From: Matija Ogrin To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 15 Oct 2012 11:05:39 +0200 Subject: Prepovedane knjige na Kranjskem Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje dr. Luka Vidmar: "Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja" Predavanje bo v četrtek, 18. oktobra 2012, ob 13. uri v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici. Na Kranjskem sta prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig do konca 18. stoletja bolj ali manj učinkovito omejevala rimski cerkveni Index librorum prohibitorum, prvič izdan leta 1559, in avstrijski državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, prvič izdan leta 1754. Kršiteljem so od Tridentinskega koncila naprej grozile stroge kazni, od katerih je bila najhujša ekskomunikacija, prepovedane knjige pa je v najslabšem primeru doletelo uničenje. Tisti, ki je želel brati tovrstne tiske, je moral pridobiti dovoljenje bodisi od Kongregacije Svete inkvizicije bodisi od lokalnega ordinarija. V Semeniški knjižnici bomo skušali pojasniti, kako je kljub vsem formalnim določilom potekala dejanska recepcija prepovedanih knjig. Od blizu bomo lahko videli nekatere nekoč sporne tiske, ki nam bodo med drugim izdali, kateri Slovenec se je prebil v kategorijo krivovercev >>prvega razreda<<, zakaj ni bil nikoli prepovedan Dalmatinov prevod biblije, čemu je hranil protestantske knjige najhujši nasprotnik protestantov, kdo je na Kranjsko zanesel francoske erotične romane in zakaj je kupoval sumljive knjige sin ljubljanskega škofa. Več: http://sd18.zrc-sazu.si/Dejavnosti/tabid/36/Default.aspx From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Mon Oct 15 14:09:40 2012 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Mon, 15 Oct 2012 12:09:40 +0000 Subject: [SlovLit] = Začetno_usposabljanje_za_poučevanje_slovenščine_kot_TJ Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F09256448625F51C5@FFMBX2.ff.uni-lj.si> Spoštovani, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL vabi na začetno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot drugega (J2) in tujega jezika (TJ). Organiziramo 20-urni izobraževalni seminar (kotizacija), na katerem udeleženci pridobijo osnovno znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot TJ; na koncu seminarja izdamo potrdilo o prisotnosti in aktivnem sodelovanju na seminarju. Seminar je namenjem profesorjem slovenščine, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot TJ in njenega poučevanja. Seminar bo potekal v popoldanskem času od 15h do 18h v dvorani Ivana Hribarja v 2. nadstropju stavbe Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana. PROGRAM: 1. torek, 6. 11.: Učenec na tečaju tujega jezika - kratek tečaj tujega jezika s (samo)opazovanjem; dr. Namita Subiotto in dr. Nataša Pirih Svetina 2. torek, 13. 11. Kdo vse so govorci slovenščine kot TJ, kakšni so, kakšne so njihove slovenščine? Dr. Nataša Pirih Svetina 3. torek, 20. 11.: Učitelj slovenščine kot TJ - Osnove poučevanja slovenščine kot TJ; Tanja Jerman 4. torek, 27. 11.: Kaj vse se dogaja pri pouku slovenščine kot TJ? - opazovanje in analiza pouka; Tanja Jerman in dr. Nataša Pirih Svetina 5. torek, 4. 12.: Slovenščina kot TJ in njeno poučevanje; gradiva za poučevanje slovenščine kot TJ; Dr. Nataša Pirih Svetina Prijave sprejemamo do petka, 2. 11., na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar). Kotizacija za 20-urni izobraževalni seminar znaša za zaposlene 150 EUR, za ostale 75 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo po prejemu računa z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete. Za izstavitev računa potrebujemo ob prijavi naslednje podatke: - če je plačnik fizična oseba (vi, osebno): ime, priimek, poštni naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove Račun boste prejeli na prvem srečanju. Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Spomladi 2013 bomo nato organizirali nadaljevalno usposabljanje za poučevanje slovenščine kot tujega jezika. S prijaznimi pozdravi, Nataša Pirih Svetina From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 16 13:15:05 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 16 Oct 2012 13:15:05 +0200 Subject: [SlovLit] Prost_dostop_--_Diahrona_naravna_skladnj a_--_Tečaji_slovenščine_za_otroke_in_mladostn ike Message-ID: http://www.fer.unizg.hr/oa2012/deklaracija oz. http://www.ffzg.unizg.hr/files/016912_1.pdf -- Zvonko Kovač je poslal povezavo na hrvaško akademsko deklaracijo o odprtem pristopu do znanstvenih publikacij; obstaja pri nas kaj podobnega na tem nivoju? (Za dileme v zvezi s terminologijo odprt/prost dostop gl. odlikovani članek na slovenski Wikipediji http://sl.wikipedia.org/wiki/Prost_dostop.) http://www.fer.unizg.hr/oa2012/program -- program delavnice na temo odprtega pristopa, Zagreb, 24. oktobra 2012, v soseščini je tudi peticija, ki jo lahko podpišemo. -- mh === Od: Lingvistični krožek Datum: 16. oktober 2012 10:42 Zadeva: LK, 22. oktober LK FF vabi na 990. sestanek v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta UL. Tema predavanja: Diahrona naravna skladnja. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Damjana Kern Datum: 16. oktober 2012 13:06 Zadeva: Tečaji slovenščine za otroke in mladostnike (za slovlit) Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v šolskem letu 2012/13 organiziramo tečaje slovenskega jezika za otroke in mladostnike, ki se želijo učiti slovenščino na začetni ali nadaljevalni stopnji. Celoletni tečaj slovenščine * 7-9 let: ob torkih in četrtkih od 20. novembra 2012 do 6. junija 2013, 16.00-16.45 (2 šolski uri na teden) * 10-12 let: ob torkih in četrtkih od 20. novembra 2012 do 6. junija 2013, 17.00-17.45 (2 šolski uri na teden) * 13-17 let: ob torkih in četrtkih od 20. novembra 2012 do 6. junija 2013, 18.00-18.45 (2 šolski uri na teden) Intenzivni tečaj slovenščine * 5. 11.-16. 11. 2012, 16.00-18.15 (3 šolske ure dnevno) * 14. 1.-25. 1. 2013, 16.00-18.15 (3 šolske ure dnevno) * med zimskimi počitnicami: 25. 2.-1. 3. 2013, 9.00-14.30 (6 šolskih ur dnevno) Več informacij in cenik najdete na http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=1&L2_ID=113&LANG=slo Damjana Kern From aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si Wed Oct 17 14:17:27 2012 From: aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si (Aleksander Bjelčevič) Date: Wed, 17 Oct 2012 14:17:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Popotovanje_iz_Litije_do_=C8ateža Message-ID: bo v četrtek, 8. novembra. Zberemo se ob 6.25 zjutraj na železniški postaji v Ljubljani. Vlak za Litijo odpelje ob 6.50, tja prispe ob 7.20. Vračamo se z vlakom, ki gre iz Velike Loke ob 18.40 in je v Ljubljani ob 19.45. Kupite povratno karto, ker v Veliki Loki ni blagajne: za študente je manj kot 5 evrov, za ostale ok. 9. Kdor pride z vzhoda, nas lahko počaka v Litiji (ali Šmartnem): tam se bomo za 15 minut zbrali pri Plečnikovem partizanskem spomeniku pri mostu na desnem bregu Save. Iz Šmartna pri Litiji štartamo ob 9.00. Na Čatežu bomo okoli 15.00, kjer bomo v gostilni Tončkov dom do 16.45; tam imamo kosilo. Od tam se peš spustimo v Veliko Loko (ura in dvajset hoje). Kdor hoče domov prej, ima vlak ob 16.30. S seboj rabite čevlje, ki vas po 7 urah hoje ne bodo ožulili, in obliž za žulje; pa svetilko, ker bo dol grede tema; dežnik (prevereite napoved na ARSO - napovedi in podtki - produkti modela Aladin, kjer dobite natančno sliko prihodnjih padavin), pijačo. Vzemite si Levstika. Aleš Bjelčevič From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 17 22:50:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 17 Oct 2012 22:50:31 +0200 Subject: [SlovLit] Prost_dostop_--_DH_--_Franc_=26_Franči šek_Ksaverij_kot_Jezus_Kristus=3F Message-ID: http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/CI/pdf/UNESCO-OA-ET-Report-WithAppendix-final-Urs.pdf -- seznam izobraževanja in urjenja za objave v prostem dostopu (OA open access). === http://dhcommons.org/ -- DH agregat. http://arts-humanities.net/ -- še en vodnik po digitalni humanistiki. === http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042557776 -- Janez Keber v Dnevniku o najpogostejšem slovenskem moškem imenu Franc. === From: "Zoran Božič" To: Date: Wed, 17 Oct 2012 21:40:05 +0200 Subject: FRANŠIČEK KSAVERIJ KOT JEZUS KRISTUS??? Preljubi moji slovlitovci! Komaj so se osušila grla po oblilnih požirkih malvazije na letnem vrtu koprskega hotela Capodistria in je lepa zgodba o neplavalcu Janezu Nepomuku počasi tonila v pozabo, me je volja usode navdihnila ponovno razburkati slovenistično občestvo. V svrho pripravljajočega članka o najbolj zapletenem, najbolj intrigantnem, najbolj mističnem in z največ besedami prečesanem Prešernovem sonetu sem sestavil kratko anketico in jo v nedeljo, 14. oktobra, kot da ne bi imel početi nič bolj pametnega in koristnega, po ekspresni elektronski liniji poslal na naslove štiriinosemdesetih strokovnih kolegov, pretežno nežnega, pa tudi v dosti primerkih krepkejšega spola, računajoč na to, da bo vsaj kakšna bela vrana pomagala vzpostaviti empirično trdnost mojega znanstvenega doprinosa. In v časih, ko "draginja tare in davki tišče", kot je slovensko prihodnost tako jasnovidno napovedal oče Ptičkov brez gnezda, prvega slovenskega erotičnega romana, ko politika poplavlja in ljudstvo brodolomi, sem bil res prijetno presenečen, ko so že v nedeljskih večernih urah, še zlasti pa v naslednjih dneh začeli kapljati skrbno spisani anketni lističi, tako da se jih je do tega trenutka nabrala že skoraj polovica. Nedvomno lep dosežek za sicer bolj kot ne dremajočo in zehajočo slovenistično sceno. Odgovarjajoči so anketico vzeli ne kot šolsko domačo nalogo, ne kot prisilno poravnavo odnosov z anketarjem, pač pa kot radost, napeto preizkušnjo, ponovno srečanje z mladostjo in že pozabljeno romantiko. In so se vrstili odgovori učiteljic in učiteljev, znanstvenic in znanstvenikov, lektoric in lektorjev, časnikaric in časnikarjev, javnih delavk in javnih delavcev ... Prva se je odzvala specialistka za pisanje maturitetnega eseja, kolegica s kranjske gimnazije J. P. (kje si, Nataša Pirc Musar?), za kar ji gredo iskrene čestitke!!! Hladnikov Miran in Dovićev Marijan sta bila doslej edina, ki sta našla (prisežem pri slovenski osamosvojitvi, nenamerno!) težko, usodno napako v besedilu drugega verza zadnje kitice. Čast in večna slava njima in njunim potomcem in potomcem njunih potomcev!!! Pregljeva Barbara in Bjelčevičev Aleksander pa sta se zares poglobila v liturgične specialnosti sonetne vsebine in s tem tako razburila ožje vodstvo Zveze društev SDS, ki bi kravavo potrebovalo pokongresni počitek, da je moral priskočiti na pomoč najžlahtnejši um ljubljanske teologije z zagotovilom, da bo v primeru nadaljnjih nejasnosti priskrbel uradno stališče patra Bruna, nekdanjega tajnika vatikanske univerze! Zoran Božič, enigmatik in provokator [Se nadaljuje, saj niti naslova zadevnega soneta še nismo sporočili? -- mh] From vladka.tucovic na guest.arnes.si Wed Oct 17 17:15:56 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Wed, 17 Oct 2012 17:15:56 +0200 Subject: [SlovLit] = =A0e_po_kongresu Message-ID: Spoštovani, fotografije z literarnega večera v veliki dvorani koprskega gledališča, ki je bil na 23. Slavističnem kongresu v Kopru v četrtek, 27. 9. 2012, si je mogoče ogledati prek povezave https://picasaweb.google.com/108639357987337348543/LiterarniVecerNaSlavisticnemKongresuVKopruSerataLetterariaAlCongressoDegliSlavisti. Prijazno jo je posredovala Lorella Fermo, poleg literatov, Marca Apollonia, Alferije Bržan, Josipa Ostija, Vanje Pegana in Milana Rakovca, in voditeljev, Jasne Čebron in Krištofa Jacka Kozaka, tudi nastopajoča (v italijanščini je prebrala poezijo Marca Apollonia). V sodelovanju Gledališča Koper in Slavističnega društva Koper pa je Jasna Čebron zasnovala še niz literarnih večerov z naslovom Pogovori o branju, za katere je zapisala, da "se bodo do konca junija predstavili literarni ustvarjalci, ki se obmorskega prostora dotikajo, ga literarno upodabljajo ali si ta prostor z nami delijo." Kot so zapisali v Občasniku Gledališča Koper in Obalnih galerij Piran, se je na prvem, septembrskem večeru, "številno občinstvo zbližalo z najnovešim romanom slovenskega pisatelja iz Trsta Marka Sosiča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (Beletrina, 2012)." Na včerajšnjem drugem pogovoru pa se je predstavil pisatelj Neven Ušumović, ki je bil rojen v Zagrebu, odraščal je v Subotici, dela v knjižnici v Umagu, živi pa na koprskem Markovcu in je v hrvaščini napisal knjigo kratke proze Rajske ptice (Profil, 2012), katere večinski literarni prostor predstavlja - Koper. V Pogovorih o branju v prihodnjih mesecih (obvestilo bo v mesečnem programu Gledališča Koper) se bo Jasna Čebron predvidoma pogovarjala še z istrsko pisateljico Nelido Milani iz Pulja in pesnikom, prevajalcem in urednikom Gašperjem Malejem. Vljudno vabljeni! Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 17 23:09:46 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 17 Oct 2012 23:09:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Makedonka_ali_Makedonkinja_--_Škrabč evi_štipendisti_--_Poetika_mitov Message-ID: From: "Jana Peserl" To: Date: Wed, 17 Oct 2012 16:31:10 +0200 Subject: Makedonka ali Makedonkinja Zanima me, kako se pravilno glasi ime prebivalke Makedonije, Makedonka ali Makedonkinja. V učbenikih za osnovne šole se pojavlja Makedonkinja, v SP pa je Makedonka. Hvala za odgovor. Lep pozdrav, Jana Peserl === Od: Polona Lovšin Datum: 17. oktober 2012 22:53 Zadeva: Okrožnica Škrabčeve ustanove 4/2012 [...] Vabimo vas v četrtek, 25. oktobra 2012, ob 18. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in jezikoslovja, ki bodo v študijskem letu 2012/2013 postali varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru s svetovno uglednim pesnikom akademikom Tomažem Šalamunom in sogovornico Alenko Zor Simoniti, televizijsko novinarko in urednico oddaje Pisave na Televiziji Slovenija. Od leta 1966, ko je Tomaž Šalamun objavil pesniški prvenec Poker, slovenska poezija nikoli več ni bila ista kot prej. Že provokativne objave v reviji Perspektive pred tem so napovedovale močno pesniško osebnost, s Pokrom pa se je učvrstil kot začetnik modernizma in povojnega avantgardizma. Odločilno je sooblikoval svojo pesniško generacijo, močno je vplival tudi na posamezne ustvarjalce skozi vseh zadnjih pet desetletij. Danes je s štiridesetimi izvirnimi zbirkami in mnogimi prevodi eden najbolj uglednih evropskih pesnikov. Na podelitvi bomo predstavili štipendiste Ustanove patra Stanislava Škrabca v študijskem letu 2012/13, to so: Kaja Auguštin, dodiplomska študentka slovenistike na FF UM, Gašper Beguš, doktorski študent jezikoslovja na Harvardu, Maja Bitenc, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Nina Ditmajer, doktorska študentka slovenistike na FF UM, Domen Krvina, doktorski študent slovenistike na FF UL, Mitja Trojar, doktorski študent jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, Ines Voršič, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Marco Wolf, dodiplomski študent splošnega jezikoslovja in nemcistike na FF UL. Veseli bomo, če se nam boste lahko pridružili! === Od: Študentska Založba Datum: 17. oktober 2012 12:24 Zadeva: Beletrinin novičnik: OKTOBER 2012 [...] BRANJE ZA POKUŠINO Zmago Šmitek: Poetika in logika slovenskih mitov, Ključi kraljestva Celotna slovenska mitologija v eni knjigi Avtor s poglavji te knjige tematsko zaokroža in dopolnjuje tista, ki jih je objavil v razprodani in ponatisnjeni knjigi Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Poetika in logika slovenskih mitov, Ključi kraljestva tako predstavlja prvo celovito delo o slovenski mitologiji in dragocen vir informacij, saj je napisana za širši krog bralcev, opremljena z barvnim slikovnim gradivom, izčrpnimi navedbami virov in literature ter kazalom imen in pojmov. Dr. Zmago Šmitek se je kot profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani posvečal predvsem primerjalni mitologiji, religijam indijske podceline in zgodovinskim stikom Slovencev z neevropskimi ljudstvi in kulturami. Med njegovimi pomembnejšimi knjižnimi deli so: Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture, Ljubljana 1986 (Kajuhova nagrada); Poti do obzorja: Antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko, Ljubljana 1988; Srečevanja z drugačnostjo: Slovenska izkustva eksotike, Radovljica 1995; Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti, Ljubljana 2004 (Murkovo priznanje). Več na http://www.studentskazalozba.si/beletrinin-novicnik/10265/beletrinin-novicnik-oktober-2-aa2#celotna-slovenska-mitologija-v-eni-knjigi Izid novembra 2012. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 17 23:21:13 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 17 Oct 2012 23:21:13 +0200 Subject: [SlovLit] Slike s kongresa, slavistika na YouTubu Message-ID: <507F2149.10368.5FCE973@matjaz.zaplotnik.siol.net> Fotografije s Slovenskega slavističnega kongresa konec septembra v Kopru: http://picasaweb.google.com/113762732667831227155/Kongres2012 Slavistika na YouTubu: V zadnjih mesecih sem na videoportal YouTube prenesel veliko posnetkov s preteklih dogodkov Slavističnega društva Slovenije. Med njimi so tako kratki videoutrinki kot tudi daljši, več kot uro trajajoči posnetki s predavanj in okroglih miz Slavističnega društva Slovenije, ki bodo prav prišli predvsem tistim, ki se dogodkov niste mogli udeležiti. Posnetki s septembrskega slavističnega kongresa v Kopru bodo naloženi v naslednjih tednih. Posnetki so zbrani na povezavi http://www.youtube.com/user/MZaplotnik/videos , tule pa z direktnimi povezavami opozarjam le na nekatere: ==Posvet Cankarjevo tekmovanje - od kod in kam?, 11. 11. 2011== Celoten posvet (več kot tri ure) si lahko ogledate v štirih delih: http://www.youtube.com/watch?v=a_qbLkqWZ1w http://www.youtube.com/watch?v=yfV-qxs59yI http://www.youtube.com/watch?v=uxftFa-j_IU http://www.youtube.com/watch?v=Y8DXQLxICl8 ==Slavistični kongres 2011 v Mariboru== ===Četrtek, 29. 9. 2011=== Protokolarni del kongresa, plenarno predavanje Zinke Zorko Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru http://www.youtube.com/watch?v=_twe3XUFyio Predavanje Zinke Zorko (nadaljevanje), Silvija Borovnik (Raziskovanje slovenske literarne zgodovine na Univerzi v Mariboru) - odlomek, Metka Kordigel Aberšek (Didaktika mladinske književnosti - slovenski projekt), Tone Partljič (Literarni Maribor, "leposlovni" prispevek) http://www.youtube.com/watch?v=eaY46frpmfg Predavanja Toneta Partljiča (nadaljevanje), Marko Jesenšek (Mariborska slovenistika o slovenščini v alpskem in podonavskem prostoru) - odlomek, Zvonko Kovač (Stanko Vraz in Ivo Andrić kot medkulturna pisatelja) - odlomek http://www.youtube.com/watch?v=9WOtuqZzFkw ===Petek, 30. 9. 2011=== Predavanji Hotimirja Tivadarja (Smiselno lektoriranje govorjenih neumetnostnih besedil) in Jožeta Volka (Gledališki lektor v procesu nastajanja gledališke predstave) http://www.youtube.com/watch?v=GwxxPAjQGE4 Okrogla miza Lektorske sekcije Slavističnega društva Slovenije, moderatorka Erika Kržišnik http://www.youtube.com/watch?v=9-TsEk1c9xo ===Sobota, 1. 10. 2011=== Zaključek sobotne ekskurzije v Ptujski kleti: http://www.youtube.com/watch?v=5CSXtUfjH20 ==Slavistični kongres 2010 v Ljubljani== ===Četrtek, 30. 9. 2010=== Marko Jesenšek: Slovenski knjižni jezik med središčem in obrobjem -- normativnost in/ali partikularizem http://www.youtube.com/watch?v=UR2_5tdyKvA Zoran Božič: Problem kvadrature Krsta: Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti http://www.youtube.com/watch?v=A5IbV2ilS6E Aleš Bjelčevič: Strofika rocka med elito in subkulturo http://www.youtube.com/watch?v=PeWvsf9E6NY Odlomek iz predstave Janje Majzelj "Svetlana Makarovič: Krizantema na klavirju" http://www.youtube.com/watch?v=GmhQPSJ9jek ===Petek, 1. 10. 2010=== Limerik Zorana Božiča, prebran med Občnim zborom Slavističnega društva Slovenije 2010 http://www.youtube.com/watch?v=nWrzYBS8pPk Ada Vidovič Muha, nova častna članica Slavističnega društva Slovenije http://www.youtube.com/watch?v=O16kJrzDGbA Zoltan Jan, nov častni članica Slavističnega društva Slovenije, in Petra Jordan http://www.youtube.com/watch?v=oo4y1FvbZrM ===Sobota, 2. 10. 2010=== Kako so Ireno Novak Popov sprejeli na Škrabčevi domačiji http://www.youtube.com/watch?v=XDXu7n5dRxw Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 18 11:22:13 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 18 Oct 2012 11:22:13 +0200 Subject: [SlovLit] OA -- Humanistika -- DigitPen -- Re: Makedonka Message-ID: http://cyber.law.harvard.edu/hoap/Good_practices_for_university_open-access_policies -- dobri zgledi univerzitetne politike prostega dostopa do objav. === Knjiga The making of the humanities (http://www.oapen.org/search?keyword=%22making+of+the+humanities%22) je prosto dostopna na OAPEN Library: The Making of the Humanities : Volume I - Early Modern Europe: http://www.oapen.org/search?identifier=429194 The Making of the Humanities : Volume II - From Early Modern to Modern Disciplines: http://www.oapen.org/search?identifier=429447 === http://www.allourideas.org/4humanities -- anketa o vrednosti humanistike; rezultati bodo objavljeni na http://humanisti.ca === Od: Katja Bergles Datum: 18. oktober 2012 08:25 Zadeva: Re: Izdaja e-knjige DigitPen je prva založba v Sloveniji, ki je v celoti posvečena izdaji in promociji elektronskih knjig. [...] Prava spletna stran je še v delu, predvsem spletna trgovina/založba, ker še zbiram tekste. Sta pa dve začasni in tekst je zaenkrat objavljen na: http://www.facebook.com/digitpen in http://digitpen.webs.com/e-knjige === Od: Tivadar, Hotimir Datum: 18. oktober 2012 11:03 Zadeva: RE: [SlovLit] Makedonka ali Makedonkinja (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004259.html) Pozdravljeni, dobro, da imamo forum Slovlit. In ob tem vprašanju se sprašujem - zakaj negotovost pri tem primeru in nezaupanje v pravopis? In v katerem učbeniku to piše? Od kod pa bi bila Makedonkinja? Pravopis se ne moti - torej Makedon-ka in Makedon-ec. Kot tudi Slovenec, Slovenka, Avstrijec, Avstrijka ... Nenazadnje so to tudi povsem izgovorljivi "končaji" ... Lep pozdrav, Hotimir From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 18 15:03:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 18 Oct 2012 15:03:59 +0200 Subject: [SlovLit] V Gradcu -- Re: Makedonka Message-ID: From: Pavel Date: 2012/10/18 Subject: [Pavelhaus] Andere Seiten & Saiten/Drugacne strani & strune: Neza Maurer & Nina Ortner 25. 10. 2012, 19.00 h THEATER, Glacisstraße 61 a, 8010 Graz (vhod zraven gostilne Eschenlaube) V okviru ciklusa Drugačne strani & strune bosta tokrat predstavljeni v werkraum theatru zvezda slovenske literarne scene Neža Maurer in mlada graška glasbenica Nina Ortner. Za prevode pesmi Neže Maurer v nemščino so skrbeli študenti Instituta za prevajalstvo ter slavistike pod vodstvom Kasilde Bedenk, ki bo tudi predstavila avtorico. Pozdravne besede bo imel vodja Literarne družbe Maribor Marjan Pungartnik. Projektni partnerji: Pavelhaus-Pavlova hiša, werkraum theater, Universität Graz ? Institut für Slawistik/Translationswissenschaften, Mariborska literarna družba. === Od: Peter Weiss Datum: 18. oktober 2012 12:29 Zadeva: Re: [SlovLit] Makedonka (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004259.html) Gotovo mora biti Makedonka: tako je v rabi in tako je v priročnikih. Vendar pa je vprašanje, ali naj priročnikom kar tako zaupamo in ali lahko npr. v šoli vedno utemeljimo njihove enostranske odločitve, recimo za eno od možnosti pri dvojnicah. V SP 2001 itd. imamo ob Srb in srbski obliko Srbkinja, ob Rom in romski pa samo Rominja, čeprav npr. Nova beseda izkazuje le majhno prednost te oblike pred Romkinja (danes, 18. oktobra 2012, 114 :: 91). Oboje je izgovorljivo, -inja in -kinja, toda zakaj je v pravopisu samo Rominja in nič Romkinja ob (seveda) samo Srbkinja (čeprav ob tej obliki najdemo tudi obliko Srbinja: "branilka naslova, Srbinja Jelena Janković")? Ker v jezikovni rabi delujejo analogije, je žive in jezikovno sprejemljive oblike smiselno upoštevati tudi v priročnikih, saj je tako slovenščina vendarle lažja. To je en vidik. Drugi je seveda utemeljen z vrsto oblik na -inja, recimo k Jud, Poljak, Viking, Kurd, Sefard, Rus itd., katerim SP 2003 priključuje še obliko Rominja. Oblike Romkinja ni v pravopisu, se pa kljub temu uporablja, najbrž zaradi Srbkinja -- toda ali si zato zasluži zamolčevanje? S pozdravčki. Peter --- Od: Lidija Arizankovska Datum: 18. oktober 2012 11:23 Zadeva: Re: [SlovLit] Makedonka ali Makedonkinja -- Škrabčevi štipendisti -- Poetika mitov Makedonka, moški pa Makedonec (?????????, ?????????). Z lepimi pozdravi iz Makedonije, Lidija Arizankovska From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 18 20:18:18 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 18 Oct 2012 20:18:18 +0200 Subject: [SlovLit] Makedonkinja -- Kje oj kje Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 18. oktober 2012 15:34 Zadeva: Re: [SlovLit] V Gradcu -- Re: Makedonka Na provokativno vprašanje glede Makedonkinje se mi ni zdelo vredno oglašati, po dobljenih odzivih pa menim, da je vendarle potrebno povedati, da je raba oblike Makedonkinja v učbenikih za osnovne šole preprosto odraz slabe pismenosti, kar seveda meče nenavadno slabo luč na vse, ki so te učbenike potrdili. Neobstoječa in nepotrebna oblika Makedonkinja je očitno zmotno narejena po analogiji s Srbkinja (etnonim smo prevzeli iz srbohrvaščine). Srbi in Hrvati imajo tudi Ruskinja, Francuskinja, Engleskinja, v slovenščini pač samo Rusinja, Francozinja, Angležinja. LP Silvo Torkar === Od: Franc Kattnig Datum: 18. oktober 2012 15:34 Zadeva: WG: AW: kje oj kje -------- Von: alenkajuvan na siol.net [mailto:alenkajuvan na siol.net] Gesendet: Donnerstag, 18. Oktober 2012 18:57 An: Franc Kattnig Betreff: Re: WG: AW: kje oj kje Dragi koroški prijatelj Franc! Prav lep občutek je, da ste spet doma in skoraj na dosegu roke. Naj vas že takoj zasujem s kriminalkami, ki se dogajajo pri nas na Kranjskem, zaradi katerih sem besna, da mi kar gori v glavi. Pred dnevi sem za neko turistično revijo lektorirala članek in tam našla, da imamo v Sloveniji: Fun Bike Park Kranjska Gora, v njem pa celo Camp for Girl's only, pa Fun Park Soča, pa polno Fun Parkov po celem Pohorju. Skoraj se mi je utrgalo, sem klicala na Minist. za kulturo na Službo za jezik. Oglasila se je najbrž slavistka, mila stvar (po Menartu), ki je rekla, da naj napišem, da bodo potem oni videli, če je za prijavo na inšpekcijo. Rekla sem ji, da ima vse to na spletni strani. Pa je samo nekaj jamrala, da razume, pa da je hudo, pa ... za kozlat. Čista farsa ta služba. In nismo vredni, da imamo svoj jezik. Potem sem klicala še na lektorsko društvo. Zgodba se je skoraj ponovila, nekoliko ostrejša in za akcijo je bila podpredsednica društva. Jaz pa bom najbrž danes poklicala na TV Slovenija, urednika oddaje Tednik Janka Šoparja. Upam, da se bodo zadeve lotili in unim brezvestnim prašičem povedali, da je pri nas uradni jezik zaenkrat še slovenščina. Ne vem, tako noro je vse skupaj ... upam, da živite vsaj malo v miru bližajoče se jeseni. Vaša Alenka From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 20 00:37:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 20 Oct 2012 00:37:19 +0200 Subject: [SlovLit] SDS Trst-Gorica-Videm -- Re: Makedonkinja Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit-request na ijs.si, slovlit na ijs.si Date: Fri, 19 Oct 2012 11:09:51 +0200 Subject: Vecer z Markom Sosicem Slavisticno drustvo Trst-Gorica-Videm vabi na srecanje s pisateljem Markom Sosicem. Z njim se bo pogovarjala mag.Loredana Umek, za glasbeno tocko pa bo na kitari poskrbel Tjas Leghissa, gojenec GM iz razreda prof.Marka Ferija. Vabljeni v petek, 26.10.2012, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (Ul.Filzi 14). Neva Zaghet (tajnica SD Trst-Gorica-Videm). === From: "Jana Peserl" To: Date: Fri, 19 Oct 2012 16:38:50 +0200 Subject: Makedonka Ugotovili smo, da sta bili obliki Makedonkinja in Črnogorkinja napaki učiteljice, ki je učenki v testu tako popravila izpeljanki. V delovnem zvezku smo nato našli pravilen odgovor. Ker pa se vedno pojavljajo novosti, sem hotela preveriti, če ni mogoče to kaj novega. Lep pozdrav, Jana Peserl From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 20 21:47:48 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 20 Oct 2012 21:47:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenska_in_slovaška_kratka_proza_--_ Re=3A_Frančišek_Ksaverij_--_Loška_cerkvena_pe smarica_1825 Message-ID: Špela Sevšek Šramel: ?????????-??????????????? ?????? ????? 1989 ???? ?? ??????? ?????????? ? ????????? ???????? ????? 2011. http://www.academia.edu/attachments/29371956/download_file === Od: Zoran Božič Datum: 19. oktober 2012 15:03 Zadeva: FRANČIŠEK KSAVERIJ KOT JEZUS KRISTUS? (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004257.html) Tudi Mladen Pavičić iz Budimpešte, lastnik Prešernovega rokopisa, je našel napako v razvpitem sonetu. Zato: čast in večna slava tudi njemu in njegovim potomcem in potomcem njegovih potomcev. LP Zoran === Od: Janez Stergar Datum: 19. oktober 2012 14:30 Zadeva: bogat program konca tedna [...] V soboto, 20. 10. 2012 ob 9.30 se bo v Kulturnem domu v Ločah pričel ?Zablatnikov dan 2012? ob 100-letnici rojstva dr. Pavla Zablatnika, tokrat kot simpozij in predstavitev knjige ?Loška cerkvena pesmarica iz leta 1825? (ur. Simon Triessnig in Peter Svetina). Referenti na simpoziju bodo: Teodor Domej, Matija Ogrin, Matej Podstenšek, Klaus Einspieler, Hubert Bergmann, Irena Orel, Bertej Logar, Martina Piko-Rustia in Simona Šuler-Pandev. Na ogled bo rokopisna cerkvena pesmarica iz Loč iz leta 1825 ter originali rokopisnih pesmaric in drugih koroških rokopisnih dragocenosti, ki jih hranijo ustanove in zasebniki na Koroškem ter Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah. V nedeljo, 21. 10. 2012 od 10.00 do 11.00 bo na valovih celovškega Radia Agora 105,5, ki ga lahko poslušamo tudi prek svetovnega spleta, na sporedu že 20. oddaja ?Literarni razgledi?, ki jih pripravlja in moderira Jerneja Jezernik. Njena tokratna gosta bosta Simon Triessnig in Martina Piko-Rustia, ki bosta predstavila ?Loško cerkveno pesmarico iz leta 1825? (torej publikacijo, o kateri bo dan poprej pripravljen simpozij). Oddaje z ?Literarnimi razgledi? si lahko prikličete in jih poslušate tudi naknadno, tokratno na http://cba.fro.at/series/1313 . [...] From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 22 14:45:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 22 Oct 2012 14:45:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Recepcija_slovenske_literature_pri_vzhod nih_Slovanih_--_Števniki_in_množina Message-ID: From: Alen Novalija Od: Julia Sozina Datum: 21. oktober 2012 16:48 Zadeva: Vabilo na okroglo mizo FORUM SLOVANSKIH KULTUR, DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV in DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV vas vljudno vabijo na okroglo mizo na temo Recepcija slovenske literature pri vzhodnih Slovanih. Gostje večera bodo ukrajinski prevajalki in predavateljici Olena Dzjuba-Pogrebnjak (Univerza Taras Ševčenko v Kijevu) in Marjana Klimec (Univerza Ivan Franko v Lvovu), ruska znanstvena raziskovalka in prevajalka dr. Julija Sozina (Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti), slovenska prevajalka Lijana Dejak ter književnika Slavko Pregl in Vladimir Žabot. Prireditev bo v torek, 23. oktobra, ob 19. uri v prostorih na Tomšičevi 12 v Ljubljani. -- Alen Novalija, MA, poslovni sekretar === From: lanko marusic To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 22 Oct 2012 11:06:46 +0200 Subject: predavanji Mojmirja Dočekala V torek 23. in sredo 24. oktobra bo imel na Univerzi v Novi Gorici dve predavanji Mojmir Dočekal (Masarykova univerza v Brnu). Predavanji bosta ob 14:00 (do 15:30) v Seminarski predavalnici v Rožni Dolini (Vipavska 13 - http://maps.google.si/maps?q=vipavska+13). Torek 23. 10. 2012 ob 14:00 (Seminarska) - 'Numerals and plurality' Sreda 24. 10. 2012 ob 14:00 (Seminarska) - 'Focus on weak islands' lp Lanko From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 23 10:17:11 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 23 Oct 2012 10:17:11 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8rni_petek_slovenske_znanosti_--_Urš ula_Berlot_na_Univerzi_v_Vidmu_--_Razpis Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 22. oktober 2012 20:50 Zadeva: FW: Znanost ne GRIZE! 25. oktober 2012 Od: Knjigarna AZIL [azil na zrc-sazu.si] Spoštovani, vabimo vas na tradicionalno prireditev ZNANOST NE GRIZE, ki bo v četrtek 25. oktobra, na ZRC SAZU, Novi trg 2. Sejem knjig 15.00-21.00 KNJIGE V GIBANJU [...] Ob 19.00 vas vabimo, da v Atriju ZRC prisluhnete (in sodelujete) na okrogli mizi >>Črni petek slovenske znanosti<<, v okviru katere bodo Jadran Lenarčič (Institut Jožef Stefan), Mojca Pajnik (Mirovni inštitut in FDV UL) in Rado Riha (ZRC SAZU) razmišljali o trenutni situaciji v znanosti. Pogovor bo moderiral Tadej Troha. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani knjigarne AZIL: http://azil.zrc-sazu.si/ === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 22 Oct 2012 22:46:54 +0200 Subject: Uršula Berlot v Vidmu V petek, 19. oktobra 2012, je Univerzo v Vidmu obiskala znana oblikovalka in docentka na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Uršula Berlot. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, potem pa na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Magistrirala je leta 2002 in končala doktorski študij leta 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Študentom je v svojem uro in pol trajajočem predavanju najprej predstavila kratek pregled sodobne slovenske umetnosti. Nato pa je predstavila svoje instalacije, v katerih se prepletajo vtisi iz narave, človeško telo in nove tehnologije. [...] Študentje so bili nad predavanjem navdušeni, povabljeni pa so bili tudi na odprtje razstave, ki bo 28. oktobra 2012 v mestu San Vito al Tagliamento z naslovom >>Palinsesti - scatole sonore<< in kjer si bo mogoče tudi v živo ogledati instalacije Uršule Berlot. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu === http://www.ucc.ie/en/hr/vacancies/academic/full-details-170356-en.html -- drugod po svetu pa razpisujejo službena mesta za humanistiko ... From simon.krek na guest.arnes.si Tue Oct 23 11:11:57 2012 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Tue, 23 Oct 2012 11:11:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Zakaj_informacijska_pooblaščenka_tak o_teži=3F Message-ID: <003301cdb0fe$75343570$5f9ca050$@guest.arnes.si> PREDAVANJE: ZAKAJ INFORMACIJSKA POOBLAŠČENKA TAKO TEŽI? FDV, 25. 10. 2012 ob 10. uri, predavalnica 13 Z uporabo novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, predvsem interneta, v družboslovnem raziskovanju prihaja do novih etičnih vprašanj in problemov, povezanih z varovanjem osebnih podatkov, ki jih za potrebe družboslovnega raziskovanja zbiramo preko spletnih anket, z online kvalitativnimi metodami, analizami online socialnih omrežij in drugih online vsebin. Na predavanju, ki ga organizira Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV, nam bo informacijska pooblaščenka, ga. Nataša Pirc Musar, predstavila čeri in pasti takšnega načina zbiranja podatkov, tako z vidika aktualne slovenske zakonodaje kot z vidika osveščenosti posameznikov pri uporabi informacijskih tehnologij. http://www.fdv.uni-lj.si/Obvestila/po_obvestilih.asp?id=831 Morda se bo dalo tam reči tudi kaj o Novi besedi in spletnih korpusih? LP Simon ----------------------- Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia skype: simon.krek.jsi twitter: @SimonKrek ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 23 20:29:17 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 23 Oct 2012 20:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Analiza_besedišča_in_skladnje_--_Sl ogovni_priročnik_na_spletu_--_Robert_Bola=C3=B1o Message-ID: From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 23 Oct 2012 17:08:53 +0000 Subject: seminar na Centru za študij edukacijskih politik Jutri, 24. oktobra, ob 19. uri bo na Centru za študij edukacijskih politik seminar šolskega polja na temo Analiza besedišča in skladnje v besedilih testa bralne pismenosti PISA 2009. Vabilo na seminar in kratek povzetek raziskave se nahajata na http://ceps.pef.uni-lj.si/dejavnosti/sp.htm. Vljudno vabljeni. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Od: Lingvistični krožek Datum: 23. oktober 2012 13:40 Zadeva: LK, 29. oktober LK FF vabi na 991. sestanek v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Simon Krek, Amebis d. o. o. in Laboratorij za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan. Tema predavanja: Slogovni priročnik na spletu - pravopis za 21. stoletje? Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: "Študentska Založba" Date: Tue, 23 Oct 2012 08:57:56 +0000 Subject: Vabilo: simpozij o Robertu Bola?u Vljudno vabljeni na simpozij o čilskem avtorju Robertu Bola?u, ki bo v torek, 30. oktobra 2012 s pričetkom ob 11. uri v konferenčni dvorani M3, 4 Cankarjevega doma. V Čilu rojeni pisatelj in pesnik Roberto Bola?o (1953?2003) je že pred smrtjo veljal za najvplivnejšega avtorja svoje generacije v latinskoameriški literaturi, ki se je odmaknila od eksotike magičnega realizma. Na mednarodnem simpoziju v Cankarjevem domu ga bodo predstavili priznani strokovnjaki in poznavalci njegovega knjižnega opusa. Pri Študentski založbi so doslej izšli prevodi treh njegovih del: Noč v Čilu, Nacistična literatura v Amerikah ter Divji detektivi, v pripravi pa je prevod romana Oddaljena zvezda. Program simpozija: 11:00 Pozdravni nagovor: Aleš Šteger 11:10 dr. Aleš Debeljak: Roberto Bola?o: V Eksilu z Borgesom in Carverjem 11:30 dr. Dunia Gras Miravet: Podoba Mehike v delih Roberta Bola?a 11:50 Marko Jenšterle: Roberto Bola?o med revolucijo in legendo 12:30 dr. Branka Kalenić Ramšak: Pripovedni labirint Roberta Bola?a 12:50 Mojca Kumerdej: Na kraju zločina Vljudno vabljeni! V sodelovanju s Cankarjevim domom. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 24 09:07:12 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 24 Oct 2012 09:07:12 +0200 Subject: [SlovLit] = Marija_Stanonik_--_=C8ečen=28ec=29_--_ Odprti_podatki_v_Sloveniji_in_po_svetu_--_Textual_s cholarship Message-ID: Od: Miha Naglič Datum: 23. oktober 2012 23:11 Zadeva: DDr. Marija Stanonik - gostja na Lenčkovem večeru v četrtek Muzejsko društvo Žiri in Krajevna knjižnica Žiri vas vabita na drugi LENČKOV VEČER. Naša gostja bo MARIJA STANONIK. Z ddr. MARIJO STANONIK, ki nadaljuje delo Jerneja Lenčka, se bo pogovarjal Miha NAGLIČ, predsednik Muzejskega društva Žiri. Večer bo popestrila Špela ŠEMROV s petjem ljudskih pesmi. Pridružite se nam ta četrtek, 25. 10. 2012, ob 19. uri v GALERIJI STARE ŠOLE v Žireh. Pokrovitelji večera: Občina Žiri, Metalika Kacin, Janez in Ivanka Stanonik in Sklednik d. o. o. gostinske storitve. -- Miha === Od: Aleksandra Kocmut Datum: 24. oktober 2012 01:44 Zadeva: vprašanje za slovlit Prosila bi, ali mi lahko kdo razloži oz. utemelji, zakaj je po pravopisu pravilno Čečen, ne Čečenec. Korpusi kažejo, da sta v rabi obe različici, bolj sicer Čečen, medtem ko je npr. v Novi besedi več zadetkov za Čečenec. Najlepša hvala in lep pozdrav, Aleksandra Kocmut === From: Štebe, Janez Od: Kotar, Mojca [Mojca.Kotar na uni-lj.si] Poslano: 23. oktober 2012 14:35 Zadeva: Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji http://adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_opis_stanja/ -- Poročilo projekta Odprti podatki - priprava akcijskega načrta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji --- http://chronicle.com/blogs/profhacker/ubiquity/43312?cid=wc&utm_source=wc&utm_medium=en -- članek o odprtem dostopu do univerzitetnih objav (open access) iz ameriškega univerzitetnega časopisa Chronicle. === http://ests2012.huygens.knaw.nl/?page_id=7 -- konferenca evropskega društva za besedilne študije v Amsterdamu 22.-24. nov. 2012: Editing Fundamentals: Historical and Literary Paradigms in Source Editing From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 24 17:53:51 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 24 Oct 2012 17:53:51 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8ečen=28ec=29_--_V_Gradcu Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 24. oktober 2012 15:03 Zadeva: Re: [SlovLit] Marija Stanonik -- Čečen(ec) [...] Oblika Čečen v SP 2001 gotovo ni posrečena, kot še marsikaj iz lastnoimenskega fonda, predstavljenega v tem slovarju. Prevzeta je neposredno iz ruščine. V slovenščini uporabljamo pri etnonimih obrazilo -ec v velikem številu primerov: Gruzinec, Mingrelec (Megrelec), Abhazec, Adžarec, Osetinec, Lezginec, Avarec (pripadnik kavkaškega naroda v Dagestanu), Lakec, Kabardinec, Nogajec, Adigejec, Armenec, Azerbajdžanec, Turkmenec, Baškirec, Tuvinec, Mongolec, Mordvinec, Karelec, pač pa tega obrazila ni pri etnonimih: Čerkez, Inguš, Kalmik, Kumik, Tatar, Kazah, Uzbek, Kirgiz, Tadžik, Jakut, Burjat, Udmurt. Po tvorbi prim. Dalmatinec (ob nekdanji obliki Dalmatin, ohranjeni v priimku Dalmatin). Silvo Torkar --- From: Mojca S To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 24 Oct 2012 11:42:37 +0200 Subject: Čečen/Čečenec Ob odgovoru Aleksandri Kocmut glede dvojnice Čečen/Čečenec (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004270.html) prosim še za poimenovanje prebivalcev Ingušetije, Osetije in Kosova. Lep pozdrav! Mojca Seliškar === From: Pavel Date: 2012/10/24 Subject: [Pavelhaus] MORGEN/JUTRI, 25. 10. 2012: Andere Seiten & Saiten/Drugacne strani & strune - Neza Maurer & Nina Ortner Werkraum THEATER, Glacisstraße 61 a, 8010 Graz (vhod zraven gostilne "Eschenlaube") V okviru ciklusa >>Drugačne strani & strune<< bosta tokrat predstavljeni v werkraum theatru zvezda slovenske literarne scene Neža Maurer in mlada graška glasbenica Nina Ortner. Za prevode pesmi Neže Maurer v nemščino so skrbeli študenti Instituta za prevajalstvo ter slavistike pod vodstvom Kasilde Bedenk, ki bo tudi predstavila avtorico. Pozdravne besede bo imel vodja Literarne družbe Maribor Marjan Pungartnik. Projektni partnerji: Pavelhaus-Pavlova hiša, werkraum theater, Universität Graz - Institut für Slawistik/Translationswissenschaften, Mariborska literarna družba. From matjaz.zaplotnik na siol.net Wed Oct 24 21:29:44 2012 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Wed, 24 Oct 2012 21:29:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Podelitev_štipendij_Škrabčeve_usta nove_--_Nove_slike_s_kongresa_2012 Message-ID: <508841A8.13857.B70550@matjaz.zaplotnik.siol.net> Vabljeni na podelitev štipendij Škrabčeve ustanove in na pogovor z akad. Tomažem Šalamunom! Vabimo vas v četrtek, 25. oktobra 2012, ob 18. uri v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in jezikoslovja, ki bodo v študijskem letu 2012/2013 postali varovanci Škrabčeve ustanove. Med deveto generacijo štipendistov Škrabčeve ustanove v študijskem letu 2012/2013 so se vpisali: Kaja Hercog, dodiplomska študentka slovenistike na FF UM, Marco Wolf, dodiplomski študent splošnega jezikoslovja in nemcistike na FF UL, Gašper Beguš, doktorski študent jezikoslovja na Graduate School of Arts and Sciences, Harvard University, Maja Bitenc, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Nina Ditmajer, doktorska študentka slovenistike na FF UM, Domen Krvina, doktorski študent slovenistike na FF UL, Mitja Trojar, doktorski študent jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, in Ines Voršič, doktorska študentka slovenistike na FF UM. Ponosni smo, da bo letošnje štipendije Ustanove Stanislava Škrabca podelil ugledni pesnik in akademik Tomaž Šalamun. S svetovno uglednim pesnikom se bo pogovarjala Alenka Zor Simoniti, televizijsko novinarko in urednico kulturnih oddaj na RTV SLO. Ustanova patra Stanislava Škrabca, Hrovača 42, 1310 Ribnica, Slovenija 01 / 58 16 308 info na skrabceva-ustanova.si http://www.skrabceva-ustanova.si ***** Še več slik s Slovenskega slavističnega kongresa Koper 2012 (predvsem slike petkovega obiska RTV Koper - Capodistria ter sobotne ekskurzije po slovenski Istri): http://picasaweb.google.com/115811182547239275672/KoperKongres2012 Fotografirala je Marija Sotnikova Štravs. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Oct 26 19:05:39 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 26 Oct 2012 19:05:39 +0200 Subject: [SlovLit] = 2=2E_svetovna_vojna_v_sodobnem_slovenske m_romanu_--_Liter_jezika_--_Re=3A_=C8ečen=28ec=29 Message-ID: Od: Strnad, Martina Datum: 26. oktober 2012 13:56 Zadeva: word javno predavanje red. prof. dr. Matevž Kos Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imel dr. Matevž Kos ob izvolitvi v naziv rednega profesorja javno predavanje z naslovom DRUGA SVETOVNA VOJNA IN SODOBNI SLOVENSKI ROMAN. Pedavanje bo v sredo, 7. novembra 2012, ob 1530 uri v predavalnici številka 18, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana === Od: Liter jezika Uredništvo Datum: 26. oktober 2012 18:52 Zadeva: NOVA ŠTEVILKA LITRA JEZIKA Za: slovlit na ijs.si, IZŠLA JE 5. ŠTEVILKA ŠTUDENTSKE REVIJE LITER JEZIKA V reviji je kratko prozo in dramska besedila objavilo 10 mladih piscev, ki jih je na literarnem natečaju izbrala strokovna komisija (Robert Titan Felix, Denis Škofič, Lučka Zorko Titan). Objavljamo pogovor z Agnieszko Będkowsko-Kopczyk, predstavljamo mlado slikarko Andrejo Karba, katere slike krasijo tokratno številko revije, prinašamo pa tudi makedonske, srbske, slovaške in angleške prevode. Slednje so prispevali študentje Univerze v Nottinghamu. Študentje Filozofske fakultete UM so prispevali 12 člankov, od katerih izpostavljamo: Barbara Fužir: >>Samo mrtve ribe plavajo s tokom<<, Elementi znanstveno fantastičnega v novejši slovenski prozi (Vesna Lemaić, Tadej Čopar) Tonja Jelen: Rominja v slovenski literaturi Nina Ditmajer, Viktorija Aleksovska: Fran Miklošič kot raziskovalec romskih narečij v Evropi David Kunstek Kneževič: Jezik in spletna družabna omrežja, Twitter kot tvornik novih načinov sporočanja Kaja Auguštin: Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov Revijo lahko brezplačno dobite po pošti, na Filozofski fakulteti UM ali v Knjigarni Filozofske fakultete UM. Elektronska številka revije bo kmalu dosegljiva na: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/DOMOV.html === Od: Jože Lipnik Datum: 24. oktober 2012 18:48 Zadeva: Re: [SlovLit] Čečen(ec) Ne vem, zakaj toliko prahu okrog Čečen/Čečenec in zakaj iščemo primere brez obrazila -ec tam daleč med Čerkezi in Talmiki, ko pa imamo v neposredni bližini imena Hrvat, Madžar, Srb, Italijan idr. Pač nekatere poimenujemo z obrazilom -ec, kot npr. soseda - Avstrijec, druge pa brez tega, npr. Hrvat. Pač ene poimenujemo tako, druge pa drugače; taka možnost je pravzaprav bogastvo jezika. Lep pozdrav! Jože Lipnik From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 27 11:22:32 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 27 Oct 2012 11:22:32 +0200 Subject: [SlovLit] Seminar stalnega strokovnega izpopolnjevanja -- Humanities Computing Message-ID: From: "Alenka Žbogar" To: Date: Sat, 27 Oct 2012 09:54:19 +0200 Subject: Seminar stalnega strokovnega izpopolnjevanja Osnovnošolske in srednješolske učitelje in profesorje slovenščine vabimo na seminar stalnega strokovnega izpopolnjevanja Usposabljanje učiteljev mentorjev študentom slovenistike in slovenistom pripravnikom na pedagoški praksi, ki bo v petek, 16. 11., in v soboto, 17. 11., na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na 16-urnem seminarju, ovrednotenem z eno točko, bo največ 30 udeležencev. Cilji seminarja so teoretična seznanitev, kritična refleksija in modeli praktičnega udejanjanja kompetenčno usmerjenega pouka slovenščine. Predstavljena bo pedagoška praksa v bolonjskem študijskem programu. Obveznosti udeležencev so predhodna izdelava kratke refleksije o učnem načrtu za slovenščino (do 250 besed), kratko poročilo o izvedbi didaktičnega modela, zasnovanega v delavnici (600-700 besed). Rok prijave je 31. 10. 2012. Kotizacija: 30,58 EURO za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 61,16 EURO za druge udeležence izven VIZ. Prijavnica je dostopna na http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/CPI/Prijavnica-internet.pdf Koordinator seminarja je Luka Hrovat; T: 01 241 10 46, F: 01 241 10 47; E: luka.hrovat na ff.uni-lj.si Vljudno vabljeni. Program seminarja pet., 16. 11., 12.00-14.15: Teoretične in praktične priprave na poučevanje slovenščine/književnosti pri predavanjih in seminarjih na FF - Boža Krakar Vogel 14.15-15. 45: odmor pet., 16. 11., 15.45-18.00: Nastop pri pouku književnosti. Pogovor in refleksija po samostojnem končnem nastopu iz književnosti - Alenka Žbogar sob., 17. 11., 9.30-11.45: Teoretične in praktične priprave na poučevanje slovenščine/književnosti pri predavanjih in seminarjih na FF - Boža Krakar Vogel 11.45-13.15: odmor sob., 17. 11., 13.15-17.45: Pregled dnevnika prakse, izpolnjevanje ob posnetku učne ure. Priprava študentov na pouk slovenskega jezika in njihovo usmerjanje med pedagoško prakso. Možnosti za postopno vključevanje študentov v poučevanje slovenskega jezika in spremljanje njihovega napredka od opazovalne prakse do končnega samostojnega nastopa - Jerca Vogel sob., 17. 11., 17.45-18.30: Evalvacija seminarja - Boža Krakar Vogel, Alenka Žbogar, Jerca Vogel === http://ois.ualberta.ca/HumanitiesComputing -- na magisterij iz humanističnega računalništva na University of Alberta, Kanada. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 29 14:24:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 29 Oct 2012 14:24:59 +0100 Subject: [SlovLit] S foruma Humanist -- Re: Seminar -- Iz Poljske -- Liter jezika.pdf -- Nove knjige FF Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010331.html -- peticija proti krčenju raziskovalnih sredstev v EU v naslednjih sedmih letih. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010330.html http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010332.html -- javno dobro : varstvo osebnih podatkov. === Od: Ana Polona Golobic Datum: 27. oktober 2012 11:32 Zadeva: predlog (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004274.html) Pozdravljeni, a bi lahko šel v svet predlog, da bi naredili kake delavnice slovenščine za sociologe (pa verjetno tudi za ostale stroke). Lektorjem je npr. zelo težko popravljati njihova besedila, saj kaj drugega kot tujke ni dovoljenega. Lep pozdrav, Ana Polona Golobič === From: "Andrej Hočevar" Date: Mon, 29 Oct 2012 11:29:37 +0100 Subject: Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik [...] Literaturina avtorica Ana Pepelnik se je v ob Maji Vidmar, Barbari Korun in Jani Putrle Srdić pred kratkim udeležila gostovanja na Poljskem, ki ga je ob podpori Javne agencije za knjigo organiziral Center za slovensko književnost. Štiri pesnice, ki so se na Poljskem mudile med 15. in 20. oktobrom, pa niso predstavljale le svoje poezije, pač pa je gostovanje hkrati pomenilo tudi prvo predstavitev ravno izšle obsežne antologije slovenskih pesnic v poljskem prevodu. Gre za izdajo Litterae Slovenicae, ki izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev. V zajetni knjigi, ki so jo uredili Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Tatjana Jamnik in Michał Kopczyk, je na več kot 400 straneh zastopanih šestnajst sodobnih pesnic v izvirniku in poljskem prevodu in pomeni prvo tovrstno predstavitev slovenske poezije v tujini. Tako so gostujoče pesnice prinesle na Poljsko tudi poezijo vseh ostalih. V prijetnih prostorih knjigarne v Vroclavu, kavarne v Krakovu ter kulturnega doma v centru Varšave so se seveda spuščale še v nevarne vode debat o ženski pisavi in pisanju žensk. Tako so naletele na izzivalna mnenja, kot je, denimo, da ženske pišejo predvsem erotično, domoljubno in poezijo pejsaža, na kar so odgovorile, da so prav te teme v sami antologiji relativno skopo zastopane. Strinjale so se, da gre za zbirko pesnic, ki pišejo zelo različno. Vse tri večere sta povezovala in brala poljske prevode prevajalka Agnieszka Będkowska-Kopczyk in pesnik ter prevajalec Adam Wiedemann, oba že dolgoletna ambasadorja slovenske poezije na Poljskem. [...] === http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Stevilka5c.pdf -- Liter jezika. === Od: knjigarna Datum: 29. oktober 2012 13:59 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Niko Hudelja, Nemško-slovenski zgodovinski slovar (Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 42,00 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 31,50 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/nemskoslovenskislovar . Julijana Vučo, O učenju jezikov. Pogled v zgodovino glotodidaktike: od pradavnine do druge svetovne vojne (Znanstvena založba FF, 2012; prevod: Nada Colnar); Cena: 27,90 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 20,92 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/oucenjujezikov . Napovedujemo: na Debatni kavarni v okviru Slovenskega knjižnega sejma se bodo o knjigi pogovarjale: dr. Darja Mertelj, dr. Marjana Šifrar Kalan, dr. Veronika Rot Gabrovec, dr. Nataša Pirih Svetina in ga. Andreja Trenc (četrtek, 22. novembra ob 12. uri v Cankarjevem domu). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 30 16:36:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 30 Oct 2012 16:36:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Od_črke_do_pomena_--_V_Gradcu_--_DH_-- _Re=3A_privatno_=3A_javno Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 30. oktober 2012 11:37 Zadeva: LK, 5. november LK FF vabi na 992. sestanek v ponedeljek, 5. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Jure Zupan, zaslužni raziskovalec, Kemijski inštitut. Tema predavanja: Od črke do pomena. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === From: Pavel Date: 2012/10/30 Subject: [Pavelhaus] slowenische/zweisprache Veranstaltungen in Graz, November 2012 Koledar slovenskih/dvojezičnih kulturnih prireditev v Gradcu [...] 29.11. 19:00 h Institut za slavistiko, Merangasse 70/I, 8010 Graz -- 100 letnica Karla Štreklja 26. 11. - 3. 12. Institut za slavistiko -- Dnevi slov. dokumentarnega filma === http://mkirschenbaum.files.wordpress.com/2011/01/kirschenbaum_ade150.pdf -- Matt Kirschenbaum, What is Digital Humanities and What's It Doing in English Departments? === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-October/010333.html -- nadaljnji nasveti članov diskusijske skupine Humanist glede omejevanja iskanja po osebnih imenih v slovenskih besedilnih korpusih (za prej glej http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004275.html). From miranhladnik1 na gmail.com Wed Oct 31 08:51:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 31 Oct 2012 08:51:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Statistični_pristop_k_NLP_--_Trubar_v_ upodobitvah_--_Kontra_DH Message-ID: Od: Tomaz Erjavec Datum: 30. oktober 2012 19:47 Zadeva: [SDJT-L] FW: vabilo na predavanje: Hermann Ney Vljudno vabljeni na predavanje profesorja dr. Hermanna Neya z naslovom The Statistical Approach to Natural Language Processing: Achievements and Open Problems, ki bo v petek, 9. novembra 2012 ob 10.30h, v predavalnici MMD (multimedijska dvorana) na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija. S spoštovanjem, -- Bojan === Od: Irma Kern Datum: 30. oktober 2012 19:52 Zadeva: Tübingen - Primož Trubar v upodobitvah V Tübingenu smo pred dnevom reformacije v literarnem popoldnevu s študenti obudili spomin na očeta slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Zanimiv je pogled na Trubarjevo življenje in delo skozi izbor njegovih upodobitev in spominskih obeležij v Sloveniji in Nemčiji od začetka 19. stoletja pa do danes, ki so izšle v prispevku Truber-Memoria im 20. und 21. Jahrhundert: Gedächtnisorte in Slowenien und Deutschland, ki ga je uredil predstojnik oddelka za novejšo zgodovino na Univerzi Eberharda Karla v Tübingenu prof. dr. Anton Schindling v zborniku Primus Truber, der slowenische Reformator und Würtemberg (poročala sem že, da je zbornik je izšel v l. 2011 v Tübingenu in prinaša razprave s Simpozija ob 500-letnici rojstva slovenskega reformatorja, ki ga je priredil Inštitut za zgodovinsko domoznanstvo in zgodovinske pomožne vede Univerze v Tübingenu skupaj z mestom Tübingen in Komisijo za zgodovinsko domoznanstvo dežele Baden-Würtemberg). Slikovno gradivo o Trubarjevih upodobitvah z razlagami in analizo likovnih del so prispevali: dr. Zvone Štrubelj, France M. Dolinar, Dominik Sieber, Wifried Setzler, Sönke Lorenz, Dennis Schmidt, Boris Bigot, Karl Borchardt, Friedhelm Schweizer, Roland Brutscher in Jürgen Reiner. V obsežnem komentarju slikovnega gradiva so opisane razmere, v katerih so dela nastala, in pobude, ki so jim umetniki sledili pri oblikovanju svojega videnja 'slovenskega Luthra'. Poleg največkrat reproduciranega portreta Trubarja iz leta 1578, ki je delo slikarskega mojstra iz Tübingena Jakoba Lederleina - v bogato okrašenem ovalnem okviru, ki obroblja Trubarjev portret, je vrezan napis PRIMUS TRUBERUS CARNIOLANUS ANNO AETATIS LXXI/ Primož Trubar iz Kranjske v 71. letu - so v prispevku predstavljeni še Trubarjevi portreti - likovna in kiparska dela pomembnih slovenskih umetnikov Tineta Kosa (Trubarjev doprsni portret in kip Tomaža Hrena), Toneta Kralja (lesena plastika Primož Trubar), Hinka Smrekarja (grafična lista Mučenci), Mateja Sternena (portret, razstavljen v Moderni galeriji v Ljubljani), Mihe Maleša (grafika Trubarjev portret, razstavljen v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici), Franca Bernekerja (kip Pimoža Trubarja ob vhodu v park Tivoli iz l. 1910), Saše Šantla (jedkanica Primož Trubar), Tomaža Perka (oljna slika, Trubarjev portret), Leona Koporca (olje Primož Trubar), Vinka Glanza in Vlada Štovička (spomenik pred Trubarjevo domačijo v Raščici). Izčrpno so predstavljena tudi likovna in spominska obeležja v nemškem prostoru, npr. znameniti epitaf v cerkvi sv. Gala v Tübingenu, spominska plošča, posvečena Primožu Trubarju v cerkvi sv. Manga v Kemptenu, doprsni kip Primoža Trubarja v Bad Urachu (delo kiparja Kurta Graberta), reliefna plastika portret Primoža Trubarja v farni cerkvi v Kemptenu (delo Mirsada Begića), bronasto spominsko obeležje na cerkvi v Rothenburgu, spominska plošča na Mohartovi tiskarni v Tübingenu. Zanimive so tudi Trubarjeve upodobitve na razglednicah kot tudi na evrskih kovancih. V likovni senzibilnosti se globoko odraža delovanje Primoža Trubarja v tradicionalno katoliški domovini in v izgnanstvu protestantskega Württemberga. Prijeten dan reformacije vam želim in lep pozdrav vsem iz Tübingena, Irma Kern === http://lareviewofbooks.org/article.php?type=&id=1040&fulltext=1&media= -- Literature is not Data: Against Digital Humanities, članek iz Los Angeles Review of Books. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 2 09:30:57 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 2 Nov 2012 09:30:57 +0100 Subject: [SlovLit] Razpisi -- Re: Javno dobro : varstvo osebnih podatkov -- NLP -- Re: Kontra DH Message-ID: Od: MILENA MILEVA BLAZIC Datum: 31. oktober 2012 15:06 Zadeva: Razpisi MOL-a Na spletni strani Mestne občine Ljubljana http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi-razgrnitve-objave/ so objavljeni javni razpisi. Sofinanciranje strokovnega/znanstvenega tiska in posvetov za 2013 http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/sluzbe/razvojni-projekti-investicije/razpisi/79710/detail.html Sofinanciranje mladinske dejavnosti http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/predsolska-vzgoja-izobrazevanje/razpisi/79714/detail.html Kulturni projekti http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/kultura/razpisi/79716/detail.html Vsi razpisi http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi-razgrnitve-objave/ Lep pozdrav Milena M. B. === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010341.html http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010345.html -- Re: [Humanist] 26.442 public good vs personal data protection. === From: Zdravko Kačič Date: 2012/11/2 Subject: [SDJT-L] vabilo na sklop predavanj prof. dr. Harald Hoege in prof. dr. Herman Ney Vljudno vabljeni na sklop predavanj prof. dr. Hermanna Neya in prof. dr. Haralda Hoegeja, ki bo v torek, 6. 11. 2012 ob 10:00, v predavalnica G2 - P06, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor. Program predavanj: Prof. dr. Hermanna Ney: "The Statistical Approach to Speech Recognition and Natural Language Processing: Achievements and Open Problems" Prof. dr. Harald Hoege "Modelling of statistic dependencies of feature vectors using chunks" Lep pozdrav Zdravko Kačič [...] === http://hastac.org/blogs/cmohge/2012/10/30/defense-empiricism-digital-humanities-not-merely-data -- pro DH, tj. za empirični pristop v humanistiki (polemika proti http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004277.html) From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 3 12:34:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 3 Nov 2012 12:34:20 +0100 Subject: [SlovLit] Milan Lipovec -- Re: Kongres SDS v Kopru Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit-request na ijs.si, slovlit na ijs.si Date: Sat, 3 Nov 2012 12:11:08 +0100 Subject: Večer o Milanu Lipovcu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi v petek, 9. novembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu (Ul. Filzi 14) na večer, posvečen pisatelju Milanu Lipovcu (http://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Lipovec) ob stoti obletnici njegovega rojstva. Na srečanju bodo o avtorju spregovorili pisatelj Boris Pahor, publicist in pisatelj Jože Horvat ter časnikar Marko Tavčar. Neva Zaghet (tajnica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm) [http://sl.wikisource.org/wiki/Milan_Lipovec -- knjige Milana Lipovca na Wikiviru. -- mh] === Od: Vesna Mikolič Datum: 02. november 2012 15:28 Zadeva: zahvala Spoštovani/-e kolegi in kolegice, udeleženci sekcije o pismenosti na slavističnem kongresu! Čeprav je minil že dober mesec od našega srečanja in smo med tem zapluli in že tudi globoko zajadrali v novo študijsko leto, mi dovolite, da se vam sedaj v teh mirnejših, prazničnih dneh zahvalim za zelo prijetno sodelovanje. S svojimi prispevki ste gotovo vzbudili marsikakšen razmislek pri učiteljih in drugih poslušalcih. Čeprav je, vsaj v dopoldanskem delu, zmanjkovalo časa za razpravo, pa sem prepričana, da smo odprli toliko koristnih vprašanj, da bomo o njih morali spregovoriti tudi v prihodnje. Sploh ker nas v to silijo dinamični časi in z njimi vedno bolj dinamična mladina. Morda pa se uspemo srečati nekje na sredi in naši družbi vrniti spoštovanje do Drugega, ki se kaže tudi v ustrezni govorici in skrbi za jezik. V upanju na nadaljnje sodelovanje vas v imenu gostiteljev, Oddelka za slovenistiko UP FHŠ in Inštituta za jezikoslovje UP ZRS, prav lepo pozdravljam, Vesna From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 5 20:22:59 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Nov 2012 20:22:59 +0100 Subject: [SlovLit] = Prvi_doktorat_na_koprski_slovenistiki_-- _Iz_Literature_--_O_Potrču Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Sun, 04 Nov 2012 23:19:31 +0100 Subject: Prvi doktorand slovenistike na koprski Fakulteti za humanistične študije V sredo, 24. 10. 2012, je svoj doktorski študij z uspešnim zagovorom doktorske disertacije zaključil prvi doktorand slovenistike na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Dr. Lucijan Adam je zagovarjal disertacijo z naslovom Življenje in delo Jurija Dalmatina ter mesto njegovih del v slovenski književnosti 16. stoletja, in sicer pred komisijo v sestavi: zasl. prof. dr. Primož Kuret, prof. ddr. Igor Grdina in doc. dr. Jonatan Vinkler (mentor). Disertacija bo v razširjeni podobi do konca tekočega študijskega leta izšla kot znanstvena monografija pri eni slovenskih znanstvenih založb, kot rezultata raziskovalnega dela dr. Adama na podiplomskem študiju pa sta v procesu priprave na objavo še dve znanstveni monografiji (v soavtorstvu), in sicer tekstnokritična edicija Dalmatinove Agende in zbrana dela Benedikta Kuripečiča. Dr. Lucijanu Adamu za uspešno opravljen doktorski študij na UP FHŠ čestitamo. Omnia sponte fluant, absit violentia rebus Jan Amos Komenský === http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/vse-v-istem-hipu-v-istem-telesu/ -- Andraž Jež, Vse v istem hipu, v istem telesu [o Andrej Medved, ur., Fantasma epohé: Poezija in/kot igra, slovenska avantgardna poezija 1965-1983. Koper: Hyperion, 2011). http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/glas-proti-glasu/ -- Andrej Hočevar, Glas proti glasu: O ritmu in razumljivosti v literaturi. === Od: LITERINA KNJIGARNA Datum: 05. november 2012 13:30 Zadeva: Vabilo na predstavitev knjige PREPOVEDANO ŽIVLJENJE Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Ivana Potrča PREPOVEDANO ŽIVLJENJE (kratka proza iz tridesetih let, spremna študija Jožica Čeh Steger, zbirka Piramida), ki bo v razstavišču knjižnice Ivana Potrča Ptuj v četrtek, 8. novembra 2012, ob 19. uri. V knjigi je zbrana Potrčeva predvojna proza, ki se dotika tegob malega človeka na ekonomskem, socialnem in intimnem področju. Med izbranim gredivom so tudi odlomki, ki so prvič izdani v knjižni obliki. Izbor zaokrožajo osebno naravnane zgodbe in tako imenovane Kitajske novele. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 6 09:15:27 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Nov 2012 09:15:27 +0100 Subject: [SlovLit] = Perspektive_manjšinskih_literatur_--_K oprska_korpusna_delavnica Message-ID: Od: David Bandelj Datum: 05. november 2012 21:56 Zadeva: vabilo na konferenco Spostovane kolegice in kolegi, vljudno vabljeni na mednarodno konferenco Perspektive manjsinskih literatur, ki bo v Gorici (Italija), 8. in 9. novembra 2012, v reziji SDPK, v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici in Slovenskim izobrazevalnim konzorcijem. Vec informacij in program v priponki. Lep pozdrav david bandelj tajnik SDPK Četrtek, 8. novembra 18.30, Feiglova dvorana Okrogla miza in pesniško branje: Manjšinska književnost danes in jutri. Kaj o tem pravi poezija? Sodelujejo pesniki: Marko Kravos, Jurij Paljk, Miha Obit, Andrej Kralj, Marina Cernetig, David Bandelj. Petek, 9. novembra 9.30 Pozdravni nagovori dr. Katja Mihurko Poniž (Dekanja Fakultete za humanistiko, Univerza v Novi Gorici) dr. Matejka Grgič (Znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija) dr. David Bandelj (Tajnik SDPK) 10.00?10.45 Marija Pirjevec Paternu (Trst): Vprašanje regionalizma in univerzalizma v Rebulovi prozi 10.45.?11.30 Katia Pizzi (London): Triestine literature between Slovenia and Italy: A Case of Missed Transculturalism? Tržaška književnost med Slovenijo in Italijo: primer neuresnične transkulturnosti Prvo zasedanje: Književnost Slovencev v Avstriji 11.45?12.15 Andrej Leben (Gradec): Slovenska literatura na avstrijskem Koroškem: manjšinska ? regionalna? 12.15?12.45 Denis Poniž (Ljubljana): ?Izkoreninil se bom? / ?Mich ausgraben? ? poezija Janija Oswalda v presečišču dveh svetov 12.45?13.15 Silvija Borovnik (Maribor): Roman Angel Pozabe Maje Haderlap kot izraz dvojne identitete, medkulturnih prvin in posebnosti ženske vojne zgodbe Drugo zasedanje: Pogled navzven 14.00?14.30 Barbara Pregelj (Nova Gorica, Koper): Jernej Basar kot izziv literarne vede Tretje zasedanje: Književnost Slovencev v Italiji 14.30?15.00 Ana Toroš (Nova Gorica): Triestinit? in tržaškost 15.00?15.30 Bogomila Kravos (Trst): Zavedanje o lastni medkulturnosti: Josip Tavčar na stičišču kultur 15.30?16.00 David Bandelj (Gorica): Nekaj opazk o najsodobnejši beneški poeziji 17.00 Večerja === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Tue, 06 Nov 2012 09:09:41 +0100 Subject: Korpusna delavnica na UP FHŠ v četrtek, 8. 11. 2012, ob 11.00 v Burinu Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju s Trojino, zavodom za uporabno slovenistiko, vse zainteresirane vljudno vabi na brezplačno izobraževanje o uporabi besedilnih korpusov v četrtek, 8. novembra 2012, od 11.00 do 12.30 v računalniški predavalnici Burin v kleti Fakultete za humanistične študije na Titovem trgu 5 v Kopru. Načine in možnosti uporabe najnovejšega pisnega korpusa Gigafida in korpusa govorjene slovenščine Gos bo v delavnici, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, predstavila dr. Tadeja Rozman. Dr. Tadeja Rozman (roj. 1978) je leta 2010 na ljubljanski filozofski fakulteti doktorirala z disertacijo Vloga enojezičnega razlagalnega slovarja slovenščine pri razvoju jezikovne zmožnosti. Je avtorica številnih znanstvenih prispevkov s področja jezikovnih tehnologij in urednica ter soavtorica zbornika Empirični pogled na pouk slovenskega jezika (Trojina, 2012). [...] Več o Trojini: http://www.trojina.si/ več o rezultatih projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku: http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 6 15:10:37 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Nov 2012 15:10:37 +0100 Subject: [SlovLit] Nove besede v slovarju -- Hladnik o tem in onem -- Korpusna delavnica v Ljubljani -- Re: NLP Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 06. november 2012 10:59 Zadeva: LK, 12. november LK FF vabi na 993. sestanek v ponedeljek, 12. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo asist. dr. Saška Štumberger, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tema predavanja: Opredelitve novejše leksike s primeri slovarskih obravnav. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/intervju_objektiv.html -- Ranka Ivelja: Tudi jezikovna srenja je lahko dvolična: Dr. Miran Hladnik, slovenist. Dnevnikov objektiv 3. nov. 2012, 16-17. === From: Tadeja Rozman To: Date: Tue, 06 Nov 2012 10:43:58 +0100 Subject: korpusna delavnica v Ljubljani Spoštovani, Zavod Trojina vljudno vabi na brezplačno delavnico o uporabi besedilnih korpusov, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Na delavnici bosta predstavljena najnovejši pisni korpus slovenščine Gigafida in prvi referenčni korpus govorjene slovenščine GOS. Delavnica je namenjena študentom, učiteljem, lektorjem, novinarjem in vsem drugim zainteresiranim, ki bi radi spoznali, kako korpuse uporabljati pri reševanju jezikovnih težav in pri iskanju različnih informacij o jeziku. Delavnica bo potekala v petek, 16. 11. 2012, od 12. do 15. ure v računalniški učilnici 25 na Fakulteti za družbene vede. Vse zainteresirane prosimo, da svojo prisotnost do 15. 11. 2012 potrdijo na elektronski naslov info na trojina.si ali preko kontaktnega obrazca na spletni strani http://www.trojina.si === From: Zdravko Kačič Date: 2012/11/6 Subject: [SDJT-L] Nov termin sklopa predavanj prof. dr. Hermanna Neya in prof. dr. Haralda Hoegeja (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004278.html) Obveščam vas, da je nov termin sklopa predavanj prof. dr. Hermanna Neya in prof. dr. Haralda Hoegeja, v sredo, 7. 11. 2012 ob 10:00, v predavalnici Beta, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor. [...] Zdravko Kačič From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 6 15:19:25 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Nov 2012 15:19:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Lokarjev_simpozij_v_Ajdovščini_--_Pr ost_dostop_do_podatkov Message-ID: From: "Zdenka Žigon" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 06 Nov 2012 14:39:07 +0100 Subject: simpozij Danilo Lokar 120 letnica rojstva Letos v Ajdovščini praznujemo Lokarjevo leto. Ob 120-letnici rojstva pisatelja Danila Lokarja smo v naši knjižnici pripravili razstavo, ponatisnili njegove tri novele Sodni dan na vasi (Prešernova nagrada za leto 1958), Brata in Za frontami, 23. novembra 2012 pa pripravljamo simpozij o njegovem življenju in delu. [...] Veseli bomo srečanja z vami! Zdenka Žigon Lavričeva knjižnica Ajdovščina Cesta IV. prekomorske 1 5270 Ajdovščina 8.00-9.00 Prijava in sprejem udeležencev 9.00: Otvoritev, pozdravni nagovori: župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, direktor Lavričeve knjižnice Ajdovščina Artur Lipovž 9.10-10.30: Ciril Zlobec: Sokratsko modri Lokar dr. Branko Marušič: Goriška realčna leta Danila Lokarja (1903-1910) dr. Irene Mislej: Umetnost kot temelj prijateljstva mag. Marija Mercina: Življenjske in ustvarjalne vzporednice med Danilom Lokarjem in Cirilom Kosmačem 10.45 - 12.30: dr. France Bernik: Danilo Lokar in slovenska vojna proza dr. Katja Mihurko Poniž: Ženski liki v Lokarjevem literarnem opusu dr. Matjaž Kmecl: Kaj pa je sploh novela? mag. Vladka Tucovič: Mesto Danila Lokarja na primorskem literarnem zemljevidu Peter Avbar: Ekspresionizem kot reprezentativna slogovna smer pri Ivanu Preglju in Danilu Lokarju 13.30 - 14.50: dr. Denis Poniž: Zadnji glasovni posnetek pisatelja Danila Lokarja in nekaj pojasnil o njegovem nastanku Franc Černigoj: Kam si šla in Kakšen naj bi bil spomenik ajdovskemu pisatelju Nataša Rupnik, Anuša Blažko, Peter Avbar: Lokarjevo leto v programu Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina Ivana Slamič: Dnevniki Danila Lokarja 15.30: Lokarjeva hiša: otvoritev spominske plošče in Lokarjeve delovne sobe Simpozij bo v prostorih Pilonove galerije v Ajdovščini, Prešernova ulica 3. === Od: Arhiv družboslovnih podatkov Datum: 06. november 2012 14:32 Zadeva: Vabilo Vabimo vas na delavnico z naslovom: Problemi in rešitve na področju podatkovnih storitev v Sloveniji. Odvila se bo v sredo, 5. decembra 2012, na Fakulteti za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana. Delavnica je ena od aktivnosti, s katerimi skušamo v Sloveniji spodbuditi razpravo o ravnanju z raziskovalnimi podatki, financiranimi iz javnih sredstev. Zato bomo zelo veseli, če se je boste lahko udeležili in s svojim znanjem ter izkušnjami prispevali k odpiranju raziskovalnih podatkov. 9.00-10.00 Skupni problemi in rešitve na področju upravljanja z raziskovalnimi podatki (predstavitve): 1. Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe (Matjaž Kragelj, NUK), 2. Odprti dostop do rezultatov javno financiranih raziskav v Evropi: kaj pa Slovenija? (Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani), 3. Avtorske in sorodne pravice na primeru avdiovizualnega gradiva (Drago Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) 10.00-10.30 Predstavitev ključnih sklopov skupnih ''problemov in rešitev'' na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji (ADP) - predstavitev nosilnih tem za skupinsko diskusijo po področjih, - oblikovanje delovnih skupin po področjih 10.45-11.45 Diskusije v treh sekcijah (udeleženci se razporedijo po področjih): 4. Delo z ustvarjalci: kakšno storitev lahko ponudimo ustvarjalcem podatkov. 5. Politike hrambe: priprava gradiv za hrambo in dostop do podatkov. 6. Politike dostopa: kakšno storitev lahko ponudimo uporabnikom podatkov. Vljudno vas prosimo, da udeležbo na delavnici potrdite do petka, 9. novembra 2012 na naš elektronski naslov: arhiv.podatkov na fdv.uni-lj.si Hkrati vas obveščamo, da je izšlo poročilo Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Najdete ga na tej povezavi: http://adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_opis_stanja/ Lep pozdrav, Janez Štebe From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 7 18:38:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 7 Nov 2012 18:38:31 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Porabja -- 6 bolgarskih dram Message-ID: Od: Rada Lečič From: Valerija Perger Sent: Tuesday, November 06, 2012 11:26 PM Subject: Porabje Dragi slomejski prijatelji, pozdravljeni! Spet se vam oglašam iz Porabja, kjer v teh viharnih časih bijemo velike bitke za življenje narodnostnih slovenskih šol, za oživljanje slovenskega jezika in osmišljanje uspavane slovenske zavesti. Ni lahko. Zato se obračam na vse vas, na vsakega, ki verjame v slovenski kulturni prostor in njegovo ohranjanje - do milimetrov natančno - podprite nas na način, ki je vam osebno najbližji. Brez ideologije in delitev, brez strank in preferenc. Porabci se nikoli niso delili in to jih je ohranilo. Slovenija, čeprav ranjena in negotova - ne bo bankrotirala, če bo sofinancirala skromno število učiteljev slovenščine iz Slovenije v porabskih šolah. Takole dva do štiri učitelje potrebujemo. To je edina pot, da ohranimo naš najdražji slovenski jezik pri najmlajšem rodu v Porabju!!! Več informacij o porabskem vsakdanu dobite na naslovu http://iskriceizporabja.blogspot.com/ Bo kdo od odgovornih v Sloveniji imel vsaj malo posluha za naš klic na pomoč? Hvala za vsako pravo besedo na pravem mestu. Prijazen pozdrav iz Porabja, Valerija === Od: BG Embassy - Llubljana Datum: 06. november 2012 14:05 Zadeva: Povabilo na predstavitev publikacije "Šest bolgarskih dram" Veleposlaništvo R Bolgarije v R Sloveniji vas vabi na predstavitev publikacije Šest bolgarskih dram (v slovenščini), ki bo potekala v sredo, 14. novembra 2012, v prostorih veleposlaništva. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE BOLGARIJE From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 9 13:01:03 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 9 Nov 2012 13:01:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Obdobja=3A_Slovenska_dramatika_--_Priro čnik_za_branje Message-ID: Od: Huber, Damjan Datum: 09. november 2012 11:56 Zadeva: Vabilo na 31. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja Prisrčno Vas vabimo na slovesni začetek 31. simpozija Obdobja z naslovno temo Slovenska dramatika, ki bo v četrtek, 15. 11. 2012, ob 9.30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, glavni vhod). Prireditev, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, bo odprla predsednica 31. simpozija Obdobja doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, udeležence pa bodo nagovorili tudi rektor Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti red. prof. dr. Tadej Bajd, dekan Filozofske fakultete UL red. prof. dr. Andrej Černe, predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej. Sledil bo glasbeni nastop harmonikarja Janeza Dovča in tubista Gorana Krmaca, prireditev pa bomo zaključili s predstavitvijo zbornika Obdobja 31. Prav tako Vas vabimo, da se udeležite predavanj, ki bodo potekala v prostorih glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12), in okrogle mize z naslovom Ali je zgodovina slovenske dramatike tudi zgodovina slovenskega gledališča? Hommage Jožetu Koruzi in Tarasu Kermaunerju, ki jo prirejamo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem. Program tridnevnega 31. simpozija Obdobja si lahko ogledate na spletni strani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=127&L3_ID=363&LANG=slo za dodatne informacije pa smo vam na voljo na e-naslovu damjan.huber na ff.uni-lj.si ali na telefonski številki 041 341 830. Kot poslušalci se lahko simpozija udeležite brez plačila kotizacije. Lepo vas pozdravljamo. Predsednica 31. simpozija Obdobja doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol Strokovna sodelavca 31. simpozija Obdobja dr. Mojca Nidorfer Šiškovič Damjan Huber === Od: Konrad Zadravec Datum: 08. november 2012 14:26 Zadeva: Strokovna sreda Vljudno vabimo na novembrsko strokovno sredo, ki bo 14. 11. 2012, ob 10. uri v Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana v 3. nadstropju. Predstavili bomo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012 z naslovom ALGORITEM ARENE. 1. mag. Darja Lavrenčič Vrabec: Uvodne besede 2. Manca Perko: Mesto Priročnika v praksi bralne značke 3. Zarika Snoj Verbovšek: Založništvo med kakovostjo in tržnostjo 4. Pionirska: Predstavitev Priročnika PIONIRSKA Mestna knjižnica Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 9 22:28:38 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 9 Nov 2012 22:28:38 +0100 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi_2013_--_ Slovensko-bolgarski_literarni_stiki Message-ID: From: "Senija Smajlagic" To: Date: Fri, 9 Nov 2012 18:24:54 +0100 Subject: Razpis Primorski slovenistični dnevi 2013 Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo Vas, da bodo letošnji 23. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov in slovenistk, potekali 11., 12. in 13. aprila 2013 v Trstu. Načrtujemo naslednje teme: - Slavjanska čitalnica in njen vpliv na kulturni razvoj - stoletnica Franulove slovnice, prve slovenske slovnice za Italijane - sodobni tržaški roman (generacija avtorjev po letu 1950) Vse, ki Vas predlagane teme zanimajo ali se z njimi že ukvarjate, vabimo, da svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do 7. 2. 2013 na elektronska naslova: nevazaghet na gmail.com ali ssmailagic na siol.net oz. na naslov: Senija Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 23. Primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Nova Gorica in SD Koper. Prijazno vabljeni in vabljene k sodelovanju ter lepo pozdravljene in pozdravljeni. Marija Pirjevec Paternu (predsednica SD Trst-Gorica-Videm) Senija Smajlagič (za Meddruštveni odbor PSD) Neva Zaghet (tajnica SD Trst -Gorica-Videm) === Od: Subiotto, Namita Datum: 08. november 2012 19:04 Zadeva: Vabilo na predavanje o slovensko-bolgarskih literarnih stikih Dragi kolegi, vabim vas na gostujoče predavanje našega kolega dr. Ljudmila Dimitrova (Univerza Sv. Kliment Ohridski, Sofija) Slovensko-bolgarski literarni stiki v 19. in 20. stoletju, ki bo v ponedeljek, 12. novembra 2012 ob 11.20 v predavalnici 209c, Namita Subiotto From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 10 11:39:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 10 Nov 2012 11:39:07 +0100 Subject: [SlovLit] Elektronska leksikografija -- S popotovanja Message-ID: From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Sat, 10 Nov 2012 08:59:33 +0000 Subject: eLex 2013 - vabilo za oddajo povzetkov Inštitut za estonski jezik in Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, organizirata tretjo mednarodno konferenco o elektronski leksikografiji (eLex 2013). Konferenca bo potekala v Talinu v Estoniji od 17.-19. oktobra 2013. Dan pred konferenco bo organizirana tudi četrta mednarodna delavnica o orodju Sketch Engine (SKEW4). Uradni jezik konference je angleščina. Rok za oddajo povzetkov je 15. december 2012. Več informacij najdete na spletni strani http://eki.ee/elex2013/ Pa še ena zanimivost, ki je povezana s temo konference - angleški založnik Macmillan je pred nekaj dnevi objavil novico, da bodo prenehali izdajati tiskane slovarje in se osredotočili samo na elektronske. Več na http://www.macmillaneducation.com/MediaArticle.aspx?id=1778 dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri184/index.html -- Iz Litije do Čateža 2013. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Nov 11 10:18:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 11 Nov 2012 10:18:02 +0100 Subject: [SlovLit] Primorski_slovenistični_dnevi_2013_--_ Slike_--_SSS_Letter Message-ID: Od: Marija Pirjevec Datum: 10. november 2012 17:31 Zadeva: Re: [SlovLit] Primorski slovenistični dnevi 2013 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004286.html) Draga Neva, iskrena hvala za poslano. Pri načrtovanih temah je treba popraviti le droben spodrsljaj. Pri Franulovi slovnici za Italijane ne gre za stoletnico, temveč za dvestoletnico. Knjiga je namreč izšla leta 1811 z naslovom Saggio grammaticale italiano-cragnolino. Lep pozdrav in prijetno nedeljo, Marija === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri183/index.html -- Kar sem rekel, sem rekel. === From: Raymond Miller Date: 2012/11/8 Subject: [Slovenestudies] Society for Slovene Studies Letter 71 (November 2012) To: "slovenestudies na list.bowdoin.edu" Spoštovani! Please find attached [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/SSS_Letter_Nov_2012.pdf -- mh] the latest issue of the Society for Slovene Studies newsletter. [...] Raymond Miller, predsednik, SSS From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 12 18:54:55 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 12 Nov 2012 18:54:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_FF_--_=C8lanarina_SDS Message-ID: Od: Zajc, kristina Datum: 12. november 2012 10:56 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF [...] Katedra za španski jezik Oddelka za romanske jezike in književnosti vljudno vabi na predavanje prof. dr. Carstena Sinnerja z Inštituta za uporabno jezikoslovje in prevodoslovje Univerze v Leipzigu. Predavanje Problemas de la representación de los valores de las perífrasis verbales del espa?ol bo v torek, 20. novembra 2012, ob 10.30 uri v predavalnici 13 in bo potekalo v španščini. === Od: Čop, Mateja Datum: 12. november 2012 12:43 Zadeva: FW: članstvo SdS Drage kolegice in kolegi, člani SdS! Konec septembra ste prejeli Kroniko Slav. društva Slovenije, v njej pa položnico za plačilo članarine. Žal sredi novembra skupaj z blagajnikom ugotavljava, da je odziv dokaj skromen, oziroma na nekaterih akademskih inštitucijah -- nikakršen. Zato vas vljudno prosim, da poiščete to položnico in prispevate 25 ? podpore stanovskemu društvu, ki se trudi vzdrževati stanovsko zavest in strokovno povezovati sloveniste in slaviste v različnih poklicih in okoljih. V upanju na ugoden odziv vas vse prav lepo pozdravljam. Boža Krakar Vogel [Če ste izgubili položnico ali je niste prejeli, na obrazec UPN vpišete naslednje podatke: Koda namena: OTHR, Namen: Člananrina 2012 - Slavistično društvo Slovenije, Znesek: 25.00, BIC banke: LJBASI2X, IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, Referenca: SI00 7001-2012, Ime in naslov: Zveza društev SDS, Aškerčeva 2, Ljubljana. Prijavnico za članstvo v SdS, če bi člani šele radi postali, dobite na http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/ -- mh] From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 13 16:51:04 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 13 Nov 2012 16:51:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Prenovljena_Geopedija_--_O_Pahorju_v_Ben etkah_--_Galicijščina Message-ID: Od: Geopedia Datum: 12. november 2012 22:13 Zadeva: [Geopedia.si] Zaključek prenove Pozdravljeni, tokrat imamo za vas tri obvestila: zaključena prenova nove Geopedie (http://www.geopedia.si) in umik stare verzije, prenovljeni ortofoto posnetki in Android aplikacije. [...] Lep pozdrav, Ekipa Geopedia.si === Od: Rada Lečič Datum: 13. november 2012 16:27 Zadeva: Srečanje v čast Borisu Pahorju V soboto, 17. novembra 2012, ob 9.30 uri se bo na Ca' Foscari Graduate School v Benetkah (http://www.unive.it/graduateschool) začelo delovno srečanje v čast Borisu Pahorju. Pozdravna nagovora bosta imela rektor prof. Carlo Carraro in ravnatelj šole prof. Stefano Campostrini, uvodni govor bo imel prof. Miran Košuta s tržaške univerze, razpravi pa bosta imela prof. Elvio Guagnini, prav tako s tržaške univerze, in prof. Aleksander Naumow z beneške univerze Ca' Foscari. Srečanje bo v Benetkah na naslovu Dorsoduro 3246 v 2. nadstropju v avli Baratto. Vljudno vabljeni! === Od: Lingvistični krožek Datum: 13. november 2012 12:42 Zadeva: LK, 19. november LK FF vabi na 994. sestanek v ponedeljek, 19. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Carsten Sinner, Univerza v Leipzigu, Institut za uporabno jezikoslovje in prevodoslovje. Tema predavanja: Galician and Spanish in Contact: On Analysing the Galician Influence on Spanish in Argentina. (Galicijščina in španščina v stiku: o vplivu galicijščine na španščino v Argentini.) Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 14 17:07:04 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 14 Nov 2012 17:07:04 +0100 Subject: [SlovLit] = Vitan_Mal_--_Koroške_--_Gradnikovi_ve čeri Message-ID: Od: Igor Saksida Datum: 13. november 2012 19:40 Zadeva: RE: FW: članek Glede na to, da se razprava v zvezi z Malom spet seli v (rumene) medije, bi bilo morda dobro, če se slovlit seznani z mojim odgovorom na podtikanja o pornografiji v UN za slovenščino: http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/Mnenje%20o%20besedilu%20%C5%A0tudij%20primera%20dr.%20I.%20Sakside.pdf [...] === Od: Janez Stergar Datum: 13. november 2012 15:01 Zadeva: krog po slovenskem obrobju [...] Pri celovški založbi Kitab je Jozej Strutz uredil in izdal knjigo Prežihov Voranc >>Winter in Klagenfurt<< s prevodi koroških besedil velikega slovenskega pisatelja, po drugi svetovni vojni tudi podpredsednika našega Kluba koroških Slovencev. Po spletnih straneh celovške ORF povzemam novico, da je včeraj v Tolminu Murkovo priznanje prejela etnologinja mag. Martina Piko-Rustia, znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta (SNI) Urban Jarnik, in sicer posebej za razvoj in uveljavitev projekta "Dokumentacija slovenskih ledinskih in hišnih imen na južnem Koroškem". Prizadevni kolegici in dobri prijateljici za zasluženo priznanje čestitam v svojem imenu, v imenu našega kluba ter našega inštituta. Le še do 16. 11. 2012 je odprt razpis Volbankove ustanove za leto 2013 za podporo projektov za izboljšanje znanja slovenščine pri mladini na Koroškem. Informacije na www.promlad.at in na office na promlad.at . Slovence v zamejstvu in po svetu prijave na nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu ter Slovencev v izseljenstvu, zagovarjana v obdobju od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012. Informacije o razpisu na www.uszs.gov.si ter urad.slovenci na gov.si [...] Janez Stergar === www.obcina-brda.si/file/d38901788c533e8286cb6400b40b386d -- Gradnikovi večeri 2012. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 16 14:41:08 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 16 Nov 2012 14:41:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Tone_Pretnar_=281945-1992=29_--_Korošk i_koledar_2013_--_Bibliografija_slovenske_mladinske _književnosti Message-ID: Od: Marinka Kenk Tomazin Datum: 14. november 2012 18:46 Zadeva: RE: 20. nov. Vabimo Vas na večer spominov na dragega tržiškega rojaka dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) in odprtje njegove spominske sobe. Večer v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja v torek, 20. novembra 2012, ob 19. uri bodo oblikovali Aleš Bjelčevič, Miran Hladnik, Niko Jež, Matija Remše, Mojca Seliškar in Peter Svetina. Ob 20-letnici prezgodnje smrti bomo popotovali po znanstvenem, pedagoškem, prevajalskem, pesniškem, grafomanskem delovanju in snovanju dr. Toneta Pretnarja ter se spominjali, kako se nas je dotaknil osebno, globoko človeško. V pritličju stavbe na Balosu 4 bomo nato odprli spominsko sobo, v kateri je našlo novi dom približno 3.000 knjig iz Pretnarjeve osebne zbirke, ki jih je knjižnici podarila sestra Zvonka Pretnar. Prva bosta v Pretnarjevo sobo vstopila namestnica veleposlanika Republike Poljske v Republiki Sloveniji gospa Marzena Ewa Krajewska in župan občine Tržič mag. Borut Sajovic. Prisrčno vabljeni, da z nami doživite in podelite večer. V hodniku pred spominsko sobo bo odslej stalna razstava portretov Pretnarjevih nagrajencev - Ambasadorjev slovenske književnosti in jezika (http://sl.wikipedia.org/wiki/Pretnarjeva_nagrada); nagrado od leta 2004 podeljuje Ustanova Velenjska knjižna fundacija na pobudo Iva Stropnika. === Od: Silvo Torkar Datum: 14. november 2012 21:06 Zadeva: Re: [SlovLit] Vitan Mal -- Koroške -- Gradnikovi večeri V četrtek, dne 15. novembra 2012, ste ob 11. uri vabljeni v dvorano SKLADOVNICA Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) na Beethovnovi 5 v Ljubljani, kjer bo predstavljen Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 2013, med njimi tudi Koroški koledar 2013. -- Silvo [Ups, že mimo, moja krivda, se opravičujem za prepozno objavo. -- miran] === https://sl.wikibooks.org/wiki/Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost_1945-1965-2015 -- bibliografija slovenske mladinske književnosti 1945-1965-2015. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 16 15:51:06 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 16 Nov 2012 15:51:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Literatura_in_prostor_--_Založbe_ali_g araže Message-ID: Izšla je tematska številka Slavistične revije (2012/3, ur. U. Perenič, http://www.srl.si) z naslovom Prostor v literaturi in literatura v prostoru (v slovenščini in angleščini). Urška Perenič: Prostor v literaturi in literatura v prostoru RAZPRAVE Miran Hladnik: Prostor v slovenskih literarnovednih študijah: Kritične izdaje klasikov Mimi Urbanc, Marko Juvan: Na stičišču literature in geografije: Literatura kot predmet geografskega preučevanja na primeru Slovenske Istre Marijan Dović: Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora Urška Perenič: Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov Marjan Dolgan: Prestolnica in središča slovenske književnosti Miran Hladnik, Jerneja Fridl: Prostor v slovenski zgodovinski povesti in njegova geografska prezentacija Matija Ogrin: Anton Martin Slomšek in vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora Marjeta Pisk: Nacionalizacija ljudske pesemske tradicije Goriških brd Jerneja Vrabič: Kraji zapisov in mesta v izbranih slovenskih ljudskih pesmih Špela Ledinek Lozej, Nataša Rogelja: Šavrinka, Šavrini in Šavrinija v etnografiji in literaturi OCENE - POROČILA - ZAPISKI - GRADIVO Alenka Koron: Prostorski obrat v naratologiji Urška Perenič: Barbara Piatti: Die Geographie der Literatur Marjeta Pisk: Barney Warf in Santa Arias (Ur.): The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives Andraž Jež: David Bodenhamer, John Corrigan, Trevor Harris (Ur.): The Spatial Humanities Urška Perenič: Kartiranje prostorskih odnosov, njihovega dojemanja in dinamik === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 16. november 2012 12:24 Zadeva: FW: LITERA NA 28. KNJIŽNEM SEJMU Od: LITERINA KNJIGARNA [info na knjigarna-litera.org] Vabimo vas, da nas med 21. in 25. novembrom 2012 obiščete na naši stojnici 28. knjižnega sejma v Veliki sprejemni dvorani (V-07) Cankarjevega doma, kjer vam bomo ponudili knjige našega založniškega programa po izredno ugodnih cenah. V sredo, 21. novembra ob 14. uri pa vas vabimo, da se udeležite debatne kavarne, ki jo organiziramo v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu, z naslovom: SLOVENSKA KNJIGA JUTRI: PRODUKT RESNEGAZALOŽNIŠKEGA DELA ALI GARAŽNE DEJAVNOSTI? Bo slovenska knjiga v prihodnosti še produkt resnega založniškega dela s poudarkom na kriterijih vrhunske kakovosti izdajanja knjig, ali pa bo to le še garažna dejavnost in bo torej kvaliteta knjig padla? Koliko je področje knjige ranljivo in občutljivo na napovedane spremembe? O izzivih organizacije in delovanja nekomercilanega založništva, ki je bilo v letu 2012 postavljena pred nove preizkušnje, od nameravane ukinitve JAK, zmanjšanja subvencij za področje knjige, zmanjšanja sredstev za nabavo knjižnicam do zmanjšanja državnih subvencij književnim revijam, se bodo pogovarjali dr. Andrej Blatnik, urednik pri Cankarjevi založbi in predavatelj na FF, dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in avtor poglobljene študije o založništvu Za vsako knjigo cekin, Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera in Mitja Ličen, direktor založbe Goga. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 16 16:23:20 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 16 Nov 2012 16:23:20 +0100 Subject: [SlovLit] Spletna objava disertacij -- Nove knjige na FF Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010387.html -- diskusija na forumu Humanist o privzeti spletni objavi doktorskih disertacij (ETD 'electronic theses and dissertations', gl. tudi angl. članek o akademskih repozitorijih na http://en.wikipedia.org/wiki/Institutional_repository). === Od: knjigarna Datum: 16. november 2012 13:41 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Jana Šnytov?, Andrej Rozman Antologija starejše češke književnosti (Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 21,50 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 16,12 eur (http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/antologijastarejseceskeknjizevnosti) Vojko Gorjanc (ur.), Slovanski jeziki iz preteklosti v prihodnost (Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 9,00 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 6,75 eur. (http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/slovanskijeziki) [...] --- Od: Avsenik, Maja Datum: 16. november 2012 09:43 Zadeva: Poetika in logika slovenskih mitov na Besedni postaji Na Besedni postaji v torek, 20. novembra, ob 17. uri (Modra soba / V. nadstropje): POETIKA IN LOGIKA SLOVENSKIH MITOV: KLJUČI KRALJESTVA (Študentska založba, 2012) Pogovor ob izidu knjige prof. dr. Zmaga Šmitka. Čeprav mite odlikuje svoboda imaginacije, to niso besedila, ki bi nastajala brez notranje logike. Miti, ki jih dr. Šmitek obravnava v svoji novi knjigi, nam ponujajo ključe do razumevanja neke druge, vzporedne realnosti, ki smo se ji v novejšem času že nekoliko odtujili, a so jo poznale in ji sledile mnoge generacije naših prednikov. O tem in o prehodu besedil iz ljudske ustne tradicije v današnji kulturnozgodovinski okvir se bo z avtorjem pogovarjal dr. Izar Lunaček. Prijazno vabljeni! From vladka.tucovic na guest.arnes.si Fri Nov 16 21:05:44 2012 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Fri, 16 Nov 2012 21:05:44 +0100 Subject: [SlovLit] Tretji pogovor o branju v Kopru Message-ID: <686680b506a37a264e56e21d44c7858a@guest.arnes.si> Pogovor o branju z Gašperjem Malejem v koprskem gledališču Tretji večer v nizu mesečnih Pogovorov o branju, ki jih v sodelovanju z Gledališčem Koper organizira Slavistično društvo Koper, vodi pa jih slavistka Jasna Čebron, je po Marku Sosiču septembra in Nevenu Ušumoviću oktobra bil minuli torek, 13. 11. 2012., posvečen literarnemu komparativistu, gledališčniku, pesniku, prevajalcu in uredniku Gašperju Maleju (roj. 1975 v Kopru). Beseda z nadvse ustvarjalnim Koprčanom je tekoče in izčrpno tekla o prevajanju italijanske književnosti (Tabucchi, Pavese, Pasolini, Fo, Tondelli) in prevajanju, urejanju in izdajanju knjig zbirke Helia (sozaložnika KUD AAC Zrakogled iz Kopra in Društvo 2000), v kateri izhajajo slovenski prevodi iz sredozemskih književnosti (hrvaške, italijanske, novogrške ...), med drugim tudi prvič v slovenščino prevedena literatura italijanske pisateljice in jezikoslovke iz Pulja, Nelide Milani. Iz pogovora velja izpostaviti subtilnost, s katero sta se sogovornika dotaknila odnosa do knjižne opreme izdanih prevodov in še zlasti Malejevih pesniških zbirk: Otok, slutnje, poljub (2004) in Rezi v zlatem (2009). Večer se je zaključil s pesnikovim branjem poezije iz najnovejše zbirke, ki ji je pridružil še neobjavljeno prozo - iz katere se je njegova literarna dejavnost še v mentorskih delavnicah s pisateljem Marjanom Tomšičem, letošnjim prejemnikom častnega članstva Slavističnega društva Slovenije, pravzaprav rodila. Naslednji večer Pogovorov o branju bo decembra, Jasna Čebron bo o prevajanju predvidoma spregovorila s Klariso Jovanović, termin bo objavljen v mesečnem sporedu Gledališča Koper. Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 17 09:30:42 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 17 Nov 2012 09:30:42 +0100 Subject: [SlovLit] Slovenski dokumentarci -- Peticiji Message-ID: Od: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 16. november 2012 17:50 Zadeva: Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma - predstavitev projekta Spoštovani, prisrčno vas vabimo, da se nam pridružite na predstavitvi projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, ki bo v torek, 20. novembra 2012, ob 14. uri v prostorih Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (2. nadstropje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12). Projekt Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma bo potekal od 26. novembra do 3. decembra 2012 na več kot 50 univerzah po svetu, kjer so lektorati in študiji slovenščine, v organizaciji programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenija, Kulturni in umetniški program. Učitelji slovenščine so s svojimi študenti 9 slovenskih dokumentarnih filmov na lektoratih in študijih slovenščine po svetu prevedli v 7 do 17 jezikov, na RTV pa so jih podnaslovili in pripravili DVD-je: Plečnik : Fabiani (arhitektura, umetnost), Toporišič - Samotni hodec skozi neprijazni čas (jezikoslovje in znanost; o jezikoslovcu Jožetu Toporišiču), Aleksandrinke, 20. stoletje Jurija Gustinčiča (novinarstvo, slovenska in svetovna politika), V letu hip-hopa (o sodobni slovenski glasbi - rapu, hip hopu itn.), Mila, naša Mila - Z okusom po grenkem (gledališče, literatura; o igralki in pesnici Mili Kačič); Ivana Kobilca - portret slikarke (umetnost, slikarstvo), Spomini med koši - Ivo Daneu (šport) in Zadnji čoln - Presihajoče jezero (naravna dediščina; o Cerkniškem jezeru). V času od 26. novembra do 3. decembra 2012 bodo na univerzah po svetu potekali filmski večeri. Vabimo vas tudi na spletno stran programa in projekta: www.centerslo.net/stu. Kontaktna oseba: dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, tel. 01/241 8675, 031 321 809; mojca.nidorfer-siskovic na ff.uni-lj.si. Z lepimi pozdravi, vodje projekta Center za slovenščino: dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, Damjan Huber, prof. RTV Slovenija: Andraž Poeschl, Dolores Sebat === Od: David Bandelj Datum: 16. november 2012 22:27 Zadeva: dve peticiji [...] Spoštovani, vsa društva in zveze, včlanjeni v KOKS, razpošiljajo svojim članom peticijo >>Ne v mojem imenu!<<, v informacijo in z vabilom za podpis. Našli jo boste v priponki. Razpošilja jo tudi Društvo slovenskih pisateljev, kot prvo podpisana članica KOKSa. Vabim Vas, da jo podpišete, ne kot predsednik našega stanovskega društva, marveč kot Vaš sodržavljan, seveda, če se z njo strinjate: http://www.krizantema.com Prijazen pozdrav, Veno Taufer --- Peticija proti krčenju raziskovalnih sredstev v EU: http://www.no-cuts-on-research.eu/index.php?file=insert.php From miranhladnik1 na gmail.com Sat Nov 17 10:58:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 17 Nov 2012 10:58:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Boris_Pahor_v_Bukarešti Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 17 Nov 2012 09:24:51 +0100 Subject: Boris Pahor v Bukarešti V četrtek, 15. 11. 2012 je Veleposlaništvo RS v Bukarešti z veleposlanico Jadranko Šturm Kocjan v veliki konferenčni dvorani Narodne knjižnice Romunije (Biblioteca Naţionala a României) organiziralo dogodek z naslovom Skozi pogled stoletnikov: identiteta, svoboda in demokracija, na katerem sta se pogovarjala slovenski pisatelj Boris Pahor (roj. leta 1913) in priznani romunski zgodovinar, diplomat, filozof in pisatelj Neagu Djuvara (roj. leta 1916). Pogovor, ki je potekal v francoščini (s simultanim prevajanjem v romunščino in angleščino) je povezovala in usmerjala gospa Carmen Muşat, urednica tednika Observator Cultural. Oba gospoda sta s svojo vitalnostjo in življenjsko energijo ter jasnim izražanjem misli in mnenj povsem prevzela zares številno občinstvo (okrog dvesto ljudi). Pred pogovorom z eminentnima gostoma je bila pred dvorano otvoritev razstave o življenju in delu Borisa Pahorja, ki sva jo postavila s prevajalko Evo Catrinescu in bo v knjižnici na ogled še en teden. Partnerja dogodka, o katerem pišem, sta bili tudi Fakulteta za tuje jezike in književnosti (Facultatea de Limbi şi Literaturi Străine) in Fakulteta za politične vede (Facultatea de Ştiinte Politice). Tako smo na srečanje privabili tudi zelo veliko mladih ljudi, ki jim gospod Pahor vedno znova sporoča, kako pomembno je danes dobro poznavanje zgodovine. Obisk gospoda Borisa Pahorja v Bukarešti je bil tudi zelo dobro medijsko podprt in odmeven: intervju v francoščini z Borisom Pahorjem in Neagujem Djuvaro na radiu Rfi România (http://www.rfi.ro/articol/asculta-rfi-ro/prisma-centenarilor), intervju v časopisu Adevărul (http://www.adevarul.ro/cultura/Dictaturile-comuniste-inlocuite-dictatura-capitalului_0_811119141.html), prispevek v Večeru (http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012111605850809), v naslednjih dneh bo televizijski intervju objavljen tudi na romunski nacionalni televiziji (Televiziunea Română - TVR). Boštjan Božič, učitelj slovenščine na Univerzi v Bukarešti From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 19 08:29:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Nov 2012 08:29:58 +0100 Subject: [SlovLit] Linki: geolociranje, prost dostop, OCR, Prekaljeni jezik, e-knjiga.si Message-ID: http://www.dlib.org/dlib/november12/fleet/11fleet.html -- Christopher Fleet: Georeferencer: Crowdsourced Georeferencing for Map Library Collections (članek o "množicanjskem" geolociranju iz revije D-Lib Magazine). [Za množicanje gl. http://prekaljen-jezik.si/objave/crowdsourcing-ali-mnozicanje/] https://historyspot.org.uk/podcasts -- Ian Gregory: Using Geographical Information Systems (GIS) to Explore Historical Texts: Examples from the Lake District and Census Reports. Torek 20. nov. 2012, 5:15 GMT (video predavanje o uporabi GIS pri zgodovini). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-November/010395.html -- napoved "prostorske" št. Slavistične revije na forumu Humanist. http://www.dlib.org/dlib/november12/knoth/11knoth.html -- Petr Knoth and Zdenek Zdrahal: CORE: Three Access Levels to Underpin Open Access (članek o prostem dostopu iz revije D-Lib Magazine). http://www.proquest.com/en-US/aboutus/pressroom/12/20121106.shtml -- ProQuest Joins Forces with TAMU Scholars to Make 15th Century Books Behave Like Born-Digital Text (ProQuest, podjetje, ki trži Slavistično revijo, uri OCR tudi za branje knjig iz 15. stoletja). http://prekaljen-jezik.si -- Prekaljeni lektor. http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php -- založba Genija ponuja klasike (Jurčič, Kersnik, Tavčar, Cankar ...) v pdf-formatu, podobno kot jih je nekoč Franko Luin v zbirki Beseda. Novost pa zastonj edicije sodobnih popularnih pisateljev Gorana Gluvića, Bogdana Novaka, Romane Berni, Stelle Norris (Darje Hočevar), Marjane Moškrič idr. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 19 16:51:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Nov 2012 16:51:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_Dunaj_--_Disertacije_na_spletu_--_O_v ečjezičnosti_--_Slovenščina_v_digitalni_dob i Message-ID: ?ur?a Strsoglavec Datum: 19. november 2012 11:16 Zadeva: Fwd: Universitätsassistent/in ("post doc"), Literaturwissenschaft, Bosnisch/Kroatisch/Serbisch, Institut für Slawistik, Wien https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/flow/bew_ausschreibung-flow?_flowExecutionKey=_c9B68FC62-07EC-A813-A743-6E5CE5C4F292_k9F2BE321-17D2-7DA1-C6A8-E658E1033D55&tid=39561.28 -- postdoc asistentsko mesto na dunajski univerzi. === http://digitalarchive.gsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1053&context=univ_lib_facpub -- rezultati sveže raziskave o elektronskih izdajah disertacij: založbe jih rade sprejmejo v objavo, univerzitetni znanstveni časopisi, pa manj; slednji tudi postavljajo ovire nadljnjemu spletnemu razširjanju disertacije. === Od: Zajc, kristina Datum: 19. november 2012 11:20 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Znanstvena založba in Knjigarna FF bosta tudi letos dejavno sodelovali na 28. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Na stojnici bosta predstavili novosti, hkrati pa pripravljata tudi Debatno kavarno z naslovom O učenju jezikov,ki bo v četrtek, 22. novembra 2012, ob 12. uri. Na debati bo tekla beseda o večjezičnosti v zgodovinski perspektivi in o tem, kako je 6000 let učenja tujih jezikov pripomoglo k nastanku današnjih evropskih jezikovnih idealov. Pogovor se bo dotaknil tudi zgodovinskega orisa razvoja glotodidaktike v knjigi prof. dr. Julijane Vučo, O učenju jezikov ter stanja danes: slovenščina ob drugih tujih jezikih in slovenščina kot tuji jezik, o materinščini, drugem jeziku in tujih jezikih: zakaj in kako se jih učimo? Pogovor bo tekel tudi o razlogih za večjezičnost in o večjezičnosti v slovenskem izobraževanju. Moderatorka: Andreja Trenc. Gostje: dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Marjana Šifrar Kalan, dr. Darja Mertelj, dr. Veronika Rot Gabrovec. === From: "Simon Krek" To: , Date: Mon, 19 Nov 2012 14:07:46 +0100 Subject: Jezikovni viri in tehnologije za slovenščino Posnetek predavanja "Predstavitev bele knjige Slovenski jezik v digitalni dobi " (http://www.meta-net.eu/whitepapers/volumes/slovene) je dostopen na povezavi: http://videolectures.net/is2012_krek_bela_knjiga/. Splošna tema predavanja je primerjava razvitosti jezikovnih virov in tehnologij pri evropskih jezikih ter kaj je v zvezi s tem v prihodnosti treba storiti za slovenščino. Priporočam tudi vabljeni predavanji s podobno tematiko glede poljščine in hrvaščine na konferenci Jezikovne tehnologije 2012 (http://nl.ijs.si/isjt12/): Adam Przepiórkowski: Polish Language Resources and Tools: Towards Multilinguality -- http://videolectures.net/is2012_przepiorkowski_polish_language/ Marko Tadić: Language resources, tools and services in the CESAR project and META-* framework -- http://videolectures.net/is2012_tadic_cesar/ Lep pozdrav, Simon Krek From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 19 16:52:02 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Nov 2012 16:52:02 +0100 Subject: [SlovLit] = Hrvaško-slovenski_stiki_--_O_imenih_-- _O_pravopisnem_priročniku Message-ID: Od: Katja Kleindienst Datum: 19. november 2012 11:34 Zadeva: Vabila SM Med Slovensko matico in Matico hrvatsko že dlje časa poteka plodno kulturno in znanstveno sodelovanje. Januarja letos je bila v Zagrebu razstava knjig Slovenske matice, zdaj pa bo Matica hrvatska predstavila svoje knjige na razstavi v naših prostorih. Otvoritev Razstave knjig Matice hrvatske bo v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani v četrtek, 22. novembra ob 10. uri. Razstavo bosta odprla predsednik Matice hrvatske Igor Zidić in predsednik Slovenske matice Milček Komelj. Ob 10.30 bo sledila v istem prostoru Okrogla miza o hrvaško - slovenskih kulturnih stikih. Sodelovali bodo: Igor Zidić, pesnik, umetnostni zgodovinar in predsednik MH; Tonko Maroević, pesnik in esejist; Romana Horvat, glavna urednica in Zorislav Lukić, glavni tajnik MH. S slovenske strani bodo na okrogli mizi sodelovali Milček Komelj, umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice; zgodovinar Vasko Simoniti in pisatelj ter urednik SM Drago Jančar. K razpravi bodo povabljeni tudi drugi udeleženci prireditve. Vljudno vabljeni, Slovenska matica === From: "Založba Modrijan" Date: Mon, 19 Nov 2012 12:07:31 +0100 Subject: Vse o imenih v Sloveniji Spoštovani, tik pred izidom je knjiga, iz katere boste o svojem in drugih imenih izvedeli največ! Leksikograf Simon Lenarčič je v knjigi Vse o imenih v Sloveniji razložil več kot 12.000 imen! Do izida knjige sta le še dva dneva. Prihranek ob naročilu do 21. novembra 2012 ni zanemarljiv - 15,80 EURO, kar je ravno toliko, kot znaša en obrok, če se odločite za plačilo v štirih obrokih. Dogovor o plačilu na več obrokov je mogoč po telefonu (080 23 64), po e-pošti (prodaja na modrijan.si) ali v Modrijanovi knjigarni. Lep pozdrav iz založbe Modrijan! Silvija Grilč === From: janez perpar To: slovlit na ijs.si, Date: Mon, 19 Nov 2012 13:31:18 +0100 Subject: jezikovna kavarna Vabim na Jezikovno kavarno, ki se bo zopet zgodila v torek, 20. 11., ob 17. uri v Celjski Mohorjevi na Nazorjevi v Ljubljani. Tokrat se bomo pogovarjali o sodobnem pravopisju (naslov: Na poti do sodobnega pravopisnega priročnika: iskanje ravnotežja). Gostji bosta dr. Nataša Jakop in dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta Frana Ramovša. Janez Perpar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 20 14:24:44 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 20 Nov 2012 14:24:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Koroške_knjige_--_Pravopis_v_e-dobi_-- _Zemljepisna_imena_--_Od_besede_k_filmu Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 19. november 2012 16:06 Zadeva: pretežno knjižno obogateni teden [...] V četrtek, 22. 11. 2012 ob 17.00 bo tržaška Založba Mladika v Debatni kavarni 28. SKS gostila pogovor Narodnostna in človeška emancipacija. Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem ob izidu knjig Tržaški književni razgledi Marije Pirjevec in Navdih besede Jožeta Horvata. Z avtorjema se bodo pogovarjali Martin Brecelj, Evelina Umek in prof.dr. Igor Škamperle. [...] V petek, 23. 11. 2012 ob 21.00 bo v Klubu slovenskih študentk/ov na Koroškem (Spengergasse 7, Celovec, http://www.ksssk.at/ ) literarna zgodovinarka in politologinja dr. Judith Goetz predstavila svojo aktualno knjigo Bücher gegen das Vergessen - Kärntnerslowenische Literatur über Widerstand und Verfolgung, ki je že prejela nagrado Herberta Steinerja in Theodorja Körnerja. Knjigo je mogoče naročiti pri založbi Kitab na http://www.kitab-verlag.com/webshop/pi3/pd172.html [...] === Od: Irena Naglic Datum: 20. november 2012 11:55 Zadeva: prosim za objavo na forumu. najlepsa hvala! Za: slovlit na ijs.si, miranhladnik1 na gmail.com Založba ZRC in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša vljudno vabita v Cankarjev dom na knjižni sejem, kjer bo v okviru Debatne kavarne potekal pogovor z naslovom Kako do pravopisnega soglasja v elektronski dobi? Pogovor, ki ga bo moderirala dr. Helena Dobrovoljc, bo v četrtek 22.11. od 13. uri. Gosti: dr. Nataša Jakop, dr. Janez Dular, dr. Simon Krek in Milojka Mansoor. === Od: Lingvistični krožek Datum: 20. november 2012 12:33 Zadeva: LK, 26. november LK FF vabi na 995. sestanek v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.jakopin.net/pzjl/Vabilo_na_premiero.html -- jamski celovečerec Primoža Jakopina. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 20 15:15:24 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 20 Nov 2012 15:15:24 +0100 Subject: [SlovLit] Tone Pretnar (1945-1992) Message-ID: Od: Silvija Borovnik Datum: 20. november 2012 12:03 Zadeva: Re: Tone Pretnar (1945-1992) (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004292.html) z naklonjenostjo sem prebrala, da je danes spominski večer v Tržiču in seveda se tudi jaz pogosto spominjam našega Toneta. Prav on me je sprejel na Poljskem takrat, ko sem tam postala lektorica in se je nato on vrnil v Ljubljano. Spominjam se tudi tega, kako radi so ga imeli Poljaki in kako sem bila nato tudi sama deležna njihovih številnih pozornosti. Tone je zame še vedno pojem popolne prijaznosti, velikega znanja in človečnosti. Vse to je bilo združeno v njem - zares redke lastnosti v eni sami osebi! Še ni dolgo tega, ko smo se v neki družbi pogovarjali tudi o naših nekdanjih veselih dogodivščinah. Tudi tega ni bilo malo, namreč včasih popolnih norčij in neobremenjenega, predrznega smeha. Danes vem, da je to sodilo k naši mladosti in da je bil to čas, ko so bile vse smrti še zelo daleč. Lani, ko sem bila po dolgih letih spet v Krakovu, sem obiskala tudi ulico Šlisko, kjer sem stanovala, tam pa je kot lektor stanoval tudi Tone. Hčerki sem pokazala lokalček, ki smo ga imenovali >>pretnarowka<<, ker je tja rad zahajal naš prijatelj. Nato sem obiskala Burso Jagielonsko, kjer so bila naša lektorska stanovanja in kljub varovanemu vhodu mi je uspelo priti do vrat stanovanja in pogledati, če so še ista. In bila so: siva, kovinska, kot takrat. Tonetovo stanovanje se je nahajalo nadstropje višje, bilo je dovolj veliko za enega človeka, a dostikrat premajhno za vse njegove družbe, ki jih je pogosto gostil. Ko sem na začetku v spremstvu še dveh prijateljev prišla k njemu, nam je vsem odstopil vse razpoložljive postelje, sam pa je prespal na raztegljivem ležalniku, ki ga je do polovice postavil v kopalnico, drugo polovico pa na hodnik. Tudi podobe te samoumevne kolegialnosti me še vedno spremljajo in tudi to sem zadnjič pripovedovala svojima otrokoma. Seveda smo se smejali, a smeh je bil del življenja s Tonetom za vse, ki smo ga poznali. Pred mnogimi leti sem o nekaj dogodivščinah s Tonetom napisala spominsko besedilo, ki je objavljeno v knjigi Slovenija, moja afrika. Imenuje se Tonček gora. Zbirko grafomanij v kartonski škatlici pa še zdaj hranim. [...] -- Silvija Borovnik --- Od: Zdzisław Datum: 16. november 2012 15:30 Zadeva: Re: Tonetova obletnica [...] Danes mineva 20 let od Tonetove smrti. Let najinega prijateljevanja bilo je - če se dobro spomnim začetka "Pretnarjevega obdobja" v mojem življenju - 15 (1977-1992). Kakor tisto petnajstletje, tako tudi dvajsetletje, ki mu je sledilo, je zaznamovalo mojo osebno biografijo do mere, ki se je zavedam tem močneje, iz čim daljše perspektive gledam na svojo prehojeno pot: razmerje med "Pretnarjevim" in "po-Pretnarjevim" obdobjem mojega življenja podobno je razmerju iluzije do deziluzije, razcveta do recesije (ali celo krize), fascinacije do distance. [...] -- Zdzisław From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 21 13:35:32 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 21 Nov 2012 13:35:32 +0100 Subject: [SlovLit] Kulturni stroj -- Kodikologija -- Stari pravopisi na zaslonu Message-ID: http://www.culturemachine.net/index.php/cm/issue/view/23 -- The Digital Humanities: Beyond Computing 12 (2011), tematska številka revije Culture machine v odprtem dostopu, prinaša članke o novem konceptu avtorstva v digitalni dobi, estetiki kode, sodelovalnih medijih itd. === http://kups.ub.uni-koeln.de/2939/ -- zbornik Kodikologie und Paläographie im digitalen Zeitalter - Codicology and Palaeography in the Digital Age, ur. Malte Rehbein idr. (2009) . === Od: Iztok Kosem Datum: 21. november 2012 10:23 Zadeva: [SDJT-L] digitalizirani stari slovenski pravopisi Za: "slovlit na ijs.si" Na spletni strani http://www.trojina.org/pravopisi zdaj lahko dostopate do e-verzij starih slovenskih pravopisov (1899, 1920, 1935, 1950 in 1962). Pravopise si lahko ogledate, in po njih iščete, kot e-knjige ali naložite na računalnik kot PDF datoteke. Pravopise je digitaliziral Zavod Trojina s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, zahvala pa gre tudi g. Ignaciju Rodetu (nečaku Antona Breznika) ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša za soglasje za digitalizacijo pravopisov. V kratkem bomo na strani dodali tudi možnost iskanja po vseh pravopisih. Veselo e-listanje vam želim. dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 22 08:30:30 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Nov 2012 08:30:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Lahko_noč_gospodična_--_Kratka_ ženska_proza_--_Dublinčani Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 21. november 2012 15:29 Zadeva: Tübingen: Lahko noc, gospodicna 20. 11. smo imeli na univerzi v Tübingenu slovenski filmski večer - študenti in ljubitelji filma so si ogledali film Lahko noč, gospodična. Režiser Metod Pevec je v zgodbo o neuspelem zakonu in sestavljanju zdrobljenih koščkov izgubljenih življenj skih ambicij vključil animirane prizore pravljic, ki si jih sproti izmišljuje glavna junakinja Hana, ko skuša uspavati hčerko. Gledalce so ti prizori prevzeli, saj je dokaj aktualna tematika predstavljena s staro, analogno animacijsko metodo, ob čemer so lahko začutili bolj ali manj prikrite povezave z glavno zgodbo. Slovenski film, ki je v septembru prejel nagrado mednarodne zveze filmskih kritikov FIPRESCI na festivalu v FesTroia na Portugalskem, je v Tübingenu vzbudil zanimanje tudi za Svetovne dneve slovenskega dokumentarnega filma, ki se začenjajo naslednji teden. Lep pozdrav vsem Irma Kern === Od: Silvija Borovnik Datum: 22. november 2012 08:08 Zadeva: Vabilo Dragi Miran, v torek, 27. 11. 12 ob 19.00, predstavljam v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani knjigo Kliči me po imenu, izbor iz krajše proze slovenskih avtoric, ki sem jo uredila, napisala spremno besedo in prispevala eno novelico. Prisrčno te vabim na predstavitev, obenem pa te prosim, če lahko to obvestilo objaviš še na Slovlitu. Hvala in najlepši pozdrav, Silvija Borovnik === Od: Avsenik, Maja Datum: 21. november 2012 18:05 Zadeva: Novi Dublinčani na Besedni postaji v torek Na Besedni postaji v torek, 27. novembra, ob 17. uri (Modra soba / V. nadstropje): James Joyce, Dublinčani (Mladinska knjiga založba, 2012). "Nobenega dvoma ni: če hočeš uspeti, moraš proč. V Dublinu ne moreš nič. " Vabljeni na pogovor ob novem prevodu Dublinčanov Jamesa Joycea. Po Pismih Nori, ki so letošnjo pomlad izšla pri Študentski založbi, bo v kratkem izšla tudi zbirka novel Dublinčani (v zbirki Kondor, Založba Mladinska knjiga). O Joyceu, Dublinu in Dublinčanih se bosta pogovarjala prevajalka Tina Mahkota in pisec spremne besede dr. Uroš Mozetič. Prijazno vabljeni! From roman.maurer na amis.net Thu Nov 22 09:29:25 2012 From: roman.maurer na amis.net (Roman Maurer) Date: Thu, 22 Nov 2012 09:29:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Lepi_janičar Message-ID: <20121122092925.84871qy7hrde2734@posta-old.amis.net> Spoštovani! Kje se dogaja Murnikov roman "Hči grofa Blagaja"/"Lepi janičar"? Očitno nekje ob Kolpi, ampak kje točno? http://sl.wikisource.org/wiki/H%C4%8Di_grofa_Blagaja http://sl.wikisource.org/wiki/Lepi_jani%C4%8Dar -- Pozdrav, Roman From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 22 13:59:06 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Nov 2012 13:59:06 +0100 Subject: [SlovLit] = POZIV_Odbora_za_varstvo_zakonitosti_in_a kademske_avtonomije_--_Re=3ALepi_janičar Message-ID: Nedavno ustanovljeni Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije s prvopodpisanim članom akad. prof. dr. Jožetom Pirjevcem in sopodpisniki - profesorji, raziskovalci in študenti primorske univerze - ter podporniki se zavzema za povrnitev zakonitosti na Univerzi na Primorskem in ohranjanje avtonomije akademske skupnosti v slovenskem visokošolskem prostoru nasploh. Odbor v svojem manifestu opozarja, da se celotna univerzitetna skupnost v Sloveniji danes sooča s problemi, ki ogrožajo obstoj univerze kot javne vrednote in vira družbenega razvoja. Najbolj reprezentativen model takih negativnih trendov in slabe prakse je Univerza na Primorskem, kjer rektor z avtokratskimi posegi uvaja način vodenja, ki onemogoča soupravljanje s strani akademske skupnosti ter na avtonomiji in svobodi sloneče raziskovalno in pedagoško delo. Odbor si bo tako prizadeval, da se univerzitetni skupnosti povrne avtonomija pri uresničevanju njenega osnovnega cilja: oblikovati ozaveščenega, izobraženega in pokončnega človeka/državljana. Odbor se bo povezoval z akademskimi in civilnodružbenimi skupinami v prizadevanju za brezpogojno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic profesorjev in raziskovalcev ter študentov ter vseh pravnih in drugih aktov s področja visokega šolstva in univerze. Manifest in delovanje Odbora je v prvih dneh podprlo že več kot 50 uglednih osebnosti iz univerzitetnih in kulturniških krogov, med njimi tudi številni akademiki. Celoten manifest najdete na: http://odborup.wordpress.com/program/, podporo pa lahko izrazite na: http://odborup.wordpress.com/pridruzi-se/seznam-podpornikov-odbora/. Vaš podpis je lahko pomemben korak na poti k etičnemu in zakonitemu ravnanju na univerzi in v celotni slovenski družbi! Hvala vnaprej za vaš interes in podporo, člani Odbora === From: Maruska Agrez Cc: slovlit na ijs.si, tatjana_daris na hotmail.com Date: Thu, 22 Nov 2012 12:43:16 +0100 Subject: Re: [SlovLit] Lepi janičar (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004305.html) Pozdravljeni, najbolje, da preberete literarni deli in ste pozorni, če se kje pojavi ime kraja, sicer pa kraj dogajanja ni natančno določen. Sama sem Lepega Janičarja brala že dooooooolgo nazaj in se ne spomnim podatkov o kraju dogajanja, Hčere grofa Blagaja pa, priznam, da (še) nisem prebrala. Lep pozdrav, M. --- Romanu hvala za spodbudo, da tako kot nekatere druge romane (prim. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_13.pdf) geolociramo tudi dogajališča v Murnikovi Hčeri grofa Blagaja (oz. v Lepem janičarju, kot je roman naslovljen v knjižni simplifikaciji). V romanu izvemo, da se Blagajev grad nahaja okroglo uro od Bojancev v Beli krajini in da je ob Kolpi. To literarnozgodovinskemu detektivu namiguje, da bi šlo lahko za grad v Vinici (http://www.gradovi.net/show.php?id=150) ali za grad Pobrežje pri Adlešičih (http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Pobrežje), čeprav pregledani viri pri nobenem ne navajajo lastništva grofov Blagayev. V bližini je v romanu tudi grad Frauenstein, ki pa ga na zemljevidu ne znam najti. Sicer pa sem Romanovo vprašanje razumel kot spodbudo za dokončanje Murnikovega romana na Wikiviru. dLib-ova predloga je namreč poškodovana, tako da so manjkala poglavja 30-45. Danes sem posegel po kopiji LZ 1913 z ameriškega spletišča archive.org in dodal v korigiranje še ta poglavja (http://sl.wikisource.org/wiki/Hči_grofa_Blagaja). Najbolj zavzeta med wikivirovkami naj opravi korekturo v nekaj veselih uricah -- za nagrado dobi poleg plačila po tarifi še kozarček moje malinove marmelade! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Nov 22 14:07:21 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Nov 2012 14:07:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Lepi_janičar Message-ID: Saj se mi je zdelo, da bodo pri povezavah v prejšnjem sporočilu napake. Tule so popravljene: Romanu hvala za spodbudo, da tako kot nekatere druge romane (prim. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_13.pdf) geolociramo tudi dogajališča v Murnikovi Hčeri grofa Blagaja (oz. v Lepem janičarju, kot je roman naslovljen v knjižni simplifikaciji). V romanu izvemo, da se Blagajev grad nahaja okroglo uro od Bojancev v Beli krajini in da je ob Kolpi. To literarnozgodovinskemu detektivu namiguje, da bi šlo lahko za grad v Vinici (http://www.gradovi.net/show.php?id=150) ali za grad Pobrežje pri Adlešičih (http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Pobre%C5%BEje), čeprav pregledani viri pri nobenem ne navajajo lastništva grofov Blagayev. V bližini je v romanu tudi grad Frauenstein, ki pa ga na zemljevidu ne znam najti. Sicer pa sem Romanovo vprašanje razumel kot spodbudo za dokončanje Murnikovega romana na Wikiviru. dLib-ova predloga je namreč poškodovana, tako da so manjkala poglavja 30-45. Danes sem posegel po kopiji LZ 1913 z ameriškega spletišča archive.org in dodal v korigiranje še ta poglavja (http://sl.wikisource.org/wiki/H%C4%8Di_grofa_Blagaja). Najbolj zavzeta med wikivirovkami naj opravi korekturo v nekaj veselih uricah -- za nagrado dobi poleg plačila po tarifi še kozarček moje malinove marmelade! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 23 12:28:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 23 Nov 2012 12:28:58 +0100 Subject: [SlovLit] = Karel_Štrekelj_--_Zoran_Božič_--_R e=3A_Poziv_--_Dobro_=3A_slabo_--_Tečaji_v_NUK-u Message-ID: From: tjasa alic To: SLOVLIT Date: Fri, 23 Nov 2012 01:42:24 -0800 (PST) Subject: Štrekljev večer v Gradcu Vljudno vabljeni na spominski večer ob 100-letnici smrti prof. Karla Štreklja (1859-1912), ki bo v četrtek, 29. novembra 2012, ob 19:00 uri na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu (Mehrzwecksaal, Merangasse 70, v pritličju). Življenje in delo slovenskega jezikoslovca in zbiratelja ljudskih pesmi bodo na kratko predstavili štirje predavatelji, dramska igralka Breda Pugelj bo prebirala njegove epske pesmi, tenorist Miha Brkinjač pa bo glasbeno uokviril večer. Uradnemu delu bo sledila še manjša pogostitev. Lep pozdrav iz Gradca, Ludvik Karničar === Od: Boza Krakar Datum: 22. november 2012 21:38 Zadeva: čestitka Našemu kolegu dr. Zoranu Božiču v imenu Slavističnega društva Slovenije in v svojem imenu čestitam za izvolitev v Državni svet RS, kjer bo zastopal interese vzgoje in izobraževanja! Posebno nas veseli, da je uspelo v ta dom parlamenta priti kandidatu Slavističnega društva Slovenije. Dr. Z. Božič tako nadaljuje tradicijo dr. Zoltana Jana, ki je bil pred njim državni svetnik za isto področje, kandidiran od istega društva. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS === Pri povezavi v prejšnjem sporočilu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004306.html) je bila na koncu ena vejica odveč; tule je prava povezava na manifest za avtonomijo univerze: http://odborup.wordpress.com/program/ === http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/knjigometer -- seznami priporočenih in odsvetovanih mladinskih knjig. === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 23. november 2012 11:48 Zadeva: FW: Vabilo na tečaje iskanja po e-informacijskih virih v mesecu decembru From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" Na tečaju predstavimo portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL na enem mestu. Portal vsebuje več različnih funkcionalnih možnosti. Najpomembnejša novost je t. i. združevalni iskalnik, ki omogoča hkratno iskanje po več informacijskih virih hkrati. Rezultate iskanj združi in prikaže v enotnem seznamu zadetkov. Povezovalnik do gradiva pa omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Novost je tudi enoten Katalog informacijskih virov UL ter predvsem Katalog e-revij UL, saj omogoča celovit pregled nad dostopnimi naslovi znanstvenih revij v elektronski obliki. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj. Tečaj traja od 10. do 13. ure v četrtek, 6. decembra. Tečaj "EndNote Web" Na tečaju se bomo seznanili s spletnim orodjem za upravljanje z bibliografskimi referencami, ki jih navajamo (citiramo) pri pisanju strokovnih, znanstvenih in drugih besedil. Naredili bomo osebne račune, v katere bomo uvažali reference, ki jih bomo poiskali v različnih informacijskih virih (EBSCOHost, SienceDirect, COBISS/OPAC itn.). Reference bomo organizirali in urejali, pripravljali bomo bibliografije (npr. sezname uporabljene literature), seznanili se bomo s funkcijo vstavljanja citatov med pisanjem besedila (Cite While you Write). Predstavili bomo različne stile citiranja itn. Priporočeno je osnovno razumevanje angleščine, saj je vmesnik v celoti v angleškem jeziku. Tečaj traja od 10. do 13. ure v četrtek, 13. decembra. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 23 16:05:19 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 23 Nov 2012 16:05:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Na_digitalno_--_Dialektološka_konferen ca Message-ID: http://193.2.13.65/joomla/ -- program konference Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v šolskih knjižnicah 3 (IKT v ŠK 3) v soboto, 1. decembra 2012 v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/GGL1123013.pdf -- Miha Naglič z MH o tem in onem, pogovor v Gorenjskem glasu 23. nov. 2012. Za znamenito marmelado iz sporočila http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004307.html pa začuda nobenega zanimanja. ;-( === Od: vsmole1 Datum: 23. november 2012 15:48 Zadeva: Vabilo na dialektološko konferenco 29. in 30. novembra 2012 bo v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, v Ljubljani, v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelka za slovenistiko FF UL potekal 2. Slovenski dialektološki posvet (SDP 2). Posvet je ob pomembnem dogodku letos spomladi, tj. izidu 1. zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa z narečno leksiko za pomensko polje ?človek ? telo, bolezni, družina? (SLA 1.1 Atlas in SLA 1.2 Komentarji), sovpadel z 10. obletnico smrti dialektologa akademika prof. dr. Tineta Logarja in 60. obletnico smrti njegovega predhodnika akademika prof. dr. Frana Ramovša, brez katerih atlasa ne bi bilo, in prerasel v pravi mali dialektološki simpozij. V dveh dneh se bo zvrstilo 30 referatov in ena delavnica. Večina udeležencev je iz Slovenije, sosednjih držav Avstrije in Italije, po eden pa tudi iz Bolgarije, Češke, Rusije in Amerike. Prispevki bodo natisnjeni v eni od prihodnjih številk Jezikoslovnih zapiskov, glasila Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, povzetki pa bodo na voljo na samem posvetu in na svetovnem spletu (http://sdp.zrc-sazu.si). Vljudno vas vabimo na otvoritev, ki bo v četrtek, 29. novembra 2012, ob 9. uri v Prešernovi dvorani SAZU (Novi trg 4, Ljubljana). Prireditev bo ob kratkem kulturnem programu odprla vodja posveta doc. dr. Jožica Škofic, znanstvena svetnica. Med temami posveta so posebej dobrodošli že prvi kritični odzivi na SLA 1, tako v smislu prikaza vpetosti obravnavanih jezikovnih pojavov (leksičnih in besedotvornih) v širši (slovanski) jezikovni prostor (prostorski vidik) kot v čas (zgodovinski vidik) in medzvrstno razmerje (narečno : knjižno : pogovorno). Nekaj prispevkov se nanaša na prihodnje zvezke SLA, ki bodo obravnavali besedje, povezano s slovensko materialno kulturo, in bodo po vsej verjetnosti tudi tehnična nadgradnja izdaje prvega zvezka. Veliko referatov bo obravnavalo aktualne dialektološke raziskave na vseh jezikovnih ravninah; avtorji pa so od akademikov do mladih raziskovalcev, celo študentov ? z njimi bi se radi poklonili spominu dveh velikih pedagogov in raziskovalcev slovenskega jezika, akademiku Franu Ramovšu, ki je obenem tudi avtor zasnove Slovenskega lingvističnega atlasa, in akademiku Tinetu Logarju, ki je sam ali skupaj s svojimi študenti zanj zbral največ terenskega gradiva. Kakšna je usoda narečne zvrsti, v zamejstvu pa istočasno lahko tudi usoda slovenščine nasploh, bo predstavljeno ? največkrat kar iz prve roke ? v sociolingvističnih prispevkih. Na koncu prvega dne bo potekala tudi fonetična delavnica, povezana s problemi tradicije in današnjega fonetično-fonološkega zapisovanja govorjenega (narečnega) jezika. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Vodja konference doc. dr. Jožica Škofic, ISJ FR ZRC SAZU in prof. dr. Vera Smole, Oddelek za slovenistiko FF UL Četrtek, 29. 11. 2012 8.30?9.00 Sprejem udeležencev 9.00?9.30 Otvoritev konference s kratkim kulturnim programom (T. Jakop in I. Avsenik Nabergoj) doc. dr. Jožica Škofic ? vodja zasedanja akad. prof. dr. Zinka Zorko ? predstavnica SAZU prof. dr. Oto Luthar ? direktor ZRC SAZU prof. dr. Marko Snoj ? predstojnik ISJ FR izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič ? predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL 9.30?9.50 Martina Orožen, Iz spominov na Tineta Logarja 9.50?10.10 Vera Smole, Frazemi s sestavinama srce in duša 10.10?10.30 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav (SLA 1 in Semantično-derivacioni rečnik 1, 2) 10.30?10.40 Mojca Horvat, Narečne tvorjenke s priponskim morfemom -ica iz pomenskega polja človek 11.20?11.40 Alenka Šivic-Dular/Tatjana Vendina, (Jezikoslovni podatki v jezikovnih atlasih) 11.40?12.00 Luchia Antonova-Vasileva, Prinos?t na Slovenskija lingvističen atlas za proučvaneto na dialektite na južnite slavjanski ezici 12.00?12.20 Katarina Prosenc, Vera Smole, BADŽ in njegov 6. zvezek z naslovom Svinja 12.20?12.40 Jožica Škofic, Kako do interaktivnega jezikovnega atlasa? 15.00?15.20 Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, Skladnja v panonski narečni skupini 15.20?15.40 Danila Zuljan Kumar, Skladenjske strukture v terskem govoru vasi Subid 15.40?16.00 Herta Maurer Lausegger, Bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak in koroško narečje 16.40?17.00 Marc Greenberg, Zbyněk Holub, Obpanonska vzporednica na ravni besedne prozodije: paroksitoneza v jugozahodnem češkem narečju 17.00?17.20 Tanja Mirtić, Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo 17.20?17.40 Matej Šekli, Glasovne značilnosti romanizmov v slovenščini (po gradivu za SLA) 17.40?18.00 Klara Šumenjak, Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu 18.00?18.20 Tjaša Jakop, Južnonotranjski govor Jelšan 18.40?19.30 Karmen Kenda-Jež idr., Fonetična delavnica Petek, 30. 11. 2012 9.30?9.50 Mihaela Koletnik, Besedje iz pomenskega polja "kmetija ? prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju 9.50?10.10 Janoš Ježovnik, Poimenovanja za orodje in hišne pripomočke v terskem narečju 10.10?10.30 Marija Sivec, Obarvana slovenščina // Izkušnje s SLA 10.30?10.40 Irena Orel, SLA kot vir za diahrono raziskovanje besedja (na primeru poimenovanj za dele telesa in bolezni iz zdravilskih knjig 19. stoletja) 10.40?11.00 Karin Marc Bratina, Konceptualna metafora v slovenskoistrski frazeologiji 11.40?12.00 Klemen Klinar, Projekti zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem 12.00?12.20 Maruša Brozovič, Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen? 12.20?12.40 Martina Piko-Rustia, Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem: vprašanje ustreznega narečnega zapisa 15.00?15.20 Melita Zemljak Jontes, Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno okolje 15.20?15.40 Peter Weiss, Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline 15.40?16.00 Rok Dovjak, Prsi ali prsa? 16.00?16.20 Vlado Nartnik, K opisom bolezni in smrti z logičnimi osebki v SLA 17.00?17.20 Anton Schellander, Ohranjanje in spreminjanje slovenskih narečnih govorov na avstrijskem Koroškem 17.20?17.40 Viljem Černo, Jezikovna situacija pri Slovencih v Beneški Sloveniji 17.40?18.00 Luigia Negro, (Poimenovanja za jezikovno pripadnost v rezijanščini) 18.20?19.00 Zaključek konference (J. Škofic) From miranhladnik1 na gmail.com Sun Nov 25 19:59:41 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 25 Nov 2012 19:59:41 +0100 Subject: [SlovLit] = France_=AEagar_80_let_--_Prostorske_anal ize_--_V_Tržiču Message-ID: Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 25. november 2012 09:54 Zadeva: F. Zagar France Žagar (http://sl.wikipedia.org/wiki/France_%C5%BDagar), slovenski jezikoslovec, je 13. novembra 2012 praznoval 80-letnico. V slovenskem prostoru je znan po svojih slovnicah, ki so jim v žargonu rekli "žagar'ce". Leta 1957 je diplomiral, 1986 magistriral in 1992 doktoriral na Filozovski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za slavistiko. Na začetku svoje kariere je poučeval slovenščino in tudi angleščično. S svojim delom je prispeval sodobnejši pogled na poučevanje slovenščine, uvajal je otrokocentričen pouk, ki je temeljil na bralnih in pisnih interesih učencev. Podrobna bibliografija je na Sicrisu http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20121125095142-02519.html . France Žagar je leta 2008 zaradi svojega dela postal častni član Slavističnega društva Slovenije. Ob življenjskem jubileju mu želimo veliko zdravja in humorja, ki se je množil, ker ga je delil. Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić === http://www.bartlett.ucl.ac.uk/casa/research -- The Bartlett Centre for Advanced Spatial Analysis, projekti centra za prostorske analize. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri185/index.html -- ob sotočju Bistrice in Mošenika. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Nov 26 12:11:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 26 Nov 2012 12:11:34 +0100 Subject: [SlovLit] T=FCbingen_--_Dan_jezikovnih_tehnologij_v_Zagrebu Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 25. november 2012 21:23 Zadeva: PREDAVANJE V TÜBINGENU V ponedeljek, 26. 11., bo na Univerzi v Tübingenu slovensko popoldne. Predaval bo prof. dr. France Dolinar z Univerze v Ljubljani. Tema: Jožefinizem v notranjeavstrijskih deželah: cerkvene reforme ljubljanskega nadškofa Karla Janeza grofa Herbertsteina v času razsvetljenstva. Predavanje bo ob 18.00 v Hegelbau, Soba 228, Wilhelmstasse 36, Tübingen. Vljudno vabljeni vsi, ki se morda nahajate v Tübingenu ali bližini. === From: Marko Tadić Date: 2012/11/26 Subject: [SDJT-L] [SDJT] vabilo na Dan jezikovnih tehnologij Spoštovani, vljudno vabljeni na Dan jezikovnih tehnlogij ki bo v petek, 30. 11. 2012. začel ob 9:00 v Hotelu Sheraton v Zagrebu pod pokroviteljstvom hrvaškega predsednika prof. dr. Iva Josipovića. Več: http://www.cesar-project.net/events/hr-roadshow/ [...] prof. dr. Marko Tadić Sveučilište u Zagrebu === Od: Šega, Agata Datum: 26. november 2012 10:38 Zadeva: Vabilo VSS-SFF na okroglo mizo Humanisti v boju za drobtinice Visokošolski sindikat Slovenije -- Sindikat Filozofske fakultete UL prireja okroglo mizo o položaju treh slovenskih humanističnih fakultet. Okrogla miza bo v sredo, 28. 11. 2012, ob 18h v Modri sobi Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2. Sodelovali bodo: doc. dr. Luka Omladič (FF UL), izr. prof. dr. Rok Svetlič (FHŠ UP), izr. prof. dr. Marina Tavčar Krajnc (FF UM), predsednik Študentskega sveta FF UL Janoš Ježovnik, predstavnik študentov s FF UM in predstavnik študentskega društva Iskra. --- Na okrogli mizi bomo predstavili praktične učinke finančnih pritiskov na življenje znotraj treh humanistični fakultet: na filozofskih fakultetah univerz v Ljubljani in Mariboru in na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. To življenje poteka v znamenju nenehne "optimizacije", kar je samo olepšan in oblasti všečen izraz za strm padec kakovosti študija. Pogodbeni sodelavci in zaposleni za določen čas izgubljajo zaposlitve, preostali morajo prevzemati vedno večje pedagoške obremenitve - in zanje povrhu ne prejemajo plačil, ki jim pripadajo po zakonu. Plačljive oblike študija se širijo, sloj akademskih delavcev, ki ima varen položaj in ustrezno politično zaledje, si je pripravljen zagotoviti preživetje z odpuščanji na podlagi administrativnega krčenja in ukinjanja programov. Z zmanjševanjem fonda zaposlitev na univerzah se mlajšim generacijam diplomantov in doktorandov povsem zapira možnost akademske kariere v Sloveniji. Spregovorili bomo o primerih protizakonite ali polformalne privatizacije odločanja, o komercializaciji dejavnosti in o uvajanju poslovnih vzorcev upravljanja, ki jih spremljajo pritiski na kritične člane akademske skupnosti. Ti procesi ne ogrožajo samo obstoja temeljnih ved, temveč intelektualno bistvo humanistike. Nazadnje si bomo skušali samokritično odgovoriti na vprašanje, zakaj se osrednje humanistične institucije kljub grobim diskvalifikacijam, ki jim jih namenjajo nosilci politične oblasti, ne oglasijo v javnosti. Zakaj se same obsojajo na družbeno nepomembnost? Kaj storiti, da se bodo osvobodile birokratskega mračnjaštva in parvenijskih sanj o humanističnem podjetništvu? Kako doseči, da bodo v javnosti spet prepoznane kot znanstveno in kulturno relevantna središča intelektualnega življenja? From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 27 09:16:24 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 27 Nov 2012 09:16:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Transpoetika_--_Dušan_Moravec_--_Zakla di_UKM_na_zaslonu Message-ID: http://humanistika.org/ -- Centar za digitalne humanističke nauke, Beograd vodi projekt Transpoetika (http://transpoetika.org), ki je leksikografska in publicistična platforma za srbski jezik -- zgledno! === Od: Slovenski gledaliski muzej Datum: 26. november 2012 13:56 Zadeva: vabilo Slovenski gledališki muzej vas ob šestdesetletnici svoje ustanovitve vljudno vabi na odprtje razstave, ki jo posveča svojemu dolgoletnemu direktorju in največjemu slovenskemu teatrologu Dušanu Moravcu. Razstavo z naslovom Dušan Moravec in njegovi gledališki sodobniki bomo odprli v četrtek, 29. novembra 2012, ob 18. uri v razstavnih prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. -- Slovenski gledališki muzej, zanj Ivo Svetina, direktor === Od: Jerneja Ferlež Datum: 27. november 2012 08:32 Zadeva: Iz zakladnice UKM - vabilo na otvoritev razstave Razstava dragocenosti Univerzitetne knjižnice Maribor, razstavišče UKM, Gospejna ulica 10, 27. 11.-18. 12. 2012. Otvoritev razstave 27. 11. 2012 ob 19. uri. Dragocenosti bodo predstavljene v originalni in elektronski obliki. Avtorici razstave: Sandra Kurnik Zupanič, dr. Vlasta Stavbar. Razstavljene dragocenosti Petrus LOMBARDUS, Libri sententiarum. UKM, Ms 136 Latinska rokopisna knjiga je najstarejše delo v knjižnici. Prepisana je bila v drugi polovici 14. stoletja. Sestavljena je iz uvoda in štirih knjig. Obsega 210 pergamentnih listov ter je bogato iluminirana. Izvor je neznan. Rokopisno knjigo je knjižnici leta 1931 podari Muzej v Mariboru. Jurij DALMATIN, Biblia, tu ie vse svetu pismu, stariga inu Noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena skuzi Jurija Dalmatina. Wittenberg 1584. UKM, R III 150 Jurij Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Dalmatinov prevod Biblije predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti ter edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. UKM hrani tri izvode Dalmatinove Biblije: dva izvoda je pridobila od Zgodovinskega društva v Mariboru, enega pa s knjižnico mariborske klasične gimnazije. KALOBSKI rokopis. Liber Cantionum Carniolicarum. UKM, Ms 122 Kalobski rokopis je zbirka nabožnih pesmi in molitev, zapisanih na 156 listih v bohoričici. Zbiralec, pisec in kraj nastanka niso znani, čas nastanka pa je razviden iz letnic 1643 in 1651 v tekstu. Imenuje se po Kalobju, kjer ga je našel Mihael Zagajšek in ga izročil Antonu Martinu Slomšku. Fran Kovačič je rokopis iz Slomškove zapuščine leta 1930 daroval knjižnici. Georg Matthäus VISCHER, Topographia Ducatus Styriae. Grätz 1681. UKM, R 16842 Topografija vojvodine Štajerske vsebuje 478 bakrorezov in je sistematičen prikaz najpomembnejših objektov na Spodnjem Štajerskem iz začetka 17. stoletja. LEŠKI rokopis. Neuer Saltzburger Schreib-Calender auf das Jahr 1733. UKM, Ms 115 Med 24 listov tiskanega koledarja iz leta 1733 je uvezanih 51 listov, popisanih s slovenskimi besedili, med njimi pa je prilepljenih osem sočasno tiskanih grafik. Rokopis je, kot je razvidno iz navedbe krajev in jezika, nastal na Lešah pri Prevaljah sredi 18. stoletja. Pisan je v bohoričici in obsega 77 listov. Lastnik rokopisa je bil Anton Godec iz Limbuša. Za knjižnico ga je leta 1929 pridobil Janko Glazer. Ivan Anton APOSTEL, Dictionarium Germanico-Slovenicum ... Authore P(at)re Bernando Marburgensi, Capucino. UKM, Ms 195 Rokopisni nemško-slovenski besednjak avtorja kapucina Ivana Antona Apostla iz leta 1760 je prvi slovenski mariborski slovstveni spomenik. Slovar ima na prvem listu zemljevid Štajerske "Vindije" ter na zadnjem listu podpis jezikoslovca Oroslav Cafa. Slovar je leta 1939 knjižnici podaril Fran Ilešič iz Zagreba. Leopold VOLKMER, Hvala Kmetizhkega stana ino tobazhie trave ... V Marburgi (1807). UKM, R 1837 Znani Volkmerjev posvetni tisk, prvi te vrste na slovenskem Štajerskem. Knjiga velja za prvi natis slovenskih verzov v Mariboru. Anton Martin SLOMŠEK, Nagovori Antona Martina Slomška v zvezi s poukom slovenščine v celovškem bogoslovju. UKM, Ms 11 Napelavni govor k' slovenskimu zboru iz leta 1821. Govor je bil v zapuščini Franca Kosarja iz Maribora. Nagovore je leta 1907 knjižnici podaril Fran Kovačič po posredovanju Lavrencija Herga. SPROTULETNA Vijolica. Maribor 1846. UKM, Ms 133, 139 Prvi slovenski dijaški rokopisni list. Izhajal je tedensko. Pisali so ga v petih izvodih dijaki klasične gimnazije v Mariboru: Ivan Ertl, Mihael Golob in Ivan Kocmut. UKM ima dva izvoda lista; prvega je kupila leta 1931 po posredovanju Janka Kotnika, drugega je leta 1932 knjižnici podaril Fran Ilešič iz Zagreba. Anton KREMPL, Historie ali Dogodivšne Štajerske zemle z'posebnim pogledom na Slovence. UKM, Ms 117 Zgodovino Štajerske je napisal župnik Anton Krempl v Bučkovcih (Mala Nedelja) med leti 1836 in 1844. Obsega 177 listov. Rokopis je leta 1929 knjižnici podaril Anton Božič iz Radoslavcev. SLOVANSKA čitalnica, Maribor. Gradivo. UKM, Ms 201 Overovljen prepis pravil Slovanske čitalnice, ki so bila potrjena v Gradcu 4. 9. 1861 ter izvirni zapis besedila programske pesmi Mar-i-bor, ki jo je konec avgusta 1861 napisal pesnik in politik dr. Lovro Toman. Zadnjo kitico pesmi so si čitalničarji izbrali za svoje geslo. Arhiv Slovanske čitalnice Maribor je knjižnica leta 1941 pridobila po posredovanju Nika Vrabla. Pavel TURNER, Spisi in zapiski. UKM, Ms 71 Turnerjevi Spomini, pisani leta 1916. Obsegajo obdobje od leta 1876. Na 11-ih listih je v rokopisu opisano njegovo vzgojiteljsko delo v Budimpešti in na Dunaju. Pavel Turner je svoje spise daroval knjižnici leta 1924. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Nov 27 16:43:31 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 27 Nov 2012 16:43:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Psiholingvistični_eksperiment_--_O_eti mologiji Message-ID: Od: Tomaz Erjavec Datum: 27. november 2012 15:38 Zadeva: FW: prošnja Kp: Artur Stepanov Vse, ki ste govorci slovenščine, prosimo, da se udeležite spletnega psiholingvističnega poskusa, ki ga trenutno izvajamo na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Dosegljiv je na: http://spellout.net/ibexexps/avs77/trace4w/experiment.html Poskus traja približno 15 minut. Za pomoč v raziskavi vam bomo zelo hvaležni. Lep pozdrav, Artur Stepanov === Od: Lingvistični krožek Datum: 27. november 2012 13:12 Zadeva: LK, 3. december LK FF v Ljubljani vabi na 996. sestanek v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Metka Furlan, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Tema predavanja: Etimologija slovenskega jezika po ESSJ. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 28 14:42:44 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 28 Nov 2012 14:42:44 +0100 Subject: [SlovLit] Vitan Mal -- Odprta vrata NUK-a Message-ID: Od: Aleksander Bjelčevič na guest.arnes.si Datum: 27. november 2012 22:24 Zadeva: Vitan Mal in pornografija (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004291.html) Stvar je znova aktualna. Včeraj sem poslušal Odmeve, za katere me je novinarka pred tedni nagovorila napisati kratek prispevek. Zdi se mi, da prispevka ni uporabila (Odmeve sem poslušal z enim ušesom). Moja poanta je, da je vprašanje pornografije v leposlovju zelo zapleteno. Tole sem napisal: Vprašanje, ali je Vitan Mal pornograf ali ne, je bolj zapleteno, kot se na pogled zdi. Treba je namreč odgovoriti na preko deset ?filozofskih? vprašanj (pravnih niti ne štejem; slovenski Kazenski zakonik je glede leposlovja nejasen), ki nobeno nima enotnega, soglasnega odgovora. Jih bom nekaj omenil. Ključno je vprašanje, kaj je pornografija. Ključno je vprašanje, kaj je pornografija. Od definicije je odvisno, ali je Mal pornograf. O njej še zdaleč ni soglasja, ker , po mojem mnenju, o tem odločamo ljudje in ne kaka od strok. Ljudje pa imamo različne definicije pornografije: za nekatere je to vsakršno prikazovanje golote v neznanstvene namene (vanjo torej spadajo vsi likovni akti in marsikateri literarni klasik, tolerirajo se npr. le medicinski učbeniki); za druge je pornografija prikazovanje golote in seksa z namenom, da gledalca ali bralca spolno vzburi ? sem še vedno spada marsikatero pikantnejše literarno delo, npr. romani Vitomila Zupana; še ožja je definicija, ki pravi, da je spolno vzburjenje GLAVNI ali celo EDINI namen knjige ali filma ? po tej definiciji so pornografski zgolj filmi, ki jih prodajajo menda pod oznako XXX, in njim podobne literarne zgodbe, med katere spada Malova Napačna odločitev, ne pa njegove mladinske knjige. Definicij je seveda še več. Katera od njih je prava, pa najbrž ne odloča stroka ampak ljudje sami. In s tem smo pri jedru problema Mal ? kdo naj odloči, ali je Mal pornograf? Britanci si pomagajo z dvema lestvicama, ki določajo stopnjo pornografskosti (stopnjevalnost je že naslednje vprašanje), toda lestvici veljata le za fotografije resničnih otrok, ne pa za literaturo. In smo pri tretjem problemu: večina svetovne stroke se ukvarja le z vizualno pornografijo, v kateri so udeleženi resnični ljudje, ne pa z izmišljenimi zgodbami, zato nam ta stroka pri Malu bolj malo pomaga. To nas vodi k četrtemu vprašanju: kakšno škodo, poleg tiste, ki jo utrpijo igralci v porno filmih, pornografija povzroča? Seznam možne škode je izjemno dolg, za literaturo pride v poštev škoda, povzročena pri bralcih pornografije in njihovih možnih žrtvah (porniči ženske ? lahko tudi moške in otroke - prikazujejo kot pohotne, pripravljene na najnizkotnejše podrejanje, potem je tu pregovarjanje, da je taka spolnost normalna itd.). Nadaljnja vprašanja se tičejo razlike med pornografijo in erotiko oz. otroško erotiko, potem odnosa med pornografijo in umetnostjo, predvsem seveda vprašanje cenzure in svobode govora (kaj od tega, kar je nemoralno, naj država prepove ? ali je Mal že toliko škodljiv?) itd. Odločanje, ali naj se Mala črta s seznama šolskega čtiva, je zato precej zapleteno. Aleš Bjelčevič === From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si] Sent: Wednesday, November 28, 2012 2:10 PM Subject: Dan ODPRTIH vrat v NUK: ponedeljek, 3. december 2012, do 21.30 Ponedeljkov dan odprtih vrat prinaša v našo knjižnico nekaj svežih prireditev, med katerimi posebej izpostavljam naslednje: ? večerno predstavitev ljubezenske zgodbe Josipine Turnograjske in Lovra Tomana Bližina daljave, ki jo bodo premierno izvedli zaposleni, člani Kulturne sekcije NUK, v veliki čitalnici - takoj po podelitvi Trubarjevih priznaj. [...] Seveda bodo v ponedeljek tudi posebni ogledi naših zbirk in vodeni ogledi po knjižnici, predstavitev izdelave e-knjige in tradicionalna vračila ?zamujenih? knjig brez plačila zamudnine. Lp, Helena Ana Drewry, NUK From miranhladnik1 na gmail.com Wed Nov 28 18:01:25 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 28 Nov 2012 18:01:25 +0100 Subject: [SlovLit] A -- O Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 28. november 2012 16:09 Zadeva: vseslovensko proti koncu novembra [...] Najprej ponovimo, da še do ponedeljka, 3.12.2012 na graškem Inštitutu za slavistiko (Merangasse 70/I) potekajo Dnevi slovenskega dokumentarnega filma. Program na http://www.uni-graz.at/slaw/ [...] === Od: Šega, Agata Datum: 28. november 2012 15:32 Zadeva: Okrogla miza HUMANISTI V BOJU ZA DROBTINE - danes ob 18h v Modri sobi Visokošolski sindikat Slovenije -- Sindikat Filozofske fakultete UL prireja okroglo mizo o položaju treh slovenskih humanističnih fakultet. Okrogla miza bo v sredo, 28. 11. 2012, ob 18h v Modri sobi Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2. Sodelovali bodo: doc. dr. Luka Omladič (FF UL), izr. prof. dr. Rok Svetlič (FHŠ UP), izr. prof. dr. Marina Tavčar Krajnc (FF UM), predsednik Študentskega sveta FF UL Janoš Ježovnik, predstavnik študentov s FF UM in predstavnik študentskega društva Iskra. Vabljeni. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Nov 30 14:57:58 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 30 Nov 2012 14:57:58 +0100 Subject: [SlovLit] = O_ljubljanskem_Narcisu_--_SD_Trst_Gorica _Videm_--_O_Andri=E6u Message-ID: From: "Luka Vidmar" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 29 Nov 2012 09:38:10 +0100 Subject: O ljubljanskem Narcisu Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na predavanje doc. dr. Stanka Kokoleta Robbov Narcis in nimfa Eho: okamenela podoba in nevidni odmev poganske bajke sredi 18. stoletja. Narcisova fontana, ki danes krasi dvoriščne arkade ljubljanskega Rotovža, je najverjetneje nastala okrog leta 1740 v kiparski delavnici Francesca Robbe (1698-1757) in je bila morebiti že na začetku zamišljena kot ključni okras stopnišča v vhodni veži graščine Bokalce (Stroblhof). Robbova občutena upodobitev starogrške bajke o samovšečnem efebu, ki se na smrt zaljubi v lastno zrcalno podobo, zagotovo spada med bolj domiselne odzive evropskih kiparjev in slikarjev 17. in 18. stoletja na vsem dobro znane Ovidijeve verze (Metamorfoze 3.339-510). Ti bi - skupaj z nekaterimi preostalimi različicami te pripovedke - ob pogledu na marmorni kip sedečega Narcisa, obdanega s skalnimi skladi iz rdečkasto-sivega apnenca, utegnili tudi kultivirano zgodnjenovoveško občinstvo na Kranjskem spodbuditi k refleksiji o (v visokobaročnem obdobju nič manj pogosto tematiziranem) vzporednem mitološkem motivu neuslišano koprneče nimfe Eho, od katere ostane le nevidni odmev. Doc. dr. Stanko Kokole je od leta 2010 zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Po študiju umetnostne zgodovine in klasične filologije v Ljubljani je izobraževanje nadaljeval na The Johns Hopkins University v Baltimoru, ZDA, kjer je tudi magistriral in doktoriral. Predavanje bo v petek, 30. novembra 2012, ob 12. uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. === From: "nevazaghet na gmail.com" To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 29 Nov 2012 23:40:45 -0800 (PST) Subject: Majda Artac in Jasna Merku v Trstu Slavistično društvo Trst Gorica Videm vabi na večer s pesnico in pisateljico prof. Majdo Artač Sturman ter ilustratorko mag. Jasno Merku' ob izidu knjige Mozaik v kovčku. Večer bosta povezovali prof. Vilma Purič in mag. Loredana Umek, dijaki šole Jožefa Stefana bodo prebrali nekaj odlomkov iz knjige. Vabljeni v petek, 7. 12. 2012, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (Ul. Filzi 14). Neva Zaghet (tajnica Slavističnega društva Trst Gorica Videm) === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 30. november 2012 14:46 Zadeva: Predavanje Branka Tošovića Oddelek za slavistiko, enota južnoslovanski študiji vljudno vabi profesorje in študente na predavanje prof. dr. Branka Tošovića s slavističnega oddelka Univerze v Gradcu, ki bo spregovoril o pisatelju Ivu Andriću, njegovih graških letih in o njegovem literarnem opusu. Cenjeni gost bo ob tem predstavil tudi dosežke večletnega slavističnega mednarodnega znanstvenega projekta, ki ga vodi na Univerzi Karla-Franza, oziroma objavljene zbornike s simpozijev iz let 2008, 2010 in 2011. Predavanje bo v četrtek, dne 6. decembra 2012 ob 13. uri v predavalnici št. 5, pritličje FF. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 1 11:22:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 1 Dec 2012 11:22:07 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 2011/5-6 -- OE Message-ID: Od: Olga Tratar Datum: 01. december 2012 10:45 Zadeva: Kazalo številke 5-6 letnika 56 Jezika in slovstva Članki Zoran Božič, Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih - na primeru Prešerna Petra Jordan, Fanovska literatura kot prostor preizkušanja alternativnih življenjskih praks Barbara Jarh Ciglar, Lezbična ljubezen v sodobnem slovenskem romanu Martina Potisk, Medbesedilno sklicevanje v nekaterih romanih Draga Jančarja Maja Šebjanič, Podoba učitelja v slovenski prozi 1855-1914 Katarina Rigler Šilc, Razumevanje frazemov pri učenju in poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika Drago Unuk, Izpustnost in elipsa Ocene in poročila Denis Škofič, Franc Zadravec: Satira in groteska v slovenski literaturi. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010 === http://www.openedition.org/ -- Open Edition, spletno izhodišče za elektronske vire v humanistiki in družboslovju. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 2 10:50:25 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 2 Dec 2012 10:50:25 +0100 Subject: [SlovLit] Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma v Beogradu Message-ID: From: Andreja Ponikvar To: Date: Sun, 02 Dec 2012 10:43:30 +0100 Subject: Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma v Beogradu V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, ki je potekal pod okriljem Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in RTV Slovenija, so študentje slovenščine na Filološki fakulteti v Beogradu prevedli devet dokumentarnih filmov. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom smo 21., 22. in 23. novembra v Jugoslovanski kinoteki organizirali projekcije treh filmov, ki so na različne načine povezani tudi s Srbijo: Aleksandrinke, Spomini med koši - Ivo Daneu in 20. stoletje Jurija Gustinčiča. Prireditev, ki jo je denarno omogočil Kulturni sklad Ministrstva za zunanje zadeve, je odprl veleposlanik Franc But, otvoritvene slovesnosti pa se je med drugim udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Srbije Miroslav Tasić. Predvajanju dokumentarcev so sledili izčrpni pogovori. O aleksandrinkah je spregovoril režiser Metod Pevec, pogovoru pa sta se pridružili tudi dve v Beogradu živeči Slovenki, potomki ene izmed aleksandrink, omenjene v filmu. O spominih izpod košev je duhovito pripovedoval Ivo Daneu, ki ga je na projekcijo prišla pozdravit tudi vrsta njegovih nekdanjih soigralcev iz jugoslovanske reprezentance. O stanju medijev v Sloveniji in Srbiji sta po filmu o Juriju Gustinčiču govorila v. d. odgovornega urednika Dela Bojan Budja in Mišo Brkić, donedavni urednik srbskega dnevnika Press. Dokumentarni film V letu hip hopa si je srbska publika imela priložnost ogledati že maja v okviru festivala dokumentarnega filma Beldocs, ko je v Beogradu gostoval tudi režiser Boris Petković. Na Filološki fakulteti smo si v tednu svetovnih dnevov s študenti slovenistike z zanimanjem ogledali še dva filma: Toporišič - Samotni hodec skozi neprijazni čas in Zadnji čoln - Presihajoče jezero. S projekcijami filmov bomo nadaljevali po novem letu, ko bomo v okviru slovenskih društev v različnih mestih po Srbiji prikazali še ostale filme. Glede na veliko odzivnost občinstva - vse filme si je do zdaj ogledalo skupno že več kot 600 gledalcev - in glede na odmevnost dogodka v srbskih in slovenskih medijih so bili Svetovni dnevi dokumentarnega filma v Beogradu več kot uspešni. Andreja Ponikvar, lektorica slovenščine na Filološki fakulteti v Beogradu From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 3 16:14:52 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Dec 2012 16:14:52 +0100 Subject: [SlovLit] Oh ta znanost -- Jezikoslovni knjigi -- Iz Padove Message-ID: http://www.academia.edu/2227990/The_paradox_of_scholarship_pissing_on_every_lamp_post -- duhovit (in tudi malo ciničen) angleški članek o humanističnih akademskih karierah: o neinventivnosti, lovu za "novimi področji", špekulativnem citiranju ipd. Začne se takole: "Znanstveno raziskovanje je proces, v katerem spoznavamo mišljenje predhodnikov, ga urejamo in mu na način, specifičen za znanost, dajemo priznanje." === Simona Klemenčič: Spisovnik primerjalnega jezikoslovca: Navodila za izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. 165 str. === Od: Maja Bitenc Datum: 03. december 2012 10:31 Zadeva: Nova knjiga Pred tremi leti je v Barceloni v organizaciji tamkajšnjega univerzitetnega Centra za sociolingvistiko in komunikacijo potekal niz konferenc o srednje velikih jezikovnih skupnostih, sedaj je končno izšla tudi knjiga s prispevki predavateljev. V njej so predstavljeni izzivi, s katerimi se na začetku 21. stoletja soočajo češka, danska, slovenska, hebrejska, estonska, latvijska in katalonska jezikovna skupnost. Delo prinaša poglobljeno analizo vsakega primera in zaključke, ki so relevantni za druge primere in za teorijo jezikovne politike splošneje. F. Xavier Vila (ur.): Survival and Development of Language Communities: Prospects and Challenges. Bristol: Multilingual Matters, 2013. Poglavje o slovenščini: Maja Bitenc: Slovene, Between Purism and Plurilingualism (http://www.multilingual-matters.com/display.asp?isb=9781847698346) === Od: Polona Liberšar Datum: 03. december 2012 13:05 Zadeva: Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma na Univerzi v Padovi Tudi v Padovi smo že izpeljali prvi del projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, in sicer smo v sredo, 28. 11., Svetovne dneve otvorili s filmom Mila, naša Mila, saj sta bili prevajalki naši študentki Malinka Pila in Martina Zuliani. Milo Kačič smo kot igralko že spoznali, ob prevajanju podnapisov pa smo jo spoznali tudi kot pesnico in se navdušili nad njeno poezijo. Prebrali smo tudi druge prevode njene poezije izpod prevajalskega peresa Jolke Milič in iz dokumentarnega filma izvedeli, da je za svojo poezijo v Italiji prejela literarno nagrado La Gerla d'Oro. Navdušeni smo tudi nad dejstvom, da se letos obeležuje stota obletnica Milinega rojstva in ob tej priložnosti je RTV Slovenija izdala tudi zgoščenko z zvočnimi posnetki njenih pesmi. Pred predvajanjem dokumentarnega filma o Mili Kačič smo prebrali nekaj njenih pesmi v slovenščini in italijanščini. V goste smo povabili tudi Jolko Milič, ki se nam na žalost ni mogla pridružiti, vendar upamo, da jo bomo s študenti v okviru izobraževalne ekskurzije po Slovenji, ki jo ponavadi izpeljemo spomladi, obiskali na njenem domu in se pogovorili o prevajalskem poklicu, o prevajanju poezije in o poeziji Mile Kačič ter o prevajanju drugih znamenitih imen slovenske literature v italijanščino. Na isti dan smo si ogledali še dokumentarni film Presihajoče jezero (dokumentarec o Cerkniškem jezeru), ki je prisotne več kot očitno očaral, saj se je takoj porodilo vprašanje, kje se ta kraj nahaja in kakšno turistično ponudbo imajo, saj bi si tja želeli na obisk in si ta fenomen ogledati na lastne oči. S predvajanji ostalih dokumentarnih filmov nadaljujemo še ves predpraznični čas, na oglede pa prihajajo predvsem profesorji in študentje slavistike. Gotovo pa projekta ne bomo kar tako zaključili, saj nas v drugem semestru čaka prevajalska delavnica, na katero so nas povabili z Univerze v Trstu, tako da bomo pridobljene izkušnje še imeli priložnost unovčiti. Lep pozdrav iz Padove, Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Padovi From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 3 20:30:40 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 3 Dec 2012 20:30:40 +0100 Subject: [SlovLit] Jezikoslovje in digitalna humanistika -- Pismouki na Wikipediji Message-ID: http://www.slovenscina.eu/ -- slovenski jezikoslovni portal. http://www.sidih.si/digitalna_humanistika -- SI-DIH, Digitalna infrastruktura za humanistiko in umetnost oz. portal slovenske digitalne humanistike. http://www.airbeletrina.si/knjiga/e-branje-esej/3761-kaj-je-to-digitalna-humanistika-kratek-in-oseben-uvod -- Aljoša Harlamov, Kaj je to digitalna humanistika: kratek in oseben uvod na spletišču AirBeletrine. === Od: Simon Krek Datum: 03. december 2012 11:37 Zadeva: [SDJT-L] META-NET Strategic Research Agenda for Multilingual Europe 2020 Objavljen je programski dokument projeta META-NET Strategic Research Agenda for Multilingual Europe 2020: http://www.meta-net.eu/sra-en Priporočljivo branje predvsem za jezikovne načrtovalce, ker bi slovenščina morala biti del opisanega procesa ali pa bomo govorci slovenskega jezika sčasoma imeli težave v digitalnem svetu. Lep pozdrav, Simon === Nismo se še dobro odpočili od pustošenja informacijskega pooblaščenca po jezikoslovnih zbirkah, ko je virus pismouštva začel razgrajati tudi po Wikipediji, Wikiviru in Wikimedijini zbirki. Imenuje se Eleassar, uničuje pa vse, kar vzbuja najrahlejši sum kršitve avtorske zakonodaje. Ko se ga človek loti z lekom, ki se mu reče zdrava pamet (http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_Forum#Slovene_Wikisource , http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Pod_lipo#Predlog_za_brisanje , http://sl.wikisource.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#E-FOPanje , http://sl.wikisource.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Kar_je_preveč_je_pa_preveč_... , http://sl.wikisource.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Novo_masovno_brisanje_slik , Wikipedija:Pod_lipo#Brisanje_slik:_Slika:Most_Sava_1), se odzove z izbrisom novih slik, danes npr. slike informacijske table, ki sem jo pred leti postavil za članek o razvalinah Pustega gradu pri Kamni Gorici (http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Zgodovina_pustega_gradu.jpg), češ da gre za avtorsko zaščiteno delo. Tablo, ki jo neusmiljeno biča spremenljivo vreme v tem koncu domovine, so postavili občinski možje s plemenitim namenom, da se mladež in drugi radovedni poučijo kaj o domači zgodovini, in so v vzgojnem stremljenju pozabili celo ime sestavljalca zapisati pod besedlo, zdaj pa pride pismouk in zahteva, da s podpisom in pečatom zajamčijo, da jim objava infotable na Wikipediji ne povzroča ne finančne škode ne duševne bolečine, sicer proč z njo. 3777 je slik takih informacijskih tabel s celega sveta v Wikimedijini zbirki in težka bo rabota čistuna. Toda, Eleassar, sodba ni daleč, kajti zapisano je: "Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti." (Mt 23,13) -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 4 11:22:33 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Dec 2012 11:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Oh ta znanost -- Ugotavljanje avtorstva Message-ID: Od: Aleksander Bjelčevič Datum: 04. december 2012 10:13 Zadeva: Re: [SlovLit] Oh ta znanost (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004319.html) Članek o neinovativnosti je simpatičen, ker opozarja na specifičen problem, ki pa je birokratski, sistemski: ne glede na obseg rezultatov mora doktorat obsegati 200 strani - ki se jih pogosto zapolni s povzemanjem obstoječih razprav. Problem bi bil zlahka opažen, če bi navodila za pisanje disertacij zahtevala, da sme povzemanje obsegati maks 20-30 strani. Članek pa ima tudi dve napaki: 1) Da je protisloven; pričakuje, da bo vsak doktorat odkrival nekaj novega, hkrati pa kritizira iz tega izhajajoče preimenovanje starih disciplin in stare terminologije (da bi ustvarili videz, da gre za novo teorijo). Recimo, da v Evropi letno nastane 50.000 doktoratov (govorim na pamet) - toliko inovacij pač ne moremo pričakovati. Lahko pa manijo ustvarjanja navidezno novih teorij upočasnimo s priznanjem, da je aplikacija obstoječih teorij na neobdelan material tudi nekaj vredna. 2) Da dela iste napake, ki jih kritizira: na konzervativen in ignorantski način odkriva toplo vodo (če citiram njegove lastne besede). Ni res, da zgolj "there is periodic handwringing amongst the academic chattering classes about this", ampak se s tem vprašanjem že skoraj sto let ukvarjata celi znanstveni disciplini, namreč filozofija znanost in teorija znanosti (ki pa itak izvirata iz epistemologije, ki je stara 2500 let), v Sloveniji sistematično od 70-ih let Ule, Potrč, Miščević, Borstnar, Bojadžijev, zadnjih 25 pa mdr. Markič, Cerkovnik, mlajših od sebe pa ne poznam. Konec 1950-ih je bila znanstveno rigidnost prepoznana drugače, nevrednostno, kot "normalna znanost" v nasprotju z revolucionarno. Izhodiščno spoznanje konec 50-ih, ko je Thomas Kuhn pisal knjigo Struktura znanstvenih revolucij (knjiga ima lastno geslo na Wikipediji), ki je bila v mojem otroštvu že prevedena v srbohrvaščino in smo se iz nje učil pred 30 leti med študijem filozofije, je bilo: ko se nabere dovolj problemov, ki jih stara teorija ne more rešiti, se poišče novo teorijo, s katero se nato rešuje kopico konkretnih nalog, dokler jih je kaj; ko se naberejo problemi, ki jim ta teorija ni kos, se pojavi nova in tako naprej. Na podlagi tega enostavnega uvida se je nato razvila cela teorija, ki so jo v 50-ih predstavljali Kuhn, Ramsey, malo pozneje Suppes, Stegmueller, Montague, Balzer, Moulines, Lakatos idr. idr. Osnova te teorije je, da poleg teh kontinuiranih inovacij obstajajo obdobja znanstvenih revolucij, ko pride do radikalne spremembe svetovnega in znanstvenaga nazora posameznih revolucionarjev, ki jo je Kuhn imenoval sprememba paradigme, šolski primer je "kopernikanski preobrat". Posledica spremembe svetovnega nazora pa je, da različne znanstvene paradigme lahko postanejo med seboj neprimerljive, inkomenzurabilne. Aleš Bjelčevič === Od: Lingvistični krožek Datum: 04. december 2012 10:45 Zadeva: LK, 10. december LK FF v Ljubljani vabi na 997. sestanek v ponedeljek, 10. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Ana Zwitter Vitez, Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko. Tema predavanja: Jezikoslovje in ugotavljanje avtorstva besedil. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 4 18:13:24 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Dec 2012 18:13:24 +0100 Subject: [SlovLit] Alojz Gradnik v Furlaniji -- Rutenija -- Jezikoslovne knjige ZRC SAZU Message-ID: Od: fedora ferluga Datum: 04. december 2012 12:30 Zadeva: Alojz Gradnik med obmejnimi pesniki V petek, 7. decembra 2012 ob 20.30, bo Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za hrvaško književnost na Univerzi v Vidmu, predstavila pesnika Alojza Gradnika v okviru prireditev Poeti di confine/Obmejni pesniki v Hiši umetnosti Casa a Nord-Es" v kraju S. Marizza di Varmo (občina Varmo, 40 km jugozahodno od Vidma). Srečanje bo posvečeno 130. obletnici rojstva in 45. obletnici pesnikove smrti. Med prireditvijo bo občinstvo lahko prisluhnilo Gradnikovim pesmim, ki jih bosta brala v slovenščini Fedora Ferluga-Petronio, v italijanskem in furlanskem prevodu pa režiser Paolo Bortolussi. Istočasno bo to poklon tudi Gradnikovi materi, Luciji Godeas, ki je bila po rodu Furlanka. Med predavanjem bo prof. Ferlugova izpostavila glavne teme Gradnikove lirike od briških in zgodovinskih motivov (Tolminski punt) do ljubezenskih in filozofsko-metafizičnih. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela harfistka Arianna Plazzotta. Fedora Ferluga-Petronio === From: Miha Rus To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 4 Dec 2012 12:56:52 +0000 Subject: Ruthenia Pozdravljeni, crnorizci :-) Kako bi v slovenščino prevedli zgornjo geografsko oznako? Tukaj se že nekaj časa ubadamo s tem ježem. Hvala, Miha Rus === From: "Alenka Porenta" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 04 Dec 2012 15:31:19 +0100 Subject: Predstavitev novih publikacij ISJFR ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC Vas vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 6. 12. 2012, ob 11. uri v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo naslednje knjižne izdaje: Mojca Žagar Karer: Terminologija med slovarjem in besedilom, Analiza elektrotehniške terminologije, Andreja Žele: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola, Kozma Ahačič: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600-1758), Pravopisna stikanja, Razprave o pravopisnih vprašanjih (uredili Nataša Jakop in Helena Dobrovoljc), Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav, Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja (uredili Metka Furlan in Alenka Šivic-Dular). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 4 18:32:10 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Dec 2012 18:32:10 +0100 Subject: [SlovLit] = Knjižni_dar_--_Proti_protiuniverzitetn im_ukrepom_--_Miran_Košuta_na_TV Message-ID: From: Mirko Kunšič From: Verena.SOMMERAUER na bmeia.gv.at [mailto:Verena.SOMMERAUER na bmeia.gv.at] Sent: Tuesday, December 04, 2012 10:51 AM Subject: Vabilo izrocitev knjig 2012 - mediji, petek, 7. decembra 2012 ob 10.30 uri Veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Clemens Koja, Vas ob zaključku že tradicionalne dobrodelne akcije Podarjamo knjige vljudno vabi na podaritev knjig, ki bo v petek, 7. decembra 2012 ob 10.30 uri v rezidenci avstrijskega veleposlaništva na Štrekljevi ulici 5 v Ljubljani. Republika Avstrija - Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo - in Mohorjeva družba Celovec slovenskim bralcem ponovno podarjata knjige v skupni vrednosti 50.000 EURO. Tokratni dobitniki so nevladne dobrodelne organizacije: Slovenska Karitas, Zaporniški vikariat, skupnost Porabskih Slovencev na Madžarskem in Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja, Makedonija. Knjižni dar v obliki vrednostnega bona bosta predstavnikom organizacij izročila veleposlanik Republike Avstrije v Republiki Sloveniji, dr. Clemens Koja, in predsednik Mohorjeve družbe Celovec, gospod Jože Kopeinig. Veseli bomo Vašega prihoda! === http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Aktualno/Aktualno.html -- protestni zbor zaposlenih in študentov Filozofske fakultete v sredo 5. 12. 2012, ob 12.00 uri pred fakulteto na Aškerčevi 2 v Ljubljani http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Aktualno/AktualnoDecember12/Izjava%20FF%205-12-2012.pdf -- protestna izjava zaposlenih in študentov FF UL o ukrepih vlade na področju visokega šolstva. === Od: Janez Stergar Datum: 04. december 2012 16:03 Zadeva: prvo javljanje v sneženem adventu 2012 [...] V torek, 4. 12. 2012 ob 20.55 bo 1. program TV Slovenija predvajal dokumentarno oddajo Meje mojega jezika so meje mojega sveta, v kateri primorski pisatelj in publicist prof. dr. Miran Košuta z vidnimi zamejskimi osebnostmi iz kulture in gospodarstva jasno, odkrito ter provokativno spregovori o pomenu manjšin in enotnem kulturnem ter gospodarskega prostora, mimo floskul dnevne politike. Film je nastajal ob spoznanju, da pravzaprav matica bolj potrebuje manjšino kot manjšina matico, če želi obstati. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 4 22:23:15 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Dec 2012 22:23:15 +0100 Subject: [SlovLit] Rutenija in Godeas -- Re: Pismouki na Wikipediji Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 04. december 2012 22:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Alojz Gradnik v Furlaniji -- Rutenija -- Jezikoslovne knjige ZRC SAZU (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004322.html) Ime Ruthenia se nanaša na Rusine, ki sicer spadajo k Ukrajincem, čeprav se z njimi vsi ne identificirajo. Ruteni je latinska oblika za Rusini, za Rutenijo pa je približna ustreznica bodisi kar Ukrajina, bodisi Rusija, seveda ne moskovska, pač pa t. i. Podkarpatska, Ogrska itd. Najbolj nedvoumen prevod bi se glasil "dežela Rusinov". Godeas, priimek Gradnikove matere, po rodu Furlanke, dobesedno pomeni 'ki prihaja iz kraja Godia' (E. Costantini, Dizionario dei cognomi del Friuli). Glede na območje razširjenosti tega priimka gre prejkone za kraj Godia pri Cornu di Rosazzo, slov. Koren, ni pa izključena niti Godia pri Vidnu, manj pa je verjeten kraj Godo v občini Gemona, slov. Gumin. Oblika Godeas je tipična za kraj Medea, še pravi Costantini. Krajevna imena Godia (dve) in Godo je mogoče - kljub vprašljivim Pellegrinijevim razlagam iz leta 1990 - izvajati iz staroslovenskih osebnih imen na God-, konkretno iz Godovid (izpričano pri Čehih v krajevnem imenu Hodoviz) prek krajše oblike *Godid. Iz tega imena je mogoče s svojilnim obrazilom -j dobiti slovensko obliko *Godija, podobno kot razlagamo krajevna imena Ljubija, Litija in Trebija iz *Ljubovid, *Ljutovid in *Trebovid. Območje vzhodne Furlanije je bilo v visokem srednjem veku namreč še v precejšnji meri slovansko (staroslovensko). Pellegrini ta imena izvaja iz etnonima Goti, kar je glede na zgodovinske okoliščine na moč neprepričljivo. Silvo Torkar === Matjaž Zaplotnik me opozarja, da nekatere povezave v sporočilu Pismouki na Wikipediji (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004320.html) ne delujejo. Če tudi zdaj ne bo v redu, skopirajte v ukazno vrstico poleg naslova še njegov repek, ki ga je poštni program mogoče prelomil v novo vrstico: http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_Forum#Slovene_Wikisource http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Pod_lipo#Predlog_za_brisanje http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#E-FOPanje http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Kar_je_preve.C4.8D_je_pa_preve.C4.8D_... http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Novo_masovno_brisanje_slik http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Brisanje_slik:_Slika:Most_Sava_1 -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 5 19:33:16 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Dec 2012 19:33:16 +0100 Subject: [SlovLit] = DH-množicanje_--_Štrekljeva_literarn a_zgodovina_--_KIC_Ljubljana Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-December/010441.html -- ameriški študentje pri predmetu Uvod v digitalno humanistiko množicajo (crowdsource) in geolocirajo uporabo humanističnih metod po svetu ter sprašujejo, katere od naslednjih uporabljamo: - razvijanje zbirk in arhivov - kulturno in besedilno analizo - geoprostorske tehnike - virtualne svetove, 3D-modeliranje, igre - drugo [pod drugo bi sam dodal pisanje gesel za Wikipedijo -- mh] Kdor želi sodelovati, naj poroča o svjem delu na: https://hamiltonintrodh.crowdmap.com/ http://www.dropitto.me/dhiHamiltonCollege [geslo: crowdsource] === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 05. december 2012 11:32 Zadeva: STREKELJ http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ezmono/VIEW/ -- eZMono: Elektronske znanstvene monografije ZRC SAZU: Kriza revije Dom in svet leta 1937 Marijan Smolik: Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja Anton Ocvirk: Teorija primerjalne literarne zgodovine Karel Štrekelj: Zgodovina slovenskega slovstva I-IV. Prvi del (1900) --- http://www.kic-ljubljana.si/ -- Kulturni info center Ljubljana z objavljenimi kulturnimi dogodki v Ljubljani, tudi s področja knjige. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 5 19:33:40 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Dec 2012 19:33:40 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovanščina_v_srednjem_veku_--_Re=3A _crnorizci Message-ID: http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/10467/1/Snoj-Greenberg.pdf -- Marko Snoj in Marc L. Greenberg: O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev). Zgodovinski časopis 66/3-4 (2012). === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 05. december 2012 12:06 Zadeva: RE: [SlovLit] Alojz Gradnik v Furlaniji -- Rutenija -- Jezikoslovne knjige ZRC SAZU (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004322.html) Pojasnilo Mihi Rusu: crnorizci so menihi (crnorizac, po črni rizi, meniškem oblačilu v obliki halje) in da ne gre za geografsko, temveč socialno ali stanovsko oznako, ki ji skozi stoletja pripada tudi pomen izrednega, razgledanega, izobraženega, moralno čistega, miselno bogatega in krščanskega moža. Za ilustracijo: Eno prvih slavističnih študij, kar se jih je sploh ohranilo, je napisal crnorizac Hrabar v drugi polovici devetega stoletja z naslovom 'Slovo o pismeneh'. Prikazuje nastanek prve ohranjene slovanske krščanske pisave in jo primerja z drugimi tedanjimi pisavami. Lp v.osolnik From matija.ogrin na zrc-sazu.si Thu Dec 6 16:51:45 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Thu, 06 Dec 2012 16:51:45 +0100 Subject: [SlovLit] Gradec, 100-letnica Strekljeve smrti in Zgodovina slovenskega slovstva Message-ID: <1354809105.2023.41.camel@matija-pisalnik> Čeprav je minil že teden dni, naj vendarle kratko poročam, da je ob 100. obletnici smrti Karla Štreklja pripravil prof. Ludvik Karničar na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu spominski večer. Sodelovali so Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Literarna hiša Maribor in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec. Tri krajša predavanja je spremljala kulturna obogatitev s slovenskim petjem in deklamacijo iz Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi. Engelbert Logar je podal oris nastanka in recepcije Slovenskih narodnih pesmi. Milena M. Blažič je spregovorila o pripravah na objavo obsežnega korpusa pravljic iz Štrekljeve zapuščine. Korpus obsega čez 1.500 pravljic in je daleč največji v Evropi. Ta izdaja je bila eden od Štrekljevih velikih ciljev po SNP; žal ga je prehitela smrt. Toda izvirno gradivo je ohranjeno in nared za temeljno znanstveno izdajo. Matija Ogrin je predstavil rokopis Štrekljevih predavanj "Zgodovina slovenskega slovstva I-IV", ki jih je imel Štrekelj na graški slavistiki okrog 1900 in predstavljajo prva univerzitetna predavanja o slovenski literaturi v slovenskem jeziku sploh. Čez 1.200 strani obsežen rokopis je v pripravi za objavo, prvi od štirih delov pa je že objavljen v elektronski izdaji s faksimilom izvirnika in komentiranim prepisom, ki je javno dostopna v sklopu portala ?Elektronske znanstvene monografije ZRC SAZU? na spletnem naslovu . Čestitke prof. Ludviku Karničarju, ki v "nemškim Gradcu", kakor so rekli nekdaj, ohranja živo navzočnost slovenskega jezika in kulture. Matija Ogrin -- Matija Ogrin, doc. dr. Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS) Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 6 20:07:09 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 6 Dec 2012 20:07:09 +0100 Subject: [SlovLit] = Za_doktorande_--_Imena_domačih_žival i Message-ID: Od: Literarna Konferenca Datum: 06. december 2012 13:08 Zadeva: Znanstvena konferenca doktorskih študentov Doktorski študenti Literarnih ved s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabimo k udeležbi na znanstveni konferenci na temo Čas in spomin. Literatura v kontekstu. Konferenca bo potekala v okviru Sejma akademske knjige Liber.ac, ki ga organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, in sicer v dveh zaporednih popoldnevih, 22. in 23. maja 2013, na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več informacij o sami konferenci in prijavah najdete na spletni strani http://casinspomin.blogspot.com , kjer bomo sproti objavljali tudi aktualna obvestila. Rok za prijavo prispevkov je 15. februar 2013. Kristjan Mavri, Anja Mrak in Tina Štrancar Kontakt: literarna.konferenca na gmail.com === Od: Silvo Torkar Datum: 06. december 2012 18:25 Zadeva: Urbozoonimija [...] Poljska doktorandka Agnieszka Kolodziej z univerze v Vroclavu, ki se ukvarja z urbozoonimijo (imeni malih žival, ki jih imajo ljudje po stanovanjih), me je prosila, če lahko posredujem anonimno anketo z desetimi vprašanji svojim kolegom, da jo izpolnijo. [...] Lep pozdrav, Silvo ---- SPOL M/Ž STAROST 10-15/ 16-30/31-50 PROSIM NAPIŠITE MESTO (REGIJO), IZ KATEREGA PRIHAJATE KAKŠNO IZOBRAZBO IMATE? ALI IMATE DOMAČO ŽIVAL? KATERO? PROSIM NAPIŠITE IME ŽIVALCE KAKŠNA JE BILA VAŠA MOTIVACIJA ZA IZBOR IMENA VAŠEGA PRILJUBLJENCA? ALI ŽIVAL IMA ŠE DRUGO IME? ČE NIMATE ŽIVALI IN V PRIHODNOSTI NAČRTUJETE NAKUP, KAKO BOSTE IZBRALI? (KATERA ŽIVAL, IME, MOTIVACIJA IZBORA IMENA?) KAJ JE (URBO)ZOONIM? Vljudno se zahvaljujem za izpolnitev ankete, Agnieszka Kołodziej urbozoonimia na gmail.com jaginja na wp.pl From miranhladnik1 na gmail.com Fri Dec 7 17:15:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 7 Dec 2012 17:15:50 +0100 Subject: [SlovLit] Množicanje_--_Karabinjer=3F_--_Iz_T=FC bingena_--_Nagrajena_diploma_--_V_Kopru Message-ID: From: "Aljoša Harlamov" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 7 Dec 2012 12:40:25 +0100 Subject: Množicanje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004325.html) Rad bi samo opozoril na to, da dovmim, da je "množicanje" mišljeno kot slovenska ustreznica "crowdsourcingu" (http://en.wikipedia.org/wiki/Crowdsourcing). Mislim, da je glede na etimologijo ("množica" + "žicanje"), tu mišljen v resnici "crowdfunding" (http://en.wikipedia.org/wiki/Crowd_funding). Sam - bolj za hec kot zares - za crowdsourcing predlagam "množganje" ali "mnozganje" (množica + mozganje). Lepe pozdrave s Ptuja! Aljoša Harlamov http://aljosaharlamov.wordpress.com/ http://aljosaharlamovzauberberg.blogspot.com/ [Lep predlog, samo še Lenarta Kučića, ki je prevedel crowdsourcing v množicanje (npr. http://www.delo.si/kultura/dediscina/europeana-prva-svetovna-vojna-na-spletu.html) in izraz najpogosteje uporablja, bo treba nagovoriti zanj :) -- miran] === From: goran cuk To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 7 Dec 2012 04:22:44 -0800 (PST) Subject: Karabinjer ali orožnik? Imam nekaj težav s prevodom italijanske policijske veje "carabiniere, carabinieri itd." v slovenščino. Karabinjer ali orožnik? Kdo mi lahko pomaga? Hvala za pomoč! Goran Čuk === Od: Irma Kern Datum: 06. december 2012 14:51 Zadeva: Slovenski dokumnetarni film v Tübingenu [T]a teden smo serijo slovenskih dokumentarnih filmov nadaljevali s filmom Ivana Kobilca - Portet slikarke. [...] Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so podnaslove v nemščino prevedli študentje slovenščine na slavističnem oddelku Univerze v Tübingenu. Večer se je začel s kratkim kulturnim programom, v katerem smo se spomnili rojstnega dne Franceta Prešerna. Prof. Jocken Raecke je v kratkem pozdravnem nagovoru predstavil njegovo delo in pomen za romantiko v Evropi. Tako kot je Prešeren slovensko poezijo dvignil na nivo visoke svetovne poezije, je v slikarstvu pol stoletja kasneje utirala pot v evropske slikarske tokove slikarka Ivana Kobilca, ki je kot ženska v tedanji družbi imela precej težavnejšo pot kot njeni moški kolegi. Kljub temu da je bila doma, v Sloveniji, moralistično kritizirana, je sledila evropskim tokovom in svojemu slikarskemu instinktu ter je v svojem poznem obdobju slovensko slikarstvo že zaznamovala s prvimi impresionističnimi potezami, ki so jih uspešno nadgradili naši štirje impresionisti. Film, v katerem se slikarkina poklicna pot prepleta z odstiranjem tančic iz njenega osebnega življenja, je gledalcem približal tudi nemško slikarsko sceno ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, saj je slikarka študirala in se izpopolnjevala v Monakovem (München), kasneje pa je živela v Parizu, Sarajevu in Berlinu. Prijateljevala je tudi z eno navečjih nemških slikark tistega časa Käthe Kollwitz, ki je Kobilco globoko cenila. Po kulturnem uvodu, ki ga je popestrila študentka Constanze Becker z glasbeno spremljavo - na fagot je zaigrala Chopinovo In mir klingt ein Lied - je bil ogled filma, za zaključek smo pokazali tudi nekaj fotografij najpomembnejših slikarskih del Ivane Kobilca, ob čemer se je razvila živahna razprava o slovenskem slikarstvu tistega časa. Obisk je bil zelo dober in nad pričakovanji, diskusija pa je pokazala, da je zanimanje za slovensko kulturo in umetnost med tukajšnjo publiko zelo prisotno. [...] Lep pozdrav vsem Irma === Od: Čop, Mateja From: Zajc, kristina Datum: 07. december 2012 15:14 Zadeva: FW: Letošnji nagrajenci - priznanja in nagrade UL in FF [...] Na UL so podelili tudi študentske Prešernove nagrade UL. Med nagrajenci je bil diplomant FF Grega Milharčič z delom Samodejna določitev oblikoslovnega tipa jezika (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, mentor red. prof. dr. France Mihelič). === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Fri, 07 Dec 2012 12:43:38 +0100 Subject: Ines Cergol in Tine Mlinarič: Od Mure k (M)orju v sredo, 12. 12., ob 18.00 v Foresteriji UP FHŠ v Kopru Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vljudno vabi na literarno druženje Od Mure k (M)orju: >>Lepota je uresničena ljubezen, je sreča-nje, obiskovanje<< s pesnico Ines Cergol in pesnikom Tinetom Mlinaričem ob izidu njunih novih pesniških zbirk (S)lepota (Društvo 2000, 2012) in Obiskovalci (Sodobnost International, 2012) v sredo, 12. decembra 2012, ob 18.00 v Foresteriji (Titov trg 5, Koper). Ines Cergol, pesnica, prevajalka, publicistka, urednica, moderatorka in profesorica slovenščine na Gimnaziji Koper, je izdala štiri pesniške zbirke: Globoko zgoraj (2001), Vmes (1998), Svetlobnica (2005) in (S)lepota (2012). Tine Mlinarič, pesnik, publicist, esejist, ekolog in radiološki inženir v Splošni bolnišnici Murska Sobota, je izdal pet pesniških zbirk: Dnika (1998), Kana (2002), Prebežniki (2005), Zamenjave (2007), Obiskovalci (2012), tri knjige esejev: Ranljiva reka (1996), Beli možje (2000), Katedrale (2009) in etnografsko-literarno trilogijo Nekočnost - sedanjost (2011). From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 9 08:05:29 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 9 Dec 2012 08:05:29 +0100 Subject: [SlovLit] = O_noviteti_v_Trstu_--_Re=3A_Orožnik_al i_karabinjer Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 8 Dec 2012 13:47:51 +0100 Subject: Vilma Puric v Trstu Slavisticno drustvo Trst -Gorica- Videm, Slovenski klub in Zalozba Mladika vabijo na srecanje ob izidu knjige Vilme Puric z naslovom Brez zime. O knjigi bosta spregovorila prof. Igor Skamperle in mag. Loredana Umek, prisotna bo tudi avtorica. Vabljeni v cetrtek, 13. 12. 2012, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (Il. Filzi 14). Neva Zaghet (tajnica SD Trst-Gorica-Videm) === From: "Janoš Ježovnik" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 9 Dec 2012 01:01:23 +0100 Subject: Re: Karabinjer? Na dvojezičnih tablah v zamejstvu najdemo orožnike, kar pa lahko v osrednjeslovenskem prostoru izpade nekoliko arhaično. --- Od: Djurdja Strsoglavec Datum: 08. december 2012 23:54 Zadeva: karabinjer ali orožnik? Brez konteksta težko pomagamo. Gre za literarno besedilo? Za publicistično? Lp, Đurđa From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 10 09:22:34 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Dec 2012 09:22:34 +0100 Subject: [SlovLit] Povezave -- Stari pravopisi Message-ID: http://www.airbeletrina.si/knjiga/e-branje-esej/3766-digitalna-humanistika-na-slovenskem Miran Hladnik, Digitalna humanistika na Slovenskem, AirBeletrina, rubrika Esej. http://tvslo.si/predvajaj/dobra-ura/ava2.152377904/ -- Dobra ura, oddaja o jeziku na TV 1. Na začetku na stopajo Marko Snoj , Marc L. Greenberg, Simona Klemenčič, Matej Hriberšek idr. http://hdl.handle.net/1808/10467 -- Marko Snoj in Marc L. Greenberg, O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) [On the Language of the Medieval Slavic Population in the Area between the Danube and the Adriatic (from a Linguistic Perspective)]. Zgodovinski časopis / Historical Review 66/3-4 (146): 276-305. Zadnjič je bil na Slovlitu objavljen samo tekst, tokrat pridemo do njega z repozitorija znanstvenih del Univerze v Kansasu. http://www.siol.net/kultura/novice/2012/12/trubarjeva_priznanja_mileni_milevi_blazic_franzu_lacknerju_in_jani_kolar.aspx -- Trubarjeva priznanja Mileni Milevi Blažić, Franzu Lacknerju in Jani Kolar. === Od: Iztok Kosem Datum: 09. december 2012 21:39 Zadeva: [SDJT-L] Stari slovenski pravopisi - iskanje po vseh hkrati Za: "slovlit na ijs.si" Na spletni strani digitaliziranih starih slovenskih pravopisov (http://www.trojina.org/pravopisi) je zdaj na voljo tudi možnost iskanja po vseh petih pravopisih. Lep pozdrav Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 11 16:41:35 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 11 Dec 2012 16:41:35 +0100 Subject: [SlovLit] = Ernestina_--_Koroške_--_Obrzdati_inter net=3F_--_Mlada_dišava Message-ID: http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/presernova-hci-umrla-v-mestni-uboznici-na-ocetov-rojstni-dan/297674 -- Andrej Mrak, Prešernova hči umrla v mestni ubožnici na očetov rojstni dan, MMC (RTV Slo). === Od: Janez Stergar Datum: 10. december 2012 14:20 Zadeva: srečanja sredi decembra [...] drevi, v ponedeljek, 10. 12. 2012, vendar ob 19.00 bo v avstrijskem pravosodnem ministrstvu v palači Trautson (Museumstraße 7, 7. dunajski okraj) potekala podijska diskusija >>Kafka - Sprache - Gesetz<<, na kateri bosta Peter Waterhouse in Janko Ferk razpravljala o Kafkovem jeziku in aktualnosti njegove pravne filozofije. Podrobnosti o pogovoru na http://www.franzkafka.at/ V torek, 11. 12. 2012 ob 18.30 bodo v celovški knjigarni in prireditvenem prostoru >>Haček<< v Celovcu (Paulitschgasse 5-7) predstavili dve novi knjigi celovške založbe dr. Wilhelma Bauma >>Kitab<<, in sicer: Prežihov Voranc >>Winter in Klagenfurt<< (zgodbe o doživetjih na Koroškem 1911, 1930 in 1932 v prevodu dr. Jozeja Strutza) ter Wilhelm Baum >>Zum Tode verurteilt. NS-Justiz und Widerstand in Kärnten<< (o nad 100 Korošcih - predvsem Slovencih, ki so jih nacisti obsodili na smrt). [...] v soboto, 15. 12. 2012 ob 16.30 se bodo pri Zadrugi v Železni Kapli v vsakem vremenu zbrali in se skupaj odpeljali v Črno/Koprivno udeleženci vsakoletnega 3-4 ure dolgega nočnega zimskega pohoda >>Čez goro k očetu<< - po sledeh žene in otrok Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Zaradi vožnje se je do 12. decembra treba prijaviti Mihi Traunigu na 0043-4237 2598. === http://www.avaaz.org/en/hands_off_our_internet_i/?tXqrdab -- Avaaz svari pred namerami držav, izraženimi na svetovni telekomunikacijski konferenci v Dubaiu (o tem je pisal tudi L. Kučić v Sobotni prilogi Dela), da prevzamejo kontrolo nad internetnimi vsebinami; prispevaj podpis proti! -- mh === From: "Markoja, Darja" To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 11 Dec 2012 08:09:30 +0000 Subject: Vodnikova "mlada dišava" Morda kdo ve, katero začimbo, zelenjavo, dišavnico in kar je še takega plemenitega za kuho, je imel v mislih Vodnik, ko je v Kuharskih bukvah zapisal, da je treba pri pripravi ščuke dodati tudi mlado dišavo? Tole je njegov recept: Ščuki luske ostrgaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobrega skuhaj, varno v skledo položi, s trdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putrom polij. Lepa hvala, Darja Markoja From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 12 07:54:01 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 12 Dec 2012 07:54:01 +0100 Subject: [SlovLit] = O_hrvaščini_--_Re=3A_Mlada_dišava_ --_Humanistika=3F Message-ID: From: Lingvistični krožek Date: 2012/12/11 Subject: LK, 17. december LK FF v Ljubljani vabi na 998. sestanek v ponedeljek, 17. decembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo red. prof. dr. Vesna Požgaj Hadži, Oddelek za slavistiko FF UL. Tema predavanja: "Šarm" proučavanja hrvatskog i slovenskog jezika. "Šarm" preučevanja hrvaškega in slovenskega jezika. Predavanje bo v hrvaščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Marija Cvetek Datum: 11. december 2012 19:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Mlada dišava (Vodnikova ščuka, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004332.html) Morda gre pri mladi dišavi za mlad peteršilj ali rožmarin itd., ker ponavadi eno ali drugo "zelenjavo" najdemo v njegovih receptih pri pripravi ščuke. V "uvodnem" delu recepta včasih zapiše samo: dišave; kasneje pa jih našteje, kadar razloži, kdaj in kako jih je treba "umestiti" v določeno jed. Bom še malo pobrskala po njegovih bukvah. Lepo pozdravljeni! Marija Cvetek === http://www.gv-conference.com -- Vabijo nas na Globalno virtualno konferenco 8.--12- aprila 2013 in si želijo sodelovanja naslednjih strok: "- Business Management - Marketing - Economy and Business Economics - Public service, Law - Financing and Accounting ---- - Psychology, Sociology and Pedagogy, Social Science - Medicine - Veterinary medicine - Art, Religion, History, Philosophy - Linguistics - Ecology ---- - Natural science - mathematics - Natural science - chemistry - Natural science - biology - Natural science - physics ---- - Electronics, Electrical Systems, Electrical Engineering - Industrial and Civil Engineering - Informatics - Information Technology" Mogoče se je prijaviti tudi iz drugih ved, ampak literarne vede na seznamu vendarle ni niti ni zbirnega pojma humanistika, ki bi lahko do neke mere združeval vede v drugem kupčku. Geografi se bodo uvrstili najbrž v ekologijo, arheologi v zgodovino, antropologi v sociologijo, literarne vede v jezikoslovje ali v sociologijo. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Wed Dec 12 17:19:29 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 12 Dec 2012 17:19:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Svetovne_književnosti_--_SP_--_CC Message-ID: Od: Marko Juvan Datum: 12. december 2012 16:00 Zadeva: za slovlit o svetovni Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. (Zbirka Studia litteraria.) 416 str. 22 EURO. Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično >>glokalizirano<< različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben. Avtorji poglavij so: César Domínguez, Bala Venkat Mani, Jernej Habjan, Katarina Molk, Jola Škulj, Morana Čale, Jüri Talvet, Jeanne Glesener, Liina Lukas, Irma Ratiani, Alen Širca, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Darko Dolinar, Marko Juvan, Marijan Dović, Alenka Koron, Andraž Jež in Jožica Jožef Beg. Knjigo, ki se prva na Slovenskem sistematično loteva pojma svetovna književnost tudi z vidika malih oziroma obrobnih književnosti, lahko naročite pri Založbi ZRC , na prodaj pa bo v vseh boljših knjigarnah. === Od: Simon Krek Datum: 12. december 2012 08:15 Zadeva: [SDJT-L] Slovenski pravopis: ali je pilot v letalu? Za: sdjt-l na ijs.si, slovlit na ijs.si Pozdravljeni, kogar zanima pravopisna problematika - na svoji spletni strani objavljam razmišljanje o trenutnem stanju na tem področju: http://www.simonkrek.si/blog/blog_pilot.html Lep pozdrav, Simon === http://www.history.ac.uk/news/2012-12-10/statement-position-relation-open-access -- izjava uredništev angleških akademskih zgodovinarskih časopisov o primereni licenci za bodoče prostodostopne objave: samo priznavanje avtorstva ali tudi prepoved sprememb in komercialne rabe. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 13 17:20:07 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Dec 2012 17:20:07 +0100 Subject: [SlovLit] O avtorskih pravicah v digitalnem svetu -- Za odprt dostop do podatkov Message-ID: Od: Jola Skulj From: "Poštar @ ZRC" Datum: 12. december 2012 15:42 Zadeva: Fwd: [ZRC - vsem:] SI_DIH vabilo VLJUDNO VABLJENI NA DELAVNICO O AVTORSKIH PRAVICAH V DIGITALNEM SVETU V času, ko digitalna tehnologija in globalna komunikacijska omrežja omogočajo hitro reproduciranje in razširjanje vsebin, vsi pričakujemo velik napredek družbe znanja, zlasti zaradi novih možnosti ponujanja vsebin na spletu. Hitro pa naletimo na težavo, saj tehnologije omogočajo skoraj vse, avtorsko pravo pa skoraj vse prepoveduje. Kako se z izzivi avtorsko-pravne ureditve soočajo javne institucije, ki zbirajo, urejajo in hranijo vsebine, velikokrat pa jih tudi ustvarjajo in razširjajo? O tem bomo govorili na prvi SI-DIH delavnici, ki jo v okviru dejavnosti popularizacije in homogenizacije slovenske digitalne humanistike pripravljata raziskovalni infrastrukturi Inštituta za novejšo zgodovino in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Delavnico in uvodno predavanje bo vodila dr. Maja Bogataj Jančič. Delavnica bo potekala v torek, 18. decembra 2012, od 10.00 do 13.00 v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani. Delavnica je brezplačna in se je lahko udeležite brez predhodne prijave. Lep pozdrav, Jerneja Fridl === Od: Simon Krek From: Arhiv družboslovnih podatkov [mailto:arhiv.podatkov na fdv.uni-lj.si] Datum: 13. december 2012 10:53 Zadeva: [SDJT-L] FW: Priporočila udeležencev delavnice Problemi in rešitve na področju podatkovnih rešitev v Sloveniji V okviru projekta Odprti podatki smo 5. decembra 2012 organizirali delavnico z naslovom Problemi in rešitve na področju podatkovnih rešitev v Sloveniji. Na dogodku je sodelovalo 31 udeležencev iz šestnajstih ustanov. Vabimo vas, da si ogledate program delavnice, vsebino, predstavitve in nekaj foto utrinkov: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/odpp10D1/ Prvo, krajše poročilo o poteku in vsebini delavnice je že na voljo na blogu Arhiva družboslovnih podatkov: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/blog/2012/blog/izvajalci-podatkovnih-resitev-na-poti-k-odpiranju-podatkov/ Če vas bolj podrobno zanima, kakšno je stanje na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji, vas vabimo k ogledu poročila, ki je na voljo na tem naslovu: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_opis_stanja/ V ADP se že veselimo prihodnjih korakov na poti vzpostavljanja sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, financiranih iz javnih sredstev. Skupna izjava VZPOSTAVLJANJE NACIONALNEGA OKOLJA ODPRTEGA DOSTOPA DO PODATKOV IZ JAVNO FINANCIRANIH RAZISKAV Priporočila udeležencev delavnice Problemi in rešitve na področju podatkovnih storitev v Sloveniji, Fakulteta za družbene vede, 5. 12. 2012 Izhodišča Odprti raziskovalni podatki omogočajo odprto znanost, spodbujajo raznolikost analiz, hipotez in podatkov ter meddisciplinarno raziskovanje, omogočajo boljši izkoristek javnega financiranja raziskovalne dejavnosti in spodbujajo poslovno izrabo rezultatov raziskav. S povezovanjem odprtih podatkov raziskav in odprtih objav nastanejo obogatene objave. Odprto dostopnost podatkov raziskav priporočata Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Evropska komisija. Po besedah Neelie Kroes, evropske komisarke za Digitalno agendo, je deljenje podatkov raziskav in možnost njihove ponovne uporabe bistvenega pomena za razvoj znanosti. Odprti dostop do podatkov raziskav je del nacionalnega okolja odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, katerega pričakovana zasnova v državah članicah EU je opisana v dokumentu Priporočila Komisije z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju (2012/417/EU). Ugotovitve Udeleženci delavnice glede stanja odprtih podatkov v Sloveniji podpirajo zgornja izhodišča in pozivajo k izpolnjevanju vseh obveznosti, ki iz njih sledijo. Pri tem ugotavljajo, da: - Raziskovalci večinoma slabo poznajo prednosti in koristi odprtih podatkov, raven njihove seznanjenosti je odvisna od znanstvenega področja, na katerem delujejo. Zadržki raziskovalcev glede odprtega objavljanja podatkov raziskav se nanašajo v prvi vrsti na vprašanje varovanja intelektualne lastnine in varovanja osebnih podatkov, oviro pa predstavljata tudi odsotnost kulture deljenja podatkov in nestimulativen sistem vrednotenja znanstvenih dosežkov. - Slovenski financerji raziskav in raziskovalne organizacije še nimajo izdelanih politik odprtih podatkov, ali pa te niso dovolj jasno artikulirane glede določanja obvez in spodbud zagotavljanja odprtega dostopa, celovitejša nacionalna infrastruktura odprtih podatkov še ni zgrajena. - Dejavnosti promocije, podpore in svetovanja glede zagotavljanja odprto dostopnih podatkov, razen redkih izjem (kot so npr. pojasnila in novice na nacionalnem informacijskem portalu openaccess.si), na državni ravni še niso razvite. Zato priporočajo: - Slovenski financerji raziskav in raziskovalne organizacije morajo v skladu s priporočili OECD ter Evropske komisije opredeliti politike odprtih raziskovalnih podatkov, ki bodo, ob upoštevanju pravnih in etičnih obveznosti, zagotovile za najširši krog dostopne in uporabne podatke javno financiranih raziskav. - Politike morajo zagotoviti ustrezno motivacijo in nagrado za ustvarjalce podatkov na osnovi njihovega prispevka pri pripravi raziskovalnih podatkov, skladno z zahtevami pooblaščenih področnih podatkovnih centrov (obveznost oddaje načrtov ravnanja s podatki, plačilo dodatnega dela pri pripravi podatkov za shranjevanje in dostop, vrednotenje prispevka raziskovalnih podatkov v osebnih bibliografijah). - Potrebno je nadaljevati z izgradnjo nacionalne infrastrukture odprtih podatkov, vključno z vzpostavitvijo nacionalnega portala/agregatorja in področnih podatkovnih centrov ter mehanizmov za zajemanje metapodatkov iz mednarodne podatkovne infrastrukture (uvedba sistema trajnih indentifikatorjev, etična obveznost citiranja, sledenje drugi rabi podatkov), in zagotoviti članstvo države v evropski podatkovni raziskovalni infrastrukturi (zlasti CESSDA, CLARIN in DARIAH, ki so že vključene v nacionalni Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020). Zagotovljena mora obstojna infrastruktura za trajno digitalno skrbništvo in hranjenje odprto dostopnih podatkov raziskav. - Oblikovati je potrebno kriterije za delovanje področnih in integriranih podatkovnih storitev, zagotoviti razvoj in svetovanje pri vzpostavljanju novih storitev ter preverjati skladnost delovanja podatkovnih storitev z merili/kriteriji. Zlasti je pomembno na nacionalnem nivoju usklajeno razvijati storitve vrednotenja raziskovalnih podatkov, in sicer kot dejavnost pooblaščenih področnih podatkovnih centrov, ter koordinirano razvijati nacionalno povezane storitve digitalne hrambe. - Pomoč raziskovalcem pri pripravi načrtov ravnanja s podatki raziskave lahko v času prijave projekta nudijo ustrezno usposobljeni knjižničarji raziskovalnih organizacij. Skupaj z ustvarjalci podatkov lahko sodelujejo pri izvajanju priprave podatkov, nudijo pomoč in posredujejo pri storitvah shranjevanja, priprave metapodatkov in promocije ter svetovanja pri drugi rabi. V sodelovanju z Osrednjimi specializiranimi informacijskimi centri (OSIC) in na podlagi sprejema podatkov raziskav v pooblaščenih podatkovnih centrih knjižničarji poskrbijo za evidentiranje podatkovne objave v bibliografskem informacijskem sistemu. Lep pozdrav, Janez Štebe From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 15 20:58:22 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 15 Dec 2012 20:58:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_literatura_v_šoli_in_Preše ren_--_Javno_uničevanje_starih_knjig_--_V_kvadrat u_=2E=2E_človek Message-ID: Od: Zoran arnes Datum: 14. december 2012 19:40 Zadeva: Slovenska literatura v šoli in Prešeren Dragi Miran! Lahko obvestiš vesoljno slovlitovsko občestvo, da je v skladu z geslom "kultura in prosveta to naša bo osveta" moja monografija v celoti in brezplačno meso postala tudi v pdf formatu na spletni strani Založbe Tangram (http://www.z-tangram.si/knjige/item.asp?id=190)? Iskrena hvala. Zoran === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 14. december 2012 13:10 Zadeva: Javno uničevanje starih knjig [...] Miklavževo pismo za SlovLit [...] Javno uničevanje starih knjig v največji slovenski knjigarni Ste kdaj pomislili, da vam v knjigarni lahko zavijejo njuejdžerski priročnik v list z lastnoročnim podpisom generalnega sekretarja Komunistične partije Belgije iz šestdesetih let minulega stoletja ali kuharsko knjigo v sto let staro lingvistična razpravo? V izložbi knjigarne Mladinske knjige v ljubljanskem Konzorciju so že kakšnih štirinajst dni razprostrte pole, iztrgane iz starih knjig, morda še iz dvajsetih ali tridesetih let minulega stoletja, zraven pa naslov ?Zvito zavito? vabi v ?alternativno zavijalnico knjig v sešite liste starih odpisanih knjig?, ki jo vodi društvo Smetumet. Poleg tega pa, če me spomin ne vara, še nekaj o odgovornem odnosu do okolja, reciklaži in tako naprej. Čeprav je vse zelo eksplicitno zapisano, se mi je zdela misel, da bi lahko v knjigarni vsem pred očmi uničevali stare knjige, tako nemogoča, da sem jo, ker se mi je vedno mudilo mimo, nekako potlačil in upal, da gre pač za posamezne pole, ki so se nekje valjale in jih je zdaj nekdo tako uporabil. Že dolgo poznam tudi dejavnost ?Smetumetovcev?; v njihovih nastopih sem zaznal plehkost, ampak vseeno so se mi zdeli čisto simpatični, predvsem pa sem mislil, da res predelujejo smeti. Nisem si sicer znal pojasniti, kaj pomenijo kupi starih knjig na dnu izložbe; med njimi sem opazil dva zvezka izdaje del Maksima Gorkega iz časa takoj po drugi svetovni vojni. Vsakič, ko sem šel mimo Konzorcija, sem imel malo čuden občutek, ampak vsakič sem si tudi naivno dejal, da se tu gotovo ne more dogajati masaker knjig. Ko pa sem zadnjič vendarle stopil v knjigarno, sem zagledal prizor skrajnega barbarstva. Mladenka s šivalnim strojem je šivala skupaj liste, iztrgane iz knjig, zraven pa je stal kup knjig, pripravljenih za trganje. In katere so bile te knjige? Med njimi je bilo pet snopičev dragocenih Jezikoslovnih spisov Stanislava Škrabca (1916-1921) in v francoščini pisana knjiga Clauda Renarda o zgodovini boja za splošno volilno pravico v Belgiji (La conqu?te du suffrage universel en Belgique, Editions de la Fondation J. Jacquemotte, Bruxelles, 1966), v kateri je bilo posvetilo ?Avec amitié? in pod njim več lastnoročnih podpisov, med katerimi sem lahko razbral podpis Ernesta Burnella (1908-1968), ki je bil v letih 1961-1968 generalni sekretar Komunistične partije Belgije. V knjigo je bila vložena tudi fotografija neke delegacije pred letalom, očitno delegacije vodstva Komunistične partije Belgije, ki je ob obisku v Sloveniji nekomu podarila to knjigo, ki so jo nevedni ?smetumetovci? kvalificirali kot smet. Navedene knjige mi je uspelo rešiti, moram reči, da mi jih je mladenka zelo prijazno prepustila zastonj, čeprav sem bil zanje pripravljen plačati. Zraven pa je pripomnila, kaj vse ima Smetumet pripravljeno za takšno ?predelavo? šele v svoji trgovinici na Celovški cesti ... Nikakor pa ni mogla razumeti mojega ogorčenja; razlagala mi je, da so take knjige danes vendar nekaj, kar ljudje množično mečejo v smeti ... Torej so pač smeti ... Ta praksa je res postala množična, toda mislim, da je vrhunski škandal, če največja knjigarna v mestu, ki se je nedavno dičilo z naslovom ?svetovna prestolnica knjige?, v svojih prostorih omogoča in spodbuja uničevanje dragocenih knjig in zgodovinskih dokumentov (knjiga s podpisi delegacije belgijske Komunistične partije je nedvomno tudi zgodovinski dokument). Sprašujem pa se tudi, ali res ne bi bilo mogoče najti načina, s katerim bi bilo mogoče tako uničevanje knjig prepovedati. V tem trenutku lahko seveda samo apeliram na knjigarno, da to dejavnost ustavi, in na društvo Smetumet, da zavržene knjige raje prepusti kakšni bukvarni - če se zanje ne bi našlo prostora v Ljubljani, obstaja izvrstna bukvarna v mariborski Pekarni, ki sprejme vse zavržene knjige. Morda se v času, ko v Sloveniji razpada celotna družba, lahko komu zdi moja zgroženost nad uničevanjem knjig nekaj malenkostnega, kot da so zdaj bolj pomembne druge stvari. Sam pa mislim, da je prav to javno uničevanje knjig v največji slovenski knjigarni najbolj drastičen simbol mentalnega stanja, v katerem se je znašel ta prostor. Miklavž Komelj === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri186/index.html -- "in kaos ognja v srcu nam gori". From matija.ogrin na zrc-sazu.si Sun Dec 16 23:34:58 2012 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Sun, 16 Dec 2012 23:34:58 +0100 Subject: [SlovLit] Javno unicevanje starih knjig Message-ID: <50CE4C92.7030202@zrc-sazu.si> Ob tem prispevku o modernem uničevanju knjig ne morem, da bi ne pomislil na tesno vzporednico izpred nekaj stoletij: ko so številni ljudje zgodnjega novega veka mislili, da lahko s širokim zamahom zavržejo srednji vek, so dragocene srednjeveške kodekse uporabljali kot knjigoveški material. Iz več finih pergamentnih folijev so zlepili trdne platnice prenekatere novoveške knjige. Mnogi deli starih rokopisov so končali kot vezivo v hrbtih novejših knjig, kot spojni listi ipd. Medievalisti nato ob restavriranju novoveških knjig s pieteto rešujejo te ostanke, t.i. makulature, ki po malem prihajajo na dan, in vsakdo od nas pri tem zmajuje z glavo: kako neki so mogli tako delati s starimi dragocenostmi! Danes tega k sreči ne delamo več, si rečemo, naš čas je končno presegel in prerasel takšno primitivno stopnjo ... Toda to je prvovrsten predsodek. Marsikaj dragocenega smo zavrgli -- prav tako, kakor ljudje zgodnjega novega veka. Le da teh reči nismo pripravljeni videti kot svojih napak. Matija Ogrin -- Matija Ogrin, doc. dr. Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS) Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU From miranhladnik1 na gmail.com Tue Dec 18 14:22:33 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Dec 2012 14:22:33 +0100 Subject: [SlovLit] Dialoški_posvet_--_Pravopis_v_poobjava h_--_Nemška_digitalna_knjižnica_Avaaz Message-ID: Od: Alojzija Zupan Sosič From: vsmole1 [mailto:vera.smole na guest.arnes.si] Od: Jozica Skofic Datum: 18. december 2012 12:40 Zadeva: FW: SDP 2 http://sdp.zrc-sazu.si/FOTOGALERIJA.aspx -- fotografije z 2. slovenskega dialektološkega posveta. === Od: Franci Savenc Datum: 18. december 2012 12:08 Zadeva: Poobjave - spreminjanje!? V današnji poobjavi članka Triglavske strmine iz časopisa Življenje in svet (1932) (http://www.gore-ljudje.net/novosti/85347/) se spet pojavlja "prvotna" oblika priimka Badiura = namreč tako kot v viru! V članku iz zdajšnjega časa Poimenovanje pokljuške vojašnice po Rudolfu Badjuri (http://www.gore-ljudje.net/novosti/85691/) smo popravili vse v Badjura in dodali opombo: Badiura smo popravili v Badjura, kot je že dolgo uveljavljeno pisanje. Kako naprej? Morda bi bilo prav, da bi ljudje (lahko) videli pravo poobjavo, tako kot so pisali včasih, z vsemi napakami, pa tudi - da bi jih na napake in sedanje pisanje opozarjali (z opombami, "razlago pod miško"). Se priporočam za konkretne rešitve, pa tudi za sprotno opozarjanje, ko se pojavi kaj podobnega. Vse dobro ... Franci Savenc Urednik gore-ljudje.net === http://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/ -- DDB (Deutsche Digitale Bibliothek), nemška digitalna knjižnica. http://www.avaaz.org/en/community.php -- globalna razprostranjenost spletne skupnosti Avaaz, ki z množičnim podpisovanjem peticij (people-powered politics) animira za demokratične politične odločitve (tudi take prezentacije spadajo v DH). From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 20 13:50:50 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Dec 2012 13:50:50 +0100 Subject: [SlovLit] Novoletna poslanica predsednice SdS Message-ID: Od: Boža Krakar-Vogel Datum: 20. december 2012 11:37 Zadeva: Novoletna poslanica predsednice SdS Drage kolegice, dragi kolegi, člani in nečlani Slavističnega društva Slovenije (SdS)! Za nami je uspešno društveno leto - izpeljali smo vsestransko pohvaljen kongres v Kopru, izdali ob tem zbornik in Kroniko, se vključili v predlaganje naših članov za državno odlikovanje (M. Pirjevec Paternu), za častno meščanstvo Ljubljane (M: Kmecl), za državno nagrado na področju šolstva (M. Hladnik), za izvolitev v Državni svet RS (Z. Božič). Na občnem zboru smo izvolili novo staro vodstvo, dva častna člana (T. Korošec in M. Tomšič), podelili priznanje za odlično življenjsko delo v stroki (R. Kirn), ter priznanja najboljšim dodiplomskim in podiplomskim študentom. Sproti smo se vključevali v prizadevanja za izhajanje naših dveh revij, tako da bo v l. 2013 na tekoče prišla poleg SR tudi revija Jezik in slovstvo (v začetku leta izide posebna številka o zunanjem preverjanju), pa v pridobivanje sredstev za Slavistično knjižnico in skrbeli za drugo sprotno komunikacijo med društvom in državo, med društvom in javnostjo ter med članstvom. Skratka, SdS opravlja svoje temeljno poslanstvo strokovnega in stanovsko povezovalnega društva. Vsem dobitnikom priznanj še enkrat čestitam, vsem, ki ste pomagali pri uspešnem delu SdS, pa se zahvaljujem. Glavnino skrbi za vse našteto nosi izvršilni odbor. Ta za stroške, ki jih ima z vsemi svojimi dejavnostmi, črpa denar iz članarin in donacij članstva, saj je ves drugi denar, ki ga društvo pridobiva, porabljen namensko za prav določene projekte. Na tej točki pa smo v l. 2012 zaznali ključni problem, ki bo gotovo prinesel kar nekaj neljubih posledic. Problem je ta, da smo do danes po številu plačanih članarin kot merodajnem merilu našteli le 170 članov! To pomeni drastičen upad članstva, o katerem smo nekateri dolgo gojili iluzije, da nas je med 500 in 700! (Toliko je bilo letos v jeseni zato tudi izdanih položnic za plačilo članarine, ki ste jih prejeli skupaj s Kroniko.) Tako število članov (mednje pač poleg častnih članov štejemo samo plačnike članarin) pa ne povzroča le težav pri stroških delovanja osrednjega in pokrajinskih društev (čeprav se tu najprej pokažejo). Odpirajo se še druga vprašanja, npr. o možnosti nadaljnjega delovanja v obsegu, ki ga SdS zdaj pokriva (kongres, dejavnosti sekcij, publikacije ...). In še: SdS je svoj čas imelo velik družbeni ugled, ki ga je zagotavljalo veliko število strokovno močnega članstva, zaradi česar je uspešno izpeljevalo številne družbene akcije, od Slovenščine v javnosti do tekmovanja za Cankarjevo priznanje in številčno močnih zborovanj, ki so odmevala v javnosti in vplivale na družbeno vrednotenje jezika, literature in kulture. Nekaj tega ugleda si prizadevamo ohranjati tudi v zdajšnjih časih kljub spremenjenim družbenim prioritetam. Tako delamo zato, ker menimo, je naše društvo strokovno in stanovsko združenje, ki skrbi za povezovanje slovenistov in slavistov različnih profilov znotraj in zunaj državnih meja, ne pa ljubiteljsko društvo za kakšno eksotično dejavnost. Pri tem pa je zaledje članstva velikega pomena. Zaradi vsega navedenega bi si želeli, da bi se naše vrste okrepile. K temu, drage kolegice in kolegi, lahko prispevate vsi s plačilom članarine. Za 2012 je to mogoče še do konca januarja. Na obrazec UPN vpišete naslednje podatke: Koda namena: OTHR, Namen: Člananrina 2012 - Slavistično društvo Slovenije, Znesek: 25.00, BIC banke: LJBASI2X, IBAN: SI56 0208 3001 8125 980, Referenca: SI00 7001-2012, Ime in naslov: Zveza društev SDS, Aškerčeva 2, Ljubljana. Prijavnico za članstvo v SdS, če bi člani šele radi postali, dobite na http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/ Plačilo članarine za 2012 vsekakor priporočamo tistim, ki se nameravate kot predavatelji ali poslušalci udeležiti slavističnega kongresa v Novi Gorici, saj bodo sicer višje kotizacije, uvedli pa bomo tudi prijavnine za nastopajoče nečlane. Prav tako priporočamo včlanjenje (plačilo članarine) naročnikom publikacij, saj bo to pogoj za nižjo naročnino. In seveda prijazno vabimo vse druge, ki jim je mar in ki se želijo tudi dejavno vključiti v delo SdS. Naj dodam, da je mogoče do konca decembra društvu nameniti tudi del dohodnine (obrazec je na http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiObrazec.esju?id=2327 ; pod ''Ime oz. naziv upravičenca'' vpišite ZVEZA DRUŠTEV SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, pod ''Davčna številka upravičenca'' 81642946, ter vnesite delež dohodnine (max. 0,5 %), ki ga želite pokloniti društvu; do konca leta obrazec pošljite po pošti na svoj davčni urad ali prek sistema eDavki na spletni stani http://edavki.durs.si) - ali pa kak prostovoljni prispevek kar tako. Slednje v obliki prostovoljnega dela idr. oblik doniranja stanovitno opravljajo nekatere organizacije in posamezniki, npr. MOL (odstopa nam prostore za seje in posvete), ga. Anka Sollner Perdih (skrbi za bibliograsko ažuriranje naših tiskov), Oddelek za slovenistiko FF UL (prispevek za tisk zbornika) in še nekateri drugi. Vsi ti so gotovo kandidati za poseben status podpornega člana SdS, ki ga nameravamo uvesti v naslednjem letu. Za letos dovolj >>menedžiranja<<. Če ste se prebili skozi besedilo do sem, posebno še, če ste ob tem sklenili potrditi svoje članstvo v SdS, ste si zaslužili še nekaj prijaznega: >>... zatorej predlagam nenehno molitev za osmislitev besede tovariš ...<< (L. Krakar: Poldan, 1980) Poleg tegale angažiranega sporočila voščim še snežene praznike, cvetočo pomlad, plodno jesen, pravljično zimo, sožitje in razumevanje, pozitivno samopodobo, in dodajam prostor za lastno željo! Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 20 13:54:47 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Dec 2012 13:54:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Bohinjec_Butkovič_--_Gorje_pismouko m! Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Bohinjec -- Peter Bohinjec, napravljen za SBL, tule na Wikipediji v malo predelani obliki ("predobjava"). -- mh http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Butkovi%C4%8D -- Peter Butkovič, enako. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-December/010502.html -- Gorje pismoukom na Wikipediji! Zaskrbljen dopis zaradi vedno bolj togega dojemanja pojma intelektualna lastnina, ki ogroža prizadevanje za odprt dostop do informacij; podobno tudi na http://meta.wikimedia.org/wiki/Requests_for_comment/%22But_woe_to_you,_scribes%22 in nekaj malega že prej na Slovlitu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004320.html). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-December/010509.html -- odmev na tistole prej. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Dec 20 21:01:55 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Dec 2012 21:01:55 +0100 Subject: [SlovLit] = Jesensko_slovenistično_dogajanje_v_Ham burgu Message-ID: From: monika pemic To: SlovLit Date: Thu, 20 Dec 2012 18:53:01 +0000 (GMT) Subject: Jesensko slovenistično dogajanje v Hamburgu V jesenskih mesecih je bilo slovenistično dogajanje v Hamburgu zelo pestro. Od 20. do 22. septembra je na Inštitutu za slavistiko univerze v Hamburgu potekala konferenca o nasilju v sodobnih slovanskih književnostih (http://www.uni-potsdam.de/u/slavistik/images_hp/VBV_Flyer.pdf). Interdisciplinarno zastavljena konferenca je pokazala tako na različne teoretske pristope preučevanja kolektivnega in individualnega nasilja kakor tudi na različne narativne in estetske ubeseditvene strategije tega fenomena, ne samo v posameznih književnostih, temveč tudi v filmu in likovni umetnosti. Številčno so prevladovali referati o posameznih slovanskih pisateljih in njihovi tematizaciji vojnega ter družbenosistemskega nasilja. Slovenisti smo bili izvrstno zastopani, takoj za rusisti in polonisti. Jožica Čeh Steger je v svojem referatu opozorila na različne vrste nasilja v sodobni slovenski književnosti in se, izhajajoč iz Freudove razlage latentne prisotnosti nasilja v človeku in njegovega eseja Warum Krieg? (1933), osredotočila na tematizacijo vojnega nasilja, vprašanja individualne krivde ter vesti v romanih Draga Jančarja, Zdenka Kodriča in Gorana Vojnovića. Erwin Köstler je pokazal, kako se v prozi Franja Frančiča prekrivajo različni tipi nasilja in kako jih avtor navezuje na literane diskurze v Jugoslaviji šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. Katja Mihurko Poniž se je posvetila nasilju nad ženskami v slovenski dramatiki, Janja Vollmaier Lubej pa se je predstavila z referatom Psihično nasilje v prozi Gabriele Babnik, pri čemer se je osredotočila na vrste psihičnega nasilja, ki se pojavlja v romanih mlade slovenske pisateljice, ter na njegove posledice. Oktobra smo slovenisti in romanisti nadaljevali s predavanji v okviru serije Poteki meje: Slovenija in Italija v dialogu. 26. oktobra nas je obiskal prof. Achille Varzi z ameriške univerze Columbia in v svojem predavanju osvetlil problem meje s filozofskega in geografskega vidika, novembra nas je v okviru svoje turneje po Nemčiji razveselil koncert zbora Perpetuum Jazzile. Konec novembra in v začetku decembra smo se priključili Svetovnim dnevom slovenskega dokumentarnega filma in na univerzi prikazali filme V letu hip hopa, Fabiani:Plečnik in Samotni hodec skozi neprijazni čas. Slednji portretira akademika Jožeta Toporišiča, ki je v letih 1962/63 s Humboldtovo štipendijo študiral na tukajšnji univerzi. Podnapise k filmu so v nemščino prevedli hamburški študentje slovenščine. Po ogledu filma se je razvila živahna strokovna debata o Toporišičevem jezikoslovnem delu. Leto smo na lektoratu prijetno zaključili ob slovenskem pecivu in predstavitvi načina praznovanja božiča in novega leta v Sloveniji. Z lepimi pozdravi s severa Monika Pemič From miranhladnik1 na gmail.com Sat Dec 22 12:21:54 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 22 Dec 2012 12:21:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Učni_jezik_na_univerzi_--_Re=3A_Poslan ica_--_Programi_za_primerjanje_besedil_=28in_odkriv anje_plagiatov=29 Message-ID: From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 21 Dec 2012 13:59:12 +0100 Subject: Objava raziskave Spoštovane kolegice in kolegi, na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanosti, kulture in športa najdete povezavo do raziskave Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah, ki jo je v imenu ministrstva naročila in sofinancirala Služba za slovenski jezik:http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/raziskave_na_podrocju_slovenskega_jezika/. Projekt je vodila dr. Monika Kalin Golob, sodelovali pa so dr. Marko Stabej, dr. Mojca Stritar in Gaja Červ. Želim vam prijetno branje, obenem pa vam voščim vse dobro v prihodnjem letu! Dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik === Od: Jože Lipnik Datum: 21. december 2012 21:02 Zadeva: Re: [SlovLit] Novoletna poslanica predsednice SdS Vračam najlepše čestitke. Vse lepo v novem letu 2013! Moja poslanica vsem slovlitovcem: Voščilo Staro leto naj odnese bolezni, bolečine; novo leto naj prinese radosti in dobrine. === http://plagiarism.bloomfieldmedia.com/z-wordpress/software/wcopyfind/ -- WCopyFind (za odkrivanje plagiatov) http://juxtacommons.org/ oz. http://www.juxtasoftware.org/about/ -- juxta http://www.gnu.org/software/wdiff/ -- wdiff http://blackpixel.com/apps.html -- Kaleidoscope (samo za Apple) Microsoft Word's 'merge documents' feature http://www-poleia.lip6.fr/~ganascia/Medite_Project -- Medite https://sites.google.com/a/ctsdh.luc.edu/hrit-intranet/demos -- primerjava naštetih programov. (prepisano s Humanist discussion group -- http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-December/010505.html sl. -- mh) From miranhladnik1 na gmail.com Sun Dec 23 22:32:24 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 23 Dec 2012 22:32:24 +0100 Subject: [SlovLit] Wikivir 2012 Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Passages_of_Return -- Feri Lainšček je Wikiviru namenil prevod svojega verznega romana Sprehajališča za vračanje (http://sl.wikisource.org/wiki/Sprehajali%C5%A1%C4%8Da_za_vra%C4%8Danje), ki ima v angleščini naslov Passages of Reutrn. Roman je prevedel Gregor Timothy Čeh, spremno besedo pa napisala Irena Novak Popov. Menda še nismo našteli letošnjih 120 in več drugih novosti na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika), ki so jih vnesli oz. korigirali Anže Toni, Barbara Leban, Doroteja Piber, Kaja Vastič, Maja Dichlberger, Neja Pevec, Nina Stanković, Primož Božič, Špela Antloga, Tanja Radovič, Jana Crnkovič, Alenka Žitnik, Urška Bister, Sara Pirec, Domen, Mihael Simonič in še kdo z upanjem na obljubljeno ministrsko podporo, ki pride, držimo pesti, enkrat drugo leto. Registrirane so tudi v podatkovni zbirki digitaliziranega slovenskega leposlovja, ki vsebuje trenutno 2340 enot (http://641.gvs.arnes.si/slovlit/): 1. Pavlina Pajk, Najdenec (Pajk) 2. Mimi Malenšek, Senca na domačiji 3. Pavlina Pajk - Pesni, Pesni (Pajk) 4. Pavel Perko - Cerkovnik Rok: Z naših gorâ, Cerkovnik Rok 5. Ivan Albreht: Sen iz davnine. Zgodba o Brlogarju 6. Josip Lavtižar: Junaška doba Slovencev 7. Fran Govekar: Gorjančeva Marijanica, Gorjančeva Marijanica 8. Ivan Lah: Iz časov romantike, Iz časov romantike 9. Matija Malešič: Ljudje od Soče, Ljudje od Soče 10. Miroslav Malovrh: Na devinski skali Na devinski skali 11. Josip Podmilšak: Sabinka, slovenska junakinja 12. Murnik: Groga in drugi 13. Bohinjec: Za poklicem 14. Aškerc: Atila v Emoni (LZ) 15. Luiza Pesjak: Rahela: Izvirna novelica, Rahela: Izvirna novelica 16. Ivan Albreht: Greh krvi Greh krvi 17. Peter Bohinjec: Pod krivo jelko Pod krivo jelko 18. Janez Mencinger: Cmokavzar in Ušperna 19. Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž 20. Jurij Vranič: Mahmud 21. Peter Bohinjec: Glagoljaš Štipko 22. Josip Kostanjevec: Oče in sin 23. Mimi Malenšek: Balada o starem mlinu 24. Jožef Urbanija: Med trnjem in osatom, Med trnjem in osatom 25. Josip Kostanjevec: Zadnji prameni, Zadnji prameni 26. Lea Fatur: Pod Učko goro, Pod Učko goro 27. Urbanija: V vrtincih usode 28. Lovrenčič: Anali izumrlega naroda 29. Tratnik: Konec povesti 30. F. M. O.: Slovenska literatura 31. Ogrinec: Lesena noga 32. Stražar: Od vojaka do graščaka 33. Šorli: Krščen denar 34. Urbanija: Zmešnjave 35. Jurčič, Životopisne črtice o M. Debeljaku 36. Jurčič, Evelina. Iz romana Zorin, pisanega v pismih, 37. Ivo Šorli: Antikrist v Trsteniku, Antikrist v Trsteniku 38. Srečko Kosovel, Pesmi (1927) 39. Anton Aškerc, Atila v Emoni 40. Pavlina Pajk, Očetov tovariš 41. Mimi Malenšek, Bratstvo 42. Luiza Pesjak, Moja zvezdica 43. Zofka Kveder, Misterij žene 44. Josipina Urbančič Turnograjska: Rožmanova Lenčica, Slavjanski mučenik, Trdoslav, Izdajstvo in sprava, Marula, Boris 45. Ivan Albreht, Za sina 46. Ivan Albreht, V objemu deroče groze 47. Dolenc: Zdražbarji 48. Vodeb: Libera nos a malo 49. Malovrh: Zaljubljeni kapucin 50. Mimi Malenšek, Zlati roj 51. Fran Detela, Spominska plošča 52. Josip Kostanjevec, Življenja trnjeva pot 53. Jože Razor, Nazaj več ne gremo 54. Ksaver Meško, Njiva 55. Anton Brezovnik, Zakaj? Zato! 56. Županova Neža in Blagajev Tine 57. Vladimir Levstik, Janovo 58. Lea Fatur, Zvonenje v gozdu pri Ptuju 59. Lea Fatur, Pesmi Fani Hausmann 60. Zbirka ljudskih iger, Mlini pod zemljo 61. Fran Detela, Malo življenje 62. Ivan Pregelj, Njiva: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo 63. Miroslav Malovrh: Osvetnik 64. Simon Rutar: Zgodovina Tolminskega 65. Janez Scheinigg, Narodne pesni koroških Slovencev 1-47 66. Ivan Prijatelj, Duševni profili slovenskih preporoditeljev 67. Jožef Urbanija, Žrtev ljubezni in zvestobe 68. Jožef Urbanija, V Zakotju 69. Jožef Urbanija, Maščevanje pravice 70. Ivan Albreht, Štefanovo zadnje prerokovanje 71. Ivan Lah, Demobilizacija 72. Anton Stražar, Oglarjeva Rezika 73. Ivan Petrović, Klic iz dalje 74. Jožef Urbanija, Tajnosti grajskega stolpa 75. Jožef Urbanija, Graščakov morilec 76. Ivan Albreht, Skrivnost sv. Barbare 77. Ivan Albreht, Prva ljubezen ne zarjavi 78. Ivan Lah, Sergej 79. Ludvik Zorzut, Pokora 80. Anton Stražar, Zavržena ljubezen 81. Jožef Urbanija, Grob v gozdu 82. Goličan, Črv vesti 83. Ludvik Zorzut, Bajtarjevega Rjavčka izpoved 84. Franja Trojanšek, Žaloigra prevaranih 85. Anton Stražar, Mačeha s Kompoljskega gradu 86. Anton Stražar, Krvavi denar 87. Vitko Lovec, Rešitelj 88. Franja Trojanšek, Zaklenjeni spomin 89. Franja Trojanšek, Na maškeradi 90. Anton Stražar, Božja kazen 91. Anton Stražar, Mošnikov stric 92. Anton Stražar, Nova farovška kuharica 93. Radivoj Peterlin Petruška, V Marijinem gaju 94. Vitomil Feodor Jelenc, Na mrtvi straži 95. Ivan Lah, Angelin Hidar 96. France Koblar, Od doma do Rusije 97. Milan Pugelj, Uradno 98. Manica Koman, Svidenje 99. Manica Koman, >>Močvirne ptice<< v svetovni vojni 100. Manica Koman, Pri župniku 101. Manica Koman, Odlikovanje za peklenski čin 102. Manica Koman, Junak 103. Manica Koman, V službi Rdečega križa 104. Manica Koman, Hej, Slovani 105. Manica Koman, Vojno posojilo 106. Manica Koman, Postava 107. Ivan Lah, Dva razgovora 108. Josip Kenda, Povest o krutem graščaku in lesenih svetcih 109. Ivan Hribar, Iz spominov na polminulo dobo 110. France Prešeren, Poezije Dóktorja Francéta Prešérna 111. Fran Levstik, Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895), I. zvezek 112. Fran Levstik, Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895), II. zvezek 113. Fran Levstik, Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895), III. zvezek_(Levstik) 114. Pavlina Pajk, Občutki na novega leta dan 115. Miroslav Malovrh, Skušnjave Tomaža Krmežljavčka 116. Fran Govekar, Doktor Strnad 117. Valentin Bernik, Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega 118. Janez Mencinger, Zlato pa sir 119. Janez Mencinger, Abadon 120. Janko Kersnik, Lutrski ljudje 121. Fran Maselj Podlimbarski, Gorski potoki 122. Fran Govekar, Pater Kajetan 123. Valentin Mandelc, Ceptec From miranhladnik1 na gmail.com Mon Dec 31 12:07:36 2012 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 31 Dec 2012 12:07:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Kako_goljufati=3F_--_Nazaj_več_ne_grem o_--_D-folkloristika_--_Slovenski_zgodovinski_roman Message-ID: http://arxiv.org/ftp/arxiv/papers/1212/1212.0638.pdf -- kako se da z objavo fiktivnega članka pretentati Googlovega Učenjaka (http://scholar.google.com), da poveča našo citiranost. Čeprav se nam mogoče zdi, da je prelisičiti računalnik vrlina, gre za zavrženo dejanje. Sam zaradi možnosti goljufije nisem nezaupljiv do tega izvrstnega Googlovega orodja, saj je mogoče, kakor kaže afera Sokal (http://en.wikipedia.org/wiki/Sokal_affair), prelisičiti tudi recenzente najuglednejših znanstvenih revij, porast citiranosti, ki bi temeljila na fiktivnem članku, pa recenzenti pri pregledu avtorjeve bibliografije zelo hitro razkrijejo in je nevarnost takih manipulacij objektivno zelo majhna. Svojo citiranost preverimo sicer tako, da v Googlovega Učenjaka (http://scholar.google.si) v narekovajih vtipkamo svoje ime. Če se prijavimo, nam izračuna tudi indeks h in indeks i10, kar koli že to je. http://www.gore-ljudje.net/novosti/80264/ -- Jože Razor [Karel Mauser?]: Nazaj več ne gremo: Roman iz Domoljuba 1941/42 (nadaljevanje na Wikiviru: http://sl.wikisource.org/wiki/Nazaj_ve%C4%8D_ne_gremo). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2012-December/010534.html -- CFP računalniška folkloristika. http://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_historical_fiction -- Slovensko zgodovinsko pripovedništvo (v angl.); popravki dobrodošli. Srečno! -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 2 12:33:54 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 Jan 2013 12:33:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Konjeniška_terminologija_--_Slovensko_ pripovedništvo_--_Padli_=2E=2E=2E_v_drugo_leto Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 01. januar 2013 17:58 Zadeva: LK, 7. januar LK FF vabi na 999. sestanek v ponedeljek, 7. januarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavali bosta univ. dipl. prev. Mateja Strmšek in univ. dipl.prev. Saša Ferjan, Oddelek za prevajalstvo FF UL. Tema predavanja: Glosarja slovenskega in angleškega izrazja s področja otroških iger in konjeništva. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_fiction -- Slovene fiction; prosim za pripombe oz. izboljšave članka o slovenskem pripovedništvu. -- mh http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri187/index.html -- spotikaje v novo leto. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 2 21:38:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 2 Jan 2013 21:38:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Lingvistični_krožek_tisočič_--_D atumi_in_letnice Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 02. januar 2013 13:17 Zadeva: LK, 14. januar LK FF vabi na jubilejno predavanje za 1000. sestanek Lingvističnega krožka FF v ponedeljek, 14. januarja, ob 18.00 v predavalnici 34 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo akad. prof. dr. Janez Orešnik, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Tema predavanja: Tisočemu sestanku ob rob. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Datum: 02. januar 2013 14:33 Zadeva: Datumi in letnice Novo leto je tako rekoc mejnik v stetju let, zato se naravno nanasa na vse dni istega leta skladno s pregovorom Kakor na Novo leto tako bo celo leto. V tem smislu so tudi Presernove Poezije rajsi izsle z letnico 1847 in s tem okroglih 100 let po rojstvu barona Ziga Zoisa in okroglih 50 let po rojstvu ucenjaka Matija Copa. Letnici rojstva in smrti sta sicer vazni za razlikovanje pisatelja Frana Erjavca (1834-1887) in soimenjaka Frana Erjavca (1893-1960). Slednji je podobno kakor pesnik France Preseren pri 47 letih napisal knjigo Slovenija in Slovenci. V prilogi h knjigi je leto dni pred 26. obletnico prerosko spomnil, kako je Antanta z londonskim paktom dne 26. 4. 1915 obljubila zahodni del Slovenije sosedni Italiji. Usodno leto 1915 je bilo ravno na sredi kratkega zivljenja pesnika Srecka Kosovela (1904-1926). Podobno pomenljiva je bila nato se postavitev Neboticnika leta 1933 na sredi kratkega zivljenja pesnika Karla Destovnika Kajuha (1922-1944), s tem da sta po 22 let zivela tudi pesnik France Balantic (1921-1943) ter pesnik Ivan Hribovsek (1923-1945), tako da se z letnico rojstva drugega in letnico rojstva prvega krije rosnih 20 let pesnika Lojzeta Grozdeta (1923-1943). Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 3 07:53:11 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Jan 2013 07:53:11 +0100 Subject: [SlovLit] = Korpus_Šolar_--_Re=3A_Datumi_in_letnic e_--_Liter_jezika Message-ID: Od: Iztok Kosem Datum: 02. januar 2013 22:09 Zadeva: [SDJT-L] korpus Šolar na spletu Za: "slovlit na ijs.si" Na strani http://www.korpus-solar.net je zdaj omogočen dostop do korpusa Šolar, milijon besed velike zbirke pisnih besedil osnovnošolcev in srednješolcev (več o korpusu si preberite na strani http://www.slovenscina.eu/korpusi/solar). Izdelavo vmesnika je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, zahvala pa gre še podjetjema Amebis in Lexical Computing Ltd. za tehnično podporo. Vmesnik med drugim omogoča iskanje po napakah učencev in popravkih, ki so jih vnesli učitelji. Izdelali smo tudi spletno stran s pomočjo (http://www.trojina.org/sketchengine/), do katere uporabniki vmesnika lahko dostopajo tudi s klikom na vprašaj pri določeni funkciji. Ker vmesnik korpusa Šolar temelji na korpusnem orodju Sketch Engine, je pomoč namenjena tudi ostalim slovenskim uporabnikom tega orodja. V kratkem bo v prodaji knjiga, v kateri bo predstavljena analiza napak učencev v korpusu Šolar, načrtujemo pa tudi delavnice o uporabi osnovnih in zlasti naprednejših funkcij vmesnika. Lep pozdrav dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Od: Silvo Torkar Datum: 02. januar 2013 22:27 Zadeva: Re: [SlovLit] Lingvistični krožek tisočič -- Datumi in letnice [...] bi bilo dobro opozoriti na dvestoletnico rojstva Frana Miklošiča, največjega slovenskega slavista vseh časov (1813-1891). Presenetljivo je, da sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sploh nismo obveščeni o tem, da novembra 2013 Univerza v Mariboru pripravlja simpozij o najpomembnejšem slavistu 19. stoletja. Novico o tem sem ujel v napovedi radijskega sporeda (programa ARS) včeraj, na Novega leta dan. Silvo Torkar === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Wed, 02 Jan 2013 23:36:37 +0100 Subject: Mariborski Liter jezika v Kopru Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vljudno vabi na literarno druženje ob predstavitvi mariborske študentske revije L I T E R J E Z I K A v ponedeljek, 7. januarja 2013, ob 18.00 v Foresteriji (Titov trg 5, Koper). Sodelovali bodo: Nina Ditmajer (urednica za poezijo), Denis Škofic (urednik za prozo in kritiko), Tonja Jelen (urednica za poezijo in dramatiko) in Aleš Čeh (urednik za kritiko). Kot gost revije se jim bo pridružil mladi novomeški pesnik Gašper Torkar. Pogovor z branjem poezije Nine Ditmajer, Tonje Jelen, Denisa Škofica in Gašperja Torkarja bo vodila študentka koprske slovenistike Lucija Mlinarič. Študentska literarno-jezikoslovna revija je bila pod vodstvom glavne in odgovorne urednice Nine Ditmajer ustanovljena v začetku leta 2010 v okviru Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Revija objavlja predvsem, a ne izključno, dela mladih, manj uveljavljenih literatov iz vse Slovenije, posebno pozornost pa namenja tudi mladi literarni kritiki in prevodom še neobjavljenih del, predvsem poljske in makedonske književnosti. Njeni sodelavci se kritično odzivajo na jezikoslovne novosti v slavistiki in slovenistiki. Sodelujejo pri projektu Literatura na cesti (Evropska prestolnica kulture 2012). Povezujejo se z lektorati slovenščine na Univerzi v Gradcu, Univerzi v Bielsku - Białi in Univerzi v Nottinghamu. Izdali so tudi dve tematski številki, namenjeni mladi slovenski poeziji in mladi slovenski prozi in dramatiki, 6. številka pa bo interdisciplinarna - sodelovali bodo študentje različnih smeri in lektoratov slovenščine po svetu -, govor bo o homoseksualnosti. Več o reviji: http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/ From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 3 11:10:29 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Jan 2013 11:10:29 +0100 Subject: [SlovLit] = Sedma_kitica_--_Libgen_--_Okrajšani_kl asiki Message-ID: From: "Zoran Božič" To: Date: Thu, 3 Jan 2013 10:25:22 +0100 Subject: Slovenska himna Ljubi slovlitovci, enega na kruhu namazanega, poulično evolutivnega in Smisla polnega prijazno voščim. Po uspešno opravljenih empiričnih raziskavah razumevanja Prešernovih pesmi Je od vesel'ga časa teklo leto (ta preizkus je pokazal, da empirija pomaga spremeniti tok interpretacije) in Pevcu (te preizkus je pokazal, da empirija ne more nadomestiti interpretacije) v ožjem krogu slovenističnih zanesenjakov, sem se odločil, da prvič v novejši zgodovini povabim k sodelovanju prav vse slovlitovce, ki jim je v času, ko se Prešernove kosti obračajo v grobu, kaj mar za podobo sodobnega slovenstva. Na naslov zoran.bozic na guest.arnes.si torej pričakujem kratek odgovor na naslednje vprašanje: Katera so možna sporočila sedme kitice Prešernove Zdravljice? Vsi sodelujoči v slovlitovski anketi bodo od mene prejeli samo eno, a iskreno besedo: hvala. Zoran Božič === http://libgen.org -- Vuk Ćosić je v Pogledih že pred tedni delal reklamo za tole elektronsko knjižnico. V njej najdemo svetovno klasiko, vmes pa tudi prevode naših klasikov v druge jezike, npr. Prešerna v esperantu in Bartola v španščini; kdaj dobimo avtorje, ki si jih zaradi kopirajta lahko sposojamo samo v knjižnici, tudi takole? -- mh === Od: Konrad Zadravec Datum: 03. januar 2013 11:00 Zadeva: Strokovna sreda Kozarci so pomiti, pisani trakovi pospravljeni in le nekaj smrečic še utripa v pisanih lučkah. Po deželi, ki je še vsa prekrita z debelo odejo želja in voščil, pa se že suka nova cesta in po njej odzvanjajo naši prvi koraki namere, da najboljše od te idile pretopimo v dejanja. Tako nekako se vidi od daleč tudi prva strokovna sreda tega leta, ki bo 9. januarja 2013 ob 10. uri v dvorani MKL, Knjižnice Otona Župančiča, Kersnikova 2 (dvorana 3. nadstropje), Ljubljana: OKRAJŠANI KLASIKI - NASILJE NAD LITERATURO ALI MOTIVACIJA ZA BRANJE? Nadaljevanje debatne kavarne s Slovenskega knjižnega sejma, ki jo je organizirala založba Miš. Tokrat bodo pri razgrinjanju problemov in priložnosti sodelovali: Iztok Ilich (urednik in založnik), mag. Tilka Jamnik (Slovenska sekcija IBBY), Miha Mohor (književni didaktik), lekt. dr. Veronika Rot Gabrovec (Filozofska fakulteta v Ljubljani, Odd. za anglistiko in amerikanistiko), red. prof. dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Kopru, Odd. za razredni pouk), Zarika Snoj Verbovšek (urednica založbe Didakta), Petra Tomše (urednica založbe Miš). Prisrčno vabljeni! -- Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 4 13:16:06 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 4 Jan 2013 13:16:06 +0100 Subject: [SlovLit] = Nove_knjige_na_papirju_in_na_zaslonu_--_ Peter_Božič_--_Citatni_indeksi Message-ID: Irena Avsenik Nabergoj, The Power of Love and Guilt: Representations of the Mother and Woman in the Literature of Ivan Cankar. Frankfurt: Peter Lang, 2013. 463 str. Na dLib-u (http://www.dlib.si) so že konec lanskega letea postavili dela Ferda Godine (Bele tulpike, 1945, Sezidala si bova hišico, 1974) in reviji Dejanje (1938-1941) ter Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1919-27). === From: Helena Drewry To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 4 Jan 2013 08:59:35 +0000 Subject: Vabilo razstava ob 80. letnici rojstva Petra Božiča V četrtek, 10. januarja 2013, ob 18. uri Vas vabimo v Narodno in univerzitetno knjižnico na odprtje razstave Peter, ki sta jo ob 80. obletnici rojstva pisatelja in dramatika Petra Božiča (1932--2009) pripravili Narodna in univerzitetna knjižnica in Mestna občina Ljubljana. Slavnostni govornik bo rektor Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Razstavo bo odprl župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Odlomke iz dramskih besedil Petra Božiča bodo v scenski postavitvi Branke Bezeljak interpretirali igralci Zvezdana Mlakar, Gorazd Jakomini, Urška Vučak in Ervin Štopfer. Ob 20. uri bo v Slovenskem gledališkem muzeju sledila zvočna in interpretativna rekonstrukcija predstave Jaz sem gospa Marija z igralko Jerico Mrzel v režiji Boštjana Vrhovca in dramaturgiji Mojce Kreft. === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Tomaž Bešter [mailto:Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Sent: Friday, January 04, 2013 12:40 PM To: CIS Subject: Vabilo na brezplačne tečaje v januarju 2013 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja" v PETEK, 11. JANUARJA. Tečaj "Citatni indeksi'' o v SREDO, 16. JANUARJA. Tečaj ''EndNote Web'' v četrtek, 17. JANUARJA. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na CIS na nuk.uni-lj.si Tomaž Bešter From tomaz.erjavec na ijs.si Fri Jan 4 14:18:55 2013 From: tomaz.erjavec na ijs.si (Tomaz Erjavec) Date: Fri, 4 Jan 2013 14:18:55 +0100 Subject: [SlovLit] Novosti na nl.ijs.si Message-ID: <01e301cdea7e$0c005660$24010320$@ijs.si> Pozdravljeni, nekateri ste opazili, da strežnik nl.ijs.si nekaj časa ni bil dostopen - strežnik je delal skoraj nepretrgoma 15 let, novembra pa ga je ujel Murphy, in mu odnesel vse diske. Sedaj spet dela (skoraj) vse kar je prej, pri tem pa še dve novosti. Digitalna knjižnica / korpus starejše slovenščine IMP (http://nl.ijs.si/imp/) je obogaten z dodatnimi 200 enotami, vzetimi iz projekta Slovenske leposlovne klasike na Wikiviru, tako da IMP sedaj vsebuje čez 400 enot oz. 32.000 strani. Na strežniku je instaliran nov konkordančnik noSketch Engine (http://nl.ijs.si/noske/), ki ponuja vse korpuse, ki smo jih tako ali drugače tudi do sedaj, vendar skozi precej močnejše orodje; in tudi več novih. Tu lahko najdete mdr.: - zgoraj omenjeni IMP in korpuse projekta SSJ: Gigafida, KRES, GOS (ki so sicer dostopni preko strani http://www.slovenscina.eu/ vendar z drugačnim konkordančnikom) - vzporedni slovensko - angleški, japonski, francoski korpusi, kjer velja posebej omenit dvojezično številko Slavistične revije (2006) - specializirani korpusi, od najstarejšega z leta 1989 ("Verbalni napadi na JNA"), do večjega korpusa informatike in korpusa slovenskih tvitov - in še velik korpus japonskih besedil in korpus pogovorov (angleških) s programom ELIZA - slednji sicer eden redkih, ki so pod geslom. Uspešno korpusno podprto raziskovanje jezika v 2013 vam želi Tomaž Erjavec -- Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ Dept. of Knowledge Technologies, Jožef Stefan Institute, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 5 10:22:15 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 5 Jan 2013 10:22:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezik_in_slovstvo_1910/5-6_--_Niti_deci_ jezika_--_Postbožični_psalmi Message-ID: Od: Olga Tratar Datum: 04. januar 2013 21:55 Zadeva: Re: kazalo Tanja Zimmermann, Metafora in artefakt: bosanski mostovi kot stičišče kultur in (trans)nacionalnih identitet Timothy Pogačar, >>Rodil(a) se je v ...<<: biografski kompleks slovenske literarne zgodovine Ana Jelnikar, Evropa in njeni >>drugi<<: Kosovel zre na >>Vzhod<< Alenka Jensterle - Doležal, Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder Elizabeta Jenko, Raziskovalna platforma za specialne didaktike in slovenščina Ocene in poročila Andreja Žele, O jezikovnih zmožnostih znakovnega jezika Janja Vollmaier Lubej, Mateja Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela. === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Fri, 04 Jan 2013 19:47:49 +0100 Subject: Odpovedan Liter jezika v Kopru Spoštovani, predstavitve mariborske študentske revije Liter jezika v ponedeljek, 7. 1. 2013, ob 18.00 v Foresteriji UP FHŠ v Kopru zaradi bolezni precejšnjega dela mariborske ekipe žal ne bo. Lep pozdrav, Vladka Tucovič === http://sl.wikisource.org/wiki/Velika_ladja_psalmov -- Jani Kovačič, Velika ladja psalmov (Postbožični psalmi); novo na Wikiviru. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 6 20:09:14 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 6 Jan 2013 20:09:14 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Prage Message-ID: Od: Andrej Šurla Datum: 06. januar 2013 18:10 Zadeva: Praški dan Borisa Pahorja (13. 12. 2012) Za: slovlit na ijs.si, Da je bil minuli december na slovenskem lektoratu v Pragi še bolj pester, kot je bil zaradi festivala dokumentarnih filmov že sam po sebi, je poskrbel obisk izjemnega gosta, ki je trinajstega v Prago med drugim pritegnil zelo lepo število slovenistov iz cele Češke republike. Na vabilo veleposlaništva Republike Slovenije je češko prestolnico obiskal pisatelj Boris Pahor. Obisk je bil sicer kratek, omejen na vsega en dan, a je bil izjemno intenziven. Široka javnost je imela eno, slovenisti pa kar dve možnosti prisluhniti temu velikemu mojstru pisane slovenske besede in humanistu, kakršnih naš čas nedvomno še kako potrebuje. Že dopoldne je obiskal Filozofsko fakulteto, kjer je spregovoril študentom z vseh treh čeških lektoratov. Vesel sem, da je obisk vzbudil tudi zanimanje vodstev praške Filozofske fakultete in Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije, tako da sta dragega gosta pričakala g. dekan in naš predstojnik. Njunima pozdravoma in nagovoru ministrice za Slovence po svetu, ge. Ljudmile Novak, ki je prišla v Prago skupaj s pisateljem, je sledilo več kot uro dolgo pisateljevo predavanje o zgodovinskem položaju tržaških in nasploh primorskih Slovencev ter odzivih na njegovo literaturo po svetu. Govor devetindevetdesetletnega besednega umetnika je neverjetno sugestiven, miselni tok intenziven in prepričljiv ? ne spominjam se, da bi v publiki slišal kakšno pokašljevanje, pa tudi učilnice, v kateri se je srečanje zgodilo, ni predčasno zapustil nihče od okoli petdesetih poslušalcev (kot rečeno, v glavnem trenutnih študentov slovenščine iz Brna, Pardubic in Prage). Vem, da so imeli nekateri študentje pripravljena tudi različna vprašanja, a je zanje ob gostovi intenzivni pripovedi enostavno zmanjkalo časa. Takoj po predavanju je imel g. Pahor še več kot uro dolg intervju za enega največjih čeških dnevnikov (Lidové noviny), z intervjuji pa je nadaljeval tudi po kratkem popoldanskem počitku. Zvečer je za veliki finale sledila še široki javnosti odprta literarno-pogovorna predstavitev v prostorih Knjigarne Vaclava Havla, ki se sicer posveča predvsem emigrantskim in politično oporečniškim literarnim pojavom in umetnikom. Tudi ta dogodek je bil odlično obiskan: udeležili so se ga nekateri študentje, ki so pisatelja sicer poslušali le nekaj ur prej, skupina študentov primerjalne književnosti iz Ljubljane, ki je bila ravno tiste dni v Pragi na strokovni ekskurziji, nekaj tukajšnjih Slovencev, pa tudi kar precej čeških povabljencev s strani veleposlaništva in same knjižnice. Kakor je na fakulteti po vnaprejšnjem dogovoru ves program razen uvodnih nagovorov potekal v slovenščini, je bilo zvečer poskrbljeno za simultani prevod, ki ga je tradicionalno odlično izvedel slovenist s Slovanskega oddelka Češke akademije znanosti David Blažek. Prispevek našega lektorata pa je bila drobna improvizirana knjižica s tremi Pahorjevimi literarnimi fragmenti v prevodu študentov Kateřine Honsove, Eliške Bernardove in Denisa Ejubovića. Eliška in Denis sta svoja prevoda ?Metulja na obešalniku? in fragmenta iz ?Grmade v pristanu? tudi prebrala. Ta besedila so, če odštejemo novelo ?Rože za gobavca?, ki je le nekaj dni pred Pahorjevim prihodom v prevodu Radka Novaka izšla v tukajšnjem ?Ciril-Metodskem koledarju za leto 2013?, sploh prvi prevodi Pahorjeve literature v češčino. Pogovorni del srečanja je vodila profesorica Rojčeva, ki spremlja pisatelja na njegovih literarnih gostovanjih. Gosta je med drugim izzvala k zelo doživetemu razmišljanju o tematizaciji telesa v njegovi literaturi. Tako smo poslušali o zverinskostih, ki jih je na sočloveku zmožen izvajati drug človek, in dostojanstvu telesa, ki je predpogoj za ohranjanje dostojanstva človekove osebnosti in celotne družbe. Srečanje z velikim pisateljem je bilo predvsem srečanje z velikim humanistom, ki je tako z zapisano kot z neposredno izrečeno izpovedjo gotovo zaznamoval naše bodoče dojemanje sveta in zgodovine. Nekaj fotografij z obeh srečanj in kratko poročilo o njiju izpod prstov kolegice Alenke Jensterle-Doležal najdete na spletni strani naše katedre (http://kjbs.ff.cuni.cz/?q=node/753), lepo poročilo je tudi na straneh veleposlaništva (http://praga.veleposlanistvo.si/index.php?id=1742&tx_ttnews[tt_news]=15066&tx_ttnews[backPid]=1741&cHash=a98828d8f3), nekaj dodatnih fotografij pa je dostopnih tudi tule: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/BorisPahorVPragi11122012#. Lep pozdrav iz Prage, Andrej Šurla === Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma v Pragi V bilanco dela slovenističnih lektoratov v zaključku minulega koledarskega leta naj bo zapisano tudi dogajanje v Pragi. Tudi tu smo v zadnjih novembrskih dneh začeli s ?Svetovnimi dnevi slovenskega dokumentarnega filma?, ki pa so se nam zavlekli vse do polovice decembra, saj so zajeli osem filmov oziroma šest večerov. Da bi dogodku nadeli nekoliko bolj svečano podobo, mu povečali opaznost in nanj privabili tudi kakega gledalca, ki ga v prostore Filozofske fakultete morda ne bi, smo za večji del programa poiskali lokacije zunaj šole. Prva dva večera so nam večnamensko dvorano in družabni prostor ob njej prijazno (ter popolnoma zastonj) odstopili v Domu narodnostnih manjšin, kjer smo izvedli projekcije filmov o aleksandrinkah, Ivu Danevu, Juriju Gustinčiču in presihajočem Cerkniškem jezeru. To je bila sploh prva slovenska prireditev v omenjeni ustanovi, saj Slovenci na Češkem nismo organizirani v uradno narodnostno skupnost ? kot so poleg Slovakov, Romov, Bolgarov, Nemcev, Poljakov, Rusov, Vietnamcev in še koga npr. tudi Srbi in Hrvatje. Za film o Fabianiju in Plečniku sem preko galerije, ki občasno predstavlja tudi sodobno slovensko arhitekturo, pridobil kinodvorano češkega Nacionalnega filmskega arhiva, kino Ponrepo. Pokrovitelj tega večera je bilo slovensko veleposlaništvo, ki se je za kratko uvodno predavanje o obeh arhitektih dogovorilo s praškim zgodovinarjem arhitekture g. Zdenkom Lukešem, po filmu pa je poskrbelo tudi za pogostitev publike s slovenskim vinom ter v avli, kjer se je ta odvijala, pripravilo razstavo fotografij s Plečnikom navdihnjenega nakita v Pragi živeče Slovenke Ajde Balderman. Filmu V letu hip hopa prilegajoče se prizorišče je našla kar njegova prevajalka. Ogledali smo si ga v študentskem klubu Klubovna, projekciji pa je sledilo še neposredno srečanje s tovrstno muziko ? odlično sprejet koncert vrhunskega slovenskega raperja N'toka. Slednjega ne bi bilo brez pomoči našega veleposlaništva, ki je glasbeniku povrnilo potne stroške in stroške prenočišča v univerzitetnem hotelu. Najem dvorane in tehnično podporo so finančno pokrili prostovoljni prispevki obiskovalcev, za glasbenikov skromni honorar pa je poskrbela dobra (no, kakor kdaj ?) duša. Po gostovanjih zunaj univerze smo zadnja dva večera, ob filmu o Jožetu Toporišiču in portretu Ivane Kobilca, vendarle preživeli doma, v učilnicah Filozofske fakultete. V spored praške izvedbe letošnjih ?Svetovnih dni? tako izmed ponujenih filmov nismo uvrstili le (sicer lepega) dokumenta o igralki in pesnici Mili Kačič. Da smo lahko predstavili vseh ostalih osem filmov, gre zasluga srečni okoliščini, da smo si lahko pripravo/prevajanje podnapisov kolegialno razdelili z lektoratom v Brnu. Oba lektorata sta prispevala po tri prevode, dva filma (Aleksandrinke in Presihajoče jezero) pa sta bila po konzultaciji s študenti prikazana s slovaškimi podnapisi, ki so jih pripravili na bratislavskem lektoratu. In rezultat? Po obilici dela, ki smo ga imeli s tem projektom vsi sodelujoči, in po morda malo prevelikih pričakovanjih, so bili občutki (vsaj moji) po prvem večeru, katerega središče je bil film Aleksandrinke, precej mešani. Ker je šlo za otvoritveni večer festivala in za film, za katerega sem pričakoval, da bo zaradi osvojenih nagrad in navdušenih odmevov v slovenskih medijih v Dom narodnostnih manjšin privabil predvsem precej tukajšnjih Slovencev (pa jih skorajda ni), sem pričakoval več kot 25 gledalcev. No, število se je kasneje, ko sem film na željo študentov, ki se projekcije niso mogli udeležiti, pokazal v okviru enega šolskega predmeta, vendarle povzpelo nad 30. Če je bilo zgoraj omenjeno število prvi dan povod za rahlo razočaranje, nas je njegova ponovitev naslednji večer zadovoljila ? zlasti zato, ker je šlo za petek, ki je zaradi študentov, ki ne domujejo v Pragi in se med vikendi vračajo v rodne kraje, precej tvegan dan za pripravo izvenšolskih akcij. Čisto drugačni, res zadovoljni, pa so bili občutki po tretjem festivalskem večeru. Deloma zaradi statusa samega kinematografa, ki nas je gostil, deloma zaradi pokroviteljstva in vabil slovenskega veleposlaništva, največ pa gotovo zaradi ugleda, ki ga v češki prestolnici uživa Jože Plečnik, čigar leto smo obhajali lani, je film o velikih slovenskih arhitektih dvorano kina Ponrepo zelo lepo napolnil. Številu 100, ki mi ga je po projekciji navdušeno omenil programski vodja kina, sicer ne verjamem povsem, vsaj osemdeset nas je pa najbrž res bilo. Tudi po odzivih gledalcev lahko zaključim, da je bila projekcija filma o Plečnku in Fabianiju eden dveh vrhuncev praških ?Svetovnih dni?. Drugi vrhunec je sledil tri dni pozneje, na dan sv. Miklavža, s filmom o hip hopu in N'tokovim koncertom, ki sta v klub Klubovna privabila (po poznejšem štetju za projekcijo filma postavljenih in domala do zadnjega zasedenih sedežev) 45 gledalcev. Odločitev, da letos za spremljajoči program ?Svetovnih dni? povabimo odličnega mladega alternativnega glasbenika, je bila seveda nekoliko tvegana, a mislim, da bo dolgoročni učinek srečanja z njim vsaj enak, kot bi ga povzročil kak obisk iz visokih umetniških ali univerzitetnih krogov. S predstavnikoma slednjih smo se na filmu srečali v zaključku festivala. Dokumentarec o življenjski in znanstveni poti akademika Jožeta Toporišiča si je prišlo v lektorski kabinet ogledat 20 duš (v glavnem trenutno aktivnih študentov), sklepnega večera (s filmom o slikarki Kobilci) v največji katedrini učilnici pa se je udeležilo nekaj nad 30 obiskovalcev (med katerimi je bilo kar precej takih, ki s fakulteto nimajo nobene povezave). Najkompleksnejši ?Svetovni dnevi? doslej so tako v Pragi končani. Upam, da bodo v spominu obiskovalcev ostali zapisani kot uspešni. Glas o festivalu sicer na oglaševalske strani s kulturnimi in zabavnimi prireditvami preplavljenih medijev ni segel (čeprav so bile obveščene kulturne redakcije vseh najpomembnejših časopisov in radijskih ter televizijskih postaj), je pa nekaj izjav po projekciji filma o Plečniku in Fabianiju za svoj dopoldanski program posnel novinar nacionalnega radia, ki se je udeležil prireditve. Omenil bi še objavo na strani ?Češko-slovaške filmske podatkovne baze? (Česko-Slovenská filmová databáze), ki je oblikovana na osnovi našega obvestila in kjer je mogoče filme tudi oceniti ter komentirati. V boju za nove študente bo morda (upam!) kaj koristi tudi od objav na fakultetnih spletnih straneh, vabil, ki so se širila po spletnih družabnih omrežjih, in nenazadnje od plakatov po šolskih oglasnih deskah (za barvno fotokopiranje več kot ducata večjih plakatov se zahvaljujem veleposlaništvu), ki so skoraj cel mesec opazno opozarjali na našo prisotnost na fakulteti. Katerega izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih morda kje predvajali še enkrat (in takrat k ogledu mogoče pritegnili tudi še kakega študenta in kolega z naše lastne južnoslovansko-balkanistične katedre, ki se ga festivalsko dogajanje ni dotaknilo). Na samem koncu seveda hvaležno dodajam imena naših študentov-prevajalcev, brez katerih se predvajani filmi češkemu gledalcu ne bi mogli tako približati. Film ?Fabiani : Plečnik? sta prevedli Alžb?ta Brabcová in Eliška Bernardová (slednja je bila tudi dežurni gasilec za reševanje najrazličnejših tekočih jezikovnih zadreg), ?Spomine med koši? je v češčino prelil Denis Ejubović, ?V letu hip hopa? pa Magdalena Slezáková. Za pomoč pri jezikovnih korekturah velja zahvala kolegici s katedre Heleni Stranjik in nekdanjemu študentu slovenščine, raznovrstnemu kulturnemu delavcu Radku Novaku. Nekaj fotografij (raznih fotografov) s projekcij si je mogoče ogledati na povezavi https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/SvetovniDneviSlovenskegaDokumentarnegaFilmaPragaRazlicneLokacijeNovemberDecember2012#, o festivalu pa naklonjeno poroča tudi spletna stran praškega slovenskega veleposlaništva (http://praga.veleposlanistvo.si/index.php?id=1742&tx_ttnews[tt_news]=15083&tx_ttnews[backPid]=41&cHash=c8316900b6). Lep novoletni pozdrav iz Prage, Andrej Šurla From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 8 12:14:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 8 Jan 2013 12:14:35 +0100 Subject: [SlovLit] 70 let po smrti -- Re: Sedma kitica Message-ID: Leta 2012 je minilo 70 let od smrti naslednjih avtorjev: Slavko Savinšek, Miran Jarc, Hinko Smrekar (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Umrli_leta_2012), leta 2013 pa mineva 70 let od smrti Ivana Roba, Leje Fatur, Riharda Jakopiča, Ivana Kosovela in Avgusta Pirjevca (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Umrli_leta_2013). 70-letnice smrti bi morali zato, ker tedaj dela avtorjev postanejo javna last, proslavljati bolj kot kateri koli nihov drugi okrogli jubilej. Obenem si prizadevajmo, da avtorska dela zapadejo v javno last najpozneje 50 let po njihovi smrti, kakor je pred civilizacijsko kontraproduktivno zaostritvijo avtorske zakonodaje pred desetletji že bilo. Knjižne opuse naštetih avtorjev predlagam dLib-u v digitalizacijo in postavitev v Digitalno knjižnico Slovenije; njihove objave v periodiki so bile dostopne že prej. Pri Ivanu Robu bomo veseli njegovega romana v verzih Deseti brat (1938), ki je parodija enako naslovljenega Jurčičevega romana, pri Slavku Savinšku knjig Delavci, Grče, Zgrešeni cilji (prvi in menda edini slovenskii avtomobilistični dirkalni roman, že leta 1929!), planinske tihotapske povesti Izpod Golice, Poredni smeh, od Mirana Jarca pa hočemo knjige Jalov dom, Človek in noč, Novo mesto, Novembrske pesmi in Lirika. -- miran === Od: Datum: 08. januar 2013 12:02 Zadeva: Re: Slovenska himna (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004348.html) Naj poskusim iskati kratke odgovore na novoletno vprasanje Zorana Bozica: Katera so mozna sporocila 7 kitice Presernove Zdravljice? Da 7. kitica spominja na 38. oktavo Krsta pri Savici, je dobro opazil ze sarajevski presernoslovec Juraj Martinovi´c. Le da kazejo na se drugacno oktavo toni vseh 8 kitic: 1. kitica > ton c 2. kitica > ton d 3. kitica > ton e 4. kitica > ton f 5. kitica > ton g 6. kitica > ton a 7. kitica > ton h 8. kitica > ton c Podane tone razkriva soocenje rim Presernove Zdravljice z referenom 8 kitic Vodnikovega prevoda brambovske pesmi Napitek (Trinklied), ki je cela ubrana na temo varnosti. Presernova Zdravljica je vrh tega komponirana v obliki crke Z tako, da sta 1. in 8. kitica okvirni zacetek in konec, vmes pa veze 2. in 5. kitico Bog, 3. in 6. kitico varnost in 4. in 7. kitico mir: 1. Z 5. B 2. B 6. V 3. V 7. M 4. M 8. K Tako se v posevnih parih kitic B-B, V-V in M-M skriva arhetip slovenske zastave, kakor ga je pesnik France Preseren zaznal nasproti barvam frankfurtarice. Bogu ustreza bela barva, varnosti rdeca barva in miru modra barva. Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 9 13:38:14 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 9 Jan 2013 13:38:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Posebne_potrebe_--_Re=3A_Obletnice_--_Tu ristični_slovar Message-ID: From: Nina Bednarik To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 8 Jan 2013 13:44:20 +0100 Subject: anketa Spoštovani, ime mi je Nina Bednařik in sem študentka 2. letnika slovenistike 2. stopnje, na Fakulteti za humanistiko, Univerze v Novi Gorici. Kot del magistrske naloge moram izvesti izkustveni del in pri tem potrebujem Vašo pomoč. Anketa zadeva gradiva, ki so namenjena otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Izjemno bi mi pomagali, če bi si vzeli nekaj minut in izpolnili anketo. Povezava do ankete: https://www.1ka.si/a/22049 Za Vašo pomoč se Vam že vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav, Nina Bednařik === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 08. januar 2013 18:51 Zadeva: RE: [SlovLit] 70 let po smrti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004353.html) Dragi Miran, V letu 2013 mineva tudi 200 let od rojstva črnogorskega, srbskega in južnoslovanskega pesnika Petra II. Petrovića Njegoša (1813 - 1851), Ki je bil v slovenski literarni zgodovini večkrat lepo opisan: prvi pa je o njem govoril že Jernej Kopitar na Dunaju, poimenoval ga je za slovanskega Golijata; nato je o njem in njegovem literarnem delu pohvalno pisal Stanko Vraz v svojem zagrebškem ilirskem literarnem glasilu KOLO; Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice so o njem pisale kar petkrat; njegov epsko-dramski spev Gorski vijenac so prevedli v slovenščino trikrat (Rajko Perušek, Alojz Gradnik in Andrej Arko), filozofsko-religiozni spev Luča Mikrokozma pa najina kolegica Namita Jurač por. Subiotto. Obletnico rojstva pesnika, vladarja in vladike bodo z znanstvenimi mednarodnimi srečanji o Njegoševem literarnem delu počastili v Črni gori na Njegoševih dnevih, ter na Matici Srpski v Novem Sadu, in nato v Beogradu na znanih mednarodnih septembrskih srečanjih slavistov Vukovi dani. Tudi naš Oddelek se bo poklonil spominu pesnika in misleca: predvidoma bodo v drugi polovici marca meseca na Oddelku za slavistiko kot gostje o Njegošu dva dni predavali štirje profesorji/profesorice s Črnogorske univerze v Nikšiću. Lepo bi bilo, če bi o njem nekaj napisali tudi slovenski slovenisti in slavisti, oziroma vsi, ki želijo s svojimi znanstvenimi prispevki sodelovati v izmenjavi misli in spoznanj o številnih temah, ki jih odpirajo Njegoševe pesmi, pesnitve, drama, proze, pisma, dnevniški zapiski, ki so v Sloveniji kar dobro znani. Mimogrede, prav ta črnogorski pesnik je najpogosteje omenjan, citiran in prevajan sin južnoslovanskega podnebja. Lp mirko === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Wed, 09 Jan 2013 13:33:26 +0100 Subject: Turistični slovensko-angleški terminološki slovar Članice Univerze na Primorskem: Znanstveno-raziskovalno središče, Fakulteta za humanistične študije in Fakulteta za turistične študije - Turistica vabijo na PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA SLOVENSKO-ANGLEŠKEGA TERMINOLOŠKEGA SLOVARJA, ki je nastal v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Turistični terminološki slovar pri UP ZRS, financer ARRS, partner STO, v sodelovanju z Amebis, d.o.o., UP FTŠ Turistico in UP FHŠ. Na predstavitvi, ki bo v torek, 15. 1. 2013, ob 17. uri v Portorožu v prostorih UP FTŠ Turistica, bodo pozdravili goste in predstavili slovar: prof. dr. Anton Gosar, dekan UP FTŠ Turistica, izr. prof. dr. Aleksander Panjek, v. d. direktorja UP ZRS, izr. prof. dr. Vesna Mikolič, vodja projekta, UP ZRS in UP FHŠ, doc. dr. Aleksandra Brezovec, zunanja sodelavka projekta, UP FTŠ Turistica, in mag. Maja Pak, predstavnica partnerske ustanove Slovenske turistične organizacije. Slovar, ki izpopolnjuje pomembno vrzel na področju slovenske terminologije in v okviru turistične stroke, bo lahko koristen pripomoček tako za nosilce kot uporabnike turističnih storitev ter za vse, ki se s turizmom ukvarjajo z razvojnostrateške, raziskovalne, izobraževalne ali prevajalske perspektive. Slovar, dostopen na specializiranem spletnem portalu Termania, se bo sočasno z razvojem turistične stroke še nadgrajeval, zato na predstavitev in k sodelovanju vabimo vse, ki bi želeli prispevati v tem procesu. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 10 17:17:08 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 Jan 2013 17:17:08 +0100 Subject: [SlovLit] = Slava_in_nič_drugega Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slava_%28revija%29 -- Slava (1987--2003), "občasni organ debatne krožka slavistov Filozofske fakultete v Ljubljani"; bom kar sam pretipkaval njeno kazalo na Wikipedijo ali bo kdo pomagal? -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 10 20:15:50 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 Jan 2013 20:15:50 +0100 Subject: [SlovLit] = Zgrešena_teza_o_=3E=3Eprešernovski_s trukturi=3C=3C_--_Evald_Koren_=281930-2013=29 Message-ID: Od: Marko Juvan Datum: 10. januar 2013 19:18 Zadeva: Prešernovska struktura Juvan, Marko. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012. 383 str. (Novi pristopi; 55). 25 EUR. Juvanova knjiga raziskuje asimetrična razmerja med obrobnim literarnim poljem, kakršno je slovensko, in svetovnim literarnim sistemom. V prvem delu razgrinja zgodovino ideje in praks svetovne književnosti od Goetheja do današnjega globalizma in transnacionalizma, nato pa se loti "slovenjenja" svetovne književnosti in "svetovljenja" slovenske. Posveti se zakoreninjeni predstavi, po kateri naj bi slovenska književnost zaradi svoje vpreženosti v narodno gibanje 19. stoletja žrtvovala svojo individualnost in estetskost. Zgrešena teza o >>prešernovski strukturi<< oziroma >>slovenskem kulturnem sindromu<< je nastala v glavnem zaradi primerjav slovenskega slovstva z zahodnimi literarnimi središči in zanemarjanja podobnosti z množico drugih obrobnih ali polobrobnih evropskih književnosti. === From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 10 Jan 2013 20:08:05 +0100 Subject: Evald Koren (1930-2013) Pred dnevi je v 83. letu starosti umrl prof. dr. Evald Koren, avtoriteta na področjih zgodovine primerjalne knjževnosti in komparativistične verzne teorije. Raziskoval je predvsem primerjalno zgodovino evropskega naturalizma, iz česar je leta 1978 doktoriral. Leta 1963 se je zaposlil na Filozofski fakulteti, leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo, leta 1999 se je upokojil. Več let je bil predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. Njegovo predavateljsko delo na tem oddelku je močno zaznamovalo ljubljanski študij primerjalne književnosti, saj je izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost brucem na Oddelku za primerjalno književnost veljal za enega najtežjih študijskih preizkusov. Nadaljnje branje: http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/045/78c04.HTM - Tone Smolej, Sedemdeset let Evalda Korena, prispevek v JiS-u 45/7--8 (1999/2000) http://sdpk.zrc-sazu.si/images/PKn_2010-3.pdf - Tematska številka revije Primerjalna književnost ob osemdesetletnici Evalda Korena, PKn 33/3 (december 2010) http://sl.wikipedia.org/wiki/Evald_Koren - Biografska škrbina na Wikipediji, ki še čaka na razširitev From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 11 12:36:21 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 11 Jan 2013 12:36:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Ruski_žurnal_--_Prennerjeva Message-ID: From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Fri, 11 Jan 2013 11:14:39 +0100 Subject: Predstavitev Ruskega žurnala v torek, 15. 1. 2013, ob 18.00 v Foresteriji UP FHŠ v Kopru SPOšTOVANI KOLEGI! V IMENU ODDELKA ZA SLOVENISTIKO, ODDELKA ZA UPORABNO JEZIKOSLOVJE IN CENTRA ZA JEZIKE FAKULTETE ZA HUMANISTIčNE šTUDIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM VAS VLJUDNO VABIM NA PREDSTAVITEV PRVE šTEVILKE RUSKEGA ŽURNALA, KI SO SI GA ZAMISLILI IN PRIPRAVILI šTUDENTI RUščINE UP FHŠ IN BO V TOREK, 15. 1. 2013, V FORESTERIJI (KOPER, TITOV TRG 5, VHOD V FORESTERIJO Z NOTRANJEGA DVORIščA UP FHŠ) S PRIčETKOM OB 19.00. DELOVNA JEZIKA STA RUščINA IN SLOVENščINA. RUSKI PRIGRIZEK JE ZAGOTOVLJEN :). DOC. DR. IRINA MAKAROVA TOMINEC RUSKI žURNAL SI LAHKO OGLEDATE NA: https://www.box.com/s/ra8o0ywrcbwomythl10n [1] VEč O CENTRU ZA JEZIKE UP: http://www.cjup.upr.si/?page_id=39 [2] === Od: Konrad Zadravec Datum: 11. januar 2013 11:01 Zadeva: 4. sklop MEGA kviza - dr. Ljuba Prenner Spoštovane mentorice in mentorji, pričeli smo z reševanjem januarskega sklopa Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza, ki je posvečen dr. Ljubi Prenner, odvetnici in pisateljici (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Prennervprasalnik.pdf). MEGA kviz lahko rešujete na spletni strani http://www.megakviz.si. Veliko uspeha pri delu z mladimi bralci! Kristina Picco bibliotekarka, vodja nacionalnih dejavnosti za mlade Mestna knjižnica Ljubljana | Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo | Kersnikova ulica 2 | 1000 Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 12 09:27:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 12 Jan 2013 09:27:45 +0100 Subject: [SlovLit] Na Dunaju -- Re: Evald Koren (1930-2013) -- Videopredavanje Message-ID: Od: Urška Datum: 11. januar 2013 22:04 Zadeva: Slovenska literatura med obema vojnama (1918-1941) Kje? Slowenisches Wissenschaftsinstitut Wien/Slovenski znanstveni inštitut Dunaj Kdaj? V torek, 15. januarja, ob 18. uri Program: Pozdravni nagovor: dr. Vincenc Rajšp, direktor SZI Dunaj. Predstavitev dveh izborov kratke proze: prof. dr. Peter Scherber. Lado Kralj, Peter Scherber (ur.): Slovenske kratke zgodbe med koncem ene in začetkom druge vojne. Celje: Mohorjeva družba, 2010. Lado Kralj, Peter Scherber (ur.): Milena Mohorič: Zgodbe iz tridesetih let. Ljubljana: Študentska založba, 2010 (Beletrina). O pozabljeni slovenski pisateljici Mileni Mohorič in literaturi (žensk) med eno in drugo vojno pa bosta na srečanju spregovorila še prof. dr. Lado Kralj in gostujoča profesorica na Dunaju dr. Urška Perenič. === Od: Urška Datum: 11. januar 2013 16:45 Zadeva: Razpis za gostujočo profesuro na Dunaju je mimo Pozdravljeni, doslej smo bili navadno o razpisih za gostujočo profesuro obveščeni tudi na SlovLitu, tokrat pa s tem očitno ne bo nič. Prav danes sem slučajno izvedela, da je bil čas za prijavo od 7. 12. do 27. 12. 2012 oz. (s podaljšanjem) do 7. 1. 2013, tako da svojih morebitnih naslednikov kljub pripravljenosti in dobri volji nisem mogla pravočasno opozoriti na razpis (čeprav sem na Dunaju). Razpis je bil objavljen na strani: Job Centre Universität Wien. Nekoliko težko si predstavljam, da bi kdo iz Slovenije (redno) spremljal to univerzitetno podstran, ali pač. Upam, da tisti, ki ste bili zainteresirani za mesto v poletnem semestru 2013, niste preveč razočarani, ker vas torej nisem mogla obvestiti tudi jaz, in potihem upam, da bo v bodoče poskrbljeno za boljšo obveščenost. Dunaj vseeno zapuščam z lepimi občutki in z drobno željo za uspešnejše komunikacije na strokovnem področju in sploh, Urška Perenič === Od: David Bandelj Datum: 11. januar 2013 14:50 Zadeva: izr. prof. dr. Evald Koren (1930 - 2013) Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, kot najbrž že veste, je v 83. letu starosti umrl nam vsem dobro znani kolega, aktivni in predani član Slovenskega društva za primerjalno književnost in med leti 1979 in 1983 tudi njegov predsednik, izredni profesor na ljubljanski komparativistiki dr. Evald Koren. Ob novici, ki nas je pretresla, vsak od nas obuja svoje spomine na pokojnega profesorja Korena, prav gotovo pa se ga vsi spominjamo kot vitalnega človeka, polnega energije, sicer strogega profesorja, a obenem človeka z izrazitim čutom za morebitne stiske svojih študentov. Zato naj ob podatkih o njegovem življenju, delu in delovanju, ki bodo ostali za zgodovino, med nami ostanejo predvsem najljubši, brez dvoma številni spomini, ki jih ima vsak od nas na srečanja z njim. In naj ostane žar, ki ga je razdajal za primerjalno književnost in za vsakega izmed nas. Z žalostjo, ker ga ni več med nami. Marcello Potocco, predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost === Od: Prodnik, Polona Datum: 11. januar 2013 13:13 Zadeva: Vabilo na žalno sejo v spomin prof. dr. Evalda Korena Z žalostjo smo sprejeli vest, da je življenjsko pot sklenil naš upokojeni sodelavec izr. prof. dr. Evald Koren. Spominu nanj se bomo poklonili na žalni seji, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2013, ob 11. uri v Modri sobi, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo === Od: Simon Krek Datum: 11. januar 2013 21:56 Zadeva: [SDJT-L] NIPS workshop Zanimiva delavnica o čezjezičnih tehnologijah (xLiTe: Cross-Lingual Technologies) na Videolectures: http://videolectures.net/nipsworkshops2012_xlite/. Predava tudi Jan Rupnik z IJS, poleg predavateljev iz Microsoft Research (Bill Dolan) in Google Research (Ryan McDonald). Zadnji je tudi vabljeni predavatelj na konferenci e-lexicography (http://eki.ee/elex2013/?page_id=60) letos oktobra v Estoniji. LP Simon From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 13 07:48:52 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 Jan 2013 07:48:52 +0100 Subject: [SlovLit] Sedma kitica -- O branju Message-ID: Od: Gregor Kocijan Datum: 12. januar 2013 16:15 Zadeva: Re: [SlovLit] Sedma kitica -- Libgen -- Okrajšani klasiki Dragi Zoran, oprosti, ker sem pozen [...]: "Blagrovanje narodov in ljudi, ki bi živeli v sožitju. Kateri? Vsi ali čim več. Prepir je ena največjih nadlog človeštva: naj sovražnik ne bi bil mejaš, marveč sosed v najboljšem pomenu besede. Kitica je izraz Prešernove absolutne človeškosti, poziv k splošnemu humanizmu, sožitju med ljudmi. Humanizem par excellence." Prav lep pozdrav - Gregor === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Sat, 12 Jan 2013 21:37:27 +0100 Subject: Pogovori o branju s Klariso Jovanović Potem ko je bila lanskega septembra v Gledališču Koper s koncertom sredozemskih pesmi, katerih del je tudi na novi zgoščenki Od ljubezni (2012), očarala udeležence Slovenskega slavističnega kongresa, se je diplomirana francistka in komparativistka Klarisa Jovanović v pogovoru s slavistko in članico Slavističnega društva Koper, Jasno Čebron, v torek, 8. 1. 2013, vrnila v koprsko gledališče kot prevajalka, ki je v januarskem večeru niza Pogovorov o branju spregovorila o prevajanju obsežnega romana Ob volčjem svitu se vračajo (Koper, KUD Zrakogled, 2012, zbirka Helia) sodobne grške pisateljice Zyranne Zateli, in znova navdušila, tokrat s prodornostjo misli in živim pripovedovanjem. Kot je v Primorskih novicah 10. 1. 2013 o dogodku zapisala Maja Pertič Gombač, je že od zgodnje mladosti "Izolanko, hčer matere Istranke in očeta Črnogorca, ki je del otroštva preživela na Ptuju, zanimalo Sredozemlje. 'O Mediteranu pa ne moreš ne razmišljati ne govoriti brez grščine. Intelektualci se ponavadi posvečajo predvsem, razumljivo in upravičeno, starogrščini, mene pa je zanimala tudi novogrščina,' pripoveduje prevajalka, ki je Grčijo obiskala že med študijem komparativistike in francoščine, ter se v enem letu intenzivnega učenja jezika že toliko naučila, da je po vrnitvi leta 1986 prevedla prvi roman Otok v luninem popku. [...] V Grčiji je odkrila tudi sodobno grško pisateljico Zyranno Zatelli (1951), ki je kajpada za običajnega slovenskega bralca neznanka, v Grčiji pa domala vsem znano ime in fenomen, okrog katerega se zaradi njenega donedavna od medijev precej odmaknjenega življenja že spletajo miti. Pisateljica s pravim imenom Ana Karakoli je med drugim študirala tudi gledališko umetnost, kratek čas delala kot igralka, a je kmalu ugotovila, da bo njeno pot tlakovalo pisanje. zaradi tega jo Jovanovićeva primerja s Svetlamo Makarovič. [...] Obsežno delo je prejelo grško nagrado za književnost in je - čeprav gre za kakovostno, netržno naravnano literaturo - postalo uspešnica. V Grčiji so roman prodali v 110 000 izvodih, danes pa je na policah že njegov 52. natis. Izjemno berljiva in sočna pripoved, kar je koprsko občinstvo izkusilo tudi s pomočjo treh raznolikih odlomkov v interpretaciji Irene Urbič, [in članic Slavističnega društva Koper] Alferije Bržan in Senije Smajlagić, je kompleksna družinska saga, postavljena v 19. stoletje. [...] 'Knjiga je nekakšna galerija likov, različnih človeških nravi, ki so del pretresljivih, tudi grozljivih zgodb, a te nikoli ne zaidejo v sentimentalnost,' pojasnjuje prevajalka, ki je precej časa posvetila tudi prevajanju naslova - v izvirniku se glasi Ob volčji luči se vračajo. 'Volk, ki se v zgodbah večkrat pojavlja, je prispodoba za senčno plat človeka in lahko bi rekla, da vse zgodbe govorijo prav o tem, kako premagati senčno stran življenja.'" Cikel Pogovorov o branju se bo v kavarni koprskega gledališča nadaljeval februarja. Že vnaprej vljudno vabljeni. Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 13 17:10:09 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 13 Jan 2013 17:10:09 +0100 Subject: [SlovLit]?utf-8?b?U2xhdmEgLS0gVmxhZGtvIEtvc21hxI0gKDE5MTXilIAy 013=29 Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slava_%28revija%29 -- Erika Kržišnik je že vtipkala kazalo ene številke naše Slave (1987-), ko pomagate še drugi, dam cél arhiv revije v skeniranje, postavim na splet in povežem članke s kazalom. -- miran === Od: marija mercina Datum: 13. januar 2013 16:35 Zadeva: V spomin Vladku Kosmaču (1915?2013) Na pokopališču v Ročah smo se 5. 1. poslovili od Vladka Kosmača, Cirilovega brata. Le dva dni pred tem je na svojo željo zapustil šempetrsko bolnišnico, še zadnjič povečerjal doma, legel v svojo posteljo in mirno zaspal. Zelo ga bomo pogrešali vsi, ki smo ga dolga leta obiskovali, najprej na Kosmačevi domačiji in nato v njegovi novo sezidani hiši. Bil je človek hudomušne besede in zlatega srca, njegovi (za nas obiskovalce) najpomembnejši lastnosti pa sta bili radodarnost in zvestoba. Radodaren je bil z besedami, s katerimi je ohranjal spomin na svoje dolgo življenje v dolini ob Idrijci, in oživljal spomin na brata Cirila, z Vladkovimi besedami ?velikega slovenskega pisatelja?. Snovi za pripovedovanje je imel Vladko več kot dovolj iz epopeje slovenskih primorskih fantov ? mobilizacije v italijansko vojsko, taborišča na Sardiniji, vračanja domov s prekomorskimi brigatami in razgibanega časa po končani drugi svetovni vojni. Nekaj let po njej se je poročil z Julko. Še pomembnjša kot osebna zgodovina je zanj bila bratova življenjska zgodba. Bil je zvest svojim ljudem, brez sence ljubosumja do srečnejših in uspešnejših od sebe. Ko smo ga obiskovali učitelji slovenisti in skupaj s svojimi učenci hlepeli po tem, kdaj bomo slišali kaj neposredno koristnega v zvezi z delom njegovega brata Cirila, smo redkokdaj pomislili, kako nam za živahno pripovedjo in hudomušno besedo Vladko skriva svoje težko življenje. Že čez osemdeset let star je skupaj s sinom Bogdanom kar trinajst let negoval svojo nepokretno ženo. (Starejši sin Miro je umrl pred tem). Navezan je bil na ?Kosmačevo domačijo?, ki jo je z bivanjem v njej ohranjal ?živo?, bil pa je tudi sposoben selitve, ko je ?država? hišo odkupila in Tolminski muzej uredil kot spomenik Cirilovemu življenju in delu. Ni pa se mogel ločiti od očetovega harmonija in ?Cirilovih papirjev?. Tudi razporeditev prostorov v novi hiši je posnetek stare, le da so večji in toplejši. Vladkova velika ljubezen je bila glasba. Tako kot nekoč oče Franc in zdaj sin Bogdan je bil organist in zborovodja. Kosmačeva domačija, njej najbližja Vladkova hiša in Idrijca, ki teče pod njima, nas bodo spominjali na tega prijaznega človeka, ki je v senci priznanega in občudovanega brata Cirila znal ohraniti toploto svojega zvestega srca. --- Od: Vladka Tucovič Datum: 13. januar 2013 11:07 Zadeva: Vladko Kosmač (1915?2013) [...] Vladko Kosmač je bil mlajši brat Cirila Kosmača, ki je dočakal več kot 90 let povsem čilega duha. Dvakrat sem ga obiskala na Kosmačevi domačiji, nazadnje predlani zaradi našega Vodnika po SPP; povezovalo naju je tudi ime: on Vladko, jaz Vladka. Ko sem ga gledala, sem imela občutek, da je pred menoj pisatelj: zelo mu je bil podoben. Pravi spomenik mu je Manja Mercina postavila v eseju o Kosmačevih Medvejkah. Zaslužen je bil, da je Kosmačeva domačija ostala, kakršna je bila, to je obljubil bratu. Žal mi je, da ga ni več, bil je zakladnica pripovedi, kot Kosmačev oče. Po drugi strani mi je bilo žal, da je celo življenje preživel v osojni legi na levem bregu Idrijce in gledal sonce na desni breg (o tem piše tudi Kosmač, kakšna senca je bila pri njih, zato je po mojem tako pomembna senčna črta v Baladi o trobenti in oblaku, ker je Kosmač še predobro vedel, kako je biti brez sonca). Vladka From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 14 13:03:18 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 14 Jan 2013 13:03:18 +0100 Subject: [SlovLit] Vladko_Kosmač_--_Jezikovnopolitični_ učinki Message-ID: Od: Helga Krisper Datum: 14. januar 2013 11:43 Zadeva: Re: [SlovLit]Slava -- Vladko Kosmač (1915--2013) (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004360.html) Dragi kolegici Marija in Vladka, ob vajinih spominih na Kosmača, ki so povezani s smrtjo njegovega brata (naj mirno počiva v tihi lepoti), sem se za lep trenutek sprehodila po bregu Idrijce in se spomnila sončnih sosesk, ki izžarevajo posebnost Kosmačevega domačega kraja. Spominjam se tudi njegovega brata, s katerim sva se srečevala ob obiskih Kosmačevega doma. Nekdanja potovanja v dolino Idrijce me še zdaj, na stara leta, spremljajo kot nekaj posebnega, kar lahko daje le samotna in zelo posebna pokrajina. Zelo sem vama hvaležna za spomine na Kosmačeve kraje. Lepo vaju pozdravljam iz svoje odmaknjenosti in vama želim vse dobro! S prisrčnim pozdravom! Helga === From: Irena.Grahek na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 14 Jan 2013 10:03:30 +0100 Subject: Raziskava o jezikovnopolitičnih učinkih Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/raziskave_na_podrocju_slovenskega_jezika/ je objavljena raziskava Teoretično-empirična raziskava o jezikovnopolitičnih učinkih obstoječega pravnoformalnega okvira statusa in rabe slovenščine in drugih jezikov v javnosti, ki jo je v imenu ministrstva naročila in sofinancirala Služba za slovenski jezik. Izvedla sta jo Franc Marušič in Rok Žaucer z Univerze v Novi Gorici. Služba za slovenski jezik From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 15 22:00:33 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 15 Jan 2013 22:00:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Razpis_--_Re=3A_Vladko_Kosmač_--_Janez _Rus Message-ID: From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 15 Jan 2013 15:17:48 +0100 Subject: Razpis: promocija slovenščine Spoštovani, na spletni strani MIZKŠ je objavljen vsakoletni razpis za promocijo slovenščine. Letos je pozornost namenjena mladim. http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1259 Lep pozdrav, Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS === Od: Igor Kramberger Datum: 15. januar 2013 13:10 Zadeva: Re: [SlovLit] Vladko Kosmač Dober dan, Miran! Sredi intenzivnega pisanja o nečem drugem je pravkar prispel slovlitov digest, v katerem si objavil odziv Helge Glušič. Presunila me je neka skladnost med njenim in mojim odzivom. Včeraj sem namreč Vladki Tucovič napisal: Dober dan, Vladka! Samo toliko: pravkar sem na slovlitu prebral oba zapisa o Vladku Kosmaču in si ne morem kaj, da ti ne bi napisal, kako si me ganila s tisto razlago senčne črte, ki je tako dobro ujeta tudi v filmu. Nekoč sem se peljal po cesti, ki vodi malo pod grebenom iz Zakojce v Cerkno, zato natanko vem, kakšna je razlika med to prisojno stranjo hribov vzdolž Idrijce in nasprotno osojno. Lep pozdrav, [...] Igor === From: Miha Rus To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 14 Jan 2013 13:03:56 +0000 Subject: Janez Rus *13. 1. 2013 Pozdravljeni, veščaki. Slovenistično in slavistično srenjo obveščam, da Slovenci, Rusi in vsakršno slovansko pokolenje na Kranjskem še ne bomo izumrli, saj se je nama v soboto rodil Janez Rus (sin Mihe sinu Cirila sinu Antona sinu Antona sinu Matevža sinu Janeza, tržaškega najdenčka). Janez je najin 10. otrok. Juhej! Miha From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 16 11:30:31 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 16 Jan 2013 11:30:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_zemljepisna_imena_--_Množi čna_pamet Message-ID: From: "Mojca Zagar" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 16 Jan 2013 09:06:32 +0100 Subject: Predavanje Tvorba slovenskih zemljepisnih imen Historični seminar ZRC SAZU vabi na predavanje Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov. Predaval bo dr. Silvo Torkar. Plast slovenskih zemljepisnih imen, tvorjenih iz predkrščanskih slovanskih osebnih imen, doslej še ni doživela celovite obravnave, čeprav gre v vseh pogledih za zelo relevanten korpus, ki v sebi skriva številne dragocene podatke o slovenski jezikovni zgodovini in etnogenezi. Kljub trem pionirskim Miklošičevim imenoslovnim razpravam je ostajala raziskanost tega korpusa slovenskih imen v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki slabša, sama problematika pa je celo v slovenističnih krogih dokaj neznana. Študijski in šolski programi ter učbeniki o tej temi večinoma molčijo, spoznanja prejšnjih rodov jezikoslovcev vanje skorajda niso prodrla. Zaradi številnih inovacij v glasoslovnem razvoju slovenskega jezika so za etimologiziranje zemljepisnih imen velikega pomena historični zapisi, brez upoštevanja katerih so celo vidni jezikoslovci prihajali do napačnih rezultatov. Dr. Silvo Torkar je znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ukvarja se z raziskovanjem nastanka slovenskih osebnih in zemljepisnih imen tako v slovanskem kontekstu kot v stiku z germanskim in romanskim svetom. Posveča se tudi zgodovinskemu domoznanstvu Baške doline in Tolminske. Od leta 2003 je član Komisije za onomastiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju. V magistrskem delu Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske (2004) je obravnaval nastanek priimkov na vzhodnem Tolminskem, v doktorski disertaciji Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija (2011) pa je obdelal tvorjenost izantroponimnih zemljepisnih imen na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Predavanje bo v torek, 22. januarja 2013, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje. Vljudno vabljeni! Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si === http://en.wikipedia.org/wiki/Aaron_Swartz -- gibanje za odprt dostop do informacij je izgubilo enega svojih vidnih aktivistov. Aaron Swartz je bil tudi wikipedist. Izmeril je količinske deleže prispevkov na Wikipediji in v nasprotju s tistimi meritvami, ki so upoštevale število urejanj, prišel do presenetljive ugotovitve, da je večina informacij na Wikipediji izpod tipkovnic nerednih, slučajnih, enkratnih sodelavcev, ne pa plod trdega jedra maloštevilnih stalnih sodelavcev. Spet se bo treba pri predstavljanju Wikipedije vrniti k metafori mravljišča in množične pameti (hive mind), kar bodo tisti, ki zaupajo samo avtoritetam (avtorskim genijem, ljubljenim voditeljem, srečnim personalnim naključjem, stricem iz ozadja), težko sprejeli. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 18 10:51:17 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 18 Jan 2013 10:51:17 +0100 Subject: [SlovLit] = Šola_DH_v_Lipskem_--_Pravipis_--_Iskan je_informacij Message-ID: http://www.culingtec.uni-leipzig.de/ESU_C_T/ -- štipendije za udeležence z Univerze v Ljubljani (doktorske študente, raziskovalci in učitelji) na evropski poletni šoli digitalne humanistike (Culture & Technology - European Summer School in Digital Humanities) konec julija -- začetek avgusta 2013 na univerzi v Leipzigu. Interesenti naj čim prej pišejo na esu_ct na uni-leipzig.de , subject: ESU DH C & T 2013. === http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Novice/Izslo-je/Pravipis-vam-ne-bo-povedal-da-pred-ki-ko-ker-da-ce-vejica-skace-to-ze-veste -- Aleksandra Kocmut, Pravipis: Zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih, Ljubljana: Modrijan, 2013, 2. izdaja. === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 17. januar 2013 23:01 Zadeva: FW: Predstavitve orodij za odkrivanje informacij Od: Kotar, Mojca [Mojca.Kotar na uni-lj.si] Komisija za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani vljudno vabi na predstavitve orodij za odkrivanje informacij, ki bodo v Dvorani Ivana Hribarja v prostorih Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (drugo nadstropje, vhod s stopnišča): četrtek, 24. 1. 2013 9.00 Serials Solutions Summon, Iulian Herciu in Ben McLeish, ProQuest četrtek, 31. 1. 2013 9.00 OCLC WorldCat Local, Catherine Furet, OCLC ponedeljek, 4. 2. 2013 9.00 EBSCO Discovery Service, Jan Luprich, Claus Wolf in Dalibor Parac, EBSCOHost torek, 12. 2. 2013 9.00 Ex Libris Primo Central, Liliana Morotti, Ex Libris Italy Namen predstavitev je seznanjanje z orodji za odkrivanje informacij (t.i. discovery tools) za potrebe digitalnih knjižnic univerz. Dober vir na to temo je knjiga: VAUGHAN, J. Web scale discovery services. ALA, January 2011. Library technology reports. [na svetovnem spletu dostopna po poglavjih] Predstavitve orodij za odkrivanje informacij bodo predvidoma trajale približno eno uro (v angleškem jeziku). Po odmoru je vsakokrat predviden pogovor o tehničnih vprašanjih in podrobnostih glede funkcionalnosti orodij. Prijava udeležbe ni potrebna. Za dodatne informacije se prosimo obrnite na dr. Mojco Kotar, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 18 14:33:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 18 Jan 2013 14:33:19 +0100 Subject: [SlovLit] Avtorice_v_T=FCbingenu_--_Avtorji_v_Mariboru Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 18. januar 2013 14:08 Zadeva: Tübingen - predavanje S. Borovnik Na Univerzi v v Tübingenu bo v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v torek, 22. 1., imela predavanje na temo Literatura slovenskih avtoric 20. stoletja prof. Silvija Borovnik z Univerze v Mariboru. Avtorica, ki je pred kratkim izdala antologijo Ne kliči me po imenu, v kateri je izbor iz kratke proze slovenskih avtoric, bo spregovorila tudi o nemško-slovenski dvojezičnosti v literaturi. Predavanje bo ob 18. uri na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu, Wilhelmstrasse 50 (Brechtbau). Vljudno vabljeni vsi, ki se nahajate v bližini. Lep pozdrav iz hladne Nemčije Irma Kern === From: "Andjela Trkulja" To: Date: Fri, 18 Jan 2013 14:07:31 +0100 Subject: Novo v mednarodni knjižni zbirki ZORA in Slavia centralis 2/2012 Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru je v Mednarodni knjižni zbirki ZORA (http://www.ff.uni-mb.si/dotCMS/listProducts?categoryInode=8426) v zadnjem času izdala monografije: Karel Gržan: Odreševanje niča s posebnim ozirom na vlogo duhovnika v dramatiki Stanka Majcna Anna Kolláth: A szlovéniai magyar nyelv a többnywlvuseg kontextus)aban Marko Jesenšek: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika Izšla je tudi druga številka V. letnika mednarodne revije Slavia Centralis (SCN) 2/2012. Vsebina: Matthew C. Curtis, Slavic-Albanian Language Contact: Lexicon / Slovansko-albanski jezikovni stik: besedje Andreja Žele, O propozicijskosti prislovov v slovenščini (z vidika slovanskega jezikoslovja) Dorota Chłopek, Lexicalisation Patterns of Rendering Path Descriptions in Polish Translation from English / Vzorci leksikalizacije opisa poti v poljskih prevodih iz angleščine Jadranka Cergol, Metafore iz grško-rimskega sveta v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule Kálecz-Simon Orsolya, A közelmúlt magyar irodalmi kroatisztikája / Madžarska literarna kroatistika v bližnji preteklosti Martina Potisk, Medbesedilni vidik Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videl Ocene, zapiski, poročila Janja Vollmaier Lubej, Silvija Borovnik: Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji Roman Sukač, Frederik Kortlandt: Selected Writings on Slavic and General Linguistics Zoltán Miklós Molnár, István Szépfalusi, Ottó Vörös, Anikó Beregszászi, Miklós Kontra: Madžarski jezik v Avstriji in Sloveniji Kolláth Anna, ELDIA Regionális konferencia Bécsben Predhodne številke revije so dostopne na http://slaviacentralis.uni-mb.si/arhiv/ From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jan 20 20:14:47 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 20 Jan 2013 20:14:47 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarni_dvoboji_--_Re=3ALK_tisočič _--_Re=3ASlava Message-ID: From: "Aljoša Harlamov" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 20 Jan 2013 19:58:24 +0100 Subject: Literarni dvoboji Lepo pozdravljeni, dragi Slovlitovci! Enkrat več bi vas prosil za pomoč pri sestavljanju članka. Namreč, po tujih zgledih (npr. http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/21/the-11-greatest-literary-feuds.html) bi rad za AirBeletrino napisal kratek prispevek o slovenskih literarnih prepirih oziroma bolje rečeno, o prepirih ali ravsih med slovenskimi literati. Ker je za to nemogoče pogledati v kak leksikon, se bo treba zanesti na spomin strokovnih bralcev, torej vas! Vse kar potrebujem so podatki: kdo s kom in kje je bilo o tem kaj objavljenega (npr. Cankar in Govekar: Zbrana dela Ivana Cankarja), če je bilo. Mogoče celo kak članek v dnevnem časopisju (npr. samo za ilustracijo: pretep med Živadinovim in Čandrom, ki se je zgodil med EPK)? Dobrodošle so seveda tudi zasebnejše anekdote, ki jih v pisnih virih ni, posebno o še živečih avtorjih. Vse, česar se spomnite! Izbiro bom že opravil sam. Vsekakor se bom potrudil ohraniti dostojanstvo vseh vpletenih, ampak moj namen je prvenstveno malo bolj sproščen, pa tudi zabaven vpogled v slovensko literarno sceno. Predloge zbiram na naslov: aljosa.harlamov na gmail.com Se že vnaprej zahvaljujem za pomoč! -- Aljoša Harlamov http://aljosaharlamov.wordpress.com/ http://aljosaharlamovzauberberg.blogspot.com/ === Od: Lingvistični krožek Datum: 19. januar 2013 10:17 Zadeva: Posnetek jubilejnega predavanja Posnetek jubilejnega predavanja z dne 14. januarja 2013 si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://video.arnes.si/portal/api/asset/embed/TWgSrXrxbYanfgr9Y1rrfGyB === Erika Kržišnik in Jana Šter sta že dotipkali kazala treh dodatnih letnikov Slave (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slava_%28revija%29), kdo želi biti pohvaljen naslednji? From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 21 15:55:54 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 21 Jan 2013 15:55:54 +0100 Subject: [SlovLit] = Literarne_potegavščine_Literarna_ zgodovina_danes_--_Sociolekti_v_21=2E_stoletju Message-ID: sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegavščine -- o slovenskih literarnih potegavščinah :) -- miran http://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenska_literarna_zgodovina_danes -- M. Hladnik, Slovenska literarna zgodovina danes, wikizirana verzija članka. === Citiram: "From: Anita Peti-Stantic To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 20 Jan 2013 20:23:08 +0100 Subject: Prva obavijest za XXVII. međunarodni znanstveni skup HDPL-a Poštovani kolege, u prilogu (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/CALS2013_FIRSTCIRCULAR.pdf) šaljem Prvu obavijest za XXVII. međunarodni znanstveni skup HDPL-a pod naslovom "Standardni jezici i sociolekti u 21. stoljeću" i srdačno vas pozivam da se prijavite za održavanje referata na skupu koji će se održati 18.-20. travnja 2013. u Dubrovniku. S obzirom na to da Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku već nekoliko godina uz domaći zbornik, koji je dugogodišnja tradicija, objavljuje i zbornik na engleskom i njemačkom jeziku kod uglednog izdavača Peter Lang Verlag, nadamo se da je i to dodatan poticaj za prijavljivanje na skup. S poštovanjem, Anita Peti-Stantić Predsjednica Hrvatskoga društva za primijenjenu lingvistiku" From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jan 22 15:16:46 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 22 Jan 2013 15:16:46 +0100 Subject: [SlovLit] = Poučevanje_južnoslovanskih_jezikov_i n_književnosti_--_Nove_knjige_--_Tečaji Message-ID: Od: Čop, Mateja Datum: 21. januar 2013 12:59 Zadeva: FW: [Silektornet] Vabilo na konferenco o južnoslovanskih jezikih Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, ob 1150. obletnici prihoda slovanskih misijonarjev sv. Konstantina-Cirila in sv. Metoda na Veliko Moravsko Vas Katedra južnoslovanskih filologij in balkanistike Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze v sodelovanju z združenjem Porta Balkanica prisrčno vabi na IV. konferenco o južnoslovanskih jezikih in književnostih, ki smo jo tokrat poimenovali Poučevanje južnoslovanskih jezikov in književnosti v sodobni Evropi. Konferenca bo potekala od 30. maja do 1. junija 2013 na Masarykovi univerzi v Brnu. Jeziki konference so vsi južnoslovanski jeziki, češčina in slovaščina. Kotizacija v višini 30,- EUR (oziroma 750,- CZK) obsega stroške objave prispevka v zborniku, prigrizke med odmori in manjšo večerno pogostitev. Veselimo se vašega sodelovanja! Prijave za sodelovanje prosimo pošljite !!! do 15. marca 2013 !!! na naslov: konference.brno2013 na gmail.com V imenu organizatorjev: strok. as. Mgr. Elena Krejčová, Ph.D. Oddelek za slavistiko FF MU, Brno === Od: knjigarna Datum: 22. januar 2013 13:23 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Ina Ferbežar, Razumevanje in razumljivost besedil (Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 20,00 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 15,00 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/razumevanjeinrazumljivost Individualna in kolektivna različnost, uredniki: Petra Stankovska, Maria Wtorkowska, Jozef Pallay (Slavica Slovenica, Znanstvena založba FF, 2012); Cena: 24,90 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 18,67 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/individualnainkolektivna === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Tuesday, January 22, 2013 2:33 PM Subject: Vabilo na tečaje v februarju 2013 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "mEga iskalnik NUK". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v sredo, 6. Februarja Tečaj "E-članki in e-knjige". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v četrtek, 21. februarja Tečaj "Znanstvene bibliografije in Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v torek, 26. Februarja Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si Nataša Jordan From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 23 18:46:18 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 23 Jan 2013 18:46:18 +0100 Subject: [SlovLit] Mentorjem pri Cankarjevem tekmovanju -- Linguistica Message-ID: http://www.zrss.si/pdf/230113074253_zahvala_mentorjem.pdf -- pismo Igorja Sakside mentorjem pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje. === Od: Ada Gruntar Datum: 22. januar 2013 22:49 Zadeva: Vabilo k oddaji prispevkov za Linguistico 53. letnik znanstvene revije Linguistica, ki jo izdaja Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, bo posvečena jeziku in pravu. Pravni jezik je (že od nekdaj) predmet raziskav številnih jezikoslovcev, prevodoslovcev, terminologov in leksikografov, pa tudi pravnikov (komparativistov in lingvistov). Bolj kot marsikateri drug strokovni jezik se pravni namreč tesno prepleta s splošnim jezikom, kar se še posebej evidentno zrcali na njegovi leksikalni ravni. Vendar pa je ta bližina med pravnim in splošnim jezikom v precejšnji meri navidezna in zato varljiva, saj se termini na vsebinski ravni bistveno razlikujejo od izrazov v splošnem jeziku. Pri tem kaže opozoriti tudi na neredko premalo upoštevano posebnost pravnega jezika, ki se opira na zelo restriktivno rabo stalnih besednih zvez in pri tem le redko dopušča rabo sinonimov. Še posebej velik izziv predstavlja pravni jezik na terminološkem, leksikografskem in prevajalskem področju. Nacionalni pravni redi so zaradi vpetosti v kulturne kontekste razvili lasten nabor pravnih pojmov in poimenovanj zanje; pojmi sicer pogosto obstajajo v izhodiščnem in ciljnem pravnem sistemu, a so bolj ali manj nekongruentni ali pa se ob primerjavi dveh pravnih sistemov in jezikov pokaže, da ima eden veliko bolj diferencirano in drugače strukturirano terminologijo kot drugi. Vse to ob nekaterih drugih dejavnikih zelo otežuje iskanje ustreznih ekvivalentov. Zato se terminologi, leksikografi in prevajalci ter pravniki komparativisti in pravniki lingvisti soočajo z istim problemom: kako primerjati neprimerljivo? Vabilo k oddaji prispevkov je namenjeno vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem jezika in prava, in sicer bodisi kot 1) jezikoslovci - jezik in pravo z vidika jezikoslovja (npr. leksikalne in druge posebnosti pravnega jezika, pravna frazeologija, pravna terminologija in leksikografija, razvoj / spremembe na področju pravnega jezika, konvencije in odraz kulturne specifike v različnih pravnih besedilnih vrstah; povezovanje pravnih besedilnih vrst v mreže itn.); 2) prevodoslovci - jezik in pravo z vidika prevodoslovja (npr. posebnosti pri prevajanju besedil EU, kulturna specifika pri prevajanju / tolmačenju pravnih besedil, problem ekvivalence, besedilnega tipa, ekspertnega znanja pri prevajanju pravnih besedil, novi trendi v prevodoslovni teoriji na področju prevajanja pravnih besedil, prevajalski pripomočki in drugi viri idr.); 3) pravniki - jezik in pravo z jurističnega vidika, saj pravo, kakor je zapisal Reiner Arntz, živi in deluje skozi jezik (npr. teme kot so vpliv EU na nacionalno pravno terminologijo, razvoj in spreminjanje pravnega jezika skozi čas, vplivi večjih pravnih kultur na posamezne pravne sisteme in jezike, jezikovni vidiki primerjalnega prava itn.). Avtorje prosimo, da naslov in povzetek (med 100 in 200 besed) članka pošljejo v priponki (Word ali pdf) na naslov linguistica na ff.uni-lj.si najpozneje do 15. marca 2013. Vsak povzetek bosta ocenila dva recenzenta. Avtorji bodo o odločitvi obveščeni do srede aprila. Jezik prispevkov je lahko angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina ali španščina. Sprejeti članki naj ne presegajo 30 000 znakov s presledki. Pomembni datumi: - rok za oddajo povzetkov: 15. marec 2013; - rok za oddajo sprejetih člankov: 15. julij 2013; - julij - september 2013: recenziranje člankov; - oktober, november 2013: popravki in korekture avtorjev. Urednica tematske številke: Ada Gruntar Jermol, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 24 17:54:38 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 24 Jan 2013 17:54:38 +0100 Subject: [SlovLit] 1000=2E_LK_--_Multikulturni_Trst_--_Pol_ takih_in_pol_drugačnih_--_Jezikoslovne_diplomske Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 23. januar 2013 21:10 Zadeva: Galerija fotografij Pošiljamo vam še galerijo fotografij, ki jih je naredil študent Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, Marco Wolf. http://www.mmw-photo.com/mmw-photography/Portfolio/Pages/Dokumentarna.html#grid === Od: Janez Stergar Datum: 24. januar 2013 14:39 Zadeva: v zadnji teden januarja V petek, 25. 1. 2013 ob 10.30 se bo v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopcevich v Trstu (Ulica Rossini 4) pričel posvet ?Multikulturni Trst. Slovenci med zgodovino, umetnostjo in literaturo?. Posvet bo dvodelen: zjutraj bo tematika zgodovinska, popoldne pa bodo na vrsti umetniške teme. Dopoldne bodo nastopili Piero Purini, Marta Verginella, Liliana Ferrari, Silva Bon in Raoul Pupo. Popoldansko zasedanje ? s pričetkom ob 16.30 ? bodo oblikovali: Marija Pirjevec, Dušan Jelinčič, Jasna Merk?. Fabio Nieder in Alessandro Mezzena Lona. [...] === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri188/index.html -- polovica slik je takih, druga polovica pa drugačnih (tako kot velja tudi za Slovence). -- mh === http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/defaultj.htm -- Katja Horvat je v zbirko jezikoslovnih diplomskih nalog na slovenistiki FF UL postavila prvih 86 enot. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jan 25 11:31:32 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 25 Jan 2013 11:31:32 +0100 Subject: [SlovLit] = Družbene_funkcije_jezika_na_32=2E_Obdo bjih Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 25 Jan 2013 10:19:39 +0000 Subject: Vabilo na 32. simpozij Obdobja Spoštovani, vabimo Vas, da se udeležite 32. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovom Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ki bo potekal od 14. do 16. novembra 2013 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse o simpoziju Obdobja 32, temah simpozija in prireditvi je na voljo na spletni strani http://www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 32), kjer je tudi elektronska prijavnica. Rok za prijavo: 15. marec 2013. Za dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu simpozij na ff.uni-lj.si S spoštovanjem in lepimi pozdravi. Predsednica 32. simpozija Obdobja izr. prof. dr. Andreja Žele, strokovna sodelavca simpozija dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber Teme 32. simpozija Obdobja: 1 Prevrednotenje današnje jezikovne funkcijskosti - aktualna jezikovna zvrstnost 1.1 Aktualna funkcijska razčlenjenost slovenščine - pomanjkanje natančnejših opredelitev in tipologij 1.2 Stanje sociolektov - aktualizacija jezikov družbenih skupin 2 Funkcija - standard - norma 2.1 Standardizacija v slovenščini / Standardizacija v X jezik-u/-ih in vloga korpusov 2.2 Knjižna in standardna slovenščina 2.3 Pojmovanje jezikovne kulture 3 Tipološka aktualizacija besedilnih vrst 3.1 Aktualne besedilne tipologije (vidiki, merila, opredelitve) 3.2 Funkcijskost jezika v besedilih 3.3 Jezikovnosistemska stilistika in besedilna stilistika 4 Funkcijskost jezika v družbi in strokah z leksikološko-leksikografskega vidika 4.1 Opis družbene funkcijskosti jezika v slovarjih 4.2 Kvalifikatorska ustreznost oz. kvalifikatorske zmožnosti 5 Jubilejna tema (ob 200-letnici rojstva Frana Miklošiča) - Miklošičev prispevek k družbeni funkcijskosti slovenščine From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jan 26 07:16:13 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 26 Jan 2013 07:16:13 +0100 Subject: [SlovLit] Sedma kitica Message-ID: Od: Zoran Božič Datum: 25. januar 2013 23:33 Zadeva: Pobuda Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji 23. 1 2013, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), obravnaval pobudo državnega svetnika dr. Zorana Božiča za spremembo 6. člena Ustave Republike Slovenije in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo državnega svetnika dr. Zorana Božiča in predlaga Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Pobuda državnega svetnika dr. Zorana Božiča se glasi: Spremeni naj se četrti odstavek 6. člena Ustave Republike Slovenije tako, da bi se po novem glasil: >>Himna Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna >>Zdravljica<< (različica iz prve objave leta 1848), na melodijo iz zborovske istoimenske pesmi skladatelja Stanka Premrla.<<. Obrazložitev: Državni svet Republike Slovenije s pobudo kvalificirane predlagatelje sprememb ustave poziva k vložitvi predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS), s katerim bi se: 1. natančneje določila slovenska državna himna, 2. uskladila vsebina 6. člena Ustave RS in 5. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/1994 in 14/1999 Odl.US: U-I-296/94) ter 3. jasneje definirala pravna podlaga za izvajanje državne himne na javnih prireditvah. Ad 1): Določilo četrtega odstavka 6. člena Ustave RS, ki se glasi "Himna Slovenije je Zdravljica", ima naslednje pomanjkljivosti: a) ne določa jasno, za čigavo pesem Zdravljica gre, saj so pesmi z istim naslovom nastajale pred Zdravljico Franceta Prešerna in po njej; b) ne določa, za katero različico Prešernove pesmi gre, saj sta se v javni rabi doslej pojavljali tako različica prof. dr. Antona Slodnjaka ("Spet trte so rodile" - cenzurno revizijski rokopis Poezij) kot različica prof. dr. Janka Kosa ("Prijatli, odrodile" - prvi natis pesmi leta 1848); c) ne določa melodije himne, ki je po prepričanju nekaterih celo pomembnejša kot besedilo in d) ne določa, katere kitice osem-kitične Prešernove pesmi Zdravljica se izvajajo kot himna, glede na to, da je na državnih proslavah in drugih prireditvah, z vidika potrebnega časa za izvedbo, neprimerno izvajanje vseh osmih kitic (primerjalno: italijanska himna ima pet kitic, poje se prva z refrenom; avstrijska himna ima tri kitice; francoska himna ima sedem kitic, pojeta se prva in šesta; nemška himna ima po združitvi samo eno kitico; britanska himna ima šest kitic, pojeta se prvi dve; ruska himna ima tri kitice z refrenom; madžarska himna ima osem kitic, poje se prva; hrvaška himna ima štiri kitice; srbska himna ima osem kitic, pojeta pa se prvi dve). Ad 2): Četrti odstavek 6. člena Ustave RS se glasi >>Himna Slovenije je Zdravljica.<<, uporabo himne pa ureja tudi 5. člen Zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki se glasi >>Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna >>Zdravljica<<, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.<<. Omenjeni zakon sicer himno določa natančneje kot Ustava RS, a še vedno ne dovolj natančno, saj je Prešernova pesem obsegala najprej devet, za tem sedem in nazadnje osem kitic. Zato je pomembno, da se že v Ustavi RS jasno določi, da gre za različico iz prve objave leta 1848, posledično pa se lahko v skladu s tem dopolni tudi zakonska dikcija. Ad 3): Dosedanje pobude za spremembo izvajanja Zdravljice kot slovenske himne Dve desetletji po osamosvojitvi skoraj nihče ni problematiziral javne rabe, po kateri se je kot slovenska državna himna izvajala sedma kitica Prešernove Zdravljice, nato pa je slovenski pisatelj Boris Pahor leta 2010 predlagal dopolnitev izvajanja z delom druge kitice, na podlagi mnenja, da sedma kitica v nasprotju z drugimi državni himnami poveličuje samo internacionalizem, ne izraža pa domoljubnih čustev. Posledično je bil 19. 4. 2011 v zakonodajno proceduro vložen Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (predlagatelj skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko). Predlagana je bila dopolnitev 5. člena zakona, na podlagi katere naj bi se himna na državnih slovesnostih ob državnih praznikih RS izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa bi se lahko uporabila tudi v skrajšani obliki, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico pesmi. Po opravljeni splošni razpravi Državni zbor Republike Slovenije na 29. seji 15. 6. 2011 sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ni sprejel. Nedorečena raba himne v letu 2012 Ob lanskem dnevu državnosti so se na državni proslavi izvajale štiri kitice Zdravljice, ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa druga (kot recitacija) in sedma, ki je bila zapeta z glasbeno spremljavo. Pri tem so bila mnenja o sprejemljivosti posamezne izvedbe deljena - glede na obstoječo pravno ureditev naj bi bilo po eni strani dodajanje kitic v nasprotju z Zakonom o himni, po drugi pa naj bi bilo izvajanje samo sedme kitice v nasprotju z Ustavo RS. Vsebinska neprimernost druge kitice Zdravljice Druga kitica Zdravljice ni najbolj primerna kot del sodobne slovenske himne, saj poleg slovenstva poveličuje deželo Kranjsko in slovanske narode (Žigon 1922, Slodnjak 1946, Z. Božič 1996, D. Božič 2010). Če bi že dodajali kakšno kitico, bi bila morebiti najprimernejša peta kitica Zdravljice ("Bog živi vas, Slovenke"), s katero bi v himno, v skladu z ustavno enakopravnostjo spolov, vključili tudi ženske. Popolna sporočilna ustreznost sedme kitice Zdravljice Sedma kitica poleg ideje internacionalizma izraža tudi domoljubje. Pesnik si želi take prihodnosti, ko "rojak prost bo vsak" (rojak v tem primeru pomeni tudi Slovenec, kar dokazuje tretja kitica pesmi, ki govori o sovražnikih našega, tj. slovenskega rodu). Sedma kitica Zdravljice torej poleg želje po miru na svetu in po tvornem sožitju med narodi izraža tudi zahtevo po svobodi slovenskega naroda. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije, da pobudo preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Mitja Bervar, predsednik From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jan 28 20:51:44 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 28 Jan 2013 20:51:44 +0100 Subject: [SlovLit] DH -- O vitezih -- Slavifon -- Academia.edu -- AustLit -- Komparativa Message-ID: http://arts-humanities.net/ -- Arts-humanities.net: vodnik po digitalni humanistiki in umetnosti. Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ur. Tomaž Lazar in Tomaž Nabergoj. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 308 str. -- sveža knjiga (čeprav s predlansko letnico), zelo skrbno in bogato opremljena, v njej pa tudi nekaj literarnih razprav (Anton Jako, Nataša Golob, Miran Hladnik). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/slavifon2012.pdf -- zbornik povzetkov z Mednarodne znanstvene fonetične konference in zasedanja Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju, Ljubljana, 16.-17. februar 2012, ur. Hotimir Tivadar. http://blog.academia.edu/post/41699942855/the-power-of-analytics-rethinking-promotion-and -- The Power of Analytics: Rethinking Promotion and Scholarship (kako lahko znanstveniku pri iskanju svoje odmevnosti pride prav uporaba analitičnega orodja pri Academia.edu). http://www.austlit.edu.au/ -- avstralski literarnovedni portal. http://bces.conference.tripod.com/iscs/ -- International Symposium on Comparative Sciences, Sofija, 8.--11. oktobra 2013. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jan 30 19:14:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 30 Jan 2013 19:14:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Branko_Berčič_=281927--2013=29_--_Ml adi_v_Budimpešto_--_Arhiv_pripovedi_o_pismenosti Message-ID: http://www.mdloka.si/Slo/main.asp?id=404361FE -- 17. januarja je umrl Branko Berčič, slovenski literarni zgodovinar in bibliotekar (http://sl.wikipedia.org/wiki/Branko_Ber%C4%8Di%C4%8D), špecialist za Ivana Tavčarja. Doktoriral je 1965 s tezo Mladost Ivana Tavčarja ter osnove in začetki njegovega delovanja. Še ni dolgo, kar sem citiral njegovo pričevanje o tem, kako je kot študent svoji profesorici Marji Boršnik pomagal pri pripravi Tavčarjevega Zbranega dela (https://sl.wikiversity.org/wiki/Prostor_v_slovenskih_literarnovednih_%C5%A1tudijah#cite_note-1). -- miran === Od: Čop, Mateja Datum: 30. januar 2013 11:29 Zadeva: FW: 3rd Conference For Young Slavists In Budapest Predstojnik budimpeštanske slavistike prof. dr. István Lukács in kolegi vabijo na 3. konferenco mladih slavistov v Budimpešto 25.--26. aprila 2013. Sprejemajo prispevke v vseh slovanskih jezikih, dolžinskih omejitev ni, avtorji pa jih oddajo v elektronski obliki. Rok za prijave je 15. marec. Prispevki bodo objavljeni v znanstvenem časopisu, če bo uredništvo presodilo, da so primerni. Udeležba je zastonj, prevozne stroške in bivanje pa si organizira vsak udeleženec sam. Interesenti dobijo vabilo v angleščini na oddelku za slovenistiko FF (Mateja.Cop na ff.uni-lj.si) ali neposredno pri študentu Pétru Vékonyju (vpeter89 na mailbox.hu). -- mh === http://daln.osu.edu -- Digital Archive of Literacy Narratives. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jan 31 15:52:20 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 31 Jan 2013 15:52:20 +0100 Subject: [SlovLit] = Prost_dostop_kulturna_statistika_B artol_na_hrvaški_Wikipediji_--_Avtorice_v_T=FCbin genu Message-ID: http://www.openlibhums.org/ -- Open Library of Humanities; prost dostop do humanističnih objav je postal splošni akademski trend. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010629.html -- članek iz New York Timesa o statističnih analizah literarne preteklosti na podlagi Googlove digitalizacije 20 mio knjig od 1550 dalje, ki odkrivajo "literarni genom 19. stoletja". http://books.google.com/ngrams/graph?content=men%2C+women&year_start=1800&year_end=2000&corpus=15&smoothing=3&share= -- ko v Googlov Ngram Viewer vtipkamo besedi moški in ženske, dobimo dokaz o civilizacijskem preobratu, ki se je začel v 70. letih prejšnjega stoletja. V slovenščini žal in še enkrat žal tako ni mogoče raziskovati, ker se nam zdi, da se bomo z oviranjem Googlovih projektov (glej odločbe informacijske pooblaščenke) ubranlili globalizacijskega bavbava. http://hr.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Bartol -- Vladimir Bartol ... http://hr.wikipedia.org/wiki/Alamut_%28roman%29 -- ... in njegov Aalamut po zaslugi zagrebških slavistov na hrvaški Wikipediji. === Od: Irma Kern Datum: 31. januar 2013 14:04 Zadeva: Slovenske avtorice v Tübingenu, predavanje S. Borovnik V torek, 22. 1. 2013, smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Tübingenu slovenski kulturni dan s predavanjem prof. dr. Silvije Borovnik (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004365.html). Na otvoritveni slovesnosti je študente, profesorje in ostale goste pozdravila predstojnica prof. dr. Schamma Schahadat, ki je predstavila prof. Borovnikovo in njeno delo, posebej antologijo besedil slovenskih avtoric Ne kliči me po imenu, ki jo je prof. Borovnik izdala pred kratkim in ki je med nemškimi slavisti zbudila veliko zanimanje. V kulturnem programu so študentke slovenščine in lektorics nastopile z recitalom izbranih Prešernovih poezij, ki so jih tankočutno izvedle v slovenščini in v nemških prevodih prevajalcev Lily Novy in Klausa Detlefa Olofa. Silvija Borovnik je predstavila delo slovenskih avtoric 20. stoletja. Analizirala je poezijo S. Makarovič, romane M. Novak Kajzer - Posebne nežnosti, 1990; B. Bojetu - Filio ni doma, 1990; M. Novak - Izza kongresa, 1993; K. Marinčič - Tereza, 1989; N. Gaborovič - Malahorna, 1988; N. Pirjevec - Zaznamovana, M. Vogrič - Vojna iz ljubezni, 1993; Z. Vokač - Knjiga senc, 1993 in krajšo prozo avtoric I. Hergold - Pojoči oreh, 1983; L. Gačnik - Magdalena, 1987, S. Borovnik - Strašljivke, 1990; T. Doneva - Lenorina jahalna šola, 1990; M. Novak - Zverjad, 1994. Poudarila je, da so bile pisateljice pogosto postavljene na obrobje slovenske literarne zgodovine. Med esejistkami se je osredotočila na Alenko Puhar - Prvotno besedilo življenja, 1982 in Spomenko Hribar - Krivda in greh, 1987. Spregovorila je tudi o dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji in poudarila, ki izraža dvojno identiteto. Slovenščina se kot jezik literature počasi izgublja. Osvetlila je roman slovenske Maje Haderlap Engel des Vergessens (v originalu izšel v Nemčiji pri založbi Wallstein, v slovenščino ga je lani prevedel Štefan Vevar), ki pripoveduje o iskanju pravega jezika, slovenskega ali nemškega, in iskanju domovine, slovenske ali avstrijske, in tankočutno niza spomine o dogodkih, ki so trajno prizadeli Slovence na Koroškem, obenem pa pripoveduje o posledicah, ki jih v ljudeh zapušča vojna, katere sence še v sedanjosti določajo življenja prizadetih (roman je v nemško govorečem prostoru l. 2011 prejel prestižno nagrado Ingeborg Bachman, ki so ji sledili velik odmev med bralci in številni ponatisi, saj odpira dolgo zamolčane teme - v Nemčiji je že presegel naklado 100.000 izvodov, trenutno je v pripravi tudi mehka izdaja). Raziskave o medkulturnosti in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji razkrivajo ne le sožitje različnosti, ampak tudi pereče medkulturne konflikte. V živahni diskusiji sta tako prof. dr. Berger in prof. dr. Wutsdorf ugotavljala, da se v delih avtoric pogosto pojavlja avtobiografski element v pripovedi, kar je značilno tudi za druge literature slovanskih narodov, npr. za češko ali rusko literaturo, pri čemer je prof. dr. Wutsdorf posebej poudarila, da vendarle to ni prevladujoča tendenca. Borovnikova je na primeru Zofke Kvedrove pokazal, kako je bila pot pisateljice k uveljavitvi v javnosti izjemno težka in ni dobila zasluženega priznanja zaradi tradicionalno sprejete družbene vloge ženske kot matere in gospodinje. Uspeh romana Maje Haderlap kaže, da je ta problem v sodobnem času v precejšni meri presežen. Docent Jacob je opozoril, da se tudi v delu Maje Haderlap avtobiografski elementi sicer prepletajo z romaneskno strukturo pripovedi, vendar je delo prvenstveno avtoričina fiktivna pripoved. Prof. dr. Schahadat je vprašala, ali je Maja Haderlap slovenska ali avstrijska avtorica. Borovnikova jo je predstavila kot slovensko avtorico, ki piše v nemščini, ker v tem jeziku laže izrazi snov, ki bi jo, če bi pisala v maternem jeziku - v slovenščini - preveč prizadela, saj bi odprla rane iz otroštva - slovenščina je za Haderlapovo jezik, ki je najbolj povezan z njenim intimnim svetom. Po predavanju se je diskusija o problematiki del slovenskih avtoric sproščeno nadaljevala ob kozarčku dobrega slovenskega vina. Prireditve so se poleg študentov slavistike in profesorjev na oddelku udeležili še duhovnik in literarni strokovnjak dr. Zvone Štrubelj iz Stuttgarta, vodja koordinacije slovenskih društev v Stuttgartu Gabrijela Žagar, predsednik društva Triglav v Stuttgartu Andrej Vudlov. Prišlo je tudi nekaj študentov in profesorjev drugih študijskih smeri in literarnih izobražencev iz Tübingena in okolice, tako da je bila na naše presenečenje predavalnica polna. Navzoči so mi naslednje dni izrekali pohvale in zahvale za prijeten in zanimiv slovenski kulturni večer. Za naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem tudi vodstvu oddelka, zlasti predstojnici prof. dr. Schammi Schahadat in njenemu namestniku prof. dr. Tilmanu Bergerju. Dogodek je bil medijsko oglaševan na Univerzi v Tübingenu kot tudi preko portala JOE (Junge Osteuropa Experten), na na spletni strani za Slovence po svetu in na Twitterju ter Facebooku, kjer ima Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik svojo stran. Osrednji plakat s poudarjeno umetniško noto je naredil slikar Nejč Slapar, plakat z logotipom Univerze v Tübingenu in naslovnico najnovejše antologije Borovnikove pa je oblikoval študent Timm Schroeder. Lep slovenski kulturni praznik vam želim prihodnji teden in vas prisrčno pozdravljam iz Tübingena, Irma Kern http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/tuebingen/index.html -- fotografije. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 1 16:35:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 1 Feb 2013 16:35:25 +0100 Subject: [SlovLit] = Resolucija_--_Potica_--_Še=3A_Cankarje vo Message-ID: From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 1 Feb 2013 07:54:15 +0100 Subject: Resolucija Spoštovani, obveščamo vas, da je na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport http://www.mizks.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/ objavljen Osnutek Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012-2016. Lep pozdrav, Služba za slovenski jezik === Od: Milan Vogel Datum: 01. februar 2013 09:45 Zadeva: Potica Janez Bogataj pripravlja monografijo o potici in bi rad vedel, v katerih slovenskih leposlovnih delih je omenjana. Lahko kdo pomaga? Hvala in lep pozdrav Milan Vogel === Od: Igor Saksida Datum: 01. februar 2013 16:29 Zadeva: Še: Cankarjevo Spoštovane kolegice in kolegi, na spletni strani (http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Letno_porocilo_Varuha_za_leto_2011.pdf) si lahko preberete Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2011. V njem je na straneh 184 in 185 tudi povzetek razprave o Cankarjevem tekmovanju (2011/12) in izbiri problemskih besedil za 8. in 9. razred. Po mojem mnenju je bistven tale del poročila: >>Na podlagi pridobljenih pojasnil Varuh tako ugotavlja, da je bil v konkretnem primeru postopek izbire besedil in kriterijev, ki na izbiro vplivajo, izpeljan v skladu z veljavnim Pravilnikom. Izbira omenjenih besedil pa temelji na strokovnih odločitvah pristojne državne komisije, zato se do njih Varuh ne more opredeljevati. Vsakršno poseganje v strokovna vprašanja katerega koli področja bi namreč presegalo zakonske pristojnosti Varuha, v konkretnem primeru pa bi to pomenilo tudi neko vrsto cenzure. Varuh meni, da je Komisija za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje (državna komisija) ravnala pravilno, ko je eno od prvotno izbranih del iz obvezne spremenila v izbirno. Kljub grožnjam z bojkotom nekaterih šol oziroma mentorjev tako učencem vendarle ni bilo onemogočeno sodelovanje na tekmovanju. Po Varuhovem mnenju bi bile otrokove pravice lahko kršene, če bi se učenci želeli prijaviti na Cankarjevo tekmovanje, vendar tega zaradi bojkota njihove šole ne bi mogli storiti.<< Varuh se v svojem poročilu dotika tudi drugih splošnejših vprašanj, ki so povezana z izbiro besedil; predvsem bi me zanimalo, kaj bralci Slovlita menijo o tem, da bi pri izbiri besedil za >>vodeno (tj. šolsko, domače, tekmovalno) branje<< (Z državno komisijo ali nasploh?) sodelovali razvojni psihologi. Vsem želim lep vikend, Igor Saksida From miranhladnik1 na gmail.com Sat Feb 2 10:33:29 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 2 Feb 2013 10:33:29 +0100 Subject: [SlovLit]Potica_--_Re=3A_Avtorice_v_T=FCbingenu_--_Slovanska_fonetika Message-ID: Od: Jolka Milič Datum: 01. februar 2013 18:00 Zadeva: RE: [SlovLit] Potica (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004376.html) Edvard Kocbek jo omenja v pesmi, ki ima dva naslova, enkrat je Meglička (ime) in drugič Soseda. Pri roki imam le svojo dvojezično zbirko Siamo nati per i miracoli / Smo rojeni za čudeže, ki jo boste dobili v vsaki malo večji knjižnici, saj je izšla v Trstu leta 2004 pri založbi Mladika. Jaz sem jo naslovila Soseda in dodala v oklepaju tudi(Meglička) Tretja kitica se glasi in govori o sosedi "Meglički", ki je šla čez lužo obiskat člane družine: Otrokom je nesla prsti, vnučkom pa orehov za božično potico. Nad Atlantikom so se sadovi razveselili nove zrelosti in popadali na tla. Orehe omenja pesnik tudi v naslednjih kiticah. Pesem je zelo lepa, namiguje na strmoglavljenje letala, saj v zadnji pove, da pesem ne more več dalje ker ... Prvi pilot je zgrnil zemljevid na kolenih, polet v neizrekljivo. Pesem lahko poiščete tudi(pravkar sem opazila opombo pod pesmijo, ki pravi: Ime sosede in naslov iste pesmi v ZD iz leta 1993. Lep pozdrav jolka milič --- Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) pozna v leposlovju 192 potic* (med prvimi zadetki so Finžgar, Milčinski, Cankar), Wikivir (http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran) pa 253. Težka bo izbira in še težja, če nas zanimajo še povitice, ocvirkovke in drugo potično sorodstvo . -- miran === Včerajšnjem sporočilu iz Tübingena (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004375.html) jo je zagodel e-poštni škrat: na slovenskem kulturnem dnevu letos Zvone Štrubelj in Gabrijela Žagar nista bila prisotna (pritaknila sta se iz poročila o lanskem dogajanju ob tem času) in ime prof. Wutsdorffa se je pomotoma zapisalo samo z enim f. Z opravičili -- miran. === Aktualna vprašanja slovanske fonetike. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. 188 str. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 4 08:42:14 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Feb 2013 08:42:14 +0100 Subject: [SlovLit] Potica_--_DH-centri_--_Slovenščina_ =3A_slovenčina Message-ID: From: "Simon Krek" To: Date: Sat, 2 Feb 2013 10:46:27 +0100 Subject: Leposlovna potica & Gigafida http://demo.gigafida.net/Concordance/Search?q=potica&ftt=3 (leposlovna besedila 1990-2012) --- Od: Marija Cvetek Datum: 02. februar 2013 20:43 Zadeva: Re: [SlovLit] Potica -- Re: Avtorice v Tübingenu -- Slovanska fonetika Ta hip nimam pri roki Vodnikovih pesmi, a "njegove" terice prav gotovo "potico, pogačo jedo ... " Lp! Marija Cvetek === http://digitalhumanities.org/centernet/ -- Centernet, agregat digitalnih humanistik po svetu; nam najbližja je v Gradcu, v Sloveniji ni očitno nobene. === From: Simon Krek Date: 2013/2/2 Subject: [SDJT-L] FW: SNK Pozdravljeni, zanimiva primerjava med slovaščino in slovenščino - stanje pri prosto dostopnih jezikovnih virih (glej spodaj): From: registration na korpus.sk [mailto:registration na korpus.sk] Sent: Friday, February 01, 2013 12:30 PM To: undisclosed-recipients: Subject: SNK - preregistracia 2013 Vazeni pouzivatelia Slovenskeho narodneho korpusu, V roku 2012 pribudli do celku Slovenskeho narodneho korpusu tieto polozky: - nova verzia zakladneho pisaneho korpusu prim-6.0 v rozsahu 1,16 miliardy tokenov a prislusne podkorpusy Slovenščina: Gigafida - 1,2 milijarde besed (http://www.gigafida.net) STANJE PRI SLOVENŠČINI IDENTIČNO - nova verzia podkorpusu textov z obdobia rokov 1955 - 1989 r55az89-3.0 v rozsahu takmer 63 mil. tokenov Slovenščina: takega korpusa ni, deloma pokrito z dvema zbirkama - digitalizirana 3,4-milijonska listkovna kartoteka na ZRC SAZU (ni OCR-ana in prosto dostopna) - del Nove besede iz let pred 1990 (kakšen je ta delež?) STANJE PRI SLOVENŠČINI SLABŠE - nova verzia slovenskeho weboveho korpusu web-2.0 v rozsahu 1,05 miliardy tokenov Slovenščina: - 380-milijonski korpus na http://www.nljubesic.net/resources/corpora/slwac/ - 200-milijonski spletni delež v Gigafidi STANJE PRI SLOVENŠČINI SLABŠE - nova verzia Slovenskeho hovoreneho korpusu s-hovor-4.0 v rozsahu 2 mil. 612 tis. tokenov s novymi podkorpusmi Slovenščina: korpus govorjene slovenščine Gos - 1 milijon besed STANJE PRI SLOVENŠČINI SLABŠE - nova verzia slovensko-ceskeho paralelneho korpusu par-skcs-2.0 v rozsahu 6,4 mil. parov viet Slovenščina: ne obstaja oz. ni primerljivo - nova verzia slovensko-anglickeho paralelneho korpusu par-sken-2.0 v rozsahu 10 mil. parov viet Slovenščina: EU DGT (20 milijonov) http://nl.ijs.si/tei/teiHeaders/dgt-teiHeader-sl.html STANJE PRI SLOVENŠČINI BOLJŠE - slovensko-latinsky paralelny korpus par-skla-1.0 v rozsahu 1,5 mil. tokenov Slovenščina: ne obstaja oz. ni primerljivo - historicky korpus slovenciny hks-1.0 v rozsahu 370 tis. tokenov Slovenščina: - IMP 8,8 milijonov pojavnic (http://nl.ijs.si/imp/) STANJE PRI SLOVENŠČINI BOLJŠE - elektronicke verzie publikacii Pramene k dejinam slovenciny 1., 2., 3. Slovenščina: ne obstaja oz. ni primerljivo - slovniky typu WordNet: slovensky v rozsahu 22 tis. synsetov, litovsky v rozsahu 12 tis. synsetov Slovenščina: 20.000 sinsetov STANJE PRI SLOVENŠČINI IDENTIČNO - nastroj na tvorbu a rekonstrukciu morfologickych znaciek (http://korpus.sk/tag/tag.py) Slovenščina: ne obstaja oz. ni primerljivo Za kolektiv SNK JULS SAV Maria Simkova veduca oddelenia From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 5 08:59:21 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Feb 2013 08:59:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Cankar_in_Slovenci_O_žanrih_Pesm i_Z_DH_v_svet_--_Re=3A_Potica Message-ID: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/no-razcistimo-ze-s-cankarjem.html# Ksenija Horvat Vidmar, No, razčistimo že s Cankarjem (članek v Delu). http://www.ludliteratura.si/novice-in-obvestila/razprava-o-zanrih/ -- Razprava o žanrih 5. 2. 2013 ob 17-ih v Trubarjevi hiši literature. http://www.recmusic.org/lieder/languages.html?LangId=60 -- The Lied, Art Song, and Choral Texts Archive (uglasbene pesmi v slovenščni). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-February/010653.html -- priložnost za mednarodno predstavitev naše digitalnohumanistične dejavnosti (dLib, eZiss, slovarji, prevajanje, besedilne zbirke, Prostor slovenske literarne kulture ...) na portalu GO::DH (http://www.globaloutlookdh.org/) -- vodje projektov in spletišč, prijavite se! === Od: Marija Cvetek Datum: 05. februar 2013 00:04 Zadeva: Pa spet potica! (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004378.html) Pa še nekaj Vodnikovih potic za pokušino: Od tega Novice ljubljanske povdó, v nov let potice še take ni bló. (Predgovor Ljubljanskih novic v novo leto 1797) In še natančnejši podatek k moji prvi "pošti": Teríce pogačo, potvico jedó, lanóvi Slovencem ruménce nesó. (Kimavec ; Nova pratika) In Vodnikova uganka: Ljub moj, poznaš ptico, k nam sladí potico? (Čebela) Lep pozdrav! Marija Cvetek --- --- Miran, med preprostimi pesmimi Angele Pintar (1909 - 1999) z Lancovega najdemo Hvalnico, kjer je v tretji dvovrstični kitici omenjena tudi potica: Pozdravljena, njiva rumene pšenice, hvala za kruh in za sladke potice. Pesem je tudi uglasbena (Franc Podjed). Izšla je v pesniški zbirki Pozdrav Gorenjski s podnaslovom Pesmi (Lancovo: Krajevna skupnost; Radovljica: samozal. Ana Praprotnik, 2012). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Feb 5 12:59:13 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Feb 2013 12:59:13 +0100 Subject: [SlovLit] = Po_koroško_--_Ceupress Message-ID: Od: Matej Šekli Datum: 02. februar 2013 19:08 Zadeva: Še program SIMPOZIJ Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost? BRDO PRI KRANJU, HOTEL KOKRA (V DVORANI VIRGO) V ČETRTEK, 7. 2. 2013, OB 16.00 Udeležba na posvetu je brezplačna. Prosimo, če svojo udeležbo predhodno najavite na dejan.valentincic na fds.si 16.10 - 17.40 1. OKROGLA MIZA Slovenska identiteta, jezik, kultura in slovenska narodna skupnosti v očeh mladih koroških Slovencev * Roman Roblek (ljudskošolski učitelj; Katoliška mladina) * Svetlana Wakounig (študentka prava na Dunaju) * Hanna Erklavec (štajerska Slovenka; Krščanska kulturna zveza; bivša praktikantka v Evropskem parlamentu) * Petra Rajk (jezikovna asistentka na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru) Moderira: Damjana Kern 17.50 - 19.20 2. OKROGLA MIZA Mladi, mladinske organizacije in odnos do političnih organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem * Alina Zeichen (Slovenska prosvetna zveza) * Marko Oraže (Narodni svet koroških Slovencev) * Sebastjan Trampuž (Klub koroških študentov in študentk) * Domen Dovžan (Koroška dijaška zveza) Moderira: Dejan Valentinčič 19.30 - 20.15 3. OKROGLA MIZA Kako starejši vidijo mlade? * Miha Dolinšek (režiser, avtor več zelo uspešnih filmskih projektov z mladimi) * Jože Wakounig (bivši profesor in ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu; zdaj kot predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri NSKS na seje redno vabi predstavnike mladinskih organizacij) Moderira: Matej Avbelj === http://www.ceupress.com/ -- Central European University Press. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 6 14:13:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 6 Feb 2013 14:13:48 +0100 Subject: [SlovLit] = A=2E_Vodnik_Kocbek_Jarc_Bartol _kratka_proza_in_svetovna_književnost_--_Valva sor_--_Srečko Message-ID: Od: Marko Juvan Datum: 06. februar 2013 13:10 Zadeva: SloProst in Kocijan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vas vljudno vabi na predstavitev knjig, ki smo jih v svojih knjižnih zbirkah izdali v minulem letu. Predstavitev bo v četrtek, 14. februarja 2013, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, Ljubljana. V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo v sodelovanju z uredniškim odborom ureja Matija Ogrin, so izšle štiri knjige. Z dvema se začenja znanstvenokritična pred-stavitev dveh novih opusov v zbirki. France Pibernik: Anton Vodnik (monografija) Edvard Kocbek: Zbrano delo 12 (ur. Andrej Inkret in Mihael Glavan) Miran Jarc: Zbrano delo 1 (ur. Drago Bajt) Vladimir Bartol: Zbrano delo 1 (ur. Tomo Virk) V Studia litteraria - zbirko urejajo Darko Dolinar, Jernej Habjan in Marko Juvan - sta izšli Slovenska kratka proza 1919-1929 Gregorja Kocijana in tematsko zaokrožen zbornik razprav Svetovne književnosti in obrobja v uredništvu Marka Juvana. Kocijan je pri nas najtemeljitejši razlagalec razvoja žanrov slovenske kratke pripovedne proze. V svoji noviteti se posveča razcvetu te literarne vrste med obema vojnama, ko v množico (pogosto sinkretičnih) variacij na realistične in cankarjanske modele vstopajo inovativnejša iskanja, zaznamovana z ekspresionizmom in avantgardizmi. Monografija tujih in domačih avtorjev, ki jo je uredil Juvan, pa pokaže, da je svetovna književnost kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Te so naddoločene s svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature je prikazano v kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben. Pridite, veseli bomo vaše udeležbe, vprašanj in komentarjev! dr. Matija Ogrin, glavni urednik ZD prof. dr. Marko Juvan, predstojnik inštituta === Od: Sollner-Perdih, Anka From: DBL INFO [mailto:info na dbl-drustvo.si] Sent: Wednesday, February 06, 2013 7:56 AM Subject: FW: Vabilo na predavanje Valvasor in njegove knjige: konservatorsko-restavratorski posegi Jedert.Vodopivec na gov.si Vabimo vas na predavanje dr. Jedert Vodopivec Tomažič "Valvasor in njegove knjige: konservatorsko-restavratorski posegi (tretji del knjige Slave vojvodine Krajinske) in razstava Iconotheca Valvasoriana". Predavanje bo v torek, 12. februarja 2013 ob 12. uri v Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana. Predavanje organizira Društvo restavratorjev Slovenije skupaj s Slovenskim društvom za preučevanje 18. stoletja in Arhivom Republike Slovenije. Vabljeni! Jernej Hudolin, predsednik DRS === Od: Datum: 06. februar 2013 14:08 Zadeva: Re: Pol takih in pol drugačnih (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri188/index.html) Obelisk Srecka Kosovela v Ljubljani z navedbo kratkosti pesnikovega zivljenja (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri188/target12.html) po svoje klice tudi po navezavi na daljse zivljenje pesnika Franceta Preserna. Kosovel se je rodil 104 oziroma 26 x 4 leta pozneje kakor Preseren, to pa kaze se naprej proti londonskemu paktu, ki je bil sklenjen na hrbtih primorskih Slovencev 26. 4. 1915, ko je imel Kosovel 11 let zivljenja za sabo in 11 let zivljenja pred sabo. Podobno kratko zivljenje so ziveli slovenski pesniki, ki so se po vrsti rodili v kvadratu: 1 2 1 let po Presernovem rojstvu France Balantic, 1 2 2 let po Presernovem rojstvu Karel Destovnik Kajuh, 1 2 3 let po Presernovem rojstvu Lojze Grozde in Ivan Hribovsek. Naravnost skrivnostna pa je prevesitev zmnozka 26 x 4 let v zmnozek 25 x 5 let po Presernovem rojstvu. Tedaj je nastala Kosovelova pesem Kons. 5 z opaznim oksimoronom na zacetku: Gnoj je zlato in zlato je gnoj. oboje = 0 Oksimoron je pravzaprav uvod v koordinatni razbor trikratnega zaporedja stevil 1 2 3 prej navedenega kvadrata. V matematicnem jedru pesmi namrec ustreza gnoju tocka A in zlatu tocka B in narobe. In ce se tocka A diagonale A B kvadrata s stranico 0 1 na ordinati 0 1 2 3 ujema s tocko O, pada tocka B na ordinato kot vejica v drugi od jedrnih vrstic pesmi: A B < 1, 2 3. Zato se racunanje diagonale A B po Pitagorovem izreku, ki se mu z drugo besedo pravi oslovski most, v pesmi sklene s posrednim namigom na Apulejev roman: I, A. Vlado Nartnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 7 17:22:24 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 7 Feb 2013 17:22:24 +0100 Subject: [SlovLit] = Prekmurska_slovenščina_--_Krpanov_do micil_--_Re=3A_Potica Message-ID: http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/10759/1/Greenberg_Balkanism_2011.pdf -- Marc L. Greenberg, A Balkanism in Central Europe? Realis vs. irrealis in subordinate clauses in Prekrnurje Slovene. Članek v zborniku Bibliotheca Slavica Savariensis (Szombathely) ob 125-letnici rojstva Avgusta Pavla). === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/krpan2.docx -- pred časom smo na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slavkopetric_martinkrpan.doc lahko brali spis Slavka Petriča Čigav je Martin Krpan, Levstikov literarni junak, tole pa je članek istega avtorja z naslovom Našla se je vas Vrh in hiša, v kateri je živel Levstikov literarni junak Martin Krpan. === Od: Polajnar, Anka Datum: 07. februar 2013 11:57 Zadeva: dve potici A. Černejeve (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004376.html) Prva pesem Anice Černejeve je iz zbirke Metuljčki, druga pa iz zbirke Moje poti. Lp, A. Orjemo, orjemo Orjemo, orjemo polje široko, režemo, režemo brazde globoko. Sejemo, sejemo zlato pšeničko, žanjemo, žanjemo jo za potičko. --- --- Božič v Halozah Z gričev se trepetanje lučk utrinja v dolino. Trdi koraki in vzdihi trgajo sveto tišino. Kdor je obut in oblečen, stopa k polnočnicam k fari. V hramih se stiskajo k peči bosi in goli in stari. Jaslice v kotu so mračne: hlevček brez lučke rdeče, v mraku pastirji in ovčke. Saj ni za olje in sveče. V kotu ob peči so mati. Molek drsi jim med prsti: >>Jezus, njega je vzelo, zdaj sem pa jaz na vrsti ...<< Plašno molčijo otroci, tipljejo v čudežne sence: tleča treska jih riše v stene med smrečje in vence. V haloških kočah je božič v molku, v smrečju in mahu, v tihi molitvi starčkov, v drobnem otroškem strahu: >>Kaj če ne bo gospodarja s kruhom, s koščkom potice? Kaj če v dolini pozabi blatne in prazne gorice?<< From miranhladnik1 na gmail.com Sun Feb 10 08:22:14 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 10 Feb 2013 08:22:14 +0100 Subject: [SlovLit] = Službe_--_Prešeren_164_let_ali_Gesla _taka_in_drugačna_--_Re=3A_Potica Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-February/010662.html -- razpisov službenih mest za digitalno humanistiko po svetu je kaj nekaj, tale tukaj je nekoliko bližje: za profesorja digitalne filologije v Darmstadtu. (Plus štipendije za diplomski študij v Angliji.) === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri189/index.html -- Kje bi bil 8. 2. 2013 Prešeren? O Prešernovi Zdravljici je 8. 2. ob 14.00 tekla beseda v Konzorciju MK v Ljubljani ob izidu slikanice Zdravljica Damjana Stepančiča. Recitiral je Andrej Rozman Roza, o ilustracijah je pripovedoval njihov avtor, o uglasbitvah Darja Koter, o besedilnih verzijah jaz, dogodek je povezovala Nela Malečkar. http://sl.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2013#Urnik_prezentacij_2013 -- katera literarnovedna in splošnohumanistična gesla za Wikipedijo bodo imela letos prednost pri predmetu Strokovno pisanje (oddaljeno branje, Evald Koren, drobni tisk, plagiatorstvo ...) -- mh === Od: Jolka Milič Datum: 09. februar 2013 19:43 Zadeva: Potica (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004376.html) Miran, pozdravljen! Tudi Meta Kušar ima vsaj tri pesmi s poticami v njenih pesniških zbirkah. In sicer v Ljubljani (Cankarjeva založba, Ljubljana 2004) na neoštevilčeni strani, ob tretji pesmi: 03 Pod vrbe su šel prisluškovat. Sam Bog se je valil z meglicami, ki se prijemljejo obrežja. Reka brez vala. Večer je dišal po topli rozinovi potici. Bil si srečen. Že dolgo nisi bil. v Jaspisu (Apokalipsa, Ljubljana 2008), na 42. strani, tretja kitica: Pastirja sta oba vzhodnjaka. Kri preobrazita v deveta nebesa. Ves kruh in vse potice so zrasle na pašnikih vzhodnega pastirje. K sveti kravi se je stisnilo jagnje in pomahalo z bandercem, In na str. 43, zadnja kitica: Vzemi kruh! Potico jej in opazuj, kaj vse sta že pospravila Votan in Šiva. Odpri srce. Odpri srce. Odpri srce. Poglej, kako je miza polna in velika! Pesem ima šest kitic. Če Bogataja zanimajo tudi buhteljni in torte, jih v tej zadnji zbirki tudi dobi, kolačke v oni zgornji. Nič čudnega, da je pesnica tako lepo zaobljena in zaokrožena, če se ji motajo po glavi buhteljni pa potičke in torte še med pisanjem stihov in zračnih pesmic. Še meni so se sline parkrat pocedile. Lep pozdrav od študijsko nastrojene jolke From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 11 11:34:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 11 Feb 2013 11:34:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Bernik_in_=C8rni_Hanej_--_Antika_in_Trst _v_dramatiki_--_DH_in_WP Message-ID: Od: Katja Kleindienst Datum: 11. februar 2013 10:45 Zadeva: Dve vabili SM Spoštovani, v sredo, 13. februarja 2013 Vas vabimo dopoldne na SAZU na predstavitev knjige akad. Franceta Bernika Kronika mojega življenja in popoldan ob 17.00 v našo dvorano na Kongresnem trgu 8/I na predavanje dr. Milana Dolgana METOD TURNŠEK, OŽBOLT ILAUNIG, JAKOB ŠPICAR IN DRUGI KOT OBLIKOVALCI KOROŠKEGA ROMANA ČRNI HANEJ. Slovenska matica Katja Kleindienst === From: Ivo Svetina Date: 2013/2/11 Subject: FW: vabilo na predstavitev knjig Vabimo Vas, da se udeležite predstavitve dveh knjig, ki jih je Slovenski gledališki muzej izdal konec lanskega leta in sicer: Andrijan Lah, Slovenska dramatika z antično tematiko Dr. Bogomila Kravos, Slovensko amatersko gledališče v Trstu 1971/72 - 1976/77 Andrijan Lah sledi antičnim motivom, ki so se pojavljali v slovenski dramatiki od Josipa Stritarja preko znamenite Smoletove Antigone pa do najmlajših avtorjev, recimo Antigone Andreje Inkret. Avtor ugotavlja, da se je z >>obnavljanjem antičnih zgodb - v smislu večnega vračanja enakega - naša dramatika ne le tematsko dopolnila, ampak je nekajkrat izpeljala tudi izjemne umetniške dosežke<<. Dr. Bogomila Kravos je s svojo razpravo o Slovenskem amaterskem gledališču - SAG razprla vpogled v delovanje gledaliških navdušencev na Tržaškem, ki so v času razcveta eksperimentalnega gledališča v >>matici<< v prvi polovici 70.ih let prejšnjega stoletja, poskušali postaviti kritično ogledalo tedanji zamejski kulturni in politični eliti, kar je imelo za posledico celo prepovedi izvajanja kabareta Pappenstory. Predstavitev bo v sredo, 13. februarja 2013 ob 11. uri v Slovenskem gledališke muzeju, Mestni trg 17., Ljubljana. V pričakovanju, da se boste odzvali našemu povabili, Vas prisrčno pozdravljamo. Ivo Svetina, direktor === http://www.academia.edu/2517903/_Digital_Humanities_Two_Definitions -- David Golumbia o dveh definicijah digitalne humanistike (angl.). 7. 2. sem ljubljanske rotarijce ogreval za Wikipedijo. Pri tem je nastal zametek gesla o rotarijstvu (http://sl.wikipedia.org/wiki/Rotarijci), ki ga je treba dopolniti; pomoč dobrodošla. -- mh From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 13 07:32:41 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 13 Feb 2013 07:32:41 +0100 Subject: [SlovLit] = Radgonska_slovenščina_--_Re=3A_7=2E_ kitica_Zdravljice_--_Frizijščina Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 11. februar 2013 15:55 Zadeva: v zimskem februarju [...] V petek, 15.2.2013 ob 16.00 bodo v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti (Zvezna ul. 10) prvič predstavili slovensko izdajo knjige Andreje Haberl-Zemljič Pustiti jezik v vasi: ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu. O knjigi bosta poleg avtorice spregovorila akademik prof. dr. Anton Vratuša in mag. Susanne Weitlaner, pogovor pa bo moderiral doc. dr. Boris Jesih. === Od: Datum: 11. februar 2013 11:49 Zadeva: Prešernova Zdravljica in njeno krajšanje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004348.html) Znano je, kako je morala Presernova Zdravljica cakati na objavo kar stiri leta. Potem ko je nastala ob novini leta 1844, je njen izid preprecila najprej "izzivalnost" tretje in nato "spotikljivost" cetrte kitice. Na zacasen umik tretje kitice je pesnik leta 1846 se pristal, ni pa pristal na izlocitev cetrte kitice. V cem je videl tezo te kitice, naj pokaze soocenje njenih samostalnikov s samostalniki sedme kitice: Z edinost M narodi Z sreca M dan Z sprava S sonce M otroci M prepir Z Slava M svet Z roke M rojak Z oblast M vrag Z cast M sosed Z last M mejak Soocenje razkriva, da je pesnik krajsanje Zdravljice stel za grob poseg, ki je rusil ravnotezje med izrazito zenskimi samostalniki cetrte in izrazito moskimi samostalniki sedme kitice. Vlado Nartnik === Od: Lingvistični krožek Datum: 12. februar 2013 20:51 Zadeva: LK, 18. februar LK FF vabi na 1001. sestanek v ponedeljek, 18. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo asistent Luka Repanšek, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Lingvogeneza stare frizijščine. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 13 07:36:49 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 13 Feb 2013 07:36:49 +0100 Subject: [SlovLit] Fotografije na wikijih Message-ID: Od: LENART ŠETINC Datum: 12. februar 2013 12:54 Zadeva: Re: fotografije v Wikimedijini zbirki (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004353.html , http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004320.html) Spoštovani, v priponki (http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Avtorske_fotografije.pdf) prilagam, kar se da zgoščeno, pravno pojasnilo o avtorskopravnih vprašanjih objav fotografij, del na splošno dostopnih krajih in citatov. Upam, da vam bo besedilo v pomoč ... Lp Lenart Šetinc From franc.marusic na ung.si Mon Feb 11 14:44:12 2013 From: franc.marusic na ung.si (lanko marusic) Date: Mon, 11 Feb 2013 14:44:12 +0100 Subject: [SlovLit] vabilo Message-ID: <5118F5AC.10600@ung.si> Pozdravljeni Univerza v Novi Gorici vas vabi na predavanje Cilene Rodrigues (PUC-Rio), ki bo v četrtek, 14. 2. 2013 ob 10:45 v predavalnici P5 na Univerzi v Novi Gorici (Rožna Dolina). Cilene Rodrigues bo predavala o raziskavah indijanskega jezika Piraha, ki jih opravlja v sodelovanju s Filomeno Sandalo (UNICAMP). Naslov predavanja je 'Word order as evidence for recursion in Pirah?'. lp Lanko From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 14 19:27:03 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 14 Feb 2013 19:27:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Jezikovnotehnološki_abonma_--_IBBY_--_ O_domovini Message-ID: From: Špela Vintar Date: 2013/2/12 Subject: [SDJT-L] [JOTA] Prof. dr. Kikuko Nishina, Tokyo Institute of Technology 19.2.2013 Spoštovani abonenti Jote, po daljši pavzi se Jezikovnotehnološki abonma vrača v življenje, in sicer nas bo obiskala prof. dr. Kikuko Nishina, professor emeritus, Tokyo Institute of Technology / zaslužna profesorica Tokijskega tehnološkega inštituta s predavanjem Koncept in razvoj sistema Natsume za podporo pisanja v japonščini. Predavanje bo v torek, 19. februarja 2013, ob 15.30 v predavalnici 2-rim na Filozofski fakulteti. Povzetek je v nadaljevanju. Predavanje bo v japonščini, s konsekutivnim tolmačenjem v slovenščino. Prisrčno vabljeni! Aktualni program in arhiv bivših Jot najdete na http://lojze.lugos.si/jota. === Od: Konrad Zadravec Datum: 14. februar 2013 11:24 Zadeva: Slovenska sekcija IBBY Vljudno in prisrčno vas vabimo, da se včlanite v Slovensko sekcijo IBBY (kot individualni ali kolektivni član) ter tako sooblikujete program dela Sekcije, bistveno prispevate k njegovemu izvajanju in tako s svojim delovanjem dodate svoj kamenček v mozaik velike mednarodne družine - Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Osrednji cilj Sekcije je promocija kakovostne mladinske književnosti in branja v Sloveniji ter promocija slovenske mladinske književnosti v mednarodnem prostoru. Lani je praznovala 20-letnico, sedež ima v Mestni knjižnici Ljubljana, ves čas pa tesno sodeluje z njeno Pionirsko. Več in vse na domači strani: http://www.ibby.si Idealno bi bilo, da je v vsaki ustanovi, ki se kakor koli ukvarja z mladinsko književnostjo in branjem (v šolah, splošnih knjižnicah, založbah idr.) včlanjen vsaj eden od zapolsenih, če se že ustanova ne odloči za kolektivno članstvo. Morda veste za koga, pa mu boste posredovali tole vabilo. [...] Z veseljem pričakujemo vašo odločitev, da se nam pridružite. Predsednica Slovenske sekcije IBBY mag. Tilka Jamnik === Od: Študentska Založba Datum: 14. februar 2013 15:21 Zadeva: Jutri: okrogla miza o Thomasu Bernhardu, Maxu Frischu in Herti Müller Pred kratkim so v zbirki Beletrina izšli romani treh avtorjev nemškega govornega področja. A ne druži jih le skupni jezik, temveč tudi odnos do domovine, ki je kritičen in odklonilen. S tem, ko so se na nekaterih (ali več) mestih od domovine oddaljili, pa so ji hkrati postavili nesmrten literarni spomenik. Ob tej priložnosti vas vabimo na dogodek Tuja domovina in drugi problemi sodobnosti: okrogla miza o Thomasu Bernhardu, Maxu Frischu in Herti Müller. Jutri, v petek, 15. februarja, ob 19h, v Trubarjevi hiši literature. Naj gre za Thomasa Bernharda, ki je svoje sovraštvo do Avstrije spremenil v umetnost, Maxa Frischa, ki se je hladno in duhovito distanciral od Švice ali Herto Müller, ki piše o trpljenju v rodni totalitarni Romuniji: vsi so svojo ustvarjalno energijo namenjali domovini. Če je med njimi še več skupnih točk, se bomo vprašali z dr. Nevo Šlibar, profesorico Oddelka za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, Janijem Virkom, pisateljem in prevajalcem Thomasa Bernharda, ter Urošem Zupanom, pesnikom, pisateljem in esejistom. Pogovor bo vodila Manca G. Renko. [...] Ob tej priložnosti vabljeni tudi na razstavo o nobelovi nagrajenki Herti Müller z naslovom Začarani krog besed, ki jo je pripravil Goethe institut v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Razstava je v NUK-u odprta do vključno 22. marca. Vstop prost! From miranhladnik1 na gmail.com Sat Feb 16 09:24:55 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 16 Feb 2013 09:24:55 +0100 Subject: [SlovLit] = DH-službe_in_knjige_--_Prešernova_na cionalnost_--_Iz_Koroških_kulturnih_dnevov Message-ID: http://sites.tufts.edu/perseusupdates/2013/02/14/possible-jobs-in-digital-humanities-at-leipzig/ -- tudi v Leipzigu nova službena mesta, celo za klasične filologe, vendar pod pogojem, da obvladajo računalniška orodja. http://writinghistory.trincoll.edu/collaborative/cummings-jarrett-2012-spring/ -- Alex Sayf Cummings and Jonathan Jarrett: Only Typing? Informal Writing, Blogging and the Academy. Writing History in the Digital Age: A born-digital, open-review volume edited by Jack Dougherty and Kristen Nawrotzki. Tako se pa danes pišejo knjige: neposredno na splet in z možnostjo komentiranja. Tale je o vlogi neformalnega pisanja, kot je bloganje, v akademski sferi. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:France_Pre%C5%A1eren#Pre.C5.A1ernova_nacionalnost -- Prešernova nacionalnost. Potem ko je pismouk Eleassar v Prešernovem članku v angleški Wikipediji (http://en.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren) določil, da je Prešeren kranjski pesnik, se je razvila dolga debata, ki jo je zaključila Juvanova utemeljitev Prešerna kot slovenskega pesnika. Ja, v prostoru odprtega objavljanja ni nič samoumevno in treba se je potruditi z razlagami, ki prepričajo tudi tiste najtrše iz drugih strok. V tem trenutku je v okvirčku v desnem kotu članka pod rubirko Nationality še zapisano Carniolan; pohitite, če hočete občudovati to prešernoslovsko invencijo. === Od: Janez Stergar Datum: 15. februar 2013 16:18 Zadeva: poldrugi ducat prireditev [...] spored 11. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jih organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva: ponedeljek, 25. 3. 2013 ob 18.00: otvoritev 11. KKD in odprtje razstave Pregon koroških Slovencev leta 1942, torek, 26. 3. 2013 ob 18.00: predstavitev spominskih in narodopisnih publikacij KKZ ter Inštituta Urban Jarnik, torek, 2. 4. 2013 ob 18.00: predavanje prof. dr. Ludvika Karničarja Gradec in njegov pomen za Slovence v 19. stoletju [...] From vladka.tucovic na guest.arnes.si Sun Feb 17 22:13:31 2013 From: vladka.tucovic na guest.arnes.si (=?UTF-8?Q?Vladka_Tucovič?=) Date: Sun, 17 Feb 2013 22:13:31 +0100 Subject: [SlovLit] Marko Kravos bil gost februarskega Pogovora o branju Message-ID: Marko Kravos bil gost februarskega Pogovora o branju Gost februarskega večera v nizu Pogovorov o branju, ki jih organizirata Slavistično društvo Koper in Gledališče Koper, vodi pa slavistka Jasna Čebron, je bil pesnik iz Trsta Marko Kravos. Na valentinovo in ob bližajoči se pesnikovi 70-letnici ter izidu nove dvojezične pesniške antologije Sol na jezik ? Salle sulla lingua (Trst, Založništvo tržaškega tiska, 2013) sta se segovornika med drugim pogovarjala ? le o čem neki, če ne tudi o njegovi hudomušni ljubezenski poeziji, ki sta jo z glasom in kitaro doživeto in čarobno poslušalcem približala tudi Tarcizija Kofol in Nevio Miklavčič, izčrpno in naklonjeno pa je o dogodku v Primorskih novicah poročala Maja Pertič Gombač: http://www.primorske.si/Kultura/Iz-krca-v-nasmeh.aspx. Sončen pozdrav iz Kopra Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 18 15:51:03 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Feb 2013 15:51:03 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovar_novejšega_besedja_--_Pevcu_letn ih_časov_--_Medalja_Puškina_--_Nove Message-ID: From: "Alenka Porenta" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 15 Feb 2013 15:27:51 +0100 Subject: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC bosta na dan maternih jezikov predstavila Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Predstavitev slovarja, ki je po zasnovi in vsebini dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika in prvo splošnoslovarsko delo na Slovenskem po letu 1991, bo v četrtek, 21. 2. 2013, ob 11. uri v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. === http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/kaj-je-zelel-predsednik-vlade-povedati.html -- Branko Gradišnik, Kaj je želel predsednik vlade povedati? O poslanici ob Prešernovem dnevu, članek v Delu o prešernovskih metaforah v govoru Janeza Janše. === Od: Zajc, kristina Datum: 18. februar 2013 13:58 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani so podelili visoko državno odlikovanje, ki ga za posebne zasluge pri promociji ruskega jezika in širjenja ruske kulture podeljuje ruski predsednik. Medaljo Puškina je tako poleg ustanoviteljice Zavoda Vesela druščina Julije Mesarič prejela lekt. Janja Urbas z Oddelka za slavistiko FF. Nagrado so letos v Sloveniji podelili prvič, sicer pa jo podeljujejo od leta 1999. (vir: TV Slo 1) === Od: knjigarna Datum: 18. februar 2013 13:00 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Marija Stanonik, Folkloristični portreti iz treh stoletij (Založba ZRC, 2012); Cena: 25,00 eur. Hotimir Tivadar, Aktualna vprašanja slovanske fonetike (ZZ FF, 2012); Cena: 19,90 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 14,92 eur. (http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/aktualnavprasanjaslovanskefonetike) Meta Lah, Bralno razumevanje pri učenju tujega jezika. Vloga tipa in avtentičnosti besedila (ZZ FF, Razprave FF, 2012); Cena: 19,90 eur, ŠTUDENTSKA CENA: 14,92 eur. (http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/bralnorazumevanje) Keria št. 1 in 2 (letnik XIV) Azijske in afriške študije št. 2 (letnik XVI) From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 20 20:59:15 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 20 Feb 2013 20:59:15 +0100 Subject: [SlovLit] = Ne_reci_hvala!_--_nl=2Ewikipedia=2Eorg_- -_DH_drobnjarije_--_Re=3A_Slava_--_Tečaji Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 19. februar 2013 13:19 Zadeva: LK, 25. februar LK FF vabi na 1002. sestanek v ponedeljek, 25. februarja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo Yang He, študentka doktorskega programa splošno jezikoslovje Univerze v Tsukubi. Tema predavanja: Don't say "Thank you", don't say "Goodbye" - Word usage in different cultures. Ne reci "hvala", ne reci "zbogom" - rabe besed v različnih kulturah. Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://nl.wikipedia.org/wiki/Categorie:Sloveens_schrijver -- Slovenski pisatelji na nizozemski Wikipediji, zadnjih petnajst je delo treh belgijskih erazmovcev v Ljubljani. === http://maps.e-diasporas.fr/index.php?focus=map&map=65§ion=32 -- nagrajena vizualizacija e-diaspor, na primeru Yu. == http://chronicle.com/blogs/percolator/how-rude-reader-comments-may-undermine-scientists-authority/32071?cid=wc&utm_source=wc&utm_medium=en -- članek iz časopisa The Chronicle of Higher Education o tem, v kolikšni meri grobi komentarji zmanjšajo prepričljivost znanstvenega članka pri splošni publiki. === http://sl.wikipedia.org/wiki/Slava_%28revija%29 -- Jana Šter je postavila na Wikipedijo celotno kazalo revije Slava (1987--2003)! === Od: Sollner-Perdih, Anka Datum: 18. februar 2013 20:03 Zadeva: FW: Vabilo na brezplačne tečaje v NUK Od: Tomaž Bešter [Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Vabimo vas na naslednji cikel brezplačnih tečajev iskanja po elektronskih informacijskih virih. Novost sta dva popoldanska termina za tečaja (tečaja se bosta pričela ob 16.00 in se zaključila ob 19.00). Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja ". Datum tečaja: četrtek, 28. februar ob 10. uri Tečaj "Citatni indeksi". Datum tečaja: torek, 26. marec ob 16. uri Tečaj "EndNote Web". Datum tečaja: sreda, 27. marec ob 16. uri Tečaj "Iskanje v računalniškem katalogu COBISS/OPAC". Datum tečaja: sreda, 28. marec ob 10. uri From barbara.pregelj na guest.arnes.si Tue Feb 19 19:46:58 2013 From: barbara.pregelj na guest.arnes.si (Barbara Pregelj) Date: Tue, 19 Feb 2013 19:46:58 +0100 Subject: [SlovLit] Spletna anketa o prevajalcih Message-ID: <5123C8A2.8010103@guest.arnes.si> Pozdravljeni, pripravljam članek o položaju prevajanja, predvsem pa prevajalcev, zato vas prosim za pomoč pri izpolnjevanju spletne ankete. Povezavo pripenjam spodaj. Seveda je povsem anonimna, dostopna pa bo do 1. marca 2013. Ker anketa pri enem od vprašanj omogoča le eno kombinacijo jezikov prevajanja, vas prosim, če prevajate iz več jezikov, da mi to sporočite na elektronski naslov barbara.pregelj na guest.arnes.si Hvaležna vam bom, če si boste vzeli čas zanjo, pa tudi, če boste na to sporočilo lahko opozorili vse tiste, ki bi jih utegnila zanimati. Hvala, Barbara Pregelj Povezava do spletne ankete: https://docs.google.com/forms/d/18ux18Bqx9V4GSXqPSKUls9E9d_oCg_y1YM3CPtMx1No/viewform?sid=7e9cd748996311f5&token=_c0R7zwBAAA.aSwH49oVOMf1kKJlbfZM2w.usUyO33POioIO3NbIrg-RQ From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 22 09:52:16 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 22 Feb 2013 09:52:16 +0100 Subject: [SlovLit] Podarite/prodate? -- Wikivir -- Blogi in tviti v literarni vedi? -- Slovar znakovnega jezika Message-ID: From: "Liter jezika Uredništvo" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 20 Feb 2013 14:16:27 +0100 Subject: Martina Orožen, dve monografiji Ali se še kje lahko kupita naslednji knjigi Martine Orožen: Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju (2 izvoda), oz. v primeru če sta pošli: ali ju je kdo pripravljen prodati/podariti? Lep pozdrav iz Maribora, Uredništvo revije Liter jezika === http://sl.wikisource.org/wiki/Sanje_so_ve%C4%8Dne -- Feri Lainšček, Sanje so večne: Zbrane ljubezenske pesmi (objavljeno na Wikiviru z dovoljenjem avtorja po sistemu OTRS). http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu -- Janez Scheinigg, Narodne pesni koroških Slovencev (1889) -- popravljene na Wikiviru. === Preverjam uporabo bloga in tvita med literarnimi zgodovinarji. Sporočite mi prosim povezavo na svoj blog ali tvit. -- miran === Od: Simon Krek Datum: 22. februar 2013 09:09 Zadeva: [SDJT-L] Spletni slovar slovenskega znakovnega jezika Spletni slovar slovenskega znakovnega jezika na FRI: http://sszj.fri.uni-lj.si/?stran=staticno.prva From miranhladnik1 na gmail.com Fri Feb 22 10:54:32 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 22 Feb 2013 10:54:32 +0100 Subject: [SlovLit] Prostodostopne knjige -- Re: Cankarjevo tekmovanje Message-ID: http://books.openedition.org/ -- OpenEdition Books, strokovne knjige v prostem dostopu. === From: toma zupancic To: Date: Thu, 21 Feb 2013 13:03:48 +0100 Subject: Predlog glede CT Pozdravljeni! Pred nekaj tedni je zakrožilo nekaj mejlov v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004369.html , http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004376.html). Medtem ko o vpletanju razvojnih psihologov mislim, da je to še ena priložnost za honorarno delo ustreznega kadra pri koritu, bi rad podal konkreten predlog, pri katerega realizaciji sem pripravljen tudi sodelovati. Prepričan sem, da bi moralo tudi mentorsko ozadje tekmovalcev na nek način izreči svoje mnenje. Med pripravami na tekmovanje se namreč tako v šolski kot širši javnosti pojavi oz. izkristalizira toliko vprašanj o primernosti, kvaliteti, vsebini teh del, da bi morala doživeti še kakšen drugačen feedback kot le na starševskih forumih, pa raznih nestrokovnih komentatorskih oddajah. Lokalni mentorji tekmovanja (kolikor vem) nimamo možnosti, da izrečemo svoje mnenje. Prispevek na Slovlit, pisanje člankov in oglašanje na forume je nekaj drugega. Kar predlagam, je naslednje: online esejistično tekmovanje vseh zainteresiranih strokovnjakov na nek razpisan naslov glede aktualnega CT. Naslov, primeren odrasli drži in strokovnosti mentorja, pa tudi izkušnjam iz aktualnih priprav z učenci. Avtor bi oddal en esej, ocenjeval bi se po številu klikov bralcev strokovnjakov, ki bi se morali registrirati. Ocenjevalo bi se v maksimalno treh primerno poimenovanih kategorijah, ki bi preverjale strokovno, stilsko in etično kredibilnost. Moral bi biti določen nek izobrazbeni nivo in strokovna kompetenca tako tekmovalcev kot ocenjevalcev. Tako bi dobili pristojno žirijo in zaradi njene (tako upam) številčnosti tudi neko zdravorazumsko mnenje. Tistemu, ki zdaj vzklikne: "Kdo ti bo to zastonj delal??", odgovarjam: ne vemo še. Vendar bi vseeno zaradi tega še neizrečenega očitka vnaprej postavili dolžinsko omejitev eseja. Zmagovalci tako zasnovanega tekmovanja bi po mojem skromnem mnenju lahko odgovarjali na družbene zagate in izpraševanja teh knjig. To bi bil resen komentar resnih dilem, žal nekoliko post festum ali VZPOREDNO z dogajanjem. Za nazaj in kot zgled, kakšne provokativne naslove bi lahko neodvisno zastavili: "Je Makuc v Očeh zakrinkal etiko ali sadizem?" "Na zeleno vejo: odlična literatura ali poskus ugajanja mainstreamu s stilskimi posledicami?" "Zakaj bi v času ekonomske krize (ne) brali Cankarja?" "Cankar in Muckova: (ne)primerljiva pisatelja profesionalca?". Skratka, naslovi za iskrene odgovore na realna vprašanja, brez varnostne zaklopke, ki je običajno namenjena podmladku. Namen takega početja ne more biti, da bi prišli do neke obče resnice, ki bi se zasvetlikala kot zlato zrno. Vseeno bi se lahko vsaj na primeren način soočila mnenja in ugotovilo bi se, katere drže imajo največ podpore. Kot zlato zrno bi se pa verjetno zasvetlikala notorična slovenska prarazdeljenost ... V upanju na vašo refleksijo, Tomaž Zupančič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Feb 25 07:26:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 25 Feb 2013 07:26:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Hči_--_Re=3A_Blogi_--_V_Sarajevo_--_Re =3A_Orožen_--_V_Moskvo Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/H%C4%8Di_grofa_Blagaja -- Mici (Maruška Agrež) je (sicer s privzeto identiteto stroja) popravila še zadnja poglavja Murnikovega romana Hči grofa Blagaja na Wikiviru (in preverila tudi preostala njegova poglavja). === http://aljosaharlamovzauberberg.blogspot.com/ -- literarnovedni blog Aljoše Harlamova. http://writepublishthrive.blogspot.com/ -- Rich Furman: Write, Publish, Thrive! -- blog o znanstvenem pisanju, objavljanju in akademskem življenju. === https://sites.google.com/site/sarajevosummerschool/ -- Sarajevska poletna šola BSH-jezika, 8. julija do 2. avgusta 2013. === From: "Andjela Trkulja" To: Date: Fri, 22 Feb 2013 14:33:12 +0100 Subject: Martina Orožen: Razvoj slovenske jezikoslovne misli (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004394.html) Nekaj izvodov knjige Martina Orožen: Razvoj slovenske jezikoslovne misli (knjižna zbirka ZORA 26, Maribor 2003) je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več o Mednarodni knjižni zbirki ZORA, v kateri je doslej izšlo več kot 90 naslovov, najdete na povezavi: http://www.ff.uni-mb.si/dotCMS/listProducts?categoryInode=8426 Knjigarna FF UM === Od: ??????? mail Datum: 24. februar 2013 17:00 Zadeva: ????????????? ??????? ??????????? ??????????? ????? ? ?????????? ? ????????? ? ?????????? Konference Slovanski jeziki in literature v sinhroniji in diahroniji, 27.--28. nov. 2013 na filološki fakulteti Moskovske državne univerze M. V. Lomonosova. Prijave do 30. aprila slavlang na philol.msu.ru , tam tudi izvirno besedilo povabila in prijavnica. ?????? ?? ??????? ? ????????????? ??????? ??????????? ??????????? ????? ? ?????????? ? ????????? ? ?????????? ?.?.?._________________________________________________________________ ???????, e-mail__________________________________________________________ ????? ??????, ?????????_________________________________________________ _______________________________________________________________________ ?????? ??????, ?????? ???????_____________________________________________ ???? ???????____________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ????????? ????????? ? ?? ??? ??? (???????? ??????????). ???????_________________________ ????___________________________________ From miranhladnik1 na gmail.com Wed Feb 27 13:15:44 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Feb 2013 13:15:44 +0100 Subject: [SlovLit] = Prost_dostop_--_Videolectures_--_Fonolog ija_slovenščine Message-ID: From: Kotar, Mojca [mailto:Mojca.Kotar na uni-lj.si] Sent: Monday, February 25, 2013 10:42 AM Subject: FW: [EIFL-OA] SPARC Applauds White House for Landmark Directive Opening Up Access to Scientific Research Za EU, ki zahteva prost dostop do objav rezultatov raziskav, ki jih financira, je podobno direktivo izdala tudi Bela hiša v Ameriki (Fair Access to Science and Technology Research Act (FASTR; http://www.infodocket.com/2013/02/14/fair-access-to-science-and-technology-research-act-fastr-legislation-introduced-in-u-s-congress/). [Torej le ne gre vse v smer plačljivosti informacij, ampak prej narobe. -- mh] === From: Sollner-Perdih, Anka From: Kotar, Mojca [mailto:Mojca.Kotar na uni-lj.si] Sent: Tuesday, February 26, 2013 8:27 AM Subject: United Nations and UNESCO to award VideoLectures.Net best educational product of the decade http://www.wsis-community.org/pg/file/read/690267/united-nations-and-unesco-to-award-videolecturesnet-best-educational-product-of-the-decade -- VideoLectures.Net [tam je tudi precej naših literarnovednih in jezikoslovnih predavanj, op. mh] je zmagal v kategoriji >>e-Science & Technology<< kot izobraževalni izdelek desetletja. Nagrada bo v Parizu podeljena danes. === Od: Lingvistični krožek Datum: 27. februar 2013 12:39 Zadeva: LK, 4. marec Lingvistični krožek FF v Ljubljani vabi na 1003. sestanek v ponedeljek, 4. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Peter Jurgec, Univerza v Leidnu, Nizozemska. Tema predavanja: Fonologija slovenščine (predstavitev projekta). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 28 08:09:12 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Feb 2013 08:09:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Zbirke_v_NUK-u_--_Slovenska_jezikovna_po litika_--_O_žanrih Message-ID: From: MILENA MILEVA BLAZIC To: Date: Tue, 26 Feb 2013 08:18:35 +0100 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 500, številka 1 Vabljeni k ogledu zbirk v NUK-u http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=180979555 rokopisne zbirke (npr. Codex Suprasilensis, Stiški rokopis idr.), zbirke starih (inkunabule okrog 510 enot), redkih tiskov (protestantika, stara slovenika), fond novoveških rokopisov in osrednjega slovenskega literarnega arhiva (npr. F. Prešeren, I. Cankar, O. Župančič, S. Kosovel, L. Kovačič, S. Makarovič idr. ) ter zbirko drobnih tiskov, npr. Ljubljana skozi drobni tisk. V zbirki je kulturna, izobraževalna in družbena podoba Ljubljane (npr. Gradiva društev, šol, kulturnih idr. Ustanov), ki so delovali na področju Ljubljane od 19. stoletja Digitalna knjižnica Slovenije http://www.dlib.si/ LP Milena M. B. === Od: Iztok Kosem Datum: 27. februar 2013 18:17 Zadeva: [SDJT-L] odziv na novi osnutek resolucije NPJP 2012-2016 in primerjava osnutkov Za: "slovlit na ijs.si" Na spletni strani http://www.trojina.si/vsebine/87/Odziv%20na%20novi%20osnutek%20resolucije%20NPJP%202012-2016 si lahko preberete odziv na novi osnutek resolucije Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016 in si tudi ogledate oz. shranite dokument, v katerem sta primerjani besedili prvotnega osnutka oz. delovne verzije iz aprila 2012 in novega osnutka iz januarja 2013. Lep pozdrav, dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Od: Andrej Hočevar Datum: 27. februar 2013 19:19 Zadeva: [Ludlit-mediji] Ludlit-info: Literatura 259-260 Po letih iskanja prave barve se je zgodilo. Revija Literatura je končno črno-bela! In ne bi se mogla začeti bolj literarno, saj je njena prva številka letos začinjena z izvirno slovenskim protislovjem, ki mu včasih rečemo žanrska literatura - torej Literatura in žanr (v odtenku sive). Zakaj je to protislovje? Ker se slovenski žanr ne drži definicje žanra, ki pomeni dobro prodajano literaturo. Skoraj nikoli. Tistemu, kar se dobro prodaja in je napisano po vzorcu (in ponavadi klišejsko), pa rečemo šund. Z aktualno debato o šundu kot nekakšni predigri za blokovski žanr se v uvodniku spopade Katja Perat. Debata je aktualna čez lužo, pri nas pa bo seveda od zdaj naprej. Razmišljanje o žanrih ni nekaj povsem novega, in vendar precejšna redkost na terenu naše samostojnosti (v resnici se nihče ni zares lotil neoliberalnega realizma, kaj šele, da bi si ga kdo zaželel brati). Skratka sodelujejo stari in mladi mački (razmerje med spoloma je 70 % proti 30 % v korist mačkov, kar ni tako slabo). Naštevamo po vrsti: Barbara Pregelj, Matej Bogataj, Jasmin B. Frelih, Andrej Blatnik, Aljoša Harlamov, Iva Kosmos, Svetlana Slapšak, Gregor Vuga, Jakob. J. Kenda in Sergej Hvala. Nekako v ozadju tega bloka se v Literaturi seveda dogajajo tudi druge, zanimive reči. Na primer dolgo pričakovana objava Veronike Dintinjana pa kuhinjska revolucija Jane Putrle Srdić. Prvič se predstavlja Varja Balžalorsky Antić. V prozi se s svojim enigmatičnim najdenjem nadaljuje Primož Čučnik, odlomek objavlja Tomaž Kosmač in zgodbi nesojena Prišlekinja Mirana Likar Bajželj. Česa ne bi brali v slovenščini, če ne bi bilo prevajalca, v intervjuju razloži Đurđa Strsoglavec, ki v glavnem prevaja iz južnoslovanskih jezikov. Potem je v Drugih celinah prvič pri nas prevedeni Joachim Sartorius in takisto prvič Christian Gailly v Zadnji izmeni. Kritika se začne s tako rekoč slovenskim romanov Maje Haderlap, ki ga je predelal Matevž Kos. Potem pa je Igor Divjak napisal kritiko prvenca Alenke Jovanovski, Matej Bogataj se je lotil Evalda Flisarja, Anja Radaljac romana Stanke Hrastelj, David Bandelj pesniške zbirke Primoža Čučnika in Robert Kuret esejistične proze Uroša Zupana. Sledijo seveda še redni robci, pa nekaj polemiziranja na relaciji Pottoco - Kramberger. Za grand finale pa še odziv Slavka Preglja na zadnji lanski uvodnik Mojce Pišek. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Thu Feb 28 16:23:31 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Feb 2013 16:23:31 +0100 Subject: [SlovLit] = Slavistična_revija_60/4_=282012=29_--_ Steven_Franks_v_Novi_Gorici Message-ID: Od: Urška Datum: 28. februar 2013 15:33 Zadeva: Slavistična revija 60/4 (2012) Hotimir Tivadar: Slavifon 2012 Hotimir Tivadar: Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost Matej Šekli: Tipologija prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanskem oblikovnem sistemu Damir Horga, Vesna Požgaj Hadži: (Dis)fluentnost i proizvodnja govora ????????? ???????, ????? ?????????, ????????? ????????: ?????????? ?? ????????????? ????????? ?? ???????????? ????? ?? ???? ?? ??????????? ????? Gašper Ilc: Skladenjska okolja pleonastičnega zanikanja Nikola Dobrić: Savremeni jezički korpusi na zapadnom Balkanu ? istorijat, trenutno stanje i budućnost Silvo Torkar: Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen Ana Toroš: Pesmi slovenskih in italijanskih avtoric o Trstu Miran Štuhec: Tomšičev literarni opus med Šavrinkami in Šandrinkami Blaž Podlesnik: Obrazi ruskega postmodernizma Gregor Kocijan: Raziskovanje metaforike Ljerka Schiffler: Alojz Gradnik ? pesnik Goriških brd Boštjan Udovič: Tina Lengar Verovnik: Jezikovne trajnice Ivo Pospíšil: Česko-slovenský workshop o postmoderně === From: lanko marusic To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 28 Feb 2013 08:56:01 +0100 Subject: Steven Franks V torek, sredo in četrtek naslednji teden (5., 6. in 7. marec) bo imel na Univerzi v Novi Gorici v Rožni Dolini (v Novi Gorici) tri predavanja Steven Franks (Indiana University v Bloomingtonu). Prvi dve predavanji (torek in sreda) z naslovom A Natural History of Movement I, II sta namenjeni magistrskim študentom jezikoslovja, četrtkovo predavanje pa je predavanje v seriji jezikoslovnih kolokvijev na UNG in ima naslov The Geometry of Multiattachment Syntax. Predavanja bodo: - v torek ob 13.00 v predavalnici P7 (Rožna Dolina) - v sredo ob 13.00 v predavalnici P3 (Rožna Dolina) - v četrtek ob 13.00 v predavalnici P3 (Rožna Dolina) lp lanko From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 1 10:19:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 1 Mar 2013 10:19:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Doktorske_štipendije_--_Re=3A_Resoluci ja_o_jezikovni_politiki_--_Projekt_pisateljice Message-ID: Od: jhabjan Datum: 28. februar 2013 21:32 Zadeva: Slovlit Münchenska univerza razpisuje sedem triletnih doktorskih štipendij za študij globalizacije in književnosti: https://www.graduatecenter-lmu.de/global/index.php?lang=de Lep pozdrav, Jernej === Od: Špela Vintar Datum: 28. februar 2013 21:37 Zadeva: [SDJT-L] odziv SDJT na novi osnutek resolucije NPJP (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004398.html) Ker je podrobno analizo obeh osnutkov in odziv na novi osnutek pred nekaj dnevi že poslal dr. Iztok Kosem s Trojine, se SDJT v svojem odzivu osredotoča zgolj na izrecno z jezikovnimi tehnologijami povezane člene, predvsem na člen, v katerem je govora o sredstvih, predvidenih za razvoj JT. Lep pozdrav, Špela Vintar Opazili smo, da je v osnutku resolucije z januarja 2013, ki je bil objavljen na spletnih straneh MIZKŠ, z vidika jezikovnih tehnologij prišlo do nekaterih sprememb prvotnega osnutka resolucije, s katerimi se ne strinjamo. * 2.1.3 Slovenščina kot prvi jezik in 2.1.6 Tuji jeziki Pogrešamo omembo jezikovnih tehnologij kot pomembnega učnega cilja pri pouku slovenščine in tujih jezikov, pa tudi kot stičišča za medpredmetna povezovanja. V prvotnem osnutku je bil vključen stavek, ki je predvideval navajanje na jezikovne tehnologije, v novem osnutku pa ga ni. * 2.2.5 Jezikovne tehnologije Za razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino je v novem osnutku namenjenih 1.200.000 evrov. Opozarjamo, da je v Načrtu razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020, ki ga je vlada sprejela aprila 2011, za Infrastrukturo za skupne jezikovne vire in tehnologije (Common Language Resources and Technology Infrastructure) CLARIN predvidenih 2,2 milijona evrov za obdobje 2011-2020. Glede na to, da za razvoj navedene infrastrukture do sedaj ni bilo namenjenih še nič sredstev, pri resoluciji pa po našem razumevanju gre za financiranje tako infrastrukture kot raziskav in razvoja, se zdi, da je znesek 1,2 milijona evrov zelo nizek in nekompatibilen z že sprejetimi vladnimi načrti. Predlagamo, da se znesek v resoluciji dvigne vsaj na višino, ki je bila predvidena v Načrtu razvoja raziskovalnih infrastruktur - torej 2,2 milijona evrov. --- From: Simon Krek Date: 2013/3/1 Subject: [SDJT-L] Strateški raziskovalni načrt za večjezično Evropo Pozdravljeni, tiskovna konferenca ob predstavitvi Strateškega raziskovalnega načrta (http://www.meta-net.eu/sra-en) projekta META-NET na Videolectures: http://videolectures.net/single_grobelnik_krek_tiskovna/ Lep pozdrav, Simon === http://www.wwp.brown.edu/ -- Women Writers Project z univerze Brown v prostem dostopu samo ta mesec. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 4 10:07:33 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Mar 2013 10:07:33 +0100 Subject: [SlovLit] = Hrvaški_časopisi_--_Digitalna_agenda _in_slovenska_kultura_--_GIS_--_Andersen_v_Ljubljan i Message-ID: http://dnc.nsk.hr/newspapers/ -- Stare hrvatske novine: Portal digitaliziranih novina. === Od: Simon Krek Datum: 02. marec 2013 08:55 Zadeva: [SDJT-L] Digitalna agenda na področju kulture O Digitalni agendi na področju kulture: Javni posvet bo potekal 4. marca 2013 ob 10. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, 1000 Ljubljana. http://www.eu-dogodki.si/sl/events/show/33/eu_si_ti._o_digitalni_agendi_na_podrocju_kulture._.html LP Simon === http://www.andersonsandes.com/mapwindow/mapwindow4.xtutorials.pdf -- priročnik za uporabo prostodostopne programske opreme za GIS. === Od: MILENA MILEVA BLAZIC Datum: 03. marec 2013 18:47 Zadeva: Andersen v Ljubljani http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Andersen_MMB.pdf -- Milena Mileva Blažić, Andersen v Ljubljani (spremna beseda za prevod Andersenovih Pravljic pri MK). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 4 14:32:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Mar 2013 14:32:26 +0100 Subject: [SlovLit] = Kompleksnejši_Ngrami_--_Ljubljančank e_--_Poetika_mitov_--_Dunaj_in_Slovenci Message-ID: http://googlebooks.byu.edu/help/ngrams.asp -- Google Books NGrams (kompleksnejša oblika iskanja kot običajni Googlovi Ngrami). === From: "BLAZIC, Milena Mileva (home)" To: Date: Mon, 04 Mar 2013 12:15:56 +0100 Subject: na ogled mesta z naslovom Ljubljančanke, sooblikovalke zgodovine glavnega mesta [...] Vabimo vas, da se ob letošnjem dnevu žensk, tj. 8. marca 2013, udeležite 90-minutnega sprehoda po delu Ljubljane. Zbrali se bomo ob 16. uri pred SAZU-jem na Novem trgu, nato se bomo sprehodili po Bregu, Križevniški in Aškerčevi ulici, mimo Križank, Rimske ceste in po Vegovi ulici vse do Kongresnega trga. Ustavljali in pogovarjali se bomo na mestih bivanja in delovanja ljubljanskih pionirk in osvetlili njihove življenjske zgodbe. [...] === Od: Študentska Založba Datum: 04. marec 2013 10:11 Zadeva: Ta teden na Fabuli: 4. do 9. marec Četrtek, 7. 3., 11.00, Ljubljana, konferenčni dvorani M3,4, CD Simpozij: Poetika in logika slovenskih mitov Sodelujoči: dr. Zmago Šmitek dr. Marija Stanonik, dr. Vladimir Nartnik, dr. Ljupčo Risteski, dr. Izar Lunaček, dr. Katja Hrobat, dr. Ljubinko Radenković Letošnji osrednji festivalski fokus bo zaokrožil mednarodni simpozij z naslovom Poetika in logika slovenskih mitov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z etnologom dr. Zmagom Šmitkom in bo v sklopu festivala potekal v Cankarjevem domu. >>Čeprav mite odlikuje svoboda imaginacije, to niso besedila, ki bi nastajala brez notranje logike. Miti nam ponujajo ključe do razumevanja neke druge, vzporedne realnosti, ki smo se ji v novejšem času že nekoliko odtujili, a so jo poznale in ji sledile mnoge generacije naših prednikov.<< Tako je zapisal naš ugledni etnolog dr. Šmitek, svoje poglede na mitologijo, od teoretičnih do terensko-raziskovalnih, pa bodo na simpoziju predstavili priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine. [...] === Od: Zajc, kristina Datum: 04. marec 2013 14:14 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF [...] Oddelek za umetnostno zgodovino FF vabi na tretje predavanje iz tematskega cikla Slovenci na Dunaju okoli leta 1900. Izr. prof. dr. Tone Smolej >>Slovenski pisatelji - dunajski študentje na prelomu stoletja<<. Predavanje bo v četrtek, 7. marca 2013, ob 19.30 na FF (predavalnica 343). Cikel predavanj Slovenci na Dunaju okoli leta 1900 obravnava vlogo slovenskega umetnika in intelektualca v nekdanji prestolnici Avstro-Ogrske, ki je bila več stoletij naše glavno mesto in za naše kraje tudi ključno izobraževalno središče. Dunaj je pomembno vplival na zorenje našega kulturnega prostora, vendar so tudi na Dunaju živeči Slovenci redno prispevali k tamkajšnjemu intelektualnemu in umetnostnemu utripu. Podrobnejše informacije o ciklu predavanj in predavatelju ter povzetek predavanja najdete na http://slovencinadunaju.weebly.com/ From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 4 14:33:13 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 4 Mar 2013 14:33:13 +0100 Subject: [SlovLit] Parada mladih Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 4 Mar 2013 09:56:03 +0000 Subject: Vabilo na Parado mladih Drage kolegice in kolegi! Ste ravnokar diplomirali oziroma ste podiplomski študenti? Raziskujete na področju književnosti, jezikoslovja ali v kakšni drugi disciplini humanistike ali družboslovja? Ste prišli do zanimivih rezultatov? Če je tako, vas vabimo k sodelovanju na 49. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Tema seminarja je Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (podrobneje na www.centerslo.net/seminar). Seminar prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; letos poteka od 1. do 12. julija. Udeleženci so tuji slovenistični strokovnjaki in študentje, program je sestavljen iz intenzivnih lektoratov, predavanj, delavnic in spremljevalnih strokovnih ter kulturnih prireditev. Ponujamo tri predavateljska mesta v seriji Parada mladih. Predvideni datum nastopa je ponedeljek, 8. 7. 2013. V 15-minutnem predavanju na razumljiv, argumentiran in kar se da dinamičen način predstavite svoje raziskovalne rezultate, povezane s krovno temo seminarja. Poslušali vas bodo in se z vami pogovarjali seminaristi in domači strokovnjaki. Predavanje je seveda v slovenščini. Če vas sodelovanje zanima, vas prosimo, da do 31. marca 2013 na naslov damjan.huber na ff.uni-lj.si pošljete naslov in povzetek svojega predavanja (v obsegu do 3000 znakov) ter kratko samopredstavitev. O izboru vas bomo obvestili do 15. aprila 2013. Avtorice in avtorji sprejetih povzetkov boste morali nato najkasneje do 10. maja 2013 pripraviti besedilo za zbornik (do 10.000 znakov s presledki), saj seminarski zbornik izide pred prireditvijo. Lepo pozdravljeni. Predsednik 49. SSJLK doc. dr. Aleksander Bjelčevič, strokovna sodelavca dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 5 08:30:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 5 Mar 2013 08:30:48 +0100 Subject: [SlovLit] = Rok_in_Boštjan_--_Diskriminacija_žen sk_v_znanosti Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri190/index.html -- od ljudi tokrat samo Rok in Boštjan. === Od: MILENA MILEVA BLAZIC From: Date: Mon, 4 Mar 2013 16:30:44 +0100 Subject: Vabilo na posvet "Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti", Univerza v Mariboru, četrtek 7. marec - OPOMNIK Ponovno vljudno vabljeni na 3. konferenco Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, z naslovom Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti. Konferenco tokrat organiziramo skupaj z Univerzo v Mariboru in bo potekala 7. marca z začetkom ob 10.00 uri. V kolikor svoje prisotnosti še niste potrdili, pa se dogodka nameravate udeležiti, vas zaradi organizacijskih razlogov vljudno naprošamo, da to storite s povratnim elektronskim sporočilom (andreja.umek na gov.si). [...] Prijazno vabljeni! Andreja Umek Venturini [Iz programa:] Delavnica na temo Jezik in spol (vodi Renata Šribar) 13.00-13.10 Renata Šribar: Uvod: od spolno občutljive rabe jezika do gramatikalne plastičnosti 13.10-13.20 Simona Kranjc: Konceptualizacija spola v diskurzu 13.20-13.30 Alenka Spacal: Jezikovno diskriminiranje žensk na strokovnem področju vizualnih umetnosti 13.30-13.40 Suzana Tratnik: Ženska beseda in drugi poskusi spolno nezaznamovanega jezika v moji prozi 13.40-14.30 Oblikovanje predloga smernic za rabo slovenščine v zakonih in drugih normativnih dokumentih Splošna sekcija: Spol v jeziku in literaturi (vodi Neva Šlibar) 13.00-13.15 Paula Zupanc: Nevidne čeri spolne (ne)simetrije v slovenskem jeziku 13.15-13.30 Svjetlana Janković-Paus: Direktno i indirektno izražavanje evaluacije kod muških i ženskih pisaca u žanru prikaza knjiga 13.30-13.45 Milena Mileva Blažič: Mladinske pisateljice in znanstvenice v literarnozgodovinskih monografijah 13.45-14.00 Katja Plemenitaš: Ofelijine hčerke: pojmovanje feminizacije poklicev v luči novejših teorij o razlikah med spoloma 14.00-14.15 Branislava Vičar: Sindrom Sneguljčice: slovenistično jezikoslovje o vlogi jezika v reprodukciji spolne hierarhizacije Delavnica Etika in spol 15.30-15.45 Ana Sobočan: Spol, jezik in etika: zakaj ne smemo utihniti? Splošna sekcija: Teorija znanosti in znanstvena politika (vodi Mojca Urek) 15.00-15.15 Katja Mihurko Poniž: COST akcija Women Writers in History: primer dobre prakse 16.00-16.15 Nadja Furlan Štante: Patriarhalna zaznamovanost teološke govorice From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 7 13:51:05 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 7 Mar 2013 13:51:05 +0100 Subject: [SlovLit] = =AEivost_--_Korpusi_--_OA_--_Mladinsko_l eposlovje Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 05. marec 2013 17:39 Zadeva: LK, 11. marec LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1004. sestanek v ponedeljek, 11. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo mag. Anže Kotar, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Tema predavanja: O kategoriji živosti (del magistrske naloge). Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Nataša Logar Berginc idr., Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba (Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2012) Cena: 23,00 eur. === http://adamcrymble.blogspot.co.uk/2013/03/open-access-and-uks-scholarly-society.html -- blog o odprtem dostopu: znastvene skupnosti v veliki meri živjo od naročnin na revije, ki jih izdajajo, in imajo zato težave z uvajanjem prostega dostopa; iz njih financirajo štipendije in druge koristne reči; avtor namesto tega predlaga zbiranje prostovoljnih ispevkov (fundrising) in objavljanje reklam. === Od: Konrad Zadravec Datum: 07. marec 2013 13:30 Zadeva: Strokovna sreda Vljudno vabljeni na marčevsko strokovno sredo, ki bo 13. 3. 2013 ob 10. uri, v MKL Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, dvorana, 3. nadstropje. Z gosti bomo načeli nekaj zanimivih problemov o mladinskem leposlovju, in sicer s skupnim naslovom KAJ JE IN KJE JE LEPOSLOVJE - V KNJIŽNICI IN SICER? Delitev leposlovja "za odrasle" in "za mladino" je že od svojega nastanka močno zaznamovana s poučnim in vzgojnim namenom. Zato opredelitvena podoba teh besedil ves čas niha med umetniško dovršenostjo, osvobojeno didaktike, in med zanemarjanjem estetike, kritim z didaktično uporabnostjo. Uvod: mag. Anja Štefan: Kratka predstavitev Pripovedovalskega festivala (13. do 24. 4. 2013), mag. Darja Lavrenčič Vrabec: Uvodne informacije. Program: dr. Vanesa Matajc (Filozofska fakulteta, Ljubljana): ETIKA LITERATURE MED TRIVIALNIM IN UMETNIŠKIM mag. Darja Lavrenčič Vrabec: NA KRATKO O PROBLEMATIKI POUČNEGA LEPOSLOVJA Kristina Picco: SLIKANICE MED LEPOSLOVJEM IN POUČNIM: IZSTOPAJOČI TRENDI NOVEJŠE PRODUKCIJE Vojko Zadravec: VERSKI MOTIVI V MLADINSKEM LEPOSLOVJU Po zaključku strokovne srede ste udeleženci vabljeni na voden ogled razstave Vitez, dama in zmaj s pričetkom ob 13. uri (Narodni muzej Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1). Darja Lavrenčič Vrabec vodja Pionirske From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 7 13:57:30 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 7 Mar 2013 13:57:30 +0100 Subject: [SlovLit] = Učiteljsko_pripravništvo_--_Knjižn i_popust Message-ID: From: "Maja Šebjanič" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 5 Mar 2013 15:08:23 +0100 Subject: Prošnja za sodelovanje pri raziskavi za doktorski študij Spoštovani! Sem študentka podiplomskega študija 3. stopnje Slovenistika na FF v Ljubljani, v okviru katerega raziskujem na temo pripravništva profesorjev slovenščine, zato bi rabila vašo pomoč. Prosila bi, če bi bil kdo, ki je v zadnjih dveh letih opravljal pripravništvo kot učitelj/profesor slovenščine, pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj v zvezi s svojim pripravništvom, da mi piše na moj elektronski naslov: maja.sebjanic na gmail.com Vaš dragocen čas in izkušnje bi mi zelo pomagale pri mojem raziskovanju, za kar se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Z lepimi pozdravi Maja Šebjanič === Od: Iztok Kosem Datum: 06. marec 2013 20:24 Zadeva: [SDJT-L] novi monografiji založbe Trojina + popusti Za: "slovlit na ijs.si" Pri založbi Trojina sta nedavno izšli dve monografiji: -Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop (avtorji: Iztok Kosem, Mojca Stritar, Sara Može, Ana Zwitter Vitez, Špela Arhar Holdt, Tadeja Rozman); -Dvojezična korpusna leksikografija (uredila Mojca Šorli). Če se odločite za nakup monografij do konca marca 2013, vam priznamo 15 % popust. Poleg tega trenutno nudimo 30 % popust na monografijo Slovenski govorni korpus Gos (avtorici: Darinke Verdonik in Ane Zwitter Vitez), ki je bila prepoznana kot izjemni dosežek slovenskih znanstvenikov v letu 2011 na področju interdisciplinarnih raziskav, ter tudi 30 % popust na monografijo Luščenje besednih zvez iz besedilnega korpusa (avtorica: Špela Arhar Holdt). Več informacij o knjigah, vključno s povezavami za nakup, najdete na spletni strani http://www.trojina.si/vsebine/58/Knjige. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 8 07:34:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 8 Mar 2013 07:34:36 +0100 Subject: [SlovLit] = Slovenska_pisateljska_pot_--_Re=3AUčit eljsko_pripravništvo Message-ID: Od: Majda Koren Datum: 07. marec 2013 22:03 Zadeva: SLOVENSKA PISATELJSKA POT na Kulturnem bazarju in na VALU 202 KAKO IN ZA KOGA NASTAJA SLOVENSKA PISATELJSKA POT na Kulturnem bazarju in na VALU 202 Rastoč projekt Društva slovenskih pisateljev - Slovenska pisateljska pot, oživlja in predstavlja literarno dediščino. Njegov osrednji del je pohodna transverzala, učna pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pisatelji. Projekt razvija bogate spremne vsebine in gradiva, med njimi tudi žive spominske dogodke. Pred izidom je tudi obsežen knjižni vodnik, ki v besedi in sliki predstavlja pokojne slovenske pisatelje in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Avtorji vodnika so: Melita Hajnšek Forstnerič, Aljoša Harlamov, Franci Just, Miran Hladnik, Petra Jordan, Miran Košuta, Željko Kozinc, Urška Perenič, Gašper Troha, Vladka Tucovič in Lena Likar. Projekt Slovenska pisateljska pot, njegove dimenzije in živ utrip bomo predstavili na Gregorjevo, v torek, 12. marca 2013, ob 14.00 uri v Cankarjevem domu - Štihova dvorana. Na predstavitvi bodo med drugimi sodelovali: pesnik in režiser Igor Likar, vodja projekta, etnolog Damjan Ovsec, pisatelj in novinar Željko Kozinc, založnik Rudi Zaman, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča v Cerknici Marija Hribar, mladinska pisateljica Majda Koren, igralec Tomaž Gubenšek, oblikovalec Oskar Kogoj, glasbenik Lado Jakša, pisatelj in politik Tone Peršak. Izviren, iskriv in zgovoren del predstavitve bo javljanje v živo z ene od točk pisateljske poti, ki kot element presenečenja ostaja skrivnost. RAZKRIVAJMO SKUPAJ SKRIVNOSTI NAŠIH LITERARNIH POKRAJIN Medijski pokrovitelj dogodka je Val 202, ki bo dogodek na Slovenski pisateljski poti prenašal v Kulturnicah - ob 14.00 na Valu 202. === Od: Datum: 07. marec 2013 14:46 Zadeva: Antw: [SlovLit] Učiteljsko pripravništvo (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004406.html) če pripravništvo pomeni, da že poučujejo, potem niso več študenti naše univerze, tako da z njimi večinoma nimam stika. mislim pa, da na zvezni gimnaziji v celovcu trenutno poučuje martina trabesinger, naša bivša študentka, in nadja schellander, lanska pripravnica, ki je tam dobila zaposlitev. obrnite se na gimnazijo, morda kar na direktorja dr. Miha Vrbinca. lep pozdrav, ljubica črnivec From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 8 20:10:00 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 8 Mar 2013 20:10:00 +0100 Subject: [SlovLit] = Anketa_Učitelj_učitelju_--_Obrati _jezikovna_infrastruktura_in_prosti_dostop Message-ID: From: Sigledal To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 7 Mar 2013 14:01:22 +0100 Subject: anketa Učitelj učitelju Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju pri kratki anketi, ki smo jo naslovili Učitelj učitelju. Namen te ankete je med drugim tudi spodbuditi izmenjavo izkušenj, ki jih prinaša ogled gledaliških predstav z učenci in dijaki. Zelo veseli bomo, če boste v anketi sodelovali in če si boste vzeli čas, da se malce razpišete predvsem pri sedmem, osmem, devetem, desetem, enajstem in dvanajstem vprašanju. Več na https://www.1ka.si/a/24256 Hvala za sodelovanje, prijazen pozdrav Tamara Matevc Slovenski gledališki portal SiGledal www.sigledal.org === http://www.historyworkingpapers.org/?page_id=225 -- Katrina Navicka:Why I am tired of turning: a theoretical interlude (kritični zapis o "obratih" v znanstvenih pristopih v humanistiki). http://www.delo.si/arhiv/jezikovno-infrastrukturo-potrebujemo-kakor-vodo.html -- Jezikovno infrastrukturo potrebujemo kakor vodo, Delo 7. 3. 2013 (intervju Tomaža Švaglja s Simonom Krekom. http://jlsc-pub.org/jlsc/vol1/iss3/3 -- Marc L. Greenberg, Open Access and the Author-Pays Problem: Assuring Access for Readers and Authors in a Global Community of Scholars (Marc Greenberg o avtorjih, ki plačujejo svoje objave, da bi prišle v javni dostop). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 12 07:51:28 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Mar 2013 07:51:28 +0100 Subject: [SlovLit] = Prenova_pravopisa=3F_--_Tone_Pretnar_ Avtorske_pravice_in_fotografija_Turistični_slo var_--_Metod_Turnšek Message-ID: From: "Simon Krek" To: , Date: Mon, 11 Mar 2013 09:18:47 +0100 Subject: Ali je čas za prenovo pravopisa? Iz prispevka v reviji Pogledi: http://www.pogledi.si/mnenja/ali-je-pilot-v-letalu "Ali je slovenski pravopisni pilot v letalu? Ne. Ali si takega pilota želimo? Da, a primerljivega s piloti pri drugih jezikih. Ali lahko to razumemo kot pobudo za pripravo novega pravopisa? Da, vendar takega, ki nastane v jasno definiranem in sistematičnem procesu, ki upošteva sodobne načine urejanja normativnih vprašanj." Lp Simon === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx -- Miha Mohor, Moj prijatelj Tone Pretnar (spominski zapis). http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Fotografska_dela.pdf -- Lenart Šetinc, pojasnilo glede avtorskopravnega statusa fotografij. http://www.termania.net/slovarji/78/turisticni-terminoloski-slovar -- Turistični terminološki slovar. === Iz Stergarjevih koroških novic: "pri ljubljanski založbi Družina [je] izšla nova izdaja romana dr. Metoda Turnška Med koroškimi brati. Gre za klasično epopejo o zadnjih letih druge svetovne vojne s prisilnimi delavkami in delavci v Podjuni, vojnimi ujetniki, raznovrstnimi uporniki proti nacizmu, dogodki na fronti ter - ljubeznijo. Prva časopisna objava romana 1951 in knjižna 1973; nova pa je opremljena z zanimivim slikovnim gradivom in spremno besedo urednika dr. Milana Dolgana." From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 12 08:00:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Mar 2013 08:00:48 +0100 Subject: [SlovLit] Prijava na Obdobja -- eLex 2013 in SKEW4 Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 11 Mar 2013 08:22:50 +0000 Subject: Opomnik - prijava na 32. simpozij Obdobja Spoštovani, naj vas prijazno spomnim, da se 15. 3. 2013 izteče rok za prijavo na 32. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ki bo potekal od 15. do 17. novembra 2013 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru prijave je treba do 15. marca izpolniti prijavnico brez povzetka, rok za oddajo referata (do 20.000 znakov) je 15. 5. 2013. Vse informacije o simpoziju Obdobja 32, razpisanih temah simpozija in organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani www.centerslo.net/simpozij (Simpozij Obdobja 32), kjer je tudi elektronska prijavnica. Še enkrat vas vljudno vabim k sodelovanju in vas lepo pozdravljam. Damjan Huber, strokovni sodelavec 32. simpozija Obdobja Teme 32. simpozija Obdobja: 1 Prevrednotenje današnje jezikovne funkcijskosti - aktualna jezikovna zvrstnost 1.1 Aktualna funkcijska razčlenjenost slovenščine - pomanjkanje natančnejših opredelitev in tipologij 1.2 Stanje sociolektov - aktualizacija jezikov družbenih skupin 2 Funkcija - standard - norma 2.1 Standardizacija v slovenščini / Standardizacija v X jezik-u/-ih in vloga korpusov 2.2 Knjižna in standardna slovenščina 2.3 Pojmovanje jezikovne kulture 3 Tipološka aktualizacija besedilnih vrst 3.1 Aktualne besedilne tipologije (vidiki, merila, opredelitve) 3.2 Funkcijskost jezika v besedilih 3.3 Jezikovnosistemska stilistika in besedilna stilistika 4 Funkcijskost jezika v družbi in strokah z leksikološko-leksikografskega vidika 4.1 Opis družbene funkcijskosti jezika v slovarjih 4.2 Kvalifikatorska ustreznost oz. kvalifikatorske zmožnosti 5 Jubilejna tema (ob 200-letnici rojstva Frana Miklošiča) - Miklošičev prispevek k družbeni funkcijskosti slovenščine === From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Sat, 9 Mar 2013 10:06:32 +0000 Subject: eLex 2013 in SKEW4 Od danes naprej je odprta registracija na konferenco eLex 2013 o elektronski leksikografiji in/ali delavnico SKEW4 o orodju Sketch Engine, ki se bosta odvijali med 16. in 19. oktobrom v Talinu v Estoniji. Konferenco eLex 2013 organizirata Inštitut za estonski jezik in Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, delavnico SKEW4 pa podjetje Lexical Computing Ltd. Uradni jezik obeh dogodkov je angleščina. Več informacij najdete na spletni strani http://eki.ee/elex2013/. dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 12 14:50:12 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 12 Mar 2013 14:50:12 +0100 Subject: [SlovLit] = Viktorijanski_arhiv_Novi_mediji_--_Pr everjanje_slovenščine_--_Otroška_poezija_--_D rava_v_Leipzigu Message-ID: http://www.songsofthevictorians.com/ -- Songs of the Victorians, zgleden arhiv partitur z glasbenimi klipi. http://eu.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-1444332244,descCd-description.html -- A Companion to New Media Dynamics, ur. John Hartley idr., stane celih 143,60 eur, kar ni lepo. Iz vsebine: The Future of Digital Humanities Is a Matter of Words (Willard McCarty), Literature and Culture in the Age of the New Media: Dynamics of Evolution and Change (Peter Swirski), The End of Audiences? Theoretical Echoes of Reception amidst the Uncertainties of Use (Sonia Livingstone and Ranjana Das), Long Live Wikipedia? Sustainable Volunteerism and the Future of Crowdsourced Knowledge (Andrew Lih), Pseudonyms and the Rise of the Real Name Web (Bernie Hogan), Online Identity (Alice E. Marwick), Practices of Networked Identity (Jan-Hinrik Schmidt), The Internet as a Platform for Civil Disobedience (Cherian George), Parody, Performativity, and Play: The Reinvigoration of Citizenship through Political Satire (Jeffrey P. Jones). === Od: boza krakar Datum: 12. marec 2013 13:43 Zadeva: FW: posvet o ZP V petek, 22. 3. 2013 ob 16h Slavistično društvo Slovenije prireja posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki bo v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Povod zanj je izid tematske številke revije Jezik in slovstvo, ki prinaša prispevke o frontalnem in tekmovalnem preverjanju znanja (NPZ, splošna in poklicna matura, Cankarjevo priznanje, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik). Program posveta: - Boža Krakar Vogel: Predstavitev tematske številke revije JIS - Djurdja Strsoglavec: Predstavitev revije v celoti - Prispevki uvodničarjev, piscev prispevkov v tematski številki: Igor Saksida, Vlado Pirc, Mojca Nidorfer Šiškovič, Jerica Vogel, Marjana Hodak, Vida Medved Udovič/Mojca Cestnik/Tina Žagar Pernar, Meta Rešek, Izidora Černigoj, Zoran Božič, Mojca Poznanovič Jezeršek - Razprava: odprta vprašanja, predlogi komisijam in uredništvu JIS Zaradi aktualnosti tematike vas prisrčno vabimo, da se posveta udeležite. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS === Od: Konrad Zadravec Datum: 12. marec 2013 08:47 Zadeva: Simpozij Praznovanje 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, bomo posvetili poeziji in ga vključili v bralnospodbujevalno akcijo ''S knjigosrečo okoli sveta'', od 21. marca do 23. aprila 2013, z dvema večjima dogodkoma: 2. aprila bo svečana otvoritev razstave o poeziji s pesniško matinejo, 10. aprila ob 1.00 pa strokovni simpozij o poeziji Pesem, boginja, zapoj! Simpozij bo v dvorani Knjižnice Otona Župančiča, MKL, 3. nadstropje, Kersnikova 2, Ljubljana. O poeziji in s poezijo bodo med nami strokovnjaki in ustvarjalci: dr. Igor Saksida, Niko Grafenauer, dr. Peter Svetina, Andrej Rozman Roza, Matej Krajnc in skupina Tantadruj (Boštjan Soklič in Aleš Hadalin). Simpozij bo vodil dr. Igor Saksida. Izbrani referati bodo objavljeni v reviji Otrok in knjiga. Prijavnice pošljite najkasneje do torka, 2. aprila 2013, na pionirska na mklj.si . Kotizacija znaša 25,00 ?/osebo (DDV vključen) (v ceno je vključeno simpozijsko gradivo in okrepčilo med odmorom). === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Založba Drava Verlag [mailto:office na drava.at] Sent: Tuesday, March 12, 2013 12:38 PM Subject: Drava v Leipzigu: Slovenska proza, srbska lirika, avstrijska dramatika Drava v Leipzigu: Slovenska proza, srbska lirika, avstrijska dramatika S pestrim knjižnim programom potuje celovška založba Drava na knjižni sejem v Leipzigu: Slovenska biblioteka predstavlja prevode petih slovenskih prozaistov in prozaistk iz 20. stoletja, drugi zvezek Edicije Srbska lirika je posvečen Zvonku Karanoviću, avstrijski avtor Richard Schuberth predstavlja dramatično farso, poleg tega pa bo na policah še cela vrsta drugih knjig iz alpsko-jadranskega in jugovzhodnoevropskega prostora. Knjige bodo na sejmu predstavili na posebni prireditvah: [...] Predstavitev Slovenske biblioteke: sobota, 16. 3. 2013 ob 12.30 uri, Avstrijska stojnica, Hala 4, D213/E210 [...]: Slovenska biblioteka ? Slowenische Bibliothek: Literarna ekspedicija v 20. stoletje Slovenska biblioteka je skupen literarni projekt založb Drava, Mohorjeva in Wieser, njen izdajatelj pa je priznani prevajalec Erwin Köstler. Prvi paket predstavlja pet slovenskih prozaistov in prozaistk od začetka 20. stoletja naprej: Zofka Kveder, Ihr Leben. Roman (Njeneo življenje). Iz slovenščine prevedla Daniela Kocmut. Spremna beseda Katja Mihurko-Poniž. Ivan Pregelj, Plebanus Ioannes ? Thabiti kumi. Roman in novela. Iz slovenščine prevedel Johann Strutz. Spremna beseda Matjaž Kmecl. Vladimir Bartol, Zwischen Idylle und Grauen. Novellen 1935?1940 (Med idilo in grozo) Iz slovenščine prevedel Erwin Köstler. Spremna beseda Jelka Kernev Štrajn. Vitomil Zupan, Reise ans Ende des Frühlings. Blitz in vier Farben. Roman. (Potovanje na konec pomladi. Blisk v štirih barvah) Iz slovenščine prevedel Aleksander Studen-Kirchner. Spremna beseda Alenka Koron. Marjan Rožanc, Liebe. Roman. (Ljubezen) Iz slovenščine prevedla Metka Wakounig. Spremna beseda Tomo Virk. Prevod knjig je podprla Javna agencija za knjigo republike Slovenije, SAZU pa je podprla pisce spremnh besed. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 13 21:33:56 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 13 Mar 2013 21:33:56 +0100 Subject: [SlovLit] = Kulturne_rastline_--_Iz_poljščine_-- _Iz_interne_pošte Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 12. marec 2013 18:39 Zadeva: LK, 18. marec LK FF vabi na 1005. sestanek v ponedeljek, 18. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Mojca Horvat, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija slovenskih narečnih leksemov s pomenskega polja kulturne rastline. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Izšla sta dva nova zvezka zbornika Przekłady Literatur Słowiańskich v uredništvu Bożene Tokarz, vol. 2, del 1 (2011): Formy dialogu międzykulturowego w przekładzie artystycznym (ta je posvečen spominu Rozke Štefanove in štirje članki v njem so slovenistični) in vol. 1, del 3 (2012): Bibliografia przekładów literatur słowiańskich (1990--2006); tudi s cedejko. === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Andjela Trkulja [mailto:andjela.trkulja na um.si] Sent: Wednesday, March 13, 2013 1:27 PM Subject: >>VANEKOVI VEČERI<<: Predstavitev monografije Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika Vabimo vas NA PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE PROF. DR. MARKA JESENŠKA POGLAVJA IZ ZGODOVINE PREKMURSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA in na predavanje prof. dr. Marka Jesenška in akademikinje prof. dr. Zinke Zorko VLOGA IN POMEN PREKMURSKEGA JEZIKA V RAZVOJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA. Predstavitev in predavanje bo povezoval mag. Franc Kuzmič v torek, 19. marca 2013, ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, Zvezna ul. 10. === Od: Čop, Mateja From: Irena Orel [mailto:irena.iris.orel na gmail.com] Od: Marko Jesensek Datum: 10. marec 2013 09:03 Zadeva: Fwd: Miklošičev simpozij Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Občina Ljutomer organizirata mednarodni znanstveni simpozij ob 200-letnici rojsta Franca Miklošiča. Vljudno Vas vabim, da se nam pridružite v Ljutomeru 18., 19. in 20. novembra 2013. Veselim se sodelovanja in Vas lepo pozdravljam. Marko Jesenšek [...] Letos mineva dvesto let od rojstva >>jezikoslovca svetovnega slovesa<< Franca Miklošiča. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, šolal se je v Varaždinu, Mariboru, Gradcu in na Dunaju. V slovansko jezikoslovje je odločilno posegel leta 1844, ko je v Jahrbücher der Literatur objavil >>klasično jezikoslovno recenzijo<< primerjalne slovnice Franza Boppa. Temu je sledilo sto sedeminsedemdeset pionirskih in vrhunskih znanstvenih objav s področja (1) slovničarstva (stara cerkvena slovanščina in slovansko jezikoslovje; npr.: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen v štirih delih, Glagolitisch in Die christliche Terminologie der slavischen Sprachen), (2) slovaropisja (npr.: Radices linguae slovenicae veteris dialecti, Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum emendatum auctum, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen in številne razprave o prevzetih prvinah v slovanskih jezikih in iz slovanskih jezikov /v novo grščino, romunščino, madžarščino/, raziskovanje albanščine, madžarščine, romunščine, turščine in romščine), (3) medievistike (npr. Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragussi, Lex Stephani Dušani, Das recht von Pskov, Chronica Nestoris) in (4) slovenistike (skrb za slovensko pravno terminologijo, oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika in priprava učbenikov za pouk slovenščine v gimnaziji ter skrb za razvoj slovenskega šolstva; npr.: Občni državni zakonik in vladni list za avstrijansko cesarstvo, Slovensko berilo za peti, šesti, sedmi, osmi gimnazialni razred, Šumanova Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni). Ob slavistiki se je zanimal tudi za filozofijo in logiko. Miklošič je bil prvi profesor na dunajski slavistiki, predstojnik stolice za slovansko filologijo in literaturo, dekan dunajske Filozofske fakultete in rektor Univerze na Dunaju. Imel je visok položaj v avstrijskem svetu za pouk, v ministrstvu za pouk in v gosposki zbornici državnega zbora; bil je dvorni svetnik, 28. 4. 1864 pa je bil imenovan v avstrijski viteški stan in je dobil viteški križ Leopoldovega reda. >>Znanstvenemu svetu je Miklošič zapustil ogromno življenjsko delo: 34 knjig, 108 obširnejših razprav, skupno dobrih 21.200 strani znanstvenega besedila, nacionalna biblioteka pa hrani nad 3000 pisem (900 adresantov), naslovljenih nanj iz vseh krajev sveta. Bil je tudi ambiciozen univerzitetni učitelj, daljnoviden kulturni politik in parlamentarec stare Avstrije. /.../ Njegovo humanistično in univerzalistično usmerjeno mišljenje in prizadevanje sta bili rezultat originalne sinteze njegove nacionalne zavesti, ki je upoštevala konkretni zgodovinski in kulturni položaj slovenskega naroda ter mišljenja, zasidranega v evropskih nadnacionalnih izročilih<< (Stanislav Hafner: Fran Miklošič v življenju in delu. Miklošičev zbornik, Maribor 1991, 36-37). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta in Občina Ljutomer sta leto 2013 razglasili za Miklošičevo leto - medijski pokrovitelj Miklošičevega leta je RTV Slovenija, Regionalni center Maribor -, med drugimi dogodki pa organizirata tudi mednarodni simpozij ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča, ki bo potekal 18., 19. in 20. novembra 2013 v Ljutomeru. [...] Red. prof. dr. Marko Jesenšek, vodja simpozija From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Wed Mar 13 08:25:46 2013 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Wed, 13 Mar 2013 07:25:46 +0000 Subject: [SlovLit] = Seminar_za_poučevanje_slovenščine_ v_Rušah Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F09256448860E2EB7@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL in Kulturno društvo člen 7 vabita na usposabljanje za poučevanje slovenščine kot neprvega jezika, ki bo izvedeno v Rušah Udeleženci bodo na 15-urnem izobraževalnem seminarju pridobili osnovno znanje, potrebno za poučevanje slovenščine kot neprvega jezika. Seminar je namenjen profesorjem slovenščine, absolventom in diplomantom slovenistike, ki si želijo pridobiti znanja s področja slovenščine kot neprvega jezika in njenega poučevanja. Seminar bo potekal v petek, 12. aprila, in v soboto, 13. aprila 2013 v prostorih CEZAM, Mariborska c. 31, v Rušah. Program Petek, 12. 4. od 15h do 19h: Osnove poučevanje slovenščine kot neprvega jezika; učenci pri pouku slovenščine in njihovi učitelji Sobota, 13. 4. od 9h do 13h: Načrtovanje pouka slovenščine; izvedba pouka; opazovanje in analiza pouka Sobota, 13. 4. od 14h do 18h: Gradiva za poučevanje slovenščine; dejavnosti pri pouku, didaktične igre Program bo izvedla doc. dr. Nataša Pirih Svetina s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest (30) oz. najkasneje do torka, 2. 4. 2013, na elektronski naslov: n.pirih na ff.uni-lj.si (predmet: prijava na seminar v Mb). Kotizacija za 15-urni izobraževalni seminar znaša 75 EUR. Udeleženci kotizacijo poravnajo po prejemu računa z bančnim nakazilom na račun Filozofske fakultete najkasneje do 8. 4. 2013. Za izstavitev računa potrebujemo ob prijavi naslednje podatke: - ime, priimek, poštni naslov - če je plačnik pravna oseba (šola, druga inštitucija): polno ime, poštni naslov, davčna in matična številka ustanove Seminar bomo izvedli, če se bo nanj prijavilo najmanj 15 udeležencev. Nataša Pirih Svetina, Center za slovenščino From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 15 19:23:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 15 Mar 2013 19:23:36 +0100 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 57/1--2 (2012) -- Pustiti jezik v vasi -- Z zahodne (ne)meje Message-ID: Od: Olga Tratar Datum: 14. marec 2013 23:23 Zadeva: Jezik in slovstvo 57/1--2 (2012) Boža Krakar Vogel, Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v luči nekaterih primerjav Igor Saksida, Z odprtimi očmi zagotovo pridemo na zeleno vejo kritičnega branja Vlado Pirc, Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje med letoma 1997 in 2007 Klemen Lah, Cankarjevo priznanje - s poti Mojca Nidorfer Šiškovič, Videovsebine v šoli in ob tekmovanju iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik Jerca Vogel, Sodobnejši koncept sporazumevalne zmožnosti kot izhodišče za prenovo jezikovnega dela izpita iz slovenščine na splošni maturi Marjana Hodak, Slovenščina na poklicni maturi Mojca Cestnik, Vida Medved Udovič in Tina Žagar Pernar, Nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ob koncu tretjega obdobja osnovne šole - analiza Meta Rešek, Cankarjevo tekmovanje - prej in zdaj Izidora Černigoj, Tekmovanje za Cankarjevo priznanje od drugega do petega razreda osnovne šole Zoran Božič, Boža Krakar Vogel in Milena Mileva Blažić: Sistemska didaktika književnosti v teoriji in praksi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012 Zoltan Jan, Janez Dolenc - častni član Slavističnega društva === From: Pavel Date: 2013/3/15 Subject: [Pavelhaus] 22.3.2013 Pustiti jezik v vasi - Die Sprache im Dorf lassen 22. 3. 2013, 18.30 h Pavelhaus-Pavlova hiša Predstavitev knjige: "Pustiti jezik v vasi" v slovenskem jeziku avtorice Andrea Haberl-Zemljič. Strategija skrivanja in ohranjanja slovenskega jezika >>v petih vaseh na madžarski strani<< v Radgoni okolici v 19. in 20. stoletju. O knjigi bodo govorili: maga dr. Andrea Haberl Zemljič, prof. dr. Anton Vratuša, mag. Susanne Weitlaner, pogovor bo vodil dr. Boris Jesih. Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša Elisabethinergasse 34, 8020 Gradec === Od: Polona Liberšar Datum: 15. marec 2013 12:09 Zadeva: dogajanje v Trstu v organizaciji lektoratov slovenščine padovske in tržaške univerze Pišem vam po dveh intenzivnih dneh, ki smo jih imele slovenistike v severni Italiji. Na lektoratih univerz v severni Italiji pridno nadaljujemo z izvajanjem projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma. Učiteljici z Univerze v Padovi in s tržaške prevaljske fakultete (dr. Karin Marc Bratina) sva projekt združili v sodelovanje z drugimi slovenistikami (Univerze v Vidmu in tržaške Leposlovne fakultete) in kolegi iz Trsta (Založništvo tržaškega tiska in Poljanka Dolhar s Primorskega dnevnika). V sredo dopoldne smo imeli v Tržaški knjigarni v soorganizaciji z Založništvom tržaškega tiska ter obeh zgoraj naštetih lektoratov srečanje Kava s knjigo, kjer je bila gostja prevajalka Jolka Milič. S študenti in drugimi obiskovalce je pokramljala o izzivih prevajanja raznovrstnih besedil, od umetnostnih do podnapisov k filmom, poudarek pa je bil prav na jezikovnem posredovanju med slovenščino in italijanščino. Posebna beseda pa je tekla tudi o poeziji igralke in pesnice Mile Kačič, saj smo podnapise za dokumentarec o njej prevajali v Padovi, njeno poezijo pa je v italijanščino prevedla prav naša gostja. Zatem nam je soavtorica knjige Kako lep je Trst, Poljanka Dolhar, predstavila Trst, katerega ogled nam je preprečilo zelo slabo vreme. Obiskali smo tudi Narodno in študijsko knjižnico, kjer so predvsem študentje od drugod izvedeli veliko novega. Veseli smo bili, da so se nam na tem dopoldanskem delu druženja pridružili tudi kolegi z novogoriške univerze. Popoldne je v Narodnem domu potekala okrogla miza na temo prevajanja filmskih podnapisov. Povezovalki sta bili Laura Sgubin (Univerza v Trstu) in Tanja Strnad iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (z nami je delila izkušnje, ki jih imajo v tržaškem gledališču z >>nadpisi<< v italijanščini med predstavo, ki poteka v slovenščini). Študentje so zelo vneto sodelovali in delili svoje izkušnje ob izvajanju projekta in za povezovalki imeli tudi precej vprašanj na to temo. Druženje smo nadaljevali tudi v četrtek, in sicer smo si ogledali Gorico in obiskali slovenske kulturne ustanove v Italiji. Vodila nas je dr. Matejka Grgič (Slovik), predstavila nam je tudi življenje in delo Stanislava Škrabca, kasneje pa smo o njem zvedeli še nekaj zanimivosti, ko smo obiskali samostan Kostanjevica, kjer je živel in delal. Lepe pozdrave z obeh strani zahodne (ne)meje, Polona Liberšar, učiteljica slovenščine na Univerzi v Padovi From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 15 19:41:27 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 15 Mar 2013 19:41:27 +0100 Subject: [SlovLit] Novi pristopi -- SD Koper Message-ID: Od: Andrej Hočevar Datum: 15. marec 2013 12:27 Zadeva: [Ludlit-mediji] Ludlit-info: Najnovejši Novi pristopi Strokovno ali esejistično - knjige iz zbirke Novi pristopi spodbujajo prehajanja, ne dovoljujejo pa, da bi ob njih ostali hladni ali neopredeljeni. Nova misel vedno ustvarja nove prehode. Predstavljamo nekaj novejših naslovov. Milan Dekleva - Etimologija pozabe (nominacija za Rožančevo nagrado) Milan Dekleva (Ljubljana, 1946) je pesnik, prozaist, dramatik, esejist, glasbenik, prevajalec. Avtor več kot tridesetih knjig različnih žanrov. Za svoje delo je prejel številne nagrade od Prešernove do Rožančeve. Knjigo Etimologija pozabe sestavlja 25 kratkih poetičnih esejev (meditacij) o izbranih besedah - geslih. Od Apokalipse do Žeje. O tistem, kar odločilno oblikuje eksistenco slehernika in sveta. [...] Štefan Vevar - Fenomen Goethe Dr. Štefan Vevar je literarni zgodovinar, publicist ter dobitnik Sovretove nagrade za prevajalstvo. Monografija Fenomen Goethe obravnava literarno ikono Goetheja na poti skoz čas, njegovo vlogo v literarnem življenju 20./21. stoletja in v postmodernem diskurzu. Posebno pozornost posveča Goethejevi estetiki in poetiki. Prevodoslovni del knjige izhaja iz predpostavke, da je literarno prevajanje mogoče kompleksno ovrednotiti. Vevar to utemeljuje z demonstracijo teoretskega in praktičnega modela za evalvacijo literarnega prevoda, in sicer ob odlomkih iz Goethejevih del, prevedenih v slovenščino. Marko Juvan: Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem Dr. Marko Juvan (1960, Ljubljana) je predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter redni profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtor številnih znanstvenih monografij in razprav. V zadnjem času se ukvarja z literarnim diskurzom, medbesedilnostjo, razmerjem med slovensko književnostjo in svetovnim literarnim sistemom, z vlogo kulturnega nacionalizma v obdobju romantike in s prostorsko literarno vedo. Tema knjige Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem je zvečine svetovna literatura kot ideja in kot sistem čeznarodnega obtoka besedil, posebno - kritično - pozornost pa v tem kontekstu posveča pojmu >>prešernovska struktura<<. Čeprav diskurz Juvanove knjige ne zdrsne z akademske ravni, se utegne zavoljo aktualnosti problematike, ki jo obravnava, mestoma dotakniti tudi bralstva, ki ga bolj kot literatura in literarna veda zanimajo kulturnozgodovinsko, politično in ekonomsko dogajanje, ki so - to nam med drugim sporoča ta knjiga - z literaturo, slovensko in svetovno, povezani bolj, kot je morda videti na prvi pogled. Jelka Kernev Štrajn, Delo [...] === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Thu, 14 Mar 2013 23:31:51 +0100 Subject: Dogodka SD Koper V organizaciji neutrudne Jasne Čebron je Slavistično društvo Koper 27. februarja 2013 v koprski knjigarni Libris kot spremljevalni dogodek festivala Fabula priredilo literarno branje iz knjige Marjana Tomšiča: Uroki polne lune (2013), na gregorjevo pa marčevski večer v nizu Pogovori o branju v koprskem gledališču s pesnikom Bertom Pribcem. Več v člankih Maje Pertič Gombač v Primorskih novicah: http://www.primorske.si/Kultura/Brez-socutja-in-ljubezni-ni-prihodnosti.aspx http://www.primorske.si/Kultura/Pesem-pride-ko-se-ti-zdi-da-je--dusa-prazna.aspx Pomladni pozdrav iz Kopra Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 15 19:55:57 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 15 Mar 2013 19:55:57 +0100 Subject: [SlovLit] Onstran Karavank Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 15. marec 2013 18:53 Zadeva: čezmejno sredi hladnega marca [...] Zgolj na spletnih straneh celovške ORF pa lahko v zadnjih dneh - ko so se dogodili tektonski premiki v kitajskem, vatikanskem, slovenskem in koroškem vodstvu - zasledimo za položaj Slovencev v Italiji nekaj pomembnih premikov. V Trstu je bila te dni prvič v zgodovini seja tržaškega pokrajinskega sveta v italijanskem in slovenskemu jeziku, saj so prvič simultano prevajali potek seje. Novinarji >>Primorskega dnevnika<< so pisali predsednikoma RS Pahorju in R. Italije Napolitanu in ju opozorili, da zaradi varčevalnih rezov in velikih zamud pri izplačevanju prispevkov italijanske države dnevniku resno grozi ukinitev. Najnovejša vest iz Rima pa sporoča, da so na finančnem ministrstvu podpisali odlok, s katerim so na podlagi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji le odobrili izplačilo 8,2 milijona evrov deželi Furlaniji-Julijski krajini. [...] V soboto, 16. 3. 2013 ob 12.30 bodo na Avstrijski stojnici D213/E210 v Hali 4 Mednarodnega knjižnega sejma v Leipzigu celovške založbe Drava, Mohorjeva in Wieser predstavile skupni projekt: >>Slowenische Bibliothek - Slovenska biblioteka<< s prevodom petih slovenskih prozaistov in prozaistk iz 20. stoletja; izdajatelj je priznani prevajalec Erwin Köstler. Gre za knjige: Zofka Kveder, Ihr Leben (Njeno življenje), prevedla Daniela Kocmut, Ivan Pregelj, Plebanus Ioannes - Thabiti kumi, prevedel Johann Strutz, Vladimir Bartol, Zwischen Idylle und Grauen (Med idilo in grozo), prevedel Erwin Köstler, Vitomil Zupan, Reise ans Ende des Frühlings (Potovanje na konec pomladi), prevedel Aleksander Studen-Kirchner ter Marjan Rožanc, Liebe (Ljubezen), prevedla Metka Wakounig. [...] V nedeljo, 17. 3. 2013 med 10. in 11. uro bo na celovškem Radiu Agora (105,5 mHz) v 29. oddaji >>Literarni razgledi<< urednica in moderatorka Jerneja Jezernik pod naslovom >>Še vedno (prevajalski) vihar<< klepetala s prevajalcem sodobne nemške literature in vodjo Nemške knjižnice v Ljubljani Branetom Čopom. Ponovitev oddaje bo 24. marca ob isti uri in na istih radijskih valovih. Tako kot velja za pretekle Jernejine pogovore, je/bo tudi ta oddaja dostopna na svetovnem spletu, in sicer na http://cba.fro.at/series/1313. [...] V torek, 19. 3. 2013 ob 18.00 vabijo v Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (Seilerstätte 2) na predstavitev knjige "Slovenski lingvistični atlas 1 : Človek - telo, bolezni, družina<< avtorjev Jožice Škofic, Januške Gostenčnik, Mojce Horvat, Tjaše Jakop, Karmen Kenda-Jež, Vlada Nartnika, Vere Smole, Mateja Šeklija, Danile Zuljan Kumar, Petre Kostelec in Urške Petek. Karte predstavljajo leksično in besedotvorno bogastvo slovenskih narečij in njihovo premišljeno jezikoslovno interpretacijo, omogočajo pa tudi primerjalno analizo slovenskega narečnega besedja in njegove tvorjenosti, izvora in nekaterih glasoslovnih razvojev tako znotraj nacionalnega oz. jezikovnega prostora kot tudi v primerjavi z drugimi jeziki. Po pozdravu direktorja SZI na Dunaju doc. dr. Vincenca Rajšpa bo atlas predstavila njegova urednica doc. dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Janez Stergar Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 18 12:52:43 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 18 Mar 2013 12:52:43 +0100 Subject: [SlovLit] = Humoristični_roman_--_Slovenski_RAI_-- _200_let_Njegoša Message-ID: http://lordwales.blog.siol.net/2013/03/16/aprilske-misli-slovenski-humoristicni-roman-ne-zbirke-humoresk/ -- slovenski humoristični roman, izpod peresa Tomaža Švaglja, tule na priporočilo Urške Skalicky. === Od: Repinc Martina Datum: 17. marec 2013 16:52 Zadeva: Iz ts-ja Zivio Miran, kako kaj? Ker mi tako pridno posredujes veliko info o slo-svetu (maticno/cezmejno/brezmejno), bi te prosila, ce lahko ob tvojem naslednjem posiljanju razsiris vest, da imamo Slovenski programi na RAI-Dezelni Sedez za Furlanijo Julijsko krajino svojo spletno stran (http://www.sedezfjk.rai.it), kjer je dobiti informacije o nasih tv in radijskih sporedih, od 7. zjutraj (ob nedeljah in praznikih od 8.) do 19.30 pa je nas Radio Trst A tudi mogoce poslusati v zivo s povezavo iz domace strani (streaming radio).V podcastu se da pogledati tudi Slovenski tv dnevnik, ki je sicer na sporedu vsak dan ob 20.30 na RAI3/bis (kanal 103). Nekaj 'zastavic' na straneh je se vedno v italijanscini, ker nam tehnicno urejajo stvari v Rimu, kjer pa nimajo prav veliko 'jezikovnega' posluha ... ampak: boljse nekaj kot nic! [...], lp! Martina Repinc Odgovorna urednica oddaj v slovenskem jeziku / Responsabile Programmi in Lingua slovena === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 18. marec 2013 10:53 Zadeva: 200-letnica rojstva P. P. Njegoša, vabilo Vabljeni na počastitev 200-letnice rojstva črnogorskega, srbskega in južnoslovanskega pesnika Petra II. Petrovića Njegoša (1813-1851). V četrtek, 21. 3. 2013, in v petek, 22. 3. 2013, bodo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Modra soba v 5. nadstropju) potekala predavanja o Njegoševem življenju in delu, in sicer: V četrtek, 21. 3. 2013, ob 10.00, bosta po slavnostni otvoritvi simpozija o literarnem delu Petra II. Petrovića Njegoša najprej spregovorili profesorici z Oddelka za slavistiko, Đurđa Strsoglavec in Namita Subiotto, nato pa bo imela predavanje gostja iz Črne gore, profesorica s Filozofske fakultete Univerze v Nikšiću Tatjana Bečanović. Ob 12.00 bo pred Modro sobo otvoritev razstave Njegoševih literarnih del in različnih besedil o njem, ki jih bo predstavila ga. Alenka Sollner Perdih, vodja savistične in slovenistične knjižnice. V petek, 22. 3. 2013, ob 10.00, bo o jeziku v Njegoševih delih predavala gostja iz Črne gore, profesorica s Filozofske fakultete Univerze v Nikšiću Rajka Glušica, o prevodih Njegoševih literarnih del v slovenščino pa bo spregovoril profesor Vladimir Osolnik. Predavanja sta pripravili študijski smeri Južnoslovanski študiji z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in študijska smer Črnogorski jezik in južnoslovanske književnosti s Filozofske fakultete Univerze v Nikšiću. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 19 08:42:24 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 19 Mar 2013 08:42:24 +0100 Subject: [SlovLit] Zunanje_preverjanje_pri_slovenščini Message-ID: Od: Boza Krakar Datum: 18. marec 2013 18:12 Zadeva: zunanje preverjanje V petek, 22. 3. 2013 ob 16h Slavistično društvo Slovenije prireja posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki bo v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Povod zanj je izid tematske številke revije Jezik in slovstvo, ki prinaša prispevke o frontalnem in tekmovalnem preverjanju znanja (NPZ, splošna in poklicna matura, Cankarjevo priznanje, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, testiranje iz znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika). Program posveta: - Boža Krakar Vogel: Predstavitev tematske številke revije JIS - Djurdja Strsoglavec: Predstavitev revije Jezik in slovstvo v celoti - Prispevki uvodničarjev, piscev prispevkov v tematski številki: Igor Saksida, Vlado Pirc, Mojca Nidorfer Šiškovič, Jerica Vogel, Marjana Hodak, Vida Medved Udovič/Mojca Cestnik/Tina Žagar Pernar, Meta Rešek, Izidora Černigoj, Zoran Božič, Mojca Poznanovič Jezeršek, Ina Ferbežar. - Razprava: odprta vprašanja: kako spremeniti maturo, predlogi za tekmovanja, problemi ob NPZ - predlogi komisijam in uredništvu JIS. Zaradi aktualnosti tematike vas prisrčno vabimo, da se posveta udeležite. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 21 14:05:22 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 21 Mar 2013 14:05:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Globalna_literarna_teorija_--_Digitalna_ knjižnica_in_slovar_--_Portal_Biblos Message-ID: http://www.routledge.com/books/details/9780415783026/ -- Richard Lane (ur.): Global Literary Theory: An Anthology. Routledge. 944 str. 30 $. Poglavja: 1. Formalism, Structuralism, 2. Deconstruction & Poststructuralism, 3. Media, Culture & Postmodernism, 4. Psychoanalysis & Its Critics, 5. Marxism, Critical Theory & New Historicism, 6. Race & Ethnicity, 7. Postcolonial Studies, 8. Gender & Queer Theory, 9. Feminism, 10. New Textualities, 11. Globalization & Global Studies === Od: Lingvistični krožek Datum: 19. marec 2013 10:10 Zadeva: LK, 25. marec LK FF vabi na 1006. sestanek v ponedeljek, 25. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc dr. Tomaž Erjavec, Odsek za tehnologije znanja, Institut Jožef Stefan. Tema predavanja: Jezikoslovni viri starejšega slovenskega jezika IMP: digitalna knjižnica, korpus, slovar. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: biblos Datum: 21. marec 2013 09:45 Zadeva: Izjava za javnost ob zagonu portala Biblos Včeraj je s testnim delovanjem začel prvi slovenski spletni distribucijski portal za elektronske knjige BIBLOS. V testnem obdobju, ki bo trajalo do 30. junija 2013, je z delovanjem pričela spletna knjižnica BIBLOS-LIB, v kateri sodeluje deset slovenskih splošnih knjižnic. Za Biblos skrbi neprofitni zavod Študentska založba. BIBLOS je spletni distribucijski portal za elektronske knjige, razdeljen na dva dela: spletno knjigarno z e-knjigami BIBLOS in spletno knjižnico e-knjig BIBLOS-LIB, oba pa sta prvenstveno namenjena trženju e-knjig slovenskih založb v slovenščini. Projekt smo sedaj pripeljali do točke, ko lahko spletno knjižnico BIBLOS-LIB (kompleksnejši del projekta) predstavimo širši javnosti ter ga hkrati ponudimo uporabnikom izbranih knjižnic v testno uporabo, preden poleti (predvidoma konec junija 2013) s polnim delovanjem pričneta tako spletna knjigarna kot spletna knjižnica. Nakup e-knjig bo torej možen šele poleti! V testnem obdobju, ki bo trajalo od 20.3. do 30.6.2013 je svoje sodelovanje potrdilo deset slovenskih splošnih knjižnic, ki po velikosti segajo od manjših lokalnih pa vse do največjih slovenskih knjižnic: Mestna knjižnica Ljubljana, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica dr. Tonta Pretnarja Tržič, Knjižnica A.T. Linharta Radovljica, Občinska knjižnica Jesenice, Knjižnica Domžale, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Goriška knjižnica Franceta Bevka. Člani omenjenih knjižnic bodo v testnem obdobju lahko preizkusili delovanje sistema oddaljene izposoje elektronskih knjig, pri čemer bodo lahko knjige prenesli na svoje mobilne naprave, za uporabnike, ki tovrstnih naprav ne premorejo, pa bodo knjižnice poskrbele z bralniki s tehnologijo e-ink, posebej prilagojenimi za delovanje v sistemu BIBLOS. Pri vzpostavitvi sistema smo zelo uspešno sodelovali tudi z Inštitutom informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM), lastnikom spletnega bibliografskega sistema COBISS, plod sodelovanja pa je uspešna sinhronizacija bibliografskih in uporabniških podatkov sistemov COBISS in BIBLOS - to pa uporabo in iskanje za končnega uporabnika/bralca še olajša, saj se lahko prijavi v sistem z uporabniškimi podatki, ki jih že uporablja za knjižnične storitve! Kako BIBLOS deluje? Za vse uporabnike (bralce, knjižičarje in založnike) smo razvili spletni portal s sodobnimi, privlačnimi in razumljivimi vmesniki. Končni uporabniki oziroma bralci za izposojo knjig potrebujejo - veljavno članstvo ene od knjižnic, ki je včlanjena v BIBLOS ter COBISS geslo za dostop do Moje knjižnice (tega dobijo v svoji knjižnici); - uporabniško ime in geslo podjetja ADOBE (ADOBE ID), s katero poskrbimo za gladek in varen prenos e-knjig na izbrano napravo ter - napravo, ki omogoča branje e-knjig (zaenkrat so to mobilne naprave z operacijskim sistemom iOS (iPad, iPod, iPhone) in naprave z operacijskim sistemom Android (e-ink bralniki, pametni mobilni telefoni, tablični računalniki). Za dostopanje do sistema BIBLOS (torej za izposojo in nakup e-knjig) ter za branje izbranih gradiv smo razvili tudi mobilno aplikacijo za Android (že na voljo v Google Play trgovini) in iOS (kmalu na voljo v App Store). Uporabnik v aplikacijo vnese svoj ADOBE ID, prenese knjigo, ki jo želi prebrati, nato pa do knjige lahko dostopa z največ petih naprav. Knjige bodo na voljo v standardnem založniškem format EPUB (ali redkeje v formatu PDF) ter zaščitene z zaščito proti nedovoljenemu razmnoževanju (DRM) podjetja ADOBE, ki zagotavlja varen in hiter prenos e-knjig v standardnem formatu EPUB ali PDF na eno od naprav uporabnikov (bralniki, mobilni telefoni, tablični računalniki) preko brezžične internetne povezave kar iz domačega naslonjača. E-knjige v e-knjigarni Biblos, ki začne delovati poleti, bodo prav tako zaščitene z Adobe DRM zaščito, tiste, katerih cena bo nižja od 5 EURO, pa z vodnim žigom. Katere knjige bodo na voljo? Že v testnem obdobju si želimo k sodelovanju pritegniti čim večje število slovenskih založniških hiš in na ta način bralcem in kasnejšim kupcem ponuditi karseda širok in privlačen nabor vsebin. Svoje sodelovanje so že potrdile različne slovenske založbe - od največjih pa do malo manjših, navajamo nekaj primerov: Mladinska knjiga, Obzorja, ZRC SAZU, UMCO, Eno, Studia Humanitatis, Totaliteta (Vale Novak), Uradni list, Goga, Kmečki glas ...) ter avtorji - posebej nas veseli prisotnost dveh izmed najbolj priljubljenih mladinskih in otroških avtorjev, Primoža Suhodolčana in Slavka Pregla, verjamemo pa, da je projekt zanimiv za prav vse slovenske založnike in v prihodnosti verjamemo v plodno sodelovanje z vsemi - ponujamo pa tudi zanimive pakete za samozaložnike, ki jim bo izdaja e-knjige zagotovo predstavljala bistveno nižji strošek kot pa tisk. Tako bo ob lansiranju sistema v polni funkcionalnosti tako v e-knjigarni kot e-knjižnici junija letos na voljo že okoli 1.000 e-naslovov. [...] Če ste član ene od desetih testnih knjižnic, pa lahko sistem kot končni uporabnik preizkusite tudi sami - od 20.3. naprej. V sistem se enostavno vpišete s številko in geslom svoje članske izkaznice in si izposodite knjigo ali preverite trenutno ponudbo in izgled portala. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 21 14:13:58 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 21 Mar 2013 14:13:58 +0100 Subject: [SlovLit] Korpusi -- Neznani stari rokopisi -- Prevajalski festival Message-ID: From: Iztok Kosem Date: Wed, 20 Mar 2013 19:59:59 +0000 Subject: delavnica o rabi novih korpusov slovenščine Zavod Trojina organizira v četrtek, 4. aprila 2013, delavnico o rabi novih korpusov slovenščine. Več informacij najdete na spletni strani http://www.trojina.si/vsebine/16/Delavnice?b=121. Lep pozdrav Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === From: "Luka Vidmar" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 19 Mar 2013 09:16:30 +0100 Subject: Neznani rokopisi starejšega slovenskega slovstva Arhiv Republike Slovenije vabi na predavanje Neznani rokopisi starejšega slovenskega slovstva: Motivi, metode in perspektive raziskave, ki bo v četrtek, 21. marca 2013, ob 13.00, v prostorih arhiva na Zvezdarski 1 v Ljubljani. Predaval bo doc. dr. Matija Ogrin. Zgodovina slovenskega slovstva, za njo pa tudi kulturna zgodovina, je spregledala mnoge rokopise v slovenskem jeziku, ki so ostali do danes skoraj ali povsem neznani. M. Ogrin, zaposlen na ZRC SAZU , že več let raziskuje po krivici prezrta besedila iz baročne in razsvetljenske dobe in jih želi čim bolj učinkovito posredovati zainteresirani javnosti. V ta namen je nastal spletni portal ?NRSS?, kjer so objavljeni opisi prvih 100 rokopisov, večina je predstavljena tudi z digitalnim faksimilom. Motive, metode in perspektive tega projekta bo predavatelj ponazoril ob izbranih rokopisih Arhiva Republike Slovenije. [Objavljeno žal prepozno, po moji krivdi -- mh.] === From: "Živa Čebulj" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 20 Mar 2013 21:19:52 +0100 Subject: Fragment, drugič V soboto, 16. marca, se je v Tinqueuxu pri Reimsu v Franciji, v sklopu prireditve Le Printemps des po?tes odprl univerzitetni slovensko-francoski prevajalski festival Fragment. Petnajst študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in pariškega INALCO-ja pod vodstvom dr. Nadje Dobnik sodeluje pri prevajanju dveh del francoskih avtorjev, Fabienne Swiatly in Andreia Makina, ki bosta izšli v knjižni obliki. Intenzivno enotedensko prevajanje je namenjeno raziskovanju maternega in tujega jezika, pridobivanju izkušenj in aktivni lingvistično-literarni debati. V bogatem festivalskem programu, ki spremlja delavnico, se bodo predstavili ustvarjalci Frédéric Forte, Sébastien Smirou, Philippe Le Goff in Fabienne Swiatly, ki bo aktivno sodelovala z mladimi prevajalci. Festival pripravljajo Mateja Bizjak Petit, direktorica Kulturno umetniške ustanove Centre de Créations pour l'Enfance (v sklopu katerega deluje Maison de la poésie de Tinqueux in njena Hiša slovenske poezije v Franciji), dr. Nadja Dobnik, mentorica prevajanja in direktorica Književnega društva Hiša poezije, ter študentki na praksi, Nina Medved in Nika Jurov. Festival poteka že drugo leto in traja do sobote, 23. marca. Pred nekaj dnevi sta se ravno tako v sklopu Le Printemps des poetes v Hiši slovenske poezije v Francji predstavila tudi Tomaž Šalamun in Barbara Pogačnik. Lep pozdrav iz Tinqueux-ja, Mateja Bizjak Petit From miranhladnik1 na gmail.com Sat Mar 23 08:23:04 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 23 Mar 2013 08:23:04 +0100 Subject: [SlovLit] OA -- Nove knjige na FF -- Lirikonfest Message-ID: http://iloveopenaccess.org/arguments-for-open-access/ -- še ena peticija v podpis za prost dostop do znanstvenih publikacij. === Od: knjigarna Datum: 21. marec 2013 15:38 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu [...] Matevž Rudolf, Ko beseda podobo najde. Slovenska literatura in film v teoriji in praksi (1984-2012) (Umco, 2013); Cena: 28,90 eur. [...] Pred časom sta izšla prenovljena učbenik in delovni zvezek za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika: Andreja Markovič, ...[et al.] Slovenska beseda v živo 1A; za vse pa je sedaj na voljo tudi slikovno učno gradivo: Mihaela Knez, ...[et al.], Slika jezika (oboje Znanstvena založba FF, CSDTJ, 2012 in 2013). === From: "UVKF | Velenika | Lirikonfest" To: slovlit na ijs.si Date: Sat, 23 Mar 2013 01:51:14 +0100 Subject: Odprtih šest Lirikonfestovih književnih razpisov-pozivov Velenjske knjižne fundacije Med 21. marcem in 23. aprilom odprtih šest književnih razpisov Velenjske knjižne fundacije in 12. mednarodnega Lirikonfesta Velenje (2013): 1. zbiranje predlogov za jubilejno 10. mednarodno Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur (01 JV MPN ASKJ-SK 2013); 2. zbiranje predlogov za 8. slovensko literarno nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunski 10-letni pesniški opus (02 JV APS ČNV 2013); 3. razpis za 7. lirikonov zlat - rezidenčno priznanje za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st., obj. v Rp. Lirikon21 (03 JR LZ 2013); 4. zbiranje predlogov za 21-dnevna ustvarjalna bivanja tujih književnih prevajalcev novejše slovenske umetniške literature na mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju (04 JR MKPRV 2013); 5. vabilo k objavi izvirne in prevodne poezije XXI. st. v 9. letniku mednarodne Rp. Lirikon21 (05 JV RPL21 2013); 6. razpis za 4. lirikonfestov zlat - festivalno priznanje za najtehtnejši esej na temo Lirikonfestovega književnega omizja 2013 (06 JR LFZ 2013); Razpisi, pozivi in vabila na www.lirikonfest.si - http://www.lirikonfest.si/slo/a_dogodki_02.php?id=74&key=1 Ustanova Velenjska knjižna fundacija 12. mednarodni Lirikonfest Velenje (2013) From matjaz.zaplotnik na siol.net Sun Mar 24 20:30:27 2013 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Sun, 24 Mar 2013 20:30:27 +0100 Subject: [SlovLit] Zunanje preverjanje je odprt sistem -- Slavistika na YouTubu Message-ID: <514F5453.14837.204A0A46@matjaz.zaplotnik.siol.net> Poročilo o petkovem slovenističnem posvetu o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine je objavljeno na spletni strani Slavističnega društva Slovenije: http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html Boža Krakar Vogel ===== Videoposnetki s Slovenskega slavističnega kongresa 2012 v Kopru: Kongres 2012, četrtek, Gledališče Koper, uvodni del: protokolarni govori: http://www.youtube.com/watch?v=SuS1FrhqCq8 Kongres 2012, četrtek, 1. del: Boris Paternu, Vesna Mikolič (plenarni predavanji): http://www.youtube.com/watch?v=TmDmFIq8b04 Kongres 2012, četrtek, 2. del: Krištof Jacek Kozak, Marjan Tomšič (plenarni predavanji), nato sekcija o Bertu Pribcu: http://www.youtube.com/watch?v=NwMfsDVAjgU Kongres 2012, četrtek, 3. del - sekcija o Bertu Pribcu in okrogla miza Avtor, prevajalec in lektor (povezuje Niko Jež): http://www.youtube.com/watch?v=wxVZ0mqDGcc Kongres 2012, četrtek, 4. del - Okrogla miza Avtor, prevajalec in lektor (povezuje Niko Jež): http://www.youtube.com/watch?v=lhCgPcd6pnM Kongres 2012, petek, 1. del - Občni zbor Slavističnega društva Slovenije 2012: http://www.youtube.com/watch?v=Aae41gO1WUg Kongres 2012, petek, 2. del - Slovenski jezik v stiku (predseduje Vesna Mikolič): http://www.youtube.com/watch?v=y75sVKTjzak Kongres 2012, petek, 3. del - Sonja Ž. Nemec, Zoran Božič, literarni delavnici dobre šolske prakse: http://www.youtube.com/watch?v=Zn0epLYkxYc Kongres 2012, petek, 4. del - Zaključek Božičeve literarne delavnice, slavnostna večerja z glasbo: Vruja, Rudi Bučar, Igor Mikolič http://www.youtube.com/watch?v=TpQE40gviJg Veliko posnetkov s preteklih dogodkov Slavističnega društva Slovenije je zbranih na povezavi http://www.youtube.com/user/MZaplotnik/videos Matjaž Zaplotnik From miranhladnik1 na gmail.com Mon Mar 25 12:51:05 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 25 Mar 2013 12:51:05 +0100 Subject: [SlovLit] Iz Gradca -- Biblioterapija Message-ID: From: tjasa alic To: SLOVLIT Date: Sun, 24 Mar 2013 13:27:12 -0700 (PDT) Subject: Gostovanje prof. dr. Marka Stabeja v Gradcu V petek, 22. marca 2013, smo na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu gostili prof. dr. Marka Stabeja z ljubljanske slovenistike. Aktualni temi z izzivalnim naslovom Slovenska jezikovna politika med Scilo enojezičnosti in Karibdo večjezičnosti so z zanimanjem prisluhnili študenti, lektorice, profesorji in drugi gostje. Predavatelj nam je ob pogledu v preteklost in sedanjost podal kar precej zanimivih misli o rabi slovenščine, ki bi jo nekateri radi pregoreče zaščitili pred tujimi vplivi, drugi pa jo prelahkotno opuščajo in se zatekajo k tujejezičnemu sporazumevanju. Ustrezna pot jezikovne politike in vsakega govorca slovenščine je verjetno bolj ali manj sredinska. Vsekakor za slovenščino v Gradcu nismo zaskrbljeni, drugačna pa je situacija na Koroškem. Na koncu smo se, vsak s svojimi mislimi o tej nikoli dorečeni problematiki, o kateri bomo s študenti prav gotovo še govorili, poslovili. Veseli in počaščeni smo, da smo prof. Stabeja lahko gostili v Gradcu, zato se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za obisk in predavanje. Upamo, da se kmalu spet srečamo! Lep pozdrav iz Gradca, Kasilda Bedenk in Tjaša Alič === Od: Konrad Zadravec Datum: 25. marec 2013 12:32 Zadeva: Seminar Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije vabi na seminar z naslovom IZZIVI BIBLIOTERAPIJE V SODOBNI DRUŽBI v soboto, 11. maja 2013 na Osnovni šoli Rodica, Kettejeva 13, Domžale. Tema: biblioterapija, pomoč s knjigami, zdravljenje in preventiva s pomočjo knjig. Ciljna publika: knjižničarji, učitelji, psihologi, pedagogi, vzgojitelji, strokovni delavci v svetovalnih centrih ter drugi strokovnjaki in praktiki, ki se ukvarjajo z vzgojo in/ali pomočjo otrokom in/ali mladostnikom ter druga zainteresirana strokovna in laična javnost. Programski vodja seminarja: Sabina Burkeljca, prof. slov. in univ. dipl. bibl. Kotizacija za udeležence: člani ZBDS 40 EURO, ostali 56 EURO. Kotizacija vključuje predavanja po programu, prigrizke med odmori in potrdilo o udeležbi na strokovnem dogodku. Prijava na dogodek: spletna stran ZBDS: http://www.zbds-zveza.si/?q=node/208 Veselimo se našega srečanja ob temi, ki je še kako aktualna in vse bolj pomembna v knjižničarskem, šolskem, svetovalnem in drugih okoljih, ki se ukvarjajo s pomočjo, svetovanjem ipd. otrokom in odraslim. 8.45 do 9.15 Registracija udeležencev 9.30 do 10.00 Uvodni govori, pozdravi: Sabina Burkeljca, programski vodja seminarja, mag. Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 10.00 do 11.00 Uvodno predavanje: mag. Marijan Špoljar, Mestna knjižnica Ljubljana BIBLIOTERAPIJA IN SAMOPOMOČ KOT DEL POPULARNE KULTURE (predavanje in delavnica) 11.00 do 12.00 Sabina Burkeljca, Osnovna šola Rodica BI(VA)TI: KNJIGA IN JAZ V PROCESU SPREMINJANJA IN RASTI (predavanje in delavnica) 12.30 do 13.30 mag. Tjaša Obal, Banka Slovenije BIBLIOTERAPIJA IN KOMPETENCE BIBLIOTEKARJA ZANJO (predavanje) 13.30 do 14.30 Liljana Klemenčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj PRAVLJIČNE MEGLICE ZA VEČ BRALSKE RESNICE ALI PRIPOVEDOVANJE PRAVLJIC JE ZDRAVILNO (delavnica) 15.00 do 16.00 dr. Klemen Lah, Waldorfska šola Ljubljana SAMI ODLOČAMO, KOLIKO BOLI: prebolevanje izgube v romanu Konje krast 16.00 do 16.20 Zaključek, evalvacija in strnitev seminarja Za vprašanja smo vam na voljo na elektronskem naslovu: sabina.burkeljca na guest.arnes.si From miranhladnik1 na gmail.com Tue Mar 26 09:07:16 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 26 Mar 2013 09:07:16 +0100 Subject: [SlovLit] = Gradec_--_Njegoš_--_Orodja_za_kritič ne_izdaje_o_znanstvenem_objavljanju Message-ID: V torek, 2. 4. 2013 ob 18.00 bo v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa (Ljubljana, Cankarjeva 1/IV.) predavanje profesorja graške univerze dr. Ludvika Karničarja Gradec in njegov pomen za Slovence v 19. stoletju. === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 25. marec 2013 19:54 Zadeva: POROČILO O NJEGOŠEVEM SIMPOZIJU V počastitev 200-letnice rojstva črnogorskega, srbskega in južnoslovanskega pesnika Petra II. Petrovića Njegoša (1813-1851) je bil v četrtek in petek, 21. In 22. marca 2013, na naši fakulteti Mednarodni simpozij o njegovem življenju in literarnem delu. V četrtek po slavnostni otvoritvi, na kateri so spregovorili predstojnik oddelka za slavistiko Niko Jež, dekan filozofske fakultete Andrej Černe, vodja enote južnoslovanski študiji Djurdja Strsoglavec in namestnica veleposlaništva Črne Gore v Sloveniji Milica Djuričković, so o literarnem delu Petra II. Petrovića Njegoša spregovorile profesorica z oddelka za slavistiko Namita Subiotto, prevajalka Luče mikrokozma v slovenščino, ter gostja s črnogorske univerze v Nikšiću Tatjana Bečanović. Ob 12. uri je sledila otvoritev razstave Njegoševih knjižnih del in različnih besedil o Njegošu: v avli pred Modro sobo jih je predstavila Anka Sollner Perdih, vodja slavistične knjižnice. V petek je o umetniškem jezikovnem izrazu v njegoševih literarnih delih predavala gostja Rajka Glušica; o Njegoševih stikih s Slovenijo in Slovenci ter raziskavah Njegoševe bogate literarne zapuščine pa je spregovoril Vladimir Osolnik. Predavanja sta pripravila enota za južnoslovanske študije oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Studijski program za crnogorski jezik i južnoslovenske književnosti črnogorske univerze v Nikšiću. Bila so lepo obiskana in po njih se je razvila zanimiva razprava, ki je dopolnila vednost o življenju in delu velikega črnogorskega in srbskega pesnika, najpogosteje natiskovanega, prevajanega, tolmačenega, analiziranega in častno omenjanega sinu južnoslovanskega neba. === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-March/010810.html -- delavnica z naslovom Digitalna orodja za tiskane kritične izdaje, Vercelli (I), 13.--14. junij 2013. Nič stroškov, samo pot in bivanje! http://utpjournals.metapress.com/content/x6u603441807/ -- Journal of Scholarly Publishing 44/3 (2013): članki o zgodovini recenziranja znanstvenih objav, o citatnih stilih in wikijih. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 27 14:38:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Mar 2013 14:38:19 +0100 Subject: [SlovLit] = Njegoš_--_X-like_--_Woolfova Message-ID: Od: Aleksandra Kocmut Datum: 26. marec 2013 15:20 Zadeva: Gorski venec Pozdravljeni, prosim za pomoč. Ali je pravilno, da je Gorski venec srbska epska pesnitev? (Ali je črnogorska?) Najlepša hvala, Aleksandra Kocmut === Od: Simon Krek Datum: 27. marec 2013 09:28 Zadeva: [SDJT-L] X-like O projektu X-like na RTV Slo: http://tvslo.si/predvajaj/na-poti-k-racunalniskemu-poliglotu/ava2.162237390/ in v "tiskanih" medijih: http://www.mojmikro.si/news/v_ljubljani_srecanje_partnerjev_projekta_xlike http://www.siol.net/novice/tehnologija/telekomunikacije/2013/03/evropski_projekt_xlike.aspx http://www.finance.si/8336958/Na-IJS-razvijajo-nove-medijske-modele-tudi-za-Bloomberg/rss-najdi http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/srecanje-xlike-tokrat-s-poudarkom-na-samodejnem-zaznavanju-napovedanih-dogodkov http://sta.si/vest.php?id=1869082 LP Simon === Od: Gasper Troha Datum: 27. marec 2013 14:08 Zadeva: Literarni večer o Virginiji Woolf Sreda, 3. 4. 2013, ob 19.00, Trubarjeva hiša literature: Virginia Woolf - velika dama modernističnega romana Breda Biščak in Jana Unuk, moderira: Gašper Troha. Virginia Woolf (1882-1941) je bila ena največjih pisateljic 20. stoletja, ob tem pa tudi literarna kritičarka, esejistka, goreča borka za pravice žensk, z možem Leonardom Woolfom pa sta na svojem domu sprejemala intelektualno elito tedanje Velike Britanije in Združenih držav. V zadnjih dveh letih smo v slovenščini dobili prevode njenih esejev, kratke proze, letos pa še izbor iz dnevnikov pod naslovom Trenutki videnja ter prevod njenega zadnjega romana Med dejanji. Pri teh projektih sta sodelovali prevajalki Jana Unuk in Breda Biščak, izredni poznavalki dela in življenja Virginie Woolf, ki bosta v pogovoru razkrili manj znane plati njenega življenja in opusa. Kaj nam prinašajo novi prevodi? Kako so nastajali osrednji romani Virginie Woolf? Kako jo beremo danes? To so le nekatera vprašanja, ki jih bo izpostavil večer v Trubarjevi hiši literature. >>In vedno se spomnim misli, da si, kadar si najbolj na dnu, najbliže pravemu vpogledu. Rekla bi, da 9 od desetih ljudi morebiti v enem letu nikoli ne doživi dneva takšne sreče, kot jih jaz skoraj nenehoma; zdaj sem se jaz znašla v njihovi koži.<< Virginia Woolf, Trenutki videnja Dogodek organizirata založba Arsem in Študentska založba. Gašper Troha From miranhladnik1 na gmail.com Wed Mar 27 16:55:22 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 27 Mar 2013 16:55:22 +0100 Subject: [SlovLit] = Južni_Slovani_in_nemškojezična_kul tura Message-ID: Od: Čop, Mateja From: Nidorfer-Šiškovič, Mojca From: Slawistyka ŁódĽ [mailto:slowianie.poludniowi na gmail.com] Sent: Tuesday, March 26, 2013 9:59 AM Subject: Vabilo na konferenco Južni Slovani in nemškojezična kultura Spoštovani, v imenu organizatorjev -- Oddelka za južno slavistiko in Oddelka za germanistiko Univerze v Lodžu ter Slawische Seminar an der Eberhard Karls Universität Tübingen --vas vabim na mednarodno znanstveno konferenco Južni Slovani in nemškojezična kultura. Konferenca bo potekala od 16. 5. do 17. 5. 2014 v Lodžu. [...] Z lepimi pozdravi, Katarzyna Bednarska tajnica konference Struktura sodobnega sveta se je korenito spremenila. Naval priseljencev je v zadnjem stoletju popolnoma spremenil ne le videz in značaj evropskih dežel, pač pa je tudi pomembno vplival na kulturo zahodne Evrope. Preseljevanje v nemško govoreče dežele v 20. in 21. stoletju so povzročile ne le ekonomske, temveč tudi zgodovinke razmere. Čas ob koncu 20. stoletja je prinesel dramatične dogodke, med katere nesporno sodi vojna v Jugoslaviji, na podlagi katere so pozneje nastale nove evropske države, kar je povzročilo krizo ideje o večkulturnosti v okviru ene države. Ti dogodki so še podkrepili migracijska gibanja med Južnimi Slovani ter neposredno ali posredno vplivali na družbeno, politično, etnično in kulturno strukturo sodobnih nemško govorečih dežel. Prevladuje mnenje, da pomemben del nemške družbe predstavljajo Nemci - emigranti, ki so se v Nemčijo priselili po 2. svetovni vojni, ter njihovi potomci. Iz uradnih podatkov je razvidno, da v Nemčiji živi okoli 0,8 % predstavnikov bivših jugoslovanskih republik. V Švici se srbščina in hrvaščina nahajata takoj za uradnimi jeziki, v Avstriji pa Južni Slovani predstavljajo okoli 3 % družbe (to so Bosanci, Hrvati, Srbi in Slovenci, ki imajo status narodne manjšine). Zlasti za Avstrijo velja, da Slovani niso le sodobni priseljenci, temveč tudi potomci prednikov, ki so živeli v cesarstvu, torej pravzaprav Avstrijci, ki v svojih družinah negujejo habsburško tradicijo, kar se kaže tudi v kulturi Balkana, na ozemlju nekdanje monarhije, seveda pa tudi na Češkem in Slovaškem, na južnem delu Poljske in v delu današnje Ukrajine. Vodilna tema konference je vzajemno vplivanje kultur južnoslovanskih in nemško govorečih dežel, predvsem pa slika južnoslovanske kulture, dokumentirana v književnosti nemškojezičnega področja, ter slika nemškojezične kulture, ujeta v književnosti Južnih Slovanov 20. in 21. stoletja. Kot je bilo že omenjeno, izvirajo odvisnosti in konotacije, ki se pojavljajo v obeh kulturah, iz prisotnoti številčnih južnoslovanskih družbenih skupin na nemško govorečem področju. Pojem "kultura" želimo za potrebe konference definirati predvsem v distributivnem smislu in pri tem poudarjamo vlogo zgodovine, književnosti, gledališča in kina, pa tudi kulturnega prispevka Južnih Slovanov v nemško govoreči družbi. Tematska področja konference: 1. nemške in avstrijske ter švicarske teme in motivi v sodobni južnoslovanski književnosti ali južnoslovanske teme in motivi v književnosti nemškega jezikovnega področja 20. in 21. stoletja (kontrakulturacija in akulturacija v književnosti/kulturi), 2. široko pojmovana kultura posameznih južnoslovanskih narodov, ki temelji na kulturi nemško govorečih dežel: film, gledališče, umetnost itd., 3. južnoslovanski kulturni vplivi na nemško govorečem področju in nemškojezični kulturni vplivi med Južnimi Slovani, 4. identiteta nemškojezičnih pisateljev južnoslovanskega izvora ali priseljenskih pisateljev, ki živijo v Avstriji, Nemčiji in Švici, 5. družbeno in kulturno življenje Južnih Slovanov v nemško govorečem okolju in nemško govorečih oseb med Južnimi Slovani (20. in 21. stoletje). Termini: Prosimo, da teme in povzetke vaših prispevkov pošljete do 31. 10. 2013 na naslov ene od tajnic konference: dr. Katarzyne Bednarske: slowianie.poludniowi na gmail.com (slovanski jeziki) ali mgr. Anne Zaorske: suedslawen na gmail.com (nemški jezik). Jeziki konference: nemški, poljski, slovenski, hrvaški, bosanski, srbski, bolgarski, makedonski. Kotizacija: 300 zł (ca. 80 Euro) - obsega stroške tiskanja gradiva po konferenci, ne krije pa stroškov potovanja, bivanja in hrane. Podrobnosti sporočimo naknadno. prof. dr. Joanna Jabłkowska mgr. Anna Zaorska dr. Marcin Golaszewski mgr. Joanna Bednarska-Kociolek dr. Anetta Buras-Marciniak dr Katarzyna Bednarska dr. Julia Mazurkiewicz-Sułkowska From miranhladnik1 na gmail.com Thu Mar 28 19:34:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 28 Mar 2013 19:34:45 +0100 Subject: [SlovLit] = Lipar_--_Tečaji_v_NUK_--_Ars_poetica Message-ID: http://www.kg.ac.rs/lipar.php -- Lipar, revija za književnost, jezik, umetnost in kulturo na univerzi v Kragujevcu, vabi k sodelovanju. === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Thursday, March 28, 2013 7:41 AM Subject: Vabilo na tečaje v aprilu 2013 Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj "E-članki in e-knjige". Tečaj traja od 16. do 19. ure. Tečaj bo v torek, 9. aprila. Tečaj "mEga iskalnik NUK". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v četrtek, 11. aprila Tečaj "Znanstvene bibliografije in Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v torek, 16. aprila Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si === Od: Avsenik, Maja Datum: 28. marec 2013 11:33 Zadeva: V dialogu z antiko o Umetnosti pesništva na Besedni postaji naslednjo sredo Na Besedni postaji v sredo, 3. aprila, ob 17. uri (FF, Modra soba, V. nadstropje): KVINT HORACIJ FLAK, NICOLAS BOILEAU DESPREAUX, Umetnost pesništva: od antike h klasicizmu. Prevedli: Nada Grošelj in Marija Javoršek, spremni študiji: Nada Grošelj, Agata Šega, uredila: Maja Sunčič, ISH: Dialog z antiko, Ljubljana 2012. V pogovoru, ki ga bo vodil dr. Marko Marinčič, bodo sodelovale ga. Marija Javoršek, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, dr. Nada Grošelj in dr. Agata Šega. Med antičnimi deli, ki so vtisnila poznejši evropski književnosti najglobji pečat, je brez dvoma Ars poetica starorimskega pesnika Horacija. Horacijevi zdravorazumski nauki - zahteve po enovitosti, notrajni skladnosti in doslednosti pesniškega dela ter po avtorjevi vrhunski samodisciplini, znamenita maksima, da je v poeziji najbolje združiti koristno s prijetnim - so se vkoreninili v zavest evropskega človeka in navdihnili številne verzificirane eseje o pesništvu tako v latinščini kot v "ljudskih" jezikih: italijanščini, francoščini, španščini, angleščini. Aktualnost Horacijevih misli se je nekoliko umaknila v ozadje šele z nastopom romantike, še v obdobju klasicizma in razsvetljenstva pa je njegova razprava veljala za zakonik razuma in dobrega okusa. Med njene najpomembnejše naslednice sodi klasicistična pesnitev L'art poetique (1674) Nicolasa Boileauja, ki je kritiška načela Horacija in nekaterih drugih avtorjev osvetlil s primeri iz starejše in sočasne francoske književnosti. Tako nam je s svojo poemo, več kot dvakrat daljšo od Horacijeve, zapustil dragocen uvid v književno ustvarjanje in uveljavljene kritiške poglede svojega časa, ki so jih upoštevali francoski klasiki Corneillevega in Racinovega kova. Z objavo obeh del v isti izdaji (gre za prvi integralni prevod Boileaujeve pesnitve v slovenščino in za nov prevod Horacijeve) se bralec lahko sam prepriča, kako živo in navduhujoče je bilo antično izročilo pred slabimi štiristo leti. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 29 12:30:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 29 Mar 2013 12:30:36 +0100 Subject: [SlovLit] = DH_Academia=2Eedu_--_Domače_branje_ --_Prevodi Message-ID: http://renaissancepolyglot.wordpress.com/2012/12/04/are-you-a-digital-humanist/ -- Andie Silva: blog o čarih DH in strahovih pred digitalnohumanistično prakso v razredu (tudi o uporabi tviterja); toda: "humanisti smo slej ko prej v prvi vrsti pripovedovalci zgodb". http://blog.academia.edu/post/46510812906/impact-beyond-citations -- Academia.edu kot OA-alternativa recenziranemu objavljanju. === From: "Zoran Božič" To: Date: Thu, 28 Mar 2013 22:34:24 +0100 Subject: Obvestilo za srednješolske učitelje slovenščine Na spletni strani založbe Tangram je na voljo prost dostop do datoteke Izbor iz domačega branja za prve tri letnike srednje šole. Uporabniki lahko v brskljalnik skopirajo link, ki je naveden na začetku, lahko pa kliknejo na ikono Knjige in poiščejo datoteko na seznamu priročnikov po abecednem redu. Če bo interes, bo založba omogočila še dostop do rešitev in dodatnih nalog. === Od: knjigarna Datum: 29. marec 2013 09:47 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Špela Vintar (ur.), Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo (Znanstvena založba FF, Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, 2013); Cena: 20,00 eur, študentska cena: 15,00 eur. Prelistajte na : http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/slovenskiprevodi [...] From miranhladnik1 na gmail.com Fri Mar 29 17:47:21 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 29 Mar 2013 17:47:21 +0100 Subject: [SlovLit] = Ne_spakujte_se!_--_Za_zaslon_--_Škrab čeve_štipendije Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Ne_spakujte_se -- Janez Kalan: Ne spakujte se! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! Slovenec 1937 (v besedilo je treba vnesti še razprti tisk, tam kjer je v predlogi ležeče, takole: {{razprto|tekst-ki-naj-bo-razprt}}). === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri191/index.html -- namizne. === Od: Skrabceva ustanova Datum: 29. marec 2013 15:15 Zadeva: Ustanova patra Stanislava Škrabca Ustanova patra Stanislava Škrabca je na svoji spletni strani objavila razpis za štipendije v študijskem letu 2013-2014 ter razpis na nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja (http://www.skrabceva-ustanova.si/skrabec.php?current=razpisi&selected=aktualni). Prijazno naprošam, da o razpisu za štipendije obvestite perspektivne študente slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega ter primerjalnega jezikoslovja ter kandidirate najboljše jezikoslovce-sloveniste za nagrado Škrabčeve ustanove. Polona Lovšin From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 1 12:43:50 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 1 Apr 2013 12:43:50 +0200 Subject: [SlovLit] Zunanje preverjanje -- Doro : dobro -- Re: OA Message-ID: From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 01 Apr 2013 12:17:37 +0200 Subject: Posvet o zunanjem preverjanju Fotografije in videoposnetki s slovenističnega posveta o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki je potekal 22. marca 2013 Fotografije: http://picasaweb.google.com/sloslavko Videoposnetki celotnega posveta: http://www.youtube.com/watch?v=W25rAa0XU3Y http://www.youtube.com/watch?v=l4IcRPLfvus http://www.youtube.com/watch?v=Uck6sRpp5OQ http://www.youtube.com/watch?v=rqKAq7aRwwg Poročilo posveta pa je objavljeno na spletni strani Slavističnega društva Slovenije: http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html Matjaž Zaplotnik === From: "Nejc Rožman Ivančič" To: Date: Sat, 30 Mar 2013 13:15:05 +0100 Subject: Doro namesto dobro na novogoriških ulicah Spoštovani kolegi, ali zna kdo pojasniti in ustrezno poimenovati jezikovni pojav v slengovskih pogovorih novogoriške (morda še katere druge?) mladine, ki prislov dobro po novem (vsaj že nekaj let) dosledno izgovarja (in piše) doro, enako tudi pridevnik dober/dobra postane dor/dora, s tem da se o v tem primeru (po mojem slušnem vtisu) še nekoliko podaljša (kvalitetno je v vseh primerih širok). Zakaj prihaja do te (soglasniške!) redukcije? Primeri: Ku si pisu - doro? - Žurkica je bla ful dora! - Uau, ku dor telefončič, prow šmeksi! (Gotovo ne gre za tiskovno napako, saj me na redukcijo b-ja v teh pozicijah - govorno in pisno - opozarjajo mladi sami.) Hvala in lepo pozdravljeni, Nejc Rožman Ivančič === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-March/010821.html -- forumski prispevek o razmerju med recenziranimi in prostodostopnimi razpravami (v angl.). http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-April/010826.html -- še en lep diskusijski prispevek na to temo (za glavne pojme OA glej slovensko geslo http://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_dostop), From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 2 18:51:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Apr 2013 18:51:25 +0200 Subject: [SlovLit] doro : dobro -- Pravipis Message-ID: From: Domen To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 1 Apr 2013 14:47:12 +0200 Subject: Re: Doro namesto dobro na novogoriških ulicah (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004430.html) Tudi v Mariboru nekateri mladi že vsaj nekaj let govorijo "dobro" brez b-ja. Vendar z ozkim o-jem. Zdi se mi edino, da se namesto oblike "dor" pogosteje uporablja "dori", npr. "kaki dori avto" ali "kak dori avto". Za nedoločno obliko pa "doer", npr. "ful doer mobitel" (čeprav med nedoločno in določno obliko nihče ne dela razlike). Domen --- Od: Marko Kravos Datum: 01. april 2013 17:30 Zadeva: Re: [SlovLit] Zunanje preverjanje -- Doro : dobro -- Re: OA Pesmica na dobro - doro! Vrez vetov teče pir jim Hipokrene in (b)esov v njih vesedah najti ni: so dnevi jim vrez cene, vrez soli? Ni najti v njih volezni, volečin. Marko Kravos, veselo po Prešernu, z rahlo zavistjo --- Od: Silvo Torkar Datum: 02. april 2013 17:26 Zadeva: Re: [SlovLit] Doro : dobro Soglasniška redukcija b-ja v pridevniku dobro > doro je izpričana npr. v krajevnem imenu Doropolje (za kraj pod Bohorjem) ter v koroških krajevnih imenih Drobolje in Dropole, deloma tudi v eni od narečnih variant imena Dobro Polje pri Ilirski Bistrici (Drapolje poleg Drgapolje), v koroškem prislovu dro (iz dobro) za 'zelo' in pohorskem dar 'zares'. Redukcijo b-ja je mogoče razložiti z olajšanjem izgovora v besedi, ki ima visoko frekvenco rabe. Vendar tu morda niti ne gre toliko za frekvenco, kot za olajšanje izgovora z izpustom zvenečega ustničnega glasu. Podobno se v tolminskem narečju govori hrt za hrbet (vmesna faza hrpt) in še kaj bi se našlo. Silvo Torkar === Od: Lingvistični krožek Datum: 02. april 2013 15:27 Zadeva: LK, 8. april LK FF v Ljubljani vabi na 1007. sestanek v ponedeljek, 8. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo Aleksandra Kocmut, absolventka slovenistike, urednica, lektorica in prevajalka. Tema predavanja: Pravipis - presek jezikovnih kavljev. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 2 19:00:51 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Apr 2013 19:00:51 +0200 Subject: [SlovLit] = Gledališka_konferenca_--_Jezikoslovno =3F Message-ID: Od: Kristof Jacek Kozak Datum: 02. april 2013 13:13 Zadeva: Borštnikovo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v okviru Festivala Borštnikovo srečanje organizira enodnevno konferenco med 19. in 26. oktobrom 2013 z naslovom Koncepti, terminologija, ideje. Osnovni namen konference je pregled konceptualnih in terminoloških zagat, s katerimi se danes spopadata sodobni slovenski uprizoritveni teorija in praksa. Tudi na področju uprizoritvenih dejavnosti smo namreč že dodobra vstopili v drugo desetletje 21. stoletja, vendar, kot je videti, brez potrebnega teoretskega razmisleka ob spremembah, do katerih prihaja na današnjem tako praktičnem (odrskem) kot tudi teoretičnem nivoju. Zato smo se v DGKTS namenili preveriti, kaj se dogaja s pojmi, ki so še včeraj določali uprizoritvene prakse tako v svetu kot pri nas: so ti še vedno aktualni? So morda v desetletju ali dveh uporabe pridobili drugačne pomene? Kako, če sploh, si z njimi lahko še pomagamo pri našem delu praktikov, kritikov, teoretikov? S konferenco želimo pregledati in proučiti tako zgodovino kot aktualnost in (kon)tekste konceptov in terminov v sodobnem gledališču in ostalih uprizoritvenih praksah. Gre za vprašanja kot na primer trenutno stanje postdramskega gledališča, uprizoritvenih študij, razmerja med pojmi kot so teatraličnost, gledališkost, performativnost, smeri premikov sodobnih uprizoritvenih praks itd. Zavedamo se, da z rezultati pričujoče konference ne bo mogoče poenotiti slovenske terminologije sodobne uprizoritvene dejavnosti, vseeno pa želimo s predstavitvijo različnih naziranj nakazati ključne smernice in morebitne konceptualne in terminološke premike. Vabilo je odprto in namenjeno vsakomur, ki se želi spopasti z zgoraj omenjenimi temami. Ker pa je nastopajočih lahko največ 10, si Organizacijski odbor konference pridržuje pravico, da bo izmed prispelih predlogov izbral tiste, ki bodo najbolj ustrezali začrtani vsebini srečanja. 15. maj -- izvleček (do 200 besed) 15. avgust -- članek (do 20.000 znakov s presledki, približno 10-11 strani) Oboje je treba poslati na elektronski naslov DGKTS: dgkts.info na gmail.com Za objavo prispevkov bo poskrbljeno pri reviji Dialogi. Organizacijski odbor konference: Gregor Butala, Krištof Jacek Kozak, Bogomila Kravos, Tea Rogelj, Barbara Skubic === Od: Rada Lečič Datum: 02. april 2013 13:42 Zadeva: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak Pri Založbi V. B. Z je izšel prevod knjige Natalie Ginzburg v slovenščino z naslovom Družinski besednjak. Roman z izvirnim naslovom Lessico famigliare je izšel v Italiji pred natanko 50 leti in je nenavadna prvoosebna pripoved o družini svetovno znane italijanske pisateljice, ki je po očetovi strani izhajala iz tržaške judovske družine. V knjigi je zajet čas med tridesetimi in petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko je njena družina živela v Torinu. V ozadju družinske zgodovine oriše tudi dogajanja tistega časa: vzpon Mussolinija, izbruh vojne, osvoboditev in povojna leta. Zgodba je prežeta s spomini na otroštvo, mladost in na ljubljene osebe, vse pa je obarvano s toplino družinskega besednjaka, z uporabo nekaterih besed, besednih zvez in fraz v družinski komunikaciji, kot tudi z navadami posameznih članov družine. Knjiga spada med klasična dela italijanske književnosti in je v Italiji uvrščena na seznam obveznega šolskega branja. Zanjo je avtorica leta 1963 dobila najvišjo italijansko literarno nagrado Strega. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 2 19:23:04 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 2 Apr 2013 19:23:04 +0200 Subject: [SlovLit] = Lematizator_--_Journal_of_Language_Model ling_--_DH-šola_v_Leipzigu Message-ID: Od: Tomaz Erjavec Datum: 02. april 2013 13:36 Zadeva: [SDJT-L] http://nl.ijs.si/analyse/ Pozdravljeni, nekateri od vas ste pogrešali http://nl2.ijs.si/analyze/ , kjer lahko oblikoskladenjsko označite in lematizirate slovenska besedila preko spleta. Servis ni bil dostopen od novembra 2012, sedaj pa spet deluje in ponuja še par dodatnih opcij, predvsem izbiro oznak v slovenščini ali angleščini in možnost nalaganja komprimiranih datotek z večjim številom besedil. Novi naslov je http://nl.ijs.si/analyse/ , čeprav naj bi stari tudi deloval. lp, upam, da pride (spet) prav, Tomaž === Od: Fišer, Darja Datum: 02. april 2013 11:44 Zadeva: [SDJT-L] Nova revija Journal of Language Modelling Spoštovani, obveščam vas, da je začela izhajati nova elektronska prosto dostopna znanstvena revija Journal of Language Modelling (http://nlp.ipipan.waw.pl/ojs/index.php/JLM/index). Namenjena je objavi interdisciplinarnih prispevkov s področja teoretičnega in računalniškega jezikoslovja. Politika uredništva je, da so prispevki recenzirani v 3 mesecih od oddaje, objavljeni pa takoj po sprejetju za objavo. Prva številka je v celoti dostopna na spletu: http://nlp.ipipan.waw.pl/ojs/public/JLMvol0.01.pdf Vsi, ki bi vas objava v reviji zanimala, ste toplo vabljeni, da svoj prispevek oblikujete in oddate v skladu z navodili za avtorje: http://nlp.ipipan.waw.pl/ojs/index.php/JLM/about/submissions Lep pozdrav, Darja === http://www.culingtec.uni-leipzig.de/ESU_C_T/ -- DH Culture & Technology, Leipzig, 22. julija do 2. avgusta 2013. Delavnice (30 ur tedensko) so namenjene doktorandom: * Computing Methods applied to DH: TEI-XML Markup and CSS/XSLT Rendering * Query in Text Corpora * Stylometry: Computer-Assisted Analysis of Literary Texts * Digital Editions * Art History: Research and Teaching going Digital * Interdisciplinary approaches to the study of multimodal human-human / human-machine communication / interaction * Large Project Planning, Funding, and Management From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 3 17:44:33 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 3 Apr 2013 17:44:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Primorski_slovenistični_dnevi_--_Re=3A _dro_=3A_dobro Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 3 Apr 2013 15:24:23 +0200 Subject: 23.Primorski slovenisticni dnevi v Trstu V dneh od 11. do 13.aprila 2013 bodo v Trstu potekali 23.Primorski slovenisticni dnevi, ki jih letos organizira Slavisticno drustvo Trst-Gorica-Videm ob sodelovanju koprskega in novogoriskega drustva. V ospredju sta vloga slovenskega jezika in kulture v trzaski preteklosti ter sodobni trzaski roman (generacija avtorjev po letu 1950). Vabljeni! Neva Zaghet ČETRTEK, 11. aprila 2013 ob 18.uri, Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, Opčine Večer z Markom Kravosom, pogovor vodi Vilma Purič PETEK, 12. aprila 2013, Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, Opčine 9.30-9.40 Otvoritev kongresa Marija Pirjevec, povezovalka Vera Tuta Ban 9.45-10.00 Martina Ožbot Franulova slovnica s stališča slovensko-italijanskega kontrastivnega jezikoslovja in gramatikografije 10.00- 10.15 Irena Orel Franulova italijansko-kranjska slovnica med Kopitarjevo slovansko in Vodnikovo slovensko 10.15-10.30 Samo Pahor Vincenc Franul de Weissenthurn, avtor prve slovenske slovnice za Italijane (1811), povezovalka Eva Fičur 11.00-11.15 Milan Pahor Slavjanska čitalnica 11.15-11.30 Ivan Vogrič Lovro Žvab, Levstikov prijatelj 11.30-11.45 Milena Mileva Blažič Kazimir Humar in slovensko mladinsko slovstvo (1950, 1955) 12.30-15.00 PROSTO ZA KOSILO 15.00-15.15 Marija Pirjevec Idejna struktura Rebulove kratke proze 15.15-15.30 Maja Smotlak Narodna identiteta v sodobnem tržaškem romanu (generacija avtorjev po letu 1950) 15.30-15.45 Robert Jereb Recepcija slovenskega tržaškega romana v osrednjem slovenskem tisku (1990-1999), povezovalka Olga Lupinc 16.00- 18.00 Okrogla miza s tržaškimi romanopisci, generacija avtorjev po letu 1950 (Sergej Verč, Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Marko Sosič, Jasna Jurečič, Igor Škamperle, Vilma Purič), pogovor vodi Loredana Umek SOBOTA, 13. 4. 2013 10.00-12.00 VODENI SPREHOD PO SLOVENSKEM TRSTU Odhod ob 10. uri izpred Narodnega doma v Trstu, Ul. F. Filzi 14, vodi Erika Bezin. === From: Irena Rain To: "slovlit na ijs.si" Date: Wed, 3 Apr 2013 08:18:15 +0000 Subject: Doro - dobro - komentar Ta fenomen bi sama klasificirala kot artificirana abreviacija ali umetno okrajšanje, ker se beseda 'dobro' okrajša v 'doro', pomen pa ostane isti. (še vedno pa ni to prava krajšava, kot na primer s.p. ali ORL ali kaj podobnega). Ne bi vedela povedati, če so pokrajinsko še kje kaki podobni primeri, vendar so posamezni primeri ko se besede krajšajo - na primer 'zelo' se okrajša v 'zlo' - ta različica se najde v starejših časopisih, pa tudi v današnjih besedilih pesmi, nato 'kar' se okrajša v 'kr', 'okno' postane 'okn'.. Zanimivo pa je, da se v teh krajšajo samo samoglasniki, in je 'doro' tako neke vrste bela ovca med črnimi. Bi kdo od prisotnih vedel kaj več o tem? (Doslej še nisem naletela na primere krajšanja soglasnikov, tako da bi bila vesela, če bi se oglasil kdo, ki ima kaj več izkušenj s tem.) Kako je do tega prišlo - lahko da je bila na začetku samo tiskarska napaka, ki se je potem prenesla v govor, ali pa se je začela predvsem v izgovorjavi. Včasih se zgodi da nekaterih črk ne izgovarjamo, oziroma jih izpuščamo ali opuščamo iz besede. Tak primer bi bila 'ptička', ki jo izgovarjamo 'tička', čeprav se črka 'p' piše, se pa bolj redko izgovarja. Ker tako 'b' in 'p' spadata med ustničnike, se v hitri izgovorjavi zlahka izgubita, in tako iz 'dobro' dobimo 'doro', iz 'ptička' nastane 'tička' in še kaj bi se lahko našlo. Sama pa menim, da gre pri tem bolj za izjemo kot za pravilo, ker veliko besed z ustničniki še vedno izgovarjamo tako, da se ustničniki ne izgubijo in se besede posledično ne krajšajo. Upam, da Vam je kaj pomagalo razjasniti dilemo in želim Vam lep dan, Irena Blazinšek --- From: "Nejc Rožman Ivančič" To: Date: Wed, 3 Apr 2013 17:18:00 +0200 Subject: Dobro : doro (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004430.html) Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali strokovno in literarno pa tudi čisto poljudno. Slengovskih inovacij seveda ne gre tlačiti v kalupe, bom pa zelo duhovito izpadel, ko se bom lahko pred dijaki pohvalil, češ da znamo slavisti poimenovati tudi (očitno sploh ne tako zelo) sodobne jezikovne pojave z ulice. Namesto da bi jim rekel, da pridevnik dober/prislov dobro pač izgovarjajo bolj vehementno/brezbrižno, jim bom povedal, da gre za "olajšanje izgovora z izpustom zvenečega ustničnega glasu". Če ne drugega, se bomo vsaj malo pozabavali. - S prisrčnimi pozdravi Nejc Rožman Ivančič From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 5 22:33:27 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 5 Apr 2013 22:33:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Primorci=2Esi_--_Re=3A_doro_--_Re=3A_Nje goš Message-ID: From: "Kaja Dra" To: Date: Fri, 5 Apr 2013 11:43:25 +0200 Subject: novi biografki leksikon Primorci.si Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v sodelovanju z drugimi primorskimi splošnimi knjižnicami postavili nov spletni biografki leksikon znanih Primork in Primorcev, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj Primorske v zgodovini in sedanjosti. Dostopen je na http://www.primorci.si , vsebine lahko predlagate tudi sami (na primorci.si na ng.sik.si). === Od: Franc Kattnig Datum: 03. april 2013 22:59 Zadeva: AW: [SlovLit] doro : dobro -- Pravipis "Dobro" je v zibelki slovenstva, na Koroškem, že od pamtiveka "doro".. Tako bo "dobro" tudi v slovarju narečja v zgornjem Rožu "Marnvam po domače", ki naj bi izšel še letos. Lep pozdrav! Franc Kattnig --- Od: Aleksandra Kocmut Datum: 03. april 2013 22:03 Zadeva: Re: [SlovLit] Primorski slovenistični dnevi -- Re: dro : dobro Ne vem, če je to kakor koli povezano s solnce >> sonce, žrebelj (na koroškem še danes žgrebl) >> žebelj itd. Imamo pa na Koroškem poleg doro (prav tako široki in "podaljšani" o; v prislovni rabi lahko celo izgubi drugi o: Dor je - dobro je) še npr. lušiti (luščiti) in iz tega lušine, iz idite j?dite, j?dte in nato j?te, iz kar k? (kar ne delaj se neumnega -- k?), maširati (marširati), lušen, lušna (luštna), jete (jeste), bote (boste), grete (greste), veša (vešča), kleše (klešče), kušar (kuščar) - in ob tem se e podaljša - pa najbrž še kaj, kar mi zdaj ne pride na misel (po drugi strani pa tudi dodatne soglasnike, npr. špancir >> šprancir, več >> venč, mólit, mólijo >> m`od?lt, modlijo ...). Tu je še gorenjski enk?t (enkrat) ... Že v drugo zgodbo - omenjam kot zanimivost - pa spadajo variante povedat >> povest (s širokim e), zvedet >> zvest, spim >> spijem (A otroci že spijejo?) ipd. Lp, Aleksandra Kocmut Osti jarej! Aleksandra === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 05. april 2013 15:33 Zadeva: RE: [SlovLit] Njegoš (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004424.html) Dramska pesnitev 'Gorski vijenac' je delo črnogorskega (vladarja, vladika in) pesnika, rojenega pod imenom Radivoje Tomov Petrović iz Njegušev v Črni gori, pozneje Petra II. Petrovića Njegoša (1813-1851), in opeva dogodke iz črnogorske zgodovine, ki so se zgodili v Črni gori, in sicer v njegovi materinščini - slovanski lokalni srbski črnogorščini. O jeziku. Dokončno je bilo to nenavadno delo natisnjeno v Mehitaristični tiskarni na Dunaju 13. februarja 1847 s pravopisnimi popravki v duhu na govorici srbskega preprostega prebivalstva nastajajočega standarda 'srbohrvaškega/hrvaškosrbskega', 'hrvaškega in srbskega', 'srbskega ali hrvaškega jezika', skratka SHJ/HSJ. Pesnitev, ki predstavlja slovanski črnogorski in srbski romantični junaški spev, ker so bili slovanski Črnogorci in Srbi, oz. Črna gora in Srbija, državi ali njihove pokrajine v zgodovini združeni ali tesno povezani (Črna gora pa je bila tudi v sestavi stare in nove srbske države), je bila napisana od oktobra 1846 do konca januarja 1847 na Dunaju v lokalni črnogorski ijekavski obliki slovanskega južnoslovanskega srbskega štokavskega jezika in natisnjena v takratnem še nestandardiziranem nedržavnem srbskem novoštokavskem jeziku, ki je bil leta 1903 v tuji državi (v dunajskem parlamentu habsburškega naslednika Rimskega imperija nemške narodnosti) razglašen s cesarskim zakonom za srbohrvaški jezik (po zgledih stališč Jerneja Kopitarja /1812-1822/, ki je jezik v prevodih oz. ob objavah Vuka Stefanovića Karadžića /'Mala prostonarodnja slaveno-serbska pjesnarica' 1814,' Narodna srbska pjesnarica' 1815, 'Pismenica serbskoga jezika, po govoru prostoga naroda napisana', 'Srpski rječnik, istolkovan njemačkim i latinskim riječima', srpske narodne pjesme I/II, I/IV, I/VI (1814-1866), Sveto pismo - 'Novi zavjet gospoda našega Isusa Krista' (1815-1854) / njegov južnoslovanski jezik imenoval za jezik 'Srbo - Hrvaškega ljudstva' (Slavische Sprache des Serbo-Chroatishes Folkes in Serbo-Chroatishe Sprache); v drugi polovici XIX. stoletja sta mu na Dunaju, na Univerzi in v Parlamentu, pritrdila pravnik Franz pl. Miklosich in jezikoslovec Vatroslav Jagić; 1892 je izšel v Zagrebu pravopis (I. Broz, Hrvatski pravopis) (s prispevki, dopolnili in popravki Broz/Iveković/Boranić, 1870-1955), slovnica (T. Maretić, Gramatika i stilistika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika, 1899) in slovar (F. Iveković, Rječnik hrvatskoga jezika I/II, 1901); leta 1919 je avstrijskemu jezikovnemu zakonu sledil tudi sklep o jeziku nove, prve skupne južnoslovanske triplemenske države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je razglasil skupni srbohrvaški /hrvaškosrbski jezik. (Slovenski jezikoslovci so takrat odločno zavrnili 'Srpsko-Hrvatsko-Slovenački jezik'). Obseg in ravnine tega skupnega HSJ/SHJ je potrdil sporazum oz. sestanek jugoslovanskih oz. hrvaških in srbskih ter drugih uglednih jezikoslovcev iz pokrajin tega jezika 1954.l. v Novem Sadu, zavrgel pa ga je 1992 hrvaški Sabor, najvišja demokratična ustanova hrvaškega ljudstva: od tedaj uradno veljata izraza hrvaški (hrvatski) j., srbski (srpski) j.; pojavljajo pa se tudi legitimne, vendar ne povsem znanstveno utemeljene težnje po bosanskem jeziku (jezik slovanskih Bosancev) (in po državi Bosni bosenskem j., in po pripadnosti islamski veroizpovedi bošnjaškem j.), črnogorskem jeziku, hercegovskem jeziku itd. Zato je bil Petar II. Petrović Njegoš po svojem rodu, po vsebini svojega literarnega dela in po črnogorski materinščini ter po svojem srbskem južnoslovanskem jezikovnem izrazu, 'črnogorski, srbski in južnoslovanski pesnik' in tak tudi ostane. v.osolnik From miranhladnik1 na gmail.com Sat Apr 6 17:29:17 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 6 Apr 2013 17:29:17 +0200 Subject: [SlovLit] Delovno mesto v Celovcu Message-ID: From: Date: 2013/4/5 Subject: za SlovLit razpis_celovec Inštitut za slavistiko Univerze Alpe-Jadran v Celovcu razpisuje delovno mesto univerzitetne asistentke/univerzitetnega asistenta za določen čas (4 leta) s 75 % obremenitvijo in z začetkom čim prej. Delovno področje in naloge obsegajo med drugim: * poučevanje didaktike slovenskega jezika * znanstveno raziskovalno delo na področjih didaktike jezika oz. uporabnega jezikoslovja s posebnim poudarkom na slovenščini na avstrijskem Koroškem. Pogoji za prijavo: * zaključen študij slovenistike (diplomski študij, pedagoška smer diplomskega študija, mag., MA), * odlično znanje slovenskega in nemškega jezika, * izkušnje pri poučevanju/pedagoška praksa, še posebej na področju manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Od kandidatke/kandidata se pričakuje pridobitev doktorskega naziva s področja slovenistike. Rok za prijavo je 24. 4. 2013. Opozarjamo, da so vse podrobnosti razpisa dosegljive na univerzitetnih spletnih straneh: http://www.uni-klu.ac.at/rechtabt/downloads/mbl15_12_13.pdf From miranhladnik1 na gmail.com Sun Apr 7 19:25:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 7 Apr 2013 19:25:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Recenziranje_--_Simpozij_o_umetniškem_ govoru_--_Novi_korpusi Message-ID: http://curt-rice.com/2012/12/17/open-evaluation-11-sure-steps-and-2-maybes-towards-a-new-approach-to-peer-review/ -- Curt Rice, Open Evaluation: 11 sure steps - and 2 maybes - towards a new approach to peer review (članek o tem, kako izboljšati recenziranje znanstvenih obljav). === From: "Katarina Podbevšek" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 7 Apr 2013 17:16:50 +0200 Subject: Vabilo na Simpozij o umetniškem govoru Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (Nazorjeva 3) vabi na Simpozij o umetniškem govoru, ki bo 16. in 17. aprila 2013 na akademiji. Nastopajo strokovnjaki (30), ki se teoretično ali praktično ukvarjajo z govorjenim jezikom v umetniški (gledališče, film, radio, tv, lutke, pripovedovanje, ples) in pedagoški praksi (šola, knjižnica). Katarina Podbevšek === Od: Tomaz Erjavec Datum: 07. april 2013 19:17 Zadeva: [SDJT-L] Novi korpusi Pozdravljeni, na konkordančniku http://nl.ijs.si/noske/ je sedaj dostopnih nekaj novih korpusov: - slWaC, korpus narejen iz besedil na slovenskem spletu (450 mio besed, torej skoraj pol velikosti Gigafide), - hrWaC, hrvaški splet (845 mio besed), - deWaC, nemški (1.400 mio besed), - frWaC, francoski (1.600 mio besed) in - itWaC, italijanski (skoraj 2 milijardi besed). Prva dva korpusa je večinoma naredil Nikola Ljubešić (http://www.nljubesic.net/), zadnje tri pa skupina WaCky (http://wacky.sslmit.unibo.it/). Slednji imajo, za razliko od izvirnikov, poenotene oblikoskladenjske oznake, tako, da so skladne s slovenskimi in hrvaškimi, dostopne pa tako v angleškem kot slovenskem jeziku. Poleg tega je ponovno zaživel tudi konkordančnik http://nl.ijs.si/cuwi/, kjer so dostopni isti korpusi kot pod noSketch, ima pa malo drugačen vmesnik - v nekaterih stvareh je slabši, v drugih pa boljši. Če imate pripombe na funkcionalnost cuwi-ja, jih z veseljem sprejmemo in, če se bo le dalo, tudi upoštevamo! lp, Tomaž Erjavec From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 8 20:54:44 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 8 Apr 2013 20:54:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Literarni_Ljubljančani_--_Korpusna_del avnica_--_O_Memonu Message-ID: From: Ines Vodopivec To: "slovlit na ijs.si" , "miranhladnik1 na gmail.com" Date: Mon, 8 Apr 2013 09:20:25 +0000 Subject: Simpozij o častnih meščanih Ljubljane - 6.6.2013 Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju na prvem iz cikla strokovno-znanstvenih simpozijev o pisnem ustvarjanju ljubljanskih meščanov, ki bo potekal v četrtek, 6. junija 2013. Govorili bomo o zapuščinah častnih meščanov Ljubljane. [...] Mnogi izmed njih so zaznamovali naše bivanje, nekateri celo od mladih nog, vplivali so na kulturne politike ter razvoj slovenske literature in literarne teorije ter širše kritiške misli. Njihove zapuščine dajejo vpogled v njihovo življenje in prostorsko-časovno dogajanje. V okviru razpisane teme o častnih meščanih Ljubljane bo simpozij obravnaval posebne tematike, ki jih posamezne zapuščine razkrivajo. Posebna pozornost bo namenjena: - portretom ustvarjalcev, - neznanim teoretičnim spisom in esejem, - neznanim (neobjavljenim) literarnim delom, - literarnim in filozofskim krogom, - vplivom na politično in kulturno-umetniško dogajanje, - povezavam in vplivom iz tujine, ki se kažejo skozi korespondence ter drugo dokumentacijo, - drugim temam vezanim na zapuščine. K sodelovanju vabimo predavatelje in raziskovalce s prispevki o meščanih kot so na primer Franja Tavčar, Ivan Vrhovnik, Engelbert Gangl, Oton Župančič, Jože Plečnik, Fran Albreht, Fran Saleški Finžgar, Josip Vidmar, Manica Koman, Mila Kačič, Kristina Brenk, Svetlana Makarovič, Mojmir Sepe ... Rok za prijavo in oddajo povzetkov: ponedeljek, 20. maj 2013 na naslov: ines.vodopivec na nuk.uni-lj.si Posameznim predavanjem bo na simpoziju namenjenih 20 minut. Povzetki (do 300 besed) naj predstavijo bistvene vidike predavanj. Avtorje prosimo, da poleg povzetka priložijo kratko biografijo (zaposlitev, naziv, raziskovalna področja, kontaktne informacije). Uredniški odbor bo povzetke pregledal in potrdil izbor najkasneje do ponedeljka, 27. maja 2013. Udeležba na simpoziju je brezplačna. Po simpoziju bo izdan znanstveni zbornik prispevkov z biografijami avtorjev, ki bo namenjen razširjanju znanja in nadaljnjim raziskavam. Znanstvene prispevke (študije) bodo avtorji lahko oddali do konca leta 2013. Prispevki bodo recenzirani. Uredniški odbor: red.prof.dr. Tomislav Virk, Filozofska fakulteta Ljubljana, mag. Marijan Rupert, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, mag. Mateja Šmid Hribar, ZRC SAZU, Ljubljana, Mojca Kreft, Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, dr. Ines Vodopivec, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. === From: Iztok Kosem To: "'slovlit na ijs.si'" Date: Mon, 8 Apr 2013 10:39:30 +0000 Subject: delavnica o rabi novih korpusov slovenščine (dodatni termin) ZUS Trojina organizira v sredo, 24. aprila 2013, ponovitev delavnice o rabi novih korpusov slovenščine. Več informacij najdete na spletni strani http://www.trojina.si/vsebine/16/Delavnice?b=121 Lep pozdrav Iztok Kosem === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Mon, 08 Apr 2013 20:00:08 +0200 Subject: Memonov spominski večer v Kopru Oddelek za slovenistiko koprske Fakultete za humanistične študije je v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper ob minulem svetovnem dnevu poezije in 60-letnici rojstva pesnika Vladimirja Memona (1953-1980) organiziral v sredo, 27. 3. 2013, v Foresteriji Univerze na Primorskem spominski pesniški večer Poklon Vladimirju Memonu, na katerem so o Memonu in njegovi poeziji brali in govorili: Ines Cergol, Gašper Malej, Andrej Medved, Boris A. Novak in Marcello Potocco ter Vlado Bernetič, Mojca Butinar Mužina, Jasna Čebron in Irena Urbič. Zvočni reportažni zapis Jane Samsa v oddaji koprskega radia Iz kulturnega sveta je dostopen prek spletne povezave (http://tvslo.si/#ava2.162829458;;). Poročilo Andraža Gombača iz Primorskih novic pa na povezavi http://www.primorske.si/Kultura/Pesem-ki--zari.aspx Slednje od danes naprej bogati tudi encikopedijski članek o Vladimirju Memonu v novem Spletnem biografskem leksikonu znanih Primork in Primorcev na spletni strani http://www.primorci.si, http://www.primorci.si/osebe/memon-vladimir/945/ Lep pozdrav, mag. Vladka Tucovič, Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 9 08:16:06 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Apr 2013 08:16:06 +0200 Subject: [SlovLit] Kongres SdS v Novi Gorici -- Re:doro -- dLib in iskanje Message-ID: From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 09 Apr 2013 00:34:42 +0200 Subject: Kongres 2013 - Slavistika v regijah: Nova Gorica Obveščamo vas, da bo letošnji slovenski slavistični kongres od četrtka, 3. 10., do sobote, 5. 10. 2013, v Vipavi in v Novi Gorici. Osrednja tema bo tokrat predstavitev tretje "neljubljanske" slavistike/slovenistike v slovenskem visokošolskem prostoru, predno se bo krog 2014 zaključil v Ljubljani. Osnutek programa si lahko ogledate na spletni strani http://641.gvs.arnes.si/sds.html Kotizacije bodo enake kot lani, za člane 110 EUR, za nečlane 160 EUR, imeli boste tudi možnost plačila enodnevnih (polovičnih) kotizacij. Ker je razlika med zneskoma za člane in nečlane precejšnja, vas ob tej priložnosti tudi vabimo, da se včlanite v društvo. Povezava do prijavnice: http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/ Program bo zanimiv in aktualen, zato vas vabimo, da si rezervirate čas za udeležbo na kongresu. Podrobnejša obvestila sledijo čez kak mesec. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS === From: "darinka.verdonik" To: Date: Mon, 08 Apr 2013 14:05:30 +0200 Subject: Re: doro Nekoliko podobna redukcija se pogosto pojavlja v besedi mislim -> misim. Korpus Gos kaže čez 450 zadetkov za "misim", za nereducirano obliko "mislim" samo dvakrat več. Obe besedi, "mislim" in "dobro", v pogovoru pogosto rabimo kot t. i. pragmatične/diskurzne označevalce. V istem sklopu besed imamo še obče znano redukcijo glej -> lej. Lep pozdrav, Darinka Verdonik === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Tomaž Bešter [mailto:Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, April 08, 2013 9:04 AM Subject: Vabilo na brezplačna tečaja v aprilu 2013 Vabimo vas na brezplačna tečaja iskanja po elektronskih informacijskih virih. Tečaj Učinkovite rabe portala dLib.si. Datum tečaja: 12. april od 12.30 do 14.30 ure Tečaj Uvod v iskanje in iskalna orodja. Datum tečaja: četrtek, 25. april od 10.00 do 13.00 ure Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate. Tomaž Bešter From miranhladnik1 na gmail.com Wed Apr 10 22:20:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 10 Apr 2013 22:20:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Partizanska_zgodba_--_Novejša_leksika_ --_Jezik_interneta Message-ID: Od: Strnad, Martina Datum: 10. april 2013 14:17 Zadeva: FW: obvestilo - javno predavanje red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr. Alojzija Zupan Sosič ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno predavanje z naslovom PARTIZANSKA ZGODBA V SODOBNEM SLOVENSKEM ROMANU. Javno predavanje bo v ČETRTEK, 18. aprila 2013, ob 11.20 v predavalnici številka 4, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. Lep pozdrav, Martina Strnad, sam. str. del. === Od: Lingvistični krožek Datum: 09. april 2013 22:57 Zadeva: LK, 15. april LK FF vabi na 1008. sestanek v ponedeljek, 15. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Saška Štumberger, Oddelek za slovenistiko FF UL. Tema predavanja: Opredelitve novejše leksike s primeri slovarskih obravnav. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === V četrtek, 11. 4. 2013 ob 10.30 bo v predavalnici 302 ljubljanske Filozofske fakultete (Aškerčeva 2) predaval dr. Georg Weidacher z Germanističnega inštituta Univerze Karla in Franca v Gradcu, in sicer na temo Jezik interneta - teksti interneta. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 12 15:55:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 12 Apr 2013 15:55:35 +0200 Subject: [SlovLit] O Borisu Pahorju -- Na spletu -- Jezikovne tehnologije -- Zgodovina in jeziki Message-ID: From: Katarina Modic To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 11 Apr 2013 10:22:53 +0200 Subject: Pahoriana danes (simpozij o Borisu Pahorju) 18. aprila 2013 ob 9.30 v Klubu Cankarjevega doma Znanstveno srečanje ob pisateljevi stoletnici. Ob visokem jubileju, stotem rojstnem dnevu, Borisa Pahorja prireja Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo znanstveno srečanje o današnji vlogi in širokem vplivu ustvarjalno živega ter polemično dejavnega pisatelja. Stoletnica tržaškega avtorja bo zbrala prevajalce, založnike, filozofe in literarne teoretike iz štirih držav, ki bodo vsak s svojega vidika osvetlili njegovo delo. Evgen Bavčar, Marta Verginella, Boris Paternu, Miroslav Košuta, Giorgio Pressburger, Pierre-Guillaume de Roux, Tatjana Rojc, Barbara Pregelj, Cristina Benussi, Elvio Guagnini, Andrée Lück-Gaye, Peter Scherber, Jean-Luc Douin ter Pahorjeva sodelavca in prijatelja Alojz Rebula in Viktor Blažič razkrivajo nove estetske in idejne poglede na Pahorjevo ustvarjanje in vrednotijo njegov prodor v druga kulturna okolja. Brezplačne vstopnice dobite na blagajni Cankarjevega doma. === http://www.dijaki.info/slovenska-leposlovna-besedila -- slovensko leposlovje tudi na spletišču dijaki.info. http://www.jstor.org/stable/info/10.2307/40997044 -- Marc L. Greenberg, The Vowel System of the Središče Dialect in Prlekija, Slovenia, Based on the Descriptions of Karol Ozvald. http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/10248/1/Greenberg_Illyrian_2011.pdf -- Marc L. Greenberg, The Illyrian Movement: A Croatian Vision of South Slavic Unity. === Od: Simon Krek Datum: 12. april 2013 10:52 Zadeva: [SDJT-L] LT-Innovate Zanimiv dokument o prihodnosti jezikovnih tehnologij: http://www.lt-innovate.eu/resources/document/lt-20-13 Ključne ugotovitve: http://ltinnovate.blogspot.be/2013/04/lt2013-status-and-potential-of-european_10.html Simon Krek === V sredo, 17. 4. 2013 ob 18.00 bo v graškem Inštitutu za slavistiko (Merangasse 70 / I. nadstr., ÜR 224) višji svetnik dr. Rüdiger Malli predaval na temo Die Verknüpfung von Geschichte und Sprachen in der Republik Slowenien (Povezava zgodovine in jezikov v Republiki Sloveniji). From miranhladnik1 na gmail.com Sun Apr 14 16:56:21 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 14 Apr 2013 16:56:21 +0200 Subject: [SlovLit] = Pravljice_--_Stanko_Klinar_80_--_Uroš_ Zupan_v_Vidmu Message-ID: Od: KD Ivan Trinko Datum: 12. april 2013 14:13 Zadeva: vabilo prijateljem Benečije v Ljubljani Spostovani! Vabimo vas, na srecanje s pripovedovalnim ljudskim izrocilom Slovencev Videmske pokrajine, ki bo v okviru Pripovedovalskega festivala - Pravljice danes, torek, 16. aprila ob 18.00 v Atriju ZRC SAZU: - razstava "Pravce za te male an te velike" - Predstavitev beneškega pripovednega izročila - predstavitev knjige Ade Tomasetig Od Idrije do Nadiže Ob razstavi in predstavitvi knjige spregovorijo: dr. Marija Stanonik, dr. Barbara Ivančič Kutin, Živa Gruden. Pripovedujejo: Ada Tomasetig, Giovanni Coren, Eleonora Comugnaro Beneško folklorno izročilo je bogato in še vedno vitalno. Spoznali ga bomo ob knjigi Od Idrije do Nadiže, ki jo je pripravila dolgoletna zbiralka beneškega izročila Ada Tomasetig. Hkrati bomo odprli razstavo vseh dosedanjih knjižnih objav beneških pripovedi, ki so izšle med Benečani. Razstavo sta pripravila Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada oz. v njunem imenu Marina Cernetig in Lucia Trusgnach; ob njej bo spregovorila Živa Gruden. O pomenu beneškega pripovednega izročila za slovensko slovstveno folkloro bosta razmišljali dr. Marija Stanonik in dr. Barbara Ivančič Kutin, sodelavki Inštituta za slovensko narodopisje. Predvsem pa bo srečanje ponudilo redko priložnost, da v Ljubljani prisluhnemo beneškim folklornim pripovedovalcem in njihovi pojoči narečni besedi. Organizirajo: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Inštitut za slovensko kulturo in Pripovedovalski inštitut. Kd Ivan Trinko Čedad === Od: Zajc, kristina Datum: 12. april 2013 13:53 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF [...] V sklopu spremljevalnega programa 16. pripovedovalskega festivala >>Pravljice danes<< predavata dr. Simona Klaus (Folklorno izročilo v medijih) in Ambrož Kvartič (Sodobne povedke o goljufijah, prevarah, potegavščinah in še čem). Predavanji bosta v ponedeljek, 15. aprila 2013, ob 18. uri na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF (predavalnica P2, Zavetiška 5). [...] Kristina Zajc === Od: jernej terseglav Datum: 12. april 2013 14:56 Zadeva: Literarno popoldne V četrtek, 18. 4. 2013 ob petih popoldan bo v knjigarni Celjske Mohorjeve na Nazorjevi 1 v Ljubljani >>slavil<< osemdesetletnico dr. Stanko Klinar. Pred planinsko sezono bomo nekaj besed namenili njegovemu vodniku Dovje in Mojstrana, ki je v treh jezikih izšel pri naši založbi. O profesorju, jezikoslovcu, prevajalcu in planincu bo (anekdotično) spregovoril prof. dr. Miran Hladnik, pogovor pa bo povezoval Jernej Terseglav. [...] === From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 14 Apr 2013 16:11:09 +0200 Subject: Uros Zupan v Vidmu V četrtek, 18. aprila 2013, bo Univerzo v Vidmu obiskal slovenski pesnik in prevajalec Uroš Zupan. Uveljavil se je kot avtor številnih pesniških zbirk, med najbolj znanimi so Sutre, Reka, Nafta, Jesensko listje. Avtor v svojih pesmih uporablja enostavne, predvsem zelo dolge verze, ki pa se večinoma nanašajo na kraj rojstva, dom in na spomine na otroštvo. Poznan je tudi po svojih številnih zbirkah esejev, kot so Svetloba znotraj pomaranče, Pesem ostaja ista, Pešec in druge. Ker je sam tudi prevajalec, nas bo popeljal v svet prevajanja, ki ga pa bodo dopolnili študenti slovenščine na Univerzi v Vidmu. Prebrali bodo nekaj njegovih pesmi v slovenščini, dopolnili pa s svojimi prevodi v italijanščini. Srečanje bo potekalo v slovenskem in italijanskem jeziku. Vabljeni ste na literarno srečanje, vodila ga bo prof. Maria Bidovec, začelo pa se bo ob 17. 30 v prostorih Fakultete za tuje jezike in književnosti na Via Zanon 6 v Vidmu. Urška Kerin lektorica slovenščine v Vidmu From jordan.petra na gmail.com Mon Apr 15 12:13:59 2013 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Mon, 15 Apr 2013 12:13:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Zaključna_prireditev_tekmovanja_Sloven ščina_ima_dolg_jezik Message-ID: Spoštovani, prisrčno vas vabimo v petek, 19. aprila, ob 12. uri v Kinodvor na zaključno prireditev tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu. Najboljšim tekmovalcem - osnovnošolcem in srednješolcem, ki so s svojimi mentorji posneli najkakovostnejše kratke filme po literarnih predlogah, obravnavanih po učnih načrtih za slovenščino, bomo podelili priznanja. Tekmovanje organizira Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili na prireditvi. Z lepimi pozdravi, red. prof. dr. Boža Krakar Vogel predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Mojca Nidorfer Šiškovič vodja Sekcije Znanost mladini in tekmovanja From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 15 12:34:57 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 15 Apr 2013 12:34:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Kosovel_--_Kiš_--_Bor Message-ID: Od: Avsenik, Maja Datum: 15. april 2013 08:49 Zadeva: Srečko Kosovel na Besedni postaji ta četrtek Na Besedni postaji v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri (FF, Modra soba, V. nadstropje): SREČKO KOSOVEL - PESNIK VEČNE ZDAJŠNJOSTI Janez Vrečko, Srečko Kosovel. Monografija (Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, Založba ZRC SAZU, 2011) Z avtorjem, prof. dr. Janezom Vrečkom, se bo pogovarjala prof. dr. Martina Ožbot. Poznavalec Kosovela Janez Vrečko v pričujoči monografiji prikazuje pesnikov postopen, ne vselej enosmerni razvoj od impresionizma prek ekspresionizma v avantgardne smeri, in prikaže, kako je pri Kosovelu pogosto več literarnih usmeritev potekalo hkrati ali v sosledju. Osrednjo pozornost nameni avtor monografije razlagi Kosovelovega konstruktivizma. Ta je po njegovih dognanjih ena pomembnejših usmeritev Kosovelovega opusa in prav na tem področju je monografija odkrila več novosti. Monografijo dopolnjuje 30 fotografij dokumentarnega gradiva; izmed teh so nekateri predmeti ali dokumenti prvikrat objavljeni. Prijazno vabljeni! === Od: LITERINA KNJIGARNA Datum: 15. april 2013 09:14 Zadeva: Pogovor ob Čitanki Danila Kiša (založba Litera, zbirka Babilon) V četrtek, 18. aprila, ob 19. uri, v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Vprašanja, ki jih je s svojim delom zastavljal Danilo Kiš, ne nehajo vznemirjati, vsak novi moment zahteva novi poskus odgovorov nanje. Kljub ogromnima pomenu in vplivu pa njegov opus v slovenščini še zdaleč ni popoln. Ker je vrzeli preveč, se je zdel format čitanke ta trenutek res "pravi odgovor". Kakšne odgovore, in vprašanja, ponuja konstelacija Kiševih literarnih in avtopoetskih besedil po koncu udarnega postmodernističnega vala, bodo razmišljali urednica Čitanke Julija Uršič, Andrej Blatnik in Aleš Debeljak. Pogovor bo vodila Petra Vidali. Vljudno vabljeni! === Od: Helena Ana Drewry Datum: 15. april 2013 10:25 Zadeva: NUK: MATEJ BOR - odprtje razstave (četrtek, 18. april 2013, ob 19.00) Vljudno vabljeni na otvoritev naše nove razstave, ki jo je pripravil Matjaž Lulik (NUK), pod oblikovno podobo razstave pa se podpisuje oblikovalka Vesna Vidmar. Razstavna dvorana NUK ob 100. Ogled razstave: ponedeljek-petek od 8.00 do 20.00, sobota od 9.00 do 14.00. Fotografski posnetki gradiva Milan Štupar, postavitev gradiva Restavratorski oddelek NUK 18. 4. - 18. 5. 2013. V Jubilejni zbirki Mladinske knjige bo letos ob stoti obletnici rojstva Mateja Bora izšla knjiga Od viharjev do tišine Mihaela Glavana s spremnim esejem Miklavža Komelja. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 16 20:29:37 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 16 Apr 2013 20:29:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Identitete_--_Slovenska_pisateljska_pot_ --_=C8lenki_--_Premuda In-Reply-To: References: Message-ID: https://docs.google.com/forms/d/10IraJkMZIKCHpRc0d7ZbUUpOgYUwM5XuVOQphhO5ZDI/viewform -- vprašalnik za raziskavo treh doktorskih študentov iz Kanade o reprezentaciji identitet v elektronskih medijih. === Od: Urška From: DSP [mailto:dsp na drustvo-dsp.si] Od: Likar Igor Datum: 10. april 2013 14:27 Subject: VABILO K SODELOVANJU V PROGRAMU 18. SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE V LJUBLJANI Vljudno vas vabimo, da se v ponedeljek, 22. aprila 2013, ob 15.00 uri priključite predstavitvi vodnika, ki je nastal v okviru projekta Slovenska pisateljska pot. Predstavitev bo potekala na osrednjem odru na Kongresnem trgu - ljubljanskem prizorišču 18. Slovenskih dnevov knjige. Projekt Društva slovenskih pisateljev Slovenska pisateljska pot oživlja in predstavlja literarno dediščino. Osrednji del je pohodna transverzala, učna pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali pisatelji. Projekt razvija bogate spremne vsebine in gradiva, vključno z virtualnim vodnikom in živimi spominskimi dogodki. Na 18. Slovenskih dnevih knjige bodo Željko Kozinc, dr. Vladka Tucovič, dr. Urška Perenič, Majda Koren, Igor Likar, vodja projekta, in Rudi Zaman iz založbe Didakta predstavili obsežen knjižni vodnik, ki v besedi in sliki predstavlja slovenske pisatelje in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Nina Kokelj Programska vodja SDK === Od: Lingvistični krožek Datum: 16. april 2013 12:48 Zadeva: LK, 22. april LK FF vabi na 1009. sestanek v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo Maruška Agrež, študentka 2. letnika tretje stopnje FF UL. Tema predavanja: Členki v šentruperskem govoru. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: premuda, UEDO (premuda na uni-graz.at) Datum: 16. april 2013 20:02 Zadeva: Štipendija: Razpis še 14 dni: Literarno prevajanje Premuda ITAT Gradec Študentkam in študentom prevajalstva, primerjalne književnosti, slovenistike, nemcistike in drugih smeri v Mariboru, Gradcu, Ljubljani, Kopru in Novi Gorici - profesorice in profesorje prosimo, da svoje študente seznanijo s štipendijo in razpis objavijo na spletnih straneh oddelkov: Dekleta in fantje, vabimo vas k prijavi za štipendije za poletni prevajalski seminar na otoku Premuda, ki bo letos potekal od 14. do 28. julija. Če vas zanima prevajanje iz nemščine in imate radi robinzonsko morje, je možnost prijave do torka, 30. aprila. Vse informacije na naslovu: http://www-classic.uni-graz.at/itat/premuda/sl/index.html [...] From blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si Fri Apr 19 07:20:47 2013 From: blaz.podlesnik na ff.uni-lj.si (=?UTF-8?B?Qmxhxb4gUG9kbGVzbmlr?=) Date: Fri, 19 Apr 2013 07:20:47 +0200 Subject: [SlovLit] = Nova_številka_revije_Slavica_TerGestina Message-ID: <5170D42F.3040104@ff.uni-lj.si> Spoštovane, spoštovani, obveščam, da je že pred časom izšla lanska številka revije Slavica TerGestina, posvečena vprašanju velikih zgodb v slovanskih književnostih [ http://www.slavica-ter.org/data/uploads/slavicater_14-2012_web_pc.pdf ], obenem pa vse vabim k sodelovanju v naslednji številki, za katero so naši nemški kolegi izbrali temo Slavia Islamica [več o temi in rokih oddaje prispevkov na http://slavica-ter.org/data/uploads/slavicatergestine-slaviaislamicasl.pdf ]. Lp, Blaž From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 19 09:41:10 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 19 Apr 2013 09:41:10 +0200 Subject: [SlovLit] Ciril in Metod -- Na FF -- V Pragi Message-ID: From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 17 Apr 2013 22:50:34 +0200 Subject: Mednarodna konferenca o Cirilu in Metodu v Bukarešti (14. in 15. junij 2013) Oddelek za rusko in slovansko jezikoslovje organizira 14. in 15. junija 2013 na Fakulteti tuje jezike in književnosti v Bukarešti mednarodno konferenco ob 1150. obletnici prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko. Organizatorji zbirajo prijave referatov do 1. junija 2013. Vas morda zanima? Več informacij o dogodku lahko dobite na elektronskih naslovih bostjan.bozic na yahoo.com ali molj78 na gmail.com Boštjan Božič, učitelj slovenščine na Univerzi v Bukarešti === Od: Zajc, kristina Datum: 17. april 2013 12:05 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF 22. 4. 2013, 17.15?17.45 Predavanje doktorske študentke Kristine Lazar (Univerza v Ljubljani): Cenzurirani Dekameron iz obdobja protireformacije: primer prve novele prvega dne 18. Slovenski dnevi knjige ?In vse je mogoče? na Kongresnem trgu od 22. do 26. aprila. Več o programu na http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/objave/1905/detail.html Na knjižnem sejmu bosta sodelovali tudi Znanstvena založba FF in Knjigarna FF. Kristina Zajc === Od: Andrej Šurla Datum: 19. april 2013 03:34 Zadeva: Praška večera čeških prevajalcev slovenskega leposlovja Za: slovlit na ijs.si Medtem ko je praške mestne trge prevevalo (nekoliko s kislim vremenom in nizkimi temperaturami pokvarjeno) vzdušje velikonočnih tržnic, sta dve literarni kavarni v središču mesta ljubiteljem manj znanih nacionalnih literatur ponudili (i)zbrane okuse slovenskega leposlovja v zvenu čeških besed. V tednu pred Veliko nočjo in v tednu po njej (ker se mi zdi pravilo o pisanju imen praznikov z malo začetnico povsem nesmiselno, si ga v avtorskem zapisu dovoljujem pisati z veliko) mi je uspelo uresničiti željo, ki sem jo pestoval zadnji dve leti: zbrati čim več čeških prevajalcev slovenskega leposlovja in jim ponuditi priložnost za skupno predstavitev knjig, za katerih izid so zaslužni, in njihovih nadaljnjih prevajalskih načrtov. Mimogrede in brez prave povezave z rdečo nitjo poročila: tule čisto spontano zapisani glagol ?pestovati? je prav simpatično dvojezičen, saj v češčini (v obliki ?pěstovat?) pomeni gojiti, npr. vrtnine, pa tudi ideje. Zavetni objem za oba večera sta nam ponudili literarni kavarni, ki sta v preteklih letih že gostili naše prireditve. V predprazničnem torku smo tako streljaj od Karlovega mostu, v obokani kleti kavarne Řetezová, pod reklamnim sloganom ?Je slovenska literatura za Vas še vedno španska vas ? spoznajte jo od blizu!? gostili tri prevajalce iz praškega ?bazena?, prvi aprilski torek pa v Tynski literarni kavarni še enega Pražana in tri goste iz Brna. Uspeh akcije je bil, če ga merimo s številom obiskovalcev, relativno uspešen. Človek bi si seveda želel, da bi se na njegovih dogodkih trlo navdušencev in radovednežev, a po prvem drobnem razočaranju poišče tolažbo v stari resnici, da literarni dogodki vendarle nikoli niso bili množične manifestacije. Na prvi večer nas je prišlo (brez nastopajočih) med petnajst in dvajset, na drugega pa še vsaj deset več, tako da sem lahko vseeno kar zadovoljen. Predvsem zato, ker se je v občinstvu obakrat pojavilo po nekaj obrazov, ki jih prej na naših prireditvah nismo srečevali. Brez sence dvoma dodajam še, da smo bili navzoči za prihod obakrat nagrajeni z zelo prijetnima in tudi informativnima večeroma. Za prireditev 26. marca je bila v prvem programskem osnutku predvidena trojica nastopajočih, ki bi z začetnicami svojih imen sestavili ?geslo? HAK (cz. hák ? svn. kavelj). Ko smo skupinici kasneje pridali še gostjo ?na L?, je nastal HAKL (ki je v pogovorni slovenščini tudi ena izmed možnosti za poimenovanje pravkar omenjenega kavlja) ? pa smo dobili hudomušno (vsaj upam, da je izzvenelo tako) napoved prijetnega dvojezičnega večera, v katerem smo potem skoraj dve uri zbrano ?viseli? na slovenskem leposlovju v zvenu čeških besed. Svoje prevajalsko delo so predstavili Hana Mžourková, ki je za ta nastop izbrala nekaj pesmi Josipa ostija, Braneta Mozetiča in Barbare Korun, Kamil Valšík, ki zaključuje prevod že tretjega romana Evalda Flisarja in je seveda izbral tega zvezdnika današnje slovenske literarne scene, in Lenka Daňhelová, ki bo v kratkem skupaj s Petrom Kuharjem izdala novo antologijo slovenske poezije, tokrat pa je predstavila dva ženska literarna glasova: Stanko Hrastelj in januarja preminulo Marušo Krese. Vsak izmed nastopajočih je branje pospremil s kratko osvetlitvijo svojih dosedanjih in trenutnih prevajalskih smernic ter povedal kakšno andekdoto, povezano s prevajanjem ali svojimi srečanji z avtorji. Trojici nastopajočih smo simbolično pridružili tudi Aleša Kozárja, ki je sicer zbolel, a sva se dogovorila, da na prireditvi vseeno preberemo delček njegove sicer že zelo obsežne prevodne bere (poglavje iz Kovačičevega ?Kristalnega časa? je prebrala naša študentka Eliška Bernardová). Skoraj dveurno srečanje je sklenil sproščen pogovor o odločitvah za začetek prevajalske dejavnosti posameznih gostov, slišali pa smo tudi precej podatkov iz ?zakulisja? izdajanja prevodnih knjig. Občinstvo je pritrdilo tudi mnenju spodaj podpisanega, da smo bili priče nazorne potrditve ugotovitve, da zna biti prevajalčevo glasno branje pogosto prepričljivejše od branja primarnega avtorja (pri čemer nikakor ne mislim na goste praškega lektorata iz zadnjih let, katerih nastopi so bili vsi po vrsti odlični!) ? dober prevajalec ima poleg pisateljske nadarjenosti očitno tudi dramski oz. igralski talent. Čeprav brez ženskega glasu, je enako lepo doživetje ponudilo srečanje, ki smo ga 4. aprila izvedli v salonu Tynske literarne kavarne. Tokrat nam iztočnice ni ponudila kakšna igra z začetnicami, ampak kar regionalna povezava večine nastopajočih. Ljubljano je obiskal Maribor ? pardon: Prago je obiskalo Brno, odkoder so v spremstvu lektorske kolegice Mateje Kosi prispeli gostje Zden?k Rejda, ki je v hudomušnem tonu predstavil svoj prevod ?Očkovega kotička? Damijana Šinigoja, Libor Doležán, ki je bral iz svojih prevodov Deklevovega ?Zmagoslavja podgan? in zbirke kratke proze Marka Švabića (ta je predlani izšla pod naslovom ?Návod k použiti historie?) ter prekaljeni prevajalski maček Petr Mainuš, ki je iz svojega pestrega prevodnega opusa izbral tekst Marijana Pušavca, za katerega je ocenil, da zaradi ?žgečkljive? vsebine verjetno nima veliko možnosti, da bi si kmalu utrl knjižno pot med literarno občinstvo. Praški prevajalski krog je na drugem večeru zastopal Radek Novák z novelo Borisa Pahorja ?Rože za gobavca?, sploh prvim natisnjenim češkim prevodom slavnega pisatelja (lani smo ga imeli čast pozdraviti tudi na našem lektoratu), ki je objavljen v tukajšnjem ?Koledarju Ciril-Metodove družbe za leto 2013?. Tudi tokrat smo posodili glas še vedno bolnemu Alešu Kozárju: doktorand bohemistike in obiskovalec fakultativnega tečaja slovenščine Martin Veselka je prebral odlomek iz njegovega najnovejšega prevoda, Lainščkovih ?Nedotakljivih?. Pogovor po branju se je spet vrtel predvsem okoli zgod in nezgod gostov z izdajanjem prevodov. Kar nekaj le-teh, ki so izšli pri slovenski literaturi naklonjeni založbi ?Větrné mlýny?, je bilo mogoče po zelo ugodni ceni na srečanju tudi kupiti ? lepo je bilo gledati, kako je kup knjig, ki so jih s sabo prinesli brnski gostje, hitro kopnel. Prepričan sem, da smo z ?Večeroma čeških prevajalcev slovenske literature? naredili dobro delo. Opozorili smo na živo prisotnost slovenske literarne besede tudi na čeških knjižničnih in knjigarniških policah, zainteresiranim ponudili živo in živahno srečanje z entuziasti, ki jo prevajajo, nenazadnje pa utrjevali tudi prijateljstvo s slovenisti iz moravske prestolnice. Mislim(o), da bomo z akcijami za krepitev slovenistične družine na Češkem v prihodnje še nadaljevali. Gospe veleposlanici Republike Slovenije v Pragi se zahvaljujem za obisk obeh večerov (visoki gostje že s svojo navzočnostjo povzdignejo občutek pomembnosti dogodka, gospa mag. Knezova pa je tudi živo sodelovala v pogovoru), enako predstojniku naše katedre doc. Janu Pelikanu, veleposlaništvu pa hvala tudi za natis nekaj večjih plakatov. Zahvala velja tudi Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je pri prireditvi sodeloval s pokritjem potnih stroškov gostov iz Brna. Prilagam povezavi na izbora fotografij z obeh večerov: Prvi večer: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PrviVecerCeskihPrevajalcevSlovenskeLiteraturePragaKavarnaRetezova2632013# Drugi večer: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/DrugiVecerCZPrevajalcevSVNLiteraturePragaTynskaLitKavarna442013# From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 19 20:28:08 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 19 Apr 2013 20:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] = Dvojezičnost_=C8rtomir_in_lepa_Vida _--_40-letnica_Society_for_Slovene_Studies_--_O_pop evkah_--_Slovanski_večer Message-ID: Peter Scherber: Von der Zweisprachigkeit zur Einsprachigkeit: Wegmarken zur Entwicklung der slowenischen Nationalkultur im 19. Jahrhundert. Die Grundlagen der slowenischen Kultur: Bericht über die Konferenzen der Kommission für interdisziplinäre Südosteuropa-Forschung im September 2002 in Göttingen. Ur. France Bernik in Reinhard Lauer. Berlin: De Gruyter, 2010. 159--70. Peter Scherber: Črtomir und Lepa Vida -- ein slowenischer Mythoskomplex. Erinnerungskultur in Südosteuropa: Bericht über die Konferenzen der Kommission für interdisziplinäre Südosteuropa-Forschung im Januar 2004, Februar 2005 un März 2006 in Göttingen. Ur. Reinhard Lauer. Berlin: De Gruyter, 2011. 247--60. === From: Raymond Miller Date: 2013/4/19 Subject: [SloveneStudies] 40th Anniversary Celebration in NYC! Tomorrow the Society for Slovene Studies will mark its 40th anniversary with a special panel at the Association for the Study of Nationalities conference at Columbia University in New York City. The session, "Reflections on the 40th Anniversary of the Society for Slovene Studies", will take place at the Harriman Institute from 2:50-4:50, and will feature papers by Carole Rogel, Tim Pogacar, Robert Minnich, and Dr. Oto Luthar, the director of the research institute at the Slovene Academy of Sciences & Arts. It is hoped that these presentations with be followed by a discussion about the state of our Society and its future prospects. It is hoped that SSS members will be able to attend. Best wishes for the weekend, and I hope to see many of you at Columbia tomorrow! Sincerely, Raymond Miller, President, Society for Slovene Studies SloveneStudies na list.bowdoin.edu http://list.bowdoin.edu/mailman/listinfo/slovenestudies === Od: Avsenik, Maja Datum: 19. april 2013 12:54 Zadeva: O jubileju Slovenske popevke na Besedni postaji naslednji četrtek Na Besedni postaji v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri (FF, Modra soba, V. nadstropje): "ENKRAT ŠE ZAPOJ ..." 50 let Slovenske popevke (Celjska Mohorjeva družba, 2012) Z avtorjem g. Vladimirjem Frantarjem bo klepetal Matej Krajnc, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel g. Lado Leskovar. Vladimir Frantar je diplomiral na Filozofski fakulteti, potem pa deloval na RTV Slovenija kot dramaturg v dramski redakciji, redaktor in pomočnik urednika v Uredništvu tujega igranega programa. Pisal je dramske scenarije za TV in radio, objavljal strokovne prispevke o radiu in televiziji za Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega in prevajal odrska dela ali pripravil dramatizacije slovenskih klasikov. Sodeloval je v domačih in uglednih mednarodnih žirijah. Med prestižnimi poznavalci scenskih umetnosti je v mednarodni javnosti še danes cenjen strokovnjak in žirant. Posebno strokovno pozornost posveča spremljanju kakovostne vokalne glasbene ustvarjalnosti vseh zvrsti, zlasti opere, pa tudi popularnejših žanrov, med njimi je osebno spremljal slovensko popevko od njenih začetkov vse do danes. Velja za enega najbolj informiranih poznavalcev slovenske popevke, za katero je ob jubileju zbral obsežno dokumentacijsko gradivo z vsemi skladbami in avtorji, nanizal pa je tudi vrsto natančno dokumentiranih misli, ki s tem zanesljivo presegajo značaj zgolj osebnega pogleda na neko polstoletno ustvarjalno obdobje. === Od: Čop, Mateja Datum: 19. april 2013 15:15 Zadeva: Slovanski večer Študentje Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob zaključku študijskega leta pripravljajo tradicionalni Slovanski večer z naslovom Ljuba moja ... (Slovenija, Češka, Slovaška, Hrvaška, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Poljska, Bolgarija, Rusija) Na kulturno-družabnem dogodku, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana - Slovansko knjižnico, se bodo študentje vseh študijskih smeri Oddelka za slavistiko ter gostje z Oddelka za slovenistiko ob navzočnosti vodstva Filozofske fakultete predstavili z recitacijami in skeči, s katerimi bodo skušali v približno eni uri predstaviti svojo državo. Obštudijska dejavnost študentov bohemistike, južne slavistike, polonistike, rusistike, slovakistike in primerjalnega slovanskega jezikoslovja je ob sodelovanju učiteljev, predvsem lektoric slovanskih jezikov, pomemben dejavnik promocije slovanstva v našem okolju ter na pomembnem stičišču evropskih jezikov in kultur. Prireditev bo v torek, 23. aprila 2013, ob 18. uri v prostorih Slovanske knjižnice, Einspielerjeva 1, Ljubljana. S spoštovanjem, doc. dr. Nikolaj Jež, predstojnik Oddelka za slavistiko From miranhladnik1 na gmail.com Mon Apr 22 12:49:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 22 Apr 2013 12:49:35 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEenska_Wikipedija_--_Iz_Trsta_--_Zaslu žek Message-ID: http://dhpoco.org/2013/03/21/the-global-women-wikipedia-write-in-gwwi/ -- The Global Women Wikipedia Write-In (dopiši članke o ženski problematiki). Tule (http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Meetup/globalwomen) je začetna stran v angleščini: bi kdo napravil ustrezno slovensko stran in prispeval nanjo seznam pomanjkljivih člankov o (slovenskih) ženskah? -- mh === Od: Rada Lečič Datum: 21. april 2013 10:33 Zadeva: ogled Trsta V petek, 19. aprila, so nas z obiskom v Trstu razveselili študenti slavističnega oddelka z univerze v Bratislavi z lektorico za slovenski jezik, dr. Sašo Poklač, in še z nekaterimi profesorji. Slovaški skupini so se pridružili študenti Oddelka za humanistične študije tržaške univerze. Ogled mesta pod strokovnim vodstvom prof. Mirana Košute se je začel na gradu svetega Justa pri katedrali. Po ogledu katedrale in čudovitem razgledu na Trst smo se ustavili pri Palači Bonomo, v kateri je bival in deloval Primož Trubar, ki je v treh različnih obdobjih živel v Trstu in ga je gostil tržaški škof in humanist Pietro Bonomo. Po strmem klancu smo se spustili do cerkve sv. Marije Velike ali Jezuitske cerkve, ob kateri je bil zavod za jezuite in njihove učence. V njem so pozneje uredili zapore, v katerih so bili v času fašizma in nacizma zaprti tudi številni Slovenci. Nato smo si ogledali Palačo Marenzi, v kateri je v 17. stoletju živela plemkinja Maria Isabella Marenzi in si je s svojo materjo, baronico Ester Maksimilijano Coraduzzi, ki je živela na gradu Hallerstein na Notranjskem, dopisovala v slovenščini. Na Zoisovi palači, v kateri se je po vsej verjetnosti rodil baron Žiga Zois, je danes le postajališka oznaka tržaškega itinerarija Jamesa Joycea, nikjer pa niti besedice o pomembnem slovenskem razsvetljencu, mecenu in mentorju. Na nekdanjem Velikem trgu (današnji Piazza dell'Unit? d'Italia) je na občinski palači stolp z mestno uro, na zvon pa odbijata ure Mihec in Jakec. Za konec smo se ustavili na Borznem trgu, kjer je Tergestej. V palači so leta 1848 člani Slavjanskega društva najeli prostore, v katerih je zaživelo društveno delovanje pod vodstvom predsednika in takrat uveljavljenega pesnika Jovana Vesela Koseskega. Najpomembnejšo palačo za Slovence, Narodni dom, pa so si slovaški študenti ogledali že ob prihodu v Trst. Po dobrih dveh urah ogleda so bili študenti zadovoljni, saj so veliko izvedeli o zgodovini slovenstva v Trstu in širši okolici. Mag. Rada Lečič, lektorica slovenščine na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu === http://www.kunstgeschichte.uni-muenchen.de/personen/professoren_innen/kohle/index.html -- v Münchnu potreujejo množico študentov za opremljanje slik z oznakami (prek spleta, seveda). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 23 09:12:34 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 23 Apr 2013 09:12:34 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Vojnovi=E6u_na_Wikiviru_--_Homer_--_V_ Gorici Message-ID: http://sl.wikisource.org/wiki/Velika_%28post%29jugoslovanska_zgodba -- Nejc R. Ivančič, ocena romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića (2012), postavljena na Wikivir. Bi lahko napravili še več podobnega? === http://digital.library.northwestern.edu/homer/ -- grško-angleški Homer, zgled lepe elektronske edicije. === Od: Konrad Zadravec Datum: 23. april 2013 08:38 Zadeva: Strokovna sreda 8. maj 2013 Slovenska knjižnica Damir Feigel - Biblioteca slovena Damir Feigel, Gorica/Gorizia Škrabčeva knjižnica Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici Kot običajno bo tudi tokrat majska strokovna sreda namenjena obisku slovenskih knjižnic in okolij, ki jih te knjižnice plemenitijo. Tokrat bosta središči našega obiska dve knjižnici, ki predstavljata pomemben člen slovenske kulturne zgodovine in sedanjosti obeh Goric. Program ekskurzije: 07:00 odhod avtobusa iz Ljubljane (parkirišče v Tivoliju) 09:00 zbor udeležencev (parkirišče na italijanski strani mejnega prehoda Rožna dolina - Rdeča hiša) 09:00 - 11:00 voden ogled mestnega jedra (prof. Aldo Rupel) 11:00 - 12:00 ogled in predstavitev knjižnice Damira Feigla (Luisa Gergolet) 12:00 - 13:00 odmor za kosilo / kavo 13:30 - 15:30 ogled Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici (Škrabčeva knjižnica, grobnica Bourbonov, rožni vrt bourbonk / Mirjam Brecelj) 16:00 ogled spominske sobe Frana Erjavca na OŠ Frana Erjavca Nova Gorica (Tjaša Klemenčič) 17:00 odhod avtobusa proti Ljubljani Cena ekskurzije, ki vključuje vse vodene oglede, znaša: a) z organiziranim prevozom iz Ljubljane 17,00 EURO/osebo, b) z lastnim prevozom 7,00 EURO/osebo Prisrčno vabljeni! Darja Lavrenčič Vrabec vodja Pionirske From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 23 21:02:00 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 23 Apr 2013 21:02:00 +0200 Subject: [SlovLit] = O_Njegošu_--_Odprti_podatki_--_Berilo_ --_Škrabčevi_dnevi Message-ID: Od: fedora ferluga Datum: 23. april 2013 11:19 Zadeva: predavanje prof. Osolnika o Njegošu na videmski univerzi V sredo, 24. aprila, bo gostoval na videmski univerzi (ul. Zanon, 6, predavalnica 4, ob 14.00) prof. Vladimir Osolnik, redni profesor za srbsko in hrvaško književnost z ljubljanske univerze, s predavanjem o črnogorskem pesniku in vladiki Petru Petroviću Njegošu. Profesor Osolnik, odlični poznavalec Njegoševega opusa, ki je pred kratkim na Oddelku za slavistiko FF organiziral tudi simpozij ob 200-letnici pesnikovega rojstva, bo predstavil Njegoševo življenje in delo, govoril bo o Njegoševih stikih s Slovenci, Kopitarjem, Miklošičem, Vrazom. Predvsem pa se bo osredotočil na prikaz t. i. Črnogorske trilogije (Luča mikrokozma, Lažni car Šćepan Mali, Gorski vijenac). Predavanje sodi v sklop programa Erasmus in je namenjeno študentom južnoslovankih jezikov na Videmski univerzi. Vljudno vabljeni Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik s književnostjo, Univerza v Vidmu === Od: Arhiv podatkov Datum: 23. april 2013 12:13 Zadeva: Odprti podatki: poročilo z delavnice Politike ravnanja z raziskovalnimi podatki financiranimi z javnimi sredstvi V okviru projekta Odprti podatki, ki ga financirata MIZŠ in ARRS, je 5. marca 2013 potekala delavnica z naslovom Politike ravnanja z raziskovalnimi podatki financiranimi z javnimi sredstvi. Pošiljamo vam povezavo do poročila z delavnice: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_delavnica_mar2013/ Tukaj pa še nekaj dodatnih informacij in fotografije z delavnice: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/odpp10D2/ [...] Janez Štebe === http://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_%28nagrada%29#Deseterica -- nekaj berila za čez praznike. === Od: Dzuljan Datum: 23. april 2013 20:23 Zadeva: Škrabčevi dnevi 8 - Vabilo k prijavi na simpozij Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v obdobju od 1994 do 2007 organiziral šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil akad. dr. Jože Toporišič. Prispevki s simpozijev so zbrani v zbornikih Škrabčeva misel I-VI. Frančiškanski samostan je svoje delo zaključil in Škrabčeve dneve v nadaljnji razvoj predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, in sicer z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je o. Stanislav Škrabec živel večino svojega ustvarjalnega življenja. V prenovljeni zasnovi so bili že organizirani Škrabčevi dnevi 7, ki so bili tematsko usmerjeni na jezikoslovje v najširšem pomenu besede, brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop in metodologijo. Tematika Škrabčevih dnevov 8 je jezikoslovje v najširšem pomenu besede, zato k sodelovanju vabimo jezikoslovce vseh smeri, posebej pa bomo veseli prispevkov o zahodnem slovenskem narodnostnem prostoru. Simpozij se bo odvijal 18. oktobra 2013 na Univerzi v Novi Gorici (Nova Gorica/Gorica). Še isti dan bodo podeljene tudi nagrade Škrabčeve ustanove v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, Škrabčeva ulica 1 v Novi Gorici. Simpozij bo potekal v slovenščini. Povzetke dvajsetminutnih predavanj (ki jim bo sledila desetminutna diskusija) bomo zbirali do 15. junija 2013 na naslovu http://skrabcevi-dnevi.zrc-sazu.si Če bo prijav več, bodo referati izbrani na podlagi recenzentskega postopka. Po simpoziju bo referentom ponujena možnost objave prispevka v zborniku. Kotizacija je 10 EURO in vključuje kosilo. Hkrati vas obveščamo, da je izšel zbornik prispevkov Škrabčevi dnevi 7 (ur. Franc Marušič in Rok Žaucer). Več na naslovu http://www.ung.si/sl/zalozba/ Vabljeni k sodelovanju in na svidenje v Novi Gorici! Programsko-organizacijski odbor: Kozma Ahačič, Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar, Rok Žaucer From miranhladnik1 na gmail.com Thu Apr 25 07:30:55 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 25 Apr 2013 07:30:55 +0200 Subject: [SlovLit] Jezik in slovstvo 3--4 (2012) -- Herta Message-ID: Od: Olga Tratar Datum: 24. april 2013 23:21 Zadeva: Jezik in slovstvo 3--4 (2012) Jeziki v Republiki Sloveniji Mojca Medvešek in Romana Bešter, Položaj priseljenskih jezikov v Sloveniji Ina Ferbežar, >>Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji ...<<: testiranje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika v Sloveniji Mihaela Knez, Za koliko slovenščin(e) je prostora v naši šoli? Janez Skela in Urška Sešek, Od globalnih smernic do lokalnih kontekstov: učenje in poučevanje tujih jezikov v Sloveniji Anna Kolláth, Jezikovne spretnosti madžarske manjšine v Sloveniji Razprave Martin Vrtačnik, Gledališki lektor - njegova funkcija in namen v sodobnosti Tomaž Petek, Ozaveščenost o javnem govornem nastopanju - priložnost za profesionalni razvoj učitelja Vita Žerjal Pavlin, Prvi pesemski cikli slovenskih pesnic Milena Mileva Blažić, Fantastične pripovedi Nika Grafenauerja - pravljični triptih o Mahajani Sanja Kostanjšek, Iskanje identitete v romanih Republika jutranje rose, Ločil bom peno od valov in Ki jo je megla prinesla Ocene in poročila Martina Potisk, Silvija Borovnik: Književne študije: o vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora 85), 2012 Špela Arhar Holdt, Mojca Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Slavistična knjižnica 17), 2012 Hotimir Tivadar, Zasedanje Komisije za fonetiko in fonologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju in Mednarodna znanstvena fonetična konferenca - Slavifon Slovenija 2012 (16.-17. februar 2012) Jubilej Marja Bešter Turk in Lara Godec Soršak, Ob 80-letnici prof. dr. Franceta Žagarja V branje vam priporočamo === Od: Janez Stergar Datum: 24. april 2013 17:47 Zadeva: prvi današnji obrok vseslovenskih novičk [...] Konec tedna sta bila s priznanjem >>Naša Slovenija 2012<< za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine nagrajena tudi dva zamejska prejemnika. Slavistka in etnologinja na celovški univerzi dr. Herta Maurer Lausegger, doma iz doline Poden pod Vrtačo v Karavankah, je avtorica številnih člankov, razprav in knjig o jezikoslovju, dialektologiji in slovenskem bukovniškem slovstvu na Koroškem, posebej pa zaslužna za avdiovizualno raziskovanje ter predstavljanje narečja in izginjajoče kulturne dediščine na Koroškem. Drugi nagrajenec - Kulturni dom Gorica je v treh desetletjih delovanja postal pomembno in nenadomestljivo slovensko kulturno središče za Slovence na Goriškem ter za celotno goriško prebivalstvo; tudi za Italijane in Furlane. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 26 09:40:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 26 Apr 2013 09:40:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Spomenik_Ljubki_Šorli_--_Razpis_za_Dun aj Message-ID: From: "Sonja Žežlina" To: slovlit Date: Thu, 25 Apr 2013 08:51:09 +0200 Subject: Spomenik Ljubki Šorli Aleji spomenikov na Erjavčevi ulici v Novi Gorici se bo 26. 4. 2013 pridružil doprsni kip pesnice Ljubke Šorli. S tem bo pesnica 20 let po svoji smrti dobila mesto ob svojem možu, skladatelju in učitelju Lojzetu Bratužu. Pesnica, rojena v Tolminu, je s svojim delom in življenjem pustila neizbrisen pečat na Goriškem, zato se ji bo zdaj mesto oddolžilo s trajnim spominom. Pot od ideje do odkritja spomenika je trajala kar nekaj let. Slavistično društva Nova Gorica je jeseni 2012 seznanilo s tem župana MO Nova Gorica Mateja Arčona, ki je ideji prisluhnil ter obljubil sodelovanje in pomoč. Na sestanku je bil ustanovljen tudi Pripravljalni odbor za postavitev spomenika Ljubki Šorli v sestavi: župan MO Nova Gorica Matej Arčon; mag. Marija Mercina, pobudnica zamisli o postavitvi spomenika; Ernesta Dejak Furlan, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica; u. d. i. a. Niko Jurca, Mestna občina Nova Gorica; Melanija Kerševan, dipl. pravnica, Krajevna skupnost Nova Gorica; Marilka Koršič, članica slovenskih društev v zamejstvu, svetnica Slovenske skupnosti na občini Gorica; dr. Branko Marušič, zgodovinar; in dr. Zoltan Jan, literarni zgodovinar. K sodelovanju je Pripravljalni odbor povabil več kiparjev. Na sestanku 10. 1. 2013 pa se je odločil za osnutek doprsnega kipa akademske kiparke Milene Braniselj iz Cerknice. Načrt za kamniti podstavek kipa, ki bo stal v neposredni bližini spomenika soprogu Lojzetu Bratužu, je zasnoval u. d. i. a. Gabrijel Valenčak. Temelje in okolico pa bo pripravila Krajevna skupnost Nova Gorica. Finančno so projekt podprli: Mestna občina Nova Gorica z županom Matejem Arčonom, Krajevna skupnost Nova Gorica s predsednico Božo Mozetič, Slavistično društvo Nova Gorica, Kamnoseštvo Brezavšček, podjetje Inotherm Ribnica, Slovenske železnice pa so prispevale zemljišče. Prireditev, ki bo tudi osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju, bo potekala 26. 4. 2013 ob 18. uri na Erjavčevi ulici 25 (nasproti Elektro Primorska). Na prireditvi ob odkritju spomenika bodo sodelovali: župan MO Nova Gorica Matej Arčon s pozdravnim nagovorom, slavnostna govornica mag. Marija Mercina; Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), Dekliški pevski zbor Kapela (zborovodja Kristina Škibin), Otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice (zborovodja David Bandelj). Nataša Konc Lorenzutti bo povezovala nastopajoče z umetniško interpretacijo pesmi Ljubke Šorli, spomenik pa bo odkrila hčerka pesnice Lojzka Bratuž. Prireditev ob spomeniku se bo zaključila z blagoslovom mgsr. Metoda Piriha. Slavnost se bo nadaljevala v galeriji Frnaža z otvoritvijo razstave, ki jo pripravlja Melanija Kerševan. Razstava z naslovom Uporno sem viharjem kljubovala nastaja ob tesnem sodelovanju z družino Ljubke Šorli: s hčerko Lojzko Bratuž in nečakoma Vero Tuta in Igorjem Tuta. Družina pesnice idejo o postavitvi spomenika spremlja že od začetka in je, v sodelovanju s skupnostjo goriških Slovencev v Italiji, pomembno prispevala k uspešni obeležitvi dela in življenja Ljubke Šorli. Slavistično društvo Nova Gorica === Von: Stefan Michael Newerkla From: Elizabeta M. Jenko Date: 2013/4/25 Subject: Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessor/in im Bereich der Slowenistik, Institut für Slawistik, Universität Wien Gostujoča štirimesečna profesura za slovenistiko na dunajskem inštitutu za slavistiko. Več informacij na https://univis.univie.ac.at/ausschreibungstellensuche/ jobcenter na univie.ac.at From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 26 09:43:58 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 26 Apr 2013 09:43:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_ima_dolg_jezik Message-ID: Od: boza krakar Datum: 25. april 2013 18:38 Zadeva: slovenščina ima dolg jezik Tako se imenuje novo tekmovanje iz znanja slovenščine, ki je v letošnjem šolskem letu pod podnaslovom Književnost na filmu potekalo prvič, njegov organizator pa je Slavistično društvo Slovenije, bolje, društvena sekcija Znanost mladini, ki ji načeluje pobudnica te akcije, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, sicer zadolžena za slovenščino na tujih univerzah na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Tekmovanje si je zamislila kot merjenje ustvarjalnosti osnovno- in srednješolcev, ki jo lahko spodbudi slovenščina kot šolski predmet, učni jezik in učno načelo. In ker tekmujejo skupine (od tri do pet učencev oziroma dijakov), ne posamezniki, tekmovanje spodbuja tudi sodelovanje in deljenje odgovornosti za uspeh. Za uresničitev obeh izhodiščnih idej si je pobudnica zamislila tudi ustrezen pristop: filmizacijo pri pouku literature obravnavanih literarnih besedil. Izpolnitev take kompleksne naloge zahteva od tekmovalcev in njihovih mentorjev številne dejavnosti, povezane tako z odnosom do jezika in književnosti, s kritičnim in ustvarjalnim branjem, kakor tudi s poznavanjem ustvarjalnega preoblikovanja literarne zgodbe v filmski prikaz in poznavanjem filmskega jezika. Tekmovalci so se tako s pomočjo mentorjev iz bralcev razvijali v ustvarjalce, z odgovornostjo do svojega kratkega filma, ki naj prepriča tako bralca kot gledalca, pa kajpak strokovno žirijo, člana katere ste bila tudi na obeh glavnih področjih izkušena pesnik in igralec Andrej Rozman Roza ter režiser in scenarist Miha Hočevar. V delovni skupini so sicer sodelovale še slovenistke Klavdija Kranjc Jensterle, Senija Smailagić in Sonja Žežlina. Kakšen je bil >>izplen<< prvega tekmovanja, ki se ga je na državni ravni udeležilo 47 skupin učencev z osnovnih in s srednjih šol, smo imeli priložnost videti v petek, 19. aprila 2013 na zaključni prireditvi v Kinodvoru. Tu so najuspešnejše skupine dobile zaslužena priznanja v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj, najboljši filmi v posamezni tekmovalni kategoriji pa so bili tudi prikazani. Če je bilo pred ogledom nekoliko nelagodja, da bodo filmi morda preveč pripeti na literarno predlogo, se je bilo mogoče prepričati, da tekmovalci dobro obvladajo filmsko abecedo in da z velikim občutkom aktualizirajo - prenašajo v naš čas in v perspektivo svoje generacije ter družbene situacije celo najzahtevnejšo literarno klasiko, npr. Romea in Julijo, Zločin in kazen, Masko rdeče smrti ... (filmi, ocene idr. so na povezavi https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/znam). Tako je torej shodilo novo tekmovanje iz znanja slovenščine v našem prostoru. Kljub pomislekom, da utegne postati konkurenca že uveljavljenemu tekmovanju za Cankarjevo priznanje, se je izkazalo, da to ne drži. Novo tekmovanje z drugačnimi prijemi in cilji dopolnjuje že uveljavljeno. Najboljši dokaz so filmi, posneti po literarnih besedilih, ki so bila to leto razpisana za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Za kakovostno ustvarjalno preoblikovanje je potrebno poglobljeno kritično branje - in zakaj ne bi tega nadgradili tako, da bi se iz pretežno recepcijske prestavili še v produkcijsko vlogo? Obe skupaj imata pravzaprav skupni cilj - vzgajati občutljivega sprejemnika literature in kulture, razvijati kulturno zavest, utemeljeno na slovenskem jeziku, od koder se širijo domišljijske predstave, prehodi, povezave na vse strani. Tekmovanje, kot rečeno, poteka pod okriljem Slavističnega društva Slovenije. Vsi sodelavci - predavatelji na izobraževanju, mentorji, organizatorji, vodje pokrajinskih društev in ocenjevalci so zastonjkarski prostovoljci. Prav zato je velik odziv mentorjev in skupin presenetljiv in pohvalen. To je dokaz, da je mogoče z malo ali nič denarja narediti tudi zelo kakovostne in daljnosežne stvari. Žal pa v nedogled ne gre. Točk, ki jih je mentorjem, udeležencem izobraževalnega seminarja, namenil Zavod RS za šolstvo, smo zelo veseli. Če pa bi bili tako mentorji kot organizatorji deležni še kakšne stimulacije od ministrstva za šolstvo, bi bil občutek, da začeta dejavnost ni zgolj kratkotrajna domislica, ampak eden od pedagoških presežkov, toliko bolj motivacijski za naprej. Boža Krakar Vogel From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 26 15:33:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 26 Apr 2013 15:33:35 +0200 Subject: [SlovLit] Pisateljska pot -- Pismenost, kresnik -- SR: Slovenska literarna veda danes Message-ID: Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev. Ur. Željko Kozinc, avtorji Melita Forstnerič Hajnšek, Aljoša Harlamov, Miran Hladnik, Petra Jordan, Franci Just, Miran Košuta, Željko Kozinc, Urška Perenič, Gašper Troha, Vladka Tucovič. Radovljica: Didakta, 2013. 357 str. === http://tvslo.si/predvajaj/pismenost/ava2.164580824/ -- M. Hladnik in M. Doupona o pismenosti, Turbulenca, TV Slo 24. 4. 2013. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/delova-nagrada-kresnik-od-stoterice-ostala-deseterica.html -- J. Krečič o kresniku 2013, Delo. === Izšla je dvojezična številka Slavistične revije 61/1 (2013) Slovenska literarna veda danes / Slovene Literary Studies Today, 341 str. Vsebina bo zdaj zdaj na http://www.srl.si/ Vsebina Miran Hladnik: Slovenska literarna veda danes I. Alojzija Zupan Sosič: Slovenski roman v literarni vedi po letu 2000 Alenka Žbogar: O slovenski kratki prozi Irena Novak Popov: Sodobna slovenska poezija v literarni vedi Mateja Pezdirc Bartol in Tomaž Toporišič: Teorija in zgodovina slovenske dramatike in gledališča Aleksander Bjelčevič: Pregled razprav o starejši književnosti po letu 1990 II. Boža Krakar Vogel: Razvoj slovenistične didaktike književnosti Igor Saksida in Dragica Haramija: Metodologija interpretacije mladinske književnosti na Slovenskem Katja Mihurko Poniž: Feministična literarna veda v slovenskem akademskem prostoru Igor Kramberger: O zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Presoja za navdih) Miran Štuhec: Književna esejistika in književna kritika III. Urška Perenič: V prerezu slovenske empirične literarne znanosti Gregor Kocijan in Miran Hladnik: Bibliografija kot podlaga za raziskovanje (Nekaj bibliografskih izkušenj) Miran Hladnik: Slovenska literarna zgodovina danes From miranhladnik1 na gmail.com Fri Apr 26 18:16:42 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 26 Apr 2013 18:16:42 +0200 Subject: [SlovLit] Deljenje -- Nazaj h kulturi -- Re: Kresnik 2013 Message-ID: Od: Jolka Milič Datum: 26. april 2013 17:37 Zadeva: RE: SOS Dragi Miran, ici jolka (milič) z jezikovnim SOS-om. Z grozo sem odkrila, da ne znam deliti slovenskih besed. Pripravljam neko brošuro in ga bom najbrž lomila pri deljenju. Italijanske besede pri tej lomilni operaciji mi sploh ne sivijo las, slovenske pa. Marsikaj se meni zdi strašno narobe v raznih knjigah, jaz bi delila čisto drugače, pa dobim navadno odgovor, da se je deljenje zelo spremenilo, kar z drugimi besedami in implicitno pomeni, da je nekaj narobe le z mojim znanjem. Kar zadevo poslabša, ne znam najti nikjer poglavja z deljenjem besed. Bi mi povedal, kje naj poiščem to poglavje, da zapolnim čimprej to vrzel? Nekoč sta mi (rada) pomagala iz težav prof. Janez Gradišnik in Janko Moder, s katerima sem prijateljevala in sta obilno pripomogla, da ne skrenem s prave poti, tudi sta mi razložila, kako naj delim, Moder mi je celo povedal, da smo Slovenci veliko bolj permisivni od Italijanov. A to je veljalo očitno za dobo pred spremembami ... Miran, ti bom zelo hvaležna za vsako ... rešilno bilko, v naglici in s prav lepimi pozdravi. Da ne bom izpadla preveč bedno: v slovenščini sem samouk in tu pa tam mi manjka nekaj osnovnošolskega drila. Saj tudi množiti in deliti ne znam dobro po slovensko, in bi znala brezhibno zdrdrati prej italijansko abecedo kot našo. Na žalost, a je tako. jolka (milič) === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri192/index.html -- nazaj h kulturi (fotografije, bolj ali manj uporabne). === http://www.delo.si/zgodbe/multimedija/minute-za-kulturo-o-polfinalistih-kresnika.html -- M. Hladnik, Videokomentar o polfinalistih kresnika, Delo multimedija. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 30 07:02:42 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 30 Apr 2013 07:02:42 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Nottinghama -- Re:Deljenje -- O prevajanju Message-ID: From: Matej Klemen To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 29 Apr 2013 20:39:35 +0100 Subject: Dr. Milena Mileva Blažić in Jani Kovačič v Nottinghamu Prejšnji teden smo v Nottinghamu dobili novo dozo slovenske literature in kulture. V okviru Erasmusove izmenjave učiteljev smo gostili prof. dr. Mileno Milevo Blažić. Skupaj smo pri predavanjih in bralni skupini raziskovali pravljice Svetlane Makarovič, odkrivali njihovo strukturo, jih primerjali, opazovali, kako v angleščini živijo Sapramiška, Netopir Kazimir in Rdeče jabolko, se čudili in bili očarani. V četrtek, 25. aprila, pa smo uživali na koncertu kantavtorja Janija Kovačiča. Lepa udeležba, fina glasba, močna besedila, Janijeve šale, sproščeno vzdušje, gromek aplavz in iskreno navdušenje. Mimogrede pa smo se naučili še najpomembnejših fraz za preživetje: 'Lačni smo! Žejni smo!' in 'Vina!' Jasno, na koncu je bilo treba nazdraviti s kozarcem slovenskega. Hvala vsem, ki so omogočili obe gostovanji: Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, fundaciji Monice Partridge, slovenski ambasadi v Londonu in Oddelku za ruske in slovanske študije Univerze v Nottinghamu. Lep pozdrav iz Nottinghama, Matej Klemen, lektor slovenščine === Od: Aleksandra Kocmut Datum: 26. april 2013 23:38 Zadeva: Re: [SlovLit] Deljenje (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004456.html) Spoštovana gospa Jolka Milič, nekaj o deljenju besed imate (na poenostavljen, lahko zapomnljiv način) razloženo v moji knjigi Pravipis (v poglavju Prisluhnimo glasovom - kar je že delni namig o pravilnem/nepravilnem deljenju), še več pa v knjigi Marte Kocjan Barle Abeceda pravopisa. Lep pozdrav, Aleksandra Kocmut --- From: "Nejc Rožman Ivančič" To: Date: Sun, 28 Apr 2013 16:04:07 +0200 Subject: Deljenje besed Naj priskočim na pomoč Jolki Milič, ki jo bega deljenje besed. Menim, da mi avtorici izvrstnega učbenika za slovenščino Govorica jezika 1 Karla Zajc Berzelak in Irena Velikonja ne bosta zamerili, če povzemam kar njun niz pravil (2007, str. 126): a) V obeh delih deljene besede mora biti vsaj po en zlog. (Zato je prav ši-val in ne šiva-l.) b) V novo vrstico prenašamo tisti del, ki je lahko izgovorljiv. (Zato je prav škro-pil-ni-ca in ne škro-pi-lni-ca.) c) Sklope dveh enakih soglasnikov delimo. (Zato je prav od-da-ti in ne odd-ati.) č) Zaporedja črk, ki označujejo en sam glas, ne delimo. (Zato je prav Roent-gen in ne Ro-ent-gen.) d) Na koncu vrstice ne puščamo ene same črke, ravno tako v naslednjo vrstico ne prenašamo ene same črke. (Zato je prav oko-li pa ra-dio in ne o-ko-li pa ra-di-o.) e) Ločil ne prenašamo v novo vrstico, razen vezaja, ki ga v novi vrstici ponovimo. (Zato je prav Dam ti vse, / kar imam in ne Dam ti vse / , kar imam.) f) Zveze številke in merske enote ne delimo. (Zato je prav 322.564,45 km in ne 322.564,45 / km.) g) Števil, zapisanih s števkami, in kratic ne delimo. (Zato je prav Št. računa: / 02042993115 in ne Št. računa: 02 / 0429931156.) Lep pozdrav v Sežano (in še kam) N. R. Ivančič === Od: Strnad, Martina Datum: 29. april 2013 13:21 Zadeva: obvestilo - javno predavanje red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr. Mojca Schlamberger Brezar ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno predavanje z naslovom PREVAJANJE MED SINTAKSO, SEMANTIKO IN PRAGMATIKO: VLOGA POVEZOVALCEV. Javno predavanje bo v SREDO, 8. maja 2013, ob 17.10 v predavalnici številka 31, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana. Lep pozdrav, Martina Strnad, sam. str. del. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 30 17:45:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 30 Apr 2013 17:45:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Dajalnik_--_Re=3A_Kresnik_--_Re=3A_Stank o_Klinar_--_Ksaver_Meško_--_Nevrolingvistika Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 27. april 2013 21:11 Zadeva: LK, 6. maj Za: lingvisticnikrozek LK FF v Ljubljani cenjene slušatelje obvešča, da v ponedeljek, 29. aprila, predavanja ne bo. Obenen Vas vabi na 1010. sestanek v ponedeljek, 6. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo Adrian Stegovec, univ. dipl. anglist in splošni jezikoslovec, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Tema predavanja: Dvopredmetnost v slovenščini: dokazi za dve različni dajalniški zgradbi. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://www.gore-ljudje.net/objava/91468/ -- Mojca Luštrek: Pogovor s Stankom Klinarjem (Gore in ljudje); tu tudi povezave na zapise Francija Steleta in Margaret Davis o jubilantu. === http://www.youtube.com/watch?v=ZOQnke4V3lQ -- o kresniku še na Youtubu; Matjaž, hvala za povezavo. === Od: Janez Stergar Datum: 30. april 2013 12:45 Zadeva: prireditve v pomladnem maju [...] Od 19. aprila je v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu na novo postavljena spominska soba Franca Ksaverja Meška (1874-1964), duhovnika, pisatelja, pesnika in pripovednika, ki je do plebiscitnega časa župnikoval va Mariji na Zilji; več na http://www.kpm.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=118 === Od: Zajc, kristina Datum: 30. april 2013 13:13 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF vabi na predavanji (v okviru programa Erasmus - mobilnost učnega osebja): dr. Christina Manouilidou, Univerza v Patrasu, Topics in Neurolinguistics I: Language after Stroke (četrtek, 9. 5. 2013, 10.30-12.10 v sobi 15, FF) Topics in Neurolinguistics II: Language in Dementia (petek, 10. 5. 2013, 12.10-13.50 v sobi 6, FF). From miranhladnik1 na gmail.com Tue Apr 30 22:10:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 30 Apr 2013 22:10:25 +0200 Subject: [SlovLit] Iz_T=FCbingena Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 30. april 2013 18:40 Zadeva: NE ČAKAJ NA MAJ - recital študentov slovenščine iz Tübingena na Posvetu mladih v Stuttgartu V soboto, 27. aprila, in v nedeljo, 28. aprila, je bil v Stuttgartu Posvet mladih, ki so ga organizirali člani društva Triglav iz Stuttgarta in Gabrijela Žagar, vodja koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji. Povabili so me, da sodelujem s študenti slovenščine na Univerzi Tübingen. Izvedli smo recital slovenske poezije z naslovom Ne čakaj na maj, za katerega smo navdih dobili v naslovni melodiji iz istoimenskega filma režiserja Františka Čapka iz leta 1957 (avtor besedila Fran Milčinski, avtor glasbe Borut Lesjak, pevka Olga Bedjanič). Mladim Slovencem, ki so bili večinoma rojeni v Nemčiji in se tudi šolajo v Nemčiji, so študentke slovenščine Kyra Kaden, Marilena Zabitoglou, Verena Deutsch, Kristina Matković in študent Jernej Biščak izvedli recital, ki sem ga povezovala z zgodbo o razvoju slovenske poezije od srednjega veka do sodobnosti. V prvem delu smo ustvarili slovensko atmosfero z interpretacijami klasične slovenske poezije (ljudska balada Lepa Vida, pesmi V. Vodnika, F. Prešerna, S. Jenka, D. Ketteja, O. Župančiča, in I. Minattija), v drugem delu pa smo poustvarili lirični svet sodobnih slovenskih pesniških besedil, prirejenih za glasbo. Prešernove poezije in Minattijeno Nekoga moraš imeti rad smo interpretirali tudi v nemških prevodih prevajalcev Klausa Detlefa Olofa (Sonettenkranz, Die Taufe an der Savica, Trinklied; Jemanden musst du gern haben), Lily Novy (Sonette des Unglücks, Abschied von der Jugend, Wohin?) in Edwarda Samhaberja (Dem Sänger). Poslušalci prevodov slovenske poezije so se srečali s prevodnim besedilom brez tistega znanja in medbesedilnih izkušenj, ki jih izvirno besedilo predpostavlja pri prvotnih (slovenskih) bralcih, zato smo predstavili tudi kulturno ozadje nastanka pesniških besedil ter pojasnili, kako ubesedujejo človeško izkušnjo, ki predpostavlja drugačno konceptualizacijo realnosti, še zlasti ker gre pri mladih poslušalcih za šibko poznavanje družbenega dogajanja pri Slovencih v času, v katerem je besedilo nastalo. Tako smo spodbudili kakovostnejše razumevanje, kar so na koncu poslušalci tudi nadgradili z dolgim aplavzom. Vsem želim lepe prvomajske praznike iz Tübingena, Irma Kern From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 3 07:18:37 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 3 May 2013 07:18:37 +0200 Subject: [SlovLit] = Wikipedija_na_Jesenicah_slike_Slav istična_revija_gre_v_svet_kako_z_rokopisi_P ozna=F1skie_Studia_Slawistyczne Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran -- zadnje dni se na vrhu zaslona v slovenski Wikipediji pojavlja vabilo na moje predavanje o Wikipediji v Občinski knjižnici Jesenice v torek, 7. maja 2013, ob 19.30 (Trg Toneta Čufarja 4). Predavanje, namenjeno najprej knjižničarjem Gorenjske, je vključeno v projekt Wikipedija gre med ljudi, ki želi animirati vsakogar za sodelovanje pri objavljanju enciklopedičnih informacij. Tako obsežne reklame za predavanje še nisem imel. -- miran http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri193/index.html -- S knjigo in mobijem. http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-May/010912.html -- o paradigmatičnih spremembah v slovenski literarni vedi na forumu Humanist (sveža dvojezična št. SR je na http://www.srl.si/). https://moocfellowship.org/submissions/deciphering-ancient-texts-in-the-digital-age -- omrežni tečaj branja starih rokopisov; na voljo so tudi štipendije zanj. http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/pss.html -- revija Poznańskie Studia Slawistyczne pripravlja naslednje tematske številke: Božanskost oblasti v slovanskih kulturah in jezikih (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/numer-iv.html), do 30. 6. 2013 pa kliče k prispevkom za temi Disidenti, nekonformisti, kultura odpora (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/numer-v/disidenti-kontestatori-hr.html) in Slovanski mikronarodi - jezik, književnost, kulturni kanon (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/numer-vi/slavenski-mikronarodi-hr.html). From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 6 09:14:07 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 May 2013 09:14:07 +0200 Subject: [SlovLit] Slovensko-poljska antologija -- Prekmurska slovnica, literarni blog, KONS Message-ID: Od: Alenka Jovanovski Datum: 05. maj 2013 12:54 Zadeva: Antologija Šestnajst slovenskih pesnic / Szesna¶cie poetek słoweńskich, Literarna hiša Maribor, torek, 16. april 2013 Slovensko-poljska Antologija Šestnajst slovenskih pesnic / Szesna¶cie poetek słoweńskich (izbor in redakcija Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Tatjana Jamnik, Michał Kopczyk) je izšla pri Društvu slovenskih pisateljev leta 2011 kot 131-132. številka revije Litter? Slovenic?. V njej so zastopane Alja Adam, Miriam Drev, Kristina Hočevar, Stanka Hrastelj, Alenka Jensterle Doležal, Barbara Korun, Taja Kramberger, Vida Mokrin - Pauer, Ana Pepelnik,Katja Plut, Barbara Pogačnik, Jana Putrle Srdić, Lucija Stupica, Nataša Velikonja, Maja Vidmar in Lučka Zorko. Prevajali so: Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Karolina Bucka Kustec, Tatjana Jamnik, Michał Kopczyk, Aleksandra Plewnia, Katarina Šalamun Biedrzycka in Adam Wiedemann. spremni esej pa je napisala Alenka Jovanovski. Je prvi izbor sodobnih slovenskih pesnic v poljščini. Do sedaj sta bili v poljščini antološko predstavljeni le Lily Novy in Svetlana Makarovič (Mah in srebro, 1995, izbor in prevod Katarina Šalamun Biedrzcka). Šestnajst slovenskih pesnic prinaša prvi izbor sodobnih slovenskih pesnic (rojenih od 1960 dalje) z najmanj dvema samostojnima pesniškima knjižnima objavama. Pesnice so predstavljene z med pet in deset pesmimi. === http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/5268/1/2Greenberg.pdf -- Marc L. Greenberg, Prekmurje Grammar as a Source of Slavic Comparative Material. http://blogliterature.net/ -- Mareike Höckendorff, Blogovska literatura. http://kons.webnode.com -- literarna nagrada KONS. From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 6 13:37:42 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 May 2013 13:37:42 +0200 Subject: [SlovLit] = O_latinščini_v_angleščini_--_Obj avi_na_Poljskem_--_Evropsko_jezikovno_priznanje Message-ID: From: lanko marusic To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 06 May 2013 12:23:24 +0200 Subject: Renato Oniga V sredo 8. maja bo imel ob 13:00 v predavalnici P3 na Univerzi v Novi Gorici (Rožna Dolina) predavanje prof. Renato Oniga z Videmske univerze. Predavanje ima naslov 'Constituency survives free word order. The case of Latin'. Predavanje bo v angleščini. lp lanko === Naslednje teme v reviji Poznańskie Studia Slawistyczne (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/pss.html , studiaslawistyczne na gmail.com): Emotivni aspekt jezika v slovanskem javnem diskurzu (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/emotywny-aspekt-jzyka/emotivni-aspekt-jezika-hr.html) Odnos država-cerkev v zgodovini in kulturi (http://www.pss.amu.edu.pl/index.php/relacja-pastwo-kocio.html) === From: Irena.Grahek na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 6 May 2013 13:16:30 +0200 Subject: Evropsko jezikovno priznanje - podaljšan rok prijave Posredujemo obvestilo, da je rok za oddajo prijav za Evropsko jezikovno priznanje podaljšan do 20. 5. 2013. Evropsko jezikovno priznanje za inovativne projekte pri poučevanju in učenju jezikov je nagrada, ki spodbuja nove pobude na področju poučevanja in učenja jezikov, nagrajuje nove tehnike poučevanja jezika, jih promovira in s tem pospešuje dobro prakso. Priznanje je odprto za vse vidike izobraževanja in usposabljanja, ne glede na starost ali uporabljeno metodo in se osredotoča na pospeševanje inovativnosti pri učenju jezikov. S podpiranjem inovativnih projektov na lokalni in nacionalni ravni želi priznanje dvigniti standarde učenja jezikov v Evropi. Pobudo koordinira Evropska komisija, priznanje pa podeli posamezna država članica, ki z nacionalnimi žirijami določi podrobne kriterije. Slovenija sodeluje v pobudi že od leta 2002. Letošnja zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj bo v okviru Evropskega dneva jezikov 26. 9. 2013. Razpis: http://www.cmepius.si/razpisi/ejp-2013.aspx Služba za slovenski jezik From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 6 15:58:47 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 6 May 2013 15:58:47 +0200 Subject: [SlovLit] Literatura in gibljive slike Message-ID: From: "Aleš Vaupotič" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 6 May 2013 14:03:01 +0200 Subject: Literatura in gibljive slike Literatura in gibljive slike: 11. mednarodni komparativistični kolokvij Slovenskega društva za primerjalno književnost, Koper, 12.-13. september 2013 Organizatorji: Slovensko društvo za primerjalno književnost, Društvo slovenskih pisateljev, Univerza na Primorskem; Pedagoška fakulteta, Fakulteteta za humanistične študije. Kolokvij bo potekal v okviru 28. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Organizacijski odbor: Aleš Vaupotič, Barbara Zorman. Znanstveni sestanek bo preučeval povezave med literaturo, filmom in videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik. V ospredju zanimanja bo metodologija, uporabna za tovrstne študije oziroma vprašanje meddiscpilinarnih povezav; na primer širitev oziroma uporabnost literarnih študij na področjih filma in videa in obratno; razmerja med literarnimi študijami, filmskimi študijami, priredbenimi študijami, vizualnimi študijami, teorijo novih medijev itn. V preteklosti sta se s stičišči in razhajanji med literaturo in njej sorodnimi mediji izčrpno ukvarjali semiotika in naratologija, vprašanja narativnosti oziroma znakovnosti pa se zdijo relevantna tudi danes, na primer problem zgodbenega prečenja znakovnih sistemov in s tem povezanega transkodiranja, prevajanja, prirejanja; še precej neraziskana so mejna področja literature in filma, na primer filmsko v literaturi, literarno v filmu ... Pojav računalniških informacijskih tehnologij je prek različnih novomedijskih hibridov pogosto na novo zgradil celoto gibljive slike, sestavljene iz >>besed-podob-teles-gibanj<<. S stališča sistemskih obravnav literature oziroma filma in videa - predvsem v interaktivnih in digitalnih inačicah - lahko v sodobnih kot tudi preteklih razmerjih med institucijama >>besede<< in >>podobe<< raziskujemo številna rivalstva in boje za prestiž, povezane z iskanjem ali konstruiranjem tako imenovanega >>čistega medija<< predvsem pa vplive, stapljanja, oplajanja, ki so najizrazitejši seveda na novomedijskem področju ter področju sodobne konceptualne umetnosti ... Zlasti zanimiva se s tega stališča zdijo različna pojmovanja avtorstva in njihova prehajanja med omenjenimi mediji, na primer kult avtorja in njegovega unikatnega sloga, ki se je na primer v dvajsetem stoletju prenesel iz literarnega polja v filmsko. Na začetku enaindvajsetega stoletja se koncept avtorstva najbolj pereče zarisuje v razmerju do diktata trga oziroma kapitala, obenem pa se na medmrežju vzpostavlja na radikalno nove načine. S tem povezana so vprašanja medmedijskih oziroma transmedijskih priredb literarnih in filmskih del, njihovega kulturnega kapitala, eksplicitne in implicitne cenzure, kolektivnega avtorstva, raztapljanja pojma avtorstva. Nenazadnje se ta vprašanja zarisujejo tudi v procesu prevrednotenja nacionalnih subjektov/identitet, njihovih preobrazb v transnacionalne, hibridne ali globalne tvorbe. In naposled je mogoče vsa omenjena izhodišča in diskurze opazovati v teorijah, praksah ter politikah vzgoje in izobraževanja: načini, kako ti predstavljajo odnose med besedo in gibljivo podobo pogosto kot v mikrovzorcu prikažejo družbena in znanstvena razmerja do stičišč literature in gibljivih slik. Med potencialnimi temami kolokvija so torej: - meddisciplinarne povezave med primerjalno književnostjo oziroma literarnimi študijami in študijami adaptacij, filmskimi študijami, vizualnimi študijami, teorijo in zgodovino novih medijev; - narativnost v različnih medijih; - hierarhije in stičišča med vizualno in verbalno reprezentacijo; - primerjave konceptov avtorstva ter recepcije v literaturi, filmu, videu, digitalni poeziji, novomedijskih delih; - vprašanje čistih in hibridnih medijev; - pomen filma, literature, transmedijskih priredb v kontekstu nacionalnega, nadnacionalnega, globalnega; - razmerja med literaturo in filmom, videom ter novimi mediji na različnih stopnjah in izobraževanja. Delovni jezik kolokvija bo angleščina. V prid diskusiji bo število referatov omejeno na dvanajst, vsak referat pa na 25 minut. V konferenčni dvorani bo na voljo računalnik z LCD-projektorjem. Vse stroške udeležbe razen letalskih vozovnic bo poravnal organizator. Ta bo torej priskrbel za: prevoze med Koprom in ljubljanskim oziroma tržaškim letališčem, nastanitev in vse obroke v hotelu Žusterna (Koper) ter udeležbo in prevoze na druge festivalske prireditve. Organizatorji ne bomo sprejeli prispevkov, ki so že bili predstavljeni ali objavljeni. Vsi prispevki bodo poslani v recenziranje na uredništvo revije Primerjalna književnost. Izbrani prispevki bodo (po opravljenem recenzentskem postopku) objavljeni v reviji Primerjalna književnost. Pomembni datumi: 30. maj - pošljite naslov, povzetek (do 250 besed), ime svoje ustanove, službeni naslov in CV (do 100 besed). Število referentov in referentk je omejeno na dvanajst, zato bomo morali organizatorji narediti izbor prijav v skladu s programom kolokvija. 30. julij - obveščeni boste, ali je bil vaš predlog sprejet. 20. avgust - če bo vaš prispevek sprejet, vas bomo prosili, da pošljite fotografijo ter povzetek v obsegu 500-1000 besed v slovenščini in angleščini. 12. in 13. september - kolokvij. Kontaktni osebi: ales.vaupotic na ung.si in barbara.zorman na pef.upr.si From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 7 15:35:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 7 May 2013 15:35:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Bosansko-turški_slovar_--_Re=3A_Wikipe dija_pod_Slovenci Message-ID: Od: KD B-51 Datum: 07. maj 2013 11:22 Zadeva: Obvestilo_Predstavitev Bosansko-turškega slovarja Vabimo vas na predstavitev BOSANSKO TURŠKEGA SLOVARJA, reprint izdaje iz leta 1631, avtorja Muhameda Hevaije Uskufija, ki je prepis najstarejšega južnoslovanskega slovarja štokavskega narečja v Evropi in eden je od najstarejših slovarjev na balkanskem ozemlju. Gre za dokument, ki je brez dvoma pristna priča o zgodovini in kontinuiteti dednosti bosanskega jezika na prostorih BiH. Predstavitev bo v četrtek, 9. 5. 2013, ob 19.00 uri v prostorih Društva pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. O reprintu bo spregovoril Imamović, pisatelj in aktualni župan Tuzle. Z njim se bo pogovarjala prof. Đurđa Strsoglavec, docentka s Filozofske fakultete v Ljubljani. Lep pozdrav. Ruža Mlač, Vodja projekta Kulturno društvo B-51 EX PONTO b51 na exponto.net === http://www.knjiznica-jesenice.si -- predavanje o Wikipediji pod Slovenci (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004460.html ; prosojnice na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx) bo mogoče danes ob 19.30 poslušati tudi na spletni strani občinske knjižnice na Jesenicah. From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 8 16:29:54 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 8 May 2013 16:29:54 +0200 Subject: [SlovLit] Nova stara periodika -- Andrej Inkret -- Za Rim Message-ID: Novo na dLib (http://www.dlib.si/browse/besedila/1): Mladina 1924--29 Mentor 1908--41 Književnost 1933--35 Naš rod 1929--44 Časopisi so na voljo bolonjskim in diplomantom in drugim za .izpis in postasvitev njihovega leposlovja na Wikivir (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2013). === From: "Simona Mehle" Date: Wed, 8 May 2013 12:31:46 +0200 Subject: Andrej Inkret o novi knjigi Izgubljeni čas Spoštovani, ob sedemdesetletnici dr. Andreja Inkreta je pri založbi Modrijan izšla njegova nova knjiga Izgubljeni čas. Ob tej priložnost smo v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva c. 27, Ljubljana) pripravili literarni večer, in sicer v torek, 14. maja, ob 18. uri. Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Aleš Debeljak. Vabljeni! === Od: Huber, Damjan Datum: 08. maj 2013 13:55 Zadeva: Razpis za profesorja slovenščine na Sapienzi v Rimu Za: "slovlit na ijs.si" Spoštovani, posredujem razpis za profesorja slovenskega jezika in književnosti na Sapienzi v Rimu. Podrobnosti na http://www.uniroma1.it/ateneo/amministrazione/concorsi oz. pri pošiljatelju sporočila. Lep pozdrav, Damjan Huber Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 9 22:13:49 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 9 May 2013 22:13:49 +0200 Subject: [SlovLit] Wikipedija_gre_med_ljudi_--_Balkanska_fr azeologija_--_Digitalna_knjižnica_IMP_--_Leksikal no_pomenoslovje Message-ID: https://www.facebook.com/knjiznica.jesenice?ref=tn_tnmn#!/media/set/?set=a.597720330240379.1073741828.125355120810238&type=1 -- slike s predavanja o Wikipediji na Jesenicah; pa še tule: http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Wikipedija_gre_med_ljudi_%287_May_2013%29 V sredo 15. maja med 11.20 in 12.55 bom imel podobno predavanje za kolege na FF v predavalnici številka 2. Gotovo bo dovolj prostora tudi za druge zainteresirane -- vabljeni. Pokazal bom, kako lahko Wikipedijo in njeno žlahto Wikivir, Wikiverzo in Wikiknjige ukrotimo za seminarsko rabo. Ne kot vir informacij, ampak kot prostor, kamor strokovne informacije sami prispevamo. Wikipedija je postala indikator preživitvene sposobnosti jezikov. Tule sta za spodbudo dve moji objavi na to temo: http://sl.wikiversity.org/wiki/Wikiji_in_%C5%A1ola -- Wikiji in šola. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx -- prosojnice za predavanje na Jesenicah. -- miran === Od: Lingvistični krožek Datum: 09. maj 2013 11:08 Zadeva: LK, 13. maj LK FF vabi na 1011. sestanek v ponedeljek, 13. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Predrag Mutavdžić, Katedra za neohelenske študije, Filološka fakulteta Univerze v Beogradu. Tema predavanja: O nekaterih lastnostih balkanske frazeologije. Predavanje bo v srbskem jeziku. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === http://nl.ijs.si/imp/dl/index-facs.html -- Digitalna knjižnica IMP (1584-1919): 658 del, 46236 strani. === Od: knjigarna Datum: 09. maj 2013 16:30 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje (Znanstvena založba, Razprave FF, 2013); cena: 29,90 eur, študentska cena: 22,42 eur. Prelistajte na: http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/slovenskoleksikalnopomenoslovje From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 12 10:15:38 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 12 May 2013 10:15:38 +0200 Subject: [SlovLit] = =AEenske_na_Wikipediji_--_Manjšinski_j ezik_--_Na_FF Message-ID: http://www.ris.org/db/27/12046/Raziskave/Wikipedia_zeli_doseci_25_zensk_med_pisci_vsebin_do_2015/?&cat=699&p1=276&p2=285&p4=1364&id=1364 -- kako povečati delež žensk na Wikipediji? Naj k temu pripomore tudi nova stran Ženske teme (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_%C5%BDenske_teme) med wikiprojekti (http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt). Vabljene k sodelovanju, išče se tudi koordinatorka projekta. === Od: Janez Stergar Datum: 09. maj 2013 16:20 Zadeva: še drevi in ob koncu tedna [...] V četrtek, 9. 5. 2013 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14) [je bila] predstavitev monografije sodelavke SLORI - Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in Pedagoške fakultete Koper doc.dr. Maje Mezgec Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku. V razpravi na to temo sta sodelovali še izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša ter prof. dr. Ana Krajnc. [...] Janez Stergar, KKS-LJ in INV-LJ Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana === Od: Zajc, Kristina Datum: 09. maj 2013 14:29 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Med 13. in 17. majem bo na Oddelku za klasično filologijo gostoval doc. dr. Predrag Mutavdžić, predstojnik Katedre za neohelenske študije s Filološke fakultete Univerze v Beogradu, ki bo imel v okviru svojega gostovanja naslednja predavanja: Ponedeljek, 13. maja, ob 18.00 v učilnici 325 (v okviru Lingvističnega krožka Filozofske fakultete): O nekim odlikama balkanske frazeologije Torek, 14. maja, ob 9.00 v učilnici 345: Bajron i Grci [...] Četrtek, 16. maja, ob 17.10 v učilnici 345: Slavizmi u grčkom jeziku Vsa predavanja bodo v srbskem jeziku. [...] Oddelek za romanske jezike in književnosti vabi na Mednarodno znanstveno srečanje Bontempellijevski ali mnogovrsten? Magični realizem v obdobju izhajanja revije "900" in kasneje, ki bo 14. maja 2013 potekal v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji (Breg 12, Ljubljana). Sodelovali bodo: C. A. Augieri, V. Bandalo, S. Contarini, F. Bouchard, M. Cale, P. Farinelli, S. Husić, S. Milanko, T. Peruško, I. Prosenc Šegula, R. Rabboni, S. Roić, A. Scarsella. Kristina Zajc From zoran.bozic na guest.arnes.si Sun May 12 23:31:35 2013 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?Wm9yYW4gQm+eaeg=?=) Date: Sun, 12 May 2013 23:31:35 +0200 Subject: [SlovLit] =?cp1250?q?EMPIRI=C8NI_PREIZKUS_OBJEKTIVNOSTI_IN_STROKO?cp1250?q?VNOSTI_SLOVENSKIH_VLAD_IN_USTAVNOPRAVNIH_STROKOVNJAKOV Message-ID: Dragi slovlitovci! Po lanskoletnem kulturnem boju ob dnevu državnosti ter dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je mestoma preraščal že v mesarsko klanje, sem v izogib smešenja slovenske države in s ciljem trajne določitve slovenske himne na začetku leta kot državni svetnik dal pobudo za spremembo 6. člena ustave, in to brez tresoče roke. Pobudo, v kateri sem utemeljeval, da slovenska himna v ustavi ni določena, in da sedma kitica izraža tudi domoljublje ("da rojak / prost bo vsak") oz. implicitno vključuje Slovence, sta podprla tako Državni svet kot Slavistično društvo Slovenije. Pobudo za spremembo 6. člena ustave sta kot nepotrebno zavrnili tako vlada Janeza Janše kot vlada Alenke Bratušek. Vlada Janeza Janše je dne 13. 3. 2013 v prepričanju, da je slovenska državna himna celotna Prešernova Zdravljica, v odgovoru navedla, "da bi sprejemanje predloga, ki državno himno drastično zožuje na en segment, lahko po nepotrebnem povečevalo razdor med državljani, saj bi tako rešitev njeni zagovorniki lahko uporabljali za ideološko obračunavanje proti tistim, ki nimajo težav s širino Prešernovega duha in celotne njegove Zdravljice". Vlada Alenke Bratušek je dne 9. 5. 2013 v prepričanju, da je slovenska državna himna samo sedma kitica Prešernove Zdravljice, navedla, da "pisni pravni vir ni edini vir ustavne ureditve države, ampak je v ustavnem pravu uveljavljen pojem ustavnega običaja, kar pomeni, da se država oz. državni organ ravna po nekem nepisanem pravilu. /.../ Uveljavljen ustavni običaj v slovenski ustavni ureditvi je, da je slovenska državna himna sedma kitica Prešernove Zdravljice (različica iz prve objave leta 1848), ki jo je uglasbil Stanko Premrl." Torej: v dveh mesecih dve različni, nasprotujoči si mnenji dveh vlad in dveh ustavnopravnih strokovnjakov. Vprašanje za male sive celice: je slovenska državna himna res določena? Zoran Božič, učitelj slovenščine na Šolskem centru v Novi Gorici __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 8325 (20130512) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 13 14:12:31 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 13 May 2013 14:12:31 +0200 Subject: [SlovLit] Trst -- Koper -- Re: Zdravljica Message-ID: Od: Rada Lečič Datum: 12. maj 2013 10:47 Zadeva: Trst V sredo, 15. maja, ob 10. uri bo v Tržaški knjigarni (ulica San Francesco 20 v Trstu) predstavitev knjige tržaškega pisatelja Maura Covacicha Trst, obrnjen na glavo (petnajst sprehodov po mestu vetra), ki je svojevrsten literaren in osebnoizpoveden vpogled v današnje življenje tega mesta in bralcem odpira čisto nov pogled nanj. O knjigi in prevodu v slovenščino, ki je izšel lani pri založbi Literatura, se bo s prevajalcem Vasjem Bratino pogovarjal prof. Miran Košuta. Vljudno vabljeni! === From: "Vladka Tucovič" To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 13 May 2013 11:55:29 +0000 Subject: Slavistična pomlad v Kopru Aprilski in majski literarni večer iz niza Pogovorov o branju v organizaciji Slavističnega društva Koper in Gledališča Koper ter v izvedbi Jasne Čebron sta se zgodila 23. aprila 2013 s slovaško-slovensko pesnico, prevajalko in urednico Stanislavo Chrobakovo Repar ter 7. maja 2013 s koprskim italijanskim pisateljem, urednikom in publicistom Aljošo Curavićem. Več v poročilih Kaje Pintar iz Primorskih novic: http://www.primorske.si/Kultura/Slovensko-duso-ji-je-priblizal-Kosovel.aspx http://www.primorske.si/Kultura/Na-robu-kulturnega-prostora.aspx V sredo, 15. 5. 2013, pa bo ob 19.00 v predavalnici Maestral 3 Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Titov trg 5, Koper) predstavitev knjige Pravipis: zbirka pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih (Modrijan, 2013). V organizaciji Lektorskega krožka Oddelka za slovenistiko UP FHŠ in Založbe Modrijan ter v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije bo pisateljica, pesnica, prevajalka, urednica in lektorica Aleksandra Kocmut v nizu dogodkov Tedna vseživljenjskega učenja izvedla krajše pravopisno predavanje, namenjeno študentom in zaposlenim Univerze na Primorskem ter zainteresirani javnosti, z naslovom Pravipis - presek jezikovnih kavljev, in odgovarjala na jezikovna vprašanja obiskovalcev. Vljudno vabljeni! === From: "Alenka Šivic-Dular" To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 13 May 2013 12:31:16 +0200 Subject: Še k razpravi o slovenski himni (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004468.html) Spoštovani Miran, ker vidim, da se razprava o slovenski himni kar noče končati, pošiljam za Slovlit besedilo svoje (očitno nekoliko prezrte) kolumne, objavljene v zadnji februarski številki tednika Družina (priloga Slovenski čas). S prispevkom se želim pridružiti konstruktivnemu prizadevanju za splošno sprejemljivo rešitev. Janez Dular Vsi bratje in vsi narodi V poteku in okoliščinah zdaj obnovljenega razpravljanja o slovenski državni himni je dosti znamenj slepote, ki spominja na znane slovenske zgodovinske katastrofe. Ko se je po več let ponavljajočih se pobudah Janeza Menarta, Borisa Pahorja in še marsikaterega kulturnika za razširitev besedila naše himne spet zgodil javni poskus v tej smeri in je Tone Kuntner na državni proslavi pred izvajanjem sedme kitice Prešernove Zdravljice odrecitiral tudi drugo kitico, se zdaj to v nekaterih kulturnopolitičnih krogih in v medijih obravnava kot provokacija in škandal, namesto da bi bili veseli simbolnega uravnoteženja izražene narodne (samo)zavesti in ideje miroljubnega sožitja med narodi. Ker ne gre za zamenjavo sedme kitice z drugo kitico in torej nimamo opraviti z izključevalnim vzorcem >>druga ali sedma<<, temveč z vključevalnim >>druga in sedma<<, je vprašanje, ali nasprotniki druge kitice ne obvladajo rabe prirednih veznikov (funkcionalna nepismenost?) ali se bojijo širokega duhovnega razpona Zdravljice. Če se vprašamo, ali bi bila dopolnitev himne skladna z duhom celotne Zdravljice in hkrati s kulturnopolitično vizijo slovenske prihodnosti, je odgovor pritrdilen. Druga in sedma kitica si ne nasprotujeta, temveč druga ponuja realno vsebinsko podlago in razumno izhodišče za sedmo. Kdor Prešerna bere in si ga razlaga nepristransko in ideološko ali politično neobremenjeno, ta bo pač priznal, da je ustrezno narodno samozavest ne samo premogel, temveč jo je tudi hotel izrecno izpovedati kot nekaj naravnega, ne da bi jo napihoval in ne da bi jo zamolčeval. Mi pa naj bi danes ostajali v unificirano brezbarvnem evropejstvu ali v sicer upoštevanja vrednem globalnem internacionalizmu oziroma >>univerzalnem humanizmu<>vsi narodi<<) vzdrževala s posebnostmi in drugačnostjo jasno profiliranih skupnosti, ki se ne bojijo (se ne sramujejo) izrekati svojega imena (>>ves slovenski svet<<). Medijsko navajanje utemeljitev zoper upoštevanje pristransko interpretirane druge kitice (npr. da gre za >>priklon domačiji in materi, ki združuje /le/ brate<<) ter vztrajanje pri izoliranem izvajanju sedme kitice kot uradne himne je v srhljivem sozvočju z nedavnim pojavom klavskega grafita ob Zaloški cesti v Ljubljani: med svetovljanskim hrepenenjem >>dočakat dan, da /.../ prepir iz sveta bo pregnan<< se nam na domačem dvorišču napoveduje ponovitev množičnega bratomora kakor leta 1945. Kako strašna slepota (in gluhota) je slovenska... Zanimivo je, da je Stanko Premrl, avtor uradno določene melodije naše himne, poleg besedila prve kitice, izpisanega v notnem zapisu, pod tem zapisom na isti strani papirja posebej dodal še besedilo druge in pete kitice. Tudi v znani uglasbitvi Ubalda Vrabca je Prešernova druga kitica nepogrešljiva. Če že hočemo biti svetovljani, potem tudi povejmo, da so tudi druge države svoje himne večkrat >>preurejale<< in da večkitična himna ni nikakršna posebnost ali celo izjema, ravno nasprotno: po več kitic (celo do šest in več) imajo italijanska, avstrijska, ruska, britanska, hrvaška, srbska, francoska (pri instrumentalnem izvajanju se seveda igra samo ena kitica). From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 14 21:52:35 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 14 May 2013 21:52:35 +0200 Subject: [SlovLit] = LK_--_Na_Dunaju_--_Omrežni_simpozij_-- _Re=3A_Zdravljica Message-ID: Od: Lingvistični krožek Datum: 14. maj 2013 11:15 Zadeva: LK, 20. maj LK FF vabi na 1012. sestanek v ponedeljek, 20. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Tamara Bosnič, Gimnazija Bežigrad. Tema predavanja: Filmske priredbe pri pouku (tujih) jezikov. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar === Od: Elizabeta M. Jenko Datum: 14. maj 2013 10:21 Zadeva: slovenski vecer 2013 Slovenski znanstveni inštitut in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju vabita na Slovenski večer 7. 6. 2013 ob 19.00 na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju, 1090, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-4. Silvija Borovnik: Maja Haderlap: Angel pozabe, Milena Blažić: Slovenske in evropske pravljičarke Elizabeta Jenko, Doris Krajnc Cerny: Slovenija pod drobnogledom Jani Kovačič: Glasba Prigrizek === http://aroundtheworld.ualberta.ca -- Around the World Symposium on Technology and Culture, 30. maja 2013, preko interneta. === Datum: 14. maj 2013 20:47 Zadeva: Re: [SlovLit] Trst -- Koper -- Re: Zdravljica Spoštovani razpravljalci o sedmi kitici Zdravljice! Gre enostavno za to, da sedma kitica vrhunsko združuje in hkrati izpoveduje vse, kar želijo izpostaviti tudi kritiki obstoječega. Zakaj bi se zgledovali po tistih, ki morajo uporabiti več besed, da povedo bistvo? Veličina Prešerna je ravno v tej semi kitici, v kateri je združil bistvo celotne Zdravljice. To je Prešernov artizem, kakor bi rekel prof. Paternu. Nazadnje še prijatli ... Majda Tomc, prof From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 15 09:26:06 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 15 May 2013 09:26:06 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8as_in_spomin_--_Liber=2Eac_--_Re=3A_ Škrabčeve_štipendije Message-ID: Od: Literarna Konferenca Datum: 15. maj 2013 07:50 Zadeva: Objava na Slovlit Spoštovani, vljudno vabljeni na znanstveno konferenco doktorskih študentov z naslovom Čas in spomin: Literatura v kontekstu v okviru 4. sejma akademske knjige Liber.ac (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html). Konferenca bo potekala v dveh zaporednih popoldnevih 22. in 23. maja 2013 v Modri sobi (5. nadstropje) Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2). Program konference s seznamom nastopajočih najdete na spletnem naslovu http://casinspomin.blogspot.com/p/program.html Z lepimi pozdravi, organizatorji === Od: Zajc, Kristina Datum: 15. maj 2013 08:06 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF [...] Vabljeni na sejem akademske knjige Liber.ac (Foersterjev vrt, od 21. do 23. maja 2013) Letošnji že 4. sejem akademske knjige Liber.ac je zasnovan kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, s katero se v slovenskem prostoru uveljavlja nov tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno in komunikacijsko središče. Sejem povezuje različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige od univerzitetnih založb in knjigarn do univerzitetnih knjižnic. Sejem opozarja na raznolikost in visoko kvaliteto slovenskega akademskega založništva, najnovejše dosežke znanosti in interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem šolstvu. Obenem poskuša akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, študentom, dijakom, ki se odločajo o izbiri študija, kakor tudi tistim, ki se v okviru vseživljenjskega izobraževanja odločajo za univerzitetno izobrazbo. Letos bo spremljevalni program potekal pod naslovom Germanski babilon in bo v namenjen germanskim jezikom in književnostim. V ospredju bodo dežele nemškega govornega področja - Švica, Avstrija in Nemčija - ter oba jezika, ki ju poučujemo na Filozofski fakulteti - nizozemščina in švedščina. Poleg tega pa bomo obiskovalcem na inovativen način poskušali približati tudi druge germanske jezike: danščino, norveščino, islandščino, frizijščino, ferščino in afrikaans. Program sestavljajo okrogle mize, diskusije, koncerti, prevodni recitali, dramski performansi, literarna branja, razstave, delavnice za otroke in še marsikaj. Spremljevalni program je letos pripravil Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko. Več informacij o sejmu najdete na: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html Kristina Zajc === Od: Polona Lovšin Datum: 14. maj 2013 09:45 Zadeva: podaljšan razpis za štipendije Škrabčeve ustanove (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004429.html) Obveščamo vas, da je razpis za štipendije Škrabčeve ustanove podaljšan do 30. maja 2013. Prijazno Vas naprošam, da o podaljšanjem roku obvestite študente slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega ter primerjalnega jezikoslovja, ki jim lahko štipendije Škrabčeve ustanove pomagajo pri njihovem študiju. Dovolite, da Vas opozorim še na razpis za nagrado Škrabčeve ustanove za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja (več na http://www.skrabceva-ustanova.si, info na skrabceva-ustanova.si). S hvaležnimi pozdravi in z odličnim spoštovanjem, Polona Lovšin From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 15 13:56:40 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 15 May 2013 13:56:40 +0200 Subject: [SlovLit] Jevnikarjev simpozij -- Re: Zdravljica Message-ID: From: Neva Zaghet To: slovlit-request na ijs.si, slovlit na ijs.si Date: Wed, 15 May 2013 12:31:15 +0200 Subject: Jevnikarjev simpozij v Trstu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na simpozij ob 100-letnici rojstva prof.Martina Jevnikarja. Srečanje bo potekalo v petek, 24. 5. 2013, na Opčinah pri Trstu, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke (Ul.Ricreatorio 2). Vljudno vabljeni! Neva Zaghet (tajnica) PETEK, 24. maja 2013, Povezovalka Olga Lupinc 9.30-9.45 Lojzka Bratuž, Nagovor k spominu na Martina Jevnikarja 9.45-10.00 Robert Petaros, Martin Jevnikar - življenje in delo (s posebnim ozirom na univerzo v Vidmu) 10.00-10.15 Vera Ban Tuta, Martin Jevnikar, docent slovenskega jezika in literature na univerzi v Padovi 10.15-10.30 Zora Tavčar, Svečenik našega jezika in slovstva Povezovalka Loredana Umek 11.00-11.15 Marija Pirjevec, Martin Jevnikar o začetkih slovenske pripovedne proze 11.15-11.30 Marija Cenda, Zamejska branja Martina Jevnikarja 11.30-11.45 Jože Horvat, >>Nepogrešljiva dopolnila<< (Dela in poklici pisateljev) 11.45- 12.00 Vilma Purič, Jevnikarjev pogled na slovensko mladinsko književnost Povezovalka Eva Fičur 15.00-15.15 Zoltan Jan, Martin Jevnikar, leksikograf 15.15-15.30 Lida Turk, Martin Jevnikar - sodelavec tržaškega radia 15.30-15.45 Marij Maver, >>Bilo mu je v veliko čast in zadoščenje<< (Jevnikar in literarna nagrada Vstajenje) 15.45-16.00 Sergij Pahor, Društvo slovenskih izobražencev in študijski dnevi Draga - od začetka v Jevnikarjevem srcu === Od: Klemen Lah Datum: 15. maj 2013 10:25 Zadeva: Re: [SlovLit] Trst -- Koper -- Re: Zdravljica Pozdravljeni! Kar precej sem razmišljal, ali naj pošljem ta odziv, saj je ideološko obremenjenih razprav polno že po drugih medijih. A ker ni bilo nobenega drugega odziva, v meni pa del kolumne Janeza Dularja kar precej odzvanja, sem se odločil poslati svoje mnenje. Del kolumne, ki me je vznemiril, je tretji odstavek, kjer je napisana trditev, da je "/m/edijsko navajanje utemeljitev zoper upoštevanje pristransko interpretirane druge kitice /.../ ter vztrajanje pri izoliranem izvajanju sedme kitice kot uradne himne /.../ v srhljivem sozvočju z nedavnim pojavom klavskega grafita ob Zaloški cesti v Ljubljani /.../". Če se prav se spomnim, je ta srhljivi grafit pozival k poboju kristjanov in je vsekakor vsega obsojanja vreden: ne razumem pa, kako je lahko vztrajanje pri sedmi kitici kot edini kitici himne lahko povezano z idejo tega grafita. Od kod ta povezava? Hvala za pojasnilo, saj je interpetacija, ki se mi vsiljuje, naslednja: tisti, ki zagovarjamo samo sedmo kitico, zagovarjamo tudi ta grafit. Verjamem, da ni bil namen avtorja. Lp, Klemen Lah --- Od: Zoltan Jan Datum: 15. maj 2013 09:34 Zadeva: Re: [SlovLit]: Zdravljica Spoštovani kolega državni svetnik Zoran Božič in ostali kolegi, ki se do tega opredeljujete, po propadu pobude, da bi spremenili ustavo RS in natančneje določili besedilo Prešernove Zdravljice kot državne himne, bi morda pogledali, kaj je narobe z zakonom o grbu, zastavi in himni RS. Državni svet ima med svojimi pooblastili tudi zakonodajno iniciativo, kar pomeni, da lahko predlaga v sprejem nove zakone ali pa spremembe ali pa obvezne razlage obstoječih. Lepe pozdrave Zoltan JAN From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 15 14:07:39 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 15 May 2013 14:07:39 +0200 Subject: [SlovLit] = Potrčev_simpozij Message-ID: Od: Alenka Valh Lopert Datum: 15. maj 2013 13:26 Zadeva: Simpozij o Potrču Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Filozofska fakulteta UM, Slavistično društvo Maribor pripravljamo znanstveni simpozij ob stoletnici rojstva Ivana Potrča. Pošiljamo program simpozija Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa danes. Srečamo se v petek, 24. 5. 2013, ob 9. uri v Razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na Prešernovi ulici 33-35. Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo. Alenka Valh Lopert Program simpozija 9.00-10.00 Otvoritev simpozija in pozdravni govori 10.20-10.40 Tone Partljič: Srečevanje s Potrčem 10.40-11.00 Božena Kmetec - Friedl: Obdelava in dostopnost Potrčeve knjižne dediščine v ptujski knjižnici 11.00-11.20 Jožica Čeh Steger: Narava in pokrajina v Potrčevem pripovednem opusu 11.20-11.40 Marko Jesenšek: Potrč in vprašanje slovenskega knjižnega jezika 12.10-12.30 Vladka Tucovič: >>Čez hribe je lila fantovska pesem, kakor bi noč molila k življenju<< - ljudske pesmi, ples in glasbila v literarnem opusu Ivana Potrča 12.30-12.50 Blanka Bošnjak: Potrčeva medvojna in povojna kratka proza 12.50-13.10 Branislava Vičar: Potrčev roman Tesnoba v kontekstu ekonomskega in političnega razgrajevanja Jugoslavije 13.10-13.30 Renata Debeljak: Ideologija socializma v dramah Ivana Potrča 15.00-15.20 Darja Plajnšek: Korespondenca med Ivanom Potrčem in Frančkom Bohancem kot del zapuščine Ivana Potrča v ptujski knjižnici 15.20-15.40 Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes: Govorna uresničitev dialogov v filmu Rdeče klasje (1970) - po motivih iz Potrčevega romana Na kmetih (1954) 15.40-15.50 Viktorija Dabič: Po poti Ivana Potrča 15.50-16.10 Liljana Klemenčič: Pravljica o Vanču From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 16 06:05:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 16 May 2013 06:05:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Pištalo_--_Ljudski_hudič_--_Re=3A_Zd ravljica Message-ID: From: "Simona Mehle" Date: Wed, 15 May 2013 15:59:48 +0200 Subject: Vabilo - srbski pisatelj Vladimir Pištalo o "portretu" Nikole Tesle V Ljubljano prihaja srbski pisatelj Vladimir Pištalo, avtor romana Tesla, portret med maskami. K nam prihaja iz ZDA - tam namreč živi in dela že dvajset let, zdaj na kolidžu v Worcestru (Massachusetts) poučuje svetovno in ameriško zgodovino (preberite intervju, objavljen v Sobotni prilogi pred enim mesecem). Gostili ga bomo v Modrijanovi knjigarni, in to v torek, 21. maja 2013, ob 19. uri. Z njim se bo pogovarjala prevajalka knjige in avtorica spremne besede dr. Đurđa Strsoglavec. Toplo vabljeni! === From: Roman Maurer To: Date: Thu, 16 May 2013 00:51:20 +0200 Subject: ljudski hudič Zdravo! Wikipedisti se sprašujemo o ustreznosti izraza "ljudski hudič". Menim, da je ustrezen prevod za angleški "folk devil" v slovenščini "hudič v človeški podobi", isti koncept pa opisuje tudi "demonizacija". Kako je zares s tem? Članek: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljudski_hudi%C4%8D Pogovor: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Ljudski_hudi%C4%8D Pozdrav, Roman === From: "Alenka Šivic-Dular" To: slovlit na ijs.si Date: Wed, 15 May 2013 16:48:09 +0200 Subject: Re:Re: Zdravljica Dragi Miran, tudi ko delaš za mir, lahko sprožiš prepir. Lp, Janez Dular Ob repliki prof, Majde Tomc si pravim (prosto po Handkeju): Še vedno (nepotreben) vihar o slovenski himni. Za umiritev morda v premislek: 1. Ali je Prešeren drugo kitico Zdravljice napisal zaradi nepotrebne gostobesednosti (če pa je vse bistveno združeno v sedmi kitici)? 2. V umetnostnih besedilih ni bistveno le to, kaj se pove, temveč tudi (ali celo predvsem) to, kako se pove: neposredno ali metaforično, implicitno ali izrecno, na kratko ali na dolgo ... 3. Prešeren se ni obotavljal izrecno nazdraviti obojim - >>slovenskim bratom<< in >>vsem narodom<<. To se mu je zdelo bistveno. 4. Kritiki >>sedanjega stanja<< slovenske himne želijo prav to: izrecno omembo obojega. Je to v današnjem globaliziranem svetu odveč, je zato komu nerodno? Pred svetom, pred Evropo, pred seboj? Janez Dular From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 16 13:16:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 16 May 2013 13:16:25 +0200 Subject: [SlovLit] = O_eksperimentalni_poeziji_--_Južni_Slo vani_in_nemškojezična_kultura Message-ID: Od: Darja Pavlič Datum: 16. maj 2013 08:49 Zadeva: vabilo 3. MEDNARODNA KONFERENCA: KONCEPTI REALNOSTI SKOZI EKSPERIMENTALNO POEZIJO 17. - 21. maj 2013 Škocjan - Ljubljana Organizatorja: Literarno društvo IA in Slovensko društvo za primerjalno književnost Vodja konference: dr. Darja Pavlič, Filozofska fakulteta, Maribor Sovoditelja: mag. Jelka Kernev-Štrajn, Slovensko društvo za primerjalno književnost, dr. Iztok Osojnik, Literarno društvo IA Udeleženci: Miško Šuvaković (Beograd, Srbija), Andrej Medved (Koper, Slovenija), Dubravka Đurić (Beograd, Srbija), Jelka Kernev-Štrajn (Ljubljana, Slovenija), Cathy Wagner (ZDA), Iztok Osojnik (Ljubljana, Slovenija), Darja Pavlič (Maribor, Slovenija), Tatjana Jamnik (Ljubljana, Slovenija), Ravel Kodrič (Trst, Italija), Iztok Geister (Slovenija). Petek, 17. maj - prihodi v Matavun, 19:30 pozdravna večerja Sobota, 18. maj 9:30 - Promocijsko kongresni center Pr Nanetovih Uvod: Pavlič 9.45 - Predavanje in diskusija (Moderator: Pavlič) ŠUVAKOVIĆ: Onstran papirja: post-medijska in fleksibilna umetnost 11.00 - Predavanje in diskusija (Moderator: Pavlič) KERNEV-ŠTRAJN: Druga tradicija 15:00 - Predavanje in diskusija (Moderator: Osojnik) DJURIĆ: Eksperimentalna poezija med vizualno umetnostjo in feminizmom na pol-periferiji: Vlado Martek in pesniška šola Awin PAVLIČ: Obrat k jeziku v slovenski poeziji Nedelja, 19. maj 9:30 - Predavanje in diskusija (Moderator: Kernev-Štrajn): KODRIČ: Kosovelova eksperimentalnost v luči ene njegovih najpoznejših pesmi: Krvaveči vrelec (11. februarja 1926) 11:00 - Predavanje in diskusija (Moderator: Kernev-Štrajn): MEDVED: Avantgardna poezija kot an-arhe: raztemeljevanje pesniške strukture ustaljene forme, upodobitve, zvočnosti, jezika OSOJNIK: Sled kot eksperimentalna poezija 13:00 - Kosilo, 16:00 - Ogled Škocjanskih jam, 19:30 - Večerja Ponedeljek, 20. maj - izlet v Ljubljano, 9:00 - Odhod, 11:10 - Trubarjeva hiša literature Predavanja in diskusije (Moderator: Osojnik) WAGNER: Sodobna eksperimentalna gibanja v Združenih državah Amerike GEISTER: Poetično in prepoznavno 13:30 - Kosilo, 15:00 - Ogled mesta ali prosti čas, 19:00 - Vrnitev v Škocjan, 20:00 - Poslovilna večerja Torek, 21. maj - odhodi po zajtrku Sponzorji konference: Javna agencija za knjigo RS, Regijonalni park Škocjanske jame, Kulturno društvo Vilenica, Občina Sežana, Krka d.o.o., Kulturno društvo Police Dubove, Revija Monitor, Turistična zveza Škocjan, Trubarjeva hiša literature === Od: Anetta Buras-Marciniak Datum: 16. maj 2013 12:39 Zadeva: Lodz/Konferenca Oddelek za južno slavistiko in Oddelek za germanistiko Univerze v Lodžu vabita na mednarodno znanstveno konferenco Južni Slovani in nemškojezična kultura. Konferenca bo potekala od 16. 5. do 17. 5. 2014 v Lodžu. Struktura sodobnega sveta se je korenito spremenila. Naval priseljencev je v zadnjem stoletju popolnoma spremenil ne le videz in značaj evropskih dežel, pač pa je tudi pomembno vplival na kulturo zahodne Evrope. Preseljevanje v nemško govoreče dežele v 20. in 21. stoletju so povzročile ne le ekonomske, temveč tudi zgodovinske razmere. Čas ob koncu 20. stoletja je prinesel dramatične dogodke, med katere nesporno sodi vojna v Jugoslaviji, na podlagi katere so pozneje nastale nove evropske države, kar je povzročilo krizo ideje o večkulturnosti v okviru ene države. Ti dogodki so še podkrepili migracijska gibanja med Južnimi Slovani ter neposredno ali posredno vplivali na družbeno, politično, etnično in kulturno strukturo sodobnih nemško govorečih dežel. Prevladuje mnenje, da pomemben del nemške družbe predstavljajo Nemci - emigranti, ki so se v Nemčijo priselili po 2. svetovni vojni, ter njihovi potomci. Iz uradnih podatkov je razvidno, da v Nemčiji živi okoli 0,8 % predstavnikov bivših jugoslovanskih republik. V Švici se srbščina in hrvaščina nahajata takoj za uradnimi jeziki, v Avstriji pa Južni Slovani predstavljajo okoli 3 % družbe (to so Bosanci, Hrvati, Srbi in Slovenci, ki imajo status narodne manjšine). Zlasti za Avstrijo velja, da Slovani niso le sodobni priseljenci, temveč tudi potomci prednikov, ki so živeli v cesarstvu, torej pravzaprav Avstrijci, ki v svojih družinah negujejo habsburško tradicijo, kar se kaže tudi v kulturi Balkana, na ozemlju nekdanje monarhije, seveda pa tudi na Češkem in Slovaškem, na južnem delu Poljske in v delu današnje Ukrajine. Vodilna tema konference je vzajemno vplivanje kultur južnoslovanskih in nemško govorečih dežel, predvsem pa slika južnoslovanske kulture, dokumentirana v književnosti nemškojezičnega področja, ter slika nemškojezične kulture, ujeta v književnosti Južnih Slovanov 20. in 21. stoletja. Kot je bilo že omenjeno, izvirajo odvisnosti in konotacije, ki se pojavljajo v obeh kulturah, iz prisotnoti številčnih južnoslovanskih družbenih skupin na nemško govorečem področju. Pojem kultura" želimo za potrebe konference definirati predvsem v distributivnem smislu in pri tem poudarjamo vlogo zgodovine, književnosti, gledališča in kina, pa tudi kulturnega prispevka Južnih Slovanov v nemško govoreči družbi. Tematska področja konference: 1. nemške in avstrijske ter švicarske teme in motivi v sodobni južnoslovanski književnosti ali južnoslovanske teme in motivi v književnosti nemškega jezikovnega področja 20. in 21. stoletja (kontrakulturacija in akulturacija v književnosti/kulturi), 2. široko pojmovana kultura posameznih južnoslovanskih narodov, ki temelji na kulturi nemško govorečih dežel: film, gledališče, umetnost itd., 3. južnoslovanski kulturni vplivi na nemško govorečem področju in nemškojezični kulturni vplivi med Južnimi Slovani, 4. identiteta nemškojezičnih pisateljev južnoslovanskega izvora ali priseljenskih pisateljev, ki živijo v Avstriji, Nemčiji in Švici, 5. družbeno in kulturno življenje Južnih Slovanov v nemško govorečem okolju in nemško govorečih oseb med Južnimi Slovani (20. in 21. stoletje). Termini: Prosimo, da teme in povzetke vaših prispevkov pošljete do 31. 10. 2013 na naslov ene od tajnic konference: dr. Katarzyne Bednarske: slowianie.poludniowi na gmail.com (slovanski jeziki) ali mgr. Anne Zaorske: suedslawen na gmail.com (nemški jezik). Jeziki konference: nemški, poljski, slovenski, hrvaški, bosanski, srbski, bolgarski, makedonski. Kotizacija: 300 zł (ca. 80 Euro) - obsega stroške tiskanja gradiva po konferenci, ne krije pa stroškov potovanja, bivanja in hrane. Podrobnosti sporočimo naknadno. Organizatorji: Tajniki: Germanistika: Germanistika: prof. dr. Joanna Jabłkowska mgr. Anna Zaorska. dr. Marcin Golaszewski mgr. Joanna Bednarska-Kociołek Slavistika: Slavistika: dr. Anetta Buras-Marciniak dr Katarzyna Bednarska dr. Julia Mazurkiewicz-Sułkowska From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 19 11:07:34 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 May 2013 11:07:34 +0200 Subject: [SlovLit] = Biblija_oživljena_--_Pustiti_jezik_--_ NUK_--_Iz_Bukarešte Message-ID: Od: Datum: 16. maj 2013 16:53 Zadeva: premiera TV filma Biblija oživljena 29. maj 2013 ob 13h ARHIV R. SLOVENIJE in TV SLOVENIJE vabita na premiero dokumentarnega filma BIBLIJA OŽIVLJENA v sredo, 29. maja 2013, ob 13. uri v avli Arhiva RS na Zvezdarski 1 v Ljubljani. Dalmatinova Biblija je eden najpomembnejših slovenskih pisnih spomenikov. Filmska pripoved na dokumentarni način sledi postopkom konserviranja in restavriranja knjige, ki jih je na knjigi izvedla skupina strokovnjakov iz Arhiva RS. Pred ogledom filma nam bo zgodovinski okvir Dalmatinove Biblije predstavil dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; dr. Jedert Vodopivec Tomažič, vodja Centra za konserviranje in restavriranje ARS, bo spregovorila o zagatah in rešitvah, s katerimi so se srečali pri delu; režiser Jadran Sterle s TV Slovenije pa bo opisal ozadje snemanja. === Od: Janez Stergar Datum: 17. maj 2013 15:12 Zadeva: še nekaj predlogov za kulturni program prihodnjih dni [...] V torek, 21. 5. 2013 ob 11.00 bo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (Novi trg 2) predstavitev knjige dr. Andreje Haberl-Zemljič Pustiti jezik v vasi: ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu. O knjigi bodo poleg avtorice spregovorili še akademik prof.dr. Anton Vratuša, mag. Susanne Weitlaner in doc. dr. Boris Jesih. === Od: Sollner-Perdih, Anka From: Nataša Jordan [mailto:Natasa.Jordan na nuk.uni-lj.si] Sent: Friday, May 17, 2013 2:00 PM Vabimo vas na brezplačne tečaje iskanja po elektronskih informacijskih virih. Prosim vas, da posredujete obvestilo kolegom in študentom, ki bi jih tečaji zanimali. Tečaj "E-članki in e-knjige". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v torek, 18. maja Tečaj "Znanstvene bibliografije in Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v torek, 4. junija Tečaj "mEga iskalnik NUK". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Tečaj bo v četrtek, 13. junija Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si === From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 19 May 2013 10:59:20 +0200 Subject: Metod Pevec v Bukarešti (Aleksandrinke, Vaje v objemu) V Bukarešti smo 13. in 14. maja v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Češkim centrom (Centrul Ceh) in Romunskim kulturnim inštitutom (Institutul Cultural Român) za študente lektorata slovenščine in širšo javnost organizirali filmska večera s častnim gostom, režiserjem Metodom Pevcem. V ponedeljek, 13. maja, smo si v dvorani Češkega centra ogledali dokumentarec Aleksandrinke z romunskimi podnapisi, ki jih je v okviru našega skupnega projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma pripravila gospa Eva Catrinescu, nekdanja dolgoletna lektorica romunščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v torek, 14. maja, pa se je v dvorani Romunskega kulturnega inštituta odvrtel še najnovejši Pevčev igrani film Vaje v objemu, tokrat z angleškimi podnapisi. Obe prireditvi, ki sta bili zelo dobro obiskani, dvorani sta bili polni, je s kratkima nagovoroma odprla veleposlanica Republike Slovenije v Bukarešti gospa Jadranka Šturm Kocjan, po končanih projekcijah pa je gospod Metod Pevec odgovarjal na številna vprašanja publike. Prisotni so bili tudi mediji. Gospod Pevec je bil gost v kulturni oddaji radijske postaje RFI România, opravil je televizijski pogovor za postajo Digi24, v prestižni romunski kulturni reviji Observator Cultural bo objavljen intervju. Gostovanje gospoda Metoda Pevca v Bukarešti sta denarno omogočila Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Veleposlaništvo RS v Bukarešti. Hvala. Na spodnjih povezavah še nekaj fotografij z obeh prireditev: - projekcija dokumentarnega filma Aleksandrinke v Češkem centru: https://dl.transfer.ro/transfer_ro-16may-1fddc2a0cc7.zip - projekcija filma Vaje v objemu v Romunskem kulturnem inštitutu: http://www.icr.ro/fullimg.php?cod=13767&img=1 Boštjan Božič, lektor slovenščine na Univerzi v Bukarešti From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 19 20:41:41 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 19 May 2013 20:41:41 +0200 Subject: [SlovLit] Iz Vidna -- Digitalna znanstvena komunikacija, Wikipedija in uni, podatkovne zbirke in atlasi Message-ID: From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Cc: Date: Sun, 19 May 2013 17:54:45 +0200 Subject: Uroš Zupan v Vidmu Tudi na naši univerzi smo se v to pomlad podali aktivno in ustvarjalno. Na Univerzi v Vidmu nadaljujemo s predvajanjem slovenskih dokumentarnih filmov, ki smo jih v lanskem študijskem letu prevajali. Lotili pa smo se še enega prevajalskega projekta, prevedli smo izbor pesmi in nekaterih esejev slovenskega pesnika in esejista Uroša Zupana. Pesnik nas je v četrtek, 16. 5. 2013, tudi obiskal in z njim smo pripravili literarno srečanje. Večer je povezovala prof. Maria Bidovec , ki je predstavila Zupanove prevode v številne tuje jezike, njegove pomembnejše zbirke poezij in esejev. Pesnika smo najprej spoznali kot osebnost, potem pa postopno spoznavali, kako se njegovo življenje kaže v njegovih delih. Spregovorili smo o pomenu in težavah prevajanja pesmi v tuje jezike. Spoznali različne vrste pesmi in načine, na katere se pesem napiše. Spregovoril pa je tudi o razlikah med pisanjem včasih in danes. Med branjem se je dotaknil tudi nekaterih slovenskih kulturnih značilnosti ter študentom predstavil nekatere tipične slovenske običaje, kot so na primer običaji ob praznovanju velike noči ali vaški običaji ob postavljanju kresa za 1. maj. Med literarnim srečanjem so študenti prebirali Zupanove pesmi v slovenščini, potem pa še svoje prevode v italijanščini. Pesnik je z zanimanjem poslušal izbrane pesmi ter bil z izborom zadovoljen, saj je poudaril, da so mu te pesmi še posebno všeč. Predstavil nam je ozadje nastanka pesmi in nas popeljal v svet pesniškega ustvarjanja. Za obisk se zahvaljujemo študentski založbi Beletrina, ki je gostovanje tudi denarno podprla. lektorica slovenščine v Vidmu Urška Kerin === http://geb.uni-giessen.de/geb/volltexte/2012/8539/pdf/BaderDigitale_Wissenschaftskommunikation.pdf -- rezultati nemške ankete o deležu digitalnega v znanstveni komunikaciji. Humanistika se še vedno dogaja v veliki meri na papirju. https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:WikiProject_University_of_Oxford -- kako se je univerza v Oxfordu sistematično lotila pisanja člankov na Wikipedijo. Kaj pa ljubljanska? http://www.meertens.knaw.nl/cms/en/databases -- nizozemske podatkovne zbirke za jezikoslovje in humanistiko. http://www.ecai.org/ -- ECAI (Electronic Cultural Atlas Initiative), atlas kulture z vpisanimi geolokacijami. From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 20 19:59:16 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 20 May 2013 19:59:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Kocijanova_številka_JiS_--_Prevajalski _seminar_--_Liber=2Eac Message-ID: Izšla je št. 1-2 58. letnika Jezika in slovstva (2013), ki je posvečena Gregorju Kocijanu: Miran Hladnik, Gregorju Kocijanu ob 80-letnici I. Emil Cesar, Gregor Kocijan Marija Petek, Gregorju Kocijanu ob življenjskem jubileju Milena Mileva Blažić, Delovanje Gregorja Kocijana na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Matjaž Kmecl, Kersnik in Kocijan: zapis ob branju monografije o Janku Kersniku, namesto voščila Darka Podmenik, Od Kocijanovega raziskovanja slovenskih bralcev do raziskovanja bralne pismenosti Urška Perenič, Kocijanove empirične obravnave literature in preizkus modela invariantnih kratkoproznih značilnosti II. Tomo Virk, Vladimir Bartol in Kocbekov Strah in pogum Jožica Čeh Steger, Metaforika v Jarčevi kratki prozi (1922-1929) Blanka Bošnjak, Pekel odtujenosti v izbrani kratki prozi Dušana Čatra Katja Mihurko Poniž, Kratka proza Zofke Kveder Alenka Koron, Slovenska kratka vojna proza v periodiki (1919-1929) na ozadju ideje svetovne književnosti Alenka Žbogar, Slovenska kratka proza od leta 1980 do 2000 preštevno Irena Samide, >>Verz je od nekdaj jezik poezije in proza jezik resničnosti<<: kratka nemška proza v gimnazijah na Slovenskem od leta 1848 do 1918 III. Janez Vrečko, Aristotelov posnetek kot posnetek v razliki Nadežda Starikova, Problem modernizma v literaturah SFRJ Katarina Bogataj Gradišnik, Stritarjev Zorin v družbi sodobnikov Tone Smolej, Dekle Eliza in Slovenci === Od: Tanja Petric Datum: 19. maj 2013 22:05 Zadeva: 3. mednarodni prevajalski seminar JAK - objava vabila Obveščam vas, da je bilo na spletnih straneh Javne agencije za knjigo v petek, 17. maja 2013, objavljeno vabilo na 3. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo od 19. do 24. avgusta 2013 v Novem mestu, in je namenjen prevajalcem slovenske književnosti v tuje jezike. Več informacij, določila glede prijave in vso dokumentacijo najdete na spletni strani JAK, na povezavi: http://jakrs.si/prevajalski_seminar/ Rok za prijavo je 7. junij 2013. Lep pozdrav. Tanja Petric, koordinatorka projekta Javna agencija za knjigo Republike Slovenije === Od: Zajc, Kristina Datum: 20. maj 2013 13:58 Zadeva: Vabljeni na otvoritev sejma Liber.ac Vljudno vas vabimo na slavnostno otvoritev sejma akademske knjige Liber.ac, ki bo jutri, 21. maja 2013, ob 10. uri v Foersterjevem vrtu za fakulteto. Sejem bo potekal od 21. do vključno 23. maja 2013. Program za torek, 21. maja 2013 [...] 12:00 "Babe naj se v te reči ne mešajo, naj primejo rajši za igle in burke" - Nemška literarna ustvarjalnost avtoric na Slovenskem/park Okrogla miza. Moderatorki dr. Petra Kramberger in dr. Irena Samide, sodelujejo: dr. Katja Mihurko Poniž, mag. Uršula Cetinski, prof. dr. Neva Šlibar, dr. Tanja Žigon. 19. stoletje je za ženske pomenilo prvo obdobje, ko so se začele prebujati, kulturno udejstvovati in se boriti proti normam, ki jim jih je vsiljevala takratna družba, ki jih je videla >>le<< v vlogi gospodinje, žene in matere, kot se je zapisalo tudi Janezu Trdini. V diskusiji bodo tako >>prebudili<< nekaj avtoric, ki so igrale v tedanjem kulturnem in literarnem ustvarjanju vidno vlogo. 14:00 Prihodnost slovenskih znanstvenih revij/park Okrogla miza. Moderator: dr. Matevž Rudolf (vodja Znanstvene založbe FF UL), sodelujejo: prof. dr. Primož Južnič (predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL), dr. Mojca Kotar (Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost UL), Aleksander Pavko (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL, urednik revije Acta Chimica Slovenica) in prof. dr. Tomaž Pisanski (Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, urednik revije Ars Mathematica Contemporanea). Na okrogli mizi se bodo udeleženci dotaknili aktualnih perečih tem, s katerimi se soočajo uredništva slovenskih znanstvenih revij: težave pri predoru na tuje trge, vzpostavitev institucionalnega repozitorija, ki ga v konzorciju štirih slovenskih univerz pripravlja Univerza v Ljubljani, zmanjševanje finančnih podpor za tisk revij, vpis v mednarodne baze, prevzemi slovenskih revij s strani mednarodnih založniških konglomeratov itd. [...] 16:00 O jeziku prevodov in jeziku izvirnikov/park Okrogla miza. Moderatorka: mag. Urša Vogrinc Javoršek, razpravljalci: prof. dr. Mihael Kovač, Tina Mahkota, Andrej E. Skubic, prof. dr. Špela Vintar. Motiv za razpravo je izid knjige Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo (Znanstvena založba FF, 2013), ki se z vprašanjem razlik med izvirniki in prevodi ukvarja z empiričnega vidika. V razpravi bodo o jeziku prevodov in izvirnikov spregovorili s stališča prevajalcev, piscev, urednikov in raziskovalcev, spraševali pa se bodo o morebitni drugačnosti jezika prevodov in ali je ta plod "dobrega" ali "slabega" pisanja / prevajanja; o nenapisanih, pa vendar vsemogočnih normah, ki usmerjajo uredniške, avtorske in prevajalske odločitve; o mrtvosti in živosti jezika; o ustvarjalnosti in še čem. [...] Informacije najdete tudi na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/ZalozbaInKnjigarna/ZalozbaInKnjigarna.html. Vabljeni k ogledu spletnih razstav Germanski babilon na http://www.germanskibabilon.net/ . Kristina Zajc, samostojna strokovna sodelavka za spremljanje dejavnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 21 11:52:16 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 21 May 2013 11:52:16 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis za mladega raziskovalca -- Re: Slovenska pisateljska pot Message-ID: Od: Iztok Kosem Datum: 21. maj 2013 11:17 Zadeva: [SDJT-L] Javni razpis za mladega raziskovalca (m/ž) na zavodu Trojina Kp: "slovlit na ijs.si" Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, objavlja javni razpis za kandidata/-tko za mladega raziskovalca s področja jezikoslovja na temo Besedne zveze v govorjeni slovenščini. Mentorica bo doc. dr. Darinka Verdonik. Razpisna dokumentacija je na voljo na http://www.trojina.si/vsebine/74/Novice?b=123. Kandidate hkrati opozarjamo, da se morajo v letu 2013 pravočasno, do 17. 9. 2013, prijaviti tudi na ustrezen študijski program 3. stopnje Univerze v Mariboru. Neuspešen vpis na ustrezen študijski program pomeni, da kandidat ne bo izpolnil vseh pogojev za sklenitev pogodbe o usposabljanju mladega raziskovalca. Lep pozdrav dr. Iztok Kosem Trojina, zavod za uporabno slovenistiko === Od: Društvo DSP Datum: 21. maj 2013 09:03 Zadeva: Vabilo na novinarsko konferenco - Slovenska pisateljska pot - izid vodnika Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco ob izidu knjige SLOVENSKA PISATELJSKA POT: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev. Konferenca bo potekala v prostorih Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana) - v torek, 21. maja 2013, ob 12.00. -- Nina Kokelj (ninakokelj na gmail.com) --- From: "Zdenka Žigon" Date: Tue, 21 May 2013 11:01:13 +0200 Subject: vabilo Slovenska pisateljska pot Lavričeva knjižnica Ajdovščina Vas vabi v torek, 28. maja 2013, ob 19. uri na predstavitev vodnika po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev: SLOVENSKA pisateljska pot. Društvo slovenskih pisateljev je pripravilo vodnik Slovenska pisateljska pot, ki oživlja in predstavlja slovenske pisatelje in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Osrednji del je pohodna transverzala, učna pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali pisatelji. Vodnik bosta predstavila: avtorica prispevka o Danilu Lokarju, mag. Vladka Tucovič, in pobudnik projekta, pesnik in režiser, mag. Igor Likar, sodelovala pa bo še odlična poznavalka Lokarjeve literature, Ivana Slamič. Ker je vodnik namenjen obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot >>literarnih pokrajin<<, je kot nalašč za potepanja vredne poletne dni, ki prihajajo. Vodnik je izšel pri založbi Didakta in ga bo mogoče na predstavitvi tudi kupiti. Predstavitev bo v prostorih Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, na Cesti IV. prekomorske 1. Zdenka Žigon From Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si Tue May 21 14:37:55 2013 From: Natasa.Pirih-Svetina na ff.uni-lj.si (= Pirih-Svetina_Nataša?=) Date: Tue, 21 May 2013 12:37:55 +0000 Subject: [SlovLit] = Junijski_seminar_Centra_za_slovenšči no Message-ID: <6818D662592DA642B630B13F09256448860F7942@FFMBX1.ff.uni-lj.si> Sodelavci Centra za slovenščino vljudno vabimo na tradicionalni junijski izobraževalni seminar Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL, ki bo potekal v sredo, 26. junija, in v četrtek, 27. junija 2013 v predavalnici 343 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana. Program Sreda, 26. junij 2013 (FF, 343) 9.30-11.00 Maja Miličević: Slovnična pravila in statistične tendence: Usvajanje negramatikaliziranih razlik v drugem jeziku 11.15-12.45 Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje na primeru slovenskega romana - Kresnik 2013 12.45-14.30 odmor 14.30-15.30 Branka Gradišar, Tanja Jerman, Nataša Pirih Svetina: Tečaji in tečajniki, izpiti in "izpitniki" - spreminjajoče se izkušnje zadnjih let 15.30-16.30 Mihaela Knez, Damjana Kern: Za vse, ki se sprašujejo, kaj, kje, kako in zakaj s Sliko jezika četrtek, 27. junij 2013 (FF, 343) 9.30-11.00 Monika Kalin Golob: Med všečnostjo in dobičkom - sociolekti v medijih 11.15-12.45 Boris Kern: O slovarju novejšega besedja slovenskega jezika 12.45-14.00 odmor 14.00-15.30 Slovenščina med drugimi jeziki v Srbiji; okrogla miza, na kateri sodelujejo: Maja Đukanović, Maja Miličević in Andreja Ponikvar; povezuje Nataša Pirih Svetina 15.30-16.00 Novosti s Centra za slovenščino in evalvacija seminarja Maja Miličević je lingvistka in italijanistka, zaposlena na Oddelku za splošno jezikoslovje Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Ukvarja se s teorijo usvajanja drugega jezika in jezikoslovnimi značilnostmi prevoda ter z medjezikovnimi vplivi tako v procesih učenja jezika kot tudi v procesih prevajanja. Miran Hladnik, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je letos že četrto leto predsednik žirije za izbor Kresnika, predstavlja pa se na http://lit.ijs.si/hladnik.html Monika Kalin Golob je redna profesorica za slovenski jezik na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Maja Đukanović je izredna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za splošno jezikoslovje Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Boris Kern je mladi raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in kot ostali sodelujoči v programu tudi sodelavec Centra za slovenščino. Vljudno vabljeni, prijave niso potrebne. From miranhladnik1 na gmail.com Tue May 21 20:39:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 21 May 2013 20:39:48 +0200 Subject: [SlovLit] Kocijanov simpozij -- L&L computing -- Terminologija Message-ID: Od: Datum: 21. maj 2013 17:22 Zadeva: Simpozij ob jubileju zaslužnega prof. dr. Gregorja Kocijana Ob jubileju zaslužnega prof. dr. Gregorja Kocijana bo v torek, 28. maja 2013, v sejni sobi dvorca Lanthieri v Vipavi, potekal simpozij Slovenska književnost med tradicijo in inovacijo, ki ga organizira Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Vljudno vabljeni! 10.00-10.15 otvoritev simpozija 10.15-10.30 Miran Hladnik: Predstavitev jubilejne številke Jezika in slovstva, posvečene Gregorju Kocijanu 10.30-10.50 Megi Rožič: Gregor Kocijan: literarni zgodovinar in profesor 10.50-11.10 Milena Mileva Blažić: Gregor Kocijan in osnovnošolska berila 11.10-11.30 Zoran Božič: Didaktične razsežnosti v učbenikih za književnost Gregorja Kocijana in Stanka Šimenca 12.00-12.20 Alenka Koron: Slovenska kratka vojna proza v periodiki (1919-1929) 12.20-12.40 Jožica Čeh: Pokrajina je besedilo - na primeru Potrčeve proze 12.40-13.00 Katja Mihurko Poniž: Kratka proza Zofke Kveder 13.00-13.20 Miran Hladnik: Skupaj z Gregorjem Kocijanom 13.20-14.00 diskusija === http://llc.oxfordjournals.org/content/28/2.toc -- kazalo in povzetki posebne št. revije Literary & Linguistic Computing 'Digital Humanities 2011: Big Tent Digital Humanities' 28/2 (2013). http://scholarlyoa.com/publishers/ -- seznam plenilskih znanstvenih založb, ki se jih je treba izogibati. === Od: Lingvistični krožek Datum: 21. maj 2013 10:21 Zadeva: LK, 27. maj LK FF vabi na 1013. sestanek v ponedeljek, 27. maja, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Mojca Žagar Karer, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tema predavanja: Terminologija med slovarjem in besedilom. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 22 18:09:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 22 May 2013 18:09:25 +0200 Subject: [SlovLit] = Digitalizacija_--_=C8italnica_v_Gradcu_- -_Prevzete_besede Message-ID: http://www.openbookpublishers.com/reader/64 -- Willard McCarty (ur.), Text and Genre in Reconstruction: Effects of Digitalization on Ideas, Behaviours, Products and Institutions. Kazalo: 1. Never Say Always Again: Reflections on the Numbers Game (John Burrows), 2. Cybertextuality by the Numbers (Ian Lancashire), 3. Textual Pathology (Peter Garrard), 4. The Human Presence in Digital Artefacts (Alan Galey), 5. Defining Electronic Editions: A Historical and Functional Perspective (Edward Vanhoutte), 6. Electronic Editions for Everyone (Peter Robinson), 7. How Literary Works Exist: Implied, Represented, and Interpreted (Peter Shillingsburg), 8. Text as Algorithm and as Process (Paul Eggert), 9. 'I Read the News Today, Oh Boy!': Newspaper Publishing in the Online World (Marilyn Deegan and Kathryn Sutherland) http://eu.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-1118492277,descCd-tableOfContents.html -- A Companion to Digital Literary Studies, ur. Ray Siemens in Susan Schreibman. 35 eur za 630 strani priročnika o digitalnih literarnih študijah (glej kazalo). === From: Date: 2013/5/22 Subject: Slovenska čitalnica v Gradcu / Slowenischer Lesesaal in Graz V prostorih Štajerske deželne knjižnice v Gradcu odpira v četrtek, 6. junija 2013, ob 18. uri, svoja vrata SLOVENSKA ČITALNICA. Z ustanovitvijo čitalnice dobivata slovenska kultura in jezik v prestolnici avstrijske Štajerske nov prostor. V njej bo obiskovalcem na voljo več kot 2000 slovenskih knjig in nemških prevodov kakor tudi osrednji slovenski časopisi in revije, ki jih je s pomočjo donatorjev ter izdatno podporo Univerzitetne knjižnice Maribor zbralo Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju, prostor zanje pa zagotovila Štajerska deželna knjižnica v Gradcu. Slovenska čitalnica bo tudi prostor srečevanj in kulturnih izmenjav, namenjenih krepitvi čezmejnih in medkulturnih vezi. V čast mi bo, če se boste lahko odzvali vabilu na odprtje enega največjih in najpomembnejših slovenskih kulturnih projektov v Avstriji v zadnjem obdobju. Aleksander Geržina, veleposlanik === Od: Čop, Mateja Datum: 22. maj 2013 11:55 Zadeva: Predavanje - dr. Peter Jurgec V četrtek, 23. 5. 2013, bo na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje študentom predaval dr. Peter Jurgec, slovenski fonetik in fonolog, ki deluje v tujini. Predavanje bo ob 8.20 v učilnici 6. Naslov predavanja je Prevzete besede: Why should we care?. Predavanje bo potekalo v okviru predmeta Fonetika in fonologija in bo v slovenščini. Vljudno vabljeni! Tatjana Marvin, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 23 13:53:55 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 23 May 2013 13:53:55 +0200 Subject: [SlovLit] Liber=2Eac_--_5_--_Valižanščina_-- _Silvester_Škerl Message-ID: Od: Zajc, Kristina Datum: 23. maj 2013 08:27 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Četrtek, 3. dan na Liber.acu: 9:15 (Spre)govorimo nizozemsko ? začetni tečaj nizozemščine 10:30 Die Nähe und Distanz und ihre sprachlichen Mittel - am Beispiel von Fräulein Else. Predavanje dr. Vedada Smailagića (Univerza v Sarajevu); (predavalnica 302) /v nemščini 11:00 O slovaropiscih in besedoslovcih Predstavitev Nizozemsko-slovenskega slovarja in Nemško slovenskega zgodovinskega slovarja ... 12:00 "The Politics of Identity: Thinking through Peter Handke's Poetics" (v angleščini)/park ? žal ODPADE! [...] 15:00 Bralne učne strategije Pogovor o knjigi. Z avtoricama prof. dr. Sonjo Pečjak in mag. Ano Gradišar se bosta pogovarjali Urška Margan in mag. Marija Lesjak Reichenberg. ?Cilj bo dosežen, če boste po končanem branju bolje poznali in razumeli naravo ... 15:30 Nähe und Distanz als poetologische Kategorien - predavanje dr. Vahidina Preljevića (Univerza v Sarajevu); (predavalnica 309) /v nemščini/ [...] 17:00 Main Dearfle: kočevarske pesmi Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja ... [...] Vabljeni! Več na http://www.ff.uni-lj.si Kristina Zajc === http://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_%28nagrada%29#Nominiranci2013 -- prvih pet letos. === Od: Marjetka Golež Kaučič Datum: 23. maj 2013 11:38 Zadeva: vabilo V okviru študijskega programa Primerjalni študij idej in kultur, modul slovenske študije, bo gostoval dr. Wyn James, Reader v School of Welsh in so-direktor ?of Cardiff Centre for Welsh American Studies? iz Univerze v Cardiffu, Wales. V Ljubljani bo imel dr. James dve predavanji: 29. maja 2013 od 16.00 do 18.00: Slaviti v okovih: Vidiki valižanske literarne tradicije. 30. maja 2013 od 16.00 do 18.00: Religija, identiteta in migracije: primer Walesa in valižanske diaspore v ZDA in Patagoniji. Predavanji bosta v angleščini. Obe predavanji bosta v prostorih podiplomske šole Primerjalni študij idej in kultur na ZRC SAZU, Novi trg 2/I. Vljudno vabljeni! koordinatorka modula izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič === From: Sollner-Perdih, Anka Sent: Thursday, May 23, 2013 12:41 PM Subject: S. Škerl (http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3525/VIEW/) V Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice bomo 4. junija ob 17h obeležili stodeseto obletnico rojstva slovenskega kulturnika Silvestra Škerla, ustanovitelja in lastnika predvojne Akademske založbe, po vojni pa očeta Cankarjeve založbe. V našem Rokopisnem oddelku hranimo del njegove zapuščine. Gosta spominskega srečanja bosta Tomaž Pisanski, vnuk Silvestra Škerla, ki bo orisal Škerlovo življenje in delo, in I?genija Simonović, ki je tega igralca, pesnika in prevajalca odkrila kot človeka z visoko kulturo srca ob študiju zapuščine Vitomila Zupana. Vljudno vabljeni! Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK TomažPisanski I?genija Simonović From simon.krek na guest.arnes.si Thu May 23 22:18:30 2013 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 23 May 2013 22:18:30 +0200 Subject: [SlovLit] Predlog za izdelavo SLOVARJA SODOBNEGA SLOVENSKEGA JEZIKA Message-ID: <00e501ce57f2$b12f1cc0$138d5640$@guest.arnes.si> Pozdravljeni, na spletni strani http://trojina.org/slovar-predlog/ smo objavili predlog za izdelavo SLOVARJA SODOBNEGA SLOVENSKEGA JEZIKA, ki v slovenski prostor prinaša precej leksikografskih novosti. Osnovne značilnosti slovarja so: - približno 100.000 besed bo opisanih na novo z vidika današnjega razumevanja sveta - aktualne pomenske in jezikovne spremembe bodo zaznavane sproti in vključene v slovar - slovar bo nastajal v živo v različnih leksikografskih fazah, osnovne informacije o besedah bodo na voljo že na začetku izdelave - slovar bodo izdelovali jezikoslovci in usposobljeni leksikografi, hkrati bo v delo vključena tudi zainteresirana jezikovna javnost - slovar je v celoti zasnovan za spletni medij, posamezne dele pa bo mogoče kadarkoli natisniti - celoten projekt bo zaključen v petih letih. Predlog je bil pripravljen na podlagi rezultatov projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku (http://www.slovenscina.eu/) in ga dajemo (strokovni) javnosti v presojo. Veseli bomo vseh vrst odzivov: kritik, pohval, komentarjev, všečkov, tvitov itd. Na spletni strani lahko na forumu izrazite svoje mnenje, si ogledate predstavitev ali preberete predlog v celoti. Hvala in lep pozdrav, Simon Krek ----------------------- Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia skype: simon.krek.jsi twitter: @SimonKrek ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 24 07:48:33 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 24 May 2013 07:48:33 +0200 Subject: [SlovLit] = Nekoč_bi_rekli_zamejske Message-ID: Od: Rada Lečič Datum: 24. maj 2013 06:45 Zadeva: iz Trsta V Trstu je v sredo, 22. maja, na pobudo prof. Elvia Guagninija in v organizaciji Krožka za kulturo in umetnost v konferenčni dvorani državne knjižnice potekal simpozij o odnosu slovenskih pesnikov in pisateljev do italijanske književnosti. Srečanje dveh različnih kulturnih svetov je lahko spodbudno , saj se je že marsikateri slovenski pesnik ali pisatelj zgledoval po italijanskih piscih in našel pri njih navdih za svoje delo. Na simpoziju so sodelovali Magda Jevnikar, Marija Kacin, Miran Košuta, Marko Kravos, Michele Obit, Boris Pahor, Tatjana Rojc in Ciril Zlobec. Vsak od njih je s svojega zornega obravnaval odnose in medsebojne vplive med slovensko in italijansko književnostjo, pri čemer so se nekateri posvetili specifični temi, drugi pa so govorili o lastnih izkušnjah. Magda Jevnikar se je v svojem referatu posvetila literarnim revijam, ki so izhajale v Trstu in v katerih je bilo tudi precej zapisov o italijanskih književnih delih, Marija Kacin je pripovedovala o velikem mecenu slovenske književnosti Žigi Zoisu, na katerega je precej vplivala italijanska kultura, saj se je med drugim šolal v Italiji, Miran Košuta je govoril o navzočnosti italijanske književnosti v delih Borisa Pahorja, ki se še najbolj odraža v nekaterih citiranjih starejših italijanskih avtorjev, Marko Kravos je govoril o svojem sodelovanju z različnimi italijanskimi pesniki in o vplivu italijanskih avtorjev na njegovo pesniško ustvarjalnost, Michele Obit je povedal, kako je italijanska književnost vplivala na njegovo pesništvo in poudaril izjemen pomen Ivana Trinka na razvoj slovenske kulture v Beneški Sloveniji, Boris Pahor je govoril o svojih mladostnih in poznejših izkušnjah stika z italijansko kulturo, pri čemer se je zadržal tudi pri današnjih razmerah, Tatjana Rojc je vse prej povedano dopolnila z vplivom italijanske literarne kritike na slovensko (pri tem je omenjala Croceja in Curcia), Ciril Zlobec pa je obujal zlasti spomine na svoje prve stike z italijansko kulturo in svoje literarne začetke. Simpozij je vzbudil veliko zanimanja, saj je bila dvorana polna, kar kaže na to, da so taka srečanja zelo dobrodošla. === Od: Janez Stergar Datum: 23. maj 2013 18:08 [...] Od petka, 24. 5. 2013 ob 16.00 do sobote, 25. 5 .2013 ob 18.00 bo v Domu v Tinjah prof. Andreja Žižek Urbas (Univ. v Ljubljani) vodila seminar Javni nastop in moderiranje kulturnih prireditev. [...] V sredo, 29. 5. 2013 ob 17.00 bo v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7, Ljubljana) v okviru Tržaških popoldnevov Založbe Mladika srečanje s časnikarjem Jožetom Horvatom ob izidu njegove knjige literarnih intervjujev Navdih in besede. Pisateljice in pisateljice s Tržaškega. V četrtek, 30. 5. 2013 ob 17.00 bo v istem okviru sledil še pogovor z literarno ustvarjalko in esejistko Vilmo Purič ob izidu njenega zadnjega romana Brez zime. Pogovor bo vodila mag. Loredana Umek. [...] From miranhladnik1 na gmail.com Fri May 24 17:04:01 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 24 May 2013 17:04:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Copyright_--_V_Bukarešto_--_Re=3A_Zdra vljica_--_Germanske_filologije Message-ID: http://www.youtube.com/watch?v=c3eGbpD_enU -- Maja Bogataj Jančič o zloveščem copyrightu (angl. video). === From: "Boštjan Božič" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 24 May 2013 10:52:13 +0200 Subject: Mednarodno slavistično znanstveno srečanje v Bukarešti (4. in 5. oktober 2013) Oddelek za rusko in slovansko jezikoslovje organizira 4. in 5. oktobra 2013 na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Bukarešti mednarodno slavistično znanstveno srečanje z naslovom Romunska slavistika in dialog kultur. Organizatorji zbirajo prijave referatov (jezikoslovje, književnost, mentaliteta) do 15. avgusta 2013. Vas morda zanima? Več informacij o dogodku lahko dobite na elektronskih naslovih bostjan.bozic na yahoo.com ali molj78 na gmail.com Boštjan Božič, lektor slovenščine na Univerzi v Bukarešti === Od: majda tomc Datum: 16. maj 2013 14:07 Zadeva: [...] Re: Zdravljica (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004474.html) Spoštovani! Saj so rojaki iz sedme kitice Zdravljice vendar sinovi slovenske matere iz druge kitice. Še več, v besedi rojaki smo zajete tudi hčere slovenske matere. To je seveda moje mnenje, različna mnenja pa so za dokončno odločitev samo dobrodošla. Lep pozdrav! Majda Tomc --- Od: Datum: 16. maj 2013 10:46 Zadeva: Re: Zdravljica (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004468.html) Nasprotno gledanje na to, koliko kitic in tonov Presernove Zdravljice sme biti v slovenski himni, po svoje spominja na Kurentovo harmoniko: Zoran (in se kdo) bi jo implicitno stisnil v en sam ton, Janez pa bi jo sprosceno zapel v celi oktavi, Zoranu dozdevno ni ljubsi vrag v sedmi kitici, medtem ko Janeza ne moti Bog v drugi (ter peti) kitici Zdravljice. Le da bo Presernov duh tezko ostal uklenjen v lihi monotoniji ene same kitice in ene same moznosti. V drugi in cetrti kitici Zdravljice pac med drugim odmeva tudi Bogomilin anagram takole: BOGO- > BOG NASO nam dezelo -MILA > Otrok, kar IMA SLAVA V sesti in osmi kitici Zdravljice pa med drugim odmeva se Certomirov anagram takole: CERTO- > Jo SERCNO BRANIT klice cas -MIR > Ker dobro V SERCU MISLIMO Vlado Nartnik --- Od: Janez Dular Datum: 24. maj 2013 12:37 Zadeva: Zdravljica še in še > From: "Alenka Šivic-Dular" > To: slovlit na ijs.si > Date: Mon, 20 May 2013 11:45:41 +0200 Klemen Lah skuša pri navajanju tistega dela moje kolumne, ki ga je vznemiril, ustvariti vtis, da gre za korektno razpravljanje, saj s tremi pikami med poševnicami bralca opozarja, da je citat skrajšan. Tako ravnanje je upravičeno, kadar so v citatu izpuščeni samo vsebinsko nepomembni odlomki, ki ne bi mogli bistveno vplivati na razumevanje in utemeljevanje domnevno spornih stališč udeležencev v polemiki. V obravnavanem primeru žal ni tako: od nakazanih treh izpustov je drugi odvečen (sploh ničesar ne izpušča), prvi in tretji pa prikrivata >>srhljivo sozvočje<<, o katerem sem pisal v svoji kolumni in od katerega se Klemen Lah upravičeno ograjuje ter si želi pojasnila, od kod povezava s klavskim grafitom. Zaradi izpustov v citatu je prikrito problematično razmerje med medijskim zavračanjem tendenciozno interpretiranega sporočila druge kitice Zdravljice (češ da gre za domačijstvo, ki združuje samo slovenske brate) ter hkratnim poveličevanjem sedme kitice in vztrajanjem pri njenem izoliranem izvajanju (svetovljansko hrepenenje po miru med narodi). Če bi hoteli biti medijsko tendenciozni, bi rekli, da je enostransko navduševanje nad abstraktnimi ali utopičnimi idejami (univerzalizem) v >>srhljivem sozvočju<< z gluhoto za realne probleme na domačem dvorišču. Premislek o tistem grozljivem grafitu naj bi nas pripeljal do sklepa, da bi morala biti naša skrb za mir med brati najmanj tako aktualna in nujna (zato tudi himnično poudarjena) kakor skrb za mir med narodi. Na to povezavo kaže tudi naslov omenjene kolumne: Vsi bratje in vsi narodi. Janez Dular === Stojan Bračič, Mita Gustinčič Pahor, Irena Samide (ur.), Germanske filologije skozi čas. Liber.ac 2013 (Znanstvena založba FF, 2013); publikacija je brezplačna. From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 26 15:29:59 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 May 2013 15:29:59 +0200 Subject: [SlovLit] Wikinorija, wikipromet, SSS Letter -- Ali ste vedeli? -- Re:Zdravljica Message-ID: http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#Poznospomladansko_trebljenje -- o novih izbrisih na Wikimedijini Zbirki. http://commons.wikimedia.org/wiki/User_talk:INeverCry#File:Rajko_Koro%C5%A1ec.jpg -- podobno v angleščini. http://stats.grok.se/sl/201305/ime gesla -- statistika obiska člankov po mesecih na Wikipediji. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/SSS_letter_maj2013.docx -- majska številka Society for Slovene Studies Letter. === Ali ste vedeli, da Google najde pravo lokacijo Turkish Airlines (http://www.turkishairlines.com), tudi če v iskalno polje vpišemo "turkiš erlajnz"? Slovenski nepremičninarji tega očitno ne vejo, sicer ne bi po radiu posiljevali poslušalce s ponavljanjem "veveve pika nepremicnine pika net", namesto da bi se izgovorili po slovensko s strešico. -- mh === From: "Zoran Božič" To: Date: Fri, 24 May 2013 21:03:36 +0200 Subject: DOKAJ DNI NAJ ŽIVI, BOG, KAR NAS DOBRIH JE LJUDI! (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004486.html) 1. V čem je spornost druge kitice Zdravljice kot začetka slovenske državne himne? Ne v Bogu. Sam nimam čisto nič proti Bogu. Sam bi celo predlagal peto in sedmo kitico, če bi bilo to realno. Tako bi imeli v himni Boga, ženske (eni redkih ali morda edini), neposredno izraženo pripadnost slovenstvu in tudi nekaj tiste bojevitosti, ki jo poznajo himne drugih držav in jo je imela Jenkova Naprej, zastava Slave. Sporno je poveličevanje dežele Kranjske (kako naj se danes s tem poistovetijo Štajerci in Korošci in Prekmurci in Goričani?) in slovanskih narodov (sinov sloveče matere, tj. matere Slave), saj so časi poudarjenega panslavizma nepreklicno mimo. 2. Nikakor ni res, da je sedma kitica Zdravljice samo internacionalna oz. univerzalna in zato nenacionalna. Genialnost sedme kitice je ravno v tem, da je Prešeren v njej povzel zahtevo po narodni osvoboditvi (ta se izpostavlja v tretji, četrti, peti in šesti kitici) in jo nadgradil z univerzalno idejo o svetu brez vojn in o dobrososedskih odnosih med narodi. Pa ne na škodo domoljubja!!! Verza "da rojak / prost bo vsak" vključujeta narodno osvoboditev, vse Slovence, in se neposredno navezujeta na tretjo kitico oz. na sovražnike našega, tj. slovenskega rodu. Ti (so)vragi iz tretje kitice so v sedmi kitici samo še vragi. Ker pa pesnik ne more istočasno oz. v isti pesmi pozivati k boju proti sovražnim narodom in k dobrososedskim odnosom, je prostislovje ponovno genialno razrešil s časovno razsežnostjo: proti tistim, ki nas zatirajo, se moramo boriti zdaj ("ker zdaj vas / kakor nas / jo srčno branit kliče čas!"), mir na svetu in dobrososedski odnosi med narodi pa nas čakajo v neki oddaljeni prihodnosti! Da sem še bolj jasen: sedma kitica pravi, da je za dobrososedske odnose pogoj narodna osvoboditev! Narodna osvoboditev vseh Slovencev, vseh rojakov, od Prekmurja do Benečije, od Koroške do Bele krajine! 3. Zato sprašujem vse poznavalce in ljubitelje Prešerna: mar sedma kitica Zdravljice res ni dovolj domoljubna? Zoran From miranhladnik1 na gmail.com Sun May 26 22:09:01 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 26 May 2013 22:09:01 +0200 Subject: [SlovLit] Krni dol -- Re:nepremicnine.net Message-ID: Od: Igor Jenčič Datum: 26. maj 2013 21:47 Zadeva: slovensko ime za Forca de la Val [...] dobil [sem] različne predloge za slovensko poimenovanje sedla, ki je na (italijanskih in tudi naših) zemljevidih ter vodnikih (Mihelič) označeno kot Forca de la Val. Slovenskega imena na zemljevidih ali v vodnikih ni. Marko citira Tumo, ki da ima ime Škrbina v Krni dol, Franc pravi, da je Cregnedul (Krni dol) pravzaprav Kraj nad dolino in Igor, da je za Forca de la Val primeren prevod Škrbina nad Dolino. [...] Tuma je vsekakor vreden dolžnega spoštovanja, ampak to še ne pomeni, da se ni mogel motiti. Nenazadnje je tudi Kolumb odkril Ameriko, domačine pa je poimenoval Indijance ... Naj kar takoj povem, da jaz nimam pojma, kaj naj bi bilo pravilno slovensko poimenovanje. Doslej se sploh nisem spuščal - in se verjetno nikoli ne bom - v raziskave zgodovinskih virov ter zapisov oziroma v etimologijo posameznih besed. Glede na to, da trenutno ni nobenega uveljavljenega slovenskega imena, se pa zavedam, da se bo ime, ki ga bom zapisal v svojem vodniku, zelo verjetno prijelo. Zato bi rad naredil kar največ, da se dileme okoli poimenovanja razčistijo in da z največjo možno zanesljivostjo uporabim ime, ki bo smiselno ter zgodovinsko (ali kako drugače) utemeljeno. Upam, da ne zamerite, da vas takole izzivam in vas prosim vas za eno kratko, argumentirano, izmenjavo mnenj o najbolj smotrnem poimenovanju. Hvala za razumevanje in lep pozdrav, Mišo === Od: Peter Weiss Datum: 26. maj 2013 15:50 Zadeva: Re: [SlovLit] Wikinorija, wikipromet, SSS Letter -- Ali ste vedeli? -- Re:Zdravljica Živjo, Miran, po navodilih sem vtipkal http://www.narečna-bera.si, pa me šment googlovski noče spustiti na spletno stran http://www.narecna-bera.si. Pa ne zato, ker na koncu ni .com ali .net: spletna stran www.nepremičnine.com je registrirana s črko č, www.nepremicnine.net pa s c-jem. Navaditi se bo treba, da se da šumevce zdaj pisati tudi v naslovih/imenih spletnih strani in da bo odslej dobro in praktično razlikovati med recimo priimkoma Pavlic in Pavlič, če bo nastopal na tako občutljivem mestu, tako da bo Žižek lahko Žižek in Čuček Čuček. -- Ali pa sem kje zgrešil in nisem vklopil kake neznane funkcije? Vse dobro ti želim, hvala za vse slovlitovsko -- in srečno. Peter >Ali ste vedeli, da Google najde pravo lokacijo Turkish Airlines >(http://www.turkishairlines.com), tudi če v iskalno polje vpišemo >"turkiš erlajnz"? Slovenski nepremičninarji tega očitno ne vejo, sicer >ne bi po radiu posiljevali poslušalce s ponavljanjem "veveve pika >nepremicnine pika net", namesto da bi se izgovorili po slovensko s >strešico. -- mh Dr. Peter Weiss --- Peter, spletne naslove vedno redkeje pišemo v ukazno vrstico (zlasti ne dolgih), v mislih sem imel vnosno vrstico v iskalniku, ki se do strešic obnaša nediskriminatorno in ponudi ustrezne povezave, da izberemo med njimi. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 27 09:30:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 27 May 2013 09:30:19 +0200 Subject: [SlovLit] = Iz_Padove_--_Nova_jezikoslovna_revija_Sl ovenščina_2=2E0 Message-ID: Od: Polona Liberšar Datum: 27. maj 2013 08:13 Zadeva: iz Padove Prejšnji teden se je v Padovi odvijal simpozij na temo Mesto v sodobni evropski literaturi, ki ga organizira združenje Giovani Europei. Giovani Europei so predvsem sodelavci padovske univerze, ki se ukvarjajo z mlado evropsko književnostjo. Od leta 2006 vsako leto organizirajo simpozij na aktualno temo, letos pa je bila rdeča nit predstavitev mesta oz. urbanega prostora v umetnosti. Tokrat so se prvič odločili povabiti tudi slovenskega avtorja in na uho jim je prišlo ime Gorana Vojnovića, ki se je simpozija z veseljem udeležil. Ker je Goran Vojnović tako vsestranski umetnik, smo si v sredo ogledali dva njegova filma, in sicer Piran-Pirano ter kratki film Moj sin, seksualni manijak, ki sta se vsak na svoj način navezovala na krovno temo simpozija (predvajanje nam je omogočila producentska hiša Arsmedia). V četrtek pa smo se na okrogli mizi pogovarjali o njegovem literarnem ustvarjanju, zvečer pa smo imeli literarni večer, kjer smo prebirali krajše prevode del vseh gostujočih avtorjev. Goran Vojnović je bil z obiskom v Padovi izredno zadovoljen in lahko upamo, da nas bo v Italiji še večkrat obiskal. Organizatorji se zahvaljujejo predvsem Študentski založbi, ki je Vojnovićevo gostovanje omogočila. Lep pozdrav iz Padove, Polona Liberšar === From: "Polona Gantar" To: Date: Mon, 27 May 2013 09:13:46 +0200 Subject: Nova jezikoslovna revija Slovenščina 2.0 Spoštovani, obveščava vas, da je izšla prva številka nove elektronske jezikoslovne revije >Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave<. Revija je prosto dostopna na naslovu: http://www.trojina.org/slovenscina2.0/si/ in je namenjena objavi razprav, odzivov in poročil, ki se nanašajo na teoretične, interdisciplinarne, zlasti pa korpusne in jezikovnotehnološke raziskave, v prvi vrsti za slovenščino, primerjalno, povezovalno in aplikativno pa tudi za druge jezike. Politika uredništva je, da so prispevki recenzirani v dveh mesecih, objavljeni pa takoj po sprejetju v objavo. Vse, ki vas omenjene teme zanimajo, vabim k branju in oddaji prispevkov. Navodila za oblikovanje in predlogo najdete na http://www.trojina.org/slovenscina2.0/si/oddaja-prispevkov/. Lep pozdrav, Polona Gantar in Nataša Logar Berginc From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 27 17:18:20 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 27 May 2013 17:18:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Fonologija+morfologija_--_Slovenec_po_an gleško_o_Italiji_--_Digitalni_arhivi_--_Škrab čeva Message-ID: From: Žele, Andreja Od: Čop, Mateja Datum: 27. maj 2013 10:41 Zadeva: FW: Vabilo-slovenistika in slavistika Spoštovani kolegi, vabim vas na predavanje kolege dr. Petra Jurgca (Univerza v Leidnu, Nizozemska), ki bo v sredo, 29. 5., v predavalnici 2 ob 8.50. Ker bo predavanje v okviru predavanj o morfologiji SKJ, je tema predavanja Premene na presečišču fonologije in morfologije. [...] Pozdrav, Andreja === http://www.amazon.ca/The-Venices-ebook/dp/B00CM1ZLYK/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1369601495&sr=8-1&keywords=A.+D.+Person+The+Venices -- A. D. Person's The Venices; Benetke v očeh ameriškega Slovenca (po angleško). [A. D. Person je psevdonim 'a dispaced person'; bibligrafu, ki bi želel knjigo vpisati v Cobiss, in knjižnici, ki bi jo hotela kupiti, razkrijem avtorjevo pravo ime. -- miran] === From: Tomaz Erjavec Date: 2013/5/27 Subject: FW: [ seedi ] Summer school on Policies and Practices in Access to Digital Archives Živijo Miran, tole mogoče zanimivo tudi za kakšnega slovlitljana: 2nd Summer School: Policies and Practices in Access to Digital Archives Macerata (Italy) 26 August - 3 September http://blog.unimc.it/ada2013/ lp, Tomaž === Od: Polona Lovšin Datum: 27. maj 2013 16:09 Zadeva: Podaljšan rok za pridobitev Škrabčeve štipendije Študentje slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega ter primerjalnega jezikoslovja ter študentje frančiškani lahko pošljejo svojo kandidaturo za pridobitev letne štipendije Škrabčeve ustanove za naslednje študijsko leto do vključno 30. maja. Podrobne zahteve o vsebini prošnje so navedene v razpisu, ki je objavljen na http:// www.skrabceva-ustanova.si Zbiramo predloge za petega nagrajenca ali nagrajenko Škrabčeve ustanove. Nagrado za dosežke na področju slovenskega jezikoslovja podeljuje ustanova že od leta 2004. Prijave z obrazložitvijo kandidatov, ki so lahko tako pravne kot fizične osebe, naj predlagatelji pošljejo do 27. junija. Škrabčeva ustanova ostaja v trdnem krogu prijateljev. Hvala vsakemu od dvaindvajsetih podjetij in organizacij ter številnim posameznikom, zbranih v krog Prijateljev Škrabčeve ustanove, ki so tudi v letošnjem letu omogočili, da je lahko ustanova vestno opravljala svoje poslanstvo. Zavest o multipliciranih vrednostih slovenskega jezika, ki jo dvaindvajset slovenskih podjetij in organizacij tke v svoje delovanje, je znak njihove trajnostne usmerjenosti, ki ne špekulira s takojšnjimi učinki, temveč se zrelo ozira po trajnostnih sledeh v prihodnosti. Pokroviteljska podpora mladih, odličnih Škrabčevih štipendistov izkazuje, da je slovenski jezik dolgoročna in prepoznana vrednota teh podjetij in organizacij, ki kljub krizi ostajajo zvesti podporniki. Več na http://www.skrabceva-ustanova.si From miranhladnik1 na gmail.com Mon May 27 23:23:50 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 27 May 2013 23:23:50 +0200 Subject: [SlovLit] Cregnedul -- Re:Zdravljica -- Trikotnik Message-ID: Od: Silvo Torkar Datum: 27. maj 2013 21:52 Zadeva: Re: [SlovLit] Krni dol (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004488.html) O imenu Cregnedul in sploh o toponimih občine Kluže (it. Chiusaforte, furl. Scluse) se lahko poučimo iz knjige Legami tra una terra e la sua gente, ki je izšla leta 2007 v Klužah s pomočjo Videnske pokrajine (333 str.). Knjiga je delo številnih avtorjev, ki so preiskali arhivske vire, opravili ustne poizvedbe na terenu in slednjič podali tudi etimološke razlage. Izpostaviti je treba tri avtorje: Antonino Danelutto, Latino Fuccaro in Maurizio Puntin. Prav Puntin je tisti furlanski ljubiteljski imenoslovec, ki je pri knjigi naveden na prvem mestu glede etimoloških razlag. Poznamo ga kot zavzetega iskalca slovenske oz. slovanske prisotnosti v Furlaniji v zgodnjem in visokem srednjem veku. Preval (o tem pristnem slovenskem izrazu, ki ga je po letu 1860 spodrinilo sedlo, kar je suženjski prevod nem. Sattel, gl. več pri Rudolfu Badjuri v knjigi Ljudska geografija, Ljubljana 1953, poglavje Gorski prehodi, str. 88-109 Forca de la Val (pogorje Montaža, slov. Špika nad Policami), je v knjigi obravnavan na str. 159 pod furl. imeni Forcje di Crignidul (o Cregnidul) o dal Laval. Avtorji navajajo historične zapise iz let 1660 (Monte detto Grignidul) in 1776 (Cragnidul in Monte di Cragnidul). Prav na podlagi teh zapisov so lahko podali tudi ustrezno rekonstrukcijo izvorno slovenskega imena: Krajni dol, s katero se popolnoma strinjam. Za primerjavo lahko vzamemo toponim Krajna vas pri Dutovljah, ki je leta 1525 zapisana kot Cragnavaz. Krajni pač pomeni 'tisti, ki je na kraju, na robu'. Tudi priimek Krajnik je pomenil človeka, ki je živel na kraju, na koncu vasi. Lep pozdrav, Silvo Torkar === Od: Kozma Ahačič Datum: 27. maj 2013 21:44 Zadeva: Re: [SlovLit] Re:Zdravljica (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004487.html) V razpravo o Zdravljici kot himni Republike Slovenije se nisem vključeval, ker se mi je zdela predvsem politična. Tudi obrazložitve Zorana Božiča sem jemal bolj v tem kontekstu, prepričan pa sem bil, da ga moti predvsem beseda Bog v kitici, ki so jo tiste čase začeli dodatno izvajati. Ker je dal Zoran v zadnjem pismu jasno vedeti, da ga Bog ne moti, da je njegov namen predvsem strokoven, in ker nas je >>ljubitelje Prešerna<< pozval k pisanju, pa odgovarjam. Najprej kot >>ljubitelj<<, nato še kot jezikoslovec. 1. Če že govorimo, da je naša himna Zdravljica, potem po mojem velja biti pri tem nekoliko liberalen in dopustiti možnost, da je pesnik pesem napisal kot vsebinsko celoto. Zato morda ne škodi, če jo kot celoto tudi beremo in razumemo. Nič me ne moti, če se poleg kitice, ki jo je kot najprimernejšo (v sicer malo starejši varianti) prepoznal že >>učitelj<< Edvard Kardelj in ki je kot himna navedena v zakonu, izvaja še kako drugo. Me pa zelo moti, ko se začne s Prešernom operirati v smislu >>Sporno je ...<<. Je Prešernova misel v današnjem času res sporna, zastarela, potrebna ustrezne obdelave? Moramo res vsi napeti trepetati, da nam kdo ne bi zapel kaj preveč Prešerna, bognedaj kak neodobren verz himne? To se mi zdijo pomembna vprašanja, ki jih ne sme zasenčiti dnevnopolitična želja po favoriziranju te ali one kitice. Vse rabimo! Tako trte, ki bi nam vlile nekaj optimizma v naš danes, pa blagoslov, svobodo navzven in v nas samih, edinost, srečo, spravo, spoštovanje žensk, vzgojo otrok, ki ne bodo razvajeni in nas bodo peljali v svetlo prihodnost, mir, spoštovanje drugih in spoštovanje samega sebe. Bodimo pri tem ne glede na to, kaj je bilo in kaj bo, vsaj malo sproščeni, vsaj malo liberalni. 2. Kot jezikoslovec pa ne morem mimo zdaj že prevečkrat ponovljene interpretacije, da je v drugi kitici kot >>naša dežela<< mišljena dežela Kranjska. To ni niti najmanj nujno, saj je bil izraz dežela že od 16. stoletja rabljen izrazito večpomensko in vsebino kitice lahko interpretiramo v skladu s to večpomenskostjo. Nobenega dokaza ni, da je Prešeren mislil z >>deželo<< prav Kranjsko. Nobenega. Samo bolj ali manj verjetne interpretacije. So pa dokazi, da se je beseda dežela rabila tudi v pomenu 'ozemlje, ki pripada jezikovni skupnosti [Slovencev]' (npr. za >>slovenska dežela<< in podobna mesta že pri Trubarju prim. Grdina, Pripadnosti in identitete, str. 14. ff.; do 19. stoletja in iz 19. stoletja je še vrsta primerov, na voljo so v kartotekah na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša). Podobno je z interpretacijo zadnje vrstice kot >>poudarjenega panslavizma<<. Je bil poudarjen panslavist tudi Bohorič, je bil tudi Pohlin, če navedem samo slovničarja, ki sta uporabljala podoben miselni tok? Kaj ne pričajo nekatera druga mesta pri Prešernu o nasprotnem? Takoj ko moramo interpretacije prodajati kot suho (pardon, politično) zlato, smo po mojem na precej spolzkem terenu. Kozma Ahačič === http://www.gore-ljudje.net/objava/92138/ -- Ivanka Komparej, Trikotnik (planinska povest o odpravi na Anapurno 1986, na spletišču Gore in ljudje). From miranhladnik1 na gmail.com Wed May 29 08:54:17 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 29 May 2013 08:54:17 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikovna_politika_--_Iz_Brna_--_Dve_š aljivi_--_O_ziljščini_idr=2E Message-ID: Od: Simon Krek Datum: 28. maj 2013 10:13 Zadeva: [SDJT-L] Nacionalni program za jezikovno politiko 2014-2018 Pozdravljeni, zadnja verzija resolucije je dostopna na: http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-13.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/6d993ca95c47b8e1c1257b6c00252a4a/$FILE/Resolucija_zadnja.pdf V njej je navedena tudi potreba po vključitvi v CLARIN in nasploh o vzpostavitvi infrasktukture za jezikovne vire in tehnologije za slovenščino. Dva citata: Potrebo po vzpostavitvi infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije potrjuje tudi Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020, ki ga je Vlada RS sprejela aprila 2011. V okviru družboslovnih in humanističnih raziskovalnih infrastruktur je izpostavljena infrastruktura CLARIN kot >>idealno okolje tako za razvoj slovenskih jezikovnih virov in orodij, ki bi bili zaradi mednarodnega sodelovanja bolj standardizirani in večkratno uporabni, sodelovanje s strokovnjaki za tehnološko bolj podprte jezike in izobraževanje raziskovalcev na tem področju pa omogoča pretok znanja o teh tehnologijah.<< Cilj: Spodbujanje razvoja jezikovnih tehnologij za slovenski jezik, ki vključuje vzpostavitev potrebne infrastrukture ter izdelavo čim bolj prosto dostopnih virov in orodij. Ukrep: sprejetje temeljnih usmeritev razvoja sodobnih jezikovnih tehnologij na nacionalni ravni (5-10 let) in njihovo izdelovanje - kot del Akcijskega načrta za jezikovno opremljenost. Nosilci: ARRS, MIZŠ, MK. Kazalnika: - sprejetje temeljnih usmeritev, - število novih jezikovnotehnoloških orodij, aplikacij, virov. Predvidena sredstva: 2.200.000 EUR. Lep pozdrav Simon === Od: Datum: 28. maj 2013 09:57 Zadeva: Fwd: Iz Brna Spoštovani, od 13.-15. maja smo v Brnu na Češkem uspešno izpeljali prve Slovenske dni v Brnu. V tridnevnem programu je bilo marsikaj, od fotografske razstave o Sloveniji, umetnostne razstave in razstave plakatov o nakitu po Plečnikovih idejah do kulturnih, gospodarskih in športnih dogodkov, filmskih večerov (obiskal nas je tudi Nejc Gazvoda) do za nas (lektorat slovenščine v Brnu) osrednjega gostovanja pisatelja Vlada Žabota, ki je v sredo dopoldne na fakulteti predaval o slovanski mitologiji, zvečer pa je z literarnim večerom zaključil Slovenske dni. Predstavil je roman Ljudstvo lunja in ep Sveta poroka. Odlomka iz obeh del smo slišali tudi v češčini, odlomek romana v prevodu Liborja Doležána, odlomek iz epa pa v prevodu Petra Mainuša. Občinstvo je bilo nad večerom več kot navdušeno. Projekt Slovenski dnevi v Brnu so organizirali Veleposlaništvo RS v Pragi, Jihomoravský kraj in drugi partnerji, med katerimi je bil tudi lektorat slovenščine v Brnu; gostovanje Vlada Žabota sta omogočila Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Študentska založba. Najlepša hvala. Lepo vas pozdravljam. Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na Masarykovi univerzi v Brnu === From: "Zoran Božič" To: Date: Tue, 28 May 2013 23:26:55 +0200 Subject: BODIMO REALISTI, ZAHTEVAJMO NEMOGOČE! Ukrepi za izboljšanje izobraževalne politike v Združenem kraljestvu (resolucija iz leta 2025): na ravni doktorskega študija se univerzam prepusti avtonomna jezikovna politika ob upoštevanju ustavnih in zakonskih omejitev ter splošnega načela, da naj v primeru individualnega poučevanja angleški profesor angleškemu študentu ne predava v kitajskem jeziku. Iz angleščine prevedel Zoran Božič --- http://chronicle.com/article/A-Humanist-Apologizes-to/139421/?cid=cr&utm_source=cr&utm_medium=en -- humanistovo opravičilo številkam (v angl.). === http://www.academia.edu/3615133/Nova_opisna_slovnica_ziljscine -- Marc. L. Greenberg, Nova opisna slovnica ziljščine. http://academia.edu/Notification/vD4yP -- druge Marcove na Academia.edu postavljene ocene in razprave. From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 30 09:02:20 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 30 May 2013 09:02:20 +0200 Subject: [SlovLit] Škrabčevi_dnevi_--_Jezikovne_tehnolo gije_--_Solkanščina Message-ID: Od: DZuljan Datum: 29. maj 2013 11:12 Zadeva: Skrabcevi dnevi - opomnik (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004451.html) Spoštovani! Vnovič Vas lepo vabimo k prijavi na Škrabčeve dneve 8. Prijave bomo zbirali do 15. junija 2013. Vse informacije v zvezi s simpozijem so dostopne na: http://skrabcevi-dnevi.zrc-sazu.si/. Prijazen pozdrav! Programsko-organizacijski odbor: Kozma Ahačič, Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar, Rok Žaucer === Od: Špela Vintar Datum: 29. maj 2013 13:34 Zadeva: članarina SDJT Slovensko društvo za jezikovne tehnologije že petnajsto leto skrbi za razvoj področja in s svojimi številnimi dejavnostmi pomembno bogati slovenski raziskovalni prostor. O preteklih in načrtovanih projektih si lahko več preberete na prenovljenih društvenih straneh (http://www.sdjt.si), za leto 2013 pa imamo spet nekaj ambicioznih načrtov: ? izvedba projekta Jezikovnotehnološko izobraževanje učiteljev II (o lanskem projektu več na http://www.sdjt.si/ucitelji), ? soorganizacija mednarodne poletne šole TransTech13 (http://lojze.lugos.si/transtech13), ? zagon novega jezikovnotehnološkega strežnika (predstavitev načrtujemo konec junija), ? podpora konstituiranju nacionalnega konzorcija CLARIN, ? prijava na razpis za promocijo slovenske znanosti v tujini 2013, ? prijava na razpis za Evropsko jezikovno priznanje. SDJT tudi še naprej organizira jezikovnotehnološka srečanja JOTA (http://lojze.lugos.si/jota). Veseli bomo, če naše dejavnosti podprete in se vanje tudi dejavno vključite. Za člane SDJT ponujamo 20 % popust pri šolnini za TransTech13, veseli pa bomo tudi vaših predlogov za predavatelje na Joti ter za druge društvene aktivnosti. Ker so vse dejavnosti društva nepridobitne in prostovoljne, so prispevki naših članov izjemno dobrodošla osnova, ki društvu zagotavlja pokritje temeljnih stroškov delovanja. Letna članarina v SDJT znaša 20 EUR, tokrat pa vas ponovno prosimo za nakazilo članarine za dve leti skupaj, 2012 in 2013. Za študente je letna članarina znižana in znaša 15 EUR. Če ste se našemu društvo pridružili pred kratkim, seveda zadošča članarina za letošnje leto. Podatki o nakazilu so spodaj. Če bo plačnik organizacija in potrebujete račun, nam pišite. Vnaprej hvala za podporo in prijazen društveni pozdrav, Špela Vintar predsednica SDJT Prejemnik: Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, Jamova 39, Ljubljana Številka TRR: 02045-0052081528 Referenca: 00 29-05-2013 Namen: Članarina v SDJT za 2012 in 2013 Znesek: 40,00 === From: "Sonja Žežlina" To: slovlit Date: Thu, 30 May 2013 08:25:28 +0200 Subject: Solkanščina v Slavističnem društvu Nova Gorica Narečje je žlahtna oblika maternega jezika, je vez s preteklostjo in dialog s sedanjim za prihodnost. To smo spoznavali tudi v pogovoru s Katarino Vuga, upokojeno profesorico slovenskega jezika in književnosti, avtorico zbornika Soukan an Sukenci u sukenščini. V četrtek, 16. 5. 2013, smo prisluhnili predstavitvi zbornika o solkanski govorici. Srečanje je v organizaciji Slavističnega društva Nova Gorica potekalo v prostorih ŠC Nova Gorica. Avtorica je predstavila svoje delo, pobude za nastanek zbornika in svoje poglede na delo v prihodnosti. Opisala je pot do prispevkov: od iskanja pripovedovalcev, snemanja govora, težav pri zapisovanju nekaterih glasov do finančne plati. Ker je bilo to stanovsko srečanje, je posebno pozornost namenila strokovnim vprašanjem. Ob tem pa se je potrudila, da nam ni bilo dolgčas, saj je prebrala in povedala nekaj zanimivih in humornih zgodb. Predstavila je poklice, ki so v Solkanu prevladovali, dele Solkana, ki so ljudskem spominu najbolj odmevni, pa tudi nekaj solkanskih posebnežev. Srečanje je bilo za nas spodbuda za razmislek o vključevanju narečja v šolsko delo. S tem bi veliko pripomogli k ohranjanju izročila. Dogodek je omembe vreden, ker je po dolgem času ?skup spravil? veliko število novogoriških slavistov. Hvaležni smo Katarini za to, pa seveda tudi za vse povedano, za čas, ki nam ga je posvetila, in njeno zagnanost. Slavistično društvo Nova Gorica From miranhladnik1 na gmail.com Thu May 30 21:42:47 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 30 May 2013 21:42:47 +0200 Subject: [SlovLit] O Rebuli -- Sistemska didaktika -- Prozopografija -- Iz Vilne Message-ID: Od: Neva Zaghet Datum: 30. maj 2013 12:54 Zadeva: O Alojzu Rebuli v Trstu Za: slovlit-request na ijs.si, slovlit-owner na ijs.si Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Založba Mladika in Društvo slovenskih izobražencev vabijo na predstavitev monografije dr. Jadranke Cergol Med mero in misterijem, antični svet v delih Alojza Rebule. Srečanje bo v ponedeljek, 3. junija 2013, ob 20.30, na sedežu Društva slovenskih izobražencev (Ul. Donizetti 3, Trst). O knjigi bodo spregovorili Miran Košuta, David Bandelj in avtorica sama. Monografijo bodo predstavili tudi v Ljubljani, in sicer v torek, 4. junija, ob 11h, v Galeriji Družine v organizaciji Družine in Založbe Mladika. Na ljubljanski predstavitvi bo spregovoril dr. Kajetan Gantar. Lepo vabljeni! Neva Zaghet (tajnica SD Trst-Gorica-Videm) === Boža Krakar Vogel in Milena Mileva Blažić: Sistemska didaktika književnosti v teoriji in praksi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. 94 str. === http://en.wikipedia.org/wiki/Prosopography -- prozopografija 'skupinska biografija' (?), zbiranje, vzorčenje in analiza statistično relevantnih biografskih podatkov o zgodovinskih skupnostih; slovenske razlage tega enciklopedičnega gesla še nimamo. === From: Lara Pizent To: Slovlit Date: Thu, 30 May 2013 22:01:56 +0300 Subject: 9. Slovenski vikend v Vilni s Kajo Avberšek V Vilni smo prejšnji vikend praznovali že deveti Slovenski vikend. Prvič je bil organiziran leta 2005, v vseh teh letih nas je obiskalo veliko pesnikov, pisateljev, igralcev, pevcev, profesorjev itd., letos pa smo se odločili, da Litvi predstavimo košček slovenske likovne umetnosti. Obiskala nas je Kaja Avberšek, ilustratorka, oblikovalka in avtorica stripov. Kaja se v Sloveniji, pa tudi tujini, vedno bolj uveljavlja, pred kakšnim mesecem pa je imela samostojno razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Je članica uredniškega odbora Stripburgerja, mednarodne revije, specializirane za alternativni avtorski strip. V Vilni sem se najprej povezala s skupino umetnikov z imenom Kitokia grafika (Drugačna grafika), ki se ukvarja s podobno vrsto likovne umetnosti kot Kaja, tako da sta bili slovenska in litovska stran zelo veseli in navdušeni nad sodelovanjem, ki pa se bo po tej razstavi zagotovo nadaljevalo. Galerijo Malonioji 6 v Vilni nam je prijazno odstopil litovski kipar Žilvinas Landzbergas, ki je pri postavitvi razstave tudi pomagal. V prvem prostoru galerije so razstavljene ilustracije in knjige, v katerih so bila objavljena Kajina dela, ter videoinstalacija slik znanih slovenskih ilustratorjev, ki so na Kajo vplivali že od majhnega. Kaja je na zidove drugega prostora narisala zgodbo v stripu z naslovom Živalska farma, ki jo je objavila v Workburgerju, mednarodni stripovksi antologiji, posebni izdaji revije Stripburger. Razstavo z naslovom Kaja Avberšek in njene živali smo otvorili v soboto, 25. maja, in je bila kljub dežju odlično obiskana, saj se je v nekaj urah skozi Kajine zgodbe v slikah sprehodilo zagotovo 70 ljudi. Po uradnih govorih smo nazdravili s slovenskim vinom in se posladkali s slovensko potico in čokolado. V nedeljo, 26. maja, pa je Kaja skupaj z litovsko umetnico, ilustratorko in avtorico stripov Anno Pavlovo iz Kitokie grafike vodila delavnice na temo Urbane zgodbe. Le-teh se je udeležilo več ljudi, kot smo na začetku načrtovali. Ker Litva in Slovenija nimata posebnih povezav in je včasih precej težko biti kot Slovenec v Litvi prepoznaven (npr. v Litvi živiva samo dve Slovenki), sem vesela, da sta se ti dve državi prvič povezali na še en poseben način, in sicer skozi likovno umetnost. Zahvaljujem se doc. dr. Jeleni Konicki za ves trud, ki ga od začetka vlaga v študij slovenščine na Univerzi v Vilni, vsem študentom in bivšim študentom slovenščine, Agn? Litvinait?, Nerijusu Smolianskisu in Anni Pavlovi iz Kitokie grafike, Žilvinasu Landzbergasu in Uli Tornau iz galerije Malonioji 6 ter nenazadnje Kaji in njeni pozitivni energiji. Za finančno podporo gre zahvala Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu. Lep pozdrav iz Vilne, Lara Pižent, lektorica slovenščine na Univerzi v Vilni From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jun 1 15:14:59 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 1 Jun 2013 15:14:59 +0200 Subject: [SlovLit] = Ivan_Albreht_120_let_--_Latinski_napisi_ --_Krača_in_podkev_--_Odprti_podatki Message-ID: Od: Urška Orešnik Datum: 31. maj 2013 14:41 Zadeva: Vas na meji Knjižnica Logatec in KTD Hotedršica vas vabita na prireditev VAS NA MEJI ob 120. obletnici rojstva pesnika, pisatelja in publicista IVANA ALBREHTA. Prireditev bo na trgu pred cerkvijo, v soboto, 8. junija 2013, ob 18. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Stare šole. SODELUJOČI: častna gostja ga. Metka Ulaga, vnukinja Ivana Albrehta. S strokovnimi prispevki bosta nastopili Maja Francé, Urška Orešnik ter Stanislav Nagode in Janez Podjed s citati iz Albrehtovih del. Oktet Pa kolkr' tolk' s skladbo Moj deklič (Peter Jereb, besedilo Ivan Albreht). Mladinska gledališka skupina KTD Hotedršica s prizorom iz mladinskega dramskega dela Ivana Albrehta Sirota Jerica v režiji Francke Čuk (nastopajoči: Luka Nagode, Mojca Lukan, Manca Čuk, Vanesa Brus, Maja Brus, Jan Čuk, šepetalka Klara Štempihar, bobni in flavta Oskar Štempihar). Folklorna skupina KTD Hotedršica. Prireditev bo povezovala Saša Musec Čuk. Prireditev je omogočila Občina Logatec. === Od: Benedik, Martin Datum: 31. maj 2013 10:40 Zadeva: Latinski napisi novejših obdobij [...] Teološka fakulteta je v elektronski obliki izdala učbenik z mojimi latinskimi napisi In piam memoriam: Latinski napisi novejših obdobij kot študijski pripomoček pri učenju latinščine na nadaljevalni stopnji (http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=364). Zbranih je okrog 200 napisov novejših obdobij, ki so prikazani (večinoma) s fototografijo, prepisom in prevodom. Približno tretjina napisov je iz Slovenije, tretjina iz Italije, nekaj pa iz Nemčije, Avstrije, Švice in Francije. Kjerkoli sem potoval, sem tudi fotografiral, če sem videl kaj takega, kar bi se dalo uporabiti pri lektorskih vajah. Z napisi sem želel popestriti pouk latinščine pri študentih zgodovine, oziroma miscere utile dulci (koristno povezati s prijetnim). Plurimam salutem Martin B. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri194/index.html -- Krača in podkev, majske slike. === Od: Tomaz Erjavec Datum: 31. maj 2013 14:19 Zadeva: [SDJT-L] FW: Delavnica Napredne tehnologije za vzpostavitev raziskovalne podatkovne infrastrukture Zahvaljujemo se vam za udeležbo na delavnici Napredne tehnologije za vzpostavitev raziskovalne podatkovne infrastrukture, ki smo jo organizirali v okviru projekta Odprti podatki. Hkrati vas obveščamo, da smo na naši spletni strani objavili predstavitve vabljenih govorcev, foto utrinke in povezave do informacij o prvi in drugi delavnici. Najdete jih na tej povezavi: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/odpp10D3/programme.html Tukaj še povezava na pregledno poročilo Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odpp10_opis_stanja/ Vabljeni k pregledovanju in razširjanju! Janez Štebe Arhiv družboslovnih podatkov Fakulteta za družbene vede From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 2 21:33:54 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 2 Jun 2013 21:33:54 +0200 Subject: [SlovLit] = Dokaj_dni_naj_živi_--_Iz_Prage Message-ID: From: "Zoran Božič" To: Date: Sun, 2 Jun 2013 20:40:48 +0200 Subject: Dokaj dni naj živi II (odgovor Kozmi Ahačiču: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004491.html) Kolega Ahačič, čigar strokovno delo zelo spoštujem, širi razpravo kot ljubitelj Prešerna in kot jezikoslovec. Na tej ravni mu tudi odgovarjam. K prvi točki: Tudi sam brez zadržkov in brez pomislekov sprejemam celotno Prešernovo pesem in vse njene različice (od Amen preko Bog do vsak) kot umetniško delo. Težava nastane tisti hip, ko govorimo o Zdravljici kot o himni, saj s tem, hoteli ali ne, vstopimo v polje politike. Pa tudi tu ne bi bilo zapletov, če Zdravljica ne bi imela osem kitic, torej je za izvajanje na proslavah in drugih prireditvah predolga. Pri tistih tujih himnah, npr. italijanski, francoski ali srbski, ki imajo večje število kitic, se v takih primerih izvajata ena ali dve kitici. Pri omenjenih narodih ta politična izbira očitno ni sporna, pri nemški himni pa je po združitvi prišlo celo do tega, da so se zahodnjaki in vzhodnjaki lahko poenotili le tako, da je danes uradna nemška himna samo tretja kitica pesmi Das Lied der Deutschen. Slovenci smo bili nasprotno dve desetletji po osamosvojitvi le navidezno enotni, zdaj pa že več let divja pravi kulturni boj. Ta se kaže ne samo v tem, da je za eno vlado državna himna celotna Prešernova pesem, za drugo pa samo njena sedma kitica, pač pa tudi v tem, da je za nekatere Slovence sedma kitica zaznamovana kot komunistična (menim, da je pri tem spodrsnilo tudi Kozmi, ki vidi v zakonski določitvi te kitice uresničitev idej iz Speransovega Razvoja slovenskega narodnega vprašanja), za njihove nasprotnike pa druga kitica kot klerikalna. Moj temeljni namen je bil prispevati k poenotenju in pokazati, da je sedma kitica dovolj univerzalna, da dovolj jasno vključuje tudi idejo o narodni osvoboditvi in bi morala biti sprejemljiva za vse. Glede na to, da tudi Kozma kot pronicljiv bralec in mislec glede moje razlage sedme kitice nima nobenih pripomb, menim, da je bil moj poskus uspešen. K drugi točki: Popolnoma se strinjam s Kozmo, da lahko beseda dežela pri Prešernu pomeni tudi Slovenijo. To velja tudi za Zdravljico, in sicer za njeno prvo različico iz leta 1844: "Şlovénzov porodnízo, Deshélo ná?ho shívi Bóg. Brate v?e, Kar na? je Şinóv ?lovén?ke mátere!" Dejstvo pa je, da je Prešeren nekatere svoje pesmi za objavo v Poezijah močno spremenil in praviloma izboljšal (primerjajmo samo prvi verz Sonetnega venca: Pev'c nove ti cvetlice v ven'c povije ? Poet tvoj nov Slovencem venec vije), s čimer je dokazal, da je ohranil pesniško genialnost tudi v poznih letih. Tako imamo v rokopisu za Poezije iz leta 1846 sedanjo različico: "Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi v?s slovénski svét, Bráte vse, Kar nas je, Sinóv slovéče matere!" Prešeren je bil pogosto matematik, o čustvih piše izrazito racionalno in v njegovih pesmih imamo izjemno veliko izbrušenih stopnjevanj (npr. "sled sence zarje unstranske glorje" ali "dih prve sapce" ali že iz Lenore "grmovje, graja, cesta" in "vasi, trgovi, mesta"), zato je pričakovano, da gre tudi v tem primeru za širjenje prostora v smislu dežela Kranjska ? Slovenija ­? slovanske dežele. Pa ne zato, ker tako razumejo in trdijo Avgust Žigon v svoji Prešernovi čitanki, Anton Slodnjak v svojih šolskih razlagah Prešerna ali moj brat Dragan, ki je najbolj natančno rekonstruiral nastajanje Zdravljice. Bralci naj sami presodijo, ali je tale moj argument dovolj prepričljiv: stavek "Bog živi ves slovenski svet" je smiselen samo, če je naša dežela manj kot Kranjska in Štajerska in Koroška in Goriška z Istro skupaj! Zoran === From: "Andrej Šurla" To: silektornet , "Huber, Damjan" , slovlit na ijs.si Date: Sat, 1 Jun 2013 22:47:50 +0200 Subject: Spomladanski predavateljski gostovanji in par drugih praških slovenskih kulturnih utrinkov Da se ne bo zdelo, da smo v zadnjem obdobju v Pragi popolnoma mirovali, naj na kratko povem, s čim smo se poleg rednega pouka ukvarjali aprila in v začetku maja. Da pa poročilo ne bo čisto brez poskusa skromne duhovitosti, si uvodoma dovoljujem zagostobesediti, da smo se šli predvsem ?smolejevanje? - v glavnem povezano z literaturo, na koncu pa tudi ožje z jezikom. Skozi ves april in prvi majski teden nas je tako ob slovenski literaturi dvakrat tedensko zbiral (seveda poleg rednih predavanj s tega področja, ki jih v Pragi že leta prizadevno vodi docentka Alenka Jensterle-Doležal) izr. prof. dr. Tone Smolej, sicer predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Izvedel je dvanajst komparativistično zasnovanih predavanj, v katerih je predstavil motivno in tematsko zaledje oz. literarne vplive na nekatera izmed najvidnejših slovenskih literarnih del od Linharta do Jančarja. Predavanja so bila uvrščena v katedrin predmetnik kot izbirni predmet, udeleževalo pa se jih je od šest do deset slušateljev. Dve študentki sta na koncu opravili tudi izpit, nekateri pa so prihajali le na določene teme oz. avtorje. Kdaj pa kdaj se nam je pridružil tudi kak nekdanji študent ali sodelavec s katedre, takorekoč redno je prihajala literature lačna slovenska študentka biologije, ki je v Pragi na študijski izmenjavi, s svojo prisotnostjo pa nas je ves čas razveseljeval in nam dajal zgled iskrenega zanimanja tudi osemdesetletni gospod Kachlík, ki je lektoratu pred nekaj meseci skupaj s svojo zdaj žal že pokojno soprogo ? hčerko predvojnega ravnatelja ljubljanske izpostave češke banke Slavia ? poklonil za veliko torbo slovenskih knjig. Lektor sem bil uradno t.i. garant, da bodo predavanja realizirana v skladu z napovedjo, nekoliko pa sem na njih tudi sodeloval s sprotnim brskanjem po spletnem gradivu o predstavljenih avtorjih. Študentje so predavanja na koncu ocenili za prijetna in koristna, saj so se literarnih besedil in njihovih tvorcev, o katerih so seveda že slišali in jih večinoma tudi brali, lotila z nekoliko drugačnega gledišča, ki lahko njihovo doživljanje seveda samo še poglobi. Posebej naj omenim zadnje srečanje, posvečeno revolucionarjem in žrtvam v literaturi Draga Jančarja (tak je bil tudi naslov predavanja), ki je od ostalih nekoliko izstopalo, saj ni iskalo morebitnih literarnih vplivov, ampak je razkrivalo biografska ozadja osrednjih junakov obravnavanih dram in romanov. Po tem predavanju bodo navzoči Jančarja, ki je na Češkem kar dobro znan, gotovo brali s še večjo pozornostjo. Predavateljevo več kot enomesečno bivanje v Pragi (ki ga je sicer izkoristil tudi za raziskovalno delo in ? kot prorektor FF ? tudi za dodatno utrjevanje dobrih odnosov z vodstvom Katedre za južnoslovanske in slovenistične študije, v katero je umeščena tudi ?slovenistika?) je bilo mogoče izvesti s sredstvi programov Ceepus in Erasmus. V okviru programa Erasmus pa se je v prvem majskem tednu zgodilo tudi gostovanje gospe doc. dr. Mojce Smolej. Izvedla je troje jezikoslovnih predavanj, podkrepljenih z bogatimi, dobro izbranimi in večkrat tudi zabavnimi praktičnimi vajami, in sicer o členku v sodobni knjižni slovenščini, določnem in nedoločnem členu ter besednem redu. Kot dodatek je predstavila še delček svojih stilističnih raziskav Cankarjeve proze. V načrtu za maj sem imel še literarni srečanji z uglednima pisateljema Vladom Žabotom in Nejcem Gazvodo, a je prvi gostovanje zaradi drugih obveznosti odpovedal, drugega pa nismo realizirali (oz. upam, da smo ga le prestavili) predvsem zaradi nekaj nerodnosti pri oblikovanju programa gostovanja. So pa zato študentke sodelovale pri dveh drugih aktivnostih, ki ju sicer ni pripravil lektorat: ena je bila ob počastitvi Dneva Evrope v enem izmed mestnih parkov ves deževni dan gostiteljica ob ambasadini stojnici, dve drugi pa sta sodelovali na predstavitvi literature Borisa Pahorja (kot prevajalki literarnih odlomkov, ki smo jih pripravili za pisateljevo gostovanje lanskega decembra), ki jo je v sklopu praškega knjižnega velesejma pripravil tukajšnji izjemno delavni slovenist, založnik in kulturni promotor Radek Novák. Seveda pa ne smem pozabiti niti velikega dela, ki ga je opravila študentka tretjega letnika Eliška Bernardová, ko je v spomladanskih mesecih prevedla (kot njen kritični pomočnik pri tem početju menim, da kvalitetno) dialoško listo Čapovega filma ?Vesna?, ki je bil nato del kulturnega programa Slovenskih dni v Brnu, o katerih je zadnjič poročala lektorska kolegica Mateja. Lektor in še ena kolegica s katedre sva ? žal brez študentov, ker je le-te že začela črvičiti predizpitna vročica ? lektorat in katedro simbolično zastopala in malce popromovirala na predavanju o češkem skladatelju Dusíku, v zadnjem desetletju 18. stoletja pomembnem sooblikovalcu slovenskega glasbenega življenja, ki ga je imel na Oddelku za glasbeno zgodovino Etnološkega inštituta Češke akademije znanosti ljubljanski muzikolog prof. dr. Matjaž Barbo. Tako, zdaj pa so glave v glavnem že povsem v izpitnih obveznostih. Kulturno aktiven bo poskusil biti lektorat spet v jeseni. Tisti pravi, koledarski , ne tej, ki se po praških ulicah sumljivo smuka že nekaj zadnjih dni. Dotlej se bomo prireditev le udeleževali. Najprej že 12. junija, ko nas v Knjižnici Vaclava Havla čaka dvojni literarni dogodek: predstavitev pesniške zbirke Josipa Ostija ?Na križu ljubezni? (v navzočnosti samega avtorja) in krst velikega prevajalskega dosežka Lenke Daňhelove in Petra Kuharja, antologije sodobne slovenske poezije iz let 2000-2012 ?Padesáti hlasy hovořím / S petdesetimi glasovi govorim??. Kot dokaz, kaj in s kom se je aprila in maja delalo, je tule še nekaj fotografij: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PredavanjaIzrProfTonetaSmolejaPragaAprilMaj2013# (Tone Smolej), https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PredavanjeDocDrMojceSmolejPragaMaj2013# (Mojca Smolej), https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/SvetKnjigePragaMaj2013OLitBorisaPahorjaRadekNovakSStudentkamaSlovenscine# (o Pahorju na knjižnem sejmu). Lep pozdrav iz Plečnikovega, Murkovega, Gallusovega in vsaj malo tudi Murn-Aleksandrovovega mesta ter seveda ljubega prebivališča Zofke Kvedrove, da plejade velikanov češke in svetovne umetnosti niti ne omenjam, Andrej Šurla From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 2 22:40:31 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 2 Jun 2013 22:40:31 +0200 Subject: [SlovLit] = Kocijanov_simpozij_--_Re=3A_Dokaj_dni_na j_živi Message-ID: Od: Katja Mihurko Poniž Datum: 02. junij 2013 20:55 Zadeva: O Kocijanovem simpoziju V torek, 28. maja 2013, je v prostorih Univerze v Novi Gorici, v dvorcu Lanthieri v Vipavi, potekal simpozij Slovenska književnost med tradicijo in inovacijo, ki je že v naslovu skrival namig na razpravo zaslužnega profesorja dr. Gregorja Kocijana. Seveda ni šlo za naključje, saj se bliža osemdeseti rojstni dan spoštovanega kolega, ki smo ga želeli obeležiti tako s strokovnim srečanjem kot s prijetnim druženjem. Po otvoritvi simpozija je Miran Hladnik predstavil novo številko Jezika in slovstva, ki jo je uredil in je v celoti posvečena jubilantu. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo je pregledno predstavila Megi Rožič, mlada raziskovalka in nekdanja profesorjeva študentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, matično ustanovo, na kateri je prof. dr. Kocijan deloval najdlje, je zastopala Milena Mileva Blažić, ki je predstavila njegova osnovnošolska berila. Podobno temo si je za izhodišče referata izbral Zoran Božič in opozoril, da je prof. dr. Kocijan dajal pri izboru besedil velik poudarek domoljubju, zato mu pripada častno mestno v mozaiku slovenske osamosvojitve. Drugi del simpozija se je dotikal Kocijanovih raziskav: Alenka Koron in Katja Mihurko Poniž sta izhajali iz njegovih spoznanj o slovenski kratki pripovedni prozi in sta jih navezali na svoje raziskave o vojni prozi v periodiki v desetletju 1919-1929 (Koron) in pri Zofki Kveder (Mihurko Poniž). Žal se simpozija ni mogla udeležiti Jožica Čeh, ki bi sicer predstavila referat Pokrajina je besedilo - na primeru Potrčevega pripovedništva. Drugi del je sklenil Miran Hladnik z razgledom po svojem sodelovanju s prof. dr. Kocijanom. Diskusijo so še posebno obogatile slavljenčeve refleksije, ki so bile predvsem uprte v prihodnost, v želje, da bi mlajši kolegi nadaljevali njegovo delo, a s svojimi pristopi. Udeleženci simpozija pa smo seveda izrazili upanje, da bo prof. dr. Kocijan slovensko literarno zgodovino obogatil s še kakšno odlično študijo. [Na fotografije s simpozija se priklika s http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri194/target21.html (nekaj posnetkov nazaj in nekaj posnetkov naprej). -- mh] === Od: Mojca Lustrek Datum: 02. junij 2013 22:33 Zadeva: Re: [SlovLit] Dokaj dni naj živi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004496.html) O Prešernu ne morem (ne znam) razpravljati tako globokoumno kot moji "slavnejši" kolegi, a da je s slovečo materjo mislil slovansko, nisem nikoli niti najmanj dvomila. Pa ne ker so nas tako učili v šoli (sicer sem bila "pridna učenka", a tudi svojeglavosti mi ni manjkalo), ampak ker sem se že kot otrok (ko ga še nisem popolnoma razumela, občudovala sem ga pa neznansko - od srca, ne ker se je spodobilo in je bilo tako rekoč zaukazano) popolnoma "zanesla" nanj. Nikoli mi sicer ni prišlo na um, da je matematik, a sem čutila, da ima "pospravljeno". In kaj ima to opraviti s "slovečo materjo"? Vse! Če je Slava poosebljeno slovanstvo in tisti, ki uživa slavo (začetnico pustim ob strani), sloveč, je očitno, da gre za isto stvar. Tako sem si razložila kot otrok in pri tem ostanem :)) Lep pozdrav razpravljavcem, politikom, ki se igrajo "naše" in "vaše", pa opomin, naj upoštevajo, da je Prešeren vseh nas, celo tistih, ki si ga ne zaslužijo! Mojca From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 4 10:56:23 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 4 Jun 2013 10:56:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpis_--_Štipendije_revije_Tr žaška_knjigarna_--_Srednjeveške_teme_--_WP-ja _na_IT-konferenci Message-ID: Od: Kern, Damjana Datum: 04. junij 2013 09:51 Zadeva: RAZPIS ZA DELOVNO MESTO ASISTENTA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Objavljamo razpis za zaposlitev dveh učiteljev/asistentov za slovenski jezik v šolskem letu 2013/14 na avstrijskem Koroškem. Učitelj/asistent naj bi predvidoma sodeloval in sooblikoval 13 ur pouka slovenščine na teden. Kdo se lahko prijavi: - študent/absolvent slovenistike in nemcistike; - študent/absolvent slovenistike z znanjem nemščine. Prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje s poučevanjem. Dodatne informacije: - čas zaposlitve: od 1. oktobra 2013 do 31. maja 2014; - plača: med 900 in 1000 evri neto na mesec; - stanovanje si asistent poišče sam (ob pomoči šole); - prevoz v Avstrijo in nazaj si plača asistent sam. Prijava mora vsebovati: - izpolnjen PRIJAVNI OBRAZEC v dveh izvodih; - potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu; - 1-2 priporočili (učiteljev praktikov, strokovnjakov s področja poučevanja slovenščine, profesorjev s fakultete ...). Prijave pošljite do 28. junija 2013 na naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije so vam na voljo na http://www.centerslo.net/novice_slo.asp ali damjana.kern na ff.uni-lj.si === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-June/011013.html -- prijavite se na evropsko šolo digitalne humanistike v Leipzigu, 22. julija do 2. avgusta 2013: za študente Univerze v Ljubljani so predvidene štipendije. http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/uvodnik/perspektive-novih-revij-v-dialogu-s-sodobnostjo/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik -- Andraž Jež o sodobnih literarnih revijah. http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/uvodnik/perspektive-novih-revij-v-dialogu-s-sodobnostjo/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik -- literarni maraton proti zaprtju Tržaške knjigarne (iz Primorskega dnevnika). === Od: Marjetka Golež Kaučič Datum: 04. junij 2013 08:58 Zadeva: vabilo na predavanje prof. dr. Reichla v okviru študijskega programa Primerjalni študij idej in kultur, modul Slovenske študije, bo gostoval zaslužni profesor dr. Karl Reichl iz Oddelka za ameriške, angleške in keltske študije Univerze v Bonnu, Nemčija. 10. junija 2013 od 16.00 do 18.00 bo imel predavanje z naslovom: Hero in Leander: Srednjeveške in folkloristične variacije na klasično temo (v komparativni diskurz bo vključil tudi slovensko balado Čez morje v vas). 13. junija 2013 od 16.00 do 18.00 bo naslov predavanja: Beowulf: Turška tradicionalna epika in komparativna paradigma. Prof. Reichl je bil do leta 2008 redni profesor na Oddelku za ameriške, angleške in keltske študije na Univerzi v Bonnu, nato pa je postal zaslužni profesor. Je medievalist in eden najpomembnejših svetovnih strokovnjakov za primerjalno folkloristiko, ukvarja se z raziskavami tradicionalne epike, lingvistike, glasbe v evropskem in svetovnem kontekstu. Predaval je na najpomembnejših univerzah v svetu: Harvard University, University of Wisconsin, Hebrew University of Jerusalem, École Pratique des Hautes Études, Paris. Je avtor številnih znanstvenih člankov in monografij, med drugimi Spielmannsidiom, Dialektmischung und Kunstsprache in der mittelenglischen volkstümlichen Epik, 2002; Die Anfänge der mittelenglischen weltlichen Lyrik: Text, Musik, Kontext, 2005; Musik und Spiritualität im englischen Psalter des spätmittelalterlichen Mystikers Richard Rolle, 2012; Singing the Past: Turkic and Medieval Heroic Poetry. Myth and Poetics. Ithaca, NY, 2000; Orality and Performance. In A Companion to Medieval Popular Romance, Cambridge, 2009. Predavanji sta namenjeni študentom in širši publiki in bosta v angleščini. Obe predavanji bosta v prostorih podiplomske šole Primerjalni študij idej in kultur na ZRC SAZU, Novi trg 2/I. Prisrčno vabljeni! Koordinatorka modula Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič === http://www.it-slovenija.si/si/predavanja/sekcija-2/wikipedija-gre-med-ljudi- sekcija o Wikipediji na slovenski Informacijsko-komunikacijski konferenci 6. 6. 2013 13.30-14.40 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Dvorana Forum, 1. nadstropje. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 5 17:43:40 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 5 Jun 2013 17:43:40 +0200 Subject: [SlovLit] = Lavoslav_Schwentner_--_Re=3A_Tržaška _knjigarna_in_Deželni_svet_v_Trstu_--_Zlati_brale c Message-ID: Od: Pablo Juan Fajdiga Datum: 04. junij 2013 13:24 Zadeva: Vabilo Slovanska knjižnica vabi v sredo, 5. junija, ob 19. uri na odprtje razstave LAVOSLAV SCHWENTNER, SLOVENSKI ZALOŽNIK IN KNJIGARNAR s predavanjem ROKA GLAVANA RODOLJUBNI ZALOŽNIK LAVOSLAV SCHWENTNER. -- MKL, Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, Ljubljana. === Od: Jaruška Majovski Datum: 04. junij 2013 12:10 Zadeva: Slovlit - Napačen link (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004498.html) V današnjem izvlečku je nad novico o literarnem maratonu za Tržaško knjigarno prilepljen napačen link. Ponovno vam pošiljam pravilnega: http://www.primorski.eu/stories/trst/214866_literarni_maraton_za_trako_knjigarno/#.Ua28u9JGSSo Hvala za pozornost in lep pozdrav, Jaruška Majovski === Od: Janez Stergar Datum: 04. junij 2013 17:03 Zadeva: e-novičke 28/2013 [...] Za primerljivi simbolni premik na bolje lahko označimo tudi dejstvo, da je pred tednom dni v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine v Trstu novi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec vodil sejo tudi v slovenščini, kar je bilo v zgodovini prvič; poslance je opozoril, da se poleg italijanščine in slovenščine lahko izražajo tudi v furlanščini in nemščini. [...] === Od: Bralna značka Datum: 05. junij 2013 14:26 Zadeva: Vabilo na tiskovno konferenco projekta zlati bralec Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS in Telekom Slovenije vas vabita na novinarsko konferenco ob letošnji izvedbi založniškega projekta zlata bralka, zlati bralec v ponedeljek, 11. junija 2012, ob 11. uri v Dvorani Lily Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani. Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS že deseto leto s knjigami nagrajuje najboljše mlade bralce iz Slovenije, zamejstva in slovenskega zdomskega prostora. Zagotovo lahko govorimo o prvi in najdlje trajajoči vseslovenski knjižni darilni akciji z impresivno številko podarjenih knjig (10 let in 379.500 podarjenih knjig). Letošnje darilo je knjiga Naročje kamenčkov avtorice Saše Vegri, opremljena z ilustracijami Damijana Stepančiča. Njen izid v tej posebni, darilni zbirki, v nakladi 12.500 izvodov, je omogočil Telekom Slovenije. Z nami bodo: predstavniki Telekoma Slovenije in Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, ki bodo spregovorili o projektu in zbirki, Damijan Stepančič, avtor ilustracij, in Igor Saksida, urednik zbirke. Zbranim bodo vprašanja zastavljali tudi mladi bralci OŠ Poljane ter OŠ Martina Krpana. Po tiskovni konferenci pa ste prisrčno vabljeni tudi na zaključno prireditev za zlate bralce v Gallusovo dvorano ob 12. uri. Prireditve se bodo poleg zlatih bralcev udeležili župan Ljubljane Zoran Janković in drugi gostje. Prireditev bo povezoval Boštjan Gorenc Pižama, ki bo vodil pogovor s Tonetom Partljičem in Slavkom Preglom, zaključil pa jo bo Andrej Rozman Roza. Prireditev bo trajala eno uro. Prisrčno vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 7 18:18:09 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 7 Jun 2013 18:18:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Glotometrika_--_Slikopesmi_--_Štipendi ja_za_dramatiko_--_Slovenski_večer_na_Dunaju Message-ID: http://dhhumanist.org/Attachments/1370548921_2013-06-06_ram-verlag na t-online.de_13368.2.pdf -- kazalo nove številke revije Glottometrics. === http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=411175173 -- razstava Slikopesmi v NUk-u. Avtorica Pšena Kovačič je hči Milene Blažić, zato :) -- mh === Od: Ivo Svetina Datum: 07. junij 2013 12:18 Zadeva: UTK-VABILO-ŠTIPENDIJA-13 Vabimo Vas na podelitev štipendije, ki jo za mladega raziskovalca/raziskovalko slovenske dramatike podeljuje Ustanova Tarasa Kermaunerja. Štipendijo, ki jo s svojo nesebično pomočjo zagotavlja vsako leto KD Group, bomo podelili na 5. obletnico smrti Tarsa Kermaunerja, v torek, 11. junija 2013 ob 13 uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4., Ljubljana. Na javni razpis za štipendijo prispele prijave je ocenjevala komisija v sestavi Dušan Jovanović, dr. Gašper Troha in Ivo Svetina. Na podelitvi bo lanskoletna štipendistka Katja Čičigoj tudi predstavila dognanja svoje raziskave z naslovom Tekst in /kot dogodek. V pričakovanju, da se nam pridružite, Vas prisrčno pozdravljamo. Ivo Svetina Ustanova Tarasa Kermaunerja Založba UMco, Leskoškova 12, Ljubljana === Od: Janez Stergar Datum: 07. junij 2013 14:21 Zadeva: od Trsta prek Ljubljane in Celovca na Dunaj V petek, 7. 6. 2013 ob 19.00 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju vabita na Slovenski večer na Institutu za slavistiko Univerze na Dunaju (1090, AAKH Hof 3, Spittalgasse 2-4). Predavateljice: Silvija Borovnik - Maja Haderlap: Angel pozabe, Milena Blažič - Slovenske in evropske pravljičarke, Elizabeta Jenko in Doris Krajnc Cerny - Slovenija pod drobnogledom. Glasba: Jani Kovačič From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 10 08:53:39 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Jun 2013 08:53:39 +0200 Subject: [SlovLit] Sappada za kekce Message-ID: Mojca Stritar (mojca.stritar na gmail.com) je pripravila letošnje kekčevsko romanje na soboto in nedeljo 13. in 14. julija 2013 na mejo med Karnijce in Dolomite. Tule je njena vabljiva predstavitev: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Sappada%20za%20kekce.pptx Prijave do 1. julija pri mojci. http://lit.ijs.si/kekceve.html -- kazalo dosedanjih kekčevskih izletov, vse od 1982 dalje. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 10 08:58:17 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Jun 2013 08:58:17 +0200 Subject: [SlovLit] Digitalizirano -- Wikipedirano Message-ID: Novo na dLib (Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si): - delavski časopis Svoboda (1919-1920) - Slavjan (1873-1875) - Slovanski svet (1888-1899) - Gruda (1924-1941) === Dokončane so bile diplomske naloge o leposlovju v časopisih Slovenec, Vigred in Domoljub. Bibliografijo tega leposlovja so kolegice postavile na Wikivir (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Dalj.C5.A1e_leposlovje_v_periodiki), diplomska dela pa bomo postavili na oddelčno spletišče kar sami; kdo pa bo še naprej čakal, da zaživi skupni fakultetni repozitorij. Nepregledanega leposlovja za podobne diplomske naloge je po slovenski periodiki še ogromno. -- mh --- Pri predmetu Slovenska dramatika (http://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenska_dramatika_1900-1950) so bila letos na Wikipedijo postavljena ali dopolnjega biografska gesla Ivo Brnčić, Tone Čufar, Janez Jalen, Miran Jarc, Stanko Kociper, Jože Kranjc, Bratko Kreft, Anton Leskovec, Fran Lipah, Anton Novačan, Ljudmila Poljanec, Makso Šnuderl, Joka Žigon, Cvetko Golar, Dragan Šanda, Etbin Kristan, Angelo Cerkvenik, Mirko Kunčič, Stanko Kociper, Ferdo Kozak, Jože Moškrič, Anton Brumen, Tone Seliškar, France Bevk, Rudolf Golouh, Adolf Robida, Joža Vombergar, Davorin Petančič, Alojzij Remec, Ivan Potrč, Rudolf Pečjak, Ana Wambrechsamer, Matej Bor, postavljena so bila kazala knjig Tarasa Kermaunerja Franceta Koblarja in Jožeta Koruze o slovenskih dramatiki in iz knjige 500 dramskih zgodb ter več deset gesel o posameznih dramah (od Cankarjevih do ljudskih iger). Na Wikiviru je večina naštetih avtorjev dobila svoj profil, od koder so njihovi opusi ali posamezna dela (v glavnem z dLib-a) na voljo za popravljanje in postavitev. Nekatera je mogoče tudi že prebrati: Grumovo Gogo, Jarčevega Vergerija, Majcnovo Apokalipso itd. Uporabo svojih povzetkov dram iz knjige Od Abrama do Župančiča je prijazno dovolila Alenka Goljevšček. -- mh --- Pri predmetu Strokovno pisanje (http://sl.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2013) je bila letos rdeča nit tema literarnih poti (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_literarne_poti). V tem okviru so nastala wikipedijska gesla o Cankarjevi poti, Poti Cankarjeve matere, Slomškovi, Gregorčičevi, Magajnovi, Jurčičevi, Kulturne dediščine, Gradnikovi, Župančičevi, Kosovelovi, Kettejevi, Velikolaški. Vsa z izjemo Slomškove imajo povezave na Geopedijo, kjer so s črto na zemljevidu in drugimi podatki predstavljene v sloju Literarne poti (http://www.geopedia.si/?params=L16042#T105_L16042_x499072_y112072_s9_b4). Druga gesla so bila intelektualna lastnina, plagiatorstvo, ekokritika, literarna potegavščina, empirična literarna veda, kriminalni roman, Severjeva nagrada, čaša nesmrtnosti. Pri iskanju po spletu se pojavijo na vrhu med zadetki, vabljeni k dopisovanju. -- mh --- Prvi letnik je že prejšnji semester popisoval vsebine slovenskih romanov 60. in 70. let 20. stoletja (http://sl.wikiversity.org/wiki/Uvod_v_%C5%A1tudij_slovenske_knji%C5%BEevnosti_E_2012/13) in jih postavljal v kazalo projekta Romani (http://sl.wikipedia.org/wiki/sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani). Za morebitne podobne načrte so tule napotki za oblikovanje enciklopedične informacije na Wikipediji: http://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenska_dramatika_1900-1950#Napotki_za_oblikovanje_enciklopedi.C4.8Dne_informacije From matija.ogrin na zrc-sazu.si Mon Jun 10 09:29:51 2013 From: matija.ogrin na zrc-sazu.si (Matija Ogrin) Date: Mon, 10 Jun 2013 09:29:51 +0200 Subject: [SlovLit] Prepovedane knjige na Kranjskem Message-ID: <51B5806F.4000503@zrc-sazu.si> Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na ponovitev predavanja dr. Luka Vidmar: Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja Predavanje bo v petek, 14. junija 2013, ob 12. uri v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v Bogoslovno semenišče pri ljubljanski stolnici. Na Kranjskem sta prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig do tolerančnega patenta in reforme cenzure leta 1781 bolj ali manj učinkovito omejevala rimski cerkveni Index librorum prohibitorum, prvič izdan leta 1559, in avstrijski državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, prvič izdan leta 1754. Kršiteljem so grozile stroge cerkvene (npr. ekskomunikacija) in posvetne (npr. telesne in denarne) kazni, prepovedane knjige pa je v najslabšem primeru doletelo uničenje. Tisti, ki je želel brati tiske, uvrščene na rimski indeks, je moral pridobiti dovoljenje bodisi od Kongregacije Svete inkvizicije v Rimu bodisi od krajevnega škofa. V Semeniški knjižnici bomo skušali pojasniti, kako je kljub vsem formalnim določilom potekala dejanska recepcija prepovedanih knjig. Od blizu bomo lahko videli nekatere nekoč sporne tiske, ki nam bodo med drugim izdali, kateri Slovenec se je prebil v kategorijo najbolj spornih ?avtorjev prvega razreda?, zakaj ni bil nikoli prepovedan Dalmatinov prevod Biblije, kako je prišel na indeks najbolj vnet častilec Marije na Kranjskem, čemu je hranil protestantske knjige najhujši nasprotnik protestantov in kdo je v deželo zanesel francoske erotične romane. Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva, predvsem s prepovedanimi knjigami, Akademijo operozov, Semeniško knjižnico in Zoisovim krogom. Leta 2009 je pod naslovom Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem izdal štiri najstarejše preglede književnosti na Slovenskem, leta 2010 pa objavil knjigo Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 10 21:35:47 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 10 Jun 2013 21:35:47 +0200 Subject: [SlovLit] Razpis za MR-je -- Cukrarna -- Literarno iz Kopra Message-ID: Od: Irena Avsenik Nabergoj Datum: 10. junij 2013 10:02 Zadeva: Razpis za MR Na spletni strani Univerze v Ljubljani http://www.uni-lj.si/ oz. http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=8522 je objavljen Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce v letu 2013. Vsi, ki bi vas zanimalo, da bi delali doktorat pri meni, tudi kandidati s področja literarnih ved, slovenistike ali primerjalne književnosti, ste lepo vabljeni, da mi pišete na e-naslov: irena.avsenik-nabergoj na guest.arnes.si ter priložite kratek CV in seznam morebitnih objav. Lep pozdrav, Irena Avsenik Nabergoj === From: Pablo Juan Fajdiga Date: 2013/6/10 Subject: Domoznanski filmski večeri v Slovanski knjižnici, Einspielerjeva 1 V četrtek, 13. junija 2013, ob 19. uri vas vabimo v Slovansko knjižnico na drugi domoznanski večer iz filmskega cikla Ljubljana v gibljivih slikah. Tema večera bo ljubljanska Cukrarna. Cikel domoznanskih filmskih večerov namenjamo občinstvu, ki ga zanima slovenska prestolnica, njena znamenja, dogodki, točke spominov, urejanje, njen kulturno zgodovinski okvir - še posebno, kadar utripa s sodobnim mestom, njegovimi perspektivami in odprtimi vprašanji. Tokratni cikel se dotika stavbne kulture Ljubljane, njenega včasih bolj včasih manj radikalnega spreminjanja, obnavljanja ali varovanja. === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Mon, 10 Jun 2013 20:57:48 +0200 Subject: Literarno iz Kopra V Kopru se zlagoma zaključuje sezona slavističnih literarnih dogodkov. Tako je v okviru Foruma Tomizza v četrtek, 30. maja 2013, Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v palači Foresterija gostil črnogorskega pisatelja Jovana Nikolaidisa, s katerim sta se ob izidu prevoda njegovega romana Valdinos (2013) v zbirki Helia KUD AAC Zrakogled iz Kopra pogovarjala urednik Gašper Malej in prevajalka Sonja Polanc. Dan prej, v sredo, 29. 5. 2013, so se v Tednu Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem poklonili 70-letnici pesnika in mladinskega pisatelja Marka Kravosa, in sicer s pevsko-bralno-dramsko predstavitvijo njegove poezije in pravljic Je rekel stric Marko v izvedbi študentk razrednega pouka pod vodstvom mentoric Jelene Sitar Cvetko, Bojane Kralj, Martine Mejak in dr. Barbare Zorman. V torek, 4. junija 2013, pa se je v Gledališču Koper s piranskim pisateljem Vanjo Peganom in njegovo zbirko kratke proze Štiri morske milje (2012) zaključil letošnji niz Pogovorov o branju, ki jih je za Slavistično društvo Koper vodila Jasna Čebron. Od septembra so se v gledališkem foajeju ali kavarni zvrstili literarni sogovorniki: Marko Sosič, Neven Ušumović, Gašper Malej, Klarisa Jovanović, Marko Kravos, Bert Pribac, Stanislava Chrobákova Repar in Aljoša Curavić. Nekatere med njimi je v nadvse domiselnih karikaturah, ki jih je ob zaključkih literarnih večerov podarila upodobljencem, ovekovečila koprska likovnica Lorella Fermo - nekaj jih je mogoče videti prek povezave na njen Picasin album, med njimi so tudi podobe drugih slovenskih, italijanskih in hrvaških literarnih ustvarjalcev, zelo vredne ogleda: https://picasaweb.google.com/108639357987337348543/LorellaFermoFORUMTOMIZZA2013MostraAllaGalleriaMARINUmagoCriticoDArteEnzoSantese Zdaj naj bi se pa menda tudi na Obali oz. v slovenski/Slovenski Istri počasi že začelo dolgo vroče poletje ..., ki najverjetneje tako ali drugače ne bo minilo brez literature. Lep pozdrav iz Kopra! Vladka Tucovič From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 13 09:23:00 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Jun 2013 09:23:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Diplomske_iz_slovenske_književnosti_-- _Anton_Umek_Okiški_--_Razpis_za_Peking_--_O_satir i_v_Kragujevcu Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/ -- Sara Primec je dopolnila zbirko diplomskih del iz slovenske književnosti na FF z nekaj deset svežimi izdelki, tako da zbirka zdaj obsega 2031 naslovov. Pri naslednji osvežitvi dodamo še povezave na sama besedila, saj na načrtovano fakultetno nalaganje diplom v skupni repozitorij ne moremo več čakati. -- mh === V soboto, 15. 6. 2013 ob 19.00 bodo v Domu krajanov v Okiču pri Boštanju na Dolenjskem slovesnost ob 175-letnici rojstva pesnika Antona Umeka - Okiškega (Okič 12. 6. 1838 - Sr. Trušnje pri Velikovcu 15. 7. 1871), avtorja zbirke Pesmi (1865), 1866-71 profesorja slovenščine, nemščine in klasičnih jezikov na celovški gimnaziji, Janežičevega uredniškega pomočnika ter od sept. 1869 do prezgodnje smrti tudi urednika celovškega lista Besednik. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Umek_%28pesnik%29) === Od: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 12. junij 2013 14:27 Zadeva: Razpis za učitelja slovenščine in slovenskih študij v Pekingu Drage kolegice in kolegi, ponovno objavljamo prosto delovno mesto učitelja slovenščine in slovenskih študij na Fakulteti za evropske jezike Univerze za tuje študije v Pekingu. Razpis bo odprt do 19. 6. 2013. Spletna stran Zavoda za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta/posamezno?IDEPD=1908171 Z lepimi pozdravi, Mojca Nidorfer Šiškovič === From: Osolnik, Vladimir From: Jasmina Teodorović [mailto:jasminateodorovic.kg na gmail.com] Sent: Tuesday, June 11, 2013 7:00 PM Subject: Međunarodni naučni skup - Kragujevac 2013 8. mednarodno znanstveno srečanje Srbski jezik, književnost, umetnost (Kragujevac 25.--26. 10. 2013). Tema literarno-antropološkega dela srečanja je Satir -- satira -- satirično (podteme F. Nietzsche, sv. Vid, smrt, demonsko ...). Vabljeni k prijavi. Več informacij pri pošiljateljih obvestila. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 13 09:33:38 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Jun 2013 09:33:38 +0200 Subject: [SlovLit] Ciril & Metod -- Slowenische Bibliothek Message-ID: Od: Zajc, Kristina Datum: 12. junij 2013 10:43 Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF Simpozij v čast 1150. obletnice slovanske pismenosti in prihoda Sv. Cirila in Metoda na Moravsko bo 17. junija 2013 na Univerzi v Ljubljani, v Zbornični dvorani. 9.00?10.00 Pozdravni nagovori 10.00?10.20 Ąubo Matejko (Bratislava): OB AVTORE TAKNAZYVAEMOGO MEFODIEVA KANONA SVIATOMU DIMITRIJU SOLUNSKOMU (O AVTORJU TAKOIMENOVANEGA METODIJEVEGA KANONA SVETEMU DEMETRIJU SOLUNSKEMU) 10.20?10.40 Jan Malura (Ostrava): SVATÍ CYRIL A METODĚJ V BAROKNÍ LITERATUŘE A KULTUŘE ČESKÝCH ZEMÍ (SV. CIRIL IN METOD V BAROČNI LITERATURI IN KULTURI ČEŠKIH DEŽEL) 10.40?11.00 Liliana Simeonova (Sofija): CONSTANTINOPLE, ROME AND THE EMANCIPATION OF THE SLAVONIC LITURGY IN THE 860S THROUGH THE 880S (KONSTANTINOPEL, RIM IN OSAMOSVOJITEV SLOVANSKEGA BOGOSLUŽJA OD ŠESTDESETIH DO OSEMDESETIH LET 9. STOLETJA) 11.10?11.30 Nadežda Starikova (Moskva): ????? ?????????? ?????????????? ????? ? ?????????? ???????-????????????? ??????????? ????????. ??????? ????????? ?????????????? ??? (PRISPEVEK RUSKE SLAVISTIKE K OHRANITVI CIRIL-METODOVE KULTURNE DEDIŠČINE. PROJEKTI INSTITUTA ZA SLAVISTIKO RUSKE AKADEMIJE ZNANOSTI) 11.30?11.50 Dimitrije Kalezić (Beograd): PO ČEMU JE SV. KIRIL SLOVENSKI FILOZOF? (ZAKAJ NAJ BI BIL SV. CIRIL SLOVANSKI FILOZOF?) 11.50?12.10 Peter Štih (Ljubljana): POT V KONFLIKT. CERKVENO-POLITIČNO OZADJE SPORA MED SALZBURGOM IN METODOM V PANONIJI 12.30?14.00 Kosilo 14.00?14.20 Nataša Golob (Ljubljana): ROKOPISNI SPOMINI O SV. CIRILU IN METODU V PETIH STOLETJIH PO NJUNEM DELOVANJU 14.20?14.40 Bogomil Komelj (Ljubljana): SV. CIRIL IN METOD V SLOVENSKI LIKOVNI USTVARJALNOSTI 14.50?15.05 Ciril Sorč (Ljubljana): PRADEDNE ČASTI ? CIRILOVA TEOLOŠKA ANTROPOLOGIJA KOT MISIJONSKO NAČELO IN PRISPEVEK K OBLIKOVANJU NOVE EVROPE 15.05?15.20 Bogdan Dolenc (Ljubljana): NADŠKOF DR. FRANC PERKO ? PREUČEVALEC SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA 15.20?15.35 Primož Krečič (Ljubljana): ZAPUŠČINA SVETEGA CIRILA IN METODA IN POSLANSTVO SLOVANSKIH NARODOV 16.00?16.15 Marija Stanonik (Ljubljana): VPRAŠANJE ŽANRSKE DIFERENCIACIJE OB FOLKLORNI MOTIVIKI SVETIH BRATOV CIRILA IN METODA 16.15?16.30 Vanda Babič (Ljubljana): KOPITARJEV PREPIS SUPRASELJSKEGA ZBORNIKA 16.30?16.45 Matej Šekli (Ljubljana): GENETOLINGVISTIČNO RAZMERJE MED JEZIKOM BRIŽINSKIH SPOMENIKOV IN STARO CERKVENO SLOVANŠČINO 16.45?17.00 Tone Smolej (Ljubljana): TEMA CIRILA IN METODA V SLOVENSKI PROZI 19.00 Koncert zbora Ingenium Ensemble, Uršulinska cerkev v Ljubljani === Od: Jani Kovačič From: Lojze Wieser Subject: Fwd: Prostor za tiskovno konferenco Date: June 12, 2013 7:34:26 PM GMT+02:00 Drage prijateljice knjige! Dragi prijatelji knjig! Prosim Vas, da prispevate k uspešni promociji slovenske literature v nemškem prevodu, ki je zageldala v neobičajni, a zato morda bolj vidni obliki, luč sveta. Prisrčno vabljeni - povezano s prošnjo za pomoč pri oznanjanju in širjenju vedrega snopiča! Veselimo se srečanja z Vami in Vas prav prisrčno pozdravljam (v imenu tudi mojih sozaložnikov)! -- Lojze Wieser Delovna skupnost Slowenische Bibliothek, skupen projekt založb Drava, Mohorjeva/Hermagoras in Wieser. ur. Erwin Köstler, Založbe Drava, Mohorjeva in Wieser iz Celovca skupaj z Javno agencijo za knjigo in v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu Medijska predstavitev knjižnega projekta Slowenische Bibliothek [slovenska knjižnica] v ponedeljek, 17. 6. 2013 ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Prisoten bo državni sekretar dr. Boris Jesih. Urednik medzaložniškega projekta Erwin Köstler bo predstavil pet značilnih del slovenske književnosti 20. stoletja, ki so to pomlad izšle v nemškem prevodu. Založniki bodo radi odgovarjali na vaša vprašanja. Prisrčno vabljeni! Vladimir Bartol, Zwischen Idylle und Grauen: Novellen Ivan Pregelj, Plebanus Ioannes: Roman, Thabiti kumi: Novelle Vitomil Zupan, Reise ans Ende des Frühlings: Blitz in vier Farben: Roman Marjan Rožanc, Liebe: Roman Zofka Kveder, Ihr Leben: Roman From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 13 10:48:52 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 13 Jun 2013 10:48:52 +0200 Subject: [SlovLit] = Wikivir_2013_--_Državni_svet_o_jezikov ni_politiki Message-ID: Z veseljem sporočam, da smo bili ponovno izbrani za izvedbo novih korektur v okviru projekta slovenskega leposlovja na Wikiviru, ki ga že nekaj let zapored financira ministrstvo za kulturo. Letos je do sklepa prišlo prej kot lani, zato se kmalu nadejamo tudi podpisa pogodbe. Zainteresirane študente vabim, da se vpišete na dnu pogovorne strani projekta v poglavje Tipkarji v letu 2013 (http://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika). Tam so tudi druge koristne informacije, seznam besedil za korigiranje pa se oblikuje na projektni strani http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika -- v poglavju Besedila za urejanje v letu 2013 je predvideno postavljanje zlasti daljših besedil iz časopisov, ki jih je nedavno digitaliziral dLib, ureditev nekaterih avtorskih opusov in seveda posameznih besedil. Čez nekaj dni skličemo sestanek prijavljenih, novinci bodo prisluhnili izkušnjam veteranov in se dogovorili se bomo za preference. -- miran === Od: Datum: 10. junij 2013 13:48 Zadeva: [SDJT-L] Sklic 5. seje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport; tudi za Slavistično društvo Slovenije Na podlagi prvega odstavka 22. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) SKLICUJEM 5. sejo Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki bo v sredo, 19. junija 2013, ob 15.30 uri, v sobi 212/II, Šubičeva 4, Ljubljana. Dnevni red: 1. Predlog resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014 -2018, EPA 1208-VI; poročilo je objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora dne 28. 5. 2013 [...]. 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, EPA 1216-VI; poročilo je objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora dne 31. 5. 2013. [...] Dr. Zoran Božič, predsednik From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 17 08:09:52 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 17 Jun 2013 08:09:52 +0200 Subject: [SlovLit] Slovar sodobnega slovenskega jezika -- Odkrivanje plagiatov -- Slovensko-makedonsko sodelovanje -- Stari tiski v NUK Message-ID: Od: Iztok Kosem Datum: 14. junij 2013 11:52 Zadeva: [SDJT-L] javna predstavitev Predloga za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika Kp: "slovlit na ijs.si" V četrtek, 20. 6. 2013, ob 16. uri bo v učilnici št. 4 (pritličje) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala javna predstavitev Predloga za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (http://trojina.org/slovar-predlog/). Vljudno vabljeni! Iztok Kosem, Polona Gantar in Simon Krek === From: Fišer, Darja Date: 2013/6/13 Subject: [SDJT-L] Paper Grader Živjo, zanimivo in uporabno orodje, želim si ga tudi za slovenščino: http://www.paperrater.com Lp, Darja === From: "Subiotto, Namita" To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 14 Jun 2013 10:01:43 +0000 Subject: Slovensko-makedonsko kulturno sodelovanje FORUM SLOVANSKIH KULTUR, DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV in DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV vas vljudno vabijo na okroglo mizo na temo Slovensko-makedonsko kulturno sodelovanje. Gostje večera bodo prof.dr. Lidija Arizankovska (Filološka kakulteta Blaže Koneski Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju), doc. dr. Namita Subiotto (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slavistiko), dr. Mojca Nidorfer Šiškovič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik), književnik Vladimir Žabot in nj. eksc. Igor Popov, veleposlanik Republike Makedonije v Republiki Sloveniji. Prireditev bo v torek, 18. junija, ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. === Od: Helena Ana Drewry Datum: 14. junij 2013 09:49 Zadeva: Narodna in univerzitetna knjižnica: odprtje razstave Unde venis - quo vadis? v četrtek, 20. 6. 2013, ob 19.00 Od pričetka delovanja Zbirke starih tiskov leta 2010 smo odkrili in evidentirali več kot 300 provenienc starejših knjig, ki jih danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. O nekdanjih lastnikih celotnih knjižnic, pa tudi posameznih knjig pričajo podatki v starih inventarnih knjigah, katalogih in drugih historičnih evidencah. Še bolj zgovorne pa so knjige same. Prinašajo namreč bogate podatke o številnih ustanovah in posameznikih, ki so v njih pustili najrazličnejša znamenja lastništva. Razstava bo prek tematskih sklopov pojasnila, na kakšen način so knjige iz prejšnjih hranilišč prispele v Narodno in univerzitetno knjižnico ter njene predhodnice. Hkrati pa bo ponudila pregled vseh pojavnih oblik znamenj provenienc, ki so bila odkrita med letoma 2010 in 2013. Razstavljeni bodo izbrani primeri rokopisnih lastniških zaznamkov, ekslibrisov, supralibrosov, žigov, lastniških vezav, starih signatur, starih klasifikacijskih oznak, seznamov naročnikov ter drugih podatkov, ki sporočajo, od kod so knjige prispele na današnjo lokacijo. Prikazali bomo knjige, ki odražajo ljubiteljsko ali znanstveno zanimanje prejšnjih lastnikov za geografijo, zgodovino, umetnostne in naravne znamenitosti tujih mest in dežel ter potovanja. Poleg gradiva iz fondov NUK bodo na ogled še starejši globusi iz Semeniške knjižnice in Zemljepisnega muzeja, zemljevidi ter potovalni set ljubljanskega župana Ivana Hribarja iz Mestnega muzeja Ljubljana. Razstavo bomo obogatili z vodstvi, ob tej priložnosti pa bo izšla tudi knjiga Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v slovenskem in angleškem jeziku. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 17 14:02:24 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 17 Jun 2013 14:02:24 +0200 Subject: [SlovLit] DH -- Trst in Dunaj -- Zaupne besede -- Dramaturgija Message-ID: http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-June/011052.html in http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-June/011053.html -- debata o razmerju med tradicionalno in tehnološko humanistiko na forumu Humanist (v angl.). === Od: Janez Stergar Datum: 14. junij 2013 15:53 Zadeva: sredi junija - v zadnjem pomladnem tednu [...] V petek, 14. junija 2013, ob 16.30 je bila v dvorani Tessitori v Trstu (Trg Oberdan 5) predstavitev publikacije 'Med drugim in tujim jezikom. Poučevanje in učenje slovenščine pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine', ki je nastala v okviru projekta Jezik-Lingua, Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja in sta jo uredila Devan Jagodic in Štefan Čok. Govorili bodo Susanna Pertot, Ivo Corva, Štefan Čok, Devan Jagodic, Maja Mezgec in Sara Brezigar (sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja). [...] V torek, 18. 6. 2013 ob 18.00 bo v Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju prof. ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU) predstavil dejavnost zasebnega Inštituta za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, ki se posveča humanistiki, družboslovju in umetniški produkciji, posebej tudi problematiki slovanskega sveta, skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. [...] Janez Stergar === Od: LITERINA KNJIGARNA Datum: 17. junij 2013 10:46 Zadeva: Zaupne besede z Matejem Bogatajem Spoštovani, vabimo vas na predstavitev knjige Zaupne besede Mateja Bogataja, ki bo v četrtek 20. 6. 2013 ob 19.00 uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, Ljubljana. Zaupne besede, ki so izšle pri založbi Litera v zbirki Nova znamenja, so pisma bralca, za nameček še poklicnega, ki si - naslov ni naključen - dajo opravka z opolzkimi zadregami časa in drznimi znanilci sprememb; večji del zbranih besedil je bil prvotno objavljen v letih od 2006 do 2009, predvsem kot kolumne v rubriki Mrtvi kot dnevnika Večer, a tudi kot uvodnik v revije, prispevki na simpozijih in odzivi v časopisih, nekaj besedil pa je novih. [...] Pogovor z avtorjem bo vodila urednica Petra Vidali. === Od: Zalozba ARISTEJ Datum: 17. junij 2013 13:15 Zadeva: Dialogi o dramaturgiji Spoštovani, v novi številki Dialogov, revije za kulturo in družbo, pet tujih in trije domači avtorji in avtorice razmišljajo o izmuzljivosti dramaturgije in dramaturgovega poklica, svojih praktičnih izkušnjah in prednostih, ki jih nezamejenost dejavnosti prinaša. Opozarjamo še na intervju z Damirjem Zlatarjem Freyem in uvodnik Matica Majcna, ki je zapičil svojo kritično ost v slovensko intelektualno levico in njen odnos do marksizma. Uvodnik in povzetek številke sta prosto dostopna na: http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html Poletni pozdrav iz uredništva, Emica Antončič From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 18 07:13:20 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Jun 2013 07:13:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Jezikoslovne_diplomske_--_Mah_na_mah_--_ Poletna_štipendija Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/defaultj.htm -- zbirka jezikoslovnih diplomskih nalog na ljubljanski slovenistiki je po zaslugi Katje Horvat narasla na 259 naslovov. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri195/index.html -- Mah na mah. (Dr. Mahniča -- slavnega goriškega doktorja in liberalco-žrca -- jako peče, da se "Edinost" nad vse repenči ter kliče s Koseskijem: udri, udri, mah na mah. Nam obeča, da pridemo uže na vrsto ter pravi, da bi molčali, če bi bili pametni! Dr. Mahnič je čudne naravi; trd je in neranljiv kakor Siegfried v znani nemški pravljici, kateri se je baje kopal v zmajevi krvi. Čim bolj ga drugi nabijajo, tembolj on odbiva in če je bil prej železen, postane jeklen. V boju mu raste pogum. (Edinost 1889) http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-June/011055.html -- prijavi se za štipendijo na poletni šoli digitalne humanistike v Leipzigu 22. julija do 2. avgusta 2013. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 18 17:58:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Jun 2013 17:58:36 +0200 Subject: [SlovLit] Pravopisna komisija -- Re:Mah na mah Message-ID: From: "Marko Snoj" To: Date: Tue, 18 Jun 2013 13:24:46 +0200 Subject: Pravopisna komisija Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU, katere naloga je priprava predloga posodobitve obstoječih pravopisnih pravil v skladu s pisno tradicijo in ob upoštevanju jezikovnih sprememb sodobne slovenščine ter skrb za njihovo uveljavitev v jezikovni praksi. Pravopisna komisija sestoji iz ožje in širše sestave. V ožjo sestavo so imenovani doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar, doc. dr. Helena Dobrovoljc, dr. Nataša Jakop , akad. prof. dr. Janez Orešnik, dr. Andrej E. Skubic, doc. dr. Hotimir Tivadar, akad. prof. dr. Jože Toporišič in dr. Peter Weiss, v širšo pa mag. Peter Holozan, prof. dr. Marko Jesenšek , Marta Kocjan Barle , dr. Drago Kladnik, doc. dr. Tina Lengar Verovnik, prof. dr. Marko Snoj, prof. dr. Irena Stramljič Breznik, dr. Mojca Žagar Karer in izr. prof. dr. Andreja Žele. Komisiji predseduje doc. dr. Helena Dobrovoljc. === http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri196/index.html -- pravi naslov za fotografije z Mahničevega Krka, tisti v zadnji pošti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004510.html) je bil napačen. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jun 18 19:55:23 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 18 Jun 2013 19:55:23 +0200 Subject: [SlovLit] = Stari_humoristični_časopisi_--_Iz_Ha mburga Message-ID: http://ckv.si/files_vsebine/20120524180601208/Podkuranske.pdf -- vrhniški humoristični časopis Podkuranske novice (1922), Cankarjeva knjižnica na Vrhniki. http://ckv.si/files_vsebine/20120524180601208/Podkuranski.pdf -- vrhniški humoristični časopis Podkuranski vestnik (1924), Cankarjeva knjižnica na Vrhniki. === From: monika pemic To: SlovLit Date: Tue, 18 Jun 2013 18:26:45 +0100 (BST) Subject: Damijan Stepančič in Peter Svetina v Hamburgu V okviru festivala ViVa Vostok, ki ga je s podporo fundacije Robert Bosch organizirala literarna hiša Literaturhaus Hamburg, sta nas v Hamburgu s svojim obiskom razveselila Peter Svetina in Damijan Stepančič. 6. junija sta pripravila delavnico in branje za otroke. Dopoldanska delavnica je bila posvečena Zgodbi o sidru, v kateri ilustrator Damijan Stepančič popelje gledalca v magični svet zgodbe v podobah, ki jo je navdihnilo sidro z ljubljanskega Kongresnega trga. Mladi poslušalci so z zanimanjem sledili pripovedi o mestu, po katerem sicer ne plujejo ladje kot v Hamburgu, ima pa ogromno sidro, na katerega lahko splezajo otroci. Nato so dobili priložnost, da so še sami narisali in ubesedili svojo zgodbo o sidru. Damijan Stepančič je svojo zgodbo pripovedoval v slovenščini. Zanimivo je bilo opazovati otroške reakcije na jezik, ki ga niso še nikoli slišali. Nekateri odlomki so se jim zdeli smešni, nekatere pa so si razložili na svoj način, tako da jim jezik na koncu ni pomenil posebne ovire. Na popoldanski prireditvi je Peter Svetina predstavljal zgodbe Modrost nilskih konjev, v nemščini jih je brala igralka Alina Gregor, Damijan Stepančič pa je pokomentiral ilustracije. Ob diapozitivih je nato mlado občinstvo dobilo priložnost, da je še samo stkalo zgodbo o Jaromiru in Jarmili. Festival je priznanima slovenskima avtorjema omogočil, da sta prišla v stik s publiko drugačnega govornega jezika in navad. Njuno delo, postavljeno v drug kulturni kontekst, jima je odprlo nova obzorja, saj so zgodbe in ilustracije v tujem okolju pogosto deležne popolnoma drugačnih odzivov kot v domačem. Nove izkušnje, ki jima jih je prineslo to gostovanje, pa se bodo gotovo prelile v njuna prihodnja dela. Poleg tega jima je uspelo navezati stik s priznano nemško založbo otroških knjig Carlsen iz Hamburga. Upamo, da bodo tudi nemški otroci kmalu lahko brali prisrčne zgodbe v svojem jeziku. Kljub temu, da sta predstavljeni deli v prvi vrsti namenjeni otrokom, sta zanimali tudi študente in jih navdihnili, da so tudi sami napisali svoje zgodbe v slovenščini. Za odlično organizacijo obeh prireditev je poskrbela Katrin Weiland, na lektoratu pa smo pomagali s prevajanjem in z razširjanjem informacij na strani Viva Slowenia, ki vabi vse, ki jih zanima slovensko dogajanje v nemškem okolju, da se ji pridružijo. Lep pozdrav s severa Monika Pemič From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 19 14:04:39 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 19 Jun 2013 14:04:39 +0200 Subject: [SlovLit] = OA_oddaljeno_branje_--_Re=3AMahnič_ --_Učna_uspešnost Message-ID: http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/openaccess/Suber_05_toc.html -- OA (v angl.). http://www.ft.com/cms/s/2/fb67c556-d36e-11e2-b3ff-00144feab7de.html#axzz2WbS8xvJG -- oddaljeno branje (v angl.). === Od: Osolnik, Vladimir Datum: 19. junij 2013 10:01 Zadeva: Re:Mah na mah (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004511.html) [...] Škof Mahnič je bil zelo vnet za staroslovanske spise in ima velike zasluge za dopolnitev vednosti o uporabi glagolice. V starih in novejših časih. Zelo ga spoštujejo. Tisti dvojni križ na cerkvi sv. Kerševana je izvirno pravoslaven: zgornja črta, oz. lina, je bila izvirno poševna, z leve proti desni za četrtino visoko in nato za četrtino navzdol: leva, zgornja lina je še ostala poševna, desna, spodnja, pa je bila verjetno pozneje popravljena. [...] lp, mirko === From: "Ana Mlekuz" To: Date: Wed, 19 Jun 2013 13:36:48 +0200 Subject: Pedagoški inštitut - Znanstveni posvet Spodbudimo učno uspešnost slovenskih mladostnikov Pedagoški inštitut organizira znanstveni posvet Spodbudimo učno uspešnost slovenskih mladostnikov, ki bo potekal 7. novembra 2013 v Ljubljani. Vljudno vabimo teoretike in raziskovalce, da se nam na posvetu pridružijo s predstavitvijo svojih znanstvenih spoznanj o konceptih, dejavnikih in pristopih izboljšanja učne uspešnosti (slovenskih) učencev in dijakov. Več na http://raollla.pei.si/dogodki/znanstveni-posvet/znanstveni-posvet-spodbudimo-ucno-uspesnost-slovenskih-mladostnikov/ E-prijava prispevka - do 15. julija 2013 Obvestilo avtorjem o izbiri in uvrstitvi prispevka v program posveta - do 6. septembra 2013 Objava programa posveta - do 17. septembra 2013 Prijava za udeležbo na posvetu - od 17. septembra do 30. oktobra 2013 Znanstveni posvet >>Spodbudimo učno uspešnost slovenskih mladostnikov<< - 7. november 2013 Oddaja članka za revijo Vodenje v vzgoji in izobraževanju - do 15. aprila 2013 dr. Alenka Gril, predsednica Ana Mlekuž mag. Urška Štremfel dr. Janja Žmavc From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Jun 20 07:54:35 2013 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 20 Jun 2013 07:54:35 +0200 Subject: [SlovLit] = Tekmovanje_Književnost_na_filmu_2 Message-ID: <51C2991B.31901.2C9D4BA@matjaz.zaplotnik.siol.net> Na spletni strani Slavističnega društva Slovenije http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/znam je objavljen razpis tekmovanja iz znanja slovenščine v osnovnih in srednjih šolah Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 2 za šolsko leto 2013/2014. Tekmovanje, na katerem se bodo učenci in dijaki preizkusili v izdelavi filma po literarni predlogi, organizira Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini. Prijava učiteljev mentorjev in somentorjev bo potekala do 5. julija 2013. Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu znam.sds na gmail.com . Veselimo se sodelovanja šol, učiteljev, učencev in dijakov ter pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije in vas lepo pozdravljamo. Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja sekcije Znanost mladini pri Slavističnem društvu Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 20 14:40:15 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 20 Jun 2013 14:40:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Poletne_prireditve_Centra_za_slovenš čino_--_Izobraževalni_seminar_čisto_zastonj Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 20 Jun 2013 08:35:30 +0000 Subject: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino Vabimo vas na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v ponedeljek, 1. julija 2013: ob 8.30: 8. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v predavalnici 212 (2. nadstropje) Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva ploščad 16) - 130 udeležencev iz 13 držav (več o programu na www.centerslo.net/projekti) ob 10.00: 32. Poletna šola slovenskega jezika v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2) - 120 udeležencev iz 30 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji) ob 20.00: 49. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v atriju Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) - 85 udeležencev iz 24 držav (več o programu na www.centerslo.net/seminar) Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev. Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na: damjana.kern na ff.uni-lj.si, 031 321 819 (Mladinska poletna šola) branka.gradisar na ff.uni-lj.si, 051 416 260 (Poletna šola) damjan.huber na ff.uni-lj.si, 041 341 830 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture) Predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej, vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Mojca Nidorfer Šiškovič === From: "Pirih-Svetina, Nataša" To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 20 Jun 2013 08:08:06 +0000 Subject: Izobraževalni seminar Centra za slovenščino Ponovno vas prijazno vabimo na tradicionalni dvodnevni izobraževalni seminar, ki ga pred poletnimi prireditvami Centra za slovenščino organiziramo v sredo, 26. 6., in v četrtek, 27. 6. v predavalnici 343 na FF v Ljubljani. Program seminarja je dostopen na http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=6&L2_ID=91&LANG=slo Prijave na seminar niso potrebne, kotizacije ni. Z veseljem vas pričakujemo. Nataša Pirih Svetina From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 21 22:39:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 21 Jun 2013 22:39:36 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenski avtorji v Italiji -- Delavnice kreativnega pisanja -- Prevodna tehnologija Message-ID: From: Ivo Jevnikar [mailto:ivojev na tin.it] Od: boza.krakar na guest.arnes.si Od: Alojzija Zupan Sosič Datum: 21. junij 2013 09:24 Zadeva: FW: Predstavitev knjige Jezik/Lingua vabi na predstavitev knjige Martin Jevnikar SLOVENSKI AVTORJI V ITALIJI (uredila Marija Cenda) v četrtek, 27. junija, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani. Poleg gostiteljev, Slovenske matice, in predstavnikov Ciljnega začasnega združenja JEZIK-LINGUA, ki izvaja zadevni evropski projekt in je založilo knjigo, bodo spregovorili: urednica knjige prof. Marija Cenda, akad. prof. Matjaž Kmecl in prof. France Pibernik. === From: "Andrej Hočevar" Date: Thu, 20 Jun 2013 15:30:27 +0200 Subject: [Ludlit-mediji] Ludlit-info: Enajsta delavnica kreativnega pisanja LUD Literatura Tradicionalne delavnice že od jeseni 2004 prinašajo izide. Nekateri udeleženci so medtem pričeli objavljati v osrednjih književnih revijah, drugim izhajajo knjige, ki dobivajo nagrade, tretji zmagujejo na literarnih tekmovanjih, četrti so se zaposlili pri slovenskem knjižnem časopisju in v literarnih ustanovah. Povratniki se srečujejo z novimi pisci, vsi pa prinašajo nove pesmi, zgodbe in misli. Lahko se pridružite. Pesniško delavnico vodi Uroš Zupan, dobitnik Jenkove in Župančičeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in nagrade za najboljši prvenec, avtor petnajstih knjig, izdanih v Sloveniji, in šestih, izdanih v tujini, zastopan v številnih domačih in tujih antologijah. Kratko zgodbo usmerja Andrej Blatnik, dobitnik Župančičeve nagrade in nagrade Prešernovega sklada, avtor dvanajstih knjig, izdanih v Sloveniji, in dvaindvajsetih, izdanih v tujini, predavatelj založniških študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kritiko poučuje Urban Vovk, dolgoletni urednik kritiške rubrike v reviji Literatura, avtor treh kritiško-esejističnih knjig, dobitnik Stritarjeve nagrade, ustanovni član in prvi predsednik Društva slovenskih literarnih kritikov ter idejni oče nagrade kritiško sito. Kritiko mladinske književnosti usmerja Gaja Kos, dolgoletna urednica rubrike Robni zapisi v Literaturi, s Stritarjevo nagrado nagrajena kritičarka, ki se zlasti posveča mladinski književnosti. Z analizo besedil in izkušnjami bodo sodelovali še drugi uveljavljeni poznavalci in ustvarjalci posameznih zvrsti. Delavnice bodo potekale od sredine septembra do sredine decembra na popoldanskih srečanjih sredi Ljubljane. Če želite na kateri od njih sodelovati, pošljite za poezijo deset pesmi (v eni datoteki) na uros.zupan2 na guest.arnes.si, za kratko zgodbo dve zgodbi v dolžini do pet strani (do 10.000 znakov) vsaka na Andrej.Blatnik2 na guest.arnes.si, za kritike pa oceno, dolgo približno sto vrstic, na liturban na yahoo.co.uk ali za kritiko mladinske književnosti na gaja.kos na gmail.com, do 1. septembra 2013. Pripišite čim več o sebi in omenite svoje ustvarjalne izkušnje, želje in potrebe. Za dinamično ravnovesje v skupini si voditelji pridržujejo pravico izbire med prijavljenimi. Pridržujejo si tudi pravico, da katere od delavnic zaradi neustreznega števila prijav ne izpeljejo. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni konec septembra. Posebej opozarjamo, da delavnice niso namenjena besedilom za otoke in mladino, odlomkom iz romanov in spominskim in dnevniškim zapisom. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Pogoj zanjo je dostop do elektronskega naslova in zmožnost dela v skupini. Delavnice kreativnega pisanja sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. === Od: TTT Conference Datum: 20. junij 2013 11:35 Zadeva: [SDJT-L] Vabilo na mednarodno prevajalsko konferenco Vabimo vas na prvo mednarodno konferenco Translation Technology Terminology Conference: One Step Ahead - Translating the Future, ki bo 25. in 26. oktobra 2013 v Zadru na Hrvaškem. Ob tej priložnosti se bodo srečali ponudniki jezikovnih storitev, prevajalci in drugi strokovnjaki iz prevajalske industrije. Kaj vam ponujamo? Seznanili se boste z najnovejšimi tehnologijami, naučili tehnik povečanja produktivnosti, učili se boste od strokovnjakov, dobili vpogled v pravila prevajanja za EU ter nenazadnje spoznali nove kolege in potencialne poslovne partnerje. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku. [...] Se vidimo v Zadru. Lep pozdrav, Denis Denis Jug, Iolar d.o.o., denis.jug na iolar.com From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jun 23 15:36:57 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 23 Jun 2013 15:36:57 +0200 Subject: [SlovLit] = Gledališki_letopis_--_Novi_SBL_--_Test Message-ID: Slovenski gledališki muzej vabi na predstavitev Slovenskega gledališkega letopisa 2011/12, ki bo v četrtek 27. 6. 2013 ob 11.00 v dvorani SGM na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. === http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/sbl -- Slovenski biografski leksikon (114 poskusnih gesel novega SBL). === From: Djurdja Strsoglavec Date: 2013/6/22 Subject: odlicen test http://www.airbeletrina.si/novice/knjizna-polica/3897-komu-bi-vi-podelili-kresnika-reite-test -- Komu bi vi podelili kresnika? Rešite test! From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jun 24 17:51:43 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 24 Jun 2013 17:51:43 +0200 Subject: [SlovLit] Jezikovna_politika_--_Kresnik_2013_--_Iz_T=FCbingena Message-ID: Od: Simon Krek Datum: 24. junij 2013 09:18 Zadeva: [SDJT-L] Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 V sredo, 26. 6. 2013, se bo ob 10. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, začela Javna predstavitev mnenj o Predlogu resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Več na povezavi: http://goo.gl/a7c2M LP Simon === Od: Motnikar Vlado Datum: 24. junij 2013 11:11 Zadeva: Pogovor o romanu Kresnik je za nami, pogovor o sodobnem slovenskem romanu [Miran Hladnik, Urban Vovk, Ana Geršak] pa bo objavljen v sredo, 26. jun., ob 14.05 na III. programu Radia Slovenija. === Od: Irma Kern Datum: 24. junij 2013 15:19 Zadeva: Iz Tübingena v München - predavanje in film o Ivani Kobilci za dan državnosti V petek, 21. junija 2013, je predsednik Bavarsko-slovenskega društva v Nemčiji Marjan Kumer organiziral slovenski kulturni večer in praznovanje slovenskega državnega praznika v Münchnu. Dogajanje je bilo v prostorih Slovenske katoliške župnije na Leibigstr. 10 v predelu Lehel, navzoče je najprej pozdravil slovenski župnik Janez Pucelj. Marjan Kumer je v uvodnem nagovoru obudil spomin na dogajanje v letu 1991, ko je nastala samostojna država Slovenija. Osrednji dogodek je bilo moje predavanje o slovenski slikarki Ivani Kobilci, ki mu je sledil ogled dokumentarnega filma (z nemškimi podnapisi) o njej. Nastal je v sklopu projekta Svetovni dnevi dokumentarnega filma, za katerega so študenti slovenščine na slovenskem lektoratu na Univerzi v Tübingenu pod mojim mentorstvom prevedli podnaslove v nemščino. Osvetlila sem vlogo Münchna v razvoju slovenskega slikarstva, tako sredi 19. stoletja, ko so v München z Dunaja zaradi umetniškemu ustvarjanju naklonjene družbene klime prišli prvi slovenski slikarji, npr. Anton Karinger in Marko Pernhart, in zlasti v času po 1880, ko je v Münchnu delovala mlajša generacija slovenskih realističnih slikarjev Anton Ažbe, Ferdo Vesel, Jožef Petkovšek in Ivana Kobilca. Slednja je imela med vsemi najtežjo pot, saj kot ženska zaradi nepopolne izobrazbe ni mogla študirati na akademiji, ampak si je sedem let nabirala slikarsko znanje v privatni šoli realističnega slikarja Aloisa Erdtelta. Njena zgodnja dela odsevajo značilnost münchenskega ateljejskega slikarstva, slikana so v temnih, rjavih odtenkih, le pasteli so svetli in rožnati. Kasneje pa je pod vplivom münchenske moderne - Fritza von Uhdeja - začela eksperimentirati, njena dela postanejo svetlejša in kažejo značilnosti plenerističnega slikarstva (Poletje, Likarice). Ob koncu 19. stoletja je bil München eden najpomembnejših evropskih kulturnih centrov, za slovenske slikarje je to mesto predstavljalo vmesno postajo na poti do Pariza (npr. za Petkovška). Tudi Ivana Kobilca se je l. 1891 preselila v Pariz, kje je nastala ena njenih najbolj modernih slik Otroci v travi, ki s svojo dinamiko in igro svetlobe in senc že napoveduje začetek impresionističnega slikarstva v Sloveniji. Predstavila sem tudi manj znano področje Kobilčinega ustvarjanja, in sicer ilustracije za Pesmi Simona Jenka, ki so izšle v izdaji Otona Fischerja in v priredbi Atona Funtka leta 1896. Gre za naslovni Jenkov portret in osem ilustracij k pesmim Zimski večer, Obujenke l, Pred durmi, Mati, Molitev, Slovo, Pobratimija, Na Sorškem polji. V Ljubljanskem zvonu je Vladimir Levec sicer priznal dovršenost risarske tehnike, a dodal, da slikarka "ni pogodila pesnikove ideje". Ob reprodukcijah ilustracij so poslušalci lahko sami presodili, koliko drži kritikova sodba. Predavanje in film so poslušalci nagradili z dolgim aplavzom, diskusija med slovenskimi in nemškimi intelektualci v Bavarsko-slovenskem društvu se je ob kozarčku slovenskega vina in potici nadaljevala še dolgo v večer. Marjan Kumer je dogodek sam v celoti finančno podprl, kar je ob nesodelovanju pristojnih slovenskih inštitucij v Münchnu vredno še posebnega priznanja in pohvale. Kaj je moč človeška, Kaj so njena dela? In življenje naše, ki tak hitro teče, ál so same sanje? -- Sanje -- jek mi reče. (Simon Jenko, Obrazi, VII) Lep pozdrav iz Tübingena, Irma Kern From jordan.petra na gmail.com Wed Jun 26 12:09:22 2013 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Wed, 26 Jun 2013 12:09:22 +0200 Subject: [SlovLit] = Vabilo_na_slavistični_kongres_2013_v_N ovi_Gorici Message-ID: ---------- Forwarded message ---------- From: Boza Krakar Date: 2013/6/21 Subject: vabilo na slavistični kongres Spoštovani slovenisti in slavisti ter drugi zainteresirani! Vabimo vas, da se udeležite slovenskega slavističnega kongresa, ki bo letos od 3. do 5. oktobra v Novi Gorici. Osrednja pozornost bo veljala novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki, obravnavane pa bodo še druge teme. Pošiljamo vam okvirni program dogajanja in vas vabimo k prijavi. Kotizacija je nespremenjena, dvodnevna znaša 110 EURO za člane in 160 EURO za nečlane SdS, enodnevna pa polovico tega zneska. Okvirni program kongresa najdete na spletni strani slavističnega društva: http://641.gvs.arnes.si/sds.html Želimo vam uspešno delo oz. zaključek šolskega leta, in na svidenje v jeseni! Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije From jordan.petra na gmail.com Wed Jun 26 12:04:56 2013 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Wed, 26 Jun 2013 12:04:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Predstavitve_knjig_in_projektov_na_slavi stičnem_kongresu_2013 Message-ID: Slavistično društvo Slovenije tudi letos vabi k predstavitvam knjig in projektov na Slovenskem slavističnem kongresu, ki bo v Novi Gorici med 3. in 5. oktobrom 2013. Predstavitve knjig in projektov bodo predvidoma potekale ves dan v petek, 4. oktobra. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta (do 2000 znakov s presledki) pošljite v docx ali doc formatu (MS Word) na e-naslov sloslavko na gmail.com. Rok oddaje je 15. julij. Ne pozabite se prijaviti na kongres (prijavnica bo objavljena v kratkem) kot predstavitelj knjig oziroma projekta, s čimer boste potrdili, da nameravate predstavitev na kongresu zares izvesti. Izvedba predstavitve na kongresu pomeni promocijo pred izbrano ciljno publiko in objavo z kongresnem zborniku. Predstavitelji knjig in projektov se na dan izvedbe udeležijo kongresa z močno znižano kotizacijo: 40 EUR. Prijavni obrazec: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Nova Gorica 2013 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov, vključno s presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): Petra Jordan, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Wed Jun 26 15:27:15 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 26 Jun 2013 15:27:15 +0200 Subject: [SlovLit] = Grafična_prezentacija_humanističnih_ podatkov_--_Tudi_mi_beremo_--_Mimi_Malenšek Message-ID: http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/5/1/000091/000091.html -- Johanna Drucker, Humanities Approaches to Graphical Display. === Od: Konrad Zadravec Datum: 26. junij 2013 10:04 Zadeva: Vabilo na strokovno posvetovanje BDS 2013 BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE vas vabi na 10. strokovni posvet TUDI MI BEREMO. Različni bralci z različnimi potrebami, ki bo v ponedeljek, 9. septembra 2013 v Cankarjev domu v Ljubljani, Klub CD, Prešernova cesta 10. Ponedeljek, 9. septembra 2013 09.00-09.15 dr. Zoltan Jan, predsednik BDS: Pozdravni nagovor dr. Veronika Rot Gabrovec: Kako bomo danes brali - uvodna napoved programa posvetovanja 09.15-09.40 dr. Milena Košak Babuder: Lažja berljivost gradiv kot ključni dejavnik spodbujanja branja otrok in mladostnikov z disleksijo 09.40-10.05 dr. Cirila Peklaj: Kako se učitelj spopada z učenčevim odporom do branja? 10.05-10.20 Tanja Bratina Grmek: Magajnova bralna značka v Kosovelovi knjižnici Sežana 10.50-11.10 Tatjana Murn: Vloga brajice v procesu razvoja bralne pismenosti slepih 11.10-11.30 dr. Aksinja Kermauner: Tipne slikanice za slepe kot univerzalen pripomoček razvijanja bralne pismenosti 11.30-11.50 Nina Schmidt: Ilustracija za slepe 11.50-12.40 Doživimo pravljic. Berimo s slepimi - prikaz branja z brajico in s simulacijskimi očali (delavnica) 12.40-13.10 Občni zbor BDS (za člane BDS) 14.15-14.35 Anja Štrekelj: Uspešnost razvijanja pismenosti pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami 14.35-14.55 Suzana Vasič in Tjaša Burja: Slab bralec - dober učenec 14.55-15.15 Nika Vizjak: Splet kot orodje za razvoj bralne pismenosti pri učencih govorno-jezikovnimi motnjami 15.15-15.35 mag. Irena Dornik: Bralna pismenost pri gluhih mladostnikih 15.35-16.00 Veronika Ciglar, Meta Štampek, Nina Berložnik in Nataša Kordiš: Branje slikanic Mojca Pokrajculja in Peter Klepec v slovenskem znakovnem jeziku v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana 16.00-16.20 dr. Martina Ozbič: Pismenost in predpismenost: katere veščine potrebuje otrok, da se lahko spusti v svet črk? 16.30-17.15 Beremo z besedo in kretnjo & Poezija gluhih. Berimo z gluhimi - prikaz branja s podporo znakovnega jezika in delavnica. Moderatorka posveta: dr. Veronika Rot Gabrovec === http://www.gorenjskiglas.si/article/20130621/C/130629946/1014/odkritje-spomenika-pisateljici-mimi-malensek -- Odkritje spomenika pisateljici Mimi Malenšek, Gorenjski glas 21. 6. 2013. From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jun 27 14:48:41 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 27 Jun 2013 14:48:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Didaktične_diplomske_sla=2E_100_ kresnik_2013_--_Gregorčičevi_dnevi Message-ID: http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/defaultd.htm -- 110 diplomskih nalog iz didaktike slovenskega jezika in književnosti (zbirko pripravila in dela vtipkala Katja Horvat; pripravlila je tudi posteljico za bolonjske diplomske naloge in jezika in književnosti). Sorin Paliga: "Najmanj utemeljeno je Paligovo mnenje ...": Once again on the origin of Slavic *s6to. Romanoslavica XLVIII/4 (2012): 129-39. [Polemika z M. Snojem.] http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx -- M. Hladnik, prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju na seminarju za lektorje 26. 6. 2013. http://ars.rtvslo.si/sodobni-slovenski-roman/ -- radijska oddaja o sodobnem slovenskem romanu, ARS (Geršak, Vovk, Hladnik, Motnikar). === From: Darinka Kozinc To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 27 Jun 2013 07:41:13 +0000 Subject: vabilo Goriški literarni kljub Govorica v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka in KS Gradišče vljudno vabi na III. GREGORČIČEVE DNEVE z naslovom Ti meni svetlo sonce, 8. junij 2013. Petek 28. junij Gorica 19.30 poklon pesniku ob spomeniku na Erjavčevi ulici v Novi Gorici (Radivoj Pahor, Polona Podbersič) 20.00 osrednja slovesnost v atriju Goriške knjižnice Franceta Bevka Pozdravni nagovori: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Darinka Kozinc, predsednica GLK, Miran Rustja, predsednik JSKD Slavnostna govornica: Živa Gruden, profesorica iz Benečije Pesmi Simona Gregorčiča: Gorazd Jakomini, gledališki igralec Uglasbene pesmi: Katja Lapanje, Domen Kozinc in Peter Prinčič, solopevca iz Glasbene šole Nova Gorica pod mentorstvom Vladimirja Čadeža Spremljava in Gregorčičeve pesmi na klavirju: Mirjam Furlan Pogovor z Živo Gruden bo vodila Darinka Kozinc. Program povezuje Tina Podgornik. Ob zaključku prireditve sledi odprtje razstave in ogled Gregorčičevih knjižnih izdaj iz zasebne zbirke Melanije Kerševan. Petek, 5. julij Gradišče nad Prvačino 20.00 Spominski park Simona Gregorčiča in Josipa Tominca pred Kulturnim domom Pozdravni nagovori: Boris Stubelj, predsednik KS Gradišče, Tina Krog, predsednica Društva Gradiškovci, Darinka Kozinc, predsednica GLK Predstavili se bosta besedni ustvarjalki Marija Mercina in Nataša Konc Lorenzutti. Z gostom Markom Kravosom se bo pogovarjal Radivoj Pahor. Program bodo obogatile glasbene točke: otroški pevski zborček, Engelbert Osojnik, Eva Slokar Šfiligoj, Doris Kodelja, Ela Krog, Agnes Jurkič in Polona Kante Pavlin. Svoje videnje Gregorčiča bodo predstavile amaterske slikarke iz Renč in okolice, ki delujejo pod mentorstvom Jane Dolenc. Program povezuje Darica Majer Leban. From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jun 28 20:44:34 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 28 Jun 2013 20:44:34 +0200 Subject: [SlovLit] 49. SSJLK -- Macha -- Knjige FF Message-ID: From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 28 Jun 2013 16:26:17 +0000 Subject: Vabilo na otvoritev 49. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Vabimo vas na slavnostno otvoritev 49. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, 1. 7. 2013, ob 20. uri v Mestnem muzeju (Gosposka ul. 15). Prireditev bo odprl predsednik 49. seminarja doc. dr. Aleksander Bjelčevič, udeležence pa bodo nagovorili tudi rektor Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, dekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Andrej Černe, svetnica Mestne občine Ljubljana izr. prof. dr. Milena Mileva Blažić, predstojnica Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej. Sledil bo glasbeni nastop Katje Šulc in Roberta Jukiča, potem pa bomo skupaj nazdravili začetku prireditve. Vabimo vas tudi na predavanja, ki bodo potekala na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2), in na popoldansko-večerne prireditve. Več o programu 49. seminarja, letos ubranega na krovno temo Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, je na spletni strani http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=5&L2_ID=136&L3_ID=394&LANG=slo, dodatne informacije damjan.huber na ff.uni-lj.si (041 341 830) ali mojca.nidorfer-siskovic na ff.uni-lj.si (031 321 809). === Od: Avsenik, Maja Datum: 27. junij 2013 14:53 Zadeva: Karel Hynek Mácha, Maj (Veleposlaništvo Češke Republike v Sloveniji, 2013) V torek, 2. julija, ob 18. uri (Modra soba FF, V. nadstropje) vljudno vabljeni na predstavitev dvojezične izdaje pesnitve Maj Karla Hynka Máche z ilustracijami nekdanjega praškega študenta Mihe Maleša in v prevodu prof. dr. Dušana Ludvika. O knjigi se bosta pogovarjala nj. eksc. dr. Petr Voznica, veleposlanik Češke Republike v Sloveniji, in prof. dr. Andrej Rozman. === Od: knjigarna Datum: 28. junij 2013 10:35 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Tina Ilgo, Pretrgan molk. Kritika tradicionalne kitajske družbe skozi simboliko v Lu Xunovih novelah (Znanstvena založba FF, 2013); Cena: 19,90 eur, študentska cena: 14,92 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issuu Irena Orel (ur.), Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas. Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča (Znanstvena založba FF, 2013); Cena: 24,90 eur, študentska cena: 18,67 eur. Prelistajte na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issuu_386aff50511d86 Maruša Brozovič, Ledinska in hišna imena v vasi Selšček (Znanstvena založba FF, 2013); Cena: 9,90 eur, študentska cena: 7,42 eur. Prelistajte na: http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issuu_b286b2ec1d224a Matej Klemenčič, Beneško baročno kiparstvo v Ljubljani (Znanstvena založba FF, Historia artis, 2013); brezplačna elektronska knjiga. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/umzgod/epub/klemencic2013.pdf From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 1 06:38:24 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 1 Jul 2013 06:38:24 +0200 Subject: [SlovLit] Interferenca -- Anketa -- Wikivir Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 29. junij 2013 23:16 Zadeva: Tübingen -- predavanje S. Poklač Na Univerzi v v Tübingenu bo v torek, 2. 7., imela predavanje na temo Češko-slovaška-slovenska homonimija lektorica slovenščine v Bratislavi, dr. Saška Poklač. Osredotočila se bo na interference v navedenih jezikih in skušala razložiti vzroke zanje kot tudi posledice, ki nastanejo zaradi nerazumevanja ali neustrezne interpretacije povedi. Predavanje bo ob 18. uri na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu, Wilhelmstrasse 50 (Brechtbau), predavalnica 426. Vljudno vabljeni vsi, ki se nahajate v bližini. Lep poletni pozdrav iz hladne Nemčije, Irma Kern === From: Barbara Pregelj To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 30 Jun 2013 19:14:56 +0200 Subject: Spletna anketa o promociji branja Hvaležni vam bomo, če si boste lahko vzeli nekaj časa in nam z reševanjem anonimne ankete pomagali ovrednotiti pilotski projekt s področja spodbujanja branja, ki je v šolskem letu 2012/2013 na različnih slovenskih izobraževalnih in kulturnih inštitucijah potekal večinoma v povezavi s špansko (mladinsko) književnostjo. Ker je pridobivanje in razvijanje bralne zmožnosti eden od poglavitnih slovenskih (in evropskih) izzivov, bomo zelo veseli, če boste na naša vprašanja odgovorili tudi, če v njem niste sodelovali. S svojimi izkušnjami nam boste namreč pomagali pri razumevanju širšega konteksta, povezanega z motiviranjem branja in slovensko pedagoško prakso, pa tudi pri evalvaciji aktivnosti in ciljev, ki smo jih z našim projektom skušali doseči. Reševanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut, anketa pa bo dostopna do 15. julija 2013. Če bi z nami želeli deliti še kaj, po čemer nismo spraševali, a se vam zdi pomembno, se nam lahko oglasite po elektronski pošti na naslov: barbara.pregelj na guest.arnes.si Hvala! Dostop do spletne ankete: https://docs.google.com/forms/d/1DSHlsVnsCU0nzWf2Hx9Q7mQsWP2Q9pgJxcWh_vTrb6k/viewform === Danes ob 14.00 bo v # 2 na FF v Ljubljani kratka uvodna delavnica za študente, kako postavljati besedila na Wikivir. Vabljeni tudi morebitni drugi zainteresirani. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 4 11:03:46 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 4 Jul 2013 11:03:46 +0200 Subject: [SlovLit] = Recenziranje_--_Filološke_pripombe_--_ Mladinsko_o_Irski_--_Stari_tiski_v_NUK Message-ID: http://utpjournals.metapress.com/content/4n2254288181051v/?p=7148d5cffe9b4226bece3a903ca68886&pi=0 -- tipologija znanstvenega recenziranja prostodostopnih objav (Journal of Scholarly Publishing 44/4 (2013)). === Od: Subiotto, Namita Datum: 03. julij 2013 09:42 Zadeva: Prispevki za revijo Filoloske pripombe 2013 Spoštovani, vabim vas, da s svojimi prispevki sodelujete v novi številki revije Filološke pripombe. Filološke pripombe je slavistična revija s področja humanističnih ved. Nastala je kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja Filološke fakultete Permske državne univerze, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za makedonsko književnost, ki deluje v okviru Univerze ?Sv. Cirila in Metoda? v Skopju, in Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Filološke pripombe prinašajo bogat spekter znanstveno-raziskovalnih prispevkov humanističnih ved (filozofija, književnost, zgodovina, jezikoslovje). Revija ima mednaroden uredniški odbor. Prispevki se recenzirajo. I. Prispevki naj bodo razporejeni v naslednje rubrike: 1. Filozofsko-kulturološki problemi 2. Zgodovina in filologija 3. Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu (primerjalni vidik) 4. Književnost v medkulturnem kontekstu 5. Sodobna družba v kulturi, jeziku in književnosti 6. Jezikoslovje. Jezikoslovna didaktika 7. Recenzije [...] III. Besedilo pošljite v elektronski obliki na naslov: namita.subiotto na ff.uni-lj.si IV. Uradni jeziki zbornika so hrvaščina, makedonščina, ruščina in slovenščina. V. Na koncu prispevka naj bo povzetek v angleščini (do 1 strani). [...] VII. Rok za oddajo prispevkov je 25. avgust 2013. Besedila morajo biti klasificirana, lektorirana in urejena za tisk. Več informacij na: http://philologicalstudies.org/ Sporočam še, da je revija od letos sprejeta v naslednje baze: MLA, CEEOL, ???? in v postopku za sprejem v bazi ?STOR in SCOPUS. Prosim, če vabilo k sodelovanju posredujete še drugim, ki bi jih to zanimalo. Hvala in lep pozdrav, Namita Subiotto === From: Vita Žerjal-Pavlin Od: Vida Mokrin-Pauer From: Andrej Pauer Od: Spela.Vrbnjak na gov.si Date: 2013/7/4 Subject: Fwd: Fwd: Fw: query about slovenian juvenile books Na londonsko veleposlaništvo smo prejeli prošnjo iz knjižnice Trinity College Dublin, kjer sestavljajo bibliografijo otroških in mladinskih knjig, katerih tematika je povezana z Irsko (zgodba se dogaja na Irskem, opisuje irske karakterje, zgodovino itd.). Če slučajno veste za slovenske avtorje, ki bi jim bila Irska v navdih in so na kakršenkoli način o njej pisali, vljudno prosim, če mi posredujete to informacijo. V naprej se zahvaljujem. Lep pozdrav, Špela === Od: Helena Ana Drewry Datum: 04. julij 2013 10:36 Zadeva: NUK: Provenience starih tiskov - javna vodstva Vabljeni na javni vodstvi po razstavi provenienc starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtorici sta pripravili dva termina, in sicer: - četrtek: 18. julij 2013 ob 16.00, - sreda, 28. avgust 2013 ob 16.00. Pripravili smo tudi 3 dopoldanska vodstva za zaposlene, na katera pa se tudi lahko prijavite, če vam dopoldanska ura bolj ustreza. - sreda: 10. julij 2013 ob 11.00, - sreda, 17. julij 2013 on 11.00, - sreda, 21. avgust 2013 ob 11.00. Prosim vas, če svojo udeležbo potrdite na moj mail. Lp, Helena Ana Drewry, NUK From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 5 22:28:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 5 Jul 2013 22:28:48 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_ima_dolg_jezik_--_Sloven istične_zbirke Message-ID: Od: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 05. julij 2013 00:52 Zadeva: Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik Sporočamo vam, da smo rok za prijavo mentorjev na tekmovanje iz slovenščine v osnovnih in srednjih šolah Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 2, na prošnjo učiteljev zaradi lažjega načrtovanja dela podaljšali v začetek novega šolskega leta. Tako se je na tekmovanje možno prijaviti do 5. septembra 2013, enako kot tudi za izobraževanje. Več na strani https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/znam. Z lepimi pozdravi, Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja tekmovanja === Po dolgih letih obljub je FF dobila novo spletno podobo. Novi URL slovenistike je zoprno dolg (http://www.ff.uni-lj.si/1/Oddelki-in-studij/Oddelki/Oddelek-za-slovenistiko.aspx), še bolj nerodno pa je, da od tod še ni mogoče do naših zbirk: diplomskih in seminarskih nalog, kmečke povesti in zgodovinskega romana, Slovenščine za popotnike, arhivskih strani SdS in SR, do učiteljskih profilov in številnih drugih oddelčnih dokumentov in objav. Ko bo vse to spet delovalo, veselo sporočim, do tedaj pa lahko priporočam samo potrpljenje. -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Sat Jul 6 21:40:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 6 Jul 2013 21:40:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Hlapec_Jernej_--_Re=3A_Slovenistične_z birke Message-ID: jernej.pdf - https://docs.google.com/file/d/0B2zkaWZeaWsySG1MV1R1Ti1WX28/edit?usp=sharing -- Andraž Gombač, članek iz Primorskih novic o prepovedanem Hlapcu Jerneju. === Od: Mojca Lustrek Datum: 06. julij 2013 08:12 Zadeva: RE: [SlovLit] Slovenščina ima dolg jezik -- Slovenistične zbirke (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004526.html) Dobro jutro. Polistala sem po novi strani FF in imam zelo osnovno (dobesedno abecedno) vprašanje. Tudi sicer se mi večkrat postavi, zdaj ko se selim in delam vse (ne)mogoče sezname, pa še celo. Seznam je očitno abecedni, zakaj torej takole zaporedje: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje? Zakaj veznik ne bi štel? Ker ste na FF (visoko) pismeni, sklepam, da ste ga namerno preskočili in upoštevali naslednjo črko, s. V Spisovniku nič ne rečeš o the, a in podobnih >>nevsebinskih<< besedah. Ne rečem, da razlog ni precej očiten, ampak kaj bi svetoval (>>ukazal<<) piscu glede tega? Kako razvrstiti Aspects of ... in The Aspects of ...? Če oboje pod A, kako po vrsti? Glede na tisto, kar sledi (kot zgoraj pri splošnem jezikoslovju)? Kaj meniš o zaporedju številk? Računalnik se obnaša, kakor so ga pač >>naučili<<, mene pa izrazito moti 50 let PGD ... za 100 let PGD ... In še kaj bi se našlo. Je kje kaj >>vseobsegajočega<< o tem? [...] Lep pozdrav! Mojca P. S. In zakaj q in w tam, kjer sta v angleški abecedi, x in y pa na koncu? Zakaj ne vse >>tuje črke<< na koncu ali tam, kjer so po angleški abecedi? From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 8 08:29:14 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 8 Jul 2013 08:29:14 +0200 Subject: [SlovLit] Nepravi prijatelji -- Re:Abecedno zaporedje Message-ID: Od: Irma Kern Datum: 07. julij 2013 10:01 Zadeva: Tübingen: Češko-slovaško-slovenska homonimija, predavanje dr. Saše Vojtechové Poklač V torek, 2. 7. 2013, je na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Tübingenu imela predavanje dr. Saša Vojtechová Poklač, lektorica slovenščine na Univerzi v Bratislavi. Študentom slavistike je približala češko-slovaško-slovensko medjezikovno homonimijo. Ugotavljala je, da splošno razširjeno mnenje, da se genetična sorodnost slovanskih jezikov najbolj izrazito izkazuje v leksiki, vodi (zlasti v nestrokovnih krogih) do sklepa, da se Slovani pri dvojezičnem sporazumevanju lahko sporazumejo tudi brez jezikoslovnega predznanja. Po znanem delu Františka Kopečnega Základní všeslovanská slovní zásoba (1964 in 1981) obstaja v sodobnih slovanskih jezikih 1985 besed, ki so bodisi popolnoma bodisi delno identične. Čeprav prevladujočo večino teh besed predstavlja praslovanska leksikalna dediščina, dvojezično sporazumevanje med govorci različnih slovanskih jezikov teoretične predpostavke uspešnega medslovanskega sporazumevanja ne potrjuje vedno enoznačno. Poklačeva je vključila najbolj pogoste primere, ko govorci teh jezikov zlasti v govorjeni obliki potrebujejo tolmača. To dokazuje, da ovire v razumevanju ne povzročajo razlike v slovnični zgradbi ali prozodiji, pač pa na področju leksike. Ugotavljala je vzroke interferenc, nerazumevanja ali neustrezne interpretacije povedi. Jezikovne nesporazume med govorci teh treh jezikov je ilustrirala s primeri češko-slovaških in slovaško-slovenskih 'nepravih prijateljev'. Predavanje je izzvalo živahno diskusijo, med katero je Poklačeva študentom in profesorjem predstavila tudi etimologijo nekaterih 'nepravih prijateljev' (npr. Dunaj (slovaško), Donava (slovensko)), kar je zanimanje za češko-slovaško in slovaško-slovensko homonimijo še poglobilo. Nastop Poklačeve je poleg študentov slavistike in profesorjev ter lektorjev na oddelku privabil tudi študente drugih študijskih smeri in materne govorce češčine in slovaščine, ki so nadvse zanimivo predavanje nagradili z dolgim aplavzom. Dogodek je bil medijsko oglaševan na Univerzi v Tübingenu in spletnih forumih. Lep pozdrav iz Tübingena, Irma Kern === Re:Slovenistične zbirke (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004527.html) Mojca, kar je v Spisovniku o abecednem redu, je v poglavju Stvarno in imensko kazalo (http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#siik) in je prevzeto iz bibliotekarske prakse razporejanja katalognih listkov. Kaj več bi lahko povedali tisti, ki se ukvarjajo s stvarnimi kazali. Na zaslonu abecedna urejenost seznamov ni več tako zelo pomembna, kot je bila v tisku. Tu se orientiramo bolj s tipkama ctrl + f (za najdi) kot z listanjem. To se opazi npr. na Wikipediji, kjer se v poglavju Literatura nove bibliografske enote nalagajo bodisi na začetek seznama bodisi na konec in take "neurejenosti" celo v največjih Wikipedijah ne popravljajo več. Mimo teh načelnih misli: res ni nobenega razloga, da slovenskih klitik pri zaporedju enot ne bi upoštevali, v angleščini pa: Aspects of ... in The Aspects of ... bi oboje dal pod A, najprej enoto brez the, nič tragičnega pa ne bi bilo, če tudi v obratnem zaporedju. Računalnikovo sortiranje je svoj problem. Bi kakšen mojster pomagal z nasvetom, kje si nastavimo želeno zaporedje vsaj v osnovnih programih, v urejevalniku datotek, urejevalniku besedila in v preglednicah? -- miran From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jul 9 14:42:09 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Jul 2013 14:42:09 +0200 Subject: [SlovLit] = Splet_FF_--_Miklavž_Komelj Message-ID: Splet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot sem že poročal (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004526.html), imamo težave z dostopom do dokumentov na strežniku FF UL. Začasno je mogoče do njih tako, da v ukazni vrstici spremenimo prvi del spletnega naslova: namesto http://www.ff.uni-lj.si/ je treba vtipkati http://wff1.ff.uni-lj.si . Do podatkovne zbirke slovenskega zgodovinskega romana pridemo tako preko http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/ namesto preko http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/ . Iskanje nas spet prinese na prazno stran "404 - File or directory not found", dokler tudi tam v začetku ukazne vrstice ne spremenimo imena strežnika. Na strežniku FF so med drugim naslednje podatkovne zbirke in datoteke: literarne, jezikoslovne in didaktične diplomske naloge (http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk) repozitorij diplomskih nalog (http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/priimek_ime.html) kmečka povest (http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kmpov/) Slovenščina za popotnike (http://wff1.ff.uni-lj.si/sft) fotografski albumi (http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri194/index.html in nazaj po straneh -- za vsako stran je treba spremeniti ime strežnika) arhivske strani Slavističnega društva Slovenije (http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds_old.html) in Slavistične revije Slavistični zbornik (http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/Slavistika.htm) ... Računalničarji imajo težave s prenosom naštetega na novi strežnik, zlasti s podatkovnimi zbirkami, ki bi jih bilo menda treba prenesti v drugi format. Računalniške mojstre prosim za pametne nasvete. -- miran === From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 9 Jul 2013 09:41:58 +0000 Subject: Literarni večer s pesnikom dr. Miklavžem Komeljem - 49. SSJLK Vabimo vas na literarni večer s pesnikom, literarnim teoretikom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Miklavžem Komeljem, ki ga organiziramo v okviru 49. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Pogovor z dr. Miklavžem Komeljem, ki bo v torek, 9. 7. 2013, ob 20. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani (Tomšičeva ulica 12), bo vodila literarna zgodovinarka, literarna kritičarka in pesnica dr. Alenka Jovanovski. Dr. Miklavž Komelj (1973) je znan slovenski pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar in kritik ter umetnostni filozof. Po izobrazbi je umetnostni zgodovinar (doktoriral je na temo pomena narave v toskanskem slikarstvu 14. stoletja), sicer pa je humanistični polihistor, zanima ga zlasti >>tista umetnost, ki postavlja nove koordinate percepcije in mišljenja<< (Mladina, 8. 10. 2009). Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1991, zadnjo leta 2012, zanje je prejel štiri nagrade, tudi najbolj prestižno Prešernovo. Komelj veliko prevaja (med drugim iz portugalščine, španščine, italijanščine, francoščine), prevedel je več knjig Fernanda Pessoe, Piera Paola Pasolinija, za prevod pesmi Cesarja Valleja je dobil špansko prevajalsko nagrado. Napisal je več kot 600 strani debelo arhivsko-filozofsko študijo o partizanski umetnosti Kako misliti partizansko umetnost?, kjer je postavil >>partizansko umetnost v linijo preizpraševanja vloge umetnosti v družbeni strukturaciji /... / med zgodovinsko avantgardo in neoavantgardo ter retroavantgardo<< (Dnevnikov Objektiv, 12. 2. 2013); po njegovem mnenju je >>večina sodobne umetnosti v svoji deklarirani svobodi neprimerno bolj instrumentalizirana - instrumentalizirana s strani samega umetnostnega sistema -, kot je bila partizanska umetnost. Resnično ždanovstvo je današnji globalni umetnostni sistem<< (Revija Rast, 2012). Piše tudi filozofske eseje o poeziji, štirje taki so zbrani v knjigi Nujnost poezije, naslovi esejev pa kažejo na vprašanja, ki jih rešuje: Političnost poezije, >>Este animal que soy<< (o nujnosti spremembe človeškega razmerja do živali), Fernando Pessoa v partizanskem taboru ter Poezija in univerzalni jezik (>>meni pri pisanju nikakor ne gre za neko predajanje jeziku, prej za kritiko jezika, za to, kako razklepati ujetost v jezik<<). Krovna tema 49. seminarja je Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Več o programu letošnjega seminarju najdete na spletni strani Centra za slovenščino http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=5&L2_ID=136&LANG=slo, dodatne informacije damjan.huber na ff.uni-lj.si. Literarni večer organiziramo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Vabljeni! From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jul 9 22:58:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 9 Jul 2013 22:58:26 +0200 Subject: [SlovLit] Splet_FF_--_Internetni_tečaj_slovenš čine Message-ID: Od: REELC/ENCLS Datum: 09. julij 2013 15:33 Zadeva: Re: [SlovLit] Splet FF (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004529.html) Pozdravljeni! To kar se je zgodilo s spletiščem Filozofske fakultete, ni izoliran primer. Velika institucija je zagotavljala strežnike množici pomembnih iniciativ, nato pa se je kar naenkrat odločila, da vse skupaj izbriše - ter seveda "uporabnikom prijazno" povabi, naj se novo spletišče še enkrat napolni. Nekaj podobnega se je zgodilo z zgodnjim svetovnim spletom, ki je gostoval na Yahoo-jevih strežnikih v storitvi Geocities in je bil, sicer z dalj časa trajajočim prehodnim obdobjem, izbrisan. Gre seveda za problem izobraževanja s področij računalništva in informatike, pa tudi za problem zaposlenih na humanistični fakulteti, ki so tak predlog sprejeli. Možno je od programerjev zahtevati, da se ob prenovitvi spletišča - ki je seveda nujno periodično dejstvo - vse absolutne poti ohranijo, nihče pa tovrstne zahteve ni nikoli vesel. Primeri iz pisma prof. Hladnika kažejo na to, kakšen so pravzaprav posledice in razsežnosti takega posega. Lep pozdrav Aleš Vaupotič === From: luka zibelnik To: "SiLektornet na list.arnes.si" , "slovlit na ijs.si" Date: Tue, 9 Jul 2013 13:10:20 -0700 (PDT) Subject: Nov internetni tečaj slovenskega jezika na CSU Dolgo je že od mojega zadnjega javljanja iz ZDA. Kljub obilici dela se je zdelo, da se to leto ni zgodilo mnogo. Pa vendar z velikim veseljem sporočam, da sem v letu 2012/13 pripravljal popolnoma nov internetni tečaj slovenskega jezika za začetnike, ki je sedaj na voljo študentom na Clevelandski državni univerzi in je prvi tovrstni za katerikoli jezik na tej univerzi. Pripravljal sem ga s pomočjo treh programskih orodij: Blackboard Learn, Tegrity classes in Wimba in je zelo enostaven za uporabo (malo manj za pripravo). Dva semestra sem obiskoval tudi tečaj internetnega poučevanja. Rezultat je po mnenju profesorjev na fakulteti in dekana odličen. Clevelandska državna univerza je bila pripravljena odpreti poseben razred, v katerega bi se lahko vpisali iz katerekoli zvezne države Amerike in je pričela s pripravo programa, ki bi omogočil študentom tovrsten vpis. Razred smo že prej odprli za redne študente, ki pa se prejšnja leta niso množično vpisovali na začetniške tečaje na tej instituciji (ker je bila cena previsoka in smo enak redni tečaj omogočali tudi na bližnji fakulteti - Lakeland, kjer je bilo veliko ceneje). To leto pa je bilo drugače in se je že v prvih dneh, ko je bila možnost vpisa (sedaj je deseti dan), vpisalo toliko rednih študentov, da smo morali omejiti število, ker so takšna fakultetna pravila (prvi teden se jih je vpisalo 25). Sedaj sta tako predstojnica oddelka kot dekan, predlagala, da odpremo še en razred, ki bo na voljo samo študentom izven Clevelanda. Takih študentov je že sedaj na čakalni vrsti 14 (prve reklame sem pripravil pred dvema dnevoma). Seveda je to odlično in sedaj čakamo samo še potrdilo, da to lahko storimo že v tem semestru. Tudi v naprej so mi omogočili pripravo spletnih razredov, ki jih bom seveda z veseljem pripravil. Tako bomo že v naslednjem semestru imeli ponovno začetniški razred 101 in dodatni 102, naslednje leto pa 201 in 202 (naši nadaljevalci). Poleg tega bodo na voljo tudi trije normalni razredi (začetniki, nadaljevalci in izpopolnjevalci). Dela bo veliko, a se že veselim. Od preteklih dogodkov bi veljalo omeniti soorganizacijo koncerta Joeja Stepca ob dnevu državnosti v mestni hiši, kjer so bili vsi visoki predstavniki Clevelanda (vključno z županom, mestnimi svetniki). Večino stvari je organiziral odlični Generalni konzulat RS, na čelu z Juretom Žmaucem, nekaj pa je k končnemu rezultatu prispeval tudi naš lektorat (s prošnjo za sredstva Uradu za Slovence po svetu). Dokumentarne filme smo na fakultetah gledali skupaj s študenti, pripravljamo pa tudi večje oglede za slovensko skupnost, ki bodo že v avgustu. Ravno tako pripravljam interaktivni tečaj na dveh fakultetah skupaj s profesorjem Timom Pogačarjem, ki bo po vsej verjetnosti na voljo v spomladanskem semestru. Z lepimi pozdravi, Luka Zibelnik From miranhladnik1 na gmail.com Fri Jul 12 21:25:43 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 12 Jul 2013 21:25:43 +0200 Subject: [SlovLit] Abecedno zaporedje -- Halo, tukaj slovenski Mediteran Message-ID: From: "Rebolj, Matjaž" To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 11 Jul 2013 06:20:51 +0000 Subject: RE: SlovLit izvleček, let 519, številka 1 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004528.html) V Wordu je ena možnost ko v zavihku Odstavek kavsnemo tipko AZ s puščico navzdol se odpre listek Razvrsti besedilo, ki vsebuje tipko Možnosti in ko njo, se nam odpre nov listek Možnost razvrščanja in na dnu je dana možnost izbire jezika. Ali je to kak nov podatek? Lp Matjaž === Od: Vesna Mikolič Datum: 12. julij 2013 20:12 Zadeva: FW: UP FHŠ: Vabilo "Halo, tukaj slovenski Mediteran!" Center za slovenski jezik in kulturo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vas vljudno vabi na slovesno otvoritev jubilejnih, 20. Poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<<: PRETEKLIK, SEDANJIK, PRIHODNJIK - NA NOVIH DVAJSET!, ki bo v ponedeljek, 15. julija 2013, ob 20h v avli Armerije Univerze na Primorskem. Goste bo poleg drugih slavnostnih govornikov pozdravila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. PRETEKLI ČAS. Pred dvajsetimi leti so bili telefoni. Stacionarni telefoni. Bile so pisarne. Sprejemne pisarne. Bili so udeleženci Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali. Udeleženci z vsega sveta. SEDANJI ČAS. Danes niti stacionarnih telefonov niti sprejemnih pisarn skoraj ne uporabljamo več, kljub temu pa udeležencem še vedno kličemo >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<< in ljubitelji slovenskega jezika in slovenske kulture še vedno prihajajo v Slovensko Istro z vsega sveta. Pridite in skupaj bomo tkali PRIHODNJI ČAS slovenske države in družbe, vključene v evropske in svetovne medkulturne tokove. In seveda bomo s skupnimi spomini in novimi doživetji lahko ustvarjali tudi prihodnost Poletnih tečajev slovenskega jezika na Slovenski obali >>Halo, tukaj slovenski Mediteran!<<. Na novih dvajset let! Mojca Butinar Mužina, vodja, izr. prof. dr. Vesna Mikolič, vodja programskega in organizacijskega odbora Poletnih tečajev From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 15 20:34:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 15 Jul 2013 20:34:36 +0200 Subject: [SlovLit] Ponarodeli (nacionalizirani) jezik -- Resolucija o jezikovni politiki -- Iz Gradca Message-ID: Od: Razvezani jezik Datum: 15. julij 2013 16:57 Zadeva: za SlovLit, morda miran, dober dan! morda bi naročnike na SlovLit listo zanimala tale kolobocija, borba za besedo z eno precej zloglasnih korporacij: http://razvezanijezik.org/?page=teflon%2Fpripomni za njih rutina, za nas pa poslastica, saj Razvezani jezik doslej res še ni bil prepoznan kot referenčen ;) teflon je de facto ponarodel, de iure pa še ne, in tu nas sedaj lovijo, družno s SSKJ. poletni pozdrav, alenka pirman PS V tvitu smo zapisali: Nočna mora lastnikov blagovnih znamk je, da bi jo ljudstvo vzelo za svojo. DuPont se z @razvezani bori za teflon. https://twitter.com/DomaceRaziskave/status/356778920374317056 === From: Simona.Bergoc na gov.si To: slovlit na ijs.si Date: Mon, 15 Jul 2013 16:02:40 +0200 Subject: Resolucija o jezikovni politiki je sprejeta Spoštovane kolegice in kolegi, z veseljem sporočam, da so poslanke in poslanci sprejeli Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014--2018. S tem se je zaključilo dolgo obdobje in zahtevna procedura sprejemanja dokumenta, ki opredeljuje jezikovno politiko Republike Slovenije za naslednje programsko obdobje. Postopek se je začel že leta 2010 z nekaterimi evalvacijami, ki jih je naročilo Ministrstvo za kulturo z namenom, da bi ustrezno ovrednotilo stanje na tem področju, nato pa aprila 2011 z ustanovitvijo delovne skupine pod vodstvom dr. Marka Stabeja, ki je pripravila prvo delovno besedilo resolucije (ob sodelovanju ustanov s področja jezikovnega načrtovanja). Junija in julija 2012 je sledila živahna javna razprava, v kateri je sodelovalo več kot 40 predstavnikov strokovne in druge zainteresirane javnosti. Druga delovna skupina pod vodstvom dr. Kozme Ahačiča, ustanovljena septembra 2012, je nadaljevala delo prve in opravila redakcijo besedila na podlagi odzivov z javne razprave. Februarja 2013 je sledil drugi krog javne razprave in relativno zahtevno medresorsko usklajevanje ter končna redakcija besedila, ki smo jo opravili na Ministrstvu za kulturo. Vlada je besedilo sprejela maja 2013 in ga poslala v Državni zbor. Kot predlagatelj smo resolucijo predstavljali in pojasnjevali na različnih inštancah parlamentarnega postopka (tudi v kontekstu sprejemanja amandmajev): na Komisiji za narodne skupnosti DZ, na Komisiji za kulturo, znanost, šolstvo in šport DS in plenarni seji Državnega sveta, na Odboru za kulturo DZ in nazadnje na plenarni seji Državnega zbora. Čistopis resolucije bodo v kratkem pripravile pristojne službe Državnega zbora in bo kmalu dostopen tudi na naši spletni strani: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/priprava_resolucije_za_nacionalni_program_za_jezikovno_politiko_20142018/ Poskrbeli smo, da je nacionalni program nastajal s čim večjo mero vključenosti strokovne in druge zainteresirane javnosti, zato je produkt konsenza različnih in velikokrat tudi popolnoma nasprotujočih si interesov različnih skupin govorcev: največ težav se je pokazalo na področjih visokega šolstva, manjšinske politike, govorcev s posebnimi potrebami in jezikovne opremljenosti. Kljub temu menim, da smo zaznali in ustrezno zapisali vse potrebe na področju jezikov v naslednjem programskem obdobju. Ukrepe bomo v letu 2014 konkretizirali in jih postavili v obliko prioritetnega seznama v dveh akcijskih načrtih, in sicer za jezikovno izobraževanje in jezikovno opremljenost. Za spremljanje izvajanja resolucije smo predvideli poseben mehanizem, medresorsko skupino, ki bo vključevala predstavnike vseh nosilcev, ki bodo letno poročali o realizaciji tistih ukrepov, za katere so resorno odgovorni. Poročilo bo obravnaval Državni zbor Republike Slovenije. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014--2018: članom obeh delovnih skupin, sodelujočim v javni razpravi, kolegom na drugih ministrstvih, poslancem, ki so resolucijo podprli, in seveda svojim ožjim sodelavcem v Službi za slovenski jezik. Lepo vas pozdravljam in želim prijetne počitnice! Dr. Simona Bergoč vodja Službe za slovenski jezik Ministrstvo za kulturo RS === From: "Alič, Tjaša" To: SLOVLIT , "slovlit-bounces na ijs.si" Date: Fri, 12 Jul 2013 18:24:42 +0000 Subject: Iz Gradca Končno smo tudi v Gradcu zaključili naporen semester in smo le našli čas za poročanje o letošnjem dogajanju v avstrijskoštajerski prestolnici. Ker smo bili precej aktivni, je poročilo malo daljše. V poletnem semestru smo gostili dva eminentna predavatelja iz Slovenije: 22. marca 2013 je red. prof. dr. Marko Stabej predaval o slovenski jezikovni politiki med Scilo enojezičnosti in Karibdo večjezičnosti; 24. aprila 2014 pa nas je obiskal doc. dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani in graškim študentom predstavil novejša spoznanja slovenske fonetike in fonologije. Obeh predavanj so se udeležili številni študenti slovenščine in prevajalstva, profesorji slovenščine ter predstavniki slovenskih društev v Gradcu. Od 27. do 31. maja 2013 smo spoznavali prelesti slovenskih pokrajin. V okretnem 30-sedežnem avtobusu si je 25 študentov graške slavistike in prevajalstva s petimi spremljevalci (izr. prof. Ludvik, Karničar, red. prof. Andrej Leben, dr. Vincenc Rajšp, lektorici Tatjana Vučajnk in Kasilda Bedenk) v odlični organizaciji prof. Ludvika Karničarja in z obširnimi zgodovinskopreglednimi pojasnili dr. Rajšpa v 5 dneh ogledalo kulturno in naravno dediščino Slovenije: Ptuj s Ptujsko Goro, rojstni kraj bl. A. M. Slomška Ponikvo, Ipavčevo hišo v Šentjurju, Celjski grad, Laško s pivovarno, kartuzijanski samostan in muzej na prostem v Pleterjah, galerijo Božidarja Jakca in formo vivo v samostanu Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Metliko z gasilskim muzejem, Župančičevo spominsko zbirko v Vinici in belokranjske domače obrti v Adlešičih v Beli krajini, Cerkniško jezero in muzej Jezerski hram v Cerknici, Škocjanske jame, Hrastovlje, soline v Sečovljah ter slovenske istrske vasi Krkavče, Padno, Novo vas in Sv. Peter. Popeljali smo se z ladjico ob slovenski obali (žal v dežju), na povratku domov pa se ustavili še v Lipici, si ogledali Kosovelovo domačijo v Tomaju, se sprehodili po Ljubljani in ustavili na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, se za konec poklonili še Prešernu v Kranju in se prek Jezerskega (po imenitni večerji v gostišču Logar v Hotemažah ob nepozabni glasbeni spremljavi okteta Zven) navdušeni, polni vtisov in dogodkov utrujeni vrnili na Avstrijsko. Bilo je zelo zanimivo, prenočišča odlična, pokusili smo tudi slovenske dobrote, npr. belokranjsko pogačo, in istrsko vino, le vreme nam ni bilo posebej naklonjeno. Pa se nismo pustili preveč motiti. Takoj po začetku semestra, 12. marca 2013, smo imeli v Gradcu srečanje s slovenskim veleposlanikom na Dunaju n. e. Aleksandrom Geržino, ki si je pred končanjem svojega mandata na Dunaju postavil za cilj, v Gradcu urediti slovensko čitalnico. Z veliko pomočjo univerzitetne knjižnice v Mariboru in njenimi požrtvovalnimi sodelavkami ter vsemi slovenskimi organizacijami v Gradcu (inštitutom za slavistiko, inštitutom za prevajalstvo, Klubom slovenskih študentk in študentov, kulturnim društvom Člen 7 in društvom Avstrijsko-slovensko prijateljstvo) ter ob zares profesionalni in skrbni organizacijski podpori veleposlaništva, predvsem namestnika veleposlanika gospoda Aljaža Ariha, so stekle intenzivne priprave. Zbrali smo okoli 2000 knjižnih enot (darovalo jih je 16 založb iz Slovenije in avstrijske Koroške - založba Wieser celo 260 enot; svoje učbenike je podaril tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik - vsem se zahvaljujemo!) in 6. junija slovesno odprli Slovensko čitalnico v Gradcu, ki deluje v sklopu prenovljene avtstrijskoštajerske deželne knjižnice v strogem središču mesta. Odprtja čitalnice so se udeležili visoki predstavniki avstrijskih in slovenskih državnih, znanstvenih in kulturnih inštitucij in ustanov, med njimi slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, avstrijski državni sekretar dr. Reinhold Lopatka, deželni glavar Štajerske mag. Franz Voves, številni predstavniki ljubljanske, graške in mariborske univerze, direktor Javne agencije za knjigo g. Aleš Novak, direktorica Slovenskega kulturnoinformacijskega centra Skica na Dunaju ga. Ana Novak, pa tudi graški študenti in tečajniki, graški Slovenci in drugi. Kulturni program sta prispevala združeni Mladinski pevski zbor OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in Nove srednje šole v Arnovžu (Arnfels) ter študent petja na graški Glasbeni akademiji basbaritonist Klemen Gorenšek. Skratka, odprtje je bilo odmevno in uspešno ter zelo prijeten družabni dogodek. Tudi ob tej priložnosti hvala vsem, ki so se veselili z nami. S čitalnico je Gradec končno dobil neko središčno inštitucijo, ki bo kulturno povezovala Slovence, živeče v Gradcu, študente slovenščine in vse, ki jih Slovenija in slovenščina zanimata. Upamo, da bo nekoč Slovenska čitalnica prerasla v slovenski kulturni inštitut na avstrijskem Štajerskem. Več o Slovenski čitalnici si lahko preberete na: http://www.landesbibliothek.steiermark.at/cms/beitrag/11873155/99863186 (žal je trenutno stran le v nemščini, bo pa kmalu tudi v slovenščini), o sami otvoritvi, ki je bila medijsko zelo odmevna, pa na povezavah: http://www.kommunikation.steiermark.at/cms/dokumente/11806073_37492183/f048454c/Steiermark_Report_Juli2013_web_doppelseitig.pdf -- str. 29 http://www.kommunikation.steiermark.at/cms/beitrag/11874586/29767960/ http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-gradcu-odprli-novo-slovensko-citalnico/310529 http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/v-gradcu-odprta-slovenska-citalnica.html http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013060805924705 http://derstandard.at/1369361932197/Steirische-Landesbibliothek-eroeffnet-slowenischen-Lesesaal http://www.kleinezeitung.at/steiermark/graz/graz/3329502/slowenischer-lesesaal-eroeffnet.story Prvi v sklopu prireditev v Slovenski čitalnici je bil literarni večer s pesnico Katjo Perat, in sicer 13. junija. Z navdušenjem smo prisluhnili Katjini interpretaciji njenih pesmi iz nagrajene pesniške zbirke Najboljši so padli (2011) s prevodi v nemščino, ki so jih brali naši študenti in študentke, ki so pesmi tudi prevedli. S pesnico se je o njenem delu in željah za prihodnost pogovarjala študentka Katja Senekovič, za glasbeni vložek je poskrbela študentka Sabina Wiegele, prireditev pa je povezovala Kasilda Bedenk. Po uradnem delu smo s pesnico druženje nadaljevali še ob slovenskem vinu in prigrizkih. Zahvaljujemo se Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter Študentski založbi, ki sta gostovanje omogočila. En teden pozneje smo v sklopu Slovenske čitalnice izvedli spominski večer avstrijskoštajerskemu pesniku in pisatelju Petru Roseggerju ob 170-letnici njegovega rojstva. Prireditev sta pripravila društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo iz Gradca in Literarna hiša iz Maribora, v slovenščini in nemščini pa brala dr. Marjan Pungartnik in Curt Schnecker, predsednik kulturnega društva Werkbund iz Gradca. Intenzivno se tudi že pripravljamo na kulturno jesen in načrtujemo literarne večere in druge kulturne prireditve, na katerih bomo avstrijski javnosti predstavili slovenske kulturne ustvarjalce. Lep pozdrav iz Gradca, Kasilda Bedenk in Tjaša Alič, lektorici slovenščine From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jul 16 09:14:56 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 16 Jul 2013 09:14:56 +0200 Subject: [SlovLit] = Golčati_--_Re=3APonarodeli_jezik_--_Po diplomske_štipendije_v_Oslu Message-ID: http://academia.edu/3615259/The_Prehistory_and_Areal_Distribution_of_Slavic_g_lceti_Speak -- Marc L. Greenberg: The Prehistory and Areal Distribution of Slavic *g?lčěti ?Speak?, Slovenski jezik / Slovene LinguisticStudies 6 (2007). === Od: Aleksandra Kocmut Datum: 15. julij 2013 22:46 Zadeva: Re: [SlovLit] Ponarodeli (nacionalizirani) jezik (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004532.html) Zavezani jezik, ne razvezani? Kako daleč lahko ta (višnjegorski) pregon gre? Napišem npr. brahek (http://sl.wikipedia.org/wiki/Brahek): Nehote sem zdrsnila čez tvoje teflonsko srce. In to objavim. V literarni reviji, knjigi ali na spletnem portalu pesem.si ali na FB itd. Se mi (oz. zastopniku založbe, revije ...) obeta tožba, če ne prilepim k teflonskemu srcu (R)-ja? Osti jarej! Aleksandra === From: Metka Lokar Od: Ljiljana Saric Date: 2013/7/16 Subject: Fwd: Stipendije, UiO [Citiramo:] "Postovani kolege, I ove godine Sveuciliste u Oslu trazi perspektivne doktorande, pa vas molim da proslijedite ovu informaciju potencijalno zainteresiranima. Napominjem da je vazno da kandidati imaju ostvaren kontakt s nekim ovdje na Humanistickom fakultetu, te da se tema mora donekle uklapati u ovdasnja tekuca istrazivanja. Stipendije Sveucilista u Oslu znace trogodisnje, odn. cetverogodisnje radno mjesto, a jedini je zadatak doktoranda u tom vremenu izrada disertacije. To su uvjeti koje je inace vrlo rijetko naci negdje drugdje. Sve potrebne informacije mogu se naci ovdje: http://uio.easycruit.com/vacancy/990067/62046?iso=gb http://uio.easycruit.com/vacancy/989883/61723?iso=gb Srdacan pozdrav, Ljiljana Saric" From miranhladnik1 na gmail.com Tue Jul 16 18:53:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 16 Jul 2013 18:53:45 +0200 Subject: [SlovLit] = Forum_slovanskih_kultur_--_Odprto_pismo_ učiteljev_--_Uredniška_navodila_--_Kekčevo_po ročilo Message-ID: Od: Petr Mainuš Od: Alen Novalija Datum: 16. 7. 2013 Předmět: Fwd: Forum slovanskih kultur - vabilo na okroglo mizo - Slovensko-rusko-cesko kulturno sodelovanje FORUM SLOVANSKIH KULTUR, DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV in DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV vas vljudno vabijo na okroglo mizo na temo Slovensko-rusko-češko kulturno sodelovanje. Gostje večera bodo Marianna Beršadska (Filološka fakulteta Sankt-Peterburške univerze), Petr Mainuš, Brno, Žana Perkovska (Moskva) in književnik Vladimir Žabot. Prireditev bo v četrtek, 18. julija, ob 18. uri. === From: "Učitelji SLJ" To: slovlit na ijs.si Date: Tue, 16 Jul 2013 12:13:18 +0200 Subject: Odprto pismo učiteljev SLJ odgovornim za izvedbo NPZ http://www.sviz.si/novice/1055/0/Odprto-pismo-u%C4%8Diteljev-sloven%C5%A1%C4%8Dine-v-osnovnih-%C5%A1olah -- Odprto pismo učiteljev slovenščine v osnovnih šolah. === http://gde.upress.virginia.edu/00C-gde.html -- Mary-Jo Kline in Susan Holbrook Perdue: A Guide to Documentary Editing. 3. izdaja, v prostem dostopu. Iz vsebine: Identifikacija izvirnega besedila, Prepis izvirnega besedila, Konvencije pri obdelavi besedil, Urejeno besedilo, Nebesedilni elementi edicije, Objava. === http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri199/index.html -- z letošnjih Kekčevih poti v zahodne Karnijce s povezavami na kazalo Kekčevih poti (http://lit.ijs.si/kekceve.html), Marinkine (http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Kek%C4%8Deve%20poti_Marinka.pptx), Martine (http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kekec2013_marta/index.html) in Mojčine slike (https://www.dropbox.com/sh/u32xd9j8xd7quj7/dP5d7DmO5D in https://www.dropbox.com/sh/4byxh0ax0vqwqjx/N33SFCW3sh) ter opise (http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Sappada%20za%20kekce.pptx). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Jul 22 14:20:11 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 22 Jul 2013 14:20:11 +0200 Subject: [SlovLit] = Spregledali_--_Re=3Asolucija_o_jezikovni _politiki_--_Pravljičarke Message-ID: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri197/index.html -- iz arhivov. http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri198/index.html -- Vodine in Vodice. === Od: Simon Krek Datum: 17. julij 2013 08:53 Zadeva: [SDJT-L] Resolucija 2014-2018 Povezava na končno verzijo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, kakršna je bila 15. 7. 2013 sprejeta v državnem zboru: - spletna stran: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/sluzba_za_slovenski_jezik/priprava_resolucije_za_nacionalni_program_za_jezikovno_politiko_20142018/ - PDF: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija_-_sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf Lep pozdrav, Simon === http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss1/3/ -- Milena M. Blažić, A Survey of Slovenian Women Fairy Tale Writers, CLCWeb: Comparative Literature and Culture. (DOI: http://dx.doi.org/10.7771/1481-4374.2064) From miranhladnik1 na gmail.com Thu Jul 25 14:29:30 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 25 Jul 2013 14:29:30 +0200 Subject: [SlovLit] = Pavel_Zdovc_80_--_Slavistična_revija_2 013/2_--_Letnice Message-ID: Od: Janez Stergar Datum: 23. julij 2013 15:35 Zadeva: vroče julijske novičke S slovenščino na Koroškem je neločljivo povezan še en četrtkov >>dogodek<<. Tedaj bo namreč obhajal svojo 80-letnico koroško-dunajski jezikoslovec dr. Pavel Zdovc, ki ga Veliki slovenski biografski leksikon >>Osebnosti<< na kratko predstavlja takole: >>Zdovc, Pavel (Rinkole, Rinkolach, 25. 7. 1933) jezikoslovec. Filozofijo in teologijo je študiral v Innsbrucku, latinščino in slavistiko na Dunaju; 1968 je tam doktoriral. 1968-96 je na dunajski univerzi predaval slovenščino. Preučeval je vlogo narečja pri pouku knjižnega jezika, samoglasniško redukcijo v podjunskih govorih, literarna in splošna kulturna vprašanja na avstrijskem Koroškem; piše v slovenščini in nemščini. O glavnem predmetu svojega raziskovalnega dela, rabi koroških krajevnih imen, je napisal priročnik. - DELO: Die Mundart des südöstlichen Jauntales in Kärnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der >>Poljanci<<, 1972; Dunaj in njegovi Slovenci, 1978; Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, 1993.<< Čeprav se prijatelj Pavle v svoji skromnosti in neumorni delavnosti vztrajno in vešče izogiba javnim nastopom ter prazničnemu druženju, najlepšim e-voščilom dodajam še pripetek >>Zdovc.dodatek<< z nekaj biografskimi in bibliografskimi dopolnili. === http://www.srl.si (zadnja številka: 2013/2) Matej Šekli, Analoški procesi nastajanja drugotnih vzorcev zlaganja v pozni praslovanščini Matej Meterc, Antonimija enako motiviranih paremioloških enot (primeri iz slovenščine in slovaščine) SoonCheon Eom, Analiza spremembe besednovrstnosti pri ruskem vprašalnem zaimku čto Monika Kalin Golob, Marko Stabej, Mojca Stritar, Gaja Červ, Jezikovna politika slovenskega visokega šolstva: Stališča do rabe jezikov in priporočila za njeno urejanje Vladislava Gordić Petković, Ivana Đurić Paunović, Hudič in vampir v kulturnem spominu: Fantastično in identiteta v sodobnem srbskem romanu Janez Stanonik, Slovenski vodni imeni Mislinja in Hudinja (Ob 20. obletnici smrti Franceta Bezlaja) Ivana Latković, Zvonko Kovač - Međuknjiževne rasprave: Poredbena i/ili interkulturna povijest književnosti Larisa Nikitina, Fumitaka Furuoka, Podobe države in stereotipi, ki jih o Rusih gojijo učenci ruskega jezika Ivo Pospíšil, Mednarodni seminar o problematiki panslavizma Ivo Pospíšil, Poslovil se je slavist in komparativist svetovnega slovesa Slavomir Wollman === http://sl.wikiversity.org/wiki/Letnice -- mogoče bodo komu za pripravo prosojnic prav prišle tele slike letnic. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Jul 28 21:28:58 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 28 Jul 2013 21:28:58 +0200 Subject: [SlovLit] Slike -- Leposlovna kazala Message-ID: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri201/index.html -- Ljubezen je doma v malih hiškah. http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri202/index.html -- Litija-Čatež 1976, Kekec 1998 in pozneje. === Naslednja kazala na Wikiviru (http://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Kazala) bodo vnesla nekaj več pregleda nad (digitaliziranim in korigiranim) leposlovjem v slovenskih literarnih revijah, v podlistkih političnih dnevnikov in v zbirkah ter zbornikih (Slovenske večernice, Anton Knezova knjižnica ipd.). Pomoč pri njihovem dopolnjevanju in lepšanju zaželena. -- mh http://sl.wikisource.org/wiki/Leposlovje_v_literarnih_revijah http://sl.wikisource.org/wiki/Leposlovje_v_%C4%8Dasnikih http://sl.wikisource.org/wiki/Kazala_zbirk_in_zbornikov From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 5 17:32:27 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Aug 2013 17:32:27 +0200 Subject: [SlovLit] Knjige -- Razpisi -- Liter jezika -- AILC/ICLA Message-ID: Od: knjigarna Datum: 29. julij 2013 10:45 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Petra Stankovska, Češka skladnja (Znanstvena založba FF, 2013); cena: 18,90 eur, študentska cena: 14,17 eur. Nekaj več na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_575ed3e9024667 Jasmina Markič, Clara Nunes Correia (ur.), Descriç?es e contrastes. Tópicos de gramática portuguesa com exemplos contrastivos eslovenos (Znanstvena založba FF, 2013); cena: 14,85 eur, študentska cena: 11,14 eur. Nekaj več na http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_cea07406b68ab9 === Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 30. julij 2013 20:13 Zadeva: FW: Javni razpisi | Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1307 === Od: Liter jezika Uredništvo Datum: 05. avgust 2013 11:49 Zadeva: Nova številka Litra jezika Izšla je 6. številka revije Liter jezika, namenjena slovenski homoseksualni literaturi. Študentje Filozofske fakultete Maribor so prispevali članke o slovenski homoseksualni prozi in poeziji. S prevodi so tokrat sodelovali študentje slovenistike in prevajalstva iz treh evropskih univerz: Univerza v Gradcu (Avstrija), Univerza Bielsko-Biała (Poljska), Eötvös Loránd University (Budimpešta, Madžarska); brali boste pa lahko tudi o Sergeju, Nabokovovem bratu. Poezijo in prozo so objavili: Suzana Tratnik, Nataša Sukič, Brane Mozetič, Kristina Hočevar, Ciril Bergles, Milan Selj, Gregor Rozman in Lara Kaspersky. Revijo lahko najdete na spletnem naslovu http://www.literjezika.si ali jo brezplačno prejmete po pošti. Lp, Uredništvo === From: "Andrej Hočevar" Date: Mon, 5 Aug 2013 14:22:01 +0200 Subject: [Ludlit-mediji] Ludlit-info: Literaturin obveščevalnik AILC/ICLA kongres Pariz 2013: nekaj vtisov Blaž Zabel: Kongres Mednarodne zveze za primerjalno književnost (AILC/ICLA): Pariz, Paris-Sorbonne (Paris IV), 18.?24. 7. 2013 Letos proti koncu julija je v Parizu potekalo teden dni trajajoče srečanje Mednarodne zveze za primerjalno književnost (International Comparative Literature Association/Association internationale de littérature comparée). Organizacijo kongresa, ki se redno odvija vsaka tri leta, je zveza letos zaupala Univerzi v Parizu IV: Paris-Sorbonne ter članici zveze Anne Tomiche. V sedmih dneh se je tako zvrstilo veliko število najrazličnejših paralelnih sekcij ter štiri plenarna predavanja. Med slednjimi je najbolj izstopala Gayatri Chakravorty Spivak, za njo pa verjetno članica francoske akademije Florence Delay. Oba druga predavatelja ? Jean-Paul Costa in Jean-Pierre Changeux ? sta komparativistiko poskušala bolj ali manj uspešno povezati s svojimi primarnimi področji, primerjalnim pravom in nevroznanostjo. Bolj kot plenarna predavanja pa so bili zanimivi različni sekcijski prispevki. Pet najobsežnejših sekcij je zveza pripravila že ob organizaciji kongresa, zajemala pa so področja od literarne teorije, neevropskih književnosti in traduktalogije do premisleka o sami primerjalni književnosti kot disciplini. Poleg glavnih sekcij so lahko svoje delavnice organizirali tudi posamezni raziskovalni odbori, člani zveze, različne univerze, nacionalne zveze in društva. Tako se je tekom celotne konference odvilo kar 308 najrazličnejših delavnic, ki so obravnavale različne nacionalne književnosti (z velikim poudarkom na neevropskih književnostih, prevladovala pa so predvsem indijska, arabska in kitajska književnost), številna področja literarne teorije in seveda primerjave z ostalimi umetnostmi ? od filma do stripa. Na podlagi vsega naštetega lahko zaključim, da je bil kongres zelo velik in pester. Prav raznolikost tem in predavateljev pa bi potrebovala nekoliko natančnejšo razdelitev prispevkov po sekcijah. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da predavanja, ki sem jih poslušal, niso imela resnejše povezave z napovedano tematiko. Najočitneje se je to izrazilo prav na sekciji literarne teorije, kjer je veliko število udeležencev brez poglobljenih teoretskih razpravljanj obravnavalo določeno literarno delo ali avtorja. Nerodna razdelitev prispevkov je v nekem primeru pripeljala celo tako daleč, da je vodja sekcije na koncu nastopajoče udeležence celo prosila, če bi lahko v nekaj besedah opisali povezavo med glavno temo sekcije (zaznava in emocije) ter lastnimi prispevki. Mislim, da so za slabo razporeditev krivi tako sodelujoči, ki bi lahko pri prijavi izbrali primernejšo sekcijo, kot tudi organizatorji, ki so slabo razvrstili prispevke znotraj različnih sekcij. Veliko bolje so se zato izkazale prav različne delavnice, ki so bile natančneje opredeljene po področjih, na primer antična književnost, kognitivne znanosti, ženske študije ? Čeprav se nisem mogel udeležiti vseh, se mi je zdelo, da je najbolj izstopala prav delavnica za področje svetovne književnosti, ki se je je udeležilo kar nekaj svetovno znanih strokovnjakov. Vsesplošno je bilo srečanje zanimivo in pestro, vendar, razen po obsegu, niti ni preseglo konferenc, ki jih (dvakrat) letno organizira Slovensko društvo za primerjalno književnost. To opažanje pa je mogoče pripisati prav nepregledni razporeditvi nastopajočih. Tako so udeleženci lahko brezglavo letali iz ene predavalnice v drugo (in s tem seveda motili sam potek sekcije) ali pa so bili poleg enega prispevka, ki jih je zanimal, primorani poslušati še tri ali štiri druge. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 5 17:32:42 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 5 Aug 2013 17:32:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Predstavitve_knjig_in_projektov_na_slavi stičnem_kongresu_2013 Message-ID: From: Petra Jordan To: SlovLit Date: Mon, 5 Aug 2013 16:57:35 +0200 Subject: predstavitve knjig in projektov na slavističnem kongresu 2013 Rok za oddajo prijav za predstavitve knjig in projektov na slavističnem kongresu v Novi Gorici je podaljšan na 16. avgust. Predstavitve bodo potekale v petek, 4. oktobra, poleg promocije pred izbrano ciljno publiko pa predstaviteljem nudimo objavo v kongresnem zborniku. Izpolnjeni obrazec prijave z besedilom predstavitve publikacije/projekta (do 2000 znakov s presledki) pošljite v docx ali doc formatu (MS Word) na e-naslov sloslavko na gmail.com. Ne pozabite se prijaviti na kongres (prijavnica bo objavljena v kratkem) kot predstavitelj knjig oziroma projekta, s čimer boste potrdili, da nameravate predstavitev na kongresu zares izvesti. Tudi letos velja znižana kotizacija: 40 evrov! Prijavni obrazec: SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES, Nova Gorica 2013 Predstaviteljica/Predstavitelj: Zaposlena/Zaposlen v/na: E-naslov in telefon: Naslov publikacije, projekta oziroma raziskave za predstavitev: Besedilo predstavitve za kongresni zbornik (max. 2000 znakov, vključno s presledki, predstavitev naj ne vsebuje opomb pod črto): Petra Jordan, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije http://sds.r8.org From miranhladnik1 na gmail.com Tue Aug 6 16:28:27 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 6 Aug 2013 16:28:27 +0200 Subject: [SlovLit] = Slike_--_Prežihov_--_Razpis Message-ID: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri203/index.html -- od Trubarja in Adamiča do Karnijcev. === Iz Strgarjevih koroških novic: V soboto, 10. 8. 2013 ob 17.00 se bo na Preškem Vrhu nad Kotljami pričelo 11. tradicionalno Srečanje na Prežihovi bajti, posvečeno 120-letnici rojstva Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (nekdaj mdr. tudi predsednika Kluba koroških Slovencev). Predstavili bodo zbornik referatov >>Beseda o Prežihu<< in projekt Društva slovenskih pisateljev Slovenska pisateljska pot. Slavnostni govornik bo pisatelj in pesnik Dušan Šarotar, zbornik bo predstavil njegov urednik Mirko Osojnik, projekt pisateljske poti pa urednik Vodnika po domovanjih pesnikov in pisateljev Željko Kozinc. Kulturni program bosta oblikovala Koroški oktet ter Folklorna skupina KD Prežihov Voranc. === http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/razpisi/13/razp-proj-13.asp -- Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014 - razpis v letu 2013. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 12 14:01:41 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 12 Aug 2013 14:01:41 +0200 Subject: [SlovLit] = Razpisi_--_Priimki_v_tujem_zapisu_--_Ter minologišče Message-ID: From: "BLAZIC, Milena Mileva" To: Date: Wed, 7 Aug 2013 12:15:40 +0200 Subject: Re: Razpisi Aktualni razpisi in pozivi Javne agencije za knjigo RS http://jakrs.si/razpisi_in_pozivi/aktualni-razpisi-in-pozivi/ Razpisi CMEMPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe ...) http://www.cmepius.si/ Razpis - EGP in Norveški finačni mehanizem II http://www.cmepius.si/razpisi/nfm.aspx === From: "Irena Lipovec" To: Date: Thu, 8 Aug 2013 16:14:14 +0200 Subject: Slovenski priimki zapisani kot italijanski oz. nemški Sestavljavca rodovnika zanima, ali so v preteklosti, ko so slovenske priimke (npr. v krstne in poročne knjige) zapisovali v maniri italijanščine oz. nemščine, za to obstajala kakšna pravila ali so vpisovali kar "po posluhu"? Kako/kje so morebitna pravila dosegljiva? Hvala za odgovor in lep pozdrav. Irena Lipovec === From: "Mateja Jemec Tomazin" To: Date: Mon, 12 Aug 2013 10:33:02 +0200 Subject: Terminologišče Spoštovani vsi, z veseljem vam sporočamo, da je začela delovati nova spletna stran Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki smo jo poimenovali Terminologišče. Dostopna je na http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce. Gre za celovito predstavitev najbolj interdisciplinarnega dela Inštituta za slovenski jezik, ki je po letu 2000 izdal več terminoloških razlagalnih slovarjev. Predstavljeni so nastajajoči projekti, objavljenih je devet prosto dostopnih terminoloških razlagalnih slovarjev, ki skupaj vsebujejo skoraj 50.000 iztočnic, zadnji zavihek pa je namenjen konkretnim terminološkim vprašanjem. Želimo si, da bi Terminologišče pogosto uporabljali. Sodelavci Sekcije From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 19 08:51:13 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 19 Aug 2013 08:51:13 +0200 Subject: [SlovLit] Priimki_v_tujem_zapisu_--_je_zlomšek_b il_hudiček_--_Razločitev_Disambiguation Message-ID: Od: Osolnik, Vladimir Datum: 12. avgust 2013 15:07 Zadeva: RE: Priimki v tujem zapisu (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004541.html) Kolegici Lipovčevi bi kot nejezikoslovec vseeno potrdil, da so skozi zgodovino krščanskega zapisovanja patronimov, toponimov, hidronimov itd. prav gotovo veljala neka pravila ali usmeritve za pisanje slovanskih - slovenskih in podobno takrat še ni bilo - enako kot so bila ob dolgoletnem diktatu latinščine uveljavljena v širšem evropskem prostoru. Za njeno pomisel, da so pa veljala tudi osebna zapisovanja, izvirajoča iz znanja in neznanja posameznih pisarjev, najpogosteje tujerodnih duhovnikov, načrtno infiltriranih v neznano slovansko okolje, pa navajam primer zgodnje-srednjeveškega (X.-XI. stoletje) zapisa starejšega slovanskega priimka Plavec iz spodnjega slovanskega-slovenskega Posavja (Krško, Brežice, Zagreb, Sisak): družinskim članom zadruge, ki je na bregovih reke belila (barvala in sušila) svoje platno, so (verjetno nemški) duhovniki v Brežicah (nemško: Rann) zapisali kar štiri oblike imena: PLEIVEIS, Bleiveis, Bleiweis in Pleiweis, ki veljajo za številno potomstvo še danes. To svojeglavo potvarjanje priimkov in drugih poimenovanj (nastalih po starem grškem načelu 'Ime je usodni znak', pozneje latinsko 'nomen est omen') spominja tudi na usodo dalmatinskih slovanskih priimkov: Medjedović= Orssini; Dobrović=Bona; Crijević=Crivi; Držić=Darsa itd., itd., ali ponovno v devetnajstem in dvajsetem stoletju slovenskih Čehovin=Cecini; Ribarič=Pescatore; Vodopivec=Bevilaqva itd. Zato menim, da - če so že obstajala - jezikoslovna pravila pri tej dejavnosti žal niso bila odločilna, vsekakor pa se niso preveč natančno nanašala na izvirno obliko. Lp mirko === http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri204/index.html -- Nekdáj je zlómek bíl hudič, je zlómšek bil hudiček (Prešeren). === Prekopirano z drugega foruma: "From: Greenberg, Marc L. Date: 2013/8/18 Subject: Joan Smiths of the World, Disunite! To: "SEELANGS na BAMA.UA.EDU" Dear Colleagues, Roman Jakobson famously advised us to call something Ivan Ivanovich, so long as we are clear about its denotation. But now that stupid machines read our texts and compile data that affect our record of scholarly productivity, we need to clarify a bit more. I invite you to read a short blog post about getting and giving credit where credit is due (http://slavist-semistrunnik.blogspot.com/2013/08/joan-smiths-of-world-disunite.html). Kind regards, Marc" From miranhladnik1 na gmail.com Thu Aug 22 07:09:17 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 22 Aug 2013 07:09:17 +0200 Subject: [SlovLit] Razločitev_--_49=2E_SSJLK_--_Vili_Steg u Message-ID: Od: Marc Greenberg Datum: 19. avgust 2013 14:52 Zadeva: rast in padec (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004542.html) Za: "Miran Hladnik, arnes" Dragi Miran, hvala za namestitev mojega sporočila s povezavo na blog (thlod) v Slovlit. Upam, da bodo slovenski kolegi našli ORCID uporabnega. Daj, prosim, registriraj še ti. Rad bi vedel, kako poteka "napolnitev" seznama tvojih del, ki še čaka na nadalnji razvoj sistema. Fajn bi bilo, če bi našli nekoga, ki bi bazo COBISS povezal z ORCIDom, kar bi zajel potem celotno Slovenijo plus velik del nekdanje YU. [...] Lp, Marc === From: "Huber, Damjan" To: "slovlit na ijs.si" Date: Wed, 21 Aug 2013 10:04:48 +0000 Subject: Posnetki predavanj z 49. SSJLK Spoštovani, na naslovu http://videolectures.net/ssjlk2013_ljubljana/ si lahko ogledate posnetke predavanj z 49. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Lep pozdrav, Damjan Huber === Od: Urška Datum: 21. avgust 2013 11:23 Zadeva: Spominsko srečanje Drus?tvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, KTS?D, krajevna, vaška skupnost in župnija Prem ter revija 2000 vabijo v petek, 23. avgusta 2013 na spominsko srečanje ob 70. obletnici rojstva VILIJA STEGUJA (Prem, 1943?Ingolstadt, Nemčija, 1989), pesnika, misleca, prevajalca in duhovnika. Zac?etek spominskega srečanja bo ob 16. uri v prostorih Gradu Prem (pri Ilirski Bistrici) s simpozijem Drus?tva 2000 o Stegujevem z?ivljenju in delu, kulturnim sporedom ter kratko predstavitvijo knjige Krogi njegovega bivanja. Na simpoziju bodo nastopili: Pavle Bratina, Janez Marolt, Urška Perenič, Edvard Kovač, Peter Kovačič Peršin. Sanje so moja usoda. gole in resnic?ne kot cesta pred mano. Kako jih bom spravil v vazo na mizi, ne vem. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Aug 24 18:41:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 24 Aug 2013 18:41:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Seminar_za_učitelje_slovenščine_v_ tujini_--_Domovinska_poezija_--_Tudi_mi_beremo Message-ID: Od: Nidorfer-Šiškovič, Mojca Datum: 22. avgust 2013 10:19 Zadeva: Vabilo na srečanje lektorjev Program avgustovskega izobraževanja za učitelje slovenščine na tujih univerzah (ponedeljek 26. avgusta v Modri sobi na FF v Ljubljani): 10.00-11.30 Alojzija Zupan Sosič: Sodobna slovenska književnost 11.45-13.00 Festival dobre prakse: Mateja Rozman: Antologiji slovenskih in portugalskih pesnikov 20. stoletja Irma Kern: Tübingen: potovanje v svet slovenske poezije in predavanje o Ivani Kobilca kot možnost širjenja pogleda na slovensko umetnost v nemškem svetu Rada Lečič: Slovenščina od A do Z / Lo sloveno dalla A alla Z 14.00-15.30 Vera Smole: Narečjeslovne raziskave Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič === Franc Zadravec: Pesem, ki te pomni: Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc, 2013 (Misel o slovenski besedi). 109 str. === Od: Veronika Rot Gabrovec Datum: 24. avgust 2013 08:58 Zadeva: Tudi mi beremo Bralno društvo Slovenije vljudno vabi na svoje deseto, torej jubilejno posvetovanje z naslovom TUDI MI BEREMO. Različni bralci z različnimi potrebami. Referati in plakati bodo govorili o pismenosti in predpismenosti, spodbujanju branja otrok in mladostnikov z različnimi govorno-jezikovnimi motnjami, o takih in drugačnih prilagojenih oz. lažje berljivih gradivih, o slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih bralcih, o nekoliko drugačnih bralnih značkah in še o marsičem. Pridružite se nam 9. septembra 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani, Klub CD, Prešernova cesta 10. Program in prijavnico najdete na spletni strani Bralnega društva Slovenije (http://www.bralno-drustvo.si/). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Aug 26 15:10:25 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 26 Aug 2013 15:10:25 +0200 Subject: [SlovLit] Linki -- SOPA -- UNL Message-ID: http://slavist-semistrunnik.blogspot.com/2013/08/not-waving-but-drowning.html -- kako povečati vidnost svojega znanstvenega dela (blog Marca L. Greenberga). http://www.primorske.si/Kultura/-Kogar-bogovi-ljubijo,-umrje-mlad-.aspx -- Kogar bogovi ljubijo, umrje mlad (poročilo iz Primorskih novic s simpozija o Viliju Steguju). === From: Irena Rain To: "slovlit na ijs.si" Date: Mon, 26 Aug 2013 10:47:26 +0000 Subject: Vojna intelektualne lastnine - SOPA ponovno na udaru Čeprav je SlovLit časopis za slovenistične in slavistične debate, si pa ne morem kaj, da ne bi pozornosti usmerila tudi izven tega kroga. Danes sem naletela na zanimiv prispevek o SOPA aktu - več o njem si lahko preberete na Wikipediji, povezava je priložena na koncu sestavka. Na kratko rečeno, SOPA akt naj bi varoval intelektualno lastnino in distribucijo le-te skozi internet, kar pomeni da uporabniki interneta ne bi smeli uporabljati pesmi, literarnih ali filmskih figur v svojih delih. Če to pravilo kršijo, to pomeni kršenje avtorskih pravic (ne glede na to, da je pod licenco poštene rabe), SOPA celo predlaga, da se za tako kršenje avtorjeva dela brišejo in avtor preživi 5 do 6 let v zaporu. Problem je, da na internetu obstaja veliko del, ki slonijo na že obstoječih delih - videi na Youtubu, zgodbe katerih glavni karakterji so iz filma (recimo, da se ne strinjam s koncem zgodbe Cvetje v jeseni in napišem svojo verzijo, kjer Meta preživi), takega materiala je veliko. Zato so ljudje razumljivo jezni, ker če se SOPA uveljavi, bodo te vrste književna dela, pa tudi videi in likovna dela postala ilegalna, ne glede na to, kako dobra ali inovativna so (narediš reprodukcijo Mone Lise s kredo ali zapišeš dogodivščine Don Kihota v modernem času in si prislužiš postanek v zaporu). Če se SOPA uveljavi, me zmrazi kakšen učinek bi to imelo na znanstveno in raziskovalno sfero, ker hočeš nočeš, ljudje se opiramo na raziskave svojih kolegov ali predhodnikov. Bo res takšen zločin, da če boš uporabil del raziskav svojega kolega - celo z njegovim privoljenjem - da boš potem moral za to plačevati z zaporom? Čeprav je SOPA zdaj omejen samo na Ameriko, lahko zaradi svojih specifičnosti - obramba ameriške intelektualne lastnine - postane svetovni problem, ker posega na jurisdikcijo izvenameriških dežel, kar v primeru uveljavitve SOPA pomeni ostrakizem del ameriških avtorjev samo zato ker posledice ne bi bile vredne tega, ne glede na to, kako dobro, domiselno in revolucionarno je delo samo. To ne velja samo v književnosti - seli se v farmacevtsko in zabavno industrijo in še bi lahko naštevali. Eirenei je o tej temi več povedaj, zato bom besedo prepustila njemu. Želim vam lep konec počitnic, Irena Blazinšek http://redrising23.blogspot.com/2013/08/sopa-idiocy-continues.html http://en.wikipedia.org/wiki/SOPA === Za jezikoslovce: http://www.undlfoundation.org -- Universal Networking Language. http://www.unlweb.net/unlweb/index.php?option=com_content&view=article&id=83:xiii-unl-school&catid=1:latest-news&Itemid=60 -- vabilo na UNL-tečaje. http://www.unlweb.net/unlweb/ -- UNLsplet. From miranhladnik1 na gmail.com Wed Aug 28 16:54:02 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Wed, 28 Aug 2013 16:54:02 +0200 Subject: [SlovLit] = =C8ehi_v_slovenski_literaturi_--_Sol_na_ jeziku Message-ID: From: "Andrej Šurla" To: slovlit na ijs.si, silektornet Date: Tue, 27 Aug 2013 11:07:50 +0200 Subject: Praga (oz. Češka) v slovenski literaturi - prošnja za informacije Spoštovani, ker ste naslovniki tega portala večinoma bolj pridni in pozorni bralci z boljšim spominom, kot sem sam, vas prosim za pomoč, ki bi lahko v prihodnosti - če bo dovolj navdušenih sodelavcev - pomagala oblikovati zanimivo (prevodno) antologijico. Prosim za informacije, v katerih slovenskih literarnih delih se na motivni ali tematski ravni pojavlja češka Praga (ali pa nasploh Češka). Že nekatere literarne večere, ki smo jih v zadnjih letih v češki prestolnici izvedli v organizaciji slovenskega lektorata, smo zavestno oblikovali okoli takšnih elementov (ki so jih za potrebe teh srečanj študentje vedno tudi vestno prevedli). Gostovanje Andreja E. Skubica smo tako navezali predvsem na roman Popkorn, ki se deloma >>dogaja<< v Pragi, iztočnica za večer Petra Svetine je bila njegova pesem Pot v Prago je bela, Mare Cestnik pa je za svoje gostovanje (v okviru skupinskega nastopa literarne skupine revije Otočje0.) izbral silno zabavno zgodbo, ki se dogaja v eni izmed praških gostiln. Zdi se mi, da je lahko (oziroma da bi lahko postalo) takšno selekcioniranje besedil kolikor toliko učinkovit magnet(ek) za pridobivanje literarne publike, kadar ta samih avtorjev, najsi bodo še tako kvalitetni in doma slavni, ne pozna. Izvedeti, kako te vidijo in predstavljajo tujci, je najbrž vedno vznemirljivo. Ker smo Slovenci bili in smo ponovno čedalje bolj (kar sklepam tudi po številu podjetij in podjetnikov, ki v zadnjem času svoje delovanje spet zelo radi širijo tudi na češki prostor) s Češko in njenim glavnim mestom precej povezani, bi se zagotovo našlo veliko gradiva, ki bi omogočilo nastanek zanimive literarne antologije, s tem pa tudi kakšno nič manj zanimivo imagološko raziskavo. Za vsak namig se vnaprej zahvaljujem, Andrej Šurla === Od: Jolka Milič Datum: 28. avgust 2013 16:09 Zadeva: Vprašanje Dragi Miran, tržaškemu dolgoletnemu prijatelju, pesniku in sedemdesetletnemu jubilantu Marku Kravosu je letos spomladi Založništvo tržaškega tiska izdalo dvojezično zbirko Sol na jezik / Sale sulla lingua in v vseh primorskih časopisih, ki so poročali o knjigi ali jo ocenili, so pisali naslov pravilno, kot sem ga navedla zgoraj (Sol na jezik). Večina časopisov v Sloveniji pa - naj navedem le dva primera, ki ju imam pri roki, in sicer v KL Dela z dne 14/5/ 2013, v poročilcu iz tiskarne Peter Kolšek in prav tako v KL Dela 27/8/2013, recenzentka Jelka Kernev Štrajn, naslavljata knjigo Sol na jeziku, ki se po mojem v slovenščini pomensko ne pokrivata, saj gre za dva rahlo različna pomena, kar pa ne velja za italijanščino, ki tako na kratko zmore le en pomen, in sicer oni z odvečnim u-jem, o katerem Kravos ne govori. Kar pa sodi v blišč in bedo prevajanja, ki je tu ne obravnavamo. Zgrabil me je na vsem lepem dvom: morda pa pomenita obe obliki eno in isto, in le moje ... neznanje slovenščine vidi pomene, kjer jih niti ni. Prosim za pomoč iz dvomov.. In lep pozdrav jolka (milič) From miranhladnik1 na gmail.com Fri Aug 30 07:46:30 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 30 Aug 2013 07:46:30 +0200 Subject: [SlovLit] Sol na jeziku -- Wikipedija v razredu Message-ID: Od: Aleksandra Kocmut Datum: 28. avgust 2013 17:19 Zadeva: Re: [SlovLit] Čehi v slovenski literaturi -- Sol na jeziku (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004546.html) Sol na jezik - sol KAM - torej gre (verjetno) za eliptični pomen dati/položiti/nasuti ... sol na jezik. Tako kot rečemo, da je nekaj za nas kot [bi potresli] sol na rano (Verjetno bi se dal izpeljati še kak drug pomen, za kar pa bi morala poznati vsebino. Npr. dajmo sol na jezik, da ne bo neslan. :)) Sol na jeziku - sol KJE - torej eliptično sol je/leži na jeziku. Laično povedano: pasivnost, medtem ko je v prvi pomen aktiven. Čutim še druge razlike, npr. sol na jezik lahko pomeni vse, kar sem naštela v prvem odstavku, medtem ko sol na jeziku izraža malce drugačno vsebino: bodisi jo razumemo dobesedno (kar je seveda v tem primeru nesmiselno) bodisi metaforično (kjer pa šepa zaradi predloga NA, saj običajno rečemo, da V tej zgodbi ni soli; če je neki jezik pust, bi prav tako rekli, da V njem ni soli oz. mu te manjka). Iz kratkega opisa v vprašanju sklepam, da je pravilno Sol na jezik, saj zagotovo ne gre za dejansko sol [ki bi bila] na naši mišici v ustih, temveč je stvar mišljena metaforično. To je moje mnenje. Lp, Aleksandra Kocmut === From: Marta Barle To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 29 Aug 2013 09:26:04 +0200 Subject: Sol na jezik Spoštovani gospe Jolki Milič sem odgovorila osebno. Predlagala mi je, naj odgovor vendarle objavim tudi na Slovlitu. Takole se glasi: "Pomensko se 'sol na jezik' in 'sol na jeziku' v slovenščini seveda razlikujeta, npr. sol (damo) na jezik in sol (je) na jeziku." K temu naj dodam samo še, da gre v prvem primeru za odgovor na vprašanje kam, v drugem pa na kje. Marta Kocjan Barle === http://ouhos.org/2013/08/28/wikipedia-in-the-classroom/ -- John Stuart: Wikipedia in the Classroom. From miranhladnik1 na gmail.com Sat Aug 31 06:41:19 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 31 Aug 2013 06:41:19 +0200 Subject: [SlovLit] Reformacija v Prekmurju -- Re: Sol na jezik(u) Message-ID: From: Pavel Date: 2013/8/30 Subject: [Pavelhaus] 6. 9. 2013: Reformacija v Prekmurju - Die Reformation im Prekmurje Pavlova hiša, petek, 6. 9. 2013, 18.30 h Reformacija v Prekmurju Razstava prikazuje v besedi in sliki začetke reformacije v Prekmurju in Radgoni z okolico, čas protireformacije, ponovno oživitev reformacije po tolerančnem patentu Jožefa II. in njene sadove (šolstvo, književnost, utrjevanje narodne zavesti idr.). Uvodne besede: mag. Franc Kuzmič Do: 21. 9. 2013 Mag. Susanne Weitlaner Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša === Od: Marko Kravos Datum: 31. avgust 2013 02:04 Zadeva: Re: [SlovLit] - Sol na jezik(u) (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004546.html) Naj še avtor doda svojo sol k vprašanju Jolke Milič: res se je Delu dvakrat napačno zapisalo Sol na jeziku, namesto Sol na jezik. In prav gotovo sem želel z drugo, manj pričakovano izbiro doseči, ojačati pomenski učinek. Naslov zbirke Sol na jezik napeljuje na rekla "sol na rep / sol na rano", predvsem pa tako eliptično izpisan nakazuje glagol v namenilniku. Pač željo, da bi jezik obvladal ali vanj prestregel okus ali z njim posredoval vsakdanje potrebno rudnino. V italijanščini tudi obstajata rekli "mettere il sale sulla coda / sale sulla piaga" - dati komu sol na rep / na rano... V obeh jezikih ostaja tako razločen namig na pesnikov nagib k čutnim zaznavam in dražilom - ter pridih ljudskega izražanja. Tudi pesem z istim naslovom (ki uvaja v zbirki razdelek ljubezenskih) ima prvi verz "Tri zrna soli v usta, na jezik..." Sol na jeziku pa pritegne pomensko asociacijo s "sol v glavi". Kar ne bi bilo skladno s konstitucijo zbirke. Rad bi pa še popravil, kar se je zareklo Kolšku v Delu pa še komu kje drugje. Moja dvojezična Sol na jezik ni izbor - je v celoti izvirna: nekatere pesmi so doživele revialno / radijsko objavo, niso pa pobrane iz drugih mojih knjižnih izdaj. Res pa je, da sem nekatere od njih vključil v svoj avtorski antološki izbor V kamen, v vodo, ki je izšel v Ljubljani pri Mladinski knjigi le tri mesece za tržaško Soljo. Hvala tudi Marti Kocjan Barle in Aleksandri Kocmut, ki jima je očitno jezik v slast in veselje. Marko Kravos From miranhladnik1 na gmail.com Tue Sep 3 14:05:00 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 3 Sep 2013 14:05:00 +0200 Subject: [SlovLit] Slowenischkurs -- Dan pismenosti Message-ID: From: Pavel Date: 2013/9/2 Subject: [Pavelhaus] Slowenischkurs im Pavelhaus - Tecaj slovenscine v Pavlovi hisi Kje? V Pavlovi hiši, Laafeld 30, 8490 Bad Radkersburg Kdaj? Od 2. 10. 2013 18.00 - 19.30 Anfänger I (ob sredah) 17.30 - 19.00 Anfänger II (ob četrtkih) 19.00 - 20.30 Fortgeschrittene (ob četrtkih) S kom? Darja Roškar, Lehrerin für Deutsch und Soziologie an der VHS in Gornja Radgona Cena? 35,00 EURO Prijave: Pavelhaus, Laafeld 30, 8490 Bad Radkersburg; pavel na mur.at, fon/fax: 03476-3862 [...] Mag. Susanne Weitlaner === Slowenischkurs -- Dan pismenosti SLOVLIT (slovlit na ijs.si) Od: Konrad Zadravec Datum: 03. september 2013 09:18 Zadeva: FW: Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti [...] Ob mednarodnem dnevu pismenosti vas Bralno društvo Slovenije vljudno vabi, da ga tudi sami aktivno obeležite in se udeležite desetega, jubilejnega, strokovnega posvetovanja z naslovom TUDI MI BEREMO: Različni bralci z različnimi potrebami. Predavanja in delavnice bodo predstavili široko problematiko pismenosti in predpismenosti. Razmišljali bomo o spodbujanju branja otrok in mladostnikov z različnimi govorno-jezikovnimi motnjami, o prilagojenih oz. lažje berljivih gradivih, o slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih bralcih, o nekoliko drugačnih bralnih značkah in še o marsičem. Udeleženci posveta bodo prejeli zbornik Bralnega društva Slovenije z naslovom Tudi mi beremo: Različni bralci z različnimi potrebami, ki je pravkar izšel pri Založbi Zavoda RS za šolstvo. Na spletni strani društva in Zavoda RS za šolstvo pa bo - letošnjemu mednarodnemu dnevu pismenosti primerno! - objavljen še drugi del zbornika: izdan bo kot e-publikacija. Pridružite se nam 9. septembra 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani, Klub CD, Prešernova cesta 10. Več o posvetu najdete na www.bralno-drustvo.si From matjaz.zaplotnik na siol.net Thu Sep 5 09:47:05 2013 From: matjaz.zaplotnik na siol.net (Matjaž Zaplotnik) Date: Thu, 05 Sep 2013 09:47:05 +0200 Subject: [SlovLit] Slavistika v regijah - Nova Gorica 2013 Message-ID: <522836F9.46.38714542@matjaz.zaplotnik.siol.net> Spoštovani slovenisti in slavisti ter drugi zainteresirani, vabimo vas, da se udeležite slovenskega slavističnega kongresa, ki bo letos od 3. do 5. oktobra v Novi Gorici. Osrednja pozornost bo veljala novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki, obravnavane pa bodo še druge teme, tudi didaktične, zato vas vabimo, da premislite o prijavi. Kotizacija ostaja enaka kot lani, dvodnevna znaša 110 evrov za člane in 160 evrov za nečlane SdS, enodnevna pa polovico tega zneska. Program kongresa in prijavnico na kongres lahko najdete na spletni strani: http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo Informacije o članstvu v slavističnem društvu pa najdete tukaj: http://641.gvs.arnes.si Želimo vam uspešen začetek šolskega leta! Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije From zoran.bozic na guest.arnes.si Tue Sep 10 21:30:17 2013 From: zoran.bozic na guest.arnes.si (=?windows-1250?B?Wm9yYW4gQm+eaeg=?=) Date: Tue, 10 Sep 2013 21:30:17 +0200 Subject: [SlovLit] KJE SO MEJE NACIONALIZMA? Message-ID: <40CEA99912C142F5AFCC3285FD52A108@druzinapc> Ko sem pred leti obdeloval sodobna hrvaška srednješolska berila, sem v tistem za ekonomske šole našel tudi pesem nam dobro znanega Ljudevita Gaja Horvatov sloga i sjedinjenje. V pesmi se na Hrvaškem pojavijo Alpski Hrvati, po domače Slovenci, konkretno pa Karantanci in Kranjci, ki se izrekajo za Hrvate z rodovnikom, ki jih je le nesmilečna zgodovina kruto ločila od bratov in sester. V zanosu se priključijo prišlekom iz drugih pokrajin in zaplešejo nekakšen povšter tanc. Gaj je dovolj natančen: V kolu jesu vsi Horvati stare države, Staroj Slavi verni svati s Like, Krbave, Krajnci, Štajer, Gorotanci i Šlavonija Skup Bošnjaci, Istrijanci ter Dalmacija. Gajeve ideje, rahlo dišeče po Veliki Hrvatski, dobivajo potrditev v šireči se in obenem propadajoči Evropski zvezi (zgled je v zvezdah!), ampak izvirni greh take miselnosti je pa že kar naš Valentin iz Spodnje Šiške, ki je že veliko let pred idejo Ziljskega o Zedinjeni Sloveniji neuspešno lansiral vizijo Velike Slovenije, ki pa jo uspešno obuja letošnji izbor besedil za ustni del na maturi (to je tisti seznam, na katerem se zahteva poznavanje Afere Juša Kozaka). Vodnik ne bi bil vodnik, če ne bi zaslutil izjemne zgodovinske priložnosti, da Slovenci v novonastali državi (žal kratkega štiriletnega daha) s pokopano Emono kot prestolnico postanemo mali objadranski imperij. Potem ko ugotovi, da smo Slovenci pravzaprav Iliri in da smo na tem prepišnem območju od nekdaj (venetologi se lahko skrijejo!), da smo se uspešno branili pred očetom in sinom Velikima Makedoncema, Rimljance pa smo s čupami tolkli na morju, vehementno zapiše: Dobrovčan, Kotoran, Primorec, Gorénc, Pokopjan po starim Se zove Slovénc. Kje so meje nacionalizma? __________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 8785 (20130910) __________ To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus. http://www.eset.si From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 12 17:16:38 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 Sep 2013 17:16:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Pleteršnikovi_dnevi Message-ID: Žal je zaradi mojega enotedenskega odklopa od civilizacije tole vabilo prepozno. Ga pa vzemimo kot poročilo. -- miran ---- From: Marko Jesensek To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 8 Sep 2013 18:54:45 +0200 Subject: Pleteršnikovi dnevi Spoštovan slovlitovci, vabim na letošnje Pleteršnikove dneve (znanstveni simpozij Slovaropisna dejavnost na Slovenskem), ki bo 9. 9. 2013 (začetek ob 9.30 uri) v rojstni hiši Maksa Pleteršnika v Pišecah. Program simpozija: 9.30 Otvoritev simpozija in kulturni program pišeških osnovnošolcev ter brežiških gimnazijcev 10.00-10.20 Marko Snoj, Andrej Perdih: SSKJ2 10.20-10.40 Andreja Žele: Slovar členkov kot živa vez med besedilom in slovarjem 10.40-11.00 Mojca Žagar Karer: Terminologišče - kraj, kjer terminolog išče 11.00-11.20 Helena Dobrovoljc: Normativno slovaropisje v luči uporabnikovih potreb 11.40-12.00 Kozma Ahačič: Na poti k zgodovinskemu slovarju: o delu Sekcije za zgodovino slovenskega jezika 12.00-12.20 Majda Merše: Kritika v slovenskem slovaropisju 12.20-12.40 France Novak: Vprašanje dokazovanja pomenov v slovarju 12.40-13.00 Vesna Mikolič: Splošna leksika in večpodročni termini v turističnem govoru 14.30-14.50 Anja Benko: Prikaz dosežkov slovenske narečne leksikografije na spletu 14.50-15.10 Zinka Zorko: Živalski frazemi v mežiškem narečju 15.10-15.30 Natalija Ulčnik: Razvoj paremiološke terminologije 15.50-16.10 Mihaela Koletnik: Slovenskogoriška leksika za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju 16.10-16.30 Maruška Agrež: Členki prekmurskega knjižnega jezika v Pleteršnikovem slovarju 16.30-16.50: Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak Jontes: Potrčevo besedje v Pleteršnikovem slovarju 16.50-17.10: Simona Štaubar: Problemi prevajanja svetniških imen 17.20-17.40: Ines Voršič: Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB) 17.40-18.00: Gjoko Nikolovski: Prvi slovar makedonskega knjižnega jezika 18.00-18.10: Marko Jesenšek: Pleteršnikova dediščina From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 12 18:54:42 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 Sep 2013 18:54:42 +0200 Subject: [SlovLit] = Retorika_za_univerzitetne_učitelje_--_ Pola_Gangčen_--_Novo_na_FF Message-ID: Od: Tajnik, Glavni Datum: 11. september 2013 13:35 Zadeva: Vabilo - Retorika Vse visokošolske učitelje in sodelavce Univerze v Ljubljani vabimo na brezplačno delavnico Retorika za visokošolske učitelje, ki je namenjena izboljšanju komuniciranja s študenti in kakovostnejšemu javnemu nastopanju. Delavnica bo temeljila na aktivnem sodelovanju, tako da boste lahko pridobljeno znanje preizkusili v praksi. Več informacij o delavnici in prijavnico najdete na sledeči povezavi: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=8780 Število udeležencev na delavnici je omejeno na 15, prijavite pa se lahko do 20. septembra 2013. IZVAJALEC: doc. dr. Hotimir Tivadar, slovenist in fonetik TERMIN IN KRAJ DELAVNICE: 27. in 28. september 2013 (v dopoldanskih urah) na Filozofski fakulteti v Ljubljani VSEBINA: priprava na kakovostno komunikacijo s študenti, kar pa brez teoretične predstavitve vloge slovenščine v sodobnem svetu ne bo mogoče; predstavitev različnih oblik govora in seznanitev z osnovnimi pravili kakovostnega javnega nastopa (iskrenost, spoštljivost do poslušalcev), govora (govorna tehnika) in slovenske knjižne izreke (pravorečje). Poleg tega se bomo ozrli tudi na pravopisno-jezikovna vprašanja, ki bodo udeležencem delale težave oz. jih bo zanimalo. Predavanja z vajami ter komunikacija bosta predvsem interaktivna, torej je AKTIVNO SODELOVANJE, tj. govorjenje, udeležencev OBVEZNO, saj je delavnica izrazito praktično naravnana. CILJI: - izboljšanje (knjižnega iz)govora udeležencev, saj je kakovosten govor nujen za boljše poučevanje - zavedanje različnih govornih položajev - zavedanje lastnega govora in morebitnih motečih lastnosti le-tega - kakovostnejše izražanje in komunikacija tako v pisnem kot govorjenem jezikovnem kodu Izvedba delavnice je financirana iz projekta Kakovost - Univerza v Ljubljani (KUL); operacije št. OP RCV-VS-12-36 v okviru Javnega razpisa za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih v RS v letih 2012-2015. Prijavite se lahko do 20. septembra 2013 preko spodnje povezave: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=8780 Na posamezno izobraževanje bo sprejetih prvih 15 prijavljenih oseb. Po prijavi boste po e-pošti prejeli obvestilo o uspešnosti prijave in ostalih praktičnih informacijah o izvedbi. Ker je število mest omejeno, je potrebno v primeru neudeležbe obvezno poskrbeti za nadomeščanje. Za morebitna ostala vprašanja smo vam na voljo preko elektronskega naslova luka.hrovat na ff.uni-lj.si === Od: Franci Savenc Datum: 04. september 2013 18:46 Zadeva: Re: FW: Kaj je prav? [...] Doslej smo se ravnali po "našem" pravilu (oblikovanem pred 2. sv. vojno in večkrat (po)objavljeno: naj bo naša transliteracija nelatiničnih pisav) in mislim (dokončno?!) uveljavili vrsto imen himalajskih gora. Zadnji čas pa moramo vse pogosteje navajati "angleška imena", saj nimamo dostopa ("predstavitve") originalnih. In ne velja to le za (nas najpomembnejša) imena gora, temveč tudi za imena ljudi (slovanskega/ruskega porekla), kar je - morda!? - še bolj "problematično" - ob tem, da tudi javni (tiskani ...) mediji občasno uporabijo "našo transliteracijo"!? [...] PS: Je bila pri nas resolucija OZN o izogibanju tvorjenju novih eksonimov kdaj/kje obljavljena? In - odmevi na to? Za nas bi bile povezave na te (spletne, pa tudi tiskane) objave zelo pomembne! PS1: Tema bi bila (verjetno) lahko zanimiva tudi za kakšno seminarsko/diplomsko ... nalogo!? Smo jo pripravljeni podpreti! Vse dobro ... vsem! Franci Savenc Urednik gore-ljudje.net - 041 740 779 --- Dne 04. september 2013 17:46 je Drago Kladnik napisal/-a: > > Pozdravljeni vsi > > se opravičujem posegu, a me je vpletel službeni sotrpin Miha Pavšek. Sledeč Wikipediji in številu zapisov je pravilni zapis Phola Gangchen. Obe drugi različici zapisa sta skrajno redki in očitno posledica napačnega prepisovanja (kdo in zakaj je to zakrivil, ne bi vedel). Ime te gore bi sicer mirno lahko transkribirali v Pola Gangčen, vendar se moramo skladno z resolucijami OZN izogibati tvorjenju novih eksonimov in ker to ime pri nas ni pretirano uveljavljeno, se velja držati angleške transliteracije, ki jo posnemata tudi poljska in ruska (obe slovanski!) wikipedija. > > Prijazen pozdrav, > > Drago Kladnik > Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU === Simona Štavbar, Svetniška imena in njihovo prevajanje (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, ZORA, 2013); cena: 17,00 eur. Melanija Fabčič, Sabine Fiedler, Joanna Szerszunowicz (ur.), Phraseologie im interlingualen und interkulturellen Kontakt / Phraseology in Interlingual and Intercultural Contact (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, ZORA, 2013); cena 30 eur. From simon.krek na guest.arnes.si Thu Sep 12 19:10:16 2013 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 12 Sep 2013 19:10:16 +0200 Subject: [SlovLit] = Zaključna_konferenca_projekta_=22Spora zumevanje_v_slovenskem_jeziku=22 Message-ID: <009201ceafda$f39a9a90$dacfcfb0$@guest.arnes.si> Vabim vas na zaključno konferenco projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku", ki bo v petek, 4. oktobra 2013 od 9:00 do 17:00, v dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana. Na zaključni konferenci bodo sodelujoči predstavili rezultate projekta - razpored predstavitev si lahko ogledate spodaj. Po koncu predstavitev vas vabimo tudi na okroglo mizo oz. skupno razpravo o prihodnosti "sporazumevanja v slovenskem jeziku". 9:00-9:10 - Matija Vilfan, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Uvodne besede 9:10-9:20 - Miro Romih, Amebis, d.o.o., Kamnik: Organizacija in finance 9:20-10:30 - Simon Krek, Amebis, d.o.o., Kamnik / Institut "Jožef Stefan": Vsebina projekta in rezultati 10:30-11:00 - Odmor za kavo 11:00-11:20 - Ana Zwitter Vitez, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko: Govorni korpus Gos 11:20-11:40 - Nataša Logar Berginc, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani: Pisna korpusa Gigafida in Kres 11:40-12:00 - Iztok Kosem, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko: Korpus šolskih pisnih izdelkov Šolar 12:00-12:30 - Simon Krek, Amebis, d.o.o., Kamnik / Institut "Jožef Stefan": Jezikovne tehnologije 12:30-13:30 - Odmor za kosilo 13:30-14:10 - Polona Gantar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU: Leksikalna baza za slovenščino 14:10-14:50 - Iztok Kosem, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko: Pedagoški slovnični portal 14:50-15:30 - Simon Krek, Amebis, d.o.o., Kamnik / Institut "Jožef Stefan": Slogovni priročnik in leksikon Sloleks 15:30-16:00 - Odmor za kavo 16:00-17:00 - okrogla miza: Sporazumevanje po "Sporazumevanju" Program je na voljo tudi na spletni strani: http://www.slovenscina.eu/objave/dogodki/zakljucna-konferenca. Lep pozdrav, Simon Krek From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 12 23:26:29 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 12 Sep 2013 23:26:29 +0200 Subject: [SlovLit] Razpisi -- Dopisni MA-programi iz literature -- C. P. Snow in Noah Message-ID: Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 06. september 2013 12:40 Zadeva: Razpis Dragi Miran,sporočam, da je na spletni strani ARRS izšel Javni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstavenih monografij v letu 2013: http://www.arrs.gov.si/sl/infra/tisk/razpisi/13/razp-monogr-13.asp LP Milena M. B. --- Od: Olga Tratar Datum: 10. september 2013 21:31 Zadeva: Razpis za sofinanciranje periodičnih znanstvenih publikacij [...] na spletni strani ARRS-ja [je] objavljen razpis za sofinanciranje periodičnih znanstvenih publikacij (http://www.arrs.gov.si/sl/infra/tisk/razpisi/13/razp-zpp-13-14.asp)? Rok za prijavo je precej kratek. Lep pozdrav, Olga === http://www.mastersdegreeonline.org/literature/ -- seznam ameriških univerz, ki ponujajo dopisne MA-programe iz literature. === From: "Maja Žorga Dulmin" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 12 Sep 2013 22:30:35 +0200 Subject: humanistika : znanost; Noah Pozdravljeni, Slovlitjani, tole utegne koga zanimati (o humanistiki, znanosti in presečnem tretjem): http://www.huffingtonpost.com/dan-dennett/post_5592_b_3901577.html Pa še ena hecna sklanjatvena. Znanka je svojemu otroku dala ime Noah. Ja, vem. :) V imenovalniku ga izgovarja "noa", v ostalih sklonih se ji v govoru pritakne zraven tisti h, npr. "noaha". Meni to zveni hecno, v rodilniku bi raje rekla "noe". Zapis je potem sicer cel špas: Noahe ali kar Noe? Ali celo zapis Noaha, izgovor pa noe? Vidim, da so se na šussu zabavali z Utah, Juta, Utaha, Jute in Han(n)o/Hannaho Arendt. Kako bi pa vi pisali in izgovarjali ime Noah? Lep večer, Maja From jordan.petra na gmail.com Fri Sep 13 20:00:10 2013 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Fri, 13 Sep 2013 20:00:10 +0200 Subject: [SlovLit] = članstvo_v_Slavističnem_društvu_Sl ovenije Message-ID: Spoštovani člani Slavističnega društva Slovenije! V teh dneh ste v domače nabiralnike prejeli društveno Kroniko skupaj s položnico za letošnjo članarino. V društvu smo se odločili osvežiti seznam članstva glede na zbrane članarine zadnjih let: ogledate si ga lahko na spletni strani: http://641.gvs.arnes.si/drustvo.html. Vsem, ki smo jih morebiti po pomoti izpustili s seznama, se opravičujemo in jih naprošamo, naj nam svoje podatke ponovno sporočijo preko elektronske prijavnice: http://sloslavko.wufoo.com/forms/prijavnica1/. Enako velja za morebitne spremembe naslova. Članarino lahko poravnate s plačilnim nalogom ali preko spletnega bančništva na račun društva: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana 02083-0018125980 Člani študentske sekcije bodo položnice prejeli posebej v prihodnjih dneh. K včlanitvi v slavistično društvo toplo vabimo tudi vse druge slovlitovce! Več o našem delovanju lahko preberete na spletnih straneh: http://641.gvs.arnes.si/sds.html. Lep pozdrav, prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Petra Jordan, tajnica jordan.petra na gmail.com From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 13 20:51:48 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Sep 2013 20:51:48 +0200 Subject: [SlovLit] Noah Message-ID: Od: Maruska Agrez Datum: 13. september 2013 00:15 Zadeva: Re: [SlovLit] Razpisi -- Dopisni MA-programi iz literature -- C. P. Snow in Noah (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004555.html) Kp: SLOVLIT To ime bi izgovarjala, kot ga Angleži - žal nima fonemov na tipkovnici, da bi prikazala. A vsekakor v slovensko jezikovno okolje NE SODI. Pred kratkim sem zasledila v novicah, ki jih rolajo na ljubljanskih trolah, da so nekim staršem v (če me spomin ne vara ameriški) porodnišnici PREPOVEDALI, da bi sinu dali ime Messiah. Glede na to, kakšna in kako zapisana imena so zadnje čase v modi pri Slovencih, vsaj sama ne bi imela nič proti, če bi tudi pri nas obstajali določeni zakoni, kako se lahko poimenuje človeka v Sloveniji: 1.) Ime naj bo zapisano z grafemi, rabljenimi v slovenščini. 2) Določena danes zelo moderna imena so veliko primernejša za hišne ljubljenčke kot za ljudi. Nočni pozdrav vsem, Maruška --- Od: Dušanka Zabukovec Datum: 13. september 2013 01:04 Zadeva: Snow in Noah Ja, današnji starši imajo res domišljijo. Ali pa tudi ne, če jemljejo imena iz tujih logov. Največkrat pozabljajo, kako bo to zvenelo v kombinaciji s priimkom. Rekla bi, da se je znanka gotovo že odločila, iz katerega jezika je vzela ime Noah: če iz angleščine, je drugi sklon Noaha, če iz francoščine, pa No?ja. So še hujši primeri: v vrtcu smo imeli Majkla (v slogu Elvisov in podobnih), tudi zapis je bil tak, priimek pa bosanski. Sicer pa sami Žaki, Maki in Paki. Lepe želje - Dušanka --- From: Irena Rain To: "slovlit na ijs.si" Date: Fri, 13 Sep 2013 13:08:13 +0000 Subject: humanistika : znanost; Noah [...] slovenska različica imena Noah [je] Noe (svetopisemsko ime), in če je že res tako daleč, se lahko uporabi Noe namesto Noah. Ker pa mislim, da to ponosni mamici ne bi prišlo v poštev, predlagam skanjanje po različici Utah (ena od zveznih držav ljube Amerike). Sicer to gre malo v navzkriž z govorjeno besedo, ker je Maja omenila, da se Noah izgovarja [Noa], torej črka oziroma glas [h] odpade (je nem?). Ker pa jso z sklanjanjem take brez-h-različice sami križi in težave, ker se ne morejo zediniti glede posameznih sklanjatev, postavimo, da naj se Noah izgovarja kot Utah - torej se glas [h] sliši, in dajmo na to skladati: 1. Noah [Noa(h)] 2. Noaha [Noaha] 3. Noahu [Noahu] 4. Noah [Noah] 5. o Noahu [o Noahu] 6. z Noahom [z Noahom] Za bazo sem vzela prvo moško sklanjatev - izgovor ostane v imenovalniku [Noa] (lahko tudi [Noah]), toda v ostalih sklanjatvah pride zaradi 'stalnosti' besede (ker smo vzeli za vzor Utah,) noter zvok [h]. Prvo moško sklanjatev sem vzela zato, ker je ime v prvi vrsti moškega spola. Res pa je, da se vsa zadeva oteži, ker otrokova mati izgovarja ime kot [Noa], kar bi, če bi vzeli tako na 'ušesa', pomenilo, da gre za osebo ženskega spola. Na, pa smo spet tam. (- -') Sicer pa ne dvomim, da se bi že našel na slovenskih policah kakšen roman s tem imenom (v slovenskem prevodu), in potem bi bilo zanimivo videti, kako so naši prevajalci obrnili to zadevo. Dajmo, vrzimo ta sklanjatveni klobčič še njim. Bo zanimivo videti, kako ga bodo razpletli. Lep dan, Irena Blazinšek From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 13 22:44:45 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Sep 2013 22:44:45 +0200 Subject: [SlovLit] Noah_še_--_Slovenistično-slavisti čni_doktorandi_--_Mehrsprachigkeit Message-ID: Od: Aleksandra Kocmut Datum: 13. september 2013 21:21 Zadeva: Re: [SlovLit] Noah Res bi si želela, da bi stroka v prihodnosti (po možnosti bližnji) določila pravila glede teh nemih -h in pregibanja. (Obenem naj tu vprašam, ali smo prepričani, da jih večinoma še izgovarjamo? Morda, verjetno pa bo v prihodnjih generacijah - oz. je že - drugače, saj jim je angleščina bliže. Ne spomnim se, da bi kdaj koga slišala izgovoriti [utah] - najbrž premalo poslušam poročila - niti [juta], kot izgovarjam sama. Slišim pa že mlade, da ne govorijo več OpraH, ampak Opra; Norah Jones - na koncertu Nore Jones ipd.) Sama se, kot sem zapisala tudi v enem od "Pomislekov" v svojem Pravipisu, nagibam k opuščanju nemega -h (razen morda v imenovalniku). Noah je v tem primeru sicer hud kavelj; ob predpostavki, da nemega -h ne upoštevamo, bi ga sklanjali po 2. m. sklanjatvi, torej Noah, Noa, Nou ... in Noa, Noe, Noi ... To je sicer videti obupno, ampak nič bolj kot npr. z Georgeem. Če -h ohranjamo, dobimo nič manjše, morda pa še hujše nesmisle. Npr. kraj Savannah: rodil sem se v Savannahu? In njegovi prebivalci so Savannahčani? No, tu pa stvar meji že na oksimoron. :) Lp, Aleksandra Kocmut --- From: Marta Barle To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 13 Sep 2013 21:52:19 +0200 Ne glede na to, kakšen je naš odnos do najnovejših imen, ki jih dandanes dajejo starši svojim otrokom, ostaja dejstvo, da pravopis tega vprašanja, ki se postavlja tudi prevajalcem tujih del, ne samo staršem, učiteljem, znancem in širši javnosti, še ni rešil. Naj gre za angl. ime ime Sarah in Oprah (ž) ali Noah (m), imamo takoj težave. Ko govorimo, imamo najraje Sare, Sari, Saro ... Opre, Opri, Opro ... (kot Ane, Ani, Ano ...) in Noe, Noi, Noo ... (kot Mihe, Mihi, Miho ...), ko pa pišemo, ne vemo, kaj bi z nemim -h, saj npr. angl. Sarah ni pisno enako kot dobro znana Sara in prav nič radi ne vidimo, da se kaka črka kar izgubi. Francoski Noah [noá] ni problematičen in zanj že obstaja pravopisno pravilo o končnem nemem soglasniku in podaljšavi v izgovoru z j: Noah [noá] Noaha [noája] tako kot Maneta [mané] Maneta [man?ja]. Odločiti se bomo morali, kako ravnati z nemim -h, pred katerim je nenaglašeni -a-, naj gre za ženska ali moška imena. Ali ga ohraniti in pisati Sarah, Sareh, Sarih ... in Noah, Noeh, Noih ... (2. m. sklanjatev) ali Noah, Noah, Nouh ... (1. m. sklanjatev) ali ga v nasprotju z izvirnim izgovorom izgovarjati podomačeno (kot v primeru Utah [útah]) in pregibati Sarah, Sarah, Sarah ... (kot npr. Ines, Ines, Ines ..., Ingrid, Ingrid, Ingrid ...) in Noah, Noaha, Noahu ... (kot npr. Utah, Utaha, Utahu ... in Alah, Alaha, Alahu ...)? Razlikovanje imenovalnika od drugih sklonov (tip Sarah, Sare, Sari ... in Noah, Noe/Noa, Noi/Nou) se zdi slabša rešitev, saj si zaradi prekrivnosti z drugim enakoglasnim imenom pogosto želimo čim boljši stik z imenovalnikom. Razmislite, kaj vam je bližje. Samo ne recite, da Mihata, ker bomo imeli potem še Noata ali bog ne daj Noahta. Pravopisna rešitev naj bi razburila čim manj Slovencev. Težka naloga! Marta Kocjan Barle === Od: Maruska Agrez Datum: 13. september 2013 22:01 Zadeva: Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije organizira Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično- slavističnih smeri. Srečanje bo v petek, 6. decembra 2013. Zainteresirani podiplomski študenti se lahko do 20. oktobra 2013 prijavijo tako, da izpolnijo prijavnico na spletni strani http://641.gvs.arnes.si/studenti.html. Vodstvo društva bo nato v sodelovanju z ostalimi strokovnjaki izbralo 12 referatov, predvidoma po 3 z vsake slovenske univerze - po enega s področja jezikoslovja, književnosti in prakse (didaktike, lektoriranja, prevajanja). Za člane Slavističnega društva Slovenije (http://641.gvs.arnes.si/drustvo.html) bo sodelovanje brezplačno, nečlani pa bodo plačali prijavnino 40 evrov. Vnaprej se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam, Maruška Agrež, vodja Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije http://641.gvs.arnes.si/studenti.html === V ponedeljek, 16. 9. 2013 ob 19.00 bodo v Knjigarni Haček v Celovcu (Paulitschgasse 5-7) predstavili zbornik Mehrsprachigkeit grenzüberschreitend, ki ga je Georg Gombos s celovške univerze izdal v založbi Drava in v katerem se znanstveniki in gospodarstveniki iz Avstrije, Italije, Anglije in Slovenije ukvarjajo z mirovnopedagoškimi, jezikovnopolitičnimi in gospodarskimi vidiki čezmejne večjezičnosti. Avtorice in avtorji: E. Allgäuer-Hackl, H. Androsch, M. Byram, R. Crazzolara, I. Girotto, G. Gombos, U. Jessner, M. Kircher, G. Khan-Svik, D. Larcher, A. Lipavic Oštir, M. Macedonia, K. Oberhofer, R. Osterode, A. Pasquariello, K. Pižorn, H. Senger, F. Stefan, M. Vrbinc in W. Wintersteiner. -- Janez Stergar From miranhladnik1 na gmail.com Fri Sep 13 23:45:20 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Fri, 13 Sep 2013 23:45:20 +0200 Subject: [SlovLit] = Fwd=3A_Noah_tretjič_ali_četrtič _--_Vidmarjev_esej_o_Prešernu Message-ID: Od: Peter Weiss Datum: 13. september 2013 22:40 Zadeva: Re: [SlovLit] Noah -- z lepimi pozdravi za Mirana in Miro Imena na -ah, kjer -h ostaja nem, so v slovenščini malce problematična, imajo pa jih tuje osebnosti, o katerih v slovenščini pišemo in govorimo (od Hanne Arendt do Sare Ferguson, ki sta v imenovalniku Hannah Arendt in Sarah Ferguson). Sam sem v spisu, objavljenem na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/odzivi-na-dogajanje-v-javnosti/peter-weiss-hannah-z-nami-brez-tezav-in-mi-z-isto-hanno-prav-tako), pred časom predlagal zapis s h-jem le v imenovalniku ednine, v vseh drugih sklonih pa brez njega in sklanjano po prvi ženski sklanjatvi. Sicer namreč pride do prehude razlike med zapisano in izgovorjeno obliko ženskega imena. Torej: imenovalnik Sarah, rodilnik Sare, dajalnik Sari itd. Moška imena, kot je angleško Noah, lahko obravnavamo enako: imenovalnik Noah, rodilnik Noe ali Noa, dajalnik Noi ali Nou (kot je lahko v rodilniku Luke ali Luka in v dajalniku Luki ali Luku) itd. (Francosko moško ime je res Noah [noá], rodilnik Noaha [noája] itd., pridevnik Noahov [noájev-].) Pridevniki so Sarin in Noov (in s črno pravopisno piko Noin) ipd., in sicer tako od imena Sarah kot od imena Sara. Morda se zdi komu strašljivo, ker se na ta način ime v stranskih sklonih pisno pokveči. Ampak zakaj bi bil tisti -h tako svet, da bi se moral pisati v vseh sklonih in v pridevniku, s čimer otežuje izgovorjeno obliko in sploh glasno branje takih ime? Hkrati pa pri Sašu Kranjcu zlepa ne zaženemo panike, ker iz tega zapisa nič ne izvemo o oblikah imena in priimka v imenovalniku ednine: Saš, Sašo ali Saša in Kranjec, Kranjc ali Kranjac? Slovenski starši, katerih otročkom je ime Sarah, Hannah, Noah ipd. in pri teh imenih zahtevajo izgovarjanje končnega -h, s tem čudaštvom ženska imena uvrstijo v tretjo žensko sklanjatev (z rodilnikom Sarah ([sárah] ali [s? rah]?) in Hannah (rodilnik [hánah] ali [h? nah]? ), moška pa v prvo (rodilnik Noaha [nóaha]). Iz teh po črki prebranih angleških imen so svojilni pridevniki Sarahin, Hannahin in Noahov. Pa to sploh še ni vse: dodatno se zaplete, ko pri svojem otroku z imenom Sarah [sárah] zahtevajo rodilniško obliko Sarahe. Američani, Francozi in Nemci v našem jeziku česa podobnega ne pričakujejo, slovenske starše pa moramo -- zdaj se pridružujem dušebrižništvu -- v teh primerih preprosto ignorirati: če jih tako razganja od eksotike, naj si jo nalimajo na vrata stranišča in v svojih domislekih uživajo, ko so sami s seboj, nikakor pa naj z njo ne obremenjujejo svojih nemočnih otrok in vseh drugih, ki njihovih jezikovnih domislic nismo dolžni dohitevati. --- Od: peter na jurgec.net Datum: 13. september 2013 22:56 Zadeva: Slovlit: Noah Dragi slovlitovljani, Maja Žorga v svojem sporočilu sprašuje, kako je sklanjanjem samostalnikov kot Noah in Utah. Opaža, da sta v imenovaniku mogoča tako izgovor s končnim mehkonemnim pripornikom (njena intuicija) kot tudi brez njega (znankina intuicija). V ostalih sklonih se zdi oblika z mehkonemnim pripornikom boljša. Enako verjetno velja tudi za vse druge izpeljanke, na primer: Noahov (in ne *Noain), Noahec, noahovski itd. Vprašanje, zakaj imamo rojeni govorci slovenščine take sodbe, je mogoče osvetliti z dveh vidikov. Prvi je, kaj se zgodi z običajnimi, jedrnimi -- z drugimi besedami: neprevzitimi --besedami. Za začetek: slovenski koreni se vedno končajo na soglasnik. Tipični primeri so: pot, nos, komar, besed-a, perut itd. Ponekod končni korenski soglasnik izpade, kadar je na koncu besede (torej ne sledi glasovna končnica). Ti primeri lahko osmislijo, kako deluje slovenska fonologija. Primer: samostalnika, katerih imenovanik množine sta teleta in bremena, imata prav v vseh oblikah (tudi v izpeljankah: teletina, bremenitev) koronalna soglasnika t oz. n, samo v imenovalniku ednine pa ne (tele, breme). To se zdi povezano z dejstvom, da imenovalnik ednine nima nobene glasovne končnice in je končni soglasnik korena tudi končni soglasnik besede. Koronalni soglasniki pa so posebej nezaznamovani in v jezikih sveta velikokrat izpadajo v položajih, kjer jih je težko slišati. Konec besede je tak položaj, ker soglasniku ne sledi noben glas, ki bi ga lahko naredil bolj slišnega. Podobne izpade najdemo tudi drugod v slovenščini, recimo v prevzetih besedah, kakršna sta tatu in nivo, ki imata v čisto vseh oblikah na koncu korena še j, samo v imenovalniku ednine ne. Kar ti primeri kažejo, je, da je imenovalnik ednine t. i. prve moške (in srednje) sklanjatve poseben. (To pa ne velja za vse slovenske besede, samo za mnoge, ki se končajo na katerega od koronalnih soglasnikov: t d s z n j.) S tega stališča je tudi variantni izgovor brez končnega mehkonebnika v Noah in Utah smiseln in ni čisto nič nepričakovanega, da se mehkonebnik kar naenkrat "pojavi" v vseh ostalih oblikah. V resnici gre torej za izpad mehkonebnika v sklonski obliki brez končnice, torej ko imamo samo goli koren. Drugi vidik v zvezi z izpadom mehkonebnikov je, kaj se zgodi z drugimi prevzetimi besedami. Prevzete besede v slovenščini se v nekaterih primerih lahko izgovarjajo bližje tuji izgovarjavi. Nekateri slovenski govorci lahko priimek nekdanjega predsednika variantno (ne pa nujno!) izgovorijo s samoglasnikom, ki se sicer ne pojavlja v nobeni slovenski besedi: gre za sprednji visoki zaokroženi samoglasnik, ki ga v mednarodni fonetični abecedi zapišemo kot [y]. Ta samoglasnik pa je za mnoge slovenske govorce mogoč samo v imenovaniku ednine (T[y]rk), ne pa tudi v drugih oblikah, kjer je ustrezni samoglasnik običajno [i] (trije T[i]rki). Spet torej vidimo, da je izjemen imenovanik ednine, ki nima glasovne končnice. Spet drugi slovenski govorci lahko nekatere angleške besede izgovarjajo z [w] pred samoglasnikom. Recimo [w]ashingon, [w]ilson, [w]alter itd. Mnogi izmed teh govorcev znova to dopuščajo samo v imenovaniku ednine, ne pa v drugih oblikah: izgovori *[w]ashingtonski, *[w]isonova, *[w]alterček so vsi nemogoči, če ne vsaj zelo čudni. Ti primeri kažejo na to, da je imenovalnik ednine (moškega spola) poseben, saj velikokrat omogoča več glasov kot vse ostale oblike skupaj. In to ne glede na položaj izjemnega glasu, ki ni nujno na koncu korena, kot smo videli pri Noah, Utah. To pa je povezano s tem, da imenovalnik ednine moškega spola ponavadi nima glasovnih končnic in morda lahko rečemo, da je imenovalnik ednine kar goli morfem. Prevzete besede, ki še niso morfološko vključene v ciljni jezik, se lahko izgovarjajo bolj blizu jeziku dajalcu. V skladu s tem je oblika Noah izgovorjena brez končnega mehkonebnika čisto regularna, oz. če hočete, sistemska. Gre za to, da je izgovor v angleščini kot jeziku dajalcu brez končnega mehkonebnika, česar pa slovenščina ne tolerira dobro (razen morebiti za koronalne soglasnike, gl. zgoraj). Tovrstne pojave prevzetih besed je mogoče najti v številnih drugih jezikih in slovenščina ni nič posebnega. V nizozemščini, recimo, lahko rojeni govorci izgovorijo angleški r v besedah kot Oprah. Ko pa naredijo manjšalnico, morajo r izgovoriti po nizozemsko: Oprahtje. Podoben pojav je najti nesorodnem jeziku tagalog, ki se govori na Filipinih. Tagalog ne dovoljuje [f] v jedrnih besedah, vendar pa je ta glas najti v nekaterih prevzetih besedah, kakršna sta filipino 'Filipinec, filipinski' in fiesta 'pojedina, zabava'. Kakor hitro pa tem korenom dodamo kakšni koli drugi morfem, se [f] spremeni v [p]: magpilipino, 'filipinščina', pilipinong 'ta Filipinec', pampista 's pojedino', pistahan 'festival' (Jurgec 2012). Če zaključim, Noah je povezan z neko širšo lastnostjo prevzetih besed glede na njihovo morfološko kompleksnost. Govorci lahko prevzete besede izgovorijo bližje jeziku dajalcu, če besede še niso morfološko vključene v njihov jezik (kaj šteje kot morfološko vključeno, se razlikuje od jezika do jezika). To ne velja samo za slovenščino, temveč tudi za številne druge jezike. Zaenkrat je znanih 19 takih jezikov, med drugim še španščina, katalonščina, francoščina, kanadska angleščina, poljščina, hrvaščina/srbščina in madžarščina. Prav zaradi vsega povedanega me (nekateri) dosedanji odgovori na vprašanje Maje Žorga nekoliko presenečajo. Ne morem razumeti nekakšnega groznega odpora do prevzetih besed. Prevzete besede niso nič slabega. Pojavljajo se čisto v vseh znanih jezikih. Celo znakovni jeziki imajo prevzete znake oz. kretnje iz drugih znakovnih jezikov. To kaže, da so prevzete besede nujen del vsakega jezika. Hkrati pa velja, da ko govorec nekega jezik prevzame besedo iz drugega jezika, to besedo v resnici ukrade in predela v skladu s svojim jezikom. Ta predelava je lahko zelo obsežna. Beseda full, denimo, je v angleščini čisto nekaj drugega kot slovenska prevzeta beseda ful. Ne govorim samo o izgovoru, pregibanju in pomenu, ampak tudi o tem, da je v angleščini to pridevnik, v slovenščini pa prislov. Angleži lahko rečejo full house, Slovenci pa ne moremo reči *ful hiša (samo na primer ful dobra hiša). Kot jezikoslovca me zanima, zakaj jezik deluje, kot deluje, čisto nič pa mi ni mar, kako bi ljudje morali govoriti (in še manj zapisovati). V tem smislu smo jezikoslovci podobni drugim znanstvenikom: nobenemu astronomu ne bi na kraj pameti prišlo, da bi ukazoval planetom, kako naj se gibljejo; noben kemik ne razmišlja, da bi silil spojine, da bi se vedle po njegovih željah. Meni je že samo dejstvo, da imamo slovenski govorci tovrstne intuicije o prevzetih besedah, izjemno zanimivo, posebej glede na to, da nas tega ni nihče naučil (ta pojav ni opisan v nobeni slovnici). Še bolj mi je zanimiva razlaga, zakaj tovrstne intuicije imamo in zakaj imajo zelo podobne intuicije tudi govorci številnih drugih jezikov. Ob vsem tem se mi zdijo sodbe o tem, ali so poimenovanja otrok s prevzetimi imeni moralno sporna, izjemno dolgočasne. Peter Jurgec http://www.jurgec.net === Od: Ziva Vidmar Datum: 13. september 2013 11:17 Zadeva: Josip Vidmar Spoštovani doktor Miran Hladnik! V priponki vam pošiljam esej Josipa Vidmarja o Prešernu. Je poskeniran in popravljen, dajem vam pa ga v elektronsko uporabo za študente in strokovno rabo. Tiskanje eseja pa ne dovolim. Če vam pride prav še kakšno drugo očetovo besedilo, mi sporočite. Lep pozdrav Živa Vidmar, l. r. --- Na Wikivir besedila žal ne moremo postaviti, ker so tam objavljeni le teksti brez omejitev uporabe, se pa zdi primerno mesto Wikiverza (https://sl.wikiversity.org/wiki/Dr._France_Pre%C5%A1eren). Prostovoljce prosim z popravke napak, ki jih je zagrešil OCR, in za wikizacijo prispevka. -- miran hladnik From miranhladnik1 na gmail.com Sat Sep 14 10:25:12 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 14 Sep 2013 10:25:12 +0200 Subject: [SlovLit] Repozitorij slovenskih znanstvenih tekstov v prostem dostopu -- Koristni naslovi Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka Od: Lovenjak, Milan From: Kotar, Mojca Sent: Friday, September 13, 2013 9:27 AM Subject: Predstavitev pilotne vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Sodelavci projekta ODUN vas vljudno vabijo na predstavitev pilotne vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija in objav raziskovalcev, ki bo v četrtek, 19. septembra 2013 ob 13.00 uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (prvo nadstropje desno). V okviru projekta so bili vzpostavljeni repozitoriji univerz in nacionalni portal za odprti dostop do celotnih vsebin. Repozitoriji bodo omogočili zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Nacionalni portal bo omogočal detekcijo podobnih vsebin in iskanje po vseh repozitorijih hkrati. Zbrane vsebine in funkcionalnosti bodo dostopne preko svetovnega spleta in mobilnih aplikacij. Z zgrajeno infrastrukturo bo raziskovalcem univerz omogočeno izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz sofinanciranih raziskav v programu Obzorje 2020. Prijava udeležbe ni potrebna. Za dodatne informacije se prosimo obrnite na izr. prof. dr. Milana Ojsterška (ojstersek na uni-mb.si) z Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve Regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Gospodarsko razvojna infrastruktura; prednostne usmeritve Informacijska družba. S spoštovanjem, izr. prof. dr. Milan Ojsteršek vodja projekta === https://sites.google.com/site/computationalstylistics/home -- Stylo R, poljski program za stilistično obdelavo besedil v prostem dostopu. http://bit.ly/17UsWiU -- taksonomija znanstvenih dejavnosti v digitalni humanistiki. http://geohumanities.org/ -- Geohumanistika. http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss3/ -- tematska številka revije CLCWeb: Comparative Literature and Culture: Literacy and Society, Culture, Media, and Education. Przekłady Literatur Słowiańskich 2/1: Formy dialogu międzykulturowego w przekładzie artystycznym. Ur. Bożena Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Universytetu ¦lšskiego, 2011. From miranhladnik1 na gmail.com Sun Sep 15 20:12:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 15 Sep 2013 20:12:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Programi_za_primerjanje_besedil_--_Re=3A _Pleteršnikovi_dnevi_--_Jezik_Slovanov_v_srednjem _veku Message-ID: http://collatex.sourceforge.net/ -- program za odkrivanje razlik v zelo podobnih tekstih. http://artfl-project.uchicago.edu/content/pair ali http://superfastmatch.org/#1 -- program za odkrivanje ponovitev v besedilih. === From: Iztok Kosem To: "slovlit na ijs.si" Date: Sat, 14 Sep 2013 18:12:06 +0000 Subject: RE: [SlovLit] Pleteršnikovi dnevi (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004552.html) Obžalovanja vredno je dejstvo, da se povabilo na znanstveni simpozij pošlje večer pred dogodkom. Kot smo videli, je bila na simpoziju predstavljena tudi druga izdaja SSKJ, o kateri bi verjetno marsikdo rad izvedel kaj več, vendar zaradi zapoznelega sporočila nismo imeli te možnosti. Tako nam zdaj ostane čakanje na zbornik simpozija ali izid druge izdaje SSKJ, karkoli bo pač prej. Lep pozdrav Iztok Kosem === http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/handle/1808/10467 -- Marc L. Greenberg in Marko Snoj: On the Language of the Medieval Slavic Population in the Area between the Danube and the Adriatic (from a Linguistic Perspective). Zgodovinski časopis 2012. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 16 22:07:38 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 16 Sep 2013 22:07:38 +0200 Subject: [SlovLit] = Tečaji_v_NUK_--_O_Orfeju_--_Kakovostna _slikanica Message-ID: Od: Sollner-Perdih, Anka From: Tomaž Bešter [mailto:Tomaz.Bester na nuk.uni-lj.si] Sent: Monday, September 16, 2013 2:15 PM Subject: vabilo na brezplačne tečaje v oktobru 2013 Tečaj "Uvod v iskanje in iskalna orodja". Datum tečaja: torek, 1. oktobra ob 10. uri. Tečaj "E-članki in e-knjige". Datum tečaja: sreda, 9. oktobra ob 10. uri. Tečaj "Citatni indeksi". Datum tečaja: torek, 15. oktobra ob 10. uri. Tečaj "EndNote Web". Datum tečaja: četrtek, 17. oktobra ob 10. uri. Tečaj "Znanstvene bibliografije". Tečaj traja od 10. do 13. ure. Datum tečaja: četrtek, 24. oktobra, ob 10. uri. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet). Prijave sprejemamo na elektronski naslov CIS na nuk.uni-lj.si Tomaž Bešter === Na Oddelek za klasično filologijo FF UL prihaja Maria Rybakova (San Diego State University), ki bo 24. septembra 2013 ob 16. uri v Modri sobi (5. nadstropje FF) predavala na temo Ponovitev Vergilijevega Orfeja: Cvetajeva, Rilke, Pasternak. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, vstop je prost. === Od: Tilka Jamnik Datum: 16. september 2013 21:22 Zadeva: Izobraževalni cikel Kakovostna slikanica Posredujem prijavnico in informacije o Izobraževalnem ciklu Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS z naslovom KAKOVOSTNA SLIKANICA (http://www.kulturnibazar.si/aktualno/izobrazevalni-cikel-kakovostna-slikanica/ , http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=19), ki je sestavljen iz regijskega seminarja po izbiri (v Kopru ali Mariboru v dveh delih, in sicer 8. 10. 2013 in 16. 10. 2013 popoldan po 4 šolske ure, oz. v Ljubljani, 13. 11. 2013, 8 ur strnjeno) in zaključnega simpozija (19. 11. 2013 v Ljubljani v Cankarjevem domu, na dan odprtja Slovenskega knjižnega sejma). [...] Lep pozdrav, Tilka Jamnik From miranhladnik1 na gmail.com Thu Sep 19 12:20:22 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 19 Sep 2013 12:20:22 +0200 Subject: [SlovLit] Novo -- Mednarodne baze -- Pahor pri SD Koper Message-ID: Miran Štuhec, Književne teme. Maribor: Založba Pivec, 2013, 20 eur. === Mednarodne bibliografske baze ima v evidenci 176.659 slovenskih znanstvenih objav v 10.611 revijah. Humanistika je zastopana z 80.780 objavami (45 %) v 3797 revijah (36 %), Slavistična revija je k tej številki prispevala 1123 objav (1,4 %). Njeni podatki so iz baz BLING, ERIH, IBZ in MLA. === From: "Matjaž Zaplotnik" To: slovlit na ijs.si Date: Thu, 19 Sep 2013 11:26:31 +0200 Subject: Bralni večer v poklon Borisu Pahorju Slavistično društvo Koper vabi na bralni večer v poklon Borisu Pahorju, ki bo v četrtek, 19. septembra 2013, ob 19. uri v palači Armerija Univerze na Primorskem. Preden se bo sklenila koprska razstava o Borisu Pahorju ob njegovem 100. rojstnem dnevu, se mu bomo v Slavističnem društvu Koper poklonili z branjem odlomkov iz njegovih literarnih del. Pričakujoč pozdrav, Jasna Čebron From miranhladnik1 na gmail.com Sun Sep 22 18:33:37 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 22 Sep 2013 18:33:37 +0200 Subject: [SlovLit] MIRA -- LEX -- LIDA -- Paesaggi d'autore Grazia Deledda Message-ID: Od: BLAZIC, Milena Mileva Datum: 19. september 2013 21:53 Zadeva: Razpis MIRA Do 30. septembra 2013 je rok za zbiranje predlogov za nagrado MIRA, ki jo podeljuje Ženski odbor PEN-a, ki je prva nagrada za ustvarjalke. Razglasitev literarne nagrade MIRA 2013 http://www.penslovenia-zdruzenje.si/mira Listina MIRE http://www.penslovenia-zdruzenje.si/foto/mira/doc/logo_roll-up-listinamira-def-1.pdf Pravilnik o podeljevanju priznanj MIRA http://www.penslovenia-zdruzenje.si/mira_pravilnik Lep pozdrav, Milena M. B. === V četrtek, 26. 9. 2013 ob 9.00 se bo v konferenčni dvorani Roberto Gusmani Univerze v Vidmu (Palača Antonini, Ul. T. Petracco 8) pričel posvet Od zakona do identitete preko jezika? = Dalla legge all´identita` attraverso la lingua? Posvet, ki ga prireja Kulturno društvo Ivan Trinko kot PP5 v okviru Standardnega projekta LEX (Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti Sloveniji in Italiji), bo potekal v slovenščini in italijanščini s simultanim tolmačenjem. -- [Janez Stergar] === http://www.unizd.hr/hr-hr/english/aboutus.aspx -- Libraries in the digital age (LIDA) 2014, Univerza v Zadru, 16.-20. junija 2014, vabilo na znanstveno konferenco o digitalnih knjižnicah. === http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri206/index.html -- Paesaggi d'autore Grazia Deledda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grazia_Deledda&action=edit&redlink=1] (Sardinija). From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 23 16:42:50 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 23 Sep 2013 16:42:50 +0200 Subject: [SlovLit] LEX_--_Re=3ADeledda_--_Visokošolska_di daktika_--_Klasika_za_železno_zaveso Message-ID: From: Urska Kerin To: slovlit na ijs.si Date: Sun, 22 Sep 2013 21:57:13 +0200 Subject: Posvet LEX: Od zakona do identitete preko jezika (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004564.html) Pošiljam vam vabilo na posvet o vlogi jezika na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji in Italiji. Sodelovali bodo predstavniki slovenske in italijanske manjšine ter strokovnjaki s področja jezika. Srečanje bo v Vidmu v Palači Antonini. Podrobnejši program si lahko ogledate na http://www.skgz.org/posvet-lex-od-zakona-do-identitete-preko-jezika Vljudno vabljeni! Urška Kerin === From: "Vladka Tucovič" To: Slovlit Date: Sun, 22 Sep 2013 21:00:11 +0200 Subject: Re:Paesaggi d'autore Grazia Deledda (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004564.html) [...] Jagodnemu drevesu pa se po slovensko reče menda jagodičnica, uspevala naj bi tudi v Strunjanu oz. nad Mesečevim zalivom, pa je jaz še nisem videla. V popotnem eseju Zaliv sv. Križa, ki je objavljen v knjigi Iztoka Geistra: Nenavadni izleti v slovensko naravo, je avtor takole zapisal: "Na neobdelanih južnih sovdanskih pobočjih se razrašča žuka, to pa je tudi edini kraj v Sloveniji, kjer uspevata mirta in jagodičnica. O orientalsko dišeči mirti tokrat ne kaže izgubljati besed, jagodičnica pa je ena najlepših grmovnic iz družine vresnic. Njena posebnost je, da cveti hkrati, ko dozorijo bradavičasto krhki živo rdeči plodovi. Presunljiv lišp ene najbolj samotnih žensk na slovenski obali so ti rdeči uhani." Sicer so pa tudi mene danes zvlekli od računalnika, na Lačno, razgledni kucelj nad Gračiščem, kjer je Tomšič pisal Šavrinke in od koder je bila doma njegova glavna literarna oseba. [...] LP Vladka === Od: Tajnik, Glavni Datum: 23. september 2013 14:44 Zadeva: Razpis OVD 2. izvedba Visokošolske učitelje in asistente Univerze v Ljubljani vabimo na program za izpopolnjevanje ?Osnove visokošolske didaktike?. Število udeležencev na delavnici je omejeno na 16. Posebej vas opozarjamo na dejstvo, da je za prijavo potrebno posredovati natisnjeno elektronsko prijavnico z vsemi potrebnimi prilogami najkasneje do 3. oktobra. Za morebitna ostala vprašanja smo vam na voljo preko elektronskega naslova luka.hrovat na ff.uni-lj.si Z lepimi pozdravi, Miroslav Birk, univ.dipl.prav. === Od: Zajc, Kristina Datum: 23. september 2013 14:36 Zadeva: Mednarodni simpozij Klasiki in razred: grščina in latinščina za železno zaveso Oddelek za klasično filologijo FF vabi na mednarodni simpozij Klasiki in razred: grščina in latinščina za železno zaveso, ki se bo začel z otvoritvijo v četrtek, 26. septembra 2013, ob 16. uri v veliki predavalnici Filozofske fakultete (pritličje, št. 34). Simpozij, ki bo potekal od 26. do 28. septembra 2013, skupaj s Fakulteto Artes liberales Univerze v Varšavi pripravlja Oddelek za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Častni pokrovitelj simpozija je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Vabljeni tudi na ogled dveh razstav, ki bosta potekali v okviru simpozija: razstava Miti v resnici prinaša igrivo kreativne posterje na temo sodobne reinterpretacije mitoloških motivov iz Ateljeja za ilustracijo Zygmunta Januszevskega na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi. Otvoritev bo v četrtek, 26. septembra, na FF. Razstava homerskih ilustracij pa bo ob stoletnici umetnikovega rojstva posvečena Mariju Preglju in njegovim ilustracijam k Sovretovemu prevodu Iliade in Odiseje. Otvoritev bo v petek, 27. septembra, ob 20.00 uri v Moderni galeriji na Tomšičevi 14. Program na http://www.classics.si/ Četrtek | 26. september 16:00?16:15 Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, OTVORITEV SIMPOZIJA IN RAZSTAVE 16:15?17:00 David Movrin, Anatomija revolucije: Klasična filologija na ljubljanski univerzi po letu 1945 17:00?18:00 Gnothi seauton! Klasiki & komunizem: Jerzy Axer, Univerza v Varšavi, Fakulteta ?Artes liberales,? György Karsai, Univerza v Pécsu, in Gábor Klaniczay, Srednjeevropska univerza v Budimpešti Stanje in obeti raziskovalnega projekta / Tiskovna konferenca ob izidu knjige 18:30?19:15 Rokopisi ne gorijo (???????? ?? ?????): Marijan Rupert, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Od dela Libri moralium Gregorja Velikega do zastraševalnih omejitev ?D-fonda? ? prvih pet desetletij Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani 20:30?21:30 Vitae parallelae ? klasična filologija v obeh Nemčijah: Wilfried Stroh, Ludwig-Maximilians-Universität, München, De studiis classicis, quae usque ad annum 1989 in Germanorum Republica Foederata (BRD) et Republica Populari (DDR) fuerunt aut esse potuerunt JAVNO PREDAVANJE V KAVARNI MESTNEGA MUZEJA LJUBLJANA, GOSPOSKA 5, OB OHRANJENI EMONSKI CESTI IZ DRUGEGA STOLETJA, PREDSTAVLJENI IN SITU Petek | 27. september 09:30?11:00 Klasična filologija v Rusiji: MODERATORKA | Olga Budaragina, Univerza v St. Peterburgu UDELEŽENCI | Nina Braginskaya, Ruska državna univerza za humanistiko, Moskva, Študij zgodovine klasične filologije v sovjetski Rusiji, Vladimir Fayer, Moskovska visoka šola za ekonomijo, Hvala Bogu, moja teza je bila šibka! Sovjetska klasična filologija v letu 1950, Maria Rybakova, San Diego State University, Disidentska antika: klasična filologija v Moskvi in Leningradu po letu 1917 11:30?13:00 De viris illustribus: MODERATOR | György Karsai, Univerza v Pécsu UDELEŽENCI | Olga Budaragina, Univerza v St. Peterburgu, Aleksander Zajcev, nekonformist iz antične Grčije Cristian-Nicolae Gaspar, Srednjeevropska univerza, Alexandru Graur in romunska klasična filologija med dvema svetovoma (1945?1955), Ana-Maria Raducan, Univerza v Bukarešti, Dan Slusanschi (1943?2008), Graurov študent, Elżbieta Olechowska, Univerza v Varšavi, Osupljiva antika Aleksandra Krawczuka 14:30?16:00 Izobraževalne politike: MODERATOR | Cristian-Nicolae Gaspar, Srednjeevropska univerza UDELEŽENCI | Matej Hriberšek, Univerza v Ljubljani, Kako pregnati klasična jezika iz šole: slovenski model 1945?1959 Barbara Brzuska, Univerza v Varšavi, Poljska šolska reforma v šestdesetih letih: latinščina in zavest o klasični antiki v sporih in razpravah o šolskem predmetniku, Lubor Kysučan, Univerzita Palackého, Olomouc, Klasični jeziki kot barometer političnih sprememb v komunistični Češkoslovaški, Grażyna Czetwertyńska, Univerza v Varšavi, Pričakovanja in razočaranja: latinščina in antika kot sestavni del izobraževalnega sistema na Poljskem v začetku devetdesetih let 16:30?18:00 Klasični svet daleč od Rima: MODERATOR | David Movrin, Univerza v Ljubljani UDELEŽENCI | György Karsai, Univerza v Pécsu, Akademija za gledališče in film v Budimpešti, Komunistična Madžarska in klasično gledališče za mladino, Sorana Man, Univerza v Bukarešti, Klasična filologija v komunistični Romuniji, Nada Zečevič, Univerza v vzhodnem Sarajevu, Poučevanje latinščine v Bosni in Hercegovini, Neven Jovanović, Univerza v Zagrebu, Hrvaški latinski pisci: mednarodni nacionalistični fenomen v socialistični republiki, Adam Łukaszewicz, Univerza v Varšavi, Sredozemska arheologija pod komunizmom: klasika proti orientu 20:00?21:00 Ut poesis pictura: Klasiki in moderna umetnost: Jure Mikuž, Institutum studiorum humanitatis, Ljubljana Marij Pregelj in njegovih petdeset ilustracij Homerja (1949-1951) kot eno od izhodišč modernizma v slovenskem slikarstvu, JAVNO PREDAVANJE V MODERNI GALERIJI (TOMŠIČEVA 14); OTVORITEV RAZSTAVE HOMERJEVIH ILUSTRACIJ, POSVEČENE STOLETNICI ROJSTVA MARIJA PREGLJA Sobota | 28. september 09:30?11:00 Različni glasovi: MODERATOR | Jerzy Axer, Univerza v Varšavi, Fakulteta ?Artes liberales? UDELEŽENCI | Edith Hall in Henry Stead, Kings College, London, Poučevanje klasičnih jezikov v Britaniji 1789?1939 Judith P. Hallett, Univerza v Marylandu, College Park, in Dorota Dutsch, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara, Dviganje železne zavese, prečkanje luže: vzajemni vplivi med severnoameriškimi in vzhodnoevropskimi klasičnimi filologi po letu 1945 11:30?13:00 Klasična filologija daleč od Moskve: MODERATORKA | Judith P. Hallett, Univerza v Marylandu UDELEŽENCI | Maia Shukhoshvili, Tbilisiijska državna univerza, Klasični študiji v sovjetski Gruziji, Natalia Nikolayeva, Univerza v Kazanu, Klasično, ortodoksno in sovjetsko v starogrškem učbeniku S. Sobolevskega, Andrii Yasinovskyi, Ukrajinska katoliška univerza, Lvov, Profesor Solomon Lurie in klasična filologija v Lvovu za železno zaveso, Nevena Panova, Univerza St. Kliment Ohridski v Sofiji, Nacionalna gimnazija za stare jezike in kulture (NGDEK) v Sofiji: med klasično tradicijo, krajevnimi posebnostmi in ?ideali? 15:00?19:00 Genius loci: klasični motivi v arhitekturi: Dela Jožeta Plečnika (1872-1957) pred drugo svetovno vojno in po njej EKSKURZIJA PO OSREDNJIH TOČKAH ARHITEKTOVEGA LJUBLJANSKEGA OPUSA ?KRIŽANKE, TROMOSTOVJE, TRŽNICE, ŽALE IN CERKVI SV. FRANČIŠKA IN SV. MIHAELA PRIZORIŠČA MODRA SOBA, FILOZOFSKA FAKULTETA, AŠKERČEVA 2, PETO NADSTROPJE (526) | ? RDEČA PREDAVALNICA, FILOZOFSKA FAKULTETA, AŠKERČEVA 2, PRITLIČJE (34) | ? MESTNI MUZEJ LJUBLJANA, GOSPOSKA 15 | ? MODERNA GALERIJA, TOMŠIČEVA 14 | ? NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (NUK), TURJAŠKA 1 | ? HOTEL PRI MRAKU, RIMSKA 4 | ? CITY HOTEL LJUBLJANA, DALMATINOVA 15 From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 23 21:09:58 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 23 Sep 2013 21:09:58 +0200 Subject: [SlovLit] = Konferenca_v_Vilni_--_Doktorski_študij _--_=AEenska_v_umetnosti Message-ID: Od: Rada Lečič Datum: 23. september 2013 20:34 Zadeva: Konferenca v Vilni V Vilni bo 25. in 26. septembra ob evropskem dnevu jezikov potekala mednarodna konferenca Enotnost v različnosti - Jeziki za mobilnost, zaposlitev in dejavno državljanstvo. Na njej bo kot edini Slovenec sodeloval prof. Miran Košuta s tržaške univerze z zanimivim referatom O morju med praviti in napraviti - Devetletje slovenščine v Evropski zvezi. Več o konferenci in njenem programu najdete na spletni strani http://www.multilingualism2013.lt/index_en.php?menu=home === Od: Rada Lečič Datum: 23. september 2013 20:47 Zadeva: razpis za doktorski študij Videmska in tržaška univerza sta objavili razpis za doktorat iz jezikovnih in literarnih študij. Vsi zainteresirani kandidati se lahko prijavijo do 30. septembra 2013. Več o razpisu najdete na spletni strani http://www.uniud.it/dipartimenti/dile/dottorati/dottorato-di-ricerca-in-studi-linguistici-e-letterari-xxix-ciclo === Od: boza krakar From: Daniela Močnik [mailto:daniela.mocnik na guest.arnes.si] Sent: Sunday, September 22, 2013 5:04 PM Subject: vabilo na prireditev DEKD 2013: ŽENSKA V UMETNOSTI, Cerklje, 28. 9. 2013 Ob prazniku občine Cerklje na Gorenjskem in Dnevih evropske kulturne dediščine vabimo na spominsko prireditev ob 180. obletnici rojstva prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske Ženska v umetnosti v soboto, 28. 9. 2013, ob 19. uri v Kulturni hram Ignacija Borštnika Cerklje na Gorenjskem. From jordan.petra na gmail.com Tue Sep 24 09:18:01 2013 From: jordan.petra na gmail.com (Petra Jordan) Date: Tue, 24 Sep 2013 09:18:01 +0200 Subject: [SlovLit] = Slavistični_kongres_v_Novi_Gorici Message-ID: Slavistično društvo Slovenije ponovno vabi vse zainteresirane na Slovenski slavistični kongres v Vipavi in Novi Gorici med 3. in 5. oktobrom 2013. Rok za prijave je podaljšan na 29. september. Opravičujemo se za tehnične težave s prijavnico in sporočamo, da je zdaj dostopna na povezavi: http://641.gvs.arnes.si/. Vse informacije o kongresnem programu in spremljevalnih dogodkih pa najdete na: https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres13. Naj spomnimo vse prijavljene udeležence, ki želijo uveljaviti članske ugodnosti, da morajo najkasneje do 29. septembra tudi poravnati letošnjo članarino, in jih naprošamo, naj ob registraciji to izkažejo s potrdilom o plačilu (odrezkom). Veselimo se srečanja z vami na kongresu! Petra Jordan, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 30 15:11:50 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 30 Sep 2013 15:11:50 +0200 Subject: [SlovLit] Nekdanji diplomanti -- Zbirka Slowenische Bibliothek -- Novo na FF Message-ID: Od: Alojzija Zupan Sosič Datum: 30. september 2013 14:48 Zadeva: Alumni Dragi naši diplomanti ali alumni, čeprav ste že diplomirali, vas prisrčno vabimo, da ohranite stik z Oddelkom za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in postanete član Društva alumnov ljubljanske slovenistike. Radi bi, da nam s svojimi izkušnjami svetujete pri vsebinskih in organizacijskih prizadevanjih pri izobraževalnem, raziskovalnem in v javnost usmerjenem delovanju. Kakšen je pogoj za članstvo? Samo vaše ime in e-naslov, da vam lahko pošljemo kakšno obvestilo ali vabilo. Z lepimi pozdravi, Društvo alumnov ljubljanske slovenistike P. S. Vpišite prosim svoje ime na http://doodle.com/kd7iet8im7zh4h3u -- miran === Od: Datum: 30. september 2013 12:44 Zadeva: Fwd: Erinnerung: Präsentation der Buchreihe Slowenische Bibliothek in Wien dragi miran, jutri bo prezentacija "slovenske knjižnice" v slovenskem znanstvenem inštitutu na dunaju, prosil bi te, da v slovlitu objaviš tole (nemško napisano) vabilo. hvala in lep pozdrav z dunaja, erwin --- From: SZI Date: 2013/9/26 Subject: Slow. Bibliothek, SZI, Die., 01.10.2013; 18.00 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju (SZI): Wir laden herzlich zur Präsentation der Buchreihe Slowenische Bibliothek. Die Buchreihe Slowenische Bibliothek ist eine Auswahl slowenischer Prosa von der zweiten Hälfte des 19. bis in die Achtzigerjahre des 20. Jahrhunderts und wendet sich an alle Leser, die offen sind für literarische Entdeckungen. Im Frühjahr 2013 sind die ersten fünf Bände dieser auf 30 Bände angelegten Reihe erschienen, die in Erstübersetzungen AutorInnen und Werke zugänglich macht, die im deutschsprachigen Raum bislang unbekannt waren. Sie schliesst damit empfindliche Lücken in der Vermittlung einer "kleinen" Literatur, die sich erst spät als eigenständig behauptet haben mag, die in ihren hervorragendsten Erscheinungen aber stets auf Tuchfühlung mit den "grossen" war. Diese Literatur in ihrer reichen Vielfalt und Lebendigkeit zu zeigen und dem Information wie Unterhaltung schätzenden Leser den Einstieg in die moderne slowenische Prosa zu ermöglichen, ist die Aufgabe der Slowenischen Bibliothek. Die Buchreihe wird herausgegeben von Erwin Köstler und ist ein Gemeinschaftsprojekt der Klagenfurter Verlage Drava, Mohorjeva/Hermagoras und Wieser. Dienstag, 1. Oktober 2013, 18.00 Uhr Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien, Seilerstätte 2, 1010 Wien Begrüssung: Univ. Doz. Dr. Vincenc Rajšp, Direktor des Slowenischen Wissenschaftsinstituts in Wien Präsentation: Der Herausgeber Erwin Köstler stellt die Slowenische Bibliothek vor. Anschliessend werden Metka Wakounig (Marjan Rožanc: Liebe) und Aleksander Studen-Kirchner (Vitomil Zupan: Reise ans Ende des Frühlings) aus ihren Übersetzungen lesen. Büchertisch und Buffet Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien Seilerstätte 2 1010 Wien/Dunaj Drava Verlag -- Založba Drava 9020 Klagenfurt/Celovec Tarviser Strasse 16 _office na drava.at Glej tudi http://www.szi-dunaj.at/prireditve/Slow-Bibliothek-Einladung.pdf === Od: knjigarna Datum: 26. september 2013 16:20 Zadeva: Nekaj novosti v Knjigarni FF v tem tednu Mojca Schlamberger Brezar, Gregor Preko, Adriana Mezeg, La syntaxe du français - approche contrastive (Znanstvena založba FF, 2013); cena: 22,90 eur, študentska cena: 17,17 eur. http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_77ad708dd42ce0 Vojko Gorjanc (ur.), Slovensko tolmačeslovje (Znanstvena založba FF, Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, 2013); cena 20 eur, študentska cena: 15 eur. http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_215527f08c7ef9 Andreja Markovič, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek, Slovenska beseda v živo 1b (Znanstvena založba FF, CSDTJ, 2013); cena učbenika: 30 eur (študentska cena: 22,50 eur), cena delovnega zvezka: 15 eur (študentska cena: 11,25 eur). http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_uc http://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/issu_dz From miranhladnik1 na gmail.com Mon Sep 30 17:14:41 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 30 Sep 2013 17:14:41 +0200 Subject: [SlovLit] Alumni -- Globalizacija in literatura -- Strojno razumevanje besedila Message-ID: From: Jolka Milič Date: 2013/9/30 Subject: RE: [SlovLit] Nekdanji diplomanti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004568.html) In zakaj slovenščino z - alumni - tako obupno krotovičite? En sam pameten odgovor mi povejte, da ne bom nad vaše društvo čisto scagala in duši si frdamala. Pa brez zamere in z njo jolka milič === Od: jhabjan Datum: 30. september 2013 16:28 Zadeva: Globalizacija in literatura Podiplomski program Globalizacija in literatura münchenske univerze LMU razpisuje dveletno podoktorsko službo: http://www.en.grk-globalisierung.uni-muenchen.de/bewerbung/index.html Lep pozdrav, Jernej === From: Tomaz Erjavec Date: 2013/9/30 Subject: [SDJT-L] Predavanje: Machine Understanding for Interactive Storytelling V torek, 1. oktobra bo ob 14h v Veliki predavalnici IJS (prvo nadstropje glavne stavbe) 257. Solomonov seminar. Posnetki preteklih seminarjev so nahttp://videolectures.net/solomon/ [Citiramo vabilo -- mh :] "Speakers: Marie-Francine Moens and Marc Cavazza Title: Machine Understanding for Interactive Storytelling: The MUSE project Abstract: The talk will present the developments performed in the first year of the MUSE FET-Open project "Machine Understanding for Interactive Storytelling". MUSE introduces a new way of exploring and understanding narratives by "bringing text to life" through translating documents into virtual worlds where the user can interact with the content in a game-like experience. Through a combination of methods from machine learning (ML), natural language processing (NLP), artificial intelligence (AI), interactive storytelling (IS) and virtual reality (VR), MUSE aims to develop a new text understanding system that can read a text, identify the key actors, objects and actions, and translate these into a formal representation that can be used to populate a virtual world. MUSE will evaluate the developed text understanding system on two scenarios of children story understanding and medical patient education. Marie-Francine Moens is a professor at KU Leuven, Belgium, where she leads the Language Intelligence and Information Retrieval (LIIR) research team. She is author of more than 240 international publications among which are two monographs published by Springer. She is involved in the program committees of major conferences (ACL, COLING, EACL, SIGIR, ECIR, CIKM). Marc Cavazza is a Professor and the Assistant Dean for Research in the School of Computing at Teesside University. He has published over 200 papers and served on over 150 Conference Programme Committees, including major conferences such as ACM Multimedia, ACM IUI, AAMAS, INTERACT, and IJCAI." Tomaž Erjavec, http://nl.ijs.si/et/ From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 1 20:45:05 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 1 Oct 2013 20:45:05 +0200 Subject: [SlovLit] Alumni -- Wikiverza -- Implicitni pomen Message-ID: Od: boza krakar Datum: 30. september 2013 18:38 Zadeva: RE: [SlovLit] Nekdanji diplomanti (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004569.html) Se kar strinjam. Spričo stihije bolonjskih nalog, ki so vse do predvčerajšnjim, in novoreka, ki ga vpeljujejo, smo postali precej apatični in neizvirni. Kaj torej, če ne globalni alumni? Razsvetljitelji, prosvetljitelji, zavezniki, prijatelji, lučkarji, luciferji ...? Kdo da več? LP BKV === https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran -- na začetku študijskega leta nekaj reklame za Wikiverzo; od tod se je mogoče doklikati npr. tudi do nekaterih nedavno predstavljenih in postavljenih diplomskih nalog. -- mh === Od: Lingvistični krožek Datum: 01. oktober 2013 20:32 Zadeva: LK, 7. oktober LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1014. sestanek v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof dr. Frank Liedtke, Inštitut za germanistiko, Univerza v Leipzigu. Tema predavanja: Implicit meaning and utterance interpretation./ Implizite Bedeutung und Äußerungsinterpretation. Implicitni pomen in njegova interpretacija. Predavanje bo v nemščini z angleškim povzetkom. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 3 20:58:06 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 3 Oct 2013 20:58:06 +0200 Subject: [SlovLit] Pedagoško_usposabljanje_--_A-lumni_--_ Waterloo_--_Kip_Lili_Novy Message-ID: Od: Boza Krakar Datum: 02. oktober 2013 11:01 Zadeva: seminar za mentorje Na Filozofski fakulteti v Ljubljani bomo priredili seminar Usposabljanje učiteljev mentorjev slovenistike in slovenistom pripravnikom na pedagoški praksi. Seminar je razpisan za 22. in 23. november. Sodelujemo J. Vogel, A. Žbogar in Boža Krakar Vogel. Katalog s podrobnostmi boste našli na spletni strani Centra za pedagoško izobraževanje: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-profesionalnega-usposabljanja.aspx) in v sistemu ministrstva - KATIS (http://lim1.mss.edus.si/katis/default.aspx) B. Krakar Vogel === Od: Jure Zupan Datum: 02. oktober 2013 00:36 Zadeva: RE: [SlovLit] Alumni -- Wikiverza -- Implicitni pomen če se malo pošalimo: predpona 'a' lahko označuje nekaj nasprotnega (a-teist, a-simtrija, a-političnost, itd.) potem je a-lumni nekaj kar ni svetlo, (morda je to celo v zvezi z našimi bankami (a-banka) lp jure === Od: Datum: 03. oktober 2013 11:04 Zadeva: Po ljubljanski promenadi Ko sem vceraj izstopil na prenovljeni Slovenski cesti in zavil na Copovo promenado, mi je noga podrsala po zlatih crkah na kamnitem tlaku in kmalu sem ugotovil, da hodim po 7. kitici Presernove Zdravljice. Kako se mostvo te kitice navezuje na zenstvo 4. kitice, sem ze pisal. Pisal sem tudi, kako se v sodem paru 2. in 4. kitice skriva ime BOGO-MILA ter v sodem paru 6. in 8. kitice ime CERTO-MIR (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004486.html). Vrh tega sem namignil se na moznost dodatnega branja. Kljucne besede 2., 3. in 4. kitice BOG - RODU - EDINOST namrec vsebujejo ime BO-ROD-INO, kljucne besede 5., 6. in 7. kitice VAS VAS - VSMERTI - LE SOSED BO pa ime WA-TER-LOO! Vlado Nartnik === From: Marijan Dovic To: "slovlit na ijs.si" Date: Thu, 03 Oct 2013 13:06:47 +0200 Subject: Kip Lili Novy Dragi kolegi, ne uspe mi najti letnice postavitve in avtorja doprsnega kipa Lili Novy v Ljubljani na Starem trgu. Morda kdo kaj ve o tem? Hvala in LP, Marijan Dović From miranhladnik1 na gmail.com Sat Oct 5 09:28:08 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sat, 5 Oct 2013 09:28:08 +0200 Subject: [SlovLit] Novo na ZRC SAZU -- Re: Lili Novy -- Iz Vipave Message-ID: From: "Alenka Porenta" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 04 Oct 2013 14:49:53 +0200 Subject: Predstavitev novih publikacij Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC vljudno vabita na predstavitev publikacij, ki bo v četrtek, 10. 10. 2013, ob 11. uri v Prešernovi dvorani, v pritličju Novega trga 4 v Ljubljani. Predstavili bomo dve knjižni izdaji: * Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo (uredili Nataša Jakop in Mateja Jemec Tomazin), * Veterinarski terminološki slovar (uredili Ivanka Brglez, Cvetana Tavzes in Miloš Tavzes), in štiri zvezke revij: * Jezikoslovni zapiski 18/1, 18/2, 19/1 (urednik Peter Weiss) * in Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 9 (urednika Kozma Ahačič in Grant H. Lundberg). === From: "Saša Jenko Pahor" To: slovlit na ijs.si Date: Fri, 4 Oct 2013 14:32:03 +0200 Subject: Re: SlovLit izvleček, let 531, številka 3 (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004571.html) Spoštovani kolega Marijan Dović. Doprsni kip Lili Novy je delo Luja Vodopivca ob 100-letnici pesničinega rojstva, torej leta 1985 ( http://sl.wikipedia.org/wiki/Schweigerjeva_hi%C5%A1a,_Ljubljana). Lep pozdrav Saša Jenko Pahor === http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri205/index.html -- Plakatiranje prepovedano (tudi nekaj kongresnih fotografij). From miranhladnik1 na gmail.com Sun Oct 6 17:21:26 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Sun, 6 Oct 2013 17:21:26 +0200 Subject: [SlovLit] = Gostujoča_profesura_na_Dunaju_--_Nem ški_slavisti_in_študentje_na_Wikipediji_--_Re =3AAlumni_ljubljanske_slovenistike_--_Odprta_koda_ =3A_prosti_pristop Message-ID: From: Elizabeta M. Jenko Date: 2013/10/5 Subject: Fwd: [Slawistik] JOB: Gastprofessor/in für Slowenistik, Universität Wien, März - Juni 2014 drage kolegice, dragi kolegi, gostujoca profesura v poletnem semestru se razpisuje ze zdaj (navadno je bilo to aktualno sele decembra). razmislite o kandidaturi oziroma povejte naprej! lep pozdrav, mojca jenko [Več na https://lists.univie.ac.at/pipermail/slawistik/2013-October/006488.html -- mh] === http://www.academia.edu/4680190/Slavistenverband_goes_Wikipedia -- Daniel Bučić, Slavistenverband goes Wikipedia, Bulletin der deutschen Slavistik, 2009. http://dmlcentral.net/blog/liz-losh/how-use-wikipedia-teaching-tool-adrianne-wadewitz -- How to Use Wikipedia as a Teaching Tool: Adrianne Wadewitz (članek o Wikipediji kot učnem pripomočku). === http://doodle.com/kd7iet8im7zh4h3u -- Društvo alumnov ljubljanske slovenistike: če je kdo od nekdanjih diplomantov ljubljanske slovenistike zadnjič tole povabilo zgrešil, se lahko vpiše zdaj; na seznamu je trenutno 67 članov. === http://www.radicalphilosophy.com/commentary/corporate-open-source -- Christopher Newfield o korporativni odprti kodi (v angl. v časopisu Radical philosophy); http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-October/011338.html -- kritični odgovor Daniela Allingtona na njegovo pisanje na forumu Humanist. From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 7 12:39:00 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Oct 2013 12:39:00 +0200 Subject: [SlovLit] = Spletna_univerza_--_Pri_Škrabčevih_- -_Wikiverza Message-ID: http://free.iversity.org/university_online_courses -- The Future of Storytelling, zastonj spletni univerzitetni tečaj na Education. Online. Free. === Od: Polona Lovšin Datum: 07. oktober 2013 00:10 Zadeva: Okrožnica Škrabčeve ustanove 2/2013 V petek, 18. oktobra 2013, ob 19. uri, toplo vabljeni v Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici na slovesno podelitev štipendij in nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca. Letos obeležujemo deseto obletnico delovanja, zato bo srečanje še posebej praznično. Peti nagrajenec ustanove je dr. Marko Snoj Kot ugleden in prodoren znanstvenik se tako pridružuje dosedanjim nagrajencem - akad. prof. dr. Jožetu Toporišiču, Janku Modru, prof. dr. Martini Orožen in prof. dr. Majdi Merše. Prof. dr. Marko Snoj je trenutno najbolj znani slovenski etimolog in slovaropisec. Brez njega Slovenci ne bi imeli temeljnih sodobnih del o izvoru in razvoju slovenskega besedja: je avtor poljudnejše različice Etimološkega slovarja slovenskega jezika (1997, 2009) in Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (2009), ki svojih naslovnikov ne najdevata zgolj v ozko znanstvenih krogih, temveč tudi širše, in soavtor zahtevneje zastavljenega, znanstvenega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (tretje, četrte in pete knjige; 1995-2007). Njegovo delo predstavlja sicer še marsikaj drugega, tako na primer avtorstvo Slovarja jezika Janeza Svetokriškega(2006) kot vrste zgodovinskega slovarja, pomembna je dalje tudi njegova vloga predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in delo pri najnovejšem Slo varja novejšega besedja slovenskega jezika (2012) - TODA odločilno je njegovo etimološko delo. Brez njega slovensko jezikoslovje preprosto ne bi bilo to, kar je, in slovenski jezik o sebi ne bi imel takega pričevanja, kot ga z njegovim etimološkim delom ima. Ste simpatizer Škrabčeve ustanove? Podarite nam svojo dohodninsko olajšavo! Običajna dohodninska olajšava običajno znaša od 7 do 12 eur. Ta letna donacija je za vas popolnoma brezplačna, vzeti si morate le 5 minut in izpolniti ta obrazec ter ga poslati na vaš davčni urad. Več na http://www.skrabceva-ustanova.si === Od: Kavalir, Monika Datum: 07. oktober 2013 12:20 Zadeva: RE: Wikiverza V letih 2012 in 2013 smo - tudi po spodbudi Mirana Hladnika - Wikiverzo kot učni pripomoček pri akademskem delu uporabili pri projektu Erasmus IP Cultural landscapes: Negotiating cultural encounters with the English-speaking world (v angleščini). Na poletni šoli je zaenkrat sodelovalo osem predavateljev (trije slovenski) in 55 študentov, rezultati našega dela pa so dostopni na spletni strani http://en.wikiversity.org/wiki/Cultural_Encounters. Glede na kratkost poletne šole so razumljivo še skromni, a upamo, da jih bomo v naslednjih letih ustrezno nadgradili. Lep pozdrav Monika From Dzuljan na zrc-sazu.si Mon Oct 7 14:06:57 2013 From: Dzuljan na zrc-sazu.si (Dzuljan) Date: Mon, 07 Oct 2013 14:06:57 +0200 Subject: [SlovLit] Simpozij Skrabcevi dnevi 8 Message-ID: <57aafdf3ca381528a82cfef4b3a2ffc9@zrc-sazu.si> Spoštovani, prosim za objavo vabila na simpozij Škrabčevi dnevi in programa. Hvala in lep pozdrav, Danila Zuljan Kumar Spoštovani, komaj se je iztekel Slavistični kongres, vas Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU, Raziskovalna postaja v Novi Gorici, vnovič vabita v Novo Gorico, tokrat na simpozij ŠKRABČEVI DNEVI 8, ki bo v petek, 18. oktobra 2013, v prostorih Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina. Istega dne ob 19.00 bo v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici podelitev letošnjih štipendij Ustanove patra Stanislava Škrabca ter nagrade Ustanove, ki jo letos prejme red. prof. dr. Marko Snoj. Udeležence Škrabčevih dnevov 8 vabimo, da se udeležijo tudi slovesne podelitve štipendij in nagrade. Prisrčen pozdrav! Programsko-organizacijski odbor: Kozma Ahačič, Alekdandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Franc Marušič, Katja Mihurko Poniž, Danila Zuljan Kumar in Rok Žaucer. Prilagamo program. 09.00?09.15 Pričetek simpozija 09.15?10.00 Plenarno predavanje: Marko Snoj, nagrajenec Ustanove patra Stanislava Škrabca za 2013 Od etimološkega slovarja do splošnega 10.00?10.30 Andreja Legan Ravnikar Vodnikova pismenost (1811)v zahodnem slovenskem narodnostnem prostoru 10.30?11.00 Herta Maurer-Lausegger Koroški bukovnik Andrej Šuster-Drabosnjak (1768?1825) in njegovi avtografi 11.00?11.15 Odmor za kavo 11.15?11.45 Maruška Agrež Metabesedilni elementi v slovenskih plemiških pismih družin Coraduzzi in Marenzi s konca 17. stoletja 11.45?12.15 Neva Makuc Schlavi, schiavi in podobni izrazi v miselnem svetu novoveških avtorjev 12.15?12.45 Matej Šekli Praslovanska starejša regresivna palatalizacija in jotacija v praslovanskem glasovnem in oblikovnem sistemu 12.45?13.15 Janoš Ježovnik Konjuktivni naklon v rezijanščini 13.15?14.15 Odmor za kosilo 14.15?14.45 Vesna Mikolič Sopomenskost in normativnost v turističnem terminološkem slovarju TURS 14.45?15.15 Mihaela Koletnik Poimenovanja za orodje v slovenskogoriškem narečju 15.15?15.45 Anja Benko Slovenska (strokovna) narečna leksikografija, njeni dosežki in prikaz možnosti za nadaljnje delo 15.45?16.15 Nataša Logar Berginc, Damjan Popič Kaj je termin? 16.15?16.30 Odmor za kavo 16.30?17.00 Boris Kern Politična korektnost v slovaropisju 17.00?17.30 Saška Štumberger Besedotvorje novejše slovenske leksike: medponskoobrazilne zloženke 17.30?18.00 Mateja Curk Zaznamovane jezikovne prvine v slovenski prozi 2000?2012 18.00?18.30 Petra Mišmaš O neobveznosti večkratnega k-premika v slovenščini From miranhladnik1 na gmail.com Mon Oct 7 19:09:36 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Mon, 7 Oct 2013 19:09:36 +0200 Subject: [SlovLit] = Slovenščina_od_A_do_=AE_--_O_literar nih_nagradah_--_Izza_kongresa Message-ID: Od: Zoltan Jan Datum: 07. oktober 2013 17:43 Zadeva: Pri Založbi Gaya je izšel učbenik Rade Lečič z naslovom Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. Pri Založbi Gaya je izšel učbenik Rade Lečič z naslovom Slovenščina od A do Ž. Nastal je na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega/tujega jezika in kot rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj poučevanja slovenskega jezika na tujih univerzah, tečajih in seminarjih. Namenjen je zlasti italijansko govorečim uporabnikom, ki so na začetni ravni učenja slovenščine. V knjigi je 10 lekcij s 26 krajšimi in daljšimi besedili, prevedenimi v italijanščino. Poleg besedil z vsakdanjimi življenjskimi situacijami in kratkih razlag so sestavni del učbenika vaje, rešitve, slovnične tabele z vsemi pregibalnimi obrazci in slovensko-italijanski slovar z 2300 besedami. Učbenik je primeren tudi za samouke, saj so vsa besedila naglašena, za slušno razumevanje pa so dodani tudi zvočni posnetki besedil iz lekcij. Več o knjigi najdete na spletni strani http.//www.gaya.si Cena: 29 evrov. Z 10-odstotnim popustom jo lahko naročite po e-pošti intermedija na siol.net ali po telefonu 05 372 30 60. Zoltan JAN === From: "Modrijanova knjigarna" Date: Mon, 7 Oct 2013 14:16:24 +0200 Subject: FW: Vabilo - Odkrito o slovenskih literarnih nagradah V četrtek bomo na tretjem Knjigokupovem dogodku osvetlili vprašanje ali so literarne nagrade priznanje in pomoč pri uveljavitvi na književnem trgu ali zgolj slava za pet minut. Odkrito o nagradah bodo spregovorili dr. Miran Hladnik, Jelka Ciglenečki in dr. Barbara Simoniti. Pogovor bo vodila Breda Biščak. Podrobnejše informacije o dogodku najdete na spletni strani http://www.modrijanovaknjigarna.si Se vidimo v četrtek, 10. oktobra, ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni! === http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/koNGres_Sds/index.html -- fotoreportaža Nejca Ivančiča s slavističnega kongresa v Novi Gorici. From miranhladnik1 na gmail.com Tue Oct 8 23:11:31 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Tue, 8 Oct 2013 23:11:31 +0200 Subject: [SlovLit] Slovenistični_alumni_--_Štipendije_- -_Jezikovna_politika_v_Iranu Message-ID: Preko sto se vas je do zdaj vpisalo na seznam diplomantov ljubljanske slovenistike na http://doodle.com/kd7iet8im7zh4h3u Mislil sem, da bo programček sam registriral tudi vaše e-naslove, pa jih ne (razen če za to plačamo), zato prosim vse vpisane in tiste, ki to še nameravate storiti, da kliknete pri svojem imenu na ikono svinčnika in dopišete ob imenu v lomljenih oklepajih še svoj e-naslov. Ko končate, kliknete shrani. Se opravičujem, ker tega nisem naročil že spočetka. Še to: Petra ima prav, ko pravi, da je pridevnik nekdanji ob besedi diplomant odveč. -- miran === http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-October/011344.html -- če bi se ukvarjali s humanistiko digitalno, bi šli za tri mesece na Nizozemsko na stroške njihove kraljevske akademije in s štipendijo 10.000 evrov. Čas za prijavo je november. === Od: Lingvistični krožek Datum: 08. oktober 2013 22:24 Zadeva: LK, 14. oktober LK FF v Ljubljani vabi na 1015. sestanek v ponedeljek, 14. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo doc. dr. Tahereh Ahmadipour, Oddelek za jezikoslovje Univerze Vali-e-Asr v Rafsanjanu, Iran. Tema predavanja: An Overview of language policy in multilingual Iran. Pregled jezikovne politike v večjezičnem Iranu. Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar From miranhladnik1 na gmail.com Thu Oct 10 08:38:44 2013 From: miranhladnik1 na gmail.com (Miran gmail) Date: Thu, 10 Oct 2013 08:38:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Ziljsko_narečje_--_Sodobna_nemška_pr oza_--_Gradnik_v_italijanščini Message-ID: Gerhard Neweklowsky: Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail / Bistrica na Zilji und Hohenthurn / Straja vas. S sodelovanjem Denise Branz, Christina Kircher-Zwittnig in Jurij Perč. Celovec: Drava, 2013. 179 str. (poslano za recenzijo v Slavistični reviji). === Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko vabi na predavanje prof. Monike Shafi (Univerza Delaware, ZDA) Extremes und Skurriles: Zu Arbeit und Identität in ausgewählter deutscher Gegenwartsprosa (Ekstremno in skurilno. Delo in identiteta v izbranih delih sodobne nemške proze), ki bo v torek, 15. oktobra 2013, ob 14.40 v predavalnici 302. Predavanje bo v nemščini. === Od: Rada Lečič Datum: 09. oktober 2013 22:13 Zadeva: predstavitev antologije Alojza Gradnika V tržaški knjigarni Lovat je bila 9. oktobra dobro obiskana predstavitev italijanske antologije pesmi Alojza Gradnika z naslovom Eros Thanatos (ZTT-EST, Trst, 2013), ki jo je uredila in prevedla prof. Fedora Ferluga-Petronio. Tega pomembnega slovenskega pesnika je najprej podrobno predstavil prof. Miran Košuta, nato pa je urednica spregovorila o nastajanju pričujoče antologije, ki je prvi obširnejši prevod Gradnikovih pesmi v italijanščino, saj jih je v njej kar 58. Na koncu sta ob nekaterih uredničinih prevodnih pojasnilih dramska igralca Danijel Malalan in Paolo Bortolussi prebrala nekaj Gradnikovih pesmi (npr. Taborišče na Rabu, Sinu Sergeju k poroki, Zlate lestve ...) v izvirniku in v italijanskem prevodu. From simon.krek na guest.arnes.si Thu Oct 10 09:24:44 2013 From: simon.krek na guest.arnes.si (Simon Krek) Date: Thu, 10 Oct 2013 09:24:44 +0200 Subject: [SlovLit] = Novi_slovar_slovenskega_jezika_v_krajš i_in_daljši_verziji Message-ID: <000901cec589$cb2b7f60$61827e20$@guest.arnes.si> Delo je v zadnji Sobotni prilogi objavilo moj zapis o novem slovarju slovenskega jezika: http://www.delo.si/arhiv/za-koga-kaj-in-kdo.html, ki je zdaj dostopen v celoti. Obstaja tudi daljša verzija besedila s spletnimi povezavami na strani: http://www.simonkrek.si/blog/blog_novi_slovar.html. Lep pozdrav, Simon ----------------------- Simon Krek Jozef Stefan Institute Artificial Intelligence Laboratory Jamova 39 SI-1000 Ljubljana Slovenia Faculty of Social Sciences University of Ljubljana Kardeljeva ploščad 5 SI-1000 Ljubljana Slovenia skype: simon.krek.jsi twitter: @SimonKrek ----------------------- http://www.simonkrek.si/ http://www.slovenscina.eu/ Objave združil, tehnično poenotil in za spletno obliko pripravil Matjaž Zaplotnik, 12. oktober 2013